Wikipedija:Wikipedisti

<mediawiki xmlns="http://www.mediawiki.org/xml/export-0.11/" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:schemaLocation="http://www.mediawiki.org/xml/export-0.11/ http://www.mediawiki.org/xml/export-0.11.xsd" version="0.11" xml:lang="sl">
  <siteinfo>
    <sitename>Wikipedija</sitename>
    <dbname>slwiki</dbname>
    <base>https://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran</base>
    <generator>MediaWiki 1.47.0-wmf.5</generator>
    <case>first-letter</case>
    <namespaces>
      <namespace key="-2" case="first-letter">Datoteka</namespace>
      <namespace key="-1" case="first-letter">Posebno</namespace>
      <namespace key="0" case="first-letter" />
      <namespace key="1" case="first-letter">Pogovor</namespace>
      <namespace key="2" case="first-letter">Uporabnik</namespace>
      <namespace key="3" case="first-letter">Uporabniški pogovor</namespace>
      <namespace key="4" case="first-letter">Wikipedija</namespace>
      <namespace key="5" case="first-letter">Pogovor o Wikipediji</namespace>
      <namespace key="6" case="first-letter">Slika</namespace>
      <namespace key="7" case="first-letter">Pogovor o sliki</namespace>
      <namespace key="8" case="first-letter">MediaWiki</namespace>
      <namespace key="9" case="first-letter">Pogovor o MediaWiki</namespace>
      <namespace key="10" case="first-letter">Predloga</namespace>
      <namespace key="11" case="first-letter">Pogovor o predlogi</namespace>
      <namespace key="12" case="first-letter">Pomoč</namespace>
      <namespace key="13" case="first-letter">Pogovor o pomoči</namespace>
      <namespace key="14" case="first-letter">Kategorija</namespace>
      <namespace key="15" case="first-letter">Pogovor o kategoriji</namespace>
      <namespace key="100" case="first-letter">Portal</namespace>
      <namespace key="101" case="first-letter">Pogovor o portalu</namespace>
      <namespace key="118" case="first-letter">Osnutek</namespace>
      <namespace key="119" case="first-letter">Pogovor o osnutku</namespace>
      <namespace key="126" case="first-letter">MOS</namespace>
      <namespace key="127" case="first-letter">MOS talk</namespace>
      <namespace key="710" case="first-letter">TimedText</namespace>
      <namespace key="711" case="first-letter">TimedText talk</namespace>
      <namespace key="828" case="first-letter">Modul</namespace>
      <namespace key="829" case="first-letter">Pogovor o modulu</namespace>
      <namespace key="1728" case="first-letter">Event</namespace>
      <namespace key="1729" case="first-letter">Event talk</namespace>
    </namespaces>
  </siteinfo>
  <page>
    <title>Wikipedija:Wikipedisti</title>
    <ns>4</ns>
    <id>16</id>
    <revision>
      <id>6687429</id>
      <parentid>6623122</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T19:31:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Jonatan Melik Kurinčič</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <comment>dod.</comment>
      <origin>6687429</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="51437" sha1="skx9wdhgzpgga3vuc3j0okgkbleopwm" xml:space="preserve">{{neoštevilčena poglavja desno}}

'''Wikipedist''' je dejaven uporabnik [[Wikipedija|Wikipedije]]. Prosimo vas, da vpišete svoje ime na spodnje tri ločene [[seznam]]e.


==Po abecedi==

{{compactTOC2}}

===[[0]] - [[9 (število)|9]]===
# [[Uporabnik:4PMArctur|4PMArctur]]
# [[Uporabnik:5er|5er]]
# [[Uporabnik:7arazred|7arazred]]
# [[Uporabnik:97E|97E]]
# [[Uporabnik:Radio Veslejak|Radio Veseljak]]
# 2023EDEN

===[[A]]===
# [[Uporabnik:A09090091|A09090091]]
# [[Uporabnik:AndrejBozic]] (Andrej Bozic)
# [[Uporabnik:Anton_polšak|Anton_polšak]] (Anton Polšak)
# [[Uporabnik:AndrejPracek|AndrejPracek]] (Andrej Pracek)
# [[Uporabnik:Ahriman|Ahriman]] (Simon Voglar)
# [[Uporabnik:Ambrož|Ambrož]] (Gašper Ambrož)
# [[Uporabnik:Ajgorhoe|Ajgorhoe]] (Igor Grešovnik)
# [[Uporabnik:AKare|AKare]]
# [[Uporabnik:AKranjec|AKranjec]] (Andrej Kranjec)
# [[Uporabnik:Al|Al]]
# [[Uporabnik:Alebarasi|Alebarasi]] (Alen Bučar Baras)
# [[Uporabnik:Virale72|Virale72]] (Aleksandra Čehovin)
# [[Uporabnik:Ales|Ales]] (Aleš Časar)
# [[Uporabnik:Ales05|Ales05]] (Aleš Vozelj)
# [[Uporabnik:Ales Klemen|Ales Klemen]] (Aleš Klemen)
# [[Uporabnik:Aleš Ropoša|Aleš Ropoša]]
# [[Uporabnik:Aleš Pozo]]
# [[Uporabnik:Alexia|Alexia]]
# [[Uporabnik:Alexxander|Alexxander]]
# [[Uporabnik:Ambrož|Ambrož]]
# [[Uporabnik:Amy158|Amy158]]
# [[Uporabnik:An272727|An272727]]
# [[Uporabnik:Anajid|Anajid]]
# [[Uporabnik:AnaJur|AnaJur]]
# [[Uporabnik:Anastassja|Anastassja]]
# [[Uporabnik:Anchek94|Anchek94]] (Ana)
# [[Uporabnik:AndrejBrisaca|AndrejBrisaca]]
# [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]]
# [[Uporabnik:Andrej Mohorcic|Andrej Mohorcic]]
# [[Uporabnik:AndrejTT|AndrejTT]] (Andrej Breznik)
# [[Uporabnik:Andreja Udovč 27]] (Andreja Udovč)
# [[Uporabnik:Andronix|Andronix]]
# [[Uporabnik:Andybravec|Andybravec]]
# [[Uporabnik:Ansaj|Ansaj]]
# [[Uporabnik:Arbiter|Arbiter]]
# [[Uporabnik:Archangel|Archangel]]
# [[Uporabnik:Ardweaden|Ardweaden]] (Jan Jezeršek)
# [[Uporabnik:Arkantan|Arkantan]]
# [[Uporabnik:Arminij|Arminij]]
# [[Uporabnik:Artelind|Artelind]] (Izidor Šuc)
# [[Uporabnik:Amazone7|Amazone7]] (Ines Zgonc)
# [[Uporabnik:AstroFizMat|AstroFizMat]]
# [[Uporabnik:AstroKaktus|AstroKaktus]] (Zvone Rovšek)
# [[Uporabnik:Asusmelj|asusmelj]] (Andrej Šušmelj)
# [[Uporabnik:Avies|Avies]] (Aljaž Vidic)
# [[Uporabnik:Agsimos|Agsimos]]  (simos)
# [[Uporabnik:AzzQim|AzzQim]]
# [[Uporabnik:ArijanaV|ArijanaV]] (Arijana Veladzic)
# [[Uporabnik:AnaBeingBored|AnaBeingBored]]
# [[Uporabnik:Al3sal3ssinjo|Al3sal3ssinjo]] (Aleš Juvančič)
# [[Uporabnik:Anchi3|Anchi]]
# [[Uporabnik: Alexio R. Gorički]]
# [[Amadeio]]

===[[B]]===
# [[Uporabnik:B4d|B4d]] (Deni B.)
# [[Uporabnik:Badavinc|Badavinc]]
# [[Uporabnik:BenCe|BenCe]]
# [[Benjamin1217]]
# [[Uporabnik:Ben-Picc|Ben-picc]]
# [[Uporabnik:Beri|Beri]]
# [[Uporabnik:BitsizedSocks|BitsizedSocks]]
# [[Uporabnik:BoB|BoB]]
# [[Uporabnik:Bojan PLOJ|Bojan PLOJ]]
# [[Uporabnik:Branimir|Branimir]]
# [[Uporabnik:Burek|Burek]]
# [[Uporabnik:Big M|Big M]]
# [[Uporabnik:Bitjece|Bitjece]]
# [[Uporabnik:Bogdan|Bogdan]] (Bogdan Blokar)
# [[Uporabnik:Belejjure|Belejjure]]
# [[Uporabnik:Bergomi|Bergomi]]
# [[Uporabnik:Beyonce1|Beyonce1]]
# [[Uporabnik:Barko|Barko]] (Boris Arko)
# [[Uporabnik:BINEN|BINEN]] (Albin Novšak)
# [[Uporabnik:Banka SKB|Banka SKB]] (Katarina Jenko, Jure Velikonja, Eva Likar)
# [[Uporabnik:Bojan Pašič|Bojan Pašič]]
# [[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba Brank]]
# [[Uporabnik:Bojanzavec|Bojan Zavec]]
# [[Uporabnik:Bezo87|Bezjak Rok]]
# [[Uporabnik:Bostjan46|Bostjan46]]
# [[Uporabnik:Bmiqz|Bmiqz]]
# [[Uporabnik:Bralec8|Bralec8]]

===[[C]]===
# [[Uporabnik:CaqKa|CaqKa]] (Danilo Majhenič)
# [[Uporabnik:Chaim|Chaim]] 
# [[Uporabnik:Cr|Cr]]
# [[Uporabnik:Criptix|Criptix]]
# [[Uporabnik:Cornflake2012|Cornflake2012]]
# [[Uporabnik:Ncvirnci|Ncvirnci]]
# [[Uporabnik:Cici-Katja|Cici-Katja]]
# [[Uporabnik:Cosep|Cosep]]
# [[Uporabnik:Circinus|Circinus]]

===[[Č]]===
# [[Uporabnik:Črkonoša|Črkonoša]]

===[[D]]===
# [[Uporabnik:doksa08.11|doksa08.11]]
# [[Uporabnik:Daft|Daft]]
# [[Uporabnik:Dakar007|Dakar007]]
# [[Uporabnik:Dkovacicg|Dkovacicg]] (Danijel Kovacic)
# [[Uporabnik:Darijo Levačič|Darijo Levačič]]
# [[Uporabnik:DarkoPet|Darko Petrović]]
# [[Uporabnik:Davorin]] (Davorin Babič)
# [[Uporabnik:Dbc334|Dbc334]]
# [[Uporabnik:Dcotar|Dcotar]] (Dalibor Čotar)
# [[Uporabnik:Deathhh|Deathhh]]
# [[Uporabnik Deika]]
# [[Uporabnik:Dhmo|Dhmo]]
# [[Uporabnik Dejan Balažič]]  
# [[Uporabnik:DelphiColor|DelphiColor]]
# [[Uporabnik:DustWolf|DustWolf]] (Jure Sah)
# [[Uporabnik:Duxborut|Duxborut]]
# [[Uporabnik:D0L1N4R|D0L1N4R]]
# [[Uporabnik:DrogArt|DrogArt]]
# [[Uporabnik:Darjaaa|Darjaaa]]
# [[Uporabnik:Doris8|Doris8]]
# [[Uporabnik:Daliborka 25|Daliborka 25]]
# [[Uporabnik:Dinnka|Dinnka]]
# [[Duška Kalin]]
# [[Uporabnik:Urosleskovar|Urosleskovar]]
# [[Uporabnik:Davidbow1233333]]
# [[Uporabnik:Dreuter|Dreuter]]
# [[Uporabnik:Denyos World]]

===[[E]]===
# [[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]]
# [[Uporabnik:Engelbert|Engelbert]]
# [[Uporabnik:Enejka|Enejka]]
# [[Uporabnik:Emiram1|Emiram1]]
# [[Uporabnik:Erardo Galbi|Erardo Galbi]]

===[[F]]===
# [[Uporabnik:FelllixFelllicis|FelllixFelllicis]] 
# [[Uporabnik:Ferdi|Ferdi]]
# [[Uporabnik:Flem|Flem]] (Aleksandar Gavrić)
# [[Uporabnik:Flikca|Flikca]]
# [[Uporabnik:FlotaFronta|FlotaFronta]]
# [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]]
# [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]]
# [[Uporabnik:Fran|Fran]]
# [[Uporabnik:Freienthurn|Freienthurn]]
# [[Uporabnik:Filips123|Filips123]] ([[Uporabniški_pogovor:Filips123|Uporabniški pogovor]])

===[[G]]===
# [[Uporabnik:Galliente|Galliente]] (Primož Jeras)
# [[Uporabnik:Gap|Gap]]
# [[Uporabnik:Gapič|Gapič]] (Gašper Čefarin)
# [[Uporabnik:Gartrozi|GartRozi]] (Vlasta)
# [[Uporabnik:Globokivisoki|Globokivisoki]]
# [[Uporabnik:Gnooi|Gnooi]] (Mirsad K.Čavalić)
# [[Uporabnik:Genovefa|Genovefa]]
# [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] (Nal)
# [[Uporabnik:Ghpacer|Ghpacer]]
# [[Uporabnik:Godvisna|Godvisna]]
# [[Uporabnik:GravityMAN|GravityMAN]]
# [[Uporabnik:Greg-si|Greg-si]]
# [[Uporabnik:Gregorsamsa|Gregorsamsa]]
# [[Uporabnik:Grejo|Grejo]] (Jože Gregorc)
# [[Uporabnik:Grozina|Grozina]] (Grega Rozina)
# [[Uporabnik:Gregor Mirt|Gregor Mirt]]
# [[Uporabnik:Grubah|Grubah]] (Jernej Gruber)
# [[Uporabnik:Gapi135|Gapi135]]
# Graf2025

===[[H]]===
# [[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] (Miran Hladnik)
# [[Uporabnik:Helter |Helter]]
# [[Uporabnik:Hermiona10|Hermiona10]]
# [[Uporabnik:Hinko_Gnito|Hinko Gnito]]
# Hoodby
# [[Uporabnik:Horvathzala|Horvathzala]] (Zala Horváth)
# [[Uporabnik:HaFrances|HaFrances]]
# [[Uporabnik:Hîrnamae_Pîn_Ionoëryn|Hîrnamae Pîn Ionoëryn]]

===[[I]]===
# [[Uporabnik:IakaM|IakaM]] (Jaka Močnik)
# [[Uporabnik:Idiot|Idiot]] (Krištof Skok)
# [[Uporabnik:Igor|Igor]] (Igor Križanovskij)
# [[Uporabnik:IgorvonLenart|IgorvonLenart]] (Igor Zemljič)
# [[Uporabnik:Ilija|Ilija]] (Ilija Medič)
# [[uporabnik:imagine666]]
# [[Uporabnik:Ingo]] (Ingo Pasch)
# [[Uporabnik:Interwikiworld]]
# [[Uporabnik:Iris Meško|Iris Meško]]
# [[Uporabnik:Iskra16|Iskra16]]
# [[Uporabnik:IvanB|IvanB]] (Ivan Bizjak)
# [[uporabnik:InstitutIrsa|Ivana Cancar]]
# [[Uporabnik:izola|izola]] (Vanja Čibej)

===[[J]]===
# [[Uporabnik:JaKob|JaKob]]
# [[Uporabnik:JakobZ|JakobZ]] (Jakob Žgajnar)
# [[Uporabnik:Jalex121234|Jalex121234]]
# [[Uporabnik:Janez Jug|Janez Jug]]
# [[Uporabnik:Janez Maček|Janez Maček]]
# [[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]]
# [[Uporabnik:Janeznovak|Janeznovak]] (Janez Novak)
# [[Uporabnik:Janisterzaj|Janisterzaj]] (Jani Steržaj)
# [[Uporabnik:Jarticek|Jarticek]]
# [[Uporabnik:JasnaV|JasnaV]]
# [[Uporabnik:Jerrnej|Jerrnej]]
# [[Uporabnik:JLP|JLP]] (Jure Repinc)
# [[Uporabnik:Johan-KG|Johan-kg]]
# [[Uporabnik:Jolo Buki Original|Jolo Buki Original]]
# [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]]
# [[Uporabnik:Jones500|Jones500]]
# [[Uporabnik:Joshua|Joshua]]
# [[Uporabnik:JozeS|JozeS]] (Jože Štih)
# [[Uporabnik:Jvehar1|Jvehar1]] (Jan Vehar)
# [[Uporabnik:JurijValent|JurijValent]] (Jurij Valent)
# [[Uporabnik:Jurij5|Jurij5]]
# [[Uporabnik:JureCuhalev|JureCuhalev]] (Jure Čuhalev)
# [[Uporabnik:JureZagmajster|JureZagmajster]] 
# [[Uporabnik:JustAFleabag|JustAFleabag]] 
# [[Uporabnik:Jz|Jz]]
# [[Uporabnik:Jedrt|Jedrt]]
# [[Uporabnik:Jelena1965|Jelena1965]]
# [[Uporabnik:JKrizanic|JKrizanic]]
# [[Uporabnik:Janezjanez|Janez]]
# [[Uporabnik:JakobKljun|JakobKljun]]
# [[Jasminaklara]]
# [[Uporabnik:Jean|JeanCvikŁus]]

===[[K]]===
# [[Uporabnik:Kashi|Kashi]]
# [[Uporabnik:Kastafka|Kastafka]]
# [[Uporabnik:Katja|Katja]]
# [[Uporabnik:KatjaKepic|KatjaKepic]] (Katja Kepic)
# [[Uporabnik:Katja Zupan|Katja Zupan]]
# [[Uporabnik:Kavkaz|Kavkaz]]
# [[Uporabnik:Kid606|Kid606]]
# [[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjancic]] (Klemen Kocjančič)
# [[Uporabnik:KlemenMLD|Klemen]]
# [[Uporabnik:KocmutD|KocmutD]]
# [[Uporabnik:korotan|korotan]]
# [[Uporabnik:kmet134|kmet134]]
# [[Uporabnik:Kokiii|Kokiii]]
# [[Uporabnik:Komarkovich|Komarkovich]]
# [[Uporabnik:KoRnholio8|KoRnholio8]] (Jurij Turnšek)
# [[Uporabnik:KungFuBeta|KungFuBeta]]
# [[Uporabnik:Kupper|Kupper]]
# [[Uporabnik:Kultprotur|Kultprotur]]
# [[Uporabnik:Kr 009|Kr 009]]
# [[Uporabnik:Kren98|Kren98]]
# [[Uporabnik:Kristan007|Kristan007]]
# [[Uporabnik:Kristjan.stanko|Kristjan Stanko]]
# [[Uporabnik:Ksenxhi|Ksenxhi]]
# [[Uporabnik:Kulman|Kulman]]
# [[Uporabnik:Klara992|Klara992]]
# [[Uporabnik:Kaatka|Kaatka]]
# [[Uporabnik:Kakyoin95|Kakyoin95]]
# [[Uporabnik:KrunBrun|KrunBrun]]

===[[L]]===
# [[Uporabnik:Lanfra|Lanfra]]  ('''Lan'''jšček '''Fra'''nc) 
# [[Uporabnik:Lavras|Lavras]]
# [[Uporabnik:Ledo|Ledo]]
# [[Uporabnik:Lilchy|Lilchy]]
# [[Uporabnik:Longstocking|Longstocking]]
# [[Uporabnik:Lothar|Lothar]]
# [[Uporabnik:Luana|Luana]]
# [[Uporabnik:Lubagela|Lubagela]]
# [[Uporabnik:Luka1995|Luka1995]]
# [[Uporabnik:LukaSLO|LukaSLO]]
# [[Uporabnik:Lyonski|Lyonski]]
# [[Uporabnik:Kustrun|Kustrun]]
# [[Uporabnik:Leon Lončarič|Leon Lončarič]]
# [[Uporabnik:Krnekdo|Krnekdo]]
# [[Uporabnik:Luncica|Luncica]]
# [[Uporabnik:Leniargo|Leniargo]]
# [[Uporabnik:Liiimona|Liiimona]]
# [[Uporabnik:Lzvizej|Lzvizej]]
# [[Uporabnik:Laura|Laura]]

===[[M]]===
# [[Uporabnik:Miad|Miad]]
# [[Uporabnik:Maatjazh|Maatjazh]]
# [[Macchiato]]
# [[Uporabnik:MAK|MAK]] (Mateja Kegel)
# [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]]
# [[Uporabnik:Maja pavlin|Maja pavlin]]
# [[Uporabnik:Majcola|Majcola]]
# [[Uporabnik:manicnipoet|manicnipoet]] (Manični poet)
# [[Uporabnik:Mariborčan|Mariborčan]]
# [[Uporabnik:marjan871|marjan781]]
# [[Uporabnik:Marko3|Marko3]]
# [[Uporabnik:Markxx|Markxx]]
# [[Uporabnik:Martin kr|Martin kr]]
# [[Uporabnik:Marusha87|Marusha87]]
# [[Uporabnik:Masa|Masa]]
# [[Uporabnik:MatBal|MatBal]] 
# [[Uporabnik:Matej bf|Matej bf]]
# [[Uporabnik:Matej Leban|Matej Leban]]
# [[Uporabnik:Mateja N|Mateja N]]
# [[Uporabnik:Matejkosir|Matejkosir]] (Matej Košir)
# [[Uproabnik:Matej13|Matej Trampusch]]
# [[Uporabnik:Matej200]] (Matej Ogorevc)
# [[Uporabnik:MatheusMe|MatheusMe]]
# [[Uporabnik:Matijap|Matijap]]
# [[Uporabnik:Matjaž.Metaj|Matjaž.Metaj]]
# [[Uporabnik:Mdolinar|Mdolinar]] (Marko Dolinar)
# [[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|Melaleuca alternifolia]]
# [[Uporabnik:Metulj|Metulj]]
# [[Uporabnik:M.j.jeraj|M.j.jeraj]]
# [[Uporabnik:Mg|Mg]]
# [[Uporabnik:MGTom|MGTom]]
# [[Uporabnik:Mich973|Mich973]]
# [[Uporabnik:Migeamour2|Migeamour 2]] (Miha Lavrič)
# [[Uporabnik:MihA|MihA]]
# [[Uporabnik:Miha|Miha]]
# [[Uporabnik:Mihaelao|Mihaelao]]
# [[Uporabnik:mikiwiki|mikiwiki]]
# [[Uporabnik:MilanH|MilanH]] (Milan Hrastar)
# [[Uporabnik:Milan48|Milan48]] (Milan Rejec)
# [[Uporabnik:Mhladn|Mhladn]] (Mira Hladnik)
# [[Uporabnik:Miran ka|Miran ka]] (Miran Kapun)
# [[Uporabnik:Mircka|Mircka]]
# [[Uporabnik:Mirelaa|Mirelaa]]
# [[Uporabnik:Miro Holjevac]]
# [[Uporabnik:Missmarple|Missmarple]] (Ajda Kljun)
# [[Uporabnik:Mitja i|Mitja i]] (Mitja V. Iskrić)
# [[Uporabnik:Mitjas1|Mitjas1]]
# [[Uporabnik:Mitja Petelin|Mitja Petelin]]
# [[Uporabnik:Mitto|Mitto]] (Mitja Jež)
# [[Uporabnik:Miwche|Miwche]]
# [[Uporabnik:Modrina|Modrina]]
# [[Uporabnik:Modrina1|Modrina1]]
# [[Uporabnik:Mpodstensek|Mpodstensek]]
# [[Uporabnik:Mrecer|Mrecer]]
# [[Uporabnik:Mstein|Mstein]]
# [[Uporabnik:MZaplotnik|MZaplotnik]] (Matjaž Zaplotnik)
# [[Uporabnik:Megab0y|Megab0y]] (Jure Kolar)
# [[Uporabnik:MaksPecar|MaksPecar]] (Maks Pečar)
# [[Uporabnik:Mrtn12|Mrtn12]] (Martin Čebular)
# [[Uporabnik:Mstetner|Mstetner]] (Marko Štetner)
# [[Uporabnik:Mattithyahu|Mattithyahu]] (Matej Perovnik)
# [[Uporabnik:MarusaVirtua]] (Maruša Širok)
# [[Uporabnik:Miha007]] (Miha Panjek)
# [[Uporabnik:MissMickey]]
# [[Uporabnik:Mravlja Matjaz|Matjaz Mravlja]]
# [[Uporabnik:Mirela Husak|Mirelaa]]
# [[Uporabnik:M.Premzl|Mojca Premzl]]
# [[Uporabnik:Mboskoski]]
# [[Uporabnik:ModriDirkac]]
# [[Uporabnik:Majalicen]]
# [[Uporabnik:Mikemaul230]]
# [[Uporabnik:molslovenija1]]
# [[Uporabnik:MatjazKonci|Matjaž Končina]]
# [[Uporabnik:MaxŠtajerc|MaxŠtajerc]] (Max Davidović)
# [[Uporabnik:Matjevse|Matjevse]]
# MDL-98

===[[N]]===
# [[Uporabnik:Nećo|Nećo]]
# [[Uporabnik:Nejko|Nejko]]
# [[Uporabnik:Neyc|Neyc]]
# [[Uporabnik:Neznanec|Neznanec]]
# [[Uporabnik:NiD14|NiD14]]
# [[Uporabnik:Nikotin|Nikotin]]
# [[Uporabnik:NMS|NMS]]
# [[Uporabnik:Nokturno|Nokturno]]
# [[Uporabnik:Nola|Nola]]
# [[Uporabnik:Novadeviator|Novadeviator]]
# [[Uporabnik:Niko Zeme|Niko Zeme]]
# [[Uporabnik:neo7|neo7]]
# [[Uporabnik:Nix|Nix]]
# [[Uporabnik:Nikmajoneza|Nikmajoneza]]
# [[Uporabnik:NastjaG|NastjaG]]
# [[Uporabnik:Nareto|Nareto]]
# [[Uporabnik:Natasa.ko|Natasa.ko]]
# [[Uporabnik:mirnskasevnica|mirnskasevnica]]
# [[Uporabnik:NatasaGamasa|NatasaGamasa]]
# [[Uporabnik:nekdo123|nekdo123]]
# [[Uporabnik:Nadaja|Nadaja]]
# [[Uporabnik:Nino Gorenc|Nino Gorenc]]
# [[Uporabnik:n7janez|n7janez]]
# [[Uporabnik:Nacionalna bogastva Republike Slovenije|Nacionalna bogastva Republike Slovenije]]
# [[Uporabnik:New Vision Music|New Vision Music]]
# [[Nkdms6]]

===[[O]]===
# [[Uporabnik:Ornitolog|Ornitolog]]
# [[Uporabnik:Osiris|Osiris]]
# [[Uporabnik:Ow-Gi|Ow-Gi]]
# [[Uporabnik:Omega924|Omega924]]
# [[Uporabnik:Otiss|Otiss]]
# [[Uporabnik:Ovaska|Ovaska]]
# [[Uporabnik:Odarko|Odarko]]
# [[Uporabnik:Oniindrugi|Oniindrugi]]
# [[Uporabnik:Olgica|Olgica]]

===[[P]]===
# [[Uporabnik:Pag|Pag]]
# [[Uporabnik:Pek|Pek]]
# [[Uporabnik:Perun|Perun]]
# [[Uporabnik:Peterlin|Peterlin]] (Primož Peterlin)
# [[Uporabnik:PIA PRIMOŽIČ|PIA PRIMOŽIČ]] (Pia Primožič)
# [[Uporabnik:Pianist|Pianist]] (Miha Brkinjač)
# [[Uporabnik:PIHNER|PIHNER]]
# [[Uporabnik:PJakopin|PJakopin]] (Primož Jakopin)
# [[Uporabnik:PJure|PJure]]
# [[Uporabnik:Plesbarb|plesbarb]]
# [[Uporabnik:Poka|Poka]] (Kristina Goričar)
# [[Uporabnik:Poldek_tedy|Poldek_tedy]]
# [[Uporabnik:Poptv|Poptv]]
# [[Uporabnik:Potnik69|Potnik69]]
# [[Uporabnik:Pranavor|Pranavor]] (Aleš I. Cepič)
# [[Uporabnik:primizz|primizz]]
# [[Uporabnik:Princess Maria|Princess Maria]]
# [[Uporabnik:Proxila|Proxila]]
# [[Uporabnik:Purnima1|Purnima1]]
# [[Uporabnik:Pokerznik|Pokerznik]] (Žan Pokeržnik)
# [[Uporabnik:psandi|psandi]]
# [[Uporabnik:Pitija|Pitija]]
# [[Uporabnik:Pinjad|Pinjad]]
# [[Uporabnik:Pisecbesecil|Pisecbesedil]]
# [[Uporabnik:Paradiso|Paradiso]]
# [[Uporabnik:Poletuša|Poletuša]]
# [[Uporabnik:premm|premm]] (M. Premzl)
# [[Uporabnik:marčelo|marčelo]] (Marčelo Pahor)
# [[Uporabnik:Puff221|Puff221]]
# [[Uporabnik:Pav992|Pav992]]
# [[PavelPatrulja]]

===[[Q]]===
# [[Uporabnik:Quazar|Quazar]]

===[[R]]===
# [[Uporabnik:Radio|Veseljak]]  (Radio Veseljak)
# [[Uporabnik:Ren|Ren]] (Renata Štebih)
# [[Uporabnik:Rakunus|Rakunus]] (Peter Bizjak)
# [[Uporabnik:Ravnikar|Ravnikar]] (Tine Ravnikar)
# [[Uporabnik:RayOfLight|RayOfLight]]
# [[Uporabnik:RenatoI|RenatoI]] (Renato Ivančič)
# [[Uporabnik:Renesemee|Renesemee]]
# [[Uporabnik:Retrogarda|Retrogarda]]
# [[Uporabnik:RikardaM|RikardaM]] (Rikarda)
# [[Uporabnik:Rodoljub|Rodoljub]] (Mitja Leskovar)
# [[Uporabnik:Rok Cestnik|Rok Cestnik]]
# [[Uporabnik:RokX|RokX]]
# [[Uporabnik:Romanm|Romanm]] (Roman Maurer)
# [[Uporabnik:RoyalKingfisher|RoyalKingfisher]]
# [[Uporabnik:Klararozina| Klara Rozina]]
# [[Uporabnik:Rude|Rude]]
# [[Uporabnik:Ruso|Culais]]

===[[S]]===
# [[Uporabnik:Snezinkica|Snezinkica]]
# [[Uporabnik:-SlOvEnEc-|-SlOvEnEc-]]
# [[Uporabnik:SadniJogurt|SadniJogurt]]
# [[Uporabnik:Samo Veliki|Samo Veliki]]
# [[Uporabnik:Samsa|Samsa]]
# [[Uporabnik:Sarahorvat|Sarahorvat]]
# [[Uporabnik:Sarchay|Sarchay]]
# [[Uporabnik:Savinjc|Savinjc]]
# [[Uporabnik:Seba|Seba]] (Sebastian Pleško)
# [[Uporabnik:Senicar|Senicar]] (Boštjan Seničar)
# [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]]
# [[Uporabnik:Sirena|Sirena]]
# [[Uporabnik:Sjeric|Sjeric]] (Stipe Jerič)
# [[Uporabnik:Skip|Skip]] (Pika)
# [[Uporabnik:Skydancer|Skydancer]]
# [[Uporabnik:Skupina|sled]]
# [[Uporabnik:Slodave|Slodave]]
# [[Uporabnik:Slohist|Slohist]]
# [[Uporabnik:Slovenec_sem|Slovenec_sem]]
# [[Uporabnik:Slovenija1|Slovenija1]] (Jure)
# [[Uporabnik:Smihael|Smihael]] (Mihael Simonič)
# [[Uporabnik:Snoopy|Snoopy]]
# [[Uporabnik:Spiko-carpediem|Spiko-carpediem]] (Jure Špik)
# [[Uporabnik:Stajler|Stajler]]
# [[Uporabnik:Status Quo|Status Quo]]
# [[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]]
# [[Uporabnik:Struc|Struc]]
# [[Uporabnik:Suhi75|Suhi75]] (Vladimir Milovanović)
# [[Uporabnik:Supafly|Supafly]]
# [[Uporabnik:Sven|Sven]]
# [[Uporabnik:Slapek|slapek]]
# [[Uporabnik:Sljukrija|sljukrija]]
# [[Uporabnik:Sandorx|Sandorx]]
# [[Uporabnik:Simba|Simba]]
# [[Uporabnik:Simos|Simos]]
# [[Uporabnik:Samob|Samob]]
# [[Uporabnik:Sonjaxp|Sonjaxp]] (Sonja Korent)
# [[Uporabnik:Simos|Simomarko]]
# [[Uporabnik:Sportnik15|Sportnik15]]
# [[Uporabnik:Sspdjug|Sspdjug]]
# [[Uporabnik:Spaceman|spaceman]]
# [[Uporabnik:snow.ff|snow.ff]] (Snežana Lazarovska)
# [[Uporabnik:SpecialGirl4-ever|SpecialGirl4-ever]]
# [[Uporabnik:Stelladenord|Stelladenord]]
# [[Uporabnik:Slodej|Slodej]]

===[[T]]===
# [[Uporabnik:T@Di|T@Di]]
# [[Uporabnik:Tende_info|Tende]]
# [[Uporabnik:Tone|Tone]]
# [[Uporabnik:topmojster.com|topmojster.com]]
# [[Uporabnik:Tuma|Tuma]] (Matija Tuma)
# [[Uporabnik:Tuoermin|Tuoermin]] (Mitja Podreka)
# [[Uporabnik:Tiberiusize|Tiberiusize]] (Martin Lah)
# [[Uporabnik:Lowell|Lowell]]  (Tadej Vetrih)
# [[Uporabnik:Tinka25|Tinka25]]  (Tinka)
# [[Uporabnik:TCWiki|TCWiki]] (Tjaša)
# [[Uporabnik:Tinatoplisek|Tinatoplisek]] (Martina Toplišek)
# [[Uporabnik:Tip222|Tip222]] (Zal Vukalić)
# Transatlantic1970 (Jadran Aleksić)

===[[U]]===
# [[Uporabnik:Ujambor|Ujambor]] (Uroš Jambor)
# [[Uporabnik:UrbanoPleme|UrbanoPleme]]
# [[Uporabnik:Urbi|Urbi]]
# [[Uporabnik:Urejanje3008|Urejanje3008]]
# [[Uporabnik:Uršy|Uršy]] (Urška Kristan)
# [[Uporabnik:Undine75|Undine75]](Alenka)
# [[Uporabnik:Unpjeb|Unpjeb]]
# [[Uporabnik:UrskaJelercic|UrskaJelercic]]
# [[Uporabnik:Urosinhos|Urosinhos]]
# [[Uporabnik:Urska22|Urska22]]
# [[Uporabnik:Urska.limonca|Urska.limonca]] (Urška Lamovec)
# [[Uporabnik:Urte|Urte]]
# [[Uporabnik:USZS|USZS]]
# [[Uporabnik:TesP|TesP]]

===[[V]]===
# [[Uporabnik:Veschcha|Veschcha]]
# [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]
# [[Uporabnik:Vilimerc|Vilimerc]]
# ViolinGeek
# [[Uporabnik:Viper|Viper]]
# [[Uporabnik:Vipet|Vipet]]
# [[Uporabnik:Vogelstein|Vogelstein]]
# [[Uporabnik:Volksbank|Volksbank]]
# [[Uporabnik:Von_waxenstein|von waxenstein]]
# [[Uporabnik:Vucic|Vucic]]
# [[Uporabnik:Valdo|Valdo]]
# [[Uporabnik:Vadinho|Vadinho]]
# [[Uporabnik:Verigo|Verigo]]
# [[Uporabnik:Vesnakosir|Vesnakosir]]

===[[W]]===
# [[Uporabnik:Wailer|Wailer]]
# [[Uporabnik:Wayfarer|Wayfarer]] (Tadej Peršič)
# [[Uporabnik:Weby|Weby]]
# [[Uporabnik:Wikiped|Wikiped]]
# [[Uporabnik:Wikipedius Rex|Wikipedius Rex]]
# [[Uporabnik:WaNTeD|WaNTeD]]
# [[Uporabnik:Wirmas|Wirmas]]

===[[X]]===
# [[Uporabnik:xJaM|xJaM]] (Jani Melik)
# [[Uporabnik:Xenia|xenia]]
# [[Uporabnik:Xyxyx|Xyxyx]]

===[[Y]]===
# [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]
# [[Uporabnik: ͥ ͣ ͫ Y-FI| ͥ ͣ ͫ Y-FI]]

===[[Z]]===
# [[Uporabnik:Založba Sanje|Založba Sanje]] (David Ožura, Vesna Česen, Nika Logar)
# [[Uporabnik:Ziebane Official|Ziebane]]
# [[Uporabnik:ZanTheManO|ZanTheManO]]
# [[Uporabnik:Zeleno|Zeleno]]
# [[Uporabnik:Zelenka|Zelenka]]
# [[Uporabnik:Zeleni|Zeleni]]
# [[Uporabnik:zeus|zeus]]
# [[Uporabnik:Zgovorni s.|Zgovorni s.]] (Amadej M.)
# [[Uporabnik:Zupi|Zupi]]
# [[Uporabnik:Zver|Zver]] (Oto Brglez ml.)
# [[Uporabnik:Zvezdogled|Zvezdogled]] (Simon Kaučič)
# [[Uporabnik:Zziga|Zziga]] (Žiga Barba)
# [[Uporabnik: Zlatifilatelist|Zlatifilatelist]]
# [[Uporabnik:Zslavc|Zslavc]] (Slavko Zupanc)
# [[ZvezaSKIS]]
# [[Uporabnik:Zabavnique|Zabavnique]] (Grega Zabavnik)
# [[Uporabnik:ZigaByte|ZigaByte]] (Žiga Vene)
# [[Uporabnik:Zacbox|Zacbox]] (Zachary Box)
# [[Uporabnik:Zalatheskier|Zalatheskier]] (Zala Šart)
# [[Uporabnik:Zaloznikziga|ZaloznikZiga]] (Žiga založnik)
# [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]]

===[[Ž]]===
# [[Uporabnik:Živa Trtnik|Živa Trtnik]]
# Živa Hamun
# [[Uporabnik:Žan Jurovič|Žan Jurovič]]

==Po datumu vpisa==
# [[Uporabnik:FelllixFelllicis|FelllixFelllicis]] 
# [[Uporabnik:Globokivisoki|Globokivisoki]]
# [[Uporabnik:AntonPolsak|AntonPolsak]]
# [[Uporabnik:imagine666]]
# [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]]
# [[Uporabnik:psandi|psandi]] 
# [[Uporabnik:xJaM|xJaM]] 
# [[Uporabnik:Peterlin|Peterlin]] (Primož Peterlin)
# [[Uporabnik:MarkoCibej|MarkoCibej]] (Marko Čibej)
# [[Uporabnik:Chuck SMITH|Chuck SMITH]]
# [[Uporabnik:Romanm|Romanm]] (Roman Maurer)
# [[Uporabnik:Igor|Igor]] (Igor Križanovskij)
# [[Uporabnik:AndrejG|AndrejG]] (Andrej Gregorka)
# [[Uporabnik:uri|uri]] (Uroš Šetina)
# [[Uporabnik:Spiko-carpediem|Spiko-carpediem]] (Jure Špik)
# [[Uporabnik:JureVI|JureVI]] (Jure Vizjak)
# [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]]
# [[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjancic]] (Klemen Kocjančič)
# [[Uporabnik:Tadejadermastja|Tadejadermastja]] (Tadeja Dermastja)
# [[Uporabnik:Saška Štumberger|Saška Štumberger]]
# [[Uporabnik:Leniargo|Leniargo]]
# [[Uporabnik:Mazi|Mazi]] (Matija Mazi)
# [[Uporabnik:Mirella Gergolet|Mirella Gergolet]]
# [[Uporabnik:Janeznovak|Janeznovak]]
# [[Uporabnik:Brazisk|Brazisk]] (Bojan Žižek)
# [[Uporabnik:Missmarple|Missmarple]] (Ajda Kljun)
# [[Uporabnik:KoRnholio8|KoRnholio8]] (Jurij Turnšek)
# [[Uporabnik:B4d|B4d]] (Deni Bačić)
# [[Uporabnik:Matijap|Matijap]]
# [[Uporabnik:Martin Žerovec|Martin Žerovec]]
# [[Uporabnik:zjuga|zjuga]] (Zdenko Eržen)
# [[Uporabnik:Anton Groselj|Anton Groselj]] (Anton Groselj)
# [[Uporabnik:EdMoon|EdMoon]]
# [[Uporabnik:DustWolf|DustWolf]] (Jure Sah)
# [[Uporabnik:Silence-r|Silence-r]] (Tibor Bitežnik)
# [[Uporabnik:Wayfarer|Wayfarer]]
# [[Uporabnik:Incognito87|Incognito87]]
# [[Uporabnik:PiKo|PiKo]]
# [[Uporabnik:Ales|Ales]] (Aleš Časar)
# [[Uporabni:Jurek84|Jurek84]] (Jure Kolarič)
# [[Uporabnik:Tone|Tone]]
# [[Uporabnik:pag|pag]]
# [[Uporabnik:IzTrsta|IzTrsta]]
# [[Uporabnik:JaKob|JaKob]]
# [[Uporabnik:Joshua|Joshua]]
# [[Uporabnik:Ziga|Ziga]]
# [[Uporabnik:Ferdi|Ferdi]]
# [[Uporabnik:Borut Sorko|Borut Sorko]] (Borut Sorko)
# [[Uporabnik:Galliente|Galliente]] (Primož Jeras)
# [[Uporabnik:MGTom|MGTom]]
# [[Uporabnik:Sven|Sven]]
# [[Uporabnik:mdolinar|mdolinar]] (Marko Dolinar)
# [[Uporabnik:Susnik|Susnik]]
# [[Uporabnik:snoopy|snoopy]]
# [[Uporabnik:Samo Koprivec|Samo Koprivec]]
# [[Uporabnik:Rakunus|Rakunus]] (Peter Bizjak)
# [[Uporabnik:R117|R117]]
# [[Uporabnik:Anchitsa|Anchitsa]]
# [[Uporabnik:Kocpek|Kocpek]]
# [[Uporabnik:Miriam|Miriam]]
# [[Uporabnik:Matevz1|Matevz1]] (Matevž Golob)
# [[Uporabnik:Dajnar1|Dajnar1]] (Primož Beguš)
# [[Uporabnik:Rude|Rude]]
# [[Uporabnik:Bojan PLOJ|Bojan PLOJ]]
# [[Uporabnik:JozeS|JozeS]] (Jože Štih)
# [[Uporabnik:kanye|kanye]] (Grega Škufca)
# [[Uporabnik:JakobZ|JakobZ]] (Jakob Žgajnar)
# [[Uporabnik:Boomer|Boomer]]
# [[Uporabnik:Al|Al]]
# [[Uporabnik:mjakop|mjakop]] (Matej Jakop)
# [[Uporabnik:Marko Sraka|Marko Sraka]] (Marko Sraka)
# [[Uporabnik:Petko2|Petko2]] (Marko Petković)
# [[Uporabnik:Syrchek|Syrchek]] (Boris Jereb)
# [[Uporabnik:Symbol|Symbol]]
# [[Uporabnik:Brko|Brko]]
# [[Uporabnik:Tuma|Tuma]] (Matija Tuma)
# [[Uporabnik:Lyonski|Lyonski]]
# [[Uporabnik:Mg|Mg]]
# [[Uporabnik:Rodoljub|Rodoljub]]
# [[Uporabnik:Mihec|Mihec]]
# [[Uporabnik:Jassy|Jassy]]
# [[Uporabnik:Ta_pametna|Ta_pametna]]
# [[Uporabnik:Dcotar|Dcotar]] (Dalibor Čotar)
# [[Uporabnik:Pianist|Pianist]] (Miha Brkinjač)
# [[Uporabnik:Yugi|Yugi]]
# [[Uporabnik:Žiga V. Habjan|Žiga V. Habjan]]
# [[Uporabnik:Wailer|Wailer]]
# [[Uporabnik:Skyman|Skyman]]
# [[Uporabnik:Andrejk|Andrejk]]
# [[Uporabnik:Klemen Fazlič|Klemen Fazlič]]
# [[Uporabnik:Nejko|Nejko]]
# [[Uporabnik:Tanja Kesley|Tanja Kesley]]
# [[Uporabnik:zziga|zziga]] (Žiga Barba)
# [[Uporabnik:bojana.kusic|bojana.kusic]] (Bojana Kušić)
# [[Uporabnik:Anastassja|Anastassja]]
# [[Uporabnik:Met_ty|Met_ty]]
# [[Uporabnik:Perun|Perun]]
# [[Uporabnik:Grozina|Grozina]] (Grega Rozina)
# [[Uporabnik:Monja|Monja]] (Mojca Ogrin)
# [[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]]
# [[Uporabnik:ajgorhoe|ajgorhoe]] (Igor Grešovnik)
# [[Uporabnik:Aldor|Aldor]]
# [[Uporabnik:Sabi|Sabi]]
# [[Uporabnik:Longstocking|Longstocking]]
# [[Uporabnik:Mitek|Mitek]] (Mitja Perko)
# [[Uporabnik:Fnekrep|p]]
# [[Uporabnik:Simona Dijak|Simona Dijak]]
# [[Uporabnik:Mateja N|Mateja N]]
# [[Uporabnik:Greg-si|Greg-si]]
# [[Uporabnik:Matej Leban|Matej Leban]] (Mateja Leban)
# [[Uporabnik:5er|5er]]
# [[Uporabnik:Neznanec|Neznanec]] (Marko)
# [[Uporabnik:Archangel|Archangel]]
# [[Uporabnik:Pranavor|Pranavor]] (Aleš I. Cepič)
# [[Uporabnik:IakaM|IakaM]] (Jaka Močnik)
# [[Uporabnik:Branimir|Branimir]]
# [[Uporabnik:Sabi|Sabi]] (Sebastjan Habicht)
# [[Uporabnik: Deika| Deika]] (Dea Rižnar)
# [[Uporabnik:Cr|Cr]]
# [[Uporabnik:Mstein|Mstein]]
# [[Uporabnik:Grdob3c|Grdob3c]] (Žiga Stegu)
# [[Uporabnik:Ujambor|Ujambor]] (Uroš Jambor)
# [[Uporabnik:Kastafka|Kastafka]]
# [[Uporabnik:Založba Sanje|Založba Sanje]] (David Ožura, Vesna Česen, Nika Logar)
# [[Uporabnik:Princess Maria|Princess Maria]]
# [[Uporabnik:Iris Meško|Iris Meško]]
# [[Uporabnik:AndrejBrisaca|AndrejBrisaca]]
# [[Uporabnik: Kapun Miran | Kapun Miran ]]
# [[Uporabnik:Ana Ugovšek|Ana Ugovšek]]
# [[Uporabnik:Matej bf|Matej bf]]
# [[Uporabnik:Sirena|Sirena]]
# [[Uporabnik:Mihaelao|Mihaelao]]
# [[Uporabnik:Mitja Petelin|Mitja Petelin]]
# [[Uporabnik:Kavkaz|Kavkaz]]
# [[Uporabnik:Kokiii|Kokiii]]
# [[Uporabnik:Volksbank|Volksbank]]
# [[Uporabnik:Avies|Avies]] (Aljaž Vidic)
# [[Uporabnik:Zeleno|Zeleno]]
# [[Uporabnik:topmojster.com|topmojster.com]]
# [[Uporabnik:Janisterzaj|Janisterzaj]] (Jani Steržaj)
# [[Uporabnik:Godvisna|Godvisna]]
# [[Uporabnik:MatheusMe|MathuesMe]]
# [[Uporabnik:Suhi75|Suhi75]] (Vladimir Milovanović)
# [[Uporabnik:KocmutD|KocmutD]]
# [[Uporabnik:Ilija|Ilija]]
# [[Uporabnik:Unpjeb|Unpjeb]]
# [[Uporabnik:WaNTeD|WaNTeD]]
# [[Uporabnik:Pek|Pek]]
# [[Uporabnik:Megab0y|Megab0y]] (Jure Kolar)
# [[Uporabnik:MaksPecar|MaksPecar]] (Maks Pečar)
# [[Uporabnik:IvanB|IvanB]] (Ivan Bizjak)
# [[Uporabnik:Migeamour2|Migeamour2]] (Miha Lavrič)
# [[Uporabnik:Urosinhos|Urosinhos]]
# [[Uporabnik:Zvezdogled|Zvezdogled]] (Simon Kaučič)
# [[Uporabnik:Majcola|Majcola]]
# [[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]]
# [[Uporabnik:štrudlček|štrudlček]]
# [[Uporabnik:Nix|Nix]]
# [[Uporabnik:Nola|Nola]]
# [[Uporabnik:Criptix|Criptix]]
# [[Uporabnik:Urte|Urte]]
# [[Uporabnik:xenia|xenia]]
# [[Uporabnik:NasrjaG|NastjaG]]
# [[Uporabnik:Bogdan Blokar|Bogdan Blokar]]
# [[Uporabnik:AnaJur|AnaJur]]
# [[Uporabnik:Ruso|Culais]]
# [[Uporabnik:Bergomi|Bergomi]]
# [[Uporabnik:Kristan007|Kristan007]]
# [[Uporabnik:Nareto|Nareto]]
# [[Uporabnik:KlemenMLD|Klemen]]
# [[Uporabnik:Ovaska|Ovaska]]
# [[Uporabnik:Xyxyx|Xyxyx]]
# [[Uporabnik:Sportnik15|Sportnik15]]
# [[Uporabnik:MatBal|MatBal]]
# [[Uporabnik:AKare|AKare]]
# [[Uporabnik: Anajid|Anajid]]
# [[Uporabnik:Valdo|Valdo]]
# [[Uporabnik:Alexxander|Alexxander]]
# [[Uporabnik:Miha007|Miha007]]
# [[Uporabnik:Artelind|Artelind]] (Izidor Šuc)
# [[Uporabnik:JakobKljun|JakobKljun]]
# [[Uporabnik:RenatoI|RenatoI]] (Renato Ivančič)
# [[Uporabnik:Vadinho|Vadinho]]
# [[Uporabnik:Verigo|Verigo]]
# [[Uporabnik:Vilimerc|Vilimerc]]
# [[Uporabnik:Ajnaj7|Ajnaj7]]
# [[Uporabnik:M.Premzl|Mojca Premzl]]
# [[Uporabnik:ZabTheManO|ZanTheManO]]
# [[Uporabnik:Sljukrija|sljukrija]]
# [[Uporabnik:Bojan Pašič|Bojan Pašič]]
# [[Uporabnik:Dinnka|Dinnka]]
# [[Uporabnik:Macchiato|Macchiato]]
# [[Uporabnik:Bojanzavec|Bojan Zavec]]
# [[Uporabnik:Markxx|Markxx]]
# [[Uporabnik:ArijanaV|ArijanaV]] (Arijana Veladzic)
# [[Uporabnik:SadniJogurt|SadniJogurt]]
# [[Uporabnik:AnaBeingBored|AnaBeingBored]]
# [[Uporabnik:primizz|primizz]]
# [[Uporabnik:Cici-Katja|Cici-Katja]]
# [[Uporabnik:KungFuBeta|KungFuBeta]]
# [[Uporabnik:SpecialGirl4-ever|SpecialGirl4-ever]]
# [[Uporabnik:FlotaFronta|FlotaFronta]]
# [[Uporabnik:premm|premm]] (M. Premzl)
# [[Uporabnik:Komarkovich|Komarkovich]]
# [[Uporabnik:Pinjad|Pinjad]]
# [[Uporabnik:molslovenija1|molslovenija1]]
# [[Uporabnik:korotan|korotan]]
# [[Uporabnik:Lzvizej|Lzvizej]]
# [[Uporabnik:Circinus|Circinus]]
# [[Uporabnik:JureZagmajster|JureZagmajster]]
# [[Uporabnik:Zslavc|Zslavc]] (Slavko Zupanc)
# [[Uporabnik:Tinatoplisek|Tinatoplisek]] (Martina Toplišek)
# [[Uporabnik:Jarticek|Jarticek]]
# [[Uporabnik:Zabavnique|Zabavnique]] (Grega Zabavnik)
# [[Uporabnik:Oniindrugi|Oniindrugi]]
# [[Uporabnik:Potnik69|Potnik69]]
# [[Uporabnik:ZigaByte|ZigaByte]] (Žiga Vene)
# [[Uporabnik:Nacionalna bogastva Republike Slovenije|Nacionalna bogastva Republike Slovenije]] (Tadej Rozman)
# [[Uporabnik:Ben-Picc|Ben-picc]]
# [[Uporabnik: Zacbox|Zacbox]] (Zachary Box)
# [[Uporabnik: Stelladelnord|Stelladelnord]]
# [[Uporabnik: Črkonoša|Črkonoša]]
# [[Uporabnik: Tip222|Tip222]]
# [[Uporabnik: NiD14|NiD14]]
# [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]]
# [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]]
# [[Uporabnik:Filips123|Filips123]] ([[Uporabniški_pogovor:Filips123|Uporabniški pogovor]])
# [[Uporabnik:Anchek94|Anchek94]] (Ana)
# [[Uporabnik:Bitjece|Bitjece]]
# [[Uporabnik:New Vision Music|New Vision Music]]
# [[Uporabnik:Zgovorni s.|Zgovorni s.]] (Amadej M.)
# [[Uporabnik:Denyos World]]
# [[Uporabnik:Kakyoin95|Kakyoin95]]
# [[Uporabnik:KrunBrun|KrunBrun]]
# [[Uporabnik:HaFrances|HaFrances]]
# [[Uporabnik:JustAFleabag|JustAFleabag]]
# [[Uporabnik:Lubagela|Lubagela]]
# [[Uporabnik:Proxila|Proxila]]
# [[Nkdms6]]
# [[Benjamin1217]]
# [[Uporabnik:97E|97E]]
# MDL-98
# Živa Hamun
# [[Uporabnik:Gapi135|Gapi135]]
# [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]]

==Po področju==

===[[Slovenija]]===
# [[Uporabnik:FelllixFelllicis|FelllixFelllicis]] 
# [[Uporabnik:ͥ ͣ ͫ Y-FI| ͥ ͣ ͫ ]] [[Uporabniški pogovor:ͥ ͣ ͫ Y-FI|Y-FI]]
# [[Uporabnik:Anton_polšak|Anton_polšak]] (Anton Polšak)
# [[Uporabnik:4PMArctur|4PMArctur]]
# [[Uporabnik:Jerrnej|Jerrnej]]
# [[Uporabnik:NMS|NMS]]
# [[Uporabnik:Ilija|Ilija]]
# [[Uporabnik:Enras4|Enras4]]
# [[Uporabnik:Urska22|Urska22]]
# [[Uporabnik:neo7|neo7]]
# [[Uporabnik:Nola|Nola]]
# [[Uporabnik:psandi|psandi]]
# [[Uporabnik:Nareto|Nareto]]
# [[Uporabnik:Radio Veseljak|Radio Veseljak]]
# [[Uporabnik:Vadinho|Vadinho]]
# [[Uporabnik:Vilimerc|Vilimerc]]
# [[Uporabnik:Sljukrija|sljukrija]]
# [[Uporabnik:Leniargo|Leniargo]]
# [[Uporabnik:SadniJogurt|SadniJogurt]]
# [[Uporabnik:AnaBeingBored|AnaBeingBored]]
# [[Uporabnik:molslovenija1|molslovenija1]]
# [[Uporabnik:korotan|korotan]]
# [[Uporabnik:Circinus|Circinus]]
# [[Uporabnik:ZvezaSKIS|ZvezaSKIS]]
# [[Uporabnik:Oniindrugi|Oniindrugi]]
# [[Uporabnik:Stelladelnord|Stelladelnord]]
# n7janez
# [[Uporabnik: Črkonoša|Črkonoša]]
# [[Uporabnik:Zgovorni s.|Zgovorni s.]] (Amadej M.)
# [[Uporabnik:KrunBrun|KrunBrun]]
# MDL-98
# [[Uporabnik:Gapi135|Gapi135]]

*[[Ajdovščina]]
# [[Uporabnik:Nacionalna bogastva Republike Slovenije|Nacionalna bogastva Republike Slovenije]]
# [[Uporabnik:Bogdan|Bogdan]] (Bogdan Blokar)
# [[Uporabnik:Ziebane Official|Ziebane]]

*[[Bistrica ob Dravi]]
# [[Uporabnik:Nuška|Nuška]] (Nuša Valentan)

*[[Blagovica]]
# [[Uporabnik:Ilija|Ilija]] (Ilija Medič)

*[[Bled]] 
# [[Uporabnik:Martin Žerovec|Martin Žerovec]]

*[[Brežice]]
# [[Uporabnik:zjuga|zjuga]] (Zdenko Eržen)
# [[Uporabnik:5er|5er]]

*[[Celje]] 
# [[Uporabnik:mjakop|mjakop]] (Jakop Matej)
# [[Uporabnik:tjasakaja|tjasakaja]] (Tjasa in Kaja)
# [[Uporabnik:xJaM|xJaM]] (Jani Melik)
# [[Uporabnik:Ana Ugovšek|Ana Ugovšek]]
# [[Uporabnik:Unpjeb|Unpjeb]]
# [[Uporabnik:Megab0y|Megab0y]] (Jure Kolar)
# [[Uporabnik:neo7|neo7]] (Severin Jarh)
# [[Uporabnik:Lzvizej|Lzvizej]]
# [[Uporabnik: NiD14|NiD14]]

*[[Cerknica]]
# [[Uporabnik:sadjar|sadjar]] (Marko Nared)

*[[Cerkvenjak]]
# [[Uporabnik:KocmutD|KocmutD]]

*[[Črenšovci]] 
# [[Uporabnik:Brazisk|Brazisk]] (Bojan Žižek)

*[[Črna na Koroškem]]
# [[Uporabnik:Interwikiworld]]

*[[Črneče]] 
# [[Uporabnik:ajgorhoe|ajgorhoe]] (Igor Grešovnik)

*[[Črnomelj]] 
# [[Uporabnik:Badavinc|Badavinc]]

*[[Domžale]]
# [[Uporabnik:Žiga V. Habjan|Žiga V. Habjan]]
# [[Uporabnik:MGTom|MGTom]]
# [[Uporabnik:JozeS|JozeS]] (Jože Štih)
# [[Uporabnik:piskec|piskec]]
# [[Uporabnik:Fnekrep|Fnekrep]]
# [[Uporabnik:MAK|MAK]] (Mateja Kegel)
# [[Uporabnik:Urska22|Urska22]]
# [[Uporabnik:Zvezdogled|Zvezdogled]] (Simon Kaučič)
# [[Uporabnik:KlemenMLD|Klemen]]
# [[Uporabnik:Kren98|Kren98]]

* [[Gornja Radgona]]
# [[Uporabnik:Deika|Deika]] (Dea)

* [[Grosuplje]]
# [[Uporabnik:rozina|rozina]] (Grega Rozina)
# [[Uporabnik:Pinjad|Pinjad]]
# Živa Hamun
# [[Uporabnik:Xyxyx|Xyxyx]]

*[[Idrija]] 
# [[Uporabnik:Svarun|Svarun]] (Peter Ferjančič)

*[[Ivančna Gorica]]
# [[Uporabnik:Smihael|Smihael]] ([[Višnja Gora]])
# [[Uporabnik:Mrtn12|Mrtn12]] ([[Dob pri Šentvidu]])

*[[Jesenice]]
# [[Uporabnik:Dinnka|Dinnka]]
# [[Uporabnik:Tip222|Tip222]]

*[[Jurovski Dol]]
# [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]]

*[[Kamnik]]
# [[Uporabnik:Brko|Brko]]
# [[Uporabnik:Matej bf|Matej bf]]
# [[Uporabnik:IvanB|IvanB]] (Ivan Bizjak)
# [[Uporabnik:Grejo|Grejo]] (Jože Gregorc)
# [[Uporabnik:Zabavnique|Zabavnique]] (Grega Zabavnik)

*[[Kanal]]
# [[Uporabnik:JAKOB|JAKOB]]
# [[Amadeio]]

*[[Koper]]
# [[Uporabnik:Galliente|Galliente]] (Primož Jeras)
# [[Uporabnik:Ghpacer|Ghpacer]]
# [[Uporabnik:Missmarple|Missmarple]] (Ajda Kljun)
# [[Uporabnik:Symbol|Symbol]]
# [[Uporabnik:Aldor|Aldor]]
# [[Uporabnik:Bergomi|Bergomi]]
# [[Uporabnik:JakobKljun|JakobKljun]]
# [[Uporabnik:Bojanzavec|Bojan Zavec]]

*[[Kranj]]
# [[Uporabnik:Spiko-carpediem|Spiko-carpediem]] (Jure Špik)
# [[Uporabnik:Rodoljub|Rodoljub]]
# [[Uporabnik:AndrejBrisaca|AndrejBrisaca]]
# [[Uporabnik:MZaplotnik|MZaplotnik]] (Matjaž Zaplotnik)
# [[Uporabnik:topmojster.com|topmojster.com]]
# [[Uporabnik:RusoCulais|RusoCulais]]
# [[Uporabnik:Nix|Nix]]
# [[Uporabnik:ZanTheManO|ZanTheManO]]
# [[Uporabnik:Zanetti|Zanetti]]
# [[Uporabnik:Zslavc|Zslavc]] (Slavko Zupanc)
# [[Uporabnik:Jarticek|Jarticek]]
# [[Uporabnik:Gapi135|Gapi135]]

*[[Krško]]
# [[Uporabnik:Mirtma|Mirtma]] (Matjaž Mirt)
# [[Uporabnik:JureVI|JureVI]] (Jure Vizjak)
# [[Uporabnik:MaksPecar|MaksPecar]] (Maks Pečar)
# [[Uporabnik:NastjaG|NastjaG]] (Nastja Germovšek)
# [[Uporabnik:ZigaByte|ZigaByte]] (Žiga Vene)

*[[Lendava]]

*[[Lenart]]
# [[Uporabnik:IgorvonLenart|IgorvonLenart]] (Igor Zemljič)
# [[Uporabnik:premm|premm]] (M. Premzl)

*[[Ljubljana]]
# [[Uporabnik:Globokivisoki|Globokivisoki]]
# [[Uporabnik:imagine666]]
# [[Uporabnik:Enras4|Enras4]]
# [[Uporabnik:Pranavor|Pranavor]] (Aleš I. Cepič)
# [[Uporabnik:Domen|Domen]]
# [[Uporabnik:Davorin|Davorin]] (Davorin Babič)
# [[Uporabnik:MarkoCibej|MarkoCibej]] (Marko Čibej)
# [[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] (Dejan)
# [[Uporabnik:FlotaFronta|FlotaFronta]] 
# [[Uporabnik:Tadejadermastja|Tadejadermastja]] (Tadeja Dermastja)
# [[Uporabnik:AndrejG|AndrejG]] (Andrej Gregorka)
# [[Uporabnik:JaKob|JaKob]]
# [[Uporabnik:JakobZ|JakobZ]] (Jakob Žgajnar)
# [[Uporabnik:Kocica Jiri|Kocica Jiri]] (Jiŕi Koċica)
# [[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjancic]] (Klemen Kocjančič)
# [[Uporabnik:Igor|Igor]] (Igor Križanovskij)
# [[Uporabnik:Janeznovak|Janeznovak]]
# [[Uporabnik:Peterlin|Peterlin]] (Primož Peterlin)
# [[Uporabnik:Mazi|Mazi]] (Matija Mazi)
# [[Uporabnik:DustWolf|DustWolf]] (Jure Sah)
# [[Uporabnik:Wayfarer|Wayfarer]] (Tadej Peršič)
# [[Uporabnik:JureCuhalev|JureCuhalev]] (Jure Čuhalev)
# [[Uporabnik:Gap|Gap]]
# [[Uporabnik:Tone|Tone]]
# [[Uporabnik:Fran|Fran]]
# [[Uporabnik:mdolinar|mdolinar]] (Marko Dolinar)
# [[Uporabnik:Susnik|Susnik]]
# [[Uporabnik:Samo Koprivec|Samo Koprivec]]
# [[Uporabnik:Rakunus|Rakunus]] (Peter Bizjak)
# [[Uporabnik:Miriam|Miriam]]
# [[Uporabnik:Boomer|Boomer]]
# [[Uporabnik:Al|Al]]
# [[Uporabnik:Petko2|Petko2]] (Marko Petković)
# [[Uporabnik:Frin|Frin]]
# [[Uporabnik:Burek|Burek]]
# [[Uporabnik:Tuma|Tuma]] (Matija Tuma)
# [[Uporabnik:Lyonski|Lyonski]]
# [[Uporabnik:Mihec|Mihec]]
# [[Uporabnik:NMS|NMS]]
# [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]]
# [[Uporabnik:Duxborut|Duxborut]]
# [[Uporabnik:Klemen Fazlič|Klemen Fazlič]] (Klemen Fazlič)
# [[Uporabnik:zziga|zziga]] (Žiga Barba)
# [[Uporabnik:Anastassja|Anastassja]]
# [[Uporabnik:Perun|Perun]]
# [[Uporabnik:Longstocking|Longstocking]]
# [[Uporabnik:Veschcha|Veschcha]]
# [[Uporabnik:IakaM|IakaM]] (Jaka Močnik)
# [[Uporabnik:Cr|Cr]]
# [[Uporabnik:Maatjazh|Maatjazh]]
# [[Uporabnik:Jz|Jz]]
# [[Uporabnik:Založba Sanje|Založba Sanje]] (David Ožura, Vesna Česen, Nika Logar)
# [[Uporabnik:Kid606|Kid606]]
# [[Uporabnik:Sirena|Sirena]]
# [[Uporabnik:Kavkaz|Kavkaz]]
# [[Uporabnik:Kokiii|Kokiii]]
# [[Uporabnik:Volksbank|Volksbank]]
# [[Uporabnik:Zeleno|Zeleno]]
# [[Uporabnik:Suhi75|Suhi75]] (Vladimir Milovanović)
# [[Uporabnik:WaNTeD|WaNTeD]]
# [[Uporabnik:MatheusMe|MathuesMe]]
# [[Uporabnik:JKrizanic|JKrizanic]]
# [[Uporabnik:Majcola|Majcola]]
# [[Uporabnik:štrudlček|štrudlček]]
# [[Uporabnik:Criptix|Criptix]]
# [[Uporabnik:Urte|Urte]]
# [[Uporabnik:DrogArt|DrogArt]]
# [[Uporabnik:Kristan007|Kristan007]]
# [[Uporabnik:Ovaska|Ovaska]]
# [[Uporabnik:AKare|AKare]]
# [[Uporabnik:Anajid|Anajid]]
# [[Uporabnik:Alexxander|Alexxander]]
# [[Uporabnik:Artelind|Artelind]] (Izidor Šuc)
# [[Uporabnik:Verigo|Verigo]]
# [[Uporabnik:Macchiato|Macchiato]]
# [[Uporabnik:ArijanaV|ArijanaV]] (Arijana Veladzic)
# [[Uporabnik:Cici-Katja|Cici-Katja]]
# [[Uporabnik:SpecialGirl4-ever|SpecialGirl4-ever]]
# [[Uporabnik:Skip|Skip]]
# [[Uporabnik: Tinatoplisek|Tinatoplisek]] (Martina Toplišek)
# [[Uporabnik: Zacbox|Zacbox]] (Zachary Box)
# [[Uporabnik:Filips123|Filips123]] ([[Uporabniški_pogovor:Filips123|Uporabniški pogovor]])
# [[Uporabnik:New Vision Music|New Vision Music]]
# [[Uporabnik:HaFrances|HaFrances]]
# [[Uporabnik:JustAFleabag|JustAFleabag]]

*[[Ljutomer]]
# [[Uporabnik:Janisterzaj|Janisterzaj]] (Jani Steržaj)
# [[Uporabnik:taraklun|taraklun]] (Tara Klun)

*[[Lucija, Piran|Lucija]]
# [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]]

*[[Maribor]]
# [[Uporabnik:Simona Dijak|Simona Dijak]]
# [[Uporabnik:Borut Sorko|Borut Sorko]] (Borut Sorko)
# [[Uporabnik:Kocpek|Kocpek]]
# [[Uporabnik:Bojan PLOJ|Bojan PLOJ]]
# [[Uporabnik:P-Jager|P-Jager]] (Primož Jager)
# [[Uporabnik:KamiVIP|KamiVIP]] (Tomaž Muraus)
# [[Uporabnik:CaqKa|CaqKa]] (Danilo Majhenič)
# [[Uporabnik:Mg|Mg]] (Marko)
# [[Uporabnik:Skyman|Skyman]]
# [[Uporabnik:Andrejk|Andrejk]]
# [[Uporabnik:Darko ŽNIDAR|Darko ŽNIDAR]]
# [[Uporabnik:Dbc334|Dbc334]]
# [[Uporabnik:Mitek|Mitek]] (Mitja Perko)
# [[Uporabnik:Mateja N|Mateja N]]
# [[Uporabnik:Maribor|Maribor]]
# [[Uporabnik:Mariborčan|Mariborčan]]
# [[Uporabnik:Mircka|Mircka]]
# [[Uporabnik:Urosinhos|Urosinhos]]
# [[Uporabnik:xenia|xenia]]
# [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]]
# [[Uporabnik:Poletuša|Poletuša]]
# [[Uporabnik:Bitjece|Bitjece]]
# [[Uporabnik:Ziebane Official|Ziebane]]

*[[Medvode]]
# [[Uporabnik:Genovefa|Genovefa]]

*[[Metlika]]
# [[Uporabnik:Wailer|Wailer]]

*[[Mežica]]
# [[Uporabnik:Hinko_Gnito|Hinko Gnito]]

*[[Miklavž na Dravskem polju]]
# [[Uporabnik:Yugi|Yugi]]

*[[Murska Sobota]]
# [[Uporabnik:Horvathzala|Zala Horváth]]
# [[Uporabnik:Ales|Ales]] (Aleš Časar)
# [[Uporabnik:Marko Sraka|Marko Sraka]] (Marko Sraka)
# [[Uporabnik:Monja|Monja]] (Mojca Ogrin)
# [[Uporabnik:Lanfra|Lanfra]] (Franc Lanjšček) 
# [[Uporabnik:Ujambor|Ujambor]] (Uroš Jambor)

*[[Nova Gorica]]
# [[Uporabnik:Anchek94|Anchek94]] (Ana)
# [[Uporabnik:Anchitsa|Anchitsa]]
# [[Uporabnik:Asusmelj|Asusmelj]] (Andrej Šušmelj)
# [[Uporabnik:Ben-Picc|Ben-picc]]
# [[Uporabnik:Matej Leban|Matej Leban]]

*[[Novo mesto]]
# [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]]
# [[Uporabnik:PiKo|PiKo]]
# [[Uporabnik:Rude|Rude]]
# [[Uporabnik:Bory|Bory]]
# [[Uporabnik:Neznanec|Neznanec]] (Marko)
# [[Uporabnik:Valdo|Valdo]]
# [[Uporabnik:Dreuter|Dreuter]]

*[[Piran]]
# [[Uporabnik:Seba|Seba]] (Sebastian)

*[[Polzela]]
# [[Uporabnik:Snoopy|Snoopy]]
# [[Uporabnik:Godvisna|Godvisna]]

*[[Podgrad]]
# [[Uporabnik:B4d|B4d]] (Deni Bačić)

*[[Podgorica pri Črnučah]]
# [[Uporabnik:ͥ ͣ ͫ Y-FI| ͥ ͣ ͫ ]] [[Uporabniški pogovor:ͥ ͣ ͫ Y-FI|Y-FI]]

*[[Portorož]]
# [[Uporabnik:Ravnikar|Ravnikar]]
# [[Uporabnik:Nećo|Nećo]]
# [[Uporabnik:Mitja Petelin|Mitja Petelin]]
# [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]]

*[[Postojna]]
# [[Uporabnik:Barko|Barko]] (Boris Arko)

*[[Ptuj]]
# [[Uporabnik:Saška Štumberger|r]]
# [[Uporabnik:Jurek84|Jurek84]] (Jure Kolarič)
# [[Uporabnik:Matevz1|Matevz1]] (Matevž Golob)
# [[Uporabnik:Mstein|Mstein]]
# [[Uporabnik:Vilimerc|Vilimerc]] (Vili Merc)

*[[Radovljica]]
# [[Uporabnik:Sportnik15|Sportnik15]]
# [[Uporabnik:Proxila|Proxila]]

*[[Ribnica]]
# [[Uporabnik:Slodave|Slodave]]
# [[Uporabnik:Helter|Helter]]
# [[Uporabnik:KungFuBeta|KungFuBeta]]
# [[Nkdms6]]

*[[Rogaška Slatina]]
# [[Uporabnik:KoRnholio8|KoRnholio8]] (Jurij Turnšek)
# [[Uporabnik:JohnEntwistle|John Entwistle]] (Nik Zabukovšek)

*[[Ruše]]
# [[Uporabnik:Engelbert|Engelbert]]

*[[Selce-Voličina]]
# [[Uporabnik:Amadej113|Amadej113]] (Amadej Papež)

*[[Selnica ob Dravi]]
# [[Uporabnik Samo Veliki|Samo Veliki]]

*[[Semič]]
# [[Uporabnik:Bojan Pašič|Bojan Pašič]]

*[[Senovo]]
# [[Uporabnik:Gnooi|Gnooi]]   (Mirsad K.Čavalić)

*[[Sežana]]
# [[Uporabnik:Dcotar|Dcotar]] (Dalibor Čotar)

*[[Slovenj Gradec]]
# [[Uporabnik:Ow-Gi|Ow-Gi]]
# [[Uporabnik:Miha007|Miha007]]

*[[Slovenska Bistrica]]
# [[Uporabnik:Markxx|Markxx]]

*[[Slovenske Konjice]]
# [[Uporabnik:Grdob3c|Grdob3c]] (Žiga Stegu)
# [[Uporabnik:Potnik69|Potnik69]]

*[[Šaleška dolina]]
# [[Uporabnik: Kaioshin| Kaioshin]]
# [[Uporabnik:FelllixFelllicis|FelllixFelllicis]] 

*[[Šempeter pri Gorici]]
#[[Uporabnik:BenCe|BenCe]]

*[[Škofja Loka]]
# [[Uporabnik:Incognito87|Incognito87]]
# [[Uporabnik:Dajnar1|Dajnar1]] (Primož Beguš)
# [[Uporabnik:weby|weby]]
# [[Uporabnik:Matjaž.Metaj|Matjaž.Metaj]]

*[[Škofljica]]
# [[Uporabnik:Pianist|Pianist]] (Miha Brkinjač)

*[[Tabor]]
# [[Uporabnik:Primizz|Primizz]]

*[[Tolmin]]
# [[Uporabnik: Nejko| Nejko]]
# [[Uporabnik:Tuoermin|Tuoermin]] (Mitja Podreka)

*[[Trbovlje]]
# [[Uporabnik:Urbi|Urbi]]
# [[Uporabnik:Wikiped|Wikiped]]
# [[Uporabnik:Mihaelao|Mihaelao]]
# [[Uporabnik:Dhmo|Dhmo]]

*[[Trebnje]]
# [[Uporabnik:Von_waxenstein|von waxenstein]]
# [[Uporabnik:Beyonce1|Beyonce1]]

*[[Veržej]]
# [[Uporabnik:RenatoI|RenatoI]] (Renato Ivančič)

*[[Vodice]]

# [[Benjamin1217]]
*[[Vransko]]
#[[Uporabnik:Idiot|Idiot]] (Krištof Skok)

*[[Vrhnika]]
# [[Uporabnik:PIHNER|PIHNER]] (Uroš Pihner)
# [[Uporabnik:senicar|senicar]] (Boštjan Seničar)
# [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]

*[[Zagorje ob Savi]]
# [[Uporabnik:Romanm|Romanm]] (Roman Maurer)
# [[Uporabnik:Komarkovich|Komarkovich]]

*[[Zgornje Loke]]
# [[Uporabnik:zgloke|ZgLoke]]

*[[Žirovnica]]
# [[Uporabnik:zeus|zeus]]
# [[Uporabnik:Matej bf|Matej bf]]
# [[Uporabnik:Avies|Avies]] (Aljaž Vidic)
# [[Uporabnik:Robeko|Robeko]] (Robi Lorger)

*[[Žiri]]
# [[Uporabnik:Pek|Pek]]
# [[Uporabnik:MatBal|MatBal]]
# [[Uporabnik:Gospodar]] (Vid Bizjak)
# [[Uporabnik:JureZagmajster|JureZagmajster]]
# [[Uporabnik:Denyos World]]

===[[Avstrija]]===

# [[Uporabnik:Chaim|Chaim]]

===[[Finska]]===

# [[Uporabnik:uri|uri]] (Uroš Šetina)

===[[Hrvaška]]===

# [[Uporabnik:Jolo Buki Original|Jolo Buki Original]]
# [[Uporabnik:Kastafka|Kastafka]]
# [[Uporabnik:Slovenija1994|Slovenija1994]]

===[[Italija]]===

# [[Uporabnik:IzTrsta|IzTrsta]]

===[[Litva]]===

# [[Uporabnik:Redagavimas|Redagavimas]], [[Vilna]]

===[[Nemčija]]===

*[[München]]
# [[Uporabnik:Iris Meško|Iris Meško]]
# [[Uporabnik:KocmutD|KocmutD]]

===[[Srbija]]===
# [[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 

===[[Združene države Amerike]]===

# [[Uporabnik:Chuck SMITH|Chuck SMITH]]
# [[Uporabnik:Marek4|Marek4]]

== Nekaj najstarejših wikipedistov ==

Najstarejši vnos v [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Posebno:Dnevnik&amp;dir=prev&amp;type=newusers&amp;user=&amp;page=&amp;tagfilter=&amp;subtype= Dnevniku registracij uporabnikov] je: 23:35, 7. september 2005 {{U|Galwaygirl}}

{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
! ID&lt;br&gt;up.
! Uporabnik
! Prvo urejanje
! Prva različica&lt;br&gt;uporabniške strani
|-
| style=&quot;text-align:right;&quot; | &lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[{{fullurl:Uporabnik:Chuck SMITH|&amp;action=info}} 1]&lt;/span&gt;
| {{U|Chuck SMITH}}
| {{datum rojstva|2003|7|11|df=yes}}
| {{datum rojstva|2003|7|11|df=yes}}
|-
| style=&quot;text-align:right;&quot; | &lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[{{fullurl:Uporabnik:XJaM|&amp;action=info}} 3]&lt;/span&gt;
| {{U|XJaM}}&lt;!-- preimenovan iz XJamRastafire --&gt;
| {{datum rojstva|2003|7|10|df=yes}}
| {{datum rojstva|2003|7|11|df=yes}}
|-
| style=&quot;text-align:right;&quot; | &lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[{{fullurl:Uporabnik:Brion VIBBER|&amp;action=info}} 4]&lt;/span&gt;
| {{U|Brion VIBBER}}
| {{datum rojstva|2003|7|11|df=yes}}
| {{datum rojstva|2003|7|11|df=yes}}
|-
| style=&quot;text-align:right;&quot; | &lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[{{fullurl:Uporabnik:Mitjaj|&amp;action=info}} 5]&lt;/span&gt;
| {{U|Mitjaj}}
| 
| {{datum rojstva|2003|7|14|df=yes}}
|-
| style=&quot;text-align:right;&quot; | &lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[{{fullurl:Uporabnik:Andre Engels|&amp;action=info}} 7]&lt;/span&gt;
| {{U|Andre Engels}}
| {{datum rojstva|2003|10|1|df=yes}}
| {{datum rojstva|2003|10|27|df=yes}}
|-
| style=&quot;text-align:right;&quot; | &lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[{{fullurl:Uporabnik:Peterlin|&amp;action=info}} 8]&lt;/span&gt;
| {{U|Peterlin}}
| {{datum rojstva|2003|8|18|df=yes}}
| {{datum rojstva|2003|7|12|df=yes}}
|-
| style=&quot;text-align:right;&quot; | &lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[{{fullurl:Uporabnik:Angela|&amp;action=info}} 10]&lt;/span&gt;
| {{U|Angela}}
| {{datum rojstva|2003|9|27|df=yes}}
| {{datum rojstva|2004|6|2|df=yes}}
|-
| style=&quot;text-align:right;&quot; | &lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[{{fullurl:Uporabnik:Romanm|&amp;action=info}} 13]&lt;/span&gt;
| {{U|Romanm}}
| {{datum rojstva|2003|11|1|df=yes}}
| {{datum rojstva|2003|11|2|df=yes}}
|-
| style=&quot;text-align:right;&quot; | &lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[{{fullurl:Uporabnik:Suisui|&amp;action=info}} 23]&lt;/span&gt;
| {{U|Suisui}}
| {{datum rojstva|2003|4|13|df=yes}}
| 
|-
| style=&quot;text-align:right;&quot; | &lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[{{fullurl:Uporabnik:HooftBot~slwiki|&amp;action=info}} 24]&lt;/span&gt;
| {{U|HooftBot~slwiki|HooftBot}}
| {{datum rojstva|2003|12|22|df=yes}}
| {{datum rojstva|2003|12|22|df=yes}}
|-
| style=&quot;text-align:right;&quot; | &lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[{{fullurl:Uporabnik:ArnoLagrange|&amp;action=info}} 26]&lt;/span&gt;
| {{U|ArnoLagrange}}
| {{datum rojstva|2003|12|23|df=yes}}
| {{datum rojstva|2003|12|23|df=yes}}
|-
| style=&quot;text-align:right;&quot; | &lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[{{fullurl:Uporabnik:Igor|&amp;action=info}} 30]&lt;/span&gt;
| {{U|Igor}}
| {{datum rojstva|2004|1|7|df=yes}}
| {{datum rojstva|2004|1|9|df=yes}}
|-
| style=&quot;text-align:right;&quot; | &lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[{{fullurl:Uporabnik:Robbot|&amp;action=info}} 31]&lt;/span&gt;
| {{U|Robbot}}
| {{datum rojstva|2004|3|5|df=yes}}
| {{datum rojstva|2004|1|16|df=yes}}
|-
| style=&quot;text-align:right;&quot; | &lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[{{fullurl:Uporabnik:AndrejG|&amp;action=info}} 36]&lt;/span&gt;
| {{U|AndrejG}}
| {{datum rojstva|2004|2|4|df=yes}}
| {{datum rojstva|2004|2|4|df=yes}}
|-
| style=&quot;text-align:right;&quot; | &lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[{{fullurl:Uporabnik:Mir Harven|&amp;action=info}} 38]&lt;/span&gt;
| {{U|Mir Harven}}
| {{datum rojstva|2004|2|11|df=yes}}
| 
|-
| style=&quot;text-align:right;&quot; | &lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[{{fullurl:Uporabnik:Sinuhe|&amp;action=info}} 48]&lt;/span&gt;
| {{U|Sinuhe}}
| {{datum rojstva|2004|5|21|df=yes}}
| {{datum rojstva|2004|5|25|df=yes}}
|-
| style=&quot;text-align:right;&quot; | &lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[{{fullurl:Uporabnik:Davorin|&amp;action=info}} 52]&lt;/span&gt;
| {{U|Davorin}}
| {{datum rojstva|2004|3|2|df=yes}}
| {{datum rojstva|2004|3|7|df=yes}}
|-
| style=&quot;text-align:right;&quot; | &lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[{{fullurl:Uporabnik:Plp~slwiki|&amp;action=info}} 70]&lt;/span&gt;
| {{U|Plp~slwiki|Plp}}
| {{datum rojstva|2004|3|28|df=yes}}
| {{datum rojstva|2004|3|28|df=yes}}
|-
| style=&quot;text-align:right;&quot; | &lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[{{fullurl:Uporabnik:Webkid~slwiki|&amp;action=info}} 71]&lt;/span&gt;
| {{U|Webkid~slwiki|Webkid}}
| {{datum rojstva|2004|3|28|df=yes}}
| {{datum rojstva|2004|3|28|df=yes}}
|-
| style=&quot;text-align:right;&quot; | &lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[{{fullurl:Uporabnik:Heretik|&amp;action=info}} 83]&lt;/span&gt;
| {{U|Heretik}}
| {{datum rojstva|2004|4|19|df=yes}}
| {{datum rojstva|2004|4|19|df=yes}}
|-
| style=&quot;text-align:right;&quot; | &lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[{{fullurl:Uporabnik:Boraczek|&amp;action=info}} 84]&lt;/span&gt;
| {{U|Boraczek}}
| {{datum rojstva|2004|4|21|df=yes}}
| {{datum rojstva|2004|4|21|df=yes}}
|-
| style=&quot;text-align:right;&quot; | &lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[{{fullurl:Uporabnik:TomSguy|&amp;action=info}} 85]&lt;/span&gt;
| {{U|TomSguy}}
| {{datum rojstva|2004|4|22|df=yes}}
| 
|-
| style=&quot;text-align:right;&quot; | &lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[{{fullurl:Uporabnik:Wing|&amp;action=info}} 86]&lt;/span&gt;
| {{U|Wing}}
| {{datum rojstva|2004|4|24|df=yes}}
| {{datum rojstva|2004|4|24|df=yes}}
|-
| style=&quot;text-align:right;&quot; | &lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[{{fullurl:Uporabnik:Anton Mravcek~slwiki|&amp;action=info}} 90]&lt;/span&gt;
| {{U|Anton Mravcek~slwiki|Anton Mravcek}}
| {{datum rojstva|2004|4|30|df=yes}}
| {{datum rojstva|2004|4|30|df=yes}}
|-
| style=&quot;text-align:right;&quot; | &lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[{{fullurl:Uporabnik:Andrejj|&amp;action=info}} 94]&lt;/span&gt;
| {{U|Andrejj}}&lt;!-- preimenovan iz AndrejJ --&gt;
| {{datum rojstva|2004|5|11|df=yes}}
| {{datum rojstva|2004|5|12|df=yes}}
|-
| style=&quot;text-align:right;&quot; | &lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[{{fullurl:Uporabnik:Robin Hood~slwiki|&amp;action=info}} 98]&lt;/span&gt;
| {{U|Robin Hood~slwiki|Robin Hood}}
| {{datum rojstva|2004|5|17|df=yes}}
| {{datum rojstva|2004|5|20|df=yes}}
|-
| style=&quot;text-align:right;&quot; | &lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[{{fullurl:Uporabnik:Gauss|&amp;action=info}} 102]&lt;/span&gt;
| {{U|Gauss}}
| {{datum rojstva|2004|6|4|df=yes}}
| 
|-
| style=&quot;text-align:right;&quot; | &lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[{{fullurl:Uporabnik:MarkoCibej|&amp;action=info}} ?]&lt;/span&gt;
| {{U|MarkoCibej}}
| 
| {{datum rojstva|2003|7|12|df=yes}}
|}

== Drugi seznami ==

* [[Wikipedija:Wikipedisti po področjih zanimanj|Po področjih zanimanj]]
* [[Wikipedija:Wikipedisti po starosti|Po starosti]]
* [[:en:Category:Wikipedians in Slovenia|Slovenski wikipedisti v angleški wikipediji]]
* [[Posebno:Listusers|Seznam vseh uporabnikov]]
* [[Wikipedija:Administratorji|Administratorji]]
* [[Wikipedija:Birokrati|Birokrati]]
* [[Wikipedija:Wikipedisti, ki imajo o sebi članke|Wikipedisti, ki imajo o sebi članke]]
* [[:Kategorija:Domnevne marionete v Wikipediji|Domnevne marionete v Wikipediji]]

==Glej tudi==
* [[Wikipedija:Dobrodošli, novinci]], pozdrav novincem
* [[Wikipedija:Knjiga obrazov]], slike wikipedistov
* [[Wikipedija:Prošnje za administratorstvo]], predlogi za administratorje

[[Kategorija:Wikipedija|Wikipedisti]]
[[Kategorija:Wikipedisti|*]]

{{Skupnost Wikipedije|state=collapsed}}</text>
      <sha1>skx9wdhgzpgga3vuc3j0okgkbleopwm</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>666</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2318</id>
    <revision>
      <id>6687731</id>
      <parentid>4222257</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T10:41:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>leto</comment>
      <origin>6687731</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="358" sha1="o74bqpvonvnhx8vbp3ey5hi4oyu7l0d" xml:space="preserve">: ''Glej tudi: [[666 (število)|število 666]]''

{{leto}}
'''Leto 666''' ('''[[rimske številke|DCLXVI]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[četrtek]].

== Dogodki ==

*[[1. januar]]
* Popolni [[Sončev mrk]] v [[Španija|Španiji]].

== Rojstva ==
*

== Smrti ==
*

[[Kategorija:Leto 666|*]]</text>
      <sha1>o74bqpvonvnhx8vbp3ey5hi4oyu7l0d</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>665</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2319</id>
    <revision>
      <id>6687730</id>
      <parentid>4222256</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T10:40:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>leto</comment>
      <origin>6687730</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="260" sha1="pov5vpvwp8dgheqel1ecuk2ufqly347" xml:space="preserve">{{leto}}
'''Leto 665''' ('''[[rimske številke|DCLXV]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[sreda|sredo]].

== Dogodki ==

*[[1. januar]]


== Rojstva ==
*

== Smrti ==
*

[[Kategorija:Leto 665|*]]</text>
      <sha1>pov5vpvwp8dgheqel1ecuk2ufqly347</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>664</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2320</id>
    <revision>
      <id>6687726</id>
      <parentid>6064935</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T10:39:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>leto</comment>
      <origin>6687726</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="566" sha1="lf2nc4kzenfssabz59p310frmz9cfcg" xml:space="preserve">{{leto}}
'''Leto 664''' ('''[[rimske številke|DCLXIV]]''') je bilo [[prestopno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[ponedeljek]].

== Dogodki ==
*[[Obri]] se umaknejo iz [[Furlanija|Furlanije]].
*[[Karantanci]] pomagajo [[Arnefrit]]u, ki se bori za [[Furlanija|furlansko]] [[vojvodstvo]].
*[[Slovani]] vdrejo s [[Posočje|Posočja]] proti [[Čedad]]u, kjer jih premagojo pri [[Brišče|Briščah]].

== Rojstva ==
* [[Kapagan kagan]], kagan Drugega turškega kaganata († [[716]]) 

== Smrti ==
*

[[Kategorija:Leto 664|*]]</text>
      <sha1>lf2nc4kzenfssabz59p310frmz9cfcg</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687727</id>
      <parentid>6687726</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T10:40:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>sedanjik &gt; preteklik</comment>
      <origin>6687727</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="582" sha1="q7z8x6esgriuh9nfv9we86p9ihnfvvp" xml:space="preserve">{{leto}}
'''Leto 664''' ('''[[rimske številke|DCLXIV]]''') je bilo [[prestopno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[ponedeljek]].

== Dogodki ==
*[[Obri]] so se umaknili iz [[Furlanija|Furlanije]].
*[[Karantanci]] so pomagali [[Arnefrit]]u, ki se je boril za [[Furlanija|furlansko]] [[vojvodstvo]].
*[[Slovani]] so vdrli s [[Posočje|Posočja]] proti [[Čedad]]u, kjer so bili premagani pri [[Brišče|Briščah]].

== Rojstva ==
* [[Kapagan kagan]], kagan Drugega turškega kaganata († [[716]]) 

== Smrti ==
*

[[Kategorija:Leto 664|*]]</text>
      <sha1>q7z8x6esgriuh9nfv9we86p9ihnfvvp</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>10. junij</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2729</id>
    <revision>
      <id>6687724</id>
      <parentid>6426773</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T10:37:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>/* Dogodki */ sedanjik &gt; preteklik</comment>
      <origin>6687724</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9338" sha1="sjg8w51z45t67awyizbuwziflpeqfpc" xml:space="preserve">'''10. junij''' je 161. [[dan]] [[leto|leta]] (162. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostajajo še 204 dnevi.

{{JuneCalendar}}
== Dogodki ==
* [[1099]] – [[Križar]]ji so pred [[Jeruzalem]]om ob pomoči pravkar prispelih [[ladja|ladij]] iz [[Genova|Genove]] in [[Anglija|Anglije]] zgradili dva oblegovalna stolpa; enemu je poveljeval [[Godrif Boullonski]], drugemu pa [[Bohemund Tarentski]]; po ganljivi pridigi [[Peter Puščavnik|Petra Puščavnika]] so planili nad obzidje in ga [[15. junij]]a [[1099]] tudi zavzeli.
* [[1610]] – Prvi [[Nizozemci|nizozemski]] [[kolonist]]i so se naselili na [[Manhattan|Manhattnu]].
* [[1829]] – Potekala je prva veslaška [[regata]] med posadkama [[univerza|univerz]] [[Oxford]] in [[Cambridge]].
* [[1846]] – [[Kalifornija]] je razglasila [[neodvisnost]] od [[Mehika|Mehike]].
* [[1857]] – [[Kanada|Kanadska]] [[skupščina]] je izglasovala uvedbo decimalnega denarnega sistema.
* [[1884]] – Izhajati je začel humoristični list [[Novi brencelj]].
* [[1886]] – Izbruh [[Nova Zelandija|novozelandskega]] [[ognjenik]]a [[Mount Tarawera]] je povzročil 153 smrtnih žrtev in uničil slovite ''Rožnate in bele terase'' (podobne [[Pamukkale|Pamukkalam]] v [[Turčija|Turčiji]]).
* [[1898]] – [[Združene države Amerike|Ameriški]] [[KMP ZDA|marinci]] so se izkrcali na [[Kuba|Kubi]].
* [[1915]] – [[Velika Britanija|Britanci]] so osvojili do takrat [[Nemčija|nemški]] [[Kamerun]].
* [[1918]] – [[Italijani]] so pri [[Premuda|Premudi]] potopili [[Avstro-Ogrska|avstro-ogrsko]] bojno ladjo [[SMS Szent Istvan]].
* [[1935]] – [[William Griffith Wilson]] in [[Robert Holbrook Smith]] sta v [[New York]]u ustanovila [[društvo anonimnih alkoholikov]].
* [[1940]]:
** [[Italija]] je [[vojna napoved|napovedala]] [[vojna|vojno]] [[Francija|Franciji]] in [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenemu kraljestvu]].
** [[Nemčija|Nemške]] [[vojaška enota|enote]] so pod vodstvom [[general]]a [[Erwin Rommel|Erwina Rommla]] dosegle [[Rokavski preliv]].
** [[Kanada]] je napovedala vojno [[Italija|Italiji]].
** [[Norveška]] se je vdala [[Nemčija|Nemčiji]].
** [[Francija|Francoska]] [[vlada]] je zapustila [[Pariz]].
** [[Zavezniki]] so zapustili [[Norveška|Norveško]].
* [[1942]]:
** Začela se je bitka na [[Kozara|Kozari]].
** Pokol v [[Lidice|Lidicah]].
* [[1943]]:
** [[Laszlo Biro]] je patentiral [[kemični svinčnik]].
** Začelo se je [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britansko]] osvobajanje [[otok]]ov [[Pantelleria]], [[Linosa]] in [[Lampedusa]].
* [[1944]] – [[Pokol v Oradour-sur-Glane]].
* [[1946]] – Začelo se je sojenje [[Draža Mihajlović|Draži Mihajloviću]].
* [[1947]] – S tekočega traku je prišel prvi [[Saab]]ov [[avtomobil]].
* [[1955]] – V [[Ljubljana|Ljubljani]] so odprli [[Križanke]].
* [[1967]] – Z [[izrael]]sko zasedbo [[Gaza|Gaze]], zahodnega brega [[Jordan]]a, [[Sinaj|Sinajskega polotoka]] in [[Golan|Golanske planote]] se je končala [[šestdnevna vojna]].
* [[1977]] – [[James Earl Ray]] je pobegnil iz zapora.
* [[1993]] – Izolirana je bila [[gen]]ska zasnova [[dinozavri|dinozavrov]].
* [[1997]] – Med usposabljanjem na [[Okrešelj|Okrešlju]] se je smrtno ponesrečilo pet gorskih reševalcev.
* [[1999]] – Po 79 dnevih so se končali [[NATO|Natovi]] napadi na [[Zvezna republika Jugoslavija|ZR Jugoslavijo]].

== Rojstva  ==
[[Slika:Ivan Jurkovič.jpg|sličica|197x197_pik|[[Ivan Jurkovič (nadškof)|Ivan Jurkovič]]]]
* [[940]] – [[Abul Vefa]], arabski matematik, astronom († [[998]])
* [[1706]] – [[John Dollond]], angleški optik († [[1761]])
* [[1710]] – [[James Short]], škotski matematik, optik, astronom († [[1768]])
* [[1803]] – [[Henry Philibert Gaspard Darcy]], francoski znanstvenik († [[1858]])
* [[1819]] – [[Gustave Courbet]], francoski slikar († [[1877]])
* [[1861]] – [[Pierre Maurice Marie Duhem]], francoski fizik, filozof († [[1916]])
* [[1880]] – [[André Derain]], francoski slikar († [[1954]])
* [[1899]] – [[Stanislas Czaykowski]], poljski avtomobilistični dirkač († [[1933]])
* [[1901]] –
**[[Antonín Bečvář]], češki astronom († [[1965]])
**[[Frederic Loewe]], avstrijsko-ameriški skladatelj († [[1988]])
* [[1907]] – [[Fairfield Porter]], ameriški slikar († [[1975]])
* [[1913]] – [[Tihon Nikolajevič Hrenikov]], ruski skladatelj († [[2007]])
* [[1915]] – [[Saul Bellow]], ameriški pisatelj judovskega rodu, nobelovec 1976 († [[2005]])
* [[1921]] – [[Princ Filip, vojvoda Edinburški]], mož kraljice [[Elizabeta II. Britanska|Elizabete II.]] († [[2021]])
* [[1922]] – [[Frances Ethel Gumm]] - [[Judy Garland]], ameriška filmska igralka († [[1969]])
* [[1923]] – [[Jan Ludvik Hoch]] - [[Ian Robert Maxwell]], britanski medijski mogotec († [[1991]])
* [[1929]] – [[Edward Osborne Wilson]], ameriški biolog
* [[1931]] – [[João Gilberto]], brazilski pevec in kitarist
* [[1934]] – [[Alois Mock]], avstrijski pravnik, politik
* [[1935]] – [[Vic Elford]], britanski avtomobilski dirkač
* [[1952]] – [[Ivan Jurkovič (nadškof)|Ivan Jurkovič]], slovenski rimokatoliški nadškof, diplomat in apostolski nuncij
* [[1958]] – [[Attilio Tesser]], italijanski nogometni trener
* [[1963]] – [[Jeanne Tripplehorn]], ameriška igralka
* [[1973]] – [[Beno Lapajne]], slovenski rokometaš
* [[1975]] – [[Risto Jussilainen]], finski smučarski skakalec
* [[1979]] – [[Hasse Pavia Lind]], danski lokostrelec
* [[1982]] – [[Princesa Magdalena, vojvodinja Hälsinglandska in Gästriklandska]]
* [[1985]] – [[Rok Perko]], slovenski smučar

== Smrti  ==
[[Slika:Ray Charles 260971neu000.jpg|sličica|[[Ray Charles]]]]
* [[323 pr. n. št.]] – [[Aleksander Veliki]], makedonsko-grški voditelj, vojskovodja (* [[356 pr. n. št.]])
* [[223]] – [[Lju Bej]], ustanovitelj kitajskega cesarstva [[Šu Han]] (* [[161]]) 
* [[1075]] – [[Ernest Avstrijski|Ernest]], avstrijski mejni grof (* [[1027]])
* [[1141]] – [[Rihenza Northeimska]], saksonska vojvodinja, rimsko-nemška cesarica, soproga [[Lotar III. Nemški|Lotarja III.]] (* [[1087]])
* [[1190]] – [[Friderik Barbarossa]], cesar Svetega rimskega cesarstva (* [[1122]])
* [[1247]] – [[Rodrigo Jiménez de Rada]], španski zgodovinar, nadškof Toleda (* [[1170]])
* [[1338]] – [[Kitabatake Akiie]], japonski plemič Južnega dvora (* [[1318]])
* [[1424]] – [[Ernest Železni]], habsburški vladar (* [[1377]])
* [[1437]] – [[Ivana Navarrska (1370-1437)|Ivana Navarrska]], regentinja Bretanje, angleška kraljica (* [[1370]])
* [[1439]] – [[Jožef II. Konstantinoplski|Jožef II.]], konstantinopelski patriarh (* [[1360]])
* [[1580]] – [[Luis de Camões]], portugalski pesnik (* [[1524]])
* [[1588]] – [[Valentin Weigel]], nemški teolog, filozof in mistik (* [[1533]])
* [[1654]] – [[Alessandro Algardi]], italijanski kipar (* [[1598]])
* [[1800]] – [[Johann Abraham Peter Schulz]], nemški skladatelj (* [[1747]])
* [[1806]] – [[Eugenius Bulgaris]], grški teolog, filozof (* [[1716]])
* [[1836]] – [[André-Marie Ampère]], francoski fizik (* [[1775]])
* [[1849]] – [[Thomas Robert Bugeaud]], francoski maršal (* [[1784]])
* [[1858]] – [[Robert Brown]], škotski botanik, biolog (* [[1773]])
* [[1899]] – [[Ernest Chausson]], francoski skladatelj (* [[1855]])
* [[1901]] – [[Robert Williams Buchanan]], angleški pesnik, pisatelj, dramatik (* [[1841]])
* [[1902]] – [[Jacint Verdaguer]], katalonski pesnik (* [[1845]])
* [[1912]] – [[Anton Aškerc]], slovenski pesnik, duhovnik (* [[1856]])
* [[1918]] – [[Arrigo Boito]], italijanski pesnik, pisatelj, skladatelj (* [[1842]])
* [[1924]] – [[Giacomo Matteotti]], italijanski socialistični voditelj (* [[1885]])
* [[1926]] – [[Antoni Gaudí]], katalonski arhitekt (* [[1852]])
* [[1934]] – [[Frederick Delius]], angleški skladatelj (* [[1862]])
* [[1937]] – [[Robert Laird Borden]], kanadski predsednik vlade (* [[1854]])
* [[1940]] – [[Marcus Garvey]], afro-jamajški založnik, novinar, podjetnik, prerok, mednarodni križar črnskega nacionalizma (* [[1887]])
* [[1943]] – [[Mulaj Abd al-Aziz]], sultan Maroka (* 1881) 
* [[1948]] – [[Mickey Marcus]], judovski ameriški častnik, general (* [[1902]])
* [[1949]] 
** [[Sigrid Undset]], norveška pisateljica, nobelovka 1928 (* [[1882]])
** [[Filippo Silvestri]], italijanski entomolog (* [[1873]])
* [[1958]] – [[Angelina Weld Grimke]], ameriška novinarka, pesnica (* [[1880]])
* [[1973]] – [[Erich von Manstein]], nemški feldmaršal (* [[1887]])
* [[1976]] – [[Adolph Zukor]], ameriški poslovnež madžarskega rodu (* [[1873]])
* [[1982]] – [[Rainer Werner Fassbinder]], nemški filmski režiser (* [[1945]])
* [[1998]] – [[Hammond Innes]], angleški pisatelj (* [[1914]])
* [[2000]] – [[Hafez al-Asad]], sirski predsednik (* [[1930]])
* [[2002]] – [[John Gotti]], ameriško-italijanski mafijec (* [[1940]])
* [[2003]] – [[Phil Williams]], valižanski politik, znanstvenik (* [[1939]])
* [[2004]] – [[Ray Charles]], ameriški pevec soula (* [[1930]])
* [[2016]]
** [[Christine Grimmie]], Ameriška pevec (* [[1994]])
** [[Gordie Howe]] (* [[1928]])

== Prazniki in obredi ==
* [[Portugalska]] – narodni dan

[[Kategorija:Dnevi v letu|610]]
[[Kategorija:Junij|110]]</text>
      <sha1>sjg8w51z45t67awyizbuwziflpeqfpc</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Iran</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4990</id>
    <revision>
      <id>6687713</id>
      <parentid>6642107</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T10:06:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>/* Tla, rastlinstvo in živalstvo */ np</comment>
      <origin>6687713</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="72520" sha1="6eh8d1fvhgv3b6herk6e8c9l5r357xn" xml:space="preserve">{{Other uses}}
{{Infopolje Država
|native_name              = {{jezik|fa|جمهوری اسلامی ايران}}&lt;br /&gt;''Džomhūrī-je Eslāmī-je Īrān''
|conventional_long_name   = Islamska republika Iran
|common_name              = Iran
|common_name2             = Irana
|image_flag               = Flag of Iran.svg
|image_coat               = Coat of arms of Iran.svg
|symbol_type              = Emblem
|image_map                = Iran (orthographic projection).svg
|image_map2               = 
{{lang|fa|استقلال، آزادی، جمهوری اسلامی}}&lt;br /&gt;{{transliteration|fa|Esteqlâl, Âzâdi, Jomhuri-ye Eslâmi}}&lt;br /&gt;»Neodvisnost, svoboda, islamska republika«&lt;br /&gt;(''[[de facto]]'')&lt;ref&gt;{{cite book |author=Jeroen Temperman |title=State-Religion Relationships and Human Rights Law: Towards a Right to Religiously Neutral Governance |url=https://books.google.com/books?id=Khag6tbsIn4C&amp;pg=PA87 |year=2010 |publisher=Brill |isbn=978-90-04-18148-9 |pages=87– |quote=The official motto of Iran is [the] ''[[Takbir]]'' ('God is the Greatest' or 'God is Great'). Transliteration ''Allahu Akbar''. As referred to in art. 18 of the constitution of Iran (1979). The ''[[de facto]]'' motto however is: 'Independence, freedom, the Islamic Republic.{{'-}} |access-date=20 June 2015 |archive-date=10 April 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230410044202/https://books.google.com/books?id=Khag6tbsIn4C&amp;pg=PA87 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
| national_anthem        = {{lang|fa|سرود ملی جمهوری اسلامی ایران}}&lt;br /&gt;&lt;span class=&quot;nowrap&quot;&gt;{{transliteration|fa|Sorud-e Melli-ye Jomhuri-ye Eslâmi-ye Irân}}&lt;/span&gt;&lt;br /&gt;&lt;span class=&quot;nowrap&quot;&gt;»[[Državna himna Islamske republike Iran]]«&lt;/span&gt;{{parabr}}{{center|[[File:Sorud-e Mellí-e Yomhurí-e Eslamí-e Irán (instrumental).oga]]}}
| image_map              = {{switcher|[[File:Iran (orthographic projection).svg|upright=1.15|frameless]]|Iran na Zemlji|[[File:Iran - Location Map (2013) - IRN - UNOCHA.svg|upright=1.15|frameless]]|Zemljevid Irana}}
|capital                  = [[Teheran]]
|latd=35 |latm=41 |latNS=N |longd=51 |longm=25 |longEW=E
|largest_city             = capital
|official_languages       = [[perzijščina]]
|demonym                  = [[Iranski narodi|Iranec, Iranka]]
|government_type          = Unitarna [[predsedniška republika|predsedniška]] teokratska [[islamska republika]]
|leader_title1            = [[Vrhovni voditelj Islamske republike Iran|Vrhovni voditelj]]
|leader_name1             = {{brez preloma|[[Modžtaba Hamenej]]}}
|leader_title2            = Predsednik
|leader_name2             = {{brez preloma|[[Masud Pezeškjan]]}}
| leader_title3          = [[Podpredsednik Irana|Podpredsednik]]
| leader_name3           = [[Mohammad Reza Aref]]
| legislature            = [[Islamska posvetovalna skupščina]]
|sovereignty_type         = [[Medijci|Ustanovitev]]
|established_event1       = [[Elam|protoelamska&amp;nbsp;doba]]
|established_date1        = 8000 pr. n. št.
|established_event2       = [[Elam|srednjeelamska&amp;nbsp;doba]]
|established_date2        = 3400–550 pr. n. št.
|established_event3       = [[Medijci|vzpon prvega iranskega dinastičnega cesarstva (Medijci)]]
|established_date3        = &lt;br /&gt;728–550 pr. n. št.
|established_event4       = [[Ahemenidi|Ahemenidsko dinastično cesarstvo (združitev)]]
|established_date4        = &lt;br /&gt;550–330 pr. n. št.
|established_event5       = [[Partsko cesarstvo|Partsko dinastično cesarstvo&lt;br /&gt;(ponovna združitev)]]
|established_date5        = &lt;br /&gt;&lt;br /&gt;248 pr. n. št.–224 n. št.
|established_event6       = [[Sasanidi|Sasanidsko&lt;br /&gt;dinastično cesarstvo]]
|established_date6        = &lt;br /&gt;224–651 n. št.
|established_event7       = [[Safavidi|dinastija Safavidov&lt;br /&gt;(ponovna združitev)]]
|established_date7        = &lt;br /&gt;maj 1502
|established_event8       = [[Prva iranska ustava|prva&amp;nbsp;ustava]]
|established_date8        = 1906
|established_event9       = [[Iranska revolucija|islamska&amp;nbsp;revolucija]]
|established_date9        = 11. februar 1979
| established_event10    = Trenutna ustava
| established_date10     = 3. december 1979
|area_km2                 = 1.648.195
|area_rank                = 17.
| percent_water          = 1,63 (leta 2015)&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Surface water and surface water change |url=https://stats.oecd.org/Index.aspx?DataSetCode=SURFACE_WATER |access-date=11 October 2020 |publisher=Organisation for Economic Co-operation and Development (OECD) |archive-date=24 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210324133453/https://stats.oecd.org/Index.aspx?DataSetCode=SURFACE_WATER |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
| population_estimate    = {{IncreaseNeutral}} 89.819.750&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://www.worldometers.info/world-population/iran-population/ |title=Iran Population (2024) – Worldometer |access-date=30 March 2024 |archive-date=23 November 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231123103610/https://www.worldometers.info/world-population/iran-population/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
| population_estimate_year = 2024
| population_estimate_rank = 17.
| population_density_km2 = 55
| population_density_sq_mi = 142&lt;!--Do not remove per [[Wikipedia:Manual of Style/Dates and Numbers]]--&gt;
| population_density_rank = 132.&lt;!--Wiki source[?]--&gt;
| GDP_PPP                = {{increase}} $1,855 bilijona&lt;ref name=&quot;IMFWEO.IR&quot;&gt;{{cite web |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2024/April/weo-report?c=429,&amp;s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&amp;sy=2022&amp;ey=2029&amp;ssm=0&amp;scsm=1&amp;scc=0&amp;ssd=1&amp;ssc=0&amp;sic=0&amp;sort=country&amp;ds=.&amp;br=1 |title=World Economic Outlook Database, April 2024 Edition. (Iran) |publisher=[[International Monetary Fund]] |accessdate=20 April 2024 |archive-date=16 April 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240416234001/https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2024/April/weo-report?c=429,&amp;s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&amp;sy=2022&amp;ey=2029&amp;ssm=0&amp;scsm=1&amp;scc=0&amp;ssd=1&amp;ssc=0&amp;sic=0&amp;sort=country&amp;ds=.&amp;br=1 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
| GDP_PPP_rank           = 19.
| GDP_PPP_per_capita     = {{increase}} $21.220&lt;ref name=&quot;IMFWEO.IR&quot; /&gt;
| GDP_PPP_year           = 2024
| GDP_PPP_per_capita_rank = 78.
| GDP_nominal            = {{increase}} $464,181 milijarde&lt;ref name=&quot;IMFWEO.IR&quot; /&gt;
| GDP_nominal_rank       = 34.
| GDP_nominal_per_capita = {{increase}} $5.310&lt;ref name=&quot;IMFWEO.IR&quot; /&gt;
| GDP_nominal_year       = 2024
| GDP_nominal_per_capita_rank = 113.
| Gini                   = 34,8&lt;!--number only--&gt;
| Gini_year              = 2022
| Gini_change            = decrease&lt;!--increase/decrease/steady--&gt;
| Gini_ref               = &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/gini-index-coefficient-distribution-of-family-income/country-comparison/|title=Gini Index coefficient|publisher=[[The World Factbook]]|access-date=24 September 2024|archive-date=2021-07-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20210717071854/https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/gini-index-coefficient-distribution-of-family-income/country-comparison|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
| Gini_rank              = 
| HDI                    = 0,780&lt;!--number only--&gt;
| HDI_year               = 2022&lt;!--Please use the year to which the data refers, not the publication year--&gt;
| HDI_change             = increase&lt;!--increase/decrease/steady--&gt;
| HDI_ref                = &lt;ref name=&quot;UNHDR&quot;&gt;{{cite web|url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2023-24reporten.pdf|title=Human Development Report 2023/24|language=en|publisher=[[United Nations Development Programme]]|date=13 March 2024|page=289|access-date=13 March 2024|archive-date=13 March 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240313164319/https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2023-24reporten.pdf|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
| HDI_rank               = 78.
|currency                 = [[iranski rial]] ({{nq|{{wikt-lang|fa|ریال}}}})
|currency_code            = IRR
|time_zone                = [[iranski standardni čas|IRST]]
|utc_offset               = +3:30
|time_zone_DST            = 
|utc_offset_DST           = 
|cctld                    = {{unbulleted list |[[.ir]] |[[.ir|ایران.]]}}
|calling_code             = 98
}}
'''Iran''',{{efn|{{lang-fa|ایران|Irân}} {{IPA|fa|ʔiːˈɾɒːn||Iran-Pronunciation.ogg}}}} uradno '''Islamska republika Iran''' ('''IRI'''),{{efn|{{lang-fa|جمهوری اسلامی ایران|Jomhuri-ye Eslâmi-ye Irân}} {{IPA|fa|dʒomhuːˌɾije eslɒːˌmije ʔiːˈɾɒn||audio=Fa-ir-JEI (1).ogg}}}} v preteklosti poznan tudi kot '''Perzija''' je država v [[Zahodna Azija|Zahodni Aziji]]. Na severozahodu meji na [[Turčija|Turčijo]], na zahodu na [[Irak]], na severu na [[Azerbajdžan]], [[Armenija|Armenijo]], [[Kaspijsko jezero]] in [[Turkmenistan]], na vzhodu na [[Afganistan]], na jugovzhodu na [[Pakistan]] in na jugu na [[Omanski zaliv|Omanski]] in [[Perzijski zaliv]]. Iran se s skoraj 90 milijoni prebivalcev večinoma [[Perzijci|perzijskega etničnega ozadja]] na območju 1.648.195 km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; uvršča na 17. mesto na svetu tako po [[Seznam držav in zunanjih ozemelj po površini|geografski velikosti]] kot po [[Seznam držav po gostoti prebivalstva|številu prebivalcev]]. Je šesta največja država v Aziji in ena najbolj goratih držav na svetu. Iran je uradno [[islamska republika]] in ima večinsko [[Muslimani|muslimansko]] prebivalstvo. Država je razdeljena na pet regij z [[Iranske pokrajine|31 pokrajinami]]. [[Teheran]] je [[glavno mesto]], največje mesto in finančno središče države.

Kot [[Prve visoke civilizacije|zibelka civilizacije]], je Iran naseljen že od [[Mlajši paleolitik|mlajšega paleolitika]]. Kot državo ga je prvič združil [[Dejok]] v sedmem stoletju pred našim štetjem, svoj ozemeljski vrh pa je dosegel v šestem stoletju pred našim štetjem, ko je [[Kir II.|Kir Veliki]] ustanovil [[Ahemenidsko cesarstvo]], eno največjih v [[Stari vek|antični zgodovini]]. [[Aleksander Veliki]] je cesarstvo osvojil v četrtem stoletju pred našim štetjem. Iranski upor je v tretjem stoletju pred našim štetjem osvobodil državo in privedel do ustanovitve [[Partsko cesarstvo|Partskega cesarstva]], čemur je v tretjem stoletju našega štetja sledilo [[Sasanidsko cesarstvo]]. [[Zgodovina Irana|Antični Iran]] je bil eden izmed najbolj zgodnjih mest, kjer so je razvila pisava, kmetijstvo, urbanizacija, religija in centralna vlada. V sedmem stoletju našega štetja so regijo [[Muslimanska osvojitev Perzije|osvojili muslimani]], kar je privedlo do [[Islamizacija Irana|islamizacije Irana]]. Razcvet [[Književnost|književnosti]], [[Filozofija|filozofije]], [[Matematika|matematike]], [[Medicina|medicine]], [[Astronomija|astronomije]] in [[Umetnost|umetnosti]] so postali glavni elementi iranske civilizacije v času [[Islamska zlata doba|islamske zlate dobe]]. Vrsta [[Iranski intermezzo|iranskih muslimanskih dinastij]] je končala arabsko vladavino, oživila [[Perzijščina|perzijski jezik]] in vladala državi do [[Seldžuško cesarstvo|seldžuških]] in [[Ilkanat|mongolskih]] osvajanj v 11. do 14. stoletju.

V 16. stoletju so domači [[Safavidski Iran|Safavidi]] ponovno vzpostavili enotno iransko državo, katere uradna vera je bil [[dvanajstiški šiizem]]. V času [[Afšaridski Iran|afšaridskega cesarstva]] v 18. stoletju je bil Iran vodilna svetovna sila, čeprav je v 19. stoletju zaradi [[Rusko-perzijske vojne|spopadov z Ruskim cesarstvom]] izgubil precej ozemlja. V začetku 20. stoletja je prišlo do [[Perzijska ustavna revolucija|perzijske ustavne revolucije]] in vzpostavitve [[Pahlavi|dinastije Pahlavi]]. Poskusi [[Mohamed Mosadek|Mohameda Mosadeka]], da bi [[Nacionalizacija iranske naftne industrije|nacionaliziral naftno industrijo]], so leta 1953 privedli do [[Iranski državni udar (1953)|anglo-ameriškega državnega udara]]. Po [[Iranska revolucija|iranski revoluciji]] je bila leta 1979 monarhija strmoglavljena, Islamsko republiko Iran pa je ustanovil [[Ruholah Musavi Homeini|Ruholah Homeini]], ki je postal prvi [[Vrhovni voditelj Islamske republike Iran|vrhovni voditelj države]]. Leta 1980 je [[Iraška invazija na Iran|Irak napadel Iran]] in sprožil osemletno [[Iransko-iraška vojna|iransko-iraško vojno]], ki se je končala s premirjem.

Iran je uradno urejen kot [[Unitarna država|unitarna]] [[islamska republika]] s [[Predsedniški sistem|predsedniškim sistemom]], najvišjo oblast pa ima vrhovni voditelj. Vlada je [[Avtoritarnost|avtoritarna]] in je deležna številnih kritik zaradi velikih kršitev človekovih pravic in državljanskih svoboščin. Iran je pomembna [[regionalna sila]] zaradi velikih zalog [[Fosilno gorivo|fosilnih goriv]], vključno z drugo največjo zalogo [[Zemeljski plin|zemeljskega plina]] na svetu in tretjo največjo dokazano zalogo [[Nafta|nafte]], geopolitično pomembne lege, vojaških zmogljivosti, kulturne hegemonije, regionalnega vpliva in vloge svetovnega središča [[Šiitizem|šiitskega islama]]. Iransko gospodarstvo je 19. največje na svetu po pariteti kupne moči. Iran je aktiven in ustanovni član [[Organizacija združenih narodov|Združenih narodov]], [[Organizacija islamske konference|Organizacije islamske konference]] (OIC), [[Organizacija držav izvoznic nafte|Organizacije držav izvoznic]] (OPEC), [[Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj|Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj]] (ECO), [[Gibanje neuvrščenih|Gibanja neuvrščenih]] (NAM), [[Šanghajska organizacija za sodelovanje|Šanghajske organizacije za sodelovanje]] (SCO) in skupine [[BRICS]]. V Iranu se nahaja 28 [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Iranu|Unescovih spomenikov svetovne dediščine]], kar Iran uvršča na 10. mesto na svetu, in na 5. mesto na svetu po [[Nesnovna kulturna dediščina|nesnovni kulturni dediščini]] ali človeških zakladih.

== Geografija ==
{{glavni|Geografija Irana}}
Iran meji na sedem držav: na zahodu in severozahodu na Irak (dolžina meje 1609&amp;nbsp;km), Turčijo (511&amp;nbsp;km), Azerbajdžan (800&amp;nbsp;km) in Armenijo (48&amp;nbsp;km), na severovzhodu in vzhodu na Turkmenistan (1205&amp;nbsp;km) in vzhodu in jugovzhodu na Afganistan (945&amp;nbsp;km) in Pakistan (978&amp;nbsp;km). Na severu Irana leži 756&amp;nbsp;km dolga obala [[Kaspijsko jezero|Kaspijskega jezera]] (največje jezero na svetu). Na jugu in jugozahodu ima 2.045&amp;nbsp;km dolgo obalo v [[Omanski zaliv|Omanskem zalivu]] in [[Perzijski zaliv|Perzijskem zalivu]], ki ju loči [[Hormuška ožina]]. Na tej za nafto pomembni transportni poti ležita, pri kraju Bandar Abbas, otoka Qeschm in Hormuz, oddaljena od Arabskega polotoka (Oman in Združeni arabski emirati) le 50 kilometrov.

Najsevernejša točka Irana se nahaja na 39° 47' severne zemljepisne širine in se je na približno isti zemljepisni širini kot [[Majorka|Palma de Mallorca]] ([[Španija]]). Najjužnejša točka se nahaja na 25° severne zemljepisne širine in se je na približno isti zemljepisni širini kot [[Doha]] ([[Katar]]). Najzahodnejša točka se nahaja na 44° 02' vzhodne zemljepisne dolžine (približno kot [[Bagdad]] - Irak). Vzhodna točka se nahaja na 63° 20' vzhodne zemljepisne dolžine ali tako kot [[Herat]] (Afganistan).

Iran je gorata dežela in obsega večji del [[Iransko višavje|Iranskega višavja]]. Od SV proti V se odcepita dve mlado nagubani gorstvi: 900&amp;nbsp;km dolg [[Elburs (gorovje)|Elburs]] (''Kũhhã-ye-Albroz'' z najvišjim vrhom Damãvand, 5670 m, ugasli [[vulkan]]) in vzhodno Kopet Dag (''Koppe Dãg''), na jugu leži gorovje [[Zagros]] (''Kũhhã-ye-Zagros'' z najvišjim vrhom Zard Kũh, 4548 m). Gorski hrbti ležijo v smeri SZ–JV, vmes so doline in nekaj kotlin.

Iransko višavje s poprečno nmv. okoli 1200 m obsega velike puščavske kotline, napolnjene z rečnimi naplavinami, na vzhodu pa so slane [[puščava|puščave]] [[Dasht-e Kavĩr]] in [[Dasht-e Lut|Dasht-e Lũt]]. Zaradi geoloških pogojev se pogosto pojavljajo [[potres]]i.

Ob obali Kaspijskega jezera so reke iz Elbrusa nasule 500&amp;nbsp;km dolgo in več kilometrov široko delno zamočvirjeno ravnino.

Ravnina Huzistan ob vznožju Zagrosa je najvzhodnejši del [[Mezopotamija|Mezopotamije]].

Večina rek v Iranu ne odteče v morje. Ko pritečejo z gora, presahnejo v rečnih naplavinah in slanih jezerih. Pritoki Kaspijskega jezera imajo dovolj vode vse leto. Največja iranska reka Karun (''Rũd-e Kãrũn'') je dolga 890&amp;nbsp;km in teče v območju Huzistana ter se izliva v ''Šațț al-'Arab''. Iran ima tudi več slanih jezer, med njimi zelo veliko na severozahodu države, 4868&amp;nbsp;km², [[Urmijsko jezero]].

=== Podnebje ===
Podnebje v Iranu je suho subtropsko. Puščavsko s hladnimi zimami in vročimi poletji na vzhodu. Ob Kaspijskem jezeru je vlažno subtropsko. Tukaj je tudi največ padavin, do 1200&amp;nbsp;mm. Sicer je padavin malo, manj kot 200&amp;nbsp;mm v nižinah, do 300&amp;nbsp;mm v višavju.

=== Tla, rastlinstvo in živalstvo ===
Na dnu mnogih kotlin prevladujejo slana tla, ki so nerodovitna, gorska pobočja so kamnita. Rodovitna tla so v glavnem na rečnih naplavinah v dnu dolin in ob obali Kaspijskega jezera. Večina Irana (53 %) je prekrita z rjavimi puščavskimi tlemi. 27 % je pašnikov, 10 % je obdelane zemlje (75.620&amp;nbsp;km² se namakajo), 11 % je gozd, ki je prekomerno izkoriščan. Večina gozdov se nahaja med gorovjem Elburs in Kaspijskim jezerom. Prevladujejo listavci, nekaj je tudi endemičnih vrst (npr. Parrotia caspica). V okviru projekta Parrotia (2001) o Iranu, nemške zvezne agencije za varstvo narave in Fundacije Michael Succow je »Kaspijski gozd« priznan kot svetovna dediščina UNESCO in trajno zaščiten v skladu s konceptom za zaščito in uporabo Kaspijskega gozda.&lt;ref&gt;W. Bode und H.D. Knapp (Hrsg.): ''Schutz der Biologischen Vielfalt und integriertes Management der Kaspischen Wälder (Nordiran).'' [bilingual Deutsch/Farsi]. Bundesamt für Naturschutz, Bonn-Bad Godesberg 2005, ISBN 3-7843-3912-3 (Naturschutz und Biologische Vielfalt; 12)&lt;/ref&gt;

Večina Iranskega višavja je puščava ali polpuščava, tukaj uspeva skromno rastje.

Prosto živeče živali v Iranu so zelo raznolike in prilagojene na različne vegetacijske cone. Živali step in polpuščav so gazele in divji osli, tudi divje ovce in koze in druge tipične gorske živali. V gozdovih živi jelenjad. Nekaj ​​je rjavih medvedov, hijene, gepardi in leopardi so še vedno prisotni v oddaljenih območjih, tigri in levi so iztrebljeni. Iran ima več zavarovanih območij: rezervat Arasbaran, zaščiteno območje Touran, narodni park Golestan in narodni park Kavir. Na otoku sredi Urmijskega jezera je bil mezopotamski jelen (''Dama dama mesopotamica''), ki je v divjini izumrl. Edina endemična vrsta ptic v Iranu je perzijska talna šoja (''Podoces pleskei'').

&lt;gallery&gt;
Slika: Dasht-e Kavir.jpg| Puščava [[Dasht-e Kavĩr]] (satelitska slika)
Slika: Dasht-e Lut Iran 2006-02-28 ISS012-E-18779.jpg| [[Puščava Lut]] (''Dasht-e Lũt'') pri Kermanu
Slika: Dizin.jpg| Smučarski center Dizin v gorovju Elburs
&lt;/gallery&gt;

== Zgodovina ==
{{glavni|Zgodovina Irana}}
Iranska zgodovina seže več tisoč let nazaj in je ena najstarejših na svetu. Na Iranskem višavju je živelo mnogo civilizacij, od [[Šahri Sohte]] (Shahr-e Sūkhté - ''Požgano mesto'') v [[Sistan]]u iz [[Bronasta doba|bronaste]] dobe, [[Džiroftska kultura|Džiroftske kulture]] in [[Elam|Elamitskega kraljestva]], preko [[Ahemenidsko cesarstvo|Ahemenidskega]], [[Partsko cesarstvo|Partskega]] in [[Sasanidsko cesarstvo|Sasanidskega]] cesarstva, vse do današnje Islamske Republike Iran.

=== Prazgodovina in stari vek ===
Na področju Irana, točneje v [[Beludžistan]]u, so našli ostanke prisotnosti ljudi še iz časa spodnjega [[paleolitik]]a, od katerih najstarejši datirajo do 800.000 let nazaj. Na severozahodu dežele ob Kaspijskem jezeru, so našli ostanke gospodarske dejavnosti iz obdobja [[mezolitik]]a. [[Neolitik|Neolitska]] nahajališča kažejo na poljedelsko dejavnost izpred okoli 6.000 do 7.000 let v dolini [[Gorgan]]a, v [[Tureng-Tape]]ju, [[Jarim-Tape]]ju in v osrednjem delu, v [[Tape-Sialk|Sialku ''II'']] (blizu [[Kašan]]a)&lt;ref&gt;R. Ghirshman, ''Fouilles de Sialk près de Kashan, 1933, 1934, 1937'', Pariz, 1938.&lt;/ref&gt;.

Predmete iz [[baker|bakra]] in poslikane keramike iz [[bronasta doba|bronaste dobe]] (pred 4.000 leti) so našli v [[Suza, Perzija|Suzi]] (pokrajina [[Huzestan]]) in [[Tape-Sialk]]u. Šele z arheološkimi raziskovanji v novejšem času spoznavamo zelo stare civilizacije ki so na tem mestu gradile mesta pred 5000 leti.

V začetku tretjega tisočletja pr. n. št., se v Suzi pojavi oblika pisave, ki je verjetno nastala iz stare sumerske pisave. Elamsko cesarstvo (pred tem je obstajala protoelamitska civilizacija) je postalo nova regionalna moč v jugozahodnem Iranu ter svojevrstna konkurenca sosednim cesarstvom [[Babilonija|Babiloniji]] in [[Asirija|Asiriji]]. Šele v drugem tisočletju pr. n. št. pridejo na iranski plato narodi iz srednje Azije. Sredi 7. stoletja pr. n. št. [[Medijci]] zbrani v plemenih na severu in severozahodu postanejo samostojna regionalna sila in ustanovijo [[Medijsko cesarstvo]]. Ob koncu istega stoletja se Medijci in Babilonci osvobodijo od Asircev, ko zavzamejo [[Ninive]] (612. pr. n. št.). V tem času viri pišejo o [[Kir I. Anšanski|Kiru I.]], kralju [[Anšan]]a in vnuku [[Ahemen]]a, ustanovitelja prvega perzijskega cesarstva.

==== Ahemenidska dinastija ====
[[Slika:Persepolis T Chipiez.jpg|thumb|250px|right|Rekonstrukcija [[Perzepolis]]a, prestolnice [[Ahemenidsko Perzijsko cesarstvo|ahemenidskih]] Perzijcev]]
{{glavni|Ahemenidsko Perzijsko cesarstvo}}
550 pr. n. št. Kir Veliki premaga Medijce in jih vključi v svojo državo, premaga pa tudi Elam.

[[Ahemenidi]] so oblikovali veliko cesarstvo, ki se je razprostiralo od [[Indija|Indije]] do [[Egipt]]a, ogrožala je tudi Grčijo, in je bilo organizirano v [[satrapija|satrapije]] povezane z razsežno mrežo cest. »Kirov cilinder« je prvi zapis neke deklaracije o človekovih pravicah iz časa [[Kir II.|Kira II.]]&lt;ref&gt;Shapour Suren-Pahlav [http://www.iranchamber.com/history/cyrus/cyrus_charter.php ''Cyrus Charter of Human Rights''] Iran Chamber&lt;/ref&gt;. Ahemenidska dinastija je zgradila pomembna mesta kot so [[Pasargad]], Perzepolis, Suza in [[Ekbatan]]. Njihova vladavina je najbolj poznana po grško-perzijskih vojnah. Ahemenidsko cesarstvo začne propadati po vladavini [[Kserkses I.|Kserksesa I.]]. Prvi večji poraz so mu zadali Grki v bitki pri Maratonu (leta 490 pr. n. št.), Salamini (480 pr. n. št.) in Plateji (479 pr. n. št.), leta 330. pr. n. št. pa ga osvoji [[Aleksander Veliki]] - [[bitka pri Isu]] (333 pr. n. št.) in [[bitka pri Gavgameli]] (331 pr. n. št.).

Po razdelitvi Aleksandrove države, je Perzija pripadla Selevku I. Rodbina Selevkidov je vladala do leta 250 pr. n. št., ko so jo osvojili Parti.

==== Partsko cesarstvo ====
{{glavni|Partsko cesarstvo}}
[[Slika:Arge Bam Arad edit.jpg|thumb|250px|right|[[Bam]]ska citadela, zgrajena 500 pr.n.št.]]
[[Partsko cesarstvo]] je bilo ustanovljeno 247. pr. n. št., in so se imeli za naslednike Ahemenidov. Cesarstvo je osnoval [[Arsak I.]], poglavar iranskega plemena [[Parni]], po tem ko je osvojil tedanjo [[Selevkidi|selevkidsko]] satrapijo Partijo. Parni so se asimilirali z domačimi Parti, Arsak pa je osnoval znamenito arsakidsko dinastijo, zato njegovo državo včasih imenujejo tudi ''Arsakidsko cesarstvo''. Sčasoma je Partsko cesarstvo postalo vodilna sila na Bližnjem vzhodu, in je na vrhuncu moči poleg današnjega Irana obsegalo še Mezopotamijo, [[Armenija|Armenijo]], južno obalo Perzijskega zaliva in velik del [[Afganistan]]a, [[Pakistan]]a in [[Turkmenistan]]a. Partsko cesarstvo je združevalo elemente iranske in [[Helenizem|helenistične]] kulture, kar se najbolj nazorno vidi v politični upravi. Partsko cesarstvo, ki se je občasno bojevalo z [[Rimska republika|rimsko]] državo na zahodni meji, je propadlo leta 226 v vstaji vazalov, ki jih je vodil Ardašir I. in ki je nato osnoval novo, [[Sasanidsko cesarstvo]].

==== Sasanidska dinastija ====
{{glavni|Sasanidsko cesarstvo}}
[[Slika:Bas relief nagsh-e-rostam al.jpg|thumb|250px|right|Sasanidski relief prikazuje [[Šapur I.|Šapurja I.]]]]
Sasanidi so bili prvi ki so svoje cesarstvo imenovali z [[endonim]]om, ki se je obdržal do danes - ''Iran-šar'' ali ''Erā-nšar'' (perzijsko: ايرانشهر, ''Iransko cesarstvo (domovina)''). Vladali so enem od najvažnejših obdobij iranske zgodovine in ga zaznamovali s številnimi dosežki na različnih področjih. Posebej so vplivali na rimski svet, glede na to da so neprestano bojevali med seboj.&lt;ref&gt;A. Grabar, « Le rayonnement de l’art sassanide dans le monde chrétien », ''La Persia nel Medioevo'', Rim, 1971., str. 679.-707.&lt;/ref&gt;. Njihov kulturni vpliv je dosegel tudi zahodno Evropo, [[Afrika|Afriko]], [[Kitajska|Kitajsko]] in Indijo, ter se nadaljeval tudi v [[islam]]skem obdobju&lt;ref&gt;Abdolhossein Zarinkoub, ''Ruzgaran: tarikh-e Iran az aghz ta saqut saltnat Pahlvi'', Sukhan, 1999. ISBN 964-6961-11-8 - p. 305.&lt;/ref&gt;&lt;sup&gt;,&lt;/sup&gt;&lt;ref&gt;M. M. Mango, « Byzantine, Sasanian and Central Asian Silver, Kontakt zwischen Iran, Byzanz und der Steppe » in 6-7. Jh., ed. Cs. Balint, ''Varia Archaeologica Hungarica'', IX, Budimpešta, 2000., str. 267.-284.&lt;/ref&gt;.

=== Srednji vek ===
Stoletni boji z Rimljani so izčrpavali obe tedanji supersili, kar so izkoristili Arabci združeni pod islamom in začeli masovne vojne pohode. Osvajanje Irana so začeli leta 637 pod vodstvom [[Abu Bakr]]a. Po zavzetju [[Ktezifon]]a, glavnega mesta cesarstva, so muslimani premagali sasanidsko vojsko pri Nihavandi leta 642. Po Iranu se je začel širiti islam, ki je postal večinska religija tri stoletja kasneje v času vladanja dinastije [[Samanidi|Samanidov]]. Iran je bil islamiziran, a nikoli arabiziran, za razliko od drugih krajev ki jih je osvojil [[kalifat]]&lt;ref name=&quot;lewis&quot;&gt;[http://www.tau.ac.il/dayancenter/mel/lewis.pdf ''Iran in history''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090619215644/http://www.tau.ac.il/dayancenter/mel/lewis.pdf |date=2009-06-19 }}, Bernard Lewis, Moshe Dayan Center for Middle Eastern and African Studies, Sveučilište u Tel Avivu, 2001. godine&lt;/ref&gt;. Perzijci so pomembno vplivali na islamsko kulturo, politiko in religijo.&lt;ref name=&quot;lewis&quot; /&gt;.

[[Slika:Saffarids 900ad.jpg|thumb|right|250px|Zemljevid Irana pod dinastijo Safaridov iz leta 900]]

V 8. stoletju, v [[Veliki Horasan|Horasanu]] prevzamejo disidentsko [[Šiizem|šiitsko]] doktrino in se osamosvoji od arabske dominacije. Z uporom je bila odstavljena dinastija Umajadov, ki jo je v [[Bagdad]]u leta 748 zamenjala [[Abasidi|Abasidska]] dinastija&lt;ref&gt;[http://www.iranica.com/newsite/articles/v1f1/v1f1a052.html &quot;Abbassid Caliphate] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080403213252/http://www.iranica.com/newsite/articles/v1f1/v1f1a052.html |date=2008-04-03 }}, C. E. Bosworth, ''Encyclopaedia Iranica''&lt;/ref&gt;. Moč kalifov hitro kopni tako da med letoma 820 in 1005 v Iranu nastane mnogo močnih regionalnih dinastij, od katerih so bil pomembni Samanidi. Ti so se pogosto spopadali z Bagdadom in na ta način obogatili intelektualno življenje dinastij. Ne samo klasično arabsko kulturo, podpirali so tudi perzijsko književnost in ščitili mislece. Od leta 962 je Horasanu in [[Pandžab]]u vladala dinastija [[Gaznavidi|Gaznavidov]] iz [[Gazni]]ja. V tem času, pod zaščito Mahmuda Gaznija, [[Firdusi]] piše »[[Šahname|Šahnamo]]« (''Knjiga kraljev''), epsko pesnitev z zgodbami iz perzijske mitologije&lt;ref&gt;« Ghaznavids », C.E. Bosworth ''Encyclopaedia Iranica''&lt;/ref&gt;.

[[Seldžuki]] pridejo v regijo v 11. stoletju in premagajo Gaznavide in Samanide. V Iranu se dogaja kulturna in znanstvena renesansa. V [[Isfahan]]u je narejena opazovalnica, v kateri je [[Omar Hajam]] izdelal nov perzijski koledar s prestopnim letom, ki je še danes v uporabi. Ta doba je bila zelo plodna tudi za mnoge druge umetniške dosežke.

Seldžuško cesarstvo je v 12. stoletju postopoma razpadlo na manjše neodvisne dele. Okoli leta 1150 večino današnjega Irana obvladuje seldžuški sultan [[Ahmed Sandžar]]. Zadnji ostanek Seldžukov na ozemlju današnjega Irana uničijo [[Horezmijci]] pod vodstvom [[Ala ad-Din Tekeš]]a leta 1194. Istočasno vzhodni predel današnjega Irana obvladovladujejo [[Guridi]], ki pa si za težišče delovanja izberejo indijsko podcelino, kjer prodrejo vse do Bengalije. Leta 1220 začnejo [[Mongoli]] pod vodstvom [[Džingiskan]]a  s totalno vojno proti Horezmijcem in jih preženejo proti [[Levant]]u. Invazija naredi precej škode državi in prebivalstvu&lt;ref&gt;« Mongols », Peter Jackson, nov. 2002, ''Encyclopaedia Iranica''&lt;/ref&gt;. Uničijo številne namakalne sisteme, s tem pa tudi mrežo naselij. Uničena mesta zamenjajo izolirane oaze, število prebivalcev pade. Manjše lokalne dinastije vladajo do konca prvega mongolskega obdobja v letu 1335.

Leta 1381 se zgodi ponovna invazija, v kateri [[Timur Lenk|Timur]] v celoti osvoji Iran in postane vladar. [[Timuridi]] vladajo do leta 1507 ko uzbeški [[Šajbanidi]] zavzamejo [[Samarkand]], istočasno pa v iranskem Azarbajdžanu nastopi domača dinastija [[Safavidi|Safavidov]], ki centralizira iransko ozemlje.

=== Novi vek ===
==== Safavidska in afšaridska dinastija ====
{{glavni|Safavidsko cesarstvo|Afšaridsko cesarstvo}}
[[Slika:Map Safavid Persia-fr.png|thumb|right|250px|Zemljevid Safavidskega cesarstva (16.-18. stoletje)]] 
Iransko prebivalstvo se je spreobrnilo v imamitski šiizem v 16. stoletju, v času [[Ismail I.|Ismaila I.]], prvega [[Safavidi|safavidskega]] vladarja. To spreobrnjenje je bila posledica zoperstavljanja dominaciji sunitskih [[Otomansko cesarstvo|otomanskih Turkov]], ki so hoteli ustvariti enotno religijo. Spreobrnjenje je bilo obvezno, pod pretnjo s smrtjo&lt;ref&gt;Ehsan Yarshater, [http://www.iranica.com/newsite/articles/v13f3/v13f3001d.html « Iran - The Safavids »] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090116041047/http://www.iranica.com/newsite/articles/v13f3/v13f3001d.html |date=2009-01-16 }}, ''Encyclopædia Iranica'', 2006&lt;/ref&gt;.

Vrhunec safavidske vladavine je bil v času šaha [[Abas I.|Abasa I. Velikega]], ki je izpeljal centralizacijo in državo popeljal v napredek. To je bila zlata doba tudi za umetnost in trgovino. Invazija afganskih plemen leta 1722 je pomenila zaton safavidske dobe. Leto po padcu zadnjega safavidskega vladarja (1735), Tahmasp Koli iz plemena Afšar izžene Paštunce in prevzame oblast pod imenom [[Nader-šah]]. V času njegove vladavine cel teritorij Irana združi in gre na vojni pohod v Indijo. Leta 1747 je bil ubit v zaroti.

==== Zandijska in kadžarska dinastija ====
{{glavni|Zandijsko cesarstvo|Kadžarsko cesarstvo}}
Za oblast so se začele boriti razne lokalne dinastije: [[Afšaridi]], [[Hotakijci]], [[Kadžari]] in [[Zandijci]]. [[Karim Kan]] Zandijski je uspel leta 1750 združiti skoraj celo državo. V času njegove vladavine je bilo glavno mesto iz [[Mašhad]]a preneseno v [[Širaz]] in začelo se je kratkotrajno obdobje miru in napredka. Po njegovi smrti leta 1779 so se spret začele borbe za oblast. Zmaga [[Mohamed Kan Kadžarski]] ki prevzame oblast leta 1794 in osnuje dinastijo, ki je trajala vse do leta 1925. Tedaj postane glavno mesto [[Teheran]].

V času vladanja njegovih naslednikov [[Fateh-Ali šah Kadžarski|Fateh-Ali šaha]], njegovega vnuka [[Muhamed šah Kadžarski|Muhamed šaha]] in [[Nasser al-Din šah Kadžarski|Nasser al-Din šaha]] je v državi vladal red, stabilnost in enotnost. Trgovci in verski vodje so bili pomembni člani družbe. Zaradi slabosti osrednje oblasti, začnejo velike kolonialne sile Rusije in Britanije, zahvaljujoč vojni in tehnološki moči, dominirati iranskemu gospodarstvu in se mešati v notranje zadeve države. Kljub vsemu je Iran očuval neodvisnost in ni bil nikoli koloniziran.

=== Sodobni Iran ===
Prvi poskusi modernizacije države so se začeli že v času vladanja Nasrudin-šaha. Reforminan je bil davčni sistem, povečana je bila kontrola nad administracijo, razvijala se je industrija in trgovina. Zmanjšal se je vpliv tujih vlad, kot tudi vpliv šiitske duhovščine. Vendar pa so se proti koncu 19. stoletja začele širiti zahteve po več svoboščin. Pod pritiskov šiitskih verskih vodij so 30.12.1906 dobili prvo ustavo. Iran je postal prva bližnjevzhodna država ki je ustavo dobila z revolucijo. Kljub nevtralnosti, sta med 1. svetovno vojno dele iranskega ozemlja zasedla Rusija in Turčija, JV del pa Velika Britanija.

==== Rodbina Pahlavi ====
5. junija 1920 so v Azerbajdžanu razglasili sovjetsko republiko Gilan. 21. februarja 1921 je častnik Reza Khan Pahlavi v Iranu izvedel državni udar, parlament je 31. oktobra 1925 odstavil zadnjega kadžarskega šaha Mohammada Hassana Mirzo in za novega [[Šah (vladar)|šaha]] imenovali [[Reza Pahlavi|Rezo Kana]].

Začne se modernizacija Irana: razvoj težke industrije, veliki infrastrukturni projekti, gradnja nacionalne železnice, uvedba nacionalnega javnega izobraževalnega sistema, reforma sodstva (prej pod nadzorom duhovščine), oblikovanje iranskega civilnega zakonika, izboljšanje zdravstvenega sistema, itd. Posebne pravice, ki so bile pod prejšnjo vlado dodeljene tujcem, so ukinili. Državo so 21. marca 1935 preimenovali v Iran. Ženskam je bila odsvetovana nošnja čadorja, moškim pa ukazano nositi zahodnjaške obleke.

Ker je bil Iran v poslih z Veliko Britanijo in Sovjetsko zvezo v močno neenakopravnem položaju, je šah postal naklonjen Nemcem, vendar je Iran razglasil za nevtralno državo in ni podprl nemških vojaških operacij. Zato sta [[ZSSR]] in Britanija avgusta 1941 [[Britansko-sovjetska invazija na Iran|napadli Iran]] in prisilili šaha, da je predal oblast sinu [[Mohamed Reza Pahlavi|Mohammadu Rezi]].

Po vojni so se začeli pojavljati pozivi k nacionalizaciji iranskih naftnih polj in postopnem izrivanju tujcev. 28. aprila 1951 je Iran pod vodstvom predsednika vlade Mohamada Mosadeka nacionaliziral Anglo-iransko naftno družbo. Šah je bil temu močno nenaklonjen, saj so zahodne države uvedle embargo na iransko nafto, vendar je bil primoran zapustiti državo. S pomočjo udara, ki sta ga organizirali [[Centralna obveščevalna agencija|CIA]] in Britanci, se je šah vrnil in 19. avgusta 1953 odstavil Mosadeka.

V nadaljevanju je šah sklenil zavezništvo z zahodnimi državami (še posebej z ZDA) in začel z reformami, ki so leta 1963 rezultirale v t. i. ''Beli revoluciji''. Te reforme so vključevale obvezno šolstvo, gradnjo industrije in infrastrukture, oslabitev vpliva veleposestnikov in večjo enakopravnost žensk. To je privedlo k nastanku delavskega razreda in okrepitev srednjega sloja ter naraščanje iranske moči na Bližnjem vzhodu. Veleposestniki in verski voditelji so bili proti reformi, saj je bil njihov vpliv na življenje v Iranu zmanjšan. Protestom se je pridružil tudi del Irancev, ki so z zemljiško reformo dobili izredno malo ali nič zemlje, zaradi česar so se morali znajti drugače.

Šah je v tem času tudi povečal svoja pooblastila, kar je kljub močnemu naraščanju standarda zaradi reform mnoge ujezilo, zato so se študentje pod vodstvom [[Ajatola|ajatole]] [[Ruholah Musavi Homeini|Rohollaha Homeinija]] združili v uporu proti šahu. Ti protesti so bili razgnani, Homeini pa je moral državo zapustiti in oditi v sosednji Irak.

V [[1970.|70. letih 20. stoletja]] je naraščanje cen nafte povzročilo inflacijo in hitro večanje razlik med bogatimi in revnimi. Šah je začel z reformami za zmanjšanje inflacije, kar pa je težave in nepriljubljenost njegove vladavine še povečalo. Začelo se je obdobje protestov, ki niso več prenehali.

==== Islamska revolucija ====
V januarju 1978 je prišlo do spopadov med policijo in študenti teologije v mestu [[Kom, Iran|Kom]]. Pri tem je prišlo tudi do smrtnih žrtev med študenti, kar je opozicija izkoristila za organizacijo protestov po vsej državi, prišlo pa je tudi do združevanja več opozicijskih gibanj. Šah je kljub temu nadaljeval s pogajanji in se je vzdržal pretirane uporabe sile ter napovedal nadaljevanje reform.

Vse to pa protestnikov ni ustavilo in v septembru 1978 je izbruhnila splošna stavka, ki je močno zavrla življenje v Iranu. V tem času je šah pritisnil iraško vlado, naj izžene Homeinija. Homeini je nato odšel v Pariz, kjer je s pomočjo BBC in ostalih zahodnih medijev uspel še bolj učinkovito širiti propagando. Šah je ustanovil prehodno vlado in obljubil sodelovanje z opozicijo, kar pa je slednja razumela kot popuščanje šahove moči in protesti so se še okrepili. Vojska in policija zaradi šahovega ukaza po čim manjši uporabi sile nista odločneje posredovali.

Januarja 1979 je moral šah Reza Pahlavi zapustiti državo, 1. februarja pa se je v državo vrnil Homeini. Protestniki so začeli z zasedbo vladnih objektov, začasna vlada pa je 11. februarja odstopila. 1. aprila 1979  je bila razglašena islamska republika. Homeini je postal vrhovni voditelj, oblast je prevzel Revolucionarni svet sestavljen izključno iz verskih voditeljev in takoj obračunal s šahovimi privrženci. Iran je začel gospodarsko nazadovati, propad pa je pospešila tudi [[iransko-iraška vojna]] (1980-1988). Vojno je začel Irak, da bi zagotovil nadzor nad Šațț al-'Arabom.

==== Po Homeiniju ====
Ajatola Homeini je umrl 3. junija 1989. Nasledil ga je zmernejši ajatola [[Ali Hamenej]], predsednik republike pa je leta 1989 postal [[Ali Akbar Rafsandžani]]. Spremenili so ustavo. Revolucionarni zagon se je umiril, prav tako nasprotja s sosednjimi državami.

Med [[Zalivska vojna|Zalivsko vojno]] leta 1991 je Iran ostal nevtralen (dovolil je le prisotnost iraških letal in vstop iraškim beguncem).

Propad gospodarske politike in modernizacija iranske vlade je imelo za posledico izvolitev Muhameda Hatamija na mesto predsednika v letu 1997. V času njegovega vladanja je bilo precej nesoglasij med tistimi, ki so zahtevali spremembe in duhovščino, ki je želela zadržati svojo moč. Julija 1999 so na ulicah Teherana in drugih večjih mestih izbruhnili masovni protesti proti oblastem. Hatami je bil ponovno izvoljen leta 2001, vendar so konservativne struje v iranskem parlamentu destabilizirale njegovo reformno politiko.

Leta 2005 je bil na mesto predsednika države izvoljen [[Mahmud Ahmadinedžad]], konzervativni župan Teherana. Za njegov mandat je bil značilen spor z ZDA glede nuklearnega programa in trda zunanja politika.

== Politika in uprava ==
Z ustanovitvijo islamske republike Iran je nastal enkraten sestav oblasti na svetu. Iran je edina uradno šiitska država v muslimanskem svetu. Islamska republika Iran je teokratična država, kjer velja, da prihaja oblast od Boga, moč pa leži v rokah duhovščine. Ta oblika teokracije ima za osnovo načelo ''velayat-e faqih'' (ولایت فقیه), ki ga je v 1960 letih teoretiziral ajatolah Ruholah Homeini, prvi Vodja Revolucije.

=== Upravna delitev ===
{{glavni|Upravna delitev Irana}}
[[Slika:IranNumbered.png|thumb|300px|Iranske pokrajine 2013]]
[[Iranske pokrajine|Pokrajinam]] ali provincam (perz. استان; ''ostān'', mn. استانھا; ''ostānhā'') načeljujejo iz lokalnega središča, običajno največjega mesta ([[Perzijščina|perz.]] مرکز; ''markaz'', »središče«). Pokrajino upravlja upravitelj (perz. استاندار; ''ostāndār''), ki ga postavlja Ministrstvo za notranje zadeve, potrdi pa ga vlada.

Do leta 2004 je imel Iran 28 pokrajin. Po sprejetem zakonu je pokrajina Horasan razdeljena je na tri dele, leta 2010 pa ustanovljena tudi nova Elburška pokrajina. Leta 2013 je imel Iran 31 pokrajin.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ir.html |title=CIA factbook |accessdate=2007-06-27 |archive-date=2012-02-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120203093100/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ir.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Vsaka pokrajina je razdeljena na okrožja ([[Perzijščina|perz.]] شهرستان, ''šaherestān''), ki se nadalje delijo na okraje imenovane ''bahš'' (perz. بخش). Pokrajine so:

Elburs, Ardabil, Azarbajdžan-e Gharbi (Zahodni Azerbajdžan), Azarbajdžan-e Sharqi (Vzhodni Azerbaidžan), Bušehr, Chahar Mahal va Bakhtiari, Esfahan, Fars, Gilan, Golestan, Hamadan, Hormozgan, Ilam, Kerman, Kermanšah, Horasan-e Jonubi (južni Horasan), Horasan-e Razavi (Razavi Horasan), Horasan-e Shomali (severni Horasan), Huzestan, Kohgiluyeh va Bovjer Ahmad, Kordestan, Lorestan, Markazi, Mazandaran, Qazvin, Kom, Semnan, Sistan va Balučestan, Teheran, Yazd, Zanjan

Administrativna struktura v Iranu se pogosto menja. Leta 2005 je v Iranu obstajalo 324 šahrestanov, 865 bahšov, 982 mest in 2378 vasi&lt;ref&gt;''Number of shahrestans, bakhshes, cities and dehestans according to the administrative divisions'', [http://www.sci.org.ir/portal/faces/public/sci_en/ Statistical Center of Iran], 1383/2005&lt;/ref&gt;.

=== Delitev oblasti ===
Politična ureditev islamske republike bazira na ustavi iz leta 1979 in se imenuje Qānun-e Asasi (''Osnovni zakon''). Oblast si deli več državnih organov, ki so zelo povezani. Večina članov izbere vodjo, predsednika republike, poslance v parlamentu in člane Sveta strokovnjakov (''Majles - e Khoebregan'') pa izbirajo na splošnih volitvah. Volilno pravico imajo vsi starejši od 18 let.

Versko pravni sistem temelji na šeriatskem pravu.

Izvršilna oblast:
*[[Predsednik Irana|Predsednik države]] (od marca 2026 [[Vrhovni voditelj Islamske republike Iran|vrhovni voditelj]] Modžtaba Hamenej): odgovoren je za nadzor nad splošno politiko Islamske republike Irana in je vrhovni poveljnik oboroženih sil. Vrhovni vodja (tudi vodja revolucije) izbira člane Sveta strokovnjakov, ki imajo neomejen mandat. Funkcijo vrhovnega vodje lahko opravlja samo duhovnik.
* Predsednik vlade: mandat traja štiri leta in ga lahko še enkrat ponovi. Predsedniške kandidate odobri Svet čuvarjev. Predsednik izbira in nadzoruje Svet ministrov, koordinira sklepe vlade in vodi vladno politiko, ki jo predstavlja parlamentu. Deset podpredsednikov pomaga predsedniku, ima tudi kabinet z 22 ministri, katerih imenovanje mora odobriti parlament.
* Kabinet: Svet ministrov, ki jih je izbral predsednik in potrdil parlament; Vrhovni vodja ima nekaj nadzora nad imenovanji bolj občutljivih ministrstev.

Za del izvršilne oblasti štejejo tudi trije nadzorni organi (sveti):
* Skupščina izvedencev (Majles - e Khoebregan), ima 83 članov, izvoljeni so za 8 let; zadolženi so za razlago ustave in izbiro vrhovnega vodje;
* Svet »primernosti« (Majma-ye- Tashkhis-e -Maslahat-e- Nezam), ki nadzira izvršilno oblast in razrešuje spore med parlamentom in vrhovnim vodjem;
* Svet varuhov ustave (Shora-ye Negban-e Qanon-e Asasi), ki nadzoruje vlado in njene sklepe in zakone; sestavljen je iz 6 pravnikov, ki jih imenuje parlament in 6 duhovnikov, ki jih imenuje verski vodja.

Zakonodajna veja:
* Enodomna islamska posvetovalna skupščina ali (perzijski : مجلس شورای اسلامى, Madžles-e Šora-je Eslami ali Majles) ima 290 sedežev; člani so izvoljeni na splošnih volitvah po okrožjih in imajo štiri letni mandat). Majles izglasuje zakone, ratificira mednarodne sporazume in potrjuje državni proračun. Vsi zakonodajni zastopniki morajo biti predstavljeni Svetu skrbnikov. Od leta 2006 je šest poslanskih mest v Majles-u rezerviranih za poslance verskih manjšin.
* Volitve: zadnje volitve so potekale 2. marca 2012 (prvi krog), drugi krog je potekal 4. maja 2012; (naslednje volitve bodo v letu 2016)

Sodna veja:
* Najvišje sodišče: vrhovno sodišče (sestavljajo ga predsednik in sodniki NA )
* Izbor sodnika in mandat : predsednika vrhovnega sodišča je tudi predsednik vrhovnega sodnega sveta. Imenovan je za 5 letno obdobje; imenuje druge sodnike in profesorje NA;
* Podrejena sodišča: Kazenska sodišča I in II; Islamsko revolucionarno sodišče; sodišč za mir; posebna administrativnega sodišča (delujejo zunaj sodnega sistema in obravnavajo primere, ki vključujejo duhovščino); vojaška sodišč.

== Prebivalstvo ==
[[Slika:Iran ethnoreligious distribution.jpg|sličica|250x250_pik|Etnično-verska območja v Iranu]]
V letu 2013 je imel Iran 79.853.900 prebivalcev, leta 2004 pa 67.503.000. Rast prebivalstva je bila v preteklih desetletjih precejšnja, v zadnjem desetletju pa se počasi umirja. Stopnja rasti je 1,24%, rodnost znaša 18,4 rojstev/1000 prebivalcev. Pričakovana življenjska doba ob rojstvu je poprečno 70,62 let (ženske 72,24 let, moški 69,09 let). Poprečna starost prebivalcev je 27,8 let.

Mestnega prebivalstva je 69,1 % od celotnega prebivalstva. Večja mesta so: [[Teheran]] (glavno mesto) 7.190.000, [[Mašhad]] 2.592.000, [[Isfahan]] 1.704.000, Karağ 1.531.000, [[Tabriz]] 1.459.000 (stanje 2009). Na Iranskem višavju so prebivalci naseljeni po oazah v kotlinah in dolinah, nekaj je še vedno nomadov.

Etnične skupine : Iranci 61 %, Azerbajdžanci 16 %, Kurdi 10 %, Luri 6 %, Beludži 2 %, Arabci 2 %, Turkmenci in turška plemena 2 %, drugi 1 % (stanje 2013).

Jeziki: indoevropski perzijski jezik (uradni - فارسی, farsi) 53 % (pisava arabska), poleg tega pa se lokalno uporablja še 15 regionalnih uradnih jezikov, med njimi: azerbajdžanski in druga turška narečja 18 %, kurdski 10 %, gilaški in mazandaranski 7 %, lurski 6 %, belučijski 2 %, arabščina 2 %, drugi 2 % (stanje 2013).

Religije: muslimani (državna vera) 98 % (šiiti 89 %, suniti 9 %), drugo (zoroastrska, judovska, krščanska in bahajska) 2 % (stanje 2013).

Zemljepisni položaj države, gospodarska in demografska situacija so vzrok, da Iran velja za državo izvora, tranzita in cilja migrantov. Čeprav v državi trenutno živi veliko število beguncev, je to država emigracije in imigracije.

Največ beguncev je iz Afganistana in Iraka. Leta 2001 je bilo afganistanskih beguncev okoli 3.809.600, iraških pa 530.100.&lt;ref&gt;David Cockroft, [http://www.ilo.org/public/french/dialogue/actrav/publ/129/13.pdf Asile, Immigration et travailleurs du transport] (cf Tableau 1 Origine des 10 principales populations réfugiées en 2001, p. 86), ''Education ouvrière'' 2002/4, broj 129, Mednarodna organizacija dela&lt;/ref&gt; Pritok beguncev se je začel v začetku 1980-ih, razlog pa so vojni spopadi na iranskih mejah.

Uradna politika iranske vlade je vračanje beguncev, od katerih je bilo že okoli 2 milijona vrnjeno, del tudi s pomočjo Združenih narodov.

Iranska dijaspora je ocenjena na okoli 4 milijone ljudi, ki so emigrirali v Severno Ameriko, Zahodno Evropo, Južno Ameriko, veliki del po revoluciji leta 1979. Trenutno je vzrok emigraciji (ocena je okoli 40.000 ljudi na leto) gospodarska nestabilnost, politika, izobraževanje in nezaposlenost.

== Gospodarstvo ==
Iransko gospodarstvo je v zadnjih desetletjih doživelo velike pretrese. Veliko rast v 70-ih letih, v 80-h pa izjemen padec zaradi islamske revolucije in vojne z Irakom. Država obvladuje velik del gospodarstva in banke, sistem je v glavnem odvisen od prihodkov od nafte. Razvoj sicer poteka v smeri tržnega gospodarstva, ki pa je omejeno na majhne delavnice, kmetijstvo, nekaj proizvodnje in storitev. Bohoti se neformalna dejavnost in korupcija. Razlike med mesti in podeželjem se drastično večajo.

Fiskalne in denarne omejitve, kot posledica mednarodnih sankcij proti Iranu, močno nižajo prihodke od nafte in silijo državo k zmanjšanju javnofinančne porabe. Gospodarska rast je postala prvič po dveh desetletjih negativna. [[Inflacija]] je v letu 2012 znašala 19,9%.

Po podatkih iz leta 2007 je zaposlenost bo dejavnostih naslednja: v kmetijstvu 25%, v industriji 31%, storitve 45%. Stopnja brezposelnosti je v letu 2012 znašala 15,5 %.

Vodilni iranski trgovinski partnerji so: [[Kitajska]], [[Nemčija]], [[Južna Koreja]], [[Francija]], [[Japonska]], [[Rusija]], [[Turčija]] in [[Italija]], povečuje pa se sodelovanje z državami v razvoju (Sirija, Indija, Venezuela, Šrilanka in Južna Afrika).

Iran sodeluje v naslednjih mednarodnih organizacijah: CICA, CP, D-8, ECO, [[Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo|FAO]], G-15, G-24, G-77, IAEA IBRD, ICAO, [[Mednarodno kazensko sodišče]] (nacionalni odbori), ICRM, IDA, IDB, IFAD, IFC, IFRCS, [[Mednarodna hidrografska organizacija|IHO]], [[Mednarodna organizacija dela|ILO]], [[IMF]], IMO, IMSO, [[Interpol]], IOC, IOM, [[Interparlamentarna unija|IPU]], [[Mednarodna organizacija za standardizacijo|ISO]], ITSO, ITU, MIGA, NAM, [[Organizacija islamskega sodelovanja|Organizacije islamskega sodelovanja]], OPCW, [[OPEC]], PCA, [[SAARC]] (opazovalec), SCO (opazovalec), [[Organizacija združenih narodov|OZN]], UNAMID, UNCTAD, [[UNESCO]], [[Visoki komisariat Združenih narodov za begunce|UNHCR]], [[Organizacija Združenih narodov za industrijski razvoj|UNIDO]], UNITAR, UNWTO, UPU, WCO, WFTU (NVO), [[Svetovna zdravstvena organizacija|WHO]], [[Svetovna organizacija za intelektualno lastnino|WIPO]], WMO, [[Svetovna trgovinska organizacija|WTO]] (opazovalec).&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ir.html |title=International organization participation |accessdate=2007-06-27 |archive-date=2012-02-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120203093100/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ir.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; S 1. januarjem 2024 je Iran tudi član mednarodnega gospodarskega združenja [[BRICS]].

=== Kmetijstvo ===
[[Slika:016 proti Rafsanjanu (18).JPG|thumb|right|250px|Plantaža pistacij v okolici Rafsanjana]]
Iran ima 10,05% ozemlja obdelovalnih površin od katerih namakajo 87.000&amp;nbsp;km², 1,08% trajnih nasadov in 27% [[pašnik]]ov. Težave kmetijstvu povzročajo občasne suše, poplave, nevihte prahu in peščeni viharji.

Kmetijski proizvodi so predvsem: [[pšenica]], [[riž]], druga žita, [[sladkorna pesa]], [[sladkorni trs]], [[sadje]], oreški, [[bombaž]], mlečni izdelki, [[volna]], [[čaj]], [[kaviar]].  Sadjarstvo je zastopano z: pomarančami, limonami, mandarinami, pistacijami, mandlji, lešniki, dateljni, marelicami, jabolki in grozdjem (rozine). Hrane ne pridelajo dovolj za lastne potrebe.

[[Živinoreja]] je najpomembnejša izven namakalnih območij. Živali večinoma redijo kot pol nomadi. Tako vzredijo 40% koz in ovac, pomembna postaja tudi govedoreja in perutninarstvo.

Ob Kaspijskem jezeru je razvito [[ribištvo]] in pridelava kaviarja. Ob Perzijskem zalivu razvijajo ribištvo na odprtem morju.

=== Industrija, rudarstvo in energetika ===
Iran ima velike zaloge [[nafta|nafte]] in zemeljskega plina v območju Huzistana, ob obali in na dnu Perzijskega zaliva. Imeli naj bi 16% znanih zalog zemeljskega plina in 10% zalog nafte. Za proizvodnjo skrbi Iranska državna naftna družba (NIOC). [[Zemeljski plin]] po [[plinovod]]ih izvažajo v Turčijo, v gradnji so še drugi plinovodi.

Iran proizvede 220,3 milijard kWh (2011) električne energije, porabijo pa jo 182,7 milijard kWh. Razliko izvozijo. Elektriko pridobivajo iz fosilnih goriv (nafta, zemeljski plin), hidro energije (reki Karun in Karhe) ter drugih obnovljivih virov. Največji je delež fosilnih goriv (86,2%). (Vsi podatki so za leto 2010).

Pomembno je pridobivanje [[krom]]a, [[baker|bakra]] in [[molibden]]a, železove rude, [[cink]]a in [[zlato|zlata]], fosfatov, sadre in kuhinjske soli.

Danes ima Iran razvito domačo industrijo, mnogo pa se vlaga tudi v znanost kot so [[nanotehnologija]], [[biotehnologija]], [[farmakologija]], vesoljske in nuklearne tehnologije, itd. Iran ima tudi velik [[turizem|turistični]] potencial glede nato, da se na osnovi atraktivnih naravnih in zgodovinskih lokalitet navaja kot ena izmed prvih 10 turističnih držav na svetu. Med letoma 2005 in 2010 je Iran začel proces privatizacije in tako državni del v bruto domačem proizvodu zmanjšal iz 80% na 40%], in ga namerava še zmanjšati.&lt;ref name=&quot;PressTV29112009&quot;&gt;{{navedi splet|last=PressTV|title=Iran privatizes $63bn of state assets|publisher=PressTV.ir|location=Tehran|url=http://previous.presstv.com/detail.aspx?id=112444&amp;sectionid=351020102|date=29. november 2009|accessdate=21. april 2011|archive-date=2012-03-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20120325125521/http://previous.presstv.com/detail.aspx?id=112444&amp;sectionid=351020102|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Promet ==
Cestni promet je razvit predvsem med večjimi mesti in v mestih, precejšen problem predstavljajo visoke gore. Tako ima Iran skupaj 198.866&amp;nbsp;km cest od tega 1.948&amp;nbsp;km hitrih cest in avtocest. Z utrjenim voziščem jih je 160.366&amp;nbsp;km od tega z asfaltnim okoli 44%.

Železnic imajo skupaj 8.442&amp;nbsp;km od tega: 94&amp;nbsp;km s širino tirov 1,676 m ostale s širino tirov 1,435 m, 148&amp;nbsp;km je elektrificirano (stanje 2008).

Plovnih poti je 850&amp;nbsp;km (na reki Karun; nekaj na Urmijskem jezeru) (stanje 2012). Imajo več naftnih terminalov (otok Harg, Lavan, Sirri) in druga večja pristanišča v Perzijskem zalivu: Bandar-e-Emãm, Bandar-e-Bũšehr, Bandar-e-Abbãs. Ob Kaspijskem jezeru pa Bandar-e-Anzali in Noušahr.

Vseh letališč je po državi 319 (stanje 2013), od tega z utrjenimi pistami 140. 19 letališč ima redni letalski promet med njimi: Isfahan, Tabriz, Kermãnšãh, Širaz, Mašhad, Bušehr, Yazd, Zãhedãn in drugi. Največje je mednarodno latališče v Teheranu odprto leta 1997. Nacionalni prevoznik je Iran Air. Glede na dolžino pristajalne steze je število naslednje:
* &gt; 3.047 m: 42 
* 2.438 to 3.047 m: 29 
* 1.524 to 2.437 m: 26 
* 914 to 1.523 m: 36 
* &lt; 914 m: 7

Imajo tudi 26 helioportov.

== Kultura ==
Iranska kultura je bila dolga stoletja dominantna kultura v prostoru Bližnjega vzhoda in srednje Azije, perzijski jezik je bil jezik intelektualcev. Skoraj vsa filozofska, znanstvena in književna dela v islamskih cesarstvih so napisana v njem in prevedena v arabščino.

Za iransko kulturo je značilno mnogo običajev in tradicij, islam v šiitski obliki, jezik, bogata mitologija, zveza z zoroastrizmom, bogata umetnost, poezija in perzijska, kurdska, azerbejdžanska in druge književnosti.

Zelo pomembna značilnost kulture je tudi perzijska prijaznost ''tarof'' (تعارف), ki zahteva spoštovanje starejših in žensk, uporabo vljudnega jezika in gostoljubnost napram tujcem.

=== Književnost ===
{{glavni|Perzijska književnost}}
Najstarejša dela v perzijskem jeziku (staroperzijski ali srednjeperzijski) so iz ahemenidske dobe, in segajo tudi do 650. pr. n. št.. Najvažnejša dela perzijske književnosti so nastala v času islamskega osvajanja sasanidskega Irana, okoli leta 650. Ko so oblast prevzeli Abasidi (leta 750), so mnogi Perzijci postali pisarji in uslužbenci islamskega cesarstva, vse bolj pa tudi pisci in pesniki. Perzijci so v tem času pisali tako v arabskem kot perzijskem jeziku, a je kasneje perzijski postal v književnih krogih pomembnejši. Perzijske pesnike kot so bili Sadi, Hafiz in Rumi berejo po vsem svetu, in so imeli velik vpliv na književnost v mnogih državah. Moderna iranska književnost je manj poznana.

Perzijska književnost je posebej poznana po epski, zgodovinski, filozofski in ljubezenski poeziji. Važni perzijski pisci so: Firdusi (avtor Šahname), Nizami (avtor dela Lejla in Madžun, Sedem princes), Rumi (avtor Mesnevija), Sadi, Hafiz, Omar Hajam in drugi.

Od modernih piscev su bolj znani: Sadek Hedadžat, Ali Šarijati, Ferejdun Moširi, Foruk Farohzad.

=== Umetnost ===
{{glavni|Iranska umetnost}}
V »Velikem Iranu«, odnosno na področju ki poleg Irana obsega še Afganistan, Tadžikistan, Azerbajdžan, Uzbekistan in okoliška področja, so nastala mnoga dela perzijske [[umetnost]]i, ki obsegajo [[Slikarstvo|slikanje]], izdelavo [[preproga|preprog]], [[lončarstvo]], [[Kaligrafija|kaligrafijo]] in druge.

Med bolj poznanimi v svetu je izdelava iranskih preprog (farš فرش). Vse se izdelujejo ročno iz naravnih materialov, za izdelavo pa je potrebno več mesecev. Poznanih je več vrst (vzorcev) perzijskih preprog, na Slovenskem je najbolj poznana nomadska preproga imenovana ''ćilim'' (perzijsko: gelim (گلیم), turško: kilim).

Posebej znano področje perzijske umetnosti so [[perzijska miniatura|miniature]]. Miniature običajno krasijo knjige ali pa so izdelane posebej za album miniatur. Za perzijske miniature je značilna izredna zapletenost, običajno pa prikazujejo teme iz perzijske [[mitologija|mitologije]] in pesništva.

Kaligrafija pisana v perzijskem jeziku datira iz predislamskega časa in se je razvila v več stilov. Danes se ta umetnost revitalizira in vklaplja v ostale oblike umetnosti.

== Naravne in kulturne znamenitosti ==
'''[[Bam]]''' je mesto v oazi na južnem koncu puščave Dašt-e-Lũt ob stari trgovski poti proti Indiji. Ob [[potres]]u leta 2003 je bilo močno poškodovano. Je z obzidjem zavarovano srednjeveško mesto (''Arg-e-Bam''), nad katerim dominira [[trdnjava]] iz časa Sasanidov. Je del [[Unescova svetovna dediščina|Unescove svetovne dediščine]].

'''Bisotũn''' (tudi Bisitun) je vas v bližini Kermãnšãha.  Nad reko je v skalno steno vklesan [[relief]] [[Darej I.|Dareja I.]] iz okoli leta 520 pr. n. št., z napisi v staroperzijskem, elamskem in novobabilonskem jeziku. Na osnovi tega spomenika so v 19. stoletju razvozlali [[klinopis]].

'''[[Čoga Zanbil]]''' so razvaline elamske prestolnice Dur Untaš (14. - 7. stol. pr. n. št.). Mesto je bilo obdano s tremi koncentričnimi krogi obzidij. Na sredini so ostanki svetišč in pet stopenjski [[zigurat]] (stolp) ter ostanki palač. Je del Unescove svetovne dediščine.

'''Gonbad-e Qabũs''' je mesto na SV države, kjer živijo Turkmenci. Ohranjen je iz žgane gline zgrajen [[Mavzolej Gonbad-e Qābusa|mavzolej kneza Qabusa ibn Vušmgirja]] v obliki 55 m visokega stolpa (11. stol.).

'''[[Isfahan]]''' (''Esfahãn'') je mesto ob reki Zayandeh, prestolnica safavidske Perzije (1598 - 1786). V središču je 525 x 160 m velik trg [[Nakš-e Džahan]] (''Maidãn-e Emãm''), ki je del Unescove svetovne dediščine. Tukaj so [[Šahova mošeja, Isfahan|Šahova mošeja]] (nekdaj kraljeva mošeja 1611-1630), [[Mošeja Šejka Lotfalaha]] (1603-1619), palača [[Ālī Qāpū]] (1597 - 1660), za njo pa palača [[Čehel Sotun]] (1647 - 1707). Znamenit je še pokriti bazar s [[Petkova mošeja v Isfahanu|Petkovo mošejo]] (11. - 18. stol.), medresa Čahãr Bãgh (1704 - 1714), štirje mostovi iz safavidskega obdobja in armenska četrt Jolfã s stolnico Vãnk (1655 - 1664).

'''[[Kašan]]''', mesto v oazi blizu Koma. Iz seldžuškega obdobja je Petkova mošeja (11. stol.), mošeja Masjed-e Jãme (1236 - 1264), [[bazar]], [[medresa]] [[imam]]a Homeinija (19. stol.) in [[Vrtovi Fin, Kašan|vrtovi Bãgh-e Fin]] (16. stol.)

'''[[Mašhad]]''' je šiitsko sveto mesto, ki leži na SV države in je pomembna romarska pot h grobnici šiitskega imama Reze (umrl leta 817). Tukaj so svetišča z mavzolejem (11. stol.), mošeja Gõhar Šãd (1416 - 1418), Sveti muzej in Rezov muzej.
[[Slika:Pasargades winged man.jpg|thumb|right|250px|Relief Kira II. v Pasargadu]]

'''[[Pasargad]]''' (''Pãsãrgãd''), prva prestolnica ahemenidske Perzije (550 - 518 pr. n. št.) in leži blizu Perzepolisa. Tukaj je grobnica [[Kir II.|Kira Velikega]], ostanki njegove palače, zakladnice in svetišč. Je del Unescove svetovne dediščine.

'''[[Perzepolis]]''' (''Taht-e Jamšĩd'') prestolnica ahemenidske Perzije (518 - 331 pr. n. št.) in leži SV od Širaza na obsežni umetni terasi velikosti 450 x 300 m. Nanjo vodita z reliefi okrašeni stopnišči, tukaj so ostanki zgradb (z reliefi okrašena sprejemna palača Apadana, Darejeva in [[Kserkses I.|Kserksova]] palača, dvorana stotih stebrov in kraljevska zakladnica) ter v skalo vklesana grobnica Artakserksa I. in III. Je del Unescove svetovne dediščine.

'''Qara Kelisã''' (črna cerkev) je armenski [[samostan]] obdan z obzidjem in [[Cerkev (zgradba)|cerkev]] sv. Tadeja iz 12. stol. Leži v gorah južno od Mãkũja v Azerbejdžanu.

'''Kom''' (tudi Qum) je najpomembnejše šiitsko versko in izobraževalno središče v Iranu. Je tudi božja pot h grobu Fatime Masumeh, sestre osmega imama Reze (''Hazrat-e Ma'sumeh'') -  17.stol. Tukaj je še mošeja Azam ter številni mavzoleji, največ iz 14. stol.

'''Soltãnĩye''' (tudi Sultaniye) je manjše mesto blizu Kazvina. Bila je poletna rezidenca mongolske rodbine Ilhanidov. Delno je ohranjena trdnjava iz 14. stol., iz opeke zgrajen osemkotni mavzolej kana Uljajtuja (vladal 1304 - 1314). Je del Unescove svetovne dediščine.

'''[[Širaz]]''' (''Širãz'') je kulturno in gospodarsko središče južnega Irana. Leži v kotlini v gorovju Zagros na nadmorski višini 1540 m. Tukaj sta mavzoleja pesnikov [[Hafis]]a (zgrajen 1936 - 38) in [[Sadi]]ja (1952). Pokriti bazar Vakĩl s [[karavanseraj]]em (1871) in Vakĩlova mošeja (1773), mavzolej šaha Čerãgha (12. st.), Stara petkova mošeja (9. - 14. st.), palača Bãgh-e Nazar (18. st.) s Parsijskim muzejem, Oranžni vrt (Bãgh-e Nerenjestãn - 19. stol.) in Rajski vrt (Bãgh-e Eram) zdaj [[botanični vrt]].

'''[[Tabriz]]''' (''Tãbrĩz'') je središče iranskega dela Azerbajdžana in leži na višini 1340 m. Znamenita je Modra mošeja z [[mozaik]]i iz keramičnih ploščic iz leta 1465, trdnjava iz 14. stol., armenska Marijina cerkev (1785) in Azerbajdžanski muzej.

'''Taht-e Soleimãn''' je nekdanje [[Zaratustrstvo|zoroastrsko]] svetišče iz 13. stol., ki leži ob gorskem jezeru južno do Azerbajdžana. Svetišče ognja  (6. - 7. stol.) in druge verske stavbe ležijo znotraj obzidja.  Je del Unescove svetovne dediščine.

'''[[Teheran]]''' (''Tehrãn'') je glavno mesto od leta 1786. Leži ob vznožju gorovja Elburs na višini 1190 m. Znamenitosti so [[palača Golestan]] (19. stol.), velik pokriti bazar, mošeja Šahid Motahhari (1878 - 90). Na južnem robu mesta stoji Homeinijev mavzolej, na severu pa palača Saadabad, poletna rezidenca zadnjega šaha, danes muzej. Iranski narodni muzej, Iranski muzej stekla in keramike, Narodni muzej draguljev, Muzej preprog in drugi prikazujejo zgodovino te starodavne državne tvorbe.

'''[[Yazd]]''' je mesto ob stari trgovski poti med Isfahanom in Kermanom. Je središče zoroastrske vere s Svetiščem ognja (Ateškade). Druge znamenitosti so še: Petkova mošeja (12. stol.), grobna mošeja dvanajstih imamov (12. st.), vrt Bãgh-e Dowlat s palačami iz 18. stol., v bližini so tudi stolpi tišine in zoroastrsko svetišče ognja Čak Čak.

=== Unescova svetovna dediščina ===
{{glavni|Seznam svetovne dediščine Irana}}
* [[Šahova mošeja, Isfahan|Mejdan-e Emam]] v [[Isfahan]]u &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Meidan Emam, Esfahan|url=http://whc.unesco.org/en/list/115/|website=UNESCO World Heritage Centre|accessdate=2021-06-19|language=en|first=UNESCO World Heritage|last=Centre}}&lt;/ref&gt;
* [[Perzepolis]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Persepolis|url=http://whc.unesco.org/en/list/114/|website=UNESCO World Heritage Centre|accessdate=2021-06-19|language=en|first=UNESCO World Heritage|last=Centre}}&lt;/ref&gt;
* Mesto ruševin [[Čoga Zanbil]] - razvaline svetega mesta kraljevine Elam &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Tchogha Zanbil|url=http://whc.unesco.org/en/list/113/|website=UNESCO World Heritage Centre|accessdate=2021-06-19|language=en|first=UNESCO World Heritage|last=Centre}}&lt;/ref&gt;
* Arheološko najdišče Takt-e Sulajman&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Takht-e Soleyman|url=http://whc.unesco.org/en/list/1077/|website=UNESCO World Heritage Centre|accessdate=2021-06-19|language=en|first=UNESCO World Heritage|last=Centre}}&lt;/ref&gt;
* [[Bam, Iran|Bam]] s kulturno krajino&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Bam and its Cultural Landscape|url=http://whc.unesco.org/en/list/1208/|website=UNESCO World Heritage Centre|accessdate=2021-06-19|language=en|first=UNESCO World Heritage|last=Centre}}&lt;/ref&gt;
* [[Pasargad]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pasargadae|url=http://whc.unesco.org/en/list/1106/|website=UNESCO World Heritage Centre|accessdate=2021-06-19|language=en|first=UNESCO World Heritage|last=Centre}}&lt;/ref&gt;
* [[Sultanija]] - mavzolej Uljajtu&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Soltaniyeh|url=http://whc.unesco.org/en/list/1188/|website=UNESCO World Heritage Centre|accessdate=2021-06-19|language=en|first=UNESCO World Heritage|last=Centre}}&lt;/ref&gt;
* Bisotun - basrelief in klinopis&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Bisotun|url=http://whc.unesco.org/en/list/1222/|website=UNESCO World Heritage Centre|accessdate=2021-06-19|language=en|first=UNESCO World Heritage|last=Centre}}&lt;/ref&gt;
* Armenski samostani v Iranu&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Armenian Monastic Ensembles of Iran|url=http://whc.unesco.org/en/list/1262/|website=UNESCO World Heritage Centre|accessdate=2021-06-19|language=en|first=UNESCO World Heritage|last=Centre}}&lt;/ref&gt;
* Zgodovinski hidravlični sistem mesta Šuštar&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Shushtar Historical Hydraulic System|url=http://whc.unesco.org/en/list/1315/|website=UNESCO World Heritage Centre|accessdate=2021-06-19|language=en|first=UNESCO World Heritage|last=Centre}}&lt;/ref&gt;
* Kanega in grobnica šejka Safija al-Dina v Ardabilu&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Sheikh Safi al-din Khānegāh and Shrine Ensemble in Ardabil|url=http://whc.unesco.org/en/list/1345/|website=UNESCO World Heritage Centre|accessdate=2021-06-19|language=en|first=UNESCO World Heritage|last=Centre}}&lt;/ref&gt;
* Zgodovinski bazar v [[Tabriz]]u&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Tabriz Historic Bazaar Complex|url=http://whc.unesco.org/en/list/1346/|website=UNESCO World Heritage Centre|accessdate=2021-06-19|language=en|first=UNESCO World Heritage|last=Centre}}&lt;/ref&gt;
* [[Perzijski vrtovi]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=The Persian Garden|url=http://whc.unesco.org/en/list/1372/|website=UNESCO World Heritage Centre|accessdate=2021-06-19|language=en|first=UNESCO World Heritage|last=Centre}}&lt;/ref&gt;
* Mavzolej Gonbad-e Kabus  - v bližini ruševin starodavnega mesta Jorjan v severovzhodnem Iranu&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Gonbad-e Qābus|url=http://whc.unesco.org/en/list/1398/|website=UNESCO World Heritage Centre|accessdate=2021-06-19|language=en|first=UNESCO World Heritage|last=Centre}}&lt;/ref&gt;
* [[Petkova mošeja v Isfahanu]] (Masdžed-e Džame&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Masjed-e Jāmé of Isfahan|url=http://whc.unesco.org/en/list/1397/|website=UNESCO World Heritage Centre|accessdate=2021-06-19|language=en|first=UNESCO World Heritage|last=Centre}}&lt;/ref&gt;
* [[Palača Golestan]] v [[Teheran]]u&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Golestan Palace|url=http://whc.unesco.org/en/list/1422/|website=UNESCO World Heritage Centre|accessdate=2021-06-19|language=en|first=UNESCO World Heritage|last=Centre}}&lt;/ref&gt;
* Antično mesto [[Suza, Perzija|Suza]]
* Zgodovinska kulturna krajina Majmand
* Ruševine mesta Šahri Sohte
* Perzijski namakalni sistem [[kanat]]ov
* Puščava [[Dasht-e Lut|Lut]]
* Staro mestno jedro [[Yazd]]a

== Pojasnjevalne opombe ==
&lt;templatestyles src=&quot;Reflist/styles.css&quot; /&gt;&lt;div class=&quot;reflist reflist-lower-alpha&quot;&gt;&lt;references group=&quot;lower-alpha&quot; /&gt;&lt;/div&gt;

== Sklici ==

=== Opombe ===
{{sklici|group=n}}

=== Citations ===
&lt;references /&gt;

== Bibliografija ==
{{Refbegin|30em}}
* {{cite book |last=Axworthy |first=Michael |title=A History of Iran: Empire of the Mind |url=https://archive.org/details/historyofiranemp0000axwo_n7v2 |publisher=Basic Books |year=2008 |isbn=978-0-465-09876-7}}
* {{cite book |last=Foltz |first=Richard |title=Iran in World History |publisher=Oxford University Press |year=2016 |isbn=978-0-19-933550-3}}
* {{cite book | last=Hamzeh'ee | first=M. Reza | title=The Yaresan: a sociological, historical, and religio-historical study of a Kurdish community | publisher=K. Schwarz | publication-place=Berlin | year=1990 | isbn=3-922968-83-X | oclc=23438701 | url=http://menadoc.bibliothek.uni-halle.de/iud/content/structure/1330754 | access-date=26 March 2024 | archive-date=13 October 2023 | archive-url=https://web.archive.org/web/20231013042354/https://menadoc.bibliothek.uni-halle.de/iud/content/structure/1330754 | url-status=live }}
* ''[http://lcweb2.loc.gov/frd/cs/pdf/CS_Iran.pdf Iran: A Country Study] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150622105658/http://lcweb2.loc.gov/frd/cs/pdf/CS_Iran.pdf |date=22 June 2015 }}''. 2008, Washington, DC: [[Library of Congress]], 354 pp.
* {{cite encyclopedia |last=Lawergren |first=Bo |author-link=Bo Lawergren |year=2009 |encyclopedia=[[Encyclopædia Iranica]] |title=Music History i. Pre-Islamic Iran |publisher=[[Brill Publishers]] |location=Leiden |url=https://www.iranicaonline.org/articles/music-history-i-pre-islamic-iran |access-date=5 March 2023 |archive-date=26 March 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230326033715/https://www.iranicaonline.org/articles/music-history-i-pre-islamic-iran |url-status=live }}
* {{Cite encyclopedia |year=1998 |title=Ērān, Ērānڑahr |encyclopedia=Encyclopedia Iranica |publisher=Mazda |location=Costa Mesa |url=http://www.iranicaonline.org/articles/eran-eransah |last=MacKenzie |first=David Niel |volume=8 |access-date=8 August 2011 |archive-date=13 March 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170313095654/http://www.iranicaonline.org/articles/eran-eransah |url-status=live }}
*{{cite book |last=Mikaberidze |first=Alexander |title=Conflict and Conquest in the Islamic World: A Historical Encyclopedia |volume=1 |publisher=ABC-CLIO |year=2011 |isbn=978-1-59884-336-1}}
* {{Cite book |last=Moin |first=Baqer |title=Khomeini: Life of the Ayatollah |publisher=Thomas Dunne Books |year=2000 |isbn=0-312-26490-9 |url=https://archive.org/details/khomeinilifeofay00moin }}
* {{cite book |last1=Fisher |first1=William Bayne |last2=Avery |first2=P. |last3=Hambly |first3=G.R.G |last4=Melville |first4=C. |title=The Cambridge History of Iran |volume=7 |url=https://books.google.com/books?id=H20Xt157iYUC |publisher=Cambridge University Press |location=Cambridge |year=1991 |isbn=978-0-521-20095-0 }}
* {{cite book |last1=Roisman |first1=Joseph |last2=Worthington |first2=Ian |title=A Companion to Ancient Macedonia |publisher=John Wiley and Sons |year=2011 |isbn=978-1-4443-5163-7 |url=https://books.google.com/books?id=QsJ183uUDkMC |access-date=22 August 2017 |archive-date=15 January 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230115223538/https://books.google.com/books?id=QsJ183uUDkMC |url-status=live }}
* {{Cite encyclopedia |year=1987 |title=Aryans |encyclopedia=Encyclopedia Iranica |publisher=Routledge &amp; Kegan Paul |location=New York |url=http://www.iranicaonline.org/articles/aryans |last=Schmitt |first=Rüdiger |volume=2 |pages=684–687 |access-date=11 March 2016 |archive-date=20 April 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190420222159/http://www.iranicaonline.org/articles/aryans |url-status=live }}
*{{Cite encyclopedia |title=IRAJ |encyclopedia=Encyclopaedia Iranica |url=https://www.iranicaonline.org/articles/iraj |last=Shahbazi |first=Alireza Shapour |date=2004 |access-date=26 January 2024 |archive-date=24 February 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240224030714/https://www.iranicaonline.org/articles/iraj |url-status=live }}
*{{Cite book |title=Contemporary Iran: Economy, Society, Politics |last=Tohidi |first=Nayareh |publisher=Oxford University Press |year=2009 |isbn=978-0-19-537849-8 |editor-last=Gheissari |editor-first=Ali |chapter=Ethnicity and Religious Minority Politics in Iran}}
{{Refend}}

== Zunanje povezave ==
* [http://www.leader.ir/langs/en/ The e-office of the Supreme Leader of Iran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160206120424/http://www.leader.ir/langs/en/ |date=6 February 2016 }}
* [http://president.ir/en/ The President of Iran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180627010455/http://president.ir/en/ |date=27 June 2018 }}
* [http://en.iran.ir/ Iran.ir] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090517064110/http://en.iran.ir/ |date=17 May 2009 }} {{in lang|fa}}
* [https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/iran/ Iran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20240505102855/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/iran/ |date=5 May 2024 }}. ''[[The World Factbook]]''. [[Central Intelligence Agency]].
* {{GovPubs|iran}}
* {{Wikiatlas|Iran}}

{{Države Jugozahodne Azije}}
{{OPEC}}
{{Predloga:Iranska zgodovina}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Bližnjevzhodne države]]
[[Kategorija:Srednjevzhodne države]]
[[Kategorija:Srednji vzhod]]
[[Kategorija:Perzijsko govoreče države in ozemlja]]
[[Kategorija:Islamske republike]]
[[Kategorija:Iran|*]]</text>
      <sha1>6eh8d1fvhgv3b6herk6e8c9l5r357xn</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687714</id>
      <parentid>6687713</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T10:07:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Ahemenidska dinastija */</comment>
      <origin>6687714</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="72521" sha1="k3g7zalx2sdbci3qpfabl57dxq98gbu" xml:space="preserve">{{Other uses}}
{{Infopolje Država
|native_name              = {{jezik|fa|جمهوری اسلامی ايران}}&lt;br /&gt;''Džomhūrī-je Eslāmī-je Īrān''
|conventional_long_name   = Islamska republika Iran
|common_name              = Iran
|common_name2             = Irana
|image_flag               = Flag of Iran.svg
|image_coat               = Coat of arms of Iran.svg
|symbol_type              = Emblem
|image_map                = Iran (orthographic projection).svg
|image_map2               = 
{{lang|fa|استقلال، آزادی، جمهوری اسلامی}}&lt;br /&gt;{{transliteration|fa|Esteqlâl, Âzâdi, Jomhuri-ye Eslâmi}}&lt;br /&gt;»Neodvisnost, svoboda, islamska republika«&lt;br /&gt;(''[[de facto]]'')&lt;ref&gt;{{cite book |author=Jeroen Temperman |title=State-Religion Relationships and Human Rights Law: Towards a Right to Religiously Neutral Governance |url=https://books.google.com/books?id=Khag6tbsIn4C&amp;pg=PA87 |year=2010 |publisher=Brill |isbn=978-90-04-18148-9 |pages=87– |quote=The official motto of Iran is [the] ''[[Takbir]]'' ('God is the Greatest' or 'God is Great'). Transliteration ''Allahu Akbar''. As referred to in art. 18 of the constitution of Iran (1979). The ''[[de facto]]'' motto however is: 'Independence, freedom, the Islamic Republic.{{'-}} |access-date=20 June 2015 |archive-date=10 April 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230410044202/https://books.google.com/books?id=Khag6tbsIn4C&amp;pg=PA87 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
| national_anthem        = {{lang|fa|سرود ملی جمهوری اسلامی ایران}}&lt;br /&gt;&lt;span class=&quot;nowrap&quot;&gt;{{transliteration|fa|Sorud-e Melli-ye Jomhuri-ye Eslâmi-ye Irân}}&lt;/span&gt;&lt;br /&gt;&lt;span class=&quot;nowrap&quot;&gt;»[[Državna himna Islamske republike Iran]]«&lt;/span&gt;{{parabr}}{{center|[[File:Sorud-e Mellí-e Yomhurí-e Eslamí-e Irán (instrumental).oga]]}}
| image_map              = {{switcher|[[File:Iran (orthographic projection).svg|upright=1.15|frameless]]|Iran na Zemlji|[[File:Iran - Location Map (2013) - IRN - UNOCHA.svg|upright=1.15|frameless]]|Zemljevid Irana}}
|capital                  = [[Teheran]]
|latd=35 |latm=41 |latNS=N |longd=51 |longm=25 |longEW=E
|largest_city             = capital
|official_languages       = [[perzijščina]]
|demonym                  = [[Iranski narodi|Iranec, Iranka]]
|government_type          = Unitarna [[predsedniška republika|predsedniška]] teokratska [[islamska republika]]
|leader_title1            = [[Vrhovni voditelj Islamske republike Iran|Vrhovni voditelj]]
|leader_name1             = {{brez preloma|[[Modžtaba Hamenej]]}}
|leader_title2            = Predsednik
|leader_name2             = {{brez preloma|[[Masud Pezeškjan]]}}
| leader_title3          = [[Podpredsednik Irana|Podpredsednik]]
| leader_name3           = [[Mohammad Reza Aref]]
| legislature            = [[Islamska posvetovalna skupščina]]
|sovereignty_type         = [[Medijci|Ustanovitev]]
|established_event1       = [[Elam|protoelamska&amp;nbsp;doba]]
|established_date1        = 8000 pr. n. št.
|established_event2       = [[Elam|srednjeelamska&amp;nbsp;doba]]
|established_date2        = 3400–550 pr. n. št.
|established_event3       = [[Medijci|vzpon prvega iranskega dinastičnega cesarstva (Medijci)]]
|established_date3        = &lt;br /&gt;728–550 pr. n. št.
|established_event4       = [[Ahemenidi|Ahemenidsko dinastično cesarstvo (združitev)]]
|established_date4        = &lt;br /&gt;550–330 pr. n. št.
|established_event5       = [[Partsko cesarstvo|Partsko dinastično cesarstvo&lt;br /&gt;(ponovna združitev)]]
|established_date5        = &lt;br /&gt;&lt;br /&gt;248 pr. n. št.–224 n. št.
|established_event6       = [[Sasanidi|Sasanidsko&lt;br /&gt;dinastično cesarstvo]]
|established_date6        = &lt;br /&gt;224–651 n. št.
|established_event7       = [[Safavidi|dinastija Safavidov&lt;br /&gt;(ponovna združitev)]]
|established_date7        = &lt;br /&gt;maj 1502
|established_event8       = [[Prva iranska ustava|prva&amp;nbsp;ustava]]
|established_date8        = 1906
|established_event9       = [[Iranska revolucija|islamska&amp;nbsp;revolucija]]
|established_date9        = 11. februar 1979
| established_event10    = Trenutna ustava
| established_date10     = 3. december 1979
|area_km2                 = 1.648.195
|area_rank                = 17.
| percent_water          = 1,63 (leta 2015)&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Surface water and surface water change |url=https://stats.oecd.org/Index.aspx?DataSetCode=SURFACE_WATER |access-date=11 October 2020 |publisher=Organisation for Economic Co-operation and Development (OECD) |archive-date=24 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210324133453/https://stats.oecd.org/Index.aspx?DataSetCode=SURFACE_WATER |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
| population_estimate    = {{IncreaseNeutral}} 89.819.750&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://www.worldometers.info/world-population/iran-population/ |title=Iran Population (2024) – Worldometer |access-date=30 March 2024 |archive-date=23 November 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231123103610/https://www.worldometers.info/world-population/iran-population/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
| population_estimate_year = 2024
| population_estimate_rank = 17.
| population_density_km2 = 55
| population_density_sq_mi = 142&lt;!--Do not remove per [[Wikipedia:Manual of Style/Dates and Numbers]]--&gt;
| population_density_rank = 132.&lt;!--Wiki source[?]--&gt;
| GDP_PPP                = {{increase}} $1,855 bilijona&lt;ref name=&quot;IMFWEO.IR&quot;&gt;{{cite web |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2024/April/weo-report?c=429,&amp;s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&amp;sy=2022&amp;ey=2029&amp;ssm=0&amp;scsm=1&amp;scc=0&amp;ssd=1&amp;ssc=0&amp;sic=0&amp;sort=country&amp;ds=.&amp;br=1 |title=World Economic Outlook Database, April 2024 Edition. (Iran) |publisher=[[International Monetary Fund]] |accessdate=20 April 2024 |archive-date=16 April 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240416234001/https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2024/April/weo-report?c=429,&amp;s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&amp;sy=2022&amp;ey=2029&amp;ssm=0&amp;scsm=1&amp;scc=0&amp;ssd=1&amp;ssc=0&amp;sic=0&amp;sort=country&amp;ds=.&amp;br=1 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
| GDP_PPP_rank           = 19.
| GDP_PPP_per_capita     = {{increase}} $21.220&lt;ref name=&quot;IMFWEO.IR&quot; /&gt;
| GDP_PPP_year           = 2024
| GDP_PPP_per_capita_rank = 78.
| GDP_nominal            = {{increase}} $464,181 milijarde&lt;ref name=&quot;IMFWEO.IR&quot; /&gt;
| GDP_nominal_rank       = 34.
| GDP_nominal_per_capita = {{increase}} $5.310&lt;ref name=&quot;IMFWEO.IR&quot; /&gt;
| GDP_nominal_year       = 2024
| GDP_nominal_per_capita_rank = 113.
| Gini                   = 34,8&lt;!--number only--&gt;
| Gini_year              = 2022
| Gini_change            = decrease&lt;!--increase/decrease/steady--&gt;
| Gini_ref               = &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/gini-index-coefficient-distribution-of-family-income/country-comparison/|title=Gini Index coefficient|publisher=[[The World Factbook]]|access-date=24 September 2024|archive-date=2021-07-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20210717071854/https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/gini-index-coefficient-distribution-of-family-income/country-comparison|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
| Gini_rank              = 
| HDI                    = 0,780&lt;!--number only--&gt;
| HDI_year               = 2022&lt;!--Please use the year to which the data refers, not the publication year--&gt;
| HDI_change             = increase&lt;!--increase/decrease/steady--&gt;
| HDI_ref                = &lt;ref name=&quot;UNHDR&quot;&gt;{{cite web|url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2023-24reporten.pdf|title=Human Development Report 2023/24|language=en|publisher=[[United Nations Development Programme]]|date=13 March 2024|page=289|access-date=13 March 2024|archive-date=13 March 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240313164319/https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2023-24reporten.pdf|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
| HDI_rank               = 78.
|currency                 = [[iranski rial]] ({{nq|{{wikt-lang|fa|ریال}}}})
|currency_code            = IRR
|time_zone                = [[iranski standardni čas|IRST]]
|utc_offset               = +3:30
|time_zone_DST            = 
|utc_offset_DST           = 
|cctld                    = {{unbulleted list |[[.ir]] |[[.ir|ایران.]]}}
|calling_code             = 98
}}
'''Iran''',{{efn|{{lang-fa|ایران|Irân}} {{IPA|fa|ʔiːˈɾɒːn||Iran-Pronunciation.ogg}}}} uradno '''Islamska republika Iran''' ('''IRI'''),{{efn|{{lang-fa|جمهوری اسلامی ایران|Jomhuri-ye Eslâmi-ye Irân}} {{IPA|fa|dʒomhuːˌɾije eslɒːˌmije ʔiːˈɾɒn||audio=Fa-ir-JEI (1).ogg}}}} v preteklosti poznan tudi kot '''Perzija''' je država v [[Zahodna Azija|Zahodni Aziji]]. Na severozahodu meji na [[Turčija|Turčijo]], na zahodu na [[Irak]], na severu na [[Azerbajdžan]], [[Armenija|Armenijo]], [[Kaspijsko jezero]] in [[Turkmenistan]], na vzhodu na [[Afganistan]], na jugovzhodu na [[Pakistan]] in na jugu na [[Omanski zaliv|Omanski]] in [[Perzijski zaliv]]. Iran se s skoraj 90 milijoni prebivalcev večinoma [[Perzijci|perzijskega etničnega ozadja]] na območju 1.648.195 km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; uvršča na 17. mesto na svetu tako po [[Seznam držav in zunanjih ozemelj po površini|geografski velikosti]] kot po [[Seznam držav po gostoti prebivalstva|številu prebivalcev]]. Je šesta največja država v Aziji in ena najbolj goratih držav na svetu. Iran je uradno [[islamska republika]] in ima večinsko [[Muslimani|muslimansko]] prebivalstvo. Država je razdeljena na pet regij z [[Iranske pokrajine|31 pokrajinami]]. [[Teheran]] je [[glavno mesto]], največje mesto in finančno središče države.

Kot [[Prve visoke civilizacije|zibelka civilizacije]], je Iran naseljen že od [[Mlajši paleolitik|mlajšega paleolitika]]. Kot državo ga je prvič združil [[Dejok]] v sedmem stoletju pred našim štetjem, svoj ozemeljski vrh pa je dosegel v šestem stoletju pred našim štetjem, ko je [[Kir II.|Kir Veliki]] ustanovil [[Ahemenidsko cesarstvo]], eno največjih v [[Stari vek|antični zgodovini]]. [[Aleksander Veliki]] je cesarstvo osvojil v četrtem stoletju pred našim štetjem. Iranski upor je v tretjem stoletju pred našim štetjem osvobodil državo in privedel do ustanovitve [[Partsko cesarstvo|Partskega cesarstva]], čemur je v tretjem stoletju našega štetja sledilo [[Sasanidsko cesarstvo]]. [[Zgodovina Irana|Antični Iran]] je bil eden izmed najbolj zgodnjih mest, kjer so je razvila pisava, kmetijstvo, urbanizacija, religija in centralna vlada. V sedmem stoletju našega štetja so regijo [[Muslimanska osvojitev Perzije|osvojili muslimani]], kar je privedlo do [[Islamizacija Irana|islamizacije Irana]]. Razcvet [[Književnost|književnosti]], [[Filozofija|filozofije]], [[Matematika|matematike]], [[Medicina|medicine]], [[Astronomija|astronomije]] in [[Umetnost|umetnosti]] so postali glavni elementi iranske civilizacije v času [[Islamska zlata doba|islamske zlate dobe]]. Vrsta [[Iranski intermezzo|iranskih muslimanskih dinastij]] je končala arabsko vladavino, oživila [[Perzijščina|perzijski jezik]] in vladala državi do [[Seldžuško cesarstvo|seldžuških]] in [[Ilkanat|mongolskih]] osvajanj v 11. do 14. stoletju.

V 16. stoletju so domači [[Safavidski Iran|Safavidi]] ponovno vzpostavili enotno iransko državo, katere uradna vera je bil [[dvanajstiški šiizem]]. V času [[Afšaridski Iran|afšaridskega cesarstva]] v 18. stoletju je bil Iran vodilna svetovna sila, čeprav je v 19. stoletju zaradi [[Rusko-perzijske vojne|spopadov z Ruskim cesarstvom]] izgubil precej ozemlja. V začetku 20. stoletja je prišlo do [[Perzijska ustavna revolucija|perzijske ustavne revolucije]] in vzpostavitve [[Pahlavi|dinastije Pahlavi]]. Poskusi [[Mohamed Mosadek|Mohameda Mosadeka]], da bi [[Nacionalizacija iranske naftne industrije|nacionaliziral naftno industrijo]], so leta 1953 privedli do [[Iranski državni udar (1953)|anglo-ameriškega državnega udara]]. Po [[Iranska revolucija|iranski revoluciji]] je bila leta 1979 monarhija strmoglavljena, Islamsko republiko Iran pa je ustanovil [[Ruholah Musavi Homeini|Ruholah Homeini]], ki je postal prvi [[Vrhovni voditelj Islamske republike Iran|vrhovni voditelj države]]. Leta 1980 je [[Iraška invazija na Iran|Irak napadel Iran]] in sprožil osemletno [[Iransko-iraška vojna|iransko-iraško vojno]], ki se je končala s premirjem.

Iran je uradno urejen kot [[Unitarna država|unitarna]] [[islamska republika]] s [[Predsedniški sistem|predsedniškim sistemom]], najvišjo oblast pa ima vrhovni voditelj. Vlada je [[Avtoritarnost|avtoritarna]] in je deležna številnih kritik zaradi velikih kršitev človekovih pravic in državljanskih svoboščin. Iran je pomembna [[regionalna sila]] zaradi velikih zalog [[Fosilno gorivo|fosilnih goriv]], vključno z drugo največjo zalogo [[Zemeljski plin|zemeljskega plina]] na svetu in tretjo največjo dokazano zalogo [[Nafta|nafte]], geopolitično pomembne lege, vojaških zmogljivosti, kulturne hegemonije, regionalnega vpliva in vloge svetovnega središča [[Šiitizem|šiitskega islama]]. Iransko gospodarstvo je 19. največje na svetu po pariteti kupne moči. Iran je aktiven in ustanovni član [[Organizacija združenih narodov|Združenih narodov]], [[Organizacija islamske konference|Organizacije islamske konference]] (OIC), [[Organizacija držav izvoznic nafte|Organizacije držav izvoznic]] (OPEC), [[Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj|Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj]] (ECO), [[Gibanje neuvrščenih|Gibanja neuvrščenih]] (NAM), [[Šanghajska organizacija za sodelovanje|Šanghajske organizacije za sodelovanje]] (SCO) in skupine [[BRICS]]. V Iranu se nahaja 28 [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Iranu|Unescovih spomenikov svetovne dediščine]], kar Iran uvršča na 10. mesto na svetu, in na 5. mesto na svetu po [[Nesnovna kulturna dediščina|nesnovni kulturni dediščini]] ali človeških zakladih.

== Geografija ==
{{glavni|Geografija Irana}}
Iran meji na sedem držav: na zahodu in severozahodu na Irak (dolžina meje 1609&amp;nbsp;km), Turčijo (511&amp;nbsp;km), Azerbajdžan (800&amp;nbsp;km) in Armenijo (48&amp;nbsp;km), na severovzhodu in vzhodu na Turkmenistan (1205&amp;nbsp;km) in vzhodu in jugovzhodu na Afganistan (945&amp;nbsp;km) in Pakistan (978&amp;nbsp;km). Na severu Irana leži 756&amp;nbsp;km dolga obala [[Kaspijsko jezero|Kaspijskega jezera]] (največje jezero na svetu). Na jugu in jugozahodu ima 2.045&amp;nbsp;km dolgo obalo v [[Omanski zaliv|Omanskem zalivu]] in [[Perzijski zaliv|Perzijskem zalivu]], ki ju loči [[Hormuška ožina]]. Na tej za nafto pomembni transportni poti ležita, pri kraju Bandar Abbas, otoka Qeschm in Hormuz, oddaljena od Arabskega polotoka (Oman in Združeni arabski emirati) le 50 kilometrov.

Najsevernejša točka Irana se nahaja na 39° 47' severne zemljepisne širine in se je na približno isti zemljepisni širini kot [[Majorka|Palma de Mallorca]] ([[Španija]]). Najjužnejša točka se nahaja na 25° severne zemljepisne širine in se je na približno isti zemljepisni širini kot [[Doha]] ([[Katar]]). Najzahodnejša točka se nahaja na 44° 02' vzhodne zemljepisne dolžine (približno kot [[Bagdad]] - Irak). Vzhodna točka se nahaja na 63° 20' vzhodne zemljepisne dolžine ali tako kot [[Herat]] (Afganistan).

Iran je gorata dežela in obsega večji del [[Iransko višavje|Iranskega višavja]]. Od SV proti V se odcepita dve mlado nagubani gorstvi: 900&amp;nbsp;km dolg [[Elburs (gorovje)|Elburs]] (''Kũhhã-ye-Albroz'' z najvišjim vrhom Damãvand, 5670 m, ugasli [[vulkan]]) in vzhodno Kopet Dag (''Koppe Dãg''), na jugu leži gorovje [[Zagros]] (''Kũhhã-ye-Zagros'' z najvišjim vrhom Zard Kũh, 4548 m). Gorski hrbti ležijo v smeri SZ–JV, vmes so doline in nekaj kotlin.

Iransko višavje s poprečno nmv. okoli 1200 m obsega velike puščavske kotline, napolnjene z rečnimi naplavinami, na vzhodu pa so slane [[puščava|puščave]] [[Dasht-e Kavĩr]] in [[Dasht-e Lut|Dasht-e Lũt]]. Zaradi geoloških pogojev se pogosto pojavljajo [[potres]]i.

Ob obali Kaspijskega jezera so reke iz Elbrusa nasule 500&amp;nbsp;km dolgo in več kilometrov široko delno zamočvirjeno ravnino.

Ravnina Huzistan ob vznožju Zagrosa je najvzhodnejši del [[Mezopotamija|Mezopotamije]].

Večina rek v Iranu ne odteče v morje. Ko pritečejo z gora, presahnejo v rečnih naplavinah in slanih jezerih. Pritoki Kaspijskega jezera imajo dovolj vode vse leto. Največja iranska reka Karun (''Rũd-e Kãrũn'') je dolga 890&amp;nbsp;km in teče v območju Huzistana ter se izliva v ''Šațț al-'Arab''. Iran ima tudi več slanih jezer, med njimi zelo veliko na severozahodu države, 4868&amp;nbsp;km², [[Urmijsko jezero]].

=== Podnebje ===
Podnebje v Iranu je suho subtropsko. Puščavsko s hladnimi zimami in vročimi poletji na vzhodu. Ob Kaspijskem jezeru je vlažno subtropsko. Tukaj je tudi največ padavin, do 1200&amp;nbsp;mm. Sicer je padavin malo, manj kot 200&amp;nbsp;mm v nižinah, do 300&amp;nbsp;mm v višavju.

=== Tla, rastlinstvo in živalstvo ===
Na dnu mnogih kotlin prevladujejo slana tla, ki so nerodovitna, gorska pobočja so kamnita. Rodovitna tla so v glavnem na rečnih naplavinah v dnu dolin in ob obali Kaspijskega jezera. Večina Irana (53 %) je prekrita z rjavimi puščavskimi tlemi. 27 % je pašnikov, 10 % je obdelane zemlje (75.620&amp;nbsp;km² se namakajo), 11 % je gozd, ki je prekomerno izkoriščan. Večina gozdov se nahaja med gorovjem Elburs in Kaspijskim jezerom. Prevladujejo listavci, nekaj je tudi endemičnih vrst (npr. Parrotia caspica). V okviru projekta Parrotia (2001) o Iranu, nemške zvezne agencije za varstvo narave in Fundacije Michael Succow je »Kaspijski gozd« priznan kot svetovna dediščina UNESCO in trajno zaščiten v skladu s konceptom za zaščito in uporabo Kaspijskega gozda.&lt;ref&gt;W. Bode und H.D. Knapp (Hrsg.): ''Schutz der Biologischen Vielfalt und integriertes Management der Kaspischen Wälder (Nordiran).'' [bilingual Deutsch/Farsi]. Bundesamt für Naturschutz, Bonn-Bad Godesberg 2005, ISBN 3-7843-3912-3 (Naturschutz und Biologische Vielfalt; 12)&lt;/ref&gt;

Večina Iranskega višavja je puščava ali polpuščava, tukaj uspeva skromno rastje.

Prosto živeče živali v Iranu so zelo raznolike in prilagojene na različne vegetacijske cone. Živali step in polpuščav so gazele in divji osli, tudi divje ovce in koze in druge tipične gorske živali. V gozdovih živi jelenjad. Nekaj ​​je rjavih medvedov, hijene, gepardi in leopardi so še vedno prisotni v oddaljenih območjih, tigri in levi so iztrebljeni. Iran ima več zavarovanih območij: rezervat Arasbaran, zaščiteno območje Touran, narodni park Golestan in narodni park Kavir. Na otoku sredi Urmijskega jezera je bil mezopotamski jelen (''Dama dama mesopotamica''), ki je v divjini izumrl. Edina endemična vrsta ptic v Iranu je perzijska talna šoja (''Podoces pleskei'').

&lt;gallery&gt;
Slika: Dasht-e Kavir.jpg| Puščava [[Dasht-e Kavĩr]] (satelitska slika)
Slika: Dasht-e Lut Iran 2006-02-28 ISS012-E-18779.jpg| [[Puščava Lut]] (''Dasht-e Lũt'') pri Kermanu
Slika: Dizin.jpg| Smučarski center Dizin v gorovju Elburs
&lt;/gallery&gt;

== Zgodovina ==
{{glavni|Zgodovina Irana}}
Iranska zgodovina seže več tisoč let nazaj in je ena najstarejših na svetu. Na Iranskem višavju je živelo mnogo civilizacij, od [[Šahri Sohte]] (Shahr-e Sūkhté - ''Požgano mesto'') v [[Sistan]]u iz [[Bronasta doba|bronaste]] dobe, [[Džiroftska kultura|Džiroftske kulture]] in [[Elam|Elamitskega kraljestva]], preko [[Ahemenidsko cesarstvo|Ahemenidskega]], [[Partsko cesarstvo|Partskega]] in [[Sasanidsko cesarstvo|Sasanidskega]] cesarstva, vse do današnje Islamske Republike Iran.

=== Prazgodovina in stari vek ===
Na področju Irana, točneje v [[Beludžistan]]u, so našli ostanke prisotnosti ljudi še iz časa spodnjega [[paleolitik]]a, od katerih najstarejši datirajo do 800.000 let nazaj. Na severozahodu dežele ob Kaspijskem jezeru, so našli ostanke gospodarske dejavnosti iz obdobja [[mezolitik]]a. [[Neolitik|Neolitska]] nahajališča kažejo na poljedelsko dejavnost izpred okoli 6.000 do 7.000 let v dolini [[Gorgan]]a, v [[Tureng-Tape]]ju, [[Jarim-Tape]]ju in v osrednjem delu, v [[Tape-Sialk|Sialku ''II'']] (blizu [[Kašan]]a)&lt;ref&gt;R. Ghirshman, ''Fouilles de Sialk près de Kashan, 1933, 1934, 1937'', Pariz, 1938.&lt;/ref&gt;.

Predmete iz [[baker|bakra]] in poslikane keramike iz [[bronasta doba|bronaste dobe]] (pred 4.000 leti) so našli v [[Suza, Perzija|Suzi]] (pokrajina [[Huzestan]]) in [[Tape-Sialk]]u. Šele z arheološkimi raziskovanji v novejšem času spoznavamo zelo stare civilizacije ki so na tem mestu gradile mesta pred 5000 leti.

V začetku tretjega tisočletja pr. n. št., se v Suzi pojavi oblika pisave, ki je verjetno nastala iz stare sumerske pisave. Elamsko cesarstvo (pred tem je obstajala protoelamitska civilizacija) je postalo nova regionalna moč v jugozahodnem Iranu ter svojevrstna konkurenca sosednim cesarstvom [[Babilonija|Babiloniji]] in [[Asirija|Asiriji]]. Šele v drugem tisočletju pr. n. št. pridejo na iranski plato narodi iz srednje Azije. Sredi 7. stoletja pr. n. št. [[Medijci]] zbrani v plemenih na severu in severozahodu postanejo samostojna regionalna sila in ustanovijo [[Medijsko cesarstvo]]. Ob koncu istega stoletja se Medijci in Babilonci osvobodijo od Asircev, ko zavzamejo [[Ninive]] (612. pr. n. št.). V tem času viri pišejo o [[Kir I. Anšanski|Kiru I.]], kralju [[Anšan]]a in vnuku [[Ahemen]]a, ustanovitelja prvega perzijskega cesarstva.

==== Ahemenidska dinastija ====
[[Slika:Persepolis T Chipiez.jpg|thumb|250px|right|Rekonstrukcija [[Perzepolis]]a, prestolnice [[Ahemenidsko Perzijsko cesarstvo|ahemenidskih]] Perzijcev]]
{{glavni|Ahemenidsko Perzijsko cesarstvo}}
550 pr. n. št. Kir Veliki premaga Medijce in jih vključi v svojo državo, premaga pa tudi Elam.

[[Ahemenidi]] so oblikovali veliko cesarstvo, ki se je razprostiralo od [[Indija|Indije]] do [[Egipt]]a, ogrožala je tudi Grčijo, in je bilo organizirano v [[satrapija|satrapije]] povezane z razsežno mrežo cest. »Kirov cilinder« je prvi zapis neke deklaracije o človekovih pravicah iz časa [[Kir II.|Kira II.]]&lt;ref&gt;Shapour Suren-Pahlav [http://www.iranchamber.com/history/cyrus/cyrus_charter.php ''Cyrus Charter of Human Rights''] Iran Chamber&lt;/ref&gt;. Ahemenidska dinastija je zgradila pomembna mesta kot so [[Pasargad]], Perzepolis, Suza in [[Ekbatana]]. Njihova vladavina je najbolj poznana po grško-perzijskih vojnah. Ahemenidsko cesarstvo začne propadati po vladavini [[Kserkses I.|Kserksesa I.]]. Prvi večji poraz so mu zadali Grki v bitki pri Maratonu (leta 490 pr. n. št.), Salamini (480 pr. n. št.) in Plateji (479 pr. n. št.), leta 330. pr. n. št. pa ga osvoji [[Aleksander Veliki]] - [[bitka pri Isu]] (333 pr. n. št.) in [[bitka pri Gavgameli]] (331 pr. n. št.).

Po razdelitvi Aleksandrove države, je Perzija pripadla Selevku I. Rodbina Selevkidov je vladala do leta 250 pr. n. št., ko so jo osvojili Parti.

==== Partsko cesarstvo ====
{{glavni|Partsko cesarstvo}}
[[Slika:Arge Bam Arad edit.jpg|thumb|250px|right|[[Bam]]ska citadela, zgrajena 500 pr.n.št.]]
[[Partsko cesarstvo]] je bilo ustanovljeno 247. pr. n. št., in so se imeli za naslednike Ahemenidov. Cesarstvo je osnoval [[Arsak I.]], poglavar iranskega plemena [[Parni]], po tem ko je osvojil tedanjo [[Selevkidi|selevkidsko]] satrapijo Partijo. Parni so se asimilirali z domačimi Parti, Arsak pa je osnoval znamenito arsakidsko dinastijo, zato njegovo državo včasih imenujejo tudi ''Arsakidsko cesarstvo''. Sčasoma je Partsko cesarstvo postalo vodilna sila na Bližnjem vzhodu, in je na vrhuncu moči poleg današnjega Irana obsegalo še Mezopotamijo, [[Armenija|Armenijo]], južno obalo Perzijskega zaliva in velik del [[Afganistan]]a, [[Pakistan]]a in [[Turkmenistan]]a. Partsko cesarstvo je združevalo elemente iranske in [[Helenizem|helenistične]] kulture, kar se najbolj nazorno vidi v politični upravi. Partsko cesarstvo, ki se je občasno bojevalo z [[Rimska republika|rimsko]] državo na zahodni meji, je propadlo leta 226 v vstaji vazalov, ki jih je vodil Ardašir I. in ki je nato osnoval novo, [[Sasanidsko cesarstvo]].

==== Sasanidska dinastija ====
{{glavni|Sasanidsko cesarstvo}}
[[Slika:Bas relief nagsh-e-rostam al.jpg|thumb|250px|right|Sasanidski relief prikazuje [[Šapur I.|Šapurja I.]]]]
Sasanidi so bili prvi ki so svoje cesarstvo imenovali z [[endonim]]om, ki se je obdržal do danes - ''Iran-šar'' ali ''Erā-nšar'' (perzijsko: ايرانشهر, ''Iransko cesarstvo (domovina)''). Vladali so enem od najvažnejših obdobij iranske zgodovine in ga zaznamovali s številnimi dosežki na različnih področjih. Posebej so vplivali na rimski svet, glede na to da so neprestano bojevali med seboj.&lt;ref&gt;A. Grabar, « Le rayonnement de l’art sassanide dans le monde chrétien », ''La Persia nel Medioevo'', Rim, 1971., str. 679.-707.&lt;/ref&gt;. Njihov kulturni vpliv je dosegel tudi zahodno Evropo, [[Afrika|Afriko]], [[Kitajska|Kitajsko]] in Indijo, ter se nadaljeval tudi v [[islam]]skem obdobju&lt;ref&gt;Abdolhossein Zarinkoub, ''Ruzgaran: tarikh-e Iran az aghz ta saqut saltnat Pahlvi'', Sukhan, 1999. ISBN 964-6961-11-8 - p. 305.&lt;/ref&gt;&lt;sup&gt;,&lt;/sup&gt;&lt;ref&gt;M. M. Mango, « Byzantine, Sasanian and Central Asian Silver, Kontakt zwischen Iran, Byzanz und der Steppe » in 6-7. Jh., ed. Cs. Balint, ''Varia Archaeologica Hungarica'', IX, Budimpešta, 2000., str. 267.-284.&lt;/ref&gt;.

=== Srednji vek ===
Stoletni boji z Rimljani so izčrpavali obe tedanji supersili, kar so izkoristili Arabci združeni pod islamom in začeli masovne vojne pohode. Osvajanje Irana so začeli leta 637 pod vodstvom [[Abu Bakr]]a. Po zavzetju [[Ktezifon]]a, glavnega mesta cesarstva, so muslimani premagali sasanidsko vojsko pri Nihavandi leta 642. Po Iranu se je začel širiti islam, ki je postal večinska religija tri stoletja kasneje v času vladanja dinastije [[Samanidi|Samanidov]]. Iran je bil islamiziran, a nikoli arabiziran, za razliko od drugih krajev ki jih je osvojil [[kalifat]]&lt;ref name=&quot;lewis&quot;&gt;[http://www.tau.ac.il/dayancenter/mel/lewis.pdf ''Iran in history''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090619215644/http://www.tau.ac.il/dayancenter/mel/lewis.pdf |date=2009-06-19 }}, Bernard Lewis, Moshe Dayan Center for Middle Eastern and African Studies, Sveučilište u Tel Avivu, 2001. godine&lt;/ref&gt;. Perzijci so pomembno vplivali na islamsko kulturo, politiko in religijo.&lt;ref name=&quot;lewis&quot; /&gt;.

[[Slika:Saffarids 900ad.jpg|thumb|right|250px|Zemljevid Irana pod dinastijo Safaridov iz leta 900]]

V 8. stoletju, v [[Veliki Horasan|Horasanu]] prevzamejo disidentsko [[Šiizem|šiitsko]] doktrino in se osamosvoji od arabske dominacije. Z uporom je bila odstavljena dinastija Umajadov, ki jo je v [[Bagdad]]u leta 748 zamenjala [[Abasidi|Abasidska]] dinastija&lt;ref&gt;[http://www.iranica.com/newsite/articles/v1f1/v1f1a052.html &quot;Abbassid Caliphate] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080403213252/http://www.iranica.com/newsite/articles/v1f1/v1f1a052.html |date=2008-04-03 }}, C. E. Bosworth, ''Encyclopaedia Iranica''&lt;/ref&gt;. Moč kalifov hitro kopni tako da med letoma 820 in 1005 v Iranu nastane mnogo močnih regionalnih dinastij, od katerih so bil pomembni Samanidi. Ti so se pogosto spopadali z Bagdadom in na ta način obogatili intelektualno življenje dinastij. Ne samo klasično arabsko kulturo, podpirali so tudi perzijsko književnost in ščitili mislece. Od leta 962 je Horasanu in [[Pandžab]]u vladala dinastija [[Gaznavidi|Gaznavidov]] iz [[Gazni]]ja. V tem času, pod zaščito Mahmuda Gaznija, [[Firdusi]] piše »[[Šahname|Šahnamo]]« (''Knjiga kraljev''), epsko pesnitev z zgodbami iz perzijske mitologije&lt;ref&gt;« Ghaznavids », C.E. Bosworth ''Encyclopaedia Iranica''&lt;/ref&gt;.

[[Seldžuki]] pridejo v regijo v 11. stoletju in premagajo Gaznavide in Samanide. V Iranu se dogaja kulturna in znanstvena renesansa. V [[Isfahan]]u je narejena opazovalnica, v kateri je [[Omar Hajam]] izdelal nov perzijski koledar s prestopnim letom, ki je še danes v uporabi. Ta doba je bila zelo plodna tudi za mnoge druge umetniške dosežke.

Seldžuško cesarstvo je v 12. stoletju postopoma razpadlo na manjše neodvisne dele. Okoli leta 1150 večino današnjega Irana obvladuje seldžuški sultan [[Ahmed Sandžar]]. Zadnji ostanek Seldžukov na ozemlju današnjega Irana uničijo [[Horezmijci]] pod vodstvom [[Ala ad-Din Tekeš]]a leta 1194. Istočasno vzhodni predel današnjega Irana obvladovladujejo [[Guridi]], ki pa si za težišče delovanja izberejo indijsko podcelino, kjer prodrejo vse do Bengalije. Leta 1220 začnejo [[Mongoli]] pod vodstvom [[Džingiskan]]a  s totalno vojno proti Horezmijcem in jih preženejo proti [[Levant]]u. Invazija naredi precej škode državi in prebivalstvu&lt;ref&gt;« Mongols », Peter Jackson, nov. 2002, ''Encyclopaedia Iranica''&lt;/ref&gt;. Uničijo številne namakalne sisteme, s tem pa tudi mrežo naselij. Uničena mesta zamenjajo izolirane oaze, število prebivalcev pade. Manjše lokalne dinastije vladajo do konca prvega mongolskega obdobja v letu 1335.

Leta 1381 se zgodi ponovna invazija, v kateri [[Timur Lenk|Timur]] v celoti osvoji Iran in postane vladar. [[Timuridi]] vladajo do leta 1507 ko uzbeški [[Šajbanidi]] zavzamejo [[Samarkand]], istočasno pa v iranskem Azarbajdžanu nastopi domača dinastija [[Safavidi|Safavidov]], ki centralizira iransko ozemlje.

=== Novi vek ===
==== Safavidska in afšaridska dinastija ====
{{glavni|Safavidsko cesarstvo|Afšaridsko cesarstvo}}
[[Slika:Map Safavid Persia-fr.png|thumb|right|250px|Zemljevid Safavidskega cesarstva (16.-18. stoletje)]] 
Iransko prebivalstvo se je spreobrnilo v imamitski šiizem v 16. stoletju, v času [[Ismail I.|Ismaila I.]], prvega [[Safavidi|safavidskega]] vladarja. To spreobrnjenje je bila posledica zoperstavljanja dominaciji sunitskih [[Otomansko cesarstvo|otomanskih Turkov]], ki so hoteli ustvariti enotno religijo. Spreobrnjenje je bilo obvezno, pod pretnjo s smrtjo&lt;ref&gt;Ehsan Yarshater, [http://www.iranica.com/newsite/articles/v13f3/v13f3001d.html « Iran - The Safavids »] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090116041047/http://www.iranica.com/newsite/articles/v13f3/v13f3001d.html |date=2009-01-16 }}, ''Encyclopædia Iranica'', 2006&lt;/ref&gt;.

Vrhunec safavidske vladavine je bil v času šaha [[Abas I.|Abasa I. Velikega]], ki je izpeljal centralizacijo in državo popeljal v napredek. To je bila zlata doba tudi za umetnost in trgovino. Invazija afganskih plemen leta 1722 je pomenila zaton safavidske dobe. Leto po padcu zadnjega safavidskega vladarja (1735), Tahmasp Koli iz plemena Afšar izžene Paštunce in prevzame oblast pod imenom [[Nader-šah]]. V času njegove vladavine cel teritorij Irana združi in gre na vojni pohod v Indijo. Leta 1747 je bil ubit v zaroti.

==== Zandijska in kadžarska dinastija ====
{{glavni|Zandijsko cesarstvo|Kadžarsko cesarstvo}}
Za oblast so se začele boriti razne lokalne dinastije: [[Afšaridi]], [[Hotakijci]], [[Kadžari]] in [[Zandijci]]. [[Karim Kan]] Zandijski je uspel leta 1750 združiti skoraj celo državo. V času njegove vladavine je bilo glavno mesto iz [[Mašhad]]a preneseno v [[Širaz]] in začelo se je kratkotrajno obdobje miru in napredka. Po njegovi smrti leta 1779 so se spret začele borbe za oblast. Zmaga [[Mohamed Kan Kadžarski]] ki prevzame oblast leta 1794 in osnuje dinastijo, ki je trajala vse do leta 1925. Tedaj postane glavno mesto [[Teheran]].

V času vladanja njegovih naslednikov [[Fateh-Ali šah Kadžarski|Fateh-Ali šaha]], njegovega vnuka [[Muhamed šah Kadžarski|Muhamed šaha]] in [[Nasser al-Din šah Kadžarski|Nasser al-Din šaha]] je v državi vladal red, stabilnost in enotnost. Trgovci in verski vodje so bili pomembni člani družbe. Zaradi slabosti osrednje oblasti, začnejo velike kolonialne sile Rusije in Britanije, zahvaljujoč vojni in tehnološki moči, dominirati iranskemu gospodarstvu in se mešati v notranje zadeve države. Kljub vsemu je Iran očuval neodvisnost in ni bil nikoli koloniziran.

=== Sodobni Iran ===
Prvi poskusi modernizacije države so se začeli že v času vladanja Nasrudin-šaha. Reforminan je bil davčni sistem, povečana je bila kontrola nad administracijo, razvijala se je industrija in trgovina. Zmanjšal se je vpliv tujih vlad, kot tudi vpliv šiitske duhovščine. Vendar pa so se proti koncu 19. stoletja začele širiti zahteve po več svoboščin. Pod pritiskov šiitskih verskih vodij so 30.12.1906 dobili prvo ustavo. Iran je postal prva bližnjevzhodna država ki je ustavo dobila z revolucijo. Kljub nevtralnosti, sta med 1. svetovno vojno dele iranskega ozemlja zasedla Rusija in Turčija, JV del pa Velika Britanija.

==== Rodbina Pahlavi ====
5. junija 1920 so v Azerbajdžanu razglasili sovjetsko republiko Gilan. 21. februarja 1921 je častnik Reza Khan Pahlavi v Iranu izvedel državni udar, parlament je 31. oktobra 1925 odstavil zadnjega kadžarskega šaha Mohammada Hassana Mirzo in za novega [[Šah (vladar)|šaha]] imenovali [[Reza Pahlavi|Rezo Kana]].

Začne se modernizacija Irana: razvoj težke industrije, veliki infrastrukturni projekti, gradnja nacionalne železnice, uvedba nacionalnega javnega izobraževalnega sistema, reforma sodstva (prej pod nadzorom duhovščine), oblikovanje iranskega civilnega zakonika, izboljšanje zdravstvenega sistema, itd. Posebne pravice, ki so bile pod prejšnjo vlado dodeljene tujcem, so ukinili. Državo so 21. marca 1935 preimenovali v Iran. Ženskam je bila odsvetovana nošnja čadorja, moškim pa ukazano nositi zahodnjaške obleke.

Ker je bil Iran v poslih z Veliko Britanijo in Sovjetsko zvezo v močno neenakopravnem položaju, je šah postal naklonjen Nemcem, vendar je Iran razglasil za nevtralno državo in ni podprl nemških vojaških operacij. Zato sta [[ZSSR]] in Britanija avgusta 1941 [[Britansko-sovjetska invazija na Iran|napadli Iran]] in prisilili šaha, da je predal oblast sinu [[Mohamed Reza Pahlavi|Mohammadu Rezi]].

Po vojni so se začeli pojavljati pozivi k nacionalizaciji iranskih naftnih polj in postopnem izrivanju tujcev. 28. aprila 1951 je Iran pod vodstvom predsednika vlade Mohamada Mosadeka nacionaliziral Anglo-iransko naftno družbo. Šah je bil temu močno nenaklonjen, saj so zahodne države uvedle embargo na iransko nafto, vendar je bil primoran zapustiti državo. S pomočjo udara, ki sta ga organizirali [[Centralna obveščevalna agencija|CIA]] in Britanci, se je šah vrnil in 19. avgusta 1953 odstavil Mosadeka.

V nadaljevanju je šah sklenil zavezništvo z zahodnimi državami (še posebej z ZDA) in začel z reformami, ki so leta 1963 rezultirale v t. i. ''Beli revoluciji''. Te reforme so vključevale obvezno šolstvo, gradnjo industrije in infrastrukture, oslabitev vpliva veleposestnikov in večjo enakopravnost žensk. To je privedlo k nastanku delavskega razreda in okrepitev srednjega sloja ter naraščanje iranske moči na Bližnjem vzhodu. Veleposestniki in verski voditelji so bili proti reformi, saj je bil njihov vpliv na življenje v Iranu zmanjšan. Protestom se je pridružil tudi del Irancev, ki so z zemljiško reformo dobili izredno malo ali nič zemlje, zaradi česar so se morali znajti drugače.

Šah je v tem času tudi povečal svoja pooblastila, kar je kljub močnemu naraščanju standarda zaradi reform mnoge ujezilo, zato so se študentje pod vodstvom [[Ajatola|ajatole]] [[Ruholah Musavi Homeini|Rohollaha Homeinija]] združili v uporu proti šahu. Ti protesti so bili razgnani, Homeini pa je moral državo zapustiti in oditi v sosednji Irak.

V [[1970.|70. letih 20. stoletja]] je naraščanje cen nafte povzročilo inflacijo in hitro večanje razlik med bogatimi in revnimi. Šah je začel z reformami za zmanjšanje inflacije, kar pa je težave in nepriljubljenost njegove vladavine še povečalo. Začelo se je obdobje protestov, ki niso več prenehali.

==== Islamska revolucija ====
V januarju 1978 je prišlo do spopadov med policijo in študenti teologije v mestu [[Kom, Iran|Kom]]. Pri tem je prišlo tudi do smrtnih žrtev med študenti, kar je opozicija izkoristila za organizacijo protestov po vsej državi, prišlo pa je tudi do združevanja več opozicijskih gibanj. Šah je kljub temu nadaljeval s pogajanji in se je vzdržal pretirane uporabe sile ter napovedal nadaljevanje reform.

Vse to pa protestnikov ni ustavilo in v septembru 1978 je izbruhnila splošna stavka, ki je močno zavrla življenje v Iranu. V tem času je šah pritisnil iraško vlado, naj izžene Homeinija. Homeini je nato odšel v Pariz, kjer je s pomočjo BBC in ostalih zahodnih medijev uspel še bolj učinkovito širiti propagando. Šah je ustanovil prehodno vlado in obljubil sodelovanje z opozicijo, kar pa je slednja razumela kot popuščanje šahove moči in protesti so se še okrepili. Vojska in policija zaradi šahovega ukaza po čim manjši uporabi sile nista odločneje posredovali.

Januarja 1979 je moral šah Reza Pahlavi zapustiti državo, 1. februarja pa se je v državo vrnil Homeini. Protestniki so začeli z zasedbo vladnih objektov, začasna vlada pa je 11. februarja odstopila. 1. aprila 1979  je bila razglašena islamska republika. Homeini je postal vrhovni voditelj, oblast je prevzel Revolucionarni svet sestavljen izključno iz verskih voditeljev in takoj obračunal s šahovimi privrženci. Iran je začel gospodarsko nazadovati, propad pa je pospešila tudi [[iransko-iraška vojna]] (1980-1988). Vojno je začel Irak, da bi zagotovil nadzor nad Šațț al-'Arabom.

==== Po Homeiniju ====
Ajatola Homeini je umrl 3. junija 1989. Nasledil ga je zmernejši ajatola [[Ali Hamenej]], predsednik republike pa je leta 1989 postal [[Ali Akbar Rafsandžani]]. Spremenili so ustavo. Revolucionarni zagon se je umiril, prav tako nasprotja s sosednjimi državami.

Med [[Zalivska vojna|Zalivsko vojno]] leta 1991 je Iran ostal nevtralen (dovolil je le prisotnost iraških letal in vstop iraškim beguncem).

Propad gospodarske politike in modernizacija iranske vlade je imelo za posledico izvolitev Muhameda Hatamija na mesto predsednika v letu 1997. V času njegovega vladanja je bilo precej nesoglasij med tistimi, ki so zahtevali spremembe in duhovščino, ki je želela zadržati svojo moč. Julija 1999 so na ulicah Teherana in drugih večjih mestih izbruhnili masovni protesti proti oblastem. Hatami je bil ponovno izvoljen leta 2001, vendar so konservativne struje v iranskem parlamentu destabilizirale njegovo reformno politiko.

Leta 2005 je bil na mesto predsednika države izvoljen [[Mahmud Ahmadinedžad]], konzervativni župan Teherana. Za njegov mandat je bil značilen spor z ZDA glede nuklearnega programa in trda zunanja politika.

== Politika in uprava ==
Z ustanovitvijo islamske republike Iran je nastal enkraten sestav oblasti na svetu. Iran je edina uradno šiitska država v muslimanskem svetu. Islamska republika Iran je teokratična država, kjer velja, da prihaja oblast od Boga, moč pa leži v rokah duhovščine. Ta oblika teokracije ima za osnovo načelo ''velayat-e faqih'' (ولایت فقیه), ki ga je v 1960 letih teoretiziral ajatolah Ruholah Homeini, prvi Vodja Revolucije.

=== Upravna delitev ===
{{glavni|Upravna delitev Irana}}
[[Slika:IranNumbered.png|thumb|300px|Iranske pokrajine 2013]]
[[Iranske pokrajine|Pokrajinam]] ali provincam (perz. استان; ''ostān'', mn. استانھا; ''ostānhā'') načeljujejo iz lokalnega središča, običajno največjega mesta ([[Perzijščina|perz.]] مرکز; ''markaz'', »središče«). Pokrajino upravlja upravitelj (perz. استاندار; ''ostāndār''), ki ga postavlja Ministrstvo za notranje zadeve, potrdi pa ga vlada.

Do leta 2004 je imel Iran 28 pokrajin. Po sprejetem zakonu je pokrajina Horasan razdeljena je na tri dele, leta 2010 pa ustanovljena tudi nova Elburška pokrajina. Leta 2013 je imel Iran 31 pokrajin.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ir.html |title=CIA factbook |accessdate=2007-06-27 |archive-date=2012-02-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120203093100/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ir.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Vsaka pokrajina je razdeljena na okrožja ([[Perzijščina|perz.]] شهرستان, ''šaherestān''), ki se nadalje delijo na okraje imenovane ''bahš'' (perz. بخش). Pokrajine so:

Elburs, Ardabil, Azarbajdžan-e Gharbi (Zahodni Azerbajdžan), Azarbajdžan-e Sharqi (Vzhodni Azerbaidžan), Bušehr, Chahar Mahal va Bakhtiari, Esfahan, Fars, Gilan, Golestan, Hamadan, Hormozgan, Ilam, Kerman, Kermanšah, Horasan-e Jonubi (južni Horasan), Horasan-e Razavi (Razavi Horasan), Horasan-e Shomali (severni Horasan), Huzestan, Kohgiluyeh va Bovjer Ahmad, Kordestan, Lorestan, Markazi, Mazandaran, Qazvin, Kom, Semnan, Sistan va Balučestan, Teheran, Yazd, Zanjan

Administrativna struktura v Iranu se pogosto menja. Leta 2005 je v Iranu obstajalo 324 šahrestanov, 865 bahšov, 982 mest in 2378 vasi&lt;ref&gt;''Number of shahrestans, bakhshes, cities and dehestans according to the administrative divisions'', [http://www.sci.org.ir/portal/faces/public/sci_en/ Statistical Center of Iran], 1383/2005&lt;/ref&gt;.

=== Delitev oblasti ===
Politična ureditev islamske republike bazira na ustavi iz leta 1979 in se imenuje Qānun-e Asasi (''Osnovni zakon''). Oblast si deli več državnih organov, ki so zelo povezani. Večina članov izbere vodjo, predsednika republike, poslance v parlamentu in člane Sveta strokovnjakov (''Majles - e Khoebregan'') pa izbirajo na splošnih volitvah. Volilno pravico imajo vsi starejši od 18 let.

Versko pravni sistem temelji na šeriatskem pravu.

Izvršilna oblast:
*[[Predsednik Irana|Predsednik države]] (od marca 2026 [[Vrhovni voditelj Islamske republike Iran|vrhovni voditelj]] Modžtaba Hamenej): odgovoren je za nadzor nad splošno politiko Islamske republike Irana in je vrhovni poveljnik oboroženih sil. Vrhovni vodja (tudi vodja revolucije) izbira člane Sveta strokovnjakov, ki imajo neomejen mandat. Funkcijo vrhovnega vodje lahko opravlja samo duhovnik.
* Predsednik vlade: mandat traja štiri leta in ga lahko še enkrat ponovi. Predsedniške kandidate odobri Svet čuvarjev. Predsednik izbira in nadzoruje Svet ministrov, koordinira sklepe vlade in vodi vladno politiko, ki jo predstavlja parlamentu. Deset podpredsednikov pomaga predsedniku, ima tudi kabinet z 22 ministri, katerih imenovanje mora odobriti parlament.
* Kabinet: Svet ministrov, ki jih je izbral predsednik in potrdil parlament; Vrhovni vodja ima nekaj nadzora nad imenovanji bolj občutljivih ministrstev.

Za del izvršilne oblasti štejejo tudi trije nadzorni organi (sveti):
* Skupščina izvedencev (Majles - e Khoebregan), ima 83 članov, izvoljeni so za 8 let; zadolženi so za razlago ustave in izbiro vrhovnega vodje;
* Svet »primernosti« (Majma-ye- Tashkhis-e -Maslahat-e- Nezam), ki nadzira izvršilno oblast in razrešuje spore med parlamentom in vrhovnim vodjem;
* Svet varuhov ustave (Shora-ye Negban-e Qanon-e Asasi), ki nadzoruje vlado in njene sklepe in zakone; sestavljen je iz 6 pravnikov, ki jih imenuje parlament in 6 duhovnikov, ki jih imenuje verski vodja.

Zakonodajna veja:
* Enodomna islamska posvetovalna skupščina ali (perzijski : مجلس شورای اسلامى, Madžles-e Šora-je Eslami ali Majles) ima 290 sedežev; člani so izvoljeni na splošnih volitvah po okrožjih in imajo štiri letni mandat). Majles izglasuje zakone, ratificira mednarodne sporazume in potrjuje državni proračun. Vsi zakonodajni zastopniki morajo biti predstavljeni Svetu skrbnikov. Od leta 2006 je šest poslanskih mest v Majles-u rezerviranih za poslance verskih manjšin.
* Volitve: zadnje volitve so potekale 2. marca 2012 (prvi krog), drugi krog je potekal 4. maja 2012; (naslednje volitve bodo v letu 2016)

Sodna veja:
* Najvišje sodišče: vrhovno sodišče (sestavljajo ga predsednik in sodniki NA )
* Izbor sodnika in mandat : predsednika vrhovnega sodišča je tudi predsednik vrhovnega sodnega sveta. Imenovan je za 5 letno obdobje; imenuje druge sodnike in profesorje NA;
* Podrejena sodišča: Kazenska sodišča I in II; Islamsko revolucionarno sodišče; sodišč za mir; posebna administrativnega sodišča (delujejo zunaj sodnega sistema in obravnavajo primere, ki vključujejo duhovščino); vojaška sodišč.

== Prebivalstvo ==
[[Slika:Iran ethnoreligious distribution.jpg|sličica|250x250_pik|Etnično-verska območja v Iranu]]
V letu 2013 je imel Iran 79.853.900 prebivalcev, leta 2004 pa 67.503.000. Rast prebivalstva je bila v preteklih desetletjih precejšnja, v zadnjem desetletju pa se počasi umirja. Stopnja rasti je 1,24%, rodnost znaša 18,4 rojstev/1000 prebivalcev. Pričakovana življenjska doba ob rojstvu je poprečno 70,62 let (ženske 72,24 let, moški 69,09 let). Poprečna starost prebivalcev je 27,8 let.

Mestnega prebivalstva je 69,1 % od celotnega prebivalstva. Večja mesta so: [[Teheran]] (glavno mesto) 7.190.000, [[Mašhad]] 2.592.000, [[Isfahan]] 1.704.000, Karağ 1.531.000, [[Tabriz]] 1.459.000 (stanje 2009). Na Iranskem višavju so prebivalci naseljeni po oazah v kotlinah in dolinah, nekaj je še vedno nomadov.

Etnične skupine : Iranci 61 %, Azerbajdžanci 16 %, Kurdi 10 %, Luri 6 %, Beludži 2 %, Arabci 2 %, Turkmenci in turška plemena 2 %, drugi 1 % (stanje 2013).

Jeziki: indoevropski perzijski jezik (uradni - فارسی, farsi) 53 % (pisava arabska), poleg tega pa se lokalno uporablja še 15 regionalnih uradnih jezikov, med njimi: azerbajdžanski in druga turška narečja 18 %, kurdski 10 %, gilaški in mazandaranski 7 %, lurski 6 %, belučijski 2 %, arabščina 2 %, drugi 2 % (stanje 2013).

Religije: muslimani (državna vera) 98 % (šiiti 89 %, suniti 9 %), drugo (zoroastrska, judovska, krščanska in bahajska) 2 % (stanje 2013).

Zemljepisni položaj države, gospodarska in demografska situacija so vzrok, da Iran velja za državo izvora, tranzita in cilja migrantov. Čeprav v državi trenutno živi veliko število beguncev, je to država emigracije in imigracije.

Največ beguncev je iz Afganistana in Iraka. Leta 2001 je bilo afganistanskih beguncev okoli 3.809.600, iraških pa 530.100.&lt;ref&gt;David Cockroft, [http://www.ilo.org/public/french/dialogue/actrav/publ/129/13.pdf Asile, Immigration et travailleurs du transport] (cf Tableau 1 Origine des 10 principales populations réfugiées en 2001, p. 86), ''Education ouvrière'' 2002/4, broj 129, Mednarodna organizacija dela&lt;/ref&gt; Pritok beguncev se je začel v začetku 1980-ih, razlog pa so vojni spopadi na iranskih mejah.

Uradna politika iranske vlade je vračanje beguncev, od katerih je bilo že okoli 2 milijona vrnjeno, del tudi s pomočjo Združenih narodov.

Iranska dijaspora je ocenjena na okoli 4 milijone ljudi, ki so emigrirali v Severno Ameriko, Zahodno Evropo, Južno Ameriko, veliki del po revoluciji leta 1979. Trenutno je vzrok emigraciji (ocena je okoli 40.000 ljudi na leto) gospodarska nestabilnost, politika, izobraževanje in nezaposlenost.

== Gospodarstvo ==
Iransko gospodarstvo je v zadnjih desetletjih doživelo velike pretrese. Veliko rast v 70-ih letih, v 80-h pa izjemen padec zaradi islamske revolucije in vojne z Irakom. Država obvladuje velik del gospodarstva in banke, sistem je v glavnem odvisen od prihodkov od nafte. Razvoj sicer poteka v smeri tržnega gospodarstva, ki pa je omejeno na majhne delavnice, kmetijstvo, nekaj proizvodnje in storitev. Bohoti se neformalna dejavnost in korupcija. Razlike med mesti in podeželjem se drastično večajo.

Fiskalne in denarne omejitve, kot posledica mednarodnih sankcij proti Iranu, močno nižajo prihodke od nafte in silijo državo k zmanjšanju javnofinančne porabe. Gospodarska rast je postala prvič po dveh desetletjih negativna. [[Inflacija]] je v letu 2012 znašala 19,9%.

Po podatkih iz leta 2007 je zaposlenost bo dejavnostih naslednja: v kmetijstvu 25%, v industriji 31%, storitve 45%. Stopnja brezposelnosti je v letu 2012 znašala 15,5 %.

Vodilni iranski trgovinski partnerji so: [[Kitajska]], [[Nemčija]], [[Južna Koreja]], [[Francija]], [[Japonska]], [[Rusija]], [[Turčija]] in [[Italija]], povečuje pa se sodelovanje z državami v razvoju (Sirija, Indija, Venezuela, Šrilanka in Južna Afrika).

Iran sodeluje v naslednjih mednarodnih organizacijah: CICA, CP, D-8, ECO, [[Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo|FAO]], G-15, G-24, G-77, IAEA IBRD, ICAO, [[Mednarodno kazensko sodišče]] (nacionalni odbori), ICRM, IDA, IDB, IFAD, IFC, IFRCS, [[Mednarodna hidrografska organizacija|IHO]], [[Mednarodna organizacija dela|ILO]], [[IMF]], IMO, IMSO, [[Interpol]], IOC, IOM, [[Interparlamentarna unija|IPU]], [[Mednarodna organizacija za standardizacijo|ISO]], ITSO, ITU, MIGA, NAM, [[Organizacija islamskega sodelovanja|Organizacije islamskega sodelovanja]], OPCW, [[OPEC]], PCA, [[SAARC]] (opazovalec), SCO (opazovalec), [[Organizacija združenih narodov|OZN]], UNAMID, UNCTAD, [[UNESCO]], [[Visoki komisariat Združenih narodov za begunce|UNHCR]], [[Organizacija Združenih narodov za industrijski razvoj|UNIDO]], UNITAR, UNWTO, UPU, WCO, WFTU (NVO), [[Svetovna zdravstvena organizacija|WHO]], [[Svetovna organizacija za intelektualno lastnino|WIPO]], WMO, [[Svetovna trgovinska organizacija|WTO]] (opazovalec).&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ir.html |title=International organization participation |accessdate=2007-06-27 |archive-date=2012-02-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120203093100/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ir.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; S 1. januarjem 2024 je Iran tudi član mednarodnega gospodarskega združenja [[BRICS]].

=== Kmetijstvo ===
[[Slika:016 proti Rafsanjanu (18).JPG|thumb|right|250px|Plantaža pistacij v okolici Rafsanjana]]
Iran ima 10,05% ozemlja obdelovalnih površin od katerih namakajo 87.000&amp;nbsp;km², 1,08% trajnih nasadov in 27% [[pašnik]]ov. Težave kmetijstvu povzročajo občasne suše, poplave, nevihte prahu in peščeni viharji.

Kmetijski proizvodi so predvsem: [[pšenica]], [[riž]], druga žita, [[sladkorna pesa]], [[sladkorni trs]], [[sadje]], oreški, [[bombaž]], mlečni izdelki, [[volna]], [[čaj]], [[kaviar]].  Sadjarstvo je zastopano z: pomarančami, limonami, mandarinami, pistacijami, mandlji, lešniki, dateljni, marelicami, jabolki in grozdjem (rozine). Hrane ne pridelajo dovolj za lastne potrebe.

[[Živinoreja]] je najpomembnejša izven namakalnih območij. Živali večinoma redijo kot pol nomadi. Tako vzredijo 40% koz in ovac, pomembna postaja tudi govedoreja in perutninarstvo.

Ob Kaspijskem jezeru je razvito [[ribištvo]] in pridelava kaviarja. Ob Perzijskem zalivu razvijajo ribištvo na odprtem morju.

=== Industrija, rudarstvo in energetika ===
Iran ima velike zaloge [[nafta|nafte]] in zemeljskega plina v območju Huzistana, ob obali in na dnu Perzijskega zaliva. Imeli naj bi 16% znanih zalog zemeljskega plina in 10% zalog nafte. Za proizvodnjo skrbi Iranska državna naftna družba (NIOC). [[Zemeljski plin]] po [[plinovod]]ih izvažajo v Turčijo, v gradnji so še drugi plinovodi.

Iran proizvede 220,3 milijard kWh (2011) električne energije, porabijo pa jo 182,7 milijard kWh. Razliko izvozijo. Elektriko pridobivajo iz fosilnih goriv (nafta, zemeljski plin), hidro energije (reki Karun in Karhe) ter drugih obnovljivih virov. Največji je delež fosilnih goriv (86,2%). (Vsi podatki so za leto 2010).

Pomembno je pridobivanje [[krom]]a, [[baker|bakra]] in [[molibden]]a, železove rude, [[cink]]a in [[zlato|zlata]], fosfatov, sadre in kuhinjske soli.

Danes ima Iran razvito domačo industrijo, mnogo pa se vlaga tudi v znanost kot so [[nanotehnologija]], [[biotehnologija]], [[farmakologija]], vesoljske in nuklearne tehnologije, itd. Iran ima tudi velik [[turizem|turistični]] potencial glede nato, da se na osnovi atraktivnih naravnih in zgodovinskih lokalitet navaja kot ena izmed prvih 10 turističnih držav na svetu. Med letoma 2005 in 2010 je Iran začel proces privatizacije in tako državni del v bruto domačem proizvodu zmanjšal iz 80% na 40%], in ga namerava še zmanjšati.&lt;ref name=&quot;PressTV29112009&quot;&gt;{{navedi splet|last=PressTV|title=Iran privatizes $63bn of state assets|publisher=PressTV.ir|location=Tehran|url=http://previous.presstv.com/detail.aspx?id=112444&amp;sectionid=351020102|date=29. november 2009|accessdate=21. april 2011|archive-date=2012-03-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20120325125521/http://previous.presstv.com/detail.aspx?id=112444&amp;sectionid=351020102|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Promet ==
Cestni promet je razvit predvsem med večjimi mesti in v mestih, precejšen problem predstavljajo visoke gore. Tako ima Iran skupaj 198.866&amp;nbsp;km cest od tega 1.948&amp;nbsp;km hitrih cest in avtocest. Z utrjenim voziščem jih je 160.366&amp;nbsp;km od tega z asfaltnim okoli 44%.

Železnic imajo skupaj 8.442&amp;nbsp;km od tega: 94&amp;nbsp;km s širino tirov 1,676 m ostale s širino tirov 1,435 m, 148&amp;nbsp;km je elektrificirano (stanje 2008).

Plovnih poti je 850&amp;nbsp;km (na reki Karun; nekaj na Urmijskem jezeru) (stanje 2012). Imajo več naftnih terminalov (otok Harg, Lavan, Sirri) in druga večja pristanišča v Perzijskem zalivu: Bandar-e-Emãm, Bandar-e-Bũšehr, Bandar-e-Abbãs. Ob Kaspijskem jezeru pa Bandar-e-Anzali in Noušahr.

Vseh letališč je po državi 319 (stanje 2013), od tega z utrjenimi pistami 140. 19 letališč ima redni letalski promet med njimi: Isfahan, Tabriz, Kermãnšãh, Širaz, Mašhad, Bušehr, Yazd, Zãhedãn in drugi. Največje je mednarodno latališče v Teheranu odprto leta 1997. Nacionalni prevoznik je Iran Air. Glede na dolžino pristajalne steze je število naslednje:
* &gt; 3.047 m: 42 
* 2.438 to 3.047 m: 29 
* 1.524 to 2.437 m: 26 
* 914 to 1.523 m: 36 
* &lt; 914 m: 7

Imajo tudi 26 helioportov.

== Kultura ==
Iranska kultura je bila dolga stoletja dominantna kultura v prostoru Bližnjega vzhoda in srednje Azije, perzijski jezik je bil jezik intelektualcev. Skoraj vsa filozofska, znanstvena in književna dela v islamskih cesarstvih so napisana v njem in prevedena v arabščino.

Za iransko kulturo je značilno mnogo običajev in tradicij, islam v šiitski obliki, jezik, bogata mitologija, zveza z zoroastrizmom, bogata umetnost, poezija in perzijska, kurdska, azerbejdžanska in druge književnosti.

Zelo pomembna značilnost kulture je tudi perzijska prijaznost ''tarof'' (تعارف), ki zahteva spoštovanje starejših in žensk, uporabo vljudnega jezika in gostoljubnost napram tujcem.

=== Književnost ===
{{glavni|Perzijska književnost}}
Najstarejša dela v perzijskem jeziku (staroperzijski ali srednjeperzijski) so iz ahemenidske dobe, in segajo tudi do 650. pr. n. št.. Najvažnejša dela perzijske književnosti so nastala v času islamskega osvajanja sasanidskega Irana, okoli leta 650. Ko so oblast prevzeli Abasidi (leta 750), so mnogi Perzijci postali pisarji in uslužbenci islamskega cesarstva, vse bolj pa tudi pisci in pesniki. Perzijci so v tem času pisali tako v arabskem kot perzijskem jeziku, a je kasneje perzijski postal v književnih krogih pomembnejši. Perzijske pesnike kot so bili Sadi, Hafiz in Rumi berejo po vsem svetu, in so imeli velik vpliv na književnost v mnogih državah. Moderna iranska književnost je manj poznana.

Perzijska književnost je posebej poznana po epski, zgodovinski, filozofski in ljubezenski poeziji. Važni perzijski pisci so: Firdusi (avtor Šahname), Nizami (avtor dela Lejla in Madžun, Sedem princes), Rumi (avtor Mesnevija), Sadi, Hafiz, Omar Hajam in drugi.

Od modernih piscev su bolj znani: Sadek Hedadžat, Ali Šarijati, Ferejdun Moširi, Foruk Farohzad.

=== Umetnost ===
{{glavni|Iranska umetnost}}
V »Velikem Iranu«, odnosno na področju ki poleg Irana obsega še Afganistan, Tadžikistan, Azerbajdžan, Uzbekistan in okoliška področja, so nastala mnoga dela perzijske [[umetnost]]i, ki obsegajo [[Slikarstvo|slikanje]], izdelavo [[preproga|preprog]], [[lončarstvo]], [[Kaligrafija|kaligrafijo]] in druge.

Med bolj poznanimi v svetu je izdelava iranskih preprog (farš فرش). Vse se izdelujejo ročno iz naravnih materialov, za izdelavo pa je potrebno več mesecev. Poznanih je več vrst (vzorcev) perzijskih preprog, na Slovenskem je najbolj poznana nomadska preproga imenovana ''ćilim'' (perzijsko: gelim (گلیم), turško: kilim).

Posebej znano področje perzijske umetnosti so [[perzijska miniatura|miniature]]. Miniature običajno krasijo knjige ali pa so izdelane posebej za album miniatur. Za perzijske miniature je značilna izredna zapletenost, običajno pa prikazujejo teme iz perzijske [[mitologija|mitologije]] in pesništva.

Kaligrafija pisana v perzijskem jeziku datira iz predislamskega časa in se je razvila v več stilov. Danes se ta umetnost revitalizira in vklaplja v ostale oblike umetnosti.

== Naravne in kulturne znamenitosti ==
'''[[Bam]]''' je mesto v oazi na južnem koncu puščave Dašt-e-Lũt ob stari trgovski poti proti Indiji. Ob [[potres]]u leta 2003 je bilo močno poškodovano. Je z obzidjem zavarovano srednjeveško mesto (''Arg-e-Bam''), nad katerim dominira [[trdnjava]] iz časa Sasanidov. Je del [[Unescova svetovna dediščina|Unescove svetovne dediščine]].

'''Bisotũn''' (tudi Bisitun) je vas v bližini Kermãnšãha.  Nad reko je v skalno steno vklesan [[relief]] [[Darej I.|Dareja I.]] iz okoli leta 520 pr. n. št., z napisi v staroperzijskem, elamskem in novobabilonskem jeziku. Na osnovi tega spomenika so v 19. stoletju razvozlali [[klinopis]].

'''[[Čoga Zanbil]]''' so razvaline elamske prestolnice Dur Untaš (14. - 7. stol. pr. n. št.). Mesto je bilo obdano s tremi koncentričnimi krogi obzidij. Na sredini so ostanki svetišč in pet stopenjski [[zigurat]] (stolp) ter ostanki palač. Je del Unescove svetovne dediščine.

'''Gonbad-e Qabũs''' je mesto na SV države, kjer živijo Turkmenci. Ohranjen je iz žgane gline zgrajen [[Mavzolej Gonbad-e Qābusa|mavzolej kneza Qabusa ibn Vušmgirja]] v obliki 55 m visokega stolpa (11. stol.).

'''[[Isfahan]]''' (''Esfahãn'') je mesto ob reki Zayandeh, prestolnica safavidske Perzije (1598 - 1786). V središču je 525 x 160 m velik trg [[Nakš-e Džahan]] (''Maidãn-e Emãm''), ki je del Unescove svetovne dediščine. Tukaj so [[Šahova mošeja, Isfahan|Šahova mošeja]] (nekdaj kraljeva mošeja 1611-1630), [[Mošeja Šejka Lotfalaha]] (1603-1619), palača [[Ālī Qāpū]] (1597 - 1660), za njo pa palača [[Čehel Sotun]] (1647 - 1707). Znamenit je še pokriti bazar s [[Petkova mošeja v Isfahanu|Petkovo mošejo]] (11. - 18. stol.), medresa Čahãr Bãgh (1704 - 1714), štirje mostovi iz safavidskega obdobja in armenska četrt Jolfã s stolnico Vãnk (1655 - 1664).

'''[[Kašan]]''', mesto v oazi blizu Koma. Iz seldžuškega obdobja je Petkova mošeja (11. stol.), mošeja Masjed-e Jãme (1236 - 1264), [[bazar]], [[medresa]] [[imam]]a Homeinija (19. stol.) in [[Vrtovi Fin, Kašan|vrtovi Bãgh-e Fin]] (16. stol.)

'''[[Mašhad]]''' je šiitsko sveto mesto, ki leži na SV države in je pomembna romarska pot h grobnici šiitskega imama Reze (umrl leta 817). Tukaj so svetišča z mavzolejem (11. stol.), mošeja Gõhar Šãd (1416 - 1418), Sveti muzej in Rezov muzej.
[[Slika:Pasargades winged man.jpg|thumb|right|250px|Relief Kira II. v Pasargadu]]

'''[[Pasargad]]''' (''Pãsãrgãd''), prva prestolnica ahemenidske Perzije (550 - 518 pr. n. št.) in leži blizu Perzepolisa. Tukaj je grobnica [[Kir II.|Kira Velikega]], ostanki njegove palače, zakladnice in svetišč. Je del Unescove svetovne dediščine.

'''[[Perzepolis]]''' (''Taht-e Jamšĩd'') prestolnica ahemenidske Perzije (518 - 331 pr. n. št.) in leži SV od Širaza na obsežni umetni terasi velikosti 450 x 300 m. Nanjo vodita z reliefi okrašeni stopnišči, tukaj so ostanki zgradb (z reliefi okrašena sprejemna palača Apadana, Darejeva in [[Kserkses I.|Kserksova]] palača, dvorana stotih stebrov in kraljevska zakladnica) ter v skalo vklesana grobnica Artakserksa I. in III. Je del Unescove svetovne dediščine.

'''Qara Kelisã''' (črna cerkev) je armenski [[samostan]] obdan z obzidjem in [[Cerkev (zgradba)|cerkev]] sv. Tadeja iz 12. stol. Leži v gorah južno od Mãkũja v Azerbejdžanu.

'''Kom''' (tudi Qum) je najpomembnejše šiitsko versko in izobraževalno središče v Iranu. Je tudi božja pot h grobu Fatime Masumeh, sestre osmega imama Reze (''Hazrat-e Ma'sumeh'') -  17.stol. Tukaj je še mošeja Azam ter številni mavzoleji, največ iz 14. stol.

'''Soltãnĩye''' (tudi Sultaniye) je manjše mesto blizu Kazvina. Bila je poletna rezidenca mongolske rodbine Ilhanidov. Delno je ohranjena trdnjava iz 14. stol., iz opeke zgrajen osemkotni mavzolej kana Uljajtuja (vladal 1304 - 1314). Je del Unescove svetovne dediščine.

'''[[Širaz]]''' (''Širãz'') je kulturno in gospodarsko središče južnega Irana. Leži v kotlini v gorovju Zagros na nadmorski višini 1540 m. Tukaj sta mavzoleja pesnikov [[Hafis]]a (zgrajen 1936 - 38) in [[Sadi]]ja (1952). Pokriti bazar Vakĩl s [[karavanseraj]]em (1871) in Vakĩlova mošeja (1773), mavzolej šaha Čerãgha (12. st.), Stara petkova mošeja (9. - 14. st.), palača Bãgh-e Nazar (18. st.) s Parsijskim muzejem, Oranžni vrt (Bãgh-e Nerenjestãn - 19. stol.) in Rajski vrt (Bãgh-e Eram) zdaj [[botanični vrt]].

'''[[Tabriz]]''' (''Tãbrĩz'') je središče iranskega dela Azerbajdžana in leži na višini 1340 m. Znamenita je Modra mošeja z [[mozaik]]i iz keramičnih ploščic iz leta 1465, trdnjava iz 14. stol., armenska Marijina cerkev (1785) in Azerbajdžanski muzej.

'''Taht-e Soleimãn''' je nekdanje [[Zaratustrstvo|zoroastrsko]] svetišče iz 13. stol., ki leži ob gorskem jezeru južno do Azerbajdžana. Svetišče ognja  (6. - 7. stol.) in druge verske stavbe ležijo znotraj obzidja.  Je del Unescove svetovne dediščine.

'''[[Teheran]]''' (''Tehrãn'') je glavno mesto od leta 1786. Leži ob vznožju gorovja Elburs na višini 1190 m. Znamenitosti so [[palača Golestan]] (19. stol.), velik pokriti bazar, mošeja Šahid Motahhari (1878 - 90). Na južnem robu mesta stoji Homeinijev mavzolej, na severu pa palača Saadabad, poletna rezidenca zadnjega šaha, danes muzej. Iranski narodni muzej, Iranski muzej stekla in keramike, Narodni muzej draguljev, Muzej preprog in drugi prikazujejo zgodovino te starodavne državne tvorbe.

'''[[Yazd]]''' je mesto ob stari trgovski poti med Isfahanom in Kermanom. Je središče zoroastrske vere s Svetiščem ognja (Ateškade). Druge znamenitosti so še: Petkova mošeja (12. stol.), grobna mošeja dvanajstih imamov (12. st.), vrt Bãgh-e Dowlat s palačami iz 18. stol., v bližini so tudi stolpi tišine in zoroastrsko svetišče ognja Čak Čak.

=== Unescova svetovna dediščina ===
{{glavni|Seznam svetovne dediščine Irana}}
* [[Šahova mošeja, Isfahan|Mejdan-e Emam]] v [[Isfahan]]u &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Meidan Emam, Esfahan|url=http://whc.unesco.org/en/list/115/|website=UNESCO World Heritage Centre|accessdate=2021-06-19|language=en|first=UNESCO World Heritage|last=Centre}}&lt;/ref&gt;
* [[Perzepolis]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Persepolis|url=http://whc.unesco.org/en/list/114/|website=UNESCO World Heritage Centre|accessdate=2021-06-19|language=en|first=UNESCO World Heritage|last=Centre}}&lt;/ref&gt;
* Mesto ruševin [[Čoga Zanbil]] - razvaline svetega mesta kraljevine Elam &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Tchogha Zanbil|url=http://whc.unesco.org/en/list/113/|website=UNESCO World Heritage Centre|accessdate=2021-06-19|language=en|first=UNESCO World Heritage|last=Centre}}&lt;/ref&gt;
* Arheološko najdišče Takt-e Sulajman&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Takht-e Soleyman|url=http://whc.unesco.org/en/list/1077/|website=UNESCO World Heritage Centre|accessdate=2021-06-19|language=en|first=UNESCO World Heritage|last=Centre}}&lt;/ref&gt;
* [[Bam, Iran|Bam]] s kulturno krajino&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Bam and its Cultural Landscape|url=http://whc.unesco.org/en/list/1208/|website=UNESCO World Heritage Centre|accessdate=2021-06-19|language=en|first=UNESCO World Heritage|last=Centre}}&lt;/ref&gt;
* [[Pasargad]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pasargadae|url=http://whc.unesco.org/en/list/1106/|website=UNESCO World Heritage Centre|accessdate=2021-06-19|language=en|first=UNESCO World Heritage|last=Centre}}&lt;/ref&gt;
* [[Sultanija]] - mavzolej Uljajtu&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Soltaniyeh|url=http://whc.unesco.org/en/list/1188/|website=UNESCO World Heritage Centre|accessdate=2021-06-19|language=en|first=UNESCO World Heritage|last=Centre}}&lt;/ref&gt;
* Bisotun - basrelief in klinopis&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Bisotun|url=http://whc.unesco.org/en/list/1222/|website=UNESCO World Heritage Centre|accessdate=2021-06-19|language=en|first=UNESCO World Heritage|last=Centre}}&lt;/ref&gt;
* Armenski samostani v Iranu&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Armenian Monastic Ensembles of Iran|url=http://whc.unesco.org/en/list/1262/|website=UNESCO World Heritage Centre|accessdate=2021-06-19|language=en|first=UNESCO World Heritage|last=Centre}}&lt;/ref&gt;
* Zgodovinski hidravlični sistem mesta Šuštar&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Shushtar Historical Hydraulic System|url=http://whc.unesco.org/en/list/1315/|website=UNESCO World Heritage Centre|accessdate=2021-06-19|language=en|first=UNESCO World Heritage|last=Centre}}&lt;/ref&gt;
* Kanega in grobnica šejka Safija al-Dina v Ardabilu&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Sheikh Safi al-din Khānegāh and Shrine Ensemble in Ardabil|url=http://whc.unesco.org/en/list/1345/|website=UNESCO World Heritage Centre|accessdate=2021-06-19|language=en|first=UNESCO World Heritage|last=Centre}}&lt;/ref&gt;
* Zgodovinski bazar v [[Tabriz]]u&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Tabriz Historic Bazaar Complex|url=http://whc.unesco.org/en/list/1346/|website=UNESCO World Heritage Centre|accessdate=2021-06-19|language=en|first=UNESCO World Heritage|last=Centre}}&lt;/ref&gt;
* [[Perzijski vrtovi]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=The Persian Garden|url=http://whc.unesco.org/en/list/1372/|website=UNESCO World Heritage Centre|accessdate=2021-06-19|language=en|first=UNESCO World Heritage|last=Centre}}&lt;/ref&gt;
* Mavzolej Gonbad-e Kabus  - v bližini ruševin starodavnega mesta Jorjan v severovzhodnem Iranu&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Gonbad-e Qābus|url=http://whc.unesco.org/en/list/1398/|website=UNESCO World Heritage Centre|accessdate=2021-06-19|language=en|first=UNESCO World Heritage|last=Centre}}&lt;/ref&gt;
* [[Petkova mošeja v Isfahanu]] (Masdžed-e Džame&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Masjed-e Jāmé of Isfahan|url=http://whc.unesco.org/en/list/1397/|website=UNESCO World Heritage Centre|accessdate=2021-06-19|language=en|first=UNESCO World Heritage|last=Centre}}&lt;/ref&gt;
* [[Palača Golestan]] v [[Teheran]]u&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Golestan Palace|url=http://whc.unesco.org/en/list/1422/|website=UNESCO World Heritage Centre|accessdate=2021-06-19|language=en|first=UNESCO World Heritage|last=Centre}}&lt;/ref&gt;
* Antično mesto [[Suza, Perzija|Suza]]
* Zgodovinska kulturna krajina Majmand
* Ruševine mesta Šahri Sohte
* Perzijski namakalni sistem [[kanat]]ov
* Puščava [[Dasht-e Lut|Lut]]
* Staro mestno jedro [[Yazd]]a

== Pojasnjevalne opombe ==
&lt;templatestyles src=&quot;Reflist/styles.css&quot; /&gt;&lt;div class=&quot;reflist reflist-lower-alpha&quot;&gt;&lt;references group=&quot;lower-alpha&quot; /&gt;&lt;/div&gt;

== Sklici ==

=== Opombe ===
{{sklici|group=n}}

=== Citations ===
&lt;references /&gt;

== Bibliografija ==
{{Refbegin|30em}}
* {{cite book |last=Axworthy |first=Michael |title=A History of Iran: Empire of the Mind |url=https://archive.org/details/historyofiranemp0000axwo_n7v2 |publisher=Basic Books |year=2008 |isbn=978-0-465-09876-7}}
* {{cite book |last=Foltz |first=Richard |title=Iran in World History |publisher=Oxford University Press |year=2016 |isbn=978-0-19-933550-3}}
* {{cite book | last=Hamzeh'ee | first=M. Reza | title=The Yaresan: a sociological, historical, and religio-historical study of a Kurdish community | publisher=K. Schwarz | publication-place=Berlin | year=1990 | isbn=3-922968-83-X | oclc=23438701 | url=http://menadoc.bibliothek.uni-halle.de/iud/content/structure/1330754 | access-date=26 March 2024 | archive-date=13 October 2023 | archive-url=https://web.archive.org/web/20231013042354/https://menadoc.bibliothek.uni-halle.de/iud/content/structure/1330754 | url-status=live }}
* ''[http://lcweb2.loc.gov/frd/cs/pdf/CS_Iran.pdf Iran: A Country Study] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150622105658/http://lcweb2.loc.gov/frd/cs/pdf/CS_Iran.pdf |date=22 June 2015 }}''. 2008, Washington, DC: [[Library of Congress]], 354 pp.
* {{cite encyclopedia |last=Lawergren |first=Bo |author-link=Bo Lawergren |year=2009 |encyclopedia=[[Encyclopædia Iranica]] |title=Music History i. Pre-Islamic Iran |publisher=[[Brill Publishers]] |location=Leiden |url=https://www.iranicaonline.org/articles/music-history-i-pre-islamic-iran |access-date=5 March 2023 |archive-date=26 March 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230326033715/https://www.iranicaonline.org/articles/music-history-i-pre-islamic-iran |url-status=live }}
* {{Cite encyclopedia |year=1998 |title=Ērān, Ērānڑahr |encyclopedia=Encyclopedia Iranica |publisher=Mazda |location=Costa Mesa |url=http://www.iranicaonline.org/articles/eran-eransah |last=MacKenzie |first=David Niel |volume=8 |access-date=8 August 2011 |archive-date=13 March 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170313095654/http://www.iranicaonline.org/articles/eran-eransah |url-status=live }}
*{{cite book |last=Mikaberidze |first=Alexander |title=Conflict and Conquest in the Islamic World: A Historical Encyclopedia |volume=1 |publisher=ABC-CLIO |year=2011 |isbn=978-1-59884-336-1}}
* {{Cite book |last=Moin |first=Baqer |title=Khomeini: Life of the Ayatollah |publisher=Thomas Dunne Books |year=2000 |isbn=0-312-26490-9 |url=https://archive.org/details/khomeinilifeofay00moin }}
* {{cite book |last1=Fisher |first1=William Bayne |last2=Avery |first2=P. |last3=Hambly |first3=G.R.G |last4=Melville |first4=C. |title=The Cambridge History of Iran |volume=7 |url=https://books.google.com/books?id=H20Xt157iYUC |publisher=Cambridge University Press |location=Cambridge |year=1991 |isbn=978-0-521-20095-0 }}
* {{cite book |last1=Roisman |first1=Joseph |last2=Worthington |first2=Ian |title=A Companion to Ancient Macedonia |publisher=John Wiley and Sons |year=2011 |isbn=978-1-4443-5163-7 |url=https://books.google.com/books?id=QsJ183uUDkMC |access-date=22 August 2017 |archive-date=15 January 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230115223538/https://books.google.com/books?id=QsJ183uUDkMC |url-status=live }}
* {{Cite encyclopedia |year=1987 |title=Aryans |encyclopedia=Encyclopedia Iranica |publisher=Routledge &amp; Kegan Paul |location=New York |url=http://www.iranicaonline.org/articles/aryans |last=Schmitt |first=Rüdiger |volume=2 |pages=684–687 |access-date=11 March 2016 |archive-date=20 April 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190420222159/http://www.iranicaonline.org/articles/aryans |url-status=live }}
*{{Cite encyclopedia |title=IRAJ |encyclopedia=Encyclopaedia Iranica |url=https://www.iranicaonline.org/articles/iraj |last=Shahbazi |first=Alireza Shapour |date=2004 |access-date=26 January 2024 |archive-date=24 February 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240224030714/https://www.iranicaonline.org/articles/iraj |url-status=live }}
*{{Cite book |title=Contemporary Iran: Economy, Society, Politics |last=Tohidi |first=Nayareh |publisher=Oxford University Press |year=2009 |isbn=978-0-19-537849-8 |editor-last=Gheissari |editor-first=Ali |chapter=Ethnicity and Religious Minority Politics in Iran}}
{{Refend}}

== Zunanje povezave ==
* [http://www.leader.ir/langs/en/ The e-office of the Supreme Leader of Iran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160206120424/http://www.leader.ir/langs/en/ |date=6 February 2016 }}
* [http://president.ir/en/ The President of Iran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180627010455/http://president.ir/en/ |date=27 June 2018 }}
* [http://en.iran.ir/ Iran.ir] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090517064110/http://en.iran.ir/ |date=17 May 2009 }} {{in lang|fa}}
* [https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/iran/ Iran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20240505102855/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/iran/ |date=5 May 2024 }}. ''[[The World Factbook]]''. [[Central Intelligence Agency]].
* {{GovPubs|iran}}
* {{Wikiatlas|Iran}}

{{Države Jugozahodne Azije}}
{{OPEC}}
{{Predloga:Iranska zgodovina}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Bližnjevzhodne države]]
[[Kategorija:Srednjevzhodne države]]
[[Kategorija:Srednji vzhod]]
[[Kategorija:Perzijsko govoreče države in ozemlja]]
[[Kategorija:Islamske republike]]
[[Kategorija:Iran|*]]</text>
      <sha1>k3g7zalx2sdbci3qpfabl57dxq98gbu</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Beograd</title>
    <ns>0</ns>
    <id>6448</id>
    <revision>
      <id>6687596</id>
      <parentid>6686911</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T08:29:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>/* Prazgodovina */ np</comment>
      <origin>6687596</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="214748" sha1="i4hl14wwd9o0z3ie93qqv49b4m34g94" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje
|name=Beograd
|native_name={{lang|sr-Cyrl|Београд}}&lt;br /&gt;{{lang|sr-Latn|Beograd}}
|native_name_lang=sr|settlement_type=[[Glavno mesto]]
|official_name=Beograd&lt;br /&gt;{{lang|sr-Cyrl|Град Београд}}&lt;br /&gt;{{lang|sr-Latn|Grad Beograd}}|anthem={{lang|sr-Cyrl|Химна Београду}}&lt;br /&gt;{{lang|sr-Latn|Himna Beogradu}}&lt;br /&gt;
|other_name=
|image_skyline={{multiple image
| border              = infobox
| perrow              = 1/2/3/2/2
| total_width         = 280
| align               = center
| caption_align       = center
| image1              = Panorama Belgrad.jpg
| caption1            = Panorama Beograda s cerkvijo sv. Save v sredini zgoraj
| image2              = Belgrad2006parlament.jpg
| caption2            = Narodna skupščina
| image3              = Novi Dvor (1).JPG
| caption3            = [[Novi dvor|Novi Dvor]]
| image4              = Avalski toranj u Beogradu 2022.jpg
| caption4            = Stolp Avala
| image5              = Belgrade Tower.jpg
| caption5            = Beograjski stolp
| image6              = Kula_Gardoš_(Kula_Sibinjanin_Janka).jpg
| caption6            = Stolp Gardoš
| image7              = Zindan kapija i most.jpg
| caption7            = Beograjska trdnjava
| image8              = Avala zimi.jpg
| caption8            = Spomenik neznanemu junaku
}}
|image_flag=Flag of Belgrade.svg|flag_size=|image_seal=|image_shield=Small Coat of Arms Belgrade.svg|pushpin_map_caption=Položaj znotraj Srbije##Položaj znotraj Evrope
|pushpin_relief=1
|pushpin_map=Serbia#Europe
|subdivision_type=Država
|subdivision_name={{flag|Srbija}}
|subdivision_type1=Mesto
|subdivision_type2=Število občin
|subdivision_name1=Beograd
|subdivision_name2=17|
established_title=Ustanovitev
|established_date=Pred letom 279 pr. n. št. ([[Singidunum]])&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201172 |title=Ancient Period |publisher=City of Belgrade |date=5 October 2000 |access-date=16 November 2010 |archive-date=16 February 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120216090323/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201172 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
|governing_body=Mestna skupščina Beograda
|government_type=
|leader_party=
|leader_title=Župan|
leader_name={{Wikidata|P6}}
|area_footnotes=&lt;ref name=&quot;zavod za statistiku grada beograda&quot; /&gt;
|area_magnitude=
|area_total_km2=389,12
|area_urban_km2=506,14
|area_metro_km2=3234,96
|area_metro_sq_mi=
|area_rank=
|elevation_footnotes=&lt;ref name=&quot;zavod za statistiku grada beograda&quot; /&gt;
|elevation_m=117
|elevation_ft=384
|population_as_of=2022
|population_metro=1.682.720&lt;ref name=&quot;Municipalities and regions of the Republic of Serbia 2025&quot;&gt;{{Cite report |url=https://publikacije.stat.gov.rs/G2025/Pdf/G202513052.pdf |title=ОПШТИНЕ И РЕГИОНИ У РЕПУБЛИЦИ СРБИЈИ 2025: Подаци по општинама и градовима |trans-title=Občije in regije republike Srbije 2025|work=ОПШТИНЕ И РЕГИОНИ У РЕПУБЛИЦИ СРБИЈИ 2025 |trans-work=Municipalities and regions of the Republic of Serbia 2025 |first=N/A |last=N/A|location=Belgrade |publisher=Републички завод за статистику [Statistical Office of the Republic of Serbia] |date=25 December 2025 |access-date=28 January 2026}}&lt;/ref&gt;{{rp|p=18}}
|population_urban=1.298.661&lt;ref name=&quot;census22-age-sex&quot;&gt;{{Cite report |url=https://publikacije.stat.gov.rs/G2023/Pdf/G20234003.pdf |title=СТАРОСТ И ПОЛ: Подаци по насељима |trans-title=STAROST IN SPOL: Podatki po naseljih |work=Попис становништва, домаћинстава и станова 2022. године |trans-work=2022 Census of Population, Households and Dwellings |first=Miladin |last=Kovačević |location=Belgrade |publisher=Републички завод за статистику [Statistical Office fensi the Republic of Serbia] |date=May 2023 |isbn=978-86-6161-230-5 |access-date=21 July 2025 |archive-date=25 May 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230525103423/https://publikacije.stat.gov.rs/G2023/pdf/G20234003.pdf |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;!--I can't find the number 1298661 anywhere in this document. It's possible that it's the result of summing urban areas.--&gt;
| population_total   = 1.197.714&lt;ref name=&quot;census22-ethnicity&quot;&gt;{{Cite report |url=https://publikacije.stat.gov.rs/G2023/Pdf/G20234001.pdf |title=НАЦИОНАЛНА ПРИПАДНОСТ: Подаци по општинама и градовима |trans-title=ETNIČNOST: Podatki po občinah in mestih |work=Попис становништва, домаћинстава и станова 2022. године |trans-work=2022 Census of Population, Households and Dwellings |first=Miladin |last=Kovačević |location=Belgrade |publisher=Републички завод за статистику [Statistical Office of the Republic of Serbia] |date=April 2023 |isbn=978-86-6161-228-2 |access-date=21 July 2025 |archive-date=29 June 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230629092047/https://publikacije.stat.gov.rs/G2023/pdf/G20234001.pdf |url-status=live }}&lt;/ref&gt;{{rp|p=38}}
| population_density_km2 = 3.078
| population_density_urban_km2 = 2.565
| population_density_metro_km2 = 520
|population_demonym=Belgradian (language en)&lt;br&gt;Beograđanin (Београђанин) (m.) &lt;br&gt; Beograđanka (Београђанка) (f.) ([[Serbian language|sr]])
|demographics_type2=BDP {{Nobold|(nominalno, 2024)}}
| demographics2_footnotes = &lt;ref name=&quot;BelgradeGDP24&quot;&gt;{{Cite|title=Регионални бруто домаћи производ, 2024.|publisher=Republički zavod za statistiku Srbije|url=https://publikacije.stat.gov.rs/G2025/Html/G20251324.html|access-date=2026-02-28}}&lt;/ref&gt;
|demographics2_title1=Metro
|demographics2_info1=41,821 milijard [[Ameriški dolar|USD]]
|blank1_name_sec1=[[Human Development Index|HDI]] (2022)
|blank1_info_sec1=0,877&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://globaldatalab.org/shdi/shdi/ |title=Sub-national HDI – Subnational HDI – Global Data Lab |website=globaldatalab.org |access-date=7 June 2019 |archive-date=14 March 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190314102820/https://globaldatalab.org/shdi/shdi/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;br /&gt;{{color|#090|zelo visok}} · [[List of Serbian regions by Human Development Index|1. od srbskih 25 regij]]|postal_code_type=Poštna številka|postal_code=11000
|area_code=+381(0)11
|area_code_type=Področna tel. št.
|registration_plate=BG
|iso_code=RS-00
|website={{URL|http://www.beograd.rs|beograd.rs}}
|timezone1=Central European Time
|blank_name_sec1=Mednarodno letališče
|blank_info_sec1=Letališče Nikola Tesla ([[International Air Transport Association airport code|BEG]])
}}

'''Beograd''' ({{okr|arh.|arhaično, starinsko}} {{jezik-sl|Belgrad, Beligrad, Belgrade}}&lt;ref name=&quot;:02&quot;&gt;{{Navedi knjigo |title=Kronika |last=Vramec|first=Antol |year=1578 |location=Ljubljana|cobiss=71869952|page=101 dlib (48-original)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYMNIJYD}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.termania.net/slovarji/slovar-slovenskih-eksonimov/8262672/belgrad|title=Belgrad - Slovar slovenskih eksonimov|website=termania.net|accessdate=2024-11-20}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal|date=23 May 1888|title=Iz Dunaja|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-04CVYR78|journal=Kmetijske in rokodelske novice|volume=46|issue=21|pages=171-172}}&lt;/ref&gt;) je [[Glavno mesto|glavno]] in [[Seznam mest v Srbiji|največje mesto]] [[Srbija|Srbije]], ki leži ob sotočju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] ter na stičišču [[Panonska nižina|Panonske nižine]] in [[Balkan|Balkanskega polotoka]]. &lt;ref name=&quot;city of belgrade-2&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=1299561 |title=Why invest in Belgrade? |publisher=City of Belgrade |access-date=11 October 2010 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924080008/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=1299561 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Po popisu iz leta 2022 je Beograd imel 1.197.114 prebivalcev, njegovo mestno območje ima 1.298.661 prebivalcev, medtem ko število prebivalcev upravnega območja mesta (ki približno ustreza njegovemu metropolitanskemu območju) znaša 1.681.405 oseb.&lt;ref&gt;{{Cite news |date=2025 |title=Municipalities and regions of the Republic of Serbia 2025. Data by settlements |url=https://publikacije.stat.gov.rs/G2025/Pdf/G202513052.pdf}}&lt;/ref&gt; Je eno največjih mest jugovzhodne Evrope in tretje največje mesto ob reki Donavi.

Beograd je v evropskem in svetovnem merilu eno najstarejših neprekinjeno naseljenih mest. [[Vinčanska kultura]], ena najpomembnejših prazgodovinskih kultur [[Evropa|Evrope]], se je razvila prav na območju Beograda v 6. tisočletju pred našim štetjem. V antiki so regijo naseljevali [[Tračani|Trako]] - [[Dačani]], po letu 279 pred našim štetjem pa so mesto naselili [[Kelti]], ki so ga poimenovali ''[[Singidunum|Singidūn]]''.&lt;ref name=&quot;city of belgrade-3&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=320 |title=Discover Belgrade |publisher=City of Belgrade |access-date=5 May 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090518005044/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=320 |archive-date=18 May 2009 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; Rimljani so ga osvojili pod vladavino [[Gaj Avgust Oktavijan|cesarja Avgusta]] in sredi 2. stoletja je mesto prejelo rimske [[mestne pravice]].&lt;ref name=&quot;rich-1992&quot;/&gt; [[Slovani]] so ga naselili po letu 520, nato pa je večkrat prehajal med [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskim]], [[Karolinško cesarstvo|Frankovskim]] in [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Bolgarskim cesarstvom]] ter [[Ogrska|Ogrsko kraljevino]], dokler ni leta 1284 postal sedež [[Seznam srbskih vladarjev|srbskega kralja]] [[Štefan Dragutin|Stefana Dragutina.]] Beograd je bil v času vladavine [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]] prestolnica [[Srbska despotija|Srbskega despotata]], nato pa ga je njegov naslednik [[Đurađ Branković]] leta 1427 vrnil ogrskemu kralju. Opoldanski zvonovi v podporo ogrski vojski proti [[Osmansko cesarstvo|Osmanskemu cesarstvu]] med obleganjem leta 1456 so do danes ostali razširjena cerkvena tradicija. Leta 1521 so Beograd osvojili Osmani in postal je sedež Smederevskega sandžaka.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.belgradenet.com/belgrade_history_middle_ages.html |title=The History of Belgrade |publisher=BelgradeNet Travel Guide |access-date=5 May 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081230032249/http://www.belgradenet.com/belgrade_history_middle_ages.html |archive-date=30 December 2008 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Pogosto je prehajal iz osmanske v [[Habsburška monarhija|habsburško]] oblast, kar je med osmansko-habsburškimi vojnami imelo za posledico uničenje večine mesta.

Po srbski revoluciji je bil Beograd leta 1841 ponovno imenovan za glavno mesto Srbije. Severni Beograd je do leta 1918 ostal najjužnejše [[Avstro-Ogrska|habsburško]] središče, nato pa je bil priključen mestu, ko so nekdanja avstro-ogrska ozemlja po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] postala del nove [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]]. Beograd je bil glavno mesto [[Jugoslavija|Jugoslavije]] od njenega nastanka do njenega razpada.{{Notetag|Jugoslavija je to ime dobila ob ustavnih spremembah leta 1929. Država je razpadla leta 1992, nakar je državna tvorba Zvezna republika Jugoslavija obstajala pod tem imenom do preimenovanja v Srbijo in Črno goro leta 2003 ter razpadom leta 2006.}} Mesto ima pomembno strateško lego, zanj so se bojevali v 115 vojnah. Tako je bilo v svoji zgodovini najmanj 44-krat uničeno, petkrat bombardirano in večkrat oblegano.&lt;ref name=&quot;nurden-2009&quot;&gt;{{Navedi novice|last=Nurden|first=Robert|url=https://www.independent.co.uk/travel/europe/belgrade-has-risen-from-the-ashes-to-become-the-balkans-party-city-1651037.html|title=Belgrade has risen from the ashes to become the Balkans' party city|work=Independent|location=London|date=22 March 2009|accessdate=5 May 2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090326054925/http://www.independent.co.uk/travel/europe/belgrade-has-risen-from-the-ashes-to-become-the-balkans-party-city-1651037.html|archivedate=26 March 2009}}&lt;/ref&gt;

Beograd ima kot glavno mesto Srbije poseben [[Upravna delitev Srbije|upravni status]] znotraj Srbije.&lt;ref name=&quot;city of belgrade&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201014 |title=Assembly of the City of Belgrade |publisher=City of Belgrade |access-date=10 July 2007 |archive-date=13 January 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150113130104/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201014 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Je sedež centralne vlade, upravnih organov in vladnih ministrstev, pa tudi dom skoraj vseh največjih srbskih podjetij, medijev in znanstvenih ustanov. Beograd je razvrščen kot beta-globalno mesto.&lt;ref&gt;{{cite web |title=The World According to GAWC 2012 |url=http://www.lboro.ac.uk/gawc/world2012t.html |publisher=GAWC |access-date=10 January 2015 |archive-date=20 March 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140320212149/http://www.lboro.ac.uk/gawc/world2012t.html |url-status=live }}&lt;/ref&gt; V mestu se nahajajo Univerzitetni klinični center Srbije, bolnišnični kompleks z eno največjih zmogljivosti na svetu; [[Cerkev sv. Save, Beograd|cerkev svetega Save]], ena največjih pravoslavnih cerkvenih stavb; in beograjska Arena, ena največjih pokritih aren v Evropi.

Beograd je gostil pomembne mednarodne dogodke, kot so Donavska konferenca leta 1948, prvi [[Gibanje neuvrščenih|vrh gibanja neuvrščenih]] (1961), prvo večje srečanje [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|OVSE]] (1977–1978), [[Pesem Evrovizije|tekmovanje za pesem Evrovizije]] ([[Pesem Evrovizije 2008|2008]]), pa tudi športne dogodke, kot so prvo svetovno prvenstvo v vodnih športih FINA (1973), [[Evropsko prvenstvo v nogometu|evropsko prvenstvo UEFA]] ([[Evropsko prvenstvo v nogometu 1976|1976]]), [[Univerzijada|poletna univerzijada]] (2009) in trikrat [[Evropsko prvenstvo v košarki|EuroBasket]] (1961, 1975, [[Evropsko prvenstvo v košarki 2005|2005]]). 21. junija 2023 je bil Beograd potrjen kot gostitelj specializirane razstave BIE - Expo 2027.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bie-paris.org/site/en/about-specialised-expos|title=About|access-date=28 July 2021|archive-date=29 June 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230629230112/https://www.bie-paris.org/site/en/about-specialised-expos|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==

=== Prazgodovina ===
[[Slika:Vinca_clay_figure_02.jpg|levo|sličica|240x240_pik|Figurica [[Vinčanska kultura|vinčanske kulture]], 4000–4500 pr.n.š.]]
Orodja iz obdelanega kamna, ki so jih našli v Zemunu, kažejo, da so območje okoli Beograda v [[Paleolitik|paleolitiku]] in [[Mezolitik|mezolitiku]] naseljevali nomadski nabiralci. Nekatera od teh orodij so musterijske izdelave – pripadajo [[Neandertalec|neandertalcem]] in ne sodobnim ljudem. V bližini območja so odkrili tudi aurignaciensko in gravettiensko orodje, kar kaže na poselitev pred 50.000 in 20.000 leti.&lt;ref&gt;{{Cite journal |last1=Saric |first1=J. |doi=10.2298/STA0858009S |title=Paleolithic and mesolithic finds from profile of the Zemun loess |journal=Starinar |issue=58 |pages=9–27 |year=2008 |doi-access=free}}&lt;/ref&gt; Prvi prebivalci v regiji, ki so se ukvarjali pretežno s kmetijstvom, so povezani z [[Neolitik|neolitsko]] [[Starčevska kultura|starčevsko kulturo]], ki je cvetela med 6200 in 5200 pr. n. št.&lt;ref&gt;{{Cite book |title=Fragmentation in Archaeology: People, Places, and Broken Objects |url=https://archive.org/details/fragmentationina0000chap |last=Chapman |first=John |year=2000 |publisher=Routledge |location=London |isbn=978-0-415-15803-9 |page=[https://archive.org/details/fragmentationina0000chap/page/236 236]}}&lt;/ref&gt; V Beogradu in okolici je več starčevskih najdišč, vključno z istoimenskim najdiščem [[Starčevo, Pančevo|Starčevo]]. Starčevsko kulturo je nasledila [[vinčanska kultura]] (5500–4500 pr. n. št.), razvitejša in na kmetijstvu temelječa kultura, ki je zrasla iz prejšnjih starčevskih naselij in je prav tako poimenovana po najdišču v beograjski regiji (Vinča-Belo Brdo). Vinčanska kultura je znana po svojih zelo velikih naseljih, enih najzgodnejših naselij s stalno naselitvijo in nekaterih največjih v prazgodovinski Evropi.&lt;ref&gt;{{Cite book |title=The Vinča culture of south-east Europe: Studies in chronology, economy and society (2 vols) |last=Chapman |first=John |year=1981 |publisher=BAR |location=Oxford |isbn=0-86054-139-8 |series=BAR International Series |volume=117}}&lt;/ref&gt; Z vinčansko kulturo so povezane tudi antropomorfne figurice, kot je [[Gospa iz Vinče|Vinčanska Gospa]], najstarejša znana [[Bakrena doba|talilnica bakra]] v Evropi&lt;ref&gt;{{Cite book |title=The Vinča culture of south-east Europe: Studies in chronology, economy and society (2 vols) |last=Chapman |first=John |year=1981 |publisher=BAR |location=Oxford |isbn=0-86054-139-8 |series=BAR International Series |volume=117}}&lt;/ref&gt; in proto-pisava, znana kot [[Vinčanski simboli|staroevropska pisava]], katere pojav sega okoli leta 5300 pr. n. š in ki se je razvila pred [[Sumerija|sumersko]] in [[Minojska doba|minojsko]].&lt;ref&gt;{{cite book |last=Haarmann |first=Harald |title=Geschichte der Schrift |publisher=C.H. Beck |year=2002 |isbn=978-3-406-47998-4 |page=20 |language=de}}&lt;/ref&gt; V samem mestu, na Cetinjski ulici, so leta 1890 odkrili lobanjo paleolitskega človeka, datirano v obdobje pred 5000 pr. n. št.&lt;ref&gt;{{cite book |title=Српска породична енциклопедија, књига 3, Ба-Би |trans-title=Srbska družinska enciklopedija, Vol. 3, Ba-Bi |date=2006 |page=116 |editor-first=Radivoje |editor-last=Mikić |publisher=Narodna Knjiga, Politika |isbn=86-331-2732-6}}&lt;/ref&gt;

=== Antika ===
[[Slika:Guardian_of_the_city.jpg|levo|sličica|[[Beograjska trdnjava]], zgrajena v dolgem razdobju od 2. do 18. stoletja, se nahaja na sotočju rek Save in [[Donava|Donave.]]]]
Zgodnje znanje o območju Beograda je izpričano v različnih starodavnih mitih in legendah. Greben s pogledom na sotočje [[Sava|Save]] in Donave je bil na primer opredeljen kot eden od krajev v zgodbi o [[Jazon|Jazonu]] in [[Argonavti|Argonavtih]].&lt;ref&gt;{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=b7RWayXdH0UC&amp;pg=PA3 |title=Belgrade A Cultural History |access-date=16 January 2016 |publisher=[[Oxford University Press]] |isbn=9780199704521 |date=29 October 2008 |archive-date=16 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210416091412/https://books.google.com/books?id=b7RWayXdH0UC&amp;pg=PA3 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |url=https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/turkey/2259344/Jason-and-the-Argonauts-sail-again.html |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220111/https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/turkey/2259344/Jason-and-the-Argonauts-sail-again.html |archive-date=11 January 2022 |url-access=subscription |url-status=live |title=Jason and the Argonauts sail again |access-date=16 January 2016 |newspaper=[[The Daily Telegraph|The Telegraph]]}}{{cbignore}}&lt;/ref&gt; Tudi v antiki so območje naseljevala [[Prazgodovina jugovzhodne Evrope|paleobalkanska plemena]], vključno s [[Tračani]] in [[Donava|Dačani]], ki so vladali večjemu delu beograjske okolice.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.beogradskatvrdjava.co.rs/Belgrade-Fortress-history_2178-74_2176 |title=Belgrade Fortress history |access-date=18 January 2011 |publisher=Public Enterprise &quot;Belgrade Fortress&quot; |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110905092854/http://www.beogradskatvrdjava.co.rs/Belgrade-Fortress-history_2178-74_2176 |archive-date=5 September 2011}}&lt;/ref&gt; Ožje območje Beograda so nekoč naseljevali pripadniki traško-dačanskega plemena Singi;&lt;ref name=&quot;city of belgrade-3&quot;&gt;&lt;/ref&gt; po keltski invaziji leta 279 pr. n. št. so [[Skordiski|Skordisci]] mesto iztrgali iz njihovih rok in ga poimenovali [[Dačani|Singidūn]] (''d|ūn'', trdnjava).&lt;ref name=&quot;city of belgrade-3&quot;/&gt; V letih 34–33 pr. n ''.'' št. je rimska vojska dosegla Beograd. V 1. stoletju našega štetja je postal [[Rimsko cesarstvo|romaniziran]] ''[[Singidunum]]'', do sredine 2. stoletja pa so rimske oblasti mesto razglasile za ''[[municipij]]'', ki se je do konca stoletja razvil v polnopravno ''[[Rimska kolonija|kolonijo]]'' (najvišji mestni razred).&lt;ref name=&quot;rich-1992&quot;&gt;{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=_uMP91pRf0UC&amp;pg=PA113 |title=The City in Late Antiquity |last=Rich |first=John |page=113 |publisher=CRC Press |year=1992 |isbn=978-0-203-13016-2 |access-date=1 October 2020 |archive-date=16 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210416093705/https://books.google.com/books?id=_uMP91pRf0UC&amp;pg=PA113 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Medtem ko se je prvi krščanski [[Seznam rimskih cesarjev|cesar Rima]] – [[Konstantin I. Veliki|Konstantin I.]], znan tudi kot [[Konstantin I. Veliki|Konstantin Veliki]] &lt;ref&gt;{{cite encyclopedia |url=https://www.britannica.com/eb/article-9109633/Constantine-I |title=Constantine I – Britannica Online Encyclopedia |encyclopedia=Britannica.com |archive-url=https://web.archive.org/web/20080618100901/https://www.britannica.com/eb/article-9109633/Constantine-I |archive-date=18 June 2008 |url-status=live |access-date=7 July 2009}}&lt;/ref&gt; – rodil na ozemlju [[Niš|Naissusa]] južno od mesta, se je prvak rimskega krščanstva, Flavij Iovijan (Jovijan/Jovan), rodil v Singidunumu.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://artfl.uchicago.edu/cgi-bin/philologic/getobject.pl?c.25:1:283.harpers |archive-url=https://archive.today/20070813044518/http://artfl.uchicago.edu/cgi-bin/philologic/getobject.pl?c.25:1:283.harpers |url-status=dead |archive-date=13 August 2007 |title=Philologic Results- |publisher=The ARTFL Project |access-date=7 July 2009}}&lt;/ref&gt; Jupijan je ponovno vzpostavil krščanstvo kot uradno religijo [[Rimsko cesarstvo|rimskega cesarstva]] in s tem končal kratkotrajno oživitev tradicionalnih rimskih religij pod svojim predhodnikom [[Julijan (rimski cesar)|Julijanom Odpadnikom]]. Leta 395&amp;nbsp;n. št. je območje prešlo pod oblast Vzhodnega rimskega oziroma [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]].&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201172 |title=History (Ancient Period) |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=16 February 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120216090323/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201172 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Čez Savo, nasproti Singidunuma, je stalo keltsko mesto Taurunum (Zemun); obe sta bili v rimskem in bizantinskem obdobju povezani z mostom.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201172 |title=City of Belgrade – Ancient Period |publisher=Beograd.rs |date=5 October 2000 |access-date=7 July 2009 |archive-date=16 February 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120216090323/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201172 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

=== Srednji vek ===
[[Slika:Bellgrad-Weissenburg_1400.jpg|levo|sličica|Beograd 1400, pred osmansko okupacijo.]]
[[Slika:Byzantine_Empire_Themes_1025-en.svg|levo|sličica|Zemljevid Bizantinskega cesarstva ob smrti Bazilija II. leta 1025. Beograd je bil od leta 1018 po njeni osvojitvi, del Bolgarije.]]
Leta 442 je območje opustošil [[Atila|Hun Atila]].&lt;ref&gt;{{cite book |first1=Gerard |last1=Friell |first2=Stephen |last2=Williams |title=The Rome that Did Not Fall: The Survival of the East in the Fifth Century |url=https://books.google.com/books?id=tGLN47tfT4UC&amp;pg=PA67 |year=1999 |publisher=Psychology Press |isbn=978-0-415-15403-1 |page=67 |access-date=19 October 2015 |archive-date=10 June 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160610173616/https://books.google.com/books?id=tGLN47tfT4UC&amp;pg=PA67 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Leta 471 ga je med pohodom v obmoćke sedanje Italije zavzel [[Teoderik Veliki|Teodorik Veliki]], kralj Ostrogotov.&lt;ref&gt;{{cite book |author=Roy E. H. Mellor |title=Eastern Europe: a geography of the Comecon countries |url=https://books.google.com/books?id=uUoeAAAAMAAJ |year=1975 |publisher=Macmillan |page=43 |isbn=9780333173114 |access-date=19 October 2015 |archive-date=8 May 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160508041945/https://books.google.com/books?id=uUoeAAAAMAAJ |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Ko so Ostrogoti odšli, je mesto napadlo drugo germansko pleme, [[Gepidi]]. Leta 539 so ga ponovno zavzeli Bizantinci. Leta 577 se je v [[Trakija|Trakijo]] in [[Ilirik (rimska provinca)|Ilirik]] zgrnilo približno 100.000 Slovanov, ki so plenili mesta in se nato trajno naselili v regiji.&lt;ref&gt;{{cite book |last=Bury |first=J. B. |author-link=J. B. Bury |url=https://books.google.com/books?id=wDIJNvWb48YC |title=History of the Later Roman Empire from Arcadius to Irene Vol. II |publisher=Cosimo Classics |location=New York |year=2009 |orig-year=1889 |page=117 |isbn=978-1-60520-405-5 |access-date=1 October 2020 |archive-date=4 April 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190404203221/https://books.google.com/books?id=wDIJNvWb48YC |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

[[Avari]] so pod [[Bajan I.|Bajanom I.]] do leta 582 osvojili celotno regijo in njeno novo slovansko prebivalstvo.&lt;ref&gt;''Warriors of the Steppe: a military history of Central Asia, 500 B.C. to 1700'', [https://books.google.com/books?id=yVwsxl_OI18C&amp;pg=PA76 p. 76] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160503013333/https://books.google.com/books?id=yVwsxl_OI18C&amp;pg=PA76 |date=3 May 2016 }}&lt;/ref&gt; Po bizantinski ponovni osvojitvi območja bizantinska kronika ''[[De administrando imperio|De Administrando Imperio]]'' omenja Bele Srbe, ki so se na poti domov ustavili v Beogradu in od ''[[Strateg|stratega]]'' zahtevali ozemlja; prejeli so province na zahodu, proti Jadranu, ki so jim vladali kot podložniki [[Heraklij|Heraklija]] (610–641).&lt;ref&gt;Bohlau, 1964, ''Slavistische Forschungen, Volume 6'', p. 103. University of California.&lt;/ref&gt; Leta 829 je [[Omurtag|kan Omurtag]] lahko Singidunum in njegovo okolico dodal Prvemu bolgarskemu cesarstvu.&lt;ref&gt;''A Concise History of Bulgaria'', R. J. Crampton, Edition 2, revised, Cambridge University Press, 2005, {{ISBN|1139448234}}, p. 10.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Земя на световен кръстопът, Борис Стоев Чолпанов, Изд. на Българската академия на науките, 1993, стр. 39.&lt;/ref&gt; Prvi zapis imena ''Belograd'' se je pojavil 16. aprila 878 v papeškem pismu&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.promacedonia.org/libi/2/gal/2_151.html |title=LIBI, t. II (1960) (2_151.jpg) |publisher=promacedonia.org |access-date=16 July 2015 |archive-date=24 September 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150924124620/http://www.promacedonia.org/libi/2/gal/2_151.html |url-status=live }}&lt;/ref&gt; [[Prvo bolgarsko cesarstvo|bolgarskemu vladarju]] [[Boris I. Bolgarski|Borisu I.]] To ime se pojavlja v več različicah: ''Alba Bulgarica'' v latinščini, ''Griechisch Weissenburg'' v visoki nemščini, ''Nándorfehérvár'' v madžarščini in ''Castelbianco'' v beneščini, med drugimi imeni, vse različice 'bela trdnjava' ali '[[Prvo bolgarsko cesarstvo|bolgarska]] bela trdnjava'.  Nato je bilo mesto približno štiri stoletja bojišče med [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskim cesarstvom]], srednjeveškim [[Ogrska|Ogrskim kraljestvom]] in [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Bolgarskim cesarstvom]].&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.belgradenet.com/belgrade_history_ancient.html |title=The History of Belgrade |publisher=Belgradenet.com |access-date=16 November 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110707223012/http://www.belgradenet.com/belgrade_history_ancient.html |archive-date=7 July 2011 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; [[Bazilij II.]] (976–1025) je v Beogradu namestil garnizijo.&lt;ref&gt;''Byzantium in the year 1000'',[https://books.google.com/books?id=CSZQ-VPFKoMC&amp;pg=PA121 p. 121]&lt;/ref&gt; Mesto je gostilo vojske [[Prva križarska vojna|prve]] in [[Druga križarska vojna|druge križarske vojne]],&lt;ref name=&quot;beligradcom-1934&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.beligrad.com/history.htm |title=How to Conquer Belgrade – History |publisher=Beligrad.com |date=16 December 1934 |access-date=7 July 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090616085512/http://www.beligrad.com/history.htm |archive-date=16 June 2009 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; toda že med [[Tretja križarska vojna|tretjim križarskim pohodom]] je [[Friderik I. Barbarossa|Friderik Barbarossa]] s svojimi 190.000 [[Tretja križarska vojna|križarji]] med prehodom skozi mesto videl Beograd v ruševinah.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.belgradenet.com/belgrade_history.html |title=The History of Belgrade |publisher=Belgradenet.com |access-date=7 July 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090628031001/http://www.belgradenet.com/belgrade_history.html |archive-date=28 June 2009 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Kralj [[Štefan Dragutin]] (vladal 1276–1282) je leta 1284 od svojega tasta [[Štefan V. Ogrski|Štefana V. Ogrskega]] prejel Beograd, ki je postal glavno mesto [[Sremsko kraljestvo|Srema]], vazalne države Ogrske kraljevine. Dragutin (madžarsko: ''Dragutin István'') velja za prvega [[Seznam srbskih vladarjev|srbskega kralja]], ki je vladal Beogradu.&lt;ref name=&quot;beogradrs-4&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201247 |title=History (Medieval Serbian Belgrade) |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924073223/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201247 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Po bitkah na [[Bitka na Marici|Marici (1371)]] in [[Bitka na Kosovskem polju|na Kosovskem polju (1389)]] je Moravska Srbija, južno od Beograda, začela prehajati v sklop [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]].&lt;ref&gt;{{cite encyclopedia |url=https://www.britannica.com/eb/article-9050991/Battle-of-the-Maritsa-River |title=Battle of Maritsa |encyclopedia=Encyclopædia Britannica |access-date=10 July 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070614084904/https://www.britannica.com/eb/article-9050991/Battle-of-the-Maritsa-River |archive-date=14 June 2007 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite encyclopedia |url=https://www.britannica.com/eb/article-9046112/Battle-of-Kosovo |title=Battle of Kosovo |encyclopedia=Encyclopædia Britannica |access-date=10 July 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070626175037/https://www.britannica.com/eb/article-9046112/Battle-of-Kosovo |archive-date=26 June 2007 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Severna območja današnje Srbije so ostala del [[Srbska despotija|Srbske despotovine]] z Beogradom kot glavnim mestom. Mesto je cvetelo pod [[Stefan Lazarević|Stefanom Lazarevićem]], sinom srbskega kneza [[Lazar Hrebeljanović|Lazarja Hrebeljanovića]]. Lazarević je zgradil grad s citadelo in stolpi, od katerih sta ostala le Despotov stolp in zahodno obzidje. Prav tako je utrdil starodavno mestno obzidje, kar je despotovini omogočilo, da se je skoraj 70 let upirala osmanski osvojitvi. V tem času je bil Beograd zatočišče za številne prebivalce Balkana, ki so bežali pred osmansko oblastjo; domneva se, da je v tem obdobju imel med 40.000 in 50.000 prebivalcev. &lt;ref name=&quot;beogradrs-4&quot; /&gt;

[[Slika:Panorama_i_ratna_scena_zauzimanja_Beograda_1521._god.jpg|desno|sličica|230x230_pik|Osvojitev Beograda, 1521ː sultan [[Sulejman I.|Sulejman Veličastni]] je oblegal [[Beograjska trdnjava|beograjsko trdnjavo]]]]

Leta 1427 je Stefanov naslednik [[Đurađ Branković]] vrnil Beograd [[Ogrska|ogrskemu kralju]] in [[Smederevska trdnjava|Smederevo]] postavil za svojo novo prestolnico. Čeprav so Osmani zavzeli večino [[Srbska despotija|Srbske despotade]], je bil Beograd, v madžarščini znan kot Nándorfehérvár, neuspešno oblegan leta 1440&lt;ref name=&quot;beligradcom-1934&quot;/&gt; in 1456.&lt;ref&gt;{{cite book |last=Ćorović |first=Vladimir |author-link=Vladimir Ćorović |title=Istorija srpskog naroda |url=http://www.rastko.org.rs/rastko-bl/istorija/corovic/istorija/index_l.html |year=1997 |publisher=[[Project Rastko]] |location=Banja Luka / Belgrade |language=sr |chapter=V. Despot Đurađ Branković |chapter-url=http://www.rastko.org.rs/rastko-bl/istorija/corovic/istorija/4_5_l.html |access-date=17 July 2007 |isbn=86-7119-101-X |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130319070121/http://www.rastko.org.rs/rastko-bl/istorija/corovic/istorija/index_l.html |archive-date=19 March 2013}}&lt;/ref&gt; Ker je mesto predstavljalo oviro za osmansko napredovanje na Ogrsko, ga je leta 1456 oblegalo več kot 100.000 osmanskih vojakov,&lt;ref name=&quot;belgradenetcom&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.belgradenet.com/belgrade_history_middle_ages.html |title=The History of Belgrade |publisher=Belgradenet.com |access-date=7 July 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081230032249/http://www.belgradenet.com/belgrade_history_middle_ages.html |archive-date=30 December 2008 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; krščanska vojska pod vodstvom ogrske generala [[János Hunyadi|Janeza Hunyadija]] pa ga je uspešno branila.&lt;ref&gt;{{cite web |last=Kovach |first=Tom R. |url=http://www.historynet.com/magazines/military_history/3030796.html |title=Ottoman-Hungarian Wars: Siege of Belgrade in 1456 |work=Military History |access-date=10 July 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070626184935/http://www.historynet.com/magazines/military_history/3030796.html |archive-date=26 June 2007 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; ''Opoldanski zvon,'' ki ga je odredil [[Papež Kalist III.|papež Kalist III.,]] spominja na zmago po vsem krščanskem svetu in je danes kulturni simbol [[Madžarska|Ogrske]].&lt;ref name=&quot;beligradcom-1934&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.mek.oszk.hu/02000/02085/02085.htm |title=Hungary: A Brief History |publisher=Mek.oszk.hu |access-date=16 November 2010 |archive-date=24 October 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181024132929/http://mek.oszk.hu/02000/02085/02085.htm |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

=== Osmanska oblast in avstrijski vpadi ===
[[Slika:Belgrade_1684.jpg|levo|sličica|Beograd leta 1684]]
Sedem desetletij po začetnem obleganju, 28. avgusta 1521, je trdnjavo  s pomočjo 250.000 turških vojakov in več kot 100 ladij končno zavzel [[Sulejman I.|Sulejman Veličastni]]. Nato je bila večina mesta porušena do tal, celotno pravoslavno krščansko prebivalstvo pa so preselili v [[Carigrad|Istanbul]]&lt;ref name=&quot;beligradcom-1934&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |title=Ко су потомци Београђана које је Сулејман Величанствени пре пет векова одвео у Истанбул |url=http://www.rts.rs/page/magazine/ci/story/501/zanimljivosti/4279377/beograd-istambul-sulejman-velicanstveni.html |access-date=4 March 2021 |website=www.rts.rs |publisher=Radio Television of Serbia  |archive-date=4 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210304093012/https://www.rts.rs/page/magazine/ci/story/501/zanimljivosti/4279377/beograd-istambul-sulejman-velicanstveni.html |url-status=live }}&lt;/ref&gt; na območje, ki je od takrat znano kot [[Belgradski gozd]].&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.roughguides.co.uk/website/travel/Destination/content/default.aspx?titleid=104&amp;xid=idh573385336_0211 |archive-url=https://archive.today/20120909184933/http://www.roughguides.co.uk/website/travel/Destination/content/default.aspx?titleid=104&amp;xid=idh573385336_0211 |url-status=dead |archive-date=9 September 2012 |title=The Rough Guide to Turkey: Belgrade Forest |publisher=Rough Guides |access-date=5 May 2009}}&lt;/ref&gt;

Beograd je postal sedež beograjskega [[Ejalet|pašaluka]] (znanega tudi kot Smederevski sandžak) in hitro postal drugo največje osmansko mesto v Evropi; z več kot 100.000 prebivalci ga je prekašal le [[Konstantinopel]].&lt;ref name=&quot;belgradenetcom&quot;/&gt; Osmanska oblast je uvedla [[Osmanska arhitektura|osmansko arhitekturo]], vključno s številnimi mošejami, in mesto je spet oživelo – tokrat pod orientalskim vplivom.&lt;ref name=&quot;beogradrs-3&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201251 |title=History (Turkish and Austrian Rule) |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924061435/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201251 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
[[Slika:Budapest,_Hungarian_National_Museum,_unknown_artist,_Siege_of_Belgrad,_1717.jpg|desno|sličica|Obleganje Beograda (1717) .]]
Leta 1594 so Osmani zatrli velik srbski upor. V povračilo za upor je [[veliki vezir]] [[Kodža Sinan Paša|Sinan paša]] na planoti Vračar ukazal javni sežig [[Relikvija|relikvij]] [[Sveti Sava|svetega Save]]; v 20. stoletju so nato v spomin na ta dogodek zgradili [[Cerkev sv. Save, Beograd|cerkev svetega Save]].&lt;ref&gt;{{cite journal |url=http://balkanologie.revues.org/index494.html?file=1 |title=Nationalism In Construction: The Memorial Church of St. Sava on Vračar Hill In Belgrade |last=Aleksov |first=Bojan |journal=Balkanologie |volume=VII |issue=47 |pages=52–53 |date=December 2003 |access-date=15 September 2010 |archive-date=23 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110723063232/http://balkanologie.revues.org/index494.html?file=1 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Beograd so [[Habsburška monarhija|Habsburžani]], pod vodstvom [[Sveto rimsko cesarstvo|svetorimskih knezov]] Maksimilijana Bavarskega in [[Evgen Savojski|Evgena Savojskega]]&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://razgledanje.tripod.com/tvrdjava/english.htm |title=Belgrade Fortress: History |publisher=Razgledanje.tripod.com |date=23 August 2004 |access-date=7 July 2009 |archive-date=10 September 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150910052943/http://razgledanje.tripod.com/tvrdjava/english.htm |url-status=live }}&lt;/ref&gt; ter [[Feldmaršal|feldmaršala]] [[Ernst Gideon von Laudon|barona Ernsta Gideona von Laudona]] zasedli trikrat (1688–1690, [[Kraljevina Srbija (1718–1739)|1717–1739]], 1789–1791), a so ga Osmani vsakič hitro ponovno zavzeli in ga vsakič precej porušili.&lt;ref name=&quot;beogradrs-3&quot; /&gt; V tem obdobju sta mesto prizadeli dve veliki srbski selitvi ljudstva, v katerih se je več sto tisoč Srbov pod vodstvom dveh srbskih patriarhov skupaj z avstrijskimi vojaki umaknilo v Habsburško cesarstvo ter se naselilo v današnji [[Vojvodina, Srbija|Vojvodini]] in [[Slavonija|Slavoniji]].&lt;ref&gt;{{cite book |chapter-url=http://www.suc.org/culture/library/Oci/tajne-poruke-svetoga-save-16-03-03.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20071023044533/http://www.serbianunity.net/culture/library/Oci/tajne-poruke-svetoga-save-16-03-03.html |archive-date=23 October 2007 |title=Oči u oči |chapter=Tajne poruke svetog Save&quot; Svetosavska crkva i velika seoba Srba 1690. godine |author-link=Dejan Medaković |publisher=BIGZ (online reprint by Serbian Unity Congress library) |location=Belgrade |isbn=978-86-13-00903-0 |last=Medaković |first=Dejan |access-date=17 May 2007 |year=1990 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

=== Kneževina in Kraljevina Srbija ===
[[Slika:Belgrade_Cathedral_&amp;_Landing_Place_1.jpg|levo|sličica|Pogled na Beograd leta 1890]]
Na začetku 19. stoletja je bil Beograd naseljen s pretežno muslimanskim prebivalstvom. Sledi osmanske vladavine in arhitekture – kot so mošeje in [[Bazar|bazarji]] – so ostale pomemben del beograjske mestne podobe v 19. stoletju, celo več desetletij po tem, ko je Srbija od Osmanskega cesarstva prejela avtonomijo.&lt;ref&gt;{{Cite book |title=Basare und Boulevards: Belgrad im 19. Jahrhundert. |last=Mišković |first=Nataša |year=2008 |page=16}}&lt;/ref&gt;

Med [[Prva srbska vstaja|prvo srbsko vstajo]] so se srbski revolucionarji v mestu upirali od 8. januarja 1807 do leta 1813, ko so ga Osmani ponovno zavzeli.&lt;ref name=&quot;beogradrs-2&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201255 |title=History (Liberation of Belgrade) |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924080603/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201255 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Leta 1807 so Turke v Beogradu pobili ali na silo spreobrnili v krščanstvo. Pokol je spodbujala Rusija, da bi utrdila razdor med srbskimi uporniki in [[Visoka porta|Porto]]. Pri tem so na silo spreobrnili v krščanstvo okoli 6000 muslimanov in Judov. Večino mošej so spremenili v cerkve. Muslimani, Judje, Aromuni in Grki so bili podvrženi prisilnemu delu, muslimanske ženske pa so bile na voljo mladim srbskim moškim, nekatere so odpeljali v suženjstvo. Precej jih je kupil Milenko Stojković ter ustanovil svoj harem, s katerim je postal znan. V teh okoliščinah se je Beograd demografsko preoblikoval iz osmanskega v srbskega.&lt;ref name=&quot;AMH&quot;&gt;{{cite book | last=Hoare | first=M.A. | title=Serbia: A Modern History | publisher=Hurst Publishers | year=2024 | page=50}}&lt;/ref&gt; Po [[Druga srbska vstaja|drugi srbski vstaji]] leta 1815 je Srbija dosegla nekakšno suverenost, ki jo je Porta formalno priznala leta 1830.&lt;ref&gt;{{cite journal |title=Nations into States: National Liberations in Former Yugoslavia |last=Pavkovic |first=Aleksandar |journal=National Europe Centre Paper No. 5 |publisher=The Australian National University |date=19 October 2001 |url=https://openresearch-repository.anu.edu.au/bitstream/1885/41654/3/pavkovic.pdf |access-date=13 September 2019 |archive-date=31 March 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200331000615/https://openresearch-repository.anu.edu.au/bitstream/1885/41654/3/pavkovic.pdf |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Razvoj beograjske arhitekture po letu 1815 lahko razdelimo na štiri obdobja. V prvi fazi, ki je trajala od 1815 do 1835, je bil prevladujoči arhitekturni slog še vedno balkanskega značaja z znatnim otomanskim vplivom. Hkrati je zanimanje za vključitev v evropski ''mainstream'' omogočilo razcvet srednje- in zahodnoevropske arhitekture. Med letoma 1835 in 1850 se je število [[Neoklasicizem|neoklasicističnih]] in [[Barok|baročnih]] stavb južno od avstrijske meje znatno povečalo, kar ponazarja katedrala sv. Mihaela (srbsko: ''Saborna crkva)'', dokončana leta 1840. Med letoma 1850 in 1875 je za novo arhitekturo značilen obrat k novo priljubljenemu [[Romantika|romantizmu]], skupaj s starejšimi evropskimi arhitekturnimi slogi. Četrto fazo, značilno za srednjeevropska mesta v zadnji četrtini 19. stoletja, je zaznamoval eklekticistični slog, ki je temeljil na obdobju renesanse in baroka.&lt;ref&gt;{{Cite book |title=Istorija Beograda |editor-last=Antonić |editor-first=Zdravko |year=1995 |pages=263–264}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:Republic_Square_(27420599076).jpg|desno|sličica|300x300_pik|[[Trg republike, Beograd|Trg republike]] danes, levo: [[Narodni muzej Srbije]] – središče: hotel Courtyard by Marriott Beograd – desno: Narodno gledališče.]]

Leta 1841 je knez [[Mihajlo Obrenović]] preselil glavno mesto [[Kneževina Srbija|Kneževine Srbije]] iz [[Kragujevac|Kragujevca]] v Beograd.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.kragujevac.rs/History-152-2 |title=History |publisher=City of Kragujevac |access-date=15 September 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100329035624/http://www.kragujevac.rs/History-152-2 |archive-date=29 March 2010 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201239 |title=History (Important Years Through City History) |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924063201/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201239 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Med svojo prvo vladavino (1815–1839) si je knez Miloš Obrenović prizadeval za širitev mestnega prebivalstva z dodajanjem novih naselij, s ciljem, da bi Beograd postal središče upravnih, vojaških in kulturnih institucij Kneževine, kar mu je na koncu tudi uspelo. Njegov projekt ustvarjanja novega tržnega prostora (Abadžijska čaršija) pa je bil manj uspešen; trgovina se je še naprej odvijala v stoletnih Spodnji in Gornji čaršiji. Kljub temu so bili novi gradbeni projekti značilni za krščanske četrti, saj so starejše muslimanske četrti propadale; od avtonomije Srbije do leta 1863 se je število beograjskih četrti celo zmanjšalo, predvsem zaradi postopnega izginotja muslimanskega prebivalstva mesta. Osmanski mestni zemljevid iz leta 1863 šteje le 9 muslimanskih četrti (''mahal''). Danes so znana imena le petih takšnih sosesk: Ali-pašina, Reis-efendijina, Jahja-pašina, Bajram-begova in Laz Hadži-Mahmudova.&lt;ref&gt;{{Cite book |title=Beogradski odonimi. |last=Radović |first=Srđan |year=2014 |pages=47–48}}&lt;/ref&gt; Po incidentu pri Čukurjevem vodnjaku so Osmani bombardirali Beograd.&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Vesković |first1=Ivana |title=Čukur česma=Čukur fountain |date=2010 |publisher=The Cultural Heritage Protection Institute of the City of Belgrade |location=Belgrade |isbn=978-86-81157-45-9}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:Belgrade_City_Courts_Complex_c._1930.jpg|levo|sličica|Kompleks mestnih sodišč v Beogradu in Narodna skupščina [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]] v gradnji pred [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] .]]
18. aprila 1867 je osmanska vlada ukazala, naj se osmanska garnizija, ki je bila od leta 1826 zadnji predstavnik osmanske suverenosti v Srbiji, umakne s Kalemegdana. Edini pogoj nemočne Porte je bil, da osmanska zastava še naprej plapola nad trdnjavo poleg srbske. Ta dogodek šteje za začetek ''dejanske'' neodvisnosti Srbije.&lt;ref&gt;Stanford J. Shaw and Ezel Kural Shaw, ''History of the Ottoman Empire and Modern Turkey, Volume 2: Reform, Revolution and Republic—The Rise of Modern Turkey, 1808–1975'' (Cambridge University Press, 1977), p. 148.&lt;/ref&gt; V naslednjih letih je imel pomemben vpliv na Beograd urbanist Emilijan Josimović. Leta 1867 je zasnoval regulacijski načrt za mesto, v katerem je predlagal zamenjavo vijugastih mestnih ulic z [[Hipodamov načrt|mrežnim načrtom]]. Zelo pomembna je bila tudi gradnja neodvisnih srbskih političnih in kulturnih ustanov ter mestnih parkov, ki jih je danes veliko. Srbski znanstveniki so v Josimovićevem delu opazili pomemben prelom z osmansko tradicijo. V času osamosvojitve je imel Beograd pretežno osmanski videz, Josimović pa je izjavil, da želi Beograd obnoviti tako, da »prestolnica ne bi ohranila oblike, ki ji jo je dalo barbarstvo«.{{Sfn|Calic|2019|p=18}} Josimović je Beograd zasnoval tako, da bi spominjal na Dunaj, vključno z gradnjo velikih bulvarjev, navdihnjenih z ''Ringstrasse''.{{Sfn|Calic|2019|p=18}} Od osmanskega Beograda sta danes ostali le dve mošeji, citadela in vodnjak z arabskimi napisi.{{Sfn|Calic|2019|p=18}} Vendar pa je tudi Istanbul – glavno mesto države, ki sta ji Beograd in Srbija ''de iure'' še vedno pripadala – doživel podobne spremembe.&lt;ref&gt;{{Cite book |title=Nationalism and Architecture. |editor-last=Quek |editor-first=Raymond |year=2012 |page=97}}&lt;/ref&gt;

Maja 1868 je bil med vožnjo s kočijo po svoji podeželski rezidenci umorjen ''knez'' Mihajlo skupaj s svojo sestrično Anko Konstantinović.&lt;ref&gt;{{cite book |last=Hawkesworth |first=Celia |title=Voices in the Shadows: Women and Verbal Art in Serbia and Bosnia |url=https://archive.org/details/voicesinshadowsw0000hawk |publisher=Central European University Press |year=2000 |isbn=963-9116-62-9 |page=[https://archive.org/details/voicesinshadowsw0000hawk/page/100 101]}}&lt;/ref&gt;

Z razglasitvijo popolne neodvisnosti [[Kneževina Srbija|kneževine]] leta 1878 in njenim preoblikovanjem v [[Kraljevina Srbija (1882–1918)|Kraljevino Srbijo]] leta 1882 je Beograd ponovno postal ključno mesto na Balkanu in se hitro razvijal.&lt;ref name=&quot;beogradrs-2&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;beogradrs&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201259 |title=History (The Capital of Serbia and Yugoslavia) |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924062838/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201259 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Kljub temu so razmere v Srbiji ostale take, da jo lahko pojmujemo kot pretežno agrarno državo, tudi po odprtju železnice do [[Niš|Niša]], drugega največjega mesta v Srbiji. Leta 1900 je imela prestolnica le 70.000 prebivalcev&lt;ref&gt;{{cite web |last=Lahmeyer |first=Jan |url=http://www.populstat.info/Europe/yugoslft.htm |title=The Yugoslav Federation: Historical demographical data of the urban centers |publisher=populstat.info |date=3 February 2003 |access-date=17 May 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071011232754/http://populstat.info/Europe/yugoslft.htm |archive-date=11 October 2007 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; (takrat je Srbija štela 2,5&amp;nbsp;milijona prebivalcev). Kljub temu je do leta 1905 število prebivalcev naraslo na več kot 80.000, do izbruha prve svetovne vojne leta 1914 pa je preseglo 100.000, če ne upoštevamo Zemuna, ki je še vedno pripadal [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]].&lt;ref&gt;{{Cite CE1913|wstitle=Belgrade and Smederevo}}&lt;/ref&gt;

Prvo projekcijo filmov na Balkanu in v Srednji Evropi je junija 1896 v Beogradu izvedel André Carr, predstavnik [[Brata Lumière|bratov Lumière]]. Prve filme o Beogradu je posnel naslednje leto, vendar se niso ohranili.&lt;ref&gt;{{cite book |url=http://www.rastko.org.rs/isk/index_e.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20130319065325/http://www.rastko.org.rs/isk/index_e.html |url-status=dead |archive-date=19 March 2013 |chapter-url=http://www.rastko.org.rs/isk/dkosanovic-cinematography.html |title=The history of Serbian Culture |chapter=Serbian Film and Cinematography (1896–1993) |last=Kosanovic |first=Dejan |isbn=1-870732-31-6 |publisher=Porthill Publishers |access-date=10 July 2007 |year=1995}}&lt;/ref&gt; Prvi stalni kino je bil odprt leta 1909 v Beogradu.&lt;ref&gt;{{Cite book |last=Деретић |first=Јован |url=https://books.google.com/books?id=zI7pAAAACAAJ&amp;q=kulturna+istorija+Srba |title=Културна историја Срба: предавања |date=2005 |page=312 |publisher=Народна књига |isbn=978-86-331-2386-0 |language=en |access-date=1 October 2020 |archive-date=17 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210417205051/https://books.google.com/books?id=zI7pAAAACAAJ&amp;q=kulturna+istorija+Srba |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

=== Prva svetovna vojna: avstrijsko-nemška invazija ===
[[Slika:Bg-7_Panorama_s_Topčiderskog_brda_1920.jpg|sredina|sličica|900x900_pik|Beograd, posnet s Topčiderskega hriba leta 1920.]]
Prva svetovna vojna se je začela 28. julija 1914, ko je Avstro-Ogrska napovedala vojno Srbiji. Večina poznejših balkanskih ofenziv se je zgodila v bližini Beograda. [[Avstro-ogrska vojna mornarica|Avstro-ogrski]] opazovalci so 29. julija 1914 obstreljevali Beograd, [[avstro-ogrska vojska]] pod poveljstvom generala [[Oskar Potiorek|Oskarja Potioreka]] pa ga je 1. decembra zavzela. 16. decembra so ga ponovno zavzele [[Srbska kampanja|srbske čete]] pod poveljstvom maršala [[Radomir Putnik|Radomirja Putnika]]. Po dolgotrajni bitki, ki se je začela 6. oktobra 1915 in je uničila velik del mesta, je Beograd 9. oktobra istega leta padel v roke [[Nemške oborožene sile (1871–1919)|nemških]] in avstro-ogrskih čet pod poveljstvom feldmaršala [[August von Mackensen|Augusta von Mackensena]] .
Mesto so 1. novembra 1918 osvobodile srbske in francoske čete pod poveljstvom francoskega maršala [[Louis-Félix-Marie-François Franchet d'Esperey|Louisa Francheta d'Espèreya]] in [[Aleksander I. Karadžordžević|srbskega prestolonaslednika Aleksandra]]. Beograd, ki je bil kot frontno mesto opustošen, je za nekaj časa izgubil naziv največjega mesta v [[Kraljevina Jugoslavija|kraljestvu]] v korist [[Subotica|Subotice]].&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.balkanology.com/serbia/article_vojvodina.html |title=Serbia :: Vojvodina |publisher=Balkanology |access-date=7 July 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090312085105/http://balkanology.com/serbia/article_vojvodina.html |archive-date=12 March 2009 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;[[Slika:An_old_postcard_from_Belgrade.jpg|desno|sličica|Razglednica iz Beograda (1929)]]
=== Kraljevina Jugoslavija ===
Po vojni je Beograd postal prestolnica nove Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki se je leta 1929 preimenovala v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo.]] Kraljevina je bila razdeljena na [[Banovina|banovine]], Beograd pa je skupaj z Zemunom in [[Pančevo|Pančevom]] tvoril ločeno upravno enoto.&lt;ref&gt;{{ISBN|86-17-09287-4}}: Kosta Nikolić, Nikola Žutić, Momčilo Pavlović, Zorica Špadijer: Историја за трећи разред гимназије, Belgrade, 2002, p. 144.&lt;/ref&gt; V tem obdobju je mesto doživelo hitro rast in opazno modernizacijo. Prebivalstvo Beograda se je do leta 1931 povečalo na 239.000 (z vključitvijo Zemuna), do leta 1940 pa na 320.000 prebivalcev. Stopnja rasti prebivalstva med letoma 1921 in 1948 je v povprečju znašala 4,08 % na leto.&lt;ref&gt;{{cite journal |url=http://scindeks.nb.rs/article.aspx?artid=0350-03730101087P&amp;redirect=ft |title=Industrija i urbani razvoj Beograda |first2=R |last2=Arold |last1=Petrović |first1=Dragan |journal=Industrija |year=2001 |volume=21 |issue=1–4 |pages=87–94 |access-date=10 July 2007 |issn=0350-0373 |format=PDF |id=0350-03730101087P |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20081217212301/http://scindeks.nb.rs/article.aspx?artid=0350-03730101087P&amp;redirect=ft |archive-date=17 December 2008}}&lt;/ref&gt;

Leta 1927 se je odprlo prvo letališče v Beogradu, leta 1929 pa je začela oddajati prva radijska postaja. Pančevski most čez Donavo je bil odprt leta 1935,&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.serbia-info.com/g3/images/1930-50-e.htm |archive-url=https://web.archive.org/web/20080118092237/http://www.serbia-info.com/g3/images/1930-50-e.htm |archive-date=18 January 2008 |title=Twentieth Century – Innovations in Belgrade |publisher=Serbia-info.com (Government of Serbia website) |access-date=21 July 2007 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; most kralja Aleksandra čez Savo pa leta 1934. 3. septembra 1939 je okoli [[Beograjska trdnjava|beograjske trdnjave]] potekala prva [[Velika nagrada Beograda 1939|Velika nagrada Beograda]], zadnja dirka [[Dirke za velike nagrade|za Veliko nagrado avtomobilizma]] pred izbruhom druge svetovne vojne, ki jo je spremljalo 80.000 gledalcev.&lt;ref&gt;{{citation |url=http://www.automagazin.rs/sport/kruzne-trke/10094/poslednji-grand-prix-u-beogradu |title=Poslednji Grand Prix u Beogradu |work=Auto Magazin |date=2 September 2011 |language=sr |access-date=12 December 2012 |archive-date=11 December 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121211042448/http://www.automagazin.rs/sport/kruzne-trke/10094/poslednji-grand-prix-u-beogradu |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Zmagovalec je bil [[Tazio Nuvolari]].&lt;ref&gt;{{citation |last=Krivokapić |first=Branislav |url=http://www.blic.rs/Vesti/Reportaza/121839/Preteca-Formule-1-na-Kalemegdanu |title=Preteča formule 1 na Balkanu |date=22 September 2009 |language=sr |access-date=12 December 2012 |archive-date=20 May 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130520202008/http://www.blic.rs/Vesti/Reportaza/121839/Preteca-Formule-1-na-Kalemegdanu |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

=== Druga svetovna vojna ===
[[Slika:Demonstracije_u_Beogradu_27._marta_1941.jpg|levo|sličica|Beograjčani so 27. marca 1941 demonstrirali v podporo razhodu s [[Trojni pakt|trojnim paktom.]]]]
25. marca 1941 je vlada [[Regent|regenta]] [[Pavel Karađorđević|prestolonaslednika Pavla II.]] podpisala [[trojni pakt]] in se pridružila [[Sile osi|silam osi]], da bi se tako izognila drugi svetovni vojni in med konfliktom ohranila Jugoslavijo nevtralno. Takoj za tem so sledili množični protesti v Beogradu in vojaški [[Državni udar|udar]] pod vodstvom poveljnika letalstva, generala [[Dušan Simović|Dušana Simovića]], ki je [[Peter II. Karađorđević|kralja Petra II.]] razglasil za polnoletnega za vladanje kraljestvu. V odgovor je [[Luftwaffe (Wehrmacht)|Luftwaffe]] 6. aprila 1941 mesto silovito bombardirala, pri čemer je umrlo do 2274 ljudi.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.blic.rs/vesti/beograd/da-nije-bilo-6-aprila-najlepse-srusene-zgrade-beograda/9hjel3n |title=DA NIJE BILO 6. APRILA Najlepše srušene zgrade Beograda |date=25 November 2015 |access-date=29 March 2017 |archive-date=5 April 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170405182628/http://www.blic.rs/vesti/beograd/da-nije-bilo-6-aprila-najlepse-srusene-zgrade-beograda/9hjel3n |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=Xbg6AQAAQBAJ&amp;pg=PA84 |title=Lovački avioni Drugog svetskog rata |first=Samir |last=Aslani |date=1 June 2004 |publisher=Samir Aslani |via=Google Books |isbn=9788690553501 |access-date=29 March 2017 |archive-date=25 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210225222859/https://books.google.com/books?id=Xbg6AQAAQBAJ&amp;pg=PA84 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |chapter-url=http://www.history.army.mil/books/wwii/balkan/20_260_2.htm |title=The German campaign in the Balkans (Spring 1941) |chapter=Part Two the Yugoslav Campaign |publisher=[[United States Army Center of Military History]] |url=http://www.history.army.mil/books/wwii/balkan/intro.htm |access-date=7 July 2009 |id=CMH Pub 104-4 |year=1986 |orig-year=1953 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090619234443/http://history.army.mil/books/wwii/balkan/intro.htm |archive-date=19 June 2009 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Jugoslavijo so nato [[Aprilska vojna|napadle]] [[Tretji rajh|nemške]], [[Kraljevina Italija|italijanske]], madžarske in bolgarske sile. Beograd so zavzeli z zvijačo; šest nemških vojakov pod vodstvom častnika Fritza Klingenberga se je pretvarjalo, da so predstavniki grozeče velike sile, in mesto prisililo k kapitulaciji.&lt;ref&gt;Taking Belgrade by bluff. By: Heaton, Colin D., World War II, 08984204, Jan98, Vol. 12, Issue 5&lt;/ref&gt;
[[Slika:Bombardovanje_Beograda_62.jpg|desno|sličica|Ruševine v Beogradu po nemškem bombardiranju leta 1941]]

Beograd je istega meseca bolj neposredno zasedla [[Heer (Wehrmacht)|nemška vojska]] in postal sedež marionetnega Nedićevega režima, ki ga je vodil general z istim imenom.&lt;ref&gt;{{cite encyclopedia |url=https://www.ushmm.org/wlc/en/article.php?ModuleId=10005456 |title=Axis Invasion of Yugoslavia |encyclopedia=Holocaust Encyclopedia |publisher=United States Holocaust Memorial Museum |access-date=19 April 2016 |archive-date=3 May 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160503181152/https://www.ushmm.org/wlc/en/article.php?ModuleId=10005456 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Nekateri deli današnjega Beograda so bili vključeni v [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisno državo Hrvaško]] v okupirani Jugoslaviji, še eni marionetni državi, kjer je [[Ustaši|ustaški]] režim izvajal genocid nad Srbi.&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Barić |first=Nikica |year=2011 |title=Politika Nezavisne Države Hrvatske prema Srbiji |publisher=Institut za savremenu istoriju |journal=Istorija 20. Veka |volume=29 |issue=1 |pages=115–126 |doi=10.29362/ist20veka.2011.1.bar.115-126|doi-access=free}}&lt;/ref&gt;

Poleti in jeseni 1941 so Nemci v povračilo za gverilske napade izvedli več pobojev beograjskih meščanov; zlasti so člane judovske skupnosti množično streljali po ukazu generala [[Franz Boehme|Franza Böhmeja]], nemškega vojaškega guvernerja Srbije. Böhme je strogo uveljavljal pravilo, da je bilo za vsakega ubitega Nemca ustreljenih 100 Srbov ali Judov.&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Rubenstein |first1=Richard L |last2=Roth |first2=John King |title=Approaches to Auschwitz: The Holocaust and Its Legacy |year=2003 |publisher=Westminster John Knox Press |isbn=0-664-22353-2 |page=170 |url=https://www.questia.com/library/book/approaches-to-auschwitz-the-holocaust-and-its-legacy-by-john-k-roth-richard-l-rubenstein.jsp |archive-url=https://web.archive.org/web/20081013012423/http://www.questia.com/library/book/approaches-to-auschwitz-the-holocaust-and-its-legacy-by-john-k-roth-richard-l-rubenstein.jsp |url-status=dead |archive-date=13 October 2008}}&lt;/ref&gt; Beograd je postal prvo mesto v Evropi, ki so ga nacistične okupacijske sile razglasile za mesto brez Judov, ''judenfrei''.&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Morton |first1=J. |last2=Forage |first2=P. |last3=Bianchini |first3=S. |last4=Nation |first4=R. |title=Reflections on the Balkan Wars: Ten Years After the Break-Up of Yugoslavia |date=2004 |publisher=Springer |isbn=978-1-40398-020-5 |page=5 |url=https://books.google.com/books?id=ZfPFAAAAQBAJ&amp;pg=PA5 |access-date=27 May 2020 |archive-date=16 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210416081357/https://books.google.com/books?id=ZfPFAAAAQBAJ&amp;pg=PA5 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; V mestu je delovalo tudi odporniško gibanje, ki ga je od leta 1941 do svoje aretacije leta 1943 vodil major Žarko Todorović.&lt;ref&gt;[https://znaci.org/00001/4_14_1_6.htm Zbornik dokumenata vojnoistorijskog instituta: TOM XIV, Knjiga 1] {{Webarchive |url=https://web.archive.org/web/20111005185357/http://www.znaci.net/00001/4_14_1_6.htm |date=5 October 2011 }}, znaci.net; accessed 15 March 2016.&lt;/ref&gt;

Tako kot [[Rotterdam]], ki ga je nemško in zavezniško bombardiranje opustošilo dvakrat, so drugič Beograd med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] ponovno bombardirali [[Zavezniki druge svetovne vojne|zavezniki]] 16. aprila 1944 (na [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavno veliko]] [[Velika noč|noč]]), pri čemer je umrlo najmanj 1100 oseb.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.spc.rs/eng/anniversary_allied_bomb_attacks_against_belgrade |title=Anniversary of the Allied Bomb Attacks Against Belgrade |publisher=Radio-Television of Serbia |date=17 April 2008 |access-date=5 May 2009 |archive-date=6 September 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150906090715/http://www.spc.rs/eng/anniversary_allied_bomb_attacks_against_belgrade |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Večina mesta je ostala pod nemško okupacijo do 20. oktobra 1944, ko sta ga osvobodila [[Rdeča armada]] in [[jugoslovanski partizani]].

29. novembra 1945 je maršal [[Josip Broz - Tito|Josip Broz Tito]] v Beogradu razglasil [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo]] (kasneje 7. aprila 1963 preimenovano v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistično federativno republiko Jugoslavijo]]).&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.napredniklub.org/tekstovi.php?subaction=showfull&amp;id=1255532834&amp;archive=&amp;start_from=&amp;ucat=1&amp; |title=Tekstovi (Texts) |publisher=Napredniklub.org |access-date=16 November 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727110857/http://www.napredniklub.org/tekstovi.php?subaction=showfull&amp;id=1255532834&amp;archive=&amp;start_from=&amp;ucat=1&amp; |archive-date=27 July 2011}}&lt;/ref&gt;

=== Socialistična Jugoslavija ===
Ko se je druga svetovna vojna končala, je v mestu ostalo 11.500 porušenih stanovanjskih enot.&lt;ref&gt;{{Citation |title=Rastao je na ruševinama (reprint on 20 October 2017) |trans-title=(Beograd) vrtnica na ruševinah |newspaper=Politika |language=sr |date=20 October 1967}}&lt;/ref&gt; V povojnem obdobju je Beograd hitro rasel kot prestolnica [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|obnovljene Jugoslavije]] in se razvil v pomembno industrijsko središče.&lt;ref name=&quot;beogradrs&quot;/&gt;
[[Slika:Konferencija_Pokreta_nesvrstanih_1961._godine.jpg|levo|sličica|Prva vrhovna konferenca [[Gibanje neuvrščenih|gibanja neuvrščenih]] je potekala septembra 1961 v Beogradu v [[Jugoslavija|Jugoslaviji]].]]

Leta 1948 se je začela gradnja Novega Beograda. V poznih štiridesetih in petdesetih letih prejšnjega stoletja si je novi režim prizadeval za obnovo Beograda v modernističnem slogu po navdihu [[Le Corbusier|Le Corbusierja]], da bi s tem pokazali, da je Jugoslavija v ospredju napredka.{{Sfn|Calic|2019|p=196}} Leta 1958 je v Beogradu začela oddajati prva televizijska postaja. Leta 1961 je Beograd pod Titovim predsedovanjem gostil prvo in ustanovno konferenco [[Gibanje neuvrščenih|gibanja neuvrščenih]].{{Sfn|Norris|2008|p=134}} Leta 1962 so odprli [[letališče Nikola Tesla Beograd|zdajšnje letališče Nikola Tesla]]. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja so zgradili številne prestižne stavbe, kot so stavba parlamenta, stolpi Ušće, ki so služili kot sedež Centralnega komiteja Zveze komunistov, in hotel Jugoslavija. {{Sfn|Calic|2019|p=196}} Ameriški novinar časopisa ''[[The Washington Post|Washington Post]]'' je leta 1967 zapisal: »Beograd je živahno, lahkomiselno, hrupno in natrpano mesto v primerjavi s tistim, ki se ga spominjam izpred dvajsetih let.« {{Sfn|Calic|2019|p=196}} Leta 1964 se je Tito lotil politike »tržnega socializma«, ki je omogočila sobivanje kapitalizma s komunizmom. Posledično so bili zahodni obiskovalci Beograda v poznih šestdesetih letih prejšnjega stoletja osupli, ko so videli, da so na glavnih ulicah prevladovali ogromni in kričeči oglasni panoji, ki so promovirali zahodne blagovne znamke, kot so Coca-Cola, Volkswagen, Siemens in Pan Am, kar je Beogradu dajalo zelo zahodnjaški pridih.{{Sfn|Calic|2019|p=196}} Podobno so Beograjčane v šestdesetih letih prejšnjega stoletja opisovali kot zelo modno zahodnjaško oblačene, obiskovalci pa so opazili, da so bile številne ženske obsedene z beljenjem las na svetlo.{{Sfn|Calic|2019|p=196}} Nemška zgodovinarka Marie-Jannine Calic je zapisala, da je v Beogradu v šestdesetih letih prejšnjega stoletja »na ulicah, trgih in v številnih kavarnah vladal živahen vrvež«.{{Sfn|Calic|2019|p=196}} Opozorila je tudi, da ima središče Beograda zelo sodoben videz, vendar da se »ob mogočnih bulvarjih stiskajo bedne trgovinice, ki prodajajo blago, kovinsko blago in posodo, poleg umazanih delavnic čevljarjev, srebrnarjev ter izdelovalcev sveč«.{{Sfn|Calic|2019|p=197}} Na obrobju Beograda je vladal polpodeželski vtis, saj so se po ulicah sprehajale kokoši in krave, medtem ko so ljudje živeli v hudi revščini in se preživljali kot krošnjarji, potujoči glasbeniki, nabiralci cunj, berači, čistilci čevljev, brusilci škarij, občasni delavci in drugi obrobni poklici.{{Sfn|Calic|2019|p=197}} Leta 1968 so večji študentski protesti privedli do več uličnih spopadov med študenti in policijo.&lt;ref&gt;{{citation |url=http://www.boell.eu/downloads/mai_68_uk.pdf |page=49 |last=Popov |first=Nebojša |title=Belgrade, June 1968 |journal=1968 Revisited: 40 Years of Protest Movements |publisher=Heinrich Böll Foundation |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130618055051/http://www.boell.eu/downloads/mai_68_uk.pdf |archive-date=18 June 2013}}&lt;/ref&gt; 

Leta 1969 je prebivalstvo Beograda prvič preseglo mejo enega milijona.{{Sfn|Calic|2019|p=195}} Povečanje prebivalstva je bilo v veliki meri posledica selitve ljudi s podeželja v Beograd, saj je bilo leta 1969 ocenjeno, da sta se dva od treh Beograjčanov rodila na podeželju.{{Sfn|Calic|2019|p=195}} Povečanje prebivalstva v šestdesetih letih prejšnjega stoletja je povzročilo resne socialne napetosti, saj se je v Beograd selilo vse več ljudi, hitreje, kot so se gradila stanovanja, kar je povzročilo stanovanjsko krizo.{{Sfn|Calic|2019|p=197}} Jugoslovanski popis prebivalstva leta 1961 je pokazal, da je v Beogradu v povprečju živelo 2,5 osebe na sobo v primerjavi s povprečjem 1,6 osebe na sobo v preostalem delu Jugoslavije.{{Sfn|Calic|2019|p=197}} Leta 1965 je bilo ocenjeno, da v Beogradu primanjkuje 50.000 stanovanjskih enot, zaradi česar so si mnogi ljudje zgradili nezakonite improvizirane domove v trgovinah, kleteh, pralnicah in celo jaških dvigal, medtem ko so si na obrobju Beograda ljudje gradili lesene koče in vikendice.{{Sfn|Calic|2019|p=197}} Župan Beograda Branko Pešić je leta 1965 novinarju povedal: »V zadnjih sedmih ali osmih letih je v Beograd vsako leto prišlo od 20.000 do 30.000 ljudi. To je enako celotnemu majhnemu mestu ... In vsi ti ljudje nekje najdejo zavetje, se nekam zavlečejo. Nekateri dobijo stanovanje, vendar je to najmanjši odstotek. Veliko število jih je prisiljenih ... živeti v kleteh, v nehigienskih stanovanjih in barakah. In kdor tega še ni videl, bi moral vsekakor videti, kako to izgleda ... Nekaj takega v Afriki sploh ne obstaja.«{{Sfn|Calic|2019|p=197}}

Leta 1972 se je Beograd soočil z izbruhom [[Črne koze|črnih koz]], zadnjim večjim izbruhom [[Črne koze|črnih koz]] v [[Evropa|Evropi]] po drugi svetovni vojni.&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Trifunović |first=Vesna |title=Temporality and discontinuity as aspects of smallpox outbreak in Yugoslavia |journal=Glasnik Etnografskog instituta SANU |date=July 2018 |volume=65 |issue=1 |pages=127–145 |doi=10.2298/GEI1701127T|doi-access=free|hdl=21.15107/rcub_dais_7666 |hdl-access=free }}&lt;/ref&gt; Med oktobrom 1977 in marcem 1978 je mesto gostilo prvo večje srečanje [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi]] z namenom izvajanja [[Helsinška sklepna listina o varnosti in sodelovanju v Evropi|Helsinških sporazumov]] iz leta 1977, leta 1980 pa je Beograd gostil [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|Generalno konferenco UNESCO]].&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Bilandžić |first1=Vladimir |last2=Dahlmann |first2=Dittmar |last3=Kosanović |first3=Milan |title=From Helsinki to Belgrade: The First CSCE Follow-up Meeting and the Crisis of Détente |publisher=Vandenhoeck &amp; Ruprecht |isbn=9783899719383 |year=2012 |pages=163–184}}&lt;/ref&gt; Josip Broz Tito je umrl maja 1980, njegovega [[Smrt in pogreb Josipa Broza - Tita|pogreba]] v Beogradu pa so se udeležili visoki uradniki in državne delegacije iz 128 od 154 članic Združenih narodov z vsega sveta, zaradi česar je postal eden največjih pogrebov v zgodovini.&lt;ref&gt;{{cite book |title=Tito: A Biography |last=Ridley |first=Jasper |year=1996 |publisher=Constable |isbn=0-09-475610-4 |page=19}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:Beograd_-_Zgrade_Generalštaba_Vojske_Srbije_i_Crne_Gore_i_Ministarstva_odbrane_(43221947840).jpg|alt=|desno|sličica|Stavba generalštaba, poškodovana med [[Operacija Zavezniška sila|bombardiranjem Nata leta 1999.]] Strateška lega Beograda, zaradi katere se je zanj bojevalo v 115 vojnah in je bil v svoji 7000-letni zgodovini 44-krat porušen do tal, postavlja Beograd v vlogo enega največkrat uničenih mest. Zaradi cikla uničenja in obnove si je prislužil vzdevek &quot;Beli feniks&quot; in je pomembno oblikoval njegovo zgodovino in urbano pokrajino.]]

=== Razpad Jugoslavije ===
9. marca 1991 so v mestu pod vodstvom [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] potekale množične demonstracije proti [[Slobodan Milošević|Slobodanu Miloševiću]].&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.mc.rs/prvi-udarac-milosevicevom-rezimu.6.html?eventId=24600 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190814193726/http://www.mc.rs/prvi-udarac-milosevicevom-rezimu.6.html%3FeventId%3D24600 |url-status=dead |archive-date=14 August 2019 |title=Prvi udarac Miloševićevom režimu |work=[[Danas (newspaper)|Danas]] |date=9 March 2006 |language=sr |access-date=10 July 2007}}&lt;/ref&gt; Po poročanju različnih medijev naj bi bilo na ulicah med 100.000 in 150.000 ljudi.&lt;ref&gt;{{cite magazine |last=Graff |first=James L. |url=http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,972607-1,00.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20070930073731/http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,972607-1,00.html |url-status=dead |archive-date=30 September 2007 |title=Yugoslavia: Mass bedlam in Belgrade |magazine=[[Time (magazine)|Time]] |date=25 March 1991 |access-date=10 July 2007}}&lt;/ref&gt; Med protesti sta bili ubiti dve osebi, 203 osebe so ranili in 108 aretirali, pozneje istega dne pa so na ulice napotili tanke, da bi vzpostavili red.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.vreme.com/arhiva_html/450/2.html |title=Srbija na mitinzima (1990–1999) |work=[[Vreme]] |date=21 August 1999 |language=sr |access-date=10 July 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070619005413/http://www.vreme.com/arhiva_html/450/2.html |archive-date=19 June 2007 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; V Beogradu je bilo veliko protivojnih protestov, največji pa je bil posvečen solidarnosti z žrtvami iz [[Obleganje Sarajeva|obleganega Sarajeva]].&lt;ref&gt;{{cite book |title=Burn This House: The Making and Unmaking of Yugoslavia |url=https://archive.org/details/burnthishousemak00udov |url-access=limited |first1=Jasminka |last1=Udovicki |first2=James |last2=Ridgeway |publisher=[[Duke University Press]] |year=2000 |isbn=9781136764820 |location=Durham, North Carolina |pages=[https://archive.org/details/burnthishousemak00udov/page/n265 255]-266}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Fridman |first1=Orli |title='It was like fighting a war with our own people': anti-war activism in Serbia during the 1990s |journal=The Journal of Nationalism and Ethnicity |year=2010 |volume=39 |issue=4 |pages=507–522 |doi=10.1080/00905992.2011.579953 |s2cid=153467930}}&lt;/ref&gt; Nadaljnji protivladni protesti so v Beogradu potekali od novembra 1996 do februarja 1997 proti isti vladi po domnevnih volilnih goljufijah na lokalnih volitvah.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201267 |title=History (Disintegration Years 1988–2000) |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924063500/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201267 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Ti protesti so na oblast pripeljali [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]], prvega župana Beograda po drugi svetovni vojni, ki ni pripadal [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezi komunistov Jugoslavije]] ali njeni kasnejši veji, Socialistični partiji Srbije.&lt;ref&gt;{{cite news |last=Perlez |first=Jane |url=https://select.nytimes.com/gst/abstract.html?res=F40616F83B5A0C708EDDAB0894DF494D81 |title=New Mayor of Belgrade: A Serbian Chameleon |newspaper=[[The New York Times]] |date=23 February 1997 |access-date=17 May 2007}}&lt;/ref&gt;

Leta 1999, med vojno na Kosovu, je bila v [[Operacija Zavezniška sila|bombardiranju Nata]] tarča številnih stavb v Beogradu. Med bombardiranimi mesti so bile nekatere ministrske stavbe, stavba RTS, bolnišnice, hotel Jugoslavija, stavba Centralnega komiteja, Avalski stolp in kitajsko veleposlaništvo.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201271 |title=NATO bombing |publisher=Beograd.rs |access-date=17 May 2007 |archive-date=16 August 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150816025147/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201271 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Zaradi bombardiranja Nata je bilo v Srbiji in Črni gori ubitih med 500&lt;ref&gt;{{Cite news| newspaper=Washington Post| url=https://www.washingtonpost.com/wp-srv/WPcap/2000-02/07/000r-020700-idx.html| date=February 7, 2000| title=Report Says NATO Bombing Killed 500 Civilians in Yugoslavia| author=Bradley Graham| page=A02| archive-date=11 January 2022| access-date=2 August 2024| archive-url=https://web.archive.org/web/20220111221506/https://www.washingtonpost.com/wp-srv/WPcap/2000-02/07/000r-020700-idx.html| url-status=live}}&lt;/ref&gt; in 2000 civilistov&lt;ref&gt;{{Cite web |title=220. Bombing to Bring Peace |url=https://www.wilsoncenter.org/publication/220-bombing-to-bring-peace |access-date=2023-01-29 |website=www.wilsoncenter.org |date=7 July 2011 |language=en |archive-date=29 January 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230129152924/https://www.wilsoncenter.org/publication/220-bombing-to-bring-peace |url-status=live }}&lt;/ref&gt;, od tega 27 v Beogradu.&lt;ref&gt;{{Cite web| url=https://www.hlc-rdc.org/db/nato/index.html| work=[[Humanitarian Law Center]]| title=Ljudski gubici u NATO bombardovanju (Srbija, Kosovo i Crna Gora)| date=March 23, 2018}}&lt;/ref&gt; Po [[Vojne v nekdanji Jugoslaviji|vojnah v nekdanji Jugoslaviji]] je Srbija postala dom največjega števila [[Begunec|beguncev]] in notranje razseljenih oseb v Evropi, saj se je več kot tretjina teh beguncev naselila v Beogradu.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Serbia: Europe's largest proctracted refugee situation |url=http://www.osce.org/serbia/24323?download=true |publisher=[[Organization for Security and Co-operation in Europe|OSCE]] |access-date=5 May 2020 |archive-date=26 March 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170326082139/http://www.osce.org/serbia/24323?download=true |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |author1=S. Cross|author2=S. Kentera|author3=R. Vukadinovic|author4=R. Nation |title=Shaping South East Europe's Security Community for the Twenty-First Century: Trust, Partnership, Integration |url=https://books.google.com/books?id=el-YZHB8hzYC&amp;pg=PP1 |access-date=5 May 2020 |date=7 May 2013 |publisher=[[Springer Science+Business Media|Springer]] |page=169 |isbn=9781137010209 |archive-date=26 March 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170326082403/https://books.google.rs/books?id=el-YZHB8hzYC&amp;lpg=PP1&amp;pg=PP1 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://www.refworld.org/docid/3ae6a8b92c.html |title=U.S. Committee for Refugees World Refugee Survey 1998 – Yugoslavia |publisher=[[U.S. Committee for Refugees and Immigrants]] |access-date=5 May 2020 |archive-date=2 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210302142950/https://www.refworld.org/docid/3ae6a8b92c.html |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |title=Housing and Property Rights in Bosnia and Herzegovina, Croatia and Serbia, and Montenegro |first1=Veljko |last1=Mikelić |publisher=[[United Nations Human Settlements Programme]] |year=2005 |isbn=9789211317848 |page=120}}&lt;/ref&gt;

Po predsedniških volitvah leta 2000 je bil Beograd prizorišče večjih javnih protestov, ki se jih je udeležilo več kot pol milijona ljudi. Te demonstracije so v okviru gibanja [[Otpor!|Otpor]] privedle do odstavitve predsednika Miloševića.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2007&amp;mm=10&amp;dd=05&amp;nav_category=90&amp;nav_id=44315 |title=Parties, citizens mark October 5 |publisher=B92 |date=5 October 2007 |access-date=7 May 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090418190114/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2007&amp;mm=10&amp;dd=05&amp;nav_category=90&amp;nav_id=44315 |archive-date=18 April 2009 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201275 |title=October 5, 2000 |publisher=City of Belgrade |access-date=7 May 2009 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924062458/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201275 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

=== Nedavno obdobje ===
[[Slika:Belgrade_Waterfront_(Београд_на_води).jpg|levo|sličica|Beogradska obala]]
Leta 2014 sta [[Vlada Republike Srbije|srbska vlada]] in njen [[Združeni arabski emirati|emiratski]] partner, Eagle Hills Properties, začela projekt urbane prenove Belgrade Waterfront. Srbska vlada in njeni emiratski partnerji naj bi skupaj vložili približno 3,5 milijarde evrov.&lt;ref&gt;{{cite news |url=http://www.blic.rs/Vesti/Ekonomija/435629/Ovako-ce-izgledati-Beograd-na-vodi |title=Ovako će izgledati &quot;Beograd na vodi&quot; |publisher=Blic.rs |date=19 January 2014 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20140222204657/http://www.blic.rs/Vesti/Ekonomija/435629/Ovako-ce-izgledati-Beograd-na-vodi |archive-date=22 February 2014}}&lt;/ref&gt; Projekt vključuje poslovne in razkošne stanovanjske stavbe, petzvezdične hotele, nakupovalno središče in predvideni »Beogradski stolp«. Vendar je projekt precej kontroverzen – še vedno obstaja precej negotovosti glede njegovega financiranja, nujnosti, projektu pa očitajo tudi pomanjkanje skladnosti njegove arhitekture s preostankom mesta.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://www.forbes.com/sites/wadeshepard/2016/12/08/inside-abu-dhabis-bad-joke-the-belgrade-waterfront-project/#49c14d826c12 |title=A Look at Abu Dhabi's 'Bad Joke': The Belgrade Waterfront Project |website=[[Forbes]] |access-date=7 November 2017 |archive-date=7 November 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171107172658/https://www.forbes.com/sites/wadeshepard/2016/12/08/inside-abu-dhabis-bad-joke-the-belgrade-waterfront-project/#49c14d826c12 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Poleg beograjskega nabrežja se mesto hitro razvija in obnavlja, zlasti na območju Novega Beograda, kjer so (od leta 2020) gradili stanovanjske in poslovne stavbe za podporo cvetočemu beograjskemu IT sektorju, ki je zdaj ena največjih gospodarskih panog v Srbiji. Septembra 2020 je bilo v Beogradu približno 2000 aktivnih gradbišč.&lt;ref&gt;{{cite web |last=Online |first=Piše: Danas |date=19 September 2020 |title=Vesić: U Beogradu se ove godine gradi više nego lane |url=https://www.danas.rs/beograd/vesic-u-beogradu-se-ove-godine-gradi-vise-nego-lane/ |access-date=22 December 2020 |website=Dnevni list Danas |language=sr-RS |archive-date=23 October 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201023014923/https://www.danas.rs/beograd/vesic-u-beogradu-se-ove-godine-gradi-vise-nego-lane/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;  Mestni proračun za leto 2023 je znašal 205,5 milijarde dinarjev (1,750 milijarde evrov).&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://n1info.rs/english/news/belgrade-2023-budget-adopted/|title=Belgrade 2023 budget adopted|date=27 December 2022|website=N1}}&lt;/ref&gt; Proračun mesta Beograd za leto 2024 je bil ocenjen na več kot 2 milijardi evrov.

== Geografija ==

=== Topografija ===
[[Slika:Ушће_Саве_у_Дунав_поред_десне_обале_Великог_ратног_острва_и_Калемегдана.jpg|desno|sličica|Sotočje [[Sava|Save]] (na desni strani) v [[Donava|Donavo]] pri Beogradu s pogledom na [[Beograjska trdnjava|trdnjavo Kalemegdan]] (zgoraj desno)]]
Beograd stoji 11,65 m [[Nadmorska višina|nad morsko gladino]] na sotočju [[Donava|Donave]] in [[Sava|Save]].&lt;ref name=&quot;nurden-2009&quot; /&gt; Zgodovinsko jedro Beograda, [[Beograjska trdnjava|Kalemegdan]], stoji na desnem bregu obeh rek. Od 19. stoletja se mesto širi proti jugu in vzhodu; po drugi svetovni vojni je bil na levem bregu reke Save zgrajen Novi Beograd, ki je povezal Beograd z Zemunom. Z mestom so se združile tudi manjše, predvsem stanovanjske skupnosti na drugi strani Donave, kot so Krnjača, Kotež in [[Borča]], medtem ko je [[Pančevo]], močno industrializirano satelitsko mesto, ostalo ločeno. Mesto ima urbano območje 360 km², medtem ko skupaj z metropolitanskim območjem pokriva 3.223 km².&lt;ref name=&quot;city of belgrade-3&quot; /&gt;

Območje osrednjega Beograda na desnem bregu Save stoji na gričevnatem terenu, najvišja točka Beograda pa je hrib Torlak z nadmorsko višino 303 m. Vzpetine [[Avala, Beograd|Avala]] (511 m) in Kosmaj (628 m) ležijo južno od mesta. Na drugi strani Save in Donave je zemljišče večinoma ravno in ga sestavljajo [[Aluvialna ravnica|aluvialne ravnice]] ter puhličaste [[Planota|planote]].&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201033 |publisher=City of Belgrade |title=Natural Features |access-date=12 December 2012 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924062300/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201033 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Ena od značilnosti mestnega terena je težnostna erozija. Na ozemlju, ki ga zajema generalni urbanistični načrt, je zabeleženih 1155 točk težnostne erozije, od katerih je 602 aktivnih, 248 pa jih je označenih kot »visoko tveganih«. Pokrivajo skoraj 30 % mestnega ozemlja in vključujejo več vrst težnostne erozije. Naklonske udornice se nahajajo na pobočjih nad rekami, večinoma na [[Glina|glinenih]] ali ilovnatih tleh, z naklonom med 7 in 20 %. Najbolj kritične so v [[Karaburma|Karaburmi]], Zvezdari, Višnjici, [[Vinča, Grocka|Vinči]] in [[Ritopek|Ritopeku]] v dolini Donave ter v Umki in zlasti v njeni soseski Duboko v dolini Save. Imajo gibljivo in mirujočo fazo, nekatere od njih pa so zabeležene že stoletja. Manj aktivna območja drsenja vključujejo celotno pobočje [[Terazije]] nad Savo (Kalemegdan, Savamala), kar je razvidno iz naklona spomenika [[Zmagovalec (spomenik)|Zmagovalec]] in stolpa katedralne cerkve, ter odsek Voždovac med Banjico in [[Autokomanda|Autokomando]].

Plazovi zajemajo manjša območja, razvijajo se na strmih pečinah, včasih so nagnjeni do 90 %. Večinoma se nahajajo v umetnih [[Puhlica|puhličastih]] gričih Zemuna: Gardoš, Ćukovac in Kalvarija.
[[Slika:DJI_0387-12.jpg|sličica|Spomenik neznanemu junaku na gori [[Avala, Beograd|Avala]], Avalski stolp in mesto Beograd v daljavi.]]
Vendar pa večino premikanja zemljišč v Beogradu, približno 90 %, povzročajo gradbena dela in okvarjen sistem oskrbe z vodo (počene cevi itd.). Soseska Mirijevo velja za najuspešnejši projekt rešitve problema. Med gradnjo soseske v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil teren sistematično utrjen in premikanje zemljišč je danes popolnoma ustavljeno.&lt;ref&gt;{{Citation |first=Nikola |last=Belić |title=Klizišta nisu samo hir prirode |newspaper=[[Politika]] |language=sr |date=8 November 2011 |url=http://www.politika.rs/sr/clanak/193711/Klizista-nisu-samo-hir-prirode |access-date=12 June 2017 |archive-date=18 September 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170918145849/http://www.politika.rs/sr/clanak/193711/Klizista-nisu-samo-hir-prirode |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Citation |first=Nikola |last=Belić |title=Otapanje pokreće i klizišta |newspaper=Politika |language=sr |date=22 February 2012 |url=http://www.politika.rs/sr/clanak/209361/Otapanje-pokrece-i-klizista |access-date=12 June 2017 |archive-date=26 September 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170926073714/http://www.politika.rs/sr/clanak/209361/Otapanje-pokrece-i-klizista |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

=== Podnebje ===
Po [[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppnovi klimatski klasifikaciji]] ima Beograd vlažno subtropsko podnebje (''Cfa''), ki meji na vlažno celinsko podnebje (''Dfa'') s štirimi letnimi časi in enakomerno porazdeljenimi padavinami. Mesečna povprečja se gibljejo od 1,9 °C  v januarju do 23,8 °C v juliju, z letnim povprečjem 13,2 °C.
[[Slika:Most_na_Adi.jpg|levo|sličica|Pogled iz zraka na Beograd in [[most na Adi]] iz gozdnega parka Košutnjak, znanega kot »mestna tovarna kisika« in priljubljena rekreacijska točka.]]
V povprečju je letno 44,6 dni z najvišjo temperatura 30 °C ali več&lt;ref name=&quot;nceinoaagov&quot;/&gt; in 95 dni, ko je temperatura nad 25 °C, po drugi strani pa je v Beogradu 52,1 dni letno, ko najnižja temperatura pade pod 0 °C, pri čemer je letno v povprečju 13,8 dni tudi z najvišjo dnevno temperaturo pod lediščem.&lt;ref name=&quot;nceinoaagov&quot;&gt;{{cite web |title=World Meteorological Organization Climate Normals for 1991-2020: Beograd |url=https://www.nodc.noaa.gov/archive/arc0216/0253808/2.2/data/0-data/Region-6-WMO-Normals-9120/Serbia/XLS/Beograd_13274.xls |format=XLS |website=ncei.noaa.gov |publisher=[[NOAA]] |access-date=14 February 2024 |archive-date=14 February 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240214074455/https://www.nodc.noaa.gov/archive/arc0216/0253808/2.2/data/0-data/Region-6-WMO-Normals-9120/Serbia/XLS/Beograd_13274.xls |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Letna povprečna količina padavin v Beogradu je približno 698 mm, pri čemer je najbolj deževna pozna pomlad. Povprečno letno število sončnih ur je 2020.

Nevihte v Beogradu lahko nastanejo kadarkoli v letu, v povprečju 31 dni letno, vendar so veliko pogostejše v spomladanskih in poletnih mesecih. [[Toča]] je redka in se pojavlja izključno spomladi ali poleti.&lt;ref name=&quot;nceinoaagov&quot;/&gt;

Najvišja uradno zabeležena temperatura v Beogradu je bila 43,6 °C 24. julija 2007,&lt;ref&gt;{{cite news |url=http://news.monstersandcritics.com/europe/news/article_1334095.php/Record-breaking_heat_measured_in_Belgrade |agency=[[Deutsche Presse-Agentur]] |title=Record-breaking heat measured in Belgrade |date=24 July 2007 |access-date=10 August 2007 |publisher=Monsters and Critics |archive-url=https://web.archive.org/web/20120714085754/http://news.monstersandcritics.com/europe/news/article_1334095.php/Record-breaking_heat_measured_in_Belgrade |archive-date=14 July 2012}}&lt;/ref&gt; medtem ko je bila na drugi strani najnižja temperatura -26,2 °C 10. januarja 1893.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201193 |title=Climate |publisher=City of Belgrade |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924064353/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201193 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Najvišja zabeležena vrednost dnevnih padavin je bila 109,8 mm 15. maja 2014.&lt;ref name=&quot;nceinoaagov&quot;/&gt;

{{Weather box
|width=auto
|location=Beograd (1991–2020, najvišje vrednosti 1920–danes)
|metric first=y
|single line=y
|Jan record high C = 21.4
|Feb record high C = 23.9
|Mar record high C = 30.0
|Apr record high C = 32.4
|May record high C = 34.9
|Jun record high C = 38.7
|Jul record high C = 43.6
|Aug record high C = 41.8
|Sep record high C = 41.8
|Oct record high C = 34.7
|Nov record high C = 29.3
|Dec record high C = 22.7
|year record high C = 43.6
|Jan high C = 5.2
|Feb high C = 7.8
|Mar high C = 13.1
|Apr high C = 18.9
|May high C = 23.6
|Jun high C = 27.1
|Jul high C = 29.3
|Aug high C = 29.7
|Sep high C = 24.3
|Oct high C = 18.7
|Nov high C = 12.2
|Dec high C = 6.1
|year high C = 18.0
|Jan mean C = 1.9
|Feb mean C = 3.8
|Mar mean C = 8.3
|Apr mean C = 13.6
|May mean C = 18.2
|Jun mean C = 21.9
|Jul mean C = 23.8
|Aug mean C = 23.8
|Sep mean C = 18.5
|Oct mean C = 13.3
|Nov mean C = 8.1
|Dec mean C = 3.0
|year mean C = 13.2
|Jan low C = -0.7
|Feb low C = 0.6
|Mar low C = 4.2
|Apr low C = 8.8
|May low C = 13.2
|Jun low C = 16.7
|Jul low C = 18.4
|Aug low C = 18.5
|Sep low C = 14.1
|Oct low C = 9.4
|Nov low C = 5.1
|Dec low C = 0.5
|year low C = 9.1
|Jan record low C = -26.2
|Feb record low C = -25.5
|Mar record low C = -14.4
|Apr record low C = -6.1
|May record low C = -1.4
|Jun record low C = 4.6
|Jul record low C = 8.3
|Aug record low C = 6.7
|Sep record low C = 0.6
|Oct record low C = -6.9
|Nov record low C = -11.1
|Dec record low C = -19.3
|year record low C = -26.2
|precipitation colour = green
|Jan precipitation mm = 47.9
|Feb precipitation mm = 43.5
|Mar precipitation mm = 48.7
|Apr precipitation mm = 51.5
|May precipitation mm = 72.3
|Jun precipitation mm = 95.6
|Jul precipitation mm = 66.5
|Aug precipitation mm = 55.1
|Sep precipitation mm = 58.6
|Oct precipitation mm = 54.8
|Nov precipitation mm = 49.6
|Dec precipitation mm = 54.8
|year precipitation mm = 698.9
|Jan humidity = 77.9
|Feb humidity = 71.4
|Mar humidity = 62.7
|Apr humidity = 59.9
|May humidity = 61.9
|Jun humidity = 62.5
|Jul humidity = 59.8
|Aug humidity = 59.5
|Sep humidity = 65.8
|Oct humidity = 71.4
|Nov humidity = 75.1
|Dec humidity = 79.5
|year humidity = 67.3
|unit precipitation days = 0.1 mm
|Jan precipitation days = 13.5
|Feb precipitation days = 12.3
|Mar precipitation days = 11.3
|Apr precipitation days = 12.4
|May precipitation days = 13.5
|Jun precipitation days = 12.2
|Jul precipitation days = 10.0
|Aug precipitation days = 8.4
|Sep precipitation days = 9.5
|Oct precipitation days = 10.5
|Nov precipitation days = 10.8
|Dec precipitation days = 13.8
|year precipitation days = 138.2
|Jan snow days = 9.7
|Feb snow days = 7.3
|Mar snow days = 4.2
|Apr snow days = 0.7
|May snow days = 0.0
|Jun snow days = 0.0
|Jul snow days = 0.0
|Aug snow days = 0.0
|Sep snow days = 0.0
|Oct snow days = 0.1
|Nov snow days = 3.0
|Dec snow days = 7.8
|year snow days = 32.8
|Jan sun = 70.7
|Feb sun = 96.2
|Mar sun = 146.7
|Apr sun = 186.7
|May sun = 224.7
|Jun sun = 253.9
|Jul sun = 278.8
|Aug sun = 262.6
|Sep sun = 192.6
|Oct sun = 155.0
|Nov sun = 92.1
|Dec sun = 60.3
|year sun = 2020.3
|Jan uv = 1
|Feb uv = 2
|Mar uv = 3
|Apr uv = 5
|May uv = 7
|Jun uv = 8
|Jul uv = 8
|Aug uv = 7
|Sep uv = 5
|Oct uv = 3
|Nov uv = 2
|Dec uv = 1
|source 1=Hidrometereološka služba Srbije&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://www.hidmet.gov.rs/ciril/meteorologija/stanica_sr_beograd.php |title=Monthly and annual means, maximum and minimum values of meteorological elements for the period 1991–2020 |language=sr |publisher=Republic Hydrometeorological Service of Serbia |access-date=15 April 2022 |archive-date=15 April 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220415152549/https://www.hidmet.gov.rs/ciril/meteorologija/stanica_sr_beograd.php |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
|source 2=Weather Atlas (UV),&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://www.weather-atlas.com/en/serbia/belgrade-climate |title=Belgrade, Serbia – Detailed climate information and monthly weather forecast |publisher=Yu Media Group |website=Weather Atlas |language=en |access-date=3 July 2019 |archive-date=3 July 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190703202940/https://www.weather-atlas.com/en/serbia/belgrade-climate |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Meteo Climat (najvišje in najnižje vrednosti)&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://meteo-climat-bzh.dyndns.org/index.php?page=stati&amp;id=361 |title=Station Belgrade–Triche |publisher=Meteo Climat |language=fr |access-date=18 December 2019 |archive-date=25 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210225061442/http://meteo-climat-bzh.dyndns.org/index.php?page=stati&amp;id=361 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
|date=September 2010
}}

== Uprava ==
&lt;gallery mode=&quot;packed-hover&quot;&gt;
File:Skupstina grada.jpg|[[Stari Dvor]], mestna skupščina
File:Дом Народне Скупштине Србије.jpg|Narodna skupščina Srbije
File:Novi Beograd - The SIV building.jpg|Palača Srbije
&lt;/gallery&gt;

Beograd je znotraj Srbije ločena teritorialna enota, z lastno avtonomno mestno upravo.&lt;ref name=&quot;city of belgrade&quot;/&gt; Skupščina mesta Beograd ima 110 članov, izvoljenih za štiriletni mandat.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Assembly of the City of Belgrade |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201014 |publisher=Beograd.rs |access-date=4 November 2013 |archive-date=13 January 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150113130104/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201014 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Trinajstčlanski mestni svet, ki ga izvoli skupščina in mu predseduje župan in njegov namestnik, vodi in nadzoruje mestno upravo,&lt;ref&gt;{{cite web |title=City Council |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201898 |publisher=Beograd.rs |access-date=4 November 2013 |archive-date=17 November 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151117033009/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201898 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; ki upravlja tekoče upravne zadeve. Mestna uprava je razdeljena na 14 sekretariatov, od katerih ima vsak poseben resor, kot sta promet ali zdravstvo, ter več strokovnih služb, agencij in inštitutov.&lt;ref&gt;{{cite web |title=City Administration |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201902 |publisher=Beograd.rs |access-date=4 November 2013 |archive-date=26 March 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130326103342/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201902 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Na volitvah v mestno skupščino Beograda leta 2024 je zmagala Srbska napredna stranka, ki je oblikovala vladajočo koalicijo s Socialistično partijo Srbije. Med letoma 2004 in 2013 je bila na oblasti Demokratska stranka.&lt;ref&gt;{{citation |url=http://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2013&amp;mm=09&amp;dd=24&amp;nav_id=87773 |title=Councilors vote to remove Belgrade mayor from office |publisher=B92 |date=24 September 2013 |access-date=4 November 2013 |archive-date=28 November 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131128020353/http://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2013&amp;mm=09&amp;dd=24&amp;nav_id=87773 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Zaradi pomena Beograda v političnem in gospodarskem življenju Srbije se funkcija župana mesta pogosto opisuje kot tretja najpomembnejša funkcija v državi, takoj za funkcijo [[Predsednik vlade Srbije|predsednika vlade]] in [[Predsednik Srbije|predsednika republike.]]&lt;ref&gt;{{cite news |first=Dejan |last=Aleksić |script-title=sr: Главни град – изборна неизвесност у кампањи 2022. |trans-title=Capital city – electoral uncertainty in the 2022. campaign |newspaper=Politika |page=18 |language=sr |date=27 February 2022}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |author=Jelena Mitrović, Anica Telesković |title=Ko će biti beogradski pobednik? |trans-title=Who will be the Belgrade's winner? |publisher=[[Radio Television Serbia]] |language=sr |date=23 February 2022 |url=https://www.rts.rs/page/tv/sr/story/20/rts-1/4715012/ko-ce-biti-beogradski-pobednik.html |access-date=1 March 2022 |archive-date=1 March 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220301155326/https://www.rts.rs/page/tv/sr/story/20/rts-1/4715012/ko-ce-biti-beogradski-pobednik.html |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |first=Tamara |last=Skrozza |title=Prvi ljudi velike varoši |trans-title=First citizens of great town |newspaper=Vreme, No. 710 |language=sr |date=12 August 2004 |url=https://www.vreme.com/vreme/prvi-ljudi-velike-varosi/ |access-date=1 March 2022 |archive-date=1 March 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220301155328/https://www.vreme.com/vreme/prvi-ljudi-velike-varosi/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
[[Slika:Supreme_court_of_Serbia.jpg|levo|sličica|190x190_pik|Vrhovno sodišče Srbije]]
[[Slika:Austrian_Embassy_in_Belgrade_(Ambasada_Austrije_u_Beogradu).jpg|levo|sličica|190x190_pik|Avstrijsko veleposlaništvo v Beogradu]]
Beograd je glavno mesto, kjer so sedeži vseh srbskih državnih organov – [[Izvršilna oblast|izvršilne]], [[Zakonodajna oblast|zakonodajne]] in [[Sodna oblast|sodne oblasti]], ter sedeži skoraj vseh nacionalnih političnih strank in 75 [[Veleposlaništvo|diplomatskih predstavništev]].&lt;ref&gt;{{citation |url=http://www.mup.gov.rs/cms_lat/sadrzaj.nsf/ambasade.h |title=Ambasade i konzularna predstavništva u Beogradu |publisher=Ministry of Interior of the Republic of Serbia |language=sr |access-date=12 December 2012 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130128091441/http://www.mup.gov.rs/cms_lat/sadrzaj.nsf/ambasade.h |archive-date=28 January 2013}}&lt;/ref&gt; To vključuje Državno skupščino, predsedstvo in [[Vlada Republike Srbije|vlado Srbije]] ter vsa ministrstva, vrhovno sodišče in ustavno sodišče.

=== Občine ===
[[Slika:Sunset_at_Gardos.jpg|sličica|300x300_pik|Stolp Gardoš v sončnem zahodu, Zemun]]
Mesto je razdeljeno na 17 občin.&lt;ref name=&quot;beogradrs-5&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201906 |title=Urban Municipalities |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924043019/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201906 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Prej so bile razvrščene v 10 mestnih (ki ležijo v celoti ali delno znotraj meja mesta) in 7 primestnih občin, katerih središča so manjša mesta.&lt;ref&gt;{{citation |last=Bačić |first=B. Č. |title=Najveći problem izjednačavanje statusa gradskih i prigradskih opština |url=http://www.danas.rs/danasrs/srbija/beograd/najveci_problem_izjednacavanje_statusa_gradskih_i_prigradskih_opstina_.39.html?news_id=141062 |publisher=Danas |date=1 October 2008 |access-date=9 February 2010 |language=sr |archive-date=10 June 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150610220820/http://www.danas.rs/danasrs/srbija/beograd/najveci_problem_izjednacavanje_statusa_gradskih_i_prigradskih_opstina_.39.html?news_id=141062 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Z novim mestnim statutom iz leta 2010 so vse dobile enak status, z izjemo, da imajo primestne občine (razen Surčina) določene avtonomne pristojnosti, predvsem povezane z gradbeništvom, infrastrukturo in komunalnimi storitvami.&lt;ref name=&quot;beogradrs-5&quot;/&gt;

Večina občin se nahaja na južni strani Donave in [[Sava|Save]], v regiji [[Šumadija]]. Tri občine (Zemun, Novi Beograd in Surčin) ležijo na severnem bregu Save v regiji [[Srem|Srijem]], občina Palilula, ki se razprostira ob Donavi, pa se nahaja v regijah [[Šumadija]] in [[Banat]].
[[Slika:Belgrade_municipalities.svg|levo|sličica|439x439_pik|Zemljevid občin Beograda]]
{| class=&quot;sortable wikitable&quot; style=&quot;text-align:right&quot;
! Občina
! Klasifikacija
! Površina (km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;)
! Prebivalstvo (popis 2022)
! Gostota prebivalstva (na km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;)
|-
| style=&quot;text-align:left&quot; | [[Barajevo]]
| primestni
| 213,10
| 26.431
| 110
|-
| style=&quot;text-align:left&quot; | Čukarica
| mestno
| 156,99
| 175.793
| 1.120
|-
| style=&quot;text-align:left&quot; | Grocka
| primestni
| 299,55
| 82.810
| 276
|-
| style=&quot;text-align:left&quot; | [[Lazarevac]]
| primestni
| 383,51
| 55.146
| 144
|-
| style=&quot;text-align:left&quot; | [[Mladenovac]]
| primestni
| 339
| 48.683
| 144
|-
| style=&quot;text-align:left&quot; | Novi Beograd
| mestno
| 40,71
| 209.763
| 5.153
|-
| style=&quot;text-align:left&quot; | [[Obrenovac]]
| primestni
| 410,14
| 68.882
| 168
|-
| style=&quot;text-align:left&quot; | Palilula
| mestno
| 450,59
| 182.624
| 405
|-
| style=&quot;text-align:left&quot; | Rakovica
| mestno
| 30.11
| 104.456
| 3.469
|-
| style=&quot;text-align:left&quot; | Savski venac
| mestno
| 14.06
| 36.699
| 2.610
|-
| style=&quot;text-align:left&quot; | [[Sopot, Beograd|Sopot]]
| primestni
| 270,71
| 19.126
| 71
|-
| style=&quot;text-align:left&quot; | Stari Grad
| mestno
| 5,40
| 44.737
| 8.285
|-
| style=&quot;text-align:left&quot; | Surčin
| mestno
| 288,47
| 45.452
| 158
|-
| style=&quot;text-align:left&quot; | Voždovac
| mestno
| 148,52
| 174.864
| 1.177
|-
| style=&quot;text-align:left&quot; | Vračar
| mestno
| 2,87
| 55.406
| 19.305
|-
| style=&quot;text-align:left&quot; | Zemun
| mestno
| 149,74
| 177.908
| 1.188
|-
| style=&quot;text-align:left&quot; | Zvezdara
| mestno
| 31,49
| 172.625
| 5.482
|- style=&quot;background:#e9e9e9;&quot;
! style=&quot;text-align:left&quot; | Skupaj
!
! style=&quot;text-align:right&quot; | 3.234,96
! style=&quot;text-align:right&quot; | 1.681.405
! style=&quot;text-align:right&quot; | 520
|-
! colspan=&quot;5&quot; style=&quot;text-align:left&quot; | Vir: Sektor za statistiko, Beograd&lt;ref name=&quot;zavod za statistiku grada beograda&quot;&gt;{{cite book |url=https://zis.beograd.gov.rs/images/ZIS/Files/Godisnjak/G_2022S.pdf |title=Statistički godišnjak Beograda |publisher=Zavod za statistiku grada Beograda |access-date=10 March 2024 |issn=0585-1912 }}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Dead link|date=March 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; 
|}

== Demografija ==
{{Historical populations
|footnote= Vir: 1834-1931:;&lt;ref&gt;{{cite book |url=https://publikacije.stat.gov.rs/G1953/Pdf/G19534002.pdf |title=Stanovništvo Narodne Republike Srbije od 1834-1953 |trans-title=Population of the National Republic of Serbia from 1834-1953 data |location=Belgrade |publisher=Zavod za statistiku i evidenciju Narodne Republike Srbije |year=1953 |page=54 |language=sh |oclc=441731968 |archive-date=14 June 2024 |access-date=21 January 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240614144409/https://publikacije.stat.gov.rs/G1953/Pdf/G19534002.pdf |url-status=live }}&lt;/ref&gt; podatki 1948-2011:;&lt;ref&gt;{{Cite report |url=https://publikacije.stat.gov.rs/G2014/Pdf/G20144008.pdf |title=Упоредни преглед броја становника 1948, 1953, 1961, 1971, 1981, 1991, 2002. И 2011: Подаци по насељима |trans-title=Comparative overview of the population in 1948, 1953, 1961, 1971, 1981, 1991, 2002 and 2011: Data by settlements |work=Попис становништва, домаћинстава и станова 2011. у Републици Србији |trans-work=2011 Census of Population, Households and Dwellings in the Republic of Serbia |first=Dragan |last=Vukmirović |location=Belgrade |publisher=Републички завод за статистику [Statistical Office of the Republic of Serbia] |isbn=978-86-6161-109-4 |date=April 2014 |access-date=21 July 2025 |archive-date=14 October 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191014111345/https://publikacije.stat.gov.rs/G2014/Pdf/G20144008.pdf |url-status=live }}&lt;/ref&gt; podatki 2022:.&lt;ref name=&quot;census22-age-sex&quot;/&gt;
|percentages=pagr
|1834|7
|1846|14
|1859|18
|1866|24
|1874|27
|1884|35
|1890|54
|1900|68
|1905|77
|1910|82
|1921|111
|1931|238
|1948|397
|1953|477
|1961|657
|1971|899
|1981|1087
|1991|1168
|2002|1191
|2011|1257
|2022|1298
}}
Po popisu prebivalstva iz leta 2022 ima mesto 1.197.114 prebivalcev, njegovo somestje (vključno s sosednjimi naselji [[Borča]], [[Kaluđerica]] in Surčin) pa 1.298.661 prebivalcev, medtem ko število prebivalcev upravnega območja mesta (pogosto enačeno z metropolitanskim območjem) znaša 1.681.405 oseb.&lt;ref name=&quot;auto1&quot;&gt;{{Cite news |date=2025 |title=Municipalities and regions of the Republic of Serbia 2025|url=https://publikacije.stat.gov.rs/G2025/Pdf/G202513052.pdf}}&lt;/ref&gt; Vendar metropolitansko območje Beograda ni opredeljeno, niti statistično niti upravno, in se razteza v sosednje občine [[Pančevo]], [[Pećinci]] in [[Stara Pazova]].

V Beogradu živi veliko etničnih skupin iz nekdanje Jugoslavije in širšega balkanskega območja. Glavna etnična skupina, ki predstavlja več kot 86 % prebivalstva Beograda, so [[Srbi]] (1.449.241). Med pomembnejšimi manjšinami so Romi (23.160), Jugoslovani (10.499), [[Gorani (etnična skupina)|Gorani]] (5.249), Črnogorci (5.134), Rusi (4.659), Hrvati (4.554), [[Makedonci v Srbiji|Makedonci]] (4.293) in etnični Muslimani (2.718).&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://publikacije.stat.gov.rs/G2023/Pdf/G20234001.pdf |title=2022 Census |access-date=31 July 2023 |archive-date=29 June 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230629092047/https://publikacije.stat.gov.rs/G2023/pdf/G20234001.pdf |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Mnogi ljudje so v mesto prišli kot ekonomski migranti iz manjših mest in podeželja, medtem ko so desettisoči zaradi [[Vojne v nekdanji Jugoslaviji|jugoslovanskih vojn]] v devetdesetih letih prejšnjega stoletja prispeli kot begunci iz [[Hrvaška|Hrvaške]], [[Bosna in Hercegovina|Bosne in Hercegovine]] ter [[Kosovo|Kosova]].&lt;ref&gt;[https://www.washingtonpost.com/wp-srv/inatl/longterm/balkans/stories/belgrade062299.htm Refugee Serbs Assail Belgrade Government] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120324092931/http://www.washingtonpost.com/wp-srv/inatl/longterm/balkans/stories/belgrade062299.htm |date=24 March 2012 }}: ''[[The Washington Post]]'', Tuesday, 22 June 1999.&lt;/ref&gt; [[Slovenci]] so se v mesto začeli bolj množično priseljevati po koncu prve svetovne vojne, ko je postal Beograd prestolnica skupne države, še prej pa kot politični emigranti iz Avstro-Ogrske. Največja slovenska skupnost v Srbiji živi prav tu. Povezani so v društvo »Sava«, pomemben povezovalni dejavnik pa so tudi lokalne katoliške cerkve. V nekaj cerkvah še potekajo [[maša|maše]] v [[slovenščina|slovenščini]], sicer pa raba slovenščine med njimi počasi usiha.&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Ravnik |first=Mojca |title=Nekaj pogledov v preteklost in sedanjost beograjskih Slovencev  |journal=Traditiones |volume=39 |issue=1 |date=2010-10-15 |issn=1855-6396 |doi=10.3986/Traditio2010390114 |url=https://ojs.zrc-sazu.si/traditiones/article/view/1032 |access-date=2026-05-21 |page=}}&lt;/ref&gt; V najnovejšem valu priseljevanja, po [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji na Ukrajino]], je desettisoče Rusov in Ukrajincev registriralo svoje prebivališče v Srbiji, večina jih je to storila prav v Beogradu.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Srbiju naselilo Rusa koliko Kragujevac ima stanovnika Od početka rata u Ukrajini ljudi traže spas kod nas: Broj izbeglica raste svakog dana |url=https://www.blic.rs/vesti/drustvo/srbiju-naselilo-rusa-koliko-kragujevac-ima-stanovnika-od-pocetka-rata-u-ukrajini/7hsmzhg |date=8 December 2022 |access-date=11 December 2022 |website=www.blic.rs |language=sr |archive-date=11 December 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221211154139/https://www.blic.rs/vesti/drustvo/srbiju-naselilo-rusa-koliko-kragujevac-ima-stanovnika-od-pocetka-rata-u-ukrajini/7hsmzhg |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
[[Slika:Belgrade_in_Serbia.svg|levo|sličica|Upravno območje mesta Beograd na zemljevidu [[Upravni okraji Srbije|okrožij Srbije]] .]]
Ocenjuje se, da v Beogradu živi med 10.000 in 20.000 [[Kitajci Han|Kitajcev]],&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.novosti.rs/code/navigate.php?Id=14&amp;status=jedna&amp;vest=120710&amp;datum=2008-05-06 |title=Stranci tanje budžet |publisher=Novosti.rs |access-date=16 November 2010 |archive-date=1 February 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100201175632/http://www.novosti.rs/code/navigate.php?Id=14 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; od njihovega prihoda sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja pa je Blok 70 v Novem Beogradu pogovorno znan kot kitajska četrt.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://arhiva.kurir-info.rs/Arhiva/2005/februar/19-20/B-01-19022005.shtml |title=Kinezi Marko, Miloš i Ana |work=[[Kurir]] |date=20 February 2005 |access-date=18 July 2007 |language=sr |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090212031104/http://arhiva.kurir-info.rs/Arhiva/2005/februar/19-20/B-01-19022005.shtml |archive-date=12 February 2009}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |last=Vasić |first=Biljana |url=http://www.vreme.com/arhiva_html/471/10.html |title=Kineska četvrt u bloku 70 |work=[[Vreme]] |date=15 January 2001 |access-date=18 July 2007 |language=sr |archive-url=https://web.archive.org/web/20070715030740/http://www.vreme.com/arhiva_html/471/10.html |archive-date=15 July 2007 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; V sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja se je v mesto priselilo precej oseb iz Bližnjega vzhoda, predvsem iz [[Sirija|Sirije]], [[Iran|Irana]], [[Jordanija|Jordanije]] in [[Irak|Iraka]] – namen je bil sicer študij, kasneje pa so ostali v mestu.&lt;ref&gt;{{cite web |last=Zimonjic |first=Vesna Peric |url=http://www.dawn.com/2005/12/07/int17.htm |archive-url=https://web.archive.org/web/20070927225101/http://www.dawn.com/2005/12/07/int17.htm |archive-date=27 September 2007 |title=A unique friendship club in Belgrade |work=Dawn |date=7 December 2005 |access-date=17 July 2007 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; V 19. in začetku 20. stoletja so v Beogradu obstajale tudi majhne skupnosti [[Aromuni|Aromancev]], [[Čehi|Čehov]], [[Grki|Grkov]], [[Nemci|Nemcev]], [[Madžari|Madžarov]], [[Judje|Judov]], [[Turki|Turkov]], [[Armenci|Armencev]] in [[Rusi|ruskih]] [[Belo gibanje|belih]] emigrantov. Danes obstajata dve primestni naselji z znatnim manjšinskim prebivalstvom: [[Ovča]] in vas [[Boljevci]], v obeh približno četrtino prebivalstva sestavljajo [[Romuni]] oziroma [[Slovaki]]. Priseljevanje v Beograd iz drugih držav se pospešuje. Leta 2023 je samo v Beogradu več kot 30.000 tujih delavcev dobilo dovolilnice za delo in prebivanje.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://n1info.rs/biznis/u-srbiji-izdato-vise-od-50-000-radnih-dozvola-strancima-i-dalje-nedostaju-radnici/|title=U Srbiji izdato više od 50.000 radnih dozvola strancima, i dalje nedostaju radnici|first=FoNet|last=RTS|date=11 March 2024|website=N1|access-date=26 May 2024|archive-date=8 October 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20241008173849/https://n1info.rs/biznis/u-srbiji-izdato-vise-od-50-000-radnih-dozvola-strancima-i-dalje-nedostaju-radnici/|url-status=live}}&lt;/ref&gt; 

Čeprav v Beogradu obstaja več zgodovinskih verskih skupnosti, je verska sestava mesta razmeroma homogena. [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbska pravoslavna]] skupnost je daleč največja, s 1.475.168 pripadniki. V mestu živi tudi 31.914 muslimanov, 13.720 rimokatolikov in 3.128 [[Protestantizem|protestantov]].

V Beogradu je nekoč obstajala pomembna judovska skupnost, vendar se je po [[Zgodovina Srbije|nacistični okupaciji]] mesta med drugo svetovno vojno in poznejši judovski emigraciji njihovo število zmanjšalo z več kot 10.000 na le 295.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://pod2.stat.gov.rs/ObjavljenePublikacije/Popis2011/Knjiga4_Veroispovest.pdf |title=2011 Census |access-date=17 December 2016 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20140715000726/http://pod2.stat.gov.rs/ObjavljenePublikacije/Popis2011/Knjiga4_Veroispovest.pdf |archive-date=15 July 2014}}&lt;/ref&gt; Beograd je imel tudi eno največjih [[Budisti|budističnih]] kolonij v Evropi zunaj Rusije, ko se je po [[Ruska državljanska vojna|ruski državljanski vojni]] na obrobju Beograda naselilo približno 400 večinoma budističnih [[Kalmiki|Kalmikov]]. Prvi budistični tempelj v Evropi je bil zgrajen v Beogradu leta 1929. Večina se jih je po drugi svetovni vojni odselila, njihov tempelj, Beograjska pagoda, so zapustili in se je sčasoma zrušil.&lt;ref&gt;{{cite web |date=16 December 2020 |title=Drugi budistički hram u Evropi nalazio se u Beogradu |url=https://www.gradnja.rs/drugi-budisticki-hram-u-evropi-nalazio-se-u-beogradu/ |access-date=19 December 2020 |website=Gradnja |language=sr-RS |archive-date=17 January 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210117162912/https://www.gradnja.rs/drugi-budisticki-hram-u-evropi-nalazio-se-u-beogradu/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

== Gospodarstvo ==
[[Slika:Belgrade_by_drone_view.jpg|levo|sličica|Pogled na Stari Grad z Dorćolom iz zraka.]]
Beograd je finančno središče Srbije in [[Jugovzhodna Evropa|jugovzhodne Evrope]], s skupno površino 17 mio m² pisarniških prostorov.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.novosti.rs/vesti/naslovna/ekonomija/aktuelno.239.html:443796-Lokale-nece-ni-dzabe |title=Lokale neće ni džabe |work=NOVOSTI |publisher=novosti.rs |access-date=14 July 2013 |archive-date=23 October 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131023080331/http://www.novosti.rs/vesti/naslovna/ekonomija/aktuelno.239.html:443796-Lokale-nece-ni-dzabe |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Tukaj je tudi sedež državne [[Narodna banka Srbije|centralne banke]]. 750.550 ljudi je zaposlenih (julij 2020)&lt;ref name=&quot;biznistelegrafrs-2020&quot;&gt;{{cite web |url=https://biznis.telegraf.rs/info-biz/3242399-prosecna-plata-za-jul-u-beogradu-628-evra |title=Prosečna plata za jul u Beogradu 628 evra |website=biznis.telegraf.rs. |date=27 September 2020 |access-date=14 July 2021 |archive-date=13 June 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210613112415/https://biznis.telegraf.rs/info-biz/3242399-prosecna-plata-za-jul-u-beogradu-628-evra |url-status=live }}&lt;/ref&gt; v 120.286 podjetjih,&lt;ref name=&quot;večernje novosti-2013&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.novosti.rs/vesti/beograd.74.html:430759-U-Beogradu-radi-120000-firmi |title=U Beogradu radi 120.000 firmi |publisher=Večernje Novosti |date=23 April 2013 |access-date=4 November 2013 |archive-date=9 August 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180809112856/http://www.novosti.rs/vesti/beograd.74.html:430759-U-Beogradu-radi-120000-firmi |url-status=live }}&lt;/ref&gt; 76.307 podjetjih in 50.000 trgovinah.&lt;ref name=&quot;biznistelegrafrs-2020&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.docstoc.com/docs/97908871/Privredna-komora-Beograda |title=Privredna komora Beograda |publisher=Docstoc.com |date=4 October 2011 |access-date=12 March 2013 |archive-date=1 July 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150701132904/http://www.docstoc.com/docs/97908871/Privredna-komora-Beograda |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Samo mesto Beograd ima v lasti 267.147 m² najemnih pisarniških prostorov.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.novosti.rs/vesti/beograd.74.html:598304-Trzni-centri-zatvorili-lokale |title=Tržni centri zatvorili lokale |access-date=14 August 2016 |archive-date=6 June 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160606061618/http://www.novosti.rs/vesti/beograd.74.html:598304-Trzni-centri-zatvorili-lokale |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Leta 2019 je v Beogradu tako delalo 31,4 % zaposlenega prebivalstva Srbije, ki so ustvarili več kot 40,4 % državnega BDP.&lt;ref name=&quot;BelgradeGDP24&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://publikacije.stat.gov.rs/G2025/Pdf/G202513052.pdf |title= Општине и региони у Републици Србији, 2025  |website=stat.gov.rs |access-date=2026-02-28|url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.kombeg.org.rs/Komora/centri/CentarZaEkonomskuPolitiku.aspx?veza=3014 |publisher=Economic Chamber of Belgrade |title=Privreda Beograda |language=sr |access-date=19 January 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141006122226/http://www.kombeg.org.rs/Komora/centri/CentarZaEkonomskuPolitiku.aspx?veza=3014 |archive-date=6 October 2014 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{citation |url=http://webrzs.stat.gov.rs/WebSite/public/PublicationView.aspx?pKey=41&amp;pLevel=1&amp;pubType=2&amp;pubKey=2036 |title=Regional GDP of the Republic of Serbia – preliminary data, 2012 |publisher=Statistical Office of the Republic of Serbia |access-date=4 November 2013 |archive-date=31 October 2013 |archive-url=https://archive.today/20131031195111/http://webrzs.stat.gov.rs/WebSite/public/PublicationView.aspx?pKey=41&amp;pLevel=1&amp;pubType=2&amp;pubKey=2036 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; BDP mesta je bil leta 2023 po pariteti kupne moči ocenjen na 73 milijard USD, kar je 43.400 USD na prebivalca po pariteti kupne moči. Nominalni BDP je bil leta 2023 ocenjen na 31,5 milijarde USD, kar je 18.700 USD na prebivalca.&lt;ref name=&quot;BelgradeGDP24&quot;/&gt;

Novi Beograd je osrednje poslovno okrožje države in eno od finančnih središč [[Jugovzhodna Evropa|jugovzhodne Evrope]]. Ponuja vrsto objektov, kot so hoteli, kongresne dvorane (npr. Sava Centar), poslovne stavbe razreda A in B ter poslovni parki (npr. Airport City Belgrade). V Novem Beogradu se gradi na več kot 12 milijonov m² zemljišča, vrednost načrtovane gradnje v naslednjih treh letih pa je ocenjena na več kot 1,5&amp;nbsp;milijarde evrov. v Novem Beogradu se nahaja tudi Beograjska borza.
[[Slika:Zgrada_Ministarstva_saobraćaja_u_Beogradu_2006.jpg|desno|sličica|190x190_pik|Sedež Srbskih železnic v Beogradu]]
[[Slika:Народный_банк_Сербии_(2017).jpg|sličica|190x190_pik|Sedež [[Narodna banka Srbije|Srbske narodne banke]]]]
[[Slika:Сава_центар,_Београд_(Sava_centar,_Belgrade,_Serbia).jpg|sličica|190x190_pik|Sava Centar, največji kongresni, kulturni in poslovni center v [[Srbija|Srbiji]] in [[Jugovzhodna Evropa|jugovzhodni Evropi]], se razprostira na 100.000 &lt;sup&gt;m²&lt;/sup&gt;]]

S 6924 podjetji v IT sektorju (podatek iz leta 2013) je Beograd eno najpomembnejših središč [[Informacijska tehnika|informacijske tehnologije]] v [[Jugovzhodna Evropa|jugovzhodni Evropi]].&lt;ref name=&quot;večernje novosti-2013&quot;/&gt; [[Microsoft|Microsoftov]] razvojni center Srbija, ki se nahaja v Beogradu, je bil ob svoji ustanovitvi peti tovrstni program na svetu.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.microsoft.com/serbia/mdcs/default.aspx |title=Microsoft Development Center Serbia |publisher=Microsoft.com |date=1 April 2011 |access-date=15 May 2013 |archive-date=25 April 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150425225332/http://www.microsoft.com/serbia/mdcs/default.aspx |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Številna globalna IT podjetja pogosto izberejo Beograd za svoje evropsko ali regionalno središče poslovanja; med njimi so tako [[Asus]],&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.emportal.rs/vesti/srbija/62935.html |title=Asus otvorio regionalni centar u Beogradu |publisher=Emportal.rs |access-date=16 November 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110522124646/http://www.emportal.rs/vesti/srbija/62935.html |archive-date=22 May 2011}}&lt;/ref&gt; [[Intel]],&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.ekapija.com/website/sr/page/140159 |title=Centar kompanije 'Intel' za Balkan u Beogradu – Srbija deo 'Intel World Ahead Program' |publisher=E kapija |access-date=7 July 2009 |archive-date=9 September 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150909124416/http://www.ekapija.com/website/sr/page/140159 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; [[Dell]],&lt;ref&gt;{{cite web |last=Beograd |first=Ana Vlahović |url=http://pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/183266/Srbija+centar+IT+industrije.html |title=Srbija centar IT industrije |publisher=Pressonline.rs |date=25 September 2011 |access-date=12 March 2013 |archive-date=26 September 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150926161604/http://pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/183266/Srbija+centar+IT+industrije.html |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Huawei, [[Ubisoft]], [[Yandex]], Nutanix,&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://biznis.telegraf.rs/it-biz/3134394-americki-nutanix-siri-posao-u-srbiji-otvorene-kancelarije-u-beogradu-potpisan-memorandum-s-vladom |title=Američki Nutanix širi posao u Srbiji: Otvorene kancelarije u Beogradu, potpisan memorandum s Vladom |work=biznis.telegraf.rs. |date=20 December 2019 |access-date=14 July 2021 |archive-date=16 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210416081407/https://biznis.telegraf.rs/it-biz/3134394-americki-nutanix-siri-posao-u-srbiji-otvorene-kancelarije-u-beogradu-potpisan-memorandum-s-vladom |url-status=live }}&lt;/ref&gt; NCR itd.&lt;ref&gt;{{citation |url=http://www.ekapija.com/website/sr/page/762729/NCR-planira-da-udvostruči-broj-zaposlenih-u-Srbiji-u-2014 |title=NCR planira da udvostruči broj zaposlenih u Srbiji u 2014 |publisher=eKapija |date=24 July 2013 |access-date=4 November 2013 |language=sr |archive-date=3 April 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170403213441/http://www.ekapija.com/website/sr/page/762729/NCR-planira-da-udvostru%C4%8Di-broj-zaposlenih-u-Srbiji-u-2014 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Med najbolj znanimi beograjskimi IT zagonskimi podjetji so med drugim Nordeus, ComTrade Group, MicroE, FishingBooker in Endava. Med IT objekti v mestu so Institut Mihajlo Pupin in ILR,&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.li.rs/masine-alatke/upravljacki-sistemi-masina-alatki/lola-cnc-sistemi |title=LOLA CNC sistemi – Lola institut |website=li.rs |access-date=28 May 2018 |archive-date=4 August 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180804231731/http://www.li.rs/masine-alatke/upravljacki-sistemi-masina-alatki/lola-cnc-sistemi |url-status=live }}&lt;/ref&gt; pa tudi povsem nov IT Park Zvezdara.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://ntpark.rs/ |title=Naučno-tehnološki park Beograd |website=Naučno-tehnološki park Beograd |access-date=7 June 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190607031549/https://ntpark.rs/ |archive-date=7 June 2019 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Številni ugledni IT inovatorji so svojo kariero začeli v Beogradu, med njimi Voja Antonić in Veselin Jevrosimović.

Aprila 2025 je povprečna mesečna neto plača v poslovnem središču Novega Beograda znašala 177.418 RSD (1760 USD)  v neto vrednosti, bruto ekvivalent pa 242.254 RSD (2403 USD), medtem ko je v Beogradu s predmestji znašala 1.058 EUR.&lt;ref&gt;{{Cite web |date=2025-06-26 |title=Average salary in April 109,272.00 dinars |url=https://www.serbianmonitor.com/en/average-salary-in-april-109272-00-dinars/ |access-date=2026-04-21 |website=www.serbianmonitor.com |language=en-US}}&lt;/ref&gt; 

Po podatkih podjetja Cushman &amp; Wakefield je glede najema poslovnih prostorov Knez Mihajlova ulica 36. najdražja nakupovalna ulica na svetu.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://serbiantimes.info/zakup-lokala-u-knez-mihailovoj-medu-najskupljim-na-svetu-u-regionu-jedino-budimpesta-ispred-beograda/ |title=Zakup Lokala U Knez Mihailovoj Među Najskupljim Na Svetu: U regionu jedino Budimpešta ispred Beograda |work=Serbian Times |date=18 November 2019 |access-date=14 July 2021 |archive-date=19 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210419025646/https://serbiantimes.info/zakup-lokala-u-knez-mihailovoj-medu-najskupljim-na-svetu-u-regionu-jedino-budimpesta-ispred-beograda/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Kot primer privlačnosti mesta in njegovega pomena v tem delu celine je dejstvo, da številna multinacionalna podjetja za svoj lokalni sedež izberejo prav Beograd. Zgodnji primer tega je bil multinacionalni prehrambeni velikan [[McDonald's|McDonald's,]] ki je v Beogradu odprl svojo prvo restavracijo v komunistični državi v Evropi.&lt;ref&gt;{{Cite web |title='Until we meet again,' McDonald's tells Russia as it exits the country for good |url=https://www.dailyo.in/politics/mcdonalds-russia-exit-ukraine-war-35910 |access-date=2023-01-11 |website=dailyo.in |language=en |archive-date=2023-02-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230203140802/https://www.dailyo.in/politics/mcdonalds-russia-exit-ukraine-war-35910 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

== Kultura ==
[[Slika:Serbia_Beograd_SANU_-_Feb_2006.jpg|levo|sličica|[[Srbska akademija znanosti in umetnosti]], nacionalno učeno društvo, ustanovljeno leta 1841]]
Po poročanju [[BBC]] je Beograd eno od petih najbolj ustvarjalnih mest na svetu.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.bbc.com/culture/story/20190715-the-five-most-creative-cities-in-the-world |title=The five most creative cities in the world? |work=The Collection |publisher=BBC |last=Banks |first=Libby |date=16 July 2019 |access-date=14 July 2021 |archive-date=7 May 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200507223631/http://www.bbc.com/culture/story/20190715-the-five-most-creative-cities-in-the-world |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Beograd vsako leto gosti številne mednarodne kulturne dogodke, vključno s filmskim festivalom, gledališkim festivalom, [[Belgrade Summer Festival|poletnim festivalom]], BEMUS-om, [[Belgrade Early Music Festival|beograjskim festivalom stare glasbe]], knjižnim sejmom, [[Belgrade Choir Festival|beograjskim festivalom zborov]], [[Pesem Evrovizije 2008|tekmovanjem za pesem Evrovizije 2008]] in festivalom piva.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201299 |title=Culture and Art (Cultural Events) |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924071921/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201299 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Leta 2022 je Beograd gostil tudi dogodek Europride, čeprav ga je srbski predsednik Aleksandar Vučić poskušal prepovedati.&lt;ref&gt;{{Cite web |date=2022-08-24 |title=EuroPride will not be cancelled, and any 'ban' would be illegal |url=https://www.epoa.eu/europride-will-not-be-cancelled-and-any-ban-would-be-illegal/ |access-date=2022-10-15 |website=EPOA |language=en-GB |archive-date=15 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221015185619/https://www.epoa.eu/europride-will-not-be-cancelled-and-any-ban-would-be-illegal/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt; [[Nobelova nagrada za književnost|Nobelov]] nagrajenec [[Ivo Andrić]] je svoje najbolj znano delo ''[[Most na Drini (roman)|Most na Drini]]'' napisal v Beogradu. &lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.ivoandric.org.rs/html/biography.html |title=The biography of Ivo Andrić |publisher=The Ivo Andrić Foundation |access-date=18 May 2007 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090907050949/http://www.ivoandric.org.rs/html/biography.html |archive-date=7 September 2009}}&lt;/ref&gt; Med drugimi uglednimi beograjskimi avtorji so še [[Branislav Nušić]], [[Miloš Crnjanski]], [[Borislav Pekić]], [[Milorad Pavić]] in Meša Selimović.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.rastko.org.rs/knjizevnost/nauka_knjiz/pekic-biograf.html |title=Borislav Pekić – Biografija |publisher=[[Project Rastko]] |language=sr |access-date=19 May 2007 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090116220235/http://www.rastko.org.rs/knjizevnost/nauka_knjiz/pekic-biograf.html |archive-date=16 January 2009}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |last=Tabbi |first=Joseph |url=http://www.electronicbookreview.com/thread/internetnation/sumatrism |title=Miloš Crnjanski and his descendents |publisher=Electronic Book Review |date=26 July 2005 |access-date=10 July 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070711120527/http://www.electronicbookreview.com/thread/internetnation/sumatrism |archive-date=11 July 2007 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.xs4all.nl/~eteia/kitabhana/Selimovic_Mehmed_Mesa/Biografija.html |title=Meša Selimović – Biografija |publisher=Kitabhana.net |access-date=10 July 2007 |language=bs |archive-url=https://web.archive.org/web/20070716130556/http://www.xs4all.nl/~eteia/kitabhana/Selimovic_Mehmed_Mesa/Biografija.html |archive-date=16 July 2007 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; Mednarodno najbolj ugledni umetniki iz Beograda so Charles Simić, [[Marina Abramović]] in Milovan Destil Marković. Večina srbske filmske industrije ima sedež v Beogradu. FEST je letni filmski festival, ki poteka od leta 1971. Do leta 2013 si je predstave ogledalo štiri milijone ljudi, predstavili pa so skoraj 4000 filmov.&lt;ref&gt;{{citation |url=http://voiceofserbia.org/content/belgrade-film-festival-%E2%80%93-fest |title=Belgrade Film Festival – FEST |publisher=VoiceOfSerbia.org |date=22 February 2013 |access-date=23 February 2013 |archive-date=6 March 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130306025539/http://voiceofserbia.org/content/belgrade-film-festival-%E2%80%93-fest |url-status=usurped}}&lt;/ref&gt;

Mesto je bilo v osemdesetih letih prejšnjega stoletja eno glavnih središč jugoslovanskega [[Novi val (glasba)|novega vala]], ki so ga zastopale beograjske skupine kot na primer [[Idoli|VIS Idoli]], [[Ekatarina Velika]], [[Šarlo akrobata]] in [[Električni orgazam]]. Med drugimi pomembnimi beograjskimi rock skupinami so [[Riblja čorba|Riblja Čorba]], [[Momčilo Bajagić Bajaga|Bajaga]] i Instruktori in [[Partibrejkers]].&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.glas.ba/index.php?p=2&amp;clid=3342&amp;kadid=71&amp;otv=13&amp;pg=1 |title=Beogradska rock scena je otišla u ilegalu |publisher=Glas.ba |access-date=18 January 2011 |language=sr |archive-url=https://web.archive.org/web/20110706131047/http://www.glas.ba/index.php?p=2&amp;clid=3342&amp;kadid=71&amp;otv=13&amp;pg=1 |archive-date=6 July 2011 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last=Shepherd |first=John |title=Continuum encyclopedia of popular music of the world |publisher=Continuum |year=2005 |page=142 |volume=3–7 |isbn=978-0-8264-7436-0}}&lt;/ref&gt; Danes je središče srbske hip hop scene, kjer v mestu ali v njem živijo skupine, kot so Beogradski Sindikat, Bad Copy, Škabo, Marčelo in večina skupine Bassivity Music.&lt;ref&gt;{{cite web |last=Pavlić |first=Aleksandar |url=http://www.popboks.com/albumi/beogradskisindikat.shtml |title=Beogradski Sindikat: ''Svi Zajedno'' |work=Popboks |date=9 February 2005 |access-date=23 May 2007 |language=sr |archive-url=https://web.archive.org/web/20070513014844/http://www.popboks.com/albumi/beogradskisindikat.shtml |archive-date=13 May 2007 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |last=Todorović |first=S. S. |url=http://www.balkanmedia.com/m2/doc/3184-1.shtml |title=Liričar među reperima |publisher=Balkanmedia |date=30 January 2004 |access-date=23 May 2007 |language=sr |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070617175739/http://balkanmedia.com/m2/doc/3184-1.shtml |archive-date=17 June 2007}}&lt;/ref&gt; V Beogradu je veliko gledališč, med katerimi so najpomembnejša Narodno gledališče, Gledališče na Terazijah, Jugoslovansko dramsko gledališče, [[Zvezdara Theatre|Zvezdara teater]] in Atelje 212. V Beogradu ima sedež tudi [[Srbska akademija znanosti in umetnosti]] ter [[Narodna knjižnica Srbije]]. Med drugimi večjimi knjižnicami sta Mestna knjižnica Beograd in Univerzitetna knjižnica Beograd. Dve operni hiši v Beogradu sta: Narodno gledališče in operna hiša Madlenianum.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.narodnopozoriste.rs/index.php?id=695 |title=National Theatre Belgrade – Opera |work=Народно позориште у Београду |publisher=Narodnopozoriste.rs |date=1 May 2013 |access-date=15 May 2013 |archive-date=2 February 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140202134712/http://www.narodnopozoriste.rs/index.php?id=695 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.madlenianum.rs/en/index.php?execute=view_page&amp;module=system&amp;page_id=17 |title=About Madlenianum |publisher=Madlenianum.rs |access-date=15 May 2013 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130515105613/http://www.madlenianum.rs/en/index.php?execute=view_page&amp;module=system&amp;page_id=17 |archive-date=15 May 2013}}&lt;/ref&gt; Po zmagi srbske predstavnice [[Marija Šerifović|Marije Šerifović]] na [[Pesem Evrovizije 2007|tekmovanju za pesem Evrovizije 2007]] je Beograd leta [[Pesem Evrovizije 2008|2008]] gostil tekmovanje Eurosong.&lt;ref&gt;{{cite news |url=http://www.hs.fi/english/article/Serbian+ballad+wins+Eurovision+Song+Contest+-+Belgrade+hosts+in+2008+/1135227223254 |newspaper=[[Helsingin Sanomat]] |title=Serbian ballad wins Eurovision Song Contest – Belgrade hosts in 2008 |date=14 May 2007 |access-date=10 July 2007 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070830011312/http://www.hs.fi/english/article/Serbian%2Bballad%2Bwins%2BEurovision%2BSong%2BContest%2B-%2BBelgrade%2Bhosts%2Bin%2B2008%2B/1135227223254 |archive-date=30 August 2007}}&lt;/ref&gt;

V Beogradu je več kot 1650 javnosti dostopnih skulptur.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://presscentar.uns.org.rs/info/Vesti-iz-muzeja/1563/neda-kovacevic-nek-ucini-svako-koliko-je-kadar-pa-nece-narod-propasti.html |title=NEDA KOVAČEVIĆ: Nek učini svako koliko je kadar, pa neće narod propasti |website=presscentar.uns.org.rs |language=sr |access-date=2 February 2020 |archive-date=2 February 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200202194147/http://presscentar.uns.org.rs/info/Vesti-iz-muzeja/1563/neda-kovacevic-nek-ucini-svako-koliko-je-kadar-pa-nece-narod-propasti.html |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite book |url=https://books.google.com/books?id=tUdQswEACAAJ&amp;q=beogradski+spomenarnik |title=Beogradski spomenarnik: putovanje srpskom istorijom putem spomenika u Beogradu. Ličnosti u beogradskim spomenicima. Deo prvi |last=Kovačević |first=Neda |date=2016 |publisher=Neda Kovačević |isbn=978-86-919895-0-7 |language=en |access-date=1 October 2020 |archive-date=16 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210416083819/https://books.google.com/books?id=tUdQswEACAAJ&amp;q=beogradski+spomenarnik |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

=== Muzeji ===
Najvidnejši muzej v Beogradu je [[Narodni muzej Srbije|Narodni muzej]], ustanovljen leta 1844 in obnovljen od leta 2003 do junija 2018. Muzej hrani zbirko več kot 400.000 eksponatov (več kot 5600 slik in 8400 risb in grafik, vključno s številnimi tujimi mojstri, kot so [[Hieronymus Bosch|Bosch]], Juan de Flandes, [[Tizian]], [[Tintoretto]], [[Peter Paul Rubens|Rubens]], [[Paul Cézanne|Cézanne]], [[Giovanni Battista Tiepolo|GB Tiepolo]], [[Auguste Renoir|Renoir]], [[Claude Monet|Monet]], [[Henri de Toulouse-Lautrec|Lautrec]], [[Henri Matisse|Matisse]], [[Pablo Picasso|Picasso]], [[Paul Gauguin|Gauguin]], [[Marc Chagall|Chagall]], [[Vincent van Gogh|Van Gogh]], [[Piet Mondrian|Mondrian]] itd.) in tudi slavni [[Miroslavov evangelij]].&lt;ref&gt;{{cite web |last=Cvjetićanin |first=Tatjana |url=http://www.narodnimuzej.rs/code/navigate.php?Id=75 |title=From the history of the National Museum in Belgrade |publisher=National Museum of Serbia |access-date=27 July 2007 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110814163742/http://www.narodnimuzej.rs/code/navigate.php?Id=75 |archive-date=14 August 2011}}&lt;/ref&gt; Muzej sodobne umetnosti je bil prvi muzej sodobne umetnosti v Jugoslaviji in eden prvih tovrstnih muzejev na svetu.&lt;ref&gt;{{Cite book |title=Knjiga o Lubardi |last=Lompar |first=Milo |publisher=[[Serbian Literary Guild]] |page=181 |year=2018 |location=Beograd}}&lt;/ref&gt; Od ustanovitve leta 1965 je zbral zbirko več kot 8000 umetniških del, ustvarjenih po vsej nekdanji Jugoslaviji.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://eng.msub.org.rs/o-muzeju |title=About the Museum |website=eng.msub.org.rs |access-date=30 March 2019 |archive-date=30 March 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190330193549/http://eng.msub.org.rs/o-muzeju |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Zbirka predstavlja nekatere najopaznejše srbske in jugoslovanske umetnike 20. stoletja, med njimi Sava Šumanovića, [[Nadežda Petrović|Nadeždo Petrović]], Petra Dobrovića, Mileno Pavlović-Barili, Milana Konjovića, Zoro Petrović, Đorđa Andrejevića Kuna, Vladimira Veličkovića, Petra Lubardo, [[Krsto Hegedušić|Krsto Hegedušića]], Miću Popovića, [[Ivan Meštrović|Ivana Meštrovića]], [[Antun Augustinčić|Antuna Augustinčića]], Med drugim Toma Rosandić, Olga Jevrić, Olga Jančić, [[Lojze Dolinar]].&lt;ref&gt;{{Cite web |date=2019-01-11 |title=Kolekcija - Muzej Savremene Umetnosti |url=https://msub.org.rs/kolekcija/ |access-date=2025-01-15 |language=sr-lat |archive-date=15 January 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250115010157/https://msub.org.rs/kolekcija/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Mučibabić |first=Daliborka |title=Arhitektonski dragulj koji iznova mami |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/408251/Arhitektonski-dragulj-koji-iznova-mami |access-date=2025-01-15 |website=Politika Online |archive-date=12 November 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20251112110923/https://www.politika.rs/sr/clanak/408251/Arhitektonski-dragulj-koji-iznova-mami |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Muzej je bil zaprt leta 2007, vendar je bil od takrat ponovno odprt leta 2017, da bi se osredotočil na sodobno in tudi na jugoslovansko umetniško sceno.&lt;ref&gt;{{cite news |url=https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-23841398 |title=Art gathers dust as Serbia museums kept shut |date=27 August 2013 |work=BBC News |access-date=20 June 2018 |archive-date=6 July 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180706150043/https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-23841398 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Umetnica [[Marina Abramović]], rojena v Beogradu, je imela razstavo v Muzeju sodobne umetnosti, ki jo je ''[[The New York Times|New York Times]]'' označil za enega najpomembnejših kulturnih dogodkov na svetu leta 2019.&lt;ref&gt;{{cite news |url=https://www.nytimes.com/2019/09/09/arts/design/fall-art-exhibitions-louvre-leonardo-brancusi-kara-walker.html |title=28 Art Shows Worth Traveling For |work=The New York Times |date=9 September 2019 |access-date=14 July 2021 |url-access=subscription |last1=Farago |first1=Jason |archive-date=16 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210416110435/https://www.nytimes.com/2019/09/09/arts/design/fall-art-exhibitions-louvre-leonardo-brancusi-kara-walker.html |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |url=https://www.nytimes.com/2019/09/25/arts/design/marina-abramovic-the-cleaner.html |title=Marina Abramovic Comes Home, and Comes Clean |work=The New York Times |date=25 September 2019 |access-date=14 July 2021 |url-access=subscription |last1=Dickson |first1=Andrew |archive-date=29 July 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210729152645/https://www.nytimes.com/2019/09/25/arts/design/marina-abramovic-the-cleaner.html |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Razstavo si je ogledalo skoraj 100.000 obiskovalcev. Marina Abramović je imela odrski govor in performans pred 20.000 ljudmi.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://www.youtube.com/watch?v=EFH1BYUjmMA |archive-url=https://ghostarchive.org/varchive/youtube/20211114/EFH1BYUjmMA |archive-date=14 November 2021 |url-status=live |title=Marina Abramovic-Javno predavanje &quot;CISTAC/CLEANER&quot;-Beograd-MSU 29.09.2019.-Deo 1 |website=YouTube |date=3 October 2019 |access-date=14 July 2021}}{{cbignore}}&lt;/ref&gt; V središču Beograda se nahaja tudi Muzej uporabne umetnosti, muzej, ki ga je ICOM leta 2016 nagradil za institucijo leta.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=ICOM Serbia, Award for the Institution of the Year 2016 – Музеј примењене уметности БеоградМузеј примењене уметности Београд |url=https://mpu.rs/en/about-museum/icom-serbia-award-for-the-institution-of-the-year-2016/ |access-date=2022-10-18 |website=Музеј примењене уметности Београд |archive-date=18 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221018130416/https://mpu.rs/en/about-museum/icom-serbia-award-for-the-institution-of-the-year-2016/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Mestni muzej Beograd se je leta 2006 preselil v novo stavbo v središču mesta.&lt;ref&gt;{{citation |title=The New Museum's Building |url=http://www.mgb.org.rs/en/the-new-museum-building |access-date=26 February 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130401012108/http://www.mgb.org.rs/en/the-new-museum-building |archive-date=1 April 2013 |url-status=dead |publisher=Belgrade City Museum}}&lt;/ref&gt; Muzej gosti vrsto zbirk, ki pokrivajo zgodovino mestnega življenja od prazgodovine&lt;ref&gt;{{citation |title=Collections |url=http://www.mgb.org.rs/en/collections |access-date=26 February 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130401011549/http://www.mgb.org.rs/en/collections |archive-date=1 April 2013 |url-status=dead |publisher=Belgrade City Museum}}&lt;/ref&gt; in hrani zbirko več kot 150.000 eksponatov.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web |title=NOVI PROSTOR MUZEJA GRADA BEOGRADA U RESAVSKOJ ULICI: Istorija glavnog grada objedinjena u velelepnom prostoru |url=https://www.beograd.rs/lat/zivot-u-beogradu/beogradska-riznica/a107431/Novi-prostor-Muzeja-grada-Beograda-u-Resavskoj-ulici.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20250417202159/https://www.beograd.rs/lat/zivot-u-beogradu/beogradska-riznica/a107431/Novi-prostor-Muzeja-grada-Beograda-u-Resavskoj-ulici.html |archive-date=17 April 2025 |access-date=2025-11-23 |website=www.beograd.rs |language=sr-Latn |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Mestni muzej Beograd vključuje tudi dodatne lokacije, kot so Muzej Iva Andrića, Rezidenca princese Ljubice, Muzej Paje Jovanovića in Muzej Jovana Cvijića.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Музеј града Београда - О нама |url=http://www.mgb.org.rs/about/ |access-date=2024-12-21 |website=www.mgb.org.rs |archive-date=3 January 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250103183940/http://www.mgb.org.rs/about/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Mestni muzej naj bi se leta 2027 preselil v veliko večjo stavbo v središču mesta.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

Etnografski muzej, ustanovljen leta 1901, vsebuje več kot 150.000 predmetov, ki prikazujejo podeželsko in mestno kulturo Balkana, zlasti držav [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|nekdanje Jugoslavije]].&lt;ref&gt;{{cite web |title=Museums 3 |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201167 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924065021/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201167 |archive-date=24 September 2014 |access-date=12 July 2008 |website=Discover Belgrade |publisher=Beograd.rs}}&lt;/ref&gt; V Beogradu je tudi Muzej afriške umetnosti, ustanovljen leta 1977, ki ima veliko zbirko umetnosti iz Zahodne Afrike.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Cultural institutions: Museum of African Art |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=202308 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924064317/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=202308 |archive-date=24 September 2014 |access-date=10 July 2007 |publisher=Beograd.rs}}&lt;/ref&gt; Drug pomemben beograjski muzej je Muzej Vuka in Dositeja, ki prikazuje življenje, delo in zapuščino [[Vuk Stefanović Karadžić|Vuka Stefanovića Karadžića]] ter [[Dositej Obradović|Dositeja Obradovića]], reformatorja srbskega knjižnega jezika v 19. stoletju in prvega srbskega ministra za šolstvo oziroma književnika.&lt;ref&gt;{{cite web |title=City of Belgrade – Museums 1 |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201051 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20160303191402/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201051 |archive-date=3 March 2016 |access-date=10 July 2007 |publisher=Beograd.rs}}&lt;/ref&gt; Vojaški muzej, ustanovljen leta 1878 na Kalemegdanu, hrani široko paleto več kot 25.000 vojaških predmetov, ki segajo od prazgodovine do srednjega veka in moderne dobe. Med pomembne predmete spadajo turško in orientalsko orožje, narodni prapori in [[Jugoslovanski partizani|jugoslovanska partizanska]] znamenja.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.lonelyplanet.com/serbia/belgrade/sights/museum/military-museum |title=Military Museum |publisher=[[Lonely Planet]] |access-date=18 January 2010 |archive-date=20 October 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131020204811/http://www.lonelyplanet.com/serbia/belgrade/sights/museum/military-museum |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.muzej.mod.gov.rs/en/about-us/ |title=Military Museum {{!}} About Us |website=muzej.mod.gov.rs |access-date=30 March 2019 |archive-date=30 March 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190330193600/http://www.muzej.mod.gov.rs/en/about-us/#.XJ_EJJhKiUk |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Letalski muzej, ki se nahaja v bližini [[Letališče Nikola Tesla Beograd|letališča Nikola Tesla Beograd]], ima več kot 200 letal, od katerih je na ogled približno 50, nekaj pa jih je edinih ohranjenih primerkov te vrste, kot je [[Fiat G.50 Freccia|Fiat G.50]]. V tem muzeju so razstavljeni tudi deli sestreljenih ameriških in [[NATO|Natovih]] letal, kot sta [[Lockheed F-117|F-117]] in [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]].&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.muzejrv.org/istorija/istorija.html |title=Lična karta Muzeja ratnog vazduhoplovstva |publisher=Museum of Air force Belgrade |access-date=19 May 2007 |language=sr |archive-url=https://web.archive.org/web/20060528075833/http://www.muzejrv.org/istorija/istorija.html |archive-date=28 May 2006 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Muzej Nikole Tesle, ustanovljen leta 1952, hrani osebne predmete [[Nikola Tesla|Nikole Tesle]], izumitelja, po katerem je bila poimenovana [[Tesla (enota)|enota Tesla]]. Hrani okoli 160.000 originalnih dokumentov in okoli 5.700 drugih osebnih predmetov, vključno z njegovo žaro.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.tesla-museum.org/meni_en/nt.php?link=muzej/m&amp;opc=sub2 |publisher=Nikola Tesla Museum |title=About the museum |access-date=10 July 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070610092417/http://www.tesla-museum.org/meni_en/nt.php?link=muzej%2Fm&amp;opc=sub2 |archive-date=10 June 2007 |url-status=dead}} [[Museum of Science and Technology (Belgrade)|Muzej znanosti in tehnologije]], ustanovljen leta 1989, se je leta 2005 preselil v stavbo prve mestne elektrarne na Dorćolu.&lt;nowiki&gt;&lt;ref&gt;&lt;/nowiki&gt;{{citation |title=Project for Reconstruction and Adaptation of the Museum of Science and Technology |url=http://www.muzejnt.rs/en/206 |access-date=26 February 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130511075002/http://www.muzejnt.rs/en/206 |archive-date=11 May 2013 |url-status=dead |publisher=Museum of Science and Technology}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |title=О Музеју |url=https://muzejnt.rs/eng/istorijat-muzeja/ |access-date=2024-12-21 |website=Музеј науке и технике |language=en-GB |archive-date=10 February 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250210204900/https://muzejnt.rs/eng/istorijat-muzeja/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Z okoli 95.000 kopijami domačih in mednarodnih filmov je Jugoslovanska kinoteka največja v regiji in med desetimi največjimi arhivi na svetu.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.ear.europa.eu/serbia/main/documents/2006Media.pdf |title=Action programme 2006 for Serbia: Support to the Yugoslav Film Archive |publisher=European Agency for Reconstruction |date=1 January 2006 |access-date=10 July 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070802113127/http://www.ear.europa.eu/serbia/main/documents/2006Media.pdf |archive-date=2 August 2007 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Institucija upravlja tudi Muzej jugoslovanske kinoteke s kinodvorano in razstavno dvorano. Dolgoletne težave s shranjevanjem arhiva so bile dokončno rešene leta 2007, ko je bil odprt nov sodoben depo.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://seecult.org/english/module-News-display-sid-211.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20071011202918/http://seecult.org/english/module-News-display-sid-211.html |archive-date=11 October 2007 |title=New Depository for the Yugoslav Film Archive's treasure |publisher=SEECult.org, Culture Portal of Southeastern Europe |date=7 June 2007 |access-date=10 July 2007 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Jugoslovanski filmski arhiv razstavlja tudi originalno filmsko palico [[Charlie Chaplin|Charlieja Chaplina]] in enega prvih filmov [[Brata Lumière|Augusta in Louisa Lumièra]].&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.novosti.rs/vesti/kultura.71.html:433237-U-Noci-muzeja-60-kulturnih-institucija |title=U Noći muzeja 60 kulturnih institucija |work=NOVOSTI |publisher=novosti.rs |access-date=3 June 2013 |archive-date=9 August 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180809121012/http://www.novosti.rs/vesti/kultura.71.html:433237-U-Noci-muzeja-60-kulturnih-institucija |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Muzej Jugoslavije ima zbirke iz jugoslovanskega obdobja. Poleg slik so najdragocenejše [[Luna|lunine]] kamnine, ki so jih leta 1969 podarili člani posadke [[Apollo 11|Apolla 11]] [[Neil Armstrong]], [[Edwin Aldrin|Buzz Aldrin]] in [[Michael Collins (astronavt)|Michael Collins]] med obiskom Beograda, in kamnine iz misije [[Apollo 17|Apollo 17]], ki jih je leta 1971 podaril [[Richard Nixon]].&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.seecult.org/vest/najbolje-u-muzeju-25-maj |title=Najbolje, u Muzeju 25. maj – SEEcult.org Portal za kulturu jugoistočne Evrope |date=4 September 2012 |publisher=seecult.org |access-date=3 June 2013 |archive-date=10 November 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131110051850/http://www.seecult.org/vest/najbolje-u-muzeju-25-maj |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Muzej hrani tudi sabljo [[Josif Stalin|Josifa Stalina]] z 260 briljanti in diamanti, ki jo je podaril Stalin sam.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Od-Staljina-sablja-a-od-astronauta-kamenchici-s-Meseca.lt.html |title=Политика Online – Од Стаљина сабља, а од астронаута каменчићи с Месеца |work=Politika Online |access-date=3 June 2013 |archive-date=10 November 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131110051853/http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Od-Staljina-sablja-a-od-astronauta-kamenchici-s-Meseca.lt.html |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

=== Arhitektura ===
{{Več slik
| align = left
| total_width = 380
| perrow = 2
| image1 = Interior look Church Saint Sava from western gally leg P.Cikovac.jpg
| width1 = 600
| image2 = Crkva svetog Marka, Beograd (St. Mark's Church, Belgrade).jpg
| width2 = 550
| image3 = Железничка станица Београд главна и споменик Стефана Немање (closed Belgrade Main Railway station, 2023).jpg
| width3 = 600
| footer = V smeri urinega kazalca, od zgoraj levo: notranjost cerkve sv. Save; cerkev sv. Marka; hotel Moskva; beograjska trdnjava; Knez Mihailova ulica - glavna pešpot in nakupovalna cona v Beogradu; Savski trg - nekdanja glavna železniška postaja v Beogradu in spomenik Stefanu Nemanji.
}}
Beograd ima zelo raznoliko arhitekturo, od središča Zemuna, ki ima podobo tipičnega srednjeevropskega mesta,&lt;ref&gt;{{cite web |last1=Comrie |first1=Nicholas |last2=Moore |first2=Lucy |title=Zemun: The Town Within the City |url=http://www.b92.net/eng/travel/index.php?nav_id=38986 |publisher=[[B92]] Travel |date=1 October 2007 |access-date=17 May 2007 |archive-date=22 October 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131022122710/http://www.b92.net/eng/travel/index.php?nav_id=38986 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; do sodobnejše arhitekture in prostorske ureditve Novega Beograda.

Najstarejšo arhitekturo najdemo v parku Kalemegdan. Izven Kalemegdana najstarejše stavbe izvirajo šele iz 18. stoletja zaradi njegove geografske lege ter pogostih vojn in uničenj.&lt;ref name=&quot;manević&quot;&gt;{{cite web |last=Manević |first=Zoran |url=http://web.mit.edu/most/www/ser/Belgrade/zoran_manevic.html |title=Architecture and Building |publisher=[[MIT]] website |access-date=19 May 2007 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070811101910/http://web.mit.edu/most/www/ser/Belgrade/zoran_manevic.html |archive-date=11 August 2007}}&lt;/ref&gt; Najstarejša javna zgradba v Beogradu je nevpadljiva turška [[Tűrbe|türbe]], najstarejša hiša pa je skromna glinena hiša na Dorćolu iz poznega 18. stoletja.&lt;ref&gt;{{cite web |last=Mitrović |first=Prof. Dr. Mihajlo |url=http://www.ulus.org.rs/ENGLISH/Exhibitions/TriennialA/TriennialA.htm |archive-url=https://archive.today/20100117001440/http://www.ulus.org.rs/ENGLISH/Exhibitions/TriennialA/TriennialA.htm |url-status=dead |archive-date=17 January 2010 |title=Seventh Belgrade triennial of world architecture |publisher=ULUS |date=27 June 2003 |access-date=19 May 2007}}&lt;/ref&gt; Zahodni vpliv se kaže v gradnjah iz 19. stoletja, ko se je mesto popolnoma preobrazilo iz orientalskega mesta v sodobno arhitekturo tistega časa, z vplivi [[Neoklasicizem|neoklasicizma]], [[Romantika|romantike]] in [[Akademska umetnost|akademske umetnosti]]. Srbski arhitekti so konec 19. stoletja prevzeli razvoj od tujih graditeljev in zgradili Narodno gledališče, Stari dvor, katedralo in kasneje, v začetku 20. stoletja, [[Stavba Narodne skupščine Republike Srbije|stavbo Narodne skupščine]] ter [[Narodni muzej Srbije|Narodni muzej]], na katere je vplivala [[Art nouveau|secesija]].&lt;ref name=&quot;manević&quot; /&gt; Elementi srbsko-bizantinskega preporoda so prisotni v stavbah, kot so hiša Vukove zakladnice, stara pošta na Kosovski ulici, in sakralni arhitekturi, kot sta cerkev sv. Marka (ki temelji na [[Samostan Gračanica|samostanu Gračanica]]) in [[Cerkev sv. Save, Beograd|cerkev sv. Save]].&lt;ref name=&quot;manević&quot; /&gt; V socialističnem obdobju so bila stanovanja zgrajena hitro in poceni za ogromen pritok ljudi, ki so po drugi svetovni vojni bežali s podeželja, rezultat česar je bila [[Brutalistična arhitektura|brutalistična]] podoba blokov Novega Beograda; za kratek čas je vladal trend [[Socialistični realizem|socrealizma]], ki je privedel do stavb, kot je Sindikalna dvorana.&lt;ref name=&quot;manević&quot; /&gt; Vendar so sredi petdesetih let prejšnjega stoletja prevladali [[Modernizem (gibanje)|modernistični]] trendi, ki še vedno prevladujejo v beograjski arhitekturi. &lt;ref name=&quot;manević&quot; /&gt; Beograd ima drugi najstarejši kanalizacijski sistem v Evropi.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Potrebno uložiti 1,6 milijardi evra u energetsku efikasnost |url=http://www.blic.rs/Vesti/Ekonomija/518297/Potrebno-uloziti-16-milijardi-evra-u-energetsku-efikasnost |website=Blic |date=10 December 2014 |access-date=10 December 2014 |archive-date=14 December 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141214143427/http://www.blic.rs/Vesti/Ekonomija/518297/Potrebno-uloziti-16-milijardi-evra-u-energetsku-efikasnost |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Klinični center Srbije se razprostira na 34 hektarjih in je sestavljen iz približno 50 stavb, ima pa tudi 3150 postelj, s čimer je po tem merilu največja v Evropi&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Mišković |first1=Ivan |title=Za godinu dana više od 50.000 operacija |url=https://www.blic.rs/vesti/beograd/za-godinu-dana-vise-od-50000-operacija/687nddy |access-date=26 July 2020 |work=blic.rs |date=4 February 2009 |language=sr |archive-date=26 July 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200726163120/https://www.blic.rs/vesti/beograd/za-godinu-dana-vise-od-50000-operacija/687nddy |url-status=live }}&lt;/ref&gt; in ena največjih na svetu.&lt;ref&gt;{{cite web |title=The Largest Hospitals In The World |url=https://www.worldatlas.com/articles/the-largest-hospitals-in-the-world.html |website=worldatlas.com |date=5 October 2017 |access-date=26 July 2020 |archive-date=10 July 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200710191100/https://www.worldatlas.com/articles/the-largest-hospitals-in-the-world.html |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

=== Turizem ===
[[Slika:Beograd_under_Fire.jpg|desno|sličica|Beograd med [[Novo leto|novoletnimi]] prazniki]]
Beograd, ki stoji ob glavni prometni arteriji, ki povezuje Evropo in Azijo, ter kasneje tudi na železniški liniji [[Orient Express]], je bil skozi stoletja priljubljena destinacija za popotnike. Leta 1843 je srbski ''[[knez]]'' Mihajlo Obrenović na Dubrovački ulici (danes Ulica kralja Petra) zgradil veliko stavbo, ki je postala prvi hotel v Beogradu: ''Kod jelena'' ('Kod jelena'), v soseski Kosančićevega venca. Mnogi so takrat kritizirali potezo zaradi stroškov in velikosti stavbe, a kmalu je postala zbirališče najbogatejših meščanov kneževine. Pogovorno so stavbo imenovali tudi ''staro zdanje'' ali 'stara stavba'. Ostal je hotel do leta 1903, nato pa so stavbo leta 1938 porušili.&lt;ref&gt;{{cite news |first=Dejan |last=Aleksić |title=&quot;Čitanka&quot; srpske istorije i kulture |trans-title=Reading book of Serbian history and culture |newspaper=Politika |page=17 |language=sr |date=25 January 2018 |url=http://www.politika.rs/sr/clanak/397365/Citanka-srpske-istorije-i-kulture |access-date=9 September 2018 |archive-date=9 September 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180909184909/http://www.politika.rs/sr/clanak/397365/Citanka-srpske-istorije-i-kulture |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |first=Dejan |last=Aleksić |title=Razglednica koje više nema |trans-title=Postcards that is no more |newspaper=Politika |page=22 |language=sr |date=7–8 April 2018 |url=http://www.politika.rs/sr/clanak/401579/Razglednica-koje-vise-nema |access-date=9 September 2018 |archive-date=9 September 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180909184922/http://www.politika.rs/sr/clanak/401579/Razglednica-koje-vise-nema |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Po ''staro zdanju'' so bili v drugi polovici 19. stoletja zgrajeni številni hoteli: ''Nacional'' in ''Grand'', tudi na Kosančićevem Vencu, ''Srpski Kralj'', ''Srpska Kruna'', ''Grčka Kraljica'' pri Kalemegdanu, ''Balkan'' in ''Pariz'' na Terazijah'', London'' itd.&lt;ref name=&quot;perić-2018&quot;&gt;{{Navedi novice|first=Dragan|last=Perić|title=Kada su svi putevi vodili u Beograd|trans-title=Ko so vse poti vodile v Beograd|work=[[Politika]]|issue=1092|pages=28–29|language=sr|date=2 September 2018|url=http://www.politika.rs/sr/clanak/410658/Kada-su-svi-putevi-vodili-u-Beograd|accessdate=9 September 2018|archivedate=9 September 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180909184941/http://www.politika.rs/sr/clanak/410658/Kada-su-svi-putevi-vodili-u-Beograd}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:DJI_0136-12.jpg|levo|sličica|Kalemegdan]]
[[Slika:Botanička_bašta_Jevremovac,_Beograd_-_Japanski_vrt_07.jpg|levo|sličica|Botanični vrt Jevremovac]]
Ko je Beograd dobil povezave s parniki in železnico (po letu 1884), se je število obiskovalcev povečalo in odprli so se novi luksuzni hoteli. V Savamali sta bila odprta hotela ''Bosna'' in ''Bristol''. Med drugimi hoteli sta bila tudi ''Solun'' in ''Orient'', ki je bil zgrajen v bližini Finančnega parka. Turisti, ki so prispeli z Orient Expressom, so večinoma bivali v hotelu Petrograd na Vilsonovem trgu. Hotel ''Srpski Kralj'' na vogalu ulic Uzun Mirkova in Pariška je v medvojnem obdobju veljal za najboljši hotel v Beogradu. Med drugo svetovno vojno je bil uničen.&lt;ref name=&quot;perić-2018&quot;&gt;&lt;/ref&gt;

Zgodovinska območja in stavbe Beograda so med najpomembnejšimi znamenitostmi mesta. Med njimi so Skadarlija, [[Narodni muzej Srbije|Narodni muzej]] in sosednje Narodno gledališče, Zemun, Trg Nikole Pašića, [[Terazije]], Študentski trg, [[Beograjska trdnjava|trdnjava Kalemegdan]], ulica Kneza Mihailova, Parlament, [[Cerkev sv. Save, Beograd|cerkev svetega Save]] in Stari dvor. Poleg tega je na obeh straneh reke veliko parkov, spomenikov, muzejev, kavarn, restavracij in trgovin. Spomenik Avali na vrhu hriba in Avalski stolp ponujata razgled na mesto. Po podatkih ''časopisa The Guardian'' je Dorćol eno od desetih najbolj »kul« predmestij v Evropi.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://www.theguardian.com/travel/2020/feb/08/10-of-the-coolest-neighbourhoods-in-europe-paris-berlin-rome |title=10 of the coolest neighbourhoods in Europe |work=The Guardian |date=8 February 2020 |access-date=14 July 2021 |archive-date=26 July 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210726225115/https://www.theguardian.com/travel/2020/feb/08/10-of-the-coolest-neighbourhoods-in-europe-paris-berlin-rome |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Elitna soseska [[Dedinje]] se nahaja v bližini parkov Topčider in Košutnjak. Kraljevi kompleks Dedinje, v katerem sta nekdanji kraljevi rezidenci ([[Kraljevski dvor]] in [[Beli dvor]]), je odprt za obiskovalce. Palača hrani veliko dragocenih umetnin.&lt;ref&gt;{{cite web |last=Wolfs |first=Laura |url=http://old.balkaninsight.com/en/main/life_and_style/28895/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20110707205638/http://old.balkaninsight.com/en/main/life_and_style/28895/ |url-status=dead |archive-date=7 July 2011 |title=A Palacial Tour |publisher=[[Balkan Insight]] |date=21 June 2010 |access-date=18 September 2011}}&lt;/ref&gt; V bližini je mavzolej [[Josip Broz - Tito|Josipa Broza Tita]], imenovan ''[[Hiša cvetja|Hiša rož]]'', ki dokumentira življenje nekdanjega jugoslovanskega predsednika.&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Linkmedia |title=Muzej Jugoslavije {{!}} Muzeji i galerije {{!}} Šta videti |url=https://www.tob.rs/sr/sta-videti/muzeji-i-galerije/muzej-jugoslavije |access-date=2025-02-01 |website=Tourist Organization of Belgrade |language=sr |archive-date=15 March 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250315052526/https://www.tob.rs/sr/sta-videti/muzeji-i-galerije/muzej-jugoslavije |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

[[Ada Ciganlija]] je nekdanji otok na [[Sava|reki Savi]] in največji športno-rekreacijski kompleks v Beogradu. Danes je z desnim bregom Save povezana z dvema nasipoma, ki ustvarjata umetno jezero. Je najbolj priljubljena destinacija Beograjčanov v vročih poletjih. Ima 7 km dolgih plaž in športnih objektov za različne športe, vključno z golfom, [[Nogomet|nogometom]], košarko, odbojko, ragbijem, baseballom in tenisom.&lt;ref name=&quot;tourist organization of belgrade&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.tob.rs/what-to-see/attractions/ada-ciganlija |title=Ada Ciganlija |publisher=Tourist Organization of Belgrade |access-date=15 September 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141227063451/http://www.tob.rs/what-to-see/attractions/ada-ciganlija |archive-date=27 December 2014 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Poleti se dnevno kopa med 200.000 in 300.000 ljudi.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Ada: Too Early for Swimming |publisher=Livinginbelgrade.com |url=http://livinginbelgrade.com/news.php?idNews=224 |archive-date=8 August 2012 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120808153418/http://livinginbelgrade.com/news.php?idNews=224}}&lt;/ref&gt;

Beograd je znan tudi po turističnih dejavnostih, ki vključujejo ekstremne športe, kot so [[Skok z elastiko|bungee jumping]], [[smučanje na vodi]] in [[paintball]].&lt;ref name=&quot;tourist organization of belgrade&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;sport activities in belgrade&quot;&gt;{{cite web |title=Sport Activities in Belgrade |url=http://livinginbelgrade.com/activities.php |archive-url=https://web.archive.org/web/20130115140556/http://livinginbelgrade.com/activities.php |archive-date=15 January 2013}}&lt;/ref&gt; Na otoku je veliko poti, kjer se je mogoče voziti s kolesom, se sprehajati ali teči.&lt;ref name=&quot;tourist organization of belgrade&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;sport activities in belgrade&quot;/&gt; Poleg Ade ima Beograd skupno 16 otokov&lt;ref&gt;{{cite web |last=Nikolov |first=Ana |title=Beograd – grad na rekama |website=Institut za Arhitekturu i Urbanizam Srbije |date=29 July 2005 |url=http://www.ekapija.com/website/sr/page/17516 |access-date=5 June 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070628210222/http://www.ekapija.com/website/sr/page/17516 |archive-date=28 June 2007 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; na rekah, mnogi so še vedno neizkoriščeni. Med njimi Veliki vojni otok ob sotočju Save izstopa kot oaza neokrnjene divjine (zlasti ptic).&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://arhiva.kurir-info.rs/Arhiva/2006/maj/23/B-01-23052006.shtml |title=Zbogom, oazo! |work=[[Kurir]] |date=23 May 2006 |access-date=5 June 2007 |language=sr |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20101020233543/http://arhiva.kurir-info.rs/Arhiva/2006/maj/23/B-01-23052006.shtml |archive-date=20 October 2010}}&lt;/ref&gt; Ta območja, skupaj z bližnjim Malim vojnim otokom, mestna vlada varuje kot [[naravni rezervat]].&lt;ref&gt;{{cite web |author=Beoinfo |title=Prirodno dobro &quot;Veliko ratno ostrvo&quot; stavljeno pod zaštitu Skupštine grada |url=http://www.ekoforum.org/index/vest.asp?vID=181 |publisher=Ekoforum |date=4 August 2005 |access-date=5 June 2007 |language=sr |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110726020707/http://www.ekoforum.org/index/vest.asp?vID=181 |archive-date=26 July 2011}}&lt;/ref&gt; V urbanem območju Beograda je 37 zaščitenih naravnih virov, med katerimi je osem območij geološke dediščine, npr. profil Straževica, Mašin Majdan-Topčider, profil pri [[Beograjska trdnjava|trdnjavi Kalemegdan]], zapuščeni kamnolom v [[Barajevo|Barajevu]], dolina Karagače, arteški vodnjak v [[Ovča|Ovči]], [[Puhlica|puhličasti]] profil Kapela in jezero v Sremčici. Drugih 29 točk so območja biotske raznovrstnosti.&lt;ref&gt;{{Cite journal |last1=Petrović |first1=Marko |last2=Lukić |first2=Dobrila |last3=Radovanović |first3=Milan |last4=Vujko |first4=Aleksandra |last5=Gajić |first5=Tamara |last6=Vuković |first6=Darko |date=5 October 2017 |title=&quot;Urban geosites&quot; as an alternative geotourism destination – evidence from Belgrade |journal=Open Geosciences |volume=9 |issue=1 |pages=442–456 |doi=10.1515/geo-2017-0034 |bibcode=2017OGeo....9...34P |issn=2391-5447|doi-access=free}}&lt;/ref&gt;

Prihodki od turistov so leta 2016 znašali skoraj pol milijarde [[Evro|evrov]];&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://rs.seebiz.eu/beogradu-od-turizma-gotovo-pola-milijarde-evra/ar-50272/ |title=Beogradu od turizma gotovo pola milijarde evra |publisher=Rs.seebiz.eu |access-date=12 March 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130624014837/http://rs.seebiz.eu/beogradu-od-turizma-gotovo-pola-milijarde-evra/ar-50272/ |archive-date=24 June 2013 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; z obiskom skoraj milijona registriranih turistov.&lt;ref name=&quot;vestionlinecom&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.vesti-online.com/Slobodno-Vreme/Putovanja/630938/Nikad-vise-turista-Beograd-najvise-vole-Turci-i-Hrvati |title=Vesti online / Slobodno Vreme / Putovanja / Nikad više turista: Beograd najviše vole Turci i Hrvati |website=vesti-online.com |access-date=3 February 2017 |archive-date=3 February 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170203064658/http://vesti-online.com/Slobodno-Vreme/Putovanja/630938/Nikad-vise-turista-Beograd-najvise-vole-Turci-i-Hrvati |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Od tega jih je leta 2019 več kot 100.000 prispelo s 742 rečnimi križarkami.&lt;ref name=&quot;vestionlinecom&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://www.blic.rs/vesti/beograd/u-beograd-je-tokom-2019-brodom-doputovalo-100000-turista-najvise-nemaca-i-amerikanaca/ljq0n92 |title=U Beograd je tokom 2019. brodom doputovalo 100.000 Turista, najviše Nemaca i Amerikanaca |work=blic.rs |date=14 January 2020 |access-date=14 July 2021 |archive-date=16 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210416083832/https://www.blic.rs/vesti/beograd/u-beograd-je-tokom-2019-brodom-doputovalo-100000-turista-najvise-nemaca-i-amerikanaca/ljq0n92 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Povprečna letna rast je med 13 % in 14 %.&lt;ref name=&quot;vestionlinecom&quot;/&gt;

Od leta 2018 so v Beogradu trije uradno določeni [[Kamp|kampi]]. Najstarejši se nahaja v [[Batajnica|Batajnici]], ob Batajniški cesti. Z imenom »Dunav« je eden najbolj obiskanih kampov v državi. Drugi se nahaja v kompleksu etno gospodinjstva »Zornićeva hiša« v vasi [[Baćevac]], tretji pa v [[Ripanj|Ripanju]], na pobočjih vzpetine Avala. Leta 2017 je bilo v kampih zabeleženih približno 15.000 nočitev.&lt;ref&gt;{{cite news |first=Ana |last=Vuković |title=Kamping turizam – neiskorišćena šansa |trans-title=Camping tourism – unused chance |newspaper=Politika |page=14 |language=sr |date=16 August 2018 |url=http://www.politika.rs/sr/clanak/409400/Kamping-turizam-neiskoriscena-sansa |access-date=18 August 2018 |archive-date=18 August 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180818080831/http://www.politika.rs/sr/clanak/409400/Kamping-turizam-neiskoriscena-sansa |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Beograd je pogosta postaja na Rečni poti, evropski [[Kolesarska povezava|kolesarski poti,]] znani kot »Donavska kolesarska pot« v Srbiji, pa tudi na Sultanovi poti, pohodniški poti na dolge razdalje med [[Dunaj|Dunajem]] in [[Carigrad|Istanbulom]].

=== Nočno življenje ===
[[Slika:Galerija_Belgrade_Predrag_Vuckovic.jpg|levo|sličica|Galerija Beograd, največja nakupovalna, zabaviščna in gastronomska destinacija v mestu, se razprostira na 300.000 kvadratnih metrih in je največje nakupovalno središče v regiji.]]
[[Slika:Belgrade_nightlife_on_riverclubs.jpg|levo|sličica|Nočno življenje v Beogradu]]
Beograd slovi po živahnem nočnem življenju; po vsem mestu je veliko [[Nočni klub|klubov]], ki so odprti do zore.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://www.decodedmagazine.com/berlin-berlin-city-sin-city-never-sleeps-better-yet-never-sleep/ |title=The city that never sleeps – Belgrade |date=5 January 2017 |publisher=DMC Balkans Travel &amp; Events |access-date=14 February 2022 |archive-date=6 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220206084058/https://www.decodedmagazine.com/berlin-berlin-city-sin-city-never-sleeps-better-yet-never-sleep/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Najbolj prepoznavna značilnost nočnega življenja v Beogradu so barže (''splavi''), razporejene vzdolž bregov Save in Donave, kjer je koncentrirana gostinska ponudba, običajno obogatena z živo glasbo.&lt;ref&gt;{{cite news |last=Prentice |first=Eve-Ann |url=http://travel.guardian.co.uk/article/2003/aug/10/observerescapesection1 |title=Why I love battereBelgrade |work=The Guardian Travel |date=10 August 2003 |access-date=19 May 2007 |location=London |archive-url=https://web.archive.org/web/20070515043701/http://travel.guardian.co.uk/article/2003/aug/10/observerescapesection1 |archive-date=15 May 2007 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last=Sherwood |first=Seth |url=https://www.nytimes.com/2005/10/16/travel/16belgrade.html |title=Belgrade Rocks |work=The New York Times |date=16 October 2005 |access-date=19 May 2007 |archive-date=27 October 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071027090524/http://www.nytimes.com/2005/10/16/travel/16belgrade.html?ex=1287115200&amp;en=4cd8ccf41a41542c&amp;ei=5088 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |last=Gruber |first=Barbara |url=http://www.dw-world.de/dw/article/0,2144,2129528,00.html |title=Belgrade's Nightlife Floats on the Danube |publisher=[[Deutsche Welle]] |date=22 August 2006 |access-date=19 May 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070616155059/http://www.dw-world.de/dw/article/0%2C2144%2C2129528%2C00.html |archive-date=16 June 2007 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Mnogi obiskovalci ob koncu tedna – zlasti iz [[Bosna in Hercegovina|Bosne in Hercegovine]], [[Hrvaška|Hrvaške]] in [[Slovenija|Slovenije]] – imajo raje nočno življenje v Beogradu kot v svojih prestolnicah zaradi domnevno prijaznega vzdušja, številnih klubov in barov, relativno nižjih cen pijače, odsotnosti večjih jezikovnih ovir in pomanjkanja regulacije nočnega življenja.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.b92.net/info/vesti/pregled_stampe.php?yyyy=2004&amp;mm=12&amp;dd=21&amp;nav_id=158386 |title=Slovenci dolaze u jeftin provod |work=[[Glas Javnosti]] |date=21 December 2004 |language=sr |access-date=10 July 2007 |archive-date=4 November 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131104010307/http://www.b92.net/info/vesti/pregled_stampe.php?yyyy=2004&amp;mm=12&amp;dd=21&amp;nav_id=158386 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.b92.net/info/vesti/pregled_stampe.php?yyyy=2006&amp;mm=01&amp;dd=08&amp;nav_id=184523 |title=U Beograd na vikend-zabavu |trans-title=To Belgrade for a weekend party |first=Milena |last=Zajović |work=[[B92]] |date=6 January 2006 |language=hr |access-date=15 February 2022 |archive-date=16 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220216114337/https://www.b92.net/info/vesti/pregled_stampe.php?yyyy=2006&amp;mm=01&amp;dd=08&amp;nav_id=184523 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Eno najbolj znanih prizorišč za alternativno kulturno dogajanje v mestu je SKC (Študentski kulturni center), ki se nahaja tik nasproti beograjskega nebotičnika, stolpa Beograjske palače. V središču pogosto potekajo koncerti znanih domačih in tujih skupin. SKC je tudi prizorišče različnih umetniških razstav ter javnih razprav in diskusij.&lt;ref&gt;{{cite web |last=Galić |first=David |url=http://www.balkaninsight.com/en/article/studentski-kulturni-centar |title=Studentski Kulturni Centar |publisher=Balkan Insight |date=22 February 2010 |access-date=19 January 2011 |archive-date=1 November 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131101212628/http://www.balkaninsight.com/en/article/studentski-kulturni-centar |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Bolj tradicionalno srbsko nočno življenje, ki ga spremlja tradicionalna glasba, znana kot ''Starogradska'' (v grobem prevodu ''staromestna glasba''), značilna za urbana okolja severne Srbije, je najbolj izrazito v Skadarliji, stari boemski soseski mesta, kjer so se v 19. in začetku 20. stoletja zbirali beograjski pesniki in umetniki. Ob ulici Skadar (središču Skadarlije) in okoliški soseski se vrstijo nekatere najboljše in najstarejše tradicionalne restavracije v Beogradu (v srbščini imenovane kafane), ki izvirajo iz tistega obdobja.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.tob.rs/en/see.php?kat=9 |title=Skadarlija |publisher=[[Tourist Organisation of Belgrade]] |access-date=19 January 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20101220050323/http://www.tob.rs/en/see.php?kat=9 |archive-date=20 December 2010}}&lt;/ref&gt; V delu soseske stoji najstarejša beograjska pivnica, ustanovljena v prvi polovici 19. stoletja.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.seenews.com/profiles/companies/cs_bip_beogradska_industrija_piva/ |title=Beogradska Industrija Piva AD |publisher=SEE News |access-date=5 May 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090426083313/http://www.seenews.com/profiles/companies/cs_bip_beogradska_industrija_piva/ |archive-date=26 April 2009 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Ena najstarejših ''kafan'' v mestu je Znak pitanja.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=1319 |title=Znamenite građevine 3 |publisher=Urad za informiranje mesta Beograd |language=sr |access-date=10 July 2007 |archive-date=28 May 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100528075204/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=1319 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Časopis ''[[The Times]]'' je Beograd razglasil za mesto z najboljšim nočnim življenjem v Evropi.&lt;ref&gt;{{cite news |url=http://www.timesonline.co.uk/tol/travel/holiday_type/music_and_travel/article5082856.ece |title=Europe's best nightlife |work=[[The Times]] |access-date=11 April 2008 |location=London |first=Gareth |last=Scurlock |date=4 November 2008 |archive-date=11 October 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111011041429/http://www.timesonline.co.uk/tol/travel/holiday_type/music_and_travel/article5082856.ece |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; V vodniku Lonely Planet ''1000 Ultimate Experiences'' Guide iz leta 2009 se je Beograd uvrstil na prvo mesto med 10 najboljšimi mesti za zabavo na svetu.&lt;ref&gt;{{cite news |url=https://www.smh.com.au/travel/the-worlds-top-10-party-towns-20091118-im4q.html |title=The world's top 10 party towns |date=9 November 2009 |work=The Sydney Morning Herald |access-date=16 March 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100410045707/http://www.smh.com.au/travel/the-worlds-top-10-party-towns-20091118-im4q.html |archive-date=10 April 2010 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;

=== Moda in oblikovanje ===
Od leta 1996 se v mestu odvijajo polletni (jesensko-zimski in pomladno-poletni) [[Teden mode|tedni mode]].&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.belgradefashionweek.com/srpski/onama.php |title=O nama |publisher=Belgrade Fashion Week |language=sr |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111107082930/http://www.belgradefashionweek.com/srpski/onama.php |archive-date=7 November 2011}}&lt;/ref&gt; Številni srbski in tuji oblikovalci ter modne znamke imajo svoje revije na beograjskem tednu mode. Festival, ki sodeluje z londonskim tednom mode, je pomagal pri vzponu mednarodnih karier lokalnih talentov, kot sta George Styler in Ana Ljubinković. Britanska modna oblikovalka Roksanda Ilinčić, ki se je rodila v mestu, prav tako pogosto predstavlja svoje revije v Beogradu.

Poleg mode se v Beogradu vsako leto odvijata dve večji oblikovalski razstavi, ki privabljata mednarodne arhitekte in industrijske oblikovalce, kot so Karim Rashid, Daniel Libeskind, Patricia Urquiola in Konstantin Grcic. Tako festival Mikser kot Belgrade Design Week ponujata predavanja, razstave in tekmovanja. Poleg tega so mednarodni oblikovalci, kot so Sacha Lakić, Ana Kraš, Bojana Sentaler in Marek Djordjevic, doma iz Beograda.

== Mediji ==
[[Slika:Digital_Belgrade,_Tanjug,_01.jpg|sličica|[[Tanjug]], stavba nekdanje srbske državne tiskovne agencije.]]
Beograd je najpomembnejše medijsko središče v Srbiji. V mestu je glavni sedež nacionalne radiotelevizije Srbija (RTS), ki je javna radiotelevizija.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.rts.rs/page/rts/sr/javniservis/RTS+50/story/251/I+danas/27294/Medijski+javni+servis+gra%C4%91ana.html |title=Medijski javni servis građana |date=13 November 2008 |publisher=Radio Television of Serbia |language=sr |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110520041218/http://www.rts.rs/page/rts/sr/javniservis/RTS+50/story/251/I+danas/27294/Medijski+javni+servis+gra%C4%91ana.html |archive-date=20 May 2011}}&lt;/ref&gt; Najbolj priljubljena komercialna radiotelevizija je RTV Pink, srbska medijska multinacionalka, znana po svojih priljubljenih zabavnih programih. Ena najbolj priljubljenih komercialnih radiotelevizij je [[B92]], še ena medijska družba, ki ima svojo televizijsko postajo, radijsko postajo ter glasbeno in knjižno založbo, pa tudi najbolj priljubljeno spletno stran na srbskem internetu.&lt;ref&gt;{{cite magazine |last=Manasek |first=Jared |url=https://www.cjr.org/issues/2005/1/manasek-paradox.asp |archive-url=https://web.archive.org/web/20070310234840/https://www.cjr.org/issues/2005/1/manasek-paradox.asp |archive-date=10 March 2007 |title=The Paradox of Pink |magazine=[[Columbia Journalism Review]] |date=January 2005 |access-date=19 May 2007 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2006&amp;mm=09&amp;dd=01&amp;nav_category=15&amp;nav_id=210237&amp;fs=1 |title=B92 na 8.598. mestu na svetu |publisher=B92 |date=1 September 2006 |access-date=19 May 2007 |language=sr |archive-date=8 December 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151208112143/http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2006&amp;mm=09&amp;dd=01&amp;nav_category=15&amp;nav_id=210237&amp;fs=1 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Druge televizijske postaje, ki oddajajo iz Beograda, vključujejo 1Prva (prej ''Fox televizija''), Nova, N1 in druge, ki pokrivajo le širše območje Beograda, kot je Studio B.

Med visoko nakladnimi dnevnimi časopisi, ki izhajajo v Beogradu, se uvrščajoː {{Jezik|sr-latn|[[Politika]]}}, ''Blic'', ''Alo!'', ''Kurir'' in ''Danas''. Izhajata tudi športna dnevnika, ''Sportski žurnal'' in ''[[Jugoslovanski športnik leta|Sport]]'', ter gospodarski dnevnik, ''[[Privredni pregled]]''. Jeseni 2006 je bil ustanovljen nov brezplačni dnevnik ''24 sata'' . V mestu imajo sedež tudi srbske izdaje licenčnih revij, kot so ''Harper's Bazaar'', ''Elle'', ''Cosmopolitan'', ''[[National Geographic]]'', ''Men's Health'', ''Grazia'' in druge.

== Šport in rekreacija ==
[[Slika:Ada_Ciganlija_lake.jpg|desno|sličica|[[Ada Ciganlija]]]]
[[Slika:Belgrade_Arena_(SER).jpg|desno|sličica|Beogradska arena]]
V Beogradu je približno '''tisoč športnih objektov''', od katerih jih je veliko sposobnih gostiti športne dogodke na različnih ravneh.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201508 |title=Sport and Recreation |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924070847/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201508 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Rečni otok [[Ada Ciganlija]] z jezerom in plažami je eno najpomembnejših rekreacijskih območij v mestu. Z skupno 8&amp;nbsp;km plaž in raznolikih barov, kavarn, restavracij in športnih objektov Ada Ciganlija privablja številne obiskovalce, zlasti poleti.

Gozdni park Košutnjak je prepreden s številnimi tekaškimi in kolesarskimi stezami, športnimi objekti za različne športe ter notranjimi in zunanjimi bazeni. Je priljubljena destinacija, ki se nahaja le 2&amp;nbsp;km od Ade Ciganlije.
[[Slika:Fk_Red_Star_stadium.jpg|sličica|[[Stadion Rajka Mitića|Stadion Crvene zvezde]]]]
V šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je Beograd gostil številne pomembne mednarodne dogodke, kot so prvo svetovno prvenstvo v vodnih športih leta 1973, [[Evropsko prvenstvo v nogometu 1976|evropsko prvenstvo v nogometu leta 1976]] in finale evropskega pokala leta 1973, evropsko prvenstvo v atletiki leta [[Evropsko prvenstvo v atletiki 1962|1962]] in [[Evropsko dvoransko prvenstvo v atletiki|evropske dvoranske igre]] leta 1969, evropski prvenstvi v košarki leta 1961 in 1975, evropsko prvenstvo v odbojki za moške in ženske leta 1975 ter svetovno amatersko prvenstvo v boksu leta 1978.

Od začetka 2000-ih Beograd skoraj vsako leto gosti večje športne dogodke. Med njimi so [[Evropsko prvenstvo v košarki 2005|tako v Beogradu potekali EuroBasket 2005]], evropsko prvenstvo v rokometu ([[Evropsko prvenstvo v rokometu 2012|za moške]] in ženske) leta 2012, svetovno prvenstvo v rokometu za ženske leta 2013, evropsko prvenstvo v odbojki za moške leta 2005 in 2011 za ženske, evropsko prvenstvo v vaterpolu leta 2006 in 2016, Evropski mladinski olimpijski festival 2007 in [[Univerzijada|poletna univerzijada 2009.]]&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.fisu.net/site/page_1068.php |archive-url=https://web.archive.org/web/20080209234741/http://www.fisu.net/site/page_1068.php |archive-date=9 February 2008 |title=Universiade 2009 (Belgrade) |publisher=[[International University Sports Federation|FISU]] |access-date=19 May 2007 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; V zadnjem času je Beograd leta 2017 gostil [[evropsko dvoransko prvenstvo v atletiki]] ter košarkarska turnirja Final Four Eurolige leta 2018 in 2022. V zadnjih letih so potekala tudi svetovna in celinska prvenstva v drugih športih, kot so [[tenis]], [[Dvoranski nogomet|futsal]], [[judo]], [[karate]], [[rokoborba]], [[veslanje]], [[Kikboks|kickboxing]], [[namizni tenis]] in [[šah]].

Mesto je dom dveh največjih in najuspešnejših srbskih [[Nogomet|nogometnih]] klubov, [[Crvena zvezda|Crvene zvezde Beograd]] in [[Nogometni klub Partizan|Beogradskega partizana]]. Crvena zvezda je leta 1991 osvojila [[Nogometna Liga prvakov|Ligo prvakov UEFA]] ( ''evropski pokal'' ), Beograd pa je bil leta 1966 drugouvrščeni. Glavna stadiona v Beogradu sta ''Marakana'' ( [[Stadion Rajka Mitića|stadion Crvene zvezde]] ) in stadion Partizana.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201754 |title=Sport and Recreation (Stadiums) |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924065704/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201754 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Rivalstvo med Crveno zvezdo in Beogradskim partizanom je eno najhujših v svetovnem nogometu.&lt;ref&gt;{{Cite news |date=2018-09-21 |title=Partizan v Red Star Belgrade: The derby which divides and unites a country |url=https://www.bbc.com/sport/football/45578624 |access-date=2025-10-23 |work=[[BBC Sport]] |language=en-GB |archive-date=29 April 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220429232850/https://www.bbc.com/sport/football/45578624 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Beograjska arena je s kapaciteto 19.384 gledalcev ena največjih pokritih aren v Evropi.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://starkarena.co.rs/o-%D1%88/ |title=О Штарк Арени |trans-title=About Štark Arena |publisher=Štark Arena |access-date=5 August 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190609073033/https://starkarena.co.rs/o-%d1%88/ |archive-date=9 June 2019 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Uporablja se za večje športne dogodke in velike koncerte. Maja 2008 je bila prizorišče [[Pesem Evrovizije 2008|53. tekmovanja za pesem Evrovizije]].&lt;ref&gt;{{cite web |title=Belgrade Arena Profile |url=http://www.arenabeograd.com/en/page/61/Arena+Profile |publisher=Belgrade Arena |access-date=28 May 2012 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120608082527/http://www.arenabeograd.com/en/page/61/Arena+Profile |archive-date=8 June 2012}}&lt;/ref&gt; Dvorana Aleksandra Nikolića je glavno prizorišče [[Košarka|košarkarskih]] klubov KK Beograd, evropskega prvaka leta 1992, in KK Crvena zvezda.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201758 |title=Sport and Recreation (Sport Centers and Halls) |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924061438/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201758 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.beograd2007.org/index.php?option=com_content&amp;task=view&amp;id=20&amp;Itemid=131&amp;limit=1&amp;limitstart=3&amp;lang=en |title=Venues |publisher=[[EYOF]] Belgrade 2007 |access-date=30 July 2007 |url-status=usurped |archive-url=https://web.archive.org/web/20071008062254/http://www.beograd2007.org/index.php?option=com_content&amp;task=view&amp;id=20&amp;Itemid=131&amp;limit=1&amp;limitstart=3&amp;lang=en |archive-date=8 October 2007}}&lt;/ref&gt; V zadnjih letih je Beograd dal tudi več vrhunskih teniških igralcev, kot so [[Ana Ivanović]], Jelena Janković in [[Novak Đoković]]. Ivanović in Đoković sta prva Beograjčana, ki sta osvojila naslova na turnirjih [[Grand Slam|za grand slam]] v posamezni konkurenci, in sta bila skupaj z Jeleno Janković številka 1 na lestvici ATP . Srbska reprezentanca je leta 2010 osvojila Davisov pokal, ko je v finalu v Beograjski areni premagala francosko reprezentanco.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.daviscup.com/en/news/articles/tipsarevic-sends-serbia-into-first-davis-cup-final.aspx |title=Tipsarevic sends Serbia into first Davis Cup final |date=19 September 2010 |publisher=Davis Cup |access-date=20 September 2010 |archive-date=10 June 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150610203522/http://www.daviscup.com/en/news/articles/tipsarevic-sends-serbia-into-first-davis-cup-final.aspx |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

[[Beograjski maraton]] poteka vsako leto od leta 1988. Beograd je bil kandidat za gostitelja [[Poletne olimpijske igre|poletnih olimpijskih iger]] leta 1992 in 1996.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Olimpijski muzej |url=https://olimpijskimuzej.rs/sr/zanimljivost/1055 |access-date=2024-10-04 |website=olimpijskimuzej.rs}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Atlanta 1996 |url=https://oks.org.rs/takmicenja/atlanta-1996/ |access-date=2024-10-04 |website=Olimpijski komitet Srbije |language=sr-RS}}&lt;/ref&gt;

== Izobraževanje ==
[[Slika:Captain_Miša's_Mansion_(13809297763).jpg|levo|sličica|Upravna stavba Univerze v Beogradu .]]
[[Slika:Palata_nauke_216.jpg|desno|sličica|Palača znanosti.]]
Beograd ima dve državni univerzi in več zasebnih visokošolskih zavodov. [[Univerza v Beogradu]], ustanovljena leta 1808 kot &lt;nowiki&gt;&lt;i id=&quot;mwCuI&quot;&gt;grande école&lt;/i&gt;&lt;/nowiki&gt;, je najstarejša visokošolska ustanova v Srbiji.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.ius.bg.ac.rs/eng/university_of_belgrade.htm |title=The University of Belgrade – The Seedbed of University Education |publisher=Faculty of Law of University of Belgrade |access-date=18 May 2007 |archive-date=15 March 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150315092358/http://www.ius.bg.ac.rs/eng/university_of_belgrade.htm |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;/ref&gt; Ker se je skupaj z večjim delom mesta razvila v 19. stoletju, je več univerzitetnih stavb prepoznanih kot sestavni del beograjske arhitekture in [[Kulturna dediščina|kulturne dediščine]]. Z vpisanimi skoraj 90.000 študenti je univerza ena največjih v Evropi.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.bg.ac.rs/eng/uni/en_recrektora.php |title=Word by the Rector |publisher=[[University of Belgrade]] |access-date=19 January 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20101006194902/http://www.bg.ac.rs/eng/uni/en_recrektora.php |archive-date=6 October 2010}}&lt;/ref&gt;

V mestu je tudi 195 osnovnih šol in 85 srednjih šol. Sistem osnovnih šol ima 162 rednih šol, 14 posebnih šol, 15 umetniških šol in 4 šole za odrasle, sistem srednjih šol pa 51 poklicnih šol, 21 [[Gimnazija|gimnazij]], 8 umetniških šol in 5 posebnih šol. 230.000 učencev upravlja 22.000 zaposlenih v več kot 500 stavbah, ki pokrivajo približno 11 milijonov m2.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201008 |title=Education and Science |publisher=City of Belgrade |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924053856/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201008 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

== Prevoz ==
{{multiple image
| total_width       = 350
| align             = left
| direction         = horizontal
| header            = [[Belgrade Centre Railway Station|Center Beograda]] in podzemne železniške postaje [[Vukov Spomenik railway station|Vukov spomenik]]
| image1            = Свјетлопис_жељезничке_станице_Биоград_центар4.jpg| caption1          = 
| image3            = Vukov_spomenik_Pavle_Cikova.jpg
| caption3          = 
| image2            = 
| caption2          = 
}}
V Beogradu deluje obsežen sistem javnega prevoza, ki ga sestavljajo avtobusi (118 mestnih linij in več kot 300 primestnih linij), tramvaji (12 linij), [[Trolejbus|trolejbusi]] (8 linij) in BG Voz (6 linij).&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.gsp.rs/english/statistic.htm |title=Statistics |publisher=Public Transport Company &quot;Belgrade&quot; |access-date=19 May 2007 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090510071133/http://www.gsp.rs/english/statistic.htm |archive-date=10 May 2009}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://www.busevi.com/ |title=busevi.com |website=busevi.com |access-date=17 April 2018 |archive-date=27 March 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180327184032/https://www.busevi.com/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Avtobuse, trolejbuse in tramvaje upravljata GSP Beograd in SP Lasta v sodelovanju z zasebnimi podjetji (na nekaterih avtobusnih progah). Primestno železniško omrežje BG Voz, ki ga upravlja mestna oblast v sodelovanju s Srbskimi železnicami, je del integriranega prometnega sistema in ima tri linije (Batajnica-Ovča in Ovča-Resnik ter center Beograda-Mladenovac), z napovedanimi dodatnimi.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.expatserbia.com/once-youre-here/public-transport/413-bg-voz |title=Bg Voz  |website=expatserbia.com |access-date=19 December 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130905111325/http://www.expatserbia.com/once-youre-here/public-transport/413-bg-voz |archive-date=5 September 2013 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://www.busevi.com/ |title=Glas putnika |website=Busevi.com |access-date=14 July 2021 |archive-date=31 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210531033950/https://www.busevi.com/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Od februarja 2024 lahko prek Beograd plus sistema vozovnice kupite prek SMS-a ali v fizični papirnati obliki.&lt;ref&gt;{{cite web |last=Aleksić |first=Dejan |title='Beograd plus' umesto 'Bus plusa' |trans-title=&quot;Beograd plus&quot; instead of &quot;BusPlus&quot; |language=Serbian |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/552986/Beograd-plus-umesto-Bus-plusa |access-date=2024-02-27 |website=Politika Online |archive-date=26 November 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241126003955/https://www.politika.rs/sr/clanak/552986/Beograd-plus-umesto-Bus-plusa |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Dnevne povezave povezujejo prestolnico z drugimi mesti v Srbiji in številnimi drugimi evropskimi destinacijami prek mestne avtobusne postaje. Od januarja 2025 je ves javni prevoz v Beogradu brezplačen. &lt;ref&gt;{{Cite web |last=Lj.G |date=2025-01-01 |title=Besplatan javni prevoz u Beogradu: Poslodavci i dalje imaju obavezu da isplaćuju naknadu za prevoz zaposlenima |url=https://www.euronews.rs/srbija/drustvo/151660/besplatan-javni-prevoz-u-beogradu-poslodavci-i-dalje-imaju-obavezu-da-isplacuju-naknadu-za-prevoz-zaposlenima/vest |access-date=2025-01-02 |website=Euronews.rs |language=sr |archive-date=2 January 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250102121430/https://www.euronews.rs/srbija/drustvo/151660/besplatan-javni-prevoz-u-beogradu-poslodavci-i-dalje-imaju-obavezu-da-isplacuju-naknadu-za-prevoz-zaposlenima/vest |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

[[Beovoz]] je bilo [[Regionalna železnica|primestno/primestno železniško]] omrežje, ki je zagotavljalo storitve [[Javni prevoz|množičnega prevoza]] v mestu, podobno kot pariški RER in torontski GO Transit . Sistem je bil namenjen predvsem povezovanju predmestij s središčem mesta. Beovoz so upravljale Srbske železnice.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.srbrail.rs/redvoznje1/Beovoz.aspx |title=Železnice Srbije – Red voznje za Beovoz i BG:VOZ |publisher=Serbian railways |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20101010040713/http://www.srbrail.rs/redvoznje1/Beovoz.aspx |archive-date=10 October 2010}}&lt;/ref&gt; Vendar je bil ta sistem leta 2013 ukinjen, predvsem zaradi uvedbe učinkovitejšega sistema BG Voz. Beograd je eno zadnjih velikih evropskih prestolnic in mest z več kot milijonom prebivalcev, ki nima metroja, podzemne železnice ali drugega sistema [[Podzemna železnica|hitrega prevoza]] . Tako je od leta 2025 beograjski metro v gradnji in bo imel dve progi. Prva proga naj bi začela obratovati do avgusta 2028.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Serbia to start Belgrade metro construction in November |url=http://seenews.com/news/serbia-to-start-belgrade-metro-construction-in-november-730158 |access-date=13 December 2021 |website=seenews.com |date=4 February 2021 |language=en |archive-date=14 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210214111902/https://seenews.com/news/serbia-to-start-belgrade-metro-construction-in-november-730158 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |last=Aleksić |first=Dejan |title=Depo za metro na Bežanijskoj kosi |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/485825/Beograd/Depo-za-metro-na-Bezanijskoj-kosi |access-date=13 December 2021 |website=Politika Online |archive-date=13 December 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211213145849/https://www.politika.rs/sr/clanak/485825/Beograd/Depo-za-metro-na-Bezanijskoj-kosi |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Nova železniška postaja Beograd Center je vozlišče za skoraj vse domače in mednarodne vlake. [[Hitra železnica]], ki povezuje Beograd z [[Novi Sad|Novim Sadom,]] je začela obratovati 19. marca 2022..&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Пуштена у саобраћај брза пруга Београд - Нови Сад |url=https://www.politika.rs/scc/clanak/502468/Pustena-u-saobracaj-brza-pruga-Beograd-Novi-Sad |access-date=2026-03-01 |website=Politika Online |archive-date=23 June 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220623190229/https://www.politika.rs/scc/clanak/502468/Pustena-u-saobracaj-brza-pruga-Beograd-Novi-Sad |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Podaljšek proti [[Subotica|Subotici]] in [[Budimpešta|Budimpešti]] je v gradnji,&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.rtv.rs/sr_lat/vojvodina/novi-sad/radovi-na-pruzi-novi-sad-subotica-prvi-brzi-voz-ce-proci-krajem-2024._1335065.html|title=Radovi na pruzi Novi Sad - Subotica, prvi brzi voz će proći krajem 2024.|first=Javna medijska ustanova JMU Radio-televizija|last=Vojvodine|website=JMU Radio-televizija Vojvodine|access-date=23 June 2022|archive-date=23 June 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220623190328/https://www.rtv.rs/sr_lat/vojvodina/novi-sad/radovi-na-pruzi-novi-sad-subotica-prvi-brzi-voz-ce-proci-krajem-2024._1335065.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt; načrtujejo pa tudi podaljšek proti jugu proti [[Niš|Nišu]] in [[Severna Makedonija|Severni Makedoniji]].&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.rtv.rs/sr_lat/ekonomija/vucic-brza-pruga-beograd-nis-gotova-2026.-godine;-domace-firme-su-nase-blago_1296336.html|title=Vučić: Brza pruga Beograd - Niš gotova 2026. godine; Domaće firme su naše blago|first=Javna medijska ustanova JMU Radio-televizija|last=Vojvodine|website=JMU Radio-televizija Vojvodine}}&lt;/ref&gt;
{{Več slik
| align = left
| direction = horizontal
| total_width = 350
| image1 = Кружни ток.jpg
| caption1 = 
| image2 = SV 410 006 - SOKO - Novi Beograd - 03.jpg
| caption2 = 
| image3 = 
| caption3 = 
| header = Promet v Beogradu - Trg Slavija ter nova železniška postaja
}}
Mesto leži ob [[Panevropska prometna mreža|panevropskih koridorjih]] X in VII.&lt;ref name=&quot;city of belgrade-2&quot;/&gt; Avtocestni sistem omogoča enostaven dostop do Novega Sada in Budimpešte na severu, Niša na jugu in [[Zagreb|Zagreba]] na zahodu. Hitra cesta je tudi proti Pančevu, gradnja nove hitre ceste proti Obrenovcu (Črna gora) pa je predvidena za marec 2017. Obvoznica Beograda povezuje avtocesti E70 in E75 in je v gradnji.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.bankwatch.org/project.shtml?w=147584&amp;amp;s=1961998 |title=Belgrade Bypass, Serbia |publisher=CEE Bankwatch network |access-date=19 May 2007 |archive-url=https://archive.today/20071011035406/http://bankwatch.org/project.shtml?w=147584&amp;s=1961998 |archive-date=11 October 2007 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Beograd, ki leži na sotočju dveh glavnih rek, Donave in Save, ima 11 mostov, med katerimi so najpomembnejši [[Brankov most]], [[most Gazela]], [[Most na Adi|most Ada]] in [[Pupinov most]], od katerih prva dva povezujeta jedro mesta z Novim Beogradom. Poleg tega je skoraj dokončan »notranji magistralni polobroči«, ki vključuje nov most Ada čez reko Savo (odprt leta 2012)&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Beograđani otvorili Most na Adi |url=https://www.beograd.rs/lat/beogradjani-otvorili-most-na-adi/ |access-date=2025-02-02 |website=Grad Beograd - Zvanična internet prezentacija {{!}} Beograđani otvorili Most na Adi |language=sr-rs |archive-date=19 March 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250319212511/https://www.beograd.rs/lat/beogradjani-otvorili-most-na-adi/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; in nov Pupinov most (odprt leta 2014)&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Otvoren Pupinov most |url=https://www.rts.rs/lat/vesti/Ekonomija/1776910/Otvoren+Pupinov+most.html |access-date=2025-02-03 |website=РТС |language=sr}}&lt;/ref&gt; čez Donavo, kar olajša vožnjo znotraj mesta in razbremeni promet z mostu Gazela in Brankovega mostu.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.ebrd.com/projects/eias/34913s.pdf |title=1. faza prve deonice Unutrašnjeg magistralnog poluprstena |publisher=Belgrade Direction for Building and Real Estate Land/EBRD |date=1 July 2005 |access-date=15 September 2007 |language=sr |archive-url=https://web.archive.org/web/20070809064808/http://www.ebrd.com/projects/eias/34913s.pdf |archive-date=9 August 2007 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

[[Slika:Belgrade_Nikola_Tesla_Airport_1.jpg|desno|sličica|[[Letališče Nikola Tesla Beograd]]]]
Pristanišče Beograd leži na Donavi in mestu omogoča sprejem blaga po reki.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.lukabeograd.com/ONama/Istorijat.html |title=Luka Beograd AS – Istorijat |trans-title=History of the Port of Belgrade |publisher=Port of Belgrade |access-date=11 October 2010 |language=sr |archive-date=15 May 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150515165227/http://www.lukabeograd.com/ONama/Istorijat.html |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Mesto ima tudi [[letališče Nikola Tesla Beograd]], 12 km zahodno od mestnega središča, v bližini Surčina. Na vrhuncu leta 1986 je skozi letališče potovalo skoraj 3&amp;nbsp;milijone potnikov, vendar se je to število v devetdesetih letih prejšnjega stoletja le nekoliko zmanjšalo.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://jeftineaviokarte.rs/|title=Jeftine Avio Karte&amp;#124;Avionske Karte na 6 rata čekovi|first=Jeftine avio karte-|last=www.jeftineaviokarte.rs|website=Jeftine avio karte - Pronadjite najjeftinije avio karte|access-date=20 July 2025|archive-date=5 August 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250805005756/https://jeftineaviokarte.rs/|url-status=live}}&lt;/ref&gt; Po ponovni rasti leta 2000 je število potnikov doseglo približno 2&amp;nbsp;milijona v letih 2004 in 2005,&lt;ref&gt;{{Cite web |last=www.jeftineaviokarte.rs |first=JeftineAvioKarte rs- |title=⭐Avio Karte Beograd - Tivat: Avion do 6 rata čekovima |url=https://www.jeftineaviokarte.rs/aviokarta/avio-karte-beograd-tivat |access-date=2026-03-01 |website=JeftineAvioKarte.rs - Pronadjite najjeftinije avio karte |language=sr-latin |archive-date=14 December 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20251214083542/https://www.jeftineaviokarte.rs/aviokarta/avio-karte-beograd-tivat |url-status=live }}&lt;/ref&gt; več kot 2,6&amp;nbsp;milijona potnikov leta 2008&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.airport-belgrade.rs/code/navigate.php?Id=63 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190206130723/http://www.airport-belgrade.rs/code/navigate.php?Id=63 |url-status=dead |archive-date=6 February 2019 |title=www.beg.aero &amp;#124; Nikola Tesla Belgrade Airport &amp;#124; News |publisher=Airport-belgrade.rs |access-date=7 July 2009}}&lt;/ref&gt;, ko je število potnikov doseglo več kot 3&amp;nbsp;milijone potnikov.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.beg.aero/media/news.63.html?newsId=879 |title=Aerodrom Nikola Tesla &amp;#124; News |publisher=Beg.aero |access-date=12 March 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130512234016/http://www.beg.aero/media/news.63.html?newsId=879 |archive-date=12 May 2013 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Rekord z več kot 4&amp;nbsp;milijoni potnikov je bil presežen leta 2014, ko je letališče Nikola Tesla Beograd postalo drugo najhitreje rastoče večje letališče v Evropi.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.beg.aero/en/vest/8971/belgrade-nikola-tesla-airport-among-fastest-growing-in-europe |title=Belgrade Nikola Tesla Airport among fastest growing in Europe |access-date=6 August 2016 |date=13 August 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160306131755/http://beg.aero/en/vest/8971/belgrade-nikola-tesla-airport-among-fastest-growing-in-europe |archive-date=6 March 2016 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Število potnikov je še naprej vztrajno naraščalo in rekordnih več kot 6 milijonov potnikov je bilo doseženih leta 2019.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://www.exyuaviation.com/2020/01/belgrade-airport-readies-for.html |title=Belgrade Airport readies for transformation after record year |date=18 January 2020 |publisher=Ex Yu Aviation |access-date=18 January 2020 |archive-date=26 February 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200226193608/https://www.exyuaviation.com/2020/01/belgrade-airport-readies-for.html |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

== Mednarodni odnosi ==

=== Pobratena mesta ===
[[Slika:Chevalier_légion_d'honneur_2.png|desno|sličica|297x297_pik|Zaradi junaške moči branilcev je francoski maršal [[Louis-Félix-Marie-François Franchet d'Esperey|Louis Franchet d'Espèrey]] Beograd leta 1920 odlikoval z redom častne legije.]]
Seznam pobratenih mest Beograda:&lt;ref name=&quot;city of belgrad&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=1225698 |title=International Cooperation |publisher=City of Belgrad |access-date=23 March 2021 |archive-date=28 August 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120828072526/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=1225698 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;

* {{Ikona zastave|UK}} [[Coventry]], Združeno kraljestvo, od1957&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.coventrytelegraph.net/news/local-news/what-point-coventrys-twin-towns-3038605 |title=Coventry's twin towns |access-date=6 August 2013 |last=Griffin |first=Mary |date=2 August 2011 |work=Coventry Telegraph |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130806032050/http://www.coventrytelegraph.net/news/local-news/what-point-coventrys-twin-towns-3038605 |archive-date=6 August 2013}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.coventry.gov.uk/directory/25/twin_towns_and_cities |title=Coventry – Twin towns and cities |access-date=6 August 2013 |work=Coventry City Council. |archive-url=https://web.archive.org/web/20130412062545/http://www.coventry.gov.uk/directory/25/twin_towns_and_cities |archive-date=12 April 2013 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
* {{Ikona zastave|USA}} [[Chicago]], ZDA, od 2005
* {{Ikona zastave|SVN}} [[Ljubljana]], Slovenija, od 2010&lt;ref&gt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/pobratena-mesta-zdruzenja/ |title=Medmestno in mednarodno sodelovanje |access-date=27 July 2013 |work=Mestna občina Ljubljana (Ljubljana City) |language=sl |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130626075304/http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/pobratena-mesta-zdruzenja/ |archive-date=26 June 2013}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=1422497 |title=Gradonačelnici Beograda i Ljubljane potpisali sporazum o bratimljenju dva glavna grada |publisher=Beograd.rs |access-date=15 May 2013 |archive-date=13 July 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150713130306/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=1422497 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;
* {{Ikona zastave|MKD}} [[Skopje]], Severna Makedonija, od 2012&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://sitel.com.mk/dnevnik/makedonija/skopje-i-belgrad-se-zbratimija |title=Сител Телевизија |language=mk |access-date=31 July 2019 |archive-date=31 July 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190731011703/https://sitel.com.mk/dnevnik/makedonija/skopje-i-belgrad-se-zbratimija |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.skopje.gov.mk/EN/DesktopDefault.aspx?tabindex=0&amp;tabid=69 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131024131101/http://www.skopje.gov.mk/EN/DesktopDefault.aspx?tabindex=0&amp;tabid=69 |url-status=dead |archive-date=24 October 2013 |title=Official portal of City of Skopje – Skopje Sister cities |date=24 October 2013 |access-date=31 July 2019}}&lt;/ref&gt;
* {{Ikona zastave|BRA}} [[Caruaru]], Brazilija, od 2010
* {{Ikona zastave|CHN}} [[Šanghaj]], Kitajska, od 2018&lt;ref&gt;{{cite news |title=Potpisan sporazum o bratimljenju Beorgada i Šangaja |url=https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2018&amp;mm=05&amp;dd=21&amp;nav_category=11&amp;nav_id=1395187 |access-date=21 May 2018 |work=b92.net |agency=Tanjug |date=21 May 2018 |language=sr |archive-date=22 May 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180522054135/https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2018&amp;mm=05&amp;dd=21&amp;nav_category=11&amp;nav_id=1395187 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;
* {{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Banjaluka|Banja Luka]], Bosna in Hercegovina, od 2020&lt;ref&gt;{{cite web |last=В |first=А. |title=Београд се побратимио са Бањалуком |url=http://www.politika.rs/scc/clanak/465383/Beograd-se-pobratimio-sa-Banjalukom |access-date=28 October 2020 |website=Politika Online |archive-date=30 October 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201030185325/http://www.politika.rs/scc/clanak/465383/Beograd-se-pobratimio-sa-Banjalukom |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
* {{Ikona zastave|CHN}} [[Šjamen]], Kitajska, od 2025&lt;ref&gt;{{Cite web |title=У Кини потписан споразум о братимљењу Београда и Сјанмена |url=https://www.politika.rs/scc/clanak/696515/u-kini-potpisan-sporazum-o-bratimljenju-beograda-i-sjanmena |access-date=2025-09-09 |website=Politika Online |archive-date=8 September 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250908120958/https://www.politika.rs/scc/clanak/696515/u-kini-potpisan-sporazum-o-bratimljenju-beograda-i-sjanmena |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

=== Partnerska mesta ===
Druga prijateljstva in sodelovanja, protokoli, memorandumi:&lt;ref name=&quot;city of belgrad&quot;/&gt;
{{Div col}}
*{{flagicon|BIH}} [[Sarajevo]], Bosna in Hercegovina, od 2018, Memorandum of Understanding on Cooperation
*{{flagicon|MAR}} [[Rabat]], Maroko, od 2017, Partnership and Cooperation Agreement
*{{flagicon|KOR}} [[Seul]], South Korea, od 2017, Memorandum of Understanding on Friendly Exchanges and Cooperation
*{{flagicon|KAZ}} [[Astana]], Kazakhstan, od 2016, Agreement on Cooperation&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://akipress.com/news:585174/ |title=Kazakhstan, Serbia agree to cooperate on air communication |publisher=AKIpress |access-date=16 November 2016 |archive-date=16 November 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161116103821/http://akipress.com/news:585174/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
*{{flagicon|IRI}} [[Tehran]], Iran, od 2016, Agreement on Cooperation&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://en.tehran.ir/default.aspx?tabid=77&amp;ArticleId=7432 |title=Tehran, Belgrade sign agreement to boost ties |publisher=Tehran Municipality |access-date=6 October 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171002171347/http://en.tehran.ir/default.aspx?tabid=77&amp;ArticleId=7432 |archive-date=2 October 2017 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
*{{flagicon|GRE}} [[Corfu]], Grčija, od 2010, Protocol on Cooperation
*{{flagicon|PRC}} [[Shenzhen]], China, od 2009, Agreement on Cooperation&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2009&amp;mm=07&amp;dd=11&amp;nav_category=12&amp;nav_id=370774 |title=Saradnja Beograda i Šendžena |publisher=B92 |access-date=11 July 2009 |archive-date=29 September 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130929043909/http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2009&amp;mm=07&amp;dd=11&amp;nav_category=12&amp;nav_id=370774 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
*{{flagicon|CRO}} [[Zagreb]], Hrvaška, od 2003, Letter of Intent
*{{flagicon|UKR}} [[Kijev]], Ukrajina, od 2002, Agreement on Cooperation
*{{flagicon|ALG}} [[Algiers]], Alžirija, od 1991 declaration of mutual interests
*{{flagicon|ISR}} [[Tel Aviv]], Izrael, od 1990, Agreement on Cooperation
*{{flagicon|ROM}} [[Bucharest]], Romunija, od 1999, Agreement on Cooperation
*{{flagicon|PRC}} [[Beijing]], Kitajska, od 1980, Agreement on Cooperation&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.ebeijing.gov.cn/Sister_Cities/Sister_City/ |title=Sister Cities |publisher=Beijing Municipal Government |access-date=23 September 2008 |archive-date=16 February 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100216015454/http://www.ebeijing.gov.cn/Sister_Cities/Sister_City/ |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
*{{flagicon|ITA}} [[Rim]], Italija, od 1971, Agreement on Friendship and Cooperation
*{{flagicon|GRE}} [[Atene]], Grčija, od 1966, Agreement on Friendship and Cooperation
{{Colend}}

Nekatere mestne občine so pobratene tudi z majhnimi mesti ali okrožji drugih velikih mest (glej posamične članke).

Mesto Beograd je prejemnik različnih domačih in mednarodnih odlikovanj, vključno s francoskim [[Red legije časti|redom časti Légion d'honneur]] (razglašen 21. decembra 1920; Beograd je eno od štirih mest zunaj Francije, poleg [[Liège|Liègea]], [[Luxembourg|Luksemburga]] in [[Volgograd|Volgograda]], ki je prejelo to odlikovanje), češkoslovaškim vojnim križcem (podeljen 8. oktobra 1925), jugoslovanskim redom Karadžordževe zvezde (podeljen 18. maja 1939) in jugoslovanskim [[Red narodnega heroja|redom ljudskega heroja]] (razglašen 20. oktobra 1974, ob 30. obletnici strmoglavljenja [[Tretji rajh|nacistične nemške]] okupacije med drugo svetovno vojno).&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201227 |title=Received Decorations |access-date=16 May 2007 |publisher=Beograd.rs |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924072048/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201227 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Vsa ta odlikovanja je mesto prejelo za vojna prizadevanja med prvo in drugo svetovno vojno.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.rtvpink.com/vesti/vest.php?id=26907 |title=Beograd – grad heroj |date=6 November 2009 |access-date=15 November 2009 |publisher=RTV Pink |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110715211706/http://www.rtvpink.com/vesti/vest.php?id=26907 |archive-date=15 July 2011}}&lt;/ref&gt; Leta 2006 je revija ''Foreign Direct Investment'', ki jo je izdal ''Financial Times'', Beogradu podelila naziv ''Mesto prihodnosti južne Evrope''.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.fdimagazine.com/news/fullstory.php/aid/1543 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070927004828/http://www.fdimagazine.com/news/fullstory.php/aid/1543 |archive-date=27 September 2007 |title=European Cities of the Future 2006/07 |access-date=10 July 2007 |work=fDi magazine |date=6 February 2006 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |last=Miloradović |first=Aleksandar |url=http://www.seeurope.net/files2/pdf/rgn0906/13_Belgrade_CityOfTheFutureInSEE.pdf |title=Belgrade – City of the Future in Southern Europe |date=1 September 2006 |access-date=10 July 2007 |work=TheRegion |archive-url=https://web.archive.org/web/20070808143913/http://www.seeurope.net/files2/pdf/rgn0906/13_Belgrade_CityOfTheFutureInSEE.pdf |archive-date=8 August 2007 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Glej tudi ==

* [[Seznam ljudi iz Beograda]]
* [[Seznam mest in krajev ob reki Donavi]]
* [[Seznam metropolitanskih območij v Evropi]]

== Opombe ==
{{Seznam opomb}}{{Notefoot}}

== Sklici ==
{{Sklici}}

== Viri ==
{{Refbegin}}
* {{cite book|last=Calic|first=Marie-Janine|title=A History of Yugoslavia|date=2019|publisher=Purdue University|location=West Lafayette|isbn=978-1-55753-838-3}}
*{{Cite book |last=Pavić |first=Milorad |author-link=Milorad Pavić (writer) |title=A Short History of Belgrade |publisher=Dereta |year=2000 |location=Belgrade |isbn=86-7346-117-0}}
*{{Cite book |last=Tešanović |first=Jasmina |author-link=Jasmina Tešanović |title=The Diary of a Political Idiot: Normal Life in Belgrade |publisher=[[Cleis Press]] |year=2000 |isbn=1-57344-114-7 |url-access=registration |url=https://archive.org/details/diaryofpolitical00tesa_0 }}
*{{Cite book |last=Levinsohn |first=Florence Hamlish |title=Belgrade : among the Serbs |url=https://archive.org/details/belgradeamongser0000levi |publisher=Ivan R. Dee |year=1995 |location=Chicago |isbn=1-56663-061-4}}
*{{Cite book |last=Paton |first=Andrew Archibald |author-link=Andrew Archibald Paton |title=Servia, Youngest Member of the European Family: or, A Residence in Belgrade, and Travels in the Highlands and Woodlands of the Interior, during the years 1843 and 1844. |publisher=Longman, Brown, Green and Longmans |orig-year=1845 |location=London |url=http://www.gutenberg.org/files/16999/16999-h/16999-h.htm |edition=[[Project Gutenberg]] reprint |date=4 November 2005 |access-date=22 July 2009 |archive-date=26 October 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131026083605/http://www.gutenberg.org/files/16999/16999-h/16999-h.htm |url-status=live }}
*{{cite book |last=Norris |first=David A |title=Belgrade A Cultural History |publisher=Oxford University Press |isbn=9780199888498 |year=2008}}
{{Refend}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki|Belgrade|Beograd}}
* {{Uradno spletno mesto}}
* [https://www.tob.rs/sr Turistične strani mesta Beograd]

{{Normativna kontrola}}
{{zvezdica}}

[[Kategorija:Beograd| ]]
[[Kategorija:Naselja ob Savi]]
[[Kategorija:Nosilci legije časti]]
[[Kategorija:Naselja ob Donavi]]
[[Kategorija:Upravni okraji Srbije]]
[[Kategorija:Glavna mesta Evrope]]</text>
      <sha1>i4hl14wwd9o0z3ie93qqv49b4m34g94</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pogovor:10. junij</title>
    <ns>1</ns>
    <id>8284</id>
    <revision>
      <id>6687725</id>
      <parentid>144226</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T10:38:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>oznaka [[WP:KRON]]</comment>
      <origin>6687725</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="233" sha1="ithpat2f2x4tdio9miodekzhx30gdb1" xml:space="preserve">{{WPKRON|class=list|importance=low}}

A je pel samo soul ali še kaj? Na en: nekaj omenjajo, da je &quot;sooblikoval&quot; R&amp;B...
Aja zdaj šele vidim njegovo celotno ime, že popravljam--[[Uporabnik:Heretik|Heretik]] 11:26, 11 jun 2004 (CEST)</text>
      <sha1>ithpat2f2x4tdio9miodekzhx30gdb1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Balkan</title>
    <ns>0</ns>
    <id>8970</id>
    <revision>
      <id>6687443</id>
      <parentid>6669173</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T20:18:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>GerardSpel</username>
        <id>243640</id>
      </contributor>
      <comment>/* Balkan */ Popravljeno netočno in zavajajoče navajanje ‘južnih delov Slovenije’. Ta formulacija ni geografsko natančna in ni skladna z najpogosteje uporabljeno mejo Balkanskega polotoka (linija Kupa–Sava–Donava), zato je bila nadomeščena z nevtralnim in definicijsko odvisnim opisom.</comment>
      <origin>6687443</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="57401" sha1="5bzkw4sug1fvx5y8nfuglqjrluni6gb" xml:space="preserve">{{drugipomeni}}
{{Infobox peninsulas
|local_name=
|image_name=Geographic map of Balkan Peninsula.svg
|image_caption=Geografski zemljevid Balkana
|image_alt=Regija Balkana po mnenju prof. R. J. Cramptona
|locator_map=
|location=Jugovzhodna [[Evropa]]
|coordinates=
|highest_mount=[[Musala]] ([[Bolgarija]])
|elevation_m=2925
|country=[[#Definicije in meje|Glej spodaj]]
|demonym=
}}

'''Balkan''' ({{okr|arh.|arhaično, starinsko}} {{jezik-sl|Stara Planina}}),&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|date=1850|title=Nekoliko k poznanju Serbov i Serbstva. Iz Kovčežiča Vuka Stefanoviča Karadžiča|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3Z91Q66T|magazine=Ljubljanski časnik|page=dlib 4 (original 232)|cobiss=38796801|issn=1581-7334}}&lt;/ref&gt; delno povezano z izrazom '''Balkanski polotok''', je geografsko območje v [[Jugovzhodna Evropa|jugovzhodni Evropi]] z različnimi geografskimi in zgodovinskimi definicijami.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=7BakAgAAQBAJ&amp;pg=PA116|first1=Colin S.|last1=Gray|first2=Geoffrey|last2=Sloan|title=Geopolitics, Geography and Strategy|access-date=10 November 2014|isbn=9781135265021|year=2014|publisher=Routledge}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite encyclopedia|url=https://www.britannica.com/place/Balkans|title=Balkans|encyclopedia=Encyclopædia Britannica|access-date=2017-12-13}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Schaefer2008&quot;&gt;{{navedi knjigo|author=Richard T. Schaefer|url=https://books.google.com/books?id=YMUola6pDnkC&amp;pg=PT181|title=Encyclopedia of Race, Ethnicity, and Society|publisher=Sage|year=2008|isbn=978-1-4129-2694-2|page=129}}&lt;/ref&gt; Regija je dobila ime po [[Stara planina|balkanskem gorovju]], ki se razteza po vsej [[Bolgarija|Bolgariji]].&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Niktalab|first=Poopak|author-link=|title=Over the Alps: History of Children and Youth Literature in Europe|publisher=Faradid Publisher|year=2024|isbn=9786225740457|edition=1st|location=Tehran, Iran|pages=6|language=fa}}&lt;/ref&gt; Balkanski polotok meji na [[Jadransko morje]] na severozahodu, [[Jonsko morje]] na jugozahodu, [[Egejsko morje]] na jugu, [[Dardanele]] in [[Bospor]] na vzhodu in [[Črno morje]] na severovzhodu. Severna meja polotoka je različno opredeljena.&lt;ref name=&quot;DaskalovMishkova2017&quot;&gt;{{navedi knjigo|author=Alexander Vezenkov|editor=Roumen Dontchev Daskalov, Tchavdar Marinov|title=Entangled Histories of the Balkans – Volume Four: Concepts, Approaches, and (Self-) Representations|chapter-url=https://books.google.com/books?id=R3cEDgAAQBAJ&amp;pg=PA141|year=2017|publisher=Brill|isbn=978-90-04-33782-4|pages=115–256|chapter=Entangled Geographies of the Balkans: The Boundaries of the Region and the Limits of the Discipline}}&lt;/ref&gt; Najvišja točka Balkana je [[Musala]], 2925 m, v gorovju [[Rila]] v Bolgariji.

Koncept Balkanskega polotoka je leta 1808 ustvaril nemški geograf [[August Zeune]],&lt;ref name=&quot;Tomic2006&quot;&gt;{{navedi knjigo|author=Olga M. Tomic|url=https://books.google.com/books?id=MFWOYUHULgsC&amp;pg=PA35|title=Balkan Sprachbund Morpho-Syntactic Features|publisher=Springer Science &amp; Business Media|year=2006|isbn=978-1-4020-4488-5|page=35}}&lt;/ref&gt; ki je zmotno obravnaval Balkansko gorovje kot prevladujoči gorski sistem jugovzhodne Evrope, ki se razteza od Jadranskega morja do Črnega morja. Izraz ''Balkanski polotok'' je bil v 19. stoletju sinonim za [[Rumelija|Rumelijo]], dele Evrope, ki so bili takrat province [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]]. Imel je geopolitično in ne geografsko opredelitev, ki se je ohranila tudi ob nastanku [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]] v začetku 20. stoletja. 

Opredelitev naravnih meja Balkanskega polotoka ne sovpada s tehnično opredelitvijo polotoka; zato sodobni geografi zavračajo idejo o Balkanskem polotoku, medtem ko zgodovinarji običajno razpravljajo o Balkanu kot regiji. Izraz je dobil stigmatiziran in slabšalen pomen, povezan s procesom [[Balkanizacija|balkanizacije]].&lt;ref name=&quot;DaskalovMishkova2017&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;BideleuxJeffries2007&quot;&gt;{{navedi knjigo|author1=Robert Bideleux|author2=Ian Jeffries|title=The Balkans: A Post-Communist History|url=https://archive.org/details/balkanspostcommu0000bide|url-access=registration|year=2007|publisher=Routledge|isbn=978-1-134-58328-7|pages=[https://archive.org/details/balkanspostcommu0000bide/page/n22 1]–3}}&lt;/ref&gt; Alternativni izraz, ki se uporablja za regijo, je [[jugovzhodna Evropa]].

Meje Balkana so zaradi številnih nasprotujočih si definicij sporne. O obsegu regije ni splošnega dogovora. Izraz po večini definicij v celoti zajema [[Albanija|Albanijo]], [[Bosna in Hercegovina|Bosno in Hercegovino]], [[Bolgarija|Bolgarijo]], [[Grčija|Grčijo]], [[Kosovo]], [[Črna gora|Črno goro]], [[Severna Makedonija|Severno Makedonijo]], evropski del [[Turčija|Turčije]], [[Romunija|Romunijo]], večino [[Srbija|Srbije]] in velik del [[Hrvaška|Hrvaške]]. Včasih zajema celotno Romunijo, Srbijo, Hrvaško ter južne dele [[Slovenija|Slovenije]]. Italija, kljub temu, da ima po nekaterih definicijah majhen del svojega ozemlja ([[Pokrajina Trst|pokrajino Trst]]) na polotoku, ni opredeljena kot del regije.

== Ime ==
=== Etimologija ===
Izvor besede ''Balkan'' je nejasen; morda je povezano s turškim ''bālk'' 'blato' (iz prototurškega ''*bal'' 'blato, glina; gosta ali lepljiva snov', prim. tudi turško ''bal'' 'med') in turško pripono ''-an'' 'močvirnat gozd'&lt;ref&gt;Current Trends in Altaic Linguistics; [https://www.academia.edu/5693478/European%20Balkan%20s%20Turkic%20bal%20yk%20and%20the%20problem%20of%20their%20original%20meanings European Balkan(s), Turkic bal(yk) and the Problem of Their Original Meanings], Marek Stachowski, Jagiellonian University, p. 618.&lt;/ref&gt; ali perzijsko ''bālā-khāna'' 'velika visoka hiša'. Uporabljali so ga predvsem v času Osmanskega cesarstva. Tako v osmanski turščini kot v sodobni turščini ''balkan'' pomeni 'veriga gozdnatih gora'.&lt;ref name=&quot;Balkan.&quot;&gt;{{cite encyclopedia |url=http://encarta.msn.com/dictionary_/balkan.html |title=Balkan |encyclopedia=Encarta World English Dictionary |publisher=Microsoft Corporation |access-date=31 March 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070110000315/http://encarta.msn.com/dictionary_/balkan.html |archive-date=10 January 2007 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite encyclopedia |encyclopedia=Büyük Türkçe Sözlük |title=balkan |publisher=Türk Dil Kurumu |url=http://www.tdkterim.gov.tr/bts/ |quote=Sarp ve ormanlık sıradağ |language=tr |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110825034714/http://www.tdkterim.gov.tr/bts/ |archive-date=25 August 2011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite book |last=Kélékian |first=Diran |title=Dictionnaire Turc-Français |publisher=Mihran |year=1911 |pages=247 |language=fr |chapter=بالقان balqan |quote=Chaîne de montagnes couveres de forêts. ''Geogr.'' Le mont Hæmus; le Balkan.}}&lt;/ref&gt;

=== Zgodovinska imena in pomen ===
==== Klasična antika in zgodnji srednji vek ====
Od [[antika|klasične antike]] do [[srednji vek|srednjega veka]] se je Balkansko gorovje imenovalo lokalno tračansko&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://books.google.com/books?id=VDoQAQAAMAAJ&amp;q=hemus+thracian+name |title=Bulgaria |page=54 |work=Hemus – a Thracian name |publisher=Indiana University |year=1986}}&lt;/ref&gt; ime ''Haemus''.&lt;ref&gt;{{cite book|title=Balkan Studies|date=1986|url=https://books.google.com/books?id=UEJpAAAAMAAJ&amp;q=thracian+sama+greek+haemus}}&lt;/ref&gt; Po grški mitologiji je traškega kralja Hejma [[Zevs]] za kazen spremenil v goro in gora je ostala z njegovim imenom.&lt;ref&gt;[[Ovid]], ''[[Metamorfoze]]'' 6.87–89&lt;/ref&gt; Predlagana je bila tudi shema obratnega imena. D. Dechev meni, da ''Haemus'' (Αἷμος) izhaja iz tračanske besede ''*saimon'', 'gorski greben'.&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Decev |first1=D |title=Balkan Studies |date=1986 |publisher=University of Michigan |url=https://books.google.com/books?id=UEJpAAAAMAAJ&amp;q=thracian+sama+greek+haemus |access-date=20 June 2015}}&lt;/ref&gt; Tretja možnost je, da ''Haemus'' (Αἵμος) izhaja iz grške besede ''haima'' (αἷμα), ki pomeni 'kri'. Mit se nanaša na boj med Zevsom in pošastjo/titanom Tifonom. Zevs je poškodoval Tifona z gromom in Tifonova kri je padla na gore, ki so jim dale ime.&lt;ref&gt;{{cite book|url=https://archive.org/details/isbn_2900870232069|url-access=registration|page=[https://archive.org/details/isbn_2900870232069/page/20 20]|quote=Haemus bloody zeus typhon.|title=Gods and Heroes of the Greeks: The Library of Apollodorus|publisher=Univ of Massachusetts Press|access-date=12 September 2014|isbn=978-0870232060|last1=Apollodorus|year=1976}}&lt;/ref&gt;

==== Pozni srednji vek in osmansko obdobje ====
Najzgodnejša omemba imena se pojavi na arabskem zemljevidu iz zgodnjega 14. stoletja, na katerem je gorovje ''Haemus'' navedeno kot Balkan.&lt;ref name=&quot;Dobrev 1989&quot;&gt;{{cite book | title = Проиcхождение географического названия Балкан – Sixieme Congres international d'etudes du Sud-Est Europeen |language=fr | first= Ivan | last = Dobrev | publisher = Ed.de l'Académie bulgare des Sciences | year = 1989 | location = Sofia | url = https://books.google.com/books?id=jxYZnQEACAAJ }}&lt;/ref&gt; Ime ''Balkan'' je bilo prvič uporabljeno na zahodu za gorovje v Bolgariji v pismu, ki ga je leta 1490 [[papež Inocenc VIII.|papežu Inocencu VIII.]] poslal Buonaccorsi Callimaco, italijanski humanist, pisatelj in diplomat.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Todorova|first=Maria|author-link=|title=Imagining the Balkans|page=22|publisher=Oxford University Press US|year=2009|isbn=978-0-19-538786-5}}&lt;/ref&gt; Osmani ga prvič omenjajo v dokumentu iz leta 1565. Pred tem ni bilo nobene druge dokumentirane rabe besede za označevanje regije, čeprav so se druga turška plemena že naselila ali so šla skozi regijo.&lt;ref name=&quot;Todorova 1997 27&quot;&gt;{{cite book | title = Imagining the Balkans | first=Maria N. | last =Todorova | publisher = Oxford University Press, Inc. | year = 1997 | location = New York | url = https://books.google.com/books?id=-EuFwLQhvYMC&amp;pg=PA27 | page=27| isbn=9780195087512 }}&lt;/ref&gt; Obstaja tudi trditev o zgodnejšem bolgarsko-turškem izvoru besede popularna v Bolgariji, vendar je to le nestrokovna trditev. Besedo so uporabljali Osmani v Rumeliji v njenem splošnem pomenu gore, kot v Kod̲j̲a-Balkan, Čatal-Balkan in Ungurus-Balkani̊, vendar se je še posebej uporabljala za goro Haemus.&lt;ref&gt;Encyclopaedia of Islam, Second Edition, Editors: P. Bearman, Th. Bianquis, C.E. Bosworth, E. van Donzel and W.P. Heinrichs. Brill Online Reference Works.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal|url=http://referenceworks.brillonline.com/entries/encyclopaedia-of-islam-2/balkan-SIM_1152?s.num=309&amp;s.start=300|title=Balkan – Brill Reference|website=Brillonline.com|date=2012-04-24|last1=Inalcık|first1=Halil}}&lt;/ref&gt; Ime je še vedno ohranjeno v Srednji Aziji z ''Balkan Daglary'' (Balkansko gorovje)&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://land.worldcitydb.com/balkhan_mountains_3522246.html |title=Balkhan Mountains |work=World Land Features Database |publisher=Land.WorldCityDB.com |access-date=31 March 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080228223148/http://land.worldcitydb.com/balkhan_mountains_3522246.html |archive-date=28 February 2008 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; in balkansko regijo [[Turkmenistan]]a. Angleški popotnik John Bacon Sawrey Morritt je ta izraz v angleško literaturo uvedel konec 18. stoletja, drugi avtorji pa so začeli poimenovati širše območje med Jadranskim in Črnim morjem. Koncept »Balkana« je ustvaril nemški geograf August Zeune leta 1808, ki ga je zmotno štel za prevladujoč osrednji gorski sistem jugovzhodne Evrope, ki sega od Jadranskega do Črnega morja. V 1820-ih je »Balkan poleg Haemusa med britanskimi popotniki postal priljubljen, čeprav še ne izključni izraz ... Med ruskimi popotniki, ki niso tako obremenjeni s klasično toponomastiko, je bil izraz Balkan prednostni«. V evropskih knjigah, natisnjenih do konca 19. stoletja, je bil znan tudi kot Ilirski polotok ali v nemščini ''Illyrische Halbinsel''.&lt;ref&gt;{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=5RhYAAAAcAAJ |title=Illyrische Halbinsel |year=1851}}&lt;/ref&gt;

=== Razvoj pomena v 19. in 20. stoletju ===
[[File:Balkan topo blank.jpg|thumb|265px|Opredelitev Balkanskega polotoka iz leta 1918 pretežno po Jovanu Cvijiću s severozahodno razmejitvijo [[Soča]]-[[Vipava (reka)|Vipava]]-[[Postojna]]-[[Krka]]-[[Sava]], torej meja med [[Alpe|Alpami]] in [[Dinarsko gorovje|Dinarskim gorovjem]]]]

Izraz se v geografski literaturi ni pogosto uporabljal do sredine 19. stoletja, ker so že takrat znanstveniki, kot je [[Carl Ritter]], opozorili, da se lahko samo del južno od Balkanskega gorovja šteje za polotok in so ga preimenovali v 'grški polotok'. Drugi vidni geografi, ki se niso strinjali z Zeunejem, so bili Hermann Wagner, Theobald Fischer, Marion Newbigin in Albrecht Penck, medtem ko je avstrijski diplomat Johann Georg von Hahn leta 1869 za isto ozemlje uporabil izraz ''Südosteuropäische Halbinsel'' ('jugovzhodni evropski polotok'). Drugi razlog, da ni bil splošno sprejet, saj je imela definicija takratne evropske Turčije podoben kopenski obseg. Vendar se je po [[Berlinski kongres|Berlinskem kongresu]] (1878) pojavila politična potreba po novem izrazu in postopoma je bil ''Balkan'' revitaliziran, vendar je bila na zemljevidih ​​severna meja v Srbiji in Črni gori brez Grčije (prikazovala je le osmansko okupacijo delov Evrope), jugoslovanski zemljevidi pa so vključevali tudi Hrvaško in Bosno. Izraz ''Balkanski polotok'' je bil sinonim za evropsko Turčijo, politične meje nekdanjih provinc Osmanskega cesarstva.&lt;ref name=&quot;VezenkovIWM06&quot;&gt;{{cite journal |last=Vezenkov |first=Alexander |date=2006 |title=History against Geography: Should We Always Think of the Balkans As Part of Europe? |url=http://www.iwm.at/publications/5-junior-visiting-fellows-conferences/vol-xxi/alexander-vezenkov/ |journal=Junior Visiting Fellows' Conferences |volume=XXI |issue=4 |access-date=5 January 2018 |archive-date=24 December 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171224123749/http://www.iwm.at/publications/5-junior-visiting-fellows-conferences/vol-xxi/alexander-vezenkov/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Raba izraza se je spremenila na samem koncu 19. in v začetku 20. stoletja, ko so ga sprejeli srbski geografi, med katerimi je najbolj izstopal [[Jovan Cvijić]]. Izvedeno je bilo s politično argumentacijo kot afirmacijo srbskega nacionalizma na celotnem ozemlju Južnih Slovanov, vključevalo pa je tudi antropološke in etnološke študije Južnih Slovanov, skozi katere so se uveljavile različne nacionalistične in rasistične teorije. S takšnimi politikami in jugoslovanskimi zemljevidi je bil izraz povzdignjen v sodoben status geografske regije. Izraz je pridobil politične nacionalistične konotacije daleč od svojega prvotnega geografskega pomena, ki je izhajal iz političnih sprememb od konca 19. stoletja do nastanka Jugoslavije po [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] (sprva [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev]] leta 1918). Po razpadu Jugoslavije, ki se je začela junija 1991, je izraz ''Balkan'' pridobil negativen politični pomen, zlasti na Hrvaškem in v Sloveniji, pa tudi v svetovni naključni rabi za vojne spopade in razdrobljenost ozemlja (glej balkanizacija).

== Definicije in meje ==
[[File:Balkan_Peninsula.svg|thumb|265x265px|Zemljevid Balkanskega polotoka, kot ga določa črta Donava-Sava-Kolpa]]
[[File:Balkan peninsula line.jpg|thumb|265x265px|Zemljevid Balkanskega polotoka, opredeljen kot območje, ki ga na zahodu omejuje Jadransko morje, na vzhodu pa Črno morje]]

=== Balkanski polotok ===
Balkanski polotok je omejen z Jadranskim morjem na zahodu, Sredozemskim morjem (vključno z Jonskim in Egejskim morjem) in Marmarskim morjem na jugu ter Črnim morjem na vzhodu. Njegova severna meja je pogosto navedena kot reke Donava, Sava in Kolpa.{{sfn|Jelavich|1983a|p=1}} Balkanski polotok ima skupno površino približno 470.000 km² (nekoliko manj kot Španija). Polotok je na splošno zajet v regiji, znani kot jugovzhodna Evropa.&lt;ref&gt;{{cite book |last=Hajdú |first=Zoltán |year=2007 |title=Southeast-Europe: State Borders, Cross-border Relations, Spatial Structures |url=https://books.google.com/books?id=Ajvwx3OSE2AC |location=Pécs, Hungary |publisher=Hungarian Academy of Sciences |isbn=978-963-9052-65-9 |access-date=8 June 2015}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last=Lampe |first=John R. |year=2014 |title=Balkans Into Southeastern Europe, 1914–2014: A Century of War and Transition |url=https://books.google.com/books?id=tAMdBQAAQBAJ |location=London, United Kingdom |publisher=Palgrave Macmillan |isbn=978-1-137-01907-3 |access-date=8 June 2015 }}{{Dead link|date=September 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |editor=Švob-Ðokic, Nada |year=2001 |title=Redefining Cultural Identities: Southeastern Europe |url=http://www.culturelink.org/publics/joint/cultid04/Svob-Djokic_Redefining_Cultid_SE.pdf |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/http://www.culturelink.org/publics/joint/cultid04/Svob-Djokic_Redefining_Cultid_SE.pdf |archive-date=2022-10-09 |url-status=live |location=[[Zagreb]], [[Hrvaška]] |publisher=National and University Library in Zagreb |isbn=978-953-6096-22-0 |access-date=8 June 2015}}&lt;/ref&gt;

Italija ima trenutno majhno območje okoli Trsta, ki je po nekaterih starejših definicijah del Balkanskega polotoka. Vendar italijanski geografi Trsta in Istre običajno ne štejejo za del Balkana, saj po svoji definiciji Balkana omejuje njegovo zahodno mejo na reko Kolpo.&lt;ref name=&quot;Agostini, 2004, p.78&quot;&gt;Istituto Geografico De Agostini, ''L'Enciclopedia Geografica – Vol. I – Italia'', 2004, Ed. De Agostini p. 78&lt;/ref&gt;

== Balkan ==
Meje Balkana so zaradi številnih nasprotujočih si definicij sporne. Ne obstaja univerzalni dogovor o komponentah regije. Izraz po večini definicij v celoti zajema Albanijo, Bosno in Hercegovino, Bolgarijo, Grčijo, Kosovo, Črno goro, Severno Makedonijo, evropsko Turčijo, romunsko obalo, večji del Srbije in velike dele Hrvaške. Izraz včasih zajema tudi del Slovenije (odvisno od uporabljene definicije) ter celotno Romunijo in Srbijo. Tržaška pokrajina v Italiji, čeprav po nekaterih definicijah na polotoku, je na splošno izključena iz Balkana. Madžarska in Moldavija sta občasno vključeni v razprave o Balkanu zaradi kulturne in zgodovinske pripadnosti, vendar sta večinoma izključeni.&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Kolstø |first=Pål |date=2016-08-08 |title=‘Western Balkans’ as the New Balkans: Regional Names as Tools for Stigmatisation and Exclusion |url=https://www.tandfonline.com/doi/full/10.1080/09668136.2016.1219979 |journal=Europe-Asia Studies |language=en |volume=68 |issue=7 |pages=1245–1263 |doi=10.1080/09668136.2016.1219979 |issn=0966-8136}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Juhász |first=József |date=2015 |title=Hungary and the Balkans in the 20th Century — From the Hungarian Perspective |url=http://cejsh.icm.edu.pl/cejsh/element/bwmeta1.element.desklight-4acf4d74-0230-4935-89ff-5cd70c155701 |journal=Prague Papers on the History of International Relations |language= |issue= |pages=114–119 |quote=After 1918, with the massive reduction of Hungary’s territory and influence, many Western observers held Hungary to be one of the nations of the Balkans. |via=CEJSH}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |date=2024-08-11 |title=Balkans |url=https://www.britannica.com/place/Balkans |access-date=2024-08-22 |website=Encyclopaedia Britannica |language=en |quote=Moldova—although located north of the Danube River, which is frequently cited as the region’s northeastern geographic dividing line—is included in the Balkans under some definitions by virtue of its long-standing historical and cultural connections with Romania.}}&lt;/ref&gt; V takih primerih je vključena tudi vsa Hrvaška in Slovenija.

Za regijo se uporablja tudi izraz Jugovzhodna Evropa z različnimi definicijami. Posamezne balkanske države lahko štejemo tudi za del drugih regij, vključno z [[Južna Evropa|Južno Evropo]], [[Vzhodna Evropa|Vzhodno Evropo]] in [[Srednja Evropa|Srednjo Evropo]]. Turčija, vključno z njenim evropskim ozemljem, je na splošno vključena v Zahodno Azijo ali [[Bližnji vzhod]].

== Zahodni Balkan ==
[[File:Western Balkans.PNG|thumb|Države Zahodnega Balkana – [[Albanija]], [[Bosna in Hercegovina]], [[Hrvaška]], [[Kosovo]], [[Črna gora]], [[Severna Makedonija]] in [[Srbija]]. Hrvaška (rumena) je leta 2013 vstopila v EU]]

Zahodni Balkan je politični neologizem, ki se nanaša na Albanijo in ozemlje nekdanje Jugoslavije, razen Slovenije, od zgodnjih 1990. Regija Zahodnega Balkana, skovanka, ki se uporablja izključno v vseevropskem jeziku, približno ustreza na območje Dinarskega gorovja.

Institucije [[Evropska unija|Evropske unije]] so na splošno uporabljale izraz Zahodni Balkan za območje Balkana, ki vključuje države, ki niso članice Evropske unije, druge pa se nanašajo na geografske vidike. 

Vsaka od teh držav želi biti del prihodnjo širitev Evropske unije ter doseganje rezultatov demokracije in prenosa, do takrat pa bodo močno povezani s programom čakanja pred EU Srednjeevropski sporazum o prosti trgovini.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://transatlantic.sais-jhu.edu/publications/books/Unfinished%20Business%20Pdf/ch01_Bieber.pdf |title=Perspectives on the Region |access-date=19 July 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130904001128/http://transatlantic.sais-jhu.edu/publications/books/Unfinished%20Business%20Pdf/ch01_Bieber.pdf |archive-date=4 September 2013 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Hrvaška, ki velja za del Zahodnega Balkana, se je EU pridružila julija 2013.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.europarl.europa.eu/atyourservice/en/displayFtu.html?ftuId=FTU_6.5.2.html|title=Fact Sheets on the European Union:The Western Balkans|publisher=European Parliament|first=André|last=De Munter|date=December 2016|access-date=22 March 2017}}&lt;/ref&gt;

=== Kritika geografske opredelitve ===
Izrazu očitajo, da ima kot večetnično in politično območje v jugovzhodnem delu Evrope geopolitični, ne pa geografski pomen in opredelitev. Geografski pojem polotoka določa, da mora biti meja na morju daljša od meje na kopnem, pri čemer je kopenska stran najkrajša v trikotniku, kar pa ne velja za Balkanski polotok. Tako vzhodna kot zahodna morska kateta od Odese do rta Matapan (okoli 1230–1350 km) in od Trsta do rta Matapan (okoli 1270–1285 km) sta krajša od kopenske katete od Trsta do Odese (okoli 1330–1365 km). Dežela ima predolgo kopensko mejo, da bi jo lahko označili za polotok – Szczecin (920 km) in Rostock (950 km) ob Baltskem morju sta bližje Trstu kot Odesi, vendar se ne šteje za drug evropski polotok. Od poznega 19. in začetka 20. stoletja ni bila jasna nobena natančna severna meja z vprašanjem, ali so reke uporabne za njeno opredelitev. V študijah se naravne meje Balkana, zlasti severne meje, pogosto izogibajo, da bi jih obravnavali kot ''problème fastidieux'' (občutljiv problem) André Blanc v ''Géographie des Balkans'' (1965),&lt;ref name={{Cite book|first=André | last=Blanc | title=Géographie des Balkans |url=https://archive.org/details/geographiedesbal0000unse | location=Paris | publisher=Presses universitaires de France | series=Que sais-je? | year=1965 | oclc=1244781736 | page=5}}&lt;ref name= medtem ko John Lampe in Marvin Jackman v ''Ekonomska zgodovina Balkana'' (1971) je zapisal, da »se zdi, da se sodobni geografi strinjajo, da zavračajo staro idejo o Balkanskem polotoku«. Druga težava je ime: Balkansko gorovje, večinoma v severni Bolgariji, ne prevladuje v regiji po dolžini in površini kot Dinarsko gorovje. Morebitni balkanski polotok se lahko šteje za ozemlje južno od gorovja Balkana, z možnim imenom ''grško-albanski polotok''. Izraz je vplival na pomen jugovzhodne Evrope, ki spet ni pravilno opredeljena z geografskimi dejavniki.

Hrvaški geografi in akademiki so zelo kritični do vključevanja Hrvaške v širok geografski, družbenopolitični in zgodovinski kontekst Balkana, medtem ko neologizem Zahodni Balkan dojemajo kot ponižanje Hrvaške s strani evropskih političnih sil.&lt;ref name=&quot;Somek15&quot;&gt;{{cite magazine |last=Somek |first=Petra |date=29 October 2015 |title=Hrvatska nije na &quot;zapadnom Balkanu&quot; |trans-title=Croatia is not on &quot;Western Balkans&quot; |url=http://www.matica.hr/vijenac/565/hrvatska-nije-na-zapadnom-balkanu-24991/ |language=hr |magazine=Vijenac |location=Zagreb |publisher=Matica hrvatska |access-date=31 December 2018 |archive-date=31 December 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181231194025/http://www.matica.hr/vijenac/565/hrvatska-nije-na-zapadnom-balkanu-24991/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Po besedah ​​M. S. Altića ima izraz dva različna pomena, »geografski, dokončno nedefiniran in kulturni, izrazito negativen, v zadnjem času pa močno motiviran s sodobnim političnim kontekstom«.&lt;ref name=&quot;Altić11&quot;&gt;{{cite journal |last=Altić |first=Mirela Slukan |date=2011 |title=Hrvatska kao zapadni Balkan – geografska stvarnost ili nametnuti identitet? |trans-title=Croatia as a Part of the Western Balkans – Geographical Reality or Enforced Identity? |language=hr |journal=Društvena Istraživanja |volume=20 |issue=2 |pages=401–413 |doi=10.5559/di.20.2.06 |doi-access=free |issn=1330-0288 }}&lt;/ref&gt; Predsednica Hrvaške Kolinda Grabar-Kitarović je leta 2018 izjavila, da se je treba izogibati uporabi izraza ''Zahodni Balkan'', ker ne pomeni le geografskega območja, temveč tudi negativne konotacije in ga je treba dojemati in imenovati Jugovzhodna Evropa, ker je del Evrope.&lt;ref&gt;{{cite news|date=27 September 2018|title=Predsjednica objasnila zašto izbjegava izraz 'zapadni Balkan'|trans-title=The presidents explained why it avoids the term &quot;Western Balkans&quot;|url=https://www.vecernji.hr/vijesti/predsjednica-objasnila-zasto-izbjegava-izraz-zapadni-balkan-1272691|language=hr|work=Večernji list|location=Zagreb|access-date=31 December 2018}}&lt;/ref&gt;

Slovenski filozof [[Slavoj Žižek]] je o definiciji dejal,&lt;ref&gt;{{cite journal |title=The Spectre of Balkan |author = Slavoj Zizek |journal= The Journal of the International Institute |volume = 6 |issue= 2 |date= Winter 1999 |hdl = 2027/spo.4750978.0006.202 }}&lt;/ref&gt;

{{blockquote|Prav ta alibi nas sooči s prvim od mnogih paradoksov v zvezi z Balkanom: njegova geografska razmejitev ni bila nikoli natančna. Kot da nikoli ne moremo dobiti dokončnega odgovora na vprašanje »&quot;Kje se začne?« Za Srbe se začne tam spodaj na Kosovu ali v Bosni in branijo krščansko civilizacijo pred tem evropskim Drugim. Za Hrvate se začne s pravoslavno, despotsko, bizantinsko Srbijo, pred katero Hrvaška brani vrednote demokratične zahodne civilizacije. Za Slovence se začne s Hrvaško in Slovenci smo zadnja postojanka miroljubne ''Mitteleuropa''. Za Italijane in Avstrijce se začne s Slovenijo, kjer se začne vladavina slovanskih hord. Za Nemce je sama Avstrija zaradi svojih zgodovinskih povezav že omadeževana z balkansko korupcijo in neučinkovitostjo. Za nekatere arogantne Francoze je Nemčija povezana z balkanskim vzhodnim divjaštvom – vse do skrajnega primera nekaterih konservativnih Angležev, ki so proti Evropski uniji, za katere na impliciten način navsezadnje celotna celinska Evropa deluje kot vrsta balkanskega turškega globalnega imperija z Brusljem kot novim Konstantinoplom, muhastim despotskim središčem, ki ogroža angleško svobodo in suverenost. Balkan je torej vedno Drugi: leži nekje drugje, vedno malo bolj jugovzhodno, s paradoksom, da ko pridemo na samo dno balkanskega polotoka, Balkanu spet čudežno uidemo. Grčija ni več pravi Balkan, ampak zibelka naše zahodne civilizacije.}}

== Narava in naravni viri ==
[[File:Marichin cirkus IMG 1452.jpg|thumb|Pogled proti [[Rila|Rili]], najvišjemu gorovju Balkana in jugovzhodne Evrope (2925 m)]]
[[File:NP001 nacionalni park sutjeska perucica.jpg|thumb|left|[[Narodni park Sutjeska]] vsebuje Perućicu, ki je največji pragozd na Balkanu in eden zadnjih ohranjenih v Evropi.]]
[[File:Lake Skadar, Montenegro 2.jpg|thumb|[[Skadrsko jezero]] je največje jezero na Balkanu in v južni Evropi]]

Večino ozemlja prekrivajo gorovja, ki potekajo od severozahoda proti jugovzhodu. Glavne verige so Balkansko gorovje (v bolgarščini [[Stara planina]]), ki poteka od črnomorske obale v Bolgariji do meje s Srbijo, [[Rila|Rilo]]-[[Rodopi|Rodopski masiv]] v južni Bolgariji, [[Dinarsko gorovje]] v Bosni in Hercegovini, Hrvaški in Črni gori, gorovje [[Korab]]-[[Šar planina]], ki se razprostira od Kosova do Albanije in Severne Makedonije, in [[Pindsko gorstvo]], ki sega od južne Albanije do osrednje Grčije in [[Prokletije]] na severozahodni meji. Najvišja gora v regiji je v Bolgariji, [[Musala]] z 2925 m, druga je gora [[Olimp]] v Grčiji, z Mitikasom z 2917 m in gora Pirin z Vihrenom, prav tako v Bolgariji, tretja z 2915 m.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.peakbagger.com/range.aspx?rid=363|title=Macedonia-Thrace - Peakbagger.com|website=www.peakbagger.com}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.britannica.com/place/Mount-Olympus-mountain-Greece|title=Mount Olympus &amp;#124; mountain, Greece|website=Encyclopædia Britannica|date=20 February 2024 }}&lt;/ref&gt; [[Kraško polje]] je pogosta značilnost pokrajine.

Na jadranski in egejski obali je podnebje sredozemsko, na črnomorski obali vlažno subtropsko in oceansko, v notranjosti pa vlažno celinsko. V severnem delu polotoka in v gorah so zime mrzle in snežene, poletja pa vroča in suha. V južnem delu so zime milejše. V Bosni in Hercegovini, severni Hrvaški, Bolgariji, Kosovu, severni Črni gori, Republiki Severni Makedoniji ter v notranjosti Albanije in Srbije prevladuje vlažno celinsko podnebje. Druga manj običajna podnebja, vlažno subtropsko in oceansko podnebje, pa opazimo na črnomorski obali Bolgarije in balkanske Turčije (evropska Turčija). Sredozemsko podnebje je vidno na jadranskih obalah Albanije, Hrvaške in Črne gore, pa tudi na jonskih obalah Albanije in Grčije, poleg egejskih obal Grčije in balkanske Turčije (evropska Turčija).&lt;ref name=&quot;Encyclopedia Britannica 2020&quot;&gt;{{cite web | title=Balkans – Definition, Map, Countries, &amp; Facts | website=Encyclopædia Britannica | date=2020-11-10 | url=https://www.britannica.com/place/Balkans | access-date=2021-06-25}}&lt;/ref&gt;

Skozi stoletja so bili gozdovi posekani in nadomeščeni z grmovjem. V južnem delu in na obali je zimzeleno rastlinje. V notranjosti so srednjeevropski značilni gozdovi (hrast in bukev, v gorah pa smreka, jelka in bor). Drevesa v gorah ležijo do višine 1800–2300 m. Ozemlje nudi habitate številnim [[Endemizem|endemskim]] vrstam, vključno z izjemno številnimi [[žuželke|žuželkami]] in [[plazilci]], ki služijo kot hrana različnim pticam [[ujede|ujedam]] in redkim [[jastreb]]om.

Tla so na splošno slaba, razen na ravninah, kjer površine z naravno travo, rodovitno prstjo in toplimi poletji ponujajo priložnost za obdelavo tal. Drugod je obdelovanje zemlje večinoma neuspešno zaradi gora, vročih poletij in slabih tal, čeprav uspevajo nekatere kulture, kot sta oljka in vinska trta.

Viri energije so redki, razen na Kosovu, kjer so znatna nahajališča [[premog]]a, [[svinec|svinca]], [[cink]]a, [[krom]]a in [[srebro|srebra]].&lt;ref&gt;{{cite news|url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/country_profiles/3524092.stm |title=Regions and territories: Kosovo |work=BBC News |date=20 November 2009 |access-date=17 April 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090214231712/http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/country_profiles/3524092.stm |archive-date=14 February 2009 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Obstajajo tudi druga nahajališča premoga, zlasti v Bolgariji, Srbiji in Bosni. Nahajališča [[lignit]]a so zelo razširjena v Grčiji. Redke zaloge [[nafta|nafte]] obstajajo v Grčiji, Srbiji in Albaniji. Zalog [[zemeljski plin|zemeljskega plina]] je malo. Hidroenergija je v široki uporabi, iz več kot 1000 jezov. Pogosto neizprosna [[burja]] se izkorišča tudi za pridobivanje električne energije.

Kovinske rude so pogostejše od drugih surovin. Železova ruda je redka, v nekaterih državah pa je znatna količina bakra, cinka, kositra, kromita, mangana, magnezita in boksita. Nekatere kovine izvozijo.

==Statistika==
{{popravi|razdelek|razlog=poglavje je treba posodobiti in počistiti ostanke angleščine}}
&lt;div class=&quot;left&quot; style=&quot;max-width:100%; overflow:auto;&quot;&gt;
{| class=wikitable style=&quot;margin:auto; border-collapse:collapse;&quot;
|-
!
! [[Albanija]]
! [[Bosna in Hercegovina]]
! [[Bolgarija]]
! [[Hrvaška]]
! [[Grčija]]
! [[Kosovo]]
! [[Črna Gora]]
! [[Severna Makedonija]]
! [[Romunija]]
! [[Srbija]]
! [[Slovenija]]
! [[Turčija]]
|-
! Zastava
| style=&quot;text-align:center;&quot; | {{Flagicon|Albanija|size=45px}}
| style=&quot;text-align:center;&quot; | {{Flagicon|Bosna in Hercegovina|size=45px}}
| style=&quot;text-align:center;&quot; | {{Flagicon|Bolgarija|size=45px}}
| style=&quot;text-align:center;&quot; | {{Flagicon|Hrvaška|size=45px}}
| style=&quot;text-align:center;&quot; | {{Flagicon|Grčija|size=45px}}
| style=&quot;text-align:center;&quot; | {{Flagicon|Kosovo|size=45px}}
| style=&quot;text-align:center;&quot; | {{Flagicon|Črna Gora|size=45px}}
| style=&quot;text-align:center;&quot; | {{Flagicon|Severna Makedonija|size=45px}}
| style=&quot;text-align:center;&quot; | {{Flagicon|Romunija|size=45px}}
| style=&quot;text-align:center;&quot; | {{Flagicon|Srbija|size=45px}}
| style=&quot;text-align:center;&quot; | {{Flagicon|Slovenija|size=45px}}
| style=&quot;text-align:center;&quot; | {{Flagicon|Turčija|size=45px}}
|-
! Grb
| style=&quot;text-align:center;&quot; | {{Coat of arms|Albanija|size=45px|text=none}}
| style=&quot;text-align:center;&quot; | {{Coat of arms|Bosna in Hercegovina|size=45px|text=none}}
| style=&quot;text-align:center;&quot; | [[File:Coat of arms of Bulgaria.svg|Bolgarija|45px]]
| style=&quot;text-align:center;&quot; | [[File:Coat of arms of Croatia.svg|Hrvaška|45px]]
| style=&quot;text-align:center;&quot; | [[File:Coat of arms of Greece.svg|Grčija|45px]]
| style=&quot;text-align:center;&quot; | {{Coat of arms|Kosovo|size=45px|text=none}}
| style=&quot;text-align:center;&quot; | [[File:Coat of arms of Montenegro.svg|Črna Gora|45px]]
| style=&quot;text-align:center;&quot; | [[File:Coat of arms of North Macedonia.svg|Severna Makedonija|45px]]
| style=&quot;text-align:center;&quot; | {{Coat of arms|Romunija|size=45px|text=none}}
| style=&quot;text-align:center;&quot; | {{Coat of arms|Srbija|size=45px|text=none}}
| style=&quot;text-align:center;&quot; | {{Coat of arms|Slovenija|size=45px|text=none}}
| style=&quot;text-align:center;&quot; | &lt;!-- The Turkish Constitution doesn't specify an official coat of arms --&gt;
|-
! Glavno mesto
| [[Tirana]]
| [[Sarajevo]]
| [[Sofija]]
| [[Zagreb]]
| [[Atene]]
| [[Priština]]
| [[Podgorica]]
| [[Skopje]]
| [[Bukarešta]]
| [[Beograd]]
| [[Ljubljana]]
| [[Ankara]]
|-
! Independence
| 28. november&lt;br /&gt; 1912
| 3. marec&lt;br /&gt; 1992
| 5. oktober&lt;br /&gt; 1908
| 26. junij&lt;br /&gt; 1991
| 25. marec&lt;br /&gt; 1821
| 17. februar&lt;br /&gt; 2008
| 3. junij&lt;br /&gt; 2006
| 17. november&lt;br /&gt; 1991
| 9. maj&lt;br /&gt; 1878
| 5. junij&lt;br /&gt; 2006
| 25. junij&lt;br /&gt; 1991
| 29. oktober&lt;br /&gt; 1923
|-
! Vodja države
| [[Bajram Begaj]]
| &lt;small&gt;[[Željka Cvijanović]]&lt;br /&gt; [[Željko Komšić]]&lt;br /&gt; [[Denis Bećirović]]&lt;/small&gt;
| [[Rumen Radev]]
| [[Zoran Milanović]]
| [[Katerina Sakellaropoulou]]
| [[Vjosa Osmani]]
| [[Jakov Milatović]]
| [[Gordana Siljanovska-Davkova]]
| [[Klaus Iohannis]]
| [[Aleksandar Vučić]]
| [[Nataša Pirc Musar]]
| [[Recep Tayyip Erdoğan]]
|-
! Vodja vlade
| [[Edi Rama]]
| [[Borjana Krišto]]
| [[Dimitar Glavčev]]
| [[Andrej Plenković]]
| [[Kyriakos Mitsotakis]]
| [[Albin Kurti]]
| [[Milojko Spajić]]
| [[Hristijan Mickoski]]
| [[Marcel Ciolacu]]
| [[Miloš Vučević]]
| [[Robert Golob]]
| Pisarna ukinjena leta 2018
|-
! Štev. prebivalcev (2023)&lt;ref name=&quot;European Commission f167&quot;&gt;{{cite web | title= Population on 1 January | website=European Commission | url=https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/TPS00001/default/table?lang=en | access-date=2023-12-03}}&lt;/ref&gt;

| {{decrease}}&amp;nbsp;2.761.785
| {{decrease}}&amp;nbsp;3.502.550
| {{decrease}}&amp;nbsp;6.447.710
| {{decrease}}&amp;nbsp;3.850.894	
| {{decrease}}&amp;nbsp;10.394.055
| {{decrease}}&amp;nbsp;1.798.188
| {{decrease}}&amp;nbsp;616.695
| {{decrease}}&amp;nbsp;1.829.954
| {{decrease}}&amp;nbsp;19.051.562
| {{decrease}}&amp;nbsp;6.664.449&lt;ref name=&quot;Without Kosovo and Metohija&quot;&gt;Brez Kosovo in Metohija&lt;/ref&gt;
| {{increase}}&amp;nbsp;2.16.792	
| {{increase}}&amp;nbsp;85.279.553
|-
! Površina
| 28.749&amp;nbsp;km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| 51.197&amp;nbsp;km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| 111.900&amp;nbsp;km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| 56.594&amp;nbsp;km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| 131.117&amp;nbsp;km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| 10.908&amp;nbsp;km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| 13.812&amp;nbsp;km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| 25.713&amp;nbsp;km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| 238.391&amp;nbsp;km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| 77.474&amp;nbsp;km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;&lt;ref name=&quot;Without Kosovo and Metohija&quot;/&gt;
| 20.273&amp;nbsp;km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| 781.162&amp;nbsp;km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
|-
! Gostota
| 100/km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| 69/km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| 97/km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| 74/km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| 82/km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| 159/km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| 45/km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| 81/km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| 83/km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| 91/km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| 102/km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| 101/km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
|-
! Površina voda (%)
| 4,7%
| 0,02%
| 2,22%
| 1,1%
| 0,99%
| 1,00%
| 2,61%
| 1,09%
| 2,97%
| 0,13%
| 0,6%
| 1,3%
|-
! GDP (nominal, 2019)&lt;ref name=&quot;IMFWEOBALKANS&quot;&gt;{{cite web |url=https://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2019/02/weodata/weorept.aspx?pr.x=49&amp;pr.y=10&amp;sy=2017&amp;ey=2021&amp;scsm=1&amp;ssd=1&amp;sort=country&amp;ds=.&amp;br=1&amp;c=914%2C943%2C963%2C918%2C962%2C960%2C968%2C942%2C961%2C174%2C186%2C967&amp;s=NGDPD%2CPPPGDP%2CNGDPDPC%2CPPPPC&amp;grp=0&amp;a= |title=World Economic Outlook Database, October 2019 |publisher=International Monetary Fund |website=IMF.org |access-date=21 December 2019}}&lt;/ref&gt;
| {{increase}} $15,418&amp;nbsp;bln
| {{decrease}} $20,106&amp;nbsp;bln
| {{increase}} $66,250&amp;nbsp;bln
| {{decrease}} $60,702&amp;nbsp;bln
| {{decrease}} $214,012&amp;nbsp;bln
| {{increase}} $8,402&amp;nbsp;bln
| {{decrease}} $5,424&amp;nbsp;bln
| {{increase}} $12,672&amp;nbsp;bln
| {{increase}} $243,698&amp;nbsp;bln
| {{increase}} $55,437&amp;nbsp;bln
| {{increase}} $54,154&amp;nbsp;bln
| {{decrease}} $774,708&amp;nbsp;bln
|-
! GDP ([[Purchasing power parity|PPP]], 2018)&lt;ref name=&quot;IMFWEOBALKANS&quot;/&gt;
| {{increase}} $38,305&amp;nbsp;bln
| {{increase}} $47,590&amp;nbsp;bln
| {{increase}} $162,186&amp;nbsp;bln
| {{increase}} $107,362&amp;nbsp;bln
| {{increase}} $312,267&amp;nbsp;bln
| {{increase}} $20,912&amp;nbsp;bln
| {{increase}} $11,940&amp;nbsp;bln
| {{increase}} $32,638&amp;nbsp;bln
| {{increase}} $516,359&amp;nbsp;bln
| {{increase}} $122,740&amp;nbsp;bln
| {{increase}} $75,967&amp;nbsp;bln
| {{increase}} $2.300&amp;nbsp;bln
|-
! GDP per capita (nominal, 2019)&lt;ref name=&quot;IMFWEOBALKANS&quot;/&gt;
| {{increase}} $5.373
| {{decrease}} $5.742
| {{increase}} $9.518
| {{increase}} $14.950
| {{decrease}} $19.974
| {{increase}} $4.649
| {{decrease}} $8.704
| {{decrease}} $6.096
| {{increase}} $12.483
| {{increase}} $7.992
| {{increase}} $26.170
| {{decrease}} $8.958
|-
! GDP per capita (PPP, 2018)&lt;ref name=&quot;IMFWEOBALKANS&quot;/&gt;
| {{increase}}&amp;nbsp;$13.327
| {{increase}}&amp;nbsp;$13.583
| {{increase}}&amp;nbsp;$23.169
| {{increase}}&amp;nbsp;$26.256
| {{increase}}&amp;nbsp;$29.072
| {{increase}}&amp;nbsp;$11.664
| {{increase}}&amp;nbsp;$19.172
| {{increase}}&amp;nbsp;$15.715
| {{increase}}&amp;nbsp;$26.448
| {{increase}}&amp;nbsp;$17.552
| {{increase}}&amp;nbsp;$36.741
| {{increase}}&amp;nbsp;$28.044
|-
! Gini Index (2018)&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://ec.europa.eu/eurostat/tgm/table.do?tab=table&amp;init=1&amp;language=en&amp;pcode=tessi190&amp;plugin=1 |title=Gini coefficient of equivalised disposable income – EU-SILC survey |publisher=Eurostat |website=ec.europa.eu/eurostat |access-date=21 December 2019}}&lt;/ref&gt;
| 29,0 {{color|green|low}} (2012)&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.GINI?locations=AL |title=Gini index - Albania |publisher=World Bank Open Data |access-date=21 December 2019 |archive-date=2019-02-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190219015726/https://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.GINI?locations=AL |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
| 33,0 {{color|darkorange|medium}} (2011)&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.GINI?locations=BA |title=GINI index (World Bank estimate) – Bosnia and Herzegovina |publisher=World Bank Open Data |access-date=21 December 2019 |archive-date=2019-10-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191009110929/https://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.GINI%3Flocations%3DBA |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
| {{decreasePositive}} 39,6 {{color|darkorange|medium}}
| {{decreasePositive}} 29,7 {{color|green|nizek}}
| {{decreasePositive}} 32,3 {{color|darkorange|medium}}
| {{increaseNegative}} 29,0 {{color|green|nizek}} (2017)&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.GINI?locations=XK |title=GINI index (World Bank estimate) – Kosovo |publisher=World Bank Open Data |access-date=21 December 2019}}&lt;/ref&gt;
| {{increaseNegative}} 36,7 {{color|darkorange|medium}} (2017)
| {{decreasePositive}} 31,9 {{color|darkorange|medium}}
| {{increaseNegative}} 35,1 {{color|darkorange|medium}}
| {{decreasePositive}} 35,6 {{color|darkorange|medium}}
| {{decreasePositive}} 23,4 {{color|green|nizek}}
| {{increaseNegative}} 43,0 {{color|darkorange|medium}}
|-
! HDI (2018)&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://hdr.undp.org/en/indicators/137506 |title=Human Development Index (HDI) |publisher=HDRO (Human Development Report Office)]United Nations Development Programme |website=hdr.undp.org |access-date=11 December 2019}}&lt;/ref&gt;
| {{increase}} 0,791 {{color|green|visok}}
| {{increase}} 0,769 {{color|green|visok}}
| {{increase}} 0,816 {{color|darkgreen|zelo visok}}
| {{increase}} 0,837 {{color|darkgreen|zelo visok}}
| {{increase}} 0,872 {{color|darkgreen|zelo visok}}
| 0,739 {{color|green|visok}} (2016)
| {{increase}} 0,816 {{color|darkgreen|zelo visok}}
| {{increase}} 0,759 {{color|green|visok}}
| {{increase}} 0,816 {{color|darkgreen|zelo visok}}
| {{increase}} 0,799 {{color|green|visok}}
| {{increase}} 0,902 {{color|darkgreen|zelo visok}}
| {{increase}} 0,806 {{color|darkgreen|zelo visok}}
|-
! IHDI (2018)&lt;ref&gt;{{cite web |title=Inequality-adjusted HDI (IHDI) |url=http://hdr.undp.org/en/indicators/138806 |website=hdr.undp.org |publisher=United Nations Development Programme (UNDP) |access-date=22 May 2020}}&lt;/ref&gt;
| {{decrease}} 0.705 {{color|green|visok}}
| {{increase}} 0.658 {{color|darkorange|medium}}
| {{increase}} 0.713 {{color|green|visok}}
| {{increase}} 0.768 {{color|green|visok}}
| {{increase}} 0.766 {{color|green|visok}}
| {{steady}} N/A
| {{increase}} 0.746 {{color|green|visok}}
| {{decrease}} 0.660 {{color|darkorange|medium}}
| {{increase}} 0.725 {{color|green|visok}}
| {{increase}} 0.710 {{color|green|visok}}
| {{increase}} 0.858 {{color|darkgreen|zelo visok}}
| {{decrease}} 0.676 {{color|darkorange|medium}}
|-
! Internet (Državna koda vrhnje domene)
| .al
| .ba
| .bg
| .hr
| .gr
|  Nima
| .me
| .mk
| .ro
| .rs
| .si
| .tr
|-
! Klicne kode
| +355
| +387
| +359
| +385
| +30
| +383&lt;ref&gt;As Kosovo*&lt;/ref&gt;
| +382
| +389
| +40
| +381
| +386
| +90
|}
&lt;/div&gt;

== Jeziki ==
[[File:Ernst-Ravenstein-Balkans-Ethnic-Map-1880.jpg|thumb|upright=0.9|Etnični zemljevid Balkana (1880)]]
[[File:Transhumance ways of the Vlachs.jpeg|thumb|upright=0.9|Preselitvene poti romansko govorečih vlaških pastirjev v preteklosti]]
Balkanska regija je danes zelo raznolika etnolingvistična regija, saj je dom številnih slovanskih in romanskih jezikov, pa tudi albanščine, grščine, turščine, madžarščine in drugih. Romščino govori velik del Romov, ki živijo po vseh balkanskih državah. Skozi zgodovino so na tem območju živele številne druge etnične skupine s svojimi jeziki, med njimi Tračani, Iliri, Rimljani, Kelti in različna germanska plemena. Vsi omenjeni jeziki iz sedanjosti in preteklosti pripadajo širši indoevropski jezikovni družini, z izjemo turških jezikov (npr. turščine in gagauščine) in madžarščine.

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size: 90%;&quot;
|-
! State !!Najbolj govorjeni jezik&lt;ref name=languages&gt;{{cite web|title=Field Listings: Languages|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/fields/402.html|publisher=CIA|access-date=30 November 2020|archive-date=20 April 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190420180739/https://www.cia.gov/Library/publications/the-world-factbook/fields/402.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
! Jezikovne manjšine&lt;ref name=languages /&gt;
|-
|{{flagu|Albanija}}
| 98% [[albanščina]]
| 2% drugi
|-
|{{flagu|Bosna in Hercegovina}}
| 53% [[bosanščina]]
| 31% srbščina (uradno), 15% hrvaščina (uradno), 2% drugi
|-
|{{flagu|Bolgarija}}
| 86% [[bolgarščina]]
| 8% turščina, 4% romščina, 1% drugi, 1% nedoločeno
|-
|{{flagu|Hrvaška}}
| 96% [[hrvaščina]]
| 1% srbščina, 3% drugi
|-
|{{flagu|Grčija}}
| 99% [[grščina]]
| 1% drugi
|-
|{{flagu|Kosovo}}
| 94% albanščina
| 2% bosanščina, 2% srbščina (uradno), 1% turščina, 1% drugi
|-
|{{flagu|Črna Gora}}
| 43% [[srbščina]]
| 37% [[črnogorščina]] (uradno), 5% albanščina, 5% bosanščina, 5% drugi, 4% nedoločeno
|-
|{{flagu|Severna Makedonija}}
| 67% [[makedonščina]]
| 25% albanščina (uradno), 4% turščina, 2% romščina, 1% srbščina, 2% drugi
|-
|{{flagu|Romunija}}
| 85% [[romunščina]]
| 6% [[madžarščina]], 1% [[romščina]]
|-
|{{flagu|Srbija}}
| 88% srbščina
| 3% madžarščina, 2% bosanščina, 1% romščina, 3% drugi, 2% nedoločeno
|-
|{{flagu|Slovenija}}
| 91% [[slovenščina]]
| 5% srbohrvaščina, 4% drugi
|-
|{{flagu|Turčija}}
| 85% [[turščina]]&lt;ref name=milliyet-languages&gt;{{cite web|url=http://www.milliyet.com.tr/2007/03/22/guncel/agun.html |title=Türkiye'nin yüzde 85'i 'anadilim Türkçe' diyor|publisher=Milliyet.com.tr|access-date=25 June 2021}}&lt;/ref&gt;
| 12% [[kurdščina]], 3% drugi in nedoločeni&lt;ref name=&quot;milliyet-languages&quot; /&gt;
|-
|}

== Religija ==
[[File:AtlBalkrelig.jpg|thumb|upright=1.15|Zemljevid, ki prikazuje veroizpovedi]]
[[File:Albania confessional map with regions circa 1900.PNG|thumb|Približna porazdelitev religij v Albaniji]]
Regija je stičišče [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavnega]] krščanstva, [[islam]]a in [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliškega]] krščanstva.&lt;ref name=&quot;okey&quot;&gt;{{cite book | first=Robin |last=Okey | title=Taming Balkan Nationalism | url=https://archive.org/details/tamingbalkannati0000okey | publisher=Oxford University Press | year=2007}}&lt;/ref&gt; Vzhodno pravoslavje je večinska vera tako na Balkanskem polotoku kot v balkanski regiji. Vzhodna pravoslavna cerkev je igrala vidno vlogo v zgodovini in kulturi vzhodne in jugovzhodne Evrope.{{sfn|Ware|1993|p=8}} Izvaja se vrsta različnih tradicij vsake vere, pri čemer ima vsaka vzhodna pravoslavna država svojo nacionalno cerkev. Del prebivalstva na Balkanu se opredeljuje za neverne.

Islam igra pomembno zgodovinsko vlogo v regiji, kjer muslimani predstavljajo velik odstotek prebivalstva. Po ocenah iz leta 2013 je skupno muslimanskega prebivalstva na Balkanu okoli osem milijonov.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite book |last1=Clayer |first1=Nathalie |url=https://books.google.com/books?id=qSlBjwEACAAJ |title=Europe's Balkan Muslims: A New History |last2=Bougarel |first2=Xavier |date=2017 |publisher=Hurst Publishers |isbn=978-1-84904-659-6 |pages=2–4}}&lt;/ref&gt; Islam je najbolj razširjena vera v državah, kot so Albanija, Bosna in Hercegovina ter Kosovo, s precejšnjimi manjšinami v Bolgariji, Severni Makedoniji in Črni gori. Manjše populacije muslimanov najdemo tudi v Romuniji, Srbiji in Grčiji.
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size: 90%;&quot;
|-
!Ozemlja, kjer je glavna vera vzhodno pravoslavje (z nacionalnimi cerkvami v oklepaju)&lt;ref name=religion&gt;{{cite web|title=Field Listing: Religions|url=https://www.cia.gov/library/publications/resources/the-world-factbook/fields/401.html|publisher=CIA|access-date=23 February 2019|archive-date=16 October 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201016203251/https://www.cia.gov/library/publications/resources/the-world-factbook/fields/401.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
! Verske manjšine teh ozemelj&lt;ref name=religion /&gt;
|-
| Bolgarija: 59% ([[Bolgarska pravoslavna Cerkev]])
| islam (8%) in neprijavljeno (27%)
|-
| Grčija: 81–90% ([[Grška pravoslavna Cerkev]])
| islam (2%), Katoliška cerkev v Grčiji, drugo in neprijavljeno
|-
| Črna Gora: 72% ([[Srbska pravoslavna Cerkev]])
| islam (19%), [[katolištvo]] (3%), drugo in neprijavljeno (5%)
|-
| Severna Makedonija: 64% ([[Makedonska pravoslavna Cerkev]])
| islam (33%), katolištvo
|-
| Romaunija: 81% ([[Romunska pravoslavna Cerkev]])
| Protestantizem (6%), katolištvo (5%), drugo in neprijavljeno (8%)
|-
| Srbija: 84% ([[Srbska pravoslavna Cerkev]])
| katolištvo (5%), Islam (3%), protestantizem (1%), drugo in neprijavljeno (6%)
|-
! Ozemlja, kjer je glavna vera katolicizem
! Verske manjšine teh ozemelj
|-
| [[Katolištvo na Hrvaškem|Hrvaška]] (86%)
| pravoslavje (4%), Islam (1%), drugo in neprijavljeno (7%)
|-
| [[Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji|Slovenija]] (57%)
| islam (2%), pravoslavje (2%), drugo in neprijavljeno (36%)
|-
! Ozemlja, kjer je glavna vera islam
! Verske manjšine teh ozemelj
|-
| [[Islam v Albaniji|Albanija]] (58%)
| katolištvo (10%), [[Albanska pravoslavna Cerkev|pravoslavje]] (7%), drugo in neprijavljeno (24%)
|-
| [[Islam v Bosni in Hercegovini|Bosna in Hercegovina]] (51%)
| pravoslavje (31%), katolištvo (15%), drugo in neprijavljeno (4%)
|-
| [[Islam na Kosovem|Kosovo]] (95%)
| katolištvo (2%), pravoslavje (2%), drugo in neprijavljeno (1%)
|-
| [[Islam v Turčiji|Turčija]] (90–99%)
| [[Carigrajska pravoslavna Cerkev|pravoslavje]], drugo in nereligiozni (5%–10%)
|-
|}


Judovske skupnosti na Balkanu so bile ene najstarejših v Evropi in segajo v antiko. Te skupnosti so bili [[Judje]] Sefardi, razen na Hrvaškem in v Sloveniji, kjer so bile judovske skupnosti večinoma Judje Aškenazi. V Bosni in Hercegovini je majhna in tesno povezana judovska skupnost 90 % sefardska, med starejšimi pa se še vedno govori ladino. Sefardsko judovsko pokopališče v [[Sarajevo|Sarajevu]] ima nagrobnike edinstvene oblike in napisane v starodavnem ladinščini.&lt;ref&gt;[https://web.archive.org/web/20090126185330/http://www.eurojewcong.org/ejc/news.php?id_article=59 European Jewish Congress – Bosnia-Herzegovina], Accessed 15 July 2008.&lt;/ref&gt; Sefardi Judje so bili nekoč zelo prisotni v mestu Solun in do leta 1900 je bilo okrog 80.000 ali več kot polovica prebivalstva Judov.&lt;ref&gt;{{cite news|url=https://www.theguardian.com/world/2020/jul/30/thessalonikis-jews-we-cant-let-this-be-forgotten-if-its-forgotten-it-will-die|title=Thessaloniki's Jews: 'We can't let this be forgotten; if it's forgotten, it will die'|last=Jones|first=Sam|date=30 July 2020|work=The Guardian}}&lt;/ref&gt; Judovske skupnosti na Balkanu so med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] izjemno trpele, velika večina pa je bila med [[holokavst]]om pobitih. Izjema so bili bolgarski Judje, ki jih je [[Boris III. Bolgarski]] poslal v taborišča za prisilno delo namesto v nacistična koncentracijska taborišča. Skoraj vsi redki preživeli so se izselili v (takrat) novoustanovljeno državo [[Izrael]] in drugam.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Bulgaria |url=https://encyclopedia.ushmm.org/content/en/article/bulgaria |website=Holocaust Encyclopedia |access-date=13 July 2023}}&lt;/ref&gt; Skoraj nobena balkanska država danes nima pomembnejše judovske manjšine.


==Sklici==
{{sklici}}

==Nadaljnje branje==
* {{navedi knjigo |last=Gray |first=Colin S. |title=Geopolitics, Geography and Strategy |year=1999 |publisher=Routledge |location=London|isbn=978-0-7146-8053-8}}
* {{cite journal |last=Banac |first=Ivo |author-link= |date = October 1992|title=Historiography of the Countries of Eastern Europe: Yugoslavia |url=https://archive.org/details/sim_american-historical-review_1992-10_97_4/page/1084 |journal=American Historical Review |volume=97 |issue=4 |pages=1084–1104 |doi=10.2307/2165494 |jstor=2165494}}
* {{navedi knjigo |last=Banac |first=Ivo |title=The National Question in Yugoslavia: Origins, History, Politics |url=https://archive.org/details/nationalquestion0000bana |url-access=registration |year=1984 |publisher=Cornell University Press |location=Ithaca, NY |isbn= 978-0-8014-9493-2}}
* {{navedi knjigo |last=Goldstein |first=Ivo |title=Croatia: A History |url=https://archive.org/details/croatia00ivog |url-access=registration |publisher=McGill-Queen's University Press |location=Montreal, Quebec |isbn=978-0-7735-2017-2 |year=1999}}
* Carter, Francis W., ed. (1977). ''An Historical Geography of the Balkans'' Academic Press. 
* Francis Dvornik (1962). ''The Slavs in European History and Civilization'' Rutgers University Press. 
* John V. A. Fine, Jr. ''The Early Medieval Balkans: A Critical Survey from the Sixth to the Late Twelfth Century'' [1983]; ''The Late Medieval Balkans: A Critical Survey from the Late Twelfth Century to the Ottoman Conquest.'' Ann Arbor: University of Michigan Press, [1987].
* Forbes, Nevill (1915). ''The Balkans: A History of Bulgaria, Serbia, Greece, Rumania, Turkey '' Clarendon Press, [https://archive.org/details/balkanshistoryof00forbuoft online]
* {{navedi knjigo|last=Jelavich|first=Barbara|author-link=|title=History of the Balkans: Eighteenth and Nineteenth Centuries|volume=1|year=1983a|publisher=Cambridge University Press|url=https://books.google.com/books?id=qR4EeOrTm-0C|isbn=978-0521274586}}
* {{navedi knjigo|last=Jelavich|first=Barbara|author-link=|title=History of the Balkans: Twentieth Century|volume=2|year=1983b|publisher=Cambridge University Press|url=https://books.google.com/books?id=Hd-or3qtqrsC|isbn=978-0521274593}}
* {{navedi knjigo |editor1-last=Jelavich |editor1-first=Charles |editor2-last=Jelavich |editor2-first=Barbara |title=The Balkans in Transition: Essays on the Development of Balkan Life and Politics Since the Eighteenth Century |url=https://archive.org/details/balkansintransit0000jela |url-access=registration |year=1963 |publisher=University of California Press}}
* {{navedi knjigo | last=Kitsikis | first=Dimitri | author-link= | title=La montée du national-bolchevisme dans les Balkans. Le retour à la Serbie de 1830 | publisher=Avatar | location=Paris | year=2008}}
* Lampe, John R., and Marvin R. Jackson (1982). ''Balkan Economic History, 1550–1950: From Imperial Borderlands to Developing Nations'' Indiana University Press.
* Király, Béla K., ed. (1984). ''East Central European Society in the Era of Revolutions, 1775–1856.''
* {{navedi knjigo |last=Komlos |first=John |author-link=|title=Economic Development in the Habsburg Monarchy and in the Successor States |series=East European Monographs No. 28 |year=1990 |publisher=East European Monographs |isbn=978-0-88033-177-7 |url=https://archive.org/details/economicdevelopm0000unse_o8u2 }}
* {{navedi knjigo |last=Mazower |first=Mark |author-link= |title=The Balkans: A Short History |series=Modern Library Chronicles |year=2000 |publisher=Random House |location=New York |isbn=978-0-679-64087-5 |url=https://archive.org/details/balkansshorthist00mazo }}
* {{navedi knjigo|last1=Schreiber|first1=Gerhard|last2=Stegemann|first2=Bernd|last3=Vogel|first3=Detlef|series=Germany and the 2nd World War|volume=III|title=The Mediterranean, south-east Europe, and north Africa, 1939–1941|year=1995|url=https://books.google.com/books?id=GO3_aoOzTi4C|publisher=Clarendon Press|isbn=978-0-19-822884-4}}
* {{navedi knjigo |last=Stavrianos |first=L. S. |author-link= |others=with Traian Stoianovich |title=The Balkans since 1453 |year=2000 |orig-year=1958 |publisher=NYU Press |location=New York |isbn=978-0-8147-9766-2 |url=https://archive.org/details/balkanssince145300lsst }} [https://archive.org/details/balkanssince145300lsst online free to borrow]
* {{navedi knjigo |last=Stoianovich |first=Traian |title=Balkan Worlds: The First and Last Europe |url=https://archive.org/details/balkanworldsfirs0000stoi |year=1994 |series=Sources and Studies in World History |publisher=M.E. Sharpe |location=New York |isbn=978-1-56324-032-4}}
* Edna_W._Underwood (1919), ''[https://www.gutenberg.org/ebooks/73663 Short stories from the Balkans]'', Boston: Marshall Jones Company
* {{navedi knjigo |last=Ware |first=Bishop Kallistos (Timothy) |title=The Orthodox Church |url=https://archive.org/details/orthodoxchurch0000kall_q2l6 |date=29 April 1993 |edition=new |place=New York |publisher=Penguin Books |isbn=978-0-14-014656-1 |author-link1=}}
* Zametica, John (2017). ''Folly and malice: the Habsburg empire, the Balkans and the start of World War One'' London: Shepheard–Walwyn. 416 pp. {{isbn|978-0856835131}}.

==Zunanje povezave==
{{Sister project links|auto=1|wikt=Balkan|s=1911 Encyclopædia Britannica/Balkan Peninsula}}
* [http://www.balkaninsight.com/ Balkan Insight – Analysis from Balkans]
* [https://web.archive.org/web/20060617145859/http://balkanalysis.com/ Balkanalysis, in-depth research on Balkan geopolitics]
* [https://www.facebook.com/WesternBalkans Western Balkans Photo impression]
* [https://www.academia.edu/18698805/Shared_Pasts_in_Central_and_Southeast_Europe_17th_21st_Centuries_Hungarian_and_Bulgarian_Approaches._Eds._G%C3%A1bor_Demeter_Penka_Peykovska._Sofia-Budapest_2015_440_p/ ''Shared Pasts in Central and Southeast Europe, 17th–21st Centuries'']. Eds. G. Demeter, P. Peykovska. 2015.

{{regije sveta}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Balkan| ]]
[[Kategorija:Geografija Jugovzhodne Evrope]]
[[Kategorija:Polotoki Evrope]]
[[Kategorija:Regije Evrope]]
[[Kategorija:Jugovzhodna Evropa]]
[[Kategorija:Izposojenke iz turščine]]</text>
      <sha1>5bzkw4sug1fvx5y8nfuglqjrluni6gb</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Sveto rimsko cesarstvo</title>
    <ns>0</ns>
    <id>9590</id>
    <revision>
      <id>6687352</id>
      <parentid>6668386</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T16:55:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MaksiKavsek</username>
        <id>244409</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>manjši popravki</comment>
      <origin>6687352</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="183238" sha1="8r6yzlx76ae9axw6pboouzoc4zkvsht" xml:space="preserve">{{Infopolje Bivša država
| native_name            = Sveto rimsko cesarstvo&lt;br&gt; 
''Sacrum Imperium Romanum'' ([[latinsko]]) &lt;br&gt; 
''Heiliges Römisches Reich'' ([[nemško]])
| conventional_long_name = 
| common_name            = Sveto rimsko cesarstvo
| common_name2           = Svetega rimskega cesarstva
| continent              = Evropa
| region                 = Srednja Evropa
| country                = Nemčija
| era                    = [[srednji vek]] do zgodnji [[novi vek]]
| status                 = cesarstvo
| status_text            = 
| government_type        = monarhija
| life_span              = 800/962{{Efn|Za nekatere zgodovinarje se je Sveto rimsko cesarstvo začelo leta 800 s kronanjem Karla Velikega. Za druge se je začelo leta 962 s kronanjem Otona I. Velikega.}}–1806
| year_start             = 962
| year_end               = 1806
| event_start            = kronanje [[Karel Veliki|Karla Velikega]]
| date_start             = 25. december 800
| event_end              = ukinitev
| date_end               = [[12. julij]]
| event1                 = [[Verdunska pogodba]]
| date_event1            = [[843]]
| event2                 = kronanje [[Oton I.|Otona I.]]
| date_event2            = 2. februar 962
| event3                 = [[Augsburški mir]]
| date_event3            = 25. september 1555
| event4                 = [[Vestfalski mir]]
| date_event4            = [[1648]]
| p1                     = Frankovsko cesarstvo
| flag_p1                = 
| image_p1               = 
| s1                     = Renska konfederacija
| flag_s1                = 
| image_s1               = [[Slika:Commemorative Medal of the Rhine Confederation.svg|20px]]
| s2                     = Avstrijsko cesarstvo
| flag_s2                = Flag of the Habsburg Monarchy.svg
| s3                     = Prusija
| flag_s3                = Flag of Prussia 1892-1918.svg
| image_flag             = Banner of the Holy Roman Emperor with haloes (1400-1806).svg
| flag_type              = [[Zastava Svetega rimskega cesarstva|Cesarski prapor]]
| image_coat             = Coat of Arms of the Holy Roman Emperor (c.1433-c.1450).svg
| symbol                 = grb
| symbol_type            = Grb (ok. 1433-ok. 1450)
| image_map              = HRR 10Jh.jpg
| image_map_caption      = Zemljevid Svetega rimskega cesarstva z mejami iz 972&lt;br /&gt;ter vrisanimi [[Kranjska krajina|Kranjsko]], [[Koroška (vojvodina)|Koroško]] in [[Mejna grofija Istra|Istrsko marko]]
| common_languages       = [[latinščina]], [[nemščina]], mnogo drugih
| religion               = [[rimskokatoliška Cerkev|rimskokatolicizem]], [[luteranizem]], [[kalvinizem]]
| leader1                = [[Karel Veliki]]
| leader2                = [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Franc II.]]
| year_leader1           = 800 - 814
| year_leader2           = 1792 - 1806
| title_leader           = Cesar
| legislature            = [[Reichstag (Sveto rimsko cesarstvo)|Državni zbor]]
| today                  = &lt;br/&gt;{{flag|Belgija}}&lt;br&gt;{{flag|Češka}}&lt;br/&gt;{{flag|Francija
}} &lt;br/&gt;{{flag|Hrvaška}}&lt;br&gt;{{flag|Italija}}&lt;br/&gt;{{flag|Madžarska}} &lt;br&gt;{{flag|Nemčija}}&lt;br/&gt;{{flag|Nizozemska}}&lt;br/&gt;{{flag|Poljska}} &lt;br/&gt;{{flag|Slovaška}}&lt;br/&gt;{{flag|Slovenija}}
| capital                = {{Collapsible list
  | framestyle=&quot;border: none; padding: 0;&quot;&lt;!--Hides borders and improves row spacing--&gt;
  | title = {{Nowrap|Multicentral&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=von Aretin |first1=Karl Otmar Freiherr |editor1-first=Theodor |editor1-last=Schieder |editor2-first=Gerhard |editor2-last=Brunn |title=Das Reich ohne Hauptstadt? Die Multizentralitat der Hauptstadtfunktionen im Reich bis 1806 |journal=Hauptstädte in europäischen Nationalstaaten |date=31 December 1983 |pages=5–14 |doi=10.1515/9783486992878-003 |isbn=9783486992878 |url=https://www.degruyter.com/document/doi/10.1515/9783486992878-003/html}}&lt;/ref&gt;}}
  }}
 {{Collapsible list
  | framestyle=&quot;border: none; padding: 0;&quot;&lt;!--Hides borders and improves row spacing--&gt;
  | title = {{Nowrap|[[Rim]] (de jure)}}
  | kronanje cesarja Svetega rimskega cesarsva
  }}
 {{Collapsible list
  | framestyle=&quot;border: none; padding: 0;&quot;&lt;!--Hides borders and improves row spacing--&gt;
  | title = {{Nowrap|[[Aachen]] (800–1562)}}
  | 800–888 (kot gl.mesto) 800–1562 (kronanje kralja Nemčije)
  }}
 {{Collapsible list
  | framestyle=&quot;border: none; padding: 0;&quot;&lt;!--Hides borders and improves row spacing--&gt;
  | title = {{Nowrap|[[Palermo]] (1194–1254)}}
  | (od dedovanja [[Henrik VI. Hohenstaufen|Henrik VI]], dednega naslova [[Kraljevina Sicilija|Kraljevine Sicilija]] do padca dinastije [[Staufovci|Hohenstaufen]])&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.treccani.it/enciclopedia/unio-regni-ad-imperium_%28Federiciana%29/ |title=UNIO REGNI AD IMPERIUM in &quot;Federiciana&quot; |publisher=Treccani.it |date= |accessdate=2022-05-04}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.treccani.it/enciclopedia/enrico-vi-re-di-sicilia-e-imperatore_%28Federiciana%29/ |title=Enrico Vi, Re Di Sicilia E Imperatore In &quot;Federiciana&quot; |publisher=Treccani.it |date= |accessdate=2022-05-04}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|author=Lorem ipsum |url=https://www.treccani.it/enciclopedia/federico-ii-di-svevia-imperatore-re-di-sicilia-e-di-gerusalemme-re-dei-romani_%28Federiciana%29/ |title=Federico Ii Di Svevia, Imperatore, Re Di Sicilia E Di Gerusalemme, Re Dei Romani In &quot;Federiciana&quot; |publisher=Treccani.it |date= |accessdate=2022-05-04}}&lt;/ref&gt;
  }}
 {{Collapsible list
  | framestyle=&quot;border: none; padding: 0;&quot;&lt;!--Hides borders and improves row spacing--&gt;
  | title = {{Nowrap|[[Innsbruck]] (1508–1519)}}
  | Sedež ''Hofkammer'' and the Court Chancery{{sfn|Brady|2009|p=211}}{{sfn|Pavlac|Lott|2019|p=249}}
  }}
  {{Collapsible list
  | framestyle=&quot;border: none; padding: 0;&quot;&lt;!--Hides borders and improves row spacing--&gt;
  | title = {{Nowrap|[[Dunaj]] (ca. 1550s–1583, 1612–1806)}}
  | Sedež [[Habsburžani|Habsburžanov]]&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Wissenschaften |first1=Neuhausener Akademie der |title=Beiträge zur bayerischen Geschichte, Sprache und Kultur |date=14 July 2021 |publisher=BoD – Books on Demand |isbn=978-3-00-069644-2 |page=106 |url=https://books.google.com/books?id=04w4EAAAQBAJ&amp;pg=PA106 |access-date=6. februarja 2022 |language=de}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Schmitt |first1=Oliver Jens |title=Herrschaft und Politik in Südosteuropa von 1300 bis 1800 |date=5 July 2021 |publisher=Walter de Gruyter GmbH &amp; Co KG |isbn=978-3-11-074443-9 |page=659 |url=https://books.google.com/books?id=mV48EAAAQBAJ&amp;pg=PT659 |access-date=6. februarja 2022 |language=de}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Buchmann |first1=Bertrand Michael |title=Hof, Regierung, Stadtverwaltung: Wien als Sitz der österreichischen Zentralverwaltung von den Anfängen bis zum Untergang der Monarchie |date=2002 |publisher=Verlag für Geschichte und Politik |isbn=978-3-486-56541-6 |page=37 |url=https://books.google.com/books?id=QrxnAAAAMAAJ |access-date=6. februarja 2022 |language=de}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Klopstock |first1=Friedrich Gottlieb |title=Werke und Briefe: historisch-kritische Ausgabe |date=1974 |publisher=W. de Gruyter |page=999 |url=https://books.google.com/books?id=pw9cAAAAMAAJ |access-date=6. februarja 2022 |language=de}}&lt;/ref&gt; (sedež Cesarskega dvornega sveta od 1497, cesarska rezidenca od 1556)&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Pihlajamäki |first1=Heikki |last2=Dubber |first2=Markus D. |last3=Godfrey |first3=Mark |title=The Oxford Handbook of European Legal History |date=4 July 2018 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-108838-4 |page=762 |url=https://books.google.com/books?id=dg5jDwAAQBAJ&amp;pg=PT762 |access-date=6. februarja 2022 |language=en}}&lt;/ref&gt;
  }} 
 {{Collapsible list
  | framestyle=&quot;border: none; padding: 0;&quot;&lt;!--Hides borders and improves row spacing--&gt;
  | title = {{Nowrap|[[Frankfurt]] (1562–1806)}}
  | izvolitev in kronanje
  }}
 {{Collapsible list
  | framestyle=&quot;border: none; padding: 0;&quot;&lt;!--Hides borders and improves row spacing--&gt;
  | title = {{Nowrap|[[Praga]] (1583–1612)}}
  | &lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Johnston |first1=William M. |title=The Austrian Mind: An Intellectual and Social History, 1848–1938 |date=23 March 1983 |publisher=University of California Press |isbn=978-0-520-04955-0 |page=13 |url=https://books.google.com/books?id=-dmH7FjxassC&amp;pg=PA13 |access-date=6. februarja 2022 |language=en}}&lt;/ref&gt;{{sfn|Pavlac|Lott|2019|p=278}}
  }}  
 {{Collapsible list
  | framestyle=&quot;border: none; padding: 0;&quot;&lt;!--Hides borders and improves row spacing--&gt;
  | title = {{Nowrap|[[Regensburg]] (1594–1806)}}
  | [[Reichstag (Sveto rimsko cesarstvo)|Reichstag]] od 1594, Immerwährender Reichstag od 1663{{efn|name=Regensburg}}
  }}
 {{Collapsible list
  | framestyle=&quot;border: none; padding: 0;&quot;&lt;!--Hides borders and improves row spacing--&gt;
  | title = {{Nowrap|[[Wetzlar]] (1689–1806)}}
  | [[Reichskammergericht|Cesarsko komorno sodišče]]
  }}
}}

'''Sveto rimsko cesarstvo''' ([[latinsko]] Sacrum Romanum Imperium, [[nemško]] Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot '''Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda''', je bila politična entiteta&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Coy |first1=Jason Philip |last2=Marschke |first2=Benjamin |last3=Sabean |first3=David Warren |title=The Holy Roman Empire, Reconsidered |date=1. oktober 2010 |publisher=Berghahn Books |isbn=978-1-84545-992-5 |page=2 |url=https://books.google.com/books?id=1fzaQugiuMYC&amp;pg=PA2 |access-date=6. februarja 2022 |language=en}}&lt;/ref&gt; v zahodni, srednji in južni [[Evropa|Evropi]], ki se je razvila v zgodnjem [[Srednji vek|srednjem veku]] in trajala do ukinitve med [[Napoleonske vojne|napoleonskimi vojnami]] leta 1806.&lt;ref name=EB.HRE /&gt;

Od ustoličenja [[Oton I. Veliki|Otona I.]] leta 962 do 12. stoletja je bilo cesarstvo najmočnejša monarhija v Evropi.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Peters |first1=Edward |title=Europe: the World of the Middle Ages |date=1977 |publisher=Prentice-Hall |isbn=978-0-13-291898-5 |page=418 |url=https://books.google.com/books?id=FtoWAQAAIAAJ |access-date=6. februarja 2022 |language=en}}&lt;/ref&gt; Delovanje države je bilo odvisno od harmoničnega (konsenzualnega)&lt;ref&gt;Schneidmüller, Bernd (2000). &quot;Konsensuale Herrschaft. Ein Essay über Formen und Konzepte politischer Ordnung im Mittelalter&quot;. V Heinig, Paul-Joachim; Jahns, Sigrid; Schmidt, Hans-Joachim; Schwinges, Rainer Christoph; Wefers, Sabine (ur.). [http://archiv.ub.uni-heidelberg.de/volltextserver/12062/ Reich, Regionen und Europa in Mittelalter und Neuzeit] (nemško). Berlin: Duncker &amp; Humblot. str. 53–87. doi:10.11588/heidok.00012062.&lt;/ref&gt; sodelovanja med monarhom in vazali.&lt;ref&gt;Weiler, Björn K. U.; MacLean, Simon (2006). [https://books.google.si/books?id=fv1nAAAAMAAJ&amp;redir_esc=y ''Representations of Power in Medieval Germany 800-1500'']. str. 126. ISBN 978-2-503-51815-2. Pridobljeno 9. marca 2022.&lt;/ref&gt; V obdobju [[Salijci|Salijcev]] je bila ta harmonija motena.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Loud |first1=Graham A. |last2=Schenk |first2=Jochen |title=The Origins of the German Principalities, 1100-1350: Essays by German Historians |date=6 July 2017 |publisher=Taylor &amp; Francis |isbn=978-1-317-02200-8 |page=49 |url=https://books.google.com/books?id=nkwrDwAAQBAJ&amp;pg=PA49 |access-date=9. marca 2022 |language=en}}&lt;/ref&gt; Cesarstvo je doseglo vrh ozemeljske širitve in moči pod [[Staufovci]] (Hohenstaufen) sredi 13. stoletja. Prekomerna razširitev je povzročila tudi delni propad cesarstva.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Streissguth |first1=Tom |title=The Middle Ages |date=24. junija 2009 |publisher=Greenhaven Publishing LLC |isbn=978-0-7377-4636-5 |page=154 |url=https://books.google.com/books?id=ywBgEAAAQBAJ&amp;pg=PA154 |access-date=29. junija 2022 |language=en}}&lt;/ref&gt;{{sfn|Wilson|1999|p=18}}

25. decembra 800 je [[papež Leon III.]] kronal [[Franki|frankovskega]] kralja [[Karel Veliki|Karla Velikega]] za cesarja in oživil naslov več kot tri stoletja po padcu starodavnega [[Zahodno Rimsko cesarstvo|Zahodnega rimskega cesarstva]] leta 476.&lt;ref&gt;{{navedi splet |date=9. november 2009 |title=Charlemagne |url=https://www.history.com/topics/middle-ages/charlemagne |archive-url=https://web.archive.org/web/20220906070237/https://www.history.com/topics/middle-ages/charlemagne |archive-date=6. septembra 2022 |access-date=19. septembra 2022 |website=History}}&lt;/ref&gt; V teoriji in diplomaciji so cesarji veljali za ''primus inter pares'', prve med enakimi, se pravi med drugimi katoliškimi monarhi po Evropi.{{sfn|Breverton|2014|p=104}} Naslov se je nadaljeval v [[Karolingi|karolinški]] rodbini do leta 888 in od 896 do 899, nato pa so ga italijanski vladarji izpodbijali v vrsti državljanskih vojn do smrti zadnjega italijanskega kandidata [[Berengar I.|Berengarja I.]] leta 924. Naslov je bil ponovno oživljen leta 962, ko je [[papež Janez XII.]] za cesarja okronal nemškega kralja [[Oton I. Veliki|Otona I.]], ki se je predstavil kot naslednik Karla Velikega{{sfn|Cantor|1993|pp=212–215}} in začel neprekinjen obstoj cesarstva več kot osem stoletij.&lt;ref name=Gascoigne /&gt;{{sfn|Davies|1996|pp=316–317}}{{Efn|Karel Veliki in njegovi nasledniki so uporabljali različne oblike naslova cesar, vendar do Otona II. leta 983 nikoli v obliki »rimski cesar«.&lt;ref&gt;[https://www.britannica.com/place/Holy-Roman-Empire &quot;Nature of the empire&quot;].. Encyclopædia Britannica Online. Pridobljeno 15. februarja 2014.&lt;/ref&gt;}}

Nekateri zgodovinarji kot začetek cesarstva omenjajo kronanje Karla Velikega,{{sfn|Bryce|1899|pp=2–3}}{{sfn|Heer|1967|pp=1–8}} medtem ko drugi za začetek štejejo kronanje Otona I.{{sfn|Davies|1996|pp=317, 1246}}{{sfn|Kleinhenz |2004|p=810}} Za ustanovitelja cesarstva se včasih šteje tudi [[Henrik I. Nemški]], znan tudi kot Henrik Ptičar (vladal 919–936),{{sfn|Pavlac|Lott|2019|p=229}} ustanovitelj srednjeveške nemške države.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Eskildsen |first1=Kasper Risbjerg |title=Modern Historiography in the Making: The German Sense of the Past, 1700-1900 |date=24. februar 2022 |publisher=Bloomsbury Publishing |isbn=978-1-350-27150-0 |page=56 |url=https://books.google.com/books?id=y7lgEAAAQBAJ&amp;pg=PT56 |access-date=9 March 2022 |language=en}}&lt;/ref&gt; Sodobno zgodovinopisje daje prednost Otonu kot resničnemu ustanovitelju cesarstva.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Lotito|first=Mark A. |url=https://books.google.com/books?id=eEOxDwAAQBAJ&amp;pg=PA52 |title=The Reformation of Historical Thought |date=16. september 2019 |publisher=BRILL |isbn=978-90-04-34795-3 |language=en}}&lt;/ref&gt; Strokovnjaki ob tem upoštevajo razvoj institucij in načel, ki tvorijo cesarstvo, ter opisujejo postopno prevzemanje cesarskega naslova in njegove vloge.{{sfn|Whaley|2012a|pp=17–21}}{{sfn|Bryce|1899|pp=2–3}}

Izraz ''Sveto rimsko cesarstvo'' ni bil uporabljen vse do 13. stoletja,{{sfn|Garipzanov|2008|p=}} vendar je cesarjeva legitimnost vedno temeljila na načelu ''translatio imperii'', se pravi da je vrhovna oblast podedovana od starih rimskih cesarjev.{{sfn|Whaley|2012a|pp=17–21}} Cesar je bil tradicionalno izvoljen preko večinoma nemških volilnih knezov.

V zadnji fazi vladavine cesarja [[Friderik III. Habsburški|Friderika III.]] (vladal 1452–1493) se je začela reforma cesarstva, ki se je večinoma uresničila med vladavino [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijana I.]] (od leta 1486 rimski kralj, od leta 1493 edini vladar in od leta 1508 do njegove smrti leta 1519 cesar Svetega rimskega cesarstva). Cesarstvo se je preoblikovalo v Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda. V tem času je cesarstvo pridobilo večino svojih institucij, ki so delovale neprenehoma do njegovega dokončnega propada v 19. stoletju.{{sfn|Wilson|2016b|p=79}}{{sfn|Brady|2009|pp=104–106}} Reforma cesarstva je bila uspešna, morda tudi na račun reforme Cerkve.{{sfn|Brady|2009|pp=128, 129, 144}}

Po besedah Bradyja mlajšega je cesarstvo po reformi postalo politično telo izjemne dolgoživosti in stabilnosti ter je ''»v nekaterih pogledih spominjalo na monarhične države zahodne vrste, v drugih pa na ohlapno integrirane, volilne monarhije vzhodne osrednje Evrope«''. Nova korporativna nemška nacija se je, namesto da bi preprosto ubogala cesarja, z njim pogajala.{{sfn|Brady|2009|pp=128,129}}{{sfn|Johnson|1996|p=23}} 

Cesarstvo je  6. avgusta 1806 razpustil cesar [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Franc II.]], potem ko je mesec pred tem francoski cesar [[Napoleon Bonaparte|Napoleon I.]] ustanovil [[Renska zveza |Rensko zvezo]].

== Ime ==
V srednjem veku in zgodnjem novem veku je imela [[Rimskokatoliška cerkev]] cesarstvo za edinega pravnega naslednika Rimskega cesarstva. Po Karlu Velikemu se je kraljestvo imenovalo preprosto Rimsko cesarstvo.{{sfn|Wilson|1999|p=2}} Izraz ''sacrum'' (''sveto'', v pomenu ''posvečeno'') se je začel uporabljati leta 1157 pod [[Friderik I. Barbarossa|Friderikom I. Barbarosso]]. Izraz naj bi odražal Friderikovo željo po prevladi nad [[Italija|Italijo]] in [[papeštvo]]m.&lt;ref name=&quot;Whaley17&quot;&gt;Whaley 2011, str. 17.&lt;/ref&gt; Naziv v obliki Sveto rimsko cesarstvo je bil v rabi od leta 1254.{{sfn|Moraw|1999|loc=col. 2025–2028}}

Do sredine 13. stoletja je imelo cesarstvo različne nazive: ''universum regnum'' (''celotno kraljestvo'', v nasprotju z regionalnimi kraljestvi), ''Imperium christianum'' (''Krščansko cesarstvo'') in  ''Romanum Imperium'' (''Rimsko cesarstvo'').{{sfn|Garipzanov|2008|p=}} Cesarjeva legitimnost je ne glede na naziv vedno temeljila na konceptu ''translatio imperii'' (''prenos oblasti''), se pravi da je bila cesarjeva vrhovna oblast podedovano od starodavnih rimskih cesarjev.{{sfn|Whaley|2012a|pp=17–21}}

V dekretu, ki je sledil Kölnskemu zboru leta 1512, je bilo ime spremenjeno v Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda (nemško Heiliges Römisches Reich Deutscher Nation, latinsko Sacrum Imperium Romanum Nationis Germanicæ).{{sfn|Wilson|1999|p=2}} Novi naziv se je prvič uporabil v dokumentu iz leta 1474.&lt;ref name=&quot;Whaley17&quot;/&gt; Novi naziv je bil sprejet delno zato, ker je cesarstvo do konca 15. stoletja izgubilo večino svojih ozemelj v Italiji na jugu in [[Burgundija|Burgundiji]] na zahodu,&lt;ref&gt;Whaley 2011, str.&amp;nbsp;19–20.&lt;/ref&gt; a tudi zato, da bi poudaril pomen nemških cesarskih posesti po reformah cesarstva.{{sfn|Schulze|1998|pp=52–55}} Madžarski naziv Német-római Birodalom (Nemško rimsko cesarstvo) je skrajšana oblika izvirnega naziva.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=német-római birodalom – Magyar Katolikus Lexikon |url=http://lexikon.katolikus.hu/N/n%C3%A9met-r%C3%B3mai%20birodalom.html |access-date=3. avgusta 2022|website=lexikon.katolikus.hu}}&lt;/ref&gt;

Do konca 18. stoletja je izraz Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda izginil iz uradne rabe. V nasprotju s tradicionalnim pogledom na ta naziv je Hermann Weisert v študiji o cesarski titulaturi trdil, da kljub trditvam v številnih učbenikih naziv Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda nikoli ni imel uradnega statusa.{{sfn|Wilson|2006|p=719}}

V znameniti oceni naziva je politični filozof [[Voltaire]] porogljivo pripomnil: ''»To telo, ki se je imenovalo in se še vedno imenuje Sveto rimsko cesarstvo, nikakor ni bilo sveto, niti rimsko, niti cesarstvo«''.{{sfn|Voltaire |1773|p=338}}

V modernem obdobju se je cesarstvo pogosto neuradno imenovalo kar Nemško cesarstvo (''Deutsches Reich'') ali Rimsko-nemško cesarstvo (''Römisch-Deutsches Reich'').{{sfn|Jorio|Braun|2016}} Po razpadu so ga do konca Nemškega cesarstva pogosto imenovali »staro cesarstvo« (''das alte Reich''). Od leta 1923 so nemški nacionalisti in propaganda nacistične stranke Sveto rimsko cesarstvo šteli za »Prvi rajh« rajh (Erstes Reich), Nemško cesarstvo za »Drugi rajh« in to, kar bi sčasoma postala [[Nacistična Nemčija]] za »Tretji rajh«.{{sfn|Lauryssens|1999|p=102}}

David S. Bachrach meni, da so otonski kralji, predvsem [[Henrik I. Nemški|Henrik I.]] in [[Oton I. Veliki|Oton Veliki]], dejansko zgradili svoj imperij, ki je postal hegemon zahodne Evrope z vodilno vlogo Nemškega kraljestva, s pomočjo vojske in birokratskega aparata ter kulturne dediščine, ki so jo podedovali od [[Karolingi|Karolingov]], ti pa od poznega Rimskega cesarstva.

Bachrach trdi, da Otonsko cesarstvo ni bilo arhaično kraljestvo primitivnih Germanov, ki so ga vzdrževali samo osebni odnosi in ga je vodila želja magnatov po plenjenju in delitvi plena. Cesarstvo je bilo sposobno zbrati gospodarske, upravne, izobraževalne in kulturne vire in jih podretiti svojemu ogromnemu vojnemu stroju.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Bachrach |first1=David S. |title=Warfare in Tenth-Century Germany |date=2014 |publisher=Boydell &amp; Brewer Ltd |isbn=978-1-84383-927-9 |pages=3, 5, 12,60, 73, 103, 180, 254 |url=https://books.google.com/books?id=dBIABQAAQBAJ |access-date=31. julija 2022 |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Brown |first1=Warren |title=Warfare in Tenth-Century Germany [Book Review] |journal=Early Medieval Europe |date=februar 2015 |volume=23 |issue=1 |pages=117–120 |doi=10.1111/emed.12090 |url=https://authors.library.caltech.edu/55575/ |access-date=31. julija 2022 |archive-date=2022-07-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220731151238/https://authors.library.caltech.edu/55575/ |url-status=dead  |issn = 0963-9462}}&lt;/ref&gt;

Do konca 15. stoletja je bilo cesarstvo teoretično sestavljeno iz treh velikih blokov – Italije, Nemčije in Burgundije. Kasneje sta ozemeljsko ostali le Nemčija in Češka, burgundska ozemlja pa je dobila Francija. Čeprav so bila italijanska ozemlja formalno del imperija, so bila v cesarski reformi prezrta in razdeljena na številne ''[[de facto]]'' neodvisne ozemeljske enote.{{sfn|Bryce|1899|p=183}}{{sfn|Whaley|2012a|pp=17–21}}{{sfn|Johnson|1996|p=23}}&lt;ref name=EB.Italy /&gt; V 16. do 18. stoletju se je spreminjal zlasti status Italije. Nekatera ozemlja, med njimi Piemont-Savoja, so postajala vse bolj neodvisna, medtem ko so druga postala bolj odvisna zaradi izumrtja svojih vladajočih plemiških hiš. Ta ozemlja so pogosto prišla pod oblast [[Habsburžani|Habsburžanov]] in njihovih kadetskih vej. Razen izgube Franche-Comtéja leta 1678 se zunanje meje cesarstva niso opazno spremenile od [[Vestfalski mir|Vestfalskega miru]], ki je priznal izključitev [[Švica|Švice]] in [[Nizozemska|Severne Nizozemske]] ter francoskega protektorata nad [[Alzacija|Alzacijo]], do razpada cesarstva. Ob koncu [[Napoleonske vojne|napoleonskih vojn]] leta 1815 je bil večji del Svetega rimskega cesarstva vključen v Nemško zvezo, glavne izjeme pa so bile italijanske države.

==Zgodovina==
===Zgodnji srednji vek===
====Karolinško obdobje====
[[Slika:Francia 814.svg|thumb|left|300x300px|Karolinško cesarstvo (Frankovska, Frankovsko cesarstvo) leta 814]]

Ko je moč Rimskega cesarstva v [[Galija|Galiji]] v 5. stoletju upadla, so oblast prevzela lokalna germanska plemena.{{sfn|Innes |2000|pp=167–170}} V poznem 5. in zgodnjem 6. stoletju so [[Merovingi]] pod [[Klodvik I.|Klodvikom I.]] in njegovimi nasledniki združili frankovska plemena in razširili oblast nad drugimi, da bi pridobili nadzor nad severno Galijo in srednjo dolino [[Ren]]a.&lt;ref&gt;Bryce (1913), str. 35.&lt;/ref&gt;{{sfn|Davies|1996|pp=232, 234}} Do sredine 8. stoletja je moč Merovingov povsem usahnila. Vladarji Frankovskega cesarstva so postali [[Karolingi]] na čelu s  [[Karel Martel|Karlom Martelom]].&lt;ref&gt;Bryce (1913), str. 35–36, 38.&lt;/ref&gt; Leta 751 je Martelov sin [[Pipin Mali]] postal kralj Frankov in kasneje dobil tudi papeževo odobritev.{{sfn|McKitterick |2018|pp=48–50}}&lt;ref name=EB.Pippin /&gt; Karolingi so postali in ostali tesni papeški zavezniki.&lt;ref&gt;Bryce (1913), str. 38–42.&lt;/ref&gt;

Leta 768 je kralj Frankov postal Pipinov sin Karel Veliki in začel obsežno širitev kraljestva. Vanj je sčasoma vključil ozemlja današnje [[Francija|Francije]], [[Nemčija|Nemčije]], severne [[Italija|Italije]], [[Nizozemske dežele|Nizozemskih dežel]] in druga in povezal Frankovsko kraljestvo s papeškimi deželami.{{sfn|Johnson|1996|p=22}}{{sfn|Kohn|2006|pp=113–114}}

[[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinska]] oblast v Italiji je še kar trajala. Politični prelom je leta 726 sprožil [[ikonoklazem]] cesarja [[Leon III. Izavrijec|Leona III. Izavrijca]], v čemer je [[papež Gregor II.]] videl zadnjo v vrsti cesarskih herezij.{{sfn|Duffy| 1997|pp= 62–63}} Leta 797 je vzhodnorimskega cesarja [[Konstantin VI.|Konstantina VI.]] njegova mati [[Irena Atenska]] odstranila in se razglasila za cesarico. Ker je latinska cerkev za poglavarja krščanskega sveta štela samo moškega rimskega cesarja, je [[papež Leon III.]] iskal kandidata za to dostojanstvo in pri tem izključil posvetovanje s carigrajskim patriarhom.&lt;ref name=&quot;auto2&quot;&gt;Bryce, str. 44, 50–52&lt;/ref&gt;{{sfn|McKitterick |2018|p=70}}

Karel Veliki je zaradi svojih zaslug pri obrambi papeških posesti pred [[Langobardi]] postal idealen kandidat. Na božični dan leta 800 ga je papež Leon III. okronal za cesarja in tako prvič po več kot treh stoletjih obnovil naslov cesarja na Zahodu.&lt;ref name=&quot;auto2&quot;/&gt;{{sfn|McKitterick |2018|p=70}} Kronanje je mogoče razumeti kot simbolično obračanje papeštva od propadajočega Bizantinskega cesarstva proti novi sili karolinške Frankovske. Karel Veliki je sprejel formulo ''[[Renovatio imperii Romanorum]]'' (obnova rimskega cesarstva). Leta 802 je strmoglavil Ireno Atensko in izgnal njenega naslednika [[Nikifor I. Logotet|Nikiforja I. Logoteta]]. Odslej sta spet vladala dva rimska cesarja.

Po smrti Karla Velikega leta 814 je cesarska krona prešla na njegovega sina [[Ludvik Pobožni|Ludvika Pobožnega]] in po Ludvikovi smrti leta 840  na njegovega sina in sovladarja [[Lotar I. Karolinški|Lotarja I.]] Ozemlje Karla Velikega je bilo do takrat skladno z [[Verdunska pogodba|Verdunskim]], [[Prümski sporazum|Prümskim]], [[Mersenski sporazum|Mersenskim]] in [[Ribmonski sporazum|Ribmonskim sporazumom]] razdeljeno na več ozemelj. V poznem 9. stoletju so Lotarjev naslov cesarja izpodbijali karolinški vladarji Zahodnega frankovskega kraljestva ali Zahodne Frankovske in Vzhodnega frankovskega kraljestva ali Vzhodne Frankovske, najprej zahodni kralj [[Karel Plešasti]] in na nato vzhodni kralj [[Karel III. Debeli]]. Slednji je za nagrado za nekaj časa ponovno združil cesarstvo.{{sfn|Collins|2014|p=131}} 

V 9. stoletju so Karel Veliki in njegovi nasledniki spodbujali intelektualni preporod, znan kot [[karolinška renesansa]]. Nekateri zgodovinarji&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Chambers |first1=Mortimer |title=The Western Experience |date=1974 |publisher=Knopf |isbn=978-0-394-31806-6 |page=204 |url=https://books.google.com/books?id=2AJaAAAAYAAJ |access-date=6. februarja  2022 |language=en}}&lt;/ref&gt; menijo, da je karolinška renesansa omogočila naslednje renesanse, čeprav je v zgodnjem 10. stoletju oživitev že nekoliko pojenjala.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Witt |first1=Ronald G. |title=The Two Latin Cultures and the Foundation of Renaissance Humanism in Medieval Italy |date=19. marec 2012 |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-0-521-76474-2 |page=27 |url=https://books.google.com/books?id=F8KXnDTwsZYC&amp;pg=PA27 |access-date=6. februarja 2022 |language=en}}&lt;/ref&gt;

Po smrti Karla Debelega leta 888 je Karolinško cesarstvo razpadlo in ni bilo nikoli več obnovljeno. Vsi vladarji, ki jih je takrat papež kronal za cesarja, so vladali samo na ozemljih v Italiji. Zadnji med njimi je bil [[Berengar I.]], ki je umrl leta 924.

====Pokarolinško Vzhodno frankovsko kraljestvo====
Okoli leta 900 so v Vzhodnem frankovskem kraljestvu nastale avtonomne vojvodine [[Frankovska]], [[Vojvodina Bavarska|Bavarska]], [[Švabska vojvodina|Švabska]], [[Plemenska vojvodina Saška|Saška]] in [[Lotaringija]]. Potem ko je karolinški kralj [[Ludvik Otrok]] leta 911 umrl brez potomcev, se Vzhodna Frankovska ni obrnila na karolinškega vladarja Zahodne Frankovske, da bi prevzel kraljestvo, ampak je namesto tega za kralja izvolila vojvodo  [[Konrad I. Nemški|Konrada Frankovskega]].{{sfn|Taylor|Hansen-Taylor|1894|p=117}} Konrad je na smrtni postelji krono predal svojemu glavnemu tekmecu [[Henrik I. Nemški|Henriku Ptičarju]] (vladal 919–936), ki je bil leta 919 na zboru v Fritzlarju izvoljen za kralja.{{sfn|Taylor|Hansen-Taylor|1894|p=118}} Henrik je dosegel premirje s plenilskimi [[Madžari]] in jih leta 933 v bitki pri Riadi prvič porazil.{{sfn|Taylor|Hansen-Taylor|1894|p=121}}

Henrik je leta 936 umrl, vendar so njegovi potomci Liudolfinci ali [[Otoni]]  vladali v Vzhodnemu frankovskem (ali Nemškemu) kraljestvu še približno sto let. Po smrti Henrika Ptičarja je bil za naslednika imenovan njegov sin [[Oton I. Veliki|Oton]],{{sfn|Hoyt |Chodorow|1976|p=197}} ki je bil leta 936 v Aachnu izvoljen za kralja.{{sfn|Magill|1998|p=706}} Oton je zatrl vrsto uporov mlajšega brata in več vojvod in nato uspel obvladovati imenovanje vojvod. V upravnih zadevah je pogosto zaposloval tudi škofe.{{sfn|Cantor|1993|pp=212–213}} Vojvode večine večjih vzhodnofrankovskih vojvodin je zamenjal s svojimi sorodniki. Pri njihovem imenovanju je bil previden, da ne bi člani njegove lastne družine posegli v njegove kraljeve pravice.

; Nastanek Svetega rimskega cesarstva
[[Slika:Heiliges Römisches Reich 1000.jpg|thumb|Sveto rimsko cesarstvo v otonskem obdobju]]
[[Slika:Holy Roman Empire 11th century map-en.svg|thumb|Sveto rimsko cesarstvo med letoma 972 and 1032]]

Leta 951 je Oton odšel na pomoč Adelajdi, ovdoveli kraljici Italije, premagal njene sovražnike, se z njo poročil in prevzel oblast nad Italijo.{{sfn|Cantor|1993|pp=214–15}} Leta 955 je v [[Bitka pri Lechfeldu|bitki pri Lechfeldu]] odločilno premagal Madžare.{{sfn|Magill|1998|p=707}} 

Leta 962 je [[papež Janez XII.]] Otona okronal za cesarja,{{sfn|Magill|1998|p=707}} s čimer so se zadeve Nemškega kraljestva prepletle z zadevami Italije in papeštva. Otonovo kronanje za cesarja je nemške kralje označilo za naslednike cesarstva [[Karel Veliki|Karla Velikega]] in po načelu ''translatio imperii'' za naslednike starega Rima. Razcvet umetnosti, ki se je začel z vladavino Otona Velikega, je znan kot otonska renesansa. Njeno središče je bilo v Nemčiji, dogajala pa se tudi v severni Italiji in Franciji.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Tucker |first1=Spencer C. |title=A Global Chronology of Conflict: From the Ancient World to the Modern Middle East [6 volumes]: From the Ancient World to the Modern Middle East |date=23. december 2009 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-85109-672-5 |page=412 |url=https://books.google.com/books?id=h5_tSnygvbIC&amp;pg=PA412 |access-date=6. februarja 2022 |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Geanakoplos |first1=Deno John |title=Medieval Western Civilization and the Byzantine and Islamic Worlds: Interaction of Three Cultures |date=1979 |publisher=D. C. Heath |isbn=978-0-669-00868-5 |page=207 |url=https://books.google.com/books?id=OtcYAAAAYAAJ |access-date=6. februarja  2022 |language=en}}&lt;/ref&gt;

Oton je vzpostavil cesarski cerkveni sistem, pogosto imenovan »otonski cerkveni sistem rajha«, ki je povezal velike cesarske cerkvene enote in njihove predstavnike s cesarsko službo ter tako zagotovil »stabilen in dolgotrajen okvir za svojo državo«.&lt;ref name=Reindel&gt;{{navedi splet |title=Otto I - Legacy Britannica |url=https://www.britannica.com/biography/Otto-I/Legacy |website=www.britannica.com |access-date=2. marca 2022 |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |last1=Biographie |first1=Deutsche |title=Otto I. - Deutsche Biographie |url=https://www.deutsche-biographie.de/gnd118590758.html#ndbcontent |website=www.deutsche-biographie.de |access-date=5. marca 2022 |language=de}}&lt;/ref&gt; V otonskem obdobju so imele vidno vlogo v političnih in cerkvenih zadevah cesarske ženske. Pogosto so združevale funkcije verskega voditelja in svetovalca, regenta ali sovladarja, zlasti Matilda Ringelheimska, Edgita/Edita, Adelajda Italijanska, Teofana in Matilda Quedlinburška.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Davids |first1=Adelbert |title=The Empress Theophano: Byzantium and the West at the Turn of the First Millennium |date=15. avgust 2002 |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-0-521-52467-4 |page=188 |url=https://books.google.com/books?id=Db9Z_BagLw8C&amp;pg=PA188 |access-date=9. marca 2022 |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Jansen |first1=S. |title=The Monstrous Regiment of Women: Female Rulers in Early Modern Europe |date=17. oktober 2002 |publisher=Springer |isbn=978-0-230-60211-3 |page=153 |url=https://books.google.com/books?id=fF6IDAAAQBAJ&amp;pg=PA153 |access-date=9. marca 2022 |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=MacLean |first1=Simon |title=Ottonian Queenship |date=2017 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-880010-1 |page=169 |url=https://books.google.com/books?id=KAFLDgAAQBAJ&amp;pg=PA169 |access-date=9. marca 2022 |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Digby |first1=Kenelm Henry |title=Mores Catholici: Books VII-IX |date=1891 |publisher=P. O'Shea |page=939 |url=https://books.google.com/books?id=fNBhAAAAMAAJ&amp;pg=PA939 |access-date=9. marca 2022 |language=en}}&lt;/ref&gt;

Leta 963 je Oton odstavil papeža [[Papež Janez XII.|Janeza XII.]] in za novega papeža imenoval [[Papež Leon VIII.|Leona VIII.]] Imenovanje je obnovilo spor z vzhodnim cesarjem v [[Konstantinopel|Konstantinoplu]], zlasti potem, ko je Otonov sin [[Oton II.]] (vladal 967–983) prevzel naslov ''imperator Romanorum – cesar Rimljanov''. Oton II. je kljub temu vzpostavil dinastično zvezo z vzhodom, ko se je poročil z bizantinsko princeso [[Teofana|Teofano]].{{sfn|Magill|1998|p=708}} Njun sin [[Oton III.]] je na prestol prišel že pri treh letih in bil do polnoletnosti leta 994 izpostavljen boju za oblast in vrsti regentstev. Do polnoletnosti je ostal v Nemčiji, medtem ko je v Rimu in delu Italije, navidezno namesto njega, vladal odstavljeni vojvoda Krescencij II.

Leta 996 je Oton III. za prvega nemškega papeža imenoval svojega bratranca [[Papež Gregor V.|Gregorja V.]]{{sfn|McBrien|2000|p=138}} Rimsko plemstvo je sumničavo gledalo na tujega papeža in tuje papeške častnike in se je pod vodstvom Krescencija II. uprlo. Rim je nekaj časa branil nekdanji Otonov mentor, [[protipapež Janez XVI.]], dokler ga ni zasedel cesar Svetega rimskega cesarstva.{{sfn|Sladen|1914}}

Oton je umrl mlad leta 1002. Nasledil ga je njegov bratranec [[Henrik II. Sveti|Henrik II.]], ki se je osredotočil na Nemčijo.{{sfn|Cantor|1993|pp=215–217}} Diplomatske dejavnosti Otona III. in njegovega mentorja papeža Silvestra so sovpadale s pokristjanjevanjem in širjenjem latinske kulture v različne dele Evrope.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Bideleux |first1=Robert |last2=Jeffries |first2=Ian |title=A History of Eastern Europe: Crisis and Change |date=10. april 2006 |publisher=Routledge |isbn=978-1-134-71985-3 |page=119 |url=https://books.google.com/books?id=59CEAgAAQBAJ&amp;pg=PA119 |access-date=30. maja 2022 |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Lewis |first1=Archibald Ross |title=Nomads and Crusaders, A.D. 1000-1368 |date=1988 |publisher=Georgetown University Press |isbn=978-0-253-34787-9 |page=83 |url=https://books.google.com/books?id=Z4u9iIr-q1gC&amp;pg=PA83 |access-date=30. maja 2022 |language=en}}&lt;/ref&gt; Njun trajen dosežek je bil vključitev [[Slovani|Slovanov]] v evropske okvire.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Fried |first1=Johannes |title=The Middle Ages |date=13. januar 2015 |publisher=Harvard University Press |isbn=978-0-674-74467-7 |page=138 |url=https://books.google.com/books?id=jG0GBgAAQBAJ&amp;pg=PT138 |access-date=30. maja 2022 |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Rowland |first1=Christopher |last2=Barton |first2=John |title=Apocalyptic in History and Tradition |date=2002 |publisher=Bloomsbury Academic |isbn=978-0-8264-6208-4 |page=173 |url=https://books.google.com/books?id=CrcoAAAAYAAJ |access-date=30. maja 2022 |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Arnason |first1=Johann P. |last2=Wittrock |first2=Björn |title=Eurasian Transformations, Tenth to Thirteenth Centuries: Crystallizations, Divergences, Renaissances |date=1. januar 2005 |publisher=BRILL |isbn=978-90-474-1467-4 |page=100 |url=https://books.google.com/books?id=9xJYEAAAQBAJ&amp;pg=PA100 |access-date=30. maja 2022 |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |title=German Polish Dialogue: Letters of the Polish and German Bishops and International Statements |date=1966 |publisher=Ed. Atlantic-Forum |page=9 |url=https://books.google.com/books?id=JiABAAAAMAAJ |access-date=30. maja 2022 |language=en}}&lt;/ref&gt; Otonova zgodnja smrt je njegovo vladavino spremenila v »zgodbo o pretežno neizkoriščenem potencialu«.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Emmerson |first1=Richard K. |title=Key Figures in Medieval Europe: An Encyclopedia |date=18. oktober  2013 |publisher=Routledge |isbn=978-1-136-77518-5 |page=497 |url=https://books.google.com/books?id=LSCPAQAAQBAJ&amp;pg=PA496 |access-date=30. maja 2022 |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Muldoon |first1=J. |title=Empire and Order: The Concept of Empire, 800–1800 |date=19. avgust 1999 |publisher=Springer |isbn=978-0-230-51223-8 |page=35 |url=https://books.google.com/books?id=oXqJDAAAQBAJ&amp;pg=PA35 |access-date=30. maja 2022 |language=en}}&lt;/ref&gt;

Po smrti Henrika II. leta 1024 je bil po nekaj prerekanjih med vojvodami in plemiči za njegovega naslednika izvoljen [[Konrad II. Nemški|Konrad II.]], prvi iz [[Salijci |Salijske dinastije]]. Ta skupina plemičev se je nazadje razvila v kolegij elektorjev. 

Sveto rimsko cesarstvo so zdaj tvorila štiri kraljestva:
* Nemško kraljestvo (del cesarstva od leta 962),
* Kraljevina Italija (od leta 962 do 1801),
* Kraljevina Češka (od leta 1002 kot vojvodina, povišana v kraljestvo leta 1198) in
* Kraljevina Burgundija (od 1032 to 1378).

=== Razviti srednji vek ===
==== Spor o investituri s papežem Gregorjem VII. ====
Cesarji so v upravnih zadevah pogosto zaposlovali škofe in določali, kdo bo imenovan na visoke cerkvene položaje.{{sfn|Barraclough|1984|pp=101–134}} Po [[Gregorijanska reforma|Gregorijanskih reformah]], ki so zadevale neodvisnost duhovščine in obnovo njene moralne celovitosti, je postalo vmešavanje cesarjev v cerkvena imenovanja vse bolj sporno. Reformatorsko naravnani [[papež Gregor VII.]] je bil odločen nasprotovati takšnim praksam, kar je privedlo do spora o [[investitura|investituri]] s [[Henrik IV. Nemški|Henrikom IV.]] (vladal 1056–1106), rimskim kraljem in cesarjem Svetega rimskega cesarstva.{{sfn|Barraclough|1984|pp=101–134}}

Henrik IV. je zavrnil papeževo vmešavanje v državne posle in prepričal svoje škofe, da so papeža izobčili. Papeža je ponižujoče naslavljal kar z njegovim rojstnim imenom Hildebrand in ne z njegovim uradnim imenom papež Gregor VII.{{sfn|Barraclough|1984|p=109}} Papež je nato kralja izobčil, ga razglasil za odstavljenega in razveljavil prisege zvestobe, dane Henriku.&lt;ref name=Gascoigne /&gt;{{sfn|Barraclough|1984|p=109}} Kralj je izgubil skoraj vso politično podporo in bil leta 1077 prisiljen opraviti slavno romanje v Canosso,{{sfn|Barraclough|1984|pp=122–124}} s katerim je za ceno ponižanja dosegel odpravo izobčenja. Nemški knezi so medtem izvolili drugega kralja, [[Rudolf Rheinfeldški|Rudolfa Švabskega]].{{sfn|Barraclough|1984|p=123}}

Henriku je uspelo premagati Rudolfa, vendar se je kasneje soočal z novimi upori, ponovnim izobčenjem in celo uporom svojih sinov. Po njegovi smrti je njegov drugi sin [[Henrik V. Nemški|Henrik V.]] dosegel sporazum s papežem in škofi v konkordatu iz Wormsa leta 1122.{{sfn|Barraclough|1984|pp=123–134}} Politična moč cesarstva se je ohranila, vendar je spopad pokazal meje vladarjeve oblasti, zlasti glede Cerkve, in oropal kralja sakralnega statusa, ki ga je prej užival. Papež in nemški knezi so se pokazali kot glavni akterji v političnem sistemu cesarstva.

====Širjenje proti vzhodu====
Širjenje cesarstva proti vzhodu (nemško [[Nemška vzhodna kolonizacija|Ostsiedlung]]) je povzročilo, da se je na redko poseljna obmejna območja v današnji zahodni [[Poljska|Poljski]] in [[Češka|Češki]] naselilo veliko nemško govorečih priseljencev. [[Šlezija]] je postala del Svetega rimskega cesarstva zaradi prizadevanj lokalnih [[Pjasti|pjastovskih]] vojvod za neodvisnost od poljske krone.&lt;ref name=EB.Silesia /&gt; Od poznega 12. stoletja je bilo pod vrhovno oblastjo Svetega rimskega cesarstva tudi  [[Pomorjansko]].{{sfn|Herrmann|1970|p=530}} Zaradi osvajanj [[Tevtonski viteški red|Tevtonskega viteškega reda]] je [[Prusija]] postala nemško govoreča dežela.{{sfn| Haffner | 2019 | pp= 6–10}}

==== Staufovci ====
{{glavni|Staufovci}}
[[Slika:Mitteleuropa zur Zeit der Staufer.svg|thumb|upright=1.35|Staufovci so vladali v Svetem rimskem cesarstvu in Sicilskem kraljestvu; ozemlja pod njihovo neposredno oblastjo so označena z rumeno barvo]]

Ko je leta 1125 s smrtjo Henrika V. [[Salijci|Salijska dinastija]] izumrla, so se knezi odločili, da za njegovega naslednika ne bodo izvolili nekoga iz svojih vrst, temveč zmerno močnega, a že starega saškega vojvodo [[Lotar Supplinburški|Lotarja Supplinburški]]. Po njegovi smrti so knezi znova preverjali kraljevo moč in za Lotarjevega naslednika niso izvolili Lotarjevega izbranca, njegovega zeta Henrika Ponosnega iz družine [[Rodbina Welf|Welf]], temveč [[Konrad III. Nemški|Konrada III.]] iz družine Hohenstaufen, vnuka cesarja Henrika IV. in nečaka cesarja Henrika V. Izvolitev je povzročila stoletje sporov med Staufovci in Welfi. Konrad je Welfe izgnal z njihovih posesti, njegov nečak in naslednik  [[Friderik I. Barbarossa]] pa se je z Welfi pomiril in svojemu bratrancu [[Henrik Lev|Henriku Levu]] vrnil njegove, sicer okrnjene, posesti.

Staufovci so čedalje pogosteje posojali zemljo ministerialom, nekdanjim vojaškim najemnikom, za katere je Friderik menil, da bodo zanesljivejši zavezniki od vojvod. Ta novi družbeni razred, ki je sprva opravljal predvsem vojaške službe, je bil osnova poznejših vitezov, še enega temelja cesarske moči. Nadaljnja pomembna ustavna poteza je bila vzpostavitev novega pravnega mehanizma za celotno cesarstvo, imenovanega Landfrieden. Prvi z njim povezan cesarski odlok izdal Henrik IV. v [[Mainz]]u leta 1103.{{sfn|Smail|Gibson|2009|p=}}{{sfn|Arnold|1995|p=398}}

Landfrieden je bil poskus odpraviti zasebne [[fevd]]e med številnimi vojvodami in zasebniki ter vključiti cesarjeve podanike v pravni sistem sodne oblasti in javnega pregona kaznivih dejanj – predhodnika sodobnega koncepta »vladavine prava«. Drug nov koncept iz tega časa je bilo sistematično ustanavljanje novih mest. Ustanavljali so jih tako cesarji kot lokalni vojvode. Ustanovitve so bile deloma posledica populacijske eksplozije, na drugi strani pa se je v mestih na strateških lokacijah koncentrirala tudi gospodarska moč. Pred tem so mesta obstajala le okoli starih rimskih utrdb in škofij. Med mesti, ustanovljenimi v 12. stoletju, sta bila [[Freiburg im Breisgau|Freiburg]], ki je postal verjetno gospodarski model za mnoga kasnejša mesta, in [[München]].

Friderik I., znan tudi kot  [[Friderik I. Barbarossa|Friderik Barbarosa]], je bil okronan za cesarja leta 1155. Poudarjal je »rimskost« cesarstva, deloma zato, da bi upravičil moč cesarja, neodvisnega od zdaj okrepljenega papeža. Cesarska skupščina na poljanah Roncaglia leta 1158 je ponovno zahtevala cesarske pravice po zgledu na ''[[Corpus juris civilis|Corpus iuris ivilis]]'', zakonik [[Civilno pravo|civinega prava]] cesarja [[Justinijan I.|Justinijana I.]] Cesarske pravice, od polemike o investituri imenovane regalije, so bile prvič eksplicitno naštete prav pri Roncaglii. Izčrpen seznam je vključeval javne ceste, tarife, kovanje denarja, pobiranje sodnih pristojbin ter imenovanje in odstavljanje nosilcev funkcij.

Friderikova politika je bila usmerjena predvsem v Italijo, kjer se je spopadal z vse bolj bogatimi in svobodomiselnimi mesti na severu, zlasti z [[Milano]]m. Zapletel se je tudi v nov spor s papeštvom, ko je podprl kandidata, ki ga je izvolila manjšina proti papežu [[Papež Aleksander III.|Aleksandru III.]] (1159–1181). Friderik je podpiral vrsto protipapežev, preden je leta 1177 z Aleksandrom končno sklenil mir. V Nemčiji je cesar večkrat zaščitil [[Henrik Lev|Henrika Leva]] iz hiše Welf pred pritožbami rivalskih knezov in mest, zlasti [[München|Münchna]] in [[Lübeck]]a. Henrik je bolj mlačno podpiral Friderikovo politiko in v kritični situaciji med italijanskimi vojnami celo zavrnil cesarjevo prošnjo za vojaško podporo. Po vrnitvi v Nemčijo je zagrenjeni Friderik Henrika javno obtožil izdaje in mu zaplenil vse posesti. Leta 1190 je Friderik sodeloval v [[Tretja križarska vojna|tretji križarski vojni]] in umrl v Armenski kraljevini Kilikiji.{{sfn|Hunyadi |Laszlovszky |2001|p=129}}

V obdobju Staufovcev se je začelo naseljevanje dežel na vzhodu, nenaseljenih ali redko poseljenih z [[Zahodni Slovani|Zahodnimi Slovani]]. Na ta območja so se preselili nemško govoreči kmetje, trgovci in obrtniki iz zahodnega dela cesarstva, tako kristjani kot [[Judje]]. Postopna germanizacija teh dežel je bila kompleksen pojav, ki ga ne bi smeli razlagati v pristranskih okvirih nacionalizma 19. stoletja. Naseljevanje je razširilo vpliv cesarstva na [[Pomorjansko]] in [[Šlezija|Šlezijo]] in sprožilo sklepanje zakonskih zvez lokalnih, večinoma slovanskih vladarjev, z nemškimi partnerji. Poljski vojvoda [[Konrad II. Mazovski]] je v vojni s poganskimi [[Prusi]] leta 1226 na pomoč poklical tevtonske viteze. Meniška [[Država Tevtonskega reda]] (nemško Deutschorderensstaat) in njena kasnješa nemška naslednica [[Prusija|Vojvodina Prusija]] nista bili nikoli del Svetega rimskega cesarstva.

Pod [[Henrik VI. Hohenstaufen|Henrikom VI.]], sinom in naslednikom Friderika Barbarosse, je dinastija Hohenstaufen dosegla svoj vrhunec s priključitvijo [[Normani|normanskega]] Sicilskega kraljestva s Henrikovo poroko s Konstanco Sicilsko. Češka in Poljska sta bili cesarska fevda, cesarstvu pa sta se poklonila tudi [[Ciper]] in [[Mala Armenija]]. Ibersko-maroški kalif je sprejel Henrikove zahteve glede vrhovne oblasti nad [[Tunizija|Tunizijo]] in [[Tripolitanija|Tripolitanijo]] ter plačal davek. V strahu pred Henrikom, najmočnejšim evropskim monarhom po Karlu Velikemu, so drugi evropski kralji sklenili proticesarsko koalicijo. Henrik je koalicijo razbil z izsiljevanjem angleškega kralja [[Rihard I. Levjesrčni|Riharda Levjesrčnega]]. [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega]] cesarja [[Izak II. Angel|Izaka II. Angela]] je skrbelo, da bo Henrik svoj križarski pohod obrnil proti njegovemu cesarstvu, in se začel pripravljati na morebiten napad.

Henrik je načrtoval cesarstvo spremeniti v dedno monarhijo, vendar je to naletelo na nasprotovanje nekaterih knezov in papeža. Cesar je leta 1197 nenadoma umrl, kar je povzročilo delni razpad njegovega imperija.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Boettcher |first1=Carl-Heinz |title=Europas Weg in die Neuzeit: vom Weltstaat zur Staatenwelt |date=2005 |publisher=Röhrig Universitätsverlag |isbn=978-3-86110-390-5 |page=342 |url=https://books.google.com/books?id=rokvhUl9OHEC&amp;pg=PA342 |access-date=15. oktobra 2022 |language=de}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last1=Ehlers|first1=Joachim |editor-last1=Schneidmüller |editor-first1=Bernd |editor-last2=Weinfurter |editor-first2=Stefan |contribution=Heinrich VI.|title=Die deutschen Herrscher des Mittelalters: historische Portraits von Heinrich I. bis Maximilian I. (919-1519) |date=2003 |publisher=C.H.Beck |isbn=978-3-406-50958-2 |pages=258–271 |url=https://books.google.com/books?id=DbytLiPcn4oC&amp;pg=PA269 |access-date=15. oktobra  2022 |language=de}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Koenigsberger |first1=H. G. |title=Medieval Europe 400 - 1500 |date=14. januar 2014 |publisher=Routledge |isbn=978-1-317-87088-3 |page=105 |url=https://books.google.com/books?id=QCasAgAAQBAJ&amp;pg=PT105 |access-date=15. oktobra 2022 |language=en}}&lt;/ref&gt; Ker je bil Henrikov sin [[Friderik II. Hohenstaufen|Friderik II.]], čeprav je bil že izvoljen za kralja, še otrok in je živel na [[Sicilija|Siciliji]], so se nemški knezi odločili izvoliti odraslega kralja in izbrali [[Filip Švabski|Filipa Švabskega]]. Po Filipovem umoru v zasebnem sporu leta 1208 je do leta 1218 vladal [[Oton IV. Nemški|Oton IV.]]

[[Slika:War flag of the Holy Roman Empire (1200-1350).svg|thumb|Vojaški prapor Svetega rimskega cesarstva v 13. in zgodnjem 14. stoletju]]

[[Papež Inocenc III.]] je v strahu pred grožnjo, ki jo predstavlja zveza cesarstva in Sicilije, podprl Friderika II., ki je vkorakal v Nemčijo in premagal Otona. Po zmagi Friderik ni izpolnil svoje obljube, da bosta obe kraljestvi ostali ločeni. Za kralja Sicilije je pred odhodom v Nemčijo sicer postavil svojega sina Henrika, vendar je politično moč pridržal zase. To se je nadaljevalo tudi potem, ko je bil leta 1220 okronan za cesarja. Zaradi strahu pred Friderikovo koncentracijo moči ga je papež izobčil. 

Druga sporna točka med papežem in cesarjem je bila križarska vojna, ki jo je Friderik obljubil, a večkrat odložil. Friderik je kljub izobčenju leta 1228 vodil [[šesta križarska vojna|šesto križarsko vojno]], ki se je končala s pogajanji in začasno obnovitvijo [[Jeruzalemsko kraljestvo|Jeruzalemskega kraljestva]].

Friderikova vladavina je bila velika prelomnica, usmerjena proti razpadu centralne oblasti v cesarstvu. Cesar, ki je bil osredotočen na vzpostavitev moderne, centralizirane države na Siciliji, je bil večinoma odsoten iz Nemčije in je izdal daljnosežne privilegije nemškim posvetnim in cerkvenim knezom. S ''[[Confoederatio cum principibus ecclesiasticis]]'' (''Sporazum s cerkvenimi knezi'') iz leta 1220 se je odrekel številnim regalijam v korist škofov, med njimi tarifam, kovanju denarja in trdnjavam. ''[[Statutum in favorem principum]]'' (''Statut v korist knezov'') iz leta 1232 je te privilegije večinoma razširil na posvetna ozemlja. Čeprav je veliko teh privilegijev obstajalo že prej, so bili zdaj podeljeni globalno in enkrat za vselej, da bi nemškim knezom omogočili vzdrževanje reda severno od [[Alpe|Alp]], medtem ko se je Friderik osredotočil na Italijo. Dokument iz leta 1232 je prvič omenil, da so bili nemški knezi imenovani ''domini terræ'', lastniki svojih zemljišč, kar pomeni izjemno spremembo tudi v terminologiji.

==== Volilna monarhija ====
Nemški kralj Oton I. Veliki je poskušal vzpostaviti močno kraljevo oblast in zlomiti odpor plemenskih vojvod. Za državne službe je vse pogosteje izbiral opate in škofe. S tem je postavil temelje za ustanovitev cerkvenih kneževin. Na drugem pohodu v Italijo je leta 962 v Rimu od papeža dobil cesarsko krono in tako deloma obnovil državo [[Karel Veliki|Karla Velikega]]. [[Krona Svetega rimskega cesarstva]] je bila odtlej vezana na nemškega kralja. Papež si je lastil pravico da sodeluje pri izboru cesarja.

Nemške kralje so sprva volili vsi državni knezi, kasneje pa le pomembnejši knezi, praktično tisti, ki so bili konkurenti za položaj kralja in nekateri nadškofi, ki bi lahko izvolitev preprečili. Njihov krog ni bil natančno določen in je bil velikokrat sporen, kar je vodilo do izvolitev po dveh kraljev istočasno. Nemški kralj [[Karel IV. Luksemburški]] je (potem ko je leta 1355 postal cesar) leta 1356 z [[Zlata bula (1356)|zlato bulo]] uzakonil natančen način izvolitev in kronanja rimsko-nemških kraljev,{{Efn|Rimski kralj, pred 1125 redkejši, nato pa običajni naslov izvoljenega nemškega kralja pred njegovim kronanjem za cesarja oz. naslov cesarjevega naslednika; tega so običajno izvolili, ko je cesar še živel. (Veliki splošni leksikon)}} ki je potem veljal, z nekaterimi spremembami, do ukinitve cesarstva leta 1806. Z zlato bulo je bilo določeno, da izvoli nemškega kralja sedem [[Volilni knez|volilnih knezov]]: [[Saška (volilna kneževina)|saški]] vojvoda, [[Brandenburg (volilna kneževina)|brandenburški]] mejni grof, [[Češka|češki]] kralj, [[Palatinat|renski]] palatin in nadškofi [[Trier]]a, [[Mainz]]a in [[Köln]]a. Volilni knezi so bili najvišji v rangu [[Državni stanovi|državnih stanov]], državnem zboru (''[[Reichstag (Sveto rimsko cesarstvo)|Reichstagu]]''), skupaj s [[cesar]]jem predstavljali in upravljali cesarstvo. Istočasno so bili tudi cesarjevi tekmeci za pristojnosti pri upravljanju države.

==== Kraljevina Češka ====
[[Slika:Karte Böhmen unter Karl IV.png|thumb|Dežele Kraljevine Češke v Svetem rimskem cesarstvu v času Karla IV.]]

Kraljevina Češka je bila v srednjem veku pomembna regionalna sila. Leta 1212 je kralj Otokar I. Češki, ki je imel že od leta 1198 naziv kralj, uspel s spretnim političnim manevriranjem doseči, da je cesar Friderik II. s Sicilsko zlato bulo njega in njegove potomce povzdignil v češke in moravske kralje.{{sfn|Pavlac|Lott|2019|p=17}} Češke politične in finančne obveznosti do cesarstva so se postopoma zmanjšale.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Grant |first1=Jeanne |title=For the Common Good: The Bohemian Land Law and the Beginning of the Hussite Revolution |date=23. oktober 2014 |publisher=BRILL |isbn=978-90-04-28326-8 |page=8 |url=https://books.google.com/books?id=g5AcBQAAQBAJ&amp;pg=PA8 |access-date=2. novembra 2022 |language=en}}&lt;/ref&gt; Češki kralji so bili oproščeni vseh bodočih obveznosti do Svetega rimskega cesarstva, razen udeležbe v cesarskem svetu (Reichstag), če je zasedal blizu češke meje. Cesar Karel IV. je za sedež svetega rimskega cesarja izbral Prago in jo tako povzdignil v prestolnica Svetega rimskega cesarstva.

==== Medvladje ====
Po smrti Friderika II. leta 1250 je bilo nemško kraljestvo razdeljeno med njegovega sina [[Konrad II. Nemški|Konrada IV. ]] (umrl 1254) in protikralja [[Viljem II. Holandski|Viljema II. Holandskega]] (umrl 1256). Konradovi smrti je sledilo medvladje, v katerem noben kralj ni mogel doseči splošnega priznanja, kar je knezom omogočilo, da so utrdili svojo oblast in postali še bolj neodvisni od vladarja. Po letu 1257 sta se za krono potegovala [[Rihard Cornwallski]], ki ga je podpirala [[Gvelfi in gibelini|gvelfska stranka]], in [[Alfonz X. Kastiljski]], ki ga je priznavala stranka Hohenstaufenov, vendar nikoli ni stopil na nemška tla. Po Rihardovi smrti leta 1273 je bil za kralja izvoljen [[Rudolf I. Nemški]], manjši hohenstaufensko naravnan grof. Bil je prvi [[Habsburžani|Habsburžan]] s kraljevim naslovom, a nikoli okronan za cesarja. Po Rudolfovi smrti leta 1291 sta vladala še dva šibka kralja, [[Adolf Nassauski]] in [[Albreht I. Habsburški|Albert I. Habsburški]], ki nista bila nikoli okronana za cesarja.

Albert je bil leta 1308 umorjen. Francoski kralj [[Filip IV. Francoski|Filip IV.]] je skoraj takoj zatem začel agresivno iskati podporo za svojega brata Karla Valoiškega, da bi bil izvoljen za naslednjega nemškega kralja. Filip je menil, da ima podporo francoskega [[papež Klemen V.|papeža Klemna V.]], ustoličenega v [[Avignon]]u leta 1309. Obeti, da bo cesarstvo pripeljal v politično domeno francoske kraljeve hiše, so bili dobri. Kralj je razkošno trošil francoski denar v upanju, da bo z njim podkupil nemške elektorje. Karel Valoiški je imel podporo profrancosko naravnanega [[köln]]skega nadškofa Henrika, vendaj je bilo veliko takih, ki niso bili navdušeni nad širitvijo francoske moči, še najmanj pa Klemen V., Karlov glavni tekmec je bil grof Renskega palatinata Rudolf II.
 
Elektorji, veliki zemljiški magnati, ki so desetletja živeli brez kronanega cesarja, so bili nezadovoljni tako s Karlom kot z Rudolfom. Namesto enega od njiju je bil s pomočjo svojega brata, trierskega nadškofa Baldwina, 27. novembra 1308 v [[Frankfurt ob Majni|Frankfurtu]] s šestimi glasovi za izvoljen [[Henrik VII. Luksemburški]]. Čeprav je bil Henrik Filipov vazal, je bil vezan z malo nacionalnimi vezmi in zato primeren kot kompromisni kandidat. Henrik VII. je bil 6. januarja 1309 v [[Aachen|Aachnu]] okronan za kralja. Za cesarja ga je kronal papež Klemen V. 29. junija 1312 v Rimu, s čimer se je končalo medvladje.

==== Spremembe politične strukture ====
[[Slika:Schedelsche Weltchronik Struktur des Reiches.jpg|thumb|Ilustracija iz ''Nüremberške kronike'' nazorno prikazuje družbeno strukturo rajha: sveti rimski cesar (sedi), na njegovi levi so trije kleriki, na njegovi desni pa štirje elektorji]]

V 13. stoletju so splošne strukturne spremembe v rabi zemlje povzročile premik politične moči proti vzhajajoči [[Buržoazija|buržoaziji]]  na račun fevdalne [[Aristokracija|aristokracije]], značilne za pozni srednji vek. Vzpon mest in novega družbenega razreda, meščanstva, je načel socialni, pravni in gospodarski red fevdalizma.{{sfn|Rothstein|1995|pp=9-}} Denar je vse bolj postajal sredstvo, ki predstavljalo gospodarsko vrednost v kmetijstvu.

Kmetje so morali vedno bolj plačevati davek svojim zemljiškim gospodom. Koncept lastnine je začel nadomeščati starejše oblike pristojnosti, čeprav so te še vedno ostale. Na deželi, ne na ravni cesarstva, se je oblast začela združevati: lastnik zemlje je imel v svojih rokah tudi sodstvo, iz katerega so izhajale še druge oblasti. Sodstvo takrat še ni vključevalo zakonodaje, ki tako rekoč ni obstajala vse do poznega 15. stoletja. Sodna praksa se je močno naslanjala na tradicionalne običaje ali pravila, opisana kot običajna.

V tem času so se ozemlja začela preoblikovati v predhodnike modernih držav. Proces se je močno razlikoval med različnimi deželami in je bil najbolj napreden na ozemljih, ki so bila najbolj identična z deželami starih Germanov, npr. [[Bavarska]]. Na razdrobljenih ozemljih, podeljenih s cesarskimi privilegiji, je bil procces počasnejši.

V 12. stoletju se je [[Hansa|Hanzeatska zveza]] uveljavila kot trgovska in obrambna zveza mestnih trgovskih cehov v cesarstvu in po vsej severni in srednji Evropi. Obvladovala je pomorsko trgovino v [[Baltsko morje|Baltskem]] in [[Severno morje|Severnem morju]] in z njima povezanimi plovnimi rekami. Vsako od pridruženih mest je ohranilo pravni sistem svojega suverena in imelo, z izjemo svobodnih cesarskih mest, omejeno politično avtonomijo. Do poznega 14. stoletja je mogočna zveza uveljavljala svoje interese tudi z vojsko, če je bilo potrebno. Vojaški posegi so dosegli vrhunec v vojni s suvereno [[Danska|Kraljevino Dansko]] od leta 1361 do 1370. Moč zveze je po letu 1450 upadla.{{Efn|Seznam dovoljenj in privilegijev Hanse leta 1229 je v [https://sourcebooks.fordham.edu/source/1229novgorod-germans.asp &quot;Medieval Sourcebook: Privileges Granted to German Merchants at Novgorod, 1229&quot;]. Fordham.edu. Pridobljeno 13. aprila  2020.}}{{sfn|Szepesi|2015}}{{sfn|Rothbard |2009}}

=== Pozni srednji vek ===
==== Vzpon ozemelj po Staufovcih ====
[[File:Quaterionenadler David de Negker.jpg|thumb|Dvoglavi orel v grbu posameznih držav, simbol Svetega rimskega cesarstva (slika iz 1510)]]
Težave pri izvolitvi kralja so sčasoma pripeljale do nastanka stalnega kolegija volilnih knezov (''Kurfürsten''), katerih sestava in postopki so bili določeni v [[Zlata bula (1356)|Zlati buli 1356]], ki je bila v veljavi do leta 1806. Ta razvoj verjetno najbolje simbolizira nastajajoča dvojnost med cesarjem in svetom (''Kaiser und Reich''), ki nista bila več enaka. Zlata bula je urejala tudi volilni sistem Svetega rimskega cesarja. Cesar je moral zdaj biti izvoljen z večino, namesto s soglasjem vseh sedmih elektorjev. Položaj elektorjev je postal deden. Elektorji so dobili pravico do kovanja denarja in izvajanja sodne oblasti. Priporočeno je bilo tudi, da se njihovi sinovi učijo jezikov cesarstva – nemščine, latinščine, italijanščine in češčine.{{Efn|Quapropter statuimus, ut illustrium principum, puta regis Boemie, comitis palatini Reni, ducis Saxonie et marchionis Brandemburgensis electorum filii vel heredes et successores, cum verisimiliter Theutonicum ydioma sibi naturaliter inditum scire presumantur et ab infancia didicisse, incipiendo a septimo etatis sue anno in gramatica, Italica ac Sclavica lingwis instruantur, ita quod infra quartum decimum etatis annum existant in talibus iuxta datam sibi a Deo graciam eruditi. (Zeumern 1908).}}{{sfn|Žůrek|2014|pp=}} 

Odločitev Karla IV. je predmet razprav: po eni strani je pomagala obnoviti mir v deželah cesarstva, ki so jih po koncu staufovskega obdobja zajeli državljanski spopadi, po drugi strani pa je nedvomno zadala udarec centralni oblasti.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Schwartzwald |first1=Jack L. |title=The Collapse and Recovery of Europe, AD 476–1648 |date=20. november 2015 |publisher=McFarland |isbn=978-1-4766-6230-5 |page=116 |url=https://books.google.com/books?id=bqgHCwAAQBAJ&amp;pg=PA116 |access-date=5. februarja 2022 |language=en}}&lt;/ref&gt; Thomas Brady ml. meni, da je bil namen Karla IV. končati sporne kraljeve volitve. Z vidika Luksemburžanov je imela odločitev to prednost, da je imel češki kralj stalen in vodilni status volilnega kneza.{{sfn|Brady|2009|p=73}}&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Mahoney |first1=William |title=The History of the Czech Republic and Slovakia |date=18. februar 2011 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-0-313-36306-1 |page=51 |url=https://books.google.com/books?id=5qgHE29pikMC&amp;pg=PA51 |access-date=6. februarja 2022 |language=en}}&lt;/ref&gt; Karel IV. je hkrati zgradil luksemburško Češko kot osrednjo deželo cesarstva in svojo dinastično bazo. Njegovo vladanje na Češkem se pogosto šteje za zlato dobo dežele. Pod vsem bliščem se je vseeno pojavila težava: vlada je bila nezmožna spopadati se z valovi nemških priseljencev na Češko, kar je vodilo v verske napetosti in preganjanja. Cesarski projekt Luksemburžanov se je ustavil pod Karlovim sinom [[Vaclav IV. Češki|Venčeslavom IV.]] (vladal 1378–1419 kot kralj Češke, 1376–1400 kot kralj Rimljanov), ki se je soočal tudi z nasprotovanjem 150 lokalnih plemiških družin.{{sfn|Brady|2009|pp=73,74}}

Premik oblasti stran od cesarja se kaže tudi v tem, kako so kralji po Staufovcih poskušali ohraniti svojo oblast. Prej sta bila moč in finance cesarstva v veliki meri odvisna od cesarskih posesti, imenovanih Reichsgut. Reichsgut je vedno pripadal aktualnemu kralju in vključeval številna cesarska mesta. Po 13. stoletju je pomen Reichsguta zbledel, čeprav so nekateri njegovi deli ostali do konca cesarstva leta 1806. Reichsgut so vse pogosteje zastavljali lokalnim vojvodam, včasih za zbiranje denarja za cesarstvo, pogosteje pa kot nagrada za zvesto služenje ali kot poskus vzpostavitve nadzora nad vojvodami. Neposredno upravljanje Reichsguta ni več ustrezalo potrebam niti kralja niti vojvod.

Kralji, začenši z [[Rudolf I. Habsburški|Rudolfom I. Habsburškim]], so svojo moč vedno bolj opirali na dežele svojih dinastij. V nasprotju z Reichsgutom, ki je bil večinoma razpršen in ga je bilo težko upravljati, so bila ta ozemlja razmeroma kompaktna in zato laže obvladljiva. Rudolf I. je leta 1282 lastnim sinovom zastavil Avstrijo in Štajersko. Za njim so se vsi kralji in cesarji opirali na dežele svoje družine (Hausmacht): [[Ludvik IV. Wittelsbaški|Ludvik IV. Wittelsbaški ]] (kralj 1314, cesar 1328–1347) se je opiral na svoje dežele na Bavarskem, [[Karel IV. Luksemburški]], vnuk [[Henrik VII. Luksemburški|Henrika VII.]], pa je črpal moč iz svojih dežel na Češkem. Interes kraljev je vedno bolj postajala krepitev moči v lastnih deželah.

==== Cesarske reforme ====
[[File:HRR 1400.png|thumb|300px|Sveto rimsko cesarstvo 1400]]

»Ustava« cesarstva je bila na začetku 15. stoletja še vedno v veliki meri nedorečena. Med lokalnimi vladarji je pogosto prihajalo do sporov. »Roparski baroni«  (Raubritter) so postali družbeni dejavnik.{{sfn|Whaley|2011|p=278}}

Krizo je hkrati doživljala tudi katoliška cerkev, kar je imelo obsežne posledice tudi v cesarstvu. Konflikt med več papeškimi kandidati - dvema protipapežema in »legitimnim« papežem, se je končal šele s [[Konstanški koncil|Konstanškim koncilom]] (1414–1418). Po letu 1419 je papeštvo večino svoje energije usmerilo v zatiranje [[Jan Hus|husitov]] na Češkem. Srednjeveška zamisel o združitvi vsega krščanstva v eno samo politično entiteto s Cerkvijo in cesarstvom kot vodilnima institucijama, je začela propadati.

Hkrati s temi drastičnimi spremembami se je v 15. stoletju pojavilo veliko razprav o cesarstvu samem. Pravila iz preteklosti niso več ustrezala takratni družbi, zato je bilo nujno potrebno okrepiti prejšnji Landfrieden.{{sfn | Hardy | 2018 | p=}}

Vizija hkratne reforme cesarstva in Cerkve na osrednji ravni se je začela s [[Sigismund Luksemburški|Sigismundom Luksemburškim]] (vladal 1433–1437, kot cesar od 1411), ki je imel po besedah zgodovinarja Thomasa Bradyja ml. ''»širino in občutek veličine, kakršnega pri nemškem monarhu od 13. stoletja dalje ni bilo«''. Zaradi zunanjih težav, samopovzročenih napak in izumrtja luksemburške moške linije je ta vizija ostala neuresničena.{{sfn|Brady|2009|pp=75–81}}

Njegov naslednik [[Friderik III. Habsburški |Friderik III. Habsburški]] je bil glede reformnega gibanja v cesarstvu zelo previden. Večino svojega vladanja je reformo obravnaval kot grožnjo svojim cesarskim pravicam. Izogibal se je neposrednih spopadov, ki bi lahko vodili v ponižanje, če knezi ne bi hoteli popustiti.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Wilson |first1=Peter H. |title=The Holy Roman Empire: A Thousand Years of Europe's History |date=2016b |publisher=Penguin Books Limited |isbn=978-0-14-195691-6 |page=79 |url=https://books.google.com/books?id=I5lFCgAAQBAJ&amp;pg=PR79 |access-date=21. januarja 2022 |language=en}}&lt;/ref&gt; Po letu 1440 so reformo cesarstva in Cerkve podpirale in vodile lokalne in regionalne oblasti, zlasti lokalni knezi.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Smith |first1=William Bradford |title=Reformation and the German Territorial State: Upper Franconia, 1300–1630 |date=2008 |publisher=University Rochester Press |isbn=978-1-58046-274-7 |page=45 |url=https://books.google.com/books?id=IUcEmkYpdFQC&amp;pg=PA45 |access-date=21. januarja 2022 |language=en}}&lt;/ref&gt; 

V zadnjih letih Friderikovega vladanja je bilo več pritiska za ukrepanje tudi z višjih ravni. Bertold von Henneberg, nadškof [[Mainz]]a, ki je govoril v imenu reformatorsko usmerjenih knezov, ki so želeli reformirati cesarstvo brez krepitve cesarskega položaja, je izkoristil Friderikovo željo, da organizira cesarske volitve za svojega sina [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimiljana I.]]  Friderik III. je v zadnjih letih svojega vladanja predsedoval začetni fazi cesarske reforme, ki se je v glavnem udejanila pod njegovim sinom Maksimilijanom. Sam Maksimilijan je bil bolj odprt za reforme, čeprav je hkrati želel ohraniti in povečati cesarske pravice. Ko se je Friderik leta 1488 umaknil v Linz, je Maksimilijan kompromisno deloval kot posrednik med knezi in svojim očetom. Ko je po Friderikovi smrti postal samostojen vladar, je nadaljeval politiko posredništva in deloval kot nepristranski sodnik med možnostmi, ki so jih predlagali knezi.{{sfn|Wilson|2016|p=79}}{{sfn|Brady|2009|pp=104–106}}

=====Ustvarjanje institucij=====
[[Slika:Innsbruck - painting of Albrecht Dürer.jpg|thumb|upright=1.35|[[Albrecht Dürer]] (1496): Innsbruck, pod Maksimiljanom najpomembnejše politčno središče države,{{sfn|Pavlac|Lott|2019|p=249}} sedež Hofkammer (Dvorna komora), ''»najvplivnejšega telesa v Maksimiljanovi vladi«''{{sfn|Brady|2009|p=211}}]]

Glavni ukrepi za reformo so bili sprejeti leta 1495 na Reichstagu v Wormsu.

Cesarstvo je dobilo nov organ, ''[[Reichskammergericht]]'' (Cesarsko komorno sodišče), ki naj bi bilo v veliki meri neodvisno od cesarja. Za njegovo financiranje je bil uveden nov davek, ''[[Gemeiner Pfennig]]'' (skupni fenig), vendar so ga pobirali samo pod [[Karel V. Habsburški|Karlom V.]] in [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinandom I.]], in še to ne v celoti.&lt;ref name=&quot;Tracy 163&quot;&gt;{{navedi knjigo |last1=Tracy |first1=James D. |title=Balkan Wars: Habsburg Croatia, Ottoman Bosnia, and Venetian Dalmatia, 1499–1617 |date=29. julij 2016 |publisher=Rowman &amp; Littlefield |isbn=978-1-4422-1360-9 |page=163 |url=https://books.google.com/books?id=KHCPDAAAQBAJ&amp;pg=PA163 |access-date=17. januarja 2022 |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Ágoston |first1=Gábor |title=The Last Muslim Conquest: The Ottoman Empire and Its Wars in Europe |date=22 June 2021 |publisher=Princeton University Press |isbn=978-0-691-20538-0 |page=312 |url=https://books.google.com/books?id=mXALEAAAQBAJ&amp;pg=PA312 |access-date=17. januarja 2022 |language=en}}&lt;/ref&gt;{{sfn|Whaley|2012a|p=[https://web.archive.org/web/20160629134300/https://books.google.com/books?id=UiFWYsG-t7UC&amp;printsec=frontcover&amp;dq=Germany+and+the+Holy+Roman+Empire+Volume+I&amp;source=bl&amp;ots=IvHjooiUip&amp;sig=4g3acx620VKwkAhPhSuR8m0q0-U&amp;hl=en&amp;sa=X&amp;ei=d_oCUIX7EoGQ8wSX95n7Bw&amp;ved=0CDEQ6AEwAA#v=onepage&amp;q=Gemeine%20Pfennig&amp;f=false]}}

Kot rivala ''Reichskammergericht'' je Maksimilijan leta 1497 ustanovil ''[[Reichshofrat]]'' (Cesarski dvorni svet) s sedežem na [[Dunaj]]u. Med Maksimilijanovim vladanjem ''Reichshofrat'' ni bil priljubljen. Dolgoročno sta v državi obstajali dve sodišči, katerih pristojnosti so se včasih prekrivale.{{sfn|Pavlac|Lott|2019|p=143}}{{sfn|Brady|2009|p=429}}

Leta 1500 se je Maksimilijan strinjal z ustanovitvijo organa, imenovanega ''[[Reichsregiment]]'' – ''Cesarska vlada''. Centralna cesarska vlada, sestavljena iz dvajsetih članov, vključno z volilnimi knezi in cesarjem ali njegovim predstavnikom kot predsednikom, je bila prvič sestavljena leta 1501 v [[Nürnberg]]u. Maksimilijan je v novi ustanovi videl zlo, stanovi pa je niso podprli. Novi organ se je izkazal za politično šibkega in njegova moč se je leta 1502 vrnila k Maksimilijanu.{{sfn|Erbe|2000|pp=19–30}}{{sfn|Brady|2009|p=429}}{{sfn|Whaley|2011|p=61}}

Najpomembnejše vladne spremembe so bile usmerjene v srce režima: Dvorno pisarno. Na začetku Maksimilijanove vladavine je Dvorna pisarna v [[Innsbruck]]u tekmovala s Cesarsko pisarno, ki jo je kot višji cesarski kancler vodil volilni nadškof [[Mainz]]a. Maksimilijan je z usmerjanjem političnih zadev na dvorno pisarno na Tirolskem v Avstriji postopoma centraliziral svojo oblast. Pisarni sta se leta 1502 združili.{{sfn|Brady|2009|p=211}} Leta 1496 je cesar v Innsbrucku ustanovil Splošno zakladnico (''[[Hofkammer]]''), ki je postala odgovorna za vse dedne dežele. Temu organu je bila podrejena Računska zbornica (''[[Raitkammer]]'') na Dunaju.{{sfn|Berenger|Simpson|2014|p=132}}  Pod Paulom von Liechtensteinom so bile ''Hofkammer'' zaupane ne le zadeve dednih dežel, temveč tudi zadeve Maksimilijana kot nemškega kralja.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Gosman |first1=Martin |last2=Alasdair |first2=A. |last3=MacDonald |first3=A. |last4=Macdonald |first4=Alasdair James |last5=Vanderjagt |first5=Arie Johan |title=Princes and Princely Culture: 1450–1650 |date=2003 |publisher=BRILL |isbn=9789004135727 |page=298 |url=https://books.google.com/books?id=6cqMgy6ZxlMC&amp;pg=PA298 |access-date=24. oktobra 2021 |archive-date=24. oktobra  2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211024064350/https://books.google.com/books?id=6cqMgy6ZxlMC&amp;pg=PA298 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

=====Uvedba rimskega prava=====
[[Slika:Maximilian I watching an execution during Philip and Joanna betrothal.jpg|thumb|left |Maksimilijan I. prisostvuje usmrtitvi in ne zaroki svojega sina Filipa I. Čednega z Ivano Kastiljsko&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Hodnet |first1=Andrew Arthur |title=The Othering of the Landsknechte |date=2018 |publisher=North Carolina State University |page=81}}&lt;/ref&gt;]]

Na zboru v [[Worms]]u leta 1495 je bil pospešen in formaliziran sprejem [[Rimsko pravo|rimskega prava]]. Rimsko pravo je postalo zavezujoče na nemških sodiščih, razen v primerih, ko je bilo v nasprotju z lokalnimi zakoni.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Burdick |first1=William Livesey |title=The Principles of Roman Law and Their Relation to Modern Law |date=2004 |publisher=The Lawbook Exchange, Ltd. |isbn=978-1-58477-253-8 |pages=19, 20 |url=https://books.google.com/books?id=IRkMm73NCEUC&amp;pg=PA19 |access-date=19. novembra 2021 |language=en}}&lt;/ref&gt; V praksi je veljalo po vsej Nemčiji 
in je v veliki meri izpodrinilo nemško lokalno pravo, čeprav je slednje še vedno veljalo na nižjih sodiščih.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Lee |first1=Daniel |title=Popular Sovereignty in Early Modern Constitutional Thought |date=19. februar 2016 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-106244-5 |page=243 |url=https://books.google.com/books?id=3jfcCwAAQBAJ&amp;pg=PA243 |access-date=20. novembra 2021 |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Thornhill |first1=Chris |title=German Political Philosophy: The Metaphysics of Law |date=24. januar 2007 |publisher=Routledge |isbn=978-1-134-38280-4 |page=12 |url=https://books.google.com/books?id=3JuU_MfVTbAC&amp;pg=PA12 |access-date=20. novembra 2021 |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Haivry |first1=Ofir |title=John Selden and the Western Political Tradition |date=29. junij 2017 |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-1-107-01134-2 |page=118 |url=https://books.google.com/books?id=KNvFDgAAQBAJ&amp;pg=PA118 |access-date=20. novembra 2021 |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Mousourakis |first1=George |title=The Historical and Institutional Context of Roman Law |date=2. marec 2017 |publisher=Routledge |isbn=978-1-351-88840-0 |page=435 |url=https://books.google.com/books?id=n6tBDgAAQBAJ&amp;pg=PT435 |access-date=20. novembra 2021 |language=en}}&lt;/ref&gt; Uvedba je poleg želje po pravni enotnosti poudarilo tudi kontinuiteto med starim Rimskim cesarstvom in Svetim rimskim cesarstvom.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Zoller |first1=Élisabeth |title=Introduction to Public Law: A Comparative Study |date=2008 |publisher=BRILL |isbn=978-90-04-16147-4 |page=64 |url=https://books.google.com/books?id=m1zfs2VcJs0C&amp;pg=PA64 |access-date=20. novembra 2021 |language=en}}&lt;/ref&gt; Da bi uresničil svojo odločenost reformirati in poenotiti pravni sistem, je cesar pogosto osebno posredoval v lokalnih pravnih zadevah, da bi novo pravo prevladalo nad lokalnimi zakoni in običaji. Takšna praksa je bila pogosto deležna ironije in zaničevanja lokalnih svetov, ki so želeli zaščititi lokalno zakonodajo.{{sfn|Hodnet|2018|pp=79–81}}

Pravna reforma je resno oslabila starodavna [[femsko sodišče|femska sodišča]] (''Vehmgericht'') ali tajna vestfalska sodišča, za katera je tradicionalno veljalo, da jih je ustanovil [[Karel Veliki]]. Ta teorija se zdaj zdi malo verjetna.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Spence |first1=Lewis |title=An Encyclopedia of Occultism |date=1993 |publisher=Kensington Publishing Corporation |isbn=978-0-8065-1401-7 |page=133 |url=https://books.google.com/books?id=sDXYAAAAMAAJ |access-date=12. december 2021 |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Palgrave |first1=Francis |title=The Collected Historical Works of Sir Francis Palgrave, K.H. |date=5. december 2013 |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-1-107-62636-2 |pages=xiv,203, 204 |url=https://books.google.com/books?id=U98aAgAAQBAJ&amp;pg=PA204 |access-date=12. decembra 2021 |language=en}}&lt;/ref&gt; Femska sodišča so bila popolnoma ukinjena šele leta 1811 po ukazu Jérôma Bonaparteja.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Beccaria |first1=Cesare marchese di |last2=Beccaria |first2=Cesare |last3=Stevenson |first3=Bryan |title=On Crimes and Punishments and Other Writings |date=1 January 2008 |publisher=University of Toronto Press |isbn=978-0-8020-8990-8 |page=133 |url=https://books.google.com/books?id=surdzOtEZgQC&amp;pg=PA133 |access-date=12. decembra 2021 |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Ripley |first1=George |last2=Dana |first2=Charles Anderson |title=The New American Cyclopædia: A Popular Dictionary of General Knowledge |date=1869 |publisher=D. Appleton |page=43 |url=https://books.google.com/books?id=lwIoAAAAYAAJ&amp;pg=PA43 |access-date=12. decembra 2021 |language=en}}&lt;/ref&gt;

=====Nacionalna politična kultura=====
[[Slika:Germania by Jorg Kolderer.jpg|thumb|upright=1.35|Jörg Kölderer (1512): Poosebljenje rajha kot Germanije;  »Germanija« z razpuščenimi lasmi in krono, ki sedi na cesarskem prestolu, ustreza tako samopodobi Maksimilijana I. kot nemškega kralja kot formuli svetega Rimskega cesarstva nemškega naroda (brez drugih narodov)&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Strieder |first1=Peter |title=Zur Entstehungsgeschichte von Dürers Ehrenpforte für Kaiser Maximilian |journal=Anzeiger des Germanischen Nationalmuseums |date=8. maj 2017 |pages=128–142 Seiten |doi=10.11588/azgnm.1954.0.38143 |url=https://journals.ub.uni-heidelberg.de/index.php/azgnm/article/view/38143/31806|access-date=7. februar 2022}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Hirschi |first1=Caspar |title=The Origins of Nationalism: An Alternative History from Ancient Rome to Early Modern Germany |date=8. december 2011 |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-1-139-50230-6 |page=45 |url=https://books.google.com/books?id=4_v4iySQgnsC&amp;pg=PA45 |access-date=7. februarja 2022 |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Brandt |first1=Bettina |title=Germania und ihre Söhne: Repräsentationen von Nation, Geschlecht und Politik in der Moderne |date=2010 |publisher=Vandenhoeck &amp; Ruprecht |isbn=978-3-525-36710-0 |page=37 |url=https://books.google.com/books?id=jJLM607h6jsC&amp;pg=PA37 |access-date=8. februarja 2022 |language=de}}&lt;/ref&gt;]]

Maksimilijan I. in Karel V., sta kjub temu, da sta bila osebno internacionalista,&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Albert |first1=Rabil Jr.|title=Renaissance Humanism, Volume 2: Foundations, Forms, and Legacy |date=11. november 2016 |publisher=University of Pennsylvania Press |isbn=978-1-5128-0576-5 |url=https://books.google.com/books?id=w1ErEAAAQBAJ&amp;pg=PA137 |access-date=5. februarja 2022 |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Quevedo|first1=Francisco de|last2=Britton|first2=R. K.|title=Francisco de Quevedo: Dreams and Discourses |date=1. januar 1989 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-1-80034-588-1 |url=https://books.google.com/books?id=ciwDEAAAQBAJ&amp;pg=PA6 |access-date=5. februarja 2022 |language=en}}&lt;/ref&gt; prva mobilizirala retoriko nacije, ki so jo sodobni humanisti trdno identificirali z rajhom.{{sfn|Whaley|2011|p=278}} S spodbudo Maksimilijana in njegovih humanistov so bile ponovno uvedene ali postale bolj opazne ikonične duhovne osebnosti. Humanisti so ponovno odkrili [[Tacit]]ovo  ''Germanio''. Po mnenju Petra H. Wilsona je cesar na novo izumil žensko figuro Germanijo kot krepostno mater Svetega rimskega cesarstva nemškega naroda.{{sfn|Wilson|2016|p=263}} Whaley nadalje trdi, da so kljub kasnejšemu verskemu razkolu ''»domoljubni motivi, ki so se razvili med Maksimilijanovo vladavino, tako s strani Maksimilijana samega kot s strani humanističnih piscev, ki so se mu odzvali, tvorili jedro nacionalne politične kulture«''.&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Whaley |first1=Joachim |title=Whaley on Silver, 'Marketing Maximilian: the Visual Ideology of a Holy Roman Emperor' {{!}} H-German {{!}} H-Net |journal=Networks.h-net.org |date=2009 |url=https://networks.h-net.org/node/35008/reviews/45722/whaley-silver-marketing-maximilian-visual-ideology-holy-roman-emperor |access-date=5. februarja 2022}}&lt;/ref&gt;

Maksimilijanova vladavina je bila tudi priča postopnega nastanka skupnega nemškega jezika. V tem sta imela pomembno vlogo Cesarsko sodišče in sodišče wettinskega volilnega kneza Friderika Modrega.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Tennant |first1=Elaine C. |last2=Johnson |first2=Carroll B. |title=The Habsburg Chancery Language in Perspective, Volume 114 |date=1985 |publisher=University of California Press |isbn=9780520096943 |pages=1, 3, 9 |url=https://books.google.com/books?id=JdIDcGyUcN4C&amp;pg=PA3 |access-date=21. septembra 2021 |archive-date=27. septembra 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210927161255/https://books.google.com/books?id=JdIDcGyUcN4C&amp;pg=PA3 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Wiesinger |first1=Peter |title=Die Entwicklung der deutschen Schriftsprache vom 16. bis 18. Jahrhundert unter dem Einfluss der Konfessionen |journal=Zeitschrift der Germanisten Rumäniens (ZGR) |issue=17–18/2000 (9th year) |pages=155–162 |doi=10.1515/jbgsg-2018-0014 |s2cid=186566355 |url=http://www.e-scoala.ro/germana/peter_wiesinger.html |access-date=8. novembra 2021}}&lt;/ref&gt; Razvoj [[Tisk|tiskarstva]] in uvedba [[Pošta|poštnega sistema]], prvega sodobnega na svetu,&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Meinel |first1=Christoph |last2=Sack |first2=Harald |title=Digital Communication: Communication, Multimedia, Security |date=2014 |publisher=Springer Science &amp; Business Media |isbn=9783642543319 |page=31 |url=https://books.google.com/books?id=5O25BAAAQBAJ&amp;pg=PA31 |access-date=20. septembra 2021 |archive-date=26. septembra 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210926235052/https://books.google.com/books?id=5O25BAAAQBAJ&amp;pg=PA31 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; ki ga je s pomočjo 
Friderika III. in Karla Drznega organiziral Maksimilijan I., sta povzročila revolucijo v komunikaciji in omogočil širjenje idej. Za razliko od razmer v bolj centraliziranih državah je decentralizirana narava imperija oteževala cenzuro.&lt;ref name=Metzig&gt;{{navedi knjigo |last1=Metzig |first1=Gregor |title=Kommunikation und Konfrontation: Diplomatie und Gesandtschaftswesen Kaiser Maximilians I. (1486–1519) |date=21. november 2016 |publisher=Walter de Gruyter GmbH &amp; Co KG |isbn=978-3-11-045673-8 |pages=98, 99 |url=https://books.google.com/books?id=MiyXDQAAQBAJ&amp;pg=PA98 |access-date=29. januarja 2022 |language=de}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Scott |first1=Hamish M. |title=The Oxford Handbook of Early Modern European History, 1350-1750 |date=2015 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-959725-3 |page=173 |url=https://books.google.com/books?id=vL8DCgAAQBAJ&amp;pg=PA173 |access-date=12. decembra 2021 |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Headrick |first1=Daniel R. |title=When Information Came of Age: Technologies of Knowledge in the Age of Reason and Revolution, 1700–1850 |date=28. decembra  2000 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-803108-6 |page=184 |url=https://books.google.com/books?id=XRBPvOAiQmUC&amp;pg=PA184 |access-date=12. decembra  2021 |language=en}}&lt;/ref&gt;{{sfn|Whaley|2011|p=370}}

=====Utrjevanje oblasti=====
[[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijan]] je bil »po 250 letih prvi cesar Svetega rimskega cesarstva, ki ni bil samo vladar, ampak je tudi vladal«. V zgodnjem 16. stoletju je bil pravi gospodar cesarstva, čeprav je njegova moč v zadnjem desetletju pred njegovo smrtjo oslabela.{{sfn|Brady|2009|pp=110, 128}}&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Forster |first1=Marc R. |title=Forster on Brady Jr., 'German Histories in the Age of Reformations, 1400–1650' {{!}} H-German {{!}} H-Net |journal=Networks.h-net.org |url=https://networks.h-net.org/node/35008/reviews/46131/forster-brady-jr-german-histories-age-reformations-1400-1650 |access-date=5. februar 2022}}&lt;/ref&gt; Benjamin Curtis meni, da je Maksimilijan sicer ni mogel v celoti oblikovati skupne vlade svojih dežel, čeprav sta se kancler in dvorni svet v posameznih zadevah usklajevala, okrepil pa je ključne upravne funkcije v Avstriji in ustanovil osrednje urade za finančne, politične in sodne zadeve. Ti uradi so nadomestili fevdalni sistem in postali predstavniki sodobnejšega sistema, ki so ga vodili profesionalizirani uradniki. Po dveh desetletjih reform je cesar obdržal položaj prvega med enakimi, cesarstvo pa je dobilo skupne institucije, preko katerih je cesar delil oblast z deželnimi stanovi.{{sfn|Curtis|2013|pp=46–52}} 

Do zgodnjega 16. stoletja so habsburški vladarji postali najmočnejši v Evropi, vendar je njihova moč temeljila na njihovi monarhiji kot celoti in ne le na Svetem rimskem cesarstvu.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last1=Asch |first1=Ronald G. |title=Monarchs |contribution=Monarchs |journal=Early Modern Court Culture |date=28. oktober 2021 |pages=17–36 |doi=10.4324/9780429277986-3 |isbn=9780429277986 |s2cid=240193601 |url=https://books.google.com/books?id=PNFKEAAAQBAJ&amp;pg=PT39}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Thackeray |first1=Frank W. |last2=Findling |first2=John E. |title=Events That Formed the Modern World: From the European Renaissance through the War on Terror [5 volumes]: From the European Renaissance through the War on Terror |date=31. maj 2012 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-59884-902-8 |page=133 |url=https://books.google.com/books?id=O2MhulpUa_cC&amp;pg=RA1-PA133 |access-date=6. februarja 2022 |language=en}}&lt;/ref&gt; Maksimilijan je resno razmišljal o združitvi burgundskih dežel, podedovanih po ženi Mariji Burgundski, s svojimi avstrijskimi deželami, da bi oblikovali močno jedro, ki bi se nato razširilo tudi proti vzhodu.{{sfn|Holleger|2012|p=34}} Po nepričakovani priključitvi [[Španija|Španije]] h habsburškemu imperiju je v neki točki nameraval Avstrijo, povzdignjeno v kraljestvo, zapustiti svojemu mlajšemu vnuku Ferdinandu.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Brady |first1=Thomas A. |last2=Brady |first2=Thomas A. Jr. |title=German Histories in the Age of Reformations, 1400–1650 |date=13 July 2009 |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-0-521-88909-4 |page=112 |url=https://books.google.com/books?id=rQJkfTDUhsMC&amp;pg=PA112 |access-date=6. februarja 2022 |language=en}}&lt;/ref&gt; [[Karel V. Habsburški|Karel V.]] je kasneje večino burgundskih dežel prepustil španski veji Habsburžanov.{{sfn|Wilson|2004|p=27}}

====Zgodnji kapitalizem====
{{multiple image
 | align = right
 | total_width = 450
 | image1 = Augsburg Stadtansicht von Osten Rogel Hans.jpeg
 | caption1 = Hans Rogel (1563): Zemljevid [[Augsburg]]a, narisan po leseni maketi mesta iz leta 1563; ''Maximilianmusem'', Augsburg
 | image2 = City of Antwerp, 1572.jpg
 | caption2 = [[Antwerpen]] leta 1572
}}

Partikularizem, ki je na eni strani preprečil centralizacijo imperija, je na drugi strani povzročil razvoj zgodnjega kapitalizma. V italijanskih in [[Hansa|hanzeatskih]] mestih, kot so bila [[Genova]] in [[Benetke]] ter [[Hamburg]] in [[Lübeck]], so se pojavili vojščaki-trgovci in začeli pleniti in hkrati trgovati s pomorskimi imperiji. Te prakse so že pred letom 1500 začele opuščati, vendar so se uspele razširiti na evropsko oceansko obrobje na [[Portugalska|Portugalsko]], [[Španija|Španijo]], [[Nizozemska|Nizozemsko]] in [[Anglija|Anglijo]], kjer so ''»izzvale posnemanje v oceanskem obsegu«''.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Brady|first=Thomas A. Jr.|editor-last1=Tracy |editor-first1=James D. |title=The Political Economy of Merchant Empires: State Power and World Trade, 1350-1750 |date=13. september 1997 |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-0-521-57464-8 |pages=117–160 |url=https://books.google.com/books?id=1jHpt9hdreoC&amp;pg=PA123 |access-date=15. oktobra 2022 |language=en}}&lt;/ref&gt; William Thompson in M.N. Pearsonom se strinjata, da se je ta izrazito evropski pojav zgodil, ker so tako italijanska kot hanzeatska mesta trpela zaradi pomanjkanja virov, bila majhna tako po velikosti kot po številu prebivalcev, njihovi vladarji, katerih družbeni položaj ni bil veliko višji od položaja trgovcev, pa so zato spodbujali trgovanje. Vladarji azijskih kraljestev so imeli na razpolago precejšnje vire. Njihovi prihodki so bili vezani na zemljo in niso imeli interesa spodbujati razvoj razreda trgovcev.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Thompson |first1=William R. |title=The emergence of the global political economy |date=2000 |publisher=Routledge |location=London |isbn=0-415-214-521 |page=67 |url=http://www.untag-smd.ac.id/files/Perpustakaan_Digital_2/POLITICAL%20ECONOMY%20The%20Emergence%20of%20the%20global%20political%20economy.pdf |access-date=15. oktobra 2022 |archive-date=2013-09-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130919140426/http://www.untag-smd.ac.id/files/Perpustakaan_Digital_2/POLITICAL%20ECONOMY%20The%20Emergence%20of%20the%20global%20political%20economy.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
 
V 50. letih 14. stoletja je gospodarski razvoj v južni Nemčiji povzročil nastanek bančnih imperijev, kartelov in monopolov v mestih kot so [[Ulm]], [[Regensburg]] in [[Augsburg]]. Zlasti Augsburg, povezan s slavnimi družinami Fugger, Welser in Baumgartner, velja za prestolnico zgodnjega [[kapitalizem |kapitalizma]].
&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Ertl |first1=Alan |title=The Political Economic Foundation of Democratic Capitalism: From Genesis to Maturation |date=maj 2007 |publisher=Universal-Publishers |isbn=978-1-59942-424-8 |pages=189–191 |url=https://books.google.com/books?id=MqQ1boyUSXEC&amp;pg=PA189 |access-date=15. oktobra 2022 |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Kypta |first1=Ulla |last2=Bruch |first2=Julia |last3=Skambraks |first3=Tanja |title=Methods in Premodern Economic History: Case studies from the Holy Roman Empire, c. 1300-c.1600 |date=15. oktober 2019 |publisher=Springer Nature |isbn=978-3-030-14660-3 |page=116 |url=https://books.google.com/books?id=T-62DwAAQBAJ&amp;pg=PA116 |access-date=15. oktobra 2022 |language=en}}&lt;/ref&gt; Augsburg je imel veliko koristi od ustanovitve in širitve Cesarske državne pošte v poznem 15. in zgodnjem 16. stoletju.&lt;ref name=Metzig/&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Meinel |first1=Christoph |last2=Sack |first2=Harald |title=Digital Communication: Communication, Multimedia, Security |date=2014 |publisher=Springer Science &amp; Business Media |isbn=9783642543319 |page=31 |url=https://books.google.com/books?id=5O25BAAAQBAJ&amp;pg=PA31 |access-date=20. septembra 2021 |archive-date=26. septembra 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210926235052/https://books.google.com/books?id=5O25BAAAQBAJ&amp;pg=PA31 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Z razširitvijo poštnega sistema iz [[Innsbruck]]a do Benetk ter [[Bruselj|Bruslja]] in [[Antwerpen|Antwerpna]], se je začelo zbliževati tudi tržišče informacij. Ker so Fuggerji in druge trgovske družbe ustanovile svoje najpomembnejše podružnice v vseh pomembnih mestih, so dostop do tega sistema dobili tudi ti trgovci.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last1=Behringer |first1=Wolfgang |contribution=Core and Periphery: The Holy Roman Empire as a Communication(s) Universe |title=The Holy Roman Empire, 1495-1806 |date=2011 |publisher=Oxford University Press |location=Oxford |isbn=9780199602971 |pages=347–358 |url=https://perspectivia.net/servlets/MCRFileNodeServlet/pnet_derivate_00004689/behringer_core.pdf |access-date=7. avgusta 2022 |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/https://perspectivia.net/servlets/MCRFileNodeServlet/pnet_derivate_00004689/behringer_core.pdf |archive-date=10. oktobra 2022|url-status=live}}&lt;/ref&gt; »Odkritje« vodnih poti v [[Indija|Indijo]] in [[Novi svet]] so premaknila težišče evropskega gospodarskega razvoja s [[Sredozemlje|Sredozemlja]] na [[Atlantski ocean|Atlantik]] – iz Benetk in Genove v Lizbono in Antwerpen. Razvoj rudarjenja v Amerikah je zmanjšal pomen ogrskega in tirolskega rudnega bogastva. Notranjost evropske celine je ostala brez izhoda na morje vse do izgradnje primernih kopenskih transportnih poti in sistema kanalov. Gospodarski vrhunec, ki ga je Nemčija dosegla v obdobju med letoma 1450 in 1550, se je ponovil šele konec 19. stoletja.{{sfn|Ertl|2007|pp=189–191}}

V nizozemskem delu cesarstva so se finančna središča razvila skupaj z blagovnimi trgi. Antwerpen je v 15. stoletju postal pristaniško mesto.{{sfn|Ertl|2007|pp=188–189}} Okrepljen s privilegiji, ki jih je prejel kot lojalno mesto po flamskih uporih proti Maksimilijanu, je postal vodilno pristaniško mesto v severni Evropi in obvladoval izjemnih 40 % svetovne trgovine.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Poitras |first1=Geoffrey |title=The Early History of Financial Economics, 1478-1776: From Commercial Arithmetic to Life Annuities and Joint Stocks |date=2000 |publisher=Edward Elgar |isbn=978-1-84064-455-5 |page=48 |url=https://books.google.com/books?id=QoqZAAAAIAAJ |access-date=15. oktobra 2022 |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Glaeser |first1=Edward |last2=Kourtit |first2=Karima |last3=Nijkamp |first3=Peter |title=Urban Empires: Cities as Global Rulers in the New Urban World |date=23. september 2020 |publisher=Routledge |isbn=978-0-429-89236-3 |page=148 |url=https://books.google.com/books?id=-7f3DwAAQBAJ&amp;pg=PA148 |access-date=15. oktobra 2022 |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Haemers |first1=Jelle |title=A troubled marriage. Maximilian and the Low Countries |journal=&quot;Per Tot Discrimina Rerum&quot; – Maximilian I. (1459-1519) |date=5. september 2022 |pages=421–432 |doi=10.7767/9783205216032.421 |url=https://www.vr-elibrary.de/doi/pdf/10.7767/9783205216032.421 |access-date=15. oktobra 2022 |publisher=Böhlau Verlag |isbn=978-3-205-21602-5 |language=de}}&lt;/ref&gt; Zaradi sporov s habsburško-špansko vlado leta 1576 in 1585 so se trgovci preselili v Amsterdam, ki ga je sčasoma postal vodilno pristaniško mesto zahodne Evrope.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Smith |first1=Alan K. |title=Creating A World Economy: Merchant Capital, Colonialism, And World Trade, 1400-1825 |date=2. april 2019 |publisher=Routledge |isbn=978-0-429-71042-1 |page=103 |url=https://books.google.com/books?id=k3akDwAAQBAJ&amp;pg=PT103 |access-date=15. oktobra 2022 |language=en}}&lt;/ref&gt;{{sfn|Ertl|2007|pp=188–189}}

=== Reformacija in renesansa ===
[[Slika:Deutschland im XVI. Jahrhundert (Putzger).jpg|thumb|Sveto rimsko cesarstvo v 16. stoletju]]
[[Slika:Carta itineraria europae 1520 waldseemueller watermarked.jpg|thumb|Martin Waldseemüller (1520): ''Carta itineraria europae'', posvečena cesarju [[Karel V. Habsburški|Karlu V.]]]]

Leta 1516 je umrl [[Ferdinand II. Aragonski]], stari oče bodočega cesarja Svetega rimskega cesarstva [[Karel V. Habsburški|Karla V.]]{{sfn|Mullett|2010|p=81}} Karel V. je svojo vladarsko kariero začel v [[Kastilija in Leon|Kastiliji in Aragoniji]],{{navedi vir}} povezanima z njegovo materjo [[Ivana Blazna|Ivano Kastiljsko]].

Ko je Karel že vladal v Španiji kot Karel I., je leta 1519 prevzel tudi cesarski naslov kot Karel V. Sveto rimsko cesarstvo je na koncu pripadlo mlajši veji [[Habsburžani|Habsburžanov]] v osebi Karlovega brata [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinanda I.]], medtem ko je starejša veja nadaljevala vladati v Španiji in burgundski dediščini v osebi Karlovega sina, španskega [[Filip II. Španski|Filipa II.]] Na takšen razvoj dogodkov je vplivalo veliko dejavnikov, predvsem policentrični značaj evropske civilizacije in španske čezmorske posesti.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Tracy |first1=James D. |title=Holland Under Habsburg Rule, 1506–1566: The Formation of a Body Politic |date=23. oktober 2018 |publisher=Univ of California Press |isbn=978-0-520-30403-1 |page=46 |url=https://books.google.com/books?id=x7nADwAAQBAJ&amp;pg=PA46 |access-date=5. februarja 2022 |language=en}}&lt;/ref&gt; Omenjajo se tudi verske napetosti, fiskalne težave in oviranje s strani zunanjih sil, vključno s [[Francija|Francijo]] in [[Osmansko cesarstvo|Osmanskim cesarstvom]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Nexon |first1=Daniel H. |title=The Struggle for Power in Early Modern Europe: Religious Conflict, Dynastic Empires, and International Change |date=20. april 2009 |publisher=Princeton University Press |isbn=978-0-691-13793-3 |page=135 |url=https://books.google.com/books?id=7u5NuuVMOWgC&amp;pg=PA135 |access-date=5. februarja 2022 |language=en}}&lt;/ref&gt; Na bolj osebni ravni Karlu ni uspelo prepričati nemških knezov, da bi podprli njegovega sina Filipa, čigar ''»neroden in zaprt značaj ter pomanjkanje znanja nemškega jezika sta to podjetje obsodila na neuspeh«''.{{sfn|Whaley|2011|p=326}}

Preden se je leta 1517 začela Karlova vladavina v Svetem rimskem cesarstvu, je [[Martin Luter]] sprožil proces, ki se je kasneje imenoval [[reformacija]]. Cesarstvo se je razdelilo po verskih mejah, pri čemer so sever, vzhod in številna večja mesta – [[Strasbourg]], [[Frankfurt ob Majni|Frankfurt]] in [[Nürnberg]] – postali [[Protestantizem|protestantski]], medtem ko so južne in zahodne regije ostale večinoma [[katolištvo|katoliške]].

Na začetku Karlove vladavine je bil leta 1521 ponovno ustanovljen ''[[Reichsregiment]]'' (cesarska vlada), za katerega je Karel izjavil, da ga bo toleriral le v svoji odsotnosti in pod pogojem, da je njegov predsednik njegov predstavnik. Karel V. je bil v Nemčiji odsoten od leta 1521 do 1530. Podobno kot ''Reichsregiment'', ustanovljen v zgodnjem 16. stoletju, tudi ta ni uspel vzpostaviti zvezne oblasti, neodvisne od cesarja, predvsem zaradi nestabilne udeležbe in razlik med knezi. Karel V. je leta 1547 v [[Šmalkaldenska vojna|šmalkaldenski vojni]] premagal protestantske kneze, vendar je bil zagon izgubljen in protestantski stanovi so kljub vojaškemu porazu politično preživeli.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Holborn |first1=Hajo |title=A History of Modern Germany: The Reformation |date=21. december 1982 |publisher=Princeton University Press |isbn=978-0-691-00795-3 |page=48 |url=https://books.google.com/books?id=350Qosar-UcC&amp;pg=PA48 |access-date=5. februarja 2022 |language=en}}&lt;/ref&gt; V [[Augsburški verski mir|Augsburškem verskem miru]] leta 1555 je Karel V. prek svojega brata Ferdinanda uradno priznal pravico vladarjev, da izberejo katolicizem ali luteranstvo. [[Ulrich Zwingli|Zwinglijanci]], [[Kalvinizem|kalvinisti]] in radikalci v sporazum niso bili vključeni.{{sfn|Whaley|2012a|p=334}} Leta 1555 je bil za papeža izvoljen [[papež Pavel IV.|Pavel IV.]], ki se je postavil na stran katoliške Francije. Izčrpani Karel V. je dokončno opustil upanje na svetovni krščanski imperij.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=MacCulloch |first1=Diarmaid |title=The Reformation |date=25. marec 2005 |publisher=Penguin |isbn=978-1-101-56395-3 |page=362 |url=https://books.google.com/books?id=dikJzCnL7eUC&amp;pg=PT362 |access-date=6. februarja 2022 |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Isom-Verhaaren |first1=Christine |title=Allies with the Infidel: The Ottoman and French Alliance in the Sixteenth Century |date=30. maj 2011 |publisher=Bloomsbury Publishing |isbn=978-0-85773-227-9 |page=58 |url=https://books.google.com/books?id=MJ-LDwAAQBAJ&amp;pg=PT58 |access-date=6. februarja 2022 |language=en}}&lt;/ref&gt;

=== Barok ===
[[File:HolyRomanEmpire 1618.png|thumb|Verstva v Svetem rimskem cesarstvu tik pred začetkom [[tridesetletna vojna|tridesetletne vojne]], 1618]]
[[Slika:Holy Roman Empire 1648.svg|thumb|Cesarstvo po [[Westfalski mir   |Westfalske miru]] leta 1648]]

Nemčija je naslednjih šest desetletij uživala v relativnem miru. Na vzhodni fronti so jo ogrožali osmanski [[Turki]], vendar bi vojna z njimi pomenila nadaljnje sklepanje kompromisov s protestantskimi knezi, zato se ji je cesar skušal na vsak način izogniti. Na zahodu je Porenje vse bolj zahajalo pod francoski vpliv. Po izbruhu nizozemskega upora proti Španiji je cesarstvo ostalo nevtralno, kar je ''[[de facto]]'' omogočilo, da je Nizozemska leta 1581 zapustila cesarstvo. Stranski učinek odhoda je bila [[kölnska vojna]], ki je opustošila velik del zgornjega Porenja. Cesar [[Ferdinand III. Habsburški|Ferdinand III.]] je leta 1653 uradno sprejel nizozemsko nevtralnost, kar je ratificiral Reichstag leta 1728.

Po Ferdinandovi smrti leta 1564 je postal cesar njegov sin [[Maksimilijan II. Habsburški|Maksimilijan II.]], ki je tako kot njegov oče sprejel obstoj protestantizma in občasno sklepal kompromise z njim. Maksimilijana je leta 1576 nasledil [[Rudolf II.]], ki je dajal prednost klasični grški filozofiji pred krščanstvom in živel izolirano na [[Češka|Češkem]]. Ko je katoliška cerkev na silo ponovno vzpostavila oblast v [[Avstrija|Avstriji]] in na [[Ogrska|Ogrskem]], se je bal ukrepati, kar je povzročilo razburjenje protestantskih knezov.

Cesarska moč se je močno upadla v času Rudolfove smrti leta 1612. Ko so se [[Čehi]] uprli cesarju, je uporu sledil dolg niz spopadov, znanih kot [[tridesetletna vojna]] 1618–1648. V vojno, ki je opustošila cesarstvo, sta se vmešali tudi [[Francija]] in [[Švedska]] in okrepili sile, ki so se borile proti cesarski oblasti. Obe državi sta zase osvojili precej ozemlja.

[[Vestfalski mir]], sklenjen leta 1648, je končal tridesetletno vojno in dovolil [[kalvinizem]], anabaptisti, arminijci in druge protestantske skupnosti pa še vedno niso dobile nobene podpore in so bile še naprej preganjane vse do konca cesarstva. Habsburški cesarji so se osredotočali predvsem na utrjevanje svoje oblasti v Avstriji in drugih svojih posestih.

V [[Drugo obleganje Dunaja|drugem obleganju Dunaja]] leta 1683 je vojska Svetega rimskega cesarstva pod vodstvom poljskega kralja [[Jan III. Sobieski|Jana III. Sobieskega]] odločilno premagala veliko osmansko vojsko, ustavila osmansko napredovanje proti zahodu in sprožila končni razpad osmanske oblasti v Evropi. Tretjino krščanske vojske so tvorile sile [[Republika obeh narodov|poljsko-litovske skupne države]] in dve tretjini sile Svetega rimskega cesarstva.

=== Moderno obdobje ===
==== Prusija in Avstrija ====
Po vzponu [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvika XIV.]] so bili Habsburžani pri preprečevanju vzpona [[Prusija|Prusije]], ki je posedovala ozemlja znotraj cesarstva, odvisni v glavnem od svojih dednih dežel. Skozi celo 18. stoletje so bili vpleteni v različne evropske konflikte, kot so bile [[Španska nasledstvena vojna|španska]] (1701–1714), poljska (1733–1735) in [[Avstrijska nasledstvena vojna|avstrijska nasledstvena vojna]] (1740–1748). Po letu 1740  je v zgodovini cesarstva prevladoval nemški dualizem med Avstrijo in Prusijo.

==== Francoske revolucionarne vojne in ukinitev ====
[[Slika:HRR 1789 EN.png|thumb|Karta Svetega rimskega cesarstva leta 1789]]

Od leta 1792 je bila revolucionarna Francija neprestano v vojni z različnimi deli cesarstva in jih priključevala k svojemu ozemlju.

Sveto rimsko cesarstvo je bilo uradno ukinjeno 6. avgusta 1806, ko je zadnji cesar [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Franc II.]] (od leta 1804 cesar [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Franc I. Avstrijski]]) abdiciral po vojaškem porazu s Francozi v [[Bitka pri Austerlitzu|bitki pri Austerlitzu]] ([[Bratislavski mir (1805)|Bratislavski mir]]). [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]] je reorganiziral veliko cesarstvo v francosko satelitsko Rensko konfederacijo. Habsburško-lotarinška dinastija je preživela ukinitev cesarstva. Habsburžani so še naprej vladali kot cesarji Avstrije in kralji Ogrske do končnega razpada [[Habsburška monarhija|Habsburške monarhije]] leta 1918.

Napoleonsko Rensko konfederacijo je po koncu [[Napoleonske vojne|napoleonskih vojn]] leta 1815 nadomestila nova zveza, Nemška konfederacija. Trajala je do leta 1866, ko je Prusija ustanovila Severnonemško zvezo, predhodnico [[Nemško cesarstvo|Nemškega cesarstva]], ki je leta 1871 pod pruskim vodstvom združila nemško govoreča ozemlja razen [[Avstrija|Avstrije]] in [[Švica|Švice]]. Iz nje se je razvila v moderno [[Nemčija|Nemčijo]].

Edini kneževini Svetega rimskega cesarstva, ki sta do danes ohranili status monarhije, sta [[Luksemburg|Veliko vojvodstvo Luksemburg]] in [[Lihtenštajn|Kneževina Lihtenštajn]]. Edini svobodni cesarski mesti, ki še obstajata kot zvezni deželi znotraj Nemčije, sta [[Hamburg]] in [[Bremen]]. Vse druge zgodovinske države članice Svetega rimskega cesarstva so bile razpuščene ali pa so sprejele republikanske sisteme vladanja.

==Sveto rimsko cesarstvo in dinastični imperiji cesarskih družin==
[[Slika:Dominions of Friedrick II (Kingdom of Sicily, Holy Roman Empire, Kingdom of Jerusalem).png|thumb|Gospodstva Friderika II.: [[Kraljevina Sicilija|Sicilsko kraljestvo]], Sveto rimsko cesarstvo, [[Jeruzalemsko kraljestvo]], [[Tevtonski viteški red|Tevtonski red]]]]

[[Henrik VI. Hohenstaufen]], cesar Svetega rimskega cesarstva, ki je podedoval tako nemške težnje po cesarski suverenosti kot sanje [[Normani|normanskih]] sicilskih kraljev o hegemoniji v [[Sredozemlje|Sredozemlju]], je imel ambiciozen načrt za vzpostavitev svetovnega imperija. Hohenstaufni so imeli politični vpliv od [[Iberski polotok|Iberije]] do [[Rusija|Rusije]], od [[Skandinavija|Skandinavije]] do [[Sicilija|Sicilije]] in od [[Anglija|Anglije]] do [[Konstantinopel|Konstantinopla]] in [[Križarske države|križarskih držav]] na Bližnjem vzhodu. Henrik je gledal še dlje: v [[Afrika|Afriko]]. [[Grčija|Grčijo]], [[Anatolija|Malo Azijo]] in Sirijo ter seveda na [[Jeruzalem]]. Njegova priključitev Sicilije je spremenila strateško ravnotežje na italijanskem polotoku. Cesar, ki je želel vse svoje dežele narediti dedne, je trdil, da so cesarski tudi papeški fevdi. Ko je pri 31 letih umrl, svojega ključnega položaja ni mogel prenesti na svojega sina [[Friderik II. Hohenstaufen|Friderika II.]], ki je bil izvoljen samo za rimskega kralja.{{sfn|Boettcher|2005|p=342}}{{sfn|Wilson|2016b|p=2028}}&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Ertl |first1=Alan W. |title=Toward an Understanding of Europe: A Political Economic Précis of Continental Integration |date=2008 |publisher=Universal-Publishers |isbn=978-1-59942-983-0 |page=202 |url=https://books.google.com/books?id=X9PGRaZt-zcC&amp;pg=PA202 |access-date=15. oktobra 2022 |language=en}}&lt;/ref&gt; Zveza med Sicilijo in cesarstvom je tako ostala personalna unija.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Houben |first1=Hubert |title=Roger II of Sicily: A Ruler Between East and West |date=4. april 2002 |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-0-521-65573-6 |page=7 |url=https://books.google.com/books?id=Duwowbx1vuQC&amp;pg=PA7 |access-date=15. oktobra  2022 |language=en}}&lt;/ref&gt; Friderik II. je postal kralj Sicilije leta 1225 s poroko z [[Izabela II. Jeruzalemska|Izabelo II. Jeruzalemsko]]. S pogajanji z [[al-Kamil Mohamed|al-Kamilom Mohamedom]] je ponovno pridobil okrnjeno [[Jeruzalemsko kraljestvo]] s svetimi mesti. Sanje Hohenstaufnov o svetovnem imperiju so se končale s Friderikovo smrtjo leta 1250.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=O'Connell |first1=Monique |last2=Dursteler |first2=Eric R. |title=The Mediterranean World: From the Fall of Rome to the Rise of Napoleon |date=23. maj 2016 |publisher=JHU Press |isbn=978-1-4214-1901-5 |page=102 |url=https://books.google.com/books?id=xlcjDAAAQBAJ&amp;pg=PA102 |access-date=15. oktobra  2022 |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Van |first1=Cleve |last2=Cleve |first2=Thomas Curtis Van |title=The Emperor Frederick II of Hohenstaufen, Immutator Mundi |date=1972 |publisher=Clarendon Press |isbn=978-0-19-822513-3 |page=120 |url=https://books.google.com/books?id=hP1nAAAAMAAJ |access-date=15. oktobra  2022 |language=en}}&lt;/ref&gt;

Cesarstvo je v svojih zgodnjih obdobjih predstavljalo glavno središče krščanstva in se postopoma infiltriralo v sosednja poganska kraljestva v severni in vzhodni Evropi: med [[Skandinavci|Skandinavce]], [[Madžari|Madžare]], [[Slovani|Slovane]], [[Balti|Balte]] in druge.{{sfn|Wilson|2016|pp=69}} Do obdobja reform je bilo cesarstvo po svoji naravi obrambno in ne agresivno. Želelo si je notranjega miru in varnosti pred vsiljivimi silami, kar so cenili celo bojeviti vladarji, kot je bil [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijan I.]]{{sfn|Wilson|1999|pp=52, 53}} V zgodnjem novem veku sta povezanost cesarstva s Cerkvijo (za Luksemburžane Univerzalna cerkev in za Habsburžane Katoliška cerkev) in cesarjeva odgovornost za obrambo Srednje Evrope ostali realnost. Zamisel o pomoči Cerkve pri urejanju cesarstva je bila celo povod za Sigismundove cesarske reforme.{{sfn|Wilson|2016|pp=lxxv}}{{sfn|Brady|2009|p=72}}{{sfn|Johnson|1996|p=52}}

[[Slika:Magyarország a 15. sz. első felében.jpg|thumb|Sigismundovo Sveto rimsko cesarstvo, vključno z Italijo, Češko in Ogrsko]]

Nemške dinastije so tradicionalno izkoriščale potencial cesarskega naslova za širjenje svoje oblasti v vzhodno Evropo. Tako Luksemburžani kot Habsburžani so spretno izkoriščali strategijo zakonskih zvez in dedovanj, ki so jim je sledila. [[Sigismund Luksemburški]], ki se je poročil z [[Marija Ogrska|Marijo Ogrsko]], vladajočo kraljico in zakonito naslednico Ogrske, je svojo oblast kasneje utrdil s poroko s sposobno plemkinjo [[Barbara Celjska|Barbaro Celjsko]] z dobrimi zvezami.&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Populer |first1=Michèle |title=Mályusz (Elemér). Kaiser Sigismund in Ungarn 1387-1437 |journal=Revue belge de Philologie et d'Histoire |date=1993 |volume=71 |issue=4 |pages=953–957 |url=https://www.persee.fr/doc/rbph_0035-0818_1993_num_71_4_3918_t1_0953_0000_2 |access-date=5. julija 2022}}&lt;/ref&gt; Cesarjev osebni imperij se je razširil na Ogrsko, kraljestvo zunaj meja Svetega rimskega cesarstva. Temu zadnjemu monarhu iz Luksemburške dinastije, ki je nosil štiri kraljeve krone, je uspelo pridobiti cesarstvo, ki je bilo po obsegu skoraj primerljivo s kasnejšim [[Habsburška monarhija|Habsburškim cesarstvom]], čeprav je izgubil Burgundsko kraljestvo in oblast nad italijanskimi ozemlji. Osredotočenost Luksemburžanov na vzhod, zlasti na Ogrsko, je omogočila novim burgundskim vladarjem iz dinastije Valois, da so med nemškimi knezi spodbujali nezadovoljstvo. Slednje je prisililo Habsburžane preusmeriti svojo pozornost na zahod. [[Albreht II. Nemški|Albert II. Nemški]], Sigismundov zet in po poroki z [[Elizabeta Luksemburška|Elizabeto Luksemburško]] njegov dedič, je pod svojo oblast uspel združiti krone Nemčije, Ogrske, Češke in Hrvaške, vendar je umrl mlad.{{sfn|Whaley|2012a|pp=18,19}}&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Amati |first1=Roberto |title=History of european integration in 2500 years: Ancient origins are renewed in the present aeternitas |date=3. februar  2022 |publisher=Tektime |isbn=978-88-354-3496-2 |page=85 |url=https://books.google.com/books?id=ophcEAAAQBAJ&amp;pg=PP85 |access-date=6. avgusta 2022 |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |last1=Irgang |first1=Winfried |title=SEHEPUNKTE - Rezension von: Kaiser Sigismund (1368-1437) - Ausgabe 14 (2014), Nr. 11 |url=https://sehepunkte.de/2014/11/26191.html |website=sehepunkte.de}}&lt;/ref&gt; [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijan I.]] se je ned svojo vladavino osredotočal tako na vzhod kot na zahod. Uspešna širitev, z opazno vlogo politike zakonskih zvez, je okrepila njegov položaj v cesarstvu in povečala pritisk na cesarsko reformo, s katero bi lahko dobili več sredstev in usklajeno pomoč nemških dežel za obrambo svojih kraljestev v boju proti sovražnim silam, zlasti Franciji.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Whaley |first1=Joachim |title=The Holy Roman Empire: A Very Short Introduction |date=19. julij 2018 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-106563-7 |url=https://books.google.com/books?id=cZFlDwAAQBAJ&amp;pg=PA84 |access-date=6. avgusta 2022 |language=en}}&lt;/ref&gt;{{sfn|Whaley|2012a|pp=18,19,69}}

Po letu 1486, ko je postal rimski kralj, je Maksimilijan dobival znatno pomoč za svoje dejavnostih v Burgundski Nizozemski, pa tudi pri odnosih s Češko, Ogrsko in drugimi vzhodnimi državami.&lt;ref&gt;{{cite thesis |last1=Wanders |first1=Patrick |title=Maximilian I and the Holy Roman Empire: The Authority of a King of the Romans (1486-1490) |pages=1–39 |url=https://www.academia.edu/9533296 |access-date=6. september 2022}}&lt;/ref&gt; Med vladanjem njegovih vnukov sta [[Hrvaška]] in preostali del Ogrskega kraljestva izbrala Ferdinanda za svojega vladarja, potem ko mu je uspelo rešiti Šlezijo in Češko pred osmansko okupacijo, ki jo je doživela Ogrska. Simms ugotavlja, da je bila njihova izbira pogodbena, povezana s Ferdinandovo vladavino v teh kraljestvih, izvolitvijo za cesarja in njegovo sposobnostjo braniti Srednjo Evropo.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Leustean |first1=Lucian N. |title=Orthodox Christianity and Nationalism in Nineteenth-Century Southeastern Europe |date=2. julij 2014 |publisher=Fordham Univ Press |isbn=978-0-8232-5608-2 |page=255 |url=https://books.google.com/books?id=spKUDwAAQBAJ&amp;pg=PT255 |access-date=6. septembra 2022 |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Simms |first1=Brendan |title=Europe: The Struggle for Supremacy, from 1453 to the Present |date=30. april 2013 |publisher=Basic Books |isbn=978-0-465-06595-0 |page=1737 |url=https://books.google.com/books?id=GypWDgAAQBAJ&amp;pg=PA1737 |access-date=6. septembra 2022 |language=en}}&lt;/ref&gt; Habsburžani niso bili odvisni samo od tega, ker so imeli v svojih obsežnih posestih neodvisne vire bogastva in prestiža.{{sfn|Wilson|2016|p=221}}

[[Slika:Habsburg Empire of Charles V.png|thumb|Cesarstvo [[Karel V. Habsburški|Karla V.]] na njegovem višku po sklenitvi Crépyjskega miru leta 1544]]

Kasnejši avstrijski Habsburžani od [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinanda I.]] dalje so skrbno ohranjali razliko med svojim dinastičnim cesarstvom in Svetim rimskim cesarstvom. Institucije in strukture, ki jih je razvila cesarska reforma, so služile večinoma nemškim deželam. Habsburška monarhija je sicer ostala tesno povezana s cesarstvom, vendar so se Habsburžani namerno vzdržali vključitve svojih drugih ozemelj v njen okvir. Namesto tega so razvili lastne upravne institucije, ki so pomenile vzporedno dinastično-teritorialno cesarstvo. Habsburžanom je vzporedno cesarstvo dalo izjemno premoč virov, kar jim je omogočilo, da so v naslednjih treh stoletjih obdržali skoraj nepretrgan nadzor nad cesarskim naslovom.{{sfn|Wilson|2016|p=ii}} Ferdinand je imel interes ohraniti Češko ločeno od cesarske jurisdikcije in zrahljati povezavo med Češko in cesarstvom, zato Češki ni bilo treba plačevati davkov cesarstvu. Zavrnil je pravice cesarskega volilnega kneza kot kralja Češke, kar mu je zagotavljalo polovico njegovih prihodkov.{{sfn|Evans|2006|p=82}} Češki in njej pripadajočim ozemljem (Zgornja in Spodnja Šlezija in Moravska) je podelil enak privilegiran status, kot ga je imela Avstrija, s čimer je potrdil svoj nadrejeni položaj v cesarstvu.{{sfn|Whaley|2011|p=370}}{{sfn|Evans|Wilson|2012|p=[https://books.google.com/books?id=rSON55zorLsC&amp;pg=PA126 126]}}  Habsburžani so razen tega poskušali mobilizirati cesarsko pomoč Ogrski, ki je v celem 16. stoletju dinastijo stala več denarja za obrambo kot je bil skupni prihodek, ki ga je prinesla.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Anderson |first1=Perry |title=Lineages of the Absolutist State |date=12. marec 2013 |publisher=Verso Books |isbn=978-1-78168-010-0 |page=303 |url=https://books.google.com/books?id=yjXVdMol61sC&amp;pg=PA303 |access-date=6. septembra 2022 |language=en}}&lt;/ref&gt; Od leta 1542 sta Karel V. in Ferdinand lahko pobirala davek, imenovan [[Gemeiner Pfennig|skupni fenig]] ali ''Türkenhilfe'' (turška pomoč), namenjen zaščiti cesarstva pred Osmanskim cesarstvom ali Francijo. Ker Ogrska za razliko od Češke ni bila del cesarstva, je bila pomoč cesarstva Ogrski odvisna od političnih dejavnikov. Obveznost je veljala le, če sta bila neposredno ogrožena [[Dunaj]] ali cesarstvo.&lt;ref name=&quot;Tracy 163&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Zmora |first1=Hillay |title=Monarchy, Aristocracy and State in Europe 1300-1800 |date=4. januar 2002 |publisher=Routledge |isbn=978-1-134-74798-6 |page=50 |url=https://books.google.com/books?id=u5OFAgAAQBAJ&amp;pg=PA50 |access-date=17. januarja  2022 |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Ninness |first1=Richard J. |title=German Imperial Knights: Noble Misfits between Princely Authority and the Crown, 1479–1648 |date=1. december 2020 |publisher=Routledge |isbn=978-1-000-28502-4 |page=106 |url=https://books.google.com/books?id=SBQHEAAAQBAJ&amp;pg=PA106 |access-date=17. januarja 2022 |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Ágoston |first1=Gábor |title=The Last Muslim Conquest: The Ottoman Empire and Its Wars in Europe |date=22. junij 2021 |publisher=Princeton University Press |isbn=978-0-691-20538-0 |page=312 |url=https://books.google.com/books?id=mXALEAAAQBAJ&amp;pg=PA312 |access-date=17. januarja 2022 |language=en}}&lt;/ref&gt; V zgodnjih 1520. letih je [[Reichstag]] okleval odobriti pomoč ogrskemu kralju [[Ludvik II. Jagelo|Ludviku II.]], ker ga je imel za tujega vladarja. Ko je Ogrska po Ludvikovi smrti v [[Bitka pri Mohaču|bitki pri Mohaču]] leta 1526 prišla pod oblast Habsburžanov, se je stanje spremenilo. Glavni cilj cesarskih davkov v naslednjih 90 letih je bilo subvencioniranje stroškov obrambe ogrske meje pred Osmani. Večino orožja in drugega vojaškega materiala so dobavljala podjetja s sedežem v cesarstvu, ki so jih financirale nemške banke. Enako je veljalo za čete, ki so med letoma 1683 in 1699 sčasoma pregnale Osmane iz Ogrske. Cesarski zakonik iz leta 1532 se je v delih Ogrske uporabljal do sredine 17. stoletja, sicer pa je imela Ogrska svoj pravni sistem in ne avstrijskega. Ogrski plemiči so se do leta 1606 upirali uporabi germanskih naslovov, kot je bil graf za grofa, in zelo malo jih je pridobilo status cesarskega kneza.{{sfn|Wilson|2016|p=ii-IA30}}

Na mnenje, da so habsburški dinastični interesi škodovali Svetemu rimskemu cesarstvu, Whaley odgovarja, da ''»ni bilo temeljne nezdružljivosti med dinastičnostjo in sodelovanjem v cesarstvu niti za Habsburžane niti za Sasa in druge«''.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Whaley on Silver, 'Marketing Maximilian: the Visual Ideology of a Holy Roman Emperor' |url=https://networks.h-net.org/node/35008/reviews/45722/whaley-silver-marketing-maximilian-visual-ideology-holy-roman-emperor |website=networks.h-net.org |access-date=26. februarja 2022}}&lt;/ref&gt; Cesarske strategije zakonskih zvez so imele za Sveto rimsko cesarstvo dvojne učinke. Povezava s Španijo, na primer, je zagotovila močnega partnerja pri obrambi krščanstva pred Osmani, Karlu V. pa je omogočila prenos burgundske Nizozemske, Franche-Comte in drugih cesarskih fevdov, kot je bil Milano, na [[Španski imperij]] sina [[Filip II. Španski|Filipa II.]]&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Downey |first1=Kirstin |title=Isabella: The Warrior Queen |date=28. oktober 2014 |publisher=Knopf Doubleday Publishing Group |isbn=978-0-385-53412-3 |page=307 |url=https://books.google.com/books?id=g1qYAwAAQBAJ&amp;pg=PA307 |access-date=6. septembra 2022 |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Dandelet |first1=Thomas James |title=The Renaissance of Empire in Early Modern Europe |date=14. april  2014 |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-0-521-76993-8 |page=78 |url=https://books.google.com/books?id=UGMZAwAAQBAJ&amp;pg=PA78 |access-date=6. septembra 2022 |language=en}}&lt;/ref&gt;

Razen cesarskih družin so imeli tuje dežele v posesti tudi nemški knezi, tuji vladarji pa so lahko pridobili cesarske fevde in tako postali cesarski knezi. Ta pojav je prispeval k drobitvi suverenosti, v kateri so cesarski vazali ostali polsuvereni, in hkrati krepil medsebojne povezave in možnosti medsebojnega vmešavanja med Kraljevino Nemčijo in cesarstvom in drugimi kraljestvi, kot sta bili Danska in Švedska. Slednji sta sprejeli status cesarskih vazalov zaradi svojih nemških posesti, ki so bile podvržene cesarskim zakonom. Obe skandinavski monarhiji sta izpolnili svoje obveznosti in priskočili na pomoč cesarstvu v vojnah v 17. in začetku 18. stoletja. Sprejemali sta tudi nemške knežje družine za svoje vladarje, čeprav v obeh primerih to ni ustvarilo neposrednih zvez. Danska je dosledno poskušala izkoristiti svoj vpliv v cesarskih institucijah, da bi pridobila nove cesarske fevde ob [[Laba|Labi]], vendar ti poskusi na splošno niso bili uspešni.{{sfn|Wilson|2016|p=ii-IA29}}

== Od monarhije k dualizmu z državnimi stanovi ==
[[Slika:MZK 002 Nr 03 Über die Kleinodien des heil. römisch-deutschen Reiches - Tafel Krönungsmantel - Josef Schönbrunner.jpg|thumb|Del cesarskega grba, 1857]]

Cesarski zbor (''[[Reichstag (Sveto rimsko cesarstvo)|Reichstag]]'') se je kot prostor komunikacije in usklajevanja interesov med cesarjem in državnimi stanovi razvil postopoma, iz občasnih posvetovanj monarha s pomembnim plemstvom o važnih državnih zadevah na tako imenovanih ''sprejemnih dneh na dvoru''. Sčasoma so si stanovi poskušali pridobiti vse več vpliva na državne zadeve.

Prva prizadevanja za reforme segajo v leta 1434–38, v čas cesarja [[Sigismund Luksemburški|Sigismunda Luksemburškega]]. Prvi poskus uveljavitve zakona o prepovedi maščevanja je bil leta 1442 na zasedanju v Frankfurtu še preslabo pripravljen, da bi uspel. Potem je cesar [[Friderik III. Habsburški|Friderik III.]] dolgo zaviral reforme, dokler ni bil njegov sin, kasnejši cesar [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijan I.]], ki je potreboval sodelovanje državnih stanov pri svojih zunanjepolitičnih podvigih, prisiljen pristati na reforme, ki jih je na zasedanjih v [[Worms]]u leta 1495 in [[Augsburg]]u leta 1500 predložil volilni knez [[Mainz]]a Berthold von Henneberg. 

Jedro tedanjih reform je bil zakon o ''večnem deželnem miru''.{{Efn|Zakon o večnem deželnem miru (Ewiger Landfriede) je bil osrednji del državnih reform, sprejetih na zasedanju parlamenta v Wormsu leta 1495 in je postal eden od osnovnih zakonov Svetega rimskega cesarstva. Posameznikom je v celoti prepovedal oborožene spore (uporabo sile kot pravnega sredstva za poravnavo krivic, izterjevanje dolgov) in grozil kršilcem z izgonom iz cesarstva. Skrb za varovanje večnega miru ni bila prepuščena kralju, ampak naložena deželnim institucijam prava in pregona z najvišjo instanco v novo ustanovljenem državnem komornem sodišču. Z augsburškim verskim mirom je bil zakon o večnem deželnem miru leta 1555 razširjen tudi na verska vprašanja.}} Da bi ga lahko izvajali, so ustanovili ''državno komorno sodišče'', pristojno za ozemeljske spore, cesarstvo pa so razdelili na ''državna okrožja''. Za vzdrževanje sodišča je bil vpeljan državni davek imenovan ''[[Gemeiner Pfennig|splošni pfenig]]''. Leta 1500 je bila ustanovljena ''1. vlada državnih stanov'' (''1. Reichsregiment'') pod vodstvom volilnega kneza - nadškofa Mainza. A vlada in splošni pfenig sta propadla že čez nekaj let, ko je bil nadškofov ''urad državnih stanov'' združen z ''dvornim uradom'' za avstrijske dedne dežele v centralni ''državni urad'' (''Reichskanzlei''), vlogo splošnega pfeniga pa so prevzeli matrikularni dodatki.{{Efn|Matrikularni dodatki - prispevki državnih stanov v državno blagajno, npr. po wormški matriki (seznamu podatkov) iz leta 1521 (Veliki splošni leksikon).}} Državna okrožja pa so se obdržala in njihovo število se je na zasedanju ''Reichstaga'' v [[Trier]]u/[[Köln]]u leta 1512 povečalo na 10.

Nadaljnje reforme iz leta 1521, ki so se obetavno pričele z ''volilno (za)obljubo''{{Efn|Volilna (za)obljuba (Wahlkapitulation) je bila od srednjega veka naprej pisna pogodba med volivci in voljenim, ki je slednjemu določala pogoje za njegovo bodoče vladanje. Navadno je šlo za koncesije stanovom. Med cesarji Svetega rimskega cesarstva je moral prvi na tako pogodbo pristati Karel V. leta 1519 (capitulatio caesarea). Po letu 1648 je bila prilagojena določilom vestfalskega miru, ki je dodatno omejil pristojnosti cesarja. Zaobljuba je leta 1711 postala stalna in nespremenljiva (capitulatio perpetua), postala je del osnovnih zakonov cesarstva.}} [[Karel V. Habsburški|Karla V.]], so nazadnje v celoti propadle, zaradi nasprotovanja cesarja in tudi zaradi strahu volilnih knezov, da se bodo zmanjšale njihove pristojnosti. Tedaj ustanovljena ''2. vlada državnih stanov'' (''2. Reichsregiment'') je bila ukinjena leta 1530. V času [[Reformacija|reformacije]] (1521–55) so bila zasedanja ''Reichstaga'' večinoma ohromljena z verskimi konflikti. Verska nasprotja in odločitev ''Reichstaga'' v [[Augsburški verski mir|Augsburgu]] leta 1555, da so deželni gospodje nosilci veroizpovedi na svojih ozemljih, je usmerila cesarstvo na pot dezintegracije. Šele [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinandu I.]] je uspelo spet nekoliko obnoviti sodelovanje med cesarjem in državnimi stanovi v nemškem delu cesarstva.

''Reichstag'' se je prvotno sestajal v različnih mestih cesarstva, od leta 1663 pa je imel rezidenco v [[Regensburg]]u (''Immerwährender Reichstag''). Nosilci volilnih glasov so na zasedanja vse bolj pošiljali svoje zastopnike. ''Reichstag'' je bil razpuščen 1. avgusta 1806.

Kljub temu da so reforme slabo uspevale, da zaradi razhajanja interesov nikdar ni prišlo do vlade cesarstva, pa so nekateri temeljni zakoni in državne institucije, ki so nastale (''Reichstag'', državna sodišča, državna okrožja z možnostjo rekrutiranja čet) vendarle nudili okvir, ki je Svetemu rimskemu cesarstvu omogočil, da je kot združenje fevdalnih posesti obstalo do leta 1806.

==Institucije==
Sveto rimsko cesarstvo ni bilo niti centralizirana država niti nacionalna država. Namesto tega je bilo razdeljeno na desetine, sčasoma na stotine, posameznih entitet, ki so jih vodili kralji,{{Efn|Edini knez, ki se je smel v imperiju imenovati »kralj«, je bil kralj Češke, ki je bil po letu 1556 običajno sam cesar. Nekateri drugi knezi so bili kralji na podlagi kraljestev, ki so jim vladali zunaj cesarstva.}} vojvode, grofje, škofje, opati in drugi vladarji, skupaj znani kot knezi. Bilo je tudi nekaj območij, ki jim je neposredno vladal cesar.

Od visokega srednjega veka dalje je Sveto rimsko cesarstvo zaznamovalo nelagodno sobivanje s knezi lokalnih ozemelj, ki so se trudili, da bi prevzeli oblast. V večji meri kot v drugih srednjeveških kraljestvih, kot sta bili Francija in Anglija, cesarji niso mogli pridobiti velikega nadzora nad deželami, ki so jih uradno imeli v posesti. Namesto tega so bili cesarji prisiljeni podeljevati vedno več avtonomije in privilegijev lokalnim vladarjem, tako posvetnim kot cerkvenim, da bi zaščitili svoj položaj pred grožnjo odstavitve. Ta proces se je začel v 11. stoletju z [[Investiturni boj|investiturnim bojem]] in se bolj ali manj zaključil z [[Vestfalski mir|Vestfalskim mirom]] leta 1648. Več cesarjev je poskušalo obrniti to vztrajno pešanje svoje moći, vendar so njihove poskuse preprečili tako papež kot knezi cesarstva.

===Cesarske posesti===
Število ozemelj, zastopanih v cesarskem parlamentu, je bilo precejšnje. V času Vestfalskega miru jih je bilo okoli 300. Ozemlje številnih »malih držav« (''Kleinstaaten'') ni merilo več kot nekaj kvedrarnih kilometrov in bilo pogosto sestavljeno iz več delov. Cesarstvo so zato pogosto imenovali ''Flickenteppich'' (preproga iz krp). Entiteta se je štela za ''Reichsstand'' (cesarska posest), če v skladu s fevdalnim pravom ni imela nad seboj nobenega oblastnika razen samega cesarja Svetega rimskega cesarstva. Za cesarske posesti so se štela:

* Ozemlja, ki jim je vladal dedni plemič, na primer knez, nadvojvoda, vojvoda ali grof.
* Ozemlja, kjer je imel posvetno oblast cerkveni dostojanstvenik, kot je nadškof, škof ali opat. Cerkveni knez je bil knez Cerkve. V primeru knezoškofov se je ozemlje knezoškofij pogosto ujemalo z ozemljem njihovih običajno velikih škofij, kar jim je dajalo tako civilne in cerkvene pristojnosti. Primeri knezoškofij so bili [[Köln]], [[Trier]] in [[Mainz]].
* Svobodna cesarska mesta in cesarske vasi, ki so bile podvržene izključno cesarjevi jurisdikciji.
* Razpršene posesti svobodnih cesarskih vitezov in cesarskih grofov, ki so bili neposredno podrejeni cesarju, vendar niso bili zastopani v cesarskem zboru.
Leta 1796 je imelo cesarstvo okoli 1500 cesarskih posesti.{{sfn | Gumpelzhaimer | 1796 | p=}}

Najmočnejši gospodje poznega cesarstva so bili avstrijski [[Habsburžani]], ki so v prvi polovici 17. stoletja vladali 240.000 km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; ozemlja znotraj cesarstva, večinoma v današnji [[Avstrija|Avstriji]] in na [[Češka|Češkem]]. Istočasno so dežele, ki so jim vladali volilni knezi [[Saška|Saške]], [[Bavarska|Bavarske]] in [[Brandenburg (volilna kneževina)|Brandenburg]]a pred prevzemom [[Prusija|Prusije]] merile približno 40.000 km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;. Vojvoda Brunswick-Lüneburga, kasneje volilni knez [[Hannover|Hannovra]], je posedoval približno enako veliko ozemlje. Ta ozemlja so spadala med največje nemške dežele. Pfalški volilni knez je imel bistveno manjše ozemlje, ki je merilo 20.000 km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;. Cerkvene volilne dežele [[Mainz]], [[Köln]] in [[Trier]] so bile s približno 7.000 km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; veliko manjše. Večje od njih, s približno 7.000–10.000 km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;, so bile samo vojvodina Württemberg, deželna grofija Hessen-Kassel in vojvodina Mecklenburg-Schwerin. Po velikosti sta bili približno enaki knezoškofiji [[Salzburg (zvezna dežela)|Salzburg]] in [[Münster]]. Večina drugih nemških ozemelj, vključno z drugimi knezoškofijami, je bila manjša od 5.000 km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;. Najmanjša so bila ozemlja cesarskega viteškega reda. Okoli leta 1790 je bilo v cesarstvu 350 viteških družin, ki so skupaj posedovale le 5.000 km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; ozemlja.{{sfn|Whaley|2012b|p=188}} 

Cesarska Italija je bila bolj centralizirana, okoli leta 1600 razdeljena med [[Savoja|Savojo]] (Savoja, [[Piemont]], [[Nica]], [[Aosta]]), Veliko vojvodino Toskano ([[Toskana]], [[Lucca]]), Genovsko republiko ([[Ligurija]], [[Korzika]]), vojvodini Modena-Reggio in Parma-Piacenza (Emilija) in špansko Milansko vojvodino (večji del [[Lombardija|Lombardije]]). Vsaka enota je imela od 500.000 do 1.500.000 prebivalcev.{{sfn|Smith|1920|p=19}} Bolj koherentne kot Nemčija so bile tudi Spodnje dežele, ki so bile, vsaj nominalno, v celoti pod oblastjo Španske Nizozemske.

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Ozemeljski deleži cesarstva po tridesetletni vojni{{sfn|Wilson|2004|p=307}}
|-
! Vladar!! 1648 !! 1714 !! 1748 !! 1792
|-
| Avstrijski Habsburžani || 225.390&amp;nbsp;km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; (32,8%) || 251.185&amp;nbsp;km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; (36,5%) || 213.785&amp;nbsp;km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; (31,1%) || 215.875&amp;nbsp;km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; (31,4%)
|-
| Brandenburški Hohenzollerni || 70.469&amp;nbsp;km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; (10,2%) || 77.702&amp;nbsp;km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; (11.3%) || 124.122&amp;nbsp;km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; (18,1%) || 131.822&amp;nbsp;km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; (19,2%)
|-
| Drugi posvetni volilni knezi{{Efn|Leta 1648: Saška, Bavarska in Palatinat. Kasneje: Saška, Bavarska, Palatinat in Hanover.}} || 89.333&amp;nbsp;km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; (13,1%) || 122.823&amp;nbsp;km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; (17,9%) || 123.153&amp;nbsp;km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; (17,9%) || 121.988&amp;nbsp;km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; (17,7%)
|-
| Drugi nemški vladarji || 302.146&amp;nbsp;km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; (44,0%) || 235.628&amp;nbsp;km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; (34,3%) || 226.278&amp;nbsp;km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; (32,9%) || 217.653&amp;nbsp;km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; (31,7%)
|-
| '''Skupaj''' || 687.338&amp;nbsp;km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; || 687.338&amp;nbsp;km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; || 687.338&amp;nbsp;km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; || 687.338&amp;nbsp;km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
|}

===Kralj Rimljanov===
[[Slika:Weltliche Schatzkammer Wien (189)2.JPG|thumb|Cesarska krona Svetega rimskega cesarstva iz druge polovice 10. stoletja, zdaj v Državni zakladnici na Dunaju]]

Bodoči cesar je moral biti najprej izvoljen za kralja Rimljanov (latinsko Rex Romanorum, nemško romaner König). Nemški kralj je bil voljen od 9. stoletja. Takrat so ga izbrali voditelji petih najpomembnejših plemen: [[Salijski Franki|Salijskih Frankov]] [[Lorena|Lorene]], [[Ripuarski Franki|Ripuarskih Frankov]] [[Frankovska|Frankovske]], [[Sasi|Sasov]], [[Bavarska|Bavarcev]] in [[Švabska|Švabov]]. V Svetem rimskem cesarstvu so kralja Rimljanov volili glavni vojvode in škofje cesarstva.

Cesarski prestol se je prenašal z volitvami, vendar so cesarji pogosto že med svojim vladanjem zagotovili, da so bili za njihovega naslednika izvoljeni njihovi sinovi, kar jim je omogočilo, da obdržijo krono v svoji družini. To se je spremenilo šele po koncu salijske dinastije v 12. stoletju.

Leta 1356 je cesar [[Karel IV. Luksemburški|Karel IV.]] izdal zlato bulo, ki je omejila število elektorjev na sedem: češkega kralja, renskega grofa palatina, saškega vojvodo, brandenburškega mejnega grofa in nadškofe Kölna, Mainza in Trierja. Med tridesetletno vojno je kot osmi elektor dobil volilno pravico bavarski vojvoda in kot deveti vojvoda Brunswick-Lüneburga (pogovorno Hannovra). [[Napoleonske vojne]] so povzročile prerazporeditev več volilnih enot, vendar ti novi elektorji pred razpadom cesarstva niso nikoli glasovali. Od kandidatov za cesarja se je pričakovalo, da bo elektorjem pred volitvami ponudil zemljiške koncesije ali denar, da bi zagotovil njihov glas.

Po izvolitvi je lahko rimski kralj teoretično zahteval naziv »cesar« šele potem, ko ga je okronal papež, kar je v mnogo primerih trajalo več let. Kralj je moral pred kronanjem pogosto najprej rešiti konflikte v uporniški severni Italiji ali pa se je prepiral s samim papežem. Poznejši cesarji so se popolnoma odrekli papeškemu kronanju in so se zadovoljili z naslovom »izvoljeni cesar«. Zadnji cesar, ki ga je okronal papež, je bil [[Karel V. Habsburški|Karel V.]] leta 1530.

Cesar je moral biti moški plemenite krvi. Noben zakon od njega ni zahteval, da bi bil katoličan, ker se je večina volilnih knezov držala te vere, pa za cesarja ni bil nikoli izvoljen noben protestant. O tem, ali in v kolikšni meri je moral biti Nemec, se še vedno razpravlja. V srednjem veku nekateri kralji in cesarji niso bili nemškega porekla, od [[Renesansa|renesanse]] pa je nemško poreklo veljalo za bistveno za kandidata za cesarski položaj.{{sfn|Hirschi|2005|pp=393–399}}

===Parlament (''Reichstag'')===
[[Slika:Balduineum Wahl Heinrich VII.jpg|thumb|Sedem volilnih knezov; ''[[Codex Balduini Trevirorum]]'', okoli 1340)]]
{{glavni|Reichstag (Sveto rimsko cesarstvo)}}

V parlamentu (''Reichstag'') so lahko sodelovali le cesarski stanovi, se pravi cesarski knezi, najvišji med njimi so bili volilni knezi, cesarski grofje, cesarski prelati in cesarska mesta. Med cesarske kneze in grofe so spadali tisti zemljiški gospodje, posvetni in cerkveni, ki so dobili zemljo v fevd neposredno od cesarja ali kralja. Med cesarske prelate so spadali vodje samostanov in kapitljev, ki so stali na cesarski zemlji. Enako je veljalo za cesarska mesta. Vsi našteti so plačevali dajatve in davke neposredno cesarju.{{efn|Pridevnik cesarski se navezuje na pojem Reichsunmittelbarkeit, neposrednost v podrejenosti cesarstvu (kralju, cesarju). Poleg naštetih so bili neposredno podrejeni tudi cesarsko viteštvo, cesarski vaščani in cesarski uradniki, ki niso imeli cesarskih fevdov in niso plačevali davkov od zemlje in zato tudi niso mogli sodelovati v Reichstagu.}}  

[[Slika:Kurien_des_reichstages_des_Hieiligen_R%C3%B6mischen_Reiches.jpg|thumb|Peter Trosche (bakrorez, 1675): ''Slavnostna otvoritev zasedanja Reichstaga''; na čelu sedi cesar ali njegov uradni zastopnik; za cesarjem je klop volilnih knezov oz. njihovih zastopnikov; na levi sedijo posvetni in na desni cerkveni cesarski stanovi; njihov sedežni red je bil pogosto sporen; zastopniki mest sedijo v ospredju slike; v sredi je prostor za pisarje]]

''Reichstag'' (latinsko: ''comitia imperii'', ''curia imperialis'') je bil od leta 1489 sestavljen iz treh kolegijev (kurij, svetov):

* '''Kolegij volilnih knezov'''&lt;ref name=&quot;VSL&quot;&gt;slovensko poimenovanje je povzeto po ''Velikem splošnem leksikonu.'' Ljubljana: DZS, 1998.&lt;/ref&gt; (''Kurfürstenkollegium'') je bil po pomembnosti razred zase; [[volilni knez]]i so bili ključna povezava med cesarjem in državo. S pravico, da volijo kralja, so bili visoko povzdignjeni nad vse ostale kneze. Imeli so velik politični vpliv. Lahko so se sestajali tudi samostojno. Vodja kolegija volilnih knezov, nadškof Mainza, je tudi predsedoval ''Reichstagu''.

* '''Svet cesarskih knezov'''&lt;ref name=&quot;VSL&quot;/&gt; (''Reichsfürstenrat'') je bil namenjen vsemu ostalemu cesarskemu plemstvu, ki je bilo zelo heterogeno. V toku zgodovine je prihajalo do svojih zemljišč na najrazličnejše načine. Njihovi statusi so bili zelo različni, posvetni in cerkveni. Nekatere posesti so bile velike, druge majhne. Vplivni državni knezi, posvetni in cerkveni, so imeli v svetu državnih knezov ''posamične'' (''virilne'') glasove, drugi so, kot člani podskupin (imenovanih tudi kolegiji, kurije, klopi), prispevali k ''skupinskim'' (''kurialnim'') glasovom. Leta 1653 so bile v svetu državnih knezov 4 ''klopi'' državnih grofov: ''wetterauška'', ''švabska'', ''frankovska'' in ''vestfalska''. Manjši katoliški prelati, opati, prošti in opatinje, vodje samostanov in kapitljev na državni zemlji, so bili združeni v ''švabskem'' in ''renskem'' kolegiju državnih prelatov. Svet državnih knezov sta izmenoma vodila salzburški nadškof in avstrijski nadvojvoda.

* '''Kolegij cesarskih mest'''&lt;ref name=&quot;VSL&quot;/&gt; (''Reichsstädtekollegium''); v njem so sodelovale delegacije mest, ki so stala na državnem ali družinskem imetju vladarja ali na cerkvenem ozemlju, dobljenem od kralja ali cesarja, in so monarhu plačevala dajatve. Vodenje kolegija državnih mest je prevzelo vsakokratno gostiteljsko mesto. Po rangu pomembnosti je bil ta kolegij precej niže od prvih dveh.

Pristojnosti ''Reichstaga'' niso bile povsem opredeljene, vsebovale pa so važne državne zadeve, kot so sklepanje pogodb, odmero davkov, spremembe temeljnih zakonov, odločitve o miru in vojni, verska in gospodarska vprašanja. Sklical ga je lahko le cesar, vendar je moral od volilne zaobljube [[Karel V. Habsburški|Karla V.]] leta 1519 pred pošiljanjem vabil prositi za soglasje knezov. Imel je pravico predložiti dnevni red, na dejansko obravnavane teme pa je imel le malo vpliva. Po skupnem začetku zasedanja so razprave potekale najprej v ločenih prostorih znotraj kolegijev, pri čemer je pri glasovanju obveljala večina glasov. Nato sta se na skupnem zasedanju najprej med seboj posvetovala in uskladila kolegij volilnih knezov in svet cersarskih knezov, šele potem je lahko povedal svoje mnenje tudi kolegij cesarskih mest. Njegova glasovalna pravica je bila večino časa sporna. Kolegij je v glavnem lahko le izrazil svoje mnenje, ki pa ga ni bilo treba upoštevati). Zaključke je objavil cesar v dekretu ''recessus imperii''.

Določbe [[Vestfalski mir|vestfalskega miru]] so prinesle spremembe tudi v ''Reichstag''. Ustanovljena sta bila dva nova odbora za verska vprašanja, ''corpus evangelicorum'' in ''corpus catholicorum'', ki sta o verskih vprašanjih razpravljala ločeno in je bil sprejemljiv le njun konsenz. Konsenz je bil vse bolj zaželen tudi pri političnih temah. Ker je proces odločanja postajal vse težji, so se vse pogosteje posluževali strokovnih odborov. S časom se je oblikoval sloj strokovnjakov in politikov, specialistov za posamezne teme.

Od leta 1663, odkar se je stalno sestajal v [[Regensburg]]u, je ''Reichstag'' postajal vse bolj zbor zastopnikov nosilcev glasov. Cesar in cesarski stanovi so se ga vse manj udeleževali, zato ob koncu zasedanja ni bilo mogoče izdati formalnih zaključkov. Potem, ko so se nosilci glasov z zaključki seznanili, jih je uradno zadolženi cesarjev zastopnik ratificiral in izdal kot cesarski komisijski dekret.

=== Vrhovni sodišči cesarstva ===
[[Slika:Institutionen_HRR.png|thumb|''Institucije cesarstva'']]

Cesarstvo je imelo dve sodišči, ki sta lahko presojali na najvišji ravni: Cesarsko komorno sodišče (''Reichskammergericht''), ki je bilo pod nadzorom cesarskih stanov in je delovalo po pravilih ''Reichstaga'', in Cesarski dvorni svet (''Reichshofrat'').

==== Cesarsko komorno sodišče ====
{{glavni|Reichskammergericht}}
Cesarsko komorno sodišče&lt;ref name=&quot;VSL&quot;/&gt; je bilo ustanovljeno leta 1495 na zasedanju ''reichstaga'' v Wormsu, istočasno z razglasitvijo večnega deželnega miru. Delno je prevzelo vlogo nekdanjega ''Kraljevega dvornega sodišča.''&lt;ref name=&quot;VSL&quot;/&gt; Cesarski stanovi so s tem vsaj delno odvzeli cesarju vlogo vrhovnega sodnika v državi.

Sodišče je imelo sedež najprej v [[Frankfurt ob Majni|Frankfurtu ob Majni]], potem v nekaj drugih cesarskih mestih. Od leta 1526 je stalno delovalo v [[Speyer]]ju, po njegovem razrušenju v palatinski nasledstveni vojni pa od 1689 do 1806 v [[Wetzlar]]ju. Med tem je za svoje delovanje nekajkrat prejelo nove osnove (1495, 1521, 1548, 1555, nazadnje 1654). Nekaj časa je bilo financirano iz ''splošnega pfeniga'', kasneje pa iz matrikularnih dodatkov na osnovi ''wormške matrike'' iz leta 1521.

 {{multiple image
 | align = left
 | total_width = 400
 | image1 = Audienz Reichskammergericht.jpg
 | caption1 = ''Reichskammergericht'' okoli leta 1750
 | image2 = Reichshofrat.jpg
 | caption2 = ''Reichshofrat'' okoli leta 1700
}}

Število prvotnih 16 članov sodišča se je s časom povečevalo. Po [[Vestfalski mir|Vestfalskem miru]] jih je bilo 50. Več kot polovico članov so imenovala državna okrožja. Sodišče je vodil od cesarja imenovani predstavnik visokega plemstva. Razprave so vodili dva do štirje predsedniki. Zadnjo besedo je imel ''Reichstag''. 

Sodišče je bilo pristojno za kršitve deželnega miru, nespoštovanje izobčenja iz države, civilne tožbe proti neposredno podložnim cesarju, posestnim sporom med njimi in davčne zadeve. Bilo je najvišja pritožna instanca za vse sodbe v okrožju brez možnosti pritožbe. Omogočalo je pritožbe podložnikov proti zemljiškim gospodom. Okornost zaradi pisno vodenih procesov in pogosta nepopolna zasedenost zaradi nerednega financiranja je od 17. stoletja naprej zmanjševala njegov pomen na račun ''Državnega sveta''.

====Cesarski dvorni svet  ====
{{glavni|Reichshofrat}}
Cesarski dvorni svet&lt;ref name=&quot;VSL&quot;/&gt; je bilo drugo od dveh vrhovnih sodišč v Svetem rimskem cesarstvu. Bilo je pod popolnim nadzorom cesarja. Cesarju je služilo tudi kot politični posvetovalno organ in za izvrševanje njegove sodne moči. Edino je bilo pristojno za zadeve državnih fevdov, kriminalne zadeve cesarju neposredno podrejenih in za spore v zadevah, ki so se tikale cesarjevih rezerviranih pravic in privilegijev.

Sodišče je delovalo v letih 1418–1806. Člane sodišča je imenoval cesar. Vodil jih je sprva cesar ali ''Reichshofmarschall'', po letu 1559 pa predsednik sodišča. Cesarski stanovi niso imeli na to sodišče nobenega vpliva. Od ''Cesarskega komornega sodišča'' se je razlikovalo v tem, da se mu ni bilo treba strogo držati pravnega reda in je od njega tudi večkrat odstopalo, zato je delovalo manj birokratsko. Za razčiščevanje dogodkov na terenu se je večkrat posluževalo komisij, sestavljenih iz krajevnih državnih stanov. Še v 18. stoletju je bilo sestavljeno izključno iz katoličanov, kar je bil pogost očitek protestantov.

=== Cesarska okrožja===
[[Slika:Map of the Imperial Circles (1512)-de.png|thumb|Delitev cesarstva na okrožja od leta 1512: ozemlja zunaj okrožij so neobarvana.]]

Kot del cesarskih reform je bilo leta 1500 ustanovljenih šest cesarskih okrožij; Bavarsko, Frankovsko, Švabsko, Zgornjerensko, Spodnjerensko-vestfalsko in Saško okrožje. Ko so bile leta 1512 v reforme vključene tudi avstrijske dedne dežele in volilne kneževine, so bila ustanovljena še štiri okrožja: Okrožje renskih kneževin [[Köln]], [[Mainz]] in [[Trier]], Renskega palatinata (Kurrheinischer Reichskreis) ter Burgundsko in Avstrijsko okrožje. Saško okrožje je bilo razdeljeno v Zgornjesaško in Spodnjesaško okrožje. Zunaj okrožij so ostale [[Češka]], [[Moravska]], [[Šlezija]], [[Lužica]] in [[Prusija]] in nekatera manjša ozemlja kot so cesarske vasi in gospostva cesarskih vitezov ter posesti v [[Italija|Italiji]] in [[Švica|Švicarska konfederacija]].

Naloge okrožij so bile varovanje miru v smislu leta 1495 sprejetega zakona o večnem deželnem miru, razglašanje in izvajanje državnih zakonov, pobiranje državnih davkov in prispevkov za Cesarsko komorno sodišče, izvrševanje razsodb tega sodišča, zlasti po leta 1555. ko so postala okrožja neodvisna od cesarja, in nadzor nad kovanjem denarja. V primeru vojne je bilo vsako okrožje dolžno zbrati določen kontingent vojakov, kar je bila naloga glavnega okrožnega poveljnika (Kreisoberst). Okrožni stanovi so imeli svoj zbor (''Kreistag'') in enega ali več direktorjev, ki so usklajevali zadeve okrožja. V ''Kreistagu'' ni bilo volilnih knezov.

=== Vojska===
Sveto rimsko cesarstvo nikdar ni imelo moderne, dobro organizirane vojske.

Vojska Svetega rimskega cesarstva (''Reichsarmee'', ''Reichsheer'' ali  ''Reichsarmatur'') je bila ustanovljana leta 1422. Razpuščena je bila v [[Napoleonske vojne|napoleonskih vojnah]] še pred razpadom cesarstva. Vojske Svetega rimskega cesarstva se ne sme zamenjavati s Cesarsko vojsko (''Kaiserliche Armee'') samega cesarja.

Vojska ni bila stalna in stalno pripravljena na spopad s sovražnikom. Ko je obstajala nevarnost, so jo za določeno akcijo (''Reichsheerfahrt'') zbrali iz vseh delov cesarstva.{{sfn|Corvisier|Childs|1994|p=306}} Podrejena je bila generaliteti ''Reichstaga'' in se bojevala skupaj s cesarsko vojsko. V praksi so te vojaške enote pogosto čutile večjo pripadnost svojim deželam kot cesarju in cesarstvu. Vojska je kasneje vse bolj služila interesom Habsburžanov. Takšna, dokaj razdrobljena vojska, se je lahko bojevala proti Turkom, proti Prusom in Francozom pa ni bila uspešna.

=== Upravna središča===
[[Slika:Vienna Austria Metropolis - Buda, vulgo Ofen, prima &amp; regia Ungaria regni civitas.jpg|thumb|upright=1.35|Georg Braun in Frans Hogenberg: Dunaj okoli leta 1580 ]]

V prvi polovici zgodovine Svetega rimskega cesarstva je vladal potujoč dvor. Kralji in cesarji so potovali med številnimi cesarskimi palačami (''Kaiserpfalzes''), tam bivali nekaj tednov ali mesecev in urejali lokalne pravne in upravne zadeve. Večina vladarjev je imela eno ali več bolj priljubljenih dvornih mest, kjer so preživeli večino svojega časa in pospeševali lokalni razvoj. [[Karel Veliki]] je imel od leta 794 [[Aachen]], [[Oton I. Veliki|Oton I.]] od leta 955 [[Magdeburg]],&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Tullner |first1=Mathias |title=Geschichte des Landes Sachsen-Anhalt |date=9. marec 2013 |publisher=Springer-Verlag |isbn=978-3-322-97346-7 |page=27 |url=https://books.google.com/books?id=cmPPBgAAQBAJ&amp;pg=PA27 |access-date=6. februarja 2022 |language=de}}&lt;/ref&gt; [[Friderik II. Hohenstaufen|Friderik II.]] [[Palermo]] (1220–1254), [[Wittelsbachi]] [[München]] (1328–1347 in 1744–1745), [[Habsburžani]] pa [[Praga|Prago]] (1355–1437 in 1576–1611) in [[Dunaj]] (1438–1576, 1611–1740 in 1745–1806).{{sfn|Cantor|1993|pp=212–215}}&lt;ref name=Thelocalgermancapitals /&gt;

Ta praksa se je sčasoma končala v 16. stoletju, ko so si cesarji Habsburške dinastije za svoji stalni rezidenci izbrali Dunaj in Prago, Wittelsbachi pa München. ''»Pravi dom«'' [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijana I.]] je bilo še vedno ''»streme in prenočevanje v sedlu«'', čeprav je bil njegovo najpomembnejše oporišče verjetno [[Innsbruck]]. Nomadski cesar je bil tudi [[Karel V. Habsburški|Karel V.]]{{sfn|Pavlac|Lott|2019|p=27}}&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Benecke |first1=Gerhard |title=Maximilian I (1459–1519): An Analytical Biography |date=26. junij 2019 |publisher=Routledge |isbn=978-1-000-00840-1 |page=25 |url=https://books.google.com/books?id=kEyfDwAAQBAJ&amp;pg=PP25 |access-date=5. februarja 2022 |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Grant |first1=Neil |title=Charles V, Holy Roman Emperor |date=1970 |publisher=F. Watts |isbn=978-0-531-00937-6 |page=74 |url=https://books.google.com/books?id=orOgAAAAMAAJ |access-date=5. februarja 2022 |language=en}}&lt;/ref&gt; Dunaj je postal cesarska prestolnica v 50. letih 15. stoletja pod [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinandom I.]] (vladal 1556–1564). Razen obdobja pod [[Rudolf II. Habsburški|Rudolfom II.]] (vladal 1570–1612), ki se je preselil v Prago, je pod njegovimi nasledniki primat ohranil Dunaj.{{sfn|Pavlac|Lott|2019|p=27}}&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Patrouch |first1=Joseph F. |title=Queen's Apprentice: Archduchess Elizabeth, Empress María, the Habsburgs, and the Holy Roman Empire, 1554–1569 |date=2010 |publisher=BRILL |isbn=978-90-04-18030-7 |page=11 |url=https://books.google.com/books?id=4j5EoSdYyccC&amp;pg=PA11 |access-date=5. februarja 2022 |language=en}}&lt;/ref&gt; Pred tem so nekatera mesta služila le kot individualna rezidenca določenega vladarja. Številna mesta so imela status krajev, kjer so cesarski stanovi sklicevali svoje zbore.{{sfn|Gagliardo|1980|pp=22–23}}{{sfn|Brockmann|2006|p=15}}

Rezidence Cesarskega državnega zbora (''Reichstag'') je bila v zelo različnih mestih: [[Paderborn]], Bad Lippspringe, [[Ingenheim|Ingelheim am Rhein]], Diedenhofen (zdaj [[Thionville]]), [[Aachen]], [[Worms]], Forchheim, Trebur, Fritzlar, [[Ravena]], [[Quedlinburg]], [[Dortmund]], [[Verona]], Minden, [[Mainz]], [[Frankfurt ob Majni]], Merseburg, [[Goslar]], Würzburg, [[Bamberg]], [[Schwäbisch Hall]], [[Augsburg]], [[Nürnberg]], Quierzy-sur-Oise, [[Speyer]], Gelnhausen, [[Erfurt]], Eger (zdaj Cheb), [[Esslingen am Neckar|Esslingen]], [[Lindau]], [[Freiburg im Breisgau|Freiburg]], [[Köln]], [[Konstanca, Nemčija|Konstanca]] in [[Trier]]. Zatem se je za stalno preselil v [[Regensburg]].{{sfn|Schindling|1986|p=64}}

Do 15. stoletja je izvoljenega cesarja kronal in mazilil papež v [[Rim]]u, z nekaj izjemami v [[Ravena|Ravenni]], [[Bologna|Bologni]] in [[Reims]]u. Od leta 1508 (cesar Maksimilijan I.) so potekale cesarske volitve v Frankfurtu ob Majni, Augsburgu, Rhensu, Kölnu ali Regensburgu.{{sfn|Erbe|2000|pp=19–30}}{{sfn|Angermeier|1984|pp=}}

''Reichshofrat'' je bil ustanovljen decembra 1497 na Dunaju.{{sfn|Hochedlinger|Mata|Winkelbauer|2019|p=}}

''Reichskammergericht'', ustanovljen leta 1495, je imel residence v Wormsu, Augsburgu, Nürnbergu, Regensburgu, Speyerju, potem pa se je za stalno preselil v  Wetzlar.{{sfn|Barker|1911|p=341}}

===Odnosi s tujino===
[[Habsburžani|Habsburška]] kraljeva družina je imela svoje diplomate, ki so zastopali predvsem njene interese. Enako so se od okoli leta 1648 obnašale tudi večje kneževine v Svetem rimskem cesarstvu. Cesarstvo samo ni imelo svojega ministrstva za zunanje zadeve, zato cesarski parlament ni imel nadzora nad diplomati, razen občasnih kritik.{{sfn|Wilson|1999|p=70}}

Ko je sedež parlamenta postal [[Regensburg]], sta imela tam svoje diplomatske predstavnike [[Francija]] in [[Nizozemska]] in v poznem  18. stoletju [[Rusija]].{{sfn|Wilson|1999|p=70}} [[Danska]], [[Velika Britanija]] in [[Švedska]] so imele v Nemčiji svoje zemljiške posesti in bile preko njih zastopane v samem parlamentu.{{sfn|Wilson|1999|p=69}} Regensburg je kljub temu postal kraj, kjer so se srečevali odposlanci, saj je bilo tam mogoče doseči predstavnike Cesarskega zbora.{{sfn|Härter|2011|pp=122–123, 132}}

== Demografija==
===Poseljenost===
Podatki o prebivalstvu Svetega rimskega cesarstva so zelo nejasni in zelo različni. Cesarstvo Karla Velikega je morda štelo kakšnih 20 milijonov prebivalcev.{{sfn|Fried|2016|p=56}} Kasnejše politično zelo razdrobljeno cesarstvo ni imelo nobene osrednje agencije, ki bi lahko zbrala takšne podatke. Glede na demografsko katastrofo, ki jo je pomenila [[tridesetletna vojna]], se domneva, da je bilo števiilo prebivalcev v zgodnjem 17. stoletju podobno tistemu v zgodnjem 18. stoletju. Po eni od ocen število prebivalcev do leta 1750 ni preseglo ravni iz leta 1618, ko se je začela vojna.{{sfn|Parker|2008|p=1058}} 

V začetku 17. stoletja so imeli volilni knezi pod svojo oblastjo naslednje število cesarskih podložnikov:{{sfn|Wilson|2009|pp=18–23}}
* Habsburška monarhija: 5.350.000, vključno s 3 milijoni v Deželah češke krone&lt;ref name=&quot;Wilson, p. 788&quot;&gt;Wilson, str. 788&lt;/ref&gt;
* Saški elektorat: 1.200.000
* Vojvodina Bavarska, kasneje Bavarski elektorat: 800.000
* Elektorski palatinat: 600.000
* Brandenburški elektorat: 350.000
* elektorati Mainz, Trier in Köln skupaj: 300.000–400.000{{sfn|Wilson|2009|p=17}}

Španski Habsburžani niso bili elektorji, vendar so imeli drugo največje število podložnikov v cesarstvu za avstrijskimi Habsburžani. V Borgundskem okrožju in Milanski vojvodini so imeli v zgodnjem 17. stoletju več kot 3 milijone podložnikov.{{Efn|V Milanski vojvodini je bilo 1,35 milijona prebivalcev.{{sfn|Smith|1920|p=19}}}}{{Efn|Na ozemlju sodobne Belgije in Nizozemske je bilo okoli leta 1600 1,6 oziroma 1,5 milijona prebivalcev.{{sfn| Avakov |2015|}}}}

Peter Wilson ocenjuje, da je imelo cesarstvo leta 1700 25 milijonov prebivalcev, od tega 5 milijovov v cesarski Italiji. Do leta 1800 se je število prebivalcev povečalo na  29 milijonov (brez Italije). Avstrija in Prusija izven cesarstva sta imeli 12,6 milijona prebivalcev.{{sfn|Wilson|2016|p=496}}
* 65 cerkvenih držav s 14 odstotki celotne površine je imelo 12 odstotkov prebivalcev,
* 45 dinastičnih kneževin je imelo 80 odstotkov ozemlja in 80 odstotkov prebivalcev,
* 60 dinastičnih grofij in gospostev s 3 odstotki ozemlja je imelo 3,5 odstotke prebivalcev,
* 60 cesarskih mest z 1 odstotkom ozemlja je imeli 3,5 odstotke prebivalcev,
* ozemlja več sto cesarskih vitezov so merila 2 odstotka ozemlja cesarstva in imela 1 odstotek prebivalcev.

Nemški demografski zgodovinarji so tradicionalno ocenjevali število prebivalcev Svetega rimskega cesarstva na osnovi populacije znotraj meja Nemčije leta 1871 ali 1914. Novejše ocene uporabljajo manj zastarela merila, vendar še vedno ostajajo ugibanja. Ena od ocen, ki temelji na mejah Nemčije leta 1870, daje približno 15–17 milijonov prebivalcev okoli leta 1600. Do okoli leta 1650 se je šetvilo prebivalcev zaradi tridesetletne vojne zmanjšalo na 10–13 milijonov. Drugi zgodovinarji, ki ocenjujejo število prebivalcev zgodnjega modernega cesarstva, računajo, da se je število prebivalcev do leta 1650 zmanjšalo z 20 milijonov na približno 16–17 milijonov.{{sfn|Whaley|2012a|p=633}}

Verodostojna ocena za leto 1800 kaže, da je imelo cesarstvo 27–28 milijonov prebivalcev, vendar je do takrat že izgubilo Nizozemsko, Italijo in levi breg Rena. Posamezne regije so imele naslednje število prebivalcev:{{sfn|Whaley|2012b|p=351}}

* Avstrija, vključno s Šlezijo, Češko in Moravsko: 9 milijonov,
* Prusija: 4 milijone,
* Ostalo cesarstvo: 14–15 milijonov.

Obstajajo tudi številne ocene števila prebivalcev italijanskih držav, ki so bile formalno del cesarstva:

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Prebivalstvo držav cesarske Italije v zgodnjem 17. stoletju{{sfn|Smith|1920|p= 19}}
|-
! Država !! Prebivalstvo
|-
| [[Milanska vojvodina]] (španska) || 1.350.000
|-
| [[Piemont]]-[[Savoja]] || 1.200.000{{Efn|Številko 800.000 navaja Smith za »Savojo v Italiji«, vendar brez pojasnila, ali se to nanaša na celotno savojsko državo ali le na njeni italijanski ozemlji Piemont in dolina Aoste, torej izključuje ožjo Savojo in grofijo Nica. Hanlon{{sfn|Hanlon|2014|p=87}} trdi, da je imel Piemont v zgodnjem 17. stoletju 700.000 prebivalcev in Savoja 400.000, ne navaja pa številk za Aaosto in Nico, kar kaže, da je Smith uporabljal naziv »italijanska Savoja«  za Piemont in Aosto.}}
|-
| [[Genovska republika]] || 650.000
|-
| [[Toskana|Velika vojvodina Toskana]] || 649.000
|-
| Vojvodina Parma-Piacenza || 250.000
|-
| Vojvodina Modena-Reggio || 250.000
|-
| Grofija Gorica in Gradišče (avstrijska) || 130.000&lt;ref name=&quot;Wilson, p. 788&quot;/&gt; 
|-
| Republika Lucca || 110.000
|-
| '''Skupaj''' || okoli  4.600.000
|}

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Prebivalstvo držav cesarske Italije v poznem 18. stoletju{{sfn | de Las Cases | 1824 | p=197}}
|-
! Država  !! Prebivalstvo 
|-
| Piemont-Savoja || 2.400.000{{Efn|Brez 500.000 prebivalcev Sardinije, ki ni bila del cesarstva}}
|-
| Milanska vojvodina (avstrijska) || 1.100.000{{Efn|V viru omenjena kot »Avstrijska Lombardija«. Velik del bivše vojvodine je bil pred tem v 18. stoletju priključen k Beneški republiki.}} 
|-
| Velika vojvodina Toskana || 1.000.000
|-
| Genovska republika || 500.000
|-
| Vojvodina Parma-Piacenza || 500.000
|-
| Vojvodina Modena-Reggio || 350.000
|-
| Republika Lucca || 100.000
|-
| '''Skupaj''' || okoli 6.000.000
|}

===Največja mesta===
* '''1050:''' [[Regensburg]] (40.000 prebivalcev), [[Rim]] (35.000), [[Mainz]] (30.000), [[Speyer]] (25000), [[Köln]] (21.000), [[Trier]] (20.000), [[Worms]] (20.000), [[Lyon]] (20.000), [[Verona]] (20.000), [[Firence]] (15.000)&lt;ref&gt; Puga, Diego; Trefler, Daniel. [https://web.archive.org/web/20150903230511/http://isites.harvard.edu/fs/docs/icb.topic599385.files/venice_seminar_MIT_R1a.pdf ''International trade and institutional change: A death in Venice''] (PDF). Venice Seminar MIT. Arhivirano iz izvirnika (PDF) 3. septembra 2015.&lt;/ref&gt;
* '''1300–1350:''' [[Praga]] (77.000), [[Köln]] (54.000), [[Aachen]] (21.000), [[Magdeburg]] (20.000), [[Nürnberg]] (20.000), [[Dunaj]] (20.000), [[Gdansk|Danzig]] (zdaj [[Gdansk]], 20.000), [[Strasbourg|Straßburg]] (zdaj [[Strasbourg]], 20.000), [[Lübeck]] (15.000), [[Regensburg]] (11.000){{sfn|Tellier|2009|p=290}}{{sfn|Claus|1997|pp=}}{{sfn|Kurian|2010|p=587}}{{sfn|Legauy|1995|p=104}}
* ''''''1500''':''' [[Praga]] (70.000), [[Köln ]] (45.000), [[Nürnberg]] (38.000), [[Augsburg]] (30.000), Danzig (zdaj Gdansk, 30.000), [[Lübeck]] (25.000), . [[Vroclav|Breslau]] (zdaj Vroclav, 25.000), [[Regensburg]] (22.000), [[Dunaj]] (20.000), [[Strasbourg|Straßburg]] (Strasbourg, 20.000), [[Magdeburg]] (18.000), [[Ulm]] (16.000), [[Hamburg]] (15.000){{sfn|Flood|2011|p=118}}
* '''1600''': [[Milano]] (130.000),{{sfn|Cipolla|1981|p=}} [[Praga]] (100.000), [[Dunaj]] (50.000), [[Augsburg]] (45.000), [[Köln]]  (40.000), [[Nürnberg]] (40.000), [[Hamburg]] (40.000), [[Magdeburg]] (40.000), [[Vroclav|Breslau]] (zdaj Vroclav, 40.000, [[Strasbourg|Straßburg]] (zdaj Strasbourg, 25.000), [[Lübeck]]  (23.000), [[Ulm]] (21.000), [[Regensburg]] (20.000), [[Frankfurt ob Majni]] (20.000), [[München]] (20.000){{sfn|Flood|2011|p=118}}

===Verstva===
[[Slika:Druck Augsburger Reichsfrieden.jpg|thumb|Naslovnica [[Augsburški verski mir|Augsburškega verskega miru]], ki je pomenil pravno osnovo za soobstoječi verski izpovedi (katolištvo in luteranstvo) v nemško govorečih državah Svetega rimskega cesarstva]]

[[Katolištvo]] je bilo do leta 1555 edina uradna vera cesarstva. Cesar Svetega rimskega cesarstva je bil vedno katolik.

[[Luteranstvo]] je bilo uradno priznano z [[Augsburški verski mir|Augsburškim verskim mirom]] leta 1555, [[kalvinizem]] pa z [[Vestfalski mir|Vestfalskim mirom]] leta 1648. Luteranstvo in kalvinizem sta bili edini uradno priznani protestantski denominaciji, medtem ko so bile različne druge protestantske veroizpovedi, kot so anabaptizem, arminijanstvo itd., nezakonite. Anabaptizem se je pojavil v različnih veroizpovedih, vključno z menoniti, švarcenavskimi brati, huteriti, [[amiši]] in številnimi drugimi.

Po sklenitvi Augsburškega verskega miru je bila uradna vera ozemlja določena po načelu ''[[cuius regio, eius religio]]'', po katerem je vera vladarja določala vero njegovih podložnikov. Vestfalski mir je to načelo razveljavil z določbo, da mora biti uradna vera ozemlja vera 1. januarja 1624, ki je veljalo za »normalno leto«. Odtlej spreobrnitev vladarja v drugo vero ni pomenila spreobrnitve njegovih podložnikov.{{sfn|Whaley|2012a|pp=624–625}}

Vsi protestantski podložniki katoliškega vladarja in obratno so imeli zagotovljene pravice, ki so jih uživali na ta dan. Medtem ko so pripadniki uradne vere določenega ozemlja uživali pravico do javnega bogoslužja, je bilo drugim dovoljeno samo zasebno bogoslužje v kapelah brez zvonikov in zvonov. Teoretično nihče ni smel biti diskriminiran ali izključen iz trgovine, obrti ali javnega pokopa na podlagi vere. Prvič je bila bolj ali manj postavljena trajna delitev med krščanskimi cerkvami cesarstva.{{sfn|Whaley|2012a|pp=624–625}}

V cesarstvu sta obstalali tudi [[Judovstvo|judovska]] in [[islam]]ska verska manjšina.

==Opombe==
{{seznam opomb|refs=

{{efn|name=Regensburg|Regensburg, seat of the 'Eternal Diet' after 1663, came to be viewed as the unofficial capital of the Empire by several European powers with a stake in the Empire – France, England, the Netherlands, Russia, Sweden, Denmark – and they kept more or less permanent envoys there because it was the only place in the Empire where the delegates of all the major and mid-size German states congregated and could be reached for lobbying, etc. The Habsburg emperors themselves used Regensburg in the same way. {{harv|Härter|2011|pp=122–123, 132}}}}
}}

==Sklici==
{{sklici|refs=

&lt;ref name=Gascoigne&gt;{{navedi splet|first=Bamber|last= Gascoigne|url=http://www.historyworld.net/wrldhis/plaintexthistories.asp?historyid=aa35|title=History of the Holy Roman Empire|website=HistoryWorld}}&lt;/ref&gt;

&lt;ref name=EB.HRE&gt;{{navedi splet|url=https://www.britannica.com/EBchecked/topic/269851/Holy-Roman-Empire |title=Holy Roman Empire|website= Encyclopædia Britannica Online|access-date= 15. februarja 2014}}&lt;/ref&gt;

&lt;ref name=EB.Italy&gt;{{navedi splet|title=Italy in the 14th and 15th centuries|url=https://www.britannica.com/place/Italy/Italy-in-the-14th-and-15th-centuries|access-date=18. decembra 2020|website=Encyclopædia Britannica Online}}&lt;/ref&gt;

&lt;ref name=EB.Silesia&gt;{{Cite EB1911|wstitle=Silesia|volume=25}}&lt;/ref&gt;

&lt;ref name=EB.Pippin&gt;{{navedi splet|url=https://www.britannica.com/place/France|title=France: History, Map, Flag, Capital, &amp; Facts|website = Encyclopædia Britannica Online}}&lt;/ref&gt;

&lt;ref name=Thelocalgermancapitals&gt;{{navedi splet|url=https://www.thelocal.de/20160818/seven-german-cities-you-never-knew-were-once-capitals|title=Seven German cities you never knew were once capitals|website=[[The Local]]|date=18 August 2016|access-date=20 June 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190620060523/https://www.thelocal.de/20160818/seven-german-cities-you-never-knew-were-once-capitals|archive-date=20 June 2019|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

}}

== Viri ==

* (1972) Meyers Enzyklopädisches Lexikon in 25 Bänden. Mannheim, Wien, Zürich: Bibliographisches Institut.
* Klaus Herbers, Helmut Neuhaus: ''Sveto Rimsko Cesarstvo – Prizorišča tisočletne zgodovine (843–1806).'' Böhlau, Köln u.a. 2005, ISBN 3-412-23405-2; Klaus Herbers, Helmut Neuhaus: ''Das Heilige Römische Reich. Ein Überblick.'' Böhlau, Köln 2010, ISBN 978-3-8252-3298-6 (leicht modifizierte und weniger bebilderte Studienausgabe).
* Wilhelm Brauneder, Lothar Höbelt (Hrsg.): ''Sacrum Imperium. Das Reich und Österreich 996–1806.'' Amalthea, Wien 1996, ISBN 3-85002-390-7.
* Razstava ''Heiliges Römisches Reich Deutscher Nation 962–1806.'' 29. Ausstellung des Europarates in Kulturhistorisches Museum Magdeburg und Deutsches Historisches Museum Berlin 2006, 
** Razstava, prvi del: ''Od Ota Velikega do konca Srednjega veka.'' In Magdeburg 2006. Katalog in 2 Bänden von Matthias Puhle, Claus-Peter Hasse (Hrsg.): Band 1: ''Katalog''. Band 2: ''Essays.'' Sandstein Verlag Dresden 2006, ISBN 3-937602-68-2. (Gesamtausgabe). Katalog und Essayband im Schuber, ISBN 3-937602-59-3 (Katalog – Museumsausgabe).
** Razstava, drugi del: ''Stari cesarstvo in nove države 1495–1806.'' Dresden 2006, Katalog hrsg. von Hans Ottomeyer u.&amp;nbsp;a. Band I: Katalog, Band II: Essayband, ISBN 978-3-937602-67-7.
* Werner Paravicini, Jörg Wettlaufer, Jan Hirschbiegel (Hrsg.): ''Residenzenforschung. Höfe und Residenzen im spätmittelalterlichen Reich. Grafen und Herren''. Thorbecke, Ostfildern 2012, ISBN 978-3-7995-4525-9.

{{refbegin|30em|indent=yes}}
*{{navedi knjigo|first=Heinz|last=Angermeier|title=Die Reichsreform 1410–1555: die Staatsproblematik in Deutschland zwischen Mittelalter und Gegenwart|url=https://books.google.com/books?id=YaIfAAAAMAAJ|year=1984|publisher=C.H. Beck|isbn=978-3-406-30278-7|language=de}}
*{{navedi knjigo |last=Arnold |first=Benjamin |editor1-last=Luscombe |editor1-first=David  |editor2-last=Riley-Smith |editor2-first=Jonathan |title=The New Cambridge Medieval History, Volume 4: C.1024-c.1198, Part 2 |isbn=9780521414111 |year=1995 |volume=4 |chapter=14 The Western Empire 1125-1197 |doi=10.1017/CHOL9780521414111.016 }}
*{{navedi knjigo|last=Avakov|first= Alexander V. |date= 2015|title=Two Thousand Years of Economic Statistics|volume= 1|location=New York|publisher=Algora}} 
*{{cite EB1911 |last=Barker |first=Ernest |wstitle=Imperial Chamber |volume=14 |pages=341–342}}
*{{navedi knjigo|last=Barraclough|first=Geoffrey|title=The Origins of Modern Germany|url=https://archive.org/details/originsofmoderng0000barr_g0c1|year=1984|publisher=W. W. Norton &amp; Co. Inc|location=New York|isbn=978-0-393-30153-3}}
*{{navedi knjigo |last=Benecke |first=G. |title=Society and Politics in Germany, 1500–1750 |url=https://archive.org/details/isbn_9780710078421 |publisher=Routledge &amp; Kegan Paul |date=1974 }}
*{{navedi knjigo |last1=Berenger |first1=Jean |last2=Simpson |first2=C.A. |title=A History of the Habsburg Empire 1273–1700 |date=2014 |publisher=Routledge |isbn=9781317895701 |pages=120, 121 |url=https://books.google.com/books?id=rWQSBAAAQBAJ&amp;pg=PA121 |access-date=5 October 2021 |archive-date=5 October 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211005091522/https://books.google.com/books?id=rWQSBAAAQBAJ&amp;pg=PA121 |url-status=live }}
*{{navedi knjigo |last1=Brady |first1=Thomas A. Jr. |title=German Histories in the Age of Reformations, 1400–1650 |date=2009 |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-1-139-48115-1 |pages=104–106, 116 |url=https://books.google.com/books?id=5OcgAwAAQBAJ&amp;pg=PA105 |access-date=5 February 2022 |language=en }}
*{{navedi knjigo|last=Breverton|first=Terry|author-link=Terry Breverton|title=Everything You Ever Wanted to Know About the Tudors but Were Afraid to Ask|publisher=[[Amberley Publishing]]|year=2014|isbn=9781445638454|url=https://books.google.com/books?id=bQ4yAQAAIAAJ&amp;pg=PP36}}
*{{navedi knjigo |last=Brockmann |first=Stephen |title=Nuremberg: The imaginary capital |year=2006 |publisher=Camden House |place=Rochester, NY |url=https://books.google.com/books?id=QnBVEg8t4TcC&amp;pg=PA15 |isbn=978-1-57113-345-8 }}
* {{navedi knjigo|last=Bryce|first=James|author-link=James Bryce, 1st Viscount Bryce|title=The Holy Roman Empire|date=1899|url=https://books.google.com/books?id=O8cQAAAAYAAJ|publisher=Macmillan}}
*{{navedi knjigo |last=Cantor |first=Norman F. |author-link=Norman Cantor |year=1993 |title=The Civilization of the Middle Ages |url=https://archive.org/details/civilizationofmi00cant |publisher=Harper Perennial |isbn=978-0-06-092553-6 }}
*{{navedi knjigo|last=Cipolla|first=Carlo M.|title=Fighting the Plague in Seventeenth Century Italy|url=https://archive.org/details/unset0000unse_b1w7|location=Madison|publisher=University of Wisconsin Press|date=1981}}
*{{Cite thesis|last =Claus|first =Edda|type=M.Sc|title=The Rebirth of a Communications Network: Europe at the Time of the Carolingians|date = 1997|hdl =1866/803}}
*{{navedi knjigo |last1=Collins |first1=Paul |url=https://books.google.com/books?id=ZtYiBQAAQBAJ&amp;pg=PA131 |title=The Birth of the West: Rome, Germany, France, and the Creation of Europe in the Tenth Century |isbn=9781610393683 |date=2014 }}{{Slepa povezava|date=februar 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
*{{navedi knjigo |last=Curtis |first=Benjamin |title=The Habsburgs: The History of a Dynasty |publisher=[[Bloomsbury Publishing|Bloomsbury]] |year=2013 |page=36}}
*{{navedi knjigo |last1=Corvisier|first1=André|first2= John |last2=Childs|title='A dictionary of military history and the art of war|date=1994|publisher=}}
*{{navedi knjigo |last=Davies|first=Norman|title= A History of Europe |location=Oxford|date= 1996}}
* {{navedi knjigo | last=de Las Cases | first=E.A.D. | title=Journal of the Private Life and Conversations of the Emperor Napoleon at Saint Helena | publisher=H. Colburn | issue=v. 3 | year=1824 | url=https://books.google.com/books?id=qHE_AQAAMAAJ&amp;pg=RA1-PA201 }}
* {{navedi knjigo|last=Duffy|first=Eamon|author-link=Eamon Duffy|date=1997|title=Saints &amp; Sinners: A History of the Popes|url=https://archive.org/details/saintssinnershis00duff_0|publisher=Yale University Press}}
*{{navedi knjigo|last1=Ehlers|first1=Caspar|last2=Flachenecker|first2=Helmut|last3=Päffgen|first3=Bernd|last4=Schieffer|first4=Rudolf|title=Die deutschen Königspfalzen|volume=Band 5: Bayern: Teilband 3: Bayerisch-Schwaben|url=https://books.google.com/books?id=hYqpDQAAQBAJ&amp;pg=PR31|date=2016|publisher=Vandenhoeck &amp; Ruprecht|isbn=978-3-647-36523-7}}
*{{navedi knjigo |last=Erbe|first=Michael|title= Die Habsburger 1493–1918|location= [[Stuttgart]]|publisher= [[Kohlhammer Verlag]]|chapter=Urban|date= 2000|isbn=3-17-011866-8}}
*{{navedi knjigo|editor-last1=Evans |editor-first1=R.J.W. |editor-last2=Schaich |editor-first2=Michael |editor-last3=Wilson |editor-first3=Peter H. |title=The Holy Roman Empire, 1495–1806 |publisher=Oxford University Press |location=US |date=2011 |isbn=978-0-19-960297-1}}
*{{navedi knjigo |editor-last1=Evans |editor-first1=Robert |editor-last2=Wilson |editor-first2=Peter |title=The Holy Roman Empire, 1495-1806: A European Perspective |date=2012 |publisher=BRILL |isbn=978-90-04-20683-0 |url=https://books.google.com/books?id=rSON55zorLsC |access-date=30 August 2022 |language=en }}
*{{navedi knjigo |last1=Flood |first1=John |url=https://books.google.com/books?id=B1ujbUq3NOcC&amp;pg=PR118 |title=Poets Laureate in the Holy Roman Empire: A Bio-bibliographical Handbook |isbn=9783110912746 |date=2011 }}
*{{navedi knjigo |last=Fried |first=Johannes |author-link=Johannes Fried |title=Charlemagne |url=https://archive.org/details/charlemagne0000frie |publisher=Harvard University Press |date=2016 }}
*{{navedi knjigo|last=Gagliardo|first=John H.|title=Reich and Nation. The Holy Roman Empire as Idea and Reality, 1763–1806|url=https://archive.org/details/reichnationholyr0000gagl|publisher=Indiana University Press|date=1980}}
*{{navedi knjigo |last=Garipzanov|first=Ildar H.|title=The Symbolic Language of Authority in the Carolingian World (c.751–877)|location=Leiden|publisher= Brill|date= 2008}}
* {{navedi knjigo | last=Gumpelzhaimer | first=H.S.G. | title=Reichs Matrikel aller Kreise: nebst Usual-Matrikeln des Kaiserlichen und ReichsKammergerichts, mit beygefügten Veränderungen | year=1796 | url=https://books.google.com/books?id=7k6wZwEACAAJ | language=de | location=Ulm }}
* {{navedi knjigo | last=Haffner | first=S. | title=The Rise and Fall of Prussia | publisher=Plunkett Lake | year=2019 | url=https://books.google.com/books?id=KI-pDwAAQBAJ }}
*{{navedi knjigo |last=Hanlon|first=Gregory|title=The Hero of Italy: Odoardo Farnese, Duke of Parma, his Soldiers, and his Subjects in the Thirty Years' War|publisher=Routledge|date= 2014}}
* {{navedi knjigo | last=Hardy | first=D. | title=Associative Political Culture in the Holy Roman Empire: Upper Germany, 1346–1521 | publisher=OUP Oxford | series=Oxford Historical Monographs | year=2018 | isbn=978-0-19-256217-3 | url=https://books.google.com/books?id=xh1rDwAAQBAJ }}
*{{harvc|last=Härter |first=Karl |c=The Permanent Imperial Diet in European Context, 1663–1806 |in1=Evans|in2=Schaich|in3=Wilson|year=2011}}
*{{navedi knjigo|last=Herrmann|first=Joachim|title=Die Slawen in Deutschland|language=de|year=1970 |publisher=Akademie-Verlag GmbH|location=Berlin}}
*{{navedi knjigo |last=Heer |first=Friedrich |title=The Holy Roman Empire |url=https://archive.org/details/holyromanempire00heer |url-access=registration |publisher=Frederick A. Praeger |location=New York |year=1967 |isbn=978-0-297-17672-5 }}
*{{navedi knjigo |last=Hirschi|first=Caspar|title=Wettkampf der Nationen|publisher=Wallstein Verlag |date=2005|location=[[Göttingen]]}}
*{{navedi knjigo|last1=Hochedlinger|first1=Michael|last2=Mata|first2=Petr|last3=Winkelbauer|first3=Thomas|title=Verwaltungsgeschichte der Habsburgermonarchie in der Frühen Neuzeit|volume=Band 1: Hof und Dynastie, Kaiser und Reich, Zentralverwaltungen, Kriegswesen und landesfürstliches Finanzwesen|url=https://books.google.com/books?id=-Y6dDwAAQBAJ|date=2019|publisher=Böhlau Verlag|location=Vienna|isbn=978-3-205-23246-9}}
*{{cite contribution |last=Holleger |first=Manfred |editor-last1=Michel |editor-first1=Eva |editor-last2=Sternat |editor-first2=Maria Luise |contribution=Personality and reign The biography of Emperor Maximilian I |title=Emperor Maximilian I and the Age of Durer |date=2012 |publisher=Prestel; Albertina |isbn=9783791351728 |pages=32–33 |url=https://bilder.buecher.de/zusatz/35/35713/35713397_lese_1.pdf |access-date=2 December 2021 |archive-date=2021-10-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211021164754/https://bilder.buecher.de/zusatz/35/35713/35713397_lese_1.pdf |url-status=dead }}
*{{navedi knjigo|last1=Hoyt|first1=Robert S.|last2=Chodorow|first2=Stanley|title=Europe in the Middle Ages|url=https://archive.org/details/europeinmiddleag00robe|publisher=Harcourt brace Jovanovich|date=1976}}
*{{navedi knjigo |last1=Hunyadi |first1=Zsolt |last2=Laszlovszky |first2=József |url=https://books.google.com/books?id=1m4fbJyQ4pkC&amp;pg=PA129 |title=The Crusades and the Military Orders: Expanding the Frontiers of Medieval Latin Christianity |isbn=9789639241428 |date=2001 }}
*{{navedi knjigo |last1=Innes |first1=Matthew |url=https://books.google.com/books?id=CtUueBIMm-cC&amp;pg=PA167 |title=State and Society in the Early Middle Ages: The Middle Rhine Valley, 400–1000 |isbn=9781139425582 |date=2000 }}
*{{navedi knjigo |last1=Johnson |first1=Lonnie |url=https://books.google.com/books?id=e_m13Hk3AFEC&amp;pg=PA23 |title=Central Europe: Enemies, Neighbors, Friends |isbn=9780198026075 |date=1996 }}
*{{citation|last1= Jorio|first1= Marco|last2= Braun|first2= Bettina|chapter= Heiliges Römisches Reich|title= Historisches Lexikon der Schweiz (HLS)|date= 25 April 2016|chapter-url= https://hls-dhs-dss.ch/de/articles/006626/2016-04-25/|access-date= 2021-09-07}} 
*{{navedi knjigo |last1=Kleinhenz |first1=Christopher |url=https://books.google.com/books?id=E2CTAgAAQBAJ&amp;pg=PA810 |quote=Otto can be considered the first ruler of the Holy Roman empire, though that term was not used until the twelfth century. |title=Medieval Italy: An Encyclopedia |isbn=9781135948801 |date=2004 }}
*{{navedi knjigo |last1=Kohn |first1=George C. |url=https://books.google.com/books?id=OIzreCGlHxIC&amp;pg=PT125 |title=Dictionary of Wars |isbn=9781438129167 |year=2006 }}
*{{navedi knjigo |last1=Kurian |first1=George Thomas |url=https://books.google.com/books?id=dk4G-52QT-8C&amp;pg=PA587 |title=The Encyclopedia of Christian Literature |isbn=9780810872837 |date=2010 }}
* {{navedi knjigo | last = Lauryssens | first = Stan | author-link = Stan Lauryssens | title = The Man Who Invented the Third Reich: The Life and Times of Arthur Moeller van den Bruck | url = https://archive.org/details/manwhoinventedth0000laur | year = 1999 | publisher = Sutton | location = Stroud | isbn = 978-0-7509-1866-4 }}
*{{navedi knjigo |last=Legauy |first=Jean Pierre |chapter-url=https://books.google.com/books?id=LOS1c0w91AcC&amp;pg=PA104 |title=The New Cambridge Medieval History, Volume 6, C.1300-c.1415 |volume=6 |isbn=9780521362900 |editor-last=Jones |editor-first=Michael C. E. |year=1995 |chapter=6. Urban Life }}
*{{navedi knjigo|last=Magill|first=Frank|title=Dictionary of World Biography|volume=II|year=1998|publisher=Fitzroy Dearborn|location=London}}
*{{navedi knjigo |last=Malettke|first=Klaus|title=Les relations entre la France et le Saint-Empire au XVIIe siècle|language=fr|publisher= Honoré Champion|location= Paris|date= 2001}}
*{{navedi knjigo|last= McBrien|first= Richard P.|title= Lives of the Popes: The Pontiffs from St. Peter to Benedict XVI|url= https://archive.org/details/livesofpopespont0000mcbr_b1x3|publisher= HarperCollins|date= 2000}}
* {{navedi knjigo | last=McKitterick | first=R. | title=The Frankish Kingdoms Under the Carolingians 751–987 | publisher=Taylor &amp; Francis | year=2018 | isbn=978-1-317-87248-1 | url=https://books.google.com/books?id=iiapDwAAQBAJ }}
*{{navedi knjigo |last=Moraw|first=Peter|chapter=Heiliges Reich|title=Lexikon des Mittelalters|title-link=Lexikon des Mittelalters|location=Munich &amp; Zürich|publisher= Artemis|date= 1999|volume= 4|orig-year=1977}}
*{{navedi knjigo |last1=Mullett |first1=Michael |url=https://books.google.com/books?id=gC8O9GI9JX0C&amp;pg=PA81 |title=Historical Dictionary of the Reformation and Counter-Reformation |isbn=9780810873933 |date=2010 }}
*{{cite journal|last=Parker|first=Geoffrey|date=2008|title=Crisis and catastrophe: The global crisis of the seventeenth century reconsidered|url=https://archive.org/details/sim_american-historical-review_2008-10_113_4/page/1053|journal=American Historical Review|volume=113|issue=4|pages=1053–1079|doi=10.1086/ahr.113.4.1053}}
*{{navedi knjigo |last1=Pavlac |first1=Brian A. |first2=Elizabeth S. |last2=Lott |title=The Holy Roman Empire: A Historical Encyclopedia [2 volumes] |date=2019 |publisher=ABC-CLIO |isbn=9781440848568 |page=143 |url=https://books.google.com/books?id=arSYDwAAQBAJ&amp;pg=PA143 |access-date=21 September 2021 |archive-date=21 September 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210921005755/https://books.google.com/books?id=arSYDwAAQBAJ&amp;pg=PA143 |url-status=live }}
*{{navedi splet |last=Rothbard |first=Murray N. |url=https://mises.org/library/great-depression-14th-century |title=The Great Depression of the 14th Century |publisher=Mises Institute |date=23 November 2009 |access-date=14 March 2019 }}
*{{navedi knjigo|last=Rothstein|first=Stanley William|title=Class, Culture, and Race in American Schools: A Handbook|url=https://books.google.com/books?id=g0W8-Xsg_ssC&amp;pg=PA9|year=1995|publisher=Greenwood|isbn=978-0-313-29102-9}}
*{{cite journal|last=Schindling|first=Anton|author-link=Anton Schindling|date=1986|title=The Development of the Eternal Diet in Regensburg|url=https://archive.org/details/sim_journal-of-modern-history_1986-03_58_1/page/64|journal=The Journal of Modern History|volume=58|pages=64–75|doi=10.1086/243149|s2cid=144471373}}
*{{navedi knjigo |last=Schulze|first=Hans K.|title=Grundstrukturen der Verfassung im Mittelalter|volume= Bd. 3 (''Kaiser und Reich'')|publisher= [[Kohlhammer Verlag]]|location= Stuttgart |date= 1998|language=de|trans-title=Basic structures of the constitution in the Middle Ages}}
*{{navedi knjigo |last1=Smail |first1=Daniel Lord |last2=Gibson |first2=Kelly |url=https://books.google.com/books?id=YvEIPYhxqi4C&amp;pg=PA156 |title=Vengeance in Medieval Europe: A Reader |isbn=9781442601260 |date=2009 |page=156 }}
*{{Cite wikisource|last=Sladen|first=Douglas Brooke Wheelton|wslink=How to See the Vatican|date=1914|title=How to See the Vatican|language=en|wslanguage=en}}
*{{navedi knjigo|last=Smith|first=Preserved|title=The Social Background of the Reformation|url=https://archive.org/details/in.ernet.dli.2015.166289|date=1920|publisher=Collier}}
*{{cite journal|last=Szepesi|first=Istvan|title=Reflecting the Nation: The Historiography of Hanseatic Institutions|journal=Waterloo Historical Review|volume=7|date=2015|doi=10.15353/whr.v7.33|s2cid=148667574|url=https://core.ac.uk/download/pdf/234014024.pdf|access-date=2023-01-23|archive-date=2021-10-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20211017091016/https://core.ac.uk/download/pdf/234014024.pdf|url-status=dead}}
*{{cite journal|last=Taagepera|first=Rein|author-link=Rein Taagepera|date=September 1997|title=Expansion and Contraction Patterns of Large Polities: Context for Russia|url=https://escholarship.org/content/qt3cn68807/qt3cn68807.pdf|url-status=|journal=[[International Studies Quarterly]]|volume=41|issue=3|page=494|doi=10.1111/0020-8833.00053|jstor=2600793}}
*{{navedi knjigo |last1=Tellier |first1=Luc-Normand |url=https://books.google.com/books?id=cXuCjDbxC1YC&amp;pg=PA290 |title=Urban World History: An Economic and Geographical Perspective |isbn=9782760522091 |year=2009 }}
*{{navedi knjigo |last1=Taylor |first1=Bayard |last2=Hansen-Taylor |first2=Marie  |title=A history of Germany from the earliest times to the present day |year=1894 |page=117 |publisher=D. Appleton &amp; Co. |place=New York}}
*{{navedi knjigo |author=Voltaire |author-link=Voltaire |title=Essais sur les mœurs et l'ésprit des nations |year=1773 |orig-year=1756 |edition=nouvelle |location=Neuchâtel |volume=3 |chapter=Chapitre lxx |page=338 |chapter-url=https://archive.org/details/essaissurlesmoeu03volt/page/338 |quote=''Ce corps qui s'appelait, &amp; qui s'appelle encore, le Saint-Empire Romain, n'était en aucune manière, ni saint, ni romain, ni empire'' }}
* {{navedi knjigo |last=Whaley |first=Joachim |title=Germany and the Holy Roman Empire: Volume II: The Peace of Westphalia to the Dissolution of the Reich, 1648–1806 |date=24 November 2011 |publisher=OUP Oxford |isbn=978-0-19-162822-1 |url=https://books.google.com/books?id=ax6DCgAAQBAJ |access-date=5 February 2022 |language=en }}
* {{navedi knjigo|last=Whaley|first=Joachim|title=Germany and the Holy Roman Empire, Volume I: Maximilian I to the Peace of Westphalia, 1493–1648|url=https://books.google.com/books?id=UiFWYsG-t7UC|volume=I|year=2012a|publisher=OUP|location=Oxford|isbn=978-0-19-873101-6}}
* {{navedi knjigo|last=Whaley|first=Joachim|title=Germany and the Holy Roman Empire, Volume II: The Peace of Westphalia to the Dissolution of the Reich, 1648–1806|url=https://books.google.com/books?id=NeqGLXvgH7YC|volume=II|year=2012b|publisher=OUP|location=Oxford|isbn=978-0-19-969307-8}}
* {{navedi knjigo |last1=Wilson |first1=Peter H. |title=The Holy Roman Empire 1495-1806 |date=23 July 1999 |publisher=Bloomsbury Publishing |isbn=978-1-349-27649-3 |url=https://books.google.com/books?id=eSBIEAAAQBAJ&amp;pg=PA53 |language=en }}
*{{navedi knjigo |last=Wilson |first=Peter H. |title=From Reich To Revolution: German History, 1558-1806 |url=https://archive.org/details/fromreichtorevol0000wils |date=2004 |publisher= }}
*{{cite journal|last=Wilson |first=Peter H.|title=Bolstering the Prestige of the Habsburgs: The End of the Holy Roman Empire in 1806|journal=The International History Review|volume=28|issue= 4 |date=December 2006 |pages=709–736 |doi=10.1080/07075332.2006.9641109|s2cid=154316830}}
*{{navedi knjigo |last=Wilson |first=Peter H.|title=Europe's Tragedy: A History of the Thirty Years War|publisher= Allen Lane|date=2009}}
* {{navedi knjigo |last=Wilson |first=Peter H. |title=Heart of Europe: A History of the Holy Roman Empire |url=https://archive.org/details/heartofeuropehis0000wils |year=2016 |publisher=Belknap Press |isbn=978-0674058095 }}
*{{citation|editor-last=Zeumern|editor-first=Karl|title=Goldene Bulle|date=1908|url=https://de.wikisource.org/wiki/Goldene_Bulle_%28Zeumer,_1908%29|publisher=Hermann Böhlaus}}
*{{cite journal|last1=Žůrek|first1=Václav|title=Les langues du roi. Le rôle de la langue dans la communication de propagande dynastique à l'époque de Charles IV|journal=Revue de l'Institut Français d'Histoire en Allemagne |issue=6|language=fr|date=31 December 2014|doi=10.4000/ifha.8045|trans-title=The languages of the king. The role of language in dynastic propaganda communication during the time of Charles IV|doi-access=free}}
{{Refend}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki|Holy Roman Empire|Sveto rimsko cesarstvo}}
* [http://www.uni-muenster.de/FNZ-Online/recht/reich/quellen/reich.htm Karte: Das Heilige Römische Reich deutscher Nation um 1580]
* Ausstellung Heiliges Römisches Reich Deutscher Nation

{{Cesarji Svetega rimskega cesarstva}}

{{Normativna kontrola}}
{{zvezdica}}
[[Kategorija:Propadle države]]
[[Kategorija:Cesarstva]]
[[Kategorija:Zgodovina Avstrije]]
[[Kategorija:Zgodovina Nemčije]]
[[Kategorija:Sveto rimsko cesarstvo|*]]
[[Kategorija:Zgodovina Češke]]
[[Kategorija:Zgodovina Švice]]
[[Kategorija:Zgodovina Italije]]
[[Kategorija:Zgodovina Slovenije]]
[[Kategorija:Zgodovina Belgije]]
[[Kategorija:Zgodovina Nizozemske]]</text>
      <sha1>8r6yzlx76ae9axw6pboouzoc4zkvsht</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Mestna občina</title>
    <ns>0</ns>
    <id>10616</id>
    <revision>
      <id>6687494</id>
      <parentid>6512575</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T02:17:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Europan guy</username>
        <id>191090</id>
      </contributor>
      <comment>/* Seznam mestnih občin v Sloveniji */</comment>
      <origin>6687494</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3938" sha1="tnmwan7brb1ftb66m02yzsuc4prdho1" xml:space="preserve">{{politika Slovenije}}'''Méstna óbčina''' je [[občina]], ki zaobseže večje [[mesto]]. V [[Slovenija|Sloveniji]] [[Zakon]] o lokalni samoupravi v 16. členu določa, da lahko občina dobi status mestne občine, če je na njenem območju mesto, ki ima najmanj 20 tisoč [[prebivalstvo|prebivalcev]] in najmanj 15 tisoč delovnih mest, od tega najmanj polovico v terciarnih in kvartarnih dejavnostih in je [[geografija|geografsko]], [[gospodarstvo|gospodarsko]] in [[kultura|kulturno]] središče svojega gravitacijskega območja. Na mestno občino država lahko prenese opravljanje določenih nalog iz svoje pristojnosti, ki se nanašajo na razvoj mesta. Od leta 2021 (ko se je prejšnjim enajstim pridružila občina Krško) je v Sloveniji 12 mestnih občin:

== Seznam mestnih občin v Sloveniji ==

{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
! Grb
! Občina
! style=&quot;width:6em&quot; | Središče
! Prebivalci&lt;br&gt;&lt;small&gt;(1.1.2026)&lt;/small&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/2640010S.px |title= Izbrani podatki po občinah, Slovenija, letno |accessdate=10. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
! Površina&lt;br&gt;&lt;small&gt;(km²)&lt;/small&gt;
! style=&quot;width:6em&quot; | Naselja
|-
| [[Slika:Coat of arm of Celje.png|center|50px]]
| [[Mestna občina Celje]]
| [[Celje]]
| style=&quot;text-align:right&quot; | 49.802
| style=&quot;text-align:right&quot; | {{Nts|95}}
| style=&quot;text-align:right&quot; | {{Nts|39}}
|-
| [[Slika:Coa Koper.grb.svg|center|50px]]
| [[Mestna občina Koper]]
| [[Koper]]
| style=&quot;text-align:right&quot; | 54.795
| style=&quot;text-align:right&quot; | {{Nts|303}}
| style=&quot;text-align:right&quot; | {{Nts|104}}
|-
| [[Slika:Coat of Arm of Kranj.png|center|50px]]
| [[Mestna občina Kranj]]
| [[Kranj]]
| style=&quot;text-align:right&quot; | 57.491
| style=&quot;text-align:right&quot; | {{Nts|151}}
| style=&quot;text-align:right&quot; | {{Nts|49}}
|-
| [[Slika:Coat of arms of the City Municipality of Krško.svg|sredina|58x58_pik]]
| [[Mestna občina Krško]]
| [[Krško]]
| style=&quot;text-align:right&quot; | 26.210
| style=&quot;text-align:right&quot; | {{Nts|345}}
| style=&quot;text-align:right&quot; | {{Nts|158}}
|-
| [[Slika:Blason ville si Ljubljana (Slovénie).svg|center|50px]]
| [[Mestna občina Ljubljana]]
| [[Ljubljana]]
| style=&quot;text-align:right&quot; | 302.826
| style=&quot;text-align:right&quot; | {{Nts|275}}
| style=&quot;text-align:right&quot; | {{Nts|39}}
|-
| [[Slika:Coat of arms of Maribor (2020).svg|center|50px]]
| [[Mestna občina Maribor]]
| [[Maribor]]
| style=&quot;text-align:right&quot; | 114.872
| style=&quot;text-align:right&quot; | {{Nts|148}}
| style=&quot;text-align:right&quot; | {{Nts|33}}
|-
| [[Slika:MS seal.svg|center|50px]]
| [[Mestna občina Murska Sobota]]
| [[Murska Sobota]]
| style=&quot;text-align:right&quot; | 18.317
| style=&quot;text-align:right&quot; | {{Nts|64}}
| style=&quot;text-align:right&quot; | {{Nts|12}}
|-
| [[Slika:COA-Nova Gorica.svg|center|50px]]
| [[Mestna občina Nova Gorica]]
| [[Nova Gorica]]
| style=&quot;text-align:right&quot; | 31.781
| style=&quot;text-align:right&quot; | {{Nts|280}}
| style=&quot;text-align:right&quot; | {{Nts|44}}
|-
| [[Slika:COA-Novo mesto.gif|center|50px]]
| [[Mestna občina Novo mesto]]
| [[Novo mesto]]
| style=&quot;text-align:right&quot; | 38.678
| style=&quot;text-align:right&quot; | {{Nts|236}}
| style=&quot;text-align:right&quot; | {{Nts|98}}
|-
| [[Slika:Ptuj-grb.png|sredina|center|50px]]
| [[Mestna občina Ptuj]]
| [[Ptuj]]
| style=&quot;text-align:right&quot; | 23.898
| style=&quot;text-align:right&quot; | {{Nts|67}}
| style=&quot;text-align:right&quot; | {{Nts|10}}
|-
| [[Slika:Grb Mestne občine Slovenj Gradec.png|sredina|60x60_pik]]
| [[Mestna občina Slovenj Gradec]]
| [[Slovenj Gradec]]
| style=&quot;text-align:right&quot; | 17.063
| style=&quot;text-align:right&quot; | {{Nts|174}}
| style=&quot;text-align:right&quot; | {{Nts|22}}
|-
| [[Slika:Coat of arms of Velenje.png|center|50px]]
| [[Mestna občina Velenje]]
| [[Velenje]]
| style=&quot;text-align:right&quot; | 33.873
| style=&quot;text-align:right&quot; | {{Nts|84}}
| style=&quot;text-align:right&quot; | {{Nts|26}}
|}

== Glej tudi: ==

* [[Seznam občin v Sloveniji|Seznam slovenskih občin]]

== Sklici ==
&lt;references /&gt;{{geo-stub}}

[[Kategorija:Občine Slovenije| ]]</text>
      <sha1>tnmwan7brb1ftb66m02yzsuc4prdho1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pilot</title>
    <ns>0</ns>
    <id>12102</id>
    <revision>
      <id>6687476</id>
      <parentid>6681881</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T21:27:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6687476</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="140037" sha1="no8aasz3219opgm4ymcrafxsb4m6yyq" xml:space="preserve">{{slog|razlog=preveč esejistično in preslabo referencirano}}
{{refimprove}}
{{drugi pomeni}}[[Slika:Airbus_A321-211,_Turkish_Airlines_AN1464575.jpg|sličica|Linijski piloti [[Airbus A320]]|209x209px]]'''Pilót''' ([[Francoščina|fra]]. pilote) je [[poklic]] osebe, ki [[Kariera|karierno]] upravlja [[zrakoplov]] in nadzoruje let zrakoplova z upravljanjem njegovih kontrol letenja ter ima zato ustrezno licenco (CPL oz. ATPL) in vsa ustrezna pooblastila ([[type rating]], class rating) ter certifikate (LVO, Dangerous goods ipd). Vsaka pilotska pot se prične v certificirani [[Letalska šola|letalski šoli]], sama fakulteta brez letenja ne vodi do licenc in pooblastil, ki jih potrebuje pilot. Tipično traja aktivno šolanje za privatnega pilota 6 mesecev, 3 leta za poklicnega pilota in 7 let aktivnega letenja, da kadet pridobi licenco prometnega pilota. Pilot lahko leti samo eden tip letala za katerega ima type rating (npr. [[Boeing 737|B737]]) in ne vse povprek, če se izšola za nov tip letala (npr. [[Boeing 787|B787]]) prejšnega tipa letala ne leti več. Da kopilot postane kapitan v klasičnih letalskih družbah traja okoli 15 let, za kapitana na letalih z dolgim dosegom pri nacionalnih prevoznikih pa traja to še precej dlje tipično 22 let, čakalna doba da lahko gre kopilot iz drugih letal za kopilota na [[Boeing 747|B747]] v [[Lufthansa|DLH]] je 13 let. Tipično je klasični linijski pilot pol kariere kopilot in drugo polovico kariere kapitan na letalih, ki zahteva dva pilota. V slabših družbah gre napredovanje bistveno hitreje, vendar se potem čin ne prenaša v boljše družbe. Ključ do uspeha je potrpljenje, vzstrajnost in adaptivnost ter ustrezne profesionalne kvalifikacije.  

Pilote, ki letijo letala izključno za zabavo imenujemo ne komercialni ali športni, pravilno se imenujejo privatni piloti, saj lahko letijo letala le za užitek. Letalci so uniformirani profesionalci, člani letalske posadke v pilotski kabini. Linijski prometni piloti veljajo za najbolj izšolane ljudi na sploh. Pilotski poklic je zelo zahteven s stalno odsotnostjo od doma, brez letnega dopusta med aprilom in oktobrom, prostih vikendov in nočnimi leti zaradi tega nekateri preprosto ne zdržijo takšnega načina življenja. 

Osnovna delitev pilotov je na civilne in vojaške. 

Mednarodni dan linijskih pilotov je [[26. april|26.april]], v čast prvega poleta turškega pilota Fesa Evrensev 1912, ki je bil prvi predsednik uprave Turkish Airlines leta 1933, praznik se praznuje od leta 2014 glede na sklep IFALPA ([[Angleščina|ang]]. International Federation of Air Line Pilots' Associations) na predlog TALPA Turkish Airlines Pilots Association ([[Turščina|tur]]. Türkiye Havayolu Pilotları Derneği).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://opensky.rs/avioni/happy-world-pilots-day-26-april-svetski-dan-pilota/|title=Happy World Pilot’s Day – 26. april|date=26.4.2025|accessdate=21.11.2025|website=Open Sky}}&lt;/ref&gt;  

== Delitev pilotov ==

=== Glede na službo ===
[[Slika:Air_Malta_Pre_Flight_Inspection_Airbus_A320.jpg|sličica|pilot opravlja predpoletni obhod letala ]]
==== Civilni piloti ====
* komercialna dela v zraku (panorame, taksiranje, snemanje, sondiranje, obalna straža, požarna straža, metanje padalcev, gašenje, meteorološki leti, vleka transparentov ali jadralnih letal, kmetijsko letenje, spricanje proti komarjem, metanje vab za lisice) [[Cessna 172]], [[Cessna 182]], [[Cessna 206]], [[Cessna 208 Caravan|Cessna 208]], [[Cessna 340]], [[Piper PA-25 Pawnee|Piper PA-25]], [[Piper PA-31 Navajo]], [[Piper PA-34 Seneca]], [[Aero Commander 500]], [[PZL-Mielec M-18 Dromader|M-18 Dromader]], [[Air Tractor AT-802]], [[Bombardier 415]], [[Douglas A-26 Invader]]
* inštruktor letenja (šola nove pilote v letalski šoli) [[Cessna 152]], [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper PA-38]], [[Beechcraft Skipper]], [[Grumman American AA-1]], [[Piper PA-28 Cherokee|Piper PA-28]], [[Cirrus SR20]], [[Piper PA-34 Seneca]], [[Piper PA-30 Twin Comanche|Piper PA-39 Twin Commanche]], [[Cessna 310]], [[Cessna 340]], [[Beechcraft Baron]]
* poslovni pilot (leti poslovna letala) [[Cessna 421]], [[Cessna Citation Mustang|Cessna 510]], [[Cessna Citation Excel|Cessna 560]], [[Embraer Legacy 600]], [[Dassault Falcon 7X]], [[Bombardier Challenger 600]], [[Gulfstream G650]]
* tovorni pilot (leti tovorna letala za prevoz pošte in tovora) [[Let L-410 Turbolet|Turbolet L-410]], [[Saab 340]], [[Airbus A300]], [[Boeing 757]]
* čarterski pilot (leti na počitniških turističnih letih in prevozih športnih klubov na turistična letališča) [[Boeing 737]], [[Airbus A320|Airbus A321]]
* linijski pilot (leti velika linijska letala na rednih letih na največja letališča) [[Airbus A320]], [[Airbus A220]], [[Airbus A330|Airbus&amp;nbsp;A330]], [[Airbus A350]], [[Boeing 777]], [[Boeing 787]], [[Embraer E-Jet E2|Embraer E190]], [[Suhoj Superjet]]
* [[Preizkusni pilot|preizkusni piloti]] ali [[Testni pilot|testni]] (deluje v letalski tovarni na testnih letih) [[Airbus|Airbus Industry]], [[Boeing|Boeing company]], [[Cessna|Cessna Textron]], [[Združena letalska korporacija|OAK Objedinjonaja Aviastroitelnaja Korporacija]], [[Dassault Aviation]]
[[Slika:USAF_Female_Pilot_Col._Robyn_Slade_stands_proudly_with_her_T-38_Talon_she_flew_at_initial_pilot_training_(170521-F-AA000-0001).jpg|sličica|Pilot na [[Šolsko vojaško letalo|šolskem letalu]] [[Northrop T-38 Talon|T-38 Talon]]]]
==== Vojaški piloti ====

* lovski (za sestreljevanje tujih zrakoplovov) [[Lockheed Martin F-22 Raptor|F-22]], [[Lockheed Martin F-35 Lightning II|F-35]], [[Dassault Rafale]], [[Suhoj Su-35]], [[Suhoj Su-57]], [[Čengdu J-20]]
* jurišni (zemeljska podpora kopenskim silam iz niske višine in nevtralizacijo zemeljskih ciljev) [[Fairchild Republic A-10 Thunderbolt II|Republic A-10 Thunderbolt II]], [[Suhoj Su-25 Frogfoot|Suhoj Su-25]], [[Suhoj Su-34]], [[SOKO J-22 Orao]], [[SEPECAT Jaguar]], [[Mikojan-Gurevič MiG-27|MiG-27]], [[McDonnell Douglas F/A-18 Hornet|F-18]], 
* izvidniški (za snemanje in slikanje nad sovražnikovim ozemljem) [[Lockheed U-2]], [[Tupoljev Tu-142|Tu-142]], [[Antonov An-30|Antonov 30]], [[Northrop Grumman EA-6B Prowler]], [[Bombardier Global Express|Bombardier Global]], [[Berijev Be-12]], [[Iljušin Il-38]]
* bombniški (za uničevanje zemeljskih ciljev z velikih višin)  [[Boeing B-52 Stratofortress]], [[Lockheed F-117]], [[Northrop B-2]], [[Rockwell B-1 Lancer]], [[Tupoljev Tu-22M]], [[Tupoljev Tu-95|Tupoljev Tu-95/142]], [[Tupoljev Tu-160]], [[Šjan H-6]]
* transportni (za prevoz ljudi in opreme ter logistično oskrbo enot) [[Lockheed Martin C-130 Hercules|C-130 Hercules]], [[Lockheed C-5 Galaxy]], [[McDonnell Douglas C-17 Globemaster III|C-17 Globemaster]], [[Antonov An-124 Ruslan|Antonov An-124]], [[Iljušin Il-76|Iljušin Il-76,]] [[Alenia C-27J Spartan]], [[Airbus A400M|Airbus A400M Atlas]], [[Airbus A330]], [[Tu-204]]
* inštruktor letenja (usposablja nove pilote v [[Letalska šola|letalski šoli]]) [[Cessna 150]], [[Cessna 152]], [[Cessna 172|Cessna T-41 Mescalero]], [[Cessna 182]], [[Zlín Z 42|Zlin 242L]], [[Scottish Aviation Bulldog]], [[Cirrus SR20]], [[Pipistrel Virus]], [[SIAI-Marchetti SF.260]], [[Grob G 120]], [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza F33C]],  [[Socata TB 30 Epsilon]], [[ENAER T-35 Pillán]],   [[Piper PA-34 Seneca]], [[Beechcraft Baron]], [[Aero Commander 500]], [[Cessna 310]], [[Cessna 340]], [[Cessna 404 Titan]], [[Cessna 414]], [[Cessna 421]], [[Piper PA-31 Navajo]], [[Partenavia P.68]], [[Piper PA-44 Seminole]], [[Piper PA-23|Piper PA-23 Aztec]], [[Piper PA-30 Twin Comanche|Piper PA-30/39 Twin Comanche]], [[Beechcraft T-6 Texan II]], [[Embraer EMB 312 Tucano]], [[Pilatus PC-21]], [[Pilatus PC-9]], [[Pilatus PC-7]], [[KAI KT-1 Woongbi]], [[Grob G 120TP]],  [[Aero L-39 Albatros]], [[McDonnell Douglas T-45 Goshawk]], [[SOKO G-4 Super Galeb|Soko G-4 Super Galeb]], [[North American T-2 Buckeye]], [[Aero L-159 Alca]], [[BAE Systems Hawk]], [[Jakovljev Jak-130]], [[Alenia Aermacchi M-346 Master]], [[KAI T-50 Golden Eagle]], [[Hongdu JL-10]], [[Fairchild Republic A-10 Thunderbolt II]], [[SEPECAT Jaguar]], [[SOKO J-22 Orao]], [[Suhoj Su-25 Frogfoot]], [[Mikojan-Gurevič MiG-27|MiG-27]], [[McDonnell Douglas F/A-18 Hornet]], [[Suhoj Su-34]], [[General Dynamics F-111 Aardvark]], [[McDonnell Douglas F-15E Strike Eagle]], [[McDonnell Douglas F/A-18 Hornet]], [[Dassault Mirage 2000]], [[Dassault Rafale]], [[Eurofighter Typhoon]], [[Suhoj Su-35|Sukhoi Su-35]], [[Suhoj Su-57|Sukhoi Su-57]], [[Mikojan-Gurevič MiG-35|Mikoyan MiG-35]], [[Saab JAS 39 Gripen]]
* helikopterski (letenje helikopterjev) [[Bell AH-1 Cobra]], [[Sikorsky UH-60 Black Hawk]], [[Mil Mi-24]], [[Boeing AH-64 Apache]], [[Eurocopter EC145]], [[Boeing CH-47 Chinook]], [[AgustaWestland AW139]]
* preizkusni piloti (deluje v letalski tovarni in pri prevzemanju novih letal v operativne enote) [[Lockheed Martin]], [[Northrop Grumman]], [[Boeing]], [[Airbus]], [[Embraer]], [[Dassault Aviation]], [[Textron Aviation|Textron]]

=== Glede na tip [[zrakoplov]]a ===
* [[letalo|letalski]] pilot
* [[helikopter]]ski pilot

=== Glede na tip licence* ===

* PPL(A) privatni (t.i. športni) pilot letala, z njo lahko leti pilot za zabavo ne komercialno
* CPL(A) poklicni pilot letala, z njo lahko leti pilot komercialno kot kapitan na letalih z [[Največja vzletna masa|MTOW]] do 5700 kg (12500lbs) in kot kopilot na težjih letalih
* ATPL(A) prometni pilot letala, z njo lahko leti pilot komercialno kot kapitan tudi na najtežjih letalih
'''*''' obstajajo tudi druge pilotske licence: ULN, LAPL, MPL; ki pa niso mednarodno prizane skladno z organizacijo ICAO, predvsem operaterje zelo lahkih letalnih naprav pogosto imenujemo upravljavci letalne naprave namesto piloti[[Slika:Beechcraft_Baron_BE-58_(287224963).jpg|sličica|250x250px|Dvomotorna letala nudijo posebno zabavno letenje [[Beechcraft Baron]] ]]

=== Komercialni ali nekomercialni pilot ===

* Privatni ali športni pilot se z letalstvom ukvarjajo ljubiteljsko in leti nekomercialno, večinoma na enomotornih letalih, čeprav ni omejitve, da pilot z licenco PPL(A), ne more leteti večmotornega letala, če se na njega prešola, mnogi zelo radi letijo dvomotorna letala za zabavo. Za potrebe športnega letenja se zahteva zdravniški pregled II. razreda.
* Komercialni piloti so tisti piloti, ki imajo licence CPL(A) in ATPL(A) in letijo za plačilo. Profesionalni piloti letijo velika potniška in tovorna letala – redne linije, čarterje, manjša reaktivna poslovna letala, večmotorna potniška propelerska letala, enomotorna letala. Poleg letenja so profesionalni piloti tudi poklicni inštruktorji letenja, ki šolajo bodoče športne in poklicne pilote. Profesionalni piloti se vsi začnejo najprej šolati za licenco PPL(A), ki jo imajo športni piloti, ampak nato šolanje nadaljujejo. Za potrebe profesionalnega letenja se zahteva zdravniški pregled I. razreda.

== Vojaški pilot ==
''Glavni članek:'' ''[[vojaški pilot]]''[[Slika:IAFRafale.jpg|sličica|[[Dassault Rafale]]|307x307px]]Vojaški pilot so v osnovi [[Vojak|vojaki]] in je njihovo delovanje [[Ozemlje|ozemeljsko]] večinoma omejeno znotraj [[Državna meja|nacionalnih meja]]. Za vojaške pilote se zahteva častniška šola za katero osnova je fakulteta oz. v državah z letalsko tradicijo vojaška letalska akademija. Vojaški piloti ne dosegajo takega števila ur kot civilni ampak redko kateri presežejo 3000 ur ob upokojitvi (civilni piloti jih imajo preko 20 000 ur ob upokojitvi).  

V zgodovini je veliko vplivnih ljudi ([[Jurij Kraigher - Žore|Jurij Kraigher]], [[Frank Gorenc]], [[George H. W. Bush]], [[George Walker Bush]], [[Eddie Rickenbacker]], [[John McCain]], [[James Stewart]], [[Nathan Farragut Twining]], [[Curtis Emerson LeMay]], [[Alan Bartlett Shepard mlajši]],[[William, valižanski princ]], [[Princ Filip, vojvoda Edinburški]], [[Antoine de Saint-Exupéry]], [[Erhard Milch]]) bilo šolano s strani letalskih sil, saj so zahodne vojaške letalske akademije nudile izjemno kvalitetno strokovno, psihično in fizično izobrazbo. Letalske akademije, dajejo izredno kvaliteten kader in ti ljudje so običajno tudi zelo uspešni v privatnem življenju, mnogo je poslovnežev, ki so bili v mladosti šolani v letalskih akademijah in so zelo uspeli ter ohranjajo zdrav športen način življenja in so vitalni pozno v starost. Veliko mladih fantov in deklet, ki niso kapitalsko dovolj močni se zaradi sponzoriranih programov usposabljanja s strani države odloči za vojaško kariero in ostanejo v vojski vse do upokojitve, saj za potrebe letalskih sil nikoli ne dosežejo konkurečnih komercialnih tržnih zahtev za prometne pilote. 

Cena ure letenja z modernim francoskim lovcem [[Dassault Rafale]] znese okvirno 20.000 eur na uro letenja, letenje z najboljšim ameriškim lovcem [[Lockheed Martin F-35 Lightning II]]  znese strošek ure letanja okoli 50.000 dolarjev na uro, to so stroški, ki jih krije vsaka država, ki želi imeti sodobno vojaško letalstvo. Strošek šolanja vojaškega pilota stane več kot civilnega, ker so vsi stroški letenja tudi neposredni stroški šolanja - letala ne dajejo prihodka (če bi bilo isto pri prometnih pilotih bi šolanje stalo 10 do 30 miljonov) in znašajo (leto 2023)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sandboxx.us/news/how-much-does-it-cost-to-train-an-air-force-pilot-a-lot/|title=HERE’S HOW MUCH THE U.S. AIR FORCE SPENDS TRAINING ITS PILOTS|date=26.3.2024|accessdate=26.4.2024|website=SANDBOXX|last=Hollings|first=Alex}}&lt;/ref&gt;: [[Slika:Lt_Mike_Hunter_1.jpg|sličica|Pilot pred bombnikom [[Douglas A-20 Havoc|A-20]] 1942 |271x271_pik]]
* 12 milijonov USD za [[Lovsko letalo|lovske]] pilote [[McDonnell Douglas F-15 Eagle|F-15 Eagle]], [[Lockheed Martin F-22 Raptor|F-22 Raptorjev]] in [[Lockheed Martin F-35 Lightning II|F-35 Lightning II]],
* 11 milijonov USD za pilote [[Bombnik|bombnikov]] [[Boeing B-52 Stratofortress|B-52 Stratofortress]], [[Northrop B-2|Northrop B-2 Spirit]],
* 9 milijonov USD za pilote bombnikov [[Rockwell B-1 Lancer]],
* 7 milijonov USD za pilote [[Jurišnik|jurišnikov]] [[Fairchild Republic A-10 Thunderbolt II|A-10 Thunderbolt II]],
* 7 milijonov USD za pilote [[Izvidniško letalo|izvidnikov]] [[Boeing RC-135]],
* 7 milijonov USD za lovske pilote [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16 Fighting Falcon]],
* 6 milijonov EUR za lovske pilote [[Dassault Rafale]],
* 3 milijone USD za [[Transportno letalo|transportne]] pilote [[Lockheed Martin C-130J Super Hercules|C-130J Hercules]] in
* 1.5 milijona USD za transportne pilote [[Boeing KC-135 Stratotanker|KC-135 Stratotankerjev]], [[Lockheed C-5 Galaxy|C-5 Galaxy]], [[McDonnell Douglas C-17 Globemaster III|C-17 Globemaster]]

Vsi seveda najprej začnejo na manjših [[Šolsko vojaško letalo|šolskih letalih]].  

=== Testni pilot ===
''Glavni članek: [[Preizkusni pilot|testni pilot]]'' 

Najobsežnejše šolanje v vojski imajo vojaški testni pilot, kandidati za testne vojaške pilote morajo imeti preko 1000 ur na nadzvočnih letalih, da jih pričnejo šolat (šolajo jih samo štiri države: ZK: ETPS: ''Empire Test Pilots' School'' 1943, ZDA: USAF TPS 1944 in USN TPS 1945, Francija: EPNER: ''École du Personnel Navigant d’Essais et de Réception'' 1946, Rusija: FTPS: ''Fedotov Test Pilot School'' 1947). Običajno v procesu šolanja testnega pilota kadidati letijo tako z civilnimi potniškimi letali kot vojaški zrakoplovi vseh vrst ter celo jadralnimi letali, kandidate se usposobi do te mere, da so sposobni napisati kompletne operativne priročnike letal na osnovi testnih letov in morejo zelo dobro poznati letalske predpise certifikacije zrakoplovov (FAR oz. CS 25, 23, 22). 

=== Letalski as ===
''Glavni članek: [[letalski as]]'' 

Letalski as je naziv za vojaškega pilota, ki je sestrelil vsaj 5 sovražnikovih letal v zraku in je najbolj elitni status, ki ga lahko doseže vojaški pilot. Potrjene zmage pomenijo, da so bile uradno zabeležene, potrjene s strani enote, opazovalcev ali dokumentacije. Dvojni as pomeni 10+ zmag, trojni as pomeni 15+ zmag.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.airandspace.si.edu/stories/editorial/what-did-it-mean-be-flying-ace|title=What Did It Mean to Be a Flying Ace?|date=30.6.2025|accessdate=2.12.2025|website=National Air and Space Museum Washington, DC|archive-date=2025-12-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20251206175532/https://www.airandspace.si.edu/stories/editorial/what-did-it-mean-be-flying-ace|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Civilni pilot ==
[[Slika:Silver_Express_pilot_and_CFI_Daniel_Bustos.JPG|sličica|Poslovni pilot [[Gulfstream Aerospace|Gulfstream]] |225x225px]]
Poklicno šolanje civilnih pilotov je drago in množičnost je omejena, saj si kandidati krijejo vso šolanje sami, kar znese okvirno okoli sto pedest tisoč eurov do zaposlitve oz. do prejemanja plačila na velikem potniškem letalu (npr. [[Airbus A320|A320]], [[Boeing 737|B737]], [[Embraer E-Jet|E-190]]). Fantje in dekleta, ki se opogumijo in se podajo v letalsko prometno kariero se popolnoma adaptirajo na svojo kariero, saj to ni samo poklic ampak je način življenja. Ti mladi ljudje zelo cenijo svojo delo, saj je za doseg cilja postati prometni pilot, potrebno vložiti denar, čas, trud in biti sposoben odditi v svet ter na koncu imeti še srečo in se dokopati do prve službe kot kopilot na zelo konkurenčnem tržišču.  Samo izjemno motivirani se na koncu prebijejo skozi teoretične izpite in uspešno opravijo vsa šolanja. Intenzivno šolanje skupaj s teorijo preverja ali ima kandidat prave karakteristike za pilota. 

Veliko ljudi nima primernih karakternih lastnosti za delo v letalstvu in preprosto ne zdržijo življenskega stila pilota, ki ne pozna splošnih družbenih navad in zahteva nenehno prilagajanje spremembam delovnega urnika ter ne pozna konceptov letnega dopusta med sezono, vikendov in neprilagodljivosti. Večina ima problem, da se primerja s kolegi, ki nimajo iste kariere in lahko planirajo družinske praznike, opravke, letne dopuste ipd ter so pogosto razočarani. Linijski piloti pravijo zase, da živijo iz kovčka, saj je to edina osebna stvar, ki jo imajo vedno s seboj.  

Tipično uporabljajo linijski piloti dva kovčka enega imajo vedno pri sebi v cockpitu t.i. pilot trolley oz. pilotski kovček tipično 45x40x24 cm na dveh kolesih (potni nalog z dokumenti, letalska pilotska knjižica, certifikati, licenca, zdravniško spričevalo, airline ID, tablica, mobilni telefon, denarnica, ključi, potni list, kemični svinčniki, beležka z zapiski, očala, odsevnik, dežni plašč, čepi za ušesa, žepna svetilka, vlažilna krema za kožo, balzam za usnice, kapljice za oči, sprej za nos, razkužilo za cockpit, suhi in vlažilni robčki, parfum, beljakovinske ploščice, kava/čaj, powerbank, slušalke, polnilec, minimalna kozmetika, minimalna lekarna in rezervna srajca ter rezervna civilna obleka) in v kabini kabinski kovček 55x40x20 cm z štirimi 360 stopinjskimi vrtljivimi kolesi (srajce, perilo, velika kozmetika, velika lekarna, napajalnik, insekticid proti komarjem razpršilo in tablete za v električni grelnik za sobo, civilna oblačila, civilni čevlji, hrana, vitamini in športna torba vreča nahrbtnik iz blaga ter športna oblačila). Kovčki morejo biti posebej kvalitetni saj so neprestano v uporabi. Sistemsko so narejeni tako da se da manjši kovček nasadi na večjega in se ga vozi kot enega. 

Cena ure letenja z modernim transportnim letalom Airbus A320 je okoli 10.000 eurov na uro letenja. Celotni stroški kvalitetnega šolanja (Operator Courses Training) linijskega pilota so še večji in znesejo okvirno še dodatnih trideset tisoč eurov, ki jih nosi tipično letalska družba (usposabljanje iz: CRM, EFB, Fatigue, Briefings, PPS, OP, Security, SMS, LVO, IATA DGR, Evacuation, Firefighting, Ditching, Line Training, Safety Equipment, First Aid, Fleet Variants, OM, Air Law and Sector contract). Letenje zrakoplovov kot pilot nikoli ni bilo dostopno ljudskim množicam ampak so do njega imeli dostop izbranci. V kapitalističnih družbah ([[Združene države Amerike|ZDA]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno Kraljestvo]], [[Nemčija]], [[Francija]], [[Italija]], [[Slovenija]], [[Grčija]], [[Singapur]], [[Avstralija]], [[Nova Zelandija]] itd.) so to ekonomsko močnejši posamezniki, medtem ko so v komunističnih družbenih ureditvah ([[Ljudska republika Kitajska]], [[Vietnam|Socialistična republika Vietnam]], [[Kuba|Republika Kuba]], [[Federativna ljudska republika Jugoslavija]], [[Laos|Ljudska demokratična republika Laos]] itd.) ali eno partijskih sistemih ([[Eritreja]], [[Demokratična arabska republika Sahara]], [[Venezuela]], [[Sirija]], [[Ruanda]], [[Kambodža]]) to v večini člani partije oz. političnih strank. 

Nekateri drugi člani letalske posadke, kot so nekoč bili letalski inženirji, navigatorji in radio operaterji (npr. letala [[Douglas DC-6]], [[Lockheed L-1049 Super Constellation|Lockheed Constellation]], [[Boeing 307|Boeing 307 Stratoliner]], [[Martin M-130]], [[Sikorsky S-42]], [[Boeing 314 Clipper]], [[Boeing 377 Stratocruiser]], [[Bristol Britannia]], [[Iljušin Il-18]], [[De Havilland Comet]], [[Tupoljev Tu-104]], [[Boeing 707]], [[Convair 880]], [[Vickers VC10]], [[McDonnell Douglas DC-10|DC-10]], [[Boeing 727]], [[Lockheed L-1011 TriStar|L-1011]], [[Douglas DC-8|DC-8]], [[Airbus A300]],[[Iljušin Il-62]], [[Iljušin Il-86]], [[Tupoljev Tu-154]]), se prav tako štejejo za letalce - letalske častnike, ker sodelujejo pri upravljanju navigacijskih in motornih sistemov letala, niso pa piloti. Letalci so uniformirani profesionalci, člani letalske posadke (ang. flight crew) letala v pilotski kabini (ang. [[Pilotska kabina|cockpit]]). Drugi člani posadke, kot so mehaniki in zemeljsko osebje niso razvrščeni kot letalci, so pa lahko del posadke po potrebi. Stevardese so del kabinskega osebja in niso letalski časniki. 

V Sloveniji ima poklicno civilno licenco za motorno letalo 0,03 % celotnega prebivalstva oz. 600 prebivalcev&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/upload/editor/file/file756f94fb5c49415.pdf|title=Letno poročilo 2022|accessdate=28.1.2023|publisher=CAA}}&lt;/ref&gt; od tega deleža jih ima polovica torej okoli 300 privilegije prometnih pilotov (za primerjavo [[Doktorat|doktorjev znanosti]] je 98% več kot prometnih pilotov oz. na 50 doktorjev znanosti je en prometni pilot). 
[[Slika:Airbus-319-cockpit.jpg|sličica|Linijska pilota na [[Airbus A319]]|250x250px]]
Leta 2017 je bilo v svetu samo 290 000 prometnih pilotov (ali 36 prometnih pilotov na milijon prebivalcev) od tega se jih bo 105 000 upokojilo do 2027 in ocenjuje se da se bo potrebovalo še 250 000 novih do leta 2027 glede na ocene CAE Inc., da se bo zadovoljilo potrebam svetovnega trga. Šolanje je zahtevno, drago in dolgotrajno, saj se danes zahteva bistveno več certifikatov od pilotov kot v preteklosti. Največ 90 000 novih pilotov se bo potrebovalo v aziji, 85 000 v ameriki in 50 000 v evropi ter 30 000 na bližnjem vzhodu.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.cnbc.com/2017/06/20/this-is-your-captain-retiring--world-faces-pilot-shortage.html|title=Paris Airshow 2017 Airline industry facing a massive shortfall of pilots|date=2017|accessdate=19.12.2024|website=CNBC}}&lt;/ref&gt; Za primerjavo leta 2019 je bilo svetovno število zdravnikov 12 800 000 (ali 1600 zdravnikov na milijon prebivalcev).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.medicaleconomics.com/view/across-globe-6-4-million-physicians-needed-in-132-countries-facing-shortages|title=Across globe|date=24.5.2022|accessdate=13.1.2025|website=Medical Economics}}&lt;/ref&gt; Za občutek med drugo svetovno vojno je bilo vojaških pilotov nekaj miljonov (ZDA, Luftwaffe, RAF, Sovjetsko letalstvo, Japonsko letalstvo, Italjansko letalstvo). Med drugo svetovno vojno je v USAF bilo decembra 1944 aktivnih 41.600 letal  in 1.259.000 ljudi, RAF je imel maja 1945 9.200 letal 1.079.835 ljudi od tega 193.313 letalcev in 886.522 zemljskega osebja.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Ratno vazduhoplovstvo u drugom svetskom ratu|last=Ulepič|first=Zdenko|publisher=Beograd : Vojnoizdavački zavod|year=1974|cobiss=4727808}}&lt;/ref&gt;

Vsi piloti najprej opravijo zdravniški pregled II. razreda in začnejo letenje na enomotornih batnih letalih (npr. [[Cessna 152]] ali [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper Tomahawk]]) velikokrat je to v začetku v [[Aeroklub|aeroklubu]] z EASA ATO šolo in potem po pridobitvi PPL(A) privatne licence opravijo obsežno teorijo ATPL(A) frozen (na agenciji za civilno letalstvo). Teorija ATPL(A) je velik filter uspešnosti kadidatov za nekatere je nepremostljiva in je osnova za kakeršnokoli poklicno delo v letalstvo. Po opravljeni ATPL(A) teoriji kandidati pričnejo inštrumentalno letenje ter napredujejo na zahtevnejša enomotorna letala z uvljačljivim podvozjem (npr. [[Beechcraft Bonanza]], [[Cessna 210|Cessna Centurion]], [[Rockwell Commander 112|Commander 114]], [[Piper PA-24 Comanche|Piper Comanche]]) nadaljujejo na večmotorna batna letala (npr. [[Cessna 340]], [[Piper PA-34 Seneca|Piper Seneca]], [[Piper PA-30 Twin Comanche|Piper Twin Comanche]]) ter opravijo zdravniški pregled I. razreda, približno 1 od 4 ljudi lahko opravi psihofizične kriterije za komercialnega pilota (očala so dovoljena) in pridobi licenco poklicnega pilota CPL(A). Potrebno je poudarit da poklicna licenca CPL sama po sebi ne nudi nič in da je lahko oseba plačana za delo potrebuje še nadaljnjo usposabljanje za tip letala, operacija itd. Za poklicno licenco potrebujejo minimalno 200 ur letenja in potem gredo na [[type rating]] za [[Turbopropelerski motor|turbo propelerska]] (npr. [[Bombardier Dash 8|Dash 8]], [[ATR 72]], [[Beechcraft Super King Air|King Air]]) ali [[Reaktivno letalo|reaktivna letala]] (npr. [[Airbus A320]], [[Boeing 737]], [[Embraer E-Jet]]) na katerih naredijo še line training, ki obsega okoli sto do dvestopedeset komercialnih letov, kasneje kot kopiloti pridobijo še licenco prometnega pilota ATPL(A) za katero potrebujejo minimalno 1500 ur letenja. Cel proces letalskega usposabljanja linijskega pilota stane okoli sto petdeset tisoč eur in traja v povprečju 7 aktivnih let, kandidati si ga krijejo sami.

V Sloveniji se je veliko pilotov začelo šolati modularno v aeroklubskem okolju (motorno letenje). Ker celovitih uradnih statistik ni, so na voljo le ocenjeni podatki, ki temeljijo na izkušnjah aeroklubov in inštruktorjev. Podatki temeljijo na ocenah in niso rezultat uradne nacionalne statistike.

* 50 % kandidatov zaključi začetno licenco PPL(A),
* Od imetnikov PPL(A) jih le 25 % (12,5 % od vseh na začetku) nadaljuje z dodatnimi usposabljanji (npr. NVFR, uvlačljivo podvozje, MEP),
* Med kandidati, ki se vpišejo v ATPL teorijo, jih približno 25–30 % (4 % od vseh na začetku) doseže kakeršnokoli zaposlitev v letalstvu,
* Skupno se ocenjuje, da le 0,5–2 % kandidatov, ki začnejo šolanje v aeroklubih v Sloveniji, doseže raven linijskega prometnega pilota reaktivnega potniškega letala

Pri integriranih pilotskih programih (EASA ATPL integrated), kjer so kandidati predhodno selekcionirani in šolanje poteka v strnjenem, profesionalno usmerjenem programu, so stopnje uspešnosti bistveno višje kot v aeroklubskem okolju.

* 80 % vpisanih kandidatov zaključi integrirani program (ATPL frozen),
* Od diplomantov jih 60 % v obdobju nekaj let pridobi prvo zaposlitev v linijskem letalstvu,
* Skupno se ocenjuje, da 55 % vseh vpisanih kandidatov v integrirane programe doseže raven pilota reaktivnega potniškega letala

Višja uspešnost je posledica stroge selekcije kandidatov, strukturiranega šolanja, zagotovljenega financiranja zahtevanega za vpis ter neposrednih povezav šol z letalskimi prevozniki in plačanega šolanja na tipu potniškega letala. Največji filter trga, ki išče kandidate so zahtevane izkušnje na tipu letala oz. na velikih potniških letalih nad 50 ton vsaj 500h oz. celo 1500h.  

=== Civilni certifikacijski sistemi ===
[[Slika:EASA_Logo.png|levo|sličica|251x251_pik|[[Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu|EASA]] krovna letalska organizacija v [[Evropska unija|EU]]]]
Različne države (Kitajska, Turčija, Združeni arabski emirati) oz. skupine držav (EU, ZDA) uporabljajo različne certifikacijske sisteme in piloti imajo različne licence, ki me seboj niso enakovredne niti niso preprosto izmenljive ampak mora iti pilot, če hoče pridobiti licenco v drugem sistemu skozi postopek konverzije licence (dodatni izpiti vsaj iz letalskega prava, ponekod praktični izpiti ipd.), da pridobi drugo licenco. Če gre evropski pilot na dopust v ZDA in ima evropsko licenco EASA in želi za zabavo leteti letala nekomercialno v ZDA, pa običajno zadovoljuje preprostejši postopek validacije, kjer na osnovi njegove trenutne licence (npr. EASA ATPL(A)) pridobi privilegije FAA PPL(A) za maksimalno čas veljavnosti njegove evropske licence. 
[[Slika:20150215-logo-faa_1.jpg|sličica|200x200_pik|[[Zvezna uprava za letalstvo|FAA]] ureja vse vidike civilne letalstva v [[Združene države Amerike|ZDA]]]]
Največji sistemi licenciranja v svetu so: [[Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu|EASA - European Aviation Safety Agency]], [[Zvezna uprava za letalstvo|FAA - Federal Aviation Administration]], JAA - Joint Aviation Authorities (zastarelo), UK CAA - Civil Aviation Authority (United Kingdom), CASA - Civil Aviation Safety Authority, TCCA - Transport Canada Civil Aviation''','''  SHGM - Sivil Havacılık Genel Müdürlüğü idr. 
[[Slika:ICAO_logo.svg|alt=File:ICAO logo.svg|levo|sličica|155x155_pik|[[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|ICAO]] Svetovna Mednarodna organizacija civilnega letalstva]]

Zakaj pa je pomembno katero licenco ima pilot? Ker z EASA licenco lahko pilot leti vse zrakoplove, ki so registrirani v državah EU (Nemčija, Francija, Polska, Italjia, Grčija itd) po celem svetu. Ne more pa pilot z EASA licenco leteti neposredno letala registrirana v Turčiji, ampak potrebuje turško licenco oz. validacijo, z turško licenco lahko pilot leti samo turška letala po celem svetu ne more pa leteti vseh drugi letal, registriranih v katerikoli drugi državi. Tako je z uvedbo EASA licence avtomatsko postal evropski sistem z množico držav izredno enoten v smislu izemenljivosti letal in pilotov. Pri temu pa je potrebno povedati, da svetovno priznane licence - mednarodne so samo PPL, CPL, ATPL (s katermi lahko pilot leti po celem svetu), nacionalne licence - državne ULN, LAPL (področje EU), MPL (področje EU) so nacionalne licence ali regionalne in z njimi lahko pilot leti samo na področju države ali regije, ker jih mednarodna letalska organizacija ICAO ne priznava zatorej se je bolje tem licencam izgoniti, če je to le mogoče, saj nimajo mednarodne veljave in so lahko prej ali slej ukinjene. [[Slika:PPL_(A)_-_Pilotenlizenz_Vorderseite.png|sličica|706x706px|Nemška EASA PPL (A) - Pilotska privatna licenca (športni pilot motornega letala)|sredina]]
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Kratice in različni certifikacijski sistemi oblasti
!Kratica
!Pomen
!Država oz. območje
!Opomba
|-
|ICAO
|[[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|International Civil Aviation Organization]]
|celi svet od 1944
|osnovna svetovna letalska organizacija, običajno jo v svoji osnovni obliki koristijo afriške države, velike omejitve zaposlovanja
|-
|FAA
|[[Zvezna uprava za letalstvo|Federal Aviation Administration]]
|[[Združene države Amerike|ZDA]] in pacific
|sistem z najdaljšo tradicijo priznan v različnih delih sveta (afrika, bl. vzhod)
|-
|EASA
|[[Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu|European Aviation Safety Agency]]
|[[Evropska unija|EU]] od 2002 dalje
|članice vse EU države in še dodatne, najtežja licenca za teorijo zelo močna licenca
|-
|JAA
|Joint Aviation Authorities
|[[Evropa]] 1970 do 2009
|članice JAA so prevzele EASA zahteve, nekatere ne EU članice še vstrajajo
|-
|UK CAA
|UK Civil Aviation Authority
|[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|UK]] od 2020 dalje
|UK - Brexit - nacionalna licenca nepriznana po EU - tretja država
|-
|SHCA
|Sivil Havacılık Genel Müdürlüğü
|[[Turčija]]
|zaželena za delo v Turčiji
|-
|TCCA
|Transport Canada Civil Aviation
|[[Kanada]]
|zelo primerljiva z FAA in EASA
|-
|GCAA
|Civil Aviation Administration of China
|[[Kitajska]]
|zelo zaželjena na hitro rastočem kitajkem trgu
|-
|DGCA
|Directorate General of Civil Aviation
|[[Indija]]
|hitro rastoči trg
|-
|GCAA
|General Civil Aviation Authority
|[[Združeni arabski emirati|ZAE]]
|najbolj cenjena na bližnjem vzhodu
|-
|CASA
|Civil Aviation Safety Authority
|[[Avstralija]]
|robustni predpisi 
|-
|CAA NZ
|Civil Aviation Authority of New Zealand 
|[[Nova Zelandija]]
|cenjena na pacifiškemu območju
|-
|SA CAA
|South African Civil Aviation Authority
|[[Južna Afrika|Južna afrika]]
|najbolj cenjena afriška licenca 
|}

=== Šolanje prometnega pilota ===
[[Slika:PA-28_Simulator_der_Horizon_SFA.jpg|sličica|[[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]]/SE šolanje na [[Simulator letenja|simulatorju]] FNTP II za enomotorna letala npr. [[Piper PA-28 Cherokee|Piper PA-28]]|249x249px]]Prometni piloti velikih potniških letal potrebujejo leta usposabljanja, da dosežejo vse kvalifikaciji, ki so potrebne za vodjo zrakoplova na komercialnih potniških letih in veliko ur letenja. Prometni linijski piloti veljajo za najbolj izšolane posameznike na sploh, saj se njihovo šolanje in periodično usposabljanje ne zaključi do upokojitve. Minimalna formalna izobrazba je zaključena srednja šola s poklicno maturo, na kar pilot nadaljuje strokovno šolanje na letalih in teorijo ATPL za prometne pilote, ki je po obsegu primerljiva s fakulteto ter za marsikoga prevelik zalogaj. Samo določeni nacionalni prevozniki zahtevajo fakulteto (180 ECTS) in znanje nacionalnega jezika (ICAO level). Stroški šolanja prometnega pilota so visoki in si jih kandidati sami krijejo, zaradi česar je to dostopno le ekonomsko močnejšim posameznikom. Konec 1980 je bila cena šolanja v Jugoslaviji 85 000 DEM (nemških mark) za pilote, ki so se šolali v šoli takratnega državnega prevoznika [[Air Serbia|JAT]]. Celoten strošek šolanja na letalski univerzi ERAU Embry–Riddle Aeronautical University v ZDA na 4 letnem programu je konec 1980 znašal okvirno 90&amp;nbsp;000&amp;nbsp;USD. Danes se stroški gibajo od 150 000 USD do 300 000 USD odvisno od tega v katerem delu sveta se kandidati šolajo, saj so stroški letalskih šol po nekod 150% višji zaradi različnih državnih režimov in svobodnega letenja ni.  
[[Slika:Eesti_Lennuakadeemia_360-8.jpg|sličica|364x364px|[[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]]/ME šolanje na večmotornih letalih na [[Simulator letenja|simulatorju]] FNTP II npr. [[Piper PA-34 Seneca]]]]
Da kandidat postane prometni pilot, more najprej odiiti v certifcirano letalsko šolo ATO. Kandidati se lahko šolajo na dva načina modularno ali itegrirano. Modularno usposabljanje pomeni da opravlja posamezne ratinge z izpiti in se mu pridobljene kvalifikacije sproti vpisujejo v licenco. Pri itegriranem usposabljanju kadnidat pride do opravljenih pooblastil šele ko pridobi licenco poklicnega pilota oz. v določenih primerih ko je vezan na družbo (MPA licenca) še kasneje. Najhitrejša pot do službe v cockpitu je z šolanjem v letalskih akademijah oz. profesionalnih letalskih šolah, pri čemer se priporoča, da imajo kadnidati jasno izdelano vizijo, kjer se nameravajo zaposliti in zato pripravljena finančna sredstva, ki znašajo ovrino okoli 130 tisoč EUR, vendar samo finance niso dovolj potrebno je tudi veliko truda in potrepljenja ter dobro sodelovanje z letalskimi kolegi.

Minimum je 1500 ur letenja, da poklicni pilot CPL(A) pridobi licenco prometnega pilota ATPL(A). Bistvene kvalifikacije pilota so ratingi - privilegiji za izvajanje določenih operacij in licenca, prometni piloti se obnovitveno šolajo najmanj na vsakih šest mesecev na [[Simulator letenja|simulatorjih letenja]], v kvalitetnejših letalskih družbah celo na vsake tri mesece. Piloti letal morajo dovolj dobro obvladovati [[Angleščina|angleški jezik]], saj je več kot 95% svetovne literature v angleščini, kot tudi vsa komunikacija med člani posadke, kontrolo letenja idr. 
Strokovna področja, ki so pomembna za pilote: operativni postopki, radio navigacija, masa in težišče, zmogljivosti letal, načrtovanje letenja, letalska avionika - inštrumenti, aerodinamika, letalska meteorologija idr.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://old.delo.si/druzba/panorama/skok-v-portoroz-na-kavo-v-dvoje-z-letalom.html|title=Skok v Portorož na kavo... v dvoje z letalom|date=13.3.2012|accessdate=16.3.2026|website=delo.si|publisher=Tomažič B., Jamnik U.}}&lt;/ref&gt;

==== Pay to Fly P2F ====
Pay to Fly (P2F) je praksa v komercialnem letalstvu, pri kateri pilot oziroma kopilot plača letalski družbi ali posredniku za možnost letenja na linijskih letih kot član pilotske posadke. Namesto da bi bil pilot za delo plačan, sam krije stroške usposabljanja, type ratinga ali celo neposredno “najem” sedeža v kokpitu za pridobivanje naleta in izkušenj na reaktivnem letalu.

V klasičnem zaposlitvenem modelu letalska družba pilota zaposli in mu zagotovi plačilo ter usposabljanje. Pri modelu Pay to Fly pa kandidat:

* plača type rating,
* pogosto dodatno plača “line training”,
* lahko plača določeno število ur letenja na rednih komercialnih linijah,
* v nekaterih primerih pa ni formalno zaposlen ali prejema minimalno plačilo.

Model se je posebej razširil po finančni krizi leta 2008, ko je bilo na trgu veliko mladih pilotov z nizkim naletom in malo odprtih delovnih mest.

'''Kako sistem običajno deluje'''

Tipičen potek:

# Pilot opravi CPL/ATPL teorijo in MCC.
# Kandidat sam financira type rating za določen tip letala (npr. A320 ali B737).
# Letalska družba ali posredniška akademija ponudi program “line training”.
# Pilot plača paket ur oziroma sektorjev na rednih komercialnih letih.
# Po končanem programu lahko pridobi dovolj izkušenj za redno zaposlitev drugje ali v isti družbi.

'''Kdo ponuja Pay to Fly programe'''

Pay to Fly programe so v preteklosti ponujale ali posredno omogočale: nekatere nizkocenovne letalske družbe, zasebne letalske akademije, posredniška kadrovska podjetja, ACMI oziroma wet-lease operaterji. V Evropi so bili z modelom pogosto povezani: Ryanair (predvsem prek zunanjih pogodbenikov v preteklosti), Wizz Air, SmartLynx Airlines, različne zasebne akademije v Španiji, vzhodni Evropi in jugovzhodni Aziji. Pomembno je poudariti, da številne družbe danes zaradi kritik in pomanjkanja pilotov od teh praks delno odstopajo ali pa jih izvajajo v milejših oblikah (npr. self-sponsored type rating brez neposrednega plačevanja linijskega letenja).

'''Stroški'''

Stroški so lahko zelo visoki.

Približni stroški:

* Vse zahtevane predhodne licence CPL + ATPL teorija + MCC: 70.000–120.000 EUR,
* Type rating A320/B737: 20.000–40.000 EUR,

Pay to Fly line training program: 10.000–40.000 EUR, v nekaterih primerih tudi več kot 60.000 EUR.

Skupni strošek poti do prve službe lahko zato preseže:

* 120.000–180.000 EUR.

'''Kaj pomeni za pilote'''

Prednosti: hitrejši dostop do naleta na jet letalu, možnost pridobitve izkušenj na A320 ali B737, lažji vstop na trg dela v času presežka pilotov, hitrejše izpolnjevanje pogojev za zaposlitev. Slabosti: zelo visoka finančna obremenitev, pogosto zadolževanje, negotova zaposlitev po koncu programa, pritisk na plače in delovne pogoje v industriji, etične in varnostne kritike.

'''Kritike in kontroverze'''

Model Pay to Fly je močno kritiziran s strani: pilotskih sindikatov, združenj pilotov, dela letalske industrije. Največ kritik: pilot opravlja odgovorno delo, vendar za delo plačuje, ustvarja neenakost med kandidati, zmanjšuje pogajalsko moč mladih pilotov, lahko povečuje psihološki pritisk zaradi dolgov. Hkrati je tukaj velika kritika na lokalne CAA agencije za civilno letalstvo, ki takega početja ne preganjajo in ne kontrolirajo ali so dejansko piloti zaposleni v letalskih družbah ali delajo na črno. Evropsko združenje pilotov ECA (European Cockpit Association) je Pay to Fly večkrat označilo kot problematično prakso, ki lahko negativno vpliva na varnostno kulturo in delovne standarde v letalstvu.

'''Razlika med Pay to Fly in self-sponsored type ratingom'''

To ni vedno isto:

* '''Self-sponsored type rating''' pomeni, da pilot sam plača rating, nato pa normalno išče službo in računa da bo z type ratingom konkurenčnejši.
* '''Pay to Fly''' pa pomeni, da pilot plača tudi za dejansko letenje na komercialnih linijah kot član posadke.

V sodobnem evropskem letalstvu je self-sponsored type rating precej pogost, medtem ko je klasični Pay to Fly manj razširjen kot pred desetletjem.

'''Vpliv na kariero'''

Za nekatere pilote je bil Pay to Fly način za prvi preboj v industrijo, posebej v obdobjih gospodarskih kriz. Vendar pa: sam po sebi ne zagotavlja kariere, pomembni ostajajo CRM, sposobnosti, znanje in profesionalnost, številne večje tradicionalne družbe takšne prakse gledajo manj pozitivno kot klasično selekcijo in usposabljanje. Danes zaradi globalnega pomanjkanja pilotov številne družbe ponovno ponujajo bolj klasične zaposlitvene modele z manj finančnega tveganja za pilote.
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Moduli usposabljanja prometnega pilota letala
!Vrsta pooblastila, licence
oz. zahteve
!Opis
!Okvirna cena ''(let.2020)'' in trajanje
!Okvirno kumulativno cena/
kumulativno trajanje
|-
|'''PPL(A)'''&lt;br&gt;Licenca športnega pilota letala 
(ang. Private Pilot Licence - Aircraft) 
|
* 9 predmetov združenih v teoretični izpit PPL(A) teorije,
* ustni izpit iz znanja angleščine (ICAO level),
* pisni izpit iz angleške frazeologije (R/T radiotelephony privilege),
* 45 ur letenja (zone, šolski krogi, rute, radio navigacija) plus izpitni let. Letenje se izvaja z letali tipa: [[Cessna 152]], [[Cessna 172]], [[Piper PA-28 Cherokee|Piper PA-28]] ipd.
|13 tisoč EUR
/6 mesec.
|13 tisoč EUR
/6 mesecev
|-
|'''ATPL teorija'''&lt;br&gt;Teorija za prometnega pilota 
(ang. Air Transport Pilot Licence theory)
|14 predmetov, 14 izpitov ATPL(A) teorije, 1 leto študija (20 000 vprašanj) v angleščini, zelo obsežen študij in velik filter uspešnosti kandidatov, opravi jo okoli 50% kandidatov
|4 tisoč EUR
/1 leto
|17 tisoč EUR
/1 leto 
6 mesecev
|-
|'''NVFR'''&lt;br&gt;pooblastilo za nočno letenje
(ang. Night Visual Flight Rules Rating)
|5 ur predavanj in 5 ur letenja.
|2 tisoč
EUR

/1 teden
|19 tisoč EUR
/1 leto
7 mesecev
|-
|Nabiranje naleta&lt;br&gt;(ang. Hour Building)  
za licenco poklicnega pilota CPL(A)&lt;br&gt;(ang. Commercial Pilot Licence)
|Za poklicno licenco CPL se potrebuje skupaj vsaj 200 ur, minimalna razlika med 200 h in vključenim šolanjem v skupni nalet znaša vsaj 67-95ur. Piloti zato velikokrat koristijo [[Aeroklub|aeroklube]].
|15 tisoč EUR
/4 mes.
|34 tisoč EUR
/1 leto
11 mesecev
|-
|'''IR/SE'''&lt;br&gt;Pooblastilo za instrumentalno letenje na enomotornih letalih&lt;br&gt;(ang. Instrumental Rating/ Single Engine)
|Instrumentalno letenje na enomotornem letalu obsega 50 ur usposabljanja izvaja se na simulatorju in enomotornih batnih kopenskih letalih npr: [[Piper PA-28 Cherokee|Piper PA-28 Arrow]], [[Beechcraft Bonanza]], [[Rockwell Commander 112|Commander 114]], [[Cirrus SR22|Cirrus SR-22]] po pravilih inštrumentalnega letenja. Pilotom da ogromno in se priporoča, da se za njega izšolajo tudi PPL(A) piloti, ki nimajo namena leteti profesionalno, saj si s tem povečajo varnost.
|15 tisoč 
EUR

/3 mesece
|49 tisoč EUR
/2 leti
2 meseca
|-
|'''MEP(L)'''&lt;br&gt;pooblastilo za letenje na večmotornih letalih kopenskih letalih&lt;br&gt;(ang. Multi Engine Piston Land Rating)
|Pooblastilo za letenje z večmotornim batnim kopenskim letalom, npr: [[Piper PA-30 Twin Comanche]], [[Piper PA-34 Seneca]], [[Cessna 310]], [[Cessna 340]], [[Beechcraft Baron]] po pravilih vizualnega letenja.
|4 tisoč
EUR

/1 teden
|53 tisoč EUR
/2 leti
3 mesece
|-
|'''ME/IR'''&lt;br&gt;pooblastilo za instrumentalno letenje na večmotornih letalih&lt;br&gt;(ang. Instrumental Rating/ Multi Engine)
|Instrumentalno letenje na večmotornem letalu. Uporabljajo se ista letala kot za MEP(L) šolanje. 
|5 tisoč
EUR

/1 teden
|58 tisoč EUR
/2 leti
4 mesece
|-
|'''CPL(A)'''&lt;br&gt;Licenca poklicnega pilota letala&lt;br&gt;(ang. Commercial pilot licence Aircraft)
|Z opravljeno licenco CPL(A) v roko max 24 mesecev po končanih izpitih ATPL si pilot zamrzne teorijo ATPL(A) in velja do opravljanja licence ATPL pri 1500h. CPL šolanje 10h šolanja in 5 ur šolanja na kompleksnem letalu npr: [[Beechcraft Bonanza|Bonanza]], [[Rockwell Commander 112|Commander]], [[Piper PA-24 Comanche|Comanche]], Pogoji: 10h IFR, 25h DUAL, 5h Complex, 200h skupaj, NVFR, 100h PIC, 20h preletov. Potrebno je poudarit da sama licenca CPL ne nudi nič sama po sebi in potrebno je še nadaljnjo usposabljanje za delo v letalski operaciji (MCC, type rating, OCC, line traing).
|6 tisoč 
EUR

/2 tedna
|64 tisoč EUR
/2 leti
5 mesecev
|-
|'''FI(A)'''&lt;br&gt;Inštruktor letenja&lt;br&gt;(ang. Flight instructor Aircraft)
|Tečaj obsega 30 ur usposabljanja na desnem sedežu in pedagoške module, je neobvezen za prometne pilote, vendar so inštruktorji letenja kasneje bistveno bolj cenjeni in adaptivni za letenje z različnimi karakterji v cockpitu.
|10 tisoč 
EUR

/3 mesece
|74 tisoč EUR
/2 leti 
8 mesecev
|-
|'''MCC'''&lt;br&gt;certifikat za letenja v več članski posadki&lt;br&gt;(ang. Multi-Crew Cooperation certificate)
|Za letenje kot kopilot oz. za letenje z letali, ki zahtevajo več pilotov je potrebno opraviti usposabljanje za delo v veččlanski posadki, usposabljanje poteka na [[Simulator letenja|simulatorju letenja]]. Dostikrat je trening združen z neformalnim tečajem JOC (ang. Jet Orientated Course).
|3 tisoč 
EUR

/1 teden
|77 tisoč EUR
/2 leti 
9 mesecev
|-
|'''A-UPRT'''&lt;br&gt;certifikat [[Preprečevanje in reševanje iz nepravilnih položajev|preprečevanja in reševanja iz nepravilnih položajev]]&lt;br&gt;(ang. Upset Prevention and Recovery Training)
|Napredni tečaj se nanaša na vsaj 5 ur teoretičnega pouka in 3 ure praktičnega usposabljanja na letalih EASA CS-23 Aerobatic ali CS-23 Utility. Morebitno usposabljanje za akrobatsko letenje ne nadomesti tečaja UPRT. Tečaj obvezen za vse pilote pred pristopom na šolanje za prvi [[type rating]].
|2 tisoč 
EUR

/2 dni
|79 tisoč EUR
/2 leti
9 mesecev
|-
|'''Type Rating'''&lt;br&gt;[[Type rating|pooblastilo za letenje določenega tipa letala]]
|Šolanje na določenem tipu letala, npr: [[Airbus A320|Airbusu A320]], [[Airbus A220|A220]], [[Boeing 737]], [[Embraer E-Jet E2]], [[Bombardier Dash 8]], [[Cessna Citation Excel|Cessna Citation]]. Sestoji iz teorije CBT (ang. Computer Based Training) in predavanj ter vaj na maketah. Vključuje okrog 30 do 60 ur na simulatorju in 1 uro letenja (šest šolskih krogov) s praznim letalom to imenujemo base trening (ali zone) in je eden izmed dražjih delov šolanja. Ta letala so praviloma jeti.
|30 tisoč
EUR

/2 meseca
|109 tisoč EUR
/2 leti 11 mesecev
|-
|OCC&lt;br&gt;tečaj prehoda na letalskega operaterja&lt;br&gt;(ang. OCC Operators Conversion Course)
|Teoretično in praktično šolanje na simulatorju in centrih za usposabljanje iz: 
CRM, EFB, SMS, Fatigue, Briefings, Peer Pilot Support Program, Operator Procedures, LVO, Dangerous Goods, Emergency Evacuation, Firefighting, Ditching (bazen), Line Training, Emergency and Safety Equipment, Aeromedical &amp; First Aid, Fleet Differences, Operators Manual, Air Law &amp; Union Contract, OPC.
|N/A
/2 meseca
|N/A
/3 leta 1 mesec
|-
|Linijski trening&lt;br&gt;(ang. Line Training)
|Šolanje na liniji za kopilota z kapitani inštruktorji v odvisnosti od kompleksnosti letala obsega do okoli 100 letov oz. 250 ur (tipično oba pogoja) ter vključuje do 100 teoretičnih poglavji, zaključi se z linijskim preverjanjem (ang. line check). Tega se za plačilo P2F poslužujejo letalske družbe, ki jemljejo pilote začetnike.
|30 do 60
tisoč EUR

/3 mes.
|139 do 169 tisoč EUR
/3 leta 4 mesece
|-
|'''ATPL(A)''' &lt;br&gt;Licenca prometnega pilota letala&lt;br&gt;(ang. Airline Transport pilot Licence)
|Naredi jo pilot, ko ima skupaj minimalno 1500 ur naleta od tega 500 ur v več pilotni posadki MPL (Multi-pilot) in 250 ur PIC kot vodja zrakoplova ter opravljeno ATPL teorijo, izpit poteka običajno na simulatorju. S tem poklicni pilot postane prometni pilot.
|N/A
|okvirno tipično 7 let
|-
|Kapitan letala &lt;br&gt;(ang. Captain)
|Kopilot, ki ima odmrznjeno ATPL licenco in okvirno nad 5000 h naleta skupaj ter ima prave karakterne in strokovne lastnosti, se gre šolati na levi sedež in ko konča usposabljanje postane kapetan, navadni kapitani ne letijo z začetniki. Kopiloti inštruktorji imajo prednost pri tem, da jih izberejo za kapitane.
|N/A
|okvirno tipično 15 let
|-
|'''TRI''' &lt;br&gt;Inštruktor za tip letala&lt;br&gt;(ang. Type rating Instructor)
|Tečaj obsega pedagoški modul, tehnični modul, simulator letenja in izpit inštruktorji letenja imajo priznavan pedagoški modul. Kapitani inštruktorji potem letijo z začetniki na line treningu.
|10 tisoč EUR
|149 do 179 tisoč EUR
|-
|'''TRE''' &lt;br&gt;Izpraševalec za tip letala&lt;br&gt;(ang. Type rating exeminer)
|Tečaj obsega šolanje za izpraševalca na tipu letala.
|N/A
|N/A
|}

=== Delovni dan prometnega pilota ===
Vsi civilni piloti imajo svojo bazo - bazično letališče s katerega začnejo svojo delovno obveznost in na katerega se na koncu vrnejo po izmeni (včasih isti dan včasih po več dneh). Veliko prespijo po hotelih. Pilotova služba se običajno začne uro do dve ure pred letom v pisarni, kjer pregleda vso dokumentacijo leta: METEO, NOTAMe, vpisane MEL predmete in njihove operativne procedure ter morebitne omejitve categorije pri nizski vidljivosti, seznam članov posadke, operativni načrt poleta, naroči gorivo in opravi briefing s posadko s posebnostmi leta ter gre na pregled potnih listov in varnostni pregled. Nadaljuje se na letalu kjer se opravi predpoletni obhod letala, izračun mase in težišča, sprejme zadnjo vremensko radio poročilo ATIS, izračuna vzletne zmogljivosti letala in pripravi pilotska kabina z [[Flight management system|računalniki]] na let ter opravi odletni briefing in briefing v prisilnih primerih. Letalo se vedno prevzame od inženirjev (ki so na letalu že vsaj eno uro pred piloti), če sta pilota zadovoljna s stanjem letala. Tekom leta piloti vsake trideset minut preračunajo porabo goriva in vsako uro preverijo tolerance višinomerjev (RVSM), vse skozi so na radijski vezi s kontrolo letenja in spremljajo razvoj vremena preko vremenskega radarja. Na vsaki obratni točki zapišejo čas preleta le-te ATA in ga primerjajo z izračunanim časom ETA. Pred pristankom sprejmejo zadnjo vremensko radio sporočilo ATIS za destinacijo in naredijo briefing s pripravo za pristanek in neuspeli prilet ter za voženje po zemlji, po izključitvi motorjev zapiše porabljeno gorivo in gorivo na krovu ter še zadnjič preračuna ali ima puščanje goriva. Ko se letalo parkira imajo največ dela, saj se morejo pripravit za naslednji let - naslednji sektor. Čas na zemlji znaša okoli 45 minut, potrebno je pripraviti: izračun mase in težišča ter dati navodila zemeljski operativi za nalaganje letala, naročiti gorivo, narediti obhod letala, izračun zmogljivosti, priprava računalnika letala za naslednji let, prejeti zadnjo vremensko sporočilo ATIS, prejeti odletno dovoljenje kontrole, opraviti briefing za odlet, prejeti dovoljenje za zagon motorjev, prejeti dovoljenje za voženje do steze in na koncu še vzletno dovoljenje itd. Tipično piloti na dan naredijo okoli 4 takšne lete. Po izkrcanju potnikov se letalu na zadnjem letu posadke preda inženirjem in javi morebitne tehnične napake. Pilotova služba se zaključi običajno 30 minut po pristanku, ko odda vso dokumentacijo, opravi pregled potnega lista in zapusti prostore letališča. V kolikor zaključi v bazi gre domov, v kolikor zaključi drugje gre s kombijem z ostalo posadko do hotela. V službi so lahko piloti od 9-13 ur na dan odvisno od števila letov in ure v dnevu. V enem mesecu smejo biti v službi 190 ur in odleteti 100 ur.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/nedeljski/med-ljudmi/povabljeni-ste-na-kavo/bil-je-najboljsi-mladi-voznik-v-sloveniji-danes-leti-z-airbusom-a320-2787213/|title=Bil je najboljši mladi voznik v Sloveniji, danes leti z airbusom A320|date=15.3.2026|accessdate=16.3.2026|website=Dnevnik.si|last=Teržič M., Gorjan M.}}&lt;/ref&gt;

{{Cquote|Najboljša varnostna naprava v katerem koli letalu je dobro usposobljena posadka|author=Albert Lee Ueltschi}}

=== Karakteristike linijskih pilotov ===
[[Slika:Flight_attendants-Emirates_(airline).jpg|sličica|Letalska posadka]]
Prometni linijski piloti (ang. airline transport pilots) so zelo specifičen profil ljudi, ki imajo običajno nekaj skupnih lastnosti, vrednot in življenjskih navad. Seveda so posamezniki različni, a pilotna kultura je vseeno precej enotna po vsem svetu.  Piloti so pogosto zahtevni do sebe, a hkrati zelo kolegialni. Navzven delujejo samozavestno, a notranje pogosto zelo samokritično, pogosto sodijo v skupino nadpovprečno inteligentnih in racionalnih ljudi. Realističen opis, kakšni ljudje so linijski piloti – temelji na dejanskih vzorcih, ki jih vidiš pri FO-jih in kapitanih na A320, B737, A330, itd. 

* Visoka stopnja odgovornosti.  Piloti so pogosto ljudje, ki zelo resno jemljejo naloge. V cockpitu so ekstremno strukturirani, metodični in natančni. Navadno ne prenesejo kaosa, improvizacij “na slepo” ali neprofesionalnosti. Tipično razmišljanje:''“Če nekaj naredim narobe, to vpliva na 180+ ljudi.”''

* Umirjen temperament.  Večina dobrih pilotov je mirnih pod pritiskom. Niso nujno tihožitni, ampak imajo sposobnost: ostati hladni v stresnih situacijah, razmišljati logično, ko drugi paničarijo, sprejemati odločitve brez čustvene eksplozije. Tudi na radiu se sliši: miren glas = dober pilot.

* Analitični in tehnično usmerjeni Pilot ne rabi biti inženir, a ima: rad sistem, razumevanje, kako stvari delujejo, interes za procedure, mehaniko, meteorologijo → pogosto hobi. Veliko pilotov je “geekov” za letala, performance in sisteme (WWII motorji, A320 sistemi itd.).
* Disciplina in rutina.  Letalsko okolje zahteva: natančno spoštovanje SOP-jev, ponavljanje postopkov, jasen workflow. Mnogi piloti so tako disciplinirani tudi v zasebnem življenju: šport in redna telovadba, zdrava prehrana, discipliniran počitek.
* Perfekcionizam. Piloti pogosto težijo k popolnosti. Ni to nujno ego, ampak ''profesionalna deformacija'' – ko delaš z varnostnimi mehanizmi, poskušaš biti čim bolj natančen. To se vidi pri: briefings, checkliste, tehniki letenja, planiranju. Nekateri piloti so v privatnem življenju tudi zelo “by the book”, drugi pa so izven službe precej sproščeni – ker so v službi že izčrpali potrebo po kontroli.

* Pomembne vrednote. Najpogosteje: zanesljivost – da lahko računaš na drugega pilota, profesionalnost, pravičnost in timsko delo, spoštovanje (v kabini ni prostora za ego), znanje in usposobljenost, varnost (safety) kot glavna življenjska filozofija. Pilot ima rad, da: kolega pride pripravljen, je korekten, spoštuje SOP, je timski človek, brez nepotrebnih dram.

=== Življenski stil linijskih pilotov ===
Življenjski stil linijskih pilotov je dinamičen, nepredvidljiv in izrazito usmerjen v odgovornost. Pilotovo življenje poteka med zgodnjimi zbujanji, različnimi časovnimi pasovi, hoteli in stalno menjavo okolja, hkrati pa zahteva visoko disciplino, natančnost in dobro psihofizično pripravljenost. Čeprav se zdi delo glamurozno, je v resnici kombinacija profesionalne rutine, zahtevnih urnikov in stalne osredotočenosti na varnost, kar oblikuje poseben ritem življenja, ki ga razumejo samo ljudje iz letalskega sveta.
[[Slika:Gym_in_Andels_Hotel,_Łódź.jpg|sličica|Skrb zase je ključna za regeneracijo]]
* Dinamičen. Veliko potovanj, hoteli, spremembe okolja – ampak realnost: early wake-upi ob 3:30, neprespanost, jet-lag, nepredvidljiv urnik, mnoga praznovanja preživiš na delovnem mestu. Življenje je ritmično, ampak ne stabilno.
* Ljubezen do potovanj in svobode. Pilotom je všeč občutek, da prečkajo države, časovne pasove in svetove. Gre bolj za mentalno svobodo kot fizični luksuz.
* Specifičen socialni krog. Piloti pogosto prijateljujejo: z drugimi piloti, z cabin crew, z ljudmi iz letalskega okolja. Ker delijo isti ritem življenja, iste teme, isti humor.
* Finančna zrelost. Večina pilotov zgodaj prične z varčevanjem. Kupijo dober avto (pogosto premium segment – BMW, Porsche). Linijski piloti živijo dokaj pragmatično ker vedo, da so kariere lahko prekinjene (grounding, medicinsko, company fail), letalska industrija je ciklična.
* Radi imajo hobije. Najpogosteje: šport (fitnes, [[tek]], [[tenis]], [[Kolesarstvo|kolesarjenje]], [[alpsko smučanje]]), simulatorji letenja, avtomobili (veliko pilotov obožuje premium in performance avte ter SUV-je), tehnika, potovanja, analitični hobiji (investicije, crypto, navdušenje nad sistemskimi zadevami)

=== Starešinstvo ===
V letalstvu je zelo pomembno [[starešinstvo]] (ang. ''seniority''), ki pomeni vrstni red oziroma položaj pilota glede na datum zaposlitve v letalski družbi in datum pridobitve licence prometnega pilota. Gre za ključni sistem, po katerem se v skoraj vseh večjih klasičnih [[Nacionalni letalski prevoznik|nacionalnih prevoznikih]] določa kariera posameznika. Senioritij ureja:  

* Napredovanje – starejši (po stažu) imajo prednost pri napredovanju iz FO (first officer) v kapitana, ali pa iz manjših tipov letal (npr. ATR72) na večje (A320, A350).
* Osnovna zaščita delovnega mesta – v primeru zmanjševanja števila pilotov (npr. krize) družba najprej odpušča pilote z najnižjim starešinstvom (torej tiste, ki so se nazadnje zaposlili).
* Starešinstvo določa praktično celotno kariero pilota – od tipa letala, ki ga leti, do urnika, plače in celo stabilnosti zaposlitve.
* Razporejanje letov – višje po starešinstvu pomeni boljša izbira pri urnikih: bolj zaželeni leti, več prostih dni ob praznikih, izogibanje nočnim/napornim rotacijam.
* Stabilnost kariere – starešinstvo je vezano na posamezno družbo. Če pilot prestopi k drugi letalski družbi, tam začne povsem znova, ne glede na leta izkušenj drugje. Zato piloti redko menjajo prevoznike.
* Na dolgi rok lahko razlika nekaj let pri začetku kariere pomeni desetletja drugačnega življenjskega sloga in plače.

=== Civilne pilotske uniforme ===
[[Slika:US_Navy_080218-N-5476H-007_Cmdr._Richard_Martel,_executive_officer_of_the_guided-missile_cruiser_USS_Lake_Erie_(CG_70),_inspects_the_dress_blue_uniforms_of_Sailors_during_a_uniform_inspection_on_the_flight_deck_prior_to_a_buria.jpg|alt=File:US Navy 080218-N-5476H-007 Cmdr. Richard Martel, executive officer of the guided-missile cruiser USS Lake Erie (CG 70), inspects the dress blue uniforms of Sailors during a uniform inspection on the flight deck prior to a buria.jpg|sličica|350x350px|Pilotska uniforma izhaja iz mornarice]]
Civilne pilotske uniforme so se začele pojavljati, ko so prišla v uporabo letala z zaprto kabino. Pred tem so piloti leteli v usnjenih jaknah z velikimi žepi za zemljevide in računala ter kapah iz usnja in z očali proti vetru. Tako so poštarski piloti po prvi svetovni vojni nosili relativno vojaško usnjeno upravo, podobno so uporabljali tudi piloti v potniških letalih, kar je povzročalo nervozo potnikom in dvom v njihove sposobnosti, saj so bili tipično to zelo mladi fantje. 

Uniforme pilotov je prva uvedla ameriška letalska družba Pan Am&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://simpleflying.com/pan-am-uniform-history/|title=How &amp; Why Did Pan Am's Sea Captain Pilot Uniforms Became The Standard In Commercial Aviation?|date=25.5.2024|accessdate=24.12.2024|website=SimpleFlying.com}}&lt;/ref&gt; leta 1931. Za osnovo so vzeli mornariško časniško uniformo z belo kapo in dvojnimi zlatimi gumbi ter krili na levi strani suknjiča. Elegantne hlače na črto se nosijo z črnim usnjenim pasom, hlače so običajno iz volne s čimer so tople pozimi in hladne poleti. Kapa ima tipično logo letalske družbe, rokavi suknjiča črte položaja časnika in tudi srajca z epoletami z črtami položaja časnika in kravato. Suknjič ima notranje žepe za potni list. Srajce imajo luknjo v žepih ki je namenjena nošnji kemičnega svinčnika, da ga ima pilot vedno pri roki, ter žepe za ID kartico in žepno svetilko. K uniformi se nosijo salonski usnjeni črni čevlji ali elegantni gležnarji, če se leti v hladnejšem podnebju. Pozimi se nosi eleganten volnen topel mornariški plašč na dvojno zapiranje poleg suknjiča. Del zimskih oblačil je še topel volnen pulover. 
[[Slika:Photograph_of_Pilot_William_C._Hopson_of_the_U.S._Mail_Service_in_Winter_Flying_Clothing_(5669918942).jpg|sličica|189x189_pik|Poštni pilot 1926 - pred pojavom pilotske civilne uniforme|levo]]
[[Slika:Low_angle_view_of_Airline_officials_(AM_81235-1).jpg|sličica|249x249px|Pilota Tasman Empire Airways in Pan Am 1939]]
Primarni namen pilotske uniforme je še danes enak in sicer, da potniki vidijo uradno osebo oblečeno v elegantnega letalskega strokovnjaka, in s tem pomiri živčne potnike, da so bolj samozavestni glede potovanja. Sekundarni namen pilotske uniforme je da predstavlja letalsko družbo in stari letalski rek pravi: &quot;kakšna je uniforma družbe takšna je letalska družba&quot;. Pilot manifestira v pilotski uniformi s svojo pojavo. Potniki si zelo dobro zapomnijo kako je bil oblečen pilot in to predstavlja sliko družbe. Pilotska uniforma je v svoji osnovi svečana uniforma, v kateri je tudi precej udobno opravljati dolžnosti letalske posadke. Pilotske uniforme so tudi relativno drage, saj jih posebej v nacionalnih prevoznikih šivajo prestižne šivalnice z nacionalno tradicijo in pod svojo blagovno znamko narejene posebej za družbo. Tipično imajo piloti cel komplet zimskih in letnih oblačil vključno z plašči in dvojnimi kovčki eden pilotski trolley za v cockpit in eden kabinski za oblačila. Pilotske kape imajo vse družbe zveste letalski tradiciji. Čini, ki so na uniformi so odvisni od letalske družbe in se razlikujejo od družbe do družbe, splošno velja da nosi štiri črtice na rokavu kapitan letala, ponekod inštruktorji nosijo še dodatno zvezdo (Emirates), kopiloti nosijo tri ali dve črtice odvisno od sistema v družbi (tri črtice pomenijo ATPL v nekaterih družbah, v drugih pa pomenijo več kot 5 let služenja v dotični družbi t.i. senior oficir) tipično rade nacionalne družbe koristijo sistem z dvema črticama, da se vidi njihov sistem dolgega napredovanja in odraža dolg senjoriti, dve črtici nosi tudi letalski inženir, navigator ali radio operater ali svež kopilot (če prav ima preko 4000 ur ozkontrupnih letal) na širokotrupnem letalu (British Airways) eno črtico nosi kabinsko osebje in kadeti do poklicne licence.
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Pomen črtic na civilnih letalskih uniformah
!Št. črtic
!Pomen
!Slika
Rokav in Epoleta
!Opomba
|-
|I
|
* kabinsko osebje,
* kadeti - letalski študenti
* load master
|[[Slika:Pilotoco5.png|Pilotoco5]]
|Nosi kabinsko osebje (npr. [[Lufthansa]]) in kadeti do licence CPL(A) z IFR ratingom.
|-
|II
|
* šef kabine (purser),
* letalski inženir,
* drugi častnik (dolgi leti nad 6h),
* mlajši prvi častnik (prve 4 leta služenja družbi)
|[[Slika:Pilotoco4.png|Pilotoco4]]
|Stare letalske družbe (npr. [[British Airways]], [[Air France]], [[KLM]]) rade koristijo sistem z dvema črticama, da se vidi njihov sistem dolgega napredovanja in odraža dolg [[Starešinstvo|senjoriti]]. V British Airways-u tudi stari kopiloti z 4000 urami A320, ko gredo na A350 nosijo dve črtice od začetka.
|-
|III
|
* starejši prvi častnik (5 let služenja družbi)
|[[Slika:Pilotoco3.png|Pilotoco3]]
|Vsi piloti, ki imajo tri črtice imajo odmrznjeno ATPL(A) licenco z vsemi zahtevami in so zakonsko lahko kandidati za kapetane v starih letalskih družbah. 
V Aziji, nizkocenovnih, ACMI-ih in poslovnih letalih nosijo kopiloti od začetka tri črtice, saj ne dajejo toliko na staro letalsko tradicijo kot v nacionalnih prevoznikih.
|-
|IIII
|
* kapitan letala,
* kapitan inštruktor
|[[Slika:Pilotoco2.png|Pilotoco2]][[Slika:Pilotoco1.png|Pilotoco1]]
|V določenih družbah imajo inštruktorji dodano še zvezdo k črticami (npr. [[Emirates (letalska družba)|Emirates]]).
|}

== Letalska kultura ==
[[Slika:DouglasMacArthur.jpg|alt=File:DouglasMacArthur.jpg|sličica|General [[Douglas MacArthur]] z letalskimi očali leta 1944|desno|267x267px]]
Letalstvo je neposredno povezano s celim kupom izdelkov, ki jih uporabljajo piloti tako vojaški kot civilni in s temi izdelki se je razvila t.i. letalska [[kultura]], ki temelji na popularnih izdelkih oz. blagovnih znamkah, ki jih radi uporabljajo letalci in pogosto v ostalih panogah ali široki potrošnji niso vedno iskane. Popularnost posameznih artiklov se je naredila zaradi vojn, določenih znanih letalskih družb, priljubljene uporabe ali znanih osebnostih, ki so določene izdelke uporabljale ter filmske industrije in močnega oglaševanja v določenem obdobju. 

Pričetek letalske kulture je bil v 1930ih z globalnim vplivom družbe Pan Am (1927-91) na civilno letalsko sfero in uvajanjem novitet v civilnem zračnem prevozu, v evropi so imele vpliv še Deutsche Luft Hansa (1926-45), Swissair (1931-02), [[KLM]] (1919-danes) in [[Air France]] (1919 imenovana SGTA-danes). 

Drugi mejnik je bila druga svetovna vojna in vpliv [[Luftwaffe (Wehrmacht)|nemškega vojnega letalstva]] v evropi ter predvsem [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|ameriškega vojaškega letalstva]] na celi svet, ki je končalo drugo svetovno vojno z [[Jedrsko orožje|atomsko bombo]]. Za Luftwaffe je bilo proizvedenih 119.871 letal&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.taphilo.com/history/WWII/Production-Figures-WWII.shtml|title=Selected Equipment Production Figures World War II|website=Taphilo.com|accessdate=2025-01-26|archive-date=2017-03-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20170326230732/http://www.taphilo.com/history/WWII/Production-Figures-WWII.shtml|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;  v njem je med celotno vojno delovalo 3.4 milijone ljudi od tega okoli pol pilotov. Združene države amerike so od junija 1939 do avgusta 1945 izšolale 1.561.288 pilotov&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://ww2aircraft.net/forum/threads/total-number-of-usaaf-fighter-pilots-enlisted-in-ww2.62447/|title=Total number of USAAF fighter pilots enlisted in WW2|date=28.7.2003|website=https://ww2aircraft.net/}}&lt;/ref&gt; na letalskih vojnih akademijah za potrebe ameriškega vojnega letalstva (toliko pilotov ni bilo nikoli več pozneje) in proizvedle 300.000 letal, v letalstvu je služilo preko 3 miljone ljudi, s temi številkami so za vedno spremenili pomen letalstva v svetovnem merilu.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.realclearhistory.com/articles/2019/02/12/staggering_statistics_15000_us_airmen_killed_in_training_in_ww_ii_412.html|title=Sobering Stats: 15,000 U.S. Airmen Killed in Training in WW II|date=12.2.2019|website=https://www.realclearhistory.com/}}&lt;/ref&gt;

Konec 1950ih je Pan Am z uvedbo dobe reaktivnih letal (ang. Jet age): [[Boeing 707]], [[Douglas DC-8]]; zabave na krovu ural ledino civilnega letalstva, leta 1959 je prvič v zgodovini več ljudi prečkalo atlantik z letalom B-707 kot pa z čezoceanskimi ladjami pomorskih družb [[White Star Line]] in [[Cunard Line]]. Navdih za aluminjasto prtljago prihaja od [[Boeing 707|B-707]] in [[Junkers Ju 52|Ju-52]]. 

=== Popularna letala ===
[[Slika:Prins_Willem_Alexander_in_cockpit_Beeckcraft_Bonanza_die_hij_vloog_op_eerste_pra,_Bestanddeelnr_933-9259.jpg|alt=Slika:Prins Willem Alexander in cockpit Beeckcraft Bonanza die hij vloog op eerste pra, Bestanddeelnr 933-9259.jpg|sličica|249x249_pik|Princ [[Viljem Aleksander Nizozemski]] pred letalom [[Beechcraft Bonanza]] na letalski akademiji 1987, danes pilot v [[KLM]]-u]]
Vsekakor so med linijskimi piloti za zabavno užitkarsko letenje najpopularnejša ameriška batna aluminjasta letala z uvlačljivim podvozjem z zmogljivim avtopilotom ter s klasičnim bencinskim injektoskim motorjem Lycoming ali Continental in ročnim upravljanjem ročk: polnjenja tlaka valjev, spremenljivim korakom propelerjev, hladilnimi škrgami in ročno nastavljivim pretokom goriva oz. zmesi. Poleg tega so zelo cenjena letala z laminarnim profilom krila, ki imajo manj upora pri višjih hitrostih in imajo zato večji doseg ter so hitrejša. Večina pilotov ljubi ta letala, ker so to najpristnejši letalski produkti za osebno uporabo, ki jih približajo silovitem lovsko-bombniškem letalstvu, ki je letelo med drugo svetovno vojno in dajejo možnost, da je pilot tisti, ki upravlja z motorji ter jih matematično uvrščajo v svetovno elito, ki predstavlja le 0,003 % populacije, ki ima intelektualne sposobnosti kvalitetnega inštrumentalnega letenja kot finančno zmožnost upravljat z lastniškim ali najetim zasebnim letalom za lastno zabavo, kar je občudovanja vredno, saj na ta način širijo bogato letalsko kulturo. Ta letala so vsa tudi relativno hitra (letijo 3 NM/min), dobro inštrumentalno opremljena in primerna za letenje na relaciji, tipično z njimi letijo IFR - inštrumentalno na kosila s prijatelji ali na glasbene koncerte za vikend oz. ogled mest in zabavne nakupe z družino ter krajše dopuste. Nekatera med njimi so celo primerna za letenje v znanih pogojih zaledenitve in jim brez večjih težav klubujejo, vendar so takšni pogoji primerni samo za izkušnje linijske pilote, ki vedo kje so meje. Vsak pilot bi mogel leteti s temi odličnimi potovalnimi letali, saj predstavljajo višji nivo na vsakem koraku in naredijo boljšega pilota v vsakem pogledu, poleg tega omogočajo, da se k njim prisedejo letalski navdušenci, ki si tudi sami želijo stopati po letalski poti. Poleg omenjenega letenja za pristiž velja še formacijsko letenje z istim tipom batnega letala s prijatelji, kjer se sliši resonanca batnega motorja ob preletu in hrup propelerjev, zelo malo ljudi ima možnost izkusiti užitke takšnega letenja izključno za osebno zabavo. 

Največ letalskih navdušencev se odloči za pilotski poklic, ko jih družinski prijatelji povabijo na let z zasebnimi letali na nepozabno doživetje.

Takšna popularna legendarna letala so:
[[Slika:Beechcraft_Bonanza_P-35_V-tail_N1733G_FDK_MD1.jpg|alt=Slika:Beechcraft Bonanza P-35 V-tail N1733G FDK MD1.jpg|sličica|Popularno letalo za zabavno rutno zasebno letenje [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza P-35]] ]]

* [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza BE36]] 176 kts
* [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114]] 164 kts
* [[Piper PA-24 Comanche]] 161 kts
* [[Piper PA-32|Piper PA-32 Saratoga]] 146 kts
* [[Piper PA-46|Piper PA-46 Malibu Mirage]] 196 kts
* [[Cessna 210|Cessna 210 Centurion]] 193 kts
* [[Ryan Navion]] 151 kts
* [[Meyers 200]] 182 kts
* [[Piper PA-23|Piper PA-23 Aztech]] 150 kts
* [[Piper PA-31 Navajo]] 207 kts
* [[Piper PA-34 Seneca]] 188 kts
* [[Piper PA-30 Twin Comanche|Piper PA-39 Twin Comanche]] 169 kts
* [[Piper PA-60 Aerostar|Piper PA-60 Aerostar &lt;nowiki&gt;''&lt;/nowiki&gt;riba']]' 211 kts
* [[Beechcraft Baron|Beechcraft Baron BE58]] 205 kts
* [[Beechcraft Duke|Beechcraft Duke BE60]] 215 kts
* [[Cessna 310|Cessna 310/320 Skyknight]] 178 kts
* [[Cessna 340]] 230 kts
* [[Cessna 414|Cessna 414 Chancellor]] 230 kts
* [[Cessna 421|Cessna 421 Golden Eagle]] 231 kts
* [[Aero Commander 500|Aero Commander 500 Shrike]] 176 kts

=== Znani piloti ===
Vsekakor pa so piloti (civilni kot vojaški), ki so bili znane osebnosti&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://influencers.feedspot.com/aviation_instagram_influencers/|title=Top 100 Aviation Influencers|date=22.2.2025|website=influencers.feedspot.com}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://nichesss.com/net-worth/lists/richest-pilots-hXlOkq6MK|title=Take a look at our list of the Richest Pilots in the world.|date=2025|accessdate=2.3.2025}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://atlanticjetpartners.com/celebrities-who-are-pilots/|title=10 Celebrities Who Are Pilots|date=17.2.2023|accessdate=7.3.2025|website=Atlantic Jet Partners.com|publisher=Sky Aviation Holdings}}&lt;/ref&gt; določeno časovno obdobje največji ambasadorji letalstva (piloti so razporejeni po državah).
[[Slika:Kristina_Gorišek_Novaković.jpg|alt=Slika:Kristina Gorišek Novaković.jpg|sličica|249x249_pik|Slovenka [[Kristina Gorišek Novaković]], prva jugoslovanska pilotka, šolanje v vojski si je plačala sama, šolanje je uspešno zaključila leta 1934]]
[[Slika:Raymonde_de_Laroche_certifikat.jpg|alt=File:Raymonde de Laroche certifikat.jpg|sličica|Francozinja Raymonde de Laroche prva ženska pilotska z licenco leta 1910]]
[[Slika:Boeing_707-138B,_Qantas_(John_Travolta)_AN0270675.jpg|sličica|249x249_pik|[[John Travolta]] v cockpitu [[Boeing 707]], 2002]]
[[Slika:North_American_B-25N_Mitchell_AN1166289.jpg|alt=File:North American B-25N Mitchell AN1166289.jpg|sličica|249x249_pik|[[Harrison Ford]] za krmilom [[North American B-25 Mitchell|NAA B-25 Mitchell]], 1978 ]]
[[Slika:04-00566_Charles_Lindbergh_and_Spirit.jpg|sličica|[[Charles Lindbergh]] pred letalom [[Spirit of St. Louis]], 1927|390x390_pik]]
[[Slika:Amelia Earhart - GPN-2002-000211 (restored).jpg|alt=File:Amelia Earhart - GPN-2002-000211 (restored).jpg|sličica|248x248_pik|[[Amelia Earhart]] in Lockheed Electra, 1937]]
[[Slika:George_H.W._Bush_seated_in_a_Grumman_TBM_Avenger,_circa_1944_(H069-13).jpg|sličica|[[George H. W. Bush|George H.W. Bush]] v letalu [[Grumman TBF Avenger|Grumman TBM Avenger]] na letalonosilki ''USS'' ''San Jacinto'', 1944|325x325_pik]]

[[File:Pete Knight by X15 19671003.jpg|sličica|311x311px|alt=File:Pete Knight by X15 19671003.jpg|Pete Knight je letel s hitrostjo 7274 km/h, 1967]]
[[File:02.03.69 1er vol de Concorde avec Jacqueline Auriol (1969) - 53Fi1885.jpg|thumb|Testna posadka Concorda: Henri Perrier, Jacques Guignard, André Turcat in Michel Rétif 1969|250x250_pik]]
[[Slika:Pilot_Neil_Armstrong_and_X-15_-1_-_GPN-2000-000121.jpg|sličica|250x250px|[[Neil Armstrong]] [[North American X-15|X-15]], 1960]]
[[Slika:Ernest_K._Gann.jpg|sličica|382x382px|Ernest Gann kapitan American Airlines, pilot vojaških sil ZDA in pisatelj, 1942]]
[[File:First Lady Eleanor Roosevelt, center, is shown in a digital image of a photo taken with U.S. Army Air Corps Tuskegee Airman pilot C. Alfred Anderson in March 1941 140223-F-ZZ999-001.jpg|thumb|Prva dama ZDA [[Eleanor Roosevelt]] je zahtevala, da so črni piloti enakopraven del ameriških zračnih sil, 1941|251x251_pik]]
[[Slika:Bud_Anderson_with_his_P-51.jpg|sličica|248x248_pik|Trojni [[Letalski as|as]] in [[Preizkusni pilot|testni pilot]] tovarne [[McDonnell Douglas]] Bud Anderson pred svojim [[North American P-51 Mustang|NAA P-51 Mustangom]], 1945]]
[[File:060217-F-1234P-017 Doolittle Raid Crew 1.jpg|thumb|Spredaj levo James Harold Doolittle z piloti pred [[North American B-25 Mitchell|B-25]] na letalonosilki, 1942|alt=File:060217-F-1234P-017 Doolittle Raid Crew 1.jpg|249x249_pik]]
[[Slika:Mihai.jpg|alt=File:Mihai.jpg|sličica|Mihael I, rumunjski kralj, po izgnanstvu v Švico je deloval kot testni pilot za predhodnika tovarne [[Learjet]], 1948|333x333_pik]]
[[File:Investiture at Buckingham Palace 1943, with Rankin, Fraser-Harris, and Twiss (cropped).jpg|thumb|Peter Twiss prvi pilot, ki je presegel 1000 mph (1.609 km/h), 1956|alt=File:Investiture at Buckingham Palace 1943, with Rankin, Fraser-Harris, and Twiss (cropped).jpg|392x392_pik]]
[[File:Naval Pilot Who Landed Jet Plane on Carrier. On 3 December 1945, Lieut Cdr Eric Melrose Brown, MBE, DSC, RNVR, Chief Naval Test Pilot, Landed a De Havilland Sea Vampire Jet Aircraft on the Flight Deck of the British Aircraft Carrier HMS Ocean..jpg|thumb|Eric Brown je letel 487 tipov letal|260x260_pik]]
[[File:Sabiha gokcen3.jpg|thumb|[[Sabiha Gökçen]] prva turška pilotka]]
[[Slika:02.03.69 1er vol de Concorde avec Jacqueline Auriol (1969) - 53Fi1883.jpg|sličica|248x248_pik|André Turcat 2.3.69 in prvi let Concorda]] 
[[Slika:Mayor_Garcetti_with_the_renowned_Clay_Lacy_(15951634764).jpg|sličica|248x248_pik|Mayor Garcetti pilot z 50.000 urami]]
[[File:Bud Anderson and Chuck Yeager with Bob Hoover.jpg|thumb|Velike letalske legende: Bud Anderson (2 z leve), Chuck Yeager (3 z leve) in Bob Hoover (4 z leve)|250x250_pik]]
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|+Seznam znanih pilotov
!Oseba
!Tip pilota 
(licenca)
!Državljanstvo
!Poklic oz. poznan kot,
letel tipe letal, dosežki
!Rojen
|-
|[[Ralph Lauren]]
|privatni
|{{USA}}
|ustanovitel modne znamke Ralph Lauren Corporation,
pilot [[Boeing-Stearman Model 75|Stearman]], [[Vought F4U Corsair|Corsair]]; 
lastnik [[Gulfstream G650]]
|1939
|-
|[[Elon Musk]]
|privatni
|{{USA}}&lt;br&gt;{{CAN}}&lt;br&gt;{{RSA}}
|poslovnež,
programer,
inženir,
politik,
pilot: [[Aero L-39 Albatros|L-39 Albatros]], [[Piper PA-46]], [[Cessna Citation M2|Cessna Citation CJ2]]
|1971
|-
|[[Paul Walker]]
|privatni
|{{USA}}
|igralec, zvezda filma ''Fast &amp; Furious,''
umrl v prometni nesreči 2013
|1973-
2013
|-
|[[John Travolta]]
|prometni/linijski
|{{USA}}
|igralec, pevec, producent; 
pilot in lastnik: [[Boeing 707|B707]], [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 747|B747]], [[Bombardier Challenger 600|Challenger 601]], [[Eclipse 500]], [[Douglas DC-3]], [[Beechcraft King Air|King Air]], [[Cessna Citation]]

Doma na Floridi ima svoje letališče, preko 8000h letenja, eden najbolj kvalificiranih pilotskih igralcev na svetu, uradni ambasador letalske družbe Qantas
|1954
|-
|[[Harrison Ford]]
|privatni
|{{USA}}
|igralec, producent, režiser,
pilot: [[De Havilland Canada DHC-2 Beaver|DHC-2 Beaver]], [[Beechcraft Bonanza]], [[Douglas DC-3]], Waco Taperwing, [[Cessna 208 Caravan|Cessna 208]], [[Aviat Husky]]

5000h letenja, 
|1942
|-
|[[Tom Cruise]]
|poklicni
|{{USA}}
|igralec 2000 ur letenja
IFR pilot: [[North American P-51 Mustang|P-51]]
|1962
|-
|[[Brad Pitt]]
|privatni
|{{USA}}
|igralec
IFR pilot: [[Cirrus SR22]]
|1963
|-
|[[Angelina Jolie]]
|privatni
|{{USA}}
|igralka
pilot: [[Cirrus SR22]]
|1975
|-
|[[Lorenzo Lamas]]
|poklicni
|{{USA}}
|igralec Falcon Crest, Renegade
menjal kariero iz Hollywooda v pilota
|1958
|-
|[[James Edward Franco]]
|privatni
|{{USA}}
|igralec in režiser ter vplivnež
|1978
|-
|[[Carroll Shelby]]
|vojaški
|{{USA}}
|Ustanovitelj Shelby American, ustvarjalec Cob­re in Ford GT40, Ameriški “muscle genius”
[[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]] pilot: [[Boeing B-17 Flying Fortress|B-17]]
|1923-2012
|-
|[[Robert Michael White]]
|vojaški
|{{USA}}
|prvi letel z 4x, 5x in 6x hitrostjo zvoka 1961,&lt;br&gt;testni pilot,&lt;br&gt;astronavt,&lt;br&gt;elektro inženir
|1924-2010
|-
|[[Bob Hoover]]
|vojaški
|{{USA}}
|testni pilot družbe North American Rockwell Aerospace, akrobatska legenda;
pilot: [[North American T-6 Texan|T-6]], [[Bell P-39 Airacobra|P-38]], [[North American P-51 Mustang|P-51]], [[North American F-86 Sabre|F-86]], [[North American F-100 Super Sabre|F-100]], [[McDonnell Douglas F-4 Phantom II|F-4]], [[Aero Commander 500]], [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114]], 12.000 h letenja
|1922-2016
|-
|[[Ernest Kellogg Gann]]
|prometni/linijski
in vojaški
|{{USA}}
|kapitan [[American Airlines]],&lt;br&gt;Avtor: ''Fate Is the Hunter 1961'', ''The High and the Mighty 1953 idr''
|1910-1991
|-
|[[Richard Bach]]
|vojaški
|{{USA}}
|pisatelj in demo pilot oldtimerjev
Avtor: ''Jonathan Livingston Seagull 1970, A Gift of Wings 1974 idr''
pilot [[USAF]]: [[Republic F-84F Thunderstreak|F-84F]]
|1936
|-
|[[Clay Lacy]]
|vojaški in
prometni/linijski
|{{USA}}
|testni pilot,&lt;br&gt;50.000 ur letenja,&lt;br&gt;300 tipov letal,
32 type ratingov,
29 svetovnih rekordov,
pilot [[United Airlines]]; [[Douglas DC-3|DC-3]], [[Douglas DC-4|DC-4]], [[Douglas DC-6|DC-6]], DC-7, [[Douglas DC-8|DC-8]], [[McDonnell Douglas DC-10|DC-10]], [[Boeing 377 Stratocruiser|B-377]], [[Boeing 727|B727]], [[Boeing 747|B747]], [[North American F-86 Sabre|F‑86 Sabre]], [[North American P-51 Mustang|P-51 Mustang]], [[Douglas A-26 Invader|Douglas A‑26]], [[Learjet]], [[Gulfstream Aerospace|Gulfstream]], [[Dassault Aviation|Dassault]]
|1932
|-
|[[Hal Fishman]]
|privatni
|{{USA}}
|novinar,&lt;br&gt;letalski rekorder
13 uradnih svetovnih rekordov za hitrost in višino
1969 prejel FAI medaljo ''Louis Blériot''
pilot [[Piper PA-60 Aerostar|Piper PA-60 Aerostar 601A]]
|1931-2007
|-
|[[Paul Moyer]]
|privatni
|{{USA}}
|novinar, voditelj novic KNBC in KABC,
nastopil v dokumentarcu One Six Right: The Romance of Flying 2005,
pilot: [[Beechcraft Bonanza]]
|1941
|-
|[[John F. Kennedy Jr.]]
|privatni
|{{USA}}
|sin [[John F. Kennedy|35.predsednika ZDA]],&lt;br&gt;[[Družina Kennedy|rodbina Kennedy]]
umrl v letalu [[Piper PA-32|Piper PA-32R Saratoga II]]
|1960-1999
|-
|[[Joseph P. Kennedy mlajši]]
|vojaški
|{{USA}}
|brat 35.predsednika ZDA,&lt;br&gt;[[Družina Kennedy|rodbina Kennedy]]
umrl med letaslko operacijo Aphrodite v letalu [[Consolidated B-24 Liberator|B-24 Liberator]]
|1915-1944
|-
|[[Joseph C. McConnell]]
|vojaški
|{{USA}}
|trojni [[letalski as]] na [[Reaktivni motor|jet]]-u, 16 zmag, najboljši USAF pilot [[Korejska vojna|Korejske vojne]], pilot: [[Consolidated B-24 Liberator|B-24]], [[North American F-86 Sabre|F-86 Sabre]], umrl v nesreči F-86H Sabre 1954 kot testni pilot, po njemu posneta drama ''The McConnell Story'' ''1955''
|1922-
1954
|-
|[[Henry John Deutschendorf Jr.|John Denver]]
|privatni
|{{USA}}
|pevec,
pilot: Rutan Long-EZ, C150, C172,
umrl 12.10.1997 v letalu Rutan Long-EZ
|1943-1997
|-
|[[Howard Hughes]]
|privatni
|{{USA}}
|svetovni hitrostni rekord 567 km/h  13.9.1935 z Hughes H-1 Racer,&lt;br&gt;inženir,&lt;br&gt;poslovnež,&lt;br&gt;producent
|1905-1976
|-
|[[Thomas H. Friedkin]]
|prometni/linijski
|{{USA}}
|Sin pilota, rodbina Friedkin,
oče lastnik Pacific Southwest Airlines, 
CEO Friedkin Group,
poslovnež,
|1935-2017
|-
|[[Gene Roddenberry]]
|vojaški in
poklicni
|{{USA}}
|najvplivnejši producent 20.stoletja, kulturna ikona, 
pilot: [[Boeing B-17 Flying Fortress|B-17]], [[Consolidated B-24 Liberator|B-24]], [[Boeing 377 Stratocruiser|B377]], pilot pri družbi Pan Am, 1947 strmoglavil v Siriji,  avtor ''Star Trek'' ''1966''
|1921-1991
|-
|[[Phil McGraw]]
|privatni
|{{USA}}
|Psiholog, pisatelj, TV voditelj Dr. Phil, podjetnik
Avtor ''Life Code 2013''
|1950
|-
|[[Kermit Weeks]]
|poklicni
|{{USA}}
|zbiralec letal- največja zasebna zbirka warbirdov, preko 10000 ur letenja, letalski zgodovinar
pilot: [[North American P-51 Mustang|P-51]], [[Supermarine Spitfire|Spitfire]]
|1953
|-
|[[Robert Zemeckis]]
|privatni
|{{USA}}
|filmski režiser, scenarist in producent
skupaj preko 1600 ur letenja
avtor: ''Forrest Gump'' 1994, 

pilot: [[Cirrus SR22|Cirrus SR-22]]
|1952
|-
|[[Eddie Rickenbacker]]
|vojaški in
prometni/linijski
|{{USA}}
|letalski as, 26 zmag, najuspešnejši ameriški as WW1,&lt;br&gt;avtomobilski dirkač,&lt;br&gt;direktor Eastern Air Lines
|1890-1973
|-
|[[Alan Bartlett Shepard mlajši]]
|vojaški
|{{USA}}
|astronavt,&lt;br&gt;testni pilot,&lt;br&gt;admiral
|1923-1990
|-
|[[Joe Engle]]
|vojaški
|{{USA}}
|astronavt,&lt;br&gt;testni pilot,&lt;br&gt;najhitrejši ročno voden let v atmosferi 28000 km/h 18.11.1981
|1931-
2024
|-
|[[William J. Knight]]
|vojaški
|{{USA}}
|aeronavtični inženir,&lt;br&gt;politik,&lt;br&gt;testni pilot,&lt;br&gt;astronavt,&lt;br&gt;najhitrejše raketno letalo [[North American X-15|X-15]] 7274 km/h 3.11.1967
|1929-2004
|-
|[[Arthur Morton Godfrey]]
|vojaški in
prometni/linijski
|{{USA}}
|televizijska osebnost
Pilot: TWA, Eastern Air Lines, [[Douglas DC-3|DC-3]], [[Douglas DC-4|DC-4]], [[Douglas DC-6|DC-6]], [[Lockheed Constellation]], [[Beechcraft Bonanza|Bonanza]], [[Beechcraft Baron|Baron]], [[Cessna 310|C310]], [[Aero Commander 500]], 
17.000 ur letenja,
član Aviation Hall of Fame
|1903-1983
|-
|[[John McCain]]
|vojaški
|{{USA}}
|senator, 5000 ur letenja
palubni pilot: [[Douglas A-4 Skyhawk|A-4 Skyhawk]]
|1936-2018
|-
|[[Edwin Aldrin]]
|vojaški
|{{USA}}
|astronavt, drugi človek na [[Luna|Luni]] 
|1930
|-
|[[James Stewart]]
|vojaški in
poklicni
|{{USA}}
|igralec
|1908-1997
|-
|[[Susan Oliver]]
|privatni
|{{USA}}
|igralka
|1932-1990
|-
|[[Claire Lee Chennault]]
|vojaški
|{{USA}}
|vodja &lt;nowiki&gt;''Flying Tigers''&lt;/nowiki&gt;
pilot: [[Curtiss P-40 Warhawk|P-40]]
|1893-1958
|-
|[[Sydney Pollack]]
|prometni/linijski
|{{USA}}
|producent
|1934-2008
|-
|[[Michael Bloomberg]]
|privatni
|{{USA}}
|poslovnež
pilot: Dassault Falcon 900, Beechcraft B300, Pilatus PC‑24, Cessna 182 Skylane
|1942
|-
|[[Jake Pavelka]]
|prometni/linijski
|{{USA}}
|igralec,
inštruktor letenja FI pri 23 letih,
pilot [[Canadair Regional Jet|CRJ]] Atlantic Southeast Airlines
|1978
|-
|[[Clint Eastwood]]
|privatni
|{{USA}}
|igralec
pilot: Aerospatiale AStar
|1930
|-
|[[Morgan Freeman]]
|privatni
|{{USA}}
|igralec,
pilot: [[Piper PA-34 Seneca|Piper Seneca II]], [[Cessna 414]]
[[Cessna Citation|Cessna Citation 501]], [[SyberJet SJ30]]
|1937
|-
|[[Patty Wagstaff]]
|privatni
|{{USA}}
|guščavski pilot,
inštruktor letenja, 

akrobatski pilot, 

pisateljica 
|1951
|-
|[[Neil Armstrong]]
|vojaški
|{{USA}}
|testni pilot NASA X-15 (rešil skoraj brezizhodne situacije eksplozijo motorja pri X-15),
IQ nad 150,

prvi človek na Luni
|1930-2012
|-
|[[Chuck Yeager]]
|vojaški
|{{USA}}
|prvi let nad [[Machovo število|Mach 1]] [[Bell X-1|X-1]] 1947,&lt;br&gt;testni pilot,&lt;br&gt;general,&lt;br&gt;letalski as,
ni imel formalne visokošolske izobrazbe, a je imel izjemno naravno inteligenco
|1923-2020
|-
|[[Curtis Emerson LeMay]]
|vojaški
|{{USA}}
|inženir,&lt;br&gt;general letalstva,&lt;br&gt;izumitelj [[Formacijsko letenje|formacije]] bojna škatla,&lt;br&gt;poveljnik 305. bomb.skup. 1941-43,&lt;br&gt;poveljnik 3. zračne divizije 1944,&lt;br&gt;vrhovni povelnik [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]] 1961-65
|1906-
1990
|-
|[[Paul Tibbets]]
|vojaški
|{{USA}}
|[[Brigadni general (ZDA)|brigadni general]] [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]],&lt;br&gt;kapitan [[Boeing B-29 Superfortress|B-29]] Enola Gay, ki je odvrgel jedersko bombo ([[Deček (bomba)|Little Boy)]] na [[Hirošima|Hirošimo]] 6.8.1945
|1915-
2007
|-
|[[Robin Olds]]
|vojaški
|{{USA}}
|[[Brigadni general (ZDA)|brigadirni general]], sin generala Robert Olds, 
diplomant akademije [[Vojaška akademija Združenih držav Amerike|West Point]]
pilot: [[Lockheed P-38 Lightning|P-38]], [[North American P-51 Mustang|P-51]], [[McDonnell Douglas F-4 Phantom II|F-4 Phantom II]]
trikratni as 16 sestreljenih letal (WWII + Vietnam), mojster taktike “Operation Bolo”   

7 sestreljenih MiG-21 v enem dnevu 

zagovornik reform v ameriškem šolskem letalstvu, kar je vodilo do razvoja Top Gun in Red Flag programov

veliki kritik političnega mikromenagmenta v letalstvu
|1922-
2007
|-
|[[Bud Anderson]]
|vojaški
|{{USA}}
|3x letalski as,&lt;br&gt;testni pilot
|1922-2024
|-
|[[Wolfgang Langewiesche]]
|vojaški
|{{USA}}
|novinar in pisatelj
knjiga: Stick and Rudder: An Explanation of the Art of Flying
|1907-2002
|-
|[[Sully Sullenberger]]
|prometni/linijski
|{{USA}}
|pristal [[Airbus A320|A320]] na reki, 
preko 20.000 ur letenja
|1951
|-
|[[Charles Lindbergh]]
|vojaški
|{{USA}}
|prvi let čez atlantik 1927,
letalski inženir,
svetovalec  USAF, NASA
|1902-1974
|-
|[[Amelia Earhart]]
|poklicna
|{{USA}}
|veliko rekordov, preletela Atlantik solo
pilot: [[Lockheed Vega]]
|1897-1937
|-
|[[Jacqueline Cochran]]
|poklicna
|{{USA}}
|letalski [[Brigadni general (ZDA)|brigadni general]] [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]], 
testni pilot,
prva nadzvočna ženska 18.5.1953 [[North American F-86 Sabre|F-86 Sabre]],

najhitrejši let ženske 1964 Mach 2.04 v [[Lockheed F-104 Starfighter]],
ustanovitelica in direktorica WASP (ženske pilotke v WW2) ,
vojaški pilot [[North American T-6 Texan|T-6]], [[North American P-51 Mustang|P-51]]
|1906-
1980
|-
|[[George Walker Bush|George W. Bush]]
|vojaški
|{{USA}}
|43.predsednik ZDA,
rodbina Bush

pilot: [[Lockheed T-33 Shooting Star|T-33 Shooting Star]], [[Northrop T-38 Talon|T-38 Talon]], [[Convair F-102 Delta Dagger|Convair F-102]], skupno odletel 1000 ur letenja v karieri  
|1946
|-
|[[George H. W. Bush|George H.W. Bush]]
|vojaški
|{{USA}}
|41.predsednik ZDA,
rodbina Bush

pri 19 letih najmljaši USAF mornariški pilot v zgodovini, 58 bojnih misij v pacifiku,

pilot: [[Grumman TBF Avenger]], skupno odletel 1300 ur letenja v karieri
|1924-
2018
|-
|[[Dwight David Eisenhower]]
|privatni
|{{USA}}
|34.predsednik ZDA,
PPL(A) licenca za osebno zabavo 1939,
[[General armade (ZDA)|general armade]] 1944,
vrhovni zavezniški poveljnik v WW2,
prvi predsednik ZDA s pilotsko licenco,
ustanovil [[Zvezna uprava za letalstvo|FAA]] 1958 in [[NASA]] 1958,
pilot: [[Boeing-Stearman Model 75|Stearman]], [[Aero Commander 500|Aero Commander]]

skupni nalet 320 ur
|1890-
1969
|-
|[[Albert Scott Crossfield]]
|vojaški
|{{USA}}
|prvi let z 2x hitrostjo zvoka 1953,&lt;br&gt;testni pilot,&lt;br&gt;NASA pilot,
|1921-2006
|-
|[[Milburn Grant  Apt]]
|vojaški
|{{USA}}
|prvi let z 3x hitrostjo zvoka 1956,&lt;br&gt;testni pilot,
|1924-
1956
|-
|[[Peter Weber]]
|prometni/linijski
|{{USA}}
|influencer,&lt;br&gt;TV voditelj
pilot: [[Embraer E-Jet|Embraer E-jet]], [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 787|B787]], [[Delta Air Lines]], [[United Airlines]]
|1991
|-
|[[Matt Guthmiller]]
|prometni/linijski
|{{USA}}
|podjetnik, youtuber, govorec
leta 2014 pri 19 letih sam obletel svet z [[Beechcraft Bonanza|A36 Bonanza]], 
lastnik svojega [[Aero L-39 Albatros|L‑39 Albatros]],

pilot [[Cessna Citation M2|Citation M2]] letel preko 50 tipov,

član South Dakota Aviation Hall of Fame
|1994
|-
|[[Swayne Martin]]
|prometni/linijski
|{{USA}}
|influencer
pilot: [[Boeing 757|757]], [[Boeing 767|767]], [[United Airlines]]
|1997
|-
|[[Stevie Triesenberg]]
|privatni
|{{USA}}
|influencerka,&lt;br&gt;IT inženirka
pilot [[Beechcraft Bonanza|Bonanza C35]] 1952, [[Cessna 140|Cessna 140A]] 1949
|1998
|-
|[[Jared Isaacman]]
|vojaški
|{{USA}}
|komercialni astronavt,&lt;br&gt;poslovnež
|1983
|-
|[[Sunita Williams]]
|vojaški
|{{USA}}
|ena najbolj izkušnjih astronavtk, 2× ISS, 322 dni v vesolju, poveljnica ISS, rekordni EVA
pilot US Navy: Beech T-34 Mentor, [[McDonnell Douglas T-45 Goshawk|T-45]]
Slovenska potomka prababica iz Leše pri Tržiču 
|1965
|-
|[[Ronald Sega]]
|vojaški
|{{USA}}
|[[astronavt]], [[fizik]], [[Brigadni general (ZDA)|brigadni general]] letalstva,
STS-60 (Space Shuttle), Deputy Director NRO
pilot [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]]
Slovenski potomec iz Loškega Potoka
|1952
|-
|[[Randolph Bresnik]]
|vojaški
|{{USA}}
|[[astronavt]], [[Preizkusni pilot|testni pilot]], STS-129, Expedition 52/53, top gun kadet, polkovnik [[Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike|USMC]], 
[[Slovenci|Slovenski]] potomec iz Ljubnega
pilot: [[McDonnell Douglas T-45 Goshawk|T-45]], [[McDonnell Douglas F/A-18 Hornet|F-18]]
|1967
|-
|[[Garrett Ray]]
|prometni/linijski
|{{USA}}
|nečak, vnuk in sin pilota
influencer, poslovnež, investitor 

lastnik [[Beechcraft Bonanza|Bonanza A36]], 

pilot [[American Airlines|american airlines]], [[Embraer Regional Jet|Embraer RJ]], [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 787|B787]]
|1993
|-
|[[Bill Gates]]
|privatni
|{{USA}}
|Soustanovitelj [[Microsoft|Microsofta]]&lt;nowiki/&gt;l, lastnik: [[Bombardier Challenger 300|Challenger 350]], [[Gulfstream G650|Gulfstream 650ER]], [[Cessna 208 Caravan|Cessna 208]]
|1955
|-
|[[Larry Page]]
|privatni IFR
|{{USA}}
|Soustanovitelj [[Google|Googla]]
|1973
|-
|[[Richard Branson]]
|privatni
|{{ENG}}
|Ustanovitelj Virgin Group iz nič, močan promotor letalstva in vesolja, podjetniška ikona
|1950
|-
|[[Princ Filip, vojvoda Edinburški]]
|vojaški
prometni/linijski
|{{ENG}}
|mož britanske kraljice [[Elizabeta II. Britanska|Elizabete II]].,
pilot pri [[Kraljevo vojno letalstvo|RAF]] in [[British Airways]]
|1921-2021
|-
|[[William, valižanski princ]]
|vojaški
|{{ENG}}
|Britanski prestolonaslednik sin [[Karel III. Britanski|Karela III.]] in vnuk [[Elizabeta II. Britanska|Elizabete II.]],
pilot pri [[Kraljevo vojno letalstvo|RAF]]
|1982
|-
|[[Stirling Moss]]
|privatni
|{{ENG}}
|16 zmag v F1, večkratni zmagovalec Mille Miglia, Le Mansa
|1929-
2020
|-
|[[John Surtees]]
|vojaški
|{{ENG}}
|Edini človek, ki je bil svetovni prvak na motorjih (500 cc) in v F1,
izjemna vsestranskost, tehnična inteligenca
RAF pilot WWII
|1934-2017
|-
|[[James May]]
|privatni
|{{ENG}}
|voditelj oddaje Top gear, Grand Tour,
velik ambasador tehnične kulture,
pilot: [[Luscombe 8]], [[American Champion Citabria|Citabria]], [[Cessna 182|C182]]

knjige: James May’s Car Fever 2006,
May on Motors 2014, How to Land an A330 Airbus 2009
|1963
|-
|[[Bruce Dickinson]]
|prometni/linijski
|{{ENG}}
|pevec
pilot [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 757|B757]], [[Boeing 747|B747]],
skupni nalet 7500 ur
|1958
|-
|[[Paul Bonhomme]]
|prometni/linijski
|{{ENG}}
|inštruktor letenja, akrobatski pilot,&lt;br&gt;kapitan [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 787|B787]] [[British Airways]],&lt;br&gt;3x prvak [[Red Bull Air Race]] 2009,10,15;&lt;br&gt;letel 10+ [[Druga svetovna vojna|WW2]] letal na 1000 mitingih 
|1964
|-
|[[Neil Williams]]
|vojaški
|{{CAN}}
{{ENG}}
|[[Kraljevo vojno letalstvo|RAF]] pilot,
akrobatski prvak,&lt;br&gt;testni pilot diplomiral na ETPS
|1934-
1977
|-
|[[Barbara Harmer (pilot)|Barbara Harmer]]
|prometni/linijski
|{{ENG}}
|prva ženska, ki je letela linijsko [[Concorde|Concorda]] v [[British Airways]],
inštruktorica letenja,
kontrolorka letenja
|1953-
2011
|-
|[[Lynn Barton]]
|prometni/linijski
|{{ENG}}
|prva žena pilotka v British Airways 1987,
pilot [[Boeing 747|B747]], [[Boeing 767|B767]], [[Boeing 757|B757]]
|1956
|-
|[[Prince Andrew, Duke of York]]
|vojaški
|{{ENG}}
|Drugi sin [[Elizabeta II. Britanska|kraljice Elizabete II.]] in [[Princ Filip, vojvoda Edinburški|princa Filipa]],
pilot [[Kraljeva vojna mornarica|angleške kraljeve mornarice]]
|1960
|-
|[[Peter Townsend (RAF)]]
|vojaški
|{{ENG}}
|Dvorni častnik, pisatelj, letalski as, bil v romanci s Princess Margaret, Countess of Snowdon (1930-02)
Poveljnik 85. Squadron [[Bitka za Britanijo|Bitka za]] [[Bitka za Britanijo|Anglijo]]
pilot: [[Hawker Hurricane|Hurricane]], [[Supermarine Spitfire|Spitfire]]

Avtor: ''Duel Of Eagles 1973''
|1914-
1995
|-
|[[Peter Twiss]]
|vojaški
|{{ENG}}
|svetovni hitrostni rekord 1822 km/h 10.3.1956 z Fairey Delta 2
|1921-
2011
|-
|[[Eric Brown]]
|vojaški
|{{ENG}}
|testni pilot,&lt;br&gt;letel 487 tipov letal,&lt;br&gt;2,407 vzletov in 2,271 pristankov na letalonosilkah,
[[poliglot]], 
|1920-
1916
|-
|[[James Cameron]]
|privatni
|{{CAN}}
|filimski vizionar, [[režiser]], producet
avtor: ''Titanic'' ''1997'', ''Avatar'' ''2009''
|1954
|-
|[[Jože Zablatnik]]
|privatni
|{{SLO}}&lt;br&gt;{{AUT}}&lt;br&gt;{{DEU}}
|poslovnež, investitor, inženir&lt;br&gt;
prvi licenciran slovenski pilot 1910,&lt;br&gt;
10.8.1911 prvi nočno let na svetu,&lt;br&gt;
ustanovitelj tovarne: Sablatnig-Flugzeugbau GmbH,&lt;br&gt;
ustanovitelj letalske družbe: Lloyd Luftverkehr Sablatnig&lt;br&gt;(predhonica [[Lufthansa|Lufthanse]])
|1886-
1946
|-
|[[Ivan Vidmar]]
|prometni/linijski
in vojaški
|{{SLO}}&lt;br&gt;{{AUT}}&lt;br&gt;{{ITA}}
|drugi licenciran slovenski pilot 1911,&lt;br&gt;
inštruktor letenja,&lt;br&gt;
pionir letalske pošte,&lt;br&gt;
direktor hidroplanskega oporišča družbe S.I.S.A. v Trstu,&lt;br&gt;
pilot pri [[Alitalia]]
|1892-
1971
|-
|[[Walter Wolf]]
|prometni/linijski
|{{SLO}}&lt;br&gt;{{CAN}}
|poslovnež,
&lt;br&gt;podjetnik v energetiki,&lt;br&gt;
avtomobilski entuziast,&lt;br&gt;
lastnik Walter Wolf Racing,&lt;br&gt;
promotor luksuznih izdelkov,&lt;br&gt;
vplivnež v avtomobislki industriji
|1939
|-
|[[Ivo Boscarol|Ivo Boskarol]]
|ultralahki
|{{SLO}}
|poslovnež,
&lt;br&gt;fotograf,&lt;br&gt;
prejemnik priznanja FAI za razvoj letalstva,&lt;br&gt;
ustanovitel tovarne letal [[Pipistrel]]
|1956
|-
|[[Matjaž Gantar]]
|prometni/linijski
|{{SLO}}
|poslovnež,
predsednik [[KD Group]],&lt;br&gt;
glasbenik [[Pankrti|Pankrtov]] [[kitarist]],&lt;br&gt;
[[Mecen]],&lt;br&gt;
predavatelj

pilot [[Adria Airways|AA]]
|1963-2018
|-
|[[Edvard Rusjan]]
|
|{{SLO}}
|prvi slovenski motorni letalec 1909 EDA I,&lt;br&gt;inženir,&lt;br&gt;po njemu poimenovano [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|letališče Maribor]]
|1886-
1911
|-
|[[Jurij Kraigher - Žore|Jurij Kraigher]]
|vojaški in prometni/linijski
|{{SLO}}&lt;br&gt;{{USA}}
|testni pilot,&lt;br&gt;direktor Pan Am-a,&lt;br&gt;polkovnik letalstva [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]]
pilot: Lockheed Electra''',''' Ford Trimotor 
|1891-1984
|-
|[[Josip Križaj (pilot)|Josip Križaj]]
|vojaški
|{{SLO}}
|inštruktor letenja,&lt;br&gt;po njemu poimenovan [[Letališče Ajdovščina|aeroklub Ajdovščina]],
[[Španski borci|Španjski borec]],
poveljnik 3 eskadrilje 11. lovske divizije NOVJ 1944,
pilot: [[Iljušin Il-2 Šturmovik|Il-2]], [[Jakovljev Jak-3|Jak-3]]
|1911-1948
|-
|[[Žarko Majcen]]
|privatni
|{{SLO}}
|inštruktor letenja,&lt;br&gt;po njemu poimenovan [[Letalski center Maribor|aeroklub Maribor]] 1947-67
|1921-1947
|-
|[[France Pirc]]
|vojaški
|{{SLO}}
|pilot [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Bf 109E]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/clovek-ki-je-opozoril-tita.html|title=Človek, ki je opozoril Tita|date=25.6.2025|accessdate=25.6.2025|website=24ur}}&lt;/ref&gt;,
komandant 2. lovskega polka jugoslovanskega kraljevega letalstva,&lt;br&gt;general letalstva JNA,&lt;br&gt;prvi komandant poveljnik letalstva [[Jugoslovanska ljudska armada|JNA]] 1944-46,&lt;br&gt;[[Argentina|Argetinski]] veleposlanik 1946-49
|1899-1964
|-
|[[Zdenko Ulepič]]
|vojaški
|{{SLO}}
|generalpolkovnik letalstva,&lt;br&gt;poveljnik letalstva 1946-65 z najdalšim stažom v [[Jugoslovanska ljudska armada|JNA]] -postavil nadzvočno jugoslovansko letalstvo,&lt;br&gt;''Avtor knjige: Ratno vazduhoplovstvo u 2. svetskom ratu''
|1906-
1988
|-
|[[Branko Ivanuš]]
|poklicni pilot
|{{SLO}}
|javna osebnost, [[politik]],&lt;br&gt;predsednik aerokluba [[Letalski center Maribor|Naša krila]],&lt;br&gt;zet ministra [[Franc Leskošek|Franca Leskoška]],
letalska [[Siva eminenca|siva imenenca]], [[Boter (razločitev)|boter]] Mariborskemu aeroklubu, 
zagovornik masovne širitve tehnične in letalske kulture v Sloveniji,
zaslužen za ustanovitev Konstrukcijskega biroja v Ljubljani in tovarne LETOV,
FAI mu je podelila diplomo P. Tissandierja za prispevek k razvoju letalstva, 
pilot: [[Slovensko vladno letalo|slovenskega vladnega letala]] [[Beechcraft Bonanza]]
|1919-1955
|-
|[[Josip Moravec]]
|privatni
|{{SLO}}
|l.1929 kupi svoje privatno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK.9]], poznan Mariborski motorni pilot,&lt;br&gt;poslovnež, funkcionar, 
[[Boj za severno mejo|Majstrov borec za severno mejo]],&lt;br&gt;trgovec in prodajalec [[BMW]]-jev
|1892-1961
|-
|[[Boris Cijan]]
|vojaški
|{{SLO}}
|letalski konstruktor: [[Utva Trojka]], [[Utva Aero 3]], Ikarus Kurir, hidroplan Kurir 
lovski testni pilot: [[Hawker Hurricane]], [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Me 109]];
inštruktor letenja,&lt;br&gt;''avtor knjig: Vazduhoplovno jedriličarstvo 1940, Vazduhoplovno jedriličarstvo 1949'' 
|1909-1993
|-
|[[Miha Šorn]]
|prometni/linijski
|{{SLO}}
|[[Državni sekretar Republike Slovenije|državni sekretar]] za promet,&lt;br&gt;kapitan inštruktor [[Airbus A320|A320]] pri [[Adria Airways|AA]],
inštruktor letenja,
izpraševalec pilotov letal,
član [[Letališče Šoštanj|Šaleškega aerokluba]] in [[Letališče Polje|Aerokluba Ljubljana]]
|1949-2018
|-
|[[Frank Gorenc]]
|vojaški
|{{SLO}}&lt;br&gt;{{USA}}
|letalski general ZDA,&lt;br&gt;povelnik zračnih sil v Evropi,&lt;br&gt;[[Northrop T-38 Talon|T-38]] inštruktor,&lt;br&gt;[[McDonnell Douglas F-15 Eagle|F-15]] pilot
|1957
|-
|[[Kristina Gorišek Novaković]]
|vojaški
|{{SLO}}&lt;br&gt;{{ENG}}
|komercialno šolana v vojski - samoplačniško,&lt;br&gt;prva Jugoslovanska pilotka- 1932 prvi solo let,&lt;br&gt;[[medalja za hrabrost]]
|1906-1996
|-
|[[Mato Dukovac]]
|vojaški
|{{CRO}}&lt;br&gt;{{CAN}}
|inštruktor letenja,&lt;br&gt;letalski as druge svetovne vojne, 40 potrjenih zmag,&lt;br&gt;veteran [[Arabsko-izraelska vojna (1948–1949)|Arabsko-izraelske vojne 1948-49]],&lt;br&gt;sodelavec [[IBM]]
|1918-1990
|-
|[[Niki Lauda]]
|prometni/linijski
|{{AUT}}
|drikač formule 1,
poslovnež,

pilot [[Airbus A320|A320]], [[Airbus A330|A330]], Bombardier Challenger, Bombardier Global, Learjet 60, [[Cessna 421]]

ustanovitel 3 letalskih družb: Lauda Air, Niki (FlyNiki), LaudaMotion; 

letel je Airbuse svoje družbe,

skupni nalet 13.000 ur
|1949-2019
|-
|[[Dietrich Mateschitz]]
|prometni/linijski
|{{AUT}}
|poslovnež, 
lastnik [[Red Bull|redbulla]],

pilot Falcon 900 
|1944-2022
|-
|[[Walter Mittelholzer]]
|vojaški in
prometni/linijski
|{{CHE}}
|fotograf, poslovnež, soustanovitelj družbe Swissair 1931

pilot: Junkers F 13, Dornier Komet, Junkers G 24, Lockheed Model 9 Orion; umrl med gorsko odpravo v avstriji
|1894-
1937
|-
|[[Manfred von Richthofen]]
|vojaški
|{{DEU}}
|letalski as nadimek: &lt;nowiki&gt;''&lt;/nowiki&gt;Rdeči Baron&lt;nowiki&gt;''&lt;/nowiki&gt; 80 zmag
|1892-1918
|-
|[[Erich Hartmann]]
|vojaški
|{{DEU}}
|najuspešnejši letalski as vseh časov, 352 zmag
|1922-1993
|-
|[[Hans-Ulrich Rudel]]
|vojaški
|{{DEU}}
|polkovnik najuspešnejši juršni pilot vseh časov na [[Junkers Ju 87 Stuka|Ju-87 Stuka]] letalski as, pisatelj, politik in poslovnež,
uničil 519 tankov, 150 topov, 1000 vozil, 70 čolnov, bojno ladjo, 2 križarki in rušilec, 2530 bojnih poletov, bil sestreljen 32 krat
|1916-
1982
|-
|[[Erich Rudorffer]]
|vojaški in
prometni/linijski
|{{DEU}}
|letalski as in [[Lufthansa|Lufthansin]] kapitan, 224 zmag
|1917-2016
|-
|[[Erhard Milch]]
|vojaški
|{{DEU}}
|[[generalfeldmaršal]],
prvi direktor [[Lufthansa|Lufthanse]],&lt;br&gt;minister za letalstvo
|1892-1972
|-
|[[Adolf Galland]]
|vojaški
|{{DEU}}
|general letalstva, 104 zmage,
povelnik elitne Jagdverband 44 z reaktivci [[Messerschmitt Me 262 Schwalbe|Me-262]]
svetovalec Argentinskega vojnega letalstva po WW2
avtor: ''The First and The Last'' ''1954''
|1912-
1996
|-
|[[Hanna Reitsch]]
|vojaški in
poklicni
|{{DEU}}
|letela 40 tipov letal,
testna pilotka [[Luftwaffe (Wehrmacht)]],
vojaški pilot: [[Junkers Ju 87 Stuka|Ju-87 Štuka]], [[Dornier Do 17|Dornier 17]], [[Messerschmitt Me 163 Komet|Messerschmitt 163 Komet]], [[Messerschmitt Me 262 Schwalbe|Messerschmitt 262 Schwalbe]],

testni pilot prvega helikopterja: Focke-Wulf Fw 61,
29. aprila 1945 odletela iz Berlina z [[Fieseler Fi 156 Storch|Fieseler 156 Storch]] in Feldmaršalaom Robert von Greim,

1952: ustanovila letalsko šolo,
1954 postavila ženski višinski rekord v jadralnem letenju – 6.848 m,
|1912-
1979
|-
|[[Florian Bergér]]
|prometni/linijski
|{{DEU}}
|pilot [[Airbus A320|A320]] in [[Boeing 777|B777]] pri [[Lufthansa]], tekomovalec z letalom [[Zivko Edge 540|Edge 540]] dvakratni zmagovalec 2016 in 2017 Challenger Cup v Red Bull Air Race
|1989
|-
|[[Patrick Biedenkapp]]
|prometni/linijski
|{{DEU}}
|influencer
knjiga: Pilot Patrick – mein glamourös-unglamouröses Leben als Jetset-Pilot
|1988
|-
|[[Jacqueline Auriol]]
|vojaški
|{{FRA}}
|testna pilotka, pisateljica, &gt;4.000 h letenja
pilot: [[Dassault Mirage III|Mirage III]] 
|1917-2000
|-
|[[André Turcat]]
|vojaški
|{{FRA}}
|svetovni hitrostni rekord 2320 km/h 5.10.1959 z [[Nord 1500 Griffon]],&lt;br&gt;testni pilot [[Concorde|Concorda]],&lt;br&gt;testni pilot Sud Aviation,&lt;br&gt;EPNER inštruktor
|1921-
2016
|-
|[[Antoine de Saint-Exupéry]]
|vojaški
|{{FRA}}
|pilot: [[Lockheed P-38 Lightning|P-38 Lightning]]
''Avtor:'' ''[[Mali princ]] 1943,'' ''Nočni let 1931, Zemlja ljudi1939, Veter, pesek in zvezde 1939, Bojni pilot 1943,''  idr;
|1900-
1944
|-
|[[Pierre Clostermann|Pierre Henri Clostermann]]
|vojaški
|{{FRA}}
|pisatelj
Najuspešnejši francoski lovski as WWII v RAF ≥33 potrjenih zmag
pilot: [[Hawker Tempest|Tempest]], [[Supermarine Spitfire|Spitfire]]

''Avtor: Le grand cirque 1962 in Reach for the sky 1978''
|1921-
2006
|-
|[[René Fonck]]
|vojaški
|{{FRA}}
|70 zračnih zmag, prvi letalski as [[Antanta|Antante]] in drugi as WW1 pilot: Caudron G.3, [[Nieuport 17]], [[SPAD S.XIII|SPAD S.VII]], [[SPAD S.XIII]]
|1894- 1953
|-
|[[Raymonde de Laroche]]
|privatni
|{{FRA}}
|Prva ženska na svetu, ki je prejela pilotsko licenco 8.3.1910 št. 36, ki jo je izdal Aéro-Club de France
|1882-
1919
|-
|[[Marie Marvingt]]
|privatni in
vojaški
|{{FRA}}
|športnica, alpinistka, novinarka, medicinska sestra in predavateljica ter mati letalske medicine,
pva ženska, ki je letela s [[Hidroplan|hidroplanom]],

1914 je ustanovila Aéroplane Sanitaire - zračno medicinsko pomoč,

1915 prvi bojni let nad nemčijo,

pilot: Blériot XI, Caudron G.3, Nieuport 10, Farman MF.7, Voisin;

pri svojih 80 letih je še vedno letela
|1875-
1963
|-
|[[Yvonne Jourjon]]
|privatni
|{{FRA}}
|prva inštruktorica letenja v Franciji,
postavila več rekorodov v letenju
|1899-
1985
|-
|[[Béatrice Vialle]]
|prometni/linijski
|{{FRA}}
|prva francoska ženska, ki je letela [[Concorde|Concorda]] na rednih linijah [[Air France]],
pilot [[Airbus A320|A320]], [[Boeing 747|B747]]
|1961
|-
|[[Enrique Iglesias]]
|privatni
|{{ESP}}&lt;br&gt;{{USA}}
|pevec
|1975
|-
|[[Johnnie Yiannis]]
|prometni/linijski
|{{GRC}}
|influencer
pilot: [[Airbus A320|A320]]
|1991
|-
|[[Bud Spencer]]
|poklicni
|{{ITA}}
|igralec,
preko 2000 ur letenja,
ustanovitelj letalske družbe Mistral Air,
pričel leteti po filmu ''All the Way Boys''
|1929-2016
|-
|[[Mihael I, rumunjski kralj]]
|vojaški in prometni/linijski
|{{ROU}}&lt;br&gt;{{CHE}}
|testni pilot [[Learjet|Learjeta]],&lt;br&gt;kralj [[Kraljevina Romunija|Romunije]]
|1921-2017
|-
|[[Viljem Aleksander Nizozemski|Kralj Viljem Aleksander Nizozemski]]
|prometni/linijski
|{{NLD}}
|kopilot pri [[KLM]],
pilot-prostovoljec v Keniji za ''AMREF,''
pilot: [[Fokker 70]], [[Boeing 737|B737]]
|1967
|-
|[[Michelle Gooris]]
|prometni/linijski
|{{NLD}}
|influencerka
nick name: DutchPilotGirl

pilot: [[Boeing 737|B737]]

knjiga: Become An Airline Pilot’ eBook
|1991
|-
|[[Eva Claire Marseille]]
|prometni/linijski
|{{NLD}}
|influencerka,&lt;br&gt;novinarka
pilot [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 747|B747]]
|1985
|-
|[[Karel XVI. Gustav Švedski]]
|privatni
|{{SWE}}
|Kralj Švedske od 1973, velik podpornik letalstva tehnično usmerjen monarh
|1946
|-
|[[Petter Hörnfeldt]]
|prometni/linijski
|{{SWE}}
|influencer
nickname: Mentour Pilot
pilot [[Boeing 737|B737]]
soustanovitelj ''Airline Pilot Club''
|1981
|-
|[[Maria Fagerstrom]]
|prometni/linijski
|{{SWE}}
|influencerka
pilot: [[Boeing 737|B737]]
|1994
|-
|[[Fesa Evrensev]]
|vojaški
|{{TUR}}
|[[26. april]] - mednarodni dan pilotov, v njegov spomin prvega poleta 1912,&lt;br&gt;prvi pilot Turčije,&lt;br&gt;predsednik Turkish Airlines 1933
|1878-1951
|-
|[[Sabiha Gökçen]]
|vojaški
|{{TUR}}
|1937 prva turška bojna pilotka,&lt;br&gt;jadralna pilotka,&lt;br&gt;inštruktor letenja,&lt;br&gt;članica uprave Turške CAA,&lt;br&gt;posvojenka [[Mustafa Kemal Atatürk]],&lt;br&gt;vzor sodobne svobodne turške ženske,&lt;br&gt;medijska zvezda Turčije,&lt;br&gt;po njej poimenovano letališče [[Mednarodno letališče Sabihe Gökçen|Sabihe Gökçen]] v Istanbulu,&lt;br&gt;po rodu bi naj bila [[Bosanci|bosanka]]
|1913-
2001
|-
|[[Saburo Sakai]]
|vojaški
|{{JAP}}
|letalski as, 64 zračnih zmag,
pilot [[Mitsubishi A6M Zero|Mitsubishi A6M ''Zero'']],

''Avtor knjige: Samurai! 1957''
|1916-
2000
|-
|[[Jurij Aleksejevič Gagarin|Yuri Gagarin]]
|vojaški
|{{RUS}}
|prvi človek v vesolju 12.4.1961 z [[Vostok 1]],
pilot [[Mikojan-Gurevič MiG-15|Mig-15]], [[Mikojan-Gurevič MiG-17|Mig-17]], [[Jakovljev Jak-3|Jak-3]], [[Lisunov Li-2|Li-2]]
letalski inštruktor in testni pilot,
tragično umrl 27.3.1968 z MiG-15UTI
|1934-1968
|-
|[[Georgy Mosolov]]
|vojaški
|{{RUS}}
|svetovni hitrostni rekord 2388 km/h 31.10.1959 z [[Mikojan-Gurevič MiG-21|MiG-21]]
2681 km/h 7.7.1962 z MiG Ye-150 
|1926-
2018
|-
|[[Alexander Fedotov]]
|vojaški
|{{RUS}}
|svetovni višinski rekord 123 523ft (37 650 m) višine - balistični vzpon 1977 z [[Mikojan-Gurevič MiG-25 Foxbat|Mig-25]] Ye-266M skupaj 18 svetovnih rekordov 3 absolutni, prejemnik FAI Gold Air Medal 1975,
letalski inštruktor in testni pilot tragično umrl 4.4.1984 z [[Mikojan-Gurevič MiG-31|Mig-31]]
|1932- 1984
|-
|[[Nikolai Sutyagin]]
|vojaški
|{{RUS}}
|najuspešnejši as [[Korejska vojna|Korejske vojne]], 22 letalskih zmag, šef inštruktorjev v vietnamskih zračnih silah,
pilot: [[Polikarpov Po-2|Po-2]], [[Bell P-63 Kingcobra|P-63]], [[Jakovljev Jak-9|Jak-9]], [[Mikojan-Gurevič MiG-15|Mig-15]], [[Mikojan-Gurevič MiG-17|Mig-17]], [[Mikojan-Gurevič MiG-21|Mig-21]]
skupni nalet 3300 ur
|1923-
1986
|-
|[[Vladimir Konstantinovič Kokkinaki|Vladimir Kokkinaki]]
|vojaški
|{{RUS}}
|glavni testni pilot biroja [[Iljušin|Ilijušin]],
ključna figura sovjetske letalske propagande, postavil 22 svetovnih rekordov, predsednik FAI organzacije 1966, pilot [[Iljušin DB-3|DB-3]], [[Iljušin Il-4|Il-4]], [[Iljušin Il-2 Šturmovik|Il-2]], [[Iljušin Il-12|Il-12]], po njemu poimenovana cesta v Moskvi, spomenik v [[Novorosijsk|Novorosijsku]]
|1904-
1985
|-
|[[Ivan Nikitovič Kožedub]]
|vojaški
|{{UKR}}
|maršal letalstva skupni nalet 1937 ur,
najuspešnejši zavezniški pilot v 2. sv. vojni 62 potrjenih zmag
pilot [[Jakovljev Jak-3|Jak-3]], [[Jakovljev Jak-11|Jak-11]], [[Jakovljev Jak-17|Jak-17]], [[Lavočkin La-5]], [[Lavočkin La-7|La-7]], [[Mikojan-Gurevič MiG-9|Mig-9]], [[Mikojan-Gurevič MiG-15|Mig-15]], [[Mikojan-Gurevič MiG-17|Mig-17]], [[Mikojan-Gurevič MiG-21|Mig-21]], [[Lisunov Li-2|Li-2]], [[Iljušin Il-114|Il-14]],

letalska univerza v Harkov-u poimenovana po njemu
|1920-
1991
|-
|[[Vajiralongkorn]]
|vojaški in
prometni/linijski
|{{THA}}
|kralj [[Tajska|Tajske]],
pilot: [[Northrop F-5|F-5]], [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]], [[Boeing 737|B737]],
inštruktor letenja, izpraševalec,
pilotira 737-800 na državnih obiskih,
pilot pri Thai Airways International,
skupni nalet preko 3000 ur
|1952
|-
|[[Abdulah II. Jordanski]]
|vojaški
|{{JOR}}
|kralj [[Jordanija|Jordanije]], 
vojaški strokovnjak: Royal Military Academy Sandhurst (VB), Georgetown University (ZDA);
pilot: [[Northrop F-5|F-5]] in [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]]
|1962
|-
|[[Mohammed bin Rashid Al Maktoum]]
|privatni
|{{UAE}}
|Vladar [[Dubaj|Dubaja]], [[Predsednik vlade|Premier]] [[Združeni arabski emirati|ZAE]]; ustvaril sodobni Dubaj, močan vpliv na razvoj [[Emirates (letalska družba)|Emirates]]
|1949
|-
|[[Khalid bin Salman Al Saud|Princ Khalid bin Salman Al Saud]]
|vojaški
|{{flag|Saudi Arabia}}
|diplomat Saudske Arabije,
[[Northrop T-38 Talon|T-38]], [[McDonnell Douglas F-15 Eagle|F-15]] pilot pri RSAF
|1988
|-
|[[Emerson Fittipaldi]]
|privatni
|{{BRA}}
|2x svetovni prvak [[Formula 1|formule 1]], 
2× zmagovalec [[Indianapolis 500]],
IndyCar prvak 1989, 
ustanovitelj Fittipaldi Automotive
|1946
|-
|[[Gisele Bündchen]]
|privatni
|{{BRA}}
|[[Podjetnik|podjetnica]], [[Maneken|supermodel]], več kot 1.200 naslovnic revij, najbolje plačana manekenka na svetu, Ambasadorica ZN za okolje, 
Knjiga: ''Lessons: My Path to a Meaningful Life''
|1980
|-
|[[David Neeleman]]
|privatni
|{{BRA}}
{{USA}}
|ustanovitelj družb: JetBlue, Azul Brazilian Airlines, WestJet
pilot: Cirrus SR22
|1959
|-
|[[Giora Epstein]]
|vojaški
|{{ISR}}
|17 potrjenih zmag, najvišje rangiran as modernih reaktivnih letal, veteran šestdnevna vojna 1967, vojna izčrpavanja 1969–70, Yom Kippur vojna 1973, pilot: [[Dassault Mirage III|Mirage III]], [[IAI Nesher]], [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] 
|1938-
2025
|-
|[[Nguyễn Văn Cốc]]
|vojaški
|{{VIE}}
|Najuspešnejši MiG-21 as [[Vietnamska vojna|Vietnamske vojne]], 9 zmag, leta 1967 preživel sestrelitev, pilot: [[Mikojan-Gurevič MiG-17|Mig-17]], [[Mikojan-Gurevič MiG-21|Mig-21]]
|1942
|-
|[[Cristián de la Fuente]]
|vojaški in poklicni
|{{CHL}}
|igralec,
član akrobatske eskadrilje “Halcones”
pilot [[Extra EA-300]], GameBird GB1, 
|1974
|-
|[[Luke Bakhuizen]]
|poklicni
|{{ZAF}}&lt;br&gt;{{NZL}}
|influencer, fotograf, režiser
|1993
|}

''Pojasnilo izrazov:''

* Ultralahki pilot ULN – VFR pilot ultralahkih letal do 600 kg in največ 2 sedežev samo po dnevi.

* Privatni pilot PPL – nekomercialno letenje vseh tipov letal tudi po pravilih IFR do 5700 kg in 19 sedežev.

* Poklicni pilot CPL – dovoljeno komercialno letenje vseh tipov letal kot drugi pilot kot vodja zrakoplova samo do 5700 kg.

* Prometni/linijski pilot  ATPL – brez omejitev redni linijski letalski prevoz potnikov.

* Vojaški pilot – pilot v oboroženih silah nima civilnih privilegijev licence.

=== Letalske knjige ===
Pisatelji letalskih pustolovskih knjig so običajno bili vojaški ali civilni piloti v mlajših letih in pogosto opisujejo svoje spomine, medtem ko so avtorji učbenikov in priročnikov inštruktorji letenja z bogatimi pedagoškimi izkušnjami iz praktičnega šolanja kadetov. Letalske pustolovske knjige so dragoceni vir informacij za letalske navdušence in približajo pilotove osebne izkušnje, ki jih je pisalo življenje širšim množicam, ki jih takšna vsebina zanima. Poleg tega je veliko tudi dragocenih splošnih ali tematskih učbenikov ter priročnikov za priprave na intervju, ki so neglede na stare datume izdaje zelo cenjeni v pilotski populaciji. Nekaj tipičnih pisnih del&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.goodreads.com/shelf/show/aviation|title=Aviation Books|date=2025|accessdate=30.3.2025|website=GoodReads}}&lt;/ref&gt;:
* ''Fate Is the Hunter, Ernest K. Gann, 1961''
* ''The Right Stuff, Tom Wolfe, 1979''
* ''Forever Flying,  Bob Hoover, 1997''
* ''Ferry Pilot, Kerry McCauley, 2020''
* ''Wind, Sand and Stars, Antoine de Saint-Exupéry, 1939''
* ''Stick and Rudder, Wolfgang Langewiesche, 1944''
* ''Aerodynamics for Naval Aviators, Hugh Harrison Hunt, 1959''
* ''Never get lost interpretation of radionavigation, Wilhelm Thaller, 2001''
* ''Flying the Line, George E. Hopkins, 1982''
* ''Instrument Flying, Monique Agazarian, 1988''
* ''Transition to Twins, David P. Robson, 1998''
* ''How to Land a Top Paying Airline Job, Rick Hogan, 2014''
* ''A pilot's guide to the Successful Interview, Glen Solly, 1998''
* ''Ace the Technical Pilot Interview, Gary V. Bristow, 2002''
* ''Air Pilot's Manual, Flying Training, Pooleys Air Pilot, 1987''
* ''An Airline Pilot's Life,  Chris Manno, 2020''

=== Letalski filmi ===
[[Slika:Top_Gun_Maverick_Cannes.jpg|sličica|250x250_pik|Top Gun Maverick 2022]]
Velik promotor letalstva je bil vedno tudi [[Hollywood]] v ameriškem filmu, nemalokrat so bili filmi sofinancirani s strani letalskih sil za potrebe novačenja kadetov, nekaj najbolj gledanih promocijskih letalskih filmov&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.imdb.com/list/ls000697189/|title=Aviation Film Almanac - Current Films to Classics|accessdate=30.3.2025}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://aviex.goflexair.com/blog/best-aviation-movies-airplane|title=op 10 Best Airplane Movies + 100 More of the Best Aviation Movies for Pilots and Plane Fans to Watch|accessdate=30.3.2025|website=Aviex Go Flex Air}}&lt;/ref&gt;:
[[Slika:29+09_F-104F_Starfighter_Gate_guard_Jever_(3621409895).jpg|alt=Slika:29+09 F-104F Starfighter Gate guard Jever (3621409895).jpg|sličica|250x250_pik|Sie wollten den Himmel erobern 2015]]
* A Yank in the R.A.F. (1941)
* Twelve O'Clock High (1949)
* Flying Leathernecks (1951)
* Above and Beyond (1952)
* Flat Top (1952)
* The Bridges at Toko-Ri (1954)
* The High and the Mighty (1954)
* The Dam Busters (1955)
* The McConnell Story (1955)
* The Court-Martial of Billy Mitchell (1955)
* Jet Pilot (1957)
* 633 Squadron (1964)
* Battle of Brittan (1969)
* Catch-22 (1970)
* Tora! Tora! Tora! (1970)
* Midway (1976)
* Airplane! (1980)
* Daleko Nebo (1982)
* Top Gun (1984)
* Bat*21 (1988)
* Always (1989)
* Memphis Belle (1990)
* Air America (1990)
* Flight of the Intruder (1991)
* Band of Brothers - mini series (2001)
* Behind Enemy Lines (2001)
* [[Ujemi me, če me moreš|Catch Me If You Can]] (2002)
* Pearl Harbor (2001)
* The Aviator (2004)
* One Six Right (2005)
* Les Chevaliers du ciel (ang. Sky Fighters) (2005)
* Amelia (2009)
* Flight (2012)
* Starfighter – Sie wollten den Himmel erobern (ang. They wanted to conquer the sky) (2015)
* Sully (2016)
* American Made (2017)
* Midway (2019)
* Devotion (2022)
* Top Gun: Maverick (2022)

=== Letalski artikli ===
Letalski produkti so bili vedno popularni pri znanih osebnostih, ministrih in veleposlalnikih, predsednikih držav, letalcih in visokih vojaških časnikih. Tipično za letalske artikle je, da so kvalitetni in običajno dražji kot podobni izdelki brez letalskega prediha. Najbolj tipični letalski artikli:
[[Slika:Remove_before_flight_keychain.jpg|sličica|Remove before flight - rdeči trakovi - letalska kulturna ikona, ki izhaja iz zatičev na letalih, ki jih je potrebno odstranit pred letom (pokrovi pitot cevi, zaklepi krmil, zatiči podvozja, varovalke na bombah in raketah)]]
[[Slika:Rimowa_Koffer_Topas-Serie.jpg|sličica|Aluminjasti kovček na štirih kolesih simbolizira hotel–letališče–cockpit, vizualni identifikator poklica simbol starega letalstva, praktičnost in statusni znak v letalski kulturi]]
* ne polarizirana letalska sončna očala z tankimi ročkami
* letalska (poslovna) torba za laptop
* pilotski kovček (pilot trolley)
* aluminjasti kabinski kovček na štirih kolesih
* aluminjasta prtljaga
* aktivne (ang. noise cancelling) letalske slušalke čez celo uho
* letalski navigacijski pripomočki: - kolenska plošča, - [[Analogni letalski računalnik|analogni računalnik]], - ploter (ravnilo)
* letalske navigacijske karte: - VFR&amp;IFR sekcijska karta - VFR prihodne &amp; letališke karte - IFR prihodne, priletne in odletne karte
* usnjeni registri za IFR,VFR karte
* usnjena pilotska knjižica za beleženje ur letenja
* kvaliteten moder kemični svinčnik za v žep srajce ali rokav jakne
* kvaliteten kovinski tehnični svinčnik debeline 0.7 mm da ne poči med turbolenco
* žepna svetilka oz. svetilka z rdečim filtrom za ohranjanje nočnega vida
* odsevni telovnik za na platformo
* usnjena jakna iz težkega usnja oz. topla bombniška jakna: tip A-2, tip G-1, tip B-3, tip B-6, tip B-7, tip D-1, tip AN-J-4, tip AN-J-3, tip TL 8415-0083
* tekstilna lahka jakna za sodobnejša letala : tip MA-1, tip MA-2, tip B-15,
* letalski kombinizon (vojska)
* tablični računalnik 8.3&lt;nowiki&gt;''&lt;/nowiki&gt; za priročnike, navigacijo in karte ter računanje zmogljivosti
* tester vode v gorivu z izvijačem
* ročna VHF radijska postaja
* usnjene rokavice
* cargo hlače
* debela topla športna mikica brez kapuce
* bela podložna majica s kratkimi rokavi (za pod srajco)
* dolgo termo spodnje perilo (za pod hlače)
* nepremočljivi topli gležnarji
* dežni plašč (trench coat)
* letalska značka
* prenosna baterija (powerbank)
* ovratnica z ID izkaznico in letališko kartico
* letalska ročna analogna ura
* remove before flight obeski
* nalepke in obeski znanih letalskih blagovnih znamk
* različne kape za zaščito glave pred soncem
* glušniki oz. čepi za zaščito sluha
* operativni priročnik letala vezan v usnje
* evropski avtomobilski proizvajalci, ki so v drugi svetovni vojni delali letalske motorje
* usnjen ovitek za potno listino in cepilne certifikate
* papirnata beležka in brezčrtni blok A5

=== Letalske reklame ===
[[Slika:PanAm_Clipper_Poster_(19291812519).jpg|sličica|PanAm Clipper Poster 1930ta]]
Večina najboljših sloganov se osredotoča na udobje, luksuz, zanesljivost ali nacionalni ponos. Nekatere kampanje so postale ikonične tudi zaradi vizualne kreativnosti – npr. plakati Pan Am, British Airways in Qantas.
[[Slika:KLM_Royal_Dutch_Airlines._Bon_voyage_-_Affiche_-_btv1b101161929.jpg|sličica|[[KLM]] Royal Dutch Airlines. Bon voyage 1950ta]]
Nekaj najbolj znanih sloganov v zgodovini:

“World's Most Experienced Airline” – Pan Am

“You’re Going to Like Us” – TWA

“The Wings of Man” – Eastern Air Lines

“Something Special in the Air” – American Airlines

“Fly the Friendly Skies” – United Airlines

“Keep Climbing” – Delta Air Lines

“A Breath of Fresh Air” – Air Canada

“The Reliable Airline” – KLM

“La Compagnie de Voyage” – Air France

“To Fly. To Serve.” – British Airways

“There’s No Better Way to Fly” – Lufthansa

“The holiday airline” – Condor

“The Art of Flying” – Swiss

“The Spirit of Australia” – Qantas

“Fly Better” – Emirates

“Globally Yours” – Turkish Airlines

“A Great Way to Fly” – Singapore Airlines

“It’s Scandinavian” – SAS

“Your Home in the Air” – Adria Airways

“Flying into the Heart of Europe” – Croatia Airlines

“Chosen by Excellence” – Alitalia

V zgodnjih dneh komercialnega letalstva so letalski plakati pogosto združevali umetnost in propagando. Letalske družbe, kot so Pan Am, Air France in Lufthansa, so ustvarjale plakate, ki niso le oglaševali destinacij, ampak so hkrati promovirali idejo svobode, avanture in modernosti. Nekateri plakati iz 1920-ih in 30-ih so še danes cenjeni kot umetniška dela.

Letalske reklame imajo tudi precej vpliva na osebje, ki dela za letalsko družbo, saj jih zelo radi nosijo na svoji prtljagi in tako so prepoznavni del blagovne znamke letalske družbe tudi piloti.

== Tržne razmere v civilnem letalstvu ==
Glede na trg je največ priložnosti za delo&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://centreforaviation.com/analysis/reports/the-global-pilot-shortage-is-a-challenge-to-the-worlds-airlines-658033|title=Global pilot shortage|date=21.8.2023|accessdate=2.10.2024|website=Centre for Aviation}}&lt;/ref&gt;: 
* [[Azija|Azija&amp;nbsp;]]37%,
* [[Severna Amerika]] 25%,
* [[Evropa]] 17%,
* [[Bližnji vzhod]] 11%,
* [[Južna Amerika]] 9% in
* [[Afrika]] 1%

Možnosti zaposlovanja pilotov v civilnem letalstvu glede na sektor delovanja:  

Poklicni piloti CPL(A): 
* šolanje pilotov (inštruktor letenja),
* dela v zraku (panorame, snemanje, padalstvo, sondažni leti, meteo leti, vleka transparentov, vleka jadralnih letal, škropljenje pesticidov/gnojil, gasilstvo, medical, ipd),
* poslovno letalstvo,
* cargo (tovorne družbe),
Prometni piloti ATPL(A):
* poslovno letalstvo,
* cargo (tovorne družbe),
* ACMI družbe (ang. Aircraft, Crew, Maintenance and Insurance),
* nizkocenovne družbe,
* regionalne linijske družbe in
* velike linijske družbe
Pilotom se svetuje, da so direktno zaposleni pri letalskih družbah. Vse ponudbe preko brokerjev, agencij in ostalih posrednikov ter samozaposleni predstavljajo zelo visok rizik, da se ne bo upoštevala delovno pravna zakonodaja. Običajno družbam, ki uporabljajo posrednike ali pogodbeno najemajo samozaposlene ni mar za zaposlene, regulative in zakonodajo, potrebujejo samo nekaj ljudi da začasno zapolnijo kadrovski manjko za sezono in se ne želijo obvezati z zaposlenimi. Resne tradicionalne letalske družbe nikoli ne uporabljajo posrednikov in imajo pilote direktno zaposlene pri sebi.

Uspešnost kandidatov, ki si želijo profesionalne kariere prometnega pilota in se vpišejo v letalsko šol ter se dejansko prebijejo na sedež potniškega reaktivnega letala je okoli 5-15% oz. vsak sedmi uspe v državah napredne ekonomije ali vsak dvajseti v državah v razvoju. V splošnem velja da PPL(A) opravi okvirno 92% motiviranih kadidatov, skozi ATPL(A) teorijo se prebije 70% motiviranih kandidatov, prvo zaposlitev v letalstvu uspešno pridobi 35% kadidatov in na linijskih reaktivnih letalih nad sto potnikov kariero nadaljuje 10% kandidatov v državah napredne ekonomije.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=ICAO Training Report, Vol. 7 No. 3|date=2017}}&lt;/ref&gt;

=== Krize v letalstvu ===
Gospodarske krize močno zmanjšajo povpraševanje po letalskih prevozih, kar privede do zmanjšanja obsega letalskih operacij in zamrznitve zaposlovanja pilotov. Letalske družbe pogosto uvedejo “hiring freeze”, prekinejo usposabljanje in odložijo napredovanja. Odpuščanja se običajno pojavijo z zamikom, ko začasni ukrepi (zmanjšanje delovnega časa, neplačani dopusti, znižanje plač) niso dovolj za znižanje stroškov.

V krizah so najbolj prizadeti piloti v družbah z manj stabilnim poslovnim modelom, kot so ACMI, charter in nekateri nizkocenovni prevozniki, kjer so pogodbe pogosto manj zaščitene. V tradicionalnih “legacy” družbah je prilagajanje običajno bolj postopno in se pogosto izvaja z znižanjem plač ali prerazporeditvijo, namesto masovnih odpuščanj. Dolgoročni učinek kriz je zamik kariernega napredovanja, saj se v času krize ustavi tudi prehod iz prvega častnika v kapitana.
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Najbolj znane krize v civilnem letalstvu iz vidika zaposlovanja pilotov
!Kriza
!Obdobje
!Trajanje 
!Vpliv na zaposlovanje pilotov
|-
|[[Velika gospodarska kriza|Velika represija]] [[Velika gospodarska kriza|1929]]
|1929-1934
|~5 let
|globalna recesija, propad družb, padec potovanj
|-
|[[Druga svetovna vojna]]
|1939-1945
|~6 let
|masovna mobilizacija, močno znižane potrebe po civilnem prometu
|-
|Po vojna konkurenca veteranov
|1945-
1947
|~2 leta
|ogromen presežek vojaških pilotov, zelo nizke plače, močna konkurenca
|-
|[[Korejska vojna|Konec Korejske vojne 1953]] 
|1953
|~2 leta
|ogromna količina pilotov z jet izkušnjami na trgu dela iz vojske
|-
|[[Energetska kriza|Naftna kriza]] [[Energetska kriza|1973]]
|1973–
1975
|~2 let
|hiring freeze, visoka cena nafte,
zmanjšanje flote, upočasnitev napredovanj, propadanje GA
|-
|Odgovornost za izdelke 
GA letala 1980ta
|1986-
1994
|~8 let
|uničenje GA zaradi ogromnih odškodnin, ustavljena proizvodnja GA letal 
|-
|[[Razpad SFR Jugoslavije|1991 politična in gospodarska kriza]] 
in [[Zalivska vojna]] [[Zalivska vojna|1991]]
|1990–1993
|~3 leta
|zmanjšanje prometa, manj novih zaposlitev, zamrznitev upgrade
|-
|[[Teroristični napadi 11. septembra 2001|11.september 2001 napad na WTC]]
|2001–2004
|~3 leta
|masovni strah, odpovedi, dolgoročno zmanjšanje zaposlovanja, ena najhujših kariernih kriz
|-
|[[Dolžniška kriza evroobmočja|Finančna kriza 2008]]
|2008–2010
|~2–3 leta
|konec zaposlovanja, zmanjšanje flote, množični pojav “pay-to-fly”, zamrznitev napredovanj
|-
|Evropska dolžniška kriza 2011
|2011–2013
|~2–3 leta
|dodatno znižanje plač, zmanjšanje zaposlovanja, podaljšani upgrade
|-
|[[Pandemija covida-19|COVID-19]] [[Pandemija covida-19|pandemija]]
|2019–2022
|~2–3 leta
|masovna odpuščanja, 90% flot prizemljenih, zaprtje simulatorjev, veliki reseti karier
|-
|Energetska kriza in [[Vojna v Iranu (2026)|Vojna v Iranu]]
|2026
|
|podvojitev cene goriva
|}

==== Tržne zahteve za prometne pilote - kopilote ====
[[Slika:Behind_the_scenes_of_pilotsEye.tv.jpg|sličica|Linijsko šolanje na letalu Austrian Airlines [[Airbus A320]] v pilotsEye.tv]]
Pilotski poklic je izredno standardiziran in primerljiv, zaradi tega so zahteve trga za zaposlitev relativno visoke, dobiti prvo službo kot kopilot pri letalski družbi je bilo vedno zelo zahtevno. Nalet na letalih LSA (600 kg), ULN in jadralnih letalih se ne priznava, letalske družbe želijo, da se piloti usposabljajo za letenje samo na letalih CS-23 (FAR-23). Povprečna uspešnost kandidatov, ki uspešno zaključijo šolanje in so pripravljeni za type rating ter pridobijo eno izmed oblik zaposlitev kot pilot je okoli 50% od tega jim okoli 30% uspe priti do zaposlitve na potniških letalih. Zagotovil za zaposlitev ni, so obdobja ko so službe za izkušnje pilote in so obdobja ko jih ni, odhod v tujino je dejstvo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-IA7DGO8G/e0b50565-9520-4052-a3a2-496cfcde321f/PDF|title=Ventil (Ljubljana)|date=2015|accessdate=13.2.2025|website=Digitalna Knjižnica Slovenije|publisher=Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo|last=Čičerov A., Koritnik J.|first=}}&lt;/ref&gt; Tipične zahteve&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://careers.qatarairways.com/global/en/job/24000001/First-Officer-Qatar-Executive|title=First Officer Qatar|date=2024|accessdate=18.6.2024|website=Qatar Airways}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.emiratesgroupcareers.com/pilots/our-role-details/?name=first-officers|title=First Officers Emirates|date=2024|accessdate=18.6.2024|website=Emirates Group}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://corporate.airfrance.com/en/airline-pilot|title=AIR FRANCE and Transavia First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=AIR FRANCE}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://apply.lufthansagroup.careers/index.php?ac=jobad&amp;id=109102|title=First Officer SWISS|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Lufthansa Group Careers|archive-date=2025-02-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20250213130750/https://apply.lufthansagroup.careers/index.php?ac=jobad&amp;id=109102|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://brusselsairlines.cvw.io/?q=First-Officer-type-rated-A32F-non-type-rated-&amp;job=268865&amp;lang=en-US&amp;section=e27b536b-c783-5b7c-269e-0a9e7db8840d|title=First Officer Brussels Airlines|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Brussels Airlines}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://careers.ba.com/job/heathrow/direct-entry-pilot-first-officer-long-haul-fleets/22348/62502356736|title=First Officer British Airways|date=2025|accessdate=11.2.2025|website=careers.ba.com|publisher=British Airways}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://apply.lufthansagroup.careers/index.php?ac=jobad&amp;id=104487|title=Lufthansa City Line Fist Officer|date=2025|accessdate=11.2.2025|website=apply.lufthansagroup.careers|publisher=Lufthansa|archive-date=2025-03-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20250315101902/https://apply.lufthansagroup.careers/index.php?ac=jobad&amp;id=104487|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://careers.sasgroup.net/job/Kastrup-FIRST-OFFICER-AT-SAS/1074422001/|title=First Officer SAS Scandinavian Airlines System|date=2024|accessdate=13.2.2024|website=careers.sasgroup.net}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://careers.klm.com/en/working-in-the-cockpit/|title=First Officer KLM|date=2025|accessdate=26.2.2025|website=Careers KLM|publisher=KLM|archive-date=2025-02-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20250226144938/https://careers.klm.com/en/working-in-the-cockpit/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://careers.cathaypacific.com/jobs/first-officer-9769810|title=First Officer Cathay Pacific|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Careers Cathay Pacific|archive-date=2024-12-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20241222153631/https://careers.cathaypacific.com/jobs/first-officer-9769810|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://careers.turkishairlines.com/en-US/vacant-positions/first-officer-narrow-body-non-type-rated/d0b1ecbc-39aa-4454-9f31-a26ed353ef61|title=Turkish Airlines First Officer|date=17.10.2024|accessdate=22.12.2024|website=Turkish Airlines}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://luxair.csod.com/ats/careersite/JobDetails.aspx?id=3411&amp;site=3|title=Luxair First offcer|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Luxair}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://careers.united.com/us/en/first-officer|title=United Airlines First Officer Requirements|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=UNITED AIRLINES}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.aircanada.com/ca/en/aco/home/about/careers/career-opportunities.html#/|title=Air Canada First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Air Canada}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://epicflightacademy.com/hiring-requirements-china-southern-airlines/|title=China Southern Airlines First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://epicflightacademy.com/hiring-requirements-air-china/|title=Air China First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.evaair.com/en-global/about-eva-air/careers/job-openings/pilots/|title=EVA AIR First Officer|date=2024|accessdate=23.12.2024|website=EvaAir}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.cargolux.com/careers/jobs-in-the-air/requirements-selection-process/|title=Cargolux First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024}}&lt;/ref&gt;, ki jih želijo mednarodni letalski prevozniki, preden nudijo zaposlitev tujim kopilotom so:
* [[Biografija|CV curriculum vitae]] s sliko in kontaktom iz katerega se jasno in hitro vidi izpolnjevanje pogojev
* državljan ene od držav skupnega gospodarskega prostora države zaposlovalke
* mednarodni [[potni list]] in pravica do dela in bivanja v dotični državi
* [[Type rating]] za dotični tip letala na katerega se navezuje razpis
* [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|ICAO]] nivo angleškega jezika minimalno 4, zaželen vsaj nivo 5
* zaželen ICAO nivo 6 (vsaj raven B2) znanja nacionalnega jezika prevoznika
* 2 do 5 let referenčnih izkušenj v letalski industriji odvisno od izobrazbe
* CPL licenca z opravljeno teorijo ATPL(A)
* veljavno zdravniško spričevalo I. razreda
* pripravljenost na [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] s [[Cepivo|cepivi]] ([[rumena mrzlica]], [[Meningitis|meningokokni meningitis]], [[tifus]], [[Otroška paraliza|polio]], [[hepatitis]] idr)
* pripravljenost na testiranje na [[Psihoaktivna droga|psihoaktivne snovi]] pred in med zaposlitvijo
* pričakuje se splošna urejenost in spoštovanje [[Bonton|bontona]]
* [[Tetoviranje|tetovaže]] in piercingi na vidnem mestu v uniformi niso dovoljeni zaradi profesionalnih razlogov
* [[brada]] ni dovoljena zaradi tesnenja maske
* dobra [[telesna pripravljenost]] (plank, sklece, tek, počepi)
* telesna višina: 157-191 cm in teža 45-92 kg
* LVO Low Visibility Operations certifikat
* DGR Dangerous Goods Regulations certifikat
* Cold Weather Ops (Deicing, Anti-icing, Ice shedding, Contaminated airports)
* sposobnost prostega plavanja celotne dolžine bazena
* varnostni pregled pri pristojnostnih organih za vsak mesec v karieri
* potrdilo države, da se zoper osebo ne vodi kazenski postopek
* potrdilo CAA, da oseba ni bila udeležena v resnem incidentu ali letalski nesreči
* 4000 ur skupnega naleta nad 27 ton je preferenca za boljše plačilne pogoje
* minimum 3000 ur skupnega naleta na certificiranih letalih po CS-23 (FAR-23) ali CS-25 (FAR-25); kategorije ULN, CS-LSA in jadralno ne štejejo
* minimum 2000 ur skupnega naleta na večmotornih reaktivnih letalih z FDM-om Flight Data Monitoring nad 27 ton s [[Stekleni kokpit|steklenim cockpitom]]
* minimum 1000 ur naleta na letalih FBW [[fly-by-wire]]
* minimum 500 ur naleta na tipu letala ali primerljivem tipu (družina [[Fly-by-wire|FBW]] [[Airbus]] A320, A330, A340, A350, A380; [[Boeing]] B777, B787)

==== Tržne zahteve za inštruktorje letenja GA ====
[[Slika:Lufthansa_Flugschüler_und_Bonanza_F33.jpg|sličica|Airline Training Center Arizona [[Lufthansa]] [[Beechcraft Bonanza|Bonanza F33]]]]
Kvaliteten inštruktorski kader je vedno potreben za nemoten proces šolanja, pri temu je prvi vstopni korak v svet šolanja kot inštruktor: rating FI(A). Tipične zahteve&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://flygoshjobs.com/job/Flying+Instructor+%E2%80%93+Emirates+Flight+Training+Academy/80B9FAF906B41732E11813029BF4B2F7|title=Flying Instructor – Emirates Flight Training Academy|date=4.12.2024|accessdate=15.12.2024|website=FlyGoshJobs}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://ae.indeed.com/q-emirates-flight-training-academy-l-dubai-jobs.html?vjk=1074233eeb7b6825|title=Flying Instructor – Emirates Flight Training Academy|accessdate=15.12.2024|website=Indeed}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.emiratesgroupcareers.com/search-and-apply/427663|title=Flying Instructor – Emirates Flight Training Academy|accessdate=15.12.2024|website=Emirates Group Careers}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.career.aero/site/de/job/show/id/3912|title=Flight Instructor Become part of a great team and train future Pilots of the Lufthansa Group!|accessdate=15.12.2024|website=Career Aero}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.qaa.edu.qa/English/Academy/Careers/Pages/default.aspx|title=Flight Instructor-Qatar Aeronautical Academy|accessdate=5.8.2025|website=Qatar Aeronautical Academy}}&lt;/ref&gt; za zaposlitev v veliki (nad 30 letal)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.emiratesflighttrainingacademy.com/en/training-facilities/|title=Emirates Training Facilities|date=2024|accessdate=23.12.2024|website=emirates flight training academy}}&lt;/ref&gt; mednarodni letalski akademiji so:
* [[Biografija|CV curriculum vitae]] s sliko in kontaktom iz katerega se jasno in hitro vidi izpolnjevanje pogojev
* mednarodni [[potni list]] in pravica do dela in bivanja v dotični državi
* računalniška pismenost in uporaba [[Microsoft Office|MS Office]] in Adobe Acrobat Pro
* [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|ICAO]] nivo angleškega jezika 5
* CPL licenca z opravljeno teorijo ATPL(A)
* IR/SE, IR/ME veljavni ratingi
* FI(A) rating z pooblastili za: NVFR, CPL, FII, CRI MEP, IRI
* 4 leta referenčnih izkušenj v letalstvu od tega minimalno 2 leti kot inštruktor
* veljavno zdravniško spričevalo I. razreda
* potrdilo države, da se zoper osebo ne vodi kazenski postopek
* potrdilo CAA, da oseba ni bila udeležena v resnem incidentu ali letalski nesreči
* [[Stekleni kokpit|glass cockpit]] izkušnje Garmin G1000 
* zahtevane organizacijske, komunikacijske, računalniške, promocijske in timske sposobnosti
* vozniški izpit B kategorije za vožnjo kombija, vsestranskost dela, urejanje dokumentcije 
* ab-initio inštruktorske izkušnje v velikem ATO z mednarodnimi kadeti iz celega sveta
* kopja knjižice letenja (zadnje 3 strani)
* motivacijsko pismo za željeno pozicijo
* 1000 ur skupnega naleta (štejejo samo letala GA, ULN, LSA in jadralno ne velja) na letalih CS-23 ali CS-25
* 500 ur šolanja kot instruktor letenja FI(A) na letalih CS-23 (LSA, ULN in jadralno ne velja)
* 500 ur IFR dejanskega naleta
* 30 ur MEP dejanskega naleta

=== Plače ===
Plače pilotov so zelo različne, začetniki dostikrat letijo za smešen denar, potem po opravljenem line trainingu se plačilo vzdigne, vendar je največ odvisno od družbe za katero pilot leti, veliko pilotov ni zaposlenih pri družbi ampak delajo kot pogodbeniki. Potrebno je razlikovati pri plačah dotično katerega delovnega mesta se dotikajo: mladi kopilot, stari kopilot, kapetan, stari kapetan, kapetan inštruktor, kapetan izpraševalec, šef pilotov idr. Obseg bruto mesečnih plač (neto so za okvirno polovico manjše) slovenskih pilotov sega v razponu od 2710 do 11589 EUR za 80% pilotov, ki delujejo v tej panogi 10% jih zasluži manj in 10% jih zasluži več.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.boljsaplaca.si/en/salaryinfo/transport-haulage-logistics/pilot|title=Salary for position Pilot in Slovenia|date=25.11.2025|website=boljšaplača.si}}&lt;/ref&gt;  

Višina plače je zelo odvisna od izkušenj - ur letenja na letalih nad 27 ton. Primerjat plače različnih delovnih mest med sabo je brezpredmetno. Potrebno je tudi ločiti neto in bruto plače ter upoštevati socialna zavarovanja, ki jih nudi delodajalec, namestitev, prehrano ipd. Piloti, ki delajo v davčnih oazah in so njihove bruto plače relativno visoke, niso v primerjavi z kolegi v EU plačani bolje, saj si morejo sami plačati vse prispevke, urediti pokojninski načrt in na koncu ko zaključijo svojo zaposlitev običajno nimajo niti pravice bivanja v dotični državi. Potrebno je poudariti, da imajo piloti neobičajno velike stroške vzdrževanja svojih kvalifikacij na pram drugim poklicem, to je približno okoli štiri tisoč eurov na leto ter plačujejo največje socialne prispevke zaradi narave svojega dela in plačujejo tudi veliko premij za dodatna zavarovanja, npr. zavarovanje ob izgubi sposobnosti za licenco itd. Pilotsko delo je zelo zahtevno in terja celega človeka. Zahteve trga za zaposlitev civilnih pilotov so izredno visoke za ne izkušnje v linijskem letenju in so bistveno večje kot pa zakonski minimumi. Civilni piloti imajo ob upokojitvi okoli 20000 ur v zraku, kar znese točno dve leti in tri mesece skupaj, ki jih preživijo v zraku.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://pea.com/blog/airline-pilot-salary/|title=Airline Pilot Salary|date=27.3.2024|website=Pea}}&lt;/ref&gt; 

== Glej tudi ==
* [[letalski as]]
* [[Preizkusni pilot|testni pilot]]
*[[seznam slovenskih letalcev]]
*[[seznam slovenskih vojaških pilotov]]
{{Wikislovar|pilot|Pilot}}

== Sklici ==
{{sklici}}{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Letalstvo|*]]
[[Kategorija:Letalci|*]]
[[Kategorija:Poklici]]
&lt;references /&gt;</text>
      <sha1>no8aasz3219opgm4ymcrafxsb4m6yyq</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Minister za notranje zadeve in javno upravo Republike Slovenije</title>
    <ns>0</ns>
    <id>14019</id>
    <revision>
      <id>6687419</id>
      <parentid>6685591</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T19:18:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>−predlog za združitev, očitno brez podpore</comment>
      <origin>6687419</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9514" sha1="0aeckhnb5rbls9byz4ci6tx449temrt" xml:space="preserve">{{Infobox official post
| post = Minister za notranje
| body = &lt;br /&gt;zadeve in javno upravo&lt;br /&gt;Republike Slovenije
| image name = 
| image name1 = Flag of Slovenia.svg
| image_size1 = 
| incumbent = [[Franci Matoz]]
| incumbentsince = 4. junija 2026
| member_of = [[Vlada Republike Slovenije]]&lt;br /&gt;[[Svet Evropske unije za notranje zadeve in pravosodje]]
| termlength = 4 leta
| first = [[Igor Bavčar]]
| residence = Ministrstvo za NZ&lt;br /&gt;Štefanova 2&lt;br /&gt;1501 Ljubljana
| website = http://www.mnz.gov.si/
| image = Franci_Matoz_ministrski_portret_(cropped).jpg
}}

'''Minister za notranje zadeve in javno upravo Republike Slovenije''' je [[politika|politični]] vodja [[Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo Republike Slovenije|Ministrstva za notranje zadeve in javno upravo Republike Slovenije]], ki ga predlaga [[predsednik Vlade Republike Slovenije]] in imenuje [[Državni zbor Republike Slovenije]] ter je po ''[[Zakon o Vladi Republike Slovenije|Zakonu o Vladi Republike Slovenije]]'' član [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO242.html |title=- ''Zakon o Vladi Republike Slovenije'' |accessdate=2013-06-28 |archive-date=2013-06-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130629184739/http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO242.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Trenutni minister je [[Franci Matoz]].

== Zakonodaja ==
Funkcija ministra za notranje zadeve in javno upravo se je kot taka oblikovala 6. marca 2013 s preoblikovanjem [[Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije|Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije]] v [[Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo Republike Slovenije|Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo Republike Slovenije]].&lt;ref&gt;[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=201321&amp;stevilka=787 - Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Vladi Republike Slovenije]&lt;/ref&gt;

V skladu z ''[[Zakon o policiji Republike Slovenije|Zakonom o policiji]]'' minister za notranje zadeve »predpiše način in oblike izvajanja pooblastil ministrstva v razmerju do policije« (2. člen), kot tudi »lahko zahteva poročila, podatke in druge dokumente v zvezi z opravljanjem dela policije« in »daje policiji usmeritve in obvezna navodila za delo. Minister lahko naloži policiji, da v mejah svoje pristojnosti opravi določene naloge ter sprejme določene ukrepe in mu o tem poroča«&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r06/predpis_ZAKO1016.html |title=- ''Zakon o policiji'' |accessdate=2013-06-28 |archive-date=2013-09-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130928074815/http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r06/predpis_ZAKO1016.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Po zakonodaji minister za notranje zadeve in javno upravo predlaga [[Vlada Republike Slovenije|Vladi Republike Slovenije]] v imenovanje tudi [[generalni direktor policije|generalnega direktorja policije]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.primorske.si/Slovenija-in-svet/Gorenak-za-generalnega-direktorja-policije-predlag.aspx |title=- Gorenak za generalnega direktorja policije predlagal Venigerja |accessdate=2013-06-30 |archive-date=2016-03-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304190444/http://www.primorske.si/Slovenija-in-svet/Gorenak-za-generalnega-direktorja-policije-predlag.aspx |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

V skladu z ''Uredbo o varovanju določenih oseb, objektov in okolišev objektov, v katerih so sedeži državnih organov''&lt;ref&gt;[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2000103&amp;stevilka=4339 Uradni-list.si - ''Uredba o varovanju določenih oseb, objektov in okolišev objektov, v katerih so sedeži državnih organov'']&lt;/ref&gt; je minister za notranje zadeve oseba, ki ima nenehno policijsko varovanje.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.policija.si/index.php/delovna-podroja/varovanje-oseb-in-objektov |title=Policija.si - Varovanje oseb in objektov |accessdate=2011-08-13 |archive-date=2011-08-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110831032444/http://www.policija.si/index.php/delovna-podroja/varovanje-oseb-in-objektov |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

== Položaj v Evropski uniji ==
Minister za notranje zadeve in javno upravo je član [[Svet Evropske unije za notranje zadeve in pravosodje|Sveta Evropske unije za notranje zadeve in pravosodje]] (JHA), ki predstavlja eno od oblik [[Svet Evropske unije|Sveta Evropske unije]].&lt;ref&gt;[http://bruselj.predstavnistvo.si/index.php?id=627 - Svet Evropske unije]&lt;/ref&gt;

== Seznam ==
Seznam oseb, ki so opravljale funkcijo ministra za notranje zadeve in javno upravo.
=== Republiški sekretar za notranje zadeve Republike Slovenije ===
; [[1. vlada Republike Slovenije]]
* [[Igor Bavčar]] ( 16. maj 1990 - 14. maj 1992)&lt;ref name=&quot;#1&quot;&gt;{{Navedi splet |url=http://www.vlada.si/o_vladi/vlade_republike_slovenije/ |title=- Vlade Republike Slovenije |accessdate=2013-06-30 |archive-date=2012-11-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121120103735/http://www.vlada.si/o_vladi/vlade_republike_slovenije/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

=== Minister za notranje zadeve Republike Slovenije ===
; [[2. vlada Republike Slovenije]]
* [[Igor Bavčar]] (14. maj 1992 - 25. januar 1993)&lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt;

; [[3. vlada Republike Slovenije]]
* [[Ivan Bizjak]] (25. januar 1993 - razrešen 8. junija 1994)&lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt;
* [[Andrej Šter]] (8. junij 1994 - 27. februar 1997)&lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt;

; [[4. vlada Republike Slovenije]]
* [[Mirko Bandelj]] (27. februar 1997 - 16. februar 1999)&lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt;
* [[Borut Šuklje]] (24. marec 1999 - 7. junij 2000)&lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt;

; [[5. vlada Republike Slovenije]]
* [[Peter Jambrek]] (7. junij 2000 - 30. november 2000)&lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt;

; [[6. vlada Republike Slovenije]]
[[Slika:Rado Bohinc 2011.jpg|thumb|right|175px|[[Rado Bohinc]]]]
* [[Rado Bohinc]] (30. november 2000 - 19. december 2002)&lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt;

; [[7. vlada Republike Slovenije]]
* [[Rado Bohinc]] (19. december 2002 - 3. december 2004)&lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt;

; [[8. vlada Republike Slovenije]]
* [[Dragutin Mate]] (imenovan 3. decembra 2004&lt;ref&gt;[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2004132&amp;stevilka=5604 - Uradni list RS, št. 132/2004, Sklep o imenovanju ministrov]&lt;/ref&gt; - razrešen 7. novembra 2008&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.delo.si/clanek/70515 |title=- Novi mandatar je Borut Pahor |accessdate=2013-06-29 |archive-date=2012-01-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120113083021/http://www.delo.si/clanek/70515 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;)

; [[9. vlada Republike Slovenije]]
[[Slika:Katarina Kresal cropped.jpg|thumb|right|175px|[[Katarina Kresal]]]]
* [[Katarina Kresal]] (imenovana 21. novembra 2008&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r06/predpis_SKLE7866.html |title=Zakonodaja.gov.si - Sklep o imenovanju ministrov: Ur.l. RS, št. 111/2008 |accessdate=2011-08-13 |archive-date=2010-01-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100122005631/http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r06/predpis_SKLE7866.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; - odstopila 10. avgusta 2011&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://dnevnik.si/novice/slovenija/1042464908 |title=Dnevnik.si - Ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal nepreklicno odstopila |accessdate=2011-08-13 |archive-date=2016-03-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160306103702/http://dnevnik.si/novice/slovenija/1042464908 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;)
* [[Aleš Zalar]] (začasno pooblaščen 2. septembra 2011 - razrešen 20. septembra 2011&lt;ref&gt;[http://www.rtvslo.si/slovenija/foto-poslanci-izrekli-nezaupnico-vladi-boruta-pahorja/266631 - Poslanci izrekli nezaupnico vladi Boruta Pahorja]&lt;/ref&gt;)

; [[10. vlada Republike Slovenije]]
* [[Vinko Gorenak]] (imenovan 10. februarja 2012&lt;ref&gt;[http://www.uradni-list.si/1/content?id=107444 - Uradni list RS, št. 11/2012, Sklep o imenovanju ministrov]&lt;/ref&gt; - razrešen 27. februarja 2013&lt;ref&gt;[http://www.24ur.com/novice/slovenija/z-bratuskovo-v-boljse-case-ali-le-v-novo-obdobje-prepiranja-in-izkljucevanja.html - Za novo mandatarsko izvoljena Alenka Bratušek]&lt;/ref&gt;)

; [[12. vlada Republike Slovenije]]
* [[Vesna Györkös Žnidar]] (imenovan 18. septembra 2014 - 13. september 2018)

; [[13. vlada Republike Slovenije]]

* [[Boštjan Poklukar]] (imenovan 13. septembra 2018 - 13. marec 2020)

; [[14. vlada Republike Slovenije]]

* [[Aleš Hojs]] (13. marec 2020 - 1. junij 2022)

; [[15. vlada Republike Slovenije]]

* [[Tatjana Bobnar]] (1. junij 2022–7. december 2022; ''v. d. do 14. decembra 2022'')
* ''[[Sanja Ajanović Hovnik]] (14. december 2022–21. februar 2023; začasno pooblaščena)''
* [[Boštjan Poklukar]] (21. februar 2023–26. oktober 2025;  ''v. d. do 3. novembra 2025'')
* [[Branko Zlobko]] (21. november 2025–4. junij 2026)

=== Minister za notranje zadeve in javno upravo Republike Slovenije ===
; [[11. vlada Republike Slovenije]]
* [[Gregor Virant]] (imenovan 20. marca 2013&lt;ref&gt;[http://www.uradni-list.si/1/content?id=112403 - Uradni list RS, št. 25/2013, Sklep o imenovanju ministrov]&lt;/ref&gt; - razrešen 18. septembra 2014)

; [[16. vlada Republike Slovenije]]
* [[Franci Matoz]] (4. junij 2026– )

== Viri in opombe ==
{{sklici|2}}

== Glej tudi ==
* [[Vlada Republike Slovenije]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.mnz.gov.si/ Uradna spletna stran ministrstva]

{{Min RS}}

[[Kategorija:Ministri vlade Slovenije|Notranje zadeve]]
[[Kategorija:Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Ministri za notranje zadeve Republike Slovenije|*]]
[[Kategorija:Ministri za notranje zadeve po državah|Slovenija]]</text>
      <sha1>0aeckhnb5rbls9byz4ci6tx449temrt</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ivan Cankar</title>
    <ns>0</ns>
    <id>15921</id>
    <revision>
      <id>6687251</id>
      <parentid>6676960</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T12:37:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>/* Zunanje povezave */ +intervju z dr. Zupan Sosič</comment>
      <origin>6687251</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="17199" sha1="lcrrkvexfwu4uuh0ffadkch2w919n35" xml:space="preserve">{{Preusmeritev|Cankar}}
{{Infopolje Pisec
| name             = Ivan Cankar
| image            = 
| caption          = 
| birth_date       = 
| birth_place      = 
| death_date       = 
| death_place      = 
| nationality      = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenec]]
| occupation       = 
| genre            = [[Novela (književnost)|novela]], [[kratka zgodba]], [[Dramsko delo|drama]], [[pesem]], [[esej]]
| movement         = [[simbolizem (književnost)|simbolizem]]&lt;br /&gt;[[moderna umetnost]]
| notableworks     = ''[[Kralj na Betajnovi]]&lt;br /&gt;[[Martin Kačur]]&lt;br /&gt;[[Za narodov blagor]]&lt;br /&gt;[[Hiša Marije Pomočnice]]&lt;br /&gt;[[Hlapec Jernej in njegova pravica]]''
&lt;!-- | influences = [[Friedrich Wilhelm Nietzsche]], [[Ralph Waldo Emerson]], [[Fjodor Mihajlovič Dostojevski]], [[Lev Nikolajevič Tolstoj]] --&gt;
&lt;!-- | influenced = [[Moderna]], [[Fulvio Tomizza]] --&gt;| website          = 
}}

'''Ivan Cankar''' (tudi ''Johann Cankar'')&lt;ref name=&quot;:99&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/vrhnika/04332/?pg=82|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 04332 {{!}} Vrhnika {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenija {{!}} Matricula Online|accessdate=2025-10-06|website=data.matricula-online.eu}}&lt;/ref&gt; ({{Audio|Sl-Ivan Cankar.oga|izgovorjava}}), [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], [[esejist]], [[dramatik]] in [[pesnik]], * [[10. maj]] [[1876]], [[Vrhnika]], [[Avstro-Ogrska]], † [[11. december]] [[1918]], [[Ljubljana]], [[Kraljevina SHS]]. 

Skupaj z [[Oton Župančič|Otonom Župančičem]], [[Dragotin Kette|Dragotinom Kettejem]] in [[Josip Murn - Aleksandrov|Josipom Murnom]] velja za začetnika modernizma v slovenski književnosti. Velja za največjega pisatelja v slovenščini, včasih so ga primerjali s Franzom Kafko in Jamesom Joyceom.

==Življenje==
Ivan Cankar se je rodil 10. maja 1876 v hiši na Vrhniki, ''Na klancu'' 1 (ob njegovem roj. Vrhnika 141)&lt;ref name=&quot;:99&quot; /&gt; kot osmi od dvanajstih otrok [[obrtnik|obrtniško]] – proletarske družine trškega krojača Jožeta Cankarja in njegove žene Neže (rojena Pivk). Bil je eden od mnogih otrok revnega obrtnika, ki se je kmalu po Ivanovem rojstvu priselil v Bosno. Vzgajala ga je mati Neža, s katero je vzpostavil tesen, a ambivalenten odnos. Lik požrtvovalne in podredljivo represivne matere je kasneje postal ena najbolj prepoznavnih značilnosti Cankarjeve proze. Krščen je bil 11. maja v domači [[Župnija Vrhnika|župniji Vrhnika]].&lt;ref name=&quot;:99&quot; /&gt; Leta 1882 je bil vpisan v [[osnovna šola|osnovno šolo]] na Vrhniki, leta 1888 se je vpisal na [[ljubljanska realka|ljubljansko realko]]. Razrednik in učitelj slovenščine mu je bil Franc Levec, ki ga je zelo spoštoval. Tam se je pridružil dijaškemu društvu Zadruga, kjer se je predstavljal z branjem raznih pesmi in kritik ter navezal stike z [[Josip Murn - Aleksandrov|Murnom]], s [[Dragotin Kette|Kettejem]] in z [[Oton Župančič|Župančičem]]. Že v dijaških letih je napisal prve pesmi in jih objavil v reviji ''Vrtec'' in reviji ''[[Ljubljanski zvon]]''.

Po [[matura|maturi]], ki jo je opravil leta 1896, je odšel na [[Dunaj]] študirat [[Tehnika|tehniko]]. Kmalu se je  prepisal na [[slavistika|slavistiko]]. Po odhodu z Dunaja je od septembra do 10. novembra 1909 živel pri bratu Karlu v Sarajevu, kjer je napisal dramo Hlapci. Sredi novembra se je naselil v ljubljanskem hotelu Tivoli (nekdanja Švicarija) in napisal Belo krizantemo. Odločil se je, da se ne bo vrnil na Dunaj in razdrl zaroko s Štefko Löffler.

Leta 1907 je bil na listi [[Jugoslovanska socialnodemokratska stranka|socialnodemokratske stranke]] kandidat za državnega [[Poslanec|poslanca na Dunaju,]] vendar ni bil izvoljen (premagal ga je protikandidat [[Fran Povše]]). Kljub volilnemu neuspehu je politično kariero nadaljeval v obliki predavanj in razprav (med katerimi številne v [[Trst]]u), leta 1913 je imel v Ljubljani najbolj znano predavanje z naslovom ''[[Slovenci in Jugoslovani]]'', v katerem se je zavzel za združitev vseh [[Južni Slovani|južnih Slovanov]] v skupno državo, a odločno nasprotoval kakršnemukoli kulturnemu ali jezikovnemu zlivanju. Zaradi izjave, ki je zagovarjala jugoslovansko politično zvezo, je bil obsojen na sedem dni [[zapor]]a. Novembra 1915 je bil vpoklican k vojakom v [[Judenburg]] na avstrijskem [[Štajerska|Štajerskem]]. Zaradi bolezni je bil po nekaj tednih oproščen služenja.

Po daljši bolezni je umrl v [[Deželna bolnišnica, Ljubljana|deželni bolnišnici v Ljubljani]]. Pokopali so ga na [[Centralno pokopališče Žale, Ljubljana|ljubljanskih Žalah]] v t. i. Grobnici Moderne, kjer so pokopani tudi Josip Murn, Dragotin Kette in Oton Župančič.

== Delo ==

[[Slika:Cankar-memorialhouse.jpg|250px|thumb|right|Cankarjeva spominska hiša, ki stoji na mestu njegove rojstne hiše na Vrhniki (na »Klancu«)]]
Uvrščamo ga med štiri predstavnike [[Slovenska moderna (književnost)|slovenske moderne]] (poleg Murna, Ketteja in Župančiča). Letnica 1899 je letnica izida njegove prve pesniške zbirke ''Erotika'' in Župančičeve ''[[Čaša opojnosti (Župančič)|Čaše opojnosti]]'' in velja za začetek slovenske [[Moderna|moderne]]. V svoji pesniški zbirki je zbral mladostne ljubezenske pesmi, [[Balada|balade]] in [[Romanca|romance]]. V svojih dunajskih letih je sodeloval pri literarnem krožku slovenskih študentov, katerega člani so bili med drugimi tudi Oton Župančič, [[Fran Govekar]] in [[Fran Eller]].

Kmalu je pesništvo opustil in začel pisati prozo in dramatiko. Pod vplivom [[Romantika|romantike]], [[Naturalizem|naturalizma]], [[dekadenca|dekadence]], [[Simbolizem (književnost)|simbolizma]] in [[Impresionizem|impresionizma]] je pisal [[povest]]i, [[Novela (književnost)|novele]], [[roman]]e, [[Črtica (književnost)|črtice]] in dramska besedila.

Dramska dela je sprva ustvarjal pod vplivom [[Henrik Ibsen|Ibsena]]'' (Kralj na Betajnovi)'' in [[Nikolaj Vasiljevič Gogolj|Gogolja]], pozneje pa pod vplivom nove romantike. V svojih delih je opozarjal na takratne politične razmere v državi ''([[Satira (način pisanja)|satirični]] [[Komedija|komediji]] [[Pohujšanje v dolini šentflorjanski]], [[Za narodov blagor]] ''ter politična satira ''[[Hlapci]]'').

V njegovih delih prevladuje tematika posameznika v sporu z delavskim in vaškim, malomeščanskim vsakdanjikom, opazne pa so tudi številne družbenokritične ideje. Tako je v [[povest]]i ''[[Hlapec Jernej in njegova pravica]]'' simbolično predstavil boj zatiranega, delavskega razreda proti izkoriščevalskim gospodarjem. Z romanom ''Na klancu'' pa je ustvaril nov tip ženskega oziroma materinskega romana.

Poleg umetniškega pisanja se je Cankar ukvarjal tudi s publicističnim pisanjem, kritiko in esejistiko (''Krpanova kobila, Slovenski umetniki na Dunaju, Naši umetniki).''.

== Psevdonimi ==

Za svoje pisateljsko delo je uporabljal številne [[šifra|šifre]] in [[psevdonim]]e. Ti so značilni predvsem za zgodnja leta njegovega ustvarjanja. Izmišljena literarna imena je pogosto menjaval pri objavah v [[časnik]]u ''[[Slovenec (časnik)|Slovenec]]'', ker ni želel, da bi ljudje vedeli, da sodeluje pri [[katolištvo|katoliških]] listih, tako je za veliko večino umetniških imen značilno, da jih je uporabil samo enkrat:
* šifre pravega imena: C.I. - Iv.C-r - I.C;
* stalni psevdonimi in šifre: Trošan - Ivan Saveljev - Ivan Gradar - T. - Iv.Gradar - I.G.(J.G.) - A.B. - Saveljev - Evstahij;
* enkratni psevdonimi in šifre: Prepiračev - Julijan Mak - I.C.Trošan - Mot - Mrazov - Grahar - Traven - Štefan Smuk - Alojzij Grad - Feliks Vran - S.G. - P.Ž. - Karol Staral - Anton Kramar - P.R. - Anton L. - Gradar - Alojzij Benda - I.C.Evstahij - Ivan Mot - Vazilij - Ivan Dob - Ivan Mlakar.

== Po smrti ==

Kipi v spomin njemu se nahajajo: [[Spomenik Ivanu Cankarju, Vrhnika|na Vrhniki]] (delo kiparja [[Ivan Jurkovič (kipar)|Ivana Jurkoviča]]), na Rožniku v Ljubljani (delo kiparja [[Frančišek Smerdu|Frančiška Smerduja]]), pred [[Cankarjev dom|Cankarjevim domom]] v Ljubljani ([[Slavko Tihec]]), pa tudi v [[Sveta Trojica v Slovenskih goricah|Sveti Trojici v Sloveskih goricah]]. Njegovo ime nosi več cest/ulic/trgov po Sloveniji, osnovnih šol, [[Cankarjeva knjižnica Vrhnika]], Spominski plošči in svojo ulico ima tudi na [[Dunaj|Dunaju]].

Ministrstvo za šolstvo organizira tekmovanje s področja znanja slovenščine za [[Cankarjevo priznanje]].

[[Vlada Republike Slovenije]] je leto 2018 razglasila za Cankarjevo leto, 11. decembra 2018 je bila namreč stota obletnica pisateljeve smrti. Ob tej priložnosti so potekale številne kulturne aktivnosti po vsej Sloveniji, zlasti v njegovem rojstnem kraju. Med drugim je bilo prirejenih več muzejskih razstav, o Cankarjevem življenju pa sta izšla tudi dokumentarno-igrani film ''Cankar'' in [[strip]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.mk.gov.si/si/cankarjevo_leto/|title=Cankarjevo leto|date=|accessdate=2018-12-02|website=|publisher=Ministrstvo RS za kulturo|last=|first=|archive-date=2018-12-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20181202155320/http://www.mk.gov.si/si/cankarjevo_leto/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

[[Slovenski center PEN]], [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti]], [[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|Znanstvenoraziskovalni center SAZU]] in [[Univerza v Ljubljani]] pod pokroviteljstvom [[Občina Vrhnika|Občine Vrhnika]] od leta 2020 podeljujejo [[Cankarjeva nagrada|Cankarjevo nagrado]] za najboljšo [[pripovedništvo|pripovedno]], [[lirika|lirično]], [[dramatika|dramsko]] ali [[esejistika|esejistično]] knjigo minulega leta.&lt;ref name=&quot;Delo_nominiranci&quot;&gt;{{navedi novice |url=https://www.delo.si/kultura/knjiga/nagrada-ki-je-doslej-manjkala-301884.html |title=Nagrada, ki je doslej manjkala |date=2020-04-23 |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |last=Bratož |first=Igor |accessdate=2021-02-10}}&lt;/ref&gt;

== Bibliografija ==
[[Slika:Ivan Cankar - Erotika.pdf|thumb|''Erotika'']]
[[Slika:Ivan Cankar - Hlapec Jernej in njegova pravica.pdf|thumb|''Hlapec Jernej in njegova pravica'']]
[[Slika:Ivan Cankar - Pohujšanje v dolini šentflorjanski.pdf|thumb|''Pohujšanje v dolini šentflorjanski'']]
=== Poezija ===
* ''[[Erotika (Cankar)|Erotika]]'' (1899, 2. izdaja 1902)

===Proza===
* ''[[Vinjete]]'' (črtice) (1899)
* ''[[Knjiga za lahkomiselne ljudi]]'' (novele) (1901)
* ''[[Tujci (Cankar)|Tujci]]'' (roman) (1902)
* ''[[Na klancu]]'' (roman) (1903)
* ''[[Ob zori]]'' (novele) (1903)
* ''[[Življenje in smrt Petra Novljana]]'' (povest) (1903)
* ''[[Gospa Judit]]'' (povest) (1904)
* ''[[Hiša Marije Pomočnice]]'' (roman) (1904)
* ''[[Križ na gori]]'' (roman) (1905)
* ''[[Potepuh Marko in kralj Matjaž]]'' (povest) (1905)
* ''[[V mesečini]]'' (novele) (1905)
* ''[[Martin Kačur]]'' (roman) (1905)
* ''[[Polikarp (povest)|Polikarp]]'' (povest)  (1905)
* ''[[Smrt in pogreb Jakoba Nesreče]]'' (povest)  (1905)
* ''[[V samoti]]'' (povest)  (1905)
* ''[[Nina (roman)|Nina]]'' (roman) (1906)
* ''[[Smrt in pogreb Jakoba Nesreče]]'' (povest) (1906)
* ''[[Aleš iz Razora]]'' (povest) (1907)
* ''[[Hlapec Jernej in njegova pravica]]'' (povest) (1907)
* ''[[Marta (roman)|Marta]]'' (roman)  (1907)
* ''[[Novo življenje]]'' (roman) (1908)
* ''[[Zgodbe iz doline šentflorjanske]]'' (1908)
* ''[[Kurent (Cankar)|Kurent]]'' (povest) (1909)
* ''[[Sosed Luka]]'' (novela) (1909)
* ''[[Za križem]]''(novele) (1909)
* ''[[Troje povesti]]'' (povesti) (1911)
* ''[[Volja in moč]]'' (novele) (1911)
* ''[[Milan in Milena]]'' (roman) (1913)
* ''[[Podobe iz sanj]]'' (črtice) (1920)
* ''[[Mimo življenja]]'' (novele) (1920)
* ''[[Moje življenje]]'' (črtice) (1920)
* ''[[Grešnik Lenart]]'' (povest) (1921)
*  ''[[Grešnik Lenart]]'' (avtobiografska povest)  (1913/1914; prvič objavljeno 1921)

=== Dramatika ===
* ''[[Romantične duše]]'' (drama) (1897)
* ''[[Jakob Ruda]]'' (drama) (1900)
* ''[[Za narodov blagor]]'' (drama) (1901)
* ''[[Kralj na Betajnovi]]'' (drama) (1902)
* ''[[Pohujšanje v dolini šentflorjanski]]'' (drama) (1907)
* ''[[Hlapci (Cankar)|Hlapci]]'' (drama) (1910)
* ''[[Lepa Vida (Cankar)|Lepa Vida]]'' (drama) (1911)

Opomba: Datumi nastanka dram so povzeti iz knjige: ''Pregled slovenske književnosti''&lt;ref&gt;Janež, Stanko-Ravbar, Miroslav. (1978). ''Pregled Slovenske književnosti''. Maribor: Založba Obzorja.&lt;/ref&gt;

=== Dela, objavljena v ''Slovenskem narodu'' ===
* [[:s: Uboge rože|Uboge rože!]] (24.–25. september 1902)
* Prijateljica (7.–11. marec 1903)
* Groba nehvaležnost (4. december 1909)
* Marta in Magdalena (10.–13. januar 1910)
* Don Alfonso (8.–9. februar 1910)
* Marko, Luka in Dioniz (12. februar 1910)
* Sveto obhajilo (19. februar 1910)
* Naredba (26. marec 1910)
* Judežev poljub (23. april 1910)
* Siv las (30. april 1910)
* Vojska na Prisojnici (10.–12. maj 1910)
* Ponesrečen feljton (21. maj 1910)
* Majsko veselje (28. maj 1910)
* Cigarete (23. julij 1910)
* Njena podoba (30. julij 1910)
* Zimsko cvetje (8.–11. avgust 1910)
* Sočutni Jakob (13. avgust 1910)
* Zgodovinska seja (17.–18. avgust 1910)
* Trubadur (20. avgust 1910)
* Pravljica (27. avgust 1910)
* Dvoje srečnih ljudi (31. avgust–1. september 1910)
* Idila (3. september 1910)
* Češnje in prstan (7. september 1910)
* V gaju (10. september 1910)
* Idealist (8. oktober 1910)
* Istrski osel (24. junij 1911)
* Starec (30. avgust–2. september 1911)
* Na verandi (14. oktober 1911)
* Prepir v krčmi (18.–19. oktober 1911)
* Mladost (26. oktober 1911)
* Noč (28. oktober 1911)
* Pred pragom (4. november 1911)
* Koncert na vrtu (7. december 1911)
* Sova (18. maj 1912)
* Desetica (20. avgust 1912)
* Cesta. Odlomek iz romana (26.–29. avgust 1912)
* Tičnica (23. november 1912)
* Muhe (30. november 1912)
* Odlomek iz romana (10.–13. december 1912)
* Aleš in peklenšček. Odlomek iz knjige &quot;Aleš iz Razora&quot; (9. maj 1926)

== Mladinska dela == 
* ''[[Pehar suhih hrušk]]'' (1887)
* ''[[Bobi]]'' (1909)
* [[Peter Klepec (Cankar)|''Peter Klepec'']] (1917)
* [[Na peči|''Na peči'']] (1876-1918)

=== Esejistika Ivana Cankarja ===
* ''[[Krpanova kobila]]'' (esej) (1907)
* ''[[Bela krizantema]]'' (esej) (1910)
* ''[[Črtice]]''                 (1876-1918)
* ''[[Tuje Življenje]]''     (1876-1918)

== Glej tudi ==
*[[seznam slovenskih cankaroslovcev]]
*[[seznam slovenskih dramatikov]]
* [[seznam slovenskih pesnikov]]
* [[seznam slovenskih pisateljev]]
* [[Cankarjeva literarna pot]]
* [[Cankarjeva nagrada]]
* [[Cankarjevo priznanje]]
* [[Cankarjev dom]]
* [[Cankarjev vrh]]
* [[Cankar (priimek)]]
* {{:Portal:Literatura/povezava}}

==Sklici==
{{sklici|2}}

== Viri ==
* Lutar Ivanc A.(2006), Album slovenskih književnikov, Ljubljana, Mladinska knjiga Založba, str. 74-77.
* Ambrož D. (2008), Branja 3, DZS, str. 30-80.
* {{Cite book |author=Grdina |title=Ivan Cankar: portret genija |edition=2. natis |publisher=Beletrina |location=Ljubljana |year=2019 |cobiss=298076416|first=Igor}}
* Alojzija Zupan Sosič (2025): ''Uporno upanje v prihodnost: Ivan Cankar: romanopisec in misle''c. Ljubljana, Cankarjeva založba.

== Zunanje povezave ==
{{wikivir-avtor}}
{{wikinavedek}}
{{zbirka in kategorija}}
* [http://www.visitvrhnika.si/si/o-vrhniki/znani-vrhnicani/ivan-cankar Visit Vrhnika - Ivan Cankar]
* [http://www.visitvrhnika.si/si/kaj-poceti/vrhnika-cankarjevo-mesto/cankarjeva-spominska-hisa Visit Vrhnika - Cankarjeva spominska hiša]
* [http://www.visitvrhnika.si/si/kaj-poceti/vrhnika-cankarjevo-mesto/po-poti-cankarjeve-mladosti Visit Vrhnika - Po poti Cankarjeve mladosti]
* [http://www.visitvrhnika.si/si/kaj-poceti/vrhnika-cankarjevo-mesto Vrhnika, Cankarjevo mesto]
* [http://www.kam.si/slovenske_pespoti/cankarjeva_literarna_pot.html Cankarjeva literarna pot]
* [http://www.kam.si/veliki_slovenci/ivan_cankar_najvecji_mojster_slovenske_besede.html Ivan Cankar – največji mojster slovenske besede]
* [http://projekti.svarog.org/cankar/ Ivan Cankar] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080111030216/http://projekti.svarog.org/cankar/ |date=2008-01-11 }}
*{{SloBio|id=155071|avtor=Grafenauer Ivan|ime=Cankar Ivan|vir=SBL}}
* [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2448_ivancankar/index.htm Ivan Cankar - ''spletna stran'']
* [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-8UX7ZQGA&amp;id=45610ddd-e949-4d3a-9273-6431e21f1a07&amp;type=PDF Ivan Cankar in Trst]
* [[:v:Ivan Cankar|Ivan Cankar]] na Wikiverzi
* [https://prvi.rtvslo.si/podkast/intervju-radio/3633109/175221092 Alojzija Zupan Sosič: »Cankar je menil, da Slovencem primanjkuje ironije in humorja«]. Intervju. Radio 1. RTV Slovenija.

{{-}}

{{Ivan Cankar}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Cankar, Ivan}}
[[Kategorija:Slovenski dramatiki]]
[[Kategorija:Slovenski pesniki]]
[[Kategorija:Slovenski pisatelji]]
[[Kategorija:Slovenski politiki]]
[[Kategorija:Slovenska moderna]]
[[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]]
[[Kategorija:Ivan Cankar|*]]
[[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali vojaško enoto]]
[[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali trg]]
[[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali cesto]]
[[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali ulico]]
[[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali nagrado]]</text>
      <sha1>lcrrkvexfwu4uuh0ffadkch2w919n35</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Operacijski sistem</title>
    <ns>0</ns>
    <id>16223</id>
    <revision>
      <id>6687331</id>
      <parentid>6442293</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T15:38:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6687331</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="33220" sha1="nkxdnlvgmajr7xqi6q5qm2akqpljar6" xml:space="preserve">{{OS}}
'''Operacíjski sistém''' (kratica '''OS''', {{jezik-en|operating system}}) je [[programska oprema]] nujna za delovanje [[računalnik]]a. Deluje kot [[uporabniški vmesnik|vmesnik med uporabnikom]] in [[strojna oprema|strojno opremo]] računalnika.

== Naloge operacijskega sistema ==

* Dodeljevanje [[virov]] ([[Procesor|CPE]], [[pomnilniški prostor]], [[vhodno/izhodne naprave]]) procesom,
* Časovno razporejanje opravil,
* Reševanje [[konflikt]]nih [[situacija|situacij]] (sočasni dostopi do virov),
* Optimizacija in [[nadzor|nadzira]] uporabe virov,
* Omogočanje dela uporabnikom, ...

== Uporabniški vmesniki OS ==

* [[Grafični uporabniški vmesnik|slikovni (grafični) vmesniki]] (uporabniški vmesnik, ki ga upravljamo v kombinaciji z [[Računalniška miška|računalniško miško]]); npr. različice [[Microsoft Windows|Windows]] ali namizja v [[Linux]]u
* [[Vmesnik z ukazno vrstico|vmesniki z ukazno vrstico]]: npr. [[DOS|MS-DOS]] ali ukazne lupine v Linuxu.

== Vrste operacijskih sistemov ==
Operacijski sistemi se uporabljajo v raznolikih računalniških konfiguracijah - od mikro računalnikov do velikih računalniških sistemov. Zato imajo funkcije realizirane na različne načine; obstajata pa dve funkciji, ki sta skupni vsem sistemom&lt;ref name=&quot;op-sistemi&quot;&gt;{{navedi knjigo | title=Operacijski sistemi | publisher=Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko | author=Damjan Zazula | cobiss=54246401 | year=2006 | location=Maribor | isbn=86-435-0195-6}}&lt;/ref&gt;:
* uporabniški vmesnik (''user interface'')
* zagotavljanje izvajalnega okolja (''run-time environment'')

Operacijske sisteme lahko delimo glede na to, koliko uporabnikov lahko sistem uporablja istočasno. To so lahko enouporabniški (''single-user'', ''single-job''), večprogramski (''multiprogramminig''), večprocesorski (''multiprocessing'') in porazdeljeni (''distributed'') operacijski sistemi. Drug način razdelitve je glede na to, kako uporabniki dostopajo do računalnikovih funkcij. To so lahko paketni (''batch'') in interaktivni (''interactive'') operacijski sistemi, ko mora biti procesor na rapolago v zaporednih časovnih rezinah (''time-sharing'')&lt;ref name=&quot;op-sistemi&quot; /&gt;. Mogoče so različne kombinacije tipov operacijskih sistemov.

=== Enoopravilni in enouporabniški ===
To so najpreprostejši operacijski sistemi. Računalnik lahko izvaja le en program naenkrat. Če je uporabnik želel preklopiti na drug program, je moral najprej prvega zaključiti. Šele nato je lahko zagnal drugega. Glavna slabost enoopravilnih operacijskih sistemov je slaba izkoriščenost računalniških virov.

Tipični predstavnik te skupine operacijskih sistemov je [[DOS|MS-DOS]].

=== Enouporabniški, večopravilni ===
Operacijski sistem upravlja in rezervira pomnilnik, razvršča procese in skrbi za komunikacijo med njimi, dodeljuje vire, rokuje s podatki – datotečnim sistemom itd. Enouporabniški operacijski sistemi imajo le enega uporabnika, dovoljuje pa izvajanje več programov hkrati.

Večopravilni sistemi omogočajo izvajanje več kot enega programa naenkrat (istočasno lahko poslušate glasbo, pošiljate e-pošto, ...). Nekateri sistemi lahko istočasno navidezno izvršujejo več programov. Procesor izvaja en proces določen čas, nato naslednjega itd., uporabnik pa ima občutek kot, da se vsi procesi izvajajo istočasno. Večopravilni operacijski sistemi bolje izkoristijo razpoložljivo strojno opremo.

Predstavniki te skupine operacijskih sistemov so [[Microsoft Windows]] [[Windows 95|95]]/[[Windows 98|98]]/[[Windows NT|NT]], [[Windows 2000]], ...

=== Večuporabniški, večopravilni ===
Večuporabniški operacijski sistem dovoljuje uporabo računalniškega sistema več uporabnikom hkrati. Dostop do takšnega računalnika je tipično realiziran preko računalniškega omrežja, tako da se uporabniki na sistem povezujejo preko oddaljenega dostopa (terminalski dostop, oddaljeno namizje). Večuporabniški sistem mora upravljati in usklajevati zahteve vseh uporabnikov in pri tem zagotoviti, da ne pride do medsebojnih vplivov. Naprave, ki niso deljive, lahko istočasno izvršujejo zahtevo samo enega uporabnika (npr. tiskalnik)&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://www.egradiva.net/drugo/operacijski2/07_mnogouporabniski_os/02_datoteka.html|title= Kako deliti OS med več uporabniki|accessdate= 24.8.2013|author= Uroš Sonjak|publisher= E–gradiva.net|archive-date= 2016-09-14|archive-url= https://web.archive.org/web/20160914224315/http://www.egradiva.net/drugo/operacijski2/07_mnogouporabniski_os/02_datoteka.html|url-status= dead}}&lt;/ref&gt; Sisteme, ki uporabljajo časovne rezine (''time-sharing'') in spletne strežnike lahko opredelimo kot večuporabniške sisteme, ker omogočajo večuporabniški dostop do računalnika preko dodeljevanja časa.

Predstavniki so: [[Microsoft Windows]] [[Windows XP|XP]], [[Windows Vista|Vista]], [[Windows 7|7]], [[Windows 8|8]], [[Unix]] ([[OpenBSD]], [[FreeBSD]], ...), [[Linux]], ...

=== Interaktivni ===
Pri interaktivnem operacijskem sistemu ima uporabnik neposreden stik z računalniškim sistemom in omogoča dialog med uporabnikom in izvajanim programom. Posli se opravljajo z interaktivnimi ukazi. Sporočila tečejo od uporabnika do računalnika in obratno po znakih. Nabira se v pomnilniškem vmesniku, procesor pa ga dobi v obdelavo šele, ko je bil poslan znak za konec sporočila.&lt;ref name=&quot;op-sistemi&quot; /&gt;

=== Mrežni in porazdeljeni ===
Več računalnikov je lahko medsebojno povezanih v [[računalniško omrežje]]. Računalniki lahko uporabljajo za komunikacijo programe zunaj operacijskega sistema. Za povezave pa je lahko zadolžen tudi sam operacijski sistem. Eden izmed računalnikov lahko deluje kot zbirčni strežnik (''file server'') do katerega dostopajo vsi drugi računalniki v omrežju.&lt;ref name=&quot;op-sistemi&quot; /&gt; Tak dostop omogoča mrežni operacijski sistem, ki za razliko od porazdeljenega nadzira delovanje samo enega računalnika, lahko pa svoje vire da na razpolago drugim računalnikom povezanim v mrežo.

Porazdeljeni operacijski sistem nadzira in usmerja delovanje več računalnikov povezanih v mreži, običajno streže več uporabnikom. Omogoča avtomatično razdelitev programskega bremena med več omrežnih računalnikov.

=== Realnočasnovni ===
Pri nekaterih računalniških sistemih je zelo pomembno, da se neko opravilo opravi pravočasno oz. so dolčeni intervali, v katerih so morajo biti začeta opravila končana.&lt;ref name=&quot;op-sistemi&quot;/&gt; Zanj je značilno, da omogoča hitre in predvidljive odzive na zunanje dogodke. Razlika med realnočasnovnimi in interaktivnimi operacijskimi sistemi je v času odziva. Medtem, ko je pri sprotnih operacijskih sistemih čas za vsako opravilo natančno določen, se pri interaktivnih operacijskih sistemih pričakuje takojšen odziv s stališča končnega uporabnika (to je v doglednjem času).

S takimi OS se srečamo v raznih krmiljih zahtevnih strojev in naprav, v usmerjevalnikih računalniškega omrežja, itd. Splošen primer tega tipa OS je [[HDTV]] sprejemnik in prikazovalnik (televizija z visoko ločljivostjo). Potrebuje se branje digitalnega signala, dekodiranje tega signala in prikaz dekodiranih podatkov. Kakršnakoli zakasnitev povzroči &quot;kockanje&quot; slike in/ali popačen zvok.

Predstavniki tega tipa OS so [[LynxOS]], [[OSE]], [[RTLinux]], [[VxWorks]], [[Windows CE]].

=== Vgrajeni ===
Vgrajeni operacijski sistemi (''embedded'') so strogonamenski računalniški sistemi. To je operacijski sistem, ki sloni na specifičnih zahtevah in izvaja točno določene naloge. Upravlja lahko z omejenim številom virov. So zelo kompaktni in učinkoviti. Za vgrajen sistem ni nujno, da je del nečesa večjega, lahko je tudi samostojen, kot je v primeru digitalnega fotoaparata ali dvd-predvajalnika.&lt;ref&gt;{{navedi splet | url=http://dkum.uni-mb.si/IzpisGradiva.php?id=9189 | title=Razvoj aplikacij za vgrajene sisteme na osnovi operacijskega sistema Linux (diplomska naloga) | publisher=FERI - Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko | author=Peter Korošec | year=2008 | location=Maribor | cobiss=12586774 }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

Windows CE in Minix 3 sta primera vgrajenega OS.

== Zgodovina ==
Zgodnji računalniki so bili zgrajeni za opravljanje vrste posameznih nalog, kot je to npr. kalkulator. Programskih jezikov ni bilo, prav tako ne operacijskih sistemov. Računalnike so upravljali neposredno z vnosom strojnih ukazov - bodis preko stikal, žičnih povezav, luknjanih kartic ali traku. To so bili sistemi za posebne namene, npr.: generiranje balističnih tabel za vojsko ali za tiskanje plačilnih seznamov na podlagi podatkov vnešenih na luknjane papirnate kartice. Potem ko so izumili programabilne računalnike za splošno rabo, so bili uvedeni strojni jeziki (sestavljeni iz nizov binarnih številk 0 in 1 na luknjanem traku papirja), ki je pospešil proces programiranja.
[[Slika:IBM360-65-1.corestore.jpg|thumb|[[OS/360]] je bil z začetkom leta 1966 uporabljen na večini IBM osrednjih računalnikih, vključno z računalniki, ki so pomagali NASI poslati človeka na Luno.]]

Osnovne funkcije operacijskega sistema so bile razvite v 1950-ih letih, kot so to funkcije [[nadzorni program|nadzornega programa]] (''resident monitor''), ki lahko avtomatično zaporedno izvaja različne programe z namenom pospešitve obdelave. V zgodnjih 1950 je lahko računalnik izvajal le en program naenkrat. Vsak uporabnik je imel izključno uporabo računalnika za omejeno časovno obdobje - ob načrtovanem času je vnesel program s podatki na luknjanih papirnih karticah in/ali luknjanem traku. Program se je naložil v napravo in deloval dokler se program ni zaključil ali sesul. Programe so lahko v splošnem razhroščevali preko prednje plošče z uporabo preklopnih stikal in lučk. Pravijo, da je bil za to mojster [[Alan Turing]] na zgodnjem [[Manchester Mark 1]] stroju, ki je že vseboval primitivni koncept operacijskega sistema delujočega na načelih [[Turingov stroj|univerzalnega Turingovega stroja]].&lt;ref name=&quot;google4&quot;/&gt;

Operacijski sistemi niso obstajali (v moderni in bolj zapleteni obliki) do zgodnjih 1960ih let.&lt;ref name=&quot;google4&quot;&gt;{{navedi knjigo |title= Classic Operating Systems|editor1-first= Per Brinch|editor1-last= Hansen|year= 2001|publisher= Springer|location= |isbn= 0-387-95113-X|pages=4–7|url= http://books.google.com/?id=-PDPBvIPYBkC&amp;lpg=PP1&amp;pg=PP1#v=onepage&amp;q}}&lt;/ref&gt; Dodane so bile strojne funkcije, ki omogočajo uporabo [[runtime knjižnica|runtime knjižnic]], [[Programmable Interrupt Controller|prekinitev]] in [[vzporedno procesiranje]]. Ko so v 1980-ih postali priljubljeni [[osebni računalnik]]i, so za njih naredili operacijske sisteme podobne tistim, ki so delovali na večjih računalnikih.

=== Osrednji računalniki (''mainframe'') ===
{{Main|Osrednji računalnik}}

V pedesetih letih je bilo veliko funkcij na področju operacijskih sistemov pionirskih, vključno s [[paketna obdelava|paketno obdelavo]], vhodno/izhodnimi [[prekinitev|prekinitvami]], [[vmesno shranjevanje|vmesnim shranjevanjem]] (''buffering''), [[večopravilnost]]jo, [[spooling]] (tiskanje v ozadju), [[runtime knjižnica]]mi, [[povezovalnik]]om (''linker'') in programi za [[Algoritmi za urejanje podatkov|razvrščanje zapisov]]. Te funkcije so bile vključene ali pa ne v aplikacijski programski opremi glede na izbiro programerjev aplikacije, namesto v ločenem operacijskem sistemu, ki ga uporabljajo vse aplikacije. Leta 1959 je bil izdan [[SHARE Operating System]] kot namenski sistem za [[IBM 704]] in kasneje za [[IBM 709|709]] in [[IBM 7090|7090]] osrednje računalnike, čeprav je le-ta bil hitro nadomščen z [[IBM 7090/94 IBSYS|IBSYS]]/IBJOB na 709, 7090 in 7094.

V šestdesetih letih je IBM predstavil družino računalnikov System/360 v katerih je bil nameščen operacijski sistem [[OS/360]]. Operacijski sistem System/360 še vedno živi v današnjih sodobnih IBM-ovih operacijskih sistemih.

OS/360 je prvi uvedel koncept, da operacijski sistem beleži vse sistemske vire, ki se uporabljajo, vključno z dodeljevanjem programov in prostora v glavnem pomnilniku in datotečnega prostora v zunanjem nosilcu podatkov (''secondary storage''), in [[zaklepanje datoteke|zaklepanjem datotek]] (''file locking'') med posodobitvijo. Ko je postopek zaradi katerega koli razloga prekinjen, so vsi ti viri ponovno na razpolago operacijskemu sistemu.

Alternativni [[CP-67]] sistem za [[IBM System/360 Model 67|S/360-67]] je začel popolnoma novo linijo IBM operacijskih sistemov, ki se je osredotočil na koncept [[navidezni stroj|navideznega stroja]] (''virtual machine'').

[[Control Data Corporation]] je v 1960-ih razvil operacijski sistem [[SCOPE]], za [[paketno procesiranje]] (''batch processing''). V sodelovanju z ''University of Minnesota'', so bili v 70-ih razviti [[CDC Kronos|Kronos]] in kasnejši [[NOS (software)|NOS]] opercijski sistemi, ki so podpirali sočasno paketno uporabo in dodeljevanje časovnih rezin. Kakor mnogo komercialnih timesharing sistemov, je bil njegov vmesnik razširitev Dartmouth BASIC operacijskih sistemov, ki je bil eden izmed pionirjev na področju dodeljevanja časovnih rezin in programskih jezikov. V poznih 1970-ih, sta Control Data in ''University of Illinois'' razvila [[PLATO]] operacijski sistem, ki je uporabljal [[Ploski zaslon|ploski]] [[plazemski zaslon]] in mrežo na daljavo z dodeljevanjem časovnih rezin (''long-distance time sharing network''). Plato je bil za svoj čas zelo inovativen, ki je omogočal pogovor v realnem času (''real-time chat'') in večuporabniške grafične igre.

Leta 1961 je [[Burroughs Corporation]] predstavila [[B5000]] z [[Master Control Program|MCP]], ([[MCP (Burroughs Large Systems)|Master Control Program]]) operacijski sistem. [[B5000]] je bil [[skladovni stroj]] (''stack machine'') razvit za podporo višjim programskim jezikom brez strojnega jezika ali assemblerja, in [[Master Control Program|MCP]] je bil dejansko prvi OS, ki je bil napisan izključno v višjem programskem jeziku&amp;nbsp;– [[Executive Systems Problem Oriented Language|ESPOL]], dialekt programskega jetika [[ALGOL]]. MCP je prav tako vpeljal več drugih pionisrkih inovacij, kot je prva uporaba [[Navidezni pomnilnik|navideznega pomnilnika]].

UNIVAC je bil prvi komercialni prizvajalec računalnikov. Proizvedel je serijo EXEC operacijskih sistemov. Kot vsi zgodnejši osrednji računalniški sistemi, je ta paketno usmerjeni sistem upravljal magnetne bobne, diske in čitalce kartic in linijske tiskalnike. V 70-ih je UNIVAC proizvedel the Real-Time Basic (RTB) sistem za podporo obsežnemu dodeljevanu časovnih rezin, prav tako narejen po vzorcu Dartmouth BC sistema.

Digital Equipment Corporation je razvil več operacijskih sistemov za različne linije računalnikov, vključno z [[TOPS-10]] in [[TOPS-20]] z dodeljevanjem časovnih rezin za 36-bitne sisteme razreda PDP-10. TOPS-10 je bil še posebej popularen sistem na univerzah in v zgodnji [[ARPANET]] skupnosti.

Od poznih 1960ih do poznih 70ih je postala strojna oprema zmogljivejša in je dovoljevala izvajanje podobne ali prenosljive programske opreme na več kot enem sistemu. Zgodnji sistemi so za izpeljavo funkcionalnosti na svojih sistemih izkoriščali mikroprogramiranje z namenom, da bi omogočili različne [[arhitektura računalnika|arhitekture računalnikov]].

Velike investicije v programsko opremo za te sisteme, ki so bili narejeni od 60-ih let, so vzrok, da je večina originalnih proizvajalcev računalnikov nadaljevala z razvojem kompatibilnih operacijskih sistemov skupaj s strojno opremo. Vidnejši operacijski sistemi za osrednje računalnike vključujejo:
* [[MCP (Burroughs Large Systems)|Burroughs MCP]]&amp;nbsp;– [[Burroughs large systems|B5000]], 1961 v [[Unisys]] Clearpath/MCP, danes.
* IBM [[OS/360]]&amp;nbsp;– [[IBM System/360]], 1966 v IBM [[z/OS]], danes.
* IBM [[CP-67]]&amp;nbsp;– [[IBM System/360]], 1967 v IBM [[z/VM]], danes.
* UNIVAC [[EXEC 8]]&amp;nbsp;– [[UNIVAC 1108]], 1967, v [[Unisys OS 2200 operating system|OS 2200]] [[Unisys]] Clearpath Dorado, danes.

=== Mikroračunalniki ===
[[Slika:PC DOS 1.10 screenshot.png|thumb|256px|PC DOS je bil OS za zgodnje osebne računalnike, ki je imel [[vmesnik z ukazno vrstico]].]]
[[Slika:Apple Macintosh Desktop.png|thumb|256px|Mac OS ([[Apple Computer]]) je postal prvi široko razširjeni OS, ki je imel [[grafični uporabniški vmesnik]] (GUI).]]
Prvi [[mikroračunalnik]]i niso imeli zmogljivosti ali potrebe po dovršenih operacijskih sistemih, ki so bili razviti za osrednje računalnike in [[miniračunalnik]]e; razviti so bili minimalistični operacijski sistemi, ki so se pogosto naložili iz [[Read-only memory|ROM-a]]. Eden uglednejših zgodnjih [[diskovni operacijski sistem|diskovnih operacijskih sistemov]] je bil [[CP/M]] (''Control Program for Mikroprocessors''), ki je bil podprt na mnogih zgodnjih mikroračunalnikih in ga je močno imitiral [[Microsoft]]ov [[MS-DOS]], ki je postal splošno popularen kot operacijski sistem izbran za [[IBM PC]] (IBM-ova verzija je bila poimenovana IBM DOS ali [[PC DOS]]). V 80-tih je Apple Computer Inc. (sedaj [[Apple Inc.]]) opustil svojo popularno [[Apple II]] serijo mikroračunalnikov ko je predstavil svoj [[Apple Macintosh]] računalnik z inovativnim  [[Grafični uporabniški vmesnik|grafičnim uporabniškim vmesnikom]] (GUI) na [[Mac OS]]. Številne od njegovih funkcij so pozneje postale običajen del GUI, npr. okna in ikone.

Uvedba [[Intel 80386]] [[Centralni procesor|CPU]] čipa z [[32-bit]]no arhitekturo z možnostjo kopiranja podatkov iz navideznega v fizični pomnilnik (pomniniško ostranjevanje oz. ''paging'') je zagotavila osebnim računalnikom zmožnost delovati na [[Večopravilnost|večopravilnih]] operacijskih sistemih podobnih tistim zgodnjim na miniračunalnikih in osrednjih računalnikih. Microsoft je kot odgovor na ta napredek odgovoril z najetjem [[Dave Cutler]]ja&lt;ref name=techrecog&gt;{{navedi splet |url=http://www.microsoft.com/about/technicalrecognition/David-Cutler.aspx |title=2007 Microsoft Technical Recognition Award |publisher=Microsoft Corporation|quote=Senior Technical Fellow David Cutler—recipient of the inaugural Microsoft Technical Recognition Award for Career Achievement—is the key technical brain behind the 50 million lines of code constituting Microsoft's flagship product, the Windows operating system.|accessdate=8. julij 2011}}&lt;/ref&gt;, ki je za [[Digital Equipment Corporation]] razvil [[OpenVMS|VMS]] operacijski sistem. On je vodil razvoj [[Windows NT]] operacijskega sistema, ki še danes služi kot osnova za Microsoftovo linijo operacijskih sistemov. [[Steve Jobs]], soustanovitelj [[Apple Inc.]], je ustanovil [[NeXT]] Computer Inc., ki je razvil [[NeXTSTEP]] operacijski sistem. NeXTSTEP je kasneje pridobil [[Apple Inc.]] in ga uporabil, skupaj s kodo iz [[FreeBSD]] kot jedro OS X.

[[GNU]] je začel ameriški aktivist in programer [[Richard Stallman]] s ciljem ustvariti popolnoma [[prosto programje|svobodno programje]] kot nadomestilo za [[lastniška programska oprema|lastniško programsko opremo]] [[UNIX]] operacijskega sistema.&lt;ref name=&quot;initialgnu&quot;&gt;{{navedi splet | url=http://www.gnu.org/gnu/initial-announcement.html | title=Initial GNU announcement | date=1983-09-27 | accessdate=20 November 2008 | last= Stallman | first= Richard }}&lt;/ref&gt; Medtem ko je bil projekt zelo uspešen v kopiranju funkcionalnosti različnih delov UNIX-a, je bil razvoj jedra [[GNU Hurd]] neproduktiven. Leta 1991 je finski študent računalniških znanosti [[Linus Torvalds]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.cs.helsinki.fi/group/nodes/ |title=NODES research group |publisher=Cs.helsinki.fi |date=16. oktober 2008 |accessdate=13. marec 2010 |url-status=dead |archive-date=2010-02-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100221041803/http://www.cs.helsinki.fi/group/nodes/ }}&lt;/ref&gt;, v sodelovanju s prostovoljci preko interneta, izdal prvo verzijo [[Linux|Linux jedra]]. Kmalu je bil združen z GNU komponentami [[uporabniški prostor|uporabniškega prostora]] (''user space'') in [[sistemska programska oprema|sistemsko programsko opremo]], kar je oblikovalo kompletni operacijski sistem. Od takrat je industrija programske opreme kombinacijo dveh glavnih komponent običajno imenovala kar &quot;Linux&quot; s čimer pa se Stallman in [[Free Software Foundation]] nista strinjala in sta prednost dajala imenu GNU/Linux&lt;ref name=&quot;lsag&quot;&gt;{{navedi knjigo | url = http://www.tldp.org/LDP/sag/html/sag.html#GNU-OR-NOT | title = Linux System Administrator's Guide | chapter = 1.1 | edition = version 0.9 | year = 2004 | accessdate =18 January 2007 | first = Alex | last = Weeks }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;gnu_homepage&quot;&gt;{{navedi splet | url = http://www.gnu.org/ | title = The GNU Operating System | publisher = Gnu.org | accessdate = 17 April 2009 | archive-date = 2011-02-22 | archive-url = https://web.archive.org/web/20110222101726/http://www.gnu.org/ | url-status = dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;http://www.gnu.org/gnu/gnu-linux-faq.html#linuxsyswithoutgnu&lt;/ref&gt;. Berkeley Software Distribution, poznan tdi kot [[BSD (operacijski sistem)|BSD]], je Unixova izpeljanka, ki jo je od 1970-ih razširjala [[Univerza Kalifornije, Berkeley]].

== Komponente ==
=== Jedro ===

Operacijski sistem je sestavljen iz dveh delov:
* jedra (kernel), ki skrbi za nadzor procesorja, pomnilnika, procesov in naprav v računalniku ter 
* uporabniškega vmesnika, ki skrbi za interakcijo med uporabnikom in računalnikom.

==Tržni delež==
Grosistična prodaja sistemov ([[tablični računalnik]]i, [[prenosnik]]i in [[osebni računalnik|PC-ji]], vključno mobiji) po [[Gartner]]ju
{| class=&quot;wikitable&quot;  style=&quot;width:50%;&quot;
|+ Število poslanih naprav po svetu
|-
!Vir
!Leto
![[Android (operacijski sistem)|Android]]
![[iOS]]/[[OS X]]
![[Microsoft Windows|Windows]]
!Drugo
|-
| [[Gartner]]&lt;ref name=&quot;Sales16&quot;&gt;{{navedi novice |url=http://www.computerworld.com/article/3050931/microsoft-windows/windows-comes-up-third-in-os-clash-two-years-early.html |title=Windows comes up third in OS clash two years early |date=1 April 2016 |accessdate=12 April 2016 |archive-date=2016-08-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160801161833/http://www.computerworld.com/article/3050931/microsoft-windows/windows-comes-up-third-in-os-clash-two-years-early.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
| 2015 || 1.3 milijarde (54%)&lt;!--1.3/2.4 = 54%--&gt; || 297 milijonov (12.3%), od tega &lt;br&gt;OS X 21 milijonov || 283 milijonov (11.7%) || ~520 milijonov (21.6%)&lt;!-- 2.4 -1.3 -0.297 -0.283 =  0.520 --&gt;
|-
| [[Gartner]]&lt;ref name=&quot;Sales14&quot;&gt;{{navedi novice|url=http://www.gartner.com/newsroom/id/2954317 |title= Gartner Says Tablet Sales Continue to Be Slow in 2015 |date=5 January 2015 |accessdate=6 March 2015}}&lt;/ref&gt;
| 2014 || 48.61% || 11.04% || 14.0% || 26.34%
|-
| Gartner&lt;ref name=&quot;Sales13&quot;&gt;{{navedi novice|url=http://www.gartner.com/newsroom/id/2791017 |title= Gartner Says Worldwide Traditional PC, Tablet, Ultramobile and Mobile Phone Shipments to Grow 4.2 Percent in 2014 |date=7 July 2014 |accessdate=6 March 2015}}&lt;/ref&gt;
| 2013 || 38.51% || 10.12% || 13.98% || 37.41%
|-
| Gartner&lt;ref name=&quot;Sales12&quot;&gt;{{navedi novice|url=http://www.gartner.com/newsroom/id/2610015 |title= Gartner Says Worldwide PC, Tablet and Mobile Phone Shipments to Grow 4.5 Percent in 2013 as Lower-Priced Devices Drive Growth |date=21 October 2013 |accessdate=6 March 2015}}&lt;/ref&gt;
| 2012 || 22.8% || 9.6% || 15.62% || 51.98%
|}

Po objavi »Rezultati pregleda razvijalcev 2016« spletišča ''[[Stack Overflow]]'' uporabljajo angleško govoreči uporabniki naslednje operacijske sisteme za razvoj (in bo predvidoma »v pregledu naslednje leto - ''to je 2017'' - število razvijalcev, ki uporabljajo Windows, padlo pod 50 %«):&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Survey 2016, Desktop Operating System|url=https://stackoverflow.com/research/developer-survey-2016#technology-desktop-operating-system|website=stackoverflow|accessdate=March 28, 2016}}&lt;/ref&gt;

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;width:100%; text-align: center;&quot;
|-
!rowspan=&quot;2&quot;|Leto
!colspan=&quot;5&quot;|[[Microsoft Windows]]: 52.02%
!colspan=&quot;1&quot;|[[Apple Inc.|Apple]]: 26.2%
! colspan=&quot;4&quot; |Na osnovi Linuxa:  21.7%
|-
![[Windows 10|10]]
![[Windows 8|8/8.1]]
![[Windows 7|7]]
![[Windows Vista|Vista]]
![[Windows XP|XP]]
![[OS X]]
![[Ubuntu (operating system)|Ubuntu]]
![[Fedora (operating system)|Fedora]]
![[Linux Mint|Mint]]
![[Debian]]
|-
|2016
|20.8%
|8.4%
|22.5%
|0.1%
|0.4%
|26.2%
|12.3%
|1.4%
|1.7%
|1.9%
|}

&lt;!-- Where do these numbers come from? E.g. 49.11% extrapolated from 2016 (and earlier survey)? Sources predicted less than 50%, but didn't see any specific number[s] in the above source, we can't make them up.

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;width:100%; text-align: center;&quot;
|-
!rowspan=&quot;2&quot;|Year
!colspan=&quot;4&quot;|[[Microsoft Windows]]: 49.11%
!colspan=&quot;1&quot;|[[Apple Inc.|Apple]]: 27.5%
!colspan=&quot;4&quot;|[[Linux kernel]] based: 22.1%
|-
![[Windows 10|10]]
![[Windows 8|8/8.1]]
![[Windows 7|7]]
![[Windows XP|XP]]
![[OS X]]
![[Ubuntu (operating system)|Ubuntu]]
![[Fedora (operating system)|Fedora]]
![[Linux Mint|Mint]]
![[Debian]]
|-
|2017
|27.9%
|7.8%
|19.3%
|0.2%
|27.5%
|12.6%
|1.4%
|1.7%
|2.0%
|}
--&gt;
Drug vir podatkov je platforma [[Steam]], katere razvijalci od decembra 2008 objavljajo »Pregled HW in SW«:

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;width:100%; text-align: center;&quot;
|-
!Mesec
![[Microsoft Windows]]
![[Mac OS]]
![[Linux]]
!Drugo
|-
|Januar 2016&lt;ref name=&quot;steam2016&quot;&gt;{{citation|title=Steam Hardware &amp; Software Survey|url=http://store.steampowered.com/hwsurvey|archive-url=https://web.archive.org/web/20160210130349/http://store.steampowered.com/hwsurvey|archive-date=2016-02-10}}&lt;/ref&gt;
|95.39%
|3.55%
|0.95%
|
|-
|Januar 2015&lt;ref name=&quot;steam2015&quot;&gt;{{citation|title=Steam Hardware &amp; Software Survey|url=http://store.steampowered.com/hwsurvey|archive-url=https://web.archive.org/web/20150216021632/http://store.steampowered.com/hwsurvey|archive-date=2015-02-16}}&lt;/ref&gt;
|95.48%
|3.32%
|1.09%
|
|-
|Januar 2014&lt;ref name=&quot;steam2014&quot;&gt;{{citation|title=Steam Hardware &amp; Software Survey|url=http://store.steampowered.com/hwsurvey|archive-url=https://web.archive.org/web/20140215063136/http://store.steampowered.com/hwsurvey?|archive-date=2014-02-15}}&lt;/ref&gt;
|94.93%
|3.47%
|0.86%
|0.74%
|}

{| class=&quot;wikitable collapsible collapsed&quot; style=&quot;width:100%; text-align: center;&quot;
|-
!colspan=15|Windows
|-
!Mesec
!Windows 2000
!XP 32-bit
!XP 64-bit
!2003 64-bit
!Vista 32-bit
!Vista 64-bit
!7
!7 64-bit
!8
!8 64-bit
!8.1
!8.1 64-bit
!10
!10 64-bit
|-
|Januar 2016&lt;ref name=&quot;steam2016&quot;/&gt;
|
|2.31%
|
|
|0.28%
|0.14%
|7.77%
|34.31%
|0.16%
|1.90%
|0.40%
|14.03%
|1.28%
|32.77%
|-
|Januar 2015&lt;ref name=&quot;steam2015&quot;/&gt;
|
|3.80%
|0.19%
|
|0.63%
|1.07%
|11.07%
|46.37%
|0.31%
|4.20%
|0.64%
|26.86%
|
|
|-
|Januar 2014&lt;ref name=&quot;steam2014&quot;/&gt;
|
|5.96%
|0.29%
|
|1.46%
|2.84%
|12.51%
|50.56%
|0.55%
|10.01%
|0.34%
|10.41%
|
|
|-
|Januar 2013&lt;ref name=&quot;steam2013&quot;&gt;{{citation|title=Steam Hardware &amp; Software Survey|url=http://store.steampowered.com/hwsurvey|archive-url=https://web.archive.org/web/20130216090814/http://store.steampowered.com/hwsurvey|archive-date=2013-02-16}}&lt;/ref&gt;
|
|9.66%
|0.39%
|
|2.74%
|3.28%
|14.18%
|55.55%
|0.72%
|8.04%
|
|
|
|
|-
|Januar 2012&lt;ref name=&quot;steam2012&quot;&gt;{{citation|title=Steam Hardware &amp; Software Survey|url=http://store.steampowered.com/hwsurvey|archive-url=https://web.archive.org/web/20120217130737/http://store.steampowered.com/hwsurvey|archive-date=2012-02-17}}&lt;/ref&gt;
|
|17.26%
|1.21%
|0.24%
|11.68%
|12.92%
|9.31%
|41.52%
|
|
|
|
|
|
|-
|Januar 2011&lt;ref name=&quot;steam2011&quot;&gt;{{citation|title=Steam Hardware &amp; Software Survey|url=http://store.steampowered.com/hwsurvey|archive-url=https://web.archive.org/web/20110210112400/http://store.steampowered.com/hwsurvey/|archive-date=2011-02-10}}&lt;/ref&gt;
|
|23.66%
|0.90%
|0.28%
|13.33%
|10.18%
|10.99%
|35.36%
|
|
|
|
|
|
|-
|Januar 2010&lt;ref name=&quot;steam2010&quot;&gt;{{citation|title=Steam Hardware &amp; Software Survey|url=http://store.steampowered.com/hwsurvey|archive-url=https://web.archive.org/web/20100217020942/http://store.steampowered.com/hwsurvey|archive-date=2010-02-17}}&lt;/ref&gt;
|0.10%
|42.15%
|0.63%
|0.57%
|19.09%
|8.82%
|9.03%
|19.50%
|
|
|
|
|
|
|-
|Januar 2009&lt;ref name=&quot;steam2009&quot;&gt;{{citation|title=Steam Hardware &amp; Software Survey|url=http://store.steampowered.com/hwsurvey|archive-url=https://web.archive.org/web/20090216071208/http://store.steampowered.com/hwsurvey|archive-date=2009-02-16}}&lt;/ref&gt;
|0.26%
|65.39%
|0.25%
|0.76%
|24.47%
|8.79%
|
|
|
|
|
|
|
|
|}

{| class=&quot;wikitable collapsible collapsed&quot; style=&quot;width:100%; text-align: center;&quot;
|-
!colspan=8|OS X{{ref|steamstats|†}}
|-
!Mesec
!10.5.8
!10.6
!10.7
!10.8
!10.9
!10.10
!10.11
|-
|Januar 2016&lt;ref name=&quot;steam2016&quot;/&gt;
|
|
|0.07%&lt;br/&gt;(10.7.5)
|0.06%&lt;br/&gt;(10.8.5)
|0.33%&lt;br/&gt;(10.9.5)
|{{#expr: 0.07+0.11+0.08+0.90}}%
{| class=&quot;wikitable collapsible collapsed&quot; style=&quot;width:100%; text-align: center;&quot;
|-
!colspan=4|Podrobno
|-
!10.10.2 !! 10.10.3 !! 10.10.4 !! 10.10.5
|-
|0.07% || 0.11% || 0.08% || 0.90%
|}
|{{#expr: 0.14+0.32+1.20+0.16}}%
{| class=&quot;wikitable collapsible collapsed&quot; style=&quot;width:100%; text-align: center;&quot;
|-
!colspan=4|Podrobno
|-
!10.11.0 !! 10.11.1 !! 10.11.2 !! 10.11.3
|-
|0.14% || 0.32% || 1.20% || 0.16%
|}
|-
|Januar 2015&lt;ref name=&quot;steam2015&quot;/&gt;
|
|0.11%&lt;br&gt;(10.6.8)
|0.13%&lt;br&gt;(10.7.5)
|0.13%&lt;br&gt;(10.8.5)
|{{#expr: 0.11+0.70}}%
{| class=&quot;wikitable collapsible collapsed&quot; style=&quot;width:100%; text-align: center;&quot;
|-
!colspan=2|Podrobno
|-
!10.9.4 !! 10.9.5
|-
|0.11% || 0.70%
|}
|{{#expr: 0.24+1.62+0.17}}%
{| class=&quot;wikitable collapsible collapsed&quot; style=&quot;width:100%; text-align: center;&quot;
|-
!colspan=3|Podrobno
|-
!10.10.0 !! 10.10.1 !! 10.10.2
|-
|0.24% || 1.62% || 0.17%
|}
|
|-
|Januar 2014&lt;ref name=&quot;steam2014&quot;/&gt;
|
|0.30%&lt;br&gt;(10.6.8)
|0.39%&lt;br&gt;(10.7.5)
|{{#expr: 0.07+0.52}}%
{| class=&quot;wikitable collapsible collapsed&quot; style=&quot;width:100%; text-align: center;&quot;
|-
!colspan=2|Podrobno
|-
!10.8.4 !! 10.8.5
|-
|0.07% || 0.52%
|}
|{{#expr: 0.39+1.80}}%
{| class=&quot;wikitable collapsible collapsed&quot; style=&quot;width:100%; text-align: center;&quot;
|-
!colspan=2|Podrobno
|-
!10.9.0 !! 10.9.1
|-
|0.39% || 1.80%
|}
|
|
|-
|Januar 2013&lt;ref name=&quot;steam2013&quot;/&gt;
|
|0.73%&lt;br&gt;(10.6.8)
|{{#expr: 0.12+0.83}}%
{| class=&quot;wikitable collapsible collapsed&quot; style=&quot;width:100%; text-align: center;&quot;
|-
!colspan=2|Podrobno
|-
!10.7.4 !! 10.7.5
|-
|0.12% || 0.83%
|}
|1.88%&lt;br&gt;(10.8.2)
|
|
|
|-
|Januar 2012&lt;ref name=&quot;steam2012&quot;/&gt;
|0.28%
|2.43%&lt;br&gt;(10.6.8)
|2.92%&lt;br&gt;(10.7.2)
|
|
|
|
|-
|Januar 2011&lt;ref name=&quot;steam2011&quot;/&gt;
|0.46%
|{{#expr: 0.52+0.22+2.40+1.58}}%
{| class=&quot;wikitable collapsible collapsed&quot; style=&quot;width:100%; text-align: center;&quot;
|-
!colspan=4|Podrobno
|-
!10.6.3 !! 10.6.4 !! 10.6.5 !! 10.6.6
|-
|0.52% || 0.22% || 2.40% || 1.58%
|}
|
|
|
|
|
|}

{| class=&quot;wikitable collapsible collapsed&quot; style=&quot;width:100%; text-align: center;&quot;
|-
!colspan=21|Linux{{ref|steamstats|†}}
|-
!Mesec
!Ubuntu
!Linux Mint
|-
|Januar 2016&lt;ref name=&quot;steam2016&quot;/&gt;
|{{#expr: 0.22+0.20}}%
{| class=&quot;wikitable collapsible collapsed&quot; style=&quot;width:100%; text-align: center;&quot;
|-
!colspan=2|Podrobno
|-
!14.04.3 LTS 64-bit !! 15.10 64-bit
|-
|0.22% || 0.20%
|}
|0.08%&lt;br&gt;(version 17.3)
|-
|Januar 2015&lt;ref name=&quot;steam2015&quot;/&gt;
|{{#expr: 0.06+0.39+0.14}}%
{| class=&quot;wikitable collapsible collapsed&quot; style=&quot;width:100%; text-align: center;&quot;
|-
!colspan=3|Podrobno
|-
!14.04.1 LTS !! 14.04.1 LTS 64-bit !! 14.10 64-bit
|-
|0.06% || 0.39% || 0.14%
|}
|{{#expr: 0.06+0.08}}%
{| class=&quot;wikitable collapsible collapsed&quot; style=&quot;width:100%; text-align: center;&quot;
|-
!colspan=2|Podrobno
|-
!17 !! 17.1
|-
|0.06% || 0.08%
|}
|-
|Januar 2014&lt;ref name=&quot;steam2014&quot;/&gt;
|{{#expr: 0.11+0.06+0.06+0.07+0.37}}%
{| class=&quot;wikitable collapsible collapsed&quot; style=&quot;width:100%; text-align: center;&quot;
|-
!colspan=5|Podrobno
|-
!12.04.3 LTS 64-bit !! 12.04.4 LTS 64-bit !! 13.04 64-bit !! 13.10 !! 13.10 64-bit
|-
|0.11% || 0.06% || 0.06% || 0.07% || 0.36%
|}
|0.09%&lt;br&gt;(version 16)
|-
|Januar 2013&lt;ref name=&quot;steam2013&quot;/&gt;
|{{#expr: 0.17+0.33+0.19+0.43}}%
{| class=&quot;wikitable collapsible collapsed&quot; style=&quot;width:100%; text-align: center;&quot;
|-
!colspan=4|Podrobno
|-
!12.04.1 LTS !! 12.04.1 LTS 64-bit !! 12.10 !! 12.10 64-bit
|-
|0.17% || 0.33% || 0.19% || 0.43%
|}
|
|}

{{note|steamstats|†}} Te številke so agregati podatkov, ki jih paro poroča Steam, in ne vključujejo statistike za Steam OS. Statistika tudi ne navaja manj rabljenih različic, tako da je te številke treba razumeti kot spodnjo mejo rabe.&lt;ref&gt;[http://www.pcworld.com/article/3045249/linux/linux-gaming-is-much-healthier-than-steams-hardware-survey-implies.html Linux gaming is much healthier than Steam's Hardware Survey implies]&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Commons category|Screenshots by operating system|Zaslonski posnetki operacijskih sistemov}}
* {{dmoz|Computers/Software/Operating_Systems|Operating Systems}}
* [http://www.cbi.umn.edu/iterations/haigh.html Multics History] and the history of operating systems
* [http://computer.howstuffworks.com/operating-system.htm How Stuff Works&amp;nbsp;– Operating Systems]
* [http://whatsmyos.com Help finding your Operating System type and version]

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Operacijski sistemi| ]]</text>
      <sha1>nkxdnlvgmajr7xqi6q5qm2akqpljar6</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Papež Urban VII.</title>
    <ns>0</ns>
    <id>16409</id>
    <revision>
      <id>6687413</id>
      <parentid>6634876</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T19:14:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6687413</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="26042" sha1="g711kvkv7ukrru98lensnx29twydjo1" xml:space="preserve">{{Infopolje Verski vodja
| type = Pope &lt;!-- ali Cardinal ali Antipope ali Coptic Pope --&gt;
| honorific-prefix = &lt;small&gt;&lt;/small&gt;
| name = Urban VII.
| honorific-suffix = &lt;small&gt;&lt;/small&gt;
| image = &lt;!-- WD --&gt;
| image_size = 150px
| alt = 
| caption = Papež Urban VII. 
| church = 
| archdiocese =
| province = 
| metropolis = 
| diocese = 
| elected = [[15. september]] [[1590]] (izvoljen)
| term_start = (posvečen, ustoličen in kronan ni bil) 
| term_end = [[27. september]] [[1590]] (13 dni) 
|predecessor=[[Papež Sikst V.|Sikst V.]]
| opposed = 
| successor  =  [[Papež Gregor XIV.|Gregor XIV.]]
| ordination = [[30. marec]] [[1553]]
| ordinated_by = [[Filippo Archinto]]
| consecration =[[4. april]] [[1553]]
| consecrated_by = [[Girolamo Verallo]]
| cardinal = [[12. december]] [[1583]]
| created_cardinal_by= [[papež Gregor XIII.|Gregor XIII.]]
| rank = [[Seznam papežev|228. papež]]
| other_post = 
&lt;!---------- Osebni podatki ----------&gt;
|birth_date   = &lt;!-- WD --&gt;
|birth_place  = &lt;!-- WD --&gt;
|death_date   = &lt;!-- WD --&gt;
|death_place  = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_name = &lt;!-- WD --&gt; 
| buried = [[Santa Maria sopra Minerva, Rim]]
| nationality = [[Italijani|Italijan]] 
| religion = [[Rimskokatoliška cerkev|katoličan]] 
| residence = 
| parents = Cosimo Castagna (genovski plemič) &lt;br&gt;Costanza Ricci (rimska plemkinja)
| title=
| spouse = 
| children = 
| occupation = 
| profession = 
|previous_post=  {{unbulleted list|nadškof v Rossanu (1553)|upravnik v Fanu (1555-1559)|upravnik v Perugii in Umbriji (1559-1560)|[[apostolski nuncij|nuncij]] v [[Španija|Španiji]] (1565-1572)|[[apostolski nuncij|nuncij]] v [[Benetke|Benetkah]] (1573-1577)|upravnik v [[Bologna|Bologni]] (1576-1577)|papeški legat v Flandriji in Kölnu (1578-1580)|[[San Marcello (kardinalski naslov)|kardinal-duhovnik pri San Marcello]] (1584-1590)}}
| alma_mater = [[Univerza v Perugii]] &lt;br&gt; [[Univerza v Bologni]]
| signature = 
| signature_alt = 
| coat_of_arms = C o a Urbano VII.svg 
| coat_of_arms_alt = 
| motto = 
&lt;!---------- Stanje svetosti ----------&gt;
| feast_day = 
| venerated =
| saint_title =
| beatified_date = 
| beatified_place = 
| beatified_by = 
| canonized_date = 
| canonized_place = 
| canonized_by = 
| attributes = 
| patronage = 
| suppressed_date = 
&lt;!---------- Drugo ----------&gt;
| other =  Urban
}}

'''Urban VII.''', rojen kot '''''Giovanni Battista Castagna''''', [[papež]], * [[4. avgust]] [[1521]], [[Rim]], [[Italija]] † [[27. september]] [[1590]], Rim ([[Papeška država]] danes: [[Italija]]).

Urban VII. je bil pred svojo smrtjo trinajst dni [[papež]]. Bil je [[Genova|genovskega]] porekla, čeprav je bil rojen v [[Rim]]u. Za naslednika [[Papež Sikst V.|Siksta V.]] so ga izbrali [[15. september|15. septembra]] 1590, vendar je umrl še pred [[posvetitev|posvetitvijo]], ter s tem dosegel [[seznam 10 papežev, ki so vladali najmanj|najkrajšo papeško vladavino]] v zgodovini.

== Življenjepis ==
[[File:Urban VII.jpg|thumb|180px|right|[[Papež Urban VII.|Urban VII.]]]]

== Mladost in vzpon ==
Rodil se je 4. avgusta 1521 v [[Rim]]u kot Giovanni Battista (Giovan Battista oziroma Giambattista) Castagna. Oče ''Cosimo Castagna'' je bil [[Genova|genovski]] plemič, ki se je poročil z rimsko plemkinjo ''Costanzo Ricci'', sestro kardinala [[Domenico Jacovacci|Jacovaccija]]. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.treccani.it/enciclopedia/domenico-jacovacci_(Dizionario-Biografico)/ |title= Jacovacci, Domenico Dizionario Biografico degli Italiani - Volume 62 di Rotraud Becker |publisher=Thegenealogist.co.uk |date=2004 |accessdate=20. januar 2017}}&lt;/ref&gt;
Naselila sta se v Rimu, kjer se jima je kmalu rodil Giambattista. Njegov stric Jacovazzi je vzel nečakovo vzgojo v svoje roke in ga usmeril v cerkveno službo. Mladenič je odšel študirat obojno pravo na [[Univerza v Perugii|Perugijski univerzi]], [[Univerza v Padovi|Padovanski univerzi]] in drugod; na [[Univerza v Bologni|Bolonjski univerzi]] je doktoriral in se kmalu zaposlil v [[Rimska kurija|Rimski kuriji]].&lt;br /&gt;
Postal je avditor pri svojem stricu kardinalu [[Girolamo Verallo|Verallu]], &lt;ref&gt;Girolamo Verallo (1497-1555) – nečak kardinala Domenica Giacobazzija, kardinal 8. aprila 1549 pri ''Santi Silvestro e Martino ai monti''; 1553 pri ''San Marcello al corso''&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.info.roma.it/personaggi_dettaglio.asp?ID_personaggi=3760|title= Girolamo Verallo|publisher=Info Roma|date=|accessdate=20. januar 2017}}&lt;/ref&gt; ki ga je spremljal v Francijo. &lt;br&gt;
[[Papež Julij III.|Julij III.]] ga je imenoval za člana [[Apostolska signatura|Signature]], a 1. marca 1553 ga je postavil za nadškofa v [[Rossano|Rossanu]] v [[Kalabrija|Kalabriji]]. 30. marca je prejel [[sveto mašniško posvečenje]], 4. aprila pa ga je kardinal Verallo posvetil v [[škof]]a. 1555 je postal upravnik [[Fano|Fana]]; [[papež Pavel IV.|Pavel IV.]] mu je zaupal upravo [[Perugia|Perugije]] in [[Umbrija |Umbrije]]. Uspelo mu je pomiriti dolgoletni obmejni spor med [[Terni]]jem in [[Spoleto]]m. Od 1562 do 1563 je sodeloval na [[Tridentinski koncil|Tridentinskem koncilu]] kot predstojnik več kongregacij in komisij; pri tem je pokazal veliko preudarnost in učenost. &lt;br&gt; 
1565 je spremljal kardinala-legata [[papež Gregor XIII.|Buoncompagnija]] v Španijo, kjer je ostal sedem let kot [[apostolski nuncij|nuncij]] na [[Filip II. Španski|Filipovem]] (1527-1598) dvoru. V tem času se je zavzel za [[Toledo|toledskega]] nadškofa [[Bartolomé Carranza|Carranza]], ki ga je [[inkvizicija]] osumila herezije in naklonjenosti [[protestantizem|protestantizmu]]. V zvezi s tem je pisal papežu:
: »Nihče si ne upa postaviti se v bran Carranzu iz strahu pred inkvizicijo. Zdi se jim izpod časti, da bi priznali, da je nadškof zaprt po nedolžnem. Najbolj vneti zagovorniki pravice menijo celo, da je bolje obsoditi nedolžnega kakor priznati katerokoli pomanjkljivost pri delovanju inkvizicije.« &lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=J. Laboa|title=La storia dei papi|page=276}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;
Januarja 1573 se je prostovoljno odpovedal rossanski nadškofiji; [[papež Gregor XIII.|Gregor XIII.]] ga je poslal kot nuncija v [[Beneška republika|Benetke]], 1577 pa za upravnika v Bologno. Naslednjega leta ga je papež poslal kot izrednega odposlanca v [[Köln|Kelmorajn]] &lt;ref&gt;Naši predniki so imenovali ''Köln am Rhein'' preprosto povezano v eno besedo: ''Kelmorajn'', kamor so radi peš romali.&lt;/ref&gt; na mirovno konferenco. Po vrnitvi v Rim je postal konzultor svetega oficija. 12. decembra 1583 ga je imenoval Gregor XIII. za [[kardinal-duhovnik|kardinala-duhovnika]] pri San Marcello, a 8. oktobra  1584 je postal papeőki legat v Bologni. Za časa [[papež Sikst V.|Siksta V.]] je imel velik vpliv; 19. novembra 1586 je postal [[veliki inkvizitor]] pri svetem oficiju. &lt;ref name=&quot;#1&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://home.newadvent.org/cathen/15218a.htm|title=Pope Urban|publisher=Catholic Encyclopedia New Advent|date=1912|accessdate=19. januar 2017|archive-date=2017-02-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20170201235154/http://home.newadvent.org/cathen/15218a.htm|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Papež ==
Nobena stvar ni mogla zlomiti žilavosti podjetnega in strogega papeža [[papež Sikst V.|Siksta]], razen komarja. Hotel se je zdraviti z vinom po ljudskem izročilu, vendar ga je [[malarija]] sredi avgusta 1590 vrgla v posteljo; 26. avgusta je ponoči besnel strašen vihar nad Rimom; papeža so zvijali krči in še iste noči je na [[Kvirinalska palača, Rim|Kvirinalu]] proti jutru umrl. Njegovi sovražniki so razširili govorico, da je vihar pomenil papežev boj s hudičem in praznoverno ljudstvo je to verjelo zaradi njegove strogosti; zategadelj je hotelo razdreti njegov marmornat spomenik. &lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=F. Chobot|title= A pápák története |page=377}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://cronologia.leonardo.it/biogra2/sistov.htm|title=Sisto V|publisher=Leonardo|date=|accessdate=6. januar 2017|archive-date=2017-01-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20170107101057/http://cronologia.leonardo.it/biogra2/sistov.htm|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; &lt;br&gt;
Nad [[Sveti sedež]] so se zgrnili hudi časi. V dveh letih so šli v grob štirje papeži. Po smrti [[papež Sikst V.|Siksta V.]] je sledilo pravo ropanje zaklada, ki ga je on spravil skupaj s tolikim trudom, varčnostjo in skrbnostjo. Beneški odposlanec piše: »V [[Angelski grad, Rim|Angelskem gradu]] so poleg tistih treh milijonov zlatnikov, ki jih je po Sikstovi volji bilo možno uporabiti le v najhujši stiski, našli še 1.150.000 zlatih skudov, ki so bili na prosto uporabo naslednjemu papežu. V času ene ure pa so kardinali razdelili denar: 400.000 Rimljanom, 500.000 raznim mestom v [[Papeška država|Papeški državi]] za nakup žita, 200.000 pa so obdržali za pokritje stroškov konklava… Tako je bil zadosti en sam dan za dosego popolne zmešnjave.« Papežu Sikstu V. naklonjeni kardinali so hoteli izvoliti njegovega nečaka Michaela Peretti-Montalta; večina pa je odločila drugače. &lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=F. Chobot|title= A pápák története |page=378}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;
54 kardinalov je torej vstopilo v [[konklave]] 7. septembra v Vatikanu, in so 15. septembra 1590 izvolili – pod vplivom Španije ''per acclamationem'' – kardinala Castagna za novega [[papež]]a, ki niti ni skrival svoje naklonjenosti do katoliškega španskega kraljestva. Novica o njegovi izvolitvi se je hitro razširila in povzročila med ljudstvom splošno veselje. Novega pontifika niso spoštovali le zaradi njegove pobožnosti in učenosti, ampak zlasti zategadelj, ker je že kot nadškof, kardinal in nuncij pokazal izredno preudarnost in upravno sposobnost. Izvolil si je ime ''Urban'' iz naklonjenosti do latinskega pomena ''urbanus'', ki pomeni sicer ''meščanski'', vendar tudi ''uglajen, olikan, prijazen in ljudomil''; ime naj bi ga stalno opominjalo na prijaznost do podložnikov. 

=== Delovanje ===
Eden od prvih njegovih dejanj je bilo sestavljenje seznama vseh rimskih revežev, da bi jim lahko olajšal bedo. Dal je miloščino tistim škrlatnikom, ki so imeli nižje dohodke; plačal je tudi dolgove ''montes pietatis'' (''hranilnic in posojilnic'') v [[Papeška država|Papeški državi]] ter zapovedal rimskim pekom, naj pečejo večje in cenejše štruce, s tem da jim je primanjkljaj povrnil iz svojega. Na dvoru je prepovedal nošnjo svilenih oblek, da ne bi žalil revežev. Nadaljeval je z gradbenimi deli svojega prednika, da bi dal delo nezaposlenim. &lt;br&gt;
Le nekaj dni po svoji izvolitvi pa je hudo zbolel. Verniki so se združili v molitvah za njegovo zdravje s prošnjimi procesijami, molitvami pred izpostavljenim [[sveta evharistija|Najsvetejšim]] in drugimi pobožnostmi. Papež se je v bolezni vsak dan spovedal in obhajal. Izrazil je željo, da bi se preselil na Kvirinal, kjer je bil zrak bolj čist in zdrav; ko so mu pa rekli, da ni navada, da bi se papež pred svojim kronanjem pokazal v mestu, je ostal v [[Vatikan]]u. Tam je tudi umrl 27. septembra 1590, še preden je bil ustoličen in kronan. &lt;br&gt;
Po sklepih rimske sinode je [[papež Nikolaj II.|Nikolaj II.]] izdal [[papeška bula|bulo]] ''[[In nomine Domini]]'' z dne 12. aprila 1059; v njej je določeno, da papež prejme oblast z izvolitvijo, četudi bi zaradi kakih razlogov ne bil ustoličen in kronan. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.totustuustools.net/denzinger/ni2innom.htm|title= Bolla &quot;In nomine Domini&quot; sull’elezione del Sommo Pontefice - Niccolò II|publisher=Totus tuus|date=|accessdate=20. januar 2017}}&lt;/ref&gt; To je potrdila tudi apostolska konstitucija (odlok) [[papež Pavel VI.|Pavla VI.]] z dne 1. oktobra 1975 ''O volitvah rimskega papeža'' &lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://www.papalencyclicals.net/Paul06/p6elect.htm| title= Paul VI: ''The election of the Roman pontiff'' Apostolic Constitution of Pope Paul VI on the Vacancy of the Apostolic See and the Election of the Roman Pontiff issued on October 1, 1975|publisher=Papal encyclicals online|date=1. oktober 1975|accessdate=20. januar 2017}}&lt;/ref&gt;

=== Nastop zoper [[kajenje tobaka]] ===
Čeprav je Urban VII. vladal najkrajše v zgodovini papežev, je znan kot prvi, ki je v zgodovini nastopil zoper [[kajenje tobaka]]. Zagrozil je celo z izobčenjem tistim, ki bi ''uživali [[tobak]] v preddverju ali znotraj cerkve, ali pa bi ga žvečili, kadili s pipo ali njugali kot prah skozi nos'' &lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Public smoking ban: Europe on the move|url=http://www.oxfordjournals.org/our_journals/eurheartj/press_releases/freepdf/ehl266.pdf|publisher=European Society of Cardiology|year=2006|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110524082354/http://www.oxfordjournals.org/our_journals/eurheartj/press_releases/freepdf/ehl266.pdf|archivedate=24 May 2011}}&lt;/ref&gt;

Tudi pozneje so papeži nastopali zoper kajenje, zlasti v cerkvah in na javnih mestih. Tako je [[papež Urban VIII.|Urban VIII.]] objavil 1624 bulo zoper kajenje. V njej je zagrozil z izobčenjem laikom in duhovnikom, ki bi vnašali tobak v cerkve. Tej buli je dala povod pritožba [[Sevilja|seviljskega]] [[stolni kapitelj|stolnega kapitlja]], ki je potarnal papežu, da duhovniki z njuhanjem in kihanjem tobaka motijo vzvišenost obredov. [[Papež Inocenc XII.|Inocenc XII.]] je potrdil bulo Urbana VIII. zoper kajenje v cerkvah; [[papež Benedikt XIII.|Benedikt XIII.]] pa je odpravil sleherno prepoved, saj je bil tudi sam strasten zasvojenec [[nikotin]]a. &lt;ref&gt;Papa Urbano VIII nel 1624 emanava una bolla, che scomunicava laici e sacerdoti che avessero tirato tabacco nelle chiese, e a questa bolla aveva contribuito il lamento del Capitolo della cattedrale di Siviglia che deplorava col Pontefice, che i preti, annasando tabacco e starnutando, turbassero la maestà del culto. Papa Innocenzo XII rinnovava la bolla di Urbano VIII contro i tiratori di tabacco nelle chiese, ma papa Benedetto XIII toglieva ogni divieto, essendo egli stesso appassionato dilettante della nicoziana.&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.newworldencyclopedia.org/entry/Urban_VIII|title=Urban VIII |publisher=New World Encyclopedia|date=12. januar 2016|accessdate=20. januar 2017}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://books.google.rs/books?id=8ufJlN4LztwC&amp;pg=PA311&amp;dq=Bolla+di+Urbano+VIII+contro+tabacco&amp;hl=sr&amp;sa=X&amp;ved=0ahUKEwiKn6jX_M7RAhVkGZoKHS45CGoQ6AEIGDAA#v=onepage&amp;q=Bolla%20di%20Urbano%20VIII%20contro%20tabacco&amp;f=false|title= Quadri della natura umana feste ed ebbrezze di Paolo Mantegazza: 2, Том 2|publisher=Thegenealogist.co.uk |date=1871|accessdate=19. januar 2017}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Paolo Mentegazza|title= Quadri della natura umana feste ed ebbrezze |page=311}}&lt;/ref&gt; 

=== Dela ===
*{{navedi splet | title = Documenta Catholica Omnia | publisher =  | url = http://www.documentacatholicaomnia.eu/01_01_1590-1590-_Urbanus_VII.html | language = la | accessdate = 6. 12. 2011}}

== Smrt in spomin ==
[[File:Tomb of Pope Urban VII.jpg|thumb|180px|[[Ambrogio Buonvicino]]: Grobnica [[papež Urban VII.|Urbana VII.]] ]]
Urban VII. je umrl v Rimu 27. septembra 1590 malo pred polnočjo za [[malarija|malarijo]]. Svoje prihranke – 30. 000 zlatih skudov – je zapustil Urban VII. nadbratovščini Marijinega oznanjenja, da bi jih uporabili za doto revnim dekletom. &lt;br&gt;
Najprej je bil pokopan v [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Baziliki sv. Petra]]; 22. septembra 1606 pa so njegove ostanke prenesli v baziliko [[Santa Maria sopra Minerva, Rim|Santa Maria sopra Minerva]] v [[Rim]]u, kjer so postavili v njegovo čast veličasten nagrobnik. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.ecured.cu/Urbano_VII|title= Urbano VII - Papa de la Iglesia católica|publisher=Ecured.cu|date=19. januar 2017 |accessdate=20. januar 2017}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://compilhistoire.pagesperso-orange.fr/UrbainVII.html |title=Urbain VII|publisher=Compilhistoire|date=25. oktober 2016|accessdate=20. januar 2017}}&lt;/ref&gt; &lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt;

== [[Malahijeve prerokbe]] ==
V času [[sedisvakanca|sedisvakance]] – ki je sledila po smrti [[papež Urban VII.|Urbana VII.]] – so po vsej verjetnosti nastale znamenite [[Malahijeve prerokbe]], ki jih je potem [[benediktinci|benediktinec]] [[Arnold Wion|Wion]] (1554-1610) v svojem delu ''[[Lignum vitae]]'', zbirki [[legenda|legend]], objavil 1595. Namen prerokb, ki podajajo v 111 kratkih reklih značilnosti papežev od [[papež Celestin II.|Celestina II.]] pa vse do zadnjega papeža, je prav tako nejasen kot tudi osebnost izdajatelja. Pred seboj imamo pač ponaredek, ki nima s [[sveti Malahija|svetim Malahijom]], nadškofom v [[Armagh]]u, nič za opravit. &lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=F. Seppelt|title=''Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart''|page=302}}&lt;/ref&gt;
Oglejmo si še nekaj dokaj različnih sodb o omenjenih prerokbah. Razpon razlag je tako različen, da se giblje od popolnega zavračanja, prek večjega ali manjšega sprejemanja, pa vse do mnenja, da gre le za duhovito šalo svetega [[Filip Neri|Filipa Nerija]] (1515–1595), ki je umrl ravno v letu prve objave prerokb. Glede njih obstajajo različna, včasih nasprotna mnenja:
* Delo je brez vsake zgodovinske verodostojnosti in je ponaredba iz leta 1590 – po smrti [[papež Urban VII.|Urbana VII.]] – torej 400 let po Malahijevi smrti. Nastalo je v težnji, da bi z njim podprli izvolitev kardinala [[Girolamo Simoncelli|Girolama Simoncellija]] (1522–1605) iz Orvieta za papeža.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Jože Dolenc (d.)|title=''Leto svetnikov IV''|page=247}}&lt;/ref&gt;
* Prerokbe je dal na papir neznan avtor vsekakor med leti 1557 in 1595. Trdovratno se vsiljuje domneva, da je to bil sveti Filip Neri, utemeljitelj [[oratorijanci|oratorijancev]] in ena najpomembnejših osebnosti [[protireformacija|katoliške obnove]] po protestantskem cerkvenem razkolu, ki so ga predvsem zaradi njegove šaljive narave poznali tudi kot »Božjega norca«.
* O verodostojnosti prerokb, o katerih nimamo ohranjenega nikakršnega izročila razen Wionove tiskovine, so takoj podvomili. Iz leta 1689 izhaja prvi nasprotni spis francoskega jezuita [[Claude-François Ménestrier|Clauda-Françoisa Ménestrierja]], kar pa ni prav nič oviralo njihovega širjenja. V vsaki naslednji novi izdaji so bili – seveda vzvratno – izrecno omenjena medtem končana papeževanja. S kančkom domišljije in malo preučevanja so lahko napovedi ''post eventum'' zvenele prepričljivo.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.katholisches.info/2013/03/05/die-papst-weissagungen-des-malachias-nur-ein-scherz-des-heiligen-philipp-neri/|title=Die Papst-Weissagungen des Malachias – Nur ein Scherz des heiligen Philipp Neri?|publisher=Giuseppe Nardi|date=5. marec 2013|accessdate=9. oktober 2016|archive-date=2016-10-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20161011084749/http://www.katholisches.info/2013/03/05/die-papst-weissagungen-des-malachias-nur-ein-scherz-des-heiligen-philipp-neri/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
* Gre za prerokbe, ki v malo besedah opisujejo na skrivnosten način vsakokratnega papeža in njegovo papeževanje. Končujejo se s Petrom Rimskim. Med temi starimi in novimi prerokbami opažamo popolno soglasje.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= https://www.jochen-roemer.de/Gottes%20Warnung/Hintergrund/Archiv/Beitraege/Die%20Papstweissagung%20des%20Hl.%20Malachias.pdf |title= Die Papstweissagung des Hl. Malachias nach H. Troll, Paul Pattloch Verlag, Aschaffenburg, 1973|publisher=jochenroemer.de|date=|accessdate=9. oktober 2016}}&lt;/ref&gt;
*Prerokbe posebno burijo domišljijo zadnje čase, saj naj bi bil po eni razlagi zadnji papež v nizu ''Peter Rimski'' istoveten s papežem ''[[papež Frančišek|Frančiškom]]''. Zato po družbenih občilih kar mrgoli naslovov, ki zvenijo podobno kot tale: »Naslednji papež (po nepričakovanem odstopu [[papež Benedikt XVI.|Benedikta XVI.]] 2013) je poslednji; sledi [[sodni dan]].« &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://arhiva.alo.rs/vesti/svet/sledeci-papa-je-posljednji-sledi-sudnji-dan/10971|title=Sledeći papa je posljednji, sledi Sudnji dan!|publisher=Alo.rs|date=11. februar 2013|accessdate=21. januar 2017|archive-date=2017-02-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20170202002612/http://arhiva.alo.rs/vesti/svet/sledeci-papa-je-posljednji-sledi-sudnji-dan/10971|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Prerokovanja so vsekakor nehvaležna zadeva, ker se le redko uresničijo. 

=== ''De rore coeli'' ===
[[Malahijeve prerokbe|Malahijeva prerokba]] pravi o papežu Urbanu VII., da izhaja ''Od nebeške rose'' ({{lang-la|De rore coeli}}; {{lang-en|From the dew of the sky}}). Temu sledi razlaga, da je ''bil nadškof v [[Rossano|Rossanu]] v [[Kalabrija|Kalabriji]], kjer so nabirali [[mana|mano]].'' ({{lang-la|Qui fuit Archiepiscopus Rossanensis in Calabria, ubi manna colligitur}}; {{lang-en|Who was Archbishop of Rossano in Calabria, where manna is collected.}}). Bil je nadškof [[Rossano|Rossana]], kjer nabirajo iz drevesa [[črni jesen]] smolo oziroma sok, imenovan v prevodu ''nebeška rosa'' ({{lang-la|Fraxinus ornus}}).&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=O'Brien|title=Prophecy of St. Malachy|page=62}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Bander|title=The Prophecies of St. Malachy|page=70}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Glej tudi ==
* [[seznam italijanskih rimskokatoliških škofov]]
* [[seznam italijanskih kardinalov]]
* [[seznam papežev]]
* [[katoliška obnova]]
* [[Malahijeve prerokbe]]

== Nadaljnje branje ==
{{krščanstvo}}
;{{ikona sl}}
*Metod Benedik: ''Papeži od Petra do Janeza Pavla II.'', Mohorjeva družba Celje  1989.
;{{ikona en}}
*Richard P. McBrien: ''Lives of the Popes''. San Francisco 2000.
{{refend}}
* {{navedi knjigo
|last              = O'Malley
|first             = John W
|chapter           = 
|editor-last       = 
|editor-first      = 
|title             = A History of the Popes: From Peter to the Present
|publisher         = Government Institutes
|url               = https://books.google.com/books?id=H3Cs-1w5mucC&amp;pg=PA202 
|year              = 2009

}}
;{{ikona fr}}
*John Norman Davidson Kelly: ''Dictionaire des papes''. Brepols 1996.
;{{ikona de}}
*Franz Xaver Seppelt–Klemens Löffler: ''Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart''. Josef Kösel&amp;Friedrich Pustet, München 1933.
*''Päpste und Papsttum. Herder Lexikon'' (=HLP). Redaktion: Bruno Steimar. Herder, Freiburg – Basel – Wien 2016.
;{{ikona it}}
*Francesco Gligora, Biagia Catanzaro, Edmondo Coccia: ''I papi della Chiesa. Da San Pietro a Francesco''. Armando Editore, Roma 2013.
*Juan María Laboa: ''La storia dei papi. Tra il regno di Dio e le passioni terrene''. Jaca Book, Milano 2007. (''Historia de los Papas. Entre el reino de Dios y las pasiones terrenales''. Iz španščine prevedli: Antonio Tombolini, Emanuela Villa, Anna Serralunga).
*Gaetano Moroni Romano: ''Dizionario di erudizione storico-ecclesiastica da San Pietro ai nostri giorni'', LIII. Tipografia Emiliana, Venezia 1852.
;{{ikona hu}}
*Ferenc Chobot: ''A pápák története''. Pátria, Rákospalota 1909.
* {{navedi knjigo |author=Jenő Gergely |year=1982 |title=A pápaság története |url=https://archive.org/details/ppasgtrtnete0000gerg |publisher=Kossuth könyvkiadó, Budimpešta |isbn=963 09 1863 3 |cobiss= |pages=}}
*Konrád Szántó OFM:  ''A katolikus Egyház története'' (1. in 2. del). Ecclesia, Budapest 1983 in 1985.

== Zunanje povezave ==
{{Commons|Urbanus VII}}

;{{ikona en}}
*[http://home.newadvent.org/cathen/15218a.htm Catholic Encyclopedia 1912 - New Advent: Pope]
;{{ikona it}}
*[http://www.treccani.it/enciclopedia/urbano-vii_%28Enciclopedia-dei-Papi%29/ URBANO VII Enciclopedia dei Papi (2000) di Gino Benzoni]
*[http://www.treccani.it/enciclopedia/urbano-vii-papa_%28Enciclopedia-Italiana%29/ URBANO VII papa Enciclopedia Italiana (1937) di Rosario Russo]
*[http://www.treccani.it/enciclopedia/urbano-vii-papa/ Urbano VII papa Enciclopedie on line]
*[http://it.cathopedia.org/wiki/Papa_Urbano_VII Cathopedia – Urbano VII]
*[http://www.santiebeati.it/dettaglio/89228 Santi-beati Urbano VII]
*[http://www.corrispondenzaromana.it/urbano-vii-il-piu-breve-pontificato-della-storia-della- chiesa/?refresh_cens Urbano VII: il più breve pontificato della storia della Chiesa]
;{{ikona es}}
*[https://www.ecured.cu/Urbano_VII Urbano VII - Papa de la Iglesia católica]
;{{ikona fr}}
*[http://compilhistoire.pagesperso-orange.fr/UrbainVII.html Urbain VII – Compilhistoire]

{{s-začetek}}
{{s-rel|ca}}
{{S-bef|before=[[Paolo Emilio Verallo]]}}
{{s-ttl|title=[[nadškofija Rossano-Cariati|nadškof v Rossanu]]|years=1553&amp;ndash;72}}
{{S-aft|after=[[Lancillotto Lancillotti]]}}
{{S-bef|before=[[Alessandro Crivelli]]}}
{{s-ttl|title=[[apostolski nuncij|nuncij v Španiji]]|years=1565&amp;ndash;72}}
{{S-aft|after=[[ Nicolò Ormaneto]]}}
{{S-bef|before=[[papež Inocenc IX. |Giovanni Antonio Facchinetti]]}}
{{s-ttl|title=[[apostolski nuncij|nuncij v Beneški republiki]]|years=1573&amp;ndash;77}}
{{S-aft|after=[[Annibale di Capua]]}}
{{S-bef|before=[[-]]}}
{{s-ttl|title=[[apostolski nuncij|apostolski poslanec v Belgiji in Flandriji]]|years=1578&amp;ndash;79}}
{{S-aft|after=[[Ottavio Mirto Frangipani]]}}
{{S-bef|before=[[Bartolomeo Portia]]}}
{{s-ttl|title=[[apostolski nuncij|apostolski poslanec v Kelmorajnu]]|years=1578&amp;ndash;79}}
{{S-aft|after=[[Minutio Minucci]]}}
{{S-bef|before=[[Marcantorio Bobba]]}}
{{s-ttl|title=[[San Marcello (kardinalski naslov)|kardinal-duhovnik pri San Marcello]]|years=1584&amp;ndash;90}}
{{S-aft|after=[[Benedetto Giustiniani]]}}
{{s-bef|before=[[Papež Sikst V.|Sikst V.]]}}
{{s-ttl|title=[[Seznam papežev|Papež]]|years=1590}}
{{s-aft|after=[[Papež Gregor XIV.|Gregor XIV.]]}}
{{s-konec}}
{{papeži}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rimskokatoliški nadškofje Rossana]]
[[Kategorija:Umrli za malarijo]]
[[Kategorija:Pokopani v baziliki svetega Petra, Vatikan]]
[[Kategorija:Pokopani v baziliki Santa Maria sopra Minerva]]
[[Kategorija:Kardinali, ki jih je imenoval papež Gregor XIII.]]
[[Kategorija:Italijanski papeži]]
[[Kategorija:Papeži tridentinske obnove]]
[[Kategorija:Italijanski apostolski nunciji]]
[[Kategorija:Italijani v 16. stoletju]]
[[Kategorija:Papeži v 16. stoletju]]</text>
      <sha1>g711kvkv7ukrru98lensnx29twydjo1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pingvini</title>
    <ns>0</ns>
    <id>27345</id>
    <revision>
      <id>6687697</id>
      <parentid>6561452</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T09:50:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-34260-99</username>
        <id>261441</id>
      </contributor>
      <comment>Um stvari</comment>
      <origin>6687697</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10318" sha1="b8ea05waln2vun0rbt70sue09sbka1l" xml:space="preserve">{{Automatic taxobox
| name = Pingvini
| fossil_range = pozni [[danian]]-[[Holocen|recentno]], {{fossilrange|62|0|earliest=66}} &lt;small&gt;Možen izvor v [[kreda|kredi]] glede na molekularne podatke&lt;ref name=tambussi&gt;{{cite journal|first1=C.|last1=Tambussi|first2=C. A.|last2=Hospitaleche|year=2007|url=http://www.scielo.org.ar/pdf/raga/v62n4/v62n4a12.pdf|title=Antarctic birds (Neornithes) during the Cretaceous–Eocene time|journal=Revista de la Asociación Geológica|volume=62|issue=4|pages=604–617|access-date=March 21, 2021|archive-date=April 2, 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210402124554/http://www.scielo.org.ar/pdf/raga/v62n4/v62n4a12.pdf|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal|last1=Hackett|first1=S. J.|first2=R. T.|last2=Kimball|first3=S.|last3=Reddy|first4=R. C. K.|last4=Bowie|first5=E. L.|last5=Braun|first6=M. J.|last6=Braun|year=2008|title=A Phylogenomic Study of Birds Reveals Their Evolutionary History|url=https://archive.org/details/sim_science_2008-06-27_320_5884/page/1762|journal=Science|volume=320|issue=5884|pages=1763–1768|doi=10.1126/science.1157704|pmid=18583609|bibcode=2008Sci...320.1763H|s2cid=6472805}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Ksepka&quot;&gt;{{cite journal |doi=10.1111/j.1096-0031.2006.00116.x |last1=Ksepka |first1=D. T. |last2=Bertelli |first2=S. |last3=Giannini |first3=N. P. |title=The phylogeny of the living and fossil Sphenisciformes (penguins) |journal=Cladistics |volume=22 |year=2006 |pages=412–441 |issue=#5 |s2cid=85673628 |doi-access=free }}&lt;/ref&gt;&lt;/small&gt;
|image={{Multiple image
| perrow            = 2/2
| total_width       = 275
| caption_align = center
|image1= Aptenodytes forsteri -Snow Hill Island, Antarctica -adults and juvenile-8.jpg
|caption1 = [[Cesarski pingvin|Cesarski]]
|image2 = SGI-2016-South Georgia (Fortuna Bay)–King penguin (Aptenodytes patagonicus) 04.jpg
|caption2 = [[Kraljevi pingvin|Kraljevi]]
|image3 = Hope Bay-2016-Trinity Peninsula–Adélie penguin (Pygoscelis adeliae) 04.jpg
|caption3 = [[Adelijski pingvin|Adelijski]]
|image4 = Magellanic penguin at SF Zoo.jpg
|caption4 = [[Magellanov pingvin|Magellanov]]
| border            = infobox
}}
| display_parents = 2
| parent_authority = [[Richard Bowdler Sharpe|Sharpe]], 1891
| taxon = Spheniscidae
| authority = [[Charles Lucien Bonaparte|Bonaparte]], 1831
| range_map = Penguin range.png
| range_map_caption = Območje razmnoževanja pingvinov, vse vrste (modro); nekatere vrste imajo širša sezonska območja selitve
| subdivision_ranks = Današnji [[Rod (biologija)|rodovi]]
| subdivision = 
*''[[Aptenodytes]]'' (veliki pingvini) &lt;small&gt;[[John Frederick Miller|Miller, J. F.]] 1778&lt;/small&gt;
*''[[Eudyptes]]'' (čopasti pingvini) &lt;small&gt;[[Louis Pierre Vieillot|Vieillot]] 1816&lt;/small&gt;
*''[[Eudyptula]]'' (pritlikavi pingvini) &lt;small&gt;[[Charles Lucien Bonaparte|Bonaparte]] 1856&lt;/small&gt;
*''[[Megadyptes]]'' (rumenooki pingvini) &lt;small&gt;[[Alphonse Milne-Edwards|Milne-Edwards]] 1880&lt;/small&gt;
*''[[Pygoscelis]]'' (dolgorepi pingvini) &lt;small&gt;[[Johann Georg Wagler|Wagler]] 1832&lt;/small&gt;
*''[[Spheniscus]]'' (pingvini očalarji) &lt;small&gt;[[Mathurin Jacques Brisson|Brisson]] 1760&lt;/small&gt;
* Za izumrle vrste, glejte besedilo.
}}
'''Pingvíni so tko ful vredu''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Spheniscidae ''') so edina [[družina (biologija)|družina]] v [[red (biologija)|redu]] pingvinov ('''Sphenisciformes'''). So vodne, [[Ptič neletalec|neleteče ptice]], ki živijo izključno na južni polobli. 

Prva ptica, ki so ji rekli pingvin, je bila [[velika njorka]] iz [[Arktično morje|Arktičnega morja]]. Ljudje so jo iztrebili v [[17. stoletje|17. stoletju]]. 

== Taksonomija ==
Število vrst pingvinov se običajno navaja med sedemnajst in devetnajst.&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Hall |first=Danielle |date=April 2018 |editor-last=Fraser |editor-first=Bill |title=Penguins |url=https://ocean.si.edu/ocean-life/seabirds/penguins |access-date=October 27, 2024 |website=[[Smithsonian Institution]]}}&lt;/ref&gt; [[Mednarodna ornitološka zveza]] (International Ornithologists' Union) trenutno priznava šest [[rod (biologija)|rodov]] in osemnajst [[vrsta (biologija)|vrst]]:&lt;ref&gt;{{Cite web |date=August 21, 2024 |title=Kagu, Sunbittern, tropicbirds, loons, penguins |url=https://www.worldbirdnames.org/bow/loons/ |access-date=October 27, 2024 |website=[[IOC World Bird List]]}}&lt;/ref&gt;
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Rodovi pingvinov
! Rod !! Vrsta !! Slika [[tipska vrsta|tipske vrste]]
|-
| ''[[Eudyptes]]''&lt;br&gt;čopasti pingvin || {{bulleted list|[[Zlatočopasti pingvin]] (''E. chrysolophus'')|[[Kraljevski pingvin]] (''E. schlegeli'')|[[Severni skalni pingvin ]] (''E. moseleyi'')|[[Južni skalni pingvin]] (''E. chrysocome'')|[[Fiordski pingvin]] (''E. pachyrhynchus'')|[[Čopasti pingvin ]] (''E. robustus'')|[[Pingvin s pokončnim grebenom]] (''E. sclateri'')}} || [[File:Falkland Islands Penguins 70.jpg|200px]]&lt;br&gt;Južni skalni pingvin
|-
| ''[[Spheniscus]]''&lt;br&gt;pingvini očalar|| {{bulleted list|[[Galapaški pingvin]] (''S. mendiculus'')|[[Humboldtov pingvin]] (''S. humboldti'')|[[Magellanov pingvin]] (''S. magellanicus'')|[[Afriški pingvin]] (''S. demersus'')}} || [[File:Pingüino de El Cabo (Spheniscus demersus), Playa de Boulders, Simon's Town, Sudáfrica, 2018-07-23, DD 10.jpg|200px]]&lt;br&gt;Afriški pingvin
|-
| ''[[Pygoscelis]]''&lt;br&gt;dolgorepi pingvin || {{bulleted list|[[Adelijski pingvin]] (''P. adeliae'')|[[Ogrličasti pingvin]] (''P. antarcticus'')|[[Gentujski pingvin]] (''P. papua'')}} || [[File:Pygoscelis antarcticus head.jpg|200px]]&lt;br&gt;Ogrličasti pingvin
|-
| ''[[Aptenodytes]]''&lt;br&gt;veliki pingvin || {{bulleted list|[[Kraljevi pingvin]] (''A. patagonicus'')|[[Cesarski pingvin]] (''A.forsteri'')}} || [[File:Falkland Islands Penguins 49.jpg|200px]]&lt;br&gt;Kraljevi pingvin
|-
| ''[[Eudyptula]]''&lt;br&gt;pritlikavi pingvin || {{bulleted list|[[Pritlikavi pingvin]] (''E. minor'')}} || [[File:(1)Little Penguin-4.jpg|200px]]&lt;br&gt;Pritlikavi pingvin
|-
| ''[[Megadyptes]]''&lt;br&gt;rumenooki pingvin || {{bulleted list|[[Rumenooki pingvin]] (''M. antipodes'')}} || [[File:Yellow-eyed Penguin 3.jpg|200px]]&lt;br&gt;Rumenooki pingvin
|}

== Zgradba telesa ==
Pingvini so kratkovidni, zato zunaj vode ne vidijo dobro. 

Najmanjši, [[pritlikavi pingvin]] zraste do višine 30 cm, medtem ko lahko največji, [[cesarski pingvin]] zraste celo do višine 160 cm.

=== Gibanje ===
Pingvini so [[ptič]]i, vendar ne letajo. Imajo čokato telo in kratke [[noga|noge]], ki izraščajo iz telesa povsem zadaj, tako da na kopnem stojijo pokonci. [[Ravnotežje]] lovijo tudi s kratkim, čvrstim [[rep]]om. Med prsti na nogah imajo plavalno kožico. Pri hoji prenašajo celotno težo telesa z enega podplata na drugega, zaradi česar se pri hoji zibljejo. Na [[sneg]]u ali [[led]]u se lahko drsijo po [[trebuh]]u, naprej pa se poganjajo z nogami in [[perut]]mi.

=== Zgradba kril ===
Njihova krila so se preobrazila v veslaste okončine, njihove ploske [[kost]]i niso votle, tako kot pri ostalih ptičih, ampak so polne, da so močnejše. Celotna perut je gibljiva le v ramenskem sklepu. Letalne mišice pa so enako močne kot pri ostalih pticah, saj jih potrebujejo za hitro plavanje skozi vodo.

=== Ohranjanje toplote ===
Pokriti so z gostim [[perje]]m. Pred mrazom jih ščiti debela plast podkožne [[maščoba|maščobe]]. V vodi pa jih pred izgubo toplote dodatno ščiti še debela plast nepremočljivih naoljenih peres.

== Gnezdenje pingvinov ==
[[Slika:EmperorPenguinChick.jpg|200px|thumb|Varovanje mladiča - [[cesarski pingvin]] (''Aptenodytes forsteri'')]]
Večina pingvinov gnezdi v [[Kolonija (biologija)|kolonijah]] po več sto tisoč ptic. Gnezdo zgradijo iz [[trava|trave]], perja ali prodnikov. Samice znesejo eno ali dve [[jajce|jajci]] (zelo redko), pri čemer ima šibkejši mladič manj možnosti za preživetje. Valijo samci – jajce si naložijo na [[nart]] in ga prekrijejo s trebušno kožno gubo. Z jajcem na nogah celo hodijo. Valijo nepretrgoma več tednov ali celo mesecev. V tem času se ne prehranjujejo in živijo le na račun telesnih maščob. Samica se medtem odpravi lovit, in ko se sita vrne, pri valjenju zamenja samca. Dokler jim ne zrastejo nepremočljiva peresa, so mladiči povsem odvisni od staršev. Pri njih najdejo tudi zavetje in zaščito.

Vsi pingvini ne gnezdijo na zemlji. [[Magellanov pingvin|Magellanovi pingvini]] gnezdijo na odprtem, v plitvih brlogih, kjer so bolje zavarovani pred vremenskimi vplivi in [[plenilec|plenilci]].

== Plavanje ==
[[Slika:Penguinu.jpg|200px|thumb|Plavalna tehnika »delfinček« - [[antarktični pingvin]] (''Pygoscelis antarctica'')]] 
So izvrstni plavalci in potapljači, ki lahko dosežejo globino do 20 m. Uporabljajo tri različne tehnike [[plavanje|plavanja]]: 
* Pri prostem plavanju se zadržujejo na površini, poganjajo se s perutmi, [[glava|glavo]] in rep pa držijo zunaj vode. 
* Med [[lov]]om plavajo pod vodo in se poganjajo s silovitimi zamahi peruti, kot bi [[let]]eli. Plen pogoltnejo kar med plavanjem, pod vodo pa se zadržijo približno minuto. Najdaljši potopi trajajo celo do 20 minut. Pod vodo so pingvini tako spretni, da jim težko kaj uide. 
* »Delfinček« – pingvini plavajo tik pod površino in od časa do časa skočijo iz vode, da zajamejo [[zrak]].

== Zanimivosti ==
Pingvin je tudi [[maskota]] [[operacijski sistem|operacijskega sistema]] [[Linux]].

==Sklici==
{{sklici}}

== Viri ==
* [http://www.ng-junior.net/index.php?t=kazalo_arhiv&amp;karh=15&amp;tid=1-18k- National geografic junior Slovenija]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
* {{navedi knjigo |author= |year=2003 |title=Velika ilustrirana enciklopedija živali |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=86-11-16527-6 |cobiss=123944192 |pages=}}

== Glej tudi ==
* [[Pingvinon]]

== Zunanje povezave ==
{{Wikislovar|pingvin|Pingvin}}
* [http://www.metacafe.com/watch/1093435/jump_of_the_penguin/  Video of penguins] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080413043506/http://www.metacafe.com/watch/1093435/jump_of_the_penguin/ |date=2008-04-13 }}

{{Penguins}}
{{Ptiči}}
{{Taxonbar|from=Q9147}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Ptiči neletalci]]
[[Kategorija:Morske ptice]]
[[Kategorija:Pingvini|*]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1831]]
[[Kategorija:Redovi ptičev]]
[[Kategorija:Družine ptičev]]
[[Kategorija:Novočeljustnice]]</text>
      <sha1>b8ea05waln2vun0rbt70sue09sbka1l</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687700</id>
      <parentid>6687697</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T09:52:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-34260-99|~2026-34260-99]] ([[User talk:~2026-34260-99|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Botopol|Botopol]]</comment>
      <origin>6561452</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10301" sha1="6jikbg522pq8rjhgeuqswzpraqbci48" xml:space="preserve">{{Automatic taxobox
| name = Pingvini
| fossil_range = pozni [[danian]]-[[Holocen|recentno]], {{fossilrange|62|0|earliest=66}} &lt;small&gt;Možen izvor v [[kreda|kredi]] glede na molekularne podatke&lt;ref name=tambussi&gt;{{cite journal|first1=C.|last1=Tambussi|first2=C. A.|last2=Hospitaleche|year=2007|url=http://www.scielo.org.ar/pdf/raga/v62n4/v62n4a12.pdf|title=Antarctic birds (Neornithes) during the Cretaceous–Eocene time|journal=Revista de la Asociación Geológica|volume=62|issue=4|pages=604–617|access-date=March 21, 2021|archive-date=April 2, 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210402124554/http://www.scielo.org.ar/pdf/raga/v62n4/v62n4a12.pdf|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal|last1=Hackett|first1=S. J.|first2=R. T.|last2=Kimball|first3=S.|last3=Reddy|first4=R. C. K.|last4=Bowie|first5=E. L.|last5=Braun|first6=M. J.|last6=Braun|year=2008|title=A Phylogenomic Study of Birds Reveals Their Evolutionary History|url=https://archive.org/details/sim_science_2008-06-27_320_5884/page/1762|journal=Science|volume=320|issue=5884|pages=1763–1768|doi=10.1126/science.1157704|pmid=18583609|bibcode=2008Sci...320.1763H|s2cid=6472805}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Ksepka&quot;&gt;{{cite journal |doi=10.1111/j.1096-0031.2006.00116.x |last1=Ksepka |first1=D. T. |last2=Bertelli |first2=S. |last3=Giannini |first3=N. P. |title=The phylogeny of the living and fossil Sphenisciformes (penguins) |journal=Cladistics |volume=22 |year=2006 |pages=412–441 |issue=#5 |s2cid=85673628 |doi-access=free }}&lt;/ref&gt;&lt;/small&gt;
|image={{Multiple image
| perrow            = 2/2
| total_width       = 275
| caption_align = center
|image1= Aptenodytes forsteri -Snow Hill Island, Antarctica -adults and juvenile-8.jpg
|caption1 = [[Cesarski pingvin|Cesarski]]
|image2 = SGI-2016-South Georgia (Fortuna Bay)–King penguin (Aptenodytes patagonicus) 04.jpg
|caption2 = [[Kraljevi pingvin|Kraljevi]]
|image3 = Hope Bay-2016-Trinity Peninsula–Adélie penguin (Pygoscelis adeliae) 04.jpg
|caption3 = [[Adelijski pingvin|Adelijski]]
|image4 = Magellanic penguin at SF Zoo.jpg
|caption4 = [[Magellanov pingvin|Magellanov]]
| border            = infobox
}}
| display_parents = 2
| parent_authority = [[Richard Bowdler Sharpe|Sharpe]], 1891
| taxon = Spheniscidae
| authority = [[Charles Lucien Bonaparte|Bonaparte]], 1831
| range_map = Penguin range.png
| range_map_caption = Območje razmnoževanja pingvinov, vse vrste (modro); nekatere vrste imajo širša sezonska območja selitve
| subdivision_ranks = Današnji [[Rod (biologija)|rodovi]]
| subdivision = 
*''[[Aptenodytes]]'' (veliki pingvini) &lt;small&gt;[[John Frederick Miller|Miller, J. F.]] 1778&lt;/small&gt;
*''[[Eudyptes]]'' (čopasti pingvini) &lt;small&gt;[[Louis Pierre Vieillot|Vieillot]] 1816&lt;/small&gt;
*''[[Eudyptula]]'' (pritlikavi pingvini) &lt;small&gt;[[Charles Lucien Bonaparte|Bonaparte]] 1856&lt;/small&gt;
*''[[Megadyptes]]'' (rumenooki pingvini) &lt;small&gt;[[Alphonse Milne-Edwards|Milne-Edwards]] 1880&lt;/small&gt;
*''[[Pygoscelis]]'' (dolgorepi pingvini) &lt;small&gt;[[Johann Georg Wagler|Wagler]] 1832&lt;/small&gt;
*''[[Spheniscus]]'' (pingvini očalarji) &lt;small&gt;[[Mathurin Jacques Brisson|Brisson]] 1760&lt;/small&gt;
* Za izumrle vrste, glejte besedilo.
}}
'''Pingvíni''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Spheniscidae ''') so edina [[družina (biologija)|družina]] v [[red (biologija)|redu]] pingvinov ('''Sphenisciformes'''). So vodne, [[Ptič neletalec|neleteče ptice]], ki živijo izključno na južni polobli. 

Prva ptica, ki so ji rekli pingvin, je bila [[velika njorka]] iz [[Arktično morje|Arktičnega morja]]. Ljudje so jo iztrebili v [[17. stoletje|17. stoletju]]. 

== Taksonomija ==
Število vrst pingvinov se običajno navaja med sedemnajst in devetnajst.&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Hall |first=Danielle |date=April 2018 |editor-last=Fraser |editor-first=Bill |title=Penguins |url=https://ocean.si.edu/ocean-life/seabirds/penguins |access-date=October 27, 2024 |website=[[Smithsonian Institution]]}}&lt;/ref&gt; [[Mednarodna ornitološka zveza]] (International Ornithologists' Union) trenutno priznava šest [[rod (biologija)|rodov]] in osemnajst [[vrsta (biologija)|vrst]]:&lt;ref&gt;{{Cite web |date=August 21, 2024 |title=Kagu, Sunbittern, tropicbirds, loons, penguins |url=https://www.worldbirdnames.org/bow/loons/ |access-date=October 27, 2024 |website=[[IOC World Bird List]]}}&lt;/ref&gt;
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Rodovi pingvinov
! Rod !! Vrsta !! Slika [[tipska vrsta|tipske vrste]]
|-
| ''[[Eudyptes]]''&lt;br&gt;čopasti pingvin || {{bulleted list|[[Zlatočopasti pingvin]] (''E. chrysolophus'')|[[Kraljevski pingvin]] (''E. schlegeli'')|[[Severni skalni pingvin ]] (''E. moseleyi'')|[[Južni skalni pingvin]] (''E. chrysocome'')|[[Fiordski pingvin]] (''E. pachyrhynchus'')|[[Čopasti pingvin ]] (''E. robustus'')|[[Pingvin s pokončnim grebenom]] (''E. sclateri'')}} || [[File:Falkland Islands Penguins 70.jpg|200px]]&lt;br&gt;Južni skalni pingvin
|-
| ''[[Spheniscus]]''&lt;br&gt;pingvini očalar|| {{bulleted list|[[Galapaški pingvin]] (''S. mendiculus'')|[[Humboldtov pingvin]] (''S. humboldti'')|[[Magellanov pingvin]] (''S. magellanicus'')|[[Afriški pingvin]] (''S. demersus'')}} || [[File:Pingüino de El Cabo (Spheniscus demersus), Playa de Boulders, Simon's Town, Sudáfrica, 2018-07-23, DD 10.jpg|200px]]&lt;br&gt;Afriški pingvin
|-
| ''[[Pygoscelis]]''&lt;br&gt;dolgorepi pingvin || {{bulleted list|[[Adelijski pingvin]] (''P. adeliae'')|[[Ogrličasti pingvin]] (''P. antarcticus'')|[[Gentujski pingvin]] (''P. papua'')}} || [[File:Pygoscelis antarcticus head.jpg|200px]]&lt;br&gt;Ogrličasti pingvin
|-
| ''[[Aptenodytes]]''&lt;br&gt;veliki pingvin || {{bulleted list|[[Kraljevi pingvin]] (''A. patagonicus'')|[[Cesarski pingvin]] (''A.forsteri'')}} || [[File:Falkland Islands Penguins 49.jpg|200px]]&lt;br&gt;Kraljevi pingvin
|-
| ''[[Eudyptula]]''&lt;br&gt;pritlikavi pingvin || {{bulleted list|[[Pritlikavi pingvin]] (''E. minor'')}} || [[File:(1)Little Penguin-4.jpg|200px]]&lt;br&gt;Pritlikavi pingvin
|-
| ''[[Megadyptes]]''&lt;br&gt;rumenooki pingvin || {{bulleted list|[[Rumenooki pingvin]] (''M. antipodes'')}} || [[File:Yellow-eyed Penguin 3.jpg|200px]]&lt;br&gt;Rumenooki pingvin
|}

== Zgradba telesa ==
Pingvini so kratkovidni, zato zunaj vode ne vidijo dobro. 

Najmanjši, [[pritlikavi pingvin]] zraste do višine 30 cm, medtem ko lahko največji, [[cesarski pingvin]] zraste celo do višine 160 cm.

=== Gibanje ===
Pingvini so [[ptič]]i, vendar ne letajo. Imajo čokato telo in kratke [[noga|noge]], ki izraščajo iz telesa povsem zadaj, tako da na kopnem stojijo pokonci. [[Ravnotežje]] lovijo tudi s kratkim, čvrstim [[rep]]om. Med prsti na nogah imajo plavalno kožico. Pri hoji prenašajo celotno težo telesa z enega podplata na drugega, zaradi česar se pri hoji zibljejo. Na [[sneg]]u ali [[led]]u se lahko drsijo po [[trebuh]]u, naprej pa se poganjajo z nogami in [[perut]]mi.

=== Zgradba kril ===
Njihova krila so se preobrazila v veslaste okončine, njihove ploske [[kost]]i niso votle, tako kot pri ostalih ptičih, ampak so polne, da so močnejše. Celotna perut je gibljiva le v ramenskem sklepu. Letalne mišice pa so enako močne kot pri ostalih pticah, saj jih potrebujejo za hitro plavanje skozi vodo.

=== Ohranjanje toplote ===
Pokriti so z gostim [[perje]]m. Pred mrazom jih ščiti debela plast podkožne [[maščoba|maščobe]]. V vodi pa jih pred izgubo toplote dodatno ščiti še debela plast nepremočljivih naoljenih peres.

== Gnezdenje pingvinov ==
[[Slika:EmperorPenguinChick.jpg|200px|thumb|Varovanje mladiča - [[cesarski pingvin]] (''Aptenodytes forsteri'')]]
Večina pingvinov gnezdi v [[Kolonija (biologija)|kolonijah]] po več sto tisoč ptic. Gnezdo zgradijo iz [[trava|trave]], perja ali prodnikov. Samice znesejo eno ali dve [[jajce|jajci]] (zelo redko), pri čemer ima šibkejši mladič manj možnosti za preživetje. Valijo samci – jajce si naložijo na [[nart]] in ga prekrijejo s trebušno kožno gubo. Z jajcem na nogah celo hodijo. Valijo nepretrgoma več tednov ali celo mesecev. V tem času se ne prehranjujejo in živijo le na račun telesnih maščob. Samica se medtem odpravi lovit, in ko se sita vrne, pri valjenju zamenja samca. Dokler jim ne zrastejo nepremočljiva peresa, so mladiči povsem odvisni od staršev. Pri njih najdejo tudi zavetje in zaščito.

Vsi pingvini ne gnezdijo na zemlji. [[Magellanov pingvin|Magellanovi pingvini]] gnezdijo na odprtem, v plitvih brlogih, kjer so bolje zavarovani pred vremenskimi vplivi in [[plenilec|plenilci]].

== Plavanje ==
[[Slika:Penguinu.jpg|200px|thumb|Plavalna tehnika »delfinček« - [[antarktični pingvin]] (''Pygoscelis antarctica'')]] 
So izvrstni plavalci in potapljači, ki lahko dosežejo globino do 20 m. Uporabljajo tri različne tehnike [[plavanje|plavanja]]: 
* Pri prostem plavanju se zadržujejo na površini, poganjajo se s perutmi, [[glava|glavo]] in rep pa držijo zunaj vode. 
* Med [[lov]]om plavajo pod vodo in se poganjajo s silovitimi zamahi peruti, kot bi [[let]]eli. Plen pogoltnejo kar med plavanjem, pod vodo pa se zadržijo približno minuto. Najdaljši potopi trajajo celo do 20 minut. Pod vodo so pingvini tako spretni, da jim težko kaj uide. 
* »Delfinček« – pingvini plavajo tik pod površino in od časa do časa skočijo iz vode, da zajamejo [[zrak]].

== Zanimivosti ==
Pingvin je tudi [[maskota]] [[operacijski sistem|operacijskega sistema]] [[Linux]].

==Sklici==
{{sklici}}

== Viri ==
* [http://www.ng-junior.net/index.php?t=kazalo_arhiv&amp;karh=15&amp;tid=1-18k- National geografic junior Slovenija]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
* {{navedi knjigo |author= |year=2003 |title=Velika ilustrirana enciklopedija živali |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=86-11-16527-6 |cobiss=123944192 |pages=}}

== Glej tudi ==
* [[Pingvinon]]

== Zunanje povezave ==
{{Wikislovar|pingvin|Pingvin}}
* [http://www.metacafe.com/watch/1093435/jump_of_the_penguin/  Video of penguins] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080413043506/http://www.metacafe.com/watch/1093435/jump_of_the_penguin/ |date=2008-04-13 }}

{{Penguins}}
{{Ptiči}}
{{Taxonbar|from=Q9147}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Ptiči neletalci]]
[[Kategorija:Morske ptice]]
[[Kategorija:Pingvini|*]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1831]]
[[Kategorija:Redovi ptičev]]
[[Kategorija:Družine ptičev]]
[[Kategorija:Novočeljustnice]]</text>
      <sha1>6jikbg522pq8rjhgeuqswzpraqbci48</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Varšavski pakt</title>
    <ns>0</ns>
    <id>28801</id>
    <revision>
      <id>6687741</id>
      <parentid>6535089</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T11:23:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-31561-50</username>
        <id>260674</id>
      </contributor>
      <comment>popravek tipkarske napake</comment>
      <origin>6687741</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7487" sha1="btx2onm25vqkuqa3olja6pq4727xfxk" xml:space="preserve">{{Infobox organization
| name                = Varšavski sporazum o prijateljstvu, sodelovanju in vzajemni pomoči
| image               = Warsaw Pact Logo.svg
| motto               = Zveza miru in socializma
| image_size          = 150
| map                 = Warsaw Pact in 1990 (orthographic projection).svg
| map_size            = 200
| map_caption         = Varšavski sporazum leta 1990
| abbreviation        = WAPA, DDSV
| founded             = {{start date|1955|05|14|df=y}}
| founding_location   = {{ikonazastave|Poljska}} [[Varšava]], [[Poljska]]
| dissolved           = {{end date|1991|07|01|df=y}}
| type                = [[vojaško zavezništvo]]
| headquarters        = {{ikonazastave|Sovjetska zveza}} [[Moskva]], [[Sovjetska zveza]]
| num_members_year    = 
| membership          = {{plainlist|
* [[Ljudska socialistična republika Albanija]] (do 1961&amp;nbsp;''de facto'', do 1968&amp;nbsp;''de iure'') 
* [[Ljudska republika Bolgarija]]
* [[Češkoslovaška socialistična republika]]
* {{flagcountry|size=22px|East Germany}} (1956–1990) 
* [[Madžarska ljudska republika]]
* [[Poljska ljudska republika]]
* [[Socialistična republika Romunija]]{{efn|The only independent permanent non-Soviet member of the Warsaw Pact, having [[De-satellization of Communist Romania|freed itself]] from its Soviet satellite status by the early 1960s.&lt;ref&gt;[https://books.google.ro/books?id=E7pQDwAAQBAJ&amp;pg=PA132 Vladimir Tismaneanu, Marius Stan, Cambridge University Press, 17 May, 2018, ''Romania Confronts Its Communist Past: Democracy, Memory, and Moral Justice'', p. 132]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://books.google.ro/books?id=hafLHZgZtt4C&amp;pg=PA1075, Bernard A. Cook, Bernard Anthony Cook, Taylor &amp; Francis, 2001, ''Europe Since 1945: An Encyclopedia, Volume 2'', p. 1075]&lt;/ref&gt;}}
* [[Sovjetska zveza]]}}
| leader_title        = [[Supreme Commander of the Unified Armed Forces of the Warsaw Treaty Organization|Supreme Commander]]
| leader_name         = {{ubl|[[Ivan Konev]] (prvi)|[[Pyotr Lushev]] (zadnji)}}
| leader_title2       = [[Chief of Combined Staff of the Unified Armed Forces of the Warsaw Treaty Organization|Chief of Combined&amp;nbsp;Staff]]
| leader_name2        = {{ubl|class=nowrap|[[Aleksei Antonov]] (prvi)|[[Vladimir Lobov]] (zadnji)}}
| affiliations        = [[Comecon|Council for Mutual Economic Assistance]]
}} 
[[Slika:Bundesarchiv Bild 183-1987-0529-029, Berlin, Tagung Warschauer Pakt, Gruppenfoto.jpg|sličica|296x296_pik|Srečanje voditeljev držav vzhodnega boka z sovjetskim voditeljem leta 1987 v [[Berlin|Berlinu]]. Od leve proti desni: [[Gustáv Husák|Gustáv Husak]], voditelj [[Češkoslovaška|Češkoslovaške]], [[Todor Živkov]], voditelj [[Bolgarija|Bolgarije]], [[Erich Honecker]], voditelj [[Nemška demokratična republika|Vzhodne Nemčije]], [[Mihail Gorbačov]], voditelj [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]], [[Nicolae Ceaușescu|Nicolae Ceausescu]], voditelj [[Romunija|Romunije]], [[Wojciech Jaruzelski]], voditelj [[Poljska|Poljske]] in [[János Kádár]], voditelj [[Madžarska|Madžarske]]. ]]
'''Varšavski pakt''' (tudi '''Varšavski sporazum'''; uradno polno ime je bilo ''Varšavski sporazum o prijateljstvu, sodelovanju in vzajemni pomoči'') je bila [[vojaška zveza]] držav [[Vzhodni blok|vzhodnega bloka]], ki so se organizirale kot odgovor na zahodno ustanovitev [[NATO|Nata]] (1949). Ustanovitev Varšavskega pakta je pospešil vstop ponovno oborožene [[Zvezna republika Nemčija (1949–1990)|Zahodne Nemčije]] (ZRN) v zvezo NATO po ratifikaciji [[Pariški dogovori|pariških dogovorov]] (5. maj 1955). [[ZSSR]] je namen sporazuma videla predvsem v oblikovanju sile, nasprotne zvezi NATO, in v načrtnem povezovanju oboroženih sil socialističnih držav. Varšavski sporazum je sestavil [[Nikita Hruščov]] leta 1955 in je bil podpisan v [[Varšava|Varšavi]] (po kateri je dobil najbolj znano ime) 14. maja 1955. Ker je bil podpisan za omejeno časovno obdobje 30 let, je bil obnovljen leta 1985, 1990 pa je po združitvi obeh Nemčij oz. de facto priključitvi Vzhodne Nemčije Zahodni izgubil eno članico.

[[Pakt]] je po spremembi režimov v vzhodnoevropskih državah ter političnih spremembah v ZSSR na prelomu 90. let 20. stoletja postal odveč in je dokončno propadel 31. marca 1991 ter bil uradno razpuščen tudi kot politična organizacija v [[Praga|Pragi]] 1. julija 1991.

== Članice ==
* [[Sovjetska zveza|ZSSR]]
* [[Albanija]] (izstopila v 60. letih)
* [[Bolgarija]]
* [[Romunija]]
* [[Nemška demokratična republika]] (NDR)
* [[Madžarska]]
* [[Poljska]]
* [[Češkoslovaška]]

Podpisnice so bile vse [[komunistična država|komunistične države]] [[Vzhodna Evropa|Vzhodne Evrope]], razen [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavija]] (glej tudiː [[Spor med Titom in Stalinom]]). Članice pakta so se zavezale, da bodo varovale druga drugo, če bo napadena katerakoli izmed članic. Sporazum je tudi navajal, da odnosi med članicami temeljijo na vzajemnem nevmešavanju v notranje zadeve, spoštovanju [[narod]]ne suverenosti in neodvisnosti - te določitve so bile pozneje kršene s posredovanji na [[Madžarska|Madžarskem]] in [[Češkoslovaška|Češkoslovaškem]].

Albanija je nehala podpirati pakt 1961 kot posledica [[kitajsko-sovjetski razkol|kitajsko-sovjetskega razkola]], v kateri se je trdi [[stalinizem|stalinistični]] režim povezal z [[Ljudska republika Kitajska|Ljudsko republiko Kitajsko]]; uradno se je umaknila iz pakta zaradi njegove invazije na Češkoslovaško leta 1968.

== Vodstvo ==
[[Slika:Location Warsaw Pakt.svg|thumb|400px|right|Zemljevid držav članic Varšavskega pakta]]
; Vrhovni poveljniki Združenih oboroženih sil Varšavskega pakta
* 1955—1960 — [[Ivan Stepanovič Konjev]] — maršal Sovjetske zveze
* 1960—1967 — [[Andrej Antonovič Grečko]] — maršal Sovjetske zveze
* 1967—1976 — [[Ivan Ignatijevič Jakubovski]] — maršal Sovjetske zveze
* 1977—1989 — [[Viktor Georgijevič Kulikov]] — maršal Sovjetske zveze
* 1989—1991 — [[Pjotr Georgijevič Lošjev|Pjotr Georgijevič Lušev]] — general armade

; Načelniki štaba Združenih oboroženih sil Varšavskega pakta
* 1955—1962 — [[Aleksej Inokentijevič Antonov]] — general armade
* 1962—1965 — [[Pavel Ivanovič Batov]] — general armade
* 1965—1968 — [[Mihail Ilič Kazakov]] — general armade
* 1968—1976 — [[Sergej Matvejevič Štjemjenko]] — general armade
* 1976—1988 — [[Anatolij Ivanovič Gribkov]] — general armade
* 1989—1991 — [[Vladimir Nikolajevič Lobov]] — general armade

== Organizacija ==
* [[Politični posvetovalni komite (Varšavski pakt)|Politični posvetovalni komite]]
:* [[Stalna komisija (Varšavski pakt)|Stalna komisija]]
:* [[Skupni sekretariat (Varšavski pakt)|Skupni sekretariat]]
:* [[Komite obrambnih ministrov (Varšavski pakt)|Komite obrambnih ministrov]]
::* [[Združeno vrhovno poveljstvo (Varšavski pakt)|Združeno vrhovno poveljstvo]]
:::* Pomorske sile
:::* Zračnoobrambne sile
:::* [[Tehnični komite (Varšavski pakt)|Tehnični komite]]
:::* [[Komite za urjenje (Varšavski pakt)|Komite za urjenje]]

== Opombe ==
{{seznam opomb}}

== Sklici ==
{{sklici}}

{{škrbina-zgodovina}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Hladna vojna]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1955]]
[[Kategorija:Ukinitve leta 1991]]
[[Kategorija:Zunanja politika Sovjetske zveze|*]]
[[Kategorija:1955 v politiki]]
[[Kategorija:Pakti]]
[[Kategorija:Vzhodni blok]]
[[Kategorija:Mednarodne vojaške organizacije]]</text>
      <sha1>btx2onm25vqkuqa3olja6pq4727xfxk</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Mirko Cuderman</title>
    <ns>0</ns>
    <id>29816</id>
    <revision>
      <id>6687569</id>
      <parentid>6492110</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T08:18:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* vrh */ podatki z WD</comment>
      <origin>6687569</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2355" sha1="sv321jg9wxnlaw21ivpbitj43266n6n" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Mirko Cuderman''', [[Slovenci|slovenski]] [[dirigent]], [[zborovodja]], [[muzikolog]] in [[duhovnik]], * [[18. julij]] [[1930]], [[Tupaliče]], † [[27. februar]] [[2025]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=IN MEMORIAM : Dr. CUDERMAN Mirko (1930 – 2025)|url=https://www.astrum.si/blog/Si-CM25|website=www.astrum.si|accessdate=2025-04-08|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

Po končani teološki fakulteti v Ljubljani je študiral na [[dunaj]]ski Akademiji za glasbeno in gledališko umetnost ter na Filozofski fakulteti, kjer je leta [[1960]] tudi doktoriral. Po vrnitvi v Ljubljano je bil do leta [[1970]] ''regens cori'' ljubljanske stolnice. Takrat pa ga je [[Slovenska filharmonija]] zaposlila kot vodja arhiva. Leta [[1968]] je ustanovil [[Consortium musicum]], ki se kot vrhunski amaterski zbor že več kot tri desetletja posveča izvajanju vokalno instrumentalne in ''a cappella'' glasbe. V osemdesetih letih je sprejel mesto dirigenta Komornega zbora [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]]. V tem obdobju je postal tudi predavatelj za zborovsko literaturo, izvajalsko prakso in dirigiranje na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Na njegovo pobudo in pod okriljem Ministrstva za kulturo RS je bil leta [[1991]] ustanovljen [[Slovenski komorni zbor]], katerega umetniški direktor in zborovodja je še danes. Od leta [[2000]] do 2008? je bil umetniški vodja [[Slovenski oktet|Slovenskega okteta]], nato njegov častni član.   

Je dobitnik številnih domačih in tujih priznanj, tudi [[Prešernova nagrada|Prešernove nagrade]] za življenjsko delo (2022).

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih katoliških duhovnikov]]
* [[seznam slovenskih dirigentov]]
* [[seznam slovenskih muzikologov]]
* [[seznam prejemnikov častnega znaka svobode Republike Slovenije]]

{{CastniZnakSvobodeSLO}}
{{Prejemniki Prešernove nagrade}}
{{ZupanciceviNagrajenci}}

{{normativna kontrola}}

{{musician-stub}}

{{DEFAULTSORT:Cuderman, Mirko}}
[[Kategorija:Slovenski dirigenti]]
[[Kategorija:Slovenski muzikologi]]
[[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki]]
[[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Župančičevi nagrajenci]]
[[Kategorija:Nosilci medalje za zasluge Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]]
[[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]]</text>
      <sha1>sv321jg9wxnlaw21ivpbitj43266n6n</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Tozeur</title>
    <ns>0</ns>
    <id>30754</id>
    <revision>
      <id>6687344</id>
      <parentid>6479615</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T16:43:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>dodano iz en wiki, posodobljeno</comment>
      <origin>6687344</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="16608" sha1="cf3qnmmhfd1rzbm0c4is7dly6b6b4ah" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje
|official_name          = Tozeur
|native_name            =  
|other_name             =
|nickname               = 
|settlement_type        = mesto 
|motto                  =
{{multiple image
| border                   = infobox
| total_width              = 280
| image_style              = border:1;
| perrow                   = 1/2/2
 | image1 = Tozeur sud tunisien.jpg
 | caption1 = Kip krilatega konja
 | image2 = Tozeur (centre ville).jpg
 | caption2 = Avenija Farhat Hached
 | image3 = Musée Dar Cheraït 2019 - 31.jpg
 | caption3 = Muzej Dar Cherait
 | image4 = Tozeur(js)9.jpg
 | caption4 = Avenija Habiba Bourguibe
 | image5 = Tozeur01.jpg
 | caption5 = Hotel Jadis Oasis
}}
|imagesize              =
|image_caption          = 
|image_flag             = 
|flag_size              =
|image_seal             = 
|seal_size              =
|image_shield           = 
|shield_size            =
|image_map              = 
|mapsize                = 
|map_caption            = 
|pushpin_map            = Tunizija
|pushpin_label_position =bottom
|pushpin_map_caption    =Geografska lega v Tuniziji 
|coordinates_region     = TN
|coordinates_display    = title,inline
|subdivision_type       = Republika
|subdivision_name       = [[Image:Flag of Tunisia.svg|25px]] [[Tunizija]]
|subdivision_type1      = [[Governat]]
|subdivision_name1      = Tozeur
|subdivision_type2      = 
|subdivision_name2      = 
|government_footnotes   =
|government_type        =
|leader_title           = Župan
|leader_name            = Chahine Zribi
|leader_title1          = 
|leader_name1           =
|leader_title2          =
|leader_name2           =
|established_title      = 
|established_date       = 
|area_footnotes           =
|area_total_km2           = 
|area_land_km2            = 
|area_water_km2           =
|area_water_percent       =
|area_urban_km2           =
|population_as_of               =2022
|population_footnotes           =
|population_note                =
|population_total               =41370
|population_density_km2         =
|population_metro               =
|population_density_metro_km2   =
|population_urban               =
|population_density_urban_km2   =
|timezone               = [[Central European Time|CET]]
|utc_offset             = 1
|timezone_DST           = 
|utc_offset_DST         = 
|latd=33|latm=55|lats=|latNS=N
|longd=8|longm=8|longs=|longEW=E
|elevation_footnotes    =  
|elevation_m            = 
|postal_code_type       =  
|postal_code            = 2200
|area_code              =
|website                = [http://www.commune-tozeur.gov.tn/ www.commune-tozeur.gov.tn]
|footnotes              = 
}}
'''Tozeur''' ({{langx|ar|توزر|Tūzir}}; {{langx|ber|ⵜⵓⵣⴻⵔ|Tuzər}}) je [[mesto]] in [[oaza]] v osrednji [[Tunizija|Tuniziji]]. Leži severozahodno od slanega [[jezero|jezera]] [[Čott el Džerid]], v bližini pa je tudi manjše jezero [[Čott el Gharsa]]. Je glavno mesto guvernata Tozeur. Tukaj je stalo starodavno mesto in nekdanja škofija [[Tusuros]], ki ostaja latinskokatoliška titularna škofija. V mestu prebiva več kot 40.000 ljudi. 

== Etimologija ==
V rimskem obdobju je bil Tozeur znan kot ''Tusuros'' ali ''Thusuros'' in je bil del rimske province [[Bizacena]] v [[Afrika (rimska provinca)|Afriki Proconsularis]].

Obstaja več hipotez o izvoru imena ''Tozeur''. Ena hipoteza povezuje ime z egipčanskim faraonom Tausretom, čigar ime v staroegipčanščini pomeni »močni«. Po njeni vladavini kot zadnje monarhinje egipčanske devetnajste dinastije naj bi [[kraljestvo Kuš]] v njeno čast plačevalo davek Tozeurju. To teorijo podpirajo arhitekturne podobnosti med Tozeurjem in staroegipčanskimi mesti, zlasti uporaba na soncu sušene in v peči žgane blatne opeke.

Tunizijski filozof Jusef Sedik je prav tako predlagal staroegipčanski izvor in predlagal, da se predpona »T« pogosto pojavlja v toponimih, kot sta Tebe, Tamazret, medtem ko je »Ozeur« morda latinizirana oblika [[Oziris]]a, staroegipčanskega božanstva.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=LES VOYAGES DE CLAIRE ET ALEX! - TOZEUR |url=https://claire-alex.fr.gd/TOZEUR.htm |access-date=2025-07-19 |website=claire-alex.fr.gd}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web | url=https://lillonum.univ-lille.fr/files/original/2154ea69520645865528ef20d45b7ff78d8901ca.pdf | title=Memoires société des sciences de l'agriculture et des arts de la de Lille | language=fr | trans-title=Memoirs of the Society of Agricultural Sciences and Arts of Lille | website=lillonum.univ-lille.fr}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
V času [[Rimsko cesarstvo|Rimskega]] in [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]] ter v [[Vandali|Vandalskem]] kraljestvu je bil Tozeur v rimski provinci Bizacena (prvotno del ''Africa Proconsularis'') kraj Tusurosa.

=== Škofija ===
V tem času je bil sedež sufraganske škofije, imenovane Tusuros.&lt;ref&gt;[https://translate.googleusercontent.com/translate_c?depth=1&amp;hl=en&amp;prev=search&amp;rurl=translate.google.com.au&amp;sl=de&amp;u=http://www.catholic-hierarchy.org/diocese/d4t23.html&amp;usg=ALkJrhhhxYFtcoULxilcSHYvTMAtoeJivg Tururos] at catholic-hierarchy.org.&lt;/ref&gt;

Rimski Tursuros, ki je bil v sahelskem zaledju obale Bizacene, blizu mest Aquae in Nefta ter južno od Capse in Ad Turresa,{{sfn|Shaw|2011|p=271}}je postal pomembno središče [[Donatizem|donatizma]].

Škofija je prenehala delovati po prihodu [[islam]]a v 7. stoletju. Ostanki starodavne cerkve so vidni v temeljih stare mošeje.

Štirje škofje (dva kanonična, dva razkolniška donatistična heretika) so zgodovinsko dokumentirani.

*Bennat je sodeloval na koncilu v Kabarsussiju, ki so ga leta 393 organizirali maksimijanisti, sekta disidentskih donatistov in podpisal njihove akte.
*Aselik, škof iz 4. stoletja, znan iz korespondence z [[Avguštin iz Hipona|Avguštinom iz Hipona]] in Donacijanom iz Reimsa ter iz traktatov proti Aptu, ki je bil obtožen judovstva.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Decret| first=François| title=Early Christianity in North Africa|location=Eugene, Oregon|publisher=Wipf and Stock Publishers|year=2009|isbn=978-1556356926|page=150}}&lt;/ref&gt;{{sfn|Lancel|2002|p=356}} Udeležil se je kartažanskega koncila (411), kjer so prevladujoči katoličani obsodili donatizem kot herezijo.
*Florentin je sodeloval na kartažanskem koncilu, ki ga je leta 484 sklical arijanski kralj Hunerik iz Vandalskega kraljestva, nakar je bil izgnan kot večina katoliških škofov, za razliko od Apta, Aselikovega donatističnega tekmeca.{{sfn|Lancel|2002|p=356}}

=== Arabska vladavina ===
Po [[Omajadi|omajadski]] osvojitvi Severne Afrike v poznem 6. in začetku 7. stoletja je mesto postalo del [[Omajadski kalifat|Omajadskega kalifata]] in kasneje [[Abasidski kalifat|Abasidskega kalifata]].

Al-Tijani je Tozeur opisal v 14. stoletju:&lt;ref&gt;رحلة التجاني، ص 86-89، أبو محمد عبد الله بن محمد بن أحمد التجاني، الدار العربية للكتاب: ليبيا-تونس 1981&lt;/ref&gt;

{{quote|»Tozeur je glavno mesto regije Džerid in v deželi Džarid ni gozda, ki bi bil večji od njega ali z obilnejšo vodo. Njegova voda izvira iz izvirov, ki izvirajo iz peska in se zbirajo zunaj mesta v široki dolini, iz katere se odcepljajo številni potoki. Vsak potok se nadalje razdeli v kanale, ki si jih prebivalci razdelijo med seboj glede na ustaljene lastniške delitve z znanimi deleži vode. Izmed svojih pravičnih mož so imenovali zaupanja vredne uradnike, ki nadzorujejo razdelitev, vodo pa razporejajo po urah dneva in noči v skladu z dobro znanim in ustaljenim sistemom. [...] Mnogi prebivalci prebivajo v palmovem nasadu in obstaja oster kontrast med stavbami v nasadu in tistimi v mestu. Stavbe v nasadu so večje in bolj prefinjene. V mestu sta dve mošeji za petkove molitve in eno samo kopališče. Njihovo glavno zbirališče za prosti čas je na lokaciji, ki jo imenujejo Bab al-Manšar, ki je med najlepšimi kraji za rekreacijo, saj se tam zbližajo vode.«}}

== Titularni sedež ==
Nominalno je bila leta 1933 obnovljena kot latinska titularna škofija Tusuros (latinsko) / Tusuro (kuriatno italijansko) / Tusuritan(nas) (latinski pridevnik) [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliške cerkve]].&lt;ref&gt;[http://www.gcatholic.org/dioceses/former/t1896.htm Titular Episcopal See of Tusuros] at GCatholic.org.&lt;/ref&gt;
&lt;gallery&gt;
File:Koustilya archeological site Tozeur 01.jpg|Arheološko najdišče Koustilja blizu Tozeurja
Slika:Ouled El Hadef — Medina of Tozeur 03.jpg|Medina četrt
File:Tunisia Antica.jpg|Rimski Tusuros
File:Old Postcard - Ruins of a Roman Tower.jpg|Mesto ostankov starodavne cerkve v začetku 20. stoletja
File:Thusuros Roman Tower.jpg|Mesto, kot ga vidimo danes, z ohranjenimi ostanki starodavne cerkve
&lt;/gallery&gt;

== Geografija ==
Tozeur se razprostira ob severozahodnem koncu jezera Čott el Džerid. Oddaljen je približno 450 [[kilometer|km]] od tunizijske [[metropola|metropole]] [[Tunis]], od bližnjih krajev [[Gafsa]] in [[Kebili]] (slednji leži na drugi strani sezonskega slanega jezera, preko katerega vodi [[cesta]]) pa nekaj manj kot 100 km. [[Gabes]], ki je najbližje mesto ob [[morje|morju]], je oddaljen okoli 210 km na vzhod.

Kraj je deljen na staro mestno jedro ([[medina (četrt)|medina]]) iz 14. stoletja ter novejši del ter turistično cono. Južno od kraja so vhodi v veliko oazo. Osrednja cesta, ki vodi skozi mesto, je avenija Habiba Bourguibe.

=== Podnebje ===
Tozeur ima vroče puščavsko podnebje ([[Köppnova podnebna klasifikacija]] ''BWh''), značilno za severni rob [[Sahara|Sahare]]. Povprečna letna količina padavin je 80,8 mm, povprečna letna temperatura (podnevi in ​​ponoči) pa 22,2 °C, zaradi česar je mesto vroče in suho vse leto. Vreme je običajno stabilno in sončno skozi vse leto. Poletja so izjemno vroča, dnevne temperature v senci pogosto presežejo 45 °C, jugo pa lahko temperature dvigne blizu 50 °C. Pozimi lahko ponoči in tik pred sončnim vzhodom včasih zmrzne, saj lahko temperatura pade pod 0 °C.

== Arhitektura ==
S sto tisoči palm je Tozeur velika oaza. Iz Tozeurja izvažajo datlje. V antičnih časih, pred pojavom motornih vozil, je bila oaza pomembna za prevoz skozi Saharo, ki je potekal v karavanah. Mesto se je v antiki imenovalo Tusuros in je bilo pomembna rimska postojanka. Medina v Tozeurju združuje tradicionalno arhitekturo, modo in obrt.

Kljub turističnemu razvoju in značaju kraja je ta ohranil svojo tradicionalno komponento. Zanimiva je lokalna arhitektura: rumeno/rjavkasti opečnati zidovi in geometrijski vzorci, ki tvorijo fasade večine stavb v starem mestnem jedru in novi turistični coni. V starem delu mesta in ob glavnih ulicah najdemo množico hiš, katerih premišljeno razporejena opeka ustvarja zanimive vzorce na zunanjih stenah.

Staro mestno jedro, medinska četrt Ouled El Hadef (znana tudi kot Medina v Tozeurju), katerega prve hiše so bile postavljene v 14. stoletju, je dobro ohranjeno. Krasi ga [[minaret]], izdelan v istem slogu, ter [[tržnica]] ali [[Suk (tržnica)|suk]].

== Gospodarstvo ==
Čeprav datlji in kmetijstvo še vedno predstavljata največji del lokalnega gospodarstva, postajata manj privlačna za mlade, ki se pogosteje ukvarjajo s turizmom. Turizem je močno razvit in promoviran, Tozeur pa velja za središče 'puščavskega turizma'. V mestu se vsako leto novembra in decembra odvija letni ''Mednarodni festival oaz'' ([[langx|ar|المهرجان الدولي للواحات بتوزر}}).
[[File:Ras El Aïn Park (Tozeur Park) 02.jpg|left|thumb|Javni park Ras El Aïn]]

Vlada je sprožila dva obsežna projekta:
* Izčrpavanje globokih [[vodonosnik]]ov z vodnjaki. To je privedlo do izčrpavanja večine naravnih izvirov in opuščanja tradicionalnih namakalnih kanalov. Tozeurjeva oaza se namaka na podlagi odprtega površinskega kanalskega sistema, ki ga je v 13. stoletju zasnoval inženir Ibn Čabat. Ta tradicionalni namakalni sistem trenutno nadomešča sistem betonskih cevi. Voda, ki je bila tradicionalno za kmete brezplačna, se zdaj prodaja za kritje stroškov teh projektov in cevi.
* Drugi del teh lokalnih projektov je začetek novih oaz okoli mesta. Produktivnost teh oaz je zelo nizka, njihova prihodnost pa zelo negotova.&lt;ref&gt;{{Cite book|last1=Jacobs|first1=Daniel|url=https://books.google.com/books?id=k2By-NdV93AC&amp;dq=About+Tozeur&amp;pg=PR168|title=The Rough Guide to Tunisia|last2=Morris|first2=Peter|date=2001|publisher=Rough Guides|isbn=978-1-85828-748-5|language=en}}&lt;/ref&gt; Zaradi teh razmer stare oaze počasi propadajo (zaradi slanosti prsti, slabega načrtovanja in pomanjkanja usposobljenih delavcev), produktivnost pa strmo pada, zdravje in prihodnost oaz pa sta vprašljivi.
[[File:Dar Cherait.jpg|thumb|right|280px|Muzej Dar Cherait]]

Regija okoli Tozeurja se sooča z velikim pritokom brezposelnih delavcev in njihovih družin iz nekoč bogate [[fosfat]]ne regije Metlaoui, Gafsa in Om Laarajes v upanju na delo v turističnem sektorju. Rudniki fosfatov niso več produktivni in na tisoče delavcev je bilo odpuščenih, potem ko jih je vlada prodala evropskim vlagateljem.

Na splošno regija, zlasti Tozeur, preživlja težke čase. Regija sprejema nestabilno turistično gospodarstvo in se izogiba svojemu tradicionalnemu kmetijskemu gospodarstvu. Med prvo zalivsko vojno je sektor utrpel veliko izgubo delavcev in povečanje brezposelnosti. Enako se je zgodilo med napadi 11. septembra 2001 in vojno v Iraku.

=== Turizem ===
Pomembna [[etnografija|etnografska]] znamenitost Tunizije je etnološki muzej Dar Chariet v Tozeurju. V njem si je moč ogledati prizore iz življenja pred 100 in več leti, [[Berberi|berberski]] nakit, preproge, keramiko in ornamente, pa tudi voščene lutke delavcev, trgovcev in plemstva.

Tozeur ima dobro razvito turistično cono z mnogimi hoteli. Bližnja [[Nefta]] ponuja množico turističnih storitev v slogu [[safari]], ponudniki zlasti oglašujejo jahanje kamel.

=== Promet ===
Regionalne asfaltne ceste vodijo v Nefto na zahod, [[Gafsa|Gafso]] na severo-vzhod (proti Tunisu), [[Kebili]] (ter dalje proti tunizijski obali) na jugo-vzhod - preko sezonskega slanega jezera Čott el Džerid.

== V popularni kulturi ==
[[File:Tunisie Star Wars 2.JPG|thumb|right|Snemalna lokacija Mos Espa (Vojna zvezd)]]

Tozeur je bil uporabljen kot snemalna lokacija za sago ''Vojna zvezd'' in ''Raiders of the Lost Ark'' (natančneje kanjon Sidi Bouhlel zunaj mesta in slane ravnice bližnje Nefte). Lucasfilm je nekaj kilometrov severozahodno od Tozeurja sredi puščave zgradil tudi celoten set. Ta set je služil kot Mos Espa v filmu ''Vojna zvezd: Epizoda I – Skrita grožnja''. Stavbe so še vedno tam in si jih je mogoče ogledati. Film ''Angleški pacient'' (9 oskarjev) z Ralphom Fiennesom in Kristin Scott Thomas je bil delno posnet zunaj Tozeurja.

Maja 1984 sta italijanska pevca Alice in Franco Battiato zastopala Italijo na tekmovanju za pesem Evrovizije s pesmijo ''I treni di Tozeur'' ('Vlaki iz Tozeurja'), katere besedilo vsebuje več sklicevanj na Tozeur, zgodovinski vlak ''Le Lézard rouge'' in tunizijsko zgodovino na splošno. Ta pesem je postala uspešnica na lestvicah po vsej celinski Evropi in Skandinaviji.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Literatura ==
* {{cite book|last=Lancel|first=Serge|title=St Augustine|location=Norwich|publisher=Hymns Ancient and Modern Ltd|year=2002|isbn=0334028663}}
* {{cite book|title=Sacred Violence: African Christians and Sectarian Hatred in the Age of Augustine|last=Shaw|first=Brent D.|date=2011|publisher=Cambridge University Press|isbn=9780521196055|url={{GBurl|F8ZRPTgcjrcC|pg=PA271}}|page=271|access-date=2016-03-29}}

=== Cerkvena zgodovina ===
* {{cite book|last=Gams|first=Pius Bonifacius|title=Series episcoporum Ecclesiae Catholicae|language=la|location=Leipzig|year=1931|page=469}}
* {{cite book|last=Morcelli|first=Stefano Antonio|title=Africa christiana|language=la|volume=I|location=Brixia|year=1816|pages=341–342}}
* {{cite book|last=Mesnage|first=Joseph|title=L'Afrique chrétienne|language=fr|location=Paris|year=1912|pages=163–164}}

== Glej tudi ==
* [[seznam mest v Tuniziji]]

== Zunanje povezave ==
{{commons category|Tozeur}}
* [http://www.gcatholic.org/dioceses/former/t1896.htm GCatholic - (former &amp;) titular bishopric]
{{wikivoyage|Tozeur}}
* [https://web.archive.org/web/20140326111438/http://lexicorient.com/tunisia/tozeur.htm Lexicon of the Orient article]
* [https://web.archive.org/web/20070310220704/http://www.tawalt.com/letter_display.cfm?lg=_TZ&amp;ID=4121 Arabic Atlas of Islamic History]
* [http://www.losapos.com/starwarstunisia Star Wars locations in Tunisia]

[[Kategorija:Mesta v Tuniziji]]
[[Kategorija:Oaze]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>cf3qnmmhfd1rzbm0c4is7dly6b6b4ah</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687345</id>
      <parentid>6687344</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T16:43:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>/* Arhitektura */</comment>
      <origin>6687345</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="16604" sha1="08haca5953j84k0f939ninkzyxxk30q" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje
|official_name          = Tozeur
|native_name            =  
|other_name             =
|nickname               = 
|settlement_type        = mesto 
|motto                  =
{{multiple image
| border                   = infobox
| total_width              = 280
| image_style              = border:1;
| perrow                   = 1/2/2
 | image1 = Tozeur sud tunisien.jpg
 | caption1 = Kip krilatega konja
 | image2 = Tozeur (centre ville).jpg
 | caption2 = Avenija Farhat Hached
 | image3 = Musée Dar Cheraït 2019 - 31.jpg
 | caption3 = Muzej Dar Cherait
 | image4 = Tozeur(js)9.jpg
 | caption4 = Avenija Habiba Bourguibe
 | image5 = Tozeur01.jpg
 | caption5 = Hotel Jadis Oasis
}}
|imagesize              =
|image_caption          = 
|image_flag             = 
|flag_size              =
|image_seal             = 
|seal_size              =
|image_shield           = 
|shield_size            =
|image_map              = 
|mapsize                = 
|map_caption            = 
|pushpin_map            = Tunizija
|pushpin_label_position =bottom
|pushpin_map_caption    =Geografska lega v Tuniziji 
|coordinates_region     = TN
|coordinates_display    = title,inline
|subdivision_type       = Republika
|subdivision_name       = [[Image:Flag of Tunisia.svg|25px]] [[Tunizija]]
|subdivision_type1      = [[Governat]]
|subdivision_name1      = Tozeur
|subdivision_type2      = 
|subdivision_name2      = 
|government_footnotes   =
|government_type        =
|leader_title           = Župan
|leader_name            = Chahine Zribi
|leader_title1          = 
|leader_name1           =
|leader_title2          =
|leader_name2           =
|established_title      = 
|established_date       = 
|area_footnotes           =
|area_total_km2           = 
|area_land_km2            = 
|area_water_km2           =
|area_water_percent       =
|area_urban_km2           =
|population_as_of               =2022
|population_footnotes           =
|population_note                =
|population_total               =41370
|population_density_km2         =
|population_metro               =
|population_density_metro_km2   =
|population_urban               =
|population_density_urban_km2   =
|timezone               = [[Central European Time|CET]]
|utc_offset             = 1
|timezone_DST           = 
|utc_offset_DST         = 
|latd=33|latm=55|lats=|latNS=N
|longd=8|longm=8|longs=|longEW=E
|elevation_footnotes    =  
|elevation_m            = 
|postal_code_type       =  
|postal_code            = 2200
|area_code              =
|website                = [http://www.commune-tozeur.gov.tn/ www.commune-tozeur.gov.tn]
|footnotes              = 
}}
'''Tozeur''' ({{langx|ar|توزر|Tūzir}}; {{langx|ber|ⵜⵓⵣⴻⵔ|Tuzər}}) je [[mesto]] in [[oaza]] v osrednji [[Tunizija|Tuniziji]]. Leži severozahodno od slanega [[jezero|jezera]] [[Čott el Džerid]], v bližini pa je tudi manjše jezero [[Čott el Gharsa]]. Je glavno mesto guvernata Tozeur. Tukaj je stalo starodavno mesto in nekdanja škofija [[Tusuros]], ki ostaja latinskokatoliška titularna škofija. V mestu prebiva več kot 40.000 ljudi. 

== Etimologija ==
V rimskem obdobju je bil Tozeur znan kot ''Tusuros'' ali ''Thusuros'' in je bil del rimske province [[Bizacena]] v [[Afrika (rimska provinca)|Afriki Proconsularis]].

Obstaja več hipotez o izvoru imena ''Tozeur''. Ena hipoteza povezuje ime z egipčanskim faraonom Tausretom, čigar ime v staroegipčanščini pomeni »močni«. Po njeni vladavini kot zadnje monarhinje egipčanske devetnajste dinastije naj bi [[kraljestvo Kuš]] v njeno čast plačevalo davek Tozeurju. To teorijo podpirajo arhitekturne podobnosti med Tozeurjem in staroegipčanskimi mesti, zlasti uporaba na soncu sušene in v peči žgane blatne opeke.

Tunizijski filozof Jusef Sedik je prav tako predlagal staroegipčanski izvor in predlagal, da se predpona »T« pogosto pojavlja v toponimih, kot sta Tebe, Tamazret, medtem ko je »Ozeur« morda latinizirana oblika [[Oziris]]a, staroegipčanskega božanstva.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=LES VOYAGES DE CLAIRE ET ALEX! - TOZEUR |url=https://claire-alex.fr.gd/TOZEUR.htm |access-date=2025-07-19 |website=claire-alex.fr.gd}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web | url=https://lillonum.univ-lille.fr/files/original/2154ea69520645865528ef20d45b7ff78d8901ca.pdf | title=Memoires société des sciences de l'agriculture et des arts de la de Lille | language=fr | trans-title=Memoirs of the Society of Agricultural Sciences and Arts of Lille | website=lillonum.univ-lille.fr}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
V času [[Rimsko cesarstvo|Rimskega]] in [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]] ter v [[Vandali|Vandalskem]] kraljestvu je bil Tozeur v rimski provinci Bizacena (prvotno del ''Africa Proconsularis'') kraj Tusurosa.

=== Škofija ===
V tem času je bil sedež sufraganske škofije, imenovane Tusuros.&lt;ref&gt;[https://translate.googleusercontent.com/translate_c?depth=1&amp;hl=en&amp;prev=search&amp;rurl=translate.google.com.au&amp;sl=de&amp;u=http://www.catholic-hierarchy.org/diocese/d4t23.html&amp;usg=ALkJrhhhxYFtcoULxilcSHYvTMAtoeJivg Tururos] at catholic-hierarchy.org.&lt;/ref&gt;

Rimski Tursuros, ki je bil v sahelskem zaledju obale Bizacene, blizu mest Aquae in Nefta ter južno od Capse in Ad Turresa,{{sfn|Shaw|2011|p=271}}je postal pomembno središče [[Donatizem|donatizma]].

Škofija je prenehala delovati po prihodu [[islam]]a v 7. stoletju. Ostanki starodavne cerkve so vidni v temeljih stare mošeje.

Štirje škofje (dva kanonična, dva razkolniška donatistična heretika) so zgodovinsko dokumentirani.

*Bennat je sodeloval na koncilu v Kabarsussiju, ki so ga leta 393 organizirali maksimijanisti, sekta disidentskih donatistov in podpisal njihove akte.
*Aselik, škof iz 4. stoletja, znan iz korespondence z [[Avguštin iz Hipona|Avguštinom iz Hipona]] in Donacijanom iz Reimsa ter iz traktatov proti Aptu, ki je bil obtožen judovstva.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Decret| first=François| title=Early Christianity in North Africa|location=Eugene, Oregon|publisher=Wipf and Stock Publishers|year=2009|isbn=978-1556356926|page=150}}&lt;/ref&gt;{{sfn|Lancel|2002|p=356}} Udeležil se je kartažanskega koncila (411), kjer so prevladujoči katoličani obsodili donatizem kot herezijo.
*Florentin je sodeloval na kartažanskem koncilu, ki ga je leta 484 sklical arijanski kralj Hunerik iz Vandalskega kraljestva, nakar je bil izgnan kot večina katoliških škofov, za razliko od Apta, Aselikovega donatističnega tekmeca.{{sfn|Lancel|2002|p=356}}

=== Arabska vladavina ===
Po [[Omajadi|omajadski]] osvojitvi Severne Afrike v poznem 6. in začetku 7. stoletja je mesto postalo del [[Omajadski kalifat|Omajadskega kalifata]] in kasneje [[Abasidski kalifat|Abasidskega kalifata]].

Al-Tijani je Tozeur opisal v 14. stoletju:&lt;ref&gt;رحلة التجاني، ص 86-89، أبو محمد عبد الله بن محمد بن أحمد التجاني، الدار العربية للكتاب: ليبيا-تونس 1981&lt;/ref&gt;

{{quote|»Tozeur je glavno mesto regije Džerid in v deželi Džarid ni gozda, ki bi bil večji od njega ali z obilnejšo vodo. Njegova voda izvira iz izvirov, ki izvirajo iz peska in se zbirajo zunaj mesta v široki dolini, iz katere se odcepljajo številni potoki. Vsak potok se nadalje razdeli v kanale, ki si jih prebivalci razdelijo med seboj glede na ustaljene lastniške delitve z znanimi deleži vode. Izmed svojih pravičnih mož so imenovali zaupanja vredne uradnike, ki nadzorujejo razdelitev, vodo pa razporejajo po urah dneva in noči v skladu z dobro znanim in ustaljenim sistemom. [...] Mnogi prebivalci prebivajo v palmovem nasadu in obstaja oster kontrast med stavbami v nasadu in tistimi v mestu. Stavbe v nasadu so večje in bolj prefinjene. V mestu sta dve mošeji za petkove molitve in eno samo kopališče. Njihovo glavno zbirališče za prosti čas je na lokaciji, ki jo imenujejo Bab al-Manšar, ki je med najlepšimi kraji za rekreacijo, saj se tam zbližajo vode.«}}

== Titularni sedež ==
Nominalno je bila leta 1933 obnovljena kot latinska titularna škofija Tusuros (latinsko) / Tusuro (kuriatno italijansko) / Tusuritan(nas) (latinski pridevnik) [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliške cerkve]].&lt;ref&gt;[http://www.gcatholic.org/dioceses/former/t1896.htm Titular Episcopal See of Tusuros] at GCatholic.org.&lt;/ref&gt;
&lt;gallery&gt;
File:Koustilya archeological site Tozeur 01.jpg|Arheološko najdišče Koustilja blizu Tozeurja
Slika:Ouled El Hadef — Medina of Tozeur 03.jpg|Medina četrt
File:Tunisia Antica.jpg|Rimski Tusuros
File:Old Postcard - Ruins of a Roman Tower.jpg|Mesto ostankov starodavne cerkve v začetku 20. stoletja
File:Thusuros Roman Tower.jpg|Mesto, kot ga vidimo danes, z ohranjenimi ostanki starodavne cerkve
&lt;/gallery&gt;

== Geografija ==
Tozeur se razprostira ob severozahodnem koncu jezera Čott el Džerid. Oddaljen je približno 450 [[kilometer|km]] od tunizijske [[metropola|metropole]] [[Tunis]], od bližnjih krajev [[Gafsa]] in [[Kebili]] (slednji leži na drugi strani sezonskega slanega jezera, preko katerega vodi [[cesta]]) pa nekaj manj kot 100 km. [[Gabes]], ki je najbližje mesto ob [[morje|morju]], je oddaljen okoli 210 km na vzhod.

Kraj je deljen na staro mestno jedro ([[medina (četrt)|medina]]) iz 14. stoletja ter novejši del ter turistično cono. Južno od kraja so vhodi v veliko oazo. Osrednja cesta, ki vodi skozi mesto, je avenija Habiba Bourguibe.

=== Podnebje ===
Tozeur ima vroče puščavsko podnebje ([[Köppnova podnebna klasifikacija]] ''BWh''), značilno za severni rob [[Sahara|Sahare]]. Povprečna letna količina padavin je 80,8 mm, povprečna letna temperatura (podnevi in ​​ponoči) pa 22,2 °C, zaradi česar je mesto vroče in suho vse leto. Vreme je običajno stabilno in sončno skozi vse leto. Poletja so izjemno vroča, dnevne temperature v senci pogosto presežejo 45 °C, jugo pa lahko temperature dvigne blizu 50 °C. Pozimi lahko ponoči in tik pred sončnim vzhodom včasih zmrzne, saj lahko temperatura pade pod 0 °C.

== Arhitektura ==
S sto tisoči palm je Tozeur velika oaza. Iz Tozeurja izvažajo datlje. V antičnih časih, pred pojavom motornih vozil, je bila oaza pomembna za prevoz skozi Saharo, ki je potekal v karavanah. Mesto se je v antiki imenovalo Tusuros in je bilo pomembna rimska postojanka. Medina v Tozeurju združuje tradicionalno arhitekturo, modo in obrt.

Kljub turističnemu razvoju in značaju kraja je ta ohranil svojo tradicionalno komponento. Zanimiva je lokalna arhitektura: rumeno/rjavkasti opečnati zidovi in geometrijski vzorci, ki tvorijo fasade večine stavb v starem mestnem jedru in novi turistični coni. V starem delu mesta in ob glavnih ulicah najdemo množico hiš, katerih premišljeno razporejena opeka ustvarja zanimive vzorce na zunanjih stenah.

Staro mestno jedro, medinska četrt Ouled El Hadef (znana tudi kot Medina v Tozeurju), katerega prve hiše so bile postavljene v 14. stoletju, je dobro ohranjeno. Krasi ga [[minaret]], izdelan v istem slogu, ter tržnica ali [[Suk (tržnica)|suk]].

== Gospodarstvo ==
Čeprav datlji in kmetijstvo še vedno predstavljata največji del lokalnega gospodarstva, postajata manj privlačna za mlade, ki se pogosteje ukvarjajo s turizmom. Turizem je močno razvit in promoviran, Tozeur pa velja za središče 'puščavskega turizma'. V mestu se vsako leto novembra in decembra odvija letni ''Mednarodni festival oaz'' ([[langx|ar|المهرجان الدولي للواحات بتوزر}}).
[[File:Ras El Aïn Park (Tozeur Park) 02.jpg|left|thumb|Javni park Ras El Aïn]]

Vlada je sprožila dva obsežna projekta:
* Izčrpavanje globokih [[vodonosnik]]ov z vodnjaki. To je privedlo do izčrpavanja večine naravnih izvirov in opuščanja tradicionalnih namakalnih kanalov. Tozeurjeva oaza se namaka na podlagi odprtega površinskega kanalskega sistema, ki ga je v 13. stoletju zasnoval inženir Ibn Čabat. Ta tradicionalni namakalni sistem trenutno nadomešča sistem betonskih cevi. Voda, ki je bila tradicionalno za kmete brezplačna, se zdaj prodaja za kritje stroškov teh projektov in cevi.
* Drugi del teh lokalnih projektov je začetek novih oaz okoli mesta. Produktivnost teh oaz je zelo nizka, njihova prihodnost pa zelo negotova.&lt;ref&gt;{{Cite book|last1=Jacobs|first1=Daniel|url=https://books.google.com/books?id=k2By-NdV93AC&amp;dq=About+Tozeur&amp;pg=PR168|title=The Rough Guide to Tunisia|last2=Morris|first2=Peter|date=2001|publisher=Rough Guides|isbn=978-1-85828-748-5|language=en}}&lt;/ref&gt; Zaradi teh razmer stare oaze počasi propadajo (zaradi slanosti prsti, slabega načrtovanja in pomanjkanja usposobljenih delavcev), produktivnost pa strmo pada, zdravje in prihodnost oaz pa sta vprašljivi.
[[File:Dar Cherait.jpg|thumb|right|280px|Muzej Dar Cherait]]

Regija okoli Tozeurja se sooča z velikim pritokom brezposelnih delavcev in njihovih družin iz nekoč bogate [[fosfat]]ne regije Metlaoui, Gafsa in Om Laarajes v upanju na delo v turističnem sektorju. Rudniki fosfatov niso več produktivni in na tisoče delavcev je bilo odpuščenih, potem ko jih je vlada prodala evropskim vlagateljem.

Na splošno regija, zlasti Tozeur, preživlja težke čase. Regija sprejema nestabilno turistično gospodarstvo in se izogiba svojemu tradicionalnemu kmetijskemu gospodarstvu. Med prvo zalivsko vojno je sektor utrpel veliko izgubo delavcev in povečanje brezposelnosti. Enako se je zgodilo med napadi 11. septembra 2001 in vojno v Iraku.

=== Turizem ===
Pomembna [[etnografija|etnografska]] znamenitost Tunizije je etnološki muzej Dar Chariet v Tozeurju. V njem si je moč ogledati prizore iz življenja pred 100 in več leti, [[Berberi|berberski]] nakit, preproge, keramiko in ornamente, pa tudi voščene lutke delavcev, trgovcev in plemstva.

Tozeur ima dobro razvito turistično cono z mnogimi hoteli. Bližnja [[Nefta]] ponuja množico turističnih storitev v slogu [[safari]], ponudniki zlasti oglašujejo jahanje kamel.

=== Promet ===
Regionalne asfaltne ceste vodijo v Nefto na zahod, [[Gafsa|Gafso]] na severo-vzhod (proti Tunisu), [[Kebili]] (ter dalje proti tunizijski obali) na jugo-vzhod - preko sezonskega slanega jezera Čott el Džerid.

== V popularni kulturi ==
[[File:Tunisie Star Wars 2.JPG|thumb|right|Snemalna lokacija Mos Espa (Vojna zvezd)]]

Tozeur je bil uporabljen kot snemalna lokacija za sago ''Vojna zvezd'' in ''Raiders of the Lost Ark'' (natančneje kanjon Sidi Bouhlel zunaj mesta in slane ravnice bližnje Nefte). Lucasfilm je nekaj kilometrov severozahodno od Tozeurja sredi puščave zgradil tudi celoten set. Ta set je služil kot Mos Espa v filmu ''Vojna zvezd: Epizoda I – Skrita grožnja''. Stavbe so še vedno tam in si jih je mogoče ogledati. Film ''Angleški pacient'' (9 oskarjev) z Ralphom Fiennesom in Kristin Scott Thomas je bil delno posnet zunaj Tozeurja.

Maja 1984 sta italijanska pevca Alice in Franco Battiato zastopala Italijo na tekmovanju za pesem Evrovizije s pesmijo ''I treni di Tozeur'' ('Vlaki iz Tozeurja'), katere besedilo vsebuje več sklicevanj na Tozeur, zgodovinski vlak ''Le Lézard rouge'' in tunizijsko zgodovino na splošno. Ta pesem je postala uspešnica na lestvicah po vsej celinski Evropi in Skandinaviji.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Literatura ==
* {{cite book|last=Lancel|first=Serge|title=St Augustine|location=Norwich|publisher=Hymns Ancient and Modern Ltd|year=2002|isbn=0334028663}}
* {{cite book|title=Sacred Violence: African Christians and Sectarian Hatred in the Age of Augustine|last=Shaw|first=Brent D.|date=2011|publisher=Cambridge University Press|isbn=9780521196055|url={{GBurl|F8ZRPTgcjrcC|pg=PA271}}|page=271|access-date=2016-03-29}}

=== Cerkvena zgodovina ===
* {{cite book|last=Gams|first=Pius Bonifacius|title=Series episcoporum Ecclesiae Catholicae|language=la|location=Leipzig|year=1931|page=469}}
* {{cite book|last=Morcelli|first=Stefano Antonio|title=Africa christiana|language=la|volume=I|location=Brixia|year=1816|pages=341–342}}
* {{cite book|last=Mesnage|first=Joseph|title=L'Afrique chrétienne|language=fr|location=Paris|year=1912|pages=163–164}}

== Glej tudi ==
* [[seznam mest v Tuniziji]]

== Zunanje povezave ==
{{commons category|Tozeur}}
* [http://www.gcatholic.org/dioceses/former/t1896.htm GCatholic - (former &amp;) titular bishopric]
{{wikivoyage|Tozeur}}
* [https://web.archive.org/web/20140326111438/http://lexicorient.com/tunisia/tozeur.htm Lexicon of the Orient article]
* [https://web.archive.org/web/20070310220704/http://www.tawalt.com/letter_display.cfm?lg=_TZ&amp;ID=4121 Arabic Atlas of Islamic History]
* [http://www.losapos.com/starwarstunisia Star Wars locations in Tunisia]

[[Kategorija:Mesta v Tuniziji]]
[[Kategorija:Oaze]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>08haca5953j84k0f939ninkzyxxk30q</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Bizerta</title>
    <ns>0</ns>
    <id>32957</id>
    <revision>
      <id>6687261</id>
      <parentid>6687220</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T13:07:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>/* Sestrska mesta */ dp</comment>
      <origin>6687261</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="22900" sha1="k56zmhou16e5m9a7nkcdthxzj1kzroo" xml:space="preserve">{{Infobox settlement
| name               = Bizerta
| official_name      = Bizerte
| native_name        = {{lang|ar|بنزرت}}&lt;br /&gt;{{transliteration|ar|DIN|Binzart}}
| other_name         = 
| settlement_type    = [[mesto]]
| image_skyline      = {{Photomontage
| photo1a                         =
| photo2a                         =
| photo2b                         =
| photo3a                         =
| photo3b                         =
| photo4a                         = Bizerte bridge from south side(zarzouna).jpg
| position                        = center
| color_border                    = white
| color                           = white
| size                            = 280
| foot_montage                    = Od zgoraj navzdol, od leve proti desni: Pogled na Bizerto s Ksibe, obalna promenada v Bizerti, staro pristanišče Bizerta, središče Bizerte, poslopje lokalne vlade, most Bizerta
}}
| image_caption      = 
| image_flag         = 
| flag_size          = 120px
| image_seal         = 
| image_shield       = 
| shield_size        = 100px
| nickname           = 
| motto              = 
| image_map          = 
| map_caption        = 
| pushpin_map        = Tunisia#Africa
| pushpin_label_position = bottom
| pushpin_map_caption = Lega v Tuniziji
| coordinates        = {{coord|37|16|40|N|9|51|50|E|region:TN|display=inline,title}}
| subdivision_type   = Država
| subdivision_name   = {{TUN}}
| subdivision_type1  = Guvernat
| subdivision_name1  = Bizerta
| subdivision_type2  = Delegation(s)
| subdivision_name2  = Bizerta seer, Bizerta jug
| established_title  = 
| established_date   = 
| government_type    = 
| government_footnotes = 
| leader_title       = Župan
| leader_name        = Kamel Ben Amara &lt;small&gt; (Ennahda) &lt;/small&gt;
| area_footnotes     = 
| area_total_km2     = 
| area_land_km2      = 
| area_water_percent = 
| area_urban_km2     = 34&lt;ref name=&quot;STRAT&quot;&gt;{{in lang|fr}} [http://www.commune-bizerte.gov.tn Mnicipalité de Bizerte]  {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100104111052/http://www.commune-bizerte.gov.tn/ |date=4 January 2010 }}.&lt;/ref&gt;
| elevation_footnotes = 
| elevation_m        = 5&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://dateandtime.info/citycoordinates.php?id=2472706|title=Geographic coordinates of Bizerte. Latitude, longitude, and elevation above sea level of Bizerte, Tunisia|website=Dateandtime.info|access-date=11 June 2022}}&lt;/ref&gt;
| population_footnotes = 
| population_total   = 162.053&lt;ref name=&quot;STRAT&quot;/&gt;
| population_as_of   = 2022&lt;ref name=&quot;STRAT&quot;/&gt;
| population_density_km2 = 3363
| population_metro   = 600.012
| population_note    = 
| timezone           = [[Central European Time|CET]]
| utc_offset         = +01:00
| timezone_DST       = 
| utc_offset_DST     = 
| postal_code_type   = Postal code
| postal_code        = 7000
| area_code          = [[+216]] (Tun) 72 (Bizerte)
| website            = [https://web.archive.org/web/20100104111052/http://www.commune-bizerte.gov.tn/ www.commune-bizerte.gov.tn]
| footnotes          = 
}}
[[Slika:Bizerte port.jpg|thumb|300px|Vodni kanal v Bizerti]]

'''Bizerta''' ({{langx|ar|بنزرت|translit=Binzart}}, {{IPA|aeb|bɪnzɑrt|o|Benzart.wav}}) je [[pristanišče|pristaniško]] [[mesto]] in guvernat v severni [[Tunizija|Tuniziji]] ob [[Sredozemlje|Sredozemskem morju]]. Kraj je znan po svojem slikovitem pristanišču. Ocena [[prebivalstvo|prebivalstva]] je 162.053 (2022; ocena 1998 je bila 105.520), ocena prebivalstva v celotnem guvernatu pa je 600.000 (2022). Je najsevernejše mesto v Afriki, ki leži 65 km severno od glavnega mesta [[Tunis]]a. Znano je tudi kot zadnje mesto, ki je ostalo pod francoskim nadzorom, potem ko je preostali del države osvojil neodvisnost od Francije.

Zunanji del pristanišča je z [[prekop|vodnim kanalom]] povezan z obema notranjima pristaniščema (zaliv [[Sebre]], [[jezero Bizerta]]). Znamenita je [[kazba]], ki staro mestno pristanišče ločuje od morja. V okolici so nasadi [[oljka|oljke]], v jezeru pa je najti dragocene zaloge rib. Gospodarstvo mesta predstavlja predelava [[nafta|nafte]] od leta 1964 (nekoliko tudi [[fosfat|fosfatov]] in [[železo|železa]]), ribiška industrija in pridelava [[pšenica|pšenice]] ter [[oljčno olje|oljčnega olja]] in [[vino|vina]], pa tudi industrija [[tekstil]]a in avtomobilskih delov. V zadnjem času dohodek predstavlja tudi [[turizem]], razvit zaradi plaž severno od mesta.

Kraj z večjimi mesti v okolici povezujejo dobre [[promet]]ne povezave, ki vključujejo [[cesta|ceste]] in [[železniški prevoz|železnice]]; mesto ima tudi svoje [[letališče]].

== Imena ==
Klasično ime Bizerte, Hippo, je latinizacija punskega&lt;ref name=&quot;Dr Mahmoud ABIDIfrench&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;ORIGIN&quot;&gt;[https://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus:text:1999.04.0059:entry=Hippo&amp;highlight=hippo Perseus Digital Library]. Perseus.tufts.edu&lt;/ref&gt; imena ({{langx|xpu|𐤏𐤐𐤅𐤍}}, {{smallcaps|ʿpwn}}),{{sfnp|Ghaki|2015|p=66}} verjetno povezanega z besedo ''ûbôn'', ki pomeni 'pristanišče'.{{sfnp|Brown|2013|p=326}} Da bi ga ločili od ''[[Hipon|Hippo Regius]]'' (sodobna [[Anaba]] v [[Alžirija|Alžiriji]]), so Grki in Rimljani uporabljali več vzdevkov. [[Skilaks]] iz Kariande ga omenja kot ''Hippo Acra'' in ''Hippo Polis'' ('Mesto Hippo').&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.ccibizerte.org/page.php?r=1&amp;ssr=&amp;sr=2|title=Chambre de Commerce et d'Industrie du Nord-Est Bizerte|last=Tunisia|first=Stelfair|website=Ccibizerte.org|access-date=20 March 2018}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Dr Mahmoud ABIDIfrench&quot;&gt;{{cite web|url=http://www.bizerteyahasra.com|title=bizerteyahasra|author=Dr Mahmoud ABIDI(french)|date=5 February 2008|publisher=bizerteyahasra.com|archive-url=https://web.archive.org/web/20130809112509/http://www.bizerteyahasra.com/|archive-date=9 August 2013|url-status=usurped|access-date=13 October 2013}}&lt;/ref&gt; [[Polibij]] ga omenja kot ''Hippo Diarrhytus'' ({{langx|grc|Ἱππὼν διάρρυτος}}, Hippōn Diárrhytos), »Povodni konj, ki je razdelil vodo«, v povezavi z znamenitim mestnim kanalom.&lt;ref name=&quot;ORIGIN&quot;/&gt; V [[Rimsko cesarstvo|rimskih]], [[Vandali|vandalskih]] in [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinskih]] virih se pojavlja tudi kot ''Hippo Zarytus''.&lt;ref name=&quot;STTRAT&quot;&gt;[https://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus:text:1999.01.0234:book=1:chapter=70&amp;highlight=hippo Hippo Zarytus(in Perseus Digital Library)]. Perseus.tufts.edu&lt;/ref&gt; Njegovo arabsko ime ''Binzart'' ({{lang|ar|بنزرت}}) in francoska ter angleška oblika, ki iz njega izhajata, predstavljata fonetični razvoj njegovega starodavnega imena.&lt;ref name=&quot;Dr Mahmoud ABIDIfrench&quot;/&gt;

== Zgodovina ==
=== Antika ===
Mesto, ki so ga okoli leta 1100 pr. n. št. ustanovili [[Feničani]] pod imenom ''A'Kra'', je po porazu Agatokla iz Sirakuz padlo pod kartažanski vpliv. Kasneje so ga zasedli Rimljani pod imenom ''Hippo'', ''Hippo Accra'', ''Hippo Diarrhytus'', ''Diaritus'' ali ''Zaritus'' (Hippo-Zaryte v romanu [[Gustave Flaubert|Gustava Flauberta]] ''Salammbô''&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|language=fr|author1=Gustave Flaubert|title=Salammbô|location=Paris|publisher=Pocket|year=1995|pages=502|isbn=978-2-266-04323-6}}&lt;/ref&gt;). [[Plinij Starejši]] ga omenja v svoji ''Naravoslovni zgodovini''&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|language=fr|author1=Pline l'Ancien|title=Histoire naturelle|location=Paris|publisher=Dubochet|year=1848-1850|quote=Območje Zeugitana se začne pri reki Tusca; pravilno se imenuje Afrika. Trije rti, Beli rt, Apolonov rt nasproti Sardinije in Merkurjev rt nasproti Sicilije, ki štrlijo v odprto morje, tvorijo dva zaliva: prvi je Hipo, najbližji mestu, ki se imenuje Hipo Dirutus, iz popačene grške besede ''diarrhytos'', ki pomeni zalivan z obilnimi vodami.|url=https://remacle.org/bloodwolf/erudits/plineancien/livre5.htm}}.&lt;/ref&gt; pod latinskim imenom Hippo Dirutus, ki ga predstavlja kot popačeno grško ime diarrhutos, kar pomeni &quot;prečkano s tekočo vodo&quot;.

Rimska osvojitev Hippo-Diarrhytosa je izbrisala devet stoletij punske zgodovine. Mesto je bilo razstavljeno in je njegovo ozemlje padlo pod nadzor [[Utika|Utike]], ki se je postavila na stran Rima. Minilo je veliko časa, preden je bilo na mestu punske naselbine Hippo Diarrhytus zgrajeno novo rimsko mesto. Pod Rimskim cesarstvom je Hipo vzdrževal redne pomorske odnose z Ostio in Rimom, kar dokazuje [[mozaik]], ki krasi njegovo trgovsko predstavitev na Trgu korporacij. Od 5. stoletja naprej sta mesto in okolica, zahvaljujoč dinamičnim prizadevanjem [[Avguštin iz Hipona|Avguština iz Hipona]] in spodbudi več škofov, velikih posestnikov in aristokracije, sprejela krščanstvo.

Leta 661 pa so nadzor nad njim prevzeli [[Arabci]] ter ime spremenili v ''Binzart''. Njegovo arabsko ime Banzart izhaja iz fonetične spremembe njegovega starodavnega imena.&lt;ref&gt;{{Cite web|language=fr|title=Histoire de Bizerte|url=http://www.bizerte.org/lhistoire-de-bizerte|url=bizerte.org}}.&lt;/ref&gt;

=== Srednji vek ===
Med islamsko širitvijo so mesto zavzele arabske čete in dobilo sedanje ime. Od leta 1050 naprej je pritok [[Banu Hilal]] prispeval k propadu dinastije Ziridov. Nato so nastale številne majhne, ​​neodvisne kneževine, vključno z Bizerto. Med letoma 1155 in 1160 so [[Almohadi]] osvojili ozemlje današnje Tunizije. Približno dvajset let pozneje je [[Ifrikija]] dobila status avtonomne province.

V 9. stoletju je mesto doživelo razvoj pod [[vladarska rodbina|dinastijo]] [[Aglabidi|Aglabidov]].

=== Sodobnost ===
Leta 1535 so mesto skupaj z večjim delom današnje tunizijske obale zavzeli [[Španci]], čete Karla V., 1572 pa [[piratstvo|pirati]]; slednji so v njem utrdili eno svojih pomembnejših oporišč. Piratstvo se je nadaljevalo tudi po letu 1610, ko je nadzor nad mestom prevzel Jusef Dej. Takrat je zaradi svojega pristanišča doživela prvo veliko obdobje razcveta. Kot odgovor je mesto leta 1681 bombardirala mornarica francoskega kralja. 4. in 5. julija 1770 je eskadra grofa Brovesa ponovno bombardirala mesto in uničila pristaniške instalacije. Leta 1784 in 1785 so Benečani tisti, ki so mesto in pristanišče obstreljevali z zažigalnimi bombami.

Leta 1786 je Beylicalov dekret Franciji podelil izključne pravice do ribolova koral, vendar so tihotapci takoj sledili. Genovežani, Katalonci, Benečani, Sicilijanci, Pisanci, Korzičani so ustanovili številna skladišča in podjetja na otočku R'baâ, vendar je trajalo le približno petdeset let, da so uničili koralne gmote.

Leta 1881 je takratno Tunizijo pod svoje okrilje z okupacijo vzela [[Francija]] in razglasila [[protektorat]]. Francozi so do leta 1895 poglobili kanale in pristanišče ter ga modernizirali in zgradili tudi mehanizacijo za pristaniške tovore. S tem je bila luka preobražena v [[vojna mornarica|vojaško mornariško]] postojanko, njeno središče pa je bilo mesto ob jezeru Sidi Abdalah (danes Menzel Bourguiba). 

V [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je bilo mesto pod okupacijo [[Wehrmacht|nemških sil]], [[Zavezniki]] pa so ga osvobodili 7. maja 1943.

Zaradi [[strategija|strateške]] lege v Sredozemlju je bilo mesto visoko cenjeno pri Francozih, ki so si tam utrdili vojaško pristaniško oporišče. Ko je 1956 Francija podelila Tuniziji neodvisnost, je navzlic temu ohranila svojo prisotnost v tem mestu, in sicer kljub nestrinjanju tunizijskih oblasti. V posledičnih trenjih je padlo več kot tisoč Tunizijcev, dokler niso Francozi zapustili oporišča leta 1963, sedem let po razglasitvi samostojnosti države.

== Geografija ==
Bizerta leži na delu razširjenega zaliva in vzhodno obrnjene obale severne obale Tunizije, 15 kilometrov od Ras ben Sakka (najsevernejše točke v Afriki ob Sredozemskem morju), 20 kilometrov severovzhodno od [[narodni park Ichkeul|jezera Ichkeul]] (uvrščenega na seznam svetovne dediščine), 30 kilometrov severno od arheološkega najdišča [[Utika]] in 65 kilometrov severno od [[Tunis]]a.

Zahodno od mesta so obalni hribi, ki tvorijo izdanke [[Telski Atlas|Telskega Atlasa]] z dobro ohranjenimi gozdovi in ​​razglednimi točkami. Med njegovimi plažami so Sidi Salem, La Grotte, Rasenjela in Al Rimel. Leži na delu obale s sredozemskim podnebjem, blizu [[Sardinija|Sardinije]] in [[Sicilija|Sicilije]], za razliko od obal na jugu države, kjer je celoletno suho puščavsko podnebje.

Mesto ima središče na severni obali Bizertskega prekopa, ki povezuje Sredozemsko morje s plimskim jezerom Lac de Bizerte, ki je večje od vseh delov mesta skupaj, neposredno na jugu. Pozidana območja so razporejena v treh smereh:
* Jugozahodno vzdolž razširjenega kanala s pomoli pri Pecherieju in Jarroubi, slednji je povezan z letalsko bazo Bizerte-Sidi Ahmed ob odprtju jezera in vojaškim/reševalnim heliportom.
* Severno sta Sidi Salam in Corniche. Nahajata se le nekaj metrov od obale in na obalnih pobočjih Ain Berde, hribovja proti Cap Blancu, majhnemu rtu v naravnem zavarovanem območju Ain Damou Plage.
* Zarzouna, Menzel Jemil in Menzel Abderrahmane ležijo na južni obali kanala, ki ga tvorita naselje Zarzouna in mesti Menzel Jemil in Menzel Abderrahmane, povezan s premičnim mostom, oba Menzela pa sta obrnjena proti samemu jezeru. Preostanek ožine, na kateri stojita, je rahlo vzpenjajoč se Foret de Remel, ki doseže najvišjo točko vzhodno od svojega gozdnega območja pri Cap Zebibu.

=== Podnebje ===
Bizerta ima vroče poletno sredozemsko podnebje z milimi, deževnimi zimami in vročimi, suhimi poletji. Sredozemski vetrič naredi poletja hladnejša in bolj vlažna kot v notranjosti Tunizije.&lt;ref name=&quot;Climate–Data.Eu&quot;&gt;{{Cite web|url=http://www.climatedata.eu/climate.php?loc=tsxx0001&amp;lang=en|title=Climate Bizerte – Table|publisher=Climate–Data.Eu|access-date=20 July 2014|archive-date=27 July 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140727171306/http://www.climatedata.eu/climate.php?loc=tsxx0001&amp;lang=en|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Podnebje mesta je zaradi svoje geografije edinstveno v primerjavi s severnoafriškimi standardi. Deževna sezona običajno traja od oktobra do marca, lahko pa se podaljša tudi od septembra do maja. Bizerta ima povprečno 110 deževnih dni na leto z več kot 0,1 mm padavin, kar je relativno veliko število glede na letno količino padavin 653,2 mm kljub skromni nadmorski višini. To je deloma posledica neposredne izpostavljenosti zahodnim in severozahodnim vetrovom, ki so zelo aktivni skozi vse leto. Ti vetrovi predstavljajo več kot 58 % vseh vetrovnih tokov pozimi in skoraj 50 % poleti.&lt;ref name=&quot;Sellami2023&quot;&gt;{{Cite thesis |last=Sellami |first=Mounir |date=2023 |title=Temps et pollution atmosphérique à Bizerte: analyse multiscalaire |degree=PhD |publisher=Université Paris Cité; Université de Sfax (Tunisie) |url=https://theses.hal.science/tel-04836955v1 |language=fr}}&lt;/ref&gt;

Poleti podnebje uravnavajo termični morski vetriči, zaradi česar je prijetnejše kot v mnogih drugih obalnih regijah Severne Afrike. Morski vetrič se pojavlja več kot dve tretjini poletnih dni, njegova pogostost pa doseže vrhunec pri več kot 80 % avgusta. Tipičen poletni morski vetrič se začne okoli 8.30, doseže največjo hitrost do 7 m/s okoli 15.00 in se umiri okoli 21.00, traja približno 13 ur. Ta učinek je izrazit, saj so obalne soseske, kot je Corniche, do 2,5 °C hladnejše od območij v notranjosti, kjer se nahaja uradna vremenska postaja Sidi Ahmed. Gozdnata območja, kot je gozd Ennadhour, imajo prav tako koristi od tega hladilnega učinka. V nasprotju z zmernimi vetriči regija doživlja tudi vroče, suhe vetrove jugo, ki se v vroči sezoni pojavljajo povprečno 7 do 8 dni na leto.&lt;ref name=&quot;Sellami2023&quot; /&gt;

== Arhitektura in krajina ==
=== Staro pristanišče v Bizerti ===
Staro pristanišče (Le vieux port) v Bizerti je pristanišče z majhnim bazenom, obdanim z belimi hišami, kavarnami in velikimi čolni v svetlih barvah.&lt;ref name=&quot;voyage&quot;&gt;{{Cite web|url=https://www.voyage-tunisie.info/vieux-port-de-bizerte-tunisie/|title=Le vieux port de Bizerte, Tunisie|website=Voyage-tunisie.info|date=8 December 2017|access-date=11 June 2022}}&lt;/ref&gt; Staro pristanišče je najbolj očarljiv kraj v Bizerti. Pomol se razteza v loku vzdolž sienskega zemeljskega obzidja kazbe in nizkih belih hiš. Skromen čoln, pobarvan v rdeče in zeleno, pluje po mirni vodi, ribič raztovarja ribe za bližnjo tržnico, drug dvigne sidro ... Bizerta ponuja znani prizor majhnega provansalskega ali španskega pristanišča, ki bi svoj zvonik zamenjalo za minaret. Staro pristanišče v Bizerti oživi še posebej ob koncu dneva, ko terase bistrojev napadejo pomole.
{{wide image|Bizerte banner.jpg|1200px|Staro pristanišče v Bizerti}}

=== Medina ===
[[File:Elmedina, Bizerte, Tunisia.jpg|thumb|left|Medina v Bizerti]]

Medina ustreza staremu mestnemu jedru Bizerte. Razteza se severno od sodobnega mesta, nad avenijo Bourguiba, in poteka vzdolž starega pristanišča do kazbe (trdnjave). Nekoč zaščitena z nasipom, obrnjenim proti notranjosti, je bila med francoskim protektoratom porušena, da bi uveljavila svojo oblast nad mestom. Medina je nekakšen labirint ozkih ulic, ki se križajo v vse smeri. Na sukih se vonji spreminjajo iz ene ulice v drugo, glede na trgovine obrtnikov in njihove izdelke. Imena ulic ustrezajo starim korporacijam, ki so tukaj prisotne: rue des armiriers, rue des tesarji, tkalci, zlatarji ... Na ozkih stojnicah lahko vidite obrtnika pri delu. Nad [[medina (četrt)|medino]] se dviga visok osmerokotni minaret Velike mošeje (iz 17. stoletja). Ob njem se dviga zaouïa Sidija Mokhtarja Deya, šefa Bizerte.

Medina Bizerte je staro mestno jedro, ki obdaja slikovito okrožje Staro pristanišče. Je živahno središče tradicionalnih obrti. V vijugastem labirintu ozkih ulic in pokritih sukov se nahajajo delavnice kovinarjev in tesarjev ter mesarji in trgovine z živili. Ulice so poimenovane po obrtnikih, ki tam živijo in delajo: kovači na ulici rue des Forgerons, puškarji na ulici rue des Armuriers, tesarji na ulici rue des Menuisiers in mesarji na ulici rue des Bouchers. Je zelo atmosferski kraj za sprehode in za razliko od medine Hammameta in Monastirja ni bil obnovljen, zato izžareva ves eksotični čar Orienta.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.cityzeum.com/bizerte-la-medina|title=Bizerte-la médina en Tunisie: guide, visite, infos, avis, prix, adresse, réserver|website=Cityzeum.com|access-date=11 June 2022}}&lt;/ref&gt;

=== Kazba ===
[[File:Bizerte, Kasbah 02.jpg|thumb|right|Pogled na kazbo v Bizerti]]

Kazba je severno od starega pristanišča in ima en sam vhod z zahodne strani. Je majhnih dimenzij: približno 175 m x 120 m in ima 8 stolpov ter prehod. Zgrajena je bila v 17. stoletju. Na drugi strani kanala se kazba s svojim obzidjem dviga nad medino: dostopna je zaradi čudovitega razgleda na mesto, pristanišče, jezero in morje. Izvor te trdnjave segajo v čas bizantinske okupacije: pravokotne oblike, na vsakem vogalu je stolp. Vhod v kazbo je ozek obokan prehod, zasnovan tako, da upočasni morebitne napadalce, ki bi poskušali vstopiti vanjo. Notranjost trdnjave je labirint majhnih ulic, obdanih s hišami. Ob vznožju severozahodnega obzidja tržnica oživi od krikov trgovcev, stojnice pa dajejo vtis organizirane zmešnjave. Onkraj se razprostira andaluzijska četrt, kamor so se v 17. stoletju zatekli Mavri iz Španije. Dalje, povezana z nasipom kazbe, lahko vidimo silhueto španske utrdbe, ki se dviga nad Bizerto na nadmorski višini približno 40 metrov proti severu. Ta utrdba izvira iz leta 1573, zgrajena pa je bila med turško prevlado pod vodstvom alžirskega paše. Zgrajena je tako, da se lahko sooči z artilerijo, sestavljena pa je iz trinajstih stranic z vračljivimi koti. Zdaj daleč od kakršne koli grožnje je bila utrdba preurejena v gledališče na prostem, ki gosti mednarodni festival Bizerte (glasba, ples, film).&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://guide-voyage-tunisie.com/la-kasbah-de-bizerte|title=La Kasbah de Bizerte &amp;#124; Guide de voyage en Tunisie|website=Guide-voyage-tunisie.com|access-date=11 June 2022}}&lt;/ref&gt;

== Gospodarstvo ==
Gospodarstvo Bizerte je zelo raznoliko. Obstaja več vojaških oporišč in turizem skozi vse leto. Kot turistično središče pa regija ni tako priljubljena kot vzhodna obala Tunizije. Obstaja proizvodnja (tekstil, avtomobilski deli, kuhinjska posoda), ribolov, sadje in zelenjava ter pšenica.

== Zanimivosti ==
Pristanišče Bizerte se razvija v pomembno sredozemsko marino za jahte, ki naj bi se odprla maja 2012. Del marine, namenjen superjahtam, se bo imenoval Goga Superyacht Marina in bo imel priveze za jahte dolžine do 110 m. Pričakuje se, da bo to znatno spodbudilo lokalno gospodarstvo, saj bodo lastniki jaht in tudi stotine profesionalnih članov posadke postali celoletni potrošniki. Storitvene dejavnosti, ki oskrbujejo jahte, se bodo postopoma razvijale in prinesle dodatna delovna mesta.&lt;ref&gt;{{cite web |author=Morley Yachts |url=http://www.GogaMarina.com |title=Goga Superyacht Marina |publisher=Gogamarina.com |date=29 July 2009 |access-date=4 August 2012 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130605024331/http://gogamarina.com/ |archive-date=5 June 2013 }}&lt;/ref&gt;

Igralec Abdelmajid Lakhal se je rodil v Bizerti.

Pesem skupine Teapacks ''Lo haya lano klum'' govori o tem, kako so nacisti leta 1942 iz Bizerte izgnali družino vodje skupine Kobija Oza.

== Titularni sedež ==
''Hippo Diarrhytus'' je titularni sedež Rimskokatoliške cerkve. V letih 1989–2002 ga je imel Tadeusz Kondrusiewicz, nato Jose Paala Salazar, O.P. v letih 2002–2004 in Manfred Grothe od 14. oktobra 2004. Mesto in sedež ''Hippo Diarrhytus'' se ne smeta zamenjevati z mestom in sedežem ''[[Hipon|Hippo Regius]]'', kjer je bil škof sveti Avguštin iz Hipona.

==Sestrska mesta==
*{{flagicon|Morocco}} [[Tanger]], [[Maroko]], od 1976
*{{flagicon|Egypt}} [[Port Said]], [[Egipt]], od 1977
*{{flagicon|Algeria}} [[Anaba]], [[Alžirija]], od 1985
*{{flagicon|Greece}} [[Kalamata]], [[Grčija]], od 1997
*{{flagicon|Italy}} [[Palermo]], [[Italija]], od 2005
* {{Flagicon|Russia}}  [[Sankt Peterburg]], Rusija, od 2013
* {{Flagicon|Germany}} [[Rostock]], Nemčija, od 2016

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{commons category|Bizerte}}
{{wikivoyage|Bizerte}}
* [http://www.bizerte1.com/ Bizerte Tunisie] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050611013905/http://www.bizerte1.com/ |date=2005-06-11 }} (angleščina, francoščina)
* [http://www.commune-bizerte.gov.tn/fr/ Uradna spletna stran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100112124156/http://www.commune-bizerte.gov.tn/fr/ |date=2010-01-12 }} {{fr}}
* [https://archive.today/20121211040840/http://i-cias.com/e.o/bizerte.htm &quot;Bizerte&quot;] in the ''Encyclopedia of the Orient''
* {{cite EB1911|wstitle=Bizerta|volume=4}}
* {{cite CE1913|wstitle=Hippo Diarrhytus|first=Sophron |last=Pétridès|volume=7}}

[[Kategorija:Mesta v Tuniziji]]
[[Kategorija:Pristanišča v Tuniziji]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>k56zmhou16e5m9a7nkcdthxzj1kzroo</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687265</id>
      <parentid>6687261</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T13:20:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>dp</comment>
      <origin>6687265</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="22244" sha1="qfivcrksxbl1dm5ddnbbyxw3sb910qs" xml:space="preserve">{{Infobox settlement
| name               = Bizerta
| official_name      = Bizerte
| native_name        = {{lang|ar|بنزرت}}&lt;br /&gt;{{transliteration|ar|DIN|Binzart}}
| other_name         = 
| settlement_type    = [[mesto]]
| image_skyline      = Bizerte bridge from south side(zarzouna).jpg
| image_caption      = 
| image_flag         = 
| flag_size          = 120px
| image_seal         = 
| image_shield       = 
| shield_size        = 100px
| nickname           = 
| motto              = 
| image_map          = 
| map_caption        = 
| pushpin_map        = Tunisia#Africa
| pushpin_label_position = bottom
| pushpin_map_caption = Lega v Tuniziji
| coordinates        = {{coord|37|16|40|N|9|51|50|E|region:TN|display=inline,title}}
| subdivision_type   = Država
| subdivision_name   = {{TUN}}
| subdivision_type1  = Guvernat
| subdivision_name1  = Bizerta
| subdivision_type2  = Delegation(s)
| subdivision_name2  = Bizerta seer, Bizerta jug
| established_title  = 
| established_date   = 
| government_type    = 
| government_footnotes = 
| leader_title       = Župan
| leader_name        = Kamel Ben Amara &lt;small&gt; (Ennahda) &lt;/small&gt;
| area_footnotes     = 
| area_total_km2     = 
| area_land_km2      = 
| area_water_percent = 
| area_urban_km2     = 34&lt;ref name=&quot;STRAT&quot;&gt;{{in lang|fr}} [http://www.commune-bizerte.gov.tn Mnicipalité de Bizerte]  {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100104111052/http://www.commune-bizerte.gov.tn/ |date=4 January 2010 }}.&lt;/ref&gt;
| elevation_footnotes = 
| elevation_m        = 5&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://dateandtime.info/citycoordinates.php?id=2472706|title=Geographic coordinates of Bizerte. Latitude, longitude, and elevation above sea level of Bizerte, Tunisia|website=Dateandtime.info|access-date=11 June 2022}}&lt;/ref&gt;
| population_footnotes = 
| population_total   = 162.053&lt;ref name=&quot;STRAT&quot;/&gt;
| population_as_of   = 2022&lt;ref name=&quot;STRAT&quot;/&gt;
| population_density_km2 = 3363
| population_metro   = 600.012
| population_note    = 
| timezone           = [[Central European Time|CET]]
| utc_offset         = +01:00
| timezone_DST       = 
| utc_offset_DST     = 
| postal_code_type   = Postal code
| postal_code        = 7000
| area_code          = [[+216]] (Tun) 72 (Bizerte)
| website            = [https://web.archive.org/web/20100104111052/http://www.commune-bizerte.gov.tn/ www.commune-bizerte.gov.tn]
| footnotes          = 
}}
[[Slika:Bizerte port.jpg|thumb|300px|Vodni kanal v Bizerti]]

'''Bizerta''' ({{langx|ar|بنزرت|translit=Binzart}} je [[pristanišče|pristaniško]] [[mesto]] in guvernat v severni [[Tunizija|Tuniziji]] ob [[Sredozemlje|Sredozemskem morju]]. Kraj je znan po svojem slikovitem pristanišču. Ocena [[prebivalstvo|prebivalstva]] je 162.053 (2022; ocena 1998 je bila 105.520), ocena prebivalstva v celotnem guvernatu pa je 600.000 (2022). Je najsevernejše mesto v Afriki, ki leži 65 km severno od glavnega mesta [[Tunis]]a. Znano je tudi kot zadnje mesto, ki je ostalo pod francoskim nadzorom, potem ko je preostali del države osvojil neodvisnost od Francije.

Zunanji del pristanišča je z [[prekop|vodnim kanalom]] povezan z obema notranjima pristaniščema (zaliv [[Sebre]], [[jezero Bizerta]]). Znamenita je [[kazba]], ki staro mestno pristanišče ločuje od morja. V okolici so nasadi [[oljka|oljke]], v jezeru pa je najti dragocene zaloge rib. Gospodarstvo mesta predstavlja predelava [[nafta|nafte]] od leta 1964 (nekoliko tudi [[fosfat|fosfatov]] in [[železo|železa]]), ribiška industrija in pridelava [[pšenica|pšenice]] ter [[oljčno olje|oljčnega olja]] in [[vino|vina]], pa tudi industrija [[tekstil]]a in avtomobilskih delov. V zadnjem času dohodek predstavlja tudi [[turizem]], razvit zaradi plaž severno od mesta.

Kraj z večjimi mesti v okolici povezujejo dobre [[promet]]ne povezave, ki vključujejo [[cesta|ceste]] in [[železniški prevoz|železnice]]; mesto ima tudi svoje [[letališče]].

== Imena ==
Klasično ime Bizerte, Hippo, je latinizacija punskega&lt;ref name=&quot;Dr Mahmoud ABIDIfrench&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;ORIGIN&quot;&gt;[https://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus:text:1999.04.0059:entry=Hippo&amp;highlight=hippo Perseus Digital Library]. Perseus.tufts.edu&lt;/ref&gt; imena ({{langx|xpu|𐤏𐤐𐤅𐤍}}, {{smallcaps|ʿpwn}}),{{sfnp|Ghaki|2015|p=66}} verjetno povezanega z besedo ''ûbôn'', ki pomeni 'pristanišče'.{{sfnp|Brown|2013|p=326}} Da bi ga ločili od ''[[Hipon|Hippo Regius]]'' (sodobna [[Anaba]] v [[Alžirija|Alžiriji]]), so Grki in Rimljani uporabljali več vzdevkov. [[Skilaks]] iz Kariande ga omenja kot ''Hippo Acra'' in ''Hippo Polis'' ('Mesto Hippo').&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.ccibizerte.org/page.php?r=1&amp;ssr=&amp;sr=2|title=Chambre de Commerce et d'Industrie du Nord-Est Bizerte|last=Tunisia|first=Stelfair|website=Ccibizerte.org|access-date=20 March 2018}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Dr Mahmoud ABIDIfrench&quot;&gt;{{cite web|url=http://www.bizerteyahasra.com|title=bizerteyahasra|author=Dr Mahmoud ABIDI(french)|date=5 February 2008|publisher=bizerteyahasra.com|archive-url=https://web.archive.org/web/20130809112509/http://www.bizerteyahasra.com/|archive-date=9 August 2013|url-status=usurped|access-date=13 October 2013}}&lt;/ref&gt; [[Polibij]] ga omenja kot ''Hippo Diarrhytus'' ({{langx|grc|Ἱππὼν διάρρυτος}}, Hippōn Diárrhytos), »Povodni konj, ki je razdelil vodo«, v povezavi z znamenitim mestnim kanalom.&lt;ref name=&quot;ORIGIN&quot;/&gt; V [[Rimsko cesarstvo|rimskih]], [[Vandali|vandalskih]] in [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinskih]] virih se pojavlja tudi kot ''Hippo Zarytus''.&lt;ref name=&quot;STTRAT&quot;&gt;[https://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus:text:1999.01.0234:book=1:chapter=70&amp;highlight=hippo Hippo Zarytus(in Perseus Digital Library)]. Perseus.tufts.edu&lt;/ref&gt; Njegovo arabsko ime ''Binzart'' ({{lang|ar|بنزرت}}) in francoska ter angleška oblika, ki iz njega izhajata, predstavljata fonetični razvoj njegovega starodavnega imena.&lt;ref name=&quot;Dr Mahmoud ABIDIfrench&quot;/&gt;

== Zgodovina ==
=== Antika ===
Mesto, ki so ga okoli leta 1100 pr. n. št. ustanovili [[Feničani]] pod imenom ''A'Kra'', je po porazu Agatokla iz Sirakuz padlo pod kartažanski vpliv. Kasneje so ga zasedli Rimljani pod imenom ''Hippo'', ''Hippo Accra'', ''Hippo Diarrhytus'', ''Diaritus'' ali ''Zaritus'' (Hippo-Zaryte v romanu [[Gustave Flaubert|Gustava Flauberta]] ''Salammbô''&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|language=fr|author1=Gustave Flaubert|title=Salammbô|location=Paris|publisher=Pocket|year=1995|pages=502|isbn=978-2-266-04323-6}}&lt;/ref&gt;). [[Plinij Starejši]] ga omenja v svoji ''Naravoslovni zgodovini''&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|language=fr|author1=Pline l'Ancien|title=Histoire naturelle|location=Paris|publisher=Dubochet|year=1848-1850|quote=Območje Zeugitana se začne pri reki Tusca; pravilno se imenuje Afrika. Trije rti, Beli rt, Apolonov rt nasproti Sardinije in Merkurjev rt nasproti Sicilije, ki štrlijo v odprto morje, tvorijo dva zaliva: prvi je Hipo, najbližji mestu, ki se imenuje Hipo Dirutus, iz popačene grške besede ''diarrhytos'', ki pomeni zalivan z obilnimi vodami.|url=https://remacle.org/bloodwolf/erudits/plineancien/livre5.htm}}.&lt;/ref&gt; pod latinskim imenom Hippo Dirutus, ki ga predstavlja kot popačeno grško ime diarrhutos, kar pomeni &quot;prečkano s tekočo vodo&quot;.

Rimska osvojitev Hippo-Diarrhytosa je izbrisala devet stoletij punske zgodovine. Mesto je bilo razstavljeno in je njegovo ozemlje padlo pod nadzor [[Utika|Utike]], ki se je postavila na stran Rima. Minilo je veliko časa, preden je bilo na mestu punske naselbine Hippo Diarrhytus zgrajeno novo rimsko mesto. Pod Rimskim cesarstvom je Hipo vzdrževal redne pomorske odnose z Ostio in Rimom, kar dokazuje [[mozaik]], ki krasi njegovo trgovsko predstavitev na Trgu korporacij. Od 5. stoletja naprej sta mesto in okolica, zahvaljujoč dinamičnim prizadevanjem [[Avguštin iz Hipona|Avguština iz Hipona]] in spodbudi več škofov, velikih posestnikov in aristokracije, sprejela krščanstvo.

Leta 661 pa so nadzor nad njim prevzeli [[Arabci]] ter ime spremenili v ''Binzart''. Njegovo arabsko ime Banzart izhaja iz fonetične spremembe njegovega starodavnega imena.&lt;ref&gt;{{Cite web|language=fr|title=Histoire de Bizerte|url=http://www.bizerte.org/lhistoire-de-bizerte|url=bizerte.org}}.&lt;/ref&gt;

=== Srednji vek ===
Med islamsko širitvijo so mesto zavzele arabske čete in dobilo sedanje ime. Od leta 1050 naprej je pritok [[Banu Hilal]] prispeval k propadu dinastije Ziridov. Nato so nastale številne majhne, ​​neodvisne kneževine, vključno z Bizerto. Med letoma 1155 in 1160 so [[Almohadi]] osvojili ozemlje današnje Tunizije. Približno dvajset let pozneje je [[Ifrikija]] dobila status avtonomne province.

V 9. stoletju je mesto doživelo razvoj pod [[vladarska rodbina|dinastijo]] [[Aglabidi|Aglabidov]].

=== Sodobnost ===
Leta 1535 so mesto skupaj z večjim delom današnje tunizijske obale zavzeli [[Španci]], čete Karla V., 1572 pa [[piratstvo|pirati]]; slednji so v njem utrdili eno svojih pomembnejših oporišč. Piratstvo se je nadaljevalo tudi po letu 1610, ko je nadzor nad mestom prevzel Jusef Dej. Takrat je zaradi svojega pristanišča doživela prvo veliko obdobje razcveta. Kot odgovor je mesto leta 1681 bombardirala mornarica francoskega kralja. 4. in 5. julija 1770 je eskadra grofa Brovesa ponovno bombardirala mesto in uničila pristaniške instalacije. Leta 1784 in 1785 so Benečani tisti, ki so mesto in pristanišče obstreljevali z zažigalnimi bombami.

Leta 1786 je Beylicalov dekret Franciji podelil izključne pravice do ribolova koral, vendar so tihotapci takoj sledili. Genovežani, Katalonci, Benečani, Sicilijanci, Pisanci, Korzičani so ustanovili številna skladišča in podjetja na otočku R'baâ, vendar je trajalo le približno petdeset let, da so uničili koralne gmote.

Leta 1881 je takratno Tunizijo pod svoje okrilje z okupacijo vzela [[Francija]] in razglasila [[protektorat]]. Francozi so do leta 1895 poglobili kanale in pristanišče ter ga modernizirali in zgradili tudi mehanizacijo za pristaniške tovore. S tem je bila luka preobražena v [[vojna mornarica|vojaško mornariško]] postojanko, njeno središče pa je bilo mesto ob jezeru Sidi Abdalah (danes Menzel Bourguiba). 

V [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je bilo mesto pod okupacijo [[Wehrmacht|nemških sil]], [[Zavezniki]] pa so ga osvobodili 7. maja 1943.

Zaradi [[strategija|strateške]] lege v Sredozemlju je bilo mesto visoko cenjeno pri Francozih, ki so si tam utrdili vojaško pristaniško oporišče. Ko je 1956 Francija podelila Tuniziji neodvisnost, je navzlic temu ohranila svojo prisotnost v tem mestu, in sicer kljub nestrinjanju tunizijskih oblasti. V posledičnih trenjih je padlo več kot tisoč Tunizijcev, dokler niso Francozi zapustili oporišča leta 1963, sedem let po razglasitvi samostojnosti države.

== Geografija ==
Bizerta leži na delu razširjenega zaliva in vzhodno obrnjene obale severne obale Tunizije, 15 kilometrov od Ras ben Sakka (najsevernejše točke v Afriki ob Sredozemskem morju), 20 kilometrov severovzhodno od [[narodni park Ichkeul|jezera Ichkeul]] (uvrščenega na seznam svetovne dediščine), 30 kilometrov severno od arheološkega najdišča [[Utika]] in 65 kilometrov severno od [[Tunis]]a.

Zahodno od mesta so obalni hribi, ki tvorijo izdanke [[Telski Atlas|Telskega Atlasa]] z dobro ohranjenimi gozdovi in ​​razglednimi točkami. Med njegovimi plažami so Sidi Salem, La Grotte, Rasenjela in Al Rimel. Leži na delu obale s sredozemskim podnebjem, blizu [[Sardinija|Sardinije]] in [[Sicilija|Sicilije]], za razliko od obal na jugu države, kjer je celoletno suho puščavsko podnebje.

Mesto ima središče na severni obali Bizertskega prekopa, ki povezuje Sredozemsko morje s plimskim jezerom Lac de Bizerte, ki je večje od vseh delov mesta skupaj, neposredno na jugu. Pozidana območja so razporejena v treh smereh:
* Jugozahodno vzdolž razširjenega kanala s pomoli pri Pecherieju in Jarroubi, slednji je povezan z letalsko bazo Bizerte-Sidi Ahmed ob odprtju jezera in vojaškim/reševalnim heliportom.
* Severno sta Sidi Salam in Corniche. Nahajata se le nekaj metrov od obale in na obalnih pobočjih Ain Berde, hribovja proti Cap Blancu, majhnemu rtu v naravnem zavarovanem območju Ain Damou Plage.
* Zarzouna, Menzel Jemil in Menzel Abderrahmane ležijo na južni obali kanala, ki ga tvorita naselje Zarzouna in mesti Menzel Jemil in Menzel Abderrahmane, povezan s premičnim mostom, oba Menzela pa sta obrnjena proti samemu jezeru. Preostanek ožine, na kateri stojita, je rahlo vzpenjajoč se Foret de Remel, ki doseže najvišjo točko vzhodno od svojega gozdnega območja pri Cap Zebibu.

=== Podnebje ===
Bizerta ima vroče poletno sredozemsko podnebje z milimi, deževnimi zimami in vročimi, suhimi poletji. Sredozemski vetrič naredi poletja hladnejša in bolj vlažna kot v notranjosti Tunizije.&lt;ref name=&quot;Climate–Data.Eu&quot;&gt;{{Cite web|url=http://www.climatedata.eu/climate.php?loc=tsxx0001&amp;lang=en|title=Climate Bizerte – Table|publisher=Climate–Data.Eu|access-date=20 July 2014|archive-date=27 July 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140727171306/http://www.climatedata.eu/climate.php?loc=tsxx0001&amp;lang=en|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Podnebje mesta je zaradi svoje geografije edinstveno v primerjavi s severnoafriškimi standardi. Deževna sezona običajno traja od oktobra do marca, lahko pa se podaljša tudi od septembra do maja. Bizerta ima povprečno 110 deževnih dni na leto z več kot 0,1 mm padavin, kar je relativno veliko število glede na letno količino padavin 653,2 mm kljub skromni nadmorski višini. To je deloma posledica neposredne izpostavljenosti zahodnim in severozahodnim vetrovom, ki so zelo aktivni skozi vse leto. Ti vetrovi predstavljajo več kot 58 % vseh vetrovnih tokov pozimi in skoraj 50 % poleti.&lt;ref name=&quot;Sellami2023&quot;&gt;{{Cite thesis |last=Sellami |first=Mounir |date=2023 |title=Temps et pollution atmosphérique à Bizerte: analyse multiscalaire |degree=PhD |publisher=Université Paris Cité; Université de Sfax (Tunisie) |url=https://theses.hal.science/tel-04836955v1 |language=fr}}&lt;/ref&gt;

Poleti podnebje uravnavajo termični morski vetriči, zaradi česar je prijetnejše kot v mnogih drugih obalnih regijah Severne Afrike. Morski vetrič se pojavlja več kot dve tretjini poletnih dni, njegova pogostost pa doseže vrhunec pri več kot 80 % avgusta. Tipičen poletni morski vetrič se začne okoli 8.30, doseže največjo hitrost do 7 m/s okoli 15.00 in se umiri okoli 21.00, traja približno 13 ur. Ta učinek je izrazit, saj so obalne soseske, kot je Corniche, do 2,5 °C hladnejše od območij v notranjosti, kjer se nahaja uradna vremenska postaja Sidi Ahmed. Gozdnata območja, kot je gozd Ennadhour, imajo prav tako koristi od tega hladilnega učinka. V nasprotju z zmernimi vetriči regija doživlja tudi vroče, suhe vetrove jugo, ki se v vroči sezoni pojavljajo povprečno 7 do 8 dni na leto.&lt;ref name=&quot;Sellami2023&quot; /&gt;

== Arhitektura in krajina ==
=== Staro pristanišče v Bizerti ===
Staro pristanišče (Le vieux port) v Bizerti je pristanišče z majhnim bazenom, obdanim z belimi hišami, kavarnami in velikimi čolni v svetlih barvah.&lt;ref name=&quot;voyage&quot;&gt;{{Cite web|url=https://www.voyage-tunisie.info/vieux-port-de-bizerte-tunisie/|title=Le vieux port de Bizerte, Tunisie|website=Voyage-tunisie.info|date=8 December 2017|access-date=11 June 2022}}&lt;/ref&gt; Staro pristanišče je najbolj očarljiv kraj v Bizerti. Pomol se razteza v loku vzdolž sienskega zemeljskega obzidja kazbe in nizkih belih hiš. Skromen čoln, pobarvan v rdeče in zeleno, pluje po mirni vodi, ribič raztovarja ribe za bližnjo tržnico, drug dvigne sidro ... Bizerta ponuja znani prizor majhnega provansalskega ali španskega pristanišča, ki bi svoj zvonik zamenjalo za minaret. Staro pristanišče v Bizerti oživi še posebej ob koncu dneva, ko terase bistrojev napadejo pomole.
{{wide image|Bizerte banner.jpg|1200px|Staro pristanišče v Bizerti}}

=== Medina ===
[[File:Elmedina, Bizerte, Tunisia.jpg|thumb|left|Medina v Bizerti]]

Medina ustreza staremu mestnemu jedru Bizerte. Razteza se severno od sodobnega mesta, nad avenijo Bourguiba, in poteka vzdolž starega pristanišča do kazbe (trdnjave). Nekoč zaščitena z nasipom, obrnjenim proti notranjosti, je bila med francoskim protektoratom porušena, da bi uveljavila svojo oblast nad mestom. Medina je nekakšen labirint ozkih ulic, ki se križajo v vse smeri. Na sukih se vonji spreminjajo iz ene ulice v drugo, glede na trgovine obrtnikov in njihove izdelke. Imena ulic ustrezajo starim korporacijam, ki so tukaj prisotne: rue des armiriers, rue des tesarji, tkalci, zlatarji ... Na ozkih stojnicah lahko vidite obrtnika pri delu. Nad [[medina (četrt)|medino]] se dviga visok osmerokotni minaret Velike mošeje (iz 17. stoletja). Ob njem se dviga zaouïa Sidija Mokhtarja Deya, šefa Bizerte.

Medina Bizerte je staro mestno jedro, ki obdaja slikovito okrožje Staro pristanišče. Je živahno središče tradicionalnih obrti. V vijugastem labirintu ozkih ulic in pokritih sukov se nahajajo delavnice kovinarjev in tesarjev ter mesarji in trgovine z živili. Ulice so poimenovane po obrtnikih, ki tam živijo in delajo: kovači na ulici rue des Forgerons, puškarji na ulici rue des Armuriers, tesarji na ulici rue des Menuisiers in mesarji na ulici rue des Bouchers. Je zelo atmosferski kraj za sprehode in za razliko od medine Hammameta in Monastirja ni bil obnovljen, zato izžareva ves eksotični čar Orienta.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.cityzeum.com/bizerte-la-medina|title=Bizerte-la médina en Tunisie: guide, visite, infos, avis, prix, adresse, réserver|website=Cityzeum.com|access-date=11 June 2022}}&lt;/ref&gt;

=== Kazba ===
[[File:Bizerte, Kasbah 02.jpg|thumb|right|Pogled na kazbo v Bizerti]]

Kazba je severno od starega pristanišča in ima en sam vhod z zahodne strani. Je majhnih dimenzij: približno 175 m x 120 m in ima 8 stolpov ter prehod. Zgrajena je bila v 17. stoletju. Na drugi strani kanala se kazba s svojim obzidjem dviga nad medino: dostopna je zaradi čudovitega razgleda na mesto, pristanišče, jezero in morje. Izvor te trdnjave segajo v čas bizantinske okupacije: pravokotne oblike, na vsakem vogalu je stolp. Vhod v kazbo je ozek obokan prehod, zasnovan tako, da upočasni morebitne napadalce, ki bi poskušali vstopiti vanjo. Notranjost trdnjave je labirint majhnih ulic, obdanih s hišami. Ob vznožju severozahodnega obzidja tržnica oživi od krikov trgovcev, stojnice pa dajejo vtis organizirane zmešnjave. Onkraj se razprostira andaluzijska četrt, kamor so se v 17. stoletju zatekli Mavri iz Španije. Dalje, povezana z nasipom kazbe, lahko vidimo silhueto španske utrdbe, ki se dviga nad Bizerto na nadmorski višini približno 40 metrov proti severu. Ta utrdba izvira iz leta 1573, zgrajena pa je bila med turško prevlado pod vodstvom alžirskega paše. Zgrajena je tako, da se lahko sooči z artilerijo, sestavljena pa je iz trinajstih stranic z vračljivimi koti. Zdaj daleč od kakršne koli grožnje je bila utrdba preurejena v gledališče na prostem, ki gosti mednarodni festival Bizerte (glasba, ples, film).&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://guide-voyage-tunisie.com/la-kasbah-de-bizerte|title=La Kasbah de Bizerte &amp;#124; Guide de voyage en Tunisie|website=Guide-voyage-tunisie.com|access-date=11 June 2022}}&lt;/ref&gt;

== Gospodarstvo ==
Gospodarstvo Bizerte je zelo raznoliko. Obstaja več vojaških oporišč in turizem skozi vse leto. Kot turistično središče pa regija ni tako priljubljena kot vzhodna obala Tunizije. Obstaja proizvodnja (tekstil, avtomobilski deli, kuhinjska posoda), ribolov, sadje in zelenjava ter pšenica.

== Zanimivosti ==
Pristanišče Bizerte se razvija v pomembno sredozemsko marino za jahte, ki naj bi se odprla maja 2012. Del marine, namenjen superjahtam, se bo imenoval Goga Superyacht Marina in bo imel priveze za jahte dolžine do 110 m. Pričakuje se, da bo to znatno spodbudilo lokalno gospodarstvo, saj bodo lastniki jaht in tudi stotine profesionalnih članov posadke postali celoletni potrošniki. Storitvene dejavnosti, ki oskrbujejo jahte, se bodo postopoma razvijale in prinesle dodatna delovna mesta.&lt;ref&gt;{{cite web |author=Morley Yachts |url=http://www.GogaMarina.com |title=Goga Superyacht Marina |publisher=Gogamarina.com |date=29 July 2009 |access-date=4 August 2012 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130605024331/http://gogamarina.com/ |archive-date=5 June 2013 }}&lt;/ref&gt;

Igralec Abdelmajid Lakhal se je rodil v Bizerti.

Pesem skupine Teapacks ''Lo haya lano klum'' govori o tem, kako so nacisti leta 1942 iz Bizerte izgnali družino vodje skupine Kobija Oza.

== Titularni sedež ==
''Hippo Diarrhytus'' je titularni sedež Rimskokatoliške cerkve. V letih 1989–2002 ga je imel Tadeusz Kondrusiewicz, nato Jose Paala Salazar, O.P. v letih 2002–2004 in Manfred Grothe od 14. oktobra 2004. Mesto in sedež ''Hippo Diarrhytus'' se ne smeta zamenjevati z mestom in sedežem ''[[Hipon|Hippo Regius]]'', kjer je bil škof sveti Avguštin iz Hipona.

==Sestrska mesta==
*{{flagicon|Morocco}} [[Tanger]], [[Maroko]], od 1976
*{{flagicon|Egypt}} [[Port Said]], [[Egipt]], od 1977
*{{flagicon|Algeria}} [[Anaba]], [[Alžirija]], od 1985
*{{flagicon|Greece}} [[Kalamata]], [[Grčija]], od 1997
*{{flagicon|Italy}} [[Palermo]], [[Italija]], od 2005
* {{Flagicon|Russia}}  [[Sankt Peterburg]], Rusija, od 2013
* {{Flagicon|Germany}} [[Rostock]], Nemčija, od 2016

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{commons category|Bizerte}}
{{wikivoyage|Bizerte}}
* [http://www.bizerte1.com/ Bizerte Tunisie] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050611013905/http://www.bizerte1.com/ |date=2005-06-11 }} (angleščina, francoščina)
* [http://www.commune-bizerte.gov.tn/fr/ Uradna spletna stran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100112124156/http://www.commune-bizerte.gov.tn/fr/ |date=2010-01-12 }} {{fr}}
* [https://archive.today/20121211040840/http://i-cias.com/e.o/bizerte.htm &quot;Bizerte&quot;] in the ''Encyclopedia of the Orient''
* {{cite EB1911|wstitle=Bizerta|volume=4}}
* {{cite CE1913|wstitle=Hippo Diarrhytus|first=Sophron |last=Pétridès|volume=7}}

[[Kategorija:Mesta v Tuniziji]]
[[Kategorija:Pristanišča v Tuniziji]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>qfivcrksxbl1dm5ddnbbyxw3sb910qs</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kairouan</title>
    <ns>0</ns>
    <id>33040</id>
    <revision>
      <id>6687417</id>
      <parentid>6505636</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T19:16:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>posodobljeno</comment>
      <origin>6687417</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10481" sha1="b6h6rsu6yut4qt0hyi907v3oe0rzl0b" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje
| official_name      = Kairouan
| native_name        = {{lang|ar|ٱلْقَيْرَوَان}}
| settlement_type    = mesto
| image_skyline      = Montage ville de Kairouan.png
| imagesize          = 275px
| image_caption      = Zgoraj (od leve proti desni): Spomenik kairouanskim preprogam, [[Velika mošeja v Kairouanu]] &lt;br&gt; zgodovinsko mestno obzidje, Aghlabid Basins &lt;br&gt;Zawiya Sidi Abid al-Ghariani, [[Makroudh]] &lt;br&gt;Kairouanske preproge, Bazar, Medina
| image_flag         = 
| image_seal         = 
| image_map          = 
| map_caption        = 
| pushpin_map        = Tunizija
| pushpin_map_caption = Lega v Tuniziji
| subdivision_type   = Država
| subdivision_type1  = Guvernat
| subdivision_name   = {{TUN}}
| subdivision_name1  = Kairouan
| subdivision_type2  = 
| subdivision_name2  = 
| established_title  = Ustanovitev
| established_date   = 670 n. št.
| established_title2 = 
| established_date2  = 
| founder            = Uqba ibn Nafi
| government_type    = 
| leader_title       = župan
| leader_name        = Radouane Bouden
| area_magnitude     = 
| area_total_km2     = 
| population_as_of   = 2022
| population_footnotes = 
| population_total   = 210.313
| population_density_km2 = auto
| coordinates        = {{coord|35|40|38|N|10|06|03|E|region:TN|display=inline,title}}
| elevation_footnotes = 
| elevation_m        = 68
| postal_code_type   = 
| postal_code        = 3100
| area_code          = 
| timezone           = 
| utc_offset         = 
| timezone_DST       = 
| utc_offset_DST     = 
| footnotes          = {{Infobox UNESCO World Heritage Site
  |child = yes
  |ID = 499
  |Year = 1988
  |Criteria = Cultural: i, ii, iii, v, vi
  |Area = 68.02 ha
  |Buffer_zone = 154.36 ha
  }}
| website            = {{Official website|http://www.commune-kairouan.gov.tn/}}
}}

'''Kairouan''' ({{langx|ar|ٱلْقَيْرَوَان|al-Qayrawān}} القيروان, tudi '''Al Kairouan''', ''Al Qayrawan''; {{langx|aeb-Latn|Qeirwān}}) je [[mesto]] in [[guvernat]] v osrednji severni [[Tunizija|Tuniziji]]. Znano je po [[vera|verskem]] pomenu za [[muslimani|muslimane]] – med [[suniti|sunitskimi muslimani]] velja za četrto najbolj [[sveto mesto]] [[islam]]a (sledeč [[Meka|Meki]], [[Medina|Medini]] in [[Jeruzalem]]u) ter najbolj sveto mesto [[Magreb]]a. Prav tako je [[romarsko središče]]. Ocenjena [[prebivalstvo|populacija]] je 210.313 (ocena 2022).

Mesto so ustanovili [[Omajadi]] okoli leta 670,&lt;ref&gt;{{cite book |last=Singh |first=Nagendra Kr |year=2002 |title=International encyclopaedia of Islamic dynasties |url=https://books.google.com/books?id=ScBbJdau_ZUC&amp;dq=kairouan+founded+by+the+arabs&amp;pg=PA1006 |publisher=Anmol Publications PVT. LTD. |page=1006}}&lt;/ref&gt; v času kalifa Mu'avije (vladal 661–680); takrat je postalo pomembno središče sunitskega islamskega učenja in učenja [[Koran]]a,&lt;ref&gt;{{cite book|editor1-last=Luscombe|editor1-first=David|editor-link1=|editor2-last=Riley-Smith|editor2-first=Jonathan|editor-link2=|title=The New Cambridge Medieval History, Volume 2; Volume 4|date=2004|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-41411-1|page=696}}&lt;/ref&gt; ki je privabljalo muslimane z različnih delov sveta. V mestu je [[Velika mošeja v Kairouanu|mošeja Uqba]].&lt;ref name=EP&gt;Europa Publications &quot;General Survey: Holy Places&quot; ''The Middle East and North Africa 2003'', p. 147. Routledge, 2003. {{ISBN|1-85743-132-4}}. &quot;The city is regarded as a holy place for Muslims.&quot;&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |title=Hutchinson Encyclopedia 1996 Edition |publisher=Helicon Publishing Ltd, [[Oxford]] |year=1996 |page=572 |isbn=1-85986-107-5}}&lt;/ref&gt;

== Etimologija ==
Ime ({{lang|ar|ٱلْقَيْرَوَان}} ''al-Qayrawān'') je arabska beseda, ki pomeni »vojaška skupina« ali »karavana«,&lt;ref&gt;Alk-Khalil ibn Ahmad, ''[http://arabiclexicon.hawramani.com/search/%D9%82%D9%8A%D8%B1%D9%88%D8%A7%D9%86?cat=5 Kitab al-Ayn]''&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|date=2021-04-27|title=القيروان|url=https://al-hikma.org/alatlus/%D8%A7%D9%84%D9%82%D9%8A%D8%B1%D9%88%D8%A7%D9%86|access-date=2021-04-27|website=أطلس الحكمة|language=ar|archive-date=27 April 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210427193226/https://al-hikma.org/alatlus/%D8%A7%D9%84%D9%82%D9%8A%D8%B1%D9%88%D8%A7%D9%86|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; izposojena iz srednjeperzijske besede ''kārawān''&lt;ref&gt;MacKenzie, D. N. (1971), &quot;kārawān&quot;, in ''[http://www.rabbinics.org/pahlavi/MacKenzie-PahlDict.pdf A concise Pahlavi dictionary] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121203034323/http://www.rabbinics.org/pahlavi/MacKenzie-PahlDict.pdf |date=3 December 2012 }}'', London, New York, Toronto: Oxford University Press&lt;/ref&gt; (sodobna perzijska karavana), ki pomeni »vojaška kolona« ali »karavana« (glej [[karavanseraj]]).&lt;ref name=&quot;isesco&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.isesco.org.ma/english/capitalsIslamic/2009/kairouan2009/p2.php |title=Location and origin of the name of Kairouan |publisher=Isesco.org |access-date=2010-04-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110605234532/http://www.isesco.org.ma/english/capitalsIslamic/2009/kairouan2009/p2.php |archive-date=5 June 2011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.loghatnaameh.com/dehkhodaworddetail-4349297db35d4777b368293072a02b65-fa.html &quot;قيروان&quot;] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110301052956/http://www.loghatnaameh.com/dehkhodaworddetail-4349297db35d4777b368293072a02b65-fa.html|date=1 March 2011}}[https://web.archive.org/web/20130405075322/http://dics.ir/index.php?DISP=dehmean&amp;word=%D9%82%D9%8A%D8%B1%D9%88%D8%A7%D9%86&amp;S1=%D8%AF%D9%87%D8%AE%D8%AF%D8%A7]. ''Dehkhoda Dictionary''.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite book |last=Everett-Heath |first=John |url=https://www.oxfordreference.com/display/10.1093/acref/9780191882913.001.0001/acref-9780191882913;jsessionid=5EFFA18292893F814D439C0C8F99C48F |title=The Concise Oxford Dictionary of World Place Names |date=2019-10-24 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-188291-3 |language=en-US |doi=10.1093/acref/9780191882913.001.0001}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.noormags.com/view/fa/ArticlePage/1701/75/Text «رابطه دو سویه زبان فارسی–عربی»]. ''ماهنامه کیهان فرهنگی''. دی 1383، شماره 219. صص 73–77.&lt;/ref&gt; V berberščini se je mesto nekoč imenovalo {{lang|ber-Arab|تيكيروان}} ''Tikirwan'',&lt;ref&gt;Al-Nuwayri, Ahmad b. Abd al-Wahhab. ''[https://www.noorlib.ir/view/en/book/bookview/text/3109/1/25 Nihayat al-Arab fi funun al-`Arab]'', Cairo: Dar al-Kutub, p. 25.&lt;/ref&gt; kar velja za priredbo arabskega imena.

== Zgodovina ==
Začetki mesta segajo v leto [[670]], ko je naselje ustanovil [[Arabci|arabski]] [[emir]] v času velikih arabskih osvajanj. Pomembno [[zgodovina|zgodovinsko]] obdobje je čas [[province]] [[Ifrika]] (8. stoletje), katere [[metropola]] je bil Kairouan, ter čas [[dinastija|dinastije]] [[Aglabidi|Aglabidov]] v [[9. stoletje|9. stoletju]], ko je bilo mesto prestolnica Tunizije. [[11. stoletje]] je prineslo [[vladavina|vladavino]] [[Ziridi|Ziridov]], 15. stoletje pa vladavino [[Almoravidi|Almoravidov]]. V [[novejša zgodovina|novejši zgodovini]] je prišlo pod [[Francija|francosko]] oblast skupaj s preostalo Tunizijo (leta 1881).

== Geografija ==
Kairouan, glavno mesto governata Kairouan, leži južno od [[Sousse]], 50 km od vzhodne obale, 75 km od Monastirja in 184 km od [[Tunis]]a.
{{wide image|Panorama of Kairouan roofs - Panorama des toits de Kairouan.jpg|1000px|Paranoma starega mesta Kairouan}}

Kairouan ima vroče polsušno podnebje ([[Köppnova podnebna klasifikacija]] ''BSh'').

== Zanimivosti ==
Pomembne so [[Mavri|mavrske]] in [[Saraceni|saracenske]] stavbe iz 9. stoletja, prav tako pa je najti tudi rimske in staroarabske ostanke. V preteklosti je bil Kairouan pomembna [[utrdba]], o čemer priča tudi [[obzidje]] s stolpiči. Versko najpomembnejša stavba je [[Velika mošeja v Kairouanu|Velika mošeja]] v osrčju mesta. [[Minaret]] te mošeje ji bil, po mnenju strokovnjakov, postavljen okoli leta 730 in naj bi bil zaradi še stoječih temeljev najstarejši stoječi minaret na svetu. Vstop v mošejo dolgo časa ni bil dovoljen nemuslimanom zaradi religioznih razlogov.

Edinstvene so tudi velike umetne kotanje [[voda|vode]], katerih prve so bile zgrajene okoli 1200 let nazaj v času vladanja [[Aglabidi|Aglabidov]] ter so oskrbovale mesto s svežo vodo.

== Gospodarstvo ==
[[Ekonomija]] mesta temelji na [[trgovina|trgovini]], saj kraj velja za trgovski center zlasti [[žitarice|žitaric]], [[olivno olje|olivnega olja]], [[ovca|ovac]] in [[volna|volne]], [[koža|kož]] ter ročnih izdelkov. Posebej znamenito pa je [[tapetarstvo]], ki slovi po svoji nadzorovani kvaliteti.

Mesto z drugimi kraji povezujejo regionalne [[cesta|ceste]] ter [[železnica]]. 

== Verski pomen ==
Ime kraja pomeni ''mali Kairo'', zaradi množice mošej v kraju je ta znan tudi kot ''Mesto petdesetih mošej''. Obstajata dve [[legenda|legendi]] o tem, kako je nastalo versko mesto, obe povezani z znamenitim vodnim izvirom ''Bi'r Barouta''. Prva govori o muslimanskem osvajalcu po imenu ''Uqba bin Nafi I-Fihri'', ki je na tem kraju v zemljo zapičil palico, ven pa je pritekla voda. Druga pa pripoveduje o vodnem izviru, ki je že bil na mestu; v njem je taisti osvajalec našel [[zlato]] posodo, ki jo je izgubil v izviru Zamzam v Meki. Slednje predstavlja dokaz, da sta kraja povezana s podzemno [[reka|reko]], zato je lokalni izvir svet. Pitje iz tega izvira pa slehernega muslimana odveže potrebe po dolgem in dragem romanju v Meko.

== Glej tudi ==
* [[seznam mest v Tuniziji]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Wikivoyage|Kairouan}}
{{Commons}}
*{{Official website|http://www.kairouan.org}}
*[http://www.tourismtunisia.com/togo/kairouan/kairouan.html Kairouan], tourismtunisia.com
*[https://whc.unesco.org/pg.cfm?cid=31&amp;id_site=499 Kairouan World heritage Site], whc.unesco.org
*[https://web.archive.org/web/20050210013750/http://www.flshk.rnu.tn/ Kairouan University]
*[http://www.muslimheritage.com/topics/default.cfm?ArticleID=324 Al-Qayrawan], muslimheritage.com
*[http://www.jewishencyclopedia.com/view.jsp?artid=33&amp;letter=K#82 Kairwan], jewishencyclopedia.com
*[http://www.worldstatesmen.org/Tunisia.html WorldStatesmen-Tunisia]
*[https://web.archive.org/web/20090324014103/http://www.kairouan-cci2009.nat.tn/ KAIROUAN, The Capital of Islamic Culture ]

[[Kategorija:Mesta v Tuniziji]]
[[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Tuniziji]]
[[Kategorija:Sveta mesta]]

{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>b6h6rsu6yut4qt0hyi907v3oe0rzl0b</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687689</id>
      <parentid>6687417</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T09:42:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>/* Zgodovina */</comment>
      <origin>6687689</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="21535" sha1="p09lwv05s0cnueqs9g3zfiotz9goq1a" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje
| official_name      = Kairouan
| native_name        = {{lang|ar|ٱلْقَيْرَوَان}}
| settlement_type    = mesto
| image_skyline      = Montage ville de Kairouan.png
| imagesize          = 275px
| image_caption      = Zgoraj (od leve proti desni): Spomenik kairouanskim preprogam, [[Velika mošeja v Kairouanu]] &lt;br&gt; zgodovinsko mestno obzidje, Aghlabid Basins &lt;br&gt;Zawiya Sidi Abid al-Ghariani, [[Makroudh]] &lt;br&gt;Kairouanske preproge, Bazar, Medina
| image_flag         = 
| image_seal         = 
| image_map          = 
| map_caption        = 
| pushpin_map        = Tunizija
| pushpin_map_caption = Lega v Tuniziji
| subdivision_type   = Država
| subdivision_type1  = Guvernat
| subdivision_name   = {{TUN}}
| subdivision_name1  = Kairouan
| subdivision_type2  = 
| subdivision_name2  = 
| established_title  = Ustanovitev
| established_date   = 670 n. št.
| established_title2 = 
| established_date2  = 
| founder            = Uqba ibn Nafi
| government_type    = 
| leader_title       = župan
| leader_name        = Radouane Bouden
| area_magnitude     = 
| area_total_km2     = 
| population_as_of   = 2022
| population_footnotes = 
| population_total   = 210.313
| population_density_km2 = auto
| coordinates        = {{coord|35|40|38|N|10|06|03|E|region:TN|display=inline,title}}
| elevation_footnotes = 
| elevation_m        = 68
| postal_code_type   = 
| postal_code        = 3100
| area_code          = 
| timezone           = 
| utc_offset         = 
| timezone_DST       = 
| utc_offset_DST     = 
| footnotes          = {{Infobox UNESCO World Heritage Site
  |child = yes
  |ID = 499
  |Year = 1988
  |Criteria = Cultural: i, ii, iii, v, vi
  |Area = 68.02 ha
  |Buffer_zone = 154.36 ha
  }}
| website            = {{Official website|http://www.commune-kairouan.gov.tn/}}
}}

'''Kairouan''' ({{langx|ar|ٱلْقَيْرَوَان|al-Qayrawān}} القيروان, tudi '''Al Kairouan''', ''Al Qayrawan''; {{langx|aeb-Latn|Qeirwān}}) je [[mesto]] in [[guvernat]] v osrednji severni [[Tunizija|Tuniziji]]. Znano je po [[vera|verskem]] pomenu za [[muslimani|muslimane]] – med [[suniti|sunitskimi muslimani]] velja za četrto najbolj [[sveto mesto]] [[islam]]a (sledeč [[Meka|Meki]], [[Medina|Medini]] in [[Jeruzalem]]u) ter najbolj sveto mesto [[Magreb]]a. Prav tako je [[romarsko središče]]. Ocenjena [[prebivalstvo|populacija]] je 210.313 (ocena 2022).

Mesto so ustanovili [[Omajadi]] okoli leta 670,&lt;ref&gt;{{cite book |last=Singh |first=Nagendra Kr |year=2002 |title=International encyclopaedia of Islamic dynasties |url=https://books.google.com/books?id=ScBbJdau_ZUC&amp;dq=kairouan+founded+by+the+arabs&amp;pg=PA1006 |publisher=Anmol Publications PVT. LTD. |page=1006}}&lt;/ref&gt; v času kalifa Mu'avije (vladal 661–680); takrat je postalo pomembno središče sunitskega islamskega učenja in učenja [[Koran]]a,&lt;ref&gt;{{cite book|editor1-last=Luscombe|editor1-first=David|editor-link1=|editor2-last=Riley-Smith|editor2-first=Jonathan|editor-link2=|title=The New Cambridge Medieval History, Volume 2; Volume 4|date=2004|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-41411-1|page=696}}&lt;/ref&gt; ki je privabljalo muslimane z različnih delov sveta. V mestu je [[Velika mošeja v Kairouanu|mošeja Uqba]].&lt;ref name=EP&gt;Europa Publications &quot;General Survey: Holy Places&quot; ''The Middle East and North Africa 2003'', p. 147. Routledge, 2003. {{ISBN|1-85743-132-4}}. &quot;The city is regarded as a holy place for Muslims.&quot;&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |title=Hutchinson Encyclopedia 1996 Edition |publisher=Helicon Publishing Ltd, [[Oxford]] |year=1996 |page=572 |isbn=1-85986-107-5}}&lt;/ref&gt;

== Etimologija ==
Ime ({{lang|ar|ٱلْقَيْرَوَان}} ''al-Qayrawān'') je arabska beseda, ki pomeni »vojaška skupina« ali »karavana«,&lt;ref&gt;Alk-Khalil ibn Ahmad, ''[http://arabiclexicon.hawramani.com/search/%D9%82%D9%8A%D8%B1%D9%88%D8%A7%D9%86?cat=5 Kitab al-Ayn]''&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|date=2021-04-27|title=القيروان|url=https://al-hikma.org/alatlus/%D8%A7%D9%84%D9%82%D9%8A%D8%B1%D9%88%D8%A7%D9%86|access-date=2021-04-27|website=أطلس الحكمة|language=ar|archive-date=27 April 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210427193226/https://al-hikma.org/alatlus/%D8%A7%D9%84%D9%82%D9%8A%D8%B1%D9%88%D8%A7%D9%86|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; izposojena iz srednjeperzijske besede ''kārawān''&lt;ref&gt;MacKenzie, D. N. (1971), &quot;kārawān&quot;, in ''[http://www.rabbinics.org/pahlavi/MacKenzie-PahlDict.pdf A concise Pahlavi dictionary] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121203034323/http://www.rabbinics.org/pahlavi/MacKenzie-PahlDict.pdf |date=3 December 2012 }}'', London, New York, Toronto: Oxford University Press&lt;/ref&gt; (sodobna perzijska karavana), ki pomeni »vojaška kolona« ali »karavana« (glej [[karavanseraj]]).&lt;ref name=&quot;isesco&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.isesco.org.ma/english/capitalsIslamic/2009/kairouan2009/p2.php |title=Location and origin of the name of Kairouan |publisher=Isesco.org |access-date=2010-04-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110605234532/http://www.isesco.org.ma/english/capitalsIslamic/2009/kairouan2009/p2.php |archive-date=5 June 2011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.loghatnaameh.com/dehkhodaworddetail-4349297db35d4777b368293072a02b65-fa.html &quot;قيروان&quot;] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110301052956/http://www.loghatnaameh.com/dehkhodaworddetail-4349297db35d4777b368293072a02b65-fa.html|date=1 March 2011}}[https://web.archive.org/web/20130405075322/http://dics.ir/index.php?DISP=dehmean&amp;word=%D9%82%D9%8A%D8%B1%D9%88%D8%A7%D9%86&amp;S1=%D8%AF%D9%87%D8%AE%D8%AF%D8%A7]. ''Dehkhoda Dictionary''.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite book |last=Everett-Heath |first=John |url=https://www.oxfordreference.com/display/10.1093/acref/9780191882913.001.0001/acref-9780191882913;jsessionid=5EFFA18292893F814D439C0C8F99C48F |title=The Concise Oxford Dictionary of World Place Names |date=2019-10-24 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-188291-3 |language=en-US |doi=10.1093/acref/9780191882913.001.0001}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.noormags.com/view/fa/ArticlePage/1701/75/Text «رابطه دو سویه زبان فارسی–عربی»]. ''ماهنامه کیهان فرهنگی''. دی 1383، شماره 219. صص 73–77.&lt;/ref&gt; V berberščini se je mesto nekoč imenovalo {{lang|ber-Arab|تيكيروان}} ''Tikirwan'',&lt;ref&gt;Al-Nuwayri, Ahmad b. Abd al-Wahhab. ''[https://www.noorlib.ir/view/en/book/bookview/text/3109/1/25 Nihayat al-Arab fi funun al-`Arab]'', Cairo: Dar al-Kutub, p. 25.&lt;/ref&gt; kar velja za priredbo arabskega imena.

== Zgodovina ==
=== Ustanovitev in zgodnje islamsko obdobje ===
Ustanovitev Kairouana sega okoli leta 670, ko je arabski general Uqba ibn Nafi kalifa Mu'avije izbral lokacijo sredi gostega gozda, ki je bil takrat poln divjih zveri in plazilcev, za lokacijo vojaške postojanke za osvajanje Zahoda. Kjer danes stoji Kairouan je bilo prej tam mesto ''Kamounia''. Pred arabsko osvojitvijo je imelo bizantinsko garnizijo in je stalo daleč od morja – varno pred nenehnimi napadi [[berberi|berberov]], ki so se odločno upirali arabski invaziji. Berberski odpor se je nadaljeval, najprej ga je vodil Kusaila, čigar čete so približno petnajst let po ustanovitvi vojaške postojanke ubile Uqbo pri Biskri,&lt;ref name=&quot;Conant&quot;&gt;{{cite book |last=Conant |first=Jonathan |title=Staying Roman: conquest and identity in Africa and the Mediterranean, 439–700 |publisher=Cambridge University Press |location=Cambridge New York |year=2012 |isbn=978-0-521-19697-0 |pages=280–281}}&lt;/ref&gt; nato pa berbera Al-Kahina, ki je bil leta 702 ubita, njegova vojska pa poražena. Posledično je prišlo do množičnega spreobrnjenja Berberov v islam. Haridžiti ali islamski 'zunanji privrženci', ki so oblikovali egalitarno in puritansko sekto, so se pojavili in so še vedno prisotni na otoku [[Džerba]].

Oktobra 741 so med velikim berberskim uporom v [[Magreb]]u Berberi v bitki pri Bagdouri uničili ifrikijsko vojsko skupaj s sirsko silo, ki jo je poslal kalif. Guverner Kulthum ibn Ijad al-Kasi je umrl na bojišču, njegov nečak in naslednik Baldž ibn Bišr al-Kušajri pa se je s preostankom vojske skril v Španiji, zaradi česar je bila celotna Ifrikija odprta za napredovanje berberskih upornikov. Ker omajadski kalif Hišam ni imel več na voljo sil, je za guvernerja Ifrikije hitro imenoval Handhalo ibn Safvana z nadzorno oblastjo nad vsem Magrebom (Severna Afrika zahodno od Egipta) in [[Al Andaluz]]om (Španija) ter mu naročil, naj zbere vse sile, ki jih lahko zbere, za obrambo Ifrikije in zatiranje berberskega upora. Handhala je Egipt pustil v rokah Hafsa ibn al-Valida ibn Jusufa al-Hadramija in se februarja 742 odpravil proti zahodu, kjer je pobral dodatne sile iz Barke ([[Cirenajka]]) in [[Tripolis]]a (Tripolitana). V Kairouan je prispel okoli aprila 742. Kadi Ifrikije, Abd al-Rahman ibn Okba al-Ghafari, je vodil obrambo Kairouana in uspel odbiti napad berberske uporniške vojske, ki jo je v južni Tuniziji zbral sufritski voditelj Okaša ibn Ajub al-Fezari. Handhala ibn Safvan je prispel v Kairouan ravno takrat, ko naj bi Okaša načrtoval nov napad, usklajeno z drugo veliko berbersko vojsko, ki je prihajala z zahoda pod vodstvom Abd al-Vahida ibn Jazida al-Havarija. Berberske uporniške vojske naj bi se združile pred Kairouanom, preden bi sprožile svoj zadnji napad na mesto. Handhala ni izgubljal časa in je poslal konjenico, da bi upočasnil Abd al-Vahidovo napredovanje, glavnino njegovih sil pa je potisnil proti jugu, pri čemer je v krvavi bitki pri El-Karnu premagal Okašo in ga ujel. Toda Handhala je sam utrpel veliko izgub in se je zdaj soočil z nesrečno pričakovanji Abd al-Vahidove velikanske vojske, ki naj bi štela približno 300.000 mož, domnevno največjo berbersko vojsko, kar jih je kdaj videl. Handhala se je pohitel nazaj in naj bi zbral celotno prebivalstvo Kairouana pod orožje, da bi okrepil svoje vrste, preden se je znova odpravil na pot. V morda najbolj krvavem spopadu v berberskih vojnah je Handhala ibn SafVan maja 742 (morda malo kasneje) pri al Asnamu, le tri milje od Kairouana, premagal veliko berbersko vojsko Abd al-Wahida ibn Jazida. V tem enem samem spopadu je na bojišču padlo približno 120.000–180.000 Berberov, vključno z Abd al-Vahidom.&lt;ref&gt;{{cite book |chapter=Egypt as a province in the Islamic caliphate, 641–868 |last=Kennedy |first=Hugh |author-link= |title=Cambridge History of Egypt, Volume One: Islamic Egypt, 640–1517 |publisher=Cambridge University Press |editor-last=Petry |editor-first=Carl F. |location=Cambridge |year=1998 |isbn=0-521-47137-0 |pages=62–85 |chapter-url=https://books.google.com/books?id=y3FtXpB_tqMC&amp;pg=PA62}}&lt;/ref&gt;

=== Aglabidsko obdobje ===
Leta 745 so haridžitski Berberi zavzeli Kairouan, ki je bil takrat že razvito mesto z bujnimi vrtovi in ​​oljčnimi nasadi. Boji za oblast so se nadaljevali, dokler Ibrahim ibn al-Aghlab ni ponovno zavzel Kairouana konec 8. stoletja.

Leta 800 je kalif Harun ar-Rašid v [[Bagdad]]u potrdil Ibrahima za emirja in dednega vladarja Ifrikije. Ibrahim ibn al-Aghlab je ustanovil dinastijo [[Aglabidi|Aglabidov]], ki je vladala Ifrikiji med letoma 800 in 909. Novi emirji so polepšali Kairouan in ga spremenili v svojo prestolnico. Kmalu je postal znan po svojem bogastvu in blaginji, dosegel je raven [[Basra|Basre]] in [[Kufa|Kufe]] ter Tuniziji dal obdobje moči in blaginje.
[[File:Aghlabid cistern.jpg|thumb|left|Aglabidske kotlines]]

Aglabidi so zgradili veliko mošejo in v njej ustanovili univerzo, ki je bila središče izobraževanja tako v islamski misli kot v posvetnih znanostih. Njeno vlogo lahko primerjamo z vlogo Pariške univerze v srednjem veku. V 9. stoletju je mesto postalo sijajno središče arabske in islamske kulture, ki je privabljalo učenjake z vsega islamskega sveta. V tem obdobju sta imam Sahnun in Asad ibn al-Furat iz Kairouana naredila tempelj znanja in veličastno središče širjenja islamskih znanosti. Aglabidi so zgradili tudi palače, utrdbe in čudovite vodovode, od katerih so ostali le še bazeni. Iz Kairouana so se odposlanci [[Karel Veliki|Karla Velikega]] in Svetega rimskega cesarstva vrnili z navdušenimi poročili o aglabidskih palačah, knjižnicah in vrtovih – ter o uničujočih davkih, ki so jih naložili za plačilo njihovega pijančevanja in razuzdanosti. Aglabidi so tudi pomirili državo in leta 827 osvojili Sicilijo.&lt;ref&gt;[https://books.google.com/books?id=qamIQbPLMqgC&amp;dq=aghlabids+conquered+sicily+in+827&amp;pg=PA48 Barbara M. Kreutz, ''Before the Normans: Southern Italy in the Ninth and Tenth Centuries'', University of Pennsylvania Press, 1996, p. 48]&lt;/ref&gt;

=== Fatimidsko in ziridsko obdobje ===
[[File:Calif al Mahdi Kairouan 912 CE(png).png|thumb|150px|Zlati kovanec fatimidskega kalifa Al-Mahdija Billaha, kovan v Kairouanu leta 912 n. št.]]

Leta 893 so Kutamski Berberi z zahoda države s pomočjo misije Abdulaha al Mahdija začeli gibanje šiitskih Fatimidov. Leta 909 so bili strmoglavljeni sunitski Aglabidi, ki so vladali Ifrikiji in ustanovljena je bila dinastija [[Fatimidi|Fatimidov]]. Med vladavino Fatimidov je bil Kairouan zanemarjen in je izgubil svoj pomen: novi vladarji so najprej prebivali v Rakadi, kmalu pa so svojo prestolnico preselili v novozgrajeno [[Mahdia|Mahdijo]] na vzhodni obali Tunizije. Potem ko jim je uspelo razširiti svojo oblast nad celotnim osrednjim Magrebom, območjem, ki ga sestavljajo sodobne države Maroko, Alžirija, Tunizija in Libija, so se sčasoma preselili proti vzhodu v Egipt, kjer so ustanovili [[Kairo]], ki je postal prestolnica njihovega ogromnega kalifata, Ziride pa so pustili za svoje vazale v Ifrikiji. Ziridi so ponovno vladali iz Kairouana in državo popeljali skozi nov umetniški, trgovski in kmetijski razcvet. Šole in univerze so cvetele, čezmorska trgovina z lokalnimi izdelki in kmetijskimi pridelki je bila v polnem razcvetu, dvori vladarjev Ziridov pa so bili središča prefinjenosti, ki so zasenčila dvore njihovih evropskih sodobnikov. Ko so Ziridi leta 1045 razglasili neodvisnost od Kaira in spreobrnitev v sunitski islam s tem, ko so se zavezali Bagdadu, je fatimidski kalif Ma'ad al-Mustansir Billah za kazen poslal horde problematičnih arabskih plemen ([[Banu Hilal]] in Banu Sulaym), da napadejo Ifrikijo. Ti napadalci so leta 1057 tako popolnoma zavzeli Kairouan od Ziridov&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Idris|first=Hady Roger|date=1968 |title=L'invasion hilālienne et ses conséquences|journal=Cahiers de civilisation médiévale|volume=11|issue=43|pages=353–369|doi=10.3406/ccmed.1968.1452|issn=0007-9731}}&lt;/ref&gt; in ga uničili, da ni nikoli več pridobil svojega nekdanjega pomena, njihov pritok pa je bil pomemben dejavnik pri širjenju nomadstva na območjih, kjer je bilo prej prevladujoče kmetijstvo. Približno 1700 let občasnega, a nenehnega napredka je bilo v desetletju izničenih, saj je bil večji del države skoraj dve stoletji opustošen.

=== Kasnejša zgodovina ===
[[File:Street in Kairouan - Tunisia - 1899.jpg|thumb|right|Ulica Bab Chouhada leta 1899]]

Al-Idrisi je mesto v 12. stoletju opisal takole:&lt;ref&gt;[https://ar.wikisource.org/wiki/نزهة_المشتاق_في_اختراق_الآفاق/الإقليم_الثالث/الجزء_الثاني نزهة المشتاق في اختراق الآفاق - الإقليم الثالث، الجزء الثاني] [[Al-Idrizi]]&lt;/ref&gt;

{{quote|Mesto Kairouan je mati naselij in glavno mesto regij. Nekoč je bilo največje mesto na Zahodu po svoji prostranosti, najbolj naseljeno, najbogatejše, najbolj uspešno, najlepše zgrajeno in najbolj ambiciozno, z najdonosnejšo trgovino, najvišjimi davčnimi prihodki, najbolj cvetočimi trgi in največjimi trgovinskimi dobički, medtem ko so bili njegovi prebivalci tudi najbolj uporniški in najbolj arogantni med nevednimi, vendar so med njegovo krepostno elito prevladovale lastnosti zvestoba pravičnosti, izpolnjevanje zavez, izogibanje dvomljivim zadevam, vzdržanje prepovedi, obvladovanje prefinjenih znanosti in nagnjenost k zmernosti. Toda Vsemogočni Bog ga je prizadel z Arabci in nesreče so ga doletele ena za drugo, dokler od njega ni ostalo nič drugega kot bledeče ruševine in izbrisane sledi. V našem času je le del mesta obdan z zemeljskim zidom. Njegovi vladarji so Arabci, ki pobirajo vse preostale prihodke. Tam še vedno živi nekaj ljudi, ki se ukvarjajo s skromno trgovino z minimalnimi koristmi. Znanstveniki domnevajo, da se bo kmalu vrnilo v nekdanje stanje blaginje in veličastnosti. Njegova oskrba z vodo je redka, prebivalci pa pijejo iz velike cisterne (''majel'') v mestu. Ta cisterna je arhitekturno čudo, saj je zgrajena v kvadratni obliki s stolpom podobno strukturo, ki se dviga na sredini. Vsaka stranica meri dvesto komolcev in je še vedno napolnjena z vodo. Kairouan je bil prvotno dve mesti: eno je bilo Kairouan sam in drugo Sabra. Sabra je bila kraljeva rezidenca in na vrhuncu blaginje je imela tristo kopališč – večina zasebnih, ostale pa javne za vse ljudi. Sabra pa je zdaj v popolnem ruševinah, brez prebivalcev.}}

V 13. stoletju pod uspešno dinastijo [[Hafsidi|Hafsidov]], ki je vladala Ifrikiji, se je mesto začelo dvigati iz ruševin. Šele pod dinastijo Husainidov je Kairouan začel iskati častno mesto v državi in ​​po vsem islamskem svetu.

Leta 1881 so Francozi zavzeli Kairouan, nakar so nemuslimanom dovolili dostop do mesta. Francozi so zgradili železnico Sousse–Kairouan Decauville s širino 600 mm, ki je obratovala od leta 1882 do 1996, preden je bila preurejena na 1000 mm.

Staro mesto Kairouan in z njim povezani zgodovinski spomeniki so leta 1988 postali del Unescove svetovne dediščine.&lt;ref&gt;{{Cite web |last= |first= |title=Kairouan |url=https://whc.unesco.org/en/list/499/ |access-date=2023-12-18 |website=UNESCO World Heritage Centre |language=en}}&lt;/ref&gt;

Decembra 2023 se je med obnovo zrušilo približno 30 m zidu v bližini Vrat usnjarjev. Trije zidarji so bili ubiti, več drugih pa je bilo ranjenih.&lt;ref name=&quot;2023-12-17_AFP-ABC&quot;&gt;[https://www.abc.net.au/news/2023-12-17/tunisia-wall-collapse-kills-three-unesco-world-heritage-site/103239858 Ancient wall collapsing kills three at Tunisia UNESCO World Heritage Site], Agence France-Presse/ABC News Online, 2023-12-17&lt;/ref&gt;

== Geografija ==
Kairouan, glavno mesto governata Kairouan, leži južno od [[Sousse]], 50 km od vzhodne obale, 75 km od Monastirja in 184 km od [[Tunis]]a.
{{wide image|Panorama of Kairouan roofs - Panorama des toits de Kairouan.jpg|1000px|Paranoma starega mesta Kairouan}}

Kairouan ima vroče polsušno podnebje ([[Köppnova podnebna klasifikacija]] ''BSh'').

== Zanimivosti ==
Pomembne so [[Mavri|mavrske]] in [[Saraceni|saracenske]] stavbe iz 9. stoletja, prav tako pa je najti tudi rimske in staroarabske ostanke. V preteklosti je bil Kairouan pomembna [[utrdba]], o čemer priča tudi [[obzidje]] s stolpiči. Versko najpomembnejša stavba je [[Velika mošeja v Kairouanu|Velika mošeja]] v osrčju mesta. [[Minaret]] te mošeje ji bil, po mnenju strokovnjakov, postavljen okoli leta 730 in naj bi bil zaradi še stoječih temeljev najstarejši stoječi minaret na svetu. Vstop v mošejo dolgo časa ni bil dovoljen nemuslimanom zaradi religioznih razlogov.

Edinstvene so tudi velike umetne kotanje [[voda|vode]], katerih prve so bile zgrajene okoli 1200 let nazaj v času vladanja [[Aglabidi|Aglabidov]] ter so oskrbovale mesto s svežo vodo.

== Gospodarstvo ==
[[Ekonomija]] mesta temelji na [[trgovina|trgovini]], saj kraj velja za trgovski center zlasti [[žitarice|žitaric]], [[olivno olje|olivnega olja]], [[ovca|ovac]] in [[volna|volne]], [[koža|kož]] ter ročnih izdelkov. Posebej znamenito pa je [[tapetarstvo]], ki slovi po svoji nadzorovani kvaliteti.

Mesto z drugimi kraji povezujejo regionalne [[cesta|ceste]] ter [[železnica]]. 

== Verski pomen ==
Ime kraja pomeni ''mali Kairo'', zaradi množice mošej v kraju je ta znan tudi kot ''Mesto petdesetih mošej''. Obstajata dve [[legenda|legendi]] o tem, kako je nastalo versko mesto, obe povezani z znamenitim vodnim izvirom ''Bi'r Barouta''. Prva govori o muslimanskem osvajalcu po imenu ''Uqba bin Nafi I-Fihri'', ki je na tem kraju v zemljo zapičil palico, ven pa je pritekla voda. Druga pa pripoveduje o vodnem izviru, ki je že bil na mestu; v njem je taisti osvajalec našel [[zlato]] posodo, ki jo je izgubil v izviru Zamzam v Meki. Slednje predstavlja dokaz, da sta kraja povezana s podzemno [[reka|reko]], zato je lokalni izvir svet. Pitje iz tega izvira pa slehernega muslimana odveže potrebe po dolgem in dragem romanju v Meko.

== Glej tudi ==
* [[seznam mest v Tuniziji]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Wikivoyage|Kairouan}}
{{Commons}}
*{{Official website|http://www.kairouan.org}}
*[http://www.tourismtunisia.com/togo/kairouan/kairouan.html Kairouan], tourismtunisia.com
*[https://whc.unesco.org/pg.cfm?cid=31&amp;id_site=499 Kairouan World heritage Site], whc.unesco.org
*[https://web.archive.org/web/20050210013750/http://www.flshk.rnu.tn/ Kairouan University]
*[http://www.muslimheritage.com/topics/default.cfm?ArticleID=324 Al-Qayrawan], muslimheritage.com
*[http://www.jewishencyclopedia.com/view.jsp?artid=33&amp;letter=K#82 Kairwan], jewishencyclopedia.com
*[http://www.worldstatesmen.org/Tunisia.html WorldStatesmen-Tunisia]
*[https://web.archive.org/web/20090324014103/http://www.kairouan-cci2009.nat.tn/ KAIROUAN, The Capital of Islamic Culture ]

[[Kategorija:Mesta v Tuniziji]]
[[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Tuniziji]]
[[Kategorija:Sveta mesta]]

{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>p09lwv05s0cnueqs9g3zfiotz9goq1a</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687712</id>
      <parentid>6687689</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T10:02:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>dodano iz en wiki</comment>
      <origin>6687712</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="29179" sha1="qbt5uu8janxgw7vi6l79l9cdlkpnuz5" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje
| official_name      = Kairouan
| native_name        = {{lang|ar|ٱلْقَيْرَوَان}}
| settlement_type    = mesto
| image_skyline      = Montage ville de Kairouan.png
| imagesize          = 275px
| image_caption      = Zgoraj (od leve proti desni): Spomenik kairouanskim preprogam, [[Velika mošeja v Kairouanu]] &lt;br&gt; zgodovinsko mestno obzidje, Aghlabid Basins &lt;br&gt;Zawiya Sidi Abid al-Ghariani, [[Makroudh]] &lt;br&gt;Kairouanske preproge, Bazar, Medina
| image_flag         = 
| image_seal         = 
| image_map          = 
| map_caption        = 
| pushpin_map        = Tunizija
| pushpin_map_caption = Lega v Tuniziji
| subdivision_type   = Država
| subdivision_type1  = Guvernat
| subdivision_name   = {{TUN}}
| subdivision_name1  = Kairouan
| subdivision_type2  = 
| subdivision_name2  = 
| established_title  = Ustanovitev
| established_date   = 670 n. št.
| established_title2 = 
| established_date2  = 
| founder            = Uqba ibn Nafi
| government_type    = 
| leader_title       = župan
| leader_name        = Radouane Bouden
| area_magnitude     = 
| area_total_km2     = 
| population_as_of   = 2022
| population_footnotes = 
| population_total   = 210.313
| population_density_km2 = auto
| coordinates        = {{coord|35|40|38|N|10|06|03|E|region:TN|display=inline,title}}
| elevation_footnotes = 
| elevation_m        = 68
| postal_code_type   = 
| postal_code        = 3100
| area_code          = 
| timezone           = 
| utc_offset         = 
| timezone_DST       = 
| utc_offset_DST     = 
| footnotes          = {{Infobox UNESCO World Heritage Site
  |child = yes
  |ID = 499
  |Year = 1988
  |Criteria = Cultural: i, ii, iii, v, vi
  |Area = 68.02 ha
  |Buffer_zone = 154.36 ha
  }}
| website            = {{Official website|http://www.commune-kairouan.gov.tn/}}
}}

'''Kairouan''' ({{langx|ar|ٱلْقَيْرَوَان|al-Qayrawān}} القيروان, tudi '''Al Kairouan''', ''Al Qayrawan''; {{langx|aeb-Latn|Qeirwān}}) je [[mesto]] in [[guvernat]] v osrednji severni [[Tunizija|Tuniziji]]. Znano je po [[vera|verskem]] pomenu za [[muslimani|muslimane]] – med [[suniti|sunitskimi muslimani]] velja za četrto najbolj [[sveto mesto]] [[islam]]a (sledeč [[Meka|Meki]], [[Medina|Medini]] in [[Jeruzalem]]u) ter najbolj sveto mesto [[Magreb]]a. Prav tako je [[romarsko središče]]. Ocenjena [[prebivalstvo|populacija]] je 210.313 (ocena 2022).

Mesto so ustanovili [[Omajadi]] okoli leta 670,&lt;ref&gt;{{cite book |last=Singh |first=Nagendra Kr |year=2002 |title=International encyclopaedia of Islamic dynasties |url=https://books.google.com/books?id=ScBbJdau_ZUC&amp;dq=kairouan+founded+by+the+arabs&amp;pg=PA1006 |publisher=Anmol Publications PVT. LTD. |page=1006}}&lt;/ref&gt; v času kalifa Mu'avije (vladal 661–680); takrat je postalo pomembno središče sunitskega islamskega učenja in učenja [[Koran]]a,&lt;ref&gt;{{cite book|editor1-last=Luscombe|editor1-first=David|editor-link1=|editor2-last=Riley-Smith|editor2-first=Jonathan|editor-link2=|title=The New Cambridge Medieval History, Volume 2; Volume 4|date=2004|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-41411-1|page=696}}&lt;/ref&gt; ki je privabljalo muslimane z različnih delov sveta. V mestu je [[Velika mošeja v Kairouanu|mošeja Uqba]].&lt;ref name=EP&gt;Europa Publications &quot;General Survey: Holy Places&quot; ''The Middle East and North Africa 2003'', p. 147. Routledge, 2003. {{ISBN|1-85743-132-4}}. &quot;The city is regarded as a holy place for Muslims.&quot;&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |title=Hutchinson Encyclopedia 1996 Edition |publisher=Helicon Publishing Ltd, [[Oxford]] |year=1996 |page=572 |isbn=1-85986-107-5}}&lt;/ref&gt;

== Etimologija ==
Ime ({{lang|ar|ٱلْقَيْرَوَان}} ''al-Qayrawān'') je arabska beseda, ki pomeni »vojaška skupina« ali »karavana«,&lt;ref&gt;Alk-Khalil ibn Ahmad, ''[http://arabiclexicon.hawramani.com/search/%D9%82%D9%8A%D8%B1%D9%88%D8%A7%D9%86?cat=5 Kitab al-Ayn]''&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|date=2021-04-27|title=القيروان|url=https://al-hikma.org/alatlus/%D8%A7%D9%84%D9%82%D9%8A%D8%B1%D9%88%D8%A7%D9%86|access-date=2021-04-27|website=أطلس الحكمة|language=ar|archive-date=27 April 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210427193226/https://al-hikma.org/alatlus/%D8%A7%D9%84%D9%82%D9%8A%D8%B1%D9%88%D8%A7%D9%86|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; izposojena iz srednjeperzijske besede ''kārawān''&lt;ref&gt;MacKenzie, D. N. (1971), &quot;kārawān&quot;, in ''[http://www.rabbinics.org/pahlavi/MacKenzie-PahlDict.pdf A concise Pahlavi dictionary] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121203034323/http://www.rabbinics.org/pahlavi/MacKenzie-PahlDict.pdf |date=3 December 2012 }}'', London, New York, Toronto: Oxford University Press&lt;/ref&gt; (sodobna perzijska karavana), ki pomeni »vojaška kolona« ali »karavana« (glej [[karavanseraj]]).&lt;ref name=&quot;isesco&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.isesco.org.ma/english/capitalsIslamic/2009/kairouan2009/p2.php |title=Location and origin of the name of Kairouan |publisher=Isesco.org |access-date=2010-04-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110605234532/http://www.isesco.org.ma/english/capitalsIslamic/2009/kairouan2009/p2.php |archive-date=5 June 2011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.loghatnaameh.com/dehkhodaworddetail-4349297db35d4777b368293072a02b65-fa.html &quot;قيروان&quot;] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110301052956/http://www.loghatnaameh.com/dehkhodaworddetail-4349297db35d4777b368293072a02b65-fa.html|date=1 March 2011}}[https://web.archive.org/web/20130405075322/http://dics.ir/index.php?DISP=dehmean&amp;word=%D9%82%D9%8A%D8%B1%D9%88%D8%A7%D9%86&amp;S1=%D8%AF%D9%87%D8%AE%D8%AF%D8%A7]. ''Dehkhoda Dictionary''.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite book |last=Everett-Heath |first=John |url=https://www.oxfordreference.com/display/10.1093/acref/9780191882913.001.0001/acref-9780191882913;jsessionid=5EFFA18292893F814D439C0C8F99C48F |title=The Concise Oxford Dictionary of World Place Names |date=2019-10-24 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-188291-3 |language=en-US |doi=10.1093/acref/9780191882913.001.0001}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.noormags.com/view/fa/ArticlePage/1701/75/Text «رابطه دو سویه زبان فارسی–عربی»]. ''ماهنامه کیهان فرهنگی''. دی 1383، شماره 219. صص 73–77.&lt;/ref&gt; V berberščini se je mesto nekoč imenovalo {{lang|ber-Arab|تيكيروان}} ''Tikirwan'',&lt;ref&gt;Al-Nuwayri, Ahmad b. Abd al-Wahhab. ''[https://www.noorlib.ir/view/en/book/bookview/text/3109/1/25 Nihayat al-Arab fi funun al-`Arab]'', Cairo: Dar al-Kutub, p. 25.&lt;/ref&gt; kar velja za priredbo arabskega imena.

== Zgodovina ==
=== Ustanovitev in zgodnje islamsko obdobje ===
Ustanovitev Kairouana sega okoli leta 670, ko je arabski general Uqba ibn Nafi kalifa Mu'avije izbral lokacijo sredi gostega gozda, ki je bil takrat poln divjih zveri in plazilcev, za lokacijo vojaške postojanke za osvajanje Zahoda. Kjer danes stoji Kairouan je bilo prej tam mesto ''Kamounia''. Pred arabsko osvojitvijo je imelo bizantinsko garnizijo in je stalo daleč od morja – varno pred nenehnimi napadi [[berberi|berberov]], ki so se odločno upirali arabski invaziji. Berberski odpor se je nadaljeval, najprej ga je vodil Kusaila, čigar čete so približno petnajst let po ustanovitvi vojaške postojanke ubile Uqbo pri Biskri,&lt;ref name=&quot;Conant&quot;&gt;{{cite book |last=Conant |first=Jonathan |title=Staying Roman: conquest and identity in Africa and the Mediterranean, 439–700 |publisher=Cambridge University Press |location=Cambridge New York |year=2012 |isbn=978-0-521-19697-0 |pages=280–281}}&lt;/ref&gt; nato pa berbera Al-Kahina, ki je bil leta 702 ubita, njegova vojska pa poražena. Posledično je prišlo do množičnega spreobrnjenja Berberov v islam. Haridžiti ali islamski 'zunanji privrženci', ki so oblikovali egalitarno in puritansko sekto, so se pojavili in so še vedno prisotni na otoku [[Džerba]].

Oktobra 741 so med velikim berberskim uporom v [[Magreb]]u Berberi v bitki pri Bagdouri uničili ifrikijsko vojsko skupaj s sirsko silo, ki jo je poslal kalif. Guverner Kulthum ibn Ijad al-Kasi je umrl na bojišču, njegov nečak in naslednik Baldž ibn Bišr al-Kušajri pa se je s preostankom vojske skril v Španiji, zaradi česar je bila celotna Ifrikija odprta za napredovanje berberskih upornikov. Ker omajadski kalif Hišam ni imel več na voljo sil, je za guvernerja Ifrikije hitro imenoval Handhalo ibn Safvana z nadzorno oblastjo nad vsem Magrebom (Severna Afrika zahodno od Egipta) in [[Al Andaluz]]om (Španija) ter mu naročil, naj zbere vse sile, ki jih lahko zbere, za obrambo Ifrikije in zatiranje berberskega upora. Handhala je Egipt pustil v rokah Hafsa ibn al-Valida ibn Jusufa al-Hadramija in se februarja 742 odpravil proti zahodu, kjer je pobral dodatne sile iz Barke ([[Cirenajka]]) in [[Tripolis]]a (Tripolitana). V Kairouan je prispel okoli aprila 742. Kadi Ifrikije, Abd al-Rahman ibn Okba al-Ghafari, je vodil obrambo Kairouana in uspel odbiti napad berberske uporniške vojske, ki jo je v južni Tuniziji zbral sufritski voditelj Okaša ibn Ajub al-Fezari. Handhala ibn Safvan je prispel v Kairouan ravno takrat, ko naj bi Okaša načrtoval nov napad, usklajeno z drugo veliko berbersko vojsko, ki je prihajala z zahoda pod vodstvom Abd al-Vahida ibn Jazida al-Havarija. Berberske uporniške vojske naj bi se združile pred Kairouanom, preden bi sprožile svoj zadnji napad na mesto. Handhala ni izgubljal časa in je poslal konjenico, da bi upočasnil Abd al-Vahidovo napredovanje, glavnino njegovih sil pa je potisnil proti jugu, pri čemer je v krvavi bitki pri El-Karnu premagal Okašo in ga ujel. Toda Handhala je sam utrpel veliko izgub in se je zdaj soočil z nesrečno pričakovanji Abd al-Vahidove velikanske vojske, ki naj bi štela približno 300.000 mož, domnevno največjo berbersko vojsko, kar jih je kdaj videl. Handhala se je pohitel nazaj in naj bi zbral celotno prebivalstvo Kairouana pod orožje, da bi okrepil svoje vrste, preden se je znova odpravil na pot. V morda najbolj krvavem spopadu v berberskih vojnah je Handhala ibn SafVan maja 742 (morda malo kasneje) pri al Asnamu, le tri milje od Kairouana, premagal veliko berbersko vojsko Abd al-Wahida ibn Jazida. V tem enem samem spopadu je na bojišču padlo približno 120.000–180.000 Berberov, vključno z Abd al-Vahidom.&lt;ref&gt;{{cite book |chapter=Egypt as a province in the Islamic caliphate, 641–868 |last=Kennedy |first=Hugh |author-link= |title=Cambridge History of Egypt, Volume One: Islamic Egypt, 640–1517 |publisher=Cambridge University Press |editor-last=Petry |editor-first=Carl F. |location=Cambridge |year=1998 |isbn=0-521-47137-0 |pages=62–85 |chapter-url=https://books.google.com/books?id=y3FtXpB_tqMC&amp;pg=PA62}}&lt;/ref&gt;

=== Aglabidsko obdobje ===
Leta 745 so haridžitski Berberi zavzeli Kairouan, ki je bil takrat že razvito mesto z bujnimi vrtovi in ​​oljčnimi nasadi. Boji za oblast so se nadaljevali, dokler Ibrahim ibn al-Aghlab ni ponovno zavzel Kairouana konec 8. stoletja.

Leta 800 je kalif Harun ar-Rašid v [[Bagdad]]u potrdil Ibrahima za emirja in dednega vladarja Ifrikije. Ibrahim ibn al-Aghlab je ustanovil dinastijo [[Aglabidi|Aglabidov]], ki je vladala Ifrikiji med letoma 800 in 909. Novi emirji so polepšali Kairouan in ga spremenili v svojo prestolnico. Kmalu je postal znan po svojem bogastvu in blaginji, dosegel je raven [[Basra|Basre]] in [[Kufa|Kufe]] ter Tuniziji dal obdobje moči in blaginje.
[[File:Aghlabid cistern.jpg|thumb|left|Aglabidske kotlines]]

Aglabidi so zgradili veliko mošejo in v njej ustanovili univerzo, ki je bila središče izobraževanja tako v islamski misli kot v posvetnih znanostih. Njeno vlogo lahko primerjamo z vlogo Pariške univerze v srednjem veku. V 9. stoletju je mesto postalo sijajno središče arabske in islamske kulture, ki je privabljalo učenjake z vsega islamskega sveta. V tem obdobju sta imam Sahnun in Asad ibn al-Furat iz Kairouana naredila tempelj znanja in veličastno središče širjenja islamskih znanosti. Aglabidi so zgradili tudi palače, utrdbe in čudovite vodovode, od katerih so ostali le še bazeni. Iz Kairouana so se odposlanci [[Karel Veliki|Karla Velikega]] in Svetega rimskega cesarstva vrnili z navdušenimi poročili o aglabidskih palačah, knjižnicah in vrtovih – ter o uničujočih davkih, ki so jih naložili za plačilo njihovega pijančevanja in razuzdanosti. Aglabidi so tudi pomirili državo in leta 827 osvojili Sicilijo.&lt;ref&gt;[https://books.google.com/books?id=qamIQbPLMqgC&amp;dq=aghlabids+conquered+sicily+in+827&amp;pg=PA48 Barbara M. Kreutz, ''Before the Normans: Southern Italy in the Ninth and Tenth Centuries'', University of Pennsylvania Press, 1996, p. 48]&lt;/ref&gt;

=== Fatimidsko in ziridsko obdobje ===
[[File:Calif al Mahdi Kairouan 912 CE(png).png|thumb|150px|Zlati kovanec fatimidskega kalifa Al-Mahdija Billaha, kovan v Kairouanu leta 912 n. št.]]

Leta 893 so Kutamski Berberi z zahoda države s pomočjo misije Abdulaha al Mahdija začeli gibanje šiitskih Fatimidov. Leta 909 so bili strmoglavljeni sunitski Aglabidi, ki so vladali Ifrikiji in ustanovljena je bila dinastija [[Fatimidi|Fatimidov]]. Med vladavino Fatimidov je bil Kairouan zanemarjen in je izgubil svoj pomen: novi vladarji so najprej prebivali v Rakadi, kmalu pa so svojo prestolnico preselili v novozgrajeno [[Mahdia|Mahdijo]] na vzhodni obali Tunizije. Potem ko jim je uspelo razširiti svojo oblast nad celotnim osrednjim Magrebom, območjem, ki ga sestavljajo sodobne države Maroko, Alžirija, Tunizija in Libija, so se sčasoma preselili proti vzhodu v Egipt, kjer so ustanovili [[Kairo]], ki je postal prestolnica njihovega ogromnega kalifata, Ziride pa so pustili za svoje vazale v Ifrikiji. Ziridi so ponovno vladali iz Kairouana in državo popeljali skozi nov umetniški, trgovski in kmetijski razcvet. Šole in univerze so cvetele, čezmorska trgovina z lokalnimi izdelki in kmetijskimi pridelki je bila v polnem razcvetu, dvori vladarjev Ziridov pa so bili središča prefinjenosti, ki so zasenčila dvore njihovih evropskih sodobnikov. Ko so Ziridi leta 1045 razglasili neodvisnost od Kaira in spreobrnitev v sunitski islam s tem, ko so se zavezali Bagdadu, je fatimidski kalif Ma'ad al-Mustansir Billah za kazen poslal horde problematičnih arabskih plemen ([[Banu Hilal]] in Banu Sulaym), da napadejo Ifrikijo. Ti napadalci so leta 1057 tako popolnoma zavzeli Kairouan od Ziridov&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Idris|first=Hady Roger|date=1968 |title=L'invasion hilālienne et ses conséquences|journal=Cahiers de civilisation médiévale|volume=11|issue=43|pages=353–369|doi=10.3406/ccmed.1968.1452|issn=0007-9731}}&lt;/ref&gt; in ga uničili, da ni nikoli več pridobil svojega nekdanjega pomena, njihov pritok pa je bil pomemben dejavnik pri širjenju nomadstva na območjih, kjer je bilo prej prevladujoče kmetijstvo. Približno 1700 let občasnega, a nenehnega napredka je bilo v desetletju izničenih, saj je bil večji del države skoraj dve stoletji opustošen.

=== Kasnejša zgodovina ===
[[File:Street in Kairouan - Tunisia - 1899.jpg|thumb|right|Ulica Bab Chouhada leta 1899]]

Al-Idrisi je mesto v 12. stoletju opisal takole:&lt;ref&gt;[https://ar.wikisource.org/wiki/نزهة_المشتاق_في_اختراق_الآفاق/الإقليم_الثالث/الجزء_الثاني نزهة المشتاق في اختراق الآفاق - الإقليم الثالث، الجزء الثاني] [[Al-Idrizi]]&lt;/ref&gt;

{{quote|Mesto Kairouan je mati naselij in glavno mesto regij. Nekoč je bilo največje mesto na Zahodu po svoji prostranosti, najbolj naseljeno, najbogatejše, najbolj uspešno, najlepše zgrajeno in najbolj ambiciozno, z najdonosnejšo trgovino, najvišjimi davčnimi prihodki, najbolj cvetočimi trgi in največjimi trgovinskimi dobički, medtem ko so bili njegovi prebivalci tudi najbolj uporniški in najbolj arogantni med nevednimi, vendar so med njegovo krepostno elito prevladovale lastnosti zvestoba pravičnosti, izpolnjevanje zavez, izogibanje dvomljivim zadevam, vzdržanje prepovedi, obvladovanje prefinjenih znanosti in nagnjenost k zmernosti. Toda Vsemogočni Bog ga je prizadel z Arabci in nesreče so ga doletele ena za drugo, dokler od njega ni ostalo nič drugega kot bledeče ruševine in izbrisane sledi. V našem času je le del mesta obdan z zemeljskim zidom. Njegovi vladarji so Arabci, ki pobirajo vse preostale prihodke. Tam še vedno živi nekaj ljudi, ki se ukvarjajo s skromno trgovino z minimalnimi koristmi. Znanstveniki domnevajo, da se bo kmalu vrnilo v nekdanje stanje blaginje in veličastnosti. Njegova oskrba z vodo je redka, prebivalci pa pijejo iz velike cisterne (''majel'') v mestu. Ta cisterna je arhitekturno čudo, saj je zgrajena v kvadratni obliki s stolpom podobno strukturo, ki se dviga na sredini. Vsaka stranica meri dvesto komolcev in je še vedno napolnjena z vodo. Kairouan je bil prvotno dve mesti: eno je bilo Kairouan sam in drugo Sabra. Sabra je bila kraljeva rezidenca in na vrhuncu blaginje je imela tristo kopališč – večina zasebnih, ostale pa javne za vse ljudi. Sabra pa je zdaj v popolnem ruševinah, brez prebivalcev.}}

V 13. stoletju pod uspešno dinastijo [[Hafsidi|Hafsidov]], ki je vladala Ifrikiji, se je mesto začelo dvigati iz ruševin. Šele pod dinastijo Husainidov je Kairouan začel iskati častno mesto v državi in ​​po vsem islamskem svetu.

Leta 1881 so Francozi zavzeli Kairouan, nakar so nemuslimanom dovolili dostop do mesta. Francozi so zgradili železnico Sousse–Kairouan Decauville s širino 600 mm, ki je obratovala od leta 1882 do 1996, preden je bila preurejena na 1000 mm.

Staro mesto Kairouan in z njim povezani zgodovinski spomeniki so leta 1988 postali del Unescove svetovne dediščine.&lt;ref&gt;{{Cite web |last= |first= |title=Kairouan |url=https://whc.unesco.org/en/list/499/ |access-date=2023-12-18 |website=UNESCO World Heritage Centre |language=en}}&lt;/ref&gt;

Decembra 2023 se je med obnovo zrušilo približno 30 m zidu v bližini Vrat usnjarjev. Trije zidarji so bili ubiti, več drugih pa je bilo ranjenih.&lt;ref name=&quot;2023-12-17_AFP-ABC&quot;&gt;[https://www.abc.net.au/news/2023-12-17/tunisia-wall-collapse-kills-three-unesco-world-heritage-site/103239858 Ancient wall collapsing kills three at Tunisia UNESCO World Heritage Site], Agence France-Presse/ABC News Online, 2023-12-17&lt;/ref&gt;

== Geografija ==
Kairouan, glavno mesto governata Kairouan, leži južno od [[Sousse]], 50 km od vzhodne obale, 75 km od Monastirja in 184 km od [[Tunis]]a.
{{wide image|Panorama of Kairouan roofs - Panorama des toits de Kairouan.jpg|1000px|Paranoma starega mesta Kairouan}}

Kairouan ima vroče polsušno podnebje ([[Köppnova podnebna klasifikacija]] ''BSh'').

== Gospodarstvo ==
[[Ekonomija]] mesta temelji na [[trgovina|trgovini]], saj kraj velja za trgovski center zlasti [[žitarice|žitaric]], [[olivno olje|olivnega olja]], [[ovca|ovac]] in [[volna|volne]], [[koža|kož]] ter ročnih izdelkov. Posebej znamenito pa je [[tapetarstvo]], ki slovi po svoji nadzorovani kvaliteti. Guvernat Kairouan je znan predvsem po pridelavi zelenjave (paprike, paradižnika) in sadja (marelice, mandlji in olive). Je vodilni nacionalni proizvajalec čili paprik s skoraj 90.000 tonami v letu 2019, pa tudi marelic z več kot 15.000 tonami.&lt;ref&gt;[http://www.ccicentre.org.tn/region-du-centre-2/presentation-des-4-gouvernorats/gouvernorat-de-kairouan/agriculture-kairouan/ : Agriculture Kairouan]&lt;/ref&gt;

Kairouan je eno od štirih najbolj obiskanih območij v Tuniziji, skupaj s Kartagino, El Džemom in Le Bardom kot zgodovinskimi kraji. Turistična dejavnost je osredotočena na zgodovinske znamenitosti in spomenike mesta Kairouan.&lt;ref&gt;{{Cite book |last=Coslett |first=Daniel E. |chapter-url=https://books.google.com/books?id=Is6gDwAAQBAJ&amp;pg=PT266 |title=Neocolonialism and Built Heritage: Echoes of Empire in Africa, Asia, and Europe |publisher=Routledge |year=2019 |isbn=978-0-429-76951-1 |editor-last=Coslett |editor-first=Daniel E. |language=en |chapter=Heritage, tourism, and the challenges of postcolonial globalization at Tunis' Bardo Museum}}&lt;/ref&gt;

Mesto z drugimi kraji povezujejo regionalne [[cesta|ceste]] ter [[železnica]]. 

== Verski pomen ==
Ime kraja pomeni ''mali Kairo'', zaradi množice mošej v kraju je ta znan tudi kot ''Mesto petdesetih mošej''. Obstajata dve [[legenda|legendi]] o tem, kako je nastalo versko mesto, obe povezani z znamenitim vodnim izvirom ''Bi'r Barouta''. Prva govori o muslimanskem osvajalcu po imenu ''Uqba bin Nafi I-Fihri'', ki je na tem kraju v zemljo zapičil palico, ven pa je pritekla voda. Druga pa pripoveduje o vodnem izviru, ki je že bil na mestu; v njem je taisti osvajalec našel [[zlato]] posodo, ki jo je izgubil v izviru Zamzam v Meki. Slednje predstavlja dokaz, da sta kraja povezana s podzemno [[reka|reko]], zato je lokalni izvir svet. Pitje iz tega izvira pa slehernega muslimana odveže potrebe po dolgem in dragem romanju v Meko.

== Zanimivosti ==
=== Velika mošeja v Kairouanu ===
{{glavni|Velika mošeja v Kairouanu}}
Glavna znamenitost mesta je Velika mošeja Sidi-Uqba (znana tudi kot Velika mošeja v Kairouanu), ki je eden najbolj impresivnih in največjih islamskih spomenikov v Severni Afriki. Mošeja, prvotno zgrajena ob ustanovitvi Kairouana leta 670 n. št., trenutno zavzema površino več kot 9000 kvadratnih metrov in je eno najstarejših bogoslužnih mest v islamskem svetu. Mošeja je postala središče izobraževanja tako v islamski misli kot v posvetnih znanostih ter je mestu pomagala pri razvoju in širitvi.
{{wide image|Grande Mosquée de Kairouan 200.jpg|700px|Paranoma Velike mošeje v Kairouanu}}

=== Mošeja treh vrat ===
Mošeja treh vrat je bila ustanovljena leta 866. Njena fasada je pomemben primer [[islamska arhitektura|islamske arhitekture]].&lt;ref&gt;{{cite book|first=Henri |last=Saladin|author-link=:fr:Henri Saladin|title=Tunis et Kairouan. Voyages à travers l'architecture, l'artisanat et les mœurs du début du XXe siècle|publisher=Henri Laurens|location=Paris|year=1908}}&lt;/ref&gt; Ima tri obokana vrata, na katerih so trije napisi v [[kufska pisava|kufski pisavi]], prepleteni s cvetličnimi in geometrijskimi [[relief (umetnost)|reliefi]], na vrhu pa je izrezljan [[friz]]; prvi napis vključuje verze 70–71 v 33. suri Korana.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Gisela |last=Kircher|title=Die Moschee des Muhammad b. Hairun (Drei-Tore-Moschee) in Qairawân/Tunesien|publisher=Publications de l'Institut archéologique allemand|location=Cairo|volume=26|year=1970|pages=141–167}}&lt;/ref&gt; Majhen [[minaret]] je bil dodan med obnovitvenimi deli pod dinastijo Hafsidov. Molitvena dvorana ima ladjo in dva hodnika, razdeljena z obokanimi stebri, vzporedno s steno [[Kibla (islam)|kible]].
[[File:ZaouiaSidiSahab.Kairouan.jpg|thumb|[[Mošeja brivca]]]]

=== Mošeja brivca ===
Zavija Sidi Sahib, znana tudi kot ''mošeja brivca'', je verski kompleks, v katerem je mavzolej Abu Zame al-Balavija, spremljevalca islamskega preroka [[Mohamed]]a, ki si je po legendi prihranil tri lase Mohamedove brade, od tod tudi ime stavbe.&lt;ref&gt;{{Cite book |last1=Ring |first1=Trudy |chapter-url=https://books.google.com/books?id=R44VRnNCzAYC&amp;pg=PA391 |title=International Dictionary of Historic Places: Middle East and Africa |last2=Salkin |first2=Robert M. |last3=Boda |first3=Sharon La |date=1995 |publisher=Taylor &amp; Francis |isbn=978-1-884964-03-9 |page=391 |language=en |chapter=Kairouan (Tunisia)}}&lt;/ref&gt; Kompleks je bil prvič zgrajen v 14. stoletju pod Hafsidi, v sedanjem stanju pa izvira iz 17. stoletja, pod Muradidi.&lt;ref name=&quot;:12&quot;&gt;{{EI2|title=Zāwiya|last1=Blair|first1=Sheila S.|author-link1= |last2=Katz|first2=J. G.|last3=Hamès|first3=C.|volume=11|page=467}}&lt;/ref&gt; Do grobnice se dostopa z dvorišča, podobnega [[križni hodnik|križnemu hodniku]], z bogato dekoracijo iz ploščic in štukature. Poleg mavzoleja kompleks vključuje medreso in več drugih objektov.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Cite book |last1=Binous |first1=Jamila |author-link1= |url=https://books.google.com/books?id=wT7dBAAAQBAJ |title=Ifriqiya: Thirteen Centuries of Art and Architecture in Tunisia |last2=Baklouti |first2=Naceur |last3=Ben Tanfous |first3=Aziza |last4=Bouteraa |first4=Kadri |last5=Rammah |first5=Mourad |last6=Zouari |first6=Ali |display-authors=3 |publisher=Museum With No Frontiers &amp; Ministry of Culture, the National Institute of Heritage, Tunis |year=2010 |isbn=978-3-902782-19-9 |edition=2nd |series=Islamic Art in the Mediterranean |location= |pages= |language=en |chapter=V.1.h Abu Zama'a al-Balaui Mausoleum}}&lt;/ref&gt;

=== Aglabidski bazeni ===
Aglabidski bazeni so tunizijski zgodovinski spomenik v Kairouanu. Izvirajo iz 9. stoletja in so zunaj obzidja medine Kairouan, veljajo pa za najpomembnejši hidravlični sistem v zgodovini muslimanskega sveta.&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Binous |first=Jamila |author-link1=:fr:Jamila Binous |title=Aghlabid Reservoirs |url=https://islamicart.museumwnf.org/database_item.php?id=monument;ISL;tn;Mon01;9;en |access-date=2022-12-03 |website=Discover Islamic Art, Museum With No Frontiers}}&lt;/ref&gt; Struktura pokriva površino 11.000 kvadratnih metrov in je sestavljena iz majhnega usedalnega bazena, velikega bazena za shranjevanje vode in dveh rezervoarjev za črpanje, vsi s skupno prostornino 68.800 kubičnih metrov.&lt;ref name=&quot;kairouan&quot;&gt;{{cite web |title=Les bassins des aghlabites |url=https://www.kairouan.org/fr/decouverte/Histoiredekairouan/bassindesaghlabites.htm |website=kairouan.org |language=fr |access-date=2024-03-15}}&lt;/ref&gt;
{{wide image|Ville de Kairouan, 31 janvier 2018 DSC 0189.jpg|750px|Aglabidski bazeni}}

== V popularni kulturi ==
Kairouan je bil uporabljen kot snemalna lokacija za film ''Iskalci izgubljene skrinje'' iz leta 1981, ki je nadomestil Kairo.&lt;ref name=&quot;UproxxLocations&quot;&gt;{{cite web|first=Christian |last=Long |title=Visit These 'Raiders of the Lost Ark' Travel Locations This Summer |url=https://uproxx.com/life/indiana-jones-raiders-travel-locations/ |publisher=Uproxx |date=June 12, 2016 |access-date=July 24, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191008104755/https://uproxx.com/life/indiana-jones-raiders-travel-locations/ |archive-date=October 8, 2019 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; Ker se film dogaja leta 1936, so bile televizijske antene po vsem mestu med snemanjem odstranjene.&lt;ref name=&quot;Cinephilia&quot;&gt;{{cite web|first=Sven |last=Mikulec |title='Raiders of the Lost Ark': Lucas and Spielberg's Epitome of Action-Adventure Films Still Waiting to Be Surpassed |date=22 October 2016 |url=https://cinephiliabeyond.org/raiders-lost-ark-lucas-spielbergs-epitome-action-adventure-films-still-waiting-surpassed/ |publisher=Cinephelia &amp; Beyond |access-date=July 24, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190703223600/https://cinephiliabeyond.org/raiders-lost-ark-lucas-spielbergs-epitome-action-adventure-films-still-waiting-surpassed/|archive-date=July 3, 2019 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;

== Pobratena mesta ==
{|class=&quot;wikitable&quot;
|- valign=&quot;top&quot;
|
*{{flagicon|MAR}} [[Fes, Maroko|Fès]], Maroko, od 22. oktober 1965
*{{flagicon|ALG}} [[Tlemcen]], Alžirija, od 28. maj 1969
*{{flagicon|ESP}} [[Kordova]], Španija od 10. junij 1969
*{{flagicon|EGY}} [[Kairo]], Egipt, od 14. marec 1976
||
*{{flagicon|UZB}} [[Samarkand]], Uzbekistan, od 5. oktober 1977
*{{flagicon|MLI}} [[Timbuktu]], Mali, od 2. junij 1986
*{{flagicon|TUR}} [[Bursa]], Turčija, od 26. december 1987&lt;ref name=&quot;Bursa twinnings&quot;&gt;{{cite web|url=http://www.bursa.bel.tr/kardes-sehirler/sayfa/261/|title=Kardeş Şehirler|access-date=2013-07-27|work=Bursa Büyükşehir Belediyesi Basın Koordinasyon Merkez|publisher=Tüm Hakları Saklıdır|archive-date=23 May 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160523225737/http://www.bursa.bel.tr/kardes-sehirler/sayfa/261/}}&lt;/ref&gt;
*{{flagicon|IRI}} [[Nišapur]], Iran, od 26. december 1987
|}
{{clear}}

== Galerija ==
&lt;gallery mode=&quot;packed&quot;&gt;
Mosquée des Trois Portes14.jpg|Mošeja treh vrat
Grand Mosquée de Kairouan.jpg|Velika mošeja ponoči
Remparts en flame.JPG|Obzidje ponoči
Imgp7579a.jpg|Center mesta Kairouan
SoukKairouan.JPG|Suk v Kairouanu
Tunisia Hotel, Kairouan, Tunisia.JPG|Tunisia Hotel
Tunezja, Kairouan, Baseny Aghlabidów - panoramio (2).jpg|Aglabidski bazeni
Prière de Tarawih dans la Grande Mosquée de Kairouan. Ramadan 2012.jpg|Molitev Tarawih v Veliki mošeji
&lt;/gallery&gt;

== Glej tudi ==
* [[seznam mest v Tuniziji]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Wikivoyage|Kairouan}}
{{Commons}}
*{{Official website|http://www.kairouan.org}}
*[http://www.tourismtunisia.com/togo/kairouan/kairouan.html Kairouan], tourismtunisia.com
*[https://whc.unesco.org/pg.cfm?cid=31&amp;id_site=499 Kairouan World heritage Site], whc.unesco.org
*[https://web.archive.org/web/20050210013750/http://www.flshk.rnu.tn/ Kairouan University]
*[http://www.muslimheritage.com/topics/default.cfm?ArticleID=324 Al-Qayrawan], muslimheritage.com
*[http://www.jewishencyclopedia.com/view.jsp?artid=33&amp;letter=K#82 Kairwan], jewishencyclopedia.com
*[http://www.worldstatesmen.org/Tunisia.html WorldStatesmen-Tunisia]
*[https://web.archive.org/web/20090324014103/http://www.kairouan-cci2009.nat.tn/ KAIROUAN, The Capital of Islamic Culture ]

[[Kategorija:Mesta v Tuniziji]]
[[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Tuniziji]]
[[Kategorija:Sveta mesta]]

{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>qbt5uu8janxgw7vi6l79l9cdlkpnuz5</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687720</id>
      <parentid>6687712</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T10:29:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>/* Zunanje povezave */</comment>
      <origin>6687720</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="29205" sha1="9iyjjc4cxzi6h98b7uoodomjrz4vez5" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje
| official_name      = Kairouan
| native_name        = {{lang|ar|ٱلْقَيْرَوَان}}
| settlement_type    = mesto
| image_skyline      = Montage ville de Kairouan.png
| imagesize          = 275px
| image_caption      = Zgoraj (od leve proti desni): Spomenik kairouanskim preprogam, [[Velika mošeja v Kairouanu]] &lt;br&gt; zgodovinsko mestno obzidje, Aghlabid Basins &lt;br&gt;Zawiya Sidi Abid al-Ghariani, [[Makroudh]] &lt;br&gt;Kairouanske preproge, Bazar, Medina
| image_flag         = 
| image_seal         = 
| image_map          = 
| map_caption        = 
| pushpin_map        = Tunizija
| pushpin_map_caption = Lega v Tuniziji
| subdivision_type   = Država
| subdivision_type1  = Guvernat
| subdivision_name   = {{TUN}}
| subdivision_name1  = Kairouan
| subdivision_type2  = 
| subdivision_name2  = 
| established_title  = Ustanovitev
| established_date   = 670 n. št.
| established_title2 = 
| established_date2  = 
| founder            = Uqba ibn Nafi
| government_type    = 
| leader_title       = župan
| leader_name        = Radouane Bouden
| area_magnitude     = 
| area_total_km2     = 
| population_as_of   = 2022
| population_footnotes = 
| population_total   = 210.313
| population_density_km2 = auto
| coordinates        = {{coord|35|40|38|N|10|06|03|E|region:TN|display=inline,title}}
| elevation_footnotes = 
| elevation_m        = 68
| postal_code_type   = 
| postal_code        = 3100
| area_code          = 
| timezone           = 
| utc_offset         = 
| timezone_DST       = 
| utc_offset_DST     = 
| footnotes          = {{Infobox UNESCO World Heritage Site
  |child = yes
  |ID = 499
  |Year = 1988
  |Criteria = Cultural: i, ii, iii, v, vi
  |Area = 68.02 ha
  |Buffer_zone = 154.36 ha
  }}
| website            = {{Official website|http://www.commune-kairouan.gov.tn/}}
}}

'''Kairouan''' ({{langx|ar|ٱلْقَيْرَوَان|al-Qayrawān}} القيروان, tudi '''Al Kairouan''', ''Al Qayrawan''; {{langx|aeb-Latn|Qeirwān}}) je [[mesto]] in [[guvernat]] v osrednji severni [[Tunizija|Tuniziji]]. Znano je po [[vera|verskem]] pomenu za [[muslimani|muslimane]] – med [[suniti|sunitskimi muslimani]] velja za četrto najbolj [[sveto mesto]] [[islam]]a (sledeč [[Meka|Meki]], [[Medina|Medini]] in [[Jeruzalem]]u) ter najbolj sveto mesto [[Magreb]]a. Prav tako je [[romarsko središče]]. Ocenjena [[prebivalstvo|populacija]] je 210.313 (ocena 2022).

Mesto so ustanovili [[Omajadi]] okoli leta 670,&lt;ref&gt;{{cite book |last=Singh |first=Nagendra Kr |year=2002 |title=International encyclopaedia of Islamic dynasties |url=https://books.google.com/books?id=ScBbJdau_ZUC&amp;dq=kairouan+founded+by+the+arabs&amp;pg=PA1006 |publisher=Anmol Publications PVT. LTD. |page=1006}}&lt;/ref&gt; v času kalifa Mu'avije (vladal 661–680); takrat je postalo pomembno središče sunitskega islamskega učenja in učenja [[Koran]]a,&lt;ref&gt;{{cite book|editor1-last=Luscombe|editor1-first=David|editor-link1=|editor2-last=Riley-Smith|editor2-first=Jonathan|editor-link2=|title=The New Cambridge Medieval History, Volume 2; Volume 4|date=2004|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-41411-1|page=696}}&lt;/ref&gt; ki je privabljalo muslimane z različnih delov sveta. V mestu je [[Velika mošeja v Kairouanu|mošeja Uqba]].&lt;ref name=EP&gt;Europa Publications &quot;General Survey: Holy Places&quot; ''The Middle East and North Africa 2003'', p. 147. Routledge, 2003. {{ISBN|1-85743-132-4}}. &quot;The city is regarded as a holy place for Muslims.&quot;&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |title=Hutchinson Encyclopedia 1996 Edition |publisher=Helicon Publishing Ltd, [[Oxford]] |year=1996 |page=572 |isbn=1-85986-107-5}}&lt;/ref&gt;

== Etimologija ==
Ime ({{lang|ar|ٱلْقَيْرَوَان}} ''al-Qayrawān'') je arabska beseda, ki pomeni »vojaška skupina« ali »karavana«,&lt;ref&gt;Alk-Khalil ibn Ahmad, ''[http://arabiclexicon.hawramani.com/search/%D9%82%D9%8A%D8%B1%D9%88%D8%A7%D9%86?cat=5 Kitab al-Ayn]''&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|date=2021-04-27|title=القيروان|url=https://al-hikma.org/alatlus/%D8%A7%D9%84%D9%82%D9%8A%D8%B1%D9%88%D8%A7%D9%86|access-date=2021-04-27|website=أطلس الحكمة|language=ar|archive-date=27 April 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210427193226/https://al-hikma.org/alatlus/%D8%A7%D9%84%D9%82%D9%8A%D8%B1%D9%88%D8%A7%D9%86|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; izposojena iz srednjeperzijske besede ''kārawān''&lt;ref&gt;MacKenzie, D. N. (1971), &quot;kārawān&quot;, in ''[http://www.rabbinics.org/pahlavi/MacKenzie-PahlDict.pdf A concise Pahlavi dictionary] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121203034323/http://www.rabbinics.org/pahlavi/MacKenzie-PahlDict.pdf |date=3 December 2012 }}'', London, New York, Toronto: Oxford University Press&lt;/ref&gt; (sodobna perzijska karavana), ki pomeni »vojaška kolona« ali »karavana« (glej [[karavanseraj]]).&lt;ref name=&quot;isesco&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.isesco.org.ma/english/capitalsIslamic/2009/kairouan2009/p2.php |title=Location and origin of the name of Kairouan |publisher=Isesco.org |access-date=2010-04-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110605234532/http://www.isesco.org.ma/english/capitalsIslamic/2009/kairouan2009/p2.php |archive-date=5 June 2011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.loghatnaameh.com/dehkhodaworddetail-4349297db35d4777b368293072a02b65-fa.html &quot;قيروان&quot;] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110301052956/http://www.loghatnaameh.com/dehkhodaworddetail-4349297db35d4777b368293072a02b65-fa.html|date=1 March 2011}}[https://web.archive.org/web/20130405075322/http://dics.ir/index.php?DISP=dehmean&amp;word=%D9%82%D9%8A%D8%B1%D9%88%D8%A7%D9%86&amp;S1=%D8%AF%D9%87%D8%AE%D8%AF%D8%A7]. ''Dehkhoda Dictionary''.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite book |last=Everett-Heath |first=John |url=https://www.oxfordreference.com/display/10.1093/acref/9780191882913.001.0001/acref-9780191882913;jsessionid=5EFFA18292893F814D439C0C8F99C48F |title=The Concise Oxford Dictionary of World Place Names |date=2019-10-24 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-188291-3 |language=en-US |doi=10.1093/acref/9780191882913.001.0001}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.noormags.com/view/fa/ArticlePage/1701/75/Text «رابطه دو سویه زبان فارسی–عربی»]. ''ماهنامه کیهان فرهنگی''. دی 1383، شماره 219. صص 73–77.&lt;/ref&gt; V berberščini se je mesto nekoč imenovalo {{lang|ber-Arab|تيكيروان}} ''Tikirwan'',&lt;ref&gt;Al-Nuwayri, Ahmad b. Abd al-Wahhab. ''[https://www.noorlib.ir/view/en/book/bookview/text/3109/1/25 Nihayat al-Arab fi funun al-`Arab]'', Cairo: Dar al-Kutub, p. 25.&lt;/ref&gt; kar velja za priredbo arabskega imena.

== Zgodovina ==
=== Ustanovitev in zgodnje islamsko obdobje ===
Ustanovitev Kairouana sega okoli leta 670, ko je arabski general Uqba ibn Nafi kalifa Mu'avije izbral lokacijo sredi gostega gozda, ki je bil takrat poln divjih zveri in plazilcev, za lokacijo vojaške postojanke za osvajanje Zahoda. Kjer danes stoji Kairouan je bilo prej tam mesto ''Kamounia''. Pred arabsko osvojitvijo je imelo bizantinsko garnizijo in je stalo daleč od morja – varno pred nenehnimi napadi [[berberi|berberov]], ki so se odločno upirali arabski invaziji. Berberski odpor se je nadaljeval, najprej ga je vodil Kusaila, čigar čete so približno petnajst let po ustanovitvi vojaške postojanke ubile Uqbo pri Biskri,&lt;ref name=&quot;Conant&quot;&gt;{{cite book |last=Conant |first=Jonathan |title=Staying Roman: conquest and identity in Africa and the Mediterranean, 439–700 |publisher=Cambridge University Press |location=Cambridge New York |year=2012 |isbn=978-0-521-19697-0 |pages=280–281}}&lt;/ref&gt; nato pa berbera Al-Kahina, ki je bil leta 702 ubita, njegova vojska pa poražena. Posledično je prišlo do množičnega spreobrnjenja Berberov v islam. Haridžiti ali islamski 'zunanji privrženci', ki so oblikovali egalitarno in puritansko sekto, so se pojavili in so še vedno prisotni na otoku [[Džerba]].

Oktobra 741 so med velikim berberskim uporom v [[Magreb]]u Berberi v bitki pri Bagdouri uničili ifrikijsko vojsko skupaj s sirsko silo, ki jo je poslal kalif. Guverner Kulthum ibn Ijad al-Kasi je umrl na bojišču, njegov nečak in naslednik Baldž ibn Bišr al-Kušajri pa se je s preostankom vojske skril v Španiji, zaradi česar je bila celotna Ifrikija odprta za napredovanje berberskih upornikov. Ker omajadski kalif Hišam ni imel več na voljo sil, je za guvernerja Ifrikije hitro imenoval Handhalo ibn Safvana z nadzorno oblastjo nad vsem Magrebom (Severna Afrika zahodno od Egipta) in [[Al Andaluz]]om (Španija) ter mu naročil, naj zbere vse sile, ki jih lahko zbere, za obrambo Ifrikije in zatiranje berberskega upora. Handhala je Egipt pustil v rokah Hafsa ibn al-Valida ibn Jusufa al-Hadramija in se februarja 742 odpravil proti zahodu, kjer je pobral dodatne sile iz Barke ([[Cirenajka]]) in [[Tripolis]]a (Tripolitana). V Kairouan je prispel okoli aprila 742. Kadi Ifrikije, Abd al-Rahman ibn Okba al-Ghafari, je vodil obrambo Kairouana in uspel odbiti napad berberske uporniške vojske, ki jo je v južni Tuniziji zbral sufritski voditelj Okaša ibn Ajub al-Fezari. Handhala ibn Safvan je prispel v Kairouan ravno takrat, ko naj bi Okaša načrtoval nov napad, usklajeno z drugo veliko berbersko vojsko, ki je prihajala z zahoda pod vodstvom Abd al-Vahida ibn Jazida al-Havarija. Berberske uporniške vojske naj bi se združile pred Kairouanom, preden bi sprožile svoj zadnji napad na mesto. Handhala ni izgubljal časa in je poslal konjenico, da bi upočasnil Abd al-Vahidovo napredovanje, glavnino njegovih sil pa je potisnil proti jugu, pri čemer je v krvavi bitki pri El-Karnu premagal Okašo in ga ujel. Toda Handhala je sam utrpel veliko izgub in se je zdaj soočil z nesrečno pričakovanji Abd al-Vahidove velikanske vojske, ki naj bi štela približno 300.000 mož, domnevno največjo berbersko vojsko, kar jih je kdaj videl. Handhala se je pohitel nazaj in naj bi zbral celotno prebivalstvo Kairouana pod orožje, da bi okrepil svoje vrste, preden se je znova odpravil na pot. V morda najbolj krvavem spopadu v berberskih vojnah je Handhala ibn SafVan maja 742 (morda malo kasneje) pri al Asnamu, le tri milje od Kairouana, premagal veliko berbersko vojsko Abd al-Wahida ibn Jazida. V tem enem samem spopadu je na bojišču padlo približno 120.000–180.000 Berberov, vključno z Abd al-Vahidom.&lt;ref&gt;{{cite book |chapter=Egypt as a province in the Islamic caliphate, 641–868 |last=Kennedy |first=Hugh |author-link= |title=Cambridge History of Egypt, Volume One: Islamic Egypt, 640–1517 |publisher=Cambridge University Press |editor-last=Petry |editor-first=Carl F. |location=Cambridge |year=1998 |isbn=0-521-47137-0 |pages=62–85 |chapter-url=https://books.google.com/books?id=y3FtXpB_tqMC&amp;pg=PA62}}&lt;/ref&gt;

=== Aglabidsko obdobje ===
Leta 745 so haridžitski Berberi zavzeli Kairouan, ki je bil takrat že razvito mesto z bujnimi vrtovi in ​​oljčnimi nasadi. Boji za oblast so se nadaljevali, dokler Ibrahim ibn al-Aghlab ni ponovno zavzel Kairouana konec 8. stoletja.

Leta 800 je kalif Harun ar-Rašid v [[Bagdad]]u potrdil Ibrahima za emirja in dednega vladarja Ifrikije. Ibrahim ibn al-Aghlab je ustanovil dinastijo [[Aglabidi|Aglabidov]], ki je vladala Ifrikiji med letoma 800 in 909. Novi emirji so polepšali Kairouan in ga spremenili v svojo prestolnico. Kmalu je postal znan po svojem bogastvu in blaginji, dosegel je raven [[Basra|Basre]] in [[Kufa|Kufe]] ter Tuniziji dal obdobje moči in blaginje.
[[File:Aghlabid cistern.jpg|thumb|left|Aglabidske kotlines]]

Aglabidi so zgradili veliko mošejo in v njej ustanovili univerzo, ki je bila središče izobraževanja tako v islamski misli kot v posvetnih znanostih. Njeno vlogo lahko primerjamo z vlogo Pariške univerze v srednjem veku. V 9. stoletju je mesto postalo sijajno središče arabske in islamske kulture, ki je privabljalo učenjake z vsega islamskega sveta. V tem obdobju sta imam Sahnun in Asad ibn al-Furat iz Kairouana naredila tempelj znanja in veličastno središče širjenja islamskih znanosti. Aglabidi so zgradili tudi palače, utrdbe in čudovite vodovode, od katerih so ostali le še bazeni. Iz Kairouana so se odposlanci [[Karel Veliki|Karla Velikega]] in Svetega rimskega cesarstva vrnili z navdušenimi poročili o aglabidskih palačah, knjižnicah in vrtovih – ter o uničujočih davkih, ki so jih naložili za plačilo njihovega pijančevanja in razuzdanosti. Aglabidi so tudi pomirili državo in leta 827 osvojili Sicilijo.&lt;ref&gt;[https://books.google.com/books?id=qamIQbPLMqgC&amp;dq=aghlabids+conquered+sicily+in+827&amp;pg=PA48 Barbara M. Kreutz, ''Before the Normans: Southern Italy in the Ninth and Tenth Centuries'', University of Pennsylvania Press, 1996, p. 48]&lt;/ref&gt;

=== Fatimidsko in ziridsko obdobje ===
[[File:Calif al Mahdi Kairouan 912 CE(png).png|thumb|150px|Zlati kovanec fatimidskega kalifa Al-Mahdija Billaha, kovan v Kairouanu leta 912 n. št.]]

Leta 893 so Kutamski Berberi z zahoda države s pomočjo misije Abdulaha al Mahdija začeli gibanje šiitskih Fatimidov. Leta 909 so bili strmoglavljeni sunitski Aglabidi, ki so vladali Ifrikiji in ustanovljena je bila dinastija [[Fatimidi|Fatimidov]]. Med vladavino Fatimidov je bil Kairouan zanemarjen in je izgubil svoj pomen: novi vladarji so najprej prebivali v Rakadi, kmalu pa so svojo prestolnico preselili v novozgrajeno [[Mahdia|Mahdijo]] na vzhodni obali Tunizije. Potem ko jim je uspelo razširiti svojo oblast nad celotnim osrednjim Magrebom, območjem, ki ga sestavljajo sodobne države Maroko, Alžirija, Tunizija in Libija, so se sčasoma preselili proti vzhodu v Egipt, kjer so ustanovili [[Kairo]], ki je postal prestolnica njihovega ogromnega kalifata, Ziride pa so pustili za svoje vazale v Ifrikiji. Ziridi so ponovno vladali iz Kairouana in državo popeljali skozi nov umetniški, trgovski in kmetijski razcvet. Šole in univerze so cvetele, čezmorska trgovina z lokalnimi izdelki in kmetijskimi pridelki je bila v polnem razcvetu, dvori vladarjev Ziridov pa so bili središča prefinjenosti, ki so zasenčila dvore njihovih evropskih sodobnikov. Ko so Ziridi leta 1045 razglasili neodvisnost od Kaira in spreobrnitev v sunitski islam s tem, ko so se zavezali Bagdadu, je fatimidski kalif Ma'ad al-Mustansir Billah za kazen poslal horde problematičnih arabskih plemen ([[Banu Hilal]] in Banu Sulaym), da napadejo Ifrikijo. Ti napadalci so leta 1057 tako popolnoma zavzeli Kairouan od Ziridov&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Idris|first=Hady Roger|date=1968 |title=L'invasion hilālienne et ses conséquences|journal=Cahiers de civilisation médiévale|volume=11|issue=43|pages=353–369|doi=10.3406/ccmed.1968.1452|issn=0007-9731}}&lt;/ref&gt; in ga uničili, da ni nikoli več pridobil svojega nekdanjega pomena, njihov pritok pa je bil pomemben dejavnik pri širjenju nomadstva na območjih, kjer je bilo prej prevladujoče kmetijstvo. Približno 1700 let občasnega, a nenehnega napredka je bilo v desetletju izničenih, saj je bil večji del države skoraj dve stoletji opustošen.

=== Kasnejša zgodovina ===
[[File:Street in Kairouan - Tunisia - 1899.jpg|thumb|right|Ulica Bab Chouhada leta 1899]]

Al-Idrisi je mesto v 12. stoletju opisal takole:&lt;ref&gt;[https://ar.wikisource.org/wiki/نزهة_المشتاق_في_اختراق_الآفاق/الإقليم_الثالث/الجزء_الثاني نزهة المشتاق في اختراق الآفاق - الإقليم الثالث، الجزء الثاني] [[Al-Idrizi]]&lt;/ref&gt;

{{quote|Mesto Kairouan je mati naselij in glavno mesto regij. Nekoč je bilo največje mesto na Zahodu po svoji prostranosti, najbolj naseljeno, najbogatejše, najbolj uspešno, najlepše zgrajeno in najbolj ambiciozno, z najdonosnejšo trgovino, najvišjimi davčnimi prihodki, najbolj cvetočimi trgi in največjimi trgovinskimi dobički, medtem ko so bili njegovi prebivalci tudi najbolj uporniški in najbolj arogantni med nevednimi, vendar so med njegovo krepostno elito prevladovale lastnosti zvestoba pravičnosti, izpolnjevanje zavez, izogibanje dvomljivim zadevam, vzdržanje prepovedi, obvladovanje prefinjenih znanosti in nagnjenost k zmernosti. Toda Vsemogočni Bog ga je prizadel z Arabci in nesreče so ga doletele ena za drugo, dokler od njega ni ostalo nič drugega kot bledeče ruševine in izbrisane sledi. V našem času je le del mesta obdan z zemeljskim zidom. Njegovi vladarji so Arabci, ki pobirajo vse preostale prihodke. Tam še vedno živi nekaj ljudi, ki se ukvarjajo s skromno trgovino z minimalnimi koristmi. Znanstveniki domnevajo, da se bo kmalu vrnilo v nekdanje stanje blaginje in veličastnosti. Njegova oskrba z vodo je redka, prebivalci pa pijejo iz velike cisterne (''majel'') v mestu. Ta cisterna je arhitekturno čudo, saj je zgrajena v kvadratni obliki s stolpom podobno strukturo, ki se dviga na sredini. Vsaka stranica meri dvesto komolcev in je še vedno napolnjena z vodo. Kairouan je bil prvotno dve mesti: eno je bilo Kairouan sam in drugo Sabra. Sabra je bila kraljeva rezidenca in na vrhuncu blaginje je imela tristo kopališč – večina zasebnih, ostale pa javne za vse ljudi. Sabra pa je zdaj v popolnem ruševinah, brez prebivalcev.}}

V 13. stoletju pod uspešno dinastijo [[Hafsidi|Hafsidov]], ki je vladala Ifrikiji, se je mesto začelo dvigati iz ruševin. Šele pod dinastijo Husainidov je Kairouan začel iskati častno mesto v državi in ​​po vsem islamskem svetu.

Leta 1881 so Francozi zavzeli Kairouan, nakar so nemuslimanom dovolili dostop do mesta. Francozi so zgradili železnico Sousse–Kairouan Decauville s širino 600 mm, ki je obratovala od leta 1882 do 1996, preden je bila preurejena na 1000 mm.

Staro mesto Kairouan in z njim povezani zgodovinski spomeniki so leta 1988 postali del Unescove svetovne dediščine.&lt;ref&gt;{{Cite web |last= |first= |title=Kairouan |url=https://whc.unesco.org/en/list/499/ |access-date=2023-12-18 |website=UNESCO World Heritage Centre |language=en}}&lt;/ref&gt;

Decembra 2023 se je med obnovo zrušilo približno 30 m zidu v bližini Vrat usnjarjev. Trije zidarji so bili ubiti, več drugih pa je bilo ranjenih.&lt;ref name=&quot;2023-12-17_AFP-ABC&quot;&gt;[https://www.abc.net.au/news/2023-12-17/tunisia-wall-collapse-kills-three-unesco-world-heritage-site/103239858 Ancient wall collapsing kills three at Tunisia UNESCO World Heritage Site], Agence France-Presse/ABC News Online, 2023-12-17&lt;/ref&gt;

== Geografija ==
Kairouan, glavno mesto governata Kairouan, leži južno od [[Sousse]], 50 km od vzhodne obale, 75 km od Monastirja in 184 km od [[Tunis]]a.
{{wide image|Panorama of Kairouan roofs - Panorama des toits de Kairouan.jpg|1000px|Paranoma starega mesta Kairouan}}

Kairouan ima vroče polsušno podnebje ([[Köppnova podnebna klasifikacija]] ''BSh'').

== Gospodarstvo ==
[[Ekonomija]] mesta temelji na [[trgovina|trgovini]], saj kraj velja za trgovski center zlasti [[žitarice|žitaric]], [[olivno olje|olivnega olja]], [[ovca|ovac]] in [[volna|volne]], [[koža|kož]] ter ročnih izdelkov. Posebej znamenito pa je [[tapetarstvo]], ki slovi po svoji nadzorovani kvaliteti. Guvernat Kairouan je znan predvsem po pridelavi zelenjave (paprike, paradižnika) in sadja (marelice, mandlji in olive). Je vodilni nacionalni proizvajalec čili paprik s skoraj 90.000 tonami v letu 2019, pa tudi marelic z več kot 15.000 tonami.&lt;ref&gt;[http://www.ccicentre.org.tn/region-du-centre-2/presentation-des-4-gouvernorats/gouvernorat-de-kairouan/agriculture-kairouan/ : Agriculture Kairouan]&lt;/ref&gt;

Kairouan je eno od štirih najbolj obiskanih območij v Tuniziji, skupaj s Kartagino, El Džemom in Le Bardom kot zgodovinskimi kraji. Turistična dejavnost je osredotočena na zgodovinske znamenitosti in spomenike mesta Kairouan.&lt;ref&gt;{{Cite book |last=Coslett |first=Daniel E. |chapter-url=https://books.google.com/books?id=Is6gDwAAQBAJ&amp;pg=PT266 |title=Neocolonialism and Built Heritage: Echoes of Empire in Africa, Asia, and Europe |publisher=Routledge |year=2019 |isbn=978-0-429-76951-1 |editor-last=Coslett |editor-first=Daniel E. |language=en |chapter=Heritage, tourism, and the challenges of postcolonial globalization at Tunis' Bardo Museum}}&lt;/ref&gt;

Mesto z drugimi kraji povezujejo regionalne [[cesta|ceste]] ter [[železnica]]. 

== Verski pomen ==
Ime kraja pomeni ''mali Kairo'', zaradi množice mošej v kraju je ta znan tudi kot ''Mesto petdesetih mošej''. Obstajata dve [[legenda|legendi]] o tem, kako je nastalo versko mesto, obe povezani z znamenitim vodnim izvirom ''Bi'r Barouta''. Prva govori o muslimanskem osvajalcu po imenu ''Uqba bin Nafi I-Fihri'', ki je na tem kraju v zemljo zapičil palico, ven pa je pritekla voda. Druga pa pripoveduje o vodnem izviru, ki je že bil na mestu; v njem je taisti osvajalec našel [[zlato]] posodo, ki jo je izgubil v izviru Zamzam v Meki. Slednje predstavlja dokaz, da sta kraja povezana s podzemno [[reka|reko]], zato je lokalni izvir svet. Pitje iz tega izvira pa slehernega muslimana odveže potrebe po dolgem in dragem romanju v Meko.

== Zanimivosti ==
=== Velika mošeja v Kairouanu ===
{{glavni|Velika mošeja v Kairouanu}}
Glavna znamenitost mesta je Velika mošeja Sidi-Uqba (znana tudi kot Velika mošeja v Kairouanu), ki je eden najbolj impresivnih in največjih islamskih spomenikov v Severni Afriki. Mošeja, prvotno zgrajena ob ustanovitvi Kairouana leta 670 n. št., trenutno zavzema površino več kot 9000 kvadratnih metrov in je eno najstarejših bogoslužnih mest v islamskem svetu. Mošeja je postala središče izobraževanja tako v islamski misli kot v posvetnih znanostih ter je mestu pomagala pri razvoju in širitvi.
{{wide image|Grande Mosquée de Kairouan 200.jpg|700px|Paranoma Velike mošeje v Kairouanu}}

=== Mošeja treh vrat ===
Mošeja treh vrat je bila ustanovljena leta 866. Njena fasada je pomemben primer [[islamska arhitektura|islamske arhitekture]].&lt;ref&gt;{{cite book|first=Henri |last=Saladin|author-link=:fr:Henri Saladin|title=Tunis et Kairouan. Voyages à travers l'architecture, l'artisanat et les mœurs du début du XXe siècle|publisher=Henri Laurens|location=Paris|year=1908}}&lt;/ref&gt; Ima tri obokana vrata, na katerih so trije napisi v [[kufska pisava|kufski pisavi]], prepleteni s cvetličnimi in geometrijskimi [[relief (umetnost)|reliefi]], na vrhu pa je izrezljan [[friz]]; prvi napis vključuje verze 70–71 v 33. suri Korana.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Gisela |last=Kircher|title=Die Moschee des Muhammad b. Hairun (Drei-Tore-Moschee) in Qairawân/Tunesien|publisher=Publications de l'Institut archéologique allemand|location=Cairo|volume=26|year=1970|pages=141–167}}&lt;/ref&gt; Majhen [[minaret]] je bil dodan med obnovitvenimi deli pod dinastijo Hafsidov. Molitvena dvorana ima ladjo in dva hodnika, razdeljena z obokanimi stebri, vzporedno s steno [[Kibla (islam)|kible]].
[[File:ZaouiaSidiSahab.Kairouan.jpg|thumb|[[Mošeja brivca]]]]

=== Mošeja brivca ===
Zavija Sidi Sahib, znana tudi kot ''mošeja brivca'', je verski kompleks, v katerem je mavzolej Abu Zame al-Balavija, spremljevalca islamskega preroka [[Mohamed]]a, ki si je po legendi prihranil tri lase Mohamedove brade, od tod tudi ime stavbe.&lt;ref&gt;{{Cite book |last1=Ring |first1=Trudy |chapter-url=https://books.google.com/books?id=R44VRnNCzAYC&amp;pg=PA391 |title=International Dictionary of Historic Places: Middle East and Africa |last2=Salkin |first2=Robert M. |last3=Boda |first3=Sharon La |date=1995 |publisher=Taylor &amp; Francis |isbn=978-1-884964-03-9 |page=391 |language=en |chapter=Kairouan (Tunisia)}}&lt;/ref&gt; Kompleks je bil prvič zgrajen v 14. stoletju pod Hafsidi, v sedanjem stanju pa izvira iz 17. stoletja, pod Muradidi.&lt;ref name=&quot;:12&quot;&gt;{{EI2|title=Zāwiya|last1=Blair|first1=Sheila S.|author-link1= |last2=Katz|first2=J. G.|last3=Hamès|first3=C.|volume=11|page=467}}&lt;/ref&gt; Do grobnice se dostopa z dvorišča, podobnega [[križni hodnik|križnemu hodniku]], z bogato dekoracijo iz ploščic in štukature. Poleg mavzoleja kompleks vključuje medreso in več drugih objektov.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Cite book |last1=Binous |first1=Jamila |author-link1= |url=https://books.google.com/books?id=wT7dBAAAQBAJ |title=Ifriqiya: Thirteen Centuries of Art and Architecture in Tunisia |last2=Baklouti |first2=Naceur |last3=Ben Tanfous |first3=Aziza |last4=Bouteraa |first4=Kadri |last5=Rammah |first5=Mourad |last6=Zouari |first6=Ali |display-authors=3 |publisher=Museum With No Frontiers &amp; Ministry of Culture, the National Institute of Heritage, Tunis |year=2010 |isbn=978-3-902782-19-9 |edition=2nd |series=Islamic Art in the Mediterranean |location= |pages= |language=en |chapter=V.1.h Abu Zama'a al-Balaui Mausoleum}}&lt;/ref&gt;

=== Aglabidski bazeni ===
Aglabidski bazeni so tunizijski zgodovinski spomenik v Kairouanu. Izvirajo iz 9. stoletja in so zunaj obzidja medine Kairouan, veljajo pa za najpomembnejši hidravlični sistem v zgodovini muslimanskega sveta.&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Binous |first=Jamila |author-link1=:fr:Jamila Binous |title=Aghlabid Reservoirs |url=https://islamicart.museumwnf.org/database_item.php?id=monument;ISL;tn;Mon01;9;en |access-date=2022-12-03 |website=Discover Islamic Art, Museum With No Frontiers}}&lt;/ref&gt; Struktura pokriva površino 11.000 kvadratnih metrov in je sestavljena iz majhnega usedalnega bazena, velikega bazena za shranjevanje vode in dveh rezervoarjev za črpanje, vsi s skupno prostornino 68.800 kubičnih metrov.&lt;ref name=&quot;kairouan&quot;&gt;{{cite web |title=Les bassins des aghlabites |url=https://www.kairouan.org/fr/decouverte/Histoiredekairouan/bassindesaghlabites.htm |website=kairouan.org |language=fr |access-date=2024-03-15}}&lt;/ref&gt;
{{wide image|Ville de Kairouan, 31 janvier 2018 DSC 0189.jpg|750px|Aglabidski bazeni}}

== V popularni kulturi ==
Kairouan je bil uporabljen kot snemalna lokacija za film ''Iskalci izgubljene skrinje'' iz leta 1981, ki je nadomestil Kairo.&lt;ref name=&quot;UproxxLocations&quot;&gt;{{cite web|first=Christian |last=Long |title=Visit These 'Raiders of the Lost Ark' Travel Locations This Summer |url=https://uproxx.com/life/indiana-jones-raiders-travel-locations/ |publisher=Uproxx |date=June 12, 2016 |access-date=July 24, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191008104755/https://uproxx.com/life/indiana-jones-raiders-travel-locations/ |archive-date=October 8, 2019 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; Ker se film dogaja leta 1936, so bile televizijske antene po vsem mestu med snemanjem odstranjene.&lt;ref name=&quot;Cinephilia&quot;&gt;{{cite web|first=Sven |last=Mikulec |title='Raiders of the Lost Ark': Lucas and Spielberg's Epitome of Action-Adventure Films Still Waiting to Be Surpassed |date=22 October 2016 |url=https://cinephiliabeyond.org/raiders-lost-ark-lucas-spielbergs-epitome-action-adventure-films-still-waiting-surpassed/ |publisher=Cinephelia &amp; Beyond |access-date=July 24, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190703223600/https://cinephiliabeyond.org/raiders-lost-ark-lucas-spielbergs-epitome-action-adventure-films-still-waiting-surpassed/|archive-date=July 3, 2019 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;

== Pobratena mesta ==
{|class=&quot;wikitable&quot;
|- valign=&quot;top&quot;
|
*{{flagicon|MAR}} [[Fes, Maroko|Fès]], Maroko, od 22. oktober 1965
*{{flagicon|ALG}} [[Tlemcen]], Alžirija, od 28. maj 1969
*{{flagicon|ESP}} [[Kordova]], Španija od 10. junij 1969
*{{flagicon|EGY}} [[Kairo]], Egipt, od 14. marec 1976
||
*{{flagicon|UZB}} [[Samarkand]], Uzbekistan, od 5. oktober 1977
*{{flagicon|MLI}} [[Timbuktu]], Mali, od 2. junij 1986
*{{flagicon|TUR}} [[Bursa]], Turčija, od 26. december 1987&lt;ref name=&quot;Bursa twinnings&quot;&gt;{{cite web|url=http://www.bursa.bel.tr/kardes-sehirler/sayfa/261/|title=Kardeş Şehirler|access-date=2013-07-27|work=Bursa Büyükşehir Belediyesi Basın Koordinasyon Merkez|publisher=Tüm Hakları Saklıdır|archive-date=23 May 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160523225737/http://www.bursa.bel.tr/kardes-sehirler/sayfa/261/}}&lt;/ref&gt;
*{{flagicon|IRI}} [[Nišapur]], Iran, od 26. december 1987
|}
{{clear}}

== Galerija ==
&lt;gallery mode=&quot;packed&quot;&gt;
Mosquée des Trois Portes14.jpg|Mošeja treh vrat
Grand Mosquée de Kairouan.jpg|Velika mošeja ponoči
Remparts en flame.JPG|Obzidje ponoči
Imgp7579a.jpg|Center mesta Kairouan
SoukKairouan.JPG|Suk v Kairouanu
Tunisia Hotel, Kairouan, Tunisia.JPG|Tunisia Hotel
Tunezja, Kairouan, Baseny Aghlabidów - panoramio (2).jpg|Aglabidski bazeni
Prière de Tarawih dans la Grande Mosquée de Kairouan. Ramadan 2012.jpg|Molitev Tarawih v Veliki mošeji
&lt;/gallery&gt;

== Glej tudi ==
* [[seznam mest v Tuniziji]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Wikivoyage|Kairouan}}
{{Commons}}
*{{Official website|http://www.kairouan.org}}
*[http://www.tourismtunisia.com/togo/kairouan/kairouan.html Kairouan], tourismtunisia.com
*[https://whc.unesco.org/pg.cfm?cid=31&amp;id_site=499 Kairouan World heritage Site], whc.unesco.org
*[https://web.archive.org/web/20050210013750/http://www.flshk.rnu.tn/ Kairouan University]
*[http://www.muslimheritage.com/topics/default.cfm?ArticleID=324 Al-Qayrawan], muslimheritage.com
*[http://www.jewishencyclopedia.com/view.jsp?artid=33&amp;letter=K#82 Kairwan], jewishencyclopedia.com
*[http://www.worldstatesmen.org/Tunisia.html WorldStatesmen-Tunisia]
*[https://web.archive.org/web/20090324014103/http://www.kairouan-cci2009.nat.tn/ KAIROUAN, The Capital of Islamic Culture ]

[[Kategorija:Kairouan| ]]
[[Kategorija:Mesta v Tuniziji]]
[[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Tuniziji]]
[[Kategorija:Sveta mesta]]

{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>9iyjjc4cxzi6h98b7uoodomjrz4vez5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>ITER</title>
    <ns>0</ns>
    <id>37305</id>
    <revision>
      <id>6687277</id>
      <parentid>6577663</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T14:07:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>+zp: aktualno</comment>
      <origin>6687277</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3413" sha1="f4o0xlac76g6joh98uj6u81xrm5zhsn" xml:space="preserve">[[slika:ITER Logo NoonYellow.svg|thumb|Logotip projekta]]
[[slika:ITER-img 0237 II.jpg|thumb|Model prereza tokamaka ITER]]
'''ITER''' je mednarodni poskus izdelave [[tokamak]]a, ki bo zgrajen v Franciji. Z njim naj bi prikazali znanstveno in tehnološko zmožnost polnega jedrskega [[fuzijski reaktor|fuzijskega reaktorja]]. Osnova programa so raziskave na prejšnjih napravah, ITER pa bo mnogo večji od njih. Program naj bi trajal 30 let - 10 let za gradnjo in 20 let delovanja - stal pa bi približno 10 milijard [[evro]]v, s čimer naj bi bil drugi najdražji znanstveni projekt po [[Mednarodna vesoljska postaja|Mednarodni vesoljski postaji]]. Po dolgoletnih posvetovanjih je bilo junija 2005 odločeno, da bo ITER zgrajen v [[Cadarache]]ju v [[Francija|Franciji]]. 21. novembra 2006 se je 10 držav članic uradno odločilo, da bodo skupaj financirale ta projekt.&lt;ref&gt;http://www.newscientisttech.com/article/dn10633-green-light-for-nuclear-fusion-project.html&lt;/ref&gt;

Po izjavah konzorcija ITER naj bi fuzijska energija ponujala »okoljsko nenevaren, široko uporaben in praktično neizčrpen«&lt;ref&gt;[http://www.iter.org/Benefits.htm Prednosti fuzijske energije]&lt;/ref&gt; vir [[električna energija|električne energije]], to pa so lastnosti, ki bodo potrebne pri naraščajoči svetovni porabi energije in hkratnemu zmanjšanju izpustov [[toplogredni plin|toplogrednih plinov]],&lt;ref&gt;[http://www.iter.org/fr3.htm Energy Demand]&lt;/ref&gt; kar naj bi upravičevalo ta drag projekt.

ITER je zasnovan za proizvodnjo približno 500 [[megavat|MW]] fuzijske energije, ki naj bi trajala 500 sekund (kar je zelo veliko v primerjavi z najboljšim dosežkom projekta [[Joint European Torus]], ki je znašal 16 MW v času manj kot eno sekundo). To je znatna količina energije za raziskave fuzijske energije, saj naj bi bodoče fuzijske elektrarne ustvarjala okoli 3000-4000 MW toplotne moči. Čeprav bo ITER proizvajal energijo v obliki toplote, ustvarjena toplota ne bo uporabljena za proizvodnjo elektrike.

ITER je bil sprva [[kratica]] za ''International Thermonuclear Experimental Reactor'' tj. Mednarodni eksperimentalni termonuklearni reaktor. To ime je bilo opuščeno zaradi slabega prizvoka izrazov »termonuklearni« in »eksperimentalni«. ''Iter'' v [[latinščina|latinščini]] pomeni tudi »pot«, ta pomen pa odraža vlogo projekta ITER v izkoriščanju [[jedrska fuzija|jedrske fuzije]] kot miroljuben vir energije.

ITER naj bi predstavljal vez med današnjimi raziskavami fizike [[plazma (fizika)|plazme]] in prihodnjimi fuzijskimi elektrarnami za proizvodnjo elektrike. Trenutno je v gradnji, prvo delovanje s plazmo pa je predvideno v letu 2025.&lt;ref&gt;{{navedi novice| url=https://www.theguardian.com/environment/2017/dec/06/iter-nuclear-fusion-project-reaches-key-halfway-milestone  |title=
Iter nuclear fusion project reaches key halfway milestone |last=Harvey |first=Fiona |date=2017-12-06 |work=The Guardian |accessdate=2018-06-22}}&lt;/ref&gt;

Eksperimentalni reaktor ITER bo deloval na fuzijo [[devterij]]a in [[tritij]]a. Tritij bo nastajal z jedrsko reakcijo iz [[litij]]a v reaktorjevem plašču.

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
* »[https://prvi.rtvslo.si/podkast/aktualna-tema/323/175226859 S projektom ITER želijo v Franciji poustvariti energijo sonca]«. Aktualno (4. junij 2026). RTV Slovenija.


[[Kategorija:Jedrski reaktorji]]
[[Kategorija:Kratice]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>f4o0xlac76g6joh98uj6u81xrm5zhsn</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam slovenskih pevskih zborov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>48872</id>
    <revision>
      <id>6687694</id>
      <parentid>6687065</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T09:48:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>-1 prazna, pp, -zp</comment>
      <origin>6687694</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="20170" sha1="cdicdetzjn219b0j2e5tnvfexurttg9" xml:space="preserve">'''Abecedni seznam [[Slovenci|slovenskih]] [[pevski zbor|pevskih zborov]] in vokalnih skupin:'''

{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|- 
! Ime zbora !! Vrsta zbora !! Sedež zbora !! Spletna stran
|-
|[[AmorVincit]]
|mešani pevski zbor
|Nova Gorica 
|[https://www.amorvincit.si/ Mepz Amorvincit Nova Gorica] 
|-
|[[Adoramus]]
|&amp;nbsp;
|&amp;nbsp;
|[http://www.adoramus-sg.com/ Zbor Adoramus]

|-
|[[Aeternum]]
| kvintet
|&amp;nbsp;
|[http://kvintet-aeternum.com/ Kvintet Aeternum]

|-
|[[Akademski pevski zbor Alojzij Mav]]
| akademski pevski zbor
|&amp;nbsp;
|[http://apzmav.blogspot.com/ APZ Alojzij Mav]

|-
|[[Akademski pevski zbor Maribor]]
| akademski pevski zbor
|&amp;nbsp;Maribor
|[http://www.kudstudent.org/apz/ APZ Maribor] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120729234402/http://www.kudstudent.org/apz/ |date=2012-07-29 }}

|-
|[[Akademski pevski zbor Ptuj (KUD)]]
| akademski pevski zbor
|&amp;nbsp;Ptuj
|&amp;nbsp;

|-
|[[Akademski pevski zbor Tone Tomšič]]
| akademski pevski zbor
| Ljubljana
|[http://www.apz-tt.si/ apz-tt.si]

|-
|[[Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem]]
| akademski pevski zbor
| Koper
|[http://soup.si/souppaket/apz/zbor APZ Univerze na Primorskem] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120505233031/http://www.soup.si/souppaket/apz/zbor |date=2012-05-05 }}

|-
|[[Akademski pevski zbor France Prešeren Kranj]]
| akademski pevski zbor
| Kranj
|[http://www.apzfpk.si/ APZ France Prešeren Kranj] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181005090446/http://www.apzfpk.si/ |date=2018-10-05 }}

|-
|[[Alenčice (Pevsko društvo Alenčice, Mežica)]]
|&amp;nbsp;
|&amp;nbsp;Mežica
|&amp;nbsp;

|-
|[[Šaleški akademski pevski zbor]]
| akademski pevski zbor
| Velenje
|&amp;nbsp;

|-
|[[Akademski pevski zbor Rogaška Slatina]]&lt;br /&gt; -sekcija [[Vokalna skupina Pegazove muze]]
| akademski pevski zbor
| Rogaška Slatina
|[http://www.kreart.si/apzrogaska/index.php?section=1 Vokalna skupina Pegazove muze] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120718221146/http://www.kreart.si/apzrogaska/index.php?section=1 |date=2012-07-18 }}

|-
|[[Akademski pevski zbor Sv. Cecilije]]
| akademski pevski zbor
|&amp;nbsp;
|&amp;nbsp;
|-
|[[Bodeča neža]]
|dekliška vokalna skupina
|[[Vrh sv. Mihaela]] (GO)
|https://www.bodecaneza.si/
|-
|[[Canticum]]
|&amp;nbsp;
|&amp;nbsp;
|&amp;nbsp;

|-
|[[Carmina Slovenica]]
| ženski pevski zbor
|&amp;nbsp;
|[http://www.zbor-carmina-slovenica.si/ Carmina Slovenica]

|-
|[[Celjsko pevsko društvo]]
|&amp;nbsp;
| Celje
|&amp;nbsp;

|-
|[[Cerkveni mešani pevski zbor Zvon]]
| mešani pevski zbor
| Ilirska Bistrica
|&amp;nbsp;

|-
|[[Cerkveni mladinski pevski zbor Hozana]]
|&amp;nbsp;
|&amp;nbsp;
|&amp;nbsp;
|-
|[[Crystal Queer choir - MePZ Kristalno kvir]]
|&amp;nbsp;mešani pevski zbor
|&amp;nbsp;Ljubljana
|&amp;nbsp;[https://www.facebook.com/profile.php?id=100092355033567 Crystal FB stran]
|-


|[[Mešani cerkveni pevski zbor Sv. Jernej, Opčine|Cerkveni pevski zbor sv. Jernej - Opčine]]
|mešani pevski zbor
|[[Opčine]], [[Trst]]
|
|-
|[[Cerkveni ženski pevski zbor Andreja Vavkna Cerklje na Gorenjskem]]
| ženski pevski zbor
| Cerklje na Gorenjskem
|&amp;nbsp;

|-
|[[KMoPZ Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem]]
|&amp;nbsp;
|&amp;nbsp;
|[http://www.kud-dj.si/ KD Davorina Jenka Cerklje]
|-
|[[De Profundis]]
| komorni zbor
| Kranj
|[http://www.drustvo-deprofundis.si/ De Profundis] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140926034249/http://www.drustvo-deprofundis.si/ |date=2014-09-26 }}

|-
|[[Dekliški pevski zbor Radost Godovič]]
| dekliški pevski zbor
|&amp;nbsp;
|&amp;nbsp;

|-
|[[DPZ Kraški slavček]]
| dekliški pevski zbor
| [[Nabrežina]], [[Trst]]
|[http://www.igogruden.org/ SKD Igo Gruden], [http://www.facebook.com/dpz.slavcek Kraški slavček na FB]

|-
|[[Domžalski komorni zbor]]
| komorni zbor
| Domžale
|[http://www.dkz.si/dkz/ Domžalski komorni zbor]
|-
|[[DVS Primorsko]]
|dekliški pevski zbor
|[[Mačkolje]], [[Trst]]
|
|-
|[[Fantje izpod Grmade]]
|moški pevski zbor
|[[Devin - Nabrežina]], [[Trst]]
|
|-
|[[Gloria]]
| komorni zbor
| Velike Poljane
|[http://www2.arnes.si/~jgeren/ KPZ Gloria]

|-
|[[Goriški oktet Vrtnica]]
| oktet
| Nova Gorica
|[http://www.oktet-vrtnica.si/ Goriški oktet Vrtnica]

|-
|[[Grajski Oktet]]
| oktet
| Moravče
|[http://www.grajskioktet.si/ KD Grajski Oktet] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130603142010/http://grajskioktet.si/ |date=2013-06-03 }}

|-
|[[Grudnove šmikle]]
|&amp;nbsp;
|&amp;nbsp;
|&amp;nbsp;

|-
|[[Klapa Tugare]]
| vokalna skupina
| Ravne na Koroškem
|[http://www.oocities.org/tugare2002/ Klapa Tugare]

|-
|[[Komorni moški zbor Izola]]
| komorni moški zbor
| Izola
|&amp;nbsp;
|-
|[[Komorni pevski zbor Mysterium]]
|komorni pevski zbor
|[[Kranj]]
|[https://mysterium.si/ KPZ MYSTERIUM]
|-
|[[Komorni pevski zbor Vita Lendava]]
|komorni zbor
|Lendava
|[https://sites.google.com/site/kpzvitalendava/ KPZ Vita Lendava]
|-
|[[Komorni zbor Ave]]
| komorni zbor
| Ljubljana
|[http://www.kz-ave.si/ Komorni zbor Ave]

|-
|[[Komorni zbor Carus]]
| komorni zbor
| Maribor
|[http://www.carus.si/ Komorni zbor Carus]

|-
|[[Komorni zbor Hugo Wolf]]
| komorni zbor
| Maribor
|[http://www.hugo-wolf.com/ KZ Hugo Wolf]

|-
|[[Komorni zbor Ipavska]]
| komorni zbor
|&amp;nbsp;
|[http://www.ipavska.si/ KZ Ipavska]

|-
|[[Komorni zbor KROG]]
| komorni zbor
| Ljubljana
|[http://www.kd-krog.si/ KD Krog]

|-
|[[Komorni zbor Limbar Moravče]]
| komorni zbor
| Moravče
|[http://kidlimbar.si/pages/intro.php KID Limbar Moravče]

|-
|[[Komorni zbor Nova Gorica]]
| komorni zbor
|&amp;nbsp;
|&amp;nbsp;

|-
|[[Komorni zbor Orfej (Ljutomer)|Komorni zbor Orfej]]
| komorni zbor
| Ljutormer
|[http://www.orfej.si/ KZ Orfej]

|-
|[[Komorni zbor Osti Jarej]]
| komorni zbor
| Kranj
|&amp;nbsp;

|-
|[[Komorni zbor Stanislav Škrabec]]
| komorni zbor
| Ribnica
|[http://www2.arnes.si/~kudss/index.html KZ p. Stanislav Škrabec]

|-
|[[Komorni zbor Trbovlje]]
| komorni zbor
| Trbovlje
|[https://www.facebook.com/komornizbor.trbovlje?fref=ts]

|-
|[[Koroški oktet]]
| oktet
|&amp;nbsp;
|[http://www.koroski-oktet.si/ Koroški oktet]
|-
|Kvartet Štiglic
|kvartet
|Ljubno ob Savinji
|[https://www.facebook.com/profile.php?id=100009046067522&amp;locale=sl_SI Kvartet Štiglic]
|-
|[[Pevsko društvo Lira|Lira]]
| moški pevski zbor
| Kamnik
|[http://www.lira-kamnik.si/index.html Pevski zbor Lira] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130928184106/http://www.lira-kamnik.si/index.html |date=2013-09-28 }}

|-
|[[Ljubljanski madrigalisti]]
| mešani pevski zbor
| Ljubljana
|[http://www.madrigalisti.si/ Ljubljanski madrigalisti]

|-
|[[Ljudske pevke]]
|&amp;nbsp;
|&amp;nbsp;
|&amp;nbsp;

|-
|[[Ljutomerski oktet]]
|&amp;nbsp;
|&amp;nbsp;
|&amp;nbsp;

|-
|[[Lovski oktet LD Peca Mežica]]
|&amp;nbsp;
|&amp;nbsp;
|&amp;nbsp;

|-
|[[Pevski zbor Maj]]
| moški pevski zbor
| Kranj
|&amp;nbsp;

|-
|[[MePZ Akademik (Trbovlje)|MePZ Akademik]]
| mešani pevski zbor
| Trbovlje
|&amp;nbsp;
|-
|MePZ Odmev Kamnik
|mešani pevski zbor
|Kamnik
|[http://mepzodmev.weebly.com/ MePZ Odmev Kamnik]
|-
|[[MePZ Cantemus]]
| mešani pevski zbor
| Kamnik
|[http://www.zbor-cantemus.si/ MePZ Cantemus]

|-
|[[Zbor Chorus]]
| mešani pevski zbor
| Murska Sobota
|[http://www.chorus.si/ Zbor Chorus] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131203013439/http://www.chorus.si/ |date=2013-12-03 }}

|-
|[[MePZ Cum anima]]
| mešani pevski zbor
| Šmartno pri Litiji
|[http://cumanima.weebly.com/ MePZ Cum anima] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131005012631/http://cumanima.weebly.com/ |date=2013-10-05 }}

|-
|[[MePZ KUD Gameljne]]
| mešani pevski zbor
| Ljubljana
|&amp;nbsp;

|-
|[[MePZ KUD Svoboda -Medis-Črnuče]]
| mešani pevski zbor
| Ljubljana
|&amp;nbsp;

|-
|[[MePZ Mavrica (Vrhnika)|MePZ Mavrica]]
| mešani pevski zbor
| Vrhnika
|[http://www.zbor-mavrica.net/joom/ MePZ Mavrica]

|-
|[[MePZ Groblje]]
| mešani pevski zbor
| Groblje
|[http://www.kd-groblje.org/2_mepz.htm MePZ Groblje] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110225170640/http://www.kd-groblje.org/2_mepz.htm |date=2011-02-25 }}

|-
|[[MePZ Šmartno ob Paki]]
| mešani pevski zbor
| Šmartno ob Paki
|&amp;nbsp;

|-
|[[MePZ Štefana Kovača Murska Sobota]]
| mešani pevski zbor
| Murska Sobota
|[http://www.mepz-stefanakovaca.si/ MePZ Stefana Kovaca]

|-
|[[MePZ Dr. France Prešeren]]
| mešani pevski zbor
| Žirovica
|&amp;nbsp;

|-
|[[MePZ sv. Ladislava]]
| mešani pevski zbor
| Beltini
|[http://www.pevsko-drustvo.lrf-pomurje.si/sekcije-drustva/ MePZ Sv. Ladislava] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20101023070130/http://www.pevsko-drustvo.lrf-pomurje.si/sekcije-drustva/ |date=2010-10-23 }}

|-
|[[Mešani pevski zbor Vocalis]]
| mešani pevski zbor
| Maribor
|&amp;nbsp;

|-
|[[Mešani komorni zbor Carinthia Cantat]]
| mešani komorni zbor
| Slovenj Gradec
|[http://www.kud-carinthia-cantat.si/ KZ Carinthia Cantat] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130605060927/http://kud-carinthia-cantat.si/ |date=2013-06-05 }}

|-
|[[Mešani kvartet Shalom]]
| kvartet
|&amp;nbsp;
|&amp;nbsp;

|-
|[[MeMPZ Quo Vadis]]
| mešani mladinski zbor
| Postojna
|&amp;nbsp;

|-
|[[MeMPZ Veter]]
| mešani mladinski zbor
|&amp;nbsp;
|[http://www.zborveter.si/ MeMPZ Veter] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131014151239/http://www.zborveter.si/ |date=2013-10-14 }}

|-
|[[MePZ A Cappella]]
| mešani pevski zbor
| Petrovče
|&amp;nbsp;

|-
|[[MePZ Adriatic]]
| mešani pevski zbor
| Hrvatini
|&amp;nbsp;

|-
|[[MePZ Dramlje]]
| mešani pevski zbor
| Dramlje
|&amp;nbsp;

|-
|[[MePZ Duri]]
| mešani pevski zbor
|&amp;nbsp;
|[http://www.duri.si/ MePZ Duri]
|-
|[[MePZ F.B. Sedej]]
|mešani pevski zbor
|[[Števerjan]]
|
|-
|[[MePZ Horjul]]
| mešani pevski zbor
| Horjul
|[http://www.horjul.si/index.php?option=com_content&amp;view=article&amp;id=301%3Aprosvetno-drutvo-horjul&amp;catid=18&amp;Itemid=183 MePZ Horjul] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140308072807/http://www.horjul.si/index.php?option=com_content&amp;view=article&amp;id=301%3Aprosvetno-drutvo-horjul&amp;catid=18&amp;Itemid=183 |date=2014-03-08 }}

|-
|[[Mešani pevski zbor Hrast|MePZ Hrast]]
| mešani pevski zbor
| [[Doberdob]]
|&amp;nbsp;

|-
|[[MePZ Igo Gruden]]
| mešani pevski zbor
| [[Nabrežina]], [[Trst]]
|[http://www.igogruden.org/ SKD Igo Gruden]

|-
|[[MPZ Igo Gruden]]
| mladinski pevski zbor
| [[Nabrežina]], [[Trst]]
|[http://www.igogruden.org/ SKD Igo Gruden]

|-
|[[MePZ Jacobus Gallus]]
| mešani pevski zbor
| [[Trst]]
|[http://www.jacobusgallus.com/slo/index.html MePZ Jacobus Gallus] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110304052831/http://www.jacobusgallus.com/slo/index.html |date=2011-03-04 }}

|-
|[[MePZ KUD Janko Živko]]
| mešani pevski zbor
| Poljčane
|[http://kud-poljcane.si/category/mepz/#axzz1tYX2lACe MePZ KUD Janko Živko]

|-
|[[MePZ KUD SCT]]
| mešani pevski zbor
| Ljubljana
|&amp;nbsp;
|-
|[[Mešani pevski zbor Lojze Bratuž|MePZ Lojze Bratuž]]
|mešani pevski zbor
|[[Gorica]]
|
|-
|[[MePZ MISMOMI Gimnazije in ŠC Slovenj Gradec]]
| mešani pevski zbor
| Slovenj Gradec
|&amp;nbsp;

|-
|[[Mešani pevski zbor Musica viva (Kranj-Primskovo)|MePZ Musica viva]]
| mešani pevski zbor
| Kranj-Primskovo
|&amp;nbsp;

|-
|[[MePZ Pomlad]]
| mešani pevski zbor
| Novo mesto
|[http://www.pomlad.net/ MePZ Pomlad]
|-
|[[MePZ Obala]]
|mešani pevski zbor
|Koper
|
|-
|[[MePZ Obalca]]
|mešani pevski zbor
|Koper
|https://www.facebook.com/MepzObalca
|-
|[[MePZ Oljka - Polzela]]
| mešani pevski zbor
|&amp;nbsp;Polzela
|&amp;nbsp;

|-
|[[MePZ Postojna]]
| mešani pevski zbor
|&amp;nbsp;Postojna
|&amp;nbsp;

|-
|[[MePZ Tabor]]
| mešani pevski zbor
| Tabor
|[http://www.pevskodrustvotabor.si/zbori.htm MePZ Tabor] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140308061907/http://www.pevskodrustvotabor.si/zbori.htm |date=2014-03-08 }}

|-
|[[MePZ Vevče]]
| mešani pevski zbor
|&amp;nbsp;
|&amp;nbsp;

|-
|[[MePZ VIVA]]
| mešani pevski zbor
| Brežice
|[http://www.mepzviva.org/ MePZ VIVA]

|-
|[[Mladost Pesem Prijateljstvo]]
| študentski pevski zbor
| Ljubljana
|[http://zbormpp.rkc.si/ Mladost Pesem Prijateljstvo]

|-
|[[Moški pevski zbor Dramlje|MoPZ Dramlje]]
| moški pevski zbor
|&amp;nbsp;
|&amp;nbsp;

|-
|[[Moški pevski zbor Franc Zgonik Branik|MoPZ Franc Zgonik Branik]]
| moški pevski zbor
| Branik
|[http://www.zkdng.si/content/view/25/ KD Franc Zgonik Branik] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140308064746/http://www.zkdng.si/content/view/25/ |date=2014-03-08 }}

|-
|[[Moški pevski zbor Kajuh Velenje|MoPZ Kajuh Velenje]]
| moški pevski zbor
| Velenje
|&amp;nbsp;

|-
|[[Moški pevski zbor Markovci|MoPZ Markovci]]
| moški pevski zbor
| Markovci
|[http://www.mopz.si/index.php MoPZ Markovci] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140308060815/http://www.mopz.si/index.php |date=2014-03-08 }}

|-
|[[Moški pevski zbor Razpotje (Col)|MoPZ Razpotje]]
| moški pevski zbor
| Col
|[http://razpotje.atspace.com/Razpotje.htm MoPZ Razpotje]

|-
|[[Moški pevski zbor Slava Klavora Maribor]]
| moški pevski zbor
|&amp;nbsp;Maribor
|&amp;nbsp;

|-
|[[Moški pevski zbor Srečko Kosovel (Ajdovščina)|MoPZ Srečko Kosovel]]
| moški pevski zbor
| Ajdovščina
|[http://www2.arnes.si/~pzskajd/ MoPZ Srečko Kosovel]

|-
|[[Moški pevski zbor Tabor (Opčine)|MoPZ Tabor Opčine]]
| moški pevski zbor
| [[Opčine]], [[Trst]]
|[http://www.skdtabor.it/si/zbor-tabor MoPZ Tabor] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131018163739/http://skdtabor.it/si/zbor-tabor/ |date=2013-10-18 }}

|-
|[[Moški pevski zbor Vinograd]]
| moški pevski zbor
|&amp;nbsp;
|&amp;nbsp;

|-
|[[Moški pevski zbor Vres Prevalje|MoPZ VRES Prevalje]]
| moški pevski zbor
| Prevalje
|[http://www.vres.si/vres/ MoPZ VRES Prevalje] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120124130656/http://www.vres.si/vres/ |date=2012-01-24 }}

|-
|[[Moški pevski zbor Eho (Šentjur)|MoPZ Eho (Šentjur)]]
| moški pevski zbor
| Šentjur
|&amp;nbsp;
|-
|[[Moška vokalna skupina Stane Malič]]
|moška vokalna skupina
|[[Opčine]], [[Trst]]
|
|-
|[[Mladinski pevski zbor RTV Slovenija|MPZ RTV Slovenija]]
| mladinski pevski zbor
|&amp;nbsp;Ljubljana
|&amp;nbsp;
|-
|[[Nonet Primorsko]]
|moški pevski zbor
|[[Mačkolje]], [[Trst]]
|
|-
|[[Oktet Jurij Dalmatin]]
| oktet
|&amp;nbsp;
|&amp;nbsp;

|-
|[[Oktet Arion]]
| oktet
| Ljutomer
|[http://arion.si/ Oktet Arion]

|-
|[[Oktet Deseti brat]]
| oktet
| Ljubljana
|[http://www.oktet-desetibrat.si/ Oktet Deseti brat]

|-
|[[Oktet Suha]]
| oktet
|&amp;nbsp;
|[http://www.oktet-suha.at/ Oktet Suha]

|-
|[[Oktet Vrelec (Rimske Toplice)|Oktet Vrelec]]
| oktet
| Rimske Toplice
|[http://www.o-4os.ce.edus.si/vrelec/ Oktet Vrelec] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140308061203/http://www.o-4os.ce.edus.si/vrelec/ |date=2014-03-08 }}

|-
|[[Obrtniški moški pevski zbor Stanko Rek (Dravograd)|Obrtniški MoPZ Stanko Rek]]
| moški pevski zbor
| Dravograd
|[http://www.dravograd.si/kulturna-drustva/kd-obrtniski-moski-pevski-zbor-stanko-rek MoPZ Stano Rek]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}

|-
|[[Otroški zbor RTV Slovenija|Otroški PZ RTV Slovenija]]
| otroški pevski zbor
| Ljubljana
|[http://www.rtvslo.si/simfoniki/otroski.php OPZ RTV Slovenija]
|-
|[[Perpetuum Jazzile]]
|mešani pevski zbor a capella
|Ljubljana
|
|-
|[[Pevski zbor Planina]]
|&amp;nbsp;
|&amp;nbsp;
|&amp;nbsp;

|-
|[[Pevski zbor Slavček (Loška dolina)|KMoPZ Slavček]]
| komorni moški zbor
| Loška dolina
|[http://www.loska-dolina.net/content/view/395/264/] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120420225403/http://www.loska-dolina.net/content/view/395/264 |date=2012-04-20 }}

|-
|[[Pevsko društvo Alenčice (Mežica)|Pevsko društvo Alenčice]]
|&amp;nbsp;
| Mežica
|&amp;nbsp;

|-
|[[POPseSLISH choir]]
|mešani pevski zbor
|Žalec
|http://www.popseslish.si/

|-
|[[MePZ Podgora pri Gorici]]
| mešani pevski zbor
| Podgora pri Gorici
|&amp;nbsp;

|-
|[[DPZ Pole poje Razkrižje]]
| dekliški pevski zbor
| Razkrižje
|&amp;nbsp;

|-
|[[Posavski oktet]]
| oktet
| Brestanica
|&amp;nbsp;

|-
|[[Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec]]
| akademski pevski zbor
| Ljubljana
|[http://www.vinkovodopivec.org/ PAZ Vinko Vodopivec]

|-
|[[Ptujski nonet OOZ Ptuj]]
| nonet
| Ptuj
|&amp;nbsp;

|-
|[[Razkriški oktet]]
| oktet
|&amp;nbsp;
|&amp;nbsp;

|-
|[[Rudarski oktet Premogovnika Velenje]]
| Oktet
| Velenje
|&amp;nbsp;

|-
|[[Skupina VOXON]]
|&amp;nbsp;
|&amp;nbsp;
|[http://www.voxon.at/ VOXON]

|-
|[[Slovenski komorni zbor]]
| komorni zbor
| Ljubljana
|[http://www.filharmonija.si/zbor/zbor/ Slovenski komorni zbor]

|-
|[[Slovenski oktet]]
| oktet
| Ljubljana
|[http://www.slovenski-oktet.si/ Slovenski oktet]

|-
|[[Oktet TEŠ (Termoelektrarna Šoštanj)|Oktet TEŠ]]
| oktet
| Šoštanj
|[http://www.sostanj.si/index.php?option=com_content&amp;task=view&amp;id=58&amp;Itemid=182 Oktet Termoelektrarne Šoštanj] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140308060803/http://www.sostanj.si/index.php?option=com_content&amp;task=view&amp;id=58&amp;Itemid=182 |date=2014-03-08 }}

|-
|[[Učiteljski pevski zbor Slovenije »Emil Adamič«|Učiteljski pevski zbor Slovenije »Emil Adamič]]«
| mešani pevski zbor
| Ljubljana
|https://upz.splet.arnes.si/

|-
|[[Vasovalci]]
| vokalna skupina
| Ljubljana
|[http://www.ljudmila.org/~vasovali/csz/predstavitev.html Vasovalci]
|-
|[[Vesela pomlad|Vesela Pomlad]]
|otroški, mladinski, dekliški pevski zbor
|[[Opčine]], [[Trst]]
|
|-
|Vokalna skupina Bird-land
|vokalna jazz skupina
|Ljubljana
|Bird-land &lt;nowiki&gt;https://open.spotify.com/artist/3A27Zw57xQlO9zHWm8jGbF?si=A46AlzsORxe_siQM_DHsxw&lt;/nowiki&gt;
|-
|[[Vokalna skupina Cantemus]]
| vokalna skupina
| Žalec
|[http://www.vscantemus.com/ Cantemus]

|-
|[[Vokalna skupina Chorus '97 Miren]]
| moški pevski zbor
| Miren
|[http://chorus97.webs.com/ Chorus 97 Miren]


|-
|[[Vokalna skupina Kolorina]]
| ženski pevski zbor
| Vojnik
|&amp;nbsp;

|-
|[[Vokalna skupina Mavrica Videm-Dobrepolje]]
| ženski pevski zbor
| Dobrepolje
|https://mavrica-dobrepolje.si 
|-
|[[Vikra]] (komorni zbor [[Glasbena matica Trst|Glasbene matice)]]
|mešani komorni zbor
|[[Trst]]
|
|-
|[[Vokalna skupina Mladi Veseljaki]]
|&amp;nbsp;
|&amp;nbsp;
|&amp;nbsp;

|-
|[[Vokalna skupina Liguster]]
|&amp;nbsp;
|&amp;nbsp;
|&amp;nbsp;
|-
|Vokalna skupina Singerca
|vokalna skupina - pop, jazz &amp; ljudske
|Novo mesto (Glasbena šola Lipičnik)
|Singerca
|-
| Vokalna [[Skupina Sled]]
| vokalna skupina
| Rogaška Slatina
|[https://www.facebook.com/skupina.sled/ Skupina Sled]

|-
|Vokalna skupina Solzice
|ženski pevski zbor
|GŠ Brežice
|Solzice

|-
|[[Vokalna skupina Sonus]]
| moški pevski zbor
| Orehova vas
|[http://www.reocities.com/Vienna/Opera/2735/ Sonus]

|-
|[[Vokalna skupina Unica]]
| mešani pevski zbor
| Planina
|[https://sites.google.com/site/vokalnaskupinaunica/ Unica] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140324180317/https://sites.google.com/site/vokalnaskupinaunica/ |date=2014-03-24 }}
|-
|[[Vokalna skupina Vihar]]
|moška vokalna skupina
|[[Trst]]
|
|-
|[[Vokalni ansambel Musica]]
| vokalni ansambel
|&amp;nbsp;
|[http://www.musicaensemble.org Musica] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180206011117/http://www.musicaensemble.org/ |date=2018-02-06 }}

|-
| Vox Carniola
| mešani pevski zbor
| Jesenice
|[http://www.voxcarniola.si Vox Carniola] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190109091110/http://voxcarniola.si/ |date=2019-01-09 }}

|-
|[[Zagoriški fantje]]
|&amp;nbsp;
| Zagorica v Dobrepolju
|&amp;nbsp;

|-
|[[Zagorski oktet]]
| oktet
| Zagorje ob Savi
|&amp;nbsp;

|-
|[[Zbor svetega Nikolaja]]
| mešani pevski zbor
| Litija
|[http://www.litija.org/ MePZ svetega Nikolaja]

|-
|[[Ženski akademski pevski zbor Vugaš Murska Sobota|ŽAPZ Vugaš Murska Sobota]]
| ženski akademski pevski zbor
| Murska Sobota

|-
|[[Ženski pevski zbor Dramlje|ŽPZ Dramlje]]
| ženski pevski zbor
| Dramlje
|&amp;nbsp;

|-
|[[Ženski pevski zbor Gotovlje]]
| ženski pevski zbor
|&amp;nbsp;
|&amp;nbsp;

|-
| [[Ženski pevski zbor Kulturnega društva Korte]]
| ženski pevski zbor
| Korte, Izola 
| [http://www.korte-kultura.net Kulturno društvo Korte]
|-
|[[Ženski pevski zbor Rogaška Slatina]]
| ženski pevski zbor
| Rogaška Slatina
|&amp;nbsp;

|-
|[[Ženski pevski zbor LAZ]]
| ženski pevski zbor
| Šmartno pri Litiji
|[http://www.srce-me-povezuje.si/drustvolaz/index.php?lng=sl&amp;t=dejavnosti&amp;id=6729 Ženski pevski zbor LAZ]
|-
|[[Ženska vokalna skupina Barkovlje -Adria]]
|ženski pevski zbor
|[[Barkovlje]], [[Trst]]
|
|}

	
[[Kategorija:Slovenski pevski zbori|*]]</text>
      <sha1>cdicdetzjn219b0j2e5tnvfexurttg9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pravi krapovci</title>
    <ns>0</ns>
    <id>62034</id>
    <revision>
      <id>6687299</id>
      <parentid>6687188</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T14:42:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>-- vdelu</comment>
      <origin>6687299</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="19434" sha1="2g8u2zgj7w96kv7vmzcl86ahvaz4a49" xml:space="preserve">{{Short description|Družina sladkovodnih rib}}
{{drugipomeni4|družini pravih krapovcev (Cyprinidae)|red|Krapovci}}
{{Automatic taxobox
| name = Krapovci
| fossil_range = {{fossil range|55|0|[[Eocen]] - [[holocen]]}}
| image = Cyprinidae (10.3897-zse.96.55837) Figure 2.jpg
| image_caption = Raznovrstnost pravih krapovcev
| taxon = Cyprinidae
| authority = [[Constantine Samuel Rafinesque|Rafinesque]], 1815&lt;ref name = VDLEF&gt;{{cite journal | author1 = Richard van der Laan | author2 = William N. Eschmeyer | author3 = Ronald Fricke | name-list-style = amp |year=2014 | title = Family-group names of recent fishes | url = https://biotaxa.org/Zootaxa/article/view/zootaxa.3882.1.1/10480 | journal = Zootaxa | volume = 3882 | issue = 2 | pages = 1–230| doi = 10.11646/zootaxa.3882.1.1 | pmid = 25543675 | doi-access = free }}&lt;/ref&gt;
| type_genus = ''[[Cyprinus]]''
| type_genus_authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], [[10th edition of Systema Naturae|1758]]
| subdivision_ranks = Rodovi
| subdivision = glej besedilo
}}
'''Pravi krapovci''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Cyprinidae''') so [[družina (biologija)|družina]] srednje velikih do velikih [[Sladkovodne ribe|sladkovodnih]] [[Žarkoplavutarice|žarkoplavutaric]]. So največja in najbolj raznolika družina rib ter na splošno največja družina [[Vretenčarji|vretenčarjev]], saj vključuje približno 1.780 vrst, razdeljenih v 166 veljavnih [[Rod (biologija)|rodov]].&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Cite web |title=CAS - Eschmeyer's Catalog of Fishes - Genera/Species by Family/Subfamily |url=https://researcharchive.calacademy.org/research/ichthyology/catalog/SpeciesByFamily.asp |access-date=2025-03-12 |website=researcharchive.calacademy.org}}&lt;/ref&gt; 

== Opis ==
Značilno je, da imajo vse ribe iz družine krapovcev [[telo]] pokrito z [[luske|luskami]] in le po eno [[hrbtna plavut|hrbtno plavut]]. V ostalih plavutih imajo večinoma samo mehke plavutnice. Večina ribjih vrst te družine je vsejedih, v [[usta|ustih]] pa imajo goltne [[zob]]e. Krapovci, ki živijo na dnu [[vodotok]]ov imajo pogosto okoli ust enega ali dva para »brk«, na njih pa so okuševalni organi. Ob [[drst]]itvi se številnim krapovcem po telesu pojavijo posebni izrastki, imenovani drstne [[bradavica|bradavice]], drstijo pa se večinoma v plitvinah, bodisi med [[rastlinje]]m ali pa na [[prod]]iščih. Krapovci so avtohtoni na vseh [[kontinent]]ih, razen v [[Avstralija|Avstraliji]], [[Južna Amerika|Južni Ameriki]] ter na [[Antarktika|Antarktiki]]. Ni pa jih najti tudi na [[Aljaska|Aljaski]] in na skrajnem severu [[Kanada|Kanade]] ter na [[Grenlandija|Grenlandiji]].

==Sistematika==
Izjemna raznolikost krapovcev je doslej oteževala podrobno razjasnitev njihovega družinskega drevesa ([[filogenija]]). Zaradi tega je njihova uvrstitev v [[Poddružina (biologija)|poddružine]] v mnogih primerih le okvirna. Nekatere izrazite linije sicer obstajajo &amp;ndash; na primer [[Cultrinae]] in Leuciscinae sta si, ne glede na njuno natančno razmejitev, precej bližnji sorodnici in se ločita od [[Cyprininae]]. Kljub temu splošna [[sistematika]] in [[taksonomija]] družine Cyprinidae ostajata predmet precejšnjih razprav. Veliko število [[Rod (biologija)|rodov]] ima status ''[[incertae sedis]]'', saj so njihove lastnosti preveč nejasne in/ali premalo raziskane, da bi jih bilo mogoče z gotovostjo uvrstititi v določeno poddružino.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{cite journal|last1=De Graaf|first1=Martin|last2=Megens|first2=Hendrik-Jan|last3=Samallo|first3=Johannis|last4=Sibbing|first4=Ferdinand A.|year=2007|title=Evolutionary origin of Lake Tana's (Ethiopia) small ''Barbus'' species: Indications of rapid ecological divergence and speciation|journal=Animal Biology|volume=57|pages=39–48|doi=10.1163/157075607780002069}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{cite journal|last1=He|first1=Shunping|last2=Mayden|first2=Richard L.|last3=Wang|first3=Xuzheng|last4=Wang|first4=Wei|last5=Tang|first5=Kevin L.|last6=Chen|first6=Wei-Jen|last7=Chen|first7=Yiyu|year=2008|title=Molecular phylogenetics of the family Cyprinidae (Actinopterygii: Cypriniformes) as evidenced by sequence variation in the first intron of S7 ribosomal protein-coding gene: Further evidence from a nuclear gene of the systematic chaos in the family|url=https://sites.google.com/site/wjchenactinops/He_et_al_2008_S7_Cyp.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20110811032607/http://sites.google.com/site/wjchenactinops/He_et_al_2008_S7_Cyp.pdf |archive-date=2011-08-11 |url-status=live|journal=Molecular Phylogenetics and Evolution|volume=46|issue=3|pages=818–29|doi=10.1016/j.ympev.2007.06.001|pmid=18203625|bibcode=2008MolPE..46..818H }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{cite journal|last1=He|first1=Shunping|last2=Gu|first2=Xun|last3=Mayden|first3=Richard L.|last4=Chen|first4=Wei-Jen|last5=Conway|first5=Kevin W.|last6=Chen|first6=Yiyu|year=2008|title=Phylogenetic position of the enigmatic genus Psilorhynchus (Ostariophysi: Cypriniformes): Evidence from the mitochondrial genome|url=https://sites.google.com/site/wjchenactinops/He_et_al_2008_mt_cyp.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20200729005947/https://sites.google.com/site/wjchenactinops/He_et_al_2008_mt_cyp.pdf |archive-date=2020-07-29 |url-status=live|journal=Molecular Phylogenetics and Evolution|volume=47|issue=1|pages=419–25|doi=10.1016/j.ympev.2007.10.012|pmid=18053751|bibcode=2008MolPE..47..419H }}&lt;/ref&gt;

===Poddružine in rodovi===
''[[Eschmeyer's Catalog of Fishes]]'' opredeljuje poddružine in rodove znotraj družine Cyprinidae na naslednji način:&lt;ref name = ECof&gt;{{cite web |url=https://www.calacademy.org/scientists/catalog-of-fishes-classification |title=Eschmeyer's Catalog of Fishes Classification |access-date=11 December 2024 |publisher=[[California Academy of Sciences]]}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name = VDLEF/&gt;&lt;ref name = Yang&gt;{{cite journal |author=Lei Yang |author2=Tetsuya Sado |author3=M. Vincent Hirt |author4=Emmanuel Pasco-Viel |author5=M. Arunachalam |author6=Junbing Li |author7=Xuzhen Wang |author8=Jörg Freyhof |author9=Kenji Saitoh |author10= Andrew M. Simons |author11=Masaki Miya |author12=Shunping He |author13=Richard L. Mayden |display-authors=1 |title=Phylogeny and polyploidy: Resolving the classification of cyprinine fishes (Teleostei: Cypriniformes) |journal=Molecular Phylogenetics and Evolution |volume=85 |year=2015 |pages=97–116 |issn=1055-7903 |doi=10.1016/j.ympev.2015.01.014 |pmid=25698355 |bibcode=2015MolPE..85...97Y }}&lt;/ref&gt;

* Poddružina [[Acrossocheilinae]] &lt;small&gt;L. Yang et al, 2015&lt;/small&gt;
** ''[[Acrossocheilus]]'' &lt;small&gt;[[Masamitsu Ōshima|Oshima]], 1919&lt;/small&gt;
** ''[[Folifer]]''  &lt;small&gt;[[Wu Hsien-Wen|H. W. Wu]], 1977&lt;/small&gt;
** ''[[Onychostoma]]'' &lt;small&gt;[[Albert Günther|Günther]], 1896&lt;/small&gt;

* Poddružina [[Barbinae]] &lt;small&gt;[[Pieter Bleeker|Bleeker]], 1859&lt;/small&gt;
** ''[[Aulopyge]]'' &lt;small&gt;[[Johann Jakob Heckel|Heckel]], 1841&lt;/small&gt;
** ''[[Barbus]]'' &lt;small&gt;[[François Marie Daudin|Daudin]], 1805&lt;/small&gt;
** ''[[Caecocypris]]'' &lt;small&gt;[[Keith Edward Banister|Banister]] &amp; [[M. K. Bunni|Bunni]], 1980&lt;/small&gt;
** ''[[Capoeta]]'' &lt;small&gt;[[Achille Valenciennes|Valenciennes]], 1842&lt;/small&gt;
** ''[[Cyprinion]]'' &lt;small&gt;Heckel, 1843&lt;/small&gt;
** ''[[Kantaka barb|Kantaka]]'' &lt;small&gt;[[Sunder Lal Hora|Hora]], 1942&lt;/small&gt;
** ''[[Luciobarbus]]'' &lt;small&gt;Heckel, 1843&lt;/small&gt;
** ''[[Paracapoeta]]'' &lt;small&gt;[[Davut Turan|Turan]], [[Cüneyt Kaya|Kaya]], [[İsmail Aksu|Aksu]], [[Yusuf Bektaş|Bektaş]], 2022&lt;/small&gt;
** ''[[Scaphiodonichthys]]'' &lt;small&gt;[[Decio Vinciguerra|Vinciguerra]], 1890&lt;/small&gt;
** ''[[Schizocypris]]'' &lt;small&gt;Regan, 1914&lt;/small&gt;
** ''[[Semiplotus]]'' &lt;small&gt;Bleeker, 1860&lt;/small&gt;

* Poddružina [[Cyprininae]] &lt;small&gt;[[Constantine Samuel Rafinesque|Rafinesque]], 1815&lt;/small&gt;
** ''[[Aaptosyax]]'' &lt;small&gt;[[Walter J. Rainboth|Rainboth]], 1991&lt;/small&gt;
** ''[[Albulichthys]]'' &lt;small&gt;Bleeker, 1860&lt;/small&gt;
** ''[[Amblyrhynchichthys]]'' &lt;small&gt;Bleeker, 1860&lt;/small&gt;
** ''[[Balantiocheilos]]'' &lt;small&gt;Bleeker, 1860&lt;/small&gt;
** ''[[Carassioides]]'' &lt;small&gt;Oshima, 1926&lt;/small&gt;
** ''[[Carassius]]'' &lt;small&gt;[[Feliks Paweł Jarocki|Jarocki]], 1822&lt;/small&gt;
** ''[[Cosmochilus]]'' &lt;small&gt;[[Henri Émile Sauvage|Sauvage]], 1878&lt;/small&gt;
** ''[[Cyclocheilichthys]]'' &lt;small&gt;Bleeker, 1859&lt;/small&gt;
** ''[[Cyclocheilos]]'' &lt;small&gt;Bleeker, 1859&lt;/small&gt;
** ''[[Cyprinus]]'' &lt;small&gt;[[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758&lt;/small&gt;
** ''[[Discherodontus]]'' &lt;small&gt;Rainboth, 1989&lt;/small&gt;
** ''[[Eirmotus]]'' &lt;small&gt;[[Leonard Peter Schultz|Schultz]], 1959&lt;/small&gt;
** ''[[Hypsibarbus]]'' &lt;small&gt;Rainboth, 1996&lt;/small&gt;
** ''[[Kalimantania]]'' &lt;small&gt;[[Petru Mihai Bănărescu|Bănărescu]], 1980&lt;/small&gt;
** ''[[Laocypris]]'' &lt;small&gt;[[Maurice Kottelat|Kottelat]], 2000&lt;/small&gt;
** ''[[Luciocyprinus]]'' &lt;small&gt;[[Léon Vaillant|Vaillant]], 1904&lt;/small&gt;
** ''[[Mystacoleucus]]'' &lt;small&gt;Günther, 1868&lt;/small&gt;
** ''[[Neobarynotus]]'' &lt;small&gt;Bănărescu, 1980&lt;/small&gt;
** ''[[Parasikukia]]'' &lt;small&gt;[[Atsushi Doi|Doi]], 2000&lt;/small&gt;
** ''[[Paraspinibarbus]]'' &lt;small&gt;[[Xin-Luo Chu|X.-L. Chu]] &amp; Kottelat, 1989&lt;/small&gt;
** ''[[Parator (fish)|Parator]]'' &lt;small&gt;H. W. Wu, [[Yang Gan-Rong|G. R. Yang]], [[Yue Pei-Qi|P. Q. Yue]] &amp; [[Huang Hong-Jin|H. J. Huang]], 1963&lt;/small&gt;
** ''[[Poropuntius]]'' &lt;small&gt;H. M. Smith, 1931&lt;/small&gt;
** ''[[Procypris]]'' &lt;small&gt;[[Lin Shu-yen|S.-Y. Lin]], 1933&lt;/small&gt;
** ''[[Pseudosinocyclocheilus]]'' &lt;small&gt;C.-G. Zhang &amp; Y.-H. Zhao, 2016&lt;/small&gt;
** ''[[Puntioplites]]'' &lt;small&gt;H. M. Smith, 1929&lt;/small&gt;
** ''[[Rohteichthys]]'' &lt;small&gt;Bleeker, 1860&lt;/small&gt;
** ''[[Sawbwa barb|Sawbwa]]'' &lt;small&gt;[[Nelson Annandale|Annandale]], 1918&lt;/small&gt;
** ''[[Scaphognathops]]'' &lt;small&gt;H.M. Smith, 1945&lt;/small&gt;
** ''[[Sikukia]]'' &lt;small&gt;H. M. Smith, 1931&lt;/small&gt;
** ''[[Sinocyclocheilus]]'' &lt;small&gt;P.-W. Fang, 1936&lt;/small&gt;
** ''[[Troglocyclocheilus]]'' &lt;small&gt;Kottelat &amp; [[Franck Bréhier|Bréhier]], 1999&lt;/small&gt;
** ''[[Typhlobarbus]]'' &lt;small&gt;X.-L. Chu &amp; W.-R. Chen, 1982&lt;/small&gt;
[[File:Labeo rohita.JPG|thumb|right|[[Rohu]], ''Labeo rohita'', of the disputed [[Labeoninae]]]]
[[File:Fransenlipper.JPG|thumb|right| [[Rainbow shark]], ''Epalzeorhynchos frenatum'', a somewhat aggressive aquarium fish]]
* Poddružina [[Labeoninae]] &lt;small&gt;Bleeker, 1859&lt;/small&gt;
** ''[[Ageneiogarra]]'' &lt;small&gt;[[Samuel Garman|Garman]], 1912&lt;/small&gt;
** ''[[Altigena]]'' &lt;small&gt;[[Maurice Burton|Burton]], 1934&lt;/small&gt;
** ''[[Bangana]]'' &lt;small&gt;[[Francis Buchanan-Hamilton|Hamilton]], 1822&lt;/small&gt;
** ''[[Barbichthys]]'' &lt;small&gt;Bleeker, 1860&lt;/small&gt;
** ''[[Ceratogarra]]'' &lt;small&gt;Kottelat, 2020&lt;/small&gt;
** ''[[Cirrhinus]]'' &lt;small&gt;[[Lorenz Oken|Oken]], 1817&lt;/small&gt;
** ''[[Cophecheilus]]'' &lt;small&gt;[[Zhu Yu (ichthyologist)|Y. Zhu]], [[Zhang E|E. Zhang]], [[Zhang Ming (biologist)|M. Zhang]] &amp; [[Han Yao-Quan|Y. Q. Han]], 2011&lt;/small&gt;
** ''[[Crossocheilus]]'' &lt;small&gt;[[Heinrich Kuhl|Kuhl]] &amp; [[Johan Conrad van Hasselt|van Hasselt]], 1823&lt;/small&gt;
** ''[[Decorus]]'' &lt;small&gt;[[Lan-Ping Zheng|Zheng]], [[Xiao-Yong Chen|Chen]] &amp; [[Jun-Xing Yang|Yang]], 2019&lt;/small&gt;
** ''[[Diplocheilichthys]]'' &lt;small&gt;Bleeker, 1859&lt;/small&gt;
** ''[[Discocheilus]]'' &lt;small&gt;E. Zhang, 1997&lt;/small&gt;
** ''[[Discogobio]]'' &lt;small&gt;[[Lin Shu-Yen|S. Y. Lin]],  1931&lt;/small&gt;
** ''[[Disymphia]]'' &lt;small&gt;Endruweit, 2025&lt;/small&gt;
** ''[[Epalzeorhynchos]]'' &lt;small&gt;Bleeker, 1855&lt;/small&gt;
** ''[[Fivepearlus]]'' &lt;small&gt;[[Li Chunquing|C.-Q. Li]], [[Yang Hongfu|H. Yang]], [[Li Weixan|W. Li]] &amp; [[Chen Hongyu (ihtiolog)|H. Chen]] 2017&lt;/small&gt;
** ''[[Garra]]'' &lt;small&gt;Hamilton, 1822&lt;/small&gt;
** ''[[Garroides]]'' &lt;small&gt;[[Nguyễn Văn Hảo|V. H. Nguyễn]] &amp; [[T.H. N. Vu]], 2014&lt;/small&gt;
** ''[[Guigarra]]'' &lt;small&gt;[[Zhi-Bang Wang|Z.-B. Wang]], [[Xiao-Yong Chen|X.-Y. Chen]] &amp; L.-P. Zheng 2022&lt;/small&gt;
** ''[[Gymnostomus]]'' &lt;small&gt;Heckel, 1843&lt;/small&gt;
** ''[[Henicorhynchus]]'' &lt;small&gt;H. M. Smith, 1945&lt;/small&gt;
** ''[[Hongshuia]]'' &lt;small&gt;E. Zhang, [[Qiang Xie|X. Qiang]] &amp; [[Lan Jia-Hu|J. H. Lan]], 2008&lt;/small&gt;
** ''[[Incisilabeo behri|Incisilabeo]]'' &lt;small&gt;[[Henry Weed Fowler|Fowler]], 1937&lt;/small&gt;
** ''[[Labeo]]'' &lt;small&gt;[[Georges Cuvier|Cuvier]], 1816&lt;/small&gt;
** ''[[Labiobarbus]]'' &lt;small&gt;van Hasselt, 1823&lt;/small&gt;
** ''[[Lanlabeo]]'' &lt;small&gt;[[Min Yao|M. Yao]], [[You He|Y. He]] &amp; [[Zuo-Gang Peng|Z.-G. Peng]], 2018&lt;/small&gt;
** ''[[Linichthys]]'' &lt;small&gt;E. Zhang &amp; [[Fang Fang Kullander|Fang]], 2005&lt;/small&gt;
** ''[[Lobocheilos]]'' &lt;small&gt;Bleeker, 1854&lt;/small&gt;
** ''[[Longanalus]]'' &lt;small&gt;W. X. Li, 2006&lt;/small&gt;
** ''[[Mekongina]]'' &lt;small&gt;Fowler, 1937&lt;/small&gt;
** ''[[Osteochilus]]'' &lt;small&gt;Günther, 1868&lt;/small&gt;
** ''[[Paracrossochilus]]'' &lt;small&gt;[[Canna Maria Louise Popta|Popta]], 1904&lt;/small&gt;
** ''[[Parapsilorhynchus]]'' &lt;small&gt;Hora, 1921&lt;/small&gt;
** ''[[Paraqianlabeo]]'' &lt;small&gt;[[Hai-Tao Zhao|H.-T. Zhao]], [[John P. Sullivan (ihtiolog)|Sullivan]], [[Yao-Guang Zhang|Y.-G. Zhang]] &amp; Z.-G. Peng 2014&lt;/small&gt;
** ''[[Parasinilabeo]]'' &lt;small&gt;H. W. Wu, 1939&lt;/small&gt;
** ''[[Placocheilus]]'' &lt;small&gt;H.-W. Wu, 1977&lt;/small&gt;
** ''[[Prolixicheilus]]'' &lt;small&gt;L.-P. Zheng, X.-Y. Chen &amp; J.-X. Yang, 2016&lt;/small&gt;
** ''[[Protolabeo]]'' &lt;small&gt;[[An Li|L. An]], [[Liu Bai-Song|B. S. Liu]], [[Zhao Ya-Hui|Y. H. Zhao]] &amp; [[Zhang Chun-Guang|C. G. Zhang]], 2010&lt;/small&gt;
** ''[[Pseudocrossocheilus]]'' &lt;small&gt;E. Zhang &amp; J.-X. Chen, 1997&lt;/small&gt;
** ''[[Pseudogyrinocheilus]]'' &lt;small&gt;[[Peng-Weng Fang|P.-W. Fang]], 1933&lt;/small&gt;
** ''[[Pseudoplacocheilus]]'' &lt;small&gt;[[Xu Li (ihtiolog)|X. Li]], [[Wei Zhou|W. Zhou]], [[Chao Sun (ichthyologist)|C. Sun]] &amp; [[Xing Yun (ihtiolog)|X. Yun]], 2024&lt;/small&gt;
** ''[[Ptychidio]]'' &lt;small&gt;[[George S. Myers|Myers]], 1930&lt;/small&gt;
** ''[[Qianlabeo]]'' &lt;small&gt;E. Zhang &amp; [[Chen Yi-Yu|Yi-Yu Chen]], 2004&lt;/small&gt;
** ''[[Rectoris]]'' &lt;small&gt;S.-Y. Lin, 1935&lt;/small&gt;
** ''[[Schismatorhynchos]]'' &lt;small&gt;Bleeker, 1855&lt;/small&gt;
** ''[[Semilabeo]]'' &lt;small&gt;[[Wilhelm Peters|Peters]], 1881&lt;/small&gt;
** ''[[Sinigarra]]'' &lt;small&gt;E. Zhang &amp; W. Zhou, 2012&lt;/small&gt;
** ''[[Sinilabeo]]'' &lt;small&gt;[[Hialmar Rendahl|Rendahl]], 1933&lt;/small&gt;
** ''[[Sinocrossocheilus]]'' &lt;small&gt;H.-W. Wu, 1977&lt;/small&gt;
** ''[[Speolabeo]]'' &lt;small&gt;Kottelat, 2017&lt;/small&gt;
** ''[[Stenorynchoacrum]]'' &lt;small&gt;[[Huang Yan-Fei|Y. F. Huang]], J. X. Yang &amp; X. Y. Chen, 2014&lt;/small&gt;
** ''[[Tariqilabeo]]'' &lt;small&gt;Mirza &amp; Saboohi, 1990&lt;/small&gt;
** ''[[Thynnichthys]]'' &lt;small&gt;Bleeker, 1859&lt;/small&gt;
** ''[[Vinagarra]]'' &lt;small&gt;V. H. Nguyễn &amp; [[Bùi Thế Anh|T. A. Bùi]], 2009&lt;/small&gt;
** ''[[Zuojiangia]]'' &lt;small&gt;L.-P. Zheng, Y. He, J. X. Yang &amp; [[Lun-Biao Wu|L.B. Wu]] 2018&lt;/small&gt;

* Poddružina [[Probarbinae]] &lt;small&gt;L. Yang et al, 2015&lt;/small&gt;
** ''[[Catlocarpio]]'' &lt;small&gt;[[George Albert Boulenger|Boulenger]], 1898&lt;/small&gt;
** ''[[Probarbus]]'' &lt;small&gt;Sauvage, 1880&lt;/small&gt;

* Poddružina [[Schizopygopsinae]] &lt;small&gt;[[Mohammad R. Mirza|Mirza]], 1991&lt;/small&gt;
** ''[[Oxygymnocypris stewartii|Oxygymnocypris]]'' &lt;small&gt;[[W. H. Tsao]], 1964&lt;/small&gt;
** ''[[Ptychobarbus]]'' &lt;small&gt;Steindachner, 1866&lt;/small&gt;
** ''[[Schizopygopsis]]'' &lt;small&gt;Steindachner, 1866&lt;/small&gt;

* Poddružina [[Schizothoracinae]] &lt;small&gt;McClelland, 1842&lt;/small&gt;
** ''[[Aspiorhynchus]]'' &lt;small&gt;[[Karl Kessler|Kessler]], 1879&lt;/small&gt;
** ''[[Diptychus]]'' &lt;small&gt;[[Franz Steindachner|Steindachner]],  1866&lt;/small&gt;
** ''[[Percocypris]]'' &lt;small&gt;[[Chu Yuan-Ting|Y. T. Chu]], 1935&lt;/small&gt;
** ''[[Schizopyge]]'' &lt;small&gt;Heckel, 1847&lt;/small&gt;
** ''[[Schizothorax]]'' &lt;small&gt;Heckel, 1838&lt;/small&gt;

* Poddružina [[Smiliogastrinae]] &lt;small&gt;Bleeker, 1863&lt;/small&gt;
** ''[[Amatolacypris]]'' &lt;small&gt;[[Paul H. Skelton|Skelton]], [[Ernst R. Swartz|Swartz]] &amp; [[Emmanuel J. Vreven|Vreven]], 2018&lt;/small&gt;
** ''[[Barbodes]]'' &lt;small&gt;Bleeker, 1859&lt;/small&gt;
** ''[[Barboides]]'' &lt;small&gt;[[Christian Brüning|Brüning]], 1929&lt;/small&gt;
** ''[[Greenstripe barb|Bhava]]'' &lt;small&gt;[[Hiranya Sudasinghe|Sudasinghe]], [[Lukas Rüber|Rüber]] &amp; [[Madhava Meegaskumbura|Meegaskumbura]], 2023&lt;/small&gt;
** ''[[Caecobarbus]]'' &lt;small&gt;Boulenger, 1921&lt;/small&gt;
** ''[[Chagunius]]'' &lt;small&gt;[[Hugh McCormick Smith|H.M. Smith]], 1938&lt;/small&gt;
** ''[[Cheilobarbus]]'' &lt;small&gt;[[Andrew Smith (zoologist)|A. Smith]] 1841&lt;/small&gt;
** ''[[Clypeobarbus]]'' &lt;small&gt;Fowler, 1936&lt;/small&gt;
** ''[[Coptostomabarbus]]'' &lt;small&gt;[[Lore Rose David|David]] &amp; [[Max Poll|Poll]] 1937&lt;/small&gt;
** ''[[Dawkinsia]]'' &lt;small&gt;[[Rohan Pethiyagoda|Pethiyagoda]], [[Madhava Meegaskumbura|Meegaskumbura]] &amp; [[Kalana Maduwage|Maduwage]], 2012&lt;/small&gt;
** ''[[Desmopuntius]]'' &lt;small&gt;Kottelat, 2013&lt;/small&gt;
** ''[[Eechathalakenda]]'' &lt;small&gt;[[Ambat Gopalan Kutty Menon|Menon]], 1999&lt;/small&gt;
** ''[[Enteromius]]'' &lt;small&gt;[[Edward Drinker Cope|Cope]], 1867&lt;/small&gt;
** ''[[Gymnodiptychus]]'' &lt;small&gt;[[Solomon Herzenstein|Herzenstein]], 1892&lt;/small&gt;
** ''[[Haludaria]]'' &lt;small&gt;[[Rohan Pethiyagoda|Pethiyagoda]], 2013&lt;/small&gt;
** ''[[Hampala]]'' &lt;small&gt;Kuhl &amp; van Hasselt, 1823&lt;/small&gt;
** ''[[Namaquacypris]]'' &lt;small&gt;Skelton, Swartz &amp; Vreven, 2018&lt;/small&gt;
** ''[[Oliotius]]'' &lt;small&gt;Kottelat, 2013&lt;/small&gt;
** ''[[Oreichthys]]'' &lt;small&gt;H. M. Smith, 1933&lt;/small&gt;
** ''[[Osteobrama]]'' &lt;small&gt;Heckel, 1843&lt;/small&gt;
** ''[[Pethia]]'' &lt;small&gt;Pethiyagoda, Meegaskumbura &amp; [[Kalana Maduwage|Maduwage]], 2012&lt;/small&gt;
** ''[[Plesiopuntius]]'' &lt;small&gt;Sudasinghe, Rüber &amp; Meegaskumbura, 2023&lt;/small&gt;
** ''[[Prolabeo]]'' &lt;small&gt;[[John Roxborough Norman|Norman]], 1932&lt;/small&gt;
** ''[[Prolabeops]]'' &lt;small&gt;Schultz, 1941&lt;/small&gt;
** ''[[Pseudobarbus]]'' &lt;small&gt;A. Smith, 1841&lt;/small&gt;
** ''[[Puntigrus]]'' &lt;small&gt;Kottelat, 2013&lt;/small&gt;
** ''[[Puntius]]'' &lt;small&gt;Hamilton, 1822&lt;/small&gt;
** ''[[Rohanella]]'' &lt;small&gt;Sudasinghe, Rüber &amp; Meegaskumbura, 2023&lt;/small&gt;
** ''[[Rohtee]]'' &lt;small&gt;[[William Henry Sykes|Sykes]] 1839&lt;/small&gt;
** ''[[Sedercypris]]'' &lt;small&gt;Skelton, Swartz &amp; Vreven, 2018&lt;/small&gt;
** ''[[Striuntius]]'' &lt;small&gt;Kottelat, 2013&lt;/small&gt;
** ''[[Systomus]]'' &lt;small&gt;[[John McClelland (doctor)|McClelland]], 1838&lt;/small&gt;
** ''[[Waikhomia]]'' &lt;small&gt;[[Unmesh Katwate|Katwate]], [[Pradeep Kumkar|Kumkar]], [[Rajeev Raghavan|Raghavan]] &amp; [[Neelesh Dahanukar|Dahanukar]], 2020&lt;/small&gt;
** ''[[Xenobarbus]]'' &lt;small&gt;Norman, 1923&lt;/small&gt;

* Poddružina [[Spinibarbinae]] &lt;small&gt;Yang et al, 2015&lt;/small&gt;
** ''[[Spinibarbichthys]]'' &lt;small&gt;Oshima, 1926&lt;/small&gt;
** ''[[Spinibarbus]]'' &lt;small&gt;Oshima, 1919&lt;/small&gt;

* Poddružina [[Torinae]] &lt;small&gt;Karaman, 1971&lt;/small&gt;
** ''[[Acapoeta]]'' &lt;small&gt;[[Theodore D. A. Cockerell|Cockerell]], 1910&lt;/small&gt;
** ''[[Arabibarbus]]'' &lt;small&gt;[[Kai Borkenhagen|Borkenhagen]], 2014&lt;/small&gt;
** ''[[Atlantor]]'' &lt;small&gt;Borkenhagen &amp; [[Jörg Freyhof|Freyhof]], 2023&lt;/small&gt;
** ''[[Carasobarbus]]'' &lt;small&gt;[[Stanko Karaman|Karaman]], 1971&lt;/small&gt;
** ''[[Hypselobarbus]]'' &lt;small&gt;Bleeker, 1860&lt;/small&gt;
** ''[[Labeobarbus]]'' &lt;small&gt;[[Eduard Rüppell|Rüppell]], 1835&lt;/small&gt;
** ''[[Lepidopygopsis]]'' &lt;small&gt;[[B. Sundara Raj|B. S. Raj]] 1941&lt;/small&gt;
** ''[[Mesopotamichthys]]'' &lt;small&gt;Karaman, 1971&lt;/small&gt;
** ''[[Naziritor]]'' &lt;small&gt;[[M. R. Mirza|Mirza]] &amp; [[M. N. Javed|Javed]], 1985&lt;/small&gt;
** ''[[Neolissochilus]]'' &lt;small&gt;Rainboth, 1985&lt;/small&gt;
** ''[[Osteochilichthys]]'' &lt;small&gt;Hora, 1942&lt;/small&gt;
** ''[[Pterocapoeta]]'' &lt;small&gt;Günther, 1902&lt;/small&gt;
** ''[[Sanagia]]'' &lt;small&gt;[[Maximillian Holly|Holly]], 1926&lt;/small&gt;
** ''[[Tor (riba)|Tor]]'' &lt;small&gt;[[John Edward Gray|Gray]], 1834&lt;/small&gt;

==Sklici==
{{Reflist}}

==Zunanje povezave==
*{{Commons category-inline|Cyprinidae}}
*{{Wikispecies-inline|Cyprinidae}}

{{Taxonbar|from=Q35047}}
{{normativna kontrola}}

{{fish-stub}}
[[Kategorija:Krapovci]]
[[Kategorija:Pravi krapovci|*]]
[[Kategorija:Družine rib]]</text>
      <sha1>2g8u2zgj7w96kv7vmzcl86ahvaz4a49</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687301</id>
      <parentid>6687299</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T14:44:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <comment>+[[Kategorija:Ribe Azije]]; +[[Kategorija:Ribe Evrope]]; +[[Kategorija:Ribe Severne Amerike]]; +[[Kategorija:Ribe Afrike]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6687301</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="19550" sha1="0cfgfa8ebtvxxsytcirk89gqlga4v1z" xml:space="preserve">{{Short description|Družina sladkovodnih rib}}
{{drugipomeni4|družini pravih krapovcev (Cyprinidae)|red|Krapovci}}
{{Automatic taxobox
| name = Krapovci
| fossil_range = {{fossil range|55|0|[[Eocen]] - [[holocen]]}}
| image = Cyprinidae (10.3897-zse.96.55837) Figure 2.jpg
| image_caption = Raznovrstnost pravih krapovcev
| taxon = Cyprinidae
| authority = [[Constantine Samuel Rafinesque|Rafinesque]], 1815&lt;ref name = VDLEF&gt;{{cite journal | author1 = Richard van der Laan | author2 = William N. Eschmeyer | author3 = Ronald Fricke | name-list-style = amp |year=2014 | title = Family-group names of recent fishes | url = https://biotaxa.org/Zootaxa/article/view/zootaxa.3882.1.1/10480 | journal = Zootaxa | volume = 3882 | issue = 2 | pages = 1–230| doi = 10.11646/zootaxa.3882.1.1 | pmid = 25543675 | doi-access = free }}&lt;/ref&gt;
| type_genus = ''[[Cyprinus]]''
| type_genus_authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], [[10th edition of Systema Naturae|1758]]
| subdivision_ranks = Rodovi
| subdivision = glej besedilo
}}
'''Pravi krapovci''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Cyprinidae''') so [[družina (biologija)|družina]] srednje velikih do velikih [[Sladkovodne ribe|sladkovodnih]] [[Žarkoplavutarice|žarkoplavutaric]]. So največja in najbolj raznolika družina rib ter na splošno največja družina [[Vretenčarji|vretenčarjev]], saj vključuje približno 1.780 vrst, razdeljenih v 166 veljavnih [[Rod (biologija)|rodov]].&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Cite web |title=CAS - Eschmeyer's Catalog of Fishes - Genera/Species by Family/Subfamily |url=https://researcharchive.calacademy.org/research/ichthyology/catalog/SpeciesByFamily.asp |access-date=2025-03-12 |website=researcharchive.calacademy.org}}&lt;/ref&gt; 

== Opis ==
Značilno je, da imajo vse ribe iz družine krapovcev [[telo]] pokrito z [[luske|luskami]] in le po eno [[hrbtna plavut|hrbtno plavut]]. V ostalih plavutih imajo večinoma samo mehke plavutnice. Večina ribjih vrst te družine je vsejedih, v [[usta|ustih]] pa imajo goltne [[zob]]e. Krapovci, ki živijo na dnu [[vodotok]]ov imajo pogosto okoli ust enega ali dva para »brk«, na njih pa so okuševalni organi. Ob [[drst]]itvi se številnim krapovcem po telesu pojavijo posebni izrastki, imenovani drstne [[bradavica|bradavice]], drstijo pa se večinoma v plitvinah, bodisi med [[rastlinje]]m ali pa na [[prod]]iščih. Krapovci so avtohtoni na vseh [[kontinent]]ih, razen v [[Avstralija|Avstraliji]], [[Južna Amerika|Južni Ameriki]] ter na [[Antarktika|Antarktiki]]. Ni pa jih najti tudi na [[Aljaska|Aljaski]] in na skrajnem severu [[Kanada|Kanade]] ter na [[Grenlandija|Grenlandiji]].

==Sistematika==
Izjemna raznolikost krapovcev je doslej oteževala podrobno razjasnitev njihovega družinskega drevesa ([[filogenija]]). Zaradi tega je njihova uvrstitev v [[Poddružina (biologija)|poddružine]] v mnogih primerih le okvirna. Nekatere izrazite linije sicer obstajajo &amp;ndash; na primer [[Cultrinae]] in Leuciscinae sta si, ne glede na njuno natančno razmejitev, precej bližnji sorodnici in se ločita od [[Cyprininae]]. Kljub temu splošna [[sistematika]] in [[taksonomija]] družine Cyprinidae ostajata predmet precejšnjih razprav. Veliko število [[Rod (biologija)|rodov]] ima status ''[[incertae sedis]]'', saj so njihove lastnosti preveč nejasne in/ali premalo raziskane, da bi jih bilo mogoče z gotovostjo uvrstititi v določeno poddružino.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{cite journal|last1=De Graaf|first1=Martin|last2=Megens|first2=Hendrik-Jan|last3=Samallo|first3=Johannis|last4=Sibbing|first4=Ferdinand A.|year=2007|title=Evolutionary origin of Lake Tana's (Ethiopia) small ''Barbus'' species: Indications of rapid ecological divergence and speciation|journal=Animal Biology|volume=57|pages=39–48|doi=10.1163/157075607780002069}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{cite journal|last1=He|first1=Shunping|last2=Mayden|first2=Richard L.|last3=Wang|first3=Xuzheng|last4=Wang|first4=Wei|last5=Tang|first5=Kevin L.|last6=Chen|first6=Wei-Jen|last7=Chen|first7=Yiyu|year=2008|title=Molecular phylogenetics of the family Cyprinidae (Actinopterygii: Cypriniformes) as evidenced by sequence variation in the first intron of S7 ribosomal protein-coding gene: Further evidence from a nuclear gene of the systematic chaos in the family|url=https://sites.google.com/site/wjchenactinops/He_et_al_2008_S7_Cyp.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20110811032607/http://sites.google.com/site/wjchenactinops/He_et_al_2008_S7_Cyp.pdf |archive-date=2011-08-11 |url-status=live|journal=Molecular Phylogenetics and Evolution|volume=46|issue=3|pages=818–29|doi=10.1016/j.ympev.2007.06.001|pmid=18203625|bibcode=2008MolPE..46..818H }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{cite journal|last1=He|first1=Shunping|last2=Gu|first2=Xun|last3=Mayden|first3=Richard L.|last4=Chen|first4=Wei-Jen|last5=Conway|first5=Kevin W.|last6=Chen|first6=Yiyu|year=2008|title=Phylogenetic position of the enigmatic genus Psilorhynchus (Ostariophysi: Cypriniformes): Evidence from the mitochondrial genome|url=https://sites.google.com/site/wjchenactinops/He_et_al_2008_mt_cyp.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20200729005947/https://sites.google.com/site/wjchenactinops/He_et_al_2008_mt_cyp.pdf |archive-date=2020-07-29 |url-status=live|journal=Molecular Phylogenetics and Evolution|volume=47|issue=1|pages=419–25|doi=10.1016/j.ympev.2007.10.012|pmid=18053751|bibcode=2008MolPE..47..419H }}&lt;/ref&gt;

===Poddružine in rodovi===
''[[Eschmeyer's Catalog of Fishes]]'' opredeljuje poddružine in rodove znotraj družine Cyprinidae na naslednji način:&lt;ref name = ECof&gt;{{cite web |url=https://www.calacademy.org/scientists/catalog-of-fishes-classification |title=Eschmeyer's Catalog of Fishes Classification |access-date=11 December 2024 |publisher=[[California Academy of Sciences]]}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name = VDLEF/&gt;&lt;ref name = Yang&gt;{{cite journal |author=Lei Yang |author2=Tetsuya Sado |author3=M. Vincent Hirt |author4=Emmanuel Pasco-Viel |author5=M. Arunachalam |author6=Junbing Li |author7=Xuzhen Wang |author8=Jörg Freyhof |author9=Kenji Saitoh |author10= Andrew M. Simons |author11=Masaki Miya |author12=Shunping He |author13=Richard L. Mayden |display-authors=1 |title=Phylogeny and polyploidy: Resolving the classification of cyprinine fishes (Teleostei: Cypriniformes) |journal=Molecular Phylogenetics and Evolution |volume=85 |year=2015 |pages=97–116 |issn=1055-7903 |doi=10.1016/j.ympev.2015.01.014 |pmid=25698355 |bibcode=2015MolPE..85...97Y }}&lt;/ref&gt;

* Poddružina [[Acrossocheilinae]] &lt;small&gt;L. Yang et al, 2015&lt;/small&gt;
** ''[[Acrossocheilus]]'' &lt;small&gt;[[Masamitsu Ōshima|Oshima]], 1919&lt;/small&gt;
** ''[[Folifer]]''  &lt;small&gt;[[Wu Hsien-Wen|H. W. Wu]], 1977&lt;/small&gt;
** ''[[Onychostoma]]'' &lt;small&gt;[[Albert Günther|Günther]], 1896&lt;/small&gt;

* Poddružina [[Barbinae]] &lt;small&gt;[[Pieter Bleeker|Bleeker]], 1859&lt;/small&gt;
** ''[[Aulopyge]]'' &lt;small&gt;[[Johann Jakob Heckel|Heckel]], 1841&lt;/small&gt;
** ''[[Barbus]]'' &lt;small&gt;[[François Marie Daudin|Daudin]], 1805&lt;/small&gt;
** ''[[Caecocypris]]'' &lt;small&gt;[[Keith Edward Banister|Banister]] &amp; [[M. K. Bunni|Bunni]], 1980&lt;/small&gt;
** ''[[Capoeta]]'' &lt;small&gt;[[Achille Valenciennes|Valenciennes]], 1842&lt;/small&gt;
** ''[[Cyprinion]]'' &lt;small&gt;Heckel, 1843&lt;/small&gt;
** ''[[Kantaka barb|Kantaka]]'' &lt;small&gt;[[Sunder Lal Hora|Hora]], 1942&lt;/small&gt;
** ''[[Luciobarbus]]'' &lt;small&gt;Heckel, 1843&lt;/small&gt;
** ''[[Paracapoeta]]'' &lt;small&gt;[[Davut Turan|Turan]], [[Cüneyt Kaya|Kaya]], [[İsmail Aksu|Aksu]], [[Yusuf Bektaş|Bektaş]], 2022&lt;/small&gt;
** ''[[Scaphiodonichthys]]'' &lt;small&gt;[[Decio Vinciguerra|Vinciguerra]], 1890&lt;/small&gt;
** ''[[Schizocypris]]'' &lt;small&gt;Regan, 1914&lt;/small&gt;
** ''[[Semiplotus]]'' &lt;small&gt;Bleeker, 1860&lt;/small&gt;

* Poddružina [[Cyprininae]] &lt;small&gt;[[Constantine Samuel Rafinesque|Rafinesque]], 1815&lt;/small&gt;
** ''[[Aaptosyax]]'' &lt;small&gt;[[Walter J. Rainboth|Rainboth]], 1991&lt;/small&gt;
** ''[[Albulichthys]]'' &lt;small&gt;Bleeker, 1860&lt;/small&gt;
** ''[[Amblyrhynchichthys]]'' &lt;small&gt;Bleeker, 1860&lt;/small&gt;
** ''[[Balantiocheilos]]'' &lt;small&gt;Bleeker, 1860&lt;/small&gt;
** ''[[Carassioides]]'' &lt;small&gt;Oshima, 1926&lt;/small&gt;
** ''[[Carassius]]'' &lt;small&gt;[[Feliks Paweł Jarocki|Jarocki]], 1822&lt;/small&gt;
** ''[[Cosmochilus]]'' &lt;small&gt;[[Henri Émile Sauvage|Sauvage]], 1878&lt;/small&gt;
** ''[[Cyclocheilichthys]]'' &lt;small&gt;Bleeker, 1859&lt;/small&gt;
** ''[[Cyclocheilos]]'' &lt;small&gt;Bleeker, 1859&lt;/small&gt;
** ''[[Cyprinus]]'' &lt;small&gt;[[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758&lt;/small&gt;
** ''[[Discherodontus]]'' &lt;small&gt;Rainboth, 1989&lt;/small&gt;
** ''[[Eirmotus]]'' &lt;small&gt;[[Leonard Peter Schultz|Schultz]], 1959&lt;/small&gt;
** ''[[Hypsibarbus]]'' &lt;small&gt;Rainboth, 1996&lt;/small&gt;
** ''[[Kalimantania]]'' &lt;small&gt;[[Petru Mihai Bănărescu|Bănărescu]], 1980&lt;/small&gt;
** ''[[Laocypris]]'' &lt;small&gt;[[Maurice Kottelat|Kottelat]], 2000&lt;/small&gt;
** ''[[Luciocyprinus]]'' &lt;small&gt;[[Léon Vaillant|Vaillant]], 1904&lt;/small&gt;
** ''[[Mystacoleucus]]'' &lt;small&gt;Günther, 1868&lt;/small&gt;
** ''[[Neobarynotus]]'' &lt;small&gt;Bănărescu, 1980&lt;/small&gt;
** ''[[Parasikukia]]'' &lt;small&gt;[[Atsushi Doi|Doi]], 2000&lt;/small&gt;
** ''[[Paraspinibarbus]]'' &lt;small&gt;[[Xin-Luo Chu|X.-L. Chu]] &amp; Kottelat, 1989&lt;/small&gt;
** ''[[Parator (fish)|Parator]]'' &lt;small&gt;H. W. Wu, [[Yang Gan-Rong|G. R. Yang]], [[Yue Pei-Qi|P. Q. Yue]] &amp; [[Huang Hong-Jin|H. J. Huang]], 1963&lt;/small&gt;
** ''[[Poropuntius]]'' &lt;small&gt;H. M. Smith, 1931&lt;/small&gt;
** ''[[Procypris]]'' &lt;small&gt;[[Lin Shu-yen|S.-Y. Lin]], 1933&lt;/small&gt;
** ''[[Pseudosinocyclocheilus]]'' &lt;small&gt;C.-G. Zhang &amp; Y.-H. Zhao, 2016&lt;/small&gt;
** ''[[Puntioplites]]'' &lt;small&gt;H. M. Smith, 1929&lt;/small&gt;
** ''[[Rohteichthys]]'' &lt;small&gt;Bleeker, 1860&lt;/small&gt;
** ''[[Sawbwa barb|Sawbwa]]'' &lt;small&gt;[[Nelson Annandale|Annandale]], 1918&lt;/small&gt;
** ''[[Scaphognathops]]'' &lt;small&gt;H.M. Smith, 1945&lt;/small&gt;
** ''[[Sikukia]]'' &lt;small&gt;H. M. Smith, 1931&lt;/small&gt;
** ''[[Sinocyclocheilus]]'' &lt;small&gt;P.-W. Fang, 1936&lt;/small&gt;
** ''[[Troglocyclocheilus]]'' &lt;small&gt;Kottelat &amp; [[Franck Bréhier|Bréhier]], 1999&lt;/small&gt;
** ''[[Typhlobarbus]]'' &lt;small&gt;X.-L. Chu &amp; W.-R. Chen, 1982&lt;/small&gt;
[[File:Labeo rohita.JPG|thumb|right|[[Rohu]], ''Labeo rohita'', of the disputed [[Labeoninae]]]]
[[File:Fransenlipper.JPG|thumb|right| [[Rainbow shark]], ''Epalzeorhynchos frenatum'', a somewhat aggressive aquarium fish]]
* Poddružina [[Labeoninae]] &lt;small&gt;Bleeker, 1859&lt;/small&gt;
** ''[[Ageneiogarra]]'' &lt;small&gt;[[Samuel Garman|Garman]], 1912&lt;/small&gt;
** ''[[Altigena]]'' &lt;small&gt;[[Maurice Burton|Burton]], 1934&lt;/small&gt;
** ''[[Bangana]]'' &lt;small&gt;[[Francis Buchanan-Hamilton|Hamilton]], 1822&lt;/small&gt;
** ''[[Barbichthys]]'' &lt;small&gt;Bleeker, 1860&lt;/small&gt;
** ''[[Ceratogarra]]'' &lt;small&gt;Kottelat, 2020&lt;/small&gt;
** ''[[Cirrhinus]]'' &lt;small&gt;[[Lorenz Oken|Oken]], 1817&lt;/small&gt;
** ''[[Cophecheilus]]'' &lt;small&gt;[[Zhu Yu (ichthyologist)|Y. Zhu]], [[Zhang E|E. Zhang]], [[Zhang Ming (biologist)|M. Zhang]] &amp; [[Han Yao-Quan|Y. Q. Han]], 2011&lt;/small&gt;
** ''[[Crossocheilus]]'' &lt;small&gt;[[Heinrich Kuhl|Kuhl]] &amp; [[Johan Conrad van Hasselt|van Hasselt]], 1823&lt;/small&gt;
** ''[[Decorus]]'' &lt;small&gt;[[Lan-Ping Zheng|Zheng]], [[Xiao-Yong Chen|Chen]] &amp; [[Jun-Xing Yang|Yang]], 2019&lt;/small&gt;
** ''[[Diplocheilichthys]]'' &lt;small&gt;Bleeker, 1859&lt;/small&gt;
** ''[[Discocheilus]]'' &lt;small&gt;E. Zhang, 1997&lt;/small&gt;
** ''[[Discogobio]]'' &lt;small&gt;[[Lin Shu-Yen|S. Y. Lin]],  1931&lt;/small&gt;
** ''[[Disymphia]]'' &lt;small&gt;Endruweit, 2025&lt;/small&gt;
** ''[[Epalzeorhynchos]]'' &lt;small&gt;Bleeker, 1855&lt;/small&gt;
** ''[[Fivepearlus]]'' &lt;small&gt;[[Li Chunquing|C.-Q. Li]], [[Yang Hongfu|H. Yang]], [[Li Weixan|W. Li]] &amp; [[Chen Hongyu (ihtiolog)|H. Chen]] 2017&lt;/small&gt;
** ''[[Garra]]'' &lt;small&gt;Hamilton, 1822&lt;/small&gt;
** ''[[Garroides]]'' &lt;small&gt;[[Nguyễn Văn Hảo|V. H. Nguyễn]] &amp; [[T.H. N. Vu]], 2014&lt;/small&gt;
** ''[[Guigarra]]'' &lt;small&gt;[[Zhi-Bang Wang|Z.-B. Wang]], [[Xiao-Yong Chen|X.-Y. Chen]] &amp; L.-P. Zheng 2022&lt;/small&gt;
** ''[[Gymnostomus]]'' &lt;small&gt;Heckel, 1843&lt;/small&gt;
** ''[[Henicorhynchus]]'' &lt;small&gt;H. M. Smith, 1945&lt;/small&gt;
** ''[[Hongshuia]]'' &lt;small&gt;E. Zhang, [[Qiang Xie|X. Qiang]] &amp; [[Lan Jia-Hu|J. H. Lan]], 2008&lt;/small&gt;
** ''[[Incisilabeo behri|Incisilabeo]]'' &lt;small&gt;[[Henry Weed Fowler|Fowler]], 1937&lt;/small&gt;
** ''[[Labeo]]'' &lt;small&gt;[[Georges Cuvier|Cuvier]], 1816&lt;/small&gt;
** ''[[Labiobarbus]]'' &lt;small&gt;van Hasselt, 1823&lt;/small&gt;
** ''[[Lanlabeo]]'' &lt;small&gt;[[Min Yao|M. Yao]], [[You He|Y. He]] &amp; [[Zuo-Gang Peng|Z.-G. Peng]], 2018&lt;/small&gt;
** ''[[Linichthys]]'' &lt;small&gt;E. Zhang &amp; [[Fang Fang Kullander|Fang]], 2005&lt;/small&gt;
** ''[[Lobocheilos]]'' &lt;small&gt;Bleeker, 1854&lt;/small&gt;
** ''[[Longanalus]]'' &lt;small&gt;W. X. Li, 2006&lt;/small&gt;
** ''[[Mekongina]]'' &lt;small&gt;Fowler, 1937&lt;/small&gt;
** ''[[Osteochilus]]'' &lt;small&gt;Günther, 1868&lt;/small&gt;
** ''[[Paracrossochilus]]'' &lt;small&gt;[[Canna Maria Louise Popta|Popta]], 1904&lt;/small&gt;
** ''[[Parapsilorhynchus]]'' &lt;small&gt;Hora, 1921&lt;/small&gt;
** ''[[Paraqianlabeo]]'' &lt;small&gt;[[Hai-Tao Zhao|H.-T. Zhao]], [[John P. Sullivan (ihtiolog)|Sullivan]], [[Yao-Guang Zhang|Y.-G. Zhang]] &amp; Z.-G. Peng 2014&lt;/small&gt;
** ''[[Parasinilabeo]]'' &lt;small&gt;H. W. Wu, 1939&lt;/small&gt;
** ''[[Placocheilus]]'' &lt;small&gt;H.-W. Wu, 1977&lt;/small&gt;
** ''[[Prolixicheilus]]'' &lt;small&gt;L.-P. Zheng, X.-Y. Chen &amp; J.-X. Yang, 2016&lt;/small&gt;
** ''[[Protolabeo]]'' &lt;small&gt;[[An Li|L. An]], [[Liu Bai-Song|B. S. Liu]], [[Zhao Ya-Hui|Y. H. Zhao]] &amp; [[Zhang Chun-Guang|C. G. Zhang]], 2010&lt;/small&gt;
** ''[[Pseudocrossocheilus]]'' &lt;small&gt;E. Zhang &amp; J.-X. Chen, 1997&lt;/small&gt;
** ''[[Pseudogyrinocheilus]]'' &lt;small&gt;[[Peng-Weng Fang|P.-W. Fang]], 1933&lt;/small&gt;
** ''[[Pseudoplacocheilus]]'' &lt;small&gt;[[Xu Li (ihtiolog)|X. Li]], [[Wei Zhou|W. Zhou]], [[Chao Sun (ichthyologist)|C. Sun]] &amp; [[Xing Yun (ihtiolog)|X. Yun]], 2024&lt;/small&gt;
** ''[[Ptychidio]]'' &lt;small&gt;[[George S. Myers|Myers]], 1930&lt;/small&gt;
** ''[[Qianlabeo]]'' &lt;small&gt;E. Zhang &amp; [[Chen Yi-Yu|Yi-Yu Chen]], 2004&lt;/small&gt;
** ''[[Rectoris]]'' &lt;small&gt;S.-Y. Lin, 1935&lt;/small&gt;
** ''[[Schismatorhynchos]]'' &lt;small&gt;Bleeker, 1855&lt;/small&gt;
** ''[[Semilabeo]]'' &lt;small&gt;[[Wilhelm Peters|Peters]], 1881&lt;/small&gt;
** ''[[Sinigarra]]'' &lt;small&gt;E. Zhang &amp; W. Zhou, 2012&lt;/small&gt;
** ''[[Sinilabeo]]'' &lt;small&gt;[[Hialmar Rendahl|Rendahl]], 1933&lt;/small&gt;
** ''[[Sinocrossocheilus]]'' &lt;small&gt;H.-W. Wu, 1977&lt;/small&gt;
** ''[[Speolabeo]]'' &lt;small&gt;Kottelat, 2017&lt;/small&gt;
** ''[[Stenorynchoacrum]]'' &lt;small&gt;[[Huang Yan-Fei|Y. F. Huang]], J. X. Yang &amp; X. Y. Chen, 2014&lt;/small&gt;
** ''[[Tariqilabeo]]'' &lt;small&gt;Mirza &amp; Saboohi, 1990&lt;/small&gt;
** ''[[Thynnichthys]]'' &lt;small&gt;Bleeker, 1859&lt;/small&gt;
** ''[[Vinagarra]]'' &lt;small&gt;V. H. Nguyễn &amp; [[Bùi Thế Anh|T. A. Bùi]], 2009&lt;/small&gt;
** ''[[Zuojiangia]]'' &lt;small&gt;L.-P. Zheng, Y. He, J. X. Yang &amp; [[Lun-Biao Wu|L.B. Wu]] 2018&lt;/small&gt;

* Poddružina [[Probarbinae]] &lt;small&gt;L. Yang et al, 2015&lt;/small&gt;
** ''[[Catlocarpio]]'' &lt;small&gt;[[George Albert Boulenger|Boulenger]], 1898&lt;/small&gt;
** ''[[Probarbus]]'' &lt;small&gt;Sauvage, 1880&lt;/small&gt;

* Poddružina [[Schizopygopsinae]] &lt;small&gt;[[Mohammad R. Mirza|Mirza]], 1991&lt;/small&gt;
** ''[[Oxygymnocypris stewartii|Oxygymnocypris]]'' &lt;small&gt;[[W. H. Tsao]], 1964&lt;/small&gt;
** ''[[Ptychobarbus]]'' &lt;small&gt;Steindachner, 1866&lt;/small&gt;
** ''[[Schizopygopsis]]'' &lt;small&gt;Steindachner, 1866&lt;/small&gt;

* Poddružina [[Schizothoracinae]] &lt;small&gt;McClelland, 1842&lt;/small&gt;
** ''[[Aspiorhynchus]]'' &lt;small&gt;[[Karl Kessler|Kessler]], 1879&lt;/small&gt;
** ''[[Diptychus]]'' &lt;small&gt;[[Franz Steindachner|Steindachner]],  1866&lt;/small&gt;
** ''[[Percocypris]]'' &lt;small&gt;[[Chu Yuan-Ting|Y. T. Chu]], 1935&lt;/small&gt;
** ''[[Schizopyge]]'' &lt;small&gt;Heckel, 1847&lt;/small&gt;
** ''[[Schizothorax]]'' &lt;small&gt;Heckel, 1838&lt;/small&gt;

* Poddružina [[Smiliogastrinae]] &lt;small&gt;Bleeker, 1863&lt;/small&gt;
** ''[[Amatolacypris]]'' &lt;small&gt;[[Paul H. Skelton|Skelton]], [[Ernst R. Swartz|Swartz]] &amp; [[Emmanuel J. Vreven|Vreven]], 2018&lt;/small&gt;
** ''[[Barbodes]]'' &lt;small&gt;Bleeker, 1859&lt;/small&gt;
** ''[[Barboides]]'' &lt;small&gt;[[Christian Brüning|Brüning]], 1929&lt;/small&gt;
** ''[[Greenstripe barb|Bhava]]'' &lt;small&gt;[[Hiranya Sudasinghe|Sudasinghe]], [[Lukas Rüber|Rüber]] &amp; [[Madhava Meegaskumbura|Meegaskumbura]], 2023&lt;/small&gt;
** ''[[Caecobarbus]]'' &lt;small&gt;Boulenger, 1921&lt;/small&gt;
** ''[[Chagunius]]'' &lt;small&gt;[[Hugh McCormick Smith|H.M. Smith]], 1938&lt;/small&gt;
** ''[[Cheilobarbus]]'' &lt;small&gt;[[Andrew Smith (zoologist)|A. Smith]] 1841&lt;/small&gt;
** ''[[Clypeobarbus]]'' &lt;small&gt;Fowler, 1936&lt;/small&gt;
** ''[[Coptostomabarbus]]'' &lt;small&gt;[[Lore Rose David|David]] &amp; [[Max Poll|Poll]] 1937&lt;/small&gt;
** ''[[Dawkinsia]]'' &lt;small&gt;[[Rohan Pethiyagoda|Pethiyagoda]], [[Madhava Meegaskumbura|Meegaskumbura]] &amp; [[Kalana Maduwage|Maduwage]], 2012&lt;/small&gt;
** ''[[Desmopuntius]]'' &lt;small&gt;Kottelat, 2013&lt;/small&gt;
** ''[[Eechathalakenda]]'' &lt;small&gt;[[Ambat Gopalan Kutty Menon|Menon]], 1999&lt;/small&gt;
** ''[[Enteromius]]'' &lt;small&gt;[[Edward Drinker Cope|Cope]], 1867&lt;/small&gt;
** ''[[Gymnodiptychus]]'' &lt;small&gt;[[Solomon Herzenstein|Herzenstein]], 1892&lt;/small&gt;
** ''[[Haludaria]]'' &lt;small&gt;[[Rohan Pethiyagoda|Pethiyagoda]], 2013&lt;/small&gt;
** ''[[Hampala]]'' &lt;small&gt;Kuhl &amp; van Hasselt, 1823&lt;/small&gt;
** ''[[Namaquacypris]]'' &lt;small&gt;Skelton, Swartz &amp; Vreven, 2018&lt;/small&gt;
** ''[[Oliotius]]'' &lt;small&gt;Kottelat, 2013&lt;/small&gt;
** ''[[Oreichthys]]'' &lt;small&gt;H. M. Smith, 1933&lt;/small&gt;
** ''[[Osteobrama]]'' &lt;small&gt;Heckel, 1843&lt;/small&gt;
** ''[[Pethia]]'' &lt;small&gt;Pethiyagoda, Meegaskumbura &amp; [[Kalana Maduwage|Maduwage]], 2012&lt;/small&gt;
** ''[[Plesiopuntius]]'' &lt;small&gt;Sudasinghe, Rüber &amp; Meegaskumbura, 2023&lt;/small&gt;
** ''[[Prolabeo]]'' &lt;small&gt;[[John Roxborough Norman|Norman]], 1932&lt;/small&gt;
** ''[[Prolabeops]]'' &lt;small&gt;Schultz, 1941&lt;/small&gt;
** ''[[Pseudobarbus]]'' &lt;small&gt;A. Smith, 1841&lt;/small&gt;
** ''[[Puntigrus]]'' &lt;small&gt;Kottelat, 2013&lt;/small&gt;
** ''[[Puntius]]'' &lt;small&gt;Hamilton, 1822&lt;/small&gt;
** ''[[Rohanella]]'' &lt;small&gt;Sudasinghe, Rüber &amp; Meegaskumbura, 2023&lt;/small&gt;
** ''[[Rohtee]]'' &lt;small&gt;[[William Henry Sykes|Sykes]] 1839&lt;/small&gt;
** ''[[Sedercypris]]'' &lt;small&gt;Skelton, Swartz &amp; Vreven, 2018&lt;/small&gt;
** ''[[Striuntius]]'' &lt;small&gt;Kottelat, 2013&lt;/small&gt;
** ''[[Systomus]]'' &lt;small&gt;[[John McClelland (doctor)|McClelland]], 1838&lt;/small&gt;
** ''[[Waikhomia]]'' &lt;small&gt;[[Unmesh Katwate|Katwate]], [[Pradeep Kumkar|Kumkar]], [[Rajeev Raghavan|Raghavan]] &amp; [[Neelesh Dahanukar|Dahanukar]], 2020&lt;/small&gt;
** ''[[Xenobarbus]]'' &lt;small&gt;Norman, 1923&lt;/small&gt;

* Poddružina [[Spinibarbinae]] &lt;small&gt;Yang et al, 2015&lt;/small&gt;
** ''[[Spinibarbichthys]]'' &lt;small&gt;Oshima, 1926&lt;/small&gt;
** ''[[Spinibarbus]]'' &lt;small&gt;Oshima, 1919&lt;/small&gt;

* Poddružina [[Torinae]] &lt;small&gt;Karaman, 1971&lt;/small&gt;
** ''[[Acapoeta]]'' &lt;small&gt;[[Theodore D. A. Cockerell|Cockerell]], 1910&lt;/small&gt;
** ''[[Arabibarbus]]'' &lt;small&gt;[[Kai Borkenhagen|Borkenhagen]], 2014&lt;/small&gt;
** ''[[Atlantor]]'' &lt;small&gt;Borkenhagen &amp; [[Jörg Freyhof|Freyhof]], 2023&lt;/small&gt;
** ''[[Carasobarbus]]'' &lt;small&gt;[[Stanko Karaman|Karaman]], 1971&lt;/small&gt;
** ''[[Hypselobarbus]]'' &lt;small&gt;Bleeker, 1860&lt;/small&gt;
** ''[[Labeobarbus]]'' &lt;small&gt;[[Eduard Rüppell|Rüppell]], 1835&lt;/small&gt;
** ''[[Lepidopygopsis]]'' &lt;small&gt;[[B. Sundara Raj|B. S. Raj]] 1941&lt;/small&gt;
** ''[[Mesopotamichthys]]'' &lt;small&gt;Karaman, 1971&lt;/small&gt;
** ''[[Naziritor]]'' &lt;small&gt;[[M. R. Mirza|Mirza]] &amp; [[M. N. Javed|Javed]], 1985&lt;/small&gt;
** ''[[Neolissochilus]]'' &lt;small&gt;Rainboth, 1985&lt;/small&gt;
** ''[[Osteochilichthys]]'' &lt;small&gt;Hora, 1942&lt;/small&gt;
** ''[[Pterocapoeta]]'' &lt;small&gt;Günther, 1902&lt;/small&gt;
** ''[[Sanagia]]'' &lt;small&gt;[[Maximillian Holly|Holly]], 1926&lt;/small&gt;
** ''[[Tor (riba)|Tor]]'' &lt;small&gt;[[John Edward Gray|Gray]], 1834&lt;/small&gt;

==Sklici==
{{Reflist}}

==Zunanje povezave==
*{{Commons category-inline|Cyprinidae}}
*{{Wikispecies-inline|Cyprinidae}}

{{Taxonbar|from=Q35047}}
{{normativna kontrola}}

{{fish-stub}}
[[Kategorija:Krapovci]]
[[Kategorija:Pravi krapovci|*]]
[[Kategorija:Družine rib]]
[[Kategorija:Ribe Azije]]
[[Kategorija:Ribe Evrope]]
[[Kategorija:Ribe Severne Amerike]]
[[Kategorija:Ribe Afrike]]</text>
      <sha1>0cfgfa8ebtvxxsytcirk89gqlga4v1z</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Činklje</title>
    <ns>0</ns>
    <id>62159</id>
    <revision>
      <id>6687305</id>
      <parentid>5743427</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T14:51:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6687305</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2182" sha1="0zwzilbtpulh8y19xvkqg0xcdquqiya" xml:space="preserve">{{Short description|Družina rib}}
{{Automatic taxobox
| name = Činklje
| image = Cobitis biwae(Hamamatsu,Shizuoka,Japan,2007).jpg
| image_caption = ''[[Cobitis biwae]]''
| image2 = Cobitis paludica 01 by-dpc.jpg
| image2_caption = ''Cobitis paludica''
| taxon = Cobitidae
| authority = [[William Swainson|Swainson]], 1838&lt;ref name = VDLEF&gt;{{cite journal | author1 = Richard van der Laan | author2 = William N. Eschmeyer | author3 = Ronald Fricke | name-list-style = amp |year=2014 | title = Family-group names of recent fishes | url = https://biotaxa.org/Zootaxa/article/view/zootaxa.3882.1.1/10480 | journal = Zootaxa | volume = 3882 | issue = 2 | pages = 1–230| doi = 10.11646/zootaxa.3882.1.1 | pmid = 25543675 | doi-access = free }}&lt;/ref&gt;
| subdivision_ranks = Rodovi
| subdivision = glejte besedilo
| type_species = ''[[Cobitis taenia]]''
| type_species_authority = Linnaeus, 1758
}}
'''Činklje''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Cobitidae''') so [[družina (biologija)|družina]] [[sladkovodne ribe|sladkovodnih rib]]. Danes poznamo 160 vrst činkelj, živijo pa samo v [[Evropa|Evropi]] in [[Azija|Aziji]]. Njihovo življenjsko okolje so [[ribnik]]i, [[jezero|jezera]] in drugi mirnejši [[vodotok]]i. 

== Opis ==
To so talne [[ribe]] z značilnim valjastim, bočno rahlo stisnjenim [[telo|telesom]] in z (če jih sploh imajo) drobnimi [[luske|luskami]]. Imajo majhne [[oko|oči]], nameščene na vrh [[glava|glave]] in podstojna [[usta]], ki jih obdaja od šest do dvanajst [[brki|brkov]]. Na hrbtu imajo eno samo plavut in so načeloma nočne živali, ki se hranijo z raznimi talnimi [[nevretenčarji]], mikroskopsko majhnimi organizmi in, nekatere vrste, z [[alge|algami]]. V Evropi živi 12 vrst činkelj. Zanimivo pa je, da ob pomanjkanju [[kisik]]a v [[voda|vodi]], ta družina rib vdihuje tudi [[zrak]], iz katerega absorbira kisik skozi prebavila, ostanek zraka pa izloči skozi zadnjično odprtino.

==Sklici==
{{Reflist}}
{{Commons category}}
{{Wikispecies}}

{{Taxonbar|from=Q266302}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Činklje|*]]
[[Kategorija:Ribe Evrope]]
[[Kategorija:Ribe Azije]]
[[Kategorija:Družine rib]]
{{fish-stub}}</text>
      <sha1>0zwzilbtpulh8y19xvkqg0xcdquqiya</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687307</id>
      <parentid>6687305</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T14:54:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+redovi</comment>
      <origin>6687307</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3869" sha1="8e2gdpdz247vyqwj1877ima4cu49h02" xml:space="preserve">{{Short description|Družina rib}}
{{Automatic taxobox
| name = Činklje
| image = Cobitis biwae(Hamamatsu,Shizuoka,Japan,2007).jpg
| image_caption = ''[[Cobitis biwae]]''
| image2 = Cobitis paludica 01 by-dpc.jpg
| image2_caption = ''Cobitis paludica''
| taxon = Cobitidae
| authority = [[William Swainson|Swainson]], 1838&lt;ref name = VDLEF&gt;{{cite journal | author1 = Richard van der Laan | author2 = William N. Eschmeyer | author3 = Ronald Fricke | name-list-style = amp |year=2014 | title = Family-group names of recent fishes | url = https://biotaxa.org/Zootaxa/article/view/zootaxa.3882.1.1/10480 | journal = Zootaxa | volume = 3882 | issue = 2 | pages = 1–230| doi = 10.11646/zootaxa.3882.1.1 | pmid = 25543675 | doi-access = free }}&lt;/ref&gt;
| subdivision_ranks = Rodovi
| subdivision = glejte besedilo
| type_species = ''[[Cobitis taenia]]''
| type_species_authority = Linnaeus, 1758
}}
'''Činklje''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Cobitidae''') so [[družina (biologija)|družina]] [[sladkovodne ribe|sladkovodnih rib]]. Danes poznamo 260 vrst činkelj.&lt;ref&gt;{{FishBase family | family = Cobitidae | month = October | year = 2015 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Nelson&gt;Nelson, J.S. (2006): ''[[Fishes of the World]]''. John Wiley &amp; Sons, Inc. {{ISBN|0-471-25031-7}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Perdices2016&gt;Perdices, A., Bohlen, J., Šlechtová, V. &amp; Doadrio, I. (2016): Molecular Evidence for Multiple Origins of the European Spined Loaches (Teleostei, Cobitidae). ''PLoS ONE, 11 (1): e0144628.''&lt;/ref&gt;. Živijo v [[Evropa|Evropi]] in [[Azija|Aziji]]. Njihovo življenjsko okolje so [[ribnik]]i, [[jezero|jezera]] in drugi mirnejši [[vodotok]]i. 

== Opis ==
To so talne [[ribe]] z značilnim valjastim, bočno rahlo stisnjenim [[telo|telesom]] in z (če jih sploh imajo) drobnimi [[luske|luskami]]. Imajo majhne [[oko|oči]], nameščene na vrh [[glava|glave]] in podstojna [[usta]], ki jih obdaja od šest do dvanajst [[brki|brkov]]. Na hrbtu imajo eno samo plavut in so načeloma nočne živali, ki se hranijo z raznimi talnimi [[nevretenčarji]], mikroskopsko majhnimi organizmi in, nekatere vrste, z [[alge|algami]]. V Evropi živi 12 vrst činkelj. Zanimivo pa je, da ob pomanjkanju [[kisik]]a v [[voda|vodi]], ta družina rib vdihuje tudi [[zrak]], iz katerega absorbira kisik skozi prebavila, ostanek zraka pa izloči skozi zadnjično odprtino.

==Rodovi==
Cobitidae has the following genera classified within it:&lt;ref name = CofF&gt;{{Cof family|family=Cobitidae|access-date=27 November 2024}}&lt;/ref&gt;
{{Linked genus list
| Acanthopsoides | [[Henry Weed Fowler|Fowler]], 1934
| Acantopsis | [[Johan Conrad van Hasselt|van Hasselt]], 1823
| Bibarba | [[Yongxia Chen|Y.-X. Chen]] &amp; [[Yifeng Chen|Y.-F. Chen]] 2007
| Canthophrys | [[William Swainson|Swainson]], 1838
| Cobitis | [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758
| Gitchak | [[species:Ralf Britz|Britz]] et al., 2026
| Koreocobitis | [[Kim, I.-S.|Kim]], [[J.-Y. Park|Park]] &amp; [[Teodor T. Nalbant|Nalbant]], 1997
| Kottelatlimia | Nalbant, 1994
| Lepidocephalichthys | [[Pieter Bleeker|Bleeker]], 1863
| Lepidocephalus | Bleeker, 1858
| Microcobitis | [[Jörg Bohlen|Bohlen]] &amp; [[Radovan Harant|Harant]], 2011
| Misgurnus | [[Bernard Germain de Lacépède|Lacepède]], 1803
| Neoeucirrhichthys | [[Petre Mihai Bănărescu|Bănărescu]] &amp; Nalbant, 1968
| Pangio | [[Edward Blyth|Blyth]], 1860
| Paralepidocephalus | [[T.-L. Tchang|Tchang]], 1935
| Protocobitis | [[J.-X. Yang|Yang]] &amp; [[Y.-R. Chen]], 1993
| Quintabarbates | [[Tyson R. Roberts|T. R. Roberts]], 2020
| Sabanejewia | [[Vadim Dmitrij Vladykov|Vladykov]], 1929 
| Theriodes | [[Maurice Kottelat|Kottelat]], 2012
}}

==Sklici==
{{Reflist}}
{{Commons category}}
{{Wikispecies}}

{{Taxonbar|from=Q266302}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Činklje|*]]
[[Kategorija:Ribe Evrope]]
[[Kategorija:Ribe Azije]]
[[Kategorija:Družine rib]]
{{fish-stub}}</text>
      <sha1>8e2gdpdz247vyqwj1877ima4cu49h02</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687308</id>
      <parentid>6687307</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T14:55:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Rodovi */ sl.</comment>
      <origin>6687308</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3862" sha1="b59ecqepw4zqbx1ncourwza6po7wvch" xml:space="preserve">{{Short description|Družina rib}}
{{Automatic taxobox
| name = Činklje
| image = Cobitis biwae(Hamamatsu,Shizuoka,Japan,2007).jpg
| image_caption = ''[[Cobitis biwae]]''
| image2 = Cobitis paludica 01 by-dpc.jpg
| image2_caption = ''Cobitis paludica''
| taxon = Cobitidae
| authority = [[William Swainson|Swainson]], 1838&lt;ref name = VDLEF&gt;{{cite journal | author1 = Richard van der Laan | author2 = William N. Eschmeyer | author3 = Ronald Fricke | name-list-style = amp |year=2014 | title = Family-group names of recent fishes | url = https://biotaxa.org/Zootaxa/article/view/zootaxa.3882.1.1/10480 | journal = Zootaxa | volume = 3882 | issue = 2 | pages = 1–230| doi = 10.11646/zootaxa.3882.1.1 | pmid = 25543675 | doi-access = free }}&lt;/ref&gt;
| subdivision_ranks = Rodovi
| subdivision = glejte besedilo
| type_species = ''[[Cobitis taenia]]''
| type_species_authority = Linnaeus, 1758
}}
'''Činklje''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Cobitidae''') so [[družina (biologija)|družina]] [[sladkovodne ribe|sladkovodnih rib]]. Danes poznamo 260 vrst činkelj.&lt;ref&gt;{{FishBase family | family = Cobitidae | month = October | year = 2015 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Nelson&quot;&gt;Nelson, J.S. (2006): ''[[Fishes of the World]]''. John Wiley &amp; Sons, Inc. {{ISBN|0-471-25031-7}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Perdices2016&gt;Perdices, A., Bohlen, J., Šlechtová, V. &amp; Doadrio, I. (2016): Molecular Evidence for Multiple Origins of the European Spined Loaches (Teleostei, Cobitidae). ''PLoS ONE, 11 (1): e0144628.''&lt;/ref&gt;. Živijo v [[Evropa|Evropi]] in [[Azija|Aziji]]. Njihovo življenjsko okolje so [[ribnik]]i, [[jezero|jezera]] in drugi mirnejši [[vodotok]]i. 

== Opis ==
To so talne [[ribe]] z značilnim valjastim, bočno rahlo stisnjenim [[telo|telesom]] in z (če jih sploh imajo) drobnimi [[luske|luskami]]. Imajo majhne [[oko|oči]], nameščene na vrh [[glava|glave]] in podstojna [[usta]], ki jih obdaja od šest do dvanajst [[brki|brkov]]. Na hrbtu imajo eno samo plavut in so načeloma nočne živali, ki se hranijo z raznimi talnimi [[nevretenčarji]], mikroskopsko majhnimi organizmi in, nekatere vrste, z [[alge|algami]]. V Evropi živi 12 vrst činkelj. Zanimivo pa je, da ob pomanjkanju [[kisik]]a v [[voda|vodi]], ta družina rib vdihuje tudi [[zrak]], iz katerega absorbira kisik skozi prebavila, ostanek zraka pa izloči skozi zadnjično odprtino.

==Rodovi==
Družina Cobitidae vključuje naslednje rodove:&lt;ref name = CofF&gt;{{Cof family|family=Cobitidae|access-date=27 November 2024}}&lt;/ref&gt;
{{Linked genus list
| Acanthopsoides | [[Henry Weed Fowler|Fowler]], 1934
| Acantopsis | [[Johan Conrad van Hasselt|van Hasselt]], 1823
| Bibarba | [[Yongxia Chen|Y.-X. Chen]] &amp; [[Yifeng Chen|Y.-F. Chen]] 2007
| Canthophrys | [[William Swainson|Swainson]], 1838
| Cobitis | [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758
| Gitchak | [[species:Ralf Britz|Britz]] et al., 2026
| Koreocobitis | [[Kim, I.-S.|Kim]], [[J.-Y. Park|Park]] &amp; [[Teodor T. Nalbant|Nalbant]], 1997
| Kottelatlimia | Nalbant, 1994
| Lepidocephalichthys | [[Pieter Bleeker|Bleeker]], 1863
| Lepidocephalus | Bleeker, 1858
| Microcobitis | [[Jörg Bohlen|Bohlen]] &amp; [[Radovan Harant|Harant]], 2011
| Misgurnus | [[Bernard Germain de Lacépède|Lacepède]], 1803
| Neoeucirrhichthys | [[Petre Mihai Bănărescu|Bănărescu]] &amp; Nalbant, 1968
| Pangio | [[Edward Blyth|Blyth]], 1860
| Paralepidocephalus | [[T.-L. Tchang|Tchang]], 1935
| Protocobitis | [[J.-X. Yang|Yang]] &amp; [[Y.-R. Chen]], 1993
| Quintabarbates | [[Tyson R. Roberts|T. R. Roberts]], 2020
| Sabanejewia | [[Vadim Dmitrij Vladykov|Vladykov]], 1929 
| Theriodes | [[Maurice Kottelat|Kottelat]], 2012
}}

==Sklici==
{{Reflist}}
{{Commons category}}
{{Wikispecies}}

{{Taxonbar|from=Q266302}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Činklje|*]]
[[Kategorija:Ribe Evrope]]
[[Kategorija:Ribe Azije]]
[[Kategorija:Družine rib]]
{{fish-stub}}</text>
      <sha1>b59ecqepw4zqbx1ncourwza6po7wvch</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687309</id>
      <parentid>6687308</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T14:56:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Pravi krapovci]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6687309</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3892" sha1="boxzb937iib90e40y5kwrl61yi1gug4" xml:space="preserve">{{Short description|Družina rib}}
{{Automatic taxobox
| name = Činklje
| image = Cobitis biwae(Hamamatsu,Shizuoka,Japan,2007).jpg
| image_caption = ''[[Cobitis biwae]]''
| image2 = Cobitis paludica 01 by-dpc.jpg
| image2_caption = ''Cobitis paludica''
| taxon = Cobitidae
| authority = [[William Swainson|Swainson]], 1838&lt;ref name = VDLEF&gt;{{cite journal | author1 = Richard van der Laan | author2 = William N. Eschmeyer | author3 = Ronald Fricke | name-list-style = amp |year=2014 | title = Family-group names of recent fishes | url = https://biotaxa.org/Zootaxa/article/view/zootaxa.3882.1.1/10480 | journal = Zootaxa | volume = 3882 | issue = 2 | pages = 1–230| doi = 10.11646/zootaxa.3882.1.1 | pmid = 25543675 | doi-access = free }}&lt;/ref&gt;
| subdivision_ranks = Rodovi
| subdivision = glejte besedilo
| type_species = ''[[Cobitis taenia]]''
| type_species_authority = Linnaeus, 1758
}}
'''Činklje''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Cobitidae''') so [[družina (biologija)|družina]] [[sladkovodne ribe|sladkovodnih rib]]. Danes poznamo 260 vrst činkelj.&lt;ref&gt;{{FishBase family | family = Cobitidae | month = October | year = 2015 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Nelson&quot;&gt;Nelson, J.S. (2006): ''[[Fishes of the World]]''. John Wiley &amp; Sons, Inc. {{ISBN|0-471-25031-7}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Perdices2016&gt;Perdices, A., Bohlen, J., Šlechtová, V. &amp; Doadrio, I. (2016): Molecular Evidence for Multiple Origins of the European Spined Loaches (Teleostei, Cobitidae). ''PLoS ONE, 11 (1): e0144628.''&lt;/ref&gt;. Živijo v [[Evropa|Evropi]] in [[Azija|Aziji]]. Njihovo življenjsko okolje so [[ribnik]]i, [[jezero|jezera]] in drugi mirnejši [[vodotok]]i. 

== Opis ==
To so talne [[ribe]] z značilnim valjastim, bočno rahlo stisnjenim [[telo|telesom]] in z (če jih sploh imajo) drobnimi [[luske|luskami]]. Imajo majhne [[oko|oči]], nameščene na vrh [[glava|glave]] in podstojna [[usta]], ki jih obdaja od šest do dvanajst [[brki|brkov]]. Na hrbtu imajo eno samo plavut in so načeloma nočne živali, ki se hranijo z raznimi talnimi [[nevretenčarji]], mikroskopsko majhnimi organizmi in, nekatere vrste, z [[alge|algami]]. V Evropi živi 12 vrst činkelj. Zanimivo pa je, da ob pomanjkanju [[kisik]]a v [[voda|vodi]], ta družina rib vdihuje tudi [[zrak]], iz katerega absorbira kisik skozi prebavila, ostanek zraka pa izloči skozi zadnjično odprtino.

==Rodovi==
Družina Cobitidae vključuje naslednje rodove:&lt;ref name = CofF&gt;{{Cof family|family=Cobitidae|access-date=27 November 2024}}&lt;/ref&gt;
{{Linked genus list
| Acanthopsoides | [[Henry Weed Fowler|Fowler]], 1934
| Acantopsis | [[Johan Conrad van Hasselt|van Hasselt]], 1823
| Bibarba | [[Yongxia Chen|Y.-X. Chen]] &amp; [[Yifeng Chen|Y.-F. Chen]] 2007
| Canthophrys | [[William Swainson|Swainson]], 1838
| Cobitis | [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758
| Gitchak | [[species:Ralf Britz|Britz]] et al., 2026
| Koreocobitis | [[Kim, I.-S.|Kim]], [[J.-Y. Park|Park]] &amp; [[Teodor T. Nalbant|Nalbant]], 1997
| Kottelatlimia | Nalbant, 1994
| Lepidocephalichthys | [[Pieter Bleeker|Bleeker]], 1863
| Lepidocephalus | Bleeker, 1858
| Microcobitis | [[Jörg Bohlen|Bohlen]] &amp; [[Radovan Harant|Harant]], 2011
| Misgurnus | [[Bernard Germain de Lacépède|Lacepède]], 1803
| Neoeucirrhichthys | [[Petre Mihai Bănărescu|Bănărescu]] &amp; Nalbant, 1968
| Pangio | [[Edward Blyth|Blyth]], 1860
| Paralepidocephalus | [[T.-L. Tchang|Tchang]], 1935
| Protocobitis | [[J.-X. Yang|Yang]] &amp; [[Y.-R. Chen]], 1993
| Quintabarbates | [[Tyson R. Roberts|T. R. Roberts]], 2020
| Sabanejewia | [[Vadim Dmitrij Vladykov|Vladykov]], 1929 
| Theriodes | [[Maurice Kottelat|Kottelat]], 2012
}}

==Sklici==
{{Reflist}}
{{Commons category}}
{{Wikispecies}}

{{Taxonbar|from=Q266302}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Činklje|*]]
[[Kategorija:Ribe Evrope]]
[[Kategorija:Ribe Azije]]
[[Kategorija:Družine rib]]
[[Kategorija:Pravi krapovci]]
{{fish-stub}}</text>
      <sha1>boxzb937iib90e40y5kwrl61yi1gug4</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687310</id>
      <parentid>6687309</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T14:56:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>odstranil [[Kategorija:Pravi krapovci]]; dodal [[Kategorija:Krapovci]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6687310</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3886" sha1="6fibglp33orykuoarpcpv6h7yvqac1x" xml:space="preserve">{{Short description|Družina rib}}
{{Automatic taxobox
| name = Činklje
| image = Cobitis biwae(Hamamatsu,Shizuoka,Japan,2007).jpg
| image_caption = ''[[Cobitis biwae]]''
| image2 = Cobitis paludica 01 by-dpc.jpg
| image2_caption = ''Cobitis paludica''
| taxon = Cobitidae
| authority = [[William Swainson|Swainson]], 1838&lt;ref name = VDLEF&gt;{{cite journal | author1 = Richard van der Laan | author2 = William N. Eschmeyer | author3 = Ronald Fricke | name-list-style = amp |year=2014 | title = Family-group names of recent fishes | url = https://biotaxa.org/Zootaxa/article/view/zootaxa.3882.1.1/10480 | journal = Zootaxa | volume = 3882 | issue = 2 | pages = 1–230| doi = 10.11646/zootaxa.3882.1.1 | pmid = 25543675 | doi-access = free }}&lt;/ref&gt;
| subdivision_ranks = Rodovi
| subdivision = glejte besedilo
| type_species = ''[[Cobitis taenia]]''
| type_species_authority = Linnaeus, 1758
}}
'''Činklje''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Cobitidae''') so [[družina (biologija)|družina]] [[sladkovodne ribe|sladkovodnih rib]]. Danes poznamo 260 vrst činkelj.&lt;ref&gt;{{FishBase family | family = Cobitidae | month = October | year = 2015 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Nelson&quot;&gt;Nelson, J.S. (2006): ''[[Fishes of the World]]''. John Wiley &amp; Sons, Inc. {{ISBN|0-471-25031-7}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Perdices2016&gt;Perdices, A., Bohlen, J., Šlechtová, V. &amp; Doadrio, I. (2016): Molecular Evidence for Multiple Origins of the European Spined Loaches (Teleostei, Cobitidae). ''PLoS ONE, 11 (1): e0144628.''&lt;/ref&gt;. Živijo v [[Evropa|Evropi]] in [[Azija|Aziji]]. Njihovo življenjsko okolje so [[ribnik]]i, [[jezero|jezera]] in drugi mirnejši [[vodotok]]i. 

== Opis ==
To so talne [[ribe]] z značilnim valjastim, bočno rahlo stisnjenim [[telo|telesom]] in z (če jih sploh imajo) drobnimi [[luske|luskami]]. Imajo majhne [[oko|oči]], nameščene na vrh [[glava|glave]] in podstojna [[usta]], ki jih obdaja od šest do dvanajst [[brki|brkov]]. Na hrbtu imajo eno samo plavut in so načeloma nočne živali, ki se hranijo z raznimi talnimi [[nevretenčarji]], mikroskopsko majhnimi organizmi in, nekatere vrste, z [[alge|algami]]. V Evropi živi 12 vrst činkelj. Zanimivo pa je, da ob pomanjkanju [[kisik]]a v [[voda|vodi]], ta družina rib vdihuje tudi [[zrak]], iz katerega absorbira kisik skozi prebavila, ostanek zraka pa izloči skozi zadnjično odprtino.

==Rodovi==
Družina Cobitidae vključuje naslednje rodove:&lt;ref name = CofF&gt;{{Cof family|family=Cobitidae|access-date=27 November 2024}}&lt;/ref&gt;
{{Linked genus list
| Acanthopsoides | [[Henry Weed Fowler|Fowler]], 1934
| Acantopsis | [[Johan Conrad van Hasselt|van Hasselt]], 1823
| Bibarba | [[Yongxia Chen|Y.-X. Chen]] &amp; [[Yifeng Chen|Y.-F. Chen]] 2007
| Canthophrys | [[William Swainson|Swainson]], 1838
| Cobitis | [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758
| Gitchak | [[species:Ralf Britz|Britz]] et al., 2026
| Koreocobitis | [[Kim, I.-S.|Kim]], [[J.-Y. Park|Park]] &amp; [[Teodor T. Nalbant|Nalbant]], 1997
| Kottelatlimia | Nalbant, 1994
| Lepidocephalichthys | [[Pieter Bleeker|Bleeker]], 1863
| Lepidocephalus | Bleeker, 1858
| Microcobitis | [[Jörg Bohlen|Bohlen]] &amp; [[Radovan Harant|Harant]], 2011
| Misgurnus | [[Bernard Germain de Lacépède|Lacepède]], 1803
| Neoeucirrhichthys | [[Petre Mihai Bănărescu|Bănărescu]] &amp; Nalbant, 1968
| Pangio | [[Edward Blyth|Blyth]], 1860
| Paralepidocephalus | [[T.-L. Tchang|Tchang]], 1935
| Protocobitis | [[J.-X. Yang|Yang]] &amp; [[Y.-R. Chen]], 1993
| Quintabarbates | [[Tyson R. Roberts|T. R. Roberts]], 2020
| Sabanejewia | [[Vadim Dmitrij Vladykov|Vladykov]], 1929 
| Theriodes | [[Maurice Kottelat|Kottelat]], 2012
}}

==Sklici==
{{Reflist}}
{{Commons category}}
{{Wikispecies}}

{{Taxonbar|from=Q266302}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Činklje|*]]
[[Kategorija:Ribe Evrope]]
[[Kategorija:Ribe Azije]]
[[Kategorija:Družine rib]]
[[Kategorija:Krapovci]]
{{fish-stub}}</text>
      <sha1>6fibglp33orykuoarpcpv6h7yvqac1x</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Cobitidae</title>
    <ns>0</ns>
    <id>62176</id>
    <redirect title="Činklje" />
    <revision>
      <id>6687312</id>
      <parentid>337960</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T14:58:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6687312</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="54" sha1="ggrz936k115854664cxcfxve3z8463c" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Činklje]]
{{R from scientific name|fish}}</text>
      <sha1>ggrz936k115854664cxcfxve3z8463c</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Bolen</title>
    <ns>0</ns>
    <id>63835</id>
    <revision>
      <id>6687563</id>
      <parentid>6474363</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T08:08:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>{{Speciesbox, Pravi pisanci</comment>
      <origin>6687563</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4220" sha1="s3bwhyzridm81zmn6hoc4pnj5u3ssxf" xml:space="preserve">{{Short description|Vrsta ribe}}
{{Speciesbox
| name = Bolen
| image = Aspius aspius.jpg
| status = LC
| status_system = IUCN3.1
| status_ref=&lt;ref name=iucn&gt;{{cite iucn |author=Freyhof, J. |year=2024 |title=''Leuciscus aspius'' |article-number=e.T2178A135082600 |doi=10.2305/IUCN.UK.2024-2.RLTS.T2178A135082600.en}}&lt;/ref&gt;
| taxon = Leuciscus aspius
| authority = ([[Carl Linnaeus|Linnaeus]], [[10th edition of Systema Naturae|1758]])
| synonyms = {{Specieslist
| Cyprinus aspius | Linnaeus, 1758
| Aspius aspius | (Linnaeus, 1758)
| Cyprinus rapax | [[Nathanael Gottfried Leske|Leske]], 1774
| Cyprinus rapax | [[Peter Simon Pallas|Pallas]], 1814
| Cyprinus taeniatus | [[Karl Eichwald|Eichwald]], 1831
| Aspius rapax | [[Louis Agassiz|Agassiz]], 1835
| Aspius vulgaris | [[Valentin Leiblein|Leiblein]] [V.] 1853
| Alburnus iblioides | [[Karl Kessler|Kessler]], 1872
| Aspius rapax var. jaxartensis | Kessler, 1874
| Aspius erytrostomus | Kessler, 1877
| Aspius linnei | [[August Wilhelm Malm|Malm]], 1877
| Aspius transcaucasicus | [[Nikolai Arkadewich Warpachowski|Warpachowski]], 1896
}}
| synonyms_ref = &lt;ref name = &quot;Cof genus&quot;&gt;{{Cof genus|genus=Leuciscus|access-date=29 March 2025}}&lt;/ref&gt;
}}
'''Bolen''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Aspius aspius''''') je sladkovodna [[riba]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[pravi pisanci|pravih pisancev]] (Leuciscidae).

==Opis==
[[Slika:Asprom.jpg|240px|thumb|left|Ikre bolena]]
Bolen je riba s podolgovatim, bočno rahlo stisnjenim [[telo|telesom]], pokritim z velikimi, mehkimi [[luske|luskami]]. Ima izrazito velika nadstojna [[usta]], katerih [[ustnice]] so tanke in segajo skoraj do [[oko|oči]], v njih pa so dvoredni zobje, kar izkazuje roparsko ribo. [[Hrbet]] je črne barve s kovinsko modrim odsevom, boki so srebrni do modro beli, [[trebuh]] pa bel. Hrbtna in repna [[plavut]] sta modrikastih odtenkov, ostale plavuti pa so rdečkaste barve. Bolen doseže dolžino do 120 [[centimeter|cm]], povprečna velikost v Sloveniji pa je med 50 in 75&amp;nbsp;cm. V izjemnih pogojih živijo do 15, v povprečju pa le okoli 12 let. Spolno dozorijo v tretjem ali četrtem, včasih celo šele v petem letu starosti, drstijo pa se od aprila do junija na plitvih [[prodišče|prodiščih]] hitrega toka [[reka|rek]]. Samice odložijo med 80.000 in 100.000 [[ikre|iker]], ribji zarod pa se zadržuje v mirnih delih vodotokov v velikih [[jata]]h. Odrasle ribe so samotarske in so [[plenilci]], ki se hranijo pretežno z [[zelenika]]mi, pa tudi z drugimi manjšimi ribami. Do velikosti 30&amp;nbsp;cm, kar je po navadi v drugem letu starosti, se boleni hranijo tudi z manjšimi vodnimi nevretenčarji in rastlinjem.

==Razširjenost==
Bolen je razširjen po srednji in vzhodni Evropi, njegov življenjski prostor pa sega od reke [[Elba|Elbe]] na zahodu do [[Uralsko gorovje|Ural]]a na vzhodu. Na severu ga najdemo le v južnih predelih [[Švedska|Švedske]] in [[Finska|Finske]]. Na jugu je prisoten do reke [[Marica|Marice]].Običajno živi v čistih, hitro tekočih vodah v [[mrenski pas|mrenskem pasu]], pa tudi v večjih, čistejših [[jezero|jezerih]]. V [[Slovenija|Sloveniji]] poseljuje reke [[Sava|Savo]], [[Drava|Dravo]], [[Mura|Muro]], [[Kolpa|Kolpo]] in [[Krka|Krko]].

== Ogroženost ==
[[File:Aspius aspius Prague Vltava 1.jpg|thumb|300px|Bolen na razstavi ''Subaqueous Vltava'' v Pragi]]
Bolen je izjemno ogrožena riba, predvsem na Švedskem in Finskem, glavni vzrok za to pa je gradnja objektov na rekah, kar se najbolj pozna v [[porečje|porečju]] [[Donava|Donave]]. Zaradi izjemne priljubljenosti v športnem [[ribolov]]u je povsod po Evropi zaščiten z najmanjšo lovno mero, ki v Sloveniji znaša 40&amp;nbsp;cm ter z lovopustom, ki v Sloveniji traja maja in junija.


==Sklici==
{{Reflist}}
* {{FishBase|genus=Leuciscus|species=aspius|month = January|year = 2006}}

== Zunanje povezave ==
* {{Commons category-inline|Leuciscus aspius|Bolen}}
* {{Wikispecies-inline|Leuciscus aspius|''Leuciscus aspius''}}

{{Taxonbar|from1=Q25473019|from2=Q182894}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Sladkovodne ribe]]
[[Kategorija:Pravi pisanci]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]]
[[Kategorija:Ribe Evrope]]
[[Kategorija:Ribe Slovenije]]</text>
      <sha1>s3bwhyzridm81zmn6hoc4pnj5u3ssxf</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687566</id>
      <parentid>6687563</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T08:14:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Leuciscus aspius, + Taksonomija</comment>
      <origin>6687566</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4738" sha1="jylha1it9xa15dse84ecoc0jkw6bmvh" xml:space="preserve">{{Short description|Vrsta ribe}}
{{Speciesbox
| name = Bolen
| image = Aspius aspius.jpg
| status = LC
| status_system = IUCN3.1
| status_ref=&lt;ref name=iucn&gt;{{cite iucn |author=Freyhof, J. |year=2024 |title=''Leuciscus aspius'' |article-number=e.T2178A135082600 |doi=10.2305/IUCN.UK.2024-2.RLTS.T2178A135082600.en}}&lt;/ref&gt;
| taxon = Leuciscus aspius
| authority = ([[Carl Linnaeus|Linnaeus]], [[10th edition of Systema Naturae|1758]])
| synonyms = {{Specieslist
| Cyprinus aspius | Linnaeus, 1758
| Aspius aspius | (Linnaeus, 1758)
| Cyprinus rapax | [[Nathanael Gottfried Leske|Leske]], 1774
| Cyprinus rapax | [[Peter Simon Pallas|Pallas]], 1814
| Cyprinus taeniatus | [[Karl Eichwald|Eichwald]], 1831
| Aspius rapax | [[Louis Agassiz|Agassiz]], 1835
| Aspius vulgaris | [[Valentin Leiblein|Leiblein]] [V.] 1853
| Alburnus iblioides | [[Karl Kessler|Kessler]], 1872
| Aspius rapax var. jaxartensis | Kessler, 1874
| Aspius erytrostomus | Kessler, 1877
| Aspius linnei | [[August Wilhelm Malm|Malm]], 1877
| Aspius transcaucasicus | [[Nikolai Arkadewich Warpachowski|Warpachowski]], 1896
}}
| synonyms_ref = &lt;ref name = &quot;Cof genus&quot;&gt;{{Cof genus|genus=Leuciscus|access-date=29 March 2025}}&lt;/ref&gt;
}}
'''Bolen''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Leuciscus aspius''''') je sladkovodna [[riba]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[pravi pisanci|pravih pisancev]] (Leuciscidae).

==Taksonomija==
Bolena je prvi uradno opisal [[Carl Linnaeus]] kot ''Cyprinus aspius'' v [[Systema Naturae|10. izdaji dela ''Systema Naturae'']], ki je izšla leta 1758, kot [[Tipska lokaliteta|tipsko lokaliteto]] pa je navedel jezera na Švedskem.&lt;ref name = &quot;Cof genus&quot;/&gt; Danes je uvrščena v rod ''[[Leuciscus]]''znotraj [[Poddružina (biologija)|poddružine]] [[Leuciscinae]] v družini pravih pisancev [[Leuciscidae]].&lt;ref name = &quot;Cof family&quot;&gt;{{Cof family|family=Leuciscinae|access-date=5 April 2025}}&lt;/ref&gt;

==Opis==
[[Slika:Asprom.jpg|240px|thumb|left|Ikre bolena]]
Bolen je riba s podolgovatim, bočno rahlo stisnjenim [[telo|telesom]], pokritim z velikimi, mehkimi [[luske|luskami]]. Ima izrazito velika nadstojna [[usta]], katerih [[ustnice]] so tanke in segajo skoraj do [[oko|oči]], v njih pa so dvoredni zobje, kar izkazuje roparsko ribo. [[Hrbet]] je črne barve s kovinsko modrim odsevom, boki so srebrni do modro beli, [[trebuh]] pa bel. Hrbtna in repna [[plavut]] sta modrikastih odtenkov, ostale plavuti pa so rdečkaste barve. Bolen doseže dolžino do 120 [[centimeter|cm]], povprečna velikost v Sloveniji pa je med 50 in 75&amp;nbsp;cm. V izjemnih pogojih živijo do 15, v povprečju pa le okoli 12 let. Spolno dozorijo v tretjem ali četrtem, včasih celo šele v petem letu starosti, drstijo pa se od aprila do junija na plitvih [[prodišče|prodiščih]] hitrega toka [[reka|rek]]. Samice odložijo med 80.000 in 100.000 [[ikre|iker]], ribji zarod pa se zadržuje v mirnih delih vodotokov v velikih [[jata]]h. Odrasle ribe so samotarske in so [[plenilci]], ki se hranijo pretežno z [[zelenika]]mi, pa tudi z drugimi manjšimi ribami. Do velikosti 30&amp;nbsp;cm, kar je po navadi v drugem letu starosti, se boleni hranijo tudi z manjšimi vodnimi nevretenčarji in rastlinjem.

==Razširjenost==
Bolen je razširjen po srednji in vzhodni Evropi, njegov življenjski prostor pa sega od reke [[Elba|Elbe]] na zahodu do [[Uralsko gorovje|Ural]]a na vzhodu. Na severu ga najdemo le v južnih predelih [[Švedska|Švedske]] in [[Finska|Finske]]. Na jugu je prisoten do reke [[Marica|Marice]].Običajno živi v čistih, hitro tekočih vodah v [[mrenski pas|mrenskem pasu]], pa tudi v večjih, čistejših [[jezero|jezerih]]. V [[Slovenija|Sloveniji]] poseljuje reke [[Sava|Savo]], [[Drava|Dravo]], [[Mura|Muro]], [[Kolpa|Kolpo]] in [[Krka|Krko]].

== Ogroženost ==
[[File:Aspius aspius Prague Vltava 1.jpg|thumb|300px|Bolen na razstavi ''Subaqueous Vltava'' v Pragi]]
Bolen je izjemno ogrožena riba, predvsem na Švedskem in Finskem, glavni vzrok za to pa je gradnja objektov na rekah, kar se najbolj pozna v [[porečje|porečju]] [[Donava|Donave]]. Zaradi izjemne priljubljenosti v športnem [[ribolov]]u je povsod po Evropi zaščiten z najmanjšo lovno mero, ki v Sloveniji znaša 40&amp;nbsp;cm ter z lovopustom, ki v Sloveniji traja maja in junija.


==Sklici==
{{Reflist}}
* {{FishBase|genus=Leuciscus|species=aspius|month = January|year = 2006}}

== Zunanje povezave ==
* {{Commons category-inline|Leuciscus aspius|Bolen}}
* {{Wikispecies-inline|Leuciscus aspius|''Leuciscus aspius''}}

{{Taxonbar|from1=Q25473019|from2=Q182894}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Sladkovodne ribe]]
[[Kategorija:Pravi pisanci]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]]
[[Kategorija:Ribe Evrope]]
[[Kategorija:Ribe Slovenije]]</text>
      <sha1>jylha1it9xa15dse84ecoc0jkw6bmvh</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687568</id>
      <parentid>6687566</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T08:16:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>tn</comment>
      <origin>6687568</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4739" sha1="pg49am73r9hdz6owoufo3witjs6bvvg" xml:space="preserve">{{Short description|Vrsta ribe}}
{{Speciesbox
| name = Bolen
| image = Aspius aspius.jpg
| status = LC
| status_system = IUCN3.1
| status_ref=&lt;ref name=iucn&gt;{{cite iucn |author=Freyhof, J. |year=2024 |title=''Leuciscus aspius'' |article-number=e.T2178A135082600 |doi=10.2305/IUCN.UK.2024-2.RLTS.T2178A135082600.en}}&lt;/ref&gt;
| taxon = Leuciscus aspius
| authority = ([[Carl Linnaeus|Linnaeus]], [[10th edition of Systema Naturae|1758]])
| synonyms = {{Specieslist
| Cyprinus aspius | Linnaeus, 1758
| Aspius aspius | (Linnaeus, 1758)
| Cyprinus rapax | [[Nathanael Gottfried Leske|Leske]], 1774
| Cyprinus rapax | [[Peter Simon Pallas|Pallas]], 1814
| Cyprinus taeniatus | [[Karl Eichwald|Eichwald]], 1831
| Aspius rapax | [[Louis Agassiz|Agassiz]], 1835
| Aspius vulgaris | [[Valentin Leiblein|Leiblein]] [V.] 1853
| Alburnus iblioides | [[Karl Kessler|Kessler]], 1872
| Aspius rapax var. jaxartensis | Kessler, 1874
| Aspius erytrostomus | Kessler, 1877
| Aspius linnei | [[August Wilhelm Malm|Malm]], 1877
| Aspius transcaucasicus | [[Nikolai Arkadewich Warpachowski|Warpachowski]], 1896
}}
| synonyms_ref = &lt;ref name = &quot;Cof genus&quot;&gt;{{Cof genus|genus=Leuciscus|access-date=29 March 2025}}&lt;/ref&gt;
}}
'''Bolen''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Leuciscus aspius''''') je sladkovodna [[riba]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[pravi pisanci|pravih pisancev]] (Leuciscidae).

==Taksonomija==
Bolena je prvi uradno opisal [[Carl Linnaeus]] kot ''Cyprinus aspius'' v [[Systema Naturae|10. izdaji dela ''Systema Naturae'']], ki je izšla leta 1758, kot [[Tipska lokaliteta|tipsko lokaliteto]] pa je navedel jezera na Švedskem.&lt;ref name = &quot;Cof genus&quot;/&gt; Danes je uvrščena v rod ''[[Leuciscus]]'' znotraj [[Poddružina (biologija)|poddružine]] [[Leuciscinae]] v družini pravih pisancev [[Leuciscidae]].&lt;ref name = &quot;Cof family&quot;&gt;{{Cof family|family=Leuciscinae|access-date=5 April 2025}}&lt;/ref&gt;

==Opis==
[[Slika:Asprom.jpg|240px|thumb|left|Ikre bolena]]
Bolen je riba s podolgovatim, bočno rahlo stisnjenim [[telo|telesom]], pokritim z velikimi, mehkimi [[luske|luskami]]. Ima izrazito velika nadstojna [[usta]], katerih [[ustnice]] so tanke in segajo skoraj do [[oko|oči]], v njih pa so dvoredni zobje, kar izkazuje roparsko ribo. [[Hrbet]] je črne barve s kovinsko modrim odsevom, boki so srebrni do modro beli, [[trebuh]] pa bel. Hrbtna in repna [[plavut]] sta modrikastih odtenkov, ostale plavuti pa so rdečkaste barve. Bolen doseže dolžino do 120 [[centimeter|cm]], povprečna velikost v Sloveniji pa je med 50 in 75&amp;nbsp;cm. V izjemnih pogojih živijo do 15, v povprečju pa le okoli 12 let. Spolno dozorijo v tretjem ali četrtem, včasih celo šele v petem letu starosti, drstijo pa se od aprila do junija na plitvih [[prodišče|prodiščih]] hitrega toka [[reka|rek]]. Samice odložijo med 80.000 in 100.000 [[ikre|iker]], ribji zarod pa se zadržuje v mirnih delih vodotokov v velikih [[jata]]h. Odrasle ribe so samotarske in so [[plenilci]], ki se hranijo pretežno z [[zelenika]]mi, pa tudi z drugimi manjšimi ribami. Do velikosti 30&amp;nbsp;cm, kar je po navadi v drugem letu starosti, se boleni hranijo tudi z manjšimi vodnimi nevretenčarji in rastlinjem.

==Razširjenost==
Bolen je razširjen po srednji in vzhodni Evropi, njegov življenjski prostor pa sega od reke [[Elba|Elbe]] na zahodu do [[Uralsko gorovje|Ural]]a na vzhodu. Na severu ga najdemo le v južnih predelih [[Švedska|Švedske]] in [[Finska|Finske]]. Na jugu je prisoten do reke [[Marica|Marice]].Običajno živi v čistih, hitro tekočih vodah v [[mrenski pas|mrenskem pasu]], pa tudi v večjih, čistejših [[jezero|jezerih]]. V [[Slovenija|Sloveniji]] poseljuje reke [[Sava|Savo]], [[Drava|Dravo]], [[Mura|Muro]], [[Kolpa|Kolpo]] in [[Krka|Krko]].

== Ogroženost ==
[[File:Aspius aspius Prague Vltava 1.jpg|thumb|300px|Bolen na razstavi ''Subaqueous Vltava'' v Pragi]]
Bolen je izjemno ogrožena riba, predvsem na Švedskem in Finskem, glavni vzrok za to pa je gradnja objektov na rekah, kar se najbolj pozna v [[porečje|porečju]] [[Donava|Donave]]. Zaradi izjemne priljubljenosti v športnem [[ribolov]]u je povsod po Evropi zaščiten z najmanjšo lovno mero, ki v Sloveniji znaša 40&amp;nbsp;cm ter z lovopustom, ki v Sloveniji traja maja in junija.


==Sklici==
{{Reflist}}
* {{FishBase|genus=Leuciscus|species=aspius|month = January|year = 2006}}

== Zunanje povezave ==
* {{Commons category-inline|Leuciscus aspius|Bolen}}
* {{Wikispecies-inline|Leuciscus aspius|''Leuciscus aspius''}}

{{Taxonbar|from1=Q25473019|from2=Q182894}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Sladkovodne ribe]]
[[Kategorija:Pravi pisanci]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]]
[[Kategorija:Ribe Evrope]]
[[Kategorija:Ribe Slovenije]]</text>
      <sha1>pg49am73r9hdz6owoufo3witjs6bvvg</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Knjižnica</title>
    <ns>0</ns>
    <id>69258</id>
    <revision>
      <id>6687249</id>
      <parentid>6540376</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T12:34:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-31561-50</username>
        <id>260674</id>
      </contributor>
      <comment>/* Ureditev knjižnic */ popravek tipkarske napake</comment>
      <origin>6687249</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10483" sha1="atrah0v6qdnqnu9axorxyb88ewu3u4y" xml:space="preserve">[[Slika:Nm toronto university of toronto library.jpg|thumb|220px|Police s knjigami v univerzitetni knjižnici Univerze v Torontu]]
'''Knjižnica''' je [[ustanova]], ki pridobiva, obdeluje in hrani gradivo in ga daje na voljo uporabnikom. Knjižnično gradivo predstavljajo [[knjiga|knjige]], [[revija|revije]] in ostale publikacije ter drugi [[Nosilec informacij|nosilci informacij]].

== Ureditev knjižnic ==
Večinoma se v sodobnih državah ravnajo po načelu, da morajo biti knjige v knjižnicah dostopne vsakomur. Praktično pa to pomeni da mora to dostopnost vseeno nekdo plačati, saj ureditev, upravljanje knjižnice, osebje, knjižne zbirke, nove knjige, revije, dodatne usluge, ki jih nudijo knjižnice, stanejo kar veliko denarja. [[Javna knjižnica|Javne knjižnice]] se običajno vzdržujejo s sredstvi iz [[državni proračun|državnega proračuna]] in [[proračun lokalne skupnosti|proračuna lokalne skupnosti]], tako se stroški vzdrževanja razdelijo na vso skupnost, zbirajo pa se iz davkov. [[Mestna knjižnica|Mestne knjižnice]] vodijo odbori, ki jih postavljajo lokalne oblasti, ti odločajo, kako se bodo uporabila sredstva, ki se zberejo v proračun lokalne skupnosti. Države imajo lahko tudi [[državna knjižnica|državne knjižnice]] tesno povezane z [[univerzitetna knjižnica|univerzitetnimi knjižnicami]], so pa tudi take, ki to strogo ločujejo. Običajno ima administrativno kontrolo nad javnimi knjižnicami ministrstvo za šolstvo. Knjižnica je lahko uporabna šele, ko ima izdelan ''Vodič po vsebini'', sestavljata ga vsaj dva kataloga, ''[[Stvarni katalog]]'', kjer so zbrani podatki o knjigah in ''[[Avtorski katalog]]'', kjer so zbrani podatki o [[avtor]]jih po abecednem redu ter podatki kje se fizično knjiga najde v knjižnici. Starejše knjižnice imajo v ta namen uveden ''[[Deweyev decimalni sistem]]'', ki je leta 1876 vpeljal ameriški [[knjižničar]] [[Melvil Dewey]]. Danes je večina teh sistemov in podatkov že prenesenih v elektronsko obliko. Dandanes se knjižnice ne ukvarjajo samo s knjigami – pogosto imajo zbirke trakov, plošč, DVD-jev, reprodukcij slik, filmov, grafikonov, zemljevidov, mikrofilmov, v zadnjem času pa tudi [[igrače|igrač]] za otroke. Knjižnice razširjajo in izboljšujejo usluge ter se medsebojno povezujejo s pomočjo interneta. Obstajajo tudi [[Strokovna knjižnica|strokovne (specialne) knjižnice]], ki so specializirane za določeno stroko in zbirajo vso starejšo in sodobno literaturo o svojem področju dejavnosti. Največje slovenske knjižnice so [[Narodna in univerzitetna knjižnica]] v Ljubljani, [[Univerzitetna knjižnica Maribor]], [[Osrednja humanistična knjižnica]] na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in [[Biblioteka SAZU]], pa tudi druge specialne knjižnice, kot so [[Osrednja družboslovna knjižnica Jožeta Goričarja]] in [[Osrednja ekonomska knjižnica]] za področji [[družboslovje|družboslovja]] oz. ekonomije in [[Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani]] za področje tehniških strok, [[Knjižnica Narodnega muzeja Slovenije]], [[Knjižnica centra za teatrologijo in filmologijo]] na AGRFT ter [[Centralna medicinska knjižnica, Ljubljana|Centralna medicinska knjižnica]] v Ljubljani. Posebnost so mdr. [[cerkvene knjižnice]] zgodovinskega pomena: [[Semeniška knjižnica, Ljubljana|Semeniška knjižnica]] in [[Frančiškanska knjižnica, Ljubljana|Frančiškanska knjižnica]] v Ljubljani, [[Kapucinska knjižnica]] v Škofji loki ter [[Samostanska knjižnica, Kostanjevica pri Gorici|Samostanska knjižnica]] na Kostanjevici pri Gorici. Od splošnih lokalnih knjižnic je največja [[Mestna knjižnica Ljubljana]], ki ima v svoji sestavi osrednjo ljubljansko [[Knjižnica Otona Župančiča|Knjižnico Otona Župančiča]], kot tudi specialno [[Slovanska knjižnica|Slovansko knjižnico]].

== Razdelitev knjižnic ==
Glede na dostopnost:
* javne
* del večje ustanove
* zasebne

Glede na tip:
* splošne
* šolske
* visokošolske
* specialne (npr. strokovne)
* nacionalne

== Znamenite ali znane knjižnice ==
* [[Aleksandrijska knjižnica]], [[Aleksandrija]] (zdaj [[Egipt]])
* [[Asurbanipalova knjižnica]], [[Babilon]] (zdaj [[Irak]])
* [[Celzova knjižnica]], starodavna rimska stavba v [[Efez|Efezu]] (zdaj [[Turčija]])
* [[Pergamonska knjižnica]], [[Pergamon]] (zdaj [[Turčija]])
* [[Ambrozijanska knjižnica]], [[Milano]] ([[Italija]])
* [[Avstrijska narodna knjižnica]] (pred 1920 ''Dvorna knjižnica''), [[Dunaj]], [[Avstrija]]
* [[Bodleianova knjižnica]], [[Oxford]] ([[Anglija]])
* [[Britanska knjižnica]], [[London]] (Anglija)
* [[Knjižnica Britanskega muzeja]] v Londonu (Anglija)
* [[Francoska narodna knjižnica]], [[Pariz]] (Francija)
* [[Knjižnica francoskega parlamenta]] (Pariz, Francija)
* [[Hilandarska knjižnica]] - Samostan [[Hilandar]] na gori [[Atos]], [[Grčija]]
* [[Vatikanska knjižnica]], [[Vatikan]] ([[Rim]])
* [[Medičejska knjižnica]], knjižnica ''Riccardiana'', [[Firence]], [[Italija]]
* [[Italijanska nacionalna knjižnica]], [[Firence]] 
* ''Biblioteca Generale/Splošna knjižnica''/(''Piazzale Europa-Trieste/''[[Trst]], [[Italija]] )
* ''Biblioteca Universitaria di Bologna'' - BUB ([[Italija]])
* [[Bavarska državna knjižnica]], [[München]] ([[Nemčija]])
* [[Štajerska deželna knjižnica]] (s [[Slovenska čitalnica Gradec|Slovensko čitalnico Gradec]]), Gradec, [[Avstrija]] 
* ''Joanneum Bibliothek'', [[Gradec]] 
* ''Universitätsbibliothek Klagenfurt'', [[Celovec]], [[Avstrija]] 
* [[Narodna in univerzitetna knjižnica v Zagrebu]] (''Nacionalna i sveučilišna knjižnica u Zagrebu'', NSK) ([[Hrvaška]])
* ''Knjižnica Zagrebačke nadbiskupije i Prvostolnog kaptola zagrebačkog'' /Metropolitan(sk)a (knjižnica) (=največja hrvaška cerkvena knjižnica, [[Zagreb]])
* ''Sveučilišna knjižnica Rijeka'', [[Hrvaška]]
* ''Gradska knjižnica Rijeka''
* ''Hrvatska čitaonica [[Trsat]], [[Reka, Hrvaška|Reka]], [[Hrvaška]]''
* ''Sveučilišna knjižnica u Zadru'', Hrvaška
* ''Sveučilišna knjižnica u Splitu'', Hrvaška
* ''Sveučilišna knjižnica u Puli'', Hrvaška
* ''[[Znanstvena knjižnica Dubrovnik]]'', Hrvaška
* ''Franjevačka knjižnica'', [[Dubrovnik]], [[Hrvaška]]
* [[Nemška nacionalna knjižnica]] ([[Leipzig]] in [[Frankfurt na Majni|Frankfurt ob Majni]])
* [[Weimarska knjižnica vojvodinje Anne Amalie]], [[Weimar]], [[Nemčija]]
* Knjižnica [[Humboldtova univerza v Berlinu|Humboldtove univerze]] v [[Berlin|Berlinu]], [[Nemčija]]
* [[Heidelberška knjižnica]], [[Heidelberg]], [[Nemčija]] (najstarejša ohranjena javna knjižnica, ustanovljena [[1421]])
* [[Kongresna knjižnica]], [[Washington, D.C.]], [[ZDA]]
* [[Javna knjižnica v New Yorku]] (''New York Public Library''), [[New York]], [[Združene države Amerike|ZDA]]
* [[Ruska državna knjižnica]], [[Moskva]] (včasih im. po V. I. Leninu)
* [[Harvardova univerzitetna knjižnica]], [[Cambridge, Massachusetts]], [[ZDA]]
* [[Knjižnica kalifornijske univerze]], [[San Francisco]], [[ZDA]]
* ''Biblioteka/Knjižnica akademije znanosti'', [[Sankt Peterburg]] 
* [[Knjižnica ruske akademije znanosti|Knjižnica (Ruske) akademije znanosti]] (BAN) v [[Moskva|Moskvi]]
* ''Yale University Library'', [[ZDA]]
* ''University of Illinois'', [[ZDA]]
* Narodna Széchényijeva knjižnica, [[Budimpešta]], [[Madžarska]]
* [[Narodna knjižnica Romunije]], [[Bukarešta]]
* ''Biblioteca Academiei'', Bukarešta, [[Romunija]] 
* Narodna knjižnica sv. Cirila in Metoda, [[Sofija]], [[Bolgarija]] 
* ''[[Narodna in univerzitetna knjižnica &quot;Sv. Kliment Ohridski&quot;]]'', [[Skopje]], [[Severna Makedonija]] 
* [[Sulejmanova knjižnica]], [[Carigrad]], [[Turčija]] 
* ''Turška narodna knjižnica'', [[Ankara]] 
* [[Narodna knjižnica Grčije]], [[Atene]] 
* [[Narodna knjižnica Srbije]], [[Beograd]]
* ''Univerzitetska Biblioteka [[Svetozar Marković]]'', [[Beograd]], [[Srbija]]
* ''Nacionalna i univerzitetska biblioteka Bosne i Hercegovine'', [[Sarajevo]]
* [[Narodna knjižnica (Poljska)]], [[Varšava]]
* [[Jagelonska knjižnica]], [[Krakov]], [[Poljska]]
* [[Narodna knjižnica Češke republike|Narodna knjižnica Češke]], [[Praga]]
* Knjižnica [[Univerza Komenskega v Bratislavi|Univerze v Bratislavi]], [[Slovaška]]
* ''Національна бібліотека України імені В.І. Вернадського'' ([[Ukrajinska nacionalna biblioteka Vernadskega]]), [[Kijev]] 
* [[Beloruska narodna knjižnica]], [[Minsk]]
* [[Narodna knjižnica Španije]], [[Madrid]]
* ''Biblioteca Joanina'', [[Lizbona]], [[Portugalska]]
* [[Knjižnica Kolidža svete Trojice, Dublin]], [[Irska]]
* [[Škotska nacionalna knjižnica]], [[Glasgow]], [[Edinburgh]]
* Univerzitetna knjižnica, [[Amsterdam]], [[Nizozemska]]
* Univerzitetna knjižnica, [[Uppsala]], [[Švedska]]
* Univerzitetna knjižnica, [[Lund]], [[Švedska]]
* Kraljeva knjižnica, [[Stockholm]], Švedska
* Univerzitetna knjižnica, [[Helsinki]], [[Finska]]
* Kraljeva knjižnica, [[Oslo]], [[Norveška]]
* Kraljeva knjižnica, [[København|Kobenhavn]], [[Danska]]
* Kraljevska knjižnica, [[Bruselj]], [[Belgija]]
* ''Biblioteca Nacional do Brasil'', [[Rio de Janeiro]]
* [[Avstralska narodna knjižnica]], [[Canberra]]
* [[Narodna knjižnica Argentine]], [[Buenos Aires]]
* [[Narodna knjižnica Latvije]], [[Riga]]
* [[Narodna knjižnica Koreje]], [[Seul]]
* [[Narodna knjižnica Čila]], [[Santiago de Chile]]
* ''Švicarska'' nacionalna ''knjižnica''
== Viri ==
* Horžen, Vesna: ''Blizu ljudem'' Grosuplje, Združenje splošnih knjižnic, P&amp;G Tiskarna Ribnica, 2019, {{COBISS|ID=11677095}}

== Glej tudi ==
* [[COBISS]]
* [[Seznam splošnih knjižnic v Sloveniji]]
* [[Seznam visokošolskih knjižnic v Sloveniji]]
* [[Elektronsko knjižničarstvo]]
*[[Seznam slovenskih bibliotekarjev]] (knjižničarjev)

== Zunanje povezave ==
{{Wikislovar|knjižnica|Knjižnica}}
* [http://www.cobiss.si COBISS - Kooperativni online bibliografski sistem in servisi]
* [http://home.izum.si/cobiss/hp/knjiznice.htm Domače strani slovenskih knjižnic] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060306040245/http://home.izum.si/cobiss/hp/knjiznice.htm |date=2006-03-06 }}
* [http://www.ctk.uni-lj.si/ Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani]
* [http://www.rasl.ru Knjižnica ruske akademije znanosti BAN]
* [http://www.rasl.ru/library/muz.php Ruska nacionalna knjižnica RAN muzej]

{{Commons|Library|Knjižnice}}


{{škrbina}}

[[Kategorija:Ustanove]]
[[Kategorija:Knjižnice|*]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>atrah0v6qdnqnu9axorxyb88ewu3u4y</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687250</id>
      <parentid>6687249</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T12:37:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-31561-50</username>
        <id>260674</id>
      </contributor>
      <comment>/* Ureditev knjižnic */ popravek tipkarske napake</comment>
      <origin>6687250</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10483" sha1="229mqmka70s942or07dgnyu7k798ir0" xml:space="preserve">[[Slika:Nm toronto university of toronto library.jpg|thumb|220px|Police s knjigami v univerzitetni knjižnici Univerze v Torontu]]
'''Knjižnica''' je [[ustanova]], ki pridobiva, obdeluje in hrani gradivo in ga daje na voljo uporabnikom. Knjižnično gradivo predstavljajo [[knjiga|knjige]], [[revija|revije]] in ostale publikacije ter drugi [[Nosilec informacij|nosilci informacij]].

== Ureditev knjižnic ==
Večinoma se v sodobnih državah ravnajo po načelu, da morajo biti knjige v knjižnicah dostopne vsakomur. Praktično pa to pomeni, da mora to dostopnost vseeno nekdo plačati, saj ureditev, upravljanje knjižnice, osebje, knjižne zbirke, nove knjige, revije, dodatne usluge, ki jih nudijo knjižnice, stanejo kar veliko denarja. [[Javna knjižnica|Javne knjižnice]] se običajno vzdržujejo s sredstvi iz [[državni proračun|državnega proračuna]] in [[proračun lokalne skupnosti|proračuna lokalne skupnosti]], tako se stroški vzdrževanja razdelijo na vso skupnost, zbirajo pa se iz davkov. [[Mestna knjižnica|Mestne knjižnice]] vodijo odbori, ki jih postavljajo lokalne oblasti, ti odločajo, kako se bodo uporabila sredstva, ki se zberejo v proračun lokalne skupnosti. Države imajo lahko tudi [[državna knjižnica|državne knjižnice]] tesno povezane z [[univerzitetna knjižnica|univerzitetnimi knjižnicami]], so pa tudi take, ki to strogo ločujejo. Običajno ima administrativno kontrolo nad javnimi knjižnicami ministrstvo za šolstvo. Knjižnica je lahko uporabna šele, ko ima izdelan ''Vodič po vsebini'', sestavljata ga vsaj dva kataloga, ''[[Stvarni katalog]]'', kjer so zbrani podatki o knjigah in ''[[Avtorski katalog]]'', kjer so zbrani podatki o [[avtor]]jih po abecednem redu ter podatki, kje se fizično knjiga najde v knjižnici. Starejše knjižnice imajo v ta namen uveden ''[[Deweyev decimalni sistem]]'', ki ga je leta 1876 vpeljal ameriški [[knjižničar]] [[Melvil Dewey]]. Danes je večina teh sistemov in podatkov že prenesenih v elektronsko obliko. Dandanes se knjižnice ne ukvarjajo samo s knjigami. Pogosto imajo zbirke trakov, plošč, DVD-jev, reprodukcij slik, filmov, grafikonov, zemljevidov, mikrofilmov, v zadnjem času pa tudi [[igrače|igrač]] za otroke. Knjižnice razširjajo in izboljšujejo usluge ter se medsebojno povezujejo s pomočjo interneta. Obstajajo tudi [Strokovna knjižnica|strokovne (specialne) knjižnice], ki so specializirane za določeno stroko in zbirajo vso starejšo in sodobno literaturo o svojem področju dejavnosti. Največje slovenske knjižnice so [[Narodna in univerzitetna knjižnica]] v Ljubljani, [[Univerzitetna knjižnica Maribor]], [[Osrednja humanistična knjižnica]] na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in [[Biblioteka SAZU]], pa tudi druge specialne knjižnice, kot so [[Osrednja družboslovna knjižnica Jožeta Goričarja]] in [[Osrednja ekonomska knjižnica]] za področji [[družboslovje|družboslovja]] oz. ekonomije in [[Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani]] za področje tehniških strok, [[Knjižnica Narodnega muzeja Slovenije]], [[Knjižnica centra za teatrologijo in filmologijo]] na AGRFT ter [[Centralna medicinska knjižnica, Ljubljana|Centralna medicinska knjižnica]] v Ljubljani. Posebnost so mdr. [[cerkvene knjižnice]] zgodovinskega pomena: [[Semeniška knjižnica, Ljubljana|Semeniška knjižnica]] in [[Frančiškanska knjižnica, Ljubljana|Frančiškanska knjižnica]] v Ljubljani, [[Kapucinska knjižnica]] v Škofji loki ter [[Samostanska knjižnica, Kostanjevica pri Gorici|Samostanska knjižnica]] na Kostanjevici pri Gorici. Od splošnih lokalnih knjižnic je največja [[Mestna knjižnica Ljubljana]], ki ima v svoji sestavi osrednjo ljubljansko [[Knjižnica Otona Župančiča|Knjižnico Otona Župančiča]], kot tudi specialno [[Slovanska knjižnica|Slovansko knjižnico]].

== Razdelitev knjižnic ==
Glede na dostopnost:
* javne
* del večje ustanove
* zasebne

Glede na tip:
* splošne
* šolske
* visokošolske
* specialne (npr. strokovne)
* nacionalne

== Znamenite ali znane knjižnice ==
* [[Aleksandrijska knjižnica]], [[Aleksandrija]] (zdaj [[Egipt]])
* [[Asurbanipalova knjižnica]], [[Babilon]] (zdaj [[Irak]])
* [[Celzova knjižnica]], starodavna rimska stavba v [[Efez|Efezu]] (zdaj [[Turčija]])
* [[Pergamonska knjižnica]], [[Pergamon]] (zdaj [[Turčija]])
* [[Ambrozijanska knjižnica]], [[Milano]] ([[Italija]])
* [[Avstrijska narodna knjižnica]] (pred 1920 ''Dvorna knjižnica''), [[Dunaj]], [[Avstrija]]
* [[Bodleianova knjižnica]], [[Oxford]] ([[Anglija]])
* [[Britanska knjižnica]], [[London]] (Anglija)
* [[Knjižnica Britanskega muzeja]] v Londonu (Anglija)
* [[Francoska narodna knjižnica]], [[Pariz]] (Francija)
* [[Knjižnica francoskega parlamenta]] (Pariz, Francija)
* [[Hilandarska knjižnica]] - Samostan [[Hilandar]] na gori [[Atos]], [[Grčija]]
* [[Vatikanska knjižnica]], [[Vatikan]] ([[Rim]])
* [[Medičejska knjižnica]], knjižnica ''Riccardiana'', [[Firence]], [[Italija]]
* [[Italijanska nacionalna knjižnica]], [[Firence]] 
* ''Biblioteca Generale/Splošna knjižnica''/(''Piazzale Europa-Trieste/''[[Trst]], [[Italija]] )
* ''Biblioteca Universitaria di Bologna'' - BUB ([[Italija]])
* [[Bavarska državna knjižnica]], [[München]] ([[Nemčija]])
* [[Štajerska deželna knjižnica]] (s [[Slovenska čitalnica Gradec|Slovensko čitalnico Gradec]]), Gradec, [[Avstrija]] 
* ''Joanneum Bibliothek'', [[Gradec]] 
* ''Universitätsbibliothek Klagenfurt'', [[Celovec]], [[Avstrija]] 
* [[Narodna in univerzitetna knjižnica v Zagrebu]] (''Nacionalna i sveučilišna knjižnica u Zagrebu'', NSK) ([[Hrvaška]])
* ''Knjižnica Zagrebačke nadbiskupije i Prvostolnog kaptola zagrebačkog'' /Metropolitan(sk)a (knjižnica) (=največja hrvaška cerkvena knjižnica, [[Zagreb]])
* ''Sveučilišna knjižnica Rijeka'', [[Hrvaška]]
* ''Gradska knjižnica Rijeka''
* ''Hrvatska čitaonica [[Trsat]], [[Reka, Hrvaška|Reka]], [[Hrvaška]]''
* ''Sveučilišna knjižnica u Zadru'', Hrvaška
* ''Sveučilišna knjižnica u Splitu'', Hrvaška
* ''Sveučilišna knjižnica u Puli'', Hrvaška
* ''[[Znanstvena knjižnica Dubrovnik]]'', Hrvaška
* ''Franjevačka knjižnica'', [[Dubrovnik]], [[Hrvaška]]
* [[Nemška nacionalna knjižnica]] ([[Leipzig]] in [[Frankfurt na Majni|Frankfurt ob Majni]])
* [[Weimarska knjižnica vojvodinje Anne Amalie]], [[Weimar]], [[Nemčija]]
* Knjižnica [[Humboldtova univerza v Berlinu|Humboldtove univerze]] v [[Berlin|Berlinu]], [[Nemčija]]
* [[Heidelberška knjižnica]], [[Heidelberg]], [[Nemčija]] (najstarejša ohranjena javna knjižnica, ustanovljena [[1421]])
* [[Kongresna knjižnica]], [[Washington, D.C.]], [[ZDA]]
* [[Javna knjižnica v New Yorku]] (''New York Public Library''), [[New York]], [[Združene države Amerike|ZDA]]
* [[Ruska državna knjižnica]], [[Moskva]] (včasih im. po V. I. Leninu)
* [[Harvardova univerzitetna knjižnica]], [[Cambridge, Massachusetts]], [[ZDA]]
* [[Knjižnica kalifornijske univerze]], [[San Francisco]], [[ZDA]]
* ''Biblioteka/Knjižnica akademije znanosti'', [[Sankt Peterburg]] 
* [[Knjižnica ruske akademije znanosti|Knjižnica (Ruske) akademije znanosti]] (BAN) v [[Moskva|Moskvi]]
* ''Yale University Library'', [[ZDA]]
* ''University of Illinois'', [[ZDA]]
* Narodna Széchényijeva knjižnica, [[Budimpešta]], [[Madžarska]]
* [[Narodna knjižnica Romunije]], [[Bukarešta]]
* ''Biblioteca Academiei'', Bukarešta, [[Romunija]] 
* Narodna knjižnica sv. Cirila in Metoda, [[Sofija]], [[Bolgarija]] 
* ''[[Narodna in univerzitetna knjižnica &quot;Sv. Kliment Ohridski&quot;]]'', [[Skopje]], [[Severna Makedonija]] 
* [[Sulejmanova knjižnica]], [[Carigrad]], [[Turčija]] 
* ''Turška narodna knjižnica'', [[Ankara]] 
* [[Narodna knjižnica Grčije]], [[Atene]] 
* [[Narodna knjižnica Srbije]], [[Beograd]]
* ''Univerzitetska Biblioteka [[Svetozar Marković]]'', [[Beograd]], [[Srbija]]
* ''Nacionalna i univerzitetska biblioteka Bosne i Hercegovine'', [[Sarajevo]]
* [[Narodna knjižnica (Poljska)]], [[Varšava]]
* [[Jagelonska knjižnica]], [[Krakov]], [[Poljska]]
* [[Narodna knjižnica Češke republike|Narodna knjižnica Češke]], [[Praga]]
* Knjižnica [[Univerza Komenskega v Bratislavi|Univerze v Bratislavi]], [[Slovaška]]
* ''Національна бібліотека України імені В.І. Вернадського'' ([[Ukrajinska nacionalna biblioteka Vernadskega]]), [[Kijev]] 
* [[Beloruska narodna knjižnica]], [[Minsk]]
* [[Narodna knjižnica Španije]], [[Madrid]]
* ''Biblioteca Joanina'', [[Lizbona]], [[Portugalska]]
* [[Knjižnica Kolidža svete Trojice, Dublin]], [[Irska]]
* [[Škotska nacionalna knjižnica]], [[Glasgow]], [[Edinburgh]]
* Univerzitetna knjižnica, [[Amsterdam]], [[Nizozemska]]
* Univerzitetna knjižnica, [[Uppsala]], [[Švedska]]
* Univerzitetna knjižnica, [[Lund]], [[Švedska]]
* Kraljeva knjižnica, [[Stockholm]], Švedska
* Univerzitetna knjižnica, [[Helsinki]], [[Finska]]
* Kraljeva knjižnica, [[Oslo]], [[Norveška]]
* Kraljeva knjižnica, [[København|Kobenhavn]], [[Danska]]
* Kraljevska knjižnica, [[Bruselj]], [[Belgija]]
* ''Biblioteca Nacional do Brasil'', [[Rio de Janeiro]]
* [[Avstralska narodna knjižnica]], [[Canberra]]
* [[Narodna knjižnica Argentine]], [[Buenos Aires]]
* [[Narodna knjižnica Latvije]], [[Riga]]
* [[Narodna knjižnica Koreje]], [[Seul]]
* [[Narodna knjižnica Čila]], [[Santiago de Chile]]
* ''Švicarska'' nacionalna ''knjižnica''
== Viri ==
* Horžen, Vesna: ''Blizu ljudem'' Grosuplje, Združenje splošnih knjižnic, P&amp;G Tiskarna Ribnica, 2019, {{COBISS|ID=11677095}}

== Glej tudi ==
* [[COBISS]]
* [[Seznam splošnih knjižnic v Sloveniji]]
* [[Seznam visokošolskih knjižnic v Sloveniji]]
* [[Elektronsko knjižničarstvo]]
*[[Seznam slovenskih bibliotekarjev]] (knjižničarjev)

== Zunanje povezave ==
{{Wikislovar|knjižnica|Knjižnica}}
* [http://www.cobiss.si COBISS - Kooperativni online bibliografski sistem in servisi]
* [http://home.izum.si/cobiss/hp/knjiznice.htm Domače strani slovenskih knjižnic] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060306040245/http://home.izum.si/cobiss/hp/knjiznice.htm |date=2006-03-06 }}
* [http://www.ctk.uni-lj.si/ Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani]
* [http://www.rasl.ru Knjižnica ruske akademije znanosti BAN]
* [http://www.rasl.ru/library/muz.php Ruska nacionalna knjižnica RAN muzej]

{{Commons|Library|Knjižnice}}


{{škrbina}}

[[Kategorija:Ustanove]]
[[Kategorija:Knjižnice|*]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>229mqmka70s942or07dgnyu7k798ir0</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687252</id>
      <parentid>6687250</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T12:38:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-31561-50</username>
        <id>260674</id>
      </contributor>
      <comment>/* Ureditev knjižnic */ popravek tipkarske napake</comment>
      <origin>6687252</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10460" sha1="8z6b50zgdl5g3xmxu9mfuhd2fr1vgne" xml:space="preserve">[[Slika:Nm toronto university of toronto library.jpg|thumb|220px|Police s knjigami v univerzitetni knjižnici Univerze v Torontu]]
'''Knjižnica''' je [[ustanova]], ki pridobiva, obdeluje in hrani gradivo in ga daje na voljo uporabnikom. Knjižnično gradivo predstavljajo [[knjiga|knjige]], [[revija|revije]] in ostale publikacije ter drugi [[Nosilec informacij|nosilci informacij]].

== Ureditev knjižnic ==
Večinoma se v sodobnih državah ravnajo po načelu, da morajo biti knjige v knjižnicah dostopne vsakomur. Praktično pa to pomeni, da mora to dostopnost vseeno nekdo plačati, saj ureditev, upravljanje knjižnice, osebje, knjižne zbirke, nove knjige, revije, dodatne usluge, ki jih nudijo knjižnice, stanejo kar veliko denarja. [[Javna knjižnica|Javne knjižnice]] se običajno vzdržujejo s sredstvi iz [[državni proračun|državnega proračuna]] in [[proračun lokalne skupnosti|proračuna lokalne skupnosti]], tako se stroški vzdrževanja razdelijo na vso skupnost, zbirajo pa se iz davkov. [[Mestna knjižnica|Mestne knjižnice]] vodijo odbori, ki jih postavljajo lokalne oblasti, ti odločajo, kako se bodo uporabila sredstva, ki se zberejo v proračun lokalne skupnosti. Države imajo lahko tudi [[državna knjižnica|državne knjižnice]] tesno povezane z [[univerzitetna knjižnica|univerzitetnimi knjižnicami]], so pa tudi take, ki to strogo ločujejo. Običajno ima administrativno kontrolo nad javnimi knjižnicami ministrstvo za šolstvo. Knjižnica je lahko uporabna šele, ko ima izdelan ''Vodič po vsebini'', sestavljata ga vsaj dva kataloga, ''[[Stvarni katalog]]'', kjer so zbrani podatki o knjigah in ''[[Avtorski katalog]]'', kjer so zbrani podatki o [[avtor]]jih po abecednem redu ter podatki, kje se fizično knjiga najde v knjižnici. Starejše knjižnice imajo v ta namen uveden ''[[Deweyev decimalni sistem]]'', ki ga je leta 1876 vpeljal ameriški [[knjižničar]] [[Melvil Dewey]]. Danes je večina teh sistemov in podatkov že prenesenih v elektronsko obliko. Dandanes se knjižnice ne ukvarjajo samo s knjigami. Pogosto imajo zbirke trakov, plošč, DVD-jev, reprodukcij slik, filmov, grafikonov, zemljevidov, mikrofilmov, v zadnjem času pa tudi [[igrače|igrač]] za otroke. Knjižnice razširjajo in izboljšujejo usluge ter se medsebojno povezujejo s pomočjo interneta. Obstajajo tudi strokovne (specialne) knjižnice, ki so specializirane za določeno stroko in zbirajo vso starejšo in sodobno literaturo o svojem področju dejavnosti. Največje slovenske knjižnice so [[Narodna in univerzitetna knjižnica]] v Ljubljani, [[Univerzitetna knjižnica Maribor]], [[Osrednja humanistična knjižnica]] na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in [[Biblioteka SAZU]], pa tudi druge specialne knjižnice, kot so [[Osrednja družboslovna knjižnica Jožeta Goričarja]] in [[Osrednja ekonomska knjižnica]] za področji [[družboslovje|družboslovja]] oz. ekonomije in [[Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani]] za področje tehniških strok, [[Knjižnica Narodnega muzeja Slovenije]], [[Knjižnica centra za teatrologijo in filmologijo]] na AGRFT ter [[Centralna medicinska knjižnica, Ljubljana|Centralna medicinska knjižnica]] v Ljubljani. Posebnost so mdr. [[cerkvene knjižnice]] zgodovinskega pomena: [[Semeniška knjižnica, Ljubljana|Semeniška knjižnica]] in [[Frančiškanska knjižnica, Ljubljana|Frančiškanska knjižnica]] v Ljubljani, [[Kapucinska knjižnica]] v Škofji loki ter [[Samostanska knjižnica, Kostanjevica pri Gorici|Samostanska knjižnica]] na Kostanjevici pri Gorici. Od splošnih lokalnih knjižnic je največja [[Mestna knjižnica Ljubljana]], ki ima v svoji sestavi osrednjo ljubljansko [[Knjižnica Otona Župančiča|Knjižnico Otona Župančiča]], kot tudi specialno [[Slovanska knjižnica|Slovansko knjižnico]].

== Razdelitev knjižnic ==
Glede na dostopnost:
* javne
* del večje ustanove
* zasebne

Glede na tip:
* splošne
* šolske
* visokošolske
* specialne (npr. strokovne)
* nacionalne

== Znamenite ali znane knjižnice ==
* [[Aleksandrijska knjižnica]], [[Aleksandrija]] (zdaj [[Egipt]])
* [[Asurbanipalova knjižnica]], [[Babilon]] (zdaj [[Irak]])
* [[Celzova knjižnica]], starodavna rimska stavba v [[Efez|Efezu]] (zdaj [[Turčija]])
* [[Pergamonska knjižnica]], [[Pergamon]] (zdaj [[Turčija]])
* [[Ambrozijanska knjižnica]], [[Milano]] ([[Italija]])
* [[Avstrijska narodna knjižnica]] (pred 1920 ''Dvorna knjižnica''), [[Dunaj]], [[Avstrija]]
* [[Bodleianova knjižnica]], [[Oxford]] ([[Anglija]])
* [[Britanska knjižnica]], [[London]] (Anglija)
* [[Knjižnica Britanskega muzeja]] v Londonu (Anglija)
* [[Francoska narodna knjižnica]], [[Pariz]] (Francija)
* [[Knjižnica francoskega parlamenta]] (Pariz, Francija)
* [[Hilandarska knjižnica]] - Samostan [[Hilandar]] na gori [[Atos]], [[Grčija]]
* [[Vatikanska knjižnica]], [[Vatikan]] ([[Rim]])
* [[Medičejska knjižnica]], knjižnica ''Riccardiana'', [[Firence]], [[Italija]]
* [[Italijanska nacionalna knjižnica]], [[Firence]] 
* ''Biblioteca Generale/Splošna knjižnica''/(''Piazzale Europa-Trieste/''[[Trst]], [[Italija]] )
* ''Biblioteca Universitaria di Bologna'' - BUB ([[Italija]])
* [[Bavarska državna knjižnica]], [[München]] ([[Nemčija]])
* [[Štajerska deželna knjižnica]] (s [[Slovenska čitalnica Gradec|Slovensko čitalnico Gradec]]), Gradec, [[Avstrija]] 
* ''Joanneum Bibliothek'', [[Gradec]] 
* ''Universitätsbibliothek Klagenfurt'', [[Celovec]], [[Avstrija]] 
* [[Narodna in univerzitetna knjižnica v Zagrebu]] (''Nacionalna i sveučilišna knjižnica u Zagrebu'', NSK) ([[Hrvaška]])
* ''Knjižnica Zagrebačke nadbiskupije i Prvostolnog kaptola zagrebačkog'' /Metropolitan(sk)a (knjižnica) (=največja hrvaška cerkvena knjižnica, [[Zagreb]])
* ''Sveučilišna knjižnica Rijeka'', [[Hrvaška]]
* ''Gradska knjižnica Rijeka''
* ''Hrvatska čitaonica [[Trsat]], [[Reka, Hrvaška|Reka]], [[Hrvaška]]''
* ''Sveučilišna knjižnica u Zadru'', Hrvaška
* ''Sveučilišna knjižnica u Splitu'', Hrvaška
* ''Sveučilišna knjižnica u Puli'', Hrvaška
* ''[[Znanstvena knjižnica Dubrovnik]]'', Hrvaška
* ''Franjevačka knjižnica'', [[Dubrovnik]], [[Hrvaška]]
* [[Nemška nacionalna knjižnica]] ([[Leipzig]] in [[Frankfurt na Majni|Frankfurt ob Majni]])
* [[Weimarska knjižnica vojvodinje Anne Amalie]], [[Weimar]], [[Nemčija]]
* Knjižnica [[Humboldtova univerza v Berlinu|Humboldtove univerze]] v [[Berlin|Berlinu]], [[Nemčija]]
* [[Heidelberška knjižnica]], [[Heidelberg]], [[Nemčija]] (najstarejša ohranjena javna knjižnica, ustanovljena [[1421]])
* [[Kongresna knjižnica]], [[Washington, D.C.]], [[ZDA]]
* [[Javna knjižnica v New Yorku]] (''New York Public Library''), [[New York]], [[Združene države Amerike|ZDA]]
* [[Ruska državna knjižnica]], [[Moskva]] (včasih im. po V. I. Leninu)
* [[Harvardova univerzitetna knjižnica]], [[Cambridge, Massachusetts]], [[ZDA]]
* [[Knjižnica kalifornijske univerze]], [[San Francisco]], [[ZDA]]
* ''Biblioteka/Knjižnica akademije znanosti'', [[Sankt Peterburg]] 
* [[Knjižnica ruske akademije znanosti|Knjižnica (Ruske) akademije znanosti]] (BAN) v [[Moskva|Moskvi]]
* ''Yale University Library'', [[ZDA]]
* ''University of Illinois'', [[ZDA]]
* Narodna Széchényijeva knjižnica, [[Budimpešta]], [[Madžarska]]
* [[Narodna knjižnica Romunije]], [[Bukarešta]]
* ''Biblioteca Academiei'', Bukarešta, [[Romunija]] 
* Narodna knjižnica sv. Cirila in Metoda, [[Sofija]], [[Bolgarija]] 
* ''[[Narodna in univerzitetna knjižnica &quot;Sv. Kliment Ohridski&quot;]]'', [[Skopje]], [[Severna Makedonija]] 
* [[Sulejmanova knjižnica]], [[Carigrad]], [[Turčija]] 
* ''Turška narodna knjižnica'', [[Ankara]] 
* [[Narodna knjižnica Grčije]], [[Atene]] 
* [[Narodna knjižnica Srbije]], [[Beograd]]
* ''Univerzitetska Biblioteka [[Svetozar Marković]]'', [[Beograd]], [[Srbija]]
* ''Nacionalna i univerzitetska biblioteka Bosne i Hercegovine'', [[Sarajevo]]
* [[Narodna knjižnica (Poljska)]], [[Varšava]]
* [[Jagelonska knjižnica]], [[Krakov]], [[Poljska]]
* [[Narodna knjižnica Češke republike|Narodna knjižnica Češke]], [[Praga]]
* Knjižnica [[Univerza Komenskega v Bratislavi|Univerze v Bratislavi]], [[Slovaška]]
* ''Національна бібліотека України імені В.І. Вернадського'' ([[Ukrajinska nacionalna biblioteka Vernadskega]]), [[Kijev]] 
* [[Beloruska narodna knjižnica]], [[Minsk]]
* [[Narodna knjižnica Španije]], [[Madrid]]
* ''Biblioteca Joanina'', [[Lizbona]], [[Portugalska]]
* [[Knjižnica Kolidža svete Trojice, Dublin]], [[Irska]]
* [[Škotska nacionalna knjižnica]], [[Glasgow]], [[Edinburgh]]
* Univerzitetna knjižnica, [[Amsterdam]], [[Nizozemska]]
* Univerzitetna knjižnica, [[Uppsala]], [[Švedska]]
* Univerzitetna knjižnica, [[Lund]], [[Švedska]]
* Kraljeva knjižnica, [[Stockholm]], Švedska
* Univerzitetna knjižnica, [[Helsinki]], [[Finska]]
* Kraljeva knjižnica, [[Oslo]], [[Norveška]]
* Kraljeva knjižnica, [[København|Kobenhavn]], [[Danska]]
* Kraljevska knjižnica, [[Bruselj]], [[Belgija]]
* ''Biblioteca Nacional do Brasil'', [[Rio de Janeiro]]
* [[Avstralska narodna knjižnica]], [[Canberra]]
* [[Narodna knjižnica Argentine]], [[Buenos Aires]]
* [[Narodna knjižnica Latvije]], [[Riga]]
* [[Narodna knjižnica Koreje]], [[Seul]]
* [[Narodna knjižnica Čila]], [[Santiago de Chile]]
* ''Švicarska'' nacionalna ''knjižnica''
== Viri ==
* Horžen, Vesna: ''Blizu ljudem'' Grosuplje, Združenje splošnih knjižnic, P&amp;G Tiskarna Ribnica, 2019, {{COBISS|ID=11677095}}

== Glej tudi ==
* [[COBISS]]
* [[Seznam splošnih knjižnic v Sloveniji]]
* [[Seznam visokošolskih knjižnic v Sloveniji]]
* [[Elektronsko knjižničarstvo]]
*[[Seznam slovenskih bibliotekarjev]] (knjižničarjev)

== Zunanje povezave ==
{{Wikislovar|knjižnica|Knjižnica}}
* [http://www.cobiss.si COBISS - Kooperativni online bibliografski sistem in servisi]
* [http://home.izum.si/cobiss/hp/knjiznice.htm Domače strani slovenskih knjižnic] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060306040245/http://home.izum.si/cobiss/hp/knjiznice.htm |date=2006-03-06 }}
* [http://www.ctk.uni-lj.si/ Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani]
* [http://www.rasl.ru Knjižnica ruske akademije znanosti BAN]
* [http://www.rasl.ru/library/muz.php Ruska nacionalna knjižnica RAN muzej]

{{Commons|Library|Knjižnice}}


{{škrbina}}

[[Kategorija:Ustanove]]
[[Kategorija:Knjižnice|*]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>8z6b50zgdl5g3xmxu9mfuhd2fr1vgne</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Tovorna železniška postaja Koper</title>
    <ns>0</ns>
    <id>85289</id>
    <revision>
      <id>6687525</id>
      <parentid>6476748</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T07:16:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <origin>6687525</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4931" sha1="na05n7019yoikfqm2caew0fn8u04wz7" xml:space="preserve">{{posodobi|razlog=prenovo železniške infrastrukture}}
{{Infobox Railway Station
|image=
|caption=
|dates=
|building=
|commisioned= 2. december 1967
|decommisioned=
|country={{flagicon|Slovenija}} [[Slovenija]]
|company=[[Slovenske železnice]]
|zacetna stacionaza=28.088 [[kilometer|km]]
|koncna stacionaza=29.053 [[kilometer|km]]
|dolzina postaje=965 [[meter|m]]
|rail1=  460 [[meter|m]]
|rail2= 459 [[meter|m]]
|rail3= 513 [[meter|m]]
|rail4= 512 [[meter|m]]
|rail5= 539 [[meter|m]]
|rail6= 515 [[meter|m]]
|rail7= 555 [[meter|m]]
|rail8= 582 [[meter|m]]
|rail9= 486 [[meter|m]]
|rail10= 447 [[meter|m]]
|rail11= 533 [[meter|m]]
|SVN= ETCS (European Train Control System) nivo 1
|vir=[https://www.krajsamorazdalje.si/projekti/uvedba-sistema-etcs-na-koridorju-d Uvedba sistema ETCS na koridorju D]
}}

'''Tovorna železniška postaja Koper''' (tudi Koper Tovorna) v Serminu je ena izmed [[železniška postaja|železniških postaj]] v [[Slovenija|Sloveniji]].

Mesto [[Koper]] ima pravzaprav dve železniški postaji, prva je [[železniška postaja Koper]], ki je namenjena potnikom, druga pa je Tovorna železniška postaja Koper v Serminu, ki služi predvsem tovornemu prometu za [[Luka Koper|Luko Koper]].


==Zgodovina==  
Tovorna železniška postaja Koper deluje od odprtja [[Železniška proga Divača–Koper|proge Divača - Koper]], 2. decembra 1967. Prvi vlak s 40 vagoni sladkorja je na postajo prispel iz Češkoslovaške leta 1967. Na postaji so potniški promet opravljali od leta 1972, pa vse do leta 1979, ko je bila do obrobja mesta [[Koper]] zgrajena enotirna proga in je bila odprta [[Železniška postaja Koper]].

==Opis postaje==
Železniška postaja Koper Tovorna je začetna ali končna postaja na enotirnem in elektrificiranem odseku [[Železniško postajališče Prešnica|cepišče Prešnica]] - Koper. Postajno poslopje se nahaja na levi strani proge (v smeri [[Luka Koper|Luke Koper]]). Naprej, do postaje [[Železniška postaja Koper Luka|Koper Luka]], lahko vozijo le [[Dizelska lokomotiva|dizelske lokomotive]]. Postaja je opremljena za sprejem in odpravo [[Železniški vagon|vagonskih pošiljk]] v notranjem in mednarodnem prometu.

Na postajah Koper Tovorna in [[Železniška postaja Koper Luka|Koper Luka]] se danes opravljajo vse carinske dejavnosti, na postaji Koper tovorna pa sta dva tira namenjena za tekoče popravilo [[Železniški vagon|vagonov]].

Železniška postaja Koper Tovorna je organizacijsko nadrejena daljinsko vodenim postajam [[Železniška postaja Rižana|Rižana]], [[Železniška postaja Hrastovlje|Hrastovlje]] in [[Železniška postaja Črnotiče|Črnotiče]], kar  predstavlja Nadzorno postajo Koper, s sedežem na Železniški postaji Koper Tovorna.

===Nov izvlečni tir===
Z namenom omilitve ozkega grla na območju Bivja je bil na [[Železniška proga Divača–Koper|železniški progi Divača–Koper]] vzporedno z obstoječim tirom zgrajen nov t.i. izvlečni tir, med železniško postajo Koper Tovorna in območjem elektronapajalne postaje ENP Dekani, ki je dolg 1,2 km. Z izgradnjo tega tira v letu 2018 in kasnejšo obnovo obstoječega, se je na tem delu povečala kapaciteta proge in omogočeno je fleksibilnejše vodenje vlakov. Izvlečni tir hkrati prestavlja prvi del novozgrajenega [[Drugi tir železniške proge Divača - Koper|drugega tira Divača - Koper]], ki se bo nanj priključil pri ENP Dekani. Leto kasneje je bil uveden evropski sistem za nadzor vlakov ETCS.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://drugitir.si/zakaj-drugi-tir |title=2TDK Zakaj drugi tir? Izvlečni tir|accessdate= |date=15. oktober 2023 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.europarl.europa.eu/RegData/presse/pr_info/2006/SL/03A-DV-PRESSE_IPR(2006)06-09(08840)_SL.pdf |title=Sistem železniške signalizacije ERTMS/ETCS |accessdate=15. januar 2025 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

==Infrastruktura==
* [[File:Aiga parking inv.svg|24px]] Parkirišče
== Sklici ==
{{sklici|1}}
==Viri==
* {{navedi knjigo |author=Pelko, Nataša |year=2023 |title=Drugi tir: nova železniška proga Divača-Koper|publisher=2TDK Družba za razvoj projekta, d.o.o.|isbn=978-961-96474-00 |cobiss=172374787 |pages=}}

== Glej tudi ==
* [[seznam železniških postaj in železniških postajališč v Sloveniji]]
* [[Drugi tir železniške proge Divača - Koper]]

== Zunanje povezave==
* [http://www.sindikat-strojevodij.si/sites/default/files/dokumenti/18-443614-POSTAJNI%20POSLOVNI%20RED%201.%20DEL%20POSTAJA%20KOPER%20TOVORNA-01.06.12.pdf]| Slovenske železnice: Postajni red Koper Tovorna

{{SŽRail start}}
{{rail line|previous=[[Železniška postaja Rižana|Rižana]]|next=[[Železniška postaja Koper Luka|Koper Luka]]|route=[[Slovenske železnice]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;[[Železniška proga Divača - Koper|Divača - Koper]]|col=0072BC}}         
{{end box}}

{{railway-stub}}
[[Kategorija:Železniške postaje v Sloveniji|Koper]]
[[Kategorija:Železniške zgradbe in objekti v Kopru]]</text>
      <sha1>na05n7019yoikfqm2caew0fn8u04wz7</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687527</id>
      <parentid>6687525</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T07:23:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <origin>6687527</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4976" sha1="ody4456rfzdaed1obkbn166cbzn294i" xml:space="preserve">{{posodobi|razlog=prenovo železniške infrastrukture}}
{{Infobox Railway Station
|image=
|caption=
|dates=
|building=
|commisioned= 2. december 1967
|decommisioned=
|country={{flagicon|Slovenija}} [[Slovenija]]
|company=[[Slovenske železnice]]
|zacetna stacionaza=28.088 [[kilometer|km]]
|koncna stacionaza=29.053 [[kilometer|km]]
|dolzina postaje=965 [[meter|m]]
|rail1=  460 [[meter|m]]
|rail2= 459 [[meter|m]]
|rail3= 513 [[meter|m]]
|rail4= 512 [[meter|m]]
|rail5= 539 [[meter|m]]
|rail6= 515 [[meter|m]]
|rail7= 555 [[meter|m]]
|rail8= 582 [[meter|m]]
|rail9= 486 [[meter|m]]
|rail10= 447 [[meter|m]]
|rail11= 533 [[meter|m]]
|SVN= ETCS (European Train Control System) nivo 1
|vir=[https://www.krajsamorazdalje.si/projekti/uvedba-sistema-etcs-na-koridorju-d Uvedba sistema ETCS na koridorju D]
}}

'''Tovorna železniška postaja Koper''' (tudi Koper Tovorna) v Serminu je ena izmed [[železniška postaja|železniških postaj]] v [[Slovenija|Sloveniji]].

Mesto [[Koper]] ima pravzaprav dve železniški postaji, prva je [[železniška postaja Koper]], ki je namenjena potnikom, druga pa je Tovorna železniška postaja Koper na lokaciji v Serminu, ki služi predvsem tovornemu prometu za [[Luka Koper|Luko Koper]].


==Zgodovina==  
Tovorna železniška postaja Koper deluje od odprtja [[Železniška proga Divača–Koper|proge Divača - Koper]], 2. decembra 1967. Prvi vlak s 40 vagoni sladkorja je na postajo prispel iz Češkoslovaške leta 1967. Na postaji so potniški promet opravljali od leta 1972, pa vse do leta 1979, ko je bila do obrobja mesta [[Koper]] zgrajena enotirna proga in je bila odprta [[Železniška postaja Koper]].

==Opis postaje==
Tovorna železniška postaja Koper je začetna ali končna postaja na enotirnem in elektrificiranem odseku [[Železniško postajališče Prešnica|cepišče Prešnica]] - Koper. Postajno poslopje se nahaja na levi strani proge (v smeri [[Luka Koper|Luke Koper]]). Naprej, do postaje [[Železniška postaja Koper Luka|Koper Luka]], lahko vozijo le [[Dizelska lokomotiva|dizelske lokomotive]]. Postaja je opremljena za sprejem in odpravo [[Železniški vagon|vagonskih pošiljk]] v notranjem in mednarodnem prometu.

Na postajah Tovorna železniška postaja Koper in [[Železniška postaja Koper Luka|Koper Luka]] se danes opravljajo vse carinske dejavnosti, na Tovorni železniški postaji Koper pa sta dva tira namenjena za tekoče popravilo [[Železniški vagon|vagonov]].

Tovorna železniška postaja Koper je organizacijsko nadrejena daljinsko vodenim postajam [[Železniška postaja Rižana|Rižana]], [[Železniška postaja Hrastovlje|Hrastovlje]] in [[Železniška postaja Črnotiče|Črnotiče]], kar predstavlja Nadzorno postajo Koper, s sedežem na Tovorni železniški postaji Koper.

===Nov izvlečni tir===
Z namenom omilitve ozkega grla na območju Bivja je bil na [[Železniška proga Divača–Koper|železniški progi Divača–Koper]] vzporedno z obstoječim tirom zgrajen nov t.i. izvlečni tir, med Tovorno železniško postajo Koper in območjem elektronapajalne postaje ENP Dekani, ki je dolg 1,2 km. Z izgradnjo tega tira v letu 2018 in kasnejšo obnovo obstoječega, se je na tem delu povečala kapaciteta proge in omogočeno je fleksibilnejše vodenje vlakov. Izvlečni tir hkrati prestavlja prvi del novozgrajenega [[Drugi tir železniške proge Divača - Koper|drugega tira Divača - Koper]], ki se bo nanj priključil pri ENP Dekani. Leto kasneje je bil uveden evropski sistem za nadzor vlakov ETCS.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://drugitir.si/zakaj-drugi-tir |title=2TDK Zakaj drugi tir? Izvlečni tir|accessdate= |date=15. oktober 2023 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.europarl.europa.eu/RegData/presse/pr_info/2006/SL/03A-DV-PRESSE_IPR(2006)06-09(08840)_SL.pdf |title=Sistem železniške signalizacije ERTMS/ETCS |accessdate=15. januar 2025 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

==Infrastruktura==
* [[File:Aiga parking inv.svg|24px]] Parkirišče
== Sklici ==
{{sklici|1}}
==Viri==
* {{navedi knjigo |author=Pelko, Nataša |year=2023 |title=Drugi tir: nova železniška proga Divača-Koper|publisher=2TDK Družba za razvoj projekta, d.o.o.|isbn=978-961-96474-00 |cobiss=172374787 |pages=}}

== Glej tudi ==
* [[seznam železniških postaj in železniških postajališč v Sloveniji]]
* [[Drugi tir železniške proge Divača - Koper]]

== Zunanje povezave==
* [http://www.sindikat-strojevodij.si/sites/default/files/dokumenti/18-443614-POSTAJNI%20POSLOVNI%20RED%201.%20DEL%20POSTAJA%20KOPER%20TOVORNA-01.06.12.pdf]| Slovenske železnice: Postajni red Koper Tovorna

{{SŽRail start}}
{{rail line|previous=[[Železniška postaja Rižana|Rižana]]|next=[[Železniška postaja Koper Luka|Koper Luka]]|route=[[Slovenske železnice]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;[[Železniška proga Divača - Koper|Divača - Koper]]|col=0072BC}}         
{{end box}}

{{railway-stub}}
[[Kategorija:Železniške postaje v Sloveniji|Koper]]
[[Kategorija:Železniške zgradbe in objekti v Kopru]]</text>
      <sha1>ody4456rfzdaed1obkbn166cbzn294i</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687528</id>
      <parentid>6687527</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T07:24:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <origin>6687528</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4985" sha1="thmwrfgsun83y8z1u5jynnvjsbwp7wl" xml:space="preserve">{{posodobi|razlog=prenovo železniške infrastrukture}}
{{Infobox Railway Station
|image=
|caption=
|dates=
|building=
|commisioned= 2. december 1967
|decommisioned=
|country={{flagicon|Slovenija}} [[Slovenija]]
|company=[[Slovenske železnice]]
|zacetna stacionaza=28.088 [[kilometer|km]]
|koncna stacionaza=29.053 [[kilometer|km]]
|dolzina postaje=965 [[meter|m]]
|rail1=  460 [[meter|m]]
|rail2= 459 [[meter|m]]
|rail3= 513 [[meter|m]]
|rail4= 512 [[meter|m]]
|rail5= 539 [[meter|m]]
|rail6= 515 [[meter|m]]
|rail7= 555 [[meter|m]]
|rail8= 582 [[meter|m]]
|rail9= 486 [[meter|m]]
|rail10= 447 [[meter|m]]
|rail11= 533 [[meter|m]]
|SVN= ETCS (European Train Control System) nivo 1
|vir=[https://www.krajsamorazdalje.si/projekti/uvedba-sistema-etcs-na-koridorju-d Uvedba sistema ETCS na koridorju D]
}}

'''Tovorna železniška postaja Koper''' (tudi Koper Tovorna) v Serminu je ena izmed [[železniška postaja|železniških postaj]] v [[Slovenija|Sloveniji]].

Mesto [[Koper]] ima pravzaprav dve železniški postaji, prva je [[Železniška postaja Koper]], ki je namenjena prevozu potnikov, druga pa je Tovorna železniška postaja Koper, na lokaciji v Serminu, ki služi predvsem tovornemu prometu za [[Luka Koper|Luko Koper]].


==Zgodovina==  
Tovorna železniška postaja Koper deluje od odprtja [[Železniška proga Divača–Koper|proge Divača - Koper]], 2. decembra 1967. Prvi vlak s 40 vagoni sladkorja je na postajo prispel iz Češkoslovaške leta 1967. Na postaji so potniški promet opravljali od leta 1972, pa vse do leta 1979, ko je bila do obrobja mesta [[Koper]] zgrajena enotirna proga in je bila odprta [[Železniška postaja Koper]].

==Opis postaje==
Tovorna železniška postaja Koper je začetna ali končna postaja na enotirnem in elektrificiranem odseku [[Železniško postajališče Prešnica|cepišče Prešnica]] - Koper. Postajno poslopje se nahaja na levi strani proge (v smeri [[Luka Koper|Luke Koper]]). Naprej, do postaje [[Železniška postaja Koper Luka|Koper Luka]], lahko vozijo le [[Dizelska lokomotiva|dizelske lokomotive]]. Postaja je opremljena za sprejem in odpravo [[Železniški vagon|vagonskih pošiljk]] v notranjem in mednarodnem prometu.

Na postajah Tovorna železniška postaja Koper in [[Železniška postaja Koper Luka|Koper Luka]] se danes opravljajo vse carinske dejavnosti, na Tovorni železniški postaji Koper pa sta dva tira namenjena za tekoče popravilo [[Železniški vagon|vagonov]].

Tovorna železniška postaja Koper je organizacijsko nadrejena daljinsko vodenim postajam [[Železniška postaja Rižana|Rižana]], [[Železniška postaja Hrastovlje|Hrastovlje]] in [[Železniška postaja Črnotiče|Črnotiče]], kar predstavlja Nadzorno postajo Koper, s sedežem na Tovorni železniški postaji Koper.

===Nov izvlečni tir===
Z namenom omilitve ozkega grla na območju Bivja je bil na [[Železniška proga Divača–Koper|železniški progi Divača–Koper]] vzporedno z obstoječim tirom zgrajen nov t.i. izvlečni tir, med Tovorno železniško postajo Koper in območjem elektronapajalne postaje ENP Dekani, ki je dolg 1,2 km. Z izgradnjo tega tira v letu 2018 in kasnejšo obnovo obstoječega, se je na tem delu povečala kapaciteta proge in omogočeno je fleksibilnejše vodenje vlakov. Izvlečni tir hkrati prestavlja prvi del novozgrajenega [[Drugi tir železniške proge Divača - Koper|drugega tira Divača - Koper]], ki se bo nanj priključil pri ENP Dekani. Leto kasneje je bil uveden evropski sistem za nadzor vlakov ETCS.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://drugitir.si/zakaj-drugi-tir |title=2TDK Zakaj drugi tir? Izvlečni tir|accessdate= |date=15. oktober 2023 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.europarl.europa.eu/RegData/presse/pr_info/2006/SL/03A-DV-PRESSE_IPR(2006)06-09(08840)_SL.pdf |title=Sistem železniške signalizacije ERTMS/ETCS |accessdate=15. januar 2025 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

==Infrastruktura==
* [[File:Aiga parking inv.svg|24px]] Parkirišče
== Sklici ==
{{sklici|1}}
==Viri==
* {{navedi knjigo |author=Pelko, Nataša |year=2023 |title=Drugi tir: nova železniška proga Divača-Koper|publisher=2TDK Družba za razvoj projekta, d.o.o.|isbn=978-961-96474-00 |cobiss=172374787 |pages=}}

== Glej tudi ==
* [[seznam železniških postaj in železniških postajališč v Sloveniji]]
* [[Drugi tir železniške proge Divača - Koper]]

== Zunanje povezave==
* [http://www.sindikat-strojevodij.si/sites/default/files/dokumenti/18-443614-POSTAJNI%20POSLOVNI%20RED%201.%20DEL%20POSTAJA%20KOPER%20TOVORNA-01.06.12.pdf]| Slovenske železnice: Postajni red Koper Tovorna

{{SŽRail start}}
{{rail line|previous=[[Železniška postaja Rižana|Rižana]]|next=[[Železniška postaja Koper Luka|Koper Luka]]|route=[[Slovenske železnice]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;[[Železniška proga Divača - Koper|Divača - Koper]]|col=0072BC}}         
{{end box}}

{{railway-stub}}
[[Kategorija:Železniške postaje v Sloveniji|Koper]]
[[Kategorija:Železniške zgradbe in objekti v Kopru]]</text>
      <sha1>thmwrfgsun83y8z1u5jynnvjsbwp7wl</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687529</id>
      <parentid>6687528</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T07:25:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <comment>/* Opis postaje */</comment>
      <origin>6687529</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4985" sha1="f0ig0simys5sa4s9a3vijarpdff9b0e" xml:space="preserve">{{posodobi|razlog=prenovo železniške infrastrukture}}
{{Infobox Railway Station
|image=
|caption=
|dates=
|building=
|commisioned= 2. december 1967
|decommisioned=
|country={{flagicon|Slovenija}} [[Slovenija]]
|company=[[Slovenske železnice]]
|zacetna stacionaza=28.088 [[kilometer|km]]
|koncna stacionaza=29.053 [[kilometer|km]]
|dolzina postaje=965 [[meter|m]]
|rail1=  460 [[meter|m]]
|rail2= 459 [[meter|m]]
|rail3= 513 [[meter|m]]
|rail4= 512 [[meter|m]]
|rail5= 539 [[meter|m]]
|rail6= 515 [[meter|m]]
|rail7= 555 [[meter|m]]
|rail8= 582 [[meter|m]]
|rail9= 486 [[meter|m]]
|rail10= 447 [[meter|m]]
|rail11= 533 [[meter|m]]
|SVN= ETCS (European Train Control System) nivo 1
|vir=[https://www.krajsamorazdalje.si/projekti/uvedba-sistema-etcs-na-koridorju-d Uvedba sistema ETCS na koridorju D]
}}

'''Tovorna železniška postaja Koper''' (tudi Koper Tovorna) v Serminu je ena izmed [[železniška postaja|železniških postaj]] v [[Slovenija|Sloveniji]].

Mesto [[Koper]] ima pravzaprav dve železniški postaji, prva je [[Železniška postaja Koper]], ki je namenjena prevozu potnikov, druga pa je Tovorna železniška postaja Koper, na lokaciji v Serminu, ki služi predvsem tovornemu prometu za [[Luka Koper|Luko Koper]].


==Zgodovina==  
Tovorna železniška postaja Koper deluje od odprtja [[Železniška proga Divača–Koper|proge Divača - Koper]], 2. decembra 1967. Prvi vlak s 40 vagoni sladkorja je na postajo prispel iz Češkoslovaške leta 1967. Na postaji so potniški promet opravljali od leta 1972, pa vse do leta 1979, ko je bila do obrobja mesta [[Koper]] zgrajena enotirna proga in je bila odprta [[Železniška postaja Koper]].

==Opis postaje==
Tovorna železniška postaja Koper je začetna ali končna postaja na enotirnem in elektrificiranem odseku [[Železniško postajališče Prešnica|cepišča Prešnica]] - Koper. Postajno poslopje se nahaja na levi strani proge (v smeri [[Luka Koper|Luke Koper]]). Naprej, do postaje [[Železniška postaja Koper Luka|Koper Luka]], lahko vozijo le [[Dizelska lokomotiva|dizelske lokomotive]]. Postaja je opremljena za sprejem in odpravo [[Železniški vagon|vagonskih pošiljk]] v notranjem in mednarodnem prometu.

Na postajah Tovorna železniška postaja Koper in [[Železniška postaja Koper Luka|Koper Luka]] se danes opravljajo vse carinske dejavnosti, na Tovorni železniški postaji Koper pa sta dva tira namenjena za tekoče popravilo [[Železniški vagon|vagonov]].

Tovorna železniška postaja Koper je organizacijsko nadrejena daljinsko vodenim postajam [[Železniška postaja Rižana|Rižana]], [[Železniška postaja Hrastovlje|Hrastovlje]] in [[Železniška postaja Črnotiče|Črnotiče]], kar predstavlja Nadzorno postajo Koper, s sedežem na Tovorni železniški postaji Koper.

===Nov izvlečni tir===
Z namenom omilitve ozkega grla na območju Bivja je bil na [[Železniška proga Divača–Koper|železniški progi Divača–Koper]] vzporedno z obstoječim tirom zgrajen nov t.i. izvlečni tir, med Tovorno železniško postajo Koper in območjem elektronapajalne postaje ENP Dekani, ki je dolg 1,2 km. Z izgradnjo tega tira v letu 2018 in kasnejšo obnovo obstoječega, se je na tem delu povečala kapaciteta proge in omogočeno je fleksibilnejše vodenje vlakov. Izvlečni tir hkrati prestavlja prvi del novozgrajenega [[Drugi tir železniške proge Divača - Koper|drugega tira Divača - Koper]], ki se bo nanj priključil pri ENP Dekani. Leto kasneje je bil uveden evropski sistem za nadzor vlakov ETCS.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://drugitir.si/zakaj-drugi-tir |title=2TDK Zakaj drugi tir? Izvlečni tir|accessdate= |date=15. oktober 2023 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.europarl.europa.eu/RegData/presse/pr_info/2006/SL/03A-DV-PRESSE_IPR(2006)06-09(08840)_SL.pdf |title=Sistem železniške signalizacije ERTMS/ETCS |accessdate=15. januar 2025 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

==Infrastruktura==
* [[File:Aiga parking inv.svg|24px]] Parkirišče
== Sklici ==
{{sklici|1}}
==Viri==
* {{navedi knjigo |author=Pelko, Nataša |year=2023 |title=Drugi tir: nova železniška proga Divača-Koper|publisher=2TDK Družba za razvoj projekta, d.o.o.|isbn=978-961-96474-00 |cobiss=172374787 |pages=}}

== Glej tudi ==
* [[seznam železniških postaj in železniških postajališč v Sloveniji]]
* [[Drugi tir železniške proge Divača - Koper]]

== Zunanje povezave==
* [http://www.sindikat-strojevodij.si/sites/default/files/dokumenti/18-443614-POSTAJNI%20POSLOVNI%20RED%201.%20DEL%20POSTAJA%20KOPER%20TOVORNA-01.06.12.pdf]| Slovenske železnice: Postajni red Koper Tovorna

{{SŽRail start}}
{{rail line|previous=[[Železniška postaja Rižana|Rižana]]|next=[[Železniška postaja Koper Luka|Koper Luka]]|route=[[Slovenske železnice]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;[[Železniška proga Divača - Koper|Divača - Koper]]|col=0072BC}}         
{{end box}}

{{railway-stub}}
[[Kategorija:Železniške postaje v Sloveniji|Koper]]
[[Kategorija:Železniške zgradbe in objekti v Kopru]]</text>
      <sha1>f0ig0simys5sa4s9a3vijarpdff9b0e</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687530</id>
      <parentid>6687529</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T07:26:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <comment>/* Opis postaje */</comment>
      <origin>6687530</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4999" sha1="inrlz5pvy7mok8y53ntig64f6bmohsq" xml:space="preserve">{{posodobi|razlog=prenovo železniške infrastrukture}}
{{Infobox Railway Station
|image=
|caption=
|dates=
|building=
|commisioned= 2. december 1967
|decommisioned=
|country={{flagicon|Slovenija}} [[Slovenija]]
|company=[[Slovenske železnice]]
|zacetna stacionaza=28.088 [[kilometer|km]]
|koncna stacionaza=29.053 [[kilometer|km]]
|dolzina postaje=965 [[meter|m]]
|rail1=  460 [[meter|m]]
|rail2= 459 [[meter|m]]
|rail3= 513 [[meter|m]]
|rail4= 512 [[meter|m]]
|rail5= 539 [[meter|m]]
|rail6= 515 [[meter|m]]
|rail7= 555 [[meter|m]]
|rail8= 582 [[meter|m]]
|rail9= 486 [[meter|m]]
|rail10= 447 [[meter|m]]
|rail11= 533 [[meter|m]]
|SVN= ETCS (European Train Control System) nivo 1
|vir=[https://www.krajsamorazdalje.si/projekti/uvedba-sistema-etcs-na-koridorju-d Uvedba sistema ETCS na koridorju D]
}}

'''Tovorna železniška postaja Koper''' (tudi Koper Tovorna) v Serminu je ena izmed [[železniška postaja|železniških postaj]] v [[Slovenija|Sloveniji]].

Mesto [[Koper]] ima pravzaprav dve železniški postaji, prva je [[Železniška postaja Koper]], ki je namenjena prevozu potnikov, druga pa je Tovorna železniška postaja Koper, na lokaciji v Serminu, ki služi predvsem tovornemu prometu za [[Luka Koper|Luko Koper]].


==Zgodovina==  
Tovorna železniška postaja Koper deluje od odprtja [[Železniška proga Divača–Koper|proge Divača - Koper]], 2. decembra 1967. Prvi vlak s 40 vagoni sladkorja je na postajo prispel iz Češkoslovaške leta 1967. Na postaji so potniški promet opravljali od leta 1972, pa vse do leta 1979, ko je bila do obrobja mesta [[Koper]] zgrajena enotirna proga in je bila odprta [[Železniška postaja Koper]].

==Opis postaje==
Tovorna železniška postaja Koper je začetna ali končna postaja na enotirnem in elektrificiranem odseku [[Železniško postajališče Prešnica|cepišča Prešnica]] - Koper. Postajno poslopje se nahaja na levi strani proge (v smeri [[Luka Koper|Luke Koper]]). Naprej, do postaje [[Železniška postaja Koper Luka|Koper Luka]], lahko zaenkrat vozijo le [[Dizelska lokomotiva|dizelske lokomotive]]. Postaja je opremljena za sprejem in odpravo [[Železniški vagon|vagonskih pošiljk]] v notranjem in mednarodnem prometu.

Na postajah Tovorna železniška postaja Koper in [[Železniška postaja Koper Luka|Koper Luka]] se danes opravljajo vse carinske dejavnosti, na Tovorni železniški postaji Koper pa sta dva tira namenjena tudi za tekoče popravilo [[Železniški vagon|vagonov]].

Tovorna železniška postaja Koper je organizacijsko nadrejena daljinsko vodenim postajam [[Železniška postaja Rižana|Rižana]], [[Železniška postaja Hrastovlje|Hrastovlje]] in [[Železniška postaja Črnotiče|Črnotiče]], kar predstavlja Nadzorno postajo Koper, s sedežem na Tovorni železniški postaji Koper.

===Nov izvlečni tir===
Z namenom omilitve ozkega grla na območju Bivja je bil na [[Železniška proga Divača–Koper|železniški progi Divača–Koper]] vzporedno z obstoječim tirom zgrajen nov t.i. izvlečni tir, med Tovorno železniško postajo Koper in območjem elektronapajalne postaje ENP Dekani, ki je dolg 1,2 km. Z izgradnjo tega tira v letu 2018 in kasnejšo obnovo obstoječega, se je na tem delu povečala kapaciteta proge in omogočeno je fleksibilnejše vodenje vlakov. Izvlečni tir hkrati prestavlja prvi del novozgrajenega [[Drugi tir železniške proge Divača - Koper|drugega tira Divača - Koper]], ki se bo nanj priključil pri ENP Dekani. Leto kasneje je bil uveden evropski sistem za nadzor vlakov ETCS.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://drugitir.si/zakaj-drugi-tir |title=2TDK Zakaj drugi tir? Izvlečni tir|accessdate= |date=15. oktober 2023 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.europarl.europa.eu/RegData/presse/pr_info/2006/SL/03A-DV-PRESSE_IPR(2006)06-09(08840)_SL.pdf |title=Sistem železniške signalizacije ERTMS/ETCS |accessdate=15. januar 2025 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

==Infrastruktura==
* [[File:Aiga parking inv.svg|24px]] Parkirišče
== Sklici ==
{{sklici|1}}
==Viri==
* {{navedi knjigo |author=Pelko, Nataša |year=2023 |title=Drugi tir: nova železniška proga Divača-Koper|publisher=2TDK Družba za razvoj projekta, d.o.o.|isbn=978-961-96474-00 |cobiss=172374787 |pages=}}

== Glej tudi ==
* [[seznam železniških postaj in železniških postajališč v Sloveniji]]
* [[Drugi tir železniške proge Divača - Koper]]

== Zunanje povezave==
* [http://www.sindikat-strojevodij.si/sites/default/files/dokumenti/18-443614-POSTAJNI%20POSLOVNI%20RED%201.%20DEL%20POSTAJA%20KOPER%20TOVORNA-01.06.12.pdf]| Slovenske železnice: Postajni red Koper Tovorna

{{SŽRail start}}
{{rail line|previous=[[Železniška postaja Rižana|Rižana]]|next=[[Železniška postaja Koper Luka|Koper Luka]]|route=[[Slovenske železnice]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;[[Železniška proga Divača - Koper|Divača - Koper]]|col=0072BC}}         
{{end box}}

{{railway-stub}}
[[Kategorija:Železniške postaje v Sloveniji|Koper]]
[[Kategorija:Železniške zgradbe in objekti v Kopru]]</text>
      <sha1>inrlz5pvy7mok8y53ntig64f6bmohsq</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687532</id>
      <parentid>6687530</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T07:28:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <comment>/* Zunanje povezave */</comment>
      <origin>6687532</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4998" sha1="5vqjy8tafyapsyi6nazqyzg1f1ottih" xml:space="preserve">{{posodobi|razlog=prenovo železniške infrastrukture}}
{{Infobox Railway Station
|image=
|caption=
|dates=
|building=
|commisioned= 2. december 1967
|decommisioned=
|country={{flagicon|Slovenija}} [[Slovenija]]
|company=[[Slovenske železnice]]
|zacetna stacionaza=28.088 [[kilometer|km]]
|koncna stacionaza=29.053 [[kilometer|km]]
|dolzina postaje=965 [[meter|m]]
|rail1=  460 [[meter|m]]
|rail2= 459 [[meter|m]]
|rail3= 513 [[meter|m]]
|rail4= 512 [[meter|m]]
|rail5= 539 [[meter|m]]
|rail6= 515 [[meter|m]]
|rail7= 555 [[meter|m]]
|rail8= 582 [[meter|m]]
|rail9= 486 [[meter|m]]
|rail10= 447 [[meter|m]]
|rail11= 533 [[meter|m]]
|SVN= ETCS (European Train Control System) nivo 1
|vir=[https://www.krajsamorazdalje.si/projekti/uvedba-sistema-etcs-na-koridorju-d Uvedba sistema ETCS na koridorju D]
}}

'''Tovorna železniška postaja Koper''' (tudi Koper Tovorna) v Serminu je ena izmed [[železniška postaja|železniških postaj]] v [[Slovenija|Sloveniji]].

Mesto [[Koper]] ima pravzaprav dve železniški postaji, prva je [[Železniška postaja Koper]], ki je namenjena prevozu potnikov, druga pa je Tovorna železniška postaja Koper, na lokaciji v Serminu, ki služi predvsem tovornemu prometu za [[Luka Koper|Luko Koper]].


==Zgodovina==  
Tovorna železniška postaja Koper deluje od odprtja [[Železniška proga Divača–Koper|proge Divača - Koper]], 2. decembra 1967. Prvi vlak s 40 vagoni sladkorja je na postajo prispel iz Češkoslovaške leta 1967. Na postaji so potniški promet opravljali od leta 1972, pa vse do leta 1979, ko je bila do obrobja mesta [[Koper]] zgrajena enotirna proga in je bila odprta [[Železniška postaja Koper]].

==Opis postaje==
Tovorna železniška postaja Koper je začetna ali končna postaja na enotirnem in elektrificiranem odseku [[Železniško postajališče Prešnica|cepišča Prešnica]] - Koper. Postajno poslopje se nahaja na levi strani proge (v smeri [[Luka Koper|Luke Koper]]). Naprej, do postaje [[Železniška postaja Koper Luka|Koper Luka]], lahko zaenkrat vozijo le [[Dizelska lokomotiva|dizelske lokomotive]]. Postaja je opremljena za sprejem in odpravo [[Železniški vagon|vagonskih pošiljk]] v notranjem in mednarodnem prometu.

Na postajah Tovorna železniška postaja Koper in [[Železniška postaja Koper Luka|Koper Luka]] se danes opravljajo vse carinske dejavnosti, na Tovorni železniški postaji Koper pa sta dva tira namenjena tudi za tekoče popravilo [[Železniški vagon|vagonov]].

Tovorna železniška postaja Koper je organizacijsko nadrejena daljinsko vodenim postajam [[Železniška postaja Rižana|Rižana]], [[Železniška postaja Hrastovlje|Hrastovlje]] in [[Železniška postaja Črnotiče|Črnotiče]], kar predstavlja Nadzorno postajo Koper, s sedežem na Tovorni železniški postaji Koper.

===Nov izvlečni tir===
Z namenom omilitve ozkega grla na območju Bivja je bil na [[Železniška proga Divača–Koper|železniški progi Divača–Koper]] vzporedno z obstoječim tirom zgrajen nov t.i. izvlečni tir, med Tovorno železniško postajo Koper in območjem elektronapajalne postaje ENP Dekani, ki je dolg 1,2 km. Z izgradnjo tega tira v letu 2018 in kasnejšo obnovo obstoječega, se je na tem delu povečala kapaciteta proge in omogočeno je fleksibilnejše vodenje vlakov. Izvlečni tir hkrati prestavlja prvi del novozgrajenega [[Drugi tir železniške proge Divača - Koper|drugega tira Divača - Koper]], ki se bo nanj priključil pri ENP Dekani. Leto kasneje je bil uveden evropski sistem za nadzor vlakov ETCS.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://drugitir.si/zakaj-drugi-tir |title=2TDK Zakaj drugi tir? Izvlečni tir|accessdate= |date=15. oktober 2023 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.europarl.europa.eu/RegData/presse/pr_info/2006/SL/03A-DV-PRESSE_IPR(2006)06-09(08840)_SL.pdf |title=Sistem železniške signalizacije ERTMS/ETCS |accessdate=15. januar 2025 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

==Infrastruktura==
* [[File:Aiga parking inv.svg|24px]] Parkirišče
== Sklici ==
{{sklici|1}}
==Viri==
* {{navedi knjigo |author=Pelko, Nataša |year=2023 |title=Drugi tir: nova železniška proga Divača-Koper|publisher=2TDK Družba za razvoj projekta, d.o.o.|isbn=978-961-96474-00 |cobiss=172374787 |pages=}}

== Glej tudi ==
* [[seznam železniških postaj in železniških postajališč v Sloveniji]]
* [[Drugi tir železniške proge Divača - Koper]]

== Zunanje povezave==
* [http://www.sindikat-strojevodij.si/sites/default/files/dokumenti/18-443614-POSTAJNI%20POSLOVNI%20RED%201.%20DEL%20POSTAJA%20KOPER%20TOVORNA-01.06.12.pdf Slovenske železnice: Postajni red Koper Tovorna]

{{SŽRail start}}
{{rail line|previous=[[Železniška postaja Rižana|Rižana]]|next=[[Železniška postaja Koper Luka|Koper Luka]]|route=[[Slovenske železnice]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;[[Železniška proga Divača - Koper|Divača - Koper]]|col=0072BC}}         
{{end box}}

{{railway-stub}}
[[Kategorija:Železniške postaje v Sloveniji|Koper]]
[[Kategorija:Železniške zgradbe in objekti v Kopru]]</text>
      <sha1>5vqjy8tafyapsyi6nazqyzg1f1ottih</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Železniška postaja Koper</title>
    <ns>0</ns>
    <id>85290</id>
    <revision>
      <id>6687523</id>
      <parentid>6646630</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T07:14:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <origin>6687523</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2952" sha1="6wmxltnccxgvlv1t9tqulsfpj0aytc3" xml:space="preserve">{{posodobi|razlog=prenovo železniške infrastrukture}}
{{Infobox Railway Station
|image=[[Slika:Koper-train station.jpg|300px]]
|caption=
|dates=
|building=
|commisioned=1979
|decommisioned=
|country={{flagicon|Slovenija}} [[Slovenija]]
|company=[[Slovenske železnice]]
|zacetna stacionaza=30.984 [[kilometer|km]]
|koncna stacionaza=31.543 [[kilometer|km]]
|dolzina postaje=559 [[meter|m]]
|rail1= 159 [[meter|m]]
|rail2= 436 [[meter|m]]
|rail3= 436 [[meter|m]]
|rail4= 407 [[meter|m]]
|peron1= 159x7,05 [[meter|m]] (med tiroma 1, 2)
|peron2= 436x7,09 [[meter|m]] (med tiroma 2, 3)
|peron3= 407x7,05 [[meter|m]] (med tiroma 3, 4)
|SVN=[[elektrorelejna signalnovarnostna naprava|elektrorelejne]]
|vir=[https://www.slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/dostop-do-infrastrukture/program-omrezja Slovenske železnice / infrastruktura]
}}
'''Železniška postaja Koper''' ({{jezik-it|'''stazione ferroviaria di Capodistria'''}}) je ena izmed [[železniška postaja|železniških postaj]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ter končna postaja na [[Železniška proga Divača–Koper|železniški progi Divača–Koper]], ki od leta 1979 oskrbuje bližnje [[mesto]] [[Koper]].
S 3 metri [[Nadmorska višina|nadmorske višine]] velja za najnižje ležečo potniško železniško postajo v Sloveniji.

V neposredni bližini se nahaja [[Avtobusna postaja Koper]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://odprtehiseslovenije.org/objekt/avtobusna-postaja-koper/ |title=Avtobusna postaja Koper |accessdate=15. februar 2024 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;


==Storitve==

* [[File:Aiga ticketpurchase inv.svg|24px]] Prodaja vozovnic
* [[File:Aiga information inv.svg|24px]] Informacije
* [[File:Aiga waitingroom inv.svg|24px]] Čakalnica
* [[File:Aiga baggagelockers inverse.svg|24px]] Shranjevanje prtljage (sistem ne deluje)
* [[File:Font Awesome 5 solid luggage-cart.svg|24px]] Nalaganje/razlaganje prtljage
* [[File:Aiga lostandfound inv.svg|24px]] Najdeni predmeti
* [[File:Aiga toilets inv.svg|24px]] WC sanitarije
* [[File:Aiga bar inv.png|24px]] Bistro
* [[File:Aiga mail inv.png|24px]] Poštni nabiralnik

== Prometne povezave ==
* [[File:Aiga bus inv.svg|24px]] Avtobusna postaja
* [[File:Aiga taxi inv.svg|24px|Stazione taxi]] Taksi
* [[File:Aiga parking inv.svg|24px]] Parkirišče (plačljivo)

{{SŽRail start}}
{{rail line|previous=[[Železniška postaja Rižana|Rižana]]|next=zadnja postaja|route=[[Slovenske železnice]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;[[Železniška proga Divača - Koper|Divača - Koper]]|col=0072BC}}
{{end box}}
{{kategorija v Zbirki|Koper train station|Železniška postaja Koper}}
{{coor title dms|45|32|21.68|N|13|44|17.64|E}}
{{railway-stub}}
== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam železniških postaj in železniških postajališč v Sloveniji]]
* [[Železniška proga Divača-Koper]]
* [[Drugi tir železniške proge Divača–Koper]]


[[Kategorija:Železniške postaje v Sloveniji|Koper]]
[[Kategorija:Železniške zgradbe in objekti v Kopru]]</text>
      <sha1>6wmxltnccxgvlv1t9tqulsfpj0aytc3</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687541</id>
      <parentid>6687523</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T07:39:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <comment>/* Glej tudi */</comment>
      <origin>6687541</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2982" sha1="opvlopk5v9u8tzn80mjkzy6ewwbcplg" xml:space="preserve">{{posodobi|razlog=prenovo železniške infrastrukture}}
{{Infobox Railway Station
|image=[[Slika:Koper-train station.jpg|300px]]
|caption=
|dates=
|building=
|commisioned=1979
|decommisioned=
|country={{flagicon|Slovenija}} [[Slovenija]]
|company=[[Slovenske železnice]]
|zacetna stacionaza=30.984 [[kilometer|km]]
|koncna stacionaza=31.543 [[kilometer|km]]
|dolzina postaje=559 [[meter|m]]
|rail1= 159 [[meter|m]]
|rail2= 436 [[meter|m]]
|rail3= 436 [[meter|m]]
|rail4= 407 [[meter|m]]
|peron1= 159x7,05 [[meter|m]] (med tiroma 1, 2)
|peron2= 436x7,09 [[meter|m]] (med tiroma 2, 3)
|peron3= 407x7,05 [[meter|m]] (med tiroma 3, 4)
|SVN=[[elektrorelejna signalnovarnostna naprava|elektrorelejne]]
|vir=[https://www.slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/dostop-do-infrastrukture/program-omrezja Slovenske železnice / infrastruktura]
}}
'''Železniška postaja Koper''' ({{jezik-it|'''stazione ferroviaria di Capodistria'''}}) je ena izmed [[železniška postaja|železniških postaj]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ter končna postaja na [[Železniška proga Divača–Koper|železniški progi Divača–Koper]], ki od leta 1979 oskrbuje bližnje [[mesto]] [[Koper]].
S 3 metri [[Nadmorska višina|nadmorske višine]] velja za najnižje ležečo potniško železniško postajo v Sloveniji.

V neposredni bližini se nahaja [[Avtobusna postaja Koper]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://odprtehiseslovenije.org/objekt/avtobusna-postaja-koper/ |title=Avtobusna postaja Koper |accessdate=15. februar 2024 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;


==Storitve==

* [[File:Aiga ticketpurchase inv.svg|24px]] Prodaja vozovnic
* [[File:Aiga information inv.svg|24px]] Informacije
* [[File:Aiga waitingroom inv.svg|24px]] Čakalnica
* [[File:Aiga baggagelockers inverse.svg|24px]] Shranjevanje prtljage (sistem ne deluje)
* [[File:Font Awesome 5 solid luggage-cart.svg|24px]] Nalaganje/razlaganje prtljage
* [[File:Aiga lostandfound inv.svg|24px]] Najdeni predmeti
* [[File:Aiga toilets inv.svg|24px]] WC sanitarije
* [[File:Aiga bar inv.png|24px]] Bistro
* [[File:Aiga mail inv.png|24px]] Poštni nabiralnik

== Prometne povezave ==
* [[File:Aiga bus inv.svg|24px]] Avtobusna postaja
* [[File:Aiga taxi inv.svg|24px|Stazione taxi]] Taksi
* [[File:Aiga parking inv.svg|24px]] Parkirišče (plačljivo)

{{SŽRail start}}
{{rail line|previous=[[Železniška postaja Rižana|Rižana]]|next=zadnja postaja|route=[[Slovenske železnice]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;[[Železniška proga Divača - Koper|Divača - Koper]]|col=0072BC}}
{{end box}}
{{kategorija v Zbirki|Koper train station|Železniška postaja Koper}}
{{coor title dms|45|32|21.68|N|13|44|17.64|E}}
{{railway-stub}}
== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam železniških postaj in železniških postajališč v Sloveniji]]
* [[Železniška proga Divača-Koper]]
* [[Drugi tir železniške proge Divača–Koper]]
* [[Avtobusna postaja Koper]]


[[Kategorija:Železniške postaje v Sloveniji|Koper]]
[[Kategorija:Železniške zgradbe in objekti v Kopru]]</text>
      <sha1>opvlopk5v9u8tzn80mjkzy6ewwbcplg</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687570</id>
      <parentid>6687541</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T08:19:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <origin>6687570</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4732" sha1="rgu2o9emxslehrzezzkipt5zuoules9" xml:space="preserve">{{posodobi|razlog=prenovo železniške infrastrukture}}
{{Infobox Railway Station
|image=[[Slika:Koper-train station.jpg|300px]]
|caption=
|dates=
|building=
|commisioned=1979
|decommisioned=
|country={{flagicon|Slovenija}} [[Slovenija]]
|company=[[Slovenske železnice]]
|zacetna stacionaza=30.984 [[kilometer|km]]
|koncna stacionaza=31.543 [[kilometer|km]]
|dolzina postaje=559 [[meter|m]]
|rail1= 159 [[meter|m]]
|rail2= 436 [[meter|m]]
|rail3= 436 [[meter|m]]
|rail4= 407 [[meter|m]]
|peron1= 159x7,05 [[meter|m]] (med tiroma 1, 2)
|peron2= 436x7,09 [[meter|m]] (med tiroma 2, 3)
|peron3= 407x7,05 [[meter|m]] (med tiroma 3, 4)
|SVN=[[elektrorelejna signalnovarnostna naprava|elektrorelejne]]
|vir=[https://www.slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/dostop-do-infrastrukture/program-omrezja Slovenske železnice / infrastruktura]
}}
'''Železniška postaja Koper''' ({{jezik-it|'''stazione ferroviaria di Capodistria'''}}) je ena izmed [[železniška postaja|železniških postaj]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ter končna postaja na [[Železniška proga Divača–Koper|železniški progi Divača–Koper]], ki od leta 1979 oskrbuje bližnje [[mesto]] [[Koper]].
S 3 metri [[Nadmorska višina|nadmorske višine]] velja za najnižje ležečo potniško železniško postajo v Sloveniji.

V neposredni bližini se nahaja [[Avtobusna postaja Koper]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://odprtehiseslovenije.org/objekt/avtobusna-postaja-koper/ |title=Avtobusna postaja Koper |accessdate=15. februar 2024 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

==Zgodovina==
Zgradbo železniške postaje v Kopru so leta [[1979]] zgradili kot skupen objekt za potrebe železniške in tudi avtobusne postaje. Lastnika sta bila takratno Železniško gospodarstvo Ljubljana in avtobusni prevoznik Slavnik Koper. Po stečaju Slavnika in preoblikovanju družbe ŽG Ljubljana, je stavba, enako kot vsa javna železniška infrastruktura, postala last države, z njo sedaj upravlja Direkcija RS za infrastrukturo. 

==Storitve==
* [[File:Aiga ticketpurchase inv.svg|24px]] Prodaja vozovnic
* [[File:Aiga information inv.svg|24px]] Informacije
* [[File:Aiga waitingroom inv.svg|24px]] Čakalnica
* [[File:Aiga baggagelockers inverse.svg|24px]] Shranjevanje prtljage (sistem ne deluje)
* [[File:Font Awesome 5 solid luggage-cart.svg|24px]] Nalaganje/razlaganje prtljage
* [[File:Aiga lostandfound inv.svg|24px]] Najdeni predmeti
* [[File:Aiga toilets inv.svg|24px]] WC sanitarije
* [[File:Aiga bar inv.png|24px]] Bistro
* [[File:Aiga mail inv.png|24px]] Poštni nabiralnik

== Prometne povezave ==
* [[File:Aiga bus inv.svg|24px]] Avtobusna postaja
* [[File:Aiga taxi inv.svg|24px|Stazione taxi]] Taksi
* [[File:Aiga parking inv.svg|24px]] Parkirišče (plačljivo)

==Prenova==
Stavba, v kateri so v minulih desetletjih opravljali zgolj redna vzdrževalna dela in je doživela samo nekaj večjih posegov v letih [[2011]] in [[2012]], je v letu [[2026]] le dočakala začetek prenove. Izvajalec bo prenovil postajno poslopje (delno notranjost in tudi zunanjost), projekt naj bi obsegal ureditev sodobnih prostorov za potnike, digitalizirano prodajo vozovnic, prostore za obratovanje železniškega prometa ter za tržne dejavnosti. Poudarek bo na dostopnosti za gibalno ovirane osebe, energetski sanaciji z novo fasado, stavbnim pohištvom in [[LED]]-razsvetljavo, instalacijam ter energetskim sistemom. Sicer pa nameravajo, po podatkih direkcije, v prihodnosti celovito nadgraditi železniško infrastrukturo na področju postaje, zamenjavo zgornjega in spodnjega ustroja proge, prilagoditev signalnovarnostnih in telekomunikacijskih naprav, ureditev peronske infrastrukture ter zgraditi nadstreške na peronih.&lt;ref name=&quot;ŽP Koper&quot;&gt;{{navedi revijo |last1=Hlaj |first1=Nataša |last2= |first2= |year=2026 |title=Po desetletjih sramote končno sodoben potniški center |journal=Primorske novice |volume=131 |issue= |pages=5 |publisher=Primorske novice, časopisno‑založniška družba d.o.o., Koper. |doi= |url=https://www.primorske.si |accessdate=9. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

{{SŽRail start}}
{{rail line|previous=[[Železniška postaja Rižana|Rižana]]|next=zadnja postaja|route=[[Slovenske železnice]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;[[Železniška proga Divača - Koper|Divača - Koper]]|col=0072BC}}
{{end box}}
{{kategorija v Zbirki|Koper train station|Železniška postaja Koper}}
{{coor title dms|45|32|21.68|N|13|44|17.64|E}}
{{railway-stub}}
== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam železniških postaj in železniških postajališč v Sloveniji]]
* [[Železniška proga Divača-Koper]]
* [[Drugi tir železniške proge Divača–Koper]]
* [[Avtobusna postaja Koper]]


[[Kategorija:Železniške postaje v Sloveniji|Koper]]
[[Kategorija:Železniške zgradbe in objekti v Kopru]]</text>
      <sha1>rgu2o9emxslehrzezzkipt5zuoules9</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687575</id>
      <parentid>6687570</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T08:21:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <comment>/* Prenova */</comment>
      <origin>6687575</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4733" sha1="1fkodknwlzt9tzgn3zqzlpreqrvomd8" xml:space="preserve">{{posodobi|razlog=prenovo železniške infrastrukture}}
{{Infobox Railway Station
|image=[[Slika:Koper-train station.jpg|300px]]
|caption=
|dates=
|building=
|commisioned=1979
|decommisioned=
|country={{flagicon|Slovenija}} [[Slovenija]]
|company=[[Slovenske železnice]]
|zacetna stacionaza=30.984 [[kilometer|km]]
|koncna stacionaza=31.543 [[kilometer|km]]
|dolzina postaje=559 [[meter|m]]
|rail1= 159 [[meter|m]]
|rail2= 436 [[meter|m]]
|rail3= 436 [[meter|m]]
|rail4= 407 [[meter|m]]
|peron1= 159x7,05 [[meter|m]] (med tiroma 1, 2)
|peron2= 436x7,09 [[meter|m]] (med tiroma 2, 3)
|peron3= 407x7,05 [[meter|m]] (med tiroma 3, 4)
|SVN=[[elektrorelejna signalnovarnostna naprava|elektrorelejne]]
|vir=[https://www.slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/dostop-do-infrastrukture/program-omrezja Slovenske železnice / infrastruktura]
}}
'''Železniška postaja Koper''' ({{jezik-it|'''stazione ferroviaria di Capodistria'''}}) je ena izmed [[železniška postaja|železniških postaj]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ter končna postaja na [[Železniška proga Divača–Koper|železniški progi Divača–Koper]], ki od leta 1979 oskrbuje bližnje [[mesto]] [[Koper]].
S 3 metri [[Nadmorska višina|nadmorske višine]] velja za najnižje ležečo potniško železniško postajo v Sloveniji.

V neposredni bližini se nahaja [[Avtobusna postaja Koper]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://odprtehiseslovenije.org/objekt/avtobusna-postaja-koper/ |title=Avtobusna postaja Koper |accessdate=15. februar 2024 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

==Zgodovina==
Zgradbo železniške postaje v Kopru so leta [[1979]] zgradili kot skupen objekt za potrebe železniške in tudi avtobusne postaje. Lastnika sta bila takratno Železniško gospodarstvo Ljubljana in avtobusni prevoznik Slavnik Koper. Po stečaju Slavnika in preoblikovanju družbe ŽG Ljubljana, je stavba, enako kot vsa javna železniška infrastruktura, postala last države, z njo sedaj upravlja Direkcija RS za infrastrukturo. 

==Storitve==
* [[File:Aiga ticketpurchase inv.svg|24px]] Prodaja vozovnic
* [[File:Aiga information inv.svg|24px]] Informacije
* [[File:Aiga waitingroom inv.svg|24px]] Čakalnica
* [[File:Aiga baggagelockers inverse.svg|24px]] Shranjevanje prtljage (sistem ne deluje)
* [[File:Font Awesome 5 solid luggage-cart.svg|24px]] Nalaganje/razlaganje prtljage
* [[File:Aiga lostandfound inv.svg|24px]] Najdeni predmeti
* [[File:Aiga toilets inv.svg|24px]] WC sanitarije
* [[File:Aiga bar inv.png|24px]] Bistro
* [[File:Aiga mail inv.png|24px]] Poštni nabiralnik

== Prometne povezave ==
* [[File:Aiga bus inv.svg|24px]] Avtobusna postaja
* [[File:Aiga taxi inv.svg|24px|Stazione taxi]] Taksi
* [[File:Aiga parking inv.svg|24px]] Parkirišče (plačljivo)

==Prenova==
Stavba, v kateri so v minulih desetletjih opravljali zgolj redna vzdrževalna dela in je doživela samo nekaj večjih posegov v letih [[2011]] in [[2012]], je v letu [[2026]] le dočakala začetek prenove. Izvajalec bo prenovil postajno poslopje (delno notranjost in tudi zunanjost), projekt naj bi obsegal ureditev sodobnih prostorov za potnike, digitalizirano prodajo vozovnic, prostore za obratovanje železniškega prometa ter za tržne dejavnosti. Poudarek bo na dostopnosti za gibalno ovirane osebe, energetski sanaciji z novo fasado, stavbnim pohištvom in [[LED]]-razsvetljavo, instalacijam ter energetskim sistemom. Sicer pa nameravajo, po podatkih direkcije, v prihodnosti celovito nadgraditi železniško infrastrukturo na področju postaje, zamenjavo zgornjega in spodnjega ustroja proge, prilagoditev signalnovarnostnih in telekomunikacijskih naprav, ureditev peronske infrastrukture ter zgraditi nadstreške na peronih.&lt;ref name=&quot;ŽP Koper&quot;&gt;{{navedi revijo |last1=Hlaj |first1=Nataša |last2= |first2= |year=2026 |title=Po desetletjih sramote končno sodoben potniški center |journal=Primorske novice |volume= |issue=131 |pages=5 |publisher=Primorske novice, časopisno‑založniška družba d.o.o., Koper. |doi= |url=https://www.primorske.si |accessdate=9. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

{{SŽRail start}}
{{rail line|previous=[[Železniška postaja Rižana|Rižana]]|next=zadnja postaja|route=[[Slovenske železnice]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;[[Železniška proga Divača - Koper|Divača - Koper]]|col=0072BC}}
{{end box}}
{{kategorija v Zbirki|Koper train station|Železniška postaja Koper}}
{{coor title dms|45|32|21.68|N|13|44|17.64|E}}
{{railway-stub}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam železniških postaj in železniških postajališč v Sloveniji]]
* [[Železniška proga Divača-Koper]]
* [[Drugi tir železniške proge Divača–Koper]]
* [[Avtobusna postaja Koper]]


[[Kategorija:Železniške postaje v Sloveniji|Koper]]
[[Kategorija:Železniške zgradbe in objekti v Kopru]]</text>
      <sha1>1fkodknwlzt9tzgn3zqzlpreqrvomd8</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687579</id>
      <parentid>6687575</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T08:21:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <comment>/* Zgodovina */</comment>
      <origin>6687579</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5091" sha1="7a81o1xathb1cw0tek04wtbvwb3ebrz" xml:space="preserve">{{posodobi|razlog=prenovo železniške infrastrukture}}
{{Infobox Railway Station
|image=[[Slika:Koper-train station.jpg|300px]]
|caption=
|dates=
|building=
|commisioned=1979
|decommisioned=
|country={{flagicon|Slovenija}} [[Slovenija]]
|company=[[Slovenske železnice]]
|zacetna stacionaza=30.984 [[kilometer|km]]
|koncna stacionaza=31.543 [[kilometer|km]]
|dolzina postaje=559 [[meter|m]]
|rail1= 159 [[meter|m]]
|rail2= 436 [[meter|m]]
|rail3= 436 [[meter|m]]
|rail4= 407 [[meter|m]]
|peron1= 159x7,05 [[meter|m]] (med tiroma 1, 2)
|peron2= 436x7,09 [[meter|m]] (med tiroma 2, 3)
|peron3= 407x7,05 [[meter|m]] (med tiroma 3, 4)
|SVN=[[elektrorelejna signalnovarnostna naprava|elektrorelejne]]
|vir=[https://www.slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/dostop-do-infrastrukture/program-omrezja Slovenske železnice / infrastruktura]
}}
'''Železniška postaja Koper''' ({{jezik-it|'''stazione ferroviaria di Capodistria'''}}) je ena izmed [[železniška postaja|železniških postaj]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ter končna postaja na [[Železniška proga Divača–Koper|železniški progi Divača–Koper]], ki od leta 1979 oskrbuje bližnje [[mesto]] [[Koper]].
S 3 metri [[Nadmorska višina|nadmorske višine]] velja za najnižje ležečo potniško železniško postajo v Sloveniji.

V neposredni bližini se nahaja [[Avtobusna postaja Koper]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://odprtehiseslovenije.org/objekt/avtobusna-postaja-koper/ |title=Avtobusna postaja Koper |accessdate=15. februar 2024 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

==Zgodovina==
Zgradbo železniške postaje v Kopru so leta [[1979]] zgradili kot skupen objekt za potrebe železniške in tudi avtobusne postaje. Lastnika sta bila takratno Železniško gospodarstvo Ljubljana in avtobusni prevoznik Slavnik Koper. Po stečaju Slavnika in preoblikovanju družbe ŽG Ljubljana, je stavba, enako kot vsa javna železniška infrastruktura, postala last države,&lt;ref name=&quot;ŽP Koper&quot;&gt;{{navedi revijo |last1=Hlaj |first1=Nataša |last2= |first2= |year=2026 |title=Po desetletjih sramote končno sodoben potniški center |journal=Primorske novice |volume= |issue=131 |pages=5 |publisher=Primorske novice, časopisno‑založniška družba d.o.o., Koper. |doi= |url=https://www.primorske.si |accessdate=9. junij 2026}}&lt;/ref&gt; z njo sedaj upravlja Direkcija RS za infrastrukturo.

==Storitve==
* [[File:Aiga ticketpurchase inv.svg|24px]] Prodaja vozovnic
* [[File:Aiga information inv.svg|24px]] Informacije
* [[File:Aiga waitingroom inv.svg|24px]] Čakalnica
* [[File:Aiga baggagelockers inverse.svg|24px]] Shranjevanje prtljage (sistem ne deluje)
* [[File:Font Awesome 5 solid luggage-cart.svg|24px]] Nalaganje/razlaganje prtljage
* [[File:Aiga lostandfound inv.svg|24px]] Najdeni predmeti
* [[File:Aiga toilets inv.svg|24px]] WC sanitarije
* [[File:Aiga bar inv.png|24px]] Bistro
* [[File:Aiga mail inv.png|24px]] Poštni nabiralnik

== Prometne povezave ==
* [[File:Aiga bus inv.svg|24px]] Avtobusna postaja
* [[File:Aiga taxi inv.svg|24px|Stazione taxi]] Taksi
* [[File:Aiga parking inv.svg|24px]] Parkirišče (plačljivo)

==Prenova==
Stavba, v kateri so v minulih desetletjih opravljali zgolj redna vzdrževalna dela in je doživela samo nekaj večjih posegov v letih [[2011]] in [[2012]], je v letu [[2026]] le dočakala začetek prenove. Izvajalec bo prenovil postajno poslopje (delno notranjost in tudi zunanjost), projekt naj bi obsegal ureditev sodobnih prostorov za potnike, digitalizirano prodajo vozovnic, prostore za obratovanje železniškega prometa ter za tržne dejavnosti. Poudarek bo na dostopnosti za gibalno ovirane osebe, energetski sanaciji z novo fasado, stavbnim pohištvom in [[LED]]-razsvetljavo, instalacijam ter energetskim sistemom. Sicer pa nameravajo, po podatkih direkcije, v prihodnosti celovito nadgraditi železniško infrastrukturo na področju postaje, zamenjavo zgornjega in spodnjega ustroja proge, prilagoditev signalnovarnostnih in telekomunikacijskih naprav, ureditev peronske infrastrukture ter zgraditi nadstreške na peronih.&lt;ref name=&quot;ŽP Koper&quot;&gt;{{navedi revijo |last1=Hlaj |first1=Nataša |last2= |first2= |year=2026 |title=Po desetletjih sramote končno sodoben potniški center |journal=Primorske novice |volume= |issue=131 |pages=5 |publisher=Primorske novice, časopisno‑založniška družba d.o.o., Koper. |doi= |url=https://www.primorske.si |accessdate=9. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

{{SŽRail start}}
{{rail line|previous=[[Železniška postaja Rižana|Rižana]]|next=zadnja postaja|route=[[Slovenske železnice]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;[[Železniška proga Divača - Koper|Divača - Koper]]|col=0072BC}}
{{end box}}
{{kategorija v Zbirki|Koper train station|Železniška postaja Koper}}
{{coor title dms|45|32|21.68|N|13|44|17.64|E}}
{{railway-stub}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam železniških postaj in železniških postajališč v Sloveniji]]
* [[Železniška proga Divača-Koper]]
* [[Drugi tir železniške proge Divača–Koper]]
* [[Avtobusna postaja Koper]]


[[Kategorija:Železniške postaje v Sloveniji|Koper]]
[[Kategorija:Železniške zgradbe in objekti v Kopru]]</text>
      <sha1>7a81o1xathb1cw0tek04wtbvwb3ebrz</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687581</id>
      <parentid>6687579</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T08:22:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <comment>/* Zgodovina */</comment>
      <origin>6687581</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5108" sha1="d9i6m0mxa0j1unyt3xqk502pf5sjzb4" xml:space="preserve">{{posodobi|razlog=prenovo železniške infrastrukture}}
{{Infobox Railway Station
|image=[[Slika:Koper-train station.jpg|300px]]
|caption=
|dates=
|building=
|commisioned=1979
|decommisioned=
|country={{flagicon|Slovenija}} [[Slovenija]]
|company=[[Slovenske železnice]]
|zacetna stacionaza=30.984 [[kilometer|km]]
|koncna stacionaza=31.543 [[kilometer|km]]
|dolzina postaje=559 [[meter|m]]
|rail1= 159 [[meter|m]]
|rail2= 436 [[meter|m]]
|rail3= 436 [[meter|m]]
|rail4= 407 [[meter|m]]
|peron1= 159x7,05 [[meter|m]] (med tiroma 1, 2)
|peron2= 436x7,09 [[meter|m]] (med tiroma 2, 3)
|peron3= 407x7,05 [[meter|m]] (med tiroma 3, 4)
|SVN=[[elektrorelejna signalnovarnostna naprava|elektrorelejne]]
|vir=[https://www.slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/dostop-do-infrastrukture/program-omrezja Slovenske železnice / infrastruktura]
}}
'''Železniška postaja Koper''' ({{jezik-it|'''stazione ferroviaria di Capodistria'''}}) je ena izmed [[železniška postaja|železniških postaj]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ter končna postaja na [[Železniška proga Divača–Koper|železniški progi Divača–Koper]], ki od leta 1979 oskrbuje bližnje [[mesto]] [[Koper]].
S 3 metri [[Nadmorska višina|nadmorske višine]] velja za najnižje ležečo potniško železniško postajo v Sloveniji.

V neposredni bližini se nahaja [[Avtobusna postaja Koper]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://odprtehiseslovenije.org/objekt/avtobusna-postaja-koper/ |title=Avtobusna postaja Koper |accessdate=15. februar 2024 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

==Zgodovina==
Zgradbo železniške postaje v Kopru so leta [[1979]] zgradili kot skupen objekt za potrebe železniške in tudi avtobusne postaje. Investitorja ter lastnika sta bila takratno Železniško gospodarstvo Ljubljana in avtobusni prevoznik Slavnik Koper. Po stečaju Slavnika in preoblikovanju družbe ŽG Ljubljana, je stavba, enako kot vsa javna železniška infrastruktura, postala last države,&lt;ref name=&quot;ŽP Koper&quot;&gt;{{navedi revijo |last1=Hlaj |first1=Nataša |last2= |first2= |year=2026 |title=Po desetletjih sramote končno sodoben potniški center |journal=Primorske novice |volume= |issue=131 |pages=5 |publisher=Primorske novice, časopisno‑založniška družba d.o.o., Koper. |doi= |url=https://www.primorske.si |accessdate=9. junij 2026}}&lt;/ref&gt; z njo sedaj upravlja Direkcija RS za infrastrukturo.

==Storitve==
* [[File:Aiga ticketpurchase inv.svg|24px]] Prodaja vozovnic
* [[File:Aiga information inv.svg|24px]] Informacije
* [[File:Aiga waitingroom inv.svg|24px]] Čakalnica
* [[File:Aiga baggagelockers inverse.svg|24px]] Shranjevanje prtljage (sistem ne deluje)
* [[File:Font Awesome 5 solid luggage-cart.svg|24px]] Nalaganje/razlaganje prtljage
* [[File:Aiga lostandfound inv.svg|24px]] Najdeni predmeti
* [[File:Aiga toilets inv.svg|24px]] WC sanitarije
* [[File:Aiga bar inv.png|24px]] Bistro
* [[File:Aiga mail inv.png|24px]] Poštni nabiralnik

== Prometne povezave ==
* [[File:Aiga bus inv.svg|24px]] Avtobusna postaja
* [[File:Aiga taxi inv.svg|24px|Stazione taxi]] Taksi
* [[File:Aiga parking inv.svg|24px]] Parkirišče (plačljivo)

==Prenova==
Stavba, v kateri so v minulih desetletjih opravljali zgolj redna vzdrževalna dela in je doživela samo nekaj večjih posegov v letih [[2011]] in [[2012]], je v letu [[2026]] le dočakala začetek prenove. Izvajalec bo prenovil postajno poslopje (delno notranjost in tudi zunanjost), projekt naj bi obsegal ureditev sodobnih prostorov za potnike, digitalizirano prodajo vozovnic, prostore za obratovanje železniškega prometa ter za tržne dejavnosti. Poudarek bo na dostopnosti za gibalno ovirane osebe, energetski sanaciji z novo fasado, stavbnim pohištvom in [[LED]]-razsvetljavo, instalacijam ter energetskim sistemom. Sicer pa nameravajo, po podatkih direkcije, v prihodnosti celovito nadgraditi železniško infrastrukturo na področju postaje, zamenjavo zgornjega in spodnjega ustroja proge, prilagoditev signalnovarnostnih in telekomunikacijskih naprav, ureditev peronske infrastrukture ter zgraditi nadstreške na peronih.&lt;ref name=&quot;ŽP Koper&quot;&gt;{{navedi revijo |last1=Hlaj |first1=Nataša |last2= |first2= |year=2026 |title=Po desetletjih sramote končno sodoben potniški center |journal=Primorske novice |volume= |issue=131 |pages=5 |publisher=Primorske novice, časopisno‑založniška družba d.o.o., Koper. |doi= |url=https://www.primorske.si |accessdate=9. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

{{SŽRail start}}
{{rail line|previous=[[Železniška postaja Rižana|Rižana]]|next=zadnja postaja|route=[[Slovenske železnice]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;[[Železniška proga Divača - Koper|Divača - Koper]]|col=0072BC}}
{{end box}}
{{kategorija v Zbirki|Koper train station|Železniška postaja Koper}}
{{coor title dms|45|32|21.68|N|13|44|17.64|E}}
{{railway-stub}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam železniških postaj in železniških postajališč v Sloveniji]]
* [[Železniška proga Divača-Koper]]
* [[Drugi tir železniške proge Divača–Koper]]
* [[Avtobusna postaja Koper]]


[[Kategorija:Železniške postaje v Sloveniji|Koper]]
[[Kategorija:Železniške zgradbe in objekti v Kopru]]</text>
      <sha1>d9i6m0mxa0j1unyt3xqk502pf5sjzb4</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687589</id>
      <parentid>6687581</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T08:27:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <comment>/* Prenova */</comment>
      <origin>6687589</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5117" sha1="8v61v4k53gep2haq82d6h3hoxgw9vwm" xml:space="preserve">{{posodobi|razlog=prenovo železniške infrastrukture}}
{{Infobox Railway Station
|image=[[Slika:Koper-train station.jpg|300px]]
|caption=
|dates=
|building=
|commisioned=1979
|decommisioned=
|country={{flagicon|Slovenija}} [[Slovenija]]
|company=[[Slovenske železnice]]
|zacetna stacionaza=30.984 [[kilometer|km]]
|koncna stacionaza=31.543 [[kilometer|km]]
|dolzina postaje=559 [[meter|m]]
|rail1= 159 [[meter|m]]
|rail2= 436 [[meter|m]]
|rail3= 436 [[meter|m]]
|rail4= 407 [[meter|m]]
|peron1= 159x7,05 [[meter|m]] (med tiroma 1, 2)
|peron2= 436x7,09 [[meter|m]] (med tiroma 2, 3)
|peron3= 407x7,05 [[meter|m]] (med tiroma 3, 4)
|SVN=[[elektrorelejna signalnovarnostna naprava|elektrorelejne]]
|vir=[https://www.slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/dostop-do-infrastrukture/program-omrezja Slovenske železnice / infrastruktura]
}}
'''Železniška postaja Koper''' ({{jezik-it|'''stazione ferroviaria di Capodistria'''}}) je ena izmed [[železniška postaja|železniških postaj]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ter končna postaja na [[Železniška proga Divača–Koper|železniški progi Divača–Koper]], ki od leta 1979 oskrbuje bližnje [[mesto]] [[Koper]].
S 3 metri [[Nadmorska višina|nadmorske višine]] velja za najnižje ležečo potniško železniško postajo v Sloveniji.

V neposredni bližini se nahaja [[Avtobusna postaja Koper]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://odprtehiseslovenije.org/objekt/avtobusna-postaja-koper/ |title=Avtobusna postaja Koper |accessdate=15. februar 2024 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

==Zgodovina==
Zgradbo železniške postaje v Kopru so leta [[1979]] zgradili kot skupen objekt za potrebe železniške in tudi avtobusne postaje. Investitorja ter lastnika sta bila takratno Železniško gospodarstvo Ljubljana in avtobusni prevoznik Slavnik Koper. Po stečaju Slavnika in preoblikovanju družbe ŽG Ljubljana, je stavba, enako kot vsa javna železniška infrastruktura, postala last države,&lt;ref name=&quot;ŽP Koper&quot;&gt;{{navedi revijo |last1=Hlaj |first1=Nataša |last2= |first2= |year=2026 |title=Po desetletjih sramote končno sodoben potniški center |journal=Primorske novice |volume= |issue=131 |pages=5 |publisher=Primorske novice, časopisno‑založniška družba d.o.o., Koper. |doi= |url=https://www.primorske.si |accessdate=9. junij 2026}}&lt;/ref&gt; z njo sedaj upravlja Direkcija RS za infrastrukturo.

==Storitve==
* [[File:Aiga ticketpurchase inv.svg|24px]] Prodaja vozovnic
* [[File:Aiga information inv.svg|24px]] Informacije
* [[File:Aiga waitingroom inv.svg|24px]] Čakalnica
* [[File:Aiga baggagelockers inverse.svg|24px]] Shranjevanje prtljage (sistem ne deluje)
* [[File:Font Awesome 5 solid luggage-cart.svg|24px]] Nalaganje/razlaganje prtljage
* [[File:Aiga lostandfound inv.svg|24px]] Najdeni predmeti
* [[File:Aiga toilets inv.svg|24px]] WC sanitarije
* [[File:Aiga bar inv.png|24px]] Bistro
* [[File:Aiga mail inv.png|24px]] Poštni nabiralnik

== Prometne povezave ==
* [[File:Aiga bus inv.svg|24px]] Avtobusna postaja
* [[File:Aiga taxi inv.svg|24px|Stazione taxi]] Taksi
* [[File:Aiga parking inv.svg|24px]] Parkirišče (plačljivo)

==Prenova==
Postajna stavba, v kateri so v minulih desetletjih opravljali zgolj redna vzdrževalna dela in je doživela samo nekaj večjih posegov v letih [[2011]] in [[2012]], je v letu [[2026]] le dočakala začetek prenove. Izvajalec bo prenovil postajno poslopje (delno notranjost in tudi zunanjost), projekt naj bi obsegal ureditev sodobnih prostorov za potnike, digitalizirano prodajo vozovnic, prostore za obratovanje železniškega prometa ter za tržne dejavnosti. Poudarek bo na dostopnosti za gibalno ovirane osebe, energetski sanaciji z novo fasado, stavbnim pohištvom in [[LED]]-razsvetljavo, instalacijam ter energetskim sistemom. Sicer pa nameravajo, po podatkih direkcije, v prihodnosti celovito nadgraditi železniško infrastrukturo na področju postaje, zamenjavo zgornjega in spodnjega ustroja proge, prilagoditev signalnovarnostnih in telekomunikacijskih naprav, ureditev peronske infrastrukture ter zgraditi nadstreške na peronih.&lt;ref name=&quot;ŽP Koper&quot;&gt;{{navedi revijo |last1=Hlaj |first1=Nataša |last2= |first2= |year=2026 |title=Po desetletjih sramote končno sodoben potniški center |journal=Primorske novice |volume= |issue=131 |pages=5 |publisher=Primorske novice, časopisno‑založniška družba d.o.o., Koper. |doi= |url=https://www.primorske.si |accessdate=9. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

{{SŽRail start}}
{{rail line|previous=[[Železniška postaja Rižana|Rižana]]|next=zadnja postaja|route=[[Slovenske železnice]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;[[Železniška proga Divača - Koper|Divača - Koper]]|col=0072BC}}
{{end box}}
{{kategorija v Zbirki|Koper train station|Železniška postaja Koper}}
{{coor title dms|45|32|21.68|N|13|44|17.64|E}}
{{railway-stub}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam železniških postaj in železniških postajališč v Sloveniji]]
* [[Železniška proga Divača-Koper]]
* [[Drugi tir železniške proge Divača–Koper]]
* [[Avtobusna postaja Koper]]


[[Kategorija:Železniške postaje v Sloveniji|Koper]]
[[Kategorija:Železniške zgradbe in objekti v Kopru]]</text>
      <sha1>8v61v4k53gep2haq82d6h3hoxgw9vwm</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687591</id>
      <parentid>6687589</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T08:28:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <comment>/* Prenova */</comment>
      <origin>6687591</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5132" sha1="bb8kw183ude0m9jgs1ys59yq4cn1qet" xml:space="preserve">{{posodobi|razlog=prenovo železniške infrastrukture}}
{{Infobox Railway Station
|image=[[Slika:Koper-train station.jpg|300px]]
|caption=
|dates=
|building=
|commisioned=1979
|decommisioned=
|country={{flagicon|Slovenija}} [[Slovenija]]
|company=[[Slovenske železnice]]
|zacetna stacionaza=30.984 [[kilometer|km]]
|koncna stacionaza=31.543 [[kilometer|km]]
|dolzina postaje=559 [[meter|m]]
|rail1= 159 [[meter|m]]
|rail2= 436 [[meter|m]]
|rail3= 436 [[meter|m]]
|rail4= 407 [[meter|m]]
|peron1= 159x7,05 [[meter|m]] (med tiroma 1, 2)
|peron2= 436x7,09 [[meter|m]] (med tiroma 2, 3)
|peron3= 407x7,05 [[meter|m]] (med tiroma 3, 4)
|SVN=[[elektrorelejna signalnovarnostna naprava|elektrorelejne]]
|vir=[https://www.slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/dostop-do-infrastrukture/program-omrezja Slovenske železnice / infrastruktura]
}}
'''Železniška postaja Koper''' ({{jezik-it|'''stazione ferroviaria di Capodistria'''}}) je ena izmed [[železniška postaja|železniških postaj]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ter končna postaja na [[Železniška proga Divača–Koper|železniški progi Divača–Koper]], ki od leta 1979 oskrbuje bližnje [[mesto]] [[Koper]].
S 3 metri [[Nadmorska višina|nadmorske višine]] velja za najnižje ležečo potniško železniško postajo v Sloveniji.

V neposredni bližini se nahaja [[Avtobusna postaja Koper]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://odprtehiseslovenije.org/objekt/avtobusna-postaja-koper/ |title=Avtobusna postaja Koper |accessdate=15. februar 2024 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

==Zgodovina==
Zgradbo železniške postaje v Kopru so leta [[1979]] zgradili kot skupen objekt za potrebe železniške in tudi avtobusne postaje. Investitorja ter lastnika sta bila takratno Železniško gospodarstvo Ljubljana in avtobusni prevoznik Slavnik Koper. Po stečaju Slavnika in preoblikovanju družbe ŽG Ljubljana, je stavba, enako kot vsa javna železniška infrastruktura, postala last države,&lt;ref name=&quot;ŽP Koper&quot;&gt;{{navedi revijo |last1=Hlaj |first1=Nataša |last2= |first2= |year=2026 |title=Po desetletjih sramote končno sodoben potniški center |journal=Primorske novice |volume= |issue=131 |pages=5 |publisher=Primorske novice, časopisno‑založniška družba d.o.o., Koper. |doi= |url=https://www.primorske.si |accessdate=9. junij 2026}}&lt;/ref&gt; z njo sedaj upravlja Direkcija RS za infrastrukturo.

==Storitve==
* [[File:Aiga ticketpurchase inv.svg|24px]] Prodaja vozovnic
* [[File:Aiga information inv.svg|24px]] Informacije
* [[File:Aiga waitingroom inv.svg|24px]] Čakalnica
* [[File:Aiga baggagelockers inverse.svg|24px]] Shranjevanje prtljage (sistem ne deluje)
* [[File:Font Awesome 5 solid luggage-cart.svg|24px]] Nalaganje/razlaganje prtljage
* [[File:Aiga lostandfound inv.svg|24px]] Najdeni predmeti
* [[File:Aiga toilets inv.svg|24px]] WC sanitarije
* [[File:Aiga bar inv.png|24px]] Bistro
* [[File:Aiga mail inv.png|24px]] Poštni nabiralnik

== Prometne povezave ==
* [[File:Aiga bus inv.svg|24px]] Avtobusna postaja
* [[File:Aiga taxi inv.svg|24px|Stazione taxi]] Taksi
* [[File:Aiga parking inv.svg|24px]] Parkirišče (plačljivo)

==Prenova postaje (2026)==
Postajna stavba, v kateri so v minulih desetletjih opravljali zgolj redna vzdrževalna dela in je doživela samo nekaj večjih posegov v letih [[2011]] in [[2012]], je v letu [[2026]] le dočakala začetek prenove. Izvajalec bo prenovil postajno poslopje (delno notranjost in tudi zunanjost), projekt naj bi obsegal ureditev sodobnih prostorov za potnike, digitalizirano prodajo vozovnic, prostore za obratovanje železniškega prometa ter za tržne dejavnosti. Poudarek bo na dostopnosti za gibalno ovirane osebe, energetski sanaciji z novo fasado, stavbnim pohištvom in [[LED]]-razsvetljavo, instalacijam ter energetskim sistemom. Sicer pa nameravajo, po podatkih direkcije, v prihodnosti celovito nadgraditi železniško infrastrukturo na področju postaje, zamenjavo zgornjega in spodnjega ustroja proge, prilagoditev signalnovarnostnih in telekomunikacijskih naprav, ureditev peronske infrastrukture ter zgraditi nadstreške na peronih.&lt;ref name=&quot;ŽP Koper&quot;&gt;{{navedi revijo |last1=Hlaj |first1=Nataša |last2= |first2= |year=2026 |title=Po desetletjih sramote končno sodoben potniški center |journal=Primorske novice |volume= |issue=131 |pages=5 |publisher=Primorske novice, časopisno‑založniška družba d.o.o., Koper. |doi= |url=https://www.primorske.si |accessdate=9. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

{{SŽRail start}}
{{rail line|previous=[[Železniška postaja Rižana|Rižana]]|next=zadnja postaja|route=[[Slovenske železnice]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;[[Železniška proga Divača - Koper|Divača - Koper]]|col=0072BC}}
{{end box}}
{{kategorija v Zbirki|Koper train station|Železniška postaja Koper}}
{{coor title dms|45|32|21.68|N|13|44|17.64|E}}
{{railway-stub}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam železniških postaj in železniških postajališč v Sloveniji]]
* [[Železniška proga Divača-Koper]]
* [[Drugi tir železniške proge Divača–Koper]]
* [[Avtobusna postaja Koper]]


[[Kategorija:Železniške postaje v Sloveniji|Koper]]
[[Kategorija:Železniške zgradbe in objekti v Kopru]]</text>
      <sha1>bb8kw183ude0m9jgs1ys59yq4cn1qet</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687598</id>
      <parentid>6687591</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T08:30:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <comment>/* Prenova postaje (2026) */</comment>
      <origin>6687598</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5147" sha1="3yosgzruoxg8mm3geja7x1phyr3y36w" xml:space="preserve">{{posodobi|razlog=prenovo železniške infrastrukture}}
{{Infobox Railway Station
|image=[[Slika:Koper-train station.jpg|300px]]
|caption=
|dates=
|building=
|commisioned=1979
|decommisioned=
|country={{flagicon|Slovenija}} [[Slovenija]]
|company=[[Slovenske železnice]]
|zacetna stacionaza=30.984 [[kilometer|km]]
|koncna stacionaza=31.543 [[kilometer|km]]
|dolzina postaje=559 [[meter|m]]
|rail1= 159 [[meter|m]]
|rail2= 436 [[meter|m]]
|rail3= 436 [[meter|m]]
|rail4= 407 [[meter|m]]
|peron1= 159x7,05 [[meter|m]] (med tiroma 1, 2)
|peron2= 436x7,09 [[meter|m]] (med tiroma 2, 3)
|peron3= 407x7,05 [[meter|m]] (med tiroma 3, 4)
|SVN=[[elektrorelejna signalnovarnostna naprava|elektrorelejne]]
|vir=[https://www.slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/dostop-do-infrastrukture/program-omrezja Slovenske železnice / infrastruktura]
}}
'''Železniška postaja Koper''' ({{jezik-it|'''stazione ferroviaria di Capodistria'''}}) je ena izmed [[železniška postaja|železniških postaj]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ter končna postaja na [[Železniška proga Divača–Koper|železniški progi Divača–Koper]], ki od leta 1979 oskrbuje bližnje [[mesto]] [[Koper]].
S 3 metri [[Nadmorska višina|nadmorske višine]] velja za najnižje ležečo potniško železniško postajo v Sloveniji.

V neposredni bližini se nahaja [[Avtobusna postaja Koper]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://odprtehiseslovenije.org/objekt/avtobusna-postaja-koper/ |title=Avtobusna postaja Koper |accessdate=15. februar 2024 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

==Zgodovina==
Zgradbo železniške postaje v Kopru so leta [[1979]] zgradili kot skupen objekt za potrebe železniške in tudi avtobusne postaje. Investitorja ter lastnika sta bila takratno Železniško gospodarstvo Ljubljana in avtobusni prevoznik Slavnik Koper. Po stečaju Slavnika in preoblikovanju družbe ŽG Ljubljana, je stavba, enako kot vsa javna železniška infrastruktura, postala last države,&lt;ref name=&quot;ŽP Koper&quot;&gt;{{navedi revijo |last1=Hlaj |first1=Nataša |last2= |first2= |year=2026 |title=Po desetletjih sramote končno sodoben potniški center |journal=Primorske novice |volume= |issue=131 |pages=5 |publisher=Primorske novice, časopisno‑založniška družba d.o.o., Koper. |doi= |url=https://www.primorske.si |accessdate=9. junij 2026}}&lt;/ref&gt; z njo sedaj upravlja Direkcija RS za infrastrukturo.

==Storitve==
* [[File:Aiga ticketpurchase inv.svg|24px]] Prodaja vozovnic
* [[File:Aiga information inv.svg|24px]] Informacije
* [[File:Aiga waitingroom inv.svg|24px]] Čakalnica
* [[File:Aiga baggagelockers inverse.svg|24px]] Shranjevanje prtljage (sistem ne deluje)
* [[File:Font Awesome 5 solid luggage-cart.svg|24px]] Nalaganje/razlaganje prtljage
* [[File:Aiga lostandfound inv.svg|24px]] Najdeni predmeti
* [[File:Aiga toilets inv.svg|24px]] WC sanitarije
* [[File:Aiga bar inv.png|24px]] Bistro
* [[File:Aiga mail inv.png|24px]] Poštni nabiralnik

== Prometne povezave ==
* [[File:Aiga bus inv.svg|24px]] Avtobusna postaja
* [[File:Aiga taxi inv.svg|24px|Stazione taxi]] Taksi
* [[File:Aiga parking inv.svg|24px]] Parkirišče (plačljivo)

==Prenova postaje (2026)==
Postajna stavba, v kateri so v minulih desetletjih opravljali zgolj redna vzdrževalna dela in je doživela samo nekaj večjih posegov v letih [[2011]] in [[2012]], je v letu [[2026]] le dočakala začetek prenove. Izvajalec naj bi v osmih mesecih prenovil postajno poslopje (delno notranjost in tudi zunanjost), projekt pa obsega ureditev sodobnih prostorov za potnike, digitalizirano prodajo vozovnic, prostore za obratovanje železniškega prometa ter za tržne dejavnosti. Poudarek bo na dostopnosti za gibalno ovirane osebe, energetski sanaciji z novo fasado, stavbnim pohištvom in [[LED]]-razsvetljavo, instalacijam ter energetskim sistemom. Sicer pa nameravajo, po podatkih direkcije, v prihodnosti celovito nadgraditi železniško infrastrukturo na področju postaje, zamenjavo zgornjega in spodnjega ustroja proge, prilagoditev signalnovarnostnih in telekomunikacijskih naprav, ureditev peronske infrastrukture ter zgraditi nadstreške na peronih.&lt;ref name=&quot;ŽP Koper&quot;&gt;{{navedi revijo |last1=Hlaj |first1=Nataša |last2= |first2= |year=2026 |title=Po desetletjih sramote končno sodoben potniški center |journal=Primorske novice |volume= |issue=131 |pages=5 |publisher=Primorske novice, časopisno‑založniška družba d.o.o., Koper. |doi= |url=https://www.primorske.si |accessdate=9. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

{{SŽRail start}}
{{rail line|previous=[[Železniška postaja Rižana|Rižana]]|next=zadnja postaja|route=[[Slovenske železnice]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;[[Železniška proga Divača - Koper|Divača - Koper]]|col=0072BC}}
{{end box}}
{{kategorija v Zbirki|Koper train station|Železniška postaja Koper}}
{{coor title dms|45|32|21.68|N|13|44|17.64|E}}
{{railway-stub}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam železniških postaj in železniških postajališč v Sloveniji]]
* [[Železniška proga Divača-Koper]]
* [[Drugi tir železniške proge Divača–Koper]]
* [[Avtobusna postaja Koper]]


[[Kategorija:Železniške postaje v Sloveniji|Koper]]
[[Kategorija:Železniške zgradbe in objekti v Kopru]]</text>
      <sha1>3yosgzruoxg8mm3geja7x1phyr3y36w</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687601</id>
      <parentid>6687598</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T08:32:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <comment>/* Prenova postaje (2026) */</comment>
      <origin>6687601</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5146" sha1="mav4ot8zoqzic501v1vafzldwzo4vtg" xml:space="preserve">{{posodobi|razlog=prenovo železniške infrastrukture}}
{{Infobox Railway Station
|image=[[Slika:Koper-train station.jpg|300px]]
|caption=
|dates=
|building=
|commisioned=1979
|decommisioned=
|country={{flagicon|Slovenija}} [[Slovenija]]
|company=[[Slovenske železnice]]
|zacetna stacionaza=30.984 [[kilometer|km]]
|koncna stacionaza=31.543 [[kilometer|km]]
|dolzina postaje=559 [[meter|m]]
|rail1= 159 [[meter|m]]
|rail2= 436 [[meter|m]]
|rail3= 436 [[meter|m]]
|rail4= 407 [[meter|m]]
|peron1= 159x7,05 [[meter|m]] (med tiroma 1, 2)
|peron2= 436x7,09 [[meter|m]] (med tiroma 2, 3)
|peron3= 407x7,05 [[meter|m]] (med tiroma 3, 4)
|SVN=[[elektrorelejna signalnovarnostna naprava|elektrorelejne]]
|vir=[https://www.slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/dostop-do-infrastrukture/program-omrezja Slovenske železnice / infrastruktura]
}}
'''Železniška postaja Koper''' ({{jezik-it|'''stazione ferroviaria di Capodistria'''}}) je ena izmed [[železniška postaja|železniških postaj]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ter končna postaja na [[Železniška proga Divača–Koper|železniški progi Divača–Koper]], ki od leta 1979 oskrbuje bližnje [[mesto]] [[Koper]].
S 3 metri [[Nadmorska višina|nadmorske višine]] velja za najnižje ležečo potniško železniško postajo v Sloveniji.

V neposredni bližini se nahaja [[Avtobusna postaja Koper]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://odprtehiseslovenije.org/objekt/avtobusna-postaja-koper/ |title=Avtobusna postaja Koper |accessdate=15. februar 2024 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

==Zgodovina==
Zgradbo železniške postaje v Kopru so leta [[1979]] zgradili kot skupen objekt za potrebe železniške in tudi avtobusne postaje. Investitorja ter lastnika sta bila takratno Železniško gospodarstvo Ljubljana in avtobusni prevoznik Slavnik Koper. Po stečaju Slavnika in preoblikovanju družbe ŽG Ljubljana, je stavba, enako kot vsa javna železniška infrastruktura, postala last države,&lt;ref name=&quot;ŽP Koper&quot;&gt;{{navedi revijo |last1=Hlaj |first1=Nataša |last2= |first2= |year=2026 |title=Po desetletjih sramote končno sodoben potniški center |journal=Primorske novice |volume= |issue=131 |pages=5 |publisher=Primorske novice, časopisno‑založniška družba d.o.o., Koper. |doi= |url=https://www.primorske.si |accessdate=9. junij 2026}}&lt;/ref&gt; z njo sedaj upravlja Direkcija RS za infrastrukturo.

==Storitve==
* [[File:Aiga ticketpurchase inv.svg|24px]] Prodaja vozovnic
* [[File:Aiga information inv.svg|24px]] Informacije
* [[File:Aiga waitingroom inv.svg|24px]] Čakalnica
* [[File:Aiga baggagelockers inverse.svg|24px]] Shranjevanje prtljage (sistem ne deluje)
* [[File:Font Awesome 5 solid luggage-cart.svg|24px]] Nalaganje/razlaganje prtljage
* [[File:Aiga lostandfound inv.svg|24px]] Najdeni predmeti
* [[File:Aiga toilets inv.svg|24px]] WC sanitarije
* [[File:Aiga bar inv.png|24px]] Bistro
* [[File:Aiga mail inv.png|24px]] Poštni nabiralnik

== Prometne povezave ==
* [[File:Aiga bus inv.svg|24px]] Avtobusna postaja
* [[File:Aiga taxi inv.svg|24px|Stazione taxi]] Taksi
* [[File:Aiga parking inv.svg|24px]] Parkirišče (plačljivo)

==Prenova postaje (2026)==
Postajna stavba, v kateri so v minulih desetletjih opravljali zgolj redna vzdrževalna dela in je doživela samo nekaj večjih posegov v letih [[2011]] in [[2012]], je v letu [[2026]] le dočakala začetek prenove. Izvajalec naj bi v osmih mesecih prenovil postajno poslopje (delno notranjost in tudi zunanjost), projekt pa obsega ureditev sodobnih prostorov za potnike, digitalizirano prodajo vozovnic, prostore za obratovanje železniškega prometa ter za tržne dejavnosti. Poudarek bo na dostopnosti za gibalno ovirane osebe, energetski sanaciji z novo fasado, stavbnim pohištvom in [[LED]]-razsvetljavo, instalacijah ter energetskih sistemu. Sicer pa nameravajo, po podatkih direkcije, v prihodnosti celovito nadgraditi železniško infrastrukturo na področju postaje, zamenjavo zgornjega in spodnjega ustroja proge, prilagoditev signalnovarnostnih in telekomunikacijskih naprav, ureditev peronske infrastrukture ter zgraditi nadstreške na peronih.&lt;ref name=&quot;ŽP Koper&quot;&gt;{{navedi revijo |last1=Hlaj |first1=Nataša |last2= |first2= |year=2026 |title=Po desetletjih sramote končno sodoben potniški center |journal=Primorske novice |volume= |issue=131 |pages=5 |publisher=Primorske novice, časopisno‑založniška družba d.o.o., Koper. |doi= |url=https://www.primorske.si |accessdate=9. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

{{SŽRail start}}
{{rail line|previous=[[Železniška postaja Rižana|Rižana]]|next=zadnja postaja|route=[[Slovenske železnice]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;[[Železniška proga Divača - Koper|Divača - Koper]]|col=0072BC}}
{{end box}}
{{kategorija v Zbirki|Koper train station|Železniška postaja Koper}}
{{coor title dms|45|32|21.68|N|13|44|17.64|E}}
{{railway-stub}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam železniških postaj in železniških postajališč v Sloveniji]]
* [[Železniška proga Divača-Koper]]
* [[Drugi tir železniške proge Divača–Koper]]
* [[Avtobusna postaja Koper]]


[[Kategorija:Železniške postaje v Sloveniji|Koper]]
[[Kategorija:Železniške zgradbe in objekti v Kopru]]</text>
      <sha1>mav4ot8zoqzic501v1vafzldwzo4vtg</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687604</id>
      <parentid>6687601</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T08:32:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <comment>/* Prenova postaje (2026) */</comment>
      <origin>6687604</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5146" sha1="3rmkdv3w0x422odcxzwmbn8bjwixx8z" xml:space="preserve">{{posodobi|razlog=prenovo železniške infrastrukture}}
{{Infobox Railway Station
|image=[[Slika:Koper-train station.jpg|300px]]
|caption=
|dates=
|building=
|commisioned=1979
|decommisioned=
|country={{flagicon|Slovenija}} [[Slovenija]]
|company=[[Slovenske železnice]]
|zacetna stacionaza=30.984 [[kilometer|km]]
|koncna stacionaza=31.543 [[kilometer|km]]
|dolzina postaje=559 [[meter|m]]
|rail1= 159 [[meter|m]]
|rail2= 436 [[meter|m]]
|rail3= 436 [[meter|m]]
|rail4= 407 [[meter|m]]
|peron1= 159x7,05 [[meter|m]] (med tiroma 1, 2)
|peron2= 436x7,09 [[meter|m]] (med tiroma 2, 3)
|peron3= 407x7,05 [[meter|m]] (med tiroma 3, 4)
|SVN=[[elektrorelejna signalnovarnostna naprava|elektrorelejne]]
|vir=[https://www.slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/dostop-do-infrastrukture/program-omrezja Slovenske železnice / infrastruktura]
}}
'''Železniška postaja Koper''' ({{jezik-it|'''stazione ferroviaria di Capodistria'''}}) je ena izmed [[železniška postaja|železniških postaj]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ter končna postaja na [[Železniška proga Divača–Koper|železniški progi Divača–Koper]], ki od leta 1979 oskrbuje bližnje [[mesto]] [[Koper]].
S 3 metri [[Nadmorska višina|nadmorske višine]] velja za najnižje ležečo potniško železniško postajo v Sloveniji.

V neposredni bližini se nahaja [[Avtobusna postaja Koper]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://odprtehiseslovenije.org/objekt/avtobusna-postaja-koper/ |title=Avtobusna postaja Koper |accessdate=15. februar 2024 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

==Zgodovina==
Zgradbo železniške postaje v Kopru so leta [[1979]] zgradili kot skupen objekt za potrebe železniške in tudi avtobusne postaje. Investitorja ter lastnika sta bila takratno Železniško gospodarstvo Ljubljana in avtobusni prevoznik Slavnik Koper. Po stečaju Slavnika in preoblikovanju družbe ŽG Ljubljana, je stavba, enako kot vsa javna železniška infrastruktura, postala last države,&lt;ref name=&quot;ŽP Koper&quot;&gt;{{navedi revijo |last1=Hlaj |first1=Nataša |last2= |first2= |year=2026 |title=Po desetletjih sramote končno sodoben potniški center |journal=Primorske novice |volume= |issue=131 |pages=5 |publisher=Primorske novice, časopisno‑založniška družba d.o.o., Koper. |doi= |url=https://www.primorske.si |accessdate=9. junij 2026}}&lt;/ref&gt; z njo sedaj upravlja Direkcija RS za infrastrukturo.

==Storitve==
* [[File:Aiga ticketpurchase inv.svg|24px]] Prodaja vozovnic
* [[File:Aiga information inv.svg|24px]] Informacije
* [[File:Aiga waitingroom inv.svg|24px]] Čakalnica
* [[File:Aiga baggagelockers inverse.svg|24px]] Shranjevanje prtljage (sistem ne deluje)
* [[File:Font Awesome 5 solid luggage-cart.svg|24px]] Nalaganje/razlaganje prtljage
* [[File:Aiga lostandfound inv.svg|24px]] Najdeni predmeti
* [[File:Aiga toilets inv.svg|24px]] WC sanitarije
* [[File:Aiga bar inv.png|24px]] Bistro
* [[File:Aiga mail inv.png|24px]] Poštni nabiralnik

== Prometne povezave ==
* [[File:Aiga bus inv.svg|24px]] Avtobusna postaja
* [[File:Aiga taxi inv.svg|24px|Stazione taxi]] Taksi
* [[File:Aiga parking inv.svg|24px]] Parkirišče (plačljivo)

==Prenova postaje (2026)==
Postajna stavba, v kateri so v minulih desetletjih opravljali zgolj redna vzdrževalna dela in je doživela samo nekaj večjih posegov v letih [[2011]] in [[2012]], je v letu [[2026]] le dočakala začetek prenove. Izvajalec naj bi v osmih mesecih prenovil postajno poslopje (delno notranjost in tudi zunanjost), projekt pa obsega ureditev sodobnih prostorov za potnike, digitalizirano prodajo vozovnic, prostore za obratovanje železniškega prometa ter za tržne dejavnosti. Poudarek bo na dostopnosti za gibalno ovirane osebe, energetski sanaciji z novo fasado, stavbnim pohištvom in [[LED]]-razsvetljavo, instalacijah ter energetskem sistemu. Sicer pa nameravajo, po podatkih direkcije, v prihodnosti celovito nadgraditi železniško infrastrukturo na področju postaje, zamenjavo zgornjega in spodnjega ustroja proge, prilagoditev signalnovarnostnih in telekomunikacijskih naprav, ureditev peronske infrastrukture ter zgraditi nadstreške na peronih.&lt;ref name=&quot;ŽP Koper&quot;&gt;{{navedi revijo |last1=Hlaj |first1=Nataša |last2= |first2= |year=2026 |title=Po desetletjih sramote končno sodoben potniški center |journal=Primorske novice |volume= |issue=131 |pages=5 |publisher=Primorske novice, časopisno‑založniška družba d.o.o., Koper. |doi= |url=https://www.primorske.si |accessdate=9. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

{{SŽRail start}}
{{rail line|previous=[[Železniška postaja Rižana|Rižana]]|next=zadnja postaja|route=[[Slovenske železnice]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;[[Železniška proga Divača - Koper|Divača - Koper]]|col=0072BC}}
{{end box}}
{{kategorija v Zbirki|Koper train station|Železniška postaja Koper}}
{{coor title dms|45|32|21.68|N|13|44|17.64|E}}
{{railway-stub}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam železniških postaj in železniških postajališč v Sloveniji]]
* [[Železniška proga Divača-Koper]]
* [[Drugi tir železniške proge Divača–Koper]]
* [[Avtobusna postaja Koper]]


[[Kategorija:Železniške postaje v Sloveniji|Koper]]
[[Kategorija:Železniške zgradbe in objekti v Kopru]]</text>
      <sha1>3rmkdv3w0x422odcxzwmbn8bjwixx8z</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687605</id>
      <parentid>6687604</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T08:34:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <comment>/* Prenova postaje (2026) */</comment>
      <origin>6687605</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5145" sha1="7kbzhv8qanl8d5z177o6xgxctxb3tkx" xml:space="preserve">{{posodobi|razlog=prenovo železniške infrastrukture}}
{{Infobox Railway Station
|image=[[Slika:Koper-train station.jpg|300px]]
|caption=
|dates=
|building=
|commisioned=1979
|decommisioned=
|country={{flagicon|Slovenija}} [[Slovenija]]
|company=[[Slovenske železnice]]
|zacetna stacionaza=30.984 [[kilometer|km]]
|koncna stacionaza=31.543 [[kilometer|km]]
|dolzina postaje=559 [[meter|m]]
|rail1= 159 [[meter|m]]
|rail2= 436 [[meter|m]]
|rail3= 436 [[meter|m]]
|rail4= 407 [[meter|m]]
|peron1= 159x7,05 [[meter|m]] (med tiroma 1, 2)
|peron2= 436x7,09 [[meter|m]] (med tiroma 2, 3)
|peron3= 407x7,05 [[meter|m]] (med tiroma 3, 4)
|SVN=[[elektrorelejna signalnovarnostna naprava|elektrorelejne]]
|vir=[https://www.slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/dostop-do-infrastrukture/program-omrezja Slovenske železnice / infrastruktura]
}}
'''Železniška postaja Koper''' ({{jezik-it|'''stazione ferroviaria di Capodistria'''}}) je ena izmed [[železniška postaja|železniških postaj]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ter končna postaja na [[Železniška proga Divača–Koper|železniški progi Divača–Koper]], ki od leta 1979 oskrbuje bližnje [[mesto]] [[Koper]].
S 3 metri [[Nadmorska višina|nadmorske višine]] velja za najnižje ležečo potniško železniško postajo v Sloveniji.

V neposredni bližini se nahaja [[Avtobusna postaja Koper]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://odprtehiseslovenije.org/objekt/avtobusna-postaja-koper/ |title=Avtobusna postaja Koper |accessdate=15. februar 2024 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

==Zgodovina==
Zgradbo železniške postaje v Kopru so leta [[1979]] zgradili kot skupen objekt za potrebe železniške in tudi avtobusne postaje. Investitorja ter lastnika sta bila takratno Železniško gospodarstvo Ljubljana in avtobusni prevoznik Slavnik Koper. Po stečaju Slavnika in preoblikovanju družbe ŽG Ljubljana, je stavba, enako kot vsa javna železniška infrastruktura, postala last države,&lt;ref name=&quot;ŽP Koper&quot;&gt;{{navedi revijo |last1=Hlaj |first1=Nataša |last2= |first2= |year=2026 |title=Po desetletjih sramote končno sodoben potniški center |journal=Primorske novice |volume= |issue=131 |pages=5 |publisher=Primorske novice, časopisno‑založniška družba d.o.o., Koper. |doi= |url=https://www.primorske.si |accessdate=9. junij 2026}}&lt;/ref&gt; z njo sedaj upravlja Direkcija RS za infrastrukturo.

==Storitve==
* [[File:Aiga ticketpurchase inv.svg|24px]] Prodaja vozovnic
* [[File:Aiga information inv.svg|24px]] Informacije
* [[File:Aiga waitingroom inv.svg|24px]] Čakalnica
* [[File:Aiga baggagelockers inverse.svg|24px]] Shranjevanje prtljage (sistem ne deluje)
* [[File:Font Awesome 5 solid luggage-cart.svg|24px]] Nalaganje/razlaganje prtljage
* [[File:Aiga lostandfound inv.svg|24px]] Najdeni predmeti
* [[File:Aiga toilets inv.svg|24px]] WC sanitarije
* [[File:Aiga bar inv.png|24px]] Bistro
* [[File:Aiga mail inv.png|24px]] Poštni nabiralnik

== Prometne povezave ==
* [[File:Aiga bus inv.svg|24px]] Avtobusna postaja
* [[File:Aiga taxi inv.svg|24px|Stazione taxi]] Taksi
* [[File:Aiga parking inv.svg|24px]] Parkirišče (plačljivo)

==Prenova postaje (2026)==
Postajna stavba, v kateri so v minulih desetletjih opravljali zgolj redna vzdrževalna dela in je doživela samo nekaj večjih posegov v letih [[2011]] in [[2012]], je v letu [[2026]] le dočakala začetek prenove. Izvajalec naj bi v osmih mesecih prenovil postajno poslopje (delno notranjost in tudi zunanjost), projekt pa obsega ureditev sodobnih prostorov za potnike, digitalizirano prodajo vozovnic, prostore za obratovanje železniškega prometa ter za tržne dejavnosti. Poudarek bo na dostopnosti za gibalno ovirane osebe, energetski sanaciji z novo fasado, stavbnim pohištvom in [[LED]]-razsvetljavo, instalacijah ter energetskem sistemu. Sicer pa nameravajo, po izjavah direkcije, v prihodnosti celovito nadgraditi železniško infrastrukturo na področju postaje, zamenjavo zgornjega in spodnjega ustroja proge, prilagoditev signalnovarnostnih in telekomunikacijskih naprav, ureditev peronske infrastrukture ter zgraditi nadstreške na peronih.&lt;ref name=&quot;ŽP Koper&quot;&gt;{{navedi revijo |last1=Hlaj |first1=Nataša |last2= |first2= |year=2026 |title=Po desetletjih sramote končno sodoben potniški center |journal=Primorske novice |volume= |issue=131 |pages=5 |publisher=Primorske novice, časopisno‑založniška družba d.o.o., Koper. |doi= |url=https://www.primorske.si |accessdate=9. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

{{SŽRail start}}
{{rail line|previous=[[Železniška postaja Rižana|Rižana]]|next=zadnja postaja|route=[[Slovenske železnice]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;[[Železniška proga Divača - Koper|Divača - Koper]]|col=0072BC}}
{{end box}}
{{kategorija v Zbirki|Koper train station|Železniška postaja Koper}}
{{coor title dms|45|32|21.68|N|13|44|17.64|E}}
{{railway-stub}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam železniških postaj in železniških postajališč v Sloveniji]]
* [[Železniška proga Divača-Koper]]
* [[Drugi tir železniške proge Divača–Koper]]
* [[Avtobusna postaja Koper]]


[[Kategorija:Železniške postaje v Sloveniji|Koper]]
[[Kategorija:Železniške zgradbe in objekti v Kopru]]</text>
      <sha1>7kbzhv8qanl8d5z177o6xgxctxb3tkx</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687608</id>
      <parentid>6687605</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T08:35:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <comment>/* Prenova postaje (2026) */</comment>
      <origin>6687608</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5153" sha1="t7m5feb01ksoai5hhf295ybhn6sbuwf" xml:space="preserve">{{posodobi|razlog=prenovo železniške infrastrukture}}
{{Infobox Railway Station
|image=[[Slika:Koper-train station.jpg|300px]]
|caption=
|dates=
|building=
|commisioned=1979
|decommisioned=
|country={{flagicon|Slovenija}} [[Slovenija]]
|company=[[Slovenske železnice]]
|zacetna stacionaza=30.984 [[kilometer|km]]
|koncna stacionaza=31.543 [[kilometer|km]]
|dolzina postaje=559 [[meter|m]]
|rail1= 159 [[meter|m]]
|rail2= 436 [[meter|m]]
|rail3= 436 [[meter|m]]
|rail4= 407 [[meter|m]]
|peron1= 159x7,05 [[meter|m]] (med tiroma 1, 2)
|peron2= 436x7,09 [[meter|m]] (med tiroma 2, 3)
|peron3= 407x7,05 [[meter|m]] (med tiroma 3, 4)
|SVN=[[elektrorelejna signalnovarnostna naprava|elektrorelejne]]
|vir=[https://www.slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/dostop-do-infrastrukture/program-omrezja Slovenske železnice / infrastruktura]
}}
'''Železniška postaja Koper''' ({{jezik-it|'''stazione ferroviaria di Capodistria'''}}) je ena izmed [[železniška postaja|železniških postaj]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ter končna postaja na [[Železniška proga Divača–Koper|železniški progi Divača–Koper]], ki od leta 1979 oskrbuje bližnje [[mesto]] [[Koper]].
S 3 metri [[Nadmorska višina|nadmorske višine]] velja za najnižje ležečo potniško železniško postajo v Sloveniji.

V neposredni bližini se nahaja [[Avtobusna postaja Koper]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://odprtehiseslovenije.org/objekt/avtobusna-postaja-koper/ |title=Avtobusna postaja Koper |accessdate=15. februar 2024 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

==Zgodovina==
Zgradbo železniške postaje v Kopru so leta [[1979]] zgradili kot skupen objekt za potrebe železniške in tudi avtobusne postaje. Investitorja ter lastnika sta bila takratno Železniško gospodarstvo Ljubljana in avtobusni prevoznik Slavnik Koper. Po stečaju Slavnika in preoblikovanju družbe ŽG Ljubljana, je stavba, enako kot vsa javna železniška infrastruktura, postala last države,&lt;ref name=&quot;ŽP Koper&quot;&gt;{{navedi revijo |last1=Hlaj |first1=Nataša |last2= |first2= |year=2026 |title=Po desetletjih sramote končno sodoben potniški center |journal=Primorske novice |volume= |issue=131 |pages=5 |publisher=Primorske novice, časopisno‑založniška družba d.o.o., Koper. |doi= |url=https://www.primorske.si |accessdate=9. junij 2026}}&lt;/ref&gt; z njo sedaj upravlja Direkcija RS za infrastrukturo.

==Storitve==
* [[File:Aiga ticketpurchase inv.svg|24px]] Prodaja vozovnic
* [[File:Aiga information inv.svg|24px]] Informacije
* [[File:Aiga waitingroom inv.svg|24px]] Čakalnica
* [[File:Aiga baggagelockers inverse.svg|24px]] Shranjevanje prtljage (sistem ne deluje)
* [[File:Font Awesome 5 solid luggage-cart.svg|24px]] Nalaganje/razlaganje prtljage
* [[File:Aiga lostandfound inv.svg|24px]] Najdeni predmeti
* [[File:Aiga toilets inv.svg|24px]] WC sanitarije
* [[File:Aiga bar inv.png|24px]] Bistro
* [[File:Aiga mail inv.png|24px]] Poštni nabiralnik

== Prometne povezave ==
* [[File:Aiga bus inv.svg|24px]] Avtobusna postaja
* [[File:Aiga taxi inv.svg|24px|Stazione taxi]] Taksi
* [[File:Aiga parking inv.svg|24px]] Parkirišče (plačljivo)

==Prenova postaje (2026)==
Postajna stavba, v kateri so v minulih desetletjih opravljali zgolj redna vzdrževalna dela in je doživela samo nekaj večjih posegov v letih [[2011]] in [[2012]], je v letu [[2026]] le dočakala začetek prenove. Izvajalec naj bi v osmih mesecih prenovil postajno poslopje (delno notranjost in tudi zunanjost), projekt pa obsega ureditev sodobnih prostorov za potnike, digitalizirano prodajo vozovnic, prostore za obratovanje železniškega prometa ter za tržne dejavnosti. Poudarek bo na dostopnosti za gibalno ovirane osebe, energetski sanaciji objekta z novo fasado, stavbnem pohištvom in [[LED]]-razsvetljavi, instalacijah ter energetskem sistemu. Sicer pa nameravajo, po izjavah direkcije, v prihodnosti celovito nadgraditi železniško infrastrukturo na področju postaje, zamenjavo zgornjega in spodnjega ustroja proge, prilagoditev signalnovarnostnih in telekomunikacijskih naprav, ureditev peronske infrastrukture ter zgraditi nadstreške na peronih.&lt;ref name=&quot;ŽP Koper&quot;&gt;{{navedi revijo |last1=Hlaj |first1=Nataša |last2= |first2= |year=2026 |title=Po desetletjih sramote končno sodoben potniški center |journal=Primorske novice |volume= |issue=131 |pages=5 |publisher=Primorske novice, časopisno‑založniška družba d.o.o., Koper. |doi= |url=https://www.primorske.si |accessdate=9. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

{{SŽRail start}}
{{rail line|previous=[[Železniška postaja Rižana|Rižana]]|next=zadnja postaja|route=[[Slovenske železnice]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;[[Železniška proga Divača - Koper|Divača - Koper]]|col=0072BC}}
{{end box}}
{{kategorija v Zbirki|Koper train station|Železniška postaja Koper}}
{{coor title dms|45|32|21.68|N|13|44|17.64|E}}
{{railway-stub}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam železniških postaj in železniških postajališč v Sloveniji]]
* [[Železniška proga Divača-Koper]]
* [[Drugi tir železniške proge Divača–Koper]]
* [[Avtobusna postaja Koper]]


[[Kategorija:Železniške postaje v Sloveniji|Koper]]
[[Kategorija:Železniške zgradbe in objekti v Kopru]]</text>
      <sha1>t7m5feb01ksoai5hhf295ybhn6sbuwf</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687614</id>
      <parentid>6687608</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T08:39:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <comment>/* Prenova postaje (2026) */</comment>
      <origin>6687614</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5360" sha1="30moyjxbrn75ewhhkntr9n54fscujfn" xml:space="preserve">{{posodobi|razlog=prenovo železniške infrastrukture}}
{{Infobox Railway Station
|image=[[Slika:Koper-train station.jpg|300px]]
|caption=
|dates=
|building=
|commisioned=1979
|decommisioned=
|country={{flagicon|Slovenija}} [[Slovenija]]
|company=[[Slovenske železnice]]
|zacetna stacionaza=30.984 [[kilometer|km]]
|koncna stacionaza=31.543 [[kilometer|km]]
|dolzina postaje=559 [[meter|m]]
|rail1= 159 [[meter|m]]
|rail2= 436 [[meter|m]]
|rail3= 436 [[meter|m]]
|rail4= 407 [[meter|m]]
|peron1= 159x7,05 [[meter|m]] (med tiroma 1, 2)
|peron2= 436x7,09 [[meter|m]] (med tiroma 2, 3)
|peron3= 407x7,05 [[meter|m]] (med tiroma 3, 4)
|SVN=[[elektrorelejna signalnovarnostna naprava|elektrorelejne]]
|vir=[https://www.slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/dostop-do-infrastrukture/program-omrezja Slovenske železnice / infrastruktura]
}}
'''Železniška postaja Koper''' ({{jezik-it|'''stazione ferroviaria di Capodistria'''}}) je ena izmed [[železniška postaja|železniških postaj]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ter končna postaja na [[Železniška proga Divača–Koper|železniški progi Divača–Koper]], ki od leta 1979 oskrbuje bližnje [[mesto]] [[Koper]].
S 3 metri [[Nadmorska višina|nadmorske višine]] velja za najnižje ležečo potniško železniško postajo v Sloveniji.

V neposredni bližini se nahaja [[Avtobusna postaja Koper]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://odprtehiseslovenije.org/objekt/avtobusna-postaja-koper/ |title=Avtobusna postaja Koper |accessdate=15. februar 2024 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

==Zgodovina==
Zgradbo železniške postaje v Kopru so leta [[1979]] zgradili kot skupen objekt za potrebe železniške in tudi avtobusne postaje. Investitorja ter lastnika sta bila takratno Železniško gospodarstvo Ljubljana in avtobusni prevoznik Slavnik Koper. Po stečaju Slavnika in preoblikovanju družbe ŽG Ljubljana, je stavba, enako kot vsa javna železniška infrastruktura, postala last države,&lt;ref name=&quot;ŽP Koper&quot;&gt;{{navedi revijo |last1=Hlaj |first1=Nataša |last2= |first2= |year=2026 |title=Po desetletjih sramote končno sodoben potniški center |journal=Primorske novice |volume= |issue=131 |pages=5 |publisher=Primorske novice, časopisno‑založniška družba d.o.o., Koper. |doi= |url=https://www.primorske.si |accessdate=9. junij 2026}}&lt;/ref&gt; z njo sedaj upravlja Direkcija RS za infrastrukturo.

==Storitve==
* [[File:Aiga ticketpurchase inv.svg|24px]] Prodaja vozovnic
* [[File:Aiga information inv.svg|24px]] Informacije
* [[File:Aiga waitingroom inv.svg|24px]] Čakalnica
* [[File:Aiga baggagelockers inverse.svg|24px]] Shranjevanje prtljage (sistem ne deluje)
* [[File:Font Awesome 5 solid luggage-cart.svg|24px]] Nalaganje/razlaganje prtljage
* [[File:Aiga lostandfound inv.svg|24px]] Najdeni predmeti
* [[File:Aiga toilets inv.svg|24px]] WC sanitarije
* [[File:Aiga bar inv.png|24px]] Bistro
* [[File:Aiga mail inv.png|24px]] Poštni nabiralnik

== Prometne povezave ==
* [[File:Aiga bus inv.svg|24px]] Avtobusna postaja
* [[File:Aiga taxi inv.svg|24px|Stazione taxi]] Taksi
* [[File:Aiga parking inv.svg|24px]] Parkirišče (plačljivo)

==Prenova postaje (2026)==
Postajna stavba, v kateri so v minulih desetletjih opravljali zgolj redna vzdrževalna dela in je doživela samo nekaj večjih posegov v letih [[2011]] in [[2012]], je v letu [[2026]] le dočakala začetek prenove. Izvajalec naj bi v osmih mesecih&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/primorje/v-kopru-obnavljajo-zeleznisko-postajo/784026 |title=V Kopru obnavljajo železniško postajo |accessdate= |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt; prenovil postajno poslopje (delno notranjost in tudi zunanjost), projekt pa obsega ureditev sodobnih prostorov za potnike, digitalizirano prodajo vozovnic, prostore za obratovanje železniškega prometa ter za tržne dejavnosti. Poudarek bo na dostopnosti za gibalno ovirane osebe, energetski sanaciji objekta z novo fasado, stavbnem pohištvom in [[LED]]-razsvetljavi, instalacijah ter energetskem sistemu. Sicer pa nameravajo, po izjavah direkcije, v prihodnosti celovito nadgraditi železniško infrastrukturo na področju postaje, zamenjavo zgornjega in spodnjega ustroja proge, prilagoditev signalnovarnostnih in telekomunikacijskih naprav, ureditev peronske infrastrukture ter zgraditi nadstreške na peronih.&lt;ref name=&quot;ŽP Koper&quot;&gt;{{navedi revijo |last1=Hlaj |first1=Nataša |last2= |first2= |year=2026 |title=Po desetletjih sramote končno sodoben potniški center |journal=Primorske novice |volume= |issue=131 |pages=5 |publisher=Primorske novice, časopisno‑založniška družba d.o.o., Koper. |doi= |url=https://www.primorske.si |accessdate=9. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

{{SŽRail start}}
{{rail line|previous=[[Železniška postaja Rižana|Rižana]]|next=zadnja postaja|route=[[Slovenske železnice]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;[[Železniška proga Divača - Koper|Divača - Koper]]|col=0072BC}}
{{end box}}
{{kategorija v Zbirki|Koper train station|Železniška postaja Koper}}
{{coor title dms|45|32|21.68|N|13|44|17.64|E}}
{{railway-stub}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam železniških postaj in železniških postajališč v Sloveniji]]
* [[Železniška proga Divača-Koper]]
* [[Drugi tir železniške proge Divača–Koper]]
* [[Avtobusna postaja Koper]]


[[Kategorija:Železniške postaje v Sloveniji|Koper]]
[[Kategorija:Železniške zgradbe in objekti v Kopru]]</text>
      <sha1>30moyjxbrn75ewhhkntr9n54fscujfn</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687617</id>
      <parentid>6687614</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T08:40:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <comment>/* Prenova postaje (2026) */</comment>
      <origin>6687617</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5373" sha1="jossiallm0ioe3x86c4kvimdukenrc7" xml:space="preserve">{{posodobi|razlog=prenovo železniške infrastrukture}}
{{Infobox Railway Station
|image=[[Slika:Koper-train station.jpg|300px]]
|caption=
|dates=
|building=
|commisioned=1979
|decommisioned=
|country={{flagicon|Slovenija}} [[Slovenija]]
|company=[[Slovenske železnice]]
|zacetna stacionaza=30.984 [[kilometer|km]]
|koncna stacionaza=31.543 [[kilometer|km]]
|dolzina postaje=559 [[meter|m]]
|rail1= 159 [[meter|m]]
|rail2= 436 [[meter|m]]
|rail3= 436 [[meter|m]]
|rail4= 407 [[meter|m]]
|peron1= 159x7,05 [[meter|m]] (med tiroma 1, 2)
|peron2= 436x7,09 [[meter|m]] (med tiroma 2, 3)
|peron3= 407x7,05 [[meter|m]] (med tiroma 3, 4)
|SVN=[[elektrorelejna signalnovarnostna naprava|elektrorelejne]]
|vir=[https://www.slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/dostop-do-infrastrukture/program-omrezja Slovenske železnice / infrastruktura]
}}
'''Železniška postaja Koper''' ({{jezik-it|'''stazione ferroviaria di Capodistria'''}}) je ena izmed [[železniška postaja|železniških postaj]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ter končna postaja na [[Železniška proga Divača–Koper|železniški progi Divača–Koper]], ki od leta 1979 oskrbuje bližnje [[mesto]] [[Koper]].
S 3 metri [[Nadmorska višina|nadmorske višine]] velja za najnižje ležečo potniško železniško postajo v Sloveniji.

V neposredni bližini se nahaja [[Avtobusna postaja Koper]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://odprtehiseslovenije.org/objekt/avtobusna-postaja-koper/ |title=Avtobusna postaja Koper |accessdate=15. februar 2024 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

==Zgodovina==
Zgradbo železniške postaje v Kopru so leta [[1979]] zgradili kot skupen objekt za potrebe železniške in tudi avtobusne postaje. Investitorja ter lastnika sta bila takratno Železniško gospodarstvo Ljubljana in avtobusni prevoznik Slavnik Koper. Po stečaju Slavnika in preoblikovanju družbe ŽG Ljubljana, je stavba, enako kot vsa javna železniška infrastruktura, postala last države,&lt;ref name=&quot;ŽP Koper&quot;&gt;{{navedi revijo |last1=Hlaj |first1=Nataša |last2= |first2= |year=2026 |title=Po desetletjih sramote končno sodoben potniški center |journal=Primorske novice |volume= |issue=131 |pages=5 |publisher=Primorske novice, časopisno‑založniška družba d.o.o., Koper. |doi= |url=https://www.primorske.si |accessdate=9. junij 2026}}&lt;/ref&gt; z njo sedaj upravlja Direkcija RS za infrastrukturo.

==Storitve==
* [[File:Aiga ticketpurchase inv.svg|24px]] Prodaja vozovnic
* [[File:Aiga information inv.svg|24px]] Informacije
* [[File:Aiga waitingroom inv.svg|24px]] Čakalnica
* [[File:Aiga baggagelockers inverse.svg|24px]] Shranjevanje prtljage (sistem ne deluje)
* [[File:Font Awesome 5 solid luggage-cart.svg|24px]] Nalaganje/razlaganje prtljage
* [[File:Aiga lostandfound inv.svg|24px]] Najdeni predmeti
* [[File:Aiga toilets inv.svg|24px]] WC sanitarije
* [[File:Aiga bar inv.png|24px]] Bistro
* [[File:Aiga mail inv.png|24px]] Poštni nabiralnik

== Prometne povezave ==
* [[File:Aiga bus inv.svg|24px]] Avtobusna postaja
* [[File:Aiga taxi inv.svg|24px|Stazione taxi]] Taksi
* [[File:Aiga parking inv.svg|24px]] Parkirišče (plačljivo)

==Prenova postaje (2026)==
Postajna stavba, v kateri so v minulih desetletjih opravljali zgolj redna vzdrževalna dela in je doživela samo nekaj večjih posegov v letih [[2011]] in [[2012]], je v letu [[2026]] le dočakala začetek prenove. Izvajalec naj bi v osmih mesecih&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/primorje/v-kopru-obnavljajo-zeleznisko-postajo/784026 |title=V Kopru obnavljajo železniško postajo |accessdate= |date=2. junij 2026 |format= |work= }}&lt;/ref&gt; prenovil postajno poslopje (delno notranjost in tudi zunanjost), projekt pa obsega ureditev sodobnih prostorov za potnike, digitalizirano prodajo vozovnic, prostore za obratovanje železniškega prometa ter za tržne dejavnosti. Poudarek bo na dostopnosti za gibalno ovirane osebe, energetski sanaciji objekta z novo fasado, stavbnem pohištvom in [[LED]]-razsvetljavi, instalacijah ter energetskem sistemu. Sicer pa nameravajo, po izjavah direkcije, v prihodnosti celovito nadgraditi železniško infrastrukturo na področju postaje, zamenjavo zgornjega in spodnjega ustroja proge, prilagoditev signalnovarnostnih in telekomunikacijskih naprav, ureditev peronske infrastrukture ter zgraditi nadstreške na peronih.&lt;ref name=&quot;ŽP Koper&quot;&gt;{{navedi revijo |last1=Hlaj |first1=Nataša |last2= |first2= |year=2026 |title=Po desetletjih sramote končno sodoben potniški center |journal=Primorske novice |volume= |issue=131 |pages=5 |publisher=Primorske novice, časopisno‑založniška družba d.o.o., Koper. |doi= |url=https://www.primorske.si |accessdate=9. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

{{SŽRail start}}
{{rail line|previous=[[Železniška postaja Rižana|Rižana]]|next=zadnja postaja|route=[[Slovenske železnice]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;[[Železniška proga Divača - Koper|Divača - Koper]]|col=0072BC}}
{{end box}}
{{kategorija v Zbirki|Koper train station|Železniška postaja Koper}}
{{coor title dms|45|32|21.68|N|13|44|17.64|E}}
{{railway-stub}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam železniških postaj in železniških postajališč v Sloveniji]]
* [[Železniška proga Divača-Koper]]
* [[Drugi tir železniške proge Divača–Koper]]
* [[Avtobusna postaja Koper]]


[[Kategorija:Železniške postaje v Sloveniji|Koper]]
[[Kategorija:Železniške zgradbe in objekti v Kopru]]</text>
      <sha1>jossiallm0ioe3x86c4kvimdukenrc7</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687631</id>
      <parentid>6687617</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T08:44:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <comment>/* Prenova postaje (2026) */</comment>
      <origin>6687631</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5802" sha1="ezhqecv6il33403ructokxyb6jsob4n" xml:space="preserve">{{posodobi|razlog=prenovo železniške infrastrukture}}
{{Infobox Railway Station
|image=[[Slika:Koper-train station.jpg|300px]]
|caption=
|dates=
|building=
|commisioned=1979
|decommisioned=
|country={{flagicon|Slovenija}} [[Slovenija]]
|company=[[Slovenske železnice]]
|zacetna stacionaza=30.984 [[kilometer|km]]
|koncna stacionaza=31.543 [[kilometer|km]]
|dolzina postaje=559 [[meter|m]]
|rail1= 159 [[meter|m]]
|rail2= 436 [[meter|m]]
|rail3= 436 [[meter|m]]
|rail4= 407 [[meter|m]]
|peron1= 159x7,05 [[meter|m]] (med tiroma 1, 2)
|peron2= 436x7,09 [[meter|m]] (med tiroma 2, 3)
|peron3= 407x7,05 [[meter|m]] (med tiroma 3, 4)
|SVN=[[elektrorelejna signalnovarnostna naprava|elektrorelejne]]
|vir=[https://www.slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/dostop-do-infrastrukture/program-omrezja Slovenske železnice / infrastruktura]
}}
'''Železniška postaja Koper''' ({{jezik-it|'''stazione ferroviaria di Capodistria'''}}) je ena izmed [[železniška postaja|železniških postaj]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ter končna postaja na [[Železniška proga Divača–Koper|železniški progi Divača–Koper]], ki od leta 1979 oskrbuje bližnje [[mesto]] [[Koper]].
S 3 metri [[Nadmorska višina|nadmorske višine]] velja za najnižje ležečo potniško železniško postajo v Sloveniji.

V neposredni bližini se nahaja [[Avtobusna postaja Koper]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://odprtehiseslovenije.org/objekt/avtobusna-postaja-koper/ |title=Avtobusna postaja Koper |accessdate=15. februar 2024 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

==Zgodovina==
Zgradbo železniške postaje v Kopru so leta [[1979]] zgradili kot skupen objekt za potrebe železniške in tudi avtobusne postaje. Investitorja ter lastnika sta bila takratno Železniško gospodarstvo Ljubljana in avtobusni prevoznik Slavnik Koper. Po stečaju Slavnika in preoblikovanju družbe ŽG Ljubljana, je stavba, enako kot vsa javna železniška infrastruktura, postala last države,&lt;ref name=&quot;ŽP Koper&quot;&gt;{{navedi revijo |last1=Hlaj |first1=Nataša |last2= |first2= |year=2026 |title=Po desetletjih sramote končno sodoben potniški center |journal=Primorske novice |volume= |issue=131 |pages=5 |publisher=Primorske novice, časopisno‑založniška družba d.o.o., Koper. |doi= |url=https://www.primorske.si |accessdate=9. junij 2026}}&lt;/ref&gt; z njo sedaj upravlja Direkcija RS za infrastrukturo.

==Storitve==
* [[File:Aiga ticketpurchase inv.svg|24px]] Prodaja vozovnic
* [[File:Aiga information inv.svg|24px]] Informacije
* [[File:Aiga waitingroom inv.svg|24px]] Čakalnica
* [[File:Aiga baggagelockers inverse.svg|24px]] Shranjevanje prtljage (sistem ne deluje)
* [[File:Font Awesome 5 solid luggage-cart.svg|24px]] Nalaganje/razlaganje prtljage
* [[File:Aiga lostandfound inv.svg|24px]] Najdeni predmeti
* [[File:Aiga toilets inv.svg|24px]] WC sanitarije
* [[File:Aiga bar inv.png|24px]] Bistro
* [[File:Aiga mail inv.png|24px]] Poštni nabiralnik

== Prometne povezave ==
* [[File:Aiga bus inv.svg|24px]] Avtobusna postaja
* [[File:Aiga taxi inv.svg|24px|Stazione taxi]] Taksi
* [[File:Aiga parking inv.svg|24px]] Parkirišče (plačljivo)

==Prenova postaje (2026)==
Postajna stavba, v kateri so v minulih desetletjih opravljali zgolj redna vzdrževalna dela in je doživela samo nekaj večjih posegov v letih [[2011]] in [[2012]], je v letu [[2026]] le dočakala začetek prenove. Izvajalec naj bi v osmih mesecih&lt;ref name=&quot;postaja&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/primorje/v-kopru-obnavljajo-zeleznisko-postajo/784026 |title=V Kopru obnavljajo železniško postajo |accessdate= |date=2. junij 2026 |format= |work= }}&lt;/ref&gt; prenovil postajno poslopje (delno notranjost in tudi zunanjost), projekt pa obsega ureditev sodobnih prostorov za potnike, digitalizirano prodajo vozovnic, prostore za obratovanje železniškega prometa ter za tržne dejavnosti. Poudarek bo na dostopnosti za gibalno ovirane osebe, energetski sanaciji objekta z novo fasado, stavbnem pohištvom in [[LED]]-razsvetljavi, instalacijah ter energetskem sistemu. 
Stavbo železniške postaje bodo revitalizirali v sedanji obliki, kot jo je zasnoval arhitekt Rudolf Kolenc, vendar njeno celostno podobo prilagodili sosednji avtobusni postaji.&lt;ref name=&quot;postaja&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/primorje/v-kopru-obnavljajo-zeleznisko-postajo/784026 |title=V Kopru obnavljajo železniško postajo |accessdate= |date=2. junij 2026 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;
Sicer pa nameravajo, po izjavah direkcije, v prihodnosti celovito nadgraditi železniško infrastrukturo na področju postaje, zamenjavo zgornjega in spodnjega ustroja proge, prilagoditev signalnovarnostnih in telekomunikacijskih naprav, ureditev peronske infrastrukture ter zgraditi nadstreške na peronih.&lt;ref name=&quot;ŽP Koper&quot;&gt;{{navedi revijo |last1=Hlaj |first1=Nataša |last2= |first2= |year=2026 |title=Po desetletjih sramote končno sodoben potniški center |journal=Primorske novice |volume= |issue=131 |pages=5 |publisher=Primorske novice, časopisno‑založniška družba d.o.o., Koper. |doi= |url=https://www.primorske.si |accessdate=9. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

{{SŽRail start}}
{{rail line|previous=[[Železniška postaja Rižana|Rižana]]|next=zadnja postaja|route=[[Slovenske železnice]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;[[Železniška proga Divača - Koper|Divača - Koper]]|col=0072BC}}
{{end box}}
{{kategorija v Zbirki|Koper train station|Železniška postaja Koper}}
{{coor title dms|45|32|21.68|N|13|44|17.64|E}}
{{railway-stub}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam železniških postaj in železniških postajališč v Sloveniji]]
* [[Železniška proga Divača-Koper]]
* [[Drugi tir železniške proge Divača–Koper]]
* [[Avtobusna postaja Koper]]


[[Kategorija:Železniške postaje v Sloveniji|Koper]]
[[Kategorija:Železniške zgradbe in objekti v Kopru]]</text>
      <sha1>ezhqecv6il33403ructokxyb6jsob4n</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687638</id>
      <parentid>6687631</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T08:47:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <comment>/* Prenova postaje (2026) */</comment>
      <origin>6687638</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5810" sha1="iqlhfn3v6y5nh4t8735c8iuvf64ykfe" xml:space="preserve">{{posodobi|razlog=prenovo železniške infrastrukture}}
{{Infobox Railway Station
|image=[[Slika:Koper-train station.jpg|300px]]
|caption=
|dates=
|building=
|commisioned=1979
|decommisioned=
|country={{flagicon|Slovenija}} [[Slovenija]]
|company=[[Slovenske železnice]]
|zacetna stacionaza=30.984 [[kilometer|km]]
|koncna stacionaza=31.543 [[kilometer|km]]
|dolzina postaje=559 [[meter|m]]
|rail1= 159 [[meter|m]]
|rail2= 436 [[meter|m]]
|rail3= 436 [[meter|m]]
|rail4= 407 [[meter|m]]
|peron1= 159x7,05 [[meter|m]] (med tiroma 1, 2)
|peron2= 436x7,09 [[meter|m]] (med tiroma 2, 3)
|peron3= 407x7,05 [[meter|m]] (med tiroma 3, 4)
|SVN=[[elektrorelejna signalnovarnostna naprava|elektrorelejne]]
|vir=[https://www.slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/dostop-do-infrastrukture/program-omrezja Slovenske železnice / infrastruktura]
}}
'''Železniška postaja Koper''' ({{jezik-it|'''stazione ferroviaria di Capodistria'''}}) je ena izmed [[železniška postaja|železniških postaj]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ter končna postaja na [[Železniška proga Divača–Koper|železniški progi Divača–Koper]], ki od leta 1979 oskrbuje bližnje [[mesto]] [[Koper]].
S 3 metri [[Nadmorska višina|nadmorske višine]] velja za najnižje ležečo potniško železniško postajo v Sloveniji.

V neposredni bližini se nahaja [[Avtobusna postaja Koper]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://odprtehiseslovenije.org/objekt/avtobusna-postaja-koper/ |title=Avtobusna postaja Koper |accessdate=15. februar 2024 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

==Zgodovina==
Zgradbo železniške postaje v Kopru so leta [[1979]] zgradili kot skupen objekt za potrebe železniške in tudi avtobusne postaje. Investitorja ter lastnika sta bila takratno Železniško gospodarstvo Ljubljana in avtobusni prevoznik Slavnik Koper. Po stečaju Slavnika in preoblikovanju družbe ŽG Ljubljana, je stavba, enako kot vsa javna železniška infrastruktura, postala last države,&lt;ref name=&quot;ŽP Koper&quot;&gt;{{navedi revijo |last1=Hlaj |first1=Nataša |last2= |first2= |year=2026 |title=Po desetletjih sramote končno sodoben potniški center |journal=Primorske novice |volume= |issue=131 |pages=5 |publisher=Primorske novice, časopisno‑založniška družba d.o.o., Koper. |doi= |url=https://www.primorske.si |accessdate=9. junij 2026}}&lt;/ref&gt; z njo sedaj upravlja Direkcija RS za infrastrukturo.

==Storitve==
* [[File:Aiga ticketpurchase inv.svg|24px]] Prodaja vozovnic
* [[File:Aiga information inv.svg|24px]] Informacije
* [[File:Aiga waitingroom inv.svg|24px]] Čakalnica
* [[File:Aiga baggagelockers inverse.svg|24px]] Shranjevanje prtljage (sistem ne deluje)
* [[File:Font Awesome 5 solid luggage-cart.svg|24px]] Nalaganje/razlaganje prtljage
* [[File:Aiga lostandfound inv.svg|24px]] Najdeni predmeti
* [[File:Aiga toilets inv.svg|24px]] WC sanitarije
* [[File:Aiga bar inv.png|24px]] Bistro
* [[File:Aiga mail inv.png|24px]] Poštni nabiralnik

== Prometne povezave ==
* [[File:Aiga bus inv.svg|24px]] Avtobusna postaja
* [[File:Aiga taxi inv.svg|24px|Stazione taxi]] Taksi
* [[File:Aiga parking inv.svg|24px]] Parkirišče (plačljivo)

==Prenova postaje (2026)==
Postajna stavba, v kateri so v minulih desetletjih opravljali zgolj redna vzdrževalna dela in je doživela samo nekaj večjih posegov v letih [[2011]] in [[2012]], je v letu [[2026]] le dočakala začetek prenove. Izvajalec naj bi v osmih mesecih&lt;ref name=&quot;postaja&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/primorje/v-kopru-obnavljajo-zeleznisko-postajo/784026 |title=V Kopru obnavljajo železniško postajo |accessdate= |date=2. junij 2026 |format= |work= }}&lt;/ref&gt; prenovil postajno poslopje (delno notranjost in tudi zunanjost), projekt pa obsega ureditev sodobnih prostorov za potnike, digitalizirano prodajo vozovnic, prostore za obratovanje železniškega prometa ter za tržne dejavnosti. Poudarek bo na dostopnosti za gibalno ovirane osebe, energetski sanaciji objekta z novo fasado, stavbnem pohištvom in [[LED]]-razsvetljavi, instalacijah ter energetskem sistemu. 
Stavbo železniške postaje bodo revitalizirali v sedanji obliki, kot jo je zasnoval arhitekt Rudolf Kolenc, vendar njeno celostno podobo prilagodili sosednji avtobusni postaji.&lt;ref name=&quot;postaja&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/primorje/v-kopru-obnavljajo-zeleznisko-postajo/784026 |title=V Kopru obnavljajo železniško postajo |accessdate= |date=2. junij 2026 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;
Sicer pa nameravajo, po izjavah direkcije, v prihodnosti celovito nadgraditi železniško infrastrukturo na področju postaje, izvesti zamenjavo zgornjega in spodnjega ustroja proge, prilagoditev signalnovarnostnih in telekomunikacijskih naprav, ureditev peronske infrastrukture ter zgraditi nadstreške na peronih.&lt;ref name=&quot;ŽP Koper&quot;&gt;{{navedi revijo |last1=Hlaj |first1=Nataša |last2= |first2= |year=2026 |title=Po desetletjih sramote končno sodoben potniški center |journal=Primorske novice |volume= |issue=131 |pages=5 |publisher=Primorske novice, časopisno‑založniška družba d.o.o., Koper. |doi= |url=https://www.primorske.si |accessdate=9. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

{{SŽRail start}}
{{rail line|previous=[[Železniška postaja Rižana|Rižana]]|next=zadnja postaja|route=[[Slovenske železnice]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;[[Železniška proga Divača - Koper|Divača - Koper]]|col=0072BC}}
{{end box}}
{{kategorija v Zbirki|Koper train station|Železniška postaja Koper}}
{{coor title dms|45|32|21.68|N|13|44|17.64|E}}
{{railway-stub}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam železniških postaj in železniških postajališč v Sloveniji]]
* [[Železniška proga Divača-Koper]]
* [[Drugi tir železniške proge Divača–Koper]]
* [[Avtobusna postaja Koper]]


[[Kategorija:Železniške postaje v Sloveniji|Koper]]
[[Kategorija:Železniške zgradbe in objekti v Kopru]]</text>
      <sha1>iqlhfn3v6y5nh4t8735c8iuvf64ykfe</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687641</id>
      <parentid>6687638</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T08:49:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <comment>/* Prenova postaje (2026) */</comment>
      <origin>6687641</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5831" sha1="ghm1ik9wvj7d6l337hlja6zyrji56ks" xml:space="preserve">{{posodobi|razlog=prenovo železniške infrastrukture}}
{{Infobox Railway Station
|image=[[Slika:Koper-train station.jpg|300px]]
|caption=
|dates=
|building=
|commisioned=1979
|decommisioned=
|country={{flagicon|Slovenija}} [[Slovenija]]
|company=[[Slovenske železnice]]
|zacetna stacionaza=30.984 [[kilometer|km]]
|koncna stacionaza=31.543 [[kilometer|km]]
|dolzina postaje=559 [[meter|m]]
|rail1= 159 [[meter|m]]
|rail2= 436 [[meter|m]]
|rail3= 436 [[meter|m]]
|rail4= 407 [[meter|m]]
|peron1= 159x7,05 [[meter|m]] (med tiroma 1, 2)
|peron2= 436x7,09 [[meter|m]] (med tiroma 2, 3)
|peron3= 407x7,05 [[meter|m]] (med tiroma 3, 4)
|SVN=[[elektrorelejna signalnovarnostna naprava|elektrorelejne]]
|vir=[https://www.slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/dostop-do-infrastrukture/program-omrezja Slovenske železnice / infrastruktura]
}}
'''Železniška postaja Koper''' ({{jezik-it|'''stazione ferroviaria di Capodistria'''}}) je ena izmed [[železniška postaja|železniških postaj]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ter končna postaja na [[Železniška proga Divača–Koper|železniški progi Divača–Koper]], ki od leta 1979 oskrbuje bližnje [[mesto]] [[Koper]].
S 3 metri [[Nadmorska višina|nadmorske višine]] velja za najnižje ležečo potniško železniško postajo v Sloveniji.

V neposredni bližini se nahaja [[Avtobusna postaja Koper]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://odprtehiseslovenije.org/objekt/avtobusna-postaja-koper/ |title=Avtobusna postaja Koper |accessdate=15. februar 2024 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

==Zgodovina==
Zgradbo železniške postaje v Kopru so leta [[1979]] zgradili kot skupen objekt za potrebe železniške in tudi avtobusne postaje. Investitorja ter lastnika sta bila takratno Železniško gospodarstvo Ljubljana in avtobusni prevoznik Slavnik Koper. Po stečaju Slavnika in preoblikovanju družbe ŽG Ljubljana, je stavba, enako kot vsa javna železniška infrastruktura, postala last države,&lt;ref name=&quot;ŽP Koper&quot;&gt;{{navedi revijo |last1=Hlaj |first1=Nataša |last2= |first2= |year=2026 |title=Po desetletjih sramote končno sodoben potniški center |journal=Primorske novice |volume= |issue=131 |pages=5 |publisher=Primorske novice, časopisno‑založniška družba d.o.o., Koper. |doi= |url=https://www.primorske.si |accessdate=9. junij 2026}}&lt;/ref&gt; z njo sedaj upravlja Direkcija RS za infrastrukturo.

==Storitve==
* [[File:Aiga ticketpurchase inv.svg|24px]] Prodaja vozovnic
* [[File:Aiga information inv.svg|24px]] Informacije
* [[File:Aiga waitingroom inv.svg|24px]] Čakalnica
* [[File:Aiga baggagelockers inverse.svg|24px]] Shranjevanje prtljage (sistem ne deluje)
* [[File:Font Awesome 5 solid luggage-cart.svg|24px]] Nalaganje/razlaganje prtljage
* [[File:Aiga lostandfound inv.svg|24px]] Najdeni predmeti
* [[File:Aiga toilets inv.svg|24px]] WC sanitarije
* [[File:Aiga bar inv.png|24px]] Bistro
* [[File:Aiga mail inv.png|24px]] Poštni nabiralnik

== Prometne povezave ==
* [[File:Aiga bus inv.svg|24px]] Avtobusna postaja
* [[File:Aiga taxi inv.svg|24px|Stazione taxi]] Taksi
* [[File:Aiga parking inv.svg|24px]] Parkirišče (plačljivo)

==Prenova postaje (2026)==
Postajna stavba, v kateri so v minulih desetletjih opravljali zgolj redna vzdrževalna dela in je doživela samo nekaj večjih posegov v letih [[2011]] in [[2012]], je v letu [[2026]] le dočakala začetek prenove. Izvajalec naj bi v osmih mesecih&lt;ref name=&quot;postaja&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/primorje/v-kopru-obnavljajo-zeleznisko-postajo/784026 |title=V Kopru obnavljajo železniško postajo |accessdate= |date=2. junij 2026 |format= |work= }}&lt;/ref&gt; prenovil postajno poslopje (delno notranjost in tudi zunanjost), projekt pa obsega ureditev sodobnih prostorov za potnike, digitalizirano prodajo vozovnic, prostore za obratovanje železniškega prometa ter za tržne dejavnosti. Poudarek bo na dostopnosti za gibalno ovirane osebe, energetski sanaciji objekta z novo fasado, stavbnem pohištvom in [[LED]]-razsvetljavi, instalacijah ter energetskem sistemu. 
Stavbo železniške postaje bodo revitalizirali v sedanji obliki, kot jo je zasnoval arhitekt Rudolf Kolenc, vendar njeno celostno podobo prilagodili sosednji avtobusni postaji.&lt;ref name=&quot;postaja&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/primorje/v-kopru-obnavljajo-zeleznisko-postajo/784026 |title=V Kopru obnavljajo železniško postajo |accessdate= |date=2. junij 2026 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;
Sicer pa nameravajo, po izjavah direkcije, v prihodnosti celovito nadgraditi železniško infrastrukturo na področju postaje, izvesti zamenjavo zgornjega in spodnjega ustroja na odcepu proge do postaje, prilagoditev signalnovarnostnih in telekomunikacijskih naprav, ureditev peronske infrastrukture ter zgraditi nadstreške na peronih.&lt;ref name=&quot;ŽP Koper&quot;&gt;{{navedi revijo |last1=Hlaj |first1=Nataša |last2= |first2= |year=2026 |title=Po desetletjih sramote končno sodoben potniški center |journal=Primorske novice |volume= |issue=131 |pages=5 |publisher=Primorske novice, časopisno‑založniška družba d.o.o., Koper. |doi= |url=https://www.primorske.si |accessdate=9. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

{{SŽRail start}}
{{rail line|previous=[[Železniška postaja Rižana|Rižana]]|next=zadnja postaja|route=[[Slovenske železnice]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;[[Železniška proga Divača - Koper|Divača - Koper]]|col=0072BC}}
{{end box}}
{{kategorija v Zbirki|Koper train station|Železniška postaja Koper}}
{{coor title dms|45|32|21.68|N|13|44|17.64|E}}
{{railway-stub}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam železniških postaj in železniških postajališč v Sloveniji]]
* [[Železniška proga Divača-Koper]]
* [[Drugi tir železniške proge Divača–Koper]]
* [[Avtobusna postaja Koper]]


[[Kategorija:Železniške postaje v Sloveniji|Koper]]
[[Kategorija:Železniške zgradbe in objekti v Kopru]]</text>
      <sha1>ghm1ik9wvj7d6l337hlja6zyrji56ks</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687643</id>
      <parentid>6687641</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T08:51:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <comment>/* Prenova postaje (2026) */</comment>
      <origin>6687643</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5830" sha1="1912njid1q46hwpsu0erjjqgyis6lhj" xml:space="preserve">{{posodobi|razlog=prenovo železniške infrastrukture}}
{{Infobox Railway Station
|image=[[Slika:Koper-train station.jpg|300px]]
|caption=
|dates=
|building=
|commisioned=1979
|decommisioned=
|country={{flagicon|Slovenija}} [[Slovenija]]
|company=[[Slovenske železnice]]
|zacetna stacionaza=30.984 [[kilometer|km]]
|koncna stacionaza=31.543 [[kilometer|km]]
|dolzina postaje=559 [[meter|m]]
|rail1= 159 [[meter|m]]
|rail2= 436 [[meter|m]]
|rail3= 436 [[meter|m]]
|rail4= 407 [[meter|m]]
|peron1= 159x7,05 [[meter|m]] (med tiroma 1, 2)
|peron2= 436x7,09 [[meter|m]] (med tiroma 2, 3)
|peron3= 407x7,05 [[meter|m]] (med tiroma 3, 4)
|SVN=[[elektrorelejna signalnovarnostna naprava|elektrorelejne]]
|vir=[https://www.slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/dostop-do-infrastrukture/program-omrezja Slovenske železnice / infrastruktura]
}}
'''Železniška postaja Koper''' ({{jezik-it|'''stazione ferroviaria di Capodistria'''}}) je ena izmed [[železniška postaja|železniških postaj]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ter končna postaja na [[Železniška proga Divača–Koper|železniški progi Divača–Koper]], ki od leta 1979 oskrbuje bližnje [[mesto]] [[Koper]].
S 3 metri [[Nadmorska višina|nadmorske višine]] velja za najnižje ležečo potniško železniško postajo v Sloveniji.

V neposredni bližini se nahaja [[Avtobusna postaja Koper]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://odprtehiseslovenije.org/objekt/avtobusna-postaja-koper/ |title=Avtobusna postaja Koper |accessdate=15. februar 2024 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

==Zgodovina==
Zgradbo železniške postaje v Kopru so leta [[1979]] zgradili kot skupen objekt za potrebe železniške in tudi avtobusne postaje. Investitorja ter lastnika sta bila takratno Železniško gospodarstvo Ljubljana in avtobusni prevoznik Slavnik Koper. Po stečaju Slavnika in preoblikovanju družbe ŽG Ljubljana, je stavba, enako kot vsa javna železniška infrastruktura, postala last države,&lt;ref name=&quot;ŽP Koper&quot;&gt;{{navedi revijo |last1=Hlaj |first1=Nataša |last2= |first2= |year=2026 |title=Po desetletjih sramote končno sodoben potniški center |journal=Primorske novice |volume= |issue=131 |pages=5 |publisher=Primorske novice, časopisno‑založniška družba d.o.o., Koper. |doi= |url=https://www.primorske.si |accessdate=9. junij 2026}}&lt;/ref&gt; z njo sedaj upravlja Direkcija RS za infrastrukturo.

==Storitve==
* [[File:Aiga ticketpurchase inv.svg|24px]] Prodaja vozovnic
* [[File:Aiga information inv.svg|24px]] Informacije
* [[File:Aiga waitingroom inv.svg|24px]] Čakalnica
* [[File:Aiga baggagelockers inverse.svg|24px]] Shranjevanje prtljage (sistem ne deluje)
* [[File:Font Awesome 5 solid luggage-cart.svg|24px]] Nalaganje/razlaganje prtljage
* [[File:Aiga lostandfound inv.svg|24px]] Najdeni predmeti
* [[File:Aiga toilets inv.svg|24px]] WC sanitarije
* [[File:Aiga bar inv.png|24px]] Bistro
* [[File:Aiga mail inv.png|24px]] Poštni nabiralnik

== Prometne povezave ==
* [[File:Aiga bus inv.svg|24px]] Avtobusna postaja
* [[File:Aiga taxi inv.svg|24px|Stazione taxi]] Taksi
* [[File:Aiga parking inv.svg|24px]] Parkirišče (plačljivo)

==Prenova postaje (2026)==
Postajna stavba, v kateri so v minulih desetletjih opravljali zgolj redna vzdrževalna dela in je doživela samo nekaj večjih posegov v letih [[2011]] in [[2012]], je v letu [[2026]] le dočakala začetek prenove. Izvajalec naj bi v osmih mesecih&lt;ref name=&quot;postaja&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/primorje/v-kopru-obnavljajo-zeleznisko-postajo/784026 |title=V Kopru obnavljajo železniško postajo |accessdate= |date=2. junij 2026 |format= |work= }}&lt;/ref&gt; prenovil postajno poslopje (delno notranjost in tudi zunanjost), projekt pa obsega ureditev sodobnih prostorov za potnike, digitalizirano prodajo vozovnic, prostore za obratovanje železniškega prometa ter za tržne dejavnosti. Poudarek bo na dostopnosti za gibalno ovirane osebe, energetski sanaciji objekta z novo fasado, stavbnem pohištvu in [[LED]]-razsvetljavi, instalacijah ter energetskem sistemu. 
Stavbo železniške postaje bodo revitalizirali v sedanji obliki, kot jo je zasnoval arhitekt Rudolf Kolenc, vendar njeno celostno podobo prilagodili sosednji avtobusni postaji.&lt;ref name=&quot;postaja&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/primorje/v-kopru-obnavljajo-zeleznisko-postajo/784026 |title=V Kopru obnavljajo železniško postajo |accessdate= |date=2. junij 2026 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;
Sicer pa nameravajo, po izjavah direkcije, v prihodnosti celovito nadgraditi železniško infrastrukturo na področju postaje, izvesti zamenjavo zgornjega in spodnjega ustroja na odcepu proge do postaje, prilagoditev signalnovarnostnih in telekomunikacijskih naprav, ureditev peronske infrastrukture ter zgraditi nadstreške na peronih.&lt;ref name=&quot;ŽP Koper&quot;&gt;{{navedi revijo |last1=Hlaj |first1=Nataša |last2= |first2= |year=2026 |title=Po desetletjih sramote končno sodoben potniški center |journal=Primorske novice |volume= |issue=131 |pages=5 |publisher=Primorske novice, časopisno‑založniška družba d.o.o., Koper. |doi= |url=https://www.primorske.si |accessdate=9. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

{{SŽRail start}}
{{rail line|previous=[[Železniška postaja Rižana|Rižana]]|next=zadnja postaja|route=[[Slovenske železnice]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;[[Železniška proga Divača - Koper|Divača - Koper]]|col=0072BC}}
{{end box}}
{{kategorija v Zbirki|Koper train station|Železniška postaja Koper}}
{{coor title dms|45|32|21.68|N|13|44|17.64|E}}
{{railway-stub}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam železniških postaj in železniških postajališč v Sloveniji]]
* [[Železniška proga Divača-Koper]]
* [[Drugi tir železniške proge Divača–Koper]]
* [[Avtobusna postaja Koper]]


[[Kategorija:Železniške postaje v Sloveniji|Koper]]
[[Kategorija:Železniške zgradbe in objekti v Kopru]]</text>
      <sha1>1912njid1q46hwpsu0erjjqgyis6lhj</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687747</id>
      <parentid>6687643</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T11:53:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <comment>/* Zgodovina */</comment>
      <origin>6687747</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5831" sha1="3am8sb7ft2h8g8shmma6mhgmabna9v2" xml:space="preserve">{{posodobi|razlog=prenovo železniške infrastrukture}}
{{Infobox Railway Station
|image=[[Slika:Koper-train station.jpg|300px]]
|caption=
|dates=
|building=
|commisioned=1979
|decommisioned=
|country={{flagicon|Slovenija}} [[Slovenija]]
|company=[[Slovenske železnice]]
|zacetna stacionaza=30.984 [[kilometer|km]]
|koncna stacionaza=31.543 [[kilometer|km]]
|dolzina postaje=559 [[meter|m]]
|rail1= 159 [[meter|m]]
|rail2= 436 [[meter|m]]
|rail3= 436 [[meter|m]]
|rail4= 407 [[meter|m]]
|peron1= 159x7,05 [[meter|m]] (med tiroma 1, 2)
|peron2= 436x7,09 [[meter|m]] (med tiroma 2, 3)
|peron3= 407x7,05 [[meter|m]] (med tiroma 3, 4)
|SVN=[[elektrorelejna signalnovarnostna naprava|elektrorelejne]]
|vir=[https://www.slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/dostop-do-infrastrukture/program-omrezja Slovenske železnice / infrastruktura]
}}
'''Železniška postaja Koper''' ({{jezik-it|'''stazione ferroviaria di Capodistria'''}}) je ena izmed [[železniška postaja|železniških postaj]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ter končna postaja na [[Železniška proga Divača–Koper|železniški progi Divača–Koper]], ki od leta 1979 oskrbuje bližnje [[mesto]] [[Koper]].
S 3 metri [[Nadmorska višina|nadmorske višine]] velja za najnižje ležečo potniško železniško postajo v Sloveniji.

V neposredni bližini se nahaja [[Avtobusna postaja Koper]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://odprtehiseslovenije.org/objekt/avtobusna-postaja-koper/ |title=Avtobusna postaja Koper |accessdate=15. februar 2024 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

==Zgodovina==
Zgradbo železniške postaje v Kopru so leta [[1979]] zgradili kot skupen objekt za potrebe železniške in tudi avtobusne postaje. Investitorja ter lastnika sta bila takratno Železniško gospodarstvo Ljubljana in avtobusni prevoznik Slavnik Koper. Po stečaju Slavnika in preoblikovanju družbe ŽG Ljubljana, je postaja, enako kot vsa javna železniška infrastruktura, postala last države,&lt;ref name=&quot;ŽP Koper&quot;&gt;{{navedi revijo |last1=Hlaj |first1=Nataša |last2= |first2= |year=2026 |title=Po desetletjih sramote končno sodoben potniški center |journal=Primorske novice |volume= |issue=131 |pages=5 |publisher=Primorske novice, časopisno‑založniška družba d.o.o., Koper. |doi= |url=https://www.primorske.si |accessdate=9. junij 2026}}&lt;/ref&gt; z njo sedaj upravlja Direkcija RS za infrastrukturo.

==Storitve==
* [[File:Aiga ticketpurchase inv.svg|24px]] Prodaja vozovnic
* [[File:Aiga information inv.svg|24px]] Informacije
* [[File:Aiga waitingroom inv.svg|24px]] Čakalnica
* [[File:Aiga baggagelockers inverse.svg|24px]] Shranjevanje prtljage (sistem ne deluje)
* [[File:Font Awesome 5 solid luggage-cart.svg|24px]] Nalaganje/razlaganje prtljage
* [[File:Aiga lostandfound inv.svg|24px]] Najdeni predmeti
* [[File:Aiga toilets inv.svg|24px]] WC sanitarije
* [[File:Aiga bar inv.png|24px]] Bistro
* [[File:Aiga mail inv.png|24px]] Poštni nabiralnik

== Prometne povezave ==
* [[File:Aiga bus inv.svg|24px]] Avtobusna postaja
* [[File:Aiga taxi inv.svg|24px|Stazione taxi]] Taksi
* [[File:Aiga parking inv.svg|24px]] Parkirišče (plačljivo)

==Prenova postaje (2026)==
Postajna stavba, v kateri so v minulih desetletjih opravljali zgolj redna vzdrževalna dela in je doživela samo nekaj večjih posegov v letih [[2011]] in [[2012]], je v letu [[2026]] le dočakala začetek prenove. Izvajalec naj bi v osmih mesecih&lt;ref name=&quot;postaja&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/primorje/v-kopru-obnavljajo-zeleznisko-postajo/784026 |title=V Kopru obnavljajo železniško postajo |accessdate= |date=2. junij 2026 |format= |work= }}&lt;/ref&gt; prenovil postajno poslopje (delno notranjost in tudi zunanjost), projekt pa obsega ureditev sodobnih prostorov za potnike, digitalizirano prodajo vozovnic, prostore za obratovanje železniškega prometa ter za tržne dejavnosti. Poudarek bo na dostopnosti za gibalno ovirane osebe, energetski sanaciji objekta z novo fasado, stavbnem pohištvu in [[LED]]-razsvetljavi, instalacijah ter energetskem sistemu. 
Stavbo železniške postaje bodo revitalizirali v sedanji obliki, kot jo je zasnoval arhitekt Rudolf Kolenc, vendar njeno celostno podobo prilagodili sosednji avtobusni postaji.&lt;ref name=&quot;postaja&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/primorje/v-kopru-obnavljajo-zeleznisko-postajo/784026 |title=V Kopru obnavljajo železniško postajo |accessdate= |date=2. junij 2026 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;
Sicer pa nameravajo, po izjavah direkcije, v prihodnosti celovito nadgraditi železniško infrastrukturo na področju postaje, izvesti zamenjavo zgornjega in spodnjega ustroja na odcepu proge do postaje, prilagoditev signalnovarnostnih in telekomunikacijskih naprav, ureditev peronske infrastrukture ter zgraditi nadstreške na peronih.&lt;ref name=&quot;ŽP Koper&quot;&gt;{{navedi revijo |last1=Hlaj |first1=Nataša |last2= |first2= |year=2026 |title=Po desetletjih sramote končno sodoben potniški center |journal=Primorske novice |volume= |issue=131 |pages=5 |publisher=Primorske novice, časopisno‑založniška družba d.o.o., Koper. |doi= |url=https://www.primorske.si |accessdate=9. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

{{SŽRail start}}
{{rail line|previous=[[Železniška postaja Rižana|Rižana]]|next=zadnja postaja|route=[[Slovenske železnice]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;[[Železniška proga Divača - Koper|Divača - Koper]]|col=0072BC}}
{{end box}}
{{kategorija v Zbirki|Koper train station|Železniška postaja Koper}}
{{coor title dms|45|32|21.68|N|13|44|17.64|E}}
{{railway-stub}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam železniških postaj in železniških postajališč v Sloveniji]]
* [[Železniška proga Divača-Koper]]
* [[Drugi tir železniške proge Divača–Koper]]
* [[Avtobusna postaja Koper]]


[[Kategorija:Železniške postaje v Sloveniji|Koper]]
[[Kategorija:Železniške zgradbe in objekti v Kopru]]</text>
      <sha1>3am8sb7ft2h8g8shmma6mhgmabna9v2</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Vita Mavrič</title>
    <ns>0</ns>
    <id>91081</id>
    <revision>
      <id>6687253</id>
      <parentid>6675596</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T12:40:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>/* Zunanje povezave */ +intervju</comment>
      <origin>6687253</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="13906" sha1="nrc49eramfy2hyg6lvi06m321c5maj7" xml:space="preserve">{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec
| Name                = Vita Mavrič
| Background          = solo_singer
| Birth_name          = Vita Mavrič
| Alias               = 
| Origin              = 
| Instrument          = 
| Genre               = [[šanson]]
| Years_active        = 1987-danes
| Label               = 
| Associated_acts     = 
| URL                 = 
| Notable_instruments = 
}}

'''Vita Mavrič Stražišar''', [[Slovenci|slovenska]] [[Seznam slovenskih igralcev|igralka]] in [[šanson]]jerka, * [[18. oktober]] [[1965]], [[Celje]].

== Življenjepis ==
Svojo glasbeno kariero je začela na odrskih deskah [[Mestno gledališče ljubljansko|ljubljanskega Mestnega gledališča]] leta 1987 z naslovno vlogo v [[muzikal]]u U »''Slovenačkim gorama''« avtorjev [[Žarko Petan|Žarka Petana]], [[Ervin Fritz|Ervina Fritza]] in [[Urban Koder|Urbana Kodra]]. Istega leta je posnela samostojni glasbeni recital glasbe skladatelja Urbana Kodra za [[Televizija Slovenija|Televizijo Slovenija]]; na besedila različnih slovenskih pesnikov z naslovom »''Pesem je ženska''«. Ob tej priložnosti je izdala tudi svojo prvo [[avdio kaseta|kaseto]] pri [[Založba kaset in plošč RTV Slovenija|Založbi kaset in plošč RTV Slovenija]]. Leto kasneje je v ''Štihovi dvorani'' [[Cankarjev dom, Ljubljana|Cankarjevega doma]] pripravila samostojen koncert poezij skladatelja Urbana Kodra in pesnikov [[Janez Menart|Janeza Menarta]], Ervina Fritza, [[Milan Jesih|Milana Jesiha]] in drugih. Po tem koncertu se je slovenskemu šansonu posvetila dokončno.

Sledil je ponovno muzikal, tokrat za otroke: »''Bikec Ferdinand''« s [[Plesni Teater Ljubljana|Plesnim Teatrom Ljubljana]] v Cankarjevem domu in leta 1991 še drugi samostojni glasbeni [[recital]] v isti hiši. Njen največji dotedanji uspeh je sledil leta 1992 z avtorskim glasbeno gledališkim projektom [[Frane Milčinski - Ježek|Ježkovih]] šansonov z naslovom »Ne smejte se, umrl je klovn«, za katere je prejela [[Župančičeva nagrada|Župančičevo nagrado]]. Sledila je [[opera]] [[Bojan Adamič|Bojana Adamiča]], ''Sneguljčica'', izvedena v ljubljanskih [[Križanke, Ljubljana|Križankah]], nato prva [[zgoščenka]] s šansoni ter otvoritev ljubljanskega [[Café Teater, Ljubljana|Café Teatra]]. To gledališče, ki ga vodi kot umetniška vodja, deluje od leta 1994. Leta 1990 je imela tudi glavno žensko vlogo v srbskem filmu ''Bel epok'', ki je bil premierno uprizorjen šele 17 let kasneje; na prvem Filmskem festivalu Srbije je za to vlogo prejela nagrado ibis.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=http://www.delo.si/kultura/v-novem-sadu-ibis-za-vito-mavric.html |title=V Novem Sadu ibis za Vito Mavrič |date=9.7.2007 |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |accessdate=6.4.2013}}&lt;/ref&gt;

Njen največji projekt je glasbeno-gledališki spektakel s filmom in baletom v režiji [[Matjaž Pograjc|Matjaža Pograjca]] z naslovom ''Nekoč bili smo v maju'', posvečen njenemu dolgoletnemu sodelavcu pianistu [[Borut Lesjak|Borutu Lesjaku]] v spremljavi s simfoničnim orkestrom pod vodstvom skladatelja [[Mojmir Sepe|Mojmirja Sepeta]], ki je tudi avtor glasbenih aranžmajev in skladatelj celotnega projekta, ob kateremu ji je hkrati izšla druga zgoščenka z naslovom ''Sem, kakršna sem''. Za ta projekt je prejela [[Viktor (nagrada)|viktorja]] za posebne dosežke in tri [[zlati petelin (nagrada)|zlate peteline]] (za video, oblikovanje in najboljši album v celoti), ter srebrni CD Založbe kaset in plošč RTV Slovenija. Leta 2000 je prejela [[Ježkova nagrada|Ježkovo nagrado]] za celoten ustvarjalni [[opus]].

Maja 2001 je v [[Ljubljanska Opera|Ljubljanski Operi]] [[premiera|premierno]] predstavila še eno zgoščenko s šansoni [[Bertold Brecht|Bertolda Brechta]] in [[Kurt Weill|Kurta Weilla]] z naslovom ''Hrepenenja'' ob spremljavi pianista [[Bojan Gorišek|Bojana Goriška]]. Za vse naštete uspehe ji je [[Mestna občina Ljubljana]] maja 2002 dodelila nagrado glavnega mesta Ljubljane.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/priznanja-mol/nagrada-glavnega-mesta-ljubljane/ |title=Nagrada glavnega mesta Ljubljane |publisher=Mestna občina Ljubljana |accessdate=6.4.2013 |archive-date=2013-02-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130222070146/http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/priznanja-mol/nagrada-glavnega-mesta-ljubljane/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; 10. novembra 2002 ji je bila dodeljena tudi plaketa [[ambasador dobre volje|ambasadorke dobre volje]] oziroma ambasadorke [[Sklad Združenih narodov za otroke|Unicefa]]; to funkcijo sta skupaj z igralko [[Milena Zupančič|Mileno Zupančič]] opravljali do januarja 2011, ko sta protestno zapustili Unicef. Vita Mavrič je v javnem pismu pojasnila, da od vodstva Unicefa kljub zahtevam in povpraševanju nista dobili odgovorov glede namigov o številnih nepravilnostih v delovanju te organizacije.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=http://www.dnevnik.si/objektiv/vec-vsebin/1042417266 |title=Poslavljam se z grenkobo (Odstopna izjava ambasadorke Unicefa Vite Mavrič) |date=15.1.2011 |work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] |accessdate=27.3.2013 |archive-date=2016-03-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160306092230/http://www.dnevnik.si/objektiv/vec-vsebin/1042417266 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Leta 2014 je izdala peti album Šlagerji in pesmi iz zapora (Vitomil Zupan), ki je izšel sočasno z istoimensko premiero, ki je bila uprizorjena v Štihovi dvorani Cankarjevega doma.

Leta 2015 je v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma pripravila še zadnji večer šansonov festivala La vie en rose, ki ga je umetniško vodila in organizirala 15 let.

Leta 2017 je ob tridesetletnici umetniškega delovanja in izidu šestega albuma Sprehod pripravila istoimenski koncert in se v razprodani Gallusovi dvorani Cankarjevega doma poslovila od velikega odra z odločitvijo, da se posveti le še intimnim koncertom šansonov.

Leta 2020 je izšel sedmi album Nokturno žlahtnih duš, posvečen delu Arsena Dedića.

Leta 2022 je izšel osmi album Kontra-Alba, posvečen delu Janija Kovačiča.

== Zasebno ==
Mož [[Andrej Stražišar]] (*1962) je arhitekt, scenograf in produkcijski oblikovalec. Imata dva sinova, Gašperja in Andraža.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.slovenskenovice.si/suzy/vita-mavric-in-andrej-strazisar-harmonija-ki-traja-ze-30-let/|title=Vita Mavrič in Andrej Stražišar: Harmonija, ki traja že 30 let|date=13. 2. 2023|accessdate=2. 7. 2024}}&lt;/ref&gt;

== Albumi ==
* Poje šansone in socialne pesmi Urbana Kodra, 1994
* Sem kakršna sem, 1998
* Hrepenenja, 2001
* Mandeljni in rozine (Klezmer - Židovski šansoni), 2007
* Vitomil Zupan: Šlagerji in pesmi iz zapora, 2015 (z [[Jani Kovačič|Janijem Kovačičem]])
* Muzika za film Belle époque, 2016
* Sprehod, 2017
* Nokturno žlahtnih duš, 2020
* Kontra-Alba, 2022
{| class=&quot;wikitable&quot; 
|-
! Leto !! Album !! Skladbe
|-
| 1994 || Vita Mavrič poje šansone in socialne pesmi Urbana Kodra || style=&quot;font-size:95%&quot;|
* ''Pigalle''
* ''Pusti!''
* ''Na sprehod''
* ''Vojaški konj''
* ''Prošnja grobarjev za povišico''
* ''Tri pesmi Franka Wedekinda - Ilse''
* ''Zemeljski duh''
* ''Lulu''
* ''Zajtrkujem v urejenem naročju''
* ''Scherzo o visokem krvnem tlaku''
* ''Zimska''
* ''Lady''
* ''Dekle na vrtiču rož'ce sadi''
* ''Slika''
* ''Navodilo natakaricam''
* ''Štiri socialne pesmi - Evropa''
* ''O kupljivosti človeka''
* ''Pesem preprostega človeka''
* ''Pesem o redu''
* ''Romanca''
* ''Šlager''
* ''Že ugaša''
|-
| 1998 || Sem kakršna sem &lt;small&gt;(Je mis comme je mis)&lt;/small&gt; || style=&quot;font-size:95%&quot;|
* ''V kavarni'' &lt;small&gt;(Mojmir Sepe, Andrej Rozman - Roza)&lt;/small&gt;
* ''Sem kakršna sem'' &lt;small&gt;(Mojmir Sepe, Jacques Prevert, prev. Aleš Berger)&lt;/small&gt;
* ''Najbolj žal mi bo'' &lt;small&gt;(Mojmir Sepe, Vinko Möderndorfer)&lt;/small&gt;
* ''Se vidiva'' &lt;small&gt;(Mojmir Sepe, Vinko Möderndorfer)&lt;/small&gt; (žvižga Stane Mancini, poje Mojmir Sepe)
* ''Smrt bivšega klovna'' &lt;small&gt;(Mojmir Sepe, Drago Britvić, prev. Milan Dekleva)&lt;/small&gt;
* ''Kraj mene lezi'' &lt;small&gt;(Mojmir Sepe, Asta Znidarčič)&lt;/small&gt;
* ''Pariške kokete'' &lt;small&gt;(Mojmir Sepe, Vinko Möderndorfer)&lt;/small&gt;
* ''Slovo'' (Borutu Lesjaku) &lt;small&gt;(Mojmir Sepe, Vinko Möderndorfer)&lt;/small&gt;
* ''Šlager'' &lt;small&gt;(Mojmir Sepe, Kajetan Kovič)&lt;/small&gt;
* ''Nežnost v mraku'' &lt;small&gt;(Mojmir Sepe, Janez Menart)&lt;/small&gt; (Kvartet Do in solist Vladimir Čadež)
* ''Domači Pariz'' &lt;small&gt;(Mojmir Sepe, Vinko Möderndorfer)&lt;/small&gt;
* ''Norica'' &lt;small&gt;(Mojmir Sepe, Milan Dekleva)&lt;/small&gt;
* ''Moški'' &lt;small&gt;(Mojmir Sepe, Ervin Fritz)&lt;/small&gt;
* ''O, Ester, o, Renée'' &lt;small&gt;(Mojmir Sepe, Pavel Golia)&lt;/small&gt;
* ''Prižgite luč'' &lt;small&gt;(Mojmir Sepe, Milan Dekleva)&lt;/small&gt;
|-
| 2001 || Hrepenenja &lt;small&gt;(Vita Mavrič, Bojan Gorišek, Kurt Weill)&lt;/small&gt; || style=&quot;font-size:95%&quot;|
* ''Moritat o Mackieju nožu'' &lt;small&gt;(K. Weill - B. Brecht, prevedel Ervin Fritz)&lt;/small&gt;
* ''Barbara song'' &lt;small&gt;(K. Weill - B. Brecht, prevedel Niko Štritof)&lt;/small&gt;
* ''Bilbao song'' &lt;small&gt;(K. Weill - B. Brecht, prevedel Ervin Fritz)&lt;/small&gt;
* ''Alabama song'' &lt;small&gt;(K. Weill - B. Brecht, prevedel Marjan Strojan)&lt;/small&gt;
* ''Zvodniška balada'' &lt;small&gt;(K. Weill - B. Brecht, prevedel Ervin Fritz)&lt;/small&gt; (v duetu z Janijem Kovačičem)
* ''Sama sebi tuja sem'' &lt;small&gt;(K. Weill - Perelman - Nash, prevedel Milan Dekleva)&lt;/small&gt;
* ''Ta pesem'' (''My Ship'') &lt;small&gt;(Weill - Hart - Gershwin, prepesnil Milan Dekleva)&lt;/small&gt;
* ''Surabaya Johnny'' &lt;small&gt;(K. Weill - B. Brecht, prevedel Ervin Fritz)&lt;/small&gt;
* ''Ne ljubim te več'' &lt;small&gt;(K. Weill - M. Magre, prevedel Milan Dekleva)&lt;/small&gt;
|-
| 2006 || Mandeljni in rozine: Klezmer - Židovski šansoni &lt;small&gt;(Vita Mavrič &amp; Kvartet Akord)&lt;/small&gt; || style=&quot;font-size:95%&quot;|
* ''Odessa Bulgar'' &lt;small&gt;(trad.; arr. Akord)&lt;/small&gt;
* ''Konja si bom kupil'' &lt;small&gt;(E. Teitelbaum; S. Kahn; arr. Akord; M. Dekleva)&lt;/small&gt;
* ''U Džankoji'' &lt;small&gt;(trad.; arr. Akord; M. Dekleva)&lt;/small&gt;
* ''Valček'' &lt;small&gt;(trad.; C. Towber; arr. Akord; M. Dekleva)&lt;/small&gt;
* ''V peči'' &lt;small&gt;(M. Warshawsky; M. Warshawsky; arr. Akord; M. Dekleva)&lt;/small&gt;
* ''Kupite si, vzemite cigarete'' &lt;small&gt;(H. Yablokoff; H. Yablokoff; arr. Akord; M. Dekleva)&lt;/small&gt;
* ''Ciganček'' &lt;small&gt;(trad.; I. Manger; arr. Akord; M. Dekleva)&lt;/small&gt;
* ''Avrejml'' &lt;small&gt;(M. Gebirtig; E. Edelson; arr. Akord; M. Dekleva)&lt;/small&gt;
* ''Mandeljni in rozine'' &lt;small&gt;(A. Goldfaden; A. Goldfaden; arr. Akord; M. Dekleva)&lt;/small&gt;
* ''Vai-Vai'' &lt;small&gt;(L. Sklamberg; arr. Akord)&lt;/small&gt;
|-
| 2015 || Vitomil Zupan: Šlagerji in pesmi iz zapora &lt;small&gt;(Vita Mavrič, Jani Kovačič)&lt;/small&gt; || style=&quot;font-size:95%&quot;|
* ''Maliki'' &lt;small&gt;(Jani Kovačič/Vitomil Zupan)&lt;/small&gt;
* ''Odlomek iz romana Levitan'' &lt;small&gt;(odlomek iz romana Vitomila Zupana)&lt;/small&gt;
* ''Steza v mraku'' &lt;small&gt;(La strada nel bosco - Cesare A. Bixio/Ermenegildo Rusconi/Nicola Salerno)&lt;/small&gt;
* ''Galjoti'' &lt;small&gt;(Jani Kovačič/Vitomil Zupan)&lt;/small&gt;
* ''Balada o poželenju'' &lt;small&gt;(Chanson pour l'Auvergnat - Georges Brassens/Georges Brassens)&lt;/small&gt;
* ''Mestni log'' &lt;small&gt;(L'auberge au crépuscule - Alex Alstone/Roger Seiller/André Viaud)&lt;/small&gt;
* ''Ljubljanska pomladna - romanca'' &lt;small&gt;(Jani Kovačič/Vitomil Zupan)&lt;/small&gt;
* ''Zadnja noč'' &lt;small&gt;(Jani Kovačič/Vitomil Zupan)&lt;/small&gt;
* ''Sinji most iz gorja'' &lt;small&gt;(J'attendrai - Tornerai - Nino Rastelli/Dino Olivieri)&lt;/small&gt;
* ''Mladost'' &lt;small&gt;(Douce France - Charles Trenet/Charles Trenet)&lt;/small&gt;
* ''Seguidola - pikapolonca'' &lt;small&gt;(Jani Kovačič/Vitomil Zupan)&lt;/small&gt;
* ''Temni blesk'' &lt;small&gt;(Jaka Pucihar/Vitomil Zupan)&lt;/small&gt;
* ''Neznanki'' &lt;small&gt;(Jani Kovačič/Vitomil Zupan)&lt;/small&gt;
* ''Odlomek iz romana Levitan'' &lt;small&gt;(odlomek iz romana Vitomila Zupana)&lt;/small&gt;
* ''Smrtna želja'' &lt;small&gt;(Adieu mon cœur - Marguerite Monnot/Henri Contet)&lt;/small&gt;
|-
| 2017 || Sprehod &lt;small&gt;(album brezčasnih šansonov)&lt;/small&gt; || style=&quot;font-size:95%&quot;|
* ''Zadnja kava'' &lt;small&gt;(Jani Kovačič, Robert Jukič)&lt;/small&gt;
* ''Balade s ceste'' &lt;small&gt;(Jani Kovačič)&lt;/small&gt;
* ''Pogovori za barom'' &lt;small&gt;(Arsen Dedić, prepesnitev v slovenščino Tomaž Letnar)&lt;/small&gt;
* ''Smrtna želja'' &lt;small&gt;(Vitomil Zupan, Marguerite Monno)&lt;/small&gt;
* ''Človek, ki ga ni'' &lt;small&gt;(Branko Šömen, Jure Robežnik)&lt;/small&gt;
* ''Tvoj lastni obraz'' &lt;small&gt;(Gregor Strniša, Jože Privšek)&lt;/small&gt;
* ''V kavarni'' &lt;small&gt;(Andrej Rozman Roza, Mojmir Sepe)&lt;/small&gt;
* ''Les Feuilles mortes'' &lt;small&gt;(Jacques Prévert, Joseph Kosma)&lt;/small&gt;
* ''Novoletni valček'' &lt;small&gt;(Jani Kovačič, Jernej Brence)&lt;/small&gt;
* ''Slovenska popevka'' &lt;small&gt;(Jani Kovačič)&lt;/small&gt;
|-
| 2020 || Nokturno žlahtnih duš || style=&quot;font-size:95%&quot;|
* ''Vračam se k Aznavourju''
* ''Vse, kar veš o meni''
* ''Pozablja vse se''
* ''Ljubezni srečnih ni''
* ''Hiša za ptice''
* ''Dan, ko pišeš razglednice''
* ''Duša moja''
* ''Ljubezen moja''
* ''Pianista''
* ''Rana''
|-
| 2022 || Kontra-Alba || style=&quot;font-size:95%&quot;|
* ''Kontra-Alba''
* ''Novi digitalni sentiment''
* ''Turobna''
* ''Sistem čudovitih trupel''
* ''Stara pesem''
* ''Mačopolh''
* ''Svetloba nove tiranije''
* ''Ena ptička priletela''
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
*[[seznam slovenskih šansonjerjev]]
*[[seznam slovenskih pevcev zabavne glasbe]]

==Zunanje povezave==
{{kategorija v Zbirki}}
{{SocialLinks}}
* [https://prvi.rtvslo.si/podkast/intervju-radio/3633109/175217755 Vita Mavrič – ženska ustvarjalnega duha in popolne predanosti življenju]. Intervju (29. 04. 2026). RTV Slovenija.


{{JezkoviNagrajenci}}
{{ZupanciceviNagrajenci}}
{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Mavrič, Vita}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1965]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]]
[[Kategorija:Slovenski šansonjerji]]
[[Kategorija:Župančičevi nagrajenci]]
[[Kategorija:Ježkovi nagrajenci]]
[[Kategorija:Dobitniki viktorja]]
[[Kategorija:Člani Foruma 21]]</text>
      <sha1>nrc49eramfy2hyg6lvi06m321c5maj7</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Rožni Dol</title>
    <ns>0</ns>
    <id>93108</id>
    <revision>
      <id>6687703</id>
      <parentid>6686728</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T09:53:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-32552-67|~2026-32552-67]] ([[User talk:~2026-32552-67|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:~2026-90770-6|~2026-90770-6]]</comment>
      <origin>6629602</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="969" sha1="3hkspzv72eanscyr3q0ccesqivwzl2r" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje v Sloveniji
|geopedia=#L410_T13_F10089921_b4
| latd = 45 |latm = 40 |lats = 44.53 |latNS = N
| longd = 15 |longm = 8 |longs = 37.06 |longEW = E
|najdisi=Rožni+Dol
|slika=
|omemba=1334
|povrsina=2,44
|prebivalstvo=57
|prebivalstvo_od=2025
|prebivalstvo_ref=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|nadmorska=338
|postna=8333 
|posta=Semič
|obcina=Semič
|pokrajina=Dolenjska
|regija=Jugovzhodna Slovenija
}}

'''Róžni Dol''' je vas v [[Občina Semič|občini Semič]] v [[Slovenija|Sloveniji]].

V [[vas]]i se nahaja [[cerkev sv. Marije Magdalene, Rožni Dol|cerkev sv. Marije Magdalene]], ki je najverjetneje prvič omenjena že  leta 1334 (1354).

==Sklici in opombe==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam naselij v Sloveniji]]
* [[Rožna dolina]]
* [[Rožengrunt]]

{{Semič}}
{{škrbina-naselje-sl}}

[[Kategorija:Naselja Občine Semič]]
[[Kategorija:Kraji v poštnem okolišu Semič]]
[[Kategorija:Rožni Dol|*]]</text>
      <sha1>3hkspzv72eanscyr3q0ccesqivwzl2r</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Split</title>
    <ns>0</ns>
    <id>94173</id>
    <revision>
      <id>6687483</id>
      <parentid>6653227</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T23:15:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-33948-01</username>
        <id>261424</id>
      </contributor>
      <comment>cever -&gt; sever</comment>
      <origin>6687483</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12632" sha1="t6e4nolavwyk1xttn0imorqjtz43928" xml:space="preserve">{{drugipomeni}}
{{Infopolje Naselje na Hrvaškem
|ime=Split
|zastava=Flag of Split split.hr 2024.svg
|grb=Coat of arms of Split.svg
|slika=Split 080620-133710-IMG 0968x.jpg
|zupanija=[[Slika:Zastava splitsko dalmatinske zupanije.gif|25px|Splitsko-dalmatinska županija]] [[Splitsko-dalmatinska županija]]
|mesto=Split
|nadmorska=8
|prebivalstvo=149830
|prebivalstvo_od=2021
|prebivalstvo_footnotes=&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |title=Stanovništvo prema starosti i spolu po naseljima, popis 2021. |publisher=Državni zavod za statistiku Republike Hrvatske |year=2022 |url=https://podaci.dzs.hr/media/rqybclnx/popis_2021-stanovnistvo_po_naseljima.xlsx}}&lt;/ref&gt;
|postna=21000  
|posta=Split
|registrska=ST
{{Infopolje Kraj svetovne dediščine
 |child       = yes
 |WHS         = Zgodovinski center Splita z Dioklecijanovo palačo
 |Image       = 
 |Type        = Kulturni spomenik
 |Criteria    = ii,iii, iv
 |ID          = 97
 |Year        = 1979
 |Session     = 3.
 |Link        = http://whc.unesco.org/en/list/
}}
}}
'''Split''' ({{jezik-it|Spalato}}, {{jezik-la|Spalatum}}, {{jezik-grc|Ασπάλαθος|Aspalathos}}, zastarelo [[Slovenščina|slovensko]] '''''Splet'''''), pogosto imenovan tudi ''Mesto pod Marjanom'', {{jezik-hr|Grad pod Marjanom}}) je največje in najpomembnejše [[mesto]] v [[Dalmacija|Dalmaciji]] in z dobrimi 160.000 prebivalci (mestna občina po podatkih popisa 2021, samo mesto pa ima okoli 150.000; 1991 še skoraj 200.000) drugo največje mesto na [[Hrvaška|Hrvaškem]] ter [[glavno mesto]] [[Splitsko-dalmatinska županija|Splitsko-dalmatinske županije]], kakor tudi sedež ''rimskokatoliške Splitsko-makarske nadškofije'' oz. ''metropolije'' ter od 1974 tudi [[Univerza v Splitu|Univerze v Splitu]].

Zgodovinsko jedro Splita z [[Dioklecijanova palača|Dioklecijanovo palačo]] je bilo leta 1979 vpisano v [[Unescova svetovna dediščina|Unescov Seznam svetovne dediščine]].

== Mikrolokacija ==
Mesto leži na [[polotok]]u (katerega skrajni zahodni del nad starim mestnim jedrom predstavlja hrib [[Marjan, Split|Marjan]] z istoimenskim rtom) na zahodnemu delu [[Kaštelanski zaliv|Kaštelanskega zaliva]] in na zuanji strani [[Splitski kanal|Splitskega kanala]]. Vzpetine, ki obkrožajo mesto v ozadju so na severu planina [[Mosor]], na severovzhodu gora [[Kozjak, Kaštela|Kozjak]], na vzhodu [[Perun]]. Split je obkrožen z otoki [[Brač]], [[Hvar]], [[Šolta]] in [[Čiovo]]. Trajekti iz luke Split, ki peljejo na te otoke, predstavljajo skorajda izključno povezavo Srednjedalmatinskih otokov s kopnim. V istoimenskem mestnem predelu je znamenita splitska plaža [[Bačvice]], ki je verjetno najbolj znana plaža v Dalmaciji.

== Zgodovina ==
=== Antično obdobje ===
Grško naselje Aspálathos je bilo ustanovljeno med 4. in 3. stoletjem pred našim štetjem blizu mesta [[Solin|Salone]], ki je v 1. stoletju pred našim štetjem postalo rimska kolonija in glavno mesto [[Dalmacija (rimska provinca)|province Dalmacije]]. Okoli leta 295 našega štetja je cesar [[Dioklecijan|Gaius Aurelius Valerius Diocletianus]] (ki je vladal od 284 do 305) ukazal, naj se mu zgradi palača v bližini njegovega rojstnega kraja, kjer bo živel po upokojitvi. Palačo so postopoma preuredili v utrjeno naselje, imenovano Spalatum, ki je dobilo vse atribute mesta po padcu [[Solin|Salone]] v 7. stoletju, ko so se vanj naselili pribežniki iz tega mesta. Kot del [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]] je mesto imelo spreminjajočo, vendar kljub temu pomembno politično avtonomijo.
=== Srednji vek ===
Srednjeveška hrvaška država je zavzemala osrednji del vzhodne [[Jadransko morje|jadranske]] obale, vključno z njenim zaledjem, mesta pa so ostala pod bizantinsko upravo. Za kratek čas je Split prišel pod frankovsko, beneško in v 11. stoletju pod hrvaško oblast. V naslednjih stoletjih je Split postopoma razvil svoj hrvaški značaj in postal pomembno središče hrvaške književnosti. Od zgodnjega 12. stoletja je bil Split neodvisna komuna pod upravo [[Kraljevina Madžarska|ogrskih kraljev]]. 
=== Beneško obdobje ===
[[Beneška republika]] je leta 1420 prevzela oblast v  mestu, ki je potem ostalo pod beneško oblastjo celih 377 let (1420–1797), mesto pa so vodili različni [[podeštat|podesti]] in providurji. Beneška oblast je dala v večjih dalmatinskih mestih in drugod zgraditi svoje utrdbe (kaštele) s stalno vojaško posadko. Splitska utrdba je bila zgrajena leta 1441 in se je do danes ohranila samo delno. Split se je razvil v pomembno pristanišče, tudi z važnimi trgovskimi kopenskimi potmi, ki so vodile v [[Otomanski imperij|otomansko]] zaledje preko bližnjega prelaza [[Klis]].
Palača je postala premajhna za vse prebivalce rastočega mesta, ki se je zato širilo proti zahodu in tako podvojilo svojo površino. Zahodni del mesta je bil utrjen z novim obzidjem, ob starem [[Rotovž|rotovžu]] z loggio, zgrajenem v beneškem [[Gotika|gotskem]] slogu, pa so uredili nov javni trg.

=== Avstrijsko obdobje ===
Po propadu Beneške republike (1797) in kratkem obdobju francoske vladavine v času [[Ilirske province|Ilirskih provinc]] (1806–1813), je bilo na [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]] mesto dodeljeno [[Avstrijsko cesarstvo|avstrijskemu cesarstvu]]. V tem avstrijskem obdobju so obnovili rimski [[Akvadukt (most)|akvadukt]], zgrajen je bil valobran, do mesta je bila zgrajena [[železnica]], urejene so bile nove ulice, deli starega obzidja pa so bili odstranjeni.

=== Kraljevina Jugoslavija, Jugoslavija ===
Po koncu prve svetovne vojne ter propadu [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] je bilo mesto sestavni del [[Kraljevina SHS|SHS]] in nato najpomembnejše pristanišče [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]]. Med drugo svetovno vojno so bili med bombardiranjem uničeni in poškodovani deli pristanišča in starega mesta. Po letu 1945 je mesto doživelo svoj največji gospodarski in demografski razcvet. Zgrajeno je bilo veliko novih tovarn in drugih podjetij, število prebivalcev mesta pa se je potrojilo. V obdobju od leta 1945 do 1990 se je mesto popolnoma spremenilo, razširilo ter zavzelo celoten polotok. Danes je Split drugo največje hrvaško mesto ter gospodarsko in upravno središče osrednje [[Dalmacija|Dalmacije]].

== Znamenitosti ==
=== Dioklecijanova palača ===
[[Slika:Diocletian's Palace (original appearance).jpg|sličica|levo|rekonstrukcija nekdanjega izgleda Dioklecijanove palače]]
Mesto Split je nastalo okrog in v Dioklecijanovi palači, zgrajeni med leti 295 in 305 za upokojenega rimskega cesarja, kot kombinacija razkošne vile in rimske vojaške utrdbe. Cesarska palača je ena najbolje ohranjenih spomenikov rimske arhitekture na svetu. Palača sama ima pravokoten tloris, okoli 215 x 150 [[Meter|metrov]], ki je ponekod prilagojen terenu. Razdeljena je bila na štiri dele, ki sta jih med seboj ločevali dve glavni ulici, poimenovani Cardo in Decumanus, vodeči do četverih vrat. Južni del palače je bil namenjen cesarju, severni del pa cesarski gardi, uradnikom in skladiščnim prostorom. Kompleks je bil sezidan iz kamna z otoka [[Brač]]a in okrašen s številnimi dekorativnimi detajli, kot so levi, sfinge, marmorne in kiparske dekoracije, ki so bili pripeljani iz [[Italija|Italije]], [[Grčija|Grčije]] in celo [[Egipt]]a.
Dioklecijanova palača je imela na kopenski strani v visokem kamnitem obzidju tri z osmerokotnimi stolpi varovane vhode. Južna stranica na morski obali, je imela skozi Porta Aenea - Medena vrata neposreden morski pristop in manj odprtin kot vzhodni zid s Porta Argentea - Srebrnimi vrati in zahodni zid s Porta Ferrea - Železnimi vrati.
Glavni vhod v Dioklecijanovo palačo je bil na severni strani, skozi porta Aurea - Zlata vrata, ter je imel dve zaporedni vratni odprtini, vmes pa z vseh strani branjeno notranje dvorišče, t.i. Propugnaculum. V središču palače je bil na levi strani cesarjev mavzolej, danes katedrala svetega Dujma (dalmatinsko: svetega Duje), na desni strani pa so bili trije templji. Glavni tempelj, ki je še vedno ohranjen, je bil tempelj boga [[Jupiter (mitologija)|Jupitra]], druga dva sta bila posvečena boginjama  Kibeli in [[Venera (mitologija)|Veneri]].
Jupitrov tempelj so v času, ko je bil Dioklecijanov mavzolej preoblikovan v mestno katedralo, predelali v krstilnico, ki je ena od večjih mestnih znamenitosti. Njen popolnoma ohranjeni obok ter izredne [[Arhitektura|arhitekturne]] značilnosti še vedno preučujejo [[Arheologija|arheologi]], umetnostni zgodovinarji in arhitekti z vsega sveta.
Cesarsko preddverje je bilo nekdaj prekrito z veliko [[Kupola|kupolo]] in še pred pol stoletja so ljudje v njem prebivali. Stavbe iz različnih zgodovinskih obdobij in stilov so zelo dobro ohranjene. Dioklecijanova palača se je sčasoma preoblikovala v mesto, vendar je ena od redkih kulturnih spomenikov na svetu, v katerem ljudje še živijo. Cesarjeva palača je eno izmed najpomembnejših del poznoantične arhitekture, ne samo po ohranjenosti posameznih izvirnih delov in celotnega kompleksa, ampak tudi po nizu originalnih arhitektonskih oblik, ki oznanjajo novo zgodnjekrščansko, bizantinsko in zgodnjesrednjeveško umetnost.

=== Splitska stolnica ===
{{glavni|Splitska stolnica}}
[[Slika:Cathedral of Split.jpg|sličica|desno|Splitska stolnica]]
Stolnica je bila prvotno posvečena Devici Mariji, toda koncem srednjega veka so jo poimenovali po zavetniku mesta Svetemu Dujmu (dalmatinsko Sveti Duje). [[Splitska stolnica]] je znana po portalu, delu  Andrije Buvina, kiparja in slikarja iz 13. stoletja, enem najboljših primerkov romanskega kiparstva na Hrvaškem, ter po izrezljanih lesenih vratih, na katerih je predstavljeno 28 prizorov iz Jezusovega življenja.

Prvotno je bila Dioklecijanov mavzolej, pred njo je [[peristil]], v njenem sklopu pa romanski [[zvonik]] ter baročni [[prezbiterij|kor]]. V celotni palači predstavlja stolnica najbolj pomembno stavbo, ki jo občudujejo zaradi njenih masivnih kamnitih zidov, edinstvenega načina gradnje opečne kupole ter dobro ohranjene antične dekoracije. Prav tako pomembna je bogata zbirka umetnin, ki se je v stolnici ohranila vse od časov spremembe mavzoleja v stolnico v 6. stoletju. Od leta 1996 potekajo obnovitvena dela na najbolj ogroženih mestih stolnice.

== Demografija ==
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;margin: 0.5em auto; text-align: center;&quot;
|-
! colspan=&quot;15&quot; | Pregled števila prebivalcev po letih&lt;ref&gt;[http://www.dzs.hr - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.]&lt;/ref&gt;
!
!
|-
| 1857 || 1869 || 1880 || 1890 || 1900 || 1910 || 1921 || 1931 || 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2001
|2011
|2021
|-
| 10.358 || 12.196 || 14.815 || 15.697 || 18.853 || 21.738 || 25.052 || 35.332 || 50.075 || 60.703 || 80.902 || 123.756 || 169.322 || 189.388 || 175.140
|178.192
|162.873
|-
|}
Leta 2001 je mesto imelo 188.694 [[prebivalstvo|prebivalcev]] (upravno območje-''Grad Split,'' samo mesto 175.000), od tega je bilo več kot 90 % [[Hrvati|Hrvatov]]., medtem ko je deset let prej (ob razglasitvi neodvisnosti Hrvaške) skoraj 200.000.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Viri ==
* {{navedi knjigo |author1=Höfler, Janez |author2=Voje, Ignacij |author3=Puc, Matjaž |year=1991 |title=Svetovna dediščina: UNESCO - naravne in kulturne znamenitosti: Škocjanske jame, Plitvička jezera, Split, Dubrovnik, Kotor, Durmitor in Tara, Ras in Sopočani, Studenica, Ohridsko jezero in Ohrid. |publisher=Ljubljana: Mladinska knjiga |isbn=86-11-06445-3 |cobiss=117308 |pages=}}
* Pušonjić Boško, ''Čudovita Jugoslavija: Dioklecijanova palača''. Ljubljana: Mladinska knjiga. (1982) {{COBISS|ID=2212613}}
* Nazor Ante; Žilić Mirjana, ''Hrvaški Jadran: Split''. Zagreb: Turistička naklada d.o.o. (1997) {{COBISS|ID=42472193}}
* Jurić Ivan, ''Dalmacija, Južna Hrvatska: Splitsko područje: Split, '' Zagreb: Turistička naklada d.o.o. (1998) {{COBISS|ID=7715383}}
* Belamarić Joško, ''Split, Povijest, Kultura, Umjetnost, Prirodne ljepote'' Zagreb: Turistička naklada d.o.o. (2002) {{COBISS|ID=8591005}} {{ikona hr}}

== Glej tudi ==
* [[seznam naselij na Hrvaškem]]
* [[seznam mest na Hrvaškem]]
* [[seznam pristanišč na Hrvaškem]]
* [[Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.visitsplit.com Turistične strani mesta Split]

{{Unescova svetovna dediščina na Hrvaškem}}
{{Kategorija v Zbirki}}

{{normativna kontrola}}
{{hr-naselje-stub}}

[[Kategorija:Mesta Splitsko-dalmatinske županije]]
[[Kategorija:Pristanišča na Hrvaškem]]
[[Kategorija:Split|*]]
[[Kategorija:Univerzitetna mesta]]
[[Kategorija:Obalna mesta]]</text>
      <sha1>t6e4nolavwyk1xttn0imorqjtz43928</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Elda Viler</title>
    <ns>0</ns>
    <id>96608</id>
    <revision>
      <id>6687266</id>
      <parentid>6680375</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T13:22:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>/* Zunanje povezave */ +intervju</comment>
      <origin>6687266</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12733" sha1="nblyeybdto5gw8lpxtf1u6qi4z8zxja" xml:space="preserve">'''Elda Viler Dežman''', [[Slovenci|slovenska]] [[pevka]] [[zabavna glasba|zabavne glasbe]]; * [[17. december]] [[1944]], [[Koštabona]], [[Slovenija]]. {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec
| Name             = Elda Viler
| Background       = solo_singer
| Birth_name       = Elda Viler
| Alias            = 
| Origin           = 
| Instrument       = 
| Genre            = [[pop glasba|pop]], popevka
| Occupation       = 
| Years_active     = 1964–2026
| Label            = 
| Associated_acts  = 
| URL              = 
| Notable_instruments = 
}}

== Življenjepis ==
Odraščala je v [[Koštabona|Koštaboni]], v vasici [[Šavrinsko gričevje|Šavrinskega gričevja]] v [[Slovenska Istra|Slovenski Istri]]. Že mlada je nastopila na avdiciji za televizijsko oddajo »Pokaži kaj znaš« v Kopru. Kmalu je dobila vabilo iz Ljubljane in pričeli so se nastopi ter festivali, na katerih je prejela veliko nagrad. Prepevala je skladbe najbolj cenjenih skladateljev zabavne glasbe, kot so [[Mojmir Sepe]], [[Ati Soss]], [[Jure Robežnik]] in [[Jože Privšek]], za katere so besedila pisali najboljši pesniki in avtorji, predvsem [[Elza Budau|Elza Budau,]] [[Gregor Strniša]] in [[Branko Šömen]][[Ivan Minatti|.]] Med njenimi največjimi uspešnicami so ''Ti si moja ljubezen,'' ''Nora misel, Lastovke, Zlati prah imaš v očeh.''  

Največjo priljubljenost je dosegala v 60. in 70. letih, v času razcveta [[slovenska popevka|slovenske popevke]]. Gostovala je v Italiji, Belgiji, Švici, Avstriji, Nizozemski, v Nemčiji, Franciji, Češkoslovaški, Poljski, v Rusiji in Avstraliji. Posnela je več kot 300 pesmi. 

Po [[osamosvojitev Slovenije|osamosvojitvi Slovenije]] se je umaknila iz glasbenega prizorišča, in sicer iz razočaranja, ker ji je Ministrstvo za kulturo odvzelo status svobodnega umetnika. Na zavrnitveni odločbi so kot razlog navedli, da ne ustvarja sodobne glasbe. Popolnoma je opustila petje in nastope. Po daljšem prigovarjanju je nastopila šele leta 1997 na jubilejnem koncertu vikrške policije. Velik vpliv na njeno vrnitev na odre je imela tudi njena hči [[Ana Dežman]], prav tako pevka.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=&quot;Moje življenje je pesem&quot;|url=https://www.rtvslo.si/kultura/glasba/moje-zivljenje-je-pesem/205212|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-02|language=sl|date=13. 6. 2009|publisher=MMC RTV SLO}}&lt;/ref&gt; Od leta 2005 znova redno nastopa.

[[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]] je v sodelovanju s [[Festival Ljubljana|Festivalom Ljubljana]] leta 2009 organizirala koncert [[Poletna noč (koncert)|Poletna noč]] v [[Križanke|Križankah]], ob 50-letnici njenega prvega glasbenega nastopa. Koncert, na katerem je zapela svoje največje uspešnice ter gostila med drugim hčer Ano, [[Oto Pestner|Ota Pestnerja]] in [[Zdenka Kovačiček|Zdenko Kovačiček]], je občinstvo pospremilo z bučnimi stoječimi ovacijami. Ob tej priložnosti je Elda prejela tudi posebno priznanje [[Založba kaset in plošč RTV Slovenije|Založbe kaset in plošč RTV Slovenija]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Stoječe ovacije za brezčasno Eldo Viler|url=https://www.rtvslo.si/kultura/glasba/stojece-ovacije-za-brezcasno-eldo-viler/205506|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-02|language=sl|date=17. 6. 2009|publisher=MMC RTV SLO}}&lt;/ref&gt;

V januarju 2026 je objavila, da se dokončno umika z glasbenih odrov in je izvedla poslovilni koncert 14. februarja 2026 v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]].


Od leta 2011 je članica [[Slovenska demokratska stranka|Slovenske demokratske stranke]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Elda Viler: V SDS sem se vključila, da bom lahko pomagala drugim|url=https://www.sds.si/novica/elda-viler-v-sds-sem-se-vkljucila-da-bom-lahko-pomagala-drugim-10948|website=www.sds.si|accessdate=2021-09-04|language=sl|archive-date=2021-09-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20210904195501/https://www.sds.si/novica/elda-viler-v-sds-sem-se-vkljucila-da-bom-lahko-pomagala-drugim-10948|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Zasebno življenje ==
Poročena je bila z akademskim glasbenikom Antonom Dežmanom. Spoznala sta leta 1962 v hotelu v Portorožu, kjer je sodelovala pri oddaji ''[[Pokaži, kaj znaš]]''.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Poročila sta se leta 1965.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/zeli-si-da-bi-se-kdaj-imela-velik-koncert|title=Želi si, da bi še kdaj imela velik koncert|date=18. 9. 2018|accessdate=4. 1. 2025|website=www.delo.si}}&lt;/ref&gt; Leta 1999 je ovdovela, saj je njen mož umrl za rakom. V zakonu sta se jima rodila dva otroka, hči Ana, ki je prav tako pevka, in sin Andrej.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://njena.svet24.si/clanek/svet-slavnih/649593d3e6ff5/elda-viler-o-najtezjem-obdobju-zivljenja|title=Elda Viler o najtežjem obdobju življenja|date=24. 6. 2024|accessdate=4. 1. 2025|website=www.njena.svet24.si}}&lt;/ref&gt;

== Festivali ==
=== [[Slovenska popevka]] ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size: 95%&quot;
|-
! Leto !! Skladba !! Nagrade
|-
| rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;text-align:center&quot;|[[Slovenska popevka 1964|1964]] || ''S teboj'' &lt;small&gt;(Mojmir Sepe - Elza Budau - Mojmir Sepe)&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|—
|-
| ''Molče'' &lt;small&gt;(Boris Kovačič - Svetlana Makarovič - Ati Soss)&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|—
|-
| rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;text-align:center&quot;|[[Slovenska popevka 1965|1965]] || ''Sama kot prej'' &lt;small&gt;(Tine Jelen - Milan Lindič - Mario Rijavec)&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|—
|-
| ''Deček s piščalko'' &lt;small&gt;(Jure Robežnik - Gregor Strniša - Jure Robežnik)&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|—
|-
| rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;text-align:center&quot;|[[Slovenska popevka 1966|1966]] || ''Onkraj dneva in noči'' &lt;small&gt;(Boris Kovačič - Gregor Strniša - Jure Robežnik)&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|&lt;small&gt;3. nagrada strokovne žirije&lt;/small&gt;
|-
| ''Sonce'' &lt;small&gt;(Jure Robežnik - Gregor Strniša - Jure Robežnik)&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|—
|-
| rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;text-align:center&quot;|[[Slovenska popevka 1967|1967]] || ''Vabilo'' &lt;small&gt;(Ati Soss - Gregor Strniša - Ati Soss)&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|—
|-
| '''''Vzameš me v roke''''' &lt;small&gt;(Mojmir Sepe - Miroslav Košuta - Mojmir Sepe)&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|&lt;small&gt;1. nagrada strokovne žirije&lt;/small&gt;
|-
| style=&quot;text-align:center&quot;|[[Slovenska popevka 1968|1968]] || ''Čas beži kakor dim'' &lt;small&gt;(Ati Soss - Elza Budau - Ati Soss)&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|&lt;small&gt;(nagrada za aranžma)&lt;/small&gt;
|-
| rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;text-align:center&quot;|[[Slovenska popevka 1969|1969]] || ''Rajska ptica'' &lt;small&gt;(Boris Kovačič - Gregor Strniša - Mario Rijavec)&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|—
|-
| ''Zlati prah imaš v očeh'' &lt;small&gt;(Jože Privšek - Miroslav Košuta - Jože Privšek)&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|&lt;small&gt;2. nagrada strokovne žirije (nagrada za besedilo)&lt;/small&gt;
|-
| style=&quot;text-align:center&quot;|[[Slovenska popevka 1970|1970]] || ''Kitara'' &lt;small&gt;(Vladimir Stiasny - Vladimir Stiasny - Jože Privšek)&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|—
|-
| style=&quot;text-align:center&quot;|[[Slovenska popevka 1971|1971]] || '''''Včeraj, danes, jutri''''' &lt;small&gt;(Ati Soss - Branko Šömen - Ati Soss)&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|&lt;small&gt;nagrada mednarodne žirije, 1. nagrada strokovne žirije&lt;/small&gt;
|-
| style=&quot;text-align:center&quot;|[[Slovenska popevka 1972|1972]] || ''Moja strast'' &lt;small&gt;(Ati Soss - Branko Šömen - Ati Soss)&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|&lt;small&gt;3. nagrada strokovne žirije&lt;/small&gt;
|-
| style=&quot;text-align:center&quot;|[[Slovenska popevka 1973|1973]] || ''Ti'' &lt;small&gt;(Jani Golob - Elza Budau - Mario Rijavec)&lt;/small&gt; || 
|-
| style=&quot;text-align:center&quot;|[[Slovenska popevka 1974|1974]] || ''Ta svet'' &lt;small&gt;(Ati Soss - Branko Šömen - Ati Soss)&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|&lt;small&gt;3. nagrada občinstva&lt;/small&gt;
|-
| style=&quot;text-align:center&quot;|[[Slovenska popevka 1975|1975]] || ''Vračam se'' &lt;small&gt;(Ati Soss - Branko Šömen - Ati Soss)&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|&lt;small&gt;(nagrada za najboljše besedilo)&lt;/small&gt;
|-
| style=&quot;text-align:center&quot;|[[Slovenska popevka 1976|1976]] || ''Zapuščena'' &lt;small&gt;(Ati Soss - Branko Šömen - Ati Soss)&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|&lt;small&gt;(nagrada za najboljše besedilo)&lt;/small&gt;
|-
| style=&quot;text-align:center&quot;|[[Slovenska popevka 1977|1977]] || ''Noč'' &lt;small&gt;(Milan Ferlež - Elza Budau)&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|—
|-
| style=&quot;text-align:center&quot;|[[Slovenska popevka 1978|1978]] || ''Dnevi sreče, dnevi žalosti'' &lt;small&gt;(Jure Robežnik - Dušan Velkaverh)&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|—
|-
| style=&quot;text-align:center&quot;|[[Slovenska popevka 1979|1979]] || ''Včasih'' &lt;small&gt;(Milan Ferlež - Elza Budau)&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|—
|-
| rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;text-align:center&quot;|[[Slovenska popevka 1980|1980]] || ''Ob začetku'' &lt;small&gt;(Jani Golob - Srečko Kosovel)&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|—
|-
| ''Večer za dva'' &lt;small&gt;(Ati Soss - Elza Budau)&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|—
|}

===Opatijski festival===
[[Slika:Berta Ambrož, Elda Viler in Majda Sepe, Festival popevk Opatija 65.jpg|sličica|[[Berta Ambrož]], Elda Viler in [[Majda Sepe]], Festival popevk Opatija 65]]
* '''1967: Na deževen dan''' &lt;small&gt;(Ati Soss/Elza Budau)&lt;/small&gt;
* 1968: Otoki &lt;small&gt;(J. Robežnik/S. Makarovič&lt;/small&gt;)
* 1970: Rano popoldne &lt;small&gt;(Bojan Adamič/Budau)&lt;/small&gt;
* 1974: Neodposlano pismo &lt;small&gt;(Soss/Branko Šömen)&lt;/small&gt; - 2. mesto
* 1978: Nikogar ni kakor ti &lt;small&gt;(M. Ferlež/E. Budau)&lt;/small&gt;

===Izbor za pesem Evrovizije===
Petkrat se je udeležila jugoslovanskega izbora za [[Evrosong|pesem Evrovizije]] v [[Opatija, Primorsko-goranska županija|Opatiji]].
* 1966: ''Ko si z menoj'' - 2. mesto
* 1968: ''Če bi teden štel osem dni'' - 2. mesto
* 1973: ''Slišiš, školjka poje ti''
* 1974: ''Neodposlano pismo'' - 2. mesto
* 1975: ''Riječ po riječ''
Štirikrat je zasedla drugo mesto in enkrat četrto.

=== [[Melodije morja in sonca]] ===
* [[Melodije morja in sonca 1979|1979]]: ''Školjka za spomin'' &lt;small&gt;(Vasko Repinc - Duša Repinc Roos - Josip Forenbacher)&lt;/small&gt;
* [[Melodije morja in sonca 1980|1980]]: ''Minilo je poletje'' &lt;small&gt;(Lavrić, Sivec)&lt;/small&gt;
* [[Melodije morja in sonca 1981|1981]]: ''Osliček'' &lt;small&gt;(Elda Viler – Elza Budau)&lt;/small&gt;

===Ostali===

'''Splitski festival'''

* 1968: Dekle na obali &lt;small&gt;(Mojmir Sepe/Miroslav Košuta)&lt;/small&gt;
* 1969: Ko svet je bil mlad (J. Robežnik)
* 1972: Val na valu spi (J. Robežnik)
* 1974: Povratak (S. M. Kovačević/Z. Skerl)
'''Beogradsko proleće'''
* 1974: Još te se sećam (J. Robežnik/S. Vuković)
'''Vaš šlager sezone, Sarajevo'''
* 1974: Živjeti (J. Robežnik/J. Privšek/A.Dedić)
* 1975. Gdje živiš sad (M. Balta/T. Jokanović/D. Žgur)

'''Zlata nota, Solingen 1973'''

* Namesto uspavanke &lt;small&gt;(Aleš Kersnik/Budau)&lt;/small&gt;
* Ko ljubezen umre &lt;small&gt;(Kersnik/Budau)&lt;/small&gt;

=== [[Festival narečnih popevk]] ===
* [[Festival narečnih popevk 2006|2006]]: ''Od vesielja se živi'' &lt;small&gt;(Edvin Fliser - Metka Ravnjak Jauk - Patrik Greblo)&lt;/small&gt; - z Edvinom Fliserjem

== Diskografija ==
===Albumi===
*Elda (1982)
*Včeraj, danes, jutri (2000)
*Tako kot da me ni (2002)
*Jubilej (2005)
*Rajska ptica (2009)

=== Pesmi ===
* ''[[Lastovke (skladba)|Lastovke]]''


===Odlikovanja===
[[Slika:Silver Order for Merits in the Civil Field (Slovenia).png|100px|levo]]&lt;br&gt;
Elda Viler je prejela državno odlikovanje [[Red za zasluge (Slovenija)|Red za zasluge]], ki ji ga je 12. februarja 2026 podelila predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar. Odlikovanje je prejela ob 60-letnici svojega glasbenega delovanja in za izjemni prispevek k slovenski popularni glasbi.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://n1info.si/novice/slovenija/predsednica-republike-odlikovala-pevko-eldo-viler-njene-pesmi-presegajo-cas-v-katerem-so-nastale/?utm_source=copilot.com |title=Predsednica republike odlikovala pevko Eldo Viler: &quot;Njene pesmi presegajo čas, v katerem so nastale&quot; |accessdate= |date=12. februar 2026 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

== Glej tudi ==
*[[seznam slovenskih pevcev zabavne glasbe]]
*[[seznam glasbenikov s sorodstvenimi vezmi]]

== Sklici==
{{sklici}}

{{kategorija v Zbirki}}
== Zunanje povezave ==
* {{navedi splet|url=https://www.discogs.com/Elda-Viler-Rajska-Ptica/release/1947127|title=Elda Viler ‎– Rajska ptica|accessdate=18. 3. 2016|date=|format=|work=Discogs}}
* [https://prvi.rtvslo.si/podkast/intervju-radio/3633109/175197661 Elda Viler: Pesem bo vedno del mene]. Intervju (11. 2. 2026). RTV Slovenija.

{{Škrbina o glasbeniku}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Viler, Elda}}
[[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]]
[[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]]</text>
      <sha1>nblyeybdto5gw8lpxtf1u6qi4z8zxja</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Nogometni klub Olimpija Ljubljana</title>
    <ns>0</ns>
    <id>99520</id>
    <revision>
      <id>6687411</id>
      <parentid>6682715</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T19:11:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Mark Pelj</username>
        <id>216187</id>
      </contributor>
      <origin>6687411</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="20790" sha1="i70x3mfcm8guhpm34w9la66o85fm7u2" xml:space="preserve">{{nereferencirano}}
{{zapomen|nekdanji nogometni klub|NK Olimpija (1911-2004)}}
{{zapomen|nastope v evropskih tekmovanjih|NK Olimpija Ljubljana na evropskih tekmovanjih}}
'''Nogometni klub Olimpija Ljubljana''', krajše '''NK Olimpija''', ali samo '''Olimpija''', je  [[Slovenija|slovenski]] [[nogometni klub]].{{Infopolje Nogometni klub |
  clubname = NK Olimpija Ljubljana |
  image    = NK Olimpija Ljubljana logo.svg |
  image_size = 160px |
  fullname = NK Olimpija Ljubljana |
  nickname = Zmaji |
  founded  = [[2. marec]] [[2005]] (''kot NK Bežigrad'') |
  ground   = [[Stadion Stožice]],&lt;br /&gt;[[Ljubljana]] |
  capacity = 16.038|
  chairman = {{ikonazastave|GER}} [[Adam Delius]] |
  coach    = [[Mišo Brečko]] |              
  league   = [[1. SNL]] |
  season   = 2025/26 |
  position = 4. mesto |
  website = {{URL|https://nkolimpija.si}}
| pattern_la1 = _olimpija2526h
| pattern_b1 = _olimpija2526h
| pattern_ra1 = _olimpija2526h
| pattern_sh1 = _olimpija2526h
| shorts1 = D9E2DD
| socks1 = D9E2DD
| pattern_so1 = 
| pattern_la2 = _olimpija2526a
| pattern_b2 = _olimpija2526a
| pattern_ra2 = _olimpija2526a
| pattern_sh2 = _olimpija2526a
| leftarm2 = 000000
| rightarm2 = 000000
| shorts2 = 000000
| socks2 = 000000
| pattern_so2 = 
| pattern_la3 = _olimpija2526t
| pattern_b3 = _olimpija2526t
| pattern_ra3 = _olimpija2526t
| pattern_sh3 = _olimpija2526t
| leftarm3 = 0D7E73
| rightarm3 = 0D7E73
| shorts3 = 0D7E73
| socks3 = 0D7E73

| |topscorer=}}Leta [[2005|2005]] so zaradi finančnih težav takratne [[NK Olimpija (1911-2004)|NK Olimpije]] ustanovili nov klub, NK Olimpija Bežigrad, ki je poskrbel za mlajše selekcije propadlega kluba. Kot novoustanovljen klub je začel tekmovanja v ligi 2. MNZ, ki je petorazredno nogometno tekmovanje v Sloveniji. S pomočjo nekdanjih igralcev stare Olimpije se je klub prebil v 1. ligo. Trenutno člansko moštvo kluba igra v [[1. SNL]] pod imenom NK Olimpija Ljubljana, ki so ga zamenjali z imenom NK Olimpija Bežigrad. Prva leta je klub igral na stadionu v Šiški, avgusta [[2010]] pa se je preselil na [[Stadion Stožice]]. Olimpija je od leta 2015 osvojila tudi 4 naslove državnega prvaka in 4 naslove pokalnega prvaka, s čimer je najuspešnejši slovenski nogometni klub v zadnjem desetletju.

== Zgodovina ==

Marca [[2005]] so pred razpadom &quot;stare&quot; [[Nogometni klub Olimpija (1911–2004)|Olimpije]] nekateri starši igralcev in trenerji nekdanje Olimpije ob pomoči Športne zveze Ljubljana ustanovili nov klub in ga poimenovali NK Bežigrad, klub pa je skrbel za mladinske ekipe nekdanje Olimpije. Nov klub je za sezono 2005/06 zbral moštvo za tekmovanje v najnižji ligi (na ravni Medobčinske nogometne zveze Ljubljana). Člansko moštvo so sestavljali veterani nekdanje Olimpije na čelu z Ubavičem, Patetom, Podgajskim, Kitičem, Komočarjem in drugimi ter v prvi sezoni pokorili konkurenco in se uvrstili v četrto ligo. V tem tekmovanju so z veliko prednostjo osvojili novo prvo mesto. Od 22 tekem so jih zmagali 19, še 3 tekme pa so se končale z neodločenim izzidom. Najboljša strelca ekipe sta bila [[Zoran Ubavič]] in [[Miran Pavlin]] 24 doseženimi zadetki. Ekspresno hitro je bilo tudi napredovanje v drugo, kjer se je klub dokončno preimenoval in iz Olimpije Bežigrad je nastala Olimpija Ljubljana in se še v isti sezoni uvrstil v prvo ligo. V sezoni 2009/10 je Olimpija znova zaigrala v Prvi Slovenski nogometni ligi in osvojila končno četrto mesto. V naslednjih sezonah večjih uspehov Olimpija ni dosegla, čeprav je v sezoni 2011/12 postala podprvak Slovenije, vendar s kar 20 točkami zaostanka za [[Nogometni klub Maribor|Mariborom]] sezono se je zaostanek zmanjšal in z 8 točkami zaostanka je Olimpija znova podprvak. V sezoni 2013/14 pa padec na 7 mesto na lestvici, vzdušje okoli kluba pa je bilo zelo slabo. V zadnji sezoni ere Izeta Rastoderja je Olimpija osvojila četrto mesto, pred začetkom nove sezone pa je Milan Mandarić odkupil klub od svojega predhodnika Rastoderja. V sezoni 2015/16 je Olimpija prvič po ustanovitvi kluba znova pokorila konkurenco v 1. SNL in osvojila prvi naslov državnega prvaka po 21 letih. Uspeh je ponovila v sezoni 2017/18, ko je bila Olimpija slovenski ligaški in pokalni prvak. V sezoni 2018/19 je Olimpija dosegla dotedaj največji uspeh na evropskih prizoriščih. Po nesrečno prejetem domačem golu so sicer izpadli iz kvalifikacij za Ligo prvakov proti FK Qarabag (Azerbaijan), kasneje pa v kvalifikacijah preko prepričljivih zmag proti Crusaders in HJK Helskinki prišli do play offa za vstop v skupinski del [[Evropska liga|Evropske lige.]]Tam jih je pričakala slovaška ekipa in aktualni prvak Slovaške, FK Spartak Trnava, ki se je na koncu izkazala za premagljivega tekmeca, ampak kljub temu so po domačem porazu z 0-2 in gostujočem remiju 1-1 izpadli in se tako poslovili od Evrope. Naslednja lovorika kluba je na vrsto prišla 30. maja 2019, ko so “zmaji” znova postali pokalni prvaki, enak uspeh pa jim je uspel še v sezoni 2020/21. Naslednji pomemben mejnik se je zgodil jeseni 2021, ko je [[Adam Delius]] klub odkupil od dosedanjega lastnika [[Milan Mandarić|Milana Mandarića]].Dvojno krono v [[Slovenija|Sloveniji]] so po 5 letih ponovili v sezoni 2022/23, ko so z veliko prednostjo na koncu sezone pokorili celotno konkurenco s trenerjem [[Albert Riera|Albertom Riero]] na čelu. V sezoni 2023/24 je Olimpija dosegla največji uspeh kluba v evropskih tekmovanjih. V 1. krogu kvalifikacij za [[UEFA liga prvakov|UEFA ligo prvakov]] so brez večjih težav izločili latvijsko [[Valmiera|Valmiero]]. Prvi resnejši izziv pa je prišel v 2. krogu, ko so se “zmaji” pomerili z bolgarskim [[PFK Ludogorec Razgrad|Ludogorcem]]. S skupnim rezultatom 3-2 so se veselili zmage in tako napredovali v 3. krog kvalifikacij za ligo prvakov, kjer jih je pričakal najmočnejši tekmec do sedaj, turški [[Galatasaray]]. Ta se je vendarle izkazal za premočno oviro in nogometaši Olimpije so s skupnim izidom 0-4 izpadli v play-off kvalifikacij za [[Evropska liga|UEFA Evropsko ligo]]. Pomerili so se proti [[FK Qarabag]] (Azerbaijan), ki pa jih je premagal z rezulatatom 1-3. Tako so se “zmaji” v sezoni 2023/24 prvič v zgodovini uvrstil v skupinski del [[Konfernčne lige|UEFA Konferenčne lige]] in s tem dosegel enega največjih uspehov v zgodovini kluba.

== Uradna navijaška skupina ==
[[Slika:Green Dragons.jpg|sličica|Green Dragons na tekmi proti NK Maribor 15.10.2022]]
''[[Green Dragons]]'' so [[Ljubljana|ljubljanska]] [[Navijaštvo|navijaška skupina]], ki je bila ustanovljena leta 1988, prva tekma navijaške skupine je bila jeseni tega leta proti NK Priština, tedaj se je prvič tudi pojavil transparent z imenom &quot;Green Dragons&quot;. V prvih letih so bili prisotni le na nogometnih tekmah [[NK Olimpija]], v začetku devetdesetih let pa so začeli obiskovati tudi hokejske tekme [[HK Olimpija]] in košarkarske tekme [[KK Olimpija]]. V letu 2023 so praznovali okroglih 35 let od ustanovitve skupine in začetka organiziranega navijanja za klube pod imenom Olimpija.

== Trenutna prva ekipa &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Igralci - NK Olimpija Ljubljana|url=https://nkolimpija.si/igralci/|date=2024-12-11|accessdate=2025-07-27|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; ==
Člani prve ekipe:
''Podatki prenešeni s spletne strani'' https://nkolimpija.si/prva-ekipa/igralci/''dne 26. julij 2025.''

==='''VRATARJI:'''===

* 31 [[Tijan Vasić]] {{ikonazastave|SLO}}
* 36 [[Gal Lubej Fink]]&lt;ref&gt;[https://nkolimpija.si/igralci/gal-lubej-fink/ Lubej Fink podatki]&lt;/ref&gt; {{ikonazastave|SLO}} 
* 52 [[Matevž Dajčar]] {{ikonazastave|SLO}}
* 26 [[Matevž Vidovšek]]&lt;ref&gt;[https://nkolimpija.si/igralci/matevz-vidovsek/ Vidovšek podatki]&lt;/ref&gt; {{ikonazastave|SLO}} 

=== BRANILCI: ===

* 16 [[Ahmet Muhamedbegović]]&lt;ref&gt;[https://nkolimpija.si/igralci/ahmet-muhamedbegovic/ Muhamedbegović podatki]&lt;/ref&gt; {{ikonazastave|AUT}} 
* 15 [[Marko Ristić]]&lt;ref&gt;[https://nkolimpija.si/igralci/marko-ristic/ Ristić podatki]&lt;/ref&gt; {{ikonazastave|SLO}}
* 44 [[Matej Dvoršak]]&lt;ref&gt;[https://nkolimpija.si/igralci/matej-dvorsak/ Dvoršak podatki]{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; {{ikonazastave|SLO}} 
* 21 [[Manuel Pedreno]]&lt;ref&gt;[https://nkolimpija.si/igralci/manuel-pedreno/ Pedreno podatki]&lt;/ref&gt; {{ikonazastave|ESP}} 
* 33 [[Jordi Govea]] {{ikonazastave|ESP}}
* 30 [[Jan Gorenc]] {{ikonazastave|SLO}}
* 4 [[Veljko Jelenković]] {{ikonazastave|BUL}}
* 3 [[Jošt Urbančič]] {{ikonazastave|SLO}}
* 28 [[Diogo Almeida]] {{ikonazastave|POR}}
* 27 [[Frederic Ananou]] {{ikonazastave|GER}}

=== VEZISTI: ===

* 34 [[Augustin Doffo]] {{ikonazastave|ARG}} - ''KAPETAN''
* 23 [[Diogo Pinto]] {{ikonazastave|POR}} 
* 88 [[Charles Thalisson]] {{ikonazastave|BRA}} 
* 80 [[Peter Agba]] {{ikonazastave|NGA}}
* 9 [[Dino Kojić]] {{ikonazastave|SLO}}
* 45 [[Mateo Ačimović]] {{ikonazastave|SLO}}
* 16 [[Jurgen Çelhaka]] {{ikonazastave|ALB}}

=== NAPADALCI: ===

* 99 [[Antonio Marin]] {{ikonazastave|CRO}} 
* 37 [[Pedro Lucas Schwaizer]] {{ikonazastave|BRA}} 
* 24 [[Reda Boultam]] {{ikonazastave|NED}} 
* 19 [[Ivan Durdov]] {{ikonazastave|CRO}} 
* 18 [[Marko Brest]] {{ikonazastave|SLO}} 
* 11 [[Alex Blanco]] {{ikonazastave|ESP}}
* 24 [[Alex Matthias Tamm]] {{ikonazastave|EST}}
* 10 [[Dimitar Mitrovski]] {{ikonazastave|MKD}}
* 2 [[Admir Bristrić]] {{ikonazastave|BIH}}
* 20 [[Nemanja Motika]] {{ikonazastave|SRB}}

===Zadnji prestopi (''julij 2025):''===
PRIHODI:

* [[Dimitar Mitrovski]] {{ikonazastave|MKD}}
* [[Jošt Urbančič]] {{ikonazastave|SLO}}
* [[Diogo Almeida]] {{ikonazastave|POR}}
* [[Veljko Jelenković]] {{ikonazastave|BUL}}
* [[Frederic Ananou]] {{ikonazastave|GER}}
* [[Jan Gorenc]] {{ikonazastave|SLO}}
* [[Matevž Dajčar]] {{ikonazastave|SLO}}
* [[Admir Bristrić]] {{ikonazastave|BIH}} (konec posoje)
* [[Nemanja Motika]] {{ikonazastave|SRB}} (konec posoje)

ODHODI:

* [[Raul Alexander Florucz]] {{ikonazastave|AUT}}
* [[Justas Lasickas]] {{ikonazastave|LIT}}
* [[Jorge Silva]] {{ikonazastave|POR}}
* [[Marcel Ratnik]] {{ikonazastave|SLO}}
* [[David Sualehe]] {{ikonazastave|POR}}
* [[Denis Pintol]] {{ikonazastave|SLO}} (posoja)

== Strokovni del ekipe &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Strokovni štab - NK Olimpija Ljubljana|url=https://nkolimpija.si/strokovni-stab/|date=2024-12-12|accessdate=2025-07-27|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; ==
[[Slika:NK Olimpija 2010.jpg|thumb|400px|Postava leta 2010]]
=== Športni del ===
{| class=&quot;toccolours&quot;
!bgcolor=silver|Pozicija
!bgcolor=silver|Ime
!bgcolor=silver|Državljan
|-bgcolor=#eeeeee
|Trener || brez trenerja || 
|-
|Pomočnik trenerja ||   /
|-
|Tehnični vodja||Nejc Berce||{{ikonazastave|SLO}}
|-
|Kondicijski trener
|Ivan Zorić
|{{ikonazastave|CRO}}
|-
|Kondicijski trener
|Hrvoje Božičković
|{{ikonazastave|CRO}}
|-
|Kondicijski trener
|Nikola Vidović
|{{ikonazastave|CRO}}
|-
|Trener vratarjev
|Josip Škorić
|{{ikonazastave|CRO}}
|-
|}

=== Zdravniška ekipa ===
''Podatki z dne 19. julij 2025 iz spletne strani NK Olimpija.''
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!Poklic
!Ime
!Državljanstvo
|-
|Fizioterapevtka
|Riva Milić
|{{ikonazastave|CRO}}
|-
|Fizioterapevt
|Žiga Benko
|{{ikonazastave|SLO}}
|-
|Fizioterapevt
|Luka Levec
|{{ikonazastave|SLO}}
|}

=== Uprava kluba ===
{| class=&quot;toccolours&quot;
!bgcolor=silver|Pozicija
!bgcolor=silver|Ime
!bgcolor=silver|Državljanstvo
|-bgcolor=#eeeeee
|Predsednik ||Adam Delius||{{ikonazastave|GER}}
|-
|
|- bgcolor=&quot;#eeeeee&quot;
|Podpredsednik||Dr. Cristian Dollinger||{{ikonazastave|GER}}
|-
|Direktor
|Igor Barišić
|{{ikonazastave|CRO}}
|-
|Športni direktor
|Necat Aygün
|{{ikonazastave|GER}}
|}

== Znani igralci ==
{{col-begin}}
{{col-3}}
 
&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Dejan Kelhar]] &lt;small&gt;(2005)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Zoran Ubavič]] &lt;small&gt;(2005−2008)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Miran Pavlin]] &lt;small&gt;(2005−2009)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Robert Volk]] &lt;small&gt;(2005−2009)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Željko Milinovič]] &lt;small&gt;(2006−2007)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Edi Bajrektarevič]] &lt;small&gt;(2006−2008)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Aleš Čeh]] &lt;small&gt;(2006−2009)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Mladen Rudonja]] &lt;small&gt;(2007−2009)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Amir Karič]] &lt;small&gt;(2007−2009)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Miha Šporar]] &lt;small&gt;(2007−2010)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Sebastjan Cimirotič]] &lt;small&gt;(2007−2011)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Željko Mitrakovič]] &lt;small&gt;(2008−2009)&lt;/small&gt;
{{col-3}}
*{{ikonazastave|SLO}} [[Muamer Vugdalič]] &lt;small&gt;(2008−2009)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|MKD}} [[Agim Ibraimi]] &lt;small&gt;(2008−2010)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Senad Tiganj]] &lt;small&gt;(2009)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Jalen Pokorn]] &lt;small&gt;(2009−2010)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Igor Lazič]] &lt;small&gt;(2009−2010)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Jan Oblak]] &lt;small&gt;(2009−2010)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Damir Botonjič]] &lt;small&gt;(2009−2011)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Ermin Rakovič]] &lt;small&gt;(2010)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Damjan Ošlaj]] &lt;small&gt;(2010−2011)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|CRO}} [[Tomo Šokota]] &lt;small&gt;(2010−2011)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Zoran Zeljkovič]] &lt;small&gt;(2010−2011)&lt;/small&gt;
{{col-3}}
*{{ikonazastave|SLO}} [[Dare Vršič]] &lt;small&gt;(2010–2012)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|MKD}} [[Dragan Čadikovski]] &lt;small&gt;(2011)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Aleksander Šeliga]] &lt;small&gt;(2011–)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|MNE}} [[Nikola Nikezić]] &lt;small&gt;(2012–2014)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Etien Velikonja]] &lt;small&gt;(2016–2017)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Andraž Kirm]] &lt;small&gt;(2016–2017)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Branko Ilić]] &lt;small&gt;(2016–2019)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Timi Max Elšnik]] &lt;small&gt;(2020-2024)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|ARG}} [[Augustin Doffo]] &lt;small&gt;(2022-2026)&lt;/small&gt;

{{col-end}}

=== Upokojene številke ===
* 5 ([[Marko Elsner]], od leta 2019)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://planetnogomet.si/novice/olimpija-igralski-kader-7-5-popivoda-elsner/ |title=Ljubljanska Olimpija pred 3 leti upokojila številko 7, ki pa ni edina: Med zmaji je preprosto nedotakljiva tudi številka 5 |accessdate=2025-01-04 |date=2024-09-18 |work=[[Planet Nogomet]] }}&lt;/ref&gt;
* 7 ([[Danilo Popivoda]], od leta 2021)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://ekipa.svet24.si/clanek/nogomet/prva-liga/6146c193babe1/kaksna-poteza-olimpije-to-je-stevilka-dresa-ki-je-nihce-vec-ne-bo-nosil-mandaric-je |title=Kakšna POTEZA OLIMPIJE!! Na igrišče je prišel kar MILAN MANDARIĆ, potem pa so ... |accessdate=2025-01-04 |date=2021-09-19 |work=[[EkipaSN (časopis)|Ekipa]] }}&lt;/ref&gt;

== Trenerji ==
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
|-
!Trener
!Obdobje
!
!Lovorike
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Primož Gliha]]||&lt;small&gt;2005 – 2007&lt;/small&gt;
| ||&lt;small&gt;5. liga, 4. liga&lt;/small&gt;
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Janez Pate]]||&lt;small&gt;julij 2007 – junij 2009&lt;/small&gt;
| ||&lt;small&gt;[[Tretja slovenska nogometna liga|3. liga]], [[Druga slovenska nogometna liga|2. liga]]&lt;/small&gt;
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Branko Oblak]]||&lt;small&gt;julij 2009 – avgust 2009&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Robert Pevnik]]||&lt;small&gt;september 2009 – maj 2010&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Safet Hadžić]]||&lt;small&gt;julij 2010 – avgust 2010&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Dušan Kosič]]||&lt;small&gt;oktober 2010 – december 2011&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Bojan Prašnikar]]||&lt;small&gt;december 2011 – april 2012&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Ermin Šiljak]]||&lt;small&gt;april 2012 – avgust 2012&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Andrej Razdrh]]||&lt;small&gt;avgust 2012 – oktober 2013&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SRB}} [[Milorad Kosanović]]||&lt;small&gt;21. oktober 2013 – 30. april 2014&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Darko Karapetrovič]]||&lt;small&gt;30. april 2014 – junij 2015&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Marijan Pušnik]]||&lt;small&gt;10. junij 2015 – 15. december 2015&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SRB}} [[Marko Nikolić (nogometni trener)|Marko Nikolić]]||&lt;small&gt;11, januar 2016 – 18. april 2016&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|ITA}} [[Rodolfo Vanoli]]||&lt;small&gt;22. april 2016 – 31. avgust 2016&lt;/small&gt;
| ||&lt;small&gt;[[1. slovenska nogometna liga|1. SNL]]&lt;/small&gt;
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Luka Elsner]]||&lt;small&gt;2. september 2016 – 9. marec 2017&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Marijan Pušnik]]||&lt;small&gt;9. marec 2017 – 3. april 2017&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Safet Hadžić]]||&lt;small&gt;4. april 2017 – 31. maj 2017&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|CRO}} [[Igor Bišćan]]||&lt;small&gt;2. junij 2017 – 6. junij 2018&lt;/small&gt;
| ||&lt;small&gt;[[1. slovenska nogometna liga|1. SNL]]&lt;/small&gt;, &lt;small&gt;[[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal]]&lt;/small&gt;
|-
|{{ikonazastave|SRB}} [[Ilija Stolica]]||&lt;small&gt;11. junij 2018 – 31. julij 2018&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SRB}} [[Aleksandar Linta]]||&lt;small&gt;31. julij 2018 – 26. avgust 2018&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|AUT}} [[Zoran Barišić]]||&lt;small&gt;4. september 2018 – 12. december 2018&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Robert Pevnik]]||&lt;small&gt;8. januar 2019 – 12. april 2019&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Safet Hadžić]]||&lt;small&gt;12. april 2019 – 15. junij 2020&lt;/small&gt;
| ||[[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal]]
|-
|{{ikonazastave|CRO}} [[Dino Skender]]||&lt;small&gt;19. junij 2020 – 8. januar 2021&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Goran Stanković]]||&lt;small&gt;11. januar 2021 – 16. junij 2021&lt;/small&gt;
| ||[[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal]]
|-
|{{Ikonazastave|SRB}} [[Savo Milošević]]||&lt;small&gt;16. junij 2021 – 10. oktober 2021&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{Ikonazastave|CRO}} [[Dino Skender]]||&lt;small&gt;10. oktober 2021 – 20. marec 2022&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{Ikonazastave|CRO}} [[Robert Prosinečki]]||&lt;small&gt;22. marec 2022 – 1. julij 2022&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{Ikonazastave|ESP}} [[Albert Riera]]||4. julij 2022 - 20. maj 2023        
| ||[[1. SNL]], [[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal]]
|-
|{{ikonazastave|POR}} [[Joao Henriques]]||15. junij 2023 - 12. oktober 2023
| ||
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Zoran Zeljković]]||18. oktober 2023 - 6. maj 2024
| ||
|-
|{{ikonazastave|ESP}} [[Víctor Sánchez del Amo|Víctor Sánchez]]||5. junij 2024 - 13. junij 2025
| ||[[1. SNL]]
|-
|{{ikonazastave|POR}} [[Jorge Simão]]||13. junij 2025 - 5. avgust 2025
| ||
|-
|{{ikonazastave|NED}} [[Erwin van de Looi]]||11. avgust 2025 - 22. september 2025
| ||
|-
|{{ikonazastave|ARG}} [[Federico Bessone]] ||22. september 2025 - 29. maj 2026
| ||
|-
|
| ||
|}

== Rekordi* ==

* Največ osvojenih točk v eni sezoni: '''80'''; v sezoni 2017-18.
* Najmanj osvojenih točk v eni sezoni: '''42'''; v sezoni 2013-14.
* Največ golov v eni sezoni: '''75'''; v sezoni 2015-16.
* Najmanj golov v eni sezoni: '''38'''; v sezoni 2013-14.
* Največ prejetih zadetkov v eni sezoni: '''56'''; v sezoni 2013-14.
* Najmanj prejetih zadetkov v eni sezoni: '''17'''; v sezoni 2017-18.
* Najboljša gol razlika v eni sezoni: '''+55'''; v sezoni 2015-16.
* Najslabša gol razlika v eni sezoni: '''-18'''; v sezoni 2013-14.

&lt;nowiki&gt;*&lt;/nowiki&gt;rekordi se nanašajo na sezone v [[Prva slovenska nogometna liga|1. ligi]] (od sezone 2009-10)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=PLT - Prva liga Telemach|url=https://www.prvaliga.si/tekmovanja/default.asp?action=lestvica&amp;id_menu=102&amp;id_sezone=2019|website=www.prvaliga.si|accessdate=2025-05-01|language=en}}&lt;/ref&gt;

== Dosežki &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lovorike - NK Olimpija Ljubljana|url=https://nkolimpija.si/klub/osvojene-lovorike/|date=2024-12-04|accessdate=2025-05-01|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; ==
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; width:100%;&quot;
|+Domači Pokali
!Ime tekmovanja
!Št. zmag
!sezona
|-
|[[Prva slovenska nogometna liga|Prva Liga]]
|'''4'''
|'''2015-16, 2017-18, 2022-23, 2024-25'''
|-
|[[Druga slovenska nogometna liga|2. SNL]]
|'''1'''
|'''2008-09'''
|-
|[[Tretja slovenska nogometna liga|3. SNL]]
|'''1'''
|'''2007-08'''
|-
|[[Regionalna Ljubljanska liga]]
|'''1'''
|'''2006-07'''
|-
|[[MNZ Liga]]
|'''1'''
|'''2005-06'''
|-
|[[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal Pivovarne Union]]
|'''4'''
|'''2017-18, 2018-19, 2020-21, 2022-23'''
|}
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; width:100%;&quot;
|+Uvrstitve na UEFA Evropska tekmovanja
!Ime Tekmovanja
!Kvalificiral v turnir
!sezona
|-
|[[UEFA Konferenčna Liga]]
|'''2'''
|'''2023-24, 2024-25'''
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki|NK Olimpija (2005)}}
* {{Official|http://www.nkolimpija.si}}

{{Olimpija Ljubljana squad}}
{{Nogomet v Sloveniji}}
{{Ljubljana}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 2005]]
[[Kategorija:Športni klubi v Ljubljani]]
[[Kategorija:Slovenski nogometni klubi|Olimpija]]
[[Kategorija:Nogometni klub Olimpija|*]]</text>
      <sha1>i70x3mfcm8guhpm34w9la66o85fm7u2</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687412</id>
      <parentid>6687411</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T19:12:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Mark Pelj</username>
        <id>216187</id>
      </contributor>
      <origin>6687412</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="20811" sha1="rwg7xkym1izcs3fceouj5yh3va2ools" xml:space="preserve">{{nereferencirano}}
{{zapomen|nekdanji nogometni klub|NK Olimpija (1911-2004)}}
{{zapomen|nastope v evropskih tekmovanjih|NK Olimpija Ljubljana na evropskih tekmovanjih}}
'''Nogometni klub Olimpija Ljubljana''', krajše '''NK Olimpija''', ali samo '''Olimpija''', je  [[Slovenija|slovenski]] [[nogometni klub]].{{Infopolje Nogometni klub |
  clubname = NK Olimpija Ljubljana |
  image    = NK Olimpija Ljubljana logo.svg |
  image_size = 160px |
  fullname = NK Olimpija Ljubljana |
  nickname = Zmaji |
  founded  = [[2. marec]] [[2005]] (''kot NK Bežigrad'') |
  ground   = [[Stadion Stožice]],&lt;br /&gt;[[Ljubljana]] |
  capacity = 16.038|
  chairman = {{ikonazastave|GER}} [[Adam Delius]] |
  coach    = {{ikonazastave|SLO}} [[Mišo Brečko]] |              
  league   = [[1. SNL]] |
  season   = 2025/26 |
  position = 4. mesto |
  website = {{URL|https://nkolimpija.si}}
| pattern_la1 = _olimpija2526h
| pattern_b1 = _olimpija2526h
| pattern_ra1 = _olimpija2526h
| pattern_sh1 = _olimpija2526h
| shorts1 = D9E2DD
| socks1 = D9E2DD
| pattern_so1 = 
| pattern_la2 = _olimpija2526a
| pattern_b2 = _olimpija2526a
| pattern_ra2 = _olimpija2526a
| pattern_sh2 = _olimpija2526a
| leftarm2 = 000000
| rightarm2 = 000000
| shorts2 = 000000
| socks2 = 000000
| pattern_so2 = 
| pattern_la3 = _olimpija2526t
| pattern_b3 = _olimpija2526t
| pattern_ra3 = _olimpija2526t
| pattern_sh3 = _olimpija2526t
| leftarm3 = 0D7E73
| rightarm3 = 0D7E73
| shorts3 = 0D7E73
| socks3 = 0D7E73

| |topscorer=}}Leta [[2005|2005]] so zaradi finančnih težav takratne [[NK Olimpija (1911-2004)|NK Olimpije]] ustanovili nov klub, NK Olimpija Bežigrad, ki je poskrbel za mlajše selekcije propadlega kluba. Kot novoustanovljen klub je začel tekmovanja v ligi 2. MNZ, ki je petorazredno nogometno tekmovanje v Sloveniji. S pomočjo nekdanjih igralcev stare Olimpije se je klub prebil v 1. ligo. Trenutno člansko moštvo kluba igra v [[1. SNL]] pod imenom NK Olimpija Ljubljana, ki so ga zamenjali z imenom NK Olimpija Bežigrad. Prva leta je klub igral na stadionu v Šiški, avgusta [[2010]] pa se je preselil na [[Stadion Stožice]]. Olimpija je od leta 2015 osvojila tudi 4 naslove državnega prvaka in 4 naslove pokalnega prvaka, s čimer je najuspešnejši slovenski nogometni klub v zadnjem desetletju.

== Zgodovina ==

Marca [[2005]] so pred razpadom &quot;stare&quot; [[Nogometni klub Olimpija (1911–2004)|Olimpije]] nekateri starši igralcev in trenerji nekdanje Olimpije ob pomoči Športne zveze Ljubljana ustanovili nov klub in ga poimenovali NK Bežigrad, klub pa je skrbel za mladinske ekipe nekdanje Olimpije. Nov klub je za sezono 2005/06 zbral moštvo za tekmovanje v najnižji ligi (na ravni Medobčinske nogometne zveze Ljubljana). Člansko moštvo so sestavljali veterani nekdanje Olimpije na čelu z Ubavičem, Patetom, Podgajskim, Kitičem, Komočarjem in drugimi ter v prvi sezoni pokorili konkurenco in se uvrstili v četrto ligo. V tem tekmovanju so z veliko prednostjo osvojili novo prvo mesto. Od 22 tekem so jih zmagali 19, še 3 tekme pa so se končale z neodločenim izzidom. Najboljša strelca ekipe sta bila [[Zoran Ubavič]] in [[Miran Pavlin]] 24 doseženimi zadetki. Ekspresno hitro je bilo tudi napredovanje v drugo, kjer se je klub dokončno preimenoval in iz Olimpije Bežigrad je nastala Olimpija Ljubljana in se še v isti sezoni uvrstil v prvo ligo. V sezoni 2009/10 je Olimpija znova zaigrala v Prvi Slovenski nogometni ligi in osvojila končno četrto mesto. V naslednjih sezonah večjih uspehov Olimpija ni dosegla, čeprav je v sezoni 2011/12 postala podprvak Slovenije, vendar s kar 20 točkami zaostanka za [[Nogometni klub Maribor|Mariborom]] sezono se je zaostanek zmanjšal in z 8 točkami zaostanka je Olimpija znova podprvak. V sezoni 2013/14 pa padec na 7 mesto na lestvici, vzdušje okoli kluba pa je bilo zelo slabo. V zadnji sezoni ere Izeta Rastoderja je Olimpija osvojila četrto mesto, pred začetkom nove sezone pa je Milan Mandarić odkupil klub od svojega predhodnika Rastoderja. V sezoni 2015/16 je Olimpija prvič po ustanovitvi kluba znova pokorila konkurenco v 1. SNL in osvojila prvi naslov državnega prvaka po 21 letih. Uspeh je ponovila v sezoni 2017/18, ko je bila Olimpija slovenski ligaški in pokalni prvak. V sezoni 2018/19 je Olimpija dosegla dotedaj največji uspeh na evropskih prizoriščih. Po nesrečno prejetem domačem golu so sicer izpadli iz kvalifikacij za Ligo prvakov proti FK Qarabag (Azerbaijan), kasneje pa v kvalifikacijah preko prepričljivih zmag proti Crusaders in HJK Helskinki prišli do play offa za vstop v skupinski del [[Evropska liga|Evropske lige.]]Tam jih je pričakala slovaška ekipa in aktualni prvak Slovaške, FK Spartak Trnava, ki se je na koncu izkazala za premagljivega tekmeca, ampak kljub temu so po domačem porazu z 0-2 in gostujočem remiju 1-1 izpadli in se tako poslovili od Evrope. Naslednja lovorika kluba je na vrsto prišla 30. maja 2019, ko so “zmaji” znova postali pokalni prvaki, enak uspeh pa jim je uspel še v sezoni 2020/21. Naslednji pomemben mejnik se je zgodil jeseni 2021, ko je [[Adam Delius]] klub odkupil od dosedanjega lastnika [[Milan Mandarić|Milana Mandarića]].Dvojno krono v [[Slovenija|Sloveniji]] so po 5 letih ponovili v sezoni 2022/23, ko so z veliko prednostjo na koncu sezone pokorili celotno konkurenco s trenerjem [[Albert Riera|Albertom Riero]] na čelu. V sezoni 2023/24 je Olimpija dosegla največji uspeh kluba v evropskih tekmovanjih. V 1. krogu kvalifikacij za [[UEFA liga prvakov|UEFA ligo prvakov]] so brez večjih težav izločili latvijsko [[Valmiera|Valmiero]]. Prvi resnejši izziv pa je prišel v 2. krogu, ko so se “zmaji” pomerili z bolgarskim [[PFK Ludogorec Razgrad|Ludogorcem]]. S skupnim rezultatom 3-2 so se veselili zmage in tako napredovali v 3. krog kvalifikacij za ligo prvakov, kjer jih je pričakal najmočnejši tekmec do sedaj, turški [[Galatasaray]]. Ta se je vendarle izkazal za premočno oviro in nogometaši Olimpije so s skupnim izidom 0-4 izpadli v play-off kvalifikacij za [[Evropska liga|UEFA Evropsko ligo]]. Pomerili so se proti [[FK Qarabag]] (Azerbaijan), ki pa jih je premagal z rezulatatom 1-3. Tako so se “zmaji” v sezoni 2023/24 prvič v zgodovini uvrstil v skupinski del [[Konfernčne lige|UEFA Konferenčne lige]] in s tem dosegel enega največjih uspehov v zgodovini kluba.

== Uradna navijaška skupina ==
[[Slika:Green Dragons.jpg|sličica|Green Dragons na tekmi proti NK Maribor 15.10.2022]]
''[[Green Dragons]]'' so [[Ljubljana|ljubljanska]] [[Navijaštvo|navijaška skupina]], ki je bila ustanovljena leta 1988, prva tekma navijaške skupine je bila jeseni tega leta proti NK Priština, tedaj se je prvič tudi pojavil transparent z imenom &quot;Green Dragons&quot;. V prvih letih so bili prisotni le na nogometnih tekmah [[NK Olimpija]], v začetku devetdesetih let pa so začeli obiskovati tudi hokejske tekme [[HK Olimpija]] in košarkarske tekme [[KK Olimpija]]. V letu 2023 so praznovali okroglih 35 let od ustanovitve skupine in začetka organiziranega navijanja za klube pod imenom Olimpija.

== Trenutna prva ekipa &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Igralci - NK Olimpija Ljubljana|url=https://nkolimpija.si/igralci/|date=2024-12-11|accessdate=2025-07-27|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; ==
Člani prve ekipe:
''Podatki prenešeni s spletne strani'' https://nkolimpija.si/prva-ekipa/igralci/''dne 26. julij 2025.''

==='''VRATARJI:'''===

* 31 [[Tijan Vasić]] {{ikonazastave|SLO}}
* 36 [[Gal Lubej Fink]]&lt;ref&gt;[https://nkolimpija.si/igralci/gal-lubej-fink/ Lubej Fink podatki]&lt;/ref&gt; {{ikonazastave|SLO}} 
* 52 [[Matevž Dajčar]] {{ikonazastave|SLO}}
* 26 [[Matevž Vidovšek]]&lt;ref&gt;[https://nkolimpija.si/igralci/matevz-vidovsek/ Vidovšek podatki]&lt;/ref&gt; {{ikonazastave|SLO}} 

=== BRANILCI: ===

* 16 [[Ahmet Muhamedbegović]]&lt;ref&gt;[https://nkolimpija.si/igralci/ahmet-muhamedbegovic/ Muhamedbegović podatki]&lt;/ref&gt; {{ikonazastave|AUT}} 
* 15 [[Marko Ristić]]&lt;ref&gt;[https://nkolimpija.si/igralci/marko-ristic/ Ristić podatki]&lt;/ref&gt; {{ikonazastave|SLO}}
* 44 [[Matej Dvoršak]]&lt;ref&gt;[https://nkolimpija.si/igralci/matej-dvorsak/ Dvoršak podatki]{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; {{ikonazastave|SLO}} 
* 21 [[Manuel Pedreno]]&lt;ref&gt;[https://nkolimpija.si/igralci/manuel-pedreno/ Pedreno podatki]&lt;/ref&gt; {{ikonazastave|ESP}} 
* 33 [[Jordi Govea]] {{ikonazastave|ESP}}
* 30 [[Jan Gorenc]] {{ikonazastave|SLO}}
* 4 [[Veljko Jelenković]] {{ikonazastave|BUL}}
* 3 [[Jošt Urbančič]] {{ikonazastave|SLO}}
* 28 [[Diogo Almeida]] {{ikonazastave|POR}}
* 27 [[Frederic Ananou]] {{ikonazastave|GER}}

=== VEZISTI: ===

* 34 [[Augustin Doffo]] {{ikonazastave|ARG}} - ''KAPETAN''
* 23 [[Diogo Pinto]] {{ikonazastave|POR}} 
* 88 [[Charles Thalisson]] {{ikonazastave|BRA}} 
* 80 [[Peter Agba]] {{ikonazastave|NGA}}
* 9 [[Dino Kojić]] {{ikonazastave|SLO}}
* 45 [[Mateo Ačimović]] {{ikonazastave|SLO}}
* 16 [[Jurgen Çelhaka]] {{ikonazastave|ALB}}

=== NAPADALCI: ===

* 99 [[Antonio Marin]] {{ikonazastave|CRO}} 
* 37 [[Pedro Lucas Schwaizer]] {{ikonazastave|BRA}} 
* 24 [[Reda Boultam]] {{ikonazastave|NED}} 
* 19 [[Ivan Durdov]] {{ikonazastave|CRO}} 
* 18 [[Marko Brest]] {{ikonazastave|SLO}} 
* 11 [[Alex Blanco]] {{ikonazastave|ESP}}
* 24 [[Alex Matthias Tamm]] {{ikonazastave|EST}}
* 10 [[Dimitar Mitrovski]] {{ikonazastave|MKD}}
* 2 [[Admir Bristrić]] {{ikonazastave|BIH}}
* 20 [[Nemanja Motika]] {{ikonazastave|SRB}}

===Zadnji prestopi (''julij 2025):''===
PRIHODI:

* [[Dimitar Mitrovski]] {{ikonazastave|MKD}}
* [[Jošt Urbančič]] {{ikonazastave|SLO}}
* [[Diogo Almeida]] {{ikonazastave|POR}}
* [[Veljko Jelenković]] {{ikonazastave|BUL}}
* [[Frederic Ananou]] {{ikonazastave|GER}}
* [[Jan Gorenc]] {{ikonazastave|SLO}}
* [[Matevž Dajčar]] {{ikonazastave|SLO}}
* [[Admir Bristrić]] {{ikonazastave|BIH}} (konec posoje)
* [[Nemanja Motika]] {{ikonazastave|SRB}} (konec posoje)

ODHODI:

* [[Raul Alexander Florucz]] {{ikonazastave|AUT}}
* [[Justas Lasickas]] {{ikonazastave|LIT}}
* [[Jorge Silva]] {{ikonazastave|POR}}
* [[Marcel Ratnik]] {{ikonazastave|SLO}}
* [[David Sualehe]] {{ikonazastave|POR}}
* [[Denis Pintol]] {{ikonazastave|SLO}} (posoja)

== Strokovni del ekipe &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Strokovni štab - NK Olimpija Ljubljana|url=https://nkolimpija.si/strokovni-stab/|date=2024-12-12|accessdate=2025-07-27|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; ==
[[Slika:NK Olimpija 2010.jpg|thumb|400px|Postava leta 2010]]
=== Športni del ===
{| class=&quot;toccolours&quot;
!bgcolor=silver|Pozicija
!bgcolor=silver|Ime
!bgcolor=silver|Državljan
|-bgcolor=#eeeeee
|Trener || brez trenerja || 
|-
|Pomočnik trenerja ||   /
|-
|Tehnični vodja||Nejc Berce||{{ikonazastave|SLO}}
|-
|Kondicijski trener
|Ivan Zorić
|{{ikonazastave|CRO}}
|-
|Kondicijski trener
|Hrvoje Božičković
|{{ikonazastave|CRO}}
|-
|Kondicijski trener
|Nikola Vidović
|{{ikonazastave|CRO}}
|-
|Trener vratarjev
|Josip Škorić
|{{ikonazastave|CRO}}
|-
|}

=== Zdravniška ekipa ===
''Podatki z dne 19. julij 2025 iz spletne strani NK Olimpija.''
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!Poklic
!Ime
!Državljanstvo
|-
|Fizioterapevtka
|Riva Milić
|{{ikonazastave|CRO}}
|-
|Fizioterapevt
|Žiga Benko
|{{ikonazastave|SLO}}
|-
|Fizioterapevt
|Luka Levec
|{{ikonazastave|SLO}}
|}

=== Uprava kluba ===
{| class=&quot;toccolours&quot;
!bgcolor=silver|Pozicija
!bgcolor=silver|Ime
!bgcolor=silver|Državljanstvo
|-bgcolor=#eeeeee
|Predsednik ||Adam Delius||{{ikonazastave|GER}}
|-
|
|- bgcolor=&quot;#eeeeee&quot;
|Podpredsednik||Dr. Cristian Dollinger||{{ikonazastave|GER}}
|-
|Direktor
|Igor Barišić
|{{ikonazastave|CRO}}
|-
|Športni direktor
|Necat Aygün
|{{ikonazastave|GER}}
|}

== Znani igralci ==
{{col-begin}}
{{col-3}}
 
&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Dejan Kelhar]] &lt;small&gt;(2005)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Zoran Ubavič]] &lt;small&gt;(2005−2008)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Miran Pavlin]] &lt;small&gt;(2005−2009)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Robert Volk]] &lt;small&gt;(2005−2009)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Željko Milinovič]] &lt;small&gt;(2006−2007)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Edi Bajrektarevič]] &lt;small&gt;(2006−2008)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Aleš Čeh]] &lt;small&gt;(2006−2009)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Mladen Rudonja]] &lt;small&gt;(2007−2009)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Amir Karič]] &lt;small&gt;(2007−2009)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Miha Šporar]] &lt;small&gt;(2007−2010)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Sebastjan Cimirotič]] &lt;small&gt;(2007−2011)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Željko Mitrakovič]] &lt;small&gt;(2008−2009)&lt;/small&gt;
{{col-3}}
*{{ikonazastave|SLO}} [[Muamer Vugdalič]] &lt;small&gt;(2008−2009)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|MKD}} [[Agim Ibraimi]] &lt;small&gt;(2008−2010)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Senad Tiganj]] &lt;small&gt;(2009)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Jalen Pokorn]] &lt;small&gt;(2009−2010)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Igor Lazič]] &lt;small&gt;(2009−2010)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Jan Oblak]] &lt;small&gt;(2009−2010)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Damir Botonjič]] &lt;small&gt;(2009−2011)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Ermin Rakovič]] &lt;small&gt;(2010)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Damjan Ošlaj]] &lt;small&gt;(2010−2011)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|CRO}} [[Tomo Šokota]] &lt;small&gt;(2010−2011)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Zoran Zeljkovič]] &lt;small&gt;(2010−2011)&lt;/small&gt;
{{col-3}}
*{{ikonazastave|SLO}} [[Dare Vršič]] &lt;small&gt;(2010–2012)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|MKD}} [[Dragan Čadikovski]] &lt;small&gt;(2011)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Aleksander Šeliga]] &lt;small&gt;(2011–)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|MNE}} [[Nikola Nikezić]] &lt;small&gt;(2012–2014)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Etien Velikonja]] &lt;small&gt;(2016–2017)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Andraž Kirm]] &lt;small&gt;(2016–2017)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Branko Ilić]] &lt;small&gt;(2016–2019)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Timi Max Elšnik]] &lt;small&gt;(2020-2024)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|ARG}} [[Augustin Doffo]] &lt;small&gt;(2022-2026)&lt;/small&gt;

{{col-end}}

=== Upokojene številke ===
* 5 ([[Marko Elsner]], od leta 2019)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://planetnogomet.si/novice/olimpija-igralski-kader-7-5-popivoda-elsner/ |title=Ljubljanska Olimpija pred 3 leti upokojila številko 7, ki pa ni edina: Med zmaji je preprosto nedotakljiva tudi številka 5 |accessdate=2025-01-04 |date=2024-09-18 |work=[[Planet Nogomet]] }}&lt;/ref&gt;
* 7 ([[Danilo Popivoda]], od leta 2021)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://ekipa.svet24.si/clanek/nogomet/prva-liga/6146c193babe1/kaksna-poteza-olimpije-to-je-stevilka-dresa-ki-je-nihce-vec-ne-bo-nosil-mandaric-je |title=Kakšna POTEZA OLIMPIJE!! Na igrišče je prišel kar MILAN MANDARIĆ, potem pa so ... |accessdate=2025-01-04 |date=2021-09-19 |work=[[EkipaSN (časopis)|Ekipa]] }}&lt;/ref&gt;

== Trenerji ==
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
|-
!Trener
!Obdobje
!
!Lovorike
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Primož Gliha]]||&lt;small&gt;2005 – 2007&lt;/small&gt;
| ||&lt;small&gt;5. liga, 4. liga&lt;/small&gt;
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Janez Pate]]||&lt;small&gt;julij 2007 – junij 2009&lt;/small&gt;
| ||&lt;small&gt;[[Tretja slovenska nogometna liga|3. liga]], [[Druga slovenska nogometna liga|2. liga]]&lt;/small&gt;
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Branko Oblak]]||&lt;small&gt;julij 2009 – avgust 2009&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Robert Pevnik]]||&lt;small&gt;september 2009 – maj 2010&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Safet Hadžić]]||&lt;small&gt;julij 2010 – avgust 2010&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Dušan Kosič]]||&lt;small&gt;oktober 2010 – december 2011&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Bojan Prašnikar]]||&lt;small&gt;december 2011 – april 2012&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Ermin Šiljak]]||&lt;small&gt;april 2012 – avgust 2012&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Andrej Razdrh]]||&lt;small&gt;avgust 2012 – oktober 2013&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SRB}} [[Milorad Kosanović]]||&lt;small&gt;21. oktober 2013 – 30. april 2014&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Darko Karapetrovič]]||&lt;small&gt;30. april 2014 – junij 2015&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Marijan Pušnik]]||&lt;small&gt;10. junij 2015 – 15. december 2015&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SRB}} [[Marko Nikolić (nogometni trener)|Marko Nikolić]]||&lt;small&gt;11, januar 2016 – 18. april 2016&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|ITA}} [[Rodolfo Vanoli]]||&lt;small&gt;22. april 2016 – 31. avgust 2016&lt;/small&gt;
| ||&lt;small&gt;[[1. slovenska nogometna liga|1. SNL]]&lt;/small&gt;
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Luka Elsner]]||&lt;small&gt;2. september 2016 – 9. marec 2017&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Marijan Pušnik]]||&lt;small&gt;9. marec 2017 – 3. april 2017&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Safet Hadžić]]||&lt;small&gt;4. april 2017 – 31. maj 2017&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|CRO}} [[Igor Bišćan]]||&lt;small&gt;2. junij 2017 – 6. junij 2018&lt;/small&gt;
| ||&lt;small&gt;[[1. slovenska nogometna liga|1. SNL]]&lt;/small&gt;, &lt;small&gt;[[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal]]&lt;/small&gt;
|-
|{{ikonazastave|SRB}} [[Ilija Stolica]]||&lt;small&gt;11. junij 2018 – 31. julij 2018&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SRB}} [[Aleksandar Linta]]||&lt;small&gt;31. julij 2018 – 26. avgust 2018&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|AUT}} [[Zoran Barišić]]||&lt;small&gt;4. september 2018 – 12. december 2018&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Robert Pevnik]]||&lt;small&gt;8. januar 2019 – 12. april 2019&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Safet Hadžić]]||&lt;small&gt;12. april 2019 – 15. junij 2020&lt;/small&gt;
| ||[[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal]]
|-
|{{ikonazastave|CRO}} [[Dino Skender]]||&lt;small&gt;19. junij 2020 – 8. januar 2021&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Goran Stanković]]||&lt;small&gt;11. januar 2021 – 16. junij 2021&lt;/small&gt;
| ||[[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal]]
|-
|{{Ikonazastave|SRB}} [[Savo Milošević]]||&lt;small&gt;16. junij 2021 – 10. oktober 2021&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{Ikonazastave|CRO}} [[Dino Skender]]||&lt;small&gt;10. oktober 2021 – 20. marec 2022&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{Ikonazastave|CRO}} [[Robert Prosinečki]]||&lt;small&gt;22. marec 2022 – 1. julij 2022&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{Ikonazastave|ESP}} [[Albert Riera]]||4. julij 2022 - 20. maj 2023        
| ||[[1. SNL]], [[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal]]
|-
|{{ikonazastave|POR}} [[Joao Henriques]]||15. junij 2023 - 12. oktober 2023
| ||
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Zoran Zeljković]]||18. oktober 2023 - 6. maj 2024
| ||
|-
|{{ikonazastave|ESP}} [[Víctor Sánchez del Amo|Víctor Sánchez]]||5. junij 2024 - 13. junij 2025
| ||[[1. SNL]]
|-
|{{ikonazastave|POR}} [[Jorge Simão]]||13. junij 2025 - 5. avgust 2025
| ||
|-
|{{ikonazastave|NED}} [[Erwin van de Looi]]||11. avgust 2025 - 22. september 2025
| ||
|-
|{{ikonazastave|ARG}} [[Federico Bessone]] ||22. september 2025 - 29. maj 2026
| ||
|-
|
| ||
|}

== Rekordi* ==

* Največ osvojenih točk v eni sezoni: '''80'''; v sezoni 2017-18.
* Najmanj osvojenih točk v eni sezoni: '''42'''; v sezoni 2013-14.
* Največ golov v eni sezoni: '''75'''; v sezoni 2015-16.
* Najmanj golov v eni sezoni: '''38'''; v sezoni 2013-14.
* Največ prejetih zadetkov v eni sezoni: '''56'''; v sezoni 2013-14.
* Najmanj prejetih zadetkov v eni sezoni: '''17'''; v sezoni 2017-18.
* Najboljša gol razlika v eni sezoni: '''+55'''; v sezoni 2015-16.
* Najslabša gol razlika v eni sezoni: '''-18'''; v sezoni 2013-14.

&lt;nowiki&gt;*&lt;/nowiki&gt;rekordi se nanašajo na sezone v [[Prva slovenska nogometna liga|1. ligi]] (od sezone 2009-10)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=PLT - Prva liga Telemach|url=https://www.prvaliga.si/tekmovanja/default.asp?action=lestvica&amp;id_menu=102&amp;id_sezone=2019|website=www.prvaliga.si|accessdate=2025-05-01|language=en}}&lt;/ref&gt;

== Dosežki &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lovorike - NK Olimpija Ljubljana|url=https://nkolimpija.si/klub/osvojene-lovorike/|date=2024-12-04|accessdate=2025-05-01|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; ==
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; width:100%;&quot;
|+Domači Pokali
!Ime tekmovanja
!Št. zmag
!sezona
|-
|[[Prva slovenska nogometna liga|Prva Liga]]
|'''4'''
|'''2015-16, 2017-18, 2022-23, 2024-25'''
|-
|[[Druga slovenska nogometna liga|2. SNL]]
|'''1'''
|'''2008-09'''
|-
|[[Tretja slovenska nogometna liga|3. SNL]]
|'''1'''
|'''2007-08'''
|-
|[[Regionalna Ljubljanska liga]]
|'''1'''
|'''2006-07'''
|-
|[[MNZ Liga]]
|'''1'''
|'''2005-06'''
|-
|[[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal Pivovarne Union]]
|'''4'''
|'''2017-18, 2018-19, 2020-21, 2022-23'''
|}
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; width:100%;&quot;
|+Uvrstitve na UEFA Evropska tekmovanja
!Ime Tekmovanja
!Kvalificiral v turnir
!sezona
|-
|[[UEFA Konferenčna Liga]]
|'''2'''
|'''2023-24, 2024-25'''
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki|NK Olimpija (2005)}}
* {{Official|http://www.nkolimpija.si}}

{{Olimpija Ljubljana squad}}
{{Nogomet v Sloveniji}}
{{Ljubljana}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 2005]]
[[Kategorija:Športni klubi v Ljubljani]]
[[Kategorija:Slovenski nogometni klubi|Olimpija]]
[[Kategorija:Nogometni klub Olimpija|*]]</text>
      <sha1>rwg7xkym1izcs3fceouj5yh3va2ools</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687415</id>
      <parentid>6687412</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T19:15:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Mark Pelj</username>
        <id>216187</id>
      </contributor>
      <comment>/* Strokovni del ekipe {{Navedi splet|title=Strokovni štab - NK Olimpija Ljubljana|url=https://nkolimpija.si/strokovni-stab/|date=2024-12-12|accessdate=2025-07-27|language=sl-SI}} */</comment>
      <origin>6687415</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="20879" sha1="j2tlx327w53qky1bifrp297h9gu6wpd" xml:space="preserve">{{nereferencirano}}
{{zapomen|nekdanji nogometni klub|NK Olimpija (1911-2004)}}
{{zapomen|nastope v evropskih tekmovanjih|NK Olimpija Ljubljana na evropskih tekmovanjih}}
'''Nogometni klub Olimpija Ljubljana''', krajše '''NK Olimpija''', ali samo '''Olimpija''', je  [[Slovenija|slovenski]] [[nogometni klub]].{{Infopolje Nogometni klub |
  clubname = NK Olimpija Ljubljana |
  image    = NK Olimpija Ljubljana logo.svg |
  image_size = 160px |
  fullname = NK Olimpija Ljubljana |
  nickname = Zmaji |
  founded  = [[2. marec]] [[2005]] (''kot NK Bežigrad'') |
  ground   = [[Stadion Stožice]],&lt;br /&gt;[[Ljubljana]] |
  capacity = 16.038|
  chairman = {{ikonazastave|GER}} [[Adam Delius]] |
  coach    = {{ikonazastave|SLO}} [[Mišo Brečko]] |              
  league   = [[1. SNL]] |
  season   = 2025/26 |
  position = 4. mesto |
  website = {{URL|https://nkolimpija.si}}
| pattern_la1 = _olimpija2526h
| pattern_b1 = _olimpija2526h
| pattern_ra1 = _olimpija2526h
| pattern_sh1 = _olimpija2526h
| shorts1 = D9E2DD
| socks1 = D9E2DD
| pattern_so1 = 
| pattern_la2 = _olimpija2526a
| pattern_b2 = _olimpija2526a
| pattern_ra2 = _olimpija2526a
| pattern_sh2 = _olimpija2526a
| leftarm2 = 000000
| rightarm2 = 000000
| shorts2 = 000000
| socks2 = 000000
| pattern_so2 = 
| pattern_la3 = _olimpija2526t
| pattern_b3 = _olimpija2526t
| pattern_ra3 = _olimpija2526t
| pattern_sh3 = _olimpija2526t
| leftarm3 = 0D7E73
| rightarm3 = 0D7E73
| shorts3 = 0D7E73
| socks3 = 0D7E73

| |topscorer=}}Leta [[2005|2005]] so zaradi finančnih težav takratne [[NK Olimpija (1911-2004)|NK Olimpije]] ustanovili nov klub, NK Olimpija Bežigrad, ki je poskrbel za mlajše selekcije propadlega kluba. Kot novoustanovljen klub je začel tekmovanja v ligi 2. MNZ, ki je petorazredno nogometno tekmovanje v Sloveniji. S pomočjo nekdanjih igralcev stare Olimpije se je klub prebil v 1. ligo. Trenutno člansko moštvo kluba igra v [[1. SNL]] pod imenom NK Olimpija Ljubljana, ki so ga zamenjali z imenom NK Olimpija Bežigrad. Prva leta je klub igral na stadionu v Šiški, avgusta [[2010]] pa se je preselil na [[Stadion Stožice]]. Olimpija je od leta 2015 osvojila tudi 4 naslove državnega prvaka in 4 naslove pokalnega prvaka, s čimer je najuspešnejši slovenski nogometni klub v zadnjem desetletju.

== Zgodovina ==

Marca [[2005]] so pred razpadom &quot;stare&quot; [[Nogometni klub Olimpija (1911–2004)|Olimpije]] nekateri starši igralcev in trenerji nekdanje Olimpije ob pomoči Športne zveze Ljubljana ustanovili nov klub in ga poimenovali NK Bežigrad, klub pa je skrbel za mladinske ekipe nekdanje Olimpije. Nov klub je za sezono 2005/06 zbral moštvo za tekmovanje v najnižji ligi (na ravni Medobčinske nogometne zveze Ljubljana). Člansko moštvo so sestavljali veterani nekdanje Olimpije na čelu z Ubavičem, Patetom, Podgajskim, Kitičem, Komočarjem in drugimi ter v prvi sezoni pokorili konkurenco in se uvrstili v četrto ligo. V tem tekmovanju so z veliko prednostjo osvojili novo prvo mesto. Od 22 tekem so jih zmagali 19, še 3 tekme pa so se končale z neodločenim izzidom. Najboljša strelca ekipe sta bila [[Zoran Ubavič]] in [[Miran Pavlin]] 24 doseženimi zadetki. Ekspresno hitro je bilo tudi napredovanje v drugo, kjer se je klub dokončno preimenoval in iz Olimpije Bežigrad je nastala Olimpija Ljubljana in se še v isti sezoni uvrstil v prvo ligo. V sezoni 2009/10 je Olimpija znova zaigrala v Prvi Slovenski nogometni ligi in osvojila končno četrto mesto. V naslednjih sezonah večjih uspehov Olimpija ni dosegla, čeprav je v sezoni 2011/12 postala podprvak Slovenije, vendar s kar 20 točkami zaostanka za [[Nogometni klub Maribor|Mariborom]] sezono se je zaostanek zmanjšal in z 8 točkami zaostanka je Olimpija znova podprvak. V sezoni 2013/14 pa padec na 7 mesto na lestvici, vzdušje okoli kluba pa je bilo zelo slabo. V zadnji sezoni ere Izeta Rastoderja je Olimpija osvojila četrto mesto, pred začetkom nove sezone pa je Milan Mandarić odkupil klub od svojega predhodnika Rastoderja. V sezoni 2015/16 je Olimpija prvič po ustanovitvi kluba znova pokorila konkurenco v 1. SNL in osvojila prvi naslov državnega prvaka po 21 letih. Uspeh je ponovila v sezoni 2017/18, ko je bila Olimpija slovenski ligaški in pokalni prvak. V sezoni 2018/19 je Olimpija dosegla dotedaj največji uspeh na evropskih prizoriščih. Po nesrečno prejetem domačem golu so sicer izpadli iz kvalifikacij za Ligo prvakov proti FK Qarabag (Azerbaijan), kasneje pa v kvalifikacijah preko prepričljivih zmag proti Crusaders in HJK Helskinki prišli do play offa za vstop v skupinski del [[Evropska liga|Evropske lige.]]Tam jih je pričakala slovaška ekipa in aktualni prvak Slovaške, FK Spartak Trnava, ki se je na koncu izkazala za premagljivega tekmeca, ampak kljub temu so po domačem porazu z 0-2 in gostujočem remiju 1-1 izpadli in se tako poslovili od Evrope. Naslednja lovorika kluba je na vrsto prišla 30. maja 2019, ko so “zmaji” znova postali pokalni prvaki, enak uspeh pa jim je uspel še v sezoni 2020/21. Naslednji pomemben mejnik se je zgodil jeseni 2021, ko je [[Adam Delius]] klub odkupil od dosedanjega lastnika [[Milan Mandarić|Milana Mandarića]].Dvojno krono v [[Slovenija|Sloveniji]] so po 5 letih ponovili v sezoni 2022/23, ko so z veliko prednostjo na koncu sezone pokorili celotno konkurenco s trenerjem [[Albert Riera|Albertom Riero]] na čelu. V sezoni 2023/24 je Olimpija dosegla največji uspeh kluba v evropskih tekmovanjih. V 1. krogu kvalifikacij za [[UEFA liga prvakov|UEFA ligo prvakov]] so brez večjih težav izločili latvijsko [[Valmiera|Valmiero]]. Prvi resnejši izziv pa je prišel v 2. krogu, ko so se “zmaji” pomerili z bolgarskim [[PFK Ludogorec Razgrad|Ludogorcem]]. S skupnim rezultatom 3-2 so se veselili zmage in tako napredovali v 3. krog kvalifikacij za ligo prvakov, kjer jih je pričakal najmočnejši tekmec do sedaj, turški [[Galatasaray]]. Ta se je vendarle izkazal za premočno oviro in nogometaši Olimpije so s skupnim izidom 0-4 izpadli v play-off kvalifikacij za [[Evropska liga|UEFA Evropsko ligo]]. Pomerili so se proti [[FK Qarabag]] (Azerbaijan), ki pa jih je premagal z rezulatatom 1-3. Tako so se “zmaji” v sezoni 2023/24 prvič v zgodovini uvrstil v skupinski del [[Konfernčne lige|UEFA Konferenčne lige]] in s tem dosegel enega največjih uspehov v zgodovini kluba.

== Uradna navijaška skupina ==
[[Slika:Green Dragons.jpg|sličica|Green Dragons na tekmi proti NK Maribor 15.10.2022]]
''[[Green Dragons]]'' so [[Ljubljana|ljubljanska]] [[Navijaštvo|navijaška skupina]], ki je bila ustanovljena leta 1988, prva tekma navijaške skupine je bila jeseni tega leta proti NK Priština, tedaj se je prvič tudi pojavil transparent z imenom &quot;Green Dragons&quot;. V prvih letih so bili prisotni le na nogometnih tekmah [[NK Olimpija]], v začetku devetdesetih let pa so začeli obiskovati tudi hokejske tekme [[HK Olimpija]] in košarkarske tekme [[KK Olimpija]]. V letu 2023 so praznovali okroglih 35 let od ustanovitve skupine in začetka organiziranega navijanja za klube pod imenom Olimpija.

== Trenutna prva ekipa &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Igralci - NK Olimpija Ljubljana|url=https://nkolimpija.si/igralci/|date=2024-12-11|accessdate=2025-07-27|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; ==
Člani prve ekipe:
''Podatki prenešeni s spletne strani'' https://nkolimpija.si/prva-ekipa/igralci/''dne 26. julij 2025.''

==='''VRATARJI:'''===

* 31 [[Tijan Vasić]] {{ikonazastave|SLO}}
* 36 [[Gal Lubej Fink]]&lt;ref&gt;[https://nkolimpija.si/igralci/gal-lubej-fink/ Lubej Fink podatki]&lt;/ref&gt; {{ikonazastave|SLO}} 
* 52 [[Matevž Dajčar]] {{ikonazastave|SLO}}
* 26 [[Matevž Vidovšek]]&lt;ref&gt;[https://nkolimpija.si/igralci/matevz-vidovsek/ Vidovšek podatki]&lt;/ref&gt; {{ikonazastave|SLO}} 

=== BRANILCI: ===

* 16 [[Ahmet Muhamedbegović]]&lt;ref&gt;[https://nkolimpija.si/igralci/ahmet-muhamedbegovic/ Muhamedbegović podatki]&lt;/ref&gt; {{ikonazastave|AUT}} 
* 15 [[Marko Ristić]]&lt;ref&gt;[https://nkolimpija.si/igralci/marko-ristic/ Ristić podatki]&lt;/ref&gt; {{ikonazastave|SLO}}
* 44 [[Matej Dvoršak]]&lt;ref&gt;[https://nkolimpija.si/igralci/matej-dvorsak/ Dvoršak podatki]{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; {{ikonazastave|SLO}} 
* 21 [[Manuel Pedreno]]&lt;ref&gt;[https://nkolimpija.si/igralci/manuel-pedreno/ Pedreno podatki]&lt;/ref&gt; {{ikonazastave|ESP}} 
* 33 [[Jordi Govea]] {{ikonazastave|ESP}}
* 30 [[Jan Gorenc]] {{ikonazastave|SLO}}
* 4 [[Veljko Jelenković]] {{ikonazastave|BUL}}
* 3 [[Jošt Urbančič]] {{ikonazastave|SLO}}
* 28 [[Diogo Almeida]] {{ikonazastave|POR}}
* 27 [[Frederic Ananou]] {{ikonazastave|GER}}

=== VEZISTI: ===

* 34 [[Augustin Doffo]] {{ikonazastave|ARG}} - ''KAPETAN''
* 23 [[Diogo Pinto]] {{ikonazastave|POR}} 
* 88 [[Charles Thalisson]] {{ikonazastave|BRA}} 
* 80 [[Peter Agba]] {{ikonazastave|NGA}}
* 9 [[Dino Kojić]] {{ikonazastave|SLO}}
* 45 [[Mateo Ačimović]] {{ikonazastave|SLO}}
* 16 [[Jurgen Çelhaka]] {{ikonazastave|ALB}}

=== NAPADALCI: ===

* 99 [[Antonio Marin]] {{ikonazastave|CRO}} 
* 37 [[Pedro Lucas Schwaizer]] {{ikonazastave|BRA}} 
* 24 [[Reda Boultam]] {{ikonazastave|NED}} 
* 19 [[Ivan Durdov]] {{ikonazastave|CRO}} 
* 18 [[Marko Brest]] {{ikonazastave|SLO}} 
* 11 [[Alex Blanco]] {{ikonazastave|ESP}}
* 24 [[Alex Matthias Tamm]] {{ikonazastave|EST}}
* 10 [[Dimitar Mitrovski]] {{ikonazastave|MKD}}
* 2 [[Admir Bristrić]] {{ikonazastave|BIH}}
* 20 [[Nemanja Motika]] {{ikonazastave|SRB}}

===Zadnji prestopi (''julij 2025):''===
PRIHODI:

* [[Dimitar Mitrovski]] {{ikonazastave|MKD}}
* [[Jošt Urbančič]] {{ikonazastave|SLO}}
* [[Diogo Almeida]] {{ikonazastave|POR}}
* [[Veljko Jelenković]] {{ikonazastave|BUL}}
* [[Frederic Ananou]] {{ikonazastave|GER}}
* [[Jan Gorenc]] {{ikonazastave|SLO}}
* [[Matevž Dajčar]] {{ikonazastave|SLO}}
* [[Admir Bristrić]] {{ikonazastave|BIH}} (konec posoje)
* [[Nemanja Motika]] {{ikonazastave|SRB}} (konec posoje)

ODHODI:

* [[Raul Alexander Florucz]] {{ikonazastave|AUT}}
* [[Justas Lasickas]] {{ikonazastave|LIT}}
* [[Jorge Silva]] {{ikonazastave|POR}}
* [[Marcel Ratnik]] {{ikonazastave|SLO}}
* [[David Sualehe]] {{ikonazastave|POR}}
* [[Denis Pintol]] {{ikonazastave|SLO}} (posoja)

== Strokovni del ekipe &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Strokovni štab - NK Olimpija Ljubljana|url=https://nkolimpija.si/strokovni-stab/|date=2024-12-12|accessdate=2025-07-27|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; ==
[[Slika:NK Olimpija 2010.jpg|thumb|400px|Postava leta 2010]]
=== Športni del ===
{| class=&quot;toccolours&quot;
!bgcolor=silver|Pozicija
!bgcolor=silver|Ime
!bgcolor=silver|Državljan
|-bgcolor=#eeeeee
|Trener || Mišo Brečko || {{ikonazastave|SLO}}
|-
|Pomočnika trenerja || Andraž Kirm in Luka Žinko || {ikonazastave|SLO}}
|-
|Tehnični vodja||Nejc Berce||{{ikonazastave|SLO}}
|-
|Kondicijski trener
|Ivan Zorić
|{{ikonazastave|CRO}}
|-
|Kondicijski trener
|Hrvoje Božičković
|{{ikonazastave|CRO}}
|-
|Kondicijski trener
|Nikola Vidović
|{{ikonazastave|CRO}}
|-
|Trener vratarjev
|Josip Škorić
|{{ikonazastave|CRO}}
|-
|}

=== Zdravniška ekipa ===
''Podatki z dne 19. julij 2025 iz spletne strani NK Olimpija.''
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!Poklic
!Ime
!Državljanstvo
|-
|Fizioterapevtka
|Riva Milić
|{{ikonazastave|CRO}}
|-
|Fizioterapevt
|Žiga Benko
|{{ikonazastave|SLO}}
|-
|Fizioterapevt
|Luka Levec
|{{ikonazastave|SLO}}
|}

=== Uprava kluba ===
{| class=&quot;toccolours&quot;
!bgcolor=silver|Pozicija
!bgcolor=silver|Ime
!bgcolor=silver|Državljanstvo
|-bgcolor=#eeeeee
|Predsednik ||Adam Delius||{{ikonazastave|GER}}
|-
|
|- bgcolor=&quot;#eeeeee&quot;
|Podpredsednik||Dr. Cristian Dollinger||{{ikonazastave|GER}}
|-
|Direktor
|Igor Barišić
|{{ikonazastave|CRO}}
|-
|Športni direktor
|Necat Aygün
|{{ikonazastave|GER}}
|}

== Znani igralci ==
{{col-begin}}
{{col-3}}
 
&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Dejan Kelhar]] &lt;small&gt;(2005)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Zoran Ubavič]] &lt;small&gt;(2005−2008)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Miran Pavlin]] &lt;small&gt;(2005−2009)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Robert Volk]] &lt;small&gt;(2005−2009)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Željko Milinovič]] &lt;small&gt;(2006−2007)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Edi Bajrektarevič]] &lt;small&gt;(2006−2008)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Aleš Čeh]] &lt;small&gt;(2006−2009)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Mladen Rudonja]] &lt;small&gt;(2007−2009)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Amir Karič]] &lt;small&gt;(2007−2009)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Miha Šporar]] &lt;small&gt;(2007−2010)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Sebastjan Cimirotič]] &lt;small&gt;(2007−2011)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Željko Mitrakovič]] &lt;small&gt;(2008−2009)&lt;/small&gt;
{{col-3}}
*{{ikonazastave|SLO}} [[Muamer Vugdalič]] &lt;small&gt;(2008−2009)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|MKD}} [[Agim Ibraimi]] &lt;small&gt;(2008−2010)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Senad Tiganj]] &lt;small&gt;(2009)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Jalen Pokorn]] &lt;small&gt;(2009−2010)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Igor Lazič]] &lt;small&gt;(2009−2010)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Jan Oblak]] &lt;small&gt;(2009−2010)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Damir Botonjič]] &lt;small&gt;(2009−2011)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Ermin Rakovič]] &lt;small&gt;(2010)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Damjan Ošlaj]] &lt;small&gt;(2010−2011)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|CRO}} [[Tomo Šokota]] &lt;small&gt;(2010−2011)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Zoran Zeljkovič]] &lt;small&gt;(2010−2011)&lt;/small&gt;
{{col-3}}
*{{ikonazastave|SLO}} [[Dare Vršič]] &lt;small&gt;(2010–2012)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|MKD}} [[Dragan Čadikovski]] &lt;small&gt;(2011)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Aleksander Šeliga]] &lt;small&gt;(2011–)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|MNE}} [[Nikola Nikezić]] &lt;small&gt;(2012–2014)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Etien Velikonja]] &lt;small&gt;(2016–2017)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Andraž Kirm]] &lt;small&gt;(2016–2017)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Branko Ilić]] &lt;small&gt;(2016–2019)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Timi Max Elšnik]] &lt;small&gt;(2020-2024)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|ARG}} [[Augustin Doffo]] &lt;small&gt;(2022-2026)&lt;/small&gt;

{{col-end}}

=== Upokojene številke ===
* 5 ([[Marko Elsner]], od leta 2019)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://planetnogomet.si/novice/olimpija-igralski-kader-7-5-popivoda-elsner/ |title=Ljubljanska Olimpija pred 3 leti upokojila številko 7, ki pa ni edina: Med zmaji je preprosto nedotakljiva tudi številka 5 |accessdate=2025-01-04 |date=2024-09-18 |work=[[Planet Nogomet]] }}&lt;/ref&gt;
* 7 ([[Danilo Popivoda]], od leta 2021)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://ekipa.svet24.si/clanek/nogomet/prva-liga/6146c193babe1/kaksna-poteza-olimpije-to-je-stevilka-dresa-ki-je-nihce-vec-ne-bo-nosil-mandaric-je |title=Kakšna POTEZA OLIMPIJE!! Na igrišče je prišel kar MILAN MANDARIĆ, potem pa so ... |accessdate=2025-01-04 |date=2021-09-19 |work=[[EkipaSN (časopis)|Ekipa]] }}&lt;/ref&gt;

== Trenerji ==
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
|-
!Trener
!Obdobje
!
!Lovorike
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Primož Gliha]]||&lt;small&gt;2005 – 2007&lt;/small&gt;
| ||&lt;small&gt;5. liga, 4. liga&lt;/small&gt;
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Janez Pate]]||&lt;small&gt;julij 2007 – junij 2009&lt;/small&gt;
| ||&lt;small&gt;[[Tretja slovenska nogometna liga|3. liga]], [[Druga slovenska nogometna liga|2. liga]]&lt;/small&gt;
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Branko Oblak]]||&lt;small&gt;julij 2009 – avgust 2009&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Robert Pevnik]]||&lt;small&gt;september 2009 – maj 2010&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Safet Hadžić]]||&lt;small&gt;julij 2010 – avgust 2010&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Dušan Kosič]]||&lt;small&gt;oktober 2010 – december 2011&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Bojan Prašnikar]]||&lt;small&gt;december 2011 – april 2012&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Ermin Šiljak]]||&lt;small&gt;april 2012 – avgust 2012&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Andrej Razdrh]]||&lt;small&gt;avgust 2012 – oktober 2013&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SRB}} [[Milorad Kosanović]]||&lt;small&gt;21. oktober 2013 – 30. april 2014&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Darko Karapetrovič]]||&lt;small&gt;30. april 2014 – junij 2015&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Marijan Pušnik]]||&lt;small&gt;10. junij 2015 – 15. december 2015&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SRB}} [[Marko Nikolić (nogometni trener)|Marko Nikolić]]||&lt;small&gt;11, januar 2016 – 18. april 2016&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|ITA}} [[Rodolfo Vanoli]]||&lt;small&gt;22. april 2016 – 31. avgust 2016&lt;/small&gt;
| ||&lt;small&gt;[[1. slovenska nogometna liga|1. SNL]]&lt;/small&gt;
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Luka Elsner]]||&lt;small&gt;2. september 2016 – 9. marec 2017&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Marijan Pušnik]]||&lt;small&gt;9. marec 2017 – 3. april 2017&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Safet Hadžić]]||&lt;small&gt;4. april 2017 – 31. maj 2017&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|CRO}} [[Igor Bišćan]]||&lt;small&gt;2. junij 2017 – 6. junij 2018&lt;/small&gt;
| ||&lt;small&gt;[[1. slovenska nogometna liga|1. SNL]]&lt;/small&gt;, &lt;small&gt;[[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal]]&lt;/small&gt;
|-
|{{ikonazastave|SRB}} [[Ilija Stolica]]||&lt;small&gt;11. junij 2018 – 31. julij 2018&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SRB}} [[Aleksandar Linta]]||&lt;small&gt;31. julij 2018 – 26. avgust 2018&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|AUT}} [[Zoran Barišić]]||&lt;small&gt;4. september 2018 – 12. december 2018&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Robert Pevnik]]||&lt;small&gt;8. januar 2019 – 12. april 2019&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Safet Hadžić]]||&lt;small&gt;12. april 2019 – 15. junij 2020&lt;/small&gt;
| ||[[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal]]
|-
|{{ikonazastave|CRO}} [[Dino Skender]]||&lt;small&gt;19. junij 2020 – 8. januar 2021&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Goran Stanković]]||&lt;small&gt;11. januar 2021 – 16. junij 2021&lt;/small&gt;
| ||[[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal]]
|-
|{{Ikonazastave|SRB}} [[Savo Milošević]]||&lt;small&gt;16. junij 2021 – 10. oktober 2021&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{Ikonazastave|CRO}} [[Dino Skender]]||&lt;small&gt;10. oktober 2021 – 20. marec 2022&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{Ikonazastave|CRO}} [[Robert Prosinečki]]||&lt;small&gt;22. marec 2022 – 1. julij 2022&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{Ikonazastave|ESP}} [[Albert Riera]]||4. julij 2022 - 20. maj 2023        
| ||[[1. SNL]], [[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal]]
|-
|{{ikonazastave|POR}} [[Joao Henriques]]||15. junij 2023 - 12. oktober 2023
| ||
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Zoran Zeljković]]||18. oktober 2023 - 6. maj 2024
| ||
|-
|{{ikonazastave|ESP}} [[Víctor Sánchez del Amo|Víctor Sánchez]]||5. junij 2024 - 13. junij 2025
| ||[[1. SNL]]
|-
|{{ikonazastave|POR}} [[Jorge Simão]]||13. junij 2025 - 5. avgust 2025
| ||
|-
|{{ikonazastave|NED}} [[Erwin van de Looi]]||11. avgust 2025 - 22. september 2025
| ||
|-
|{{ikonazastave|ARG}} [[Federico Bessone]] ||22. september 2025 - 29. maj 2026
| ||
|-
|
| ||
|}

== Rekordi* ==

* Največ osvojenih točk v eni sezoni: '''80'''; v sezoni 2017-18.
* Najmanj osvojenih točk v eni sezoni: '''42'''; v sezoni 2013-14.
* Največ golov v eni sezoni: '''75'''; v sezoni 2015-16.
* Najmanj golov v eni sezoni: '''38'''; v sezoni 2013-14.
* Največ prejetih zadetkov v eni sezoni: '''56'''; v sezoni 2013-14.
* Najmanj prejetih zadetkov v eni sezoni: '''17'''; v sezoni 2017-18.
* Najboljša gol razlika v eni sezoni: '''+55'''; v sezoni 2015-16.
* Najslabša gol razlika v eni sezoni: '''-18'''; v sezoni 2013-14.

&lt;nowiki&gt;*&lt;/nowiki&gt;rekordi se nanašajo na sezone v [[Prva slovenska nogometna liga|1. ligi]] (od sezone 2009-10)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=PLT - Prva liga Telemach|url=https://www.prvaliga.si/tekmovanja/default.asp?action=lestvica&amp;id_menu=102&amp;id_sezone=2019|website=www.prvaliga.si|accessdate=2025-05-01|language=en}}&lt;/ref&gt;

== Dosežki &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lovorike - NK Olimpija Ljubljana|url=https://nkolimpija.si/klub/osvojene-lovorike/|date=2024-12-04|accessdate=2025-05-01|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; ==
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; width:100%;&quot;
|+Domači Pokali
!Ime tekmovanja
!Št. zmag
!sezona
|-
|[[Prva slovenska nogometna liga|Prva Liga]]
|'''4'''
|'''2015-16, 2017-18, 2022-23, 2024-25'''
|-
|[[Druga slovenska nogometna liga|2. SNL]]
|'''1'''
|'''2008-09'''
|-
|[[Tretja slovenska nogometna liga|3. SNL]]
|'''1'''
|'''2007-08'''
|-
|[[Regionalna Ljubljanska liga]]
|'''1'''
|'''2006-07'''
|-
|[[MNZ Liga]]
|'''1'''
|'''2005-06'''
|-
|[[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal Pivovarne Union]]
|'''4'''
|'''2017-18, 2018-19, 2020-21, 2022-23'''
|}
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; width:100%;&quot;
|+Uvrstitve na UEFA Evropska tekmovanja
!Ime Tekmovanja
!Kvalificiral v turnir
!sezona
|-
|[[UEFA Konferenčna Liga]]
|'''2'''
|'''2023-24, 2024-25'''
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki|NK Olimpija (2005)}}
* {{Official|http://www.nkolimpija.si}}

{{Olimpija Ljubljana squad}}
{{Nogomet v Sloveniji}}
{{Ljubljana}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 2005]]
[[Kategorija:Športni klubi v Ljubljani]]
[[Kategorija:Slovenski nogometni klubi|Olimpija]]
[[Kategorija:Nogometni klub Olimpija|*]]</text>
      <sha1>j2tlx327w53qky1bifrp297h9gu6wpd</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687416</id>
      <parentid>6687415</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T19:16:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Mark Pelj</username>
        <id>216187</id>
      </contributor>
      <comment>/* Strokovni del ekipe {{Navedi splet|title=Strokovni štab - NK Olimpija Ljubljana|url=https://nkolimpija.si/strokovni-stab/|date=2024-12-12|accessdate=2025-07-27|language=sl-SI}} */</comment>
      <origin>6687416</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="20863" sha1="juj3zykmh9nndlzm3ywcy2wmitp4s96" xml:space="preserve">{{nereferencirano}}
{{zapomen|nekdanji nogometni klub|NK Olimpija (1911-2004)}}
{{zapomen|nastope v evropskih tekmovanjih|NK Olimpija Ljubljana na evropskih tekmovanjih}}
'''Nogometni klub Olimpija Ljubljana''', krajše '''NK Olimpija''', ali samo '''Olimpija''', je  [[Slovenija|slovenski]] [[nogometni klub]].{{Infopolje Nogometni klub |
  clubname = NK Olimpija Ljubljana |
  image    = NK Olimpija Ljubljana logo.svg |
  image_size = 160px |
  fullname = NK Olimpija Ljubljana |
  nickname = Zmaji |
  founded  = [[2. marec]] [[2005]] (''kot NK Bežigrad'') |
  ground   = [[Stadion Stožice]],&lt;br /&gt;[[Ljubljana]] |
  capacity = 16.038|
  chairman = {{ikonazastave|GER}} [[Adam Delius]] |
  coach    = {{ikonazastave|SLO}} [[Mišo Brečko]] |              
  league   = [[1. SNL]] |
  season   = 2025/26 |
  position = 4. mesto |
  website = {{URL|https://nkolimpija.si}}
| pattern_la1 = _olimpija2526h
| pattern_b1 = _olimpija2526h
| pattern_ra1 = _olimpija2526h
| pattern_sh1 = _olimpija2526h
| shorts1 = D9E2DD
| socks1 = D9E2DD
| pattern_so1 = 
| pattern_la2 = _olimpija2526a
| pattern_b2 = _olimpija2526a
| pattern_ra2 = _olimpija2526a
| pattern_sh2 = _olimpija2526a
| leftarm2 = 000000
| rightarm2 = 000000
| shorts2 = 000000
| socks2 = 000000
| pattern_so2 = 
| pattern_la3 = _olimpija2526t
| pattern_b3 = _olimpija2526t
| pattern_ra3 = _olimpija2526t
| pattern_sh3 = _olimpija2526t
| leftarm3 = 0D7E73
| rightarm3 = 0D7E73
| shorts3 = 0D7E73
| socks3 = 0D7E73

| |topscorer=}}Leta [[2005|2005]] so zaradi finančnih težav takratne [[NK Olimpija (1911-2004)|NK Olimpije]] ustanovili nov klub, NK Olimpija Bežigrad, ki je poskrbel za mlajše selekcije propadlega kluba. Kot novoustanovljen klub je začel tekmovanja v ligi 2. MNZ, ki je petorazredno nogometno tekmovanje v Sloveniji. S pomočjo nekdanjih igralcev stare Olimpije se je klub prebil v 1. ligo. Trenutno člansko moštvo kluba igra v [[1. SNL]] pod imenom NK Olimpija Ljubljana, ki so ga zamenjali z imenom NK Olimpija Bežigrad. Prva leta je klub igral na stadionu v Šiški, avgusta [[2010]] pa se je preselil na [[Stadion Stožice]]. Olimpija je od leta 2015 osvojila tudi 4 naslove državnega prvaka in 4 naslove pokalnega prvaka, s čimer je najuspešnejši slovenski nogometni klub v zadnjem desetletju.

== Zgodovina ==

Marca [[2005]] so pred razpadom &quot;stare&quot; [[Nogometni klub Olimpija (1911–2004)|Olimpije]] nekateri starši igralcev in trenerji nekdanje Olimpije ob pomoči Športne zveze Ljubljana ustanovili nov klub in ga poimenovali NK Bežigrad, klub pa je skrbel za mladinske ekipe nekdanje Olimpije. Nov klub je za sezono 2005/06 zbral moštvo za tekmovanje v najnižji ligi (na ravni Medobčinske nogometne zveze Ljubljana). Člansko moštvo so sestavljali veterani nekdanje Olimpije na čelu z Ubavičem, Patetom, Podgajskim, Kitičem, Komočarjem in drugimi ter v prvi sezoni pokorili konkurenco in se uvrstili v četrto ligo. V tem tekmovanju so z veliko prednostjo osvojili novo prvo mesto. Od 22 tekem so jih zmagali 19, še 3 tekme pa so se končale z neodločenim izzidom. Najboljša strelca ekipe sta bila [[Zoran Ubavič]] in [[Miran Pavlin]] 24 doseženimi zadetki. Ekspresno hitro je bilo tudi napredovanje v drugo, kjer se je klub dokončno preimenoval in iz Olimpije Bežigrad je nastala Olimpija Ljubljana in se še v isti sezoni uvrstil v prvo ligo. V sezoni 2009/10 je Olimpija znova zaigrala v Prvi Slovenski nogometni ligi in osvojila končno četrto mesto. V naslednjih sezonah večjih uspehov Olimpija ni dosegla, čeprav je v sezoni 2011/12 postala podprvak Slovenije, vendar s kar 20 točkami zaostanka za [[Nogometni klub Maribor|Mariborom]] sezono se je zaostanek zmanjšal in z 8 točkami zaostanka je Olimpija znova podprvak. V sezoni 2013/14 pa padec na 7 mesto na lestvici, vzdušje okoli kluba pa je bilo zelo slabo. V zadnji sezoni ere Izeta Rastoderja je Olimpija osvojila četrto mesto, pred začetkom nove sezone pa je Milan Mandarić odkupil klub od svojega predhodnika Rastoderja. V sezoni 2015/16 je Olimpija prvič po ustanovitvi kluba znova pokorila konkurenco v 1. SNL in osvojila prvi naslov državnega prvaka po 21 letih. Uspeh je ponovila v sezoni 2017/18, ko je bila Olimpija slovenski ligaški in pokalni prvak. V sezoni 2018/19 je Olimpija dosegla dotedaj največji uspeh na evropskih prizoriščih. Po nesrečno prejetem domačem golu so sicer izpadli iz kvalifikacij za Ligo prvakov proti FK Qarabag (Azerbaijan), kasneje pa v kvalifikacijah preko prepričljivih zmag proti Crusaders in HJK Helskinki prišli do play offa za vstop v skupinski del [[Evropska liga|Evropske lige.]]Tam jih je pričakala slovaška ekipa in aktualni prvak Slovaške, FK Spartak Trnava, ki se je na koncu izkazala za premagljivega tekmeca, ampak kljub temu so po domačem porazu z 0-2 in gostujočem remiju 1-1 izpadli in se tako poslovili od Evrope. Naslednja lovorika kluba je na vrsto prišla 30. maja 2019, ko so “zmaji” znova postali pokalni prvaki, enak uspeh pa jim je uspel še v sezoni 2020/21. Naslednji pomemben mejnik se je zgodil jeseni 2021, ko je [[Adam Delius]] klub odkupil od dosedanjega lastnika [[Milan Mandarić|Milana Mandarića]].Dvojno krono v [[Slovenija|Sloveniji]] so po 5 letih ponovili v sezoni 2022/23, ko so z veliko prednostjo na koncu sezone pokorili celotno konkurenco s trenerjem [[Albert Riera|Albertom Riero]] na čelu. V sezoni 2023/24 je Olimpija dosegla največji uspeh kluba v evropskih tekmovanjih. V 1. krogu kvalifikacij za [[UEFA liga prvakov|UEFA ligo prvakov]] so brez večjih težav izločili latvijsko [[Valmiera|Valmiero]]. Prvi resnejši izziv pa je prišel v 2. krogu, ko so se “zmaji” pomerili z bolgarskim [[PFK Ludogorec Razgrad|Ludogorcem]]. S skupnim rezultatom 3-2 so se veselili zmage in tako napredovali v 3. krog kvalifikacij za ligo prvakov, kjer jih je pričakal najmočnejši tekmec do sedaj, turški [[Galatasaray]]. Ta se je vendarle izkazal za premočno oviro in nogometaši Olimpije so s skupnim izidom 0-4 izpadli v play-off kvalifikacij za [[Evropska liga|UEFA Evropsko ligo]]. Pomerili so se proti [[FK Qarabag]] (Azerbaijan), ki pa jih je premagal z rezulatatom 1-3. Tako so se “zmaji” v sezoni 2023/24 prvič v zgodovini uvrstil v skupinski del [[Konfernčne lige|UEFA Konferenčne lige]] in s tem dosegel enega največjih uspehov v zgodovini kluba.

== Uradna navijaška skupina ==
[[Slika:Green Dragons.jpg|sličica|Green Dragons na tekmi proti NK Maribor 15.10.2022]]
''[[Green Dragons]]'' so [[Ljubljana|ljubljanska]] [[Navijaštvo|navijaška skupina]], ki je bila ustanovljena leta 1988, prva tekma navijaške skupine je bila jeseni tega leta proti NK Priština, tedaj se je prvič tudi pojavil transparent z imenom &quot;Green Dragons&quot;. V prvih letih so bili prisotni le na nogometnih tekmah [[NK Olimpija]], v začetku devetdesetih let pa so začeli obiskovati tudi hokejske tekme [[HK Olimpija]] in košarkarske tekme [[KK Olimpija]]. V letu 2023 so praznovali okroglih 35 let od ustanovitve skupine in začetka organiziranega navijanja za klube pod imenom Olimpija.

== Trenutna prva ekipa &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Igralci - NK Olimpija Ljubljana|url=https://nkolimpija.si/igralci/|date=2024-12-11|accessdate=2025-07-27|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; ==
Člani prve ekipe:
''Podatki prenešeni s spletne strani'' https://nkolimpija.si/prva-ekipa/igralci/''dne 26. julij 2025.''

==='''VRATARJI:'''===

* 31 [[Tijan Vasić]] {{ikonazastave|SLO}}
* 36 [[Gal Lubej Fink]]&lt;ref&gt;[https://nkolimpija.si/igralci/gal-lubej-fink/ Lubej Fink podatki]&lt;/ref&gt; {{ikonazastave|SLO}} 
* 52 [[Matevž Dajčar]] {{ikonazastave|SLO}}
* 26 [[Matevž Vidovšek]]&lt;ref&gt;[https://nkolimpija.si/igralci/matevz-vidovsek/ Vidovšek podatki]&lt;/ref&gt; {{ikonazastave|SLO}} 

=== BRANILCI: ===

* 16 [[Ahmet Muhamedbegović]]&lt;ref&gt;[https://nkolimpija.si/igralci/ahmet-muhamedbegovic/ Muhamedbegović podatki]&lt;/ref&gt; {{ikonazastave|AUT}} 
* 15 [[Marko Ristić]]&lt;ref&gt;[https://nkolimpija.si/igralci/marko-ristic/ Ristić podatki]&lt;/ref&gt; {{ikonazastave|SLO}}
* 44 [[Matej Dvoršak]]&lt;ref&gt;[https://nkolimpija.si/igralci/matej-dvorsak/ Dvoršak podatki]{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; {{ikonazastave|SLO}} 
* 21 [[Manuel Pedreno]]&lt;ref&gt;[https://nkolimpija.si/igralci/manuel-pedreno/ Pedreno podatki]&lt;/ref&gt; {{ikonazastave|ESP}} 
* 33 [[Jordi Govea]] {{ikonazastave|ESP}}
* 30 [[Jan Gorenc]] {{ikonazastave|SLO}}
* 4 [[Veljko Jelenković]] {{ikonazastave|BUL}}
* 3 [[Jošt Urbančič]] {{ikonazastave|SLO}}
* 28 [[Diogo Almeida]] {{ikonazastave|POR}}
* 27 [[Frederic Ananou]] {{ikonazastave|GER}}

=== VEZISTI: ===

* 34 [[Augustin Doffo]] {{ikonazastave|ARG}} - ''KAPETAN''
* 23 [[Diogo Pinto]] {{ikonazastave|POR}} 
* 88 [[Charles Thalisson]] {{ikonazastave|BRA}} 
* 80 [[Peter Agba]] {{ikonazastave|NGA}}
* 9 [[Dino Kojić]] {{ikonazastave|SLO}}
* 45 [[Mateo Ačimović]] {{ikonazastave|SLO}}
* 16 [[Jurgen Çelhaka]] {{ikonazastave|ALB}}

=== NAPADALCI: ===

* 99 [[Antonio Marin]] {{ikonazastave|CRO}} 
* 37 [[Pedro Lucas Schwaizer]] {{ikonazastave|BRA}} 
* 24 [[Reda Boultam]] {{ikonazastave|NED}} 
* 19 [[Ivan Durdov]] {{ikonazastave|CRO}} 
* 18 [[Marko Brest]] {{ikonazastave|SLO}} 
* 11 [[Alex Blanco]] {{ikonazastave|ESP}}
* 24 [[Alex Matthias Tamm]] {{ikonazastave|EST}}
* 10 [[Dimitar Mitrovski]] {{ikonazastave|MKD}}
* 2 [[Admir Bristrić]] {{ikonazastave|BIH}}
* 20 [[Nemanja Motika]] {{ikonazastave|SRB}}

===Zadnji prestopi (''julij 2025):''===
PRIHODI:

* [[Dimitar Mitrovski]] {{ikonazastave|MKD}}
* [[Jošt Urbančič]] {{ikonazastave|SLO}}
* [[Diogo Almeida]] {{ikonazastave|POR}}
* [[Veljko Jelenković]] {{ikonazastave|BUL}}
* [[Frederic Ananou]] {{ikonazastave|GER}}
* [[Jan Gorenc]] {{ikonazastave|SLO}}
* [[Matevž Dajčar]] {{ikonazastave|SLO}}
* [[Admir Bristrić]] {{ikonazastave|BIH}} (konec posoje)
* [[Nemanja Motika]] {{ikonazastave|SRB}} (konec posoje)

ODHODI:

* [[Raul Alexander Florucz]] {{ikonazastave|AUT}}
* [[Justas Lasickas]] {{ikonazastave|LIT}}
* [[Jorge Silva]] {{ikonazastave|POR}}
* [[Marcel Ratnik]] {{ikonazastave|SLO}}
* [[David Sualehe]] {{ikonazastave|POR}}
* [[Denis Pintol]] {{ikonazastave|SLO}} (posoja)

== Strokovni del ekipe &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Strokovni štab - NK Olimpija Ljubljana|url=https://nkolimpija.si/strokovni-stab/|date=2024-12-12|accessdate=2025-07-27|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; ==
[[Slika:NK Olimpija 2010.jpg|thumb|400px|Postava leta 2010]]
=== Športni del ===
{| class=&quot;toccolours&quot;
!bgcolor=silver|Pozicija
!bgcolor=silver|Ime
!bgcolor=silver|Državljan
|-bgcolor=#eeeeee
|Trener || Mišo Brečko || {{ikonazastave|SLO}}
|-
|Pomočnik trenerja || Andraž Kirm || {ikonazastave|SLO}}
|-
|Tehnični vodja||Nejc Berce||{{ikonazastave|SLO}}
|-
|Kondicijski trener
|Ivan Zorić
|{{ikonazastave|CRO}}
|-
|Kondicijski trener
|Hrvoje Božičković
|{{ikonazastave|CRO}}
|-
|Kondicijski trener
|Nikola Vidović
|{{ikonazastave|CRO}}
|-
|Trener vratarjev
|Josip Škorić
|{{ikonazastave|CRO}}
|-
|}

=== Zdravniška ekipa ===
''Podatki z dne 19. julij 2025 iz spletne strani NK Olimpija.''
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!Poklic
!Ime
!Državljanstvo
|-
|Fizioterapevtka
|Riva Milić
|{{ikonazastave|CRO}}
|-
|Fizioterapevt
|Žiga Benko
|{{ikonazastave|SLO}}
|-
|Fizioterapevt
|Luka Levec
|{{ikonazastave|SLO}}
|}

=== Uprava kluba ===
{| class=&quot;toccolours&quot;
!bgcolor=silver|Pozicija
!bgcolor=silver|Ime
!bgcolor=silver|Državljanstvo
|-bgcolor=#eeeeee
|Predsednik ||Adam Delius||{{ikonazastave|GER}}
|-
|
|- bgcolor=&quot;#eeeeee&quot;
|Podpredsednik||Dr. Cristian Dollinger||{{ikonazastave|GER}}
|-
|Direktor
|Igor Barišić
|{{ikonazastave|CRO}}
|-
|Športni direktor
|Necat Aygün
|{{ikonazastave|GER}}
|}

== Znani igralci ==
{{col-begin}}
{{col-3}}
 
&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Dejan Kelhar]] &lt;small&gt;(2005)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Zoran Ubavič]] &lt;small&gt;(2005−2008)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Miran Pavlin]] &lt;small&gt;(2005−2009)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Robert Volk]] &lt;small&gt;(2005−2009)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Željko Milinovič]] &lt;small&gt;(2006−2007)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Edi Bajrektarevič]] &lt;small&gt;(2006−2008)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Aleš Čeh]] &lt;small&gt;(2006−2009)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Mladen Rudonja]] &lt;small&gt;(2007−2009)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Amir Karič]] &lt;small&gt;(2007−2009)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Miha Šporar]] &lt;small&gt;(2007−2010)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Sebastjan Cimirotič]] &lt;small&gt;(2007−2011)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Željko Mitrakovič]] &lt;small&gt;(2008−2009)&lt;/small&gt;
{{col-3}}
*{{ikonazastave|SLO}} [[Muamer Vugdalič]] &lt;small&gt;(2008−2009)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|MKD}} [[Agim Ibraimi]] &lt;small&gt;(2008−2010)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Senad Tiganj]] &lt;small&gt;(2009)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Jalen Pokorn]] &lt;small&gt;(2009−2010)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Igor Lazič]] &lt;small&gt;(2009−2010)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Jan Oblak]] &lt;small&gt;(2009−2010)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Damir Botonjič]] &lt;small&gt;(2009−2011)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Ermin Rakovič]] &lt;small&gt;(2010)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Damjan Ošlaj]] &lt;small&gt;(2010−2011)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|CRO}} [[Tomo Šokota]] &lt;small&gt;(2010−2011)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Zoran Zeljkovič]] &lt;small&gt;(2010−2011)&lt;/small&gt;
{{col-3}}
*{{ikonazastave|SLO}} [[Dare Vršič]] &lt;small&gt;(2010–2012)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|MKD}} [[Dragan Čadikovski]] &lt;small&gt;(2011)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Aleksander Šeliga]] &lt;small&gt;(2011–)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|MNE}} [[Nikola Nikezić]] &lt;small&gt;(2012–2014)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Etien Velikonja]] &lt;small&gt;(2016–2017)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Andraž Kirm]] &lt;small&gt;(2016–2017)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Branko Ilić]] &lt;small&gt;(2016–2019)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Timi Max Elšnik]] &lt;small&gt;(2020-2024)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|ARG}} [[Augustin Doffo]] &lt;small&gt;(2022-2026)&lt;/small&gt;

{{col-end}}

=== Upokojene številke ===
* 5 ([[Marko Elsner]], od leta 2019)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://planetnogomet.si/novice/olimpija-igralski-kader-7-5-popivoda-elsner/ |title=Ljubljanska Olimpija pred 3 leti upokojila številko 7, ki pa ni edina: Med zmaji je preprosto nedotakljiva tudi številka 5 |accessdate=2025-01-04 |date=2024-09-18 |work=[[Planet Nogomet]] }}&lt;/ref&gt;
* 7 ([[Danilo Popivoda]], od leta 2021)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://ekipa.svet24.si/clanek/nogomet/prva-liga/6146c193babe1/kaksna-poteza-olimpije-to-je-stevilka-dresa-ki-je-nihce-vec-ne-bo-nosil-mandaric-je |title=Kakšna POTEZA OLIMPIJE!! Na igrišče je prišel kar MILAN MANDARIĆ, potem pa so ... |accessdate=2025-01-04 |date=2021-09-19 |work=[[EkipaSN (časopis)|Ekipa]] }}&lt;/ref&gt;

== Trenerji ==
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
|-
!Trener
!Obdobje
!
!Lovorike
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Primož Gliha]]||&lt;small&gt;2005 – 2007&lt;/small&gt;
| ||&lt;small&gt;5. liga, 4. liga&lt;/small&gt;
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Janez Pate]]||&lt;small&gt;julij 2007 – junij 2009&lt;/small&gt;
| ||&lt;small&gt;[[Tretja slovenska nogometna liga|3. liga]], [[Druga slovenska nogometna liga|2. liga]]&lt;/small&gt;
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Branko Oblak]]||&lt;small&gt;julij 2009 – avgust 2009&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Robert Pevnik]]||&lt;small&gt;september 2009 – maj 2010&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Safet Hadžić]]||&lt;small&gt;julij 2010 – avgust 2010&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Dušan Kosič]]||&lt;small&gt;oktober 2010 – december 2011&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Bojan Prašnikar]]||&lt;small&gt;december 2011 – april 2012&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Ermin Šiljak]]||&lt;small&gt;april 2012 – avgust 2012&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Andrej Razdrh]]||&lt;small&gt;avgust 2012 – oktober 2013&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SRB}} [[Milorad Kosanović]]||&lt;small&gt;21. oktober 2013 – 30. april 2014&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Darko Karapetrovič]]||&lt;small&gt;30. april 2014 – junij 2015&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Marijan Pušnik]]||&lt;small&gt;10. junij 2015 – 15. december 2015&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SRB}} [[Marko Nikolić (nogometni trener)|Marko Nikolić]]||&lt;small&gt;11, januar 2016 – 18. april 2016&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|ITA}} [[Rodolfo Vanoli]]||&lt;small&gt;22. april 2016 – 31. avgust 2016&lt;/small&gt;
| ||&lt;small&gt;[[1. slovenska nogometna liga|1. SNL]]&lt;/small&gt;
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Luka Elsner]]||&lt;small&gt;2. september 2016 – 9. marec 2017&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Marijan Pušnik]]||&lt;small&gt;9. marec 2017 – 3. april 2017&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Safet Hadžić]]||&lt;small&gt;4. april 2017 – 31. maj 2017&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|CRO}} [[Igor Bišćan]]||&lt;small&gt;2. junij 2017 – 6. junij 2018&lt;/small&gt;
| ||&lt;small&gt;[[1. slovenska nogometna liga|1. SNL]]&lt;/small&gt;, &lt;small&gt;[[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal]]&lt;/small&gt;
|-
|{{ikonazastave|SRB}} [[Ilija Stolica]]||&lt;small&gt;11. junij 2018 – 31. julij 2018&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SRB}} [[Aleksandar Linta]]||&lt;small&gt;31. julij 2018 – 26. avgust 2018&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|AUT}} [[Zoran Barišić]]||&lt;small&gt;4. september 2018 – 12. december 2018&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Robert Pevnik]]||&lt;small&gt;8. januar 2019 – 12. april 2019&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Safet Hadžić]]||&lt;small&gt;12. april 2019 – 15. junij 2020&lt;/small&gt;
| ||[[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal]]
|-
|{{ikonazastave|CRO}} [[Dino Skender]]||&lt;small&gt;19. junij 2020 – 8. januar 2021&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Goran Stanković]]||&lt;small&gt;11. januar 2021 – 16. junij 2021&lt;/small&gt;
| ||[[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal]]
|-
|{{Ikonazastave|SRB}} [[Savo Milošević]]||&lt;small&gt;16. junij 2021 – 10. oktober 2021&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{Ikonazastave|CRO}} [[Dino Skender]]||&lt;small&gt;10. oktober 2021 – 20. marec 2022&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{Ikonazastave|CRO}} [[Robert Prosinečki]]||&lt;small&gt;22. marec 2022 – 1. julij 2022&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{Ikonazastave|ESP}} [[Albert Riera]]||4. julij 2022 - 20. maj 2023        
| ||[[1. SNL]], [[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal]]
|-
|{{ikonazastave|POR}} [[Joao Henriques]]||15. junij 2023 - 12. oktober 2023
| ||
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Zoran Zeljković]]||18. oktober 2023 - 6. maj 2024
| ||
|-
|{{ikonazastave|ESP}} [[Víctor Sánchez del Amo|Víctor Sánchez]]||5. junij 2024 - 13. junij 2025
| ||[[1. SNL]]
|-
|{{ikonazastave|POR}} [[Jorge Simão]]||13. junij 2025 - 5. avgust 2025
| ||
|-
|{{ikonazastave|NED}} [[Erwin van de Looi]]||11. avgust 2025 - 22. september 2025
| ||
|-
|{{ikonazastave|ARG}} [[Federico Bessone]] ||22. september 2025 - 29. maj 2026
| ||
|-
|
| ||
|}

== Rekordi* ==

* Največ osvojenih točk v eni sezoni: '''80'''; v sezoni 2017-18.
* Najmanj osvojenih točk v eni sezoni: '''42'''; v sezoni 2013-14.
* Največ golov v eni sezoni: '''75'''; v sezoni 2015-16.
* Najmanj golov v eni sezoni: '''38'''; v sezoni 2013-14.
* Največ prejetih zadetkov v eni sezoni: '''56'''; v sezoni 2013-14.
* Najmanj prejetih zadetkov v eni sezoni: '''17'''; v sezoni 2017-18.
* Najboljša gol razlika v eni sezoni: '''+55'''; v sezoni 2015-16.
* Najslabša gol razlika v eni sezoni: '''-18'''; v sezoni 2013-14.

&lt;nowiki&gt;*&lt;/nowiki&gt;rekordi se nanašajo na sezone v [[Prva slovenska nogometna liga|1. ligi]] (od sezone 2009-10)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=PLT - Prva liga Telemach|url=https://www.prvaliga.si/tekmovanja/default.asp?action=lestvica&amp;id_menu=102&amp;id_sezone=2019|website=www.prvaliga.si|accessdate=2025-05-01|language=en}}&lt;/ref&gt;

== Dosežki &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lovorike - NK Olimpija Ljubljana|url=https://nkolimpija.si/klub/osvojene-lovorike/|date=2024-12-04|accessdate=2025-05-01|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; ==
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; width:100%;&quot;
|+Domači Pokali
!Ime tekmovanja
!Št. zmag
!sezona
|-
|[[Prva slovenska nogometna liga|Prva Liga]]
|'''4'''
|'''2015-16, 2017-18, 2022-23, 2024-25'''
|-
|[[Druga slovenska nogometna liga|2. SNL]]
|'''1'''
|'''2008-09'''
|-
|[[Tretja slovenska nogometna liga|3. SNL]]
|'''1'''
|'''2007-08'''
|-
|[[Regionalna Ljubljanska liga]]
|'''1'''
|'''2006-07'''
|-
|[[MNZ Liga]]
|'''1'''
|'''2005-06'''
|-
|[[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal Pivovarne Union]]
|'''4'''
|'''2017-18, 2018-19, 2020-21, 2022-23'''
|}
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; width:100%;&quot;
|+Uvrstitve na UEFA Evropska tekmovanja
!Ime Tekmovanja
!Kvalificiral v turnir
!sezona
|-
|[[UEFA Konferenčna Liga]]
|'''2'''
|'''2023-24, 2024-25'''
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki|NK Olimpija (2005)}}
* {{Official|http://www.nkolimpija.si}}

{{Olimpija Ljubljana squad}}
{{Nogomet v Sloveniji}}
{{Ljubljana}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 2005]]
[[Kategorija:Športni klubi v Ljubljani]]
[[Kategorija:Slovenski nogometni klubi|Olimpija]]
[[Kategorija:Nogometni klub Olimpija|*]]</text>
      <sha1>juj3zykmh9nndlzm3ywcy2wmitp4s96</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687425</id>
      <parentid>6687416</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T19:24:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Mark Pelj</username>
        <id>216187</id>
      </contributor>
      <comment>/* Strokovni del ekipe {{Navedi splet|title=Strokovni štab - NK Olimpija Ljubljana|url=https://nkolimpija.si/strokovni-stab/|date=2024-12-12|accessdate=2025-07-27|language=sl-SI}} */</comment>
      <origin>6687425</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="20803" sha1="p9oxk9uvsvf4hiigtgahsjueb8ubzoq" xml:space="preserve">{{nereferencirano}}
{{zapomen|nekdanji nogometni klub|NK Olimpija (1911-2004)}}
{{zapomen|nastope v evropskih tekmovanjih|NK Olimpija Ljubljana na evropskih tekmovanjih}}
'''Nogometni klub Olimpija Ljubljana''', krajše '''NK Olimpija''', ali samo '''Olimpija''', je  [[Slovenija|slovenski]] [[nogometni klub]].{{Infopolje Nogometni klub |
  clubname = NK Olimpija Ljubljana |
  image    = NK Olimpija Ljubljana logo.svg |
  image_size = 160px |
  fullname = NK Olimpija Ljubljana |
  nickname = Zmaji |
  founded  = [[2. marec]] [[2005]] (''kot NK Bežigrad'') |
  ground   = [[Stadion Stožice]],&lt;br /&gt;[[Ljubljana]] |
  capacity = 16.038|
  chairman = {{ikonazastave|GER}} [[Adam Delius]] |
  coach    = {{ikonazastave|SLO}} [[Mišo Brečko]] |              
  league   = [[1. SNL]] |
  season   = 2025/26 |
  position = 4. mesto |
  website = {{URL|https://nkolimpija.si}}
| pattern_la1 = _olimpija2526h
| pattern_b1 = _olimpija2526h
| pattern_ra1 = _olimpija2526h
| pattern_sh1 = _olimpija2526h
| shorts1 = D9E2DD
| socks1 = D9E2DD
| pattern_so1 = 
| pattern_la2 = _olimpija2526a
| pattern_b2 = _olimpija2526a
| pattern_ra2 = _olimpija2526a
| pattern_sh2 = _olimpija2526a
| leftarm2 = 000000
| rightarm2 = 000000
| shorts2 = 000000
| socks2 = 000000
| pattern_so2 = 
| pattern_la3 = _olimpija2526t
| pattern_b3 = _olimpija2526t
| pattern_ra3 = _olimpija2526t
| pattern_sh3 = _olimpija2526t
| leftarm3 = 0D7E73
| rightarm3 = 0D7E73
| shorts3 = 0D7E73
| socks3 = 0D7E73

| |topscorer=}}Leta [[2005|2005]] so zaradi finančnih težav takratne [[NK Olimpija (1911-2004)|NK Olimpije]] ustanovili nov klub, NK Olimpija Bežigrad, ki je poskrbel za mlajše selekcije propadlega kluba. Kot novoustanovljen klub je začel tekmovanja v ligi 2. MNZ, ki je petorazredno nogometno tekmovanje v Sloveniji. S pomočjo nekdanjih igralcev stare Olimpije se je klub prebil v 1. ligo. Trenutno člansko moštvo kluba igra v [[1. SNL]] pod imenom NK Olimpija Ljubljana, ki so ga zamenjali z imenom NK Olimpija Bežigrad. Prva leta je klub igral na stadionu v Šiški, avgusta [[2010]] pa se je preselil na [[Stadion Stožice]]. Olimpija je od leta 2015 osvojila tudi 4 naslove državnega prvaka in 4 naslove pokalnega prvaka, s čimer je najuspešnejši slovenski nogometni klub v zadnjem desetletju.

== Zgodovina ==

Marca [[2005]] so pred razpadom &quot;stare&quot; [[Nogometni klub Olimpija (1911–2004)|Olimpije]] nekateri starši igralcev in trenerji nekdanje Olimpije ob pomoči Športne zveze Ljubljana ustanovili nov klub in ga poimenovali NK Bežigrad, klub pa je skrbel za mladinske ekipe nekdanje Olimpije. Nov klub je za sezono 2005/06 zbral moštvo za tekmovanje v najnižji ligi (na ravni Medobčinske nogometne zveze Ljubljana). Člansko moštvo so sestavljali veterani nekdanje Olimpije na čelu z Ubavičem, Patetom, Podgajskim, Kitičem, Komočarjem in drugimi ter v prvi sezoni pokorili konkurenco in se uvrstili v četrto ligo. V tem tekmovanju so z veliko prednostjo osvojili novo prvo mesto. Od 22 tekem so jih zmagali 19, še 3 tekme pa so se končale z neodločenim izzidom. Najboljša strelca ekipe sta bila [[Zoran Ubavič]] in [[Miran Pavlin]] 24 doseženimi zadetki. Ekspresno hitro je bilo tudi napredovanje v drugo, kjer se je klub dokončno preimenoval in iz Olimpije Bežigrad je nastala Olimpija Ljubljana in se še v isti sezoni uvrstil v prvo ligo. V sezoni 2009/10 je Olimpija znova zaigrala v Prvi Slovenski nogometni ligi in osvojila končno četrto mesto. V naslednjih sezonah večjih uspehov Olimpija ni dosegla, čeprav je v sezoni 2011/12 postala podprvak Slovenije, vendar s kar 20 točkami zaostanka za [[Nogometni klub Maribor|Mariborom]] sezono se je zaostanek zmanjšal in z 8 točkami zaostanka je Olimpija znova podprvak. V sezoni 2013/14 pa padec na 7 mesto na lestvici, vzdušje okoli kluba pa je bilo zelo slabo. V zadnji sezoni ere Izeta Rastoderja je Olimpija osvojila četrto mesto, pred začetkom nove sezone pa je Milan Mandarić odkupil klub od svojega predhodnika Rastoderja. V sezoni 2015/16 je Olimpija prvič po ustanovitvi kluba znova pokorila konkurenco v 1. SNL in osvojila prvi naslov državnega prvaka po 21 letih. Uspeh je ponovila v sezoni 2017/18, ko je bila Olimpija slovenski ligaški in pokalni prvak. V sezoni 2018/19 je Olimpija dosegla dotedaj največji uspeh na evropskih prizoriščih. Po nesrečno prejetem domačem golu so sicer izpadli iz kvalifikacij za Ligo prvakov proti FK Qarabag (Azerbaijan), kasneje pa v kvalifikacijah preko prepričljivih zmag proti Crusaders in HJK Helskinki prišli do play offa za vstop v skupinski del [[Evropska liga|Evropske lige.]]Tam jih je pričakala slovaška ekipa in aktualni prvak Slovaške, FK Spartak Trnava, ki se je na koncu izkazala za premagljivega tekmeca, ampak kljub temu so po domačem porazu z 0-2 in gostujočem remiju 1-1 izpadli in se tako poslovili od Evrope. Naslednja lovorika kluba je na vrsto prišla 30. maja 2019, ko so “zmaji” znova postali pokalni prvaki, enak uspeh pa jim je uspel še v sezoni 2020/21. Naslednji pomemben mejnik se je zgodil jeseni 2021, ko je [[Adam Delius]] klub odkupil od dosedanjega lastnika [[Milan Mandarić|Milana Mandarića]].Dvojno krono v [[Slovenija|Sloveniji]] so po 5 letih ponovili v sezoni 2022/23, ko so z veliko prednostjo na koncu sezone pokorili celotno konkurenco s trenerjem [[Albert Riera|Albertom Riero]] na čelu. V sezoni 2023/24 je Olimpija dosegla največji uspeh kluba v evropskih tekmovanjih. V 1. krogu kvalifikacij za [[UEFA liga prvakov|UEFA ligo prvakov]] so brez večjih težav izločili latvijsko [[Valmiera|Valmiero]]. Prvi resnejši izziv pa je prišel v 2. krogu, ko so se “zmaji” pomerili z bolgarskim [[PFK Ludogorec Razgrad|Ludogorcem]]. S skupnim rezultatom 3-2 so se veselili zmage in tako napredovali v 3. krog kvalifikacij za ligo prvakov, kjer jih je pričakal najmočnejši tekmec do sedaj, turški [[Galatasaray]]. Ta se je vendarle izkazal za premočno oviro in nogometaši Olimpije so s skupnim izidom 0-4 izpadli v play-off kvalifikacij za [[Evropska liga|UEFA Evropsko ligo]]. Pomerili so se proti [[FK Qarabag]] (Azerbaijan), ki pa jih je premagal z rezulatatom 1-3. Tako so se “zmaji” v sezoni 2023/24 prvič v zgodovini uvrstil v skupinski del [[Konfernčne lige|UEFA Konferenčne lige]] in s tem dosegel enega največjih uspehov v zgodovini kluba.

== Uradna navijaška skupina ==
[[Slika:Green Dragons.jpg|sličica|Green Dragons na tekmi proti NK Maribor 15.10.2022]]
''[[Green Dragons]]'' so [[Ljubljana|ljubljanska]] [[Navijaštvo|navijaška skupina]], ki je bila ustanovljena leta 1988, prva tekma navijaške skupine je bila jeseni tega leta proti NK Priština, tedaj se je prvič tudi pojavil transparent z imenom &quot;Green Dragons&quot;. V prvih letih so bili prisotni le na nogometnih tekmah [[NK Olimpija]], v začetku devetdesetih let pa so začeli obiskovati tudi hokejske tekme [[HK Olimpija]] in košarkarske tekme [[KK Olimpija]]. V letu 2023 so praznovali okroglih 35 let od ustanovitve skupine in začetka organiziranega navijanja za klube pod imenom Olimpija.

== Trenutna prva ekipa &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Igralci - NK Olimpija Ljubljana|url=https://nkolimpija.si/igralci/|date=2024-12-11|accessdate=2025-07-27|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; ==
Člani prve ekipe:
''Podatki prenešeni s spletne strani'' https://nkolimpija.si/prva-ekipa/igralci/''dne 26. julij 2025.''

==='''VRATARJI:'''===

* 31 [[Tijan Vasić]] {{ikonazastave|SLO}}
* 36 [[Gal Lubej Fink]]&lt;ref&gt;[https://nkolimpija.si/igralci/gal-lubej-fink/ Lubej Fink podatki]&lt;/ref&gt; {{ikonazastave|SLO}} 
* 52 [[Matevž Dajčar]] {{ikonazastave|SLO}}
* 26 [[Matevž Vidovšek]]&lt;ref&gt;[https://nkolimpija.si/igralci/matevz-vidovsek/ Vidovšek podatki]&lt;/ref&gt; {{ikonazastave|SLO}} 

=== BRANILCI: ===

* 16 [[Ahmet Muhamedbegović]]&lt;ref&gt;[https://nkolimpija.si/igralci/ahmet-muhamedbegovic/ Muhamedbegović podatki]&lt;/ref&gt; {{ikonazastave|AUT}} 
* 15 [[Marko Ristić]]&lt;ref&gt;[https://nkolimpija.si/igralci/marko-ristic/ Ristić podatki]&lt;/ref&gt; {{ikonazastave|SLO}}
* 44 [[Matej Dvoršak]]&lt;ref&gt;[https://nkolimpija.si/igralci/matej-dvorsak/ Dvoršak podatki]{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; {{ikonazastave|SLO}} 
* 21 [[Manuel Pedreno]]&lt;ref&gt;[https://nkolimpija.si/igralci/manuel-pedreno/ Pedreno podatki]&lt;/ref&gt; {{ikonazastave|ESP}} 
* 33 [[Jordi Govea]] {{ikonazastave|ESP}}
* 30 [[Jan Gorenc]] {{ikonazastave|SLO}}
* 4 [[Veljko Jelenković]] {{ikonazastave|BUL}}
* 3 [[Jošt Urbančič]] {{ikonazastave|SLO}}
* 28 [[Diogo Almeida]] {{ikonazastave|POR}}
* 27 [[Frederic Ananou]] {{ikonazastave|GER}}

=== VEZISTI: ===

* 34 [[Augustin Doffo]] {{ikonazastave|ARG}} - ''KAPETAN''
* 23 [[Diogo Pinto]] {{ikonazastave|POR}} 
* 88 [[Charles Thalisson]] {{ikonazastave|BRA}} 
* 80 [[Peter Agba]] {{ikonazastave|NGA}}
* 9 [[Dino Kojić]] {{ikonazastave|SLO}}
* 45 [[Mateo Ačimović]] {{ikonazastave|SLO}}
* 16 [[Jurgen Çelhaka]] {{ikonazastave|ALB}}

=== NAPADALCI: ===

* 99 [[Antonio Marin]] {{ikonazastave|CRO}} 
* 37 [[Pedro Lucas Schwaizer]] {{ikonazastave|BRA}} 
* 24 [[Reda Boultam]] {{ikonazastave|NED}} 
* 19 [[Ivan Durdov]] {{ikonazastave|CRO}} 
* 18 [[Marko Brest]] {{ikonazastave|SLO}} 
* 11 [[Alex Blanco]] {{ikonazastave|ESP}}
* 24 [[Alex Matthias Tamm]] {{ikonazastave|EST}}
* 10 [[Dimitar Mitrovski]] {{ikonazastave|MKD}}
* 2 [[Admir Bristrić]] {{ikonazastave|BIH}}
* 20 [[Nemanja Motika]] {{ikonazastave|SRB}}

===Zadnji prestopi (''julij 2025):''===
PRIHODI:

* [[Dimitar Mitrovski]] {{ikonazastave|MKD}}
* [[Jošt Urbančič]] {{ikonazastave|SLO}}
* [[Diogo Almeida]] {{ikonazastave|POR}}
* [[Veljko Jelenković]] {{ikonazastave|BUL}}
* [[Frederic Ananou]] {{ikonazastave|GER}}
* [[Jan Gorenc]] {{ikonazastave|SLO}}
* [[Matevž Dajčar]] {{ikonazastave|SLO}}
* [[Admir Bristrić]] {{ikonazastave|BIH}} (konec posoje)
* [[Nemanja Motika]] {{ikonazastave|SRB}} (konec posoje)

ODHODI:

* [[Raul Alexander Florucz]] {{ikonazastave|AUT}}
* [[Justas Lasickas]] {{ikonazastave|LIT}}
* [[Jorge Silva]] {{ikonazastave|POR}}
* [[Marcel Ratnik]] {{ikonazastave|SLO}}
* [[David Sualehe]] {{ikonazastave|POR}}
* [[Denis Pintol]] {{ikonazastave|SLO}} (posoja)

== Strokovni del ekipe &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Strokovni štab - NK Olimpija Ljubljana|url=https://nkolimpija.si/strokovni-stab/|date=2024-12-12|accessdate=2025-07-27|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; ==
[[Slika:NK Olimpija 2010.jpg|thumb|400px|Postava leta 2010]]
=== Športni del ===

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!Poklic
!Ime
!Državljanstvo
|-
|Trener
|Mišo Brečko
|{{ikonazastave|SLO}}
|-
|Pomočnik trenerja
|Andraž Kirm
|{{ikonazastave|SLO}}
|-
|Pomočnik trenerja
|Luka Žinko
|{{ikonazastave|SLO}}
|-
|Kondicijski trener
|Ivan Zorić
|{{ikonazastave|CRO}}
|-
|Kondicijski trener
|Hrvoje Božičković
|{{ikonazastave|CRO}}
|-
|Kondicijski trener
|Nikola Vidović
|{{ikonazastave|CRO}}
|-
|Trener vratarjev
|Josip Škorić
|{{ikonazastave|CRO}}
|}


=== Zdravniška ekipa ===
''Podatki z dne 19. julij 2025 iz spletne strani NK Olimpija.''
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!Poklic
!Ime
!Državljanstvo
|-
|Fizioterapevtka
|Riva Milić
|{{ikonazastave|CRO}}
|-
|Fizioterapevt
|Žiga Benko
|{{ikonazastave|SLO}}
|-
|Fizioterapevt
|Luka Levec
|{{ikonazastave|SLO}}
|}

=== Uprava kluba ===
{| class=&quot;toccolours&quot;
!bgcolor=silver|Pozicija
!bgcolor=silver|Ime
!bgcolor=silver|Državljanstvo
|-bgcolor=#eeeeee
|Predsednik ||Adam Delius||{{ikonazastave|GER}}
|-
|
|- bgcolor=&quot;#eeeeee&quot;
|Podpredsednik||Dr. Cristian Dollinger||{{ikonazastave|GER}}
|-
|Direktor
|Igor Barišić
|{{ikonazastave|CRO}}
|-
|Športni direktor
|Necat Aygün
|{{ikonazastave|GER}}
|}

== Znani igralci ==
{{col-begin}}
{{col-3}}
 
&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Dejan Kelhar]] &lt;small&gt;(2005)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Zoran Ubavič]] &lt;small&gt;(2005−2008)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Miran Pavlin]] &lt;small&gt;(2005−2009)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Robert Volk]] &lt;small&gt;(2005−2009)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Željko Milinovič]] &lt;small&gt;(2006−2007)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Edi Bajrektarevič]] &lt;small&gt;(2006−2008)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Aleš Čeh]] &lt;small&gt;(2006−2009)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Mladen Rudonja]] &lt;small&gt;(2007−2009)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Amir Karič]] &lt;small&gt;(2007−2009)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Miha Šporar]] &lt;small&gt;(2007−2010)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Sebastjan Cimirotič]] &lt;small&gt;(2007−2011)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Željko Mitrakovič]] &lt;small&gt;(2008−2009)&lt;/small&gt;
{{col-3}}
*{{ikonazastave|SLO}} [[Muamer Vugdalič]] &lt;small&gt;(2008−2009)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|MKD}} [[Agim Ibraimi]] &lt;small&gt;(2008−2010)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Senad Tiganj]] &lt;small&gt;(2009)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Jalen Pokorn]] &lt;small&gt;(2009−2010)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Igor Lazič]] &lt;small&gt;(2009−2010)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Jan Oblak]] &lt;small&gt;(2009−2010)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Damir Botonjič]] &lt;small&gt;(2009−2011)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Ermin Rakovič]] &lt;small&gt;(2010)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Damjan Ošlaj]] &lt;small&gt;(2010−2011)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|CRO}} [[Tomo Šokota]] &lt;small&gt;(2010−2011)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Zoran Zeljkovič]] &lt;small&gt;(2010−2011)&lt;/small&gt;
{{col-3}}
*{{ikonazastave|SLO}} [[Dare Vršič]] &lt;small&gt;(2010–2012)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|MKD}} [[Dragan Čadikovski]] &lt;small&gt;(2011)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Aleksander Šeliga]] &lt;small&gt;(2011–)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|MNE}} [[Nikola Nikezić]] &lt;small&gt;(2012–2014)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Etien Velikonja]] &lt;small&gt;(2016–2017)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Andraž Kirm]] &lt;small&gt;(2016–2017)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Branko Ilić]] &lt;small&gt;(2016–2019)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Timi Max Elšnik]] &lt;small&gt;(2020-2024)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|ARG}} [[Augustin Doffo]] &lt;small&gt;(2022-2026)&lt;/small&gt;

{{col-end}}

=== Upokojene številke ===
* 5 ([[Marko Elsner]], od leta 2019)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://planetnogomet.si/novice/olimpija-igralski-kader-7-5-popivoda-elsner/ |title=Ljubljanska Olimpija pred 3 leti upokojila številko 7, ki pa ni edina: Med zmaji je preprosto nedotakljiva tudi številka 5 |accessdate=2025-01-04 |date=2024-09-18 |work=[[Planet Nogomet]] }}&lt;/ref&gt;
* 7 ([[Danilo Popivoda]], od leta 2021)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://ekipa.svet24.si/clanek/nogomet/prva-liga/6146c193babe1/kaksna-poteza-olimpije-to-je-stevilka-dresa-ki-je-nihce-vec-ne-bo-nosil-mandaric-je |title=Kakšna POTEZA OLIMPIJE!! Na igrišče je prišel kar MILAN MANDARIĆ, potem pa so ... |accessdate=2025-01-04 |date=2021-09-19 |work=[[EkipaSN (časopis)|Ekipa]] }}&lt;/ref&gt;

== Trenerji ==
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
|-
!Trener
!Obdobje
!
!Lovorike
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Primož Gliha]]||&lt;small&gt;2005 – 2007&lt;/small&gt;
| ||&lt;small&gt;5. liga, 4. liga&lt;/small&gt;
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Janez Pate]]||&lt;small&gt;julij 2007 – junij 2009&lt;/small&gt;
| ||&lt;small&gt;[[Tretja slovenska nogometna liga|3. liga]], [[Druga slovenska nogometna liga|2. liga]]&lt;/small&gt;
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Branko Oblak]]||&lt;small&gt;julij 2009 – avgust 2009&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Robert Pevnik]]||&lt;small&gt;september 2009 – maj 2010&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Safet Hadžić]]||&lt;small&gt;julij 2010 – avgust 2010&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Dušan Kosič]]||&lt;small&gt;oktober 2010 – december 2011&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Bojan Prašnikar]]||&lt;small&gt;december 2011 – april 2012&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Ermin Šiljak]]||&lt;small&gt;april 2012 – avgust 2012&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Andrej Razdrh]]||&lt;small&gt;avgust 2012 – oktober 2013&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SRB}} [[Milorad Kosanović]]||&lt;small&gt;21. oktober 2013 – 30. april 2014&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Darko Karapetrovič]]||&lt;small&gt;30. april 2014 – junij 2015&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Marijan Pušnik]]||&lt;small&gt;10. junij 2015 – 15. december 2015&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SRB}} [[Marko Nikolić (nogometni trener)|Marko Nikolić]]||&lt;small&gt;11, januar 2016 – 18. april 2016&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|ITA}} [[Rodolfo Vanoli]]||&lt;small&gt;22. april 2016 – 31. avgust 2016&lt;/small&gt;
| ||&lt;small&gt;[[1. slovenska nogometna liga|1. SNL]]&lt;/small&gt;
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Luka Elsner]]||&lt;small&gt;2. september 2016 – 9. marec 2017&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Marijan Pušnik]]||&lt;small&gt;9. marec 2017 – 3. april 2017&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Safet Hadžić]]||&lt;small&gt;4. april 2017 – 31. maj 2017&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|CRO}} [[Igor Bišćan]]||&lt;small&gt;2. junij 2017 – 6. junij 2018&lt;/small&gt;
| ||&lt;small&gt;[[1. slovenska nogometna liga|1. SNL]]&lt;/small&gt;, &lt;small&gt;[[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal]]&lt;/small&gt;
|-
|{{ikonazastave|SRB}} [[Ilija Stolica]]||&lt;small&gt;11. junij 2018 – 31. julij 2018&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SRB}} [[Aleksandar Linta]]||&lt;small&gt;31. julij 2018 – 26. avgust 2018&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|AUT}} [[Zoran Barišić]]||&lt;small&gt;4. september 2018 – 12. december 2018&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Robert Pevnik]]||&lt;small&gt;8. januar 2019 – 12. april 2019&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Safet Hadžić]]||&lt;small&gt;12. april 2019 – 15. junij 2020&lt;/small&gt;
| ||[[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal]]
|-
|{{ikonazastave|CRO}} [[Dino Skender]]||&lt;small&gt;19. junij 2020 – 8. januar 2021&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Goran Stanković]]||&lt;small&gt;11. januar 2021 – 16. junij 2021&lt;/small&gt;
| ||[[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal]]
|-
|{{Ikonazastave|SRB}} [[Savo Milošević]]||&lt;small&gt;16. junij 2021 – 10. oktober 2021&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{Ikonazastave|CRO}} [[Dino Skender]]||&lt;small&gt;10. oktober 2021 – 20. marec 2022&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{Ikonazastave|CRO}} [[Robert Prosinečki]]||&lt;small&gt;22. marec 2022 – 1. julij 2022&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{Ikonazastave|ESP}} [[Albert Riera]]||4. julij 2022 - 20. maj 2023        
| ||[[1. SNL]], [[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal]]
|-
|{{ikonazastave|POR}} [[Joao Henriques]]||15. junij 2023 - 12. oktober 2023
| ||
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Zoran Zeljković]]||18. oktober 2023 - 6. maj 2024
| ||
|-
|{{ikonazastave|ESP}} [[Víctor Sánchez del Amo|Víctor Sánchez]]||5. junij 2024 - 13. junij 2025
| ||[[1. SNL]]
|-
|{{ikonazastave|POR}} [[Jorge Simão]]||13. junij 2025 - 5. avgust 2025
| ||
|-
|{{ikonazastave|NED}} [[Erwin van de Looi]]||11. avgust 2025 - 22. september 2025
| ||
|-
|{{ikonazastave|ARG}} [[Federico Bessone]] ||22. september 2025 - 29. maj 2026
| ||
|-
|
| ||
|}

== Rekordi* ==

* Največ osvojenih točk v eni sezoni: '''80'''; v sezoni 2017-18.
* Najmanj osvojenih točk v eni sezoni: '''42'''; v sezoni 2013-14.
* Največ golov v eni sezoni: '''75'''; v sezoni 2015-16.
* Najmanj golov v eni sezoni: '''38'''; v sezoni 2013-14.
* Največ prejetih zadetkov v eni sezoni: '''56'''; v sezoni 2013-14.
* Najmanj prejetih zadetkov v eni sezoni: '''17'''; v sezoni 2017-18.
* Najboljša gol razlika v eni sezoni: '''+55'''; v sezoni 2015-16.
* Najslabša gol razlika v eni sezoni: '''-18'''; v sezoni 2013-14.

&lt;nowiki&gt;*&lt;/nowiki&gt;rekordi se nanašajo na sezone v [[Prva slovenska nogometna liga|1. ligi]] (od sezone 2009-10)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=PLT - Prva liga Telemach|url=https://www.prvaliga.si/tekmovanja/default.asp?action=lestvica&amp;id_menu=102&amp;id_sezone=2019|website=www.prvaliga.si|accessdate=2025-05-01|language=en}}&lt;/ref&gt;

== Dosežki &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lovorike - NK Olimpija Ljubljana|url=https://nkolimpija.si/klub/osvojene-lovorike/|date=2024-12-04|accessdate=2025-05-01|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; ==
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; width:100%;&quot;
|+Domači Pokali
!Ime tekmovanja
!Št. zmag
!sezona
|-
|[[Prva slovenska nogometna liga|Prva Liga]]
|'''4'''
|'''2015-16, 2017-18, 2022-23, 2024-25'''
|-
|[[Druga slovenska nogometna liga|2. SNL]]
|'''1'''
|'''2008-09'''
|-
|[[Tretja slovenska nogometna liga|3. SNL]]
|'''1'''
|'''2007-08'''
|-
|[[Regionalna Ljubljanska liga]]
|'''1'''
|'''2006-07'''
|-
|[[MNZ Liga]]
|'''1'''
|'''2005-06'''
|-
|[[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal Pivovarne Union]]
|'''4'''
|'''2017-18, 2018-19, 2020-21, 2022-23'''
|}
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; width:100%;&quot;
|+Uvrstitve na UEFA Evropska tekmovanja
!Ime Tekmovanja
!Kvalificiral v turnir
!sezona
|-
|[[UEFA Konferenčna Liga]]
|'''2'''
|'''2023-24, 2024-25'''
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki|NK Olimpija (2005)}}
* {{Official|http://www.nkolimpija.si}}

{{Olimpija Ljubljana squad}}
{{Nogomet v Sloveniji}}
{{Ljubljana}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 2005]]
[[Kategorija:Športni klubi v Ljubljani]]
[[Kategorija:Slovenski nogometni klubi|Olimpija]]
[[Kategorija:Nogometni klub Olimpija|*]]</text>
      <sha1>p9oxk9uvsvf4hiigtgahsjueb8ubzoq</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687426</id>
      <parentid>6687425</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T19:28:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Mark Pelj</username>
        <id>216187</id>
      </contributor>
      <comment>/* Strokovni del ekipe {{Navedi splet|title=Strokovni štab - NK Olimpija Ljubljana|url=https://nkolimpija.si/strokovni-stab/|date=2024-12-12|accessdate=2025-07-27|language=sl-SI}} */</comment>
      <origin>6687426</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="20722" sha1="j5a2h365kvpyb06uhmd1z2oclb1vxem" xml:space="preserve">{{nereferencirano}}
{{zapomen|nekdanji nogometni klub|NK Olimpija (1911-2004)}}
{{zapomen|nastope v evropskih tekmovanjih|NK Olimpija Ljubljana na evropskih tekmovanjih}}
'''Nogometni klub Olimpija Ljubljana''', krajše '''NK Olimpija''', ali samo '''Olimpija''', je  [[Slovenija|slovenski]] [[nogometni klub]].{{Infopolje Nogometni klub |
  clubname = NK Olimpija Ljubljana |
  image    = NK Olimpija Ljubljana logo.svg |
  image_size = 160px |
  fullname = NK Olimpija Ljubljana |
  nickname = Zmaji |
  founded  = [[2. marec]] [[2005]] (''kot NK Bežigrad'') |
  ground   = [[Stadion Stožice]],&lt;br /&gt;[[Ljubljana]] |
  capacity = 16.038|
  chairman = {{ikonazastave|GER}} [[Adam Delius]] |
  coach    = {{ikonazastave|SLO}} [[Mišo Brečko]] |              
  league   = [[1. SNL]] |
  season   = 2025/26 |
  position = 4. mesto |
  website = {{URL|https://nkolimpija.si}}
| pattern_la1 = _olimpija2526h
| pattern_b1 = _olimpija2526h
| pattern_ra1 = _olimpija2526h
| pattern_sh1 = _olimpija2526h
| shorts1 = D9E2DD
| socks1 = D9E2DD
| pattern_so1 = 
| pattern_la2 = _olimpija2526a
| pattern_b2 = _olimpija2526a
| pattern_ra2 = _olimpija2526a
| pattern_sh2 = _olimpija2526a
| leftarm2 = 000000
| rightarm2 = 000000
| shorts2 = 000000
| socks2 = 000000
| pattern_so2 = 
| pattern_la3 = _olimpija2526t
| pattern_b3 = _olimpija2526t
| pattern_ra3 = _olimpija2526t
| pattern_sh3 = _olimpija2526t
| leftarm3 = 0D7E73
| rightarm3 = 0D7E73
| shorts3 = 0D7E73
| socks3 = 0D7E73

| |topscorer=}}Leta [[2005|2005]] so zaradi finančnih težav takratne [[NK Olimpija (1911-2004)|NK Olimpije]] ustanovili nov klub, NK Olimpija Bežigrad, ki je poskrbel za mlajše selekcije propadlega kluba. Kot novoustanovljen klub je začel tekmovanja v ligi 2. MNZ, ki je petorazredno nogometno tekmovanje v Sloveniji. S pomočjo nekdanjih igralcev stare Olimpije se je klub prebil v 1. ligo. Trenutno člansko moštvo kluba igra v [[1. SNL]] pod imenom NK Olimpija Ljubljana, ki so ga zamenjali z imenom NK Olimpija Bežigrad. Prva leta je klub igral na stadionu v Šiški, avgusta [[2010]] pa se je preselil na [[Stadion Stožice]]. Olimpija je od leta 2015 osvojila tudi 4 naslove državnega prvaka in 4 naslove pokalnega prvaka, s čimer je najuspešnejši slovenski nogometni klub v zadnjem desetletju.

== Zgodovina ==

Marca [[2005]] so pred razpadom &quot;stare&quot; [[Nogometni klub Olimpija (1911–2004)|Olimpije]] nekateri starši igralcev in trenerji nekdanje Olimpije ob pomoči Športne zveze Ljubljana ustanovili nov klub in ga poimenovali NK Bežigrad, klub pa je skrbel za mladinske ekipe nekdanje Olimpije. Nov klub je za sezono 2005/06 zbral moštvo za tekmovanje v najnižji ligi (na ravni Medobčinske nogometne zveze Ljubljana). Člansko moštvo so sestavljali veterani nekdanje Olimpije na čelu z Ubavičem, Patetom, Podgajskim, Kitičem, Komočarjem in drugimi ter v prvi sezoni pokorili konkurenco in se uvrstili v četrto ligo. V tem tekmovanju so z veliko prednostjo osvojili novo prvo mesto. Od 22 tekem so jih zmagali 19, še 3 tekme pa so se končale z neodločenim izzidom. Najboljša strelca ekipe sta bila [[Zoran Ubavič]] in [[Miran Pavlin]] 24 doseženimi zadetki. Ekspresno hitro je bilo tudi napredovanje v drugo, kjer se je klub dokončno preimenoval in iz Olimpije Bežigrad je nastala Olimpija Ljubljana in se še v isti sezoni uvrstil v prvo ligo. V sezoni 2009/10 je Olimpija znova zaigrala v Prvi Slovenski nogometni ligi in osvojila končno četrto mesto. V naslednjih sezonah večjih uspehov Olimpija ni dosegla, čeprav je v sezoni 2011/12 postala podprvak Slovenije, vendar s kar 20 točkami zaostanka za [[Nogometni klub Maribor|Mariborom]] sezono se je zaostanek zmanjšal in z 8 točkami zaostanka je Olimpija znova podprvak. V sezoni 2013/14 pa padec na 7 mesto na lestvici, vzdušje okoli kluba pa je bilo zelo slabo. V zadnji sezoni ere Izeta Rastoderja je Olimpija osvojila četrto mesto, pred začetkom nove sezone pa je Milan Mandarić odkupil klub od svojega predhodnika Rastoderja. V sezoni 2015/16 je Olimpija prvič po ustanovitvi kluba znova pokorila konkurenco v 1. SNL in osvojila prvi naslov državnega prvaka po 21 letih. Uspeh je ponovila v sezoni 2017/18, ko je bila Olimpija slovenski ligaški in pokalni prvak. V sezoni 2018/19 je Olimpija dosegla dotedaj največji uspeh na evropskih prizoriščih. Po nesrečno prejetem domačem golu so sicer izpadli iz kvalifikacij za Ligo prvakov proti FK Qarabag (Azerbaijan), kasneje pa v kvalifikacijah preko prepričljivih zmag proti Crusaders in HJK Helskinki prišli do play offa za vstop v skupinski del [[Evropska liga|Evropske lige.]]Tam jih je pričakala slovaška ekipa in aktualni prvak Slovaške, FK Spartak Trnava, ki se je na koncu izkazala za premagljivega tekmeca, ampak kljub temu so po domačem porazu z 0-2 in gostujočem remiju 1-1 izpadli in se tako poslovili od Evrope. Naslednja lovorika kluba je na vrsto prišla 30. maja 2019, ko so “zmaji” znova postali pokalni prvaki, enak uspeh pa jim je uspel še v sezoni 2020/21. Naslednji pomemben mejnik se je zgodil jeseni 2021, ko je [[Adam Delius]] klub odkupil od dosedanjega lastnika [[Milan Mandarić|Milana Mandarića]].Dvojno krono v [[Slovenija|Sloveniji]] so po 5 letih ponovili v sezoni 2022/23, ko so z veliko prednostjo na koncu sezone pokorili celotno konkurenco s trenerjem [[Albert Riera|Albertom Riero]] na čelu. V sezoni 2023/24 je Olimpija dosegla največji uspeh kluba v evropskih tekmovanjih. V 1. krogu kvalifikacij za [[UEFA liga prvakov|UEFA ligo prvakov]] so brez večjih težav izločili latvijsko [[Valmiera|Valmiero]]. Prvi resnejši izziv pa je prišel v 2. krogu, ko so se “zmaji” pomerili z bolgarskim [[PFK Ludogorec Razgrad|Ludogorcem]]. S skupnim rezultatom 3-2 so se veselili zmage in tako napredovali v 3. krog kvalifikacij za ligo prvakov, kjer jih je pričakal najmočnejši tekmec do sedaj, turški [[Galatasaray]]. Ta se je vendarle izkazal za premočno oviro in nogometaši Olimpije so s skupnim izidom 0-4 izpadli v play-off kvalifikacij za [[Evropska liga|UEFA Evropsko ligo]]. Pomerili so se proti [[FK Qarabag]] (Azerbaijan), ki pa jih je premagal z rezulatatom 1-3. Tako so se “zmaji” v sezoni 2023/24 prvič v zgodovini uvrstil v skupinski del [[Konfernčne lige|UEFA Konferenčne lige]] in s tem dosegel enega največjih uspehov v zgodovini kluba.

== Uradna navijaška skupina ==
[[Slika:Green Dragons.jpg|sličica|Green Dragons na tekmi proti NK Maribor 15.10.2022]]
''[[Green Dragons]]'' so [[Ljubljana|ljubljanska]] [[Navijaštvo|navijaška skupina]], ki je bila ustanovljena leta 1988, prva tekma navijaške skupine je bila jeseni tega leta proti NK Priština, tedaj se je prvič tudi pojavil transparent z imenom &quot;Green Dragons&quot;. V prvih letih so bili prisotni le na nogometnih tekmah [[NK Olimpija]], v začetku devetdesetih let pa so začeli obiskovati tudi hokejske tekme [[HK Olimpija]] in košarkarske tekme [[KK Olimpija]]. V letu 2023 so praznovali okroglih 35 let od ustanovitve skupine in začetka organiziranega navijanja za klube pod imenom Olimpija.

== Trenutna prva ekipa &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Igralci - NK Olimpija Ljubljana|url=https://nkolimpija.si/igralci/|date=2024-12-11|accessdate=2025-07-27|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; ==
Člani prve ekipe:
''Podatki prenešeni s spletne strani'' https://nkolimpija.si/prva-ekipa/igralci/''dne 26. julij 2025.''

==='''VRATARJI:'''===

* 31 [[Tijan Vasić]] {{ikonazastave|SLO}}
* 36 [[Gal Lubej Fink]]&lt;ref&gt;[https://nkolimpija.si/igralci/gal-lubej-fink/ Lubej Fink podatki]&lt;/ref&gt; {{ikonazastave|SLO}} 
* 52 [[Matevž Dajčar]] {{ikonazastave|SLO}}
* 26 [[Matevž Vidovšek]]&lt;ref&gt;[https://nkolimpija.si/igralci/matevz-vidovsek/ Vidovšek podatki]&lt;/ref&gt; {{ikonazastave|SLO}} 

=== BRANILCI: ===

* 16 [[Ahmet Muhamedbegović]]&lt;ref&gt;[https://nkolimpija.si/igralci/ahmet-muhamedbegovic/ Muhamedbegović podatki]&lt;/ref&gt; {{ikonazastave|AUT}} 
* 15 [[Marko Ristić]]&lt;ref&gt;[https://nkolimpija.si/igralci/marko-ristic/ Ristić podatki]&lt;/ref&gt; {{ikonazastave|SLO}}
* 44 [[Matej Dvoršak]]&lt;ref&gt;[https://nkolimpija.si/igralci/matej-dvorsak/ Dvoršak podatki]{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; {{ikonazastave|SLO}} 
* 21 [[Manuel Pedreno]]&lt;ref&gt;[https://nkolimpija.si/igralci/manuel-pedreno/ Pedreno podatki]&lt;/ref&gt; {{ikonazastave|ESP}} 
* 33 [[Jordi Govea]] {{ikonazastave|ESP}}
* 30 [[Jan Gorenc]] {{ikonazastave|SLO}}
* 4 [[Veljko Jelenković]] {{ikonazastave|BUL}}
* 3 [[Jošt Urbančič]] {{ikonazastave|SLO}}
* 28 [[Diogo Almeida]] {{ikonazastave|POR}}
* 27 [[Frederic Ananou]] {{ikonazastave|GER}}

=== VEZISTI: ===

* 34 [[Augustin Doffo]] {{ikonazastave|ARG}} - ''KAPETAN''
* 23 [[Diogo Pinto]] {{ikonazastave|POR}} 
* 88 [[Charles Thalisson]] {{ikonazastave|BRA}} 
* 80 [[Peter Agba]] {{ikonazastave|NGA}}
* 9 [[Dino Kojić]] {{ikonazastave|SLO}}
* 45 [[Mateo Ačimović]] {{ikonazastave|SLO}}
* 16 [[Jurgen Çelhaka]] {{ikonazastave|ALB}}

=== NAPADALCI: ===

* 99 [[Antonio Marin]] {{ikonazastave|CRO}} 
* 37 [[Pedro Lucas Schwaizer]] {{ikonazastave|BRA}} 
* 24 [[Reda Boultam]] {{ikonazastave|NED}} 
* 19 [[Ivan Durdov]] {{ikonazastave|CRO}} 
* 18 [[Marko Brest]] {{ikonazastave|SLO}} 
* 11 [[Alex Blanco]] {{ikonazastave|ESP}}
* 24 [[Alex Matthias Tamm]] {{ikonazastave|EST}}
* 10 [[Dimitar Mitrovski]] {{ikonazastave|MKD}}
* 2 [[Admir Bristrić]] {{ikonazastave|BIH}}
* 20 [[Nemanja Motika]] {{ikonazastave|SRB}}

===Zadnji prestopi (''julij 2025):''===
PRIHODI:

* [[Dimitar Mitrovski]] {{ikonazastave|MKD}}
* [[Jošt Urbančič]] {{ikonazastave|SLO}}
* [[Diogo Almeida]] {{ikonazastave|POR}}
* [[Veljko Jelenković]] {{ikonazastave|BUL}}
* [[Frederic Ananou]] {{ikonazastave|GER}}
* [[Jan Gorenc]] {{ikonazastave|SLO}}
* [[Matevž Dajčar]] {{ikonazastave|SLO}}
* [[Admir Bristrić]] {{ikonazastave|BIH}} (konec posoje)
* [[Nemanja Motika]] {{ikonazastave|SRB}} (konec posoje)

ODHODI:

* [[Raul Alexander Florucz]] {{ikonazastave|AUT}}
* [[Justas Lasickas]] {{ikonazastave|LIT}}
* [[Jorge Silva]] {{ikonazastave|POR}}
* [[Marcel Ratnik]] {{ikonazastave|SLO}}
* [[David Sualehe]] {{ikonazastave|POR}}
* [[Denis Pintol]] {{ikonazastave|SLO}} (posoja)

== Strokovni del ekipe &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Strokovni štab - NK Olimpija Ljubljana|url=https://nkolimpija.si/strokovni-stab/|date=2024-12-12|accessdate=2025-07-27|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; ==
[[Slika:NK Olimpija 2010.jpg|thumb|400px|Postava leta 2010]]
=== Športni del ===

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!Poklic
!Ime
!Državljanstvo
|-
|Trener
|Mišo Brečko
|{{ikonazastave|SLO}}
|-
|Pomočnik trenerja
|Andraž Kirm
|{{ikonazastave|SLO}}
|-
|Pomočnik trenerja
|Luka Žinko
|{{ikonazastave|SLO}}
|-
|Kondicijski trener
|Ivan Zorić
|{{ikonazastave|CRO}}
|-
|Kondicijski trener
|Hrvoje Božičković
|{{ikonazastave|CRO}}
|-
|Kondicijski trener
|Nikola Vidović
|{{ikonazastave|CRO}}
|-
|Trener vratarjev
|Josip Škorić
|{{ikonazastave|CRO}}
|}


=== Zdravniška ekipa ===
''Podatki z dne 19. julij 2025 iz spletne strani NK Olimpija.''
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!Poklic
!Ime
!Državljanstvo
|-
|Fizioterapevtka
|Riva Milić
|{{ikonazastave|CRO}}
|-
|Fizioterapevt
|Žiga Benko
|{{ikonazastave|SLO}}
|-
|Fizioterapevt
|Luka Levec
|{{ikonazastave|SLO}}
|}

=== Uprava kluba ===

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!Pozicija
!Ime
!Državljanstvo
|-
|Predsednik
|Adam Delius
|{{ikonazastave|GER}}
|-
|Podpredsednik
|Dr. Cristian Dollinger
|{{ikonazastave|GER}}
|-
|Direktor
|Igor Barišić
|{{ikonazastave|CRO}}
|-
|Športni direktor
|Necat Aygün
|{{ikonazastave|GER}}
|}

== Znani igralci ==
{{col-begin}}
{{col-3}}
 
&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Dejan Kelhar]] &lt;small&gt;(2005)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Zoran Ubavič]] &lt;small&gt;(2005−2008)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Miran Pavlin]] &lt;small&gt;(2005−2009)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Robert Volk]] &lt;small&gt;(2005−2009)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Željko Milinovič]] &lt;small&gt;(2006−2007)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Edi Bajrektarevič]] &lt;small&gt;(2006−2008)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Aleš Čeh]] &lt;small&gt;(2006−2009)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Mladen Rudonja]] &lt;small&gt;(2007−2009)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Amir Karič]] &lt;small&gt;(2007−2009)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Miha Šporar]] &lt;small&gt;(2007−2010)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Sebastjan Cimirotič]] &lt;small&gt;(2007−2011)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Željko Mitrakovič]] &lt;small&gt;(2008−2009)&lt;/small&gt;
{{col-3}}
*{{ikonazastave|SLO}} [[Muamer Vugdalič]] &lt;small&gt;(2008−2009)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|MKD}} [[Agim Ibraimi]] &lt;small&gt;(2008−2010)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Senad Tiganj]] &lt;small&gt;(2009)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Jalen Pokorn]] &lt;small&gt;(2009−2010)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Igor Lazič]] &lt;small&gt;(2009−2010)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Jan Oblak]] &lt;small&gt;(2009−2010)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Damir Botonjič]] &lt;small&gt;(2009−2011)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Ermin Rakovič]] &lt;small&gt;(2010)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Damjan Ošlaj]] &lt;small&gt;(2010−2011)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|CRO}} [[Tomo Šokota]] &lt;small&gt;(2010−2011)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Zoran Zeljkovič]] &lt;small&gt;(2010−2011)&lt;/small&gt;
{{col-3}}
*{{ikonazastave|SLO}} [[Dare Vršič]] &lt;small&gt;(2010–2012)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|MKD}} [[Dragan Čadikovski]] &lt;small&gt;(2011)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Aleksander Šeliga]] &lt;small&gt;(2011–)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|MNE}} [[Nikola Nikezić]] &lt;small&gt;(2012–2014)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Etien Velikonja]] &lt;small&gt;(2016–2017)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Andraž Kirm]] &lt;small&gt;(2016–2017)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Branko Ilić]] &lt;small&gt;(2016–2019)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Timi Max Elšnik]] &lt;small&gt;(2020-2024)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|ARG}} [[Augustin Doffo]] &lt;small&gt;(2022-2026)&lt;/small&gt;

{{col-end}}

=== Upokojene številke ===
* 5 ([[Marko Elsner]], od leta 2019)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://planetnogomet.si/novice/olimpija-igralski-kader-7-5-popivoda-elsner/ |title=Ljubljanska Olimpija pred 3 leti upokojila številko 7, ki pa ni edina: Med zmaji je preprosto nedotakljiva tudi številka 5 |accessdate=2025-01-04 |date=2024-09-18 |work=[[Planet Nogomet]] }}&lt;/ref&gt;
* 7 ([[Danilo Popivoda]], od leta 2021)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://ekipa.svet24.si/clanek/nogomet/prva-liga/6146c193babe1/kaksna-poteza-olimpije-to-je-stevilka-dresa-ki-je-nihce-vec-ne-bo-nosil-mandaric-je |title=Kakšna POTEZA OLIMPIJE!! Na igrišče je prišel kar MILAN MANDARIĆ, potem pa so ... |accessdate=2025-01-04 |date=2021-09-19 |work=[[EkipaSN (časopis)|Ekipa]] }}&lt;/ref&gt;

== Trenerji ==
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
|-
!Trener
!Obdobje
!
!Lovorike
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Primož Gliha]]||&lt;small&gt;2005 – 2007&lt;/small&gt;
| ||&lt;small&gt;5. liga, 4. liga&lt;/small&gt;
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Janez Pate]]||&lt;small&gt;julij 2007 – junij 2009&lt;/small&gt;
| ||&lt;small&gt;[[Tretja slovenska nogometna liga|3. liga]], [[Druga slovenska nogometna liga|2. liga]]&lt;/small&gt;
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Branko Oblak]]||&lt;small&gt;julij 2009 – avgust 2009&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Robert Pevnik]]||&lt;small&gt;september 2009 – maj 2010&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Safet Hadžić]]||&lt;small&gt;julij 2010 – avgust 2010&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Dušan Kosič]]||&lt;small&gt;oktober 2010 – december 2011&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Bojan Prašnikar]]||&lt;small&gt;december 2011 – april 2012&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Ermin Šiljak]]||&lt;small&gt;april 2012 – avgust 2012&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Andrej Razdrh]]||&lt;small&gt;avgust 2012 – oktober 2013&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SRB}} [[Milorad Kosanović]]||&lt;small&gt;21. oktober 2013 – 30. april 2014&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Darko Karapetrovič]]||&lt;small&gt;30. april 2014 – junij 2015&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Marijan Pušnik]]||&lt;small&gt;10. junij 2015 – 15. december 2015&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SRB}} [[Marko Nikolić (nogometni trener)|Marko Nikolić]]||&lt;small&gt;11, januar 2016 – 18. april 2016&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|ITA}} [[Rodolfo Vanoli]]||&lt;small&gt;22. april 2016 – 31. avgust 2016&lt;/small&gt;
| ||&lt;small&gt;[[1. slovenska nogometna liga|1. SNL]]&lt;/small&gt;
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Luka Elsner]]||&lt;small&gt;2. september 2016 – 9. marec 2017&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Marijan Pušnik]]||&lt;small&gt;9. marec 2017 – 3. april 2017&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Safet Hadžić]]||&lt;small&gt;4. april 2017 – 31. maj 2017&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|CRO}} [[Igor Bišćan]]||&lt;small&gt;2. junij 2017 – 6. junij 2018&lt;/small&gt;
| ||&lt;small&gt;[[1. slovenska nogometna liga|1. SNL]]&lt;/small&gt;, &lt;small&gt;[[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal]]&lt;/small&gt;
|-
|{{ikonazastave|SRB}} [[Ilija Stolica]]||&lt;small&gt;11. junij 2018 – 31. julij 2018&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SRB}} [[Aleksandar Linta]]||&lt;small&gt;31. julij 2018 – 26. avgust 2018&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|AUT}} [[Zoran Barišić]]||&lt;small&gt;4. september 2018 – 12. december 2018&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Robert Pevnik]]||&lt;small&gt;8. januar 2019 – 12. april 2019&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Safet Hadžić]]||&lt;small&gt;12. april 2019 – 15. junij 2020&lt;/small&gt;
| ||[[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal]]
|-
|{{ikonazastave|CRO}} [[Dino Skender]]||&lt;small&gt;19. junij 2020 – 8. januar 2021&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Goran Stanković]]||&lt;small&gt;11. januar 2021 – 16. junij 2021&lt;/small&gt;
| ||[[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal]]
|-
|{{Ikonazastave|SRB}} [[Savo Milošević]]||&lt;small&gt;16. junij 2021 – 10. oktober 2021&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{Ikonazastave|CRO}} [[Dino Skender]]||&lt;small&gt;10. oktober 2021 – 20. marec 2022&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{Ikonazastave|CRO}} [[Robert Prosinečki]]||&lt;small&gt;22. marec 2022 – 1. julij 2022&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{Ikonazastave|ESP}} [[Albert Riera]]||4. julij 2022 - 20. maj 2023        
| ||[[1. SNL]], [[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal]]
|-
|{{ikonazastave|POR}} [[Joao Henriques]]||15. junij 2023 - 12. oktober 2023
| ||
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Zoran Zeljković]]||18. oktober 2023 - 6. maj 2024
| ||
|-
|{{ikonazastave|ESP}} [[Víctor Sánchez del Amo|Víctor Sánchez]]||5. junij 2024 - 13. junij 2025
| ||[[1. SNL]]
|-
|{{ikonazastave|POR}} [[Jorge Simão]]||13. junij 2025 - 5. avgust 2025
| ||
|-
|{{ikonazastave|NED}} [[Erwin van de Looi]]||11. avgust 2025 - 22. september 2025
| ||
|-
|{{ikonazastave|ARG}} [[Federico Bessone]] ||22. september 2025 - 29. maj 2026
| ||
|-
|
| ||
|}

== Rekordi* ==

* Največ osvojenih točk v eni sezoni: '''80'''; v sezoni 2017-18.
* Najmanj osvojenih točk v eni sezoni: '''42'''; v sezoni 2013-14.
* Največ golov v eni sezoni: '''75'''; v sezoni 2015-16.
* Najmanj golov v eni sezoni: '''38'''; v sezoni 2013-14.
* Največ prejetih zadetkov v eni sezoni: '''56'''; v sezoni 2013-14.
* Najmanj prejetih zadetkov v eni sezoni: '''17'''; v sezoni 2017-18.
* Najboljša gol razlika v eni sezoni: '''+55'''; v sezoni 2015-16.
* Najslabša gol razlika v eni sezoni: '''-18'''; v sezoni 2013-14.

&lt;nowiki&gt;*&lt;/nowiki&gt;rekordi se nanašajo na sezone v [[Prva slovenska nogometna liga|1. ligi]] (od sezone 2009-10)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=PLT - Prva liga Telemach|url=https://www.prvaliga.si/tekmovanja/default.asp?action=lestvica&amp;id_menu=102&amp;id_sezone=2019|website=www.prvaliga.si|accessdate=2025-05-01|language=en}}&lt;/ref&gt;

== Dosežki &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lovorike - NK Olimpija Ljubljana|url=https://nkolimpija.si/klub/osvojene-lovorike/|date=2024-12-04|accessdate=2025-05-01|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; ==
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; width:100%;&quot;
|+Domači Pokali
!Ime tekmovanja
!Št. zmag
!sezona
|-
|[[Prva slovenska nogometna liga|Prva Liga]]
|'''4'''
|'''2015-16, 2017-18, 2022-23, 2024-25'''
|-
|[[Druga slovenska nogometna liga|2. SNL]]
|'''1'''
|'''2008-09'''
|-
|[[Tretja slovenska nogometna liga|3. SNL]]
|'''1'''
|'''2007-08'''
|-
|[[Regionalna Ljubljanska liga]]
|'''1'''
|'''2006-07'''
|-
|[[MNZ Liga]]
|'''1'''
|'''2005-06'''
|-
|[[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal Pivovarne Union]]
|'''4'''
|'''2017-18, 2018-19, 2020-21, 2022-23'''
|}
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; width:100%;&quot;
|+Uvrstitve na UEFA Evropska tekmovanja
!Ime Tekmovanja
!Kvalificiral v turnir
!sezona
|-
|[[UEFA Konferenčna Liga]]
|'''2'''
|'''2023-24, 2024-25'''
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki|NK Olimpija (2005)}}
* {{Official|http://www.nkolimpija.si}}

{{Olimpija Ljubljana squad}}
{{Nogomet v Sloveniji}}
{{Ljubljana}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 2005]]
[[Kategorija:Športni klubi v Ljubljani]]
[[Kategorija:Slovenski nogometni klubi|Olimpija]]
[[Kategorija:Nogometni klub Olimpija|*]]</text>
      <sha1>j5a2h365kvpyb06uhmd1z2oclb1vxem</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687427</id>
      <parentid>6687426</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T19:29:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Mark Pelj</username>
        <id>216187</id>
      </contributor>
      <comment>/* Strokovni del ekipe {{Navedi splet|title=Strokovni štab - NK Olimpija Ljubljana|url=https://nkolimpija.si/strokovni-stab/|date=2024-12-12|accessdate=2025-07-27|language=sl-SI}} */</comment>
      <origin>6687427</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="20661" sha1="bqnmvm6d6ajc74sekw1vz9nfv8soxwg" xml:space="preserve">{{nereferencirano}}
{{zapomen|nekdanji nogometni klub|NK Olimpija (1911-2004)}}
{{zapomen|nastope v evropskih tekmovanjih|NK Olimpija Ljubljana na evropskih tekmovanjih}}
'''Nogometni klub Olimpija Ljubljana''', krajše '''NK Olimpija''', ali samo '''Olimpija''', je  [[Slovenija|slovenski]] [[nogometni klub]].{{Infopolje Nogometni klub |
  clubname = NK Olimpija Ljubljana |
  image    = NK Olimpija Ljubljana logo.svg |
  image_size = 160px |
  fullname = NK Olimpija Ljubljana |
  nickname = Zmaji |
  founded  = [[2. marec]] [[2005]] (''kot NK Bežigrad'') |
  ground   = [[Stadion Stožice]],&lt;br /&gt;[[Ljubljana]] |
  capacity = 16.038|
  chairman = {{ikonazastave|GER}} [[Adam Delius]] |
  coach    = {{ikonazastave|SLO}} [[Mišo Brečko]] |              
  league   = [[1. SNL]] |
  season   = 2025/26 |
  position = 4. mesto |
  website = {{URL|https://nkolimpija.si}}
| pattern_la1 = _olimpija2526h
| pattern_b1 = _olimpija2526h
| pattern_ra1 = _olimpija2526h
| pattern_sh1 = _olimpija2526h
| shorts1 = D9E2DD
| socks1 = D9E2DD
| pattern_so1 = 
| pattern_la2 = _olimpija2526a
| pattern_b2 = _olimpija2526a
| pattern_ra2 = _olimpija2526a
| pattern_sh2 = _olimpija2526a
| leftarm2 = 000000
| rightarm2 = 000000
| shorts2 = 000000
| socks2 = 000000
| pattern_so2 = 
| pattern_la3 = _olimpija2526t
| pattern_b3 = _olimpija2526t
| pattern_ra3 = _olimpija2526t
| pattern_sh3 = _olimpija2526t
| leftarm3 = 0D7E73
| rightarm3 = 0D7E73
| shorts3 = 0D7E73
| socks3 = 0D7E73

| |topscorer=}}Leta [[2005|2005]] so zaradi finančnih težav takratne [[NK Olimpija (1911-2004)|NK Olimpije]] ustanovili nov klub, NK Olimpija Bežigrad, ki je poskrbel za mlajše selekcije propadlega kluba. Kot novoustanovljen klub je začel tekmovanja v ligi 2. MNZ, ki je petorazredno nogometno tekmovanje v Sloveniji. S pomočjo nekdanjih igralcev stare Olimpije se je klub prebil v 1. ligo. Trenutno člansko moštvo kluba igra v [[1. SNL]] pod imenom NK Olimpija Ljubljana, ki so ga zamenjali z imenom NK Olimpija Bežigrad. Prva leta je klub igral na stadionu v Šiški, avgusta [[2010]] pa se je preselil na [[Stadion Stožice]]. Olimpija je od leta 2015 osvojila tudi 4 naslove državnega prvaka in 4 naslove pokalnega prvaka, s čimer je najuspešnejši slovenski nogometni klub v zadnjem desetletju.

== Zgodovina ==

Marca [[2005]] so pred razpadom &quot;stare&quot; [[Nogometni klub Olimpija (1911–2004)|Olimpije]] nekateri starši igralcev in trenerji nekdanje Olimpije ob pomoči Športne zveze Ljubljana ustanovili nov klub in ga poimenovali NK Bežigrad, klub pa je skrbel za mladinske ekipe nekdanje Olimpije. Nov klub je za sezono 2005/06 zbral moštvo za tekmovanje v najnižji ligi (na ravni Medobčinske nogometne zveze Ljubljana). Člansko moštvo so sestavljali veterani nekdanje Olimpije na čelu z Ubavičem, Patetom, Podgajskim, Kitičem, Komočarjem in drugimi ter v prvi sezoni pokorili konkurenco in se uvrstili v četrto ligo. V tem tekmovanju so z veliko prednostjo osvojili novo prvo mesto. Od 22 tekem so jih zmagali 19, še 3 tekme pa so se končale z neodločenim izzidom. Najboljša strelca ekipe sta bila [[Zoran Ubavič]] in [[Miran Pavlin]] 24 doseženimi zadetki. Ekspresno hitro je bilo tudi napredovanje v drugo, kjer se je klub dokončno preimenoval in iz Olimpije Bežigrad je nastala Olimpija Ljubljana in se še v isti sezoni uvrstil v prvo ligo. V sezoni 2009/10 je Olimpija znova zaigrala v Prvi Slovenski nogometni ligi in osvojila končno četrto mesto. V naslednjih sezonah večjih uspehov Olimpija ni dosegla, čeprav je v sezoni 2011/12 postala podprvak Slovenije, vendar s kar 20 točkami zaostanka za [[Nogometni klub Maribor|Mariborom]] sezono se je zaostanek zmanjšal in z 8 točkami zaostanka je Olimpija znova podprvak. V sezoni 2013/14 pa padec na 7 mesto na lestvici, vzdušje okoli kluba pa je bilo zelo slabo. V zadnji sezoni ere Izeta Rastoderja je Olimpija osvojila četrto mesto, pred začetkom nove sezone pa je Milan Mandarić odkupil klub od svojega predhodnika Rastoderja. V sezoni 2015/16 je Olimpija prvič po ustanovitvi kluba znova pokorila konkurenco v 1. SNL in osvojila prvi naslov državnega prvaka po 21 letih. Uspeh je ponovila v sezoni 2017/18, ko je bila Olimpija slovenski ligaški in pokalni prvak. V sezoni 2018/19 je Olimpija dosegla dotedaj največji uspeh na evropskih prizoriščih. Po nesrečno prejetem domačem golu so sicer izpadli iz kvalifikacij za Ligo prvakov proti FK Qarabag (Azerbaijan), kasneje pa v kvalifikacijah preko prepričljivih zmag proti Crusaders in HJK Helskinki prišli do play offa za vstop v skupinski del [[Evropska liga|Evropske lige.]]Tam jih je pričakala slovaška ekipa in aktualni prvak Slovaške, FK Spartak Trnava, ki se je na koncu izkazala za premagljivega tekmeca, ampak kljub temu so po domačem porazu z 0-2 in gostujočem remiju 1-1 izpadli in se tako poslovili od Evrope. Naslednja lovorika kluba je na vrsto prišla 30. maja 2019, ko so “zmaji” znova postali pokalni prvaki, enak uspeh pa jim je uspel še v sezoni 2020/21. Naslednji pomemben mejnik se je zgodil jeseni 2021, ko je [[Adam Delius]] klub odkupil od dosedanjega lastnika [[Milan Mandarić|Milana Mandarića]].Dvojno krono v [[Slovenija|Sloveniji]] so po 5 letih ponovili v sezoni 2022/23, ko so z veliko prednostjo na koncu sezone pokorili celotno konkurenco s trenerjem [[Albert Riera|Albertom Riero]] na čelu. V sezoni 2023/24 je Olimpija dosegla največji uspeh kluba v evropskih tekmovanjih. V 1. krogu kvalifikacij za [[UEFA liga prvakov|UEFA ligo prvakov]] so brez večjih težav izločili latvijsko [[Valmiera|Valmiero]]. Prvi resnejši izziv pa je prišel v 2. krogu, ko so se “zmaji” pomerili z bolgarskim [[PFK Ludogorec Razgrad|Ludogorcem]]. S skupnim rezultatom 3-2 so se veselili zmage in tako napredovali v 3. krog kvalifikacij za ligo prvakov, kjer jih je pričakal najmočnejši tekmec do sedaj, turški [[Galatasaray]]. Ta se je vendarle izkazal za premočno oviro in nogometaši Olimpije so s skupnim izidom 0-4 izpadli v play-off kvalifikacij za [[Evropska liga|UEFA Evropsko ligo]]. Pomerili so se proti [[FK Qarabag]] (Azerbaijan), ki pa jih je premagal z rezulatatom 1-3. Tako so se “zmaji” v sezoni 2023/24 prvič v zgodovini uvrstil v skupinski del [[Konfernčne lige|UEFA Konferenčne lige]] in s tem dosegel enega največjih uspehov v zgodovini kluba.

== Uradna navijaška skupina ==
[[Slika:Green Dragons.jpg|sličica|Green Dragons na tekmi proti NK Maribor 15.10.2022]]
''[[Green Dragons]]'' so [[Ljubljana|ljubljanska]] [[Navijaštvo|navijaška skupina]], ki je bila ustanovljena leta 1988, prva tekma navijaške skupine je bila jeseni tega leta proti NK Priština, tedaj se je prvič tudi pojavil transparent z imenom &quot;Green Dragons&quot;. V prvih letih so bili prisotni le na nogometnih tekmah [[NK Olimpija]], v začetku devetdesetih let pa so začeli obiskovati tudi hokejske tekme [[HK Olimpija]] in košarkarske tekme [[KK Olimpija]]. V letu 2023 so praznovali okroglih 35 let od ustanovitve skupine in začetka organiziranega navijanja za klube pod imenom Olimpija.

== Trenutna prva ekipa &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Igralci - NK Olimpija Ljubljana|url=https://nkolimpija.si/igralci/|date=2024-12-11|accessdate=2025-07-27|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; ==
Člani prve ekipe:
''Podatki prenešeni s spletne strani'' https://nkolimpija.si/prva-ekipa/igralci/''dne 26. julij 2025.''

==='''VRATARJI:'''===

* 31 [[Tijan Vasić]] {{ikonazastave|SLO}}
* 36 [[Gal Lubej Fink]]&lt;ref&gt;[https://nkolimpija.si/igralci/gal-lubej-fink/ Lubej Fink podatki]&lt;/ref&gt; {{ikonazastave|SLO}} 
* 52 [[Matevž Dajčar]] {{ikonazastave|SLO}}
* 26 [[Matevž Vidovšek]]&lt;ref&gt;[https://nkolimpija.si/igralci/matevz-vidovsek/ Vidovšek podatki]&lt;/ref&gt; {{ikonazastave|SLO}} 

=== BRANILCI: ===

* 16 [[Ahmet Muhamedbegović]]&lt;ref&gt;[https://nkolimpija.si/igralci/ahmet-muhamedbegovic/ Muhamedbegović podatki]&lt;/ref&gt; {{ikonazastave|AUT}} 
* 15 [[Marko Ristić]]&lt;ref&gt;[https://nkolimpija.si/igralci/marko-ristic/ Ristić podatki]&lt;/ref&gt; {{ikonazastave|SLO}}
* 44 [[Matej Dvoršak]]&lt;ref&gt;[https://nkolimpija.si/igralci/matej-dvorsak/ Dvoršak podatki]{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; {{ikonazastave|SLO}} 
* 21 [[Manuel Pedreno]]&lt;ref&gt;[https://nkolimpija.si/igralci/manuel-pedreno/ Pedreno podatki]&lt;/ref&gt; {{ikonazastave|ESP}} 
* 33 [[Jordi Govea]] {{ikonazastave|ESP}}
* 30 [[Jan Gorenc]] {{ikonazastave|SLO}}
* 4 [[Veljko Jelenković]] {{ikonazastave|BUL}}
* 3 [[Jošt Urbančič]] {{ikonazastave|SLO}}
* 28 [[Diogo Almeida]] {{ikonazastave|POR}}
* 27 [[Frederic Ananou]] {{ikonazastave|GER}}

=== VEZISTI: ===

* 34 [[Augustin Doffo]] {{ikonazastave|ARG}} - ''KAPETAN''
* 23 [[Diogo Pinto]] {{ikonazastave|POR}} 
* 88 [[Charles Thalisson]] {{ikonazastave|BRA}} 
* 80 [[Peter Agba]] {{ikonazastave|NGA}}
* 9 [[Dino Kojić]] {{ikonazastave|SLO}}
* 45 [[Mateo Ačimović]] {{ikonazastave|SLO}}
* 16 [[Jurgen Çelhaka]] {{ikonazastave|ALB}}

=== NAPADALCI: ===

* 99 [[Antonio Marin]] {{ikonazastave|CRO}} 
* 37 [[Pedro Lucas Schwaizer]] {{ikonazastave|BRA}} 
* 24 [[Reda Boultam]] {{ikonazastave|NED}} 
* 19 [[Ivan Durdov]] {{ikonazastave|CRO}} 
* 18 [[Marko Brest]] {{ikonazastave|SLO}} 
* 11 [[Alex Blanco]] {{ikonazastave|ESP}}
* 24 [[Alex Matthias Tamm]] {{ikonazastave|EST}}
* 10 [[Dimitar Mitrovski]] {{ikonazastave|MKD}}
* 2 [[Admir Bristrić]] {{ikonazastave|BIH}}
* 20 [[Nemanja Motika]] {{ikonazastave|SRB}}

===Zadnji prestopi (''julij 2025):''===
PRIHODI:

* [[Dimitar Mitrovski]] {{ikonazastave|MKD}}
* [[Jošt Urbančič]] {{ikonazastave|SLO}}
* [[Diogo Almeida]] {{ikonazastave|POR}}
* [[Veljko Jelenković]] {{ikonazastave|BUL}}
* [[Frederic Ananou]] {{ikonazastave|GER}}
* [[Jan Gorenc]] {{ikonazastave|SLO}}
* [[Matevž Dajčar]] {{ikonazastave|SLO}}
* [[Admir Bristrić]] {{ikonazastave|BIH}} (konec posoje)
* [[Nemanja Motika]] {{ikonazastave|SRB}} (konec posoje)

ODHODI:

* [[Raul Alexander Florucz]] {{ikonazastave|AUT}}
* [[Justas Lasickas]] {{ikonazastave|LIT}}
* [[Jorge Silva]] {{ikonazastave|POR}}
* [[Marcel Ratnik]] {{ikonazastave|SLO}}
* [[David Sualehe]] {{ikonazastave|POR}}
* [[Denis Pintol]] {{ikonazastave|SLO}} (posoja)

== Strokovni del ekipe &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Strokovni štab - NK Olimpija Ljubljana|url=https://nkolimpija.si/strokovni-stab/|date=2024-12-12|accessdate=2025-07-27|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; ==
=== Športni del ===

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!Poklic
!Ime
!Državljanstvo
|-
|Trener
|Mišo Brečko
|{{ikonazastave|SLO}}
|-
|Pomočnik trenerja
|Andraž Kirm
|{{ikonazastave|SLO}}
|-
|Pomočnik trenerja
|Luka Žinko
|{{ikonazastave|SLO}}
|-
|Kondicijski trener
|Ivan Zorić
|{{ikonazastave|CRO}}
|-
|Kondicijski trener
|Hrvoje Božičković
|{{ikonazastave|CRO}}
|-
|Kondicijski trener
|Nikola Vidović
|{{ikonazastave|CRO}}
|-
|Trener vratarjev
|Josip Škorić
|{{ikonazastave|CRO}}
|}


=== Zdravniška ekipa ===
''Podatki z dne 19. julij 2025 iz spletne strani NK Olimpija.''
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!Poklic
!Ime
!Državljanstvo
|-
|Fizioterapevtka
|Riva Milić
|{{ikonazastave|CRO}}
|-
|Fizioterapevt
|Žiga Benko
|{{ikonazastave|SLO}}
|-
|Fizioterapevt
|Luka Levec
|{{ikonazastave|SLO}}
|}

=== Uprava kluba ===

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!Pozicija
!Ime
!Državljanstvo
|-
|Predsednik
|Adam Delius
|{{ikonazastave|GER}}
|-
|Podpredsednik
|Dr. Cristian Dollinger
|{{ikonazastave|GER}}
|-
|Direktor
|Igor Barišić
|{{ikonazastave|CRO}}
|-
|Športni direktor
|Necat Aygün
|{{ikonazastave|GER}}
|}

== Znani igralci ==
{{col-begin}}
{{col-3}}
 
&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Dejan Kelhar]] &lt;small&gt;(2005)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Zoran Ubavič]] &lt;small&gt;(2005−2008)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Miran Pavlin]] &lt;small&gt;(2005−2009)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Robert Volk]] &lt;small&gt;(2005−2009)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Željko Milinovič]] &lt;small&gt;(2006−2007)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Edi Bajrektarevič]] &lt;small&gt;(2006−2008)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Aleš Čeh]] &lt;small&gt;(2006−2009)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Mladen Rudonja]] &lt;small&gt;(2007−2009)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Amir Karič]] &lt;small&gt;(2007−2009)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Miha Šporar]] &lt;small&gt;(2007−2010)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Sebastjan Cimirotič]] &lt;small&gt;(2007−2011)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Željko Mitrakovič]] &lt;small&gt;(2008−2009)&lt;/small&gt;
{{col-3}}
*{{ikonazastave|SLO}} [[Muamer Vugdalič]] &lt;small&gt;(2008−2009)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|MKD}} [[Agim Ibraimi]] &lt;small&gt;(2008−2010)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Senad Tiganj]] &lt;small&gt;(2009)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Jalen Pokorn]] &lt;small&gt;(2009−2010)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Igor Lazič]] &lt;small&gt;(2009−2010)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Jan Oblak]] &lt;small&gt;(2009−2010)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Damir Botonjič]] &lt;small&gt;(2009−2011)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Ermin Rakovič]] &lt;small&gt;(2010)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Damjan Ošlaj]] &lt;small&gt;(2010−2011)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|CRO}} [[Tomo Šokota]] &lt;small&gt;(2010−2011)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Zoran Zeljkovič]] &lt;small&gt;(2010−2011)&lt;/small&gt;
{{col-3}}
*{{ikonazastave|SLO}} [[Dare Vršič]] &lt;small&gt;(2010–2012)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|MKD}} [[Dragan Čadikovski]] &lt;small&gt;(2011)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Aleksander Šeliga]] &lt;small&gt;(2011–)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|MNE}} [[Nikola Nikezić]] &lt;small&gt;(2012–2014)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Etien Velikonja]] &lt;small&gt;(2016–2017)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Andraž Kirm]] &lt;small&gt;(2016–2017)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Branko Ilić]] &lt;small&gt;(2016–2019)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Timi Max Elšnik]] &lt;small&gt;(2020-2024)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|ARG}} [[Augustin Doffo]] &lt;small&gt;(2022-2026)&lt;/small&gt;

{{col-end}}

=== Upokojene številke ===
* 5 ([[Marko Elsner]], od leta 2019)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://planetnogomet.si/novice/olimpija-igralski-kader-7-5-popivoda-elsner/ |title=Ljubljanska Olimpija pred 3 leti upokojila številko 7, ki pa ni edina: Med zmaji je preprosto nedotakljiva tudi številka 5 |accessdate=2025-01-04 |date=2024-09-18 |work=[[Planet Nogomet]] }}&lt;/ref&gt;
* 7 ([[Danilo Popivoda]], od leta 2021)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://ekipa.svet24.si/clanek/nogomet/prva-liga/6146c193babe1/kaksna-poteza-olimpije-to-je-stevilka-dresa-ki-je-nihce-vec-ne-bo-nosil-mandaric-je |title=Kakšna POTEZA OLIMPIJE!! Na igrišče je prišel kar MILAN MANDARIĆ, potem pa so ... |accessdate=2025-01-04 |date=2021-09-19 |work=[[EkipaSN (časopis)|Ekipa]] }}&lt;/ref&gt;

== Trenerji ==
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
|-
!Trener
!Obdobje
!
!Lovorike
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Primož Gliha]]||&lt;small&gt;2005 – 2007&lt;/small&gt;
| ||&lt;small&gt;5. liga, 4. liga&lt;/small&gt;
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Janez Pate]]||&lt;small&gt;julij 2007 – junij 2009&lt;/small&gt;
| ||&lt;small&gt;[[Tretja slovenska nogometna liga|3. liga]], [[Druga slovenska nogometna liga|2. liga]]&lt;/small&gt;
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Branko Oblak]]||&lt;small&gt;julij 2009 – avgust 2009&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Robert Pevnik]]||&lt;small&gt;september 2009 – maj 2010&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Safet Hadžić]]||&lt;small&gt;julij 2010 – avgust 2010&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Dušan Kosič]]||&lt;small&gt;oktober 2010 – december 2011&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Bojan Prašnikar]]||&lt;small&gt;december 2011 – april 2012&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Ermin Šiljak]]||&lt;small&gt;april 2012 – avgust 2012&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Andrej Razdrh]]||&lt;small&gt;avgust 2012 – oktober 2013&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SRB}} [[Milorad Kosanović]]||&lt;small&gt;21. oktober 2013 – 30. april 2014&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Darko Karapetrovič]]||&lt;small&gt;30. april 2014 – junij 2015&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Marijan Pušnik]]||&lt;small&gt;10. junij 2015 – 15. december 2015&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SRB}} [[Marko Nikolić (nogometni trener)|Marko Nikolić]]||&lt;small&gt;11, januar 2016 – 18. april 2016&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|ITA}} [[Rodolfo Vanoli]]||&lt;small&gt;22. april 2016 – 31. avgust 2016&lt;/small&gt;
| ||&lt;small&gt;[[1. slovenska nogometna liga|1. SNL]]&lt;/small&gt;
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Luka Elsner]]||&lt;small&gt;2. september 2016 – 9. marec 2017&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Marijan Pušnik]]||&lt;small&gt;9. marec 2017 – 3. april 2017&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Safet Hadžić]]||&lt;small&gt;4. april 2017 – 31. maj 2017&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|CRO}} [[Igor Bišćan]]||&lt;small&gt;2. junij 2017 – 6. junij 2018&lt;/small&gt;
| ||&lt;small&gt;[[1. slovenska nogometna liga|1. SNL]]&lt;/small&gt;, &lt;small&gt;[[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal]]&lt;/small&gt;
|-
|{{ikonazastave|SRB}} [[Ilija Stolica]]||&lt;small&gt;11. junij 2018 – 31. julij 2018&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SRB}} [[Aleksandar Linta]]||&lt;small&gt;31. julij 2018 – 26. avgust 2018&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|AUT}} [[Zoran Barišić]]||&lt;small&gt;4. september 2018 – 12. december 2018&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Robert Pevnik]]||&lt;small&gt;8. januar 2019 – 12. april 2019&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Safet Hadžić]]||&lt;small&gt;12. april 2019 – 15. junij 2020&lt;/small&gt;
| ||[[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal]]
|-
|{{ikonazastave|CRO}} [[Dino Skender]]||&lt;small&gt;19. junij 2020 – 8. januar 2021&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Goran Stanković]]||&lt;small&gt;11. januar 2021 – 16. junij 2021&lt;/small&gt;
| ||[[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal]]
|-
|{{Ikonazastave|SRB}} [[Savo Milošević]]||&lt;small&gt;16. junij 2021 – 10. oktober 2021&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{Ikonazastave|CRO}} [[Dino Skender]]||&lt;small&gt;10. oktober 2021 – 20. marec 2022&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{Ikonazastave|CRO}} [[Robert Prosinečki]]||&lt;small&gt;22. marec 2022 – 1. julij 2022&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{Ikonazastave|ESP}} [[Albert Riera]]||4. julij 2022 - 20. maj 2023        
| ||[[1. SNL]], [[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal]]
|-
|{{ikonazastave|POR}} [[Joao Henriques]]||15. junij 2023 - 12. oktober 2023
| ||
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Zoran Zeljković]]||18. oktober 2023 - 6. maj 2024
| ||
|-
|{{ikonazastave|ESP}} [[Víctor Sánchez del Amo|Víctor Sánchez]]||5. junij 2024 - 13. junij 2025
| ||[[1. SNL]]
|-
|{{ikonazastave|POR}} [[Jorge Simão]]||13. junij 2025 - 5. avgust 2025
| ||
|-
|{{ikonazastave|NED}} [[Erwin van de Looi]]||11. avgust 2025 - 22. september 2025
| ||
|-
|{{ikonazastave|ARG}} [[Federico Bessone]] ||22. september 2025 - 29. maj 2026
| ||
|-
|
| ||
|}

== Rekordi* ==

* Največ osvojenih točk v eni sezoni: '''80'''; v sezoni 2017-18.
* Najmanj osvojenih točk v eni sezoni: '''42'''; v sezoni 2013-14.
* Največ golov v eni sezoni: '''75'''; v sezoni 2015-16.
* Najmanj golov v eni sezoni: '''38'''; v sezoni 2013-14.
* Največ prejetih zadetkov v eni sezoni: '''56'''; v sezoni 2013-14.
* Najmanj prejetih zadetkov v eni sezoni: '''17'''; v sezoni 2017-18.
* Najboljša gol razlika v eni sezoni: '''+55'''; v sezoni 2015-16.
* Najslabša gol razlika v eni sezoni: '''-18'''; v sezoni 2013-14.

&lt;nowiki&gt;*&lt;/nowiki&gt;rekordi se nanašajo na sezone v [[Prva slovenska nogometna liga|1. ligi]] (od sezone 2009-10)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=PLT - Prva liga Telemach|url=https://www.prvaliga.si/tekmovanja/default.asp?action=lestvica&amp;id_menu=102&amp;id_sezone=2019|website=www.prvaliga.si|accessdate=2025-05-01|language=en}}&lt;/ref&gt;

== Dosežki &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lovorike - NK Olimpija Ljubljana|url=https://nkolimpija.si/klub/osvojene-lovorike/|date=2024-12-04|accessdate=2025-05-01|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; ==
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; width:100%;&quot;
|+Domači Pokali
!Ime tekmovanja
!Št. zmag
!sezona
|-
|[[Prva slovenska nogometna liga|Prva Liga]]
|'''4'''
|'''2015-16, 2017-18, 2022-23, 2024-25'''
|-
|[[Druga slovenska nogometna liga|2. SNL]]
|'''1'''
|'''2008-09'''
|-
|[[Tretja slovenska nogometna liga|3. SNL]]
|'''1'''
|'''2007-08'''
|-
|[[Regionalna Ljubljanska liga]]
|'''1'''
|'''2006-07'''
|-
|[[MNZ Liga]]
|'''1'''
|'''2005-06'''
|-
|[[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal Pivovarne Union]]
|'''4'''
|'''2017-18, 2018-19, 2020-21, 2022-23'''
|}
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; width:100%;&quot;
|+Uvrstitve na UEFA Evropska tekmovanja
!Ime Tekmovanja
!Kvalificiral v turnir
!sezona
|-
|[[UEFA Konferenčna Liga]]
|'''2'''
|'''2023-24, 2024-25'''
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki|NK Olimpija (2005)}}
* {{Official|http://www.nkolimpija.si}}

{{Olimpija Ljubljana squad}}
{{Nogomet v Sloveniji}}
{{Ljubljana}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 2005]]
[[Kategorija:Športni klubi v Ljubljani]]
[[Kategorija:Slovenski nogometni klubi|Olimpija]]
[[Kategorija:Nogometni klub Olimpija|*]]</text>
      <sha1>bqnmvm6d6ajc74sekw1vz9nfv8soxwg</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687428</id>
      <parentid>6687427</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T19:30:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Mark Pelj</username>
        <id>216187</id>
      </contributor>
      <comment>/* Trenerji */</comment>
      <origin>6687428</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="20723" sha1="45ghocdx1ao30mll2hawri29rpqomxg" xml:space="preserve">{{nereferencirano}}
{{zapomen|nekdanji nogometni klub|NK Olimpija (1911-2004)}}
{{zapomen|nastope v evropskih tekmovanjih|NK Olimpija Ljubljana na evropskih tekmovanjih}}
'''Nogometni klub Olimpija Ljubljana''', krajše '''NK Olimpija''', ali samo '''Olimpija''', je  [[Slovenija|slovenski]] [[nogometni klub]].{{Infopolje Nogometni klub |
  clubname = NK Olimpija Ljubljana |
  image    = NK Olimpija Ljubljana logo.svg |
  image_size = 160px |
  fullname = NK Olimpija Ljubljana |
  nickname = Zmaji |
  founded  = [[2. marec]] [[2005]] (''kot NK Bežigrad'') |
  ground   = [[Stadion Stožice]],&lt;br /&gt;[[Ljubljana]] |
  capacity = 16.038|
  chairman = {{ikonazastave|GER}} [[Adam Delius]] |
  coach    = {{ikonazastave|SLO}} [[Mišo Brečko]] |              
  league   = [[1. SNL]] |
  season   = 2025/26 |
  position = 4. mesto |
  website = {{URL|https://nkolimpija.si}}
| pattern_la1 = _olimpija2526h
| pattern_b1 = _olimpija2526h
| pattern_ra1 = _olimpija2526h
| pattern_sh1 = _olimpija2526h
| shorts1 = D9E2DD
| socks1 = D9E2DD
| pattern_so1 = 
| pattern_la2 = _olimpija2526a
| pattern_b2 = _olimpija2526a
| pattern_ra2 = _olimpija2526a
| pattern_sh2 = _olimpija2526a
| leftarm2 = 000000
| rightarm2 = 000000
| shorts2 = 000000
| socks2 = 000000
| pattern_so2 = 
| pattern_la3 = _olimpija2526t
| pattern_b3 = _olimpija2526t
| pattern_ra3 = _olimpija2526t
| pattern_sh3 = _olimpija2526t
| leftarm3 = 0D7E73
| rightarm3 = 0D7E73
| shorts3 = 0D7E73
| socks3 = 0D7E73

| |topscorer=}}Leta [[2005|2005]] so zaradi finančnih težav takratne [[NK Olimpija (1911-2004)|NK Olimpije]] ustanovili nov klub, NK Olimpija Bežigrad, ki je poskrbel za mlajše selekcije propadlega kluba. Kot novoustanovljen klub je začel tekmovanja v ligi 2. MNZ, ki je petorazredno nogometno tekmovanje v Sloveniji. S pomočjo nekdanjih igralcev stare Olimpije se je klub prebil v 1. ligo. Trenutno člansko moštvo kluba igra v [[1. SNL]] pod imenom NK Olimpija Ljubljana, ki so ga zamenjali z imenom NK Olimpija Bežigrad. Prva leta je klub igral na stadionu v Šiški, avgusta [[2010]] pa se je preselil na [[Stadion Stožice]]. Olimpija je od leta 2015 osvojila tudi 4 naslove državnega prvaka in 4 naslove pokalnega prvaka, s čimer je najuspešnejši slovenski nogometni klub v zadnjem desetletju.

== Zgodovina ==

Marca [[2005]] so pred razpadom &quot;stare&quot; [[Nogometni klub Olimpija (1911–2004)|Olimpije]] nekateri starši igralcev in trenerji nekdanje Olimpije ob pomoči Športne zveze Ljubljana ustanovili nov klub in ga poimenovali NK Bežigrad, klub pa je skrbel za mladinske ekipe nekdanje Olimpije. Nov klub je za sezono 2005/06 zbral moštvo za tekmovanje v najnižji ligi (na ravni Medobčinske nogometne zveze Ljubljana). Člansko moštvo so sestavljali veterani nekdanje Olimpije na čelu z Ubavičem, Patetom, Podgajskim, Kitičem, Komočarjem in drugimi ter v prvi sezoni pokorili konkurenco in se uvrstili v četrto ligo. V tem tekmovanju so z veliko prednostjo osvojili novo prvo mesto. Od 22 tekem so jih zmagali 19, še 3 tekme pa so se končale z neodločenim izzidom. Najboljša strelca ekipe sta bila [[Zoran Ubavič]] in [[Miran Pavlin]] 24 doseženimi zadetki. Ekspresno hitro je bilo tudi napredovanje v drugo, kjer se je klub dokončno preimenoval in iz Olimpije Bežigrad je nastala Olimpija Ljubljana in se še v isti sezoni uvrstil v prvo ligo. V sezoni 2009/10 je Olimpija znova zaigrala v Prvi Slovenski nogometni ligi in osvojila končno četrto mesto. V naslednjih sezonah večjih uspehov Olimpija ni dosegla, čeprav je v sezoni 2011/12 postala podprvak Slovenije, vendar s kar 20 točkami zaostanka za [[Nogometni klub Maribor|Mariborom]] sezono se je zaostanek zmanjšal in z 8 točkami zaostanka je Olimpija znova podprvak. V sezoni 2013/14 pa padec na 7 mesto na lestvici, vzdušje okoli kluba pa je bilo zelo slabo. V zadnji sezoni ere Izeta Rastoderja je Olimpija osvojila četrto mesto, pred začetkom nove sezone pa je Milan Mandarić odkupil klub od svojega predhodnika Rastoderja. V sezoni 2015/16 je Olimpija prvič po ustanovitvi kluba znova pokorila konkurenco v 1. SNL in osvojila prvi naslov državnega prvaka po 21 letih. Uspeh je ponovila v sezoni 2017/18, ko je bila Olimpija slovenski ligaški in pokalni prvak. V sezoni 2018/19 je Olimpija dosegla dotedaj največji uspeh na evropskih prizoriščih. Po nesrečno prejetem domačem golu so sicer izpadli iz kvalifikacij za Ligo prvakov proti FK Qarabag (Azerbaijan), kasneje pa v kvalifikacijah preko prepričljivih zmag proti Crusaders in HJK Helskinki prišli do play offa za vstop v skupinski del [[Evropska liga|Evropske lige.]]Tam jih je pričakala slovaška ekipa in aktualni prvak Slovaške, FK Spartak Trnava, ki se je na koncu izkazala za premagljivega tekmeca, ampak kljub temu so po domačem porazu z 0-2 in gostujočem remiju 1-1 izpadli in se tako poslovili od Evrope. Naslednja lovorika kluba je na vrsto prišla 30. maja 2019, ko so “zmaji” znova postali pokalni prvaki, enak uspeh pa jim je uspel še v sezoni 2020/21. Naslednji pomemben mejnik se je zgodil jeseni 2021, ko je [[Adam Delius]] klub odkupil od dosedanjega lastnika [[Milan Mandarić|Milana Mandarića]].Dvojno krono v [[Slovenija|Sloveniji]] so po 5 letih ponovili v sezoni 2022/23, ko so z veliko prednostjo na koncu sezone pokorili celotno konkurenco s trenerjem [[Albert Riera|Albertom Riero]] na čelu. V sezoni 2023/24 je Olimpija dosegla največji uspeh kluba v evropskih tekmovanjih. V 1. krogu kvalifikacij za [[UEFA liga prvakov|UEFA ligo prvakov]] so brez večjih težav izločili latvijsko [[Valmiera|Valmiero]]. Prvi resnejši izziv pa je prišel v 2. krogu, ko so se “zmaji” pomerili z bolgarskim [[PFK Ludogorec Razgrad|Ludogorcem]]. S skupnim rezultatom 3-2 so se veselili zmage in tako napredovali v 3. krog kvalifikacij za ligo prvakov, kjer jih je pričakal najmočnejši tekmec do sedaj, turški [[Galatasaray]]. Ta se je vendarle izkazal za premočno oviro in nogometaši Olimpije so s skupnim izidom 0-4 izpadli v play-off kvalifikacij za [[Evropska liga|UEFA Evropsko ligo]]. Pomerili so se proti [[FK Qarabag]] (Azerbaijan), ki pa jih je premagal z rezulatatom 1-3. Tako so se “zmaji” v sezoni 2023/24 prvič v zgodovini uvrstil v skupinski del [[Konfernčne lige|UEFA Konferenčne lige]] in s tem dosegel enega največjih uspehov v zgodovini kluba.

== Uradna navijaška skupina ==
[[Slika:Green Dragons.jpg|sličica|Green Dragons na tekmi proti NK Maribor 15.10.2022]]
''[[Green Dragons]]'' so [[Ljubljana|ljubljanska]] [[Navijaštvo|navijaška skupina]], ki je bila ustanovljena leta 1988, prva tekma navijaške skupine je bila jeseni tega leta proti NK Priština, tedaj se je prvič tudi pojavil transparent z imenom &quot;Green Dragons&quot;. V prvih letih so bili prisotni le na nogometnih tekmah [[NK Olimpija]], v začetku devetdesetih let pa so začeli obiskovati tudi hokejske tekme [[HK Olimpija]] in košarkarske tekme [[KK Olimpija]]. V letu 2023 so praznovali okroglih 35 let od ustanovitve skupine in začetka organiziranega navijanja za klube pod imenom Olimpija.

== Trenutna prva ekipa &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Igralci - NK Olimpija Ljubljana|url=https://nkolimpija.si/igralci/|date=2024-12-11|accessdate=2025-07-27|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; ==
Člani prve ekipe:
''Podatki prenešeni s spletne strani'' https://nkolimpija.si/prva-ekipa/igralci/''dne 26. julij 2025.''

==='''VRATARJI:'''===

* 31 [[Tijan Vasić]] {{ikonazastave|SLO}}
* 36 [[Gal Lubej Fink]]&lt;ref&gt;[https://nkolimpija.si/igralci/gal-lubej-fink/ Lubej Fink podatki]&lt;/ref&gt; {{ikonazastave|SLO}} 
* 52 [[Matevž Dajčar]] {{ikonazastave|SLO}}
* 26 [[Matevž Vidovšek]]&lt;ref&gt;[https://nkolimpija.si/igralci/matevz-vidovsek/ Vidovšek podatki]&lt;/ref&gt; {{ikonazastave|SLO}} 

=== BRANILCI: ===

* 16 [[Ahmet Muhamedbegović]]&lt;ref&gt;[https://nkolimpija.si/igralci/ahmet-muhamedbegovic/ Muhamedbegović podatki]&lt;/ref&gt; {{ikonazastave|AUT}} 
* 15 [[Marko Ristić]]&lt;ref&gt;[https://nkolimpija.si/igralci/marko-ristic/ Ristić podatki]&lt;/ref&gt; {{ikonazastave|SLO}}
* 44 [[Matej Dvoršak]]&lt;ref&gt;[https://nkolimpija.si/igralci/matej-dvorsak/ Dvoršak podatki]{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; {{ikonazastave|SLO}} 
* 21 [[Manuel Pedreno]]&lt;ref&gt;[https://nkolimpija.si/igralci/manuel-pedreno/ Pedreno podatki]&lt;/ref&gt; {{ikonazastave|ESP}} 
* 33 [[Jordi Govea]] {{ikonazastave|ESP}}
* 30 [[Jan Gorenc]] {{ikonazastave|SLO}}
* 4 [[Veljko Jelenković]] {{ikonazastave|BUL}}
* 3 [[Jošt Urbančič]] {{ikonazastave|SLO}}
* 28 [[Diogo Almeida]] {{ikonazastave|POR}}
* 27 [[Frederic Ananou]] {{ikonazastave|GER}}

=== VEZISTI: ===

* 34 [[Augustin Doffo]] {{ikonazastave|ARG}} - ''KAPETAN''
* 23 [[Diogo Pinto]] {{ikonazastave|POR}} 
* 88 [[Charles Thalisson]] {{ikonazastave|BRA}} 
* 80 [[Peter Agba]] {{ikonazastave|NGA}}
* 9 [[Dino Kojić]] {{ikonazastave|SLO}}
* 45 [[Mateo Ačimović]] {{ikonazastave|SLO}}
* 16 [[Jurgen Çelhaka]] {{ikonazastave|ALB}}

=== NAPADALCI: ===

* 99 [[Antonio Marin]] {{ikonazastave|CRO}} 
* 37 [[Pedro Lucas Schwaizer]] {{ikonazastave|BRA}} 
* 24 [[Reda Boultam]] {{ikonazastave|NED}} 
* 19 [[Ivan Durdov]] {{ikonazastave|CRO}} 
* 18 [[Marko Brest]] {{ikonazastave|SLO}} 
* 11 [[Alex Blanco]] {{ikonazastave|ESP}}
* 24 [[Alex Matthias Tamm]] {{ikonazastave|EST}}
* 10 [[Dimitar Mitrovski]] {{ikonazastave|MKD}}
* 2 [[Admir Bristrić]] {{ikonazastave|BIH}}
* 20 [[Nemanja Motika]] {{ikonazastave|SRB}}

===Zadnji prestopi (''julij 2025):''===
PRIHODI:

* [[Dimitar Mitrovski]] {{ikonazastave|MKD}}
* [[Jošt Urbančič]] {{ikonazastave|SLO}}
* [[Diogo Almeida]] {{ikonazastave|POR}}
* [[Veljko Jelenković]] {{ikonazastave|BUL}}
* [[Frederic Ananou]] {{ikonazastave|GER}}
* [[Jan Gorenc]] {{ikonazastave|SLO}}
* [[Matevž Dajčar]] {{ikonazastave|SLO}}
* [[Admir Bristrić]] {{ikonazastave|BIH}} (konec posoje)
* [[Nemanja Motika]] {{ikonazastave|SRB}} (konec posoje)

ODHODI:

* [[Raul Alexander Florucz]] {{ikonazastave|AUT}}
* [[Justas Lasickas]] {{ikonazastave|LIT}}
* [[Jorge Silva]] {{ikonazastave|POR}}
* [[Marcel Ratnik]] {{ikonazastave|SLO}}
* [[David Sualehe]] {{ikonazastave|POR}}
* [[Denis Pintol]] {{ikonazastave|SLO}} (posoja)

== Strokovni del ekipe &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Strokovni štab - NK Olimpija Ljubljana|url=https://nkolimpija.si/strokovni-stab/|date=2024-12-12|accessdate=2025-07-27|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; ==
=== Športni del ===

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!Poklic
!Ime
!Državljanstvo
|-
|Trener
|Mišo Brečko
|{{ikonazastave|SLO}}
|-
|Pomočnik trenerja
|Andraž Kirm
|{{ikonazastave|SLO}}
|-
|Pomočnik trenerja
|Luka Žinko
|{{ikonazastave|SLO}}
|-
|Kondicijski trener
|Ivan Zorić
|{{ikonazastave|CRO}}
|-
|Kondicijski trener
|Hrvoje Božičković
|{{ikonazastave|CRO}}
|-
|Kondicijski trener
|Nikola Vidović
|{{ikonazastave|CRO}}
|-
|Trener vratarjev
|Josip Škorić
|{{ikonazastave|CRO}}
|}


=== Zdravniška ekipa ===
''Podatki z dne 19. julij 2025 iz spletne strani NK Olimpija.''
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!Poklic
!Ime
!Državljanstvo
|-
|Fizioterapevtka
|Riva Milić
|{{ikonazastave|CRO}}
|-
|Fizioterapevt
|Žiga Benko
|{{ikonazastave|SLO}}
|-
|Fizioterapevt
|Luka Levec
|{{ikonazastave|SLO}}
|}

=== Uprava kluba ===

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!Pozicija
!Ime
!Državljanstvo
|-
|Predsednik
|Adam Delius
|{{ikonazastave|GER}}
|-
|Podpredsednik
|Dr. Cristian Dollinger
|{{ikonazastave|GER}}
|-
|Direktor
|Igor Barišić
|{{ikonazastave|CRO}}
|-
|Športni direktor
|Necat Aygün
|{{ikonazastave|GER}}
|}

== Znani igralci ==
{{col-begin}}
{{col-3}}
 
&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Dejan Kelhar]] &lt;small&gt;(2005)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Zoran Ubavič]] &lt;small&gt;(2005−2008)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Miran Pavlin]] &lt;small&gt;(2005−2009)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Robert Volk]] &lt;small&gt;(2005−2009)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Željko Milinovič]] &lt;small&gt;(2006−2007)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Edi Bajrektarevič]] &lt;small&gt;(2006−2008)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Aleš Čeh]] &lt;small&gt;(2006−2009)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Mladen Rudonja]] &lt;small&gt;(2007−2009)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Amir Karič]] &lt;small&gt;(2007−2009)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Miha Šporar]] &lt;small&gt;(2007−2010)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Sebastjan Cimirotič]] &lt;small&gt;(2007−2011)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Željko Mitrakovič]] &lt;small&gt;(2008−2009)&lt;/small&gt;
{{col-3}}
*{{ikonazastave|SLO}} [[Muamer Vugdalič]] &lt;small&gt;(2008−2009)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|MKD}} [[Agim Ibraimi]] &lt;small&gt;(2008−2010)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Senad Tiganj]] &lt;small&gt;(2009)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Jalen Pokorn]] &lt;small&gt;(2009−2010)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Igor Lazič]] &lt;small&gt;(2009−2010)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Jan Oblak]] &lt;small&gt;(2009−2010)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Damir Botonjič]] &lt;small&gt;(2009−2011)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Ermin Rakovič]] &lt;small&gt;(2010)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Damjan Ošlaj]] &lt;small&gt;(2010−2011)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|CRO}} [[Tomo Šokota]] &lt;small&gt;(2010−2011)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Zoran Zeljkovič]] &lt;small&gt;(2010−2011)&lt;/small&gt;
{{col-3}}
*{{ikonazastave|SLO}} [[Dare Vršič]] &lt;small&gt;(2010–2012)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|MKD}} [[Dragan Čadikovski]] &lt;small&gt;(2011)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Aleksander Šeliga]] &lt;small&gt;(2011–)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|MNE}} [[Nikola Nikezić]] &lt;small&gt;(2012–2014)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Etien Velikonja]] &lt;small&gt;(2016–2017)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Andraž Kirm]] &lt;small&gt;(2016–2017)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Branko Ilić]] &lt;small&gt;(2016–2019)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|SLO}} [[Timi Max Elšnik]] &lt;small&gt;(2020-2024)&lt;/small&gt;
*{{ikonazastave|ARG}} [[Augustin Doffo]] &lt;small&gt;(2022-2026)&lt;/small&gt;

{{col-end}}

=== Upokojene številke ===
* 5 ([[Marko Elsner]], od leta 2019)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://planetnogomet.si/novice/olimpija-igralski-kader-7-5-popivoda-elsner/ |title=Ljubljanska Olimpija pred 3 leti upokojila številko 7, ki pa ni edina: Med zmaji je preprosto nedotakljiva tudi številka 5 |accessdate=2025-01-04 |date=2024-09-18 |work=[[Planet Nogomet]] }}&lt;/ref&gt;
* 7 ([[Danilo Popivoda]], od leta 2021)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://ekipa.svet24.si/clanek/nogomet/prva-liga/6146c193babe1/kaksna-poteza-olimpije-to-je-stevilka-dresa-ki-je-nihce-vec-ne-bo-nosil-mandaric-je |title=Kakšna POTEZA OLIMPIJE!! Na igrišče je prišel kar MILAN MANDARIĆ, potem pa so ... |accessdate=2025-01-04 |date=2021-09-19 |work=[[EkipaSN (časopis)|Ekipa]] }}&lt;/ref&gt;

== Trenerji ==
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
|-
!Trener
!Obdobje
!
!Lovorike
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Primož Gliha]]||&lt;small&gt;2005 – 2007&lt;/small&gt;
| ||&lt;small&gt;5. liga, 4. liga&lt;/small&gt;
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Janez Pate]]||&lt;small&gt;julij 2007 – junij 2009&lt;/small&gt;
| ||&lt;small&gt;[[Tretja slovenska nogometna liga|3. liga]], [[Druga slovenska nogometna liga|2. liga]]&lt;/small&gt;
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Branko Oblak]]||&lt;small&gt;julij 2009 – avgust 2009&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Robert Pevnik]]||&lt;small&gt;september 2009 – maj 2010&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Safet Hadžić]]||&lt;small&gt;julij 2010 – avgust 2010&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Dušan Kosič]]||&lt;small&gt;oktober 2010 – december 2011&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Bojan Prašnikar]]||&lt;small&gt;december 2011 – april 2012&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Ermin Šiljak]]||&lt;small&gt;april 2012 – avgust 2012&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Andrej Razdrh]]||&lt;small&gt;avgust 2012 – oktober 2013&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SRB}} [[Milorad Kosanović]]||&lt;small&gt;21. oktober 2013 – 30. april 2014&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Darko Karapetrovič]]||&lt;small&gt;30. april 2014 – junij 2015&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Marijan Pušnik]]||&lt;small&gt;10. junij 2015 – 15. december 2015&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SRB}} [[Marko Nikolić (nogometni trener)|Marko Nikolić]]||&lt;small&gt;11, januar 2016 – 18. april 2016&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|ITA}} [[Rodolfo Vanoli]]||&lt;small&gt;22. april 2016 – 31. avgust 2016&lt;/small&gt;
| ||&lt;small&gt;[[1. slovenska nogometna liga|1. SNL]]&lt;/small&gt;
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Luka Elsner]]||&lt;small&gt;2. september 2016 – 9. marec 2017&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Marijan Pušnik]]||&lt;small&gt;9. marec 2017 – 3. april 2017&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Safet Hadžić]]||&lt;small&gt;4. april 2017 – 31. maj 2017&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|CRO}} [[Igor Bišćan]]||&lt;small&gt;2. junij 2017 – 6. junij 2018&lt;/small&gt;
| ||&lt;small&gt;[[1. slovenska nogometna liga|1. SNL]]&lt;/small&gt;, &lt;small&gt;[[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal]]&lt;/small&gt;
|-
|{{ikonazastave|SRB}} [[Ilija Stolica]]||&lt;small&gt;11. junij 2018 – 31. julij 2018&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SRB}} [[Aleksandar Linta]]||&lt;small&gt;31. julij 2018 – 26. avgust 2018&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|AUT}} [[Zoran Barišić]]||&lt;small&gt;4. september 2018 – 12. december 2018&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Robert Pevnik]]||&lt;small&gt;8. januar 2019 – 12. april 2019&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Safet Hadžić]]||&lt;small&gt;12. april 2019 – 15. junij 2020&lt;/small&gt;
| ||[[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal]]
|-
|{{ikonazastave|CRO}} [[Dino Skender]]||&lt;small&gt;19. junij 2020 – 8. januar 2021&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Goran Stanković]]||&lt;small&gt;11. januar 2021 – 16. junij 2021&lt;/small&gt;
| ||[[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal]]
|-
|{{Ikonazastave|SRB}} [[Savo Milošević]]||&lt;small&gt;16. junij 2021 – 10. oktober 2021&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{Ikonazastave|CRO}} [[Dino Skender]]||&lt;small&gt;10. oktober 2021 – 20. marec 2022&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{Ikonazastave|CRO}} [[Robert Prosinečki]]||&lt;small&gt;22. marec 2022 – 1. julij 2022&lt;/small&gt;
| ||
|-
|{{Ikonazastave|ESP}} [[Albert Riera]]||4. julij 2022 - 20. maj 2023        
| ||[[1. SNL]], [[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal]]
|-
|{{ikonazastave|POR}} [[Joao Henriques]]||15. junij 2023 - 12. oktober 2023
| ||
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Zoran Zeljković]]||18. oktober 2023 - 6. maj 2024
| ||
|-
|{{ikonazastave|ESP}} [[Víctor Sánchez del Amo|Víctor Sánchez]]||5. junij 2024 - 13. junij 2025
| ||[[1. SNL]]
|-
|{{ikonazastave|POR}} [[Jorge Simão]]||13. junij 2025 - 5. avgust 2025
| ||
|-
|{{ikonazastave|NED}} [[Erwin van de Looi]]||11. avgust 2025 - 22. september 2025
| ||
|-
|{{ikonazastave|ARG}} [[Federico Bessone]] ||22. september 2025 - 29. maj 2026
| ||
|-
|{{ikonazastave|SLO}} [[Mišo Brečko]] ||9. junij 2026 - danes
| ||
|}

== Rekordi* ==

* Največ osvojenih točk v eni sezoni: '''80'''; v sezoni 2017-18.
* Najmanj osvojenih točk v eni sezoni: '''42'''; v sezoni 2013-14.
* Največ golov v eni sezoni: '''75'''; v sezoni 2015-16.
* Najmanj golov v eni sezoni: '''38'''; v sezoni 2013-14.
* Največ prejetih zadetkov v eni sezoni: '''56'''; v sezoni 2013-14.
* Najmanj prejetih zadetkov v eni sezoni: '''17'''; v sezoni 2017-18.
* Najboljša gol razlika v eni sezoni: '''+55'''; v sezoni 2015-16.
* Najslabša gol razlika v eni sezoni: '''-18'''; v sezoni 2013-14.

&lt;nowiki&gt;*&lt;/nowiki&gt;rekordi se nanašajo na sezone v [[Prva slovenska nogometna liga|1. ligi]] (od sezone 2009-10)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=PLT - Prva liga Telemach|url=https://www.prvaliga.si/tekmovanja/default.asp?action=lestvica&amp;id_menu=102&amp;id_sezone=2019|website=www.prvaliga.si|accessdate=2025-05-01|language=en}}&lt;/ref&gt;

== Dosežki &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lovorike - NK Olimpija Ljubljana|url=https://nkolimpija.si/klub/osvojene-lovorike/|date=2024-12-04|accessdate=2025-05-01|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; ==
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; width:100%;&quot;
|+Domači Pokali
!Ime tekmovanja
!Št. zmag
!sezona
|-
|[[Prva slovenska nogometna liga|Prva Liga]]
|'''4'''
|'''2015-16, 2017-18, 2022-23, 2024-25'''
|-
|[[Druga slovenska nogometna liga|2. SNL]]
|'''1'''
|'''2008-09'''
|-
|[[Tretja slovenska nogometna liga|3. SNL]]
|'''1'''
|'''2007-08'''
|-
|[[Regionalna Ljubljanska liga]]
|'''1'''
|'''2006-07'''
|-
|[[MNZ Liga]]
|'''1'''
|'''2005-06'''
|-
|[[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal Pivovarne Union]]
|'''4'''
|'''2017-18, 2018-19, 2020-21, 2022-23'''
|}
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; width:100%;&quot;
|+Uvrstitve na UEFA Evropska tekmovanja
!Ime Tekmovanja
!Kvalificiral v turnir
!sezona
|-
|[[UEFA Konferenčna Liga]]
|'''2'''
|'''2023-24, 2024-25'''
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki|NK Olimpija (2005)}}
* {{Official|http://www.nkolimpija.si}}

{{Olimpija Ljubljana squad}}
{{Nogomet v Sloveniji}}
{{Ljubljana}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 2005]]
[[Kategorija:Športni klubi v Ljubljani]]
[[Kategorija:Slovenski nogometni klubi|Olimpija]]
[[Kategorija:Nogometni klub Olimpija|*]]</text>
      <sha1>45ghocdx1ao30mll2hawri29rpqomxg</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ančka Gošnik Godec</title>
    <ns>0</ns>
    <id>107292</id>
    <revision>
      <id>6687576</id>
      <parentid>6408697</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T08:21:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* vrh */ podatki z WD</comment>
      <origin>6687576</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2786" sha1="arcng6i236t0jtorghmjh5mhridxkax" xml:space="preserve">{{Brez virov}}{{Infopolje Oseba}}
'''Ančka Gošnik Godec''' [ánčka góšnik gódəc], [[Slovenke|slovenska]] [[ilustratorka]], * [[5. junij]] [[1927]], [[Celje]], † [[15. marec]] [[2025]].&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|date=19. marec 2025|title=osmrtnica|magazine=Delo}}&lt;/ref&gt;

== Življenje ==
Ančka Gošnik Godec se je rodila v [[družina|družino]] šestih otrok, mami, ki je plesala čačača in očetu, ki je bil po poklicu [[pleskar]], [[soboslikar]], [[črkoslikar]] in je znal tudi lepo risati. [[osnovna šola|Osnovno šolo]] je obiskovala v Celju. Med [[druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]] so jo zaradi prepevanja slovenskih pesmi začasno izključili iz meščanske šole, kar pa je ni oviralo pri nadaljnjem šolanju, ki ga je do leta 1944 nadaljevala na šoli za [[oblikovanje]] v [[Avstrija|avstrijski]] [[Graz|ljubljani]].

Takoj po vojni je odšla v [[Ljubljana|Ljubljano]] in se zaposlila v [[tiskarna|tiskarni]] [[Ljudska pravica (tiskarna)|Ljudska pravica]], kjer je delala v risalnici – [[litografija|litografiji]].

Leta 1948 je bila sprejeta na [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|Akademijo za likovno umetnost]], ki jo je nekaj let kasneje uspešno zaključila.

Že takrat je sodelovala pri [[revija]]h ''[[Pionir (revija)|Pionir]]'', ''[[Ciciban (revija)|Ciciban]]'', ''[[Pionirski list]]'' in ''[[Kurirček]]'', kamor je prispevala številne [[ilustracija|ilustracije]] tudi kasneje. Kmalu se je posvetila ilustriranju [[knjiga|knjig]] in s svojimi ilustracijami obogatila marsikatere [[pravljica|pravljice]]. Pogosto je sodelovala s pisateljico [[Ela Peroci|Elo Peroci]], za katero je ilustrirala knjige ''[[Muca Copatarica]]'', ''[[Za lahko noč]]'' in druge. Proslavila se je tudi z ilustracijami mnogih ljudskih pravljic, ki so bile z njenimi ilustracijami prevedene v mnoge svetovne [[jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezike]].

Poročena je bila z upravnim pravnikom [[Rupko Godec|Rupkom Godcem]], tudi mladinskim avtorjem, njuna hči pa je ilustratorka [[Jelka Godec Schmidt]].

== Priznanja ==

=== Nagrade===

* [[Levstikova nagrada]] - 1960 in 1964
* [[zlato pero]] Beograda
* [[Smrekarjeva nagrada]] za življenjsko delo - 1997
* [[Levstikova nagrada]] za življenjsko delo - 2001
* priznanje Mednarodne zveze za mladinsko književnost (IBI) - 2002
* [[Jakopičeva nagrada]] za življenjsko delo - 2024

== Sklici ==
{{sklici}}

== Viri ==
* [http://www.zupca.net/dnevna_soba/ilustratorji/ancka_gosnik_godec.htm Ančka Gošnik Godec]

{{Levstikovi nagrajenci}}
{{Jakopičevi nagrajenci}}

{{normativna kontrola}}

{{škrbina-umetnik}}

{{DEFAULTSORT:Gošnik Godec, Ančka}}
[[Kategorija:Slovenski ilustratorji]]
[[Kategorija:Levstikovi nagrajenci]]
[[Kategorija:Smrekarjevi nagrajenci]]
[[Kategorija:Jakopičevi nagrajenci]]</text>
      <sha1>arcng6i236t0jtorghmjh5mhridxkax</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Gornji Črnci</title>
    <ns>0</ns>
    <id>108306</id>
    <revision>
      <id>6687239</id>
      <parentid>6684348</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T12:18:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>GornjiCrnci</username>
        <id>244242</id>
      </contributor>
      <comment>Ni pravi kyraliszek, glede nato da je Državni popisa Železne županije (Vas vármegye) iz leta 1720 Madžarski statistični bilteni - Prebivalstvo Madžarske v obdobju Pragmatica Sanctio 1720-21. Titularna opatija z nazivom Királyszék, vezana na tvojo vas le po imenu (vas sama ostaja pod Felsőlendvo) — povezava obstaja, a je zgolj nominalna/beneficijska. Naziv se nanaša na drug Királyszék — in s tvojo vasjo nima zveze.</comment>
      <origin>6687239</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11909" sha1="39kc837rbga1ell4nz0ablm1nolkms6" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje v Sloveniji
| latd = 46 |latm = 44 |lats = 13.7 |latNS = N
| longd = 16 |longm = 1 |longs = 19.71 |longEW = E
|najdisi=Gornji+Črnci
|geopedia=#L410_F10115876_T13_b4_x578481.5935_y177953.49949999998_s15
|slika=Kapela Žalostne matere božje Gornji Črnci.jpg
|povrsina=1,59
|prebivalstvo=128
|prebivalstvo_od=2025
|prebivalstvo_ref=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|nadmorska=242,1
|postna=9261
|posta=Cankova
|obcina=Cankova
|pokrajina=Prekmurje
|regija=Pomurska regija
}}

'''Gornji Črnci''' so naselje v [[Občina Cankova|Občini Cankova]] v severovzhodnem delu Slovenije, v pokrajini Prekmurje. Ležijo v ravninskem svetu ob potoku [[Črnec (Ledava)|Črnec]], pritoku reke [[Ledava|Ledave]], in jih obdaja značilna prekmurska pokrajina z obdelovalnimi površinami in travniki. 

Vas ima dolgo zgodovino, ki sega v 13. stoletje, in je znana po povezanosti skupnosti, domačnosti ter spoštovanju tradicije. V zgodovinskih virih se pojavlja pod različnimi imeni kot so Ober Csernecz, Felső-Csernecz in Királyszék.

== Etimologija ==
Naselje se v zgodovinskih virih pojavlja pod različnimi imeni, med drugim kot Ober Csernecz, Felső-Csernecz oziroma Felsőcsernecz ter Királyszék. Različne oblike so povezane z večjezičnim okoljem Prekmurja ter z madžarsko, nemško in slovensko upravno oziroma cerkveno rabo.

Ime Felső-Csernecz je madžarska oblika imena Gornji Črnci; ''felső'' pomeni »gornji«, ''Csernecz'' pa ohranja zgodovinsko obliko imena Črnci oziroma Črnec. Enak pomen ima tudi nemška oblika Ober Csernecz, kjer ''ober'' pomeni »gornji« oziroma »zgornji«.

Ime Királyszék je drugačnega izvora in v madžarščini dobesedno pomeni »kraljevski sedež« (''király'' = kralj, ''szék'' = sedež). V zgodovinskih virih se pojavlja kot vzporedno poimenovanje za isto naselje, vendar pomensko ne izhaja iz imena Črnci.

== Zgodovinski razvoj ==
[[Slika:Skica ozemlja.png|sličica|levo|Skica ozemlja Czernecz Ober 1845]]
[[Slika:Felső-Csernec on map in 19th century.jpg|sličica|levo|Vojaški zemljevid iz 19. stoletja]]
[[Slika:Military Survey of Hungary (1941).png|sličica|levo|Vojaški zemljevid 1941]]
Gornji Črnci so naselje z dolgo zgodovino, katere začetki segajo v visoki srednji vek. Prva znana pisna omemba kraja izvira iz leta '''1265''', in sicer v obliki ''»Poss. Chernech iuxta Linduam«'' (»posest Črnec ob Lendavi«), kar naselje že ob prvi omembi povezuje s potokom Črnec, pritokom Ledave.

Leta '''1365''' so Felsőlendvo (Grad) z vsemi pripadajočimi posestmi — med katere je spadal tudi Črnec — kot kraljevo donacijo oziroma v zameno za posesti v Borsodski županiji prejeli Miklós Széchy, dalmatinsko-hrvaški ban, in njegov brat Domonkos, erdeljski škof. Kraj je nato skozi stoletja ostal v lasti rodbine Széchy. Ob umestitvi leta '''1366''', ko so pripadajoče posesti popisali po okrajih, se po zgodovinarju Csánkiju pojavi oblika ''»Villa seu poss. Korlatfalua iuxta rivulum Chernech«'' (»vas oziroma posest Korlátfalva ob potoku Črnec«). Po tej domnevi naj bi se kraj prvotno imenoval '''Korlátfalva''' (izpeljano iz osebnega imena Konrad — »Konradova vas«) in se šele kasneje poimenoval po potoku, ob katerem leži. Leta 1499 je naselje navedeno kot ''Chernecz''.

V 17. in 18. stoletju je bila vas del Habsburške monarhije in je spadala v fevdalni sistem Ogrske. Pomemben vir iz tega obdobja je kraljeva listina z dne '''12. maja 1712''', ki jo je na Dunaju izdal cesar Karel III. kot ogrski kralj. V dokumentu je vas omenjena pod imenom '''Királyszék''', kar v dobesednem prevodu pomeni »kraljevski sedež«. Ime se v naslednjih stoletjih pojavlja vzporedno z obliko Csernecz oziroma Felső-Csernecz.

Dragocen vir o vasi le nekaj let po listini iz 1712 predstavlja '''državni davčni in demografski popis iz leta 1720''' (''Az 1720. évi országos összeírás''), ki ga je odredil cesar Karel III. kot ogrski kralj. V popisu je vas zabeležena pod imenom '''Csernecz''' v okviru '''veleposestva Léka (Lockenhaus)''' v Železni županiji.Iz opisa vasi v popisu je razvidno, da je bilo ozemlje '''enopoljno in peščeno''', z razmeroma skromno rodovitnostjo (na 1 mernik posejanega žita približno 4-kratni pridelek). Zaradi težke peščene zemlje se je '''oralo s štirimi voli''' (''»Aratur bobus quatuor«''). Travniki so dajali navadno seno, vas pa je imela na voljo tudi pašnike in drva. Pridelke so prodajali na trgu v '''Radgoni (Regede / Radkersburg)''' v sosednji Štajerski.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Az 1720. évi országos összeírás (N 79) - AdatbázisokOnline|url=https://adatbazisokonline.mnl.gov.hu/adatbazis/az-1720_-evi-orszagos-osszeiras/adatlap/8851?search=Kir%C3%A1lysz%C3%A9k&amp;term=eyJxIjoiS2lyXHUwMGUxbHlzelx1MDBlOWsiLCJmcSI6W10sInNvcnQiOiJzY29yZSIsImFxIjoiIiwiYXFUeXBlIjoiIn0=&amp;curr=12|website=adatbazisokonline.mnl.gov.hu|accessdate=2026-06-02}}&lt;/ref&gt;

V 19. stoletju so Gornji Črnci spadali pod Železno županijo (Vas vármegye) v okviru Ogrske kraljevine, upravno pod okrajem Muraszombat (današnja Murska Sobota). Leta '''1858''' so iz vasi šolo obiskovali štirje otroci — trije fantje in ena deklica. Geograf Elek Fényes je sredi 19. stoletja Črnec opisal kot vendsko vas v felsőlendvskem veleposestvu s 120 katoliškimi prebivalci. Po uradni monografiji Železne županije je imela vas '''25 hiš in 136 rimskokatoliških prebivalcev''', s pošto v Vas-Hidegkútu (Cankova) in brzojavom v Muraszombatu.

Pomembno pričevanje o vasi iz tega obdobja predstavlja tudi Franciscejski kataster iz sredine 19. stoletja, katerega dokumenti so hranjeni v Pokrajinskem arhivu Maribor. V teh uradnih avstrijskih evidencah nastopa vas pod dvema vzporednima imenoma — Királyszék in Ober Csernecz — kar potrjuje, da sta bili imeni v uradni rabi sočasno. Katastrski dokumenti iz let 1857–1860 vključujejo opis meja občine, barvno skico ozemlja, abecedni seznam lastnikov zemljišč z uradnim žigom KIRÁLYSZÉK ter izpis 14 stanovanjskih hiš. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://pgd-gornjicrnci.si/o-nas/dokumenti/Seznam-stavbnih-parcel.pdf|title=Seznam stavbnih parcel Ober Czernecz|date=1859}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://pgd-gornjicrnci.si/o-nas/dokumenti/Skica-ozemlja.pdf|title=Skica ozemlja Gornji Crnci|date=1857}}&lt;/ref&gt;

Pomemben mejnik v zgodovini kraja je bila uradna sprememba imena leta '''1887'''. V madžarski zbirki predpisov je tega leta zabeleženo, da se ime vasi '''Felső-Csernecz''' v Železni županiji uradno spremeni v '''Királyszék'''. Ukrep je bil del širše madžarske politike sistematičnega preimenovanja krajevnih imen v tem obdobju, v okviru katere so istočasno madžarizirali tudi imena vrste sosednjih vasi (med drugim Felső-Petrócz → Péterhegy in Felső-Szlavecsa → Felső-Csalogány). Oblika Királyszék (»kraljevski sedež«) sicer ni bila nova — pojavlja se že v kraljevi listini iz leta 1712 — vendar je šele s tem predpisom postala uradno ime naselja namesto dotedanjega Felső-Csernecz.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://library.hungaricana.hu/en/view/OGYK_RT_1887/?pg=42&amp;layout=s|title=Rendeletek tára, 1887|date=1887}}&lt;/ref&gt;

Versko je bila vas sprva povezana z '''župnijo svetega Jurija v Vízlendvi (Pertoči)''', od leta '''1754''' pa je pripadala župniji Vas-Hidegkút (danes Cankova). Bogoslužje je potekalo v prekmurski slovenščini (vendskem narečju), madžarščini in nemščini, kar odraža večjezičnost območja.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|date=2025-06-19|title=Királyszék|url=https://hu.wikipedia.org/w/index.php?title=Kir%C3%A1lysz%C3%A9k&amp;oldid=28205206|language=hu}}&lt;/ref&gt;

Leta '''1910''' je vas štela 174 prebivalcev, večinoma slovenskih, z znatno romsko manjšino. Do leta 1919 je bilo Prekmurje del Ogrske; vas je upravno spadala v Muraszombatski okraj Železne županije.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|date=2025-06-19|title=Királyszék|url=https://hu.wikipedia.org/w/index.php?title=Kir%C3%A1lysz%C3%A9k&amp;oldid=28205206|language=hu}}&lt;/ref&gt;

Po koncu prve svetovne vojne in razpadu Avstro-Ogrske je območje leta '''1919''' za kratek čas postalo del (de facto) '''Murske republike''', nato pa je bilo še istega leta priključeno Kraljevini SHS, ki se je leta 1929 preimenovala v Jugoslavijo. Med letoma '''1941 in 1945''' je bilo območje med drugo svetovno vojno znova pod madžarsko upravo, po vojni pa se je vrnilo pod jugoslovansko oblast. Po osamosvojitvi Slovenije leta '''1991''' so Gornji Črnci postali del samostojne Republike Slovenije in danes spadajo v Občino Cankova v pokrajini Prekmurje. Leta '''2002''' je vas štela 162 prebivalcev.

== Kulturna dediščina ==
V vasi stojita '''dve kapeli'''. Starejša je posvečena '''Žalostni Materi Božji'''; njen kip so leta '''1909''' prinesli iz Avstrije in takrat zgradili tudi kapelo. Mlajša kapela, posvečena '''Srcu Jezusovemu''', je bila zgrajena leta '''1922''' in stoji ob cesti Cankova–Pertoča.

Po lokalnem izročilu naj bi kapelo Srca Jezusovega postavil Mihael Jauk kot zahvalo za srečno vrnitev iz ruskega ujetništva po prvi svetovni vojni. Kapela meri 3 × 2 metra, v njej je kip Srca Jezusovega, vzdržujejo pa jo Jaukovi nasledniki. Vsako leto na veliko soboto popoldne v njej poteka blagoslov velikonočnih jedil za vernike iz okolice. Podatki o kapelici so navedeni v knjigi Antona Fakina ''Kapele in križi v župniji Cankova'' (1999).

== Društva in organizacij ==

=== PGD Gornji Črnci ===
Prostovoljno gasilsko društvo Gornji Črnci je bilo ustanovljeno 2. junija 1974 in spada pod okrilje Gasilske zveze Cankova. Društvo je bilo ustanovljeno na pobudo Janeza Receka in je sprva je štelo 15 članov.

== Geografija ==
Kraj se nahaja na nadmorski višini 232 metrov. Obkrožen je z obdelovalnimi površinami. Podnebje je celinsko s povprečno letno temperaturo okoli 10 °C. Najtoplejši mesec je julij (22 °C), najhladnejši januar (-4 °C). Letna količina padavin je približno 1207 mm. September je najbolj namočen mesec, december najmanj.

== Demografija ==
Leta 1892 je imela vas približno 120 prebivalcev, leta 2002 jih je bilo 162, leta 2020 pa 135. Spodnja tabela prikazuje demografske spremembe:
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!'''Leto'''
!'''Prebivalci'''
|-
|1689
|47
|-
|1850
|120
|-
|1892
|135
|-
|1910
|174
|-
|2002
|162
|-
|2020
|135
|}

== Reference ==

* A Magyar Korona országainak helységnévtára, 1892
* Madžarski državni arhiv: Libri Regii (listina 29.140)
* Ivan Zelko: &lt;nowiki&gt;''&lt;/nowiki&gt;Historična topografija Slovenije 1&lt;nowiki&gt;''&lt;/nowiki&gt;, Pomurska založba, 1982.
* Anton Fakin: &lt;nowiki&gt;''&lt;/nowiki&gt;Kapele in križi v župniji Cankova&lt;nowiki&gt;''&lt;/nowiki&gt;, 1999..

* Pokrajinski arhiv Maribor – krajevni zgodovinski zapisi   

* Csánki, Dezső: Magyarország történelmi földrajza a Hunyadiak korában, II. kötet, Vasvármegye, helységei. (omemba 1366 / Korlátfalva) 
* MNL OL, A 57 – Magyar Kancelláriai Levéltár, Libri regii, 29. kötet, 438. oldal, sorszám 29.140 (kraljeva listina, Dunaj, 12. 5. 1712)  da
* MNL OL, N 79 – Az 1720. évi országos összeírás, Vas megye, 37. Téka, uradalom Léka, helység Csernecz. (državni popis 1720)
* Vályi, András: Magyarországnak leírása (opis &quot;Csernecz / Nagy Csernecz&quot;).
* Fényes, Elek: Magyarország geographiai szótára (opis &quot;Csernecz, vindus falu&quot;).
* Vas vármegye (Magyarország vármegyéi és városai monográfia-sorozat). (Királyszék, 25 hiš, 136 prebivalcev)
* A magyar állam rendeleteinek tárgymutatója 1867–1945 (Tárgymutató), 1887, str. 2173 (preimenovanje Felső-Csernecz → Királyszék).
* Pokrajinski arhiv Maribor (PAM), Franciscejski kataster, 1857–1860 (Királyszék / Ober Csernecz).

==Sklici==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
*[[seznam naselij v Sloveniji]]
*[[Črnci]]
* [[Murski Črnci]]

{{Cankova}}

[[Kategorija:Naselja Občine Cankova]]
[[Kategorija:Naselja na Goričkem]]
[[Kategorija:Gornji Črnci| ]]</text>
      <sha1>39kc837rbga1ell4nz0ablm1nolkms6</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687433</id>
      <parentid>6687239</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T19:37:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>GornjiCrnci</username>
        <id>244242</id>
      </contributor>
      <comment>This article about Gornji Črnci was written entirely from primary and archival sources — every factual claim is tied to a specific document. No information was added from general knowledge or assumptions. Where sources conflict or a claim is uncertain, that is explicitly noted</comment>
      <origin>6687433</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="18708" sha1="nvfyn49nv68twkzqoufi5it4wxt8twj" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje v Sloveniji
| latd = 46 |latm = 44 |lats = 13.7 |latNS = N
| longd = 16 |longm = 1 |longs = 19.71 |longEW = E
|najdisi=Gornji+Črnci
|geopedia=#L410_F10115876_T13_b4_x578481.5935_y177953.49949999998_s15
|slika=Kapela Žalostne matere božje Gornji Črnci.jpg
|povrsina=1,59
|prebivalstvo=128
|prebivalstvo_od=2025
|prebivalstvo_ref=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|nadmorska=242,1
|postna=9261
|posta=Cankova
|obcina=Cankova
|pokrajina=Prekmurje
|regija=Pomurska regija
}}

'''Gornji Črnci''' so naselje v [[Občina Cankova|Občini Cankova]] v severovzhodnem delu Slovenije, v pokrajini Prekmurje. Ležijo v ravninskem svetu ob potoku [[Črnec (Ledava)|Črnec]], pritoku reke [[Ledava|Ledave]], in jih obdaja značilna prekmurska pokrajina z obdelovalnimi površinami in travniki. 

Vas ima dolgo zgodovino, ki sega v 13. stoletje, in je znana po povezanosti skupnosti, domačnosti ter spoštovanju tradicije. V zgodovinskih virih se pojavlja pod različnimi imeni kot so Ober Csernecz, Felső-Csernecz in Királyszék.

== Etimologija ==
Vas je skozi zgodovino nosila več imen, ki odražajo jezikovne in politične spremembe v pokrajini.

'''Črnec / Gornji Črnci''' — osnovno in danes uradno ime, izpeljano iz imena potoka Črnec. Koren je slovanski pridevnik črn, ki v hidronimiji pogosto označuje temno, z muljem ali rastjem obarvano vodo. 

'''Királyszék''' — madžarsko sestavljeno ime: király (»kralj«) + szék (»sedež«) = »kraljevski sedež«. Prvič izpričano leta 1712 v zvezi s titularno benediktinsko opatijo; od 19. oktobra 1887 uradno edino ime vasi po madžarskem predpisu o preimenovanju krajevnih imen. Zakaj prav to ime, ostaja negotovo..

'''Felső-Csernecz''' — madžarska oblika, ki združuje felső (»gornji«) in Csernecz (po potoku); v virih izpričana vsaj od leta 1618, uradno ime vasi vse do 19. oktobra 1887. Nemška vzporednica '''Ober Csernecz''' se pojavi v franciscejskem katastru (1857–1860) in na vojaškem zemljevidu Habsburške monarhije (1869–1887) kot Ober-Csernec.

'''Nagy Chernecz''' — »Veliki Črnec«, oblika iz leta 1593 v urbarjih gospostva Gornja Lendava, verjetno razlikovalna v razmerju do manjše sosednje naselbine.

'''Korlátfalva''' — najstarejša domnevna oblika (Csánki, ca. 1362), sestavljena iz madžarskega osebnega imena Korlát(izvedenka nemškega Konrad) in pripone -falva (»vas«) — torej »Konradova vas«. Oblika se v virih ni ohranila in jo je izpodrinilo ime po potoku.

== Zgodovinski razvoj ==

=== '''Srednji vek''' ===
Začetki Gornjih Črncev segajo v visoki srednji vek. Prekmurski zgodovinar Ivan Zelko je v opisu meje gospostva Lyndwa (Gornja Lendava) iz leta '''1208''' zasledil omembo sedmih vasi med rekama Ledavo in Kučnico. Po tem zapisu, s katerim je kralj Andrej II. podelil zemljišče Lyndwa Nikolaju iz Železne županije, naj bi te vasi prej prodal nemški grof Hendrik. Zapis sedmih vasi ne navaja poimensko, vendar se domneva, da mednje sodijo tudi Gornji Črnci (poleg Krašč, Ropoče, Večeslavcev, Rogašovcev, Nuskove in Ocinj). Po tej domnevi naj bi bili Krašči in Gornji Črnci najstarejši vasi cankovske občine.
Prva nedvomna pisna omemba kraja izvira iz leta '''1265''', in sicer v obliki »possessio Chernech iuxta Linduam« (»posest Črnec ob Lendavi«). Omemba izhaja iz listine kralja Béle IV., s katero je ta vzel pod svoje varstvo Petra in Pavla, sinova Ryhena, posestnika v Železni županiji. Že ob prvi omembi je naselje povezano s potokom Črnec, pritokom Ledave.

Leta '''1365''' je gospostvo Gornja Lendava (Felsőlendva, danes Grad) z vsemi pripadajočimi posestmi — med katere je spadal tudi Črnec — od kralja Ludvika I. Anžuvinca prejela rodbina Széchy (Petra I.); posest so uradno prevzeli 26. januarja 1366. Gornji Črnci so bili tedaj uvrščeni v okraj vasi ob potoku Kučnica (iuxta fluvium Olsinch), skupaj s Cankovo, Fikšinci, Gerlinci, Korovci, Kramarovci in Skakovci. Ob umestitvi se po zgodovinarju Dezsőju Csánkiju za kraj pojavi tudi oblika »Villa seu possessio Korlatfalua iuxta rivulum Chernech« (Csánki jo datira v leto 1362). Po tej domnevi naj bi se kraj prvotno imenoval Korlátfalva (po osebnem imenu Konrad — »Konradova vas«) in se šele kasneje poimenoval po potoku.
Leta '''1499''' je naselje navedeno kot Chernecz, kar predstavlja osnovo današnjega imena Črnci.

Rodbina Széchy je gospostvo Gornja Lendava obvladovala skozi stoletja in postala največji zemljiški posestnik v Železni županiji; gospostvo je že leta 1366 obsegalo okoli sto vasi okoli trga Murska Sobota. V urbarjih gospostva se vas redno pojavlja: leta 1593 kot Nagy Chernecz (Veliki Csernec) v okraju Cankova.
Dragocen vir o vinogradništvu v vasi predstavlja popis vinogradniških gričev iz leta 1618 (HU MNL OL E 156, Fasc. 033, št. 003), ki ga je dal sestaviti György Széchy. V njem nastopa Felső Csernicz med vasmi ob Víz Lindvi (Gornji Lendavi) . Popis za vsak vinogradniški grič navaja imena lastnikov (kmetov) in znesek davka na vino, ki ga je bilo treba plačati po trgatvi; zajema tudi kmetje, ki živijo v svojih hišah, kmetje v hišah tujih lastnikov in puščave.
Z izumrtjem moške veje rodbine Széchy (zadnji moški potomec Peter V. je umrl leta 1685) je gospostvo Gornja Lendava prek dediščine ženskih potomk prešlo na rodbino Nádasdy (okoli leta 1689). V prvi polovici 18. stoletja je bil lastnik gospostva grof Leopold Nádasdy.

=== '''18. stoletje''' ===
V dokumentih iz tega obdobja se za vas pojavlja tudi madžarsko ime Királyszék (»kraljevski sedež«). Najdemo ga že v kraljevi listini z dne '''12. maja 1712''', ki jo je na Dunaju izdal Karel III. kot ogrski kralj. Z listino je bil za opata imenovan Jožef Velardi de Mera (József Velardi de Mera), kaplan kraljice Amalije, povod pa je bila smrt prejšnjega opata Vencela Polonusa. Naziv je bil povezan s titularno benediktinsko opatijo Blažene Device Marije (po virih povezano s pór-dömölško benediktinsko opatijo); neposredna povezava te opatije s samo vasjo ostaja predmet nadaljnjega raziskovanja.

Dragocen vir o vasi predstavlja '''državni popis iz leta''' '''1720''' (Az 1720. évi országos összeírás). V njem je vas zabeležena pod imenom '''Csernecz''' v okviru felsőlendvajskega gospostva v Železni županiji. Iz popisa je razvidno, da je bilo ozemlje enopoljno in peščeno, z razmeroma skromno rodovitnostjo (na en mernik posejanega žita približno štirikratni pridelek). Zaradi težke zemlje se je oralo s štirimi voli. Pridelovali so rž, oves in ajdo, deloma krompir, gnojili pa so vsako tretje leto. Travniki so dajali navadno seno, vas pa je imela na voljo pašnike, drva in vinske gorice. Pridelke so prodajali na trgih v Radgoni (Regede / Radkersburg) in Körmendu. Popis prinaša najstarejši znani seznam vaških gospodarjev.

Terezijanski urbar (okoli '''1767''') navaja vas Csernecz pod gospostvom Gornja Lendava (tedaj v lasti vdove grofa Leopolda Nádasdyja) z enajstimi kmeti. Sklepni obračun urbarja  prinaša natančnejšo sliko vaških razmer. Zemlja je bila peščena in razmeroma nerodovitna — njive so bile uvrščene v 3. razred, arendalni (zakupni) cenzus pa je znašal 12 kron na požunski mernik. Kmetje so orali s 4 voli, pridelovali rž, oves in ajdo ter deloma krompir, gnojili vsako tretje leto. Travniki so bili prav tako slabe kakovosti (2. razred). Pridelke so vozili na trg v Körmend, ki je bil oddaljen 4¼ poštne postaje. Med živino prevladujejo krave , gozdov pa so imeli vaščani le skromne deleže. Vas ni imela skupnega sodnika/komisarja niti četrtletnih robot s sodi. Tekoča voda (potok Črnec) je po navedbah urbarja ob naraslem toku povzročala škodo na kmetijskih površinah. Skupni čisti donos vasi je bil ocenjen na 1 forint 11 krajcarjev na požunski mernik obdelane zemlje.

=== '''19. stoletje''' ===
V 19. stoletju so Gornji Črnci spadali pod Železno županijo (Vas vármegye), upravno pod okrajem Muraszombat (Murska Sobota). Geograf Elek Fényes je sredi stoletja Črnec opisal kot vendsko (slovensko) vas v felsőlendvajskem gospostvu s 120 katoliškimi prebivalci.

Pomembno pričevanje predstavlja Franciscejski kataster ('''1857–1860''', hranjen v Pokrajinskem arhivu Maribor). V njem nastopa vas pod vzporednima imenoma '''Királyszék''' in '''Ober Csernecz'''; dokumenti vključujejo opis meja, barvno skico ozemlja, abecedni seznam lastnikov zemljišč z žigom KIRÁLYSZÉK ter izpis 14 stanovanjskih hiš. Med lastniki hiš so navedeni Benko, Ficzko, Hari, Grösl in Juk.[[Slika:Skica ozemlja.png|sličica|levo|Skica ozemlja Czernecz Ober 1845]]
[[Slika:Military Survey of Hungary (1941).png|sličica|levo|Vojaški zemljevid 1941]]Po popisu prebivalstva 1881 je imela vas 18 hiš in 121 prebivalcev, vse rimskokatoliške vere; kot materni jezik je 116 prebivalcev navedlo »drugi domači jezik«, uradni madžarski izraz za prekmursko slovenščino. Po popisu 1891 (objavljen v krajevnem imeniku 1892) je vas štela 25 hiš in 136 prebivalcev, s pošto v Vas-Hidegkútu (Cankova) in brzojavom v Murski Soboti.

Konec 19. stoletja je bila vas dovolj pomembna, da je imela uradno državno plemensko postajo za govedo — eno od le štirinajstih v vsej Železni županiji (Gazdacímtár, 1893). Kmetje iz okoliških vasi (Cankova, Ropoča, Krašči) so vodili živino na pripust v Gornje Črnce, kar kaže na razvito lokalno živinorejo.

Pomemben mejnik je bila uradna sprememba imena '''19. oktobra 1887''', ko se je ime vasi '''Felső-Csernecz''' uradno spremenilo v '''Királyszék'''. Ukrep je bil del širše madžarske politike sistematičnega preimenovanja krajevnih imen, v okviru katere so istočasno madžarizirali imena vrste sosednjih vasi. Oblika Királyszék sicer ni bila nova — pojavlja se že v listini iz 1712 in v katastru 1857–1860 — vendar je šele s tem predpisom postala edino uradno ime naselja namesto dotedanjega Felső-Csernecz.[[Slika:Felső-Csernec on map in 19th century.jpg|sličica|levo|Vojaški zemljevid iz 19. stoletja]]Materialno pričevanje tega obdobja je ohranjena emajlirana občinska tabla z napisom '''VASVÁRMEGYE / KIRÁLYSZÉK KÖZSÉG / MURASZOMBATI JÁRÁS''' (Železna županija / občina Királyszék / okraj Muraszombat). Take table so v madžarskem upravnem sistemu med letoma 1887 in 1920 dokumentirale status naselja kot samostojne občine.

=== '''20. stoletje in priključitev Sloveniji''' ===
Konec leta '''1909''' je občina Királyszék sprejela sklep o nakupu ročne gasilske brizgalne podjetja '''Seltenhofer Frigyes fiai''' iz Soprona. Pogodba je bila podpisana 23. novembra 1909, občinski odbor pa je 18. decembra istega leta odobril nakup v vrednosti 750 kron. Celoten postopek je bil potrjen pri županijskih oblastih Železne županije februarja 1910. Ohranjen arhivski spis o nakupu brizgalne predstavlja najstarejši znani dokaz o organiziranem požarnem varstvu v Gornjih Črncih. Dokumenti pričajo, da je občina že pred prvo svetovno vojno razpolagala z lastno gasilsko opremo in urejenim sistemom požarne zaščite.
Leta '''1910''' je vas štela 174 prebivalcev, večinoma slovenskih. Do leta 1919 je bilo Prekmurje del Ogrske; vas je upravno spadala v Muraszombatski okraj Železne županije.

Po koncu prve svetovne vojne in razpadu Avstro-Ogrske je območje leta 1919 za kratek čas postalo del (de facto) Murske republike, nato pa je bilo še istega leta priključeno Kraljevini SHS, ki se je leta 1929 preimenovala v Jugoslavijo. Med letoma 1941 in 1945 je bilo Prekmurje znova pod madžarsko upravo; v tem obdobju je bila v vasi (kot Királyszék) organizirana lokalna enota vladajoče stranke MÉP, katere predsednik je bil Alajos Snurer (po poročilu iz aprila 1943). 
Po osvoboditvi leta 1945 je bil v Gornjih Črncih ustanovljen '''Krajevni ljudski odbor''' (KLO), ki je predstavljal novo obliko ljudske oblasti v povojni Jugoslaviji. Obstoj te institucije je danes v vasi skoraj pozabljen, čeprav je KLO v prvih povojnih letih vodil vse bistvene vaške zadeve — od gospodarskih do upravnih. Arhivsko gradivo hrani Pokrajinski arhiv Maribor pod signaturo 1151058/1 (fond Krajevni ljudski odbor Gornji Črnci, 1945–1952; vsebuje okrožnice 1945–1952 in delovodnik 1947–1948).

Seje KLO so potekale redno — ohranjeni zapisniki pričajo o sejah od januarja 1946 naprej. Na sejah so obravnavali raznolike zadeve: stanje krajevnih poti in grmičevja ob vaških cestah, obveznosti kmetov pri oddaji pridelkov, agrarna vprašanja, organizacijo skupnih del, pa tudi socialna vprašanja — med drugim položaj ciganske manjšine v vasi, za katero je KLO predlagal višjim oblastem, da se jim pomaga pri dodelitvi kmetijske zemlje.
Zanimivosti iz KLO:

* Mlatitev (1946): Za letošnjo mlatitev je okrajni LO dovolil vasi poseben kontingent 95 kg svežega mesa, ki ga je krajevni odbor razdelil med posestnike — največ 5 kg na gospodinjstvo glede na velikost posestva.
* Telefon (1948/1949): Okrajni LO je vasi poslal vprašalnik, ali v letu 1949 predvidevajo namestitev telefona za urad KLO ali vaške ustanove — skupaj z vprašanjem o pripravljenosti glede drogov, žice in delovne sile.
* Volilni enoti (1947): Vas je bila razdeljena na dve volivni enoti po potoku Črnec — levi breg (4 odborniki) in desni breg (3 odborniki) — kar kaže, da je potok takrat dejansko delil vas na dve naselbinski skupini.Po vojni se je območje vrnilo pod jugoslovansko oblast. Po osamosvojitvi Slovenije leta 1991 so Gornji Črnci postali del samostojne Republike Slovenije in danes spadajo v Občino Cankova. Leta 2002 je vas štela 162 prebivalcev.

== Kulturna dediščina ==
V vasi stojita '''dve kapeli'''. Starejša je posvečena '''Žalostni Materi Božji'''; njen kip so leta '''1909''' prinesli iz Avstrije in takrat zgradili tudi kapelo. Mlajša kapela, posvečena '''Srcu Jezusovemu''', je bila zgrajena leta '''1922''' in stoji ob cesti Cankova–Pertoča.

Po lokalnem izročilu naj bi kapelo Srca Jezusovega postavil Mihael Jauk kot zahvalo za srečno vrnitev iz ruskega ujetništva po prvi svetovni vojni. Kapela meri 3 × 2 metra, v njej je kip Srca Jezusovega, vzdržujejo pa jo Jaukovi nasledniki. Vsako leto na veliko soboto popoldne v njej poteka blagoslov velikonočnih jedil za vernike iz okolice. Podatki o kapelici so navedeni v knjigi Antona Fakina ''Kapele in križi v župniji Cankova'' (1999).

== Društva in organizacij ==

=== PGD Gornji Črnci ===
Gasilska tradicija v Gornjih Črncih ima dokumentirane korenine, ki segajo precej pred uradno ustanovitev društva leta 1974. Ohranjena originalna pogodba z dne 23. novembra 1909 dokazuje, da je tedanja občina Királyszék — madžarsko upravno ime za Gornje Črnce v času Avstro-Ogrske — pri soproškem podjetju Seltenhofer Frigyes fiai kupila dvokolesno ročno gasilsko brizgalno s pripadajočo opremo. Pogodbo so v imenu občine podpisali Benko Ferenc (župan), Ficzko Mihály (odbornik), Gröczl János (odbornik), Benko Lipót (namestnik župana) in Obál Mihály (občinski tajnik).

Pogodba v vrednosti 753 kron je vključevala dvokolesno ročno brizgalno z močno kovano osjo, vodno posodo iz kovane pločevine, bakreno zračno kotlovino z 80-milimetrskim valjem, dvema dvometrskima gumijastima sesalnima cevema, tremi metri konopljene cevi z gumijasto oblogo, brizgalnim nastavkom, šobami, ključem, kleščami in oljenko. Dodatno je občina naročila še pet desetmetrskih konopljenih cevi. Podjetje je brizgalno brezplačno dostavilo na železniško postajo Battyánd (Puconci) in zanjo prevzelo petletno garancijo. Pogodbo je 26. februarja 1910 uradno odobril podžupan Železne županije v Sombotelu.

Današnje Prostovoljno gasilsko društvo Gornji Črnci je bilo formalno ustanovljeno '''2. junija 1974''' na pobudo Janeza Receka s 15 ustanovnimi člani.

== Geografija ==
Kraj se nahaja na nadmorski višini 232 metrov. Obkrožen je z obdelovalnimi površinami. Podnebje je celinsko s povprečno letno temperaturo okoli 10 °C. Najtoplejši mesec je julij (22 °C), najhladnejši januar (-4 °C). Letna količina padavin je približno 1207 mm. September je najbolj namočen mesec, december najmanj.

== Demografija ==
Leta 1892 je imela vas približno 120 prebivalcev, leta 2002 jih je bilo 162, leta 2020 pa 135. Spodnja tabela prikazuje demografske spremembe:
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!'''Leto'''
!'''Prebivalci'''
|-
|1689
|47
|-
|1850
|120
|-
|1892
|135
|-
|1910
|174
|-
|2002
|162
|-
|2020
|135
|}

== Reference ==

** Zelko, Ivan: Historična topografija Slovenije I: Prekmurje do leta 1500. Murska Sobota: Pomurska založba, 1982. (omembi 1208 in 1499)
** Wenzel, Gusztáv: Árpádkori új okmánytár VIII. Pest, 1870, str. 130. (prva omemba 1265)
** Csánki, Dezső: Magyarország történelmi földrajza a Hunyadiak korában, II. kötet, Vasvármegye, str. 742 in 767. (1265; Korlátfalva 1362)
** Andrejek, Tadeja: »Območje fevdalnih zemljišč Gornja Lendava in Murska Sobota«, v: Trije gradovi, dve deželi, ena zgodba, ur. Metka Fujs, Pomurski muzej Murska Sobota, 2019, str. 13–20. (gospostvo, Széchy, Nádasdy, okraji 1365/1366)
** MNL OL, A 57 – Magyar Kancelláriai Levéltár, Libri regii, zv. 29, str. 438–439, zap. št. 29.140 (HU MNL OL A 57 – 29 – 0140). (listina 1712)
** MNL OL, N 79 – Az 1720. évi országos összeírás, Vas megye; ter Vas vármegye 1720 (monografija), str. 386. (popis 1720, felsőlendvajsko gospostvo)
** MNL OL, C 59 – Mária Terézia-féle úrbéri tabellák, Felsőlendva 1767. (terezijanski urbar)
** Pokrajinski arhiv Maribor, Franciscejski kataster, Ober Csernecz / Királyszék, 1857–1860.
** Az 1881. évi népszámlálás, Vas vármegye, Muraszombati járás (18 hiš, 121 preb.).
** A Magyar Korona országainak helységnévtára, 1892 (popis 1891: 25 hiš, 136 preb.).
** A magyar állam rendeleteinek tárgymutatója 1867–1945, 1887, str. 2173 (preimenovanje); Gyalay, Mihály: Magyar igazgatástörténeti helységnévlexikon (datum 19. 10. 1887, imenska veriga).
** Borovszky, Samu (ur.): Vas vármegye (Magyarország vármegyéi és városai), 1898, str. 53.
** Magyarország Gazdacímtára, 1893 (plemenska postaja za govedo).
** Imenik duhovščine škofije Szombathely, 1895.
** Magyar Élet Pártértesítője, 15. april 1943 (MÉP, Alajos Snurer).
** Pokrajinski arhiv Maribor, fond SI_PAM/0061 (nakup gasilske brizgalne, Királyszék/Gornji Črnci, 1909/1910).
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
|}

==Sklici==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
*[[seznam naselij v Sloveniji]]
*[[Črnci]]
* [[Murski Črnci]]

{{Cankova}}

[[Kategorija:Naselja Občine Cankova]]
[[Kategorija:Naselja na Goričkem]]
[[Kategorija:Gornji Črnci| ]]</text>
      <sha1>nvfyn49nv68twkzqoufi5it4wxt8twj</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687745</id>
      <parentid>6687433</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T11:29:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>GornjiCrnci</username>
        <id>244242</id>
      </contributor>
      <comment>Removed duplication</comment>
      <origin>6687745</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="19564" sha1="alcr3mcsg7wdzfryg37wq9a5tdy9b8u" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje v Sloveniji
| latd = 46 |latm = 44 |lats = 13.7 |latNS = N
| longd = 16 |longm = 1 |longs = 19.71 |longEW = E
|najdisi=Gornji+Črnci
|geopedia=#L410_F10115876_T13_b4_x578481.5935_y177953.49949999998_s15
|slika=Kapela Žalostne matere božje Gornji Črnci.jpg
|povrsina=1,59
|prebivalstvo=128
|prebivalstvo_od=2025
|prebivalstvo_ref=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|nadmorska=242,1
|postna=9261
|posta=Cankova
|obcina=Cankova
|pokrajina=Prekmurje
|regija=Pomurska regija
}}

'''Gornji Črnci''' so naselje v [[Občina Cankova|Občini Cankova]] v severovzhodnem delu Slovenije, v pokrajini Prekmurje. Ležijo v ravninskem svetu ob potoku [[Črnec (Ledava)|Črnec]], pritoku reke [[Ledava|Ledave]], in jih obdaja značilna prekmurska pokrajina z obdelovalnimi površinami in travniki. 

Vas ima dolgo zgodovino, ki sega v 13. stoletje, in je znana po povezanosti skupnosti, domačnosti ter spoštovanju tradicije. V zgodovinskih virih se pojavlja pod različnimi imeni kot so Ober Csernecz, Felső-Csernecz in Királyszék.

== Etimologija ==
Vas je skozi zgodovino nosila več imen, ki odražajo jezikovne in politične spremembe v pokrajini.

'''Črnec / Gornji Črnci''' — osnovno in danes uradno ime, izpeljano iz imena potoka Črnec. Koren je slovanski pridevnik črn, ki v hidronimiji pogosto označuje temno, z muljem ali rastjem obarvano vodo. 

'''Királyszék''' — madžarsko sestavljeno ime: király (»kralj«) + szék (»sedež«) = »kraljevski sedež«. Prvič izpričano leta 1712 v zvezi s titularno benediktinsko opatijo; od 19. oktobra 1887 uradno edino ime vasi po madžarskem predpisu o preimenovanju krajevnih imen. Zakaj prav to ime, ostaja negotovo..

'''Felső-Csernecz''' — madžarska oblika, ki združuje felső (»gornji«) in Csernecz (po potoku); v virih izpričana vsaj od leta 1618, uradno ime vasi vse do 19. oktobra 1887. Nemška vzporednica '''Ober Csernecz''' se pojavi v franciscejskem katastru (1857–1860) in na vojaškem zemljevidu Habsburške monarhije (1869–1887) kot Ober-Csernec.

'''Nagy Chernecz''' — »Veliki Črnec«, oblika iz leta 1593 v urbarjih gospostva Gornja Lendava, verjetno razlikovalna v razmerju do manjše sosednje naselbine.

'''Korlátfalva''' — najstarejša domnevna oblika (Csánki, ca. 1362), sestavljena iz madžarskega osebnega imena Korlát(izvedenka nemškega Konrad) in pripone -falva (»vas«) — torej »Konradova vas«. Oblika se v virih ni ohranila in jo je izpodrinilo ime po potoku.

== Zgodovinski razvoj ==

=== '''Srednji vek''' ===
Začetki Gornjih Črncev segajo v visoki srednji vek. Prekmurski zgodovinar Ivan Zelko je v opisu meje gospostva Lyndwa (Gornja Lendava) iz leta '''1208''' zasledil omembo sedmih vasi med rekama Ledavo in Kučnico. Po tem zapisu, s katerim je kralj Andrej II. podelil zemljišče Lyndwa Nikolaju iz Železne županije, naj bi te vasi prej prodal nemški grof Hendrik. Zapis sedmih vasi ne navaja poimensko, vendar se domneva, da mednje sodijo tudi Gornji Črnci (poleg Krašč, Ropoče, Večeslavcev, Rogašovcev, Nuskove in Ocinj). Po tej domnevi naj bi bili Krašči in Gornji Črnci najstarejši vasi cankovske občine.
Prva nedvomna pisna omemba kraja izvira iz leta '''1265''', in sicer v obliki »possessio Chernech iuxta Linduam« (»posest Črnec ob Lendavi«). Omemba izhaja iz listine kralja Béle IV., s katero je ta vzel pod svoje varstvo Petra in Pavla, sinova Ryhena, posestnika v Železni županiji. Že ob prvi omembi je naselje povezano s potokom Črnec, pritokom Ledave.

Leta '''1365''' je gospostvo Gornja Lendava (Felsőlendva, danes Grad) z vsemi pripadajočimi posestmi — med katere je spadal tudi Črnec — od kralja Ludvika I. Anžuvinca prejela rodbina Széchy (Petra I.); posest so uradno prevzeli 26. januarja 1366. Gornji Črnci so bili tedaj uvrščeni v okraj vasi ob potoku Kučnica (iuxta fluvium Olsinch), skupaj s Cankovo, Fikšinci, Gerlinci, Korovci, Kramarovci in Skakovci. Ob umestitvi se po zgodovinarju Dezsőju Csánkiju za kraj pojavi tudi oblika »Villa seu possessio Korlatfalua iuxta rivulum Chernech« (Csánki jo datira v leto 1362). Po tej domnevi naj bi se kraj prvotno imenoval Korlátfalva (po osebnem imenu Konrad — »Konradova vas«) in se šele kasneje poimenoval po potoku.
Leta '''1499''' je naselje navedeno kot Chernecz, kar predstavlja osnovo današnjega imena Črnci.

Rodbina Széchy je gospostvo Gornja Lendava obvladovala skozi stoletja in postala največji zemljiški posestnik v Železni županiji; gospostvo je že leta 1366 obsegalo okoli sto vasi okoli trga Murska Sobota. V urbarjih gospostva se vas redno pojavlja: leta 1593 kot Nagy Chernecz (Veliki Csernec) v okraju Cankova.
Dragocen vir o vinogradništvu v vasi predstavlja popis vinogradniških gričev iz leta 1618 (HU MNL OL E 156, Fasc. 033, št. 003), ki ga je dal sestaviti György Széchy. V njem nastopa Felső Csernicz med vasmi ob Víz Lindvi (Gornji Lendavi) . Popis za vsak vinogradniški grič navaja imena lastnikov (kmetov) in znesek davka na vino, ki ga je bilo treba plačati po trgatvi; zajema tudi kmetje, ki živijo v svojih hišah, kmetje v hišah tujih lastnikov in puščave.
Z izumrtjem moške veje rodbine Széchy (zadnji moški potomec Peter V. je umrl leta 1685) je gospostvo Gornja Lendava prek dediščine ženskih potomk prešlo na rodbino Nádasdy (okoli leta 1689). V prvi polovici 18. stoletja je bil lastnik gospostva grof Leopold Nádasdy.

=== '''18. stoletje''' ===
V dokumentih iz tega obdobja se za vas pojavlja tudi madžarsko ime Királyszék (»kraljevski sedež«). Najdemo ga že v kraljevi listini z dne '''12. maja 1712''', ki jo je na Dunaju izdal Karel III. kot ogrski kralj. Z listino je bil za opata imenovan Jožef Velardi de Mera (József Velardi de Mera), kaplan kraljice Amalije, povod pa je bila smrt prejšnjega opata Vencela Polonusa. Naziv je bil povezan s titularno benediktinsko opatijo Blažene Device Marije (po virih povezano s pór-dömölško benediktinsko opatijo); neposredna povezava te opatije s samo vasjo ostaja predmet nadaljnjega raziskovanja.

Najstarejši poimenski seznam vaških gospodarjev prinaša '''državni popis iz leta 1720''' (''Az 1720. évi országos összeírás''), v katerem je vas zabeležena pod imenom '''Csernecz''' v okviru '''felsőlendvajskega gospostva''' v Železni županiji. Med popisanimi gospodarji so Gödör (Pödör), Grüh in Benkő, kot zunanja posestnika pa sta navedena Gömböcz in Krenusz iz sosednjega Domajinca. Popis vas uvršča med enopoljna, peščena naselja s skromno rodovitnostjo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://adatbazisokonline.mnl.gov.hu/adatbazis/az-1720_-evi-orszagos-osszeiras/adatlap/8851?search=Királyszék&amp;term=eyJxIjoiS2lyXHUwMGUxbHlzelx1MDBlOWsiLCJmcSI6W10sInNvcnQiOiJzY29yZSIsImFxIjoiIiwiYXFUeXBlIjoiIn0=&amp;curr=12|title=Državni popis iz leta 1720 - Az 1720. évi országos összeírás (N 79)}}&lt;/ref&gt;

Dragocen vir o vasi predstavlja '''državni popis iz leta''' '''1720''' (Az 1720. évi országos összeírás). V njem je vas zabeležena pod imenom '''Csernecz''' v okviru felsőlendvajskega gospostva v Železni županiji. Iz popisa je razvidno, da je bilo ozemlje enopoljno in peščeno, z razmeroma skromno rodovitnostjo (na en mernik posejanega žita približno štirikratni pridelek). Zaradi težke zemlje se je oralo s štirimi voli. Pridelovali so rž, oves in ajdo, deloma krompir, gnojili pa so vsako tretje leto. Travniki so dajali navadno seno, vas pa je imela na voljo pašnike, drva in vinske gorice. Pridelke so prodajali na trgih v Radgoni (Regede / Radkersburg) in Körmendu. Popis prinaša najstarejši znani seznam vaških gospodarjev.

'''Terezijanski urbar''' (okoli 1767) navaja vas Csernecz pod gospostvom Gornja Lendava (tedaj v lasti vdove grofa Leopolda Nádasdyja) z enajstimi kmeti. Sklepni obračun urbarja prinaša natančnejšo sliko vaških razmer. Zemlja je bila peščena in razmeroma nerodovitna — njive so bile uvrščene v 3. razred, arendalni (zakupni) cenzus pa je znašal 12 krajcarjev na požunski mernik. Kmetje so orali s štirimi voli, pridelovali rž, oves in ajdo ter deloma krompir, gnojili vsako tretje leto. Travniki so bili prav tako slabe kakovosti (2. razred). Pridelke so vozili na trga v Körmend (oddaljen 4¼ poštne postaje) in Radgono (Regede / Radkersburg). Med živino prevladujejo krave, gozdov pa so imeli vaščani le skromne deleže. Vas ni imela skupnega sodnika/komisarja niti četrtletnih robot s sodi. Tekoča voda (potok Črnec) je po navedbah urbarja ob naraslem toku povzročala škodo na kmetijskih površinah. Skupni čisti donos vasi je bil ocenjen na 1 forint 11 krajcarjev na požunski mernik obdelane zemlje.

=== '''19. stoletje''' ===
V 19. stoletju so Gornji Črnci spadali pod Železno županijo (Vas vármegye), upravno pod okrajem Muraszombat (Murska Sobota). Geograf Elek Fényes je sredi stoletja Črnec opisal kot vendsko (slovensko) vas v felsőlendvajskem gospostvu s 120 katoliškimi prebivalci.

Pomembno pričevanje predstavlja Franciscejski kataster ('''1857–1860''', hranjen v Pokrajinskem arhivu Maribor). V njem nastopa vas pod vzporednima imenoma '''Királyszék''' in '''Ober Csernecz'''; dokumenti vključujejo opis meja, barvno skico ozemlja, abecedni seznam lastnikov zemljišč z žigom KIRÁLYSZÉK ter izpis 14 stanovanjskih hiš. Med lastniki hiš so navedeni Benko, Ficzko, Hari, Grösl in Juk.[[Slika:Skica ozemlja.png|sličica|levo|Skica ozemlja Czernecz Ober 1845]]
[[Slika:Military Survey of Hungary (1941).png|sličica|levo|Vojaški zemljevid 1941]]Po popisu prebivalstva 1881 je imela vas 18 hiš in 121 prebivalcev, vse rimskokatoliške vere; kot materni jezik je 116 prebivalcev navedlo »drugi domači jezik«, uradni madžarski izraz za prekmursko slovenščino. Po popisu 1891 (objavljen v krajevnem imeniku 1892) je vas štela 25 hiš in 136 prebivalcev, s pošto v Vas-Hidegkútu (Cankova) in brzojavom v Murski Soboti.

Konec 19. stoletja je bila vas dovolj pomembna, da je imela uradno državno plemensko postajo za govedo — eno od le štirinajstih v vsej Železni županiji (Gazdacímtár, 1893). Kmetje iz okoliških vasi (Cankova, Ropoča, Krašči) so vodili živino na pripust v Gornje Črnce, kar kaže na razvito lokalno živinorejo.

Pomemben mejnik je bila uradna sprememba imena '''19. oktobra 1887''', ko se je ime vasi '''Felső-Csernecz''' uradno spremenilo v '''Királyszék'''. Ukrep je bil del širše madžarske politike sistematičnega preimenovanja krajevnih imen, v okviru katere so istočasno madžarizirali imena vrste sosednjih vasi. Oblika Királyszék sicer ni bila nova — pojavlja se že v listini iz 1712 in v katastru 1857–1860 — vendar je šele s tem predpisom postala edino uradno ime naselja namesto dotedanjega Felső-Csernecz.[[Slika:Felső-Csernec on map in 19th century.jpg|sličica|levo|Vojaški zemljevid iz 19. stoletja]]Materialno pričevanje tega obdobja je ohranjena emajlirana občinska tabla z napisom '''VASVÁRMEGYE / KIRÁLYSZÉK KÖZSÉG / MURASZOMBATI JÁRÁS''' (Železna županija / občina Királyszék / okraj Muraszombat). Take table so v madžarskem upravnem sistemu med letoma 1887 in 1920 dokumentirale status naselja kot samostojne občine.

=== '''20. stoletje in priključitev Sloveniji''' ===
Konec leta '''1909''' je občina Királyszék sprejela sklep o nakupu ročne gasilske brizgalne podjetja '''Seltenhofer Frigyes fiai''' iz Soprona. Pogodba je bila podpisana 23. novembra 1909, občinski odbor pa je 18. decembra istega leta odobril nakup v vrednosti 750 kron. Celoten postopek je bil potrjen pri županijskih oblastih Železne županije februarja 1910. Ohranjen arhivski spis o nakupu brizgalne predstavlja najstarejši znani dokaz o organiziranem požarnem varstvu v Gornjih Črncih. Dokumenti pričajo, da je občina že pred prvo svetovno vojno razpolagala z lastno gasilsko opremo in urejenim sistemom požarne zaščite.
Leta '''1910''' je vas štela 174 prebivalcev, večinoma slovenskih. Do leta 1919 je bilo Prekmurje del Ogrske; vas je upravno spadala v Muraszombatski okraj Železne županije.

Po koncu prve svetovne vojne in razpadu Avstro-Ogrske je območje leta 1919 za kratek čas postalo del (de facto) Murske republike, nato pa je bilo še istega leta priključeno Kraljevini SHS, ki se je leta 1929 preimenovala v Jugoslavijo. Med letoma 1941 in 1945 je bilo Prekmurje znova pod madžarsko upravo; v tem obdobju je bila v vasi (kot Királyszék) organizirana lokalna enota vladajoče stranke MÉP, katere predsednik je bil Alajos Snurer (po poročilu iz aprila 1943). 
Po osvoboditvi leta 1945 je bil v Gornjih Črncih ustanovljen '''Krajevni ljudski odbor''' (KLO), ki je predstavljal novo obliko ljudske oblasti v povojni Jugoslaviji. Obstoj te institucije je danes v vasi skoraj pozabljen, čeprav je KLO v prvih povojnih letih vodil vse bistvene vaške zadeve — od gospodarskih do upravnih. Arhivsko gradivo hrani Pokrajinski arhiv Maribor pod signaturo 1151058/1 (fond Krajevni ljudski odbor Gornji Črnci, 1945–1952; vsebuje okrožnice 1945–1952 in delovodnik 1947–1948).

Seje KLO so potekale redno — ohranjeni zapisniki pričajo o sejah od januarja 1946 naprej. Na sejah so obravnavali raznolike zadeve: stanje krajevnih poti in grmičevja ob vaških cestah, obveznosti kmetov pri oddaji pridelkov, agrarna vprašanja, organizacijo skupnih del, pa tudi socialna vprašanja — med drugim položaj ciganske manjšine v vasi, za katero je KLO predlagal višjim oblastem, da se jim pomaga pri dodelitvi kmetijske zemlje.
Zanimivosti iz KLO:

* Mlatitev (1946): Za letošnjo mlatitev je okrajni LO dovolil vasi poseben kontingent 95 kg svežega mesa, ki ga je krajevni odbor razdelil med posestnike — največ 5 kg na gospodinjstvo glede na velikost posestva.
* Telefon (1948/1949): Okrajni LO je vasi poslal vprašalnik, ali v letu 1949 predvidevajo namestitev telefona za urad KLO ali vaške ustanove — skupaj z vprašanjem o pripravljenosti glede drogov, žice in delovne sile.
* Volilni enoti (1947): Vas je bila razdeljena na dve volivni enoti po potoku Črnec — levi breg (4 odborniki) in desni breg (3 odborniki) — kar kaže, da je potok takrat dejansko delil vas na dve naselbinski skupini.Po vojni se je območje vrnilo pod jugoslovansko oblast. Po osamosvojitvi Slovenije leta 1991 so Gornji Črnci postali del samostojne Republike Slovenije in danes spadajo v Občino Cankova. Leta 2002 je vas štela 162 prebivalcev.

== Kulturna dediščina ==
V vasi stojita '''dve kapeli'''. Starejša je posvečena '''Žalostni Materi Božji'''; njen kip so leta '''1909''' prinesli iz Avstrije in takrat zgradili tudi kapelo. Mlajša kapela, posvečena '''Srcu Jezusovemu''', je bila zgrajena leta '''1922''' in stoji ob cesti Cankova–Pertoča.

Po lokalnem izročilu naj bi kapelo Srca Jezusovega postavil Mihael Jauk kot zahvalo za srečno vrnitev iz ruskega ujetništva po prvi svetovni vojni. Kapela meri 3 × 2 metra, v njej je kip Srca Jezusovega, vzdržujejo pa jo Jaukovi nasledniki. Vsako leto na veliko soboto popoldne v njej poteka blagoslov velikonočnih jedil za vernike iz okolice. Podatki o kapelici so navedeni v knjigi Antona Fakina ''Kapele in križi v župniji Cankova'' (1999).

== Društva in organizacij ==

=== PGD Gornji Črnci ===
Gasilska tradicija v Gornjih Črncih ima dokumentirane korenine, ki segajo precej pred uradno ustanovitev društva leta 1974. Ohranjena originalna pogodba z dne 23. novembra 1909 dokazuje, da je tedanja občina Királyszék — madžarsko upravno ime za Gornje Črnce v času Avstro-Ogrske — pri soproškem podjetju Seltenhofer Frigyes fiai kupila dvokolesno ročno gasilsko brizgalno s pripadajočo opremo. Pogodbo so v imenu občine podpisali Benko Ferenc (župan), Ficzko Mihály (odbornik), Gröczl János (odbornik), Benko Lipót (namestnik župana) in Obál Mihály (občinski tajnik).

Pogodba v vrednosti 753 kron je vključevala dvokolesno ročno brizgalno z močno kovano osjo, vodno posodo iz kovane pločevine, bakreno zračno kotlovino z 80-milimetrskim valjem, dvema dvometrskima gumijastima sesalnima cevema, tremi metri konopljene cevi z gumijasto oblogo, brizgalnim nastavkom, šobami, ključem, kleščami in oljenko. Dodatno je občina naročila še pet desetmetrskih konopljenih cevi. Podjetje je brizgalno brezplačno dostavilo na železniško postajo Battyánd (Puconci) in zanjo prevzelo petletno garancijo. Pogodbo je 26. februarja 1910 uradno odobril podžupan Železne županije v Sombotelu.

Današnje Prostovoljno gasilsko društvo Gornji Črnci je bilo formalno ustanovljeno '''2. junija 1974''' na pobudo Janeza Receka s 15 ustanovnimi člani.

== Geografija ==
Kraj se nahaja na nadmorski višini 232 metrov. Obkrožen je z obdelovalnimi površinami. Podnebje je celinsko s povprečno letno temperaturo okoli 10 °C. Najtoplejši mesec je julij (22 °C), najhladnejši januar (-4 °C). Letna količina padavin je približno 1207 mm. September je najbolj namočen mesec, december najmanj.

== Demografija ==
Leta 1892 je imela vas približno 120 prebivalcev, leta 2002 jih je bilo 162, leta 2020 pa 135. Spodnja tabela prikazuje demografske spremembe:
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!'''Leto'''
!'''Prebivalci'''
|-
|1689
|47
|-
|1850
|120
|-
|1892
|135
|-
|1910
|174
|-
|2002
|162
|-
|2020
|135
|}

== Reference ==

** Zelko, Ivan: Historična topografija Slovenije I: Prekmurje do leta 1500. Murska Sobota: Pomurska založba, 1982. (omembi 1208 in 1499)
** Wenzel, Gusztáv: Árpádkori új okmánytár VIII. Pest, 1870, str. 130. (prva omemba 1265)
** Csánki, Dezső: Magyarország történelmi földrajza a Hunyadiak korában, II. kötet, Vasvármegye, str. 742 in 767. (1265; Korlátfalva 1362)
** Andrejek, Tadeja: »Območje fevdalnih zemljišč Gornja Lendava in Murska Sobota«, v: Trije gradovi, dve deželi, ena zgodba, ur. Metka Fujs, Pomurski muzej Murska Sobota, 2019, str. 13–20. (gospostvo, Széchy, Nádasdy, okraji 1365/1366)
** MNL OL, A 57 – Magyar Kancelláriai Levéltár, Libri regii, zv. 29, str. 438–439, zap. št. 29.140 (HU MNL OL A 57 – 29 – 0140). (listina 1712)
** MNL OL, N 79 – Az 1720. évi országos összeírás, Vas megye; ter Vas vármegye 1720 (monografija), str. 386. (popis 1720, felsőlendvajsko gospostvo)
** MNL OL, C 59 – Mária Terézia-féle úrbéri tabellák, Felsőlendva 1767. (terezijanski urbar)
** Pokrajinski arhiv Maribor, Franciscejski kataster, Ober Csernecz / Királyszék, 1857–1860.
** Az 1881. évi népszámlálás, Vas vármegye, Muraszombati járás (18 hiš, 121 preb.).
** A Magyar Korona országainak helységnévtára, 1892 (popis 1891: 25 hiš, 136 preb.).
** A magyar állam rendeleteinek tárgymutatója 1867–1945, 1887, str. 2173 (preimenovanje); Gyalay, Mihály: Magyar igazgatástörténeti helységnévlexikon (datum 19. 10. 1887, imenska veriga).
** Borovszky, Samu (ur.): Vas vármegye (Magyarország vármegyéi és városai), 1898, str. 53.
** Magyarország Gazdacímtára, 1893 (plemenska postaja za govedo).
** Imenik duhovščine škofije Szombathely, 1895.
** Magyar Élet Pártértesítője, 15. april 1943 (MÉP, Alajos Snurer).
** Pokrajinski arhiv Maribor, fond SI_PAM/0061 (nakup gasilske brizgalne, Királyszék/Gornji Črnci, 1909/1910).
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
|}

==Sklici==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
*[[seznam naselij v Sloveniji]]
*[[Črnci]]
* [[Murski Črnci]]

{{Cankova}}

[[Kategorija:Naselja Občine Cankova]]
[[Kategorija:Naselja na Goričkem]]
[[Kategorija:Gornji Črnci| ]]</text>
      <sha1>alcr3mcsg7wdzfryg37wq9a5tdy9b8u</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687746</id>
      <parentid>6687745</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T11:31:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>GornjiCrnci</username>
        <id>244242</id>
      </contributor>
      <comment>Removed duplication</comment>
      <origin>6687746</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="19183" sha1="3p85qnan96dz4eko0txcp0yzqeouhec" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje v Sloveniji
| latd = 46 |latm = 44 |lats = 13.7 |latNS = N
| longd = 16 |longm = 1 |longs = 19.71 |longEW = E
|najdisi=Gornji+Črnci
|geopedia=#L410_F10115876_T13_b4_x578481.5935_y177953.49949999998_s15
|slika=Kapela Žalostne matere božje Gornji Črnci.jpg
|povrsina=1,59
|prebivalstvo=128
|prebivalstvo_od=2025
|prebivalstvo_ref=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|nadmorska=242,1
|postna=9261
|posta=Cankova
|obcina=Cankova
|pokrajina=Prekmurje
|regija=Pomurska regija
}}

'''Gornji Črnci''' so naselje v [[Občina Cankova|Občini Cankova]] v severovzhodnem delu Slovenije, v pokrajini Prekmurje. Ležijo v ravninskem svetu ob potoku [[Črnec (Ledava)|Črnec]], pritoku reke [[Ledava|Ledave]], in jih obdaja značilna prekmurska pokrajina z obdelovalnimi površinami in travniki. 

Vas ima dolgo zgodovino, ki sega v 13. stoletje, in je znana po povezanosti skupnosti, domačnosti ter spoštovanju tradicije. V zgodovinskih virih se pojavlja pod različnimi imeni kot so Ober Csernecz, Felső-Csernecz in Királyszék.

== Etimologija ==
Vas je skozi zgodovino nosila več imen, ki odražajo jezikovne in politične spremembe v pokrajini.

'''Črnec / Gornji Črnci''' — osnovno in danes uradno ime, izpeljano iz imena potoka Črnec. Koren je slovanski pridevnik črn, ki v hidronimiji pogosto označuje temno, z muljem ali rastjem obarvano vodo. 

'''Királyszék''' — madžarsko sestavljeno ime: király (»kralj«) + szék (»sedež«) = »kraljevski sedež«. Prvič izpričano leta 1712 v zvezi s titularno benediktinsko opatijo; od 19. oktobra 1887 uradno edino ime vasi po madžarskem predpisu o preimenovanju krajevnih imen. Zakaj prav to ime, ostaja negotovo..

'''Felső-Csernecz''' — madžarska oblika, ki združuje felső (»gornji«) in Csernecz (po potoku); v virih izpričana vsaj od leta 1618, uradno ime vasi vse do 19. oktobra 1887. Nemška vzporednica '''Ober Csernecz''' se pojavi v franciscejskem katastru (1857–1860) in na vojaškem zemljevidu Habsburške monarhije (1869–1887) kot Ober-Csernec.

'''Nagy Chernecz''' — »Veliki Črnec«, oblika iz leta 1593 v urbarjih gospostva Gornja Lendava, verjetno razlikovalna v razmerju do manjše sosednje naselbine.

'''Korlátfalva''' — najstarejša domnevna oblika (Csánki, ca. 1362), sestavljena iz madžarskega osebnega imena Korlát(izvedenka nemškega Konrad) in pripone -falva (»vas«) — torej »Konradova vas«. Oblika se v virih ni ohranila in jo je izpodrinilo ime po potoku.

== Zgodovinski razvoj ==

=== '''Srednji vek''' ===
Začetki Gornjih Črncev segajo v visoki srednji vek. Prekmurski zgodovinar Ivan Zelko je v opisu meje gospostva Lyndwa (Gornja Lendava) iz leta '''1208''' zasledil omembo sedmih vasi med rekama Ledavo in Kučnico. Po tem zapisu, s katerim je kralj Andrej II. podelil zemljišče Lyndwa Nikolaju iz Železne županije, naj bi te vasi prej prodal nemški grof Hendrik. Zapis sedmih vasi ne navaja poimensko, vendar se domneva, da mednje sodijo tudi Gornji Črnci (poleg Krašč, Ropoče, Večeslavcev, Rogašovcev, Nuskove in Ocinj). Po tej domnevi naj bi bili Krašči in Gornji Črnci najstarejši vasi cankovske občine.
Prva nedvomna pisna omemba kraja izvira iz leta '''1265''', in sicer v obliki »possessio Chernech iuxta Linduam« (»posest Črnec ob Lendavi«). Omemba izhaja iz listine kralja Béle IV., s katero je ta vzel pod svoje varstvo Petra in Pavla, sinova Ryhena, posestnika v Železni županiji. Že ob prvi omembi je naselje povezano s potokom Črnec, pritokom Ledave.

Leta '''1365''' je gospostvo Gornja Lendava (Felsőlendva, danes Grad) z vsemi pripadajočimi posestmi — med katere je spadal tudi Črnec — od kralja Ludvika I. Anžuvinca prejela rodbina Széchy (Petra I.); posest so uradno prevzeli 26. januarja 1366. Gornji Črnci so bili tedaj uvrščeni v okraj vasi ob potoku Kučnica (iuxta fluvium Olsinch), skupaj s Cankovo, Fikšinci, Gerlinci, Korovci, Kramarovci in Skakovci. Ob umestitvi se po zgodovinarju Dezsőju Csánkiju za kraj pojavi tudi oblika »Villa seu possessio Korlatfalua iuxta rivulum Chernech« (Csánki jo datira v leto 1362). Po tej domnevi naj bi se kraj prvotno imenoval Korlátfalva (po osebnem imenu Konrad — »Konradova vas«) in se šele kasneje poimenoval po potoku.
Leta '''1499''' je naselje navedeno kot Chernecz, kar predstavlja osnovo današnjega imena Črnci.

Rodbina Széchy je gospostvo Gornja Lendava obvladovala skozi stoletja in postala največji zemljiški posestnik v Železni županiji; gospostvo je že leta 1366 obsegalo okoli sto vasi okoli trga Murska Sobota. V urbarjih gospostva se vas redno pojavlja: leta 1593 kot Nagy Chernecz (Veliki Csernec) v okraju Cankova.
Dragocen vir o vinogradništvu v vasi predstavlja popis vinogradniških gričev iz leta 1618 (HU MNL OL E 156, Fasc. 033, št. 003), ki ga je dal sestaviti György Széchy. V njem nastopa Felső Csernicz med vasmi ob Víz Lindvi (Gornji Lendavi) . Popis za vsak vinogradniški grič navaja imena lastnikov (kmetov) in znesek davka na vino, ki ga je bilo treba plačati po trgatvi; zajema tudi kmetje, ki živijo v svojih hišah, kmetje v hišah tujih lastnikov in puščave.
Z izumrtjem moške veje rodbine Széchy (zadnji moški potomec Peter V. je umrl leta 1685) je gospostvo Gornja Lendava prek dediščine ženskih potomk prešlo na rodbino Nádasdy (okoli leta 1689). V prvi polovici 18. stoletja je bil lastnik gospostva grof Leopold Nádasdy.

=== '''18. stoletje''' ===
V dokumentih iz tega obdobja se za vas pojavlja tudi madžarsko ime Királyszék (»kraljevski sedež«). Najdemo ga že v kraljevi listini z dne '''12. maja 1712''', ki jo je na Dunaju izdal Karel III. kot ogrski kralj. Z listino je bil za opata imenovan Jožef Velardi de Mera (József Velardi de Mera), kaplan kraljice Amalije, povod pa je bila smrt prejšnjega opata Vencela Polonusa. Naziv je bil povezan s titularno benediktinsko opatijo Blažene Device Marije (po virih povezano s pór-dömölško benediktinsko opatijo); neposredna povezava te opatije s samo vasjo ostaja predmet nadaljnjega raziskovanja.

Najstarejši poimenski seznam vaških gospodarjev prinaša '''državni popis iz leta 1720''' (''Az 1720. évi országos összeírás''), v katerem je vas zabeležena pod imenom '''Csernecz''' v okviru '''felsőlendvajskega gospostva''' v Železni županiji. Med popisanimi gospodarji so Gödör (Pödör), Grüh in Benkő, kot zunanja posestnika pa sta navedena Gömböcz in Krenusz iz sosednjega Domajinca. Popis vas uvršča med enopoljna, peščena naselja s skromno rodovitnostjo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://adatbazisokonline.mnl.gov.hu/adatbazis/az-1720_-evi-orszagos-osszeiras/adatlap/8851?search=Királyszék&amp;term=eyJxIjoiS2lyXHUwMGUxbHlzelx1MDBlOWsiLCJmcSI6W10sInNvcnQiOiJzY29yZSIsImFxIjoiIiwiYXFUeXBlIjoiIn0=&amp;curr=12|title=Državni popis iz leta 1720 - Az 1720. évi országos összeírás (N 79)}}&lt;/ref&gt;

'''Terezijanski urbar''' (okoli 1767) navaja vas Csernecz pod gospostvom Gornja Lendava (tedaj v lasti vdove grofa Leopolda Nádasdyja) z enajstimi kmeti. Sklepni obračun urbarja prinaša natančnejšo sliko vaških razmer. Zemlja je bila peščena in razmeroma nerodovitna — njive so bile uvrščene v 3. razred, arendalni (zakupni) cenzus pa je znašal 12 krajcarjev na požunski mernik. Kmetje so orali s štirimi voli, pridelovali rž, oves in ajdo ter deloma krompir, gnojili vsako tretje leto. Travniki so bili prav tako slabe kakovosti (2. razred). Pridelke so vozili na trga v Körmend (oddaljen 4¼ poštne postaje) in Radgono (Regede / Radkersburg). Med živino prevladujejo krave, gozdov pa so imeli vaščani le skromne deleže. Vas ni imela skupnega sodnika/komisarja niti četrtletnih robot s sodi. Tekoča voda (potok Črnec) je po navedbah urbarja ob naraslem toku povzročala škodo na kmetijskih površinah. Skupni čisti donos vasi je bil ocenjen na 1 forint 11 krajcarjev na požunski mernik obdelane zemlje.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://adatbazisokonline.mnl.gov.hu/adatbazis/az-1828-evi-orszagos-osszeiras/adatlap/9A9B24D95CDB4A923DEC6A36E4C69613?search=Csernecz&amp;term=eyJxIjoiQ3Nlcm5lY3oiLCJmcSI6W10sInNvcnQiOiJzY29yZSIsImFxIjoiIiwiYXFUeXBlIjoiIn0=&amp;curr=1|title=Terezijanski urbar (Mária Terézia-féle úrbéri összeírás) za vas Črnci iz let 1767–1774.|date=1774}}&lt;/ref&gt;

=== '''19. stoletje''' ===
V 19. stoletju so Gornji Črnci spadali pod Železno županijo (Vas vármegye), upravno pod okrajem Muraszombat (Murska Sobota). Geograf Elek Fényes je sredi stoletja Črnec opisal kot vendsko (slovensko) vas v felsőlendvajskem gospostvu s 120 katoliškimi prebivalci.

Pomembno pričevanje predstavlja Franciscejski kataster ('''1857–1860''', hranjen v Pokrajinskem arhivu Maribor). V njem nastopa vas pod vzporednima imenoma '''Királyszék''' in '''Ober Csernecz'''; dokumenti vključujejo opis meja, barvno skico ozemlja, abecedni seznam lastnikov zemljišč z žigom KIRÁLYSZÉK ter izpis 14 stanovanjskih hiš. Med lastniki hiš so navedeni Benko, Ficzko, Hari, Grösl in Juk.[[Slika:Skica ozemlja.png|sličica|levo|Skica ozemlja Czernecz Ober 1845]]
[[Slika:Military Survey of Hungary (1941).png|sličica|levo|Vojaški zemljevid 1941]]Po popisu prebivalstva 1881 je imela vas 18 hiš in 121 prebivalcev, vse rimskokatoliške vere; kot materni jezik je 116 prebivalcev navedlo »drugi domači jezik«, uradni madžarski izraz za prekmursko slovenščino. Po popisu 1891 (objavljen v krajevnem imeniku 1892) je vas štela 25 hiš in 136 prebivalcev, s pošto v Vas-Hidegkútu (Cankova) in brzojavom v Murski Soboti.

Konec 19. stoletja je bila vas dovolj pomembna, da je imela uradno državno plemensko postajo za govedo — eno od le štirinajstih v vsej Železni županiji (Gazdacímtár, 1893). Kmetje iz okoliških vasi (Cankova, Ropoča, Krašči) so vodili živino na pripust v Gornje Črnce, kar kaže na razvito lokalno živinorejo.

Pomemben mejnik je bila uradna sprememba imena '''19. oktobra 1887''', ko se je ime vasi '''Felső-Csernecz''' uradno spremenilo v '''Királyszék'''. Ukrep je bil del širše madžarske politike sistematičnega preimenovanja krajevnih imen, v okviru katere so istočasno madžarizirali imena vrste sosednjih vasi. Oblika Királyszék sicer ni bila nova — pojavlja se že v listini iz 1712 in v katastru 1857–1860 — vendar je šele s tem predpisom postala edino uradno ime naselja namesto dotedanjega Felső-Csernecz.[[Slika:Felső-Csernec on map in 19th century.jpg|sličica|levo|Vojaški zemljevid iz 19. stoletja]]Materialno pričevanje tega obdobja je ohranjena emajlirana občinska tabla z napisom '''VASVÁRMEGYE / KIRÁLYSZÉK KÖZSÉG / MURASZOMBATI JÁRÁS''' (Železna županija / občina Királyszék / okraj Muraszombat). Take table so v madžarskem upravnem sistemu med letoma 1887 in 1920 dokumentirale status naselja kot samostojne občine.

=== '''20. stoletje in priključitev Sloveniji''' ===
Konec leta '''1909''' je občina Királyszék sprejela sklep o nakupu ročne gasilske brizgalne podjetja '''Seltenhofer Frigyes fiai''' iz Soprona. Pogodba je bila podpisana 23. novembra 1909, občinski odbor pa je 18. decembra istega leta odobril nakup v vrednosti 750 kron. Celoten postopek je bil potrjen pri županijskih oblastih Železne županije februarja 1910. Ohranjen arhivski spis o nakupu brizgalne predstavlja najstarejši znani dokaz o organiziranem požarnem varstvu v Gornjih Črncih. Dokumenti pričajo, da je občina že pred prvo svetovno vojno razpolagala z lastno gasilsko opremo in urejenim sistemom požarne zaščite.
Leta '''1910''' je vas štela 174 prebivalcev, večinoma slovenskih. Do leta 1919 je bilo Prekmurje del Ogrske; vas je upravno spadala v Muraszombatski okraj Železne županije.

Po koncu prve svetovne vojne in razpadu Avstro-Ogrske je območje leta 1919 za kratek čas postalo del (de facto) Murske republike, nato pa je bilo še istega leta priključeno Kraljevini SHS, ki se je leta 1929 preimenovala v Jugoslavijo. Med letoma 1941 in 1945 je bilo Prekmurje znova pod madžarsko upravo; v tem obdobju je bila v vasi (kot Királyszék) organizirana lokalna enota vladajoče stranke MÉP, katere predsednik je bil Alajos Snurer (po poročilu iz aprila 1943). 
Po osvoboditvi leta 1945 je bil v Gornjih Črncih ustanovljen '''Krajevni ljudski odbor''' (KLO), ki je predstavljal novo obliko ljudske oblasti v povojni Jugoslaviji. Obstoj te institucije je danes v vasi skoraj pozabljen, čeprav je KLO v prvih povojnih letih vodil vse bistvene vaške zadeve — od gospodarskih do upravnih. Arhivsko gradivo hrani Pokrajinski arhiv Maribor pod signaturo 1151058/1 (fond Krajevni ljudski odbor Gornji Črnci, 1945–1952; vsebuje okrožnice 1945–1952 in delovodnik 1947–1948).

Seje KLO so potekale redno — ohranjeni zapisniki pričajo o sejah od januarja 1946 naprej. Na sejah so obravnavali raznolike zadeve: stanje krajevnih poti in grmičevja ob vaških cestah, obveznosti kmetov pri oddaji pridelkov, agrarna vprašanja, organizacijo skupnih del, pa tudi socialna vprašanja — med drugim položaj ciganske manjšine v vasi, za katero je KLO predlagal višjim oblastem, da se jim pomaga pri dodelitvi kmetijske zemlje.
Zanimivosti iz KLO:

* Mlatitev (1946): Za letošnjo mlatitev je okrajni LO dovolil vasi poseben kontingent 95 kg svežega mesa, ki ga je krajevni odbor razdelil med posestnike — največ 5 kg na gospodinjstvo glede na velikost posestva.
* Telefon (1948/1949): Okrajni LO je vasi poslal vprašalnik, ali v letu 1949 predvidevajo namestitev telefona za urad KLO ali vaške ustanove — skupaj z vprašanjem o pripravljenosti glede drogov, žice in delovne sile.
* Volilni enoti (1947): Vas je bila razdeljena na dve volivni enoti po potoku Črnec — levi breg (4 odborniki) in desni breg (3 odborniki) — kar kaže, da je potok takrat dejansko delil vas na dve naselbinski skupini.Po vojni se je območje vrnilo pod jugoslovansko oblast. Po osamosvojitvi Slovenije leta 1991 so Gornji Črnci postali del samostojne Republike Slovenije in danes spadajo v Občino Cankova. Leta 2002 je vas štela 162 prebivalcev.

== Kulturna dediščina ==
V vasi stojita '''dve kapeli'''. Starejša je posvečena '''Žalostni Materi Božji'''; njen kip so leta '''1909''' prinesli iz Avstrije in takrat zgradili tudi kapelo. Mlajša kapela, posvečena '''Srcu Jezusovemu''', je bila zgrajena leta '''1922''' in stoji ob cesti Cankova–Pertoča.

Po lokalnem izročilu naj bi kapelo Srca Jezusovega postavil Mihael Jauk kot zahvalo za srečno vrnitev iz ruskega ujetništva po prvi svetovni vojni. Kapela meri 3 × 2 metra, v njej je kip Srca Jezusovega, vzdržujejo pa jo Jaukovi nasledniki. Vsako leto na veliko soboto popoldne v njej poteka blagoslov velikonočnih jedil za vernike iz okolice. Podatki o kapelici so navedeni v knjigi Antona Fakina ''Kapele in križi v župniji Cankova'' (1999).

== Društva in organizacij ==

=== PGD Gornji Črnci ===
Gasilska tradicija v Gornjih Črncih ima dokumentirane korenine, ki segajo precej pred uradno ustanovitev društva leta 1974. Ohranjena originalna pogodba z dne 23. novembra 1909 dokazuje, da je tedanja občina Királyszék — madžarsko upravno ime za Gornje Črnce v času Avstro-Ogrske — pri soproškem podjetju Seltenhofer Frigyes fiai kupila dvokolesno ročno gasilsko brizgalno s pripadajočo opremo. Pogodbo so v imenu občine podpisali Benko Ferenc (župan), Ficzko Mihály (odbornik), Gröczl János (odbornik), Benko Lipót (namestnik župana) in Obál Mihály (občinski tajnik).

Pogodba v vrednosti 753 kron je vključevala dvokolesno ročno brizgalno z močno kovano osjo, vodno posodo iz kovane pločevine, bakreno zračno kotlovino z 80-milimetrskim valjem, dvema dvometrskima gumijastima sesalnima cevema, tremi metri konopljene cevi z gumijasto oblogo, brizgalnim nastavkom, šobami, ključem, kleščami in oljenko. Dodatno je občina naročila še pet desetmetrskih konopljenih cevi. Podjetje je brizgalno brezplačno dostavilo na železniško postajo Battyánd (Puconci) in zanjo prevzelo petletno garancijo. Pogodbo je 26. februarja 1910 uradno odobril podžupan Železne županije v Sombotelu.

Današnje Prostovoljno gasilsko društvo Gornji Črnci je bilo formalno ustanovljeno '''2. junija 1974''' na pobudo Janeza Receka s 15 ustanovnimi člani.

== Geografija ==
Kraj se nahaja na nadmorski višini 232 metrov. Obkrožen je z obdelovalnimi površinami. Podnebje je celinsko s povprečno letno temperaturo okoli 10 °C. Najtoplejši mesec je julij (22 °C), najhladnejši januar (-4 °C). Letna količina padavin je približno 1207 mm. September je najbolj namočen mesec, december najmanj.

== Demografija ==
Leta 1892 je imela vas približno 120 prebivalcev, leta 2002 jih je bilo 162, leta 2020 pa 135. Spodnja tabela prikazuje demografske spremembe:
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!'''Leto'''
!'''Prebivalci'''
|-
|1689
|47
|-
|1850
|120
|-
|1892
|135
|-
|1910
|174
|-
|2002
|162
|-
|2020
|135
|}

== Reference ==

** Zelko, Ivan: Historična topografija Slovenije I: Prekmurje do leta 1500. Murska Sobota: Pomurska založba, 1982. (omembi 1208 in 1499)
** Wenzel, Gusztáv: Árpádkori új okmánytár VIII. Pest, 1870, str. 130. (prva omemba 1265)
** Csánki, Dezső: Magyarország történelmi földrajza a Hunyadiak korában, II. kötet, Vasvármegye, str. 742 in 767. (1265; Korlátfalva 1362)
** Andrejek, Tadeja: »Območje fevdalnih zemljišč Gornja Lendava in Murska Sobota«, v: Trije gradovi, dve deželi, ena zgodba, ur. Metka Fujs, Pomurski muzej Murska Sobota, 2019, str. 13–20. (gospostvo, Széchy, Nádasdy, okraji 1365/1366)
** MNL OL, A 57 – Magyar Kancelláriai Levéltár, Libri regii, zv. 29, str. 438–439, zap. št. 29.140 (HU MNL OL A 57 – 29 – 0140). (listina 1712)
** MNL OL, N 79 – Az 1720. évi országos összeírás, Vas megye; ter Vas vármegye 1720 (monografija), str. 386. (popis 1720, felsőlendvajsko gospostvo)
** MNL OL, C 59 – Mária Terézia-féle úrbéri tabellák, Felsőlendva 1767. (terezijanski urbar)
** Pokrajinski arhiv Maribor, Franciscejski kataster, Ober Csernecz / Királyszék, 1857–1860.
** Az 1881. évi népszámlálás, Vas vármegye, Muraszombati járás (18 hiš, 121 preb.).
** A Magyar Korona országainak helységnévtára, 1892 (popis 1891: 25 hiš, 136 preb.).
** A magyar állam rendeleteinek tárgymutatója 1867–1945, 1887, str. 2173 (preimenovanje); Gyalay, Mihály: Magyar igazgatástörténeti helységnévlexikon (datum 19. 10. 1887, imenska veriga).
** Borovszky, Samu (ur.): Vas vármegye (Magyarország vármegyéi és városai), 1898, str. 53.
** Magyarország Gazdacímtára, 1893 (plemenska postaja za govedo).
** Imenik duhovščine škofije Szombathely, 1895.
** Magyar Élet Pártértesítője, 15. april 1943 (MÉP, Alajos Snurer).
** Pokrajinski arhiv Maribor, fond SI_PAM/0061 (nakup gasilske brizgalne, Királyszék/Gornji Črnci, 1909/1910).
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
|}

==Sklici==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
*[[seznam naselij v Sloveniji]]
*[[Črnci]]
* [[Murski Črnci]]

{{Cankova}}

[[Kategorija:Naselja Občine Cankova]]
[[Kategorija:Naselja na Goričkem]]
[[Kategorija:Gornji Črnci| ]]</text>
      <sha1>3p85qnan96dz4eko0txcp0yzqeouhec</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Matmata</title>
    <ns>0</ns>
    <id>109421</id>
    <revision>
      <id>6687406</id>
      <parentid>4762214</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T18:54:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>dodano iz en wiki</comment>
      <origin>6687406</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5156" sha1="d26oywcmmwl3vtjx6912ri5f7j2grtn" xml:space="preserve">[[Slika:Troglodyte Matmata.jpg|right|thumb|300px|Trogloditsko bivališče v Matmati]]
[[Slika:Hotel-sididriss.jpg|thumb|Podzemni ''Hotel Sidi Driss'' v Matmati]]

'''Matmata''' ({{langx|ar|مطماطة}} maṭmāṭa; berbersko ⵎⴰⵜⵎⴰⵜⴰ) je majhno berbersko govoreče [[mesto]] 450 km južno od [[Tunis]]a, 43 km južno od [[Gabes]]a, 60 km zahodno od [[Medenine]]. Nekateri lokalni prebivalci Berberov živijo v tradicionalnih podzemnih ''trogloditskih'' strukturah. Leta 2004 je imelo 2116 prebivalcev.

Strukture, značilne za vas, nastanejo tako, da se v zemljo izkoplje velika jama. Po obodu te jame se nato izkopljejo umetne jame, ki se uporabljajo kot sobe, pri čemer imajo nekateri domovi več jam, povezanih s prehodi v obliki jarkov.

== Zgodovina ==
[[File:Matmata house.jpg|thumb|250px|Trogloditska hiša]]

Do leta 1969 ni bilo splošno znano, da so na tem območju poleg potujočih nomadskih plemen obstajala tudi redna naselja. Tistega leta je močno deževje, ki je trajalo 22 dni, poplavilo trogloditske hiše in povzročilo, da so se mnoge od njih porušile. Da bi dobili pomoč od oblasti, so v skupnostni center regije v mestu Gabès poslali delegacijo. Obisk je bil presenečenje, vendar je bila pomoč zagotovljena in zgrajeno je bilo nadzemno naselje Matmâta. Vendar je večina ljudi nadaljevala življenje v obnovljenih podzemnih domovih, le nekaj družin pa se je preselilo v nova površinska bivališča.

Danes je Matmata priljubljena turistična atrakcija, večina prebivalstva pa živi od turizma in folklornih razstav v svojih domovih.

== Trogloditska hiša ==
Značilna so trogloditska bivališča, ki so skopana približno pet do deset metrov globoko, izgledajo kot jama oz. dvorišče brez strehe, iz katerega se v več smeri razprostirajo rovi, ki so v bistvu majhni prostori, ki jih uporabljajo kot: kuhinjo, spalnico, shrambo... Dostop je po poševnih rovih, ki ob dežju služijo tudi za odvajanje vode iz dvorišča, ki je osrednji in največji prostor v bivališču, ali lestvi, ki jih ob nevarnosti lahko zaprejo oz. lestev odstranijo.

Prostori so pobarvani z [[apno]]m in so skromno a lično urejeni. Poleti, ko je zunaj zelo vroče, je v bivališčih prijetno.

Zadnje čase se pojavljajo tudi hoteli zgrajeni v takem slogu in nudijo veliko udobja.

== V popularni kulturi ==
[[File:Matmata, cave dwelling.jpg|right|thumb|Jamsko bivališče]]

* Hotel Sidi Idriss v Matmati je bil leta 1976 uporabljen kot snemalna lokacija v filmu ''Vojna zvezd'' Epizoda IV: ''Novo upanje'', v katerem je bil predstavljen kot dom Luka Skywalkerja, njegove tete Beru Lars in strica Owena Larsa na planetu Tatooine. Hotel je zasnovan kot tradicionalna berberska trogloditska podzemna zgradba. Ponovno je bil predstavljen v filmu predzgodbe ''Vojna zvezd'': Epizoda II – ''Napad klonov'' iz leta 2002.&lt;ref&gt;{{cite news|last=Carvin |first=Andy |title=The real Star Wars? |url=http://asap.ap.org/stories/319404.s |work=ASAP |agency=Associated Press |access-date=22 March 2012 |date=25 January 2006 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111013093231/http://asap.ap.org/stories/319404.s |archive-date=13 October 2011 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book|title=Tunisia|year=2001|publisher=Rough Guides|location=London|isbn=9781858287485|author=Daniel Jacobs and Peter Morris|edition=6th &lt;!-- access-date=22 March 2012 --&gt;|page=319|chapter=Jedi Stomping Ground}}&lt;/ref&gt;
* Dve misiji v igri ''Call of Duty: Finest Hour'' se odvijata na obrobju Matmate, ena vključuje uničenje radijskega stolpa, druga pa nemškega skladišča goriva.
* Ena od misij in več igralskih zemljevidov v igri ''Call of Duty 2'' se odvija v Matmati kot del severnoafriške kampanje.
* Film ''La soif noire'', priredba knjige švicarskega avtorja Hansa Ruescha z Antoniom Banderasom in Freido Pinto v glavnih vlogah.&lt;ref&gt;{{cite news |publisher=La Presse de Tunisie |url=http://www.lapresse.tn/23092010/12878/matmata-accueille-bientot-une-grosse-production.html |title=Matmata accueille bientôt une grosse production |language=fr |date=September 24, 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110722075520/http://www.lapresse.tn/23092010/12878/matmata-accueille-bientot-une-grosse-production.html |archive-date=July 22, 2011 }}&lt;/ref&gt;

{{wide image|Matmata Panorama.jpg|2800px|Panorama Matmata, januar 2011}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam mest v Tuniziji]]

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki|Matmata}}
* [http://www.asiteaboutnothing.net/pl_matmata.html A travel report from Matmata]
* [https://web.archive.org/web/20111013093231/http://asap.ap.org/stories/319404.s The Real Star Wars?] - Associated Press article, videos and photo gallery about Matmata by [[Andy Carvin]]
* [http://lexicorient.com/tunisia/matmata.htm Matmata has many of the best examples of troglodyte architecture in the world.]
* [https://web.archive.org/web/20110218011915/http://www.foureyesup.com/geek-sightseeing/hotel-sidi-driss-matmata-tunisia/ Visitors' guide to Hotel Sidi Idriss]

{{coord|33|32|33.5|N|09|58|0.5|E|type:landmark|display=title}}

[[Kategorija:mesta v Tuniziji]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>d26oywcmmwl3vtjx6912ri5f7j2grtn</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Tisa (rod)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>112281</id>
    <revision>
      <id>6687328</id>
      <parentid>6685603</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T15:29:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-34129-31</username>
        <id>261394</id>
      </contributor>
      <origin>6687328</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="28538" sha1="abt0wj7822x6t5omxvc9rvx5ueg0o1j" xml:space="preserve">{{drugipomeni2|Tisa}}

{{Taksonomka
| color = lightgreen
| name = ''Tisa''
| image = Taxus baccata MHNT.jpg
| image_width = 240px
| image_caption = ''Taxus baccata'' (navadna ali grmičasta tisa) z&lt;br /&gt;zrelimi in nezrelimi storži
| regnum = [[Plantae]] (rastline)
| divisio = [[Pinophyta]] (iglavci)
| classis = [[Pinopsida]] (iglavci)
| ordo = [[Pinales]]
| familia = [[Taxaceae]] (tisovke)
| genus = '''''Taxus'''''
| genus_authority = [[Carolus Linnaeus|L.]]
| subdivision_ranks = Vrste
| subdivision = 
''[[Taxus baccata]]'' - navadna tisa&lt;br /&gt;
''[[Taxus brevifolia]]'' - kalifornijska tisa&lt;br /&gt;
''[[Taxus canadensis]]'' - kanadska tisa&lt;br /&gt;
''[[Taxus chinensis]]'' - kitajska tisa&lt;br /&gt;
''[[Taxus cuspidata]]'' - japonska tisa&lt;br /&gt;
''[[Taxus floridana]]'' - floridska tisa&lt;br /&gt;
''[[Taxus globosa]]'' - mehiška tisa&lt;br /&gt;
''[[Taxus sumatrana]]'' - sumatrska tisa&lt;br /&gt;
''[[Taxus wallichiana]]'' - himalajska tisa
}}

'''''Tisa''''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Taxus''''') je [[rod (biologija)|rod]] drobnih [[Pinophyta|igličastih]] [[drevo|dreves]] ali [[grmovnica|grmovnic]] iz družine ''[[Taxaceae]]''.&lt;ref name=&quot;POWO&quot;&gt;{{Cite web |title=''Taxus'' L. |url=https://powo.science.kew.org/taxon/urn:lsid:ipni.org:names:30068472-2 |website=Plants of the World Online |date=2023 |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=29 August 2023}}&lt;/ref&gt; Tise se pojavljajo po vsem svetu v zmernih pasovih severne poloble, najseverneje na Norveškem in najjužneje na južnem Celebesu. Nekatere populacije obstajajo v tropskem višavju.&lt;ref name=&quot;GynoDataBase&quot;&gt;{{Cite web |last=Earle |first=Christopher J. |date=19 May 2020 |title=Taxus (yew) description |url=https://www.conifers.org/ta/Taxus.php |access-date=16 October 2021 |website=The Gymnosperm Database}}&lt;/ref&gt;

Najstarejše znane fosilne vrste izvirajo iz zgodnje krede.&lt;ref&gt;{{Cite journal |last1=Xu |first1=Xiao-Hui |last2=Sun |first2=Bai-Nian |last3=Yan |first3=De-Fei |last4=Wang |first4=Jin |last5=Dong |first5=Chong |date=May 2015 |title=A Taxus leafy branch with attached ovules from the Lower Cretaceous of Inner Mongolia, North China |journal=Cretaceous Research |volume=54 |pages=266–282 |doi=10.1016/j.cretres.2014.12.014 |bibcode=2015CrRes..54..266X |issn=0195-6671}}&lt;/ref&gt;

== Morfologija ==
Rastejo razmeroma počasi, vendar so lahko zelo dolgožive in dosežejo višino 2,5–20 m, s povprečnim obsegom debla 5 m.&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Moir |first1=Andy |title=The exceptional yew trees of England, Scotland and Wales |journal=Quarterly Journal of Forestry |date=2013 |volume=2013 |issue=2013 |page=187 |url=https://www.academia.edu/5865018 |access-date=19 July 2014 |ref=1}}&lt;/ref&gt; Imajo rdečkasto lubje, suličaste, sploščene, temnozelene liste dolžine 1–4 centimetrov in širine 2–3 milimetre, spiralno urejene na deblu, baze listov pa so zasukane, tako da se listi na vsaki strani stebla uredijo v vrsto.&lt;ref name=&quot;taxol&quot;&gt;{{eFloras|1|132355|Taxus|family=Taxaceae&lt;!-- not currently used, but may be in future --&gt;|first=Matthew H. |last=Hils}}&lt;/ref&gt;

Moški storži so okrogli, široki 3–6 mm in odvržejo cvetni prah zgodaj spomladi. Tise so večinoma dvodomne, občasni posamezniki pa so lahko spremenljivo enodomni ali sčasoma spremenijo spol.&lt;ref name=&quot;taxol&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;barkham-2015&quot;&gt;{{cite news |last1=Barkham |first1=Patrick |title=How Britain's oldest tree became 'sexually ambiguous' |url=https://www.theguardian.com/environment/shortcuts/2015/nov/02/britain-oldest-tree-fortingall-yew-change-sex |agency=The Guardian |date=2 November 2015}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:Taxus baccata MHNT flowers male.jpg|thumb|left|Moški storži ''Taxus baccata'']]

Semenski storži so zelo spremenjeni. Vsak vsebuje posamezno seme dolžine 4–7&amp;nbsp;mm in ga obdaja preobražena luska, svetlo rdeča jagodi podobna struktura, imenovano ''arilus'', dolga in široka 8–15 mm. Arilusi dozorijo v 6–9 mesecih po oprašitvi, nato pa jih pozobajo [[drozgi]], [[pegami]] in druge [[ptiči|ptice]], ki nato z blatom raztrosijo v trdem ovoju nepoškodovana semena. Moški storži so zaobljeni, premera 3–6&amp;nbsp;mm in sipajo [[pelod]] zgodaj spomladi. Zorenje arilusov je razporejeno na 2–3 mesece, kar poveča možnosti za uspešno razpršitev semena.&lt;ref name=&quot;taxol&quot; /&gt; Tise so večinoma [[dvodomna rastlina|dvodomne]], posamezne pa so tudi [[enodomna rastlina|enodomne]] ali pa sčasoma spremenijo spol.

== Taksonomija in sistematika ==
''Taxus'' je latinska beseda za to drevo, njen les pa so uporabljali za izdelavo kopij.&lt;ref name=&quot;LD&quot;&gt;{{cite encyclopedia |url=https://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus:text:1999.04.0059:entry=taxus |title= taxus |last1= Lewis |first1= Charlton T. |last2= Short |first2= Charles |dictionary= A Latin Dictionary |edition= |publisher= Perseus Digital Library |date = 1879 }}&lt;/ref&gt; Latinska beseda je verjetno izposojena prek grške besede {{lang|el|τόξον}} ''tóxon'' iz besede ''taxša'', skitske besede, ki se uporablja za 'tiso' in 'lok'&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://www.etymonline.com/word/taxine#etymonline_v_49449 |title=Taxine |date=2019 |website=Online Etymology Dictionary |publisher=Etymonline.com |access-date=January 18, 2019 }}.&lt;/ref&gt; (sorodna perzijska beseda {{lang|fa|تخش}} ''Taxš'', ki pomeni lok),&lt;ref name=&quot;EoIEC&quot;&gt;{{cite book |last1=Mallory |first1=J.P. |last2=Adams |first2=D.Q. |date=1997 |title=Encyclopedia of Indo-European Culture |url=https://books.google.com/books?id=tzU3RIV2BWIC&amp;q=yew+bow |location=London [etc.] |publisher=Fitzroy Dearborn |page=78 |isbn=1-884964-98-2}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Dehk̲h̲udā: Lughat-Nāma. Entry تخش.&lt;/ref&gt; ker so Skiti njen les uporabljali za izdelavo svojih lokov.&lt;ref name=&quot;EoIEC&quot;/&gt;

Vse tise so si med seboj zelo sorodne in nekateri botaniki jih obravnavajo kot podvrste ali sorte ene same razširjene vrste; v skladu s to obravnavo se uporablja ime vrste ''[[Navadna tisa|Taxus baccata]]'', prva znanstveno opisana tisa.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.botanicus.org/page/359061 |title=Caroli Linnaei ... Species plantarum |website=Botanicus.org |access-date=2016-11-17}}&lt;/ref&gt;

Vrste ''Taxus'' so si podobne. Poskusi taksonomije segajo od opisovanja vseh tis kot podvrst ''T. baccata'', kot je to storil RKF Pilger leta 1903, do delitve vrst na podlagi celo zelo majhnih morfoloških razlik, kot je to storil R. W. Spjut leta 2007 s 25 vrstami in več kot 50 različicami. Nekatere vrste so bile tradicionalno prepoznane po geografski razširjenosti, azijske vrste pa je bilo težje razvrstiti. ''Taxus contorta'' v zahodni [[Himalaja|Himalaji]] in ''Taxus sumatrana'' v [[Malezija|Maleziji]] sta zdaj splošno sprejeta, vendar so prekrivajoča se območja v vzhodni Himalaji, na Kitajskem in v subtropski jugovzhodni Aziji povzročila še večjo zmedo, saj so bile vrste ''Taxus chinensis'', ''Taxus mairei'' in ''Taxus wallichiana'' pojasnjene šele v 21. stoletju s pomočjo molekularne filogenetike.&lt;ref name=&quot;GynoDataBase&quot; /&gt; 
[[File:Taxus globosa foliage.jpg|right|thumb|Listje [[Taxus globosa|mehiške tise]]]]

Najbolj izrazita je sumatranska tisa (''T. sumatrana'', ki izvira iz [[Sumatra|Sumatre]] in [[Celebes]]a severno do najjužnejše Kitajske) in jo odlikujejo redki, srpasto oblikovani rumeno-zeleni listi. Tudi mehiška tisa (''Taxus globosa'', ki izvira iz vzhodne [[Mehika|Mehike]] južno do [[Honduras]]a) je relativno izrazita z listjem, ki je vmes med sumatransko tiso in drugimi vrstami. Floridska tisa, mehiška tisa in pacifiška tisa so redke vrste, ki so navedene kot ogrožene.&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Philip Thomas (IUCN SSC Conifer Specialist Group) |date=2012-03-15 |title=IUCN Red List of Threatened Species: Taxus brevifolia |url=https://www.iucnredlist.org/species/34041/2841142 |journal=IUCN Red List of Threatened Species |archive-url=https://web.archive.org/web/20250126121908/https://www.iucnredlist.org/species/34041/2841142 |archive-date=2025-01-26}}&lt;/ref&gt;

=== Razširjenost ===
Tise se običajno pojavljajo v podrasti ali krošnjah vlažnih zmernih ali tropskih gorskih gozdov. Nadmorska višina se razlikuje glede na zemljepisno širino od 3000 m v tropskih gozdovih do skoraj morske gladine v najsevernejših populacijah.&lt;ref name=&quot;GynoDataBase&quot; /&gt; Tise so pogoste v krajinski arhitekturi, kar je povzročilo široko razširjene naturalizirane populacije v Združenih državah. Tam sta tako ''T. baccata'' kot ''Taxus cuspidata'' pogosta okrasna grmičevja.&lt;ref name=&quot;Toxic plants&quot;&gt;{{Cite book |title=Toxic plants and other natural toxicants |date=1998 |publisher=CAB International |last1=Garland |first1=Tam |last2=Barr |first2=A. Catherine |others=International Symposium on Poisonous Plants (5th : 1997 : Texas) |isbn=0-85199-263-3 |location=Wallingford, England |oclc=39013798}}&lt;/ref&gt;

''T. baccata'' se pojavlja po vsej Evropi in v zahodni Aziji. ''T. cuspidata'' se pojavlja v večjem delu vzhodne Azije, na Kitajskem, Japonskem, v Koreji in na Sahalinu.&lt;ref name=&quot;IUCN cuspitdata&quot;&gt;{{cite iucn |author1=Katsuki, T |author2=Luscombe, D |name-list-style=amp |year=2013 |title=''Taxus cuspidata'' |journal=[[The IUCN Red List of Threatened Species]] |volume=2013 |article-number=e.T42549A2987373 |url=https://www.iucnredlist.org/species/42549/2987373 |doi=10.2305/IUCN.UK.2013-1.RLTS.T42549A2987373.en |access-date=16 October 2021}}&lt;/ref&gt; ''Taxus brevifolia'' se razteza v Združenih državah od Kalifornije do Montane in Aljaske, medtem ko se ''Taxus canadensis'' pojavlja na severovzhodu Združenih držav in jugovzhodu Kanade.&lt;ref name=&quot;GynoDataBase&quot; /&gt;

=== Vrste in hibridi ===
[[File:4112 year Yew 3.jpg|thumb|4112 let star ''Taxus'' v Anatoliji]]

[[Plants of the World Online]] prepozna 12 potrjenih vrst:&lt;ref name=&quot;POWO&quot;/&gt;
{{Div col}}
*''[[Taxus baccata]]'' {{small|L.}}, Evropska tisa
*''[[Taxus brevifolia]]'' {{small|Nutt.}}, Pacifiška tisa, zahodna tisa
*''[[Taxus calcicola]]'' {{small|L.M.Gao &amp; Mich.Möller}}, Azijska apnenčasta tisa
*''[[Taxus canadensis]]'' {{small|Marshall}}, Kanadska tisa
*''[[Taxus chinensis]]'' {{small|(Pilg.) Rehder}}, Kitajska tisa
*''[[Taxus contorta]]'' {{small|Griff.}}, Zahodnohimalajska tisa
*''[[Taxus cuspidata]]'' {{small|Siebold &amp; Zucc.}}, trda vejasta tisa, japonska tisa
*''[[Taxus floridana]]'' {{small|Nutt. ex Chapm.}}, floridska tisa
*''[[Taxus florinii]]'' {{small|Spjut}}, Florinova tisa
*''[[Taxus globosa]]'' {{small|Schltdl.}}, mezoameriška tisa
*''[[Taxus mairei]]'' {{small|(Lemée &amp; H.Lév.) S.Y.Hu}}, Maire tisa
*''[[Taxus wallichiana]]'' {{small|Zucc.}}, tisa Wallich, vzhodnohimalajska tisa
{{div col end}}

'''Fosilne (izumrle) vrste'''
*{{extinct}}''[[Taxus engelhardtii]]'' – Oligocen, Češka,vejice-listi, podobni ''T.&amp;nbsp;mairei''&lt;ref name=&quot;Kvacek1984&quot;&gt;Kvaček, Z. 1984. Tertiary taxads of NW Bohemia. 1982 Acta Univ. Carol., Geol., Pokorny 4: 471–491.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Spjut2007&quot;&gt;{{cite journal |last1=Spjut |first1=R. W. |year=2007 |title=Taxonomy and nomenclature of ''Taxus'' (Taxaceae). A phytogeographical analysis of ''Taxus'' (Taxaceae) based on leaf anatomical characters |journal=J. Bot. Res. Inst. Texas |volume=1 |issue=1 |pages=291–332}} 203–289. ''T.&amp;nbsp;brevifolia'' and ''T.&amp;nbsp;globosa'' var. ''floridana'' thought to evolve from ancestral ''T.&amp;nbsp;globosa'' by loss of stomata and papillae; ''T.&amp;nbsp;canadensis'' recognized in Europe based on leaf fossils from late Tertiary deposits&lt;/ref&gt;
*{{extinct}}''[[Taxus inopinata]]'' – Zgornji miocen, list, podoben ''T.&amp;nbsp;baccata''&lt;ref&gt;Corneanu, G. C. , M. Corneanu and R. Bercu. 2004. Comparison between some morpho-anatomical features at fossil vegetal species and at their actual correspondent species. Studia Universitatis Babeş-Bolyai, Geologia, XLIX: 77–84.&lt;/ref&gt;
*{{extinct}}''[[Taxus masonii]]'' – Eocen formacija Clarno; Oregon, ZDA&lt;ref name=&quot;Manchester1994&quot;&gt;{{Cite journal |last1=Manchester |first1=S.R. |title=Fruits and Seeds of the Middle Eocene Nut Beds Flora, Clarno Formation, Oregon |year=1994 |journal=Palaeontographica Americana |volume=58 |pages=30–31}}&lt;/ref&gt;
*{{extinct}}''[[Taxus schornii]]'' – Miocen, severni Idaho&lt;ref name=&quot;Spjut2007&quot; /&gt;

'''Pogosto poročani hibridi'''

*''[[Taxus × media]]'' = ''Taxus baccata'' × ''Taxus cuspidata''&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.derkleinegarten.de/hecken1_eibe.htm |title=Eibenhecken :-) Pflanzung, Schnitt, Sorten - Taxus baccata |website=Derkleinegarten.de |access-date=2016-11-17 |archive-date=2013-12-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131224180935/http://www.derkleinegarten.de/hecken1_eibe.htm }}&lt;/ref&gt;
*''[[Taxus × hunnewelliana]]'' = ''Taxus cuspidata'' × ''Taxus canadensis''&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.worldbotanical.com/TAXNA.HTM |title=Overview of the genus Taxus, Taxonomy, Nomenclature, and Ovulate Shoots |website=Worldbotanical.com |access-date=2016-11-17}}&lt;/ref&gt;

=== Filogenija ===
Spodaj so kladogrami, ki prikazujejo evolucijske odnose med vrstami tis in njihovo globalno razširjenost.
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! colspan=1 |Möller ''et al.'', 2020&lt;ref name=&quot;Repeated intercontaxus&quot;&gt;{{cite journal|title=Repeated intercontinental migrations and recurring hybridizations characterise the evolutionary history of yew (Taxus L.)|vauthors=Möller M, Liu K, Li Y, Jian-Hua L, Lin-Jiang Y, Mill R, Thomas P, De-Zhu L, Lian-Ming G|journal=Molecular Phylogenetics and Evolution|date=2020|volume=153|article-number=106952 |issn=1055-7903|doi=10.1016/j.ympev.2020.106952|pmid=32889136 |bibcode=2020MolPE.15306952M |s2cid=221503980 }}&lt;/ref&gt;
! colspan=1 |Stull ''et al.'', 2021&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Stull |first1=Gregory W. |last2=Qu |first2=Xiao-Jian |last3=Parins-Fukuchi |first3=Caroline |last4=Yang |first4=Ying-Ying |last5=Yang |first5=Jun-Bo |last6=Yang |first6=Zhi-Yun |last7=Hu |first7=Yi  |last8=Ma |first8=Hong |last9=Soltis |first9=Pamela S. |last10=Soltis |first10=Douglas E. |last11=Li |first11=De-Zhu |last12=Smith |first12=Stephen A. |last13=Yi |first13=Ting-Shuang |year=2021 |title=Gene duplications and phylogenomic conflict underlie major pulses of phenotypic evolution in gymnosperms |journal=Nature Plants |url=https://www.nature.com/articles/s41477-021-00964-4 |volume=7 |issue= 8|pages=1015–1025 |doi=10.1038/s41477-021-00964-4|biorxiv=10.1101/2021.03.13.435279 |pmid= 34282286|pmc= |bibcode= 2021NatPl...7.1015S|s2cid=232282918 |doi-access=|url-access=subscription }}&lt;/ref&gt;
|- 
| style=&quot;vertical-align:top|
{{clade|style=font-size:90%;line-height:80%
|1=''[[Austrotaxus]]''
|2={{clade
  |1=''[[Pseudotaxus]]''
  |label2='''''Taxus'''''
  |2={{clade
    |1=''[[Taxus brevifolia|T.&amp;nbsp;brevifolia]]''|style1=background-color:#c9f6ff
    |2={{clade
      |1={{clade|style=background-color:#c9f6ff;|caption=[[North America]]|captionstyle=background-color:#c9f6ff;text-align:right;font-weight:bold;padding:2px 10px 1px 1px;
        |1=''[[Taxus globosa|T.&amp;nbsp;globosa]]''|style1=background-color:#c9f6ff
        |2=''[[Taxus floridana|T.&amp;nbsp;floridana]]''|style2=background-color:#c9f6ff
         }}
      |2={{clade
        |1={{clade
          |1={{clade
            |1=''[[Taxus canadensis|T.&amp;nbsp;canadensis]]''|style1=background-color:#c9f6ff
            |2=''[[Taxus cuspidata|T.&amp;nbsp;cuspidata]]''|style2=background-color:#d9ffd4
             }}
          |2={{clade|style=background-color:#d9ffd4|caption=[[North Eurasia]]|captionstyle=background-color:#d9ffd4;text-align:right;font-weight:bold;padding:2px 10px 1px 1px;
            |1=''[[Taxus contorta|T.&amp;nbsp;contorta]]''|style1=background-color:#d9ffd4
            |2=''[[Taxus baccata|T.&amp;nbsp;baccata]]''|style2=background-color:#d9ffd4
             }}
           }}
        |2={{clade|style=background-color:#fcf1d7;|caption=[[Eurasia|South Eurasia]]|captionstyle=background-color:#fcf1d7;text-align:right;font-weight:bold;padding:2px 10px 1px 1px;
          |1=''[[Taxus wallichiana|T.&amp;nbsp;wallichiana]]''
          |2={{clade
            |1={{clade
              |1=''T.&amp;nbsp;Huangshan type''         
              |2=''[[Taxus chinensis|T.&amp;nbsp;chinensis]]''
               }}
            |2={{clade
              |1=''[[Taxus phytonii|T.&amp;nbsp;phytonii]]''
              |2={{clade
                |1=''[[Taxus calcicola|T.&amp;nbsp;calcicola]]''
                |2=''[[Taxus mairei|T.&amp;nbsp;mairei]]''
                 }}
               }}
             }}
           }}
         }}
       }}
     }}
   }}
}}
|
{{clade|style=font-size:90%;line-height:80%
|label1=''Taxus''
|1={{clade
  |1=''[[Taxus brevifolia|T.&amp;nbsp;brevifolia]]''
  |2={{clade
    |1={{clade
      |1=''[[Taxus floridana|T.&amp;nbsp;floridana]]''
      |2=''[[Taxus globosa|T.&amp;nbsp;globosa]]''
       }}
    |2={{clade
      |1=''[[Taxus wallichiana|T.&amp;nbsp;wallichiana]]''
      |2={{clade
        |1={{clade
          |1={{clade
            |1=''[[Taxus chinensis|T.&amp;nbsp;chinensis]]''    
            |2=''[[Taxus florinii|T.&amp;nbsp;florinii]]''
             }}
          |2={{clade
            |1=''[[Taxus calcicola|T.&amp;nbsp;calcicola]]''
            |2={{clade
              |1=''[[Taxus phytonii|T.&amp;nbsp;phytonii]]''
              |2=''[[Taxus sumatrana|T.&amp;nbsp;sumatrana]]''
               }}
             }}
           }}
        |2={{clade
          |1={{clade
            |1=''[[Taxus canadensis|T.&amp;nbsp;canadensis]]''
            |2=''[[Taxus cuspidata|T.&amp;nbsp;cuspidata]]''
             }}
          |2={{clade
            |1=''[[Taxus baccata|T.&amp;nbsp;baccata]]''
            |2={{clade
              |1=''[[Taxus mairei|T.&amp;nbsp;mairei]]''
              |2={{clade
                |1=''[[Taxus contorta|T.&amp;nbsp;contorta]]''
                |2=''[[Taxus fuana|T.&amp;nbsp;fuana]]''
                 }}
               }}
             }}
           }}
         }}
       }}
     }}
   }}
}}
|}

== Strupenost ==
Vse vrste tise vsebujejo zelo [[strup]]ene taksinske [[alkaloid]]e, pri čemer se med vrstami razlikuje natančna formula alkaloida. Vsi deli drevesa, razen arila, vsebujejo alkaloid. Arili so užitni in sladki, vendar je seme nevarno strupeno; za razliko od ptic lahko človeški želodec razgradi semensko ovojnico in sprosti toksine v telo. To ima lahko usodne posledice, če se tisine 'jagode' zaužijejo, ne da bi se prej odstranila semena. Ob tisah pogosto najdemo poginule prežvekovalce, posebno [[govedo]] in [[Domači konj|konje]], ki so se zastrupili z listjem, [[Navadni jelen|jelenjad]] pa strupe razgradi in se lahko z listjem hrani brez posledic. Zaradi smukanja tise v naravi pogosto najdemo le na strmih pobočjih, ki so jelenjadi nedostopna. Z listjem se hranijo tudi [[ličinka|ličinke]] nekaterih [[metulji|metuljev]], npr. ''[[Peribatodes rhomboidaria]]''. 

=== Alergeni potencial ===
Vsi deli tise so strupeni za ljudi, razen jagod tise (ki pa vsebujejo strupeno seme); poleg tega moške in dvodomne tise v tem rodu sproščajo citotoksični cvetni prah, ki lahko povzroči glavobole, letargijo, bolečine v sklepih, srbenje in kožne izpuščaje; je tudi sprožilec astme. Ta zrnca cvetnega prahu so izjemno majhna in lahko zlahka prehajajo skozi okenske mreže. Moške tise cvetijo in spomladi sproščajo obilne količine cvetnega prahu; popolnoma ženske tise le lovijo cvetni prah, ne pa ga proizvajajo.&lt;ref name=Ogren&gt;{{cite book |last1=Ogren |first1=Thomas |title=The Allergy-Fighting Garden |date=2015 |publisher=Ten Speed Press |location=Berkeley, CA |isbn=978-1-60774-491-7 |page=205}}&lt;/ref&gt;

Tise v tem rodu so pretežno ločenega spola, samci pa so izjemno alergeni, z oceno alergije na OPALS 10 od 10. Popolnoma ženske tise imajo oceno OPALS 1 in veljajo za »borce proti alergijam«.&lt;ref name=&quot;Ogren&quot; /&gt;

== Največja tisa v Sloveniji ==
{{glavni|Solčavska tisa}}
[[Slika:Solčava - Solčavska tisa.jpg|thumb|250 px|Solčavska tisa - največja tisa v Sloveniji]]
Nad Solčavo, na Šturmovem hribu pri obnovljeni domačiji »Na hribu« pod Hribarsko zijalko, raste na ozkem gozdnatem grebenu največja tisa (''Taxus baccata'') v Sloveniji. Prav zaradi izpostavljene lege jo je pogosto zadela strela in ji odbila vrh. V preteklosti so jo izkoriščali tudi ljudje za cvetnonedeljske butare in nagrobne vence. Drevo ima obseg 240 cm, visoko pa je 9 m. Starost ocenjujejo med 500 in 700 let. Zaradi izjemnih dimenzij, je ta tisa razglašena za naravni spomenik.

== Uporabnost tise ==
=== Loki ===
Tisov les je rdečkasto rjave barve (z bolj belo beljavo) in je zelo prožen. Tradicionalno so ga uporabljali za izdelavo [[lok]]ov, zlasti dolgega loka. Te dolge loke so uporabljali [[Skiti]], ki so bili del policijskih sil v starodavnih Atenah. Ta uporaba je bila posojena v starogrško besedo za ''lok''&lt;ref name=&quot;EoIEC&quot;/&gt; in kasneje verjetno izposojena v latinsko besedo in zdaj generično ime ''Taxus''.

[[Ötzi]], bakrenodobna [[mumija]], najdena leta 1991 v italijanskih [[Alpe|Alpah]], je nosila nedokončan lok iz tisovega lesa. Zato ni presenetljivo, da se je v [[Nordijska mitologija|nordijski mitologiji]] prebivališče boga loka Ullra imenovalo Ydalir (Tisove doline). Večina lesa za dolge loke, ki se je uporabljal v severni Evropi, je bila uvožena iz [[Iberski polotok|Iberskega polotoka]], kjer so podnebne razmere boljše za gojenje potrebnega lesa tise brez grč.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.iberianature.com/material/yew_spain.htm |title=Yews in Spain |website=www.iberianature.com |access-date=2 April 2018}}&lt;/ref&gt; Tisov dolgi lok je bil ključno orožje, ki so ga Angleži uporabili pri porazu francoske [[konjenica|konjenice]] v [[bitka pri Azincourtu|bitki pri Azincourtu]] leta 1415. Britanske tise so po navadi preveč grobe, zato je bil les za angleške dolge loke, uporabljene v bitki pri Azincourtu, uvožen iz Španije ali severne Italije.&lt;ref&gt;{{cite web |last=Eichhorn |first=Markus |title=Yew – The Sacred Tree |url=http://www.test-tube.org.uk/trees/video_yew.htm |work=Test Tube |publisher=Brady Haran for the University of Nottingham |date=September 2010}}&lt;/ref&gt;

=== Gojenje ===
Domneva se, da so morale angleške župnije gojiti tise in da so jih zaradi strupenih lastnosti dreves gojili na edinem običajno zaprtem območju vasi – pokopališču.&lt;ref&gt;{{cite web |title=YEW TREES IN CHURCHYARDS |url=http://www.sacred-texts.com/neu/eng/osc/osc74.htm |website=Sacred-texts.com |access-date=8 August 2011}}&lt;/ref&gt; Tiso pogosto najdemo na cerkvenih pokopališčih in simbolizira žalost. Takšna predstavitev se pojavlja v pesmi lorda Alfreda Tennysona ''In Memoriam A.H.H.'' (2.61–64).

Tisa je lahko zelo dolgoživa. Fortingallska tisa velja za najstarejše drevo v Evropi, stara je nekaj več kot 2000 let. Izročilo pravi, da je [[Poncij Pilat]] spal pod njo med svojim služenjem pred letom 30 n. št. Za tiso Defynnog na pokopališču cerkve sv. Cynoga v Defynnogu v [[Wales]]u so bile podane trditve o starejšem drevesu,&lt;ref&gt;{{cite news |author=David Sanderson |url=https://www.thetimes.com/comment/register/article/bronze-age-tree-survives-wars-and-the-builders-to-be-claimed-as-britains-oldest-80jpz95xq8q |title=Bronze Age tree survives wars (and the builders) to be claimed as Britain's oldest |newspaper=The Times |date=2014-07-08 |access-date=2016-11-17}}&lt;/ref&gt; vendar je to mnenje izpodbijano.&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Hindson |first=Toby |title=Addressing the claim that the Defynnog yews in Powys may be 5,000 years old |url=https://www.ancient-yew.org/userfiles/file/Defynnog%20v4f5.pdf |access-date=5 September 2023 |website=Ancient Yew Group |archive-date=24 December 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181224063025/https://www.ancient-yew.org/userfiles/file/Defynnog%20v4f5.pdf |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Takšna stara drevesa so običajno sestavljena iz krožnega obroča rasti tise, saj je njihovo srce že zdavnaj zgnilo.

[[Runa]] Eihwaz je poimenovana po tisi in včasih povezana tudi z 'zimzelenim' [[svetovno drevo|svetovnim drevesom]] [[Yggdrasil]].

=== Vrtnarstvo ===
[[File:English Yew close 250.jpg|right|thumb|Listje irske tise; bodite pozorni na liste, ki se razprostirajo okoli pokončnih poganjkov]]

Tise se pogosto uporabljajo v krajinskem oblikovanju in okrasnem vrtnarstvu. Poimenovanih je bilo več kot 400 kultivarjev tis, velika večina teh pa izhaja iz evropske tise (''Taxus baccata'') ali japonske tise (''Taxus cuspidata''). Hibrid med tema dvema vrstama je ''Taxus'' × ''media''. Priljubljena sorta evropske tise (''Taxus baccata'' 'Fastigiata') se pogosto imenuje irska tisa, kar ponazarja težave z običajnimi imeni. Nekaj ​​kultivarjev z rumenimi listi je skupno znanih kot zlate tise.

=== Kemija ===
Pacifiška tisa (''Taxus brevifolia''), ki izvira iz pacifiškega severozahoda Severne Amerike, in kanadska tisa (''Taxus canadensis'') iz vzhodne in osrednje Severne Amerike sta bila prvotna vira paklitaksela ali taksola, kemoterapevtskega zdravila, ki se uporablja pri zdravljenju raka dojke in pljuč ter v zadnjem času pri proizvodnji stenta Taxus, ki sprošča zdravilo, ki ga proizvaja Boston Scientific. Prekomerno nabiranje pacifiške tise za paklitaksel je povzročilo strahove, da bo postala ogrožena vrsta, saj je bilo zdravilo prvotno pridobljeno iz lubja tise, katerega nabiranje drevo ubije.&lt;ref name=&quot;Gersmann 2011&quot;&gt;{{cite news |last1=Gersmann |first1=Hanna |last2=Aldred |first2=Jessica |title=Medicinal tree used in chemotherapy drug faces extinction |url=https://www.theguardian.com/environment/2011/nov/10/iucn-red-list-tree-chemotherapy |access-date=2017-02-15 |work=The Guardian |date=10 November 2011}}&lt;/ref&gt; 18. januarja 2008 je Mednarodna organizacija za ohranjanje botaničnih vrtov (ki zastopa botanične vrtove v 120 državah) izjavila, da »400 zdravilnih rastlin grozi izumrtje zaradi prekomernega nabiranja in krčenja gozdov, kar ogroža odkritje prihodnjih zdravil za bolezni«. Med njimi sta bili tudi tisi, katerih lubje se uporablja za zdravilo proti raku paklitaksel.&lt;ref&gt;{{cite news |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/health/7196702.stm |publisher=BBC News |title=Medical plants 'face extinction' |date=19 January 2008}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.bgci.org/news-and-events/news/0479 |title='Miracle' Cures Face Extinction |date=16 January 2008 |publisher=Botanic Gardens Conservation International |access-date=30 September 2016 |archive-date=7 March 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180307022851/http://www.bgci.org/news-and-events/news/0479 }}&lt;/ref&gt;

Vendar so bile razvite metode za polsintetično proizvodnjo zdravila iz listov gojenih evropskih tis. Te je mogoče trajnostno nabirati, ne da bi bilo treba dodatno ogrožati divje populacije, pacifiška tisa pa ni več ogrožena.&lt;ref&gt;{{cite web |publisher=Oregon Biodiversity Information Center |date=2010 |title=Rare, Threatened and Endangered Species of Oregon. Institute for Natural Resources |location=Portland State University, Portland, Oregon |url=http://orbic.pdx.edu/documents/2010-rte-book.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20110128214108/http://orbic.pdx.edu/documents/2010-rte-book.pdf |archive-date=2011-01-28}}&lt;/ref&gt; Pogostejšo kanadsko tiso uspešno nabirajo tudi v severnem Ontariu, Quebecu in Novem Brunswicku in je postala še en pomemben vir paklitaksela. Druge vrste tis vsebujejo podobne spojine s podobno biokemijsko aktivnostjo. Docetaksel, analog paklitaksela, izhaja iz evropske tise (''Taxus baccata'').

== V kulturi ==
Tisa je pogost simbol v krščanski poeziji [[Thomas Stearns Eliot|T. S. Eliota]], zlasti v njegovih ''Štirih kvartetih''.

'Hiša na tisovem drevesu' ali 'Koča na tisovem drevesu' je bila lokacija snemanja v Shepperton Studios v Londonu. Antološki grozljiv film ''The House That Dripped Blood'', je pripovedoval zgodbe o grozotah, ki so se dogajale v hiši.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Viri ==
* [http://www.dedi.si/dediscina/267-solcavska-tisa Solčavska tisa]
* [http://www.dedi.si/isci?tip=naravna Naravna dediščina] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130921141241/http://www.dedi.si/isci?tip=naravna |date=2013-09-21 }}

== Zunanje povezave ==
{{Commonscat|Taxus|Eiben (''Taxus'')}}
{{Wikispecies|Taxus|Eiben}}
* Richard W. Spjut: ''Overview of the Genus Taxus (Taxaceae): The Species, Their Classification, and Female Reproductive Morphology.'' 2010. [http://www.worldbotanical.com/TAXNA.HTM online.]
* {{Internetquelle | autor= Christopher J. Earle | url=https://www.conifers.org/ta/Taxus.php | sprache=englisch | titel=Taxus Linnaeus 1753 – Yew | werk= The Gymnosperm Database | datum=2020-01-17 | abruf=2020-03-26 }}
* [http://vrtoljubec.si/milan-sterle/tisa-arodejno-drevo.html Tisa, čarodejno drevo]

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Tisovke]]</text>
      <sha1>abt0wj7822x6t5omxvc9rvx5ueg0o1j</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Vasilij Melik</title>
    <ns>0</ns>
    <id>112969</id>
    <revision>
      <id>6687335</id>
      <parentid>6450022</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T16:13:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Jonatan Melik Kurinčič</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <comment>manjši popravki</comment>
      <origin>6687335</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9093" sha1="tutreaswkfdq3vnq3fkisob8dnzvuap" xml:space="preserve">{{infopolje Znanstvenik
| box_width         = 
| name              = 
| image             = Vasilij Melik.jpg 
| image_size        = 250px
| caption           = 
| birth_date        = 
| birth_place       = 
| death_date        = 
| death_place       = 
| residence         = {{SVN}}
| citizenship       = 
| nationality       = {{ikonazastave|Slovenija}} [[Slovenci|slovenska]]
| ethnicity         = 
| field             = [[zgodovina]]
| work_institution  = [[Filozofska fakulteta v Ljubljani]]
| alma_mater        = [[Univerza v Ljubljani]]
| thesis_title      = Volilni sistem na Slovenskem : 1861-1918&lt;ref name=&quot;melik_1959&quot;&gt;{{sktxt|Melik|1959}}.&lt;/ref&gt;
| thesis_url        = http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7YCUSUP9
| thesis_year       = {{small|1959}}
| doctoral_advisor  = 
| academic_advisors = 
| doctoral_students = {{ubl|[[Janez Cvirn]]|
[[Dušan Nečak]]}}
| notable_students  = 
| known_for         = [[zgodovina Slovenije|slovenska zgodovina]] 19. stoletja
| influences        = [[Fran Zwitter]]
| influenced        = {{ubl|[[Janez Cvirn]]|[[Peter Vodopivec]]|[[Rok Stergar]]}}
| prizes            = {{ubl|[[častni križec za znanost in umetnost Republike Avstrije]]|[[srebrni častni znak svobode Republike Slovenije]]}}
| parents           = {{ubl|[[Anton Melik]] (1890–1966)|Minka Novak (1890-1972)}}
| spouse            = Ljuba Makovec
| children          = {{ubl|[[Jelka Melik]] (1951–)|[[Živa Melik]] (1955–)}}
| religion          = 
| signature         =
| footnotes         = 
}}

'''Vasilij Melik''' [vasílij mélik], [[Slovenci|slovenski]] [[zgodovinar]], * [[17. januar]] [[1921]], [[Ljubljana]], † [[28. januar]] [[2009]], Ljubljana.

== Življenje ==

Vasilij se je rodil kot drugi sin geografa [[Anton Melik|Antona Melika]] in Minke Melik, rojene Novak. Starejši brat Anton, rojen leta 1918, je umrl istega leta, mlajši brat Andrej, rojen leta 1927, je umrl kot otrok leta 1930, tako da je Vasilij odrastel kot edinec.

Leta 1939 je maturiral na [[klasična gimnazija v Ljubljani|klasični gimnaziji v Ljubljani]]. Med [[druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]] je bil interniran v [[koncentracijsko taborišče Gonars|Gonarsu]] in na prisilnem delu v [[Postojna|Postojni]]. Obenem je leta 1943 na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] [[diploma|diplomiral]] iz [[zgodovina|zgodovine]] in [[primerjalna književnost|primerjalne književnosti]]. Leta 1945 je štiri mesece delal kot prevajalec pri ljubljanskem uradu [[Tanjug]]a. V letih 1945-47 je bil pomočnik mestnega arhivarja in [[bibliotekar]] [[Slovanska knjižnica|Slovanske knjižnice]] v Ljubljani, nato je postal [[asistent]] na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete, kjer je ostal do leta 1952. Medtem je tudi predaval na [[Pedagoška fakulteta v Ljubljani|Višji pedagoški šoli]]. Med letoma 1952 in 1959 je predaval [[gospodarska zgodovina|gospodarsko zgodovino]] na [[Ekonomska fakulteta v Ljubljani|Ekonomski fakulteti]]. Leta 1959 se je vrnil na Filozofsko fakulteto in [[doktorat|doktoriral]] iz zgodovine z doktorsko disertacijo ''Volilni sistem na Slovenskem : 1861-1918''.&lt;ref name=&quot;melik_1959&quot; /&gt; Leta 1960 je bil izvoljen za [[docent]]a, 1969 za [[izredni profesor|izrednega]] in leta 1974 za [[redni profesor|rednega profesorja]]. Od leta 1969/70 do upokojitve 1990/91 je predaval slovensko zgodovino 19. stoletja. V letih 1972-74 je bil [[prodekan]], 1974-77 pa [[dekan (šolstvo)|dekan]] Filozofske fakultete, kjer je bil 1978-80 še predstojnik Oddelka za zgodovino.

== Delo ==

Ukvarjal se je predvsem z zgodovino 19. stoletja, kjer je bistveno prispeval k reviziji slovenske politične zgodovine v tem obdobju. Ukvarjal se je socialnimi temelji slovenske politike ter narodnopolitičnim razvojem v 19. in začetku 20. stoletja, raziskoval gospodarska, družbena in kulturnozgodovinska vprašanja ter narodno sestavo slovenskih mest. Njegova dognanja so spremenila in nadgradila v marsičem poenostavljeno sliko, ki jo je uveljavil literarni zgodovinar [[Ivan Prijatelj]], in so večinoma veljavna še danes. Sintetično jih je predstavil v pregledu slovenske zgodovine v 19. stoletju (v soavtorstvu s [[Ferdo Gestrin|Ferdom Gestrinom]], več izdaj) in kot eden glavnih avtorjev še vedno standardne ''Zgodovine Slovencev'' (Ljubljana, 1979). Posebno težo imajo njegove raziskave zgodovine [[volitve|volitev]], saj je njegovo delo ''Volitve na Slovenskem: 1861-1918'' standardno in je bilo leta 1991 nagrajeno z nagrado Antona Gindelyja za zgodovino donavske monarhije, ter je doživelo prevod v nemščino po več kot tridesetih letih. Pomembne so tudi njegove pionirske raziskave zgodovine vsakdanjega življenja in krajevne zgodovine.

Opravil je pomembno uredniško delo pri izdajah [[Slovenska matica|Slovenske matice]], kjer je med drugim uredil spomine [[Ivan Hribar|Ivana Hribarja]], [[Fran Šuklje|Frana Šukljeta]] in [[Josip Vošnjak|Josipa Vošnjaka]] ter izbrane članke svojega univerzitetnega učitelja [[Fran Zwitter|Frana Zwittra]]. Dejaven je bil v strokovnih združenjih, od leta 1973 do 2000 je urejal osrednjo znanstveno revijo slovenskih zgodovinarjev, ''[[Zgodovinski časopis]]''. 

== Priznanja ==

Leta 1991 je bil ob upokojitvi imenovan za [[zaslužni profesor|zaslužnega profesorja]] ljubljanske univerze. 

27. maja 1993 je postal izredni, 27. maja 1997 pa redni član [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]].

Ob svoji 80-letnici (2001) je postal častni član [[Zveze zgodovinskih društev Slovenije]].

Ob 100-letnci njegovega rojstva (2021) je bil prirejen simpozij njemu v spomin.

=== Nagrade ===

Leta 1991 je prejel prestižno avstrijsko Gindelyjevo nagrado, 1992 pa še [[častni križec za znanost in umetnost Republike Avstrije]]. 

Leta 2002 je bil odlikovan s [[srebrni častni znak svobode Republike Slovenije|srebrnim častnim znakom svobode Republike Slovenije]].

== Izbrana dela ==

* Vasilij Melik: ''Frankfurtske volitve 1848 na Slovenskem'', 1948 http://hdl.handle.net/11686/11961 (e-izdaja na portalu sistory.si)
* ''-- Zgodovina Slovencev 1, Najstarejša zgodovina Slovanov, Slovenci v predfevdalni in prvi fevdalni dobi'' : skripta Višje pedagoške šole v Ljubljani (1948)
* Vasilij Melik in [[Ferdo Gestrin]], ''Slovenska zgodovina 1813-1914'', Ljubljana 1950; ''Slovenačka istorija : 1813-1914''. Beograd, 1951; ''Povijest Slovenaca : 1813-1914''. Zagreb, 1952
* Vasilij Melik, ''Volitve na Slovenskem : 1861-1918''. V Ljubljani, 1965 [http://www.sistory.si/publikacije/pdf/monografije/Vasilij_Melik-Volitve_na_Slovenskem.pdf e-izdaja na portalu sistory.si]
* -- in Ferdo Gestrin, ''Slovenska zgodovina : od konca osemnajstega stoletja do 1918''. Ljubljana, 1966
* ''Zgodovina Slovencev''. Ljubljana, 1979 (soavtor)
* -- ''Železnice in Slovenci'' (separat), 1994
* Vasilij Melik, ''Wahlen im alten Österreich : am Beispiel der Kronländer mit slowenischsprachiger Bevölkerung''. Wien, Köln, Weimar, 1997
* -- ''Slovenci 1848-1918 : razprave in članki''. Maribor, 2002 (izbral, uredil in spremno besedo napisal [[Viktor Vrbnjak]]) ISBN 961-6422-17-0 &lt;sub&gt;;&lt;/sub&gt;  http://hdl.handle.net/11686/4872 (e-izdaja na portalu sistory.si)

== Galerija ==

{{galerija
|Vasilij Melik in Ivan Melik - Gojmir.jpg|Vasilij Melik in [[Ivan Melik -  Gojmir]]
}}

== Sklici ==

{{sklici|27em}}

== Viri ==

{{refbegin|2}}
* {{citat|last1= Cvirn|first1= Janez|authorlink1= Janez Cvirn|title= Akademik dr. Vasilij Melik - osemdesetletnik|journal= [[Zgodovinski časopis]]|date = 2001|volume= 55|issue= |pages= 5-7|cobiss= 119227136}}
* {{navedi disertacijo|last1= Melik|first1= Vasilij|title= Volilni sistem na Slovenskem : 1861-1918
|type= [[doktorat|doktorska]] disertacija|date= 1959|publisher= [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|FF]]|location= Ljubljana|cobiss= 16133730|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7YCUSUP9}}
* {{citat|last1= Melik|first1= Vasilij|title= Zgodovinar o sebi in svojem delu|journal= [[Zgodovinski časopis]]|date= 1991|volume= 45|issue= |pages= 14-16|cobiss= }}
* {{citat|last1= Vrbnjak|first1= Viktor|authorlink1= Viktor Vrbnjak|chapter= Spremna beseda|editor-last1= Melik|editor-first1= Vasilij|title= Slovenci 1848-1918 : razprave in članki|date= 2002|publisher= Litera|location= Maribor|cobiss= 49168897}}
{{refend}}

== Zunanje povezave ==

* [https://www.sazu.si/clani/vasilij-melik Kratek življenjepis Vasilija Melika na strani SAZU]

{{-}}

{{srebrni častni znak svobode Republike Slovenije}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Melik, Vasilij}}

[[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]]
[[Kategorija:Slovenski akademiki]]
[[Kategorija:Redni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]]
[[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]]
[[Kategorija:Dekani Filozofske fakultete v Ljubljani]]
[[Kategorija:Zaslužni profesorji Univerze v Ljubljani]]
[[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]]
[[Kategorija:Taboriščniki koncentracijskega taborišča Gonars]]</text>
      <sha1>tutreaswkfdq3vnq3fkisob8dnzvuap</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Borut Loparnik</title>
    <ns>0</ns>
    <id>113008</id>
    <revision>
      <id>6687573</id>
      <parentid>6636735</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T08:20:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* vrh */ podatki z WD</comment>
      <origin>6687573</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2551" sha1="dn1a74ud6tqy1hxvereyujvnzmp9wby" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Borut Loparnik''', [[Slovenci|slovenski]] [[muzikolog]] in [[pedagog]], * [[5. september]] [[1934]], [[Podgorci]], † [[15. november]] [[2018]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vsebina Uradnega lista|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2020016000019/i-d-412019-os-294020|website=Vsebina Uradnega lista {{!}} Uradni list|accessdate=2026-02-27}}&lt;/ref&gt;

Po diplomi iz glasbene zgodovine na AG (1962) je delal kot glasbeni urednik na Radiu Ljubljana in (po 1976 tudi) predaval glasbeno zgodovino na PA (zdaj [[Pedagoška fakulteta v Ljubljani|Pedagoška fakulteta]]), nato je v letih 1987-2003 vodil glasbeno zbirko v [[NUK]] ter 1998-2001 kot docent predaval na Oddelku za [[muzikologija|muzikologijo]] [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofske fakultete]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]],&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Zbornik Filozofske fakultete UL 1919-2009|year=2009}}&lt;/ref&gt; kjer je že 1990 doktoriral.

Mdr. je bil umetniški vodja [[Oktet Gallus|Okteta Gallus]] (1966-72), raziskoval slovensko glasbeno življenje 19. in 20. stoletja ter objavljal glasbene kritike v izbrušenem esejističnem stilu. Z različnih vidikov je obdelal [[Marij Kogoj|Marija Kogoja]] ter (z [[Jakob Jež|Jakobom Ježem]]) objavil njegove ''Pesmi za mladino'' (Grlica, 1973/74) in zbirko ''Zbori'' (1988). Z izvirno zasnovanim učbenik''om Umetnostna vzgoja: osnove glasbene umetnosti'' (z [[Lojze Lebič|Lojzetom Lebičem]] 1982, 1988-2.izd.) je precej prispeval k razumevanju glasbe, zlasti med mladino. Izdal je tudi knjigo pogovorov s [[Primož Ramovš|Primožem Ramovšem]] ''Biti skladatelj'' (1984). Po strokovni tehtnosti so se odlikovali zlasti njegovi prispevki za radio in TV.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Enciklopedija Slovenije, zvezek 6|publisher=MK|year=1992|location=Ljubljana|page=323}}&lt;/ref&gt; 

Leta 1966 je prejel [[Nagrada Prešernovega sklada|nagrado Prešernovega sklada]], malo pred smrtjo pa tudi [[Mantuani|Mantuanijevo]] nagrado (2018).

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih muzikologov]]

{{normativna kontrola}}
{{scientist-stub}}
{{nanoškrbina}}

{{DEFAULTSORT:Loparnik, Borut}}
[[Kategorija:Slovenski muzikologi]]
[[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]]
[[Kategorija:Predavatelji na Pedagoški fakulteti v Ljubljani]]
[[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]]
[[Kategorija:Diplomiranci Akademije za glasbo v Ljubljani]]
[[Kategorija:Doktorirali na Akademiji za glasbo v Ljubljani]]
[[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]]</text>
      <sha1>dn1a74ud6tqy1hxvereyujvnzmp9wby</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Metod Benedik</title>
    <ns>0</ns>
    <id>113141</id>
    <revision>
      <id>6687572</id>
      <parentid>6646449</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T08:20:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* vrh */ podatki z WD</comment>
      <origin>6687572</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7153" sha1="ilt6jcnqgtl5dcitbikm82thvh5c2al" xml:space="preserve">{{Infopolje Teolog
| name             = Metod Benedik
| image            = &lt;!--Wikidata--&gt;
| imagesize        = &lt;!--Wikidata--&gt;
| alt              = 
| caption          = 
| titles           = [[duhovnik]], [[profesor]], [[zgodovinar]], [[prevajalec]], [[teolog]]
| era              = 20. in 21. stoletje
| region           = Evropa
| birth_date       = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| birth_place      = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| death_date       = &lt;!-- Wikidata --&gt; 
| death_place      = &lt;!-- Wikidata --&gt; 
| occupation       = 
| language         = 
| nationality      = [[Slovenci|Slovenec]]
| period           = konec 20. in začetek 21. stoletja
|tradition_movement= 
| main_interests   =[[cerkvena zgodovina]]
| notable_ideas    = 
| notableworks     = ''Papeži od Petra do Janeza Pavla II. ''
| spouse           = 
| children         = 
| influences       = 
| influenced       = 
| religion         = [[rimskokatoliška]]
| signature        = 
| signature_alt    = 
}}

'''Metod Benedik''' [benédik], [[Kapucini|OFMCap]], [[Slovenci|slovenski]] [[teolog]] in [[zgodovinar]], * [[30. julij]] [[1943]], [[Stražišče, Kranj|Stražišče]] pri [[Kranj]]u, † [[24. januar|24''.'' januar]] [[2025]], [[Celje]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Umrl je znan teolog in zgodovinar|url=https://siol.net/novice/slovenija/umrl-teolog-in-zgodovinar-metod-benedik-653737|website=siol.net|accessdate=2025-01-29|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Življenjepis ==
Rodil se je 30. julija 1943 v Stražišču pri Kranju. 1960 je stopil v kapucinski red, študiral teologijo v [[Ljubljana |Ljubljani]]; 29. junija 1968 ga je v duhovnika posvetil ljubljanski nadškof [[Jožef Pogačnik]]. Leta 1969 je diplomiral na [[Teološka fakulteta v Ljubljani |Teološki fakulteti v Ljubljani ]] in vpisal študij  cerkvene zgodovine na papeški univerzi [[Gregoriana |Gregoriani]] v [[Rim]]u, kjer je doktoriral leta 1973 z disertacijo ''Die Kapuziner in Slowenien 1600-1750 '' (''Kapucini v Sloveniji 1600-1750''). 

Leta 1973 je bil imenovan za honorarnega predavatelja na Teološki fakulteti v Ljubljani, 1976 je bil izvoljen za docenta, 1985 za izrednega in 1990 za rednega profesorja za zgodovino Cerkve. Od 1988 do 2008 je bil predstojnik [[Inštitut za zgodovino Cerkve Teološke fakultete v Ljubljani|Inštituta za zgodovino Cerkve]] in tudi istoimenske katedre, od 1990 odgovorni ter v letih 1994-2008 glavni urednik inštitutske publikacije [[Acta Ecclesiastica Sloveniae]]. Med letoma 1990 in 1994 je opravljal službo dekana Teološke fakultete; v tem času je bila fakulteta ponovno vključena v [[Univerza v Ljubljani|Univerzo]].  

Dobil je univerzitetno zlato plaketo (2001), po upokojitvi pa je bil imenovan za zaslužnega profesorja ljubljanske univerze (2013). Istega leta ga je Slovenska škofovska konferenca imenovala za postulatorja pri [[Beatifikacija|beatifikaciji]] [[Mučenec|mučencev]] 20. stoletja. 

Bil je [[gvardijan]] [[Kapucinski samostan Škofja Loka|Kapucinskega samostana Škofja Loka]] (v letih 1985–1991 in 1999–2008), kjer je prevzel skrb za urejanje knjižnice [[Romuald Marušič|Romualda Marušiča]], mdr. je uredil 21 inkunabul in izvirno dramsko besedilo [[škofjeloški pasijon|Škofjeloškega pasijona]]. Bil je med ključnimi podporniki uvrstitve Pasijoa v register nesnovne dediščine. Leta 2023 je prejel [[Trubarjevo priznanje|Trubarjevo priznaje]] NUK za prispevke k varovanju, ohranjanju in predstavljanju nacionalne pisne kulturne dediščine, predvsem za ureditev ''Kapucinske knjižnice'' v Škofji Loki.

Zadnja leta je živel in delal v kapucinskem samostanu v [[Celje|Celju]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.gorenjci.si/osebe/benedik-metod/112/|title=Benedik Metod|accessdate=2014-01-24|publisher=Gorenjci.si|archive-date=2014-10-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20141008123409/http://www.gorenjci.si/osebe/benedik-metod/112/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Njegov brat [[Marko Benedik]] (1940-2010) je bil ravno tako duhovnik, župnik (Bled, Kranjska Gora) in publicist; 2009 je doktoriral iz delovanja slovenskih duhovnikov v Rimu v 20. stoletju.

== Nazivi (pedagoški) ==
* [[zaslužni profesor]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] (2013)
* [[redni profesor]] za cerkveno zgodovino (1990)
* [[izredni profesor]] (1985)
* [[docent]] (1976)
* [[predavatelj]] (1973)

== Dela ==

*''Die Kapuziner in Slowenien 1600-1750 ''/ ''Kapucini na Slovenskem 1600-1750''. Gregoriana, Rim 1973 (doktorska disertacija).
*''Bohinjska Bela 1876-1976'', 1976. 
*''Brezje - kratka zgodovina in opis božje poti'', Ljubljana, 1977. 
*''Obča cerkvena zgodovina'' (Skripta za slušatelje Teološke fakultete v Ljubljani) 1974, 1993, 2009, 2010.
*''Le prime espressioni del culto mariano nell`arte in Slovenia'', Roma, 1981.
*''Papeži od Petra do Janeza Pavla II.,'' Mohorjeva družba, Celje 1989 (dopolnjena izdaja 1996).
*''Kranjska gora: 600 let župnije, 1390-1990'', Kranjska gora, 1990.
*''Kapucini na Slovenskem v zgodovinskih virih''. 1994 (soavtor).
*''Zgodovina cerkve na Slovenskem''. 1991 (urednik in soavtor).
*''Zgodovina katoliške Cerkve''. 1999 (urednik in soavtor).
*''Sveto leto - od Bonifacija VIII do Janeza Pavla II.'', Ljubljana, 2001.
*''Lambert Ehrlich za slovenski narod''. 2002.
*''Cerkev na Slovenskem v 20. stoletju''. 2002 (urednik in soavtor) (507 str.)
*''Redovniki v življenju nadškofije = I religiosi nella vita dell'arcidiocesi'' (separat, Udine, 2002)
*''Župnija Šmartin pri Kranju - 1000 let'', Kranj, 2002.
*''Dialogo come progetto'' (''Pogovor kot načrt''). 2004 {{ikona it}}
*''Gospodov dan z Besedo''. 2005
*''Janez Evangelist Krek v spisih sodobnikov''. 2006 (soavtor).
*''Stolnica sv. Nikolaja v Ljubljani''. (Ob štiristoletnici), 2008
*''Kapucinski samostan s cerkvijo sv. Ane''. Škofja Loka, 2008 (dopolnjena izdaja 2009)
*''Škofija pod Marijinim varstvom: šmarnice ob 550-letnici ljubljanske (nad)škofije'', Ljubljana, 2012.
*''Mati mnogih cerkva: župnije ljubljanske nadškofije v sliki in besedi'', Ljubljana, 2012. (783 str., soavtor Franc Trunkelj)
*''Kapucinski samostan s cerkvijo sv. Cecilije v Celju: ob 400-letnici posvetitve cerkve'', 2015.
*''Krščanstvo na Slovenskem v luči virov'', Celje, 2016. (669 str.)
*''Cerkev sv. Cecilije v duhu časa: publikacija ob zadnji prenovi cerkve sv. Cecilije'' (soavtor, 2017)
*''Sveto leto : 1300-2025'', 2024

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih teologov]]
* [[seznam slovenskih zgodovinarjev]]

== Zunanje povezave ==
* [http://splet02.izum.si/cobiss/bibliography?code=13146 Bibliografija]
*[http://www.gorenjci.si/osebe/benedik-metod/112/ Gorenjci.si: Benedik, Metod] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20141008123409/http://www.gorenjci.si/osebe/benedik-metod/112/ |date=2014-10-08 }}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Benedik, Metod}}
[[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki]]
[[Kategorija:Slovenski teologi]]
[[Kategorija:Slovenski kapucini]]
[[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]]
[[Kategorija:Predavatelji na Teološki fakulteti v Ljubljani]]
[[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]]
[[Kategorija:Slovenski prevajalci]]
[[Kategorija:Osebnosti s Škofjeloškega]]</text>
      <sha1>ilt6jcnqgtl5dcitbikm82thvh5c2al</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Miklarji</title>
    <ns>0</ns>
    <id>117982</id>
    <revision>
      <id>6687729</id>
      <parentid>6549796</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T10:40:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-34268-19</username>
        <id>261444</id>
      </contributor>
      <comment>vejica, povezava</comment>
      <origin>6687729</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="18512" sha1="asxzbnyc3jp4z6iakwu3xwj9o0g87ld" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje v Sloveniji
|geopedia=#L410_T13_F10089522_b4
| latd = 45 |latm = 33 |lats = 28.03 |latNS = N
| longd = 15 |longm = 5 |longs = 55 |longEW = E
|najdisi=Miklarji
|slika=
|povrsina=1,59
|prebivalstvo=0
|prebivalstvo_od=2025
|prebivalstvo_ref=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|nadmorska=536,8
|obcina=Črnomelj
|pokrajina=Dolenjska
|regija=Jugovzhodna Slovenija
|posta=Črnomelj|postna=8340}}
[[Slika:Miklarji.jpg|alt=Zemljevid Miklarjev in okolice |sličica|Miklarji z okolico v merilu 1:50.000. Leta 1959 dopolnjen zemljevid Vojnogeografskega inštituta. Izohipse so narisane na 20m višinske razlike.]]

'''Miklarji''' (tudi '''Miklerji''', nemško ''Brunngeräuth'', kočevarsko ''Prunngreit''&lt;ref&gt;https://www.liquisearch.com/gottschee_county/list_of_gottschee_german_villages{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;) so opuščeno [[naselje]] v [[občina Črnomelj|občini Črnomelj]]. Naselje leži na planoti po dvokilometrskem vzponu po makadamski cesti iz [[Bistrica, Črnomelj|Bistrice]] in pred vrhom [[Poljanska gora|Poljanske gore]] z [[Židovec|Židovcem]] na levi in [[Bukova Gora|Bukovo goro]] na desni strani planote. Slovensko ime izhaja najbrž od prvega naseljenca Mikla, nemško pa okrajšava za &quot;Brunnengeräuth&quot; pa lahko prevedemo kot &quot;urejen izvir ali vodnjak&quot;, pri čemer je prav lahko mišljen bližnji [http://www.jknm.si/media/DK/DK6_15_sinigoj__Lapanje__Poljak_Geologija_obmocja_zaledja_Doblicice.pdf| Miklarjev zdênec] (pog.studenec), ki izvira iz [[Miklarska jama|Miklarske jame]] in spada v vodno zaledje [[Dobličica|Dobličice]]. Severozahodno od Miklarjev je kraška depresija [[Mrzla draga]] (tudi Mrzle Drage), dober kilometer naprej po cesti proti [[Brezovica pri Predgradu|Brezovici]] pa manjši opuščeni kamnolom [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/1294430?lang=sl Vražji kamen.] Sosednje vasi so že omenjena [[Bistrica, Črnomelj|Bistrica]] ter opuščeni [[Bukova Gora, Kočevje|Bukova gora]] in [[Topli vrh, Črnomelj|Topli vrh]]. Na podirajoči se logarnici je reper z nadmorsko višino 509 m.

Zaradi višje lege se vrtnine sejejo in sadijo v maju, od žitaric uspeva le oves, sicer pa je zemlja primerna za kmetijstvo in živinorejo, v bližini sta tudi vsaj dva vodna vira, od katerih je najbližji Miklarjev zdênec.

==Zgodovina==
Viri navajajo poseljenost neposredne okolice kraja (Židovec - utrjena naselbina) vsaj v pozni antiki &lt;ref&gt;https://www.pmk-kocevje.si/&lt;/ref&gt;, prav tako rimsko oskrbovalno cesto iz [[Vrhnika|Vrhnike]] preko [[Mozelj|Mozlja]], [[Nemška Loka|Nemške Loke]], Miklarjev, [[Dragatuš|Dragatuša]] do [[Žuniči|Žuničev]], kjer se je združila s cesto, ki je prišla iz [[Trsat|Trsata]]. 

Miklarji ležijo ob robu področja, ki so ga naseljevali [[Kočevarji]]. Pri naselju se srečata pot, ki je vodila od [[Nemška Loka|Nemške Loke]] do [[Grič, Ribnica|Griča]], in pot iz [[Doblička Gora|Dobličke gore]] preko Poljanske gore v [[Poljanska dolina|Poljansko dolino]] in vasi [[Gorenja Podgora|Podgoro]], [[Čeplje, Kočevje|Čeplje]] in [[Vimolj, Kostel|Vimolj]]. Po avstrijskih vojaških zemljevidih lahko ugotovimo, da je bila makadamska cesta iz Dobličke gore čez [[Bistrica, Črnomelj|Bistrico]], Miklarje , Bukovo goro do Brezovice zgrajena šele kasneje, nekako v prvi polovici 19. stoletja. 
[[Slika:Miklarjev stud.jpg|sličica|[http://www.jknm.si/media/DK/DK6_15_sinigoj__Lapanje__Poljak_Geologija_obmocja_zaledja_Doblicice.pdf Miklarjev zdênec] sta v koronskem letu 2020 obnovila Desanka in Zvone Kambič. Foto Zvone Kambič, decembra 2022.]]
O zgodovini kraja lahko nekaj razberemo iz vojaških zemljevidov Habsburške monarhije (v prilogi). Obstajajo trije zemljevidi teh krajev, časovno iz 18. in 19.stoletja, risani so v merilu 1:25000 tako, da so hiše na njih označene.

Na [https://maps.arcanum.com/en/map/europe-18century-firstsurvey/?bbox=1679812.9776306276%2C5709003.414098673%2C1681514.8958385398%2C5709675.821081869&amp;map-list=1&amp;layers=163%2C165 prvem zemljevidu] (Innerösterreich (1784-1785) - First Military Survey) se kraj imenuje Mihlere, vsebuje dve domačiji na nasprotni strani poti približno na mestu današnje logarnice. Hiši sta obdani z gospodarskimi poslopji in njivami, kaže, da gre za dve kmetiji. Kraj je povezan s potjo, ki se izogne [[Bistrica, Črnomelj|Bistrici]] in vodi do Griča z odcepom na Maverlen. Ta pot se 300m za vasjo razcepi na desno proti Bukovi gori in levo strmo čez Poljansko goro v Podgoro, Čeplje in Vimolj. Ta čas morda sovpada z razbojnikom Miklarskim Brausetom, o katerem govori ljudsko izročilo (vir 7).

[https://maps.arcanum.com/en/map/secondsurvey-illyria/?bbox=1679699.3401727383%2C5708678.597094335%2C1682962.2458176618%2C5710439.037402028&amp;map-list=1&amp;layers=60 Drugi zemljevid] (Illyria (1829-1835) - Second military survey of Habsburg empire) imenuje kraj Brunngeräuth, je podoben prejšnjemu, kaže pa, da je ostala ena sama hiša z gospodarskim poslopjem.

[https://maps.arcanum.com/en/map/thirdsurvey25000/?bbox=1679628.8747872878%2C5708886.410264986%2C1683032.7112031123%2C5710231.224231377&amp;map-list=1&amp;layers=129 Tretji zemljevid] (Habsburg Empire (1869-1887) -Third military survey) pa ima že vrisano današnjo cesto preko [[Bistrica, Črnomelj|Bistrice]], ki je povezala  [[Brezovica pri Predgradu|Brezovico]] z Dobličko goro, Gričem in Dobličami. Zgradili so jo torej sredi 19.stoletja. Naselje ima obe imeni, Miklarje in Brunngeräuth, naštejemo pa lahko vsaj deset gospodarskih objektov, od tega vsaj dve domačiji. Prva je približno na mestu današnje logarnice, druga na hribčku levo od studenca, ostali pa so na odcepu poti čez Poljansko goro. Na tem mestu so še vedno vidne razvaline hiše in ostanki vodnjaka, v katerem je še voda. Ostanke hiš je mogoče najti tudi na bližnji vzpetini.

Poštarji beležijo, da so 28.oktobra 1884 vpeljali postiljonsko poštno-prometno povezavo med Črnomljem in Kočevjem, tako da je po tej cesti skozi Miklarje in Dobliče vozil kočevski postiljon. Postiljoni so prenehali z vožnjo šele ob prihodu železnice, torej leta 1914.

V viru 8 najdemo naslednjo podatke iz popisa prebivalcev Miklarjev:

[[Slika:Vražji kamen Miklarji.jpg|sličica|[https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/1294430?lang=sl Vražji kamen] pri Miklarjih, foto Zvone Kambič, december 2022]]

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Prebivalcev Miklarjev v popisih prebivalstva v letih od 1869 do 1981
|-
!          !! 1869 !! 1880 !! 1890 !! 1900 !! 1910 !! 1921!! 1931 !! 1936 !! 1948 !! 1953 !! 1961 !! 1971 || 1981
|-
| Skupaj   || 5    || 13   ||   6  || 5    ||  31  || 6   || 3    || 6  || 0 || 3  || 13 || 4 || 0
|-
| Kočevarji    ||      ||  3   ||   1  || 3    ||  1   || 0   || 0    || 0 || 0 
|-
| Slovenci ||      ||  6   ||   5  || 2    ||  2   || 6   || 3    || 6 || 0 || 3 || 4 || 4|| 0 
|- 
| Hiš      ||3     ||  3   ||   2  || 2    ||  2   || 1   || 1    || 1|| 1 || 1 || 1 || 1|| 1
|}

Kjer se skupno število ne ujema, gre po viru za prebivalce, ki se niso opredelili, ali za prebivalce drugih narodnosti. Od leta 1973 naprej logarnica ni naseljena.

== NOB ==
V nedeljo 10.avgusta 1941 so prvi partizani kasnejše Belokranjske čete naselili kraško vrtačo pod vrhom 838m visokega Židovca, dobre pol ure hoda od Miklarjev. Konec avgusta je skupina štela 13 članov, 20.septembra pa 15 in takrat so se iz varnostnih razlogov preselili v novo taborišče na Volčje glavice pri Kozlovem zdencu. Datuma se glede na vire razlikujeta za nekaj dni.

7.maja 1942 poskuša italijanska enota iz Črnomlja okoli Miklarjev in Bukove gore neuspešno izslediti partizansko enoto, ki so jo cenili na 20 borcev. 

1.junija 1942 italijanska kolona prodre iz Miklarjev čez Poljansko goro in prepreči partizansko osvoboditev Starega trga ob Kolpi.

Zadnje dni junija 1942 se je na Debelem vrhu v bližini Miklarjev med italijansko ofenzivo zbral 2.bataljon Belokranjskega odreda.

V letu 1942 je bila na Miklarjih nekaj časa rekonvalescentna bolnica [https://www.geopedia.world/#T281_F2518:6834_x1668376.9761522487_y5714547.397167378_s15_b362 Bobovec] (vir 8).

10.oktobra 1942 je italijanska kolona prodirala iz Kočevja preko Koprivnika v Belo krajino in pri Miklarjih iznenadila tamkajšnji civilni logor, v katerem so prebivale partizanske družine iz Črnomlja in okolice. Žrtev ni bilo, ljudje so se razbežali, Italijani so odpeljali 18 glav živine, logor pa zažgali. Ženske in otroci so se zatekli v Dolenjo Podgoro.

29.junija 1943 sta se po napadu na Predgrad Gubčeva in Tomšičeva brigada iz Kozic nad Predgradom ob obstreljevanju italijanskega topništva in letal premaknili mimo Zagozdaca in Podgore preko Miklarjev v Belo krajino.

14.novembra sta se ob sovražnem vdoru iz Kočevja pri Miklarjih ob 6h zjutraj pomotoma spopadli nemška in domobranska skupina, ki naj bi uničila glavne in zaledne partizanske enote v Beli krajini. Prvi so prišli iz Koprivnika po cesti, drugi pod vodstvom Rupnikovega sina pa iz Mrzlih drag in se ob 6h zjutraj v megli srečali. Spopad je skupini toliko zadržal in opozoril partizane, da so se lahko pravočasno umaknili. Ostanki streliva, bombe, čelade in celo človeška lobanja iz te bitke so ležali po okoliškem grmovju še v šestdesetih.

==Povojno obdobje==
Po vojni, leta 1945, so bili Miklarji z okoliškimi gozdovi nacionalizirani. Leta 1946 je bila zgrajena logarnica&lt;sup&gt;[vir 9]&lt;/sup&gt; s štirimi velikimi sobami v pritličju in tremi v nadstropju, podkletena z dvema obokanima hlevoma, ter gospodarski objekt na drugi strani ceste, pokrit s skodlami in služi kot senik in drvarnica. Gozdna gospodarstva so gradila logarnice predvsem zato, ker so biti takratni gozdarji tudi gozdni čuvaji. V levih sobah logarnice je živela gozdarjeva družina, v desnih pa pogosto gozdni delavci, tudi iz Bosne, domači furmani in lastniki bosenskih konjičev, ki so iz gozda nosili metrska drva. Konji so se napajali v Miklarjevem zdêncu. Oglarji iz Bosne so tudi postavljali kope in žgali oglje, pretežno domači delavci pa so delali gozdne ceste pretežno ročno. V večje kamne so vrtali luknje z zaporednim udarjanjem po dletu, prislonjenem ob kamen, in njegovim obračanjem. Ko je bila luknja zvrtana, so skalo razstrelili z dinamitom.

Nekaj časa je skupina okoliških delavk pogozdovala, večino smrek v okolici pa je pred 60 leti zasadila gozdarjeva družina.

Prva leta po vojni so imeli črnomaljski čebelarji na Miklarjih opazovalni panj, donose iz tega področja so redno objavljali v [https://www.czs.si/content/F2 Slovenskem čebelarju].

Zgornje prostore logarnice so nekaj časa imeli v najemu lovci lovske družine Loka Črnomelj&lt;ref&gt;https://ldloka.si/&lt;/ref&gt;, nato pa so se preselili na Topli vrh in nazadnje na Bistrico.

Νa sprednjo steno logarnice sta bili postavljeni spominski plošči, leva v NOB padlima lovcema, desna pa v spomin prvim belokranjskim partizanom.

Prebivalci so se oskrbovali z vodo iz velikega vodnjaka na levi strani logarnice, živino pa so napajali tudi v Miklarjevem studencu. Elektrike logarnica ni nikoli imela, tudi v sedemdesetih ne, ko je steklo električno omrežje samo lučaj od hiše. 

Leta 1973 so po šestnajstih letih bivanja na Miklarjih zadnji stalni prebivalci zapustili logarnico ter se preselili v novozgrajeno hišo v [[Črnomelj|Črnomlju.]]

Leta 1991 so bili Miklarji z okolico v postopku denacionalizacije vrnjeni potomcu prejšnjega lastnika. 

[https://www.facebook.com/cebelarskodrustvocrnomelj/ Čebelarsko društvo Črnomelj] je od leta 2004 naprej imelo v bližini logarnice nekaj let plemenišče in opazovalni panj s tehtnico. 

Potem, ko je bila logarnica vsaj tri desetletja prazna, je bilo vanjo večkrat vdrto, zaradi nevzdrževanja pa je leta 2021 streha popustila in hiša je obsojena na propad. 

===Prometne povezave===
Skoraj dve desetletji po vojni so ljudje preko Miklarjev potovali peš, z volovsko in manj s konjsko vprego. Peš so hodili posebej prebivalci vasi [[Podgora]], [[Zagozdac]], [[Čeplje]] in [[Vimolj]], hodili so obdelovat vinograde pretežno v [[Doblička Gora|Doblički gori]]. Niso pešačili po cesti, temveč so ubirali bližnjice, ki so se ujemale s staro potjo. Iz Podgore v [[Doblička Gora|Dobličko goro]] se je dalo priti v dveh urah, prav tako iz Miklarjev v [[Črnomelj]], nazaj pa malo več. Marsikdaj je kdo od pešcev tovoril na hrbtu lesen barilec z vinom, na Miklarjih omagal pod težo, se malo okrepčal, pa je šlo potem lažje v hrib čez [[Poljanska Gora|Poljansko goro]]. Z voli so kmetje iz doline vozili seno iz bližnjih košenic, Mrzlih drag in [[Bukova Gora|Bukove gore]] ter drva iz gozdov, pa tudi tisti iz Poljanske doline so hodili z volovskimi vpregami v svoje vinograde. Ena od pomembnih razlik med konjsko in volovsko vprego je, da mora voznik vso pot prehoditi pred voli. Osebnih avtomobilov ni bilo, je pa še ameriški vojni džems vozil pesek iz peskokopa v [[Čeplje|Čepljah]]. Nekaj časa so drobili kamen tudi v kamnolomu [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/1294430?lang=sl Vražji kamen]. Kasneje je vozilo pesek še nekaj tovornjakov, tako da se je z njimi dalo priti v Črnomelj in nazaj. Les se je vozil s prvimi tovornjaki iz TAM Maribor, ki so bili narejeni po Deutzovi licenci. Šofer je pripeljal s seboj tudi dva nakladača, ki sta s cepini skotalila hlode na kamion po lesenih legah iz nekoliko dvignjenega lagerja, kamor so hlode privlekli konji. V začetku šestdesetih pa so se kar množično pojavili Tomosovi mopedi in bolj redki 250 kubični motorji Puch, tudi narejeni v Tomosu. 

Enkrat v tem času je iz Starega trga pričel voziti tudi avtobus, a samo ob četrtkih. To je bil razdrapan OM z motorjem spredaj v kabini, v prvi prestavi je ropotajoč komaj lezel v klanec. V šolskem letu 1961/62 je pričel voziti avtobus vsak dan in pobiral šolarje iz okoliških vasi v Črnomelj, a samo leto in pol, nato pa je linija zamrla.

Prvi zelo redki [[Zastava 750|fički]] so se pojavili v začetku šestdesetih, sredi šestdesetih pa so konjske in volovske vprege zamenjali prvi traktorji.

V šolskem letu 1963/64 se je stanje prometne povezanosti izboljšalo. Avtobus je odpeljal ob 5:00 iz Črnomlja, bil na 5:45 na Miklarjih in ob 6:00 prispel na [[Brezovica pri Predgradu|Brezovico]], kjer se je srečal z avtobusom, ki je peljal iz Starega trga v Ljubljano. Prebivalci Poljanske doline so prestopili za Črnomelj, ob 7:00 je na Miklarjih naložil prva šolarja, nato pa še ostale vse do Črnomlja, kamor je prišel nabit ob 7:45, četrt ure pred začetkom pouka. Popoldne se odpeljal iz Črnomlja ob 13:30 bil ob 14:15 na Miklarjih, nato pa naprej v Stari trg. Nazaj grede se je ob 17:30 spet srečal z avtobusom iz Ljubljane v Stari trg, bil ob 17:45 spet na Miklarjih in ob pol sedmih v Črnomlju. Avtobus je imel obvezne petminutne postanke v gostilnah na [[Brezovica pri Predgradu|Brezovici]] in [[Bistrica, Črnomelj|Bistrici]]. Tako so bili Miklarji dobro povezani celo z Ljubljano.

Vsega lepega je bilo konec enkrat v osemdesetih z izgradnjo ceste, ki je povezala Stari trg s Črnomljem preko Vrhgore, Miklarji so ostali brez avtobusne povezave.

Občasno se na makadamski državni cesti, ki gre skozi Miklarje, vseeno kaj [https://www.radio-odeon.com/novice/zapora-ceste-brezovica-kanizarica/ dogaja.]

Zaradi številnih jam in [https://www.katasterjam.si/caves/details/10965| brezen] v okolici so Miklarji pravi jamarski raj.

Danes vodi preko Miklarjev [https://www.belakrajina.si/sl/obiscite/sportne-aktivnosti/kolesarstvo/poljanska-kolesarska-pot Poljanska kolesarska pot], pa tudi [https://ridewithgps.com/routes/394333 druge] kolesarske poti.

==Sklici==
{{sklici}}

== Viri ==
# Mateja Šašelj Kos, Pošta v antiki, Pošta na slovenskih tleh, Pošta Slovenije d.o.o. Maribor 1997,
# Franc Truhlar, Utrjene naselbine v Sloveniji, Arheološki vestnik 32, Ljubljana 1981,
# Franc Truhlar, Rimske utrjene postojanke v Sloveniji, Arheološki vestnik 37, Ljubljana 1986,str.297-306,
# Janez Kramarič, Črnomaljska pošta skozi čas, Črnomelj 2007,
# Janez Kramarič, Črnomelj v daljni in bližnji preteklosti, Črnomelj 1999,
# Radko Polič, Belokranjski odred, Partizanska knjiga, Ljubljana 1975,
# Bogomira Kure, Zgodbe ne moreš iz žakla zvrnit, Kmečki glas, Ljubljana 2004,
# M. Ferenc in G. Zupan, Izgubljene kočevske vasi, 2.del, Ljubljana 2013,
# Janež Franc, upokojeni gozdar, ustni vir, december 2022,
# Desanka Kambič, upokojena učiteljica, ustni vir, december 2022,
# Vincenc Petruna, upokojeni učitelj, ustni vir, december 2022.

== Povezave ==
# [http://www3.gov.si/loksam/htm/17/64.htm Zemljevid kraja] na www3.gov.si {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20051225174046/http://www3.gov.si/loksam/htm/17/64.htm |date=2005-12-25 }}
#[https://www.liquisearch.com/gottschee_county/list_of_gottschee_german_villages Kočevarska imena vasi]
# [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/1294430?lang=sl Nives Šabanovič, Izvor Vražjega kamna pri Miklarjih nad Belo krajino, diplomsko delo, Ljubljana 1916],
# [https://www.pmk-kocevje.si/ Pokrajinski muzej Kočevje]
# Jasna Šiligoj, [http://www.jknm.si/media/DK/DK6_15_sinigoj__Lapanje__Poljak_Geologija_obmocja_zaledja_Doblicice.pdf Geologija območja zaledja Dobličice], Geološki zavod Slovenije
# [https://sl.wikipedia.org/wiki/Ko%C4%8Devarji KOčevarji]
# [https://maps.arcanum.com/en/map/europe-18century-firstsurvey/?bbox=1679812.9776306276%2C5709003.414098673%2C1681514.8958385398%2C5709675.821081869&amp;map-list=1&amp;layers=163%2C165 Miklarji na prvem vojaškem zemljevidu Habsburške monarhije, 18. stoletje]
# [https://maps.arcanum.com/en/map/secondsurvey-illyria/?bbox=1679699.3401727383%2C5708678.597094335%2C1682962.2458176618%2C5710439.037402028&amp;map-list=1&amp;layers=60 Miklarji na drugem vojaškem izvedenskem zemljevidu vojske Habsburške monarhije]
# [https://maps.arcanum.com/en/map/thirdsurvey25000/?bbox=1679628.8747872878%2C5708886.410264986%2C1683032.7112031123%2C5710231.224231377&amp;map-list=1&amp;layers=129 Miklarji na tretjem vojaškem izvedenskem zemljevidu vojske Habsburške monarhije]
# [https://www.geopedia.world/#T281_F2518:6834_x1668376.9761522487_y5714547.397167378_s15_b362 Rekonvalescentna bolnišnica Bobovec]
# [https://www.belakrajina.si/sl/obiscite/sportne-aktivnosti/kolesarstvo/poljanska-kolesarska-pot Poljanska kolesarska pot], pa tudi [https://ridewithgps.com/routes/394333|druge kolesarske poti.]

{{Črnomelj}}
[[Kategorija:Naselja Občine Črnomelj]]</text>
      <sha1>asxzbnyc3jp4z6iakwu3xwj9o0g87ld</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ana Jelovšek</title>
    <ns>0</ns>
    <id>125014</id>
    <revision>
      <id>6687348</id>
      <parentid>6537329</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T16:45:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pridelek</username>
        <id>260605</id>
      </contributor>
      <comment>popravila sem skoraj obtožujoč ton glede tega, kako je Ana dala oroka v rejnišvo. Zgolj dodala sem njeno starost ob rojstvu Tereze</comment>
      <origin>6687348</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1940" sha1="r2ywzfk5lr0qazey8nr976zkuw989yz" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba
|known for = ljubica [[France Prešeren|Franceta Prešerna]]
|children = [[Ernestina Jelovšek]]
|nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenka]]
}}

'''Ana Jelovšek''', [[šivilja]] in ljubica [[France Prešeren|Franceta Prešerna]], mati njegovih treh [[nezakonski otrok|nezakonskih otrok]], * [[6. julij]] [[1823]], † [[18. november]] [[1875]].

Rojena je bila v revni družini, njena krstna botra je bila mati [[Julija Primic|Julije Primic]]. Veljala je za lepo, a vihravo dekle, ki je na moč ugajala številnim moškim. Prešeren jo je spoznal pri [[Blaž Crobath|Blažu Crobathu]] in sprva do nje gojil ljubezenska čustva. Ko je rodila prvega otroka Terezijo pri šestnajstih letih, ga je dala v rejo; to je povzročilo nepremostljivo razpoko v razmerju s pesnikom, ki nikoli ni zmogel urediti odnosov z Ano. Burno in naporno razmerje z Jelovškovo je pomembno vplivalo na Prešernovo življenje.

{{navedek|[[Andrej Smole]] je umrl 30. novembra 1840. za kapjo, potem ko si je za svojega večletnega bivanja na tujem pokvaril popolnoma svoje živčevje. Bil je ravno njegov god in povabil je bil več gospodov na večerjo „na zajca.“ Samo ob sebi se razume, da je bil tudi Prešeren povabljen. Ko je Prešeren vstopil, zgrudil se je Smole od kapi zadet v njegovo naročje. Hitro so poslali po zdravnika in duhovnika — toda Smole je bil ob besedo. Ves zasopel, potrt in prepaden pride Prešeren moji materi povedat, da je izgubil svojega najzvestejšega prijatelja. Moja uboga, otročja mati pa, mesto da bi kazala sočutje v njegovi bolesti, ga vpraša, „kdo je potem zajca snedel.“ Globoko užaljen se obrne Prešeren proč. (Ernestina Jelovšek, ''[[:s:Spomini na Prešerna|Spomini na Prešerna]]'' (1903)}}

{{France Prešeren}}

{{bio-stub}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Jelovšek, Ana}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1823]]
[[Kategorija:Umrli leta 1875]]
[[Kategorija:France Prešeren]]</text>
      <sha1>r2ywzfk5lr0qazey8nr976zkuw989yz</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687680</id>
      <parentid>6687348</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T09:27:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>-navedek, slog, np, tn</comment>
      <origin>6687680</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1071" sha1="ezjstjf8u1aaeckvcqje6yepqt36v2b" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba
|known for = ljubica [[France Prešeren|Franceta Prešerna]]
|children = [[Ernestina Jelovšek]]
|nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenka]]
}}

'''Ana Jelovšek''', [[šivilja]] in ljubica [[France Prešeren|Franceta Prešerna]], mati njegovih treh [[nezakonski otrok|nezakonskih otrok]], * [[6. julij]] [[1823]], † [[18. november]] [[1875]].

Rojena je bila v revni družini, njena krstna botra je bila mati [[Julija Primic|Julije Primic]]. Veljala je za lepo, a vihravo dekle, ki je na moč ugajala številnim moškim. France Prešeren jo je spoznal pri [[Blaž Crobath|Blažu Crobathu]] in sprva do nje gojil ljubezenska čustva. Ko je rodila prvega otroka, Terezijo, pri šestnajstih letih, ga je dala v rejo in nepopravljivo spremenila Prešernov odnos do nje. O Prešernu je leta 1903 izdala knjigo [[s:Spomini na Prešerna|Spomini na Prešerna]].

{{bio-stub}}

{{France Prešeren}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Jelovšek, Ana}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1823]]
[[Kategorija:Umrli leta 1875]]
[[Kategorija:France Prešeren]]</text>
      <sha1>ezjstjf8u1aaeckvcqje6yepqt36v2b</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Aleksander Jevšek</title>
    <ns>0</ns>
    <id>130705</id>
    <revision>
      <id>6687381</id>
      <parentid>6579760</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T18:18:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <comment>konec ministrovanja</comment>
      <origin>6687381</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5845" sha1="cx1fbl987j9dna3w9bat0rna07v5564" xml:space="preserve">{{Infopolje Funkcionar
|name=Aleksander Jevšek
|image=&lt;!--WD--&gt;
|office=[[Minister za kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije]]
|term_start=1. junij 2022
|term_end=4. junij 2026
|predecessor=[[Zvone Černač]]
|successor=[[Monika Kirbiš Rojs]]
|party=[[Socialni demokrati|SD]]
|premier=[[Robert Golob]]
|office2=[[Mestna občina Murska Sobota|Župan Mestne občine&lt;br&gt;Murska Sobota]]
|termstart2=2014
|termend2=2022
|predecessor2=[[Anton Štihec]]
|successor2=[[Zoran Hoblaj]] (v. d.)
|partner=
|religion=
|signature=
|signature_size=
}}
'''Aleksander Jevšek''', [[Slovenci|slovenski]] [[policist]], [[pravnik]], [[Seznam slovenskih politikov|politik]] in [[veteran vojne za Slovenijo]], * [[21. julij]] [[1961]], [[Slovenj Gradec]].

Jevšek je bil vodja kriminalistične policije v [[Policijska uprava Celje|Policijski upravi Celje]] (1997–99), direktor [[Policijska uprava Murska Sobota|Policijske uprave Murska Sobota]] (1999–2006), direktor [[Policijska uprava Ljubljana|Policijske uprave Ljubljana]] (2006) in 1. februarja 2007 je postal direktor Uprave kriminalistične policije Generalne policijske uprave Slovenije.&lt;ref&gt;[http://www.policija.si/portal_en/predstavitev/JevsekAleksander.php Policija.si - ALEKSANDER JEVSEK, M. A.]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kriminaliste bo vodil Jevšek|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kriminaliste-bo-vodil-jevsek.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-09-28}}&lt;/ref&gt; Upokojil se je januarja 2011.

Je predsednik [[Društvo kriminalistov Slovenije|Društva kriminalistov Slovenije]].&lt;ref&gt;[http://www.drustvo-kriminalistov.eu/si/page/2/ Društvena stran]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; Na [[državnozborske volitve v Sloveniji 2011|državnozborskih volitvah leta 2011]] je kandidiral na listi [[LDS]]. Na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|lokalnih volitvah 2014]] je bil kot član [[Socialni demokrati|Socialnih demokratov]] izvoljen na mesto župana Mestne občine Murska Sobota, ponovno pa tudi leta [[2018]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Župan {{!}} Mestna občina MURSKA SOBOTA|url=https://www.murska-sobota.si/%C5%BEupan|website=www.murska-sobota.si|accessdate=2020-10-13|archive-date=2020-09-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20200926223412/https://www.murska-sobota.si/%C5%BEupan|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

1. junija 2022 je postal [[Minister za razvoj, strateške projekte in kohezijo Republike Slovenije|minister brez listnice, pristojen za razvoj, strateške projekte in kohezijo]] v [[15. vlada Republike Slovenije|vladi Roberta Goloba]]. S tem mu je prenehal županski mandat, začasno ga je nasledil podžupan [[Zoran Hoblaj]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Soboškega župana Aleksandra Jevška, ki je kandidat za ministra, bo nadomeščal podžupan Zoran Hoblaj|url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/prekmurje/soboskega-zupana-aleksandra-jevska-ki-je-kandidat-za-ministra-bo-nadomescal-podzupan-zoran-hoblaj/628853|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-01|language=sl}}&lt;/ref&gt; Jevšek se je 8. oktobra 2022 na kongresu SD neuspešno potegoval za mesto podpredsednika stranke.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Tanja Fajon bo še naprej vodila SD. &quot;Socialni demokrati smo za vedno.&quot;|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tanja-fajon-bo-se-naprej-vodila-sd-socialni-demokrati-smo-za-vedno/642959|website=rtvslo.si|accessdate=2022-10-09|language=sl}}&lt;/ref&gt; 24. januarja 2023 je bil ob rekonstrukciji vlade imenovan na mesto [[Minister za kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije|ministra za kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=DZ s 55 glasovi potrdil listo ministrskih kandidatov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-s-55-glasovi-potrdil-listo-ministrskih-kandidatov/655412|website=rtvslo.si|accessdate=2023-01-24|language=sl}}&lt;/ref&gt;

Na [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024|evropskih volitvah 2024]] je kandidiral na tretjem mestu liste Socialnih demokratov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=SD vložil listo kandidatov za evropske volitve – aktualna evroposlanca na prvem in zadnjem mestu|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/sd-vlozil-listo-kandidatov-za-evropske-volitve-aktualna-evroposlanca-na-prvem-in-zadnjem-mestu/707284|accessdate=2024-06-27|website=RTVSLO.si|language=sl}}&lt;/ref&gt; Za evroposlanca ni bil izvoljen, dobil pa je 2.882 preferenčnih glasov volivcev.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja - Preferenčni glasovi|url=https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2024-06-27|language=sl|archive-date=2024-06-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20240624092649/https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Viri in opombe ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam slovenskih policistov]]
* [[seznam slovenskih politikov]]
* [[seznam slovenskih pravnikov]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.policija.si/si/predstavitev/ajevsek.html Policija.si] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070517181749/http://www.policija.si/si/predstavitev/ajevsek.html |date=2007-05-17 }}

{{policist-stub}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Jevšek, Aleksander}}
[[Kategorija:Slovenski policijski pedagogi]]
[[Kategorija:Slovenski pravniki]]
[[Kategorija:Veterani vojne za Slovenijo]]
[[Kategorija:Direktorji Policijske uprave Murska Sobota]]
[[Kategorija:Direktorji Policijske uprave Ljubljana]]
[[Kategorija:Direktorji Uprave kriminalistične policije Generalne policijske uprave Slovenije]]
[[Kategorija:Župani Mestne občine Murska Sobota]]
[[Kategorija:Bivši člani Liberalne demokracije Slovenije]]
[[Kategorija:Člani Socialnih demokratov (Slovenija)]]
[[Kategorija:Ministri 15. vlade Republike Slovenije]]</text>
      <sha1>cx1fbl987j9dna3w9bat0rna07v5564</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Audi Q7</title>
    <ns>0</ns>
    <id>134726</id>
    <revision>
      <id>6687342</id>
      <parentid>6579874</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T16:36:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-33890-70</username>
        <id>261400</id>
      </contributor>
      <comment>/* */</comment>
      <origin>6687342</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1498" sha1="e3h154kak60ehqm4t6jz4yas6qju66u" xml:space="preserve">[[Slika:Audi Q7 (Facelift) front 20110115.jpg|thumb|Uradno predstavitveno vozilo leta 2010]]
'''Audi Qlirim 7''' je [[avtomobil|avto]] iz luksuznega razreda SUV, ki ga od leta [[2006]] proizvaja [[Nemčija|nemško]] podjetje [[Audi]]. Q označuje novo družino Audijevih vozil, 7 pa kaže na zaporedje med voziloma [[Audi A6]] in [[Audi A8|A8]].

Q7 sestavlja spremenjena izpeljanka Volkswagnovega avtomobilskega podnožja 7L, 4L. Avto temelji na lastnem konceptnem avtu [[Audi Pikes Peak Quattro|pikes peak quattro]]. Q7 je namenjen za slabše vozne razmere od [[Volkswagen|Volkswagnovega]] bratranca [[Volkswagen Touareg|touareg]]a. Na terenskih preskusih se je slabo odnesel, tako da ga je ocenjevalec časopisa ''[[The Sunday Times]]'' opisal kot »neuporabnega«.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.timesonline.co.uk/tol/driving/article687697.ece?token=null&amp;offset=24&amp;page=3 |title=Outta my way, poser – this is dirty work |author=Frankel, Andrew |date=16.8.2006 |accessdate=23.1.2011 |work=The Sunday Times }}{{Slepa povezava|date=oktober 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; Nima touaregovih zapornih [[diferencial]]ov in nizkoprestavnih prenosnikov, ima pa možnost sedenja v tretji vrsti. Proizvodni model so predstavili na losangeleškem avtomobilskem šovu leta 2006.

== Sklici in opombe ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[Seznam avtomobilskih znamk|Seznam automobilskih znamk]]

{{auto-stub}}

[[Kategorija:Audijevi avtomobili|Q7]]
[[Kategorija:Vozila leta 2006]]</text>
      <sha1>e3h154kak60ehqm4t6jz4yas6qju66u</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687357</id>
      <parentid>6687342</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T17:01:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-33890-70|~2026-33890-70]] ([[User talk:~2026-33890-70|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Botopol|Botopol]]</comment>
      <origin>6579874</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1492" sha1="ciazmnmo6vtxwfbymz4nnhmj0y6f6sq" xml:space="preserve">[[Slika:Audi Q7 (Facelift) front 20110115.jpg|thumb|Uradno predstavitveno vozilo leta 2010]]
'''Audi Q7''' je [[avtomobil|avto]] iz luksuznega razreda SUV, ki ga od leta [[2006]] proizvaja [[Nemčija|nemško]] podjetje [[Audi]]. Q označuje novo družino Audijevih vozil, 7 pa kaže na zaporedje med voziloma [[Audi A6]] in [[Audi A8|A8]].

Q7 sestavlja spremenjena izpeljanka Volkswagnovega avtomobilskega podnožja 7L, 4L. Avto temelji na lastnem konceptnem avtu [[Audi Pikes Peak Quattro|pikes peak quattro]]. Q7 je namenjen za slabše vozne razmere od [[Volkswagen|Volkswagnovega]] bratranca [[Volkswagen Touareg|touareg]]a. Na terenskih preskusih se je slabo odnesel, tako da ga je ocenjevalec časopisa ''[[The Sunday Times]]'' opisal kot »neuporabnega«.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.timesonline.co.uk/tol/driving/article687697.ece?token=null&amp;offset=24&amp;page=3 |title=Outta my way, poser – this is dirty work |author=Frankel, Andrew |date=16.8.2006 |accessdate=23.1.2011 |work=The Sunday Times }}{{Slepa povezava|date=oktober 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; Nima touaregovih zapornih [[diferencial]]ov in nizkoprestavnih prenosnikov, ima pa možnost sedenja v tretji vrsti. Proizvodni model so predstavili na losangeleškem avtomobilskem šovu leta 2006.

== Sklici in opombe ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[Seznam avtomobilskih znamk|Seznam automobilskih znamk]]

{{auto-stub}}

[[Kategorija:Audijevi avtomobili|Q7]]
[[Kategorija:Vozila leta 2006]]</text>
      <sha1>ciazmnmo6vtxwfbymz4nnhmj0y6f6sq</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687706</id>
      <parentid>6687357</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T09:54:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-33890-70</username>
        <id>261400</id>
      </contributor>
      <comment>/* */</comment>
      <origin>6687706</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2721" sha1="pr0j5c6mzxat5pnzwww58fdakhun6tq" xml:space="preserve">[[Slika:Audi Q7 (Facelift) front 20110115.jpg|thumb|Uradno predstavitveno vozilo leta 2010]]
'''Audi Q7''' je [[avtomobil|avto]] iz luksuznega razreda SUV, ki ga od leta [[2006]] proizvaja [[Nemčija|nemško]] podjetje [[Audi]]. Q označuje novo družino Audijevih vozil, 7 pa kaže na zaporedje med voziloma [[Audi A6]] in [[Audi A8|A8]].

Q7 sestavlja spremenjena izpeljanka Volkswagnovega avtomobilskega podnožja 7L, 4L. Avto temelji na lastnem konceptnem avtu [[Audi Pikes Peak Quattro|pikes peak quattro]]. Q7 je namenjen za slabše vozne razmere od [[Volkswagen|Volkswagnovega]] bratranca [[Volkswagen Touareg|touareg]]a. Na terenskih preskusih se je slabo odnesel, tako da ga je ocenjevalec časopisa ''[[The Sunday Times]]'' opisal kot »neuporabnega«.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.timesonline.co.uk/tol/driving/article687697.ece?token=null&amp;offset=24&amp;page=3 |title=Outta my way, poser – this is dirty work |author=Frankel, Andrew |date=16.8.2006 |accessdate=23.1.2011 |work=The Sunday Times }}{{Slepa povezava|date=oktober 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; Nima touaregovih zapornih [[diferencial]]ov in nizkoprestavnih prenosnikov, ima pa možnost sedenja v tretji vrsti. Proizvodni model so predstavili na losangeleškem avtomobilskem šovu leta 2006.

Nekoč je med ljubitelji avtomobilov krožila nenavadna legenda. Govorila je, da črka '''Q''' pri Audijevih modelih ni pomenila nič tehničnega, temveč je bila skrivna okrajšava za ime '''Qlirim'''.

Po zgodbi je bil Qlirim mlad inženir, ki je delal v razvojnem oddelku avtomobilske tovarne. Bil je znan po tem, da je vedno iskal nove poti in se ni bal drznih idej. Ko so razvijali prvi športni terenec, je prav on predlagal številne rešitve, zaradi katerih je bil avtomobil udoben na cesti in hkrati zanesljiv na zahtevnem terenu.

Njegovi sodelavci so bili navdušeni nad njegovim delom. Ko je prišel čas za poimenovanje novega modela, naj bi eden od njih v šali rekel:

»Zakaj pa ga ne bi poimenovali kar po Qlirimu?«

Vodstvo se je nasmehnilo, vendar imena niso želeli uporabiti neposredno. Namesto tega naj bi izbrali samo prvo črko njegovega imena – '''Q'''. Tako naj bi nastal prvi model z oznako Q, kasneje pa še cela družina vozil.

Legenda pravi, da je Qlirim ob predstavitvi avtomobila stal v ozadju med množico in se le skrivnostno nasmehnil. Nihče ni vedel, ali je zgodba resnična ali ne, toda med zaposlenimi se je dolgo šepetalo, da vsaka črka Q na cesti nosi delček njegove zapuščine.

== Sklici in opombe ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[Seznam avtomobilskih znamk|Seznam automobilskih znamk]]

{{auto-stub}}

[[Kategorija:Audijevi avtomobili|Q7]]
[[Kategorija:Vozila leta 2006]]</text>
      <sha1>pr0j5c6mzxat5pnzwww58fdakhun6tq</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687711</id>
      <parentid>6687706</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T10:00:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>Reverted 1 edit by [[Special:Contributions/~2026-33890-70|~2026-33890-70]] ([[User talk:~2026-33890-70|talk]]) to last revision by Upwinxp (TwinkleGlobal)</comment>
      <origin>6687711</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1492" sha1="ciazmnmo6vtxwfbymz4nnhmj0y6f6sq" xml:space="preserve">[[Slika:Audi Q7 (Facelift) front 20110115.jpg|thumb|Uradno predstavitveno vozilo leta 2010]]
'''Audi Q7''' je [[avtomobil|avto]] iz luksuznega razreda SUV, ki ga od leta [[2006]] proizvaja [[Nemčija|nemško]] podjetje [[Audi]]. Q označuje novo družino Audijevih vozil, 7 pa kaže na zaporedje med voziloma [[Audi A6]] in [[Audi A8|A8]].

Q7 sestavlja spremenjena izpeljanka Volkswagnovega avtomobilskega podnožja 7L, 4L. Avto temelji na lastnem konceptnem avtu [[Audi Pikes Peak Quattro|pikes peak quattro]]. Q7 je namenjen za slabše vozne razmere od [[Volkswagen|Volkswagnovega]] bratranca [[Volkswagen Touareg|touareg]]a. Na terenskih preskusih se je slabo odnesel, tako da ga je ocenjevalec časopisa ''[[The Sunday Times]]'' opisal kot »neuporabnega«.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.timesonline.co.uk/tol/driving/article687697.ece?token=null&amp;offset=24&amp;page=3 |title=Outta my way, poser – this is dirty work |author=Frankel, Andrew |date=16.8.2006 |accessdate=23.1.2011 |work=The Sunday Times }}{{Slepa povezava|date=oktober 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; Nima touaregovih zapornih [[diferencial]]ov in nizkoprestavnih prenosnikov, ima pa možnost sedenja v tretji vrsti. Proizvodni model so predstavili na losangeleškem avtomobilskem šovu leta 2006.

== Sklici in opombe ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[Seznam avtomobilskih znamk|Seznam automobilskih znamk]]

{{auto-stub}}

[[Kategorija:Audijevi avtomobili|Q7]]
[[Kategorija:Vozila leta 2006]]</text>
      <sha1>ciazmnmo6vtxwfbymz4nnhmj0y6f6sq</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Rož (razločitev)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>135277</id>
    <revision>
      <id>6687705</id>
      <parentid>6686727</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T09:54:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>pp gt</comment>
      <origin>6687705</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="256" sha1="412ounbxs2nwxfmgbc8gdjo5p5sbt74" xml:space="preserve">'''Rož''' je lahko:

* [[Rož]], dolina na Koroškem - Astrija
* [[Zgornji Rož]], del doline v [[Rož]]u
* [[Spodnji Rož]], del doline v [[Rož]]u

== Glej tudi ==

* [[Rožice]], naselje v Sloveniji
* [[Rožni Dol]], naselje v Sloveniji
{{razločitev}}</text>
      <sha1>412ounbxs2nwxfmgbc8gdjo5p5sbt74</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>A.C. Milan</title>
    <ns>0</ns>
    <id>152570</id>
    <revision>
      <id>6687636</id>
      <parentid>6362107</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T08:46:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-34257-35</username>
        <id>261438</id>
      </contributor>
      <comment>I added Rafael Leao</comment>
      <origin>6687636</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15274" sha1="nwvzgvfimnaptsujwjbpplq41yhbja5" xml:space="preserve">{{Football club infobox
| clubname  = AC Milan
| image     = [[Slika:Logo of AC Milan.svg|130px|A.C. Milan emblem]]
| fullname  = Associazione Calcio Milan
| nickname  = ''i Rossoneri'', ''il Diavolo''
| founded   = 16.12.1899
| ground    = [[Stadion San Siro|San Siro]], [[Milano]], &lt;br /&gt; [[Italija]]
| capacity  =  80,018
| chairman  =  {{ikonazastave|Italija}} Paolo Scaroni
| owner     =  Elliott Management Corporation
| manager   = {{ikonazastave|Italija}}&lt;nowiki&gt;Paolo Fonseca&lt;/nowiki&gt;
| league    = [[Serie A]]
| season    = 2023/24
| position  = 2. mesto
| current   = 2023-24 Serie A
| website   = http://www.acmilan.com/
| pattern_la1 = _milan2425h
| pattern_b1 = _milan2425h
| pattern_ra1 = _milan2425h
| pattern_sh1 = _milan2425h
| pattern_so1 = 
| leftarm1 = 000000
| body1 = 000000
| rightarm1 = 000000
| shorts1 = FFFFFF
| socks1 = FFFFFF
| pattern_la2 = _milan2425a
| pattern_b2 = _milan2425a
| pattern_ra2 = _milan2425a
| pattern_sh2 = _milan2425a
| pattern_so2 = _milan2425al
| body2 = FFFFFF
| leftarm2 = FFFFFF
| rightarm2 = FFFFFF
| shorts2 = FFFFFF
| socks2 = FFFFFF
| pattern_la3 = _milan2425t
| pattern_b3 = _milan2425t
| pattern_ra3 = _milan2425t
| pattern_sh3 = _milan2425t
| pattern_so3 = 
| leftarm3 = 4F4F4F
| body3 = 4F4F4F
| rightarm3 = 4F4F4F
| shorts3 = 4F4F4F
| socks3 = 4F4F4F
}}

'''A.C. Milan''' (uradno '''Associazione Calcio Milan 1899''') je [[italija]]nski [[nogometni klub]] iz [[Milano|Milana]]. Je eden najuspešnejših klubov na svetu; devetnajstkrat je osvojil italijansko nogometno prvenstvo, sedemkrat Ligo prvakov, štirikrat svetovni klubski naslov, petkrat evropski superpokal in dvakrat Pokal pokalnih zmagovalcev. 

V svoji zgodovini je Milan dvakrat zaigral tudi v [[Serie B]] in to v letih 1980 in 1982, v ostalih sezonah je igral v [[Serie A]], italijanski prvi nogometni ligi.

== Zgodovina ==
Klub je bil ustanovljen [[16. december|16. decembra]] [[1899]] in se je imenoval ''Milan Cricket and Football Club''. Ustanovil ga je Anglež Alfred Edwards, prvi trener in kapitan ekipe pa je bil Herbert Kilpin. V Italijansko nogometno zvezo se je Milan vključi leta 1900, že naslednje leto pa je prvič postal prvak in s tem prekinil triletno vladavino Genove. Leta 1908 pride med lastniki kluba do trenj zaradi katerega nekateri člani zapustijo klub in formirajo nov klub: ''Football Club Internazionale Milano'' (danes [[Internazionale Milano F.C.|FC Inter]]). Leta 1919 se klub preimenuje iz ''Milan Football and Cricket Club'' v ''Milan Football Club''. Leta 1926 se odpre nov stadion imenovan [[San Siro]], na katerem igra samo Milan, Inter je igral v Areni (danes igrata obe ekipi na istem stadionu, le da ga, če je Inter domačin imenujejo Giuseppe Meazza). Leta 1939 dokončno dobi današnje ime kluba in to je l'Associazione Calcio Milan (AC Milan). Po štiriinštiridesetih letih klub osvojil državni naslov ponovno v povojnih letih 1950-1951 s trojico Gren, Nordahl in Liedholm, nato osvojijo prvenstvo še v letih 1954–1955, 1956–1957 in 1958–1959.

Leta 1958 se je Milan prvič uvrstil v finale Lige prvakov, kjer je izgubil z Madridskim Realom]] z rezultatom 3-2. Leta 1963 Milan na čelu s trenerjem Nereom Roccom in nogometaši kot so bili José Altafini, Gianni Rivera, Cesare Maldini osvoji kot prvo italijansko moštvo Ligo prvakov, v finalu so premagali Benfico na londonskem Wembleyu z rezultatom 2-1. V [[1970.|sedemdesetih]] in [[1980.|osemdesetih]] letih je Milan večinoma zasedal drugo mesto v državnem prvenstvu. Leta 1968 je bila ustanovljena skupina organiziranih navijačev ''Fossa dei Leoni''. V sezoni 1978/79 Milan na čelu z Nilsom Liedholom osvoji svoj deseti naslov italijanskega prvaka. 

Leta 1985 je prišel na oblast kluba Silvio Berlusconi, ki je pripeljal italijanske nogometaše, kot so bili Donadoni, Massaro, Galli in Galderisi, trenerja Arriga Sacchija in dva nizozemska nogometaša, ki sta bila Marco van Basten in Ruud Gullit. Leta 1988 je Milan osvojil državno prvenstvo, nato še v letih 1989 in 1990, evropska superpokala v letih 1990 in 1991, Interkontinentalna pokala v letih 1990 in 1991 in italijanski superpokal leta 1989. Leta 1991 je prišel na trenersko klop Fabio Capello in v sezoni 1991/92 je Milan osvojil državno prvenstvo brez poraza, nato še v sezonah 1992/93 in 1994/95, ko je klub ponovno osvojil tudi Ligo prvakov. V sezoni 1995/96 je Cappelo osvojil svoj zadnji naslov prvaka, kajti za naslednjo sezon ga je zamenjal Oscar Tabárez, ki pa klubu ni prinesel uspeha, v sezoni 1998/99 pa je Alberto Zaccheroni Milan ponovno popeljal do državnega naslova. V sezoni 2002/03 je Milan znova osvojil Ligo prvakov. V sezoni 2004/05 so se uvrstili v finale Lige prvakov, kjer so po nemogočem preobratu Liverpoola izgubili po izvajanju 11-metrovk (Milan je po prvem polčasu vodil že s kar 3:0, a je bilo po rednem delu 3:3). To je bilo obdobje ko je Milan dosegal uspehe le v evropi, v sezoni 2006/07 so se v finalu oddolžili Liverpoolu in slavili še zadnji naslov v Ligi prvakov, tokrat že sedmega! Po osmih letih suše brez osvojenega državnega prvenstva je to v sezoni 2006/07 Milanu uspelo pod vodstvom Carla Ancelottija. Po štirih letih brez osvojenega domačega prvenstva, je Milan v sezoni 2010/11 prekinil niz mestnega rivala Interja in znova osvojil naslov državnega prvaka Italije. Eden iz med ključnih igralcev Milana je bil Zlatan Ibrahimović, na trenerskem stolčku pa je uspešno Ancelottijevo delo nadaljeval Massimiliano Allegri. Milan se je tako izenačil z mestnim rivalom Interjem v osvojenih domačih prvenstvih in sicer na 19 osvojenih naslovov, po tem ko so v sezoni 2021/22 devetnajstič osvojili italijansko prvenstvo, pod vodstvom trenerja Stefana Piolija.

== Stadion ==
Stadion je bil zgrajen 19.septembra 1926, in je v lasti mesta. Stadion, ki si ga delita Inter ter AC Milan ima kapaciteto 80,018.

== Trenutna ekipa ==
Posodobljeno 9.1.2024

{{Fs start}}
{{Fs player | no= 2 | nat=ITA | pos=DF | name=Davide Calabria}}
{{Fs player | no= 4 | nat=ALG | pos=MF | name=Ismaël Bennacer}} 
{{Fs player | no= 5 | nat=SEN | pos=DF | name=Fodé Ballo-Touré}}
{{Fs player | no= 7 | nat=FRA | pos=MF | name=Yacine Adli}}
{{Fs player | no= 8 | nat=ENG | pos=MF | name=Ruben Loftus-Cheek}}
{{Fs player | no= 9 | nat=FRA | pos=FW | name=Olivier Giroud}}
{{Fs player | no=10 | nat=POR | pos=MF | name=Rafael Leão}}
{{Fs player | no=11 | nat=USA | pos=FW | name=Christian Pulišić}}
{{Fs player | no=13 | nat=ITA | pos=DF | name=Alessio Romagnoli|other= kapetan}}
{{Fs player | no=14 | nat=NED | pos=MF | name=Tijjani Reijnders}}
{{Fs player | no=15 | nat=SER | pos=MF | name=Luka Jović}}
{{Fs player | no=16 | nat=FRA | pos=GK | name=Mike Maignan}}
{{Fs player | no=17 | nat=SUI | pos=FW | name=Noah Okafor}}
{{Fs player | no=20 | nat=ARG | pos=FW | name=Luka Romero}}
{{Fs player | no=19 | nat=FRA | pos=DF | name=Theo Hernandez}}
{{Fs player | no=20 | nat=FRA | pos=DF | name=Pierre Kalulu}}
{{Fs player | no=21 | nat=NGA | pos=FW | name=Samuel Chukwueze}}
{{Fs mid}}
{{Fs player | no=23 | nat=ENG | pos=DF | name=Fikayo Tomori}}
{{Fs player | no=24 | nat=DEN | pos=DF | name=Simon Kjær}}
{{Fs player | no=28 | nat=GER | pos=DF | name=Malick Thiaw}}
{{Fs player | no=30 | nat=ITA | pos=DF | name=Mattia Caldara}}
{{Fs player | no=31 | nat=ARG | pos=DF | name=Marco Pellegrino}}
{{Fs player | no=32 | nat=ITA | pos=MF | name=Tommaso Pobega}}
{{Fs player | no=33 | nat=BIH| pos=MF | name=Rade Krunić}}
{{Fs player | no=38 | nat=ITA | pos=DF | name=Filippo Terracciano}}
{{Fs player | no=42 | nat=ITA | pos=DF | name=Alessandro Florenzi}}
{{Fs player | no=46 | nat=ITA | pos=DF | name=Matteo Gabbia}}
{{Fs player | no=56 | nat=BEL | pos=MF | name=Alexis Saelemakers}}
{{Fs player | no=57 | nat=ITA | pos=GK | name=Marco Sportiello}}
{{Fs player | no=69 | nat=ITA | pos=GK | name=Lapo Nava}}
{{Fs player | no=70 | nat=CIV | pos=FW | name=Chaka Traore}}
{{Fs player | no=80 | nat=USA | pos=MF | name=Yunus Musah}}
{{Fs player | no=83 | nat=ITA | pos=GK | name=Antonio Mirante}}
{{Fs player | no=98 | nat=ITA | pos=FW | name=Daniele Maldini}}
{{Fs end}}

== Upokojene številke ==

{{Fs start}}
{{Fs player|no=3 |nat=ITA|pos=DF|name=[[Paolo Maldini]]}}
{{Fs player|no=6 |nat=ITA|pos=DF|name=Franco Baresi}}
{{Fs end}}

== Znameniti igralci ==
&lt;div style=&quot;float:left; width:33%;&quot;&gt;
* {{ikonazastave|Italija}} Demetrio Albertini
* {{ikonazastave|Brazilija|1889}} {{ikonazastave|Italija}} José Altafini
* {{ikonazastave|Italija}} [[Roberto Baggio]]
* {{ikonazastave|Italija}} Franco Baresi
* {{ikonazastave|Nemčija}} Oliver Bierhoff [[Slika:UEFA European Cup.svg|8px]]
* {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Zvonimir Boban]]
* {{ikonazastave|Italija}} Ruben Buriani
* {{ikonazastave|Brazilija}} [[Cafu]]
* {{ikonazastave|Italija}} [[Fabio Capello]]
* {{ikonazastave|Italija}} Alessandro Costacurta
* {{ikonazastave|Italija}} Fabio Cudicini
* {{ikonazastave|Francija}} Marcel Desailly [[Slika:UEFA European Cup.svg|8px]]
* {{ikonazastave|Italija}} Roberto Donadoni
* {{ikonazastave|Italija}} Alberigo Evani
* {{ikonazastave|Italija}} Filippo Galli
* {{ikonazastave|Italija}} Giovanni Galli
* {{ikonazastave|Švedska}} Gunnar Gren
&lt;/div&gt;&lt;div style=&quot;float:left; width:33%;&quot;&gt;
* {{ikonazastave|Nizozemska}} Ruud Gullit [[Slika:UEFA European Cup.svg|8px]]
* {{ikonazastave|Brazilija}} Leonardo
* {{ikonazastave|Švedska}} Nils Liedholm
* {{ikonazastave|Italija}} Giovanni Lodetti [[Slika:UEFA European Cup.svg|8px]]
* {{ikonazastave|Italija}} Aldo Maldera
* {{ikonazastave|Italija}} [[Cesare Maldini]]
* {{ikonazastave|Italija}} [[Daniele Massaro]]
* {{ikonazastave|Švedska}} Gunnar Nordahl
* {{ikonazastave|Italija}} Pierino Prati [[Slika:UEFA European Cup.svg|8px]]
* {{ikonazastave|Italija}} Luigi Radice
* {{ikonazastave|Nizozemska}} [[Frank Rijkaard]] [[Slika:UEFA European Cup.svg|8px]]
* {{ikonazastave|Italija}} [[Gianni Rivera]] [[Slika:UEFA European Cup.svg|8px]]
* {{ikonazastave|Italija}} Roberto Rosato [[Slika:UEFA European Cup.svg|8px]]
* {{ikonazastave|Italija}} Sebastiano Rossi
* {{ikonazastave|Portugalska}} Rui Costa
* {{ikonazastave|Brazilija}} Dino Sani
* {{ikonazastave|Nemčija}} Karl-Heinz Schnellinger
&lt;/div&gt;&lt;div style=&quot;float:right; width:33%;&quot;&gt;
* {{ikonazastave|Črna gora}} Dejan Savićević
* {{ikonazastave|Urugvaj}} {{ikonazastave|Italija}} Juan Alberto Schiaffino
* {{ikonazastave|Brazilija}} Serginho
* {{ikonazastave|Italija}} Marco Simone
* {{ikonazastave|Brazilija|1889}} {{ikonazastave|Italija}} Angelo Benedicto Sormani
* {{ikonazastave|Italija}} Mauro Tassotti
* {{ikonazastave|Italija}} Giovanni Trapattoni
* {{ikonazastave|Nizozemska}} [[Marco van Basten]] [[Slika:UEFA European Cup.svg|8px]]
* {{ikonazastave|Italija}} Pietro Paolo Virdis
* {{ikonazastave|Liberija}} George Weah
* {{ikonazastave|Brazilija}} [[Kaká]] [[Slika:UEFA European Cup.svg|8px]]
* {{ikonazastave|Italija}} [[Andrea Pirlo]] [[Slika:UEFA European Cup.svg|8px]]
* {{ikonazastave|Brazilija}} [[Ronaldinho]] 
* {{ikonazastave|Brazilija}} Thiago SIlva 
* {{ikonazastave|Švedska}} [[Zlatan Ibrahimović]]
* {{ikonazastave|Gana}} [[Kevin-Prince Boateng]]
* {{ikonazastave|Anglija}} [[David Beckham]]
* {{ikonazastave|Portugalska}} [[Rafael Leao]]

&lt;/div&gt;&lt;br clear=&quot;all&quot;&gt;

=== Kapetani ===
&lt;div style=&quot;float:left; width:33%;&quot;&gt;
* {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} Herbert Kilpin &lt;small&gt;([[1899]]–[[1907]])&lt;/small&gt;
* {{ikonazastave|Italija|1861}} Gerolamo Radice &lt;small&gt;([[1908]]–[[1909]])&lt;/small&gt;
* {{ikonazastave|Italija|1861}} Guido Moda &lt;small&gt;([[1909]]–[[1910]])&lt;/small&gt;
* {{ikonazastave|Belgija}} Max Tobias &lt;small&gt;([[1910]]–[[1911]])&lt;/small&gt;
* {{ikonazastave|Italija|1861}} Giuseppe Rizzi &lt;small&gt;([[1911]]–[[1913]])&lt;/small&gt;
* {{ikonazastave|Belgija}} Louis Van Hege &lt;small&gt;([[1913]]–[[1915]])&lt;/small&gt;
* {{ikonazastave|Italija|1861}} Marco Sala &lt;small&gt;([[1915]]–[[1916]])&lt;/small&gt;
* {{ikonazastave|Italija|1861}} Aldo Cevenini &lt;small&gt;([[1916]]–[[1919]])&lt;/small&gt;
* {{ikonazastave|Italija|1861}} Alessandro Scarioni &lt;small&gt;([[1919]]–[[1921]])&lt;/small&gt;
* {{ikonazastave|Argentina}} {{ikonazastave|Italija|1861}} Cesare Lovati &lt;small&gt;([[1921]]–[[1922]])&lt;/small&gt;
* {{ikonazastave|Italija|1861}} Francesco Soldera &lt;small&gt;([[1922]]–[[1924]])&lt;/small&gt;
* {{ikonazastave|Italija|1861}} Pietro Bronzini &lt;small&gt;([[1924]]–[[1926]])&lt;/small&gt;
* {{ikonazastave|Italija|1861}} Gianangelo Barzan &lt;small&gt;([[1926]]–[[1927]])&lt;/small&gt;
* {{ikonazastave|Italija|1861}} Abdon Sgarbi &lt;small&gt;([[1927]]–[[1929]])&lt;/small&gt;
&lt;/div&gt;&lt;div style=&quot;float:left; width:33%;&quot;&gt;
* {{ikonazastave|Italija|1861}} Alessandro Schienoni &lt;small&gt;([[1929]]–[[1930]])&lt;/small&gt;
* {{ikonazastave|Italija|1861}} Mario Magnozzi &lt;small&gt;([[1930]]–[[1933]])&lt;/small&gt;
* {{ikonazastave|Italija|1861}} Carlo Rigotti &lt;small&gt;([[1933]]–[[1934]])&lt;/small&gt;
* {{ikonazastave|Italija|1861}} Giuseppe Bonizzoni &lt;small&gt;([[1934]]–[[1936]])&lt;/small&gt;
* {{ikonazastave|Italija|1861}} Luigi Perversi &lt;small&gt;([[1936]]–[[1939]])&lt;/small&gt;
* {{ikonazastave|Italija|1861}} Giuseppe Bonizzoni &lt;small&gt;([[1939]]–[[1940]])&lt;/small&gt;
* {{ikonazastave|Italija|1861}} Bruno Arcari &lt;small&gt;([[1940]]–[[1941]])&lt;/small&gt;
* {{ikonazastave|Italija|1861}} Giuseppe Meazza &lt;small&gt;([[1941]]–[[1942]])&lt;/small&gt;
* {{ikonazastave|Italija}} Giuseppe Antonini &lt;small&gt;([[1942]]–[[1944]])&lt;/small&gt;
* {{ikonazastave|Italija}} Paolo Todeschini &lt;small&gt;([[1944]]–[[1945]])&lt;/small&gt;
* {{ikonazastave|Italija}} Giuseppe Antonini &lt;small&gt;([[1945]]–[[1949]])&lt;/small&gt;
* {{ikonazastave|Italija}} Andrea Bonomi &lt;small&gt;([[1949]]–[[1952]])&lt;/small&gt;
* {{ikonazastave|Italija}} Carlo Annovazzi &lt;small&gt;([[1952]]–[[1953]])&lt;/small&gt;
* {{ikonazastave|Italija}} Omero Tognon &lt;small&gt;([[1953]]–[[1954]])&lt;/small&gt;
&lt;/div&gt;&lt;div style=&quot;float:right; width:33%;&quot;&gt;
* {{ikonazastave|Švedska}} Gunnar Nordahl &lt;small&gt;([[1954]]–[[1956]])&lt;/small&gt;
* {{ikonazastave|Švedska}} Nils Liedholm &lt;small&gt;([[1956]]–[[1961]])&lt;/small&gt;
* {{ikonazastave|Italija}} Francesco Zagatti &lt;small&gt;([[1961]])&lt;/small&gt;
* {{ikonazastave|Italija}} [[Cesare Maldini]] &lt;small&gt;([[1961]]–[[1966]])&lt;/small&gt;
* {{ikonazastave|Italija}} [[Gianni Rivera]] &lt;small&gt;([[1966]]–[[1975]])&lt;/small&gt;
* {{ikonazastave|Italija}} Romeo Benetti &lt;small&gt;([[1975]]–[[1976]])&lt;/small&gt;
* {{ikonazastave|Italija}} [[Gianni Rivera]] &lt;small&gt;([[1976]]–[[1979]])&lt;/small&gt;
* {{ikonazastave|Italija}} Albertino Bigon &lt;small&gt;([[1979]]–[[1980]])&lt;/small&gt;
* {{ikonazastave|Italija}} Aldo Maldera &lt;small&gt;([[1980]]–[[1982]])&lt;/small&gt;
* {{ikonazastave|Italija}} Franco Baresi &lt;small&gt;([[1982]]–[[1997]])&lt;/small&gt;
* {{ikonazastave|Italija}} [[Paolo Maldini]] &lt;small&gt;([[1997]]-[[2009]])&lt;/small&gt;
* {{ikonazastave|Italija}} [[Massimo Ambrosini]] &lt;small&gt;([[2009]]-[[2013]])&lt;/small&gt;
* {{ikonazastave|Italija}} Riccardo Montolivo &lt;small&gt;([[2013]]-[[2017]])&lt;/small&gt;
* {{ikonazastave|Italija}} Leonardo Bonucci &lt;small&gt;([[2017]]-[[2018]])&lt;/small&gt;
* {{ikonazastave|Italija}} Alessio Romagnoli &lt;small&gt;([[2018]]-danes)&lt;/small&gt;
&lt;/div&gt;&lt;br clear=&quot;all&quot;&gt;

==Zunanje povezave==
*{{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|A.C. Milan}}

{{AC Milan Squad}}
{{UEFA Liga prvakov}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:A.C. Milan| ]]
[[Kategorija:Italijanski nogometni klubi]]
[[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1899]]
[[Kategorija:Šport v Milanu]]
[[Kategorija:Člani Superlige]]</text>
      <sha1>nwvzgvfimnaptsujwjbpplq41yhbja5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ibid.</title>
    <ns>0</ns>
    <id>153986</id>
    <revision>
      <id>6687245</id>
      <parentid>6344270</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T12:26:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MaksiKavsek</username>
        <id>244409</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6687245</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="953" sha1="t27lm3r634p7nt4pqu1o7nk6hbespqv" xml:space="preserve">'''Ibid.''' ([[latinščina|latinsko]], [[okrajšava]] [[beseda|besede]] ibidem – ‘isto mesto’, ‘prav tam’) je izraz, ki je uporabljen pri opombah [[citat]]ov ali navedbah virov v sklopu posameznih [[besedilo|besedil]]. Pomensko je izraz '''ibidem''' podoben izrazu '''idem''' (okrajšava '''Id.''' - predstavlja nekaj, kar je bilo omenjeno pred tem).

== Zgled ==

* 4. E. Vijh, ''Latinščina za telebane'' (New York: Academic, 1997), 23.
* 5. Ibid.
* 6. Id. na 29.

Referenca na št. 5 je ista kot na št. 4 (E. Vijh, »Latin for dummies« na strani 23), medtem ko se referenca št. 6 nanaša na isto delo, vendar drugo lokacijo, namreč stran 29.

== Glej tudi ==

* [[bibliografija]]
* [[seznam latinskih izrekov]]
* [[Op. cit.]]
* [[Loc cit]]
* ''[[Ibid: A Life]]'', roman [[Mark Dunn|Marka Dunna]], napisan izključno v slogu opomb.

[[Kategorija:Bibliografija]]
[[Kategorija:Latinske besede in besedne zveze]]
[[Kategorija:Okrajšave]]</text>
      <sha1>t27lm3r634p7nt4pqu1o7nk6hbespqv</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam občin v Furlaniji - Julijski krajini</title>
    <ns>0</ns>
    <id>160171</id>
    <revision>
      <id>6687672</id>
      <parentid>6686149</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T09:18:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Erardo Galbi</username>
        <id>166658</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6687672</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="34308" sha1="9abpdvyptqziutvwtikvu9luh3as1ei" xml:space="preserve">[[File:Friuli-Venezia Giulia in Italy.svg|thumb|right|300px|{{legend|#CC0000|Lega Furlanije - Julijske krajine v Italiji}}]]
[[File:Map of region of Friuli-Venezia Giulia, Italy, with provinces-it.svg|thumb|right|300px|Štiri pokrajine dežele: {{legend|#50C878|[[Pokrajina Pordenone]]}} {{legend|#FFD300|[[Pokrajina Videm]]}} {{legend|#8080FF|[[Pokrajina Gorica]]}} {{legend|#FF8000|[[Pokrajina Trst]]}}]]
V seznamu so naštete [[italijanske občine|občine]] [[Italija|italijanske]] avtonomne [[italijanske dežele|dežele]] [[Furlanija - Julijska krajina]].

V ukinjenih pokrajinah dežele Furlanija - Julijska krajina, ki jih sedaj lahko uporabimo le za namene statistike, se nahaja 215 občin (od januarja 2019):
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!Št. občin
!Pokrajina
!Površina&lt;br&gt;&lt;small&gt;(km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;)&lt;/small&gt;
!Prebivalci
!Gostota&lt;br&gt;&lt;small&gt;(preb./km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;)&lt;/small&gt;
|-
|25
|[[Pokrajina Gorica|Gorica]]
|467,14
|138.625
|
|-
|50
|[[Pokrajina Pordenone|Pordenone]]
|2.275,42
|311.394
|
|-
|6
|[[Pokrajina Trst|Trst]]
|212,51
|228.785
|
|-
|134
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|4.968,30
|516.826
|
|}
*

== Seznam ==

=== Občine ===
:{{legend2|#E5FFE5|Občine, kjer velja zaščita slovenske skupnosti|border=solid 1px #AAAAAA}}
:'''Krepko''' – pokrajinsko središče
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
! Občina
! Pokrajina
! Prebivalci
!Površina&lt;br&gt;&lt;small&gt;(km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;)&lt;/small&gt;
!Gostota&lt;br&gt;&lt;small&gt;(preb./km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;)&lt;/small&gt;
|-bgcolor=&quot;E5FFE5&quot;
|[[Ahten]] &lt;small&gt;(''Attimis'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:1861}}
|33,24
|{{Pop density|1861|33.24|km2|disp=num}}
|-
|[[Aiello del Friuli]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:2272}}
|13,35
|{{Pop density|2272|13.35|km2|disp=num}}
|-
|[[Amaro (Italia)|Amaro]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:841}}
|33,26
|{{Pop density|841|33.26|km2|disp=num}}
|-
|[[Ampezzo (Italia)|Ampezzo]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:1030}}
|73,63
|{{Pop density|1030|73.63|km2|disp=num}}
|-
|[[Andreis]]
|[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]]
|{{formatnum:282}}
|26,95
|{{Pop density|282|26.95|km2|disp=num}}
|-
|[[Arba]]
|[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]]
|{{formatnum:1309}}
|15,31
|{{Pop density|1309|15.31|km2|disp=num}}
|-
|[[Arta Terme]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:2243}}
|42,77
|{{Pop density|2243|42.77|km2|disp=num}}
|-
|[[Aviano]]
|[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]]
|{{formatnum:9025}}
|113,35
|{{Pop density|9025|113.35|km2|disp=num}}
|-
|[[Azzano Decimo]]
|[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]]
|{{formatnum:15554}}
|51,34
|{{Pop density|15554|51.34|km2|disp=num}}
|-
|[[Bagnaria Arsa]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:3577}}
|19,23
|{{Pop density|3577|19.23|km2|disp=num}}
|-
|[[Barcis]]
|[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]]
|{{formatnum:261}}
|103,41
|{{Pop density|261|103.41|km2|disp=num}}
|-bgcolor=&quot;E5FFE5&quot;
|[[Bardo]] &lt;small&gt;(''Lusevera'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:700}}
|53,05
|{{Pop density|700|53.05|km2|disp=num}}
|-
|[[Basiliano]] &lt;small&gt;(nekoč ''Pasian Schiavonesco'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:5353}}
|43,05
|{{Pop density|5353|43.05|km2|disp=num}}
|-
|[[Bertiolo]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:2577}}
|26,07
|{{Pop density|2577|26.07|km2|disp=num}}
|-
|[[Bicinicco]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:1922}}
|16,01
|{{Pop density|1922|16.01|km2|disp=num}}
|-
|[[Bordano]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:789}}
|14,9
|{{Pop density|789|14.9|km2|disp=num}}
|-
|[[Brugnera]]
|[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]]
|{{formatnum:9254}}
|29,12
|{{Pop density|9254|29.12|km2|disp=num}}
|-
|[[Budoia]]
|[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]]
|{{formatnum:2552}}
|37,36
|{{Pop density|2552|37.36|km2|disp=num}}
|-
|[[Buja]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:6627}}
|25,51
|{{Pop density|6627|25.51|km2|disp=num}}
|-
|[[Buttrio]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:4039}}
|17,78
|{{Pop density|4039|17.78|km2|disp=num}}
|-
|[[Camino al Tagliamento]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:1660}}
|22,32
|{{Pop density|1660|22.32|km2|disp=num}}
|-
|[[Campoformido]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:7679}}
|21,93
|{{Pop density|7679|21.93|km2|disp=num}}
|-
|[[Campolongo - Tapogliano]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:1210}}
|11,02
|{{Pop density|1210|11.02|km2|disp=num}}
|-
|[[Caneva]]
|[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]]
|{{formatnum:6504}}
|41,79
|{{Pop density|6504|41.79|km2|disp=num}}
|-
|[[Carlino (Italia)|Carlino]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:2790}}
|30,23
|{{Pop density|2790|30.23|km2|disp=num}}
|-
|[[Casarsa della Delizia]]
|[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]]
|{{formatnum:8440}}
|20,47
|{{Pop density|8440|20.47|km2|disp=num}}
|-
|[[Cassacco]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:2911}}
|11,68
|{{Pop density|2911|11.68|km2|disp=num}}
|-
|[[Castelnovo del Friuli]]
|[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]]
|{{formatnum:913}}
|22,48
|{{Pop density|913|22.48|km2|disp=num}}
|-
|[[Castions di Strada]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:3866}}
|32,84
|{{Pop density|3866|32.84|km2|disp=num}}
|-
|[[Cavasso Nuovo]]
|[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]]
|{{formatnum:1606}}
|10,6
|{{Pop density|1606|10.6|km2|disp=num}}
|-
|[[Cavazzo Carnico]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:1087}}
|39,44
|{{Pop density|1087|39.44|km2|disp=num}}
|-
|[[Cercivento]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:696}}
|15,78
|{{Pop density|696|15.78|km2|disp=num}}
|-
|[[Chions]]
|[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]]
|{{formatnum:5188}}
|33,45
|{{Pop density|5188|33.45|km2|disp=num}}
|-
|[[Chiopris - Viscone]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:620}}
|9,21
|{{Pop density|620|9.21|km2|disp=num}}
|-
|[[Cimolais]]
|[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]]
|{{formatnum:421}}
|100,86
|{{Pop density|421|100.86|km2|disp=num}}
|-
|[[Claut]]
|[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]]
|{{formatnum:1005}}
|165,91
|{{Pop density|1005|165.91|km2|disp=num}}
|-
|[[Clauzetto]]
|[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]]
|{{formatnum:390}}
|28,31
|{{Pop density|390|28.31|km2|disp=num}}
|-
|[[Codroipo]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:15806}}
|75,22
|{{Pop density|15806|75.22|km2|disp=num}}
|-
|[[Colloredo di Monte Albano]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:2231}}
|21,75
|{{Pop density|2231|21.75|km2|disp=num}}
|-
|[[Comeglians]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:532}}
|19,41
|{{Pop density|532|19.41|km2|disp=num}}
|-
|[[Cordenons]]
|[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]]
|{{formatnum:18203}}
|56,34
|{{Pop density|18203|56.34|km2|disp=num}}
|-
|[[Cordovado]]
|[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]]
|{{formatnum:2748}}
|12,02
|{{Pop density|2748|12.02|km2|disp=num}}
|-
|[[Coseano]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:2247}}
|23,8
|{{Pop density|2247|23.8|km2|disp=num}}
|-bgcolor=&quot;E5FFE5&quot;
|[[Čedad]] &lt;small&gt;(''Cividale del Friuli'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:11378}}
|50,65
|{{Pop density|11378|50.65|km2|disp=num}}
|-
|[[Čenta, Italija|Čenta]] &lt;small&gt;(''Tarcento'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:9095}}
|35,42
|{{Pop density|9095|35.42|km2|disp=num}}
|-
|[[Červinjan]] &lt;small&gt;(''Cervignano del Friuli'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:13409}}
|29,17
|{{Pop density|13409|29.17|km2|disp=num}}
|-bgcolor=&quot;E5FFE5&quot;
|[[Devin Nabrežina|Devin - Nabrežina]] &lt;small&gt;(''Duino-Aurisina'', nekoč ''Nabresina'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Trst|Trst]]
|{{formatnum:8586}}
|45,31
|{{Pop density|8586|45.31|km2|disp=num}}
|-
|[[Dignano (Italia)|Dignano]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:2389}}
|27,54
|{{Pop density|2389|27.54|km2|disp=num}}
|-bgcolor=&quot;E5FFE5&quot;
|[[Doberdob]] &lt;small&gt;(''Doberdò del Lago'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Gorica|Gorica]]
|{{formatnum:1441}}
|27,05
|{{Pop density|1441|27.05|km2|disp=num}}
|-
|[[Dolenje v Brdih]] &lt;small&gt;(''Dolegna del Collio'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Gorica|Gorica]]
|{{formatnum:390}}
|12,88
|{{Pop density|390|12.88|km2|disp=num}}
|-bgcolor=&quot;E5FFE5&quot;
|[[Dolina, Trst|Dolina]] &lt;small&gt;(''San Dorligo della Valle'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Trst|Trst]]
|{{formatnum:5912}}
|24,22
|{{Pop density|5912|24.22|km2|disp=num}}
|-bgcolor=&quot;E5FFE5&quot;
|[[Dreka]] &lt;small&gt;(''Drenchia'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:134}}
|12,01
|{{Pop density|134|12.01|km2|disp=num}}
|-
|[[Dunja, Videm|Dunja]] &lt;small&gt;(''Dogna'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:192}}
|70,37
|{{Pop density|192|70.37|km2|disp=num}}
|-
|[[Enemonzo]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:1351}}
|23,76
|{{Pop density|1351|23.76|km2|disp=num}}
|-
|[[Erto - Casso]] &lt;small&gt;(''Erto e Casso'')&lt;/small&gt;
|[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]]
|{{formatnum:387}}
|52,43
|{{Pop density|387|52.43|km2|disp=num}}
|-
|[[Fagagna]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:6279}}
|37,19
|{{Pop density|6279|37.19|km2|disp=num}}
|-
|[[Fanna]]
|[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]]
|{{formatnum:1556}}
|10,26
|{{Pop density|1556|10.26|km2|disp=num}}
|-
|[[Fara ob Soči]] &lt;small&gt;(''Farra d'Isonzo'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Gorica|Gorica]]
|{{formatnum:1752}}
|10,25
|{{Pop density|1752|10.25|km2|disp=num}}
|-
|[[Fiume Veneto]]
|[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]]
|{{formatnum:11486}}
|35,76
|{{Pop density|11486|35.76|km2|disp=num}}
|-
|[[Fiumicello - Villa Vicentina]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:6408}}
|28,80
|{{Pop density|6408|28.80|km2|disp=num}}
|-
|[[Flaibano]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:1197}}
|17,32
|{{Pop density|1197|17.32|km2|disp=num}}
|-bgcolor=&quot;E5FFE5&quot;
|[[Fojda]] &lt;small&gt;(''Faedis'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:3014}}
|46,78
|{{Pop density|3014|46.78|km2|disp=num}}
|-
|[[Foljan - Sredipolje]] &lt;small&gt;(''Fogliano Redipuglia'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Gorica|Gorica]]
|{{formatnum:3052}}
|7,92
|{{Pop density|3052|7.92|km2|disp=num}}
|-
|[[Fontanafredda]]
|[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]]
|{{formatnum:11537}}
|46,4
|{{Pop density|11537|46.4|km2|disp=num}}
|-
|[[Forgaria nel Friuli]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:1826}}
|28,94
|{{Pop density|1826|28.94|km2|disp=num}}
|-
|[[Forni Avoltri]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:642}}
|80,75
|{{Pop density|642|80.75|km2|disp=num}}
|-
|[[Forni di Sopra]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:1027}}
|81,66
|{{Pop density|1027|81.66|km2|disp=num}}
|-
|[[Forni di Sotto]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:620}}
|93,6
|{{Pop density|620|93.6|km2|disp=num}}
|-
|[[Frisanco]]
|[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]]
|{{formatnum:645}}
|60,99
|{{Pop density|645|60.99|km2|disp=num}}
|-bgcolor=&quot;E5FFE5&quot;
|[[Garmak]] &lt;small&gt;(''Grimacco'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:374}}
|16,11
|{{Pop density|374|16.11|km2|disp=num}}
|-
|[[Gonars]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:4790}}
|19,82
|{{Pop density|4790|19.82|km2|disp=num}}
|-bgcolor=&quot;E5FFE5&quot;
|'''[[Gorica]]''' &lt;small&gt;(''Gorizia'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Gorica|Gorica]]
|{{formatnum:35212}}
|41,26
|{{Pop density|35212|41.26|km2|disp=num}}
|-
|[[Gorjani, Benečija|Gorjani]] &lt;small&gt;(''Montenars'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:558}}
|20,59
|{{Pop density|558|20.59|km2|disp=num}}
|-
|[[Gradež, Gorica|Gradež]] &lt;small&gt;(''Grado'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Gorica|Gorica]]
|{{formatnum:8462}}
|111,33
|{{Pop density|8462|111.33|km2|disp=num}}
|-
|[[Gradišče ob Soči]] &lt;small&gt;(''Gradisca d'Isonzo'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Gorica|Gorica]]
|{{formatnum:6528}}
|11,22
|{{Pop density|6528|11.22|km2|disp=num}}
|-
|[[Humin]] &lt;small&gt;(''Gemona del Friuli'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:11141}}
|56,06
|{{Pop density|11141|56.06|km2|disp=num}}
|-
|[[Kluže]] &lt;small&gt;(''Chiusaforte'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:703}}
|100,2
|{{Pop density|703|100.2|km2|disp=num}}
|-
|[[Koprivno, Gorica|Koprivno]] &lt;small&gt;(''Capriva del Friuli'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Gorica|Gorica]]
|{{formatnum:1731}}
|6,32
|{{Pop density|1731|6.32|km2|disp=num}}
|-
|[[Koren, Videm|Koren]] &lt;small&gt;(''Corno di Rosazzo'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:3269}}
|12,62
|{{Pop density|3269|12.62|km2|disp=num}}
|-bgcolor=&quot;E5FFE5&quot;
|[[Krmin]] &lt;small&gt;(''Cormons'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Gorica|Gorica]]
|{{formatnum:7543}}
|35,09
|{{Pop density|7543|35.09|km2|disp=num}}
|-
|[[Latisana]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:13647}}
|37,8
|{{Pop density|13647|37.8|km2|disp=num}}
|-
|[[Lauco]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:784}}
|34,76
|{{Pop density|784|34.76|km2|disp=num}}
|-
|[[Lestizza]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:3885}}
|34,32
|{{Pop density|3885|34.32|km2|disp=num}}
|-
|[[Lignano Sabbiadoro]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:6447}}
|15,71
|{{Pop density|6447|15.71|km2|disp=num}}
|-
|[[Magnano in Riviera]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:2366}}
|8,34
|{{Pop density|2366|8.34|km2|disp=num}}
|-
|[[Majano]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:6051}}
|28,28
|{{Pop density|6051|28.28|km2|disp=num}}
|-
|[[Maniago]]
|[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]]
|{{formatnum:11818}}
|69,46
|{{Pop density|11818|69.46|km2|disp=num}}
|-
|[[Manzano]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:6581}}
|31,04
|{{Pop density|6581|31.04|km2|disp=num}}
|-
|[[Marano Lagunare]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:1963}}
|85,8
|{{Pop density|1963|85.8|km2|disp=num}}
|-
|[[Mariano del Friuli]]
|[[Pokrajina Gorica|Gorica]]
|{{formatnum:1600}}
|8,59
|{{Pop density|1600|8.59|km2|disp=num}}
|-
|[[Martignacco]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:6796}}
|26,68
|{{Pop density|6796|26.68|km2|disp=num}}
|-
|[[Medeja, Gorica|Medeja]] &lt;small&gt;(''Medea'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Gorica|Gorica]]
|{{formatnum:970}}
|7,36
|{{Pop density|970|7.36|km2|disp=num}}
|-
|[[Meduno]]
|[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]]
|{{formatnum:1674}}
|31,59
|{{Pop density|1674|31.59|km2|disp=num}}
|-
|[[Mereto di Tomba]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:2709}}
|27,30
|{{Pop density|2709|27.30|km2|disp=num}}
|-bgcolor=&quot;E5FFE5&quot;
|[[Milje, Trst|Milje]] &lt;small&gt;(''Muggia'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Trst|Trst]]
|{{formatnum:13022}}
|13,85
|{{Pop density|13022|13.85|km2|disp=num}}
|-
|[[Mojmak]] &lt;small&gt;(''Moimacco'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:1648}}
|11,77
|{{Pop density|1648|11.77|km2|disp=num}}
|-
|[[Montereale Valcellina]]
|[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]]
|{{formatnum:4517}}
|67,88
|{{Pop density|4517|67.88|km2|disp=num}}
|-
|[[Moraro]]
|[[Pokrajina Gorica|Gorica]]
|{{formatnum:767}}
|3,57
|{{Pop density|767|3.57|km2|disp=num}}
|-
|[[Morsano al Tagliamento]]
|[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]]
|{{formatnum:2865}}
|32,54
|{{Pop density|2865|32.54|km2|disp=num}}
|-
|[[Mortegliano]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:5045}}
|30,05
|{{Pop density|5045|30.05|km2|disp=num}}
|-
|[[Moruzzo]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:2391}}
|17,78
|{{Pop density|2391|17.78|km2|disp=num}}
|-
|[[Moš]] &lt;small&gt;(''Mossa'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Gorica|Gorica]]
|{{formatnum:1659}}
|6,21
|{{Pop density|1659|6.21|km2|disp=num}}
|-
|[[Možac]] &lt;small&gt;(''Moggio Udinese'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:1814}}
|142,44
|{{Pop density|1814|142.44|km2|disp=num}}
|-
|[[Muzzana del Turgnano]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:2641}}
|24,29
|{{Pop density|2641|24.29|km2|disp=num}}
|-
|[[Na Bili]] &lt;small&gt;(''Resiutta'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:315}}
|20,36
|{{Pop density|315|20.36|km2|disp=num}}
|-bgcolor=&quot;E5FFE5&quot;
|{{Brez preloma|[[Naborjet - Ovčja vas]] &lt;small&gt;(Malborghetto-Valbruna)&lt;/small&gt;}}
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:969}}
|124,21
|{{Pop density|969|124.21|km2|disp=num}}
|-bgcolor=&quot;E5FFE5&quot;
|[[Neme]] &lt;small&gt;(''Nimis'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:2778}}
|33,9
|{{Pop density|2778|33.9|km2|disp=num}}
|-
|[[Oglej]] &lt;small&gt;(''Aquileia'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:3441}}
|37,44
|{{Pop density|3441|37.44|km2|disp=num}}
|-
|[[Osoppo]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:3006}}
|22,4
|{{Pop density|3006|22.4|km2|disp=num}}
|-
|[[Ovaro]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:2010}}
|57,9
|{{Pop density|2010|57.9|km2|disp=num}}
|-
|[[Pagnacco]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:5044}}
|14,93
|{{Pop density|5044|14.93|km2|disp=num}}
|-
|[[Palazzolo dello Stella]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:3008}}
|34,55
|{{Pop density|3008|34.55|km2|disp=num}}
|-
|[[Palmanova]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:5409}}
|13,3
|{{Pop density|5409|13.3|km2|disp=num}}
|-
|[[Paluzza]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:2372}}
|69,75
|{{Pop density|2372|69.75|km2|disp=num}}
|-
|[[Pasian di Prato]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:9375}}
|15,41
|{{Pop density|9375|15.41|km2|disp=num}}
|-
|[[Pasiano di Pordenone]]
|[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]]
|{{formatnum:7843}}
|45,6
|{{Pop density|7843|45.6|km2|disp=num}}
|-
|[[Paularo]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:2737}}
|84,24
|{{Pop density|2737|84.24|km2|disp=num}}
|-
|[[Pavia di Udine]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:5698}}
|34,34
|{{Pop density|5698|34.34|km2|disp=num}}
|-
|[[Pinzano al Tagliamento]]
|[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]]
|{{formatnum:1567}}
|21,95
|{{Pop density|1567|21.95|km2|disp=num}}
|-
|[[Pocenia]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:2595}}
|23,98
|{{Pop density|2595|23.98|km2|disp=num}}
|-bgcolor=&quot;E5FFE5&quot;
|[[Podbonesec]] &lt;small&gt;(''Pulfero'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:1033}}
|48,68
|{{Pop density|1033|48.68|km2|disp=num}}
|-bgcolor=&quot;E5FFE5&quot;
|[[Podutana]] &lt;small&gt;(''San Leonardo'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:1161}}
|26,91
|{{Pop density|1161|26.91|km2|disp=num}}
|-
|[[Polcenigo]]
|[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]]
|{{formatnum:3176}}
|49,69
|{{Pop density|3176|49.69|km2|disp=num}}
|-
|[[Porcia]]
|[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]]
|{{formatnum:15251}}
|29,53
|{{Pop density|15251|29.53|km2|disp=num}}
|-
|'''[[Pordenone]]'''
|[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]]
|{{formatnum:50583}}
|38,21
|{{Pop density|50583|38.21|km2|disp=num}}
|-
|[[Porpetto]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:2650}}
|18,05
|{{Pop density|2650|18.05|km2|disp=num}}
|-
|[[Poulét]] &lt;small&gt;(''Povoletto'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:5572}}
|38,41
|{{Pop density|5572|38.41|km2|disp=num}}
|-
|[[Pozzuolo del Friuli]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:6880}}
|34,37
|{{Pop density|6880|34.37|km2|disp=num}}
|-
|[[Pradamano]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:3536}}
|15,91
|{{Pop density|3536|15.91|km2|disp=num}}
|-bgcolor=&quot;E5FFE5&quot;
|[[Prapotno, Čedad|Prapotno]] &lt;small&gt;(''Prepotto'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:809}}
|33,24
|{{Pop density|809|33.24|km2|disp=num}}
|-
|[[Prata di Pordenone]]
|[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]]
|{{formatnum:8451}}
|22,96
|{{Pop density|8451|22.96|km2|disp=num}}
|-
|[[Prato Carnico]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:927}}
|81,72
|{{Pop density|927|81.72|km2|disp=num}}
|-
|[[Pravisdomini]]
|[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]]
|{{formatnum:3471}}
|16,21
|{{Pop density|3471|16.21|km2|disp=num}}
|-
|[[Precenicco]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:1484}}
|27,23
|{{Pop density|1484|27.23|km2|disp=num}}
|-
|[[Premarjak]] &lt;small&gt;(''Premariacco'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:4187}}
|39,89
|{{Pop density|4187|39.89|km2|disp=num}}
|-
|[[Preone]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:266}}
|22,47
|{{Pop density|266|22.47|km2|disp=num}}
|-
|[[Pušja vas]] &lt;small&gt;(''Venzone'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:2230}}
|54,55
|{{Pop density|2230|54.55|km2|disp=num}}
|-
|[[Ragogna]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:3023}}
|22,03
|{{Pop density|3023|22.03|km2|disp=num}}
|-
|[[Ratenj]] &lt;small&gt;(''Artegna'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:2877}}
|11,22
|{{Pop density|2877|11.22|km2|disp=num}}
|-
|[[Ravascletto]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:560}}
|26,48
|{{Pop density|560|26.48|km2|disp=num}}
|-
|[[Raveo]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:508}}
|12,6
|{{Pop density|508|12.6|km2|disp=num}}
|-
|[[Reana del Rojale]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:5032}}
|20,33
|{{Pop density|5032|20.33|km2|disp=num}}
|-
|[[Remanzacco]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:6066}}
|30,99
|{{Pop density|6066|30.99|km2|disp=num}}
|-bgcolor=&quot;E5FFE5&quot;
|[[Repentabor]] &lt;small&gt;(''Monrupino'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Trst|Trst]]
|{{formatnum:881}}
|12,61
|{{Pop density|881|12.61|km2|disp=num}}
|-bgcolor=&quot;E5FFE5&quot;
|[[Rezija]] &lt;small&gt;(''Resia'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:1091}}
|119,31
|{{Pop density|1091|119.31|km2|disp=num}}
|-
|[[Rigolato]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:502}}
|30,77
|{{Pop density|502|30.77|km2|disp=num}}
|-
|[[Rive d'Arcano]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:2479}}
|22,57
|{{Pop density|2479|22.57|km2|disp=num}}
|-
|[[Rivignano - Teor]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:6403}}
|47,43
|{{Pop density|6403|47.43|km2|disp=num}}
|-
|[[Romanž na Soči]] &lt;small&gt;(''Romans d'Isonzo'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Gorica|Gorica]]
|{{formatnum:3702}}
|15,5
|{{Pop density|3702|15.5|km2|disp=num}}
|-
|[[Ronchis]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:2054}}
|18,4
|{{Pop density|2054|18.4|km2|disp=num}}
|-bgcolor=&quot;E5FFE5&quot;
|[[Ronke]] &lt;small&gt;(''Ronchi dei Legionari'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Gorica|Gorica]]
|{{formatnum:11960}}
|17,11
|{{Pop density|11960|17.11|km2|disp=num}}
|-
|[[Roveredo in Piano]]
|[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]]
|{{formatnum:5779}}
|15,86
|{{Pop density|5779|15.86|km2|disp=num}}
|-
|[[Ruda, Videm|Ruda]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:2995}}
|19,47
|{{Pop density|2995|19.47|km2|disp=num}}
|-
|[[Sacile]]
|[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]]
|{{formatnum:19897}}
|32,74
|{{Pop density|19897|32.74|km2|disp=num}}
|-
|[[San Daniele del Friuli]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:8072}}
|34,78
|{{Pop density|8072|34.78|km2|disp=num}}
|-
|[[San Giorgio della Richinvelda]]
|[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]]
|{{formatnum:4530}}
|48,15
|{{Pop density|4530|48.15|km2|disp=num}}
|-
|[[San Giorgio di Nogaro]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:7681}}
|25,49
|{{Pop density|7681|25.49|km2|disp=num}}
|-
|{{Brez preloma|[[Sveti Janez na Rinži]] &lt;small&gt;(''San Giovanni al Natisone'')&lt;/small&gt;}}
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:6117}}
|24,06
|{{Pop density|6117|24.06|km2|disp=num}}
|-
|[[San Martino al Tagliamento]]
|[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]]
|{{formatnum:1496}}
|17,98
|{{Pop density|1496|17.98|km2|disp=num}}
|-
|[[San Quirino]]
|[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]]
|{{formatnum:4274}}
|51,76
|{{Pop density|4274|51.76|km2|disp=num}}
|-
|[[San Vito al Tagliamento]]
|[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]]
|{{formatnum:15011}}
|60,88
|{{Pop density|15011|60.88|km2|disp=num}}
|-
|[[San Vito al Torre]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:1333}}
|11,58
|{{Pop density|1333|11.58|km2|disp=num}}
|-
|[[San Vito di Fagagna]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:1682}}
|8,57
|{{Pop density|1682|8.57|km2|disp=num}}
|-
|[[Santa Maria la Longa]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:2417}}
|19,6
|{{Pop density|2417|19.6|km2|disp=num}}
|-
|[[Sappada]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:1315}}
|62,06
|{{Pop density|1315|62.06|km2|disp=num}}
|-
|[[Sauris]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:419}}
|41,49
|{{Pop density|419|41.49|km2|disp=num}}
|-
|[[Sedegliano]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:3937}}
|50,53
|{{Pop density|3937|50.53|km2|disp=num}}
|-
|[[Sequals]]
|[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]]
|{{formatnum:2221}}
|27,7
|{{Pop density|2221|27.7|km2|disp=num}}
|-
|[[Sesto al Reghena]]
|[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]]
|{{formatnum:6319}}
|40,68
|{{Pop density|6319|40.68|km2|disp=num}}
|-
|[[Socchieve]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:941}}
|66,12
|{{Pop density|941|66.12|km2|disp=num}}
|-bgcolor=&quot;E5FFE5&quot;
|[[Sovodnje]] &lt;small&gt;(''Savogna'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:482}}
|22,17
|{{Pop density|482|22.17|km2|disp=num}}
|-bgcolor=&quot;E5FFE5&quot;
|[[Sovodnje ob Soči]] &lt;small&gt;(''Savogna d'Isonzo'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Gorica|Gorica]]
|{{formatnum:1727}}
|16,98
|{{Pop density|1727|16.98|km2|disp=num}}
|-
|[[Spilimbergo]]
|[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]]
|{{formatnum:11902}}
|71,88
|{{Pop density|11902|71.88|km2|disp=num}}
|-bgcolor=&quot;E5FFE5&quot;
|[[Srednje, Benečija|Srednje]] &lt;small&gt;(''Stregna'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:398}}
|19,69
|{{Pop density|398|19.69|km2|disp=num}}
|-
|[[Sutrio]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:1371}}
|20,75
|{{Pop density|1371|20.75|km2|disp=num}}
|-
|[[Škocjan ob Soči]] &lt;small&gt;(''San Canzian d'Isonzo'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Gorica|Gorica]]
|{{formatnum:6309}}
|33,89
|{{Pop density|6309|33.89|km2|disp=num}}
|-
|[[Šlovrenc ob Soči]] &lt;small&gt;(''San Lorenzo Isontino'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Gorica|Gorica]]
|{{formatnum:1548}}
|4,4
|{{Pop density|1548|4.4|km2|disp=num}}
|-
|[[Špeter ob Soči]] &lt;small&gt;(''San Pier d'Isonzo'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Gorica|Gorica]]
|{{formatnum:2019}}
|9,03
|{{Pop density|2019|9.03|km2|disp=num}}
|-bgcolor=&quot;E5FFE5&quot;
|[[Špeter Slovenov]] &lt;small&gt;(''San Pietro al Natisone'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:2223}}
|23,97
|{{Pop density|2223|23.97|km2|disp=num}}
|-
|[[Štarancan]] &lt;small&gt;(''Staranzano'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Gorica|Gorica]]
|{{formatnum:7199}}
|19,66
|{{Pop density|7199|19.66|km2|disp=num}}
|-bgcolor=&quot;E5FFE5&quot;
|[[Števerjan]] &lt;small&gt;(''San Floriano del Collio'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Gorica|Gorica]]
|{{formatnum:798}}
|10,63
|{{Pop density|798|10.63|km2|disp=num}}
|-
|[[Tablja]] &lt;small&gt;(''Pontebba'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:1503}}
|99,66
|{{Pop density|1503|99.66|km2|disp=num}}
|-
|[[Talmassons]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:4144}}
|43,05
|{{Pop density|4144|43.05|km2|disp=num}}
|-
|[[Taržizem]] &lt;small&gt;(''Tricesimo'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:7609}}
|17,68
|{{Pop density|7609|17.68|km2|disp=num}}
|-
|[[Tavagnacco]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:14262}}
|15,37
|{{Pop density|14262|15.37|km2|disp=num}}
|-bgcolor=&quot;E5FFE5&quot;
|[[Tavorjana]] &lt;small&gt;(''Torreano'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:2213}}
|34,99
|{{Pop density|2213|34.99|km2|disp=num}}
|-
|[[Terzo di Aquileia]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:2881}}
|28,36
|{{Pop density|2881|28.36|km2|disp=num}}
|-bgcolor=&quot;E5FFE5&quot;
|[[Tipana|Tajpana]] &lt;small&gt;(''Taipana'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:679}}
|65,44
|{{Pop density|679|65.44|km2|disp=num}}
|-
|[[Tolmeč]] &lt;small&gt;(''Tolmezzo'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:10570}}
|64,62
|{{Pop density|10570|64.62|km2|disp=num}}
|-
|[[Torviscosa]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:2969}}
|48,62
|{{Pop density|2969|48.62|km2|disp=num}}
|-
|[[Tramonti di Sopra]]
|[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]]
|{{formatnum:358}}
|125,15
|{{Pop density|358|125.15|km2|disp=num}}
|-
|[[Tramonti di Sotto]]
|[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]]
|{{formatnum:410}}
|85,55
|{{Pop density|410|85.55|km2|disp=num}}
|-
|[[Trasaghis]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:2298}}
|77,85
|{{Pop density|2298|77.85|km2|disp=num}}
|-
|[[Travesio]]
|[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]]
|{{formatnum:1814}}
|28,38
|{{Pop density|1814|28.38|km2|disp=num}}
|-bgcolor=&quot;E5FFE5&quot;
|[[Trbiž]] &lt;small&gt;(''Tarvisio'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:4577}}
|208,36
|{{Pop density|4577|208.36|km2|disp=num}}
|-
|[[Treppo Grande]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:1741}}
|11,32
|{{Pop density|1741|11.32|km2|disp=num}}
|-
|[[Treppo - Ligosullo]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:784}}
|35,59
|{{Pop density|784|35.59|km2|disp=num}}
|-
|[[Trivignano Udinese]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:1689}}
|18,46
|{{Pop density|1689|18.46|km2|disp=num}}
|-bgcolor=&quot;E5FFE5&quot;
|'''[[Trst]]''' &lt;small&gt;(''Trieste'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Trst|Trst]]
|{{formatnum:202123}}
|85,11
|{{Pop density|202123|85.11|km2|disp=num}}
|-bgcolor=&quot;E5FFE5&quot;
|[[Tržič, Gorica|Tržič]] &lt;small&gt;(''Monfalcone'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Gorica|Gorica]]
|{{formatnum:27041}}
|27,9
|{{Pop density|27041|27.9|km2|disp=num}}
|-
|[[Turjak, Gorica|Turjak]] &lt;small&gt;(''Turriaco'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Gorica|Gorica]]
|{{formatnum:2780}}
|5,18
|{{Pop density|2780|5.18|km2|disp=num}}
|-
|[[Vajont, Pordenone|Vajont]]
|[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]]
|{{formatnum:1715}}
|1,59
|{{Pop density|1715|1.59|km2|disp=num}}
|-
|[[Valvasone - Arzene]]
|[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]]
|{{formatnum:3967}}
|29,68
|{{Pop density|3967|29.68|km2|disp=num}}
|-
|[[Varmo]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:2830}}
|34,92
|{{Pop density|2830|34.92|km2|disp=num}}
|-
|[[Verzegnis]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:906}}
|39,33
|{{Pop density|906|39.33|km2|disp=num}}
|-
|[[Videm, Italija|'''Videm''']] &lt;small&gt;(''Udine'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:98287}}
|57,17
|{{Pop density|98287|57.17|km2|disp=num}}
|-
|[[Vileš]] &lt;small&gt;(''Villesse'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Gorica|Gorica]]
|{{formatnum:1717}}
|12,05
|{{Pop density|1717|12.05|km2|disp=num}}
|-
|[[Villa Santina]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:2222}}
|12,99
|{{Pop density|2222|12.99|km2|disp=num}}
|-
|[[Visco]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:775}}
|3,52
|{{Pop density|775|3.52|km2|disp=num}}
|-
|[[Vito d'Asio]]
|[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]]
|{{formatnum:818}}
|53,72
|{{Pop density|818|53.72|km2|disp=num}}
|-
|[[Vivaro]]
|[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]]
|{{formatnum:1399}}
|37,68
|{{Pop density|1399|37.68|km2|disp=num}}
|-bgcolor=&quot;E5FFE5&quot;
|[[Zagraj, Gorica|Zagraj]] &lt;small&gt;(''Sagrado'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Gorica|Gorica]]
|{{formatnum:2236}}
|13,94
|{{Pop density|2236|13.94|km2|disp=num}}
|-bgcolor=&quot;E5FFE5&quot;
|[[Zgonik]] &lt;small&gt;(''Sgonico'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Trst|Trst]]
|{{formatnum:2077}}
|31,4
|{{Pop density|2077|31.4|km2|disp=num}}
|-
|[[Zoppola]]
|[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]]
|{{formatnum:8419}}
|45,54
|{{Pop density|8419|45.54|km2|disp=num}}
|-
|[[Zuglio]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:606}}
|18,21
|{{Pop density|606|18.21|km2|disp=num}}
|}

=== Nekdanje občine ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!Nekdanja občina
!Datum ukinitve
!Nova občina ali pridružitev
!Pokrajina
|-
|[[Cesclans]]
|1. oktober 1871
|[[Cavazzo Carnico]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|-
|[[Mione]]
|1. januar 1872
|[[Ovaro]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|-
|[[Castel del Monte Udinese]]
|1. februar 1878
|[[Prapotno]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|-
|{{Brez preloma|[[Pontebba Nuova]] &lt;small&gt;(nekoč ''Pontefella'')&lt;/small&gt;}}
|23. september 1924
|[[Tablja]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|-
|[[Ločnik, Gorica|Ločnik]] &lt;small&gt;(''Lucinico'')&lt;/small&gt;
|12. januar 1927
|[[Gorica]]
|[[Pokrajina Gorica|Gorica]]
|-
|{{Brez preloma|[[Podgora, Gorica|Podgora]] &lt;small&gt;(''Piedimonte del Calvario'', nekoč ''Podgora'')&lt;/small&gt;}}
|12. januar 1927
|[[Gorica]]
|[[Pokrajina Gorica|Gorica]]
|-
|[[Štandrež]] &lt;small&gt;(''Sant'Andrea'')&lt;/small&gt;
|12. januar 1927
|[[Gorica]]
|[[Pokrajina Gorica|Gorica]]
|-
|[[Ipplis]]
|15. april 1928
|[[Premarjak]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|-
|[[Perteole]]
|15. april 1928
|[[Ruda, Videm|Ruda]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|-
|[[Ciseriis]]
|29. april 1928
|[[Čenta, Italija|Čenta]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|-
|[[Segnacco]] &lt;small&gt;(nekoč ''Collalto della Soima'')&lt;/small&gt;
|29. april 1928
|[[Čenta, Italija|Čenta]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|-
|[[Muscoli]] - [[Strassoldo]]
|2. maj 1928
|[[Červinjan]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|-
|[[Scodovacca]]
|2. maj 1928
|[[Červinjan]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|-
|[[Feletto Umberto]] &lt;small&gt;(nekoč ''Feletto'')&lt;/small&gt;
|13. maj 1928
|[[Tavagnacco]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|-
|[[Lipalja vas]] &lt;small&gt;(''Laglesie San Leopoldo'')&lt;/small&gt;
|19. maj 1928
|[[Tablja]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|-
|[[Žabnice]] &lt;small&gt;(''Camporosso in Valcanale'')&lt;/small&gt;
|15. junij 1928
|[[Trbiž]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|-
|{{Brez preloma|[[Bela Peč, Trbiž|Bela Peč]] &lt;small&gt;(''Fusine in Valromana'', nekoč ''Roccalba'')&lt;/small&gt;}}
|15. junij 1928
|[[Trbiž]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|-
|[[Rivolto]] &lt;small&gt;(nekoč ''Passariano'')&lt;/small&gt;
|15. junij 1928
|[[Codroipo]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|-
|[[Naborjet]] &lt;small&gt;(''Malborghetto'')&lt;/small&gt;
|7. avgust 1928
|{{Brez preloma|[[Naborjet - Ovčja vas]]}}
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|-
|[[Devin, Devin - Nabrežina|Devin]] &lt;small&gt;(''Duino'')&lt;/small&gt;
|9. september 1928
|[[Devin - Nabrežina]]
|[[Pokrajina Trst|Trst]]
|-
|{{Brez preloma|[[Nabrežina]] &lt;small&gt;(''Aurisina'', nekoč ''Nabresina'')&lt;/small&gt;}}
|9. september 1928
|[[Devin - Nabrežina]]
|[[Pokrajina Trst|Trst]]
|-
|[[Mavhinje]] &lt;small&gt;(''Malchina'', nekoč ''Mauchinie'')&lt;/small&gt;
|9. september 1928
|[[Devin - Nabrežina]]
|[[Pokrajina Trst|Trst]]
|-
|[[Šempolaj]] &lt;small&gt;(''San Pelagio'')&lt;/small&gt;
|9. september 1928
|[[Devin - Nabrežina]]
|[[Pokrajina Trst|Trst]]
|-
|[[Slivno, Devin - Nabrežina|Slivno]] &lt;small&gt;(''Slivia'')&lt;/small&gt;
|9. september 1928
|[[Devin - Nabrežina]]
|[[Pokrajina Trst|Trst]]
|-
|{{Brez preloma|[[Ukve]] - [[Ovčja vas]] &lt;small&gt;(''Ugovizza-Valbruna'', nekoč ''Ucovizza'')&lt;/small&gt;}}
|7. avgost 1928
|{{Brez preloma|[[Naborjet - Ovčja vas]]}}
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|-
|[[Ronec]] &lt;small&gt;(''Rodda'')&lt;/small&gt;
|24. januar 1929
|[[Podbonesec]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|-
|[[Tarčet]] &lt;small&gt;(''Tarcetta'')&lt;/small&gt;
|24. januar 1929
|[[Podbonesec]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|-
|[[Vallenoncello]]
|27. april 1930
|[[Pordenone]]
|[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]]
|-
|[[Joannis]]
|2. julij 1931
|[[Aiello del Friuli]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|-
|[[Campolongo al Torre]]
|1. januar 2009
|[[Campolongo - Tapogliano]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|-
|[[Tapogliano]]
|1. januar 2009
|[[Campolongo - Tapogliano]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|-
|[[Rivignano]]
|1. januar 2014
|[[Rivignano - Teor]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|-
|[[Teor]]
|1. januar 2014
|[[Rivignano - Teor]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|-
|[[Arzene]]
|1. januar 2015
|[[Valvasone - Arzene]]
|[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]]
|-
|[[Valvasone]]
|1. januar 2015
|[[Valvasone - Arzene]]
|[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]]
|-
|[[Fiumicello]]
|1. februar 2018
|[[Fiumicello - Villa Vicentina]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|-
|[[Villa Vicentina]]
|1. februar 2018
|[[Fiumicello - Villa Vicentina]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|-
|[[Ligosullo]]
|1. februar 2018
|[[Treppo - Ligosullo]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|-
|[[Treppo Carnico]]
|1. februar 2018
|[[Treppo - Ligosullo]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|}
[[Kategorija:Seznami občin v Italiji| Furlanija - Julijska krajina]]
[[Kategorija:Mesta v Furlaniji - Julijski krajini| ]]</text>
      <sha1>9abpdvyptqziutvwtikvu9luh3as1ei</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687684</id>
      <parentid>6687672</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T09:32:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Erardo Galbi</username>
        <id>166658</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6687684</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="34614" sha1="9r5rexfrfuqlaugz2dzsm9q4h09m1q1" xml:space="preserve">[[File:Friuli-Venezia Giulia in Italy.svg|thumb|right|300px|{{legend|#CC0000|Lega Furlanije - Julijske krajine v Italiji}}]]
[[File:Map of region of Friuli-Venezia Giulia, Italy, with provinces-it.svg|thumb|right|300px|Štiri pokrajine dežele: {{legend|#50C878|[[Pokrajina Pordenone]]}} {{legend|#FFD300|[[Pokrajina Videm]]}} {{legend|#8080FF|[[Pokrajina Gorica]]}} {{legend|#FF8000|[[Pokrajina Trst]]}}]]
V seznamu so naštete [[italijanske občine|občine]] [[Italija|italijanske]] avtonomne [[italijanske dežele|dežele]] [[Furlanija - Julijska krajina]].

V ukinjenih pokrajinah dežele Furlanija - Julijska krajina, ki jih sedaj lahko uporabimo le za namene statistike, se nahaja 215 občin (od januarja 2019):
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!Št. občin
!Pokrajina
!Površina&lt;br&gt;&lt;small&gt;(km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;)&lt;/small&gt;
!Prebivalci&lt;br&gt;&lt;small&gt;(28. 2. 2026)&lt;/small&gt;
!Gostota&lt;br&gt;&lt;small&gt;(preb./km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;)&lt;/small&gt;
|-
|25
|[[Pokrajina Gorica|Gorica]]
|{{formatnum:467.14}}
|{{formatnum:138831}}
|{{Pop density|138831|467.14|km2|disp=num}}
|-
|50
|[[Pokrajina Pordenone|Pordenone]]
|{{formatnum:2275.42}}
|{{formatnum:311154}}
|{{Pop density|311154|2275.42|km2|disp=num}}
|-
|6
|[[Pokrajina Trst|Trst]]
|{{formatnum:212.51}}
|{{formatnum:227748}}
|{{Pop density|227748|212.51|km2|disp=num}}
|-
|134
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:4969.30}}
|{{formatnum:515611}}
|{{Pop density|515611|4969.30|km2|disp=num}}
|}

== Seznam ==

=== Občine ===
:{{legend2|#E5FFE5|Občine, kjer velja zaščita slovenske skupnosti|border=solid 1px #AAAAAA}}
:'''Krepko''' – pokrajinsko središče
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
! Občina
! Pokrajina
! Prebivalci
!Površina&lt;br&gt;&lt;small&gt;(km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;)&lt;/small&gt;
!Gostota&lt;br&gt;&lt;small&gt;(preb./km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;)&lt;/small&gt;
|-bgcolor=&quot;E5FFE5&quot;
|[[Ahten]] &lt;small&gt;(''Attimis'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:1861}}
|33,24
|{{Pop density|1861|33.24|km2|disp=num}}
|-
|[[Aiello del Friuli]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:2272}}
|13,35
|{{Pop density|2272|13.35|km2|disp=num}}
|-
|[[Amaro (Italia)|Amaro]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:841}}
|33,26
|{{Pop density|841|33.26|km2|disp=num}}
|-
|[[Ampezzo (Italia)|Ampezzo]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:1030}}
|73,63
|{{Pop density|1030|73.63|km2|disp=num}}
|-
|[[Andreis]]
|[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]]
|{{formatnum:282}}
|26,95
|{{Pop density|282|26.95|km2|disp=num}}
|-
|[[Arba]]
|[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]]
|{{formatnum:1309}}
|15,31
|{{Pop density|1309|15.31|km2|disp=num}}
|-
|[[Arta Terme]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:2243}}
|42,77
|{{Pop density|2243|42.77|km2|disp=num}}
|-
|[[Aviano]]
|[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]]
|{{formatnum:9025}}
|113,35
|{{Pop density|9025|113.35|km2|disp=num}}
|-
|[[Azzano Decimo]]
|[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]]
|{{formatnum:15554}}
|51,34
|{{Pop density|15554|51.34|km2|disp=num}}
|-
|[[Bagnaria Arsa]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:3577}}
|19,23
|{{Pop density|3577|19.23|km2|disp=num}}
|-
|[[Barcis]]
|[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]]
|{{formatnum:261}}
|103,41
|{{Pop density|261|103.41|km2|disp=num}}
|-bgcolor=&quot;E5FFE5&quot;
|[[Bardo]] &lt;small&gt;(''Lusevera'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:700}}
|53,05
|{{Pop density|700|53.05|km2|disp=num}}
|-
|[[Basiliano]] &lt;small&gt;(nekoč ''Pasian Schiavonesco'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:5353}}
|43,05
|{{Pop density|5353|43.05|km2|disp=num}}
|-
|[[Bertiolo]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:2577}}
|26,07
|{{Pop density|2577|26.07|km2|disp=num}}
|-
|[[Bicinicco]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:1922}}
|16,01
|{{Pop density|1922|16.01|km2|disp=num}}
|-
|[[Bordano]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:789}}
|14,9
|{{Pop density|789|14.9|km2|disp=num}}
|-
|[[Brugnera]]
|[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]]
|{{formatnum:9254}}
|29,12
|{{Pop density|9254|29.12|km2|disp=num}}
|-
|[[Budoia]]
|[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]]
|{{formatnum:2552}}
|37,36
|{{Pop density|2552|37.36|km2|disp=num}}
|-
|[[Buja]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:6627}}
|25,51
|{{Pop density|6627|25.51|km2|disp=num}}
|-
|[[Buttrio]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:4039}}
|17,78
|{{Pop density|4039|17.78|km2|disp=num}}
|-
|[[Camino al Tagliamento]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:1660}}
|22,32
|{{Pop density|1660|22.32|km2|disp=num}}
|-
|[[Campoformido]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:7679}}
|21,93
|{{Pop density|7679|21.93|km2|disp=num}}
|-
|[[Campolongo - Tapogliano]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:1210}}
|11,02
|{{Pop density|1210|11.02|km2|disp=num}}
|-
|[[Caneva]]
|[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]]
|{{formatnum:6504}}
|41,79
|{{Pop density|6504|41.79|km2|disp=num}}
|-
|[[Carlino (Italia)|Carlino]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:2790}}
|30,23
|{{Pop density|2790|30.23|km2|disp=num}}
|-
|[[Casarsa della Delizia]]
|[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]]
|{{formatnum:8440}}
|20,47
|{{Pop density|8440|20.47|km2|disp=num}}
|-
|[[Cassacco]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:2911}}
|11,68
|{{Pop density|2911|11.68|km2|disp=num}}
|-
|[[Castelnovo del Friuli]]
|[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]]
|{{formatnum:913}}
|22,48
|{{Pop density|913|22.48|km2|disp=num}}
|-
|[[Castions di Strada]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:3866}}
|32,84
|{{Pop density|3866|32.84|km2|disp=num}}
|-
|[[Cavasso Nuovo]]
|[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]]
|{{formatnum:1606}}
|10,6
|{{Pop density|1606|10.6|km2|disp=num}}
|-
|[[Cavazzo Carnico]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:1087}}
|39,44
|{{Pop density|1087|39.44|km2|disp=num}}
|-
|[[Cercivento]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:696}}
|15,78
|{{Pop density|696|15.78|km2|disp=num}}
|-
|[[Chions]]
|[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]]
|{{formatnum:5188}}
|33,45
|{{Pop density|5188|33.45|km2|disp=num}}
|-
|[[Chiopris - Viscone]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:620}}
|9,21
|{{Pop density|620|9.21|km2|disp=num}}
|-
|[[Cimolais]]
|[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]]
|{{formatnum:421}}
|100,86
|{{Pop density|421|100.86|km2|disp=num}}
|-
|[[Claut]]
|[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]]
|{{formatnum:1005}}
|165,91
|{{Pop density|1005|165.91|km2|disp=num}}
|-
|[[Clauzetto]]
|[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]]
|{{formatnum:390}}
|28,31
|{{Pop density|390|28.31|km2|disp=num}}
|-
|[[Codroipo]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:15806}}
|75,22
|{{Pop density|15806|75.22|km2|disp=num}}
|-
|[[Colloredo di Monte Albano]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:2231}}
|21,75
|{{Pop density|2231|21.75|km2|disp=num}}
|-
|[[Comeglians]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:532}}
|19,41
|{{Pop density|532|19.41|km2|disp=num}}
|-
|[[Cordenons]]
|[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]]
|{{formatnum:18203}}
|56,34
|{{Pop density|18203|56.34|km2|disp=num}}
|-
|[[Cordovado]]
|[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]]
|{{formatnum:2748}}
|12,02
|{{Pop density|2748|12.02|km2|disp=num}}
|-
|[[Coseano]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:2247}}
|23,8
|{{Pop density|2247|23.8|km2|disp=num}}
|-bgcolor=&quot;E5FFE5&quot;
|[[Čedad]] &lt;small&gt;(''Cividale del Friuli'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:11378}}
|50,65
|{{Pop density|11378|50.65|km2|disp=num}}
|-
|[[Čenta, Italija|Čenta]] &lt;small&gt;(''Tarcento'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:9095}}
|35,42
|{{Pop density|9095|35.42|km2|disp=num}}
|-
|[[Červinjan]] &lt;small&gt;(''Cervignano del Friuli'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:13409}}
|29,17
|{{Pop density|13409|29.17|km2|disp=num}}
|-bgcolor=&quot;E5FFE5&quot;
|[[Devin Nabrežina|Devin - Nabrežina]] &lt;small&gt;(''Duino-Aurisina'', nekoč ''Nabresina'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Trst|Trst]]
|{{formatnum:8586}}
|45,31
|{{Pop density|8586|45.31|km2|disp=num}}
|-
|[[Dignano (Italia)|Dignano]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:2389}}
|27,54
|{{Pop density|2389|27.54|km2|disp=num}}
|-bgcolor=&quot;E5FFE5&quot;
|[[Doberdob]] &lt;small&gt;(''Doberdò del Lago'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Gorica|Gorica]]
|{{formatnum:1441}}
|27,05
|{{Pop density|1441|27.05|km2|disp=num}}
|-
|[[Dolenje v Brdih]] &lt;small&gt;(''Dolegna del Collio'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Gorica|Gorica]]
|{{formatnum:390}}
|12,88
|{{Pop density|390|12.88|km2|disp=num}}
|-bgcolor=&quot;E5FFE5&quot;
|[[Dolina, Trst|Dolina]] &lt;small&gt;(''San Dorligo della Valle'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Trst|Trst]]
|{{formatnum:5912}}
|24,22
|{{Pop density|5912|24.22|km2|disp=num}}
|-bgcolor=&quot;E5FFE5&quot;
|[[Dreka]] &lt;small&gt;(''Drenchia'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:134}}
|12,01
|{{Pop density|134|12.01|km2|disp=num}}
|-
|[[Dunja, Videm|Dunja]] &lt;small&gt;(''Dogna'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:192}}
|70,37
|{{Pop density|192|70.37|km2|disp=num}}
|-
|[[Enemonzo]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:1351}}
|23,76
|{{Pop density|1351|23.76|km2|disp=num}}
|-
|[[Erto - Casso]] &lt;small&gt;(''Erto e Casso'')&lt;/small&gt;
|[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]]
|{{formatnum:387}}
|52,43
|{{Pop density|387|52.43|km2|disp=num}}
|-
|[[Fagagna]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:6279}}
|37,19
|{{Pop density|6279|37.19|km2|disp=num}}
|-
|[[Fanna]]
|[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]]
|{{formatnum:1556}}
|10,26
|{{Pop density|1556|10.26|km2|disp=num}}
|-
|[[Fara ob Soči]] &lt;small&gt;(''Farra d'Isonzo'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Gorica|Gorica]]
|{{formatnum:1752}}
|10,25
|{{Pop density|1752|10.25|km2|disp=num}}
|-
|[[Fiume Veneto]]
|[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]]
|{{formatnum:11486}}
|35,76
|{{Pop density|11486|35.76|km2|disp=num}}
|-
|[[Fiumicello - Villa Vicentina]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:6408}}
|28,80
|{{Pop density|6408|28.80|km2|disp=num}}
|-
|[[Flaibano]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:1197}}
|17,32
|{{Pop density|1197|17.32|km2|disp=num}}
|-bgcolor=&quot;E5FFE5&quot;
|[[Fojda]] &lt;small&gt;(''Faedis'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:3014}}
|46,78
|{{Pop density|3014|46.78|km2|disp=num}}
|-
|[[Foljan - Sredipolje]] &lt;small&gt;(''Fogliano Redipuglia'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Gorica|Gorica]]
|{{formatnum:3052}}
|7,92
|{{Pop density|3052|7.92|km2|disp=num}}
|-
|[[Fontanafredda]]
|[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]]
|{{formatnum:11537}}
|46,4
|{{Pop density|11537|46.4|km2|disp=num}}
|-
|[[Forgaria nel Friuli]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:1826}}
|28,94
|{{Pop density|1826|28.94|km2|disp=num}}
|-
|[[Forni Avoltri]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:642}}
|80,75
|{{Pop density|642|80.75|km2|disp=num}}
|-
|[[Forni di Sopra]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:1027}}
|81,66
|{{Pop density|1027|81.66|km2|disp=num}}
|-
|[[Forni di Sotto]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:620}}
|93,6
|{{Pop density|620|93.6|km2|disp=num}}
|-
|[[Frisanco]]
|[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]]
|{{formatnum:645}}
|60,99
|{{Pop density|645|60.99|km2|disp=num}}
|-bgcolor=&quot;E5FFE5&quot;
|[[Garmak]] &lt;small&gt;(''Grimacco'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:374}}
|16,11
|{{Pop density|374|16.11|km2|disp=num}}
|-
|[[Gonars]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:4790}}
|19,82
|{{Pop density|4790|19.82|km2|disp=num}}
|-bgcolor=&quot;E5FFE5&quot;
|'''[[Gorica]]''' &lt;small&gt;(''Gorizia'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Gorica|Gorica]]
|{{formatnum:35212}}
|41,26
|{{Pop density|35212|41.26|km2|disp=num}}
|-
|[[Gorjani, Benečija|Gorjani]] &lt;small&gt;(''Montenars'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:558}}
|20,59
|{{Pop density|558|20.59|km2|disp=num}}
|-
|[[Gradež, Gorica|Gradež]] &lt;small&gt;(''Grado'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Gorica|Gorica]]
|{{formatnum:8462}}
|111,33
|{{Pop density|8462|111.33|km2|disp=num}}
|-
|[[Gradišče ob Soči]] &lt;small&gt;(''Gradisca d'Isonzo'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Gorica|Gorica]]
|{{formatnum:6528}}
|11,22
|{{Pop density|6528|11.22|km2|disp=num}}
|-
|[[Humin]] &lt;small&gt;(''Gemona del Friuli'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:11141}}
|56,06
|{{Pop density|11141|56.06|km2|disp=num}}
|-
|[[Kluže]] &lt;small&gt;(''Chiusaforte'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:703}}
|100,2
|{{Pop density|703|100.2|km2|disp=num}}
|-
|[[Koprivno, Gorica|Koprivno]] &lt;small&gt;(''Capriva del Friuli'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Gorica|Gorica]]
|{{formatnum:1731}}
|6,32
|{{Pop density|1731|6.32|km2|disp=num}}
|-
|[[Koren, Videm|Koren]] &lt;small&gt;(''Corno di Rosazzo'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:3269}}
|12,62
|{{Pop density|3269|12.62|km2|disp=num}}
|-bgcolor=&quot;E5FFE5&quot;
|[[Krmin]] &lt;small&gt;(''Cormons'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Gorica|Gorica]]
|{{formatnum:7543}}
|35,09
|{{Pop density|7543|35.09|km2|disp=num}}
|-
|[[Latisana]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:13647}}
|37,8
|{{Pop density|13647|37.8|km2|disp=num}}
|-
|[[Lauco]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:784}}
|34,76
|{{Pop density|784|34.76|km2|disp=num}}
|-
|[[Lestizza]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:3885}}
|34,32
|{{Pop density|3885|34.32|km2|disp=num}}
|-
|[[Lignano Sabbiadoro]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:6447}}
|15,71
|{{Pop density|6447|15.71|km2|disp=num}}
|-
|[[Magnano in Riviera]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:2366}}
|8,34
|{{Pop density|2366|8.34|km2|disp=num}}
|-
|[[Majano]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:6051}}
|28,28
|{{Pop density|6051|28.28|km2|disp=num}}
|-
|[[Maniago]]
|[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]]
|{{formatnum:11818}}
|69,46
|{{Pop density|11818|69.46|km2|disp=num}}
|-
|[[Manzano]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:6581}}
|31,04
|{{Pop density|6581|31.04|km2|disp=num}}
|-
|[[Marano Lagunare]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:1963}}
|85,8
|{{Pop density|1963|85.8|km2|disp=num}}
|-
|[[Mariano del Friuli]]
|[[Pokrajina Gorica|Gorica]]
|{{formatnum:1600}}
|8,59
|{{Pop density|1600|8.59|km2|disp=num}}
|-
|[[Martignacco]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:6796}}
|26,68
|{{Pop density|6796|26.68|km2|disp=num}}
|-
|[[Medeja, Gorica|Medeja]] &lt;small&gt;(''Medea'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Gorica|Gorica]]
|{{formatnum:970}}
|7,36
|{{Pop density|970|7.36|km2|disp=num}}
|-
|[[Meduno]]
|[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]]
|{{formatnum:1674}}
|31,59
|{{Pop density|1674|31.59|km2|disp=num}}
|-
|[[Mereto di Tomba]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:2709}}
|27,30
|{{Pop density|2709|27.30|km2|disp=num}}
|-bgcolor=&quot;E5FFE5&quot;
|[[Milje, Trst|Milje]] &lt;small&gt;(''Muggia'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Trst|Trst]]
|{{formatnum:13022}}
|13,85
|{{Pop density|13022|13.85|km2|disp=num}}
|-
|[[Mojmak]] &lt;small&gt;(''Moimacco'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:1648}}
|11,77
|{{Pop density|1648|11.77|km2|disp=num}}
|-
|[[Montereale Valcellina]]
|[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]]
|{{formatnum:4517}}
|67,88
|{{Pop density|4517|67.88|km2|disp=num}}
|-
|[[Moraro]]
|[[Pokrajina Gorica|Gorica]]
|{{formatnum:767}}
|3,57
|{{Pop density|767|3.57|km2|disp=num}}
|-
|[[Morsano al Tagliamento]]
|[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]]
|{{formatnum:2865}}
|32,54
|{{Pop density|2865|32.54|km2|disp=num}}
|-
|[[Mortegliano]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:5045}}
|30,05
|{{Pop density|5045|30.05|km2|disp=num}}
|-
|[[Moruzzo]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:2391}}
|17,78
|{{Pop density|2391|17.78|km2|disp=num}}
|-
|[[Moš]] &lt;small&gt;(''Mossa'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Gorica|Gorica]]
|{{formatnum:1659}}
|6,21
|{{Pop density|1659|6.21|km2|disp=num}}
|-
|[[Možac]] &lt;small&gt;(''Moggio Udinese'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:1814}}
|142,44
|{{Pop density|1814|142.44|km2|disp=num}}
|-
|[[Muzzana del Turgnano]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:2641}}
|24,29
|{{Pop density|2641|24.29|km2|disp=num}}
|-
|[[Na Bili]] &lt;small&gt;(''Resiutta'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:315}}
|20,36
|{{Pop density|315|20.36|km2|disp=num}}
|-bgcolor=&quot;E5FFE5&quot;
|{{Brez preloma|[[Naborjet - Ovčja vas]] &lt;small&gt;(Malborghetto-Valbruna)&lt;/small&gt;}}
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:969}}
|124,21
|{{Pop density|969|124.21|km2|disp=num}}
|-bgcolor=&quot;E5FFE5&quot;
|[[Neme]] &lt;small&gt;(''Nimis'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:2778}}
|33,9
|{{Pop density|2778|33.9|km2|disp=num}}
|-
|[[Oglej]] &lt;small&gt;(''Aquileia'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:3441}}
|37,44
|{{Pop density|3441|37.44|km2|disp=num}}
|-
|[[Osoppo]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:3006}}
|22,4
|{{Pop density|3006|22.4|km2|disp=num}}
|-
|[[Ovaro]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:2010}}
|57,9
|{{Pop density|2010|57.9|km2|disp=num}}
|-
|[[Pagnacco]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:5044}}
|14,93
|{{Pop density|5044|14.93|km2|disp=num}}
|-
|[[Palazzolo dello Stella]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:3008}}
|34,55
|{{Pop density|3008|34.55|km2|disp=num}}
|-
|[[Palmanova]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:5409}}
|13,3
|{{Pop density|5409|13.3|km2|disp=num}}
|-
|[[Paluzza]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:2372}}
|69,75
|{{Pop density|2372|69.75|km2|disp=num}}
|-
|[[Pasian di Prato]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:9375}}
|15,41
|{{Pop density|9375|15.41|km2|disp=num}}
|-
|[[Pasiano di Pordenone]]
|[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]]
|{{formatnum:7843}}
|45,6
|{{Pop density|7843|45.6|km2|disp=num}}
|-
|[[Paularo]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:2737}}
|84,24
|{{Pop density|2737|84.24|km2|disp=num}}
|-
|[[Pavia di Udine]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:5698}}
|34,34
|{{Pop density|5698|34.34|km2|disp=num}}
|-
|[[Pinzano al Tagliamento]]
|[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]]
|{{formatnum:1567}}
|21,95
|{{Pop density|1567|21.95|km2|disp=num}}
|-
|[[Pocenia]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:2595}}
|23,98
|{{Pop density|2595|23.98|km2|disp=num}}
|-bgcolor=&quot;E5FFE5&quot;
|[[Podbonesec]] &lt;small&gt;(''Pulfero'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:1033}}
|48,68
|{{Pop density|1033|48.68|km2|disp=num}}
|-bgcolor=&quot;E5FFE5&quot;
|[[Podutana]] &lt;small&gt;(''San Leonardo'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:1161}}
|26,91
|{{Pop density|1161|26.91|km2|disp=num}}
|-
|[[Polcenigo]]
|[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]]
|{{formatnum:3176}}
|49,69
|{{Pop density|3176|49.69|km2|disp=num}}
|-
|[[Porcia]]
|[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]]
|{{formatnum:15251}}
|29,53
|{{Pop density|15251|29.53|km2|disp=num}}
|-
|'''[[Pordenone]]'''
|[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]]
|{{formatnum:50583}}
|38,21
|{{Pop density|50583|38.21|km2|disp=num}}
|-
|[[Porpetto]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:2650}}
|18,05
|{{Pop density|2650|18.05|km2|disp=num}}
|-
|[[Poulét]] &lt;small&gt;(''Povoletto'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:5572}}
|38,41
|{{Pop density|5572|38.41|km2|disp=num}}
|-
|[[Pozzuolo del Friuli]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:6880}}
|34,37
|{{Pop density|6880|34.37|km2|disp=num}}
|-
|[[Pradamano]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:3536}}
|15,91
|{{Pop density|3536|15.91|km2|disp=num}}
|-bgcolor=&quot;E5FFE5&quot;
|[[Prapotno, Čedad|Prapotno]] &lt;small&gt;(''Prepotto'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:809}}
|33,24
|{{Pop density|809|33.24|km2|disp=num}}
|-
|[[Prata di Pordenone]]
|[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]]
|{{formatnum:8451}}
|22,96
|{{Pop density|8451|22.96|km2|disp=num}}
|-
|[[Prato Carnico]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:927}}
|81,72
|{{Pop density|927|81.72|km2|disp=num}}
|-
|[[Pravisdomini]]
|[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]]
|{{formatnum:3471}}
|16,21
|{{Pop density|3471|16.21|km2|disp=num}}
|-
|[[Precenicco]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:1484}}
|27,23
|{{Pop density|1484|27.23|km2|disp=num}}
|-
|[[Premarjak]] &lt;small&gt;(''Premariacco'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:4187}}
|39,89
|{{Pop density|4187|39.89|km2|disp=num}}
|-
|[[Preone]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:266}}
|22,47
|{{Pop density|266|22.47|km2|disp=num}}
|-
|[[Pušja vas]] &lt;small&gt;(''Venzone'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:2230}}
|54,55
|{{Pop density|2230|54.55|km2|disp=num}}
|-
|[[Ragogna]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:3023}}
|22,03
|{{Pop density|3023|22.03|km2|disp=num}}
|-
|[[Ratenj]] &lt;small&gt;(''Artegna'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:2877}}
|11,22
|{{Pop density|2877|11.22|km2|disp=num}}
|-
|[[Ravascletto]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:560}}
|26,48
|{{Pop density|560|26.48|km2|disp=num}}
|-
|[[Raveo]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:508}}
|12,6
|{{Pop density|508|12.6|km2|disp=num}}
|-
|[[Reana del Rojale]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:5032}}
|20,33
|{{Pop density|5032|20.33|km2|disp=num}}
|-
|[[Remanzacco]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:6066}}
|30,99
|{{Pop density|6066|30.99|km2|disp=num}}
|-bgcolor=&quot;E5FFE5&quot;
|[[Repentabor]] &lt;small&gt;(''Monrupino'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Trst|Trst]]
|{{formatnum:881}}
|12,61
|{{Pop density|881|12.61|km2|disp=num}}
|-bgcolor=&quot;E5FFE5&quot;
|[[Rezija]] &lt;small&gt;(''Resia'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:1091}}
|119,31
|{{Pop density|1091|119.31|km2|disp=num}}
|-
|[[Rigolato]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:502}}
|30,77
|{{Pop density|502|30.77|km2|disp=num}}
|-
|[[Rive d'Arcano]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:2479}}
|22,57
|{{Pop density|2479|22.57|km2|disp=num}}
|-
|[[Rivignano - Teor]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:6403}}
|47,43
|{{Pop density|6403|47.43|km2|disp=num}}
|-
|[[Romanž na Soči]] &lt;small&gt;(''Romans d'Isonzo'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Gorica|Gorica]]
|{{formatnum:3702}}
|15,5
|{{Pop density|3702|15.5|km2|disp=num}}
|-
|[[Ronchis]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:2054}}
|18,4
|{{Pop density|2054|18.4|km2|disp=num}}
|-bgcolor=&quot;E5FFE5&quot;
|[[Ronke]] &lt;small&gt;(''Ronchi dei Legionari'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Gorica|Gorica]]
|{{formatnum:11960}}
|17,11
|{{Pop density|11960|17.11|km2|disp=num}}
|-
|[[Roveredo in Piano]]
|[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]]
|{{formatnum:5779}}
|15,86
|{{Pop density|5779|15.86|km2|disp=num}}
|-
|[[Ruda, Videm|Ruda]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:2995}}
|19,47
|{{Pop density|2995|19.47|km2|disp=num}}
|-
|[[Sacile]]
|[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]]
|{{formatnum:19897}}
|32,74
|{{Pop density|19897|32.74|km2|disp=num}}
|-
|[[San Daniele del Friuli]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:8072}}
|34,78
|{{Pop density|8072|34.78|km2|disp=num}}
|-
|[[San Giorgio della Richinvelda]]
|[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]]
|{{formatnum:4530}}
|48,15
|{{Pop density|4530|48.15|km2|disp=num}}
|-
|[[San Giorgio di Nogaro]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:7681}}
|25,49
|{{Pop density|7681|25.49|km2|disp=num}}
|-
|{{Brez preloma|[[Sveti Janez na Rinži]] &lt;small&gt;(''San Giovanni al Natisone'')&lt;/small&gt;}}
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:6117}}
|24,06
|{{Pop density|6117|24.06|km2|disp=num}}
|-
|[[San Martino al Tagliamento]]
|[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]]
|{{formatnum:1496}}
|17,98
|{{Pop density|1496|17.98|km2|disp=num}}
|-
|[[San Quirino]]
|[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]]
|{{formatnum:4274}}
|51,76
|{{Pop density|4274|51.76|km2|disp=num}}
|-
|[[San Vito al Tagliamento]]
|[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]]
|{{formatnum:15011}}
|60,88
|{{Pop density|15011|60.88|km2|disp=num}}
|-
|[[San Vito al Torre]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:1333}}
|11,58
|{{Pop density|1333|11.58|km2|disp=num}}
|-
|[[San Vito di Fagagna]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:1682}}
|8,57
|{{Pop density|1682|8.57|km2|disp=num}}
|-
|[[Santa Maria la Longa]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:2417}}
|19,6
|{{Pop density|2417|19.6|km2|disp=num}}
|-
|[[Sappada]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:1315}}
|62,06
|{{Pop density|1315|62.06|km2|disp=num}}
|-
|[[Sauris]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:419}}
|41,49
|{{Pop density|419|41.49|km2|disp=num}}
|-
|[[Sedegliano]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:3937}}
|50,53
|{{Pop density|3937|50.53|km2|disp=num}}
|-
|[[Sequals]]
|[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]]
|{{formatnum:2221}}
|27,7
|{{Pop density|2221|27.7|km2|disp=num}}
|-
|[[Sesto al Reghena]]
|[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]]
|{{formatnum:6319}}
|40,68
|{{Pop density|6319|40.68|km2|disp=num}}
|-
|[[Socchieve]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:941}}
|66,12
|{{Pop density|941|66.12|km2|disp=num}}
|-bgcolor=&quot;E5FFE5&quot;
|[[Sovodnje]] &lt;small&gt;(''Savogna'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:482}}
|22,17
|{{Pop density|482|22.17|km2|disp=num}}
|-bgcolor=&quot;E5FFE5&quot;
|[[Sovodnje ob Soči]] &lt;small&gt;(''Savogna d'Isonzo'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Gorica|Gorica]]
|{{formatnum:1727}}
|16,98
|{{Pop density|1727|16.98|km2|disp=num}}
|-
|[[Spilimbergo]]
|[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]]
|{{formatnum:11902}}
|71,88
|{{Pop density|11902|71.88|km2|disp=num}}
|-bgcolor=&quot;E5FFE5&quot;
|[[Srednje, Benečija|Srednje]] &lt;small&gt;(''Stregna'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:398}}
|19,69
|{{Pop density|398|19.69|km2|disp=num}}
|-
|[[Sutrio]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:1371}}
|20,75
|{{Pop density|1371|20.75|km2|disp=num}}
|-
|[[Škocjan ob Soči]] &lt;small&gt;(''San Canzian d'Isonzo'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Gorica|Gorica]]
|{{formatnum:6309}}
|33,89
|{{Pop density|6309|33.89|km2|disp=num}}
|-
|[[Šlovrenc ob Soči]] &lt;small&gt;(''San Lorenzo Isontino'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Gorica|Gorica]]
|{{formatnum:1548}}
|4,4
|{{Pop density|1548|4.4|km2|disp=num}}
|-
|[[Špeter ob Soči]] &lt;small&gt;(''San Pier d'Isonzo'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Gorica|Gorica]]
|{{formatnum:2019}}
|9,03
|{{Pop density|2019|9.03|km2|disp=num}}
|-bgcolor=&quot;E5FFE5&quot;
|[[Špeter Slovenov]] &lt;small&gt;(''San Pietro al Natisone'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:2223}}
|23,97
|{{Pop density|2223|23.97|km2|disp=num}}
|-
|[[Štarancan]] &lt;small&gt;(''Staranzano'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Gorica|Gorica]]
|{{formatnum:7199}}
|19,66
|{{Pop density|7199|19.66|km2|disp=num}}
|-bgcolor=&quot;E5FFE5&quot;
|[[Števerjan]] &lt;small&gt;(''San Floriano del Collio'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Gorica|Gorica]]
|{{formatnum:798}}
|10,63
|{{Pop density|798|10.63|km2|disp=num}}
|-
|[[Tablja]] &lt;small&gt;(''Pontebba'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:1503}}
|99,66
|{{Pop density|1503|99.66|km2|disp=num}}
|-
|[[Talmassons]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:4144}}
|43,05
|{{Pop density|4144|43.05|km2|disp=num}}
|-
|[[Taržizem]] &lt;small&gt;(''Tricesimo'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:7609}}
|17,68
|{{Pop density|7609|17.68|km2|disp=num}}
|-
|[[Tavagnacco]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:14262}}
|15,37
|{{Pop density|14262|15.37|km2|disp=num}}
|-bgcolor=&quot;E5FFE5&quot;
|[[Tavorjana]] &lt;small&gt;(''Torreano'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:2213}}
|34,99
|{{Pop density|2213|34.99|km2|disp=num}}
|-
|[[Terzo di Aquileia]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:2881}}
|28,36
|{{Pop density|2881|28.36|km2|disp=num}}
|-bgcolor=&quot;E5FFE5&quot;
|[[Tipana|Tajpana]] &lt;small&gt;(''Taipana'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:679}}
|65,44
|{{Pop density|679|65.44|km2|disp=num}}
|-
|[[Tolmeč]] &lt;small&gt;(''Tolmezzo'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:10570}}
|64,62
|{{Pop density|10570|64.62|km2|disp=num}}
|-
|[[Torviscosa]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:2969}}
|48,62
|{{Pop density|2969|48.62|km2|disp=num}}
|-
|[[Tramonti di Sopra]]
|[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]]
|{{formatnum:358}}
|125,15
|{{Pop density|358|125.15|km2|disp=num}}
|-
|[[Tramonti di Sotto]]
|[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]]
|{{formatnum:410}}
|85,55
|{{Pop density|410|85.55|km2|disp=num}}
|-
|[[Trasaghis]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:2298}}
|77,85
|{{Pop density|2298|77.85|km2|disp=num}}
|-
|[[Travesio]]
|[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]]
|{{formatnum:1814}}
|28,38
|{{Pop density|1814|28.38|km2|disp=num}}
|-bgcolor=&quot;E5FFE5&quot;
|[[Trbiž]] &lt;small&gt;(''Tarvisio'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:4577}}
|208,36
|{{Pop density|4577|208.36|km2|disp=num}}
|-
|[[Treppo Grande]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:1741}}
|11,32
|{{Pop density|1741|11.32|km2|disp=num}}
|-
|[[Treppo - Ligosullo]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:784}}
|35,59
|{{Pop density|784|35.59|km2|disp=num}}
|-
|[[Trivignano Udinese]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:1689}}
|18,46
|{{Pop density|1689|18.46|km2|disp=num}}
|-bgcolor=&quot;E5FFE5&quot;
|'''[[Trst]]''' &lt;small&gt;(''Trieste'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Trst|Trst]]
|{{formatnum:202123}}
|85,11
|{{Pop density|202123|85.11|km2|disp=num}}
|-bgcolor=&quot;E5FFE5&quot;
|[[Tržič, Gorica|Tržič]] &lt;small&gt;(''Monfalcone'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Gorica|Gorica]]
|{{formatnum:27041}}
|27,9
|{{Pop density|27041|27.9|km2|disp=num}}
|-
|[[Turjak, Gorica|Turjak]] &lt;small&gt;(''Turriaco'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Gorica|Gorica]]
|{{formatnum:2780}}
|5,18
|{{Pop density|2780|5.18|km2|disp=num}}
|-
|[[Vajont, Pordenone|Vajont]]
|[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]]
|{{formatnum:1715}}
|1,59
|{{Pop density|1715|1.59|km2|disp=num}}
|-
|[[Valvasone - Arzene]]
|[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]]
|{{formatnum:3967}}
|29,68
|{{Pop density|3967|29.68|km2|disp=num}}
|-
|[[Varmo]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:2830}}
|34,92
|{{Pop density|2830|34.92|km2|disp=num}}
|-
|[[Verzegnis]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:906}}
|39,33
|{{Pop density|906|39.33|km2|disp=num}}
|-
|[[Videm, Italija|'''Videm''']] &lt;small&gt;(''Udine'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:98287}}
|57,17
|{{Pop density|98287|57.17|km2|disp=num}}
|-
|[[Vileš]] &lt;small&gt;(''Villesse'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Gorica|Gorica]]
|{{formatnum:1717}}
|12,05
|{{Pop density|1717|12.05|km2|disp=num}}
|-
|[[Villa Santina]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:2222}}
|12,99
|{{Pop density|2222|12.99|km2|disp=num}}
|-
|[[Visco]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:775}}
|3,52
|{{Pop density|775|3.52|km2|disp=num}}
|-
|[[Vito d'Asio]]
|[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]]
|{{formatnum:818}}
|53,72
|{{Pop density|818|53.72|km2|disp=num}}
|-
|[[Vivaro]]
|[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]]
|{{formatnum:1399}}
|37,68
|{{Pop density|1399|37.68|km2|disp=num}}
|-bgcolor=&quot;E5FFE5&quot;
|[[Zagraj, Gorica|Zagraj]] &lt;small&gt;(''Sagrado'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Gorica|Gorica]]
|{{formatnum:2236}}
|13,94
|{{Pop density|2236|13.94|km2|disp=num}}
|-bgcolor=&quot;E5FFE5&quot;
|[[Zgonik]] &lt;small&gt;(''Sgonico'')&lt;/small&gt;
|[[Pokrajina Trst|Trst]]
|{{formatnum:2077}}
|31,4
|{{Pop density|2077|31.4|km2|disp=num}}
|-
|[[Zoppola]]
|[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]]
|{{formatnum:8419}}
|45,54
|{{Pop density|8419|45.54|km2|disp=num}}
|-
|[[Zuglio]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|{{formatnum:606}}
|18,21
|{{Pop density|606|18.21|km2|disp=num}}
|}

=== Nekdanje občine ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!Nekdanja občina
!Datum ukinitve
!Nova občina ali pridružitev
!Pokrajina
|-
|[[Cesclans]]
|1. oktober 1871
|[[Cavazzo Carnico]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|-
|[[Mione]]
|1. januar 1872
|[[Ovaro]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|-
|[[Castel del Monte Udinese]]
|1. februar 1878
|[[Prapotno]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|-
|{{Brez preloma|[[Pontebba Nuova]] &lt;small&gt;(nekoč ''Pontefella'')&lt;/small&gt;}}
|23. september 1924
|[[Tablja]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|-
|[[Ločnik, Gorica|Ločnik]] &lt;small&gt;(''Lucinico'')&lt;/small&gt;
|12. januar 1927
|[[Gorica]]
|[[Pokrajina Gorica|Gorica]]
|-
|{{Brez preloma|[[Podgora, Gorica|Podgora]] &lt;small&gt;(''Piedimonte del Calvario'', nekoč ''Podgora'')&lt;/small&gt;}}
|12. januar 1927
|[[Gorica]]
|[[Pokrajina Gorica|Gorica]]
|-
|[[Štandrež]] &lt;small&gt;(''Sant'Andrea'')&lt;/small&gt;
|12. januar 1927
|[[Gorica]]
|[[Pokrajina Gorica|Gorica]]
|-
|[[Ipplis]]
|15. april 1928
|[[Premarjak]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|-
|[[Perteole]]
|15. april 1928
|[[Ruda, Videm|Ruda]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|-
|[[Ciseriis]]
|29. april 1928
|[[Čenta, Italija|Čenta]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|-
|[[Segnacco]] &lt;small&gt;(nekoč ''Collalto della Soima'')&lt;/small&gt;
|29. april 1928
|[[Čenta, Italija|Čenta]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|-
|[[Muscoli]] - [[Strassoldo]]
|2. maj 1928
|[[Červinjan]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|-
|[[Scodovacca]]
|2. maj 1928
|[[Červinjan]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|-
|[[Feletto Umberto]] &lt;small&gt;(nekoč ''Feletto'')&lt;/small&gt;
|13. maj 1928
|[[Tavagnacco]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|-
|[[Lipalja vas]] &lt;small&gt;(''Laglesie San Leopoldo'')&lt;/small&gt;
|19. maj 1928
|[[Tablja]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|-
|[[Žabnice]] &lt;small&gt;(''Camporosso in Valcanale'')&lt;/small&gt;
|15. junij 1928
|[[Trbiž]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|-
|{{Brez preloma|[[Bela Peč, Trbiž|Bela Peč]] &lt;small&gt;(''Fusine in Valromana'', nekoč ''Roccalba'')&lt;/small&gt;}}
|15. junij 1928
|[[Trbiž]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|-
|[[Rivolto]] &lt;small&gt;(nekoč ''Passariano'')&lt;/small&gt;
|15. junij 1928
|[[Codroipo]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|-
|[[Naborjet]] &lt;small&gt;(''Malborghetto'')&lt;/small&gt;
|7. avgust 1928
|{{Brez preloma|[[Naborjet - Ovčja vas]]}}
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|-
|[[Devin, Devin - Nabrežina|Devin]] &lt;small&gt;(''Duino'')&lt;/small&gt;
|9. september 1928
|[[Devin - Nabrežina]]
|[[Pokrajina Trst|Trst]]
|-
|{{Brez preloma|[[Nabrežina]] &lt;small&gt;(''Aurisina'', nekoč ''Nabresina'')&lt;/small&gt;}}
|9. september 1928
|[[Devin - Nabrežina]]
|[[Pokrajina Trst|Trst]]
|-
|[[Mavhinje]] &lt;small&gt;(''Malchina'', nekoč ''Mauchinie'')&lt;/small&gt;
|9. september 1928
|[[Devin - Nabrežina]]
|[[Pokrajina Trst|Trst]]
|-
|[[Šempolaj]] &lt;small&gt;(''San Pelagio'')&lt;/small&gt;
|9. september 1928
|[[Devin - Nabrežina]]
|[[Pokrajina Trst|Trst]]
|-
|[[Slivno, Devin - Nabrežina|Slivno]] &lt;small&gt;(''Slivia'')&lt;/small&gt;
|9. september 1928
|[[Devin - Nabrežina]]
|[[Pokrajina Trst|Trst]]
|-
|{{Brez preloma|[[Ukve]] - [[Ovčja vas]] &lt;small&gt;(''Ugovizza-Valbruna'', nekoč ''Ucovizza'')&lt;/small&gt;}}
|7. avgost 1928
|{{Brez preloma|[[Naborjet - Ovčja vas]]}}
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|-
|[[Ronec]] &lt;small&gt;(''Rodda'')&lt;/small&gt;
|24. januar 1929
|[[Podbonesec]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|-
|[[Tarčet]] &lt;small&gt;(''Tarcetta'')&lt;/small&gt;
|24. januar 1929
|[[Podbonesec]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|-
|[[Vallenoncello]]
|27. april 1930
|[[Pordenone]]
|[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]]
|-
|[[Joannis]]
|2. julij 1931
|[[Aiello del Friuli]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|-
|[[Campolongo al Torre]]
|1. januar 2009
|[[Campolongo - Tapogliano]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|-
|[[Tapogliano]]
|1. januar 2009
|[[Campolongo - Tapogliano]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|-
|[[Rivignano]]
|1. januar 2014
|[[Rivignano - Teor]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|-
|[[Teor]]
|1. januar 2014
|[[Rivignano - Teor]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|-
|[[Arzene]]
|1. januar 2015
|[[Valvasone - Arzene]]
|[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]]
|-
|[[Valvasone]]
|1. januar 2015
|[[Valvasone - Arzene]]
|[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]]
|-
|[[Fiumicello]]
|1. februar 2018
|[[Fiumicello - Villa Vicentina]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|-
|[[Villa Vicentina]]
|1. februar 2018
|[[Fiumicello - Villa Vicentina]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|-
|[[Ligosullo]]
|1. februar 2018
|[[Treppo - Ligosullo]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|-
|[[Treppo Carnico]]
|1. februar 2018
|[[Treppo - Ligosullo]]
|[[Pokrajina Videm|Videm]]
|}
[[Kategorija:Seznami občin v Italiji| Furlanija - Julijska krajina]]
[[Kategorija:Mesta v Furlaniji - Julijski krajini| ]]</text>
      <sha1>9r5rexfrfuqlaugz2dzsm9q4h09m1q1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ronja, razbojniška hči</title>
    <ns>0</ns>
    <id>160756</id>
    <revision>
      <id>6687270</id>
      <parentid>6310152</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T13:29:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>zp: +7. stran</comment>
      <origin>6687270</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2250" sha1="inlrguwc2cnwcuj588hxri5ehi4166w" xml:space="preserve">'''''Ronja, razbojniška hči''''' (v izvirniku {{jezik-sv|Ronja Rövardotter}}) je [[mladinski roman]] švedske pisateljice [[Astrid Lindgren]], ki je prvič izšel leta 1981. Prvi [[Slovenščina|slovenski]] prevod Lene Holmqvist je izšel leta 1985 pri založbi [[Mladinska knjiga]] {{cobiss|id=950273}}.

== Vsebina (Ronja,razbojniška hči) ==
Ronja se rodi v nevihtni noči materi Lovis in očetu Mattisu v razbojniškem gradu. V tej viharni noči udari strela v grad in ga razkolje od vrha do tal in naredi ognjeno brezno. Takšen je začetek Ronjinega življenja med dvanajstimi razbojniki v očetovi tolpi. Ronja je edini otrok v očetovem gradu in je tudi njegova ljubljenka. Starši ji dajejo veliko svobode. Začne odkrivati lepote gozdov, ki obkrožajo grad, reke, slapove, živali in skrivnostne zlobne škrate in gozdnice. Sovražna razbojniška tolpa s poglavarjem Borkom se vseli v severni del razklanega mattisovega gradu. Ta ima sina Birka, ki je Ronjin vrstnik. Kljub sovraštvu med tolpama se Ronja in Birk spoprijateljita. Ko Ronjin oče Mattis izve za njuno prijateljstvo, noče več slišati za svojo hči. Ronja in Birk se zato odselita v Medvedjo jamo. Tam preživita čudovito poletje, polno drobnih pustolovščin. Nekega jesenskega dne, ko se je že ohladilo, Ronja pri izviru sreča svojega skrušenega in nesrečnega očeta, ki se je zdaj pripravljen se je sprijazniti z njenim prijateljstvom z Birkom. Roparski tolpi premagata sovraštvo in se z združenimi močmi upreta biričem, ki jim že sledijo. Birk in Ronja se ne navdušujeta nad razbojništvom. Stari razbojnik  Skalle-Per jima pred smrtjo zaupa veliko skrivnost o srebrni gori, ki jima bo omogočila srečno življenje brez ropanja.Na koncu po spopadanju tolp Mattisova tolpa proti Borkovi tolpi, pa vsi postanejo prijatelji in Mattis postane poglavar obeh tolp...   

== Zunanje povezave ==
* [https://prvi.rtvslo.si/podkast/7-stran/173251128/175193018 Astrid Lindgren: Ronja, razbojniška hči]. 7. stran (25. 1. 2026). RTV Slovenija.

{{novel-stub}}
[[Kategorija:Dela Astrid Lindgren]]
[[Kategorija:Knjige leta 1981]]
[[Kategorija:Knjige, po katerih so posneli film]]
[[Kategorija:Mladinski romani]]
[[Kategorija:Švedski romani]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>inlrguwc2cnwcuj588hxri5ehi4166w</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Marjan Tomšič</title>
    <ns>0</ns>
    <id>161156</id>
    <revision>
      <id>6687590</id>
      <parentid>6617863</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T08:27:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>podatki z WD</comment>
      <origin>6687590</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15220" sha1="4imsi418599nd1iql3rhnl4li9gqnin" xml:space="preserve">{{Infopolje Pisec
| name             = Marjan Tomšič
| image            = &lt;!-- WD --&gt;
| caption          = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_date       = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place      = &lt;!-- WD --&gt;
| occupation       = &lt;!-- WD --&gt;
| nationality      = slovenska
| period           = 1968–2021
| genre            = roman, novela, satira, humoreska, radijska igra, scenarij
| movement         = 
| notableworks     = Krog v krogu (1968)
| awards           = [[Kajuhova nagrada]], [[Nagrada Prešernovega sklada]], [[Kocijančičeva nagrada]]
| signature        = 
| website          = 
| death_date       = &lt;!-- WD --&gt;
}}
'''Marjan Tomšič''', [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], [[kulturni delavec]], * [[7. avgust]] [[1939]], [[Rače|Rače pri Mariboru]], [[Slovenija]], &amp;dagger; [[11. julij]] [[2023]].
{{navedek|''Od nekdaj me je vznemirjalo vse, kar je bilo neznano, skrivnostno. Za tem sem tipal, to raziskoval.''&lt;ref&gt;Marjan Tomšič, njegov odgovor v nekem intervjuju - ''dostopno na spletnem naslovu: 
http://www.dogaja.se/opis/marjan_tomsic/7399''.&lt;/ref&gt;}}

== Življenje ==
Rodil se je 7. avgusta leta 1939 v Račah pri Mariboru. Osnovno šolo je obiskoval v Račah in v [[Slivnica pri Mariboru|Slivnici]], [[gimnazija|gimnazijo]] pa v Mariboru. Študiral je [[slavistika|slavistiko]] na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]].

Kot slavist je poučeval v [[Grahovo, Cerknica|Grahovem pri Cerknici]], nato je vrsto let delal kot [[učitelj]] in [[mentor]] na dveh istrskih šolah, OŠ [[Marezige]] in OŠ [[Gračišče]], kjer je s svojimi učenci zapisoval istrske »povedke«. Pod njegovim mentorstvom sta izhajala dva šolska lista: ''Varda'' in ''Bekači''. Nekaj časa je bil zaposlen tudi kot [[časnikar]] in [[novinar]] na [[Radio Koper|Radiu Koper]], pri [[Primorske novice|Primorskih novicah]] in pri [[Delo (časopis)|Delu]]. Od leta 1986 je bil samostojni kulturni delavec. Živel in ustvarjal je v [[Istra|Istri]].

== Delo ==
Tomšičeva literarna zvrst je bila predvsem proza, čeprav je pisal tudi dramska besedila, radijske igre in malo poezije. Med njegovimi deli najdemo magični [[realizem]], [[Znanstvena fantastika|znanstveno]] in psihofantastiko, [[satira|satire]], [[humoreska|humoreske]], [[komedija|komedije]], [[groteska|groteske]], erotične in ljubezenske zgodbe, modrostne oziroma filozofske zgodbe, socialno-politično prozo in pravljice. V najznamenitejših proznih delih prevladuje istrska tematika. Najpogostejše teme njegovega znanstvenofantastičnega pisanja so katastrofe, ki grozijo naši civilizaciji, stiki vesoljskih bitij z Zemljani in nove oblike vesoljskega komuniciranja.

Tomšičeva [[proza]] izhaja iz duhovnega in socialnega okolja [[Šavrinska brda|Šavrinskih brd]], z vplivom istrske zgodovine, jezika in trdoživosti njenih ljudi. Druga dva vira sta njegov posluh za človekovo notranjost, dialog in ustvarjalna domišljija. S svojim čutom za pravljično in fantazijsko resničnost dokazuje medsebojno povezanost vsega živega.

Tomšičeva prva knjiga so [[satira|satire]] in sanjske pripovedi ''Krog v krogu'' (1968). Po nekajletnem pisateljskem molku se je (1976–1984) posvetil pisanju [[scenarij]]ev za risane filme [[Koni Steinbacher|Konija Steinbacherja]]. Po njegovih [[scenarij]]ih je bilo posnetih osemnajst kratkih [[risanka|risank]] z družbenokritično tematiko ([[Viba film]]).

Najprej je pisal za odrasle, kasneje pa se je odločil pisati tudi za otroke in mladino. Tomšičevo prvo mladinsko delo ''Super frače'' so zanimiv prikaz otroštva in samosvoje podoba surovega obdobja v nedavni preteklosti. Pisatelj skozi otroške oči govori o otroških igrah, prijateljevanju z vrstniki, otroških raziskovanjih, spopadu s šolo, občutku strahu, osamljenosti, drugačnosti, zatekanju v domišljijo, otroškem nasilju, nasilju odraslih, vojnih grozotah, lakoti, navezanosti na starše, otroških ljubezenskih igricah, bratovskih sporih, sli po maščevalnosti, najrazličnejših stiskah, žilavosti in trmoglavosti in o svojevrstni sreči.

Objavil enajst? [[roman]]ov, osem? zbirk [[novela (književnost)|novel]] in [[črtica (književnost)|črtic]] in osem mladinskih del. Predvajano je bilo devetnajst radijskih iger, humoresk in satir. Napisal je dvanajst dramskih tekstov.

Tomšič je za svoje delo prejel več nagrad. S svojim delom pa je prispeval tudi k literarnemu razvoju [[Slovenska Istra|Slovenske Istre]]. Med drugim je deloval kot mentor istrskemu pesniku in pisatelju [[Edelman Jurinčič|Edelmanu Jurinčiču]].

===Pesniška zbirka ===
* ''Rubinaste in zlate čaše'' (Revalart 2000; ilustracije [[Zvest Apollonio]])

===Romani===
*''Ti pa kar greš'' (avtobiografski roman), [[Borec]], 1987
*''Kafra'' (avtobiografski roman), Kmečki glas, 1988
*''Šavrinke (arhaična Istra)'', Kmečki glas 1986; in II., popravljena izdaja 1991; ponatis: Beletrina, 2019, 2023 (2. natis)
*''Oštrigeca (magična Istra)'', [[Mladika]], 1991, 2019
*''Zrno od frmntona'' (povojna Istra), CZ 1993
*''Ognjeni žar'' (ljubezenski roman), Mihelač 1994
*''Norček'' (pravljični roman), Kmečki glas 1996
*''Vrnitev'' (družbeno politični roman), [[Založba Obzorja]], januar 1998
*''Škatlarji'' (satirični roman), [[Prešernova družba]] 1999
*''[[Grenko morje]]'': ''roman o aleksandrinkah'', Kmečki glas 2002 (2004, 2. ponatis 2015)
*''Zrno od frm(e)ntona'' (popravljena in dopolnjena izdaja; [[DZS]] 2004 /zbirka Slovenska zgodba, Beletrina, 2021)

=== Zbirke novel in pripovedi ===
*''Krog v krogu'' (satire in fantazijske pripovedi), DZS 1968
*''Onstran'' (fantastične pripovedi), [[Lipa]], 1980
*''Olive in sol'' (istrske novele), Lipa, 1983
*''Veter večnosti'' (znanstvena in sanjska fantastika), [[Tehniška založba]], 1989
*''Kažuni'' (istrske novele), Kmečki glas, 1990
*''Vruja'' (istrske in druge novele), Lipa, 1994
*''Prah vesolja'': ''zgodbe iz labirinta''; [[Cankarjeva založba|CZ]], 1999
*''Rubinaste in zlate čaše''; oda istrski trti in vinu; mapa z desetimi risbami akademskega slikarja [[Zvest Apollonio|Zvesta Apollonia]]; Revalart, [[Portorož]], 2000
*''Južni veter: zgodbe slovenskih Egipčank''; [[Založba 2000]], [[Ljubljana]] 2006
*''Bužec on, bušca jest in druge smešnoresne zgodbe'', Cankarjeva založba, 2007
*''Uroki polne lune'' (znanstveno)fantastična proza (3 zvezki: 2008, 2009, 2013), Študentska založba
*''Srečanje: deset zgodb'' (deset črtic iz vsemirja), Sanje, 2023
*''Prakača Hara'': zgodba, 2024
*''Zgodbe iz labirinta'', Beletrina, 2024 (spremna beseda [[Jasna Čebron]])
*''Vsemirje: domišljijske zgodbe'', Sanje, 2024 (791 str., uredniški pripis [[Gašper Malej]], z zbrano [[Bibliografija|bibliografijo]] Marjana Tomšiča)

===Mladinska dela, pravljice za otroke in odrasle===
*''Super frače'' (pripovedi iz otroštva), Borec 1988
*[[Noč je moja, dan je tvoj]] (istrske ljudske zgodbe), Kmečki glas 1989
*''Glavo gor, uha dol'' (istrske pravjice), Kmečki glas 1993
*''Začarana hiša'' (istrske praljice) Lipa 1994
*''Zgodbice o kačah'' (pravljične pripovedi), Mladika 1996
*''Frkolini'' (pripovedi iz otroštva); Mladika 1998
*''Brez posluha'' (zgodba za otroke in odrasle), Festival humorja, satire in karikature (2; Ribnica, 1998)
*''Katka in Bunkec'' (v mlinu ločitve staršev); MK 2000
*''Mart in njegova junaštva'', Zadruga Novi Matajur 2001
*''Futek v Boškariji'', Zadruga Novi Matajur, 2003
*''Kar je moje, je tudi tvoje'' (zgodbe o živalih), Mladika 2004

=== Radijske igre ===
*''Kocka'', [[Radio Koper]], izvedeno: 1977
*''Saj ni res'', Radio Koper, izvedeno 1983
*''Trije'', Radio Koper, izvedeno 1984
*''Ključ'', Radio Koper, izv. 1987
*''Štiglica'', [[Radio Ljubljana]], izvedeno 1989
*''Jezus Križani'', Radio Koper, izvedeno 1992
*''Nihalce, nihalce'' (humoreska), Radio Koper, iizvedeno 1992
*''Salto mortale'' (humoreska), Radio Koper, izvedeno 1993
*''Rešitev'', Radio Ljubljana, izvedeno 1993
* radijska izvedba romana ''Oštrigeca''; [[RAI]] in [[Radio Slovenija]]; 1993, 1996
*''Tartufi'', humoreska; Radio Koper, izvedeno 1994 - Romeo y Julieta, [[Radio Trst]], izvedeno 1994
*''Bojevniki'', Radio Ljubljana, izvedeno 1996
*''Daemon'', 1997, izvedeno Radio Trst - Silvorex, Radio Trst, 1997, še neizvedeno
*''Črni angel'', kratka radijska igra, [[Radio Slovenija]], 1999
*''Aleksandrinke'' (''Šandrinke''), v treh delih: ''Na pot'', ''Aleksandrija'', ''Vrnitev''; [[RAI]], 2001
*''Šavrinke'' (priredila Petra Tanko); Radio Slovenija, I. program, 2001

=== Scenariji za kratke risanke ===
*''Močvirje'', 1973; amaterski film: Atelje animiranega filma (AAF), [[Izola]]
*''Agonija'' (igrani, amaterski film), 1974, (AAF)
*''Močvirje'', [[Viba film]] 1976/1977
*''Vrata'', Viba film 1978
*''Gor'', Viba film 1978
*''Kokan'', Viba film 1979
*''Epidemija'', Viba film 1982
*''Komar'', Viba film 1982
*''Grič'', Viba film 1982
*''Amorček'', Viba film 1982
*''Znanstvenik'', Viba film 1982
*''Na zeleni veji'', Viba film 1982
*''Vsiljivec'', Viba film 1983
*''Kamen'', Viba film 1984
*''Kače'' (''Jajce'', ''Gordijski vozel'', ''Projekcija'', ''Adam in Eva'', ''Zadrga''); Viba film 1986/1987
*''Prehitevanje'' (koscenarij), Viba film 1976
*''Študent'' (koscenarij), Viba film 1975
*''Večerja''; ideja za kratko risanko, 2000
*''Izdelovalec mask'', 2001
*''Sneguljčica'', 2003

Vse filme (razen risanke ''Komar'', ki je delo pokojnega slikarja [[Boris Benčič|Borisa Benčiča]]), je režiral [[Koni Steinbacher]].

===Dramatika===
*''Pločevina'' ([[Dramsko delo|drama]], 1960)
*''Reka'' (drama, 1992)
*''Jezus Križani'' ([[TV drama]], 1995)
*''Toti kufer'' (TV drama, 1995)
*''Oštrigeca'' (filmski scenarij), 1996
*''Bužec on, bušca jaz'' ([[monokomedija]]), 1997 /''Bužec on, bužca jaz: monodramski nastop'' [[Saša Pavček|Saše Pavček]] (1998)
*''Humbala Tata'' (satirična [[komedija]]), 1997
*''Jezus Križani'' (drama, 1998)
*''[[Južić in Juća]]'' (komedija 1998)
*''Toti kufer'' (drama 1999)
*''Šandrinke'' (drama 2000)
*''Aleksandrinke'' (drama 2001)
*''Marjuča'' ([[monodrama]] 2001)

Od dramskih del sta bili izvedeni monokomedija ''Bužec on, bušca jaz'' (sezona 1995/1996 v Gledališču Koper, režija [[Boris Cavazza]], igra [[Saša Pavček]]) in komedija ''Češpe na figi ([[Južić in Juća]])'' (1998 dramska skupina &quot;Šavrini in anka Šavrinke&quot;, Gračišče, in sezona 2014/2015 KD &quot;Brce&quot; Gabrovica pri Komnu, režija [[Sergej Verč]]). Tomšič je komedijo ''Južić in Juća'' leta 1998 napisal za ljubiteljsko gledališče iz Gradišča, ki je komedijo istega leta uprizorilo. Pozneje je bila v malenkost prirejeni obliki uprizorjena v KD &quot;Brce&quot; za kraševsko in širšo primorsko publiko, režiser Verč je komedijo preimenoval v ''Češpe na figi'', pod tem naslovom je bolj znana.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://www.brce.si/modules/uploader/uploads/standalone_text/file/_e_pe_na_figi_GL0001.pdf|title= Gledališki list|accessdate= 26. 7. 2023|date= 2014|format= PDF|work= Brce.si}}&lt;/ref&gt;

=== Drugo ===
*''Vre, vre, vre …''; Drugi festival humorja, satire in karikature; Ribnica 1988; nagrajena zgodba: ''Polžja farma'' (in: Brez posluha)
*''Pisatelji za demokracijo'', zbornik; Ljubljana 1989 ; ''Pajčevina v laseh''; odlomek iz romana ''Uroki polne lune''
*''Mladi v svetu ljudskega izročila''; 30. festival &quot;Otrok in umetnost&quot;; [[Maribor]] 1992 ; o zbiranju ljudskega slovstva v Gračišču
*''Edina prava ljubezen je ljubezen do drugačnih'', 1995, zbornik; odlomek iz novele ''Lalica''
*Pisateljsko srečanje &quot;Oko besede&quot;, 1995; objavljena novela ''Peron št. 5''
*''Zlata lestev do nebes; o angelih'', objavljena novela: ''Peron št. 5'', [[Družina (založba)|Družina]] 1996
*&quot;Pasje življenje&quot; (borza humorja, ''Rogaška Slatina'' 1997), objav. zgodba: ''Državna meja - Pikapolonica …'' /ekologija/ ([[Jasa]], Ljubljana 1997); ''Starec in reka''
*''Beroče kapljice'', OŠ Kapela 1998
*''Dragonja'' (odlomki iz ''Oštrigece''); [[Capris]] 1999
*Aritas (3. slovenski trienale satire in humorja, [[Šmarje]] 2001; nagrajena satira: ''Dar služenja''
*''Poletje v zgodbi III.''; obj. novela ''Vrnitev'' (aleksand.tematika); [[Cankarjeva založba]] 2004 - Sodobna slovenska krajša pripoved; spremna beseda [[Tomo Virk]]; DZS, 2006 (''Brunela'' iz zbirke ''Kažuni'')
*''Pogovori'' (pod psevdonimom Maryot Thomaasenn), Mohorjeva družba, 2015 (avtorja razkril [[Božo Rustja]] na Tomšičevem pogrebu)

== Nagrade in priznanja ==
*Druga nagrada za humoresko ''Polžja farma'' na II. festivalu humorja, satire in karikature v [[Ribnica|Ribnici]] (1988)
*Prva nagrada za roman ''Šavrinke'' (anonimni natečaj Kmečkega glasu, 1985)
*[[Kajuhova nagrada]] za roman ''Ti pa kar greš'', 1988
*[[Nagrada Prešernovega sklada]] za zbirko novel ''Kažuni'' in za roman ''Oštrigeca'', 1991
*Roman ''Oštrigeca'' nominiran za Kresnika, [[Muljava]] 1992
*Roman ''Zrno od frmentona'' je bil leta 1994 uvrščen med pet najboljših slovenskih romanov (nominacija za nagrado [[kresnik (nagrada)|kresnik]], ki jo podeljuje [[Društvo slovenskih pisateljev]] in uredništvo Dela)
*[[Kocjančičeva nagrada]] 1996 za istrski ciklus.
*Nominacija za nagrado 2. Slovenskega trienala satire in humorja Aritas za humoresko ''Vauuu, fantastično''; Šmarje 1998
*Drama ''Jezus Križani'' je bila na natečaju ([[Kranj]], nagrada [[Slavko Grum|Slavka Gruma]], april 1998) uvrščena v ožji izbor štirih najboljših tekstov.
*Mladinsko delo ''Katka in Bunkec''; nominacija za [[večernica (nagrada)|večernico]], [[Murska Sobota]] 2001
*Mednarodna nagrada “Besede brez meja” za mladinsko delo ''Katka in Bunkec''; Trento 2001; regija Tridentinsko - Zgornje Poadižje in Soroptimist International Club iz Trenta
*Prva nagrada za satiro ''Dar služenja''; 3.Slovenski trienale satire in humorja Aritas, Šmarje 2001
*Mladinsko delo ''Martova velika junaštva''; nominacija za večernico, Murska Sobota 2002
*Priznanje “Zlata školjka” - ob dvestoti predstavi monokomedije ''Bušca jaz, bužec on''; [[Koper]], julij 2002
*Priznanje mednarodne strokovne žirije za scenarij ''Izdelovalec mask''; drugi [[Festival slovenske animacije]]; [[Izola]], september 2002

== Glej tudi ==
*[[Seznam slovenskih mladinskih pisateljev]]
*[[Slovenska mladinska književnost]]
*[[Slovenska književnost]]
*[[seznam slovenskih pisateljev]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Viri ==
*[[Helga Glušič]]. ''Sto slovenskih pripovednikov''. Ljubljana: Prešernova družba, Vrba, 1996.
*[[Alojzija Zupan Sosič]]. ''Zavetje zgodbe''. Ljubljana: Literarno-umetniško društvo Literatura, 2003.

== Zunanje povezave ==
{{wikivir|Marjan Tomšič}}
{{zbirka}}
*{{dlib|ime={{PAGENAME}}}}
*[http://www.capris-d.si/art/literature/MarjanT/index.html Tomšič - bibliografija] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081229133146/http://capris-d.si/art/literature/MarjanT/index.html |date=2008-12-29 }}

{{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Tomšič, Marjan}}
[[Kategorija:Slovenski dramatiki]]
[[Kategorija:Slovenski pesniki]]
[[Kategorija:Slovenski pisatelji]]
[[Kategorija:Slovenski scenaristi]]
[[Kategorija:Kajuhovi nagrajenci]]
[[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]]
[[Kategorija:Kocjančičevi nagrajenci]]
[[Kategorija:Marjan Tomšič| ]]</text>
      <sha1>4imsi418599nd1iql3rhnl4li9gqnin</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Papež Gregor XIV.</title>
    <ns>0</ns>
    <id>169979</id>
    <revision>
      <id>6687405</id>
      <parentid>6544326</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T18:54:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6687405</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="33563" sha1="7mrp0kswd9ktuysu0n2i3sg49mughza" xml:space="preserve">{{Infopolje Verski vodja
| type = Pope &lt;!-- ali Cardinal ali Antipope ali Coptic Pope --&gt;
| honorific-prefix = &lt;small&gt;&lt;/small&gt;
| name = Gregor XIV.
| honorific-suffix = &lt;small&gt;&lt;/small&gt;
| image = &lt;!-- WD --&gt;
| image_size = 150px
| alt = 
| caption = Papež Gregor XIV. 
| church = 
| archdiocese =
| province = 
| metropolis = 
| diocese = 
| elected = [[5. december]] [[1590]] (izvoljen)
| term_start = [[8. december]] [[1590]] (posvečen, ustoličen in kronan) 
| term_end = [[16. oktober]] [[1591]] (10 mesecev, 11 dni)
|predecessor=[[Papež Urban VII.|Urban VII.]]
| opposed = 
| successor  =  [[Papež Inocenc IX.|Inocenc IX.]]
| ordination = [[1551]]
| ordinated_by = 
| consecration = [[13. marec]] [[1564]]
| consecrated_by = sveti [[Karel Boromejski]]
| cardinal = [[12. december]] [[1583]]
| created_cardinal_by= [[papež Gregor XIII.|Gregor XIII.]]
| rank = [[Seznam papežev|229. papež]]
| other_post = 
&lt;!---------- Osebni podatki ----------&gt;
|birth_date   = &lt;!-- WD --&gt;
|birth_place  = &lt;!-- WD --&gt;
|death_date   = &lt;!-- WD --&gt;
|death_place  = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_name = &lt;!-- WD --&gt;
| buried = [[Bazilika svetega Petra, Vatikan]]
| nationality = [[Italijani|Italijan]] 
| religion = [[Rimskokatoliška cerkev|katoličan]] 
| residence = 
| parents = Francesco Sfondrati  (1493-1550, pravnik in senator) &lt;br&gt;Anna Visconti  (1488-1543, plemkinja)
| title=
| spouse = 
| children = 
| occupation = 
| profession = 
|previous_post= {{unbulleted list|opat v Civate (1551-1560)|škof v [[Cremona|Cremoni]] (1560-1590)| [[Santa Cecilia in Trastevere|kardinal-duhovnik pri Santa Cecilia in Trastevere]] (1585-1590)}}
| alma_mater = [[Univerza v Perugii]] &lt;br&gt; [[Univerza v Padovi]]
| signature = 
| signature_alt = 
| coat_of_arms = C o a Gregorio XIV.svg
| coat_of_arms_alt = 
| motto = 
&lt;!---------- Stanje svetosti ----------&gt;
| feast_day = 
| venerated =
| saint_title =
| beatified_date = 
| beatified_place = 
| beatified_by = 
| canonized_date = 
| canonized_place = 
| canonized_by = 
| attributes = 
| patronage = 
| suppressed_date = 
&lt;!---------- Drugo ----------&gt;
| other =  Gregor
}}

'''Papež Gregor XIV.''' (rojen kot '''Niccolò Sfondrati'''), [[italijani|italijanski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[škof]], [[kardinal]] in [[papež]], * [[11. februar]] [[1535]], [[Somma Lombardo]] ([[Vojvodina Milan]], danes: [[Italija]]); † [[16. oktober]] [[1591]] [[Rim]] ([[Papeška država]] danes: [[Italija]])

== Življenjepis ==
Nikolajev očeta Francesco Sfondrati (tudi Sfondrato - 1493-1550) je bil [[Vojvodina Milan|milanski]] [[senator]] pri [[Francesco Sforza|Francescu Sforzu]] in [[pravnik]]a. Njegova žena, plemkinja Ana Visconti  (1488-1543), je umrla na porodu pri prvem v zgodovini znanem [[carski rez|carskem rezu]]. Po njeni smrti  je imenoval Frančiška [[papež Pavel III.|Pavel III.]] 1544 za [[kardinal]]a. Sin Nikolaj  se je rodil 11. februarja 1535 v kraju [[Somma Lombardo]] (tudi: Somma Lombarda) v [[Vojvodina Milan|Milanski vojvodini]], danes [[Italija]]. Pradedovski grad predstavlja tudi danes izredno očarljvo znamenitost. Študiral je na [[Univerza v Perugii|univerzah v Perugii]] in [[Univerza v Padovi|Padovi]], doktoriral pa iz obojnega prava na [[Univerza v Pavii|Univerzi v Paviji]]. Po očetovi smrti 1550 ga je Filip II. postavil za milanskega senatorja. Za [[sveto mašniško posvečenje|duhovnika je bil posvečen]] 1551; 12. marca 1560 je postal [[škof]] v [[Cremona|Cremoni]]. Nekaj mesecev po vrnitvi s koncila je sklical prvo škofijsko sinodo po določilih [[Tridentinski koncil|Tridentinskega koncila]] za 5. do 6. junij 1564. &lt;br&gt;Delo na [[Tridentinski koncil|vesoljnem cerkvenem zboru]] je bilo za mladega škofa ugodna priložnost, da se izkaže pred papežem, kardinali in zlasti pred Karlom Boromejskim v smislu povišanja v kardinalstvo; v tem ga je podpiral brat Paolo, takrat živeč v Rimu. V začetku je njegovo delo vzbujalo upanje na uspeh; zaradi hudega nasprotovanja spomladi 1562 glede obveznega škofovega bivanja v domači škofiji mu je škrlat ušel. Sfondrati je dejal bratu: »Resnica v Božji službi ima prednost pred katerimkoli mojim osebnim ozirom«.&lt;ref&gt;L. Castano: ''G. XIV, Niccolò Sfondrati, 1535-1591'' Torino 1957, s. 71&lt;/ref&gt; Zagovarjal je namreč obveznost rezidence v nasprotju z Rimsko kurijo kot Božjo zapoved; oni pa so menili, da to izhaja iz papeške oblasti. Ravnal pa je modro: izogibal se je prepirov in njegovega dela na koncilu niso več kaj dosti upoštevali. Ko je torej sodeloval na koncilskih sejah 1561-1563, se je kljub hudim nasprotovanjem urpešno zavzemal za dosledno prepoved uživanja več nadarbin hkrati.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.treccani.it/enciclopedia/papa-gregorio-xiv_(Dizionario-Biografico)/ |title=Gregorio XIV, papa|publisher= Dizionario Biografico degli Italiani di Agostino Borromeo v: Treccani|date=2002|accessdate=21. januar 2017}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;Za [[kardinal-duhovnik|kardinala-duhovnika]] pri Santa Cecilia ga je imenoval šele [[papež Gregor XIII.|Gregor XIII.]] 12. decembra 1583. &lt;br&gt;Od svoje mladosti je bil mož pobožnosti in mrtvičenja. Pred vstopom v cerkveno službo je bil stalen tovariš svetega [[Karel Boromejski|Karla Boromejskega]]; ko je pa postal kardinal, je bil pristen prijatelj svetega [[Filip Neri|Filipa Nerija]], čigar svetniško življenje je želel posnemati. Tudi sam je bil pravi asket; ljudje so ga spoštovali kot svetniškega moža.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=M. Benedik|title=Papeži od Petra do Janeza Pavla II.|page=220}}&lt;/ref&gt;

== Papež ==
[[File:Gregor XIV.jpg|thumb |180px | Papež Gregor XIV. &lt;br&gt; [[bakrorez]] iz [[16. stoletje|16. stoletja]] ]]
[[File:C o a Gregorio XIV.svg|thumb|180px|Gregorjev grb]]

=== Dolg [[konklave]] ===
Že med kratko boleznijo [[papež Urban VII.|Urbana VII.]] so se začela posvetovanja o volitvah naslednika, ne brez španskega vpliva; med drugimi je računal na izvolitev tudi škrlatnik [[Girolamo Simoncelli|Simoncelli]], v čigar prid naj bi nastale znamenite [[Malahijeve prerokbe|Malahijeve prerokbe o papežih]]. On je bil glede volitev najbolj izkušen, saj je bil navzoč že na šestih konklavih. &lt;br&gt;Glede na nekatera poročila je bil najresnejši kandidat Sfondrato, ker je imel najmanj sovražnikov; bil pa je komaj 55-leten. Večno mesto v tem času ni doživljalo hujših pretesov, le ponoven nastop okoliških tolp, ki jih je [[papež Sikst V.|Sikst V.]] komaj uspel ukrotiti, je vzbujal zaskrbljenost. [[Kardinalski zbor]] je zato najel tisoč vojakov za zavarovanje mestnih stražnih stolpov. Dejstvo, da so vstopili v [[konklave]] skoraj isti kardinali kot pri prejšnjem, je dajalo upanje, da bodo volitve hitro končane, a se je zgodilo ravno nasprotno: zelo so se zavlekle. 6. oktobra so se vrata za škrlatniki zaprla: vstopilo je 53 kardinalov, a iz različnih razlogov jih je manjkalo 12. Sredi novembra so začele okoli Rima razsajati tolpe, španska stranka pa se je odločila za Paleotta, ki je dobil 4. decembra 33 glasov in so mu manjkali le še trije. Ponoči pa je nastopil preobrat: 5. decembra zgodaj zjutraj so ''per acclamtionem'' izvolili Sfondrata za novega papeža. Iz hvaležnosti, da ga je [[papež Gregor XIII.|Gregor XIII.]] izmenoval za kardinala, si je nadel ime Gregor XIV.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=J. Laboa|title=La storia dei papi|page=277}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.vaticanhistory.de/kon/html/gregor%20xiv_.html |title=Gregor XIV|publisher=Vatikan History|date= |accessdate=21. januar 2017}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;Po najkrajšem pontifikatu v zgodovini in nenadni smrti za [[malarija|malarijo]] [[papež Urban VII.|Urbana VII.]] dne 27. septembra 1590 se je torej konklave zavlekel čez 2 meseca in iz njega izšel Nikolaj Sfondrati; 8. decembra 1590 je bil ustoličen in kronan kot 229 papež in 137. vladar [[Papeška država|Papeške države]]. Novi papež si ni želel [[tiara|tiare]]. Kardinal Montalto, ki je na predvečer prišel v njegovo sobico, da bi ga obvestil, da se [[kardinalski zbor]] strinja z njegovo kandidaturo, ker ga bodo naslednji dan soglasno izvolili, ga je našel klečečega v molitvi pred razpelom. Ko so ga naslednjega dne res izvolili, je izbruhnil v jok in dejal kardinalom: »Bog naj vam odpusti! Kaj ste vendar storili?« Da se izvolitvi ne bi mogel ustavljati, ker ni hotel hoditi, so ga posadili na posebno nosilnico, ''sedia gestatoria'', in ga kljub nasprotovanju odnesli med vzklikanjem ljudstva, ki mu je želelo dolgo vladanje, v vatikansko baziliko. Ta dogodek je najbrž prispeval k redni uvedbi ''[[sedia gestatoria]]'', na kateri so potem papeže prenašali k bogoslužnim opravilom v cerkev sv. Petra vse do [[papež Pavel VI.|Pavla VI.]], ki je to navado 1963 odpravil. Privzel si je ime Gregor XIV.; kronan in ustoličen je bil 8. decembra, a [[Bazilika svetega Janeza v Lateranu, Rim|Lateran]] je vzel v posest 13. decembra 1590.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=F. Gligora|title=I papi della Chiesa|page=236}}&lt;/ref&gt;

=== Ponesrečena politika ===
Gregorjevi predniki so se trudili za dosego in vzdrževanje krhkega ravnotežja med evropskimi velesilami, zlasti med katoliško Španijo in Francijo. Gregor se je popolnoma postavil zoper francoskega kralja. Kakor hitro je postal papež, je krepko podprl „francosko zvezo” zoper [[Henrik IV. Francoski|Henrika Navarskega]], ki ga je že [[papež Sikst V.|Sikst V.]] 1585 razglasil za heretika-[[hugenoti|hugenota]] in s tem izključil od možnosti nasledstva, kajti francosko ljudstvo je bilo večinsko katoliško in je k uporu spodbujal tudi Francoze. Henrik je razglasil 4. avgusta 1589, da hoče postati katoličan in zaščititi katoliško vero v Franciji, vendar svoje obljube do nastopa Gregorja XIV.  5. decembra 1590 še ni izpolnil niti ni dajal upanja na kaj takega v prihodnosti. Papeža je pri vojaških naporih za Henrikovo strmoglavljenje podpiral tudi [[Filip II. Španski|Filip II.]]. Papež je v svoji buli pariški sinodi z dne 1. marca 1591 Henrika ponovno izobčil ter razrešil podložnike pokorščine heretičnemu kralju, zoper katerega je poslal svojega nečaka [[Ercole Sfondrati|Ercola Sfondratija]] na čelu vojske, vendar mu vojna sreča ni bila mila; v svojem ravnanju je le-ta bil nespreten in svojeglav, da je bilo dejanje obsojeno na neuspeh, ki ga papež ni doživel, ker je medtem že umrl.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.newadvent.org/cathen/07004a.htm |title=Pope Gregory XIV |publisher=Catholic Encyclopediy New Advent|date=1910|accessdate=21. januar 2017}}&lt;/ref&gt;

== Dela ==
*{{navedi splet | title = Documenta Catholica Omnia | publisher =  | url = http://www.documentacatholicaomnia.eu/01_01_1590-1591-_Gregorius_XIV.html | language = la | accessdate = 6. december 2011}}

=== [[Papeška bula|Bule]] in odloki ===
*18. februarja 1591 je Gregor XIV. potrdil red ''chierici regolari minori'' in jim podelil enake privilegije kot so jih imeli [[teatinci]];
*V svoji [[papeška bula|buli]] &quot;''[[Cogit nos]]''&quot; z dne 21. marca 1591 je prepovedal pod kaznijo izobčenja stave na izvolitev papeža, dolgost papeževanja ali imenovanja novih škrlatnikov. 
*V odloku z dne 18. aprila 1591 je ukazal, da morajo gospodarji povrniti po možnosti vso škodo, ki so jo storili [[Indijanci|Indijancem]] in da morajo osvoboditi vse sužnje na otokih. 
*24. maja 1591 je objavil papeško bulo ''[[Cum alias]]'' o pravici do zatočišča (azila) v cerkvah in na svetih mestih. Listina se je sicer nanašala samo na cerkvene prostore; vendar so njeno vsebino polagoma osvojile vse omikane države na svetu;
*2.septembra 1591 je z bulo ''[[Illius qui pro gregis]]'' povzdignil na čast reda kongregacijo očetov [[kamilijanci|kamilijancev]],&lt;ref&gt;''kamilijanci'' (CRMI): {{lang-la|clerici regulares ministrantes infirmis}}; {{lang-en|clerks regular attendant on the sicks}}); {{lang-it|ordine dei ministri degli infermi}}; {{lang-sl|regularni red bolniških bratov}}&lt;/ref&gt; ki jo je ustanovil sveti [[Kamil de Lellis]]. Poleg treh slovesnih zaobljub se še zaobljubijo, da bodo skrbeli za duhovno in telesno dobro bolnikov - tudi okuženih. S tem jim je hotel dati priznanje, ker so se izredno izkazali med ujmo in kugo, ki je prizadela Rim 1590. 
*Gregor XIV. Je imenoval pet kardinalov, med katerimi tudi nečaka Paola Camilla Sfondratija. Zaman je poskušal pregovoriti skromnega Filipa Nerija, naj sprejme škrlat;
*V buli ''[[Sedes apostolica]]'' z dne 1. junija 1591 izobčuje tiste, ki bi izvršili umor človeka, a temu prišteva tudi tiste, ki bi povrzočili ali sodelovali pri izvršitvi splava (abortus). Sledeč [[Aristotel]]a razlikuje med oduševljenim (animated) in neoduševljenim (unanimated) zarodkom. Prvi mu je zločin, kot umor človeka, drugi pa velik greh, ki ne podleže izobčenju. Za oduševljenega oziroma oživljenega šteje zarodek, ko se začne gibati in torej tudi na zunaj daje znamenja življenja. Ta zakonodaja in razlikovanje je ostalo v veljavi vse do [[papež Pij IX.|Pija IX.]] 1869, ki je učil, da podležejo izobčenju sodelavci namernega splava že od spočetja naprej, ko Bog ustvari dušo.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://embryo.asu.edu/pages/pope-gregory-xiv-1535-1591|title=Pope Gregory XIV by Angel Lopez|publisher=Embryo|date=22. junij 2010|accessdate=21. januar 2017}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.info.roma.it/personaggi_dettaglio.asp?ID_personaggi=581|title= Gregorio XIV – Nicola Sfondrati |publisher=Info Roma|date=|accessdate=23. januar 2017}}&lt;/ref&gt;
*Ustanovil je komisijo, ki naj bi znova predelala [[papež Sikst V.|sikstinsko]] [[sveto pismo]] (Vulgato), ki je imelo toliko tiskovnih in drugih napak, da so jo morali takoj po Sikstovi smrti umakniti iz obtoka; tozadevno sejo so imeli 7. februarja 1591. Druga komisija je nadaljevala pripravo [[brevir]]ja; zasedala je 21. aprila 1591. Zaradi številnih Vulgatinih napak je bilo katoliško izobraženstvo zmedeno, [[protestanti]] pa so se škodoželjno norčevali. [[Robert Belarmin]], ki je moral v času Siksta V. zapustiti [[Rim]], se je vrnil; preudarno je svetoval novemu papežu, naj ne prepove biblije, ampak naj jo da popravit, kjer je mogoče; odkupi naj vse izvode iz obtoka; pojasni naj, da vse napake izhajajo od tiskarjev in drugih sodelavcev, brez omembe Siksta V. Zbral je celo skupino učenjakov v posebno stavbo na [[Sabinsko gričevje|Sabinskem gričevju]], ki je neutrudno popravljala sveto besedilo.&lt;ref&gt;Suitbert Bäumer (1845-1894): &quot;Geschichte des Breviers&quot; (Freiburg im Breisgau, 1895), s. 479-90&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.amazon.de/Geschichte-Breviers-quellenm%C3%A4ssigen-Darstellung-altkirchlichen/dp/3936741034 |title= Bäumer: Geschichte des Breviers |publisher=Amazon|date=|accessdate=22. januar 2017}}&lt;/ref&gt;

== Smrt in spomin ==
Življenjepisci omenjajo nenavadno osebnostno potezo Gregorja XIV: imel je živčno nagnjenje k smehu, ki ga je včasih hudo obvladal; tako ga je bilo mogoče opaziti celo med kronanjem. Kmalu po izvolitvi je papež hudo zbolel. Ko je 1591 čutil, da bo umrl, se je dal prenesti v [[Beneška palača, Rim|Beneško palačo]] (=Palazzetto Venezia) v upanju, da si bo opomogel. Visoka lesena ograja je utišala hrup – vendar mu mir ni več pomagal. &lt;br&gt;Campana poroča, da so za ublažitev bolečin bolniku drobili v prah drage kamne in mu jih dajali. [[Lodovico Antonio Muratori|Muratori]]&lt;ref&gt;Lodovico Antonio Muratori (1672-1750) je bil italijanski katoliški duhovnik, zgodovinar, pisatelj, numizmatik in knjižničar; imenujejo ga ''oče italijanskega zgodovinopisja''&lt;/ref&gt; pripominja: »Ta dobri papež je bil tedaj obkrožen z neumnimi zdravnki ali grešnimi ministri.« Papež je kmalu podlegel močnim bolečinam in umrl v Rimu, dne 16. oktobra 1591, zaradi ledvičnih težav oziroma ledvičnega kamna, ki je bil težak 70 gramov.

=== Preprosta grobnica ===
Pokopali so ga v Vatikanu, v [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Baziliki sv. Petra]], proti sredini Gregorijanske kapele, blizu Gregorja XIII., v grob čisto brez okrasov.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.adorazioneeucaristica.it/gregorioxiv.htm|title=Storia del Pontificato Papa Gregorio XIV|publisher=Adorazione eucaristica|date=|accessdate=21. januar 2017|archive-date=2016-09-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20160912064236/http://www.adorazioneeucaristica.it/gregorioxiv.htm|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://cronologia.leonardo.it/papi16.htm|title=Gregorio XIV|publisher=Leonardo|date=|accessdate=19. januar 2017|archive-date=2016-11-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20161101024122/http://cronologia.leonardo.it/papi16.htm|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;Nagrobni spomenik Gregorja XIV. je eden najmanj obdelanih v Baziliki in obstoji iz niše postavljene v zidu, s preprostim [[sarkofag]]om spodaj in s posvetilnim napisom. [[Giacomo della Porta|Della Porta]] je napravil načrt in napis,&lt;ref&gt;Giacomo della Porta (1533-1602) je bil italijanski stavbar in kipar, ki je sodeloval tudi pri graditvi [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|cerkve sv. Petra]]&lt;/ref&gt; a kip je napravil [[Prosper Breški|Breški]].&lt;ref&gt;Prospero Antichi (†1599) – imenovan tudi Prospero da Brescia, Il Bresciano, [[slovenščina|slovensko]]: Prosper Breški je bil italijanski kipar, ki je deloval v 16. stoletju.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.treccani.it/enciclopedia/antichi-prospero-detto-il-bresciano_(Dizionario-Biografico)/|title= Antichi, Prospero, detto il Bresciano|publisher=Treccani|date=1961|accessdate=24. januar 2017}}&lt;/ref&gt; &lt;br&gt;Papežev grb, ki ga podpirata angela, krona obok; dva druga grba in ženski osebi sta ob strani: ''vera'' (levo) in ''veda'' ali ''pravica'' (desno); pravokotna polja krasijo enobarvne freske. Papež ni dobil spomenika, ker ni bil priljubljen med ljudstvom, ko je zaradi vojskovanja izpraznil cerkveno blagajno, kar je pripeljalo do lakote. Opaziti je mogoče nenavaden napis ''XIIII'' namesto ''XIV'', ker gre za že uporabljeni nagrobnik [[papež Gregor XIII.|Gregorja XIII.]], ki so ga malo preuredili za novega lastnika.&lt;ref name=&quot;Monument to Gregory XIV&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://stpetersbasilica.info/Monuments/GregoryXIIII/GregoryXIIII.htm|title= Monument to Gregory XIV|publisher=Saint Peter's Basilica|date=|accessdate=24. januar 2017}}&lt;/ref&gt;

=== Ocena ===
*Nikolaj Sfondrati se je rodil v Somma Lombardo (tudi: Somma Lombarda); zato ga imajo mnogi za Milančana; vendar je bil njegov oče in predniki iz [[Cremona|Cremone]]. Torej ima prav ''Annuario Pontificio'', ki ga označuje ''di Cremona'' (''iz Kremone''). Bil si je domač in hišni prijatelj s Karlom Boromejskim; pod njegovim vplivom se je odločil za cerkveno službo; ne vemo točno kdaj, niti ali je bil škofijski ali redovni duhovnik. 15. februarja – po drugih 12. marca 1560 – je postal kremonski škof. Vedno se je obnašal zelo ponižno, tudi kot kardinal. Vedno je bival v Cremoni, razen izjemoma, kadar je potoval v Rim na konklave ali zaradi kongregacijskih obveznosti. Nedvomno je bil največja zgodovinska osebnost kremonske Cerkve.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.laprovinciacr.it/news/nella-storia/91759/Il-cardinale-cremonese-Nicolo-Sfondrati-fu.html|title= Il cardinale cremonese Nicolò Sfondrati fu Papa col nome di Gregorio XIV|publisher=Giovanni Gonizzi|date=16. junij 1967|accessdate=21. januar 2017}}&lt;/ref&gt;
*V svoji kremonski škofiji se je goreče dal na uresničevanje [[Tridentinski koncil|tridentinskih]] smernic in odlokov, zlasti ustanavljanje semenišč in dušnopastirske obiske v vseh župnijah škofije; v svojih tridesetih letih škofovanja je sklical tri sinode. Očitna je bila njegova obnovitvena pripravljenost, čeprav je ni vedno spremljalo zdravje in odločen značaj, ki bi bila potrebna za odpravo odpora, ki ga je duhovščina nudila zoper zahtevane spremembe. [[Karel Boromejski]], škof bližnje milanske škofije, mu je bil vedno prijatelj in vzor vreden posnemanja.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=J. Laboa|title=La storia dei papi|page=278}}&lt;/ref&gt;
*Papeževanje Gregorja XIV. je bilo eno od najmanj priljubljenih in neuspešnih v zgodovini, zlasti zaradi svojeglavosti njegovega nečaka-državnega tajnika, kar je pripeljalo do kuge, pomanjkanja hrane in nezakonitosti v Rimu. Kljub svojim 55 letom je bil telesno šibek in pogosto bolan. Njegova bolehnost in negotovost glede vodenja cerkvenih zadev ga je nagnila, da je imenoval svojega 29-letnega nečaka, Paola-Emilija Sfrondratija za državnega tajnika. Paolo pa je bolj skrbel za blaginjo svoje lastne družine kot za blagor Cerkve, kar so mu drugi škrlatniki hudo zamerili. On je tudi stavil na papeške volitve, dolžino pontifikata ali imenovanja novih kardinalov, da je to moral pod kaznijo izobčenja papež prepovedat.&lt;ref name=&quot;Monument to Gregory XIV&quot;/&gt;
  
== [[Malahijeve prerokbe]] ==
V času [[sedisvakanca|sedisvakance]] – ki je sledila smrti [[papež Urban VII.|Urbana VII.]] – so po vsej verjetnosti nastale znamenite [[Malahijeve prerokbe]], ki jih je potem [[benediktinci|benediktinec]] [[Arnold Wion|Wion]] (1554-1610) v svojem delu ''[[Lignum vitae]]'', zbirki [[legenda|legend]], objavil 1595. Namen prerokb, ki podajajo v 111 oziroma 112 kratkih reklih značilnosti papežev od [[papež Celestin II.|Celestina II.]] (1143-1144) pa vse do zadnjega papeža, je prav tako nejasen kot tudi osebnost izdajatelja. Pred seboj imamo pač ponaredek, ki nima s [[sveti Malahija|svetim Malahijom]], nadškofom v [[Armagh]]u, nobene zveze.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=F. Seppelt|title=''Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart''|page=302}}&lt;/ref&gt;
Razpon mnenj o tem delu je tako različen, da se giblje od popolnega zavračanja, prek večjega ali manjšega sprejemanja, pa vse do mnenja, da gre le za duhovito šalo svetega [[Filip Neri|Filipa Nerija]] (1515–1595), ki je umrl ravno v letu prve objave prerokb. 
* Delo je brez vsake zgodovinske verodostojnosti in je ponaredba iz leta 1590 – po smrti [[papež Urban VII.|Urbana VII.]] – torej 400 let po Malahijevi smrti. Nastalo je v težnji, da bi z njim podprli izvolitev kardinala [[Girolamo Simoncelli|Simoncellija]] (1522–1605) iz Orvieta za papeža.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Jože Dolenc (d.)|title=''Leto svetnikov IV''|page=247}}&lt;/ref&gt;
* »Ponaredbo« je treba razumeti v takem smislu, da kljub navedbi, češ da izhajajo prerokbe od [[sveti Malahija|svetega Malahija]], izhajajo pravzaprav šele od nekega neznanega prireditelja iz leta 1590, ki jih je izdal 1595. Iz tega sledi, da prejšnje papeže opisujejo za nazaj in si zato lahko privoščijo opise, ki so na splošno zelo natančni. Po tem letu ni več dodane razlage, ampak le suho geslo; doslej avtor ni posploševal, kot se mu je to dogajalo od tega časa naprej. Toliko bolj presenečajo nekateri zadetki kot npr. za ''[[papež Pavel VI.|Pavla VI.]]'' (1963-1978), da je ''flos florum'' – in je res imel v grbu tri lilije. ''[[Rimskokatoliška cerkev|Cerkev]]'' je postopala previdno ter preudarno in se o teh prerokbah ni izrekla; zato je vsakomur, tudi katoličanu, dano na voljo, da si glede njih ustvari svoje lastno mnenje. Kar se pa tiče njihovega naziva, bi namesto ''Malahijeve prerokbe'' oziroma ''Prerokbe svetega Malahija o papežih'' bolj ustrezal naziv ''Psevdo-Malahijeve prerokbe'', kar bi zlahka odpravilo glavni očitek. 
* Prerokbe je dal na papir neznan avtor vsekakor med leti 1590 in 1595. Trdovratno se vsiljuje domneva, da je to bil sveti [[Filip Neri]], utemeljitelj [[oratorijanci|oratorijancev]] in ena najpomembnejših osebnosti [[protireformacija|katoliške obnove]] po protestantskem cerkvenem razkolu. Predvsem zaradi njegove šaljive narave so Filipa poznali tudi kot »Božjega norca«. V njegovem življenjepisu beremo, da je imel dar prerokovanja; večkrat je tudi prerokoval glede papeških kandidatov, in so se njegove napovedi redno uresničevale: prav »njegov« kandidat je izšel iz takratnih pogostnih [[konklave|konklavov]]. 
* O verodostojnosti prerokb, o katerih nimamo ohranjenega nikakršnega izročila razen Wionove tiskovine, so takoj podvomili. Iz leta 1689 izhaja prvi nasprotni spis francoskega jezuita [[Claude-François Ménestrier|Clauda-Françoisa Ménestrierja]], kar pa ni prav nič oviralo njihovega širjenja. V vsaki naslednji novi izdaji so bili – seveda vzvratno – izrecno omenjena medtem končana papeževanja.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.katholisches.info/2013/03/05/die-papst-weissagungen-des-malachias-nur-ein-scherz-des-heiligen-philipp-neri/|title=Die Papst-Weissagungen des Malachias – Nur ein Scherz des heiligen Philipp Neri?|publisher=Giuseppe Nardi|date=5. marec 2013|accessdate=9. oktober 2016|archive-date=2016-10-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20161011084749/http://www.katholisches.info/2013/03/05/die-papst-weissagungen-des-malachias-nur-ein-scherz-des-heiligen-philipp-neri/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Pomen mnogih prerokb je raztolmačen, za nekater pa še ne obstaja zadovoljiva razlaga.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://cronologia.leonardo.it/papi16.htm|title=Gregorio XIV|publisher=Leonardo|date=|accessdate=19. januar 2017|archive-date=2016-11-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20161101024122/http://cronologia.leonardo.it/papi16.htm|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
* Gre za prerokbe, ki v malo besedah opisujejo na skrivnosten način vsakokratnega papeža in njegovo papeževanje. Končujejo se s Petrom Rimskim. Med temi starimi in novimi prerokbami opažamo popolno soglasje.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= https://www.jochen-roemer.de/Gottes%20Warnung/Hintergrund/Archiv/Beitraege/Die%20Papstweissagung%20des%20Hl.%20Malachias.pdf |title= Die Papstweissagung des Hl. Malachias nach H. Troll, Paul Pattloch Verlag, Aschaffenburg, 1973|publisher=jochenroemer.de|date=|accessdate=9. oktober 2016}}&lt;/ref&gt;
*Prerokbe posebno burijo domišljijo zadnje čase, saj naj bi bil po eni razlagi zadnji papež v nizu ''Peter Rimski'' istoveten s papežem ''[[papež Frančišek|Frančiškom]]''. Zato je ob njegovem nastopu po družbenih občilih kar mrgolelo naslovov v tem slogu: »Prerok je napovedal: To bo zadnji papež.«&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.slovenskenovice.si/novice/svet/prerok-je-napovedal-bo-zadnji-papez|title=Prerok je napovedal: To bo zadnji papež|publisher=Vladimir Jerman v: Slovenske novice|date=18. februar 2013|accessdate=22. januar 2017|archive-date=2016-10-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20161009143451/http://www.slovenskenovice.si/novice/svet/prerok-je-napovedal-bo-zadnji-papez|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; - ali pa: »Naslednji papež (po nepričakovanem odstopu [[papež Benedikt XVI.|Benedikta XVI.]] 2013) je poslednji; sledi [[sodni dan]].«&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://arhiva.alo.rs/vesti/svet/sledeci-papa-je-posljednji-sledi-sudnji-dan/10971|title=Sledeći papa je posljednji, sledi Sudnji dan!|publisher=Alo.rs|date=11. februar 2013|accessdate=21. januar 2017|archive-date=2017-02-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20170202002612/http://arhiva.alo.rs/vesti/svet/sledeci-papa-je-posljednji-sledi-sudnji-dan/10971|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

=== ''Ex antiquitate Urbis'' ===
[[Malahijeve prerokbe|Malahijeva prerokba]] pravi o papežu Gregorju XIV., da izhaja ''Iz starosti mesta'' oziroma ''Iz starega mesta''; ({{lang-la|Ex antiquitate Urbis}}; {{lang-en|Of the antiquity of the city / From the old city}}). &lt;br&gt;
Avtor prerokb je utegnil namigniti, da je za naslednika [[papež Urban VII.|Urbana VII.]] določen kardinal [[Girolamo Simoncelli|Simoncelli]], ki je bil rodom iz [[Orvieto|Orvieta]] – a temu mestu pravijo po latinsko ''Urbs vetus'', tj. ''Staro mesto''.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.goodreads.com/book/show/5253208-orvieto|title= Orvieto: Urbs Vetus by William Anselmi|publisher=Guernica Editions - Good reads|date=2009|accessdate=22. januar 2017}}&lt;/ref&gt; &lt;br&gt;
Za papeža vendarle ni bil izvoljen Simoncelli, ampak Sfondrati, ki si je privzel ime Gregor XIV. Zagovorniki prerokb so to poskušali tudi to uskladiti s prerokbo z opombo, da je bil oče Gregorja XIV. senator ''starega mesta Milana'', in da tudi beseda &quot;senator&quot; izhaja iz latinske besede ''senex'', kar pomeni ''starec'', ali pa, da je [[Milano]] tisto &quot;staro mesto&quot;, saj je bilo utemeljeno že okoli 400 pr. n. št. Prerok do 1590 ni poznal kakih ohlapnih posploševanj, kar se mu je pozneje primerilo.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=O'Brien|title=Prophecy of St. Malachy|page=63}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Bander|title=The Prophecies of St. Malachy|page=70}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Glej tudi ==
* [[seznam italijanskih rimskokatoliških škofov]]
* [[seznam italijanskih kardinalov]]
* [[seznam papežev]]
* [[Tridentinski koncil]]
* [[protireformacija]]
* [[katoliška obnova]]
* [[Malahijeve prerokbe]]

== Nadaljnje branje ==
{{krščanstvo}}
;{{ikona sl}}
*Metod Benedik: ''Papeži od Petra do Janeza Pavla II.'', Mohorjeva družba Celje  1989.
;{{ikona en}}
*Richard P. McBrien: ''Lives of the Popes''. San Francisco 2000.
{{refend}}
* {{navedi knjigo
|last              = O'Malley
|first             = John W
|chapter           = 
|editor-last       = 
|editor-first      = 
|title             = A History of the Popes: From Peter to the Present
|publisher         = Government Institutes
|url               = https://books.google.com/books?id=H3Cs-1w5mucC&amp;pg=PA202 
|year              = 2009

}}
;{{ikona fr}}
*John Norman Davidson Kelly: ''Dictionaire des papes''. Brepols 1996.
;{{ikona de}}
*Franz Xaver Seppelt–Klemens Löffler: ''Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart''. Josef Kösel&amp;Friedrich Pustet, München 1933.
*''Päpste und Papsttum. Herder Lexikon'' (=HLP). Redaktion: Bruno Steimar. Herder, Freiburg – Basel – Wien 2016.
;{{ikona it}}
*Francesco Gligora, Biagia Catanzaro, Edmondo Coccia: ''I papi della Chiesa. Da San Pietro a Francesco''. Armando Editore, Roma 2013.
*Juan María Laboa: ''La storia dei papi. Tra il regno di Dio e le passioni terrene''. Jaca Book, Milano 2007. (''Historia de los Papas. Entre el reino de Dios y las pasiones terrenales''. Iz španščine prevedli: Antonio Tombolini, Emanuela Villa, Anna Serralunga).
*Gaetano Moroni Romano: ''Dizionario di erudizione storico-ecclesiastica da San Pietro ai nostri giorni'', LIII. Tipografia Emiliana, Venezia 1852.
;{{ikona hu}}
*Ferenc Chobot: ''A pápák története''. Pátria, Rákospalota 1909.
* {{navedi knjigo |author=Jenő Gergely |year=1982 |title=A pápaság története |url=https://archive.org/details/ppasgtrtnete0000gerg |publisher=Kossuth könyvkiadó, Budimpešta |isbn=963 09 1863 3 |cobiss= |pages=}}
*Konrád Szántó OFM:  ''A katolikus Egyház története'' (1. in 2. del). Ecclesia, Budapest 1983 in 1985.

== Zunanje povezave ==
{{Commons|Gregorius XIV}}

;{{ikona en}}
*[http://www.newadvent.org/cathen/07004a.htm Pope Gregory XIV - Catholic Encyclopedia 1910]
*[https://www.saint-mike.org/library/papal_library/gregoryxiv/biography.html Gregory XIV 1590-1591 - Nicolo Sfondrati]
*[https://embryo.asu.edu/pages/pope-gregory-xiv-1535-1591 Pope Gregory XIV (1535-1591) By Angel Lopez]
*[http://www.newworldencyclopedia.org/entry/Urban_VIII New World Encyclopedia: Urban VIII]
;{{ikona it}}
*[http://www.treccani.it/enciclopedia/papa-gregorio-xiv_(Dizionario-Biografico)/ GREGORIO XIV, papa Dizionario Biografico degli Italiani - Volume 59 (2002) di Agostino Borromeo]
*[http://www.treccani.it/enciclopedia/gregorio-xiv_(Enciclopedia-dei-Papi)/ Gregorio XIV Enciclopedia dei Papi (2000) di Agostino Borromeo]
*[http://www.treccani.it/enciclopedia/gregorio-xiv-papa_%28Enciclopedia-Italiana%29/ Gregorio XIV papa. Enciclopedia Italiana (1933) di Fausto Nicolini]
*[http://www.treccani.it/enciclopedia/gregorio-xiv-papa/ Gregòrio XIV papa Enciclopedie on line]
*[http://www.laprovinciacr.it/news/nella-storia/91759/Il-cardinale-cremonese-Nicolo-Sfondrati-fu.html Il cardinale cremonese Nicolò Sfondrati fu Papa col nome di Gregorio XIV Da Giovanni Gonizzi]
*[http://cronologia.leonardo.it/papi16.htm Leonardo: Gregorio XIV] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161101024122/http://cronologia.leonardo.it/papi16.htm |date=2016-11-01 }}
*[http://www.adorazioneeucaristica.it/gregorioxiv.htm Storia del Pontificato Papa Gregorio XIV]
*[https://www.info.roma.it/personaggi_dettaglio.asp?ID_personaggi=581 Gregorio XIV – Nicola Sfondrati. Info Roma]
;{{ikona de}}
*[http://www.vaticanhistory.de/kon/html/gregor%20xiv_.html Vatikanhistory-de Gregor XIV]
;{{ikona fr}}
*[http://compilhistoire.pagesperso-orange.fr/GregoireXIV.htm Grégoire XIV pape - Compilhistoire]
*[http://www.cosmovisions.com/GregoireXIV.htm Imago mundi : Le pape Grégoire XIV]

{{S-začetek}}
{{S-rel|ca}}
{{S-bef|before=[[Federico Cesi|kardinal Federico Cesi]]}}
{{S-ttl|title=[[škofija Cremona|škof v Cremoni]]|years=1560&amp;ndash;90}}
{{S-aft|after=[[Cesare Speciano]]}}
{{S-bef|before=[[Alfonso Gesualdo di Conza]]}}
{{S-ttl|title=[[Santa Cecilia (kardinalski naslov)|kardinal-duhovnik pri Santa Cecilia]]|years=1585&amp;ndash;90}}
{{S-aft|after=[[PaoloEmilio Sfondrati]]}}
{{S-bef|before=[[Papež Urban VII.|Urban VII.]]}}
{{S-ttl|title=[[Seznam papežev|Papež]]|years=1590&amp;ndash;91}}
{{S-aft|after=[[Papež Inocenc IX.|Inocenc IX.]]}}
{{s-konec}}
{{papeži}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Italijanski kardinali]]
[[Kategorija:Italijanski papeži]]
[[Kategorija:Rimskokatoliški škofje Cremone]]
[[Kategorija:Papeži tridentinske obnove]]
[[Kategorija:Kardinali, ki jih je imenoval papež Gregor XIII.]]
[[Kategorija:Umrli za akutno ledvično odpovedjo|Gregor XIV.]]
[[Kategorija:Pokopani v baziliki svetega Petra, Vatikan]]
[[Kategorija:Italijani v 16. stoletju]]
[[Kategorija:Papeži v 16. stoletju]]</text>
      <sha1>7mrp0kswd9ktuysu0n2i3sg49mughza</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Mišo Brečko</title>
    <ns>0</ns>
    <id>179600</id>
    <revision>
      <id>6687454</id>
      <parentid>6660102</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T20:41:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Trenerji NK Olimpije (2005)]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6687454</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4721" sha1="mrqr5lmukz6j16143kdbn9abm1bixh6" xml:space="preserve">{{Infobox football biography
| birth_date           = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place          = &lt;!-- WD --&gt;
| height               = 178 cm
| position             = [[Branilec (nogomet)|Branilec]]
| youthyears1          =
| youthclubs1          = [[NK Rudar Trbovlje|Rudar Trbovlje]]
| youthyears2          =
| youthclubs2          = [[NK Factor Ljubljana|Factor Ljubljana]]
| years1               = 2002–2003
| clubs1               = [[NK Factor Ljubljana|Factor Ljubljana]]
| caps1                = 8
| goals1               = 0
| years2               = 2003–2004
| clubs2               = [[NK Šmartno ob Paki|Šmartno ob Paki]]
| caps2                = 21
| goals2               = 0
| years3               = 2004–2007
| clubs3               = [[Hamburger SV II]]
| caps3                = 6
| goals3               = 0
| years4              = 2004–2008
| clubs4               = [[Hamburger SV]]
| caps4                = 21
| goals4               = 0
| years5               = 2005–2006
| clubs5               = → [[F.C. Hansa Rostock|Hansa Rostock]] (pos.)
| caps5                = 24
| goals5               = 1
| years6               = 2006–2007
| clubs6               = → [[FC Erzgebirge Aue|Erzgebirge Aue]] (pos.)
| caps6                = 14
| goals6               = 1
| years7               = 2008–2015
| clubs7               = [[1. FC Köln]]
| caps7                = 206
| goals7               = 5
| years8               = 2015–2018
| clubs8               = [[1. FC Nürnberg]]
| caps8                = 66
| goals8               = 0
| totalcaps            = 366       
|totalgoals            = 7
| nationalyears1       = 1999-2001
| nationalteam1        = Slovenija do 17 let
| nationalcaps1        = 6
| nationalgoals1       = 0
| nationalyears2       = 2002
| nationalteam2        = Slovenija do 19 let
| nationalcaps2        = 5
| nationalgoals2       = 0
| nationalyears3       = 2003–2006
| nationalteam3        = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]]
| nationalcaps3        = 12
| nationalgoals3       = 0
| nationalyears4       = 2004–2015
| nationalteam4        = [[Slovenska nogometna reprezentanca|Slovenija]]
| nationalcaps4        = 77
| nationalgoals4       = 0
| manageryears1        = 2022
| managerclubs1        = Slovenija do 16 let
| manageryears2        = 2022–2023
| managerclubs2        = Slovenija do 17 let
| manageryears3        = 2023–2024
| managerclubs3        = Slovenija do 16 let
| manageryears4        = 2024–2026
| managerclubs4        = Slovenija do 19 let
| manageryears5        = 2026–
| managerclubs5        = [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija Ljubljana]]
}}
'''Mišo Brečko''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]] in strojevodja lahkega mestnega vlaka* [[1. maj]] [[1984]], [[Trbovlje]].

== Življenjepis ==
Brečko prihaja iz [[Trbovlje| Trbovelj]]. Z nogometom se je začel ukvarjati pri 7 letih v klubu  [[NK Rudar Trbovlje]]. Igra na položaju  [[Branilec (nogomet)|desnega bočnega branilca]]. V prvoligaški konkurenci je debitiral v dresu Šmartnega, od koder je odšel v  Nemčijo. 
Julija 2004 je podpisal za [[Hamburger SV]]&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.uefa.com/footballeurope/news/kind=2/newsid=133504.html|title=Hamburg podpisal s Slovencem|date=11. december 2003|accessdate=13. maja 2008|publisher=UEFA.com}}&lt;/ref&gt;, vendar je bil nato posojen klubu [[Hansa Rostock]]&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.uefa.com/footballeurope/news/kind=2/newsid=325550.html|title=Kalla makes Sivasspor switch|date=11. avgust 2005|accessdate=13. maja 2008|publisher=UEFA.com}}&lt;/ref&gt;. Sedem sezon je igral za [[1. FC Köln]], ob koncu kariere pa je igral za nemškega drugoligaša [[1. FC Nürnberg]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
* {{sports links}}

{{Olimpija Ljubljana squad}}
{{Trenerji NK Olimpija Ljubljana (2005)}}
{{Slovenia Squad 2010 World Cup}}

{{nogometaš-stub}}

{{DEFAULTSORT:Brečko, Mišo}}
[[Kategorija:Slovenski nogometaši]]
[[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 17 let]]
[[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]]
[[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]]
[[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2010]]
[[Kategorija:Nogometaši NK Interblocka]]
[[Kategorija:Nogometaši NK Šmartnega ob Paki]]
[[Kategorija:Nogometaši Hamburgerja SV]]
[[Kategorija:Nogometaši F.C. Hanse Rostock]]
[[Kategorija:Nogometaši FC Erzgebirga Aue]]
[[Kategorija:Nogometaši FC Kölna]]
[[Kategorija:Nogometaši 1. FC Nürnberga]]
[[Kategorija:Trboveljski športniki]]
[[Kategorija:Slovenski nogometni trenerji]]
[[Kategorija:Trenerji NK Olimpije (2005)]]</text>
      <sha1>mrqr5lmukz6j16143kdbn9abm1bixh6</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687585</id>
      <parentid>6687454</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T08:24:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-34001-71</username>
        <id>261435</id>
      </contributor>
      <comment>izbrisan vandalizem</comment>
      <origin>6687585</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4684" sha1="793bgigeba4dlc7wzdt8d1eee3hd6jy" xml:space="preserve">{{Infobox football biography
| birth_date           = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place          = &lt;!-- WD --&gt;
| height               = 178 cm
| position             = [[Branilec (nogomet)|Branilec]]
| youthyears1          =
| youthclubs1          = [[NK Rudar Trbovlje|Rudar Trbovlje]]
| youthyears2          =
| youthclubs2          = [[NK Factor Ljubljana|Factor Ljubljana]]
| years1               = 2002–2003
| clubs1               = [[NK Factor Ljubljana|Factor Ljubljana]]
| caps1                = 8
| goals1               = 0
| years2               = 2003–2004
| clubs2               = [[NK Šmartno ob Paki|Šmartno ob Paki]]
| caps2                = 21
| goals2               = 0
| years3               = 2004–2007
| clubs3               = [[Hamburger SV II]]
| caps3                = 6
| goals3               = 0
| years4              = 2004–2008
| clubs4               = [[Hamburger SV]]
| caps4                = 21
| goals4               = 0
| years5               = 2005–2006
| clubs5               = → [[F.C. Hansa Rostock|Hansa Rostock]] (pos.)
| caps5                = 24
| goals5               = 1
| years6               = 2006–2007
| clubs6               = → [[FC Erzgebirge Aue|Erzgebirge Aue]] (pos.)
| caps6                = 14
| goals6               = 1
| years7               = 2008–2015
| clubs7               = [[1. FC Köln]]
| caps7                = 206
| goals7               = 5
| years8               = 2015–2018
| clubs8               = [[1. FC Nürnberg]]
| caps8                = 66
| goals8               = 0
| totalcaps            = 366       
|totalgoals            = 7
| nationalyears1       = 1999-2001
| nationalteam1        = Slovenija do 17 let
| nationalcaps1        = 6
| nationalgoals1       = 0
| nationalyears2       = 2002
| nationalteam2        = Slovenija do 19 let
| nationalcaps2        = 5
| nationalgoals2       = 0
| nationalyears3       = 2003–2006
| nationalteam3        = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]]
| nationalcaps3        = 12
| nationalgoals3       = 0
| nationalyears4       = 2004–2015
| nationalteam4        = [[Slovenska nogometna reprezentanca|Slovenija]]
| nationalcaps4        = 77
| nationalgoals4       = 0
| manageryears1        = 2022
| managerclubs1        = Slovenija do 16 let
| manageryears2        = 2022–2023
| managerclubs2        = Slovenija do 17 let
| manageryears3        = 2023–2024
| managerclubs3        = Slovenija do 16 let
| manageryears4        = 2024–2026
| managerclubs4        = Slovenija do 19 let
| manageryears5        = 2026–
| managerclubs5        = [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija Ljubljana]]
}}
'''Mišo Brečko''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]] * [[1. maj]] [[1984]], [[Trbovlje]].

== Življenjepis ==
Brečko prihaja iz [[Trbovlje| Trbovelj]]. Z nogometom se je začel ukvarjati pri 7 letih v klubu  [[NK Rudar Trbovlje]]. Igra na položaju  [[Branilec (nogomet)|desnega bočnega branilca]]. V prvoligaški konkurenci je debitiral v dresu Šmartnega, od koder je odšel v  Nemčijo. 
Julija 2004 je podpisal za [[Hamburger SV]]&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.uefa.com/footballeurope/news/kind=2/newsid=133504.html|title=Hamburg podpisal s Slovencem|date=11. december 2003|accessdate=13. maja 2008|publisher=UEFA.com}}&lt;/ref&gt;, vendar je bil nato posojen klubu [[Hansa Rostock]]&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.uefa.com/footballeurope/news/kind=2/newsid=325550.html|title=Kalla makes Sivasspor switch|date=11. avgust 2005|accessdate=13. maja 2008|publisher=UEFA.com}}&lt;/ref&gt;. Sedem sezon je igral za [[1. FC Köln]], ob koncu kariere pa je igral za nemškega drugoligaša [[1. FC Nürnberg]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
* {{sports links}}

{{Olimpija Ljubljana squad}}
{{Trenerji NK Olimpija Ljubljana (2005)}}
{{Slovenia Squad 2010 World Cup}}

{{nogometaš-stub}}

{{DEFAULTSORT:Brečko, Mišo}}
[[Kategorija:Slovenski nogometaši]]
[[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 17 let]]
[[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]]
[[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]]
[[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2010]]
[[Kategorija:Nogometaši NK Interblocka]]
[[Kategorija:Nogometaši NK Šmartnega ob Paki]]
[[Kategorija:Nogometaši Hamburgerja SV]]
[[Kategorija:Nogometaši F.C. Hanse Rostock]]
[[Kategorija:Nogometaši FC Erzgebirga Aue]]
[[Kategorija:Nogometaši FC Kölna]]
[[Kategorija:Nogometaši 1. FC Nürnberga]]
[[Kategorija:Trboveljski športniki]]
[[Kategorija:Slovenski nogometni trenerji]]
[[Kategorija:Trenerji NK Olimpije (2005)]]</text>
      <sha1>793bgigeba4dlc7wzdt8d1eee3hd6jy</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ministrstvo za kmetijstvo Republike Slovenije</title>
    <ns>0</ns>
    <id>185836</id>
    <revision>
      <id>6687423</id>
      <parentid>6685822</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T19:20:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>tn</comment>
      <origin>6687423</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1599" sha1="hkm3qsk5y898uurgqhwb0e8gzjttueg" xml:space="preserve">'''Ministrstvo za kmetijstvo Republike Slovenije''' je [[ministrstvo Republike Slovenije]], ki je odgovorno za področje [[kmetijstvo|kmetijstva]], [[gospodarstvo|gospodarstva]], [[prehrana|prehrane]], razvoja podeželja, prehrane, [[Krma (hrana)|krme]], [[varstvo rastlin|varstva rastlin]], [[veterinarstvo|veterinarstva]] in [[zootehnika|zootehnike]], [[gozdarstvo|gozdarstva]], [[lovstvo|lovstva]] in [[ribištvo|ribištva]]; nastanjeno je na [[Dunajska cesta, Ljubljana|Dunajski 22]] ([[Ljubljana]]).

== Minister ==
''Glej: [[Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije]]''

== Organizacija ==
; Direktorati
* [[Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo Republike Slovenije]]
* [[Direktorat za kmetijstvo Republike Slovenije]]
* [[Direktorat za varno hrano Republike Slovenije]]

; Organi
* [[Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja]]
* [[Veterinarska uprava Republike Slovenije]]
* [[Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano]]
* [[Fitosanitarna uprava Republike Slovenije]]

== Glej tudi ==
* [[seznam ministrstev Republike Slovenije]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.mkgp.gov.si/ Uradna spletna stran]


{{VladaSLO}}
{{poli-stub}}

[[Kategorija:Ministrstva Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Ustanove v Ljubljani]]
[[Kategorija:Kmetijstvo v Sloveniji]]
[[Kategorija:Gospodarstvo Slovenije]]
[[Kategorija:Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije|*]]
[[Kategorija:Ministrstva za kmetijstvo|Slovenija]]
[[Kategorija:Ministrstva za gozdarstvo|Slovenija]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>hkm3qsk5y898uurgqhwb0e8gzjttueg</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije</title>
    <ns>0</ns>
    <id>185839</id>
    <revision>
      <id>6687420</id>
      <parentid>6685251</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T19:18:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>−predlog za združitev, očitno brez podpore</comment>
      <origin>6687420</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1718" sha1="9f92j9ebmbds2o3xngrs24fo83o1fpd" xml:space="preserve">{{politika Slovenije}}{{redirect|MNZ}}

'''Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo Republike Slovenije''' je [[ministrstvo Republike Slovenije|ministrstvo]] [[Slovenija|Republike Slovenije]], ki je odgovorno za ohranjanje [[javna varnost|javne varnosti]] in [[policija|policije]], upravnih notranjih zadev in [[Migracije|migracij]] v [[Slovenija|Sloveniji]]. 

Ministrstvo vodi [[minister za notranje zadeve Republike Slovenije]]; trenutno položaj zaseda [[Franci Matoz]].

== Organizacija ==
; Notranje službe
* [[Služba za notranjo revizijo Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije]]
* [[Služba za evropske zadeve in mednarodno sodelovanje Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije]]
* [[Služba za odnose z javnostmi Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije]]
* [[Direktorat za upravne notranje zadeve Republike Slovenije]]
* [[Direktorat za policijo in druge varnostne naloge Republike Slovenije]]
* [[Sekretariat Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije]]
* [[Kabinet ministra za notranje zadeve Republike Slovenije]]

; Organi
* [[Inšpektorat Republike Slovenije za notranje zadeve]]
* [[Policija (Slovenija)|Policija]]

== Viri in opombe ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam ministrstev Republike Slovenije]]
* [[Republiški sekretariat za notranje zadeve Republike Slovenije]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.mnz.gov.si Uradna spletna stran]

{{poli-stub}}

{{VladaSLO}}

[[Kategorija:Ministrstva Republike Slovenije|Notranje zadeve]]
[[Kategorija:Ustanove v Ljubljani]]
[[Kategorija:Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije|*]]
[[Kategorija:Ministrstva za notranje zadeve|Slovenija]]
[[Kategorija:letalske šole]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>9f92j9ebmbds2o3xngrs24fo83o1fpd</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ministrstvo za javno upravo Republike Slovenije</title>
    <ns>0</ns>
    <id>185840</id>
    <revision>
      <id>6687422</id>
      <parentid>6548948</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T19:19:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <comment>{{posodobi}}</comment>
      <origin>6687422</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2824" sha1="pzpdel0njckdc9r8n0z1pjctc941v9d" xml:space="preserve">{{posodobi|datum=junij 2026}}
{{Infobox official post
| post = Minister za javno upravo
| body = &lt;br /&gt;Republike Slovenije
| image name = 
| image name1 = Flag of Slovenia.svg
| image_size1 = 70px
| incumbent = [[Franc Props]] ([[Gibanje Svoboda]])
| incumbentsince = 7. decembra 2023
| member_of = [[15. vlada Republike Slovenije]]
| termlength = 
| residence = Tržaška cesta 21&lt;br&gt;1000 Ljubljana
| website = https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-javno-upravo/
| image = 
}}'''Ministrstvo za javno upravo''' opravlja naloge na področjih javne uprave, sistemskega urejanja organiziranosti in delovanja javnega sektorja, sistema javnih uslužbencev, plačnega sistema v javnem sektorju, javnih naročil, volilne in referendumske zakonodaje, sistemskega urejanja splošnega upravnega postopka, sistemskega urejanja upravnih taks, upravnega poslovanja, upravljanja z informacijsko komunikacijskimi sistemi in zagotavljanja elektronskih storitev javne uprave, dostopa do informacij javnega značaja, integritete v javnem sektorju, delovanja nevladnih organizacij, lokalne samouprave, kakovosti javne uprave, boljše zakonodaje ter odprave administrativnih ovir in naloge na področju sistemskega urejanja ravnanja s stvarnim premoženjem države in lokalnih skupnosti, centraliziranega ravnanja s stvarnim premoženjem države, načrtovanja in koordiniranja prostorskih potreb organov državne uprave ter drugih nalog na področju ravnanja s stvarnim premoženjem v skladu s predpisi ali aktom vlade.

== Organizacija ==

; Notranje organizacijske enote

*[http://www.mju.gov.si/si/o_ministrstvu/organiziranost/ Kabinet ministra za javno upravo]
*Služba za mednarodne odnose in odnose z javnostmi
*[http://www.mju.gov.si/si/delovna_podrocja/upravne_enote/ Služba za upravne enote]
*[http://www.mju.gov.si/si/delovna_podrocja/lokalna_samouprava/ Služba za lokalno samoupravo]
*[http://www.mju.gov.si/si/delovna_podrocja/nevladne_organizacije/ Služba za nevladne organizacije]
*[http://www.mju.gov.si/si/delovna_podrocja/notranja_revizija/ Služba za notranjo revizijo]
*[http://www.mju.gov.si/si/delovna_podrocja/transparentnost_in_dostop_do_informacij_javnega_znacaja/ Služba za transparentnost, integriteto in politični sistem]
*Urad za razvoj
*Direktorat za informatiko
*Direktorat za javni sektor
*Direktorat za informatiko
*Direktorat za stvarno premoženje
*Direktorat za javno naročanje
*Sekretariat

== Glej tudi: ==

* [[Seznam ministrstev Republike Slovenije|Ministrstva Republike Slovenije]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.mju.gov.si Spletna stran ministrstva]

{{poli-stub}}

[[Kategorija:Ministrstva Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Ustanove v Ljubljani]]
[[Kategorija:Ministrstvo za javno upravo Republike Slovenije|*]]
[[Kategorija:Javna uprava|*]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>pzpdel0njckdc9r8n0z1pjctc941v9d</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Luka Žinko</title>
    <ns>0</ns>
    <id>188666</id>
    <revision>
      <id>6687552</id>
      <parentid>6403600</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T08:00:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* vrh */ pos.</comment>
      <origin>6687552</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5254" sha1="8hkw57wfsawix99kf27fsosnnwhuoft" xml:space="preserve">{{Infobox football biography
| image = Žinko Luka v KK.jpg
| height = 186 cm
| position = [[vezist]]
| youthyears1 = 1990–1997  | youthclubs1 = [[ND Slovan|Slovan Ljubljana]] 
| youthyears2 = 1997–2003  | youthclubs2 = [[NK Factor Ljubljana|Factor Ljubljana]]
| years1 = 2002–2003  | clubs1 = [[NK IB 1975 Ljubljana|Factor]]                     | caps1 = 30  | goals1 = 7
| years2 = 2003–2004  | clubs2 = [[NK Šmartno ob Paki|Šmartno ob Paki]]             | caps2 = 31  | goals2 = 4
| years3 = 2004–2005  | clubs3 = [[FC Istres|Istres]]                               | caps3 = 0   | goals3 = 0
| years4 = 2005       | clubs4 = [[NK IB 1975 Ljubljana|Factor]]                     | caps4 = 1   | goals4 = 1
| years5 = 2005       | clubs5 = [[NK Bela Krajina|Bela Krajina]]                   | caps5 = 12  | goals5 = 2
| years6 = 2006–2008  | clubs6 = [[NK Domžale|Domžale]]                             | caps6 = 84  | goals6 = 13
| years7 = 2009       | clubs7 = [[Kocaelispor]]                                    | caps7 = 7   | goals7 = 0
| years8 = 2009–2010  | clubs8 = [[APOP Kinyras Peyias FC|APOP Kinyras Peyias]]     | caps8 = 25  | goals8 = 1
| years9 = 2010       | clubs9 = → [[FC Amkar Perm]] (pos.)                         | caps9 = 3   | goals9 = 0
| years10 = 2011      | clubs10 = [[Alki Larnaca]]                                  | caps10 = 14 | goals10 = 0
| years11 = 2011–2012 | clubs11 = [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]]                | caps11 = 31 | goals11 = 5
| years12 = 2013      | clubs12 = [[Gabala FC|Gabala]]                              | caps12 = 8  | goals12 = 1
| years13 = 2013–2014 | clubs13 = [[Hangzhou Greentown F.C.|Hangzhou Greentown]]    | caps13 = 34 | goals13 = 1
| years14 = 2015 | clubs14 = [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija Ljubljana]]    | caps14 = 10 | goals14 = 0
| years15 = 2015–2016 | clubs15 = [[NK Krško|Krško]]                                | caps15 = 23 | goals15 = 2
| years16 = 2016–2018| clubs16 = [[NK Domžale|Domžale]]                             | caps16 = 16 | goals16 = 0
| years17 = 2017–2018| clubs17 = → [[NK Celje|Celje]] (pos.)                        | caps17 = 21 | goals17 = 6
| years18 = 2018–2021 | clubs18 = [[NK Bravo|Bravo]]                                | caps18 = 93 | goals18 = 12
| years19 = 2022–2023 | clubs19 = [[NK Brinje Grosuplje|Brinje Grosuplje]]              | caps19 = 0  | goals19 = 0
| nationalyears1 = 2001         | nationalteam1 = Slovenija do 17 let   | nationalcaps1 = 4  | nationalgoals1 = 0
| nationalyears2 = 2002–2003    | nationalteam2 = Slovenija do 20 let | nationalcaps2 = 7  | nationalgoals2 = 3
| nationalyears3 = 2002–2005    | nationalteam3 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]]   | nationalcaps3 = 24  | nationalgoals3 = 0
| nationalyears4 = 2004–2008    | nationalteam4 = [[Slovenska nogometna reprezentanca|Slovenija]]   | nationalcaps4 = 3  | nationalgoals4 = 0
| manageryears1 = 2024
| managerclubs1 = [[NK Radomlje|Radomlje]] (zač.)
| manageryears2 = 2025–2026
| managerclubs2 = [[ND Slovan|Slovan]]
}}
'''Luka Žinko''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]] in [[nogometni trener]], * [[23. marec]] [[1983]], [[Ljubljana]].

== Življenjepis ==
Luka Žinko je igral za večje število klubov v [[Prva slovenska nogometna liga|slovenski prvi ligi]] in tujini. Najpogosteje je igral na položaju zadnjega zveznega igralca, a se je odlično znašel tudi kot centralni branilec. V prvi slovenski ligi je odigral 301 tekmo in dosegel 37 golov, za [[Slovenska nogometna reprezentanca|slovensko reprezentanco]] je zbral tri nastope. Debitiral je 17. novembra 2004 na prijateljski tekmi v Bratislavi proti Slovaški, ko je v 82. minuti zamenjal [[Milenko Ačimović|Milenka Ačimovića]]. 

== Dosežki ==
====NK Domžale====
*[[Slovenska prva nogometna liga]]: 2006-07, 2007-08
:*Podprvak: 2005-06
*[[Slovenski nogometni superpokal]]: 2007

== Sklici ==
{{sklici}}

==Glej tudi==
* [[seznam slovenskih nogometašev]]
* [[seznam slovenskih nogometnih reprezentantov]]

== Zunanje povezave ==
* {{sports links}}

{{škrbina o nogometašu}}

{{DEFAULTSORT:Žinko, Luka}}
[[Kategorija:Slovenski nogometaši]]
[[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 17 let]]
[[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 20 let]]
[[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]]
[[Kategorija:Nogometaši NK Interblocka]]
[[Kategorija:Nogometaši NK Bele krajine]]
[[Kategorija:Nogometaši NK Domžal]]
[[Kategorija:Nogometaši FC Istresa]]
[[Kategorija:Nogometaši NK Šmartnega ob Paki]]
[[Kategorija:Nogometaši Kocaelisporja]]
[[Kategorija:Nogometaši APOP Kinyrasa FC]]
[[Kategorija:Nogometaši Amkarja Perm]]
[[Kategorija:Nogometaši Alkija Larnaca FC]]
[[Kategorija:Nogometaši NK Rudarja Velenje]]
[[Kategorija:Nogometaši Gabale FC]]
[[Kategorija:Nogometaši Žedžiang Professionala F.C.]]
[[Kategorija:Nogometaši NK Krškega]]
[[Kategorija:Nogometaši NK Celja]]
[[Kategorija:Nogometaši NK Brava]]
[[Kategorija:Nogometaši NK Brinja]]
[[Kategorija:Ljubljanski športniki]]
[[Kategorija:Slovenski nogometni trenerji]]
[[Kategorija:Trenerji NK Radomelj]]
[[Kategorija:Trenerji NK Slovana]]</text>
      <sha1>8hkw57wfsawix99kf27fsosnnwhuoft</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Grba (riba)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>191886</id>
    <revision>
      <id>6687597</id>
      <parentid>6191839</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T08:30:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>{{Speciesbox</comment>
      <origin>6687597</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2937" sha1="f6bq9yilw3gws9hhpaot91sj19b9bbd" xml:space="preserve">{{Short description|Vrsta ribe}}
''za druge pomene glej [[Grba (razločitev)]]''
{{Speciesbox
| name = Grba
|image =Barbus plebejus Conca river.jpg
| status = NT
| status_system = IUCN3.1
| status_ref = &lt;ref name = IUCN&gt;{{cite iucn |author=Ford, M. |year=2024 |title=''Barbus plebejus'' |volume=2024 |article-number=e.T2568A135065063 |doi=10.2305/IUCN.UK.2024-2.RLTS.T2568A135065063.en |access-date=19 January 2025}}&lt;/ref&gt;
| taxon = Barbus plebejus
| display_parents =3
| authority = [[Charles Lucien Bonaparte|Bonaparte]], 1839
| range_map = Areale Barbus Plebejus.png
}}
'''Grba''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Barbus plebejus''''') je [[sladkovodne ribe|sladkovodna riba]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[pravi krapovci|prvih krapovcev]].

== Opis ==
Grba je na prvi pogled precej podobna sorodni [[mrena|mreni]]. Ima dolgo, vretenasto in bočno rahlo stisnjeno [[telo]] s precej dolgo [[glava|glavo]], na koncu katere so podstojna [[usta]] z mesnatimi [[ustnice|ustnicami]]. Na koncu zgornje strani gobca ima dva mesnata izrastka, še dva pa sta na ustnih kotičkih. V ustih ima grba trirede goltne [[zob]]e. [[Oči]] so majhne in se nahajajo visoko na [[teme]]nu.

Grba je po hrbtu rumeno rjave barve z zelenkastim odtenkom, boki so zlati, trebuh pa je rumeno bele barve. Vse neparne plavuti imajo temne pike, [[repna plavut]] pa je globoko zarezana.

[[Samec|Samci]] grbe spolno dozorijo v 2. ali 3. letu starosti, [[samica|samice]] pa šele v četrtem letu. Ob spolni zrelosti grbe merijo med 25 in 30&amp;nbsp;cm, kar je tudi povprečna velikost, ki jo te ribe dosežejo, čeprav lahko v izjemnih primerih dosežejo celo do 60&amp;nbsp;cm. [[Drst]]ijo se od maja do junija v velikih [[jata]]h na peščenih ali [[prod]]natih tleh. Samice na kamenje prilepijo od 6000 do 7000 [[ikre|iker]] rumenkaste barve.

Glavna hrana grb so drobne [[ličinka|ličinke]] [[žuželke|žuželk]], razni črvi in drugi talni [[nevretenčarji]].

== Razširjenost ==
Grba je razširjena v [[reka]]h [[Italija|Italije]], ter v [[Slovenija|Sloveniji]] in [[Hrvaška|Hrvaški]].

V Sloveniji je grbe moč najti v porečju [[Soča|Soče]], v [[Rižana|Rižani]], [[Dragonja|Dragonji]], [[Reka (reka)|Reki]] ter v manjših vodotokih [[jadransko porečje|jadranskega porečja]].

==Sklici==
{{Reflist}}

== Viri ==
*{{navedi knjigo |author1=Povž M. |author2=Boris Sket |title=Naše sladkovodne ribe |year=1990 |publisher=Mladinska knjiga |location=Ljubljana}}
* Crivelli, A.J. 2005. [http://www.iucnredlist.org/search/details.php/2568/all Barbus plebejus]. [http://www.iucnredlist.org 2006 IUCN Red List of Threatened Species. ] dostopano 19. julija 2007.

== Zunanje povezave ==
{{Commons}}
{{Wikispecies}}
* {{FishBase|id=25854|genus=Barbus|species=plebejus}}

{{Taxonbar|from=Q1082788}}

[[Kategorija:Pravi krapovci]]
[[Kategorija:Ribe Evrope]]
[[Kategorija:Ribe Slovenije]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1842]]</text>
      <sha1>f6bq9yilw3gws9hhpaot91sj19b9bbd</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687602</id>
      <parentid>6687597</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T08:32:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>tn</comment>
      <origin>6687602</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2938" sha1="rq2wdkknrvlmo3uwin178gph0g0mvqn" xml:space="preserve">{{Short description|Vrsta ribe}}
''za druge pomene glej [[Grba (razločitev)]]''
{{Speciesbox
| name = Grba
|image =Barbus plebejus Conca river.jpg
| status = NT
| status_system = IUCN3.1
| status_ref = &lt;ref name = IUCN&gt;{{cite iucn |author=Ford, M. |year=2024 |title=''Barbus plebejus'' |volume=2024 |article-number=e.T2568A135065063 |doi=10.2305/IUCN.UK.2024-2.RLTS.T2568A135065063.en |access-date=19 January 2025}}&lt;/ref&gt;
| taxon = Barbus plebejus
| display_parents =3
| authority = [[Charles Lucien Bonaparte|Bonaparte]], 1839
| range_map = Areale Barbus Plebejus.png
}}
'''Grba''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Barbus plebejus''''') je [[sladkovodne ribe|sladkovodna riba]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[pravi krapovci|pravih krapovcev]].

== Opis ==
Grba je na prvi pogled precej podobna sorodni [[mrena|mreni]]. Ima dolgo, vretenasto in bočno rahlo stisnjeno [[telo]] s precej dolgo [[glava|glavo]], na koncu katere so podstojna [[usta]] z mesnatimi [[ustnice|ustnicami]]. Na koncu zgornje strani gobca ima dva mesnata izrastka, še dva pa sta na ustnih kotičkih. V ustih ima grba trirede goltne [[zob]]e. [[Oči]] so majhne in se nahajajo visoko na [[teme]]nu.

Grba je po hrbtu rumeno rjave barve z zelenkastim odtenkom, boki so zlati, trebuh pa je rumeno bele barve. Vse neparne plavuti imajo temne pike, [[repna plavut]] pa je globoko zarezana.

[[Samec|Samci]] grbe spolno dozorijo v 2. ali 3. letu starosti, [[samica|samice]] pa šele v četrtem letu. Ob spolni zrelosti grbe merijo med 25 in 30&amp;nbsp;cm, kar je tudi povprečna velikost, ki jo te ribe dosežejo, čeprav lahko v izjemnih primerih dosežejo celo do 60&amp;nbsp;cm. [[Drst]]ijo se od maja do junija v velikih [[jata]]h na peščenih ali [[prod]]natih tleh. Samice na kamenje prilepijo od 6000 do 7000 [[ikre|iker]] rumenkaste barve.

Glavna hrana grb so drobne [[ličinka|ličinke]] [[žuželke|žuželk]], razni črvi in drugi talni [[nevretenčarji]].

== Razširjenost ==
Grba je razširjena v [[reka]]h [[Italija|Italije]], ter v [[Slovenija|Sloveniji]] in [[Hrvaška|Hrvaški]].

V Sloveniji je grbe moč najti v porečju [[Soča|Soče]], v [[Rižana|Rižani]], [[Dragonja|Dragonji]], [[Reka (reka)|Reki]] ter v manjših vodotokih [[jadransko porečje|jadranskega porečja]].

==Sklici==
{{Reflist}}

== Viri ==
*{{navedi knjigo |author1=Povž M. |author2=Boris Sket |title=Naše sladkovodne ribe |year=1990 |publisher=Mladinska knjiga |location=Ljubljana}}
* Crivelli, A.J. 2005. [http://www.iucnredlist.org/search/details.php/2568/all Barbus plebejus]. [http://www.iucnredlist.org 2006 IUCN Red List of Threatened Species. ] dostopano 19. julija 2007.

== Zunanje povezave ==
{{Commons}}
{{Wikispecies}}
* {{FishBase|id=25854|genus=Barbus|species=plebejus}}

{{Taxonbar|from=Q1082788}}

[[Kategorija:Pravi krapovci]]
[[Kategorija:Ribe Evrope]]
[[Kategorija:Ribe Slovenije]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1842]]</text>
      <sha1>rq2wdkknrvlmo3uwin178gph0g0mvqn</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Barbus plebejus</title>
    <ns>0</ns>
    <id>191887</id>
    <redirect title="Grba (riba)" />
    <revision>
      <id>6687600</id>
      <parentid>1529430</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T08:31:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>{{R from scientific name|fish}}</comment>
      <origin>6687600</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="57" sha1="sfo9yibenz1knwolzpulbvoeex6ezsv" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Grba (riba)]]
{{R from scientific name|fish}}</text>
      <sha1>sfo9yibenz1knwolzpulbvoeex6ezsv</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Velika nežica</title>
    <ns>0</ns>
    <id>194713</id>
    <revision>
      <id>6687351</id>
      <parentid>5869731</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T16:55:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>{{Speciesbox</comment>
      <origin>6687351</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2687" sha1="e5knwyklrlb3c0qnwoq8w1fju178a93" xml:space="preserve">{{Short description|Vrsta ribe}}
{{Speciesbox
| name = Velika nežica
| status = LC
| status_system = IUCN3.1
| status_ref = &lt;ref name=&quot;iucn status 16 November 2021&quot;&gt;{{cite iucn |author=Freyhof, J. |author2=Kottelat, M. |date=2008 |title=''Cobitis elongata'' |volume=2008 |article-number=e.T5031A11108572 |doi=10.2305/IUCN.UK.2008.RLTS.T5031A11108572.en |access-date=16 November 2021}}&lt;/ref&gt;
| taxon = Cobitis elongata
| authority = [[Johann Jakob Heckel|Heckel]] &amp; [[Rudolf Kner|Kner]], 1858
| synonyms = 
}}
'''Velika nežica''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Cobitis elongata''''') je [[sladkovodne ribe|sladkovodna riba]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[činklje|činkelj]], ki je razširjena v vodah [[Balkanski polotok|Balkanskega polotoka]].

==Opis==
Na prvi pogled je velika nežica podobna [[nežica|nežici]], le da ima še nekoliko ožji in daljši [[trup]], ki je posut z 12 do 19 [[pega]]mi na [[hrbet|hrbtu]] ter 10 do 13 po bokih. V dolžino velika nežica zraste od 12 do 15 cm, izjemoma celo do 16,5 cm. Osnovna barva telesa je rumeno bela, pege pa so rjave barve. [[Pobočnica]] je kratka in sega le nekaj lusk vzdolž bokov. 

[[Glava]] velike nežice je dolga in stisnjena, na koncu pa ima majhna [[usta]], okoli katerih je šest brkom podobnih izrastkov. Štirje so na robu zgornje ustnice, dva pa v ustnih kotičkih. Pod [[oko|očesom]] ima velika nežica v posebni gubi skrit dvokoničast trn.

==Razširjenost in uporabnost==
Velika nežica je [[endemit]] [[donavsko porečje|donavskega porečja]], živi pa v plitvih, čistih vodah s peščenim dnom. Spolno dozori v drugem letu starosti, [[drst]]i pa se od aprila do junija. Značilno za veliko nežico je, da dan preživi skrita pod kamenjem, na hranjenje pa odhaja v mraku. Prehranjuje se z drobnimi talnimi [[nevretenčarji]] in z odmrlimi rastlinskimi delci.

V [[Slovenija|Sloveniji]] so doslej veliko nežico našli v [[Glinščica|Glinščici]], na [[Ljubljansko barje|Ljubljanskem barju]], v [[Krka|Krki]], [[Radulja|Radulji]] in nekaj manjših [[potok]]ih. 

Gospodarsko velika nežica ni pomembna, pa tudi sicer je zaradi specifičnega načina prehranjevanja [[ribič|ribiči]] ne lovijo.

== Sklici==&lt;!-- Molecular Phylogenetics and Evolution 46 (2008) 382–390 --&gt;
{{Reflist}}

==Viri==
*{{navedi knjigo |author1=Povž M. |author2=Boris Sket |title=Naše sladkovodne ribe |year=1990 |publisher=Mladinska knjiga |location=Ljubljana}}

== Zunanje povezave ==
* {{FishBase|genus=Cobitis|species=elongata|year=2008|month=02}}

{{Taxonbar|from=Q729163}}
[[Kategorija:Činklje]]
[[Kategorija:V Sloveniji zavarovane vrste]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1858]]</text>
      <sha1>e5knwyklrlb3c0qnwoq8w1fju178a93</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Cobitis elongata</title>
    <ns>0</ns>
    <id>194714</id>
    <redirect title="Velika nežica" />
    <revision>
      <id>6687350</id>
      <parentid>1565224</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T16:51:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>{{R from scientific name|fish}}</comment>
      <origin>6687350</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="60" sha1="9wfupzazkgfblxe37bgg6fq7xju1k9k" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Velika nežica]]
{{R from scientific name|fish}}</text>
      <sha1>9wfupzazkgfblxe37bgg6fq7xju1k9k</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Zlata nežica</title>
    <ns>0</ns>
    <id>194717</id>
    <revision>
      <id>6687358</id>
      <parentid>6582701</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T17:02:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>{{Speciesbox</comment>
      <origin>6687358</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3774" sha1="dlq3ibmwqxv7ishzqks6mmzxkx8iop4" xml:space="preserve">{{Short description|Vrsta ribe}}
{{Speciesbox
| image = Sabanejewia aurata törpecsík.jpg
| status = LC | status_system = IUCN3.1
| status_ref = &lt;ref name=&quot;iucn status 15 November 2021&quot;&gt;{{cite iucn |author=Freyhof, J. |date=2014 |title=''Sabanejewia aurata'' |volume=2014 |article-number=e.T19793A19006777 |doi=10.2305/IUCN.UK.2014-1.RLTS.T19793A19006777.en |access-date=15 November 2021}}&lt;/ref&gt;
| taxon = Sabanejewia aurata
| authority = ([[Filippo de Filippi|De Filippi]], 1863)
| synonyms = *''Cobitis aurata'' &lt;small&gt;De Filippi, 1863&lt;/small&gt; 
*''Cobitis hohenackeri'' &lt;small&gt;[[Karl Kessler|Kessler]], 1877&lt;/small&gt; 
*''Cobitis aralensis'' &lt;small&gt;Kessler, 1877&lt;/small&gt; 
}}
'''Zlata nežica''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Sabanejewia aurata''''') je [[sladkovodne ribe|sladkovodna riba]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[činklje|činkelj]].

==Opis==
Zlata nežica ima dolgo in podolgovato telo, ki je pokrito z drobnimi in globoko v [[koža|kožo]] vraščenimi [[luske|luskami]]. [[Hrbet]] zlate nežice je rjavo olivne barve z marmornatim [[vzorec|vzorcem]], boki pa so zlato rjave barve, posuti z rjavimi [[pega]]mi. Med hrbtnimi in bočnimi pegami poteka vzdolž bokov ena sama obarvana proga. [[Glava]] je relativno majhna, [[usta]] so podstojna, okoli njih pa je šest brkom podobnih izrastkov. Štirje do na zgornji [[ustnica|ustnici]], dva pa v ustnih kotičkih. Za zlato nežico je značilen kožnat greben vzdolž hrbtnega dela repnega debla. Zraste od 8–12&amp;nbsp;cm, izjemoma pa celo do 14&amp;nbsp;cm.

Kdaj spolno dozori ni znano, znano pa je, da se podnevi skriva v razpokah ali zakopana v peščena ali blatna tla, ponoči pa se hrani s talnimi [[nevretenčarji]], [[plankton]]om in odmrlimi deli rastlin.

==Razširjenost in uporabnost==
Zlata nežica je razširjena v [[Albanija|Albaniji]], [[Armenija|Armeniji]], [[Avstrija|Avstriji]], [[Azerbajdžan]]u, [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]], [[Bolgarija|Bolgariji]], [[Hrvaška|Hrvaški]], [[Češka|Češki]], [[Grčija|Grčiji]], [[Madžarska|Madžarski]], [[Iran]]u, [[Moldavija|Moldaviji]], [[Romunija|Romuniji]], [[Rusija|Rusiji]], [[Srbija|Srbiji]], [[Črna gora|Črni gori]], [[Slovaška|Slovaški]], [[Slovenija|Sloveniji]], [[Turčija|Turčiji]], [[Turkmenistan]]u, [[Ukrajina|Ukrajini]] ter v [[Uzbekistan]]u. V Sloveniji je bila doslej odkrita v [[Gradaščica|Gradaščici]], [[Krka|Krki]], v nekaterih [[potok]]ih v okolici [[Celje|Celja]] in [[Ljubljana|Ljubljane]] ter v [[ribnik]]ih pri [[Pesnica pri Mariboru|Pesnici]]. Zlata nežica ima najraje tekoče vode s peščenim dnom, najdemo pa jo tudi v vodah z blatnim ali mivkastim dnom. Prenese vode do temperature do 20°[[celzij|C]].

Ostale podvrste&lt;ref&gt;Steponenas A. Golden loach (Sabanejewia aurata (De Filippi, 1865)) – a new freshwater fish species in Lithuania. Acta Zoologica Lituanica 13(3): 279-282&lt;/ref&gt;:
*''S. a. aralensis'', (povodje [[Aralsko morje|Aralskega morja]])
*''S. a. balcanica'' (povodje [[Črno morje|Črnega]] in [[Egejsko morje|Egejskega morja]])
*''S. a. baltica'' (povodje [[Baltiško morje|Baltiškega morja]])
*''S. a. kubanica'' (porečje reke [[Kuban (reka)|Kuban]])
*''S. a. radnensis'' ([[Transilvanija]])
*''S. a. vallachica'' ([[Donavsko porečje]])

==Sklici==
{{sklici}}

== Viri ==
* World Conservation Monitoring Centre 1996.  [http://www.iucnredlist.org/search/details.php/19793/all Sabanejewia aurata].   [http://www.iucnredlist.org 2006 IUCN Red List of Threatened Species. ]  Dostopano 19. julija 2007.
*{{navedi knjigo |author1=Povž M. |author2=Boris Sket |title=Naše sladkovodne ribe |year=1990 |publisher=Mladinska knjiga |location=Ljubljana}}

{{Taxonbar|from=Q431584}}
[[Kategorija:Činklje]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1863]]</text>
      <sha1>dlq3ibmwqxv7ishzqks6mmzxkx8iop4</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Sabanejewia aurata</title>
    <ns>0</ns>
    <id>194718</id>
    <redirect title="Zlata nežica" />
    <revision>
      <id>6687353</id>
      <parentid>1565263</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T16:56:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>{{R from scientific name|fish}}</comment>
      <origin>6687353</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="59" sha1="k1exa1u9drydey2sgbpa1e0s085yzkj" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Zlata nežica]]
{{R from scientific name|fish}}</text>
      <sha1>k1exa1u9drydey2sgbpa1e0s085yzkj</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Nežica</title>
    <ns>0</ns>
    <id>194732</id>
    <revision>
      <id>6687324</id>
      <parentid>6328799</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T15:14:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>{{Speciesbox</comment>
      <origin>6687324</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3343" sha1="bj9qc7omvcarik5j9gkbpqrltg93xlm" xml:space="preserve">{{Short description|Vrsta ribe}}
{{Speciesbox
| name = Nežica
| image = Steinbeisser 001.jpg
| status = LC 
| status_system = IUCN3.1
| status_ref = &lt;ref name=&quot;iucn&quot;&gt;{{cite iucn |author=Ford, M. |year=2024 |title=''Cobitis taenia'' |volume=2024 |article-number=e.T5037A135084497 |doi= |access-date=1 January 2025}}&lt;/ref&gt;
| taxon = Cobitis taenia
| authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758
| synonyms = *''Cobitis spilura'' &lt;small&gt;[[François Holandre|Holandre]], 1837&lt;/small&gt;
*''Cobitinula anatoliae'' &lt;small&gt;[[Bela Hankó|Hankó]], 1925&lt;/small&gt;
*''Cobitis taenioides'' &lt;small&gt;M.C. Băcescu and R. Mayer, 1969&lt;/small&gt; 
}}
{{drugipomeni2|Nežica}}
'''Nežica''' ali '''polžača''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Cobitis taenia''''') je [[sladkovodne ribe|sladkovodna riba]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[činklje|činkelj]].

== Opis ==
Nežica ima dolgo kačasto, bočno močno stisnjeno telo, pokrito z drobnimi [[luske|luskami]]. [[Glava]] je relativno majhna in bočno stisnjena, [[usta]] so podstojna, okoli njih pa je šest brkom podobnih izrastkov. Štirje do na zgornji [[ustnica|ustnici]], dva pa v ustnih kotičkih. Pod [[oko|očesom]] ima, podobno kot ostale vrste činkelj, v posebni gubi skrit dvokoničast [[trn]].

Nežica zraste od 8 do 10&amp;nbsp;cm, izjemoma do 14, na bokih pa ima od 10 do 20 temnih peg, ki so vidne pod [[pobočnica|pobočnico]]. Ta je izrazita le nekaj centimetrov za glavo, proti zadnjemu delu pa je vidna le še kot temnejša črta. Osnovna barva telesa je rumenkasta. Odrasli primerki tehtajo med 20 in 60 [[gram]]ov.

Značilno za nežico je, da imajo samci prsno plavut z odebeljeno drugo plavutnico, blizu mesta, kjer izrašča pa je posebna okrogla plošča, imenovana Canestrinijeva luska. Za to vrsto je značilna tudi črna ali temno rjava pokončna pega, ki se nahaja na zgornjem delu baze repne plavuti.

== Razširjenost ==
Nežica poseljuje [[vodotok]]e celotne [[Evropa|Evrope]], razen [[Grčija|Grčije]], [[Irska|Irske]],[[Norveška|Norveške]] in [[Islandija|Islandije]]. V [[Severna Afrika|Severni Afriki]] je razširjena v delih [[Maroko|Maroka]], v [[Azija|Aziji]] pa njen življenjski prostor sega vse do [[Ljudska republika Kitajska|Kitajske]]. Poseljuje čiste, hladne vode s peščenim dnom, kjer se tudi [[drst]]i od aprila do junija. [[Ikre]], izleže jih med 300 in 1.500, samica odloži na vodne rastline in korenine, izležejo pa se v 4 do 6 dneh. Spolno nežice dozorijo v drugem letu življenja.

Nežica je samotarska riba, ki dan preživi zakopana v [[pesek]], v mraku in ponoči pa se prehranjuje z drobnimi talnimi [[nevretenčarji]] in rastlinskimi ostanki, ki jih pobira po rečnem dnu.

==Sklici==
{{Reflist}}

== Viri ==
* {{navedi knjigo |author1=[[Meta Povž]] |author2=[[Boris Sket]] |title=Naše sladkovodne ribe |year=1990 |publisher=Mladinska knjiga |location=Ljubljana}}

== Zunanje povezave ==
* {{FishBase_species|genus=Cobitis|species=taenia|year=2005|month=November}}
* {{ITIS |id=163981 |taxon=Cobitis taenia |accessdate=19 March 2006}}
*{{Commons category-inline|Cobitis taenia}}
*{{Wikispecies-inline|Cobitis taenia}}

{{Taxonbar|from=Q728408}}

[[Kategorija:Činklje]]
[[Kategorija:Ribe Evrope]]
[[Kategorija:Ribe Azije]]
[[Kategorija:V Sloveniji zavarovane vrste]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]]</text>
      <sha1>bj9qc7omvcarik5j9gkbpqrltg93xlm</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Cobitis taenia</title>
    <ns>0</ns>
    <id>194736</id>
    <redirect title="Nežica" />
    <revision>
      <id>6687321</id>
      <parentid>1565423</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T15:09:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6687321</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="53" sha1="76h9gbvm8qvhovkl38k94zpm1oftpsi" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Nežica]]
{{R from scientific name|fish}}</text>
      <sha1>76h9gbvm8qvhovkl38k94zpm1oftpsi</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam ruševinskih in izginulih cerkva v Sloveniji</title>
    <ns>0</ns>
    <id>195965</id>
    <revision>
      <id>6687479</id>
      <parentid>6686143</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T21:49:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MaksiKavsek</username>
        <id>244409</id>
      </contributor>
      <comment>+1 gt: https://sl.wikipedia.org/wiki/Zidani_Most#Srednji_vek, spisani del od M. H.</comment>
      <origin>6687479</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="60626" sha1="izorlgbnateputmy4fdo1ijye6i87y0" xml:space="preserve">'''Seznam ruševinskih in izginulih cerkva v Sloveniji''' zajema [[Cerkev (zgradba)|cerkve]], ki so jih tekom zgodovine iz različnih razlogov podrli bodisi uničili. Seznam ne vključuje cerkva, ki so bile podrte ter nato ponovno sezidane na istem mestu z istim patrocinijem, prav tako pa ne vključuje cerkva, ki so bile desekrirane in predelane v drugačne namene, te so zbrane v [[Seznam nebogoslužnih cerkva v Sloveniji|seznamu nebogoslužnih cerkva v Sloveniji]].

Na Kočevskem, kjer so živeli [[Kočevarji]], je nekdaj stalo 123 cerkva in kapel (spadale so pod 17 župnij). Danes jih stoji okoli 30, ker so jih nekaj že popravili ali rekonstruirali. Od 95 uničenih cerkva, je še nekaj takšnih, katerih ruševine so dobro vidne.&lt;ref&gt;http://www2.arnes.si/~krsrd1/conference/Speeches/Ferenc_slo.htm&lt;/ref&gt;

== Seznam ==
{{Statično številčenje vrstic}}
{| class=&quot;wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash&quot; style=&quot;text-align:center&quot;
!Slika
!Cerkev
!Naselje
!Leto
porušitve/propada
!Opis
!Vir
|-
|{{slika d|Q139943202}}
|[[Starokrščanska cerkev, Ajdna|starokrščanska cerkev]]
|[[Ajdna]]
|{{Hs|600}}konec 6. stoletja
|Vidni ostanki enoladijske cerkve z [[Narteks|narteksom]], privzdignjenim [[Prezbiterij|prezbiterijem]] ter morebitno [[Krstilnica|krstilnico]]. Opuščena po koncu 6. stoletja kot preostanek naselja.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|00564}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Starokrščanska cerkev, Velike Malence|starokrščanska cerkev]]
|[[Velike Malence]]
|{{Hs|600}}konec 6. stoletja
|Starokrščanska cerkev mer 21×10 m znotraj rimske trdnjave na hribu Gradišče nad reko Krko.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|00804}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{slika d|Q139944883}}
|[[Starokrščanska cerkev, Rifnik|starokrščanska cerkev]]
|[[Rifnik (hrib)|Rifnik]]
|{{Hs|600}}6. stoletje
|Prvotno tempelj boginje [[Akvonija|Akvonije]], v 4. stol. povečana in preurejena v starokrščansko baziliko, zunaj nje postavljena krstilnica. Vidne ruševine.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|00622}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi revijo|first=L|last=V|title=Rifnik|year=1977|magazine=Varstvo spomenikov|issue=XXI|location=Ljubljana|url=https://situla.gov.si/slike/VSC_021_135.pdf|pages=255-260}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{slika d|Q140007943}}
|[[Spodnja starokrščanska cerkev, Vranje|starokrščanska cerkev]]
|[[Vranje, Sevnica]]
|{{Hs|600}}6. stoletje
|Pripadala utrjenemu naselju [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski gradec]], spodnja izmed dveh cerkva utrdbe. Opuščena skupaj z naseljem v 6. stoletju, ruševine vidne. Imela je [[Krstilnica|krstilnico]].
|&lt;ref name=&quot;:02&quot;&gt;{{RKD sklic|00838}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{slika d|Q140007952}}
|[[Zgornja starokrščanska cerkev, Vranje|starokrščanska cerkev]]
|[[Vranje, Sevnica]]
|{{Hs|600}}6. stoletje
|Zgornja cerkev utrjenega naselja [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski gradec]]. Opuščena skupaj z naseljem v 6. stoletju, ruševine vidne. Znotraj naselja so tudi ostanki škofijske palače na vrhu naselbine.
|&lt;ref name=&quot;:02&quot; /&gt;
|-
|{{slika d|Q139822729}}
|[[Cerkev sv. Aleksandra, Koper|Aleksander]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=284}}
|-
|{{Slika d|Q130565085}}
|[[Cerkev sv. Ambroža, Kočarji|Ambrož]]
|[[Kočarji]]
|1942
|Prvič omenjena 1526. Bila je poddružnična gotska cerkev z ravnim stropom, imela je podobe sv. Leonarda, sv. Ambroža iz leta 1761 in sv. Marije iz leta 1698. V strešnem stolpiču je imela dva zvonova. Požgana med roško ofenzivo leta 1942.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|02768}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/882|title=P. cerkev sv. Ambroža (ni ohranjena)|accessdate=25. 5. 2026|website=france-stele.zrc-sazu.si|publisher=INDOK Center Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Ambroža, Temnica|Ambrož]]
|[[Temnica]]
|{{neznano}}
|Romanska cerkev, stala na jugozahodnem obronku [[Trstelj|Trstelja]]. Morebiten protiturški tabor, do danes so se ohranile le ruševine vzhodnega vogala.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|00765}}&lt;/ref&gt;
|-
|-
|
|[[Cerkev sv. Ane, Beli Kamen|Ana]]
|[[Beli Kamen, Kočevje|Beli Kamen]]
|{{Hs|1947}}po 1947
|Cerkev sega v 17. stoletje, imela je tri oltarje, tristranski prezbiterij in raven lesen kasetiran strop. Oltarji so segali v konec 18. stoletja. Nestrokovno prenovljena v letih 1862 in 1894.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02312}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=P. cerkev sv. Ane|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/50|website=france-stele.zrc-sazu.si|accessdate=2026-06-02}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q130565108}}
|[[Cerkev sv. Ane, Mačkovec|Ana]]
|[[Mačkovec, Kočevje|Mačkovec]]
|{{Hs|1953}}1953 ali 1954
|Romarska cerkev z začetka 16. stoletja in prenovljena leta 1841 je stala na vrhu Lovskega vrha. Imela je ovalno obzidje.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-11988}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Zapiski Marijana Zadnikarja, Mačkovec|url=https://situla.gov.si/slike/z002-0656.pdf|website=france-stele.zrc-sazu.si|accessdate=2026-06-02|first=Marijan|last=Zadnikar|year=1955}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{slika d|Q139825328}}
|[[Cerkev sv. Andreja, Izola|Andrej]]
|[[Izola]]
|{{neznano}}
|7. oktobra 1400 jo je posvetil koprski škof [[Janez Loredan]]. Stala je na Kopenskih vratih izolskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=287}}
|-
|{{Slika d|Q137799517}}
|[[Cerkev sv. Andreja, Kleč|Andrej]]
|[[Kleč, Kočevje|Kleč]]
|{{Hs|1943-12-31}} 1943
|Cerkev je bila pravokotnega tlorisa s tristrano zaključenim obokanim prezbiterijem in z ravnim kasetiranim lesenim stropom. Cerkev so leta 1943 požgale italijanske sile.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02313}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[kapela Angelov varuhov, Knežja Lipa|Angeli varuhi]]
|[[Knežja Lipa]]
|1942
|Kapela{{efn|name=klasifikacija}} se prvič omenja leta 1753. Imela je pravokotno ladjo ter petosminski prezbiteri, namesto zvonika je imela slemenski stolpič. Leta 1942 je bila požgana, po koncu druge svetovne vojne pa odstranjena.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02804}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[kapela Angelov varuhov, Rajndol|Angeli varuhi]]
|[[Rajndol]]
|1950.
|Kapela{{efn|name=klasifikacija}} iz prve polovice 18. stoletja je imela kvadratno ladjo in tristran prezbiterij. Porušena v 50. letih.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02801}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q66499085}}
|[[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Brežice|Anton Padovanski]]
|[[Brežice]]
|{{Hs|1941-12-31}} 1941
|Cerkev nekdanjega [[Frančiškanski samostan Brežice|Frančiškanskega samostana Brežice]] so porušili Nemci ob okupaciji med drugo svetovno vojno; ostal je le prezbiterij, ki je vkomponiran v poslopje [[Gimnazija Brežice|gimnazije]] oz. nekdanjega samostana.
|
|-
|[[Slika:Cerkev sv. Antona Padovanskega, Kukovo, 1980.jpeg|150px|brezokvirja]]
|[[cerkev sv. Antona Padovanskega, Kukovo|Anton Padovanski]]
|[[Kukovo]]
|{{Hs|1980-03-31}}marec 1980
|Kočevarska cerkev iz začetka 19. stoletja, obnovljena 1867, je bila leta 1954 nacionalizirana in nato uporabljena za hlev. Leta 1969 se ji je pod težo snega vdrla streha. Ruševine so bile leta 1980 prodane zasebniku, ki jih je nato leta 1981 uporabil za izdelavo žganega apna.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02153}}&lt;/ref&gt;{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=81–82}}
|-
|{{Slika d|Q128218438}}
|[[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Seča|Anton Padovanski]]
|[[Seča]]
|{{neznano}}
|Ostanki nekdanje solinarske cerkvice v Seči, v bližini izliva [[Jernejev kanal|Jernejevega kanala]] in [[Škver|škvera]].
|
|-
|{{slika d|Q139825455}}
|[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Čezsoča|Anton Puščavnik]]
|[[Čezsoča]]
|1917
|Starejša cerkev je stala na dnu vasi in je omenjena v vizitacijskih dnevnikih 17. stoletja. Po porušitvi med prvo svetovno vojno je bila ponovno zgrajena v neoromanskem slogu.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|03567}}&lt;/ref&gt;{{Sfn|Höfler|2016|p=32}}
|-
|
|[[cerkev sv. Antona Puščavnika, Kleč pod Mirno goro|Anton Puščavnik]]
|[[Kleč pod Mirno goro]]
|1942
|Prvotna cerkev je bila postavljena v 14. stoletju, v 17. in 19. je bila prezidana. Imela je pravokotno ladjo in tristrano zaključen prezbiterij. Leta 1942 so jo tekom roške ofenzive požgale italijanske sile.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02103}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{slika d|Q139827461}}
|[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Koper|Anton Puščavnik]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Zgrajena 1375 in posvečena 1385. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Busterla koprskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=284}}
|-
|{{slika d|Q139827481}}
|[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Piran|Anton Puščavnik]]
|[[Piran]]
|{{Hs|1875.}} Tretja četrtina 19. stoletja
|Posvečena 23. aprila 1374 in 1640 odstopljena bratovščini [[Filip Neri|sv. Filipa Nerija]], ki jo je prezidala. Podrta v tretji četrtini 19. stoletja.
|&lt;ref&gt;{{navedi revijo|magazine=Varstvo spomenikov|year=2009|pages=152–54|first=Mojca Marjana|last=Kovač|publisher=Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije|url=https://situla.gov.si/SI_ZVKDS_VS_VSC_045P_076.html|title=Poročila: Piran - hiša Kumarjeva ulica 3}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{slika d|Q139827510}}
|[[Cerkev sv. Apolinarija, Koper|Apolinarij]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Velikih vrat koprskega obzidja. V njej so častili tudi [[Sveti Krištof|sv. Krištofa]].
|{{sfn|Likar|2010|p=284}}
|-
|{{slika d|Q139843796}}
|[[Cerkev sv. Božidarja, Koper|Božidar]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat sv. Petra koprskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=283}}
|-
|{{Slika d|Q66458918}}
|[[Cerkev sv. Barbare, Idrija|Barbara]]
|[[Idrija]]
|1951
|Nekdanja župnijska cerkev [[Župnija Idrija|župnije Idrija]], raketirana leta 1945, podrta po koncu vojne, ostala le kripta z novo posvečenim oltarjem.
|
|-
|{{Slika d|Q60362411}}
|[[Cerkev sv. Bernardina, Portorož|Bernardin]]
|[[Portorož]]
|{{Hs|1806}} 1806
|Cerkev nekdanjega [[Frančiškani|frančiškanskega]] samostana, ohranjen le [[zvonik]] in [[prezbiterij]], danes je del hotelskega kompleksa Bernardin.
|
|-
|[[Slika:Cerkev_sv._Cirila_in_Metoda.png|brezokvirja|150x150_pik]]
|[[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana (Jože Plečnik)|Ciril in Metod]]
|[[Ljubljana]]
|1958
|[[Jože Plečnik|Plečnikova]] cerkev, prizidana cerkvi sv. Krištofa, podrta in po podobnih načrtih [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana (Bežigrad)|na novo postavljena]] v Bežigradu.
|&lt;ref&gt;[[Tamara Griesser Pečar]], ''Boj proti veri in cerkvi'', [[Družina (založba)|Družina]], 2007.&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Device Marije, Trnovec|Devica Marija]]
|[[Trnovec, Kočevje|Trnovec]]
|1942
|Poznogotska podružnična cerkev. Požgana leta 1942. Vidne ruševine.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02813}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{slika d|Q139843853}}
|[[Cerkev sv. Dionizija Aeropagita, Koper|Dionizij Aeropagit]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Izolskih vrat koprskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=283}}
|-
|{{slika d|Q139844530}}
|[[Cerkev sv. Duha, Celje (stara cerkev)|Duh]]
|[[Celje]]
|{{Hs|1962-12-31}} 1962
|Nekdanja cerkev, ki je stala ob Koprivnici pri današnjem [[Hotel Celeia|Hotelu Celeia]], porušena leta 1962; nadomestila jo je [[Cerkev sv. Duha, Celje|nova cerkev]] v Novi vasi.
|
|-
|{{Slika d|Q139899509}}
|[[Cerkev sv. Duha, Maribor|Duh]]
|[[Maribor]]
|1891
|Bila je del meščanskega špitala na [[Slomškov trg, Maribor|Slomškovem trgu]]. Po opustitvi bogoslužja leta 1785 je postala skladišče, leta 1805 je v njej delovalo [[Slovensko narodno gledališče Maribor|Narodno gledališče]], kasneje pa je bila porušena in na njenem mestu zgrajena [[Pošta Slovenije]].
|
|-
|{{Slika d|Q130564897}}
|[[Cerkev sv. Duha, Planina|Duh]]
|[[Planina, Postojna|Planina]]
|{{Hs|1943-05-17}} 1943
|Nekdanja cerkev na Hribu; med 2. svetovna vojno je bila uporabljena kot postojanka [[Vaška straža|MVAC-a]] (bele garde), zato jo je [[Dolomitski odred (NOV in POS)|partizanski dolomitski odred]] požgal, in sicer, 17. maja 1943.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=O cerkvi Sv. Duha v Planini|url=https://www.mojaobcina.si/logatec/novice/o-cerkvi-sv-duha-v-planini.html|website=www.mojaobcina.si|date=2022-08-12|accessdate=2026-05-24|language=sl|last=Kermavnar|first=Simona}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Planina, cerkev sv. Duh, maša ob 80. obletnici uničenja cerkve|url=https://www.druzina.si/clanek/masa-ob-80-obletnici-unicenja-cerkve-svetega-duha|accessdate=2026-05-24|language=sl|first=Ivo|last=Žajdela|publisher=Družina}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{slika d|Q139933722}}
|[[Cerkev sv. Duha, Ptuj|Duh]]
|[[Ptuj]]
|{{Hs|1784}} po 1784
|Nekdanja špitalska cerkev iz leta 1413, posvečena je bila leta 1513. Po delni porušitvi po letu 1784 je postala drvarnica. Danes izginula.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=nekdanja cerkev sv. Duha (ni ohranjena)|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/1887|website=france-stele.zrc-sazu.si|accessdate=2026-05-23}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q140148659}}
|[[Cerkev sv. Egidija, Zidani Most|Egidij]]
|[[Zidani Most]]
|{{Hs|1784}}
|Cerkev je bila zgrajena v 13. stoletju, tik ob kamnitem mostu. Imela je tri oltarje: Egidijev, Pavlov in Marijin in dva zvonova. Poleg cerkve je bilo pokopališče; oboje je bilo obdano z zidom. Leta 1811 je bila nacionalizirala, ter prezidana v carinsko obmejno poslopje (zaradi nove meje Avstrije z [[Ilirske province|Ilirskimi provincami]]). Leta 1848 so poslopje podrli zaradi gradnje [[Južna železnica|Južne železnice]].
|&lt;ref&gt;{{cite book|last=Hohkraut|first=Matej|title=Ponte Murato : prebivalci Zidanega Mosta in okolice skozi zgodovino|place=Šempas|year=2024|cobiss=173120771|language=slovenščina|pages=26, 41–2, 204}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q128789444}}
|[[Cerkev sv. Elije, Kozice|Elija]]
|[[Kozice, Kočevje|Kozice]]
|{{hs|1939}}1939–1945
|Cerkev se datira v sredo 17. stoletja. Tekom druge svetovne vojne ji je zaradi udara strele pogorelo ostrešje in ni bila obnovljena, zaradi odročne lege pa ni bila podrta in predelana v gramoz kakor ostale kočevarske cerkve.
|{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=77}}
|-
|{{Slika d|Q105622896|lokalna=Cerkev sv. Elije v Prečni.jpeg}}
|[[Cerkev sv. Elije, Prečna|Elija]]
|[[Prečna]]
|{{Hs|1938-12-31}} 1938
|Nekdanja župnijska cerkev, ki je bila postopno opuščena po zgraditvi nove [[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Prečna|cerkve sv. Antona Padovanskega]] in dokončno porušena leta 1938.
|&lt;ref&gt;{{harv|Kolenc et al.|2010|p=207–208}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[kapela sv. Elije, Rajhenav|Elija]]
|[[Rajhenav]]
|19. stoletje
|Kapela{{efn|name=klasifikacija}} s pravokotno ladjo in tristranim prezbiterijem iz druge polovice 18. stoletja, verjetno opuščena z 19. stoletjem. Vidni temelji.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02799}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{slika d|Q140031737}}
|[[Cerkev sv. Filipa in Jakoba, Mlaka pri Kočevski Reki|Filip in Jakob]]
|[[Mlaka pri Kočevju]]
|1965
|Cerkev se prvič omenja leta 1677. Imela je velik portik in zvonik na preslico. Glavni oltar avtorja Franza Götzla je bil iz l. 1841, stranski oltar sv. Andreja pa iz 1862. Po drugi svetovni vojni cerkev ni bila več vzdrževana in je bila leta 1965 odstranjena. V bližini od 25. julija 2007 stoji kapela z istim patrocinijem. 
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02302}}&lt;/ref&gt;{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=136}}
|-
|{{Slika d|Q130564875}}
|[[Cerkev sv. Florijana, Brezovica pri Črmošnjicah|Florijan]]
|[[Brezovica pri Črmošnjicah]]
|1963
|Datirana v {{c.}} 1600, leta 1890 obnovljena in med drugo svetovno vojno močno poškodovana med nemškim bombardiranjem. Po opustitvi objekta 1963 je bila cerkev izropana. Ostal je le obod ladje in zvonik.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|2742}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q104128379}}
|[[Cerkev sv. Florijana, Krško|Florijan]]
|[[Krško]]
|{{Hs|1891-12-31}} 1891
|Nekdanja pokopališka cerkev v Krškem, porušena leta 1891 za namen zgraditve sedanje [[Cerkev sv. Križa, Krško|cerkve sv. Križa]]
|
|-
|{{slika d|Q139934253}}
|[[Cerkev sv. Florijana, Ježa|Florijan]]
|Ježa, [[Volčanski Ruti]]
|{{neznano}}
|Stala pod vrhom Ježe. Omenjena že 16. maja 1419. Podrta med vladavino Jožefa II. Leta 1931 zgrajena [[Cerkev sv. Florijana, Volčanski Ruti|nova cerkev]] nižje v vasi.
|{{Sfn|Höfler|2016|p=42}}
|-
|{{slika d|Q139936455}}
|[[Cerkev Imena Jezusovega, Borovec pri Kočevski Reki|Ime Jezusovo]]
|[[Borovec pri Kočevski Reki]]
|1943
|Podružnična cerkev, zgrajena leta 1753, požgana leta 1943, ruševine so bile odstranjene po drugi svetovni vojni.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1647}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{slika d|Q140042919}}
|[[cerkev Imena Jezusovega, Dolga vas|Ime Jezusovo]]
|[[Dolga vas, Kočevje]]
|{{Hs|1956-06-18}}18. junij 1956
|Cerkev je bila posvečena 15. junija 1717. Sprva je imela zvonik na preslico do prezidave leta 1804. Prenovljena 1895. Zaradi svoje bogate baročne notranjščine kranjske izdelave je bila eden najpomembnejših tovrstnih arhitekturnih primerkov na Kočevskem.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-29806}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{slika d|Q140065523}}
|[[cerkev Imena Jezusovega, Kumrova vas|Ime Jezusovo]]
|[[Kumrova vas]]
|1942
|Cerkev je segala v leto 1708 in je bila zgrajena na mestu protiturškega tabora. Leta 1798 je bila obnovljena. Leta 1865 ji je pogorel zvonik. V 18. stoletju je imela tri oltarje: svetemu Imenu Jezusovemu, Kristusa na Golgoti in Kristusa na Oljčni gori. Po požigu vasi leta 1942 ni bila obnovljena, notranjščina je izginula.
|{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=84–85}}
|-
|
|[[cerkev Imena Jezusovega, Svetli Potok|Ime Jezusovo]]
|Kumrov vrh, [[Svetli Potok]]
|
|Tekom turških vpadov je verjetno služila kot [[taborska cerkev]]. Prvič je omenjena leta 1753, leta 1798 je bila prezidana. Imela je pravokoten tloris, tristran prezbiterij in zvonik. 
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02774}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{slika d|Q139945549}}
|[[Cerkev sv. Jakoba, Breginj|Jakob]]
|[[Breginj]]
|{{neznano}}
|Stala južno od [[Cerkev sv. Nikolaja, Breginj|cerkve sv. Nikolaja]]. Omenjena leta 1580. Morda identična [[Cerkev sv. Jakoba, Livek|cerkvi sv. Jakoba]] na [[Livek|Livku]].
|{{Sfn|Höfler|2016|p=36}}
|-
|{{Slika d|Q66458935}}
|[[Cerkev sv. Jakoba, Kunšperk|Jakob]]
|[[Kunšperk]]
|
|podružnična cerkev [[Župnija Sv. Peter pod Svetimi gorami|Župnije Sv. Peter pod Svetimi gorami]]; danes izginul objekt se je nahajal na današnjem naslovu Kunšperk 27; ohranjen je kip svetega Jakoba iz glavnega oltarja
|&lt;ref&gt;http://www.bistricaobsotli.si/vsebina.asp?id=59{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Jakoba, Volče|Jakob]]
|[[Volče, Tolmin|Volče]]
|{{neznano}}
|Stala na vrhu planine na vrhu sv. Jakoba na priprošnjo lokalnih prebivalcev. Omenjena 6. marca 1493. 11. junija 1779 je bila interdicirana. Ruševine so vidne.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|16223}}&lt;/ref&gt;{{Sfn|Höfler|2016|p=41}}
|-
|{{slika d|Q140037298}}
|[[Cerkev sv. Jakoba, Žužemberk|Jakob]]
|[[Žužemberk]]
|1956
|Kot podružnična cerkev se omenja leta 1526. V 17. stoletju je bila barokizirana, obnovljena pa v 20. stoletju. Med 2. svetovno vojno je bila v zavezniških napadih močno poškodovana in leta 1956 porušena. Danes je na njenem mestu park.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02834}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{slika d|Q140037103}}
|[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Cvišlerji|Janez Krstnik]]
|[[Cvišlerji]]
|1947
|Cerkev je bila prvič omenjana leta 1526. Imela je pravokotno ladje, tristrani prezbiterij in zvonik s korenasto streho. Leta 1942 je bila požgana in nato 1947 porušena.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|2779}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Kočevska Reka (stara cerkev)|Janez Krstnik]]
|[[Kočevska Reka]]
|1954
|Cerkev je verjetno segala v 14. stoletje, v 15. stoletju je bil okrog nje sezidan protiturški tabor. Leta 1769 je bila na novo sezidana v baročnem slogu, v 19. stoletju večkrat prenovljena, nazadnje po požaru leta 1903. Imela je bogato notranjo opremo. Porušena leta 1954.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-01894}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[cerkev sv. Janeza Krstnika, Podlesje|Janez Krstnik]]
|[[Podlesje]]
|1952
|Baročna cerkev je stala na mestu še starejše cerkve. Porušena po letu 1952. 
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02750}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q105622864|lokalna=Cerkev sv. Janeza Krstnika, Senovo.png}}
|[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Senovo|Janez Krstnik]]
|[[Senovo]]
|1975
|Nekdanja župnijska cerkev, ki so jo porušili ob izgradnji nove [[Cerkev Vstalega Odrešenika, Senovo|cerkve Vstalega Odrešenika]] (zgrajena leta 1975).
|&lt;ref&gt;[http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&amp;id=2857 Župnija Senovo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131007162804/http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&amp;id=2857 |date=2013-10-07 }}, Kamra.si, pridobljeno 29. december 2015.&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q93275954}}
|[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Žička kartuzija|Janez Krstnik]]
|[[Stare Slemene]] ([[Žička kartuzija]])
|
|v jožefinskih reformah opuščena samostanska cerkev [[Žička kartuzija|Žičke kartuzije]], 2022 prenovljena z novo streho
|
|-
|
|[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Tolmin|Janez Krstnik]]
|[[Tolmin]]
|konec 18. stoletja
|Prvič omenjena leta 1194, a verjetno starejša. Stala je v središču Tolmina. Podrta s koncem 18. stoletja.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|18084}}&lt;/ref&gt;{{Sfn|Höfler|2016|p=37}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Zgornja Muta|Janez Krstnik]]
|[[Zgornja Muta]]
|{{Hs|1785}}po 1785
|Avguštinska cerkev na zgornjem trgu v Muti. Ni istovetna [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Muta|rotundi z istim patrocinijem]]. Cerkev porušena po jožefinskih reformah leta 1785.
|71
|-
|{{Slika d|Q130553194}}
|[[Cerkev sv. Janeza in Pavla, Babiči|Janez in Pavel]]
|[[Babiči]]
|
|cerkvi se je v 60. letih porušila streha, leta 2007 pa so se začela dela na sanaciji zidov; cerkev ostaja nepokrita, vendar priložnostno služi za poroke, danes spada pod [[Župnija Marezige|Župnijo Marezige]]
|&lt;ref&gt;[https://zupnija-marezige.rkc.si/index.php/content/display/55/rojci/20 Podružnica Rojci], Zupnija-marezige.rkc.si, pridobljeno 18. oktober 2024.&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Jedrti, Grčarevec|Jedrt]]
|[[Grčarevec]]
|
|Stala je na zahodnem robu [[Planinsko polje|Planinskega polja]], pod današnjo magistralno cesto Ljubljana–Postojna in nad vodnim izvirom. Ohranil se je le kamnit prag s posnetima vogaloma. Zapuščena je bila okoli leta 1761.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.mojaobcina.si/logatec/novice/o-cerkvici-sv-jedrti-na-planinskem-polju.html|title=O cerkvi sv. Jedrti na Planinskem polju|accessdate=6. september 2025|website=Mojaobcina.si/logatec|last=Kermavnar|first=Simona}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q130564858}}
|[[Cerkev sv. Jedrti, Podkraj|Jedrt]]
|[[Podkraj, Ajdovščina|Podkraj]]
|
|Vidni temelji cerkve pri poslopju nekdanje pošte.
|
|-
|{{Slika d|Q18515901}}
|[[Cerkev sv. Jere, Gabrje|Jera]]
|[[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]] ([[Trdinov vrh]])
|
|cerkev, od katere je ohranjen le temeljni obod, je leta 2012 dobila novo streho na kovinski konstrukciji
|
|-
|{{Slika d|Q66499056}}
|[[Cerkev sv. Jošta, Ključevica|Jošt]]
|[[Ključevica]] (hrib [[Kum]])
|{{Hs|1961-12-31}} 1961
|Ena izmed dveh cerkva na [[Kum|Kumu]] (1220 m), porušena leta 1961 zaradi izgradnje RTV oddajnika.
|&lt;ref&gt;[http://www.kam.si/romarske_cerkve/kum.html Podružnična cerkev sv. Neže], Kam.si, pridobljeno 5. januar 2016.&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Stara cerkev sv. Jošta, Trebenče|Jošt]]
|[[Trebenče]]
|{{neznano}}
|Po legendi stala nad prepadom, odnesel jo je plaz. Omenjena že leta 1595. Nadomestila jo je nova [[Cerkev sv. Jošta, Trebenče|cerkev sv. Jošta]].
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|03603}}&lt;/ref&gt;{{Sfn|Höfler|2016|p=47}}
|-
|
|[[cerkev sv. Jožefa, Laze pri Oneku|Jožef]]
|[[Laze pri Oneku]]
|1947
|Poznogotska podružnična cerkev, odstranjena po letu 1947.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02784}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[cerkev sv. Jožefa, Ribnik|Jožef]]
|[[Ribnik, Kočevje|Ribnik]]
|1942
|Skromna podružnična cerkev je bila zgrajena pred letom 1741. Imela je pravokotno ladjo in zožan prezbiterij, zvonik je bil prizidan kasneje. Požgana skupaj z vasjo med roško ofenzivo leta 1942.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02802}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Jurija, Koper|Jurij]]
|Brol, [[Koper]]
|{{neznano}}
|Leta 1391 jo je posvetil [[Janez Loredan]]. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Pretorskih vrat koprskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=283}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Jurija, Drežnica|Jurij]]
|[[Drežnica]]
|1911
|Zgrajena po letu 1495, podrta 1911. Na njenem mestu danes stoji [[Cerkev Srca Jezusovega, Drežnica|cerkev Srca Jezusovega]], zgrajena leta 1913.
|{{Sfn|Höfler|2016|p=39}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Jurija, Ilovica|Jurij]]
|Ilovica, [[Kneža]]
|1762
|Gotska cerkev stala na območju rimske zaporne utrdbe, porušena marca 1762, njen material je bil porabljen za izgradnjo nove [[Cerkev sv. Jurija, Kneža|cerkve sv. Jurija]] v središču Kneže na mestu kapele Frančiška Ksaverija, portal je bil v celotni prenešen v novejšo cerkev.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|18099}}&lt;/ref&gt;{{Sfn|Höfler|2016|p=44}}
|-
|{{Slika d|Q130565141}}
|[[Cerkev sv. Jurija, Novi Lazi|Jurij]]
|[[Novi Lazi]]
|{{Hs|1955-11-29}}29. november 1955
|Cerkev je prvič omenjana leta 1526. Požgana in porušena je bila 29. novembra 1955.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02790}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Jurija, Ortnek|Jurij]]
|[[Ortnek]]
|
|
|
|-
|{{Slika d|Q66458862}}
|[[Cerkev sv. Jurija, Škale|Jurij]]
|[[Škale]]
|
|Porušena po 2. svetovni vojni zaradi pogrezanja tal nad [[Premogovnik Velenje|premogovnikom Velenje]].
|
|-
|
|[[Cerkev sv. Justa, Podbela|Just]]
|[[Podbela]]
|{{neznano}}
|Neznana cerkev, omenjena samo v vizitacijskem dnevniku iz leta 1570.
|{{Sfn|Höfler|2016|p=35}}
|-
|{{Slika d|Q66535370}}
|[[Cerkev sv. Kancijana, Rakov Škocjan|Kancijan]]
|[[Rakov Škocjan, Cerknica|Rakov Škocjan]]
|
|
|
|-
|
|[[Cerkev sv. Katarine Aleksandrijske, Koper|Katarina Aleksandrijska]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Zubenaških vrat koprskega obzidja. Pred odprtjem Pretorske palače je bila posvečena papežu [[Papež Silvester I.|sv. Silvestru]].
|{{sfn|Likar|2010|p=286}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Katarine, Solkan|Katarina]]
|[[Solkan]]
|druga svetovna vojna
|Stala je na hribu Kekec nad Solkanom. Bila je pravilno orientirana s pravokotno ladjo ter prezbiterijem, vhod je bil skozi zvonik. Obstreljevana in težko poškodovana med drugo svetovno vojno, ruševine odstranjene. Na njenem mestu danes stoji gostišče.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|4736}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Samostan klaris Ljubljana|Klara]]
|[[Ljubljana]]
|1895
|Cerkev nekdanjega Samostana klaris Ljubljana, porušena je bil po [[Ljubljanski potres (1895)|ljubljanskem potresu leta 1895]].
|{{sfn|Lavrič|Hančič|2019|p=347}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Klemna, Koper|Klemen]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Velikih vrat koprskega obzidja. V njej je bil relief [[Karel Boromejski|Karla Boromejskega]].
|{{sfn|Likar|2010|p=284}}
|-
|{{slika d|Q140051735}}
|[[kapela sv. Kozme in Damijana, Inlauf|Kozma in Damijan]]
|[[Inlauf]]
|1955
|Kapela{{efn|name=klasifikacija}} iz druge polovice 18. stoletja je prvič omenjana leta 1763, zvonik je iz leta 1808. Imela je pravokotno ladjo, petstrani prezbiterij in en oltar. Leta 1952 je nepoškodovana postala del moškega kazenskega taborišča, njen zvonik je bil stražni stolp. Cerkev je bila s preostankom taborišča odstranjena leta 1955.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02762}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.tvkocevje.si/2013/12/29/inlauf-inlauf-inlaf/|publisher=TV Kočevje|website=tvkocevje.si|title=KULTURAINLAUF; Inlaf, Enlaf|date=29. 12. 2013}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{slika d|Q130565121}}
|[[kapela sv. Kozme in Damijana, Onek|Kozma in Damijan]]
|[[Onek]]
|1955
|Kapela{{efn|name=klasifikacija|Objekt se imenuje &quot;kapela&quot; navkljub temu, da stene in strop tvorijo zaprt notranji prostor, ki omogoča izvajanje bogoslužja.}} je imela tristranski prezbiterij, kvadratno ladjo, pokrita je bila z dvokapno streho. Na njenem slemenu je bil zvonik. Kmalu po drugi svetovni vojni je postala senik, leta 1955 je bila porušena.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02791}}&lt;/ref&gt;{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=192}} 
|-
|[[Slika:Cerkev_sv._Krištofa_1934.png|brezokvirja|150x150_pik]]
|[[Cerkev sv. Krištofa, Ljubljana|Krištof]]
|[[Ljubljana]]
|{{Hs|1958-12-31}} 1958
|baročna stavba, stala je pri starem mestnem pokopališču; ob njej so kasneje prizidali Plečnikovo [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana (Jože Plečnik)|cerkev sv. Cirila in Metoda]]; porušena v letih 1957–1958
|
|-
|{{Slika d|Q130564850}}
|[[Cerkev sv. Križa, Blatnik pri Črmošnjicah|Križ]]
|[[Blatnik pri Črmošnjicah]]
|
|stoji zvonik in obod cerkve
|
|-
|
|[[Cerkev sv. Križa, Kobarid|Križ]]
|[[Kobarid]]
|{{neznano}}
|Stala je na pokopališču v Kobaridu, omenjena v vizitacijskem dnevniku leta 1747.
|{{Sfn|Höfler|2016|p=34}}
|-
|[[Slika:Spomenik_na_takratnem_idrijskem_mestnem_pokopališču_ob_cerkvi_Svetega_Križa_1923_(cropped).jpg|150x150_pik]]
|[[Cerkev sv. Križa, Idrija|Križ]]
|[[Idrija]]
|{{Hs|1967-12-31}} 1967
|baročna pokopališka cerkev, porušena leta 1967 med izgradnjo današnje [[Cerkev sv. Jožefa Delavca, Idrija|župnijske cerkve sv. Jožefa]]; ohranjen samo zvonik
|
|-
|
|[[cerkev sv. Križa, Stražnji Vrh]]
|[[Stražnji Vrh]]
|
|Poznogotska cerkev v ruševinah.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02758}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q130564992}}
|[[Cerkev sv. Lenarta, Col (stara cerkev)|Lenart]]
|[[Col, Ajdovščina|Col]]
|{{Hs|1937-12-31}} 1937
|stara župnijska cerkev, stala je na pokopališču, podrta je bila leta 1937
|&lt;ref&gt;[http://zupnija-col.rkc.si/index.php/content/display/65/o_nas/20 Nekaj podatkov iz zgodovine naše župnije in cerkve], Zupnija-col.rkc.si, pridobljeno 26. januar 2021.&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Lenarta, Koper|Lenart]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Brazzol koprskega obzidja. Imela je tudi oltar, posvečen sv. Valentinu.
|{{sfn|Likar|2010|p=285}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Lovrenca, Bovec|Lovrenc]]
|Dvor, [[Bovec]]
|jožefinske reforme
|Verjetno bamberškega izvora iz prve polovice 11. stoletja ter kasneje pripadla benediktinskemu dvoru na Dvoru. Omenjena v vizitacijskih dnevnikih 17. stoletja.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|17704}}&lt;/ref&gt;{{Sfn|Höfler|2016|p=31}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Lovrenca, Trava|Lovrenc]]
|[[Trava, Loški Potok|Trava]]
|1942
|Pokopališka cerkev, prvič omenjana leta 1526. Obnovljena v 17. in 19. stoletju ter požgana tekom roške ofenzive leta 1942. Viden obod zvonika ter ladje.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-01794}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Lovrenca in Donata, Koper|Lovrenc in Donat]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Bošadraških vrat koprskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=283}}
|-
|{{Slika d|Q69405558}}
|[[Cerkev sv. Lucije, Dražgoše (stara cerkev)|Lucija]]
|[[Dražgoše]]
|
|nekdanja župnijska cerkev, porušena v 2. svetovni vojni, minirali so jo Nemci
|
|-
|
|[[cerkev sv. Marije, Seča|Marija]]
|[[Seča]]
|{{neznano}}
|Ponovno je bila posvečena leta 1320. Vidni ostanki temeljev, še posebno [[apsida|apside]].
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-07200}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q66458926}}
|[[Cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja, Grahovo (stara cerkev)|Marijino brezmadežno spočetje]]
|[[Grahovo, Cerknica|Grahovo]]
|
|nekdanja cerkev v Grahovem, predhodnica današnje
|
|-
|
|[[cerkev sv. Marije Magdalene, Rajhenav]]
|[[Rajhenav]]
|1960.
|Podružnična cerkev iz 17. stoletja, porušena v 60. letih 20. stoletja.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02798}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[cerkev sv. Marije Magdalene, Sredgora|Marija Magdalena]]
|[[Sredgora]]
|1944
|Cerkev požgana s preostankom kočevarskega naselja.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-19523}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev Marije Nove, Koper|Marija Nova]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Izpričana leta 1488 ob vselitvi bratovščine. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Busterla koprskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=284}}
|-
|
|[[Cerkev Marijinega rojstva, Lendava|Marijino rojstvo]]
|[[Lendava]]
|17. stoletje, pred 1669
|Prvič omenjena leta 1334, nato pa še v dokumentih iz let 1455, 1501 in 16. stoletja. Morda je stala zunaj naselja, verjetno pa je propadla zaradi protestantskega gibanja ali turških vpadov.
|105
|-
|
|[[Cerkev Marije Snežne, Vrbovec|Marija Snežna]]
|[[Vrbovec, Kočevje|Vrbovec]]
|
|
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|2154}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q130565061}}
|[[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Koče|Marijino vnebovzetje]]
|[[Koče, Kočevje|Koče]]
|{{Hs|1953}}1953 ali 1954
|Cerkev se prvič omenja leta 1526, bila pa je večkrat prezidana. Pritličje zvonika je služilo za zakristijo. Notranjost je bila v 17. stoletju poslikana s freskami. Podrta je bila leta 1953 ali 1954.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02769}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q66537932}}
|[[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Radlje ob Dravi|Marijino vnebovzetje]]
|[[Radlje ob Dravi]]
|
|porušena cerkev nekdanjega [[Samostan dominikank Marenberg|Samostana dominikank Marenberg]]
|
|-
|[[Slika:Cerkev Marijinega vnebovzetja, Staro Brezje.jpg|150px|brezokvirja]]
|[[cerkev Marijinega vnebovzetja, Staro Brezje|Marijino vnebovzetje]]
|[[Staro Brezje]]
|1955
|Poznogotska cerkev datirana v 16. ali 17. stoletje. Imela je zvonik na preslico, posvečen sprva sv. Tomažu, kasneje sv. Volbenku. Omenja jo tudi Valvasor v ''[[Slava vojvodine Kranjske|Slavi vojvodine Kranjske]]''. Leta 1882 je bila poškodovana v požaru, 1887 je bil posvečen nov oltar. Požgana s preostankom vasi 20. decembra 1942, porušena leta 1955.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02807}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{slika d|Q140066486}}
|[[cerkev Marijinega vnebovzetja, Svetli Potok|Marijino vnebovzetje]]
|[[Svetli Potok]]
|1942
|Romarska cerkev je bila zgrajena leta 1656, do leta 1941 je imela tri oltarje. Imela je petstrani prezbiterij in ladjo z ravnim kasetiranim stropom. Opuščena skupaj s preostankom požgane vasi.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02809}}&lt;/ref&gt;{{sfn|Ferenc|Zupan|2013|p=135–138}}
|-
|
|[[Cerkev Matere Božje, Cerknica|Mati Božja]]
|[[Cerknica]]
|1472
|Romanska cerkev in predhodnica današnje poznogotske [[Cerkev Marijinega rojstva, Cerknica|cerkve Marijinega rojstva]]. Cerkev je bila leta 1472 požgana med [[Turški vpadi|turškimi vpadi]].
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/269|title=Ž. cerkev Marijinega rojstva|accessdate=26. 5. 2026|website=france-stele.zrc-sazu.si|publisher=ZRC SAZU|last=Stele|first=France}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev Matere Božje, Ptuj|Mati Božja]]
|Ptuj
|{{neznano}}
|Patrocinij domneven. Cerkev je bila postavljena v času formacije ptujske pražupnije. Domnevno je stala na območju nekdanjega [[Dominikanski samostan Ptuj|dominikanskega samostana]], kateremu je pripadala tudi kasnejša cerkev z istim patrocinijem.
|86
|-
|
|[[Cerkev sv. Marjete, Koper|Marjeta]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=284}}
|-
|{{Slika d|Q18729291}}
|[[Cerkev sv. Marjete, Kunšperk|Marjeta]] (Kozja Peč)
|[[Kunšperk]]
|
|
|
|-
|{{Slika d|Q130564882}}
|[[Cerkev sv. Marjete, Palčje|Marjeta]]
|[[Palčje]]
|
|
|
|-
|{{Slika d|Q130565147}}
|[[Cerkev sv. Marjete, Stari Log|Marjeta]]
|[[Stari Log, Kočevje|Stari Log]]
|po 1955
|Cerkev je tu stala že vsaj 1360, po [[Potres na Idrijskem (1511)|idrijskem potresu 1511]] postala [[Trdnjavska cerkev|taborska cerkev]], 1691 pogorela in nato baročno obnovljena. Požgana leta 1943, nato bila zasilno obnovljena in postala skladišče. Porušena po 1955.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|02310}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Stara cerkev sv. Marka, Koper|Marko]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Izolskih vrat koprskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=283}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Marka, Markovec|Marko na Markovcu]]
|Markovec, [[Koper]]
|{{neznano}}
|Pri vrhu Markovca, v ruševinah, podrta neznanega leta. Njeni deli so vgrajeni v današnjo [[Cerkev sv. Marka, Koper|cerkev sv. Marka]].
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Župnija Koper - sv. Marko, Markovec|url=https://zupnija-kopersvetimarko.rkc.si/index.php/content/display/12/20/20|website=zupnija-kopersvetimarko.rkc.si|accessdate=2026-05-02}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{slika d|Q140042762}}
|[[cerkev sv. Martina, Hrib pri Koprivniku|Martin]]
|[[Hrib pri Koprivniku]]
|1955
|Prvotna cerkev sega v 16. stoletje, omenja jo tudi Valvasor, leta 1856 je bila na novo pozidana. Imela je pravokotno ladjo, tristrani prezbiterij, nad vhodom je bil zvonik. Porušena po letu 1955.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|2752}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Stara cerkev sv. Martina, Kobilje|Martin]]
|[[Kobilje]]
|prva polovica 17. stoletja
|Prvič omenjana leta 1271, cerkev je bila kamnita. Leta 1501 je pri cerkvi omenjena župnija. Cerkev je propadla s turškimi vpadi.
|108
|-
|{{Slika d|Q66458919}}
|[[Cerkev sv. Martina, Poljane nad Škofjo Loko (stara)|Martin]]
|[[Poljane nad Škofjo Loko]]
|{{Hs|1954-12-31}} 1954
|porušena leta 1954, na mestu nje leta 1967 zgrajena [[Cerkev sv. Martina, Poljane nad Škofjo Loko|nova cerkev]]
|&lt;ref&gt;[http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20101206/C/312069971/poljane-kdo-vas-bo-ljubil Poljane, kdo vas bo ljubil], Arhiv.gorenjskiglas.si, pridobljeno 28. november 2017.&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Martina, Kozlov Rob|Martin]]
|[[Grad Tolmin|Tolmin]]
|domnevno med prvo svetovno vojno
|Cerkev iz 14. ali 15. stoletja, ležala naj bi poleg ruševin gradu, vendar lokacije ni možno določiti. Domnevno porušena med obstreljevanjem med prvo svetovno vojno. Morda gre za zgodnejši patrocinij tolminske cerkve sv. Janeza Krstnika.
|{{Sfn|Höfler|2016|p=40}}152
|-
|
|[[cerkev sv. Martina, Topličice|Martin]]
|[[Topličice]]
|1942
|Cerkev požgana skupaj s preostankom kočevarskega naselja.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-19506}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Martina, Trnovo ob Soči|Martin]]
|[[Trnovo ob Soči]]
|prva polovica 19. stoletja
|Prvič omenjena leta 1570, od 1755 imela kapelanijo. V franciscejskem katastru označena kot profanirana cerkev sv. Simona na polju.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|05037}}&lt;/ref&gt;{{Sfn|Höfler|2016|p=34}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Mateja, Koper|Matej]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=284}}
|-
|{{Slika d|Q5037116}}
|[[Cerkev Matere Usmiljenja, Maribor|Mati Usmiljenja]]
|[[Maribor]]
|1893
|Nekdanja samostanska cerkev. Posvečena 1620, do 1784 posvečena [[Marijino vnebovzetje|Marijinemu vnebovzetju]]. Porušena pred pričetkom gradnje današnje [[Bazilika Matere Usmiljenja, Maribor|bazilike Matere Usmiljenja]] leta 1893, ki stoji na njeni lokaciji.
|
|-
|
|[[Cerkev sv. Mihaela, Borovec pri Kočevski Reki|Mihael]]
|[[Borovec pri Kočevski Reki]]
|{{Hs|1952-12-31}} 1952
|nekdanja župnijska cerkev, zgrajena 1858–1863, požgana leta 1943, njene ruševine odstranjene leta 1952
|
|-
|{{Slika d|Q68549497}}
|[[Cerkev sv. Mihaela, Drama|Mihael]]
|[[Drama, Šentjernej|Drama]]
|
|nekdanja cerkev v srednjem veku požganega trga [[Gutenwerth]]; patrocinij je domneven
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1595}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q66535034}}
|[[Cerkev sv. Mihaela, Družmirje|Mihael]]
|[[Družmirje]]
|{{Hs|1975-03-01}} 1. marec 1975
|porušena 1. marca 1975 zaradi pogrezanja tal nad [[Premogovnik Velenje|Premogovnikom Velenje]]
|&lt;ref&gt;[http://www.sostanj.si/index.php?Itemid=173&amp;id=13&amp;option=com_content&amp;task=view Zgodovina] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160214005306/http://www.sostanj.si/index.php?option=com_content&amp;task=view&amp;id=13&amp;Itemid=173 |date=2016-02-14 }}, Sostanj.si, pridobljeno 29. december 2015.&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Mihaela, Koper|Mihael]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Izolskih vrat koprskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=283}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Nikolaja, Bača pri Modreju|Nikolaj]]
|[[Bača pri Modreju]]
|{{neznano}}
|Zgrajena leta 1644, zaprta in opuščena v času [[Jožefinske reforme|jožefinskih reform]].
|{{Sfn|Höfler|2016|p=42}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Nikolaja, Labinje|Nikolaj]]
|[[Labinje]]
|{{neznano}}
|Prvič omenjena leta 1570, domnevno rudarska cerkev. Ohranjen samo zvonik.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|28013}}&lt;/ref&gt;{{Sfn|Höfler|2016|p=47}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Nikolaja, Mala Gora|Nikolaj]]
|[[Mala Gora, Kočevje|Mala Gora]]
|1956
|Cerkev je tu stala od leta 1581, prezidana je bila v 20. letih 17. stoletja. Imela je raven poslikan strop in obokan prezbiterij z osmerokotnim zaključkom. Oltar je bil iz leta 1719, a v času popisa 1914 v zelo slabem stanju.  
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02303}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Podr. c. sv. Nikolaja Župnija Stara cerkev|url=https://situla.gov.si/SI_INDOK_ZAP_z001-0428.html|website=france-stele.zrc-sazu.si|accessdate=2026-06-02|year=1914|first=France|last=Stele}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Nikolaja, Zasavje|Nikolaj]]
|[[Zasavje, Brežice]]
|{{Hs|1781-01-25}}25. januar 1781
|Cerkev je odneslo v veliki poplavi, ki je odnesla tudi večino naselja. Kip zavetnika je danes s pripadajočo stransko kapelo v [[Cerkev sv. Lovrenca, Brežice|cerkvi sv. Lovrenca v Brežicah]].
|
|-
|
|[[Cerkev sv. Nikolaja v pristanišču, Koper|Nikolaj v pristanišču]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Vrat sv. Martina koprskega obzidja. Se razlikuje od novejše [[Cerkev sv. Nikolaja, Koper|cerkve sv. Nikolaja]], ki še stoji.
|{{sfn|Likar|2010|p=285}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Nikolaja, Piran (pristanišče)|Nikolaj v pristanišču]]
|[[Piran]]
|1859
|Postavljena v 10. ali 11. stoletju, podrta leta 1859. Stala na območju današnjega [[Akvarij Piran|Akvarija Piran]]. Oltar z oltarno sliko je danes v [[Cerkev sv. Petra, Piran|cerkvi sv. Petra]].
|&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Mihelič|first=Darja|date=1996|title=Paberki iz piranskega kapiteljskega arhiva|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V1F2BKCW|magazine=Kronika|publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije|issue=št. 2/3|page=8|cobiss=4357933}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q105568910}}
|[[Cerkev sv. Neže, Reštanj|Neža]]
|[[Reštanj]]
|{{Hs|1920-01-08}} 8. januar 1920
|Nekdanja cerkev, ki je ležala na jugozahodnem pobožju grajskega hriba [[Grad Reštanj|gradu Reštanj]], porušili so jo 8. januarja 1920 za namen širitve [[Premogovnika Senovo]]. [[Trboveljska premogokopna družba]] (lastnica premogovnika) je [[Župnija Koprivnica|župniji Koprivnici]] za rušitev plačala odškodnino.
|{{sfn|Seher|1986|p=133}}
|-
|[[Slika:Postcard of Gotenica 1941 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|197x197_pik]]
|[[Cerkev sv. Ožbolta, Gotenica|Ožbolt]]
|[[Gotenica]]
|1950.
|Prva omemba cerkve leta 1363, okrog 1500 dograjen obrambni tabor s tremi stolpi. Prenovljena je bila s koncem 19. stoletja, porušena po drugi svetovni vojni.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-01823}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{slika d|Q139916621}}
|[[Cerkev, sv. Pankracija, Zreče|Pankracij]]
|[[Zreče]]
|{{Hs|1825-12-31}} pred 1825
|Nekdanja grajska cerkev pri dvorcu oz. [[Grad Jamnik|gradu Jamnik]] je bila zgrajena leta 1342 s strani viteza Tannerja. Leta 1775 so v njej prenehali z mašami, leta 1783 so jo predelali v gospodarsko poslopje. Do leta 1825 je postala ruševina. Danes je baje ohranjen le skromen fragment zahodnega zidu v tamkajšnji garaži.
|&lt;ref&gt;{{cite book|last=Sapač|first=Igor|title=Freudenberg, Lušperk, Jamnik: zreški gradovi med včeraj, danes in jutri|publisher=Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Maribor|location=Zreče|year=2016|cobiss=88682497|url=https://www.zrece.si/Files/eMagazine/12/316166/Zreski%20gradovi.pdf|pages=55, 57-58, 61, 63}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Pavla, Žabče|Pavel]]
|[[Žabče]]
|po 1759
|Opuščena po prenovi [[Cerkev sv. Marka, Žabče|cerkve sv. Marka]] v Žabčah okrog leta 1759. Po cerkvi se imenuje praznik šempav. Ruševine vidne.
|{{Sfn|Höfler|2016|p=39}}
|-
|
|[[Stara cerkev sv. Petra, Piran|Peter]]
|[[Piran]]
|{{neznano}}
|Cerkev, zgrajena leta 1272, tedaj še zunaj obzidja. Morebiti samostanska cerkev ali pa v lasti bratovščine. Leta 1818 je bila na njenih nekdanjih temeljih zgrajena [[Cerkev sv. Petra, Piran|današnja cerkev sv. Petra]].
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|00517}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q137825247}}
|[[Cerkev sv. Petra, Pristava pri Leskovcu|Peter]]
|[[Pristava pri Leskovcu]]
|{{Hs|1800-12-31}} 18. stoletje
|stala blizu [[Dvorec Globelo|Dvorca Globelo]], opuščena v 18. stoletju
|{{sfn|Černelič Krošelj|Gnidovec|2025|p=102}}
|-
|{{slika d|Q140066650}}
|[[cerkev sv. Petra, Srednja Bukova Gora|Peter]]
|[[Srednja Bukova Gora]]
|1942
|Skromna cerkev je datirana v 17. stoletje. Imela je nizko čokato kamnito podzidavo in skodlasto streho. Od požiga 1942 ohranjeni obodni zidovi in zvončnica.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02806}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q66481147}}
|[[Cerkev sv. Petra, Stopno|Peter]]
|[[Stopno, Škocjan|Stopno]]
|
|zaradi slabega stanja porušena po letu 1945
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|25618}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q128789108}}
|[[Cerkev sv. Petra in Pavla, Črmošnjice|Peter in Pavel]]
|[[Črmošnjice, Semič|Črmošnjice]]
|
|
|
|-
|
|[[Cerkev sv. Petra in Pavla, Koper|Peter in Pavel]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=284}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Petra in Pavla, Pugled pri Starem Logu|Peter in Pavel]]
|[[Pugled pri Starem Logu]]
|
|
|
|-
|
|[[kapela Predragocene Jezusove krvi, Kumrova vas|Predragocena Jezusova kri]]
|[[Kumrova vas]]
|1942
|Kapela{{efn|name=klasifikacija}} je imela tristran prezbiterij, pravokotno ladjo in lesen zvonik na preslico. Zvonova sta bila iz let 1607 in 1839. Kapela je bila uničena s preostankom naselja tekom druge svetovne vojne leta 1942.
|{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=84}}
|-
|{{slika d|Q140066532}}
|[[cerkev sv. Primoža in Felicijana, Grčarice|Primož in Felicijan]]
|[[Grčarice]]
|1949
|Sprva je bila podružnica ribniške pražupnije. Od leta 1767 je imela lastnega kanonika, od 1878 pa je bila samostojna župnija. Leta 1845 je bil zgrajen zvonik. Objekt je bil poškodovan leta 1943 in nato 1949 odstranjen.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1830}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q69597415}}
|[[Cerkev sv. Roka, Novo mesto|Rok]]
|[[Novo mesto]]
|
|poškodovana med 2. svetovno vojno, po vojni propadla
|&lt;ref&gt;[http://www.zupnija-nm-smihel.si/index.php/content/display/35/20/20 Porušena cerkev svetega Roka pri Jedinščici] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190901095457/http://www.zupnija-nm-smihel.si/index.php/content/display/35/20/20 |date=2019-09-01 }}, Zupnija-nm-smihel.si, pridobljeno 1. september 2019.&lt;/ref&gt;
|-
|{{slika d|Q140065596}}
|[[Cerkev sv. Roka, Smuka|Rok]]
|[[Smuka]]
|1954
|Cerkev je bila iz 16. stoletja, leta 1689 jo omeni Valvasor. Imela je tristrani prezbiterij, pravokotno ladjo ter od 19. stoletja dalje zvonik. Leta 1942 je bila poškodovana med požigom vasi, leta 1954 so jo podrli. Vidni so ostanki tlaka, od leta 2007 je na njenem mestu postavljen križ.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-00923}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q17021452}}
|[[Cerkev sv. Rozalije, Ljubljana|Rozalija]]
|[[Ljubljana]]
|
|
|
|-
|
|[[Cerkev sv. Silvestra, Bovec|Silvester]]
|[[Bovec]]
|{{neznano}}
|Prvič omenjena leta 1585 ali 1595. Njene ruševine verjetno stojijo med hriboma Ravelnik in Stržišče nad sotočjem Soče in [[Koritnica (reka)|Koritnice]].
|{{Sfn|Höfler|2016|p=31}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Sofije, Koper|Sofija]]
|[[Koper]]
|{{Hs|1818}}pred 1818
|Cerkev, občasno imenovana kot kapela, je stala na oboku (starih) Izolskih vrat na notranjem [[Koprsko obzidje|koprskemu obzidju]]. Cerkev porušena z rušitvijo mestnih vrat, ki se na Franciscejskemu katastru 1818 ne pojavijo več.
|{{sfn|Likar|2010|p=283}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Trojice, Knežja Lipa|Sv. Trojica]]
|[[Knežja Lipa]]
|1942
|Omenjena 1667. Baročna cerkev je imela delno gotski prezbiterij z oltarjem iz leta 1720 in podobo [[Sveta Trojica|Sv. Trojice]]. Imela je dva zvonova. Danes je v ruševinah ohranjen podzid prezbiterija ter zvonik. Požgana med roško ofenzivo 1942.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|02767}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[cerkev sv. Trojice, Ponikve pod Mirno goro|Sv. Trojica]]
|1942
|Cerkev požgana skupaj s preostankom naselja med roško ofenzivo leta 1942. 
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-19514}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[cerkev sv. Trojice, Rajndol|Sv. Trojica]]
|[[Rajndol]]
|1953
|Cerkev je imela pravokotno ladjo z dvokapnico, gotski prezbiterij in nad vhodom zvončnico, okoli nje pa je bilo opuščeno pokopališče. Cerkev je bila porušena po letu 1953.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02800}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[kapela sv. Štefana, Kačji Potok|Štefan]]
|[[Kačji Potok]]
|po 1945
|Poznogotska kapela{{efn|name=klasifikacija}} je bila prezidana v 18. in 19. stoletju, porušena po zaključku druge svetovne vojne. 
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02780}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Štefana, Koper|Štefan]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat sv. Petra koprskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=283}}
|-
|{{slika d|Q140051843}}
|[[Cerkev sv. Štefana in Antona Padovanskega, Koblarji|Štefan in Anton Padovanski]]
|[[Koblarji]]
|1956
|Cerkev je bila iz 16. stoletja, prezidana {{c.}} 1817. Imela je pravokotno ladjo, vzidan zvonik, zakristijo in tristrani prezbiterij. Cerkev med drugo svetovno vojno ni bila poškodovana, vendar je bila leta 1956 odstranjena. Od leta 2004 je na njenem mestu postavljena kapelica.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02301}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Štefana, Teharje|Štefan]]
|[[Teharje]]
|{{Hs|1974-12-31}} 1974
|Med drugo svetovno vojno je bila zadeta v letalskem napadu; leta 1958 so jo porušili. Pripadajoči zvonik je bil porušen leta 1974.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.zupnija-teharje.si/?mod=3|title=Župnija sv. Martina na Teharjah|accessdate=17. 4. 2025|website=Župnija Teharje}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Tomaža, Mlinsko|Tomaž]]
|[[Mlinsko]]
|1757
|Prvič omenjena leta 1473 kot cerkev sv. Ubalda. Podrta zaradi nestabilnega terena in na novo sezidana v [[Idrsko|Idrskem]] z [[Cerkev sv. Tomaža, Idrsko|istim patrocinijem]].
|
|-
|{{Slika d|Q105712864}}
|[[Cerkev sv. Tomaža, Vrhpolje|Tomaž]]
|[[Vrhpolje, Hrpelje - Kozina|Vrhpolje]]
|
|Zaradi bližine slovensko-italijanske meje obmejna enota Jugoslovanske ljudske armade ni dovolila uporabljati cerkve ter pokopališča. Župnišče, mežnarija in cerkev so bili postopoma uničeni.
|&lt;ref&gt;[http://katoliska-cerkev.si/sv-tomaz-povezuje-slovence-na-meji Sv. Tomaž povezuje Slovence na meji], Katoliska-cerkev.si, pridobljeno 26. november 2017.&lt;/ref&gt;
|-
|{{slika d|Q140042998}}
|[[cerkev sv. Trojice, Knežja Lipa|Sveta Trojica]]
|[[Knežja Lipa]]
|1942
|Prvič omenjana leta 1667. Imela je pravokoten tloris z gotskimi in baročnimi elementi. Od leta 1824 je bila pokopališka cerkev. Leta 1942 je bila požgana med roško ofenzivo in ni bila nikoli obnovljena.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02767}}&lt;/ref&gt;{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=26}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Ubalda, Bonini|Ubald]]
|[[Bonini]]
|{{neznano}}
|Stala na vrhu hriba Ubald. V bližini je morda stal samostan. Ruševine vidne.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|16495}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Stara cerkev sv. Ubalda, Orehek|Ubald]]
|[[Orehek, Cerkno|Orehek]]
|1740
|Zgrajena domnevno kot rudarska cerkev, pod zaselkom Na Nemcih, zaradi plazovitega območja podrta 22. maja 1740. Leta 1743 je bila vzhodneje zgrajena [[Cerkev sv. Ubalda, Orehek|nova cerkev sv. Ubalda]].
|{{Sfn|Höfler|2016|p=47}}&lt;ref&gt;{{RKD sklic|23328}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Ulrika, Maribor|Ulrik]]
|[[Maribor]]
|1844
|Zgrajena na območju Graških vrat, prvič omenjena že leta 1300. Kasneje podružnična cerkev Stolne župnije.
|
|-
|{{Slika d|Q137825248}}
|[[Cerkev sv. Urbana, Veniše|Urban]]
|[[Veniše]]
|{{Hs|1800-12-31}} konec 18. stoletja
|postavljena verjetno sredi 17. stoletja, konec 18. stoletja že v ruševinah
|{{sfn|Černelič Krošelj|Gnidovec|2025|p=101}}{{sfn|Černelič Krošelj|Gnidovec|2025|p=363-364}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Urha, Koper|Urh]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Brazzol koprskega obzidja. Starejšo cerkev je 13. aprila 1221 posvetil [[bl. Absalom]], ki je bila nato podrta. Novejšo je 21. oktobra 1239 posvetil [[Tomaž Contarini]].
|{{sfn|Likar|2010|p=285}}
|-
|{{slika d|Q140043080}}
|[[cerkev sv. Urha, Rogati Hrib|Urh]]
|[[Rogati Hrib]]
|1947
|Pokopališka cerkev je stala nad vasjo. Prvič jo je omenjal Valvasor v Slavi vojvodini Kranjske, arhitekturne značilnosti pa segajo na začetek 17. stoletja. Imela je poligonalno zaključen prezbiterij, raven lesen poslikan strop ter streho, krito s skodlami. Vhod je bil skozi zvonik. Podrta je bila po 1947.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02803}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{slika d|Q140038357}}
|[[Cerkev sv. Uršule, Stari Breg|Uršula]]
|[[Stari Breg]]
|1960.
|Podružnična cerkev iz druge polovice 18. stoletja je bila močno poškodovana leta 1943 in odstranjena v 60. letih 20. stoletja.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|2314}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[cerkev sv. Uršule, Hieronima in Osvalda, Jagršče|Uršula, Hieronim in Osvald]]
|[[Jagršče]]
|1787
|Gotska cerkev iz leta 1492 je bila opuščena po letu 1787 z izgradnjo [[cerkev sv. Uršule, Jagršče|cerkve sv. Uršule]] nižje v vasi.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-28021}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q130564953}}
|[[Cerkev sv. Valentina, Šmaver|Valentin]]
|[[Šmaver, Nova Gorica|Šmaver]] (hrib [[Sabotin]])
|{{Hs|1782}}opuščena 1782
|Cerkev vsaj od leta 1502 s kaplanom, v 18. stoletju prebivališče puščavnikov. Opuščena tekom jožefinskih reform, močno poškodovana tekom prve svetovne vojne. Danes v ruševinah posvečen manjši oltar.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Cerkev sv. Valentina na Sabotinu|url=https://www.sabotin-parkmiru.si/index.php/aktivnosti/10-urejen-sistem-kavern-na-sabotinu|website=Sabotin park miru|accessdate=2025-12-26|first=Beatriče|last=Žbona Trkman}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[cerkev sv. Vida, Mavrc|Vid]]
|[[Mavrc]]
|19. stoletje
|Podružnična cerkev iz leta 1632 je imela kvadratno ladjo ter petstrani prezbiterij. Opuščena je s koncem 19. stoletja. Vidne ruševine.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02786}}&lt;/ref&gt;{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=71}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Vida in Modesta, Koper|Vid in Modest]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Busterla koprskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=284}}
|-
|
|[[Cerkev Vseh svetih, Piran|Vseh svetih]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|1. novembra 1340 jo je posvetil [[Marko Semitecolo]]. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Pretorskih vrat koprskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=283}}
|}

=== Pravoslavne cerkve ===
{{Statično številčenje vrstic}}
{| class=&quot;wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash&quot; width=&quot;80%&quot;
! width=&quot;3%&quot; |Slika
!Cerkev
!Naselje
!Leto
propada
! width=&quot;40%&quot; |Opis
!Vir
|-
|{{Slika d|}}
|[[Cerkev sv. Elije, Brje pri Koprivi|Elija]]
|[[Brje pri Koprivi]]
|
|
|
|-
|{{Slika d|Q19933066}}
|[[Cerkev sv. Lazarja, Maribor|Lazar]]
|[[Maribor]]
|{{Hs|1941-04-31}} april 1941
|Pozidana v letih 1935–1936. Stala je na Trgu generala Maistra in so jo po ukazu nemškega okupatorja še nedograjeno podrli zajeti jugoslovanski vojaki aprila 1941.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://yugokronika.mojforum.si/yugokronika-about457.html |title=Yugokronika.mojforum.si |accessdate=2009-01-16 |archive-date=2008-03-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080322034422/http://yugokronika.mojforum.si/yugokronika-about457.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|}}
|[[Cerkev sv. Petra, Paunoviči|Peter]]
|[[Paunoviči]]
|
|
|&lt;ref&gt;[http://www.lokalno.si/2014/01/07/108890/zgodba/Bozic_v_pravoslavnih_Milicih/ Božič v pravoslavnih Miličih], Lokalno.si.&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q13567595}}
|[[Cerkev sv. Save, Celje|Sava]]
|[[Celje]]
|{{Hs|1941-04-09}} 9. april 1941
|
|
|-
|{{Slika d|}}
|[[Cerkev sv. Stevana, Marindol|Stevan]]
|[[Marindol]]
|
|
|&lt;ref&gt;Martin Tomažin, ''[http://dk.fdv.uni-lj.si/dela/Tomazin-Martin.PDF Uskoške populacije na Jugovzhodu Slovenije]'', Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2004.&lt;/ref&gt;
|}

=== Evangeličanske cerkve ===
{{Statično številčenje vrstic}}
{| class=&quot;wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash&quot; width=&quot;80%&quot;
!Slika
!Cerkev
!Naselje
!Leto
propada
! width=&quot;40%&quot; |Opis
!Vir
|-
|{{Slika d|Q60352064}}
|[[Evangeličanska cerkev, Arja vas|Evangeličanska cerkev]]
|[[Arja vas]] (Govče)
|{{Hs|1600-01-20}} 20. januar 1600
|rotunda, zgrajena leta 1589, porušena v protireformacijski akciji 20. januarja 1600
|&lt;ref&gt;[https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/protestantska-cerkev-na-govcah.html Protestantska cerkev na Govčah], Kamra.si, pridobljeno 21. februar 2021.&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q105622655}}
|[[Evangeličanska cerkev, Celje|Evangeličanska cerkev]]
|[[Celje]]
|{{Hs|1964-12-31}} 1964
|neogotska cerkev, zgrajena leta 1906, po 2. svetovni vojni dana na razpolago starokatoliški skupnosti, leta 1964 porušena zaradi propadanja
|&lt;ref&gt;Lejla Valentić in drugi, ''[https://www.knjiznica-celje.si/raziskovalne/4201303712.pdf O pravoslavnih in protestantskih porušenih svetiščih v Celju]'', raziskovalna naloga, I. gimnazija v Celju, Celje 2003, stran 23.&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q105622649}}
|[[Evangeličanska cerkev, Radlje ob Dravi|Evangeličanska cerkev]]
|[[Radlje ob Dravi]]
|
|zgrajena leta 1905, porušena po drugi svetovni vojni
|&lt;ref&gt;[https://lokalec.si/novice/sovrazniki-v-isti-domovini-kaksna-zabloda-kaksen-zlocin/ »Sovražniki v isti domovini! Kakšna zabloda, kakšen zločin!«], Lokalec.si, pridobljeno 21. februar 2021.&lt;/ref&gt;
|}
{{Škrbinski seznam}}

==Opombe==
{{sklici|group=lower-alpha}}

== Sklici ==
&lt;references responsive=&quot;1&quot;&gt;&lt;/references&gt;

== Viri ==

* {{Navedi knjigo|title=Marija na jezeru: 1000 let župnije Leskovec pri Krškem|publisher=Družina|year=2025|isbn=978-961-04-1191-8|location=Ljubljana|cobiss=235513091|editor-last1=Černelič Krošelj|editor-first1=Alenka|editor-last2=Gnidovec|editor-first2=Matej}}
* {{Navedi knjigo|title=Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem: Primorska|last=Höfler|first=Janez|publisher=Viharnik|year=2016|isbn=978-961-7004-01-4|location=Ljubljana|cobiss=286622464|authorlink=Janez Höfler|url=https://www.sistory.si/publication/36126}}
* {{Navedi knjigo|title=Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem: Kranjska|last=Höfler|first=Janez|publisher=Viharnik|year=2017|isbn=978-961-7004-05-2|location=Ljubljana|cobiss=291693056|authorlink=Janez Höfler|url=https://www.sistory.si/publication/38022}}
* {{navedi knjigo|first1=Marko|last1=Kolenc|last2=Kren|first2=Janez|first3=Marinka|last3=Dražumerič|first4=Joži|last4=Vesel|last5=Mesojedec|first5=Marko|first6=Anton|last6=Marinko|title=Sto let s svetim Antonom Padovanskim|year=2010|publisher=[[Župnija Prečna]]|location=Prečna|cobiss=251083264|ref={{harvid|Kolenc et al.|2010}}}}
* {{navedi knjigo|editor-first1=Ana|editor-last1=Lavrič|editor-first2=Damjan|editor-last2=Hančič|title=Odsev Luči: Štiridesetletnica oživitve Klarine karizme v Sloveniji|publisher=Samostan Brezmadežne sester klaris Nazarje|location=Nazarje|year=2019|isbn=978-961-94470-1-7|cobiss=299386880}}
* {{navedi revijo|last=Likar|first=Darko|year=2010|title=Arhitektura cerkva nad mestnimi vrati notranjega obzidja v Kopru in oratorija sv. Jakoba nad Poljskimi vrati v Piranu|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OWR6903O|magazine=Annales. Series historia et sociologia|publisher=Univerza na Primorskem, Znanstvenoraziskovalno središče; Zgodovinsko društvo za južno Primorsko|page=278|cobiss=1949651|number=2}}
* {{navedi knjigo|first=Anton|last=Seher|title=Zgodovina Premogovnika Senovo|year=1986|publisher=SOZD REK &quot;Edvard Kardelj&quot; – DO RPS, DO Rudnik rjavega premoga Slovenije TOZD Rudnik rjavega premoga Slovenije|location=Senovo|cobiss=8619681}}
*{{navedi knjigo|last1=Ferenc|first1=Mitja|first2=Gojko|last2=Zupan|year=2012|title=Izgubljene kočevske vasi|volume=2 (K–P)|location=Ljubljana|publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani}}
*{{navedi knjigo|last1=Ferenc|first1=Mitja|first2=Gojko|last2=Zupan|year=2013|title=Izgubljene kočevske vasi|volume=3 (R–Ž)|location=Ljubljana|publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|Former churches in Slovenia|Ruševinske in nekdanje cerkve v Sloveniji}}
{{Cerkve v Sloveniji}}
[[Kategorija:Seznami cerkva v Sloveniji| ]]
[[Kategorija:Ruševinske in izginule cerkve v Sloveniji| ]]</text>
      <sha1>izorlgbnateputmy4fdo1ijye6i87y0</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687480</id>
      <parentid>6687479</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T21:50:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MaksiKavsek</username>
        <id>244409</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp</comment>
      <origin>6687480</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="60630" sha1="qv0sz4m5td7wvgg984ryv1aq3hti6hg" xml:space="preserve">'''Seznam ruševinskih in izginulih cerkva v Sloveniji''' zajema [[Cerkev (zgradba)|cerkve]], ki so jih tekom zgodovine iz različnih razlogov podrli bodisi uničili. Seznam ne vključuje cerkva, ki so bile podrte ter nato ponovno sezidane na istem mestu z istim patrocinijem, prav tako pa ne vključuje cerkva, ki so bile desekrirane in predelane v drugačne namene, te so zbrane v [[Seznam nebogoslužnih cerkva v Sloveniji|seznamu nebogoslužnih cerkva v Sloveniji]].

Na Kočevskem, kjer so živeli [[Kočevarji]], je nekdaj stalo 123 cerkva in kapel (spadale so pod 17 župnij). Danes jih stoji okoli 30, ker so jih nekaj že popravili ali rekonstruirali. Od 95 uničenih cerkva, je še nekaj takšnih, katerih ruševine so dobro vidne.&lt;ref&gt;http://www2.arnes.si/~krsrd1/conference/Speeches/Ferenc_slo.htm&lt;/ref&gt;

== Seznam ==
{{Statično številčenje vrstic}}
{| class=&quot;wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash&quot; style=&quot;text-align:center&quot;
!Slika
!Cerkev
!Naselje
!Leto
porušitve/propada
!Opis
!Vir
|-
|{{slika d|Q139943202}}
|[[Starokrščanska cerkev, Ajdna|starokrščanska cerkev]]
|[[Ajdna]]
|{{Hs|600}}konec 6. stoletja
|Vidni ostanki enoladijske cerkve z [[Narteks|narteksom]], privzdignjenim [[Prezbiterij|prezbiterijem]] ter morebitno [[Krstilnica|krstilnico]]. Opuščena po koncu 6. stoletja kot preostanek naselja.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|00564}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Starokrščanska cerkev, Velike Malence|starokrščanska cerkev]]
|[[Velike Malence]]
|{{Hs|600}}konec 6. stoletja
|Starokrščanska cerkev mer 21×10 m znotraj rimske trdnjave na hribu Gradišče nad reko Krko.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|00804}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{slika d|Q139944883}}
|[[Starokrščanska cerkev, Rifnik|starokrščanska cerkev]]
|[[Rifnik (hrib)|Rifnik]]
|{{Hs|600}}6. stoletje
|Prvotno tempelj boginje [[Akvonija|Akvonije]], v 4. stol. povečana in preurejena v starokrščansko baziliko, zunaj nje postavljena krstilnica. Vidne ruševine.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|00622}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi revijo|first=L|last=V|title=Rifnik|year=1977|magazine=Varstvo spomenikov|issue=XXI|location=Ljubljana|url=https://situla.gov.si/slike/VSC_021_135.pdf|pages=255-260}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{slika d|Q140007943}}
|[[Spodnja starokrščanska cerkev, Vranje|starokrščanska cerkev]]
|[[Vranje, Sevnica]]
|{{Hs|600}}6. stoletje
|Pripadala utrjenemu naselju [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski gradec]], spodnja izmed dveh cerkva utrdbe. Opuščena skupaj z naseljem v 6. stoletju, ruševine vidne. Imela je [[Krstilnica|krstilnico]].
|&lt;ref name=&quot;:02&quot;&gt;{{RKD sklic|00838}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{slika d|Q140007952}}
|[[Zgornja starokrščanska cerkev, Vranje|starokrščanska cerkev]]
|[[Vranje, Sevnica]]
|{{Hs|600}}6. stoletje
|Zgornja cerkev utrjenega naselja [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski gradec]]. Opuščena skupaj z naseljem v 6. stoletju, ruševine vidne. Znotraj naselja so tudi ostanki škofijske palače na vrhu naselbine.
|&lt;ref name=&quot;:02&quot; /&gt;
|-
|{{slika d|Q139822729}}
|[[Cerkev sv. Aleksandra, Koper|Aleksander]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=284}}
|-
|{{Slika d|Q130565085}}
|[[Cerkev sv. Ambroža, Kočarji|Ambrož]]
|[[Kočarji]]
|1942
|Prvič omenjena 1526. Bila je poddružnična gotska cerkev z ravnim stropom, imela je podobe sv. Leonarda, sv. Ambroža iz leta 1761 in sv. Marije iz leta 1698. V strešnem stolpiču je imela dva zvonova. Požgana med roško ofenzivo leta 1942.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|02768}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/882|title=P. cerkev sv. Ambroža (ni ohranjena)|accessdate=25. 5. 2026|website=france-stele.zrc-sazu.si|publisher=INDOK Center Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Ambroža, Temnica|Ambrož]]
|[[Temnica]]
|{{neznano}}
|Romanska cerkev, stala na jugozahodnem obronku [[Trstelj|Trstelja]]. Morebiten protiturški tabor, do danes so se ohranile le ruševine vzhodnega vogala.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|00765}}&lt;/ref&gt;
|-
|-
|
|[[Cerkev sv. Ane, Beli Kamen|Ana]]
|[[Beli Kamen, Kočevje|Beli Kamen]]
|{{Hs|1947}}po 1947
|Cerkev sega v 17. stoletje, imela je tri oltarje, tristranski prezbiterij in raven lesen kasetiran strop. Oltarji so segali v konec 18. stoletja. Nestrokovno prenovljena v letih 1862 in 1894.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02312}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=P. cerkev sv. Ane|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/50|website=france-stele.zrc-sazu.si|accessdate=2026-06-02}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q130565108}}
|[[Cerkev sv. Ane, Mačkovec|Ana]]
|[[Mačkovec, Kočevje|Mačkovec]]
|{{Hs|1953}}1953 ali 1954
|Romarska cerkev z začetka 16. stoletja in prenovljena leta 1841 je stala na vrhu Lovskega vrha. Imela je ovalno obzidje.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-11988}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Zapiski Marijana Zadnikarja, Mačkovec|url=https://situla.gov.si/slike/z002-0656.pdf|website=france-stele.zrc-sazu.si|accessdate=2026-06-02|first=Marijan|last=Zadnikar|year=1955}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{slika d|Q139825328}}
|[[Cerkev sv. Andreja, Izola|Andrej]]
|[[Izola]]
|{{neznano}}
|7. oktobra 1400 jo je posvetil koprski škof [[Janez Loredan]]. Stala je na Kopenskih vratih izolskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=287}}
|-
|{{Slika d|Q137799517}}
|[[Cerkev sv. Andreja, Kleč|Andrej]]
|[[Kleč, Kočevje|Kleč]]
|{{Hs|1943-12-31}} 1943
|Cerkev je bila pravokotnega tlorisa s tristrano zaključenim obokanim prezbiterijem in z ravnim kasetiranim lesenim stropom. Cerkev so leta 1943 požgale italijanske sile.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02313}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[kapela Angelov varuhov, Knežja Lipa|Angeli varuhi]]
|[[Knežja Lipa]]
|1942
|Kapela{{efn|name=klasifikacija}} se prvič omenja leta 1753. Imela je pravokotno ladjo ter petosminski prezbiteri, namesto zvonika je imela slemenski stolpič. Leta 1942 je bila požgana, po koncu druge svetovne vojne pa odstranjena.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02804}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[kapela Angelov varuhov, Rajndol|Angeli varuhi]]
|[[Rajndol]]
|1950.
|Kapela{{efn|name=klasifikacija}} iz prve polovice 18. stoletja je imela kvadratno ladjo in tristran prezbiterij. Porušena v 50. letih.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02801}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q66499085}}
|[[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Brežice|Anton Padovanski]]
|[[Brežice]]
|{{Hs|1941-12-31}} 1941
|Cerkev nekdanjega [[Frančiškanski samostan Brežice|Frančiškanskega samostana Brežice]] so porušili Nemci ob okupaciji med drugo svetovno vojno; ostal je le prezbiterij, ki je vkomponiran v poslopje [[Gimnazija Brežice|gimnazije]] oz. nekdanjega samostana.
|
|-
|[[Slika:Cerkev sv. Antona Padovanskega, Kukovo, 1980.jpeg|150px|brezokvirja]]
|[[cerkev sv. Antona Padovanskega, Kukovo|Anton Padovanski]]
|[[Kukovo]]
|{{Hs|1980-03-31}}marec 1980
|Kočevarska cerkev iz začetka 19. stoletja, obnovljena 1867, je bila leta 1954 nacionalizirana in nato uporabljena za hlev. Leta 1969 se ji je pod težo snega vdrla streha. Ruševine so bile leta 1980 prodane zasebniku, ki jih je nato leta 1981 uporabil za izdelavo žganega apna.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02153}}&lt;/ref&gt;{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=81–82}}
|-
|{{Slika d|Q128218438}}
|[[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Seča|Anton Padovanski]]
|[[Seča]]
|{{neznano}}
|Ostanki nekdanje solinarske cerkvice v Seči, v bližini izliva [[Jernejev kanal|Jernejevega kanala]] in [[Škver|škvera]].
|
|-
|{{slika d|Q139825455}}
|[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Čezsoča|Anton Puščavnik]]
|[[Čezsoča]]
|1917
|Starejša cerkev je stala na dnu vasi in je omenjena v vizitacijskih dnevnikih 17. stoletja. Po porušitvi med prvo svetovno vojno je bila ponovno zgrajena v neoromanskem slogu.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|03567}}&lt;/ref&gt;{{Sfn|Höfler|2016|p=32}}
|-
|
|[[cerkev sv. Antona Puščavnika, Kleč pod Mirno goro|Anton Puščavnik]]
|[[Kleč pod Mirno goro]]
|1942
|Prvotna cerkev je bila postavljena v 14. stoletju, v 17. in 19. je bila prezidana. Imela je pravokotno ladjo in tristrano zaključen prezbiterij. Leta 1942 so jo tekom roške ofenzive požgale italijanske sile.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02103}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{slika d|Q139827461}}
|[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Koper|Anton Puščavnik]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Zgrajena 1375 in posvečena 1385. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Busterla koprskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=284}}
|-
|{{slika d|Q139827481}}
|[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Piran|Anton Puščavnik]]
|[[Piran]]
|{{Hs|1875.}} Tretja četrtina 19. stoletja
|Posvečena 23. aprila 1374 in 1640 odstopljena bratovščini [[Filip Neri|sv. Filipa Nerija]], ki jo je prezidala. Podrta v tretji četrtini 19. stoletja.
|&lt;ref&gt;{{navedi revijo|magazine=Varstvo spomenikov|year=2009|pages=152–54|first=Mojca Marjana|last=Kovač|publisher=Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije|url=https://situla.gov.si/SI_ZVKDS_VS_VSC_045P_076.html|title=Poročila: Piran - hiša Kumarjeva ulica 3}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{slika d|Q139827510}}
|[[Cerkev sv. Apolinarija, Koper|Apolinarij]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Velikih vrat koprskega obzidja. V njej so častili tudi [[Sveti Krištof|sv. Krištofa]].
|{{sfn|Likar|2010|p=284}}
|-
|{{slika d|Q139843796}}
|[[Cerkev sv. Božidarja, Koper|Božidar]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat sv. Petra koprskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=283}}
|-
|{{Slika d|Q66458918}}
|[[Cerkev sv. Barbare, Idrija|Barbara]]
|[[Idrija]]
|1951
|Nekdanja župnijska cerkev [[Župnija Idrija|župnije Idrija]], raketirana leta 1945, podrta po koncu vojne, ostala le kripta z novo posvečenim oltarjem.
|
|-
|{{Slika d|Q60362411}}
|[[Cerkev sv. Bernardina, Portorož|Bernardin]]
|[[Portorož]]
|{{Hs|1806}} 1806
|Cerkev nekdanjega [[Frančiškani|frančiškanskega]] samostana, ohranjen le [[zvonik]] in [[prezbiterij]], danes je del hotelskega kompleksa Bernardin.
|
|-
|[[Slika:Cerkev_sv._Cirila_in_Metoda.png|brezokvirja|150x150_pik]]
|[[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana (Jože Plečnik)|Ciril in Metod]]
|[[Ljubljana]]
|1958
|[[Jože Plečnik|Plečnikova]] cerkev, prizidana cerkvi sv. Krištofa, podrta in po podobnih načrtih [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana (Bežigrad)|na novo postavljena]] v Bežigradu.
|&lt;ref&gt;[[Tamara Griesser Pečar]], ''Boj proti veri in cerkvi'', [[Družina (založba)|Družina]], 2007.&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Device Marije, Trnovec|Devica Marija]]
|[[Trnovec, Kočevje|Trnovec]]
|1942
|Poznogotska podružnična cerkev. Požgana leta 1942. Vidne ruševine.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02813}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{slika d|Q139843853}}
|[[Cerkev sv. Dionizija Aeropagita, Koper|Dionizij Aeropagit]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Izolskih vrat koprskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=283}}
|-
|{{slika d|Q139844530}}
|[[Cerkev sv. Duha, Celje (stara cerkev)|Duh]]
|[[Celje]]
|{{Hs|1962-12-31}} 1962
|Nekdanja cerkev, ki je stala ob Koprivnici pri današnjem [[Hotel Celeia|Hotelu Celeia]], porušena leta 1962; nadomestila jo je [[Cerkev sv. Duha, Celje|nova cerkev]] v Novi vasi.
|
|-
|{{Slika d|Q139899509}}
|[[Cerkev sv. Duha, Maribor|Duh]]
|[[Maribor]]
|1891
|Bila je del meščanskega špitala na [[Slomškov trg, Maribor|Slomškovem trgu]]. Po opustitvi bogoslužja leta 1785 je postala skladišče, leta 1805 je v njej delovalo [[Slovensko narodno gledališče Maribor|Narodno gledališče]], kasneje pa je bila porušena in na njenem mestu zgrajena [[Pošta Slovenije]].
|
|-
|{{Slika d|Q130564897}}
|[[Cerkev sv. Duha, Planina|Duh]]
|[[Planina, Postojna|Planina]]
|{{Hs|1943-05-17}} 1943
|Nekdanja cerkev na Hribu; med 2. svetovna vojno je bila uporabljena kot postojanka [[Vaška straža|MVAC-a]] (bele garde), zato jo je [[Dolomitski odred (NOV in POS)|partizanski dolomitski odred]] požgal, in sicer, 17. maja 1943.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=O cerkvi Sv. Duha v Planini|url=https://www.mojaobcina.si/logatec/novice/o-cerkvi-sv-duha-v-planini.html|website=www.mojaobcina.si|date=2022-08-12|accessdate=2026-05-24|language=sl|last=Kermavnar|first=Simona}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Planina, cerkev sv. Duh, maša ob 80. obletnici uničenja cerkve|url=https://www.druzina.si/clanek/masa-ob-80-obletnici-unicenja-cerkve-svetega-duha|accessdate=2026-05-24|language=sl|first=Ivo|last=Žajdela|publisher=Družina}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{slika d|Q139933722}}
|[[Cerkev sv. Duha, Ptuj|Duh]]
|[[Ptuj]]
|{{Hs|1784}} po 1784
|Nekdanja špitalska cerkev iz leta 1413, posvečena je bila leta 1513. Po delni porušitvi po letu 1784 je postala drvarnica. Danes izginula.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=nekdanja cerkev sv. Duha (ni ohranjena)|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/1887|website=france-stele.zrc-sazu.si|accessdate=2026-05-23}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q140148659}}
|[[Cerkev sv. Egidija, Zidani Most|Egidij]]
|[[Zidani Most]]
|{{Hs|1811}}1811
|Cerkev je bila zgrajena v 13. stoletju, tik ob kamnitem mostu. Imela je tri oltarje: Egidijev, Pavlov in Marijin in dva zvonova. Poleg cerkve je bilo pokopališče; oboje je bilo obdano z zidom. Leta 1811 je bila nacionalizirala, ter prezidana v carinsko obmejno poslopje (zaradi nove meje Avstrije z [[Ilirske province|Ilirskimi provincami]]). Leta 1848 so poslopje podrli zaradi gradnje [[Južna železnica|Južne železnice]].
|&lt;ref&gt;{{cite book|last=Hohkraut|first=Matej|title=Ponte Murato : prebivalci Zidanega Mosta in okolice skozi zgodovino|place=Šempas|year=2024|cobiss=173120771|language=slovenščina|pages=26, 41–2, 204}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q128789444}}
|[[Cerkev sv. Elije, Kozice|Elija]]
|[[Kozice, Kočevje|Kozice]]
|{{hs|1939}}1939–1945
|Cerkev se datira v sredo 17. stoletja. Tekom druge svetovne vojne ji je zaradi udara strele pogorelo ostrešje in ni bila obnovljena, zaradi odročne lege pa ni bila podrta in predelana v gramoz kakor ostale kočevarske cerkve.
|{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=77}}
|-
|{{Slika d|Q105622896|lokalna=Cerkev sv. Elije v Prečni.jpeg}}
|[[Cerkev sv. Elije, Prečna|Elija]]
|[[Prečna]]
|{{Hs|1938-12-31}} 1938
|Nekdanja župnijska cerkev, ki je bila postopno opuščena po zgraditvi nove [[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Prečna|cerkve sv. Antona Padovanskega]] in dokončno porušena leta 1938.
|&lt;ref&gt;{{harv|Kolenc et al.|2010|p=207–208}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[kapela sv. Elije, Rajhenav|Elija]]
|[[Rajhenav]]
|19. stoletje
|Kapela{{efn|name=klasifikacija}} s pravokotno ladjo in tristranim prezbiterijem iz druge polovice 18. stoletja, verjetno opuščena z 19. stoletjem. Vidni temelji.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02799}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{slika d|Q140031737}}
|[[Cerkev sv. Filipa in Jakoba, Mlaka pri Kočevski Reki|Filip in Jakob]]
|[[Mlaka pri Kočevju]]
|1965
|Cerkev se prvič omenja leta 1677. Imela je velik portik in zvonik na preslico. Glavni oltar avtorja Franza Götzla je bil iz l. 1841, stranski oltar sv. Andreja pa iz 1862. Po drugi svetovni vojni cerkev ni bila več vzdrževana in je bila leta 1965 odstranjena. V bližini od 25. julija 2007 stoji kapela z istim patrocinijem. 
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02302}}&lt;/ref&gt;{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=136}}
|-
|{{Slika d|Q130564875}}
|[[Cerkev sv. Florijana, Brezovica pri Črmošnjicah|Florijan]]
|[[Brezovica pri Črmošnjicah]]
|1963
|Datirana v {{c.}} 1600, leta 1890 obnovljena in med drugo svetovno vojno močno poškodovana med nemškim bombardiranjem. Po opustitvi objekta 1963 je bila cerkev izropana. Ostal je le obod ladje in zvonik.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|2742}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q104128379}}
|[[Cerkev sv. Florijana, Krško|Florijan]]
|[[Krško]]
|{{Hs|1891-12-31}} 1891
|Nekdanja pokopališka cerkev v Krškem, porušena leta 1891 za namen zgraditve sedanje [[Cerkev sv. Križa, Krško|cerkve sv. Križa]]
|
|-
|{{slika d|Q139934253}}
|[[Cerkev sv. Florijana, Ježa|Florijan]]
|Ježa, [[Volčanski Ruti]]
|{{neznano}}
|Stala pod vrhom Ježe. Omenjena že 16. maja 1419. Podrta med vladavino Jožefa II. Leta 1931 zgrajena [[Cerkev sv. Florijana, Volčanski Ruti|nova cerkev]] nižje v vasi.
|{{Sfn|Höfler|2016|p=42}}
|-
|{{slika d|Q139936455}}
|[[Cerkev Imena Jezusovega, Borovec pri Kočevski Reki|Ime Jezusovo]]
|[[Borovec pri Kočevski Reki]]
|1943
|Podružnična cerkev, zgrajena leta 1753, požgana leta 1943, ruševine so bile odstranjene po drugi svetovni vojni.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1647}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{slika d|Q140042919}}
|[[cerkev Imena Jezusovega, Dolga vas|Ime Jezusovo]]
|[[Dolga vas, Kočevje]]
|{{Hs|1956-06-18}}18. junij 1956
|Cerkev je bila posvečena 15. junija 1717. Sprva je imela zvonik na preslico do prezidave leta 1804. Prenovljena 1895. Zaradi svoje bogate baročne notranjščine kranjske izdelave je bila eden najpomembnejših tovrstnih arhitekturnih primerkov na Kočevskem.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-29806}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{slika d|Q140065523}}
|[[cerkev Imena Jezusovega, Kumrova vas|Ime Jezusovo]]
|[[Kumrova vas]]
|1942
|Cerkev je segala v leto 1708 in je bila zgrajena na mestu protiturškega tabora. Leta 1798 je bila obnovljena. Leta 1865 ji je pogorel zvonik. V 18. stoletju je imela tri oltarje: svetemu Imenu Jezusovemu, Kristusa na Golgoti in Kristusa na Oljčni gori. Po požigu vasi leta 1942 ni bila obnovljena, notranjščina je izginula.
|{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=84–85}}
|-
|
|[[cerkev Imena Jezusovega, Svetli Potok|Ime Jezusovo]]
|Kumrov vrh, [[Svetli Potok]]
|
|Tekom turških vpadov je verjetno služila kot [[taborska cerkev]]. Prvič je omenjena leta 1753, leta 1798 je bila prezidana. Imela je pravokoten tloris, tristran prezbiterij in zvonik. 
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02774}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{slika d|Q139945549}}
|[[Cerkev sv. Jakoba, Breginj|Jakob]]
|[[Breginj]]
|{{neznano}}
|Stala južno od [[Cerkev sv. Nikolaja, Breginj|cerkve sv. Nikolaja]]. Omenjena leta 1580. Morda identična [[Cerkev sv. Jakoba, Livek|cerkvi sv. Jakoba]] na [[Livek|Livku]].
|{{Sfn|Höfler|2016|p=36}}
|-
|{{Slika d|Q66458935}}
|[[Cerkev sv. Jakoba, Kunšperk|Jakob]]
|[[Kunšperk]]
|
|podružnična cerkev [[Župnija Sv. Peter pod Svetimi gorami|Župnije Sv. Peter pod Svetimi gorami]]; danes izginul objekt se je nahajal na današnjem naslovu Kunšperk 27; ohranjen je kip svetega Jakoba iz glavnega oltarja
|&lt;ref&gt;http://www.bistricaobsotli.si/vsebina.asp?id=59{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Jakoba, Volče|Jakob]]
|[[Volče, Tolmin|Volče]]
|{{neznano}}
|Stala na vrhu planine na vrhu sv. Jakoba na priprošnjo lokalnih prebivalcev. Omenjena 6. marca 1493. 11. junija 1779 je bila interdicirana. Ruševine so vidne.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|16223}}&lt;/ref&gt;{{Sfn|Höfler|2016|p=41}}
|-
|{{slika d|Q140037298}}
|[[Cerkev sv. Jakoba, Žužemberk|Jakob]]
|[[Žužemberk]]
|1956
|Kot podružnična cerkev se omenja leta 1526. V 17. stoletju je bila barokizirana, obnovljena pa v 20. stoletju. Med 2. svetovno vojno je bila v zavezniških napadih močno poškodovana in leta 1956 porušena. Danes je na njenem mestu park.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02834}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{slika d|Q140037103}}
|[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Cvišlerji|Janez Krstnik]]
|[[Cvišlerji]]
|1947
|Cerkev je bila prvič omenjana leta 1526. Imela je pravokotno ladje, tristrani prezbiterij in zvonik s korenasto streho. Leta 1942 je bila požgana in nato 1947 porušena.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|2779}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Kočevska Reka (stara cerkev)|Janez Krstnik]]
|[[Kočevska Reka]]
|1954
|Cerkev je verjetno segala v 14. stoletje, v 15. stoletju je bil okrog nje sezidan protiturški tabor. Leta 1769 je bila na novo sezidana v baročnem slogu, v 19. stoletju večkrat prenovljena, nazadnje po požaru leta 1903. Imela je bogato notranjo opremo. Porušena leta 1954.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-01894}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[cerkev sv. Janeza Krstnika, Podlesje|Janez Krstnik]]
|[[Podlesje]]
|1952
|Baročna cerkev je stala na mestu še starejše cerkve. Porušena po letu 1952. 
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02750}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q105622864|lokalna=Cerkev sv. Janeza Krstnika, Senovo.png}}
|[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Senovo|Janez Krstnik]]
|[[Senovo]]
|1975
|Nekdanja župnijska cerkev, ki so jo porušili ob izgradnji nove [[Cerkev Vstalega Odrešenika, Senovo|cerkve Vstalega Odrešenika]] (zgrajena leta 1975).
|&lt;ref&gt;[http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&amp;id=2857 Župnija Senovo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131007162804/http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&amp;id=2857 |date=2013-10-07 }}, Kamra.si, pridobljeno 29. december 2015.&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q93275954}}
|[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Žička kartuzija|Janez Krstnik]]
|[[Stare Slemene]] ([[Žička kartuzija]])
|
|v jožefinskih reformah opuščena samostanska cerkev [[Žička kartuzija|Žičke kartuzije]], 2022 prenovljena z novo streho
|
|-
|
|[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Tolmin|Janez Krstnik]]
|[[Tolmin]]
|konec 18. stoletja
|Prvič omenjena leta 1194, a verjetno starejša. Stala je v središču Tolmina. Podrta s koncem 18. stoletja.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|18084}}&lt;/ref&gt;{{Sfn|Höfler|2016|p=37}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Zgornja Muta|Janez Krstnik]]
|[[Zgornja Muta]]
|{{Hs|1785}}po 1785
|Avguštinska cerkev na zgornjem trgu v Muti. Ni istovetna [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Muta|rotundi z istim patrocinijem]]. Cerkev porušena po jožefinskih reformah leta 1785.
|71
|-
|{{Slika d|Q130553194}}
|[[Cerkev sv. Janeza in Pavla, Babiči|Janez in Pavel]]
|[[Babiči]]
|
|cerkvi se je v 60. letih porušila streha, leta 2007 pa so se začela dela na sanaciji zidov; cerkev ostaja nepokrita, vendar priložnostno služi za poroke, danes spada pod [[Župnija Marezige|Župnijo Marezige]]
|&lt;ref&gt;[https://zupnija-marezige.rkc.si/index.php/content/display/55/rojci/20 Podružnica Rojci], Zupnija-marezige.rkc.si, pridobljeno 18. oktober 2024.&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Jedrti, Grčarevec|Jedrt]]
|[[Grčarevec]]
|
|Stala je na zahodnem robu [[Planinsko polje|Planinskega polja]], pod današnjo magistralno cesto Ljubljana–Postojna in nad vodnim izvirom. Ohranil se je le kamnit prag s posnetima vogaloma. Zapuščena je bila okoli leta 1761.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.mojaobcina.si/logatec/novice/o-cerkvici-sv-jedrti-na-planinskem-polju.html|title=O cerkvi sv. Jedrti na Planinskem polju|accessdate=6. september 2025|website=Mojaobcina.si/logatec|last=Kermavnar|first=Simona}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q130564858}}
|[[Cerkev sv. Jedrti, Podkraj|Jedrt]]
|[[Podkraj, Ajdovščina|Podkraj]]
|
|Vidni temelji cerkve pri poslopju nekdanje pošte.
|
|-
|{{Slika d|Q18515901}}
|[[Cerkev sv. Jere, Gabrje|Jera]]
|[[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]] ([[Trdinov vrh]])
|
|cerkev, od katere je ohranjen le temeljni obod, je leta 2012 dobila novo streho na kovinski konstrukciji
|
|-
|{{Slika d|Q66499056}}
|[[Cerkev sv. Jošta, Ključevica|Jošt]]
|[[Ključevica]] (hrib [[Kum]])
|{{Hs|1961-12-31}} 1961
|Ena izmed dveh cerkva na [[Kum|Kumu]] (1220 m), porušena leta 1961 zaradi izgradnje RTV oddajnika.
|&lt;ref&gt;[http://www.kam.si/romarske_cerkve/kum.html Podružnična cerkev sv. Neže], Kam.si, pridobljeno 5. januar 2016.&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Stara cerkev sv. Jošta, Trebenče|Jošt]]
|[[Trebenče]]
|{{neznano}}
|Po legendi stala nad prepadom, odnesel jo je plaz. Omenjena že leta 1595. Nadomestila jo je nova [[Cerkev sv. Jošta, Trebenče|cerkev sv. Jošta]].
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|03603}}&lt;/ref&gt;{{Sfn|Höfler|2016|p=47}}
|-
|
|[[cerkev sv. Jožefa, Laze pri Oneku|Jožef]]
|[[Laze pri Oneku]]
|1947
|Poznogotska podružnična cerkev, odstranjena po letu 1947.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02784}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[cerkev sv. Jožefa, Ribnik|Jožef]]
|[[Ribnik, Kočevje|Ribnik]]
|1942
|Skromna podružnična cerkev je bila zgrajena pred letom 1741. Imela je pravokotno ladjo in zožan prezbiterij, zvonik je bil prizidan kasneje. Požgana skupaj z vasjo med roško ofenzivo leta 1942.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02802}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Jurija, Koper|Jurij]]
|Brol, [[Koper]]
|{{neznano}}
|Leta 1391 jo je posvetil [[Janez Loredan]]. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Pretorskih vrat koprskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=283}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Jurija, Drežnica|Jurij]]
|[[Drežnica]]
|1911
|Zgrajena po letu 1495, podrta 1911. Na njenem mestu danes stoji [[Cerkev Srca Jezusovega, Drežnica|cerkev Srca Jezusovega]], zgrajena leta 1913.
|{{Sfn|Höfler|2016|p=39}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Jurija, Ilovica|Jurij]]
|Ilovica, [[Kneža]]
|1762
|Gotska cerkev stala na območju rimske zaporne utrdbe, porušena marca 1762, njen material je bil porabljen za izgradnjo nove [[Cerkev sv. Jurija, Kneža|cerkve sv. Jurija]] v središču Kneže na mestu kapele Frančiška Ksaverija, portal je bil v celotni prenešen v novejšo cerkev.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|18099}}&lt;/ref&gt;{{Sfn|Höfler|2016|p=44}}
|-
|{{Slika d|Q130565141}}
|[[Cerkev sv. Jurija, Novi Lazi|Jurij]]
|[[Novi Lazi]]
|{{Hs|1955-11-29}}29. november 1955
|Cerkev je prvič omenjana leta 1526. Požgana in porušena je bila 29. novembra 1955.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02790}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Jurija, Ortnek|Jurij]]
|[[Ortnek]]
|
|
|
|-
|{{Slika d|Q66458862}}
|[[Cerkev sv. Jurija, Škale|Jurij]]
|[[Škale]]
|
|Porušena po 2. svetovni vojni zaradi pogrezanja tal nad [[Premogovnik Velenje|premogovnikom Velenje]].
|
|-
|
|[[Cerkev sv. Justa, Podbela|Just]]
|[[Podbela]]
|{{neznano}}
|Neznana cerkev, omenjena samo v vizitacijskem dnevniku iz leta 1570.
|{{Sfn|Höfler|2016|p=35}}
|-
|{{Slika d|Q66535370}}
|[[Cerkev sv. Kancijana, Rakov Škocjan|Kancijan]]
|[[Rakov Škocjan, Cerknica|Rakov Škocjan]]
|
|
|
|-
|
|[[Cerkev sv. Katarine Aleksandrijske, Koper|Katarina Aleksandrijska]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Zubenaških vrat koprskega obzidja. Pred odprtjem Pretorske palače je bila posvečena papežu [[Papež Silvester I.|sv. Silvestru]].
|{{sfn|Likar|2010|p=286}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Katarine, Solkan|Katarina]]
|[[Solkan]]
|druga svetovna vojna
|Stala je na hribu Kekec nad Solkanom. Bila je pravilno orientirana s pravokotno ladjo ter prezbiterijem, vhod je bil skozi zvonik. Obstreljevana in težko poškodovana med drugo svetovno vojno, ruševine odstranjene. Na njenem mestu danes stoji gostišče.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|4736}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Samostan klaris Ljubljana|Klara]]
|[[Ljubljana]]
|1895
|Cerkev nekdanjega Samostana klaris Ljubljana, porušena je bil po [[Ljubljanski potres (1895)|ljubljanskem potresu leta 1895]].
|{{sfn|Lavrič|Hančič|2019|p=347}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Klemna, Koper|Klemen]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Velikih vrat koprskega obzidja. V njej je bil relief [[Karel Boromejski|Karla Boromejskega]].
|{{sfn|Likar|2010|p=284}}
|-
|{{slika d|Q140051735}}
|[[kapela sv. Kozme in Damijana, Inlauf|Kozma in Damijan]]
|[[Inlauf]]
|1955
|Kapela{{efn|name=klasifikacija}} iz druge polovice 18. stoletja je prvič omenjana leta 1763, zvonik je iz leta 1808. Imela je pravokotno ladjo, petstrani prezbiterij in en oltar. Leta 1952 je nepoškodovana postala del moškega kazenskega taborišča, njen zvonik je bil stražni stolp. Cerkev je bila s preostankom taborišča odstranjena leta 1955.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02762}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.tvkocevje.si/2013/12/29/inlauf-inlauf-inlaf/|publisher=TV Kočevje|website=tvkocevje.si|title=KULTURAINLAUF; Inlaf, Enlaf|date=29. 12. 2013}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{slika d|Q130565121}}
|[[kapela sv. Kozme in Damijana, Onek|Kozma in Damijan]]
|[[Onek]]
|1955
|Kapela{{efn|name=klasifikacija|Objekt se imenuje &quot;kapela&quot; navkljub temu, da stene in strop tvorijo zaprt notranji prostor, ki omogoča izvajanje bogoslužja.}} je imela tristranski prezbiterij, kvadratno ladjo, pokrita je bila z dvokapno streho. Na njenem slemenu je bil zvonik. Kmalu po drugi svetovni vojni je postala senik, leta 1955 je bila porušena.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02791}}&lt;/ref&gt;{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=192}} 
|-
|[[Slika:Cerkev_sv._Krištofa_1934.png|brezokvirja|150x150_pik]]
|[[Cerkev sv. Krištofa, Ljubljana|Krištof]]
|[[Ljubljana]]
|{{Hs|1958-12-31}} 1958
|baročna stavba, stala je pri starem mestnem pokopališču; ob njej so kasneje prizidali Plečnikovo [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana (Jože Plečnik)|cerkev sv. Cirila in Metoda]]; porušena v letih 1957–1958
|
|-
|{{Slika d|Q130564850}}
|[[Cerkev sv. Križa, Blatnik pri Črmošnjicah|Križ]]
|[[Blatnik pri Črmošnjicah]]
|
|stoji zvonik in obod cerkve
|
|-
|
|[[Cerkev sv. Križa, Kobarid|Križ]]
|[[Kobarid]]
|{{neznano}}
|Stala je na pokopališču v Kobaridu, omenjena v vizitacijskem dnevniku leta 1747.
|{{Sfn|Höfler|2016|p=34}}
|-
|[[Slika:Spomenik_na_takratnem_idrijskem_mestnem_pokopališču_ob_cerkvi_Svetega_Križa_1923_(cropped).jpg|150x150_pik]]
|[[Cerkev sv. Križa, Idrija|Križ]]
|[[Idrija]]
|{{Hs|1967-12-31}} 1967
|baročna pokopališka cerkev, porušena leta 1967 med izgradnjo današnje [[Cerkev sv. Jožefa Delavca, Idrija|župnijske cerkve sv. Jožefa]]; ohranjen samo zvonik
|
|-
|
|[[cerkev sv. Križa, Stražnji Vrh]]
|[[Stražnji Vrh]]
|
|Poznogotska cerkev v ruševinah.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02758}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q130564992}}
|[[Cerkev sv. Lenarta, Col (stara cerkev)|Lenart]]
|[[Col, Ajdovščina|Col]]
|{{Hs|1937-12-31}} 1937
|stara župnijska cerkev, stala je na pokopališču, podrta je bila leta 1937
|&lt;ref&gt;[http://zupnija-col.rkc.si/index.php/content/display/65/o_nas/20 Nekaj podatkov iz zgodovine naše župnije in cerkve], Zupnija-col.rkc.si, pridobljeno 26. januar 2021.&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Lenarta, Koper|Lenart]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Brazzol koprskega obzidja. Imela je tudi oltar, posvečen sv. Valentinu.
|{{sfn|Likar|2010|p=285}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Lovrenca, Bovec|Lovrenc]]
|Dvor, [[Bovec]]
|jožefinske reforme
|Verjetno bamberškega izvora iz prve polovice 11. stoletja ter kasneje pripadla benediktinskemu dvoru na Dvoru. Omenjena v vizitacijskih dnevnikih 17. stoletja.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|17704}}&lt;/ref&gt;{{Sfn|Höfler|2016|p=31}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Lovrenca, Trava|Lovrenc]]
|[[Trava, Loški Potok|Trava]]
|1942
|Pokopališka cerkev, prvič omenjana leta 1526. Obnovljena v 17. in 19. stoletju ter požgana tekom roške ofenzive leta 1942. Viden obod zvonika ter ladje.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-01794}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Lovrenca in Donata, Koper|Lovrenc in Donat]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Bošadraških vrat koprskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=283}}
|-
|{{Slika d|Q69405558}}
|[[Cerkev sv. Lucije, Dražgoše (stara cerkev)|Lucija]]
|[[Dražgoše]]
|
|nekdanja župnijska cerkev, porušena v 2. svetovni vojni, minirali so jo Nemci
|
|-
|
|[[cerkev sv. Marije, Seča|Marija]]
|[[Seča]]
|{{neznano}}
|Ponovno je bila posvečena leta 1320. Vidni ostanki temeljev, še posebno [[apsida|apside]].
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-07200}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q66458926}}
|[[Cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja, Grahovo (stara cerkev)|Marijino brezmadežno spočetje]]
|[[Grahovo, Cerknica|Grahovo]]
|
|nekdanja cerkev v Grahovem, predhodnica današnje
|
|-
|
|[[cerkev sv. Marije Magdalene, Rajhenav]]
|[[Rajhenav]]
|1960.
|Podružnična cerkev iz 17. stoletja, porušena v 60. letih 20. stoletja.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02798}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[cerkev sv. Marije Magdalene, Sredgora|Marija Magdalena]]
|[[Sredgora]]
|1944
|Cerkev požgana s preostankom kočevarskega naselja.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-19523}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev Marije Nove, Koper|Marija Nova]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Izpričana leta 1488 ob vselitvi bratovščine. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Busterla koprskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=284}}
|-
|
|[[Cerkev Marijinega rojstva, Lendava|Marijino rojstvo]]
|[[Lendava]]
|17. stoletje, pred 1669
|Prvič omenjena leta 1334, nato pa še v dokumentih iz let 1455, 1501 in 16. stoletja. Morda je stala zunaj naselja, verjetno pa je propadla zaradi protestantskega gibanja ali turških vpadov.
|105
|-
|
|[[Cerkev Marije Snežne, Vrbovec|Marija Snežna]]
|[[Vrbovec, Kočevje|Vrbovec]]
|
|
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|2154}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q130565061}}
|[[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Koče|Marijino vnebovzetje]]
|[[Koče, Kočevje|Koče]]
|{{Hs|1953}}1953 ali 1954
|Cerkev se prvič omenja leta 1526, bila pa je večkrat prezidana. Pritličje zvonika je služilo za zakristijo. Notranjost je bila v 17. stoletju poslikana s freskami. Podrta je bila leta 1953 ali 1954.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02769}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q66537932}}
|[[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Radlje ob Dravi|Marijino vnebovzetje]]
|[[Radlje ob Dravi]]
|
|porušena cerkev nekdanjega [[Samostan dominikank Marenberg|Samostana dominikank Marenberg]]
|
|-
|[[Slika:Cerkev Marijinega vnebovzetja, Staro Brezje.jpg|150px|brezokvirja]]
|[[cerkev Marijinega vnebovzetja, Staro Brezje|Marijino vnebovzetje]]
|[[Staro Brezje]]
|1955
|Poznogotska cerkev datirana v 16. ali 17. stoletje. Imela je zvonik na preslico, posvečen sprva sv. Tomažu, kasneje sv. Volbenku. Omenja jo tudi Valvasor v ''[[Slava vojvodine Kranjske|Slavi vojvodine Kranjske]]''. Leta 1882 je bila poškodovana v požaru, 1887 je bil posvečen nov oltar. Požgana s preostankom vasi 20. decembra 1942, porušena leta 1955.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02807}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{slika d|Q140066486}}
|[[cerkev Marijinega vnebovzetja, Svetli Potok|Marijino vnebovzetje]]
|[[Svetli Potok]]
|1942
|Romarska cerkev je bila zgrajena leta 1656, do leta 1941 je imela tri oltarje. Imela je petstrani prezbiterij in ladjo z ravnim kasetiranim stropom. Opuščena skupaj s preostankom požgane vasi.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02809}}&lt;/ref&gt;{{sfn|Ferenc|Zupan|2013|p=135–138}}
|-
|
|[[Cerkev Matere Božje, Cerknica|Mati Božja]]
|[[Cerknica]]
|1472
|Romanska cerkev in predhodnica današnje poznogotske [[Cerkev Marijinega rojstva, Cerknica|cerkve Marijinega rojstva]]. Cerkev je bila leta 1472 požgana med [[Turški vpadi|turškimi vpadi]].
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/269|title=Ž. cerkev Marijinega rojstva|accessdate=26. 5. 2026|website=france-stele.zrc-sazu.si|publisher=ZRC SAZU|last=Stele|first=France}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev Matere Božje, Ptuj|Mati Božja]]
|Ptuj
|{{neznano}}
|Patrocinij domneven. Cerkev je bila postavljena v času formacije ptujske pražupnije. Domnevno je stala na območju nekdanjega [[Dominikanski samostan Ptuj|dominikanskega samostana]], kateremu je pripadala tudi kasnejša cerkev z istim patrocinijem.
|86
|-
|
|[[Cerkev sv. Marjete, Koper|Marjeta]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=284}}
|-
|{{Slika d|Q18729291}}
|[[Cerkev sv. Marjete, Kunšperk|Marjeta]] (Kozja Peč)
|[[Kunšperk]]
|
|
|
|-
|{{Slika d|Q130564882}}
|[[Cerkev sv. Marjete, Palčje|Marjeta]]
|[[Palčje]]
|
|
|
|-
|{{Slika d|Q130565147}}
|[[Cerkev sv. Marjete, Stari Log|Marjeta]]
|[[Stari Log, Kočevje|Stari Log]]
|po 1955
|Cerkev je tu stala že vsaj 1360, po [[Potres na Idrijskem (1511)|idrijskem potresu 1511]] postala [[Trdnjavska cerkev|taborska cerkev]], 1691 pogorela in nato baročno obnovljena. Požgana leta 1943, nato bila zasilno obnovljena in postala skladišče. Porušena po 1955.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|02310}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Stara cerkev sv. Marka, Koper|Marko]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Izolskih vrat koprskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=283}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Marka, Markovec|Marko na Markovcu]]
|Markovec, [[Koper]]
|{{neznano}}
|Pri vrhu Markovca, v ruševinah, podrta neznanega leta. Njeni deli so vgrajeni v današnjo [[Cerkev sv. Marka, Koper|cerkev sv. Marka]].
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Župnija Koper - sv. Marko, Markovec|url=https://zupnija-kopersvetimarko.rkc.si/index.php/content/display/12/20/20|website=zupnija-kopersvetimarko.rkc.si|accessdate=2026-05-02}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{slika d|Q140042762}}
|[[cerkev sv. Martina, Hrib pri Koprivniku|Martin]]
|[[Hrib pri Koprivniku]]
|1955
|Prvotna cerkev sega v 16. stoletje, omenja jo tudi Valvasor, leta 1856 je bila na novo pozidana. Imela je pravokotno ladjo, tristrani prezbiterij, nad vhodom je bil zvonik. Porušena po letu 1955.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|2752}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Stara cerkev sv. Martina, Kobilje|Martin]]
|[[Kobilje]]
|prva polovica 17. stoletja
|Prvič omenjana leta 1271, cerkev je bila kamnita. Leta 1501 je pri cerkvi omenjena župnija. Cerkev je propadla s turškimi vpadi.
|108
|-
|{{Slika d|Q66458919}}
|[[Cerkev sv. Martina, Poljane nad Škofjo Loko (stara)|Martin]]
|[[Poljane nad Škofjo Loko]]
|{{Hs|1954-12-31}} 1954
|porušena leta 1954, na mestu nje leta 1967 zgrajena [[Cerkev sv. Martina, Poljane nad Škofjo Loko|nova cerkev]]
|&lt;ref&gt;[http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20101206/C/312069971/poljane-kdo-vas-bo-ljubil Poljane, kdo vas bo ljubil], Arhiv.gorenjskiglas.si, pridobljeno 28. november 2017.&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Martina, Kozlov Rob|Martin]]
|[[Grad Tolmin|Tolmin]]
|domnevno med prvo svetovno vojno
|Cerkev iz 14. ali 15. stoletja, ležala naj bi poleg ruševin gradu, vendar lokacije ni možno določiti. Domnevno porušena med obstreljevanjem med prvo svetovno vojno. Morda gre za zgodnejši patrocinij tolminske cerkve sv. Janeza Krstnika.
|{{Sfn|Höfler|2016|p=40}}152
|-
|
|[[cerkev sv. Martina, Topličice|Martin]]
|[[Topličice]]
|1942
|Cerkev požgana skupaj s preostankom kočevarskega naselja.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-19506}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Martina, Trnovo ob Soči|Martin]]
|[[Trnovo ob Soči]]
|prva polovica 19. stoletja
|Prvič omenjena leta 1570, od 1755 imela kapelanijo. V franciscejskem katastru označena kot profanirana cerkev sv. Simona na polju.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|05037}}&lt;/ref&gt;{{Sfn|Höfler|2016|p=34}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Mateja, Koper|Matej]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=284}}
|-
|{{Slika d|Q5037116}}
|[[Cerkev Matere Usmiljenja, Maribor|Mati Usmiljenja]]
|[[Maribor]]
|1893
|Nekdanja samostanska cerkev. Posvečena 1620, do 1784 posvečena [[Marijino vnebovzetje|Marijinemu vnebovzetju]]. Porušena pred pričetkom gradnje današnje [[Bazilika Matere Usmiljenja, Maribor|bazilike Matere Usmiljenja]] leta 1893, ki stoji na njeni lokaciji.
|
|-
|
|[[Cerkev sv. Mihaela, Borovec pri Kočevski Reki|Mihael]]
|[[Borovec pri Kočevski Reki]]
|{{Hs|1952-12-31}} 1952
|nekdanja župnijska cerkev, zgrajena 1858–1863, požgana leta 1943, njene ruševine odstranjene leta 1952
|
|-
|{{Slika d|Q68549497}}
|[[Cerkev sv. Mihaela, Drama|Mihael]]
|[[Drama, Šentjernej|Drama]]
|
|nekdanja cerkev v srednjem veku požganega trga [[Gutenwerth]]; patrocinij je domneven
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1595}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q66535034}}
|[[Cerkev sv. Mihaela, Družmirje|Mihael]]
|[[Družmirje]]
|{{Hs|1975-03-01}} 1. marec 1975
|porušena 1. marca 1975 zaradi pogrezanja tal nad [[Premogovnik Velenje|Premogovnikom Velenje]]
|&lt;ref&gt;[http://www.sostanj.si/index.php?Itemid=173&amp;id=13&amp;option=com_content&amp;task=view Zgodovina] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160214005306/http://www.sostanj.si/index.php?option=com_content&amp;task=view&amp;id=13&amp;Itemid=173 |date=2016-02-14 }}, Sostanj.si, pridobljeno 29. december 2015.&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Mihaela, Koper|Mihael]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Izolskih vrat koprskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=283}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Nikolaja, Bača pri Modreju|Nikolaj]]
|[[Bača pri Modreju]]
|{{neznano}}
|Zgrajena leta 1644, zaprta in opuščena v času [[Jožefinske reforme|jožefinskih reform]].
|{{Sfn|Höfler|2016|p=42}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Nikolaja, Labinje|Nikolaj]]
|[[Labinje]]
|{{neznano}}
|Prvič omenjena leta 1570, domnevno rudarska cerkev. Ohranjen samo zvonik.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|28013}}&lt;/ref&gt;{{Sfn|Höfler|2016|p=47}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Nikolaja, Mala Gora|Nikolaj]]
|[[Mala Gora, Kočevje|Mala Gora]]
|1956
|Cerkev je tu stala od leta 1581, prezidana je bila v 20. letih 17. stoletja. Imela je raven poslikan strop in obokan prezbiterij z osmerokotnim zaključkom. Oltar je bil iz leta 1719, a v času popisa 1914 v zelo slabem stanju.  
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02303}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Podr. c. sv. Nikolaja Župnija Stara cerkev|url=https://situla.gov.si/SI_INDOK_ZAP_z001-0428.html|website=france-stele.zrc-sazu.si|accessdate=2026-06-02|year=1914|first=France|last=Stele}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Nikolaja, Zasavje|Nikolaj]]
|[[Zasavje, Brežice]]
|{{Hs|1781-01-25}}25. januar 1781
|Cerkev je odneslo v veliki poplavi, ki je odnesla tudi večino naselja. Kip zavetnika je danes s pripadajočo stransko kapelo v [[Cerkev sv. Lovrenca, Brežice|cerkvi sv. Lovrenca v Brežicah]].
|
|-
|
|[[Cerkev sv. Nikolaja v pristanišču, Koper|Nikolaj v pristanišču]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Vrat sv. Martina koprskega obzidja. Se razlikuje od novejše [[Cerkev sv. Nikolaja, Koper|cerkve sv. Nikolaja]], ki še stoji.
|{{sfn|Likar|2010|p=285}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Nikolaja, Piran (pristanišče)|Nikolaj v pristanišču]]
|[[Piran]]
|1859
|Postavljena v 10. ali 11. stoletju, podrta leta 1859. Stala na območju današnjega [[Akvarij Piran|Akvarija Piran]]. Oltar z oltarno sliko je danes v [[Cerkev sv. Petra, Piran|cerkvi sv. Petra]].
|&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Mihelič|first=Darja|date=1996|title=Paberki iz piranskega kapiteljskega arhiva|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V1F2BKCW|magazine=Kronika|publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije|issue=št. 2/3|page=8|cobiss=4357933}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q105568910}}
|[[Cerkev sv. Neže, Reštanj|Neža]]
|[[Reštanj]]
|{{Hs|1920-01-08}} 8. januar 1920
|Nekdanja cerkev, ki je ležala na jugozahodnem pobožju grajskega hriba [[Grad Reštanj|gradu Reštanj]], porušili so jo 8. januarja 1920 za namen širitve [[Premogovnika Senovo]]. [[Trboveljska premogokopna družba]] (lastnica premogovnika) je [[Župnija Koprivnica|župniji Koprivnici]] za rušitev plačala odškodnino.
|{{sfn|Seher|1986|p=133}}
|-
|[[Slika:Postcard of Gotenica 1941 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|197x197_pik]]
|[[Cerkev sv. Ožbolta, Gotenica|Ožbolt]]
|[[Gotenica]]
|1950.
|Prva omemba cerkve leta 1363, okrog 1500 dograjen obrambni tabor s tremi stolpi. Prenovljena je bila s koncem 19. stoletja, porušena po drugi svetovni vojni.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-01823}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{slika d|Q139916621}}
|[[Cerkev, sv. Pankracija, Zreče|Pankracij]]
|[[Zreče]]
|{{Hs|1825-12-31}} pred 1825
|Nekdanja grajska cerkev pri dvorcu oz. [[Grad Jamnik|gradu Jamnik]] je bila zgrajena leta 1342 s strani viteza Tannerja. Leta 1775 so v njej prenehali z mašami, leta 1783 so jo predelali v gospodarsko poslopje. Do leta 1825 je postala ruševina. Danes je baje ohranjen le skromen fragment zahodnega zidu v tamkajšnji garaži.
|&lt;ref&gt;{{cite book|last=Sapač|first=Igor|title=Freudenberg, Lušperk, Jamnik: zreški gradovi med včeraj, danes in jutri|publisher=Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Maribor|location=Zreče|year=2016|cobiss=88682497|url=https://www.zrece.si/Files/eMagazine/12/316166/Zreski%20gradovi.pdf|pages=55, 57-58, 61, 63}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Pavla, Žabče|Pavel]]
|[[Žabče]]
|po 1759
|Opuščena po prenovi [[Cerkev sv. Marka, Žabče|cerkve sv. Marka]] v Žabčah okrog leta 1759. Po cerkvi se imenuje praznik šempav. Ruševine vidne.
|{{Sfn|Höfler|2016|p=39}}
|-
|
|[[Stara cerkev sv. Petra, Piran|Peter]]
|[[Piran]]
|{{neznano}}
|Cerkev, zgrajena leta 1272, tedaj še zunaj obzidja. Morebiti samostanska cerkev ali pa v lasti bratovščine. Leta 1818 je bila na njenih nekdanjih temeljih zgrajena [[Cerkev sv. Petra, Piran|današnja cerkev sv. Petra]].
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|00517}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q137825247}}
|[[Cerkev sv. Petra, Pristava pri Leskovcu|Peter]]
|[[Pristava pri Leskovcu]]
|{{Hs|1800-12-31}} 18. stoletje
|stala blizu [[Dvorec Globelo|Dvorca Globelo]], opuščena v 18. stoletju
|{{sfn|Černelič Krošelj|Gnidovec|2025|p=102}}
|-
|{{slika d|Q140066650}}
|[[cerkev sv. Petra, Srednja Bukova Gora|Peter]]
|[[Srednja Bukova Gora]]
|1942
|Skromna cerkev je datirana v 17. stoletje. Imela je nizko čokato kamnito podzidavo in skodlasto streho. Od požiga 1942 ohranjeni obodni zidovi in zvončnica.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02806}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q66481147}}
|[[Cerkev sv. Petra, Stopno|Peter]]
|[[Stopno, Škocjan|Stopno]]
|
|zaradi slabega stanja porušena po letu 1945
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|25618}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q128789108}}
|[[Cerkev sv. Petra in Pavla, Črmošnjice|Peter in Pavel]]
|[[Črmošnjice, Semič|Črmošnjice]]
|
|
|
|-
|
|[[Cerkev sv. Petra in Pavla, Koper|Peter in Pavel]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=284}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Petra in Pavla, Pugled pri Starem Logu|Peter in Pavel]]
|[[Pugled pri Starem Logu]]
|
|
|
|-
|
|[[kapela Predragocene Jezusove krvi, Kumrova vas|Predragocena Jezusova kri]]
|[[Kumrova vas]]
|1942
|Kapela{{efn|name=klasifikacija}} je imela tristran prezbiterij, pravokotno ladjo in lesen zvonik na preslico. Zvonova sta bila iz let 1607 in 1839. Kapela je bila uničena s preostankom naselja tekom druge svetovne vojne leta 1942.
|{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=84}}
|-
|{{slika d|Q140066532}}
|[[cerkev sv. Primoža in Felicijana, Grčarice|Primož in Felicijan]]
|[[Grčarice]]
|1949
|Sprva je bila podružnica ribniške pražupnije. Od leta 1767 je imela lastnega kanonika, od 1878 pa je bila samostojna župnija. Leta 1845 je bil zgrajen zvonik. Objekt je bil poškodovan leta 1943 in nato 1949 odstranjen.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1830}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q69597415}}
|[[Cerkev sv. Roka, Novo mesto|Rok]]
|[[Novo mesto]]
|
|poškodovana med 2. svetovno vojno, po vojni propadla
|&lt;ref&gt;[http://www.zupnija-nm-smihel.si/index.php/content/display/35/20/20 Porušena cerkev svetega Roka pri Jedinščici] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190901095457/http://www.zupnija-nm-smihel.si/index.php/content/display/35/20/20 |date=2019-09-01 }}, Zupnija-nm-smihel.si, pridobljeno 1. september 2019.&lt;/ref&gt;
|-
|{{slika d|Q140065596}}
|[[Cerkev sv. Roka, Smuka|Rok]]
|[[Smuka]]
|1954
|Cerkev je bila iz 16. stoletja, leta 1689 jo omeni Valvasor. Imela je tristrani prezbiterij, pravokotno ladjo ter od 19. stoletja dalje zvonik. Leta 1942 je bila poškodovana med požigom vasi, leta 1954 so jo podrli. Vidni so ostanki tlaka, od leta 2007 je na njenem mestu postavljen križ.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-00923}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q17021452}}
|[[Cerkev sv. Rozalije, Ljubljana|Rozalija]]
|[[Ljubljana]]
|
|
|
|-
|
|[[Cerkev sv. Silvestra, Bovec|Silvester]]
|[[Bovec]]
|{{neznano}}
|Prvič omenjena leta 1585 ali 1595. Njene ruševine verjetno stojijo med hriboma Ravelnik in Stržišče nad sotočjem Soče in [[Koritnica (reka)|Koritnice]].
|{{Sfn|Höfler|2016|p=31}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Sofije, Koper|Sofija]]
|[[Koper]]
|{{Hs|1818}}pred 1818
|Cerkev, občasno imenovana kot kapela, je stala na oboku (starih) Izolskih vrat na notranjem [[Koprsko obzidje|koprskemu obzidju]]. Cerkev porušena z rušitvijo mestnih vrat, ki se na Franciscejskemu katastru 1818 ne pojavijo več.
|{{sfn|Likar|2010|p=283}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Trojice, Knežja Lipa|Sv. Trojica]]
|[[Knežja Lipa]]
|1942
|Omenjena 1667. Baročna cerkev je imela delno gotski prezbiterij z oltarjem iz leta 1720 in podobo [[Sveta Trojica|Sv. Trojice]]. Imela je dva zvonova. Danes je v ruševinah ohranjen podzid prezbiterija ter zvonik. Požgana med roško ofenzivo 1942.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|02767}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[cerkev sv. Trojice, Ponikve pod Mirno goro|Sv. Trojica]]
|1942
|Cerkev požgana skupaj s preostankom naselja med roško ofenzivo leta 1942. 
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-19514}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[cerkev sv. Trojice, Rajndol|Sv. Trojica]]
|[[Rajndol]]
|1953
|Cerkev je imela pravokotno ladjo z dvokapnico, gotski prezbiterij in nad vhodom zvončnico, okoli nje pa je bilo opuščeno pokopališče. Cerkev je bila porušena po letu 1953.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02800}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[kapela sv. Štefana, Kačji Potok|Štefan]]
|[[Kačji Potok]]
|po 1945
|Poznogotska kapela{{efn|name=klasifikacija}} je bila prezidana v 18. in 19. stoletju, porušena po zaključku druge svetovne vojne. 
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02780}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Štefana, Koper|Štefan]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat sv. Petra koprskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=283}}
|-
|{{slika d|Q140051843}}
|[[Cerkev sv. Štefana in Antona Padovanskega, Koblarji|Štefan in Anton Padovanski]]
|[[Koblarji]]
|1956
|Cerkev je bila iz 16. stoletja, prezidana {{c.}} 1817. Imela je pravokotno ladjo, vzidan zvonik, zakristijo in tristrani prezbiterij. Cerkev med drugo svetovno vojno ni bila poškodovana, vendar je bila leta 1956 odstranjena. Od leta 2004 je na njenem mestu postavljena kapelica.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02301}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Štefana, Teharje|Štefan]]
|[[Teharje]]
|{{Hs|1974-12-31}} 1974
|Med drugo svetovno vojno je bila zadeta v letalskem napadu; leta 1958 so jo porušili. Pripadajoči zvonik je bil porušen leta 1974.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.zupnija-teharje.si/?mod=3|title=Župnija sv. Martina na Teharjah|accessdate=17. 4. 2025|website=Župnija Teharje}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Tomaža, Mlinsko|Tomaž]]
|[[Mlinsko]]
|1757
|Prvič omenjena leta 1473 kot cerkev sv. Ubalda. Podrta zaradi nestabilnega terena in na novo sezidana v [[Idrsko|Idrskem]] z [[Cerkev sv. Tomaža, Idrsko|istim patrocinijem]].
|
|-
|{{Slika d|Q105712864}}
|[[Cerkev sv. Tomaža, Vrhpolje|Tomaž]]
|[[Vrhpolje, Hrpelje - Kozina|Vrhpolje]]
|
|Zaradi bližine slovensko-italijanske meje obmejna enota Jugoslovanske ljudske armade ni dovolila uporabljati cerkve ter pokopališča. Župnišče, mežnarija in cerkev so bili postopoma uničeni.
|&lt;ref&gt;[http://katoliska-cerkev.si/sv-tomaz-povezuje-slovence-na-meji Sv. Tomaž povezuje Slovence na meji], Katoliska-cerkev.si, pridobljeno 26. november 2017.&lt;/ref&gt;
|-
|{{slika d|Q140042998}}
|[[cerkev sv. Trojice, Knežja Lipa|Sveta Trojica]]
|[[Knežja Lipa]]
|1942
|Prvič omenjana leta 1667. Imela je pravokoten tloris z gotskimi in baročnimi elementi. Od leta 1824 je bila pokopališka cerkev. Leta 1942 je bila požgana med roško ofenzivo in ni bila nikoli obnovljena.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02767}}&lt;/ref&gt;{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=26}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Ubalda, Bonini|Ubald]]
|[[Bonini]]
|{{neznano}}
|Stala na vrhu hriba Ubald. V bližini je morda stal samostan. Ruševine vidne.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|16495}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Stara cerkev sv. Ubalda, Orehek|Ubald]]
|[[Orehek, Cerkno|Orehek]]
|1740
|Zgrajena domnevno kot rudarska cerkev, pod zaselkom Na Nemcih, zaradi plazovitega območja podrta 22. maja 1740. Leta 1743 je bila vzhodneje zgrajena [[Cerkev sv. Ubalda, Orehek|nova cerkev sv. Ubalda]].
|{{Sfn|Höfler|2016|p=47}}&lt;ref&gt;{{RKD sklic|23328}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Ulrika, Maribor|Ulrik]]
|[[Maribor]]
|1844
|Zgrajena na območju Graških vrat, prvič omenjena že leta 1300. Kasneje podružnična cerkev Stolne župnije.
|
|-
|{{Slika d|Q137825248}}
|[[Cerkev sv. Urbana, Veniše|Urban]]
|[[Veniše]]
|{{Hs|1800-12-31}} konec 18. stoletja
|postavljena verjetno sredi 17. stoletja, konec 18. stoletja že v ruševinah
|{{sfn|Černelič Krošelj|Gnidovec|2025|p=101}}{{sfn|Černelič Krošelj|Gnidovec|2025|p=363-364}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Urha, Koper|Urh]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Brazzol koprskega obzidja. Starejšo cerkev je 13. aprila 1221 posvetil [[bl. Absalom]], ki je bila nato podrta. Novejšo je 21. oktobra 1239 posvetil [[Tomaž Contarini]].
|{{sfn|Likar|2010|p=285}}
|-
|{{slika d|Q140043080}}
|[[cerkev sv. Urha, Rogati Hrib|Urh]]
|[[Rogati Hrib]]
|1947
|Pokopališka cerkev je stala nad vasjo. Prvič jo je omenjal Valvasor v Slavi vojvodini Kranjske, arhitekturne značilnosti pa segajo na začetek 17. stoletja. Imela je poligonalno zaključen prezbiterij, raven lesen poslikan strop ter streho, krito s skodlami. Vhod je bil skozi zvonik. Podrta je bila po 1947.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02803}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{slika d|Q140038357}}
|[[Cerkev sv. Uršule, Stari Breg|Uršula]]
|[[Stari Breg]]
|1960.
|Podružnična cerkev iz druge polovice 18. stoletja je bila močno poškodovana leta 1943 in odstranjena v 60. letih 20. stoletja.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|2314}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[cerkev sv. Uršule, Hieronima in Osvalda, Jagršče|Uršula, Hieronim in Osvald]]
|[[Jagršče]]
|1787
|Gotska cerkev iz leta 1492 je bila opuščena po letu 1787 z izgradnjo [[cerkev sv. Uršule, Jagršče|cerkve sv. Uršule]] nižje v vasi.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-28021}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q130564953}}
|[[Cerkev sv. Valentina, Šmaver|Valentin]]
|[[Šmaver, Nova Gorica|Šmaver]] (hrib [[Sabotin]])
|{{Hs|1782}}opuščena 1782
|Cerkev vsaj od leta 1502 s kaplanom, v 18. stoletju prebivališče puščavnikov. Opuščena tekom jožefinskih reform, močno poškodovana tekom prve svetovne vojne. Danes v ruševinah posvečen manjši oltar.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Cerkev sv. Valentina na Sabotinu|url=https://www.sabotin-parkmiru.si/index.php/aktivnosti/10-urejen-sistem-kavern-na-sabotinu|website=Sabotin park miru|accessdate=2025-12-26|first=Beatriče|last=Žbona Trkman}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[cerkev sv. Vida, Mavrc|Vid]]
|[[Mavrc]]
|19. stoletje
|Podružnična cerkev iz leta 1632 je imela kvadratno ladjo ter petstrani prezbiterij. Opuščena je s koncem 19. stoletja. Vidne ruševine.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|1-02786}}&lt;/ref&gt;{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=71}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Vida in Modesta, Koper|Vid in Modest]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Busterla koprskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=284}}
|-
|
|[[Cerkev Vseh svetih, Piran|Vseh svetih]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|1. novembra 1340 jo je posvetil [[Marko Semitecolo]]. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Pretorskih vrat koprskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=283}}
|}

=== Pravoslavne cerkve ===
{{Statično številčenje vrstic}}
{| class=&quot;wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash&quot; width=&quot;80%&quot;
! width=&quot;3%&quot; |Slika
!Cerkev
!Naselje
!Leto
propada
! width=&quot;40%&quot; |Opis
!Vir
|-
|{{Slika d|}}
|[[Cerkev sv. Elije, Brje pri Koprivi|Elija]]
|[[Brje pri Koprivi]]
|
|
|
|-
|{{Slika d|Q19933066}}
|[[Cerkev sv. Lazarja, Maribor|Lazar]]
|[[Maribor]]
|{{Hs|1941-04-31}} april 1941
|Pozidana v letih 1935–1936. Stala je na Trgu generala Maistra in so jo po ukazu nemškega okupatorja še nedograjeno podrli zajeti jugoslovanski vojaki aprila 1941.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://yugokronika.mojforum.si/yugokronika-about457.html |title=Yugokronika.mojforum.si |accessdate=2009-01-16 |archive-date=2008-03-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080322034422/http://yugokronika.mojforum.si/yugokronika-about457.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|}}
|[[Cerkev sv. Petra, Paunoviči|Peter]]
|[[Paunoviči]]
|
|
|&lt;ref&gt;[http://www.lokalno.si/2014/01/07/108890/zgodba/Bozic_v_pravoslavnih_Milicih/ Božič v pravoslavnih Miličih], Lokalno.si.&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q13567595}}
|[[Cerkev sv. Save, Celje|Sava]]
|[[Celje]]
|{{Hs|1941-04-09}} 9. april 1941
|
|
|-
|{{Slika d|}}
|[[Cerkev sv. Stevana, Marindol|Stevan]]
|[[Marindol]]
|
|
|&lt;ref&gt;Martin Tomažin, ''[http://dk.fdv.uni-lj.si/dela/Tomazin-Martin.PDF Uskoške populacije na Jugovzhodu Slovenije]'', Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2004.&lt;/ref&gt;
|}

=== Evangeličanske cerkve ===
{{Statično številčenje vrstic}}
{| class=&quot;wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash&quot; width=&quot;80%&quot;
!Slika
!Cerkev
!Naselje
!Leto
propada
! width=&quot;40%&quot; |Opis
!Vir
|-
|{{Slika d|Q60352064}}
|[[Evangeličanska cerkev, Arja vas|Evangeličanska cerkev]]
|[[Arja vas]] (Govče)
|{{Hs|1600-01-20}} 20. januar 1600
|rotunda, zgrajena leta 1589, porušena v protireformacijski akciji 20. januarja 1600
|&lt;ref&gt;[https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/protestantska-cerkev-na-govcah.html Protestantska cerkev na Govčah], Kamra.si, pridobljeno 21. februar 2021.&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q105622655}}
|[[Evangeličanska cerkev, Celje|Evangeličanska cerkev]]
|[[Celje]]
|{{Hs|1964-12-31}} 1964
|neogotska cerkev, zgrajena leta 1906, po 2. svetovni vojni dana na razpolago starokatoliški skupnosti, leta 1964 porušena zaradi propadanja
|&lt;ref&gt;Lejla Valentić in drugi, ''[https://www.knjiznica-celje.si/raziskovalne/4201303712.pdf O pravoslavnih in protestantskih porušenih svetiščih v Celju]'', raziskovalna naloga, I. gimnazija v Celju, Celje 2003, stran 23.&lt;/ref&gt;
|-
|{{Slika d|Q105622649}}
|[[Evangeličanska cerkev, Radlje ob Dravi|Evangeličanska cerkev]]
|[[Radlje ob Dravi]]
|
|zgrajena leta 1905, porušena po drugi svetovni vojni
|&lt;ref&gt;[https://lokalec.si/novice/sovrazniki-v-isti-domovini-kaksna-zabloda-kaksen-zlocin/ »Sovražniki v isti domovini! Kakšna zabloda, kakšen zločin!«], Lokalec.si, pridobljeno 21. februar 2021.&lt;/ref&gt;
|}
{{Škrbinski seznam}}

==Opombe==
{{sklici|group=lower-alpha}}

== Sklici ==
&lt;references responsive=&quot;1&quot;&gt;&lt;/references&gt;

== Viri ==

* {{Navedi knjigo|title=Marija na jezeru: 1000 let župnije Leskovec pri Krškem|publisher=Družina|year=2025|isbn=978-961-04-1191-8|location=Ljubljana|cobiss=235513091|editor-last1=Černelič Krošelj|editor-first1=Alenka|editor-last2=Gnidovec|editor-first2=Matej}}
* {{Navedi knjigo|title=Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem: Primorska|last=Höfler|first=Janez|publisher=Viharnik|year=2016|isbn=978-961-7004-01-4|location=Ljubljana|cobiss=286622464|authorlink=Janez Höfler|url=https://www.sistory.si/publication/36126}}
* {{Navedi knjigo|title=Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem: Kranjska|last=Höfler|first=Janez|publisher=Viharnik|year=2017|isbn=978-961-7004-05-2|location=Ljubljana|cobiss=291693056|authorlink=Janez Höfler|url=https://www.sistory.si/publication/38022}}
* {{navedi knjigo|first1=Marko|last1=Kolenc|last2=Kren|first2=Janez|first3=Marinka|last3=Dražumerič|first4=Joži|last4=Vesel|last5=Mesojedec|first5=Marko|first6=Anton|last6=Marinko|title=Sto let s svetim Antonom Padovanskim|year=2010|publisher=[[Župnija Prečna]]|location=Prečna|cobiss=251083264|ref={{harvid|Kolenc et al.|2010}}}}
* {{navedi knjigo|editor-first1=Ana|editor-last1=Lavrič|editor-first2=Damjan|editor-last2=Hančič|title=Odsev Luči: Štiridesetletnica oživitve Klarine karizme v Sloveniji|publisher=Samostan Brezmadežne sester klaris Nazarje|location=Nazarje|year=2019|isbn=978-961-94470-1-7|cobiss=299386880}}
* {{navedi revijo|last=Likar|first=Darko|year=2010|title=Arhitektura cerkva nad mestnimi vrati notranjega obzidja v Kopru in oratorija sv. Jakoba nad Poljskimi vrati v Piranu|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OWR6903O|magazine=Annales. Series historia et sociologia|publisher=Univerza na Primorskem, Znanstvenoraziskovalno središče; Zgodovinsko društvo za južno Primorsko|page=278|cobiss=1949651|number=2}}
* {{navedi knjigo|first=Anton|last=Seher|title=Zgodovina Premogovnika Senovo|year=1986|publisher=SOZD REK &quot;Edvard Kardelj&quot; – DO RPS, DO Rudnik rjavega premoga Slovenije TOZD Rudnik rjavega premoga Slovenije|location=Senovo|cobiss=8619681}}
*{{navedi knjigo|last1=Ferenc|first1=Mitja|first2=Gojko|last2=Zupan|year=2012|title=Izgubljene kočevske vasi|volume=2 (K–P)|location=Ljubljana|publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani}}
*{{navedi knjigo|last1=Ferenc|first1=Mitja|first2=Gojko|last2=Zupan|year=2013|title=Izgubljene kočevske vasi|volume=3 (R–Ž)|location=Ljubljana|publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|Former churches in Slovenia|Ruševinske in nekdanje cerkve v Sloveniji}}
{{Cerkve v Sloveniji}}
[[Kategorija:Seznami cerkva v Sloveniji| ]]
[[Kategorija:Ruševinske in izginule cerkve v Sloveniji| ]]</text>
      <sha1>qv0sz4m5td7wvgg984ryv1aq3hti6hg</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pomeni imen asteroidov: 1–500</title>
    <ns>0</ns>
    <id>199639</id>
    <revision>
      <id>6687486</id>
      <parentid>6681610</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T23:37:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6687486</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="45779" sha1="cf6f4iswsfe360gjf2oak07fn8dajdw" xml:space="preserve">Pregled pomenov imen [[asteroid]]ov (malih planetov) od številke 1 do 500. Pregled je preverjen z [[Lutz D. Schmadel|Schmadelovim]] ''Slovarjem imen malih planetov'' (''Dictionary of Minor Planet Names'') in njegovim predhodnikom ''Imena malih planetov''  (''The Names of the Minor Planets''), ki ga je pripravil [[Paul Herget]].

{| border=0 cellpadding=5 align=&quot;center&quot;
! Ime !! Začasna oznaka !! Izvor imena
|-
! colspan=&quot;3&quot; style=&quot;background-color:silver;text-align:center;&quot; id=&quot;001&quot;| 1–100
|-
| [[1 Cerera]] || - || [[Cerera (mitologija)|Cerera]], [[boginja]] [[rimska mitologija|rimski mitologiji]]
|-
| [[2 Palas]] || - || [[Atena|Palas]], boginja v [[grška mitologija|grški mitologiji]]
|-
| [[3 Juno]] || - || [[Junona]], boginja v rimski mitologiji
|-
| [[4 Vesta]] || - || [[Vesta]], boginja v rimski mitologiji
|-
| [[5 Astreja]] || - || [[Astreja (mitologija)|Astreja]], boginja v grški mitologiji
|-
| [[6 Heba]] || - || [[Heba (mitologija)|Heba]], boginja v grški mitologiji
|-
| [[7 Iris]] || - || [[Iris (mitologija)|Iris]], boginja v grški mitologiji
|-
| [[8 Flora]] || - || [[Flora]], boginja v rimski mitologiji
|-
| [[9 Metis]] || - || [[Metis (mitologija)|Metis]], titanka v grški mitologiji
|-
| [[10 Higeja]] || - || [[Higeja]],  boginja v grški mitologiji
|-
| [[11 Partenopa]] || - || [[Partenopa]], [[sirena]] v grški mitologiji
|-
| [[12 Viktorija]] || - || [[Viktorija (mitologija)|Vitorija]], boginja v rimski mitologiji
|-
| [[13 Egeria]] || - || [[Egerija]], boginja v rimski mitologiji
|-
| [[14 Irena]] || - || [[Eirene (mitologija)|Eirene]], boginja v grški mitologiji
|-
| [[15 Evnomija]] || - || [[Evnomia (boginja)|Evnomija]], boginja v grški mitologiji
|-
| [[16 Psiha]] || - || [[Psiha (mitologija)|Psiha]], [[nimfe|nimfa]] v grški mitologiji
|-
| [[17 Tetija]] || - || [[Tetija]], mati Ahila
|-
| [[18 Melpomena]] || - || [[Melpomena]], [[muza]] v grški mitologiji
|-
| [[19 Fortuna]] || - || [[Fortuna (mitologija)|Fortuna]], boginja v rimski mitologiji
|-
| [[20 Masalija]] || - || [[latinščina|latinsko]] ime za [[Marseille]], [[Francija]]
|-
| [[21 Lutecija]] || - || [[latinščina|latinsko]] ime za [[Pariz]], [[Francija]]
|-
| [[22 Kaliopa]] || - || [[Kaliopa]], muza v grški mitologiji
|-
| [[23 Talija]] || - || [[Talija]], muza v grški mitologiji
|-
| [[24 Temida]] || - || [[Temida]], titanka v grški mitologiji
|-
| [[25 Fokeja]] || - || [[Fokeja]], antično mesto
|-
| [[26 Proserpina]] || - || [[Proserpina]], boginja v rimski mitologiji
|-
| [[27 Evterpa]] || - || [[Evterpa]], boginja v grški mitologiji
|-
| [[28 Belona]] || - || [[Enyo|Belona]], boginja v rimski mitologiji
|-
| [[29 Amfitrita]] || - || [[Amfitrita]], boginja v grški mitologiji
|-
| [[30 Uranija]] || - || [[Uranija]], muza v grški mitologiji
|-
| [[31 Evfrozina]] || - || [[Evfrizina (mitologija)|Evfrozina]], [[Harita]] v grški mitologiji
|-
| [[32 Pomona]] || - || [[Pomona]], boginja v rimski mitologiji
|-
| [[33 Polihimnija]] || - || [[Polihimnija]], muza v grški mitologiji
|-
| [[34 Kirka]] || - || [[Kirka]], boginja v grški mitologiji
|-
| [[35 Levkoteja]] || - || [[Levkoteja]], boginja v grški mitologiji
|-
| [[36 Atalanta]] || - || [[Atalanta]], mitološka grška herojka
|-
| [[37 Fides]] || - || [[Fides (mitologija)|Fides]], boginja v rimski mitologiji
|-
| [[38 Leda]] || - || [[Leda (mitologija)|Leda]], mati [[Helena (mitologija)|Helene]] iz [[Troja|Troje]] v grški mitologiji
|-
| [[39 Leticija]] || - || [[Leticija]], boginja v rimski mitologiji
|-
| [[40 Harmonija]] || - || [[Harmonija]], boginja v grški mitologiji
|-
| [[41 Dafna]] || - || [[Dafna]], nimfa v grški mitologiji
|-
| [[42 Isis]] || - || [[Isis]], boginja v [[staroegipčanska mitologija|staroegipčanski mitologiji]]
|-
| [[43 Ariadna]] || - || [[Ariadna]], herojka v grški mitologiji
|-
| [[44 Nisa]] || - || [[Nisa (mitologija)|Nisa]], starogrški mitološki kraj
|-
| [[45 Evgenija]] || - || [[Eugénie de Montijo|Cesarica Eugénie]], mati [[Napoléon Eugène Louis Bonaparte|Napoleona IV.]], ki je bil osnova za glavni lik v delu [[Mali princ]], ki ga je napisal [[Antoine de Saint-Exupéry]] (glej tudi [[Mali princ (luna)|(45) Evgenija I Mali princ]])
|-
| [[46 Hestija]] || - || [[Hestija]], boginja v grški mitologiji
|-
| [[47 Aglaja]] || - || [[Agleja]], [[Harita]] v grški mitologiji
|-
| [[48 Doris]] || - || [[Doris]], [[okeanida]] v grški mitologiji
|-
| [[49 Pales]] || - || [[Pales]], boginja v grški mitologiji
|-
| [[50 Virginija]] || - || [[Verginija]], legendarna herojka v rimski mitologiji in/ali [[Virginija]], [[Združene države Amerike|ZDA]] (?)
|-
| [[51 Nemausa]] || - || [[latinščina|latinsko]] ime za [[Nîmes]], [[Francija]]
|-
| [[52 Evropa]] || - || [[Evropa (mitologija)|Evropa]],  princesa v grški mitologiji
|-
| [[53 Kalipso]] || - || [[Kalipso (mitologija)|Kalipso]],  nimfa v grški mitologiji
|-
| [[54 Aleksandra]] || - || [[Alexander von Humboldt]], raziskovalec
|-
| [[55 Pandora]] || - || [[Pandora (mitologija)|Pandora]],  mitološka ženska
|-
| [[56 Meleta]] || - || [[Meleta]],  muza v grški mitologiji
|-
| [[57 Mnemosina]] || - || [[Mnemosina]],  Titanka
|-
| [[58 Konkordija]] || - || [[Konkordija (mitologija)|Konkordija]], boginja v rimski mitologiji
|-
| [[59 Elpis]] || - || [[Elpis]],  boginja v grški mitologiji
|-
| [[60 Eho]] || - || [[Eho (mitologija)|Eho]],  nimfa v grški mitologiji
|-
| [[61 Danaja]] || - || [[Danaja]], mati Perzeja
|-
| [[62 Erata]] || - || [[Erata]],  muza v grški mitologiji
|-
| [[63 Avsonija]] || - || drugo ime za [[Italija|Italijo]]
|-
| [[64 Angelina]] || - || astronomska postaja [[Franz Xaver von Zach|Franza Xaverja von Zacha]] (1754 – 1832) blizu [[Marseille|Marseilla]]
|-
| [[65 Sibela]] || - || [[Sibela]],  boginja v grški mitologiji
|-
| [[66 Maja]] || - || [[Maja (mitologija)|Maja]],  Plejada
|-
| [[67 Azija]] || - || [[Azija (mitologija)|Azija]],  Titanka
|-
| [[68 Leto]] || - || [[Leto]],  boginja v grški mitologiji
|-
| [[69 Hesperija]] || - || [[Hesperides|Hesperija]],  Hesperida
|-
| [[70 Panopeja]] || - || [[Panopeja (mitologija)|Panopeja]], nimfa v grški mitologiji
|-
| [[71 Nioba]] || - || [[Nioba (mitologija)|Nioba]], ženska v grški mitologiji
|-
| [[72 Feronija]] || - || [[Feronija (mitologija)|Feronija]], boginja v rimski mitologiji
|-
| [[73 Klitija]] || - || [[Klitija (mitologija)|Klitija]],  [[okeanida]] v grški mitologiji
|-
| [[74 Galateja]] || - || lahko je nimfa [[Galateja (mitologija)|Galateja]] ali kip
|-
| [[75 Evridika]] || - || [[Evridika (mitologija)|Evridika]], žena Orfeja
|-
| [[76 Freja]] || - || [[Freyja]], nordijska boginja
|-
| [[77 Friga]] || - || [[Friga (mitologija)|Friga]], nordijska boginja
|-
| [[78 Diana]] || - || [[Diana (mitologija)|Diana]], boginja v rimski mitologiji
|-
| [[79 Evrinoma]] || - || [[Evrinoma]], različne oblike grških ženskih figur
|-
| [[80 Sapfo]] || - || [[Sapfo]], grška pesnica
|-
| [[81 Terpsihora]] || - || [[Terpsihora]],  muza plesa v grški mitologiji
|-
| [[82 Alkmena]] || - || [[Alkmena]], mati Herakleja
|-
| [[83 Beatriče]] || - || [[Beatrice Portinari]], ljubezen [[Dante Alighieri|Danteja Aligherija]] (1265 – 1321)
|-
| [[84 Klio]] || - || [[Klio]],  [[muze|muza]]
|-
| [[85 Io]] || - || [[Io (mitologija)|Io]],  nimfa v grški mitologiji
|-
| [[86 Semela]] || - || [[Semele]],  boginja v grški mitologiji
|-
| [[87 Silvija]] || - || Sylvie Petiaux-Hugo Flammarion, prva žena [[Francozi|francoskega]] popularizatorja [[astronomija|astronomije]] [[Nicolas Camille Flammarion|Nicolasa Camilla Flammariona]] (1842 – 1925), &lt;br&gt;Pogson pa trdi, da se imenuje po [[Reja Silvija (mitologija)|Reji Silviji]], mitološki materi dvojčkov [[Romul]]a in [[Rem]]a 
|-
| [[88 Tisba]] || - || [[Tisba (mitologija)|Tisba]], legendarna herojka v rimski mitologiji
|-
| [[89 Julija]] || - || svetnica [[Julija Korziška]] (?)
|-
| [[90 Antiopa]] || - || [[Antiopa (mitologija)|Antiopa]]  Amazonka ali ljubica [[Zevs]]a v grški mitologiji
|-
| [[91 Egina]] || - || [[Egina (mitologija|Egina]], nimfa v grški mitologiji
|-
| [[92 Undina]] || - || Undina, oseba iz romana [[Friedrich de la Motte Fouqué|Friedricha de la Motte Fouquéja]] (1777 – 1843)
|-
| [[93 Minerva]] || - || [[Minerva (mitologija)|Minerva]], boginja v rimski mitologiji 
|-
| [[94 Avrora]] || - || [[Avrora (mitologija)|Avrora]], boginja v rimski mitologiji
|-
| [[95 Aretusa]] || - || [[Aretusa (mitologija)|Aretusa]], [[hesperide|hesperida]] (oblika [[nimfe|nimf]]) v grški mitologiji
|-
| [[96 Egla]] || - || [[Egla (mitologija)|Egla]], različne vrste žensk v grški mitologiji
|-
| [[97 Kloto]] || - || [[mojre|Kloto]], ena izmed grških boginj usode
|-
| [[98 Ianta]] || - || [[Ianta (mitologija)|Ianta]],  ženska v grški mitologiji ([[okeanide|okeanida]])
|-
| [[99 Dika]] || - || [[Dika]],  boginja pravice v grški mitologiji
|-
| [[100 Hekata]] || - || [[Hekata]],  boginja (ime v [[grščina|grščini]] zveni tudi kot ''hekaton'', kar pomeni &quot;sto&quot;) 
|-
! colspan=&quot;3&quot; style=&quot;background-color:silver;text-align:center;&quot; id=&quot;101&quot;| 101–200
|-
| [[101 Helena]] || - || [[Helena (mitologija)|Helena]],  ženska v grški mitologiji
|-
| [[102 Mirjam]] || - || Mirjam sestra [[Mojzes]]a iz [[Stara zaveza|Stare zaveze]]
|-
| [[103 Hera]] || - || [[Hera]],  boginja v grški mitologiji
|-
| [[104 Klimena]] || - || ena izmed mnogih grških ženskih oseb z imenom  [[Klimena (mitologija)|Klimena]]
|-
| [[105 Artemida]] || - || [[Artemida (mitologija)|Artemida]],  boginja v grški mitologiji
|-
| [[106 Diona]] || - || [[Diona (mitologija)|Diona]], titanka v grški mitologiji
|-
| [[107 Kamila]] || - || ženska oblika imena astronoma [[Nicolas Camille Flammarion|Nicolasa Camilla Flammariona]] (1842 – 1925). Lahko bi bila tudi [[Kamila (mitologija)|Kamila]] iz rimske mitologije
 |-
| [[108 Hekuba]] || - || [[Hekuba]], žena Hektorja iz trojanske vojne
|-
| [[109 Felicita]] || - || [[Felicita (mitologija)|Felicita]], boginja v rimski mitologiji
|-
| [[110 Lidija]] || - || [[Lidija]], kraljestvo iz [[železna doba|železne dobe]] v [[Mala Azija|Mali Aziji]]
|-
| [[111 Ata]] || - || [[Ate]],  boginja v grški mitologiji
|-
| [[112 Ifigenija]] || - || [[Ifigenija (mitologija)|Ifigenija]], princesa v grški mitologiji
|-
| [[113 Amalteja]] || - || [[Amalteja (mitologija)|Amalteja]], pestunja v grški mitologiji
|-
| [[114 Kasandra]] || - || [[Kasindra]],  prerokinja v grški mitologiji
|-
| [[115 Tira]] || - || [[Tira]], žena kralja [[Gorm Starejši|Gorma Starejšega]] (Gorm Danski)
|-
| [[116 Sirona]] || - || [[Sirona]], keltska boginja
|-
| [[117 Lomija]] || - || napačno črkovano [[Lamija (mitologija)|Lamija]], ljubica [[Zevs]]a (?)
|-
| [[118 Peita]] || - || [[Peitho]],  boginja v grški mitologiji
|-
| [[119 Alteja]] || - || [[Alteja]], mati [[Meleager|Meleagra]]
|-
| [[120 Lahezis]] || - || [[sojenica]] [[mojre|Lahezis]] v grški mitologiji
|-
| [[121 Hermiona]] || - || [[Hermion (mitologija)|Hermiona]],  princesa v grški mitologiji
|-
| [[122 Gerda]] || - || [[Gerda]], nordijska boginja
|-
| [[123 Brunhilda]] || - || [[Brünnehilde]], [[valkira]] v [[nordijska mitologija|nordijski mitologiji]]
|-
| [[124 Alkesta]] || - || [[Alcestis]], ženska v grški mitologiji
|-
| [[125 Liberatriks]] || - || verjetno [[Adolphe Thiers]] (1797 – 1877), francoski predsednik med [[francosko-pruska vojna|francosko-prusko vojno]]. Možno je tudi, da ima ime po [[Ivana Orleanska|Ivani Orleanski]].
|-
| [[126 Veleda]] || - || [[Veleda]], nemška svečenica, voditeljica upora proti [[Rimljani|Rimljanom]] &lt;ref name=Niz/&gt;
|-
| [[127 Johana]] || - || [[Ivana Orleanska]], [[Francozi|francoska]] narodna junakinja in [[svetnica]] (?)
|-
| [[128 Nemeza]] || - || [[Nemeza]],  boginja maščevanja
|-
| [[129 Antigona]] || - || [[Antigona]],  princesa v grški mitologiji
|-
| [[130 Elektra]] || - || [[Elektra]],  princesa v grški mitologiji
|-
| [[131 Vala]] || - || [[Vala]], mitološka nordijska prerokinja
|-
| [[132 Etra]] || - || [[Etra (mitologija)|Etra]], mati Tezeja
|-
| [[133 Kirena]] || - || [[Kirena]], ljubica Apolona
|-
| [[134 Sofrosina]] || - || [[Platon]]ov način življenja, ki ga je imenoval «sofrosine»
|-
| [[135 Herta]] || - || [[Hertha]], nordijska boginja
|-
| [[136 Avstrija]] || - || [[Avstrija]], država
|-
| [[137 Meliboeja]] || - || [[Meliboeja]], različne grške osebe
|-
| [[138 Tolosa]] || - || [[latinščina|latinski]] izraz za  [[Toulouse]] v [[Francija|Franciji]]
|-
| [[139 Juewa]] || - || [[kitajščina|kitajski]] izraz za  'kitajska zvezda sreče'
|-
| [[140 Živa]] || - || [[Živa]], slovanska boginja
|-
| [[141 Lumen]] || - || Naslov knjige ''[[Lumen : Récits de l'infini]]'', ki jo je napisal [[Nicolas Camille Flammarion]] (1842 – 1925)
|-
| [[142 Polana]] || - || [[Pulj|Pula]], mesto na [[Hrvaška|Hrvaškem]]
|-
| [[143 Adrija]] || - || [[Jadransko morje]]
|-
| [[144 Vibilija]] || - || [[Vibilija (mitologija)|Vibilija]], boginja v rimski mitologiji
|-
| [[145 Adeona]] || - || [[Adeona]], boginja v rimski mitologiji
|-
| [[146 Lucina]] || - || [[Lucina]], boginja v rimski mitologiji
|-
| [[147 Protogeneja]] || - || [[Protogeneja]], mitološka  princesa
|-
| [[148 Galija]] || - || [[Galija]], rimka provinca
|-
| [[149 Meduza]] || - || [[Medusa (mitologija)|Medusa]], pošast v grški mitologiji
|-
| [[150 Nuva]] || - || [[Nuva (mitologija)|Nuva]], kitajska mitološka figura
|-
| [[151 Abundancija]] || - || [[Abundancija (mitologija)|Abundancija]], boginja sreče v rimski mitologiji
|-
| [[152 Atala]] || - || [[Atala]], oseba iz romana [[François-René de Chateaubriand|Renéja de Chateaubrianda]] (1768 – 1848)
|-
| [[153 Hilda]] || - || hči avstrijskega astronoma [[Theodor von Oppolzer|Theodorja von Oppolzerja]] (1841 – 1886)
|-
| [[154 Berta]] || - || Berthe Martin-Flammarion, sestra [[Francozi|francoskega]] [[astronom]]a [[Nicolas Camille Flammarion|Nicolasa Camilla Flammariona]] (1842 – 1925)
|-
| [[155 Scila]] || - || [[Scila (pošast)|Scila]],  pošast v grški mitologiji
|-
| [[156 Ksantipa]] || - || [[Ksantipa]], žena [[Sokrat]]a
|-
| [[157 Dejanira]] || - || [[Dejanira (mitologija)|Dejanira]], princesa v grški mitologiji
|-
| [[158 Koronis]] || - || [[Koronis]], različne oblike oseb v grški mitologiji
|-
| [[159 Emilija]] || - || [[Via Emilija]], stara cesta v [[Rim]]u
|-
| [[160 Una]] || - || Una, lik v pesmi ''[[The Faerie Queene]]'' [[Edmund Spenser|Edmunda Spenserja]] (1552 – 1599)
|-
| [[161 Athor]] || - || [[Hator]], egipčanska boginja veselja in ljubezni
|-
| [[162 Laurencija]] || - || [[Joseph Jean Pierre Laurent]] (???? – 1900), francoski ljubiteljski astronom
|-
| [[163 Erigona]] || - || [[Erigona]], različne grške oblike oseb
|-
| [[164 Eva]] || - || neznan
|-
| [[165 Lorelaj]] || - || [[Lorelaj]], oseba v nemški folklori
|-
| [[166 Rodopa]] || - || [[Rodopa (mitologija)|Rodopa]], mitološka kraljica
|-
| [[167 Urda]] || - || [[Urd (mitologija)|Urd]], božanstvo v nordijski mitologiji
 |-
| [[168 Sibila]] || - || [[Sibila]], prerokinja v grški mitologiji
|-
| [[169 Zelija]] || - || Zelija, nečakinja [[Francozi|francoskega]] [[astronom]]a [[Nicolas Camille Flammarion|Nicolasa Camilla Flammariona]] (1842 – 1925)
|-
| [[170 Marija]] || - || Marija, sestra [[Italijani|italijanskega]] [[astronom]]a [[Antonio Abetti|Antonia Abettija]] (1846 – 1928)
|-
| [[171 Ofelija]] || - || [[Ofelija]] vloga v [[William Shakespeare|Shakespearjevem]] ''[[Hamlet]]u''
|-
| [[172 Baucis]] || - || [[Baucis in Filomena|Baucis]], ženska v grški mitologiji
|-
| [[173 Ino]] || - || [[Ino (mitologija)|Ino]],  ženska v grški mitologiji
|-
| [[174 Fedra]] || - || [[Fedra (mitologija)|Fedra]], ženska v grški mitologiji
|-
| [[175 Andromaha]] || - || [[Andromaha (mitologija)|Andromaha]], žena [[Hektor]]ja
|-
| [[176 Iduna]] || - || [[Idun]], klub, ki je gostil astronomsko konferenco v [[Stockholm]]u na [[Švedska|Švedskem]] (klub se verjetno imenuje po [[Iduna (mitologija)|Iduni]] nordijski boginji)
|-
| [[177 Irma]] || - || neznan
|-
| [[178 Belisana]] || - || [[Belisana (mitologija)|Belisana]], keltska boginja
|-
| [[179 Klitemnestra]] || - || [[Klitemnestra]],  mitološka kraljica
|-
| [[180 Garumna]] || - || staro ime za reko [[Garona|Garono]] v [[Francija|Franciji]]
|-
| [[181 Euharis]] || - || [[Euharis]],  nimfa v grški mitologiji
|-
| [[182 Elsa]] || - || verjetno po vlogi v operi [[Lohengrin]] [[Richard Wagner|Richarda Wagnerja]] (1813 – 1883)
|-
| [[183 Istrija]] || - || [[Istra]], polotok v [[Slovenija|Sloveniji]] in na [[Hrvaška|Hrvaškem]]
|-
| [[184 Dejopeja]] || - || [[Dejopeja (mitologija)|Dejopeja]], nimfa v rimski mitologiji
|-
| [[185 Eunika]] || - || [[Eunika]],  [[Nereide|Nereida]]
|-
| [[186 Celuta]] || - || neznan
|-
| [[187 Lamberta]] || - || [[astronom]] [[Johann Heinrich Lambert]] 
|-
| [[188 Menipa]] || - || [[Menipa in Metioha|Menipa]], hči [[Orion (mitologija)|Orion]]a
|-
| [[189 Ftija]] || - || [[Ftija]], različne grške osebe in kraji
|-
| [[190 Ismena]] || - || [[Ismena]], hči  [[Ojdip]]a
|-
| [[191 Kolga]] || - || [[Kolga (mitologija)|Kolga]], hči [[Eger (mitologija)|Egerja]] iz nordijske mitologije
|-
| [[192 Nausikaja]] || - || [[Nausikaja (mitologija)|Nausikaja]], mitološka princesa
|-
| [[193 Ambrozija]] || - || [[ambrozija (mitologija)|ambrozija]], hrana bogov v grški mitologiji
|-
| [[194 Prokna]] || - || [[Prokna]], sestra [[Filomela|Filomele]]
|-
| [[195 Evrikleja]] || - || [[Evrikleja]], dojilja [[Odisej]]a 
|-
| [[196 Filomela]] || - || [[Filomela (mitologija)|Filomela]], mitološka  ženska
|-
| [[197 Areta]] || - || [[Areta (mitologija)|Areta]], materi [[Nausikaja (mitologija)|Nausikaje]] iz [[Homer]]jevega [[ep]]a [[Odisej]]
|-
| [[198 Ampela]] || - || [[Ampelos]], prijatelj [[Dioniz]]a (?)
|-
| [[199 Biblis]] || - || [[Biblis (mitologija)|Biblis]],  mitološka ženska
|-
| [[200 Dinamena]] || - || [[Dinamena]], [[nereide|nereida]] v grški mitologiji
|-
! colspan=&quot;3&quot; style=&quot;background-color:silver;text-align:center;&quot; id=&quot;201&quot;| 201–300
|-
| [[201 Penelopa]] || - || [[Penelopa]], žena [[Odisej]]a
|-
| [[202 Krizeja]] || - || [[Krizeja (mitologija)|Krizeja]], ženska iz [[Troja|Troje]]
|-
| [[203 Pompeja]] || - || [[Pompeji]], uničeno rimsko mesto
|-
| [[204 Kalisto]] || - || [[Kalisto (mitologija)|Kalisto]],  nimfa
|-
| [[205 Marta]] || - || [[Marta]], ženska iz [[Nova zaveza|Nove zaveze]]
|-
| [[206 Hersilija]] || - || [[Hersilija (mitologija)|Hersilija]], žena [[Romul]]a iz rimske mitologije
|-
| [[207 Heda]] || - || Hedwig, žena [[Nemci|nemškega]] [[astronom]]a [[Friedrich August Theodor Winnecke|Friedricha Winnekerja]] (1835 – 1897)
|-
| [[208 Lacrimosa]] || - ||  v [[latinščina|latinščini]] pomenijo solze, mišljena pa je [[Devica Marija|Marija]], mati [[Jezus Kristus|Jezusa Kristusa]]
|-
| [[209 Dido]] || - || kraljica [[Didona|Dido]] (tudi Didona) iz [[Kartagina|Kartagine]]
|-
| [[210 Izabela]] || - || neznan
|-
| [[211 Izolda]] || - || [[Izolda]] iz legende o [[Tristan in Izolda]]
|-
| [[212 Medeja]] || - || [[Medeja]], čarovnica v grški mitologiji
|-
| [[213 Lileja]] || - || [[Lileja]], [[najada]] (vrsta [[nimfe|nimf]]) v grški mitologiji
|-
| [[214 Ašera]] || - || boginja [[Ašera]] iz [[Sidon]]a
|-
| [[215 Enona]] || - || [[Enona (mitologija|Enona]],  nimfa
|-
| [[216 Kleopatra]] || - || kraljica [[Kleopatra VII.|Kleopatra]] iz [[Egipt]]a
|-
| [[217 Evdora]] || - || [[Evdora (mitologija)|Evdora]], [[hijada]] iz grške mitologije
|-
| [[218 Bianca]] || - || operna pevka [[Biancha Bianchi]] (njeno pravo ime je bilo Bertha Schwarz). 
|-
| [[219 Thusnelda]] || - || žena [[Nemci|nemškega]] [[bojevnik]]a [[Arminius]]a (tudi Herman ali Armin).
|-
| [[220 Štefanija]] || - || princesa [[Štefanija Belgijska]] (1864 – 1945)
|-
| [[221 Eos]] || - || [[Eos (mitologija)|Eos]],  boginja zarje
|-
| [[222 Lucija]] || - || hči [[Avstrijci|avstrijskega]] polarnega [[raziskovalec|raziskovalca]] in [[grof]]a [[Johann Nepomuk Graf Wilczek|Johanna Nepomuka Wilczeka]] (1837 – 1922)
|-
| [[223 Roza]] || - || neznan
|-
| [[224 Oceana]] || - || [[Tihi ocean]]
|-
| [[225 Henrieta]] || - || Henrietta, žena [[Francozi|francoskega]] [[astronom]]a [[Pierre Janssen|Pierra Janssena]]
|-
| [[226 Weringija]] || - || [[Währing]], del [[Dunaj]]a
|-
| [[227 Filozofija]] || - || [[filozofija]]
|-
| [[228 Agata]] || - || Agatha, hči [[Avstrijci|avstrijskega]] [[astronom]]a [[Theodor von Oppolzer|Theodorja von Oppolzerja]] (1841 – 1886)
|-
| [[229 Adelinda]] || - || Adelinda, žena [[Avstrijci|avstrijskega]] [[astronom]]a [[Edmund Weiss|Edmunda Weissa]] (1837 – 1917)
|-
| [[230 Atamanta]] || - || [[Atamanta (mitologija)|Atamata]], hči [[Atamas]]a v grški mitologiji
|-
| [[231 Vindobona]] || - || [[latinščina|latinsko]] ime za [[Dunaj]] v [[Avstrija|Avstriji]]
|-
| [[232 Rusija]] || - || [[Rusija]], država
|-
| [[233 Asteropa]] || - || [[Asteropa (mitologija)|Asteropa]], ena izmed grških [[Plejade|Plejad]]
|-
| [[234 Barbara]] || - || [[Sveta Barbara]] (?)
|-
| [[235 Karolina]] || - || nenaseljen otok [[Caroline Islin]], sedaj del [[Kiribati|Kiribatov]]
|-
| [[236 Honorija]] || - || [[Honorija]], boginja v rimski mitologiji (?) ali [[Justa Grata Honoria|Honorija]] (Justa Grata Honoria), vnukinja cesarja [[Teodozij I.|Teodozija I.]]
|-
| [[237 Celestina]] || - || Celestina, žena [[Avstrijci|avstrijskega]] [[astronom]]a [[Theodor von Oppolzer|Theodorja von Oppolzerja]] (1841 – 1886)
|-
| [[238 Hipatija]] || - || [[Hipatija]], filozofinja in matematičarka
|-
| [[239 Adrasteja]] || - || [[Adrasteja]],  boginja
|-
| [[240 Vanadis]] || - || [[Vanadis]] (tudi [[Freya]]), boginja v nordijski mitologiji
|-
| [[241 Germanija]] || - || [[latinščina|latinsko]] ime za  [[Nemčija|Nemčijo]]
|-
| [[242 Kriemhilda]] || - || [[Kriemhilda]] (tudi Gudrun), mitološka nemška princesa
|-
| [[243 Ida]] || - || [[nimfe|nimfa]] [[Ida (mitologija)|Ida]], po njej se imenuje gora [[Mount Ida]], kjer so živeli [[daktili]]  
|-
| [[244 Sita]] || - || [[Sita]], žena [[Rama (mitologija)|Rame]] (?)
|-
| [[245 Vera]] || - || neznan
|-
| [[246 Asporina]] || - || [[Asporina]], boginja iz [[Mala Azija|Male Azije]]
|-
| [[247 Evkrata]] || - || [[Evkrata (mitologija)|Evkrata]],  [[nereida]]
|-
| [[248 Lameja]] || - || [[Lamija]], ljubica [[Zevs]]a
|-
| [[249 Ilza]] || - || [[Ilza]], legendarna nemška princesa
|-
| [[250 Betina]] || - || baronesa [[Bettina Caroline von Rothschild]]
|-
| [[251 Sophia]] || - || žena [[Nemci|nemškega]] [[astronom]]a [[Hugo von Seeliger|Huga von Seeligerja]] (1849 – 1924)
|-
| [[252 Clementina]] || - || odkriteljeva prva mačka (?)
|-
| [[253 Matilda]] || - || žena [[Francozi|francoskega]] [[astronom]]a [[Maurice Loewy|Maurica Loewija]] (1833 – 1907) (?)
|-
| [[254 Avgusta]] || - || pisateljica in borka za ženske pravice[[Auguste von Littrow]] (1819 – 1890), žena  [[Avstrijci|avstrijskega]] [[astronom]]a [[Carl Ludwig von Littrow|Carla Ludwiga von Littrowa]] (1811 – 1877)
|-
| [[255 Opavija]] || - || kraj [[Opava]], danes na [[Češka|Češkem]]
|-
| [[256 Valpurga]] || - || [[Sveta Valpurga]]
|-
| [[257 Šlezija]] || - || [[Šlezija]], pokrajina v srednji [[Evropa|Evropi]]
|-
| [[258 Tiha]] || - || [[Tiha (mitologija)|Tiha]],  boginja sreče
|-
| [[259 Aleteja]] || - || [[Aleteja (mitologija)|Aleteja]],  boginja
|-
| [[260 Huberta]] || - || sveti [[Hubert]]
|-
| [[261 Primno]] || - || [[Primno (mitologija)|Primno]], [[okeanide|okeanida]] v grški mitologiji
|-
| [[262 Valda]] || - || neznan
|-
| [[263 Dresda]] || - || mesto [[Dresden]] v [[Nemčija|Nemčiji]]
|-
| [[264 Libuša]] || - || [[Libuša]], legendarna ustanoviteljica [[Praga|Prage]]
|-
| [[265 Ana]] || - ||hči [[Avstrijci|avstrijskega]] [[astronom]]a [[Edmund Weiss|Edmunda Weissa]]  (1837 – 1917)  (?)
|-
| [[266 Aline]] || - || hči [[Avstrijci|avstrijskega]] [[astronom]]a [[Edmund Weiss|Edmunda Weissa]] (1837 – 1917)   (?)
|-
| [[267 Tirza]] || - || [[Tirza]], ženska iz [[Sveto pismo|Svetega pisma]]
|-
| [[268 Adoreja]] || - || [[Adoreja]], rimsko pecivo
|-
| [[269 Justicija]] || - || [[Justicija]],  boginja pravice
|-
| [[270 Anahita]] || - || [[Anahita]], perzijska boginja voda in rodnosti
|-
| [[271 Pentesileja]] || - || [[Penthesileja]], kraljica [[Amazonke|amazonk]] iz grške mitologije
|-
| [[272 Antonija]] || - || neznan
|-
| [[273 Atropa]] || - || [[mojre|mojra]] [[Atropa]] iz grške mitologije
|-
| [[274 Filagorija]] || - || rekreacijski klub v [[Olmütz]]u
|-
| [[275 Sapiencija]] || - || [[latinščina|latinska]] beseda za modrost
|-
| [[276 Adelheida]] || - || neznan
|-
| [[277 Elvira]] || - || oseba v knjigi [[Alphonse de Lamartine|Alphonsa de Lamartina]] (1790 – 1869) (?)
|-
| [[278 Paulina]] || - || neznan
|-
| [[279 Tule]] || - || [[Tule]], legendarni otok v severni [[Evropa|Evropi]]
|-
| [[280 Filija]] || - || [[Filija]],  nimfa
|-
| [[281 Lukrecija]] || - || [[Caroline Lucretia Herschel]] (1750 – 1848), [[astronom]]ka
|-
| [[282 Klorinda]] || - || junakinja v delu [[Torquato Tasso|Torquata Tassa]] (1544 – 1595) (?)
|-
| [[283 Ema]] || - || neznan
|-
| [[284 Amalija]] || - || neznan
|-
| [[285 Regina]] || - || neznan
|-
| [[286 Ikleja]] || - || junakinja v romanu [[astronom]]a [[Nicolas Camille Flammarion|Nicolasa Camilla Flammariona]] (1842 – 1925)
|-
| [[287 Neftis]] || - || boginja rojstva in smrti [[Neftis]] v [[staroegipčanska mitologija|staroegipčanski mitologiji]] 
|-
| [[288 Glavka]] || - || [[Glauka]], hči [[Kreon]]a
|-
| [[289 Neneta]] || - || francoski izraz za lahkomiselno žensko
|-
| [[290 Bruna]] || - || [[Brno]], sedaj na [[Češka|Češkem]]
|-
| [[291 Alica]] || - || neznan
|-
| [[292 Ludovika]] || - || neznan
|-
| [[293 Brazilija]] || - || [[Brazilija]], država
|-
| [[294 Felicija]] || - || neznan
|-
| [[295 Terezija]] || - || [[Marija Terezija]] (1717 – 1780), [[vladarica]] habsburških dežel
|-
| [[296 Fetuza]] || - || [[Fetuza (mitologija)|Fetuza]],  boginja
|-
| [[297 Cecilija]] || - || neznan
|-
| [[298 Baptistina]] || - || neznan
|-
| [[299 Tora]] || - || [[Tor (mitologija)|Tor]], nordijsko božanstvo
|-
| [[300 Geraldina]] || - || neznan
|-
! colspan=&quot;3&quot; style=&quot;background-color:silver;text-align:center;&quot; id=&quot;301&quot;| 301–400
|-
| [[301 Bavarija]] || - || [[Bavarska]], del [[Nemčija|Nemčije]]
|-
| [[302 Klarisa]] || - || neznan
|-
| [[303 Jozefina]] || - || odkritelj [[Elia Millosevich]] (1848 – 1919) je izjavil &quot;v čast osebi, ki mi je draga&quot;
|-
| [[304 Olga]] || - || nečakinja pruskega astronoma [[Friedrich Wilhelm Argeliner|Friedricha Wilhelma Argelinerja]] (1799 – 1875)
|-
| [[305 Gordonija]] || - || [[James Gordon Bennett]], zaščitnik
|-
| [[306 Unitas]] || - || knjiga [[Italijani|italijanskega]] [[astronom]]a [[Pietro Angelo Secchi Pietra Angela Secchija]] (1818 – 1878) 
|-
| [[307 Nika]] || - || [[Nika (mitologija)|Nika]],  boginja, tudi [[Nica]], [[Francija]]
|-
| [[308 Poliksa]] || - || [[Polyxo]], [[Hijada (mitologija)|Hijada]] v grški mitologiji
|-
| [[309 Fraternitas]] || - || [[latinščina|latinski]] izraz za '' bratstvo ''
|-
| [[310 Margarita]] || - || neznan
|-
| [[311 Klavdija]] || - || neznan
|-
| [[312 Pierretta]] || - || neznan
|-
| [[313 Kaldeja]] || - || [[Kaldeja]] staro ime pokrajine v [[Babilonija|Babiloniji]]
|-
| [[314 Rozalija]] || - || neznan
|-
| [[315 Konstancija]] || - || stalnost
|-
| [[316 Goberta]] || - || neznan
|-
| [[317 Roksana]] || - || Roksana, žena [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]]
|-
| [[318 Magdalena]] || - || neznan
|-
| [[319 Leona]] || - || neznan
|-
| [[320 Katarina]] || - || ime matere odkritelja [[Johann Palisa|Johanna Palise]] (1848 – 1925)
|-
| [[321 Florentina]] || - || hči odkritelja [[avstrijci|avstrijskega]] [[astronom]]a [[Johann Palisa|Johanna Palise]] (1848 – 1925)
|-
| [[322 Fejo]] || - || [[Fejo]], [[hijada]] v grški mitologiji
|-
| [[323 Brucija]] || - || [[Američani|ameriška]] podpornica astronomije [[Catherine Wolfe Bruce]] (1816 – 1900) &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.astro-mainz.de/mzimall/323.htm |title=Asteroid 323 Brucija |accessdate=2009-01-25 |archive-date=2005-10-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20051023070232/http://www.astro-mainz.de/mzimall/323.htm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[324 Bamberga]] || - || kraj [[Bamberg]], [[Nemčija]]
|-
| [[325 Heidelberga]] || - || kraj [[Heidelberg]], [[Nemčija]]
|-
| [[326 Tamara]] || - || [[Tamara Gruzijska]], srednjeveška kraljica v [[Gruzija|Gruziji]]
|-
| [[327 Kolumbija]] || - || [[Krištof Kolumb]] (1451 – 1506), [[Italijani|italijanski]] [[raziskovalec]] in [[trgovec]]
|-
| [[328 Gudrun]] || - || [[Gudrun]], žena [[Sigurd]]a v nordijski motilogiji
|-
| [[329 Svea]] || - || [[Švedska]]
|-
| [[330 Adalberta]] || A910 CB || Adalbert Merx, tast odkritelja (?)
|-
| [[331 Etheridgea]] || - || neznan
|-
| [[332 Siri]] || - || neznan
|-
| [[333 Badenija]] || 1892 A || [[Baden]], dežela v [[Nemčija|Nemčiji]]
|-
| [[334 Chicago]] || 1892 L || [[Chicago]], [[USA]]
|-
| [[335 Roberta]] || 1892 C || [[Karl Robert Osten-Sacken|Robert von Osten-Sacken]] (1828 – 1906), [[Rusi|ruski]] [[diplomat]] in [[entomologija|entomolog]]
|-
| [[336 Lacadiera]] || 1892 D || [[La Cadière-d'Azur]], vas v [[departma Var|departmaju Var]], [[Francija]]
|-
| [[337 Devosa]] || 1892 E || neznan
|-
| [[338 Budrosa]] || 1892 F || neznan
|-
| [[339 Doroteja]] || 1892 G || [[Dorothea Klumpke-Roberts]] (1861 – 1942), [[astronom]]ka
|-
| [[340 Edvarda]] || 1892 H || [[Heinrich Eduard von Lade]] (1817 – 1904), [[Nemci|nemški]] bankir in amaterski [[astronom]] &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.astro-mainz.de/mzimall/340.htm |title=asteroid 340 Edvarda |accessdate=2009-01-25 |archive-date=2011-06-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110606150946/http://www.astro-mainz.de/mzimall/340.htm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[341 Kalifornija]] || 1892 J || [[Kalifornija]], država v [[Združene države Amerike|ZDA]]
|-
| [[342 Endimion]] || 1892 K || [[Endymion (mitologija)|Endymion]], grški pastir ali lovec, morda tudi kralj (?)
|-
| [[343 Ostara]] || 1892 N || ''Ostara'', staronemško ime za [[Ēostre (mitologija)|Ēostre]], anglo-saksonska boginja pomladi, 
|-
| [[344 Desiderata]] || 1892 M || [[Désirée Clary|Desideria, kraljica Švedske in Norveške]] (Bernhardine Eugenie Désirée Bernadotte, rojena Clary)
|-
| [[345 Tercidina]] || 1892 O || neznan
|-
| [[346 Hermentarija]] || 1892 P || [[Herment]], vas v departmaju [[Puy-de-Dôme]], [[Francija]] (?)
|-
| [[347 Pariana]] || 1892 Q || neznan
|-
| [[348 May]] || 1892 R || [[Nemci|nemški]] pisatelj [[Karl May]] (1842 – 1912) (?)
|-
| [[349 Dembowska]] || 1892 T || [[Italijani|italijanski]] [[astronom]] [[Ercole Dembowski]] (1812 – 1881)
|-
| [[350 Ornamenta]] || 1892 U || Hornemann, nizozemski mornar, katerega sin je bil zelo vnet član ''Francoskega astronomskega društva'' (Société astronomique de France) &lt;ref name = Niz&gt;{{Navedi splet |url=http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |title=Asteroidi povezani z Nizozemsko |accessdate=2009-01-25 |archive-date=2019-11-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191112160650/http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.weblore.com/richard/Asteroid_Profiles.htm#350%20Ornamenta |title=Asteroid 350 Ornamenta |accessdate=2009-01-25 |archive-date=2008-12-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081227020239/http://www.weblore.com/richard/Asteroid_Profiles.htm#350%20Ornamenta |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; 
|-
| [[351 Irsa]] || 1892 V || [[Irsa (mitologija)|Irsa]], kraljica v nordijski mitologiji * (Schmadel in Herget ga označujeta kot &quot;neznan&quot;)
|-
| [[352 Gisela]] || 1893 B || Gisela Wolf, žena odkritelja
|-
| [[353 Ruperto-Carola]] || 1893 F || univerza [[Ruprecht Karls]] v [[Heidelberg]]u
|-
| [[354 Eleonora]] || 1893 A || neznan
|-
| [[355 Gabrijela]] || 1893 E || [[Gabrielle Renaudot Flammarion|Gabrielle Flammarion]], [[Francozi|francoski]] [[astronom]]
|-
| [[356 Ligurija]] || 1893 G || [[Ligurija]], pokrajina v [[Italija|Italiji]]
|-
| [[357 Ninina]] || 1893 J || neznan
|-
| [[358 Apolonija]] || 1893 K || [[Apollonia]], grška kolinija v [[Ilirija (država)|Iliriji]] (?)
|-
| [[359 Georgija]] || 1893 M || kralj [[George II]] (1683 – 1760)
|-
| [[360 Karlova]] || 1893 N || neznan
|-
| [[361 Bononija]] || 1893 P || [[latinščina|latinsko]] ime za [[Bologna|Bologno]], [[Italija]] in za [[Boulogne-sur-Mer]], [[Francija]]
|-
| [[362 Havnija]] || 1893 R || [[latinščina|latinsko]] ime za [[København]], [[Danska]]
|-
| [[363 Padova]] || 1893 S || [[Padova]], [[Italija]]
|-
| [[364 Isara]] || 1893 T || reka [[Isère (reka)|Isère]], [[Francija]]
|-
| [[365 Corduba]] || 1893 V || [[latinščina|latinsko]] ime za [[Kordoba|Kordobo]] v [[Španija|Španiji]] (?)
|-
| [[366 Vincentina]] || 1893 W || [[Vincenzo Cerulli]] (1859 – 1927), [[Italijani|italijanski]] [[astronom]]
|-
| [[367 Amicitia]] || 1893 AA || [[latinščina|latinski]] izraz za prijateljstvo
|-
| [[368 Haidea]] || 1893 AB || neznan
|-
| [[369 Aerija]] || 1893 AE || [[zrak]], eden izmed štirih klasičnih [[element]]ov
|-
| [[370 Modestija]] || 1893 AC || [[skromnost]]
|-
| [[371 Bohemija]] || 1893 AD || [[Bohemija]], pokrajina na [[Češka|Češkem]]
|-
| [[372 Palma]] || 1893 AH || [[Palma de Mallorca]], [[Španija]]
|-
| [[373 Melusina]] || 1893 AJ || verjetno [[Melusina]], francoska morska deklica, povezana z dinastijo [[Lusignanska dinastija|Lusignan]]
|-
| [[374 Burgundija]] || 1893 AK || [[Burgundija]], pokrajina v [[Francija|Franciji]]
|-
| [[375 Uršula]] || 1893 AL || neznan
|-
| [[376 Geometrija]] || 1893 AM || [[geometrija]]
|-
| [[377 Kampanija]] || 1893 AN || [[Kampanija]], dežela v [[Italija|Italiji]]
|-
| [[378 Holmija]] || 1893 AP || [[latinščina|latinsko]] ime za [[Stockholm]], [[Švedska]]
|-
| [[379 Huena]] || 1894 AQ || [[latinščina|latinsko]] ime za [[Švedska|švedski]] [[otok]] [[Hven]]
|-
| [[380 Fiducija]] || 1894 AR || [[latinščina|latinski]] izraz za [[zaupanje]]
|-
| [[381 Mira]] || 1894 AS || [[Mira (mitologija)|Mira]], princesa v grški  mitologiji
|-
| [[382 Dodona]] || 1894 AT || [[Dodona]] (sedaj Dodoni), [[Grčija]]
|-
| [[383 Janina]] || 1894 AU || neznan
|-
| [[384 Burdigala]] || 1894 AV || [[latinščina|latinsko]] ime za [[Bordeaux]], [[Francija]]
|-
| [[385 Ilmatar]] || 1894 AX || [[Ilmatar (mitologija)|Ilmatar]], [[finska]] [[boginja]]
|-
| [[386 Siegena]] || 1894 AY || [[Siegen]], [[Nemčija]]
|-
| [[387 Akvitanija]] || 1894 AZ || [[Akvitanija]], pokrajina v [[Francija|Franciji]]
|-
| [[388 Karibda]] || 1894 BA || [[Karibda]], pošast v grški mitologiji
|-
| [[389 Industrija]] || 1894 BB || [[latinščina|latinski]] izraz za [[marljivost]]
|-
| [[390 Alma]] || 1894 BC || reka [[Alma (reka)|Alma]] na [[Krim, Ukrajina|Krim]]u, [[Ukrajina]]
|-
| [[391 Ingeborg]] || 1894 BE || Schmadel in Herget ga označujeta kot &quot;neznan&quot;, možno je, da je povezan z [[Ingeborg (mitologija)|Ingeborg]] iz [[nordijska mitologija|nordijske mitologije]]
|-
| [[392 Wilhelmina]] || 1894 BF || kraljica [[Wilhelmina Nizozemska]] (1880 – 1962)&lt;ref name =Niz/&gt;
|-
| [[393 Lampecija]] || 1894 BG || [[Lampecija (mitologija)|Lampecija]], različne osebe iz grške mitologija
|-
| [[394 Arduina]] || 1894 BH || [[Arduenna]], boginja v galski mitologiji
|-
| [[395 Delija]] || 1894 BK || drugo ime za boginjo [[Artemida|Artemido]]
|-
| [[396 Eolija]] || 1894 BL || [[Eolija]], starodavna regija [[Mala Azija|Male Azije]]; ali [[Eolski otoki]], [[Italija]]
|-
| [[397 Vienna]] || 1894 BM || [[Dunaj]], [[Avstrija]]
|-
| [[398 Admeta]] || 1894 BN || [[Admeta (mitologija)|Admeta]], ženska v [[grška mitologija|grški mitologiji]]
|-
| [[399 Perzefona]] || 1895 BP || [[Perzefona]], grška boginja
|-
| [[400 Ducrosa]] || 1895 BU || [[J. Ducros]], [[astronom]]
|-
! colspan=&quot;3&quot; style=&quot;background-color:silver;text-align:center;&quot; id=&quot;401&quot;| 401–500
|-
| [[401 Otilija]] || 1895 BT || [[Otilija]], lik iz nemške folklore
|-
| [[402 Kloeja]] || 1895 BW || [[Demetra|Kloeja]], pastirica v grški mitologiji
|-
| [[403 Cijana]] || 1895 BX || [[Cijana]], nimfa
|-
| [[404 Arsinoja]] || 1895 BY || [[Arsinoja (mitologija)|Arsinoja]], mati [[Orest]]a v grški mitologiji
|-
| [[405 Teja]] || 1895 BZ || [[Teja (mitologija)|Teja]], ena od dvanajstih titank v grški mitologiji
|-
| [[406 Erna]] || 1895 CB || hči [[Avstrijci|avstrijskega]] [[astronom]]a [[Friedrich Bidschof|Friedricha Bidschofa]] (?)
|-
| [[407 Arahna]] || 1895 CC || [[Arahna]], ženska v grški mitologiji
|-
| [[408 Fama]] || 1895 CD || [[Fama]], boginja v rimski mitologiji
|-
| [[409 Aspasija]] || 1895 CE || [[Aspasija]], ljubica in gospodinja [[Periklej]]a 
|-
| [[410 Klorida]] || 1896 CH || [[Klorida]],  boginja
|-
| [[411 Ksanta]] || 1896 CJ || [[Ksanta (mitologija)|Ksanta]], ena izmed [[okeanide|okeanid]], hči [[Titan (mitologija)|titana]] [[Okean (mitologija)|Okeana]] in [[Tetida (mitologija)|Tetide]]
|-
| [[412 Elisabetha]] || 1896 CK || Elisabeth Wolf, mati odkritelja asteroida
|-
| [[413 Edburga]] || 1896 CL || neznan
|-
| [[414 Liriopa]] || 1896 CN || [[Liriopa]], mati [[Narcis (mitologija)|Narcisa]]
|-
| [[415 Palatia]] || 1896 CO || [[Electoral Palatinate]], pokrajina v  [[Nemčija|Nemčiji]]
|-
| [[416 Vatikana]] || 1896 CS || [[Vatikan]]ski grič, [[Rim]], [[Italija]]
|-
| [[417 Suevija]] || 1896 CT || Suevija, bratovščina [[Univerza Ruprecht Karls v Heidelbergu|Univerze v Heidelbergu]]
|-
| [[418 Alemanija]] || 1896 CV || Alemanija, bratovščina [[Univerza Ruprecht Karls v Heidelbergu|Univerze v Heidelbergu]]
|-
| [[419 Avrelija]] || 1896 CW || neznan
|-
| [[420 Bertolda]] || 1896 CY || [[Berthold I]], markgrof (mejni grof, plemiški naziv) dežele [[Baden]]
|-
| [[421 Zahringia]] || 1896 CZ || družina [[Zähringen]] iz [[Baden-Würtemberg|Badna]] v [[Nemčija|Nemčiji]]
|-
| [[422 Berolina]] || 1896 DA || [[latinščina|latinsko]] ime za [[Berlin]]
|-
| [[423 Diotima]] || 1896 DB || [[Diotima iz Mantineje]], učiteljica [[Sokrat]]a
|-
| [[424 Gracija]] || 1896 DF || [[gracije]] v rimski mitologiji ([[harite]] v grški mitologiji)
|-
| [[425 Kornelija]] || 1896 DC || [[Cornelia Scipionis Africana|Cornelia Africana]], hči [[Publij Kornelij Scipion Afriški|Scipiona starejšega]] (?)
|-
| [[426 Hipo]] || 1897 DH || [[Hippo Regius]], starodavno mesto (zdaj [[Anaba]], [[Alžirija]])
|-
| [[427 Galena]] || 1897 DJ || [[Galene]], nereida v grški mitologiji
|-
| [[428 Monachia]] || 1897 DK || [[latinščina|latinsko]] ima za [[Munchen]], [[Nemčija]]
|-
| [[429 Lotis]] || 1897 DL || [[Lotis]],  nimfa
|-
| [[430 Hibris]] || 1897 DM || [[Hubris]],  boginja
|-
| [[431 Nefela]] || 1897 DN || [[Nefela (mitologija)|Nefela]],  [[nimfa]]
|-
| [[432 Pitija]] || 1897 DO || [[Pitija]], prerokinja v grški mitologiji
|-
| [[433 Eros]] || 1898 DQ || [[Eros]], bog [[ljubezen|ljubezni]], [[poželenje|poželenja]] in [[spolnost]]i v grški mitologiji
|-
| [[434 Madžarska]] || 1898 DR || [[latinščina|latinski]] izraz za [[Madžarska|Madžarsko]]
|-
| [[435 Ella]] || 1898 DS || neznan
|-
| [[436 Patricia]] || 1898 DT || neznan
|-
| [[437 Rodija]] || 1898 DP || [[Rodija (mitologija)|Rodija]], [[okeanida]] v [[grška mitologija|grški mitologiji]]
|-
| [[438 Zeukso]] || 1898 DU || [[Zeukso (mitologija)|Zeukso]], [[okeanida]] v [[grška mitologija|grški mitologiji]]
|-
| [[439 Ohio]] || 1898 EB || [[Ohio]], država in reka v [[Združene države Amerike|ZDA]] 
|-
| [[440 Theodora]] || 1898 EC || hči [[Julius F. Stone|Juliusa F. Stonea]], dobrotnika
|-
| [[441 Batilda]] || 1898 ED || neznan
|-
| [[442 Eichsfeldia]] || 1899 EE || [[Eichsfeld]], regija [[Nemčija|Nemčije]]
|-
| [[443 Fotografika]] || 1899 EF || [[fotografija]] &lt;ref name=Ham&gt;{{Navedi splet |url=http://www.friedensblitz.de/sterne/glanzzeiten/Namen.html |title=Asteroidi povezani s Hamburgom |accessdate=2009-01-25 |archive-date=2016-01-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160110090924/http://www.friedensblitz.de/sterne/glanzzeiten/Namen.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[444 Giptis]] || 1899 EL || [[Giptis]], žena [[Protis]]a, ustanovitelja mesta [[Marseille]], [[Francija]]
|-
| [[445 Edna]] || 1899 EX || žena [[Julius F. Stone|Juliusa F. Stona]], dobrotnika
|-
| [[446 Eternitas]] || 1899 ER || [[Eternitas (mitologija)|Eternitas]], boginja večnosti v rimski mitologiji
|-
| [[447 Valentine]] || 1899 ES || hči dobrotnika barona [[Albert von Rothschild|Alberta von Rothschilda]] 
|-
| [[448 Natalie]] || 1899 ET || neznan
|-
| [[449 Hamburga]] || 1899 EU || [[Hamburg]], [[Nemčija]] &lt;ref name =Ham/&gt;
|-
| [[450 Brigitta]] || 1899 EV || neznan
|-
| [[451 Patientia]] || 1899 EY || [[latinščina|latinski]]  izraz za potrpežljivost
|-
| [[452 Hamiltonija]] || 1899 FD || gora [[Mount Hamilton]], [[Kalifornija]]
|-
| [[453 Tea]] || 1900 FA || neznan
|-
| [[454 Matezis]] || 1900 FC || grški izraz za ''učenje'', izbran zaradi 300. obletnice Družbe za matematiko v Hamburgu (Mathematische Gesellschaft in Hamburg) osnovane leta1690 &lt;ref name =Ham/&gt;
|-
| [[455 Bruchsalia]] || 1900 FG || [[Bruchsal]], [[Nemčija]]
|-
| [[456 Abnoba]] || 1900 FH || [[Abnoba (mitologija)|Abnoba]], boginja v keltski mitologiji
|-
| [[457 Alleghenia]] || 1900 FJ || [[Observatorij Allegheny]], [[Združene države Amerike|ZDA]]
|-
| [[458 Hercinija]] || 1900 FK || [[latinščina|latinski]]  izraz za gozdnato področje v [[Nemčija|Nemčiji]]
|-
| [[459 Signa]] || 1900 FM || [[Signa]], sestra [[Sigmund]]a v nordijski mitologiji
|-
| [[460 Skanija]] || 1900 FN || [[Skanija]], dežela na [[Švedska|Švedskem]]
|-
| [[461 Saskija]] || 1900 FP || [[Saskia van Uylenburg]], žena [[Rembrandt]]a (1606 – 1669) &lt;ref name=Niz/&gt; 
|-
| [[462 Erifila]] || 1900 FQ || [[Erifila]], ženska v grški mitologiji
|-
| [[463 Lola]] || 1900 FS || vloga v operi [[Pietro Mascagni|Pietra Mascagnija]] (1863 – 1945) ''[[Cavalleria Rusticana]]'',  (?)
|-
| [[464 Megajra]] || 1901 FV || [[Megajra]], ena izmed grških [[erinije|erinij]]
|-
| [[465 Alekto]] || 1901 FW || [[Alecto]], ena izmed grških [[erinije|erinij]]
|-
| [[466 Tisiphone]] || 1901 FX || [[Tisiphone]], ena izmed grških [[erinije|erinij]]
|-
| [[467 Laura]] || 1901 FY || vloga v [[opera|operi]] ''[[La Gioconda]]'' [[Amilcare Ponchielli|Amilcara Ponchiellija]] (1834 – 1886) (?)
|-
| [[468 Lina]] || 1901 FZ || Lina, služkinja odkritelja
|-
| [[469 Argentina]] || 1901 GE || [[Argentina]], država [H] &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.weblore.com/richard/Asteroid_Profiles.htm#469%20Argentina |title=Asteroid Argentina |accessdate=2009-01-25 |archive-date=2008-12-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081227020239/http://www.weblore.com/richard/Asteroid_Profiles.htm#469%20Argentina |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[470 Kilija]] || 1901 GJ || [[latinščina|latinski]] izraz za [[Kiel]], [[Nemčija]]
|-
| [[471 Papagena]] || 1901 GN || vloga v [[opera|operi]] ''[[Čarobna piščal]]'' [[Wolfgang Amadeus Mozart|Wolfganga Amadeusa Mozarta]] (1756 – 1791)
|-
| [[472 Roma]] || 1901 GP || [[Rim]], [[Italija]]
|-
| [[473 Noli]] || 1901 GC || vzdevek za majhnega otroka v odkriteljevi družini
|-
| [[474 Prudencija]] || 1901 GD || [[Prudencija]], oseba v rimski mitologiji
|-
| [[475 Oclo]] || 1901 HN || [[Oclo]], inkovska kraljica, imenovana po ženi enega štirih sinov, boginja stvarnica v inkovski mitologiji 
|-
| [[476 Hedwiga]] || 1901 GQ || Hedwig, žena [[astronom]]a [[Elis Stromgren|Elisa Stromgrena]] (1870 – 1947)
|-
| [[477 Italija]] || 1901 GR || [[Italija]], država
|-
| [[478 Tergesta]] || 1901 GU || [[latinščina|latinski]] izraz za [[Trst]], [[Italija]]
|-
| [[479 Caprera]] || 1901 HJ || [[Caprera]], [[otok]] na [[Sardinija|Sardiniji]], [[Italija]]
|-
| [[480 Hansa]] || 1901 GL || [[Hansa|Hanzeatska zveza]]
|-
| [[481 Emita]] || 1902 HP || neznan
|-
| [[482 Petrina]] || 1902 HT || ženska oblika [[latinščina|latinskega]] imena Peter, enega izmed odkriteljevih [[pes|psov]]
|-
| [[483 Seppina]] || 1902 HU || Sepp, drugi od okriteljevih psov
|-
| [[484 Pitsburgija]] || 1902 HX || [[Pittsburgh]], [[Združene države Amerike|ZDA]]
|-
| [[485 Genua]] || 1902 HZ || [[latinščina|latinski]] izraz za [[Genova]], [[Italija]]
|-
| [[486 Cremona]] || 1902 JB || mesto [[Cremona]] v [[Italija|Italiji]]
|-
| [[487 Venetia]] || 1902 JL || [[latinščina|latinski]] izraz za [[Benetke]], [[italija]]
|-
| [[488 Kreusa]] || 1902 JG || [[Kreusa]], različne osebe iz grške mitologije
|-
| [[489 Comacina]] || 1902 JM || [[Comacina]], edini [[otok]] v  [[Lago di Como|jezeru Como]], [[Italija]]
|-
| [[490 Veritas]] || 1902 JP || [[Veritas]], boginja v rimski mitologiji 
|-
| [[491 Carina]] || 1902 JQ || neznan
|-
| [[492 Gismonda]] || 1902 JR || [[Gismond]], oseba iz [[Italijani|italijanske]] folklore
|-
| [[493 Griseldis]] || 1902 JS || [[Griselda|Patient Griselda]], oseba iz ljudske pripovedke
|-
| [[494 Virtus]] || 1902 JV || [[Virtus (mitologija)|Virtus]], bog v rimski mitologiji
|-
| [[495 Eulalija]] || 1902 KG || stara mama odkriteljeve žene
|-
| [[496 Gryphia]] || 1902 KH || [[Nemci|nemški]] pesnik [[Andreas Gryphius]] (1616 – 16664)
|-
| [[497 Iva]] || 1902 KJ || Iva Shores, hči odkriteljevega gospodarja
|-
| [[498 Tokio]] || 1902 KU || [[Tokio]], [[Japonska]]
|-
| [[499 Venusija]] || 1902 KX || drugo ime za [[Hven]], [[Švedska|švedski]] [[otok]]
|-
| [[500 Selinur]] || 1903 LA || oseba v [[roman]]u [[Friedrich Theodor Vischer|Friedricha Theodorja Vischerja]] (1807 – 1887)
|}

== Reference in opombe ==
{{sklici}}

{{start box}}
{{succession box|
 title=[[Pomeni imen asteroidov]]|
 years=[[Seznam asteroidov (1-250)]]&lt;br&gt;[[Seznam asteroidov (251-500)]]|
 before=&amp;mdash;&amp;mdash;|
 after=[[Pomeni imen asteroidov : 501–1000|501–1000]]
}}
{{end box}}

[[Kategorija:Pomeni imen asteroidov|000001–000500]]</text>
      <sha1>cf6f4iswsfe360gjf2oak07fn8dajdw</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pomeni imen asteroidov: 501–1000</title>
    <ns>0</ns>
    <id>199848</id>
    <revision>
      <id>6687488</id>
      <parentid>6676094</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T23:38:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 4 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6687488</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="74857" sha1="anflfmpf7o6n477wdn85to4qfndg2g2" xml:space="preserve">Pregled pomenov imen [[asteroid]]ov (malih planetov) od številke 501 do 1000. Pregled je preverjen z [[Lutz D. Schmadel|Schmadelovim]] ''Slovarjem imen malih planetov'' (''Dictionary of Minor Planet Names'') in njegovim predhodnikom ''Imena malih planetov''  (''The Names of the Minor Planets''), ki ga je pripravil [[Paul Herget]] (označeno s [H]).

{| border=0 cellpadding=5 align=&quot;center&quot;
! Ime !! Začasna oznaka !! Izvor imena
|-
! colspan=&quot;3&quot; style=&quot;background-color:silver;text-align:center;&quot; id=&quot;501&quot;| 501–600
|-
| [[501 Urhixidur]] || 1903 LB || oseba v [[roman]]u ''[[Auch Einer]]'' [[Nemci|nemškega]]  pisatelja [[Friedrich Theodor Vischer|Friedricha Theodorja Vischerja]] (1807 - 1887), [H]
|-
| [[502 Sigune]] || 1903 LC || oseba iz epske pesnitve ''[[Titurel]]'' [[Wolfram von Eschenbach|Wolframa von Eschenbacha]] (okoli 1170 – okoli 1220) [H]
|-
| [[503 Evelyn]] || 1903 LF || Evelyn Smith Dugan, odkriteljeva mati [H]
|-
| [[504 Cora]] || 1902 LK || [[Kora (mitologija)|Kora]], žena enega izmed štirih sinov [[Pirua Wiracocha]], boga stvarnika v [[inkovska mitologija|inkovski mitologiji]] &lt;ref&gt;[http://scully.cfa.harvard.edu/~cgi/ShowCitation.COM?num=5056 504 Cora]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; [H]
|-
| [[505 Cava]] || 1902 LL || [[Cava (mitologija)|Cava]], oseba v [[inkovska mitologija|inkovski mitologiji]] [H]
|-
| [[506 Marion]] || 1903 LN || Marion Orcutt, odkriteljev bratranec &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://btboar.tripod.com/lightcurves/id20.html |title=506 Marion |accessdate=2009-01-27 |archive-date=2011-05-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110525140223/http://btboar.tripod.com/lightcurves/id20.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; [H]
|-
| [[507 Laodica]] || 1903 LO || [[Laodica]], hčerka [[Priam]]a in [[Hecuba|Hekube]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://btboar.tripod.com/lightcurves/id21.html |title=507 Laodica |accessdate=2009-01-27 |archive-date=2005-12-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20051230173624/http://btboar.tripod.com/lightcurves/id21.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; [H]
|-
| [[508 Princetonija]] || 1903 LQ || [[Univerza Princeton]] [H]
|-
| [[509 Iolanda]] || 1903 LR || ([H] nima pojasnila)
|-
| [[510 Mabella]] || 1903 LT || Mabel Loomis Todd, hčerka [[Američani|ameriškega]] [[astronom]]a in [[matematik]]a [[Elias Loomis|Eliasa Loomisa]], žena [[Američani|ameriškega]] [[astronom]]a  [[David Peck Todd|Davida Todda]]] [H]
|-
| [[511 Davida]] || 1903 LU || [[David Peck Todd]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]] [H]
|-
| [[512 Taurinensis]] || 1903 LV || Taurinum, staro ime za [[Torino]], [[Italija]] [H]
|-
| [[513 Centesima]] || 1903 LY || odkriteljev 100-ti odkriti asteroid [H]
|-
| [[514 Armida]] || 1903 MB || vloga v [[opera|operi]] ''[[Armida (Gluck)]]'' [[Christoph Willibald Gluck|Willibalda Glucka]] [H]
|-
| [[515 Athalia]] || 1903 ME || [[Athalia]], kraljica [[Judje|Judov]] v bibliji [H]
|-
| [[516 Amherstia]] || 1903 MG || [[Amherst College]], alma mater odkritelja [H]
|-
| [[517 Edith]] || 1903 MH || Edith Dugan Eveleth, odkriteljeva sestra [H]
|-
| [[518 Halawe]] || 1903 MO || [[halva]], vrsta arabske slaščice, ki jo je imel odkritelj zelo rad [H]
|-
| [[519 Sylvania]] || 1903 MP || gozdovi, skozi katere je kot majhen deček hodil odkritelj [H]
|-
| [[520 Franziska]] || 1903 MV || ([H] nima pojasnila)
|-
| [[521 Brixia]] || 1904 NB || [[latinščina|latinsko]] ime za mesto [[Brescia]], [[Italija]], rojstni kraj človeka, ki je določil tirnico, [[Emilio Bianchi]] [H]
|-
| [[522 Helga]] || 1904 NC || ([H] samo navaja &quot;Imenoval ga je Lt. Th. Lassen, človek, ki je izračunal tirnico&quot;;&lt;ref&gt;[http://articles.adsabs.harvard.edu/cgi-bin/nph-iarticle_query?1905AN....169..363. 522 Helga]&lt;/ref&gt;)
|-
| [[523 Ada]] || 1904 ND || Ada Helme, šolska prijateljica in soseda odkritelja [H]
|-
| [[524 Fidelio]] || 1904 NN || psevdonim Leonore v [[opera|operi]] ''[[Fidelio]]'' [[Ludwig van Beethoven|Beethovna]] [H]
|-
| [[525 Adelaide]] || 1908 EKa || kraljica [[Adelaida iz Saško-Meiningenskega|Adelaida]], spremnljevalka kralja [[William IV|Williama IV.]] ([H] ne navaja ničesar) To ime je najprej uvedel [[Max Wolf]] asteroid so pozneje izgubili, ko so našli asteroid, ki je bil isto telo so ga imenovali [[1171 Rustawhelia]]; pozneje so ugotovili, da je to že prej odkriti asteroid in je novi odkritelj [[Joel Hastings Metcalf|J. H. Metcalf]] uporabljal staro ime
|-
| [[526 Jena]] || 1904 NQ || mesto [[Jena]], [[Nemčija]], ob srečanju  ''Astronomske družbe'' (Astronomische Gesellschaft) v letu 1905  &lt;ref&gt;[http://articles.adsabs.harvard.edu/cgi-bin/nph-iarticle_query?1906AN....172Q.287.      526 Jena]&lt;/ref&gt; [H]
|-
| [[527 Euryanthe]] || 1904 NR || vloga v [[opera|operi]]  ''[[Euryanthe]]''  [[Carl Maria von Weber|Carla Marie von Weber]] [H]
|-
| [[528 Rezia]] || 1904 NS || vloga v [[opera|operi]]  ''[[Oberon (opera)|Oberon]]'' [[Carl Maria von Weber|Carla Marie von Weber]] [H]
|-
| [[529 Preziosa]] || 1904 NT || oseba v kratki zgodbi ''La Gitanilla'' [[Miguel de Cervantes|Cervantesa]]' 
|-
| [[530 Turandot]] || 1904 NV || vloga v [[opera|operi]] ''[[Turandot (opera)|Turandot]]'' [[Giacomo Puccini|Giacoma Puccinija]]  [H]
|-
| [[531 Zerlina]] || 1904 NW || vloga v [[opera|operi]] ''[[Don Giovanni]]'' [[Wolfgang Amadeus Mozart|Wolfganga Amadeusa Mozarta]]  [H]
|-
| [[532 Herculina]] || 1904 NY || ([H] pravi samo &quot;imenoval ga je  [[Elia Millosevich]] iz Observatorija Collegio Romano&quot; &lt;ref&gt;[http://articles.adsabs.harvard.edu/cgi-bin/nph-iarticle_query?1905AN....167...45M AN 167, 45]&lt;/ref&gt;
 |-
| [[533 Sara]] || 1904 NZ || prijatelj odkritelja [H]
|-
| [[534 Nassovia]] || 1904 OA || [[latinščina|latinsko]] ime za [[Nassau Hall]], najstarejšo stavbo na [[Univerza Princeton|Univerzi Princeton]] [H]
|-
| [[535 Montague]] || 1904 OC || [[Montague, Massachusetts]], rojstni kraj odkritelja [H]
|-
| [[536 Merapi]] || 1904 OF || [[Mount Merapi, West Sumatra|Mount Merapi]], [[Sumatra]], kraj večjega števila ekspedicij za opazovanje sončevega mrka [[17. maj]]a [[1901]] [H]
|-
| [[537 Pauly]] || 1904 OG || [[Max Pauly (optician)|Max Pauly]], [[nemci|nemški]] [[poslovnež]] v tovarni sladkorja im amaterski [[optik]], ki ga je [[Ernst Abbe]] ([[Nemci|nemški]] fizik) nastavil kot vodjo novo ustanovljenega oddelka za astronomijo pri firmi [[Zeiss]], da bi oblikoval in proizvajal [[leča (optika)|leče]] za [[teleskop]]e [H]
|-
| [[538 Friederike]] || 1904 OK || prijateljica odkritelja [H]
|-
| [[539 Pamina]] || 1904 OL || vloga v [[opera|operi]] ''[[Čarobna piščal]]'' [[Wolfgang Amadeus Mozart|Wolfganga Amadeusa Mozarta]] [H]
|-
| [[540 Rosamunde]] || 1904 ON || vloga v [[opera|operi]] ''[[Rozamunda (opera)|Rozamunda]]'' [[Franz Schubert|Franza Schuberta]] [H]
|-
| [[541 Deborah]] || 1904 OO || [[Deborah]], biblijska prerokinja [H]
|-
| [[542 Susanna]] || 1904 OQ || prijateljica odkritelja [H]
|-
| [[543 Charlotte]] || 1904 OT || prijateljica odkritelja [H]
|-
| [[544 Jetta]] || 1904 OU || [[Jetta]], legendarna oseba iz [[Heidelberg]]a [H]
|-
| [[545 Messalina]] || 1904 OY || [[Messalina]], rimska vladarica [H]
|-
| [[546 Herodias]] || 1904 PA || [[Herodias]], biblijska princesa, soproga [[Herod Antipas|Heroda Antipasa]] [H]
|-
| [[547 Praxedis]] || 1904 PB || oseba v  delu ''[[Ekkehard]]'', [[Nemci|nemškega]] [[pesnik]]a [[Joseph Viktor von Scheffel|Victorja von Scheffela]]  [H]
|-
| [[548 Kressida]] || 1904 PC || [[Cressida]], trojanska princesa, vloga v igri ''[[Troilus and Cressida]]'',  [[Shakespeare]] [H]
|-
| [[549 Jessonda]] || 1904 PK || oseba v [[opera|operi]] ''[[Jesonda (opera)|Jesonda]]'', [[Nemci|nemškega [[skladatelj]]a, [[violinist]]a in [[dirigent]]a [[Louis Spohr|Louisa Spohra]] [H]
|-
| [[550 Senta]] || 1904 PL || vloga v [[opera|operi]] ''[[Večni mornar (opera)|Leteči Holandec]]'' [[Richard Wagner|Richarda Wagnerja]] [H]
|-
| [[551 Ortrud]] || 1904 PM || žena Feredericka iz Telramunda v [[opera|operi]] ''[[Lohengrin (opera)|Lohengrin]]'' [[Richard Wagner|Richarda Wagnerja]] &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://btboar.tripod.com/lightcurves/id22.html |title=551 Ortrud |accessdate=2009-01-27 |archive-date=2004-09-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20040904075255/http://btboar.tripod.com/lightcurves/id22.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; [H]
|-
| [[552 Sigelinde]] || 1904 PO || vloga v [[opera|operi]] ''Valkire'' [[Richard Wagner|Richarda Wagnerja]] [H]
|-
| [[553 Kundry]] || 1904 PP || vloga v [[opera|operi]] ''[[Parsifal (opera)|Parsifal]]'' [[Richard Wagner|Richarda Wagnerja]] [H]
|-
| [[554 Peraga]] || 1905 PS || [[Peraga]], [[Italija]], [H]
|-
| [[555 Norma]] || 1905 PT || vloga v [[opera|operi]] ''[[Norma (opera)|Norma]]'' [[Vincenzo Bellini|Vincenza Bellinija]] [H]
|-
| [[556 Phyllis]] || 1905 PW || [[Phyllis]], princesa iz [[grška mitologija|grške mitologije]], ki je ljubila [[Demofon (mitologija)|Demofona]], sin [[Tezej]] [H]
|-
| [[557 Violetta]] || 1905 PY || vloga v [[opera|operi]] ''[[Traviata]]'' [[Giuseppe Verdi|Giuseppeja Verdija]] [H]
|-
| [[558 Carmen]] || 1905 QB || vloga v [[opera|operi]] ''[[Karmen (opera)|Karmen]]'' [[Georges Bizet|Georgesa Bizeja]] [H]
|-
| [[559 Nanon]] || 1905 QD || ''[[Nanon]]'', [[operetta]] [[Nemci|nemško]]-[[Avstrijci|avstrijskega]] [[skladatelj]]a iz 19. stoletja [[Richard Genée|Richarda Genéeja]] [H] &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.weblore.com/richard/Asteroid_Profiles.htm#559%20Nanon |title=559 Nanon |accessdate=2009-01-27 |archive-date=2008-12-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081227020239/http://www.weblore.com/richard/Asteroid_Profiles.htm#559%20Nanon |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[560 Delila]] || 1905 QF || [[Delilah]], Biblical character, set to music by [[Saint-Saëns]] in his ''[[Samson and Delilah (opera)|Samson et Délila]]'' [H]
|-
| [[561 Ingwelde]] || 1905 QG ||vloga v [[opera|operi]] ''[[Ingwelde]]'' [[Max von Schillings|Maxa von Schillingsa]] (?) ([H] pravi samo «nemško žensko ime»)
|-
| [[562 Salome]] || 1905 QH || [[Salomé]], biblijska hčerka[[Herod Veliki|Heroda Velikega]], vloga v [[opera|operi]] ''[[Salome (opera)|Salome]]'' [[Richard Strauss|Richarda Straussa]], napisane po igri  [[Oscar Wilde|Oscarja Wilda]] (''[[Salome (igra)|Salomé]]'' [H]
|-
| [[563 Suleika]] || 1905 QK || iz zbirke lirskih pesmi [[Johann Wolfgang von Goethe|Johanna Wolfganga Goetheja]]'s ''[[Zahodnovzhodni divan]]'' [H] &lt;ref&gt;[http://gutenberg.spiegel.de/goethe/divan/divan081.htm 563 Sulejka]&lt;/ref&gt;
|-
| [[564 Dudu]] || 1905 QM || iz dela ''Tako je govoril [[Zaratustra]]'' [[Friedrich Wilhelm Nietzsche|Friedricha Nietzscheja]]([[Nemci|nemški]] [[filozof]]) [H]
|-
| [[565 Marbachia]] || 1905 QN || [[Marbach]], mesto v [[Nemčija|Nemčiji]] [H]
|-
| [[566 Stereoskopia]] || 1905 QO || [[stereo komparator]], naprava, ki jo uporabljajo [[astronom]]i za iskanje astronomskih teles (npr. Asteroidov) na posnetkih določenega predela neba v različnih časih na fotografskih ploščah [H]
|-
| [[567 Eleutheria]] || 1905 QP || [[Eleutheria]], starogrški festival, povečen Zeusu Eleuteriusu, « zagovorniku svobode » [H]
|-
| [[568 Cheruskia]] || 1905 QS || [[Cheruskia]], študentska bratovščina na [[Univerza Ruprecht Karl Heidelberg|Univerza Heidelberg]], imenovana po strem [[Germani|germanskem plemenu [[Herusci]] [H]
|-
| [[569 Misa]] || 1905 QT || [[Misa]], grško božanstvo v  [[orfizem|orfizmu]] (verovanja povezana z mističnim poetom [[Orfej]]em [H]
|-
| [[570 Kythera]] || 1905 QX || [[Kythira]], [[Grčija|grški]] otok [H]  &lt;ref&gt;[http://articles.adsabs.harvard.edu/cgi-bin/nph-iarticle_query?1914AN....196..137C 570 Kythera]&lt;/ref&gt;
|-
| [[571 Dulcinea]] || 1905 QZ || [[Dulčineja]], oseba v [[roman]]u ''[[Don Kihot]]'' [[Cervantes]]a [H]
|-
| [[572 Rebekka]] || 1905 RB || mlada ženska iz [[Heidelberg]]a [H] (možno je, da ime izhaja tudi iz začasne oznake: '''R'''e'''b'''ekka)
|-
| [[573 Recha]] || 1905 RC || oseba v igri ''[[Beli Natan]]'' (Nathan der Weise) [[Gotthold Ephraim Lessing]]  ([H] navaja «Recha, mesto v Palestini») (možno je tudi, da ime izvira iz [[začasno označevanje nebesnih teles|začasne oznake]]: '''R'''e'''c'''ha)
|-
| [[574 Reginhild]] || 1905 RD || [[Nemčija|nemško]] žensko ime [H], (možno je tudi, da ime izvira iz [[začasno označevanje nebesnih teles|začasne oznake]]: ('''R'''eginhil'''d''')
|-
| [[575 Renate]] || 1905 RE || (možno je tudi, da ime izvira iz [[začasno označevanje nebesnih teles|začasne oznake]]: ('''Re'''nate) ([H] nima razlage)
|-
| [[576 Emanuela]] || 1905 RF || prijteljica odkritelja [H]
|-
| [[577 Rhea]] || 1905 RH || [[Reja (motoligija)|Reja]], [[Titan (mitologija)|titanka]] v grški mitologiji [H] (možno je tudi, da ime izvira iz [[začasno označevanje nebesnih teles|začasne oznake]]:  '''Rh'''ea)
|-
| [[578 Happelia]] || 1905 RZ || [[Carl Happel]], [[Nemci|nemški]] [[slikar]] in dobrotnik (darovalec) [[Observatorij Heidelberg|Observatoriju Heidelberg]], laboratorij Happel se imenuje po njem &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://btboar.tripod.com/lightcurves/id24.html |title=578 Happelia |accessdate=2009-01-27 |archive-date=2004-10-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20041027100608/http://btboar.tripod.com/lightcurves/id24.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; [H]
|-
| [[579 Sidonia]] || 1905 SD || vloga v [[opera|operi]] ''[[Armida (opera)|Armida]]'' [[Christoph Willibald Gluck|Christopherja Willibalda Glucka]] (možno je tudi, da ime izvira iz [[začasno označevanje nebesnih teles|začasne oznake]]: '''S'''i'''d'''onia) [H]
|-
| [[580 Selene]] || 1905 SE || [[Selene]], boginja [[Luna|Lune]] v [[grška mitologija|grški mitologiji]] [H]
|-
| [[581 Tauntonia]] || 1905 SH || [[Taunton, Massachusetts]], [[Združene države Amerike|ZDA]], kraj odkritja [H]
|-
| [[582 Olympia]] || 1906 SO || [[Olimpija]], [[Grčija]] [H]
|-
| [[583 Klotilde]] || 1905 SP || hčerka [[Avstrijci|avstrijskega]] [[astronom]]a [[Edmund Weiss|Edmunda Weissa]], ki je bil direktor observatorija, kjer je bil asteroid odkrit [H]
|-
| [[584 Semiramis]] || 1906 SY || [[Semiramis]], asirska kraljica [H]
|-
| [[585 Bilkis]] || 1906 TA || Bilqis, Balqis ali Balkis, ime [[Kraljica iz Šebe|kraljice iz Šebe]]  v [[Koran]]u &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://btboar.tripod.com/lightcurves/id25.html |title=585 Bilkis |accessdate=2009-01-27 |archive-date=2015-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150108150955/http://btboar.tripod.com/lightcurves/id25.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; [H]
|-
| [[586 Thekla]] || 1906 TC || Sveta Tekla [H]
|-
| [[587 Hypsipyle]] || 1906 TF || [[Hypsipyle]], kraljica Lemnosa, mati dvojčkov [H]
|-
| [[588 Achilles]] || 1906 TG || [[Achilles]], bojevnik v [[grška mitologija|grški mitologiji]] [H]
|-
| [[589 Croatia]] || 1906 TM || [[Hrvaška]], država [H]
|-
| [[590 Tomyris]] || 1906 TO || [[Tomyris]], kraljica [[Masagetajcev]] [H]
|-
| [[591 Irmgard]] || 1906 TP || [[Nemčija|nemško]] žensko ime [H]
|-
| [[592 Bathseba]] || 1906 TS || [[Bathsheba]], žena [[Urias]]a, mati [[Solomon]]a [H]
|-
| [[593 Titania]] || 1906 TT || [[Titania (Fairy Queen)|Titania]], kraljica ferij (možno je tudi, da ideja za ime izvira iz [[začasno označevanje nebesnih teles|začasne oznake]]: '''T'''i'''t'''ania) [H]
|-
| [[594 Mireille]] || 1906 TW || ''[[Mireille (opera)|Mireille]]'' (''Mirèio'' in the original [[Occitan language|Provençal]]), a narrative poem by French poet [[Frédéric Mistral]], the source of inspiration for the opera of that name by the French composer [[Charles Gounod]] [H]
|-
| [[595 Polyxena]] || 1906 TZ || [[Polyxena]], trojanska princesa, hčerka [[Priam]]a in [[Hekuba|Hekube]] [H]
|-
| [[596 Scheila]] || 1906 UA || [[Angleži|angleški]] [[študent]] na [[Univerza Ruprecht Karl v Heidelbergu|Univerza v Heidelbergu]], prijatelj odkritelja [H]
|-
| [[597 Bandusia]] || 1906 UB || [[Bandusia]], vodnjek blizu [[Polezzo|Polezza]], [[Apulija]] v [[Italija|Italiji]] [H]
|-
| [[598 Octavia]] || 1906 UC || [[Claudia Octavia]], rimska cesarica, polsestra in prva žena [[Nero]]na [H]
|-
| [[599 Luisa]] || 1906 UJ || ([H] nima pojasnila)
|-
| [[600 Musa]] || 1906 UM || [[muza]] v grški mitologiji [H]
|-
! colspan=&quot;3&quot; style=&quot;background-color:silver;text-align:center;&quot; id=&quot;601&quot;| 601–700
|-
| [[601 Nerthus]] || 1906 UN || [[Nerthus]], [[Germanija|germansko]]-[[Skandinavij|skandinavska]] mati boginja [H]
|-
| [[602 Marianna]] || 1906 TE || ([H] nima pojasnila)
|-
| [[603 Timandra]] || 1906 TJ || [[Timandra (mitologija)|Timandra]], ženska iz grške mitologije, sestra [[Helena (mitologija)|Helene]], mati [[Evander (mitologija)|Evandra]] [H]
|-
| [[604 Tekmessa]] || 1906 TK || [[Tecmessa]], ženska iz grške mitologije, hčerka [[Frigija|frigijske]] princese [[Teubrantes]], očaral jo je  [[Ajak (mitologija)|Ajaks]], by whom she had a son, [[Eurysaces]] [H]
|-
| [[605 Juvisia]] || 1906 UU || [[Juvisy-sur-Orge]], [[Francija]], kjer je bil observatorij [[Nicolas Camille Flammarion|Nicolasa Camilla Flammariona]] [H]
|-
| [[606 Brangäne]] || 1906 VB || vloga v [[opera|operi]] ''[[Tristan in Izolda]]'' [[Richard Wagner|Richarda Wagnerja]], služabnica Izolde [H]
|-
| [[607 Jenny]] || 1906 VC || Jenny Adolfine Kessler, prijateljica odkritelja, ob priliki njene zaroke (glej 608) [H]
|-
| [[608 Adolfine]] || 1906 VD || Jenny Adolfine Kessler, prijateljica odkritelja, ob priliki njene zaroke (glej 607) [H]
|-
| [[609 Fulvia]] || 1906 VF || [[Fulvia]], rimska cesarica, žena [[Mark Antonij|Marka Antonija]] [H]
|-
| [[610 Valeska]] || 1906 VK || nemško žensko ime, možno je, da je idejo dala začasna oznaka ('''V'''ales'''k'''a) ([H] nima pojasnila)
|-
| [[611 Valeria]] || 1906 VL || žensko ime, možno je, da je idejo dala začasna oznaka ('''V'''a'''l'''eria) ([H] nima pojasnila)
|-
| [[612 Veronika]] || 1906 VN || nemško žensko ime, možno je, da je idejo dala začasna oznaka ('''V'''ero'''n'''ika) [H]
|-
| [[613 Ginevra]] || 1906 VP || nemško žensko ime [H] (možno je tudi, da se imenuje po [[Guinevere]], ženi [[kralj Artur|kralja Arturja]])
|-
| [[614 Pia]] || 1906 VQ || nemško žensko ime [H], možno je tudi, da se imenuje po Observatoriju Pia v [[Trst]]u, to je zasebni observatorij [[Johann Nepomuk Krieger|Johanna Nepomuka Kriegerja]] (1865-1902), [[Nemci|nemški]] amaterski [[astronom]] in [[selenografija|selenograf]] (raziskovalec Lune)
|-
| [[615 Roswitha]] || 1906 VR || [[Roswitha von Gandersheim]], [[Nemci|nemška]] pesnica [H]
|-
| [[616 Elly]] || 1906 VT || [[Elly Boehm]] (Elly Meyer-Ellès), prevajalka, žena [[Karl Boehm|Karla Boehma]], [[Nemci|nemškega]] [[matematik]]a [H]
|-
| [[617 Patroclus]] || 1906 VY || [[Patroklej (mitologija)|Patroklej]], bojevnik v grški mitologiji [H], in [[Menoetius]], sin Japeta in Klimene za drugo komponento v binarnem sistemu asteroidov ([[(617) Patroclus I Menoetius]])
|-
| [[618 Elfriede]] || 1906 VZ || ([H] nima obrazložitve)
|-
| [[619 Triberga]] || 1906 WC || mesto [[Triberg v Schwarzwaldu]] v deželi [[Baden-Württemberg]], [[Nemčija]] [H]
|-
| [[620 Drakonia]] || 1906 WE || [[Univerza Drake]], [[Iowa]], [[Združene države Amerike|ZDA]], kjer so izračunavali tirnice asteroidov [H]
|-
| [[621 Werdandi]] || 1906 WJ || [[Verdandi]], ena izmed [[Norna|Norn]] v [[nordijska mitologija|nordijski mitologiji]] ([H] nima obrazložitve)
|-
| [[622 Esther]] || 1906 WP || [[Esther]], herojka iz Biblije [H]
|-
| [[623 Chimaera]] || 1907 XJ || [[Himera (gora)|gora Himera]] v antični [[Lucija|Luciji]] (anatolija), kjer bi naj živela [[Himera]], pošast iz grške mitologije [H]
|-
| [[624 Hektor]] || 1907 XM || [[Hector]], heroj iz [[Troja|Troje]] [H]
|-
| [[625 Xenia]] || 1907 XN || žensko ime, možno je, da je idejo dala začasna oznaka ('''X'''e'''n'''ia) [H]
|-
| [[626 Notburga]] || 1907 XO || Sveta Notburga, oseba iz doline Neckar, kjer so asteroid odkrili [H]
|-
| [[627 Charis]] || 1907 XS || [[Harita]], boginja iz grške mitologije, ena izmed treh gracij [H]
|-
| [[628 Christine]] || 1907 XT || odkriteljeva žena [H]
|-
| [[629 Bernardina]] || 1907 XU || ([H] nima obrazložitve)
|-
| [[630 Euphemia]] || 1907 XW || Sveta Euphemia [H]
|-
| [[631 Philippina]] || 1907 YJ || Philipp Kessler, prijatelj odkritelja, ob njegovi zaroki (glejo 634, spodaj) [H]
|-
| [[632 Pyrrha]] || 1907 YX || [[Pyrrha]], wife of Deukalion, Greek mythological woman [H]
|-
| [[633 Zelima]] || 1907 ZM || [[Nemčija|nemško]] žensko ime, možno je, da je idejo za ime dala začasna oznaka ('''Z'''eli'''m'''a) [H]
|-
| [[634 Ute]] || 1907 ZN || prijateljica odkritelja, ob njeni zaroki (glej tudi 631, zgoraj) [H]
|-
| [[635 Vundtia]] || 1907 ZS || [[Wilhelm Wundt]], [[Nemci|nemški]] [[psiholog]] [H]
|-
| [[636 Erika]] || 1907 XP || ([H] nima pojasnila)
|-
| [[637 Chrysothemis]] || 1907 YE || [[Chrysothemis]], hčerka [[Agamemnon]]a, oseba v  [[Sofoklej]]evi' ''[[Elektra (Sofoklej)|Elektri]]'' [H]
|-
| [[638 Moira]] || 1907 ZQ || [[Moirae|Moira]], boginja usode iz grške mitologije [H]
|-
| [[639 Latona]] || 1907 ZT || [[Leto|Latona]], boginja v rimski mitologiji, hčerka [[Titan (mitologija)|titana]] [[Kojos (mitologija)|Kojosa]], ljubica Jupitra, mati [[Apoln (mitologija)|Apolona]] in [[Diana (mitologija)|Diane]] [H]
|-
| [[640 Brambilla]] || 1907 ZW || roman ''[[Princesa Brambilla]]'', [[E. T. A. Hoffmann]]a [H]
|-
| [[641 Agnes]] || 1907 ZX || ([H] nima pojasnila)
|-
| [[642 Clara]] || 1907 ZY || ena izmed odkriteljevih gospodinj [H]
|-
| [[643 Scheherezade]] || 1907 ZZ || [[Šeherazada]], legendarna pripovedovalka zgodb iz  [[Tisoč in ena noč|Tisoč in ene noči]] [H]
|-
| [[644 Cosima]] || 1907 AA || [[Cosima Wagner]], hčerka [[Franz Liszt|Franza Liszta]], [[madžari|madžarskega]] [[pianist]]a in skladatelja in druga žena [[Nemci|nemškega skladatelja [[Richard Wagner|Richarda Wagnerja]] [H]
|-
| [[645 Agrippina]] || 1907 AG || [[Agrippina]], dve rimski plemkinji &lt;ref&gt;[http://astro-mainz.de/mzimall/mzast.html 645 Agripina]&lt;/ref&gt; ([H] nima pojasnila)
|-
| [[646 Kastalia]] || 1907 AC || [[Castalia]], [[nimfa]] iz grške mitologije, ki jo je [[Apolon]] spremnil v goro ob vznožju [[Parnas]]a [H]
|-
| [[647 Adelgunde]] || 1907 AD || princesa [[Adelgunda Bavarska]]? ([H] nima pojasnila)
|-
| [[648 Pippa]] || 1907 AE || oseba v [[roman]]u [[Gerhardt Hauptmann|Gerhardta Hauptmanna]] [H]
|-
| [[649 Josefa]] || 1907 AF || [[Nemčija|nemško]] žensko ime [H]
|-
| [[650 Amalasuntha]] || 1907 AM || [[Amalasuntha]], kraljica [[Ostrogoti|Ostrogotov]] , hčerka [[Teodor Veliki|Teodorja Velikega]] [H]
|-
| [[651 Antikleia]] || 1907 AN || [[Anticlea]], žena Learta, mati grškega heroja [[Odisej]]a [H]
|-
| [[652 Jubilatrix]] || 1907 AU || 60-letnica cesarja [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa I.]], ob odkritju asteroida [H]
|-
| [[653 Berenike]] || 1907 BK || kraljica [[Berenika II. Egipčanska]] ([H] nima pojasnila)
|-
| [[654 Zelinda]] || 1908 BM || hčerka [[Ulisse Dini]] ([H] ima samo« nemško žensko ime »), ali nečakinja [[Francozi|francoskega]] [[astronom]]a [[Nicolas Camille Flammarion|Nicolasa Camilla Flammariona]] (hčerka njegove sestre Berte) &lt;ref&gt;[http://www.weblore.com/richard/Asteroid_Profiles.htm#654%20Zelinda 654 Zelinda]&lt;/ref&gt;
|-
| [[655 Briseïs]] || 1907 BF || [[Briseis]], mitološki [[troja]]nski suženj ([H] nima pojasnila)
|-
| [[656 Beagle]] || 1908 BU || [[Charles Darwin|Darwinova]] ladja [[HMS Beagle]] [H]
|-
| [[657 Gunlöd]] || 1908 BV || [[Gunnlod]], velikanka iz [[nordijska mitologija|nordijske mitologije]] ([H] nima pojasnila)
|-
| [[658 Asteria]] || 1908 BW || [[Asteria]], različne osebe iz grške mitologije ([H] nima pojasnila)
|-
| [[659 Nestor]] || 1908 CS || [[Nestor (mythology)|Nestor]], mitološki grški kralj ([H] navaja samo čas imenovanja)
|-
| [[660 Crescentia]] || 1908 CC || junakinja iz nemške legende, varianta srednjeveške zgodbe o [[Genevieva Brabantska]]  iz ''Zgodovina kraljice Crescentije'', osnovane na pesnitvi iz 12. stoletja v ''Cesarski kroniki'' [H]
|-
| [[661 Cloelia]] || 1908 CL || [[Cloelia]], legendarna rimska ženska (?) ([H] nima pojasnila)
|-
| [[662 Newtonia]] || 1908 CW || [[Isaac Newton]], [[Angleži|angleški]] [[fizik]] [H]
|-
| [[663 Gerlinde]] || 1908 DG || [[Nemčija|nemško]] žensko ime [H]
|-
| [[664 Judith]] || 1908 DH || biblijska ženska, opisana v igri ''[[Judita (igra)|Judita]]''in [[Friedrich Hebbel|Friedricha Hebbela]] [H]
|-
| [[665 Sabine]] || 1908 DK || [[francija|francosko]] žensko ime ([H] nima pojasnila)
|-
| [[666 Desdemona]] || 1908 DM || [[Desdemona (Othello)|Desdemona]], oseba v [[Shakespeare|Shakespearovi]] [[tragedija|tragediji]]''[[Othelo|Othelu]]'' (možno je, da ime spominja tudi na začasno oznako: '''D'''esde'''m'''ona) [H]
|-
| [[667 Denise]] || 1908 DN || [[Francija|francosko]] žensko ime [H] (možno je tudi, da ime spominja na začasno ime: '''D'''e'''n'''ise)
|-
| [[668 Dora]] || 1908 DO || prijatelj odkriteljeve žene [H] (možno je tudi, da ime izhaja iz začasnega imena: '''Do'''ra)
|-
| [[669 Kypria]] || 1908 DQ || ''[[Kypria]]'', pesnitev, ki jo včasih pripisujejo [[Homer]]ju, in je služila kot uvod v  [[Iliada|Ilijado]] [H]
|-
| [[670 Ottegebe]] || 1908 DR || oseba v igri ''[[Ubogi Heinrich]]'' [[Gerhardt Hauptmann|Gerhardta Hauptmanna]] [H]
|-
| [[671 Carnegia]] || 1908 DV || The [[Inštitut Carnegie]] v [[Washington]]u, osnoval ga je  [[Andrew Carnegie]], na [[Škotska|Škotskem]] rojeni [[Američani|Američan]], [[poslovnež]] in [[človekoljubje|filantrop]] [H]
|-
| [[672 Astarte]] || 1908 DY || [[Ashtart]], [[Fenicija|feničanska]] boginja ljubezni in plodnosti [H]
|-
| [[673 Edda]] || 1908 EA || [[Edda]], zbirka nordijskih mitov [H]
|-
| [[674 Rachele]] || 1908 EP || žena [[Italijani|italijanskega]] [[astronom]]a [[Emilio Bianchi|Emilija Biancha]], ki je izračunaval tirnice [H]
|-
| [[675 Ludmilla]] || 1908 DU || vloga v [[opera|operi]] ''[[Ruslan in Ljudmila]]'' [[Mikhail Glinka|Mikhaila Glinke]] ([H] nima pojasnila)
|-
| [[676 Melitta]] || 1909 FN || atiška oblika grškega imena [[Melisa]], ki jo je [[nimfa]] spremenila v [[čebela|čebelo]] (spominja tudi na odkriteljevo ime Melotte) [H]
|-
| [[677 Aaltje]] || 1909 FR || [[Aaltje Noordewier-Reddingius]], [[Nizozemci|nizozemski]] pevec &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |title=677 Aaltje |accessdate=2009-01-27 |archive-date=2019-11-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191112160650/http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; [H]
|-
| [[678 Fredegundis]] || 1909 FS || ''[[Fredegundis]]'', [[opera]], ki opisuje življenje Fredegunde (Fredegunda, Fredegundis, Fredigundis, Frédégonde), ki jo je pričel [[Francozi|francoski]] skladatelj [[Ernest Guirand]] in končal [[Saint-Saëns]] [H]
|-
| [[679 Pax]] || 1909 FY || [[Pax (mythology)|Pax]], boginja iz rimske mitologije [H]
|-
| [[680 Genoveva]] || 1909 GW || glavna oseba v igri [[Nemci|nemškega]] dramatika ''[[Genovefa]]'' [[Friedrich Hebbel|Friedricha Hebbela]] [H]
|-
| [[681 Gorgo]] || 1909 GZ || [[Gorgo]], kraljica [[Šparta|Šparte]] iz 5. stoletja p.n. št., hčerka Kleomenesa in žena Leonida
|-
| [[682 Hagar]] || 1909 HA || [[Hagar]], ženska iz Bibilje (Genesis XXI 14) [H]
|-
| [[683 Lanzia]] || 1909 HC || [[Heinrich Lanz]], [[Nemci|nemški]] industrialec, ki je podpiral osnovanje akademije znanosti v Heidelbergu &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://members.dslextreme.com/users/rstephens/PDFFiles/683_Lanzia.pdf |title=683 Lanzia |accessdate=2009-01-27 |archive-date=2007-10-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071005233432/http://members.dslextreme.com/users/rstephens/PDFFiles/683_Lanzia.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; [H]
|-
| [[684 Hildburg]] || 1909 HD || [[Nemčija|nemško]] žensko ime [H] (možno je tudi, da ime izhaja iz začasnega imena: '''H'''il'''d'''burg)
|-
| [[685 Hermia]] || 1909 HE || ? (možno je, da se imenuje po eni izmed vlog v  igri ''[[Sen kresne noči]]'' [[Shakespear]]ja; ([H] nima pojasnila) možno je tudi , da je idejo za ime dala začasna oznaka: '''He'''rmia)
|-
| [[686 Gersuind]] || 1909 HF || oseba v igri ''[[Gersuind]]'' [[Gerhart Hauptmann|Gerharta Hauptmanna]] [H]
|-
| [[687 Tinette]] || 1909 HG || ? ([H] nima pojasnila)
|-
| [[688 Melanie]] || 1909 HH || ? ([H] nima pojasnila)
|-
| [[689 Zita]] || 1909 HJ || princesa [[Zita Bourbon-Parmska]], žena vladarja [[Karel I. Habsburško-Lotarinški]] [H]
|-
| [[690 Wratislavia]] || 1909 HZ || [[latinščina|latinski]] izraz za [[Wrocław]], danes na [[Poljska|Poljskem]] [H]
|-
| [[691 Lehigh]] || 1909 JG || [[Univerza Lehigh]], kjer je bil računar [[Joseph B. Reynolds|J. B. Reynolds]] [H]
|-
| [[692 Hippodamia]] || 1901 HD || [[Hippodamia]], mitološki prednik [[Agamemnon]]a in žena [[Pelops]]a [H] (možno je tudi, da ime izhaja iz začasnega imena: '''H'''ippo'''d'''amia)
|-
| [[693 Zerbinetta]] || 1909 HN || vloga v [[opera|operi]] ''[[Ariadna iz Naksosa]]'' [[Richard Strauss|Richarda Straussa]]  [H]
|-
| [[694 Ekard]] || 1909 JA || [[Univerza Drake]], [[Združene države Amerike|ZDA]] ('Drake' zapisano nazaj), kjer sta bila določevalca (račúnar) tirnice ([[Seth Barnes Nicholson|S. B. Nicholson]] in njegova žena) [H]
|-
| [[695 Bella]] || 1909 JB || ? ([H] nima pojasnila)
|-
| [[696 Leonora]] || 1910 JJ || Mary Leonora Snow, žena določevalca tirnice (Arthur Snow) [H]
|-
| [[697 Galilea]] || 1910 JO || [[Galileo Galilei]], ob 330-letnici odkritja [[Galilejevi sateliti|Galilejevih lun]] ([[Jupiter]]) [H]
|-
| [[698 Ernestina]] || 1910 JX || Ernst Wolf, sin odkritelja [H]
|-
| [[699 Hela]] || 1910 KD || [[Hel (mitologija)|Hel]], boginja smrti v nordijski mitologiji [H]
|-
| [[700 Auravictrix]] || 1910 KE || [[latinščina|latinski]] izraz za 'zmaga proti vetru' (v čast prvega poleta [[cepelin]]a v letu [[1911]]) [H]
|-
! colspan=&quot;3&quot; style=&quot;background-color:silver;text-align:center;&quot; id=&quot;701&quot;| 701–800
|-
| [[701 Oriola]] || 1910 KN || ptič kobilar ali ''Oriolus oriolus'' [H]
|-
| [[702 Alauda]] || 1910 KQ || [[rod (biologija)|rod škrjancev]] z imenom ''Alauda'' [H]
|-
| [[703 Noëmi]] || 1910 KT || Noemi, biblijska junakinja iz knjige o [[Rut (knjiga)|Rut]] (osma knjiga [[Stara zaveza|Stare zeveze]]) [H]
|-
| [[704 Interamnia]] || 1910 KU || [[latinščina|latinski]] izraz za kraj [[Terni]] (Teramo), [[Italija]], rojstni kraj odkritelja (več rimskih mest se je imenovalo Interamnia, kar je pomenilo &quot;med dvema rekama&quot;) [H] &lt;ref&gt;[http://www.weblore.com/richard/Asteroid_Profiles.htm#704%20Interamnia 704 Interamnia]&lt;/ref&gt;
|-
| [[705 Erminia]] || 1910 KV || komična [[opereta]] ''[[Erminija]]'', Edwarda Jacobovskega [H]
|-
| [[706 Hirundo]] || 1910 KX || [[rod (biologija)|rod]] [[lastovka|lastovk]] z imenom ''Hirundo'' [H]
|-
| [[707 Steïna]] || 1910 LD || Mr. Steïn, dobrotnik [[Observatorij Breslau|Observatorija Breslau]] [H]
|-
| [[708 Raphaela]] || 1911 LJ || [[Raphael Bischoffsheim]], [[Francozi|francoski]] [[bankir]] in [[filantropija|filantrop]], ustanovitelj [[Observatorij v Nici|Observatorija v Nici]] (Nice Observatory) [H]
|-
| [[709 Fringilla]] || 1911 LK || [[rod (biologija)|rod]] [[ščinkavec|ščinkavcev]] z imenom ''Fringilla'' [H]
|-
| [[710 Gertrud]] || 1911 LM || vnukinja odkritelja ([H] nima pojasnila)
|-
| [[711 Marmulla]] || 1911 LN || možno, je ime izvira iz [[Nemčija|nemške]] besede ''marmel'' ([[marmor]]) ([H] nima pojasnila)
|-
| [[712 Boliviana]] || 1911 LO || [[Simón Bolívar]], južno-ameriški revolucionar [H]
|-
| [[713 Luscinia]] || 1911 LS || [[rod (biologija)|rod]] [[slavec|slavcev]] z imenom ''Luscinia'' [H]
|-
| [[714 Ulula]] || 1911 LW || [[rod (biologija)|rod]] [[Sove|sov]] z imenom ''Ulula'' [H]
|-
| [[715 Transvaalia]] || 1911 LX || [[Transvaal]], [[Južna Afrika]]; prvi asteroid, odkrit iz Južne Afrike [H]
|-
| [[716 Berkeley]] || 1911 MD || [[Univerza Kalifornije, Berkeley]] [H]
|-
| [[717 Wisibada]] || 1911 MJ || [[Wiesbaden]], [[Nemčija]], kjer je bil odkritelj [[Franz Kaiser]] rojen &lt;ref&gt;[http://astro-mainz.de/mzimall/mzast.html 717 Wisibada]&lt;/ref&gt; [H]
|-
| [[718 Erida]] || 1911 MS || hčerka [[Američani|ameriškega]] [[astronom]]a [[Armin Otto Leuschner|Armina Otta Leuschnerja]] [H]
|-
| [[719 Albert]] || 1911 MT || baron [[Albert Salomon von Rothschild]], dobrotnik [[Observatorija Dunaj|Observatorija na Dunaju]] [H]
|-
| [[720 Bohlinia]] || 1911 MW || [[Karl Petrus Theodor Bohlin]], [[Švedi|švedski]] [[astrnom]], ob 65. rojstnem dnevu [H]
|-
| [[721 Tabora]] || 1911 MZ || prekooceanska ladja ''[[Tabora]]'', ki opravila obisk med astronomsko konferenco [H]
|-
| [[722 Frieda]] || 1911 NA || hčerka [[Avstrijci|avstrijskega]] [[astronom]]a [[Karl Hillebrand (astronom)|Karla Hillebranda]] ([H] nima pojasnila)
|-
| [[723 Hammonia]] || 1911 NB || [[Hamburg]], [[Nemčija]] &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.friedensblitz.de/sterne/glanzzeiten/Namen.html |title=723 Hammonia |accessdate=2009-01-28 |archive-date=2016-01-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160110090924/http://www.friedensblitz.de/sterne/glanzzeiten/Namen.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; [H]
|-
| [[724 Hapag]] || 1911 NC || ladijska linija [[Hamburg America Line]] (HAPAG),&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.friedensblitz.de/sterne/glanzzeiten/Namen.html |title=724 Hapag |accessdate=2009-01-28 |archive-date=2016-01-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160110090924/http://www.friedensblitz.de/sterne/glanzzeiten/Namen.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; [H]
|-
| [[725 Amanda]] || 1911 ND || Amanda Schorr, žena [[Nemci|nemškega]] [[astronom]]a [[Richard Reinhard Emil Schorr|Richarda Schorra]] &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.friedensblitz.de/sterne/glanzzeiten/Namen.html |title=725 Amanda |accessdate=2009-01-28 |archive-date=2016-01-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160110090924/http://www.friedensblitz.de/sterne/glanzzeiten/Namen.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; [H]
|-
| [[726 Joëlla]] || 1911 NM || ženska oblika imena Joël za [[Joel Hastings Metcalf]], [[Američani|ameriški]] [[minister]] in [[Američani|ameriški]] [[minister]] in [[astronom]] [H]
|-
| [[727 Nipponia]] || 1912 NT || [[Japonska]], kjer je [[Shin Hirayama]] asteroid slučajno odkril dvakrat (1900 FE; 1908 CV) [H]
|-
| [[728 Leonisis]] || 1912 NU || [[Leo Gans]], predsednik Fizikalnega združenja Londona (ob 70. rojstnem dnevu) in boginja [[Isis]], simbol združenja [H]
|-
| [[729 Watsonia]] || 1912 OD || [[James Craig Watson]], [[Kanadčani|kanadsko]]-[[Američani|ameriški]] [[astronom]]  &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.rasc.ca/faq/asteroids/home.htm |title=729 Watsinia |accessdate=2009-01-28 |archive-date=2005-08-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050829095423/http://www.rasc.ca/faq/asteroids/home.htm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; [H]
|-
| [[730 Athanasia]] || 1912 OK || [[grščina|grški]] izraz za nesmrtnost [H]
|-
| [[731 Sorga]] || 1912 OQ || ''Surga'', [[indonezijščina|indonezijski]] izraz za 'nebesa' ([H] nima pojasnila)
|-
| [[732 Tjilaki]] || 1912 OR || [[Tjilaki]], reka in vas blizu [[Malabar]]ja v [[Indonezija|Indoneziji]] [H]
|-
| [[733 Mocia]] || 1912 PF || Werner &quot;Mok&quot; Wolf, sin odkritelja [H]
|-
| [[734 Benda]] || 1912 PH || [[Karel Bendl|Bendl]], [[Čehi|češki]] skladatelj opere ''[[Lejla (opera)|Lejla]]'' [H]
 |-
| [[735 Marghanna]] || 1912 PY || Margarete Vogt, odkriteljeva mati in Hanna, sorodnica [H]
|-
| [[736 Harvard]] || 1912 PZ || [[Univerza Harvard]], [[Združene države Amerike|ZDA]] [H]
|-
| [[737 Arequipa]] || 1912 QB || [[Arequipa]], [[Peru]], kjer ima Univerza Harvard opazovalno postajo [H]
|-
| [[738 Alagasta]] || 1913 QO || izvorno ime za [[Gau Algesheim]], [[Nemčija]]  &lt;ref&gt;[http://astro-mainz.de/mzimall/mzast.html 738 Alagasta]&lt;/ref&gt;, domače mesto odkriteljeve družine [H]
|-
| [[739 Mandeville]] || 1913 QR || [[Mandeville]], [[Jamaica]] [H]
|-
| [[740 Cantabia]] || 1913 QS || kratek izraz za ''Cantabrigia'', [[latinščina|latinski]] izraz za Cambridge, imenovan v čast [[Cambridge, Massachusetts]] in njegove [[Univerze Harvard]] [H]
|-
| [[741 Botolphia]] || 1913 QT || [[Saint Botolph]], ustanovitelj manastirja iz 7. stoletja, ki jepostal [[Boston, Lincolnshire]], [[Anglija]] [H]
|-
| [[742 Edisona]] || 1913 QU || [[Thomas Edison]], [[Američani|ameriški]] izumitelj [H]
|-
| [[743 Eugenisis]] || 1913 QV || [[[grščina|grški]] izraz za 'dobra stvaritev' (imenovanje ob rojstvu odkriteljeve hčerke) &lt;ref&gt;[http://astro-mainz.de/mzimall/mzast.html 743 Eugenesis]&lt;/ref&gt; ([H] nima pojasnila)
|-
| [[744 Aguntina]] || 1913 QW || [[Aguntinum]], rimska [[kolonija (geografija)|kolonija]] v provinci [[Norik (rimska provinca)|Norik]], blizu [[Lienz]]a [H]
|-
| [[745 Mauritia]] || 1913 QX || [[Sveti Mavricij]], zaščitnik cerkve v [[Wiesbaden|Wiesbadnu]], [[Nemčija]] &lt;ref&gt;[http://astro-mainz.de/mzimall/mzast.html 745 Mauritia]&lt;/ref&gt; [H]
|-
| [[746 Marlu]] || 1913 QY || Marie-Louise Kaiser, odkriteljeva hčerka,&lt;ref&gt;[http://astro-mainz.de/mzimall/mzast.html 746 Marlu]&lt;/ref&gt; [H]
|-
| [[747 Winchester]] || 1913 QZ || kraj [[Winchester, Massachusetts]], [[Združene države Amerike|ZDA]], od koder je odkritelj opazoval [H]
|-
| [[748 Simeïsa]] || 1913 RD || [[Observatorij Simeïs]], [[Krim, Ukrajina|Krim]], [[Ukrajina]], kraj odkritja &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://neopage.nm.ru/ENG/GENERAL/p05.htm |title=748 Simeïsa |accessdate=2009-01-28 |archive-date=2005-01-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050124062344/http://neopage.nm.ru/ENG/GENERAL/p05.htm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; [H]
|-
| [[749 Malzovia]] || 1913 RF || [[Nikolaj Sergejevič Maltsov]], [[Rusi|ruski]] amaterski [[astronom]], Russian amateur astronomer, ustanovitelj [[Observatorij Simeïs|Observatorija Simeïs]] &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://neopage.nm.ru/ENG/GENERAL/p05.htm |title=749 Malzivia |accessdate=2009-01-28 |archive-date=2005-01-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050124062344/http://neopage.nm.ru/ENG/GENERAL/p05.htm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; [H]
|-
| [[750 Oskar]] || 1913 RG || [[Oskar von Rothschild|Oskar Ruben von Rothschild]], dobrotnik ? ([H] nima pojasnila)
|-
| [[751 Faïna]] || 1913 RK || Faina Mikhajlovna Neujmina, odkriteljeva sodelavka in prva žena &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://neopage.nm.ru/ENG/GENERAL/p05.htm |title=751 Faïna |accessdate=2009-01-28 |archive-date=2005-01-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050124062344/http://neopage.nm.ru/ENG/GENERAL/p05.htm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; [H]
|-
| [[752 Sulamitis]] || 1913 RL || [[Sulamith]], biblijska ženska, ki so jo prepoznali kot [[Kraljica iz Šebe]] [H]
|-
| [[753 Tiflis]] || 1913 RM || [[Tbilisi]], [[Gruzija]], odkriteljevo rojstno mesto [H]
|-
| [[754 Malabar]] || 1906 UT || [[Malabar, Indonezija|Malabar]] na otoku [[Java]], [[Indonezija]], v spomin na nizozemsko-nemško odpravo ob Sončevem mrku leta [[1922]] na [[Božični otok]] &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |title=754 Malabar |accessdate=2009-01-27 |archive-date=2019-11-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191112160650/http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; [H]
|-
| [[755 Quintilla]] || 1908 CZ || [[italija]]nsko žensko ime, izbrano zato, ker do takrat še ni bilo nobenega planeta oziroma asteroida, ki bi se njegovo ime pričelo c črko Q [H]
|-
| [[756 Lilliana]] || 1908 DC || sestra [[Američani|ameriškega]] [[astronom]]a  [[Harlow Shapley|Harlowa Shapleya]] [H]
|-
| [[757 Portlandia]] || 1908 EJ || [[Portland, Maine]], [[Združene države Amerike|ZDA]], kjer je bil odkritelj skrbnik cerkve ob času svoje smrti [H]
|-
| [[758 Mancunia]] || 1912 PE || [[latinščina|latinsko]] ime za [[Manchester]], odkriteljevo rojstno mesto [H]
|-
| [[759 Vinifera]] || 1913 SJ || ''Vitis ninifera'', [[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] za [[vinska trta|vinsko terto]] &lt;ref&gt;[http://astro-mainz.de/mzimall/mzast.html 759 Vinifera]&lt;/ref&gt;, pomenila je način preživljanja odkriteljevih prednikov [H]
|-
| [[760 Massinga]] || 1913 SL || [[Adam Massinger]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]] [H]
|-
| [[761 Brendelia]] || 1913 SO || [[Martin Brendel]] (Otto Rudolph Martin Brendel), [[Nemci|nemški]] [[astronom]], direktor Mednarodnega inštituta za planete, ki je izbral ta asteroid med vsemi neimenovanimi, ki jih je odkril Kaiser, zaradi majhnega naklona tirnice [H]
|-
| [[762 Pulkova]] || 1913 SQ || [[Pulkovo]], vas blizu Sankt Peterburga, kraj najstarejšega observatorija v Rusiji &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://neopage.nm.ru/ENG/GENERAL/p05.htm |title=762 Pulcova |accessdate=2009-01-28 |archive-date=2005-01-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050124062344/http://neopage.nm.ru/ENG/GENERAL/p05.htm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; [H]
|-
| [[763 Cupido]] || 1913 ST || [[Kupid]], bog v rimski mitologiji, ker je asteroid relativno blizu [[Sonce|Sonca]] [H]
|-
| [[764 Gedania]] || 1913 SU || [[Gdansk]], [[Poljska]], kjer je bil odkritelj asistent v letih 1921&amp;ndash;1925 [H]
|-
| [[765 Mattiaca]] || 1913 SV || ''Mattiacum'', [[latinščina|latinsko]] ime za [[Wiesbaden]], [[Nemčija]], odkriteljevo domače mesto [H]
|-
| [[766 Moguntia]] || 1913 SW || [[latinščina|latinsko]] ime za [[Mainz]], [[Nemčija]] &lt;ref&gt;[http://astro-mainz.de/mzimall/mzast.html 766 Moguntia]&lt;/ref&gt;, kjer odkritelj učil [H]
|-
| [[767 Bondia]] || 1913 SX || [[William Cranch Bond]] in [[George Phillips Bond]], [[Američani|ameriška]] [[astronom]]a, oče in sin [H]
|-
| [[768 Struveana]] || 1913 SZ || [[Friedrich Georg Wilhelm Struve]], [[Otto Wilhelm Struve]] in [[Hermann Struve]], [[Rusi|rusko]]-[[Nemci|nemška]] [[astronom]]a &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://neopage.nm.ru/ENG/GENERAL/p05.htm |title=768 Struvaeana |accessdate=2009-01-28 |archive-date=2005-01-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050124062344/http://neopage.nm.ru/ENG/GENERAL/p05.htm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; [H]
|-
| [[769 Tatjana]] || 1913 TA || kolegica odkritelja ali junakinja iz [[Aleksander Sergejevič Puškin|Puškinovega]] ''[[Jevgenij Onjegin|Jevgenija Onjegina]]'' [H]
|-
| [[770 Bali]] || 1913 TE || [[Mahabali|Bali]], kralj v [[hinduizem|hindujskih]] svetih besedilih (Puranas) (ne imenuje se po otoku Bali)[H]
|-
| [[771 Libera]] || 1913 TO || prijateljica odkritelja (asteroid je poimenovala vdova) [H]
|-
| [[772 Tanete]] || 1913 TR || kraj [[Tanete]] na otoku [[Sulavezi]] v [[Indonezija|Indoneziji]] ? ([H] nima pojasnila)
|-
| [[773 Irmintraud]] || 1913 TV || [[Nemčija|nemško]] žensko ime, pogosto v starih [[mit]]ih in [[legenda]]h [H]
|-
| [[774 Armor]] || 1913 TW || [[Armorica]], [[Kelti|keltsko]] ime za severozahodni del [[Francija|Francije]] [H]
|-
| [[775 Lumière]] || 1914 TX || [[brata Lumière]], pionirja filmske umetnosti [H]
|-
| [[776 Berbericia]] || 1914 TY || [[Adolf Berberich]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]] [H]
|-
| [[777 Gutemberga]] || 1914 TZ || [[Johann Gutenberg]], začetnik tiskarstva &lt;ref&gt;[http://astro-mainz.de/mzimall/mzast.html 777 Gutenberga]&lt;/ref&gt; [H]
|-
| [[778 Theobalda]] || 1914 UA || Theobald Kaiser, odkriteljev oče &lt;ref&gt;[http://astro-mainz.de/mzimall/mzast.html 778 Theobalda]&lt;/ref&gt; [H]
|-
| [[779 Nina]] || 1914 UB || [[Nina Nikolaevna Neujmina]], [[matematik|matematičarka]], odkriteljeva sestra ([H] navaja samo « rusko žensko ime  »)
|-
| [[780 Armenia]] || 1914 UC || [[Armenija]] [H]
|-
| [[781 Kartvelia]] || 1914 UF || ''Kartveli'', [[gruzinščina|gruzinsko]] ime za gruzijsko ljudstvo [H]
|-
| [[782 Montefiore]] || 1914 UK || Arthur Montefiore, tajnik Jacksonove arktične odprave (1894&amp;ndash;1898) [H]
|-
| [[783 Nora]] || 1914 UL || oseba iz igre ''[[Hiša lutk]]'' [[Henrik Ibsen|Henrika Ibsena]] [H]
|-
| [[784 Pickeringia]] || 1914 UM || brata [[Edward Charles Pickering]] in [[William Henry Pickering]], [[Američani|ameriška]] [[astronoma]] [H]
|-
| [[785 Zwetana]] || 1914 UN || Svetana Popova, hčerka [[Kyrille Popoff|K. Popova]] iz [[Sofija|Sofije]], [[Bolgarija]] [H]
|-
| [[786 Bredichina]] || 1914 UO || [[Fjodor Aleksandrovič Bredihin]], [[Rusi|ruski]] [[astronom]] &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://neopage.nm.ru/ENG/GENERAL/p05.htm |title=786 Bredichina |accessdate=2009-01-28 |archive-date=2005-01-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050124062344/http://neopage.nm.ru/ENG/GENERAL/p05.htm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; [H]
|-
| [[787 Moskva]] || 1914 UQ || [[Moskva]], [[Rusija]] [H]
|-
| [[788 Hohensteina]] || 1914 UR || kraj [[Hohenstein]] blizu [[Bad Schwalbach]]a v [[Nemčija|Nemčiji]], domače mesto žene odkritelja &lt;ref&gt;[http://astro-mainz.de/mzimall/mzast.html 788 Hohensteina]&lt;/ref&gt; [H]
|-
| [[789 Lena]] || 1914 UU || Elena Petrovna Neujmina, mati odkritelja ([H] samo navaja « žensko rusko ime, pomanjševalnica od Helena »)
|-
| [[790 Pretoria]] || 1912 NW || [[Pretorija]], [[Južna Afrika]] [H]
|-
| [[791 Ani]] || 1914 UV || [[Ani (Armenija)|Ani]], porušeno mesto v [[Armenija|Armeniji]] [H]
|-
| [[792 Metcalfia]] || 1907 ZC || [[Joel Hastings Metcalf]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]] [H]
|-
| [[793 Arizona]] || 1907 ZD || [[Arizona]], [[Združene države Amerike|ZDA]], lokacija [[Observatorija Lowell]] [H]
|-
| [[794 Irenaea]] || 1914 VB || Irene, hčerka [[astronom]]a [[Edmund Weiss|Edmunda Weissa]] ([H] nima pojasnila)
|-
| [[795 Fini]] || 1914 VE || pomanjševalnica za ime Josefina, [[Nemčija|nemško]]-[[Avstrija|avstrijsko]] žensko ime [H]
|-
| [[796 Sarita]] || 1914 VH || ? ([H] nima pojasnila)
|-
| [[797 Montana]] || 1914 VR || iz [[latinščina|latinske]] besede ''mons'', kar pomeni [[gora]] v čast [[Observatorij Hamburg|Observatorija Hamburg]], ki je v [[Bergedorf]]u (eno izmed sedmih mestnih okrožij [[Hamburg]]a v [[Nemčija|Nemčiji]], to je bil prvi odkriti asteroid na tem mestu &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.bergedorf.de/geschichte/kurioses.htm |title=797 Montana-1 |accessdate=2009-01-28 |archive-date=2005-09-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050920092133/http://www.bergedorf.de/geschichte/kurioses.htm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.friedensblitz.de/sterne/glanzzeiten/Namen.html |title=797 Montana-2 |accessdate=2009-01-28 |archive-date=2016-01-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160110090924/http://www.friedensblitz.de/sterne/glanzzeiten/Namen.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; [H]
|-
| [[798 Ruth]] || 1914 VT || [[Book of Ruth|Ruth]], biblijska junakinja iz [[Stara zaveza|Stare zaveze]] [H]
|-
| [[799 Gudula]] || 1915 WO || [[Nemčija|nemško]] žensko ime iz koledarja ''Lahrer Hinkender Bote'' za 9. januar [H]
|-
| [[800 Kressmannia]] || 1915 WP || [[A. Kressman]], dobrotnik [[Observatorij Heidelberg|Observatorija Heidelberg]] (Landessternwarte Heidelberg-Königstuhl) [H]
|-
! colspan=&quot;3&quot; style=&quot;background-color:silver;text-align:center;&quot; id=&quot;801&quot;| 801–900
|-
| [[801 Helwerthia]] || 1915 WQ || Elise Helwerth-Wolf, odkriteljeva mati [H]
|-
| [[802 Epyaxa]] || 1915 WR || žena [[Syennesis]]a, kralja [[Kilikija|Kilikije]] &lt;ref&gt;[http://www.ancientlibrary.com/smith-bio/3282.html 802 Epyaxa]&lt;/ref&gt; ([H] nima pojasnila)
|-
| [[803 Picka]] || 1915 WS || [[Friedrich Pick]], [[Čehi|češki]] zdravnik [H]
|-
| [[804 Hispania]] || 1915 WT || [[latinščina|latinsko]] ime za [[Španija|Španijo]], to je bil prvi odkriti asteroid s tega področja[H]
|-
| [[805 Hormuthia]] || 1915 WW || Hormuth Kopff, žena [[Nemci|nemškega]] [[astronom]]a [[August Kopff|Augusta Kopffa]] [H]
|-
| [[806 Gyldenia]] || 1915 WX || [[Hugo Gyldén]], [[Švedi|švedski]] [[astronom]] &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://neopage.nm.ru/ENG/GENERAL/p05.htm |title=806 Gyldenia |accessdate=2009-01-28 |archive-date=2005-01-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050124062344/http://neopage.nm.ru/ENG/GENERAL/p05.htm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; [H]
|-
| [[807 Ceraskia]] || 1915 WY || [[Vitold Karlovič Ceraskij]], [[Rusi|ruski]] [[astronom]] [H]
 |-
| [[808 Merxia]] || 1901 GY || Adalbert Merx, odkriteljev tast [H]
|-
| [[809 Lundia]] || 1915 XP || [[Observatorij Lund]], [[Lund]], [[Švedska]] [H]
|-
| [[810 Atossa]] || 1915 XQ || [[Atossa]], starodavna [[Perzija|perzijska]] kraljica, hčerka [[Kiros]]a, žena [[Darej I.|Dareja I.]] [H]
|-
| [[811 Nauheima]] || 1915 XR || mesto [[Bad Nauheim]] v [[Nemčija|Nemčiji]] [H]
|-
| [[812 Adele]] || 1915 XV || mati [[filozof]]a [[Arthur Schopenhauer|Arthurja Schopenhauerja]] [H]
|-
| [[813 Baumeia]] || 1915 YR || [[H. Baum]], študent astronomije, ubit v [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] [H]
|-
| [[814 Tauris]] || 1916 YT || [[Tauris]], starodavno ime za [[Krim, Ukrajina|Krim]], [[Ukrajina]] ([H] navaja « Tauric Mount », toda ni gora s tem imenom ne obstoja)
|-
| [[815 Coppelia]] || 1916 YU || [[balet]] ''[[Coppélia]]'' [[Léo Delibes|Léa Delibesa]] [H]
|-
| [[816 Juliana]] || 1916 YV || kraljica [[Julijana Nizozemska]] &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |title=816 Juliana |accessdate=2009-01-27 |archive-date=2019-11-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191112160650/http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; ([H] nima pojasnila)
|-
| [[817 Annika]] || 1916 YW || ? ([H] nima pojasnila)
|-
| [[818 Kapteynija]] || 1916 YZ || [[Jacobus Cornelius Kapteyn]], [[Nizozemci|nizozemski]] [[astronom]] &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |title=818 Kapteynia |accessdate=2009-01-27 |archive-date=2019-11-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191112160650/http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; [H]
|-
| [[819 Barnardiana]] || 1916 ZA || [[Edward Emerson Barnard]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]] [H]
|-
| [[820 Adriana]] || 1916 ZB || ? ([H] nima pojasnila)
|-
| [[821 Fanny]] || 1916 ZC || ? ([H] nima pojasnila)
|-
| [[822 Lalage]] || 1916 ZD || ? ([H] nima pojasnila)
|-
| [[823 Sisigambis]] || 1916 ZG || [[Sisigambis]], mati [[Darij III.|Darija III.]] [H]
|-
| [[824 Anastasia]] || 1916 ZH || Anastasia Semenoff, znanka odkritelja ([H] navaja samo « ena izmed beloruskih princes, katerih družine so bile med revolucijo leta 1818 pobite »)
|-
| [[825 Tanina]] || 1916 ZL || Tanina, ena izmed beloruskih princes, katerih družine so bile pobite med revolucijo leta 1818 [H]
|-
| [[826 Henrika]] || 1916 ZO || ? ([H] nima pojasnila)
|-
| [[827 Wolfiana]] || 1916 ZW || [[Max Wolf]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]] [H]
|-
| [[828 Lindemannia]] || 1916 ZX || [[Adolph Friedrich Lindemann]], v [[Nemčija|Nemčiji]] rojen [[Britanci|britanski]] amaterski [[astronom]], izumitelj elektrometra &lt;ref&gt;[http://www.weblore.com/richard/Asteroid_Profiles.htm#828%20Lindemannia 828 Lindemannia]&lt;/ref&gt; [H]
|-
| [[829 Academia]] || 1916 ZY || [[Ruska akademija znanosti]], [[Sankt Peterburg]], ob 200-ti obletnici [H]
|-
| [[830 Petropolitana]] || 1916 ZZ || [[Sankt Peterburg]], [[Rusija]] (&quot;Petropolis&quot; v [[latinščina|latinščini]]) [H]
|-
| [[831 Stateira]] || 1916 AA || [[Stateira]], žena [[Artakserks II.|Artakserksa II.]] [H]
|-
| [[832 Karin]] || 1916 AB || [[Karin Månsdotter]], žena [[Erik XIV. Švedski|Erika XIV. Švedskega]] [H]
|-
| [[833 Monica]] || 1916 AC || ? ([H] nima pojasnila)
|-
| [[834 Burnhamia]] || 1916 AD || [[Sherburne Wesley Burnham]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]] [H]
|-
| [[835 Olivia]] || 1916 AE || ? ([H] navaja samo « iz rimske zgodovine », toda ni znana &quot;Olivia&quot; iz tistih časov)
|-
| [[836 Jole]] || 1916 AF || [[Iole]], žena [[Heraklej]]a v grški mitologiji ([H] nima pojasnila)
|-
| [[837 Schwarzschilda]] || 1916 AG || [[Karl Schwarzschild]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]] [H]
|-
| [[838 Seraphina]] || 1916 AH || ? ([H] nima pojasnila)
|-
| [[839 Valborg]] || 1916 AJ || Valborg, junakinja iz igre ''[[Axel og Valborg]]''  [[Adam Gottlob Oehlenschläger|Adama Gottloba Oehlenschlägerja]]  [H]
|-
| [[840 Zenobia]] || 1916 AK || [[Zenobia (goddess)|Zenobia]], slovanska boginja lova [H] (takšna boginja sploh ni znana, niti nima ime ''Zenobia'' slovanke oblike.  Znane so nekatere Zenobije, najbolj znana je [[Zenobia]], kraljica [[Palmira|Palmire]].)
|-
| [[841 Arabella]] || 1916 AL ||[[opera]] ''[[Arabella]]'' [[Richard Strauss|Richarda Straussa]] [H]
|-
| [[842 Kerstin]] || 1916 AM || [[Nemčija|nemško]] žensko ime [H]
|-
| [[843 Nicolaia]] || 1916 AN || [[Thorvald Nicolai Thiele]], [[Danci|danski]] [[astronom]] in [[matematik]], oče odkritelja [[Holger Thiele|Holgerja Thieleja]] [H]
|-
| [[844 Leontina]] || 1916 AP || [[Lienz]], [[Avstrija]], rojstni kraj odkritelja (imenovala vdova) [H]
|-
| [[845 Naëma]] || 1916 AS || ? ([H] navaja « verjetno iz [[Stara zaveza|Stare zaveze]] »)
|-
| [[846 Lipperta]] || 1916 AT || [[Eduard Lippert]], [[Nemci|nemški]] [[poslovnež]], [[filantropija|filantrop]] in podpornik [[Observatorij Hamburg|Observatorija Hamburg]] &lt;ref&gt;[http://www.hs.uni-hamburg.de/DE/Oef/Stw/schorr/lippert.htm 486 Lipperta-1]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.friedensblitz.de/sterne/Bergedorf/NeuePlaene.html |title=486 Lipperta-2 |accessdate=2009-01-28 |archive-date=2012-07-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120716200137/http://www.friedensblitz.de/sterne/Bergedorf/NeuePlaene.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; [H]
|-
| [[847 Agnia]] || 1915 XX || [[Agnia Ivanovna Bad'ina]], [[Rusi|ruska]] zdravnica ([H] navaja « rusko žensko ime »)
|-
| [[848 Inna]] || 1915 XS || [[Inna Nikolajevna Leman-Balanovskaja]], [[Rusi|ruska]] [[astronom]]ka &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://neopage.nm.ru/ENG/GENERAL/p05.htm |title=848 Inna |accessdate=2009-01-28 |archive-date=2005-01-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050124062344/http://neopage.nm.ru/ENG/GENERAL/p05.htm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; [H] 
|-
| [[849 Ara]] || 1912 NY || [[Ameriška humanitarna pomoč]] (American Relief Administration ali ARA), v spomin na pomoč, ki so jo dali v času lakote v Rusiji v letih [[1922]] do [[1923]] [H]
|-
| [[850 Altona]] || 1916 S24 || [[Altona, Hamburg|Altona]], [[Nemčija]], kraj, kjer se je nahajal observatorij v katerem je pričel [[Heinrich Christian Schumacher|H. C. Schumacher]] izdajati astronomsko revijo [[Astronomische Nachrichten]] v letu [[1821]] [H]
|-
| [[851 Zeissia]] || 1916 S26 || [[Zeiss]], [[Nemčija|nemška]] tovarna za proizvodnjo optičnih sistemov [H]
 |-
| [[852 Wladilena]] || 1916 S27 || sestavljeno ime iz [[Vladimir Lenin|'''Wladi'''mir Uljanoff-'''Len'''in]], sovjetski voditelj [H]
|-
| [[853 Nansenia]] || 1916 S28 || [[Fridtjof Nansen]], [[Norvežani|norveški]] polarni raziskovalec [H]
|-
| [[854 Frostia]] || 1916 S29 || [[Edwin Brant Frost]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]] [H]
|-
| [[855 Newcombia]] || 1916 ZP || [[Simon Newcomb]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]] &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.rasc.ca/faq/asteroids/home.htm |title=855 Newcombia |accessdate=2009-01-28 |archive-date=2005-08-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050829095423/http://www.rasc.ca/faq/asteroids/home.htm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; [H]
|-
| [[856 Backlunda]] || 1916 S30 || [[Johan Oskar Backlund]] (Oscar Andreevich Backlund), [[Švedi|švedsko]]-[[Rusi|ruski]] [[astronom]] &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://neopage.nm.ru/ENG/GENERAL/p05.htm |title=856 Backlunda |accessdate=2009-01-28 |archive-date=2005-01-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050124062344/http://neopage.nm.ru/ENG/GENERAL/p05.htm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; [H]
|-
| [[857 Glasenappia]] || 1916 S33 || [[Sergei Pavlovich Glasenapp]], [[Rusi|ruski]] [[astronom]] &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://neopage.nm.ru/ENG/GENERAL/p05.htm |title=857 Glasenappia |accessdate=2009-01-28 |archive-date=2005-01-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050124062344/http://neopage.nm.ru/ENG/GENERAL/p05.htm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; [H]
|-
| [[858 El Djezaïr]] || 1916 a || [[arabščina|arabsko]] ime za [[Alžir (mesto)|Alžir]], [[Alžirija]] (pomeni &quot;otoki&quot;) [H]
|-
| [[859 Bouzaréah]] || 1916 c || [[Bouzaréah]], predmestje [[Alžir (mesto)|Alžira]], kraj, kjer se nahaja  [[Observatorij Alžir]] [H]
|-
| [[860 Ursina]] || 1917 BD || ? ([H] nima pojasnila)
|-
| [[861 Aïda]] || 1917 BE || ''[[Aïda]]'', [[opera]] [[Italijani|italijanskega]] skladatelja [[Giuseppe Verdi|Giuseppeja Verdija]] [H]
|-
| [[862 Franzia]] || 1917 BF || Franz Wolf, odkriteljev sin [H]
|-
| [[863 Benkoela]] || 1917 BH || [[Benkoelen]], [[Sumatra]] (?) ([H] je negotov)
|-
| [[864 Aase]] || A921 SB || oseba v igri ''[[Peer Gynt]]'' [[Henrik Ibsen|Henrika Ibsena]]
|-
| [[865 Zubaida]] || 1917 BO || oseba v [[opera|operi]] ''[[Abu Hassan]]'' [[Carl Maria von Weber|Carla Marie von Weber]]  [H]
|-
| [[866 Fatme]] || 1917 BQ || oseba v [[opera|operi]] ''[[Abu Hassan]]'' [[Carl Maria von Weber|Carla Marie von Weber]]  [H]
|-
| [[867 Kovacia]] || 1917 BS || Friedrich Kovacs, zdravnik, ki je zdravil odkriteljevo ženo [H]
|-
| [[868 Lova]] || 1917 BU || ? ([H] nima pojasnila)
|-
| [[869 Mellena]] || 1917 BV || Werner von Melle, župan [[Hamburg]]a, ki je pomagal pri ustanovitvi [[Univerza Hamburg|Univerze Hamburg]] &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.friedensblitz.de/sterne/glanzzeiten/Namen.html |title=869 Mellena |accessdate=2009-01-28 |archive-date=2016-01-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160110090924/http://www.friedensblitz.de/sterne/glanzzeiten/Namen.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; [H]
|-
| [[870 Manto]] || 1917 BX || [[Manto]], prerok v grški mitologiji [H]
|-
| [[871 Amneris]] || 1917 BY || Amneris, vloga v [[opera|operi]] ''[[Aida]]'' [[Giuseppe Verdi|Giuseppeja Verdija]]  [H]
|-
| [[872 Holda]] || 1917 BZ || [[Edward Singleton Holden]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]] ([H] nima pojasnila)
|-
| [[873 Mechthild]] || 1917 CA || [[Mechthilda iz Magdeburga]], [[Germani|germanska]] mistična oseba iz 13. stoletja [H]
|-
| [[874 Rotraut]] || 1917 CC || [[Nemčija|nemško]] žensko ime [H]&lt;!--- NOT: ''[[Schön Rotraut]]'', poem by [[Eduard Möricke]] (?) ---&gt;
|-
| [[875 Nymphe]] || 1917 CF || [[nimfa]] iz [[grška mitologija|grške mitologije]] [H]
|-
| [[876 Scott]] || 1917 CH || [[Robert Falcon Scott]], [[Angleži|angleški]] polarni raziskovalec [H]
|-
| [[877 Walküre]] || 1915 S7 || The [[Valkyrie]]s, mitološka [[Germani|germanska]] bojevnica ([H] nima pojasnila)
|-
| [[878 Mildred]] || 1916 f || Mildred, hčerka [[Američani|ameriškega]] [[astronom]]a [[Harlow Shapley|Harlowa Shapleyja]] [H]
|-
| [[879 Ricarda]] || 1917 CJ || [[Ricarda Huch]], [[Nemci|nemška]] pesnica [H]
|-
| [[880 Herba]] || 1917 CK || [[Herba]], boginja revščine v grški mitologiji [H]
|-
| [[881 Atena]] || 1917 CL || [[Atena]], boginja v grški mitologiji, znana tudi kot Minerva [H]
|-
| [[882 Swetlana]] || 1917 CM || ? ([H] nima pojasnila)
|-
| [[883 Matterania]] || 1917 CP || [[August Matter]], odkritelj in izdelovalec [[fotografska plošča|fotografskih plošč]] za odkritelje asteroidov, [[Nemci|nemški]] [[astronom]] [H]
|-
| [[884 Priamus]] || 1917 CQ || [[Priam]], [[troja]]nski kralj [H]
|-
| [[885 Ulrike]] || 1917 CX || Ulrike (Ulrica), vloga v [[opera|operi]] ''[[Ples v maskah (opera)|Ples v maskah]]'' [[Giuseppe Verdi|Giuseppeja Verdija]] [H]
|-
| [[886 Washingtonia]] || 1917 b || [[George Washington]], [[Američani|ameriški]] predsednik [H]
|-
| [[887 Alinda]] || 1918 DB || [[Alinda (Karija)]], starodavno mesto v [[Mala Azija|Mali Aziji]] (v [[Anatolija|Anatoliji]]) (?) ([H] nima pojasnila)
|-
| [[888 Parysatis]] || 1918 DC || [[Parysatis]], žena [[Darij II.|Darija II.]], perzjskega kralja [H]
|-
| [[889 Erynia]] || 1918 DG || [[erinije]], ([[furije]] v rimski mitologiji), boginje iz grške mitologije [H]
|-
| [[890 Waltraut]] || 1918 DK || vloga v [[opera|operi]] ''[[Somrak bogov]]'' [[Richard Wagner|Richarda Wagnerja]]  [H]
|-
| [[891 Gunhild]] || 1918 DQ || [[Nemčija|nemško]] žensko ime [H]
|-
| [[892 Seeligeria]] || 1918 DR || [[Hugo von Seeliger]], avstrijsko-nemški astronom [H]
|-
| [[893 Leopoldina]] || 1918 DS || [[Nemčija|nemška]] [[Akademija znanosti Leopoldina]] [H]
|-
| [[894 Erda]] || 1918 DT || [[Jörð|Erda]], boginja v [[nordijska mitologija|nordijski mitologiji]] [H]
|-
| [[895 Helio]] || 1918 DU || [[helij]], njegov [[spekter]] sta raziskovala [[Friedrich Paschen|Paschen]] in [[Carl David Tolmé Runge|Runge]] (Paschen ga je imenoval na zahtevo Wolfa) [H]
|-
| [[896 Sphinx]] || 1918 DV || The [[Sphinx]], pošast v grški mitologiji [H]
|-
| [[897 Lysistrata]] || 1918 DZ || [[Lizistrata]], [[Aristofan]]ova protivojna [[komedija]] [H]
|-
| [[898 Hildegard]] || 1918 EA || Sveta Hildegarda iz Bingena &lt;ref&gt;[http://astro-mainz.de/mzimall/mzast.html 898 Hildegard]&lt;/ref&gt; [H]
|-
| [[899 Jokaste]] || 1918 EB || [[Jokasta]], mati/žena [[Ojdip]]a [H]
|-
| [[900 Rosalinde]] || 1918 EC || vloga v [[opera|operi]] ''[[Netopir]]'' [[Johann Strauss mlajši|Johanna Straussa]] [H]
|-
! colspan=&quot;3&quot; style=&quot;background-color:silver;text-align:center;&quot; id=&quot;901&quot;| 901–1000
|-
| [[901 Brunsia]] || 1918 EE || [[Ernst Heinrich Bruns]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]] [H]
|-
| [[902 Probitas]] || 1918 EJ || poštenost, pravičnost, lastnost, ki so jo pripisali poznemu odkritju [H]
|-
| [[903 Nealley]] || 1918 EM || amaterski astronom iz [[New York]]a [H]
|-
| [[904 Rockefellia]] || 1918 EO || [[John D. Rockefeller]] [[Američani|ameriški]] [[filantropija|filantrop]] [H]
|-
| [[905 Universitas]] || 1918 ES || [[Univerza Hamburg]], [[Nemčija]] &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.friedensblitz.de/sterne/glanzzeiten/Namen.html |title=905 Universitas |accessdate=2009-01-28 |archive-date=2016-01-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160110090924/http://www.friedensblitz.de/sterne/glanzzeiten/Namen.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; [H]
|-
| [[906 Repsolda]] || 1918 ET || [[Johann Georg Repsold]], [[nemci|nemški]] izdelovalec optičnih naprav &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.friedensblitz.de/sterne/glanzzeiten/Namen.html |title=906 Repsolda |accessdate=2009-01-28 |archive-date=2016-01-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160110090924/http://www.friedensblitz.de/sterne/glanzzeiten/Namen.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; [H]
|-
| [[907 Rhoda]] || 1918 EU || žena [[Američani|ameriškega]] [[astronom]]a [[Edward Emerson Barnard|Edwarda Emersona Barnarda]] [H]
|-
| [[908 Buda]] || 1918 EX || [[Buda]], del [[Budimpešta|Budimpešte]], [[Madžarska]] [H]
|-
| [[909 Ulla]] || 1919 FA || Ulla Ahrens, hčerka odkriteljevega prijatelja[H]
|-
| [[910 Anneliese]] || 1919 FB || prijateljica [[Nemci|nemškega]] [[astronom]]a [[Julius Dick|Juliusa Dicka]] [H]
|-
| [[911 Agamemnon]] || 1919 FD || [[Agamemnon]], grški kralj [H]
|-
| [[912 Maritima]] || 1919 FJ || letni tri ali štiridnevni izlet prekooceanskih prevoznikov na [[Severno morje]] ob koncu sezone, organizirala ga je [[Univerza Hamburg]] &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.friedensblitz.de/sterne/glanzzeiten/Namen.html |title=912 Maritima |accessdate=2009-01-28 |archive-date=2016-01-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160110090924/http://www.friedensblitz.de/sterne/glanzzeiten/Namen.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; [H]
|-
| [[913 Otila]] || 1919 FL || Sveta Otilija, ki goduje 26. februarja
|-
| [[914 Palisana]] || 1919 FN || [[Johann Palisa]], [[Avstrijci|avstrijski]] [[astrnom]] [H]
|-
| [[915 Cosette]] || 1918 b || najmlajša hčerka odkritelja [H]
|-
| [[916 America]] || 1915 S1 || [[Združene države Amerike|Amerika]], za pomoč, ki jo je nudila ameriška humanitarna ustanova med lakoto na [[Krim, Ukrajina|Krim]]u [[American Relief Administration]] (pod vodstvom [[Herbert C. Hoover|Herberta C. Hooverja]]) [H]
|-
| [[917 Lyka]] || 1915 S4 || prijateljica odkriteljeve sestre, ali [H]: oseba v [[roman]]u ''[[Quo Vadis]]'' [[Henryk Sienkiewicz|Henryka Sienkiewicza]] 
|-
| [[918 Itha]] || 1919 FR || Sveta Ita, ki goduje 15. januarja
|-
| [[919 Ilsebill]] || 1918 EQ || oseba v  zbirki pravljic 'Ribič in njegova žena' [[Bratje Grimm|Bratov Grimm]] [H]
|-
| [[920 Rogeria]] || 1919 FT || žensko ime (ni imenovan po določeni osebi)
 |-
| [[921 Jovita]] || 1919 FV || Sveta Jovita, ki goduje 15. februarja
|-
| [[922 Schlutia]] || 1919 FW || [[Nemci|nemški]] [[poslovnež]] Edgar Schlubach in Henry Frederic Tiarks, član Kraljeve astronomske zveze (FRAS ali Royal Astronomical Society), [[Britanci|britanski]] bankir in amaterski astronom, ki sta skupaj financirala odpravo na [[Java|Javo]] leta [[1922]], kjer so opazovali Sončev mrk.
|-
| [[923 Herluga]] || 1919 GB || Sveta Herluga, ki goduje 2. marca [H]
|-
| [[924 Toni]] || 1919 GC || žensko ime (ni imenovan po določeni osebi)
|-
| [[925 Alphonsina]] || 1920 GM || [[Alfonz X. Kastiljski]] in [[Alfonz XIII. Španski]] [H]
|-
| [[926 Imhilde]] || 1920 GN || Sveta Imhilda, ki goduje 15. maja [H]
|-
| [[927 Ratisbona]] || 1920 GO || [[Latinščina|latinsko]] ime za [[Regensburg]], [[Nemčija]] [H]
|-
| [[928 Hildrun]] || 1920 GP || Sveta Hildrun, ki goduje 19. maja [H]
|-
| [[929 Algunde]] || 1920 GR || Sveta Algunda (Adelgunda), ki goduje 30. januarja
|-
| [[930 Westphalia]] || 1920 GS || pokrajina [[Vestfalija]], [[Nemčija]], rojstni kraj odkritelja [H]
|-
| [[931 Whittemora]] || 1920 GU || [[Thomas Edward Whittemore]], [[Američani|ameriški]] zdravnik
|-
| [[932 Hooveria]] || 1920 GV || [[Herbert C. Hoover]], [[Američani|ameriški]] predsednik, pozneje državni sekretar, American president, then secretary of state, in imenovanje v zahvalo za pomoč Avstriji med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] [H]
|-
| [[933 Susi]] || 1927 CH || žena [[Nemci|nemškega]] [[astronom]]a [[Kasimir Graff|Kasimirja Graffa]] [H]
|-
| [[934 Thüringia]] || 1920 HK || The ''[[Thüringia]]'', prekooceanska ladja na kateri je nemški astronom [[Walter Baade]] potoval na obisk v New York  Kapitan ladje je bil amaterski astronom in je bil zaprošen, da poimenuje enega izmed asteroidov, ki jih je odkril Baade.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.friedensblitz.de/sterne/glanzzeiten/Namen.html |title=934 Thüringia |accessdate=2009-01-28 |archive-date=2016-01-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160110090924/http://www.friedensblitz.de/sterne/glanzzeiten/Namen.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; [H]
|-
| [[935 Clivia]] || 1920 HM ||, [[rod (biologija)|rod]] cvetočih rastlin z imenom ''[[Clivia]]'' [H]
|-
| [[936 Kunigunde]] || 1920 HN || Sveta Kunigunda (Kunigunda Luksemburška), ki goduje 3. marca [H]
|-
| [[937 Betgeja]] || 1920 HO || [[Hans Bethge]], [[Nemci|nemški]] pesnik [H]
|-
| [[938 Chlosinde]] || 1920 HQ || Sveta Chlosinda, ki goduje 21. junija [H]
|-
| [[939 Isberga]] || 1920 HR || Sveta Isberga, ki goduje 24. januarja [H]
|-
| [[940 Kordula]] || 1920 HT || Sveta Cordula, ki goduje 22. oktobra [H]
|-
| [[941 Murray]] || 1920 HV || [[Gilbert Murray]], [[Britanci|britanski]] klasični učenjak in [[diplomat]], ki je pomagal Avstriji leta [[1920]] v [[društvo narodov]]
|-
| [[942 Romilda]] || 1920 HW || Sveta Romilda, ki goduje 25. marca [H]
|-
| [[943 Begonia]] || 1920 HX ||rod (biologija)|rod]] rastlin in rož z imenom ''[[Begonia]]'' [H]
|-
| [[944 Hidalgo]] || 1920 HZ || [[Miguel Hidalgo]], oče neodvisnosti [[Mehika|Mehike]], kamor so leta 1923 odpotovali nemški astronomi zaradi opazovanja Sončevega mrka &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.friedensblitz.de/sterne/glanzzeiten/Namen.html |title=944 Hidalgo |accessdate=2009-01-28 |archive-date=2016-01-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160110090924/http://www.friedensblitz.de/sterne/glanzzeiten/Namen.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; [H]
|-
| [[945 Barcelona]] || 1921 JB || [[Barcelona]], [[Španija]], rojstni kraj odkritelja in kraj odkritja asteroida [H]
|-
| [[946 Poësia]] || 1921 JC || [[Poësia]], boginja pesništva [H]
|-
| [[947 Monterosa]] || 1921 JD || ''[[Monterosa]]'', ime ladje, ki jo je uporabljala [[Univerza Hamburg]] za svoja potovanja na [[Severno morje]] &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.friedensblitz.de/sterne/glanzzeiten/Namen.html |title=947 Monterosa |accessdate=2009-01-28 |archive-date=2016-01-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160110090924/http://www.friedensblitz.de/sterne/glanzzeiten/Namen.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; [H]
|-
| [[948 Jucunda]] || 1921 JE || Jukunda iz Nikomedije, iz zbirke življenjepisov [[svetnik]]ov (goduje 25. novembra) [H]
|-
| [[949 Hel]] || 1921 JK || [[Hel (mitologija)|Hel]], boginja iz [[nordijska mitologija|nordijske mitologije]]
|-
| [[950 Ahrensa]] || 1921 JP || družina Ahrens, odkriteljevi prijatelji [H]
|-
| [[951 Gaspra]] || 1916 S45 || [[Gaspra]], [[Ukrajina]] [H]
|-
| [[952 Caia]] || 1916 S61 || oseba v [[roman]]u ''[[Quo Vadis]]'' [[Henryk Sienkiewicz|Henryka Sienkiewicza]] [H]
|-
| [[953 Painleva]] || 1921 JT || [[Paul Painlevé]], [[Francozi|francoski]] [[matematik]] [H]
|-
| [[954 Li]] || 1921 JU || Lina Alstede Reinmuth, žena odkritelja [H]
|-
| [[955 Alstede]] || 1921 JV || Lina Alstede Reinmuth, žena odkritelja [H]
|-
| [[956 Elisa]] || 1921 JW || Elisa Reinmuth, mati odkritelja [H]
|-
| [[957 Camelia]] || 1921 JX ||rod (biologija)|rod]] cvetočih rastlin z imenom ''[[Camellia]]'' [H]
|-
| [[958 Asplinda]] || 1921 KC || [[Bror Ansgar Asplind]], [[Švedi|švedski]] [[astronom]] [H]
|-
| [[959 Arne]] || 1921 KF || sin [[Švedi|švedskega]] [[astronom]]a [[Bror Ansgar Asplind|Brora Ansgarja Asplinda]] &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://btboar.tripod.com/lightcurves/id27.html |title=959 Arne |accessdate=2009-01-29 |archive-date=2005-01-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050117180504/http://btboar.tripod.com/lightcurves/id27.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; [H]
|-
| [[960 Birgit]] || 1921 KH || hčerka [[Švedi|švedskega]]  astronoma [[Bror Ansgar Asplind|Brora Ansgarja Asplinda]]
|-
| [[961 Gunnie]] || 1921 KM || hčerka [[Švedi|švedskega]]  astronoma [[Bror Ansgar Asplind|Brora Ansgarja Asplinda]]
|-
| [[962 Aslög]] || 1921 KP || [[Aslög]], ženska iz nordijske mitologije [H]
|-
| [[963 Iduberga]] || 1921 KR || Sveta Iduberga  (Sveta Ida iz Nivellesa), ki goduje 28. junija [H] 
|-
| [[964 Subamara]] || 1921 KS || [[latinščina|latinski]] izraz za 'zelo grenak' (nanaša se na pogoje opazovanja na [[Observatorij Dunaj|Observatoriju Dunaj]]
|-
| [[965 Angelica]] || 1921 KT || Angelica Hartmann, okriteljeva žena [H]
|-
| [[966 Muschi]] || 1921 KU || vzdevek žene nemškega astronoma [[Walter Baade|Walterja Baadeja]], ki je asteroid odkril [H]
|-
| [[967 Helionape]] || 1921 KV || grška oblika imena [[Adolf Ritter von Sonnenthal|Adolfa Ritterja von Sonnenthala]], [[Avstrijci|avstrijskega]] igralca [H]
|-
| [[968 Petunia]] || 1921 KW ||[[rod (biologija)|rod]] cvetočih rastlin z imenom ''[[Petunia]]'' [H]
|-
| [[969 Leocadia]] || 1921 KZ || žensko [[Rusija|rusko]] žensko ime [H]
|-
| [[970 Primula]] || 1921 LB ||  [[rod (biologija)|rod]] rož z imenom ''[[Primula]]'' [H]
|-
| [[971 Alsatia]] || 1921 LF || [[Alzacija]], [[Francija]]; odkritelj ga je najprej imenoval &quot;Alsace&quot;, toda Računski institut je ime spremnil v latinsko obliko &quot;Alsatia&quot; [H]
|-
| [[972 Cohnia]] || 1922 LK || [[Fritz Cohn]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]] [H]
|-
| [[973 Aralia]] || 1922 LR ||[[rod (biologija)|rod]] bršljanom podobnih rastlin z imenom ''[[Aralia]]'' [H]
|-
| [[974 Lioba]] || 1922 LS || Sveta Lioba (Lioba von Tauberbischofsheim), ki goduje 21. decembra [H] 
|-
| [[975 Perseverantia]] || 1922 LT || stanovitnost, lastnost, ki so jo posmrtno pripisovali odkritelju, [[Avstrijci|avstrijskemu]] [[astronom]]u [[Johann Palisa|Johannu Palisi]] [H]
|-
| [[976 Benjamina]] || 1922 LU || odkriteljev sin [H]
|-
| [[977 Philippa]] || 1922 LV || baron [[Philippe de Rothschild]], [[Francozi|francoski]] finačnik [H]
|-
| [[978 Aidamina]] || 1922 LY || Aida Minaievna, prijateljica odkriteljeve družine [H]
|-
| [[979 Ilsewa]] || 1922 MC || Ilse Waldorf, znanka odkritelja [H]
|-
| [[980 Anacostia]] || 1921 W19 || [[Anacostia]], [[Washington]], in bližnja reka [[Anacostia (reka)]] [H]
|-
| [[981 Martina]] || 1917 S92 || [[Henri Martin]], [[Francozi|francoski]] revolucionar [H]
|-
| [[982 Franklina]] || 1922 MD || [[John Franklin Adams]], [[Britanci|britanski]] [[astronom]] in zvezdni [[kartograf]] [H]
|-
| [[983 Gunila]] || 1922 ME || Sveta Gunila, ki goduje 9. novembra [H]
|-
| [[984 Gretia]] || 1922 MH || svakinja [[Nemci|nemškega]] [[astronoma]] [[Albrecht Kahrstedt|Albrechta Kahrstedta]] [H]
|-
| [[985 Rosina]] || 1922 MO || Sveta Rosina, ki goduje 19. julija [H]
|-
| [[986 Amelia]] || 1922 MQ || žena odkritelja [H]
|-
| [[987 Wallia]] || 1922 MR || Sveta Wallia, ki goduje 13. oktobra [H]
|-
| [[988 Appella]] || 1922 MT || [[Paul Émile Appell]], [[Francozi|francoski]] [[astronom]] [H]
|-
| [[989 Schwassmannia]] || 1922 MW || [[Arnold Schwassmann]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]] &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.friedensblitz.de/sterne/glanzzeiten/Namen.html |title=989 Schwassmannia |accessdate=2009-01-28 |archive-date=2016-01-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160110090924/http://www.friedensblitz.de/sterne/glanzzeiten/Namen.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; [H]
|-
| [[990 Yerkes]] || 1922 MZ || [[Observatorij Yerkes]], kjer je bil asteroid odkrit [H]
|-
| [[991 McDonalda]] || 1922 NB || [[Observatorij McDonald]], [[Teksas]], prvotno poimenovan po teksaškem bankirju [[William Johnson McDonald|Williamu Johnsonu McDonaldu]] [H]
|-
| [[992 Swasey]] || 1922 ND || [[Ambrose Swasey]], ameriški dobrotnik, z [[Worcester Reed Warner|Worcesterjem Reedom Warnerjem]] je soustanovitelj firme Warner &amp; Swasey Company, ki je izdelovala astronomske [[teleskop]]e in ostale natančne naprave, vključno z 82 palčnim reflektorskim teleskopom na Obseravtoriju McDonald. Univerzi Case Western sta podarila tudi svoj observatorij, ki je pozneje dobil ime Observatorij Warner in Swasey. [H]
|-
| [[993 Moultona]] || 1923 NJ || [[Forest Ray Moulton]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]] in [[matematik]] [H]
|-
| [[994 Otthild]] || 1923 NL || Sveta Otilda, ki goduje 2. julija [H]
|-
| [[995 Sternberga]] || 1923 NP || [[Pavel Karlovič Šternberg]], [[Rusi|ruski]] [[astronom]] [H]
|-
| [[996 Hilaritas]] || 1923 NM || zadovoljstvo, lastnost, ki so jo posmrtno pripisovali odkritelju [[Avstrijci|avstrijskemu]] [[astronom]]u [[Johann Palisa|Johannu Palisi]] [H]
|-
| [[997 Priska]] || 1923 NR || Sveta Priska (Priscilla), ki goduje 18. januarja [H]
 |-
| [[998 Bodea]] || 1923 NU || [[Nemci|nemški]] [[astronom]] [[Johann Elert Bode]], [H]
|-
| [[999 Zachia]] || 1923 NW || [[Franz Xaver von Zach]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]] &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://esztergom.mcse.hu/magyar/999.html |title=999 Zachia |accessdate=2009-01-29 |archive-date=2005-03-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050306152337/http://esztergom.mcse.hu/magyar/999.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; [H]
|-
| [[1000 Piazzia]] || 1923 NZ || [[Italijani|italijanski]] [[astronom]] [[Giuseppe Piazzi]], [H]
|}

== Reference in opombe ==
{{sklici}}

{{start box}}
{{succession box|
 title=[[Pomeni imen asteroidov]]|
 years=[[Seznam asteroidov (501-750)]]&lt;br&gt;[[Seznam asteroidov (751-1000)]]|
 before=[[Pomeni imen asteroidov: 1–500|1–500]]|
 after=[[Pomeni imen asteroidov: 1001–1500|1001–1500]]
}}
{{end box}}

[[Kategorija:Pomeni imen asteroidov|000501–001000]]</text>
      <sha1>anflfmpf7o6n477wdn85to4qfndg2g2</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pomeni imen asteroidov: 1001–1500</title>
    <ns>0</ns>
    <id>200526</id>
    <revision>
      <id>6687484</id>
      <parentid>6681611</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T23:37:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 15 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6687484</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="74347" sha1="6fbnzs6xv18s66qgmr36jdla909btqo" xml:space="preserve">Pregled pomenov imen [[asteroid]]ov (malih planetov) od številke 1001 do 1500. Pregled je preverjen z [[Lutz D. Schmadel|Schmadelovim]] ''Slovarjem imen malih planetov'' (''Dictionary of Minor Planet Names'') in njegovim predhodnikom ''Imena malih planetov''  (''The Names of the Minor Planets''), ki ga je pripravil [[Paul Herget]] (označeno s [H]).

{| border=0 cellpadding=5 align=&quot;center&quot;
! Ime !! Začasna oznaka !! Izvor imena
|-
! colspan=&quot;3&quot; style=&quot;background-color:silver;text-align:center;&quot; id=&quot;001&quot;| 1001–1100
|-
| [[1001 Gaussia]] || 1923 OA || [[Carl Friedrich Gauss]], [[Nemci|nemški]] [[matematik]] [H]
|-
| [[1002 Olbersija]] || 1923 OB || [[Heinrich Wilhelm Mathias Olbers|Heinrich Olbers]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]] &lt;ref&gt;[http://www.kleinplanetenseite.de/Versch/kphimmel.htm 1002 Olbersia]&lt;/ref&gt; [H]
|-
| [[1003 Lilofee]] || 1923 OK || [[Nemci|nemška]] legendarna oseba (glej [[Josef Magnus Wehner]]) [H]
|-
| [[1004 Belopolskya]] || 1923 OS || [[Aristarh Apolonovič Belopolski]], [[Rusi|ruski]] [[astrofizik]] [H]
|-
| [[1005 Arago]] || 1923 OT || [[François Jean Dominique Arago]], [[Francozi|francoski]] [[astronom]] [H]
|-
| [[1006 Lagrangea]] || 1923 OU || [[Joseph Louis Lagrange]], [[Francozi|francoski]] [[astronom]] [H]
|-
| [[1007 Pawlowia]] || 1923 OX || [[Ivan Pavlov]], [[Rusi|ruski]] [[fiziolog]] [http://300spb.internord.ru/pdf/76.pdf †] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120717043523/http://300spb.internord.ru/pdf/76.pdf |date=2012-07-17 }} [H]
|-
| [[1008 La Paz]] || 1923 PD || [[La Paz]], [[Bolivija]] [H]
|-
| [[1009 Sirene]] || 1923 PE || [[Sirena]] iz [[grška mitologija|grške mitologije]] [H]
|-
| [[1010 Marlene]] || 1923 PF || [[Marlene Dietrich]], [[Nemci|nemška]] [[igralec (umetnik)|igralka]][H]
|-
| [[1011 Laodamia]] || 1924 PK || &quot;Imenovan na zahtevo Kommendantoffa&quot; [H]
|-
| [[1012 Sarema]] || 1924 PM || oseba v pesmi [[Aleksander Sergejevič Puškin|Aleksandra Sergejeviča Puškina]] (kot opero jo je pripravil [[Avstrijci|avstrijski]] skladatelj [[Alexander von Zemlinsky]]: ''[[Sarema (opera)|Sarema]] – Roža iz Kavkaza'') [H]
|-
| [[1013 Tombecka]] || 1924 PQ || [[Daniel Tombeck]], [[Francozi|francoski]] [[kemik]], ki je leta 1910 nasledil [[Amédée Guillet|Amédéa Guilleta]] kot tajnik na Fakulteti za znanost [[Univerza v Parizu|Univerze v Parizu]] [H]
|-
| [[1014 Semphyra]] || 1924 PW || oseba v pesmi [[Aleksander Sergejevič Puškin|Aleksandra Sergejeviča Puškina]] [H]
|-
| [[1015 Christa]] || 1924 QF || vzdevek za žensko [H]
|-
| [[1016 Anitra]] || 1924 QG || vzdevek za žensko [H]
|-
| [[1017 Jacqueline]] || 1924 QL || [[Jacqueline Zadoc-Kahn]], učenka odkritelja [H]
|-
| [[1018 Arnolda]] || 1924 QM || [[Arnold Berliner]], izdajalec revije ''Naturwissenschaften'' [H]
|-
| [[1019 Strackea]] || 1924 QN || [[Gustav Stracke]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]] (glej tudi [[1201 Strenua]] in [[1227 Geranium]]) [H]
|-
| [[1020 Arcadia]] || 1924 QV || [[Arcadia]], mitološki grški prostor, v moderni Grčiji provinca [H]
|-
| [[1021 Flammario]] || 1924 RG || [[Nicolas Camille Flammarion]], [[Francozi|francoski]] [[astronom]] [H]
|-
| [[1022 Olympiada]] || 1924 RT || [[Olimpijske igre]] ([H] nima pojasnila)
|-
| [[1023 Thomana]] || 1924 RU || deški zbor v cerkvi Svetega Tomaža v [[Leipzig]]u, [[Nemčija]] [H]
|-
| [[1024 Hale]] || {{mp|1923 YO|13}} || [[George Ellery Hale]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]] [H]
|-
| [[1025 Riema]] || 1923 NX || [[Johannes Karl Richard Riem]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]] [H]
|-
| [[1026 Ingrid]] || 1923 NY || Nečakinja nemškega astronoma [[Albrecht Kahrstedt|Albrechta Kahrstedta]] [H]
|-
| [[1027 Aesculapia]] || {{mp|1923 YO|11}} || [[Asklepij]], bog medicine in zdravljenja v grški mitologiji; imenovan zaradi obljube Jupitra Minervi, da bo postavil Asklepija med zvezde [H]
|-
| [[1028 Lydina]] || 1923 PG || ([H] nima pojasnila)
|-
| [[1029 La Plata]] || 1924 RK || [[La Plata]], [[Argentina]] [H]
|-
| [[1030 Vitja]] || 1924 RQ || [[Viktor Zaslavski]], [[Rusi|ruski]] junak iz [[Druga svetovna vojna|Druge svetovne vojne]] 
|-
| [[1031 Arctica]] || 1924 RR || [[Arktika]] [H]
|-
| [[1032 Pafuri]] || 1924 SA ||reka  [[Pafuri]] na severu [[Transvaal]]a, [[Južna Afrika]] [H]
|-
| [[1033 Simona]] || 1924 SM || Simone van Biesbroeck, odkriteljeva hčerka, ki se je poročila z Johnom Titusom [H]
|-
| [[1034 Mozartia]] || 1924 SS || [[Wolfgang Amadeus Mozart]], [[Nemci|nemški]] skladatelj [H]
|-
| [[1035 Amata]] || 1924 SW || ([H] nima pojasnila)
|-
| [[1036 Ganymed]] || 1924 TD || [[Ganimed]], točaj v grški mitologiji  ([H] nima pojasnila)
|-
| [[1037 Davidweilla]] || 1924 TF || član družine David-Weill, član Akademije znanosti in dobrotnik [[Univerza v Parizu|Sorbona]] [H]
|-
| [[1038 Tuckia]] || 1924 TK || gospod in gospa ([[Edward Tuck]]), [[filantropija|filantropa]]; Edward je bil sin ustanovitelja [[Američani|ameriške]] [[Republikanska stranka (ZDA)|Republikanske stranke]] [H]
|-
| [[1039 Sonneberga]] || 1924 TL || [[Observatorij Sonneberg]] [H]
|-
| [[1040 Klumpkea]] || 1925 BD || [[Dorothea Klumpke Roberts]], [[Američani|ameriška]] ljubiteljska [[astronomka]], prva ženska, ki je dobila doktorat v matematiki na [[Sorbonne|Sorboni]] [H]
|-
| [[1041 Asta]] || 1925 FA || &quot;verjetno je ime predlagal Gustav Stracke&quot; [H]
|-
| [[1042 Amazone]] || 1925 HA || reka [[Amazonka]] (&quot;ime je predlagal Gustav Stracke&quot; [H])
|-
| [[1043 Beate]] || 1925 HB || &quot;imenoval ga je Gustav Stracke&quot; [H]
|-
| [[1044 Teutonia]] || 1924 RO || [[Tevtonci]] (tudi Tevtoni), [[Germani|germanska]] plemena (tako so jih imenovali grški in rimski avtorji) (&quot;asteroid je imenoval Gustav Stracke&quot; [H])
|-
| [[1045 Michela]] || 1924 TR || Micheline van Biesbroeck, odkriteljeva hčerka [H]
|-
| [[1046 Edwin]] || 1924 UA || Edwin van Biesbroeck, odkriteljev sin [H]
|-
| [[1047 Geisha]] || 1924 TE || [[gejša]], [[japonska]] ženska za zabavo; [H] navaja, da je dobil asteroid ime po operi z istim imenom, kar verjetno pomeni glasbeno komedijo [[Gejša]] [[Sidney Jones|Sidneya Jonesa]] 
|-
| [[1048 Feodosia]] || 1924 TP || kraj [[Feodozija]] (Theodosia) na [[Krim, Ukrajina|Krimu]], [[Ukrajina]] &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.weblore.com/richard/Asteroid_Profiles.htm#1048%20Feodosia |title=1048 Fedosia |accessdate=2009-02-01 |archive-date=2008-12-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081227020239/http://www.weblore.com/richard/Asteroid_Profiles.htm#1048%20Feodosia |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; ([H] samo navaja &quot;ime je predlagal določevalec tirnic I. Putilin&quot;
|-
| [[1049 Gotho]] || 1925 RB || [[Nemci|nemški]] moški vzdevek [H]
|-
| [[1050 Meta]] || 1925 RC || [[Nemci|nemški]] ženski vzdevek [H]
|-
| [[1051 Merope]] || 1925 SA || [[Merope]], [[muza]] in boginja v grški mitologiji [H]
|-
| [[1052 Belgica]] || 1925 VD || [[Belgija]] [H] &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.urania.be/berichten/toonbericht.php?id=2004 |title=1052 Belgica |accessdate=2009-02-01 |archive-date=2007-06-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070630100507/http://www.urania.be/berichten/toonbericht.php?id=2004 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[1053 Vigdis]] || 1925 WA || Vigdís je starodavni [[Skandinavija|skandinavski]] in [[Islandija|islandski]]  ženski vzdevek, ki pomeni &quot;boginja vojne&quot;
|-
| [[1054 Forsytia]] || 1925 WD || [[rod (biologija)|rod]] cvetočega grmovja z imenom ''[[Forsythia]]'' [H]
|-
| [[1055 Tynka]] || 1925 WG || mati [[Emil Buchar|Emila Bucharja]] iz Instituta za astronomijo in geofiziko na [[Tehnična univerza v Pragi|Tehnični univerzi v Pragi]] [H]
|-
| [[1056 Azalea]] || 1924 QD || [[rod (biologija)|rod]] [[azalej]]  cvetoči grmi, danes ga uvrščajo v podrazred z imenom ''[[Rhododendron]]'' [H]
|-
| [[1057 Wanda]] || 1925 QB || [[Poljska|poljsko]] žensko ime [H]
|-
| [[1058 Grubba]] || 1925 MA || [[Howard Grubb]] [[Newcastle na Tini]] [[Anglija]], izdelovalec 40-palčnega telskopa na [[Observatorij Simeis|Observatoriju Simeisu]] [H]
|-
| [[1059 Mussorgskia]] || 1925 OA || [[Modest Petrovič Musorgski]], [[Rusi|ruski]] skladatelj [H]
|-
| [[1060 Magnolia]] || 1925 PA || [[rod (biologija)|rod]] cvetočih dreves z imenom ''[[Magnolia]]'' [H]
|-
| [[1061 Paeonia]] || 1925 TB || [[rod (biologija)|rod]] cvetočih rastlin z imenom  ''[[Paeonia]]'' (potonike) [H]
|-
| [[1062 Ljuba]] || 1925 TD || [[Rusi|ruski]] ženski vzdevek [H]
|-
| [[1063 Aquilegia]] || 1925 XA || [[rod (biologija)|rod]] cvetočih rastlin z  imenom ''[[Aquilegia]]'' (orlice) [H]
|-
| [[1064 Aethusa]] || 1926 PA || rastline iz [[rod (biologija)|rodu]] ''[[Aethusa]]'' [H]
|-
| [[1065 Amundsenia]] || 1926 PD || [[Roald Amundsen]], polarni raziskovalec [H]
|-
| [[1066 Lobelia]] || 1926 RA || rože iz [[rod (biologija)|rodu]] ''[[Lobelia]]'' [H]
|-
| [[1067 Lunaria]] || 1926 RG || cvetoče rastline iz [[rod (biologija)|rodu]] ''[[Lunaria]]'' [H]
|-
| [[1068 Nofretete]] || 1926 RK || [[Nefertiti]], žena egipčanskega [[faraon]]a [[Ehnatom|Amenhotepa IV.]] [H]
|-
| [[1069 Planckia]] || 1927 BC || [[Max Planck]], [[Nemci|nemški]] [[fizik]] in Nobelov nagrajenec, ob 80-ti obletnici rojstva [H]
|-
| [[1070 Tunica]] || 1926 RB || cvetoče rastline iz [[rod (biologija)|rodu]]  ''[[Tunica]]'' ([H] nima pojasnila)
|-
| [[1071 Brita]] || 1924 RE || ([H] nima pojasnila)
|-
| [[1072 Malva]] || 1926 TA || rastline iz [[rod (biologija)|rodu]] ''[[Malva]]''  ( [[slez]] )  [H]
|-
| [[1073 Gellivara]] || 1923 OW || mesto [[Gällivare]], [[Švedska]], provinca [[Lapland]], kjer je [[29. junij]]a [[1927]] mednarodna skupina [[astronom]]ov opazovala popolni Sončev mrk &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://sunearth.gsfc.nasa.gov/eclipse/SENL/SENL200309.pdf |title=1073 Gellivara |accessdate=2009-02-01 |archive-date=2005-03-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050308072002/http://sunearth.gsfc.nasa.gov/eclipse/SENL/SENL200309.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; [H]
|-
| [[1074 Beljawskya]] || 1925 BE || [[Sergej Ivanovič Beljavski]], [[Rusi|ruski]] [[astronom]] &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://neopage.nm.ru/ENG/GENERAL/p05.htm |title=1074 Beljawskya |accessdate=2009-02-01 |archive-date=2005-01-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050124062344/http://neopage.nm.ru/ENG/GENERAL/p05.htm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; [H]
|-
| [[1075 Helina]] || 1926 SC || verjetno iz [[Rusi|ruskega]] ženskega vzdevka Helina, &quot;svetloba Sonca&quot; ([H] pripisuje ime  [[rod (biologija)|rodu]] rož z imenom ''[[Helina]]'', toda takšen rod ne obstoja)
|-
| [[1076 Viola]] || 1926 TE || skupina rož (vijolice, mačehe) iz [[rod (biologija)|rodu]] ''[[Viola]]'' [H]
|-
| [[1077 Campanula]] || 1926 TK || rože iz [[rod (biologija)|rodu]] ''[[Campanula]]''  [H]
|-
| [[1078 Mentha]] || 1926 XB || rastline iz [[rod (biologija)|rodu]] ''[[Mentha]]'' (meta) [H]
|-
| [[1079 Mimosa]] || 1927 AD ||  [[rod (biologija)|rod]] ratlin ''[[Mimosa]]'' (odkritelj je verjetno mislil albicijo (''Albizia julibrissin''), ker navaja »cvetoče drevo« [H]
|-
| [[1080 Orchis]] || 1927 QB || [[rod (biologija)|rod]] rož z imenom ''[[Orchis]]'' [H]
|-
| [[1081 Reseda]] || 1927 QF || rastlina iz [[rod (biologija)|rodu]] z imenom ''[[Reseda]]'' [H]
|-
| [[1082 Pirola]] || 1927 UC || zimzelene rastline iz [[rod (biologija)|rodu]] z imenom ''[[Pirola]]''' [H]
|-
| [[1083 Salvia]] || 1928 BC || žajbelj, [[rod (biologija)|rod]]  ''[[Salvia]]'' [H]
|-
| [[1084 Tamariwa]] || 1926 CC || [[Tamara Ivanova]], sovjetska padalka [H]
|-
| [[1085 Amaryllis]] || 1927 QH || rože iz  [[rod (biologija)|rodu]]  ''[[Amaryllis]]'' (amarilisi)[H]
|-
| [[1086 Nata]] || 1927 QL || [[Rusi|ruski]] žensko ime, pomanjševalnica imena Natalija (primer: [[Nata Babuškina]], sovjetska padalka) [H]
|-
| [[1087 Arabis]] || 1927 RD || rastline iz [[rod (biologija)|rodu]] ''[[Arabis]]'' [H]
|-
| [[1088 Mitaka]] || 1927 WA || kraj [[Mitaka]], [[Japonska]], kjer stoji [[Astronomski observatorij Tokio]] [H]
|-
| [[1089 Tama]] || 1927 WB || reka [[Tama]], [[Japonska]], ki teče blizu [[Astronomski observatorij Tokio|Astronomskega observatorija Tokio]] [H]
|-
| [[1090 Sumida]] || 1928 DG || reka [[Sumidagava]], [[Tokio]] [H]
|-
| [[1091 Spiraea]] || 1928 DT || cvetoče grmovje iz [[rod (biologija)|rodu]] ''[[Spiraea]]'' [H]
|-
| [[1092 Lilium]] || 1924 PN || roža lilija, [[rod (biologija)|rodu]]  ''[[Lilium]]'' [H]
|-
| [[1093 Freda]] || 1925 LA || [[Fred Prévost]], rudarski inženir in dobrotnik Fakultete za znanost v [[Bordeaux]]u [H]
|-
| [[1094 Siberia]] || 1926 CB || [[Sibirija]], pokrajina v [[Rusija|Rusiji]] [H]
|-
| [[1095 Tulipa]] || 1926 GS || roža tulipan, [[rod (biologija)|rod]]  ''[[Tulipa]]'' [H]
|-
| [[1096 Reunerta]] || 1928 OB || [[Theodore Reunert]] iz Južnoafriške zveze za napredek znanosti, rudarski inženir ter podpornik nekdanjega Zveznega observatorija v [[Republika Južna Afrika|Republiki Južna afrika]], tudi prijatelj odkritelja [H]
|-
| [[1097 Vicia]] || 1928 PC || cvetoče rastline iz [[rod (biologija)|rodu]] ''[[Vicia]]'' [H]
|-
| [[1098 Hakone]] || 1928 RJ || [[Hakone]], [[Japonska]]
|-
| [[1099 Figneria]] || 1928 RQ || [[Vera Figner]], [[Rusi|ruski]] [[revolucionar]]
|-
| [[1100 Arnica]] || 1928 SD || rastline iz [[rod (biologija)|rodu]] ''[[Arnica]]'' [H]
|-
! colspan=&quot;3&quot; style=&quot;background-color:silver;text-align:center;&quot; id=&quot;101&quot;| 1101–1200
|-
| [[1101 Clematis]] || 1928 SJ || rastline iz [[rod (biologija)|rodu]] [[''Clematis'']] (sroboti)[H]
|-
| [[1102 Pepita]] || 1928 VA || ženska oblika imena Pepito, odkriteljev vzdevek [H]
|-
| [[1103 Sequoia]] || 1928 VB || narodni park [[Sekvoja (park)|Sekvoja]] [H]
|-
| [[1104 Syringa]] || 1928 XA || rastline iz [[rod (biologija)|rodu]] ''Syringa'' (španski bezeg)[H]
|-
| [[1105 Fragaria]] || 1929 AB || rastline iz [[rod (biologija)|rodu]] ''Fragaria'' (jagode)[H]
|-
| [[1106 Cydonia]] || 1929 CW || rastline iz  [[rod (biologija)|rodu]] ''Cydonia'' (kutine)[H]
|-
| [[1107 Lictoria]] || 1929 FB || [[Lictoria]], [[Italija]], novo mesto, ki je nastalo na povrnjenem zemljišču med fašizmom [H]
|-
| [[1108 Demeter]] || 1929 KA || [[Demetra]], boginja v [[grška mitologija|grški mitologiji]] [H]
|-
| [[1109 Tata]] || 1929 CU || [[Tata, Madžarska|Tata]], majhno mesto na [[Madžarska|Madžarskem]] severoseverozahodno od [[Budimpešta|Budimpešte]], znano po gradu in jezerih &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://esztergom.mcse.hu/magyar/minor.html |title=1109 Tata |accessdate=2009-02-01 |archive-date=2005-03-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050306124845/http://esztergom.mcse.hu/magyar/minor.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[1110 Jaroslawa]] || 1928 PD || mesto [[Jarosław]], [[Poljska]] [H]
|-
| [[1111 Reinmuthia]] || 1927 CO || [[Karl Wilhelm Reinmuth]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]] [H]
|-
| [[1112 Polonia]] || 1928 PE || [[latinščina|latinski]] izraz za [[Poljska|Poljsko]] [H]
|-
| [[1113 Katja]] || 1928 QC || [[Rusi|rusko]] žensko ime [H]
|-
| [[1114 Lorraine]] || 1928 WA || [[Lorena]], Francija ? ([H] nima pojasnila)
|-
| [[1115 Sabauda]] || 1928 XC || [[latinščina|latinski]] izraz za [[Savojska dinastija|Savojsko dinastijo]] [H]
|-
| [[1116 Catriona]] || 1929 GD || [[Škotska|škotsko]] žensko ime [H], naslov enega izmed [[roman]]ov [[Robert Louis Stevenson|Roberta Louisa Stevensona]] &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.saao.ac.za/assa/html/his-astr_-_jackson_c.html |title=1116 Catriona |accessdate=2009-02-01 |archive-date=2006-01-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20060114143043/http://www.saao.ac.za/assa/html/his-astr_-_jackson_c.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; [H]
|-
| [[1117 Reginita]] || 1927 KA || nečakinja odkritelja [H]
|-
| [[1118 Hanskya]] || 1927 QD || [[Aleksis Hanski]] (Aleksej Pavlovič Hanski), [[Rusi|ruski]] [[astronom]] &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://neopage.nm.ru/ENG/GENERAL/p05.htm |title=1118 Hanskya |accessdate=2009-02-01 |archive-date=2005-01-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050124062344/http://neopage.nm.ru/ENG/GENERAL/p05.htm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; [H]
|-
| [[1119 Euboea]] || 1927 UB || kraj [[Evboja]], [[Grčija]] [H]
|-
| [[1120 Cannonia]] || 1928 RV || [[Annie Jump Cannon]], [[Američani|ameriška]] [[astronom]]ka [H]
|-
| [[1121 Natascha]] || 1928 RZ || [[Rusi|rusko]] žensko ime [H]
|-
| [[1122 Neith]] || 1928 SB || [[Neith]], boginja v [[egipčanska mitologija|egipčanski mitologiji]] [H]
|-
| [[1123 Shapleya]] || 1928 ST || [[Harlow Shapley]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]] [H]
|-
| [[1124 Stroobantia]] || 1928 TB || [[Paul Stroobant]], [[Belgijci|belgijski]] [[astronom]] [H]
|-
| [[1125 China]] || {{mp|1957 UN|1}} || [[Ljudska republika Kitajska]] [H]
|-
| [[1126 Otero]] || 1929 AC || ([H] nima pojasnila)
|-
| [[1127 Mimi]] || 1929 AJ || žena [[Eugène Delporte|Eugèna Delporta]] [H]
|-
| [[1128 Astrid]] || 1929 EB || [[Astrid Švedska]] (Astrid Sofia Lovisa Thyra), soproga kralja [[Léopold III. Belgijski|Léopolda III. Belgijskega]] [H]
|-
| [[1129 Neujmina]] || 1929 PH || [[Grigorij Nikolajevič Neujmin]], [[Rusi|ruski]] [[astronom]] &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://neopage.nm.ru/ENG/GENERAL/p05.htm |title=1129 Neujmina |accessdate=2009-02-01 |archive-date=2005-01-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050124062344/http://neopage.nm.ru/ENG/GENERAL/p05.htm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; [H]
|-
| [[1130 Skuld]] || 1929 RC || [[Skuld (mitologija)|Skuld]] iz [[nordijska mitologija|nordijske mitologije]], ena izd treh [[Norna (mitologija)|Norn]], bodočnost [H]
|-
| [[1131 Porzia]] || 1929 RO || oseba v igri ''[[Julij Cezar (Shakespeare)|Julij Cezar]]'' [H]
|-
| [[1132 Hollandia]] || {{mp|1929 RB|1}} || [[latinščina|latinski]] izraz za [[Nizozemsjka|Nizozemsko]] &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |title=1132 Hollandia |accessdate=2009-02-01 |archive-date=2019-11-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191112160650/http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; [H]
|-
| [[1133 Lugduna]] || {{mp|1929 RC|1}} || ženska oblika [[latinščina|latinskega]] imena za nizozemsko mesto [[Leiden]], ''Lugdunum Batavorum'' &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |title=1133 Lugduna |accessdate=2009-02-01 |archive-date=2019-11-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191112160650/http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; ali [[Francija|francoskega]] mesta [[Lyon]], ''Lugdunum'' [H]
|-
| [[1134 Kepler]] || 1929 SA || [[Johannes Kepler]], [[astronom]] [H]
|-
| [[1135 Colchis]] || 1929 TA || starodavno kraljestvo [[Colchis]], v [[mala Azija|Mali Aziji]], sedaj v [[Gruzija|Gruziji]] [H]
|-
| [[1136 Mercedes]] || 1929 UA || svakinja odkritelja [H]
|-
| [[1137 Raïssa]] || 1929 WB || [[Raissa Ivanovna Maseeva]], ki je izračunala tirnico asteroida &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://neopage.nm.ru/ENG/GENERAL/p05.htm |title=1137 Raïssa |accessdate=2009-02-01 |archive-date=2005-01-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050124062344/http://neopage.nm.ru/ENG/GENERAL/p05.htm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[1138 Attica]] || 1929 WF || [[Atika]], [[Grčija]] [H]
|-
| [[1139 Atami]] || 1929 XE || mesto [[Atami]], prefektura [[Shizuoka]], [[Japonska]] [H]
|-
| [[1140 Crimea]] || 1929 YC || [[Krim, Ukrajina|Krim]], [[Ukrajina]] [H]
|-
| [[1141 Bohmia]] || 1930 AA || gospa Bohm-Walz, ki je podarila reflektorski teleskop [[Observatorij Heidelberg|Observatoriju Heidelberg]] [H]
|-
| [[1142 Aetolia]] || 1930 BC || gorata pokrajina [[Etolija]] v [[Grčija|Grčiji]] [H]
|-
| [[1143 Odysseus]] || 1930 BH || [[Odisej]], junak iz grške mitologije [H]
|-
| [[1144 Oda]] || 1930 BJ || ([H] nima pojasnila)
|-
| [[1145 Robelmonte]] || 1929 CC || kraj [[Robelmont]] v [[Luksemburg]]u, rojstni kraj  [[Sylvain Julien Victor Arend|Sylvaina Arenda]] [H]
|-
| [[1146 Biarmia]] || 1929 JF || [[Bjarmaland]], legendarna dežela [H]
|-
| [[1147 Stavropolis]] || 1929 LF || [[Stavropol]], mesto v [[Rusija|Rusiji]] [H]
|-
| [[1148 Rarahu]] || 1929 NA || [[tahiti]]jsko dekliško ime v [[roman]]u ''Rarahu'', ki ga je napisal [[Pierre Loti]] [H]
|-
| [[1149 Volga]] || 1929 PF || reka [[Volga]], [[Rusija]] [H]
|-
| [[1150 Achaia]] || 1929 RB || [[Ahaja]], [[Homer]]jevo ime za Grčijo [H]
|-
| [[1151 Ithaka]] || 1929 RK || [[Itaka]], otok v [[Jonsko morje|Jonskem morju]], [[Grčija]] [H]
|-
| [[1152 Pawona]] || 1930 AD || v čast sodelovanja med dvema astronomoma [[Johann Palisa|Johannom '''Pa'''liso]] in [[Max Wolf|Maxom '''Wo'''lfom]] [H]
|-
| [[1153 Wallenbergia]] || 1924 SL || [[Georg James Wallenberg]], [[Nemci|nemški]] [[matematik]] [H]
|-
| [[1154 Astronomia]] || 1927 CB || [[astronomija]] [H]
|-
| [[1155 Aënna]] || 1928 BD || ime vsebuje nemški način izgovorjave začetnic &quot;AN&quot; (za revijo [[Astronomische Nachrichten]]), ki ji sledi ženska končnica [H]
|-
| [[1156 Kira]] || 1928 DA || imenoval ga je [[Nemci|nemški]] [[astronom]] [[Max Mündler]] [H]
|-
| [[1157 Arabia]] || 1929 QC || [[Arabski polotok]] [H]
|-
| [[1158 Luda]] || 1929 QF || žensko [[Rusi|rusko]] ime, pomanjševalnica za &quot;Ludmila&quot; [H]
|-
| [[1159 Granada]] || 1929 RD || [[Granada]], [[Španija]] [H]
|-
| [[1160 Illyria]] || 1929 RL || [[Ilirija (država)|Ilirija]], antična regija zahodnega [[Balkan]]a, [[Hrvaška]] [H]
|-
| [[1161 Thessalia]] || 1929 SF || [[Tesalija]],[[Grčija]] [H]
|-
| [[1162 Larissa]] || 1930 AC || [[Larisa]], glavno mesto prefekture Larisa v Grčiji [H]
|-
| [[1163 Saga]] || 1930 BA || imenovan po nordijskih [[Saga (pripoved)|sagah]] [H]
|-
| [[1164 Kobolda]] || 1930 FB || [[Hermann Kobold]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]], in založnik revije [[Astronomische Nachrichten]] v letih [[1907]]&amp;ndash;[[1938]] [H]
|-
| [[1165 Imprinetta]] || 1930 HM || žena odkritelja, [[Nizozemci|nizozemski]] [[astronom]] [[Hendrik van Gent]] &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |title=1165 Imprinetta |accessdate=2009-02-01 |archive-date=2019-11-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191112160650/http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; [H]
|-
| [[1166 Sakuntala]] || 1930 MA || [[Šakuntala]], igra v sedmih dejanjih v starodavni [[Sanskrt|sanskritski]] [[literature|literaturi]] [H]
|-
| [[1167 Dubiago]] || 1930 PB || [[Aleksander Dmitrievič Dubjago]], [[Rusi|ruski]] [[astronom]] [H]
|-
| [[1168 Brandia]] || 1930 QA || [[Eugène Brand]], [[Belgijci|belgijski]] [[matematik]] [H]
|-
| [[1169 Alwine]] || 1930 QH || [[Nemci|nemško]] žensko ime [H]
|-
| [[1170 Siva]] || 1930 SQ || [[hinduizem|hindujski]] bog [[Šiva]] [H]
|-
| [[1171 Rusthawelia]] || 1930 TA || [[Šota Rustaveli]], [[Gruzinci|gruzijski]] pesnik iz 12. stoletja [H]
|-
| [[1172 Äneas]] || 1930 UA || [[Enej]], trojanski princ [H]
|-
| [[1173 Anchises]] || 1930 UB || [[Anhises]], mitološki Trojanec [H]
|-
| [[1174 Marmara]] || 1930 UC || [[Marmarsko morje]] [H]
|-
| [[1175 Margo]] || 1930 UD || (ni določeno) [H]
|-
| [[1176 Lucidor]] || 1930 VE || prijatelj odkritelja in ljubiteljski [[astronom]] [H]
|-
| [[1177 Gonnessia]] || 1930 WA || [[François Gonnessiat]], [[Francozi|francoski]] [[astronom]] in predstojnik [[Observatorij Alžir|Observatorija Alžir]] v [[Bouzaréah]]u, [[Alžirija]] [H]
|-
| [[1178 Irmela]] || 1931 EC || Irmela Ruska, žena [[Ernest Ruska|Ernesta Ruske]], [[Nemci|nemški]] izumitelj [[elektronski mikroskop|elektronskega mikroskopa]] in nobelov nagrajenec [H]
|-
| [[1179 Mally]] || 1931 FD || snaha odkritelja, žena Franza Wolfa (domnevno brata [[Max Wolf|Maxa Wolfa]]) [H]
|-
| [[1180 Rita]] || 1931 GE || dekliško ime [H]
|-
| [[1181 Lilith]] || 1927 CQ || (Marie-Juliette Olga) [[Lili Boulanger]], [[Francozi|francoska]] skladateljica [H] &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.expreso.co.cr/centaurs/BlackMoon/1181lilit.html |title=1181 Lilith |accessdate=2009-02-01 |archive-date=2008-12-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081225175651/http://www.expreso.co.cr/centaurs/blackmoon/1181lilit.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[1182 Ilona]] || 1927 EA || ime je predlagal [[Gustav Stracke]] [H]
|-
| [[1183 Jutta]] || 1930 DC || ime je predlagal [[Gustav Stracke]] [H]
|-
| [[1184 Gaea]] || 1926 RE || [[Gaja (mitologija)|Gaja]], boginja v grški mitologiji
|-
| [[1185 Nikkō]] || 1927 WC ||mesto [[Nikkō]] v prefekturi [[Tochigi]], [[Japonska]] [H]
|-
| [[1186 Turnera]] || 1929 PL || [[Herbert Hall Turner]], [[Britanci|britanski]] [[astronom]] &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.saao.ac.za/assa/html/his-astr_-_jackson_c.html |title=1186 Turnera |accessdate=2009-02-01 |archive-date=2006-01-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20060114143043/http://www.saao.ac.za/assa/html/his-astr_-_jackson_c.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; [H]
|-
| [[1187 Afra]] || 1929 XC || ime je predlagal [[Gustav Stracke]] [H]
|-
| [[1188 Gothlandia]] || 1930 SB || starodavno ime za [[Katalonija|Katalonijo]] [H]
|-
| [[1189 Terentia]] || 1930 SG || [[Lidija Ivanovna Terentjeva]], [[Rusi|ruska]] [[astronom]]ka in določevalka tirnic &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://neopage.nm.ru/ENG/GENERAL/p05.htm |title=1189 Terentia |accessdate=2009-02-01 |archive-date=2005-01-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050124062344/http://neopage.nm.ru/ENG/GENERAL/p05.htm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; [H]
|-
| [[1190 Pelagia]] || 1930 SL || [[Pelageja Fedorovna Šain]], [[Rusi|ruska]] [[astronom]]ka &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://neopage.nm.ru/ENG/GENERAL/p05.htm |title=1190 Pelagia |accessdate=2009-02-01 |archive-date=2005-01-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050124062344/http://neopage.nm.ru/ENG/GENERAL/p05.htm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; [H]
|-
| [[1191 Alfaterna]] || 1931 CA || [[Nuceria Alfaterna]], starodavno mesto med [[Pompeji]] in [[Salerno]]m, rojstni kraj [[Italijani|italijanskega]] [[astronom]]a [[Alfonso Fresa|Alfonsa Fresae]], ki je predlagal ime [H]
|-
| [[1192 Prisma]] || 1931 FE || v čast [[Bergedorferjev katalog spektrov|Bergerdorfejevemu katalogu spektrov]] , s pomočjo [[prizma (optika)|prizme]] dobimo spekter &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.friedensblitz.de/sterne/glanzzeiten/Namen.html |title=1192 Prisma |accessdate=2009-02-01 |archive-date=2016-01-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160110090924/http://www.friedensblitz.de/sterne/glanzzeiten/Namen.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; [H]
|-
| [[1193 Africa]] || 1931 HB || [[Afrika]] &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.saao.ac.za/assa/html/his-astr_-_jackson_c.html |title=1193 Africa |accessdate=2009-02-01 |archive-date=2006-01-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20060114143043/http://www.saao.ac.za/assa/html/his-astr_-_jackson_c.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; [H]
|-
| [[1194 Aletta]] || 1931 JG || žena odkritelja &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.saao.ac.za/assa/html/his-astr_-_jackson_c.html |title=1194 Aletta |accessdate=2009-02-01 |archive-date=2006-01-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20060114143043/http://www.saao.ac.za/assa/html/his-astr_-_jackson_c.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; [H]
|-
| [[1195 Orangia]] || 1931 KD || provinca [[Orange]], [[Južno Afriška Republika]] (sedaj v provinci [[Free State Province]]) &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.saao.ac.za/assa/html/his-astr_-_jackson_c.html |title=1195 Orangia |accessdate=2009-02-01 |archive-date=2006-01-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20060114143043/http://www.saao.ac.za/assa/html/his-astr_-_jackson_c.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; [H]
|-
| [[1196 Sheba]] || 1931 KE || [[kraljica iz Sabe]], oseba iz [[Sveto pismo|Biblije]] &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.saao.ac.za/assa/html/his-astr_-_jackson_c.html |title=1196 Sheba |accessdate=2009-02-01 |archive-date=2006-01-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20060114143043/http://www.saao.ac.za/assa/html/his-astr_-_jackson_c.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; [H]
|-
| [[1197 Rhodesia]] || 1931 LD || [[Rodezija]] (sedaj [[Zimbabve]]) &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.saao.ac.za/assa/html/his-astr_-_jackson_c.html |title=1197 Rhodesia |accessdate=2009-02-01 |archive-date=2006-01-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20060114143043/http://www.saao.ac.za/assa/html/his-astr_-_jackson_c.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; [H]
|-
| [[1198 Atlantis]] || 1931 RA || verjetno [[Atlantida]], mitološka dežela [H]
|-
| [[1199 Geldonia]] || 1931 RF || [[latinščina|latinsko]] ime za [[Jodoigne]], [[Belgija]], rojstni kraj odkritelja  H]
|-
| [[1200 Imperatrix]] || 1931 RH || ([H] nima pojasnila)
|-
! colspan=&quot;3&quot; style=&quot;background-color:silver;text-align:center;&quot; id=&quot;201&quot;| 1201–1300
|-
| [[1201 Strenua]] || 1931 RK || iz [[latinščina|latinske]] besede ''Strenuus'', kar pomeni &quot;priden, skrben&quot;, lastnosti, ki jih je kazal [[Gustav Stracke]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]] in določevalec tirnic, ki je hotel, da po njem ne imenujejo asteroida (glej tudi [[1227 Geranium]], spodaj) [H]
|-
| [[1202 Marina]] || 1931 RL || Marina Davydovna Lavrova-Berg, ki je delala na [[Observatorij Pulkovo|Observatoriju Pulkovo]] v letih 1931&amp;ndash;1942 &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://neopage.nm.ru/ENG/GENERAL/p05.htm |title=1202 Marina |accessdate=2009-02-01 |archive-date=2005-01-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050124062344/http://neopage.nm.ru/ENG/GENERAL/p05.htm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; ([H] navaja samo &quot;[[Rusija|rusko]] dekliško ime&quot;)
|-
| [[1203 Nanna]] || 1931 TA || naslov slike [[Nemci|nemškega]] slikarja [[Anselm Feuerbach|Anselma Feuerbacha]], sliko je imela odkriteljeva družina [H]
|-
| [[1204 Renzia]] || 1931 TE || [[Franz Robert Renz]] (Franz Franzevich Renz), [[Nemci|nemško]]-[[Rusi|ruski]] [[astronom]] &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://neopage.nm.ru/ENG/GENERAL/p05.htm |title=1204 Renzia |accessdate=2009-02-01 |archive-date=2005-01-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050124062344/http://neopage.nm.ru/ENG/GENERAL/p05.htm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; [H]
|-
| [[1205 Ebella]] || {{mp|1931 TB|1}} || [[Martin Ebell]] (Carl Wilhelm Ludwig Martin Ebell), [[Nemci|nemški]] [[astronom]] [H]
|-
| [[1206 Numerowia]] || 1931 UH || [[Boris Vasiljevič Numerov]], [[Rusi|ruski]] [[astronom]] &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://300spb.internord.ru/pdf/76.pdf |title=1206 Numerowia-1 |accessdate=2009-02-01 |archive-date=2012-07-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120717043523/http://300spb.internord.ru/pdf/76.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://neopage.nm.ru/ENG/GENERAL/p05.htm |title=1206 Numerowia-2 |accessdate=2009-02-01 |archive-date=2005-01-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050124062344/http://neopage.nm.ru/ENG/GENERAL/p05.htm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; [H]
|-
| [[1207 Ostenia]] || 1931 VT || [[Hans Osten]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]] &lt;ref&gt;[http://www.kleinplanetenseite.de/Versch/kphimmel.htm 1207 Ostenia]&lt;/ref&gt; [H]
|-
| [[1208 Troilus]] || 1931 YA || [[Troilus]], trojanska princesa, ki jo je ubil [[Ahil]] [H]
|-
| [[1209 Pumma]] || 1927 HA || vzdevek nečakinje [[Albrecht Kahrstedt|Albrechta Kahrstedta]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]] [H]
|-
| [[1210 Morosovia]] || 1931 LB || [[Nikolaj Aleksandrovič Morozov]], [[Rusi|ruski]] revolucionar [H]
|-
| [[1211 Bressole]] || 1931 XA || nečak odkritelja [H]
|-
| [[1212 Francette]] || 1931 XC || žena odkritelja[H]
|-
| [[1213 Algeria]] || 1931 XD || [[Alžirija]] [H]
|-
| [[1214 Richilde]] || 1932 AA || ([H] nima pojasnila)
|-
| [[1215 Boyer]] || 1932 BA || [[Louis Boyer (astronom)|Louis Boyer]], [[Francozi|francoski]] [[astronom]]
|-
| [[1216 Askania]] || 1932 BL || [[Askania-Werke]], [[Nemci|nemški]] izdelovalec optičnih naprav [H]
|-
| [[1217 Maximiliana]] || 1932 EC || [[Max Wolf]] (Maximilian Franz Joseph Cornelius Wolf), [[Nemci|nemški]] [[astronom]] [H]
|-
| [[1218 Aster]] || 1932 BJ ||cvetoče rastline [[rod (biologija)|rodu]] v [[družina (biologija)|družini]] [[Asteraceae]] ([[nebinovke]]) z imenom ''[[Aster]]'' [H]
|-
| [[1219 Britta]] || 1932 CJ || ([H] nima pojasnila)
|-
| [[1220 Crocus]] || 1932 CU || cvetoče rastline iz [[rod (biologija)|rodu]] v [[družina (biologija)|družini]]  [[Iridaceae]] z imenom ''[[Crocus]]'' [H]
|-
| [[1221 Amor]] || {{mp|1932 EA|1}} || [[Amor]], bog ljubezni v [[rimska mitologija|rimski mitologiji]] [H]
|-
| [[1222 Tina]] || 1932 LA || ljubiteljski [[astronom]] in prijatelj odkritelja [H]
|-
| [[1223 Neckar]] || 1931 TG || reka [[Neckar]], [[Nemci|nemški]] pritok reke [[Ren]] [H]
|-
| [[1224 Fantasia]] || 1927 SD || fantazija (psihološki pojem) &lt;ref&gt;[http://nl.wikipedia.org/wiki/Lijst_van_Belgische_planeto%C3%AFden 1224 Fantasia]&lt;/ref&gt; ([H] nima pojasnila)
|-
| [[1225 Ariane]] || 1930 HK || Ariane Leprieur, glavna oseba v igri ''[[Le Chemin de crête]]'' [[Gabriel Marcel|Gabriela Marcela]] [H]
|-
| [[1226 Golia]] || 1930 HL || [[Jacobus Golius]] (Iacobo Golio, Jakob Gool), [[orientalist]], ki je zasedal katedro za [[arabščina|arabščino]], ustanovitelj [[Observatorij Leiden|Observatorija Leiden]], pomagal je [[Willebrord Snell|Willebrordu Snellu]] zasesti katedro za matematiko in astronomijo na [[Univerza v Leidnu|Univerzi v Leidnu]] &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |title=1226 Golia |accessdate=2009-02-01 |archive-date=2019-11-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191112160650/http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; [H]
|-
| [[1227 Geranium]] || 1931 TD || [[rod (biologija)|rod]] cvetočih rastlin iz [[družina (biologija)|družine]] [[Geraniaceae]] z imenom ''[[Cranesbill|Geranium]]''. Začetnice asteroidov s številkami od 1227 do 1234, ki jih je odkril [[Karl Wilhelm Reinmuth|K. Reinmuth]], dajo ime [[Nemci|nemškega]] [[astronom]]a in določevalca tirnic asteroidov &quot;[[Gustav Stracke|Gustava Strackeja]]&quot;, ki je želel, da po njem ne imenujejo nobenega asteroida. [H]
|-
| [[1228 Scabiosa]] || 1931 TU || [[rod (biologija)|rod]] cvetočih rastlin iz [[družina (biologija)|družine]] [[Dipsacaceae]] z imenom ''[[Scabiosa]]'' [H]
|-
| [[1229 Tilia]] || {{mp|1931 TP|1}} || [[rod (biologija)|rod]] dreves ([[lipa|lipe]]) z imenom  ''[[Tilia]]'' [H]
|-
| [[1230 Riceia]] || {{mp|1931 TX|1}} || [[Hugh Rice]], [[Američani|ameriški]] ljubiteljski [[astronom]] [H]
|-
| [[1231 Auricula]] || {{mp|1931 TE|2}} || cvetoča rastlina ''[[Primula auricula]]''[H]
|-
| [[1232 Cortusa]] || {{mp|1931 TF|2}} || ''[[Cortusa]]'', [[rod (biologija)|rod]]  cvetočih rastlin iz [[družina (biologija)družine]] [[Primulaceae]] [H]
|-
| [[1233 Kobresia]] || {{mp|1931 TG|2}} || [[rod (biologija)|rod]] rastlin iz [[družina (biologij)|družine]] [[Cyperaceae]] (šaši) z imenom ''[[Kobresia]]'' [H]
|-
| [[1234 Elyna]] || 1931 UF || [[rod (biologija)|rod]] rastlin iz [[družina (biologij)|družine]] [[Cyperaceae]] (šaši) z imenom ''[[Elyna]]''[H]
|-
| [[1235 Schorria]] || 1931 UJ || [[Richard Reinhard Emil Schorr]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]] &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.friedensblitz.de/sterne/glanzzeiten/Namen.html |title=1235 Schorria |accessdate=2009-02-01 |archive-date=2016-01-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160110090924/http://www.friedensblitz.de/sterne/glanzzeiten/Namen.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; [H]
|-
| [[1236 Thaïs]] || 1931 VX || ([H] nima pojasnila)
|-
| [[1237 Geneviève]] || 1931 XB || najstarejša hčerka odkritelja [H]
|-
| [[1238 Predappia]] || 1932 CA || [[Predappio]], [[Italija]], rojstni kraj [[Benito Mussolini|Benita Mussolinija]] [H]
|-
| [[1239 Queteleta]] || 1932 CB || [[Lambert Adolphe Jacques Quételet]], [[Belgijci|belgijski]] [[matematik]], [[statistik]], [[meteorolog]] in [[astronom]], prvi predstojnik [[Belgijski kraljevi observatorij|Kraljevega observatorija v]] [[Bruselj|Bruslju]] &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.urania.be/berichten/toonbericht.php?id=2004 |title=1239 Queteleta |accessdate=2009-02-01 |archive-date=2007-06-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070630100507/http://www.urania.be/berichten/toonbericht.php?id=2004 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; [H]
|-
| [[1240 Centenaria]] || 1932 CD || v čast 100-ti obletnici [[Observatorij Hamburg|Observatorija Hamburg]] &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.friedensblitz.de/sterne/glanzzeiten/Namen.html |title=1240 Centenaria |accessdate=2009-02-01 |archive-date=2016-01-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160110090924/http://www.friedensblitz.de/sterne/glanzzeiten/Namen.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; [H]
|-
| [[1241 Dysona]] || {{mp|1932 EB|1}} || [[Frank Watson Dyson]], [[Britanci|britanski]] [[astronom]], predstojnik [[Kraljevi observatorij Greenwich|Kraljevega observatorija Greenwich]] in predsednik [[Mednarodna astronomska zveza|Mednarodne astronomske zveze]] (IAU) v letih 1928&amp;ndash;1932 [H]
|-
| [[1242 Zambesia]] || 1932 HL || britansko področje ob reki [[Zambezi]], [[Afrika]] [H]
|-
| [[1243 Pamela]] || 1932 JE || odkriteljeva hčerka  [H]
|-
| [[1244 Deira]] || 1932 KE || starodavno ime mesta [[Ossett]], [[Yorkshire]], odkriteljev rojstni kraj &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.saao.ac.za/assa/html/his-astr_-_jackson_c.html |title=1244 Deira |accessdate=2009-02-01 |archive-date=2006-01-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20060114143043/http://www.saao.ac.za/assa/html/his-astr_-_jackson_c.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; [H] (lahko tudi vzamemo, da pomeni celotno staro [[Kraljevina deira|kraljevino Deira]], ki je obsegala sedanje področje Yorkshira)
|-
| [[1245 Calvinia]] || 1932 KF || mesto [[Calvinia]], provinca [[Cape]], [[Južna Afrika]] [H]
|-
| [[1246 Chaka]] || 1932 OA || [[Shaka]], kralj plemena [[Zulu]] &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.saao.ac.za/assa/html/his-astr_-_jackson_c.html |title=1246 Chaka |accessdate=2009-02-01 |archive-date=2006-01-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20060114143043/http://www.saao.ac.za/assa/html/his-astr_-_jackson_c.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; [H]
|-
| [[1247 Memoria]] || 1932 QA || [[latinščina|latinski]]g izraz za &quot;spominjanje&quot;; odkritelj se je pogosto spominjal lepih trenutkov med svojim bivanjem v [[Uccle|Uccli]] v letu [[1932]] [H]
 |-
| [[1248 Jugurtha]] || 1932 RO || [[Jugurtha]], [[Numidija|numidijski]] kralj in sovražnik Rima [H]
|-
| [[1249 Rutherfordia]] || 1932 VB || [[Ernest Rutherford|Lord Rutherford]], [[fizik]], [[Nobelova nagrada|Nobelov nagrajenec]] [H]; nekateri trdijo, da ima asteroid ime po mestu [[Rutherford, New York]] &lt;ref&gt;[http://www.rutherford.org.nz/hrnotso.htm 1249 Rutherfordia]&lt;/ref&gt;
|-
| [[1250 Galanthus]] || 1933 BD ||splošno ime za člane [[rod (biologij)|rodu]] z imenom ''[[Galanthus]]''  (zvončki)[H]
|-
| [[1251 Hedera]] || 1933 BE || [[rod (biologija|rod]] ''[[Hedera]]'' ˙(bršljan) [H]
|-
| [[1252 Celestia]] || 1933 DG || Celestia Whipple, mati odkritelja [H]
|-
| [[1253 Frisia]] || {{mp|1931 TV|1}} || verjetno [[latinščina|latinsko]] ime za [[Frizija]] in [[Tevtoni|tevtonsko]] ime za pleme, ki je dalo ime področju &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |title=1253 Frisia |accessdate=2009-02-01 |archive-date=2019-11-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191112160650/http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; [H]
|-
| [[1254 Erfordia]] || 1932 JA || [[Nemčija|nemško]] mesto [[Erfurt]], rojstni kraj odkritelja &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.astro-mainz.de/mzimall/1254.htm |title=1254 Erfordia |accessdate=2009-02-02 |archive-date=2007-09-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070927134950/http://www.astro-mainz.de/mzimall/1254.htm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; [H]
|-
| [[1255 Schilowa]] || 1932 NC || [[Marija Vasiljevna Šilova]] [[Rusi|ruski]] [[astronom]]ka in določiteljica tirnice &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://neopage.nm.ru/ENG/GENERAL/p05.htm |title=1255 Schilowa |accessdate=2009-02-01 |archive-date=2005-01-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050124062344/http://neopage.nm.ru/ENG/GENERAL/p05.htm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; [H]
|-
| [[1256 Normannia]] || 1932 PD || &quot;Verjetno poimenovano po prebivalcih [[Normandija|Normandije]]&quot; [H]
|-
| [[1257 Móra]] || 1932 PE || [[Károly Móra]] ([[1899]]&amp;ndash;[[1938]], imenovan tudi Károly Mórawatz), [[Madžari|madžarski]] [[astronom]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://esztergom.mcse.hu/magyar/1257.html |title=1257 Móra |accessdate=2009-02-02 |archive-date=2004-10-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20041028065623/http://esztergom.mcse.hu/magyar/1257.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; [H]
|-
| [[1258 Sicilia]] || 1932 PG || [[Sicilija]], [[Italija]] [H]
|-
| [[1259 Ógyalla]] || 1933 BT || [[Ógyalla]], [[Madžarska]], kraj, kjer se nahaja [[Observatorij Konkoly]], ki so ga pozneje imenovali [[Observatorij Ógyalla]] &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://esztergom.mcse.hu/magyar/minor.html |title=1259 Ógyalla |accessdate=2009-02-01 |archive-date=2005-03-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050306124845/http://esztergom.mcse.hu/magyar/minor.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; [H]
|-
| [[1260 Walhalla]] || 1933 BW || neoklasicistična zgradba (tempel) [[Walhalla Memorial Hall]], blizu [[Regensburg]]a, [[Nemčija]] [H]
|-
| [[1261 Legia]] || 1933 FB || [[latinščina|latinski]] izraz za mesto [[Liège]] v [[Belgija|Belgiji]] [H]
|-
| [[1262 Sniadeckia]] || 1933 FE || [[Jan Śniadecki]], [[Poljaki|poljski]] [[književnik]], [[matematik]], [[astronom]] in [[filozof]], ustanovitelj [[Observatorij Krakov|Observatorija Krakov]] [H]
 |-
| [[1263 Varsavia]] || 1933 FF || [[latinščina|latinsko]] ime za [[Varšava]], glavno mesto Poljske [H]
|-
| [[1264 Letaba]] || 1933 HG || reka [[Letaba]], [[Transvaal]], [[Južna Afrika]] [H]
|-
| [[1265 Schweikarda]] || 1911 MV || dekliško ime odkriteljeve matere (Schweikard) [H]
|-
| [[1266 Tone]] || 1927 BD || reka [[Tone]], področje [[Kantō]], največja reka na [[Japonska|Japonskem]] [[Japan]] [H]
|-
| [[1267 Geertruida]] || 1930 HD || sestra G. Pelsa, pomočnica pri računanju na [[Observatorij Leiden|Observatoriju Leiden]] in hčerka gospe  Hameslag &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |title=1267 Geertruida |accessdate=2009-02-01 |archive-date=2019-11-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191112160650/http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; [H]
|-
| [[1268 Libya]] || 1930 HJ || država [[Libija]] [H]
|-
| [[1269 Rollandia]] || 1930 SH || [[Romain Rolland]], [[Francozi|francoski]] pisatelj [H]
|-
| [[1270 Datura]] || 1930 YE || [[rod (biologija)|rod]] rastlin ''[[Datura stramonium]]'' v [[družina (biologija)|družini]] [[Solonaceae]][H]
|-
| [[1271 Isergina]] || 1931 TN || Pjotr Vasiljevič Isergin, prijatelj in zdravnik, ki je zdravil odkritelja [H]
|-
| [[1272 Gefion]] || {{mp|1931 TZ|1}} || vodnjak [[Gefjun]] (Gefion), [[København]], [[Danska]] [H]
|-
| [[1273 Helma]] || 1932 PF || znanka [[Nemci|nemškega]] [[astronom]]a [[Friedrich Schwab|Friedricha Schwaba]], [H]
|-
| [[1274 Delportia]] || 1932 WC || [[Eugène Delporte]], [[Belgijci|belgijski]] [[astronom]] [H]
|-
| [[1275 Cimbria]] || 1932 WG || [[Cimbri]], ki so se borili z [[Rimljani]] v [[Norik]]u [H]
|-
| [[1276 Ucclia]] || 1933 BA || imenovano po mestu [[Uccle]] in po [[Kraljevi observatorij belgije|Kraljevem observatoriju belgije]], ki se je nahajal v tem mestu &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.urania.be/berichten/toonbericht.php?id=2004 |title=1276 Ucclia |accessdate=2009-02-01 |archive-date=2007-06-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070630100507/http://www.urania.be/berichten/toonbericht.php?id=2004 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; [H]
|-
| [[1277 Dolores]] || 1933 HA || [[Dolores Ibarruri]], [[Španci|španska]] politična voditeljica [H]
|-
| [[1278 Kenya]] || 1933 LA || država [[Kenija]] [H]
|-
| [[1279 Uganda]] || 1933 LB || država [[Uganda]] [H]
|-
| [[1280 Baillauda]] || 1933 QB || [[Jules Baillaud]], [[Francozi|francoski]] [[astronom]] [H]
|-
| [[1281 Jeanne]] || 1933 QJ || Jeanne Arend, hčerka odkritelja [H]
|-
| [[1282 Utopia]] || {{mp|1933 QM|1}} || [[Utopia]], mistični prostor [H]
|-
| [[1283 Komsomolia]] || 1925 SC || [[Komsomol]], sovjetska mladinska organizacija [H]
|-
| [[1284 Latvia]] || 1933 OP || država [[Latvija]] [H]
|-
| [[1285 Julietta]] || 1933 QF || odkriteljeva snaha [H]
|-
| [[1286 Banachiewicza]] || 1933 QH || [[Tadeusz Banachiewicz]] (Thaddeus Banachiewicz), [[Poljaki|poljski]] [[astronom]], predstojnik [[Observatorij Krakov|Observatorija Krakov]] [H]
|-
| [[1287 Lorcia]] || 1933 QL || žena [[Tadeusz Banachiewicz|Tadeusza Banachiewicza]], [[Poljaki|poljskega]] [[astronom]]a [H]
|-
| [[1288 Santa]] || 1933 QM || ime je predlagal [[Italijani|italijanski]] [[astronom]] in določevalec tirnic [[E. de Caro]] [H]
|-
| [[1289 Kutaïssi]] || 1933 QR || mesto [[Kutaïssi]], [[Gruzija]] [H]
|-
| [[1290 Albertine]] || {{mp|1933 QL|1}} || [[Albert I Belgijski|Albert I]], kralj [[Belgija|Belgije]], ki je kmalu po odkritju asteroida umrl [H]
|-
| [[1291 Phryne]] || 1933 RA || [[Phryne]],  [[hetera]] , slavna zaradi svije lepote [H]
|-
| [[1292 Luce]] || 1933 SH || žena odkritelja [H]
|-
| [[1293 Sonja]] || 1933 SO || ime je izbral določevalec tirnice[H]
|-
| [[1294 Antwerpia]] || {{mp|1933 UB|1}} || [[Antwerp]], [[Belgija]] [H] &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.urania.be/berichten/toonbericht.php?id=2004 |title=1294 Antwerpia |accessdate=2009-02-01 |archive-date=2007-06-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070630100507/http://www.urania.be/berichten/toonbericht.php?id=2004 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[1295 Deflotte]] || 1933 WD || nečak odkritelja [H]
|-
| [[1296 Andrée]] || 1933 WE || nečakinja odkritelja [H]
|-
| [[1297 Quadea]] || 1934 AD || starši žene odkriteljevega brata (prof. E. Reinmuth) [H]
|-
| [[1298 Nocturna]] || 1934 AE || [[noč]] [H]
|-
| [[1299 Mertona]] || 1934 BA || [[Gerald Merton]], [[Angleži|angleški]] [[astronom]] [H]
|-
| [[1300 Marcelle]] || 1934 CL || druga hčerka odkritelja [H]
|-
! colspan=&quot;3&quot; style=&quot;background-color:silver;text-align:center;&quot; id=&quot;301&quot;| 1301–1400
|-
| [[1301 Yvonne]] || 1934 EA || sestra odkritelja [H]
|-
| [[1302 Werra]] || 1924 SV || reka [[Werra]], [[Nemčija]] [H]
|-
| [[1303 Luthera]] || 1928 FP || [[Karl Theodor Robert Luther|Robert Luther]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]] [H]&lt;!--- &quot;R. Luther&quot; ---&gt;
|-
| [[1304 Arosa]] || 1928 KC || [[Arosa]], [[Švica]] [H]
|-
| [[1305 Pongola]] || 1928 OC || reka [[Pongola]], [[Južna Afrika]] [H]
|-
| [[1306 Scythia]] || 1930 OB || [[Scythia]], starodavno [[Rusi|rusko]] področje [H]
|-
| [[1307 Cimmeria]] || 1930 UF || [[Kimerija]], starodavno [[Ukrajina|ukrajinsko]] področje okoli [[Krim, Ukrajina|Krim]]a [H]
|-
| [[1308 Halleria]] || 1931 EB ||  &quot;A mathematician&quot; [H]
|-
| [[1309 Hyperborea]] || 1931 TO || [[Hyperborea]], mitološka dežela [H]
|-
| [[1310 Villigera]] || 1932 DB || [[Walter A. Villiger]], [[Švicarji|švicarski]] [[astronom]], vodja oddelka za astronomske naprave pri [[Carl Zeiss|Carla Zeissu]] v mestu [[Jena]] [H]
|-
| [[1311 Knopfia]] || {{mp|1933 FF|1}} || [[Otto Knopf]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]] v mestu [[Jena]] [H]
|-
| [[1312 Vassar]] || 1933 OT || [[Vassar College]], kjer je učil določevalec tirnice [[Američani|ameriški]] [[astronom]] [[Maud Worcester Makemson]] [H]
|-
| [[1313 Berna]] || 1933 QG || [[Bern]], [[Švica]] (na zahtevo [[Sigmund Mauderli|Sigmunda Mauderlija]], ki je izračunal tirnico) [H]
|-
| [[1314 Paula]] || 1933 SC || žena odkritelja[H]
|-
| [[1315 Bronislawa]] || {{mp|1933 SF|1}} || sveti [[Bronislas]] iz Poljske [H]
|-
| [[1316 Kasan]] || 1933 WC || [[Kazan]], [[Rusija]], na reki [[Volga|Volgi]] [H]
|-
| [[1317 Silvretta]] || 1935 RC || [[Silvretta]], gorsko področje v [[Alpe|Alpah]] [H]
|-
| [[1318 Nerina]] || 1934 FG || ''Nerine'' [[rod (biologija)|rod]] cvetočih rastlin iz [[družina (biologija)|družine]] [[Amaryllidaceae]]  [H]
|-
| [[1319 Disa]] || 1934 FO || ''[[Disa]]'' [[rod (biologija)|rod]] lepih in velikih tropskih rož iz [[družina(biologija)|družine]] [[kukavičevke|Orchidaceae]] [H]
|-
| [[1320 Impala]] || 1934 JG || antilopa [[impala]] [H]
|-
| [[1321 Majuba]] || 1934 JH || [[Amajuba]], gora v severni provinci [[KwaZulu-Natal|Natal]], del gorskega področja [[Drakensberg]] v [[Južna Afrika|Južni Afriki]], kjer je bila bitka pri [[Bitka pri Majuba Hillu|Majuba Hillu]] [H]
|-
| [[1322 Coppernicus]] || 1934 LA || [[Nikolaj Kopernik]] (Nicolaus Copernicus), [[Poljaki|poljski]] [[astronom]] [H]
|-
| [[1323 Tugela]] || 1934 LD || reka [[Tugela]] v provinci [[KwaZulu-Natal (province)|Natal]] v [[Južna Afrika|Južni Afriki]] [H]
|-
| [[1324 Knysna]] || 1934 LL || [[Knysna]], mesto v provinci [[Cape (provinca)|Cape]] v [[Južna Afrika|Južni Afriki]] [H]
|-
| [[1325 Inanda]] || 1934 NR || [[Inanda, KwaZulu-Natal|Inanda]], [[zulu]]jska vas v [[Južna Afrika|Južni Afriki]] [H]
|-
| [[1326 Losaka]] || 1934 NS || [[Lusaka]], [[Zambija]] [H]
|-
| [[1327 Namaqua]] || 1934 RT || [[Namaqua]], obalno področje v jugozahodni Afriki [H]
|-
| [[1328 Devota]] || 1925 UA || [[Fortunato Devoto]], predsednik nacionalnega zbora observatorijev [[Argentina|Argentine]], prijatelj odkritelja [H]
|-
| [[1329 Eliane]] || 1933 FL || Éliane, hčerka [[Paul Bourgeois|Paula Bourgeoisa]], [[Belgijci|belgijskega]] [[astronom]]a [H]
|-
| [[1330 Spiridonia]] || 1925 DB || svak odkritelja [H] in/ali [[Spiridon Iljič Zaslavski]], junak [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]
|-
| [[1331 Solvejg]] || 1933 QS || oseba v [[Dramsko delo|drami]] ''[[Peer Gynt]]'' [[Norvežani|norveškega]] pisca [[Henrik Ibsen|Henrika Ibsena]] [H]
|-
| [[1332 Marconia]] || 1934 AA || [[Guglielmo Marconi]], [[Italijani|italijanski]] začetnik  radiotehnike, [[fizik]] in [[Nobelova nagrada|Nobelov nagrajenec]] [H]
|-
| [[1333 Cevenola]] || 1934 DA || [[Cévennes]], gorsko področje v južni [[Francija|Franciji]] [H]
|-
| [[1334 Lundmarka]] || 1934 OB || [[Knut Lundmark]], [[Švedi|švedski]] [[astronom]] [H]
|-
| [[1335 Demoulina]] || 1934 RE || Prof. Demoulin, [[Belgijci|belgijski]] [[astronom]] na [[Univerza v Ghentu|Univerzi v Ghentu]] [H]
|-
| [[1336 Zeelandia]] || 1934 RW || [[latinščina|latinsko]] ime za [[Zeeland]], južni del [[Nizozemska|Nizozemske]] &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |title=1336 Zeelandia |accessdate=2009-02-01 |archive-date=2019-11-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191112160650/http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; [H]
|-
| [[1337 Gerarda]] || {{mp|1934 RA|1}} || žena G. Pelsa, ki je bil računarski pomočnik na [[Observatorij Leiden|Observatoriju Leiden]] &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |title=1337 Gerarda |accessdate=2009-02-01 |archive-date=2019-11-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191112160650/http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[1338 Duponta]] || 1934 XA || Marc Dupont, nečak odkritelja [H]
|-
| [[1339 Désagneauxa]] || 1934 XB || svak odkritelja [H]
|-
| [[1340 Yvette]] || 1934 YA || nečakinja odkritelja [H]
|-
| [[1341 Edmée]] || 1935 BA || [[Edmée Chandon]], [[Francozi|francoski]] [[astronom]] [H]
|-
| [[1342 Brabantia]] || 1935 CV || [[latinščina|latinsko]] ime za provinco [[Vojvodstvo Brabant|Brabant]], [[Belgija]] in [[Nizozemska]], katerih glavno mesto je [[Bruselj]] &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |title=1342 Brabantia |accessdate=2009-02-01 |archive-date=2019-11-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191112160650/http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; [H]
|-
| [[1343 Nicole]] || 1935 FC || nečakinja odkritelja [H]
|-
| [[1344 Caubeta]] || 1935 GA || [[Paul Caubet]], [[Francozi|francoski]] [[astronom]] na [[Observatorij Toulouse|Observatoriju Toulouse]] [H]
|-
| [[1345 Potomac]] || 1908 CG || reka [[Potomac (reka)|Potomac]], [[Združene države Amerike|ZDA]] [H]
|-
| [[1346 Gotha]] || 1929 CY || mesto [[Gotha]], pokrajina [[Tiringija]] v [[Nemčija|Nemčiji]], kraj, kjer je stal stari [[Observatorij Gotha]], ki ga je osnoval [[Ernst I, Duke of Saxe-Coburg and Gotha|Duke Ernst I of Saxe-Coburg]], njegov prvi predstojnik je bil [[Franz Xaver von Zach]] [H]
|-
| [[1347 Patria]] || 1931 VW || [[latinščina|latinski]] izraz za &quot;domovina&quot; [H]
|-
| [[1348 Michel]] || 1933 FD || Michel Arend, starejši sin odkritelja [H]
|-
| [[1349 Bechuana]] || 1934 LJ || provinca [[Bechuana]] v [[Južma Afrika|Južni Afriki]], ki je pozneje znana kot [[protektorat]] Bechuanaland, sedaj je to država [[Bocvana]] [H]
|-
| [[1350 Rosselia]] || 1934 TA || [[Marie-Thérèse Rossel]], izdajatelj belgijskega časopisa ''Le Soir'' (1946+) &lt;ref&gt;[http://membres.lycos.fr/paul_detheux/Chap14.html 1350 Rosselia]&lt;/ref&gt; [H]
|-
| [[1351 Uzbekistania]] || 1934 TF || [[Uzbekistan]], včasih Uzbeška sovjetska socialistična republika, kjer je živel odkritelj; ime so našli po odkriteljevi smrti v knjigi ''Kleine Planeten für 1941'', napisano z roko [H]
|-
| [[1352 Wawel]] || 1935 CE || grad [[Wawel]], [[Krakov]], [[Poljska]], kjer se nahaja tudi katedrala [H]
|-
| [[1353 Maartje]] || 1935 CU || hčerka B. G. Mekkinga, [[Nizozemci|nizozemskega]] računarska pomočnika na [[Observatorij Leiden|Observatoriju Leiden]] &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |title=1353 Maartje |accessdate=2009-02-01 |archive-date=2019-11-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191112160650/http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; [H]
|-
| [[1354 Botha]] || 1935 GK || [[Louis Botha]], predsednik vlade [[Južnoafriška unija|Južnoafriške unije]], ki je bila predhodnica države [[Republika Južna afrika|Južna Afrika]] [H]
|-
| [[1355 Magoeba]] || 1935 HE || [[Magoeba]], domorodni vodja svernega [[Transval]]a, [[Južna Afika]] [[H]]
|-
| [[1356 Nyanza]] || 1935 JH || provinca [[Nyanza]], [[Kenija]] [H]
|-
| [[1357 Khama]] || 1935 ND || kralj [[Kama|Kame]] v[[Bečuanija]], [[Južna Afrika]] [H]
|-
| [[1358 Gaika]] || 1935 OB || [[Ngqika]], [[Kosa (ljudstvo)|koški]] vodja [[Transkeje]], [[Južna Afrika]] (pozneje Kafrarija) [H]
|-
| [[1359 Prieska]] || 1935 OC || vas [[Prieska]], provinca [[Cape (provinca)|Cape]], [[Južna Afrika]] [H]
|-
| [[1360 Tarka]] || 1935 OD || [[Tarka]], vodja [[Transkeje]], [[Južna Afrika]], po njem se imenuje tudi mesto [[Tarkastad]] [H]
|-
| [[1361 Leuschneria]] || 1935 QA || [[Armin Otto Leuschner]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]], vodja Oddelka za astronomijo na [[Kalifornijska univerza|Kalifornijski univerzi]] v [[Berkeley, Kalifornija|Berkeleyu]] &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.phys-astro.sonoma.edu/BruceMedalists/Leuschner/index.html |title=1361 Leuschneria |accessdate=2009-02-04 |archive-date=2021-04-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210422054152/http://www.phys-astro.sonoma.edu/brucemedalists/Leuschner/index.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; [H]
|-
| [[1362 Griqua]] || {{mp|1935 QG|1}} || [[Griqua]] pleme v [[Griqualand]]u, [[Južna Afrika]] [http://www.saao.ac.za/assa/html/his-astr_-_jackson_c.html †] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060114143043/http://www.saao.ac.za/assa/html/his-astr_-_jackson_c.html |date=2006-01-14 }} [H]
|-
| [[1363 Herberta]] || 1935 RA || [[Herbert Clark Hoover]], [[Američani|ameriški]] predsednik v letih 1929-1933, prej predsednik [[filantropija|filantropske]] belgijske humanitarne organizacije (1915-1919); imenovanje v čast obiska v [[Belgija|Belgiji]] leta 1938 [H]
|-
| [[1364 Safara]] || 1935 VB || André Safar iz mesta [[Alžir]] [H]
|-
| [[1365 Henyey]] || 1928 RK || [[Louis George Henyey]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]]
|-
| [[1366 Piccolo]] || 1932 WA || [[italijanščina|italijanski]] izraz za 'majhen'; pseudonim Augusta Cauvina (d'Arsac), ki je bil glavni urednik [[bruselj]]skega časopisa &quot;Le Soir&quot; (ca. 1898-1937) &lt;ref&gt;[http://membres.lycos.fr/paul_detheux/Chap14.html 1366 Piccolo]&lt;/ref&gt; [H]
|-
| [[1367 Nongoma]] || 1934 NA || [[Nongoma]], glavno mesto province [[Kwa-Zulu Natal]], [[Južna Afrika]] 
|-
| [[1368 Numidia]] || 1935 HD || [[Numidia]], starodavno severnoafriško kraljestvo in [[Rimljani|rimska]] provinca  [H]
|-
| [[1369 Ostanina]] || 1935 QB || [[Ostanina]], [[Sovjetska zveza]] (sedaj verjetno v [[Ukrajina|Ukrajini]]) [H]
|-
| [[1370 Hella]] || 1935 QG || [[Helene Nowacki]], [[Nemci|nemška]] [[astronom]]ka [H]
|-
| [[1371 Resi]] || 1935 QJ || bratranka gospe Schaub, znanke odkritelja [H]
|-
| [[1372 Haremari]] || 1935 QK || v čast vseh žensk, ki so delale na [[Astronomski računski inštitut|Astronomskem računskem inštitutu]]: &quot;Harem ARI (Astronomisches Rechen-Institut) &quot; [H]
|-
| [[1373 Cincinnati]] || 1935 QN || [[Observatorij Cincinnati]], na katerem so opravili največji del določanja tirnice [H]
|-
| [[1374 Isora]] || 1935 UA || pomeni neznana, ime je izbral [[Gustav Stracke]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]] « Isora = Isor A = Rosi » [H]
|-
| [[1375 Alfreda]] || 1935 UB || prijatejica odkritelja [H]
|-
| [[1376 Michelle]] || 1935 UH || Michelle Boyer, tretja hčerka odkritelja [H]
|-
| [[1377 Roberbauxa]] || 1936 CD || [[Robert Baux]] (1900-1987), [[Francozi|francoski]] engineer, otroški prijatelj [[Louis Boyer (astronom)|Louisa Boyerja]] [H]
|-
| [[1378 Leonce]] || 1936 DB || Léonce Rigaux, oče odkritelja [H]
|-
| [[1379 Lomonosowa]] || 1936 FC || [[Mihail Vasilevič Lomonosov]], [[Rusi|ruski]] [[polimat]] (znastvenik, ki obvlada večje število znanj)  [H]
|-
| [[1380 Volodia]] || 1936 FM || Volodja, pomanjševalnica [[Rusija|ruskega]] imena Vladimir. Imenovan po Vladimirju Veselovskem, ki se je rodil v noči, ko je bil asteroid odkrit [H]
|-
| [[1381 Danubia]] || 1930 QJ || reka [[Donava]] [H]
|-
| [[1382 Gerti]] || 1925 BB || Gertrud Hoehne, tajnica na  [[Astronomski računski inštitut|Astronomskem računskem inštitutu]] v [[Berlin]]u, [[[[Nemčija]]]] [H]
|-
| [[1383 Limburgia]] || 1934 RV || [[latinščina|latinsko]] ime za provinco [[Limburg]] &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.urania.be/berichten/toonbericht.php?id=2004 |title=1383 Limburgia-1 |accessdate=2009-02-01 |archive-date=2007-06-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070630100507/http://www.urania.be/berichten/toonbericht.php?id=2004 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |title=1383 Limburgia-2 |accessdate=2009-02-01 |archive-date=2019-11-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191112160650/http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; [H]
|-
| [[1384 Kniertje]] || 1934 RX || glavna oseba v drami ''Op hoop van zegen'' [[Herman Heijermans|Hermana Heijermansa]], nizozemskega časnikarja in dramatika &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |title=1384 Kniertje |accessdate=2009-02-01 |archive-date=2019-11-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191112160650/http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; [H]
|-
| [[1385 Gelria]] || 1935 MJ || [[latinščina|latinsko]]g ime za holandsko provinco [[Gelderland]] &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |title=1385 Gelria |accessdate=2009-02-01 |archive-date=2019-11-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191112160650/http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; [H]
|-
| [[1386 Storeria]] || 1935 PA || [[Norman Wyman Storer]], professor astronomije na [[Univerza v Kansasu|Univerzi v Kansasu]] [H]
|-
| [[1387 Kama]] || 1935 QD || reka [[Kama River]], pritok reke [[Volga|Volge]] vzhodno od mesta [[Kazan]] [H]
|-
| [[1388 Aphrodite]] || 1935 SS || [[Afrodita]], boginja v [[grška mitologija|grški mitologiji]] [H]
|-
| [[1389 Onnie]] || {{mp|1935 SS|1}} || A. Kruyt, svakinja G. Pelsa, računska pomočnica na [[Observatorij Leiden|Observatoriju Leiden]] 
&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |title=1389 Onnie |accessdate=2009-02-01 |archive-date=2019-11-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191112160650/http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; [H]
|-
| [[1390 Abastumani]] || 1935 TA || [[Abastumani]], [[Gruzija]], sedež [[Astrofizikalni observatorij Abastumani|Astrofizikalnega observatorija Abastumani]] [H]
|-
| [[1391 Carelia]] || 1936 DA || [[latinščina|latinsko]] ime za [[Karelija|Karelijo]], [[Finska]] [H]
|-
| [[1392 Pierre]] || 1936 FO || nečak odkritelja [H]
|-
| [[1393 Sofala]] || 1936 KD || provinae [[Sofala]], [[Mozambik]] [H]
|-
| [[1394 Algoa]] || 1936 LK || zaliv [[Algoa Bay]], [[Južna Afrika]] [H]
|-
| [[1395 Aribeda]] || 1936 OB || okrajšava za [[Astronomisches Rechen-Institut|'''A'''stronomisches '''R'''echen '''I'''nstitut, '''Be'''rlin '''Da'''hlem]] [H]
|-
| [[1396 Outeniqua]] || 1936 PF || gorovje [[Outeniqua]], v jugozahodni provinci [[Cape]], [[Južna Afrika]] [H]
|-
| [[1397 Umtata]] || 1936 PG || [[Umtata]], glavno mesto pokrajine [[Transkej]], [[Južna afrika]] [H]
|-
| [[1398 Donnera]] || 1936 QL || [[Anders Severine Donner]], [[Finci|finska]] [[astronom]]ka, predstojnica [[Observatorij Helsinki|Observatorija Helsinki]] [H]
|-
| [[1399 Teneriffa]] || 1936 QY || [[Tenerife]], [[Kanarski otoki]] [H]
|-
| [[1400 Tirela]] || 1936 WA || Charles Tirel, prijatelj odkritelja [H]
|-
! colspan=&quot;3&quot; style=&quot;background-color:silver;text-align:center;&quot; id=&quot;401&quot;| 1401–1500
|-
| [[1401 Lavonne]] || 1935 UD || vnukinja [[Maud Worcester Makemson|Mauda Worcesterja Makemsona]], ki je bil [[Američani|ameriški]] [[astronom]] in določevalca tirnice [H]
|-
| [[1402 Eri]] || 1936 OC || [[Erika Schattschneider]]-Kollnig, [[Nemci|nemška]] [[astronom]]ka [H]
|-
| [[1403 Idelsonia]] || 1936 QA || [[Naum Iljič Ideljson]], [[Rusi|ruski]] [[astronom]] [H]
|-
| [[1404 Ajax]] || 1936 QW || [[Ajaks (mitologija)|Ajaks]], heroj iz [[grška mitologija|grške mitologije]] [H]
|-
| [[1405 Sibelius]] || 1936 RE || [[Jean Sibelius]], skladatelj
|-
| [[1406 Komppa]] || 1936 RF || [[Gustaf Komppa]], rektor [[Finska|finske]] [[Univerza v Turkuju]] in eden izmed ustanoviteljev [[Observatorij Turku|Observatorija Turku]] [H]
|-
| [[1407 Lindelöf]] || 1936 WC || [[Ernst Leonard Lindelöf]], [[Finci|finski]] [[matematik]] [H]
|-
| [[1408 Trusanda]] || 1936 WF || Trude Hichgesand, znanka [[Heinrich Vogt|Heinricha Vogta]], [[Nemci|nemškega]] [[astronom]]a [H]
|-
| [[1409 Isko]] || 1937 AK || Ise Koch, žena [[Fritz Kubach|Fritza Kubacha]], [[Nemci|nemškega]] [[astronom]]a [H]
|-
| [[1410 Margret]] || 1937 AL || Margret Braun, žena [[Heinrich Vogt|Heinricha Vogta]], [[Nemci|nemškega]] [[astronom]]a [H]
|-
| [[1411 Brauna]] || 1937 AM || Margret Braun, žena [[Heinrich Vogt|Heinricha Vogta]], [[Nemci|nemškega]] [[astronom]]a [H]
|-
| [[1412 Lagrula]] || 1937 BA || [[Joanny-Philippe Lagrula]], [[Francozi|francoski]] [[astronom]], tudi predstojnik [[Observatorij Alžir|Observatorija Alžir]] [H]
|-
| [[1413 Roucarie]] || 1937 CD || mati odkritelja [H]
|-
| [[1414 Jérôme]] || 1937 CE || Jérôme Boyer, oče odkritelja [H]
|-
| [[1415 Malautra]] || 1937 EA || žena odkritelja [H]
|-
| [[1416 Renauxa]] || 1937 EC || [[P. Renaux]], [[Francozi|francoski]] [[astronom]] na [[Observatorij Alžir|Observatoriju Alžir]] [H]
|-
| [[1417 Walinskia]] || 1937 GH || (nepojasnjeno) [H]
|-
| [[1418 Fayeta]] || 1903 RG || [[Gaston Fayet]], [[Francozi|francoski]] predstojnik [[Observatorij Nica|Observatorija Nica]] [H]
|-
| [[1419 Danzig]] || 1929 RF || nemško ime za [[Gdansk]], [[Poljska]] [H]
|-
| [[1420 Radcliffe]] || 1931 RJ || v čast letnika [[1912]] na [[Kolidža Radcliffe]] v  [[Cambridge, Massachusetts|Cambridgu, Massachusetts]] [H]
|-
| [[1421 Esperanto]] || 1936 FQ || mednarodni umetni jezik [[esperanto]] [H]
|-
| [[1422 Strömgrenia]] || 1936 QF || [[Svante Elis Strömgren]], na [[Švedska|Švedskem]] rojeni [[Danci|danski]] [[astronom]], predstojnik [[Univerzitetni observatorij v Copenhagenu|Univerzitetnega observatorija v Copenhagenu]] in [[Centralni urad za astronomske okrožnice|Centralnega urada za astronomske okrožnice]] (ter oče [[Bengt Georg Daniel Strömgren|Bengta Georga Daniela Strömgrena]], [[Danci|danskega]] [[astronom]]a) [H]
|-
| [[1423 Jose]] || 1936 QM || Giuseppina Bianchi, pokojna mlada hčerka [[Emilio Bianchi|Emilia Biancha]], [[Italijani|italijanskega]] [[astronom]]a [H]
|-
| [[1424 Sundmania]] || 1937 AJ || [[Karl Frithiof Sundman]], [[Finci|finski]] [[matematik]], pozneje tudi predstojnik [[Observatorij Helsingfors|Observatorija Helsingfors]] [H]
|-
| [[1425 Tuorla]] || 1937 GB || [[Obseervatorij Tuorla]], [[Finska]], pozneje raziskovalni inštitut za astronomijo in optiko [H]
|-
| [[1426 Riviera]] || 1937 GF || [[Francija|francoska]] [[Riviera]] ? ([H] nima pojasnila)
|-
| [[1427 Ruvuma]] || 1937 KB || reka [[Ruvuma]], [[Tanzanija]] [H]
|-
| [[1428 Mombasa]] || 1937 NO || mesto [[Mombasa]], [[Kenija]] [H]
|-
| [[1429 Pemba]] || 1937 NH || otok [[Pemba (otok)|Pemba]], [[Tanzanija]] [H]
|-
| [[1430 Somalia]] || 1937 NK || država [[Somalija]] 
|-
| [[1431 Luanda]] || 1937 OB || mesto [[Luanda]], [[Angola]] 
|-
| [[1432 Ethiopia]] || 1937 PG || [[Etiopija]] (takrat so jo imenovali Abesinija) [H]
|-
| [[1433 Geramtina]] || 1937 UC || ime v čast sestre [[Švedi|švedskega]] [[astronom]]a [[Bror Ansgar Asplind|Brora Ansgarja Asplinda]] [H]
|-
| [[1434 Margot]] || {{mp|1936 FD|1}} || (nepojasnjeno) [H]
|-
| [[1435 Garlena]] || 1936 WE || znanka profesorja (Werner?) Schaub, [[Nemci|nemškega]] določevalca tirnice [H]
|-
| [[1436 Salonta]] || 1936 YA || mesto [[Salonta]] ([[madžarščina]]: Nagyszalonta), ki je danes v [[Romunija|Romuniji]], rojstni kraj odkritelja, [[Madžari|madžarskega]] [[astronom]]a [[György Kulin|Györgya Kulina]] ([[1905]]&amp;ndash;[[1989]]) 
|-
| [[1437 Diomedes]] || 1937 PB || [[Diomed]], bojevnik iz [[grška mitologija|grške mitologije]], sodeloval je tudi v [[trojanska vojna|trojanski vojni]] [H]
|-
| [[1438 Wendeline]] || 1937 TC || (nepojasnjeno) [H]
|-
| [[1439 Vogtia]] || 1937 TE || [[Heinrich Vogt]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]] [H]
|-
| [[1440 Rostia]] || 1937 TF || [[Johann Leonhard Rost]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]], avtor knjige ''[[Atlas Portatilis Coelistis]]'' &lt;ref&gt;[http://www.kleinplanetenseite.de/Versch/kphimmel.htm 1440 Rostia-1]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.lindahall.org/services/digital/ebooks/rost/about.shtml |title=1440 Rostia-2 |accessdate=2009-02-04 |archive-date=2007-09-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070928074033/http://www.lindahall.org/services/digital/ebooks/rost/about.shtml |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[1441 Bolyai]] || 1937 WA || [[János Bolyai]], [[Madžari|madžarski]] [[matematik]] &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.vcse.hu/vega55.html |title=1441 Bolyai |accessdate=2009-02-04 |archive-date=2004-10-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20041027182904/http://www.vcse.hu/vega55.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[1442 Corvina]] || 1937 YF || [[Matija Korvin]], madžarski kralj . Njegova knjižnica  [[Bibliotheca Corviniana]] je bila druga po velikosti za [[Vatikanska knjižnica|Vatikansko knjižnico]] 
|-
| [[1443 Ruppina]] || 1937 YG || [[Ruppin]], [[Nemčija]], rojstni kraj [[Carl Wilhelm Ludwig Martin Ebell|Carla Wilhelma Ludwiga Martina Ebella]], [[Nemci|nemškega]] [[astronom]]a [H]
|-
| [[1444 Pannonia]] || 1938 AE || [[Panonija]], rimska provinca, ki je po obsegu enaka današnji madžarski pokrajini [[Transdanubija|Transdanubiji]] na [[Madžarska|Madžarskem]] 
|-
| [[1445 Konkolya]] || 1938 AF || [[Nicolaus Thege von Konkoly]] (Thege Miklós Konkoly), ustanovitelj [[Observatorij Ó-Gyalla|Observatorija Ó-Gyalla]], sedaj je to  [[Geomagnetni observatorij Hurbanovo]], [[Slovaška]] [H] 
|-
| [[1446 Sillanpää]] || 1938 BA || [[Frans Eemil Sillanpää]], [[Finci|finski]] pisatelj in dobitnik [[Nobelova nagrada|Nobeleove nagrade]] za književnost v letu 1939 ? ([H] nima pojasnila)
|-
| [[1447 Utra]] || 1938 BB || [[Utra]], [[Finska]], rojstni kraj odkritelja [H]
|-
| [[1448 Lindbladia]] || 1938 DF || [[Bertil Lindblad]], [[Švedi|švedski]] [[astronom]] in nekdanji predsednik [[Mednarodna astronomska zveza|Mednarodne astronomske zveze]] (IAU) [H]
|-
| [[1449 Virtanen]] || 1938 DO || [[Artturi Ilmari Virtanen]], [[finci|finski]] [[biokemik]] in dobitnik [[Nobelova nagrada|Nobeleove nagrade]] za [[kemija|kemijo]] v letu 1945 ? ([H] nima pojasnila)
|-
| [[1450 Raimonda]] || 1938 DP || [[Jean Jacques Raimond]], nekdanji nizozemski predsednik Kraljeve astronomske in meteorološke zveze (Koninklijke Nederlandse Vereniging voor Weer- en Sterrenkunde ali NVWS) in predstojnik Zeissovega [[planetarij]]a v [[Haag]]u &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |title=1450 Raimonda |accessdate=2009-02-01 |archive-date=2019-11-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191112160650/http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; [H]
|-
| [[1451 Granö]] || 1938 DT || [[Johannes Gabriel Granö]], [[Finci|finski]] [[geograf]], raziskovalec in rektor [[Univerza v Turkuju|universe v Turkuju]] [H]
|-
| [[1452 Hunnia]] || {{mp|1938 DZ|1}} || dobesedno to pomeni dežela [[Huni|Hunov]] (država, ki jo je osnoval [[Atila]]), ime se uporablja kot posebna oblika imena za [[Madžarska|Madžarsko]], je pa tudi sinonim za pokrajino, ki leži vzhodno od [[Donava|Donave]] 
|-
| [[1453 Fennia]] || {{mp|1938 ED|1}} || [[latinščina|latinsko]] ime za [[Finska|Finsko]] [H]
|-
| [[1454 Kalevala]] || 1936 DO || [[Kalevala]], [[finska]] [[ep]]ska [[pesnitev]]
|-
| [[1455 Mitchella]] || 1937 LF || [[Maria Mitchell]], [[Američani|ameriška]] [[astronom]]ka [H]
|-
| [[1456 Saldanha]] || 1937 NG || pristanišče [[Saldanha]], [[Južna Afrika]] 
|-
| [[1457 Ankara]] || 1937 PA || [[Ankara]], [[Turčija]] [H]
|-
| [[1458 Mineura]] || 1937 RC || [[Adolphe Mineur]], [[Belgijci|belgijski]] [[matematik]] [H]
|-
| [[1459 Magnya]] || 1937 VA || ime je predlagal določevalec tirnice [H]
|-
| [[1460 Haltia]] || 1937 WC || gora [[Haltitunturi]] možno je tudi, da ime izhaja iz finske beside haltia, kar pomeni škrat
|-
| [[1461 Jean-Jacques]] || 1937 YL || Jean-Jacques, sin odkritelja [H]
|-
| [[1462 Zamenhof]] || 1938 CA || [[Ludwik Lazarus Zamenhof]], [[Poljaki|poljski]] [[zdravnik]], [[filolog]] in začetnik [[umetni jezik|umetnega jezika]] [[esperanto|esperanta]] [H]
|-
| [[1463 Nordenmarkia]] || 1938 CB || [[Nils Viktor Emanuel Nordenmark]], [[Švedi|švedski]] [[astronom]] [H]
|-
| [[1464 Armisticia]] || 1939 VO || ob 21-letnici [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] in v upanje, da se bo svetovni mir nadaljeval [H]
|-
| [[1465 Autonoma]] || 1938 FA || [[Avtonomna univerza Salvadorja]] (Universidad Autonoma de El Salvador), v priznanje za gostoljubnost, ki je je bil deležen [[Observatorij Hamburg]] [H]
|-
| [[1466 Mündleria]] || 1938 KA || [[Max Mündler]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]] [H]
|-
| [[1467 Mashona]] || 1938 OE || [[Šona]] ljudstvo v [[Zimbabve]]ju (takrat Rodezija) [H]
|-
| [[1468 Zomba]] || 1938 PA || mesto [[Zomba]] v državi [[Malavi]] [H]
|-
| [[1469 Linzia]] || 1938 QD || mesto [[Linz]], [[Avstrija]] [H]
|-
| [[1470 Carla]] || 1938 SD || Carla Ziegler, prijateljica odkritelja [H]
|-
| [[1471 Tornio]] || {{mp|1938 SL|1}} || [[Tornio]], [[Finska]]
|-
| [[1472 Muonio]] || 1938 UQ || [[Muonio]], [[Finska]]
|-
| [[1473 Ounas]] || 1938 UT || gora [[Ounastunturi]] 
|-
| [[1474 Beira]] || 1935 QY || mesto [[Beira, Mozambik|Beira]], [[Mozambik]] [H]
|-
| [[1475 Yalta]] || 1935 SM || [[Jalta]], [[Ukrajina]] [H]
|-
| [[1476 Cox]] || 1936 RA || J.-F. (Jean-François?) Cox, [[Francozi|francoski]] [[astronom]] ? ([H] nima pojasnila)
|-
| [[1477 Bonsdorffia]] || 1938 CC || [[Toivo Ilmari Bonsdorff]], [[Finci|finski]] [[astronom]] in ustanovitelj Geodetskega inštituta Finske [H]
|-
| [[1478 Vihuri]] || 1938 CF || A. Vihuri, [[Finska|finski]] lastnik ladij in  podpornik umetnosti in znanosti [H]
|-
| [[1479 Inkeri]] || 1938 DE || odkriteljeva vnukinja in nečakinja, tudi [[Finska|finsko]] področje [[Ingrija]] [H]
|-
| [[1480 Aunus]] || 1938 DK || odkriteljev vnuk, tudi [[Finska|finsko]] področje [[Karelija]] [H]
|-
| [[1481 Tübingia]] || 1938 DR || [[Tübingen]], [[Nemčija]], rojstni kraj [[Johannes Kepler|Keplerja]] [H]
|-
| [[1482 Sebastiana]] || {{mp|1938 DA|1}} || [[Johann Sebastian Bach]], [[Nemci|nemški]] skladatelj [H]
|-
| [[1483 Hakoila]] || {{mp|1938 DJ|1}} || [[Kosti Johannes Hakoila]], [[Finci|finski]] [[astronom]] in odkriteljev pomočnik [H]
|-
| [[1484 Postrema]] || 1938 HC || [[latinščin|latinski]] izraz za &quot;zadnji&quot;, ker je bil zadnji odkriteljev odkriti asteroid (to ni ostalo resnično) [H]
|-
| [[1485 Isa]] || 1938 OB || pomanjševalnica imena Marisa (imenoval je [[Massimo Cimino]], [[Italijani|italijanski]] [[astronom]]) [H]
|-
| [[1486 Marilyn]] || 1938 QA || Marilyn Herget, hčerka [[Paul Herget|Paula Hergeta]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]] [H]
|-
| [[1487 Boda]] || 1938 WC || [[Karl Boda]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]] [H]
|-
| [[1488 Aura]] || 1938 XE || ([H] nima pojasnila)
|-
| [[1489 Attila]] || 1939 GC || [[Atila]] 
|-
| [[1490 Limpopo]] || 1936 LB || reka [[Limpopo (reka)|Limpopo]], [[Afrika]] [H]
|-
| [[1491 Balduinus]] || 1938 EJ || [[latinščina|latinska]] oblika imena Baldwin, v tem primeru se nanaša na kralja [[Baudouin Belgijski|Baudouina Belgijskega]] [H] &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.urania.be/berichten/toonbericht.php?id=2004 |title=1491 Balduinus |accessdate=2009-02-01 |archive-date=2007-06-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070630100507/http://www.urania.be/berichten/toonbericht.php?id=2004 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[1492 Oppolzer]] || 1938 FL || [[Theodor von Oppolzer]], [[Avstrijci|avstrijski]] [[astronom]] [H]
|-
| [[1493 Sigrid]] || 1938 QB || Sigrid, žena [[Bengt Georg Daniel Strömgren|Daniela Strömgrena]], dansko-[[Američani|ameriškega]] [[astronom]]a [H]
|-
| [[1494 Savo]] || 1938 SJ || [[Savonia]], pokrajina na [[Finska|Finskem]] [H]
|-
| [[1495 Helsinki]] || 1938 SW || mesto [[Helsinki]], [[Finska]]
|-
| [[1496 Turku]] || {{mp|1938 SA|1}} || mesto [[Turku]], [[Finska]], domači kraj odkritelja [H]
|-
| [[1497 Tampere]] || {{mp|1938 SB|1}} || mesto [[Tampere]], [[Finska]]
|-
| [[1498 Lahti]] || {{mp|1938 SK|1}} || mesto [[Lahti]], [[Finska]]
|-
| [[1499 Pori]] || 1938 UF || mesto [[Pori]], [[Finska]]
|-
| [[1500 Jyväskylä]] || 1938 UH || mesto [[Jyväskylä]], [[Finska]]
|}

== Reference in opombe ==
{{sklici|5}}

{{start box}}
{{succession box|
 title=[[Pomeni imen asteroidov]]|
 years=[[Seznam asteroidov (1001-1250)]]&lt;br&gt;[[Seznam asteroidov (1251-1500)]]|
 before=[[Pomeni imen asteroidov : 501–1000|501–1000]]|
 after=[[Pomeni imen asteroidov: 1501–2000|1501–2000]]
}}
{{end box}}

[[Kategorija:Pomeni imen asteroidov|001001–001500]]</text>
      <sha1>6fbnzs6xv18s66qgmr36jdla909btqo</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pomeni imen asteroidov: 1501–2000</title>
    <ns>0</ns>
    <id>201295</id>
    <revision>
      <id>6687485</id>
      <parentid>6643718</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T23:37:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 23 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6687485</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="60364" sha1="kz19fi2oc543z4pc0c2s3eh8hlc5uw7" xml:space="preserve">]]Pregled pomenov imen [[asteroid]]ov (malih planetov) od številke 1501 do 2000. Pregled je preverjen z [[Lutz D. Schmadel|Schmadelovim]] ''Slovarjem imen malih planetov'' (''Dictionary of Minor Planet Names'') in njegovim predhodnikom ''Imena malih planetov''  (''The Names of the Minor Planets''), ki ga je pripravil [[Paul Herget]] (označeno s [H]). Oznaka * pomeni, da je izvor imena ugibanje.

{| border=0 cellpadding=5 align=&quot;center&quot;
! Ime !! Začasna oznaka !! Izvor imena
|-
! colspan=&quot;3&quot; style=&quot;background-color:silver;text-align:center;&quot; id=&quot;501&quot;| 1501–1600
|-
| [[1501 Baade]] || 1938 UJ || [[Walter Baade]], nemški [[astronom]] &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.friedensblitz.de/sterne/glanzzeiten/Namen.html |title=1501 Baade |accessdate=2009-02-08 |archive-date=2016-01-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160110090924/http://www.friedensblitz.de/sterne/glanzzeiten/Namen.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[1502 Arenda]] || 1938 WB || [[Sylvain Julien Victor Arend]], belgijski [[astronom]] [H]
|-
| [[1503 Kuopio]] || 1938 XD || [[mesto]] [[Kuopio]], [[Finska]]
|-
| [[1504 Lappeenranta]] || 1939 FM || [[mesto]] [[Lappeenranta]], [[Finska]]
|-
| [[1505 Koranna]] || 1939 HH || [[Koranna]], pleme [[Bušmani|Bušmanov]] (Grmičarji) iz puščave [[Kalahari]] [H]
|-
| [[1506 Xosa]] || 1939 JC || [[Šosa]] ljudstvo iz Afrike  [H]
|-
| [[1507 Vaasa]] || 1939 RD || [[mesto]] [[Vaasa]], [[Finska]]
|-
| [[1508 Kemi]] || 1938 UP || [[mesto]] [[Kemi]], [[Finska]]
|-
| [[1509 Esclangona]] || 1938 YG || [[Ernest Benjamin Esclangon]], francoski [[astronom]] [H]
|-
| [[1510 Charlois]] || 1939 DC || [[Auguste Charlois]], francoski [[astronom]]
|-
| [[1511 Daléra]] || 1939 FB || Paul Daléra, prijateljica odkritelja [H]
|-
| [[1512 Oulu]] || 1939 FE || [[mesto]] [[Oulu]], [[Finska]], rojstni kraj odkritelja [H]
|-
| [[1513 Mátra]] || 1940 EB || [[Mátra]], gorovje na [[Madžarska|Madžarskem]] 
|-
| [[1514 Ricouxa]] || 1906 UR || *
|-
| [[1515 Perrotin]] || 1936 VG || [[Joseph Athanase Perrotin]], [[Francozi|francoski]] [[astronom]]
|-
| [[1516 Henry]] || 1938 BG || [[Paul Henry in Prosper Henry|Paul in Prosper Henry]], [[Francozi|francoska]] [[astronom]]a
|-
| [[1517 Beograd]] || 1938 FD || [[Beograd]], [[Srbija]], odkriteljevo rojstno [[mesto]] [H]
|-
| [[1518 Rovaniemi]] || 1938 UA || [[mesto]] [[Rovaniemi]], [[Finska]]
|-
| [[1519 Kajaani]] || 1938 UB || [[mesto]] [[Kajaani]], [[Finska]]
|-
| [[1520 Imatra]] || 1938 UY || [[mesto]] [[Imatra]], [[Finska]]
|-
| [[1521 Seinäjoki]] || {{mp|1938 UB|1}} || [[mesto]] [[Seinäjoki]], [[Finska]]
|-
| [[1522 Kokkola]] || 1938 WO || [[mesto]] [[Kokkola]], [[Finska]]
|-
| [[1523 Pieksämäki]] || 1939 BC || [[mesto]] [[Pieksämäki]], [[Finska]]
|-
| [[1524 Joensuu]] || 1939 SB || [[mesto]] [[Joensuu]], [[Finska]]
|-
| [[1525 Savonlinna]] || 1939 SC || [[mesto]] [[Savonlinna]], [[Finska]]
|-
| [[1526 Mikkeli]] || 1939 TF || [[mesto]] [[Mikkeli]], [[Finska]]
|-
| [[1527 Malmquista]] || 1939 UG || [[Gunnar Malmquist]], [[Švedi|švedski]] [[astronom]] [H]
|-
| [[1528 Conrada]] || 1940 CA || [[Fritz Conrad]], [[admiral]] [[Nemčija|nemške]] [[mornarica|mornarice]] med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] [H]
|-
| [[1529 Oterma]] || 1938 BC || [[Liisi Oterma]], [[Finci|finski]] [[astronom]]
|-
| [[1530 Rantaseppä]] || 1938 SG || [[Hilkka Rantaseppä]] (Hilkka Rantaseppä-Helenius), [[Finci|finska]] [[astronom]]ka
|-da
| [[1531 Hartmut]] || 1938 SH || Hartmut Neckel, vnuk odkritelja
|-
| [[1532 Inari]] || 1938 SM || [[jezero]] [[Inari]], [[Finska]]
|-
| [[1533 Saimaa]] || 1939 BD || [[jezero]] [[Saimaa]], [[Finska]]
|-
| [[1534 Näsi]] || 1939 BK || [[jezero]] [[Näsijärvi]], [[Finska]]
|-
| [[1535 Päijänne]] || 1939 RC || [[jezero]] [[Päijänne]] v Narodnem parku Päijänne  [[Finska]]
|-
| [[1536 Pielinen]] || 1939 SE || [[jezero]] [[Pielinen]] v Narodnem parku Koli [[Finska]]
|-
| [[1537 Transylvania]] || 1940 QA || [[Transilvanija]], [[Romunija]] 
|-
| [[1538 Detre]] || 1940 RF || [[László Detre]], [[Madžari|madžarski]] [[astronom]] 
|-
| [[1539 Borrelly]] || 1940 UB || [[Alphonse Louis Nicolas Borrelly]], [[Francozi|francoski]] [[astronom]]
|-
| [[1540 Kevola]] || 1938 WK || observatorij [[Kevola]], [[Finska]] 
|-
| [[1541 Estonia]] || 1939 CK || [[Estonija]] [H]
|-
| [[1542 Schalén]] || 1941 QE || [[Carl Schalén]], [[Švedi|švedski]] [[astronom]]
|-
| [[1543 Bourgeois]] || 1941 SJ || [[Paul Bourgeois]], [[Belgijci|belgijski]] [[astronom]]
|-
| [[1544 Vinterhansenia]] || 1941 UK || [[Julie Marie Vinter Hansen]], [[Danci|danski]] [[astronom]] [H]
|-
| [[1545 Thernöe]] || 1941 UW || [[Karl August Oscar Thernöe]], [[Danci|danski]] [[astronom]]
|-
| [[1546 Izsák]] || {{mp|1941 SG|1}} || [[Imre Gyula Izsák]], [[Madžari|madžarski]][[astronom]] &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.vcse.hu/vega55.html |title=1546 Izsák |accessdate=2009-02-08 |archive-date=2004-10-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20041027182904/http://www.vcse.hu/vega55.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[1547 Nele]] || 1929 CZ || Nele, žena ljudskega junaka [[Till Eulenspiegel|Tilla Eulenspiegla]]
|-
| [[1548 Palomaa]] || 1935 FK || [[Matti Herman Palomaa]], [[Finci|finski]] [[kemik|kemičarka]] [H]
|-
| [[1549 Mikko]] || 1937 GA || Mikko Arthur Levander, [[Finci|finski]] župnik, amaterski [[astronom]], tast odkritelja [H]
|-
| [[1550 Tito]] || 1937 WD || [[Josip Broz Tito]], [[Jugoslavija|jugoslovanski]] voditelj [H]
|-
| [[1551 Argelander]] || {{mp|1938 DC|1}} || [[Friedrich Wilhelm August Argelander]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]] [H]
|-
| [[1552 Bessel]] || {{mp|1938 DE|1}} || [[Friedrich Wilhelm Bessel]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]] and [[matematik]] [H]
|-
| [[1553 Bauersfelda]] || 1940 AD || [[Walter Bauersfeld]], [[Nemci|nemški]] inženir, konstruktor Zeissovega [[planetarij]]a  [H]
|-
| [[1554 Yugoslavia]] || 1940 RE || [[Jugoslavija]], odkriteljeva domovina [H]
|-
| [[1555 Dejan]] || 1941 SA || sin [[Petar Đjurković|Petra Đjurkovića]], [[Jugoslovani|jugoslovanskega]] [[astronom]]a [H]
|-
| [[1556 Wingolfia]] || 1942 AA || Wingolf, bratovščina na [[Univerza v Heidelbergu|Univerzi v Heidelbergu]] [H]
|-
| [[1557 Roehla]] || 1942 AD || Lars Ruehl, [[Švedi|švedsko]]-[[Nemci|nemški]] zdravnik v [[Heidelberg]]u, v hvaležnost zaradi ohranitve odkriteljevega zdravja [H]
|-
| [[1558 Järnefelt]] || 1942 BD || [[Gustaf Järnefelt]], [[Finci|finski]] [[astronom]]
|-
| [[1559 Kustaanheimo]] || 1942 BF || [[Paul Kustaanheimo]], [[Finci|finski]] [[astronom]]
|-
| [[1560 Strattonia]] || 1942 XB || [[Frederick John Marrian Stratton]], [[Britanci|britanski]] [[astronom]] [H]
|-
| [[1561 Fricke]] || 1941 CG || [[Walter Ernst Fricke]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]]
|-
| [[1562 Gondolatsch]] || 1943 EE || [[Friedrich Gondolatsch]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]]
|-
| [[1563 Noël]] || 1943 EG || Emanuel Arend, odkriteljev sin [H]
|-
| [[1564 Srbija]] || 1936 TB || [[Srbija]] (prvi odkriti asteroid iz [[Beograd]]a) [H]
|-
| [[1565 Lemaître]] || 1948 WA || [[Georges Lemaître]], [[Belgijci|belgijski]] [[astronom]], [[teolog]] in [[matematik]]
|-
| [[1566 Icarus]] || 1949 MA || [[Ikar (mitologija)|Ikar]], prvi letalec iz [[grška mitologija|grške mitologije]]
|-
| [[1567 Alikoski]] || 1941 HN || Heikki A. Alikoski, pomočnik na [[Observatorij Turku|Observatoriju Turku]], [[Finska]] [http://home.earthlink.net/~rdstephens/Page1_files/1567_Alikoskii.pdf †]
|-
| [[1568 Aisleen]] || 1946 QB || žena odkritelja
|-
| [[1569 Evita]] || 1948 PA || [[Eva Perón]], prva dama [[Argentina|Argentine]]
|-
| [[1570 Brunonia]] || 1948 TX || [[Univerza Brown]], [[Združene države Amerike|ZDA]]
|-
| [[1571 Cesco]] || 1950 FJ || [[Reynaldo Cesco]] in [[Carlos Ulrrico Cesco]], [[Argentinci|argentinska]] [[astronom]]a 
|-
| [[1572 Posnania]] || 1949 SC || [[mesto]] [[Poznań]], [[Poljska]]
|-
| [[1573 Väisälä]] || 1949 UA || [[Yrjö Väisälä]], [[Finci|finski]] [[astronom]]
|-
| [[1574 Meyer]] || 1949 FD || G. Meyer, [[Francozi|francoski]] [[astronom]]*
 |-
| [[1575 Winifred]] || 1950 HH || [[Winifred Sawtell Cameron]], [[Američani|ameriški]] planetarni geolog*
|-
| [[1576 Fabiola]] || 1948 SA || [[Fabiola de Mora y Aragón]], nekdanja [[kralj]]ica [[Belgija|Belgije]]
|-
| [[1577 Reiss]] || 1949 BA || [[Guy Reiss]], [[Francozi|francoski]] [[astronom]]
|-
| [[1578 Kirkwood]] || 1951 AT || [[Daniel Kirkwood]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]]
|-
| [[1579 Herrick]] || 1948 SB || [[Samuel Herrick]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]] in [[matematik]]
|-
| [[1580 Betulia]] || 1950 KA || žena [[Samuel Herrick|Samuela Herricka]], predstavnika iz [[Ohio|Ohia]]
|-
| [[1581 Abanderada]] || {{mp|1950 LA|1}} || [[španščina|španska]] beseda za  ''vodja, ki nosi zastavo'', v čast [[Eva Perón|Evi Perón]]
|-
| [[1582 Martir]] || 1950 LY || [[španščina|španska]] beseda za ''mučenica'', v čast [[Eva Perón|Evi Perón]]
|-
| [[1583 Antilochus]] || 1950 SA || [[Antiloh (mitologija)|Antiloh]], bojevnik iz [[grška mitologija|grške mitologije]]
|-
| [[1584 Fuji]] || 1927 CR || gora [[Fuji]], [[Japonska]]
|-
| [[1585 Union]] || 1947 RG || [[Observatorij Union]], [[Johannesburg]]
|-
| [[1586 Thiele]] || 1939 CJ || [[Thorvald Nicolai Thiele]], [[Danci|danski]] [[astronom]]
|-
| [[1587 Kahrstedt]] || {{mp|1933 FS|1}} || [[Albrecht Kahrstedt]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]]
|-
| [[1588 Descamisada]] || 1951 MH || [[španščina|španska]] beseda za ''brez srajce (delavec)'', v čast [[Eva Perón|Evi Perón]]
|-
| [[1589 Fanatica]] || 1950 RK || [[španščina|španska]] beseda za ''fanatična ženska'', v čast [[Eva Perón|Evi Perón]]
|-
| [[1590 Ciolkovska]] || 1933 NA || [[Konstantin Edvardovič Ciolkovski]], [[Rusi|ruski]] [[matematik]], [[fizik]], [[letalski konstruktor|letalski]] in [[raketni konstruktor]]
|-
| [[1591 Baize]] || 1951 KA || [[Paul Baize]], [[Francozi|francoski]] zdravnik in amaterski [[astronom]]
|-
| [[1592 Mathieu]] || 1951 LA || vnukinja odkritelja
|-
| [[1593 Fagnes]] || 1951 LB || [[Hautes Fagnes]], planota v [[Belgija|Belgiji]]
|-
| [[1594 Danjon]] || 1949 WA || [[André Danjon]], [[Francozi|francoski]] [[astronom]]
|-
| [[1595 Tanga]] || 1930 ME || [[mesto]] [[Tanga, Tanzanija|Tanga]], [[Tanzanija]] 
|-
| [[1596 Itzigsohn]] || 1951 EV || [[Miguel Itzigsohn]], [[Argentinci|argentinski]] [[astronom]]
|-
| [[1597 Laugier]] || 1949 EB || [[Marguerite Laugier]], [[Francozi|francoski]] [[astronom]]
|-
| [[1598 Paloque]] || 1950 CA || [[Émile Paloque]], [[Francozi|francoski]] [[astronom]]
|-
| [[1599 Giomus]] || 1950 WA || [[mesto]] [[Gien-sur-Loire]], [[Francija]]
|-
| [[1600 Vyssotsky]] || 1947 UC || [[Emma Vyssotsky]], [[Američani|ameriška]] [[astronom]]ka
|-
! colspan=&quot;3&quot; style=&quot;background-color:silver;text-align:center;&quot; id=&quot;601&quot;| 1601–1700
|-
| [[1601 Patry]] || 1942 KA || [[André Patry]], [[Francozi|francoski]] [[astronom]]
|-
| [[1602 Indiana]] || 1950 GF || zvezna država [[Indiana]] in [[Univerza v Indiani]]
|-
| [[1603 Neva]] || 1926 VH || [[reka]] [[Neva]], teče skozi [[Sainkt Peterburg]]
|-
| [[1604 Tombaugh]] || 1931 FH || [[Clyde Tombaugh]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]]; asteroid 1931 FH je eden izmed mnogih, ki jih je odkril Tombaugh med iskanjem [[Pluton]]a
|-
| [[1605 Milankovitch]] || 1936 GA || [[Milutin Milanković]], [[Srbi|srbski]] [[astronom]]
|-
| [[1606 Jekhovsky]] || 1950 RH || [[Benjamin Jekhovsky]], v [[Rusija|Rusiji]] rojen [[Francozi|francoski]] [[astronom]]
|-
| [[1607 Mavis]] || 1950 RA || žena [[Jacobus Albertus Bruwer|Jacobusa Albertusa Bruwerja]], [[Južnoafričani|južnoafriški]] [[astronom]]
|-
| [[1608 Muñoz]] || 1951 RZ || [[F. A. Muñoz]], [[astronom]]*
|-
| [[1609 Brenda]] || 1951 NL || vnukinja odkritelja
|-
| [[1610 Mirnaya]] || 1928 RT || [[ruščina|ruska]] beseda za ''miroljubna''
|-
| [[1611 Beyer]] || 1950 DJ || [[Max Beyer]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]] &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.friedensblitz.de/sterne/glanzzeiten/Namen.html |title=1611 Beyer |accessdate=2009-02-08 |archive-date=2016-01-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160110090924/http://www.friedensblitz.de/sterne/glanzzeiten/Namen.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[1612 Hirose]] || 1950 BJ || [[Hideo Hirose]] (広瀬秀雄), [[Japonci|japonski]] [[astronom]]
|-
| [[1613 Smiley]] || 1950 SD || [[Charles Hugh Smiley]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]] 
|-
| [[1614 Goldschmidt]] || 1952 HA || [[Hermann Mayer Salomon Goldschmidt]], [[astronom]]
|-
| [[1615 Bardwell]] || 1950 BW || [[Conrad Bardwell]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]]
|-
| [[1616 Filipoff]] || 1950 EA || [[Lionel Filipoff]], [[astronom]]
|-
| [[1617 Alschmitt]] || 1952 FB || [[Alfred Schmitt]], [[Francozi|francoski]] [[astronom]]
|-
| [[1618 Dawn]] || 1948 NF || vnukinja odkritelja
|-
| [[1619 Ueta]] || 1953 TA || [[Jo Ueta]] (上田穣), [[Japonci|japonski]] [[astronom]]
|-
| [[1620 Geographos]] || 1951 RA || [[National Geographic Society]]
|-
| [[1621 Druzhba]] || 1926 TM || [[ruščina|ruska]] beseda za ''prijateljstvo''
|-
| [[1622 Chacornac]] || 1952 EA || [[Jean Chacornac]], [[Francozi|francoski]] [[astronom]]
|-
| [[1623 Vivian]] || 1948 PL || Daughter of [[William Hirst]], [[Britanci|britanski]]  [[astronom]]
|-
| [[1624 Rabe]] || {{mp|1931 TT|1}} || [[Eugene Rabe]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]]
|-
| [[1625 The NORC]] || 1953 RB || [[IBM NORC|NORC]] (Naval Ordnance Research Calculator), prvi računalnik z [[elektronka]]mi, izdelan pri podjetju [[IBM]]
|-
| [[1626 Sadeya]] || 1927 AA || [[Sociedad Astronómica de España y America]]
|-
| [[1627 Ivar]] || 1929 SH || brat odkritelja
|-
| [[1628 Strobel]] || 1923 OG || [[Willy Strobel]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]]
|-
| [[1629 Pecker]] || 1952 DB || [[Jean-Claude Pecker]], [[Francozi|francoski]] [[astronom]]
|-
| [[1630 Milet]] || 1952 DA || [[Bernard Milet]], [[Francozi|francoski]] [[astronom]]
|-
| [[1631 Kopff]] || 1936 UC || [[August Kopff]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]]
|-
| [[1632 Sieböhme]] || 1941 DF || [[Siegfried Böhme]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]]
|-
| [[1633 Chimay]] || 1929 EC || občina [[Chimay]] v [[Belgija|Belgiji]]
|-
| [[1634 Ndola]] || 1935 QP || [[mesto]] [[Ndola]], [[Zambia]] 
|-
| [[1635 Bohrmann]] || 1924 QW || [[Alfred Bohrmann]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]]
|-
| [[1636 Porter]] || 1950 BH || [[Jermain Gildersleeve Porter]] in [[John Guy Porter]], [[Britanci|britanska]] [[astronom]]a
|-
| [[1637 Swings]] || 1936 QO || [[Pol Swings]], [[Belgijci|belgijski]] [[astronom]]
|-
| [[1638 Ruanda]] || 1935 JF || [[Ruanda]] 
|-
| [[1639 Bower]] || 1951 RB || [[Ernest Clare Bower]], [[Američani|ameriški]] [[matematik]] in [[astronom]] 
|-
| [[1640 Nemo]] || 1951 QA || kapitan [[Nemo]], izmišljena oseba
|-
| [[1641 Tana]] || 1935 OJ || [[reka]] [[Tana]], [[Kenija]] 
|-
| [[1642 Hill]] || 1951 RU || [[George William Hill]], [[Američani|ameriški]] [[matematik]] in [[astronom]]
|-
| [[1643 Brown]] || 1951 RQ || [[Ernest William Brown]], [[Britanci|britanski]] [[astronom]]
|-
| [[1644 Rafita]] || 1935 YA || sin odkritelja
|-
| [[1645 Waterfield]] || 1933 OJ || [[Reginald Lawson Waterfield]] in [[William Francis Herschel Waterfield]], [[Britanci|britanska]] [[astronom]]a
|-
| [[1646 Rosseland]] || 1939 BG || [[Svein Rosseland]], [[Norvežani|norveški]] [[astrofizik]]
|-
| [[1647 Menelaus]] || 1957 MK || [[Menelaj]], [[kralj]] iz [[grška mitologija|grške mitologije]]
|-
| [[1648 Shajna]] || 1935 RF || [[Grigorij Abramovič Šajn]], [[Rusi|ruski]] [[astronom]], soprog odkriteljice 
|-
| [[1649 Fabre]] || 1951 DE || [[Hervé Fabre]], [[Francozi|francoski]] [[astronom]]
|-
| [[1650 Heckmann]] || 1937 TG || [[Otto Heckmann]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]] 
|-
| [[1651 Behrens]] || 1936 HD || [[Johann Gerhard Behrens]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]]
|-
| [[1652 Hergé]] || 1953 PA || [[Georges Prosper Remi]] ( psevdonim Hergé) [[Belgijci|belgijski]] pisec [[strip]]ov
|-
| [[1653 Yakhontovia]] || 1937 RA || [[Nataliya Sergeevna Samoilova-Yakhontova]], [[Rusi|ruska]] [[astronom]]ka
|-
| [[1654 Bojeva]] || 1931 TL || [[Nina Fedorovna Bojeva]], [[Rusi|ruska]] [[astronom]]ka 
|-
| [[1655 Comas Solá]] || 1929 WG || [[Josep Comas i Solà]], [[Katalonci|katalonski]] [[astronom]]
|-
| [[1656 Suomi]] || 1942 EC || [[Finska]]
|-
| [[1657 Roemera]] || 1961 EA || [[Elizabeth Roemer]], [[Američani|ameriška]] [[astronom]]ka
|-
| [[1658 Innes]] || 1953 NA || [[Robert Thorburn Ayton Innes]], [[Škoti|škotski]] amaterski [[astronom]], pozneje poklicni astronom, tudi prvi direktor [[Observatorij Transvaal|Observatorija Transvaal]]
 |-
| [[1659 Punkaharju]] || 1940 YL || občina [[Punkaharju]], [[Finska]]
|-
| [[1660 Wood]] || 1953 GA || [[Harry Edwin Wood]], [[Južnoafričani|južnoafriški]] [[astronom]]
|-
| [[1661 Granule]] || A916 FA || [[Gallova zrna]] (znana tudi kot &quot;Gallova telesa&quot;), oblika [[limfociti|limfocitov]], ki jih je odkril [[Edward Gall]]
|-
| [[1662 Hoffmann]] || A923 RB || Irmtraud Hoffmann, snaha odkritelja
|-
| [[1663 van den Bos]] || 1926 PE || [[Willem Hendrik van den Bos]], [[Nizozemci|nizozemski]] [[astronom]] &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |title=1663 van den Bos |accessdate=2009-02-08 |archive-date=2019-11-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191112160650/http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[1664 Felix]] || 1929 CD || [[Felix Timmermans]], [[Belgijci|belgijski]] pisatelj
|-
| [[1665 Gaby]] || 1930 DQ || Gaby Reinmuth, snaha odkritelja
|-
| [[1666 van Gent]] || 1930 OG || [[Hendrik van Gent]], [[Nizozemci|nizozemski]] [[astronom]] &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |title=1666 van Gent |accessdate=2009-02-08 |archive-date=2019-11-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191112160650/http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[1667 Pels]] || 1930 SY || [[G. Pels]], asistent pri izračunavanju tirnic na [[Observatorij Leiden|Observatoriju Leiden]] &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |title=1667 Pels |accessdate=2009-02-08 |archive-date=2019-11-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191112160650/http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[1668 Hanna]] || 1933 OK || Hanna Reinmuth, snaha odkritelja
|-
| [[1669 Dagmar]] || 1934 RS || Dagmar, žensko ime
|-
| [[1670 Minnaert]] || 1934 RZ || [[Marcel Gilles Jozef Minnaert]], [[Belgijci|belgijski]] [[astronom]]
|-
| [[1671 Chaika]] || 1934 TD || [[Rusi|ruska]] beseda za ''galeb'', v čast [[Valentina Tereškova|Valentini Tereškovi]]
|-
| [[1672 Gezelle]] || 1935 BD || [[Guido Gezelle]], [[flamci|flamski]] [[pesnik]]
|-
| [[1673 van Houten]] || 1937 TH || [[Cornelis Johannes van Houten]], [[Nizozemci|nizozemski]] [[astronom]] &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |title=1673 van Houten |accessdate=2009-02-08 |archive-date=2019-11-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191112160650/http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[1674 Groeneveld]] || 1938 DS || [[Ingrid van Houten-Groeneveld]], [[Nizozemci|nizozemski]] [[astronom]] &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |title=1674 Groeneveld |accessdate=2009-02-08 |archive-date=2019-11-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191112160650/http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[1675 Simonida]] || 1938 FB || lepa [[Srbija|srbska]] [[Simonida Nemanjič]], žena [[kralj]]a [[Štefan Uroš II.|Štefana Uroša II.]]
|-
| [[1676 Kariba]] || 1939 LC || [[jezero]] [[Kariba]], [[Zambija]]/[[Zimbabve]] 
|-
| [[1677 Tycho Brahe]] || 1940 RO || [[Tycho Brahe]], [[Danci|danski]] [[astronom]]
|-
| [[1678 Hveen]] || 1940 YH || [[Hen, Švedska]] (Hveen), otok v [[Øresund]]u z gradom [[Uraniborg]], ki ga je uporabljal [[Tycho Brahe]] oziroma observatorij [[Stjerneborg]]
|-
| [[1679 Nevanlinna]] || 1941 FR || [[Rolf Herman Nevanlinna]], [[Finci|finski]] [[matematik]]
|-
| [[1680 Per Brahe]] || 1942 CH || [[Per Brahe]], guverner in general iz 17. stoletja na [[Finska|Finskem]]
|-
| [[1681 Steinmetz]] || 1948 WE || [[Julius Steinmetz]], [[Nemci|nemški]] pastor in določevalec tirnice asteroida
|-
| [[1682 Karel]] || 1949 PH || sin [[Cornelis Johannes van Houten|Cornelisa Johannesa van Houtena]] in [[Ingrid van Houten-Groeneveld]], oba [[Nizozemci|nizozemska]] [[astronom]]a &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |title=1682 Karel |accessdate=2009-02-08 |archive-date=2019-11-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191112160650/http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[1683 Castafiore]] || 1950 SL || operna pevka [[Bianca Castafiore]]
|-
| [[1684 Iguassú]] || 1951 QE || [[Iguasujski slapovi]] na reki [[Iguasu]], [[Brazilija]]/[[Argentina]]
|-
| [[1685 Toro]] || 1948 OA || dekliški priimek  žene[[Samuel Herrick|Samuela Herricka]] (predstavnik [[Ohio|Ohia]])
|-
| [[1686 De Sitter]] || {{mp|1935 SR|1}} || [[Willem de Sitter]], [[Nizozemci|nizozemski]] [[astronom]] &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |title=1686 De Sitter |accessdate=2009-02-08 |archive-date=2019-11-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191112160650/http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[1687 Glarona]] || 1965 SC || kanton [[Glarus]] v [[Švica|Švici]]
|-
| [[1688 Wilkens]] || {{mp|1951 EQ|1}} || [[Alexander Wilkens]], [[Argentici|argentinski]] [[astronom]]
|-
| [[1689 Floris-Jan]] || 1930 SO || Floris-Jan van der Meulen, 5000. obiskovalec na astronomski razstavi &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |title=1689 Floris-Jan |accessdate=2009-02-08 |archive-date=2019-11-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191112160650/http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[1690 Mayrhofer]] || 1948 VB || [[Karl Mayrhofer]], [[Avstrijci|avstrijski]] [[matematik]] in amaterski [[astronom]] &lt;ref&gt;[http://www.kleinplanetenseite.de/Versch/kphimmel.htm 1690 Mayrhofer-1]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://genealogy.math.ndsu.nodak.edu/html/id.phtml?id=65088 1690 Mayrhofer-2]&lt;/ref&gt;
|-
| [[1691 Oort]] || 1956 RB || [[Jan Hendrik Oort]], [[Nizozemci|nizozemski]] [[astronom]] &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |title=1691 Oort |accessdate=2009-02-08 |archive-date=2019-11-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191112160650/http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[1692 Subbotina]] || 1936 QD || [[Mihail Subotin]], [[Rusi|ruski]] [[astronom]]
|-
| [[1693 Hertzsprung]] || 1935 LA || [[Ejnar Hertzsprung]], [[Danci|danski]] [[astronom]]
|-
| [[1694 Kaiser]] || 1934 SB || [[Frederik Kaiser]], [[Nizozemci|nizozemski]] [[astronom]] &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |title=1694 Kaiser |accessdate=2009-02-08 |archive-date=2019-11-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191112160650/http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[1695 Walbeck]] || 1941 UO || [[Henrik Johan Walbeck]], [[Finci|finski]]  [[geodet]]
|-
| [[1696 Nurmela]] || 1939 FF || [[Tauno Kalervo Nurmela]], [[Finci|finski]] [[akademik]]
|-
| [[1697 Koskenniemi]] || 1940 RM || [[Veikko Antero Koskenniemi]], [[Finci|finski]] [[pesnik]]
|-
| [[1698 Christophe]] || 1934 CS || nečak [[Georges Roland|Georgesa Rolanda]], [[Francozi|francoskega]] [[astronom]]a ali [[Ginette Roland]], [[Belgijci|belgijska]] [[astronom]]ka
|-
| [[1699 Honkasalo]] || 1941 QD || [[Tauno Bruno Honkasalo]], [[Finci|finski]] [[matematik]]
|-
| [[1700 Zvezdara]] || 1940 QC || [[Zvezdara]], [[Beograd]], [[Srbija]]
|-
! colspan=&quot;3&quot; style=&quot;background-color:silver;text-align:center;&quot; id=&quot;701&quot;| 1701–1800
|-
| [[1701 Okavango]] || 1953 NJ || [[reka]][[Okavango]], [[Afrika]]
|-
| [[1702 Kalahari]] || A924 NC || puščava [[Kalahari]]
|-
| [[1703 Barry]] || 1930 RB || [[Roger Barry]], [[Nemci|nemški]](?) [[astronom]]
|-
| [[1704 Wachmann]] || A924 EE || [[Arno Arthur Wachmann]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]] &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.friedensblitz.de/sterne/glanzzeiten/Namen.html |title=1704 Wachmann |accessdate=2009-02-08 |archive-date=2016-01-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160110090924/http://www.friedensblitz.de/sterne/glanzzeiten/Namen.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[1705 Tapio]] || {{mp|1941 SL|1}} || [[Tapio]], [[finska]] mitološka oseba iz  [[Kalevala|Kalevale]] (epska pesnitev)
|-
| [[1706 Dieckvoss]] || 1931 TS || [[Wilhelm Dieckvoss]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]] [http://www.friedensblitz.de/sterne/glanzzeiten/Namen.html †]
|-
| [[1707 Chantal]] || 1932 RL || nečakinja [[Georges Roland|Georgesa Rolanda]] [[Francozi|francoskega]] [[astronom]]a in [[Ginette Roland]], [[Belgijci|belgijske]] [[astronom]]ke *
|-
| [[1708 Pólit]] || 1929 XA || [[Isidre Pólit| Isidre Pólit i Boixareu]], [[Španci|španska]] [[astronom]]ka
|-
| [[1709 Ukraina]] || 1925 QA || [[Ukrajina]]
|-
| [[1710 Gothard]] || 1941 UF || [[Jenõ Gothard]], [[Madžari|madžarski]] amaterski [[astronom]] &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.vcse.hu/vega55.html |title=1710 Gothard |accessdate=2009-02-08 |archive-date=2004-10-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20041027182904/http://www.vcse.hu/vega55.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[1711 Sandrine]] || 1935 BB || nečakinja [[Georges Roland|Georgesa Rolanda]], [[Francozi|francoskega]] [[astronom]]a in [[Ginette Roland]], [[Belgijci|belgijske]] [[astronom]]ke *
|-
| [[1712 Angola]] || 1935 KC || država [[Angola]] 
|-
| [[1713 Bancilhon]] || 1951 SC || [[Odette Bancilhon]], [[Francozi|francoski]] [[astronom]]ka, žena [[Alfred Schmitt|Alfreda Schmitta]]
|-
| [[1714 Sy]] || 1951 OA || [[Frédéric Sy]], [[Francozi|francoski]] [[astronom]]
|-
| [[1715 Salli]] || 1938 GK || žena odkritelja
|-
| [[1716 Peter]] || 1934 GF || vnuk odkritelja
|-
| [[1717 Arlon]] || 1954 AC || [[mesto]] in občina [[Arlon]], [[Belgija]]
|-
| [[1718 Namibia]] || 1942 RX || država [[Namibija]]
|-
| [[1719 Jens]] || 1950 DP || vnuk odkritelja
|-
| [[1720 Niels]] || 1935 CQ || vnuk odkritelja
|-
| [[1721 Wells]] || {{mp|1953 TD|3}} || [[[[German Wells]], upravnik na [[Univerza v Indiani]]
|-
| [[1722 Goffin]] || 1938 EG || [[Edwin Goffin]], [[Belgijci|belgijski]] [[astronom]]
|-
| [[1723 Klemola]] || 1936 FX || [[Irja Klemola]], amaterska [[astronom]]ka in [[Arnold Richard Klemola]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]]
|-
| [[1724 Vladimir]] || 1932 DC || vnuk [[Milorad B. Protić|Milorada B. Protića]], [[srbi|srbski]] [[astronom]] 
|-
| [[1725 CrAO]] || 1930 SK || [[Astrofizikalni observatorij Krim]] (Кри́мська астрофізи́чна обсервато́рія)
|-
| [[1726 Hoffmeister]] || 1933 OE || [[Cuno Hoffmeister]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]]
|-
| [[1727 Mette]] || 1965 BA || žena odkritelja
|-
| [[1728 Goethe Link]] || 1964 TO || [[Observatorij Goethe Link]]
|-
| [[1729 Beryl]] || 1963 SL || Beryl Potter, član osebja na [[Univerza v Indiani Bloomington|Univerza v Indiani]]
|-
| [[1730 Marceline]] || 1936 UA || junakinja iz [[roman]]a  ''L'Immoraliste'', ki ga je napisal [[André Gide]], [[Francozi|francoski]] pisatelj in [[Nobelova nagrada|Nobelov]] nagrajenec
|-
| [[1731 Smuts]] || 1948 PH || [[Jan Christiaan Smuts]], premier v [[Južna Afrika|Južni Afriki]]
|-
| [[1732 Heike]] || 1943 EY || Heike Neckel, vnukinja [[Alfred Bohrmann|Alfreda Bohrmanna]], [[Nemci|nemškega]] [[astronom]]a
|-
| [[1733 Silke]] || {{mp|1938 DL|1}} || Silke Neckel, vnukinja odkritelja
|-
| [[1734 Zhongolovich]] || 1928 TJ || [[Ivan Danilovič Zongolovič]], [[Rusi|ruski]] [[astronom]]
|-
| [[1735 ITA]] || {{mp|1948 RJ|1}} || [[Inštitut teoretične astronomije]] (Institute for Theoretical Astronomy)
|-
| [[1736 Floirac]] || 1967 RA || predmestje [[Bordeaux]]a, [[Francija]]
|-
| [[1737 Severny]] || 1966 TJ || [[Andrej Borisovič Severni]], [[Rusi|ruski]] [[astronom]]
|-
| [[1738 Oosterhoff]] || 1930 SP || [[P. Th. Oosterhoff]], [[Nizozemci|nizozemski]][[astronom]] &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |title=1738 Oosterhoff |accessdate=2009-02-08 |archive-date=2019-11-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191112160650/http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[1739 Meyermann]] || 1939 PF || [[Bruno Meyermann]], [[astronom]]
|-
| [[1740 Paavo Nurmi]] || 1939 UA || [[Paavo Nurmi]], [[Finci|finski]] [[tekač]]
|-
| [[1741 Giclas]] || 1960 BC || [[Henry Lee Giclas]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]]
|-
| [[1742 Schaifers]] || 1934 RO || [[Karl Schaifers]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]]
|-
| [[1743 Schmidt]] || 4109 P-L || [[Bernhard Schmidt]], [[izumitelj]]
|-
| [[1744 Harriet]] || 6557 P-L || Wife of [[Paul Herget]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]]
|-
| [[1745 Ferguson]] || {{mp|1941 SY|1}} || [[James Ferguson (astronom, 1797-1867))|James Ferguson]], [[astronom]]
|-
| [[1746 Brouwer]] || 1963 RF || [[Dirk Brouwer]], na [[Nizozemska|Nizozemskem]] rojeni [[Američani|ameriški]] [[astronom]] &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |title=1746 Brouwer |accessdate=2009-02-08 |archive-date=2019-11-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191112160650/http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[1747 Wright]] || 1947 NH || * 
|-
| [[1748 Mauderli]] || 1966 RA || [[Sigmund Mauderli]], [[Švicarji|švicarski]] [[astronom]]
|-
| [[1749 Telamon]] || 1949 SB || [[Telamon (mitologija)|Telamon]], [[kralj]] iz [[grška mitologija|grške mitologije]] 
|-
| [[1750 Eckert]] || {{mp|1950 NA|1}} || [[Wallace John Eckert]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]]*
|-
| [[1751 Herget]] || 1955 OC || [[Paul Herget]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]]
|-
| [[1752 van Herk]] || 1930 OK || [[Gijsbert van Herk]], [[Nizozemci|nizozemski]] [[astronom]], skupaj z Hermanom Kleibrinkom in Willemom Bijleveldom je napisal zgodovino [[Observatorij Leiden|Observatorija Leiden]] &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |title=1752 van Herk |accessdate=2009-02-08 |archive-date=2019-11-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191112160650/http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[1753 Mieke]] || 1934 JM || Wife of [[Jan Oort]], [[Nizozemci|nizozemski]][[astronom]] &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |title=1753 Mieke |accessdate=2009-02-08 |archive-date=2019-11-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191112160650/http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[1754 Cunningham]] || 1935 FE || [[Leland E. Cunningham]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]]
|-
| [[1755 Lorbach]] || 1936 VD || Anne Lorbach Herget, žena [[Paul Herget|Paula Hergeta]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]]
|-
| [[1756 Giacobini]] || 1937 YA || [[Michel Giacobini]], [[Francozi|francoski]] [[astronom]]
|-
| [[1757 Porvoo]] || 1939 FC || [[mesto]] in občina [[Porvoo]], [[Finska]]
|-
| [[1758 Naantali]] || 1942 DK || [[mesto]] [[Naantali]], [[Finska]]
|-
| [[1759 Kienle]] || 1942 RF || [[Hans Kienle]], [[Nemci|nemški]] [[astrofizik]]
|-
| [[1760 Sandra]] || 1950 GB || vnukinja odkritelja
|-
| [[1761 Edmondson]] || 1952 FN || [[Frank Kelley Edmondson]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]]
|-
| [[1762 Russell]] || 1953 TZ || [[Henry Norris Russell]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]]
|-
| [[1763 Williams]] || {{mp|1953 TN|2}} || [[Ken P. Williams]], [[Britanci|britanski]] [[matematik]] in [[pisatelj]]
|-
| [[1764 Cogshall]] || {{mp|1953 VM|1}} || [[Wilbur A. Cogshall]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]]
|-
| [[1765 Wrubel]] || 1957 XB || [[Marshal Wrubel]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]]
|-
| [[1766 Slipher]] || 1962 RF || [[Vesto Melvin Slipher]] in [[Earl C. Slipher]], [[Američani|ameriška]] [[astronom]]a
|-
| [[1767 Lampland]] || 1962 RJ || [[Carl Otto Lampland]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]]
|-
| [[1768 Appenzella]] || 1965 SA || okrožje [[Appenzell]], [[Švica]]
|-
| [[1769 Carlostorres]] || 1966 QP || [[Carlos G. Torres]], [[Argentinci|argentinski]] [[astronom]] in [[Carlos Torres]], [[Čilenci|čilenski]] [[astronom]] 
|-
| [[1770 Schlesinger]] || 1967 JR || [[Frank Schlesinger]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]]
|-
| [[1771 Makover]] || 1968 BD || [[Samuel Gdalevič Makover]], [[Rusi|ruski]] [[astronom]]
|-
| [[1772 Gagarin]] || 1968 CB || [[Jurij Aleksejevič Gagarin|Jurij Gagarin]], [[Rusi|ruski]] [[kozmonavt]]
|-
| [[1773 Rumpelstilz]] || 1968 HE || [[Rumpelstiltskin]], ženska oseba v nekaterih bajkah, ki izhajajo iz [[Nemčija|Nemčije]] (tam znana kot Rumpelstilzchen)
|-
| [[1774 Kulikov]] || {{mp|1968 UG|1}} || [[Dmitrij Kuzmič Kulikov]], [[Rusi|ruski]] [[astronom]]
|-
| [[1775 Zimmerwald]] || 1969 JA || občina [[Zimmerwald]], [[Švica]]
|-
| [[1776 Kuiper]] || 2520 P-L || [[Gerard P. Kuiper]], na [[Nizozemska|Nizozemskem]] rojen [[Američani|ameriški]] [[astronom]] &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |title=1776 Kuiper |accessdate=2009-02-08 |archive-date=2019-11-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191112160650/http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[1777 Gehrels]] || 4007 P-L || [[Tom Gehrels]], na [[Nizozemska|Nizozemskem]] rojen [[Američani|ameriški]] [[astronom]] &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |title=1777 Gehrels |accessdate=2009-02-08 |archive-date=2019-11-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191112160650/http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[1778 Alfvén]] || 4506 P-L || [[Hannes Alfvén]], [[Švedi|švedski]] [[astrofizik]]
|-
| [[1779 Paraná]] || 1950 LZ || [[Paraná River]], [[Argentina]]
|-
| [[1780 Kippes]] || A906 RA || [[Otto Kippes]], [[Nemci|nemški]] amaterski [[astronom]] &lt;ref&gt;[http://www.kleinplanetenseite.de/Versch/kphimmel.htm 1780 Kippes-1]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.astrosociety.org/membership/awards/pastamateur.html 1780 Kippes-2]&lt;/ref&gt;
|-
| [[1781 Van Biesbroeck]] || A906 UB || [[George Van Biesbroeck]], v [[Belgija|Belgiji]] rojen [[Američani|ameriški]] [[astronom]]
|-
| [[1782 Schneller]] || {{mp|1931 TL|1}} || [[Heribert Schneller]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]]
|-
| [[1783 Albitskij]] || 1935 FJ || [[Vladimir Aleksandrovič Albitskij]], [[Rusi|ruski]] 
|-
| [[1784 Benguella]] || 1935 MG || [[mesto]] [[Benguela]], [[Angola]] 
|-
| [[1785 Wurm]] || 1941 CD || [[Karl Wurm]], [[Nemci|nemški]] [[astrofizik]] &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.friedensblitz.de/sterne/glanzzeiten/Namen.html |title=1785 Wurm |accessdate=2009-02-08 |archive-date=2016-01-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160110090924/http://www.friedensblitz.de/sterne/glanzzeiten/Namen.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[1786 Raahe]] || 1948 TL || [[mesto]] in občina [[Raahe]], [[Finska]]
|-
| [[1787 Chiny]] || 1950 SK || občina [[Chiny]], [[Belgija]]
|-
| [[1788 Kiess]] || 1952 OZ || [[Carl Clarence Kiess]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]]
|-
| [[1789 Dobrovolsky]] || 1966 QC || [[Georgi Dobrovolski]], [[Rusi|ruski]] [[kozmonavt]]
|-
| [[1790 Volkov]] || 1967 ER || [[Vladislav Volkov]], [[Rusi|ruski]] [[kozmonavt]]
|-
| [[1791 Patsayev]] || 1967 RE || [[Viktor Patsayev]], [[Rusi|ruski]] [[kozmonavt]]
|-
| [[1792 Reni]] || 1968 BG || [[mesto]] [[Reni]], [[Ukrajina]], rojstni kraj [[Aleksander Nikolaevič Deič|A. N. Deiča]] (rusko: Александр Николаевич Дейч)
|-
| [[1793 Zoya]] || 1968 DW || [[Zoja Kosmodemjanskaja]], [[Rusi|ruska]] junakinja iz [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] 
|-
| [[1794 Finsen]] || 1970 GA || [[William Stephen Finsen]], [[Južnoafričani|južnoafriški]] [[astronom]]
|-
| [[1795 Woltjer]] || 4010 P-L || [[Jan Woltjer (astronom)|Jan Woltjer]], [[Nizozemci|nizozemski]] [[astronom]] &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |title=1795 Woltjer |accessdate=2009-02-08 |archive-date=2019-11-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191112160650/http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[1796 Riga]] || 1966 KB || [[mesto]] [[Riga]], [[Latvija]]
|-
| [[1797 Schaumasse]] || 1936 VH || [[Alexandre Schaumasse]], [[Francozi|francoski]] [[astronom]]
|-
| [[1798 Watts]] || 1949 GC || [[Chester Burleigh Watts]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]]
|-
| [[1799 Koussevitzky]] || 1950 OE || [[Serge Koussevitzky]], [[Rusi|ruski]] dirigent
|-
| [[1800 Aguilar]] || 1950 RJ || [[Félix Aguilar]], [[Argentinci|argentinski]] [[astronom]] ali [[Antonio Aguilar]], [[Španci|španski]] [[astronom]]*
|-
! colspan=&quot;3&quot; style=&quot;background-color:silver;text-align:center;&quot; id=&quot;801&quot;| 1801–1900
|-
| [[1801 Titicaca]] || {{mp|1952 SP|1}} || [[jezero]] [[Titicaca]], [[Peru]]
|-
| [[1802 Zhang Heng]] || {{mp|1964 TW|1}} || [[Zhang Heng]], starodavni [[Kitajci|kitajski]], [[astronom]], [[matematik]], [[izumitelj]], [[umetnik]] in [[učenjak]]
|-
| [[1803 Zwicky]] || 1967 CA || [[Fritz Zwicky]], ameriški (izhaja iz [[Švica|Švice]]) astronom
|-
| [[1804 Čebotarjov]] || 1967 GG || [[Gleb Aleksandrovič Čebotarjov]], ruski astronom
|-
| [[1805 Dirikis]] || 1970 GD || [[Matiss Dīriķis]], latvijski astronom
|-
| [[1806 Derice]] || 1971 LC || žena [[Dennis N. Harwood|Dennisa N. Harwooda]], [[Avstralci|avstralski]] [[astronom]]
|-
| [[1807 Slovakia]] || 1971 QA || država [[Slovaška]]
|-
| [[1808 Bellerophon]] || 2517 P-L || [[Belerofon]], heroj iz [[grška mitologija|grške mitologije]]
|-
| [[1809 Prometheus]] || 2522 P-L || [[Prometej (mitologija)|Prometej]], titan iz [[grška mitologija|grške mitologije]]
|-
| [[1810 Epimetheus]] || 4196 P-L || [[Epimetej (mitologija)|Epimetej]], titan iz [[grška mitologija|grške mitologije]]
|-
| [[1811 Bruwer]] || 4576 P-L || [[Jacobus Albertus Bruwer]], [[Južna Afrika|južnoafriški]] [[astronom]]
|-
| [[1812 Gilgamesh]] || 4645 P-L || [[Gilgameš]], mitološki [[Sumerija|sumerijski]] junak
|-
| [[1813 Imhotep]] || 7589 P-L || [[Imhotep]], [[Stari Egipt|staroegipčanski]] [[arhitekt]]
|-
| [[1814 Bach]] || {{mp|1931 TW|1}} || [[Johann Sebastian Bach]], [[Nemci|nemški]] [[skladatelj]]
|-
| [[1815 Beethoven]] || {{mp|1932 CE|1}} || [[Ludwig van Beethoven]], [[Nemci|nemški]] [[skladatelj]]
|-
| [[1816 Liberia]] || 1936 BD || država [[Liberija]] 
|-
| [[1817 Katanga]] || 1939 MB || province [[Katanga]] v [[Demokratična republika Kongo|Demokratični republiki Kongo]] 
|-
| [[1818 Brahms]] || 1939 PE || [[Johannes Brahms]], [[Nemci|nemški]] [[skladatelj]]
|-
| [[1819 Laputa]] || 1948 PC || [[Laputa]], izmišljeni otok v ''[[Guliverjeva potovanja|Guliverjevih potovanjih]]''
|-
| [[1820 Lohmann]] || 1949 PO || [[Werner Lohmann]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]]
|-
| [[1821 Aconcagua]] || 1950 MB || [[Aconcagua]], gora v [[Andi]]h
|-
| [[1822 Waterman]] || 1950 OO || [[Alan Tower Waterman]], [[Američani|ameriški]] [[fizik]] in prvi direktor [[Nacionalna znanstvena ustanova|Nacionalne znenstvene ustanove]] (National Science Foundation  ali NSF)
|-
| [[1823 Gliese]] || 1951 RD || [[Wilhelm Gliese]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]]
|-
| [[1824 Haworth]] || 1952 FM || [[Leland Haworth]], [[Američani|ameriški]] [[fizik]]
|-
| [[1825 Klare]] || 1954 QH || [[Gerhard Klare]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]]
|-
| [[1826 Miller]] || {{mp|1955 RC|1}} || [[John Anthony Miller]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]]
|-
| [[1827 Atkinson]] || 1962 RK || [[Robert d'Escourt Atkinson]], [[Britanci|britanski]] [[astronom]]
|-
| [[1828 Kashirina]] || 1966 PH || [[Valentin Semenovich Kaširin]], [[Rusi|ruski]] [[zdravnik]]
|-
| [[1829 Dawson]] || 1967 JJ || [[Bernhard Dawson]], [[Argentinci|argentinski]] [[astronom]]
|-
| [[1830 Pogson]] || 1968 HA || [[Norman Robert Pogson]], [[Britanci|britanski]] [[astronom]]
|-
| [[1831 Nicholson]] || 1968 HC || [[Seth Barnes Nicholson]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]]
|-
| [[1832 Mrkos]] || 1969 PC || [[Antonin Mrkos]], [[Čehi|češki]] [[astronom]]
|-
| [[1833 Shmakova]] || 1969 PN || [[Marina Valentinovna Šmakova]], v [[Rusija|Rusiji]]-rojena [[fizik|fizičarka]] (astrofizičarka), sedaj deluje v Centru linearnega pospeševalnika v Stanfordu (Stanford Linear Accelerator Center ali SLAC) 
|-
| [[1834 Palach]] || 1969 QP || [[Jan Palach]], [[Čehi|češki]] protestnik
|-
| [[1835 Gajdariya]] || 1970 OE || [[Arkady Gaidar]], [[Rusi|ruski]] pisatelj
|-
| [[1836 Komarov]] || 1971 OT || [[Vladimir Mihajlovič Komarov|Vladimir Komarov]], [[Rusi|ruski]] [[kozmonavt]]
|-
| [[1837 Osita]] || {{mp|1971 QZ|1}} || [[Španija|španska]] oblika imena Uršula, žene odkritelja
|-
| [[1838 Ursa]] || 1971 UC || Ursula, žena odkritelja in Urs, sin odkritelja
|-
| [[1839 Ragazza]] || 1971 UF || [[italijanščina|italijanska]] beseda za ''deklica'' in letovišče [[Bad Ragaz]], [[Švica]]
|-
| [[1840 Hus]] || 1971 UY || [[Jan Hus]], [[Čehi|češki]] [[teolog]] 
|-
| [[1841 Masaryk]] || {{mp|1971 UO|1}} || [[Tomáš Masaryk]], češkoslovaški državnik 
|-
| [[1842 Hynek]] || 1972 AA || Hynek Kohoutek, oče odkritelja
|-
| [[1843 Jarmila]] || 1972 AB || Jarmila Kohoutkova, mati odkritelja
|-
| [[1844 Susilva]] || 1972 UB || Susi, sošolka odkritelja
|-
| [[1845 Helewalda]] || 1972 UC || Helen, sošolka odkritelja in občina [[Wald AR]], [[Švica]]
|-
| [[1846 Bengt]] || 6553 P-L || [[Bengt Georg Daniel Strömgren]], [[Danci|dansko]]-[[Američani|ameriški]] [[astronom]] &lt;ref&gt;[http://www.phys-astro.sonoma.edu/brucemedalists/Stromgren/index.html 1846 Bengt]{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[1847 Stobbe]] || A916 CA || [[Joachim Otto Stobbe]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]]
|-
| [[1848 Delvaux]] || 1933 QD || svakinja [[Belgijci|belgijskega]] [[astronom]]a [[Ginette Roland|Ginetta Rolanda]]
|-
| [[1849 Kresák]] || 1942 AB || [[Ľubor Kresák]], [[Čehi|češki]] [[astronom]]
|-
| [[1850 Kohoutek]] || 1942 EN || [[Luboš Kohoutek]], [[Čehi|češki]] [[astronom]]
|-
| [[1851 Lacroute]] || 1950 VA || [[Pierre Lacroute]], [[Francozi|francoski]] [[astronom]]
|-
| [[1852 Carpenter]] || 1955 GA || [[Edwin Francis Carpenter]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]]*
|-
| [[1853 McElroy]] || 1957 XE || [[William David McElroy]], [[Američani|ameriški]] [[biolog]] in [[biokemik]] 
|-
| [[1854 Skvortsov]] || {{mp|1968 UE|1}} || [[Evgenij Fedorovič Skvortsov]], [[Rusi|ruski]] [[astronom]]
|-
| [[1855 Korolev]] || {{mp|1969 TU|1}} || [[Sergei Korolev]], [[Ukrajinci|ukrajinski]] [[raketni inženir]] in [[konstrukter]]
|-
| [[1856 Růžena]] || {{mp|1969 TW|1}} || Růžena Petrovičová, članica osebja na  [[Observatorij Kleť|Observatoriju Kleť]]
|-
| [[1857 Parchomenko]] || {{mp|1971 QS|1}} || [[Praskovija Georgievna Parčomenko]], [[Ukrajinci|ukrajinska]] [[astronom]]ka 
|-
| [[1858 Lobachevskij]] || 1972 QL || [[Nikolai Ivanovič Lobačhevski]], [[Rusi|ruski]] [[matematik]]
|-
| [[1859 Kovalevskaya]] || {{mp|1972 RS|2}} || [[Sofija Kovalevskaja]], [[Rusi|ruski]] [[matematik|matematičarka]]
|-
| [[1860 Barbarossa]] || 1973 SK || vzdevek za [[Frederick I. Barbarosa]] in edega izmed odkriteljevih učiteljev 
|-
| [[1861 Komenský]] || 1970 WB || [[Comenius|Jan Amos Komenský (Comenius)]], [[Čehi|češki]] (moravski) [[teolog]g] in [[vzgojitelj]]
|-
| [[1862 Apollo]] || 1932 HA || [[Apolon]], bog v [[grška mitologija|grški mitologiji]]
|-
| [[1863 Antinous]] || 1948 EA || [[Antinoj]], ljubimec [[car]]ja [[Hadrijan]]ga 
|-
| [[1864 Daedalus]] || 1971 FA || [[Dedal]], izumitelj iz [[grška mitologija|grške mitologije]]
|-
| [[1865 Cerberus]] || 1971 UA || [[Kerber]], pošast iz [[grška mitologija|grške mitologije]]
|-
| [[1866 Sisyphus]] || 1972 XA || [[Sizif]], [[kralj]] iz [[grška mitologija|grške mitologije]]
|-
| [[1867 Deiphobus]] || 1971 EA || [[Dejfob]], bojevnik iz [[grška mitologija|grške mitologije]]
|-
| [[1868 Thersites]] || 2008 P-L || [[Tersit]], vojak v [[Trojanska vojna|Trojanski vojni]]
|-
| [[1869 Philoctetes]] || 4596 P-L || Filoklet]], znani strelec v [[Trojanska vojna|Trojanski vojni]]
|-
| [[1870 Glaukos]] || 1971 FE || [[Glavke]], različne osebe v [[grška mitologija|grški mitologiji]]
|-
| [[1871 Astyanax]] || 1971 FF || [[Astianaks]], sin [[Hektor]]ja in [[Andromaha|Andromahe]]
|-
| [[1872 Helenos]] || 1971 FG || [[Helenos]], sin [[troja]]nskega [[kralj]]a [[Priam]]a in [[Hekaba|Hekabe]] iz [[grška mitologija|grške mitologije]]
|-
| [[1873 Agenor]] || 1971 FH || [[Agenor]], [[kralj]] iz [[grška mitologija|grške mitologije]]
|-
| [[1874 Kacivelia]] || A924 RC || [[Kaciveli]], [[Finska]]
|-
| [[1875 Neruda]] || 1969 QQ || [[Jan Neruda]], [[Čehi|češki]] pisatelj
|-
| [[1876 Napolitania]] || 1970 BA || [[Neapelj]], [[Italija]]
|-
| [[1877 Marsden]] || 1971 FC || [[Brian G. Marsden]], [[astronom]] in director [[Center za male planete]]
|-
| [[1878 Hughes]] || 1933 QC || sin Mireille Demiddelaer, vnukinje odkritelja
|-
| [[1879 Broederstroom]] || 1935 UN || manjše mesto [[Broederstroom]], [[Južna Afrika]]
|-
| [[1880 McCrosky]] || 1940 AN || [[Richard Eugene McCrosky]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]]
|-
| [[1881 Shao]] || 1940 PC ||[[Cheng-yuan Shao]], asistentka [[Richard Eugene McCrosky|Richarda Eugena McCroskyja]]
|-
| [[1882 Rauma]] || 1941 UJ || [[mesto]] [[Rauma]], [[Finska]]
|-
| [[1883 Rimito]] || 1942 XA || nekdanja občina [[Rymattyla]], [[Finska]]
|-
| [[1884 Skip]] || {{mp|1943 EB|1}} || [[Gunter Schwartz|Gunter &quot;Skip&quot; Schwartz]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]]
|-
| [[1885 Herero]] || 1948 PJ || plema [[Herero]], ki pripada etnični skupini [[Bantu]] 
|-
| [[1886 Lowell]] || 1949 MP || [[Percival Lowell]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]]
|-
| [[1887 Virton]] || 1950 TD || [[Virton]], [[Belgija]]
|-
| [[1888 Zu Chong-Zhi]] || {{mp|1964 VO|1}} || [[Ču Čungdži]], [[Kitajci|kitajski]] [[matematik]] in [[astronom]]
|-
| [[1889 Pakhmutova]] || 1968 BE || [[Aleksandra Nikolajevna Pakmutova]], [[Rusi|ruska]] skladateljica
|-
| [[1890 Konoshenkova]] || 1968 CD || Olga Petrovna Konoshenkova, učiteljica na [[Observatorij Krim|Observatoriju Krim]]
|-
| [[1891 Gondola]] || 1969 RA || [[gondola]]
|-
| [[1892 Lucienne]] || 1971 SD || [[Lucienne Divan]], [[Francozi|francoski]] [[astrofizik]]
|-
| [[1893 Jakoba]] || 1971 UD || [[Jakob Oberholzer]], [[Švicarji|švicarski]] [[geolog]], oče odkritelja
|-
| [[1894 Haffner]] || 1971 UH || [[Hans Haffner]], [[Avstrijci|avstrijski]] [[astronom]]
|-
| [[1895 Larink]] || 1971 UZ || [[Johannes Larink]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]] &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.friedensblitz.de/sterne/glanzzeiten/Namen.html |title=1895 Larink |accessdate=2009-02-08 |archive-date=2016-01-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160110090924/http://www.friedensblitz.de/sterne/glanzzeiten/Namen.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[1896 Beer]] || {{mp|1971 UC|1}} || [[Wilhelm Beer]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]] ali [[Arthur Beer]], v [[Nemčija|Nemčiji]] rojen [[Britanci|britanski]] [[astronom]] ali njegov sin [[Peter Beer]], založnik *
|-
| [[1897 Hind]] || {{mp|1971 UE|1}} || [[John Russell Hind]], [[Britanci|britanski]] [[astronom]]
|-
| [[1898 Cowell]] || {{mp|1971 UF|1}} || [[Philip Herbert Cowell]], [[Britanci|britanski]] [[astronom]]
|-
| [[1899 Crommelin]] || {{mp|1971 UR|1}} || [[Andrew Claude de la Cherois Crommelin]], [[Britanci|britanski]] [[astronom]]
|-
| [[1900 Katyusha]] || 1971 YB || [[Ekaterina Ivanovna Zelenko]], [[Rusi|ruska]] [[pilot]]ka
|-
! colspan=&quot;3&quot; style=&quot;background-color:silver;text-align:center;&quot; id=&quot;901&quot;| 1901–2000
|-
| [[1901 Moravia]] || 1972 AD || [[Moravska]], pokrajina [[Češka|Češke]] 
|-
| [[1902 Shaposhnikov]] || 1972 HU || [[Vladimir Grigorevič Šapošnikov]], [[Rusi|ruski]] astrometer 
|-
| [[1903 Adzhimushkaj]] || 1972 JL || [[Adžimuškaj]], kraj bitke v [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]]
|-
| [[1904 Massevitch]] || 1972 JM || [[Ala Genrikovna Masevič]], [[Rusi|ruska]] [[astronom]]ka
|-
| [[1905 Ambartsumian]] || 1972 JZ || [[Viktor Amazaspovič Ambartsumian]], [[Armenci|armensko]]-[[Rusi|ruski]] [[astronom]] 
|-
| [[1906 Naef]] || 1972 RC || [[Robert-A. Naef]], [[Švicarji|švicarski]] amaterski [[astronom]] &lt;ref&gt;[http://www.kleinplanetenseite.de/Versch/kphimmel.htm 1906 Naef]&lt;/ref&gt; 
|-
| [[1907 Rudneva]] || {{mp|1972 RC|2}} || [[Evgenija Rudneva]], [[Rusi|ruska]] junakinja iz [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]
|-
| [[1908 Pobeda]] || {{mp|1972 RL|2}} || [[ruščina|ruska]] beseda za ''zmago''
|-
| [[1909 Alekhin]] || {{mp|1972 RW|2}} || [[Alexander Aleksandrovič Aljehin]], [[Rusi|ruski]] [[šah]]ist
|-
| [[1910 Mikhailov]] || {{mp|1972 TZ|1}} || [[Aleksandr Aleksandrovič Mihajlov (astronom)|Aleksandr Aleksandrovič Mihajlov]], [[Rusi|ruski]] [[astronom]] 
|-
| [[1911 Schubart]] || 1973 UD || [[Joachim Schubart]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]]
|-
| [[1912 Anubis]] || 6534 P-L || [[Anubis]], staroegipčanski bog
|-
| [[1913 Sekanina]] || 1928 SF || [[Zdeněk Sekanina]], na [[Češka|Češkem]] rojeni [[Američani|ameriški]] [[astronom]] &lt;ref&gt;[http://stardust.jpl.nasa.gov/news/bio_sekanina.html 1913 Sekanina]&lt;/ref&gt;
|-
| [[1914 Hartbeespoortdam]] || {{mp|1930 SB|1}} || [[jezero]] [[Hartbeespoortdam]] v [[Južna Afrika|Južni Afriki]]
|-
| [[1915 Quetzálcoatl]] || 1953 EA || [[Quetzalcoatl]], [[Azteki|asteški]] bog
|-
| [[1916 Boreas]] || 1953 RA || [[Boreas]], bog v [[grška mitologija|grški mitologiji]] 
|-
| [[1917 Cuyo]] || 1968 AA || [[Univerza v Cuyo]], [[Argentina]]
|-
| [[1918 Aiguillon]] || 1968 UA || občina [[Aiguillon]], [[[[Francija]]]]
|-
| [[1919 Clemence]] || 1971 SA || [[Gerald Maurice Clemence]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]]
|-
| [[1920 Sarmiento]] || 1971 VO || [[Domingo Sarmiento]], nekdanji predsednik [[Argentina|Argentine]], ki je podpiral [[Američani|ameriškega]] [[astronom]]a [[Benjamin Apthorp Gould|Benjamina Apthorpa Goulda]] z ustanovitvijo Argentinskega nacionalnega observatorija v Cordobi (Observatorio Astronómico de Córdoba); lahko se imenuje tudi po [[Antonio Sarmiento|Antoniu Sarmientu]] (Antonio Fernando Sarmiento Galan), [[Mehika|mehiškem]] [[astronom]]u *
|-
| [[1921 Pala]] || 1973 SE || [[Pala (pleme)|Pala]], [[Ameriški staroselci|ameriških staroselcev]]
|-
| [[1922 Zulu]] || 1949 HC || [[Zulu]] [[Afrika|afriško]] ljudstvo
|-
| [[1923 Osiris]] || 4011 P-L || [[Osiris]], staroegipčanski bog
|-
| [[1924 Horus]] || 4023 P-L || [[Horus]], staroegipčanski bog
|-
| [[1925 Franklin-Adams]] || 1934 RY || [[John Franklin-Adams]], [[Britanci|britanski]] amaterski [[astronom]]
|-
| [[1926 Demiddelaer]] || 1935 JA || Mireille Demiddelaer, vnukinja odkritelja
|-
| [[1927 Suvanto]] || 1936 FP || bojišče v [[zimska vojna|zimski vojni]] 
|-
| [[1928 Summa]] || 1938 SO || bojišče v [[zimska vojna|zimski vojni]]
|-
| [[1929 Kollaa]] || 1939 BS || bojišče v [[zimska vojna|zimski vojni]]
|-
| [[1930 Lucifer]] || 1964 UA || [[Lucifer]], temni [[angel]]
|-
| [[1931 Čapek]] || 1969 QB || [[Karel Čapek]], [[Čehi|češki]] [[pisatelj]] in [[scenarist]]
|-
| [[1932 Jansky]] || {{mp|1971 UB|1}} || [[Karl Guthe Jansky]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]]
|-
| [[1933 Tinchen]] || 1972 AC || Christine Kohoutek, žena odkritelja
|-
| [[1934 Jeffers]] || 1972 XB || [[Hamilton Moore Jeffers]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]]
|-
| [[1935 Lucerna]] || 1973 RB || [[mesto]] [[Luzern]], [[Švica]]
|-
| [[1936 Lugano]] || 1973 WD || [[mesto]] [[Lugano]], [[Švica]]
|-
| [[1937 Locarno]] || 1973 YA || [[mesto]] [[Locarno]], [[Švica]]
|-
| [[1938 Lausanna]] || 1974 HC || [[mesto]] [[Lausanne]], [[Švica]]
|-
| [[1939 Loretta]] || 1974 UC || hčerka odkritelja
|-
| [[1940 Whipple]] || 1975 CA || [[Fred Lawrence Whipple]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]]
|-
| [[1941 Wild]] || {{mp|1931 TN|1}} || [[Paul Wild (astronom)|Paul Wild]], [[Švicarji|švicarski]] [[astronom]]
|-
| [[1942 Jablunka]] || 1972 SA || [[Jablunka]], vas na [[Moravska|Moravskem]] (Češka|češka]] pokrajina)
|-
| [[1943 Anteros]] || 1973 EC || [[Anteros]], bog v [[grška mitologija|grški mitologiji]]
|-
| [[1944 Günter]] || 1925 RA || Günter Reinmuth, sin odkritelja
|-
| [[1945 Wesselink]] || 1930 OL || [[Adriaan Jan Wesselink]], [[Nizozemci|nizozemski]][[astronom]] &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |title=1945 Wesselink |accessdate=2009-02-08 |archive-date=2019-11-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191112160650/http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[1946 Walraven]] || 1931 PH || [[Theodore Walraven]], [[Nizozemci|nizozemski]] [[astronom]] &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |title=1946 Walraven |accessdate=2009-02-08 |archive-date=2019-11-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191112160650/http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[1947 Iso-Heikkilä]] || 1935 EA || [[Iso-Heikkilä]], [[Finska|finski]] observatorij
|-
| [[1948 Kampala]] || 1935 GL || [[mesto]] [[Kampala]], [[Uganda]]Uganda 
|-
| [[1949 Messina]] || 1936 NE || [[mesto]] [[Messina, Južna Afrika|Messina]] (Musina)
|-
| [[1950 Wempe]] || 1942 EO || [[Johann Wempe]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]]
|-
| [[1951 Lick]] || 1949 OA || [[James Lick]], [[Američani|ameriški]] podpornik znanosti
|-
| [[1952 Hesburgh]] || 1951 JC || [[Theodore Hesburgh]], [[Američani|ameriški]] predsednik [[Univerza Notre Dame|Univerze Notre Dame]] v [[Indiana|Indiani]], [[Združene države Amerike|ZDA]]
|-
| [[1953 Rupertwildt]] || 1951 UK || [[Rupert Wildt]], v [[Nemčija|Nemčiji]] rojen [[Američani|ameriški]] [[astronom]] 
|-
| [[1954 Kukarkin]] || 1952 PH || [[Boris Vasiljevič Kukarkin]], [[Rusi|ruski]] [[astronom]]
|-
| [[1955 McMath]] || 1963 SR || [[Robert Raynolds McMath]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]]
|-
| [[1956 Artek]] || {{mp|1969 TX|1}} || mednarodni otroški center '[[Artek]]', [[Krim, Ukrajina|Krim]], [[Ukrajina]]
|-
| [[1957 Angara]] || 1970 GF || reka [[Angara]], [[Sibirija]]
|-
| [[1958 Chandra]] || 1970 SB || [[Subrahmanyan Chandrasekhar]], [[Indijci|indijski]] [[astrofizik]]
|-
| [[1959 Karbyshev]] || 1972 NB || [[Dmitrij Mihailovič Karbišev]], sovjetski vojaški vodja
|-
| [[1960 Guisan]] || 1973 UA || [[Henri Guisan]], [[švica]]rski [[general]] v [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]]
|-
| [[1961 Dufour]] || 1973 WA || [[Henri Dufour]], [[švica]]rski [[general]]
|-
| [[1962 Dunant]] || 1973 WE || [[Jean Henri Dunant]], [[švica]]rski ustanovitelj [[Rdeči križ|Rdečega križa]]
|-
| [[1963 Bezovec]] || 1975 CB || gora [[Bezovec]], [[Slovaška]]
|-
| [[1964 Luyten]] || 2007 P-L || [[Willem Jacob Luyten]], na [[Nizozemska|Nizozemskem]] rojen [[Američani|ameriški]] [[astronom]] &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |title=1964 Luyten |accessdate=2009-02-08 |archive-date=2019-11-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191112160650/http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[1965 van de Kamp]] || 2521 P-L || [[Peter van de Kamp]], na [[Nizozemska|Nizozemskem]] rojen [[Američani|ameriški]] [[astronom]] &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |title=1965 van de Kamp |accessdate=2009-02-08 |archive-date=2019-11-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191112160650/http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[1966 Tristan]] || 2552 P-L || [[Tristan]], eden izmed [[Vitezi okrogle mize|Vitezov okrogle mize]]
|-
| [[1967 Menzel]] || A905 VC || [[Donald Howard Menzel]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]]
|-
| [[1968 Mehltretter]] || 1932 BK || [[Johannes Peter Mehltretter]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]]
|-
| [[1969 Alain]] || 1935 CG || Alain Vanheste, soprog odkriteljeve vnukinje
|-
| [[1970 Sumeria]] || 1954 ER || [[Sumerija]], starodavno [[kralj]]estvo
|-
| [[1971 Hagihara]] || {{mp|1955 RD|1}} || [[Yusuke Hagihara]], [[Japonci|japonski]] [[astronom]]
|-
| [[1972 Yi Xing]] || {{mp|1964 VQ|1}} || [[Yi Xing]], [[Kitajci|kitajski]] [[astronom]]
|-
| [[1973 Colocolo]] || 1968 OA || [[Colocolo]], voditelj [[Mapuči|Mapučov]] ([[Južna Amerika|južnoameriško]] staroselsko ([[Indijanci|indijansko]]) [[ljudstvo]] 
|-
| [[1974 Caupolican]] || 1968 OE || [[Caupolican]], voditelj [[Mapuči|Mapučov]] ([[Južna Amerika|južnoameriško]] staroselsko ([[Indijanci|indijansko]] [[ljudstvo]])
|-
| [[1975 Pikelner]] || 1969 PH || [[Solomon Borisovič Pikelner]], [[Rusi|ruski]] [[astronom]]
|-
| [[1976 Kaverin]] || 1970 GC || [[N. S. Kaverin]], [[Rusi|ruski]] [[astronom]] ali [[Venjamin Aleksandrovič Kaverin]], [[Rusi|ruski]] [[pisatelj]] *
|-
| [[1977 Shura]] || 1970 QY || [[Aleksander Kosmodemjanskij]], sovjetski vojni junak
|-
| [[1978 Patrice]] || 1971 LD || Daughter of [[Dennis N. Harwood]], [[Avstralci|avstralski]] [[astronom]]
|-
| [[1979 Sakharov]] || 2006 P-L || [[Andrej Saharov]], [[Rusi|ruski]] [[fizik]]
|-
| [[1980 Tezcatlipoca]] || 1950 LA || [[Tezcatlipoca]], [[Azteki|azteški]] [[bog]]
|-
| [[1981 Midas]] || 1973 EA || [[Midas]], [[kralj]] v [[grška mitologija|grški mitologiji]]
|-
| [[1982 Cline]] || 1975 VA || [[Edwin Lee Cline]], [[izumitelj]]
|-
| [[1983 Bok]] || 1975 LB || [[Bart Jan Bok]], na [[Nizozemska|Nizozemskem]]  rojen [[Američani|ameriški]] [[astronom]] in njegova žena [[Priscilla Fairfield Bok]] (tudi [[astronom]]ka) &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |title=1983 Bok |accessdate=2009-02-08 |archive-date=2019-11-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191112160650/http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[1984 Fedynskij]] || 1926 TN || [[Vsevolod Vladimirovič Fedinskij]], [[Rusi|ruski]] [[geofizik]]
|-
| [[1985 Hopmann]] || 1929 AE || [[Josef Hopmann]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]]
|-
| [[1986 Plaut]] || {{mp|1935 SV|1}} || [[Lukas Plaut]], [[Nizozemci|nizozemski]][[astronom]] &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |title=1986 Plaut |accessdate=2009-02-08 |archive-date=2019-11-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191112160650/http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[1987 Kaplan]] || 1952 RH || [[Samuel Aronovičh Kaplan]], [[Rusi|ruski]] [[astronom]] in [[veteran]] na fronti v [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] 
|-
| [[1988 Delores]] || 1952 SV || Delores Owings, sodelavka programa iskanja asteroidov na [[Univerza Indiane v Bloomingtonu|Univerzi Indiane v Bloomingtonu]]
|-
| [[1989 Tatry]] || 1955 FG || pogorje [[Visoke Tatre]], [[Slovaška]]
|-
| [[1990 Pilcher]] || 1956 EE || [[Frederick Pilcher]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]]
|-
| [[1991 Darwin]] || 1967 JL || [[Charles Darwin]], [[Angleži|angleški]] [[naravoslovec]] in [[paleontolog]] in sir [[George Howard Darwin]], angleški [[astronom]] in [[matematik]]
|-
| [[1992 Galvarino]] || 1968 OD || [[Galvarino]], voditelj [[Mapuči|Mapučov]] ([[Južna Amerika|južnoameriško]] staroselsko ([[Indijanci|indijansko]] [[ljudstvo]])
|-
| [[1993 Guacolda]] || {{mp|1968 OH|1}} || [[Guacolda]], žena Lautara, ki je bil voditelj [[Mapuči|Mapučov]] ([[Južna Amerika|južnoameriško]] staroselsko ([[Indijanci|indijansko]] [[ljudstvo]]) 
|-
| [[1994 Shane]] || 1961 TE || [[Charles Donald Shane]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]]
|-
| [[1995 Hajek]] || {{mp|1971 UP|1}} || [[Tadeáš Hájek]], [[Čehi|češki]] [[astronom]]
|-
| [[1996 Adams]] || 1961 UA || [[John Couch Adams]], [[Britanci|britanski]] [[matematik]] in [[astronom]]
|-
| [[1997 Leverrier]] || 1963 RC || [[Urbain Le Verrier]], [[Francozi|francoski]] [[astronom]]
|-
| [[1998 Titius]] || {{mp|1938 DX|1}} || [[Johann Daniel Titius]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]]
|-
| [[1999 Hirayama]] || 1973 DR || [[Kiyotsugu Hirayama]], [[Japonci|japonski]] [[astronom]]
|-
| [[2000 Herschel]] || 1960 OA || [[William Herschel]], v [[Nemčija|Nemčiji]] rojen [[Britanci|britanski]] [[astronom]] in [[skladatelj]] 
|}

== Reference in opombe ==
{{sklici}}

{{start box}}
{{succession box|
 title=[[Pomeni imen asteroidov]]|
 years=[[Seznam asteroidov (1501-1750)]]&lt;br&gt;[[Seznam asteroidov (1751-2000)]]|
before=[[Pomeni imen asteroidov: 1001–1500|1001–1500]]|
after=[[Pomeni imen asteroidov : 2001–2500|2001–2500]]
}}
{{end box}}

[[Kategorija:Pomeni imen asteroidov|001501–002000]]</text>
      <sha1>kz19fi2oc543z4pc0c2s3eh8hlc5uw7</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pomeni imen asteroidov: 2001–2500</title>
    <ns>0</ns>
    <id>201808</id>
    <revision>
      <id>6687487</id>
      <parentid>6493005</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T23:38:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 10 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6687487</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="63270" sha1="ino9oz7b514td3b235iahy7wwkyio3s" xml:space="preserve">Pregled pomenov imen [[asteroid]]ov (malih planetov) od številke 2001 do 2500, ki jim je [[Središče za male planete]] dodelilo številko in so pozneje dobili tudi [[določanje imen nebesnih teles|uradno ime]] v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja. Pregled je preverjen z [[Lutz D. Schmadel|Schmadelovim]] ''Slovarjem imen malih planetov'' (''Dictionary of Minor Planet Names'') 
Pregled pojasnjuje izvor oziroma pomen imen asteroidov, ki ga je priznala [[Mednarodna astronomska zveza]] (IAU). Nekateri [[asteroid]]i imajo imajo dodatno pojasnilo (glej opombe) o izvoru imena, ki pa vedno ni popolnoma zanesljivo.

{| border=0 cellpadding=5 align=&quot;center&quot;
! Ime !! Začasna oznaka !! Izvor imena
|-
! colspan=&quot;3&quot; style=&quot;background-color:silver;text-align:center;&quot; id=&quot;001&quot;| 2001–2100
|-
| [[2001 Einstein]] || 1973 EB || [[Albert Einstein]], [[Nemci|nemško]]-[[Američani|ameriški]] [[fizik]] in [[Nobelov nagrajenec]]
|-
| [[2002 Euler]] || {{mp|1973 QQ|1}} || [[Leonhard Euler]], [[Švicarji|švicarski]] [[matematik]] in [[fizik]]
|-
| [[2003 Harding]] || 6559 P-L || [[Karl Ludwig Harding]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]]
|-
| [[2004 Lexell]] || {{mp|1973 SV|2}} || [[Anders Johan Lexell]], [[Švedi|švedsko]]-[[Rusi|ruski]] [[astronom]] in [[matematik]]
|-
| [[2005 Hencke]] || 1973 RA || [[Karl Ludwig Hencke]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]] &lt;ref&gt;[http://www.kleinplanetenseite.de/Versch/kphimmel.htm 2005 Hencke]&lt;/ref&gt;
|-
| [[2006 Polonskaya]] || {{mp|1973 SB|3}} || [[Elena Ivanovna Kazimirčak-Polonskaja]], [[Rusi|ruska]] [[astronom]]ka
|-
| [[2007 McCuskey]] || 1963 SQ || [[Sidney W. McCuskey]], [[Američani|ameriški]] direktor observatorija
|-
| [[2008 Konstitutsiya]] || {{mp|1973 SV|4}} || [[Ustava]] [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]]
|-
| [[2009 Voloshina]] || 1968 UL || [[Vera Danilovna Vološina]], [[Rusi|ruska]] [[partizan]]ka
|-
| [[2010 Chebyshev]] || {{mp|1969 TL|4}} || [[Pafnuti Lvovič Čebišov]], [[Rusi|ruski]] [[matematik]]
|-
| [[2011 Veteraniya]] || {{mp|1970 QB|1}} || [[Rusi|ruska]] beseda za &quot;[[veteran]]&quot; ([[druga svetovna vojna]]) 
|-
| [[2012 Guo Shou-Jing]] || {{mp|1964 TE|2}} || [[Guo Šoudžing]], [[Kitajci|kitajski]] [[astronom]] in [[matematik]]
|-
| [[2013 Tucapel]] || {{mp|1971 UH|4}} || voditelj [[Mapuči|Mapučov]] ([[Južna Amerika|južnoameriško]] staroselsko ([[Indijanci|indijansko]] [[ljudstvo]])
|-
| [[2014 Vasilevskis]] || 1973 JA || [[Stanislaus Vasilevskis]], v [[Latvija|Latviji]] rojen [[Američani|ameriški]] [[astronom]]
|-
| [[2015 Kachuevskaya]] || {{mp|1972 RA|3}} || [[Natasha Kačevskaja]], [[Rusi|ruska]] [[vojak]]inja
|-
| [[2016 Heinemann]] || 1938 SE || [[Karl Heinemann]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]]
|-
| [[2017 Wesson]] || A903 SC || Mary Joan Wesson Bardwell, žena [[Američani|ameriškega]] [[astronom]]a [[Conrad M. Bardwell|Conrada M. Bardwella]]
|-
| [[2018 Schuster]] || 1931 UC || [[Hans-Emil Schuster]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]]
|-
| [[2019 van Albada]] || {{mp|1935 SX|1}} || [[Gale Bruno van Albada]], [[Nizozemci|nizozemski]] [[astronom]] &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |title=2019 van Albada |accessdate=2009-02-11 |archive-date=2019-11-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191112160650/http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; 
|-
| [[2020 Ukko]] || 1936 FR || [[Ukko]], [[Finska|finski]] vrhovni [[bog]]
|-
| [[2021 Poincaré]] || 1936 MA || [[Henri Poincaré]], [[Francozi|francoski]] [[matematik]]
|-
| [[2022 West]] || 1938 CK || [[Richard Martin West]], [[Danci|danski]] [[astronom]]
|-
| [[2023 Asaph]] || 1952 SA || [[Asaph Hall]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]]
|-
| [[2024 McLaughlin]] || 1952 UR || [[Dean Benjamin McLaughlin]], [[Američani|ameriški]] [[spektroskopist]] in [[geolog]]
|-
| [[2025 Nortia]] || 1953 LG || [[Etruščani|etruščanska]] [[boginja]] usode
|-
| [[2026 Cottrell]] || 1955 FF || [[Frederick Gardner Cottrell]], [[poslovnež]]
|-
| [[2027 Shen Guo]] || {{mp|1964 VR|1}} || [[Šen Guo]], [[astronom]]
|-
| [[2028 Janequeo]] || {{mp|1968 OB|1}} || žena Guepotana, voditelja [[Mapuči|Mapučov]] ([[Južna Amerika|južnoameriško]] staroselsko ([[Indijanci|indijansko]] [[ljudstvo]]) 
|-
| [[2029 Binomi]] || 1969 RB || namišljen odkritelj [[binom]]a
|-
| [[2030 Belyaev]] || {{mp|1969 TA|2}} || polkovnik [[Pavel Ivanovič Beljajev]], [[Sovjeti|sovjetski]] [[kozmonavt]] 
|-
| [[2031 BAM]] || {{mp|1969 TG|2}} || graditelj [[Bajkalsko-amurska magistrala|bajkalsko-amurske magistrale]] (BAM) 
|-
| [[2032 Ethel]] || 1970 OH || [[Ethel Lilian Voynich]], [[Britanci|britanski]] pisatelj 
|-
| [[2033 Basilea]] || 1973 CA || [[Basel]], [[Švica]]
|-
| [[2034 Bernoulli]] || 1973 EE || več [[matematik]]ov družine [[družina Bernoulli|Bernoulli]]
|-
| [[2035 Stearns]] || 1973 SC || [[Carl Leo Stearns]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]]
|-
| [[2036 Sheragul]] || {{mp|1973 SY|2}} || vas [[Šeragul]] v [[Sibirija|Sibiriji]]
|-
| [[2037 Tripaxeptalis]] || 1973 UB || nosi izmišljeno ime: 3-krat [[679 Pax]] (asteroid) in 7-krat [[291 Alica]] (asteroid)
|-
| [[2038 Bistro]] || 1973 WF || [[Bistro (restavracija)|bistro]], vrsta lokala
|-
| [[2039 Payne-Gaposchkin]] || 1974 CA || [[Cecilia Payne-Gaposchkin]], v [[Britanija|Britaniji]] rojena [[Američani|ameriška]] [[astronom]]ka
|-
| [[2040 Chalonge]] || 1974 HA || [[Daniel Chalonge]], [[Francozi|francoski]] [[astronom]]
|-
| [[2041 Lancelot]] || 2523 P-L || [[Lancelot]], eden izmed [[vitez]]ov okrogle mize in vitez [[kralj Artur|kralja Arturja]]
|-
| [[2042 Sitarski]] || 4633 P-L || [[Grzegorz Sitarski]], [[Poljaki|poljski]] [[astronom]]
|-
| [[2043 Ortutay]] || 1936 TH || [[Gyula Ortutay]], [[Madžari|madžarski]] kulturni voditelj 
|-
| [[2044 Wirt]] || 1950 VE || [[Carl A. Wirtanen]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]] &lt;ref&gt;[http://news.bbc.co.uk/1/hi/sci/tech/2562313.stm 2044 Wirt]&lt;/ref&gt;
|-
| [[2045 Peking]] || {{mp|1964 TB|1}} || [[Beijing]], [[Ljudska republika Kitajska]]
|-
| [[2046 Leningrad]] || {{mp|1968 UD|1}} || mesto [[Leningrad]], [[ZSSR]] 
|-
| [[2047 Smetana]] || {{mp|1971 UA|1}} || [[Bedřich Smetana]], [[Čehi|češki]] [[skladatelj]]
|-
| [[2048 Dwornik]] || 1973 QA || [[Stephen E. Dwornik]] or [[E. J. Dwornik]], planetarni [[geolog]]
|-
| [[2049 Grietje]] || 1973 SH || G. A. M. Haring-Gehrels, svakinja na [[Nizozemska|Nizozemskem]] rojenega [[Američani|ameriškega]] [[astronom]]a [[Tom Gehrels|Toma Gehrelsa]] &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |title=2049 Grietje |accessdate=2009-02-11 |archive-date=2019-11-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191112160650/http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[2050 Francis]] || 1974 KA || Fred and Kay Francis, starši odkritelja
|-
| [[2051 Chang]] || 1976 UC || [[Zhang Yuzhe]]
|-
| [[2052 Tamriko]] || 1976 UN || Tamara West, žena odkritelja
|-
| [[2053 Nuki]] || 1976 UO || Nodari West, sin odkritelja
|-
| [[2054 Gawain]] || 4097 P-L || [[Gawain]], vitez [[kralj Artur|kralja Arturja]]
|-
| [[2055 Dvořák]] || 1974 DB || [[Antonín Leopold Dvořák]], [[Čehi|češki]] [[skladatelj]]
|-
| [[2056 Nancy]] || A909 TB || Nancy Lou Zissell Marsden, žena [[Brian G. Marsden|Briana G. Marsdena]]
|-
| [[2057 Rosemary]] || 1934 RQ || Rosemary Birky Hoffmann Scholl, prva žena [[Hans Scholl (astronom)|Hansa Scholla]]
|-
| [[2058 Róka]] || 1938 BH || [[Gedeon Róka]], [[Madžari|madžarski]] znanstveni pisec &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.vcse.hu/vega55.html |title=2058 Róka |accessdate=2009-02-11 |archive-date=2004-10-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20041027182904/http://www.vcse.hu/vega55.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[2059 Baboquivari]] || 1963 UA || [[Babioquivari]], sveta gora za pleme [[Indijanci|Indijancev]] [[Papago]] iz severnega dela [[Mehika|Mehike]] in južne [[Arizona|Arizone]]
|-
| [[2060 Hiron]] || 1977 UB || [[Hiron (kentaver)|Hiron]], [[kentaver]] iz [[grška mitologija|grške mitologije]]
|-
| [[2061 Anza]] || 1960 UA || kapitan [[Juan Bautista de Anza]], [[Nova Španija|španski]] [[raziskovalec]]
|-
| [[2062 Aten]] || 1976 AA || [[Aten]], [[staroegipčani|staroegipčanski]] [[bog]] 
|-
| [[2063 Bacchus]] || 1977 HB || [[Dioniz|Bacchus]], bog iz [[rimska mitologija|rimske mitologije]]
|-
| [[2064 Thomsen]] || 1942 RQ || [[Ivan Leslie Thomsen]], [[astronom]] iz [[Nova zelandija|Nove Zelandije]] 
|-
| [[2065 Spicer]] || 1959 RN || [[Edward H. Spicer]], [[antropolog]]
|-
| [[2066 Palala]] || 1934 LB || reka [[Palala]], pritok reke [[Limpopo]], [[Južna Afrika]]
|-
| [[2067 Aksnes]] || 1936 DD || [[Kaare Aksnes]], [[astronom]]
|-
| [[2068 Dangreen]] || 1948 AD || [[Daniel W. E. Green]], [[Američani|ameriški]] delavec na observatoriju
|-
| [[2069 Hubble]] || 1955 FT || [[Edwin Hubble]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]]
|-
| [[2070 Humason]] || 1964 TQ || [[Milton L. Humason]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]]
|-
| [[2071 Nadezhda]] || 1971 QS || [[Nadežda Konstantinovna Krupskaja]], vzgojiteljica, žena [[Vladimir Iljič Uljanov|Vladimirja Lenina]] 
|-
| [[2072 Kosmodemyanskaya]] || {{mp|1973 QE|2}} || [[Lubov Timofejevna Kosmodemjanskaja]], mati sovjetskih herojev [[Zoja Kosmodemjanskaja|Zoje Kosmodemjanskaje]] in Aleksandra Kosmodemjanskega 
|-
| [[2073 Janáček]] || 1974 DK || [[Leoš Janáček]], [[Čehi|češki]] [[skladatelj]]
|-
| [[2074 Shoemaker]] || 1974 UA || [[Eugene Merle Shoemaker]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]]
|-
| [[2075 Martinez]] || 1974 VA || [[Hugo Arturo Martinez]], [[Argentinci|argentinski]] [[astronom]]
|-
| [[2076 Levin]] || 1974 WA || [[Boris Yulevich Levin]], [[Rusi|ruski]] [[astronom]] in [[geofizik]]
|-
| [[2077 Kjangsu]]|| 1974 YA || [[Džjangsu]], [[Ljudska republika Kitajska]]
|-
| [[2078 Nanking]] || 1975 AD || [[Nanking]], [[Ljudska republika Kitajska]]
|-
| [[2079 Jacchia]] || 1976 DB || [[Luigi Giuseppe Jacchia]], v [[Italija|Italiji]] rojen [[Američani|ameriški]] [[astronom]]
|-
| [[2080 Jihlava]] || 1976 DG || mesto [[Jihlava]], [[Češka]] 
|-
| [[2081 Sázava]] || 1976 DH || reka [[Sázava]], pritok reke [[Vltava|Vltave]], [[Češka]] 
|-
| [[2082 Galahad]] || 7588 P-L || [[Galahad]], vitez [[kralj Artur|kralja Arturja]]
|-
| [[2083 Smither]] || 1973 WB || [[John C. Smith]], [[astronom]]
|-
| [[2084 Okayama]] || 1935 CK || mesto [[Okayama]], [[Japonska]]
|-
| [[2085 Henan]] || 1965 YA || [[provinca]] [[Henan]], [[Ljudska republika Kitajska]]
|-
| [[2086 Newell]] || 1966 BC || [[Homer E. Newell, Jr.|Homer Edward Newell]], [[Američani|ameriški]] [[fizik]] in vesoljski znanstvenik
|-
| [[2087 Kochera]] || 1975 YC || [[Peter Kocher]], [[Švicarji|švicarski]] amaterski [[astronom]], tehnični direktor [[Observatorij Naef Ependes|Observatorija Naef Ependes]], [[Švica]] in lastnik teleskopa v Tetlingenu ? *
|-
| [[2088 Sahlia]] || 1976 DJ || [[Hermann Sahli]], [[zdravnik]]
|-
| [[2089 Cetacea]] || 1977 VF || [[red (biologija)|red]] [[kiti|Cetacea]] (kiti) 
|-
| [[2090 Mizuho]] || 1978 EA || hčerka odkritelja
|-
| [[2091 Sampo]] || 1941 HO || [[Sampo]], magični [[artefakt]]
|-
| [[2092 Sumiana]] || 1969 UP || mesto [[Sumi]], [[Ukrajina]]
|-
| [[2093 Genichesk]] || 1971 HX || mesto [[Geničesk]], [[Ukrajina]]
|-
| [[2094 Magnitka]] || {{mp|1971 TC|2}} || rudarsko mesto [[Magnitogorsk]], [[Rusija]]
|-
| [[2095 Parsifal]] || 6036 P-L || [[Parsifal]], vitez [[kralj Artur|kralja Arturja]]
|-
| [[2096 Väinö]] || 1939 UC || [[Väinämöinen]], iz [[finska mitologija|finske mitologije]]
|-
| [[2097 Galle]] || 1953 PV || [[Johann Gottfried Galle]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]]
|-
| [[2098 Zyskin]] || 1972 QE || [[Jurjevič Ziskin]], professor na Krimskem medicinskem inštitutu
|-
| [[2099 Öpik]] || 1977 VB || [[Ernst Öpik]], [[Estonci|estonski]] [[astronom]]
|-
| [[2100 Ra-Shalom]] || 1978 RA || staroegipčanski bog [[Ra (mitologija)|Ra]] + [[hebrejščina|hebrejski]] pozdrav [[šalom aleihem|Šalom]] (v čast [[Mirovni sporazum v Camp Davidu (1978)|Mirovnega sporazuma v Camp Davidu (1978)]])
|-
! colspan=&quot;3&quot; style=&quot;background-color:silver;text-align:center;&quot; id=&quot;101&quot;| 2101–2200
|-
| [[2101 Adonis]] || 1936 CA || [[Adonis]], mladenič v [[grška mitologija|grški mitologiji]]
|-
| [[2102 Tantalus]] || 1975 YA || [[Tantal]], oseba iz [[grška mitologija|grške mitologije]]
|-
| [[2103 Laverna]] || 1960 FL || ščiti bogove pred tatovi in sleparji
|-
| [[2104 Toronto]] || 1963 PD || [[Univerza v Torontu]], med praznovanjem njene 150-letnice je bil asteroid odkrit&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.rasc.ca/faq/asteroids/home.htm |title=2104 Toronto |accessdate=2009-02-11 |archive-date=2005-08-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050829095423/http://www.rasc.ca/faq/asteroids/home.htm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[2105 Gudy]] || 1976 DA || Gudrun Werner, prijateljica odkritelja
|-
| [[2106 Hugo]] || 1936 UF || [[Victor Hugo]], [[Francozi|francoski]] pisatelj
|-
| [[2107 Ilmari]] || 1941 VA || [[Ilmarinen]], iz [[finska mitologija|finske mitologije]] ([[Kalevala]])
|-
| [[2108 Otto Schmidt]] || {{mp|1948 TR|1}} || [[Otto Yulevich Schmidt]], sovjetski [[matematik]], [[geofizik]], [[astronom]] , polarni raziskovalec in pisatelj 
|-
| [[2109 Dhotel]] || {{mp|1950 TH|2}} || [[André Dhotel]], [[Francozi|francoski]] pisatelj
|-
| [[2110 Moore-Sitterly]] || 1962 RD || [[Charlotte Moore Sitterly]], [[Američani|ameriška]] [[astronomka]]
|-
| [[2111 Tselina]] || 1969 LG || propaganda za razvoj neobljudenih področij v [[ZSSR]] 
|-
| [[2112 Ulyanov]] || 1972 NP || [[Aleksander Uljanov]], brat [[Vladimir Iljič Uljanov|Vladimirja Iljiča Uljanova]] (Lenina) 
|-
| [[2113 Ehrdni]] || {{mp|1972 RJ|2}} || [[Erdni Teldzievič Delikov]], sovjetski junak iz [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]  
|-
| [[2114 Wallenquist]] || 1976 HA || [[Åke A. E. Wallenquist]] [[Švedi|švedski]]&lt;ref&gt;[[astronom]] [http://www.astro.uu.se/planet/asteroid/astdiv/2114.html 2114 Wallenquist] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070611093919/http://www.astro.uu.se/planet/asteroid/astdiv/2114.html |date=2007-06-11 }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[2115 Irakli]] || 1976 UD || Irakli West, sin odkritelja
|-
| [[2116 Mtskheta]] || 1976 UM || [[Mcheta]], [[Gruzija]]
|-
| [[2117 Danmark]] || 1978 AC || [[Danska]]
|-
| [[2118 Flagstaff]] || 1978 PB || kraj [[Flagstaff, Arizona|Flagstaff]], nahajališče [[Observatorij Lowell|Observatorija Lowell]]
|-
| [[2119 Schwall]] || 1930 QG || August Schwall, član osebja na observatoriju
|-
| [[2120 Tyumenia]] || 1967 RM || [[Tjumenska oblast]], [[oblast (geografija)|oblast]] v [[Rusija|Rusiji]] 
|-
| [[2121 Sevastopol]] || 1971 ME || mesto [[Sevastopol]], [[Krim, Ukrajina|Krim]], [[Ukrajina]]
|-
| [[2122 Pyatiletka]] || 1971 XB || petletni gospodarski plan (petletka) v nekdanji [[ZSSR]]
|-
| [[2123 Vltava]] || {{mp|1973 SL|2}} || reka [[Vltava]] 
|-
| [[2124 Nissen]] || 1974 MK || [[Juan Jose Nissen]], [[Argentinci|argentinski]] [[astronom]] ali [[Poul Erik Nissen]], [[Danci|danski]] [[astronom]] *
|-
| [[2125 Karl-Ontjes]] || 2005 P-L || [[Karl-Ontjes Groeneveld]], [[Nemci|nemški]] [[fizik]] &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.uni-frankfurt.de/fb/fb13/ikf/Lehrende/Groeneveld/index.html?PHPSESSID=d8dc3b7c2fbfcde9043b938cf6418e32 |title=2125 Karl-Ontjes |accessdate=2009-02-11 |archive-date=2009-02-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090207135137/http://www.uni-frankfurt.de/fb/fb13/ikf/Lehrende/Groeneveld/index.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[2126 Gerasimovich]] || 1970 QZ || [[Boris Petrovič Gerasimovič]], [[Rusi|ruski]] [[astrofizik]] 
|-
| [[2127 Tanya]] || {{mp|1971 KB|1}} || [[Tanja Savičeva]], 12-letna šolarka, ki je umrla med [[obleganje Leningrada|obleganjem Leningrada]]
|-
| [[2128 Wetherill]] || 1973 SB || [[George W. Wetherill]], [[Američani|ameriški]] [[geokemik]] in planetarni [[geolog]]
|-
| [[2129 Cosicosi]] || 1973 SJ || [[italijanščina|italijanska]] oznaka za brezbrižnost (»takotako«)
|-
| [[2130 Evdokiya]] || {{mp|1974 QH|1}} || Evdokija Efimovna Šelokova, mati odkritelja
|-
| [[2131 Mayall]] || 1975 RA || [[Nicholas U. Mayall]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]]
|-
| [[2132 Zhukov]] || {{mp|1975 TW|3}} || [[Georgij Konstantinovič Žukov]], sovjetski vojaški komandant
|-
| [[2133 Franceswright]] || 1976 WB || [[Frances Wright]], socialni reformator
|-
| [[2134 Dennispalm]] || 1976 YB || Dennis Palm, delavec na observatoriju
|-
| [[2135 Aristaeus]] || 1977 HA || [[Aristej]], bog iz [[grška mitologija|grške mitologije]]
|-
| [[2136 Jugta]] || 1933 OC || [[Jay U. Gunter]], [[Američani|ameriški]] [[patolog]] in amaterski [[astronom]], več kot 15 let je izdajal revijo &quot;Tonight's Asteroids&quot; (Nocojšnji asteroidi)
|-
| [[2137 Priscilla]] || 1936 QZ || [[Priscilla Fairfield Bok]], [[Američani|ameriška]] [[astronom]]ka, žena na [[Nizozemska|Nizozemskem]] rojenega [[Američani|ameriškega]] [[astronom]]a [[Bart Jan Bok|Barta Jana Boka]]
|-
| [[2138 Swissair]] || 1968 HB || [[švica]]rska letalska družba
|-
| [[2139 Makharadze]] || 1970 MC || mesto [[Ozurgeti]], [[Gruzija]] (mesto dvojček [[Geničesk]]a v [[Ukrajina|Ukrajini]]), imenovanje v čast prijateljstva med gruzijskim in ukrajinskim narodom
|-
| [[2140 Kemerovo]] || 1970 PE || [[oblast (geografija)|oblast]] [[Kemerovo]], [[Rusija]] 
|-
| [[2141 Simferopol]] || {{mp|1970 QC|1}} || mesto [[Simferopol]], [[Ukrajina]] 
|-
| [[2142 Landau]] || 1972 GA || [[Lev Davidovič Landau]], [[Rusi|ruski]] [[fizik]] 
|-
| [[2143 Jimarnold]] || 1973 SA || [[Jim Arnold]], [[kemik]]
|-
| [[2144 Marietta]] || {{mp|1975 BC|1}} || [[Marieta Sergejevna Šaginjan]], [[Sovjetska zveza|sovjetska]] pisateljica 
|-
| [[2145 Blaauw]] || 1976 UF || [[Adriaan Blaauw]], [[Nizozemci|nizozemski]] [[astronom]] &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |title=2145 Blaauw |accessdate=2009-02-11 |archive-date=2019-11-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191112160650/http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[2146 Stentor]] || 1976 UQ || [[Stentor]], bojevnik v [[trojanska vojna|trojanski vojni]] 
|-
| [[2147 Kharadze]] || 1976 US || [[Evgenij Kirilovič Karadze]], [[Gruzijci|gruzijski]] [[astronom]], director [[Observatorij Abastumani|Observatorija Abastumani]] 
|-
| [[2148 Epeios]] || 1976 UW || [[Epeios]], vojak in graditelj [[Trojanski konj (mitologija)|Trojanskega konja]]
|-
| [[2149 Schwambraniya]] || 1977 FX || izmišljena dežela v [[roman]]u ''Conduite and Schwambraniya'' (Кондуит и Швамбрания) [[Lev Kassil|Leva Kassila]] ([[Judje|judovsko]] – [[Rusi|ruski]] pisatelj) &lt;ref&gt;[http://lib.ru/PROZA/KASSIL/kassil_konduit_engl.txt 2149 Schwambraniya Celoten roman]&lt;/ref&gt;
|-
| [[2150 Nyctimene]] || 1977 TA || hčerka [[Epopej]]a kralja na otoku [[Lesbos]]u
|-
| [[2151 Hadwiger]] || 1977 VX || [[Hugo Hadwiger]], [[Švicarji|švicarski]] [[matematik]]
|-
| [[2152 Hannibal]] || 1978 WK || [[Hannibal]], [[Kartagina|kartažanski]] general
|-
| [[2153 Akiyama]] || 1978 XD || [[Kaoru Akijama]], [[Japonci|japonski]] [[astronom]]
|-
| [[2154 Underhill]] || 2015 P-L || [[Anne B. Underhill]], [[Kanadčani|kanadski]] &lt;ref&gt;[[astrofizik]] [http://www.rasc.ca/education/asteroids.shtml 2154 Underhill] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090201061551/http://www.rasc.ca/education/asteroids.shtml |date=2009-02-01 }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[2155 Wodan]] || 6542 P-L || [[Odin]], bog v [[nordijska mitologija|nordijski mitologiji]]
|-
| [[2156 Kate]] || A917 SH || žena [[L. K. Kristensen]]a
|-
| [[2157 Ashbrook]] || A924 EF || [[Joseph Ashbrook]], izdajatelj mesečne revije ''[[Sky &amp; Telescope]]''
|-
| [[2158 Tietjen]] || 1933 OS || [[Friedrich Tietjen]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]]
|-
| [[2159 Kukkamäki]] || 1941 UX || [[T. J. Kukkamäki]], [[Finci|finski]] [[geodet]]
|-
| [[2160 Spitzer]] || 1956 RL || [[Lyman Strong Spitzer mlajši]], [[Američani|ameriški]], [[fizik]], [[astronom]] in [[astrofizik]]
|-
| [[2161 Grissom]] || 1963 UD || [[Gus Grissom]], [[Američani|ameriški]][[astronavt]]
|-
| [[2162 Anhui]] || 1966 BE || [[Anhui]], [[Ljudska republika Kitajska]]
|-
| [[2163 Korczak]] || {{mp|1971 SP|1}} || [[Janusz Korczak]], [[Poljaki|poljski]] pisatelj, ki je umrl v [[Koncentracijsko taborišče Treblinka|Koncentracijskem taborišču Treblinka]]
|-
| [[2164 Lyalya]] || {{mp|1972 RM|2}} || [[Elena Konstantinova Ubiivovk]], [[študent]]ka astronomije, ki je umrla v [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]]
|-
| [[2165 Young]] || 1956 RJ || [[Charles Augustus Young]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]]
|-
| [[2166 Handahl]] || 1936 QB || Violet Handahl Green, mati [[Daniel W. E. Green|Daniela W. E. Greena]] iz [[Središče za male planete]]
|-
| [[2167 Erin]] || 1971 LA || hčerka [[astronom]]a [[George Punko|Georga Punka]], 
|-
| [[2168 Swope]] || {{mp|1955 RF|1}} || [[Henrietta Hill Swope]], [[Američani|ameriška]] [[astronom]]ka
|-
| [[2169 Taiwan]] || {{mp|1964 VP|1}} || otok [[Tajvan]]
|-
| [[2170 Byelorussia]] || 1971 SZ || država [[Belorusija]]
|-
| [[2171 Kiev]] || {{mp|1973 QD|1}} || mesto [[Kiev]], [[Ukrajina]]
|-
| [[2172 Plavsk]] || {{mp|1973 QA|2}} || mesto [[Plavsk]], [[Rusija]]
|-
| [[2173 Maresjev]] || {{mp|1974 QG|1}} || [[Aleksej Petrovič Maresjev]], [[Rusi|ruski]] vojni veteran
|-
| [[2174 Asmodeus]] || 1975 TA || [[Asmodai]], bog/demon
|-
| [[2175 Andrea Doria]] || 1977 TY || [[Andrea Doria]], [[admiral]] iz [[Genova|Genove]]
|-
| [[2176 Donar]] || 2529 P-L || [[Thor]], v [[nordijska mitologija|nordijski mitologiji]] [[brada]]ti [[bog]] groma
|-
| [[2177 Oliver]] || 6551 P-L || [[Bernard M. Oliver]], raziskovalec pri firmi [[Hewlett-Packard]]
|-
| [[2178 Kazakhstania]] || {{mp|1972 RA|2}} || [[Kazahstan]]
|-
| [[2179 Platzeck]] || 1965 MA || [[Ricardo Pablo Platzeck]], [[Argentinci|argentinski]] [[astronom]]
|-
| [[2180 Marjaleena]] || 1940 RJ || Marjaleena Johnsson, hčerka odkritelja
|-
| [[2181 Fogelin]] || 1942 YA || [[Eric S. Fogelin]], član osebja pri [[Središče za male olanete|Centru za male palnete]]
|-
| [[2182 Semirot]] || {{mp|1953 FH|1}} || [[Pierre Sémirot]], [[Francozi|francoski]][[astronom]]
|-
| [[2183 Neufang]] || 1959 OB || [[Neufang]], pokrajina [[Turingija]] v [[Nemčija|Nemčiji]]
|-
| [[2184 Fudžjan]]|| {{mp|1964 TV|2}} || [[upravna delitev Kitajske|provinca]] [[Fudžjan]], [[Ljudska republika Kitajska]]
|-
| [[2185 Guangdong]] || 1965 WO || [[upravna delitev Kitajske|provinca]] [[Guangdong]], [[Ljudska republika Kitajska]]
|-
| [[2186 Keldysh]] || {{mp|1973 SQ|4}} || [[Mstislav Vsevolodovič Keldiš]], [[Sovjeti|sovjetski]] [[fizik]] in [[matematik]] 
|-
| [[2187 La Silla]] || 1976 UH || [[Observatorij La Silla]]
|-
| [[2188 Orlenok]] || {{mp|1976 UL|4}} || [[Orljonok]] zvezni [[Pionirski tabor]] (Пионерский лагерь) v [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]]
|-
| [[2189 Zaragoza]] || 1975 QK || mesto [[Zaragoza, Španija|Zaragoza]] v [[Španija|Španiji]]
|-
| [[2190 Coubertin]] || {{mp|1976 GV|3}} || baron [[Pierre de Coubertin]], [[Francozi|francoski]] vzgojitelj in začetnik modernih [[Olimpijske igre|Olimpijskih iger]]
|-
| [[2191 Uppsala]] || {{mp|1977 PA|1}} || [[Uppsala]], [[Švedska]] in njena [[Univerza v Upsali]]
|-
| [[2192 Pyatigoriya]] || 1972 HP || mesto [[Pjatigorsk]], [[Rusija]] 
|-
| [[2193 Jackson]] || 1926 KB || [[Cyril V. Jackson]], [[Južnoafričani|južnoafriški]] [[astronom]] 
|-
| [[2194 Arpola]] || 1940 GE || odkriteljeva poletna vila blizu mesta [[Turku]] na [[Finska|Finskem]]
|-
| [[2195 Tengström]] || {{mp|1941 SP|1}} || [[Erik Tengström]], [[Švedi|švedski]] [[geodet]]
|-
| [[2196 Ellicott]] || 1965 BC || [[Andrew Ellicott Douglass]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]]
|-
| [[2197 Šanghaj]]|| 1965 YN || [[Šanghaj]], [[Ljudska republika Kitajska]]
|-
| [[2198 Ceplecha]] || 1975 VF || [[Zdeněk Ceplecha]], [[Čehi|češki]] [[astronom]]
|-
| [[2199 Kleť]] || 1978 LA || [[Observatorij Kleť]], ki se nahaja na griču Kleť, [[Češka]] &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.klet.org/names/view.php3?astnum=2199 |title=2199 Kleť |accessdate=2009-02-11 |archive-date=2007-09-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070930215930/http://www.klet.org/names/view.php3?astnum=2199 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[2200 Pasadena]] || 6090 P-L || mesto [[Pasadena, Kalifornija|Pasadena]], [[Združene države Amerike|ZDA]]
|-
! colspan=&quot;3&quot; style=&quot;background-color:silver;text-align:center;&quot; id=&quot;201&quot;| 2201–2300
|-
| [[2201 Oljato]] || 1947 XC || ''Moonlight Water'' (voda v mesečini), druga oznaka za dolino [[Monument Valley]], [[Utah]], [[Združene države Amerike|ZDA]]
|-
| [[2202 Pele]] || 1972 RA || [[Pele (boginja)|Pele]], [[Polinezija|polinezijska]] boginja ognja
|-
| [[2203 van Rhijn]] || {{mp|1935 SQ|1}} || [[Pieter Johannes van Rhijn]], [[Nizozemci|nizozemski]] [[astronom]] &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |title=2203 van Rhijn |accessdate=2009-02-11 |archive-date=2019-11-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191112160650/http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[2204 Lyyli]] || 1943 EQ || [[Lyyli Heinänen]], amaterski [[astronom]]
|-
| [[2205 Glinka]] || {{mp|1973 SU|4}} || [[Mikhail Ivanovich Glinka]], [[Rusi|ruski]] skladatelj 
|-
| [[2206 Gabrova]] || {{mp|1976 GR|3}} || mesto [[Gabrovo]], [[Bolgarija]] 
|-
| [[2207 Antenor]] || {{mp|1977 QH|1}} || [[Antenor (mythology)|Antenor]], heroj iz [[Troja|Troje]] iz [[grška mitologija|grške mitologije]]
|-
| [[2208 Pushkin]] || {{mp|1977 QL|3}} || [[Aleksander Serhejevič Puškin]], [[Rusi|ruski]] pesnik 
|-
| [[2209 Tjandžin]]|| {{mp|1978 US|1}} || [[Tjandžin]], [[Ljudska republika Kitajska]]
|-
| [[2210 Lois]] || 9597 P-L || Lois J. Baldwin, žena [[Ralph Belknap Baldwin|Ralpha Belknapa Baldwina]], [[Američani|ameriškega]] [[astronom]]a
|-
| [[2211 Hanuman]] || {{mp|1951 WO|2}} || [[Hanuman]], opičje božanstvo v [[indijska mitologija|indijski mitologiji]]
|-
| [[2212 Hephaistos]] || 1978 SB || [[Hefajst]], v [[grška mitologija|grški mitologiji]] [[bog]] [[ogenj|ognja]] in [[kovaštvo|kovaštva]] 
|-
| [[2213 Meeus]] || {{mp|1935 SO|1}} || [[Jean Meeus]], [[Belgijci|belgijski]] amaterski [[astronom]]
|-
| [[2214 Carol]] || 1953 GF || Carol D. Valenti, član osebja na [[Središče za male planete|Centru za male planete]]
|-
| [[2215 Sečuan]]|| {{mp|1964 VX|2}} || [[upravna delitev Kitajske|provinca]] [[Sečuan]], [[Ljudska republika Kitajska]]
|-
| [[2216 Kerch]] || 1971 LF || mesto heroj [[Kerč]] (ukrajinsko: Керч), [[Krim, Ukrajina|Krim]], [[Ukrajina]] 
|-
| [[2217 Eltigen]] || {{mp|1971 SK|2}} || kraj, kjer so se leta 1943 izkrcale enote [[Sovjetska zveze|Sovjetske]] enote ([[Operacija Kerč-Eltigen]]) 
|-
| [[2218 Wotho]] || 1975 AK || otok (atol)[[Wotho Atoll]], [[Marshallovi otoki]]
|-
| [[2219 Mannucci]] || 1975 LU || Edgardo Mannucci, strojnik na observatoriju
|-
| [[2220 Hicks]] || 1975 VB || William B. Hicks, [[poslovnež]]
|-
| [[2221 Chilton]] || 1976 QC || Jean Chilton McCroskey, žena [[Richard Eugene McCroskey|Richarda Eugena McCroskeyja]], [[Američani|ameriškega]] [[astronom]]a
|-
| [[2222 Lermontov]] || {{mp|1977 ST|1}} || [[Mikhail Lermontov]], [[Rusi|ruski]] pesnik 
|-
| [[2223 Sarpedon]] || {{mp|1977 TL|3}} || [[Sarpedon]], bojevnik v [[grška mitologija|grški mitologiji]]
|-
| [[2224 Tucson]] || 2528 P-L || mesto [[Tucson, Arizona|Tucson]], [[Združene države Amerike|ZDA]]
|-
| [[2225 Serkowski]] || 6546 P-L || [[Krzysztof M. Serkowski]], na [[Poljska|Poljskem]] rojen [[Američani|ameriški]] [[astronom]]
|-
| [[2226 Cunitza]] || {{mp|1936 QC|1}} || Lydia Cunitz, svakinja odkritelja
|-
| [[2227 Otto Struve]] || 1955 RX || [[Otto Struve]], v [[Rusija|Risiji]] rojen [[Američani|ameriški]] [[astronom]]
|-
| [[2228 Soyuz-Apollo]] || 1977 OH || [[preskusni projekt Apollo-Sojuz]], [[vesoljska odprava]] vesoljskih programov [[Združene države Amerike|ZDA]] in [[Sovjetska zveza|SZ]] 
|-
| [[2229 Mezzarco]] || 1977 RO || [[italijanščina|italijanski]] izraz za del krone (half-arch, half-vault)
|-
| [[2230 Junan]]|| {{mp|1978 UT|1}} || [[upravna delitev Kitajske|provinca]] [[Junan]], [[Ljudska republika Kitajska]]
|-
| [[2231 Durrell]] || 1941 SG || [[Lawrence Durrell]], [[Britanci|britanski]] pisatelj
|-
| [[2232 Altaj]] || {{mp|1969 RD|2}} || [[Republika Altaj]], [[Rusija]]
|-
| [[2233 Kuznetsov]] || {{mp|1972 XE|1}} || [[Nikolaj Ivanovič Kuznecov]], [[Sovjetska zveza|Sovjetski]] [[partizan]]
|-
| [[2234 Schmadel]] || 1977 HD || [[Lutz D. Schmadel]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]]
|-
| [[2235 Vittore]] || A924 GA || observatorij v [[Bologna|Bologni]], [[Italija]]
|-
| [[2236 Austrasia]] || 1933 FX || [[Avstrazija]], kraljestvo [[Merovinški Franki|Merovinških Frankov]]
|-
| [[2237 Melnikov]] || 1938 TB || [[Oleg Aleksandrovich Melnikov]], [[Rusi|ruski]] [[astronom]] 
|-
| [[2238 Steshenko]] || {{mp|1972 RQ|1}} || [[Nikolaj Vladimirovič Stešenko]], [[Rusi|ruski]] (ukrajinski?) [[astronom]]
|-
| [[2239 Paracelsus]] || 1978 RC || [[Paracelzij]], [[zdravnik]]
|-
| [[2240 Tsai]] || 1978 YA || [[Tsai Čang-hsien]], [[Kitajci|kitajski]] [[astronom]]
|-
| [[2241 Alcathous]] || 1979 WM || [[Alkatos]], oseba iz [[grška mitologija|grške mitologije]]
|-
| [[2242 Balaton]] || 1936 TG || jezero [[Blatno jezero]] (Balaton), največje jezero na [[Madžarska|Madžarskem]]
|-
| [[2243 Lönnrot]] || {{mp|1941 SA|1}} || [[Elias Lönnrot]], [[Finci|finski]] učenjak, ki je zbiral ljudske pripovedke 
|-
| [[2244 Tesla]] || {{mp|1952 UW|1}} || [[Nikola Tesla]], v [[Srbija|Srbiji]] rojen izumitelj
|-
| [[2245 Hekatostos]] || 1968 BC || [[grščina|grški]] izraz za ''stoti'' (odkriti asteroid v skupnem programu)
|-
| [[2246 Bowell]] || 1979 XH || [[Edward L. G. Bowell]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]]
|-
| [[2247 Hiroshima]] || 6512 P-L || mesto [[Hirošima]], [[Japonska]]
|-
| [[2248 Kanda]] || 1933 DE || [[Šigeru Kanda]], [[Japonci|japonski]] znanstveni pisec
|-
| [[2249 Yamamoto]] || 1942 GA || [[Issei Yamamoto]], [[Japonci|japonski]] [[astronom]]
|-
| [[2250 Stalingrad]] || 1972 HN || sedaj [[Volgograd]], [[Rusija]]
|-
| [[2251 Tikhov]] || {{mp|1977 SU|1}} || [[Gavriil Adrianovič Tihov]], [[Belorusi|beloruski]] [[astronom]] in pionir [[astrobiologija|astrobiologije]] 
|-
| [[2252 CERGA]] || 1978 VT || kratica za (Centre d'études et de recherches géodynamiques et astrométriques ali CÉRGA, Središče za študij in geodinamične raziskave in astrometrijo)
|-
| [[2253 Espinette]] || 1932 PB || hiša v vasi [[Williams Bay]], [[Wisconsin]], [[Združene države Amerike|ZDA]]
|-
| [[2254 Requiem]] || {{mp|1977 QJ|1}} || v spomin na odkriteljevo mater
|-
| [[2255 Činghaj]]|| {{mp|1977 VK|1}} || [[upravna delitev Kitajske|provinca]] [[Činghaj]], [[Ljudska republika Kitajska]]
|-
| [[2256 Wiśniewski]] || 4519 P-L || [[Wiesław Z. Wiśniewski]], [[Poljaki|poljski]] [[astronom]]
|-
| [[2257 Kaarina]] || 1939 QB || Kaarina Soini, hčerka odkritelja
|-
| [[2258 Viipuri]] || 1939 TA || sedaj [[Viborg]], [[Risija]]
|-
| [[2259 Sofievka]] || 1971 OG || park v mestu [[Uman, Ukraine|Uman]],[[Ukrajina]]
|-
| [[2260 Neoptolemus]] || {{mp|1975 WM|1}} || [[Neoptolemaj]], bojevnik iz [[grška mitologija|grške mitologije]]
|-
| [[2261 Keeler]] || 1977 HC || [[James Edward Keeler]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]]
|-
| [[2262 Mitidika]] || 1978 RB || [[Romi|Romka]] iz [[roman]]a [[Clemens Brentano|Clemensa Brentana]]
|-
| [[2263 Šaanši]]|| {{mp|1978 UW|1}} || [[upravna delitev Kitajske|provinca]] [[Šaanši]], [[Ljudska republika Kitajska]]
|-
| [[2264 Sabrina]] || 1979 YK || legendarna [[Angleži|angleška]] princesa, hčerka kralja [[Locrine|Locrina]], utopljena v reki [[Severn]]
|-
| [[2265 Verbaandert]] || 1950 DB || [[Jean Verbaandert]], [[Belgijci|belgijski]] [[geofizik]]
|-
| [[2266 Tchaikovsky]] || 1974 VK || [[Peter Iljič Čajkovski]], [[Rusi|ruski]] skladatelj
|-
| [[2267 Agassiz]] || 1977 RF || [[Louis Agassiz]], v [[Švica|Švici]] rojen [[Američani|ameriški]] [[zoolog]] in [[geolog]]
|-
| [[2268 Szmytowna]] || 1942 VW || [[Maria Szmytowna]], [[kemik]]
|-
| [[2269 Efremiana]] || {{mp|1976 JA|2}} || [[Ivan Antonovič Efremov]], [[Sovjetska zveza|sovjetski]] [[paleontolog]] in [[pisatelj]]
|-
| [[2270 Yazhi]] || 1980 ED || v [[navajščina|navajščini]] izraz za ''majhna''
|-
| [[2271 Kiso]] || {{mp|1976 UV|5}} || podružnica [[Observatorij Tokio|Observatorija Tokio]]
|-
| [[2272 Montezuma]] || 1972 FA || [[Moktezuma II.]], deveti vladar v [[Azteška civilizacija|Asteškem]] imperiju
|-
| [[2273 Yarilo]] || {{mp|1975 EV|1}} || [[Jarilo]], [[Slovani|slovanski]] [[bog]] sonca
|-
| [[2274 Ehrsson]] || 1976 EA || prijateljica odkritelja &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.astro.uu.se/planet/asteroid/astdiv/2274.html |title=2274 Ehrsson |accessdate=2009-02-11 |archive-date=2007-06-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070611152425/http://www.astro.uu.se/planet/asteroid/astdiv/2274.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[2275 Cuitlahuac]] || 1979 MH || [[Cuitláhuac]], deseti vladar v [[Azteška civilizacija|Asteškem]] imperiju 
|-
| [[2276 Warck]] || 1933 QA || Evelyne Warck, vnukinja odkritelja
|-
| [[2277 Moreau]] || 1950 DS || [[Fernand Moreau]], [[Belgijci|belgijski]] [[astronom]]
|-
| [[2278 Götz]] || 1953 GE || Paul Götz, član osebja na observatoriju
|-
| [[2279 Barto]] || 1968 DL || [[Agnija Lvovna Barto]], [[Sovjetska zveza|Sovjetska]] pesnica
|-
| [[2280 Kunikov]] || {{mp|1971 SL|2}} || [[Tzezar Lvovich Kunikov]], [[Sovjetska zveza|Sovjetski]] vojni heroj in vojaški poveljnik, njegova armada je leta 1943 zasedla [[Mala zemlja|Malo zemljo]] ([[ruščina|rusko]]: Малая Земля) 
|-
| [[2281 Biela]] || {{mp|1971 UQ|1}} || [[Wilhelm von Biela]], [[Avstrijci|avstrijski]] [[astronom]]
|-
| [[2282 Andrés Bello]] || 1974 FE || [[Andrés Bello]], [[Venezuelci|venezuelski]] intelektualec
|-
| [[2283 Bunke]] || {{mp|1974 SV|4}} || [[Tamara Bunke]], [[Nemci|nemška]] domoljubka 
|-
| [[2284 San Juan]] || {{mp|1974 TG|1}} || provinca [[San Juan, Argentina|San Juan]] in [[Univerza v San Juanu]], [[Argentina]]
|-
| [[2285 Ron Helin]] || 1976 QB || Ronald P. Helin, soprog [[Eleanor Francis Helin]], [[Američani|ameriške]] [[astronom]]ke
|-
| [[2286 Fesenkov]] || 1977 NH || [[Vasilij Fesenkov]], [[Sovjetska zveza|Sovjetski]] [[astrofizik]] 
|-
| [[2287 Kalmykia]] || {{mp|1977 QK|3}} || [[Kalmiška ASSR|Kalmiška avtonomna sovjetska socialistična republika]], (Sovjetska federativna socialistična republika ali SFSR) (sedaj [[Kalmikija]], [[Rusija]])
|-
| [[2288 Karolinum]] || 1979 UZ || [[Collegij Carolinum]], glavna stavba na [[Karlova univerza v Pragi|Karlovi univerzi v Pragi]] &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.klet.org/names/view.php3?astnum=2288 |title=2288 Karolinum |accessdate=2009-02-11 |archive-date=2007-09-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070930181755/http://www.klet.org/names/view.php3?astnum=2288 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[2289 McMillan]] || 6567 P-L || [[Robert Scott McMillan]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]]
|-
| [[2290 Helffrich]] || {{mp|1932 CD|1}} || [[Joseph Helffrich]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]]
|-
| [[2291 Kevo]] || 1941 FS || poljska postaja na reki [[Kevo]], provinca [[Lapland]], [[Finska]]
|-
| [[2292 Seili]] || 1942 RM || [[Seili]], otok blizu mesta [[Turku]]
|-
| [[2293 Guernica]] || {{mp|1977 EH|1}} || [[Guernica (mesto)|Guernica]], [[Španija]]
|-
| [[2294 Andronikov]] || {{mp|1977 PL|1}} || [[Iraklij Luarsabovič Andronikov]], [[Sovjetska zveza|sovjetski]] pisatelj
|-
| [[2295 Matusovskij]] || {{mp|1977 QD|1}} || [[Mihail Lvovič Matusovskij]], [[Sovjetska zveza|sovjetski]] pesnik 
|-
| [[2296 Kugultinov]] || {{mp|1975 BA|1}} || [[David Nikitič Kugultinov]], pesnik iz [[Kalmikija|Kalmikije]] in [[ZSSR]] 
|-
| [[2297 Daghestan]] || 1978 RE || [[Dagestanska ASSR|Dagestanska avtonomna sovjetska socialistična republika]], (Sovjetska federativna socialistična republika ali SFSR) (sedaj [[Dagestan]], [[Rusija]]) 
|-
| [[2298 Cindijon]] || A915 TA || Cynthia in Jonathan, otroka[[Brian G. Marsden|Briana G. Marsdena]]
|-
| [[2299 Hanko]] || 1941 SZ || mesto in občina [[Hanko, Finska|Hanko]],[[Finska]]
|-
| [[2300 Stebbins]] || {{mp|1953 TG|2}} || [[Joel Stebbins]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]]
|-
! colspan=&quot;3&quot; style=&quot;background-color:silver;text-align:center;&quot; id=&quot;301&quot;| 2301–2400
|-
| [[2301 Whitford]] || 1965 WJ || [[Albert Edward Whitford]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]]
|-
| [[2302 Florya]] || {{mp|1972 TL|2}} || [[Nikolaj Fedorovič Florja]], [[Rusi|ruski]] [[astronom]] 
|-
| [[2303 Retsina]] || 1979 FK || [[Retsina]], [[Grčija|grško]] [[vino]]
|-
| [[2304 Slavia]] || 1979 KB || Slavia, [[šport]]ni klub v [[Praga|Pragi]] &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.klet.org/names/view.php3?astnum=2304 |title=2304 Slavia |accessdate=2009-02-11 |archive-date=2007-09-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070930203611/http://www.klet.org/names/view.php3?astnum=2304 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[2305 King]] || {{mp|1980 RJ|1}} || [[Martin Luther King]], vodja gibanja za [[državljanske pravice]] 
|-
| [[2306 Bauschinger]] || 1939 PM || [[Julius Bauschinger]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]]
|-
| [[2307 Garuda]] || 1957 HJ || [[Garuda]] je sin [[Kasjapa]] in [[Vinata|Vinate]] v [[indijska mitologija|indijski mitologiji]]
|-
| [[2308 Schilt]] || 1967 JM || [[Jan Schilt]], [[Nizozemci|nizozemski]] [[astronom]]
|-
| [[2309 Mr. Spock]] || {{mp|1971 QX|1}} || odkriteljeva mačka, ki je imela ime po osebi iz ''[[Zvezdne steze|Zvezdnih stez]]'' 
|-
| [[2310 Olshaniya]] || {{mp|1974 SU|4}} || posvečeno heroju [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] [[Konstantin Olšanskij|Konstantinu Olšanskiju]] in drugim borcem, ki so leta [[1944]] osvobodili mesto [[Nikolajev]] (danes [[Ukrajina]])
|-
| [[2311 El Leoncito]] || {{mp|1974 TA|1}} || opazovalna postaja na [[Observatorij Felix Aguilar|Observatoriju Felix Aguilar]]
|-
| [[2312 Duboshin]] || {{mp|1976 GU|2}} || [[Georgij Nikolajevič Dubošin]], sovjetski [[astronom]] 
|-
| [[2313 Aruna]] || 1976 TA || predstavlja rdeči sij ob zori v [[indijska mitologija|indijski mitologiji]]
|-
| [[2314 Field]] || 1977 VD || [[George Brooks Field]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]]
|-
| [[2315 Czechoslovakia]] || 1980 DZ || [[Češkoslovaška]], ki se je razcepila na [[Češka|Češko]] in [[Slovaška]] v letu [[1993]] &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.klet.org/names/view.php3?astnum=2315 |title=2315 Czechoslovakia |accessdate=2009-02-11 |archive-date=2007-09-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070930183414/http://www.klet.org/names/view.php3?astnum=2315 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[2316 Jo-Ann]] || 1980 RH || Jo-Ann Bowell, žena odkritelja
|-
| [[2317 Galya]] || 2524 P-L || Galya Lubarsky, prijateljica [[Tom Gehrels|Toma Gehrelsa]], enega izmed odkriteljev
|-
| [[2318 Lubarsky]] || 6521 P-L || Cronid Lubarsky, prijateljica [[Tom Gehrels|Toma Gehrelsa]], enega izmed odkriteljev
|-
| [[2319 Aristides]] || 7631 P-L || [[Aristides]], [[politik]] iz [[Atene|Aten]]
|-
| [[2320 Blarney]] || 1979 QJ || vas [[Blarney]], [[Irska]]
|-
| [[2321 Lužnice]] || {{mp|1980 DB|1}} || reka [[Lužnice]], [[Češka]] &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.klet.org/names/view.php3?astnum=2321 |title=2321 Lužnice |accessdate=2009-02-11 |archive-date=2007-09-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070927223240/http://www.klet.org/names/view.php3?astnum=2321 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[2322 Kitt Peak]] || {{mp|1954 UQ|2}} || [[Observatorij Kitt Peak]], [[Združene države Amerike|ZDA]]
|-
| [[2323 Zverev]] || {{mp|1976 SF|2}} || [[Mitrofan Stepanovič Zverev]], [[Rusi|ruski]] 
|-
| [[2324 Janice]] || {{mp|1978 VS|4}} || Janice Cline, podpornica astronomije
|-
| [[2325 Chernykh]] || 1979 SP || [[Ljudmila Ivanovna Černih|Ljudmila]] (Людмила Іванівна Черних) in [[Nikolaj Stepanovič Černih|Nikolaj Černih]] (Николай Степанович Черных), [[Rusi|ruska]] [[astronom]]a &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.klet.org/names/view.php3?astnum=2325 |title=2325 Chernykh |accessdate=2009-02-11 |archive-date=2007-09-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070930224221/http://www.klet.org/names/view.php3?astnum=2325 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; 
|-
| [[2326 Tololo]] || 1965 QC || Cerro Tololo [[Američani|ameriški]] observatorij, [[Čile]]
|-
| [[2327 Gershberg]] || {{mp|1969 TQ|4}} || [[Roald Evgenevič Geršberg]], [[Rusi|ruski]] [[astronom]]
|-
| [[2328 Robeson]] || 1972 HW || [[Paul Robeson]], [[Američani|ameriški]], [[pevec]], [[igralec (umetnik)|igralec]] in aktivist
|-
| [[2329 Orthos]] || 1976 WA || [[Ortrus]], dvoglavi pes iz [[grška mitologija|grške mitologije]]
|-
| [[2330 Ontake]] || {{mp|1977 DS|3}} || gora [[Ontake]], [[vulkan]]
|-
| [[2331 Parvulesco]] || 1936 EA || [[Constantin Pârvulescu (astronom)|Constantin Pârvulescu]], [[Romuni|romunski]] [[astronom]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.cs.ubbcluj.ro/www/index.php?module=pagemaster&amp;PAGE_user_op=view_page&amp;PAGE_id=124 |title=2331 Parvulesco |accessdate=2009-02-11 |archive-date=2007-03-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070305051818/http://www.cs.ubbcluj.ro/www/index.php?module=pagemaster&amp;PAGE_user_op=view_page&amp;PAGE_id=124 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; 
|-
| [[2332 Kalm]] || 1940 GH || [[Pehr Kalm]] (Pietari Kalm), [[Finci|finski]] raziskovalec, [[botanik]], [[poljedelstvo|poljedelski]] [[ekonomist]]
|-
| [[2333 Porthan]] || 1943 EP || [[Henrik Gabriel Porthan]], [[Finci|finski]] [[zgodovinar]]
|-
| [[2334 Cuffey]] || 1962 HD || [[James Cuffey]], podpornik astronomije
|-
| [[2335 James]] || 1974 UB || [[James G. Williams]], [[matematik]]
|-
| [[2336 Šindžjang]]|| {{mp|1975 WL|1}} || [[Šindžjang|avtonomna regija Šindžjang]], [[Ljudska republika Kitajska]]
|-
| [[2337 Boubín]] || {{mp|1976 UH|1}} || gora [[Boubín]] na [[Češka|Češkem]]
|-
| [[2338 Bokhan]] || {{mp|1977 QA|3}} || [[Nadezhda Antonovna Bokhan]], članica osebja na [[Inštitut za teoretično astronomijo|Inštitutu za teoretično astronomijo]] v Leningradu (sedaj [[Sankt Petersburg]])
|-
| [[2339 Anacreon]] || 2509 P-L || [[Anakreon]], [[Grki|grški]] pesnik
|-
| [[2340 Hathor]] || 1976 UA || [[Hator]], boginja v [[staroegipčanska mitologija|staroegipčanski mitologiji]]
|-
| [[2341 Aoluta]] || {{mp|1976 YU|1}} || astronomski observatorij na Leningrajski univerzi (kratica za Astronomical Observatory of Leningrad University)
|-
| [[2342 Lebedev]] || 1968 UQ || [[Nikolaj Aleksandrovič Lebedev]], [[Rusi|ruski]] vojni heroj
|-
| [[2343 Siding Spring]] || {{mp|1979 MD|4}} || [[Observatrij Siding Spring]], [[Avstralija]]
|-
| [[2344 Xizang]] || {{mp|1979 SC|1}} || ime ima po kitajskem področju [[Tibet]]a
|-
| [[2345 Fučik]] || 1974 OS || [[Julius Fučik]], pisatelj
|-
| [[2346 Lilio]] || 1934 CB || [[Aloysius Lilius]], iznajditelj [[gregorijanski koledar|gregorijanskega koledarja]]
|-
| [[2347 Vinata]] || 1936 TK ||hčerka [[Prajapati|Prajapata]] in žena [[Kašjapa]] v [[indijska mitologija|indijski mitologiji]]
|-
| [[2348 Michkovitch]] || 1939 AA || [[Vojislav V. Mišković]], [[Srbi|srbski]] [[astronom]]
|-
| [[2349 Kurchenko]] || 1970 OG || Nadežda Kurčenko, junaška stevardesa
|-
| [[2350 von Lüde]] || 1938 CG || [[Heinz von Lüde]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]]
|-
| [[2351 O'Higgins]] || 1964 VD || [[Bernardo O'Higgins]], [[Čilenci|čilenski]] junak
|-
| [[2352 Kurchatov]] || 1969 RY || [[Igor Vasilevič Kurčatov]], [[Rusi|ruski]] [[fizik]]
|-
| [[2353 Alva]] || 1975 UD || nekdanje dekle odkritelja
|-
| [[2354 Lavrov]] || {{mp|1978 PZ|3}} || [[Svjatoslav Sergejevič Lavrov]], [[Rusi|ruski]] [[računalničar]]
|-
| [[2355 Nei Monggol]] || {{mp|1978 UV|1}} || [[Notranja Mongolija]], avtonomno področje [[Ljudska republika Kitajska|Kitajske]]
|-
| [[2356 Hirons]] || 1979 UJ || Charles in Ann Hirons, oče in mati žene odkritelja
|-
| [[2357 Phereclos]] || 1981 AC || [[Fereklos]], rokodelec iz [[Troja|Troje]]
|-
| [[2358 Bahner]] || 1929 RE || [[Klaus Bahner]], uslužbenec na observatoriju
|-
| [[2359 Debehogne]] || 1931 TV || [[Henri Debehogne]], [[Belgijci|belgijski]] [[astronom]]
|-
| [[2360 Volgo-Don]] || {{mp|1975 VD|3}} || kanal [[Volga-Don]], [[Rusija]]
|-
| [[2361 Gogol]] || {{mp|1976 GQ|1}} || [[Nikolaj Vasilijevič Gogolj]], [[Rusi|ruski]] pisatelj
|-
| [[2362 Mark Twain]] || {{mp|1976 SH|2}} || [[Mark Twain]], [[Američani|ameriški]] pisatelj
|-
| [[2363 Cebriones]] || {{mp|1977 TJ|3}} || [[Kebrion]], [[Hektor]]jev voznik [[kočija|kočije]] 
|-
| [[2364 Seillier]] || 1978 GD || mati odkritelja
|-
| [[2365 Interkosmos]] || 1980 YQ || [[Intercosmos]], [[Rusi|ruska]] vesoljska raziskovalna organizacija &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.klet.org/names/view.php3?astnum=2365 |title=2365 Interkosmos |accessdate=2009-02-11 |archive-date=2007-09-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070930204247/http://www.klet.org/names/view.php3?astnum=2365 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[2366 Aaryn]] || {{mp|1981 AC|1}} || Aaryn G. Baltutis, vnuk odkritelja
|-
| [[2367 Praha]] || {{mp|1981 AK|1}} || [[Praga]], glavno mesto [[Češka|Češke]] &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.klet.org/names/view.php3?astnum=2367 |title=2367 Praha |accessdate=2009-02-11 |archive-date=2007-09-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070930181319/http://www.klet.org/names/view.php3?astnum=2367 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[2368 Beltrovata]] || 1977 RA || Betty Tendering, prijateljica [[Švicarji|švicarskega]] pisatelja [[Gottfried Keller|Gottfrieda Kellerja]] 
|-
| [[2369 Chekhov]] || {{mp|1976 GC|8}} || [[Anton Čehov]], [[Rusi|ruski]] pisatelj
|-
| [[2370 van Altena]] || 1965 LA || [[William Foster van Altena]] (Willem van Altena), na [[Nizozemska|Nizozemskem]] rojen [[Američani|ameriški]] [[astronom]] &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |title=2370 van Altena |accessdate=2009-02-11 |archive-date=2019-11-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191112160650/http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[2371 Dimitrov]] || {{mp|1975 VR|3}} || [[Georgi Mihailovič Dimitrov]] ([[bolgarščina|bolgarsko]]: Георги Димитров Михайлов)), [[Bolgari|bolgarski]] [[politik]]
|-
| [[2372 Proskurin]] || {{mp|1977 RA|8}} || [[Vitalij Fedorovič Proskurin]], [[Rusi|ruski]] [[astronom]]
|-
| [[2373 Immo]] || 1929 PC || [[Immo Appenzeller]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]]
|-
| [[2374 Vladvysotskij]] || {{mp|1974 QE|1}} || [[Vladimir Visotski]], pevec
|-
| [[2375 Radek]] || 1975 AA || [[Ctirad Kohoutek]], [[Čehi|češki]] skladatelj [http://books.google.com/books?q=2375+Radek+1975 †]
|-
| [[2376 Martynov]] || {{mp|1977 QG|3}} || [[Dmitrij Jakovlevič Martinov]], [[astrofizik]]
|-
| [[2377 Shcheglov]] || {{mp|1978 QT|1}} || [[Vladimir Petrovič Šeglov]], [[Rusi|ruski]] [[astronom]]
|-
| [[2378 Pannekoek]] || 1935 CY || [[Antonie Pannekoek]], [[Nizozemci|nizozemski]] [[astronom]] &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |title=2378 Pannekoek |accessdate=2009-02-11 |archive-date=2019-11-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191112160650/http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[2379 Heiskanen]] || 1941 ST || [[Weikko Aleksanteri Heiskanen]], [[Finci|finski]] [[geodet]]
|-
| [[2380 Heilongdžjang]]|| 1965 SN || [[upravna delitev Kitajske|provinca]] [[Heilongdžjang]], [[Ljudska republika Kitajska]]
|-
| [[2381 Landi]] || 1976 AF || [[Jorge Landi Dessy]], [[Argentinci|agrentinski]] [[astronom]]
|-
| [[2382 Nonie]] || 1977 GA || hčerka Petra Jekabsonsa, zaposlenega na observatoriju
|-
| [[2383 Bradley]] || 1981 GN || Martin in Maud Bradley, prijatelji odkritelja
|-
| [[2384 Schulhof]] || {{mp|1943 EC|1}} || [[Leopold Schulhof]], na [[Madžarska|Madžarskem]] rojen (kot Lipót Schulhóf) [[astronom]] &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.vcse.hu/vega55.html |title=2384 Schulhof |accessdate=2009-02-11 |archive-date=2004-10-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20041027182904/http://www.vcse.hu/vega55.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[2385 Mustel]] || 1969 VW || [[Evald Rudolfovič Mustel]], [[Rusi|ruski]] [[astronom]]
|-
| [[2386 Nikonov]] || {{mp|1974 SN|1}} || [[Vladimir Borisovič Nikonov]], [[Rusi|ruski]] [[astronom]]
|-
| [[2387 Šjan]]|| 1975 FX || [[upravna delitev Kitajske|provinca]] [[Šjan]], [[Ljudska republika Kitajska]]
|-
| [[2388 Gase]] || {{mp|1977 EA|2}} || [[Vera Fedorovna Gaze]], oseba na [[Observatorij Pulkovo|Observatoriju Pulkovo]] 
|-
| [[2389 Dibaj]] || {{mp|1977 QC|1}} || [[Ernest Apushevich Dibai]], [[astrofizik]]
|-
| [[2390 Nežárka]] || {{mp|1980 PA|1}} || reka [[Nežárka]], [[Češka]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.klet.org/names/view.php3?astnum=2390 |title=2390 Nežárka |accessdate=2009-02-11 |archive-date=2007-09-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070930200848/http://www.klet.org/names/view.php3?astnum=2390 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[2391 Tomita]] || 1957 AA || [[Koichiro Tomita]], [[Japonci|japonski]] [[astronom]]
|-
| [[2392 Jonathan Murray]] || {{mp|1979 MN|1}} || Jonathan Murray, sin prijateljev odkriteljev
|-
| [[2393 Suzuki]] || 1955 WB || [[Keishin Suzuki]], [[Japonci|japonski]] [[astronom]]
|-
| [[2394 Nadeev]] || {{mp|1973 SZ|2}} || [[Lev Nikolaevič Nadejev]], [[Rusi|ruski]] [[astrometrist]]
|-
| [[2395 Aho]] || 1977 FA || [[Arne J. Aho]], član osebja na observatoriju
|-
| [[2396 Kochi]] || 1981 CB || mesto [[Koči, Koči|Koči]], [[Japonska]]
|-
| [[2397 Lappajärvi]] || 1938 DV || jezero [[Lappajärvi]], [[Finska]]
|-
| [[2398 Džilin]]|| {{mp|1965 UD|2}} || [[upravna delitev Kitajske|provinca]] [[Džilin]], [[Ljudska republika Kitajska]]
|-
| [[2399 Terradas]] || 1971 MA || [[Esteban Terradas e Illa]], [[Španci|španski]] [[matematik]]
|-
| [[2400 Derevskaya]] || 1972 KJ || Aleksandra Avramovna Derevskaja, mati rejnica
|-
! colspan=&quot;3&quot; style=&quot;background-color:silver;text-align:center;&quot; id=&quot;401&quot;| 2401–2500
|-
| [[2401 Aehlita]] || {{mp|1975 VM|2}} || dekle iz [[roman]]a [[Aleksej Nikolajevič Tolstoj|Alekseja Nikolajeviča Tolstoja]]
|-
| [[2402 Satpaev]] || {{mp|1979 OR|13}} || [[Kaniš Satpajev|Kaniš Imantajevič Satpajev]], [[Kazahstanci|kazahstanski]] [[geolog]]
|-
| [[2403 Šumava]] || 1979 SQ || gorovje [[Šumava]], [[Češka]] &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.klet.org/names/view.php3?astnum=2403 |title=2403 Šumava |accessdate=2009-02-11 |archive-date=2007-09-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070927223216/http://www.klet.org/names/view.php3?astnum=2403 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[2404 Antarctica]] || 1980 TE || [[Antarktika]], v čast tretji [[Sovjetska zveza|Sovjetski]] odpravi na [[Antarktika|Antarktiko]], v odpravi je sodeloval tudi odkritelj &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.klet.org/names/view.php3?astnum=2404 |title=2404 Antarctica |accessdate=2009-02-11 |archive-date=2007-09-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070930220039/http://www.klet.org/names/view.php3?astnum=2404 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[2405 Welch]] || 1963 UF || [[David F. Welch]], uslužbenec v [[Zveza univerz za raziskave v astronomiji|AURA]] (Association of Universities for research in astronomy)
|-
| [[2406 Orelskaya]] || 1966 QG || [[Varvara Ivanovna Orel'skaya]], oseba na observatoriju
|-
| [[2407 Haug]] || 1973 DH || [[Ulrich Haug]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]] 
|-
| [[2408 Astapovich]] || {{mp|1978 QK|1}} || [[Igor Stanislavovič Astapovič]], [[Rusi|ruski]] [[astronom]]
|-
| [[2409 Chapman]] || 1979 UG || [[Clark R. Chapman]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]]
|-
| [[2410 Morrison]] || 1981 AF || [[David Morrison]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]]
|-
| [[2411 Zellner]] || 1981 JK || [[Benjamin H. Zellner]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]]
|-
| [[2412 Wil]] || 3537 P-L || Wil van de Hulst, žena [[Nizozemci|nizozemskega]] [[astronom]]a [[Hendrik C. van de Hulst|Hendrika C. van de Hulsta]] &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |title=2412 Wil |accessdate=2009-02-11 |archive-date=2019-11-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191112160650/http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[2413 van de Hulst]] || 6816 P-L || [[Hendrik C. van de Hulst]], [[Nizozemci|nizozemski]] [[astronom]] &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |title=2413 van de Hulst |accessdate=2009-02-11 |archive-date=2019-11-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191112160650/http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[2414 Vibeke]] || 1931 UG || hčerka [[L. K. Kristensen]]a
|-
| [[2415 Ganesa]] || 1978 UJ || v [[indijska mitologija|indijski mitologiji]] predstavlja zahtevo po duhovni moči
|-
| [[2416 Sharonov]] || {{mp|1979 OF|13}} || [[Vsevolod Vasiljevič Šaronov]], [[Rusi|ruski]] director observatorija &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://neopage.nm.ru/ENG/GENERAL/p05.htm |title=2416 Sharonov |accessdate=2009-02-13 |archive-date=2005-01-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050124062344/http://neopage.nm.ru/ENG/GENERAL/p05.htm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[2417 McVittie]] || 1964 CD || [[George C. McVittie]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]]
|-
| [[2418 Voskovec-Werich]] || 1971 UV || [[Jiří Voskovec]] in [[Jan Werich]], [[Čehi|češka]] [[igralec (umetnik)|igralca]]
|-
| [[2419 Moldavia]] || 1974 SJ || [[Moldavska ASSR|Moldavska avtonomna sovjetska socialistična republika]], (Sovjetska federativna socialistična republika ali SFSR) (sedaj [[Moldavija]]
|-
| [[2420 Čiurlionis]] || 1975 TN || [[M. K. Čiurlionis]], [[Litvanci|litvanski]] [[slikar]] in [[skladatelj]]
|-
| [[2421 Nininger]] || 1979 UD || [[Harvey Harlow Nininger]], [[Američani|ameriški]] strokovnjak za [[meteorit]]e
|-
| [[2422 Perovskaya]] || {{mp|1968 HK|1}} || [[Sofija Lvovna Perovskaja]], [[Rusi|ruska]] [[revolucionar]]ka
|-
| [[2423 Ibarruri]] || 1972 NC || [[Ruben Ibarruri]], [[Rusi|ruski]] [[vojak]]
|-
| [[2424 Tautenburg]] || {{mp|1973 UT|5}} || [[Tautenburg]], [[Nemci|nemški]]y
|-
| [[2425 Šendžen]]|| 1975 FW || [[Šendžen]], [[Ljudska republika Kitajska]]
|-
| [[2426 Simonov]] || 1976 KV || [[Konstantin Mihailovič Simonov]], [[Rusi|ruski]] [[pisatelj]]
|-
| [[2427 Kobzar]] || {{mp|1976 YQ|7}} || [[Taras Ševčenko]] (znan kot Kobzar), [[Ukrajinci|ukrajinski]] [[pesnik]] in [[slikar]]
|-
| [[2428 Kamenyar]] || {{mp|1977 RZ|6}} || [[Ivan Franko (ukrajinski pesnik)|Ivan Franko]] (znan kot Kamenyar), [[Ukrajinci|ukrajinski]] [[pisatelj]] in [[znanstvenik]]
|-
| [[2429 Schürer]] || 1977 TZ || [[Max Schürer]], [[Švicarji|švicarski]] [[astronom]]
|-
| [[2430 Bruce Helin]] || 1977 VC || Bruce Helin, son of one of the discoverers
|-
| [[2431 Skovoroda]] || {{mp|1978 PF|3}} || [[Hryhori Skovoroda]], [[Ukrajinci|ukrajinski]] [[filozof]] in [[pesnik]]
|-
| [[2432 Soomana]] || 1981 FA || v jeziku ljudstva [[Hopi]] pomeni ''zvezdna deklica''
|-
| [[2433 Sootiyo]] || 1981 GJ || v jeziku ljudstva [[Hopi]] pomeni ''zvezdni deček''
|-
| [[2434 Bateson]] || 1981 KA || [[Frank Maine Bateson]], [[Nova Zelandija|novozelandski]] [[astronom]]
|-
| [[2435 Horemheb]] || 4578 P-L || [[Horemheb]], [[Stari Egipt|staroegipčanski]] [[faraon]]
|-
| [[2436 Hatshepsut]] || 6066 P-L || [[Hačepsut]], [[Stari Egipt|staroegipčanska]] kraljica
|-
| [[2437 Amnestia]] || 1942 RZ || mednarodna organizacija [[Amnesty International]]
|-
| [[2438 Oleshko]] || {{mp|1975 VO|2}} || [[Valentina Josifovna Oleško]], [[Rusi|ruski]] [[partizan]]ka
|-
| [[2439 Ulugbek]] || {{mp|1977 QX|2}} || [[Ulug Beg]], [[Uzbekistanci|uzbekistanski]] [[sultan]], [[astronom]] in [[matematik]]
|-
| [[2440 Educatio]] || {{mp|1978 VQ|4}} || [[vzgoja]]
|-
| [[2441 Hibbs]] || {{mp|1979 MN|2}} || Al in Marks Hibbs, prijatelja odkritelja
|-
| [[2442 Corbett]] || 1980 TO || [[Jim Corbett (lovec)|Jim Corbett]], [[lovec (oseba)|lovec]] in [[pisatelj]] &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.klet.org/names/view.php3?astnum=2442 |title=2442 Corbett |accessdate=2009-02-13 |archive-date=2007-09-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070927223041/http://www.klet.org/names/view.php3?astnum=2442 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[2443 Tomeileen]] || A906 BJ || Thomas in Eileen Marsden, starši [[Brian G. Marsden|Briana G. Marsdena]]
|-
| [[2444 Lederle]] || 1934 CD || [[Trudpert Lederle]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]]
|-
| [[2445 Blazhko]] || 1935 TC || [[Sergej Nikolaevič Blažko]], [[Rusi|ruski]] [[astronom]]
|-
| [[2446 Lunacharsky]] || {{mp|1971 TS|2}} || [[Anatoli Vasilevich Lunacharsky]], [[Rusi|ruski]] statesman and writer
|-
| [[2447 Kronstadt]] || {{mp|1973 QY|1}} || mesto [[Kronstadt]], [[Rusija]]
|-
| [[2448 Sholokhov]] || 1975 BU || [[Mihail Aleksandrovič Šolohov]], [[Rusi|ruski]] [[pisatelj]]
|-
| [[2449 Kenos]] || 1978 GC || prva ženska v [[mitologija|mitologiji]] domačinov na [[ognjena zemlja|Ognjeni zemlji]]
|-
| [[2450 Ioannisiani]] || 1978 RP || [[Bagrat Konstantinovič Joanisiani]], [[Rusi|ruski]] izdelovalec [[teleskop]]ov 
|-
| [[2451 Dollfus]] || 1980 RQ || [[Audouin Dollfus]], [[Francozi|francoski]][[astronom]]
|-
| [[2452 Lyot]] || 1981 FE || [[Bernard Lyot]], [[Francozi|francoski]][[astronom]]
|-
| [[2453 Wabash]] || A921 SA || [[Bob Warshow]] (znan kot &quot;Wabash&quot;), delavec pri računalniku
|-
| [[2454 Olaus Magnus]] || 1941 SS || [[Olaus Magnus]], [[Švedi|švedski]] [[eklezijast]] in [[pisatelj]]
|-
| [[2455 Somville]] || {{mp|1950 TO|4}} || [[Oscar Somville]], [[seizmolog]]
|-
| [[2456 Palamedes]] || {{mp|1966 BA|1}} || [[Palamedes]], poveljnik iz [[grška mitologija|grški mitologiji]]
|-
| [[2457 Rublyov]] || {{mp|1975 TU|2}} || [[Andrej Rublev]], [[Rusi|ruski]] [[slikar]]
|-
| [[2458 Veniakaverin]] || {{mp|1977 RC|7}} || [[Benijamin Aleksandrovič Kaverin]] (Вениамин Александрович Каверин), [[Rusi|ruski]] [[pisatelj]]
|-
| [[2459 Spellmann]] || {{mp|1980 LB|1}} || Leonard Spellmann, oče odkritelja
|-
| [[2460 Mitlincoln]] || {{mp|1980 TX|4}} || [[Tehnološki inštitut Massachusetta|MIT]] (Tehnološki inštitut Massachusettsa) v [[Laboratorij Lincoln|Laboratoriju Lincoln]]
|-
| [[2461 Clavel]] || {{mp|1981 EC|1}} || Gustavine Clavel, stoletnik
|-
| [[2462 Nehalennia]] || 6578 P-L || [[Nehalennia]], boginja v [[rimska mitologija|rimski mitologiji]]
|-
| [[2463 Sterpin]] || 1934 FF || Julia Sterpin Van Biesbroeck, žena odkritelja 
|-
| [[2464 Nordenskiöld]] || 1939 BF || [[Adolf Erik Nordenskiöld]], na [[Finska|Finskem]] rojen [[Švedi|švedski]] raziskovalec
|-
| [[2465 Wilson]] || 1949 PK || [[Robert Wilson (astronom)|Robert Wilson]], [[Britanci|britanski]] [[astronom]]
|-
| [[2466 Golson]] || 1959 RJ || [[John C. Golson]], član osebja na observatoriju
|-
| [[2467 Kollontai]] || 1966 PJ || [[Alexandra Mikhailovna Kollontai]], [[Rusi|ruski]] [[ambasador]]
|-
| [[2468 Repin]] || {{mp|1969 TO|1}} || [[Ilja Jefimovič Repin]], [[Rusi|ruski]] [[slikar]]
|-
| [[2469 Tadjikistan]] || 1970 HA || [[Tadžikistan]]
|-
| [[2470 Agematsu]] || {{mp|1976 UW|15}} ||mesto [[Agematsu]], [[Japonska]]
|-
| [[2471 Ultrajectum]] || 6545 P-L || [[latinščina|latinsko]] ime za mesto [[Utrecht (mesto)|Utrecht]] &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |title=2471 Ultrajectum |accessdate=2009-02-11 |archive-date=2019-11-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191112160650/http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[2472 Bradman]] || 1973 DG || [[Donald Bradman]], [[Avstralci|avstralski]] igralec [[kriket]]a *
|-
| [[2473 Heyerdahl]] || {{mp|1977 RX|7}} || [[Thor Heyerdahl]], [[raziskovalec]]
|-
| [[2474 Ruby]] || 1979 PB || Ruby, odkriteljev [[pes]], ki je živel na [[Observatorij Kleť|Observatoriju Kleť]] &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.klet.org/names/view.php3?astnum=2474 |title=2474 Ruby |accessdate=2009-02-13 |archive-date=2007-09-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070930204444/http://www.klet.org/names/view.php3?astnum=2474 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[2475 Semenov]] || {{mp|1972 TF|2}} || [[Pavel Afanesjevič Semenov]], poveljnik [[Rusija|ruskega]] [[tank]]ovskega [[bataljon]]a v [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] 
|-
| [[2476 Andersen]] || {{mp|1976 JF|2}} || [[Hans Christian Andersen]], [[Danci|danski]] [[pisatelj]] in [[pesnik]]
|-
| [[2477 Biryukov]] || {{mp|1977 PY|1}} || [[Nikolaj Zotovič Birjukov]], [[Rusi|ruski]] [[pisatelj]]
|-
| [[2478 Tokai]] || 1981 JC || vas, mesto, univerza [[Tokai]], [[Japonska]]
|-
| [[2479 Sodankylä]] || 1942 CB || mesto in občina [[Sodankylä]], [[Finska]]
|-
| [[2480 Papanov]] || {{mp|1976 YS|1}} || [[Anatolii Dmitrievič Papanov]], [[Rusi|ruski]] [[igralec (umetnik)|igralec]]
|-
| [[2481 Bürgi]] || 1977 UQ || [[Jost Bürgi]], [[Švicarji|švicarski]] izdelovalec ur in znastvenih inštrumentov, [[astronom]], in neodvisni izumitelj [[logaritem|logaritmov]]
|-
| [[2482 Perkin]] || 1980 CO || Richard S. in Gladys T. Perkin iz firme Perkin-Elmer Corp., podporniki astronomije
|-
| [[2483 Guinevere]] || 1928 QB || [[Guinevere]], žena kralja [[kralj Artur|Arturja]]
|-
| [[2484 Parenago]] || 1928 TK || [[Pavel Petrovich Parenago]], [[Rusi|ruski]] [[astronom]] 
|-
| [[2485 Scheffler]] || 1932 BH || [[Helmut Scheffler]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]]
|-
| [[2486 Metsähovi]] || 1939 FY || [[Observatorij Metsähovi]], [[Finska]]
|-
| [[2487 Juhani]] || 1940 RL || sin odkritelja
|-
| [[2488 Bryan]] || 1952 UT || [[William Lowe Bryan]], predsednik univerze
|-
| [[2489 Suvorov]] || 1975 NY || [[Aleksander Vasiljevič Suvorov]], [[Rusi|ruski]] vojaški znanstvenik
|-
| [[2490 Bussolini]] || 1976 AG || [[Juan A. Bussolini]], [[Španci|španski]] [[astronom]] 
|-
| [[2491 Tvashtri]] || 1977 CB || [[tesar]] v [[indijska mitologija|indijski mitologiji]]
|-
| [[2492 Kutuzov]] || 1977 NT || [[Mihail Ilarijonovič Kutuzov]], [[Rusi|ruski]] vojaški vodja
|-
| [[2493 Elmer]] || 1978 XC || [[Charles Wesley Elmer]], amaterski [[astronom]]
|-
| [[2494 Inge]] || 1981 LF || [[Jay L. Inge]], [[kartograf]]
|-
| [[2495 Noviomagum]] || 7071 P-L || [[latinščina|latinsko]] ime za mesto in občino [[Nijmegen]], [[Nizozemska]] &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |title=2495 Noviomagum |accessdate=2009-02-11 |archive-date=2019-11-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191112160650/http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[2496 Fernandus]] || {{mp|1953 TC|1}} || [[Fernandus Payne]], [[zoolog]]
|-
| [[2497 Kulikovskij]] || {{mp|1977 PZ|1}} || [[Peter Grigorjevič Kulikovskij]], [[Rusi|ruski]] [[astronom]]
|-
| [[2498 Tsesevich]] || {{mp|1977 QM|3}} || [[Vladimir Platonovič Cesevič]], [[Rusi|ruski]] [[astronom]]
|-
| [[2499 Brunk]] || {{mp|1978 VJ|7}} || [[William E. Brunk]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]] 
|-
| [[2500 Alascattalo]] || 1926 GC || [[Alascattalo]], mitološka pošast na [[Aljaska|Aljaski]]
|}

== Sklici ==

{{sklici|1}}

{{start box}}
{{succession box|
 title=[[Pomeni imen asteroidov]]|
 years=[[Seznam asteroidov (2001-2250)]]&lt;br&gt;[[Seznam asteroidov (2251-2500)]]|
before=[[Pomeni imen asteroidov: 1501–2000|1501–2000]]|
after=[[Pomeni imen asteroidov: 2501–3000|2501–3000]]
}}
{{end box}}

{{portal|Astronomija}}

[[Kategorija:Pomeni imen asteroidov|001501–002000]]</text>
      <sha1>ino9oz7b514td3b235iahy7wwkyio3s</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Eli</title>
    <ns>0</ns>
    <id>203953</id>
    <revision>
      <id>6687278</id>
      <parentid>6583894</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T14:09:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>ElmaPR</username>
        <id>261386</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* */ Dodan moški spol. Izpeljano iz izvirnega imena Elia.</comment>
      <origin>6687278</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="963" sha1="18wohde1shvjk8islvmc6sl28uzlati" xml:space="preserve">{{Osebno ime
|name = Eli
|image = 
|imagesize =
|caption = 	
|pronunciation =
|gender = ženski, moški
|meaning = 
|region = 
|origin = Elizabeta, Eleonora, Elia
|name day = 25.junij
|related name =
|fotonotes =
}}
'''Eli''' je [[ženska|žensko]] [[osebno ime]].

== Izvor imena ==
[[Ime]] Eli je različica imena Elizabeta / [[Eleonora]].&lt;ref&gt;Keber, Janez, Leksikon imen {{COBISS|ID=57356032}}&lt;/ref&gt;

== Pogostost imena ==
Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] število ženskih oseb z imenom Eli: 46.&lt;ref&gt;{{baza imen SURS|ime=Eli|spol=Z}}&lt;/ref&gt;

== Osebni praznik ==
Osebe z imenom Eli lahko [[god]]ujejo takrat kot osebe z imenom Elizabeta / Eleonora.&lt;ref&gt;Reven, Zvonko, Kdaj goduješ? {{COBISS|ID=22203904}}&lt;/ref&gt;

== Glej tudi ==
*[[seznam osebnih imen na E]]

== Viri ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Ženska osebna imena]]</text>
      <sha1>18wohde1shvjk8islvmc6sl28uzlati</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687280</id>
      <parentid>6687278</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T14:10:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>ElmaPR</username>
        <id>261386</id>
      </contributor>
      <comment>/* */ ali moški</comment>
      <origin>6687280</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="974" sha1="a9tlq9bljtk47g0x31z65jhahsfmvr8" xml:space="preserve">{{Osebno ime
|name = Eli
|image = 
|imagesize =
|caption = 	
|pronunciation =
|gender = ženski, moški
|meaning = 
|region = 
|origin = Elizabeta, Eleonora, Elia
|name day = 25.junij
|related name =
|fotonotes =
}}
'''Eli''' je [[ženska|žensko]] ali moški [[osebno ime]].

== Izvor imena ==
[[Ime]] Eli je različica imena Elizabeta / [[Eleonora]].&lt;ref&gt;Keber, Janez, Leksikon imen {{COBISS|ID=57356032}}&lt;/ref&gt;

== Pogostost imena ==
Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] število ženskih oseb z imenom Eli: 46.&lt;ref&gt;{{baza imen SURS|ime=Eli|spol=Z}}&lt;/ref&gt;

== Osebni praznik ==
Osebe z imenom Eli lahko [[god]]ujejo takrat kot osebe z imenom Elizabeta / Eleonora.&lt;ref&gt;Reven, Zvonko, Kdaj goduješ? {{COBISS|ID=22203904}}&lt;/ref&gt;

== Glej tudi ==
*[[seznam osebnih imen na E]]

== Viri ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Ženska osebna imena]]</text>
      <sha1>a9tlq9bljtk47g0x31z65jhahsfmvr8</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687281</id>
      <parentid>6687280</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T14:14:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>ElmaPR</username>
        <id>261386</id>
      </contributor>
      <comment>/* Izvor imena */ ali Elia</comment>
      <origin>6687281</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="983" sha1="gkeuj67k125h2ql58tod0nroodfqepx" xml:space="preserve">{{Osebno ime
|name = Eli
|image = 
|imagesize =
|caption = 	
|pronunciation =
|gender = ženski, moški
|meaning = 
|region = 
|origin = Elizabeta, Eleonora, Elia
|name day = 25.junij
|related name =
|fotonotes =
}}
'''Eli''' je [[ženska|žensko]] ali moški [[osebno ime]].

== Izvor imena ==
[[Ime]] Eli je različica imena Elizabeta / [[Eleonora]] ali Elia.&lt;ref&gt;Keber, Janez, Leksikon imen {{COBISS|ID=57356032}}&lt;/ref&gt;

== Pogostost imena ==
Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] število ženskih oseb z imenom Eli: 46.&lt;ref&gt;{{baza imen SURS|ime=Eli|spol=Z}}&lt;/ref&gt;

== Osebni praznik ==
Osebe z imenom Eli lahko [[god]]ujejo takrat kot osebe z imenom Elizabeta / Eleonora.&lt;ref&gt;Reven, Zvonko, Kdaj goduješ? {{COBISS|ID=22203904}}&lt;/ref&gt;

== Glej tudi ==
*[[seznam osebnih imen na E]]

== Viri ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Ženska osebna imena]]</text>
      <sha1>gkeuj67k125h2ql58tod0nroodfqepx</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687284</id>
      <parentid>6687281</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T14:17:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>ElmaPR</username>
        <id>261386</id>
      </contributor>
      <comment>/* Viri */ Dodan vir: https://pomenimena.com/ime/eli</comment>
      <origin>6687284</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1112" sha1="ll41nksxc7t2e534y0cy0m29gkbf24j" xml:space="preserve">{{Osebno ime
|name = Eli
|image = 
|imagesize =
|caption = 	
|pronunciation =
|gender = ženski, moški
|meaning = 
|region = 
|origin = Elizabeta, Eleonora, Elia
|name day = 25.junij
|related name =
|fotonotes =
}}
'''Eli''' je [[ženska|žensko]] ali moški [[osebno ime]].

== Izvor imena ==
[[Ime]] Eli je različica imena Elizabeta / [[Eleonora]] ali Elia.&lt;ref&gt;Keber, Janez, Leksikon imen {{COBISS|ID=57356032}}&lt;/ref&gt;

== Pogostost imena ==
Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] število ženskih oseb z imenom Eli: 46.&lt;ref&gt;{{baza imen SURS|ime=Eli|spol=Z}}&lt;/ref&gt;

== Osebni praznik ==
Osebe z imenom Eli lahko [[god]]ujejo takrat kot osebe z imenom Elizabeta / Eleonora.&lt;ref&gt;Reven, Zvonko, Kdaj goduješ? {{COBISS|ID=22203904}}&lt;/ref&gt;

== Glej tudi ==
*[[seznam osebnih imen na E]]

== Viri ==
{{sklici}}&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Eli|url=https://pomenimena.com/ime/eli/|website=Pomen Imena|accessdate=2026-06-09|language=en-US}}&lt;/ref&gt;
[[Kategorija:Ženska osebna imena]]</text>
      <sha1>ll41nksxc7t2e534y0cy0m29gkbf24j</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687287</id>
      <parentid>6687284</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T14:23:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>ElmaPR</username>
        <id>261386</id>
      </contributor>
      <comment>/* Izvor imena */ Dodana je bila povezava do strani »Elia«.</comment>
      <origin>6687287</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1135" sha1="jqdwn6qqh2nm4y0x97n0s7fvtuiir81" xml:space="preserve">{{Osebno ime
|name = Eli
|image = 
|imagesize =
|caption = 	
|pronunciation =
|gender = ženski, moški
|meaning = 
|region = 
|origin = Elizabeta, Eleonora, Elia
|name day = 25.junij
|related name =
|fotonotes =
}}
'''Eli''' je [[ženska|žensko]] ali moški [[osebno ime]].

== Izvor imena ==
[[Ime]] Eli je različica imena Elizabeta / [[Eleonora]] ali [[Elija (osebno ime)|Elia]].&lt;ref&gt;Keber, Janez, Leksikon imen {{COBISS|ID=57356032}}&lt;/ref&gt;

== Pogostost imena ==
Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] število ženskih oseb z imenom Eli: 46.&lt;ref&gt;{{baza imen SURS|ime=Eli|spol=Z}}&lt;/ref&gt;

== Osebni praznik ==
Osebe z imenom Eli lahko [[god]]ujejo takrat kot osebe z imenom Elizabeta / Eleonora.&lt;ref&gt;Reven, Zvonko, Kdaj goduješ? {{COBISS|ID=22203904}}&lt;/ref&gt;

== Glej tudi ==
*[[seznam osebnih imen na E]]

== Viri ==
{{sklici}}&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Eli|url=https://pomenimena.com/ime/eli/|website=Pomen Imena|accessdate=2026-06-09|language=en-US}}&lt;/ref&gt;
[[Kategorija:Ženska osebna imena]]</text>
      <sha1>jqdwn6qqh2nm4y0x97n0s7fvtuiir81</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687291</id>
      <parentid>6687287</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T14:27:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>ElmaPR</username>
        <id>261386</id>
      </contributor>
      <comment>/* */ Dodan 20. julij.</comment>
      <origin>6687291</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1145" sha1="n98871h2qd3tb8qsrvaxo9yj51cqlwp" xml:space="preserve">{{Osebno ime
|name = Eli
|image = 
|imagesize =
|caption = 	
|pronunciation =
|gender = ženski, moški
|meaning = 
|region = 
|origin = Elizabeta, Eleonora, Elia
|name day = 25.junij, 20.julij
|related name =
|fotonotes =
}}
'''Eli''' je [[ženska|žensko]] ali moški [[osebno ime]].

== Izvor imena ==
[[Ime]] Eli je različica imena Elizabeta / [[Eleonora]] ali [[Elija (osebno ime)|Elia]].&lt;ref&gt;Keber, Janez, Leksikon imen {{COBISS|ID=57356032}}&lt;/ref&gt;

== Pogostost imena ==
Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] število ženskih oseb z imenom Eli: 46.&lt;ref&gt;{{baza imen SURS|ime=Eli|spol=Z}}&lt;/ref&gt;

== Osebni praznik ==
Osebe z imenom Eli lahko [[god]]ujejo takrat kot osebe z imenom Elizabeta / Eleonora.&lt;ref&gt;Reven, Zvonko, Kdaj goduješ? {{COBISS|ID=22203904}}&lt;/ref&gt;

== Glej tudi ==
*[[seznam osebnih imen na E]]

== Viri ==
{{sklici}}&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Eli|url=https://pomenimena.com/ime/eli/|website=Pomen Imena|accessdate=2026-06-09|language=en-US}}&lt;/ref&gt;
[[Kategorija:Ženska osebna imena]]</text>
      <sha1>n98871h2qd3tb8qsrvaxo9yj51cqlwp</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687292</id>
      <parentid>6687291</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T14:30:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>ElmaPR</username>
        <id>261386</id>
      </contributor>
      <comment>/* Osebni praznik */ Dodan »ali Elia«.</comment>
      <origin>6687292</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1154" sha1="0cddgwr5mfb65n1n6v33x49lz129ted" xml:space="preserve">{{Osebno ime
|name = Eli
|image = 
|imagesize =
|caption = 	
|pronunciation =
|gender = ženski, moški
|meaning = 
|region = 
|origin = Elizabeta, Eleonora, Elia
|name day = 25.junij, 20.julij
|related name =
|fotonotes =
}}
'''Eli''' je [[ženska|žensko]] ali moški [[osebno ime]].

== Izvor imena ==
[[Ime]] Eli je različica imena Elizabeta / [[Eleonora]] ali [[Elija (osebno ime)|Elia]].&lt;ref&gt;Keber, Janez, Leksikon imen {{COBISS|ID=57356032}}&lt;/ref&gt;

== Pogostost imena ==
Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] število ženskih oseb z imenom Eli: 46.&lt;ref&gt;{{baza imen SURS|ime=Eli|spol=Z}}&lt;/ref&gt;

== Osebni praznik ==
Osebe z imenom Eli lahko [[god]]ujejo takrat kot osebe z imenom Elizabeta / Eleonora ali Elia.&lt;ref&gt;Reven, Zvonko, Kdaj goduješ? {{COBISS|ID=22203904}}&lt;/ref&gt;

== Glej tudi ==
*[[seznam osebnih imen na E]]

== Viri ==
{{sklici}}&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Eli|url=https://pomenimena.com/ime/eli/|website=Pomen Imena|accessdate=2026-06-09|language=en-US}}&lt;/ref&gt;
[[Kategorija:Ženska osebna imena]]</text>
      <sha1>0cddgwr5mfb65n1n6v33x49lz129ted</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687294</id>
      <parentid>6687292</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T14:32:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>ElmaPR</username>
        <id>261386</id>
      </contributor>
      <comment>/* */ Vstavljena povezava do strani »Moški«.</comment>
      <origin>6687294</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1158" sha1="0a1m7kezzmq34iokijx85rr5c2vepcz" xml:space="preserve">{{Osebno ime
|name = Eli
|image = 
|imagesize =
|caption = 	
|pronunciation =
|gender = ženski, moški
|meaning = 
|region = 
|origin = Elizabeta, Eleonora, Elia
|name day = 25.junij, 20.julij
|related name =
|fotonotes =
}}
'''Eli''' je [[ženska|žensko]] ali [[moški]] [[osebno ime]].

== Izvor imena ==
[[Ime]] Eli je različica imena Elizabeta / [[Eleonora]] ali [[Elija (osebno ime)|Elia]].&lt;ref&gt;Keber, Janez, Leksikon imen {{COBISS|ID=57356032}}&lt;/ref&gt;

== Pogostost imena ==
Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] število ženskih oseb z imenom Eli: 46.&lt;ref&gt;{{baza imen SURS|ime=Eli|spol=Z}}&lt;/ref&gt;

== Osebni praznik ==
Osebe z imenom Eli lahko [[god]]ujejo takrat kot osebe z imenom Elizabeta / Eleonora ali Elia.&lt;ref&gt;Reven, Zvonko, Kdaj goduješ? {{COBISS|ID=22203904}}&lt;/ref&gt;

== Glej tudi ==
*[[seznam osebnih imen na E]]

== Viri ==
{{sklici}}&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Eli|url=https://pomenimena.com/ime/eli/|website=Pomen Imena|accessdate=2026-06-09|language=en-US}}&lt;/ref&gt;
[[Kategorija:Ženska osebna imena]]</text>
      <sha1>0a1m7kezzmq34iokijx85rr5c2vepcz</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687323</id>
      <parentid>6687294</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T15:12:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>ElmaPR</username>
        <id>261386</id>
      </contributor>
      <comment>/* */</comment>
      <origin>6687323</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1165" sha1="3f0sgpbgv6c1ahgxwwmb3iubtmer131" xml:space="preserve">{{Osebno ime
|name = Eli
|image = 
|imagesize =
|caption = 	
|pronunciation =
|gender = ženski, moški
|meaning = 
|region = 
|origin = Elizabeta, Eleonora, Elia
|name day = 25.junij, 20.julij
|related name =
|fotonotes =
}}
'''Eli''' je [[ženska|žensko]] ali [[moški|moško]] [[osebno ime]].

== Izvor imena ==
[[Ime]] Eli je različica imena Elizabeta / [[Eleonora]] ali [[Elija (osebno ime)|Elia]].&lt;ref&gt;Keber, Janez, Leksikon imen {{COBISS|ID=57356032}}&lt;/ref&gt;

== Pogostost imena ==
Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] število ženskih oseb z imenom Eli: 46.&lt;ref&gt;{{baza imen SURS|ime=Eli|spol=Z}}&lt;/ref&gt;

== Osebni praznik ==
Osebe z imenom Eli lahko [[god]]ujejo takrat kot osebe z imenom Elizabeta / Eleonora ali Elia.&lt;ref&gt;Reven, Zvonko, Kdaj goduješ? {{COBISS|ID=22203904}}&lt;/ref&gt;

== Glej tudi ==
*[[seznam osebnih imen na E]]

== Viri ==
{{sklici}}&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Eli|url=https://pomenimena.com/ime/eli/|website=Pomen Imena|accessdate=2026-06-09|language=en-US}}&lt;/ref&gt;
[[Kategorija:Ženska osebna imena]]</text>
      <sha1>3f0sgpbgv6c1ahgxwwmb3iubtmer131</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687327</id>
      <parentid>6687323</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T15:20:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>--spamlink</comment>
      <origin>6687327</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1036" sha1="i1drwq8nvxqv6t934q9crawgk0mjgky" xml:space="preserve">{{Osebno ime
|name = Eli
|image = 
|imagesize =
|caption = 	
|pronunciation =
|gender = ženski, moški
|meaning = 
|region = 
|origin = Elizabeta, Eleonora, Elia
|name day = 25.junij, 20.julij
|related name =
|fotonotes =
}}
'''Eli''' je [[ženska|žensko]] ali [[moški|moško]] [[osebno ime]].

== Izvor imena ==
[[Ime]] Eli je različica imena Elizabeta / [[Eleonora]] ali [[Elija (osebno ime)|Elia]].&lt;ref&gt;Keber, Janez, Leksikon imen {{COBISS|ID=57356032}}&lt;/ref&gt;

== Pogostost imena ==
Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] število ženskih oseb z imenom Eli: 46.&lt;ref&gt;{{baza imen SURS|ime=Eli|spol=Z}}&lt;/ref&gt;

== Osebni praznik ==
Osebe z imenom Eli lahko [[god]]ujejo takrat kot osebe z imenom Elizabeta / Eleonora ali Elia.&lt;ref&gt;Reven, Zvonko, Kdaj goduješ? {{COBISS|ID=22203904}}&lt;/ref&gt;

== Glej tudi ==
*[[seznam osebnih imen na E]]

== Viri ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Ženska osebna imena]]</text>
      <sha1>i1drwq8nvxqv6t934q9crawgk0mjgky</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687690</id>
      <parentid>6687327</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T09:44:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>slog, op., pos.</comment>
      <origin>6687690</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1034" sha1="qrh6tx2n07p1mdaysab1iicn044jjze" xml:space="preserve">{{Osebno ime
|name = Eli
|image = 
|imagesize =
|caption = 	
|pronunciation =
|gender = ženski, moški
|meaning = 
|region = 
|origin = Elizabeta, Eleonora, Elia
|name day = 25.junij, 20.julij
|related name =
|fotonotes =
}}'''Eli''' je [[ženska|žensko]] [[osebno ime]], v novejšem času pa tudi moško. Ime je različica imen Elizabeta, [[Eleonora]] ali [[Elija (osebno ime)|Elija]] (za moškega).&lt;ref&gt;Keber, Janez, Leksikon imen {{COBISS|ID=57356032}}&lt;/ref&gt;

== Pogostost imena ==
Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan 1. januarja 2026 v [[Slovenija|Sloveniji]] število ženskih nosilk imena Eli in je 347. najpogostejše žensko ime.&lt;ref&gt;{{baza imen SURS|ime=Eli|spol=Z}}&lt;/ref&gt;

== Osebni praznik ==
Osebe z imenom Eli lahko [[god]]ujejo takrat kot osebe z imenom Elizabeta ali Elija.&lt;ref&gt;Reven, Zvonko, Kdaj goduješ? {{COBISS|ID=22203904}}&lt;/ref&gt;

== Glej tudi ==
*[[seznam osebnih imen na E]]

== Viri ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Ženska osebna imena]]</text>
      <sha1>qrh6tx2n07p1mdaysab1iicn044jjze</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Zelške jame</title>
    <ns>0</ns>
    <id>215282</id>
    <revision>
      <id>6687439</id>
      <parentid>5794093</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T20:11:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <comment>−Geopedia, +{{koord}}</comment>
      <origin>6687439</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="677" sha1="6lst6d3scd4kfv3vq47fv8l80mset5p" xml:space="preserve">[[Slika:Rakov Škocjan – Zelške jame 1914.jpg|thumb|right|200px|Razglednica Zelških jam iz leta 1914]]
'''Zelške jame''' so vodni jamski sistem, z vhodom na vzhodni strani [[Rakov Škocjan|Rakovega Škocjana]]. Zelške jame so dolge okoli 3 km, skozi njih pa teče voda iz ''Jamskega zaliva'' [[Cerkniško jezero|Cerkniškega jezera]]. Iz jame priteče kot reka [[Rak (reka)|Rak]], ki sodi v kraški povirni sistem porečja [[Ljubljanica|Ljubljanice]].

==Glej tudi==
*[[seznam jam v Sloveniji]]

{{pritoki Ljubljanice}}
{{škrbina-geo-sl}}
{{koord|45|47|32|N|14|18|24|E|region:SI_type:landmark|display=title}}
[[Kategorija:Jame v Sloveniji]]
[[Kategorija:Rakov Škocjan]]</text>
      <sha1>6lst6d3scd4kfv3vq47fv8l80mset5p</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Unška koliševka</title>
    <ns>0</ns>
    <id>215285</id>
    <revision>
      <id>6687436</id>
      <parentid>5792126</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T20:08:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <comment>−zp na Geopedio, +{{koord}}</comment>
      <origin>6687436</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="590" sha1="s5k6hw0ofxdcnvepyfg7oawgvr8j8k4" xml:space="preserve">[[Slika:Unška koliševka.jpg|sličica|Pogled v Unško koliševko z zahodnega roba]]
'''Unška koliševka''' je [[jama udornica]], ki se nahaja zahodno od naselja [[Unec]] oz. južno od [[Planinsko polje|Planinskega polja]]. Je ena največjih slovenskih udornic s prepadnimi stenami v višini okrog 100 m. V okolici koliševke so italijanski obmejni vojaški [[bunker]]ji iz časa med obema vojnama. Podzemni hodniki, ki jih povezujejo, imajo vhode tudi v koliševki.

{{škrbina-geo-si}}
{{koord|45|48|57|N|14|15|55|E|region:SI_type:landmark|display=title}}
[[Kategorija:Jame v Sloveniji]]</text>
      <sha1>s5k6hw0ofxdcnvepyfg7oawgvr8j8k4</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Najdena jama</title>
    <ns>0</ns>
    <id>215299</id>
    <revision>
      <id>6687442</id>
      <parentid>6562796</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T20:16:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <comment>−{{Geopedia}}, +{{koord}}</comment>
      <origin>6687442</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2962" sha1="qjkm8m70p7093mzubonxn6hcaaclf57" xml:space="preserve">[[Slika:Svetišče (The Temple) in the Putik Hall of Najdena jama Cave.jpg|thumb|300px|''Svetišče'' v Putickovi dvorani Najdene jame (foto [[Primož Jakopin]])]]
'''Najdena jama''', nekoč tudi '''Lipertova jama''', je 5216 metrov dolga in 121 metrov globoka (podatek iz leta 2023) kraška [[jama]] v nad severnim robom [[Planinsko polje|Planinskega polja]].&lt;ref name=&quot;KJ259&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;IKJNJ&quot;/&gt; Pod jamo teče del reke [[Unica|Unice]], v njej živi več podzemskih živalskih vrst. Unica teče še skozi jamo [[Gradišnica|Gradišnico]], nato pa teče pod zemljo proti [[Vrhnika|Vrhniki]], kjer pride na dan v izvirih [[Ljubljanica|Ljubljanice]].&lt;ref name=&quot;MHNJ&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;MGPKV&quot;/&gt;

Borisov rov v jami je dobil ime po odkritelju (1964) [[Boris Sket|Borisu Sketu]].&lt;ref name=&quot;SE&quot;/&gt;

== Sklici ==
{{sklici|refs=
&lt;ref name=&quot;KJ259&quot;&gt;{{navedi splet
| title = Najdena jama, Kataster jam, kat. št. 259
| language = sl, en | publisher = Društvo za raziskovanje jam Ljubljana
| url = https://www.katasterjam.si/caves/259
| accessdate = 1. februarja 2023}}&lt;/ref&gt;

&lt;ref name=&quot;IKJNJ&quot;&gt;{{cite thesis
| first = Ivan | last = Kenda
| title = Izmera kraške jame Najdena jama
| language = sl | degree = Diploma | cobiss = 31787053
| institution = Univerza v Ljubljani | year = 1979 | pages = 43}}&lt;/ref&gt;

&lt;ref name=&quot;SE&quot;&gt;{{cite magazine
| first = Janez | last = Modrijan | date = 2013
| title = Seznam ekskurzij, povezanih z Najdeno in Lipertovo jamo v letih od 1932 do vključno 1974
| language = sl | pages = 53 | magazine = Glas podzemlja
| location = Ljubljana | publisher = DZRJL
| url = https://www.dzrjl.si/wp-content/uploads/2018/02/GP2013.pdf
| accessdate = 23. oktobra 2023}}&lt;/ref&gt;

&lt;ref name=&quot;MHNJ&quot;&gt;{{cite journal
| first = France | last = Šušteršič | year = 1982 | title = Morfologija in hidrografija Najdene jame
| pages = 131-155 | language = sl | journal = Acta carsologica | volume = 10 | cobiss = 8379181
| location = Ljubljana | publisher = Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU
| url = https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-DKTX62A3/267ae92e-5d7e-4984-9fff-356e688d7e7d/PDF 
| accessdate = 23. oktobra 2023}}&lt;/ref&gt;

&lt;ref name=&quot;MGPKV&quot;&gt;{{cite journal
| first = Rado | last = Gospodarič | year = 1982 
| title = Morfološki in geološki položaj kraških votlin v ponornem obrobju Planinskega polja
| pages = 157-171 | language = sl | journal = Acta carsologica | volume = 10 | cobiss = 8313901
| location = Ljubljana | publisher = Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU
| url = https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SJDLQYYB/a505e63b-6037-4a41-a0d1-420370601d65/PDF
| accessdate = 23. oktobra 2023}}&lt;/ref&gt;
}}

==Glej tudi==
*[[seznam jam v Sloveniji]]

==Zunanje povezave==
*[http://www.ljudmila.org/jkz/html/body_novice_4.html Najdena jama v jamarskih novicah]

{{pritoki Ljubljanice}}
{{škrbina-geo-sl}}
{{koord|45|52|34|N|14|14|44|E|region:SI_type:landmark|display=title}}
[[Kategorija:Jame v Sloveniji]]
[[Kategorija:Občina Logatec]]</text>
      <sha1>qjkm8m70p7093mzubonxn6hcaaclf57</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Dare Valič</title>
    <ns>0</ns>
    <id>215463</id>
    <revision>
      <id>6687588</id>
      <parentid>6479751</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T08:25:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>podatki z WD</comment>
      <origin>6687588</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6318" sha1="kb7vb6v92clz66c72g7710l2fkufros" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Dare Valič''', [[Slovenija|slovenski]] gledališki in filmski [[igralec (umetnik)|igralec]], *&amp;nbsp;[[20.&amp;nbsp;marec]] [[1941]], [[Banjaluka|Banja Luka]], [[Bosna in Hercegovina]], †&amp;nbsp; [[19.&amp;nbsp;julij]] [[2023]], [[Ljubljana]], [[Slovenija]]&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Umrl je igralec Dare Valič|url=https://www.rtvslo.si/kultura/oder/umrl-je-igralec-dare-valic/676543|website=rtvslo.si|accessdate=2023-07-31|language=sl|first=P.|last=G}}&lt;/ref&gt;

== Življenjepis ==
Na [[AGRFT]] je od 1961 do 1965 študiral dramsko igro in 1991 diplomiral.

Od 1969 do 1971 je bil svobodni igralec, v&amp;nbsp;tem času je igral v&amp;nbsp;[[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|Drami Slovenskega narodnega gledališča v&amp;nbsp;Ljubljani]], Eksperimentalnem gledališču Glej, [[Slovensko mladinsko gledališče|Slovenskem mladinskem gledališču]], Primorskem dramskem gledališču Nova Gorica in na Mestnem odru v&amp;nbsp;Kopru, od 1971 do upokojitve leta 2005 je bil član ljubljanske Drame. Bil je tudi med ustanovitelji Kulturnega foruma [[Slovenska demokratska stranka|Slovenske demokratske stranke]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=https://twitter.com/JJansaSDS/status/1685596531015995392|url=https://twitter.com/JJansaSDS/status/1685596531015995392|website=Twitter|accessdate=2023-07-31|language=en}}&lt;/ref&gt; 

Umrl je 19. julija 2023 po dolgoletni bolezni &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Umrl je igralec Dare Valič|url=https://www.rtvslo.si/kultura/oder/umrl-je-igralec-dare-valic/676543|website=rtvslo.si|accessdate=2023-07-31|language=sl|first=P.|last=G}}&lt;/ref&gt;, pokopali pa so ga 29.&amp;nbsp;julija 2023&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; na viškem pokopališču v&amp;nbsp;Ljubljani.{{Navedi vir}}

== Družina ==
Bil je nečak igralca [[Aleksander Valič|Aleksandra Valiča]]. Imel je štiri otroke: [[Nina Valič]] in [[Blaž Valič]] sta igralca,&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Lara je strokovna sodelavka v&amp;nbsp;[[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru Republike Slovenije]], Maja pa je [[Arhitekt|arhitektka]].

== Vloge ==

=== Gledališče ===
* Hamlet (1968) (Horatio) (SNG Drama)
* Aleksander praznih rok (1971) (Aleksander) (SNG Drama)
* Pygmalion (1971) (Freddy Eynsford-Hill) (SNG Drama)
* Sodnik Zalamejski (1972) (Juan) (SNG Drama)
* Vdova iz Ankone (1972) (Tancredij) (SNG Drama) (glavna vloga)
* Opereta (W. Gombrowicz) (1973) (grof Šarm) (SNG Drama)
* Vanjušinovi otroci (1974) (Konstantin) (SNG Drama)
* Volkovi in ovce (1974) (Murzavecki) (SNG Drama) (glavna vloga)
* Opera za tri groše (1975) (Jonatan Jeremija) (SNG Drama)
* Rihardova umetna noga (1976) (Cronin) (SNG Drama) (glavna vloga)
* Za narodov blagor (1976) (Julijan Ščuka) (SNG Drama)
* Zajčev Voranc (1980) (Jernej) (SNG Drama)

=== Filmi ===
* [[Peta zaseda]] (1968)
* [[Bele trave]] (1976)
* [[Med strahom in dolžnostjo (film)|Med strahom in dolžnostjo]] (1976),
* [[Vdovstvo Karoline Žašler]] (1976)
* [[To so gadi]] (1977)
* [[Draga moja Iza (film)|Draga moja Iza]] (1978)
* [[Poletje v školjki]] (1986)
* [[Poletje v školjki 2]] (1988)
*[[Maistrova najdaljša mariborska noč (TV drama)|Maistrova najdaljša mariborska noč]] (1989, TV)
* [[Do konca in naprej (film)|Do konca in naprej]] (1990)
*[[Peklenski načrt (film)|Peklenski načrt]] (1992, TV)
* [[Rabljeva freska]] (1995)
* [[Srečen za umret]] (2013)
* Kresnik: Ognjeno izročilo (2014)

=== TV serije ===
* VOS (1971)
* [[Vest in pločevina]] (1974)
* Ciklamen (1974)
* Sence pod Ostrim vrhom (1976)
* Vladimir (2002) 
* Kje si stari? (2011)

== Igralska rodbina Valič==

===Potomci Aleksandra Valiča===
{|class=&quot;wikitable&quot;
! width=480px colspan=3|↓ [[Aleksander Valič]] ↓&lt;br&gt;(1919–2015)
|-
! width=160px|&lt;small&gt;↓ njegov sin ↓&lt;/small&gt;  
! width=160px|&lt;small&gt;↓ njegov nečak ↓&lt;/small&gt; 
! width=160px|&lt;small&gt;↓ njegov daljni sorodnik ↓&lt;/small&gt;
|-
| align=center style=&quot;border-top-width:5px&quot;|↓ [[Iztok Valič]] ↓&lt;br&gt;&lt;small&gt;(1950– )&lt;/small&gt; 
| align=center style=&quot;border-top-width:5px&quot;|↓ [[Dare Valič]] ↓&lt;br&gt;&lt;small&gt;(1941–2023)&lt;/small&gt;
| align=center style=&quot;border-top-width:5px&quot;|↓ [[Aleš Valič]] ↓&lt;br&gt;&lt;small&gt;(1955– )&lt;/small&gt;
|-
| bgcolor=#F5F5DC align=center style=&quot;border-top-width:3px&quot;|[[Vid Valič]] &lt;small&gt;(1982– )&lt;/small&gt;&lt;br&gt; [[Domen Valič]] &lt;small&gt;(1984– )&lt;/small&gt; 
| bgcolor=#F5F5DC align=center style=&quot;border-top-width:3px&quot;|[[Nina Valič]] &lt;small&gt;(1973– )&lt;/small&gt;&lt;br&gt; [[Blaž Valič]] &lt;small&gt;(1974– )&lt;/small&gt;
| bgcolor=#F5F5DC align=center style=&quot;border-top-width:3px&quot;|[[Matic Valič]] &lt;br&gt;&lt;br&gt;
|}

== Nagrade ==
{{popravi|razdelek}}
* Nagrada prešernovega sklada za študente (1964, Stotnik Lokar Medved Rendez-vous (AGRFT))
* [[Borštnikovo srečanje]] (1973, za vlogo Viteza pl. Ripafratte (Goldoni Krčmarica Mirandolina, SNG Drama Ljubljana)
* [[Borštnikovo srečanje]] (1980, bronasti kipec Otona Župančiča za najbolj dognan odrski jezik)
* [[Severjeva nagrada]] (1979, Žulaj v F. Kozak, Profesor Klepec)
* [[Sterijino pozorje]] (1980, Žulaj; Hollarcut v E. Bond, Morje).
* [[nagrada Prešernovega sklada]] (1985, za vlogi v dramah Naivne lastovke in Barillonova poroka)
* [[Festival slovenskega filma]] (1998, epizodni igralec (stranska vloga) leta [[Revija Stop]], TV-film: Pet majskih dni (TV Slovenija))
* [[Župančičeva nagrada]] (1999)
* [[Borštnikov prstan]] (2016)

==Sklici==
{{sklici}}

==Glej tudi==
*[[seznam slovenskih igralcev]]

==Zunanje povezave==
*[http://www.drama.si/ansambel/dare-valic.html Dare Valič - spletna stran SNG Drama Ljubljana] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090209201920/http://www.drama.si/ansambel/dare-valic.html |date=2009-02-09 }}
*[https://bsf.si/sl/ime/dare-valic/ Dare Valič - Baza slovenskih filmov]
*[http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi757487/ Dare Valič - Slovenski biografski leksikon]
*[https://www.sta.si/2243615/igralec-dare-valic-danes-dopolnil-75-let STA, Igralec Dare Valič danes dopolnil 75 let]

{{ZupanciceviNagrajenci}}
{{BorstnikovPrstan}}

{{Normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Valič, Dare}}
[[Kategorija:Slovenski igralci]]
[[Kategorija:Župančičevi nagrajenci]]
[[Kategorija:Prejemniki Borštnikovega prstana]]
[[Kategorija:Severjevi nagrajenci]]
[[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]]
[[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]]
{{actor-stub}}</text>
      <sha1>kb7vb6v92clz66c72g7710l2fkufros</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:FishBase genus</title>
    <ns>10</ns>
    <id>217296</id>
    <redirect title="Predloga:FishBase" />
    <revision>
      <id>6687377</id>
      <parentid>3960842</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T17:38:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>preusmeritev na [[Predloga:FishBase]]</comment>
      <origin>6687377</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="149" sha1="7svwgubh88mrez1j9tjhiymdqdyxmat" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Template:FishBase]]
&lt;noinclude&gt;
{{Documentation}}
&lt;!-- PLEASE ADD THIS TEMPLATE'S CATEGORIES TO THE /doc SUBPAGE, THANKS --&gt;
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>7svwgubh88mrez1j9tjhiymdqdyxmat</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ana Drev</title>
    <ns>0</ns>
    <id>218107</id>
    <revision>
      <id>6687267</id>
      <parentid>6571708</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T13:23:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>/* Zunanje povezave */ +intervju</comment>
      <origin>6687267</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2137" sha1="nc5i8deic7h7dwvzto433yxlxldn5em" xml:space="preserve">{{Infopolje Smučar
|name           = Ana Drev
|image          = 
|disciplines    = [[veleslalom]]
|club           = SK Velenje
|skis           = 
|birth_date     = 
|birth_place    = 
|height         = 171 cm
|weight         = 
|career_start   = 2001
|career_end     = 2019
|olympicteams   = 2 (2010 in 2014)
|olympicmedals  = 
|olympicgolds   = 
|worldsteams    = 4 (2005, 2009, 2013, 2015)
|worldsmedals   = 
|worldsgolds    = 
|wcseasons      = 15
|wcwins         = 
|wcpodiums      = 2
|wcoveralls     = 
|wctitles       = 
|show-medals    = 
|medaltemplates = 
}}
'''Ana Drev''', [[slovenci|slovenska]] [[alpsko smučanje|alpska smučarka]], * [[6. avgust]] [[1985]], [[Šmartno ob Paki]].

Ana Drev je za [[Slovenija|Slovenijo]] nastopila na [[Zimske olimpijske igre 2006|Zimskih olimpijskih igrah 2006]] v [[Torino|Torinu]], kjer je nastopila v [[veleslalom]]u in v [[superveleslalom]]u. V veleslalomu je osvojila 9., v superveleslalomu pa 45. mesto. Njena prva uvrstitev na stopničke v [[Svetovni pokal v alpskem smučanju|svetovnem pokalu]] je 2. mesto iz [[Flachau]]a v sezoni [[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2016|2015/16]], uspeh je ponovila tudi na tekmi za [[Zlata lisica|Zlato lisico]].

===Stopničke===
{| class=wikitable style=&quot;text-align:center&quot;
|-
! Sezona
! Datum
! Prizorišče
! Disciplina
! Dosežek
|-
|rowspan=2|'''[[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2016|2016]]''' ||align=right|17. januar 2016 || align=left|{{flagicon|AUT}} [[Flachau]], Avstrija || [[veleslalom]] || {{silver02}}
|-
|30. januar 2016
|{{flagicon|SLO}} [[Maribor]], Slovenija
|[[veleslalom]]
|{{silver02}}
|}

==Zunanje povezave==
{{SocialLinks}}
* {{sports links}}
* [https://prvi.rtvslo.si/podkast/intervju-radio/3633109/175195683 Ana Drev: Skalpel ni ustavil kariere, šport ni ustavil ideje]. Intervju (4. 2. 2026). RTV Slovenija.

{{normativna kontrola}}

{{škrbina o alpskem smučarju}}

{{DEFAULTSORT:Drev, Ana}}
[[Kategorija:Slovenski alpski smučarji]]
[[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]]
[[Kategorija:Alpski smučarji Zimskih olimpijskih iger 2006]]
[[Kategorija:Alpski smučarji Zimskih olimpijskih iger 2018]]</text>
      <sha1>nc5i8deic7h7dwvzto433yxlxldn5em</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam slovenskih kegljačev</title>
    <ns>0</ns>
    <id>222095</id>
    <revision>
      <id>6687562</id>
      <parentid>6364763</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T08:06:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* G */ pnp</comment>
      <origin>6687562</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1710" sha1="efvygwopocscu8tpt0biveku5l2oym7" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] pomembnejših [[Slovenci|slovenskih]] kegljačev (kegljavcev)'''

{{Seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}}
{{compactTOC2}}

== A ==
*[[Milan Amer]]

== B ==
*[[Franc Belcijan]]
*[[Silvana Belcijan]]
*[[Boris Benedik]]
*[[Darko Bizjak]]

== C ==

== Č ==
*[[Mario Ćulibrk]]

== D ==

== E ==
*[[Francka Erjavec]]

== F ==
*[[Barbara Fidel]]
*[[Anja Forštnarič]]

== G ==
*[[Tanja Gobec (kegljavka)|Tanja Gobec]]
*[[Mitja Gornik]]
*[[Mira Grobelnik]]
*[[Leo Grom]]

== H ==
*[[Slavko Hanžekovič]]
*[[Matjaž Hočevar]] - Hoči
*[[Bogdan Hribar]]

== I ==
*[[Zoran Ilnikar]]

== J ==
*[[Anka Janša]]
*[[Timi Jurančič]]
*[[Albin Juvančič]]

== K ==
*[[Marika Kardinar-Nagy]]
*[[Primož Kastaneto]]
*[[Franc Kirbiš]]
*[[Evgen Kobal]]
*[[Anja Kozmus]]

== L ==
*[[Matej Lepej]]
*[[Avgust Likovnik]]
*[[Eva Ludvik]]

== M ==
*[[Klemen Mahkovic]]
*[[Janja Marinc]]
*[[Franc Marinšek]]
*[[Vladimir Martelanc (kegljač)|Vlado Martelanc]]
*[[Franc Mlakar (kegljač)|Franc Mlakar]]
*Nataša Milost 
*

== O ==
*[[Marko Oman]]

== P ==
*[[Brankica Pavlović]]
*[[Biserka Petak]]
*[[Primož Pintarič]]

== R ==
*[[Andreja Razlag]]
*[[Silva Razlag]]
*[[Brigita Rozina]]

== S ==
*[[Eva Sajko]]
*[[Nada Savič]]
*[[Rada Savič]]
*[[Rajko Starc]]
*[[Harry Steržaj]]
*[[Miro Steržaj]]
*[[Uroš Stoklas]]
*[[Brigitte Strelec]]

== Š ==

*[[Jožica Šeško]]
*[[Zdravko Štrukelj]]

== T ==
*[[Ljuba Tkalčič]]
*[[Jože Turk]]

== U ==
*[[Boris Urbanc]]
*[[Tončka Urbanc]]
*[[Magda Urh]]

== V ==
* [[Franci Velišček]]

== Z ==
== Ž ==

{{seznami narodov po poklicu|kegljačev}}

{{stublist}}

[[Kategorija:Seznami Slovencev|Kegljači]]
[[Kategorija:Slovenski kegljači|*]]</text>
      <sha1>efvygwopocscu8tpt0biveku5l2oym7</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pesem Evrovizije 2010</title>
    <ns>0</ns>
    <id>227808</id>
    <revision>
      <id>6687451</id>
      <parentid>6585874</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T20:33:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6687451</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="80464" sha1="pjzeqz1fx1gd2tqrx9osyw6dfrb9tpb" xml:space="preserve">{{Infopolje Pesem Evrovizije
| name = Pesem Evrovizije 2010
| theme = ''Share the Moment'' (''Deli trenutek'')
| image = [[Slika:ESC 2010 logo photo.png|300px]]
| year = 2010
| final  = 29. maj 2010
| semi1 = 25. maj 2010
| semi2 = 27. maj 2010
| presenters = [[Erik Solbakken]]&lt;br /&gt;[[Haddy N'jie]]&lt;br /&gt;[[Nadia Hasnaoui]]
| host = {{esc|Norveška}}
| venue = [[Telenor Arena]], [[Oslo]]
| winner = {{esc|Nemčija}}&lt;br /&gt;[[Lena Meyer-Landrut|Lena]]&lt;br /&gt;''[[Satellite]]''
| vote = 50 % prispevajo gledalci s svojimi telefonskimi glasovi, 50 % prispevajo strokovne žirije. Vsaka država podeli s pomočjo telefonskega glasovanja točke 1–8, 10 in 12.
| entries  =39 
| return ={{esc|Gruzija}}
| withdraw ={{esc|Madžarska}}&lt;br /&gt; {{esc|Andora}}&lt;br /&gt; {{esc|Črna gora}}&lt;br /&gt;{{esc|Češka}}
| debut= Noben
| con = Pesem Evrovizije
| pre = [[Pesem Evrovizije 2009|◄2009]]
| nex = [[Pesem Evrovizije 2011|2011►]]
}}
'''Pesem Evrovizije 2010''' je bila 55. prireditev zapovrstjo, katere zmagovalka je [[Nemčija]] s pesmijo ''Satellite'' v izvedbi [[Lena Meyer-Landrut|Lene Meyer-Landrut]]. Na večer finalnega izbora, 29. maja 2010, so gledalci in strokovne žirije 39 držav lahko izbirali med 25 nastopajočimi predstavniki. Zmagovalna skladba je prejela 246 točk, drugouvrščena [[Turčija]] (skladba We Could Be The Same skupine [[maNga]]) je prejela 170 točk. Tako kot leta 2008 in 2003 je zadnje mesto finalnega izbora zasedla predstavnica [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]].&lt;br /&gt;
Izbor je potekal v [[Norveška|norveški]] prestolnici [[Oslo]], kajti na izboru prejšnjega leta je zmagal norveški predstavnik [[Alexander Rybak]]. Norveška je izbor gostila že tretjič; prvič ga je leta [[Pesem Evrovizije 1986|1986]], drugič pa leta [[Pesem Evrovizije 1996|1996]]. Potekala sta dva polfinalna večera, in sicer 25. in 27. maja, finalni izbor pa je potekal 29. maja 2010.&lt;ref name=&quot;Telenor&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.esctoday.com/news/read/14182|title=Telenor Arena to host Eurovision 2010|first=Gil|last= Laufer|date=2009-07-03|publisher=ESCToday|accessdate=2009-07-03}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://nrk.no/programmer/tv/melodi_grand_prix/1.6626990|title=NRK press conference; host city and dates confirmed|date=2009-05-27|publisher=NRK|accessdate=2009-05-27}}&lt;/ref&gt; [[Evropska radiodifuzna zveza]] (EBU) je objavila spremenjen način glasovanja; podeljevali se bodo tako glasovi žirije kot telefonskega glasovanja. Predlagana je bila tudi vrnitev orkestra. Na izboru bo sodelovalo 39 držav.&lt;ref name=&quot;Countries&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.eurovision.tv/page/news?id=7923&amp;_t=Exclusive%3A+39+countries+to+be+represented+in+Oslo|title=Exclusive: 39 countries to be represented in Oslo|last=Bakker|first=Sietse|date=2009-12-31|publisher=[[European Broadcasting Union|EBU]]|accessdate=31. 12. 2009}}&lt;/ref&gt; Po premoru se je na evrovizijski izbor vrnila [[Gruzija na Pesmi Evrovizije|Gruzija]]. Od tekmovanja so odstopili [[Madžarska na Pesmi Evrovizije|Madžarska]]&lt;ref name=&quot;Hungary&quot;/&gt;, [[Andora na Pesmi Evrovizije|Andora]]&lt;ref name=&quot;Andorra&quot; /&gt;, [[Črna gora na Pesmi Evrovizije|Črna gora]]&lt;ref name=&quot;Montenegro1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;Montenegro2&quot; /&gt; in [[Češka na Pesmi Evrovizije|Češka]]&lt;ref name=&quot;CzechRepublic1&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;CzechRepublic2&quot;/&gt;. Sprva je tudi [[Litva na Pesmi Evrovizije|Litva]] obelodanila, da na izboru ne bo sodelovala, vendar jo je kasneje EBU potrdil med 39 nastopajočimi državami.&lt;ref name=&quot;Countries&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;Lithuania&quot; /&gt;

== Sodelujoče države ==
[[Slika:ESC 2010 Map.svg|thumb|right| {{legend|#22b14c|Potrjene države udeleženke}}{{legend|#d40000|Države, ki se niso uvrstile v finale}}{{legend|#FFC20E|Države, ki so v preteklosti že sodelovale, a leta 2010 ne bodo}}]]
[[Slika:ESC 2010 Semi-Finals.svg|thumb|right| {{legend|#FF0000|Države v prvem polfinalu}} {{legend|#000080|Države vdrugem polfinalu}} {{legend|#FFAAAA|Države, ki bodo tudi glasovale v prvem polfinalu}}{{legend|#5599FF|Države, ki bodo tudi glasovale v drugem polfinalu}}]]

Sodelovanje na izboru je skupno potrdilo 39 držav, vključno z Gruzijo, ki je bila prejšnje leto diskvalificirana zaradi njihove pesmi ''[[We Don't Wanna Put In]]'', ki je v nasprotju s pravili vsebovala politično vsebino.&lt;ref name=&quot;Georgia&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://esctime.com/news/94|title=Georgia confirms return in Oslo!|last=Pozzi|first=Renee|date=2009-07-18|publisher=ESCTime|accessdate=17. 7. 2009}}&lt;/ref&gt;

EBU je pred izborom tudi izjavila, da se bo potrudila, da se vrnejo [[Avstrija na Pesmi Evrovizije|Avstrija]], [[Italija na Pesmi Evrovizije|Italija]] in [[Monako na Pesmi Evrovizije|Monako]].&lt;ref name=&quot;possiblereturns&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.esctoday.com/news/read/12899|title=EBU working for Eurovision full house in 2010|last=Floras|first=Stella|date=13. 1. 2009|publisher=ESCToday|accessdate=13. 5. 2009}}&lt;/ref&gt; Septembra 2009 je EBU-jev direktor Bjørn Erichsen med tiskovno konferenco rekel, da se Avstrija vrača in da EBU z razlogi verjame, da se bosta udeležila izbora tudi [[Luksemburg na Pesmi Evrovizije|Luksemburg]] in Monako ter da manjka le še Italija.&lt;ref name=&quot;ESCKazNews2010&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.esckaz.com/2010/news1.htm|title=News Archive|publisher=ESCKaz|accessdate=18. 9. 2009}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.esckaz.com/mp3/Erichsen.mp3|title=Audio recording from the EBU press-conference statement in regards of new countries joining in 2010|date=21. 9. 2009|publisher=ESCKaz|accessdate=21. 9. 2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140421081804/http://www.esckaz.com/mp3/Erichsen.mp3|archivedate=2014-04-21|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.belta.by/ru/belta_news?id=422721|title=Новые страны намерены участвовать в &quot;Евровидении-2010&quot; в Норвегии|date=2009-09-18|publisher=[[Belarusian Telegraph Agency|BelTA]]|language=ru|accessdate=28. 12. 2009}}&lt;/ref&gt; Pozno oktobra 2009 je projektni menedžer Pesmi Evrovizije 2010 izjavil, da so države, kot sta Monako in Luksemburg, nakazale, da želijo sodelovati na izboru na Norveškem.&lt;ref name=&quot;ESCKazNews2010&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.nrk.no/programmer/tv/melodi_grand_prix/1.6842516|title=Flere kan hoppe av Eurovision 2010 (v norveščini)|date=30. 10. 2009|publisher=NRK|accessdate=1. 11. 2009}}&lt;/ref&gt;

Vendar pa so predstavniki nacionalnih televizij Avstrije, Monaka in Luksemburga zanikali udeležno na Pesmi Evrovizije 2010. Programski direktor avstrijske nacionalne TV (ORF), Wolfgang Lorenz, je povedal, da Avstrija ne bo sodelovala na Pesmi Evrovizije, ker so z novimi pravili izbor uničili.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.esctoday.com/news/read/14344|title=Confirmed: Austria will not take part in 2010|last=Klier|first=Marcus|date=22. 9. 2009|publisher=ESCToday|accessdate=24. 9. 2009}}&lt;/ref&gt; 
Monaška televizija [[Télé Monte Carlo]] (TMC) je prav tako zanikala nastop na izboru, predvsem zaradi finančnih razlogov.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.esctoday.com/news/read/14313|title=Monaco will not take part in Oslo|last=Klier|first=Marcus|date=10. 9. 2009|publisher=ESCToday|accessdate=10. 9. 2009}}&lt;/ref&gt; Luksemburška nacionalna televizija je objavila, da so potekale resne razprave o morebitni vrnitvi na evrovizijske odre, s katerih so se umaknili leta 1993, vendar so kasneje potrdili odločitev, da se ne bodo udeležili izbora v Oslu.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.oikotimes.com/v2/index.php?file=articles&amp;id=6452|title=RTL suddenly decided; not going to Oslo|last=Coroneri|first=Alenka|date=21. 9. 2009|publisher=Oikotimes|accessdate=27. 9. 2009|archive-date=2010-02-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20100206021844/http://oikotimes.com/v2/index.php?file=articles&amp;id=6452|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Tudi [[San Marino na Pesmi Erovizije|San Marino]] je razpravljal o ponovnem sodelovanju, vendar je kasneje nacionalna televizija odločila, da se zaradi pomanjkanja sredstev ne bodo udeležili tekmovanja.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.esctoday.com/news/read/14627|title=No San Marino either for Eurovision 2010|last=Floras|first=Stella|date=25. 12. 2009|publisher=ESCToday|accessdate=25. 12. 2009}}&lt;/ref&gt;

EBU se je dogovarjal tudi z [[Lihtenštajn na Pesmi Evrovizije|Lihtenštajnom]], da bi se le-ta vključil v njihovo zvezo. Sicer so načrtovali, da bo Lihtenštajn vključen v EBU decembra 2009 in da bo že na izboru 2010 lahko nastopil&lt;ref name=&quot;ESCKazNews2010&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{citeweb|url=http://www.esctime.com/news/105|title=1FL to apply for EBU membership|publisher=ESCTime|date=20. 7. 2009|accessdate=8. 8. 2009|archive-date=2009-07-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20090727000830/http://www.esctime.com/news/105|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;, vendar pa se je lihtenštajnska televizija decembra odločila, da zaradi finančnih razlogov še ne bodo vstopili v zvezo.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.esctoday.com/news/read/14466|title=Liechtenstein rules out Eurovision participation|last=Hondal|first=Victor|date=4. 11. 2009|publisher=ESCToday|accessdate=4. 11. 2009}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.oikotimes.com/v2/index.php?file=articles&amp;id=6747|title=Liechtenstein decides to postpone Eurovision plans|last=Coroneri|first=Alenka|date=4. 11. 2009|publisher=Oikotimes|accessdate=4. 11. 2009|archive-date=2012-01-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20120114015756/http://www.oikotimes.com/v2/index.php?file=articles&amp;id=6747|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Med julijem in decembrom 2009 je svoj odstop objavilo 5 držav, ki so sicer nastopale na Pesmi Evrovizije 2009: Češka je odstopila zaradi pomanjkanja zanimanja med češkim gledalstvom, zlasti zaradi treh porazov v polfinalih preteklih let, torej vse odtlej, ko je Češka leta [[Pesem Evrovizije 2007|2007]] prvič nastopila na Evroviziji.&lt;ref name=&quot;CzechRepublic1&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.esctoday.com/news/read/14202|title=Czech Republic withdraws from Eurovision|last=Hondal|first=Victor|date=22. 7. 2009|publisher=ESCToday|accessdate=22. 7. 2009}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;CzechRepublic2&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.oikotimes.com/v2/index.php?file=articles&amp;id=6085|title=ČT withdraws from Eurovision 2010|date=22. 7. 2009|publisher=Oikotimes|accessdate=22. 7. 2009|archive-date=2012-02-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20120207174628/http://www.oikotimes.com/v2/index.php?file=articles&amp;id=6085|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

[[Andora na Pesmi Evrovizije|Andorska]] nacionalna TV je objavila 10-odstotno znižanje proračuna za leto 2010.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.esctoday.com/news/read/14315|title=Andorra: On course to withdraw from Eurovision 2010|last=Murray|first=Gavin|date=11. 9. 2009|publisher=ESCToday|accessdate=16. 9. 2009}}&lt;/ref&gt;. Sicer je predala vlogo za sodelovanje na izboru&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.esctoday.com/news/read/14492|title=Andorra to take a decision today|last=Hondal|first=Victor|date=13. 11. 2009|publisher=ESCToday|accessdate=13. 11. 2009}}&lt;/ref&gt;, vendar pa je vlogo kasneje umaknila, ker ni mogla zagotoviti proračuna.&lt;ref name=&quot;Andorra&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.esctoday.com/news/read/14611|title=Definitely, no Andorra in Oslo|last=Victor|first=Hondal|date=12. 12. 2009|publisher=ESCToday|accessdate=12. 12. 2009}}&lt;/ref&gt; Po umiku vloge so številni glasbeniki, ki so državo v preteklosti zastopali Andoro, izrazili razočaranje na nacionalni televiziji.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.esctoday.com/news/read/14620|title=Andorran eurostars &quot;disappointed&quot; with withdrawal|last=Hondal|first=Victor|date=13. 12. 2009|publisher=ESCToday|accessdate=13. 12. 2009}}&lt;/ref&gt; Tudi [[Madžarska na Pesmi Evrovizije|Madžarska]] ne bo nastopila zaradi finančnih težav nacionalne televizije.&lt;ref name=&quot;Hungary&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.esctoday.com/news/read/14416|title=Hungary withdraws from Eurovision Song Contest|last=Hondal|first=Victor|date=22. 10. 2009|publisher=ESCToday|accessdate=22. 10. 2009}}&lt;/ref&gt;

Tudi [[Črna gora na Pesmi Evrovizije|Črna gora]] je od izbora odstopila zaradi finančnih težav.&lt;ref name=&quot;Montenegro1&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.esctoday.com/news/read/14501|title=Montenegro withdraws from Eurovision 2010|last=Hondal|first=Victor|date=17. 11. 2009|publisher=ESCToday|accessdate=17. 11. 2009}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Montenegro2&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.oikotimes.com/v2/index.php?file=articles&amp;id=6846|title=RTCG withdraws from Eurovision Song Contest|date=17. 11. 2009|publisher=Oikotimes|accessdate=17. 11. 2009|archive-date=2010-02-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20100206005422/http://oikotimes.com/v2/index.php?file=articles&amp;id=6846|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

[[Litva na Pesmi Evrovizije|Litovska]] televizijska hiša LRT je sprva tudi izjavila, da na izboru ne bo sodelovala, ker niso uspeli zagotoviti potrebnega proračuna.&lt;ref name=&quot;Lithuania&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.esctoday.com/news/read/14630|title=Lithuania seeking funding for Eurovision 2010|last=Hondal|first=Victor|date=15. 12. 2009|publisher=ESCToday|accessdate=15. 12. 2009}}&lt;/ref&gt; Kasneje pa je EBU potrdil, da Litva bo nastopila.&lt;ref name=&quot;Countries&quot; /&gt; Sodelovanje je omogočilo litovsko podjetje ''Teo LT''.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.esctoday.com/news/read/14767|title=First details on the 2010 Lithuanian national selection|last=Hondal|first=Victor|date=6. 1. 2010|publisher=ESCToday|accessdate=6. 1. 2010}}&lt;/ref&gt;

== Slovenija na izboru ==
Slovenijo je na evrovizijskem predfinalu zastopal [[Ansambel Roka Žlindre]] in skupina [[Kalamari (skupina)|Kalamari]] s pesmijo ''[[Narodnozabavni rock]]''. Zasedli so šestnajsto mesto, ki ni zadoščalo za uvrstitev v finale.

== Razdelitev v lonce ==
V nedeljo, 27. februarja 2010 je potekalo žrebanje za določitev, v katerem polfinalnem izboru bo določena država nastopila. Pred tem so bile države razdeljene v 5 t. i. loncev, s čimer že več let poskuša EBU omiliti podeljevanje točk med državami. Z žrebanjem so tudi določili, v katerem polfinalnem večeru bo glasove podajala posamezna država med t. i. velikimi štirimi (4 države, ki se zaradi doprinosa največjega deleža proračuna vsako leto neposredno uvrstijo v finale: [[Velika Britanija na Pesmi Evrovizije|Velika Britanija]], [[Nemčija na Pesmi Evrovizije|Nemčija]], [[Španija na Pesmi Evrovizije|Španija]] in [[Francija na Pesmi Evrovizije|Francija]]) ter [[Norveška na Pesmi Evrovizije|Norveška]] in kdaj zmagovalka preteklega leta.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.eurovision.tv/page/news?id=8583&amp;_t=Sunday%3A+Watch+the+Semi-Final+Allocation+Draw!|title=Sunday: Watch the Semi-Final Allocation Draw!|last=Bakker |first=Sietse|date=2010-02-04|publisher=[[European Broadcasting Union|EBU]]|accessdate=4. 2. 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.esctoday.com/news/read/14996|title=Eurovision 2010: Semi final allocation draw on Sunday|last=Grillhofer|first=Florian|date=4. 2. 2010|publisher=ESCToday|accessdate=4. 2. 2010}}&lt;/ref&gt; Žrebanje zaporednih številk nastopov in glasovanja v vseh treh večerih je bilo 23. marca 2010.&lt;ref name=&quot;Countries&quot; /&gt;

{| class=&quot;wikitable&quot; border=&quot;1&quot; style=&quot;margin: 1em auto 1em auto&quot;
|-
! width=20% | 1. lonec
! width=20% | 2. lonec
! width=20% | 3. lonec
! width=20% | 4. lonec
! width=20% | 5. lonec
|-
| valign=&quot;top&quot; |
* {{esc|ALB}}
* {{esc|BIH}}
* {{esc|CRO}}
* {{esc|MKD}}
* {{esc|SRB}}
* {{esc|SLO}}
* {{esc|SUI}}
| valign=&quot;top&quot; |
* {{esc|DEN}}
* {{esc|EST}}
* {{esc|FIN}}
* {{esc|ICE}}
* {{esc|LAT}}
* {{esc|LIT}}
* {{esc|SWE}}
| valign=&quot;top&quot; |
* {{esc|AZE}}
* {{esc|BLR}}
* {{esc|GEO}}
* {{esc|ISR}}
* {{esc|MOL}}
* {{esc|RUS}}
* {{esc|UKR}}
| valign=&quot;top&quot; |
* {{esc|ARM}}
* {{esc|BEL}}
* {{esc|CYP}}
* {{esc|GRE}}
* {{esc|MLT}}
* {{esc|NED}}
* {{esc|TUR}}
| valign=&quot;top&quot; |
* {{esc|BUL}}
* {{esc|IRL}}
* {{esc|POL}}
* {{esc|POR}}
* {{esc|ROM}}
* {{esc|SVK}}
|}

== Rezultati ==
=== Polfinala ===
V dveh polfinalnih večerih je sodelovalo 34 držav; v vsakem 17 držav in prvih 10 iz vsakega polfinala se je uvrstilo v finalni izbor (kjer so nastopile skupaj z velikimi štirimi in državo gostiteljico). V obeh polfinalih so le razglasili 10 držav, ki so se uvrstile v finale, in sicer so jih prebrali v naključnem zapovrstju. Končni rezultati so bili znani šele po koncu finalnega večera.&lt;ref name=&quot;Scores&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.eurovision.tv/page/oslo2010/voting|title=The Voting|publisher=[[European Broadcasting Union]]|accessdate=2010-05-26}}&lt;/ref&gt;

==== Prvi polfinale ====

* Prvi polfinalni večer je v Oslu potekal [[25. maj]]a 2010.
* V finale se je uvrstilo 10 držav, ki so prejele najvišje število točk (skupno od strokovnih žirij in gledalstva).
* Francija,&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.eurovision.tv/page/news?id=11253&amp;_t=France+requests+to+vote+in+first+Semi-Final|title=France requests to vote in first Semi-Final|last=Bakker|first=Sietse|date=2010-03-31|publisher=[[European Broadcasting Union]]|accessdate=31. marec 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.esctoday.com/news/read/15464|title=France to broadcast and vote in the first semifinal|last=Hondal|first=Victor|date=2010-03-31|publisher=ESCToday|accessdate=2010-03-31}}&lt;/ref&gt;, Nemčija in Španija so prav tako glasovale v prvem polfinalu.&lt;ref name=&quot;semidraw1&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.eurovision.tv/page/news?id=8783&amp;_t=Results+of+the+Semi-Final+Allocation+Draw|title=Results of the Semi-Final Allocation Draw|last=Bakkar|first=Sieste|date=27. 2. 2010|publisher=[[European Broadcasting Union|EBU]]|accessdate=7. 2. 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;semidraw2&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.esctoday.com/news/read/15042|title=Semi final allocation for Oslo determined|last=Klier|first=Marcus|date=7. 2. 2009|publisher=ESCToday|accessdate=7. 2. 2010}}&lt;/ref&gt;
{{Clear}}

{| class=&quot;sortable wikitable&quot; style=&quot;width:100%;&quot;
|-
! #
! Država
! Jezik
! Izvajalec
! Skladba
! Uvrstitev
! Točke
|- style=&quot;font-weight:bold; background:NavajoWhite;&quot;
| 1.
| {{esc|MOL}}
| [[angleščina]]&lt;ref name=&quot;Moldova 1&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.eurovision.tv/page/news?id=10103&amp;_t=Sun+Stroke+Project+%26+Olia+Tira+for+Moldova!|title=Sun Stroke Project &amp; Olia Tira for Moldova!|last=Brey|first=Marco|date=2010-03-06|publisher=[[European Broadcasting Union]]|accessdate=6 March 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Moldova 2&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.esctoday.com/news/read/15314|title=Moldova sends Sunstroke Project &amp; Olia Tira to Eurovision|last=Klier|first=Marcus|date=6. 3. 2010|publisher=ESCToday|accessdate=6. marec 2010}}&lt;/ref&gt;
| [[SunStroke Project]] in&lt;br /&gt;[[Olia Tira]]
| ''Run Away''
| 10.
| 52
|- style=&quot;font-weight:bold; background:NavajoWhite;&quot;
| 2.
| {{esc|RUS}}
| [[angleščina]]&lt;ref name=&quot;Russia 1&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.eurovision.tv/page/news?id=10123&amp;_t=Russia%3A+Not+lost+and+not+forgotten|title=Russia: Not lost and not forgotten|last=Omelyanchuk  |first=Olena|date=2010-03-07|publisher=[[European Broadcasting Union]]|accessdate=7 March 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Russia 2&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.esctoday.com/news/read/15325|title=Russia sends The Peter Nalitch Band to Eurovision|last=Montebello|first=Edward|date=7. 3. 2010|publisher=ESCToday|accessdate=7. marec 2010}}&lt;/ref&gt;
|[[Peter Nalič|Peter Nalitch and Friends]]
| ''Lost and Forgotten''
| 7.
| 74
|-
| 3.
| {{esc|EST}}
| [[angleščina]]&lt;ref name=&quot;Estonia 1&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.esctoday.com/news/read/15341|title=Estonia sends Malcolm Lincoln to the Eurovision Song Contest|last=Grillhofer|first=Florian|date=2010-03-12|publisher=ESCToday|accessdate=12. marec 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Estonia 2&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.eurovision.tv/page/news?id=10253&amp;_t=Malcolm+Lincoln+%26+Manpower+4+to+Oslo+for+Estonia|title=Malcolm Lincoln &amp; Manpower 4 to Oslo for Estonia|last=Webb|first=Glen|date=12. 3. 2010|publisher=[[European Broadcasting Union]]|accessdate=12. marec 2010}}&lt;/ref&gt;
| [[Malcolm Lincoln]] in [[Manpower 4]]
| ''Siren''
| 14.
| 39
|-
| 4.
| {{esc|SVK}}
| [[slovaščina]]&lt;ref name=&quot;Slovakia 1&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.eurovision.tv/page/news?id=9593&amp;_t=Krist%C3%ADna+to+represent+Slovakia!|title=Kristína to represent Slovakia!|last=Brey|first=Marco|date=27. 2. 2010|publisher=[[European Broadcasting Union]]|accessdate=27. februar 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Slovakia 2&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://esctoday.com/news/read/15229|title=Slovakia sends Kristina to the Eurovision Song Contest|last=Klier|first=Marcus|date=2010-02-27|publisher=ESCToday|accessdate=27. februar 2010|archive-date=2010-03-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20100323170913/http://www.esctoday.com/news/read/15229|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
| [[Kristina (pevka)|Kristina]]
| ''Horehronie''
| 16.
| 24
|-
| 5.
| {{esc|FIN}}
| [[finščina]]&lt;ref name=&quot;Finland1&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.eurovision.tv/page/news?id=8523&amp;%7c_t=Finland%3A+Kuunkuiskaajat+win+ticket+to+Oslo!|title=Finland: Kuunkuiskaajat win ticket to Oslo!|last=Schacht|first=Andreas|date=2010-01-30|publisher=[[European Broadcasting Union|EBU]]|accessdate=2010-01-30}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Finland2&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.esctoday.com/news/read/14957|title=Finland sends Kuunkuiskaajat to the Eurovision Song Contest|last=Klier|first=Marcus|date=2010-01-30|publisher=ESCToday|accessdate=2010-01-30}}&lt;/ref&gt;
| [[Kuunkuiskaajat]]
| ''Työlki ellää''
| 11.
| 49
|-
| 6.
| {{esc|LAT}}
| [[angleščina]]&lt;ref name=&quot;Latvia 1&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.esctoday.com/news/read/15240|title=Latvia has decided – Aisha to Oslo!|last=Medinika|first=Aija|date=2010-02-27|publisher=ESCToday|accessdate=27 February 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Latvia 2&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.eurovision.tv/page/news?id=9653&amp;_t=Aisha+to+represent+the+Latvian+flag+in+Oslo|title=Aisha to represent the Latvian flag in Oslo|last=Dahlander|first=Gustav|date=2010-02-27|publisher=[[European Broadcasting Union]]|accessdate=27 February 2010}}&lt;/ref&gt;
| [[Aija Andrejeva|Aisha]]
| ''What For?''
| 17.
| 11
|- style=&quot;font-weight:bold; background:NavajoWhite;&quot;
| 7.
| {{esc|SRB}}
| [[srbščina]]&lt;ref name=&quot;Serbia 1&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.eurovision.tv/page/news?id=10463&amp;_t=Milan+Stankovi%C4%87+takes+home+victory+in+Serbia|title=Milan Stanković takes home victory in Serbia|last=Storvik-Green|first=Simon|date=2010-03-13|publisher=[[European Broadcasting Union]]|accessdate=13 March 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Serbia 2&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.esctoday.com/news/read/15382|title=Serbia sends Milan Stanković to the Eurovision Song Contest|last=Klier|first=Marcus|date=2010-03-13|publisher=ESCToday|accessdate=13. marec 2010}}&lt;/ref&gt;
| [[Milan Stanković]]
| ''[[Ovo je Balkan]]''&lt;br /&gt;(Oво je Балкан)
| 5.
| 79
|-|- style=&quot;font-weight:bold; background:NavajoWhite;&quot;
| 8.
| {{esc|BIH}}
| [[angleščina]]&lt;ref name=&quot;Bosnia English&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.oikotimes.com/v2/index.php?file=articles&amp;id=7717|title=Vukašin Brajić will perform in English|date=17. 3. 2010|publisher=Oikotimes|accessdate=17. marec 2010|archive-date=2010-03-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20100324094823/http://www.oikotimes.com/v2/index.php?file=articles&amp;id=7717|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
| [[Vukašin Brajić]]
| ''Thunder and Lightning''
| 8.
| 59
|-
| 9.
| {{esc|POL}}
| [[angleščina]], [[poljščina]]&lt;ref name=&quot;Poland1&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.eurovision.tv/page/news?id=9093&amp;%7c_t=Marcin+Mrozinski+to+Eurovision+for+Poland!|title=Marcin Mrozinski to Eurovision for Poland!|last=Dahlander|first=Gustav|date=2010-02-14|publisher=[[European Broadcasting Union]]|accessdate=14. februar 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Poland2&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://esctoday.com/news/read/15100|title=Poland sends Marcin Mroziński to the Eurovision Song Contest|last=Klier|first=Marcus|date=14. 2. 2010|publisher=ESCToday|accessdate=14. februar 2010|archive-date=2011-11-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20111119184442/http://esctoday.com/news/read/15100|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
| [[Marcin Mroziński]]
| ''Legenda''
| 13.
| 44
|- style=&quot;font-weight:bold; background:NavajoWhite;&quot;
| 10.
| {{esc|BEL}}
| [[angleščina]]&lt;ref name=&quot;Belgium song 1&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.eurovision.tv/page/news?id=10133&amp;%7c_t=Tom+and+his+guitar+will+defend+Belgium+in+Eurovision|title=Tom and his guitar will defend Belgium at Eurovision|last=Dahlander|first=Gustav|date=2010-03-07|publisher=[[European Broadcasting Union|EBU]]|accessdate=7 March 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Belgium song 2&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.esctoday.com/news/read/15287|title=Tom Dice to sing Me and my guitar at Eurovision|last=Grillhofer|first=Florian|date=2010-03-07|publisher=ESCToday|accessdate=7 March 2010}}&lt;/ref&gt;
| [[Tom Dice]]
| ''Me and My Guitar''
| 1.
| 167
|-
| 11.
| {{esc|MLT}}
| [[angleščina]]&lt;ref name=&quot;Malta1&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.eurovision.tv/page/news?id=9353&amp;_t=Thea+Garrett+takes+the+Maltese+ticket+to+Oslo!|title=Thea Garrett takes the Maltese ticket to Oslo!|last=Webb|first=Glen|date=2010-02-20|publisher=[[European Broadcasting Union]]|accessdate=20 February 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Malta2&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://esctoday.com/news/read/15163|title=Malta sends Thea Garrett to Eurovision|last=Floras|first=Stella|date=2010-02-21|publisher=ESCToday|accessdate=21 February 2010|archive-date=2010-02-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20100223052127/http://www.esctoday.com/news/read/15163|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
| [[Thea Garrett]]
| ''My Dream''
| 12.
| 45
|- style=&quot;font-weight:bold; background:NavajoWhite;&quot;
| 12.
| {{esc|ALB}}
| [[angleščina]]&lt;ref name=&quot;Pasha3&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.esctoday.com/news/read/15397|title=Final version of it's all about you presented|last=Hondal|first=Victor|date=2010-03-16|publisher=ESCToday|accessdate=2010-03-16}}&lt;/ref&gt;
| [[Juliana Pasha]]
| ''It's All About You''
| 6
| 76
|- style=&quot;font-weight:bold; background:NavajoWhite;&quot;
| 13.
| {{esc|GRE}}
| [[grščina]]&lt;ref name=&quot;Greece 1&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.eurovision.tv/page/news?id=10443&amp;%7c_t=Giorgos+Alkaios+%26+Friends+will+wave+the+Greek+flag+in+Oslo|title=Giorgos Alkaios &amp; Friends will wave the Greek flag in Oslo|last=M. Escudero|first=Victor|date=2010-03-12|publisher=[[European Broadcasting Union]]|accessdate=12 March 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Greece 2&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.esctoday.com/news/read/15371|title=Greece sends Giorgos Alkaios &amp; Friends to Eurovison|last=Montebello|first=Edward|date=2010-03-12|publisher=ESCToday|accessdate=12 March 2010}}&lt;/ref&gt;
| [[Giorgos Alkaios]] and&lt;!-- Per the Wikipedia Manual of Style ambersands (&amp;) should only be used in the title of a work or organisation. This is neither, so regular &quot;and&quot; should be used. Sources such as ESCToday and the EBU may use ambersands differently, but this does not override the Manual of Style.--&gt; [[Giorgos Alkaios#Friends Music Factory|Friends]]
| ''OPA'' (ΩΠΑ)
| 2.
| 133
|- style=&quot;font-weight:bold; background:NavajoWhite;&quot;
| 14.
| {{esc|POR}}
| [[portugalščina]]&lt;ref name=&quot;Portugal 1&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.eurovision.tv/page/news?id=10053&amp;%7c_t=Portugal+decided%3A+Filipa+Azevedo+to+Oslo!!!|title=Portugal decided: Filipa Azevedo to Oslo!!!|last=Escudero |first=Victor M.|date=2010-03-07|publisher=[[European Broadcasting Union]]|accessdate=7 March 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Portugal 2&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://esctoday.com/news/read/15308|title=Portugal sends Filipa Azevedo to the Eurovision Song Contest|last=Klier|first=Marcus|date=2010-03-07|publisher=ESCToday|accessdate=7 March 2010|archive-date=2010-03-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20100308220550/http://esctoday.com/news/read/15308|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
| [[Filipa Azevedo]]
| ''Há dias assim''
| 4.
| 89
|-
| 15.
| {{esc|MKD}}
| [[makedonščina]]&lt;ref name=&quot;FYR Macedonia1&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.eurovision.tv/page/news?id=9363&amp;%7c_t=Gjoko+Taneski+takes+the+FYR+Macedonia+ticket+to+Oslo|title=Gjoko Taneski takes the FYR Macedonia ticket to Oslo|last=Siim|first=Jarmo|date=2010-02-20|publisher=[[European Broadcasting Union]]|accessdate=20 February 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Macedonia2&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.esctoday.com/news/read/15144|title=FYR Macedonia sends Gjoko Taneski to Eurovision|last=Grillhofer|first=Florian|date=2010-02-20|publisher=ESCToday|accessdate=20 February 2010}}&lt;/ref&gt;
| [[Gjoko Taneski]], [[Billy Zver]] in Pejcin
| ''Jas ja imam silata''&lt;br /&gt;(Јас ја имам силата)
| 15.
| 37
|- style=&quot;font-weight:bold; background:NavajoWhite;&quot;
| 16.
| {{esc|BLR}}
| [[angleščina]]&lt;ref name=&quot;Belarus 1&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.eurovision.tv/page/news?id=9533&amp;_t=3%2B2+equals+12+for+Belarus+in+Eurovision%3F|title=3+2 equals 12 for Belarus in Eurovision?|last=Dahlander|first=Gustav|date=2010-02-25|publisher=[[European Broadcasting Union]]|accessdate=2010-02-25}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Belarus 2&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.esctoday.com/news/read/15210|title=Belarus: 3+2 to Eurovision|last=Murray|first=Gavin|date=2010-02-25|publisher=ESCToday|accessdate=25 February 2010}}&lt;/ref&gt;
| [[3+2 (band)|3+2]] feat [[Robert Wells (composer)|Robert Wells]]
| ''Butterflies''
| 9.
| 59
|- style=&quot;font-weight:bold; background:NavajoWhite;&quot;
| 17.
| {{esc|ICE}}
| [[angleščina]]&lt;!-- Per previous consensus, only the primary language(s) of the song should be listed here. &quot;Je ne sais quoi&quot; is a common English phrase and does not constitute adding French to the Icelandic entry. Editors which disagree with the language(s) listed/not listed for an entry should raise the matter on the talk page.--&gt;&lt;ref name=&quot;Iceland1&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.eurovision.tv/page/news?id=8733&amp;_t=Iceland%3A+Hera+Bj%7c%C3%B6rk+to+Oslo!|title=Iceland: Hera Björk to Oslo!|last=M. Escudero|first=Victor|date=2010-02-06|publisher=[[European Broadcasting Union|EBU]]|accessdate=6. 2. 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Iceland2&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.esctoday.com/news/read/15028|title=Iceland sends Hera Björk to Eurovision|last=Grillhofer|first=Florian|date=6. 2. 2010|publisher=ESCToday|accessdate=6. 2. 2010}}&lt;/ref&gt;
| [[Hera Björk]]
| ''Je ne sais quoi''
| 3.
| 123
|}

==== Drugi polfinale ====

* Prvi polfinalni večer je v Oslu potekal [[27. maj]]a 2010.
* V finale se je uvrstilo 10 držav, ki so prejele najvišje število točk (skupno od strokovnih žirij in gledalstva).
* Norveška in Velika Britanija sta prav tako glasovali v tem polfinalnem večeru.&lt;ref name=&quot;semidraw1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;semidraw2&quot; /&gt;

{| class=&quot;sortable wikitable&quot; style=&quot;width:100%;&quot;
|-
! #
! Država
! Jezik
! Izvajalec
! Skladba
! Uvrstitev
! Točke

|-
| 1.
| {{esc|LIT}}
| [[angleščina]]&lt;ref name=&quot;Lithuania 1&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.esctoday.com/news/read/15278|title=Lithuania sends InCulto to the Eurovision Song Contest|last=Grillhofer|first=Florian|date=2010-03-04|publisher=ESCToday|accessdate=4. marec 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Lithuania 2&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.eurovision.tv/page/news?id=9953&amp;_t=East+European+Funk+for+Lithuania|title=East European Funk for Lithuania|last=Webb|first=Glen|date=2010-03-04|publisher=[[European Broadcasting Union]]|accessdate=4. marec 2010}}&lt;/ref&gt;
| [[Inculto|InCulto]]
| ''Eastern European Funk''
|12.
|44
|- style=&quot;font-weight:bold; background:NavajoWhite;&quot;
| 2.
| {{esc|ARM}}
| [[angleščina]]&lt;ref name=&quot;Armenia1&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.eurovision.tv/page/news?id=9083&amp;_t=Eva+Rivas+to+represent+Armenia!|title=Eva Rivas to represent Armenia!|last=Brey|first=Marco|date=2010-02-14|publisher=[[European Broadcasting Union]]|accessdate=14. februar 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Armenia2&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://esctoday.com/news/read/15099|title=Armenia sends Eva Rivas to the Eurovision Song Contest|last=Klier|first=Marcus|date=2010-02-14|publisher=ESCToday|accessdate=14. februar 2010|archive-date=2010-03-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20100324045617/http://esctoday.com/news/read/15099|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
| [[Eva Rivas]]
| ''Apricot Stone''
|6.
|83
|- style=&quot;font-weight:bold; background:NavajoWhite;&quot;
| 3.
| {{esc|ISR}}
| [[hebrejščina]]&lt;ref name=&quot;Israel song 1&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.eurovision.tv/page/news?id=10523&amp;_t=Israel%3A+Harel+Skaat+to+sing+Milim+in+Oslo|title=Israel: Harel Skaat to sing Milim in Oslo|last=Webb|first=Glen|date=2010-03-15|publisher=[[European Broadcasting Union]]|accessdate=15. marec 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Israel song 2&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.esctoday.com/news/read/15393|title=Harel Skaat to perform Milim  in the Eurovision Song Contest|last=Klier|first=Marcus|date=2010-03-15|publisher=ESCToday|accessdate=15. marec 2010}}&lt;/ref&gt;
| [[Harel Skaat]]
| ''Milim'' (מילים)
|8.
| 71
|- style=&quot;font-weight:bold; background:NavajoWhite;&quot;
| 4.
| {{esc|DEN}}
| [[angleščina]]&lt;ref name=&quot;Denmark1&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.eurovision.tv/page/news?id=8753&amp;_t=Chan%C3%A9e+%26+N%27evergreen+to+Oslo+for+Denmark!|title=Chanée &amp; N'evergreen to Oslo for Denmark!|last=Kirkpatrick Green|first=Simon|date=2010-02-06|publisher=[[European Broadcasting Union|EBU]]|accessdate=2010-02-06}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Denmark2&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://esctoday.com/news/read/15032|title=Denmark sends Chanée &amp; Tomas N'evergreen to Eurovision|last=Klier|first=Marcus|date=2010-02-06|publisher=ESCToday|accessdate=2010-02-06|archive-date=2010-02-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20100208212929/http://www.esctoday.com/news/read/15032|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
| [[Christina Chanée|Chanée]] and [[Tomas N'evergreen|N'evergreen]]
| ''In a Moment Like This''
|5.
|101
|-
| 5.
| {{esc|SWI}}
| [[francoščina]]&lt;ref name=&quot;Switzerland&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.eurovision.tv/page/news?id=7663&amp;_t=Michael+von+der+Heide+to+represent+Switzerland|title=Michael von der Heide to represent Switzerland|last=Schacht|first=Andreas|date=2009-12-18|publisher=[[European Broadcasting Union|EBU]]|accessdate=2009-12-18}}&lt;/ref&gt;
| [[Michael von der Heide]]
| ''Il pleut de l'or''
|17.
|2
|-
| 6.
| {{esc|SWE}}
| [[angleščina]]&lt;ref name=&quot;Sweden 1&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.esctoday.com/news/read/15343|title=Sweden sends Anna Bergendahl to the Eurovision Song Contest|last=Grillhofer|first=Florian|date=2010-03-13|publisher=ESCToday|accessdate=13 March 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Sweden 2&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.eurovision.tv/page/news?id=10173&amp;_t=Sweden%3A+Anna+Bergendahl+to+Oslo|title=Sweden: Anna Bergendahl to Oslo|last=Schacht|first=Andreas|date=2010-03-13|publisher=[[European Broadcasting Union]]|accessdate=13 March 2010}}&lt;/ref&gt;
| [[Anna Bergendahl]]
| ''This Is My Life''
|11.
|62
|- style=&quot;font-weight:bold; background:NavajoWhite;&quot;
| 7.
| {{esc|AZE}}
| [[angleščina]]&lt;ref name=&quot;Azerbaijan song 1&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.esctoday.com/news/read/15404|title=Safura to sing Drip drop in Oslo|last=Hondal|first=Victor|date=2010-03-18|publisher=ESCToday|accessdate=18 March 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Azerbaijan song 2&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.eurovision.tv/page/news?id=10553&amp;_t=Safura+takes+Drip+Drop+to+Oslo|title=Safura takes Drip Drop to Oslo|last=Siim|first=Jarmo|date=2010-03-18|publisher=[[European Broadcasting Union]]|accessdate=18 March 2010}}&lt;/ref&gt;
| [[Safura Alizadeh|Safura]]
| ''Drip Drop''
|2.
|113
|- style=&quot;font-weight:bold; background:NavajoWhite;&quot;
| 8.
| {{esc|UKR}}
| [[angleščina]]&lt;ref name=&quot;Ukraine 1&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.esctoday.com/news/read/15448|title=Alyosha to sing Sweet people in Eurovision 2010|last=Hondal|first=Victor|date=2010-03-24|publisher=ESCToday|accessdate=24. marec 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Ukraine 2&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.eurovision.tv/page/news?id=11023&amp;_t=Ukraine+sends+in+Alyosha+with+%27Sweet+People%27|title=Ukraine sends in Alyosha with 'Sweet People'|last=Bakker|first=Sietse|date=2010-03-24|publisher=[[European Broadcasting Union]]|accessdate=24 marec 2010}}&lt;/ref&gt;
| [[Alyosha]]
| ''Sweet People''
|7.
|77
|-
| 9.
| {{esc|NED}}
| [[nizozemščina]]&lt;ref name=&quot;Netherlands 1&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.esctoday.com/news/read/15046|title=The Netherlands send Sieneke to Eurovision|last=Grillhofer|first=Florian|date=2010-02-07|publisher=ESCToday|accessdate=7.  februar 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Netherlands 2&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.eurovision.tv/page/news?id=8883&amp;_t=Sieneke+to+represent+the+Netherlands+in+Oslo|title=Sieneke to represent the Netherlands in Oslo|last=Bakker|first=Sietse|date=2010-02-07|publisher=[[European Broadcasting Union]]|accessdate=7. februar 2010}}&lt;/ref&gt;
| [[Sieneke]]
| ''Ik ben verliefd (Sha-la-lie)''
| 14.
| 29
|- style=&quot;font-weight:bold; background:NavajoWhite;&quot;
| 10.
| {{esc|ROM}}
| [[angleščina]]&lt;ref name=&quot;Romania 1&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.eurovision.tv/page/news?id=9923&amp;_t=Romania+sets+its+hopes+on+Paula+%26+Ovi|title=Romania sets its hopes on Paula &amp; Ovi|last=Schacht|first=Andreas|date=2010-03-06|publisher=[[European Broadcasting Union]]|accessdate=6. marec 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Romania 2&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.esctoday.com/news/read/15309|title=Romania sends Paula Seling &amp; Ovi to the Eurovision Song Contest|last=Klier|first=Marcus|date=2010-03-06|publisher=ESCToday|accessdate=6. marec 2010}}&lt;/ref&gt;
| [[Paula Seling]] in [[Ovidiu Cernăuţeanu|Ovi]]
|''Playing with Fire''
|4.
|104
|-
| 11.
| {{esc|SLO}}
| [[slovenščina]]&lt;ref name=&quot;Slovenia1&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.eurovision.tv/page/news?id=9393&amp;_t=Ansambel+Roka+%C5%BDlindere+%26+Kalamari+to+Oslo+for+Slovenia!|title=Ansambel Roka Žlindere &amp; Kalamari to Oslo for Slovenia!|last=Webb|first=Glen|date=2010-02-21|publisher=[[European Broadcasting Union]]|accessdate=21. februar 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Slovenia2&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.esctoday.com/news/read/15173|title=Slovenia sends Ansambel Žlindra &amp; Kalamari to Eurovision|last=Grillhofer|first=Florian|date=2010-02-21|publisher=ESCToday|accessdate=21. februar 2010}}&lt;/ref&gt;
| [[Ansambel Roka Žlindre|Ansambel Žlindra]] in [[Kalamari (skupina)|Kalamari]]
| ''[[Narodnozabavni rock]]''
|16.
|6
|- style=&quot;font-weight:bold; background:NavajoWhite;&quot;
| 12.
| {{esc|IRL}}
| [[angleščina]]&lt;ref name=&quot;Ireland 1&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.eurovision.tv/page/news?id=8953&amp;_t=Ireland%3A+Niamh+Kavanagh+back+in+national+final|title=Ireland: Niamh Kavanagh back in national final|publisher=[[European Broadcasting Union]]|last=Schacht|first=Andreas|date=2010-02-10|accessdate=10. februar 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Ireland 2&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.esctoday.com/news/read/15281|title=Ireland sends Niamh Kavangh to Eurovision|last=Grillhofer|first=Florian|date=2010-03-05|publisher=ESCToday|accessdate=5. marec 2010}}&lt;/ref&gt;
| [[Niamh Kavanagh]]
| ''It's for You''
|9.
|67
|-
| 13.
| {{esc|BUL}}
| [[bolgarščina]], [[angleščina]]&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.esctoday.com/news/read/15721|title=Bulgaria: Miro presents You are an angel|last=Floras|first=Stella|date=2010-05-17|publisher=ESCToday|accessdate=17. maj 2010}}&lt;/ref&gt;
| [[Miroslav Kostadinov|Miro]]
| ''Angel si ti'' (Ангел си ти)
|15.
|19
|- style=&quot;font-weight:bold; background:NavajoWhite;&quot;
| 14
| {{esc|CYP}}
| [[angleščina]]&lt;ref name=&quot;Cyprus1&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://esctoday.com/news/read/15048|title=Cyprus sends Jon Lilygreen &amp; The Islanders to Eurovision|last=Klier|first=Marcus|date=2009-02-07|publisher=ESCToday|accessdate=7. februar 2010|archive-date=2010-02-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20100210034213/http://www.esctoday.com/news/read/15048|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Cyprus2&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.eurovision.tv/page/news?id=8873&amp;_t=Spring+for+Cyprus+in+Eurovision|title=Spring for Cyprus in Eurovision|last=Dahlander|first=Gustav|date=2009-02-07|publisher=[[European Broadcasting Union]]|accessdate=7. februar 2010}}&lt;/ref&gt;
| [[Jon Lilygreen]] in [[The Islanders (skupina)|The Islanders]]
| ''Life Looks Better in Spring''
|10.
|67
|-
| 15.
| {{esc|CRO}}
| [[hrvaščina]]&lt;ref name=&quot;Croatia 1&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.eurovision.tv/page/news?id=10073&amp;_t=Croatia%3AFeminnem+calls+for+Eurovision+again!|title=Croatia: Feminnem calls for Eurovision again!|last=Webb|first=Glen|date=2010-03-06|publisher=[[European Broadcasting Union]]|accessdate=6. marec 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Croatia 2&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.esctoday.com/news/read/15315|title=Croatia sends Feminnem to the Eurovision Song Contest|last=Klier|first=Marcus|date=2010-03-06|publisher=ESCToday|accessdate=6. marec 2010}}&lt;/ref&gt;
| [[Feminnem]]
| ''[[Lako je sve]]''
|13.
|33
|- style=&quot;font-weight:bold; background:NavajoWhite;&quot;
| 16.
| {{esc|GEO}}
| [[angleščina]]&lt;ref name=&quot;Georgia 1&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.esctoday.com/news/read/15233|title=Sofia to sing Shine at the Eurovision Song Contest|last=Grillhofer|first=Florian|date=2010-02-27|publisher=ESCToday|accessdate=27 February 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Georgia 2&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.eurovision.tv/page/news?id=9613&amp;_t=Sofia+Nizharadze+to+sing+%22Shine%22+in+Oslo!|title=Sofia Nizharadze to sing &quot;Shine&quot; in Oslo!|last=Brey|first=Marco|date=2010-02-27|publisher=[[European Broadcasting Union]]|accessdate=27 February 2010}}&lt;/ref&gt;
| [[Sopho Nizharadze]]
| ''Shine''
|3.
|106
|- style=&quot;font-weight:bold; background:NavajoWhite;&quot;
| 17
| {{esc|TUR}}
| [[angleščina]]&lt;ref name=&quot;yalcinkaya1&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.esctoday.com/news/read/14822|title=MaNga's song will be in English|last=Yalcinkaya|first=Hakan|date=2010-01-13|publisher=ESCToday|accessdate=2010-02-07}}&lt;/ref&gt;
| [[Manga (skupina)|maNga]]
| ''We Could Be the Same''
|1.
|118
|}

=== Finale ===
[[Slika:Hannover Publicviewing Songcontest 2010.jpg|150px|thumb|right|Občinstvo v [[Hannover]]u.]]
* Finalna prireditev je potekala [[29. maj]]a 2010 v dvorani v norveškem Oslu.
* '[[Štirje veliki]]' in država gostiteljica, Norveška, so se neposredno uvrstili v finale.
* Tako je skupno nastopilo 25 držav.
* Pravila glasovanja so bila podobna kot leta [[Pesem Evrovizije 2009|2009]], in sicer je šlo za kombinacijo telefonskega glasovanja in strokovne žirije. Novost je bila ta, da so lahko gledalci glasovali vse od prve pesmi naprej. Glasovanje se je končalo 15 minut po nastopu zadnje pesmi.

{{Clear}}
{| class=&quot;sortable wikitable&quot; style=&quot;width:100%;&quot;
|- style=&quot;background:#ccc;&quot;
! #
! Država
! Jezik
! Izvajalec
! Skladba
! Uvrstitev
! Točke
|-
| 1.
| {{esc|AZE}}
| [[angleščina]]&lt;ref name=&quot;Azerbaijan song 1&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;Azerbaijan song 2&quot;/&gt;
| [[Safura Alizadeh|Safura]]
| ''Drip Drop''
|5.
|145
|-
| 2.&lt;sup&gt;&lt;wbr id=&quot;ref_A&quot;/&gt;[[#endnote A|'''[A]''']]&lt;/sup&gt;
| {{esc|ESP}}
| [[španščina]]&lt;ref name=&quot;Spain 1&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.esctoday.com/news/read/15179|title=Spain sends Daniel Diges to the Eurovision Song Contest|last=Hondal|first=Victor|date=2010-02-22|publisher=ESCToday|accessdate=23 February 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Spain 2&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.eurovision.tv/page/news?id=9453&amp;_t=Spain%3A+Daniel+Diges+to+Oslo!|title=Spain: Daniel Diges to Oslo!|last=Escudero |first=Victor M.|date=2010-02-22|publisher=[[European Broadcasting Union]]|accessdate=2010-02-22}}&lt;/ref&gt;
| [[Daniel Diges]]
| ''Algo pequeñito''
|15.
|68
|-
| 3.
| {{esc|NOR}}
| [[angleščina]]&lt;ref name=&quot;Norway 1&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.eurovision.tv/page/news?id=8743&amp;_t=Didrik+Solli-Tangen+wins+Norwegian+final!|title=Didrik Solli-Tangen wins Norwegian final!|last=Kirkpatrick Green|first=Simon|date=2010-02-06|publisher=[[European Broadcasting Union|EBU]]|accessdate=6. februar 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Norway 2&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://esctoday.com/news/read/15027|title=Norway sends Didrik Solli-Tangen to Eurovision|last=Klier|first=Marcus|date=2010-02-06|publisher=ESCToday|accessdate=6. februar 2010|archive-date=2010-02-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20100208212921/http://www.esctoday.com/news/read/15027|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
| [[Didrik Solli-Tangen]]
| ''My Heart Is Yours''
|20.
|35
|-
| 4.
| {{esc|MOL}}
| [[angleščina]]&lt;ref name=&quot;Moldova 1&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;Moldova 2&quot;/&gt;
| [[SunStroke Project]] in [[Olia Tira]]
| ''Run Away''
|22.
|27
|-
| 5.
| {{esc|CYP}}
| [[angleščina]]&lt;ref name=&quot;Cyprus1&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;Cyprus2&quot;/&gt;
| [[Jon Lilygreen]] in [[The Islanders (skupina)|The Islanders]]
| ''Life Looks Better in Spring''
|21.
|27
|-
| 6.
| {{esc|BIH}}
| [[angleščina]]&lt;ref name=&quot;Bosnia English&quot;/&gt;
| [[Vukašin Brajić]]
| ''Thunder and Lightning''
|17.
|51
|-
| 7.
| {{esc|BEL}}
| [[angleščina]]&lt;ref name=&quot;Belgium song 1&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;Belgium song 2&quot;/&gt;
| [[Tom Dice]]
| ''Me and My Guitar''
|6.
|143
|-
| 8.
| {{esc|SRB}}
| [[srbščina]]&lt;ref name=&quot;Serbia 1&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;Serbia 2&quot;/&gt;
| [[Milan Stanković]]
| ''Ovo je Balkan'' (Oво je Балкан)
|13.
|72
|-
| 9.
| {{esc|BLR}}
| [[angleščina]]&lt;ref name=&quot;Belarus 1&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;Belarus 2&quot;/&gt;
| [[3+2 (skupina)|3+2]] feat [[Robert Wells]]
| ''Butterflies''
| 24.
| 18
|-
| 10.
| {{esc|IRL}}
| [[angleščina]]&lt;ref name=&quot;Ireland 1&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;Ireland 2&quot;/&gt;
| [[Niamh Kavanagh]]
| ''It's for You''
|23.
|25
|-
| 11.
| {{esc|GRE}}
| [[grščina]]&lt;ref name=&quot;Greece 1&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;Greece 2&quot;/&gt;
| [[Giorgos Alkaios]] in [[Giorgos Alkaios#Friends Music Factory|Friends]]
| ''OPA!'' (ΏΠΑ!)
| 8.
| 140
|-
|-
| 12.
| {{esc|UK}}
| [[angleščina]]&lt;ref name=&quot;UK 1&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.eurovision.tv/page/news?id=10273&amp;_t=Josh+flying+the+flag+for+United+Kingdom+in+Oslo|title=Josh flying the flag for United Kingdom in Oslo|last=Webb|first=Glen|date=2010-03-12|publisher=[[European Broadcasting Union]]|accessdate=12. marec 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;UK 2&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.esctoday.com/news/read/15365|title=The United Kingdom sends Josh to the Eurovision Song Contest|last=Hondal|first=Victor|date=2010-03-12|publisher=ESCToday|accessdate=12. marec 2010}}&lt;/ref&gt;
| [[Josh Dubovie]]
| ''That Sounds Good to Me''
|25.
|10
|-
| 13.
| {{esc|GEO}}
| [[angleščina]]&lt;ref name=&quot;Georgia 1&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;Georgia 2&quot;/&gt;
| [[Sopho Nizharadze]]
| ''Shine''
|9.
|136
|-
| 14.
| {{esc|TUR}}
| [[angleščina]]&lt;ref name=&quot;yalcinkaya1&quot;/&gt;
| [[Manga (skupina)|maNga]]
| ''We Could Be the Same''
|2.
|170
|-
| 15.
| {{esc|ALB}}
| [[angleščina]]&lt;ref name=&quot;Pasha3&quot;/&gt;
| [[Juliana Pasha]]
| ''It's All About You''
|16.
|62
|-
| 16.
| {{esc|ICE}}
| [[angleščina]]&lt;!-- Per previous consensus, only the primary language(s) of the song should be listed here. &quot;Je ne sais quoi&quot; is a common English phrase and does not constitute adding French to the Icelandic entry. Editors which disagree with the language(s) listed/not listed for an entry should raise the matter on the talk page.--&gt;&lt;ref name=&quot;Iceland1&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;Iceland2&quot;/&gt;
| [[Hera Björk]]
| ''Je ne sais quoi''
|19.
|41
|-
| 17.
| {{esc|UKR}}
| [[angleščina]]&lt;ref name=&quot;Ukraine 1&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;Ukraine 2&quot;/&gt;
| [[Alyosha]]
| ''Sweet People''
|10.
|108
|-
| 18.
| {{esc|FRA}}
| [[francoščina]]&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.esctoday.com/news/read/15198|title=Jessy will sing Allez! Ola! Olé!|last=Dufaut|first=Dominique|date=2010-02-24|publisher=ESCToday|accessdate=2010-02-24}}&lt;/ref&gt;
| [[Jessy Matador]]
| ''Allez Ola Olé''
|12.
|82
|-
| 19.
| {{esc|ROM}}
| [[angleščina]]&lt;ref name=&quot;Romania 1&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;Romania 2&quot;/&gt;
| [[Paula Seling]] in [[Ovidiu Cernăuţeanu|Ovi]]
| ''Playing with Fire''
|3.
|162
|-
| 20.
| {{esc|RUS}}
| [[angleščina]]&lt;ref name=&quot;Russia 1&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;Russia 2&quot;/&gt;
|[[Peter Nalitch|Peter Nalitch and Friends]]
| ''Lost and Forgotten''
|11.
|90
|-
| 21.
| {{esc|ARM}}
| [[angleščina]]&lt;ref name=&quot;Armenia1&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;Armenia2&quot;/&gt;
| [[Eva Rivas]]
| ''Apricot Stone''
|7.
|141
|- style=&quot;font-weight:bold; background:NavajoWhite;&quot;
| 22.
| {{esc|GER}}
| [[angleščina]]&lt;ref name=&quot;Ger 1&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.eurovision.tv/page/news?id=10293&amp;_t=Lena+Meyer-Landrut+gets+German+ticket+to+Oslo|title=Lena Meyer-Landrut gets German ticket to Oslo|last=Brey|first=Marco|date=2010-03-12|publisher=[[European Broadcasting Union]]|accessdate=12. marec 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Germany 2&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.esctoday.com/news/read/15370|title=Germany sends Lena Meyer-Landrut to the Eurovision Song Contest|last=Klier|first=Marcus|date=2010-03-12|publisher=ESCToday|accessdate=12. marec 2010}}&lt;/ref&gt;
| [[Lena Meyer-Landrut|Lena]]
| ''[[Satellite (pesem)|Satellite]]''
| 1.
| 246
|-
| 23.
| {{esc|POR}}
| [[portugalščina]]&lt;ref name=&quot;Portugal 1&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;Portugal 2&quot;/&gt;
| [[Filipa Azevedo]]
| ''Há dias assim''
| 18.
| 43
|-
| 24.
| {{esc|ISR}}
| [[hebrejščina]]&lt;ref name=&quot;Israel song 1&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;Israel song 2&quot;/&gt;
| [[Harel Skaat]]
| ''Milim'' (מילים)
|14.
|71
|-
| 25.
| {{esc|DEN}}
| [[angleščina]]&lt;ref name=&quot;Denmark1&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;Denmark2&quot;/&gt;
| [[Christina Chanée|Chanée]] in [[Tomas N'evergreen|N'evergreen]]
| ''In a Moment Like This''
|4.
|149
|}

&lt;div class=&quot;references-small&quot;&gt;
*A &lt;wbr id=endnote_A/&gt;[[#ref A|'''^''']] Španija je po nastopu zadnje pesmi nastopila še enkrat, ker je njen prvotni nastop zmotil gledalec iz občinstva ([[Jimmy Jump]]).&lt;/div&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice | title = Kjent stuntmann stormet scenen under MGP-finalen | date = 2010-05-29 | publisher = [[Dagbladet]] | url = http://www.kjendis.no/2010/05/29/kjendis/melodi_grand_prix/eurovision_song_contest/mgp/jimmy_jump/11922420/ | work = Dagbladet | accessdate = 2010-05-29 | language = no | archive-date = 2010-06-01 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100601034457/http://www.kjendis.no/2010/05/29/kjendis/melodi_grand_prix/eurovision_song_contest/mgp/jimmy_jump/11922420/ | url-status = dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice | title = Spania får fremføre på nytt | date = 2010-05-29 | publisher = [[NRK]] | url = http://nrk.no/programmer/tv/melodi_grand_prix/1.7144974 | work = NRK | accessdate = 2010-05-29 | language = no}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.aftonbladet.se/nojesbladet/melodifestivalen2010/article7211424.ab |title=Jimmy Jump sprang in på scenen mitt i direktsändning i Eurovision Song Contest-finalen under Spaniens bidrag &amp;#124; Melodifestivalen 2010 &amp;#124; Nöjesbladet &amp;#124; Aftonbladet |publisher=Aftonbladet.se |date= |accessdate=2010-05-30}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.lavozdegalicia.es/genteytelevision/2010/05/29/00031275160815264486424.htm |title=Jimmy Jump salta al escenario durante la actuación de España en Eurovisión |publisher=Lavozdegalicia.es |date= |accessdate=2010-05-30}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.youtube.com/watch?v=fdBLCT7bVCs |title=Esc: Fan Crashes Spains Performance |publisher=YouTube |date= |accessdate=2010-05-30}}&lt;/ref&gt;

==== Glasovanje med finalom ====

Države so podale svoje točke v naslednjem zapovrstju:&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://i39.tinypic.com/24l5440.jpg|title=Live: Draw of the running order|last=Kosmas|first=Stella|date=23. marec 2009|publisher=ESCToday|accessdate=23.3.2009|archive-date=2012-03-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20120308120524/http://i39.tinypic.com/24l5440.jpg|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

{{Col-begin}}
{{Col-3}}
#{{esc|Romunija}}
#{{esc|Irska}}
#{{esc|Nemčija}}
#{{esc|Srbija}}
#{{esc|Albanija}}
#{{esc|Turčija}}
#{{esc|Hrvaška}}
#{{esc|Poljska}}
#{{esc|Bosna in Hercegovina}}
#{{esc|Finska}}
#{{esc|Slovenija}}
#{{esc|Estonija}}
#{{esc|Rusija}}
{{Col-3}}
&lt;ol start=&quot;14&quot;&gt;
&lt;li&gt;{{esc|Portugalska}}&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;{{esc|Azerbajdžan}}&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;{{esc|Grčija}}&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;{{esc|Islandija}}&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;{{esc|Danska}}&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;{{esc|Francija}}&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;{{esc|Španija}}&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;{{esc|Slovaška}}&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;{{esc|Bolgarija}}&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;{{esc|Ukrajina}}&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;{{esc|Latvija}}&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;{{esc|Malta}}&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;{{esc|Norveška}}&lt;/li&gt;
&lt;/ol&gt;
{{Col-3}}
&lt;ol start=&quot;27&quot;&gt;
&lt;li&gt;{{esc|Ciper}}&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;{{esc|Litva}}&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;{{esc|Belorusija}}&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;{{esc|Švica}}&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;{{esc|Belgija}}&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;{{esc|Velika Britanija}}&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;{{esc|Nizozemska}}&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;{{esc|Izrael}}&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;{{esc|Makedonija}}&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;{{esc|Moldavija}}&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;{{esc|Gruzija}}&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;{{esc|Švedska}}&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;{{esc|Armenija}}&lt;/li&gt;
&lt;/ol&gt;
{{Col-end}}

== Točkovanje ==
=== Prvi polfinale ===

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; font-size:85%;&quot;
|-
! colspan=&quot;2&quot; rowspan=&quot;2&quot; |
! colspan=&quot;21&quot; | Rezultati
|-
! Skupaj
! Moldavija
! Rusija
! Estonija
! Slovaška
! Finska
! Latvija
! Srbija
! BiH
! Poljska
! Belgija
! Malta
! Albanija
! Grčija
! Portugalska
! Makedonija
! Belorusija
! Islandija
! Francija
! Nemčija
! Španija
|- style=&quot;background:#ffdead;&quot;
! rowspan=&quot;17&quot; | '''Udeleženci'''
| style=&quot;text-align:left; background:#FFDEAD;&quot; | '''Moldavija'''
| style=&quot;text-align:right; background:#FFDEAD;&quot; | '''52''' || style=&quot;text-align:left; background:#FFDEAD;&quot; | || 5 ||  ||  ||  ||  || 1 ||  ||  || 2 || 7 ||  || 4 || 8 || 7 || 10 ||  || 3 ||  || 5
|- style=&quot;background:#ffdead;&quot;
| style=&quot;text-align:left; background:#FFDEAD;&quot; | '''Rusija'''
| style=&quot;text-align:right; background:#FFDEAD;&quot; | '''74''' || '''12''' || style=&quot;text-align:left; background:#FFDEAD;&quot; | || '''12''' ||  || 3 || 10 || 4 || 2 || 8 || 5 ||  ||  || 3 || 1 ||  || '''12''' ||  ||  || 1 || 
|-
| style=&quot;text-align:left; background:#f2f2f2;&quot; | Estonija
| style=&quot;text-align:right; background:#f2f2f2;&quot; | 39 ||  ||  || style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot; | ||  || '''12''' || '''12''' ||  || 1 || 5 ||  ||  || 1 || 1 || 4 ||  || 1 || 2 ||  ||  || 
|-
| style=&quot;text-align:left; background:#f2f2f2;&quot; | Slovaška
| style=&quot;text-align:right; background:#f2f2f2;&quot; | 24 ||  ||  ||  || style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot; | || 2 ||  || 6 || 5 ||  || 1 || 1 ||  ||  || 5 ||  ||  || 5 ||  ||  || 
|-
| style=&quot;text-align:left; background:#f2f2f2;&quot; | Finska
| style=&quot;text-align:right; background:#f2f2f2;&quot; | 49 ||  || 3 || 10 || 2 || style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot; | || 6 ||  ||  || 1 || 7 || 2 ||  ||  ||  ||  || 7 || 6 ||  || 3 || 2
|-
| style=&quot;text-align:left; background:#f2f2f2;&quot; | Latvija
| style=&quot;text-align:right; background:#f2f2f2;&quot; | 11 ||  ||  || 6 ||  || 5 || style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot; | ||  ||  ||  ||  ||  ||  ||  ||  ||  ||  ||  ||  ||  || 
|- style=&quot;background:#ffdead;&quot;
| style=&quot;text-align:left; background:#FFDEAD;&quot; | '''Srbija'''
| style=&quot;text-align:right; background:#FFDEAD;&quot; | '''79''' || 3 || 4 || 1 || 6 ||  || 3 || style=&quot;text-align:left; background:#FFDEAD;&quot; | || '''12''' ||  || 3 ||  || 3 || 7 || 2 || 10 ||  || 3 || '''12''' || 4 || 6
|- style=&quot;background:#ffdead;&quot;
| style=&quot;text-align:left; background:#FFDEAD;&quot; | '''BiH'''
| style=&quot;text-align:right; background:#FFDEAD;&quot; | '''59''' || 1 || 2 ||  || 5 ||  ||  || '''12''' || style=&quot;text-align:left; background:#FFDEAD;&quot; | || 6 ||  || 3 || 7 || 5 ||  || 8 || 4 ||  || 6 ||  || 
|-
| style=&quot;text-align:left; background:#f2f2f2;&quot; | Poljska
| style=&quot;text-align:right; background:#f2f2f2;&quot; | 44 || 2 || 6 ||  ||  ||  || 4 ||  ||  || style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot; | || 6 ||  || 6 ||  ||  ||  || 3 ||  || 7 || 7 || 3
|- style=&quot;background:#ffdead;&quot;
| style=&quot;text-align:left; background:#FFDEAD;&quot; | '''Belgija'''
| style=&quot;text-align:right; background:#FFDEAD;&quot; | '''167''' || 6 || 10 || 8 || 10 || 10 || 8 || 7 || 4 || '''12''' || style=&quot;text-align:left; background:#FFDEAD;&quot; | || '''12''' || 4 || 10 || '''12''' || 4 || 8 || '''12''' || 10 || '''12''' || 8
|-
| style=&quot;text-align:left; background:#f2f2f2;&quot; | Malta
| style=&quot;text-align:right; background:#f2f2f2;&quot; | 45 ||  ||  || 3 || '''12''' || 1 || 1 ||  || 6 ||  ||  || style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot; | || 2 || 2 || 3 || 6 || 2 || 4 ||  || 2 || 1
|- style=&quot;background:#ffdead;&quot;
| style=&quot;text-align:left; background:#FFDEAD;&quot; | '''Albanija'''
| style=&quot;text-align:right; background:#FFDEAD;&quot; | '''76''' ||  ||  ||  ||  || 4 ||  || 2 || 7 || 4 || 8 || 6 || style=&quot;text-align:left; background:#FFDEAD;&quot; | || '''12''' ||  || '''12''' ||  || 10 || 2 || 5 || 4
|- style=&quot;background:#ffdead;&quot;
| style=&quot;text-align:left; background:#FFDEAD;&quot; | '''Grčija'''
| style=&quot;text-align:right; background:#FFDEAD;&quot; | '''133''' || 7 || 7 || 2 || 8 || 8 ||  || 10 || 8 || 7 || 10 || 8 || 10 || style=&quot;text-align:left; background:#FFDEAD;&quot; | || 10 || 3 || 5 || 8 || 4 || 8 || 10
|- style=&quot;background:#ffdead;&quot;
| style=&quot;text-align:left; background:#FFDEAD;&quot; | '''Portugalska'''
| style=&quot;text-align:right; background:#FFDEAD;&quot; | '''89''' || 5 ||  || 5 || 4 || 6 || 7 || 5 || 3 || 2 || 4 || 4 || 5 ||  || style=&quot;text-align:left; background:#FFDEAD;&quot; | || 2 ||  || 7 || 8 || 10 || '''12'''
|-
| style=&quot;text-align:left; background:#f2f2f2;&quot; | Makedonija
| style=&quot;text-align:right; background:#f2f2f2;&quot; | 37 || 4 || 1 ||  || 1 ||  ||  || 8 || 10 ||  ||  ||  || '''12''' ||  ||  || style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot; | ||  || 1 ||  ||  || 
|- style=&quot;background:#ffdead;&quot;
| style=&quot;text-align:left; background:#FFDEAD;&quot; | '''Belorusija'''
| style=&quot;text-align:right; background:#FFDEAD;&quot; | '''59''' || 8 || '''12''' || 4 || 3 ||  || 5 ||  ||  || 3 ||  || 5 ||  || 6 || 7 || 5 || style=&quot;text-align:left; background:#FFDEAD;&quot; | ||  || 1 ||  || 
|- style=&quot;background:#ffdead;&quot;
| style=&quot;text-align:left; background:#FFDEAD;&quot; | '''Islandija'''
| style=&quot;text-align:right; background:#FFDEAD;&quot; | '''123''' || 10 || 8 || 7 || 7 || 7 || 2 || 3 ||  || 10 || '''12''' || 10 || 8 || 8 || 6 || 1 || 6 || style=&quot;text-align:left; background:#FFDEAD;&quot; | || 5 || 6 || 7
|}

=== Drugi polfinale ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; font-size:85%;&quot;
|-
! colspan=&quot;2&quot; rowspan=&quot;2&quot; |
! colspan=&quot;21&quot; | Rezultati
|-
! Skupaj
! Litva
! Armenija
! Izrael
! Danska
! Švica
! Švedska
! Azerbajdžan
! Ukrajina
! Nizozemska
! Romunija
! Slovenija
! Irska
! Bolgarija
! Ciper
! Hrvaška
! Gruzija
! Turčija
! Norveška
! V. Britanija
|-
! rowspan=&quot;17&quot; | Udeleženci
| style=&quot;text-align:left; background:#f2f2f2;&quot; | Litva
| style=&quot;text-align:right; background:#f2f2f2;&quot; | 44 || style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot; | || 2 ||  || 1 ||  || 4 ||  || 2 ||  ||  ||  || '''12''' ||  || 2 || 1 || 8 ||  || 5 || 7
|- style=&quot;background:#ffdead;&quot;
| style=&quot;text-align:left; background:#FFDEAD;&quot; | '''Armenija'''
| style=&quot;text-align:right; background:#FFDEAD;&quot; | '''83''' || 1 || style=&quot;text-align:left; background:#FFDEAD;&quot; | || '''12''' ||  || 3 || 5 || 6 || 8 || 10 || 10 ||  ||  || 8 || '''12''' ||  || 10 || 4 ||  || 
|- style=&quot;background:#ffdead;&quot;
| style=&quot;text-align:left; background:#FFDEAD;&quot; | '''Izrael'''
| style=&quot;text-align:right; background:#FFDEAD;&quot; | '''71''' ||  || 8 || style=&quot;text-align:left; background:#FFDEAD;&quot; | ||  ||  || 8 || 7 || 6 || '''12''' || 3 || 5 ||  || 1 || 4 ||  || 5 ||  || 7 || 5
|- style=&quot;background:#ffdead;&quot;
| style=&quot;text-align:left; background:#FFDEAD;&quot; | '''Danska'''
| style=&quot;text-align:right; background:#FFDEAD;&quot; | '''101''' || 5 || 5 || 7 || style=&quot;text-align:left; background:#FFDEAD;&quot; | || 5 || '''12''' || 6 || 5 || 4 || '''12''' || 10 || 4 || 2 || 3 || 4 || 3 || 6 || 8 || 
|-
| style=&quot;text-align:left; background:#f2f2f2;&quot; | Švica
| style=&quot;text-align:right; background:#f2f2f2;&quot; | 2 ||  ||  ||  ||  || style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot; | ||  ||  ||  ||  ||  ||  ||  ||  ||  ||  || 2 ||  ||  || 
|-
| style=&quot;text-align:left; background:#f2f2f2;&quot; | Švedska
| style=&quot;text-align:right; background:#f2f2f2;&quot; | 62 || 3 || 3 ||  || '''12''' || 10 || style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot; | || 2 ||  || 6 || 1 ||  || 5 ||  || 1 || 2 ||  || 2 || '''12''' || 3
|- style=&quot;background:#ffdead;&quot;
| style=&quot;text-align:left; background:#FFDEAD;&quot; | '''Azerbajdžan'''
| style=&quot;text-align:right; background:#FFDEAD;&quot; | '''113''' || 2 ||  || 5 || 5 || 6 || 3 || style=&quot;text-align:left; background:#FFDEAD;&quot; | || '''12''' || 1 || 8 || 8 || 10 || 7 || 10 || 10 || '''12''' || '''12''' || 2 || 
|- style=&quot;background:#ffdead;&quot;
| style=&quot;text-align:left; background:#FFDEAD;&quot; | '''Ukrajine'''
| style=&quot;text-align:right; background:#FFDEAD;&quot; | '''77''' || 10 || 10 || 2 || 3 ||  ||  || 8 || style=&quot;text-align:left; background:#FFDEAD;&quot; | || 2 || 5 || 1 || 2 || 6 || 6 || 6 || 7 || 3 || 4 || 2
|-
| style=&quot;text-align:left; background:#f2f2f2;&quot; | Nizozemska
| style=&quot;text-align:right; background:#f2f2f2;&quot; | 29 ||  ||  || 4 || 4 || 2 || 1 ||  ||  || style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot; | ||  || 6 || 3 ||  ||  ||  || 1 || 5 || 3 || 
|- style=&quot;background:#ffdead;&quot;
| style=&quot;text-align:left; background:#FFDEAD;&quot; | '''Romunija'''
| style=&quot;text-align:right; background:#FFDEAD;&quot; | '''104''' || 6 || 4 || 8 || 8 || 4 || 7 || 5 || 3 || 3 || style=&quot;text-align:left; background:#FFDEAD;&quot; | || 4 || 6 || 4 || 8 ||  || 4 || 8 || 10 || '''12'''
|-
| style=&quot;text-align:left; background:#f2f2f2;&quot; | Slovenija
| style=&quot;text-align:right; background:#f2f2f2;&quot; | 6 ||  ||  || 1 ||  ||  ||  ||  ||  ||  ||  || style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot; | ||  ||  ||  || 5 ||  ||  ||  || 
|- style=&quot;background:#ffdead;&quot;
| style=&quot;text-align:left; background:#FFDEAD;&quot; | '''Irska'''
| style=&quot;text-align:right; background:#FFDEAD;&quot; | '''67''' || 7 || 1 || 3 || 6 || '''12''' ||  || 4 ||  || 8 || 4 || 2 || style=&quot;text-align:left; background:#FFDEAD;&quot; | ||  ||  || 3 ||  || 1 || 6 || 10
|-
| style=&quot;text-align:left; background:#f2f2f2;&quot; | Bolgarija
| style=&quot;text-align:right; background:#f2f2f2;&quot; | 19 ||  ||  ||  ||  ||  ||  ||  || 1 ||  ||  ||  ||  || style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot; | || 5 ||  ||  || 7 ||  || 6
|- style=&quot;background:#ffdead;&quot;
| style=&quot;text-align:left; background:#FFDEAD;&quot; | '''Ciper'''
| style=&quot;text-align:right; background:#FFDEAD;&quot; | '''67''' || 4 || 6 || 10 || 7 ||  || 6 || 3 || 4 ||  || 6 ||  ||  || 5 || style=&quot;text-align:left; background:#FFDEAD;&quot; | || '''12''' ||  ||  ||  || 4
|-
| style=&quot;text-align:left; background:#f2f2f2;&quot; | Hrvaška
| style=&quot;text-align:right; background:#f2f2f2;&quot; | 33 ||  || 7 ||  || 2 || 7 ||  || 1 ||  ||  ||  || '''12''' || 1 || 3 ||  || style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot; | ||  ||  ||  || 
|- style=&quot;background:#ffdead;&quot;
| style=&quot;text-align:left; background:#FFDEAD;&quot; | '''Gruzija'''
| style=&quot;text-align:right; background:#FFDEAD;&quot; | '''106''' || '''12''' || '''12''' || 6 ||  || 1 || 2 || 10 || 7 || 5 || 2 || 7 || 7 || 10 || 7 || 7 || style=&quot;text-align:left; background:#FFDEAD;&quot; | || 10 ||  || 1
|- style=&quot;background:#ffdead;&quot;
| style=&quot;text-align:left; background:#FFDEAD;&quot; | '''Turčija'''
| style=&quot;text-align:right; background:#FFDEAD;&quot; | '''118''' || 8 ||  ||  || 10 || 8 || 10 || '''12''' || 10 || 7 || 7 || 3 || 8 || '''12''' ||  || 8 || 6 || style=&quot;text-align:left; background:#FFDEAD;&quot; | || 1 || 8
|}

=== Finale ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; font-size:95%;&quot;
|-
! colspan=&quot;2&quot; rowspan=&quot;2&quot; |
!colspan=&quot;40&quot;|Rezultati glasovanja&lt;ref&gt;[http://www.eurovision.tv/event/scoreboard?event=1493 Scoreboard: Eurovision Song Contest 2010 Final]&lt;/ref&gt;
|-
! style=&quot;vertical-align:bottom&quot; | Skupne točke
! Azerbajdžan
! Španija
! Norveška
! Moldavija
! Ciper
! BiH
! Belgija
! Srbija
! Belorusija
! Irska
! Grčija
! V. Britanija
! Gruzija
! Turčija
! Albanija
! Islandija
! Ukrajina
! Francija
! Romunija
! Rusija
! Armenija
! Nemčija
! Portugalska
! Izrael
! Danska
! Estonija
! Slovaška
! Finska
! Latvija
! Poljska
! Malta
! Makedonija
! Litva
! Švica
! Švedska
! Nizozemska
! Slovenija
! Bolgarija
! Hrvaška
|-
! rowspan=&quot;29&quot; | Udeleženci
| style=&quot;text-align:left; background:#f2f2f2;&quot;| Azerbajdžan
| style=&quot;text-align:right; background:#f2f2f2;&quot;| 145 || style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;| || 7 ||7 || 7|| 10 || 7 || 5 || || 6 || 3 || 1 || || 8 || '''12''' || || 4 || '''12''' || || || 8 || || || || 7 || 2 || || || || 2 || 8 || '''12''' || 3 || || 2 || || || || '''12''' || 
|-
| style=&quot;text-align:left; background:#f2f2f2;&quot;| Španija
| style=&quot;text-align:right; background:#f2f2f2;&quot;| 68 || || style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot; | || || 4 || || || 1 || || || || || || 2 || || 7 || || 4 || || 2 || 4 || 7 || || '''12''' || 1 || || || || 4 || 5 || || || || 8 || || || || 5 || 2 || 
|-
| style=&quot;text-align:left; background:#f2f2f2;&quot;| Norveška
| style=&quot;text-align:right; background:#f2f2f2;&quot;| 35 || || || style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot; | || || || || || || || 2 || || || 6 || || || || || || || || 2 || || 3 || || 5 || 7 || 3 || || || || 3 || || || || 4 || || || || 
|-
| style=&quot;text-align:left; background:#f2f2f2;&quot;| Moldavija
| style=&quot;text-align:right; background:#f2f2f2;&quot;| 27 || 6 || || || style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot; | || || || || || 4 || || || || 1 || || || || || || 10 || || || || 6 || || || || || || || || || || || || || || || || 
|-
| style=&quot;text-align:left; background:#f2f2f2;&quot;| Ciper
| style=&quot;text-align:right; background:#f2f2f2;&quot;| 27 || || || || ||style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot; | || || || || || || '''12''' || || || || || || || || || || || || || || 1 || || 2 || || || || || || 1 || || 3 || || || 4 || 4
|-
| colspan=&quot;44&quot; |
|-
| style=&quot;text-align:left; background:#f2f2f2;&quot;| BiH
| style=&quot;text-align:right; background:#f2f2f2;&quot;| 51 || || || || || || style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot; | || || '''12''' || || || || || || 8 || 6 || || || 5 || || || || || || || || || || || || || || 6 || || || || || 4 || || 10
|-
| style=&quot;text-align:left; background:#f2f2f2;&quot;| Belgija
| style=&quot;text-align:right; background:#f2f2f2;&quot;| 143 || || || 3 || || || || style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot; | || 5 || || 10 || 6 || || || || || 10 || 1 || 7 || 4 || 5 || || '''12''' || 5 || || 10 || 3 || 10 || 6 || 4 || 10 || 10 || || 7 || 7 || 2 || 6 || || || 
|-
| style=&quot;text-align:left; background:#f2f2f2;&quot;| Srbija
| style=&quot;text-align:right; background:#f2f2f2;&quot;| 72 || || || || || 1 || '''12''' || || style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot; | || || || || || || || 3 || || || 10 || || || || 5 || || || || || || || || || || 7 || || 10 || 7 || 1 || 8 || || 8
|-
| style=&quot;text-align:left; background:#f2f2f2;&quot;| Belorusija
| style=&quot;text-align:right; background:#f2f2f2;&quot;| 18 || || || || 3 || || || || || style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot; | || || || || '''12''' || || || || || || || 2 || || || || || || || || || || || || || || || || || || 1 || 
|-
| style=&quot;text-align:left; background:#f2f2f2;&quot;| Irska
| style=&quot;text-align:right; background:#f2f2f2;&quot;| 25 || || || || || || || || || || style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot; | || || 7 || || || || || || || || || || 2 || || 6 || || 2 || || 1 || || || || || || 6 || || || || || 1
|-
| colspan=&quot;44&quot; |
|-
| style=&quot;text-align:left; background:#f2f2f2;&quot;| Grčija
| style=&quot;text-align:right; background:#f2f2f2;&quot;| 140 || || 5 || || 2 || '''12''' || 6 || '''12''' || 10 || || || style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot; | || '''12''' || || 3 || '''12''' || 8 || || 4 || 7 || || 3 || 8 || 8 || || || || 5 || 7 || || 1 || 7 || || || || || 3 || || 5 || 
|-
| style=&quot;text-align:left; background:#f2f2f2;&quot;| V. Britanija
| style=&quot;text-align:right; background:#f2f2f2;&quot;| 10 || 2 || || || || || || || || || 4 || || style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot; | || 3 || || 1 || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || 
|-
| style=&quot;text-align:left; background:#f2f2f2;&quot;| Gruzija
| style=&quot;text-align:right; background:#f2f2f2;&quot;| 136 || 8 || 1 || 1 || 5 || 5 || 4 || 4 || || 7 || 5 || 5 || || style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot; | || 5 || || 2 || 7 || || || 10 || '''12''' || || || 5 || || 8 || || || || 4 || || 5 || '''12''' || 1 || 6 || || 1 || 6 || 7
|-
| style=&quot;text-align:left; background:#f2f2f2;&quot;| Turčija
| style=&quot;text-align:right; background:#f2f2f2;&quot;| 170 || '''12''' || 3 || 2 || || || 10 || 6 || 3 || 3 || 1 || || 10 || 5 || style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot; | || 8 || || 8 || '''12''' || 8 || || || 10 || || || 6 || 6 || || 3 || || || || 10 || 4 || 3 || 5 || 8 || 2 || 10 || '''12'''
|-
| style=&quot;text-align:left; background:#f2f2f2;&quot;| Albanija
| style=&quot;text-align:right; background:#f2f2f2;&quot;| 62 || || || || || || 5 || 3 || || || || 10 || 1 || || 7 || style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot; | || 7 || || || 1 || || || 1 || || || || || || || || 2 || || '''12''' || || 8 || || || || || 5
|-
| colspan=&quot;44&quot; |
|-
| style=&quot;text-align:left; background:#f2f2f2;&quot;| Islandija
| style=&quot;text-align:right; background:#f2f2f2;&quot;| 41 || || || 6 || || || || 8 || || 2 || || 3 || || || || || style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot; | || || || || || || 4 || || || 3 || 4 || || 5 || || || 6 || || || || || || || || 
|-
| style=&quot;text-align:left; background:#f2f2f2;&quot;| Ukrajina
| style=&quot;text-align:right; background:#f2f2f2;&quot;| 108 || 10 || || || 8 || 6 || || || 7 || 10 || || || 5 || 7 || 1 || || || style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot; | || 2 || 5 || 7 || 8 || || || 2 || || || || || 7 || 3 || || || 6 || || || 7 || || 7 || 
|-
| style=&quot;text-align:left; background:#f2f2f2;&quot;| Francija
| style=&quot;text-align:right; background:#f2f2f2;&quot;| 82 || || 2 || 4 || || 3 || 3 || || 4 || || 6 || 8 || 2 || || || || 6 || || style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot; | || || || 6 || 3 || 7 || 3 || 7 || 1 || || 8 || || || 2 || 1 || || || || || 3 || || 3
|-
| style=&quot;text-align:left; background:#f2f2f2;&quot;| Romunija
| style=&quot;text-align:right; background:#f2f2f2;&quot;| 162 || 7 || 10 || 10 || '''12''' || 8 || 2 || || 6 || 1 || 7 || 4 || 8 || || 2 || 5 || 5 || 2 || || style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot; | || 3 || 1 || || 10 || 8 || 8 || || 1 || || 3 || 6 || 5 || || 2 || 4 || 10 || 5 || 7 || || 
|-
| style=&quot;text-align:left; background:#f2f2f2;&quot;| Rusija
| style=&quot;text-align:right; background:#f2f2f2;&quot;| 90 || 3 || || || 10 || || || || || '''12''' || || || || || 4 || || || 10 || || || style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot; | || 10 || || 2 || 10 || || 10 || 6 || || 8 || || || || 5 || || || || || || 
|-
| colspan=&quot;44&quot; |
|-
| style=&quot;text-align:left; background:#f2f2f2;&quot;| Armenija
| style=&quot;text-align:right; background:#f2f2f2;&quot;| 141 || || 8 || || 6 || 7 || || 7 || 1 || 5 || || 7 || || 10 || 6 || || || 6 || 6 || 6 || '''12''' || style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot; | || 7 || || '''12''' || || || 4 || || 1 || 5 || || 4 || || || 1 || '''12''' || || 8 || 
|- bgcolor=&quot;#FFDEAD&quot;
| style=&quot;text-align:left; background:#FFDEAD;&quot;| '''Nemčija'''
| style=&quot;text-align:right; background:#FFDEAD;&quot;| '''246''' || 1 || '''12''' || '''12''' || || 4 || 8 || 10|| 8 || || 8 || 2 || 4 || || 10 || 10 || 3 || 5 || 3 || 3 || 6 || || style=&quot;text-align:left; background:#FFDEAD;&quot; | || 1 || || '''12''' || '''12''' || '''12''' || '''12''' || '''12''' || 7 || 4 || 8 || 10|| '''12''' || '''12''' || 4 || 10 || 3 || 6
|-
| style=&quot;text-align:left; background:#f2f2f2;&quot;| Portugalska
| style=&quot;text-align:right; background:#f2f2f2;&quot;| 43 || || 6 || || || || || || 2 || || || || || || || || 1 || || 8 || || || 4 || 6 || style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot; | || || 4 || || || || 6 || || 1 || || || 5 || || || || || 
|-
| style=&quot;text-align:left; background:#f2f2f2;&quot;| Izrael
| style=&quot;text-align:right; background:#f2f2f2;&quot;| 71 || 5 || || 5 || 1 || 2 || 1 || || || 8 || || || 3 || 4 || || 4 || || 3 || 1 || || || || || ||style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot; | || || || 8 || 10 || || || || || || || || 10 || 6 || || 
|-
| style=&quot;text-align:left; background:#f2f2f2;&quot;| Danska
| style=&quot;text-align:right; background:#f2f2f2;&quot;| 149 || 4 || 4 || 8 || || || || 2 || || || '''12''' || || 6 || || || 2 || '''12''' || || || '''12''' || 1 || 5 || || 4 || 4 || style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot; | || 5 || 7 || 2 || 10 || '''12''' || 8 || 2 || 3 || || 8 || 2 || '''12''' || || 2
|-
| bgcolor=&quot;#efefef&quot; colspan=42 | Preglednica je navpično in vodoravno urejena glede na zaporedno številko nastopa v finalu; vodoravno sta upoštevana polfinalna izbora.
|}

==== 12 točk ====
V spodnji preglednici so države razvrščene glede na to, od koliko držav so prejele najvišje možno število točk:
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;width:100%;&quot;
|-
! N. !! Udeleženka !! Države, ki so ji podelile 12 točk
|-
| 9 || [[Nemčija]] || [[Danska]], [[Estonija]], [[Finska]], [[Latvija]], [[Norveška]], [[Slovaška]], [[Španija]], [[Švedska]], [[Švica]]
|-
| 5 || [[Danska]] || [[Islandija]], [[Irska]], [[Poljska]], [[Romunija]], [[Slovenija]]
|-
|rowspan=&quot;2&quot;| 4
| [[Azerbajdžan]] || [[Bolgarija]], [[Malta]], [[Turčija]], [[Ukrajina]]
|-
| [[Grčija]] || [[Albanija]], [[Belgija]], [[Ciper]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]
|-
|rowspan=&quot;2&quot;| 3
| [[Armenija]] || [[Izrael]], [[Nizozemska]], [[Rusija]]
|-
| [[Turčija]] || [[Azerbajdžan]], [[Hrvaška]], [[Francija]]
|-
| 2 || [[Gruzija]] || [[Armenija]], [[Litva]]
|-
|rowspan=&quot;9&quot;| 1
| [[Albanija]] || [[Makedonija]]
|-
| [[Belorusija]] || [[Gruzija]]
|-
| [[Belgija]] || [[Nemčija]]
|-
| [[Bosna in Hercegovina]] || [[Srbija]]
|-
| [[Ciper]] || [[Grčija]]
|-
| [[Romunija]] || [[Moldavija]]
|-
| [[Rusija]] || [[Belorusija]]
|-
| [[Srbija]] || [[Bosna in Hercegovina]]
|-
| [[Španija]] || [[Portugalska]]
|}

== Komentatorji ==
{{popravi|razlog=slovanska imena je treba zapisati po slovenskih fonetičnih in pravopisnih pravilih}}

* {{flag|Albanija}} – [[Leon Menkshi]]
* {{flag|Armenija}} – Hračuhi Utmazjan in Horen Levonjan
* {{flag|Avstralija}} – [[Julia Zemiro]] in Sam Pang&lt;ref name=&quot;TV Tonight: 2010 Eurovision Hosts Revealed&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.tvtonight.com.au/2010/03/2010-eurovision-hosts-revealed.html|title= TV Tonight: 2010 Eurovision hosts revealed|last=Knox|first=David|date=12. 3. 2010|publisher=TVTonight|accessdate=12. 3. 2010}}&lt;/ref&gt;
* {{flag|Azerbajdžan}} – Hüsniyyə Məhərrəmova
* {{flag|Belorusija}} – Denis Kuryan
* {{flag|Belgija}} – '''nizozemščina''': André Vermeulen in [[Bart Peeters]] ([[Vlaamse Radio- en Televisieomroep|VRT]]), '''francoščina''': Jean-Pierre Hautier in Jean-Louis Lahaye ([[RTBF]])
* {{flag|Bosna in Hercegovina}} – Dejan Kukrić
* {{flag|Bolgarija}} – Elena Rosberg in Georgi Kushvaliev
* {{flag|Hrvaška}} – Duško Ćurlić
* {{flag|Ciper}} – Nathan Morley
* {{flag|Danska}} – Nikolaj Molbech
* {{flag|Estonija}} – Marko Reikop and [[Sven Lõhmus]]
* {{flag|Finska}} – '''finščina''': [[Jaana Pelkonen]] in Asko Murtomäki ([[YLE|YLE2]]), '''švedščina''': Tobias Larsson ([[FST5]])
* {{flag|Francija}} – Peggy Olmi in Yann Renoard (sempolfinala), Cyril Hanouna in Stéphane Bern (finale)
* {{flag|Gruzija}} – [[Sofo Altunašvili]]
* {{flag|Nemčija}} – [[Peter Urban]]&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://eurovision.ndr.de/hintergruende/showtermin100.html |title=ESC 2010: Alle Fernsehtermine im Überblick – Das Erste: Eurovision Song Contest – Hintergründe |publisher=Eurovision.ndr.de |date= |accessdate=30. 5. 2010}}&lt;/ref&gt;
* {{flag|Grčija}} – Rika Vagiani
* {{flag|Madžarska}} – Zsolt Jeszenszky&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.dunatv.hu/sites/dunatv/mini/eurovizio/eurovizios_dalverseny.html|title=Eurovision live on Duna Television|date=28. 5. 2010|publisher=Duna TV|accessdate=28. 5. 2010}}&lt;/ref&gt;
* {{flag|Islandija}} – Sigmar Guðmundsson
* {{flag|Irska}} – [[Marty Whelan]] &lt;ref&gt;{{navedi splet|title=RTE so lonely after loss of Gerry – Marty|url=http://www.herald.ie/entertainment/around-town/rte-so-lonely-after-loss-of-gerry-marty-2187066.html|date=20. 5. 2010|accessdate=29. maj 2010|quote=He has been providing commentary for Irish viewers since 2000 and maintains great enthusiasm for the much lampooned contest.|archive-date=2012-08-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20120830085609/http://www.herald.ie/entertainment/around-town/rte-so-lonely-after-loss-of-gerry-marty-2187066.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; 
* {{flag|Latvija}} – Kārlis Streips
* {{flag|Litva}} – Darius Užkuraitis
* {{flag|Makedonija}} – Karolina Petkovska
* {{flag|Malta}} – Valerie Vella
* {{flag|Nizozemska}} – Daniël Dekker in Cornald Maas
* {{flag|Norveška}} – Olav Viksmo-Slettan
* {{flag|Poljska}} – Artur Orzech
* {{flag|Portugalska}} – Sérgio Mateus
* {{flag|Romunija}} – [[Leonard Miron]] in Gianina Corondan
* {{flag|Rusija}} – Dmitry Guberniev in Olga Shelest
* {{flag|Srbija}} – Duška Vučinić-Lučić in Dragoljub Ilić
* {{flag|Slovaška}} – Roman Bomboš
* {{flag|Slovenija}} – [[Andrej Hofer (televizijski voditelj)|Andrej Hofer]]
* {{flag|Španija}} – José Luis Uribarri
* {{flag|Švedska}} – Edward af Sillén in Christine Meltzer Lind &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.expressen.se/noje/1.1946889/christine-meltzer-kommenterar-eurovision-song-contest|title=Christine Meltzer kommenterar Eurovision Song Contest|work=Expressen|date=9. 4. 2010|first=Mattias|last=Bergqvist|language=sv|accessdate=26. 5. 2010}}&lt;/ref&gt;
* {{flag|Švica}} – '''nemščina''': [[Sven Epiney]] ([[SF zwei]]), '''francoščina''': Jean-Marc Richard in Nicolas Tanner ([[TSR 2]]), '''italijanščina''':  Sandy Altermatt ([[La 1 (Switzerland)|RSI La 1]])
* {{flag|Turčija}} – [[Bülend Özveren]]
* {{flag|Ukrajina}} – Tymur Miroshnychenko
* {{flag|Velika Britanija}}&lt;ref name=&quot;BBCPresscover&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.bbc.co.uk/pressoffice/pressreleases/stories/2010/05_may/11/eurovision2.shtml|title=Eurovision Song Contest 2010 – introduction|publisher=BBC|accessdate=28. 5. 2010|date=11. 5. 2010}}&lt;/ref&gt; – [[Paddy O'Connell]] in [[Sarah Cawood]] ([[BBC Three]], polfinala), [[Graham Norton]] ([[BBC One]], finale) in [[Ken Bruce]] ([[BBC Radio Two]], finale)

== Napovedovalci točk ==
{{popravi|razlog=slovanska imena je treba zapisati po slovenskih fonetičnih in pravopisnih pravilih}}
* {{flag|Armenija}} – Nazeni Hovanisjan
* {{flag|Azerbajdžan}} - Tamella Shirinova
* {{flag|Belgija}} – Katja Retsin
* {{flag|Bosna in Hercegovina}} – TBC
* {{flag|Bolgarija}} – Desislava Dobreva
* {{flag|Hrvaška}} – [[Mila Horvat]]
* {{flag|Ciper}} – [[Christina Metaxa]]
* {{flag|Danska}} – [[Bryan Rice]]
* {{flag|Estonija}} – [[Rolf Roosalu|Rolf Junior]]&lt;ref name=&quot;publik.ee&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://publik.delfi.ee/news/eurovisioon/article.php?id=31120081|title=Eurovisioonil annab eestlaste hääled Rolf Roosalu|first=Riina|last=Jussila|work=Publik.ee|date=18. 5. 2010|accessdate=26. 5. 2010|language=et}}&lt;/ref&gt;
* {{flag|Finska}} – Johanna Pirttilahti&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.iltalehti.fi/euroviisut/2010052411681263_ev.shtml|title=Euroviisut: Sillanpään ruutupaitamoka ei toistu!|date=24. maj 2010|publisher=Iltalehti|accessdate=27.5.2010}}&lt;/ref&gt;
* {{flag|Francija}} – Audrey Chauveau
* {{flag|Gruzija}} – Mariam Vašadze
* {{flag|Nemčija}} – [[Hape Kerkeling]]&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://eurovision.ndr.de/hintergruende/deutschejury102.html |title=Die deutsche Jury beim ESC – Das Erste: Eurovision Song Contest – Hintergründe |publisher=Eurovision.ndr.de |date= |accessdate=30. 5. 2010}}&lt;/ref&gt;
* {{flag|Grčija}} – Alexis Kostalas
* {{flag|Islandija}} – [[Jóhanna Guðrún Jónsdóttir|Yohanna]]
* {{flag|Irska}} – [[Derek Mooney]]
* {{flag|Latvija}} – Valters Frīdenbergs
* {{flag|Litva}} – Giedrius Masalskis &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://whatson.delfi.lt/news/eurovision/eurovizija-komentuos-duzkuraitis-balus-skelbs-gmasalskis.d?id=32718381|title=Euroviziją komentuos D.Užkuraitis, balus skelbs G.Masalskis|date=25. 5. 2010|accessdate=30. 5. 2010|language=lt|publisher=DELFI}}&lt;/ref&gt;
* {{flag|Makedonija}} – Maja Daniels&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.dnevnik.com.mk/?ItemID=0C3099209AA2544F98608CB66AC3FA11 |title=Dnevnik |publisher=Dnevnik |date= |accessdate=30. 5. 2010 |archive-date=2020-11-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201103125304/http://www.dnevnik.com.mk/?ItemID=0C3099209AA2544F98608CB66AC3FA11 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
* {{flag|Malta}} – [[Chiara Siracusa]]
* {{flag|Nizozemska}} – [[Yolanthe Cabau van Kasbergen]]
* {{flag|Norveška}} – Anne Rimmen
* {{flag|Poljska}} – Aleksandra Rosiak
* {{flag|Portugalska}} – [[Ana Galvão]] &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://diariodigital.sapo.pt/news.asp?section_id=4&amp;id_news=452037|title=Festival Eurovisão da Canção começa hoje|date=25. 5. 2010|accessdate=26. 5. 2010}}&lt;/ref&gt;
* {{flag|Romunija}} – Malvina Cervenschi
* {{flag|Rusija}} – [[Oxana Fedorova]]
* {{flag|Srbija}} – Maja Nikolić
* {{flag|Slovenija}} – [[Andrea F]]
* {{flag|Španija}} – Ainhoa Arbizu
* {{flag|Švedska}} – [[Eric Saade]]
* {{flag|Turčija}} – Meltem Yazgan
* {{flag|Ukrajina}} – [[Iryna Zhuravska]]
* {{flag|Velika Britanija}} – [[Scott Mills]]&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.bbc.co.uk/eurovision/news/2010/may/scott_mills.shtml|title=Scott to speak for the UK|date=26. 5. 2010|publisher=BBC|accessdate=27. 5. 2010|archiveurl=https://archive.today/20120724082144/http://www.bbc.co.uk/eurovision/news/2010/may/scott_mills.shtml|archivedate=2012-07-24|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

== Glej tudi ==
* [[EMA 2010]]

== Viri ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki|Eurovision Song Contest 2010}}
* [http://www.eurovision.tv/ Uradna spletna stran] {{ikona en}}

{{-}}
{{Pesem Evrovizije}}
{{EMA}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:2010 v glasbi]]
[[Kategorija:Pesem Evrovizije po letih|2010]]</text>
      <sha1>pjzeqz1fx1gd2tqrx9osyw6dfrb9tpb</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Uporabniški pogovor:Stebunik</title>
    <ns>3</ns>
    <id>232720</id>
    <revision>
      <id>6687235</id>
      <parentid>6687226</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T12:14:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Slog člankov */</comment>
      <origin>6687235</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="71444" sha1="7qtwvg3cj8wbso8robsx8ff9xhni9nm" xml:space="preserve">{{Navpolje
| name = Navpolje
| title = &lt;font color=white&gt;Arhiv&lt;/font&gt;
| titlestyle = background:#CF2929; color:white; text-align:left;
| liststyle = text-align:center
| style = width:250px; float:right;
| state = collapsed
| navbar = off
| list1 =
&lt;poem&gt;
[[Uporabniški pogovor:Stebunik/Arhiv|2010–2011]]
[[Uporabniški pogovor:Stebunik/Arhiv 2|2012–2013]]
[[Uporabniški pogovor:Stebunik/Arhiv 3|2014–2015]]
[[Uporabniški pogovor:Stebunik/Arhiv 4|2016–2017]]
[[Uporabniški pogovor:Stebunik/Arhiv 5|2018–2022]]
&lt;/poem&gt;
}}

'''Uporabniški pogovor:Stebunik.'''

== Kako spremeniti imena slik? ==

Prenesel sem v Commons nekaj slik in kljub pazljivosti nekaterim nisem dal ustreznega imena. Kako lahko spremenim naslov slike? Hvala. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 04:00, 17. april 2023 (CEST)

:Na opisno stran slike dodaj predlogo &lt;tt&gt;&lt;nowiki&gt;{{Rename|želeno novo ime.ext|številka razloga|reason=razlog za preimenovanje}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/tt&gt;. Za podrobna navodila in številke razlogov glej [[commons:Commons:Preimenovanje datotek]]. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 04:11, 17. april 2023 (CEST)

:: Res si ekspeditiven. Hvala, bom poskusil. Če ne bo šlo, bom še vprašal. Veselo praznovanje! (Tukaj v Srbiji je pravoslavni velikonočni ponedeljek tudi še dela prost dan. Letos je bila katoliška Velika noč 9. aprila, pravoslavna oziroma po julijanskem koledarju pa teden pozneje, torej 16. aprila. Otroci niso šli v šolo od našega Velikega četrtka do jutri - prave velikonočne počitnice. Nisem na tekočem, kako je glede počitnic v Sloveniji.) --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 12:36, 17. april 2023 (CEST)

:Upam, da bo uspelo. Sicer sem na voljo za vprašanja. Veselo praznuj! --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 13:17, 17. april 2023 (CEST)

== Kurešček ==

Vidim, da si se lotil razširitve članka [[Kurešček]]. Sklepam, da se nameravaš osredotočiti predvsem na kraj kot romarsko središče. V tem primeru predlagam, da ustvariš stran [[Cerkev Marije Kraljice miru, Kurešček]], in vanjo vneseš vse, kar zadeva zgodovino, arhitekturo in umetnost cerkve ter tudi vse, kar zadeva romanja. Omeniš lahko tudi razne seminarje, ki se tam odvijajo, in kakšne pomembnejše duhovnike, pridigarje, govorce ali druge voditelje, ki jih vodijo. Tale napotek se mi zdi še vendarle dobro izpostaviti: Kadar boš omenjal vidca [[Franceta Špeliča]] in Marijina prikazovanja oziroma njena sporočila, govori o njih kot o &quot;domnevnih&quot;, se pravi z ustreznim zadržkom in z opombo, da Cerkev do sedaj še ni ustanovila kakšne preiskovalne komisije in se torej tudi še ni izrekla o teh nadnaravnih dogodkih. &amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 20:34, 22. april 2023 (CEST)
:[[Jakob Manjackal]] mi je vzel veliko časa. Imam tudi lastne fotke s Kureščka, bilo je davno, moram jih poiskati. Glede čudežnih dogodkov bi govoril na splošno o nenavadnih dogodkih - pa naj si jih vsakdo razlaga kot hoče. Odločitev Cerkve je seveda v znanstvenem članku le kot informacija. Njena odločitev namreč velja le za katoliške vernike. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 18:23, 25. april 2023 (CEST)
::Kar se tiče o. Špeliča, mislim, da bi mi lahko kdo prišel na pomoč; glede razdelitve Kureščka pa je ideja odlična in se bom po njej ravnal. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 18:23, 25. april 2023 (CEST)

== Invitation to Rejoin the [https://mdwiki.org/wiki/WikiProjectMed:Translation_task_force Healthcare Translation Task Force] ==

[[File:Wiki Project Med Foundation logo.svg|right|frameless|125px]]
You have been a [https://mdwiki.toolforge.org/prior/index.php?lang=sl medical translators within Wikipedia]. We have recently relaunched our efforts and invite you to [https://mdwiki.toolforge.org/Translation_Dashboard/index.php join the new process]. Let me know if you have questions. Best [[User:Doc James|&lt;span style=&quot;color:#0000f1&quot;&gt;'''Doc James'''&lt;/span&gt;]] ([[User talk:Doc James|talk]] · [[Special:Contributions/Doc James|contribs]] · [[Special:EmailUser/Doc James|email]]) 12:34, 6 August 2023 (UTC)
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:Doc James@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Top_translatiors/sl&amp;oldid=25414848 --&gt;

== Dodaj jezike ==

Poskusil sem dodati članek &quot;[[Nadvojvodina Avstrija]]&quot; kot članek v slovenščini k angleški &quot;Archducy Austria&quot;, pa ni šlo. Sicer drugič ni bilo problemov. Kdor se razume, naj priskoči na pomoč. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 00:16, 7. oktober 2023 (CEST)

: {{Opravljeno}}. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 00:28, 7. oktober 2023 (CEST)
:Čudovit si. Bog lonaj. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 10:34, 7. oktober 2023 (CEST)

== Popravek imena in jezikovna povezava za [[Pax Austriaca]] ==
Zopet mi jo je zagodla jezikovna povezava. Članek &quot;[[Pax Austriaca]]&quot; obstaja v angelščini na Wikipediji. Jaz sem zadevo prevedel in malo priredil, naslov pa je isti kot v angleščini - seveda je to latinsko in pomeni &quot;Avstrijski mir&quot;. Ko sem pa hotel vnesti jezik, je stran najprej zahtevala moje geslo. Ko sem geslo srečno našel in vpisal, pa je pisalo, da ne more najti tega članka na Slovenski Wikipediji (ker je takrat, ne vem zakaj, austriaca bilo z malo začetnico). Res, cela zmešnjava. Nekdaj je to šlo avtomatsko. Kdor se razume, naj torej poveže jezike. Hvala. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:14, 20. oktober 2023 (CEST)
Uspešno sem prestavil članek iz &quot;Pax austriaca&quot; na &quot;Pax Austriaca&quot; (torej obe besedi z veliko začetnico). Narobe pa je, da je pred to besedo še Wikipedija in je torej naslov članka: &quot;Wikipedija. Pax Austriaca&quot;. Smola, saj je moj prejšnji naslov članka imel malo začetnico: Pax austriaca, in sedaj je pisano z veliko, ker morata biti ob črki z veliko: Pax Austriaca. Zdaj pa se je k naslovu prištulila še Wikipedija! Prosil bi za ureditev zadeve, in hvala. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:27, 20. oktober 2023 (CEST)
:Torej: namesto [https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Pax_Austriaca] mora biti: [https://sl.wikipedia.org/wiki/Pax_Austriaca]. Poleg tega pa je treba še ustvariti povezavo za jezike z istoimenim člankom v angleščini [https://en.wikipedia.org/wiki/Pax_Austriaca]. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 10:26, 21. oktober 2023 (CEST) 

== Peskovniki ==

Stebunik, če smem, bi predlagal, da seznam uporabniških peskovnikov prestaviš na svojo glavno osebno stran. Tu je namreč videt, kot da poteka kak pogovor. Spotoma, če je katera od strani, ki je ne potrebuješ več in bi jo želel izbrisati, le sporoči. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 22:20, 26. maj 2024 (CEST)

:Mislim, da se ti na te reči bolj razumeš. Če je boljše, prestavi, nimam nič proti. Zaenkrat ne bi brisal, ker imam še kako zadevo v načrtu, in jo tukaj najhitreje najdem. Poleg tega pa je pri roki tudi nekaj praktičnih orodij. [[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:52, 26. maj 2024 (CEST)

{{Opravljeno}}, najdeš jih na dnu strani. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 10:38, 27. maj 2024 (CEST)

Veš, kaj bi samo še predlagal? Če bi v peskovnikih kategorije zaklical, da ne bi bile aktivne. Sedaj se namreč peskovniki pojavljajo po mnogih kategorijah. To narediš takole:
&lt;pre&gt;
&lt;!-- 
[[Kategorija:...]]
[[Kategorija:...]]
--&gt;
&lt;/pre&gt;

--&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 15:04, 10. junij 2024 (CEST)
::Rad bi te vprašal v zvezi z zaklicanjem kategorij: ali je to še potrebno ali je morda že urejeno?--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 19:39, 31. avgust 2024 (CEST)

Sem uredil. Kategorije sem samo spremenil v notranje povezave:

&lt;pre&gt;
[[:Kategorija:...]]
[[:Kategorija:...]]
&lt;/pre&gt;

--&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 20:43, 31. avgust 2024 (CEST)

== [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik31 - Rodič (priimek)]] ==

Zdravo, rad bi te samo opomnil, da predloga za povezovanje do priimkov že dolgo ne deluje več, vsaj od kar je SURS spremenil način dostopanja do podatkovnih baz. Sem te samo prijazno spomnil, da ne bo začudenja, ko te bo vrglo na SURS-ov primarni meni. Lep pozdrav, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 10:49, 31. avgust 2024 (CEST)
:Hvala za opozorilo. Vendar je meni odgovoril na vsa vprašanja in sicer čisto razumno, celo natančno po regijah in sicer z datumom 1.I.2024. Ne vidim tu ničesar, kar bi bilo narobe. Edina skrivnost je, kaj je s tistimi priimki, ki jih je manj kot 5, ker tega baje ne smejo razkriti zaradi varovanja podatkov; vtipkal sem noter več priimkov, tudi svojega - in sem dobil čisto pametne in sprejemljive ter natančne odgovore.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 17:22, 31. avgust 2024 (CEST)
::Pred leti te je vrglo direktno na vnos od priimka, sedaj ga moraš še enkrat vtipkati na strani SURSa, ko klikneš povezavo s predloge. Skratka, le manjša neprijetnost. LP, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 18:27, 31. avgust 2024 (CEST)
:::Ko vtipkaš priimek, pod tem malo desno piše ''Izberi''. Klikneš na to in se pokaže izid. Človek bi pričakoval, da je treba klikniti na polje desno. Na ta način pa zadeva odlično deluje in je izredno natančna - vsaka pohvala sestavljalcu teh strani. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 19:35, 31. avgust 2024 (CEST)

== Koncilski očetje ==

Stran [https://www.catholic-hierarchy.org/ Catholic-hierarchy.org] vsebuje popolna seznama koncilskih očetov prvega in drugega vatikanskega koncila. Pri drugem koncilu je dodatna težava, da obstajajo ločeni seznami za vsakega od štirih zasedanj. To pomeni, da se večina imen štirikrat ponovi. Natančna statistika je sledeča:

* 1. zasednje: 2448 koncilskih očetov
* 2. zasednje: 2488
* 3. zasednje: 2471
* 4. zasednje: 2629

Hja ... skratka ... Če si res pripravljen narediti seznam, mogoče predlagam, če bi naredil najprej &quot;talažjega&quot; – za prvi koncil, pa potem vidimo, kako naj bi seznam bil urejen po tvoji zamisli. Torej, ta seznam (za 757 koncilskih očetov prvega koncila) se nahaja na štirih podstraneh:

* [https://www.catholic-hierarchy.org/event/ecv1-1.html Podstran 1]
* [https://www.catholic-hierarchy.org/event/ecv1-2.html Podstran 2]
* [https://www.catholic-hierarchy.org/event/ecv1-3.html Podstran 3]
* [https://www.catholic-hierarchy.org/event/ecv1-4.html Podstran 4]

Morda se odločiš ... Upam. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 22:12, 14. september 2024 (CEST)
:Hja, zelo si razgledan. Če bi mi kdo pomagal, pa bi morda šlo. Nisem našel, ampak pomislil sem, da bi to moglo biti nekje na ''Catholic hierarchy'', ki je ne samo temeljita, ampak tudi zanesljiva zadeva. Ni malo število 757 - kar zmoti se mi: kaj pa šele drugi, ko jih je bilo na vsakem zasedanju vsaj trikrat več. 

Za zdaj bi želel &quot;spraviti pod streho&quot; še nekaj beograjskih in bečkereških škofov. Prav nocoj sem naletel na svojo fotko, ki podobne nisem mogel najti nikjer, in sicer fotografijo od komaj 2 leti vladajočega subotiškega škofa Večerina. Ni sicer kaka predstavitvena in ni le on na sliki, ampak je prav on osebno. Obdelal sem temeljito njegovega predhodnika Janoša Penzeša, sedanjega Fazekaša pa ne poznam in ga verjetno nimam na sliki. Prvi beograjski škof Rodič mi je vzel več ko mesec dni dela, je bilo za orati ledino. Upam, da bo z našim Ujčičem lažje. Tisto, kar sem omenil (koncilski očetje), pa bi morda prišlo na vrsto pozneje. Pride mi na misel, da očetov ne bi bilo treba ponavljati, se pravi glede na 4 zasedanja, ampak napraviti preprost in enoten seznam - morda kar abecedni - z nekaj najosnovnejšimi podatki.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 00:06, 15. september 2024 (CEST)

Moral sem poskusiti, kako bi izgledal seznam, pa sem kar ustvaril [[Seznam koncilskih očetov prvega vatikanskega koncila]]. Ker sem očete 1. nicejskega koncila tudi že popisal oziroma prepisal, nam tako ostane samo še 19 seznamov :) --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 14:27, 26. oktober 2024 (CEST)
:Naši Južni bratje pravijo: &quot;Briga moja pređi na drugoga&quot;. Ni lepo, vendar se jaz ne čutim poklicanega za tako zapletene sezname. Tistega od I.vat.koncila, ki si ga napravil, sem že vstavil v besedilo - kajti koncilov ni bilo ravno pretežko sklepati skupaj. Če zmoreš, nadaljuj - jaz bi jih pa kar vnašal v obstoječe članke - ali pa napravi to kar ti. Sedaj me je obsedla res preveč velika skušnjava, da obdelujem naše Južne brate - pa najsi bodo naši ali pa razkolniški, kot smo nekdaj rekli. To področje ne da ni obdelano na slovenski, tudi na Južnih Wikipedijah je zelo malo obdelano in še tisto, kar je, je po večini zanič zaradi strupenega nacionalizma, ki še najboljšo zadevo zastrupi. Čeprav je Lech Walensa svojčas diplomatsko dejal, da copata ne sodi svojega gospodarja (ko so ga vprašali neko mnenje glede kardinala Glempa - ki najbrž ne bi bilo preveč naklonjeno) - pa je morda škofovsko področje ne le pri nas, ampak tudi drugod po področju nekdanje Jugoslavije zelo malo ali pa nič obdelano. Res tudi upam, da bom našel kaj virov, da bo vse &quot;pasalo&quot; kot &quot;Sitz in Leben&quot;, kot je imel navado govoriti moj profesor [[Milan Grošelj]] (samo to sem si zapomnil od njegovih predavanj, saj je menda študiral še v nemščini).--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:16, 2. november 2024 (CET)

== Kategorija:Poligloti ==

V [[:Kategorija:Poligloti|Kategorijo:Poligloti]] si uvrstil kar nekaj oseb. Kakšen je pravzaprav kriterij za uvrstitev vanjo? &amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 15:09, 15. september 2024 (CEST)

:Mislim, da je to težko opredeliti. Ni pa vsak cerkveni dostojanstvenik in kdo drugi prišel vanjo, ampak le tisti, ki so govorili več jezikov in je bilo to znano. Tako na primer za papeža Pija X. to ne moremo trditi, za večino drugih papežev (pa tudi škofov) pa lahko. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 17:07, 17. september 2024 (CEST)

Misliš, da bi bilo dobro, da bi se odločili za neko število jezikov, da bi nekoga označili za poliglota? Razmišljam vsaj o sedmih jezikih, da bi bili pogoj. Kaj ti misliš? --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 18:00, 17. september 2024 (CEST)
:Lepo, vendar je to le previsoko število - po kakem ključu bi pa jezike šteli, ko jih večina življenjepisev niti ne našteva! Po mojem bi bilo čisto zadosti štiri ali pet jezikov - saj danes kljub pametnim telefonom ne najdemo veliko takih, ki bi jih znali 4-5 vsaj za silo uporabljati. Že med tako nizko število bi se jaz komajda vrinil, čeprav sem hodil na klasično gimnazijo - vendar klasičnih jezikov nismo govorili, kakor imajo pri &quot;asimil metodi&quot;, ki je naši učitelji niso poznali ali pa ni bila v navadi, kar je vsekakor napopravljiva škoda. Pri jezikih pa mislim, da nič ne pomeni pasivno znanje, ampak vzporedno tudi (znana) uporaba teh jezikov pri kakem (vsem) znanem in koristnem delu. V mislih imam enega &quot;posvetnega&quot;, pa izredno simpatičnega poliglota, reškega pravnika, ki je bil tudi ban Savske banovine, pa tudi pravosodni minister - poleg tega pa vsestranski dobrotnik in se je moral zato še pred komunisti zagovarjati. Nanj sem slučajno naletel, ko sem obdeloval (seveda moram članek zaključiti, čeprav še zdaleč ni do kraja obdelan) prvega beograjskega nadškofa [[Ivan Rafael Rodić|Rodića]]. Takega poštenega in sposobnega odvetnika bi morali imeti v našem času, pa bi Mariborska škofija lahko izplavala. Pa da bo levica pomagala Cerkvi? Med ljudmi se govori, da je Pahor dejal: &quot;da, ampak Cerkvi nikoli.&quot; Ta vsestranski umetnik itd. [[Viktor Ružić]] pa je tako trdo pritisnil na banko, da je umaknila hipoteko z Beograjske nadškofijske palače - mislim, da je to res nekaj izjemnega in meji na čudež. Seveda: v vladi je bil tudi naš [[Anton Korošec|Korošec]] in država je plačala škofijski dolg, kar je pa drugi čudež. Banki so zagrozili: če ne boste zadovoljni z 2 in pol milijona dinarjev, ne boste dobili pa nič in pika. Ali bi naši partizani storili kaj podobnega? Omenim ga zato, ker bi rad tudi o tem hrvaškem &quot;poliglotu&quot; (pa ne zato, ker je bil poliglot, ampak zaradi cele vrste pozitivnih lastnosti, ki so ga krasile) sestavil vsaj kratek članek, in mislim, da bi bilo možno najti tudi sliko zanj, seveda žal le pod &quot;pošteno uporabo&quot;.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:31, 2. november 2024 (CET)

== Predsedniki Jugoslovanske škofovske konference ==

Zanima me, v kolikor imaš seveda na razpolago podatke, če bi bil pripravljen v članek [[Jugoslovanska škofovska konferenca]] dodati seznam predsednikov. &amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 13:52, 17. september 2024 (CEST)
:Ne bi bil problem, ampak ne vem, ali obstaja članek o Jugoslovanski škofovski konferenci. Bral sem pri [[Anton Mahnič|Mahniču]], da so že za časa [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] ustanovili &quot;Jugoslovaansko škofovsko konferenco&quot;. Iz časov &quot;Stare&quot; in &quot;Nove Jugoslavije&quot; (to je popularni enoznačni naziv in ene in druge &quot;Jugoslavije&quot; - je znano, da so bili predsedniki te organizacije zagrebški nadškofje. Nisem slišal, da bi bil kdo drugi. Med drugim je v &quot;Pismu jugoslovanskih škofov 1945&quot; podpisan kot predsednik JŠK &quot;Alojzij Stepinac&quot;.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 16:35, 17. september 2024 (CEST)

== Križevniška cerkev ==

Stebunik, bi ti vedel, pod katero ljubljansko župnijo teritorialno spada [[Križevniška cerkev]]? &amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 00:17, 21. september 2024 (CEST)
:Bom poskusil poiskati.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 10:35, 21. september 2024 (CEST)
:: Pisal sem na njihov naslov, ki je na spletu, pa do danes nisem dobil odgovora. Moj tovariš, ki je bil dolga leta župnik na neki ljubljanski župniji, je dejal, da spada križevniška cerkev pod ''frančiškane'' - tj. ''Župnija Marijinega oznanjenja'' pri Tromostovju. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 17:17, 26. oktober 2024 (CEST)

Hvala za odgovor. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 20:25, 26. oktober 2024 (CEST)

== Poštena uporaba ==
Ravno sedaj sem naložil nekaj svojih fotk v Wikimedijino zbirko. Vse so pod licenco. Za en članek pa ne dobim primerne slike, razen pod &quot;pošteno uporabo&quot;. Čisto sem že pozabil, kam bi moral naložiti sliko. Prosim, če bi mi kdo pokazal smer ali dal link. Hvala. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:22, 28. november 2024 (CET)

:Vidim, da si že našel. S povezavo [[Posebno:Nalaganje|Naloži datoteko]] v desnem stolpcu je prav. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 06:53, 29. november 2024 (CET)
::Res sem se namučil, a končno sem našel in s pomočjo Pikasa tudi sliko obrezal kot se šika, da je brez črnega okvirja. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 14:57, 29. november 2024 (CET)

== Čestitke ==

Stebunik, ob visokem jubilejnem 25.000 urejanju, sicer z malo zamude, bi ti rad čestital in te pohvalil za tolikšno vnemo pri urejanju slovenske Wikipedije. Vsaj na še enkrat toliko urejanj :P Naj zagnanost ne poneha! Lep večer, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 22:47, 13. december 2024 (CET)
:Veš, zelo sem presenečen nad tvojo posebne vrste Božično čestitko; kaj bom skrival, zelo sem vesel tvoje pohvale. Trenutno uživam v pokoju pod našimi dvatisočaki, pa res želim vsaj še kaj malega prispevati. V načrtu imam še nekaj beograjskih in vojvodinskih cerkva in škofij - to področje je namreč bolj slabo ali nič obdelano. Če Bog doda še dvajset let, pa zdravje in veselje do dela, pa bi še kaj malega uredil, za svoje veselje in veselje vseh, ki se bodo s temi manj znanimi zadevami srečevali. Še enkrat hvala, da si se me spomnil.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 22:54, 13. december 2024 (CET)

==Praznično voščilo==
{| style=&quot;border-style:solid; border-color:green; background-color:white; font color:red; border-width:2px; text-align:left; padding:8px;&quot;
|[[File:Christmas Wikipedia-logo-v2-en.png|110px]]
|Voščim ti miren in blagoslovjen božič, v novem letu pa ti želim uspešno, zdravja polno ter sadov obilno prihajajoče leto 2025. Naj vnema ne poide! S prisrčnimi pozdravi,--'''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 15:12, 23. december 2024 (CET)
|}

:Spoštovani prijatelj A09! Božič, 2024
:Tukaj pošiljam pismo, ki sem ga pripravil za svoje prijatelje, od katerih si eden najboljših tudi ti. Mislim, da nimam kaj dodati, le d bova povezana v molitvi k Tistemu, ki nas je načrtoval in nas spremlja vsak trenutek, kar nam daje moč in voljo za nadaljnjo hojo - tudi skupaj s slavno Wikipedijo. Lep pozdrav in velika zahvala, da si se me spomnil. 
:Veliki čudež se je zgodil za Božič na naši zemlji in se še danes nadaljuje: Bog je postal človek in prihaja med nas pri vsaki sveti maši; srečujemo pa se z njim tudi prek naših bližnjih. Odprimo torej svoja srca Novorojenemu Jezusu ter ponesimo njegovo ljubezen v naše skupnosti, družine in soseske, med svoje prijatelje, sorodnike in znance – zlasti med mladino, starejše in bolnike. 
:Blagoslovljen Božič ter zdravo, mirno in srečno Novo leto 2025. Vam želijo dušni pastirji in prijatelji s Trstenika, zlasti pa v don Bosku vdani Stebunik.
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Voščimo vam Novo leto (Stebunik, črkospev)
|-
|&lt;poem&gt;
:Vekomaj prerokovani
:Od Očeta je poslan.
:Šla sta Jožef in Marija
:Čez dolino, hrib in plan.
:In ker zanju ni prostora,
:Morata ven v svetlo noč:
:O ljudje, ste res brezsrčni!
:Vam Mesija ni v pomoč?
:Nova pesem se razlega,
:Od nebes se oglasi:
:Višnji nam prinaša spravo,
:Olajšuje nam skrbi.
:Le nikar ne pozabimo,
:Eno nam zapoved da:
:To, da bližnjega ljubimo -
:Obradujmo Jezusa.&lt;/poem&gt;
|}
:Pošiljam, kakor bo uspelo, ker sem navajen na star način, na kodo. Še enkrat vesele praznike JJ [[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 19:12, 23. december 2024 (CET)
::Amen. Se ti v mislih pridružujem. (mimogrede sem popravil tabelo, na žalost zamaknjenih tabel v Wikipediji ni brez uporabe css-ja). Lep večer, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 20:22, 23. december 2024 (CET)

== [[:Kategorija:Visoke stavbe]] ==

Obstaja kakšna definicija za &quot;visoko stavbo&quot;? Meni se ne zdi ravno smiselna zastavitev, ljubljanski Nebotičnik je lahko &quot;visok&quot; za Ljubljano, ampak je palček proti Empire State Buildingu. Kaj meniš? LP, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 22:20, 13. februar 2025 (CET)
:Ko sem brskal po Wikipediji za ''visokimi stavbami'', sem našel ustreznejšo, že obstoječo ''nebotičniki''. Zato sem vse uvedene &quot;visoke stavbe&quot; (Toblerone, Ljubljanski nebotičnik, Empire State building, Kuala Lumpur) zamenjal z ustreznejšo kategorijo &quot;nebotičnik&quot;, ki je že uvedena, pa zapisana le na malo mestih. Kdor se razume, lahko torej mirno izbriše &quot;visoke stavbe&quot;. Kategorija &quot;nebotičnik&quot; - mislim - da je ustrezna, saj je tudi izraz na Slovenskem splošno sprejet, bolj kot &quot;visoke stavbe&quot;. Poleg tega pa lahko &quot;nebotičnike&quot; po volji uporabljamo. Zelo zanimiv je članek v angleščini &quot;Najvišje stavbe na svetu&quot;, ki bi morda vse zaslužile kategorijo &quot;nebotičnik&quot;.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 22:39, 13. februar 2025 (CET)
::Nebotičnik bo boljše :) Prav tako je razlika med objekti in stavbami v gradbenem žargonu, a nisem točno prepričan v nianse. &quot;Visoke stavbe&quot; bom pobrisal, hvala za postorjeno. Lep večer želim, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 22:50, 13. februar 2025 (CET)
:::Prečudovit si. Lepo polnoč, obenem pa srečo ''novosadski pomladi''. Bil sem pol stoletja v Srbiji, pa mi je žal, da nisem navzoč ob tem neverjetnem študentskem gibanju, ki je po eni strani tako nedolžno naivno, po drugi strani pa tako neverjetno urejeno v vseh podrobnostih, zato pa pristno in obljubljajoče boljšo prihodnost ne le Srbije. To je Srbija, ki se mi dopade in budi tudi za Slovenijo nove nade.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:30, 13. februar 2025 (CET)
::::Tisti članek je tudi v slovenščini: [[Seznam najvišjih zgradb na svetu]]. Mislim pa, da tistih nekaj slovenskih ali srbskih &quot;visokih stavb&quot; - čeprav se ne morejo meriti s svetovnimi velikani - lahko mirno uvrstimo v kategorijo &quot;nebotičniki&quot;.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:37, 13. februar 2025 (CET)

== Tabela ne prime ==
Na it wiki imajo lepo razpredelnico o Segedinsko-čanadski škofiji s podrobnimi podatki stanja. Ko sem jo prenesel na slovensko wiki, žal ne prime. Tukaj jo podam, če lahko kdo popravi (verjetno bi bilo treba napisati v angleščini, pa tudi to ne &quot;prime&quot;): --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 22:22, 1. marec 2025 (CET)

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;
! rowspan=2 | Leto
! colspan=3 | Prebivalstvo
! colspan=4 | Duhovniki
! rowspan=2 | Diakoni
! colspan=2 | Verniki
! rowspan=2 | Župnije
|-
! Krščeni
! Skupno
! %
! Število
! Škofijski
! Redovni
! Vernikov na&lt;br&gt;duhovnika
! Moški
! Ženske
|-
| 1950 || 265.000 || 350.000 || 75,7 || 188 || 134 || 54 || 1.409 ||  || 86 || 375 || 59
|-
| 1969 || 371.750 || 1.370.300 || 27,1 || 208 || 208 ||  || 1.787 ||  ||  || 53 || 113
|-
| 1980 || 376.000 || 1.576.000 || 23,9 || 153 || 153 ||  || 2.457 ||  ||  || 16 || 113
|-
| 1990 || 381.088 || 1.050.424 || 36,3 || 128 || 128 ||  || 2.977 ||  ||  ||  || 111
|-
| 1999 || 440.000 || 936.000 || 47,0 || 122 || 103 || 19 || 3.606 || 2 || 101 || 13 || 112
|-
| 2000 || 440.000 || 936.000 || 47,0 || 120 || 101 || 19 || 3.666 || 3 || 69 || 13 || 112
|-
| 2001 || 440.000 || 936.000 || 47,0 || 120 || 101 || 19 || 3.666 || 4 || 70 || 16 || 112
|-
| 2002 || 440.000 || 936.000 || 47,0 || 120 || 101 || 19 || 3.666 || 3 || 64 || 20 || 112
|-
| 2003 || 440.000 || 936.000 || 47,0 || 123 || 104 || 19 || 3.577 || 4 || 77 || 30 || 130
|-
| 2004 || 440.000 || 936.000 || 47,0 || 117 || 98 || 19 || 3.760 || 4 || 75 || 29 || 129
|-
| 2010 || 360.563 || 881.159 || 40,9 || 116 || 103 || 13 || 3.108 || 3 || 60 || 30 || 112
|-
| 2014 || 363.500 || 889.000 || 40,9 || 107 || 93 || 14 || 3.397 || 4 || 61 || 35 || 112
|-
| 2017 || 361.100 || 819.700 || 44,1 || 114 || 99 || 15 || 3.167 || 4 || 60 || 29 || 112
|-
| 2020 || 361.500 || 821.250 || 44,0 || 107 || 86 || 21 || 3.378 || 3 || 68 || 25 || 111
|-
| 2022 || 357.530 || 812.800 || 44,0 || 95 || 81 || 14 || 3.763 ||  || 61 || 23 || 111
|}

:Glej odgovor na https://sl.wikipedia.org/wiki/Uporabniški_pogovor:A09#c-A09-20250301213200-Stebunik-20250301212200 Lep večer, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 22:35, 1. marec 2025 (CET)
::Šel sem gledat tja, pa spet nisem ničesar razumel. Če utegneš, daj mi napravi to tabelo, da jo vstavim - jaz sem za te logaritme prebutast. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:33, 1. marec 2025 (CET)
::: Pogledal sem tam in prevedel v slovenščino, vendar ne ustreza, nekaj je &quot;premaknjeno&quot;.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:15, 3. marec 2025 (CET)
::::Pa res. Leto je zamaknjeno. Popravim. LP, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 23:34, 3. marec 2025 (CET)

Stebunik, glavo tabele sem zgoraj dodal ročno. Prepozno sem opazil, da je A09 že na svoji strani to naredil. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 13:05, 4. marec 2025 (CET)
:Mislim, da bo zdaj v redu. Popravil sem le besedilo &quot;Krstov na duhovnika&quot; v: &quot;Vernikov na duhovnika&quot;. Tukaj namreč ne misli na število krstov, ampak na število vernikov, ki pridejo na enega duhovnika - kar je očitno iz navedenih podatkov. Hvala za ves trud, res je bila zapletena zadeva. Ker so pa Italijani tako pridni, bom lahko njihove tabele prekopiral tudi iz drugih škofij, ki so jih skrbno obdelali - medtem ko take tabele nimajo niti Madžari, ki so sicer zelo skrbni za svoje nekdanje vplivno področje. Imajo pa ogromno zgodovinskih podatkov. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 13:16, 4. marec 2025 (CET)
::Saj tako nekako gre trend: vsakemu svoje. Slovenci imamo (načeloma) največ napisano o nas in tudi največ napisanega o naši deželi in naših ljudeh. Za tuje stvari pa gremo na tuje Wikipedije. Težko bomo natančno popisovali kakšno kitajsko mitologijo, če ne poznamo virov, ki so večinsko pisani v mandarinščini, ter mandarinščine – takisto lahko obratno trdimo. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 15:00, 4. marec 2025 (CET)

== CEE Pomlad? ==

Zdravo, tudi letos je organiziran CEE natečaj 2025 in tvoj prispevek [[Dušegubka]] bi se lahko štel v okvir natečaja. Če hočeš sodelovati, se prosim podpiši na [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025|strani natečaja]]. Najbolj zagnane ustvarjalce čakajo knjižne nagrade. LP, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 21:20, 25. marec 2025 (CET)
:Spoštovani A09: Šel sem na tisto stran, pa ničesar nisem razumel. Imam izdelanih nekaj člankov, ki bi &quot;pasali&quot; prav na to področje, nekatere pa pišem. Ne vem pa, kako ji spraviti tja oziroma kam in s kakimi oznakami. Omenil sem Yerpu (ki je tudi med organizatorji), da bi jaz te svoje članke prinesel na tole stran (naslove), potem pa jih spravite na pravo mesto oziroma jim dajte primerne oznake. Mislim, da bom &quot;skopčal&quot;, ko bom videl prvi tak zgled. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 22:32, 25. marec 2025 (CET)
::Ni problema, z veseljem obrazložim. Za članke, ki bi jih želel šteti v okvir natečaja, samo prilepiš predlogo {{tl|CEE Pomlad 2025}} s sledečo uporabo &lt;nowiki&gt;{{CEE Pomlad 2025 |uporabnik=Stebunik |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}&lt;/nowiki&gt;. Lahko pa tudi jaz označujem članke, če ti je lažje. Še aktualen primer v članku [[Posebno:Diff/6412359|Litovska vojna za neodvisnost]] pisca Octopus-a. Lep večer, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 23:12, 25. marec 2025 (CET)
:::To je že bolj konkretno. Bom poskušal - ti pa dopolni, če bo kaj manjkalo. Hvala! Veselo Veliko noč, blizu je že!--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:40, 25. marec 2025 (CET)
::::Ni problema. Tudi tebi voščim (sicer malo prezgodaj) blagoslovljeno Veliko noč. Lep večer želim, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 23:44, 25. marec 2025 (CET)

: Pozdravljen, očitno je prišlo do nekaj nesporazumov. Kot piše v [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025/Pravila in udeleženci#Pravila|pravilih natečaja]], veljajo samo članki, ki so bili bodisi ustvarjeni bodisi razširjeni od letošnjega 21. marca do 31. maja. Trenutno torej v poštev pridejo [[Dušegubka]], [[Varnava Rosić]], [[Konkordatna kriza]] in pogojno [[Škofija Segedin-Čanad]], pri ostalih enajstih pa sem moral predlogo umakniti.
: Če želiš sodelovati, se ne pozabi [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025/Pravila in udeleženci#Udeleženci|vpisati med udeležence]]. Predloga {{tl|CEE Pomlad 2025}} pa spada na pogovorno stran, ne na vrh člankov samih. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 10:37, 25. april 2025 (CEST)
:: Hvala za pomoč. Sicer pa ni primerno, da bi mi stari odjedali veselje do tekmovanja mlajšim. Zato bom nadaljeval urejevanja brez tekmovanja kot doslej.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 08:37, 26. april 2025 (CEST)

== Slika ==

Zdravo, ti bi verjetno najbolje vedel. Sumim, da je [[:Slika:Krvavalitija.jpg]] že v javni lasti (glej jugoslovanske pogoje v {{tl|PD-Slovenija}}, ki so bili podedovani v trenutnem zakonu), a mora biti slika objavljena pred letom 1945 oz. 1970, da je v javni lasti kot anonimno delo/fotografija. Vir, ki si ga pripel, mi deluje kot prepis časopisa. Morda veš kaj več o tem viru? Če je temu tako, bom sliko premestil v Zbirko, da bo na voljo na več wikijih. LP! '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 21:44, 12. april 2025 (CEST)
:Dve zelo dobri sliki sem našel. Menim, da je ta slika bila sodobna - tj, da je bila objavljena 1937 v takratnem časopisju - prav tako tista druga. Časnikarji pač prvi gredo s časom. Moj oče (1907-1992) je imel navado govoriti: &quot;Kdor ne gre s časom vštric, postane času stric.&quot; No, šalo na stran. Menim, da ni nobenega dvoma, da je iz takratnega časopisja in da storiš po predlogu. Jaz bi pod pošteno uporabo še vnesel noter tisto drugo, kjer pa je malo manj oseb. Tudi s tisto drugo bi bilo možno isto. Bom poskusil takoj. Sta še kaki dve fotki (morda tudi več), vendar mi ti dve delujeta res &quot;upečatljivo&quot; in &quot;pretresljivo&quot;. Hvala za prizadevnost!--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 22:20, 12. april 2025 (CEST)
:::Veš, napisano je na tisti strani, da je slika iz zbirke Wikimedia commons. To je brend, ki si ga ne bo nihče zmislil. Šel sem sicer na slepo srečo iskat, da bi sliko dal gor pod isto licenco, kot je gori, pa seveda nisem nič našel. Vidim, da sliki ni prilepljen noben stop, torej je to res, saj se nekateri na take reči dobro razumejo in bi takoj gor nekaj prilepili. Če ti poznaš tiste smešne predpise, in veš, da ni ovire, pa tisto drugo kar prestavi na Wikimedijino zbirko. Hvala za trud in lep Velik teden. Sem imel nekaj spovedovanja, je bilo lepo delo. Seveda pridejo k spovedi taki, ki imajo že zagotovljeno vstopnico za v nebesa. Ta pravi grešniki so pa bolj &quot;bogaboječi&quot; in se stran držijo. Spomni se me malo, me nekaj od južne naprej &quot;po vampih šraufa&quot;. Vem, da sem alergičen na alkoholni kis, pa je morda bil v solati. Pri mojih letih pa taka občutljivost ni pogosta, ker večine mojih letnikov (1944) ni več med živimi. Lep pozdrav in obilo uspehov! --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 19:54, 13. april 2025 (CEST)

== [[Ciril Jerič]] ==

Stebunik, najprej ti voščim blagoslovljeno veliko noč!

Ker ti nočem skakati v zelje v članku, ki ga trenutno urejaš, te samo prosim, če lahko predlogo za CEE Pomlad 2025 premakneš iz uvoda članka na pogovorno stran, kamor spada. Najlepša hvala in lep praznični vikend želim naprej. LP, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 17:59, 20. april 2025 (CEST)

:Tudi jaz ti enko želim. Pri vseh imam na strani članka. Če mi bo uspelo, bom premaknil. Če ne, mi boš pomagal. Velja. Še enkrat: veselo in cvetočo Veliko noč!@[[Uporabnik:A09|A09]] [[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 20:18, 20. april 2025 (CEST)

== &quot;Okno&quot; za Paskvina ==

Poskušal sem prenesti &quot;okno&quot; za Paskvina (Pasquino) - to bi bil neke vrste rimski govoreči kip - iz angleške Wikipedije, pa ne &quot;prime&quot;. Tukaj ga podajam, kdor bi zadevo lahko rešil, mu bom hvaležen; ustvarjam namreč članek ''Paskvin'', ki sem ga mislil že pri urejanju &quot;[[Seznam papežev|Seznama papežev]]&quot;, pa nikoli ni prišel na vrsto.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 12:54, 24. april 2025 (CEST)

: {{Opravljeno}}, --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 01:04, 25. april 2025 (CEST)
::&quot;Kdor zna, njemu dva&quot; pravi pregovor. Čudovit si, hvala.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 08:38, 25. april 2025 (CEST)

== Bodoči papež ==

Pozdravljen, za hitrejše ustvarjanje vsebin o prihodnjem papežu bom na [[Uporabnik:A09/peskovnik6|svoji uporabniški strani]] pripravil krajše povzetke za vse 
[[papabil]]e, vsekakor pa si vabljen, da mi pomagaš pri urejanjih ob zaključku konklava. To sporočilo je samo obvestilo, da si ne bi urejevalci krščanskih tematik preveč skakali v zelje, sicer pa sem videl, da si se lotil razširjevanja članka o Frančišku. Hvala za slednje in lep vikend želim! '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 11:44, 26. april 2025 (CEST)
:Opazil sem namreč, da je članek o papežu Frančišku zelo reven in pomanjkljiv, poleg tega pa tudi neurejen. Omejil bi se samo na članek o papežu - ničesar o pogrebu in konklavu. Nekaj malega bi dopolnil zlasti iz angleške in nemške Wikipedije, ki nekatere nejasne zadeve malo bolje razložita. Kar se pa tiče kardinalov, bom rad priskočil na pomoč, če bom kaj mogel. Kolikor imam izkušnje, so kardinali na slovenski Wiki dokaj skromno obdelani - kadar sem jih potreboval, sem večinoma zadel na neobdelane.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 13:59, 26. april 2025 (CEST)
::Vsekakor hvala za pomoč, a menim, da je za članek [[smrt in pogreb papeža Frančiška]] že dobro poskrbljeno, ''omilil'' sem le članka o odzivih in spisku udeležencev, ki sta oba na angleški Wiki, za konklav pa je tudi že članek na [[papeški konklave (2025)]], ki pa ga bom posodobil v kratkem. Za kardinale pa se strinjam, povzetki v mojem peskovniku so takšni, da se da takoj narediti iz njih solidne škrbine, kar nam bo seveda močno koristilo pri imenovanju novega papeža. LP, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 14:49, 26. april 2025 (CEST)
:::Pokojni Slovenec Lojze Kastelic iz Bečkereka (po rodu pa iz Cerknice) je dejal glede JP2: &quot;Naslednik naj bo vse, samo naj ne bo Poljak&quot;; sicer ni hodil kaj dosti v cerkev in ne vem, v čem se mu je JP2 zameril - meni se ni. Nekateri pa danes govorijo: &quot;Naslednik naj bo vse, samo da ne bo iz Južne Amerike in ne jezuit.&quot; Res moramo veliko moliti, da ne bo podobnih presenečenj, ampak kak od &quot;klasičnih&quot;. Jaz dva taka poznam, pa njunih imen ne izdam - me re zanima, kako se bo končal konklave. Seveda je to treba vzeti kot šalo - kajti zanimivo, da niso bili vedno izvoljeni &quot;papabilis&quot; - a največje presenečenje je bil glede tega ravno [[papež Frančišek|Frančišek]]. Z &quot;našim&quot; belograjskim kardinalom - ki je napredoval zelo hitro in je imenovan v zadnjem konzistoriju - sta si začuda podobna: neverjetno priljuden nastop in simpatičen prvi vtis na zunaj...--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 15:06, 26. april 2025 (CEST)

== &quot;Hotniki&quot; ==

Prosim ne uporabljaj tega žaljivo dvoumnega arhaizma za opis homoseksualnosti. V slovenščini namreč v resnici pomeni [https://fran.si/134/slovenski-pravopis/3746526/hotnik?View=1&amp;Query=hotnik pohotno osebo], kadar se nanaša na žensko pa lahko celo prostitutko - nič od česar nima neposredne zveze s homoseksualnostjo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 15:27, 20. maj 2025 (CEST)

== Papež Janez XXIII. ==

Najbrž si spregledal: na strani [[Pogovor:Papež Janez XXIII.#Obisk leta 1960 v Križevcih, Hrvaška|Pogovor:Papež Janez XXIII.]] sem ti pustil en komentar. &amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 11:35, 20. junij 2025 (CEST)

== Neprimeren način pisanja ==

spoštovani,
kolikokrat bo še treba apelirati na tvoj način pisanja člankov. Način, da shraniš vsako črko ali besedo in tako nasmetiš zgodovino do skrajne nepreglednosti. Predlagam, da si članek najprej napišeš na primer v wordu in ko bo dovolj dober, ga preneseš v wikipedijo in oblikuješ v skladu s smernicami naenkrat, pri tem pa uporabljaš predogled. [[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 21:20, 12. julij 2025 (CEST)

:Zdaj je članek končan. Glede na pomanjkljive in nesistematične vire v Wikipedijah skoraj ni bilo mogoče drugače. Mislim, da ni esej - razen če so tudi v tujih Wikipedijah. Kdor ne verjame, naj kar pregleda npr. v angleški, ruski, madžarski, nemški in italijanski Wikipediji, ki bi vse po vrsti zaslužile pripombo, da so škrbine. Veliko sem se trudil, pa pozneje opazil kako napako, ko je bila že v delu. Poleg tega je možno notranje povezave - s katerimi je na tem področju slovenska Wikipedija prava revščina - vnesti šele po preverbi &quot;na terenu&quot;. Večinoma tako ubirajo linijo manjšega odpora in samo prevedejo članek brez preverjanja na drugih Wikipedijah in v raznih virih. Je pa to, kot vidim, nehvaležno delo in zahteva veliko truda. Upam pa, da sem članek zadosti &quot;skrtačil&quot;. Če ne, je to krivda Wikipedij, od katerih sem povzemal gradivo.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 08:48, 13. julij 2025 (CEST)

== Slavko Večerin ==

Zdravo, imaš morda dovoljenje od subotiške škofije? Če ne, te prosim, da se odločiš za eno sliko Večerina, kajti vse te so naložene po principu poštene rabe, ki pa je dovoljena samo v omejenem obsegu. Ostale slike (verjetno vse razen ene, vse so namreč v ilustrativne namene) bo potrebno pobrisati. Hvala za razumevanje in lep večer! '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 20:04, 8. september 2025 (CEST)

== Poštena uporaba malo širše ==
Od uglednega administratorja na slovenski Wikipediji sem pred meseci dobil bolj širokosrčno navodilo, in sicer, da smem naložiti &quot;pod pošteno uporabo&quot; več fotografij (in jih seveda tudi uporabiti). Za to ni potrebnega posebnega dovoljenja, poleg tega pa ni gotovo, da je ravno v zvezi s člankom [[Slavko Večerin]] [[Škofija Subotica|Subotiška škofija]] nosilka avtorskih pravic za posamenzen fotke. Menim, da tukaj ne gre toliko za avtorske pravice, kolikor za dobro voljo uporabnikov in administratorjev (upravnikov), da &quot;trpijo&quot; omejeno število fotk, ki jih pod normalno licenco ne bi bilo mogoče objaviti - kot to dela tudi Ameriška Wikipedija, ki nas gosti pod svojim dežnikom. Menim, da so glede tega slovenski Wikipedisti zelo razumevajoči. Drugo je, če bi tej objavi nasprotoval nosilec avtorskih pravic, kar je pa pri slovenski Wikipediji malo verjetno, saj jo večina tujcev spregleda. V srbski Wikipediji mi je pri enem članku en uporabnik meninič-tebinič izbrisal brez potrebe eno tako sliko &quot;pod pošteno uporabo&quot;, ker nobene druge ni bilo na razpolago. Ali pa je zdaj bolje, da njihov članek (po njegovi ozkosrčni strogosti) nima niti ene slike, ki bi osebo predstavila, je pa drugo vprašanje. In &quot;možeš da se žališ na vodovodnu upravu&quot;. Več slik pa ni niti na razpolago za vsak članek.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 21:06, 28. september 2025 (CEST)

== Predloga:Krščanstvo ==

Predlogo {{tl|Krščanstvo}} vidim, da dodajaš skoraj v vsak svoj novi članek. Namenjena je pravzaprav samo za osnovne članke o krščanstvu, tiste, ki so navedeni  v predlogi. Tako predlagam, da jih raje odstraniš, saj so poleg tega tudi prostorsko zelo potratni. &amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 11:32, 11. september 2025 (CEST)
:Kot vidim, je med članki o krščanstvu tudi članek [[škof]]je. In ti moji članki so sedaj o škofih. Tu ne vidim nobene odvečnosti; obravnavam pač take teme, kjer sem takorekoč doma in ne vidim razloga, zakaj ne bi dodajal ustrezne predloge, če obstaja.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 13:10, 11. september 2025 (CEST)
::Druge Wikipedije imajo še predlogo [[katolištvo]], ki bi bolj spadala na članke z izrečno katoliško vsebino. Pri članku o [[Gabrijel Bukatko|Bukatku]] je seveda predloga &quot;krščanstvo&quot; dokaj primerna, saj je bil &quot;zahodni nadškof&quot; ter &quot;vzhodni škof&quot;.

:::Predloga je namenjena samo vključevanju v članke o splošnih temah, ki so navedene v njej. Torej v članku [[Škof]] ja, v člankih o vsakem posameznem škofu pa ne. To je logika navigacijskih predlog, ki velja za ves projekt, in ni primerno uveljavljati nečesa po svoje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 15:07, 11. september 2025 (CEST)

::::Sicer pa lahko opaziš, da niti doslej ni bila uporabljana sistematično. Hvala za smernico.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 15:13, 11. september 2025 (CEST)

== Kategoriziranje ==

Samo opomba glede kategoriziranja: Če je nekdo nadškof, ne potrebuje tudi kategorije škof, saj kategorija nadškof zadostuje. Podobno, če je nekdo škof, ne potrebuje tudi kategorije duhovnik, saj je poklic duhovnika že vključen v poklicu škofa. Če je nekdo predsednik škofovske konference, ne potrebuje tudi kategorije član škofovske konference in pa Škofovska konferenca X. Kategorij naj bo torej smotrno malo. Vidim tudi, da ponavadi ustvariš novo kategorijo čisto prazno. Poskusi jo umestit na ustrezno mesto v mreži kategorij. &amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 15:47, 20. november 2025 (CET)
:Glede umestitve v mrežo nisem vešč; včasih je namreč potrebna kaka nova kategorija. Pri novem članku navadno navajam kategorije po vzoru na prejšnji sorodni članek. Dvojno navajanje pa je zato, ker je nekdo bil in &quot;predsednik&quot;, nekaj časa pa tudi samo &quot;član&quot; npr. Škofovske konference.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 18:51, 20. november 2025 (CET)

== Ikona za črnogorščino ==
Že večkrat sem prosil, da mi kdo predstavi &quot;ikono&quot; za črnogorščino, pa doslej tega verjetno nihče ni opazil. Obstajajo na primer za druge jezike, in verjetno tudi za črnogorščino: 

;{{ikona en}}
;{{ikona hr}}
;{{ikona cnr}}
;{{ikona me}}
--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 18:59, 20. november 2025 (CET)

: {{tl|Ikona cnr}} izpiše {{Ikona cnr}}. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 20:43, 20. november 2025 (CET)
::Čudovit si: &quot;Kdor zna, njemu dva (zlatnika si zasluži)&quot;.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 22:49, 20. november 2025 (CET)

== Pomišljaji ==

@[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] lahko prosim uporabljaš pomišljaje (mdr. [[Ivan Benigar]])? 

Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 22:21, 18. december 2025 (CET)

:Bodi malo bolj konkreten. Sicer pa imam namen članek še enkrat pregledati in takrat pridejo na vrsto razne pomanjkljivosti, če jih bom seveda vse opazil. Hvala. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 22:33, 18. december 2025 (CET)
::Na hitro sem preletel članek in videl, da uporabljaš navaden vezaj -, ki ni enak pomišljaju – ... [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 22:54, 18. december 2025 (CET)
:::Najprej se mi redno vpiše kot vezaj; šele po nadaljnjem diplomatskemu okoliprinašanju se sam potegne v pomišljaj. Izgleda, da bom v takih primerih moral pomišljaj kopirati, kar pa pride na vrsto seveda šele, ko bo sledil dokončni pregled. Tako je v Wordu in ostane tudi, kadar prenesem; kadar pa tipkam naravnost v Wiki, pa odtisne samo vezaj. Mislim, da bo to ob pregledu vse urejeno, saj mislim še malo zbrusit oziroma dopolnit nekatere zadeve, ki jih nekateri članki poznajo, drugi pa ne. Španščina mi je sicer precej blizu (latinščina, italijanščina), vendar zadeva napreduje le počasi; za primerjavo je pa tovrstno pisanje v tem članku zelo pomembno.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:15, 18. december 2025 (CET)

== Vabilo k urejevalskemu maratonu ==

Stebunik, danes se odpre urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025|Gorizia-Nova Gorica 2025]], v sklopu katerega bomo razširjali in ustvarjali vsebine o Gorici, Novi Gorici ter širši regiji, nasploh pa tematikah Slovenije ter Italije. Natečaj poteka do 29. decembra 2025. Toplo vabljen k urejanju in ustvarjanju. V imenu Študentskega Wikikluba Univerze Ljubljana in Wikimedie Italije, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 13:29, 19. december 2025 (CET)
:Kot Slovenec - oče je bil doma iz Trnovega pri Ilirski Bistrici, mačeha iz Radeč - bi morda noter lahko prišel tudi [[Ivan Benigar]]; še bolj pa Tržačan [[Viktor Sulčič]]. Jaz navadno nisem te sreče, da bi se kak moj članek pokrival s kakim natečajem. Hvala za obvestilo.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 22:38, 19. december 2025 (CET)
::Ni panike, dobrodošel vsak prispevek, ki se vsaj dotika te teme :) Lep večer želim, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 22:48, 19. december 2025 (CET)
:::Kot sem omenil, sem glede teh reči bolj neroden. Če se ti zdi, postavi zadevo noter kar ti. Sedaj sem sklepal božični črkostih - mislim, da je v angleščini boljši kot tisti v slovenščini (poleg srbohrvaškega in madžarskega) - to pa je seveda le za mojo Stebunikovo stran. Kljub velikim pomanjkljivostim pesmic jih za enkrat ne mislim brusit, saj je namen zgolj voščilo in ne umetniška popolnost, ki bi prvič zahtevala veliko časa, drugič pani nobenega jamstva, da bi se izcimilo kaj boljšega, saj je največ odvisno od navdiha, ki ga pa včasih manjka. 

Če pa hočem zgoraj omenjena članka zaokrožit in dokončat, pa bo še nekaj dela, posebno pri učenem in vsestranskem - pa skoraj nič obdelanem - Benigarju - in seveda obenem ne bo časa za obdelavo nekih nepomembnih voščil. Tukaj v tem članku bi morala biti pomišljaja, a laptop napiše le vezaj. V člankih, ki jih lahko delam v Wordu, bom seveda na koncu poskušal urediti. 

Vesele Božične praznike! Pretreslo me je, ko sem zvedel, kako grozno božično voščilo nam je pripravila Nika - in se temu brez pridržkov pridružuje tudi naša predsednica, ki bi morala vsaj glede takih zadev biti nevtralna. Ali res mislijo tovrstni ljudje, da je splav - umor nerojenega bitja - res nekaj tako razveseljivega in pozitivnega, da bi ga morali povsod vrivati kot neko pridobitev? In to propagirajo nasilno - kot da so od tega obsedeni - ko obenem ali pa prav zaradi takih in Slovenija in Evropa beležita demografski primanjkljaj! Samo čakam še kako teroristično akcijo prijaznih migrantov, ki jo po običaju sprožijo pred Božičem - da svet govori o njih in ne o Jezusu, o terorizmu a ne o miru! V Avstraliji so se že pokazali, čeprav jih je tam malo - Evropa pa je skoraj redno na udaru. Ali se ni že Meško spraševal: &quot;Kam plovemo?&quot; Kaj bi se spraševal zgroženo šele danes!--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:10, 19. december 2025 (CET)

== Voda na mlin rasizma ==
Več avtorjev v nekaterih Blavatskinih spisih videva ideje, ki bi jih lahko opisovali kot antisemitske, celo rasistične in fašistične, ki so vplivale na nacizem, kot je poudaril CICAD[37] (Coordination Intercommunautaire Contre l'Antisémitisme et la Diffamation / Medskupnostno usklajevanje proti antisemitizmu in obrekovanju) &lt;ref&gt;{{Lien brisé|titre=Esotérisme et antisémitisme {{!}} Cicad|url=http://www.cicad.ch/fr/anti-semitism-history/esot%C3%A9risme-et-antis%C3%A9mitisme.html|site=www.cicad.ch|consulté le=2019-01-02}} : {{citation|Ainsi la fondatrice du mouvement théosophique, l'Ukrainienne Helena Petrowna Blavatsky (1831-1891) prône-t-elle des enseignements fascistes et racistes : les Aryens trônent au sommet de la pyramide des races, tandis que les Juifs, l'incarnation du Mal, ne sont qu'une excroissance anormale. Selon un principe cosmique, les races inférieures devraient être exterminées par les autres. Les sociétés théosophiques se sont parfois distancées de cette idéologie, mais sans jamais rejeter totalement la pensée de Blavatsky. Les nazis se sont largement inspirés de la théosophie en reprenant à leur compte la croix gammée, le discours sur les races ainsi que les références à l'occultisme occidental et oriental}}.&lt;/ref&gt;.

Za druge, vključno z bogovedci, je to napačna presoja HPB-nih zamisli, saj je prezirala nasilje in želela spodbujati vesoljno bratstvo[38][39] &lt;ref&gt;{{Ouvrage|langue=en|prénom1=Joseph Howard|nom1=Tyson|titre=Madame Blavatsky Revisited|éditeur=iUniverse|date=2006-12-20|pages totales=416|passage=347|isbn=978-0-595-85799-9|lire en ligne=https://books.google.fr/books?id=s8-nBQAAQBAJ&amp;pg=PT347|consulté le=2019-01-03}}.&lt;/ref&gt;{{,}}&lt;ref&gt;{{Lien web|titre=From the Editor's Desk: Was H.P. Blavatsky a Nazi? - Theosophical Society in America|url=https://www.theosophical.org/publications/quest-magazine/3613|site=www.theosophical.org|consulté le=2019-01-03}}.&lt;/ref&gt;.

Morda gre tudi za napačno razumevanje zamisli o korenski rasi, ki ni rasistična, temveč posebna čarovniška; med temi sedmerimi korenskimi rasami ali obdobji, ki segajo milijone let nazaj, je resda omenjena [[arijska rasa]], vendar ne ravno v smislu, kot so jo kasneje uporabljali [[nacisti]]. Kljub temu drži, da so se številni med njimi navdihovali s spisi Blavatske, ki so jo občudovali, na primer [[Guido von List]] in [[Lanz von Liebenfels]] [40] &lt;ref&gt;{{Ouvrage|langue=en|prénom1=Peter|nom1=Levenda|titre=The Hitler Legacy : The Nazi Cult in Diaspora : How it was Organized, How it was Funded, and Why it Remains a Threat to Global Security in the Age of Terrorism|éditeur=Nicolas-Hays, Inc.|date=2014-11-08|pages totales=320|passage=34|isbn=978-0-89254-591-9|lire en ligne=https://books.google.fr/books?id=C_W0AwAAQBAJ&amp;pg=PA34|consulté le=2019-01-03}}.&lt;/ref&gt;, ali ustanovitelj Društva Thule [[Rudolf von Sebottendorf]], [[Karl Haushofer]] in [[Dietrich Eckart]], kateremu je [[Adolf Hitler|Hitler]] posvetil svoj ''[[Mein Kampf]] ''; on je izjavil, da je slednjega seznanil s knjigo ''Tajni nauki'' [41] &lt;ref&gt;{{Ouvrage|langue=en|prénom1=Richard S.|nom1=Levy|prénom2=Dean Phillip|nom2=Bell|prénom3=William Collins|nom3=Donahue|titre=Antisemitism : A Historical Encyclopedia of Prejudice and Persecution|éditeur=[[ABC-CLIO]]|année=2005|pages totales=828|passage=73|isbn=978-1-85109-439-4|lire en ligne=https://books.google.fr/books?id=Tdn6FFZklkcC&amp;pg=PA73|consulté le=2019-01-03}}.&lt;/ref&gt;.

:Gornji odstavek je prevod iz francoske Wikipedije, in je odlično ter z viri dokumentirano dopolnilo mojega tozadevnega odstavka v članku o Heleni Blavatski (skrajšano tudi HPB). Žal pa je citirano v francoščini in nikakor nisem mogel prevesti tistih njihovih gesel v angleščino, da bi se citati pokazali, kot bi se morali. Zato bi prosil nekoga za pomoč. Da ne bi &quot;smetil&quot; v članku, sem zadevo postavil semle. Hvala že vnaprej!--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 20:28, 19. januar 2026 (CET)
::Kdor se razume, naj mi pomaga - mislim, da je urejeno po zgledu na angleško Wikipedijo, morebiti pa vrstni red ni isti. Besedilo sem prevedel, citati pa se ne želijo podrediti, čeprav se mi zdi, da zadeva ni tako zapletena, vendar bi tukaj res bila dobrodošla pomoč. Hvala.

== Magdalena Gornik ==

Danes je ravno 130-letnica smrti [[Magdalena Gornik|Magdalene Gornik]], pa me je klical Damjan Kejžar, župnik v Ljubnem ob Savinji. Zdi se mu dobro, da bi se njeno življenje predstavilo tudi angleškim bralcem, vendar članka v Angleški Wikipediji o njej zaenkrat še ni. Ker si avtor našega članka, me zanima, ali bi bil mogoče pripravljen narediti prevod v angleščino. Prevod bi lahko naredil kar strojno, pa ga potem samo jezikovno še pregledal. [[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#08477f;&quot;&gt;Janez&lt;/span&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#fbac00;&quot;&gt;drilc&lt;/span&gt;]] 14:07, 23. februar 2026 (CET)
:Zdaj končujem članek [[Nikolaj Velimirović]]; lahko bi potem poskusil.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 17:23, 23. februar 2026 (CET)
::Nekaj dopolnjujem še v slovenskem članku, seveda s potrebnimi opombami, kar bom potem dodal še angleškemu članku, kajti tam so ponekod zelo nataknjeni (sitni) in zahtevajo po mojem pretirano število teh opomb ali sklicev. Imam z njimi slabe skušnje, zlasti pri nekaterih člankih. Predvsem sem opazil, da nimajo pojma o naših balkanskih razmerah ter zahtevajo opombe za zadeve, ki so (bile) našim šolarčkom same po sebi razumljive. Tukaj mislim predvsem na članke, ki jih obdelujem s področja [[Beograd|Beograda]] ali [[Srbija|Srbije]] oziroma bivše [[Jugoslavija|Jugoslavije]]. Pri Magdaleni so glede tega pri angleškem članku dokaj zmerni, in mislim, da bom lahko kmalu dokončal slovenskega in potem prevedel v angleščino še tisto, kar je bilo potrebno dodati. Upam, da bo članek v angleščini kmalu dokončan in da bom dodal citate, ki po njihovem še manjkajo. Lahko si misliš, da je to zelo nehvaležno delo. 

Še bolj zahtevni (nemogoči) pa so (bili) pri dajanju mojih člankov v hrvaški, srbohrvaški in srbski Wikipediji; praktično nemogoči pa v bosanski, in sem opustil kakršnokoli prevajanje svojih člankov v te jezike. Nekaj časa je bila zelo sprejemljiva srbohrvaška Wikipedija, ki pa je razumljiva seveda tudi drugim podobnim. Pa se je pred nekaj leti našel &quot;pametnjakovič&quot;, neki novopečeni &quot;administrator&quot;, ki mi je začel delati neznanske težave in ovire, pa sem to &quot;gubljenje vremena&quot; opustil in prenehal tam objavljati sicer izvirne in manjkajoče članke. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 18:33, 22. marec 2026 (CET)

== Prošnja za pogled ==

Sestavil sem en kratek [[Uporabnik:Janezdrilc/Seznam slovenskih duhovnikov in škofov, ki jih je posvetil papež|seznam]] pa bi te prosil, če lahko malo pokukaš. Če se še kakega imena spomniš, bom hvaležen, če ga dopišeš. [[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#08477f;&quot;&gt;Janez&lt;/span&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#fbac00;&quot;&gt;drilc&lt;/span&gt;]] 00:10, 7. marec 2026 (CET)

:Spoštovani! Pri meni se nič ne pokaže. Pozdrav [[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 09:12, 7. marec 2026 (CET)
::Sedaj sem odprl &quot;seznam&quot; in sem opazil. Če se bom koga spomnil, bom dodal. Bog te živi pri lepem delu!--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 10:04, 7. marec 2026 (CET)

== Škofovsko rodoslovje ==

En zelo zanimiv članek sem našel: [[:it:Genealogia episcopale]]. Res bi bilo dobro, če bi ga imeli v slovenščini, pa me čisto tako zanima, če bi ga bil pripravljen prevest – enkrat pač, ko boš kaj pri času. Če bi bil jaz z italijanščino na ti, bi se ga tudi sam lotil, tako pa sem odvisen od pomoči kolegov. Se ti pa obenem lepo zahvaljujem za nedavno dopolnitev članka o Magdaleni Gornik in prevod v angleščino. Je lep prispevek ob njeni okrogli obletnici smrti. --[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#08477f;&quot;&gt;Janez&lt;/span&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#fbac00;&quot;&gt;drilc&lt;/span&gt;]] 16:52, 20. april 2026 (CEST)
:Trenutno sem pri &quot;vzhodni temi&quot;: ravno zdaj obdelujem srbskega patriarha [[Gavrilo Dožić|Gavrila]], ki sem ga zaradi podobnosti imen ponekod zamenjal za &quot;Danila&quot;, ki pa (še) ne obstaja. Zelo zanimivo napako sem odkril. Ko sem obdeloval [[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev sv. Petke]], sem med drugimi našel tudi svojo fotko iz 2007, na kateri je spominska plošča pred vhodom v cerkev. Tam piše, da jo je 27. oktobra 1937 posvetil patriarh Gavrilo. Posvetil pa jo je neki škof, saj tako piše v knjigi, ki jo imam o Beograjski trdnjavi. Poleg teg je Gavrilo nastopil službo šele februarja 1938; njegov predhodnik [[Varnava Rosić|patriarh Varnava]] pa je umrl sredi [[Konkordatna kriza|Konkordatne krize]] julija 1937. Jasno je torej, da je patriarhovo ime na to ploščo zašlo po pomoti. No, toliko v opravičilo, da trenutno ne morem prevzeti tako čudovitega članka, saj mi je laščina res čisto domača, celo bolj kot ogrščina. Želim namreč dokončati to neobdelano, pa silno zanimivo področje srbskih patriarhov, ki jih — hvala Bogu — niti ni veliko (od 1920). Poleg tega pa me matra že pol mesca hud prehlad in kašelj. Najprej sem jemal nek rezistentni penicilin, danes pa sem dobil cefuroksim, ki že deluje in upam, da me Matilda še ne bo pošlatala. Malo se spomni mojega zdravja, okolja in delovanja. Hvala.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 16:47, 21. april 2026 (CEST)

Seveda, svoje projekte vsekakor spravi pod wikistreho. Če pa kasneje kdaj utegneš, pa ti bom hvaležen. Bog naj ti čimprej povrne zdravje. Lepo drugače, da pišeš življenjepise o pravoslavnih škofih. Glede Gavrilove posvetitve cerkve pa: ali je možno, da jo je kljub vsemu on posvetil, čeprav takrat še ni nosil naziva patriarh? Bi bilo mogoče možno, da je bil takrat že imenovan za patriarha, ne pa še umeščen? --[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#08477f;&quot;&gt;Janez&lt;/span&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#fbac00;&quot;&gt;drilc&lt;/span&gt;]] 23:52, 21. april 2026 (CEST)

:Ne. Jaz imam knjigo iz 1970, kjer je vse točno opisano. To je vse citirano. Vsa svetišča in drugo na Beograjski trdnjavi. Glede njegove umestitve je razumljivo, da so dolgo čakali po cirkusih v zvezi s Konkordatno krizo, ki je skoraj nesla Jugoslavijo. Primitivno kot pri levičarjih, čeprav so bili tu voditelji SPC desničarji - divje po balkansko (prkos, inat, bez pameti). Zato je razumljivo, da je po Varnavovi smrti julija 1937 bil izvoljen njegov naslednik šele februarja 1938. Tu niso problem viri, ampak površnost. Podobna je bila tudi nemščina pri opisu Cerkve sv. Marka (ko pride na vrsto, jo bom lepo obdelal). Ko sem to omenil pri neki svoji sliki, so to katastrofalno skrpucalo kmalu popravili. Po mojem bi bilo treba na ploščo napisati najprej točen datum posvetitve, nato pa tudi škofa-vikarja, ki jo je posvetil. To je malenkost: v tem pa so osnove dialoga. Zato ekumenski dialog ne gre naprej. Pravoslavno duhovnščino je med drugim izobraževala (podobno kot oficirski kader) Beograjska Politika, poleg tega pa ruski šovinizem. Lep primer se vidi pri Nikolaju Velimiroviću, ki je bil evropsko vzgojen - in so ga poslali na &quot;prevzgojo&quot; v Rusijo, kjer se je navzel sovraštva do Zahoda in do katoličanov. To je bilo potem usodno za Konkordatno krizo, pa tudi za vojaški udar, ki je Jugo pahnil v vojno. Tisti napis so verjetno reda radi dali gor, ko so bili končani mozaiki (1983), lahko pa tudi pozneje. Ti veš, da današnja mladina malo bere in to je socialistična generacija, ki jih niso preveč zanimali viri ali pa do njih niso prišli. To v članku poudarjam prav zato, ker iz tega neznanja in nepoznavanja drugih se rodi nezaupanje, iz nezaupanja pa pride napadalnost in sovraštvo, ki je razbila tudi Jugoslavijo. Če bi bilo iskreno medsebojno poznavanje, bi bilo možno tudi večje sodelovanje. Če na primer pri SPC izpodbiješ eno &quot;njihovo&quot; točko, potem vse pride pod vprašaj, in bi se morali končno zamisliti, da na Zahodu in posebej pri katoličanih le ni vse tako narobe in da niso njihove trditve tako neumne, kot jih navadno prikazujejo. V zvezi s tem sem pri Cerkvi sv. Pertke zelo obširno obdelal tudi pitnost svete vodice, na kaj je opozoril neki njihov časopis. Mislim, da bo tudi dialog bolj mogoč, če bo slonel na trdnih dejstvih, kot je dajal že Slomšek: Cerkev in šola sestri sta dve ena brez druge biti ne sme! Tam pa hienski zavod stalno opozarja, da tista voda ni pitna, oni pa nič, ko da nimajo dovolj dohodkov! Pa bi bila potrebna le malenkost, za popolno prečiščevanje tiste vode. Če se takih reči ne bo sproti reševalo, potem pridejo miti, ki niso nič manj nevarni pri kristjanih kot pri muslimanih, pa tudi v politiki itd. Jaz nobene trditve ne jemljem &quot;zdravo za gotovo&quot;, ampak pregledam čim več virov, tudi v drugih jezikih. Tako sem neke zanimive ugotovitve našel tudi pri bolgarski Wikipediji. Hvala za opombo. V članku je navedeno po virih. Še 27. marec 1941: Pavel ni bil izdajalec, ampak edini trezni državnik, ki bi lahko Jugo obvaroval pred propadom in sledečo katastrofo. Angleži pa so gledali le nase in svoje koristi ne le takrat, ampak tudi po vojni, ko so razorožene stotisoče hladnokrvno izročili koljačem. Vsekakor je bil udar v tistih okoliščinah politično neodgovorno dejanje, pa čeprav ga še danes slavijo. Podobno je neodgovorno od uprave sv. Petke, da ne uredi zadeve s prečiščevanjem sv. vodice, čeprav znanost, tj. higienski zavod, že leta na to opozarja. Če bom našel časa, bom ti dve &quot;ugotovitvi&quot; glede Cerkve sv. Petke dal tudi na srbsko in angleško Wikipedijo. &quot;Amicus Cato amicus Plato, amicitior veritas!&quot;@ [[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 00:39, 23. april 2026 (CEST)

== Avtobiografije ==

Zdravo, sem prebral tvoj komentar na [[Wikipedija:Glasovanja/Avtobiografije]]. Naj pripomnem, da predlog trenutno zadeva le prispevke uporabnikov, ki so napisali članke o sebi in ne uporabe avtoportretov ali avtobiografij za vire, tako da predlagan sprememba pravil ne bi vplivala na tvoje delo. Skratka, tebi v vednost. Lep vikend še naprej, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 12:37, 6. junij 2026 (CEST)

== Slog člankov ==

Slog tvojih člankov, zlasti biografskih, je pogosto preveč domačen za enciklopedijo, z ogromno subjektivnimi zastranitvami in nerelevantnimi podatki, ki imajo kvečjemu posredno zvezo s subjektom. Ker s kolegom {{u|Upwinxp}} ravno točkujeva prispevke za natečaj CEE Pomlad 2026, sem želel povedati dovolj vnaprej, da bodo prispevki za natečaj prejeli polovično število točk, če bodo več kot kak teden ali dva ostali v sedanji obliki (jih bova tudi ustrezno označila) - za primer, če ti je pomembno in bi želel izboljšati rezultat.

S tem v zvezi prosim tudi za odziv na komentar na [[Pogovor:Margaret Mitchell]]. Hvala, — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 13:57, 9. junij 2026 (CEST)
:V povezavi z [[Vuk Drašković|Vukom Draškovićem]] sem bil prisiljen vključiti kar nekaj člankov, ki so v nastajanju. Če bo čas, bom poskusil &quot;izpiliti&quot;; ti &quot;politiki&quot; in &quot;pisatelji&quot; me pri mojih načrtih tako samo ovirajo, saj sem želel dokončati področje z drugačno tematiko. Ker pa tega, ki ga sedaj obdelujem, v slovenski Wikipediji ni oziroma je zelo skromno obdelano, sem se mimogrede lotil tudi tega. Dokler posamezni članki ne bodo končani, nima smisla, da &quot;zbrda-zdola&quot; kaj večjega spreminjam; potem bo bolj pregledno in se lahko da končna oblika.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 14:14, 9. junij 2026 (CEST)</text>
      <sha1>7qtwvg3cj8wbso8robsx8ff9xhni9nm</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687243</id>
      <parentid>6687235</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T12:23:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Tabela ne prime */</comment>
      <origin>6687243</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="71446" sha1="pelqp8850em76mvl9t25o9byqw1b1l6" xml:space="preserve">{{Navpolje
| name = Navpolje
| title = &lt;font color=white&gt;Arhiv&lt;/font&gt;
| titlestyle = background:#CF2929; color:white; text-align:left;
| liststyle = text-align:center
| style = width:250px; float:right;
| state = collapsed
| navbar = off
| list1 =
&lt;poem&gt;
[[Uporabniški pogovor:Stebunik/Arhiv|2010–2011]]
[[Uporabniški pogovor:Stebunik/Arhiv 2|2012–2013]]
[[Uporabniški pogovor:Stebunik/Arhiv 3|2014–2015]]
[[Uporabniški pogovor:Stebunik/Arhiv 4|2016–2017]]
[[Uporabniški pogovor:Stebunik/Arhiv 5|2018–2022]]
&lt;/poem&gt;
}}

'''Uporabniški pogovor:Stebunik.'''

== Kako spremeniti imena slik? ==

Prenesel sem v Commons nekaj slik in kljub pazljivosti nekaterim nisem dal ustreznega imena. Kako lahko spremenim naslov slike? Hvala. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 04:00, 17. april 2023 (CEST)

:Na opisno stran slike dodaj predlogo &lt;tt&gt;&lt;nowiki&gt;{{Rename|želeno novo ime.ext|številka razloga|reason=razlog za preimenovanje}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/tt&gt;. Za podrobna navodila in številke razlogov glej [[commons:Commons:Preimenovanje datotek]]. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 04:11, 17. april 2023 (CEST)

:: Res si ekspeditiven. Hvala, bom poskusil. Če ne bo šlo, bom še vprašal. Veselo praznovanje! (Tukaj v Srbiji je pravoslavni velikonočni ponedeljek tudi še dela prost dan. Letos je bila katoliška Velika noč 9. aprila, pravoslavna oziroma po julijanskem koledarju pa teden pozneje, torej 16. aprila. Otroci niso šli v šolo od našega Velikega četrtka do jutri - prave velikonočne počitnice. Nisem na tekočem, kako je glede počitnic v Sloveniji.) --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 12:36, 17. april 2023 (CEST)

:Upam, da bo uspelo. Sicer sem na voljo za vprašanja. Veselo praznuj! --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 13:17, 17. april 2023 (CEST)

== Kurešček ==

Vidim, da si se lotil razširitve članka [[Kurešček]]. Sklepam, da se nameravaš osredotočiti predvsem na kraj kot romarsko središče. V tem primeru predlagam, da ustvariš stran [[Cerkev Marije Kraljice miru, Kurešček]], in vanjo vneseš vse, kar zadeva zgodovino, arhitekturo in umetnost cerkve ter tudi vse, kar zadeva romanja. Omeniš lahko tudi razne seminarje, ki se tam odvijajo, in kakšne pomembnejše duhovnike, pridigarje, govorce ali druge voditelje, ki jih vodijo. Tale napotek se mi zdi še vendarle dobro izpostaviti: Kadar boš omenjal vidca [[Franceta Špeliča]] in Marijina prikazovanja oziroma njena sporočila, govori o njih kot o &quot;domnevnih&quot;, se pravi z ustreznim zadržkom in z opombo, da Cerkev do sedaj še ni ustanovila kakšne preiskovalne komisije in se torej tudi še ni izrekla o teh nadnaravnih dogodkih. &amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 20:34, 22. april 2023 (CEST)
:[[Jakob Manjackal]] mi je vzel veliko časa. Imam tudi lastne fotke s Kureščka, bilo je davno, moram jih poiskati. Glede čudežnih dogodkov bi govoril na splošno o nenavadnih dogodkih - pa naj si jih vsakdo razlaga kot hoče. Odločitev Cerkve je seveda v znanstvenem članku le kot informacija. Njena odločitev namreč velja le za katoliške vernike. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 18:23, 25. april 2023 (CEST)
::Kar se tiče o. Špeliča, mislim, da bi mi lahko kdo prišel na pomoč; glede razdelitve Kureščka pa je ideja odlična in se bom po njej ravnal. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 18:23, 25. april 2023 (CEST)

== Invitation to Rejoin the [https://mdwiki.org/wiki/WikiProjectMed:Translation_task_force Healthcare Translation Task Force] ==

[[File:Wiki Project Med Foundation logo.svg|right|frameless|125px]]
You have been a [https://mdwiki.toolforge.org/prior/index.php?lang=sl medical translators within Wikipedia]. We have recently relaunched our efforts and invite you to [https://mdwiki.toolforge.org/Translation_Dashboard/index.php join the new process]. Let me know if you have questions. Best [[User:Doc James|&lt;span style=&quot;color:#0000f1&quot;&gt;'''Doc James'''&lt;/span&gt;]] ([[User talk:Doc James|talk]] · [[Special:Contributions/Doc James|contribs]] · [[Special:EmailUser/Doc James|email]]) 12:34, 6 August 2023 (UTC)
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:Doc James@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Top_translatiors/sl&amp;oldid=25414848 --&gt;

== Dodaj jezike ==

Poskusil sem dodati članek &quot;[[Nadvojvodina Avstrija]]&quot; kot članek v slovenščini k angleški &quot;Archducy Austria&quot;, pa ni šlo. Sicer drugič ni bilo problemov. Kdor se razume, naj priskoči na pomoč. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 00:16, 7. oktober 2023 (CEST)

: {{Opravljeno}}. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 00:28, 7. oktober 2023 (CEST)
:Čudovit si. Bog lonaj. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 10:34, 7. oktober 2023 (CEST)

== Popravek imena in jezikovna povezava za [[Pax Austriaca]] ==
Zopet mi jo je zagodla jezikovna povezava. Članek &quot;[[Pax Austriaca]]&quot; obstaja v angelščini na Wikipediji. Jaz sem zadevo prevedel in malo priredil, naslov pa je isti kot v angleščini - seveda je to latinsko in pomeni &quot;Avstrijski mir&quot;. Ko sem pa hotel vnesti jezik, je stran najprej zahtevala moje geslo. Ko sem geslo srečno našel in vpisal, pa je pisalo, da ne more najti tega članka na Slovenski Wikipediji (ker je takrat, ne vem zakaj, austriaca bilo z malo začetnico). Res, cela zmešnjava. Nekdaj je to šlo avtomatsko. Kdor se razume, naj torej poveže jezike. Hvala. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:14, 20. oktober 2023 (CEST)
Uspešno sem prestavil članek iz &quot;Pax austriaca&quot; na &quot;Pax Austriaca&quot; (torej obe besedi z veliko začetnico). Narobe pa je, da je pred to besedo še Wikipedija in je torej naslov članka: &quot;Wikipedija. Pax Austriaca&quot;. Smola, saj je moj prejšnji naslov članka imel malo začetnico: Pax austriaca, in sedaj je pisano z veliko, ker morata biti ob črki z veliko: Pax Austriaca. Zdaj pa se je k naslovu prištulila še Wikipedija! Prosil bi za ureditev zadeve, in hvala. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:27, 20. oktober 2023 (CEST)
:Torej: namesto [https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Pax_Austriaca] mora biti: [https://sl.wikipedia.org/wiki/Pax_Austriaca]. Poleg tega pa je treba še ustvariti povezavo za jezike z istoimenim člankom v angleščini [https://en.wikipedia.org/wiki/Pax_Austriaca]. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 10:26, 21. oktober 2023 (CEST) 

== Peskovniki ==

Stebunik, če smem, bi predlagal, da seznam uporabniških peskovnikov prestaviš na svojo glavno osebno stran. Tu je namreč videt, kot da poteka kak pogovor. Spotoma, če je katera od strani, ki je ne potrebuješ več in bi jo želel izbrisati, le sporoči. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 22:20, 26. maj 2024 (CEST)

:Mislim, da se ti na te reči bolj razumeš. Če je boljše, prestavi, nimam nič proti. Zaenkrat ne bi brisal, ker imam še kako zadevo v načrtu, in jo tukaj najhitreje najdem. Poleg tega pa je pri roki tudi nekaj praktičnih orodij. [[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:52, 26. maj 2024 (CEST)

{{Opravljeno}}, najdeš jih na dnu strani. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 10:38, 27. maj 2024 (CEST)

Veš, kaj bi samo še predlagal? Če bi v peskovnikih kategorije zaklical, da ne bi bile aktivne. Sedaj se namreč peskovniki pojavljajo po mnogih kategorijah. To narediš takole:
&lt;pre&gt;
&lt;!-- 
[[Kategorija:...]]
[[Kategorija:...]]
--&gt;
&lt;/pre&gt;

--&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 15:04, 10. junij 2024 (CEST)
::Rad bi te vprašal v zvezi z zaklicanjem kategorij: ali je to še potrebno ali je morda že urejeno?--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 19:39, 31. avgust 2024 (CEST)

Sem uredil. Kategorije sem samo spremenil v notranje povezave:

&lt;pre&gt;
[[:Kategorija:...]]
[[:Kategorija:...]]
&lt;/pre&gt;

--&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 20:43, 31. avgust 2024 (CEST)

== [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik31 - Rodič (priimek)]] ==

Zdravo, rad bi te samo opomnil, da predloga za povezovanje do priimkov že dolgo ne deluje več, vsaj od kar je SURS spremenil način dostopanja do podatkovnih baz. Sem te samo prijazno spomnil, da ne bo začudenja, ko te bo vrglo na SURS-ov primarni meni. Lep pozdrav, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 10:49, 31. avgust 2024 (CEST)
:Hvala za opozorilo. Vendar je meni odgovoril na vsa vprašanja in sicer čisto razumno, celo natančno po regijah in sicer z datumom 1.I.2024. Ne vidim tu ničesar, kar bi bilo narobe. Edina skrivnost je, kaj je s tistimi priimki, ki jih je manj kot 5, ker tega baje ne smejo razkriti zaradi varovanja podatkov; vtipkal sem noter več priimkov, tudi svojega - in sem dobil čisto pametne in sprejemljive ter natančne odgovore.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 17:22, 31. avgust 2024 (CEST)
::Pred leti te je vrglo direktno na vnos od priimka, sedaj ga moraš še enkrat vtipkati na strani SURSa, ko klikneš povezavo s predloge. Skratka, le manjša neprijetnost. LP, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 18:27, 31. avgust 2024 (CEST)
:::Ko vtipkaš priimek, pod tem malo desno piše ''Izberi''. Klikneš na to in se pokaže izid. Človek bi pričakoval, da je treba klikniti na polje desno. Na ta način pa zadeva odlično deluje in je izredno natančna - vsaka pohvala sestavljalcu teh strani. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 19:35, 31. avgust 2024 (CEST)

== Koncilski očetje ==

Stran [https://www.catholic-hierarchy.org/ Catholic-hierarchy.org] vsebuje popolna seznama koncilskih očetov prvega in drugega vatikanskega koncila. Pri drugem koncilu je dodatna težava, da obstajajo ločeni seznami za vsakega od štirih zasedanj. To pomeni, da se večina imen štirikrat ponovi. Natančna statistika je sledeča:

* 1. zasednje: 2448 koncilskih očetov
* 2. zasednje: 2488
* 3. zasednje: 2471
* 4. zasednje: 2629

Hja ... skratka ... Če si res pripravljen narediti seznam, mogoče predlagam, če bi naredil najprej &quot;talažjega&quot; – za prvi koncil, pa potem vidimo, kako naj bi seznam bil urejen po tvoji zamisli. Torej, ta seznam (za 757 koncilskih očetov prvega koncila) se nahaja na štirih podstraneh:

* [https://www.catholic-hierarchy.org/event/ecv1-1.html Podstran 1]
* [https://www.catholic-hierarchy.org/event/ecv1-2.html Podstran 2]
* [https://www.catholic-hierarchy.org/event/ecv1-3.html Podstran 3]
* [https://www.catholic-hierarchy.org/event/ecv1-4.html Podstran 4]

Morda se odločiš ... Upam. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 22:12, 14. september 2024 (CEST)
:Hja, zelo si razgledan. Če bi mi kdo pomagal, pa bi morda šlo. Nisem našel, ampak pomislil sem, da bi to moglo biti nekje na ''Catholic hierarchy'', ki je ne samo temeljita, ampak tudi zanesljiva zadeva. Ni malo število 757 - kar zmoti se mi: kaj pa šele drugi, ko jih je bilo na vsakem zasedanju vsaj trikrat več. 

Za zdaj bi želel &quot;spraviti pod streho&quot; še nekaj beograjskih in bečkereških škofov. Prav nocoj sem naletel na svojo fotko, ki podobne nisem mogel najti nikjer, in sicer fotografijo od komaj 2 leti vladajočega subotiškega škofa Večerina. Ni sicer kaka predstavitvena in ni le on na sliki, ampak je prav on osebno. Obdelal sem temeljito njegovega predhodnika Janoša Penzeša, sedanjega Fazekaša pa ne poznam in ga verjetno nimam na sliki. Prvi beograjski škof Rodič mi je vzel več ko mesec dni dela, je bilo za orati ledino. Upam, da bo z našim Ujčičem lažje. Tisto, kar sem omenil (koncilski očetje), pa bi morda prišlo na vrsto pozneje. Pride mi na misel, da očetov ne bi bilo treba ponavljati, se pravi glede na 4 zasedanja, ampak napraviti preprost in enoten seznam - morda kar abecedni - z nekaj najosnovnejšimi podatki.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 00:06, 15. september 2024 (CEST)

Moral sem poskusiti, kako bi izgledal seznam, pa sem kar ustvaril [[Seznam koncilskih očetov prvega vatikanskega koncila]]. Ker sem očete 1. nicejskega koncila tudi že popisal oziroma prepisal, nam tako ostane samo še 19 seznamov :) --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 14:27, 26. oktober 2024 (CEST)
:Naši Južni bratje pravijo: &quot;Briga moja pređi na drugoga&quot;. Ni lepo, vendar se jaz ne čutim poklicanega za tako zapletene sezname. Tistega od I.vat.koncila, ki si ga napravil, sem že vstavil v besedilo - kajti koncilov ni bilo ravno pretežko sklepati skupaj. Če zmoreš, nadaljuj - jaz bi jih pa kar vnašal v obstoječe članke - ali pa napravi to kar ti. Sedaj me je obsedla res preveč velika skušnjava, da obdelujem naše Južne brate - pa najsi bodo naši ali pa razkolniški, kot smo nekdaj rekli. To področje ne da ni obdelano na slovenski, tudi na Južnih Wikipedijah je zelo malo obdelano in še tisto, kar je, je po večini zanič zaradi strupenega nacionalizma, ki še najboljšo zadevo zastrupi. Čeprav je Lech Walensa svojčas diplomatsko dejal, da copata ne sodi svojega gospodarja (ko so ga vprašali neko mnenje glede kardinala Glempa - ki najbrž ne bi bilo preveč naklonjeno) - pa je morda škofovsko področje ne le pri nas, ampak tudi drugod po področju nekdanje Jugoslavije zelo malo ali pa nič obdelano. Res tudi upam, da bom našel kaj virov, da bo vse &quot;pasalo&quot; kot &quot;Sitz in Leben&quot;, kot je imel navado govoriti moj profesor [[Milan Grošelj]] (samo to sem si zapomnil od njegovih predavanj, saj je menda študiral še v nemščini).--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:16, 2. november 2024 (CET)

== Kategorija:Poligloti ==

V [[:Kategorija:Poligloti|Kategorijo:Poligloti]] si uvrstil kar nekaj oseb. Kakšen je pravzaprav kriterij za uvrstitev vanjo? &amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 15:09, 15. september 2024 (CEST)

:Mislim, da je to težko opredeliti. Ni pa vsak cerkveni dostojanstvenik in kdo drugi prišel vanjo, ampak le tisti, ki so govorili več jezikov in je bilo to znano. Tako na primer za papeža Pija X. to ne moremo trditi, za večino drugih papežev (pa tudi škofov) pa lahko. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 17:07, 17. september 2024 (CEST)

Misliš, da bi bilo dobro, da bi se odločili za neko število jezikov, da bi nekoga označili za poliglota? Razmišljam vsaj o sedmih jezikih, da bi bili pogoj. Kaj ti misliš? --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 18:00, 17. september 2024 (CEST)
:Lepo, vendar je to le previsoko število - po kakem ključu bi pa jezike šteli, ko jih večina življenjepisev niti ne našteva! Po mojem bi bilo čisto zadosti štiri ali pet jezikov - saj danes kljub pametnim telefonom ne najdemo veliko takih, ki bi jih znali 4-5 vsaj za silo uporabljati. Že med tako nizko število bi se jaz komajda vrinil, čeprav sem hodil na klasično gimnazijo - vendar klasičnih jezikov nismo govorili, kakor imajo pri &quot;asimil metodi&quot;, ki je naši učitelji niso poznali ali pa ni bila v navadi, kar je vsekakor napopravljiva škoda. Pri jezikih pa mislim, da nič ne pomeni pasivno znanje, ampak vzporedno tudi (znana) uporaba teh jezikov pri kakem (vsem) znanem in koristnem delu. V mislih imam enega &quot;posvetnega&quot;, pa izredno simpatičnega poliglota, reškega pravnika, ki je bil tudi ban Savske banovine, pa tudi pravosodni minister - poleg tega pa vsestranski dobrotnik in se je moral zato še pred komunisti zagovarjati. Nanj sem slučajno naletel, ko sem obdeloval (seveda moram članek zaključiti, čeprav še zdaleč ni do kraja obdelan) prvega beograjskega nadškofa [[Ivan Rafael Rodić|Rodića]]. Takega poštenega in sposobnega odvetnika bi morali imeti v našem času, pa bi Mariborska škofija lahko izplavala. Pa da bo levica pomagala Cerkvi? Med ljudmi se govori, da je Pahor dejal: &quot;da, ampak Cerkvi nikoli.&quot; Ta vsestranski umetnik itd. [[Viktor Ružić]] pa je tako trdo pritisnil na banko, da je umaknila hipoteko z Beograjske nadškofijske palače - mislim, da je to res nekaj izjemnega in meji na čudež. Seveda: v vladi je bil tudi naš [[Anton Korošec|Korošec]] in država je plačala škofijski dolg, kar je pa drugi čudež. Banki so zagrozili: če ne boste zadovoljni z 2 in pol milijona dinarjev, ne boste dobili pa nič in pika. Ali bi naši partizani storili kaj podobnega? Omenim ga zato, ker bi rad tudi o tem hrvaškem &quot;poliglotu&quot; (pa ne zato, ker je bil poliglot, ampak zaradi cele vrste pozitivnih lastnosti, ki so ga krasile) sestavil vsaj kratek članek, in mislim, da bi bilo možno najti tudi sliko zanj, seveda žal le pod &quot;pošteno uporabo&quot;.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:31, 2. november 2024 (CET)

== Predsedniki Jugoslovanske škofovske konference ==

Zanima me, v kolikor imaš seveda na razpolago podatke, če bi bil pripravljen v članek [[Jugoslovanska škofovska konferenca]] dodati seznam predsednikov. &amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 13:52, 17. september 2024 (CEST)
:Ne bi bil problem, ampak ne vem, ali obstaja članek o Jugoslovanski škofovski konferenci. Bral sem pri [[Anton Mahnič|Mahniču]], da so že za časa [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] ustanovili &quot;Jugoslovaansko škofovsko konferenco&quot;. Iz časov &quot;Stare&quot; in &quot;Nove Jugoslavije&quot; (to je popularni enoznačni naziv in ene in druge &quot;Jugoslavije&quot; - je znano, da so bili predsedniki te organizacije zagrebški nadškofje. Nisem slišal, da bi bil kdo drugi. Med drugim je v &quot;Pismu jugoslovanskih škofov 1945&quot; podpisan kot predsednik JŠK &quot;Alojzij Stepinac&quot;.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 16:35, 17. september 2024 (CEST)

== Križevniška cerkev ==

Stebunik, bi ti vedel, pod katero ljubljansko župnijo teritorialno spada [[Križevniška cerkev]]? &amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 00:17, 21. september 2024 (CEST)
:Bom poskusil poiskati.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 10:35, 21. september 2024 (CEST)
:: Pisal sem na njihov naslov, ki je na spletu, pa do danes nisem dobil odgovora. Moj tovariš, ki je bil dolga leta župnik na neki ljubljanski župniji, je dejal, da spada križevniška cerkev pod ''frančiškane'' - tj. ''Župnija Marijinega oznanjenja'' pri Tromostovju. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 17:17, 26. oktober 2024 (CEST)

Hvala za odgovor. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 20:25, 26. oktober 2024 (CEST)

== Poštena uporaba ==
Ravno sedaj sem naložil nekaj svojih fotk v Wikimedijino zbirko. Vse so pod licenco. Za en članek pa ne dobim primerne slike, razen pod &quot;pošteno uporabo&quot;. Čisto sem že pozabil, kam bi moral naložiti sliko. Prosim, če bi mi kdo pokazal smer ali dal link. Hvala. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:22, 28. november 2024 (CET)

:Vidim, da si že našel. S povezavo [[Posebno:Nalaganje|Naloži datoteko]] v desnem stolpcu je prav. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 06:53, 29. november 2024 (CET)
::Res sem se namučil, a končno sem našel in s pomočjo Pikasa tudi sliko obrezal kot se šika, da je brez črnega okvirja. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 14:57, 29. november 2024 (CET)

== Čestitke ==

Stebunik, ob visokem jubilejnem 25.000 urejanju, sicer z malo zamude, bi ti rad čestital in te pohvalil za tolikšno vnemo pri urejanju slovenske Wikipedije. Vsaj na še enkrat toliko urejanj :P Naj zagnanost ne poneha! Lep večer, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 22:47, 13. december 2024 (CET)
:Veš, zelo sem presenečen nad tvojo posebne vrste Božično čestitko; kaj bom skrival, zelo sem vesel tvoje pohvale. Trenutno uživam v pokoju pod našimi dvatisočaki, pa res želim vsaj še kaj malega prispevati. V načrtu imam še nekaj beograjskih in vojvodinskih cerkva in škofij - to področje je namreč bolj slabo ali nič obdelano. Če Bog doda še dvajset let, pa zdravje in veselje do dela, pa bi še kaj malega uredil, za svoje veselje in veselje vseh, ki se bodo s temi manj znanimi zadevami srečevali. Še enkrat hvala, da si se me spomnil.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 22:54, 13. december 2024 (CET)

==Praznično voščilo==
{| style=&quot;border-style:solid; border-color:green; background-color:white; font color:red; border-width:2px; text-align:left; padding:8px;&quot;
|[[File:Christmas Wikipedia-logo-v2-en.png|110px]]
|Voščim ti miren in blagoslovjen božič, v novem letu pa ti želim uspešno, zdravja polno ter sadov obilno prihajajoče leto 2025. Naj vnema ne poide! S prisrčnimi pozdravi,--'''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 15:12, 23. december 2024 (CET)
|}

:Spoštovani prijatelj A09! Božič, 2024
:Tukaj pošiljam pismo, ki sem ga pripravil za svoje prijatelje, od katerih si eden najboljših tudi ti. Mislim, da nimam kaj dodati, le d bova povezana v molitvi k Tistemu, ki nas je načrtoval in nas spremlja vsak trenutek, kar nam daje moč in voljo za nadaljnjo hojo - tudi skupaj s slavno Wikipedijo. Lep pozdrav in velika zahvala, da si se me spomnil. 
:Veliki čudež se je zgodil za Božič na naši zemlji in se še danes nadaljuje: Bog je postal človek in prihaja med nas pri vsaki sveti maši; srečujemo pa se z njim tudi prek naših bližnjih. Odprimo torej svoja srca Novorojenemu Jezusu ter ponesimo njegovo ljubezen v naše skupnosti, družine in soseske, med svoje prijatelje, sorodnike in znance – zlasti med mladino, starejše in bolnike. 
:Blagoslovljen Božič ter zdravo, mirno in srečno Novo leto 2025. Vam želijo dušni pastirji in prijatelji s Trstenika, zlasti pa v don Bosku vdani Stebunik.
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Voščimo vam Novo leto (Stebunik, črkospev)
|-
|&lt;poem&gt;
:Vekomaj prerokovani
:Od Očeta je poslan.
:Šla sta Jožef in Marija
:Čez dolino, hrib in plan.
:In ker zanju ni prostora,
:Morata ven v svetlo noč:
:O ljudje, ste res brezsrčni!
:Vam Mesija ni v pomoč?
:Nova pesem se razlega,
:Od nebes se oglasi:
:Višnji nam prinaša spravo,
:Olajšuje nam skrbi.
:Le nikar ne pozabimo,
:Eno nam zapoved da:
:To, da bližnjega ljubimo -
:Obradujmo Jezusa.&lt;/poem&gt;
|}
:Pošiljam, kakor bo uspelo, ker sem navajen na star način, na kodo. Še enkrat vesele praznike JJ [[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 19:12, 23. december 2024 (CET)
::Amen. Se ti v mislih pridružujem. (mimogrede sem popravil tabelo, na žalost zamaknjenih tabel v Wikipediji ni brez uporabe css-ja). Lep večer, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 20:22, 23. december 2024 (CET)

== [[:Kategorija:Visoke stavbe]] ==

Obstaja kakšna definicija za &quot;visoko stavbo&quot;? Meni se ne zdi ravno smiselna zastavitev, ljubljanski Nebotičnik je lahko &quot;visok&quot; za Ljubljano, ampak je palček proti Empire State Buildingu. Kaj meniš? LP, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 22:20, 13. februar 2025 (CET)
:Ko sem brskal po Wikipediji za ''visokimi stavbami'', sem našel ustreznejšo, že obstoječo ''nebotičniki''. Zato sem vse uvedene &quot;visoke stavbe&quot; (Toblerone, Ljubljanski nebotičnik, Empire State building, Kuala Lumpur) zamenjal z ustreznejšo kategorijo &quot;nebotičnik&quot;, ki je že uvedena, pa zapisana le na malo mestih. Kdor se razume, lahko torej mirno izbriše &quot;visoke stavbe&quot;. Kategorija &quot;nebotičnik&quot; - mislim - da je ustrezna, saj je tudi izraz na Slovenskem splošno sprejet, bolj kot &quot;visoke stavbe&quot;. Poleg tega pa lahko &quot;nebotičnike&quot; po volji uporabljamo. Zelo zanimiv je članek v angleščini &quot;Najvišje stavbe na svetu&quot;, ki bi morda vse zaslužile kategorijo &quot;nebotičnik&quot;.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 22:39, 13. februar 2025 (CET)
::Nebotičnik bo boljše :) Prav tako je razlika med objekti in stavbami v gradbenem žargonu, a nisem točno prepričan v nianse. &quot;Visoke stavbe&quot; bom pobrisal, hvala za postorjeno. Lep večer želim, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 22:50, 13. februar 2025 (CET)
:::Prečudovit si. Lepo polnoč, obenem pa srečo ''novosadski pomladi''. Bil sem pol stoletja v Srbiji, pa mi je žal, da nisem navzoč ob tem neverjetnem študentskem gibanju, ki je po eni strani tako nedolžno naivno, po drugi strani pa tako neverjetno urejeno v vseh podrobnostih, zato pa pristno in obljubljajoče boljšo prihodnost ne le Srbije. To je Srbija, ki se mi dopade in budi tudi za Slovenijo nove nade.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:30, 13. februar 2025 (CET)
::::Tisti članek je tudi v slovenščini: [[Seznam najvišjih zgradb na svetu]]. Mislim pa, da tistih nekaj slovenskih ali srbskih &quot;visokih stavb&quot; - čeprav se ne morejo meriti s svetovnimi velikani - lahko mirno uvrstimo v kategorijo &quot;nebotičniki&quot;.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:37, 13. februar 2025 (CET)

== Tabela ne prime ==
Na it wiki imajo lepo razpredelnico o Segedinsko-čanadski škofiji s podrobnimi podatki stanja. Ko sem jo prenesel na slovensko wiki, žal ne prime. Tukaj jo podam, če lahko kdo popravi (verjetno bi bilo treba napisati v angleščini, pa tudi to ne &quot;prime&quot;): --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 22:22, 1. marec 2025 (CET)

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;
! rowspan=2 | Leto
! colspan=3 | Prebivalstvo
! colspan=4 | Duhovniki
! rowspan=2 | Diakoni
! colspan=2 | Redovniki
! rowspan=2 | Župnije
|-
! Krščeni
! Skupno
! %
! Število
! Škofijski
! Redovni
! Vernikov na&lt;br&gt;duhovnika
! Moški
! Ženske
|-
| 1950 || 265.000 || 350.000 || 75,7 || 188 || 134 || 54 || 1.409 ||  || 86 || 375 || 59
|-
| 1969 || 371.750 || 1.370.300 || 27,1 || 208 || 208 ||  || 1.787 ||  ||  || 53 || 113
|-
| 1980 || 376.000 || 1.576.000 || 23,9 || 153 || 153 ||  || 2.457 ||  ||  || 16 || 113
|-
| 1990 || 381.088 || 1.050.424 || 36,3 || 128 || 128 ||  || 2.977 ||  ||  ||  || 111
|-
| 1999 || 440.000 || 936.000 || 47,0 || 122 || 103 || 19 || 3.606 || 2 || 101 || 13 || 112
|-
| 2000 || 440.000 || 936.000 || 47,0 || 120 || 101 || 19 || 3.666 || 3 || 69 || 13 || 112
|-
| 2001 || 440.000 || 936.000 || 47,0 || 120 || 101 || 19 || 3.666 || 4 || 70 || 16 || 112
|-
| 2002 || 440.000 || 936.000 || 47,0 || 120 || 101 || 19 || 3.666 || 3 || 64 || 20 || 112
|-
| 2003 || 440.000 || 936.000 || 47,0 || 123 || 104 || 19 || 3.577 || 4 || 77 || 30 || 130
|-
| 2004 || 440.000 || 936.000 || 47,0 || 117 || 98 || 19 || 3.760 || 4 || 75 || 29 || 129
|-
| 2010 || 360.563 || 881.159 || 40,9 || 116 || 103 || 13 || 3.108 || 3 || 60 || 30 || 112
|-
| 2014 || 363.500 || 889.000 || 40,9 || 107 || 93 || 14 || 3.397 || 4 || 61 || 35 || 112
|-
| 2017 || 361.100 || 819.700 || 44,1 || 114 || 99 || 15 || 3.167 || 4 || 60 || 29 || 112
|-
| 2020 || 361.500 || 821.250 || 44,0 || 107 || 86 || 21 || 3.378 || 3 || 68 || 25 || 111
|-
| 2022 || 357.530 || 812.800 || 44,0 || 95 || 81 || 14 || 3.763 ||  || 61 || 23 || 111
|}

:Glej odgovor na https://sl.wikipedia.org/wiki/Uporabniški_pogovor:A09#c-A09-20250301213200-Stebunik-20250301212200 Lep večer, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 22:35, 1. marec 2025 (CET)
::Šel sem gledat tja, pa spet nisem ničesar razumel. Če utegneš, daj mi napravi to tabelo, da jo vstavim - jaz sem za te logaritme prebutast. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:33, 1. marec 2025 (CET)
::: Pogledal sem tam in prevedel v slovenščino, vendar ne ustreza, nekaj je &quot;premaknjeno&quot;.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:15, 3. marec 2025 (CET)
::::Pa res. Leto je zamaknjeno. Popravim. LP, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 23:34, 3. marec 2025 (CET)

Stebunik, glavo tabele sem zgoraj dodal ročno. Prepozno sem opazil, da je A09 že na svoji strani to naredil. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 13:05, 4. marec 2025 (CET)
:Mislim, da bo zdaj v redu. Popravil sem le besedilo &quot;Krstov na duhovnika&quot; v: &quot;Vernikov na duhovnika&quot;. Tukaj namreč ne misli na število krstov, ampak na število vernikov, ki pridejo na enega duhovnika - kar je očitno iz navedenih podatkov. Hvala za ves trud, res je bila zapletena zadeva. Ker so pa Italijani tako pridni, bom lahko njihove tabele prekopiral tudi iz drugih škofij, ki so jih skrbno obdelali - medtem ko take tabele nimajo niti Madžari, ki so sicer zelo skrbni za svoje nekdanje vplivno področje. Imajo pa ogromno zgodovinskih podatkov. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 13:16, 4. marec 2025 (CET)
::Saj tako nekako gre trend: vsakemu svoje. Slovenci imamo (načeloma) največ napisano o nas in tudi največ napisanega o naši deželi in naših ljudeh. Za tuje stvari pa gremo na tuje Wikipedije. Težko bomo natančno popisovali kakšno kitajsko mitologijo, če ne poznamo virov, ki so večinsko pisani v mandarinščini, ter mandarinščine – takisto lahko obratno trdimo. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 15:00, 4. marec 2025 (CET)

== CEE Pomlad? ==

Zdravo, tudi letos je organiziran CEE natečaj 2025 in tvoj prispevek [[Dušegubka]] bi se lahko štel v okvir natečaja. Če hočeš sodelovati, se prosim podpiši na [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025|strani natečaja]]. Najbolj zagnane ustvarjalce čakajo knjižne nagrade. LP, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 21:20, 25. marec 2025 (CET)
:Spoštovani A09: Šel sem na tisto stran, pa ničesar nisem razumel. Imam izdelanih nekaj člankov, ki bi &quot;pasali&quot; prav na to področje, nekatere pa pišem. Ne vem pa, kako ji spraviti tja oziroma kam in s kakimi oznakami. Omenil sem Yerpu (ki je tudi med organizatorji), da bi jaz te svoje članke prinesel na tole stran (naslove), potem pa jih spravite na pravo mesto oziroma jim dajte primerne oznake. Mislim, da bom &quot;skopčal&quot;, ko bom videl prvi tak zgled. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 22:32, 25. marec 2025 (CET)
::Ni problema, z veseljem obrazložim. Za članke, ki bi jih želel šteti v okvir natečaja, samo prilepiš predlogo {{tl|CEE Pomlad 2025}} s sledečo uporabo &lt;nowiki&gt;{{CEE Pomlad 2025 |uporabnik=Stebunik |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}&lt;/nowiki&gt;. Lahko pa tudi jaz označujem članke, če ti je lažje. Še aktualen primer v članku [[Posebno:Diff/6412359|Litovska vojna za neodvisnost]] pisca Octopus-a. Lep večer, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 23:12, 25. marec 2025 (CET)
:::To je že bolj konkretno. Bom poskušal - ti pa dopolni, če bo kaj manjkalo. Hvala! Veselo Veliko noč, blizu je že!--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:40, 25. marec 2025 (CET)
::::Ni problema. Tudi tebi voščim (sicer malo prezgodaj) blagoslovljeno Veliko noč. Lep večer želim, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 23:44, 25. marec 2025 (CET)

: Pozdravljen, očitno je prišlo do nekaj nesporazumov. Kot piše v [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025/Pravila in udeleženci#Pravila|pravilih natečaja]], veljajo samo članki, ki so bili bodisi ustvarjeni bodisi razširjeni od letošnjega 21. marca do 31. maja. Trenutno torej v poštev pridejo [[Dušegubka]], [[Varnava Rosić]], [[Konkordatna kriza]] in pogojno [[Škofija Segedin-Čanad]], pri ostalih enajstih pa sem moral predlogo umakniti.
: Če želiš sodelovati, se ne pozabi [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025/Pravila in udeleženci#Udeleženci|vpisati med udeležence]]. Predloga {{tl|CEE Pomlad 2025}} pa spada na pogovorno stran, ne na vrh člankov samih. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 10:37, 25. april 2025 (CEST)
:: Hvala za pomoč. Sicer pa ni primerno, da bi mi stari odjedali veselje do tekmovanja mlajšim. Zato bom nadaljeval urejevanja brez tekmovanja kot doslej.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 08:37, 26. april 2025 (CEST)

== Slika ==

Zdravo, ti bi verjetno najbolje vedel. Sumim, da je [[:Slika:Krvavalitija.jpg]] že v javni lasti (glej jugoslovanske pogoje v {{tl|PD-Slovenija}}, ki so bili podedovani v trenutnem zakonu), a mora biti slika objavljena pred letom 1945 oz. 1970, da je v javni lasti kot anonimno delo/fotografija. Vir, ki si ga pripel, mi deluje kot prepis časopisa. Morda veš kaj več o tem viru? Če je temu tako, bom sliko premestil v Zbirko, da bo na voljo na več wikijih. LP! '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 21:44, 12. april 2025 (CEST)
:Dve zelo dobri sliki sem našel. Menim, da je ta slika bila sodobna - tj, da je bila objavljena 1937 v takratnem časopisju - prav tako tista druga. Časnikarji pač prvi gredo s časom. Moj oče (1907-1992) je imel navado govoriti: &quot;Kdor ne gre s časom vštric, postane času stric.&quot; No, šalo na stran. Menim, da ni nobenega dvoma, da je iz takratnega časopisja in da storiš po predlogu. Jaz bi pod pošteno uporabo še vnesel noter tisto drugo, kjer pa je malo manj oseb. Tudi s tisto drugo bi bilo možno isto. Bom poskusil takoj. Sta še kaki dve fotki (morda tudi več), vendar mi ti dve delujeta res &quot;upečatljivo&quot; in &quot;pretresljivo&quot;. Hvala za prizadevnost!--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 22:20, 12. april 2025 (CEST)
:::Veš, napisano je na tisti strani, da je slika iz zbirke Wikimedia commons. To je brend, ki si ga ne bo nihče zmislil. Šel sem sicer na slepo srečo iskat, da bi sliko dal gor pod isto licenco, kot je gori, pa seveda nisem nič našel. Vidim, da sliki ni prilepljen noben stop, torej je to res, saj se nekateri na take reči dobro razumejo in bi takoj gor nekaj prilepili. Če ti poznaš tiste smešne predpise, in veš, da ni ovire, pa tisto drugo kar prestavi na Wikimedijino zbirko. Hvala za trud in lep Velik teden. Sem imel nekaj spovedovanja, je bilo lepo delo. Seveda pridejo k spovedi taki, ki imajo že zagotovljeno vstopnico za v nebesa. Ta pravi grešniki so pa bolj &quot;bogaboječi&quot; in se stran držijo. Spomni se me malo, me nekaj od južne naprej &quot;po vampih šraufa&quot;. Vem, da sem alergičen na alkoholni kis, pa je morda bil v solati. Pri mojih letih pa taka občutljivost ni pogosta, ker večine mojih letnikov (1944) ni več med živimi. Lep pozdrav in obilo uspehov! --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 19:54, 13. april 2025 (CEST)

== [[Ciril Jerič]] ==

Stebunik, najprej ti voščim blagoslovljeno veliko noč!

Ker ti nočem skakati v zelje v članku, ki ga trenutno urejaš, te samo prosim, če lahko predlogo za CEE Pomlad 2025 premakneš iz uvoda članka na pogovorno stran, kamor spada. Najlepša hvala in lep praznični vikend želim naprej. LP, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 17:59, 20. april 2025 (CEST)

:Tudi jaz ti enko želim. Pri vseh imam na strani članka. Če mi bo uspelo, bom premaknil. Če ne, mi boš pomagal. Velja. Še enkrat: veselo in cvetočo Veliko noč!@[[Uporabnik:A09|A09]] [[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 20:18, 20. april 2025 (CEST)

== &quot;Okno&quot; za Paskvina ==

Poskušal sem prenesti &quot;okno&quot; za Paskvina (Pasquino) - to bi bil neke vrste rimski govoreči kip - iz angleške Wikipedije, pa ne &quot;prime&quot;. Tukaj ga podajam, kdor bi zadevo lahko rešil, mu bom hvaležen; ustvarjam namreč članek ''Paskvin'', ki sem ga mislil že pri urejanju &quot;[[Seznam papežev|Seznama papežev]]&quot;, pa nikoli ni prišel na vrsto.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 12:54, 24. april 2025 (CEST)

: {{Opravljeno}}, --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 01:04, 25. april 2025 (CEST)
::&quot;Kdor zna, njemu dva&quot; pravi pregovor. Čudovit si, hvala.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 08:38, 25. april 2025 (CEST)

== Bodoči papež ==

Pozdravljen, za hitrejše ustvarjanje vsebin o prihodnjem papežu bom na [[Uporabnik:A09/peskovnik6|svoji uporabniški strani]] pripravil krajše povzetke za vse 
[[papabil]]e, vsekakor pa si vabljen, da mi pomagaš pri urejanjih ob zaključku konklava. To sporočilo je samo obvestilo, da si ne bi urejevalci krščanskih tematik preveč skakali v zelje, sicer pa sem videl, da si se lotil razširjevanja članka o Frančišku. Hvala za slednje in lep vikend želim! '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 11:44, 26. april 2025 (CEST)
:Opazil sem namreč, da je članek o papežu Frančišku zelo reven in pomanjkljiv, poleg tega pa tudi neurejen. Omejil bi se samo na članek o papežu - ničesar o pogrebu in konklavu. Nekaj malega bi dopolnil zlasti iz angleške in nemške Wikipedije, ki nekatere nejasne zadeve malo bolje razložita. Kar se pa tiče kardinalov, bom rad priskočil na pomoč, če bom kaj mogel. Kolikor imam izkušnje, so kardinali na slovenski Wiki dokaj skromno obdelani - kadar sem jih potreboval, sem večinoma zadel na neobdelane.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 13:59, 26. april 2025 (CEST)
::Vsekakor hvala za pomoč, a menim, da je za članek [[smrt in pogreb papeža Frančiška]] že dobro poskrbljeno, ''omilil'' sem le članka o odzivih in spisku udeležencev, ki sta oba na angleški Wiki, za konklav pa je tudi že članek na [[papeški konklave (2025)]], ki pa ga bom posodobil v kratkem. Za kardinale pa se strinjam, povzetki v mojem peskovniku so takšni, da se da takoj narediti iz njih solidne škrbine, kar nam bo seveda močno koristilo pri imenovanju novega papeža. LP, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 14:49, 26. april 2025 (CEST)
:::Pokojni Slovenec Lojze Kastelic iz Bečkereka (po rodu pa iz Cerknice) je dejal glede JP2: &quot;Naslednik naj bo vse, samo naj ne bo Poljak&quot;; sicer ni hodil kaj dosti v cerkev in ne vem, v čem se mu je JP2 zameril - meni se ni. Nekateri pa danes govorijo: &quot;Naslednik naj bo vse, samo da ne bo iz Južne Amerike in ne jezuit.&quot; Res moramo veliko moliti, da ne bo podobnih presenečenj, ampak kak od &quot;klasičnih&quot;. Jaz dva taka poznam, pa njunih imen ne izdam - me re zanima, kako se bo končal konklave. Seveda je to treba vzeti kot šalo - kajti zanimivo, da niso bili vedno izvoljeni &quot;papabilis&quot; - a največje presenečenje je bil glede tega ravno [[papež Frančišek|Frančišek]]. Z &quot;našim&quot; belograjskim kardinalom - ki je napredoval zelo hitro in je imenovan v zadnjem konzistoriju - sta si začuda podobna: neverjetno priljuden nastop in simpatičen prvi vtis na zunaj...--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 15:06, 26. april 2025 (CEST)

== &quot;Hotniki&quot; ==

Prosim ne uporabljaj tega žaljivo dvoumnega arhaizma za opis homoseksualnosti. V slovenščini namreč v resnici pomeni [https://fran.si/134/slovenski-pravopis/3746526/hotnik?View=1&amp;Query=hotnik pohotno osebo], kadar se nanaša na žensko pa lahko celo prostitutko - nič od česar nima neposredne zveze s homoseksualnostjo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 15:27, 20. maj 2025 (CEST)

== Papež Janez XXIII. ==

Najbrž si spregledal: na strani [[Pogovor:Papež Janez XXIII.#Obisk leta 1960 v Križevcih, Hrvaška|Pogovor:Papež Janez XXIII.]] sem ti pustil en komentar. &amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 11:35, 20. junij 2025 (CEST)

== Neprimeren način pisanja ==

spoštovani,
kolikokrat bo še treba apelirati na tvoj način pisanja člankov. Način, da shraniš vsako črko ali besedo in tako nasmetiš zgodovino do skrajne nepreglednosti. Predlagam, da si članek najprej napišeš na primer v wordu in ko bo dovolj dober, ga preneseš v wikipedijo in oblikuješ v skladu s smernicami naenkrat, pri tem pa uporabljaš predogled. [[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 21:20, 12. julij 2025 (CEST)

:Zdaj je članek končan. Glede na pomanjkljive in nesistematične vire v Wikipedijah skoraj ni bilo mogoče drugače. Mislim, da ni esej - razen če so tudi v tujih Wikipedijah. Kdor ne verjame, naj kar pregleda npr. v angleški, ruski, madžarski, nemški in italijanski Wikipediji, ki bi vse po vrsti zaslužile pripombo, da so škrbine. Veliko sem se trudil, pa pozneje opazil kako napako, ko je bila že v delu. Poleg tega je možno notranje povezave - s katerimi je na tem področju slovenska Wikipedija prava revščina - vnesti šele po preverbi &quot;na terenu&quot;. Večinoma tako ubirajo linijo manjšega odpora in samo prevedejo članek brez preverjanja na drugih Wikipedijah in v raznih virih. Je pa to, kot vidim, nehvaležno delo in zahteva veliko truda. Upam pa, da sem članek zadosti &quot;skrtačil&quot;. Če ne, je to krivda Wikipedij, od katerih sem povzemal gradivo.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 08:48, 13. julij 2025 (CEST)

== Slavko Večerin ==

Zdravo, imaš morda dovoljenje od subotiške škofije? Če ne, te prosim, da se odločiš za eno sliko Večerina, kajti vse te so naložene po principu poštene rabe, ki pa je dovoljena samo v omejenem obsegu. Ostale slike (verjetno vse razen ene, vse so namreč v ilustrativne namene) bo potrebno pobrisati. Hvala za razumevanje in lep večer! '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 20:04, 8. september 2025 (CEST)

== Poštena uporaba malo širše ==
Od uglednega administratorja na slovenski Wikipediji sem pred meseci dobil bolj širokosrčno navodilo, in sicer, da smem naložiti &quot;pod pošteno uporabo&quot; več fotografij (in jih seveda tudi uporabiti). Za to ni potrebnega posebnega dovoljenja, poleg tega pa ni gotovo, da je ravno v zvezi s člankom [[Slavko Večerin]] [[Škofija Subotica|Subotiška škofija]] nosilka avtorskih pravic za posamenzen fotke. Menim, da tukaj ne gre toliko za avtorske pravice, kolikor za dobro voljo uporabnikov in administratorjev (upravnikov), da &quot;trpijo&quot; omejeno število fotk, ki jih pod normalno licenco ne bi bilo mogoče objaviti - kot to dela tudi Ameriška Wikipedija, ki nas gosti pod svojim dežnikom. Menim, da so glede tega slovenski Wikipedisti zelo razumevajoči. Drugo je, če bi tej objavi nasprotoval nosilec avtorskih pravic, kar je pa pri slovenski Wikipediji malo verjetno, saj jo večina tujcev spregleda. V srbski Wikipediji mi je pri enem članku en uporabnik meninič-tebinič izbrisal brez potrebe eno tako sliko &quot;pod pošteno uporabo&quot;, ker nobene druge ni bilo na razpolago. Ali pa je zdaj bolje, da njihov članek (po njegovi ozkosrčni strogosti) nima niti ene slike, ki bi osebo predstavila, je pa drugo vprašanje. In &quot;možeš da se žališ na vodovodnu upravu&quot;. Več slik pa ni niti na razpolago za vsak članek.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 21:06, 28. september 2025 (CEST)

== Predloga:Krščanstvo ==

Predlogo {{tl|Krščanstvo}} vidim, da dodajaš skoraj v vsak svoj novi članek. Namenjena je pravzaprav samo za osnovne članke o krščanstvu, tiste, ki so navedeni  v predlogi. Tako predlagam, da jih raje odstraniš, saj so poleg tega tudi prostorsko zelo potratni. &amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 11:32, 11. september 2025 (CEST)
:Kot vidim, je med članki o krščanstvu tudi članek [[škof]]je. In ti moji članki so sedaj o škofih. Tu ne vidim nobene odvečnosti; obravnavam pač take teme, kjer sem takorekoč doma in ne vidim razloga, zakaj ne bi dodajal ustrezne predloge, če obstaja.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 13:10, 11. september 2025 (CEST)
::Druge Wikipedije imajo še predlogo [[katolištvo]], ki bi bolj spadala na članke z izrečno katoliško vsebino. Pri članku o [[Gabrijel Bukatko|Bukatku]] je seveda predloga &quot;krščanstvo&quot; dokaj primerna, saj je bil &quot;zahodni nadškof&quot; ter &quot;vzhodni škof&quot;.

:::Predloga je namenjena samo vključevanju v članke o splošnih temah, ki so navedene v njej. Torej v članku [[Škof]] ja, v člankih o vsakem posameznem škofu pa ne. To je logika navigacijskih predlog, ki velja za ves projekt, in ni primerno uveljavljati nečesa po svoje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 15:07, 11. september 2025 (CEST)

::::Sicer pa lahko opaziš, da niti doslej ni bila uporabljana sistematično. Hvala za smernico.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 15:13, 11. september 2025 (CEST)

== Kategoriziranje ==

Samo opomba glede kategoriziranja: Če je nekdo nadškof, ne potrebuje tudi kategorije škof, saj kategorija nadškof zadostuje. Podobno, če je nekdo škof, ne potrebuje tudi kategorije duhovnik, saj je poklic duhovnika že vključen v poklicu škofa. Če je nekdo predsednik škofovske konference, ne potrebuje tudi kategorije član škofovske konference in pa Škofovska konferenca X. Kategorij naj bo torej smotrno malo. Vidim tudi, da ponavadi ustvariš novo kategorijo čisto prazno. Poskusi jo umestit na ustrezno mesto v mreži kategorij. &amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 15:47, 20. november 2025 (CET)
:Glede umestitve v mrežo nisem vešč; včasih je namreč potrebna kaka nova kategorija. Pri novem članku navadno navajam kategorije po vzoru na prejšnji sorodni članek. Dvojno navajanje pa je zato, ker je nekdo bil in &quot;predsednik&quot;, nekaj časa pa tudi samo &quot;član&quot; npr. Škofovske konference.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 18:51, 20. november 2025 (CET)

== Ikona za črnogorščino ==
Že večkrat sem prosil, da mi kdo predstavi &quot;ikono&quot; za črnogorščino, pa doslej tega verjetno nihče ni opazil. Obstajajo na primer za druge jezike, in verjetno tudi za črnogorščino: 

;{{ikona en}}
;{{ikona hr}}
;{{ikona cnr}}
;{{ikona me}}
--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 18:59, 20. november 2025 (CET)

: {{tl|Ikona cnr}} izpiše {{Ikona cnr}}. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 20:43, 20. november 2025 (CET)
::Čudovit si: &quot;Kdor zna, njemu dva (zlatnika si zasluži)&quot;.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 22:49, 20. november 2025 (CET)

== Pomišljaji ==

@[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] lahko prosim uporabljaš pomišljaje (mdr. [[Ivan Benigar]])? 

Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 22:21, 18. december 2025 (CET)

:Bodi malo bolj konkreten. Sicer pa imam namen članek še enkrat pregledati in takrat pridejo na vrsto razne pomanjkljivosti, če jih bom seveda vse opazil. Hvala. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 22:33, 18. december 2025 (CET)
::Na hitro sem preletel članek in videl, da uporabljaš navaden vezaj -, ki ni enak pomišljaju – ... [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 22:54, 18. december 2025 (CET)
:::Najprej se mi redno vpiše kot vezaj; šele po nadaljnjem diplomatskemu okoliprinašanju se sam potegne v pomišljaj. Izgleda, da bom v takih primerih moral pomišljaj kopirati, kar pa pride na vrsto seveda šele, ko bo sledil dokončni pregled. Tako je v Wordu in ostane tudi, kadar prenesem; kadar pa tipkam naravnost v Wiki, pa odtisne samo vezaj. Mislim, da bo to ob pregledu vse urejeno, saj mislim še malo zbrusit oziroma dopolnit nekatere zadeve, ki jih nekateri članki poznajo, drugi pa ne. Španščina mi je sicer precej blizu (latinščina, italijanščina), vendar zadeva napreduje le počasi; za primerjavo je pa tovrstno pisanje v tem članku zelo pomembno.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:15, 18. december 2025 (CET)

== Vabilo k urejevalskemu maratonu ==

Stebunik, danes se odpre urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025|Gorizia-Nova Gorica 2025]], v sklopu katerega bomo razširjali in ustvarjali vsebine o Gorici, Novi Gorici ter širši regiji, nasploh pa tematikah Slovenije ter Italije. Natečaj poteka do 29. decembra 2025. Toplo vabljen k urejanju in ustvarjanju. V imenu Študentskega Wikikluba Univerze Ljubljana in Wikimedie Italije, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 13:29, 19. december 2025 (CET)
:Kot Slovenec - oče je bil doma iz Trnovega pri Ilirski Bistrici, mačeha iz Radeč - bi morda noter lahko prišel tudi [[Ivan Benigar]]; še bolj pa Tržačan [[Viktor Sulčič]]. Jaz navadno nisem te sreče, da bi se kak moj članek pokrival s kakim natečajem. Hvala za obvestilo.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 22:38, 19. december 2025 (CET)
::Ni panike, dobrodošel vsak prispevek, ki se vsaj dotika te teme :) Lep večer želim, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 22:48, 19. december 2025 (CET)
:::Kot sem omenil, sem glede teh reči bolj neroden. Če se ti zdi, postavi zadevo noter kar ti. Sedaj sem sklepal božični črkostih - mislim, da je v angleščini boljši kot tisti v slovenščini (poleg srbohrvaškega in madžarskega) - to pa je seveda le za mojo Stebunikovo stran. Kljub velikim pomanjkljivostim pesmic jih za enkrat ne mislim brusit, saj je namen zgolj voščilo in ne umetniška popolnost, ki bi prvič zahtevala veliko časa, drugič pani nobenega jamstva, da bi se izcimilo kaj boljšega, saj je največ odvisno od navdiha, ki ga pa včasih manjka. 

Če pa hočem zgoraj omenjena članka zaokrožit in dokončat, pa bo še nekaj dela, posebno pri učenem in vsestranskem - pa skoraj nič obdelanem - Benigarju - in seveda obenem ne bo časa za obdelavo nekih nepomembnih voščil. Tukaj v tem članku bi morala biti pomišljaja, a laptop napiše le vezaj. V člankih, ki jih lahko delam v Wordu, bom seveda na koncu poskušal urediti. 

Vesele Božične praznike! Pretreslo me je, ko sem zvedel, kako grozno božično voščilo nam je pripravila Nika - in se temu brez pridržkov pridružuje tudi naša predsednica, ki bi morala vsaj glede takih zadev biti nevtralna. Ali res mislijo tovrstni ljudje, da je splav - umor nerojenega bitja - res nekaj tako razveseljivega in pozitivnega, da bi ga morali povsod vrivati kot neko pridobitev? In to propagirajo nasilno - kot da so od tega obsedeni - ko obenem ali pa prav zaradi takih in Slovenija in Evropa beležita demografski primanjkljaj! Samo čakam še kako teroristično akcijo prijaznih migrantov, ki jo po običaju sprožijo pred Božičem - da svet govori o njih in ne o Jezusu, o terorizmu a ne o miru! V Avstraliji so se že pokazali, čeprav jih je tam malo - Evropa pa je skoraj redno na udaru. Ali se ni že Meško spraševal: &quot;Kam plovemo?&quot; Kaj bi se spraševal zgroženo šele danes!--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:10, 19. december 2025 (CET)

== Voda na mlin rasizma ==
Več avtorjev v nekaterih Blavatskinih spisih videva ideje, ki bi jih lahko opisovali kot antisemitske, celo rasistične in fašistične, ki so vplivale na nacizem, kot je poudaril CICAD[37] (Coordination Intercommunautaire Contre l'Antisémitisme et la Diffamation / Medskupnostno usklajevanje proti antisemitizmu in obrekovanju) &lt;ref&gt;{{Lien brisé|titre=Esotérisme et antisémitisme {{!}} Cicad|url=http://www.cicad.ch/fr/anti-semitism-history/esot%C3%A9risme-et-antis%C3%A9mitisme.html|site=www.cicad.ch|consulté le=2019-01-02}} : {{citation|Ainsi la fondatrice du mouvement théosophique, l'Ukrainienne Helena Petrowna Blavatsky (1831-1891) prône-t-elle des enseignements fascistes et racistes : les Aryens trônent au sommet de la pyramide des races, tandis que les Juifs, l'incarnation du Mal, ne sont qu'une excroissance anormale. Selon un principe cosmique, les races inférieures devraient être exterminées par les autres. Les sociétés théosophiques se sont parfois distancées de cette idéologie, mais sans jamais rejeter totalement la pensée de Blavatsky. Les nazis se sont largement inspirés de la théosophie en reprenant à leur compte la croix gammée, le discours sur les races ainsi que les références à l'occultisme occidental et oriental}}.&lt;/ref&gt;.

Za druge, vključno z bogovedci, je to napačna presoja HPB-nih zamisli, saj je prezirala nasilje in želela spodbujati vesoljno bratstvo[38][39] &lt;ref&gt;{{Ouvrage|langue=en|prénom1=Joseph Howard|nom1=Tyson|titre=Madame Blavatsky Revisited|éditeur=iUniverse|date=2006-12-20|pages totales=416|passage=347|isbn=978-0-595-85799-9|lire en ligne=https://books.google.fr/books?id=s8-nBQAAQBAJ&amp;pg=PT347|consulté le=2019-01-03}}.&lt;/ref&gt;{{,}}&lt;ref&gt;{{Lien web|titre=From the Editor's Desk: Was H.P. Blavatsky a Nazi? - Theosophical Society in America|url=https://www.theosophical.org/publications/quest-magazine/3613|site=www.theosophical.org|consulté le=2019-01-03}}.&lt;/ref&gt;.

Morda gre tudi za napačno razumevanje zamisli o korenski rasi, ki ni rasistična, temveč posebna čarovniška; med temi sedmerimi korenskimi rasami ali obdobji, ki segajo milijone let nazaj, je resda omenjena [[arijska rasa]], vendar ne ravno v smislu, kot so jo kasneje uporabljali [[nacisti]]. Kljub temu drži, da so se številni med njimi navdihovali s spisi Blavatske, ki so jo občudovali, na primer [[Guido von List]] in [[Lanz von Liebenfels]] [40] &lt;ref&gt;{{Ouvrage|langue=en|prénom1=Peter|nom1=Levenda|titre=The Hitler Legacy : The Nazi Cult in Diaspora : How it was Organized, How it was Funded, and Why it Remains a Threat to Global Security in the Age of Terrorism|éditeur=Nicolas-Hays, Inc.|date=2014-11-08|pages totales=320|passage=34|isbn=978-0-89254-591-9|lire en ligne=https://books.google.fr/books?id=C_W0AwAAQBAJ&amp;pg=PA34|consulté le=2019-01-03}}.&lt;/ref&gt;, ali ustanovitelj Društva Thule [[Rudolf von Sebottendorf]], [[Karl Haushofer]] in [[Dietrich Eckart]], kateremu je [[Adolf Hitler|Hitler]] posvetil svoj ''[[Mein Kampf]] ''; on je izjavil, da je slednjega seznanil s knjigo ''Tajni nauki'' [41] &lt;ref&gt;{{Ouvrage|langue=en|prénom1=Richard S.|nom1=Levy|prénom2=Dean Phillip|nom2=Bell|prénom3=William Collins|nom3=Donahue|titre=Antisemitism : A Historical Encyclopedia of Prejudice and Persecution|éditeur=[[ABC-CLIO]]|année=2005|pages totales=828|passage=73|isbn=978-1-85109-439-4|lire en ligne=https://books.google.fr/books?id=Tdn6FFZklkcC&amp;pg=PA73|consulté le=2019-01-03}}.&lt;/ref&gt;.

:Gornji odstavek je prevod iz francoske Wikipedije, in je odlično ter z viri dokumentirano dopolnilo mojega tozadevnega odstavka v članku o Heleni Blavatski (skrajšano tudi HPB). Žal pa je citirano v francoščini in nikakor nisem mogel prevesti tistih njihovih gesel v angleščino, da bi se citati pokazali, kot bi se morali. Zato bi prosil nekoga za pomoč. Da ne bi &quot;smetil&quot; v članku, sem zadevo postavil semle. Hvala že vnaprej!--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 20:28, 19. januar 2026 (CET)
::Kdor se razume, naj mi pomaga - mislim, da je urejeno po zgledu na angleško Wikipedijo, morebiti pa vrstni red ni isti. Besedilo sem prevedel, citati pa se ne želijo podrediti, čeprav se mi zdi, da zadeva ni tako zapletena, vendar bi tukaj res bila dobrodošla pomoč. Hvala.

== Magdalena Gornik ==

Danes je ravno 130-letnica smrti [[Magdalena Gornik|Magdalene Gornik]], pa me je klical Damjan Kejžar, župnik v Ljubnem ob Savinji. Zdi se mu dobro, da bi se njeno življenje predstavilo tudi angleškim bralcem, vendar članka v Angleški Wikipediji o njej zaenkrat še ni. Ker si avtor našega članka, me zanima, ali bi bil mogoče pripravljen narediti prevod v angleščino. Prevod bi lahko naredil kar strojno, pa ga potem samo jezikovno še pregledal. [[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#08477f;&quot;&gt;Janez&lt;/span&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#fbac00;&quot;&gt;drilc&lt;/span&gt;]] 14:07, 23. februar 2026 (CET)
:Zdaj končujem članek [[Nikolaj Velimirović]]; lahko bi potem poskusil.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 17:23, 23. februar 2026 (CET)
::Nekaj dopolnjujem še v slovenskem članku, seveda s potrebnimi opombami, kar bom potem dodal še angleškemu članku, kajti tam so ponekod zelo nataknjeni (sitni) in zahtevajo po mojem pretirano število teh opomb ali sklicev. Imam z njimi slabe skušnje, zlasti pri nekaterih člankih. Predvsem sem opazil, da nimajo pojma o naših balkanskih razmerah ter zahtevajo opombe za zadeve, ki so (bile) našim šolarčkom same po sebi razumljive. Tukaj mislim predvsem na članke, ki jih obdelujem s področja [[Beograd|Beograda]] ali [[Srbija|Srbije]] oziroma bivše [[Jugoslavija|Jugoslavije]]. Pri Magdaleni so glede tega pri angleškem članku dokaj zmerni, in mislim, da bom lahko kmalu dokončal slovenskega in potem prevedel v angleščino še tisto, kar je bilo potrebno dodati. Upam, da bo članek v angleščini kmalu dokončan in da bom dodal citate, ki po njihovem še manjkajo. Lahko si misliš, da je to zelo nehvaležno delo. 

Še bolj zahtevni (nemogoči) pa so (bili) pri dajanju mojih člankov v hrvaški, srbohrvaški in srbski Wikipediji; praktično nemogoči pa v bosanski, in sem opustil kakršnokoli prevajanje svojih člankov v te jezike. Nekaj časa je bila zelo sprejemljiva srbohrvaška Wikipedija, ki pa je razumljiva seveda tudi drugim podobnim. Pa se je pred nekaj leti našel &quot;pametnjakovič&quot;, neki novopečeni &quot;administrator&quot;, ki mi je začel delati neznanske težave in ovire, pa sem to &quot;gubljenje vremena&quot; opustil in prenehal tam objavljati sicer izvirne in manjkajoče članke. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 18:33, 22. marec 2026 (CET)

== Prošnja za pogled ==

Sestavil sem en kratek [[Uporabnik:Janezdrilc/Seznam slovenskih duhovnikov in škofov, ki jih je posvetil papež|seznam]] pa bi te prosil, če lahko malo pokukaš. Če se še kakega imena spomniš, bom hvaležen, če ga dopišeš. [[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#08477f;&quot;&gt;Janez&lt;/span&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#fbac00;&quot;&gt;drilc&lt;/span&gt;]] 00:10, 7. marec 2026 (CET)

:Spoštovani! Pri meni se nič ne pokaže. Pozdrav [[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 09:12, 7. marec 2026 (CET)
::Sedaj sem odprl &quot;seznam&quot; in sem opazil. Če se bom koga spomnil, bom dodal. Bog te živi pri lepem delu!--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 10:04, 7. marec 2026 (CET)

== Škofovsko rodoslovje ==

En zelo zanimiv članek sem našel: [[:it:Genealogia episcopale]]. Res bi bilo dobro, če bi ga imeli v slovenščini, pa me čisto tako zanima, če bi ga bil pripravljen prevest – enkrat pač, ko boš kaj pri času. Če bi bil jaz z italijanščino na ti, bi se ga tudi sam lotil, tako pa sem odvisen od pomoči kolegov. Se ti pa obenem lepo zahvaljujem za nedavno dopolnitev članka o Magdaleni Gornik in prevod v angleščino. Je lep prispevek ob njeni okrogli obletnici smrti. --[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#08477f;&quot;&gt;Janez&lt;/span&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#fbac00;&quot;&gt;drilc&lt;/span&gt;]] 16:52, 20. april 2026 (CEST)
:Trenutno sem pri &quot;vzhodni temi&quot;: ravno zdaj obdelujem srbskega patriarha [[Gavrilo Dožić|Gavrila]], ki sem ga zaradi podobnosti imen ponekod zamenjal za &quot;Danila&quot;, ki pa (še) ne obstaja. Zelo zanimivo napako sem odkril. Ko sem obdeloval [[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev sv. Petke]], sem med drugimi našel tudi svojo fotko iz 2007, na kateri je spominska plošča pred vhodom v cerkev. Tam piše, da jo je 27. oktobra 1937 posvetil patriarh Gavrilo. Posvetil pa jo je neki škof, saj tako piše v knjigi, ki jo imam o Beograjski trdnjavi. Poleg teg je Gavrilo nastopil službo šele februarja 1938; njegov predhodnik [[Varnava Rosić|patriarh Varnava]] pa je umrl sredi [[Konkordatna kriza|Konkordatne krize]] julija 1937. Jasno je torej, da je patriarhovo ime na to ploščo zašlo po pomoti. No, toliko v opravičilo, da trenutno ne morem prevzeti tako čudovitega članka, saj mi je laščina res čisto domača, celo bolj kot ogrščina. Želim namreč dokončati to neobdelano, pa silno zanimivo področje srbskih patriarhov, ki jih — hvala Bogu — niti ni veliko (od 1920). Poleg tega pa me matra že pol mesca hud prehlad in kašelj. Najprej sem jemal nek rezistentni penicilin, danes pa sem dobil cefuroksim, ki že deluje in upam, da me Matilda še ne bo pošlatala. Malo se spomni mojega zdravja, okolja in delovanja. Hvala.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 16:47, 21. april 2026 (CEST)

Seveda, svoje projekte vsekakor spravi pod wikistreho. Če pa kasneje kdaj utegneš, pa ti bom hvaležen. Bog naj ti čimprej povrne zdravje. Lepo drugače, da pišeš življenjepise o pravoslavnih škofih. Glede Gavrilove posvetitve cerkve pa: ali je možno, da jo je kljub vsemu on posvetil, čeprav takrat še ni nosil naziva patriarh? Bi bilo mogoče možno, da je bil takrat že imenovan za patriarha, ne pa še umeščen? --[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#08477f;&quot;&gt;Janez&lt;/span&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#fbac00;&quot;&gt;drilc&lt;/span&gt;]] 23:52, 21. april 2026 (CEST)

:Ne. Jaz imam knjigo iz 1970, kjer je vse točno opisano. To je vse citirano. Vsa svetišča in drugo na Beograjski trdnjavi. Glede njegove umestitve je razumljivo, da so dolgo čakali po cirkusih v zvezi s Konkordatno krizo, ki je skoraj nesla Jugoslavijo. Primitivno kot pri levičarjih, čeprav so bili tu voditelji SPC desničarji - divje po balkansko (prkos, inat, bez pameti). Zato je razumljivo, da je po Varnavovi smrti julija 1937 bil izvoljen njegov naslednik šele februarja 1938. Tu niso problem viri, ampak površnost. Podobna je bila tudi nemščina pri opisu Cerkve sv. Marka (ko pride na vrsto, jo bom lepo obdelal). Ko sem to omenil pri neki svoji sliki, so to katastrofalno skrpucalo kmalu popravili. Po mojem bi bilo treba na ploščo napisati najprej točen datum posvetitve, nato pa tudi škofa-vikarja, ki jo je posvetil. To je malenkost: v tem pa so osnove dialoga. Zato ekumenski dialog ne gre naprej. Pravoslavno duhovnščino je med drugim izobraževala (podobno kot oficirski kader) Beograjska Politika, poleg tega pa ruski šovinizem. Lep primer se vidi pri Nikolaju Velimiroviću, ki je bil evropsko vzgojen - in so ga poslali na &quot;prevzgojo&quot; v Rusijo, kjer se je navzel sovraštva do Zahoda in do katoličanov. To je bilo potem usodno za Konkordatno krizo, pa tudi za vojaški udar, ki je Jugo pahnil v vojno. Tisti napis so verjetno reda radi dali gor, ko so bili končani mozaiki (1983), lahko pa tudi pozneje. Ti veš, da današnja mladina malo bere in to je socialistična generacija, ki jih niso preveč zanimali viri ali pa do njih niso prišli. To v članku poudarjam prav zato, ker iz tega neznanja in nepoznavanja drugih se rodi nezaupanje, iz nezaupanja pa pride napadalnost in sovraštvo, ki je razbila tudi Jugoslavijo. Če bi bilo iskreno medsebojno poznavanje, bi bilo možno tudi večje sodelovanje. Če na primer pri SPC izpodbiješ eno &quot;njihovo&quot; točko, potem vse pride pod vprašaj, in bi se morali končno zamisliti, da na Zahodu in posebej pri katoličanih le ni vse tako narobe in da niso njihove trditve tako neumne, kot jih navadno prikazujejo. V zvezi s tem sem pri Cerkvi sv. Pertke zelo obširno obdelal tudi pitnost svete vodice, na kaj je opozoril neki njihov časopis. Mislim, da bo tudi dialog bolj mogoč, če bo slonel na trdnih dejstvih, kot je dajal že Slomšek: Cerkev in šola sestri sta dve ena brez druge biti ne sme! Tam pa hienski zavod stalno opozarja, da tista voda ni pitna, oni pa nič, ko da nimajo dovolj dohodkov! Pa bi bila potrebna le malenkost, za popolno prečiščevanje tiste vode. Če se takih reči ne bo sproti reševalo, potem pridejo miti, ki niso nič manj nevarni pri kristjanih kot pri muslimanih, pa tudi v politiki itd. Jaz nobene trditve ne jemljem &quot;zdravo za gotovo&quot;, ampak pregledam čim več virov, tudi v drugih jezikih. Tako sem neke zanimive ugotovitve našel tudi pri bolgarski Wikipediji. Hvala za opombo. V članku je navedeno po virih. Še 27. marec 1941: Pavel ni bil izdajalec, ampak edini trezni državnik, ki bi lahko Jugo obvaroval pred propadom in sledečo katastrofo. Angleži pa so gledali le nase in svoje koristi ne le takrat, ampak tudi po vojni, ko so razorožene stotisoče hladnokrvno izročili koljačem. Vsekakor je bil udar v tistih okoliščinah politično neodgovorno dejanje, pa čeprav ga še danes slavijo. Podobno je neodgovorno od uprave sv. Petke, da ne uredi zadeve s prečiščevanjem sv. vodice, čeprav znanost, tj. higienski zavod, že leta na to opozarja. Če bom našel časa, bom ti dve &quot;ugotovitvi&quot; glede Cerkve sv. Petke dal tudi na srbsko in angleško Wikipedijo. &quot;Amicus Cato amicus Plato, amicitior veritas!&quot;@ [[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 00:39, 23. april 2026 (CEST)

== Avtobiografije ==

Zdravo, sem prebral tvoj komentar na [[Wikipedija:Glasovanja/Avtobiografije]]. Naj pripomnem, da predlog trenutno zadeva le prispevke uporabnikov, ki so napisali članke o sebi in ne uporabe avtoportretov ali avtobiografij za vire, tako da predlagan sprememba pravil ne bi vplivala na tvoje delo. Skratka, tebi v vednost. Lep vikend še naprej, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 12:37, 6. junij 2026 (CEST)

== Slog člankov ==

Slog tvojih člankov, zlasti biografskih, je pogosto preveč domačen za enciklopedijo, z ogromno subjektivnimi zastranitvami in nerelevantnimi podatki, ki imajo kvečjemu posredno zvezo s subjektom. Ker s kolegom {{u|Upwinxp}} ravno točkujeva prispevke za natečaj CEE Pomlad 2026, sem želel povedati dovolj vnaprej, da bodo prispevki za natečaj prejeli polovično število točk, če bodo več kot kak teden ali dva ostali v sedanji obliki (jih bova tudi ustrezno označila) - za primer, če ti je pomembno in bi želel izboljšati rezultat.

S tem v zvezi prosim tudi za odziv na komentar na [[Pogovor:Margaret Mitchell]]. Hvala, — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 13:57, 9. junij 2026 (CEST)
:V povezavi z [[Vuk Drašković|Vukom Draškovićem]] sem bil prisiljen vključiti kar nekaj člankov, ki so v nastajanju. Če bo čas, bom poskusil &quot;izpiliti&quot;; ti &quot;politiki&quot; in &quot;pisatelji&quot; me pri mojih načrtih tako samo ovirajo, saj sem želel dokončati področje z drugačno tematiko. Ker pa tega, ki ga sedaj obdelujem, v slovenski Wikipediji ni oziroma je zelo skromno obdelano, sem se mimogrede lotil tudi tega. Dokler posamezni članki ne bodo končani, nima smisla, da &quot;zbrda-zdola&quot; kaj večjega spreminjam; potem bo bolj pregledno in se lahko da končna oblika.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 14:14, 9. junij 2026 (CEST)</text>
      <sha1>pelqp8850em76mvl9t25o9byqw1b1l6</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687501</id>
      <parentid>6687243</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T05:11:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Slog člankov */</comment>
      <origin>6687501</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="71741" sha1="0wj1t29fr411ew1ywdcyhu8lyndt0ce" xml:space="preserve">{{Navpolje
| name = Navpolje
| title = &lt;font color=white&gt;Arhiv&lt;/font&gt;
| titlestyle = background:#CF2929; color:white; text-align:left;
| liststyle = text-align:center
| style = width:250px; float:right;
| state = collapsed
| navbar = off
| list1 =
&lt;poem&gt;
[[Uporabniški pogovor:Stebunik/Arhiv|2010–2011]]
[[Uporabniški pogovor:Stebunik/Arhiv 2|2012–2013]]
[[Uporabniški pogovor:Stebunik/Arhiv 3|2014–2015]]
[[Uporabniški pogovor:Stebunik/Arhiv 4|2016–2017]]
[[Uporabniški pogovor:Stebunik/Arhiv 5|2018–2022]]
&lt;/poem&gt;
}}

'''Uporabniški pogovor:Stebunik.'''

== Kako spremeniti imena slik? ==

Prenesel sem v Commons nekaj slik in kljub pazljivosti nekaterim nisem dal ustreznega imena. Kako lahko spremenim naslov slike? Hvala. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 04:00, 17. april 2023 (CEST)

:Na opisno stran slike dodaj predlogo &lt;tt&gt;&lt;nowiki&gt;{{Rename|želeno novo ime.ext|številka razloga|reason=razlog za preimenovanje}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/tt&gt;. Za podrobna navodila in številke razlogov glej [[commons:Commons:Preimenovanje datotek]]. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 04:11, 17. april 2023 (CEST)

:: Res si ekspeditiven. Hvala, bom poskusil. Če ne bo šlo, bom še vprašal. Veselo praznovanje! (Tukaj v Srbiji je pravoslavni velikonočni ponedeljek tudi še dela prost dan. Letos je bila katoliška Velika noč 9. aprila, pravoslavna oziroma po julijanskem koledarju pa teden pozneje, torej 16. aprila. Otroci niso šli v šolo od našega Velikega četrtka do jutri - prave velikonočne počitnice. Nisem na tekočem, kako je glede počitnic v Sloveniji.) --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 12:36, 17. april 2023 (CEST)

:Upam, da bo uspelo. Sicer sem na voljo za vprašanja. Veselo praznuj! --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 13:17, 17. april 2023 (CEST)

== Kurešček ==

Vidim, da si se lotil razširitve članka [[Kurešček]]. Sklepam, da se nameravaš osredotočiti predvsem na kraj kot romarsko središče. V tem primeru predlagam, da ustvariš stran [[Cerkev Marije Kraljice miru, Kurešček]], in vanjo vneseš vse, kar zadeva zgodovino, arhitekturo in umetnost cerkve ter tudi vse, kar zadeva romanja. Omeniš lahko tudi razne seminarje, ki se tam odvijajo, in kakšne pomembnejše duhovnike, pridigarje, govorce ali druge voditelje, ki jih vodijo. Tale napotek se mi zdi še vendarle dobro izpostaviti: Kadar boš omenjal vidca [[Franceta Špeliča]] in Marijina prikazovanja oziroma njena sporočila, govori o njih kot o &quot;domnevnih&quot;, se pravi z ustreznim zadržkom in z opombo, da Cerkev do sedaj še ni ustanovila kakšne preiskovalne komisije in se torej tudi še ni izrekla o teh nadnaravnih dogodkih. &amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 20:34, 22. april 2023 (CEST)
:[[Jakob Manjackal]] mi je vzel veliko časa. Imam tudi lastne fotke s Kureščka, bilo je davno, moram jih poiskati. Glede čudežnih dogodkov bi govoril na splošno o nenavadnih dogodkih - pa naj si jih vsakdo razlaga kot hoče. Odločitev Cerkve je seveda v znanstvenem članku le kot informacija. Njena odločitev namreč velja le za katoliške vernike. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 18:23, 25. april 2023 (CEST)
::Kar se tiče o. Špeliča, mislim, da bi mi lahko kdo prišel na pomoč; glede razdelitve Kureščka pa je ideja odlična in se bom po njej ravnal. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 18:23, 25. april 2023 (CEST)

== Invitation to Rejoin the [https://mdwiki.org/wiki/WikiProjectMed:Translation_task_force Healthcare Translation Task Force] ==

[[File:Wiki Project Med Foundation logo.svg|right|frameless|125px]]
You have been a [https://mdwiki.toolforge.org/prior/index.php?lang=sl medical translators within Wikipedia]. We have recently relaunched our efforts and invite you to [https://mdwiki.toolforge.org/Translation_Dashboard/index.php join the new process]. Let me know if you have questions. Best [[User:Doc James|&lt;span style=&quot;color:#0000f1&quot;&gt;'''Doc James'''&lt;/span&gt;]] ([[User talk:Doc James|talk]] · [[Special:Contributions/Doc James|contribs]] · [[Special:EmailUser/Doc James|email]]) 12:34, 6 August 2023 (UTC)
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:Doc James@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Top_translatiors/sl&amp;oldid=25414848 --&gt;

== Dodaj jezike ==

Poskusil sem dodati članek &quot;[[Nadvojvodina Avstrija]]&quot; kot članek v slovenščini k angleški &quot;Archducy Austria&quot;, pa ni šlo. Sicer drugič ni bilo problemov. Kdor se razume, naj priskoči na pomoč. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 00:16, 7. oktober 2023 (CEST)

: {{Opravljeno}}. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 00:28, 7. oktober 2023 (CEST)
:Čudovit si. Bog lonaj. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 10:34, 7. oktober 2023 (CEST)

== Popravek imena in jezikovna povezava za [[Pax Austriaca]] ==
Zopet mi jo je zagodla jezikovna povezava. Članek &quot;[[Pax Austriaca]]&quot; obstaja v angelščini na Wikipediji. Jaz sem zadevo prevedel in malo priredil, naslov pa je isti kot v angleščini - seveda je to latinsko in pomeni &quot;Avstrijski mir&quot;. Ko sem pa hotel vnesti jezik, je stran najprej zahtevala moje geslo. Ko sem geslo srečno našel in vpisal, pa je pisalo, da ne more najti tega članka na Slovenski Wikipediji (ker je takrat, ne vem zakaj, austriaca bilo z malo začetnico). Res, cela zmešnjava. Nekdaj je to šlo avtomatsko. Kdor se razume, naj torej poveže jezike. Hvala. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:14, 20. oktober 2023 (CEST)
Uspešno sem prestavil članek iz &quot;Pax austriaca&quot; na &quot;Pax Austriaca&quot; (torej obe besedi z veliko začetnico). Narobe pa je, da je pred to besedo še Wikipedija in je torej naslov članka: &quot;Wikipedija. Pax Austriaca&quot;. Smola, saj je moj prejšnji naslov članka imel malo začetnico: Pax austriaca, in sedaj je pisano z veliko, ker morata biti ob črki z veliko: Pax Austriaca. Zdaj pa se je k naslovu prištulila še Wikipedija! Prosil bi za ureditev zadeve, in hvala. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:27, 20. oktober 2023 (CEST)
:Torej: namesto [https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Pax_Austriaca] mora biti: [https://sl.wikipedia.org/wiki/Pax_Austriaca]. Poleg tega pa je treba še ustvariti povezavo za jezike z istoimenim člankom v angleščini [https://en.wikipedia.org/wiki/Pax_Austriaca]. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 10:26, 21. oktober 2023 (CEST) 

== Peskovniki ==

Stebunik, če smem, bi predlagal, da seznam uporabniških peskovnikov prestaviš na svojo glavno osebno stran. Tu je namreč videt, kot da poteka kak pogovor. Spotoma, če je katera od strani, ki je ne potrebuješ več in bi jo želel izbrisati, le sporoči. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 22:20, 26. maj 2024 (CEST)

:Mislim, da se ti na te reči bolj razumeš. Če je boljše, prestavi, nimam nič proti. Zaenkrat ne bi brisal, ker imam še kako zadevo v načrtu, in jo tukaj najhitreje najdem. Poleg tega pa je pri roki tudi nekaj praktičnih orodij. [[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:52, 26. maj 2024 (CEST)

{{Opravljeno}}, najdeš jih na dnu strani. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 10:38, 27. maj 2024 (CEST)

Veš, kaj bi samo še predlagal? Če bi v peskovnikih kategorije zaklical, da ne bi bile aktivne. Sedaj se namreč peskovniki pojavljajo po mnogih kategorijah. To narediš takole:
&lt;pre&gt;
&lt;!-- 
[[Kategorija:...]]
[[Kategorija:...]]
--&gt;
&lt;/pre&gt;

--&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 15:04, 10. junij 2024 (CEST)
::Rad bi te vprašal v zvezi z zaklicanjem kategorij: ali je to še potrebno ali je morda že urejeno?--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 19:39, 31. avgust 2024 (CEST)

Sem uredil. Kategorije sem samo spremenil v notranje povezave:

&lt;pre&gt;
[[:Kategorija:...]]
[[:Kategorija:...]]
&lt;/pre&gt;

--&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 20:43, 31. avgust 2024 (CEST)

== [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik31 - Rodič (priimek)]] ==

Zdravo, rad bi te samo opomnil, da predloga za povezovanje do priimkov že dolgo ne deluje več, vsaj od kar je SURS spremenil način dostopanja do podatkovnih baz. Sem te samo prijazno spomnil, da ne bo začudenja, ko te bo vrglo na SURS-ov primarni meni. Lep pozdrav, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 10:49, 31. avgust 2024 (CEST)
:Hvala za opozorilo. Vendar je meni odgovoril na vsa vprašanja in sicer čisto razumno, celo natančno po regijah in sicer z datumom 1.I.2024. Ne vidim tu ničesar, kar bi bilo narobe. Edina skrivnost je, kaj je s tistimi priimki, ki jih je manj kot 5, ker tega baje ne smejo razkriti zaradi varovanja podatkov; vtipkal sem noter več priimkov, tudi svojega - in sem dobil čisto pametne in sprejemljive ter natančne odgovore.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 17:22, 31. avgust 2024 (CEST)
::Pred leti te je vrglo direktno na vnos od priimka, sedaj ga moraš še enkrat vtipkati na strani SURSa, ko klikneš povezavo s predloge. Skratka, le manjša neprijetnost. LP, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 18:27, 31. avgust 2024 (CEST)
:::Ko vtipkaš priimek, pod tem malo desno piše ''Izberi''. Klikneš na to in se pokaže izid. Človek bi pričakoval, da je treba klikniti na polje desno. Na ta način pa zadeva odlično deluje in je izredno natančna - vsaka pohvala sestavljalcu teh strani. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 19:35, 31. avgust 2024 (CEST)

== Koncilski očetje ==

Stran [https://www.catholic-hierarchy.org/ Catholic-hierarchy.org] vsebuje popolna seznama koncilskih očetov prvega in drugega vatikanskega koncila. Pri drugem koncilu je dodatna težava, da obstajajo ločeni seznami za vsakega od štirih zasedanj. To pomeni, da se večina imen štirikrat ponovi. Natančna statistika je sledeča:

* 1. zasednje: 2448 koncilskih očetov
* 2. zasednje: 2488
* 3. zasednje: 2471
* 4. zasednje: 2629

Hja ... skratka ... Če si res pripravljen narediti seznam, mogoče predlagam, če bi naredil najprej &quot;talažjega&quot; – za prvi koncil, pa potem vidimo, kako naj bi seznam bil urejen po tvoji zamisli. Torej, ta seznam (za 757 koncilskih očetov prvega koncila) se nahaja na štirih podstraneh:

* [https://www.catholic-hierarchy.org/event/ecv1-1.html Podstran 1]
* [https://www.catholic-hierarchy.org/event/ecv1-2.html Podstran 2]
* [https://www.catholic-hierarchy.org/event/ecv1-3.html Podstran 3]
* [https://www.catholic-hierarchy.org/event/ecv1-4.html Podstran 4]

Morda se odločiš ... Upam. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 22:12, 14. september 2024 (CEST)
:Hja, zelo si razgledan. Če bi mi kdo pomagal, pa bi morda šlo. Nisem našel, ampak pomislil sem, da bi to moglo biti nekje na ''Catholic hierarchy'', ki je ne samo temeljita, ampak tudi zanesljiva zadeva. Ni malo število 757 - kar zmoti se mi: kaj pa šele drugi, ko jih je bilo na vsakem zasedanju vsaj trikrat več. 

Za zdaj bi želel &quot;spraviti pod streho&quot; še nekaj beograjskih in bečkereških škofov. Prav nocoj sem naletel na svojo fotko, ki podobne nisem mogel najti nikjer, in sicer fotografijo od komaj 2 leti vladajočega subotiškega škofa Večerina. Ni sicer kaka predstavitvena in ni le on na sliki, ampak je prav on osebno. Obdelal sem temeljito njegovega predhodnika Janoša Penzeša, sedanjega Fazekaša pa ne poznam in ga verjetno nimam na sliki. Prvi beograjski škof Rodič mi je vzel več ko mesec dni dela, je bilo za orati ledino. Upam, da bo z našim Ujčičem lažje. Tisto, kar sem omenil (koncilski očetje), pa bi morda prišlo na vrsto pozneje. Pride mi na misel, da očetov ne bi bilo treba ponavljati, se pravi glede na 4 zasedanja, ampak napraviti preprost in enoten seznam - morda kar abecedni - z nekaj najosnovnejšimi podatki.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 00:06, 15. september 2024 (CEST)

Moral sem poskusiti, kako bi izgledal seznam, pa sem kar ustvaril [[Seznam koncilskih očetov prvega vatikanskega koncila]]. Ker sem očete 1. nicejskega koncila tudi že popisal oziroma prepisal, nam tako ostane samo še 19 seznamov :) --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 14:27, 26. oktober 2024 (CEST)
:Naši Južni bratje pravijo: &quot;Briga moja pređi na drugoga&quot;. Ni lepo, vendar se jaz ne čutim poklicanega za tako zapletene sezname. Tistega od I.vat.koncila, ki si ga napravil, sem že vstavil v besedilo - kajti koncilov ni bilo ravno pretežko sklepati skupaj. Če zmoreš, nadaljuj - jaz bi jih pa kar vnašal v obstoječe članke - ali pa napravi to kar ti. Sedaj me je obsedla res preveč velika skušnjava, da obdelujem naše Južne brate - pa najsi bodo naši ali pa razkolniški, kot smo nekdaj rekli. To področje ne da ni obdelano na slovenski, tudi na Južnih Wikipedijah je zelo malo obdelano in še tisto, kar je, je po večini zanič zaradi strupenega nacionalizma, ki še najboljšo zadevo zastrupi. Čeprav je Lech Walensa svojčas diplomatsko dejal, da copata ne sodi svojega gospodarja (ko so ga vprašali neko mnenje glede kardinala Glempa - ki najbrž ne bi bilo preveč naklonjeno) - pa je morda škofovsko področje ne le pri nas, ampak tudi drugod po področju nekdanje Jugoslavije zelo malo ali pa nič obdelano. Res tudi upam, da bom našel kaj virov, da bo vse &quot;pasalo&quot; kot &quot;Sitz in Leben&quot;, kot je imel navado govoriti moj profesor [[Milan Grošelj]] (samo to sem si zapomnil od njegovih predavanj, saj je menda študiral še v nemščini).--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:16, 2. november 2024 (CET)

== Kategorija:Poligloti ==

V [[:Kategorija:Poligloti|Kategorijo:Poligloti]] si uvrstil kar nekaj oseb. Kakšen je pravzaprav kriterij za uvrstitev vanjo? &amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 15:09, 15. september 2024 (CEST)

:Mislim, da je to težko opredeliti. Ni pa vsak cerkveni dostojanstvenik in kdo drugi prišel vanjo, ampak le tisti, ki so govorili več jezikov in je bilo to znano. Tako na primer za papeža Pija X. to ne moremo trditi, za večino drugih papežev (pa tudi škofov) pa lahko. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 17:07, 17. september 2024 (CEST)

Misliš, da bi bilo dobro, da bi se odločili za neko število jezikov, da bi nekoga označili za poliglota? Razmišljam vsaj o sedmih jezikih, da bi bili pogoj. Kaj ti misliš? --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 18:00, 17. september 2024 (CEST)
:Lepo, vendar je to le previsoko število - po kakem ključu bi pa jezike šteli, ko jih večina življenjepisev niti ne našteva! Po mojem bi bilo čisto zadosti štiri ali pet jezikov - saj danes kljub pametnim telefonom ne najdemo veliko takih, ki bi jih znali 4-5 vsaj za silo uporabljati. Že med tako nizko število bi se jaz komajda vrinil, čeprav sem hodil na klasično gimnazijo - vendar klasičnih jezikov nismo govorili, kakor imajo pri &quot;asimil metodi&quot;, ki je naši učitelji niso poznali ali pa ni bila v navadi, kar je vsekakor napopravljiva škoda. Pri jezikih pa mislim, da nič ne pomeni pasivno znanje, ampak vzporedno tudi (znana) uporaba teh jezikov pri kakem (vsem) znanem in koristnem delu. V mislih imam enega &quot;posvetnega&quot;, pa izredno simpatičnega poliglota, reškega pravnika, ki je bil tudi ban Savske banovine, pa tudi pravosodni minister - poleg tega pa vsestranski dobrotnik in se je moral zato še pred komunisti zagovarjati. Nanj sem slučajno naletel, ko sem obdeloval (seveda moram članek zaključiti, čeprav še zdaleč ni do kraja obdelan) prvega beograjskega nadškofa [[Ivan Rafael Rodić|Rodića]]. Takega poštenega in sposobnega odvetnika bi morali imeti v našem času, pa bi Mariborska škofija lahko izplavala. Pa da bo levica pomagala Cerkvi? Med ljudmi se govori, da je Pahor dejal: &quot;da, ampak Cerkvi nikoli.&quot; Ta vsestranski umetnik itd. [[Viktor Ružić]] pa je tako trdo pritisnil na banko, da je umaknila hipoteko z Beograjske nadškofijske palače - mislim, da je to res nekaj izjemnega in meji na čudež. Seveda: v vladi je bil tudi naš [[Anton Korošec|Korošec]] in država je plačala škofijski dolg, kar je pa drugi čudež. Banki so zagrozili: če ne boste zadovoljni z 2 in pol milijona dinarjev, ne boste dobili pa nič in pika. Ali bi naši partizani storili kaj podobnega? Omenim ga zato, ker bi rad tudi o tem hrvaškem &quot;poliglotu&quot; (pa ne zato, ker je bil poliglot, ampak zaradi cele vrste pozitivnih lastnosti, ki so ga krasile) sestavil vsaj kratek članek, in mislim, da bi bilo možno najti tudi sliko zanj, seveda žal le pod &quot;pošteno uporabo&quot;.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:31, 2. november 2024 (CET)

== Predsedniki Jugoslovanske škofovske konference ==

Zanima me, v kolikor imaš seveda na razpolago podatke, če bi bil pripravljen v članek [[Jugoslovanska škofovska konferenca]] dodati seznam predsednikov. &amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 13:52, 17. september 2024 (CEST)
:Ne bi bil problem, ampak ne vem, ali obstaja članek o Jugoslovanski škofovski konferenci. Bral sem pri [[Anton Mahnič|Mahniču]], da so že za časa [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] ustanovili &quot;Jugoslovaansko škofovsko konferenco&quot;. Iz časov &quot;Stare&quot; in &quot;Nove Jugoslavije&quot; (to je popularni enoznačni naziv in ene in druge &quot;Jugoslavije&quot; - je znano, da so bili predsedniki te organizacije zagrebški nadškofje. Nisem slišal, da bi bil kdo drugi. Med drugim je v &quot;Pismu jugoslovanskih škofov 1945&quot; podpisan kot predsednik JŠK &quot;Alojzij Stepinac&quot;.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 16:35, 17. september 2024 (CEST)

== Križevniška cerkev ==

Stebunik, bi ti vedel, pod katero ljubljansko župnijo teritorialno spada [[Križevniška cerkev]]? &amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 00:17, 21. september 2024 (CEST)
:Bom poskusil poiskati.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 10:35, 21. september 2024 (CEST)
:: Pisal sem na njihov naslov, ki je na spletu, pa do danes nisem dobil odgovora. Moj tovariš, ki je bil dolga leta župnik na neki ljubljanski župniji, je dejal, da spada križevniška cerkev pod ''frančiškane'' - tj. ''Župnija Marijinega oznanjenja'' pri Tromostovju. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 17:17, 26. oktober 2024 (CEST)

Hvala za odgovor. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 20:25, 26. oktober 2024 (CEST)

== Poštena uporaba ==
Ravno sedaj sem naložil nekaj svojih fotk v Wikimedijino zbirko. Vse so pod licenco. Za en članek pa ne dobim primerne slike, razen pod &quot;pošteno uporabo&quot;. Čisto sem že pozabil, kam bi moral naložiti sliko. Prosim, če bi mi kdo pokazal smer ali dal link. Hvala. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:22, 28. november 2024 (CET)

:Vidim, da si že našel. S povezavo [[Posebno:Nalaganje|Naloži datoteko]] v desnem stolpcu je prav. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 06:53, 29. november 2024 (CET)
::Res sem se namučil, a končno sem našel in s pomočjo Pikasa tudi sliko obrezal kot se šika, da je brez črnega okvirja. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 14:57, 29. november 2024 (CET)

== Čestitke ==

Stebunik, ob visokem jubilejnem 25.000 urejanju, sicer z malo zamude, bi ti rad čestital in te pohvalil za tolikšno vnemo pri urejanju slovenske Wikipedije. Vsaj na še enkrat toliko urejanj :P Naj zagnanost ne poneha! Lep večer, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 22:47, 13. december 2024 (CET)
:Veš, zelo sem presenečen nad tvojo posebne vrste Božično čestitko; kaj bom skrival, zelo sem vesel tvoje pohvale. Trenutno uživam v pokoju pod našimi dvatisočaki, pa res želim vsaj še kaj malega prispevati. V načrtu imam še nekaj beograjskih in vojvodinskih cerkva in škofij - to področje je namreč bolj slabo ali nič obdelano. Če Bog doda še dvajset let, pa zdravje in veselje do dela, pa bi še kaj malega uredil, za svoje veselje in veselje vseh, ki se bodo s temi manj znanimi zadevami srečevali. Še enkrat hvala, da si se me spomnil.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 22:54, 13. december 2024 (CET)

==Praznično voščilo==
{| style=&quot;border-style:solid; border-color:green; background-color:white; font color:red; border-width:2px; text-align:left; padding:8px;&quot;
|[[File:Christmas Wikipedia-logo-v2-en.png|110px]]
|Voščim ti miren in blagoslovjen božič, v novem letu pa ti želim uspešno, zdravja polno ter sadov obilno prihajajoče leto 2025. Naj vnema ne poide! S prisrčnimi pozdravi,--'''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 15:12, 23. december 2024 (CET)
|}

:Spoštovani prijatelj A09! Božič, 2024
:Tukaj pošiljam pismo, ki sem ga pripravil za svoje prijatelje, od katerih si eden najboljših tudi ti. Mislim, da nimam kaj dodati, le d bova povezana v molitvi k Tistemu, ki nas je načrtoval in nas spremlja vsak trenutek, kar nam daje moč in voljo za nadaljnjo hojo - tudi skupaj s slavno Wikipedijo. Lep pozdrav in velika zahvala, da si se me spomnil. 
:Veliki čudež se je zgodil za Božič na naši zemlji in se še danes nadaljuje: Bog je postal človek in prihaja med nas pri vsaki sveti maši; srečujemo pa se z njim tudi prek naših bližnjih. Odprimo torej svoja srca Novorojenemu Jezusu ter ponesimo njegovo ljubezen v naše skupnosti, družine in soseske, med svoje prijatelje, sorodnike in znance – zlasti med mladino, starejše in bolnike. 
:Blagoslovljen Božič ter zdravo, mirno in srečno Novo leto 2025. Vam želijo dušni pastirji in prijatelji s Trstenika, zlasti pa v don Bosku vdani Stebunik.
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Voščimo vam Novo leto (Stebunik, črkospev)
|-
|&lt;poem&gt;
:Vekomaj prerokovani
:Od Očeta je poslan.
:Šla sta Jožef in Marija
:Čez dolino, hrib in plan.
:In ker zanju ni prostora,
:Morata ven v svetlo noč:
:O ljudje, ste res brezsrčni!
:Vam Mesija ni v pomoč?
:Nova pesem se razlega,
:Od nebes se oglasi:
:Višnji nam prinaša spravo,
:Olajšuje nam skrbi.
:Le nikar ne pozabimo,
:Eno nam zapoved da:
:To, da bližnjega ljubimo -
:Obradujmo Jezusa.&lt;/poem&gt;
|}
:Pošiljam, kakor bo uspelo, ker sem navajen na star način, na kodo. Še enkrat vesele praznike JJ [[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 19:12, 23. december 2024 (CET)
::Amen. Se ti v mislih pridružujem. (mimogrede sem popravil tabelo, na žalost zamaknjenih tabel v Wikipediji ni brez uporabe css-ja). Lep večer, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 20:22, 23. december 2024 (CET)

== [[:Kategorija:Visoke stavbe]] ==

Obstaja kakšna definicija za &quot;visoko stavbo&quot;? Meni se ne zdi ravno smiselna zastavitev, ljubljanski Nebotičnik je lahko &quot;visok&quot; za Ljubljano, ampak je palček proti Empire State Buildingu. Kaj meniš? LP, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 22:20, 13. februar 2025 (CET)
:Ko sem brskal po Wikipediji za ''visokimi stavbami'', sem našel ustreznejšo, že obstoječo ''nebotičniki''. Zato sem vse uvedene &quot;visoke stavbe&quot; (Toblerone, Ljubljanski nebotičnik, Empire State building, Kuala Lumpur) zamenjal z ustreznejšo kategorijo &quot;nebotičnik&quot;, ki je že uvedena, pa zapisana le na malo mestih. Kdor se razume, lahko torej mirno izbriše &quot;visoke stavbe&quot;. Kategorija &quot;nebotičnik&quot; - mislim - da je ustrezna, saj je tudi izraz na Slovenskem splošno sprejet, bolj kot &quot;visoke stavbe&quot;. Poleg tega pa lahko &quot;nebotičnike&quot; po volji uporabljamo. Zelo zanimiv je članek v angleščini &quot;Najvišje stavbe na svetu&quot;, ki bi morda vse zaslužile kategorijo &quot;nebotičnik&quot;.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 22:39, 13. februar 2025 (CET)
::Nebotičnik bo boljše :) Prav tako je razlika med objekti in stavbami v gradbenem žargonu, a nisem točno prepričan v nianse. &quot;Visoke stavbe&quot; bom pobrisal, hvala za postorjeno. Lep večer želim, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 22:50, 13. februar 2025 (CET)
:::Prečudovit si. Lepo polnoč, obenem pa srečo ''novosadski pomladi''. Bil sem pol stoletja v Srbiji, pa mi je žal, da nisem navzoč ob tem neverjetnem študentskem gibanju, ki je po eni strani tako nedolžno naivno, po drugi strani pa tako neverjetno urejeno v vseh podrobnostih, zato pa pristno in obljubljajoče boljšo prihodnost ne le Srbije. To je Srbija, ki se mi dopade in budi tudi za Slovenijo nove nade.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:30, 13. februar 2025 (CET)
::::Tisti članek je tudi v slovenščini: [[Seznam najvišjih zgradb na svetu]]. Mislim pa, da tistih nekaj slovenskih ali srbskih &quot;visokih stavb&quot; - čeprav se ne morejo meriti s svetovnimi velikani - lahko mirno uvrstimo v kategorijo &quot;nebotičniki&quot;.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:37, 13. februar 2025 (CET)

== Tabela ne prime ==
Na it wiki imajo lepo razpredelnico o Segedinsko-čanadski škofiji s podrobnimi podatki stanja. Ko sem jo prenesel na slovensko wiki, žal ne prime. Tukaj jo podam, če lahko kdo popravi (verjetno bi bilo treba napisati v angleščini, pa tudi to ne &quot;prime&quot;): --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 22:22, 1. marec 2025 (CET)

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;
! rowspan=2 | Leto
! colspan=3 | Prebivalstvo
! colspan=4 | Duhovniki
! rowspan=2 | Diakoni
! colspan=2 | Redovniki
! rowspan=2 | Župnije
|-
! Krščeni
! Skupno
! %
! Število
! Škofijski
! Redovni
! Vernikov na&lt;br&gt;duhovnika
! Moški
! Ženske
|-
| 1950 || 265.000 || 350.000 || 75,7 || 188 || 134 || 54 || 1.409 ||  || 86 || 375 || 59
|-
| 1969 || 371.750 || 1.370.300 || 27,1 || 208 || 208 ||  || 1.787 ||  ||  || 53 || 113
|-
| 1980 || 376.000 || 1.576.000 || 23,9 || 153 || 153 ||  || 2.457 ||  ||  || 16 || 113
|-
| 1990 || 381.088 || 1.050.424 || 36,3 || 128 || 128 ||  || 2.977 ||  ||  ||  || 111
|-
| 1999 || 440.000 || 936.000 || 47,0 || 122 || 103 || 19 || 3.606 || 2 || 101 || 13 || 112
|-
| 2000 || 440.000 || 936.000 || 47,0 || 120 || 101 || 19 || 3.666 || 3 || 69 || 13 || 112
|-
| 2001 || 440.000 || 936.000 || 47,0 || 120 || 101 || 19 || 3.666 || 4 || 70 || 16 || 112
|-
| 2002 || 440.000 || 936.000 || 47,0 || 120 || 101 || 19 || 3.666 || 3 || 64 || 20 || 112
|-
| 2003 || 440.000 || 936.000 || 47,0 || 123 || 104 || 19 || 3.577 || 4 || 77 || 30 || 130
|-
| 2004 || 440.000 || 936.000 || 47,0 || 117 || 98 || 19 || 3.760 || 4 || 75 || 29 || 129
|-
| 2010 || 360.563 || 881.159 || 40,9 || 116 || 103 || 13 || 3.108 || 3 || 60 || 30 || 112
|-
| 2014 || 363.500 || 889.000 || 40,9 || 107 || 93 || 14 || 3.397 || 4 || 61 || 35 || 112
|-
| 2017 || 361.100 || 819.700 || 44,1 || 114 || 99 || 15 || 3.167 || 4 || 60 || 29 || 112
|-
| 2020 || 361.500 || 821.250 || 44,0 || 107 || 86 || 21 || 3.378 || 3 || 68 || 25 || 111
|-
| 2022 || 357.530 || 812.800 || 44,0 || 95 || 81 || 14 || 3.763 ||  || 61 || 23 || 111
|}

:Glej odgovor na https://sl.wikipedia.org/wiki/Uporabniški_pogovor:A09#c-A09-20250301213200-Stebunik-20250301212200 Lep večer, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 22:35, 1. marec 2025 (CET)
::Šel sem gledat tja, pa spet nisem ničesar razumel. Če utegneš, daj mi napravi to tabelo, da jo vstavim - jaz sem za te logaritme prebutast. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:33, 1. marec 2025 (CET)
::: Pogledal sem tam in prevedel v slovenščino, vendar ne ustreza, nekaj je &quot;premaknjeno&quot;.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:15, 3. marec 2025 (CET)
::::Pa res. Leto je zamaknjeno. Popravim. LP, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 23:34, 3. marec 2025 (CET)

Stebunik, glavo tabele sem zgoraj dodal ročno. Prepozno sem opazil, da je A09 že na svoji strani to naredil. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 13:05, 4. marec 2025 (CET)
:Mislim, da bo zdaj v redu. Popravil sem le besedilo &quot;Krstov na duhovnika&quot; v: &quot;Vernikov na duhovnika&quot;. Tukaj namreč ne misli na število krstov, ampak na število vernikov, ki pridejo na enega duhovnika - kar je očitno iz navedenih podatkov. Hvala za ves trud, res je bila zapletena zadeva. Ker so pa Italijani tako pridni, bom lahko njihove tabele prekopiral tudi iz drugih škofij, ki so jih skrbno obdelali - medtem ko take tabele nimajo niti Madžari, ki so sicer zelo skrbni za svoje nekdanje vplivno področje. Imajo pa ogromno zgodovinskih podatkov. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 13:16, 4. marec 2025 (CET)
::Saj tako nekako gre trend: vsakemu svoje. Slovenci imamo (načeloma) največ napisano o nas in tudi največ napisanega o naši deželi in naših ljudeh. Za tuje stvari pa gremo na tuje Wikipedije. Težko bomo natančno popisovali kakšno kitajsko mitologijo, če ne poznamo virov, ki so večinsko pisani v mandarinščini, ter mandarinščine – takisto lahko obratno trdimo. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 15:00, 4. marec 2025 (CET)

== CEE Pomlad? ==

Zdravo, tudi letos je organiziran CEE natečaj 2025 in tvoj prispevek [[Dušegubka]] bi se lahko štel v okvir natečaja. Če hočeš sodelovati, se prosim podpiši na [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025|strani natečaja]]. Najbolj zagnane ustvarjalce čakajo knjižne nagrade. LP, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 21:20, 25. marec 2025 (CET)
:Spoštovani A09: Šel sem na tisto stran, pa ničesar nisem razumel. Imam izdelanih nekaj člankov, ki bi &quot;pasali&quot; prav na to področje, nekatere pa pišem. Ne vem pa, kako ji spraviti tja oziroma kam in s kakimi oznakami. Omenil sem Yerpu (ki je tudi med organizatorji), da bi jaz te svoje članke prinesel na tole stran (naslove), potem pa jih spravite na pravo mesto oziroma jim dajte primerne oznake. Mislim, da bom &quot;skopčal&quot;, ko bom videl prvi tak zgled. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 22:32, 25. marec 2025 (CET)
::Ni problema, z veseljem obrazložim. Za članke, ki bi jih želel šteti v okvir natečaja, samo prilepiš predlogo {{tl|CEE Pomlad 2025}} s sledečo uporabo &lt;nowiki&gt;{{CEE Pomlad 2025 |uporabnik=Stebunik |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}&lt;/nowiki&gt;. Lahko pa tudi jaz označujem članke, če ti je lažje. Še aktualen primer v članku [[Posebno:Diff/6412359|Litovska vojna za neodvisnost]] pisca Octopus-a. Lep večer, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 23:12, 25. marec 2025 (CET)
:::To je že bolj konkretno. Bom poskušal - ti pa dopolni, če bo kaj manjkalo. Hvala! Veselo Veliko noč, blizu je že!--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:40, 25. marec 2025 (CET)
::::Ni problema. Tudi tebi voščim (sicer malo prezgodaj) blagoslovljeno Veliko noč. Lep večer želim, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 23:44, 25. marec 2025 (CET)

: Pozdravljen, očitno je prišlo do nekaj nesporazumov. Kot piše v [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025/Pravila in udeleženci#Pravila|pravilih natečaja]], veljajo samo članki, ki so bili bodisi ustvarjeni bodisi razširjeni od letošnjega 21. marca do 31. maja. Trenutno torej v poštev pridejo [[Dušegubka]], [[Varnava Rosić]], [[Konkordatna kriza]] in pogojno [[Škofija Segedin-Čanad]], pri ostalih enajstih pa sem moral predlogo umakniti.
: Če želiš sodelovati, se ne pozabi [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025/Pravila in udeleženci#Udeleženci|vpisati med udeležence]]. Predloga {{tl|CEE Pomlad 2025}} pa spada na pogovorno stran, ne na vrh člankov samih. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 10:37, 25. april 2025 (CEST)
:: Hvala za pomoč. Sicer pa ni primerno, da bi mi stari odjedali veselje do tekmovanja mlajšim. Zato bom nadaljeval urejevanja brez tekmovanja kot doslej.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 08:37, 26. april 2025 (CEST)

== Slika ==

Zdravo, ti bi verjetno najbolje vedel. Sumim, da je [[:Slika:Krvavalitija.jpg]] že v javni lasti (glej jugoslovanske pogoje v {{tl|PD-Slovenija}}, ki so bili podedovani v trenutnem zakonu), a mora biti slika objavljena pred letom 1945 oz. 1970, da je v javni lasti kot anonimno delo/fotografija. Vir, ki si ga pripel, mi deluje kot prepis časopisa. Morda veš kaj več o tem viru? Če je temu tako, bom sliko premestil v Zbirko, da bo na voljo na več wikijih. LP! '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 21:44, 12. april 2025 (CEST)
:Dve zelo dobri sliki sem našel. Menim, da je ta slika bila sodobna - tj, da je bila objavljena 1937 v takratnem časopisju - prav tako tista druga. Časnikarji pač prvi gredo s časom. Moj oče (1907-1992) je imel navado govoriti: &quot;Kdor ne gre s časom vštric, postane času stric.&quot; No, šalo na stran. Menim, da ni nobenega dvoma, da je iz takratnega časopisja in da storiš po predlogu. Jaz bi pod pošteno uporabo še vnesel noter tisto drugo, kjer pa je malo manj oseb. Tudi s tisto drugo bi bilo možno isto. Bom poskusil takoj. Sta še kaki dve fotki (morda tudi več), vendar mi ti dve delujeta res &quot;upečatljivo&quot; in &quot;pretresljivo&quot;. Hvala za prizadevnost!--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 22:20, 12. april 2025 (CEST)
:::Veš, napisano je na tisti strani, da je slika iz zbirke Wikimedia commons. To je brend, ki si ga ne bo nihče zmislil. Šel sem sicer na slepo srečo iskat, da bi sliko dal gor pod isto licenco, kot je gori, pa seveda nisem nič našel. Vidim, da sliki ni prilepljen noben stop, torej je to res, saj se nekateri na take reči dobro razumejo in bi takoj gor nekaj prilepili. Če ti poznaš tiste smešne predpise, in veš, da ni ovire, pa tisto drugo kar prestavi na Wikimedijino zbirko. Hvala za trud in lep Velik teden. Sem imel nekaj spovedovanja, je bilo lepo delo. Seveda pridejo k spovedi taki, ki imajo že zagotovljeno vstopnico za v nebesa. Ta pravi grešniki so pa bolj &quot;bogaboječi&quot; in se stran držijo. Spomni se me malo, me nekaj od južne naprej &quot;po vampih šraufa&quot;. Vem, da sem alergičen na alkoholni kis, pa je morda bil v solati. Pri mojih letih pa taka občutljivost ni pogosta, ker večine mojih letnikov (1944) ni več med živimi. Lep pozdrav in obilo uspehov! --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 19:54, 13. april 2025 (CEST)

== [[Ciril Jerič]] ==

Stebunik, najprej ti voščim blagoslovljeno veliko noč!

Ker ti nočem skakati v zelje v članku, ki ga trenutno urejaš, te samo prosim, če lahko predlogo za CEE Pomlad 2025 premakneš iz uvoda članka na pogovorno stran, kamor spada. Najlepša hvala in lep praznični vikend želim naprej. LP, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 17:59, 20. april 2025 (CEST)

:Tudi jaz ti enko želim. Pri vseh imam na strani članka. Če mi bo uspelo, bom premaknil. Če ne, mi boš pomagal. Velja. Še enkrat: veselo in cvetočo Veliko noč!@[[Uporabnik:A09|A09]] [[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 20:18, 20. april 2025 (CEST)

== &quot;Okno&quot; za Paskvina ==

Poskušal sem prenesti &quot;okno&quot; za Paskvina (Pasquino) - to bi bil neke vrste rimski govoreči kip - iz angleške Wikipedije, pa ne &quot;prime&quot;. Tukaj ga podajam, kdor bi zadevo lahko rešil, mu bom hvaležen; ustvarjam namreč članek ''Paskvin'', ki sem ga mislil že pri urejanju &quot;[[Seznam papežev|Seznama papežev]]&quot;, pa nikoli ni prišel na vrsto.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 12:54, 24. april 2025 (CEST)

: {{Opravljeno}}, --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 01:04, 25. april 2025 (CEST)
::&quot;Kdor zna, njemu dva&quot; pravi pregovor. Čudovit si, hvala.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 08:38, 25. april 2025 (CEST)

== Bodoči papež ==

Pozdravljen, za hitrejše ustvarjanje vsebin o prihodnjem papežu bom na [[Uporabnik:A09/peskovnik6|svoji uporabniški strani]] pripravil krajše povzetke za vse 
[[papabil]]e, vsekakor pa si vabljen, da mi pomagaš pri urejanjih ob zaključku konklava. To sporočilo je samo obvestilo, da si ne bi urejevalci krščanskih tematik preveč skakali v zelje, sicer pa sem videl, da si se lotil razširjevanja članka o Frančišku. Hvala za slednje in lep vikend želim! '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 11:44, 26. april 2025 (CEST)
:Opazil sem namreč, da je članek o papežu Frančišku zelo reven in pomanjkljiv, poleg tega pa tudi neurejen. Omejil bi se samo na članek o papežu - ničesar o pogrebu in konklavu. Nekaj malega bi dopolnil zlasti iz angleške in nemške Wikipedije, ki nekatere nejasne zadeve malo bolje razložita. Kar se pa tiče kardinalov, bom rad priskočil na pomoč, če bom kaj mogel. Kolikor imam izkušnje, so kardinali na slovenski Wiki dokaj skromno obdelani - kadar sem jih potreboval, sem večinoma zadel na neobdelane.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 13:59, 26. april 2025 (CEST)
::Vsekakor hvala za pomoč, a menim, da je za članek [[smrt in pogreb papeža Frančiška]] že dobro poskrbljeno, ''omilil'' sem le članka o odzivih in spisku udeležencev, ki sta oba na angleški Wiki, za konklav pa je tudi že članek na [[papeški konklave (2025)]], ki pa ga bom posodobil v kratkem. Za kardinale pa se strinjam, povzetki v mojem peskovniku so takšni, da se da takoj narediti iz njih solidne škrbine, kar nam bo seveda močno koristilo pri imenovanju novega papeža. LP, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 14:49, 26. april 2025 (CEST)
:::Pokojni Slovenec Lojze Kastelic iz Bečkereka (po rodu pa iz Cerknice) je dejal glede JP2: &quot;Naslednik naj bo vse, samo naj ne bo Poljak&quot;; sicer ni hodil kaj dosti v cerkev in ne vem, v čem se mu je JP2 zameril - meni se ni. Nekateri pa danes govorijo: &quot;Naslednik naj bo vse, samo da ne bo iz Južne Amerike in ne jezuit.&quot; Res moramo veliko moliti, da ne bo podobnih presenečenj, ampak kak od &quot;klasičnih&quot;. Jaz dva taka poznam, pa njunih imen ne izdam - me re zanima, kako se bo končal konklave. Seveda je to treba vzeti kot šalo - kajti zanimivo, da niso bili vedno izvoljeni &quot;papabilis&quot; - a največje presenečenje je bil glede tega ravno [[papež Frančišek|Frančišek]]. Z &quot;našim&quot; belograjskim kardinalom - ki je napredoval zelo hitro in je imenovan v zadnjem konzistoriju - sta si začuda podobna: neverjetno priljuden nastop in simpatičen prvi vtis na zunaj...--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 15:06, 26. april 2025 (CEST)

== &quot;Hotniki&quot; ==

Prosim ne uporabljaj tega žaljivo dvoumnega arhaizma za opis homoseksualnosti. V slovenščini namreč v resnici pomeni [https://fran.si/134/slovenski-pravopis/3746526/hotnik?View=1&amp;Query=hotnik pohotno osebo], kadar se nanaša na žensko pa lahko celo prostitutko - nič od česar nima neposredne zveze s homoseksualnostjo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 15:27, 20. maj 2025 (CEST)

== Papež Janez XXIII. ==

Najbrž si spregledal: na strani [[Pogovor:Papež Janez XXIII.#Obisk leta 1960 v Križevcih, Hrvaška|Pogovor:Papež Janez XXIII.]] sem ti pustil en komentar. &amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 11:35, 20. junij 2025 (CEST)

== Neprimeren način pisanja ==

spoštovani,
kolikokrat bo še treba apelirati na tvoj način pisanja člankov. Način, da shraniš vsako črko ali besedo in tako nasmetiš zgodovino do skrajne nepreglednosti. Predlagam, da si članek najprej napišeš na primer v wordu in ko bo dovolj dober, ga preneseš v wikipedijo in oblikuješ v skladu s smernicami naenkrat, pri tem pa uporabljaš predogled. [[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 21:20, 12. julij 2025 (CEST)

:Zdaj je članek končan. Glede na pomanjkljive in nesistematične vire v Wikipedijah skoraj ni bilo mogoče drugače. Mislim, da ni esej - razen če so tudi v tujih Wikipedijah. Kdor ne verjame, naj kar pregleda npr. v angleški, ruski, madžarski, nemški in italijanski Wikipediji, ki bi vse po vrsti zaslužile pripombo, da so škrbine. Veliko sem se trudil, pa pozneje opazil kako napako, ko je bila že v delu. Poleg tega je možno notranje povezave - s katerimi je na tem področju slovenska Wikipedija prava revščina - vnesti šele po preverbi &quot;na terenu&quot;. Večinoma tako ubirajo linijo manjšega odpora in samo prevedejo članek brez preverjanja na drugih Wikipedijah in v raznih virih. Je pa to, kot vidim, nehvaležno delo in zahteva veliko truda. Upam pa, da sem članek zadosti &quot;skrtačil&quot;. Če ne, je to krivda Wikipedij, od katerih sem povzemal gradivo.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 08:48, 13. julij 2025 (CEST)

== Slavko Večerin ==

Zdravo, imaš morda dovoljenje od subotiške škofije? Če ne, te prosim, da se odločiš za eno sliko Večerina, kajti vse te so naložene po principu poštene rabe, ki pa je dovoljena samo v omejenem obsegu. Ostale slike (verjetno vse razen ene, vse so namreč v ilustrativne namene) bo potrebno pobrisati. Hvala za razumevanje in lep večer! '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 20:04, 8. september 2025 (CEST)

== Poštena uporaba malo širše ==
Od uglednega administratorja na slovenski Wikipediji sem pred meseci dobil bolj širokosrčno navodilo, in sicer, da smem naložiti &quot;pod pošteno uporabo&quot; več fotografij (in jih seveda tudi uporabiti). Za to ni potrebnega posebnega dovoljenja, poleg tega pa ni gotovo, da je ravno v zvezi s člankom [[Slavko Večerin]] [[Škofija Subotica|Subotiška škofija]] nosilka avtorskih pravic za posamenzen fotke. Menim, da tukaj ne gre toliko za avtorske pravice, kolikor za dobro voljo uporabnikov in administratorjev (upravnikov), da &quot;trpijo&quot; omejeno število fotk, ki jih pod normalno licenco ne bi bilo mogoče objaviti - kot to dela tudi Ameriška Wikipedija, ki nas gosti pod svojim dežnikom. Menim, da so glede tega slovenski Wikipedisti zelo razumevajoči. Drugo je, če bi tej objavi nasprotoval nosilec avtorskih pravic, kar je pa pri slovenski Wikipediji malo verjetno, saj jo večina tujcev spregleda. V srbski Wikipediji mi je pri enem članku en uporabnik meninič-tebinič izbrisal brez potrebe eno tako sliko &quot;pod pošteno uporabo&quot;, ker nobene druge ni bilo na razpolago. Ali pa je zdaj bolje, da njihov članek (po njegovi ozkosrčni strogosti) nima niti ene slike, ki bi osebo predstavila, je pa drugo vprašanje. In &quot;možeš da se žališ na vodovodnu upravu&quot;. Več slik pa ni niti na razpolago za vsak članek.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 21:06, 28. september 2025 (CEST)

== Predloga:Krščanstvo ==

Predlogo {{tl|Krščanstvo}} vidim, da dodajaš skoraj v vsak svoj novi članek. Namenjena je pravzaprav samo za osnovne članke o krščanstvu, tiste, ki so navedeni  v predlogi. Tako predlagam, da jih raje odstraniš, saj so poleg tega tudi prostorsko zelo potratni. &amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 11:32, 11. september 2025 (CEST)
:Kot vidim, je med članki o krščanstvu tudi članek [[škof]]je. In ti moji članki so sedaj o škofih. Tu ne vidim nobene odvečnosti; obravnavam pač take teme, kjer sem takorekoč doma in ne vidim razloga, zakaj ne bi dodajal ustrezne predloge, če obstaja.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 13:10, 11. september 2025 (CEST)
::Druge Wikipedije imajo še predlogo [[katolištvo]], ki bi bolj spadala na članke z izrečno katoliško vsebino. Pri članku o [[Gabrijel Bukatko|Bukatku]] je seveda predloga &quot;krščanstvo&quot; dokaj primerna, saj je bil &quot;zahodni nadškof&quot; ter &quot;vzhodni škof&quot;.

:::Predloga je namenjena samo vključevanju v članke o splošnih temah, ki so navedene v njej. Torej v članku [[Škof]] ja, v člankih o vsakem posameznem škofu pa ne. To je logika navigacijskih predlog, ki velja za ves projekt, in ni primerno uveljavljati nečesa po svoje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 15:07, 11. september 2025 (CEST)

::::Sicer pa lahko opaziš, da niti doslej ni bila uporabljana sistematično. Hvala za smernico.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 15:13, 11. september 2025 (CEST)

== Kategoriziranje ==

Samo opomba glede kategoriziranja: Če je nekdo nadškof, ne potrebuje tudi kategorije škof, saj kategorija nadškof zadostuje. Podobno, če je nekdo škof, ne potrebuje tudi kategorije duhovnik, saj je poklic duhovnika že vključen v poklicu škofa. Če je nekdo predsednik škofovske konference, ne potrebuje tudi kategorije član škofovske konference in pa Škofovska konferenca X. Kategorij naj bo torej smotrno malo. Vidim tudi, da ponavadi ustvariš novo kategorijo čisto prazno. Poskusi jo umestit na ustrezno mesto v mreži kategorij. &amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 15:47, 20. november 2025 (CET)
:Glede umestitve v mrežo nisem vešč; včasih je namreč potrebna kaka nova kategorija. Pri novem članku navadno navajam kategorije po vzoru na prejšnji sorodni članek. Dvojno navajanje pa je zato, ker je nekdo bil in &quot;predsednik&quot;, nekaj časa pa tudi samo &quot;član&quot; npr. Škofovske konference.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 18:51, 20. november 2025 (CET)

== Ikona za črnogorščino ==
Že večkrat sem prosil, da mi kdo predstavi &quot;ikono&quot; za črnogorščino, pa doslej tega verjetno nihče ni opazil. Obstajajo na primer za druge jezike, in verjetno tudi za črnogorščino: 

;{{ikona en}}
;{{ikona hr}}
;{{ikona cnr}}
;{{ikona me}}
--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 18:59, 20. november 2025 (CET)

: {{tl|Ikona cnr}} izpiše {{Ikona cnr}}. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 20:43, 20. november 2025 (CET)
::Čudovit si: &quot;Kdor zna, njemu dva (zlatnika si zasluži)&quot;.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 22:49, 20. november 2025 (CET)

== Pomišljaji ==

@[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] lahko prosim uporabljaš pomišljaje (mdr. [[Ivan Benigar]])? 

Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 22:21, 18. december 2025 (CET)

:Bodi malo bolj konkreten. Sicer pa imam namen članek še enkrat pregledati in takrat pridejo na vrsto razne pomanjkljivosti, če jih bom seveda vse opazil. Hvala. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 22:33, 18. december 2025 (CET)
::Na hitro sem preletel članek in videl, da uporabljaš navaden vezaj -, ki ni enak pomišljaju – ... [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 22:54, 18. december 2025 (CET)
:::Najprej se mi redno vpiše kot vezaj; šele po nadaljnjem diplomatskemu okoliprinašanju se sam potegne v pomišljaj. Izgleda, da bom v takih primerih moral pomišljaj kopirati, kar pa pride na vrsto seveda šele, ko bo sledil dokončni pregled. Tako je v Wordu in ostane tudi, kadar prenesem; kadar pa tipkam naravnost v Wiki, pa odtisne samo vezaj. Mislim, da bo to ob pregledu vse urejeno, saj mislim še malo zbrusit oziroma dopolnit nekatere zadeve, ki jih nekateri članki poznajo, drugi pa ne. Španščina mi je sicer precej blizu (latinščina, italijanščina), vendar zadeva napreduje le počasi; za primerjavo je pa tovrstno pisanje v tem članku zelo pomembno.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:15, 18. december 2025 (CET)

== Vabilo k urejevalskemu maratonu ==

Stebunik, danes se odpre urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025|Gorizia-Nova Gorica 2025]], v sklopu katerega bomo razširjali in ustvarjali vsebine o Gorici, Novi Gorici ter širši regiji, nasploh pa tematikah Slovenije ter Italije. Natečaj poteka do 29. decembra 2025. Toplo vabljen k urejanju in ustvarjanju. V imenu Študentskega Wikikluba Univerze Ljubljana in Wikimedie Italije, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 13:29, 19. december 2025 (CET)
:Kot Slovenec - oče je bil doma iz Trnovega pri Ilirski Bistrici, mačeha iz Radeč - bi morda noter lahko prišel tudi [[Ivan Benigar]]; še bolj pa Tržačan [[Viktor Sulčič]]. Jaz navadno nisem te sreče, da bi se kak moj članek pokrival s kakim natečajem. Hvala za obvestilo.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 22:38, 19. december 2025 (CET)
::Ni panike, dobrodošel vsak prispevek, ki se vsaj dotika te teme :) Lep večer želim, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 22:48, 19. december 2025 (CET)
:::Kot sem omenil, sem glede teh reči bolj neroden. Če se ti zdi, postavi zadevo noter kar ti. Sedaj sem sklepal božični črkostih - mislim, da je v angleščini boljši kot tisti v slovenščini (poleg srbohrvaškega in madžarskega) - to pa je seveda le za mojo Stebunikovo stran. Kljub velikim pomanjkljivostim pesmic jih za enkrat ne mislim brusit, saj je namen zgolj voščilo in ne umetniška popolnost, ki bi prvič zahtevala veliko časa, drugič pani nobenega jamstva, da bi se izcimilo kaj boljšega, saj je največ odvisno od navdiha, ki ga pa včasih manjka. 

Če pa hočem zgoraj omenjena članka zaokrožit in dokončat, pa bo še nekaj dela, posebno pri učenem in vsestranskem - pa skoraj nič obdelanem - Benigarju - in seveda obenem ne bo časa za obdelavo nekih nepomembnih voščil. Tukaj v tem članku bi morala biti pomišljaja, a laptop napiše le vezaj. V člankih, ki jih lahko delam v Wordu, bom seveda na koncu poskušal urediti. 

Vesele Božične praznike! Pretreslo me je, ko sem zvedel, kako grozno božično voščilo nam je pripravila Nika - in se temu brez pridržkov pridružuje tudi naša predsednica, ki bi morala vsaj glede takih zadev biti nevtralna. Ali res mislijo tovrstni ljudje, da je splav - umor nerojenega bitja - res nekaj tako razveseljivega in pozitivnega, da bi ga morali povsod vrivati kot neko pridobitev? In to propagirajo nasilno - kot da so od tega obsedeni - ko obenem ali pa prav zaradi takih in Slovenija in Evropa beležita demografski primanjkljaj! Samo čakam še kako teroristično akcijo prijaznih migrantov, ki jo po običaju sprožijo pred Božičem - da svet govori o njih in ne o Jezusu, o terorizmu a ne o miru! V Avstraliji so se že pokazali, čeprav jih je tam malo - Evropa pa je skoraj redno na udaru. Ali se ni že Meško spraševal: &quot;Kam plovemo?&quot; Kaj bi se spraševal zgroženo šele danes!--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:10, 19. december 2025 (CET)

== Voda na mlin rasizma ==
Več avtorjev v nekaterih Blavatskinih spisih videva ideje, ki bi jih lahko opisovali kot antisemitske, celo rasistične in fašistične, ki so vplivale na nacizem, kot je poudaril CICAD[37] (Coordination Intercommunautaire Contre l'Antisémitisme et la Diffamation / Medskupnostno usklajevanje proti antisemitizmu in obrekovanju) &lt;ref&gt;{{Lien brisé|titre=Esotérisme et antisémitisme {{!}} Cicad|url=http://www.cicad.ch/fr/anti-semitism-history/esot%C3%A9risme-et-antis%C3%A9mitisme.html|site=www.cicad.ch|consulté le=2019-01-02}} : {{citation|Ainsi la fondatrice du mouvement théosophique, l'Ukrainienne Helena Petrowna Blavatsky (1831-1891) prône-t-elle des enseignements fascistes et racistes : les Aryens trônent au sommet de la pyramide des races, tandis que les Juifs, l'incarnation du Mal, ne sont qu'une excroissance anormale. Selon un principe cosmique, les races inférieures devraient être exterminées par les autres. Les sociétés théosophiques se sont parfois distancées de cette idéologie, mais sans jamais rejeter totalement la pensée de Blavatsky. Les nazis se sont largement inspirés de la théosophie en reprenant à leur compte la croix gammée, le discours sur les races ainsi que les références à l'occultisme occidental et oriental}}.&lt;/ref&gt;.

Za druge, vključno z bogovedci, je to napačna presoja HPB-nih zamisli, saj je prezirala nasilje in želela spodbujati vesoljno bratstvo[38][39] &lt;ref&gt;{{Ouvrage|langue=en|prénom1=Joseph Howard|nom1=Tyson|titre=Madame Blavatsky Revisited|éditeur=iUniverse|date=2006-12-20|pages totales=416|passage=347|isbn=978-0-595-85799-9|lire en ligne=https://books.google.fr/books?id=s8-nBQAAQBAJ&amp;pg=PT347|consulté le=2019-01-03}}.&lt;/ref&gt;{{,}}&lt;ref&gt;{{Lien web|titre=From the Editor's Desk: Was H.P. Blavatsky a Nazi? - Theosophical Society in America|url=https://www.theosophical.org/publications/quest-magazine/3613|site=www.theosophical.org|consulté le=2019-01-03}}.&lt;/ref&gt;.

Morda gre tudi za napačno razumevanje zamisli o korenski rasi, ki ni rasistična, temveč posebna čarovniška; med temi sedmerimi korenskimi rasami ali obdobji, ki segajo milijone let nazaj, je resda omenjena [[arijska rasa]], vendar ne ravno v smislu, kot so jo kasneje uporabljali [[nacisti]]. Kljub temu drži, da so se številni med njimi navdihovali s spisi Blavatske, ki so jo občudovali, na primer [[Guido von List]] in [[Lanz von Liebenfels]] [40] &lt;ref&gt;{{Ouvrage|langue=en|prénom1=Peter|nom1=Levenda|titre=The Hitler Legacy : The Nazi Cult in Diaspora : How it was Organized, How it was Funded, and Why it Remains a Threat to Global Security in the Age of Terrorism|éditeur=Nicolas-Hays, Inc.|date=2014-11-08|pages totales=320|passage=34|isbn=978-0-89254-591-9|lire en ligne=https://books.google.fr/books?id=C_W0AwAAQBAJ&amp;pg=PA34|consulté le=2019-01-03}}.&lt;/ref&gt;, ali ustanovitelj Društva Thule [[Rudolf von Sebottendorf]], [[Karl Haushofer]] in [[Dietrich Eckart]], kateremu je [[Adolf Hitler|Hitler]] posvetil svoj ''[[Mein Kampf]] ''; on je izjavil, da je slednjega seznanil s knjigo ''Tajni nauki'' [41] &lt;ref&gt;{{Ouvrage|langue=en|prénom1=Richard S.|nom1=Levy|prénom2=Dean Phillip|nom2=Bell|prénom3=William Collins|nom3=Donahue|titre=Antisemitism : A Historical Encyclopedia of Prejudice and Persecution|éditeur=[[ABC-CLIO]]|année=2005|pages totales=828|passage=73|isbn=978-1-85109-439-4|lire en ligne=https://books.google.fr/books?id=Tdn6FFZklkcC&amp;pg=PA73|consulté le=2019-01-03}}.&lt;/ref&gt;.

:Gornji odstavek je prevod iz francoske Wikipedije, in je odlično ter z viri dokumentirano dopolnilo mojega tozadevnega odstavka v članku o Heleni Blavatski (skrajšano tudi HPB). Žal pa je citirano v francoščini in nikakor nisem mogel prevesti tistih njihovih gesel v angleščino, da bi se citati pokazali, kot bi se morali. Zato bi prosil nekoga za pomoč. Da ne bi &quot;smetil&quot; v članku, sem zadevo postavil semle. Hvala že vnaprej!--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 20:28, 19. januar 2026 (CET)
::Kdor se razume, naj mi pomaga - mislim, da je urejeno po zgledu na angleško Wikipedijo, morebiti pa vrstni red ni isti. Besedilo sem prevedel, citati pa se ne želijo podrediti, čeprav se mi zdi, da zadeva ni tako zapletena, vendar bi tukaj res bila dobrodošla pomoč. Hvala.

== Magdalena Gornik ==

Danes je ravno 130-letnica smrti [[Magdalena Gornik|Magdalene Gornik]], pa me je klical Damjan Kejžar, župnik v Ljubnem ob Savinji. Zdi se mu dobro, da bi se njeno življenje predstavilo tudi angleškim bralcem, vendar članka v Angleški Wikipediji o njej zaenkrat še ni. Ker si avtor našega članka, me zanima, ali bi bil mogoče pripravljen narediti prevod v angleščino. Prevod bi lahko naredil kar strojno, pa ga potem samo jezikovno še pregledal. [[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#08477f;&quot;&gt;Janez&lt;/span&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#fbac00;&quot;&gt;drilc&lt;/span&gt;]] 14:07, 23. februar 2026 (CET)
:Zdaj končujem članek [[Nikolaj Velimirović]]; lahko bi potem poskusil.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 17:23, 23. februar 2026 (CET)
::Nekaj dopolnjujem še v slovenskem članku, seveda s potrebnimi opombami, kar bom potem dodal še angleškemu članku, kajti tam so ponekod zelo nataknjeni (sitni) in zahtevajo po mojem pretirano število teh opomb ali sklicev. Imam z njimi slabe skušnje, zlasti pri nekaterih člankih. Predvsem sem opazil, da nimajo pojma o naših balkanskih razmerah ter zahtevajo opombe za zadeve, ki so (bile) našim šolarčkom same po sebi razumljive. Tukaj mislim predvsem na članke, ki jih obdelujem s področja [[Beograd|Beograda]] ali [[Srbija|Srbije]] oziroma bivše [[Jugoslavija|Jugoslavije]]. Pri Magdaleni so glede tega pri angleškem članku dokaj zmerni, in mislim, da bom lahko kmalu dokončal slovenskega in potem prevedel v angleščino še tisto, kar je bilo potrebno dodati. Upam, da bo članek v angleščini kmalu dokončan in da bom dodal citate, ki po njihovem še manjkajo. Lahko si misliš, da je to zelo nehvaležno delo. 

Še bolj zahtevni (nemogoči) pa so (bili) pri dajanju mojih člankov v hrvaški, srbohrvaški in srbski Wikipediji; praktično nemogoči pa v bosanski, in sem opustil kakršnokoli prevajanje svojih člankov v te jezike. Nekaj časa je bila zelo sprejemljiva srbohrvaška Wikipedija, ki pa je razumljiva seveda tudi drugim podobnim. Pa se je pred nekaj leti našel &quot;pametnjakovič&quot;, neki novopečeni &quot;administrator&quot;, ki mi je začel delati neznanske težave in ovire, pa sem to &quot;gubljenje vremena&quot; opustil in prenehal tam objavljati sicer izvirne in manjkajoče članke. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 18:33, 22. marec 2026 (CET)

== Prošnja za pogled ==

Sestavil sem en kratek [[Uporabnik:Janezdrilc/Seznam slovenskih duhovnikov in škofov, ki jih je posvetil papež|seznam]] pa bi te prosil, če lahko malo pokukaš. Če se še kakega imena spomniš, bom hvaležen, če ga dopišeš. [[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#08477f;&quot;&gt;Janez&lt;/span&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#fbac00;&quot;&gt;drilc&lt;/span&gt;]] 00:10, 7. marec 2026 (CET)

:Spoštovani! Pri meni se nič ne pokaže. Pozdrav [[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 09:12, 7. marec 2026 (CET)
::Sedaj sem odprl &quot;seznam&quot; in sem opazil. Če se bom koga spomnil, bom dodal. Bog te živi pri lepem delu!--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 10:04, 7. marec 2026 (CET)

== Škofovsko rodoslovje ==

En zelo zanimiv članek sem našel: [[:it:Genealogia episcopale]]. Res bi bilo dobro, če bi ga imeli v slovenščini, pa me čisto tako zanima, če bi ga bil pripravljen prevest – enkrat pač, ko boš kaj pri času. Če bi bil jaz z italijanščino na ti, bi se ga tudi sam lotil, tako pa sem odvisen od pomoči kolegov. Se ti pa obenem lepo zahvaljujem za nedavno dopolnitev članka o Magdaleni Gornik in prevod v angleščino. Je lep prispevek ob njeni okrogli obletnici smrti. --[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#08477f;&quot;&gt;Janez&lt;/span&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#fbac00;&quot;&gt;drilc&lt;/span&gt;]] 16:52, 20. april 2026 (CEST)
:Trenutno sem pri &quot;vzhodni temi&quot;: ravno zdaj obdelujem srbskega patriarha [[Gavrilo Dožić|Gavrila]], ki sem ga zaradi podobnosti imen ponekod zamenjal za &quot;Danila&quot;, ki pa (še) ne obstaja. Zelo zanimivo napako sem odkril. Ko sem obdeloval [[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev sv. Petke]], sem med drugimi našel tudi svojo fotko iz 2007, na kateri je spominska plošča pred vhodom v cerkev. Tam piše, da jo je 27. oktobra 1937 posvetil patriarh Gavrilo. Posvetil pa jo je neki škof, saj tako piše v knjigi, ki jo imam o Beograjski trdnjavi. Poleg teg je Gavrilo nastopil službo šele februarja 1938; njegov predhodnik [[Varnava Rosić|patriarh Varnava]] pa je umrl sredi [[Konkordatna kriza|Konkordatne krize]] julija 1937. Jasno je torej, da je patriarhovo ime na to ploščo zašlo po pomoti. No, toliko v opravičilo, da trenutno ne morem prevzeti tako čudovitega članka, saj mi je laščina res čisto domača, celo bolj kot ogrščina. Želim namreč dokončati to neobdelano, pa silno zanimivo področje srbskih patriarhov, ki jih — hvala Bogu — niti ni veliko (od 1920). Poleg tega pa me matra že pol mesca hud prehlad in kašelj. Najprej sem jemal nek rezistentni penicilin, danes pa sem dobil cefuroksim, ki že deluje in upam, da me Matilda še ne bo pošlatala. Malo se spomni mojega zdravja, okolja in delovanja. Hvala.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 16:47, 21. april 2026 (CEST)

Seveda, svoje projekte vsekakor spravi pod wikistreho. Če pa kasneje kdaj utegneš, pa ti bom hvaležen. Bog naj ti čimprej povrne zdravje. Lepo drugače, da pišeš življenjepise o pravoslavnih škofih. Glede Gavrilove posvetitve cerkve pa: ali je možno, da jo je kljub vsemu on posvetil, čeprav takrat še ni nosil naziva patriarh? Bi bilo mogoče možno, da je bil takrat že imenovan za patriarha, ne pa še umeščen? --[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#08477f;&quot;&gt;Janez&lt;/span&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#fbac00;&quot;&gt;drilc&lt;/span&gt;]] 23:52, 21. april 2026 (CEST)

:Ne. Jaz imam knjigo iz 1970, kjer je vse točno opisano. To je vse citirano. Vsa svetišča in drugo na Beograjski trdnjavi. Glede njegove umestitve je razumljivo, da so dolgo čakali po cirkusih v zvezi s Konkordatno krizo, ki je skoraj nesla Jugoslavijo. Primitivno kot pri levičarjih, čeprav so bili tu voditelji SPC desničarji - divje po balkansko (prkos, inat, bez pameti). Zato je razumljivo, da je po Varnavovi smrti julija 1937 bil izvoljen njegov naslednik šele februarja 1938. Tu niso problem viri, ampak površnost. Podobna je bila tudi nemščina pri opisu Cerkve sv. Marka (ko pride na vrsto, jo bom lepo obdelal). Ko sem to omenil pri neki svoji sliki, so to katastrofalno skrpucalo kmalu popravili. Po mojem bi bilo treba na ploščo napisati najprej točen datum posvetitve, nato pa tudi škofa-vikarja, ki jo je posvetil. To je malenkost: v tem pa so osnove dialoga. Zato ekumenski dialog ne gre naprej. Pravoslavno duhovnščino je med drugim izobraževala (podobno kot oficirski kader) Beograjska Politika, poleg tega pa ruski šovinizem. Lep primer se vidi pri Nikolaju Velimiroviću, ki je bil evropsko vzgojen - in so ga poslali na &quot;prevzgojo&quot; v Rusijo, kjer se je navzel sovraštva do Zahoda in do katoličanov. To je bilo potem usodno za Konkordatno krizo, pa tudi za vojaški udar, ki je Jugo pahnil v vojno. Tisti napis so verjetno reda radi dali gor, ko so bili končani mozaiki (1983), lahko pa tudi pozneje. Ti veš, da današnja mladina malo bere in to je socialistična generacija, ki jih niso preveč zanimali viri ali pa do njih niso prišli. To v članku poudarjam prav zato, ker iz tega neznanja in nepoznavanja drugih se rodi nezaupanje, iz nezaupanja pa pride napadalnost in sovraštvo, ki je razbila tudi Jugoslavijo. Če bi bilo iskreno medsebojno poznavanje, bi bilo možno tudi večje sodelovanje. Če na primer pri SPC izpodbiješ eno &quot;njihovo&quot; točko, potem vse pride pod vprašaj, in bi se morali končno zamisliti, da na Zahodu in posebej pri katoličanih le ni vse tako narobe in da niso njihove trditve tako neumne, kot jih navadno prikazujejo. V zvezi s tem sem pri Cerkvi sv. Pertke zelo obširno obdelal tudi pitnost svete vodice, na kaj je opozoril neki njihov časopis. Mislim, da bo tudi dialog bolj mogoč, če bo slonel na trdnih dejstvih, kot je dajal že Slomšek: Cerkev in šola sestri sta dve ena brez druge biti ne sme! Tam pa hienski zavod stalno opozarja, da tista voda ni pitna, oni pa nič, ko da nimajo dovolj dohodkov! Pa bi bila potrebna le malenkost, za popolno prečiščevanje tiste vode. Če se takih reči ne bo sproti reševalo, potem pridejo miti, ki niso nič manj nevarni pri kristjanih kot pri muslimanih, pa tudi v politiki itd. Jaz nobene trditve ne jemljem &quot;zdravo za gotovo&quot;, ampak pregledam čim več virov, tudi v drugih jezikih. Tako sem neke zanimive ugotovitve našel tudi pri bolgarski Wikipediji. Hvala za opombo. V članku je navedeno po virih. Še 27. marec 1941: Pavel ni bil izdajalec, ampak edini trezni državnik, ki bi lahko Jugo obvaroval pred propadom in sledečo katastrofo. Angleži pa so gledali le nase in svoje koristi ne le takrat, ampak tudi po vojni, ko so razorožene stotisoče hladnokrvno izročili koljačem. Vsekakor je bil udar v tistih okoliščinah politično neodgovorno dejanje, pa čeprav ga še danes slavijo. Podobno je neodgovorno od uprave sv. Petke, da ne uredi zadeve s prečiščevanjem sv. vodice, čeprav znanost, tj. higienski zavod, že leta na to opozarja. Če bom našel časa, bom ti dve &quot;ugotovitvi&quot; glede Cerkve sv. Petke dal tudi na srbsko in angleško Wikipedijo. &quot;Amicus Cato amicus Plato, amicitior veritas!&quot;@ [[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 00:39, 23. april 2026 (CEST)

== Avtobiografije ==

Zdravo, sem prebral tvoj komentar na [[Wikipedija:Glasovanja/Avtobiografije]]. Naj pripomnem, da predlog trenutno zadeva le prispevke uporabnikov, ki so napisali članke o sebi in ne uporabe avtoportretov ali avtobiografij za vire, tako da predlagan sprememba pravil ne bi vplivala na tvoje delo. Skratka, tebi v vednost. Lep vikend še naprej, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 12:37, 6. junij 2026 (CEST)

== Slog člankov ==

Slog tvojih člankov, zlasti biografskih, je pogosto preveč domačen za enciklopedijo, z ogromno subjektivnimi zastranitvami in nerelevantnimi podatki, ki imajo kvečjemu posredno zvezo s subjektom. Ker s kolegom {{u|Upwinxp}} ravno točkujeva prispevke za natečaj CEE Pomlad 2026, sem želel povedati dovolj vnaprej, da bodo prispevki za natečaj prejeli polovično število točk, če bodo več kot kak teden ali dva ostali v sedanji obliki (jih bova tudi ustrezno označila) - za primer, če ti je pomembno in bi želel izboljšati rezultat.

S tem v zvezi prosim tudi za odziv na komentar na [[Pogovor:Margaret Mitchell]]. Hvala, — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 13:57, 9. junij 2026 (CEST)
:V povezavi z [[Vuk Drašković|Vukom Draškovićem]] sem bil prisiljen vključiti kar nekaj člankov, ki so v nastajanju. Če bo čas, bom poskusil &quot;izpiliti&quot;; ti &quot;politiki&quot; in &quot;pisatelji&quot; me pri mojih načrtih tako samo ovirajo, saj sem želel dokončati področje z drugačno tematiko. Ker pa tega, ki ga sedaj obdelujem, v slovenski Wikipediji ni oziroma je zelo skromno obdelano, sem se mimogrede lotil tudi tega. Dokler posamezni članki ne bodo končani, nima smisla, da &quot;zbrda-zdola&quot; kaj večjega spreminjam; potem bo bolj pregledno in se lahko da končna oblika.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 14:14, 9. junij 2026 (CEST)
::Glede sloga sem napravil po svojih zmožnostih. ''Vidva, ki se na to razumeta, &quot;prečistita&quot; članke po svoji presoji''; sam tega zapletenega dela pri najboljši volji nisem sposoben; če bi to znal, bi napravil že sproti. Hvala.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 07:10, 10. junij 2026 (CEST)</text>
      <sha1>0wj1t29fr411ew1ywdcyhu8lyndt0ce</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Irena Svetek</title>
    <ns>0</ns>
    <id>239314</id>
    <revision>
      <id>6687272</id>
      <parentid>6675105</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T13:34:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>+zp: 7. stran</comment>
      <origin>6687272</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3133" sha1="rp1559n49416k3h1n0d6ogcu7qry2e8" xml:space="preserve">{{BŽO brezvirov}}
{{Infopolje Oseba}}
'''Irena Svetek''', [[Slovenci|slovenska]] [[pisateljica]], scenaristka * 29.11. [[1975]], [[Ljubljana]]. 
==Življenje in delo==
Irena Svetek (1975) je doktorirala na oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Za prvi roman Od blizu je leta 2004 prejela nagrado Slovenskega knjižnega sejma za knjižni prvenec in nominacijo za kresnika. Napisala je še romane Sedmi val (2011), Zaspi, mala moja, zaspi (2014), kriminalko  Rdeča kapica (2021), Beli volk (2022), Črni princ (2023) in Tam, kjer plešejo tulipani (2025). Je scenaristka, ki je napisala kar nekaj scenarijev za različne serije, napisala je tudi scenarij za celovečerni film Skupaj, v katerem je svojo zadnjo vlogo igral preminuli slovenski igralec Jernej Šugman. Od leta 2014 je poročena s pisateljem [[Dušan Čater|Dušanom Čatrom]].

==Bibliografija==
'''ROMANI:'''
*Od blizu. Ljubljana: Študentska založba, 2004.
*	Sedmi val. Ljubljana: Študentska založba, 2008.
*Zaspi, mala moja, zaspi. Maribor:  Litera, 2014
*Rdeča kapica. Ljubljana: Beletrina, 2021
*Beli volk. Ljubljana: Beletrina, 2022
*Črni princ, Ljubljana; Beletrina, 2023
*Tam, kjer plešejo tulipani; Beletrina 2025
*Kraljica; Beletrina 2026
'''AV (SCENARIJI):'''

1. &amp;nbsp; &amp;nbsp; celovečerni film ''Skupaj'' (režija: Marko Šantić, RTV produkcija, l. 2018)

2. &amp;nbsp; &amp;nbsp; tv serija ''Mame'' &amp;nbsp;(režija: Slobodan Maksimović, 1. sezona); VPK produkcija za RTV, l. 2018/19

3. &amp;nbsp; &amp;nbsp; tv serija serija ''Mame'' (režija: Slobodan Maksimović, 2. sezona); VPK produkcija za RTV, l. 2017/18

4. &amp;nbsp; &amp;nbsp; tv serija ''[[Več po oglasih]]'' režija: Vinci Vogue Anžlovar); VPK produkcija za RTV, l. 2016/17

5. &amp;nbsp; &amp;nbsp; tv nanizanka ''[[Ena žlahtna štorija]]'' (režija: Vojko Anzeljc, scenariji 4 sezona); Mangart produkcija za Planet TV, 2016

6. &amp;nbsp; &amp;nbsp; tv nanizanka ''Ena žlahtna štorija'' (režija: Vojko Anzeljc, scenariji 5 sezona); Mangart produkcija za Planet TV, 2017

7. &amp;nbsp; &amp;nbsp; kratek film ''Svinja'' (soavtor, scenarij); RTV produkcija, 2015

8. &amp;nbsp; &amp;nbsp; tv nanizanka ''Hudičev greben'' (''Gorske sanje,'' avtor, režija: Boris Petkovič); Blade produkcija za Planet TV 2018

9. &amp;nbsp; &amp;nbsp; tv nanizanka ''Česnovi'' (režija: Milivoj Puhlovski); Emotion produkcija za Planet TV, 2018

10. celovečerni film ''Đehenem'' (v pripravi)

11. tv nanizanka “Rdeča kapica” avtor: Irena Svetek, Dušan Čater; Pop tv, Perfo produkcija

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* [https://prvi.rtvslo.si/podkast/7-stran/173251128/175159021 Irena Svetek: Tam, kjer plešejo tulipani]. 7. stran (14. 9. 2025). RTV Slovenija.


== Viri ==
Referat pri vajah iz slovenske književnosti na slovenistiki (avtorica: Nina Romšak)

Subjekt, pisateljica

{{normativna kontrola}}

{{škrbina o književniku}}

{{DEFAULTSORT:Svetek, Irena}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski pisatelji]]
[[Kategorija:Irena Svetek|*]]
[[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Svetek, Irena]]
[[Kategorija:Živeči ljudje|Svetek, Irena]]</text>
      <sha1>rp1559n49416k3h1n0d6ogcu7qry2e8</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Danionella dracula</title>
    <ns>0</ns>
    <id>244013</id>
    <revision>
      <id>6687582</id>
      <parentid>6592769</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T08:23:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>{{Speciesbox, družina Danionidae</comment>
      <origin>6687582</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3499" sha1="24sb19f6df4b9pz7efvge6z52jh4na8" xml:space="preserve">{{Short description|Vrsta ribe}}
{{Speciesbox
| image = Danionella dracula.jpg
| image_caption = Danionella Dracula
| status = DD
| status_system = IUCN3.1
| status_ref = &lt;ref name=&quot;iucn status 20 November 2021&quot;&gt;{{cite iucn |author=Ng, H.H. |date=2010 |title=''Danionella dracula''  |article-number=e.T167874A6403815 |doi=10.2305/IUCN.UK.2010-4.RLTS.T167874A6403815.en |access-date=20 November 2021}}&lt;/ref&gt;
| taxon = Danionella dracula
| display_parents = 3
| authority = [[Ralf Britz|Britz]], [[Kevin W. Conway|Conway]] &amp; [[Lukas Rüber|Rüber]], 2009
| synonyms = 
}}

'''''Danionella dracula''''' je vrsta [[sladkovodne ribe|sladkovodnih rib]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[Danionidae]], ki so jo odkrili aprila 2007&lt;ref&gt;[http://www.timesonline.co.uk/tol/news/environment/article5884207.ece Tiny fish developed its own set of dracula fangs]{{Slepa povezava|date=oktober 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}. ''[[The Times]]'' (11. marec 2009). Dostopano 30. aprila 2009.&lt;/ref&gt; v [[Mjanmar]]u.

==Opis==
[[Znanstvena klasifikacija živih bitij|Znanstveno ime]] je vrsta dobila po značilnih [[zob]]eh, ki so podobni [[vampir]]jevim in jih imajo samci te vrste. Znanstveniki so ugotovili, da jih samci uporabljajo pri bojih za samice z drugimi samci&lt;ref name=BBC&gt;Black, Richard (11. marec 2009). [http://news.bbc.co.uk/1/hi/sci/tech/7935482.stm 'Dracula' fish shows baby teeth]. [[BBC News]]. Dostopano 11. marca 2009.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Royal&gt;Ralf Britz, Kevin W. Conway, Lukas Rüber. (2009-03-06). [http://rspb.royalsocietypublishing.org/content/early/2009/03/06/rspb.2009.0141.full Spectacular morphological novelty in a miniature cyprinid fish, Danionella dracula n. sp.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304115850/http://rspb.royalsocietypublishing.org/content/early/2009/03/06/rspb.2009.0141.full |date=2016-03-04 }}. [[The Royal Society]]. Dostopano 11. marca 2009.&lt;/ref&gt;.

Ribo so doslej odkrili le v potoku [[Sha Du Zup]] med [[Mogaung]]om in [[Tanai]]jem v severnem Mjanmaru&lt;ref name=Royal/&gt;. Odrasli primerki te vrste dosežejo v dolžino le okoli 17&amp;nbsp;mm&lt;ref name=Telegraph/&gt;. Vrsta ima podolgovato brezbarvno telo z veliko glavo in velikimi očmi. [[Luske|Lusk]] nimajo, na prvi pogled pa je riba podobna [[larva|larvi]]&lt;ref name=BBC/&gt;&lt;ref name=Royal/&gt;. Trenutno še ni znano s čim se vrsta prehranjuje, v ujetništvu pa jo hranijo z ličinkami [[kozice|kozic]] in ostalo ribjo hrano&lt;ref&gt;Jaggard, Victoria (11. marec 2009). [http://news.nationalgeographic.com/news/2009/03/090311-dracula-fish-photo.html Fotografije]. ''[[National Geographic]]''. Dostopano 12. marca 2009.&lt;/ref&gt;.

Nenavadno pri tej vrsti je, da so njeni pripadniki izgubili prave zobe pred okoli 50 milijoni let, zašiljene podočnike pa naj bi razvili pred okoli 30 milijoni let&lt;ref name=Royal/&gt;. [[Ihtiolog]] Dr. Ralf Britz, ki je ribo poimenoval po literarnem liku [[Bram Stoker|Brama Stokerja]], [[Grof Drakula|Grofu Drakuli]], je izjavil, da je Danionella dracula »eden najbolj nenavadnih vretenčarjev, odkritih v zadnjih nekaj desetletjih«&lt;ref name=BBC/&gt;&lt;ref name=Telegraph&gt;Devlin, Kate (11. marca 2009). [http://www.telegraph.co.uk/earth/wildlife/4967423/New-dracula-fish-discovered.html Odkrita nova vrsta rib]. ''[[The Daily Telegraph]]''. Dostopano 11. marca 2009&lt;/ref&gt;.

==Sklici==
{{sklici}}

{{Taxonbar|from=Q137201}}

{{fish-stub}}
[[Kategorija:Pravi krapovci]]
[[Kategorija:Ribe Azije]]
[[Kategorija:2007 v znanosti]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 2009]]</text>
      <sha1>24sb19f6df4b9pz7efvge6z52jh4na8</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687584</id>
      <parentid>6687582</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T08:24:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>odstranil [[Kategorija:Pravi krapovci]]; dodal [[Kategorija:Danionidae]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6687584</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3495" sha1="ps1krwgq13qibj2rxlslg8gxh31nhqs" xml:space="preserve">{{Short description|Vrsta ribe}}
{{Speciesbox
| image = Danionella dracula.jpg
| image_caption = Danionella Dracula
| status = DD
| status_system = IUCN3.1
| status_ref = &lt;ref name=&quot;iucn status 20 November 2021&quot;&gt;{{cite iucn |author=Ng, H.H. |date=2010 |title=''Danionella dracula''  |article-number=e.T167874A6403815 |doi=10.2305/IUCN.UK.2010-4.RLTS.T167874A6403815.en |access-date=20 November 2021}}&lt;/ref&gt;
| taxon = Danionella dracula
| display_parents = 3
| authority = [[Ralf Britz|Britz]], [[Kevin W. Conway|Conway]] &amp; [[Lukas Rüber|Rüber]], 2009
| synonyms = 
}}

'''''Danionella dracula''''' je vrsta [[sladkovodne ribe|sladkovodnih rib]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[Danionidae]], ki so jo odkrili aprila 2007&lt;ref&gt;[http://www.timesonline.co.uk/tol/news/environment/article5884207.ece Tiny fish developed its own set of dracula fangs]{{Slepa povezava|date=oktober 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}. ''[[The Times]]'' (11. marec 2009). Dostopano 30. aprila 2009.&lt;/ref&gt; v [[Mjanmar]]u.

==Opis==
[[Znanstvena klasifikacija živih bitij|Znanstveno ime]] je vrsta dobila po značilnih [[zob]]eh, ki so podobni [[vampir]]jevim in jih imajo samci te vrste. Znanstveniki so ugotovili, da jih samci uporabljajo pri bojih za samice z drugimi samci&lt;ref name=BBC&gt;Black, Richard (11. marec 2009). [http://news.bbc.co.uk/1/hi/sci/tech/7935482.stm 'Dracula' fish shows baby teeth]. [[BBC News]]. Dostopano 11. marca 2009.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Royal&gt;Ralf Britz, Kevin W. Conway, Lukas Rüber. (2009-03-06). [http://rspb.royalsocietypublishing.org/content/early/2009/03/06/rspb.2009.0141.full Spectacular morphological novelty in a miniature cyprinid fish, Danionella dracula n. sp.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304115850/http://rspb.royalsocietypublishing.org/content/early/2009/03/06/rspb.2009.0141.full |date=2016-03-04 }}. [[The Royal Society]]. Dostopano 11. marca 2009.&lt;/ref&gt;.

Ribo so doslej odkrili le v potoku [[Sha Du Zup]] med [[Mogaung]]om in [[Tanai]]jem v severnem Mjanmaru&lt;ref name=Royal/&gt;. Odrasli primerki te vrste dosežejo v dolžino le okoli 17&amp;nbsp;mm&lt;ref name=Telegraph/&gt;. Vrsta ima podolgovato brezbarvno telo z veliko glavo in velikimi očmi. [[Luske|Lusk]] nimajo, na prvi pogled pa je riba podobna [[larva|larvi]]&lt;ref name=BBC/&gt;&lt;ref name=Royal/&gt;. Trenutno še ni znano s čim se vrsta prehranjuje, v ujetništvu pa jo hranijo z ličinkami [[kozice|kozic]] in ostalo ribjo hrano&lt;ref&gt;Jaggard, Victoria (11. marec 2009). [http://news.nationalgeographic.com/news/2009/03/090311-dracula-fish-photo.html Fotografije]. ''[[National Geographic]]''. Dostopano 12. marca 2009.&lt;/ref&gt;.

Nenavadno pri tej vrsti je, da so njeni pripadniki izgubili prave zobe pred okoli 50 milijoni let, zašiljene podočnike pa naj bi razvili pred okoli 30 milijoni let&lt;ref name=Royal/&gt;. [[Ihtiolog]] Dr. Ralf Britz, ki je ribo poimenoval po literarnem liku [[Bram Stoker|Brama Stokerja]], [[Grof Drakula|Grofu Drakuli]], je izjavil, da je Danionella dracula »eden najbolj nenavadnih vretenčarjev, odkritih v zadnjih nekaj desetletjih«&lt;ref name=BBC/&gt;&lt;ref name=Telegraph&gt;Devlin, Kate (11. marca 2009). [http://www.telegraph.co.uk/earth/wildlife/4967423/New-dracula-fish-discovered.html Odkrita nova vrsta rib]. ''[[The Daily Telegraph]]''. Dostopano 11. marca 2009&lt;/ref&gt;.

==Sklici==
{{sklici}}

{{Taxonbar|from=Q137201}}

{{fish-stub}}
[[Kategorija:Danionidae]]
[[Kategorija:Ribe Azije]]
[[Kategorija:2007 v znanosti]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 2009]]</text>
      <sha1>ps1krwgq13qibj2rxlslg8gxh31nhqs</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Marjan Senjur</title>
    <ns>0</ns>
    <id>254879</id>
    <revision>
      <id>6687583</id>
      <parentid>6679097</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T08:24:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>podatki z WD</comment>
      <origin>6687583</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3501" sha1="acj1phiva9znwdznt8inom4ompawwsn" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba|death_date}}
'''Marjan Senjur''', [[Slovenci|slovenski]] [[ekonomist]] in [[politik]], * [[12. september]] [[1944]], [[Stara Nova vas]], † [[11. avgust]] [[2022]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Umrl je Marjan Senjur|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/umrl-je-marjan-senjur|website=www.delo.si|accessdate=2026-05-22|language=sl}}&lt;/ref&gt;

Diplomiral je 1968 in doktoriral 1977 na EF v Ljubljani. Kot podiplomski študent je študiral na Floridski državni univerzi (Tallahassee, ZDA). Od 1969 je delal na EF v Ljubljani, od 1989 kot redni profesor na dodiplomski in podiplomski ravni za predmeta makroekonomija ter gospodarska rast in razvoj; v letih 1985-87 je bil njen dekan, 1992-93 tudi predsednik Univerzitetnega sveta UL. 1989 je predaval na Clevelandski državni univerzi v ZDA. V letih 1993-97 je bil glavni in odgovorni urednik ''Slovenske ekonomske revije''. Raziskoval, deloval in poučeval je na področju makroekonomije, gospodarskega razvoja in investicij. Objavil je knjige: ''Gospodarska rast in razvojna ekonomika'' (1993-2.izd.), ''Makroekonomija majhnega odprtega gospodarstva'' (1995-2.izd.), ''Makroekonomija'' (2001, 423 str.), ''Razvojna ekonomika: teorije in politike gospodarske rasti in razvoja'' (2002. XIV + 732 strani); uredil je knjigo ''Slovenia: A Small Country in the Global Economy'' (1993). Bil je sourednik in eden glavnih usklajevalcev ter piscev dela ''Approaching Europe - Growth, Competitiveness and Integration'' (1995).   

Med 7. junijem 1997 in 30. novembrom 2000 je bil v vladi Janeza Drnovška [[minister za ekonomske odnose in razvoj Republike Slovenije]]. Med letoma 2002 in 2004 je bil veleposlanik v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske]], v letih 2006-07 (v času vlade Janeza Janše) predsednik vladnega strateškega sveta za gospodarski razvoj, v času vlade Boruta Pahorja pa med 2009 in 2012 predsednik vladnega fiskalnega sveta, ki je na podlagi zakona o javnih financah deloval kot posvetovalno telo za neodvisno oceno javnofinančne politike in izvajanje strukturnih reform.

Po upokojitvi je bil leta 2015 na predlog Ekonomske fakultete imenovan za [[zaslužni profesor|zaslužnega profesorja]] Univerze v Ljubljani. Takrat so v utemeljitev zapisali, da za razvoj slovenske ekonomske znanosti ni bil pomemben le kot učitelj, pač pa tudi kot organizator tega področja življenja v Sloveniji in praktik. ''&quot;Prof. dr. Marjan Senjur spada v majhno skupino slovenskih makroekonomistov, ki so dali pečat slovenski ekonomski znanosti in ekonomskemu poučevanju na način, da so se upali spopasti tudi s prakso gospodarske politike, prenesti izkušnje tudi v šolske klopi in pri tem niso zanemarili niti svojih strokovnih korenin v ekonomski znanosti niti velike heterogenosti znanosti, ki je označevala njihovo življenje.&quot;''

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih politikov]]
* [[seznam slovenskih ekonomistov]]
* [[seznam slovenskih diplomatov]]

{{4VladaSLO}}
{{5VladaSLO}}
{{normativna kontrola}}
{{politician-stub}}

{{DEFAULTSORT:Senjur, Marjan}}
[[Kategorija:Slovenski politiki]]
[[Kategorija:Slovenski ekonomisti]]
[[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]]
[[Kategorija:Ministri za ekonomske odnose in razvoj Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Predavatelji na Ekonomski fakulteti v Ljubljani]]
[[Kategorija:Veleposlaniki Republike Slovenije v Združenem kraljestvu]]
[[Kategorija:Osebnosti Občine Križevci]]</text>
      <sha1>acj1phiva9znwdznt8inom4ompawwsn</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Matej Arčon</title>
    <ns>0</ns>
    <id>254954</id>
    <revision>
      <id>6687361</id>
      <parentid>6660373</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T17:05:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pv21</username>
        <id>142817</id>
      </contributor>
      <comment>konec mandata</comment>
      <origin>6687361</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6923" sha1="6fixi622s0gk5yivc7305ku79fhh4hu" xml:space="preserve">{{Infopolje Funkcionar
| office        = 
| term_start     =
| term_end       = 
| office3        = [[Župan Mestne občine Nova Gorica]]
| term_start3    = 2010 
| term_end3      = 2. december 2018
| predecessor3   = [[Mirko Brulc]]
| successor3     = [[Klemen Miklavič]]
| office2        = [[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanec v Državnem zboru&lt;br&gt;Republike Slovenije]]
| term_start2    = 10. april 2026
| term_end2      = 
| nationality   = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenec]]
| party=[[Gibanje Svoboda]] (2022- )
| order1=[[Minister za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu|Minister za Slovence&lt;br&gt;v zamejstvu in po svetu]]
| premier1=[[Robert Golob]]
| termstart1=1. junij 2022
| predecessor1=[[Helena Jaklitsch]]
|termend1=4. junij 2026|successor1=[[Suzana Lep Šimenko]]}}

'''Matej Arčon''', [[Slovenci|slovenski]] [[politik]],* [[4. november]] [[1972]], [[Šempeter pri Gorici]].

V študentskih letih je bil predsednik Kluba goriških študentov.  Zaključil je srednjo tehnično šolo, smer elektrotehnika. 

Med leti 1998 in 2010 je bil član [[Mestni svet Mestne občine Nova Gorica|Mestnega sveta Mestne občine Nova Gorica]], med letoma 2004 in 2006 ter od februarja 2009 do oktobra 2010 pa je bil podžupan. Od 2007 do 2012 je bil član [[Državni svet Republike Slovenije|Državnega sveta Republike Slovenije]], kjer je zastopal lokalne interese [[Goriška statistična regija|Goriške]]. Leta 2010 je bil kot kandidat [[Liberalna demokracija Slovenije|Liberalne demokracije Slovenije]] (LDS), ki je v drugem krogu dobil tudi podporo [[Slovenska demokratska stranka|Slovenske demokratske stranke]], [[Nova Slovenija|Nove Slovenije]] in [[Zares]] ter [[Lista Roberta Goloba|List Roberta Goloba]] in [[Lista Gregorja Veličkova|Gregorja Veličkova]], izvoljen za župana [[Mestna občina Nova Gorica|Mestne občine Nova Gorica]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nova Gorica: Zmagovalec je Matej Arčon|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/lokalne-volitve-2010/nova-gorica-zmagovalec-je-matej-arcon/242356|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-12|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lokalne volitve 2010|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/lv2010/rezultati/obcina_nova_gorica.html|website=www.dvk-rs.si|accessdate=2022-05-12}}&lt;/ref&gt; ponovno je bil za župana izvoljen jeseni 2014.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=V Mariboru zmaga Fištravca, sveže vodstvo Ptuja, Murske Sobote, Kranja, Novega mesta|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/lokalne-volitve-2014/v-mariboru-zmaga-fistravca-sveze-vodstvo-ptuja-murske-sobote-kranja-novega-mesta/349117|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-12|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lokalne volitve 2014|url=http://volitve.gov.si/lv2014/rezultati/obcina_nova_gorica.html|website=volitve.gov.si|accessdate=2022-05-12}}&lt;/ref&gt; Ponovno se je pomeril na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|lokalnih volitvah leta 2018]], ko je v prvem krogu prejel največ glasov, v drugem pa ga je premagal [[Klemen Miklavič]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lokalne volitve 2018|url=https://volitve.gov.si/lv2018/rezultati/obcina_nova_gorica.html|website=volitve.gov.si|accessdate=2022-02-10|archive-date=2021-06-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20210619131840/https://volitve.gov.si/lv2018/rezultati/obcina_nova_gorica.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/grem-volit-lokalne/mestne-obcine/nova-gorica/napeta-bitka-za-zupanski-stolcek-v-novi-gorici-na-koncu-slavil-miklavic/473620|title=Napeta bitka za županski stolček v Novi Gorici, na koncu slavil Miklavič|date=3. december 1018|accessdate=12. maj 2022|website=rtvslo.si|publisher=RTV Slovenija|last=SaJ}}&lt;/ref&gt;

26. januarja 2022 ga je [[Robert Golob]] predstavil kot generalnega sekretarja njegove [[Slovenija|slovenske]] politične stranke [[Gibanje Svoboda]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kdo so ljudje v najožji ekipi Golobovega Gibanja Svoboda|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/61f3947c25fb2/kdo-so-ljudje-v-najozji-ekipi-golobovega-gibanja-svoboda|website=Vsa resnica na enem mestu - Svet24.si|accessdate=2022-01-31|language=sl}}&lt;/ref&gt; Na listi stranke je tudi kandidiral na državnozborskih volitvah in od vseh izvoljenih kandidatov prejel najvišje število glasov – 15.271. Kandidiral je v okrajih Nova Gorica 1 in Nova Gorica 2.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=STA: Med izvoljenimi poslanci največ glasov volivcev prejel Matej Arčon|url=https://www.sta.si/3030154/med-izvoljenimi-poslanci-najvec-glasov-volivcev-prejel-matej-arcon|website=www.sta.si|accessdate=2022-04-29}}&lt;/ref&gt; V 15. vladi Republike Slovenije je bil imenovan na mesto [[Minister za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu|ministra brez resorja, pristojnega za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu]]. 14. marca 2024 ga je vlada imenovala za [[Podpredsednik Vlade Republike Slovenije|podpredsednika vlade]], kjer skrbi za področje komuniciranja.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Četrti podpredsednik vlade postal Matej Arčon. Skrbel bo za komuniciranje vlade.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/cetrti-podpredsednik-vlade-postal-matej-arcon-skrbel-bo-za-komuniciranje-vlade/701567|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-03-14|language=sl}}&lt;/ref&gt; Za Svobodo je v volilnem okraju Nova Gorica 2 kandidiral tudi na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]], kjer je prejel 7.177 glasov oz. 43,56 % glasov in osvojil mandat poslanca.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2026-03-31|title=Izidi glasovanja|date=22. 3. 2026|publisher=Državna volilna komisija}}&lt;/ref&gt; Arčon je na volitvah imel največji delež glasov med kandidati.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Največ glasov za Roberta Goloba, največji delež glasov prejel Matej Arčon|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/najvec-glasov-za-roberta-goloba-najvecji-delez-glasov-prejel-matej-arcon/777185|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-31|language=sl|first=G.|last=C}}&lt;/ref&gt;

== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih politikov]]

== Sklici ==
&lt;references /&gt;
{{normativna kontrola}}
{{politician-stub}}
{{DEFAULTSORT:Arčon, Matej}}
[[Kategorija:Slovenski politiki]]
[[Kategorija:Člani Državnega sveta Republike Slovenije (2007–2012)]]
[[Kategorija:Župani Mestne občine Nova Gorica]]
[[Kategorija:Bivši člani Liberalne demokracije Slovenije]]
[[Kategorija:Člani Gibanja Svoboda]]
[[Kategorija:Poslanci 9. državnega zbora Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Ministri 15. vlade Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Poslanci 10. Državnega zbora Republike Slovenije]]</text>
      <sha1>6fixi622s0gk5yivc7305ku79fhh4hu</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Fazan</title>
    <ns>0</ns>
    <id>259892</id>
    <revision>
      <id>6687259</id>
      <parentid>6596629</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T12:54:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-33986-33</username>
        <id>261382</id>
      </contributor>
      <comment>/* Življenjsko okolje */</comment>
      <origin>6687259</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7501" sha1="fkha2v08qn4r8ztxvl3vqoy99ietgwh" xml:space="preserve">{{drugipomeni2|Fazan}}
{{Speciesbox
| name = Fazan
| fossil_range = {{Fossil range|pleistocen|recentno}}
| image = Cock Pheasant.jpg
| image_caption = Samec
| image2 = Phasianus colchicus -Rutland Water -female-8.jpg
| image2_caption = Samica
| status = LC | status_system = iucn3.1
| status = LC
| status_system = IUCN3.1
| status_ref = &lt;ref name=&quot;iucn status 12 November 2021&quot;&gt;{{cite iucn |author=BirdLife International |date=2016 |title=''Phasianus colchicus'' |volume=2016 |page=e.T45100023A85926819 |doi=10.2305/IUCN.UK.2016-3.RLTS.T45100023A85926819.en |access-date=12 November 2021}}&lt;/ref&gt;
| genus = Phasianus
| species = colchicus
| authority = [[Carolus Linnaeus|Linnaeus]], 1758
| range_map = Phasianus colchicus map.svg
| range_map_caption = Območje razširjenosti&lt;br /&gt;{{color box|#7137C8|border=silver}} avtohton {{color box|#FF0066|border=silver}} uveden
| synonyms = ''Phasianus phasis''
}}

'''Fazan''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Phasianus colchicus''''') je [[ptica|ptica]], ki spada v družino [[poljske kure|poljskih kur]] (	Phasianidae). Njegova domovina  je [[Azija]], med [[ekvator]]jem in vse do 50° severne širine do sibirskih step. Po zgodovinskih podatkih so prenesli fazana iz Azije že stari [[Grki]]. Podatkov o prvih naselitvah fazanov na ozemlju [[Slovenija|Slovenije]] ni, verjetno pa so ga tako kot drugod po [[Evropa|Evropi]] tudi na Slovenskem gojili že stari [[Rimljani]].

== Opis ==
Pri fazanu je izrazit [[spolni razloček]] (dimorfizem). Samec se loči od samice po obarvanosti [[Operjenost|perja]], po daljšem [[rep]]u, ostrogah, teži in velikosti. Od fazanke, ki je manjša in  bolj enotno rjavosivo obarvana, ga ločimo tudi v letu. Njegovo perje je pretežno rjave barve, medtem ko je glava zelena in modra. Okoli oči ima perje rdeče barve. Rep je sestavljen iz 18 peres, od katerih sta srednji dve precej daljši od ostalih. Noge ima močne, okoli 12&amp;nbsp;cm dolge, sive barve, pokrite z roževinastimi [[luske|luskami]] različnih velikosti. Trije sprednji prsti so povezani s krajšo kožico. Kremplji na nogah so močni, špičasti in malo ukrivljeni. [[Kljun]] je močan, svetlo sive barve in malo upognjen. Odrasel fazan – samec doseže v povprečju 80–90&amp;nbsp;cm dolžine, pri čemer pripada repu 45–50&amp;nbsp;cm. Z razprtimi [[perut|krili]] meri 70–80&amp;nbsp;cm. Samica doseže dve tretjini velikosti samca. Samec  tehta  od 1,25–2&amp;nbsp;kg, samica pa od 0,80 do 1,20&amp;nbsp;kg. Ima zelo dober in oster [[vid]]. Oči ima velike, rdeče, z okroglim obročkom. Njegovo vidno polje je zelo široko, vidi tudi navzgor in navzdol. V mraku in ponoči slabše vidi. Izostren ima tudi [[sluh]], sliši na velike razdalje in zazna vsak najmanjši šum. Oglaša se z več glasovi. Samec  po navadi s ''tagat'' in ''gog–gok'', samica ob nevarnosti s svarilnim glasom ''trr–trr'' in ''ci–cik'', ko vodi kebčke, pa ''ki–ki''. Odrasel fazan perje zamenja enkrat na leto, konec leta oziroma v začetku jeseni. Menjava perja je postopna, najprej na telesu, najkasneje pa na glavi.

== Razmnoževanje ==
[[Slika:Male and female pheasant.jpg‎|thumb|left|200px|Fazanji samec in samička]]
Fazan je poligamna žival. V času razmnoževanja se pari z več fazankami. Tudi fazanka ni zvesta samo enemu samcu in se je pripravljena pariti z vsakim samcem.  Nagon se zbudi,  ko se vreme otopli, običajno  konec marca. Pri fazanu traja nagon po parjenju najmanj 2 [[mesec]]a, pri fazankah pa kakih 20 dni.  Samec izbere teritorij, ki obsega od 0,5–2 [[hektar|ha]] površine, kjer s svojim glasom privablja samice. Okrog  njega se največkrat zbere od  4–8 samic, ki jih rasti v jutranjih urah  na istem mestu.
[[File: Phasianus colchicus MHNT.jpg |thumb|'' Phasianus colchicus '']]
[[File:Phasianus colchicus MHNT Skeleton.jpg |thumb|''Phasianus colchicus'']] 
 
Gnezdi na mestih, kjer je primerno kritje in dovolj hrane, v gozdičih, na [[polje|polju]], ob robu [[gozd]]a, izbira mesta pa je odvisna tudi od stopnje vegetacije. Gnezdi izključno na tleh. Za [[gnezdo]] poišče naravno vdolbinico, ki jo še poglobi in razširi. Gnezdo je široko okoli 22&amp;nbsp;cm in globoko 6&amp;nbsp;cm. Zgodi se da nosi več fazank v eno gnezdo, nosijo tudi izven gnezda, pa tudi v [[jerebica (ptica)|jerebičje]] ali [[race|račje]] gnezdo. Fazanka začne nesti  8–10 dni po začetku parjenja, znese od 8 do 18 jajc in v normalnem vremenu znese eno jajce v 32 urah. Glede na število jajc je čas nesnosti od 16 do 26 dni. Jajca so enotno obarvana in so lahko sivo zelena, olivna, belo rumena in rjavo zelena. Valiti začne dan ali dva po tem, ko je znesla zadnje jajce. Vali 24 dni. Fazanje  mladiče do desetega tedna starosti imenujemo kebčki. Kebčki so sivorumenkaste barve z rdečkastim tonom, preko glave in hrbta pa imajo tri temne črte, od katerih je srednja precej širša. Po treh do štirih dneh so pri kebčkih že vidna prva krilna peresa.

== Vedenje in prehrana ==
Fazan je dnevni ptič. Prenočuje na [[drevo|drevesih]] z vodoravnimi vejami, najraje na [[iglavci]]h blizu debla ali [[grm]]ih, poleti večkrat tudi na tleh. Pri spanju da fazan glavo med [[perut]]nico. Samci se približno uro pred sončnim vzhodom oglasijo z gredi. Hrani se peš, dve uri zjutraj in 2–3 ure zvečer. Razen prenočevanja preživi fazan ves preostali čas na tleh. Leti na krajših razdaljah, lahko tudi hitro teče.

Fazan je vsejed. Od rastlinske hrane se hrani z vsemi [[rastline|rastlinskimi]] deli: s [[seme]]ni [[žito|žita]], [[trave|trav]], detelj in [[zelišče|zelišč]], s [[plod]]ovi drevesnih in grmovnih vrst, z zelenimi listi, [[steblo|stebelci]], cvetnimi glavicami, [[cvet]]ovi in gomoljčki. Od živalske hrane se hrani predvsem z [[žuželke|žuželkami]] in njihovimi [[ličinka]]mi, pa tudi s [[polži]], [[črv]]i, manjšimi [[žabe|žabicami]], mladimi [[plazilci]] in drobnimi [[glodavci]]. Od zrnja kmetijskih rastlin ima fazan najraje [[koruza|koruzo]] in [[pšenica|pšenico]]. Odrasel fazan poje v povprečju od 40–60 g hrane na dan, nabito polna fazanina golša pa tehta več kot 100 g.

== Življenjsko okolje ==
Fazan je bil sprva [[stepa|stepska]] žival. V Evropi se je prilagodil na povsem drugo okolje. Rad ima obdelan poljedelski svet, ki se prepleta s številnimi gozdovi, gozdiči, zaraščenimi bregovi [[reka|rek]], [[potok]]ov in [[prekop|kanal]]ov. Gozd mu služi za kritje. Velikih strnjenih gozdov se izmika in v njih ne živi. Tudi odprt ravninski svet brez kritja zanj ni primeren. Najugodnejši za njega so manjši mešani gozdovi z dobro podrastjo, ki jih obdaja obdelan svet. Najdemo ga na višini do 400 m nadmorske višine na območjih, kjer prevladujejo rahlo humozna, peščena do peščeno ilovnata, topla in hitro odcedna tla. Fazan ima rad toploto. Rad se zadržuje na sončnih mestih. Najugodnejši so predeli s srednjo letno temperaturo 80C. 

== Sklici  ==
{{sklici}}

== Viri ==
* Černe, Alojz. (1979). ''Mala divjad''. Lovska zveza Slovenije. {{COBISS|ID=14744583}}

== Zunanje povezave ==
{{zbirka|Phasianus colchicus}}
* {{InternetBirdCollection|ring-necked-pheasant-phasianus-colchicus|Ring-necked pheasant}}
* {{VIREO|Ring-necked+Pheasant|Ring-necked pheasant}}
* {{IUCN_Map|45100023/166454046|Phasianus colchicus}}

{{Taxonbar |from=Q25432}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Poljske kure]]
[[Kategorija:Ptiči Azije]]
[[Kategorija:Ptiči Evrope]]
[[Kategorija:Ptiči Slovenije]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]]
[[Kategorija:Perutnina]]</text>
      <sha1>fkha2v08qn4r8ztxvl3vqoy99ietgwh</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687296</id>
      <parentid>6687259</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T14:34:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-33986-33|~2026-33986-33]] ([[User talk:~2026-33986-33|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Botopol|Botopol]]</comment>
      <origin>6596629</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7513" sha1="errly5b5kk8t4fr0gxupdydlrfjbz3x" xml:space="preserve">{{drugipomeni2|Fazan}}
{{Speciesbox
| name = Fazan
| fossil_range = {{Fossil range|pleistocen|recentno}}
| image = Cock Pheasant.jpg
| image_caption = Samec
| image2 = Phasianus colchicus -Rutland Water -female-8.jpg
| image2_caption = Samica
| status = LC | status_system = iucn3.1
| status = LC
| status_system = IUCN3.1
| status_ref = &lt;ref name=&quot;iucn status 12 November 2021&quot;&gt;{{cite iucn |author=BirdLife International |date=2016 |title=''Phasianus colchicus'' |volume=2016 |page=e.T45100023A85926819 |doi=10.2305/IUCN.UK.2016-3.RLTS.T45100023A85926819.en |access-date=12 November 2021}}&lt;/ref&gt;
| genus = Phasianus
| species = colchicus
| authority = [[Carolus Linnaeus|Linnaeus]], 1758
| range_map = Phasianus colchicus map.svg
| range_map_caption = Območje razširjenosti&lt;br /&gt;{{color box|#7137C8|border=silver}} avtohton {{color box|#FF0066|border=silver}} uveden
| synonyms = ''Phasianus phasis''
}}

'''Fazan''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Phasianus colchicus''''') je [[ptica|ptica]], ki spada v družino [[poljske kure|poljskih kur]] (	Phasianidae). Njegova domovina  je [[Azija]], med [[ekvator]]jem in vse do 50° severne širine do sibirskih step. Po zgodovinskih podatkih so prenesli fazana iz Azije že stari [[Grki]]. Podatkov o prvih naselitvah fazanov na ozemlju [[Slovenija|Slovenije]] ni, verjetno pa so ga tako kot drugod po [[Evropa|Evropi]] tudi na Slovenskem gojili že stari [[Rimljani]].

== Opis ==
Pri fazanu je izrazit [[spolni razloček]] (dimorfizem). Samec se loči od samice po obarvanosti [[Operjenost|perja]], po daljšem [[rep]]u, ostrogah, teži in velikosti. Od fazanke, ki je manjša in  bolj enotno rjavosivo obarvana, ga ločimo tudi v letu. Njegovo perje je pretežno rjave barve, medtem ko je glava zelena in modra. Okoli oči ima perje rdeče barve. Rep je sestavljen iz 18 peres, od katerih sta srednji dve precej daljši od ostalih. Noge ima močne, okoli 12&amp;nbsp;cm dolge, sive barve, pokrite z roževinastimi [[luske|luskami]] različnih velikosti. Trije sprednji prsti so povezani s krajšo kožico. Kremplji na nogah so močni, špičasti in malo ukrivljeni. [[Kljun]] je močan, svetlo sive barve in malo upognjen. Odrasel fazan – samec doseže v povprečju 80–90&amp;nbsp;cm dolžine, pri čemer pripada repu 45–50&amp;nbsp;cm. Z razprtimi [[perut|krili]] meri 70–80&amp;nbsp;cm. Samica doseže dve tretjini velikosti samca. Samec  tehta  od 1,25–2&amp;nbsp;kg, samica pa od 0,80 do 1,20&amp;nbsp;kg. Ima zelo dober in oster [[vid]]. Oči ima velike, rdeče, z okroglim obročkom. Njegovo vidno polje je zelo široko, vidi tudi navzgor in navzdol. V mraku in ponoči slabše vidi. Izostren ima tudi [[sluh]], sliši na velike razdalje in zazna vsak najmanjši šum. Oglaša se z več glasovi. Samec  po navadi s ''tagat'' in ''gog–gok'', samica ob nevarnosti s svarilnim glasom ''trr–trr'' in ''ci–cik'', ko vodi kebčke, pa ''ki–ki''. Odrasel fazan perje zamenja enkrat na leto, konec leta oziroma v začetku jeseni. Menjava perja je postopna, najprej na telesu, najkasneje pa na glavi.

== Razmnoževanje ==
[[Slika:Male and female pheasant.jpg‎|thumb|left|200px|Fazanji samec in samička]]
Fazan je poligamna žival. V času razmnoževanja se pari z več fazankami. Tudi fazanka ni zvesta samo enemu samcu in se je pripravljena pariti z vsakim samcem.  Nagon se zbudi,  ko se vreme otopli, običajno  konec marca. Pri fazanu traja nagon po parjenju najmanj 2 [[mesec]]a, pri fazankah pa kakih 20 dni.  Samec izbere teritorij, ki obsega od 0,5–2 [[hektar|ha]] površine, kjer s svojim glasom privablja samice. Okrog  njega se največkrat zbere od  4–8 samic, ki jih rasti v jutranjih urah  na istem mestu.
[[File: Phasianus colchicus MHNT.jpg |thumb|'' Phasianus colchicus '']]
[[File:Phasianus colchicus MHNT Skeleton.jpg |thumb|''Phasianus colchicus'']] 
 
Gnezdi na mestih, kjer je primerno kritje in dovolj hrane, v gozdičih, na [[polje|polju]], ob robu [[gozd]]a, izbira mesta pa je odvisna tudi od stopnje vegetacije. Gnezdi izključno na tleh. Za [[gnezdo]] poišče naravno vdolbinico, ki jo še poglobi in razširi. Gnezdo je široko okoli 22&amp;nbsp;cm in globoko 6&amp;nbsp;cm. Zgodi se da nosi več fazank v eno gnezdo, nosijo tudi izven gnezda, pa tudi v [[jerebica (ptica)|jerebičje]] ali [[race|račje]] gnezdo. Fazanka začne nesti  8–10 dni po začetku parjenja, znese od 8 do 18 jajc in v normalnem vremenu znese eno jajce v 32 urah. Glede na število jajc je čas nesnosti od 16 do 26 dni. Jajca so enotno obarvana in so lahko sivo zelena, olivna, belo rumena in rjavo zelena. Valiti začne dan ali dva po tem, ko je znesla zadnje jajce. Vali 24 dni. Fazanje  mladiče do desetega tedna starosti imenujemo kebčki. Kebčki so sivorumenkaste barve z rdečkastim tonom, preko glave in hrbta pa imajo tri temne črte, od katerih je srednja precej širša. Po treh do štirih dneh so pri kebčkih že vidna prva krilna peresa.

== Vedenje in prehrana ==
Fazan je dnevni ptič. Prenočuje na [[drevo|drevesih]] z vodoravnimi vejami, najraje na [[iglavci]]h blizu debla ali [[grm]]ih, poleti večkrat tudi na tleh. Pri spanju da fazan glavo med [[perut]]nico. Samci se približno uro pred sončnim vzhodom oglasijo z gredi. Hrani se peš, dve uri zjutraj in 2–3 ure zvečer. Razen prenočevanja preživi fazan ves preostali čas na tleh. Leti na krajših razdaljah, lahko tudi hitro teče.

Fazan je vsejed. Od rastlinske hrane se hrani z vsemi [[rastline|rastlinskimi]] deli: s [[seme]]ni [[žito|žita]], [[trave|trav]], detelj in [[zelišče|zelišč]], s [[plod]]ovi drevesnih in grmovnih vrst, z zelenimi listi, [[steblo|stebelci]], cvetnimi glavicami, [[cvet]]ovi in gomoljčki. Od živalske hrane se hrani predvsem z [[žuželke|žuželkami]] in njihovimi [[ličinka]]mi, pa tudi s [[polži]], [[črv]]i, manjšimi [[žabe|žabicami]], mladimi [[plazilci]] in drobnimi [[glodavci]]. Od zrnja kmetijskih rastlin ima fazan najraje [[koruza|koruzo]] in [[pšenica|pšenico]]. Odrasel fazan poje v povprečju od 40–60 g hrane na dan, nabito polna fazanina golša pa tehta več kot 100 g.

== Življenjsko okolje ==
Fazan je bil sprva [[stepa|stepska]] žival. V Evropi se je prilagodil na povsem drugo okolje. Rad ima obdelan poljedelski svet, ki se prepleta s številnimi gozdovi, gozdiči, zaraščenimi bregovi [[reka|rek]], [[potok]]ov in [[prekop|kanal]]ov. Gozd mu služi za kritje. Velikih strnjenih gozdov se izmika in v njih ne živi. Tudi odprt ravninski svet brez kritja zanj ni primeren. Najugodnejši za njega so manjši mešani gozdovi z dobro podrastjo, ki jih obdaja obdelan svet. Najdemo ga na višini do 400 m nadmorske višine na območjih, kjer prevladujejo rahlo humozna, peščena do peščeno ilovnata, topla in hitro odcedna tla. Fazan ima rad toploto. Rad se zadržuje na sončnih mestih. Najugodnejši so predeli s srednjo letno temperaturo 9–10&amp;nbsp;°C. 

== Sklici  ==
{{sklici}}

== Viri ==
* Černe, Alojz. (1979). ''Mala divjad''. Lovska zveza Slovenije. {{COBISS|ID=14744583}}

== Zunanje povezave ==
{{zbirka|Phasianus colchicus}}
* {{InternetBirdCollection|ring-necked-pheasant-phasianus-colchicus|Ring-necked pheasant}}
* {{VIREO|Ring-necked+Pheasant|Ring-necked pheasant}}
* {{IUCN_Map|45100023/166454046|Phasianus colchicus}}

{{Taxonbar |from=Q25432}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Poljske kure]]
[[Kategorija:Ptiči Azije]]
[[Kategorija:Ptiči Evrope]]
[[Kategorija:Ptiči Slovenije]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]]
[[Kategorija:Perutnina]]</text>
      <sha1>errly5b5kk8t4fr0gxupdydlrfjbz3x</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Oton Bajde</title>
    <ns>0</ns>
    <id>265559</id>
    <revision>
      <id>6687580</id>
      <parentid>6615102</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T08:22:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>podatki z WD</comment>
      <origin>6687580</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1649" sha1="32bq26ml977l9krg8pxedu57eb0v7q1" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Oton Bajde''', [[Slovenci|slovenski]] [[violončelist]] in [[glasba|glasbeni]] [[pedagogika|pedagog]], * [[20. januar]] [[1906]], [[Zadar]], † 22. april [[1993]], Ljubljana.&lt;ref&gt;[https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/bajde-oton/ Obrazi slovenskih pokrajin]&lt;/ref&gt;

Študij [[violončelo|violončela]] je končal 1933 na [[Ljubljana|ljubljanskem]] [[Glasbena matica|glasbenem konservatoriju]]. Kot glasbeni učitelj je služboval na osnovni šoli v [[Maribor]]u, gimnaziji v Ljubljani in šoli Glasbene matice v Mariboru, tu je bil od 1938 tudi ravnatelj. Po koncu [[druga svetovna vojna|vojne]] je do leta 1962 vodil [[glasbena šola|glasbeno šolo]] v Mariboru, nato je od 1966 kot [[redni profesor]] poučeval na [[Akademija za glasbo v Ljubljani|Akademiji za glasbo v Ljubljani]]. Kot [[solist]] in komorni violončelist je bil pred 2. svetovno vojno ena vodilnih glasbenih osebnosti na Slovenskem; nastopal je v klavirskem triu, Ljubljanskem godalnem kvartetu ter [[Koncert (glasbena prireditev)|koncertiral]] doma in v tujini. Kot pedagog je na Akademiji za glasbo vzgojil vrsto odličnih slovenskih violončelistov.&lt;ref&gt;''Enciklopedija Slovenije''. (1987). Knjiga 1. Ljubljana: Mladinska knjiga.&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih violončelistov]]

{{normativna kontrola}}

{{musician-stub}}

{{DEFAULTSORT:Bajde, Oton}}
[[Kategorija:Slovenski violončelisti]]
[[Kategorija:Slovenski glasbeni pedagogi]]
[[Kategorija:Predavatelji na Akademiji za glasbo v Ljubljani]]
[[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]]
[[Kategorija:Diplomiranci Akademije za glasbo v Ljubljani]]</text>
      <sha1>32bq26ml977l9krg8pxedu57eb0v7q1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>France Bernot</title>
    <ns>0</ns>
    <id>266966</id>
    <revision>
      <id>6687607</id>
      <parentid>6597518</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T08:35:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>podatki z WD</comment>
      <origin>6687607</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2398" sha1="tdg6op3dx2nzq9vdrx59r36cdm3vuya" xml:space="preserve">{{Infopolje Znanstvenik
| name = France Bernot
| image = 
| caption = 
| birth_date = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place = &lt;!-- WD --&gt;
| death_date =  &lt;!-- WD --&gt;
| death_place = &lt;!-- WD --&gt;  
| residence = 
| nationality = {{zastava|Slovenija|name=slovenska}}
| alma_mater = Univerza v Ljubljani
| doctoral_advisor = 
| academic_advisors = 
| doctoral_students = 
| known_for  = preučevanje regionalne klimatologije
| footnotes = 
| field = geografija
| work_institution = Hidrometeorološki zavod Slovenije
| prizes = 
| religion = 
}}

'''France''' (Franc Friderik) '''Bernot''', [[Slovenci|slovenski]] [[geograf]], [[klimatolog]] * [[19. avgust]] [[1923]], [[Brezina]] pri Brežicah (danes [[Brežice]]), † [[4. november]] [[2002]], [[Sežana]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Bernot, France (1923–2002) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1018110/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2025-10-15}}&lt;/ref&gt;

== Življenje in delo ==
[[Diploma|Diplomiral]] je 1955 na [[Ljubljana|ljubljanski]] [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] in prav tam 1971 tudi [[doktorat|doktoriral]]. Leta 1950 se je zaposlil na [[Hidrometeorološki zavod Slovenije|Hidrometeorološkem zavodu Slovenije]] v Ljubljani; tu je 1976 postal vodja republiške službe za opazovanje snežnih razmer in opozarjanje pred [[snežni plaz|snežnimi plazovi]]. V raziskovalnem delu se je usmeril na področja regionalne in specialne [[klimatologija|klimatologije]], [[meteorologija|meteorologije]], [[oceanografija|oceanografije]], nivologije in lavinologije. Sam ali v soavtorstvu je napisal  vrsto elaboratov, [[članek|člankov]] in razprav.&lt;ref&gt;''Enciklopedija Slovenije''. (1987). Knjiga 1. Ljubljana: Mladinska knjiga.&lt;/ref&gt;

== Bibliografija ==
* ''Vremenoslovje za planince'' (priročnik) {{COBISS|ID=610846}}
* ''Geografija Slovenije'' {{COBISS|ID=98299648}}
* ''Ogroženost Slovenije zaradi snežnih plazov'' {{COBISS|ID=63965696}}
* ''Poplave ob Slovenski obali'' {{COBISS|ID=53851392}}
* ''Klima Zgornjega posočja'' {{COBISS|ID=18223714}}

== Sklici ==
{{sklici}}

{{normativna kontrola}}

{{geographer-stub}}

{{DEFAULTSORT:Bernot, France}}
[[Kategorija:Slovenski geografi]]
[[Kategorija:Slovenski meteorologi]]
[[Kategorija:Oceanografi]]
[[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]]
[[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]]</text>
      <sha1>tdg6op3dx2nzq9vdrx59r36cdm3vuya</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Beli amur</title>
    <ns>0</ns>
    <id>268638</id>
    <revision>
      <id>6687376</id>
      <parentid>6204103</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T17:37:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>{{Speciesbox</comment>
      <origin>6687376</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4925" sha1="6uyc0zmczt68w5xcwdhgnv5xpbif041" xml:space="preserve">{{Short description|Vrsta ribeh}}
{{Speciesbox
| name = Beli amur
| image = Grass-Carp1web.jpg
| image_caption = mladica belega amurja
|| status = LC
| status_system = IUCN3.1
| status_ref = &lt;ref&gt;{{cite iucn|author=Bogutskaya, N.|year=2022|title=''Ctenopharyngodon idella''|article-number=e.T61295A3102796|doi=10.2305/IUCN.UK.2022-1.RLTS.T61295A3102796.en|access-date=21 August 2023}}&lt;/ref&gt;
| parent_authority = [[Franz Steindachner|Steindachner]], 1866
| taxon = Ctenopharyngodon idella
| display_parents = 2
| authority = ([[Achille Valenciennes|Valenciennes]] in Cuvier &amp; Valenciennes, 1844)
| synonyms = {{Collapsible list|
*''Leuciscus idella'' &lt;small&gt;Valenciennes, 1844&lt;/small&gt; 
*''Ctenopharingodon idellus'' &lt;small&gt;(Valenciennes, 1844)&lt;/small&gt; 
*''Ctenopharyngodon idellus'' &lt;small&gt;(Valenciennes, 1844)&lt;/small&gt; 
*''Leuciscus tschiliensis'' &lt;small&gt;Basilewsky, 1855&lt;/small&gt; 
*''Ctenopharyngodon laticeps'' &lt;small&gt;[[Franz Steindachner|Steindachner]], 1866&lt;/small&gt; 
*''Sarcocheilichthys teretiusculus'' &lt;small&gt;[[Rudolf Kner|Kner]], 1867&lt;/small&gt;
*''Pristiodon siemionovii'' &lt;small&gt;[[Benedykt Dybowski|Dybowski]], 1877&lt;/small&gt;
}}
}}

'''Beli amur''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Ctenopharyngodon idella''''') je [[sladkovodna riba]] iz [[red (biologija)|reda]] [[krapovci|krapovcev]].

== Opis ==
Beli amur ima podolgovato, vretenasto oblikovano [[telo]], ki je pokrito z velikimi, temno obrobljenimi [[luske|luskami]]. Ima nadstojna [[usta]] in nizko nameščene [[oko|oči]]. Po hrbtu je temno do črno zelene barve, boki pa so svetleje zelenkasti z zlatim odtenkom. Običajno zraste med 70 in 80&amp;nbsp;cm, pogosto pa lahko doseže celo do 120&amp;nbsp;cm v dolžino. Spolno dozori v drugem letu starosti, [[drst]] pa se prične, ko temperatura vode naraste na okoli 25&amp;nbsp;°C. [[Ikra|Ikre]] samica odloži prosto v vodo, posamezna samica pa proizvede med 30.000 in 200.000 jajčec. Mladice se hranijo z [[zooplankton]]om, odrasle ribe pa se hranijo izključno z vodnim rastlinjem&lt;ref name=&quot;Povž&quot;&gt;{{navedi knjigo |author1=Povž M. |author2=[[Boris Sket]] |title=Naše sladkovodne ribe |year=1990 |publisher=Mladinska knjiga |location=Ljubljana}}&lt;/ref&gt;. Po eni od študij naj bi te ribe živele povprečno 5-9 let, izjemoma pa celo do 11&lt;ref&gt;Kirk and Socha. J. Aquat. Plant Manage. 41:2003. http://www.apms.org/japm/vol41/v41p90.pdf {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110904051611/http://www.apms.org/japm/vol41/v41p90.pdf |date=2011-09-04 }}&lt;/ref&gt;.

== Razširjenost in uporabnost ==
Vrsta je domordna v vzhodna [[Azija|Aziji]], kjer poseljuje [[reka|reke]] severnega [[Vietnam]]a ter [[porečje]] reke [[Amur]] vse do meje med [[Sibirija|Sibirijo]] in [[Ljudska republika Kitajska|Kitajsko]]&lt;ref&gt;Mandrak and Cudmore. 2004.  Biological Synopsis of Grass Carp (Ctenopharyngodon idella)  http://sbisrvntweb.uqac.ca/archivage/24061712.pdf {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110706211145/http://sbisrvntweb.uqac.ca/archivage/24061712.pdf |date=2011-07-06 }}.&lt;/ref&gt;. Vrsto so v [[Združene države Amerike]] prinesli leta 1963, da bi na naraven način preprečili razraščanje vodnega rastlinja v stoječih vodah. Na [[Nova Zelandija|Novo Zelandijo]] pa so ga prinesli skupaj z [[zlata ribica|zlatimi ribicami]].

V ZDA se je ponekod beli amur nekontrolirano razširil in tako postal invazivna vrsta,&lt;ref&gt;Management and Control Plan for
Bighead, Black, Grass, and Silver Carps in the United States  http://www.anstaskforce.gov/Documents/Carps_Management_Plan.pdf {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200811182113/https://www.anstaskforce.gov/Documents/Carps_Management_Plan.pdf |date=2020-08-11 }}&lt;/ref&gt; ponekod pa ga še vedno vlagajo v vodotoke za preprečevanje zaraščanja z ostalimi invazivnimi vrstami vodnega rastlinja.

Na [[Nizozemska|Nizozemsko]] so belega amurja prinesli leta 1973 iz podobnih razlogov kot v ZDA. Tam populacijo skrbno nadzira ministrstvo za kmetijstvo, naravo in kakovost hrane. Glede na to, da se beli amur začne drstiti v vodah z višjo temperaturo kot jo imajo vodotoki na Nizozemskem, se ta vrsta tam ne razmnožuje.

== Glej tudi ==
* [[Amur]] (reka)
* [[Amurska oblast]]
*[[Amurska plošča]]

== Sklici ==
{{refsez}}

== Zunanje povezave ==
{{commons category|Ctenopharyngodon idella}}
* [https://www.invasivespeciesinfo.gov/profile/grass-carp Species Profile - Grass Carp (''Ctenopharyngodon idella'')], National Invasive Species Information Center, [[United States National Agricultural Library]]. Lists general information and resources for Grass Carp.
*{{FishBase genus|genus=Ctenopharyngodon}}
* {{ITIS |id=163537 |taxon=Ctenopharyngodon idella |access-date=11 March 2006}}

{{taxonbar|from=Q76098}}
[[Kategorija:Pravi krapovci]]
[[Kategorija:Sladkovodne ribe]]
[[Kategorija:Ribe Azije]]
[[Kategorija:Ribe Evrope]]
[[Kategorija:Ribe Slovenije]]
[[Kategorija:Invazivne vrste]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1844]]</text>
      <sha1>6uyc0zmczt68w5xcwdhgnv5xpbif041</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687533</id>
      <parentid>6687376</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T07:29:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>odstranil [[Kategorija:Pravi krapovci]]; dodal [[Kategorija:Xenocyprididae]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6687533</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4925" sha1="8ulwf2adq52vmizu5syx9s629gjweuq" xml:space="preserve">{{Short description|Vrsta ribeh}}
{{Speciesbox
| name = Beli amur
| image = Grass-Carp1web.jpg
| image_caption = mladica belega amurja
|| status = LC
| status_system = IUCN3.1
| status_ref = &lt;ref&gt;{{cite iucn|author=Bogutskaya, N.|year=2022|title=''Ctenopharyngodon idella''|article-number=e.T61295A3102796|doi=10.2305/IUCN.UK.2022-1.RLTS.T61295A3102796.en|access-date=21 August 2023}}&lt;/ref&gt;
| parent_authority = [[Franz Steindachner|Steindachner]], 1866
| taxon = Ctenopharyngodon idella
| display_parents = 2
| authority = ([[Achille Valenciennes|Valenciennes]] in Cuvier &amp; Valenciennes, 1844)
| synonyms = {{Collapsible list|
*''Leuciscus idella'' &lt;small&gt;Valenciennes, 1844&lt;/small&gt; 
*''Ctenopharingodon idellus'' &lt;small&gt;(Valenciennes, 1844)&lt;/small&gt; 
*''Ctenopharyngodon idellus'' &lt;small&gt;(Valenciennes, 1844)&lt;/small&gt; 
*''Leuciscus tschiliensis'' &lt;small&gt;Basilewsky, 1855&lt;/small&gt; 
*''Ctenopharyngodon laticeps'' &lt;small&gt;[[Franz Steindachner|Steindachner]], 1866&lt;/small&gt; 
*''Sarcocheilichthys teretiusculus'' &lt;small&gt;[[Rudolf Kner|Kner]], 1867&lt;/small&gt;
*''Pristiodon siemionovii'' &lt;small&gt;[[Benedykt Dybowski|Dybowski]], 1877&lt;/small&gt;
}}
}}

'''Beli amur''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Ctenopharyngodon idella''''') je [[sladkovodna riba]] iz [[red (biologija)|reda]] [[krapovci|krapovcev]].

== Opis ==
Beli amur ima podolgovato, vretenasto oblikovano [[telo]], ki je pokrito z velikimi, temno obrobljenimi [[luske|luskami]]. Ima nadstojna [[usta]] in nizko nameščene [[oko|oči]]. Po hrbtu je temno do črno zelene barve, boki pa so svetleje zelenkasti z zlatim odtenkom. Običajno zraste med 70 in 80&amp;nbsp;cm, pogosto pa lahko doseže celo do 120&amp;nbsp;cm v dolžino. Spolno dozori v drugem letu starosti, [[drst]] pa se prične, ko temperatura vode naraste na okoli 25&amp;nbsp;°C. [[Ikra|Ikre]] samica odloži prosto v vodo, posamezna samica pa proizvede med 30.000 in 200.000 jajčec. Mladice se hranijo z [[zooplankton]]om, odrasle ribe pa se hranijo izključno z vodnim rastlinjem&lt;ref name=&quot;Povž&quot;&gt;{{navedi knjigo |author1=Povž M. |author2=[[Boris Sket]] |title=Naše sladkovodne ribe |year=1990 |publisher=Mladinska knjiga |location=Ljubljana}}&lt;/ref&gt;. Po eni od študij naj bi te ribe živele povprečno 5-9 let, izjemoma pa celo do 11&lt;ref&gt;Kirk and Socha. J. Aquat. Plant Manage. 41:2003. http://www.apms.org/japm/vol41/v41p90.pdf {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110904051611/http://www.apms.org/japm/vol41/v41p90.pdf |date=2011-09-04 }}&lt;/ref&gt;.

== Razširjenost in uporabnost ==
Vrsta je domordna v vzhodna [[Azija|Aziji]], kjer poseljuje [[reka|reke]] severnega [[Vietnam]]a ter [[porečje]] reke [[Amur]] vse do meje med [[Sibirija|Sibirijo]] in [[Ljudska republika Kitajska|Kitajsko]]&lt;ref&gt;Mandrak and Cudmore. 2004.  Biological Synopsis of Grass Carp (Ctenopharyngodon idella)  http://sbisrvntweb.uqac.ca/archivage/24061712.pdf {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110706211145/http://sbisrvntweb.uqac.ca/archivage/24061712.pdf |date=2011-07-06 }}.&lt;/ref&gt;. Vrsto so v [[Združene države Amerike]] prinesli leta 1963, da bi na naraven način preprečili razraščanje vodnega rastlinja v stoječih vodah. Na [[Nova Zelandija|Novo Zelandijo]] pa so ga prinesli skupaj z [[zlata ribica|zlatimi ribicami]].

V ZDA se je ponekod beli amur nekontrolirano razširil in tako postal invazivna vrsta,&lt;ref&gt;Management and Control Plan for
Bighead, Black, Grass, and Silver Carps in the United States  http://www.anstaskforce.gov/Documents/Carps_Management_Plan.pdf {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200811182113/https://www.anstaskforce.gov/Documents/Carps_Management_Plan.pdf |date=2020-08-11 }}&lt;/ref&gt; ponekod pa ga še vedno vlagajo v vodotoke za preprečevanje zaraščanja z ostalimi invazivnimi vrstami vodnega rastlinja.

Na [[Nizozemska|Nizozemsko]] so belega amurja prinesli leta 1973 iz podobnih razlogov kot v ZDA. Tam populacijo skrbno nadzira ministrstvo za kmetijstvo, naravo in kakovost hrane. Glede na to, da se beli amur začne drstiti v vodah z višjo temperaturo kot jo imajo vodotoki na Nizozemskem, se ta vrsta tam ne razmnožuje.

== Glej tudi ==
* [[Amur]] (reka)
* [[Amurska oblast]]
*[[Amurska plošča]]

== Sklici ==
{{refsez}}

== Zunanje povezave ==
{{commons category|Ctenopharyngodon idella}}
* [https://www.invasivespeciesinfo.gov/profile/grass-carp Species Profile - Grass Carp (''Ctenopharyngodon idella'')], National Invasive Species Information Center, [[United States National Agricultural Library]]. Lists general information and resources for Grass Carp.
*{{FishBase genus|genus=Ctenopharyngodon}}
* {{ITIS |id=163537 |taxon=Ctenopharyngodon idella |access-date=11 March 2006}}

{{taxonbar|from=Q76098}}
[[Kategorija:Xenocyprididae]]
[[Kategorija:Sladkovodne ribe]]
[[Kategorija:Ribe Azije]]
[[Kategorija:Ribe Evrope]]
[[Kategorija:Ribe Slovenije]]
[[Kategorija:Invazivne vrste]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1844]]</text>
      <sha1>8ulwf2adq52vmizu5syx9s629gjweuq</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ctenopharyngodon</title>
    <ns>0</ns>
    <id>268639</id>
    <redirect title="Beli amur" />
    <revision>
      <id>6687378</id>
      <parentid>2690812</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T17:40:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>{{R from scientific name|fish}}</comment>
      <origin>6687378</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="101" sha1="ff0qs52ok12xz3rwvisl678h93may65" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Beli amur]]
{{R from scientific name|fish}}
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1866]]</text>
      <sha1>ff0qs52ok12xz3rwvisl678h93may65</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ctenopharyngodon idella</title>
    <ns>0</ns>
    <id>268640</id>
    <redirect title="Beli amur" />
    <revision>
      <id>6687373</id>
      <parentid>2690813</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T17:31:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>{{R from scientific name|fish}}</comment>
      <origin>6687373</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="59" sha1="5lc7lbzihsiwjh2g23wy5n2dsygff2p" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Beli amur]]
{{R from scientific name|fish}}</text>
      <sha1>5lc7lbzihsiwjh2g23wy5n2dsygff2p</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Androga</title>
    <ns>0</ns>
    <id>269081</id>
    <revision>
      <id>6687364</id>
      <parentid>5940052</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T17:16:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>{{Speciesbox, Blicca bjoerkna</comment>
      <origin>6687364</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3232" sha1="f1v5tt31vl8lgu8uczbmciln692ybdg" xml:space="preserve">{{Short description|Vrsta ribe}}
{{Speciesbox
| name = Androga
| image = SilverBreamBliccaBjoerknaCropped.JPG
| status = LC
| status_system = IUCN3.1
| status_ref = &lt;ref name=&quot;iucn&quot;&gt;{{cite iucn |author=Freyhof, J. |year=2024 |title=''Blicca bjoerkna'' |volume=2024 |article-number=e.T39270A135095016 |doi=10.2305/IUCN.UK.2024-2.RLTS.T39270A135095016.en |access-date=28 March 2025}}&lt;/ref&gt;
| taxon = Blicca  bjoerkna
| parent_authority = [[Johann Jakob Heckel|Heckel]], 1843
| display_parents = 3
| authority = ([[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758
| synonyms = *''Abramis bjoerkna'' &lt;small&gt;[[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758&lt;/small&gt;
*''Cyprinus bjoerkna'' &lt;small&gt;[[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758&lt;/small&gt;
}}
'''Androga''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Blicca bjoerkna''''') je [[sladkovodne ribe|sladkovodna riba]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[pravi pisanci|pravih pisancev]] (Leuciscidae).

== Opis ==
Androga povprečno doseže v dolžino med 20 in 35&amp;nbsp;cm. Ima visoko, bočno močno stisnjeno telo, pokrito s cikloidnimi [[luske|luskami]]. Te ne pokrivajo sprednjega dela hrbta in grebena na trebuhu. Na prvi pogled je androga podobna [[ploščič]]u, od katerega se loči po precej večjih očeh, krajši prsni plavuti in po manjšem številu plavutnic v predrepni plavuti. V ustih ima androga, za razliko od ploščiča dvoredne goltne [[zob]]e. Ima relativno majhno glavo z majhnimi končnimi usti. Osnovna hrana androge je [[plankton]], vodno rastlinje,in razne male vodne [[žuželke]] in [[nevretenčarji]].

Po hrbtu je androga rjavkasto modre barve, boke ima modre s srebrnim leskom, trebuh pa ima bele barve. [[Samica|Samice]] vedno zrastejo večje od [[samec|samcev]]. Plavuti so modro sive barve, s starostjo pa postajajo prsni in trebušna plavut čedalje bolj rdečkaste.

Te ribe spolno dozorijo v tretjem letu starosti, [[drst]]ijo pa se od maja do junija. Takrat v [[Slovenija|Sloveniji]] velja [[lovopust]] za to ribjo vrsto. Samica odlaga lepljive [[ikre]] na vodno rastlinje, kamor jih odloži med 17.000 in 110.000 v roku več dni&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Povž|first=M. |author2=[[Boris Sket]] |title=Naše sladkovodne ribe |year=1990 |publisher=Mladinska knjiga |location=Ljubljana}}&lt;/ref&gt;.

== Razširjenost ==
Androga je riba počasnega toka rek in stoječih voda. Najraje se zadržuje v vodah, kjer je dno peščeno. Prezimi v globljih vodah, spomladi pa se preseli v plitvine, kjer se hrani. Poseljuje [[vodotok]]e severne [[Evropa|Evrope]], razen skrajnega severa do Pirinejskega polotoka na zahodu, njen življenjski prostor pa se preko osrednje Evrope širi vse do severnega dela [[Mala Azija|Male Azije]] ter severnih pritokov [[Črno morje|Črnega morja]]. Na vzhodu je razširjena vse do [[Ural]]a. V [[Slovenija|Sloveniji]] poseljuje [[Mura|Muro]], [[Drava|Dravo]], spodnji tok [[Sava|Save]], [[Krka|Krke]] in [[Kolpa|Kolpe]] ter spodnje toke njihovih pritokov. Pogosto jo vlagajo tudi v [[ribnik]]e.

==Sklici==
{{Reflist}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki-medvrstično|Blicca bjoerkna}}

{{Taxonbar|from=Q183407}}

[[Kategorija:Pravi pisanci]]
[[Kategorija:Ribe Evrope]]
[[Kategorija:Ribe Slovenije]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]]</text>
      <sha1>f1v5tt31vl8lgu8uczbmciln692ybdg</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Blicca bjoerkna</title>
    <ns>0</ns>
    <id>269084</id>
    <redirect title="Androga" />
    <revision>
      <id>6687365</id>
      <parentid>2697123</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T17:17:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6687365</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="53" sha1="5w38jpstodyejsjy2ed1f8p39e6swa9" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Androga]]
{{R from scientific name|fish}}</text>
      <sha1>5w38jpstodyejsjy2ed1f8p39e6swa9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Činklja</title>
    <ns>0</ns>
    <id>269255</id>
    <revision>
      <id>6687315</id>
      <parentid>5743953</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T15:03:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>{{Speciesbox</comment>
      <origin>6687315</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2810" sha1="fzo83zjp2po0pqnh9a7fz3kfufoq1wv" xml:space="preserve">{{Short description|Vrsta ribe}}
{{Speciesbox
| name = Činklja
| status = LC
| status_system = IUCN3.1
| status_ref = &lt;ref name=IUCN&gt;{{cite iucn |last1=Ford |first1=M. |year=2024 |title=''Misgurnus fossilis'' |volume=2024 |article-number=e.T40698A135095838 |access-date=13 August 2024}}&lt;/ref&gt;
| image = Misgurnus fossilis Hungary.jpg
| taxon = Misgurnus fossilis
| authority = ([[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758)
| synonyms = *''Cobitis fossilis'' &lt;small&gt;Linnaeus, 1758&lt;/small&gt;
*''Petromizon variegatus'' &lt;small&gt;Wulff, 1765&lt;/small&gt;
}}
'''Činklja''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Misgurnis fossilis''''') je [[sladkovodne ribe|sladkovodna riba]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[činklje|činkelj]].

==Opis==
Činklja ima valjasti in proti repu bočno stisnjeno [[telo]], pokrito z drobnimi [[luske|luskami]]. Te so globoko vraščene v [[koža|kožo]] ter pokrite z debelo plastjo sluzi. Na [[glava|glavi]] ima podstojna [[usta]], okoli katerih je 10 brkom podobnih izrastkov s katerimi išče hrano na vodnih tleh. Dva para izrastkov se nahajata ob zgornji, dva pa ob spodnji ustnici. V kotičkih ust je še en par izrastkov. Činklja se pojavlja v mnogo barvnih različicah od črne, rdečkaste pa do olivne. Po hrbtu in po [[pobočnica|pobočnici]] potekajo vzdolž telesa značilne proge. Trebuh je rumenkasto rjave barve, v času [[drst]]i pa se obarva oranžno. Činklja ima okroglasto zaključeno repno plavut, po vseh plavutih pa ima temne pege. Zraste med 20 in 25, izjemoma celo do 40&amp;nbsp;cm.

Drsti se od aprila do junija, samica pa na vodno rastlinje odloži med 100.000 in 150.000 lepljivih [[ikre|iker]].

==Razširjenost==
Činklja živi v rečnih [[rečna mrtvica|mrtvica]]h in ostalih stoječih vodotokih, kjer je dno muljasto in je prisotno vodno rastlinje. Značilno za to vrsto je, da lahko s pomočjo posebnega [[epitel]]a v črevesju vdihava atmosferski [[kisik]]. Zarod ima zunanje [[škrge]], zaradi česar nima te sposobnosti. Ob ekstremno nizkih vodostajih se činklja zakoplje v mulj, kjer lahko preživi kratkotrajno popolno izsušitev vodotoka.

Prehranjuje se ponoči z raznimi vodnimi [[nevretenčarji]] in z [[ličinke|ličinkami]] vodnih [[žuželke|žuželk]].

Činklja je razširjena v porečju [[Donava|Donave]] in [[Neva|Neve]]. V [[Slovenija|Sloveniji]] je prisotna v porečju [[Sava|Save]], [[Mura|Mure]], [[Rinža|Rinže]], [[Krka|Krke]] in [[Drava|Drave]] ter v ribnikih.

== Sklici==
{{Reflist}}

==Viri==
*{{navedi knjigo |author1=Povž M. |author2=Boris Sket |title=Naše sladkovodne ribe |year=1990 |publisher=Mladinska knjiga |location=Ljubljana}}

{{Taxonbar|from=Q747794}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Činklje]]
[[Kategorija:Ribe Evrope]]
[[Kategorija:Ribe Slovenije]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]]</text>
      <sha1>fzo83zjp2po0pqnh9a7fz3kfufoq1wv</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Misgurnis fossilis</title>
    <ns>0</ns>
    <id>269256</id>
    <redirect title="Činklja" />
    <revision>
      <id>6687313</id>
      <parentid>2702797</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T14:59:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>{{R from scientific name|fish}}</comment>
      <origin>6687313</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="54" sha1="15ftm2pndwuu9igft1hfha10nk6f26a" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Činklja]]
{{R from scientific name|fish}}</text>
      <sha1>15ftm2pndwuu9igft1hfha10nk6f26a</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Hans Maier</title>
    <ns>0</ns>
    <id>270389</id>
    <revision>
      <id>6687234</id>
      <parentid>6598348</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T12:12:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>−[[Kategorija:Rojeni leta 1931]]; −[[Kategorija:Živeči ljudje]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6687234</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1790" sha1="imoeu3doml5js05i40xklym0wdrk24s" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Hans Maier''', [[Nemci|nemški]] [[politolog]] in [[politik]], * [[18. junij]] [[1931]], [[Freiburg im Breisgau]], [[Weimarska republika]], † [[8. junij]] [[2026]], [[München]], [[Nemčija]].

V letih 1970 in 1986 je bil [[bavarski deželni minister za šolstvo in kulturo]].

== Odlikovanja in nagrade ==
Leta [[1993]] je prejel [[častni znak svobode Republike Slovenije]] z naslednjo utemeljitvijo: »za zasluge in osebni prispevek k razvoju gospodarskega, kulturnega in siceršnjega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Svobodno državo Bavarsko ter za dejanja v dobro mednarodnemu priznanju Republike Slovenije«&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/dokumentiweb/53ACF6D8ACD7179FC12573CC004AF359?OpenDocument |title=Up-rs.si - Seznam vseh odlikovancev od leta 1992 do decembra 2007 |accessdate=2011-01-21 |archive-date=2012-01-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120121184439/http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/dokumentiweb/53ACF6D8ACD7179FC12573CC004AF359?OpenDocument |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;.

== Viri in opombe ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[Seznam prejemnikov častnega znaka svobode Republike Slovenije]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.hhmaier.de Uradna spletna stran]

{{CastniZnakSvobodeSLO}}
{{normativna kontrola}}

{{bio-stub}}

{{DEFAULTSORT:Maier, Hans}}
[[Kategorija:Nemški politologi]]
[[Kategorija:Nemški politiki]]
[[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Bavarski deželni ministri za šolstvo in kulturo]]
[[Kategorija:Člani Bavarskega deželnega zbora]]
[[Kategorija:Nemški rimokatoličani]]
[[Kategorija:Nemški akademiki]]
[[Kategorija:Člani Bavarske akademije znanosti]]
[[Kategorija:Nosilci bavarskega reda Maksimilijana za znanost in umetnost]]</text>
      <sha1>imoeu3doml5js05i40xklym0wdrk24s</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Črepinšek</title>
    <ns>0</ns>
    <id>278332</id>
    <revision>
      <id>6687279</id>
      <parentid>6304584</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T14:10:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-33934-95</username>
        <id>261388</id>
      </contributor>
      <comment>Izbris imena</comment>
      <origin>6687279</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="803" sha1="hk4fhb7lxahifxel7wzrqzisccbd9m1" xml:space="preserve">'''Črepinšek''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki so ga po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljale 103 osebe in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 4.268. mesto.

== Znani nosilci priimka ==
* [[Ljubomir Črepinšek]] (1936-2023), fizik, univ. profesor in šahist
* [[Lucija Črepinšek Fekonja]], UM
*[[Lucija Črepinšek Lipuš]], fizičarka?, doc. FS UM
*[[Maja Črepinšek]]
*[[Matej Črepinšek]], UM
*[[Zalika Črepinšek]], klimatologinja

== Glej tudi ==

* priimke [[Črepinko]], [[Črepan]], [[Črepnjek]], [[Čerpes]]
* [[Črepinje]] in [[Črepinja (zgradba)|Črepinja]]

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Črepinšek}}

{{priimek}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>hk4fhb7lxahifxel7wzrqzisccbd9m1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kodeks novinarjev Slovenije</title>
    <ns>0</ns>
    <id>278356</id>
    <revision>
      <id>6687561</id>
      <parentid>6686546</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T08:06:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Novinarstvo v Sloveniji]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6687561</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12602" sha1="9xvtczex8j5roa1py451qs1gicojt0c" xml:space="preserve">'''Kodeks novinarjev Slovenije''' je etični kodeks slovenskih [[novinar]]jev in drugih ustvarjalcev vsebin, objavljenih v slovenskih [[medij]]ih. Sprejet je bil 10. oktobra 2002 v [[Izola|Izoli]].&lt;ref name=&quot;kodeks-2002&quot; /&gt; Kodeks izhaja iz načel [[svoboda izražanja|svobode izražanja]] in pravice do informacij javnega značaja kot temeljnih človekovih pravic ter določa poklicne in etične standarde za novinarsko delo.&lt;ref name=&quot;kodeks-ncr&quot; /&gt;

Kodeks sprejemajo novinarji, združeni v [[Društvo novinarjev Slovenije|Društvu novinarjev Slovenije]] in [[Sindikat novinarjev Slovenije|Sindikatu novinarjev Slovenije]]. Skladnost posameznih ravnanj s kodeksom ugotavlja [[Novinarsko častno razsodišče]], skupni organ obeh novinarskih organizacij. Kodeks dopolnjujejo in pojasnjujejo priporočila Novinarskega častnega razsodišča.&lt;ref name=&quot;kodeks-ncr&quot; /&gt;

== Sprejem in namen ==

Kodeks je bil sprejet 10. oktobra 2002 v Izoli. Pri njegovem oblikovanju so bila po navedbah besedila iz leta 2002 upoštevana tudi izhodišča kodeksa [[Mednarodna zveza novinarjev|Mednarodne zveze novinarjev]] in kodeksa ameriškega Društva profesionalnih novinarjev.&lt;ref name=&quot;kodeks-2002&quot; /&gt;

Namen kodeksa je opredeliti poklicna in etična merila novinarskega dela. Kodeks se nanaša na novinarje in druge ustvarjalce vsebin, objavljenih v slovenskih medijih, ne glede na obliko razširjanja vsebin.&lt;ref name=&quot;kodeks-ncr&quot; /&gt;

== Vsebina kodeksa ==

Kodeks je razdeljen na več vsebinskih sklopov: novinarsko delo, elektronske publikacije, splošne etične norme, konflikte interesov, pravice novinarjev in razmerja do javnosti ter uporabo [[umetna inteligenca|umetne inteligence]].&lt;ref name=&quot;kodeks-ncr&quot; /&gt;

=== Novinarsko delo ===

Prvi sklop kodeksa ureja temeljna pravila novinarskega dela. Novinar mora preverjati točnost zbranih informacij, se izogibati napakam ter svoje napake priznati in popraviti. Izogibati se mora osebno žaljivemu predstavljanju podatkov in dejstev.&lt;ref name=&quot;kodeks-ncr&quot; /&gt;

Kodeks določa, da mora novinar pri objavljanju informacij s hudimi obtožbami pridobiti odziv oseb ali ustanov, na katere se obtožbe nanašajo. Če odziva ne more pridobiti, mora to javnosti pojasniti. Enako velja tudi, kadar povzema hude obtožbe iz drugih medijev ali arhivov.&lt;ref name=&quot;kodeks-ncr&quot; /&gt;

Novinar ne sme zamolčati informacij, ključnih za razumevanje obravnavane teme. Kadar objavlja nepotrjene informacije, govorice ali ugibanja, mora na to opozoriti. Vir informacije mora navesti, kadar je to mogoče.&lt;ref name=&quot;kodeks-ncr&quot; /&gt;

Pri objavi rezultatov raziskav mora novinar navesti naročnika, izvajalca in čas opravljene raziskave. Pri raziskavah javnega mnenja mora, če je mogoče, navesti tudi vzorec in metodo. Če teh podatkov ne more pridobiti, mora na to opozoriti javnost.&lt;ref name=&quot;kodeks-ncr&quot; /&gt;

Kodeks ureja tudi uporabo anonimnih virov. Novinar se lahko z virom, ki ga sicer lahko identificira, dogovori za anonimnost, vendar lahko takšen vir uporabi le, če informacij ni mogel pridobiti drugače, objava pa je v javnem interesu. Dogovor o anonimnosti mora spoštovati.&lt;ref name=&quot;kodeks-ncr&quot; /&gt;

Novinar se mora izogibati plačevanju informacij. Plagiatorstvo in ponarejanje dokumentov sta po kodeksu nedopustna. Montaža, napovedi, naslovi in podnapisi ne smejo potvarjati vsebine, simbolna ali arhivska slika pa mora biti ustrezno označena.&lt;ref name=&quot;kodeks-ncr&quot; /&gt;

Kodeks prepoveduje nedovoljene načine zbiranja podatkov, vendar dopušča izjeme, kadar informacij izrednega javnega pomena ni mogoče pridobiti drugače. V takih primerih mora novinar svoje ravnanje in razloge zanj predstaviti javnosti. Novinar se mora praviloma predstaviti kot novinar in pojasniti namen zbiranja podatkov, status novinarja pa lahko zamolči le izjemoma, kadar informacij v javnem interesu drugače ni mogel pridobiti.&lt;ref name=&quot;kodeks-ncr&quot; /&gt;

Kodeks določa tudi pravila snemanja, fotografiranja in ločevanja informacij od komentarja. Novinar lahko zvočno in slikovno snema ter fotografira praviloma po privolitvi osebe, pri čemer je privolitev lahko tudi tiha. Informacija in komentar morata biti jasno ločena, tako da lahko naslovnik sporočila loči med dejstvi in stališči novinarja.&lt;ref name=&quot;kodeks-ncr&quot; /&gt;

=== Elektronske publikacije ===

Kodeks vsebuje posebna pravila za elektronske publikacije. Odgovorni urednik odgovarja za vsebino komentarjev in drugega avdiovizualnega gradiva bralcev, poslušalcev ali gledalcev. Oblikovati mora pravila za izbiro in vključitev komentarjev, komentarji, ki niso skladni z objavljenimi pravili, pa morajo biti umaknjeni v najkrajšem času.&lt;ref name=&quot;kodeks-ncr&quot; /&gt;

Odgovorni urednik je odgovoren tudi za pregledno dopolnjevanje in popravljanje vsebin spletnih medijev. Ko novinar ali urednik popravi napako, mora biti poseg označen tako, da je razvidno, kakšna je bila napaka. Če je prispevek zgolj dopolnjen z novimi informacijami, mora biti razviden čas zadnje spremembe.&lt;ref name=&quot;kodeks-ncr&quot; /&gt;

=== Splošne etične norme ===

Sklop splošnih etičnih norm ureja varovanje zasebnosti, obzirnost pri poročanju o ranljivih skupinah, poročanje o kaznivih dejanjih, izogibanje stereotipom in prepoved spodbujanja sovraštva ali nasilja.&lt;ref name=&quot;kodeks-ncr&quot; /&gt;

Novinar mora spoštovati pravico posameznika do zasebnosti in se izogibati senzacionalističnemu ali neupravičenemu razkrivanju zasebnosti. Poseg v zasebnost je upravičen le, kadar javni interes pretehta nad pravico do zasebnosti. Pri javnih osebnostih in osebah, ki želijo pridobiti moč, vpliv ali javno pozornost, je pravica javnosti do obveščenosti širša.&lt;ref name=&quot;kodeks-ncr&quot; /&gt;

Kodeks določa, da mora novinar upoštevati [[domneva nedolžnosti|domnevo nedolžnosti]]. Kadar odločitev pristojnega organa ni dokončna ali pravnomočna, mora na to opozoriti.&lt;ref name=&quot;kodeks-ncr&quot; /&gt;

Posebno obzirnost mora pokazati pri objavi fotografij in posnetkov, zbiranju informacij ter poročanju o otrocih, mladoletnikih, osebah z motnjami v telesnem ali duševnem razvoju in pripadnikih drugih ranljivih skupin.&lt;ref name=&quot;kodeks-ncr&quot; /&gt;

Novinar se mora izogibati narodnostnim, rasnim, spolnim, starostnim, verskim, geografskim in drugim stereotipom ter nepotrebnim podrobnostim, povezanim s spolnimi nagnjenji, invalidnostjo, fizičnim videzom, socialnim položajem ali drugimi osebnimi okoliščinami posameznikov in skupin.&lt;ref name=&quot;kodeks-ncr&quot; /&gt;

Spodbujanje k nasilju, širjenje sovraštva in nestrpnosti ter druge oblike [[sovražni govor|sovražnega govora]] so po kodeksu nedopustni. Novinar jih ne sme dopustiti; če to ni mogoče, se mora nanje nemudoma odzvati oziroma jih obsoditi.&lt;ref name=&quot;kodeks-ncr&quot; /&gt;

Kodeks posebej ureja tudi poročanje o spolnih zlorabah, družinskih tragedijah, drugih kaznivih dejanjih z udeležbo mladoletnikov ter o samomoru in poskusu samomora. Pri tem poudarja varovanje identitete žrtev in njihovih svojcev ter previdnost pri navajanju okoliščin samomora oziroma poskusa samomora.&lt;ref name=&quot;kodeks-ncr&quot; /&gt;

=== Konflikti interesov ===

Kodeks določa, da mora novinar, ki je vpleten v dogodke, o katerih poroča, in je v [[konflikt interesov|konfliktu interesov]], to razkriti ali se iz poročanja izločiti.&lt;ref name=&quot;kodeks-ncr&quot; /&gt;

Prepletanje ali združevanje novinarskih vsebin z oglaševalskimi ali političnopropagandnimi vsebinami ni dopustno. Oglasna sporočila, plačane objave in oglasi morajo biti prepoznavno in nedvoumno ločeni od novinarskih vsebin; če obstaja dvom, mora biti jasno označeno, da gre za oglas. Kodeks kot nedopustne opredeljuje tudi hibride med oglaševalskimi ali političnopropagandnimi in novinarskimi vsebinami.&lt;ref name=&quot;kodeks-ncr&quot; /&gt;

Da bi se novinar izognil dejanskim ali navideznim konfliktom interesov, se mora odreči darilom, uslugam, nagradam in drugim ugodnostim. Izogibati se mora tudi delu zunaj novinarskega poklica, ki zmanjšuje njegovo verodostojnost ali verodostojnost novinarske skupnosti.&lt;ref name=&quot;kodeks-ncr&quot; /&gt;

Novinar informacij o finančnih dogodkih, ki jih pridobi pri svojem poklicnem delu, ne sme zlorabljati za osebne interese. Če trguje z vrednostnimi papirji, o katerih poroča, mora to razkriti javnosti.&lt;ref name=&quot;kodeks-ncr&quot; /&gt;

=== Pravice novinarjev in razmerja do javnosti ===

Kodeks novinarju priznava pravico, da zavrne delo, ki je v nasprotju s kodeksom in profesionalnimi standardi novinarskega poklica.&lt;ref name=&quot;kodeks-ncr&quot; /&gt;

Nihče ne sme novinarju brez njegovega soglasja pomensko spremeniti ali predelati prispevka. Novinar ima pravico podpisovati svoje prispevke, podpisati pa ga ni mogoče brez njegove vednosti ali proti njegovi volji.&lt;ref name=&quot;kodeks-ncr&quot; /&gt;

=== Umetna inteligenca ===

Aktualni kodeks vsebuje tudi poseben sklop o uporabi [[umetna inteligenca|umetne inteligence]] pri novinarskem delu. Novinar mora razkriti uporabo umetne inteligence in pojasniti način njene uporabe pri pripravi novinarskega prispevka, kadar ta bistveno vpliva na vsebino prispevka. Ne glede na obseg in način uporabe umetne inteligence je novinar odgovoren za točnost informacij in celovitost novinarskega prispevka.&lt;ref name=&quot;kodeks-ncr&quot; /&gt;

Odgovorni urednik mora pripraviti in javno objaviti pravila za uporabo umetne inteligence pri pripravi in posredovanju novinarskih prispevkov. Kodeks določa, da nobena vsebina ne sme biti avtomatizirano objavljena brez človeškega nadzora.&lt;ref name=&quot;kodeks-ncr&quot; /&gt;

Uporaba umetne inteligence ne sme ogroziti integritete novinarja in spoštovanja pravic drugih oseb, ki jih ustvarjanje in posredovanje novinarskega prispevka zadeva.&lt;ref name=&quot;kodeks-ncr&quot; /&gt;

== Novinarsko častno razsodišče ==

[[Novinarsko častno razsodišče]] je skupni samoregulativni organ [[Društvo novinarjev Slovenije|Društva novinarjev Slovenije]] in [[Sindikat novinarjev Slovenije|Sindikata novinarjev Slovenije]]. Presoja očitane kršitve Kodeksa novinarjev Slovenije in ravnanja drugih avtorjev uredniških vsebin. Ne razsoja o kršitvah preambule in priporočil.&lt;ref name=&quot;pravilnik-ncr&quot; /&gt;

NČR lahko obravnava tudi primere neetičnega ravnanja avtorjev, ki niso člani DNS ali SNS. Kadar avtor novinarskega prispevka ni znan ali je podpisan s kraticami in ga urednik oziroma medij ne želi razkriti, NČR kot udeleženca postopka oziroma odgovorno osebo šteje odgovornega urednika medija, v katerem je bil objavljen obravnavani prispevek.&lt;ref name=&quot;pravilnik-ncr&quot; /&gt;

Postopek pred NČR se lahko konča z razsodbo o ugotovljeni kršitvi, če gre za člana DNS ali SNS, s stališčem o ugotovljeni kršitvi, če novinar ni član DNS ali SNS, z razsodbo ali stališčem, da očitane kršitve ni bilo, ali s poravnavo med udeleženci v postopku.&lt;ref name=&quot;pravilnik-ncr&quot; /&gt;

NČR deluje tudi preventivno. Na lastno pobudo ali na pobudo organov DNS in SNS ter drugih udeležencev v množičnem komuniciranju lahko organizira posvete, okrogle mize, javne razprave in druge oblike javnega soočanja mnenj o temah, ki zadevajo delo novinarjev in etiko javne besede.&lt;ref name=&quot;pravilnik-ncr&quot; /&gt;

== Priporočila in razlage ==

Novinarsko častno razsodišče lahko na podlagi novinarske prakse in obravnavanih primerov oblikuje priporočila, ki dopolnjujejo in pojasnjujejo posamezne člene kodeksa.&lt;ref name=&quot;pravilnik-ncr&quot; /&gt; Med priporočili in dodatnimi dokumenti, objavljenimi na strani NČR, so med drugim dokumenti o prikritem oglaševanju, poročanju o otrocih, poročanju o nasilju v družini in nasilju nad ženskami, poročanju o samomorih ter sledenju popravkov na spletu.&lt;ref name=&quot;ncr-podlage&quot; /&gt;

== Sklici ==

&lt;references&gt;
&lt;ref name=&quot;kodeks-ncr&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://razsodisce.org/o-ncr/na-podlagi-cesa-ncr-deluje/novinarski-kodeks/ |title=Kodeks novinarjev Slovenije |website=Novinarsko častno razsodišče |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;kodeks-2002&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://razsodisce.org/o-ncr/na-podlagi-cesa-ncr-deluje/novinarski-kodeks/2002-2/ |title=Kodeks novinarjev Slovenije - sprejet 2002 |website=Novinarsko častno razsodišče |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;pravilnik-ncr&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://razsodisce.org/o-ncr/na-podlagi-cesa-ncr-deluje/pravilnik-o-delu-novinarskega-castnega-razsodisca/ |title=Pravilnik o delu Novinarskega častnega razsodišča |website=Novinarsko častno razsodišče |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;ncr-podlage&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://razsodisce.org/o-ncr/na-podlagi-cesa-ncr-deluje/ |title=Na podlagi česa NČR deluje |website=Novinarsko častno razsodišče |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;/references&gt;

[[Kategorija:Novinarstvo v Sloveniji]]</text>
      <sha1>9xvtczex8j5roa1py451qs1gicojt0c</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Arthur George Kenchington</title>
    <ns>0</ns>
    <id>279480</id>
    <revision>
      <id>6687236</id>
      <parentid>6360243</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T12:15:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp</comment>
      <origin>6687236</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1230" sha1="8tt8spsc4x1ggzr6j0lhk7mnlxaq5ps" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Arthur George Kenchington
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance={{GBR}}
|branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px]] [[Britanska kopenska vojska]]
|serviceyears=?–[[1946]]
|rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]]
|unit=
|commands=[[24. oklepna brigada (Združeno kraljestvo)|24. oklepna brigada]]
|battles=[[Prva svetovna vojna]]&lt;br&gt;[[Druga svetovna vojna]]
|awards=[[red britanskega imperija|CBE]]&lt;br&gt;[[Vojaški križec (Združeno kraljestvo)|vojaški križec]]
|relations=
|laterwork=
}}

'''Arthur George Kenchington''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[1890]], † [[1966]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam britanskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.generals.dk/general/Kenchington/Arthur_George/Great_Britain.html Generals.dk] {{ikona en}}

{{normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Kenchington, Arthur George}}
[[Kategorija:Britanski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]]
[[Kategorija:Poveljniki reda britanskega imperija]]
[[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]]</text>
      <sha1>8tt8spsc4x1ggzr6j0lhk7mnlxaq5ps</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Douglas Anthony Kendrew</title>
    <ns>0</ns>
    <id>279481</id>
    <revision>
      <id>6687244</id>
      <parentid>5927534</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T12:25:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp, zp, koda za sklice</comment>
      <origin>6687244</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1109" sha1="6k478ifjtbhnev7i73a63pci4vei3cs" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Douglas Anthony Kendrew
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=»Joe«
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance={{GBR}}
|branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]]
|serviceyears=1930–1963
|rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]&lt;br&gt;[[Korejska vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

[[Sir (naziv)|Sir]] '''Douglas Anthony Kendrew''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[22. julij]] [[1910]], † [[28. februar]] [[1989]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam britanskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [https://generals.dk/general/Kendrew/Douglas_Anthony/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}}

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Kendrew, Douglas Anthony}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1910]]
[[Kategorija:Umrli leta 1989]]
[[Kategorija:Britanski generali]]
[[Kategorija:Britanski vojaški pedagogi]]
[[Kategorija:Britanski vojaški diplomati]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]</text>
      <sha1>6k478ifjtbhnev7i73a63pci4vei3cs</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687248</id>
      <parentid>6687244</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T12:31:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>− 2 kategorije; + 8 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6687248</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1474" sha1="4zru44o17s64q5z3rsvvs95xgz1blep" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Douglas Anthony Kendrew
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=»Joe«
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance={{GBR}}
|branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]]
|serviceyears=1930–1963
|rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]&lt;br&gt;[[Korejska vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

[[Sir (naziv)|Sir]] '''Douglas Anthony Kendrew''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[22. julij]] [[1910]], † [[28. februar]] [[1989]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam britanskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [https://generals.dk/general/Kendrew/Douglas_Anthony/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}}
* {{sports links}}

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Kendrew, Douglas Anthony}}
[[Kategorija:Britanski generali]]
[[Kategorija:Britanski vojaški pedagogi]]
[[Kategorija:Britanski vojaški diplomati]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Veterani korejske vojne]]
[[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve univerze za obrambne študije]]
[[Kategorija:Poveljniki reda britanskega imperija]]
[[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]]
[[Kategorija:Nosilci reda kopeli]]
[[Kategorija:Guvernerji Zahodne Avstralije]]
[[Kategorija:Diplomiranci Štabnega kolidža, Camberley]]
[[Kategorija:Nosilci reda svetega Mihaela in svetega Jurija]]</text>
      <sha1>4zru44o17s64q5z3rsvvs95xgz1blep</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Harold Reginald Kerr</title>
    <ns>0</ns>
    <id>279486</id>
    <revision>
      <id>6687497</id>
      <parentid>5929884</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T04:33:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp, zp</comment>
      <origin>6687497</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="937" sha1="265v8zw8cm41vlcliuzktid9maz7qsy" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Harold Reginald Kerr
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance={{GBR}}
|branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]]
|serviceyears=?–[[1949]]
|rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

[[Sir (naziv)|Sir]] '''Harold Reginald Kerr''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[22. april]] [[1894]], † [[1. november]] [[1974]].

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam britanskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [https://generals.dk/general/Kerr/Harold_Reginald/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}}

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Kerr, Harold Reginald}}
[[Kategorija:Britanski generali]]
[[Kategorija:Britanski vojaški pedagogi]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]</text>
      <sha1>265v8zw8cm41vlcliuzktid9maz7qsy</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>William Johnston Keswick</title>
    <ns>0</ns>
    <id>279487</id>
    <revision>
      <id>6687498</id>
      <parentid>5939698</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T04:37:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp, zp</comment>
      <origin>6687498</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="947" sha1="bicby2y8x6vdsuif4lh6dek1l50kyph" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=William Johnston Keswick
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance={{GBR}}
|branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]]
|serviceyears=
|rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

[[Sir (naziv)|Sir]] '''William Johnston Keswick''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[1903]], † [[1990]].

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam britanskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [https://generals.dk/general/Keswick/William_Johnston/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}}

{{normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Keswick, William Johnston}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1903]]
[[Kategorija:Umrli leta 1990]]
[[Kategorija:Britanski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]</text>
      <sha1>bicby2y8x6vdsuif4lh6dek1l50kyph</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687499</id>
      <parentid>6687498</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T04:39:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>−[[Kategorija:Rojeni leta 1903]]; −[[Kategorija:Umrli leta 1990]]; +[[Kategorija:Operativci SOE]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6687499</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="939" sha1="pv9xtwnyzpv7efcu93lzmoqpczq1uti" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=William Johnston Keswick
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance={{GBR}}
|branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]]
|serviceyears=
|rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

[[Sir (naziv)|Sir]] '''William Johnston Keswick''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[1903]], † [[1990]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam britanskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [https://generals.dk/general/Keswick/William_Johnston/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}}

{{normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Keswick, William Johnston}}
[[Kategorija:Britanski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Operativci SOE]]</text>
      <sha1>pv9xtwnyzpv7efcu93lzmoqpczq1uti</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Edward Rigby Kewley</title>
    <ns>0</ns>
    <id>279488</id>
    <revision>
      <id>6687508</id>
      <parentid>5927766</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T05:30:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp, zp</comment>
      <origin>6687508</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="850" sha1="f31xalz0t7rek1uiliagc7ah0vh4zcn" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Edward Rigby Kewley
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance={{GBR}}
|branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]]
|serviceyears=
|rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Edward Rigby Kewley''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[27. november]] [[1889]], † [[7. marec]] [[1972]].

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam britanskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [https://generals.dk/general/Kewley/Edward_Rigby/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}}

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Kewley, Edward Rigby}}
[[Kategorija:Britanski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]</text>
      <sha1>f31xalz0t7rek1uiliagc7ah0vh4zcn</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Berthold Wells Key</title>
    <ns>0</ns>
    <id>279489</id>
    <revision>
      <id>6687510</id>
      <parentid>5926615</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T05:36:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp</comment>
      <origin>6687510</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1343" sha1="rit7h131wbduomjnlugy4n9e3ru6gl0" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Berthold Wells Key
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=»Billy«
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance={{GBR}}
|branch=[[Slika:British Raj Red Ensign.svg|25px|]] [[Britanska Indijska vojska]]
|serviceyears=1914–1948
|rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Prva svetovna vojna]]&lt;br&gt;[[Druga svetovna vojna]]
|awards=[[red kopeli|CB]]&lt;br&gt;[[Distinguished Service Order|DSO]]&lt;br&gt;[[Vojaški križec (Združeno kraljestvo)|vojaški križec]]
|relations=
|laterwork=
}}

'''Berthold Wells Key''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[19. december]] [[1895]], † [[26. september]] [[1986]], [[Sandwich (Kent)|Sandwich]], [[Kent]], [[Anglija]].

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam britanskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.generals.dk/general/Key/Berthold_Wells/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}}

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Key, Berthold Wells}}
[[Kategorija:Britanski generali]]
[[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Vojni ujetniki druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Generali Britanske Indijske vojske]]
[[Kategorija:Nosilci reda kopeli]]
[[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]]
[[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]]</text>
      <sha1>rit7h131wbduomjnlugy4n9e3ru6gl0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Brian Charles Hannam Kimmins</title>
    <ns>0</ns>
    <id>279490</id>
    <revision>
      <id>6687511</id>
      <parentid>5926860</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T05:43:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp</comment>
      <origin>6687511</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1298" sha1="fjt68vunad4ncbka90ws8yvf2pq1tb4" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Brian Charles Hannam Kimmins
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth= &lt;!-- WD --&gt;
|placeofdeath= &lt;!-- WD --&gt;
|allegiance={{GBR}}
|branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]]
|serviceyears=1917–1958
|rank=[[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|Generalporočnik]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Prva svetovna vojna]]&lt;br&gt;[[Druga svetovna vojna]]
|awards=[[red kopeli|CB]]&lt;br&gt;[[red britanskega imperija|KBE]]
|relations=
|laterwork=
}}

[[Sir (naziv)|Sir]] '''Brian Charles Hannam Kimmins''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[30. julij]] [[1899]], [[London]], † [[15. november]] [[1979]].

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam britanskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.generals.dk/general/Kimmins/Brian_Charles_Hannam/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}}

{{normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Kimmins, Brian Charles Hannam}}
[[Kategorija:Britanski generali]]
[[Kategorija:Britanski vojaški pedagogi]]
[[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Generali Britanske kopenske vojske]]
[[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]]
[[Kategorija:Nosilci reda kopeli]]</text>
      <sha1>fjt68vunad4ncbka90ws8yvf2pq1tb4</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687512</id>
      <parentid>6687511</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T05:46:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+ 5 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6687512</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1555" sha1="9si97yj24kmmi79mthpeoy710rmmz3f" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Brian Charles Hannam Kimmins
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth= &lt;!-- WD --&gt;
|placeofdeath= &lt;!-- WD --&gt;
|allegiance={{GBR}}
|branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]]
|serviceyears=1917–1958
|rank=[[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|Generalporočnik]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Prva svetovna vojna]]&lt;br&gt;[[Druga svetovna vojna]]
|awards=[[red kopeli|CB]]&lt;br&gt;[[red britanskega imperija|KBE]]
|relations=
|laterwork=
}}

[[Sir (naziv)|Sir]] '''Brian Charles Hannam Kimmins''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[30. julij]] [[1899]], [[London]], † [[15. november]] [[1979]].

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam britanskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.generals.dk/general/Kimmins/Brian_Charles_Hannam/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}}

{{normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Kimmins, Brian Charles Hannam}}
[[Kategorija:Britanski generali]]
[[Kategorija:Britanski vojaški pedagogi]]
[[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Generali Britanske kopenske vojske]]
[[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]]
[[Kategorija:Nosilci reda kopeli]]
[[Kategorija:Častniki Kraljeve artilerije]]
[[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije, Woolwich]]
[[Kategorija:Diplomiranci Štabnega kolidža, Camberley]]
[[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1939–1945]]
[[Kategorija:Nosilci legije časti]]</text>
      <sha1>9si97yj24kmmi79mthpeoy710rmmz3f</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Gobec</title>
    <ns>0</ns>
    <id>288487</id>
    <revision>
      <id>6687560</id>
      <parentid>6676084</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T08:05:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Znani nosilci priimka */ pnp</comment>
      <origin>6687560</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1488" sha1="meu7h61r5cleanuhtyvag0zhm3gs6d9" xml:space="preserve">'''Gobec''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 692 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 341. mesto.

== Znani nosilci priimka ==
* [[Edward Gobec|Edward (Edi) Gobec]] (1926—2020), slovensko-ameriški filozof, sociolog, antropolog, narodni delavec in leksikograf 
*[[Lado Gobec]] (1946—2019), kegljavec, trener
*[[Matej Gobec]] (*1986), oblikovalec zvoka, producent (mdr. Laibach)
*[[Mitja Gobec|Mitja (Dimitrij Radovan) Gobec]] (*1938), zborovodja, glasbeni pedagog in urednik
*[[Regina Gobec]] (1889—1972), pedagoška piska
* [[Radovan Gobec]] (1909—1995), skladatelj, dirigent in zborovodja
* [[Sebastjan Gobec]] (*1979), nogometaš
*[[Stanislav Gobec]] (*1970), farmacevt, univ. prof.
* [[Tanja Gobec (kegljavka)|Tanja Gobec]] (*1949), kegljavka
*[[Tanja Gobec]], TV novinarka in voditeljica
*[[Vinko Gobec]] (1934—2015), politik, gospodarstvenik

== Živali ==
'''[[gobec (žival)|Gobec]]''' je prednji, navadno podaljšani del glave z ustno odprtino pri nekaterih sesalcih in ribah: konjem so se penili gobci; seči z gobcem po hrani; slinast pasji gobec / jezik mu je visel iz gobca; pes ima kost v gobcu; morski pes je plaval s široko odprtim gobcem.&lt;ref&gt;Fran[https://fran.si/iskanje?View=1&amp;Query=gobec]&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Gobec}}

{{priimek}}</text>
      <sha1>meu7h61r5cleanuhtyvag0zhm3gs6d9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Azijski orjaški krap</title>
    <ns>0</ns>
    <id>297090</id>
    <revision>
      <id>6687370</id>
      <parentid>6508254</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T17:27:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>{{Speciesbox</comment>
      <origin>6687370</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3973" sha1="89o29nd5nq62hi5utgn326x3u5di8p3" xml:space="preserve">{{Short description|Vrsta ribe}}
{{Speciesbox
| image = Giant Barb.jpg
| name = Azijski orjaški krap
| status = CR
| status_ref = &lt;ref name=&quot;iucn status 19 November 2021&quot;&gt;{{cite iucn |author=Hogan, Z. |date=2011 |title=''Catlocarpio siamensis'' |volume=2011 |article-number=e.T180662A7649359 |doi=10.2305/IUCN.UK.2011-1.RLTS.T180662A7649359.en |access-date=19 November 2021}}&lt;/ref&gt;
| status_system = IUCN3.1
| genus = Catlocarpio
| display_parents = 2 
| parent_authority = [[George Albert Boulenger|Boulenger]], 1898
| species = siamensis
| authority = [[George Albert Boulenger|Boulenger]], 1898)
}}
[[File:Pla Ga Man.jpg|thumb|right|Ujeti azijski orjaški krap na ribiškem čolnu]]
'''Azijski orjaški krap''' ([[znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Catlocarpio siamensis'''''; {{langx|km|ត្រីគល់រាំង}}, {{Transliteration|km|''trei kól'' reăng}}; {{langx|th|กระโห้}},  {{IPA|th|krā.hôː|''pron''}} ali {{lang|th|กะมัน}}, {{IPA|th|kā.mān|''pron''}}; vietnamsko ''cá Hô'') je največja vrsta [[krapovci|krapov]] na svetu. Ta sladkovodna riba selivka je razširjena le v povodju rek [[Mae Klong]], [[Mekong]] in [[Chao Phraya]]. Zaradi dobrega okusa je riba pogosta tarča [[ribič]]ev, zaradi česar njihovo število naglo upada&lt;ref name=Fishbase&gt;{{FishBase species | genus = Catlocarpio | species = siamensis | year = 2007 | month = marec}}&lt;/ref&gt;.

==Opis==
Ta ribja vrsta je največji krap na svetu in sodi med največje [[sladkovodna riba|sladkovodne ribe]]&lt;ref name=&quot;Nelson&quot;&gt;Nelson, Joseph S. (2006). ''Fishes of the World''. John Wiley &amp; Sons, Inc. ISBN 0471250317&lt;/ref&gt;. Glava azijskega orjaškega krapa je velika, okoli ust pa ta vrsta nima nobenih brkom podobnih izrastkov&lt;ref name=Fishbase /&gt;.

Odrasli krapi dosežejo v dolžino do 3 m in lahko tehtajo do 300&amp;nbsp;kg&lt;ref name=Fishbase /&gt;. Zanimivo pri tej vrsti je, da je [[tetraploid]], kar pomeni, da ima za vsak genski lokus štiri alele, za razliko od večine drugih živali, ki so [[diploid]]ne (imajo po alela)&lt;ref name=&quot;Nelson&quot;/&gt;.

==Razširjenost==
Običajno se azijski orjaški krap zadržuje v večjih tolmunih velikih rek, občasno pa se preseli tudi v manjše rečne kanale in na poplavljena območja. Mlajši primerki se zadržujejo v manjših pritokih in [[močvirje|močvirjih]], zlahka pa se prilagodijo tudi življenju v drugih okoljih&lt;ref name=Fishbase /&gt;. Običajno te ribe živijo v parih&lt;ref&gt;Southeast Asia Rivers Nework, &quot;The Return of Fish, River Ecology and Local Livelihoods of the Mun River : A Thai Baan (Villagers') Research&quot; n.p. november 2004. str. 59&lt;/ref&gt;.

Ta ribja vrsta je selivka, ki z letnim časom menja življenjsko okolje&lt;ref name=Fishbase /&gt;. Prehranjuje se z [[alge|algami]], [[fitoplankton]]om in [[plod]]ovi obvodnih rastlin. Zelo redko se prehranjuje z živalmi.

==Ogroženost in varstvo==
Vrsta velja za izjemno ogroženo, saj velja za lokalno delikateso in je izjemno iskana. Danes zato le redki primerki dosežejo spolno zrelost. Kljub temu vrsta ni uvrščena na [[rdeči seznam IUCN|rdeči seznam ogroženih vrst]]&lt;ref name=Fishbase /&gt;. Leta 2000 je bilo po podatkih [[Komisija reke Mekong|Komisije reke Mekong]] zabeleženih le deset ulovov azijskega orjaškega krapa.

Leta [[2005]] je bila v [[Kambodža|Kambodži]] ta vrsta razglašena za nacionalni simbol, s tem ukrepom pa naj bi poskušali vrsto zavarovati pred izumrtjem&lt;ref&gt;[http://www.forestry.gov.kh/Documents/ROYAL-DECREE-ENG.pdf ROYAL DECREE on Designation of Animals and Plants as National Symbols of the Kingdom of Cambodia]&lt;/ref&gt;.

==Sklici==
{{sklici}}

==Zunanje povazave==
* [https://web.archive.org/web/20071015054436/http://news.nationalgeographic.com/news/2007/07/photogalleries/giant-fishes/photo10.html National Geographic - fotografija velikega primerka azijskega orjaškega krapa]

{{Taxonbar|from=Q1513246}}

[[Kategorija:Pravi krapovci]]
[[Kategorija:Ribe Azije]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1898]]</text>
      <sha1>89o29nd5nq62hi5utgn326x3u5di8p3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Catlocarpio siamensis</title>
    <ns>0</ns>
    <id>297091</id>
    <redirect title="Azijski orjaški krap" />
    <revision>
      <id>6687371</id>
      <parentid>3054421</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T17:28:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6687371</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="67" sha1="9h5ldtyv0so8cf8rj2rg3fs0lcygs5q" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Azijski orjaški krap]]
{{R from scientific name|fish}}</text>
      <sha1>9h5ldtyv0so8cf8rj2rg3fs0lcygs5q</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pogovor:Minister za notranje zadeve in javno upravo Republike Slovenije</title>
    <ns>1</ns>
    <id>297911</id>
    <revision>
      <id>6687410</id>
      <parentid>6686146</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T19:05:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <comment>/* Ločena članka za ministrstvo in za ministra */ odgovor</comment>
      <origin>6687410</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1914" sha1="bdjjhll5icd99jmjxnp6d2l2soscins" xml:space="preserve">{{DYK|15. avgust|2011|entry= ... je '''[[Katarina Kresal]]''', '''[[minister za notranje zadeve Republike Slovenije|notranja ministrica]]''' v odstopu, za leto 2009 prejela nagradi '''[[Slovenka leta]]''' in '''[[Politični obraz leta]]'''?}}

== Ločena članka za ministrstvo in za ministra ==

Zanima me vaše mnenje, ali res potrebujemo ločena članka [[Minister za notranje zadeve Republike Slovenije]] in [[Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije]]? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:02, 4. junij 2026 (CEST)

:Glede na to, da gre za našo državno politiko, bi bilo po mojem mnenju smiselno imeti za vsak resor članek o ministrstvu in članek o ministru. Z @[[Uporabnik:A09|A09]] sva pa že govorila o večjem projektu &quot;politika&quot;, ker se pa strinjava, da potrebujejo članki enotnost v zapisih mandatov in podobno... [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 16:23, 5. junij 2026 (CEST)

:: Nisem prepričan, ali je res dovolj potencialne vsebine, ki bi se obravnavala ločeno v enem in drugem članku in se ne bi po nepotrebnem podvajala? Na primer, ali lahko obstajata ločeni poglavji o pristojnostih ministrstva in o pristojnostih ministra? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:34, 6. junij 2026 (CEST)
:::PMM jih je smiselno ohraniti ločeno, minister vodi organizacijo s političnega vidika, ministrstva pa imajo svoje strokovne resorje, o katerih bi se dalo pisat. Samo lotit se je treba :P '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 18:02, 6. junij 2026 (CEST)
:::: No, bom verjel, ko bom videl. :) —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 21:05, 9. junij 2026 (CEST)</text>
      <sha1>bdjjhll5icd99jmjxnp6d2l2soscins</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Minister za javno upravo Republike Slovenije</title>
    <ns>0</ns>
    <id>299679</id>
    <revision>
      <id>6687677</id>
      <parentid>6685290</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T09:22:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pv21</username>
        <id>142817</id>
      </contributor>
      <comment>posodobitev 1. del</comment>
      <origin>6687677</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4785" sha1="2u9tx1b3no609868iqdxqjjx39uu1qx" xml:space="preserve">{{posodobi|datum=junij 2026}}
{{Infobox official post
| post = Minister za javno upravo
| body = &lt;br /&gt;Republike Slovenije
| image name = 
| image name1 = Flag of Slovenia.svg
| image_size1 = 70px
| incumbent = 
| incumbentsince = 
| member_of = [[Vlada Republike Slovenije]]
| termlength = 4 leta
| residence = Tržaška cesta 21&lt;br&gt;1000 Ljubljana
| website = https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-javno-upravo/
| image = 
| last = [[Franc Props]]
| succession = [[Minister za notranje zadeve Republike Slovenije|Minister za notranje zadeve in javno upravo Republike Slovenije]]
| first = [[Gregor Virant]]
}}'''Minister za javno upravo Republike Slovenije''' je bil [[politika|politični]] vodja [[Ministrstvo za javno upravo Republike Slovenije|Ministrstva za javno upravo Republike Slovenije]], ki ga ja predlagal [[predsednik Vlade Republike Slovenije]] in imenoval [[Državni zbor Republike Slovenije]] ter je bil po ''[[Zakon o Vladi Republike Slovenije|Zakonu o Vladi Republike Slovenije]]'' član [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]].&lt;ref&gt;[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=19934&amp;stevilka=124 Uradni-list.si - ''Zakon o Vladi Republike Slovenije'']&lt;/ref&gt; 

Funkcija ministra za javno upravo je bila 27. januarja 2012 ukinjena z ukinitvijo [[Ministrstvo za javno upravo Republike Slovenije|Ministrstva za javno upravo Republike Slovenije]], ko je bilo slednje združeno z [[Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije|Ministrstvom za pravosodje Republike Slovenije]].&lt;ref&gt;[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=20128&amp;stevilka=268 - Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Vladi Republike Slovenije]&lt;/ref&gt; Danes to področje, ki ga je nekdaj predstavljal minister za javno upravo, spada pod [[Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo Republike Slovenije]].

== Seznam ==
Seznam oseb, ki so opravljale funkcijo ministra za javno upravo.
; [[8. vlada Republike Slovenije]]
* [[Gregor Virant]] (imenovan 3. decembra 2004&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r03/predpis_SKLE5263.html |title=- Uradni list RS, št. 132/2004, Sklep o imenovanju ministrov |accessdate=2013-06-28 |archive-date=2009-03-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090326041629/http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r03/predpis_SKLE5263.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; – razrešen 7. novembra 2008&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.delo.si/clanek/70515 |title=- Novi mandatar je Borut Pahor |accessdate=2013-06-28 |archive-date=2012-01-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120113083021/http://www.delo.si/clanek/70515 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;)

; [[9. vlada Republike Slovenije]]
* [[Irma Pavlinič Krebs]] (imenovana 21. novembra 2008&lt;ref&gt;[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2008111&amp;stevilka=4772 - Uradni list RS, št. 111/2008, Sklep o imenovanju ministrov]&lt;/ref&gt; – odstopila 11. julija 2011&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042457710 |title=Dnevnik.si - Od ponedeljka namesto ministric iz Zares začasni ministri |accessdate=2011-09-10 |archive-date=2012-01-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120118181450/http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042457710 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;)
* [[Borut Pahor]] (začasno samopooblaščen julija 2011&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.dnevnik.si/slovenija/v-ospredju/1042455683 |title=- Pahor bo prevzel ministrstvo za javno upravo |accessdate=2013-06-28 |archive-date=2016-03-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160309034253/http://www.dnevnik.si/slovenija/v-ospredju/1042455683 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; – razrešen 20. septembra 2011&lt;ref&gt;[http://www.rtvslo.si/slovenija/foto-poslanci-izrekli-nezaupnico-vladi-boruta-pahorja/266631 - Poslanci izrekli nezaupnico vladi Boruta Pahorja]&lt;/ref&gt;)

; [[12. vlada Republike Slovenije]]
* [[Boris Koprivnikar]] (imenovan 18. septembra 2014 – september 2018)

; [[13. vlada Republike Slovenije]]
* [[Rudi Medved]] (imenovan 13. septembra 2018 – 13. marec 2020)

; [[14. vlada Republike Slovenije]]

* [[Boštjan Koritnik]] (13. marec 2020 – 1. junij 2022)

; [[15. vlada Republike Slovenije]]

* [[Sanja Ajanović Hovnik]] (1. junij 2022 – 9. oktober 2023)
* ''[[Klemen Boštjančič]] (9. oktober 2023 – 7. december 2023; začasno pooblaščen)''
* [[Franc Props]] (7. december 2023 – ''danes'')

== Viri in opombe ==
{{sklici|2}}

== Glej tudi ==
* [[Vlada Republike Slovenije]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.mju.gov.si Uradna spletna stran ministrstva]

{{Min RS}}

[[Kategorija:Ministri vlade Slovenije|Javna uprava]]
[[Kategorija:Ministrstvo za javno upravo Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Ministri za javno upravo Republike Slovenije|*]]
[[Kategorija:Javna uprava|*]]
[[Kategorija:Ministri za javno upravo po državah|Slovenija]]</text>
      <sha1>2u9tx1b3no609868iqdxqjjx39uu1qx</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Viktorija, Sejšeli</title>
    <ns>0</ns>
    <id>329183</id>
    <revision>
      <id>6687668</id>
      <parentid>6490002</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T09:07:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A.Savin</username>
        <id>78540</id>
      </contributor>
      <comment>new pic</comment>
      <origin>6687668</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3628" sha1="3kawkz3dzt5stwmkq2yl2t5rh3q2yrd" xml:space="preserve">{{drugipomeni|Viktorija}}
{{Infobox Settlement
|official_name = Victoria
|nickname = 
|motto = 
|image_skyline = Victoria view from Bel Eau asv2024-09 img3.jpg
|image_flag = 
|image_seal = 
|image_map = Seychelles large map.jpg
|map_caption = Lega Viktorije na otoku Mahé
|pushpin_map            = Seychelles&lt;!-- the name of a location map as per http://en.wikipedia.org/wiki/Template:Location_map --&gt;
|pushpin_label_position = left
|pushpin_mapsize        = 250
|pushpin_map_caption    = Geografski položaj na Sejšelih
|subdivision_type = [[Države sveta|Država]]
|subdivision_type1 = Otok
|subdivision_type2 = 
|subdivision_name = [[Sejšeli]]
|subdivision_name1 = [[Mahé]]
|subdivision_name2 = 
|established_title = 
|established_date = 
|government_type = 
|leader_title = 
|leader_name = 
|area_magnitude = 
|area_total_km2 = 
|population_as_of=2002
|population_footnotes = 
|population_total = 24970
|population_urban = 
|population_metro = 
|population_density_km2 = 
|timezone = 
|utc_offset = 
|timezone_DST = 
|utc_offset_DST = 
|latd = 4 | latm = 37| lats =  | latNS = S
|longd =55  | longm =27  | longs =  | longEW = E
|coordinates_display     = yes
|elevation_m = 
|website = 
|twin1 = [[Džibuti (mesto)]]{{cn|date=December 2011}}
|twin1_country = Džibuti
|footnotes = 
}}
[[Image:Victoria Clock Tower asv2024-09 img1.jpg|thumb|200px|left|Stolpna ura v centru mesta]]
'''Viktorija''' (izvirno [[angleščina|angleško]] '''Victoria''', tudi '''Port Victoria''') je [[glavno mesto]] [[Sejšeli|Sejšelov]], nahaja se na severovzhodnem delu otoka [[Mahé]], ki je največji otok arhipelaga. Mesto je bilo ustanovljeno kot sedež [[Združeno kraljestvo|britanske]] [[Britanski imperij|kolonialne]] oblasti. Od vseh državljanov Sejšelov – 98.972 - jih je leta 2009 kar 25.000 živelo na območju Velike Viktorije, ki vključuje tudi predmestja. Mesto oskrbuje [[Mednarodno letališče Sejšeli|mednarodno letališče]], ki je bilo zgrajeno leta 1971.

Največji delež izvoza Viktorije predstavlja [[vanilja]], [[kokos]], [[kokosovo olje]], [[milo]], ribe in [[gvano]].

Glavne znamenitosti mesta so [[stolpna ura]], ki je  replika [[stolpne ure Vaxhall]] v [[London|Londonu]],  [[sodna palača]], [[Botanični vrt Mont Fleuri]], [[Narodni muzej zgodovine v Viktoriji|narodni muzej zgodovine]], [[Narodni prirodoslovni muzej v Viktoriji|narodni prirodoslovni muzej]] in [[tržnica]] Sir [[Selwyn Selwyn-Clarke]]. Tržnica je priljubljeno zbirališče za lokalne prebivalce in je znano po svoji pisanosti. V bližini se nahaja galerija lokalnega umetnika Georgesa Camilleja. Mesto je poznano tudi po nacionalnem [[stadion|stadionu]], mednarodni šoli in inštitutu za tehnologijo. Vzhodno od mesta, kjer se nahaja notranje pristanišče, je glavna gospodarska dejavnost [[ribištvo]] in [[konzerviranje]]. Eden od večjih mostov v mestu je bil porušen leta 2004 zaradi [[Potres v Indijskem oceanu (2004)|cunamija leta 2004]]. 

Območje mesta Viktorija obsega tri [[Okrožja Sejšelov|okrožja]]:
#[[La Riviere Anglaise|English River]] (La Riviere Anglaise) (notranji del)
#[[Saint Louis (Sejšeli)|Saint Louis]]
#[[Mont Fleuri]]

Velika Viktorija pa zasede še šest okrožij od vseh 25 [[Okrožja Sejšelov|okrožij Sejšelov]]:
#[[Mont Buxton]]
#[[Bel Air (Sejšeli)|Bel Air]]
#[[Roche Caiman]]
#[[Les Mamelles]]
#[[Au Cap]] 
#[[Plaisance]]

==Zunanje povezave== 
* [http://www.spa.sc/ Pristanišče Viktorija] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081022231906/http://www.spa.sc/ |date=2008-10-22 }}

{{Seznam afriških glavnih mest}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Sejšeli]]
{{geo-stub}}</text>
      <sha1>3kawkz3dzt5stwmkq2yl2t5rh3q2yrd</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Viljem Žerjal</title>
    <ns>0</ns>
    <id>329865</id>
    <revision>
      <id>6687603</id>
      <parentid>6607011</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T08:32:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>podatki z WD</comment>
      <origin>6687603</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3500" sha1="rblp6t2uf0zl7hywqlfkn20w13fxjio" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba|nationality={{ikonazastave|Slovenija}} [[Slovenci|Slovenec]]}}
'''Viljem Žerjal''', [[Slovenci|slovenski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], * [[12. februar]] [[1929]], [[Pliskovica]], &amp;dagger; 2. maj [[2012]].&lt;ref name=&quot;noviglas&quot; /&gt;
== Življenje in delo ==
Rodil se je v Pliskovici na Krasu, oče je bil Avgust, čevljar, mati Amalija (rojena Vrabec). Že v otroških letih se je z družino preselil v [[Trst]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Žerjal, Viljem (1929–2012) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi953590/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2025-12-09}}&lt;/ref&gt; Gimnazijo je obiskoval v [[Koper|koprskem]] [[semenišče|seminišču]], licej pa v [[Gorica|goriškem]] [[Alojzijevišče, Gorica|Alojzijevišču]]. [[Teologija|Bogoslovje]] je najprej eno leto študiral v Gorici nato pa nadaljeval na [[Papeška univerza Gregoriana|Papeški univerzi Gregoriana]] v [[Rim]]u. Ker ga je [[škof]] poklical v Trst teoloških študijev ni končal z doktoratom. V duhovnika je bil [[Sveto mašniško posvečenje|posvečen]] 10. oktobra 1955 v Rimu. Ko se je vrnil v [[Škofija Trst|tržaško škofijo]], je bil v obdobju od 1. oktobra 1957 do 30. septembra 1959 [[kaplan]] na [[Opčine|Opčinah]], nato kaplan v [[Barkovlje|Barkovljah]], od 15. avgusta 1969 do poletja 1991, ko je stopil v pokoj pa župnik na Opčinah. Žerjal je bil skrben dušni pastir, ki se je odlikoval pri skrbi in pomoči ostarelim in bolnim. V Barkovljah je vpeljal drugo mašo ob 11 uri v [[Slovenščina|slovenskem jeziku]]. Kot župnik na Opčinah je skrbel za obnovo [[cerkev (zgradba)|cerkve]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=“Marijanišče na Opčinah je zame dom, šola in župnija” » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/marijanisce-na-opcinah-je-zame-dom-sola-zupnija/|website=Noviglas|date=2025-08-17|accessdate=2025-12-09|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}&lt;/ref&gt; Vsa leta je bil tudi [[katehet]], najprej na slovenskih osnovnih in srednjih šolah, od 1969 do 1988 pa na slovenskem [[Licej Franceta Prešerna|liceju France Prešeren]] v [[Trst|Trstu]].&lt;ref&gt;''Primorski slovenski biografski leksikon''. Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1974-1994.{{COBISS|ID=7175168}}&lt;/ref&gt; Več let je deloval tudi v [[Sovodnje ob Soči|Sovodenjskih]] župnijah v [[Gabrje, Gorica|Gabrjah]], [[Rupa, Sovodnje|Rupi]] in na Peči na [[Goriška|Goriškem]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Za slovenske vernike le pet duhovnikov|url=https://www.primorski.eu/goriska/215632-za-slovenske-vernike-le-pet-duhovnikov-BCPR226878|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-12-09|language=sl}}&lt;/ref&gt; Zlato mašo je praznoval 9. oktobra 2005 v [[Gabrje, Gorica|Gabrjah]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Duhovniki jubilanti {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/duhovniki-jubilanti|website=Duhovniki jubilanti {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2025-12-09|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}&lt;/ref&gt;

Kmalu po upokojitvi, 2. maja 2012, je umrl.&lt;ref name=&quot;noviglas&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.noviglas.eu/dom-mladih-v-gabrjah/ |title=Dom mladih v Gabrjah  |author=&lt;!--Staff writer(s); no by-line.--&gt; |date=9. 12. 2015 |website=Novi glas |publisher= |accessdate=15. maj 2022}}&lt;/ref&gt;

== Viri ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih rimskokatoliških duhovnikov]]

{{Normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Žerjal, Viljem}}
[[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki]]
[[Kategorija:Tržaški Slovenci]]</text>
      <sha1>rblp6t2uf0zl7hywqlfkn20w13fxjio</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Univerzalno oblikovanje</title>
    <ns>0</ns>
    <id>330358</id>
    <revision>
      <id>6687495</id>
      <parentid>6607091</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T02:28:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-34141-26</username>
        <id>261427</id>
      </contributor>
      <comment>/* Primeri */</comment>
      <origin>6687495</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="13409" sha1="0fuq296wff8b4trr9kdgvahvnt9tb7g" xml:space="preserve">{{slog|razlog=notranje povezave, preveč seznamov, zgradba besedila,...}}
'''Univerzalno [[oblikovanje]]''' se nanaša na širok spekter oblikovanja zgradb, izdelkov in okolja za uporabo vseh ljudi ne glede na telesne sposobnosti. Izraz univerzalno oblikovanje je skoval arhitekt [[Ronald L.Mace]], za opis koncepta oblikovanja produktov, zgradb, ter življenjskega okolja za uporabo vseh ljudi ne glede na [[invalidnost]], starost in življenjski status. &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://design.ncsu.edu/alumni-friends/alumni-profiles/ronald-mace |title=Ronald L. Mace on NC State University, College of Design |accessdate=2012-03-02 |archive-date=2011-08-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110814130152/http://design.ncsu.edu/alumni-friends/alumni-profiles/ronald-mace |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Začetnik koncepta je bil [[Selwyn Goldsmith]], avtor kjige Oblikovanje za invalide (1963), kateri je uvedel poševni dostop čez robnike za invalide. Sistem je postal stalnica za gradnjo življenjskega okolja.

Univeralno oblikovanje izhaja iz malo zgodnejšega ovir prostega koncepta, kateri se prizadeva za širšo prilagodljivost in dostopnost okolja povezano z [[estetika|estetiko]]. S pričakovanjem daljše življenjske dobe, razvojem medicine, preživetja ljudi z večjimi okvarami, se interes za univerzalno oblikovanje povečuje. Obstaja veliko industrije katera je močno prodrla na trg, vendar je še veliko druge katera ni bila sprejeta v tolikšni meri. Univerzalno oblikovanje se uporablja tudi za načrtovanje tehnologije, navodil, produktov in življenjskega okolja.

Klančina na pločniku za ljudi z invalidskimi vozički je običajen primer, poleg tega pa tudi močni barvni kontrasti za tiste z vizualnimi težavami. Obstajajo tudi omare z izvečnimi elementi, kuhinje s števci na različnih višinah za ralične naloge in položaje telesa, mnogi javni tranzitni sistemi, avtobus z znižano stopmico ali pa so opremljeni z dvižno ploščadjo namesto stopnic.

== Pricipi univerzalnega oblikovanja ==

Center univerzalnega oblikovanja v severni karolini razlaga naslednja načela &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.design.ncsu.edu/cud/ |title=Center for Universal Design at North Carolina State University |accessdate=2012-03-02 |archive-date=2005-12-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20051210022145/http://www.design.ncsu.edu/cud/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

# Uporaba opreme
# Fleksibilnost uporabe
# Preprosto in intuitivno
# Zaznavanje informacije
# Tolerance za napake
# Nizek fizični napor
# Velikost in prostor za dostop in uporabo

== Primeri ==
[[Slika:Klančina.JPG|sličica|Klančina za prehod ljudi čez robnik z invalidskim vozičkom]]
[[Slika:Stikalo2.JPG|sličica|Stikalo z veliko površino]]
*Gladka tla brez stopnic na vhodih v zgradbe
*Površinske teksture za uporabo nizke sile za prečkanje ravni max 120 funtov kotalne sile
*Stabilne, trdne in nedrseče površine po ASTM 2047
*Široka vhodna vrata in hodniki, ter prostor za obračanje 60''x60'' na vratih in koncu hodnikov
*Zadostne razdalje za pristop, uporabo elementov in komponent
*Ročke za odpiranje vrat namesto vrtljivih gumbov
*Stikala vklopljiva z zaprto pestjo ene roke vključno s požarnim alarmom
*Komponente ki ne zahtevajo tesnega oprijema, stiskanja ali ukrivljanja zapestja
*Sestavni deli ki potrebujejo manj kot 5kg sile za upravljanje
*Stikala za luči z ravnmi velikimi površinami namesto z zatičnimi 
*Gumbi in druge kontrole katere je mogoče prepoznati z dotikom
*Svetel in zadostno osvetljen prostor
*Zvočni izhodi reducirani z informacizaslonu

== Oblikovalski standard ==
 
Specifikacija o oblikovanju brez ovir je bila objavljena leta 1960. To je bila zbirka več kot 11-letnih raziskav na področju [[Ergonomija|invalidske ergonomije]]. Leta 1961 je specifikacija postala prvi Standard o oblikovanju brez ovir (Barrier Free Design Standard), imenovan Ameriški nacionalni [[standard]], ki je bil objavljen kot A1171.1. To je bil prvi standard, ki je predstavljal merila za oblikovanje objektov in programov, ki jih lahko uporabljajo invalidi. Z raziskavo so pričeli leta 1949 na univerzi v Illinoisu – Urbana Champaign Campus in se nadaljuje vse do danes. Glavni raziskovalec je dr. Timothy Nugent (na začetki standardov 1961, 1971, 1980 je navedeno njegovo ime). Dr. Nugent je leta 1949 osnoval Nacionalno invalidsko košarkarsko združenje. Leta 1984 je standard ANSI A117.1 sprejela zvezna vlada ZDA, Urad za splošne zadeve pod 35 FR 4814 - 3/20/70, 39 FR 23214 - 6/27/74, 43 FR 16478 ABA- 4/19/78, 44 FR 39393 7/6/79, 46 FR 39436 8/3/81 za UFAS in nato še leta 1990 za ADA. Arhivirani dokumenti o raziskavi so v Mednarodnem zakoniku sveta (International Code Council - ICC) - ANSI A117.1. V poznih 50-ih in 60-ih letih je dr. Nugent po vsem svetu predstavljal koncept neodvisnega sodelovanja oseb s posebnimi potrebami skozi programske možnosti in arhitekturno oblikovanje.
 
Kraljevi inštitut britanskih arhitektov, g. Selwyn Goldsmith, je v obliki treh izdaj v letih 1963, 1967 in 1997 izdal celovito publikacijo o oblikovanju za invalide. Publikacija vsebuje dragocene empirične podatke in študije o osebah s posebnimi potrebami. Za oblikovalce in graditelje sta oba standarda odlično izhodišče. Invalidska ergonomija bi morala učiti oblikovalce, inženirje in neprofitna vodstva k nadaljnjemu razumevanju o tem kaj naredi okolje za v celoti sprejemljive osebe s posebnimi potrebami. 

Predstavniki iz Kitajske, Južne Koreje in Japonske so se oktobra leta 2003 v Pekingu sestali in dogovorili, da ustanovijo odbor za določitev skupnih standardov za oblikovanje široke palete izdelkov in storitev, ki so lahke za razumevanje in za uporabo. Njihov cilj je bil objaviti standard v letu 2004, ki bi pokrival, med drugimi področji, tudi standard o izdelkih široke porabe (na podlagi predlogov japonskih strokovnjakov) in standardizaciji znakov na javnih objektih, ki je bilo posebnega pomena za Kitajsko, ker je bila pripravljena gostiti poletne olimpijske igre leta 2008.
 
== Oblikovanje za vse (Design for all – DfA) ==

Izraz Design for All (DfA) se uporablja za opisovanje oblikovne filozofije kako naj bi uporabljalo izdelke, storitve in sisteme čim več ljudi, ne da bi jih bilo potrebno prilagoditi. Oblikovanje za vse je oblikovanje za človeško raznolikost, socilano vključenost in enakost (EIDD Stockholmska deklaracija iz leta 2004). Glede na Evropsko komisijo, on spodbuja proizvajalce in ponudnike storitev k proizvodnji novih tehnologij za vse: tehnologije, ki so primerne za starejše in invalide. &lt;ref&gt;[http://www.accessibletourism.org/resources/uk_museumsand-galleries_disability_directory_pdf_6877.pdf The UK Council for Museums, Archives and Libraries]&lt;/ref&gt;. Nastanek »oblikovanja za vse« je iz področja dostopnosti brez ovir za invalide in širši pojem univerzalnega oblikovanja.

== Ozadje ==
V Evropi je bilo oblikovanje za vse poudarjeno s strani Evropske komisije skozi iskanje uporabniku bolj prijazne družbe.&lt;ref name=&quot;European Commission&quot;&gt;European Commission: [http://ec.europa.eu/information_society/activities/einclusion/policy/accessibility/dfa/index_en.htm Design for All (DfA)].&lt;/ref&gt;Pri oblikovanju za vse gre za zagotavljanje okolja, izdelkov, storitev in vmesnega dela za ljudi vseh starosti in zmožnosti v različnih situacijah in v različnih okoliščinah. Ker se prebivalstvo stara in je vse bolj večetično sestavljeno, je »oblikovanje za vse« postala glavna tema. Sledi tržnemu pristopu in bi lahko doseglo širši trg. Z izdelki in storitvami, ki so dostopni, cenovno ugodni in enostavni za uporabo, izboljšuje kvaliteto življenja vseh državljanov. Oblikovanje za vse omogoča enostaven dostop do grajenega okolja, dostop do storitev in uporabniku prijaznih izdelkov, katerih dejavnik ni le kakovost ampak nuja za veliko starejših in invalidnih oseb. Zgodnje vključevanje »oblikovanja za vse« v proces načrtovanja je veliko ugodneje kot uvajanje sprememb potem, koso rešitve že na trgu. To najbolje dosežemo, če vključimo in opredelimo uporabnike (interesne skupine) že v postopke odločanja. Ti vodijo k oblikovalskim napotkom in izobraževanju v javnem in zasebnem sektorju, predvsem tistih, ki odločajo o prednostih, ki jih je mogoče pridobiti v skladu z uporabo modela v različnih ekonomsko-socialnih okoliščinah.

== Primeri oblikovanja za vse == 

Naslednji primeri “oblikovanja za vse” so bili predstavljeni v knjigi Diseños para Todos/Designs for All, izdani leta 2008. Izdalo jo je podjetje Optimastudio s podporo španskega ministrstva za šolstvo, socialne zadeve in šport (IMSERSO) and CEAPAT&lt;ref&gt;[http://www.optimastudio.com/disenosparatodos Feo, Roberto &amp; Hurtado, Rosario &amp; Optimastudio ''Diseños para Todos/Designs for All'' Madrid 2008, ISBN 978-84-691-3870-0] Downloadable free version of ''Designs for All''&lt;/ref&gt;:
*Q – bobni, &lt;ref&gt;[http://www.qdrum.co.za/ Q-Drums]&lt;/ref&gt;
*električne zobne ščetke,
*varnostno tlakovanje tal na javnih površinah,
*avtomatska vrata,
*avtobus z nizkimi tlemi,
*kovčki na pomožnih kolesih,
*upogljiva slamica za pitje,
*internetni brskalnik,
*zapis zvoka, ki se bere.

== Oblikovanje za vse in informacijska in komunikacijska tehnologija (ICT) ==

Cilj »oblikovanja za vse« je zagotoviti, da lahko vsakdo sodeluje v [[Informacijska družba|informacijski družbi]]. Evropsak unija se nanaša na izraza E-vključenost in e-dostopnost. Predlagan je trojni pristop:  blago, ki je lahko dostopno skoraj vsem potencialnim uporabnikom brez spreminjanja, v kolikor se to ne da, pa izdelki, ki se zlahka prilagodijo različnim potrebam; uporaba standardnih vmesnikov, ki so lahko dostopni z uporabo podporne tehnologije; in na koncu proizvajalci in ponudniki storitev, še posebej vendar ne izključno v informacijski in komunikacijski tehnologiji, proizvajajo nove tehnologije, izdelke, storitve in aplikacije za vsakogar. 
&lt;ref name=&quot;European Commission&quot; /&gt;
== Evropska DfA organizacijska mreža ==

V Evropi so se ljudje že pridružili omrežjem za promocijo in razvoj »oblikovanja za vse«:
*	Evropska komisija in države članice EU so leta 2002 ustanovile omrežje oblikovanja za vse e-dostopnosti (EDeAN)&lt;ref&gt;[http://www.edean.org/ European Design for All eAccessibility Network]&lt;/ref&gt; . Ta pospešuje »oblikovanje za vse« za e-vključenost, to je ustvarjanje informacijske družbe za vse. Omrežje ima nacionalne kontaktne centre (NCCs) v skoraj vseh evropskih državah in več kot 160 članov v nacionalnih omrežjih.

*	EIDD – Oblikovanje za vse Evropa je evropska organizacija, ki se 100% financira sama in pokriva vso področje teorije in prakse »oblikovanja za vse« od izgradnje okolja in predmetnih izdelkov za komunikacijo, storitve in sisteme oblikovanja. Prvotno je bila ustanovljena leta 1993 kot Evropski inštitut za oblikovanje in invalidnost (EIDD) za povečanje kvalitete življenja skozi »oblikovanje za vse«. Leta 2006 se je preimenovala, da bi bila v skladu z osnovno dejavnostjo. EIDD&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.designforalleurope.org/About-EIDD/ |title=EIDD - Design for All Europe |accessdate=2012-03-07 |archive-date=2013-08-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130810002235/http://www.designforalleurope.org/About-EIDD/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; – Oblikovanje za vse Evropa razširja uporabo oblikovanje za vse do poslovne in uprave skupnosti, ki se pred tem niso zavedali njegovih koristi. V letu 209 je bilo aktivnih članic organizacije 22 evropskih držav.

Koncept »BREZ OVIR«

Gradnja »brez ovir« obsega spreminjanje stavb ali opreme, da so lahko uporabne za vse, tako fizično prikrajšanih kot tudi za invalide. Izraz se v prvi vrsti uporabljana Japonskem in v ne-angleško govorečih državah. Medtem ko se v angleško-govorečih državah izraza kot sta »dostopnost« in »invalidom dostopen« uporabljata v vsakodnevni uporabi. Primer »oblikovanja brez ovir« bi lahko bil namestitev rampe za invalidske vozičke poleg stopnic ali namesto njih. Pri novih stavbah pa je ideja »brez ovir« že v veliki meri nadomeščena s konceptom univerzalnega oblikovanja, ki že od začetka trudi oblikovati stvari tako, da omogočajo enostaven dostop.

== Osvoboditi stavbo ovir pomeni: ==
*	prepoznati značilnosti, ki nekaterim ljudem predstavljajo ovire;
*	razmišljati o celi vrsti oslabitev;
*	pregledovati vse – od strukture do najmanjših detajlov;
*	pridobiti informacije od uporabnikov in učiti se iz napak.

== Zunanje povezave ==

*[http://www.handyworld-si.com/slo/article.php/20040914143956838/ Univerzalno oblikovanje]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
*[http://www.xenon-forte.si/novice/novica/cbmoduleid/405/articleid/181.aspx/ Izdelki oblikovani za vse] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120116030415/http://www.xenon-forte.si/novice/novica/cbmoduleid/405/articleid/181.aspx |date=2012-01-16 }}
*[http://www2.arnes.si/~vvodeb/THP1/Povezave/UnivDesign.htm/ UnivDesign] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20040423053743/http://www2.arnes.si/~vvodeb/THP1/Povezave/UnivDesign.htm |date=2004-04-23 }}
*[http://www.youtube.com/watch?v=NIpGfpIDqhI/ Univerzalno oblikovanje-nagrada 2009]

== Viri ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Oblikovanje]]
[[Kategorija:Dostopnost]]
[[Kategorija:Teorija arhitekture]]
[[Kategorija:Arhitekturno oblikovanje]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>0fuq296wff8b4trr9kdgvahvnt9tb7g</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687514</id>
      <parentid>6687495</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T06:09:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-34141-26|~2026-34141-26]] ([[User talk:~2026-34141-26|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Botopol|Botopol]]</comment>
      <origin>6607091</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="13955" sha1="f9kd6jw7fxzzs31fvd9bd7o1mrzxbcx" xml:space="preserve">{{slog|razlog=notranje povezave, preveč seznamov, zgradba besedila,...}}
'''Univerzalno [[oblikovanje]]''' se nanaša na širok spekter oblikovanja zgradb, izdelkov in okolja za uporabo vseh ljudi ne glede na telesne sposobnosti. Izraz univerzalno oblikovanje je skoval arhitekt [[Ronald L.Mace]], za opis koncepta oblikovanja produktov, zgradb, ter življenjskega okolja za uporabo vseh ljudi ne glede na [[invalidnost]], starost in življenjski status. &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://design.ncsu.edu/alumni-friends/alumni-profiles/ronald-mace |title=Ronald L. Mace on NC State University, College of Design |accessdate=2012-03-02 |archive-date=2011-08-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110814130152/http://design.ncsu.edu/alumni-friends/alumni-profiles/ronald-mace |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Začetnik koncepta je bil [[Selwyn Goldsmith]], avtor kjige Oblikovanje za invalide (1963), kateri je uvedel poševni dostop čez robnike za invalide. Sistem je postal stalnica za gradnjo življenjskega okolja.

Univeralno oblikovanje izhaja iz malo zgodnejšega ovir prostega koncepta, kateri se prizadeva za širšo prilagodljivost in dostopnost okolja povezano z [[estetika|estetiko]]. S pričakovanjem daljše življenjske dobe, razvojem medicine, preživetja ljudi z večjimi okvarami, se interes za univerzalno oblikovanje povečuje. Obstaja veliko industrije katera je močno prodrla na trg, vendar je še veliko druge katera ni bila sprejeta v tolikšni meri. Univerzalno oblikovanje se uporablja tudi za načrtovanje tehnologije, navodil, produktov in življenjskega okolja.

Klančina na pločniku za ljudi z invalidskimi vozički je običajen primer, poleg tega pa tudi močni barvni kontrasti za tiste z vizualnimi težavami. Obstajajo tudi omare z izvečnimi elementi, kuhinje s števci na različnih višinah za ralične naloge in položaje telesa, mnogi javni tranzitni sistemi, avtobus z znižano stopmico ali pa so opremljeni z dvižno ploščadjo namesto stopnic.

== Pricipi univerzalnega oblikovanja ==

Center univerzalnega oblikovanja v severni karolini razlaga naslednja načela &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.design.ncsu.edu/cud/ |title=Center for Universal Design at North Carolina State University |accessdate=2012-03-02 |archive-date=2005-12-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20051210022145/http://www.design.ncsu.edu/cud/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

# Uporaba opreme
# Fleksibilnost uporabe
# Preprosto in intuitivno
# Zaznavanje informacije
# Tolerance za napake
# Nizek fizični napor
# Velikost in prostor za dostop in uporabo

== Primeri ==
[[Slika:Klančina.JPG|sličica|Klančina za prehod ljudi čez robnik z invalidskim vozičkom]]
[[Slika:Stikalo2.JPG|sličica|Stikalo z veliko površino]]
*Gladka tla brez stopnic na vhodih v zgradbe
*Površinske teksture za uporabo nizke sile za prečkanje ravni max 120 funtov kotalne sile
*Stabilne, trdne in nedrseče površine po ASTM 2047
*Široka vhodna vrata in hodniki, ter prostor za obračanje 60''x60'' na vratih in koncu hodnikov
*Zadostne razdalje za pristop, uporabo elementov in komponent
*Ročke za odpiranje vrat namesto vrtljivih gumbov
*Stikala vklopljiva z zaprto pestjo ene roke vključno s požarnim alarmom
*Komponente ki ne zahtevajo tesnega oprijema, stiskanja ali ukrivljanja zapestja
*Sestavni deli ki potrebujejo manj kot 5kg sile za upravljanje
*Stikala za luči z ravnmi velikimi površinami namesto z zatičnimi 
*Gumbi in druge kontrole katere je mogoče prepoznati z dotikom
*Svetel in zadostno osvetljen prostor
*Zvočni izhodi reducirani z informacijami na zaslonu
*Kontrasti na upravljalni plošči
*Uporaba razumljivih znakov z besedilnim pojasnilom
*Preglednost brez odvisnosti od zvoka
*Kontrola na zvočni bazi
*Hitre zvočne kontrole
*Možnost izbire jezika
*Ploščadi za dostop v bazene
*Izklop podnapisov na televiziji
*Znaki z močnimi kontraski svetlo-temno
*Spletne strani ki zagotaljajo tekstovno razlago slike
*Navodila ki predstavljajo proizvod ustno in vizualno
*Oznake na gumbih za upravljanje morajo imeti velike oznake
*Muzej v katerem obiskovalci lahko razlago poslušajo ali berejo

== Oblikovalski standard ==
 
Specifikacija o oblikovanju brez ovir je bila objavljena leta 1960. To je bila zbirka več kot 11-letnih raziskav na področju [[Ergonomija|invalidske ergonomije]]. Leta 1961 je specifikacija postala prvi Standard o oblikovanju brez ovir (Barrier Free Design Standard), imenovan Ameriški nacionalni [[standard]], ki je bil objavljen kot A1171.1. To je bil prvi standard, ki je predstavljal merila za oblikovanje objektov in programov, ki jih lahko uporabljajo invalidi. Z raziskavo so pričeli leta 1949 na univerzi v Illinoisu – Urbana Champaign Campus in se nadaljuje vse do danes. Glavni raziskovalec je dr. Timothy Nugent (na začetki standardov 1961, 1971, 1980 je navedeno njegovo ime). Dr. Nugent je leta 1949 osnoval Nacionalno invalidsko košarkarsko združenje. Leta 1984 je standard ANSI A117.1 sprejela zvezna vlada ZDA, Urad za splošne zadeve pod 35 FR 4814 - 3/20/70, 39 FR 23214 - 6/27/74, 43 FR 16478 ABA- 4/19/78, 44 FR 39393 7/6/79, 46 FR 39436 8/3/81 za UFAS in nato še leta 1990 za ADA. Arhivirani dokumenti o raziskavi so v Mednarodnem zakoniku sveta (International Code Council - ICC) - ANSI A117.1. V poznih 50-ih in 60-ih letih je dr. Nugent po vsem svetu predstavljal koncept neodvisnega sodelovanja oseb s posebnimi potrebami skozi programske možnosti in arhitekturno oblikovanje.
 
Kraljevi inštitut britanskih arhitektov, g. Selwyn Goldsmith, je v obliki treh izdaj v letih 1963, 1967 in 1997 izdal celovito publikacijo o oblikovanju za invalide. Publikacija vsebuje dragocene empirične podatke in študije o osebah s posebnimi potrebami. Za oblikovalce in graditelje sta oba standarda odlično izhodišče. Invalidska ergonomija bi morala učiti oblikovalce, inženirje in neprofitna vodstva k nadaljnjemu razumevanju o tem kaj naredi okolje za v celoti sprejemljive osebe s posebnimi potrebami. 

Predstavniki iz Kitajske, Južne Koreje in Japonske so se oktobra leta 2003 v Pekingu sestali in dogovorili, da ustanovijo odbor za določitev skupnih standardov za oblikovanje široke palete izdelkov in storitev, ki so lahke za razumevanje in za uporabo. Njihov cilj je bil objaviti standard v letu 2004, ki bi pokrival, med drugimi področji, tudi standard o izdelkih široke porabe (na podlagi predlogov japonskih strokovnjakov) in standardizaciji znakov na javnih objektih, ki je bilo posebnega pomena za Kitajsko, ker je bila pripravljena gostiti poletne olimpijske igre leta 2008.
 
== Oblikovanje za vse (Design for all – DfA) ==

Izraz Design for All (DfA) se uporablja za opisovanje oblikovne filozofije kako naj bi uporabljalo izdelke, storitve in sisteme čim več ljudi, ne da bi jih bilo potrebno prilagoditi. Oblikovanje za vse je oblikovanje za človeško raznolikost, socilano vključenost in enakost (EIDD Stockholmska deklaracija iz leta 2004). Glede na Evropsko komisijo, on spodbuja proizvajalce in ponudnike storitev k proizvodnji novih tehnologij za vse: tehnologije, ki so primerne za starejše in invalide. &lt;ref&gt;[http://www.accessibletourism.org/resources/uk_museumsand-galleries_disability_directory_pdf_6877.pdf The UK Council for Museums, Archives and Libraries]&lt;/ref&gt;. Nastanek »oblikovanja za vse« je iz področja dostopnosti brez ovir za invalide in širši pojem univerzalnega oblikovanja.

== Ozadje ==
V Evropi je bilo oblikovanje za vse poudarjeno s strani Evropske komisije skozi iskanje uporabniku bolj prijazne družbe.&lt;ref name=&quot;European Commission&quot;&gt;European Commission: [http://ec.europa.eu/information_society/activities/einclusion/policy/accessibility/dfa/index_en.htm Design for All (DfA)].&lt;/ref&gt;Pri oblikovanju za vse gre za zagotavljanje okolja, izdelkov, storitev in vmesnega dela za ljudi vseh starosti in zmožnosti v različnih situacijah in v različnih okoliščinah. Ker se prebivalstvo stara in je vse bolj večetično sestavljeno, je »oblikovanje za vse« postala glavna tema. Sledi tržnemu pristopu in bi lahko doseglo širši trg. Z izdelki in storitvami, ki so dostopni, cenovno ugodni in enostavni za uporabo, izboljšuje kvaliteto življenja vseh državljanov. Oblikovanje za vse omogoča enostaven dostop do grajenega okolja, dostop do storitev in uporabniku prijaznih izdelkov, katerih dejavnik ni le kakovost ampak nuja za veliko starejših in invalidnih oseb. Zgodnje vključevanje »oblikovanja za vse« v proces načrtovanja je veliko ugodneje kot uvajanje sprememb potem, koso rešitve že na trgu. To najbolje dosežemo, če vključimo in opredelimo uporabnike (interesne skupine) že v postopke odločanja. Ti vodijo k oblikovalskim napotkom in izobraževanju v javnem in zasebnem sektorju, predvsem tistih, ki odločajo o prednostih, ki jih je mogoče pridobiti v skladu z uporabo modela v različnih ekonomsko-socialnih okoliščinah.

== Primeri oblikovanja za vse == 

Naslednji primeri “oblikovanja za vse” so bili predstavljeni v knjigi Diseños para Todos/Designs for All, izdani leta 2008. Izdalo jo je podjetje Optimastudio s podporo španskega ministrstva za šolstvo, socialne zadeve in šport (IMSERSO) and CEAPAT&lt;ref&gt;[http://www.optimastudio.com/disenosparatodos Feo, Roberto &amp; Hurtado, Rosario &amp; Optimastudio ''Diseños para Todos/Designs for All'' Madrid 2008, ISBN 978-84-691-3870-0] Downloadable free version of ''Designs for All''&lt;/ref&gt;:
*Q – bobni, &lt;ref&gt;[http://www.qdrum.co.za/ Q-Drums]&lt;/ref&gt;
*električne zobne ščetke,
*varnostno tlakovanje tal na javnih površinah,
*avtomatska vrata,
*avtobus z nizkimi tlemi,
*kovčki na pomožnih kolesih,
*upogljiva slamica za pitje,
*internetni brskalnik,
*zapis zvoka, ki se bere.

== Oblikovanje za vse in informacijska in komunikacijska tehnologija (ICT) ==

Cilj »oblikovanja za vse« je zagotoviti, da lahko vsakdo sodeluje v [[Informacijska družba|informacijski družbi]]. Evropsak unija se nanaša na izraza E-vključenost in e-dostopnost. Predlagan je trojni pristop:  blago, ki je lahko dostopno skoraj vsem potencialnim uporabnikom brez spreminjanja, v kolikor se to ne da, pa izdelki, ki se zlahka prilagodijo različnim potrebam; uporaba standardnih vmesnikov, ki so lahko dostopni z uporabo podporne tehnologije; in na koncu proizvajalci in ponudniki storitev, še posebej vendar ne izključno v informacijski in komunikacijski tehnologiji, proizvajajo nove tehnologije, izdelke, storitve in aplikacije za vsakogar. 
&lt;ref name=&quot;European Commission&quot; /&gt;
== Evropska DfA organizacijska mreža ==

V Evropi so se ljudje že pridružili omrežjem za promocijo in razvoj »oblikovanja za vse«:
*	Evropska komisija in države članice EU so leta 2002 ustanovile omrežje oblikovanja za vse e-dostopnosti (EDeAN)&lt;ref&gt;[http://www.edean.org/ European Design for All eAccessibility Network]&lt;/ref&gt; . Ta pospešuje »oblikovanje za vse« za e-vključenost, to je ustvarjanje informacijske družbe za vse. Omrežje ima nacionalne kontaktne centre (NCCs) v skoraj vseh evropskih državah in več kot 160 članov v nacionalnih omrežjih.

*	EIDD – Oblikovanje za vse Evropa je evropska organizacija, ki se 100% financira sama in pokriva vso področje teorije in prakse »oblikovanja za vse« od izgradnje okolja in predmetnih izdelkov za komunikacijo, storitve in sisteme oblikovanja. Prvotno je bila ustanovljena leta 1993 kot Evropski inštitut za oblikovanje in invalidnost (EIDD) za povečanje kvalitete življenja skozi »oblikovanje za vse«. Leta 2006 se je preimenovala, da bi bila v skladu z osnovno dejavnostjo. EIDD&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.designforalleurope.org/About-EIDD/ |title=EIDD - Design for All Europe |accessdate=2012-03-07 |archive-date=2013-08-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130810002235/http://www.designforalleurope.org/About-EIDD/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; – Oblikovanje za vse Evropa razširja uporabo oblikovanje za vse do poslovne in uprave skupnosti, ki se pred tem niso zavedali njegovih koristi. V letu 209 je bilo aktivnih članic organizacije 22 evropskih držav.

Koncept »BREZ OVIR«

Gradnja »brez ovir« obsega spreminjanje stavb ali opreme, da so lahko uporabne za vse, tako fizično prikrajšanih kot tudi za invalide. Izraz se v prvi vrsti uporabljana Japonskem in v ne-angleško govorečih državah. Medtem ko se v angleško-govorečih državah izraza kot sta »dostopnost« in »invalidom dostopen« uporabljata v vsakodnevni uporabi. Primer »oblikovanja brez ovir« bi lahko bil namestitev rampe za invalidske vozičke poleg stopnic ali namesto njih. Pri novih stavbah pa je ideja »brez ovir« že v veliki meri nadomeščena s konceptom univerzalnega oblikovanja, ki že od začetka trudi oblikovati stvari tako, da omogočajo enostaven dostop.

== Osvoboditi stavbo ovir pomeni: ==
*	prepoznati značilnosti, ki nekaterim ljudem predstavljajo ovire;
*	razmišljati o celi vrsti oslabitev;
*	pregledovati vse – od strukture do najmanjših detajlov;
*	pridobiti informacije od uporabnikov in učiti se iz napak.

== Zunanje povezave ==

*[http://www.handyworld-si.com/slo/article.php/20040914143956838/ Univerzalno oblikovanje]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
*[http://www.xenon-forte.si/novice/novica/cbmoduleid/405/articleid/181.aspx/ Izdelki oblikovani za vse] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120116030415/http://www.xenon-forte.si/novice/novica/cbmoduleid/405/articleid/181.aspx |date=2012-01-16 }}
*[http://www2.arnes.si/~vvodeb/THP1/Povezave/UnivDesign.htm/ UnivDesign] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20040423053743/http://www2.arnes.si/~vvodeb/THP1/Povezave/UnivDesign.htm |date=2004-04-23 }}
*[http://www.youtube.com/watch?v=NIpGfpIDqhI/ Univerzalno oblikovanje-nagrada 2009]

== Viri ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Oblikovanje]]
[[Kategorija:Dostopnost]]
[[Kategorija:Teorija arhitekture]]
[[Kategorija:Arhitekturno oblikovanje]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>f9kd6jw7fxzzs31fvd9bd7o1mrzxbcx</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam rodoslovnih izrazov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>337291</id>
    <revision>
      <id>6687268</id>
      <parentid>6678481</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T13:25:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MaksiKavsek</username>
        <id>244409</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6687268</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="26408" sha1="dh6z20ayxfxxxspetu90g89oken0q12" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Rodoslovje|rodoslovnih]] [[Izrazoslovje|izrazov]]''' je seznam izrazov, ki se uporabljajo v [[rodoslovje|rodoslovju]] in, ki jih rodoslovci srečujejo pri rodoslovnem raziskovanju. Slednji seznam vsebuje latinske in nemške izraze.
{{CompactTOC2}}

== 0-10 ==
* '''10ber''' – december
* '''7ber''' – september
* '''8ber''' – oktober
* '''9ber''' – november

== A ==
* '''A.d.''' – glej Anno Domini
* '''Abavia''' – prababica
* '''Abschrift''' – prepis
* '''Abstammung''' – izvor, rod, poreklo
* '''Abzehrung''' – izčrpanost, hiranje
* '''Adulterium (c. / cum)''' – prešuštvo (s / z); adulter/ator/: prešuštnik; ad-ulter: prešušten, vlačugarski
* '''Aeditimus, aedituus''' – svetiščni čuvar (mežnar)
* '''Affinitas''' – svaštvo, sorodstvo; '''affinis''' – svak(-inja), zet, sorodnik(-ca)
* '''Agricola''' – kmet
* '''Ahne''' – prednik (prednica)
* '''Ahnenforschung''' – genealogija, rodoslovje
* '''Ahnenreihe''' – niz prednikov
* '''Ahnentafel''' – rodovnik
* '''Alias''' – z drugim imenom, po domače (lat: drugikrat, sicer, ob drugi priložnosti)
* '''Alter''' – starost
* '''Altersschwäche''' – starostna oslabelost
* '''Amme''' – dojilja
* '''Amasius''' – ljubovnik (ljubček), amasiuncula ljubica
* '''Ambo''' – oba (skupaj, obenem)
* '''Amita''' – teta, očetova sestra, '''amita magna''' – stara teta (sestra starega očeta)
* '''Anno Domini''' – leta Gospodovega
* '''Ante meridiem''' – dopoldne; dies antemeridianus: dopoldan
* '''Anerbenrecht''' – načelo nedeljivosti zemljiških posestev (v večini slovenskih krajev do 20. stol.); '''Anerbe''' – dedič kmetije
* '''Apoplexia tactus''' – zadet od kapi
* '''Apud (aput)''' – pri, blizu, v hiši koga, pred, vpričo
* '''Arbeiter''' – delavec
* '''Auszehrung''' – sušica; hiranje, propadanje
* '''Auszügler (-in)''' – preužitkar (-ica)
* '''Ava, avia''' – babica, stara mati; '''proavia''' prababica
* '''Avunculus''' – stric (materin brat), '''avunculus magnus''' – babičin brat
* '''Avus''' – ded, stari oče; proavus praded

== B ==
* '''Baptisma (sancta lavatio)''' – krst; '''baptismalis''': krsten; '''baptisatus''': krščen; '''baptizans''': krstitelj; '''domi baptisatus''' krščen doma (v sili); '''ab obstetrice bapt.''' krstila babica v sili; '''a chirurgo bapt.''' v sili krstil zdravnik / porodničar; '''sub conditione bapt.''' v sili krščen otrok kasneje krščen v cerkvi; '''postridie''' / '''postero die''' / '''sequenti die baptizatus''' krščen naslednjega dne
* '''Bauer''' – kmet; „'''Bauernsleut'''“ – kmetje, '''Bauernhof''' – kmetija
* '''Beerdigung''' – pokop
* '''Begraben''' – pokopati / pokopan, '''Begräbnis''' – pogreb, '''Begräbnistag''' – dan pogreba
* '''Bekenntnis''' – opredelitev za (vero), '''bekenntnislos''' – brez vere, brezverski
* '''Beruf''' – poklic, '''von Beruf''' – po poklicu
* '''Besitzer''' – posestnik (lastnik)
* '''Bettelrobat''' – beraška tlaka{{Efn|Simbolična tlaka nekaj dni v letu, s katero so gostače simbolično vezali na zemljiškega gospoda}}
* '''Bettler''' – berač; '''Bettlerin''' – beračica
* '''Bezirk''' – okraj
* '''Blattern''' – koze (bolezen)
* '''Brachmonat (st. nem.)''' – junij
* '''Braut, Bräutigam''' – nevesta, ženin, '''Brautpaar''' – ženin in nevesta, '''Brautstand''' – zaroka
* '''Brechruhr''' – kolera (praviloma)
* '''Bruder''' – brat, Besitzersbruder – posestnikov brat
* '''Brustfellentzündung''' – vnetje rebrne mrene

== C ==
* '''Capellanus''' – kaplan
* '''Carbonarius''' – oglar
* '''Caupo (cauponis)''' – krčmar; cauponis uxor krčmarjeva žena
* '''Cholera''' – kolera
* '''Christmonat (starinsko nemško)''' – december
* '''Civis''' – državljan
* '''Coadjutor''' – župni pomočnik
* '''Coelebs''' – neporočen
* '''Cognatio''' – (krvno) sorodstvo; '''cognati''' – krvni sorodniki; '''cognatus''' – (krvno) soroden
* '''Cognomen''' – rodbinsko ime, priimek
* '''Concubina''' – priležnica, ljubavnica
* '''Conditio''' – stan
* '''Confessio''' – izpoved; '''confessor''' – spovednik
* '''Confirmatio''' – birma; '''Liber Confirmatorum''' – birmanska knjiga
* '''Coniugium (coniugum)''' – soprog, soproga (zakonec); zveza, zakon, '''coniuges''' – zakonca, '''coniugatus(a)''' – poročen (a)
* '''Coniunctio''' – zveza, združitev, '''coniunctus''' – vezan, poročen
* '''Coni(j)ux (uxor)''' – soproga
* '''Consanguineus''' – po krvi soroden; brat, sestra; '''consanguinitas''' – krvno sorodstvo
* '''Consobrina''' – sestrična
* '''Conversus, conversa''' – prestopil (-a) v katoliško vero
* '''Cooperator''' – sodelavec (uradna oseba)
* '''Copulatio''' – zveza, spojitev (poroka), '''copulati''' – poročena (zakonca)
* '''Coram me''' – vpričo mene (pred podpisom duhavnika npr. v ženitvenem zapisniku)
* '''C(um) lic(entia) parochi in''' … – z dovoljenjem župnika v …
* '''Curator''' – oskrbnik, upravitelj; varuh

== D ==
* '''Defunctus est''' – umrl
* '''Dictus''' – imenovan{{Efn|pripis, ko se začenjajo pojavljati priimki}}
* '''Dies''' – dan; '''die eodem''' – istega dne; '''pri die''' – dan pred tem
* '''Dies dominicus''' – nedelja; '''dies palmarum''' – cvetna nedelja; '''dies lunae''' – ponedeljek; '''dies martis''' – torek; '''dies mercurii''' – sreda; '''dies iovis''' – četrtek; '''dies veneris''' – petek; '''dies saturni''' – sobota
* '''Diener''' – služabnik, sluga, služinčad
* '''Dienstmädchen''' – služkinja
* '''Dominus''' – gospodar, lastnik, posestnik, vladar, soprog; dominicus gospodov, gospodarjev
* '''Derselbe''' – isti
* '''Dessen''' – njegov, njegova
* '''Detto''' – enako

== E ==
* '''Ecclesia''' – cerkev; '''parochiale ecclesia''' – župnijska cerkev; '''in facie Ecclesiae''' – pred zbranim župnim občestvom
* '''E dictione / e regione''' – z območja (iz kraja)
* '''Eigent(h)ümers''' – lastnik
* '''Ehe''' – zakon; '''Ehebuch''' – poročna knjiga, '''Ehemündigkeit''' – zrelost za zakon, '''ehelich/unehelich''' – zakonski/izvenzakonski; '''ehelos''' – neporočen; '''Ehebrecher''' – zakonolomec; '''Ehebruch''' – zakonolom, prešuštvo; '''Ehefrau/Ehegattin/Eheweib''' – poročena žena; '''Ehegatte''' – zakonec; '''Ehemann''' – zakonski mož; '''Eheleute''' – zakonca; '''Ehestand''' – zakonski stan; '''Eheverbot''' – prepoved sklenitve zakonske zveze; '''Eheschließung''' ('''Trauung''') – poroka, sklenitev zakonske zveze
* '''Ehegattin''' – zakonska žena
* '''Eheweib''' – soproga
* '''Eiusdem''' – v istem mesecu
* '''Eintrag''' – vnos, vpis, vknjižba
* '''Eisenbahner''' – železničar
* '''Eisenbahnwächter''' – železniški čuvaj
* '''Eltern''' – starši, roditelji; Elternhaus – dom
* '''Emisit spiritum''' – je izdihnil
* '''Enkel/Enkelkind''' – vnuk ('''Enkelsohn'''), Enkelin/Enkeltochter – vnukinja
* '''Entkräftung''' – oslabelost
* '''Eodem''' – istega dne
* '''Eorundem parentum, ex iis parentibus''' – istih staršev
* '''Ertrinken''' – utopitev, utoniti
* '''Ertrunken''' – utopljen
* '''Et al.''' – in drugi
* '''Et uxor (Et ux.)''' – in (njegova) žena

== F ==
* '''Faber''' – delavec, rokodelec, kovač; faber lignarius kolar
* '''Famulus''' – služabnik, pomočnik; famula (žen.)
* '''Familie''' – družina, familija, rodbina; '''Familienname''' – priimek; '''Familien''' – družinski; '''Familienstand''' – zakonski stan; '''Familienbegräbnis''' – družinski grob; '''Familienbesitz''' – družinska last; '''Familienforschung'''/'''Familienkunde''' – rodoslovje; '''Familienrecht''' – družinsko/rodbinsko pravo; '''Familienvater''' – družinski oče; '''Familientreffen''' – družinsko srečanje; '''Familienwappen''' – družinski grb
* '''Feria secunda''' – ponedeljek; feria tertia torek; feria quarta sreda; feria quinta četrtek; feria sexta petek
* '''Fetus''' – zaplodek; '''fetus gen. fem'''./'''masc.''' – mrtvorojen otrok žen./moš. spola
* '''Fieber''' – mrzlica, vročica
* '''Filia, fla.''' – hči
* '''Filius, fl.''' – sin
* '''Filia (filiola, fla.)''' – hči
* '''Filius (filiolus)''' – sin, otrok (sinček); '''filii''' – otroci
* '''Findling''' – najdenček
* '''Fl., fla.''' – gl. filius, filia
* '''Fornicatio''' – hotništvo, nečistovanje
* '''Fraß''' – kostna razjeda
* '''Frater''' – brat
* '''Frater germanus''' – polbrat
* '''Frau''' – žena, ženska; '''Frauentag''' – Šmaren, dan žena
* '''Frühgeboren''' – nedonošen, '''Frühgeburt''' – prezgodnji porod

== G ==
* '''Gatte, Ehegatte''' – soprog, mož; Gatten – zakonca
* '''Gattin''' – soproga
* '''Geb. geboren(e)''' – rojen(a) – gl. geboren, Geburt
* '''Geboren''' – rojen, po rodu; Geborene – z dekliškim priimkom
* '''Geburt''' – rojstvo; '''Geburtsort''' – kraj rojstva; '''Geburtsbuch''' / '''Geburtsregister''' / '''Geburtsliste''' – knjiga rojstev (krstna knjiga), '''Geburtsschein''' / '''Geburtsurkunde''' – rojstni list, '''Geburtsstadt''' – rojstno mesto, '''Geburtsland''' – rojstna dežela, '''Geburtsname''' – rojstni (dekliški) priimek, '''Geburtsjahr''' – leto rojstva, '''Geburtsjahrgang''' – rojstni letnik, '''Geburtshelferin''' – porodničarka
* '''Geburtsort''' – kraj rojstva
* '''Gemella''' – dvojčka - gl. geminus
* '''Gemeinde''' – občina, katastrska občina
* '''Geminus''' – dvojček, gemini dvojčka
* '''Gener''' – zet, svak
* '''Generation''' – generacija, rod (lat. generatio)
* '''Gene(i)trix''' – roditeljica, mati
* '''Genitor''' – roditelj, oče; '''genitores''' – starši (tudi: parentes)
* '''Gens''' – rod
* '''Geschieden''' – ločen
* '''Geschlecht''' – spol
* '''Geschwür''' – bula, ulkus, razjeda; Magengeschwür – želodčna razjeda
* '''Geschwulst''' – bula, tumor
* '''Gest. gestorben(e)''' – umrli(a)
* '''Gehilfe, Gehilfin''' – pomočnik, pomočnica
* '''Gemeindegenossen''' – (soobčani) osebe, ki v občini nimajo domovinske pravice, so pa po premoženju, poklicu ali prebivanju povezani z občino, domovinstvo
* '''Gesetzliche Eigenfchaft des Grundstückes''' – pravne lastninske pravice na zemljišču.{{Efn|Fevd (zemljiško gospostvo) so običajno sestavljali trije deli dominikalna (dominical) ali pridvorna zemlja, ki je bila obdelovana izključno za fevdalca; rustikalna (rustical) ali zakupna zemlja, ki so jo obdelovali podložniki v zameno za dajatve in tlako; srenjska ali skupna zemlja, ki so jo lahko izkoriščali bodisi fevdalec bodisi podložniki (navadno gozd, pašniki …). Na dominikalni zemlji je stal dvor s pripadajočimi zgradbami (npr. stanovanja za fevdalčeve hlapce in dekle). Rustikalna zemlja je bila razdeljena v hube (gl: Hübe), ki so obsegale eno kmetijo in toliko zemlje, da jo je lahko obdelala ena družina.}}

* '''Gastwirt''' – gostilničar; '''Gastwirtin''' – gostilničarka
* '''Get. getauft''' – krščen
* '''Glos''' – svakinja
* '''Gott''' – bog
* '''Grab''' – grob; '''Grab'''- – grobni, nagrobni ('''Grabstein''' – nagrobnik)
* '''Grossmutter''' – babica, stara mama
* '''Grossvater''' – ded, stari oče
* '''Grundbesitzer''' – zemljiški posestnik, (lastnik) zemlje
* '''Gült''' – prvotno pomeni denar; v zvezi z davki – denarna vrednost zemljiškogospostvenih dohodkov od podložnikov. Kasneje se beseda Gült uporablja za samo gospostvo (slovensko: imenje). Skupnost donosov – imenjska renta. '''Gültbuch''' – imenska knjiga

== H ==
* '''Habito''' – stanovati; '''habitatio''' – stanovanje, '''habitator''' –stanovalec, prebivalec, najemnik; '''habitante''' / '''habitans''' – stanujoč
* '''Haereticus, acatholicus''' – nekatoliške vere
* '''Haus №''' – hišna številka
* '''Hauseigentümers''' – lastnik stanovanja, nepremičnine

* '''Häutige Bräune''' – davica
* '''Hebamme''' – babica
* '''Die beistehende Hebamme''' – babica, ki je pomagala pri porodu
* '''Heimat''' – domovina
* '''Heimatschein''' – domovinski list
* '''Heimatberechtigt''' – ki ima domovinsko pravico
* '''Heimatlose''' – brezdomec
* '''Heiratsvertrag''' – predporočna pogodba
* '''Herbstmonat (st. nem.)''' – september
* '''Herr''' – gospod, gospodar
* '''Herrin''' – gospodarica
* '''Herrschaft''' – oblast, gospostvo, vladavina
* '''Heumonat (st. nem.)''' – julij
* '''Hodie (hoc tempore, hodierno die)''' – danes; '''natus hodie''' – rojen danes
* '''Hofstaeter (slov. oštetar)''' – imetnik manjše kmetije (nem. Hofstatt, slov. oštat, domec). Krajevno so možni tudi drugačni pomeni teh besed
* '''Hora''' – ura
* '''Hornung, Horner (st. nem.)''' – februar
* '''Hübe (tudi Hube, Hufe)''' – huba; v srednjem veku skupni pojem za zaokroženo posest (vendar ne last, ker je bila zemlja v lasti zemljiške gospode) kmečke družine nad polji in pravicami uporabe vaške gmajne (gozdovi?), ki je bila potrebna za življenje kmečke družine. Povprečna velikost 7–10 ha zemlje (20–40 juter). Kmet, ki je dobil v posest 1 hubo, je bil cel kmet ali hübler. Kmet, ki je dobil 1/2 ali 1/4 hube, je bil 1/2 kmet ali 1/2 hübler, oz. 1/4 kmet ali 1/4 hübler; Hüblerssohn/tochter – kmečki sin/hči
* '''Hübler''' – posedovalec hube
* '''Humatio''' – pokop, pogreb
* '''Husten''' – kašelj

== I ==
* '''Idem''' – enako
* '''Inquilinus''' – gostač, podnajemnik
* '''Inwohner''' – najemnik
* '''Illegitimus''' tudi ill., illeg., spurius – nezakonski, izvenzakonski
* '''Incestum''' – nečistost, grešnost, krvoskrunstvo
* '''Incolo''' – prebivati, stanovati (kje); incolatus bivanje, incola prebivalec, naseljenec
* '''Indeks (index)''' – kazalo oseb v matični knjigi, v statusu animarum itn.
* '''Inferior''' – gl. inferus
* '''Inferus''' – spodnji, '''inferior''' – nižji, '''infimus''' (imus, imulus) – najbolj spodnji, najnižji
* '''Innocentulus(a)''' – nedolžen otrok
* '''Inquilinus''' – najemnik, naslednik, stanovalec
* '''Iudex''' – sodnik
* '''Iuvenis, solutus''' – samski moški

== K ==
* '''Keuchhusten''' – oslovski kašelj
* '''Keuschler''' – kajžar, mali kmet
* '''Kirche''' – cerkev
* '''Kirchlich''' – cerkven
* '''Kirchner / Kirchendiener''' – mežnar, zvonar
* '''Kirchengemeinde''' – cerkvena občina, občestvo
* '''Kleinhausler''' – lastnik manjšega hišnega posestva
* '''Knecht''' – hlapec
* '''Krampf''' – krč; '''Krämpfe''' – krči; '''krampfen''' – imeti krče

== L ==
* '''Lebend''' – živ
* '''Leben''' – živeti
* '''Ledik (ledig)''' – neporočen
* '''Legitimus, legitima''' – zakonski/-a (otrok); tudi: leg.; '''legitimatus per subsequens matrimonium''' – pozakonjen s poroko staršev
* '''Liber baptizatorum''' – krstna knjiga, '''liber matrimonium''' – poročna knjiga, '''liber mortuorum''' – knjiga umrlih
* '''Locus nativitatis''' – kraj rojstva
* '''Lungenentzündung''' – pljučnica
* '''Lungengeschwulst''' – tumor na pljučih
* '''Lungenkrankheit / Lungenleiden''' – pljučna bolezen
* '''Lungensucht / Lungenschwindsucht''' – pljučna tuberkuloza

== M ==
* '''Mädchen''' – dekle
* '''Mädchenschule''' – dekliška šola
* '''Mädel''' – dekle, punca
* '''Magd''' – dekla
* '''Magenwürmen''' – gliste
* '''Mane''' – jutro, zjutraj
* '''Manu propria''' – lastnoročno (npr. napisano/podpisano)
* '''Maritus (coniux, vir)''' – soprog; marita (coniux, uxor): soproga
* '''Mater''' – mati; '''matris''', '''maternis''' – materin; '''maternus''' – materinski
* '''Matertera''' – teta (materina sestra), '''matertera magna''' – babičina sestra
* '''Matrimonium''' – zakon, poroka; in m. dare / ducere: v zakon, za ženo dati / vzeti; matrimonio conjuncti v zakonu povezana, matrimonialis zakonski, ki se nanaša na zakonsko zvezo
* '''Matutine, matutinam''' – zjutraj, matutinus jutranji
* '''Maurer''' – zidar
* '''Mendicus''' – berač, capin
* '''Mensis''' – mesec
* '''Mesner''' – cerkovnik; tudi: Kirchendiener – gl. slov. mežnar
* '''Mf.''' – mater familias - mati družine
* '''Miles (militis)''' – vojak, prostak, pešec
* '''Mitternacht''' – polnoč
* '''Monat''' – mesec
* '''Morgengabe''' – (slov. jutrna) poročni darovi (&quot;ob jutru, po poročni noči&quot;)
* '''Mors''' – smrt; mortalis smrten, umrljiv; mortuus mrtev, umrl, mrtvec; nomina mortuorum knjiga umrlih; mortus/sepultus in umrl/pokopan v
* '''Mr. Meister''' – mojster (predvsem za kovača)
* '''Müller''' – mlinar

== N ==
* '''Nachbarin''' – soseda
* '''Nachmittag''' – popoldan, nachmittag, nachmittags – popoldne
* '''Name / Namen''' – ime (osebno); namens – po imenu, z imenom; Namenstag – god; im Namen – v imenu; Namenforschung / Namenkunde – imenoslovje, onomastika
* '''Natus (nascor)''' – rojen (N. okr. za natus), po rodu (sin); nata rojena (hči); nati otroci, deca; dies natalis rojstni dan, natus heri / here rojen včeraj, Eodem die natus et baptizatus est - istega dne rojen in krščen; pridie natus rojen prejšnji dan
* '''Nepos''' – nečak, pronepos pranečak
* '''Neptis''' – nečakinja, proneptis pranečakinja
* '''N.N.''' – nomen nescitur ime neznano
* '''Noctu, noctis''' – ponoči
* '''Nomen''' – 1: ime, naslov; 2: rod, narod; nomine po imenu; nomenclatura imenik; nominatio imenovanje
* '''Noverca''' – mačeha, novercalis mačehovski
* '''Nubo, Nupsi, Nuptum''' – omožiti se
* '''Nupta''' – nevesta, žena; nupta in: poročena v...
* '''Nuptiae''' – svatba, ženitev
* '''Nuptialis tabulae''' – ženitvena pogodba
* '''Nurus''' – snaha, mlada žena

== O ==
* '''Obstetrix''' – babica
* '''Oes''' – = omnes vsi
* '''O(mnibus) sacr(ament)is provisus''' – oskrbljen z vsemi zakramenti
* '''Operarius''' – delavec
* '''Ortschaft''' – kraj
* '''O.''' – gl. obitus
* '''Obitus''' – smrt, umrl; obiit in umrl v; tudi: defunctus est
* '''Oriundus''' – izvirajoč po rodu

== P ==
* '''Pagina''' – list, stran
* '''Parentes''' – starši (tudi: genitores); okrajšano tudi: par.
* '''Parochia''' – županija (župnija); '''parochianus''' – župljan; parochiale ecclesia župnijska cerkev
* '''Parochus''' – župnik
* '''Partier''' – enako, prav tako; obenem, skupaj, ob istem času
* '''Partus''' – porod, rojstni čas partu edere roditi
* '''Pater (parens)''' – oče; '''nomen''' '''patris''' / '''matris''' – očetovo ime / matere{{Efn|v samostanih naziv za meniha, ki je hkrati tudi duhovnik (frater: menih brat, ki ni posvečen v duhovnika); p.f. / ppf. pater familias (družinski glavar), pater pater familias, patrus magnus brat starega očeta (stari stric)}}
* '''Pater''' – oče
* '''Pater familias, p.f.''' – glava družine
* '''Patrinus''' – krstni boter; tudi: sponsor; patrina botra, patrini botri; okrajšano tudi: patr.
* '''Patrus magnus''' – brat starega očeta (stari stric)
* '''Patrus''' – stric (po očetu), adj.: stričev
* '''Patruelis''' – bratranec (po očetu), množ.: patrueles
* '''Pfarre''' – fara/župnija
* '''Pertinens''' – pristojen; pertineo spadati k, tikati se česa, zadevati
* '''Postmeridiem, pomeridiam''' – popoldne
* '''Postumus (-ma)''' – po smrti očetovi rojen (-a)
* '''Presens''' – navzočen; presentibi prisotne priče
* '''Pri die''' – dan pred tem (prejšnji dan); pridie natus rojen prejšnji dan
* '''Primogenitus(a)''' – prvorojeni(a)
* '''Privignus''' – pastorek, privigna pastorka
* '''Proamita''' – prateta (pradedova sestra)
* '''Proavunculus''' – prababičin brat
* '''Proavus''' – praded
* '''Proles''' – naraščaj, otrok, potomec; potomstvo, rod; pomladek
* '''Promatertera''' – prababičina sestra
* '''Propatruus''' – prastric (pradedov brat)
* '''Puer (puella)''' – otrok (hči)

== R ==
* '''R.D.''' – '''Reverendus Dominus''' – visokospoštovani gospod
* '''Realitäten''' – nepremičnine, posestvo, zemljiška posest
* '''Rippenfellentzündung''' – vnetje porebrnice, rebrne mrene
* '''Ritus''' – sveti obred, verski predpis; šega, navada, način; ritu po običaju; rite provisus oskrbljen
* '''Rothe Ruhr''' – krvava griža
* '''Ruhr''' – griža
* '''Rusticus''' – poljedelec, kmet; '''rustifica''' – kmetica; '''rusticulus''' – preprost kmet

== S ==
* '''Sabbato''' – sobota
* '''Sacerdos''' – svečenik, svečenica
* '''Sacramentum chrismatis''' – birma
* '''Sartor''' – krojač
* '''Schlaganfall, Schlagfluß''' – kap
* '''Schmied (Schmid)''' – kovač
* '''Schwäche''' – slabotnost, neodpornost
* '''Schwägerin''' – svakinja
* '''Schwindsucht''' – jetika, tuberkuloza
* '''Seelenstands-Protokoll''' – zapisnik duš, status animarum
* '''Seitenstechen''' – zbadanje (v podreberju)
* '''Selbstmord''' – samomor
* '''Senex, senis''' – prileten, star, zrel
* '''Sepulcretum (sepultura)''' – pokop, pogreb; sepultus pokopan; sepulcrum grob, nagrobnik, grobnica; gl. tudi humatio
* '''Sequentia''' – vrsta, vrstni red; sequenti die naslednjega dne
* '''Sohn''' – sin; die Söhne – sinovi
* '''Sigillum officii''' – uradni pečat
* '''Socer''' – tast, '''soceri''' – moževi ali ženini starši
* '''Socrus''' – tašča
* '''Solutus, iuvenis''' – samski moški
* '''Soror''' – sestra (tudi redovnica); sor. poss. posestnikova sestra; sor. pf. sestra družinskega očeta, soror germana polsestra
* '''Sponsalia''' – zaroka, tudi: pouk o zakonu
* '''Sponsor''' – boter tudi: patrinus
* '''Sponsus/ sponsa''' – zaročenec - zaročenka
* '''Spurius, illegitimus''' – nezakonski otrok, filia spuria nezakonska hči
* '''Superior''' – gornji
* '''Sutor''' – čevljar
* '''Status animarum''' – ''knjiga'' ''župljanov, zapisnik duš''

== T ==
* '''Tag''' – dan; Tag der Geburt/Geburtstag – dan rojstva/rojstni dan, am selben Tag – istega dne
* '''Taufen''' – krstiti; Taufbuch, Taufregister – krstna knjiga (knjiga rojstev); Täufling – krščenec; Taufschein – krstni list; Taufpate/-patin – krstni boter/botra; Taufname – krstno ime
* '''Testatio''' – pričanje, dokaz; '''testator''' – zapustnik, priča; '''testis''' – priča
* '''Testimonium (nativitatis et baptismi)''' – rojstni in krstni list
* '''Textor''' – tkalec
* '''Tischler''' – mizar
* '''Tochter''' – hči; die Töchter/Tochter – hčere
* '''Tod (Todt)''' – smrt; tödlich – smrten, življenjsko nevaren; todkrank – na smrt bolan; Todfallaufnahme – smrtovnica; Todeszeit – dan in ura smrti; Todeswunde – smrtna rana; Todesursache – vzrok smrti; Todestag – dan smrti; Todesjahr – leto smrti; Todeserklärung – razglasitev (pogrešanega) za mrtvega; Todesanzeige – osmrtnica, prijava smrti
* '''Tomus''' – del (spisa), zvezek, tom
* '''Trauung''' – poroka (tudi Eheschliessung); Trauzeuge – poročna priča; Trauungschein – poročni list; sich trauen lassen – poročiti se
* '''Trigemini''' – trojčki

== U ==
* '''Ultima huius''' – zadnjega dne v tem mesecu
* '''Unicus''' – edini, unica edina
* '''Unterschrift''' – podpis; ~ des taufenden Priesters – podpis duhovnika, ki je opravil krst
* '''Unverehelicht''' – neporočen
* '''Ut supra''' – kakor zgoraj
* '''Uxor''' – zakonska žena, soproga

== V ==
* '''Verheirat(h)et''' – poročen
* '''Verh. (verheiratet/e)''' – poročen(a) – gl. tudi Vermählen
* '''Vermählen''' – poročiti
* '''Vermählen (sich)''' – poročiti (se), mit s/z; Vermählung – poroka
* '''Versehen''' – prejel zakrament svetega bolniškega maziljenja
* '''Verwitwet''' – ovdovel
* '''Verwitwete''' – vdova, vdovec
* '''Vespere, vesperi, vesperis''' – zvečer
* '''Vicarius''' – vikar; namestnik, zastopnik
* '''Vidua''' – vdova, ločena ali neporočena žena; viduus vdovec, ovdovel
* '''Vigesima''' – dvajseti dan v mesecu; vigesima 3tia 23. dan
* '''Vilicus''' – vrtnar, upravitelj
* '''Virgo, virgine''' – devica, deklica, mlada ženska
* '''Vitricus''' – očim
* '''Vogtendienst (Vogtengebühr, Vogteigebühr, advoccatio)''' – plačilo, ki ga je cerkveni podložnik dajal odvetniku – odvetništvo{{Efn|Ob tem ko so visoki fevdalci poklanjali zemljišča samostanom/cerkvi, so na njih praviloma zadržali odvetništvo. Pozneje je odvetništvo prehajalo na deželne kneze. Cerkev je odvetniške pravice občutila kot neprijetno breme. Vogt (advocatus) – odvetnik, postavljen iz vrst svetnih fevdalcev, je na cerkvenih posestvih opravljal sodne posle in je tudi zastopal proti tretjim osebam, ki so bile podrejene cerkvenemu posestvu}}
* '''Vormittag/vormittags''' – dopoldan/dopoldne
* '''Vormundschaft''' – varuštvo, skrbništvo; Vormund – varuh, skrbnik
* '''Vix nata''' – komaj rojen
* '''Vulgo''' – po domače, hišno ime

== W ==
* '''Wagner''' – kolar; lat.: faber lignarius
* '''Wappen''' – grb; '''Wappenkunde''' – [[grboslovje]], heraldika
* '''Wassersucht''' – vodenica
* '''Weber (webermeister)''' – tkalec (tkalski mojster)
* '''Weingärtner (Weingärtler)''' – vinogradnik
* '''Weinmonat (st. nem.)''' – oktober
* '''Wieb''' – žena/ženska
* '''Wintermonat (st. nem.)''' – november
* '''Witwe''' – vdova; verwitwet – ovdovel; Witwer – vdovec
* '''Wohnort''' – kraj bivanja
* '''Würmer haben''' – gliste (imeti); Wurmbefall/Wurmkrankheit – glistavost; wurmen – črvičiti

== X ==
* '''Xber''' – december

== Z ==
* '''Zimmermann''' – tesar; Zimmerleute – (množinsko)
* '''Zeuge''' – priča 
* '''Zuname''' – priimek
* '''Zweitschrift / Kopie''' – kopija, dvojnik; Abschrift – prepis
* '''Zwilling / ~e''' – dvojček / ~čka; Zwillingsgeburt – rojstvo dvojčkov

== Opombe ==
{{seznam opomb|group=lower-alpha}}

== Viri ==

* {{Cite journal|author=Hohkraut|first=Matej|year=2020|title=Rodoslovni eSlovar|journal=Drevesa: bilten slovenskih rodoslovcev|volume=25|issue=71|pages=53|issn=1318-6221}}
* {{Cite book|author=Toplišek|title=Rodoslovje: vodnik po poteh naših prednikov: kako izdelati družinski rodovnik|location=Ljubljana|year=2018|first=Janez|publisher=Lingula|cobiss=294244864}}
* {{cite book|last=Vilfan|first=Sergij|title=Pravna zgodovina Slovencev: od naselitve do zloma stare Jugoslavije|year=1996|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=63725824|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FMHUB6T4}}

[[Kategorija:Rodoslovje]]</text>
      <sha1>dh6z20ayxfxxxspetu90g89oken0q12</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Drago Petaros</title>
    <ns>0</ns>
    <id>344771</id>
    <revision>
      <id>6687599</id>
      <parentid>6608583</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T08:31:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>podatki z WD</comment>
      <origin>6687599</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3087" sha1="8xig9d13x8bsl4tblx9iqj1u6i8qfij" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba|nationality={{ikonazastave|Slovenija}} [[Slovenci|Slovenec]]}}
'''Drago Petaros''', [[Slovenci|slovenski]] [[orglavec|organist]] in [[zborovodja]], * [[31. december]] [[1913]], [[Zabrežec]], [[Dolina, Trst|Dolina]], † [[6. avgust]] [[2006]], [[Trst]].&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Petaros, Drago|url=https://www.istrapedia.hr/hr/natuknice/article/4641|website=Istrapedia|accessdate=2025-07-28|language=hr|first=FWD grupa|last=d.o.o}}&lt;/ref&gt;

== Življenje in delo ==
Rodil se je v [[Zabrežec|Zabrežcu]], takrat [[Avstro-Ogrska]], v družini telefonista Jožefa in gospodinje Karoline (rojene Kraljič). Kasneje so mu italijanske fašistične oblasti poitalijančile ime v Carlo, a je za vse ostal Drago.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Končal je ljudsko šolo v [[Boršt, Dolina|Borštu]]. [[Glasba|Glasbe]] se je učil pri glasbenem pedagogu in skladatelju [[Stane Malič|Stanetu Maliču]], ki je talentiranega fanta sprejel v svojo zasebno šolo leta 1929 in ga tri leta učil [[klavir]], [[Harmonija|harmonijo]] in [[kontrapunkt]]. Že oktobra 1930 je Petaros postal organist in zborovodja v Borštu. Do [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] in nekaj let po njej je z zborom gojil bodisi posvetno kot [[Liturgična glasba|cerkveno]] [[Glasbena kompozicija|pesem]]. Potem je iz ideoloških in političnih razlogov prišlo do razcepa v vasi, nastala sta dva zbora, cerkveni pevski zbor in posvetni zbor Slovenec. Petaros je vodil cerkveni zbor in ga spremljal na [[orgle|orglah]] vse od leta 1930 do smrti, razen v letih 1942−1945, ko je zbor vodila Milena Petaros. Tudi zbor prosvetnega društva Slovenec je do leta 1983 vodil Drago Petaros razen v letih 1957−1969, ko ga je prevzel [[Svetko Grgič]]. Po vojni je do leta 1984 občasno tudi [[pevski zbor|mešani pevski zbor]] Slavec v [[Ricmanje|Ricmanjih]] ter nekaj časa mešani pevski zbor Valentin Vodnik v [[Dolina, Trst|Dolini]] pri [[Trst]]u in z njim nastopil na prvi povojni javni prireditvi v [[Bazovica|Bazovici]].&lt;ref name =Leksikon&gt;''Primorski slovenski biografski leksikon''. Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1974-1994.&lt;/ref&gt; Drago Petaros je s svojimi pevskimi zbori nastopal tudi na domačih in okoliških praznikih, na kulturnih in javnih prireditvah in je bil stalno prisoten na zborovskih revijah [[Zveza cerkvenih pevskih zborov Trst|ZCPZ]] in na vsakoletni reviji [[Primorska poje]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Petaros, Drago (1913–?) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi943260/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2025-07-28}}&lt;/ref&gt;

Draga Petarosa njegova strokovnost, nadarjenost in natančnost ter dolga prisotnost pri glasbenem delu uvrščajo med stebre slovenske zborovske kulture na Tržaškem.&lt;ref name =Leksikon/&gt; Umrl je v [[Trst|Trstu]], pokopan pa je v [[Boršt|Borštu]].&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; 
== Viri ==
{{sklici}}
== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih zborovodij]]
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Petaros, Drago}}
[[Kategorija:Slovenski organisti]]
[[Kategorija:Slovenski zborovodje]] 
[[Kategorija:Tržaški Slovenci]]</text>
      <sha1>8xig9d13x8bsl4tblx9iqj1u6i8qfij</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>K-pop</title>
    <ns>0</ns>
    <id>346664</id>
    <revision>
      <id>6687435</id>
      <parentid>6608690</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T20:02:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>LeaLampič</username>
        <id>261410</id>
      </contributor>
      <comment>Dodana vsebina in viri.</comment>
      <origin>6687435</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6124" sha1="avbxkdjcyvg9dtj720gnbxmig2ehh4k" xml:space="preserve">{{Infopolje Glasbena zvrst
| name              = K-pop
| image             = 
| caption           = 
| bgcolor           = skyblue
| stylistic_origins = [[plesna glasba]], [[elektronska glasba]], [[elektropop]], [[hip hop]], [[rock]], [[sodobni R&amp;B]]
| cultural_origins  = začetek 90. let v [[Južna Koreja|Južni Koreji]]
| instruments       = [[vokal]], [[rap]], [[stroj za bobne]], [[boben|bobni]], [[bas kitara]], [[glasbila s tipkami|klaviature]], [[klavir]], [[vzorčevalnik]], [[sekvencer]], [[sintetizator]], [[vokoder]], [[Auto-Tune]], občasna uporaba različnih drugih instrumentov, kot so [[trobila|trobilni]] in [[godala|godalni]] instrumenti
| other_topics      = [[J-pop]]
}}
'''K-pop''' ({{IPA|/keɪ pɔp/}}, kratica za [[angleščina|angl.]] »Korean pop«;&lt;ref name=&quot;rollingstone20120518&quot; /&gt; [[korejščina|kor.]] 케이팝) je [[glasbena zvrst]], ki vključuje veliko stilov [[Južna Koreja|južnokorejske]] glasbe,&lt;ref name=&quot;hartong2006&quot;&gt;{{navedi knjigo|title=Musical Terms Worldwide: A Companion for the Musical Explorer|last1=Hartong|first1=Jan Laurens|year=2006|publisher=Semar Publishers|location=|isbn=978-88-7778-090-4|pages=15|url=http://books.google.com/books?id=KmMx0FA86QcC&amp;pg=PA15&amp;dq=k+pop+korean+popular+music&amp;hl=en&amp;ei=7nSXTp2iGqLV0QGKgsGtBA&amp;sa=X&amp;oi=book_result&amp;ct=result&amp;resnum=5&amp;ved=0CEcQ6AEwBA#v=onepage&amp;q=k%20pop%20korean%20popular%20music&amp;f=false|accessdate=5. januar 2013|language=en}}&lt;/ref&gt; vključno z različnimi smermi plesne glasbe, [[elektropop|elektropopom]], [[hip hop|hip hopom]] in sodobnim ritmom ter [[Blues|bluesom]].

Po mnenju novinarja ameriške glasbene revije ''[[Rolling Stone]]'', je K-pop »mešanica modne zahodne popularne glasbe in visoko-energetskega japonskega popa« ([[J-pop|J-popa]]), ki »lovi glave poslušalcev s ponavljajočimi spevnimi frazami, včasih v angleškem jeziku«. K-pop »sledi liniji mešanja stilov, združuje petje in [[Rap|rapanje]] ter daje poseben poudarek predstavam in močni vizualni učinki«.&lt;ref name=&quot;rollingstone20120518&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.rollingstone.com/music/lists/the-10-k-pop-groups-most-likely-to-break-in-america-20120518|title=The 10 K-Pop Groups Most Likely to Break in America|date=18. maj 2012|author=Jeff Benjamin|work=[[Rolling Stone]]|accessdate=5. januar 2013|language=en|archive-date=2012-07-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20120710065323/http://www.rollingstone.com/music/lists/the-10-k-pop-groups-most-likely-to-break-in-america-20120518|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

K-pop ni samo glasba, K-pop je [[subkultura]], ki je priljubljena med mladimi po vsem svetu. Zahvaljujoč [[internet|internetu]] in dostopu do digitalnih vsebin K-pop doseže široko občinstvo.&lt;ref name=&quot;time20100826&quot;&gt;{{navedi splet|author=Lina Yoon|date=26. avgust 2010|url=http://www.time.com/time/world/article/0,8599,2013227,00.html|title=Korean Pop, with Online Help, Goes Global|work=[[Time (revija)|Time]]|accessdate=5. januar 2013|language=en|archive-date=2012-09-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20120907161956/http://www.time.com/time/world/article/0,8599,2013227,00.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Popularnost korejske glasbe sledi navdušenju nad korejsko kulturo t.i. ''k-wave'' (한류). 

== Zgodovina ==
K-pop se je začel razvijati v petdesetih letih [[20. stoletje|20. stoletja]]. Prva glasbena skupina so bile The Kim Sisters, ženski trio. Pele so le v [[Korejščina|korejščini]], vendar so bile vseeno zelo popularne v [[Združene države Amerike|ZDA]]. Zaslovele so zaradi priredb ameriških pesmi, ki so jih pele popolnoma fonetično. Bile so zelo pomembne, saj so postavile temelje za celoten K-pop žanr.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.lafilm.edu/blog/a-brief-history-of-kpop/|title=LA Film School|date=06.04.2021|accessdate=09.06.2026|website=LA Film School}}&lt;/ref&gt;

Začetek K-popa, kot ga poznamo danes, pa lahko postavimo v devetdeseta leta [[20. stoletje|20. stoletja]]. Leta [[1992]] je skupina Seo Taiji and Boys (서태지와 아이들) popolnoma spremenila K-pop.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.britannica.com/art/K-pop|title=Britannica|date=02.06.2026|accessdate=09.06.2026|website=Britannica|last=Colón|first=Suzan}}&lt;/ref&gt; Pred njimi so bile pesmi balade, Seo Taiji and Boys pa so dodali elemente [[Hiphop|hip-hopa]], [[Rap|rapa]] in [[ples]]. Poleg tega pa so [[Besedilo|besedilom]] dodali pomembne teme, kot so mentalno zdravje in kritika družbe. Imeli so jih za prvo K-pop skupino. 

Seo Taiji and Boys so navdihnili celotno industrijo. Prva prava K-pop skupina naj bi bila H.O.T., saj so bili sestavljeni na način, kateri se uporablja še danes. Uvedli so sistem treniranja kjer morajo potencialni kandidati najprej na avdicijo, od koder so sprejeti v K-pop podjetje, pod katerim trenirajo petje, [[ples]] in [[rap]], dokler niso pripravljeni na nastop pred množico. Ko se sestavijo potencialne skupine, vsakemu članu določijo vlogo, na primer glavni pevec, vodja skupine, vodilni plesalec itd. Poleg tega je skupina H.O.T. K-popu dodala tudi strukturirano obliko oboževalcev, ki so bili del uradnih K-pop klubov. 

== Znane K-pop skupine in glasbeniki ==

* [[BTS (glasbena skupina)|BTS]]
* [[EXO (glasbena skupina)|EXO]]
*[[Blackpink]]
*[[Stray Kids]]
*[[Big Bang]]
* [[GFriend]]
*[[MONSTA X (7)]]
*[[Ateez]]
*[[NCT]]
* [[Seventeen]]
* [[Girls' Generation]]
* [[Got7]]
* [[Hyuna]]
* [[ITZY]]
*[[IU]]
* [[JYJ]]
* [[Kara]]
* [[PSY]]
* [[Red Velvet]]
* [[Shinee]]
* [[SS501]]
* [[Super Junior]]
* [[T-ara]]
* [[TVXQ]]
* [[Twice]]
* [[Wonder Girls]]
*[[Dreamcatcher]]
*[[2AM]]
*[[2PM]]
*[[2NE1]]
*[[BoA]]
*Tomorrow X Together
*[[IVE]]
*[[NewJeans]]
*[[Le Sserafim]]
*[[ILLIT]]

== Glej tudi ==
* [[J-pop]]

== Literatura ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Commonscat|K-pop}}
* [http://www.youtube.com/kpop Oficiálny kanál K-popa na YouTube]
* [http://www.billboard.com/charts/k-pop-hot-100#/charts/k-pop-hot-100 Lestvica ''Billboard Korea'' K-Pop Hot 100]

{{Glasbena škrbina}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Glasba po zvrsti]]
[[Kategorija:Pop]]
[[Kategorija:Kultura Južne Koreje]]
[[Kategorija:Glasbene podkulture]]
[[Kategorija:K-pop| ]]</text>
      <sha1>avbxkdjcyvg9dtj720gnbxmig2ehh4k</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687678</id>
      <parentid>6687435</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T09:23:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>-en IPA, pp lang</comment>
      <origin>6687678</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6066" sha1="5wiz3zphv0ihybe6jrcgkxghzqcp97g" xml:space="preserve">{{Infopolje Glasbena zvrst
| name              = K-pop
| image             = 
| caption           = 
| bgcolor           = skyblue
| stylistic_origins = [[plesna glasba]], [[elektronska glasba]], [[elektropop]], [[hip hop]], [[rock]], [[sodobni R&amp;B]]
| cultural_origins  = začetek 90. let v [[Južna Koreja|Južni Koreji]]
| instruments       = [[vokal]], [[rap]], [[stroj za bobne]], [[boben|bobni]], [[bas kitara]], [[glasbila s tipkami|klaviature]], [[klavir]], [[vzorčevalnik]], [[sekvencer]], [[sintetizator]], [[vokoder]], [[Auto-Tune]], občasna uporaba različnih drugih instrumentov, kot so [[trobila|trobilni]] in [[godala|godalni]] instrumenti
| other_topics      = [[J-pop]]
}}
'''K-pop''' ({{lit|Korejski pop}};&lt;ref name=&quot;rollingstone20120518&quot; /&gt; {{jezik-ko|케이팝}}) je [[glasbena zvrst]], ki vključuje veliko stilov [[Južna Koreja|južnokorejske]] glasbe,&lt;ref name=&quot;hartong2006&quot;&gt;{{navedi knjigo|title=Musical Terms Worldwide: A Companion for the Musical Explorer|last1=Hartong|first1=Jan Laurens|year=2006|publisher=Semar Publishers|location=|isbn=978-88-7778-090-4|pages=15|url=http://books.google.com/books?id=KmMx0FA86QcC&amp;pg=PA15&amp;dq=k+pop+korean+popular+music&amp;hl=en&amp;ei=7nSXTp2iGqLV0QGKgsGtBA&amp;sa=X&amp;oi=book_result&amp;ct=result&amp;resnum=5&amp;ved=0CEcQ6AEwBA#v=onepage&amp;q=k%20pop%20korean%20popular%20music&amp;f=false|accessdate=5. januar 2013|language=en}}&lt;/ref&gt; vključno z različnimi smermi plesne glasbe, [[elektropop|elektropopom]], [[hip hop|hip hopom]] in sodobnim ritmom ter [[Blues|bluesom]].

Po mnenju novinarja ameriške glasbene revije ''[[Rolling Stone]]'', je K-pop »mešanica modne zahodne popularne glasbe in visoko-energetskega japonskega popa« ([[J-pop|J-popa]]), ki »lovi glave poslušalcev s ponavljajočimi spevnimi frazami, včasih v angleškem jeziku«. K-pop »sledi liniji mešanja stilov, združuje petje in [[Rap|rapanje]] ter daje poseben poudarek predstavam in močni vizualni učinki«.&lt;ref name=&quot;rollingstone20120518&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.rollingstone.com/music/lists/the-10-k-pop-groups-most-likely-to-break-in-america-20120518|title=The 10 K-Pop Groups Most Likely to Break in America|date=18. maj 2012|author=Jeff Benjamin|work=[[Rolling Stone]]|accessdate=5. januar 2013|language=en|archive-date=2012-07-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20120710065323/http://www.rollingstone.com/music/lists/the-10-k-pop-groups-most-likely-to-break-in-america-20120518|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

K-pop ni samo glasba, K-pop je [[subkultura]], ki je priljubljena med mladimi po vsem svetu. Zahvaljujoč [[internet|internetu]] in dostopu do digitalnih vsebin K-pop doseže široko občinstvo.&lt;ref name=&quot;time20100826&quot;&gt;{{navedi splet|author=Lina Yoon|date=26. avgust 2010|url=http://www.time.com/time/world/article/0,8599,2013227,00.html|title=Korean Pop, with Online Help, Goes Global|work=[[Time (revija)|Time]]|accessdate=5. januar 2013|language=en|archive-date=2012-09-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20120907161956/http://www.time.com/time/world/article/0,8599,2013227,00.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Popularnost korejske glasbe sledi navdušenju nad korejsko kulturo t.i. ''k-wave'' (한류). 

== Zgodovina ==
K-pop se je začel razvijati v petdesetih letih [[20. stoletje|20. stoletja]]. Prva glasbena skupina so bile The Kim Sisters, ženski trio. Pele so le v [[Korejščina|korejščini]], vendar so bile vseeno zelo popularne v [[Združene države Amerike|ZDA]]. Zaslovele so zaradi priredb ameriških pesmi, ki so jih pele popolnoma fonetično. Bile so zelo pomembne, saj so postavile temelje za celoten K-pop žanr.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.lafilm.edu/blog/a-brief-history-of-kpop/|title=LA Film School|date=06.04.2021|accessdate=09.06.2026|website=LA Film School}}&lt;/ref&gt;

Začetek K-popa, kot ga poznamo danes, pa lahko postavimo v devetdeseta leta [[20. stoletje|20. stoletja]]. Leta [[1992]] je skupina Seo Taiji and Boys (서태지와 아이들) popolnoma spremenila K-pop.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.britannica.com/art/K-pop|title=Britannica|date=02.06.2026|accessdate=09.06.2026|website=Britannica|last=Colón|first=Suzan}}&lt;/ref&gt; Pred njimi so bile pesmi balade, Seo Taiji and Boys pa so dodali elemente [[Hiphop|hip-hopa]], [[Rap|rapa]] in [[ples]]. Poleg tega pa so [[Besedilo|besedilom]] dodali pomembne teme, kot so mentalno zdravje in kritika družbe. Imeli so jih za prvo K-pop skupino. 

Seo Taiji and Boys so navdihnili celotno industrijo. Prva prava K-pop skupina naj bi bila H.O.T., saj so bili sestavljeni na način, kateri se uporablja še danes. Uvedli so sistem treniranja kjer morajo potencialni kandidati najprej na avdicijo, od koder so sprejeti v K-pop podjetje, pod katerim trenirajo petje, [[ples]] in [[rap]], dokler niso pripravljeni na nastop pred množico. Ko se sestavijo potencialne skupine, vsakemu članu določijo vlogo, na primer glavni pevec, vodja skupine, vodilni plesalec itd. Poleg tega je skupina H.O.T. K-popu dodala tudi strukturirano obliko oboževalcev, ki so bili del uradnih K-pop klubov. 

== Znane K-pop skupine in glasbeniki ==

* [[BTS (glasbena skupina)|BTS]]
* [[EXO (glasbena skupina)|EXO]]
*[[Blackpink]]
*[[Stray Kids]]
*[[Big Bang]]
* [[GFriend]]
*[[MONSTA X (7)]]
*[[Ateez]]
*[[NCT]]
* [[Seventeen]]
* [[Girls' Generation]]
* [[Got7]]
* [[Hyuna]]
* [[ITZY]]
*[[IU]]
* [[JYJ]]
* [[Kara]]
* [[PSY]]
* [[Red Velvet]]
* [[Shinee]]
* [[SS501]]
* [[Super Junior]]
* [[T-ara]]
* [[TVXQ]]
* [[Twice]]
* [[Wonder Girls]]
*[[Dreamcatcher]]
*[[2AM]]
*[[2PM]]
*[[2NE1]]
*[[BoA]]
*Tomorrow X Together
*[[IVE]]
*[[NewJeans]]
*[[Le Sserafim]]
*[[ILLIT]]

== Glej tudi ==
* [[J-pop]]

== Literatura ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Commonscat|K-pop}}
* [http://www.youtube.com/kpop Oficiálny kanál K-popa na YouTube]
* [http://www.billboard.com/charts/k-pop-hot-100#/charts/k-pop-hot-100 Lestvica ''Billboard Korea'' K-Pop Hot 100]

{{Glasbena škrbina}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Glasba po zvrsti]]
[[Kategorija:Pop]]
[[Kategorija:Kultura Južne Koreje]]
[[Kategorija:Glasbene podkulture]]
[[Kategorija:K-pop| ]]</text>
      <sha1>5wiz3zphv0ihybe6jrcgkxghzqcp97g</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Primož Roglič</title>
    <ns>0</ns>
    <id>347252</id>
    <revision>
      <id>6687708</id>
      <parentid>6676179</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T09:55:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <comment>/* Velike enotedenske dirke */</comment>
      <origin>6687708</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="77468" sha1="3bim30nkhzurx98yad4u8hax9nbe1wk" xml:space="preserve">{{Infopolje Kolesar
| name          = Primož Roglič
| image         = &lt;!-- WD --&gt;
| nickname      = Rogla&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://twitter.com/friebos/status/1463904390784430094|title=&quot;Was an honour to be asked to contribute to the beautiful, awesomely comprehensive 2021 @CyclingAlmanack. My essay was about Primoz Ro|publisher=Daniel Friebe|access-date=25 November 2021}}&lt;/ref&gt;
| birth_date    = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place   = [[Trbovlje]], [[Socialistična republika Slovenija|SR Slovenija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]]
| height        = 177 cm&lt;ref name=&quot;Team Jumbo-Visma - Primož Roglič&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.teamjumbovisma.com/team/primoz-roglic/|title=Team Jumbo-Visma - Primož Roglič|access-date=14 July 2019|archive-date=2019-05-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20190505161018/https://www.teamjumbovisma.com/team/primoz-roglic/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
| weight        = 65 kg&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rider/primoz-roglic|title=Primož Roglič|work=ProCyclingStats|access-date=14 July 2019}}&lt;/ref&gt;
| currentteam   = {{ct|BOH}}
| discipline    = cesta
| role          = kolesar
| ridertype     = vsestranski
| amateuryears1 =
| amateurteam1  =
| proyears1     = 2013–2015
| proteam1      = {{ct|ADR|2013}}
| proyears2     = 2016–2023
| proteam2      = {{ct|RAB|2016}}&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://www.teamjumbovisma.com/longread/news/cheery-christmas-for-ambitious-team-jumbo-visma/|title=Cheery Christmas for ambitious Team Jumbo-Visma|work={{ct|TLJ|2019}}|publisher=Team Oranje Road BV|date=21 December 2018|access-date=4 January 2019|archive-date=2019-04-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20190413043945/https://www.teamjumbovisma.com/longread/news/cheery-christmas-for-ambitious-team-jumbo-visma/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://www.bianchi.com/team-jumbo-visma-2020-roster-presented-in-amsterdam/|title=Team Jumbo-Visma 2020 roster presented in Amsterdam|work=[[Bianchi (company)|Bianchi]]|publisher=F.I.V. Edoardo Bianchi S.p.A.|date=20 December 2019|access-date=2 January 2020}}&lt;/ref&gt;
| proyears3 = 2024–
| proteam3 = {{ct|BOH|2024a}}
| majorwins   = '''[[Poletne olimpijske igre|Olimpijske igre]]'''
:{{gold01}} Kronometer ([[Poletne olimpijske igre 2020|Tokio 2020]])
'''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]'''
:'''[[Dirka po Franciji]]'''
::3 etapne zmage ([[Dirka po Franciji 2017|2017]], [[Dirka po Franciji 2018 |2018]], [[Dirka po Franciji 2020|2020]])
: '''[[Dirka po Italiji]]'''
::[[File:Jersey pink.svg|20px]] Skupno ([[Dirka po Italiji 2023|2023]])
::4 etapne zmage ([[Dirka po Italiji 2016|2016]], [[Dirka po Italiji 2019|2019]], [[Dirka po Italiji 2023|2023]])
:'''[[Dirka po Španiji]]'''
::[[File:Jersey red.svg|20px]] {{nowrap|Skupno ([[Dirka po Španiji 2019|2019]], [[Dirka po Španiji 2020|2020]], [[Dirka po Španiji 2021|2021]], [[Dirka po Španiji 2024|2024]])}}
::[[File:Jersey green.svg|20px]] Po točkah ([[Dirka po Španiji 2019|2019]], [[Dirka po Španiji 2020|2020]])
::15 etapnih zmag ([[Dirka po Španiji 2019|2019]]–[[Dirka po Španiji 2024|2024]])
'''Enotedenske dirke'''
:[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Dirka po Romandiji]]''' (2018, 2019)
:[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Dirka po Baskiji]]''' (2018, 2021)
:[[File:Jersey blue.svg|20px]] '''[[Tirreno–Adriatico]]''' (2019, 2023, 2025)
:[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Pariz–Nica]]''' (2022)
:{{cjersey|Dauphine|size=20px}} '''[[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]]''' (2022, 2024)
:[[File:Jersey green lines volta.svg|20px]] '''[[Dirka po Kataloniji]]''' (2023, 2025)
:{{cjersey|purple}} [[Dirka po Burgosu]] (2023)
:{{cjersey|green2|size=20px}} [[Dirka po Sloveniji]] ([[Dirka po Sloveniji 2015|2015]], [[Dirka po Sloveniji 2018|2018]])
:[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Algarveju]] (2017)
:[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirka po ZAE]] (2019)
'''Enodnevne dirke'''
:'''[[Liège–Bastogne–Liège]]''' (2020)
:[[Tre Valli Varesine]] (2019)
:[[Dirka po Emiliji]] (2019, 2021, 2023)
:[[Milano–Torino]] (2021)
:[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP – kronometer]] (2016)
:[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] {{nowrap|[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP – cestna dirka]] (2020)}}
'''Ostalo''' &lt;br /&gt;
:Skupaj 75 tednov #1 na svetu
:UCI letna lestvica (2019, 2020)
:UCI Europe Tour (2019, 2020)
:[[Zlato kolo]] (2020)
| medaltemplates =
{{MedalCountry|{{SLO}}}}
{{MedalSport|moški [[smučarski skoki]]}}
{{MedalCompetition|[[Svetovno mladinsko prvenstvo v smučarskih skokih|Svetovno mladinsko prvenstvo]]}}
{{Zlata medalja|Trbiž 2007|ekipno}}
{{Srebrna medalja|Kranj 2006|ekipno}}
{{MedalSport|moško [[kolesarstvo]]}}
{{MedalOlympic}}
{{Zlata medalja|[[Poletne olimpijske igre 2020|Tokio 2020]]|kronometer}}
{{MedalWorldChampionships|Svetovno prvenstvo v kolesarstvu}}
{{Srebrna medalja |[[Svetovno prvenstvo v kolesarstvu 2017|Bergen 2017]]|kronometer}}
}}

'''Prímož Róglič''' ({{audio|Primož Roglič.ogg|izgovorjava}}), [[Slovenci|slovenski]] [[smučarski skakalec]] in [[kolesar]], * [[29. oktober]] [[1989]], [[Trbovlje]]. 

Na računu ima skupno že 5 [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tourov]] (tritedenskih dirk), 11 velikih enotedenskih dirk, 1 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] in še dodatnih 5 navadnih [[Kolesarska klasika|klasik]]; je [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|olimpijski prvak]] in [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|svetovni podprvak]] v kronometru; je tudi državni prvak tako v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] in kot tudi v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]. Do zdaj pa je dosegel že 88 profesionalnih zmag.

Trikrat zapored je osvojil [[Dirka po Španiji|Dirko po Španiji]], skupno pa rekordnih 4-krat (2019, 2020, 2021 in 2024), in se z izenačil [[Roberto Heras]]em. Leta 2023 pa je kot prvi slovenski kolesar osvojil tudi [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]].

Primož Roglič je kariero začel kot smučarski skakalec, a se je po hujšem padcu leta 2007 na [[Letalnica bratov Gorišek|Letalnici]] v Planici usmeril v cestno kolesarstvo. Kot prvemu Slovencu mu je uspelo osvojiti etapo in [[Rumena majica|rumeno majico]] na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]]. Na [[Poletne olimpijske igre 2020|olimpijskih igrah v Tokiu]] je leta 2021 v kronometru osvojil zlato kolajno. 

Leta 2020 je kot prvi Slovenec dobil kolesarski [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]], belgijsko dirko [[Liège–Bastogne–Liège]], eno izmed petih najprestižnejših, najdaljših, najstarejših in najzahtevnejših enodnevnih klasik na svetu.

Kot edini kolesar v zgodovini je zmagal na najmanj šestih od sedmih največjih enotedenskih etapnih dirk; [[Pariz–Nica]], [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]], [[Dirka po Kataloniji]], [[Dirka po Baskiji]], [[Dirka po Romandiji]], [[Critérium du Dauphiné|Dirka po Dofineji]]. Da kot prvi kolesar v zgodovini osvoji sedmerček, mu v zbirki tako manjka le še [[Dirka po Švici]].

Dobil je [[Dirka po Sloveniji|Dirko po Sloveniji]] (2015, 2018). In je državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] (2016) in v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] (2020).

Med leti 2019 in 2021 je kot kolesar na vrhu  [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] kraljeval skupno 75 tednov, kar ga je dolgo uvrščalo na prvo mesto večne lestvice, a ga je leta 2022 presegel rojak [[Tadej Pogačar]].

== Kariera ==

=== Smučarski skoki ===
Roglič je bil član kluba SSK Kisovec. Na [[Svetovno mladinsko prvenstvo v smučarskih skokih|svetovnih mladinskih prvenstvih]] je na ekipnih tekmah osvojil zlato medaljo leta 2007 v [[Trbiž]]u in srebrno leta 2006 v [[Kranj]]u. V [[kontinentalni pokal v smučarskih skokih|kontinentalnem pokalu]] je dosegel dve zmagi, 7. januarja 2006 v [[Planica|Planici]] in 10. februarja 2007 v [[Westby]]ju, ob tem ima še eno drugo in dve tretji mesti. V sezoni 2006/07 je zasedel osmo mesto v skupnem seštevku kontinentalnega pokala. Nikoli sicer ni nastopil na kakšni tekmi svetovnega pokala. Njegov osebni rekord je pri 185 metrih, ki ga je dosegel v Planici. 16. januarja 2011 je nastopil na svoji zadnji mednarodni tekmi (FIS) v poljskem Szczyrku.

Poleti 2012 je uradno končal kariero smučarskega skakalca in se začel ukvarjati s kolesarstvom. 

== Kolesarstvo ==

===&lt;big&gt;Adria Mobil (2013–2015)&lt;/big&gt;===
Roglič je leta 2012 prestopil v kolesarstvo, saj je doumel, da v skokih nima možnosti za res vrhunske rezultate. Takoj po koncu skakalne kariere je sicer za kratek čas začel nastopati za UCI kontinentalno ekipo Radenska, kjer ga je treniral nekdanji kolesar [[Andrej Hauptman]] in takoj opazil velik potencial in njegovo surovo moč ter mu pomagal pri piljenju kolesarske tehnike. Pri svojih 22 letih je Roglič odšel na testiranje, kjer so ugotovili, da dosega podobno odlične rezultate kot takratna najboljša kolesarja [[Chris Froome]] in [[Egan Bernal]]. Pri kolesarstvu je dobro izkoristil in unovčil svoje skakalne veščine, kot so stabilnost, ravnotežje, mehkoba pri padcih in akrobatske spretnosti. 

Kmalu je prestopil v prvo plačano ekipo, kontinentalni Adria Mobil, za katero je vozil med letoma 2013 do 2015. Ž̈e prvo leto je nastopil na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] in osvojil 15. mesto. Leta 2014 je dosegel prvo profesionalno zmago, dobil je 2. etapo Dirke po Azerbajdžanu, in osvojil tretje mesto na [[Dirka po Sibiuju|Dirki po Sibiuju]]. Leto kasneje  je osvojil [[Dirka po Azerbajdžanu|Dirko po Azerbajdžanu]] in [[Dirka po Sloveniji|Dirko po Sloveniji]] ter osvojil drugo mesto na [[Dirka po Hrvaški|Dirki po Hrvaški]].

===&lt;big&gt;Jumbo–Visma (2016–2023)&lt;/big&gt;===
====&lt;big&gt;2016&lt;/big&gt;====
Leta 2016 je podpisal svojo prvo profesionalno pogodbo za takratno nizozemsko ekipo LottoNL–Jumbo, ki se je tri leta kasneje preimenovala. Istega leta dosegel etapno zmago na [[Giro d'Italia|Dirki po Italiji]], ko je zmagal kronometer v 9. etapi in prvič opozoril nase. Kasneje tistega leta je dosegel deseto mesto na olimpijskem kronometru v [[Rio de Janeiro|Riu de Janeiru]]. Postal je tudi državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]].

====&lt;big&gt;2017&lt;/big&gt;====
Leta 2017 je kot prvi Slovenec uspel zmagati na kakšni izmed etap [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]], dobil je kraljevsko 17. etapo, čez sloviti Col du Galibier in dosegel dovolj točk, da je bil skupno drugi v razvrstitvi gorskih ciljev. Osvojil tudi dirko evropske UCI turneje [[Dirka po Algarveju|Po Algarveju]] in dve etapi na Dirki po Baskiji, dirki Svetovne serije. Na [[Svetovno prvenstvo v kolesarstvu 2017|Svetovnem prvenstvu 2017]] v [[Bergen|Bergnu]] je osvojil srebro v kronometru.

====&lt;big&gt;2018&lt;/big&gt;====
Leta 2018 je Roglič pokazal da je specialist za etapne dirke. Zaradi odličnih voženj na kronometrih in gorskih etapah je osvojil pomembni etapni [[Dirka po Baskiji|dirki po Baskiji]] in [[Dirka po Romandiji|po Romandiji]], kjer je premagoval najboljše na svetu. Zmagal je še na domači [[Dirka po Sloveniji 2015|Dirki po Sloveniji]], kjer je osvojil dve etapni zmagi. Na [[Tour de France 2018|Dirki po Franciji]] je prvič pokazal, da se lahko bori za najvišja mesta tudi na Grand tourih, kjer je konstantno držal tempo z najboljšimi. Po vratolomnem spustu je osvojil kraljevsko 19. etapo in skočil na stopničke. Prvi top 3 rezultat na Grand touru mu je na kronometru v 20. etapi za manj kot minuto izmaknil veteran [[Chris Froome]]. S skupnim 4. mestom je postavil najboljši Slovenski rezultat v zgodovini. Septembra je bil tudi skupno 3. na Dirki po Britaniji.

====&lt;big&gt;2019&lt;/big&gt;====
Že na začetku sezone je pokazal izjemno pripravljenost, saj je na [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]] zmagal že v uvodnem kronometru in oblekel majico vodilnega. Svojo premoč je potrdil še v gorski etapi, kjer je z napadom na zadnjem vzponu strl tekmece in si dokončno zagotovil skupno zmago, s čimer je napovedal izjemno sezono. Sledil je nastop na eni najprestižnejših enotedenskih dirk, [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]], kjer je znova dokazal svojo vsestranskost. V napetem razpletu je v zaključnem kronometru zadnje etape za zgolj eno sekundo premagal Adama Yatesa, kar velja za najmanjšo razliko v zgodovini dirke, ter osvojil skupno zmago. Nadaljeval je na [[Dirka po Romandiji|Dirki po Romandiji]], kjer je dominiral skozi celoten teden – zmagal je kar tri od šestih etap, poleg tega pa bil še enkrat drugi in enkrat tretji. Poleg skupne zmage je osvojil tudi majico za najboljšega po točkah, s čimer je še utrdil status enega najbolj popolnih kolesarjev tistega obdobja. 

Na [[Dirka po Italiji|Dirki po Italiji]] je nastopil kot eden glavnih favoritov za skupno zmago in pričakovanja je upravičil že na samem začetku, ko je zmagal na uvodnem prologu in oblekel prestižno [[Rožnata majica|rožnato majico]]. Kot prvi Slovenec v zgodovini jo je nosil kar pet dni, kar je bil velik mejnik za slovensko kolesarstvo. V 5. etapi jo je sicer izgubil zaradi velike prednosti ubežnikov, vendar je ostal povsem v igri za skupno zmago. Ponovno je zablestel v 9. etapi, zahtevnem kronometru, kjer je še enkrat dokazal svojo premoč v vožnji na čas. Vendar pa se je v zadnjem tednu dirke srečal z velikimi težavami – hud padec mu je pobral precej moči, dodatno pa so ga prizadele še prebavne težave, zaradi katerih v ključnih gorskih etapah ni mogel slediti najboljšim. Kljub temu je pokazal izjemno borbenost in vztrajnost, se ni predal ter dirko končal na skupnem 3. mestu, kar je glede na vse okoliščine še toliko večji dosežek in dokaz njegove trdoživosti.

Vrhunec sezone je prišel na [[Dirka po Španiji|Dirki po Španiji]], kjer pa se zanj ni začelo idealno. Že v prvi etapi, ekipnem kronometru, je v mokrem ovinku padel skupaj z ekipo in izgubil precej časa v skupnem seštevku. Kljub temu ni obupal in je že v drugi etapi z odličnim tretjim mestom nadoknadil velik del izgubljenega časa ter skočil na skupno 6. mesto. V zahtevni gorski 5. etapi je znova pokazal svojo moč v klancih in se povzpel na drugo mesto, le še 14 sekund za vodilnim [[Miguel Angel Lopez|Lopezom]], razliko pa je še dodatno zmanjšal po sedmi etapi. Čeprav je v deveti etapi ponovno padel, je uspel ohraniti stik z najboljšimi in etapo končati na odličnem tretjem mestu, kar je bil jasen znak njegove izjemne vzdržljivosti. Ključni trenutek dirke je prišel v 10. etapi, ko je v kronometru deklasiral konkurenco in si privozil kar dve minuti prednosti, s čimer je gladko prevzel [[Rdeča majica|rdečo majico]] vodilnega. Prednost je še povečal na brutalno strmem vzponu na Los Machucos, kjer sta skupaj z rojakom [[Tadej Pogačar|Tadejem Pogačarjem]] uprizorila eno najbolj dominantnih predstav na dirki. Do konca dirke je zrelo in taktično branil vodstvo, edini resni zaplet pa se je zgodil v 19. etapi, ko je bil udeležen v množičnem padcu in je ekipa [[Movistar]] najprej pospešila, nato pa le počakala. Na koncu je slavil prepričljivo zmago z več kot dvema minutama prednosti ter osvojil še majico za najboljšega po točkah, s čimer je postal prvi slovenski zmagovalec dirke [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] v zgodovini.

Sezono je zaključil v izjemnem slogu na jesenskih enodnevnih klasikah, kjer je dokazal, da ni le etapni specialist, ampak tudi odličen na enodnevnih dirkah. Oktobra je zmagal na prestižnih italijanskih dirkah [[Dirka po Emiliji|Giro dell’Emilia]] in [[Tri doline Vareseja|Tre Valli Varesine]], kjer je s silovitimi napadi na zaključnih vzponih strl konkurenco. S tem je še dodatno potrdil svojo vsestranskost in sposobnost zmagovanja na različnih tipih dirk. Na koncu sezone je končal na prvem mestu [[UCI lestvica|UCI lestvic]], kar je bila krona ene najuspešnejših sezon v njegovi karieri in hkrati ena najboljših sezon kateregakoli slovenskega kolesarja.

====&lt;big&gt;2020&lt;/big&gt;====
[[Slika:TOU00111 roglic (50368734338).jpg|sličica|165px|Na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] (2020)]]
Zaradi korone je sezono začel na državnem prvenstvu, na cestni dirki v zaključku premagal [[Tadej Pogačar|Tadeja Pogačarja]], tapa mu je vrnil, ko ga je za 8 sekund premagal na kronometru. Potem je nastopil na manjši etapni dirki [[Tour de l'Ain]], kjer je brez večjih težav zmagal. Potem je nastopil na [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Kriteriju po Dofineji]], kjer je zmagal 2. etapo in vodil v skupnem seštevku, a je kasneje v 4. etapi padel in bil prisiljen odstopiti.

Na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] je startal kot eden izmed glavnih favoritov za skupno razvrstitev, saj je prišel v odlični formi in z močno ekipo. Kljub visokim pričakovanjem pa ga sreča znova ni spremljala, saj je že v 2. etapi padel, vendar je pokazal trdoživost in izkušnje, saj ob padcu ni izgubil časa in je ostal v igri za skupno zmago. Že v 4. etapi je odgovoril na najboljši možen način, ko je v zahtevnem sprintu v klanec premagal konkurenco in dosegel svojo tretjo etapno zmago na Dirki po Franciji, s čimer je dodatno potrdil svojo odlično pripravljenost. Ključni trenutek je prišel 6. septembra 2020, ko je v 9. etapi na zahtevni gorski trasi na zadnjem klancu napadel skupaj z najmočnejšimi favoriti ter v ciljnem sprintu zasedel drugo mesto za Tadejem Pogačarjem, vendar ob tem kot prvi Slovenec v zgodovini oblekel prestižno [[Rumena majica|rumeno majico]] vodilnega. Od tega trenutka dalje je prevzel popoln nadzor nad dirko in skupaj z ekipo uspešno odbijal vse napade tekmecev, pri čemer je izstopal predvsem na gorskih etapah, kjer je deloval izjemno suvereno, ter do 19. etape ni izgubil niti sekunde prednosti. Z le še dvema etapama do koca so vsi napovedovali njegovo skupno zmago, saj je imel udobnih 57 sekund prednosti pred drugo uvrščenim Pogačarjem. Vendar pa je 20. etapa, zelo zahteven posamični gorski kronometer na [[La Planche des Belles Filles]], prinesla enega največjih preobratov v zgodovini dirke, saj je Pogačar z izjemno vožnjo, ki velja za eno najboljših predstav vseh časov, nadoknadil zaostanek in Rogliču odvzel skoraj dve minuti. Tako so se sanje o skupni zmagi za Rogliča tik pred ciljem razblinile, zmagovalec Dirke po Franciji pa je postal v rojak Tadej Pogačar, medtem ko je Roglič kljub razočaranju osvojil drugo mesto in dokazal, da sodi med najboljše kolesarje svoje generacije.

Po tem je nastopil še na [[Svetovno prvenstvo v kolesarstvu|svetovnem prvenstvu]] v Imoli, kjer je končal kot 6. Kot prvi Slovenec v zgodovini je zmagal katerega izmed petih prestižnih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], belgijsko enodnevno spomladansko klasiko [[Liège–Bastogne–Liège]]. Skupinica 5 favoritov z kar tremi Slovenci se odcepila od glavnine in se v sprintu pomerila za zmago. Roglič je v zadnjih metrih prehitel francoza Juliana Alaphilippa, ki je prehitro začel proslavljat. Alaphilippe je bil kasneje zaradi nepravilnega sprinta kaznovan z 5. mestom. 

Roglič je na [[Dirka po Španiji|Dirki po Španiji]] nastopil kot branilec naslova in dobil uvodno etapo na vzponu na Alto de Arrate. Na dežni 6. etapi je izgubil vodstvo proti [[Richard Carapaz|Richardu Carapazu]] zaradi težav z dežnim jopičem in padel na 4. skupno mesto. Vrnil se je z zmago na strm Alto de Moncavillo v 8. etapi, kjer je v zaključku ugnal Carapaza in se povzpel na 2. mesto v skupnem seštevku, le še 13 sekund zadaj. Na 10. etapi je zmagal v ciljnem sprintu navkreber in se po časovnih bonifikacijah izenačil s Carapazom, nato pa zaradi boljših uvrstitev prevzel rdečo majico. Po protestu kolesarjev glede časovnih razlik in težki 12. etapi na Angliru, kjer je izgubil čas, je vodstvo za 10 sekund znova prevzel Carapaz. Po dnevu počitka je Roglič zmagal na kronometru na klancu Mirador de Ézaro in pridobil 49 sekund ter ponovno oblekel rdečo majico. Do zadnje gorske etape si je privozil 45 sekund prednosti, a je v napeti predzadnji etapi Carapaz zbežal. Riglič je s pomočjo moštvenega kolega Seppa Kussa je Roglič izgubil le 21 sekund. V zadnji etapi je zanesljivo ubranil vodstvo in osvojil skupno zmago ter postal prvi po Robertu Herasu, ki mu je uspelo ubraniti naslov na Vuelti. Poleg skupne zmage je Roglič drugo leto zapored osvojil tudi točkovno razvrstitev, s čimer je potrdil svojo vsestranskost in dominanco na dirki. 

====&lt;big&gt;2021&lt;/big&gt;====
sezono je začel na etapni dirki [[Pariz–Nica]]. Slavil je že na 4. etapi, kjer je tekmecem pobegnil v zadnjih kilometrih, ter na 6. etapi, kjer je v taktično zahtevnem zaključku ponovno pokazal svojo eksplozivnost. Svojo jubilejno 50. karierno zmago je dosegel v 7. etapi, kjer je na trasi z več krajšimi, a strmimi vzponi napadel v zaključku. S temi zmagami si je utrdil skupno vodstvo in deloval kot prepričljivo najmočnejši kolesar na dirki. V zadnji etapi, ki je potekala po zahtevni trasi okoli [[Nica|Nice]], pa je imel veliko smole – v enem izmed spustov je padel, nato pa še večkrat zaostal zaradi tehničnih težav in napadov tekmecev. Kljub izjemnemu boju in več poskusom, da bi ujel vodilne, je izgubil skupno zmago tik pred koncem, kar je bil eden najbolj dramatičnih razpletov v zgodovini dirke. Že kmalu zatem je na dirki [[Dirka po Baskiji]] znova pokazal svojo vrhunsko formo. Zmagal je že v 1. etapi, kjer je v eksplozivnem zaključku na kratkem, a zelo strmem vzponu ugnal vse tekmece in oblekel majico vodilnega. V nadaljevanju dirke je vozil izjemno konstantno, nadzoroval napade tekmecev v razgibanem baskovskem terenu ter se odlično znašel tudi na tehnično zahtevnih spustih. Na odločilni zadnji etapi, eni najtežjih z več zaporednimi strmimi klanci, je z agresivno vožnjo in napadom na enem izmed zadnjih vzponov dokončno strl konkurenco ter si zagotovil skupno zmago. Ob tem je osvojil tudi pikčasto majico za najboljšega hribolazca ter zeleno majico za najboljšega po točkah, kar je pomenilo popolno dominacijo na dirki. Nastopil je še na [[Ardenske klasike|Ardenskih klasikah]], kjer je bil 2. na [[Valonska puščica|Valonski puščici]] in 13 na [[Liège–Bastogne–Liège|LBL]].

Roglič je na Dirko po Franciji zaradi izjemne sezone prišel kot eden glavnih favoritov za skupno zmago. Po veliki neumnosti navijača je brez večjih poškodb padel že v 1. etapi, v 3. etapi pa je bil udeležen v množičnem padcu v zaključku, kjer je utrpel hujše poškodbe in izgubil precej časa. Kljub temu je naslednji dan startal, vendar je imel velike težave z bolečinami in ni mogel slediti. Nekaj upanja je vlil dober kronometer v 5. etapi, ki pa ni bil dovolj. Njegova ekipa ga je poskušala zaščititi in mu pomagati preživeti zahtevne etape, vendar se mu stanje ni izboljšalo. Pred začetkom 9. etape se je odločil za odstop z dirke. Tako se je njegov nastop končal precej zgodaj, kar je bilo razočaranje glede na visoka pričakovanja.

Po Touru je na [[Poletne olimpijske igre 2020|olimpijske igre v Tokio]] prišel kot eden favoritov za odličja. Po nekoliko zadržani cestni dirki, kjer ni posegel v boj za vrh, je vse upe usmeril v kronometer. Na zahtevni, razgibani trasi z vzponi je prikazal izjemno vožnjo in za več kot minuto premagal vso konkurenco. Osvojil je zlato medaljo in Sloveniji priboril enega največjih uspehov v kolesarstvu. 

Primož Roglič je na [[Dirka po Španiji|Dirki po Španiji]] zmagal kronometer že v 1. etapi, kjer si je z izjemno vožnjo na tehnično zahtevni trasi priboril pomembno prednost pred glavnimi tekmeci in oblekel rdečo majico. V 3. etapi je po zelo razgibani in vetrovni trasi z uspešnim begom izgubil vodstvo, saj glavnina ni uspela pravočasno ujeti ubežnikov. To je po 2. mestu v razgibani 6. etapi, kjer je v strmem zaključku skoraj ujel [[Magnus Cort|Magnusa Corta]], znova prevzel, a ga kmalu zatem na podoben način v 10. etapi ponovno izgubil. V 11. etapi je na izjemno strmem ciljnem vzponu, kjer so nakloni presegali 15 %, v eksplozivnem sprintu ugnal domačina [[Enric Mas|Enrica Masa]] ter si priboril pomembne bonifikacijske sekunde in dodatno samozavest. V deževni 17. etapi, eni najtežjih na dirki z več dolgimi in zahtevnimi vzponi, je kot edini uspel slediti silovitemu napadu [[Egan Bernal|Egana Bernala]] že 60 km pred ciljem. Nato se ga je 8 km pred ciljem z odločilnim pospeškom na zadnjem vzponu [[Jezeri Covadonga|Lagosu de Covadongi]] otresel in v solo vožnji do cilja slavil eno najbolj impresivnih zmag svoje kariere. Z zmago na zaključnem kronometru, kjer je na zahtevni progi še dodatno povečal razliko do tekmecev in pokazal popolno prevlado v vožnji na čas, si je zagotovil skupno zmago z več kot štirimi minutami naskoka. Tako je Roglič osvojil Dirko po Španiji že tretjič zapored ter potrdil popolno dominacijo na španski tritedenski dirki. Končal je kot 2. v točkovni razvrstitvi. 

Na koncu sezone je osvojil dve jesenski klasiki, [[Milano–Torino]] (najstarejša dirka na svetu) in še drugič v svoji karieri [[Dirka po Emiliji|Dirko po Emiliji]]. Na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]] je končal tim pod zmagovalnim odrom na 4. mestu.

====&lt;big&gt;2022&lt;/big&gt;====
Sezono 2022 je spet začel na dirki [[Pariz–Nica]], kjer je že kmalu pokazal odlično formo in nadzoroval potek dirke na razgibanih etapah. Ključen trenutek je prišel v 7. etapi, ko je na zahtevnem gorskem zaključku napadel, se otresel tekmecev in zmagal z manjšo prednostjo. V zadnji etapi, ki je tradicionalno zelo kaotična zaradi številnih kratkih vzponov okoli [[Nica|Nice]], je moral preživeti več napadov tekmecev, imel je tudi manjši zdrs, a je s pomočjo ekipe na koncu ubranil skupno zmago. Na dirki Kriteriju po Dofineji sta bila z moštvenim kolegom [[Jonas Vingegaard|Jonasom Vingegaardom]] razred zase, saj sta na ključnih gorskih etapah narekovala tempo in lomila konkurenco. Roglič je posebej izstopal na etapah z dolgimi vzponi, kjer je z napadi v zaključkih ustvarjal razlike, medtem ko je ekipa taktično nadzorovala dirko. V skupnem seštevku je na koncu ugnal tudi Vingegaarda, kar je pokazalo njegovo vrhunsko pripravljenost tik pred Tourom. 

Na Touru 2022 je v 5. etapi, tlakovani etapi s številnimi znamenitimi sektorji granitnih kock, zaradi bale grdo padel in si poškodoval ramo, kar je močno vplivalo na njegovo nadaljevanje. Kljub bolečinam je nadaljeval dirko in odigral ključno vlogo kot pomočnik Vingegaardu, predvsem v [[11. etapa Dirke po Franciji 2022|11. etapi]] v Alpah, kjer je z agresivnimi napadi in visokim tempom pomagal izčrpati [[Tadej Pogačar|Tadeja Pogačarja]]. Ta etapa je bila prelomna, saj je Vingegaard takrat prevzel vodstvo, Roglič pa je kljub poškodbam pomembno prispeval k ekipni taktiki. Zaradi vedno hujših bolečin je pred startom 15. etape odstopil.

Čez mesec dni je na Dirki po Španiji 2022 začel zelo obetavno, saj je njegova ekipa slavila na ekipnem kronometru in si takoj priborila dobro izhodišče. Roglič je v 4. etapi z izjemnim pospeškom v zaključnem klancu premagal tekmece in nakazal boj za skupno zmago, eno etapo pa je nosil tudi rdečo majico vodilnega. V nadaljevanju dirke pa je na zahtevnih gorskih etapah proti Remcu Evenepoelu izgubil skoraj dve minuti, predvsem zaradi močnega ritma Belgijca na vzponih. Proti koncu dirke je začel na najtežjih klancih dirke razliko hitro zmanjševati z napadi na strmih zaključkih in pobiranjem bonifikacijskih sekund, ter se znova približal vrhu skupnega seštevka. Zdelo se je, da bi lahko z odločnimi napadi v zadnjem tednu celo ogrozil skupno zmago, saj je kazal vedno boljšo formo. Vendar je v 16. etapi, kjer je spet zbežal, v kaotičnem sprintu v zaključku ravninske etape, padel pri visoki hitrosti in utrpel nove poškodbe. Zaradi posledic padca je moral kmalu zatem odstopiti, kar je pomenilo še en boleč zaključek Grand Toura v tej sezoni.

====&lt;big&gt;2023&lt;/big&gt;====
[[Slika:Roglic receives trophy from Mattarella 1.jpg|sličica|200px|Roglič ob zmagi na [[Dirka po Italiji|Giru]] (2023), ko mu je trofejo podelil italijanski predsednik [[Sergio Mattarella]]]]
Leta 2023 je Roglič po večmesečni odsotnosti takoj pokazal vrhunsko formo. Na dirki Tirreno–Adriatico je popolnoma dominiral. Začel je z solidnim kronometrom. Nato je dobil še tri zaporedne etape, kjer je v sprintih premagal konkurenco. Na koncu je poleg skupne zmage osvojil tudi majico za najboljšega po točkah in v gorah. Na Dirki po Kataloniji je imel izjemno napet dvoboj z Remcom Evenepoelom. Roglič je zmagal v 1. etapi in bil vodilni vse do konca. Evenepoel se je sicer časovno izenačil po zmagi v 3. etapi, a je Roglič v 5.etapi z odločilnim pospeškom v zaključku povečal prednost na 10 sekund. Evenepoel je zmagal zadnjo etapo, a je Roglič dirko vseeno dobil za 6 sekund. Pokazal je, da je, predvsem v zaključkih močnejši od Evenepoela.

Na Dirki po Italiji se je začelo slabo. Po začetnem kronometru je Roglič za Evenepoelom zaostajal za 43 sekund. Nato je v zaključku 5. etape zaradi padca zaostal, a je na srečo ujel glavnino. V 8. etapi je z napadom v zaključku pridobil 14 sekund. Po  9. etapi je za Evenepoelom zaostajal 47 sekund, vendar se je razplet popolnoma obrnil, ko je Belgijec zaradi bolezni nepričakovano odstopil. Roglič je imel nato v 11. etapi še en hud padec, ki mu je povzročil dodatne težave. Odločilni dnevi so sledili v zadnjem tednu. V 16. etapi na Monte Bondone je izgubil 25 sekund proti [[Geraint Thomas|Geraintu Thomasu]] in [[João Almeida|Joãu Almeidi]] ter padel na skupno 3. mesto. V 18. in 19. etapah je z napadi prehitel  Almeido, a proti Thomasu je pridobil le 3 sekunde. Odločitev je padla gorskem kronometru na [[Svete Višarje]] (7,8 km, povprečni naklon 11,2 %). V neverjetnem špalirju slovenskih navijačev je kljub temu, da mu je veriga padla dol, odpeljal izjemno vožnjo, zmagal etapo za 40 sekund in v skupnem seštevku prevzel prednost s 14 sekundami prednosti. Naslednji dan v Rimu je kot prvi Slovenec v zgodovini postal zmagovalec Dirke po Italiji.

Po dvomesečni odsotnosti se je vrnil na [[Dirka po Burgosu|Dirki po Burgosu]], kjer je znova pokazal premoč. Zmagal je dve etapi – eno z močnim napadom na zaključnem vzponu in drugo v sprintu manjše skupine – ter dirko dobil s 39 sekundami prednosti pred Aleksandrom Vlasovom.

Na Dirki po Španiji je ekipa Jumbo-Visma prikazala eno najbolj dominantnih predstav v zgodovini tritedenskih dirk, saj je zasedla prva tri mesta v skupnem seštevku. Vlogo kapetana naj bi imela Vingegaard in Roglič, a jo je po veliki zmagi v 6. etapi nepričakovano prevzel [[Sepp Kuss]]. Po tem je bilo v taboru čebel nekaj zmede, saj sta Roglič in Vingegaard tudi sama hotela zmagati. Prvo etapno zmago je Roglič dosegel v 8. etapi, ki se je končala na strmem vzponu Xorret de Catí, kjer je z eksplozivnim sprintom strl tekmece in pokazal svojo moč na kratkih, strmih klancih. Po tem je bilo v taboru čebel nekaj zmede, saj nihče ni vedel kdo je glavni kapetan. Vingegaard se je Kussu približal že na 8 sekund. Drugo zmago je osvojil v 17. etapi, ko je na slovitem Angliruju v zaključku prehitel Vingegaarda. Roglič je skozi dirko večkrat poskušal tudi z napadi na najtežjih odsekih, vendar je ekipa na koncu dala prednost skupni zmagi Kussa, zato ni šel v popoln boj za rdečo majico. Dirko je tako zaključil na skupnem 3. mestu, kar je ob dveh etapnih zmagah in izjemni ekipni dominaciji predstavljalo še en vrhunski rezultat v njegovi karieri.

Po Vuelti so se vse glasneje pojavljale govorice o prestopu, ki jih je oktobra potrdil – pridružil se bo ekipi [[Red Bull Bora-Hansgrohe|Bora-Hansgrohe]]. Sezono je zaključil na italijanskih klasikah. Na Dirki po Emiliji je v zaključku strl vso konkurenco, na Tre Valli Varesine pa je v sprintu za tretje mesto bil drugi. Za konec je nastopil še na Dirki po Lombardiji, enem izmed petih kolesarskih spomenikov. Bil je med glavnimi favoriti, vendar ni mogel slediti odločilnemu napadu Pogačarja na zadnjem vzponu, nato pa je v sprintu zasledovalne skupine osvojil tretje mesto in sezono zaključil z vrhunskim rezultatom.

=== &lt;big&gt;BORA-hansgroe (2024-)&lt;/big&gt; ===

==== &lt;big&gt;2024&lt;/big&gt; ====
Prestop v Bori se je začel klavrno, zato ga je večina ocenila kot veliko napako. Na svojem prvem nastopu za novo moštvo, na veliki enotedenski dirki [[Pariz–Nica|Paris-Nica]], je precej zaostal za pričakovanji, saj je zasedel šele skupno 10. mesto, več kot 5 minut za zmagovalcem [[Matteom Jorgensenom|Matteom Jorgensonom]].Ko se je vrnil na kolo, na še eni enotedenski dirki [[Dirka po Baskiji|Dirki po Baskiji]], je začel zelo obetavno in presenetljivo zmagal že v prvi etapi na kronometru, kljub temu, da je tik pred ciljem zgrešil ovinek. Prevzel je rumeno majico vodilnega, ki jo je obdržal vse do četrte etape, kjer se je na spustu zgodil hud skupinski padec v betonski jarek. Hudo so jo skupili vsi trije glavni favoriti; najhuje [[Jonas Vingegaard]] in [[Remco Evenepoel]], Roglič pa je bil sicer brez hujših posledic, a hudo potolčen dirke ni mogel nadaljevati in je, tako kot ostala dva glavna tekmeca, žal moral odstopil. Na tretji dirki sezone, enotedenski generalki za Tour, [[Dirka po Dofineji|Dirki po Dofineji]], je kar dvakrat končal na tleh, prvič je padel v 3. etapi in končal z odrgninami, drugič pa v 5. etapi z množičnim padcem na deževni drsalnici. Kljub temu je zmagal 6.etapo, kjer se je v zaključku otresel Italijana [[Guilio Ciccone|Guilija Cicconeja]] in prevzel rumeno majico. Spet je zmagal v 7. etapi, kjer je v šprintu premagal Mattea Jorgensona in še povečal skupno prednost. Pričakovano je bilo, da bo v zadnji etapi brez težav obranil vodstvo, ampak ob pospeševanju ni mogel držati stika z drugimi favoriti in za 8 sekund komaj ubranil skupno zmago.

Nato pa je prišel glavni cilj sezone, Tour de France. Roglič je dirko začel kot eden od glavnih favoritov. Dobro je dirkal in stalno bil z najboljšimi. Boril se je za stopničke in bil v dveh gorskih etapah četrti ter tretji na kronometru. Potem pa je v 12. etapi ponovno padel in se hudo potolkel. V cilj je prišel z več kot dvema minutama zaostanka za glavnino. Pred naslednjo etapo je moral še tretjič zapored na Touru odstopiti. 

Naslednja dirka je znova bila Vuelta, kjer je startal kot glavni favorit. Dirko je dobro odprl z kronometrom, kjer je bil najboljši med favoriti. Rdečo majico je prevzel v 4.etapi, kjer je v sprintu v klanec, v zadnjih metrih prehitel Van Eetvelta, ki je prehitro začel proslavljati. Potem pa se je v 6. etapi zgodil preobrat. [[Ben O`Connor]] je po spektakularnem napadu i dnevnega pobega v cilj prišel z kar 6 minutami in pol prednosti pred glavnino in za 5 minut prevzel rdečo majico. Zdaj je moral Roglič v preostanku dirke to prednost stopiti, O`Connor pa ni slab hribolazec.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Rogličevi biki predali rdečo majico drznemu O'Connorju|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-spaniji/roglicevi-biki-predali-rdeco-majico-drznemu-o-connorju/718685|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-08|language=sl|first=T. J. , To|last=G}}&lt;/ref&gt;Roglič pa ga je že v 8 etapi na strmem zaključku z napadi zlomil in pobral etapno zma0go ter O`Connorju odščipnil skoraj minuto prednosti. Naslednjič je v 11. etapi na koncu pobegnil z skupinico favoritov in pridobil še 37 sekund.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Roglič izkoristil zadnji klanec in O'Connorju odščipnil 37 sekund|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-spaniji/roglic-izkoristil-zadnji-klanec-in-o-connorju-odscipnil-37-sekund/719246|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-08|language=sl|first=To G. , T.|last=O}}&lt;/ref&gt; Zdaj je zaostajal še dobre 3 minute. Veliko je ponovno pridobil v 13. etapi, kjer je na strmem zaključnem klancu strl vse favorite in proti O`Connorju pridobil skoraj 2 minuti ter spravil skupni zaostanek pod 2 minuti.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Juriš Rogliča, ki je za dve minuti zmanjšal zaostanek za rdečo majico|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-spaniji/juris-roglica-ki-je-za-dve-minuti-zmanjsal-zaostanek-za-rdeco-majico/719467|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-08|language=sl|first=To|last=G}}&lt;/ref&gt;Še 18 sekund je pridobil v 15. etapi. Zdaj je bilo samo še okoli minuto razlike med njima. V naslednji je dobil še 58 sekund in bil samo še 5 sekund zadaj. Odločil pa je v 19. etapi, kjer je z izjemnim ekipnim napadom pobegnil vsem favoritom in zanesljivo zmagal in prevzel rdečo majico.  

Do konca sezone je nastopil še na nekaj enodnevnih dirkah, vendar ni dosegel vidnejšega rezultata. Sezono je končal kot 8. na [[UCI lestvica|UCI lestvici]].  

'''&lt;big&gt;2025&lt;/big&gt;'''  

Začel je na [[Dirka po Algarveju|Dirki po Algarveju]], kjer je dirkal solidno in končal kot skupno 8. Nadaljeval je na [[Dirka po Kataloniji|Dirki po Kataloniji]], kjer je pokazal da še vedno lahko dirka na najvišjem levelu. Zmagal je 4. etapo in se po času izenačil z [[Juan Ayuso|Juanom Ayusom]]. Ta ga je zaradi letečega cilja potem prehitel za 1 sekundo. Roglič je potem v 7. etapi presenetljivo pobegnil že 20km pred ciljem in uspel ubraniti slabih 20 sekund prednosti ter pobrati skupno zmago.  

Nadaljeval je na 1. velikem cilju sezone, [[Dirka po Italiji|Dirki po Italiji]]. Začel je odlično saj se mu je na kronometru v 2. etapi zmaga izmaknila samo za 1 sekundo, je pa prevzel skupno vodstvo. Tega je naslednji dan izgubil proti sprinterju Pedersenu. Vodstvo je znova prevzel po 4 mestu v 1.gorski etapi s 4 sekundami prednosti pred Ayusom. Nato pa je vse šlo po zlu, ko je v makadamski 9.etapi padel in izgubil več kot minuto proti drugim favoritom ter bil vidno ranjen in z močnimi odrgninami&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Van Aertu etapa, del Toru rožnata majica, Roglič izgubil več kot minuto proti Ayusu|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-italiji/van-aertu-etapa-del-toru-roznata-majica-roglic-izgubil-vec-kot-minuto-proti-ayusu/746046|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-10|language=sl|first=Toni|last=Gruden}}&lt;/ref&gt;. Nekaj sekund je pridobil na kronometru, toda nato je v 15. etapi ponovno izgubil veliko časa in naslednji dan je odstopil.  

Čez nekaj časa je napovedal nastop na Dirki po Franciji. Nanjo je prišel nepopolno pripravljen in je skozi dirko dirkal dobro, ves čas je bil v deseterici in se je pred 19. etapo celo potegoval za stopničke. Nato pa je v zadnji gorski etapi povsem popustil in padel na 8. mesto. Proti koncu dirke je tudi zmeraj bolj bil v vlogi pomočnika Florianu Lipowitzu, ki je na koncu končal na odličnem 3. mestu.   

Proti koncu sezone je ponovno nastopil na še nekaj enodnevnih dirkah. Edini večji rezultat je bilo 5.mesto na [[Dirka po Emiliji|Dirki po Emiliji.]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Mehiški bikec del Toro premočen za Pidcocka, Roglič peti|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/mehiski-bikec-del-toro-premocen-za-pidcocka-roglic-peti/759720|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-10|language=sl|first=To|last=G}}&lt;/ref&gt;  

V tej sezoni se je videlo, da Roglič počasi izgublja svoj doslej neomajen status kapetana in enega najboljših kolesarjev na svetu ter počasi postaja bolj pomočnik za sotekmovalce v ekipi.

==Pomembnejša tekmovanja ==

=== Grand Tour ===
[[Slika:El presidente asiste a la llegada de la 19 Etapa de la Vuelta Ciclista a España (48727826856).jpg|sličica|105px|[[Dirka po Španiji|Vuelta]] '19]]
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
! scope=&quot;col&quot; width=40px|Od
! scope=&quot;col&quot; width=185px| Tritedenske dirke
! scope=&quot;col&quot; | 2013
! scope=&quot;col&quot; | 2014
! scope=&quot;col&quot; | 2015
! scope=&quot;col&quot; | 2016
! scope=&quot;col&quot; | 2017
! scope=&quot;col&quot; | 2018
! scope=&quot;col&quot; | 2019
! scope=&quot;col&quot; | 2020
! scope=&quot;col&quot; | 2021
! scope=&quot;col&quot; | 2022
! scope=&quot;col&quot; | 2023
! scope=&quot;col&quot; | 2024
! scope=&quot;col&quot; | 2025
! scope=&quot;col&quot; | 2026
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1909
! scope=&quot;row&quot; |  {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]]
| —
| —
| —
| [[Dirka po Italiji 2016|58]]
| —
| —
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |'''[[Dirka po Italiji 2019|3]]'''
| —
| — 
| —
| style=&quot;background:pink;&quot;  |'''[[Dirka po Italiji 2023|1]]'''
| —
| [[Dirka po Italiji 2025|DNF]]
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1903
! scope=&quot;row&quot; |  {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]]
| —
| —
| —
| —
| [[Dirka po Franciji 2017|38]]
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |[[Dirka po Franciji 2018|4]]
| —
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |'''[[Dirka po Franciji 2020|2]]'''
| [[Dirka po Franciji 2021|DNF]]
| [[Dirka po Franciji 2022|DNF]]
| —
| [[Dirka po Franciji 2024|DNF]]
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |[[Dirka po Franciji 2025|8]]
|
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1935
! scope=&quot;row&quot; |  {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| style=&quot;background:red;&quot;  |'''[[Dirka po Španiji 2019|1]]'''
| style=&quot;background:red;&quot;  |'''[[Dirka po Španiji 2020|1]]'''
| style=&quot;background:red;&quot;  |'''[[Dirka po Španiji 2021|1]]'''
| [[Dirka po Španiji 2022|DNF]]
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |'''[[Dirka po Španiji 2023|3]]'''
| style=&quot;background:red;&quot;  |'''[[Dirka po Španiji 2024|1]]'''
| —
|
|}

=== Velike enotedenske dirke ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; width=40px|Od
! scope=&quot;col&quot;  width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]]
! scope=&quot;col&quot; | 2013
! scope=&quot;col&quot; | 2014
! scope=&quot;col&quot; | 2015
! scope=&quot;col&quot; | 2016
! scope=&quot;col&quot; | 2017
! scope=&quot;col&quot; | 2018
! scope=&quot;col&quot; | 2019
! scope=&quot;col&quot; | 2020
! scope=&quot;col&quot; | 2021
! scope=&quot;col&quot; | 2022
! scope=&quot;col&quot; | 2023
! scope=&quot;col&quot; | 2024
! scope=&quot;col&quot; | 2025
! scope=&quot;col&quot; | 2026
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1933
! scope=&quot;row&quot; |  {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| 15
| style=&quot;background:yellow;&quot; |'''1'''
| —
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |10
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1966
! scope=&quot;row&quot; |  {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]
| —
| —
| —
| 52
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |4
| 29
| style=&quot;background:dodgerblue;&quot; |'''1'''
|style=&quot;background:#ddf;&quot; |4
| —
| —
| style=&quot;background:dodgerblue;&quot; |'''1'''
| —
| —
|style=&quot;background:#ddf;&quot; |5
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1911
! scope=&quot;row&quot; |  {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]]
| —
| —
| —
| 44
| —
| —
| —
| style=&quot;color:#ccc;&quot; rowspan=3|NH
| —
| —
| style=&quot;background:white; border:2px solid green;&quot; |'''1'''
| —
| style=&quot;background:white; border:2px solid green;&quot; |'''1'''
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1924
! scope=&quot;row&quot; |  {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]]
| —
| —
| —
| —
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |5
| style=&quot;background:yellow;&quot;|'''1'''
| —
| style=&quot;background:yellow;&quot;|'''1'''
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |8
| —
| DNF
| —
| 16
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1947
! scope=&quot;row&quot; | &amp;nbsp;&amp;nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]]
| —
| —
| —
| —
| style=&quot;background:#ddf;&quot;  |'''3'''
| style=&quot;background:yellow;&quot;|'''1'''
| style=&quot;background:yellow;&quot;|'''1'''
| —
| —
| —
| —
| —
| 18
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1947
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| DNF
| —
| style=&quot;background:yellow;&quot;|'''1'''
| —
| style=&quot;background:yellow;&quot;|'''1'''
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1933
! scope=&quot;row&quot; | &amp;nbsp;&amp;nbsp;{{flagicon|SUI}}&amp;nbsp; [[Dirka po Švici]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| style=&quot;color:#ccc;&quot; |NH
| —
| —
| —
| —
| —
|
|}

=== Enodnevne dirke ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; width=40px|Od
! scope=&quot;col&quot;  width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]]
! scope=&quot;col&quot; | 2013
! scope=&quot;col&quot; | 2014
! scope=&quot;col&quot; | 2015
! scope=&quot;col&quot; | 2016
! scope=&quot;col&quot; | 2017
! scope=&quot;col&quot; | 2018
! scope=&quot;col&quot; | 2019
! scope=&quot;col&quot; | 2020
! scope=&quot;col&quot; | 2021
! scope=&quot;col&quot; | 2022
! scope=&quot;col&quot; | 2023
! scope=&quot;col&quot; | 2024
! scope=&quot;col&quot; | 2025
! scope=&quot;col&quot; | 2026
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1907
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;| {{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]]
| —
| —
| —
| —
| 67
| —
| —
| —
| —
| 17
| —
| —
| —
| 37
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1913
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;| {{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1896
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;| {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| style=&quot;color:#ccc;&quot; |NH
| —
| —
| —
| —
| —
| — 
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1892
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;| {{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| style=&quot;background:gold;&quot;   |'''1'''
| 13
| —
| —
| —
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1905
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;| {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]]
| —
| —
| —
| —
| 40
| 17
| style=&quot;background:#ddf;&quot;  |7
| —
| style=&quot;background:#ddf;&quot;  |4
| —
| style=&quot;background:#C9AE5D;&quot;|'''3'''
| —
| 22
|
|- style=&quot;background:#EEEEEE;&quot;
! scope=&quot;col&quot; width=40px style=&quot;border-top-width:6px&quot;|Od
! scope=&quot;col&quot; width=185px style=&quot;border-top-width:6px&quot;|[[Kolesarska klasika|Klasike]]
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2013
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2014
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2015
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2016
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2017
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2018
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2019
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2020
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2021
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2022
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2023
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2024
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2025
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2026
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|2007
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]]
| —
| —
| —
| 74
| 35
| 48
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1876
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]]
| —
| —
| —
| —
| 66
| —
| —
| —
| style=&quot;background:gold;&quot;   |'''1'''
| —
| —
| —
| —
| style=&quot;background:#C9AE5D;&quot;|'''3'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1966
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| style=&quot;color:#ccc;&quot;|NH
| 69
| —
| —
| —
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1936
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| style=&quot;background:#C0C0C0;&quot;  |'''2'''
| —
| —
| —
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1981
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]]
| —
| —
| —
| —
| 21
| DNF
| —
| style=&quot;color:#ccc;&quot; |NH
| —
| —
| —
| —
| 22
|
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1909
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]]  
| —
| —
| —
| —
| —
| style=&quot;background:#ddf;&quot;  |7
| style=&quot;background:gold;&quot;   |'''1'''
| —
| style=&quot;background:gold;&quot;   |'''1'''
| —
| style=&quot;background:gold;&quot;   |'''1'''
| DNF
| 5
|
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1919
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| style=&quot;color:#ccc;&quot; rowspan=2|NH
| —
| —
| —
| DNF
| — 
|
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1919
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]]  
| —
| —
| —
| —
| —
| 22
| style=&quot;background:gold;&quot;   |'''1'''
| —
| —
| style=&quot;background:#ddf;&quot;  |4
| style=&quot;color:#ccc;&quot;|NR
| 13
|
|}

=== Domača dirka ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; width=40px|Od
! scope=&quot;col&quot;  width=185px|Dirka
! scope=&quot;col&quot; | 2013
! scope=&quot;col&quot; | 2014
! scope=&quot;col&quot; | 2015
! scope=&quot;col&quot; | 2016
! scope=&quot;col&quot; | 2017
! scope=&quot;col&quot; | 2018
! scope=&quot;col&quot; | 2019
! scope=&quot;col&quot; | 2020
! scope=&quot;col&quot; | 2021
! scope=&quot;col&quot; | 2022
! scope=&quot;col&quot; | 2023
! scope=&quot;col&quot; | 2024
! scope=&quot;col&quot; | 2025
! scope=&quot;col&quot; | 2026
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1993
! scope=&quot;row&quot; |  {{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]]
| [[Dirka po Sloveniji 2013|15]]
| [[Dirka po Sloveniji 2014|25]]
| bgcolor=#E8F48C|[[Dirka po Sloveniji 2015|'''1''']]
| — 
| —
| bgcolor=#E8F48C|[[Dirka po Sloveniji 2018|'''1''']]
| —
| style=&quot;color:#ccc;&quot; |NH
| —
| —
| —
| —
| —
|
|}

=== Reprezentanca ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; width=40px|Od
! scope=&quot;col&quot;  width=185px colspan=2| Olimpijske igre
! scope=&quot;col&quot; | 2013
! scope=&quot;col&quot; | 2014
! scope=&quot;col&quot; | 2015
! scope=&quot;col&quot; | 2016
! scope=&quot;col&quot; | 2017
! scope=&quot;col&quot; | 2018
! scope=&quot;col&quot; | 2019
! scope=&quot;col&quot; | 2020
! scope=&quot;col&quot; | 2021
! scope=&quot;col&quot; | 2022
! scope=&quot;col&quot; | 2023
! scope=&quot;col&quot; | 2024
! scope=&quot;col&quot; | 2025
! scope=&quot;col&quot; | 2026
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1896
! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|23px]]
! scope=&quot;row&quot; | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]]
| style=&quot;color:#ccc;&quot; rowspan=2 colspan=3|Ni bilo
| 26
| style=&quot;color:#ccc;&quot; rowspan=2 colspan=4|Ni bilo
| 28
| colspan=&quot;2&quot; rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;color:#ccc;&quot; |NH
| —
| colspan=&quot;2&quot; rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;color:#ccc;&quot; |NH
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1912
! scope=&quot;row&quot; | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]]
| style=&quot;background:#ddf;&quot;  |10
| style=&quot;background:gold;&quot;  |'''1'''
| —
|-
! scope=&quot;col&quot; width=40px style=&quot;border-top-width:6px&quot;|Od
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot; colspan=2| Svetovno prvenstvo
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2013
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2014
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2015
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2016
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2017
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2018
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2019
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2020
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2021
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2022
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2023
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2024
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2025
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2026
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1927
! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|25px]]
! scope=&quot;row&quot; | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]]
| —
| —
| — 
| — 
| 121
| 34
| DNF
| style=&quot;background:#ddf;&quot;|6
| 48
| —
| —
| 64
| 11
| 
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1994
! scope=&quot;row&quot; | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]]
| —
| — 
| — 
| 24
| style=&quot;background:silver;&quot; |'''2'''
| —
| 12
| —
| —
| —
| —
| 12
| —
| 
|-
! scope=&quot;col&quot; width=40px style=&quot;border-top-width:6px&quot;|Od
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot; colspan=2| Državno prvenstvo
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2013
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2014
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2015
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2016
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2017
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2018
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2019
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2020
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2021
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2022
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2023
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2024
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2025
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2026
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1991
! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|25px]]
! scope=&quot;row&quot; | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]]
| style=&quot;background:#ddf;&quot;|10
| style=&quot;background:#ddf;&quot;|4
| style=&quot;background:#ddf;&quot;|7
| style=&quot;background:#ddf;&quot;|5
| style=&quot;background:#ddf;&quot;|5
| —
| style=&quot;background:#ddf;&quot;|4
| style=&quot;background:gold;&quot;  |'''1'''
| — 
| —
| —
| —
| —
|
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1991
! scope=&quot;row&quot; | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]]
| —
| —
| —
| style=&quot;background:gold;&quot;  |'''1'''
| — 
| — 
| — 
| style=&quot;background:silver;&quot; |'''2'''
| — 
| —
| —
| —
| —
|
|}

== Odlikovanja ==
Leta 2022 je v predsedniški palači prejel odlikovanje [[Red za zasluge (Slovenija)|Zlati red za zasluge]] za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem, ki mu ga je podelil predsednik republike [[Borut Pahor]].&lt;ref&gt;{{navedi splet
| title =Zlati red za zasluge | url = http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zlati-red-za-zasluge?OpenDocument | accessdate = 12. avgust 2021 }}&lt;/ref&gt;

== Profesionalne zmage (91) ==
V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne. 
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; width=40px|Leto
! scope=&quot;col&quot; width=40px|Zmaga
! scope=&quot;col&quot; width=250px|Dirka
! scope=&quot;col&quot; width=100px| Opomba
! scope=&quot;col&quot; width=135px| Serija
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F0EAD6|2014
| align=center|1.
| align=left|{{flagicon|AZE}} Dirka po Azerbajdžanu
| 2. etapa
| align=left|UCI Europe Tour &lt;small&gt;(2.1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=5 style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2015
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2.
| align=left style=&quot;border-top-width:6px&quot;|{{flagicon|AZE}} Dirka po Azerbajdžanu
| style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2. etapa
| style=&quot;border-top-width:6px&quot; align=left|UCI Europe Tour &lt;small&gt;(2.1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|3.
| align=left|{{flagicon|AZE}} '''Dirka po Azerbajdžanu'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI Europe Tour &lt;small&gt;(2.1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|4.
| align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2015|Dirka po Sloveniji]]
| align=center|3. etapa
| align=left|UCI Europe Tour &lt;small&gt;(2.1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|5.
| align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2015|Dirka po Sloveniji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI Europe Tour &lt;small&gt;(2.1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|6.
| align=left|{{flagicon|CHN}} [[Dirka okoli jezera Činghaj]] 
| align=center|5. etapa
| align=left|UCI Asia Tour &lt;small&gt;(2.HC)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=2 style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2016
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot;|7.
| align=left style=&quot;border-top-width:6px&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]]
| style=&quot;border-top-width:6px&quot;|9. etapa (ITT)
| style=&quot;border-top-width:6px&quot; align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|8.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]]
| Enodnevna
| align=left|Državno prvenstvo
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=6 style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2017
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot;|9.
| align=left style=&quot;border-top-width:6px&quot;|{{flagicon|POR}} '''Volta ao Algarve'''
| style=&quot;border-top-width:6px&quot;|'''Skupno'''
| style=&quot;border-top-width:6px&quot; align=left|UCI Europe Tour &lt;small&gt;(2.HC)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|10.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]]
| 4. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|11.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]]
| 6. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|12.
| align=left|&amp;nbsp;&amp;nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]]
| 5. etapa (ITT)
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|13.
| align=left|{{flagicon|NED}} Ster ZLM Toer 
| 1. etapa (prolog)
| align=left|UCI Europe Tour  &lt;small&gt;(2.1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|14.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2017|Dirka po Franciji]]
| 17. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8 style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2018
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot;|15.
| align=left style=&quot;border-top-width:6px&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]
| style=&quot;border-top-width:6px&quot;|3. etapa
| style=&quot;border-top-width:6px&quot; align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|16.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]]
| 4. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|17.
| align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Baskiji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|18.
| align=left|&amp;nbsp;&amp;nbsp;{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Romandiji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|19.
| align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2018|Dirka po Sloveniji]]
| align=center|4. etapa
| align=left|UCI Europe Tour &lt;small&gt;(2.1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|20.
| align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2018|Dirka po Sloveniji]]
| align=center|5. etapa (ITT)
| align=left|UCI Europe Tour &lt;small&gt;(2.1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|21.
| align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2018|Dirka po Sloveniji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI Europe Tour &lt;small&gt;(2.1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|22.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2018|Dirka po Franciji]]
| 19. etapa 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2019
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot;|23.
| align=left style=&quot;border-top-width:6px&quot;|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]
| style=&quot;border-top-width:6px&quot;|6. etapa 
| style=&quot;border-top-width:6px&quot; align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|24.
| align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|25.
| align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|26.
| align=left|&amp;nbsp;&amp;nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]]
| 1. etapa 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|27.
| align=left|&amp;nbsp;&amp;nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]]
| 4. etapa 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|28.
| align=left|&amp;nbsp;&amp;nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]]
| 5. etapa (ITT)
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|29.
| align=left|&amp;nbsp;&amp;nbsp;{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Romandiji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|30.
| align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2019|Dirka po Italiji]]
| 1. etapa (ITT)
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|31.
| align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2019|Dirka po Italiji]]
| 9. etapa (ITT)
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|32.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]]
| 10. etapa (ITT)
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|33.
| align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|34.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} Dirka po Emiliji
| Enodnevna
| align=left|UCI Europe Tour &lt;small&gt;(1.HC)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|35.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} Tri doline Vareseja
| Enodnevna
| align=left|UCI Europe Tour &lt;small&gt;(1.HC)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=12 style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2020
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot;|36.
| align=left style=&quot;border-top-width:6px&quot; bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]]
| style=&quot;border-top-width:6px&quot;|Enodnevna
| style=&quot;border-top-width:6px&quot; align=left|Državno prvenstvo
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|37.
| align=left|{{flagicon|FRA}} Tour de l'Ain
| 2. etapa
| align=left|UCI Europe Tour &lt;small&gt;(2.1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|38.
| align=left|{{flagicon|FRA}} Tour de l'Ain
| 3l etapa
| align=left|UCI Europe Tour &lt;small&gt;(2.1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|39.
| align=left|{{flagicon|FRA}} '''Tour de l'Ain'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI Europe Tour &lt;small&gt;(2.1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|40.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]]
| 2. etapa 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|41.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]]
| 4. etapa 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|42.
| align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]]
| bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]]
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|43.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2020|Dirka po Španiji]]
| 1. etapa 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|44.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2020|Dirka po Španiji]]
| 8. etapa 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|45.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2020|Dirka po Španiji]]
| 10. etapa 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|46.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2020|Dirka po Španiji]]
| 13. etapa (ITT) 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|47.
| align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Španiji 2020|Dirka po Španiji]]'''
| '''Skupno''' 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2021
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot;|48.
| align=left style=&quot;border-top-width:6px&quot;|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]]
| style=&quot;border-top-width:6px&quot;|4. etapa
| style=&quot;border-top-width:6px&quot; align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|49.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]]
| 6. etapa 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|50.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]]
| 7. etapa 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|51.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]]
| 1. etapa (ITT)
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|52.
| align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Baskiji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|53.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|JPN}} [[Poletne olimpijske igre 2020|Tokio: olimpijski nastop v vožnji na čas]]
| Enodnevna
| align=left|Olimpijske igre
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|54.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2021|Dirka po Španiji]]
| 1. etapa (ITT) 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|55.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2021|Dirka po Španiji]]
| 11. etapa 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|56.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2021|Dirka po Španiji]]
| 17. etapa 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|57.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2021|Dirka po Španiji]]
| 21. etapa (ITT) 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|58.
| align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Španiji 2021|Dirka po Španiji]]'''
| '''Skupno''' 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|59.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} Dirka po Emiliji
| Enodnevna
| align=left|UCI ProSeries &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|60.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] 
| Enodnevna
| align=left|UCI ProSeries &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt; 
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=5 style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2022
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot;|61.
| align=left style=&quot;border-top-width:6px&quot;|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]]
| style=&quot;border-top-width:6px&quot;|7. etapa
| style=&quot;border-top-width:6px&quot; align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|62.
| align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Pariz–Nica]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|63.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]]
| 1. etapa (ITT)
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|64.
| align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|65.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2022|Dirka po Španiji]]
| 4. etapa  
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=15 style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2023
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot;|66.
| align=left style=&quot;border-top-width:6px&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]
| style=&quot;border-top-width:6px&quot;|4. etapa
| style=&quot;border-top-width:6px&quot; align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|67.
| align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]
| 5. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|68.
| align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]
| 6. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|69.
| align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|70.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]]
| 1. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|71.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]]
| 5. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|72.
| align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|73.
| align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]]
| 20. etapa (ITT)
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|74.
| align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka po Italiji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|75.
| align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Burgos
| 3. etapa (ITT)
| align=left|UCI ProSeries &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|76.
| align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Burgos
| 5. etapa 
| align=left|UCI ProSeries &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|77.
| align=left|{{flagicon|ESP}} '''Vuelta a Burgos'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI ProSeries &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|78.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2023|Dirka po Španiji]]
| 8. etapa  
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|79.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2023|Dirka po Španiji]]
| 17. etapa  
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|80.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} Dirka po Emiliji
| Enodnevna
| align=left|UCI ProSeries &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8 style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2024
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot;|81.
| align=left style=&quot;border-top-width:6px&quot;|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]]
| style=&quot;border-top-width:6px&quot;|1. etapa (ITT)
| align=left style=&quot;border-top-width:6px&quot;|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|82.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]]
| 6. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|83.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]]
| 7. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|84.
| align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|85.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2024|Dirka po Španiji]]
| 4. etapa 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|86.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2024|Dirka po Španiji]]
| 8. etapa 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|87.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2024|Dirka po Španiji]]
| 19. etapa 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|88.
| align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Španiji 2024|Dirka po Španiji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=3 style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2025
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot;|89.
| align=left style=&quot;border-top-width:6px&quot;|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]]
| style=&quot;border-top-width:6px&quot;|4. etapa
| align=left style=&quot;border-top-width:6px&quot;|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|90.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]]
| 7. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|91.
| align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|}

== Oglaševanje ==
S partnerko Loro Klinc sta leta 2021 postala zaščitni obraz [[Nova kreditna banka Maribor| Nova KBM]], ki je ob prevzemu [[Abanka|Abanke]] doživela posodobitev blagovne znamke.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ko stranke pomagajo pri prenovi blagovne znamke|url=https://www.marketingmagazin.si/aktualno/ko-stranke-pomagajo-pri-prenovi-blagovne-znamke|website=www.marketingmagazin.si|accessdate=2021-05-18|language=sl|date=april 2021}}&lt;/ref&gt;

== Dobrodelnost ==
Je vodja dobrodelne fundacije Primoža Rogliča, skrbi za organiziranje dobrodelnih dogodkov. Najbolj poznana prireditev je Zlati krog s Primožem Rogličem. Prvič je bil leta 2022 v Mariboru&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Zlati krog s Primožem Rogličem - ptuj.si|url=https://www.ptuj.si/objava/681890|website=www.ptuj.si|accessdate=2024-10-16|language=sl|last=E-občina}}&lt;/ref&gt;, drugič 2023 prav tako v Mariboru&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Okoli 400 rekreativnih kolesarjev ob Rogliču od Maribora do Ptuja in nazaj|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/zanimivosti/okoli-400-rekreativnih-kolesarjev-ob-roglicu-od-maribora-do-ptuja-in-nazaj/682470|website=rtvslo.si|accessdate=2024-10-16|language=sl|first=D.|last=S}}&lt;/ref&gt; in tretjič 2024 v Novi Gorici&lt;ref&gt;{{Citat|title=Dobrodelni Zlati krog s Primožem Rogličem|url=https://www.rainews.it/tgr/fjk/video/2024/10/zlati-krog-primoz-roglic-peter-prevc-pavel-mardonovic-nova-gorica-b8f80f42-b7f0-4de7-a032-563e2569c34c.html|date=2024-10-14|accessdate=2024-10-16|language=sl|first=Andrej|last=Marušič}}&lt;/ref&gt;.

== Zasebno ==
Z Loro Klinc se je oktobra 2021 poročil na zasebnem obredu v Vili Vipolže v Goriških brdih.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Primož Roglič se je poročil|url=https://siol.net/trendi/svet-znanih/primoz-roglic-se-je-porocil-563756|website=siol.net|accessdate=2021-10-17|language=sl}}&lt;/ref&gt; Zakonca imata dva sinova po imenu Lev in Aleks.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Primož Roglič razkril ime svojega drugega sina|url=https://siol.net/trendi/svet-znanih/primoz-roglic-razkril-ime-svojega-drugega-sina-600353|website=Siol.net|accessdate=2023-05-28|date=27. februar 2022}}&lt;/ref&gt;

== Večna lestvica ==
Najboljši kolesarji vseh časov po 2 lestvicah. 
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; width=52px|Uvrstitev
! scope=&quot;col&quot; width=135px|Lestvica
! scope=&quot;col&quot; width=80px|Točke
! scope=&quot;col&quot;|
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#EEDC82|'''21.'''
| align=center|procyclingstats.com
| align=center|1.271,7
| &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rankings/me/all-time|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - procyclingstats|date=8. oktober 2023|work=cyclingranking.com|language=en}}&lt;/ref&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#EEDC82 style=&quot;border-top-width:3px&quot;|'''30.'''
| align=center style=&quot;border-top-width:3px&quot;|cyclingranking.com
| align=center style=&quot;border-top-width:3px&quot;|26.744
| style=&quot;border-top-width:3px&quot;|&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.cyclingranking.com/riders/overall|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - cyclingranking|date=8. oktober 2023|work=cyclingranking.com|language=en}}&lt;/ref&gt;
|}

==Sklici==
{{refsez}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
{{SocialLinks}}
* {{sports links}}

{{Olimpijski prvaki v kronometru}}
{{Slovenski športnik leta}}

{{Normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Roglič, Primož}}
[[Kategorija:Trboveljčani]]
[[Kategorija:Zagorjani]]
[[Kategorija:Slovenski smučarski skakalci]]
[[Kategorija:Slovenski kolesarji]]
[[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]]
[[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2016]]
[[Kategorija:Športniki več športov]]
[[Kategorija:Prejemniki Bloudkove plakete]]
[[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]]
[[Kategorija:Državni prvaki Slovenije v vožnji na čas]]
[[Kategorija:Državni prvaki Slovenije v cestni dirki]]
[[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2020]]
[[Kategorija:Prejemniki zlatih olimpijskih medalj za Slovenijo]]
[[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]]</text>
      <sha1>3bim30nkhzurx98yad4u8hax9nbe1wk</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Bazilika Marije Pomagaj, Brezje</title>
    <ns>0</ns>
    <id>349551</id>
    <revision>
      <id>6687337</id>
      <parentid>6684621</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T16:17:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+ slika</comment>
      <origin>6687337</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="18658" sha1="43m3c303099qrl65a5dljf7ztiqywty" xml:space="preserve">{{Infopolje Cerkev
| name = Bazilika Marije Pomagaj
| fullname = 
| image = 
| imagelink = 
| imagealt = 
| landscape = 
| caption =

| pushpin map = Slovenija
| pushpin label position = 
| pushpin map alt = 
| pushpin mapsize = 
| map caption = 
| coordinates = &lt;!-- WD --&gt;
| location = [[Brezje, Radovljica|Brezje]]
| country = {{Zastava|Slovenija}}

| denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]]
| previous denomination = 
| dedication = [[sveti Vid]]
| side altars = [[Anton Padovanski]]&lt;br&gt;[[Marija Pomočnica kristjanov|Marija Pomagaj]]&lt;br&gt;[[Anton Puščavnik]]&lt;br&gt;[[Srce Jezusovo]]
| relics = 
| status = [[bazilika]]&lt;br&gt;[[romarsko središče|narodno romarsko središče]]&lt;br&gt;[[romarsko središče|škofijsko romarsko središče]]&lt;br&gt;[[samostanska cerkev]]
| functional status = aktivno
| heritage designation = [[Kulturni spomenik Slovenije|Kulturni spomenik lokalnega pomena Slovenije]]
| designated date = 
| membership = 
| attendance = 
| website = [http://www.marija.si Marija.si]

| former name = Cerkev sv. Vida
| bull date = 
| founded date = 
| founder = [[Franc Faleschini ml.]]
| groundbreaking = 9. oktober 1889
| completed date = 1900
| construction cost = 
| dedicated date = 
| consecrated date = 7. oktober 1900
| closed date = 
| demolished date = 
| earlydedication = 
| otherdedication = 
| events = 
| past bishop = 
| people =

| architect = [[Robert Mikovics]]
| architectural type = 
| style = [[Neorenesansa (arhitektura)|neorenesansa]]
| capacity = 
| length = 39 m
| width = 19 m
| width nave = 
| height = 17 m
| diameter = 
| other dimensions = 
| floor count = 
| floor area = 540 m&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| dome quantity = 1
| dome height outer = 
| dome height inner = 
| dome dia outer = 
| dome dia inner = 
| spire quantity = 1
| spire height = 53 m
| materials = 
| bells hung = 
| bell weight =

| parish = neposredno podrejena Nadškofiji Ljubljana (pred tem podružnična cerkev [[Župnija Mošnje|Župnije Mošnje]])
| deanery = 
| archdeaconry = 
| episcopalarea = 
| archdiocese = [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]]
| metropolis = 
| extra = 
 {{Infopolje RKD
 | embed = yes
 | ime = Brezje na Gorenjskem - Cerkev sv. Vida
 | rkd_tip = nkd
 | razglasitev_rkd_tip = 
 | refšt=2069
 | lokacija = 
 | občina = Radovljica
 }}
}}

'''Bazilika Marije Pomagaj''', imenovana tudi '''Slovensko ([[Sveta Marija|Marijino]]) narodno svetišče''',&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://www.marija.si/|title= Marija.si|accessdate= 13. julij 2015|date= |format= |work= Marija.si}}&lt;/ref&gt; je glavno [[romarsko središče]] v Sloveniji.&lt;ref name=&quot;Radol'ca&quot;&gt;{{navedi splet |url= https://www.radolca.si/sl/znamenitosti/kultura-in-zgodovina/cerkve/bazilika-marije-pomagaj-brezje|title= Bazilika Marije Pomagaj na Brezjah|accessdate= 13. julij 2015|date= |format= |work= Radol'ca}}&lt;/ref&gt; Njen uradni status je [[narodno romarsko središče]] in [[škofijsko romarsko središče]] [[Nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]].&lt;ref name=&quot;Kam.si&quot;&gt;{{navedi splet |url= http://www.kam.si/romarske_cerkve/brezje.html|title= Franci Petrič: Bazilika Marije Pomagaj, posvečena sv. Vidu|accessdate= 13. julij 2015|date= |format= |work= Kam.si}}&lt;/ref&gt; Stoji na [[Brezje, Radovljica|Brezjah]] v [[Občina Radovljica|Občini Radovljica]], tik ob [[Avtocesta A2|gorenjski avtocesti]]. Je ena izmed dveh [[Bazilika|bazilik]] v ljubljanski nadškofiji, druga je [[Bazilika Žalostne Matere Božje, Stična|Bazilika Žalostne Matere Božje v Stični]]. Odkar jo je leta 1999 [[Slovenska škofovska konferenca]] razglasila za narodno romarsko središče, je neposredno podrejena Nadškofiji Ljubljana, pred tem pa je bila [[podružnična cerkev]] [[Župnija Mošnje|Župnije Mošnje]]. Hkrati služi tudi kot samostanska cerkev [[Frančiškanski samostan Brezje|Frančiškanskega samostana Brezje]], ki je bil tik ob njej zgrajen leta 1898. Na leto jo obišče okoli 400.000 ljudi,&lt;ref name=&quot;Ognjišče&quot;&gt;{{navedi splet |url= http://radio.ognjisce.si/sl/162/slovenija/15913/|title= Brezjanska bazilika že 15 let slovensko narodno svetišče|accessdate= 13. julij 2015|date= 1. januar 2015|format= |work= Radio Ognjišče}}&lt;/ref&gt; od leta 1800 naj bi jo skupno obiskalo več kot 13 milijonov vernikov.&lt;ref name=&quot;Radol'ca&quot;/&gt; Glavni romarski shod je 24.&amp;nbsp;maja, na praznik [[Marija Pomočnica kristjanov|Marije Pomočnice kristjanov]], zelo obiskana shoda pa sta tudi vsakoletno junijsko romanje bolnikov, invalidov in ostarelih ter praznik [[Marijino vnebovzetje|Marijinega vnebovzetja]] 15.&amp;nbsp;avgusta.&lt;ref name=&quot;Ognjišče&quot;/&gt;

Glavni oltar je posvečen [[Sveti Vid|svetemu Vidu]]. Oltar z znamenito sliko [[Marija Pomagaj (slika)|Marije Pomagaj]], po kateri se bazilika imenuje, je v stranski kapeli Marije Pomagaj spredaj na desni strani. Posebnost te kapele je, da gre za ''kapelo v kapeli'', saj večja pokriva manjšo, ki je popolnoma samostojen arhitekturni objekt, podobno kot v Italiji [[Porciunkula]] v [[Bazilika Marije Angelske, Assisi|Baziliki Marije Angelske]] (''Basilica di Santa Maria degli Angeli'') v [[Assisi]]ju.

== Zgodovina ==

[[Slika:Benedikt Lergetporer - cerkev sv. Vida na Brezjah 1887.jpg|thumb|left|250px|Cerkev sv. Vida, predhodnica bazilike, leta 1887]]
[[Slika:Brezjanska Marija.jpeg|thumb|left|250px|[[Marija Pomagaj (slika)|''Marija Pomagaj'']]&lt;br&gt;([[Leopold Layer]], domnevno 1800)]]
[[Slika:Stranski oltar Marije Pomagaj, bazilika Brezje.jpg|thumb|left|250px|Stranski oltar Marije Pomagaj]]
[[Slika:Radovljica Brezje Bazilika Sv Vida interior 28082012 333.jpg|thumb|left|250px|Glavna cerkvena ladja]]

=== Cerkev sv. Vida ===

Cerkev sv. Vida na Brezjah je obstojala že vsaj v 15. stoletju. Bila je podružnica [[Župnija Mošnje|Župnije Mošnje]]. Maše v njej so bile trikrat na leto. Imela je eno ladjo in samo glavni oltar. Sredi 17. stoletja so ji prizidali prezbiterij, v drugi polovici tega stoletja pa še kapelo živinskega zavetnika svetega [[Anton Puščavnik|Antona Puščavnika]] (ob vizitaciji leta 1685 je že stala).&lt;ref&gt;Ana Lavrič, Blaž Resman, ''[https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XNYZA4NB/16c4ff3b-f9a5-43b0-aaf9-a71bb6c45e06/PDF Marija Pomagaj na Slovenskem. Layerjeva slika, njene predhodnice in naslednice]''; v: ''Kronika'', letnik 62, številka 2, 2014, strani 233–254.&lt;/ref&gt; Kot poroča frančiškan [[Henrik Damiš]] (1883–1957), je bila cerkev konec 18. stoletja potreba temeljite obnove. Tako so med letoma 1794 in 1798 obnovili glavni oltar in vanj postavili novo sliko [[Sveti Vid|svetega Vida]], ki jo je naslikal kranjski slikar [[Leopold Layer]].&lt;ref name=&quot;Ob dvestoletnici&quot;&gt;[http://pogledi.delo.si/mnenja/ob-dvestoletnici-ki-najbrz-ni Ob dvestoletnici, ki to najbrž ni], Pogledi.delo.si, pridobljeno 15. februar 2019.&lt;/ref&gt;

Leta 1796 je prišel v Mošnje za župnika [[Urban Ažbe]]. Ažbe je v letih 1776–1779 študiral na [[Univerza v Inssbrucku|Univerzi v Innsbrucku]] na Tirolskem, kjer je doktoriral iz teologije.&lt;ref&gt;[https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1001220/ Ažbe, Urban], Slovenska-biografija.si, pridobljeno 15. februar 2019.&lt;/ref&gt; V tamkajšnji [[Stolnica sv. Jakoba, Innsbruck|Stolnici sv. Jakoba]] se je seznanil z milostno podobo Marije Pomagaj &lt;small&gt;([[:de:Gnadenbild Mariahilf|de]])&lt;/small&gt;, ki je bila takrat že zelo priznana in po Evropi razširjena Marijina podoba, h kateri so se verniki radi priporočali. V Mošnjah se je naposled odločil, da bi tako podobo oskrbel tudi za svojo župnijo. Tako je pri Layerju naročil kopijo, k brezjanski cerkvi pa dal prizidati stransko kapelo, v kateri naj bi slika domovala. Kapela je bila zgrajena leta 1800, kljub temu pa letnica nastanka slike ostaja neznana. Domneva se, da je nastala ob istem času. Slika je imela preprost lesen okvir, ob njej pa so na oltarju stali še kipi Marijinih staršev [[Sveti Joahim|svetega Joahima]] in [[Sveta Ana|svete Ane]] ter [[Sveti Valentin|svetega Valentina]] in [[Sveti Rok|Roka]].

Ko so se v letih 1863 in 1864 zgodile tri očitne ozdravitve, so romanja začela postajati množična. Leta 1866 so župljani že naslovili prošnjo na škofijo, da bi uradno priznala romarsko središče, vendar je bila prošnja razrešena neugodno. Kljub temu se je škofija odločila, da namesti v Mošnjah kaplana, čigar naloga bo skrb za romarje. Romanja je olajšala izgradnja [[Železniška proga Ljubljana–Jesenice–d. m.|železniške proge Ljubljana–Trbiž]], ki je bila dokončana leta 1870. 4. septembra 1876 je Brezje obiskal sekavski škof [[Johann Baptist Zwerger]], pri čemer je spričo ogromne množice, ki ni mogla v cerkev, predlagal povečavo le-te. Zaradi številnih gostujočih duhovnikov so najprej samo nadzidali cerkovnikovo hišo.&lt;ref name=&quot;Najbolj znana&quot;&gt;[https://www.rtvslo.si/kultura/razglednice-preteklosti/ali-je-to-najbolj-znana-slovenska-slika/337128 Ali je to najbolj znana slovenska slika?], Rtvslo.si, pridobljeno 18. februar 2019.&lt;/ref&gt;

=== Sedanja cerkev in samostan ===

Projekta izgradnje nove cerkve  sv. Vida se je lotil mošenjski župnik Franc Kumer. Graškemu arhitektu [[Robert Mikovics|Robertu Mikovicsu]] je zaupal izdelavo načrtov, te pa je potem 6. decembra 1887 predložil ljubljanski škofiji, ki jih je tudi odobrila. Nato je šel na Dunaj, da jih odobri še vlada, kar se je zgodilo že 27. januarja 1888. Nekaj časa je preteklo še za iskanje gradbenika. Izbran je bil [[Franc Faleschini]] iz Ljubljane. Tako je ljubljanski škof [[Jakob Missia]] 9. oktobra 1889 blagoslovil temeljni kamen, s čimer se je gradnja začela. Dogovorjeno je bilo, da bo kapela Marije Pomagaj ostala nedotaknjena in da jo bodo samo obdali z novo kapelo, ki bo dobila kupolo.&lt;ref name=&quot;Najbolj znana&quot;/&gt;

Istočasno z gradnjo nove je potekalo postopno rušenje stare cerkve. Leta 1892 je bil porušen še njen zadnji preostanek. Dve leti zatem je nova cerkev že bila dograjena in 30. julija 1894 jo je blagoslovil radovljiški dekan Jožef Razboršek. Romanja so vse bolj presegala zmožnosti mošenjskega župnika in kaplana, zato so hodili romarje oskrbovat tudi razni upokojeni duhovniki in patri frančiškani iz Ljubljane. Naslednja prelomnica se je zgodila, ko je Ljubljančanka Frančiška Ovijač v svoji oporoki namenila sredstva za gradnjo samostana na Brezjah. Tako so 5. septembra 1897 položili temeljni kamen še za samostan. Pol leta zatem je ljubljanski škofovski sedež zasedel [[Anton Bonaventura Jeglič]] in že oktobra tega leta frančiškanom izročil v skrb cerkev sv. Vida. 7. oktobra 1900 je cerkev v navzočnosti škofov Jegliča in [[Jakob Trobec|Jakoba Trobca]], slovenskega škofa v Ameriki, ter množice vernikov posvetil Jakob Missia – tokrat kardinal in goriški nadškof.&lt;ref name=&quot;Najbolj znana&quot;/&gt;&lt;ref&gt;[https://katoliska-cerkev.si/praznik-marije-pomocnice-kristjanov-marija-pomagaj Praznik Marije Pomočnice kristjanov – Marija Pomagaj], Katoliska-cerkev.si, pridobljeno 18. februar 2019.&lt;/ref&gt;

1. septembra 1907 je bilo slovesno kronanje milostne podobe. Leta 1911 je cerkev dobila nove orgle z 32 registri, ki jih je izdelal mojster [[Anton Dernič]] iz [[Lancovo|Lancovega]] pri Radovljici. Sledila je prva svetovna vojna, ki je pobrala tri od štirih zvonov. Te so leta 1918 začasno nadomestili z jeklenimi, leta 1932 pa z novimi bronastimi.&lt;ref name=&quot;Opis cerkve&quot;&gt;[http://www.marija.si/marija-pomagaj/bazilika-marije-pomagaj/opis-cerkve/ Opis cerkve], Marija.si, pridobljeno 19. februar 2019.&lt;/ref&gt; V letih 1937–1938 je Zveza bojevnikov iz prve svetovne svetovne vojne po načrtu [[Jože Plečnik|Jožeta Plečnika]] uredila prostor pred cerkvijo. Leta 1941 je sledila nemška okupacija in že 23. aprila je nova oblast prepovedala v cerkvi bogoslužje, frančiškane pa izgnala. Ti so se na Brezje vrnili po vojni.&lt;ref name=&quot;Najbolj znana&quot;/&gt; Leta 1968 so dali frančiškani orgle prenoviti. Delo je opravil mojster [[Franc Jenko]], pri čemer je mehanični sistem spremenil v pnevmatičnega in povečal število registrov na 47. 26. januarja 1971 je [[Papeški obiski v Sloveniji#Frančišek|cerkev obiskal]] argentinski jezuit Jorge Mario Bergoglio, kasnejši [[papež Frančišek]].&lt;ref&gt;[https://siol.net/novice/svet/kako-je-papez-francisek-za-en-dan-obiskal-slovenijo-15451 Kako je Papež Frančišek za en dan obiskal Slovenijo], Siol.net, pridobljeno 19. februar 2019.&lt;/ref&gt; V letu 1973/74, ko je bil na Brezjah predstojnik in rektor svetišča p. Konstantin Urankar, je potekala prenova prezbiterija Marijinega svetišča, v luči 2. vatikanskega koncila. Prenovo je načrtoval in vodil arhitekt, profesor Tone Bitenc. Obnovitvena dela so obsegala tudi pozlato kapitlov in dekorativnih letev v cerkveni ladji. Zamisel p. Konstantina Urankarja o prenovi kapele Brezjanske Marije sta podprla tudi arhitekt profesor Bitenc in pater dr. Roman Tominec, profesor umetnostne zgodovine na Teološki fakulteti. Predvidena je bila rekonstrukcija prezračevanja, ki sta jo poleg prof. Bitenca načrtovala in končala arhitekta Jože Kregar in Emil Fijavž ter nov okvir za Layerjevo sliko Marije Pomagaj. Naročilo za svobodno načrtovanje in izdelavo oltarnega okvirja je dobil znani rezbar Maks Bergant (1912-1996) iz Kamnika. Po odobritvi predvidenih del s strani nadškofijskega umetnostnega sveta, so stekla dela in 1977 sta bila končana rekonstrukcija kapele in nov oltarni okvir – rezbarska umetnina v sedanjem izgledu.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=p. prof. dr. Tominec|first=Roman|date=1977|title=Ob novem oltarju na Brezjah|magazine=Družina|issue=38}}&lt;/ref&gt;

1955 je Cirilmetodijsko društvo katoliških duhovnikov LRS na zid ob cerkvi pritrdilo [[Spominska plošča duhovnikom žrtvam fašizma, Brezje|spominsko ploščo duhovnikom žrtvam fašizma]], ki so jo frančiškani leta 2014 odstranili.&lt;ref&gt;Miran Hladnik. Izbrisani duhovniki. ''Mladina'' 10. jan. 2020.&lt;/ref&gt;

=== Bazilika in narodno romarsko središče ===

5. oktobra 1988 je [[papež Janez Pavel II.]] cerkev razglasil za [[Bazilika|baziliko]] (''basilica minor'').&lt;ref name=&quot;Kam.si&quot;/&gt; 17. maja 1996 jo je ob [[Papeški obiski v Sloveniji#Janez Pavel II.|svojem prvem uradnem obisku v Sloveniji]] tudi obiskal in v njej molil.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://www.marija.si/pot-na-brezje/|title= Romanje k Mariji Pomagaj|accessdate= 13. julij 2015|date= |format= |work= Marija.si}}&lt;/ref&gt; Ob tej priložnosti je v knjigo gostov zapisal: »Marija, pomagaj! Janez Pavel II.«&lt;ref&gt;[https://www.franciskani.si/?page_id=155 Brezje], Franciskani.si, pridobljeni 18. februar 2019.&lt;/ref&gt; 7. septembra 1999 je [[Slovenska škofovska konferenca]] baziliko razglasila za slovensko [[narodno romarsko središče]], slovesna razglasitev pa je bila 1. januarja 2000.&lt;ref&gt;[https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/30-obletnica-razglasitve-cerkve-na-brezjah-za-baziliko 30. obletnica razglasitve cerkve na Brezjah za baziliko], Družina.si, pridobljeno 12. oktober 2018.&lt;/ref&gt; Za romarje so frančiškani maja 2009 odprli Romarski urad. Leta 2016 so v prostorih samostana odprli še Muzej Jaslic. Tu ima svoj sedež tudi Frančiškanski Marijanski center.&lt;ref name=&quot;Radol'ca&quot;/&gt;

== Opis ==

Cerkev je po zunanji obliki triladijska bazilika, vendar ima v notranjosti obe stranski ladji po dvakrat pregrajeni, zaradi česar ima cerkev šest stranskih kapel. Pročelje cerkve je delo arhitekta [[Ivan Vurnik|Ivana Vurnika]] iz Radovljice. Med bogato okrasje spadajo [[Rozeta (arhitektura)|rozeta]], mozaični napisi in drugi vzorci. Vhodna vrata je izdelal rezbar Janez Resman iz [[Gorica, Radovljica|Gorice]] pri Radovljici. Na njih je upodobil starozavezne preroke, ki so napovedovali Marijino rojstvo: [[Mojzes]], [[David]] in [[Izaija]], ter starozavezne žene, ki predstavljajo Marijino predpodobo: [[Sara]], [[Rahela]] in [[Judita]].&lt;ref name=&quot;Radol'ca&quot;/&gt;

Notranjost je [[Neorenesansa (arhitektura)|neorenesančna arhitektura]]. Na glavnem oltarju, ki je narejen iz belega marmorja, domuje sveti Vid, ki je še sedaj zavetnik cerkve. Njegova podoba je narejena po sliki nemškega slikarja [[Matthäus Schiestl|Matthäusa Schiestla]]. Stranske oltarje so izdelali [[Janez Vurnik]], [[Jožef Pavlin]], [[Ivan Grohar]] in [[Ivan Vavpotič]].&lt;ref name=&quot;Radol'ca&quot;/&gt;

Kapela Marije Pomagaj je bila predvidena za obnovo že pred drugo svetovno vojno, vendar je načrt, ki ga je pripravil [[Janko Omahen]], med vojno izginil. Po vojni je naredil nov načrt, ki je bil realiziran leta 1954. Oltar je 8. decembra tega leta blagoslovil pomožni škof [[Anton Vovk]]. Narejen je iz belega kararskega marmorja. Na njegovi sprednji strani je vklesan latinski napis, ki se v prevodu glasi: »Krasni oltar je premilostni Kraljici posvetil ljubljanski škof Anton Ribičev«. Tlak je iz bosanskega granita, stene pa so obložene z istrskim marmorjem.&lt;ref name=&quot;Radol'ca&quot;/&gt; Strop je za dober meter višji od prejšnjega, pravtako pa je preluknjan zaradi boljšega prezračevanja. Izvirne Layerjeve freske so bile zaradi dima mnogih sveč in kadila, izredno soparnega zraka ob velikem navalu romarjev in večkratnega čiščenja docela zabrisane.&lt;ref name=&quot;Opis cerkve&quot;/&gt;

Pred cerkvijo se nahaja Kapela sv. Frančiška Asiškega, postavljena leta 1967 ob 60. letnici kronanja podobe. Zgrajena je v slogu slovenske planinske koče po načrtih Ivana Vurnika. Oltarno sliko je naredil [[Lojze Perko]]. 2. septembra 1967 jo je blagoslovil nadškof [[Jožef Pogačnik]]. Uporablja se predvsem za obhajanje zunanjih slovesnosti, ko zaradi prevelikega števila romarji ne morejo v baziliko.&lt;ref name=&quot;Opis cerkve&quot;/&gt; V neposredni bližini bazilike stoji še bronasti kip Janeza Pavla II.&lt;ref name=&quot;Radol'ca&quot;/&gt;

== Viri ==

{{sklici}}

== Glej tudi ==

* [[Seznam romarskih središč v Sloveniji]]
* [[Bazilika]]

== Zunanje povezave ==

{{Kategorija v Zbirki|Basilica of Mary Help of Christians}}
{{SocialLinks}}
* [https://nadskofija-ljubljana.si/nadskofija/nadskofija-na-dlani/glavna-romarska-svetisca/brezje/ Nadskofija-ljubljana.si]
* [https://www.franciskani.si/?page_id=155 Franciskani.si]
* [https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-brezje-ni-zupnija Družina.si]
* [https://www.kam.si/brezje/ Kam.si]
* [https://www.hribi.net/gora/bazilika_marije_pomagaj_na_brezjah/3/2762 Hribi.net]

{{Bazilike v Sloveniji}}
{{Škofijska romarska središča v Sloveniji}}
{{Narodna romarska središča v Evropi}}
{{Nadškofija Ljubljana}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Bazilika Marije Pomagaj, Brezje| ]]
[[Kategorija:Brezje, Radovljica]]
[[Kategorija:Bazilike v Sloveniji|Marija Pomagaj, Brezje]]
[[Kategorija:Narodna romarska središča]]
[[Kategorija:Cerkve Marije Pomočnice|Brezje]]
[[Kategorija:Neorenesančne cerkve v Sloveniji|Marija Pomagaj, Brezje]]
[[Kategorija:Nadškofija Ljubljana]]</text>
      <sha1>43m3c303099qrl65a5dljf7ztiqywty</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Olimpija Ljubljana squad</title>
    <ns>10</ns>
    <id>356369</id>
    <revision>
      <id>6687456</id>
      <parentid>6664700</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T20:43:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>pos.</comment>
      <origin>6687456</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1614" sha1="iuybonn1zu2wqalpyfyfg0ncul22o9k" xml:space="preserve">{{football squad
| name = Olimpija Ljubljana squad
| teamname = NK Olimpija Ljubljana (2005)
| bgcolor = darkgreen
| textcolor = white
| bordercolor = silver
| list=&lt;div&gt;
{{Football squad2 player|no=3|name=[[Jošt Urbančič|Urbančič]]}}
{{Football squad2 player|no=4|name=[[Veljko Jelenković|Jelenković]]}}
{{Football squad2 player|no=8|name=[[Reda Boultam|Boultam]]}}
{{Football squad2 player|no=9|name=[[Dino Kojić|Kojić]]}}
{{Football squad2 player|no=8|name=[[Bruno Lourenço|Lourenço]]}}
{{Football squad2 player|no=15|name=[[Marko Ristić|Ristić]]}}
{{Football squad2 player|no=16|name=[[Jurgen Çelhaka|Çelhaka]]}}
{{Football squad2 player|no=18|name=[[Marko Brest|Brest]]}}
{{Football squad2 player|no=20|name=[[Nemanja Motika|Motika]]}}
{{Football squad2 player|no=26|name=[[Matevž Vidovšek|Vidovšek]]}}
{{Football squad2 player|no=27|name=[[Frederic Ananou|Ananou]]}}
{{Football squad2 player|no=28|name=[[Diga (footballer)|Diga]]}}
{{Football squad2 player|no=30|name=[[Jan Gorenc|Gorenc]]}}
{{Football squad2 player|no=31|name=Vasić}}
{{Football squad2 player|no=33|name=[[Jordi Govea|Govea]]}}
{{Football squad2 player|no=37|name=[[Pedro Lucas (nogometaš, rojen 1998)|Lucas]]}}
{{Football squad2 player|no=45|name=[[Mateo Aćimović|Aćimović]]}}
{{Football squad2 player|no=52|name=[[Matevž Dajčar|Dajčar]]}}
{{Football squad2 player|no=99|name=[[Antonio Marin (nogometaš, rojen 2001)|Marin]]}}
{{football squad manager|name=[[Mišo Brečko|Brečko]]}}
&lt;/div&gt;
}}&lt;noinclude&gt;
[[Kategorija:Predloge postav nogometnih klubov‎]]
[[Kategorija:Nogometni klub Olimpija|ž]]
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>iuybonn1zu2wqalpyfyfg0ncul22o9k</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Republike Slovenije</title>
    <ns>0</ns>
    <id>357435</id>
    <revision>
      <id>6687407</id>
      <parentid>6165382</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T18:56:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <comment>{{posodobi}}, menjava vlade in ukinitev ministrstva</comment>
      <origin>6687407</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2109" sha1="nkny2p2vhk2k3pl8stdaj0iag0x7q4v" xml:space="preserve">{{posodobi|datum=junij 2026}}
'''Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Republike Slovenije''' je [[Ministrstvo|minister]] v [[Vlada Republike Slovenije|Vladi Republike Slovenije]]. Pod imenom minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo je položaj obstajal pod [[8. vlada Republike Slovenije|osmo]] in [[9. vlada Republike Slovenije|deveto]] vlado Republike Slovenije med letoma 2004 in 2011. Nato je bil pridružen [[Minister za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije|ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport]]. 24. januarja 2023 je bil položaj pod trenutnim imenom ustanovljen v času [[15. vlada Republike Slovenije|15. vlade Republike Slovenije]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=DZ s 55 glasovi potrdil listo ministrskih kandidatov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-s-55-glasovi-potrdil-listo-ministrskih-kandidatov/655412|website=rtvslo.si|accessdate=2023-01-24|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Seznam ministrov ==
[[Slika:Novinarska konferenca po redni seji vlade - 31.1.2024 - Igor Papič (cropped).jpg|sličica|Aktualni minister Igor Papič]]
=== Minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ===
;[[8. vlada Republike Slovenije]]
* [[Jure Zupan (kemik)|Jure Zupan]] (2004–2007), 
*[[Mojca Kucler Dolinar]] (2008)

;[[9. vlada Republike Slovenije]]
* [[Gregor Golobič]] (2008–2011), 
* [[Igor Lukšič]] (2011) kot nadomestni minister po izstopu stranke [[Zares]] iz koalicije&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Svet stranke za izstop iz koalicije in vlade « Zares|url=https://www.zares.si/svet-stranke-za-izstop-iz-koalicije-in-vlade/|accessdate=2020-12-01|language=sl|last=D.Labs}}&lt;/ref&gt;

=== Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije ===
'''[[15. vlada Republike Slovenije]]'''
* [[Igor Papič]] (24. januar 2023–''danes'')

== Sklici ==
&lt;references /&gt;
{{Normativna kontrola}}
[[Kategorija:Ministrstva Republike Slovenije|Visoko šolstvo, znanost in tehnologijo]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 2004]]
[[Kategorija:Ukinitve leta 2011]]
[[Kategorija:Ministrstva za izobraževanje|Slovenija]]
[[Kategorija:Ministrstva za znanost in tehnologijo|Slovenija]]</text>
      <sha1>nkny2p2vhk2k3pl8stdaj0iag0x7q4v</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Recep Tayyip Erdoğan</title>
    <ns>0</ns>
    <id>359468</id>
    <revision>
      <id>6687515</id>
      <parentid>6663765</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T06:18:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6687515</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="26764" sha1="k0gmd6ku485qipyup3nomx0okb7sz9g" xml:space="preserve">{{Infobox officeholder|name=Recep Tayyip Erdoğan|spouse=[[Emine Gülbaran]]|successor2=[[Ahmet Davutoğlu]]|president2=[[Ahmet Necdet Sezer]]&lt;br&gt;[[Abdullah Gül]]|term_end2=28. avgust 2014|term_start2=13. marec 2003|office2=[[Predsednik vlade Turčije]]|premier=[[Ahmet Davutoğlu]] (2014–2016)&lt;br&gt;[[Binali Yıldırım]] (2016–2018)|signature=|education=[[Univerza v Vilni]]|party=|image=&lt;!--WD--&gt;|death_place=|death_date=|birth_place=&lt;!--WD--&gt;|birth_date=&lt;!--WD--&gt;|successor=|predecessor=[[Abdullah Gül]]|term_end=|term_start=28. avgust 2014|office=[[Predsednik Turčije]]|predecessor2=[[Abdullah Gül]]}}
'''Recep Tayyip Erdoğan''' ([rédžep tajíp erdogán],&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Recep Tayyip Erdoğan |work=Govorni pomočnik MMC RTV-SLO |url=https://govornipomocnik.rtvslo.si/tayip-recep-erdogan/}}&lt;/ref&gt; {{Avdio|Recep Tayyip Erdogan, Turkish pronunciation.ogg|turška izgovarjava}}), [[Turki|turški]] [[politik]], * [[26. februar]] [[1954]], [[Kasımpaşa]], [[Carigrad]].

Erdoğan je bil med letoma 1994 in 1998 župan [[Carigrad|Carigrada]]. Je vodja trenutne turške vladajoče stranke [[Adalet ve Kalkınma Partisi]] oz. Stranke za pravičnost in razvoj (AKP), od 11. marca 2003 je predsednik turške vlade; 2011 je bil izvoljen v svoj tretji mandat ministrskega predsednika. Leta 2014 je bil izvoljen še za turškega predsednika in po ustavnih spremembah, ki so uvedle v Turčiji predsedniški sistem, je bil julija leta 2018 izvoljen tudi za predsednika z izvršnimi pooblastili (funkcija premierja je bila ukinjena). Po spodletelem vojaškem udaru julija leta 2016, za katerega je obtožil svojega nekdanjega zaveznika in političnega izgnanca, verskega voditelja [[Fethullah Gülen|Fethullaha Gülena]], je sprožil množične čistke v vojski, državni upravi in v izobraževalnem sistemu ter univerzah.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{navedi novice|url=https://www.washingtonpost.com/news/monkey-cage/wp/2016/12/08/is-there-still-hope-for-turkish-democracy/|title=Is there still hope for Turkish democracy?|last1=Yildirim|first1=A. Kadir|date=8 December 2016|newspaper=The Washington Post|access-date=27 June 2018|last2=Lynch|first2=Marc|language=en-US|issn=0190-8286}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:02&quot;&gt;{{navedi novice|url=https://www.washingtonpost.com/news/monkey-cage/wp/2016/12/08/is-there-still-hope-for-turkish-democracy/|title=Is there still hope for Turkish democracy?|last1=Yildirim|first1=A. Kadir|date=8 December 2016|newspaper=The Washington Post|access-date=27 June 2018|last2=Lynch|first2=Marc|language=en-US|issn=0190-8286}}&lt;/ref&gt;

== Mladost ==
Erdoğan je bil rojen v [[Kasımpaşa|Kasımpaşi]], revni soseski [[Carigrad|Carigrada]], kamor se je njegova družina v tridesetih letih 20. stoletja preselila iz province Rize.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://m.ensonhaber.com/recep-tayyip-erdoganin-hayati-2014-07-01.html|title=Recep Tayyip Erdoğan'ın hayatı|date=1 July 2014|language=tr|publisher=Ensonhaber|access-date=22 September 2017|archive-date=12 June 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180612163738/http://m.ensonhaber.com/recep-tayyip-erdoganin-hayati-2014-07-01.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Erdoğanovo pleme izvira iz Adžarije, regije v [[Gruzija|Gruziji]]. Njegova starša sta bila Ahmet Erdoğan (1905–1988) in Tenzile Erdoğan (rojena Mutlu; 1924–2011).&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://m.ensonhaber.com/recep-tayyip-erdoganin-hayati-2014-07-01.html|title=Recep Tayyip Erdoğan'ın hayatı|date=1 July 2014|language=tr|publisher=Ensonhaber|access-date=22 September 2017|archive-date=12 June 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180612163738/http://m.ensonhaber.com/recep-tayyip-erdoganin-hayati-2014-07-01.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Erdoğan je svoje zgodnje otroštvo preživel v Rizeju, kjer je bil njegov oče [[kapitan]]&lt;ref name=&quot;İşte Ahmet Kaptan'ın bilinmeyen hikayesi2&quot;&gt;{{navedi splet|language=tr|url=http://odatv.com/iste-ahmet-kaptanin-bilinmeyen-hikayesi-0412161200_m.html|title=İşte Ahmet Kaptan'ın bilinmeyen hikayesi|publisher=Odatv|date=4 December 2016|accessdate=2022-08-28|archive-date=2022-01-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20220111102551/http://odatv.com/iste-ahmet-kaptanin-bilinmeyen-hikayesi-0412161200_m.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; v turški obalni straži.&lt;ref name=&quot;charismatic3&quot;&gt;{{navedi novice|title=Turkey's charismatic pro-Islamic leader|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/2270642.stm|work=[[BBC News]]|date=4 November 2002|access-date=23 July 2006}}&lt;/ref&gt; Poletne počitnice je večinoma preživel v Güneysu v Rizeju, od koder izvira njegova družina. Skozi življenje se je pogosto vračal v ta duhovni dom in leta 2015 je na vrhu gore blizu vasi odprl ogromno [[Mošeja|mošejo]].&lt;ref&gt;[http://www.hurriyet.com.tr/kible-dagi-caminin-insaati-bitti-acilisi-erdogan-yapacak-29732329 Kıble Dağı Cami'nin inşaatı bitti, açılışı Erdoğan yapacak] ''Hürriyet Daily News'', 5 August 2015&lt;/ref&gt; Družina se je v [[Carigrad]] vrnila, ko je bil Erdoğan star 13 let.&lt;ref name=&quot;charismatic&quot;&gt;{{navedi novice|title=Turkey's charismatic pro-Islamic leader|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/2270642.stm|work=[[BBC News]]|date=4 November 2002|access-date=23 July 2006}}&lt;/ref&gt;

Erdoğanu je oče kot najstniku priskrbel tedensko pomoč v višini 2,5 turške lire, manj kot en dolar. Z njim je Erdoğan kupoval razglednice in jih preprodajal na ulici. Voznikom, ki so obstali v prometu, je prodajal plastenke [[Voda|vode]]. Delal je tudi kot ulični prodajalec s simitom (krušni obročki s sezamom).&lt;ref name=&quot;charismatic2&quot;&gt;{{navedi novice|title=Turkey's charismatic pro-Islamic leader|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/2270642.stm|work=[[BBC News]]|date=4 November 2002|access-date=23 July 2006}}&lt;/ref&gt; V mladosti je igral polprofesionalni nogomet v lokalnem klubu.&lt;ref name=&quot;bbcerdogan&quot;&gt;{{navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/6900616.stm|title=Profile: Recep Tayyip Erdogan|work=BBC News|access-date=29 August 2008|date=18 July 2007}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;akperdogan&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.akparti.org.tr/english/yonetim/genel-baskan|title=Life story|publisher=AK Parti Official Web Site|access-date=29 August 2008}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;britannicaerdogan&quot;&gt;{{cite encyclopedia|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/913988/Recep-Tayyip-Erdogan|title=Recep Tayyip Erdoğan|encyclopedia=[[Britannica Online Encyclopedia]]|access-date=29 August 2008}}&lt;/ref&gt; Fenerbahče je želel, da bi prestopil v klub, vendar je njegov oče to preprečil.[40] Stadion lokalnega nogometnega kluba v okrožju, kjer je odraščal, Kasımpaşa S.K. se imenuje po njem.&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=klaiber-it.de|first=Timo Klaiber|title=Recep Tayyip Erdoğan Stadyumu|url=https://www.europlan-online.de/recep-tayyip-erdo%2526%2523287an-stadyumu/stadion-5616.html|access-date=30 October 2020|website=Europlan-Online|archive-date=2020-11-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20201101155138/https://www.europlan-online.de/recep-tayyip-erdo%2526%2523287an-stadyumu/stadion-5616.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Turkey's 'Imam Beckenbauer,' Recep Tayyip Erdogan, applies for Euro 2024 {{!}} DW {{!}} 27 April 2018|url=https://www.dw.com/en/turkeys-imam-beckenbauer-recep-tayyip-erdogan-applies-for-euro-2024/a-43558633|access-date=30 October 2020|publisher=Deutsche Welle|language=en-GB}}&lt;/ref&gt;

Erdoğan je član skupnosti İskenderpaşa, turške sufistične skupnosti Naqshbandi tariqah.&lt;ref&gt;[http://www.eurasiareview.com/05092015-the-naqshbandi-khalidi-order-and-political-islam-in-turkey-analysis/ Eurasia Review: &quot;The Naqshbandi-Khalidi Order And Political Islam In Turkey – Analysis&quot; By Hudson Institute] 5 September 2015&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://file.insightturkey.com/Files/Pdf/15_2_2013_heper.pdf Insight Turkey: &quot;Islam, Conservatism, and Democracy in Turkey: Comparing Turgut Özal and Recep Tayyip Erdoğan&quot; by METİN HEPER] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304095616/http://file.insightturkey.com/Files/Pdf/15_2_2013_heper.pdf|date=4 March 2016}} 15 February 2013&lt;/ref&gt;

== Izobraževanje ==
Erdoğan je leta 1965 končal osnovno šolo Kasımpaşa Piyale, versko poklicno srednjo šolo İmam Hatip pa leta 1973. Enako izobraževalno pot so ubrali tudi drugi soustanovitelji stranke AKP. Ena četrtina učnega načrta šol İmam Hatip vključuje študij [[Koran|Korana]], življenja islamskega preroka [[Mohamed|Mohameda]] in [[Arabščina|arabskega jezika]]. Erdoğan je študiral Koran pri İmam Hatipu, kjer so ga sošolci začeli klicati »hoca« (muslimanski učitelj).

Erdoğan se je udeležil sestanka nacionalistične študentske skupine Nacionalna turška študentska zveza (Milli Türk Talebe Birliği), ki je skušala vzgojiti konservativno kohorto mladih za boj proti naraščajočemu gibanju levičarjev v Turčiji. Znotraj skupine se je Erdoğan odlikoval po svojih oratorskih veščinah, razvil je nagnjenost k javnemu nastopanju in se izkazal pred občinstvom. Osvojil je prvo mesto na tekmovanju v branju [[Pesništvo|poezije]], ki ga je organizirala Skupnost turških tehničnih slikarjev, in se z branjem in raziskovanjem začel pripravljati na govore. Nekoč kasneje je dejal, da so ta tekmovanja krepila njegov pogum za govore pred množicami.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last1=Phillips|first1=David|title=An uncertain ally : Turkey under Erdoğan's dictatorship|url=https://archive.org/details/uncertainallytur0000phil|date=20 April 2017|publisher=Transaction Publishers|location=New Jersey|isbn=978-1-4128-6545-6}}&lt;/ref&gt;

Erdoğan je želel nadaljevati višji študij na Mekteb-i Mülkiye, vendar je ta sprejela samo študente z rednimi srednješolskimi diplomami, ne pa diplomantov İmam Hatip. Mülkiye je bil znan po oddelku za [[Politične znanosti|politologijo]], kjer so se izobraževali številni državniki v Turčiji. Erdoğan je bil nato sprejet na srednjo šolo Eyüp, redno državno šolo, in je na koncu prejel srednješolsko spričevalo Eyüpa.

Glede na njegovo uradno biografijo je kasneje študiral poslovno administracijo na Aksaray šoli za ekonomijo in komercialne vede (turško: Aksaray İktisat ve Ticaret Yüksekokulu), zdaj znani kot Fakulteta za ekonomijo in upravne vede Univerze Marmara. Več turških virov oporeka temu, da je diplomiral ali fakulteto sploh obiskoval.&lt;ref name=&quot;oda TV&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.odatv.com/n.php?n=erdoganin-diplomasi-aslinda-hangi-okuldan-2504141200|title=Erdoğan'ın diploması aslında hangi okuldan|date=25 April 2014|access-date=3 December 2014|publisher=odaTV|language=tr|trans-title=Which school is Erdoğan's diploma from|archive-date=2016-03-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20160327020009/http://odatv.com/n.php?n=erdoganin-diplomasi-aslinda-hangi-okuldan-2504141200|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;sozcu.com.tr&quot;&gt;{{navedi novice|url=http://sozcu.com.tr/2014/gunun-icinden/erdoganin-diplomasi-mecliste-497279/|title=Erdoğan'ın diploması Meclis'te|language=tr|date=28 April 2014|access-date=3 December 2014|newspaper=Sözcü|author=Cengiz Aldemir|trans-title=Erdoğan's diploma in parliament}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Zaman&quot;&gt;{{navedi novice|url=http://www.zaman.com.tr/gundem_rektorluk-diplomasini-yayinladi-halacoglu-yeni-belge-gosterdi_2213158.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20140426110759/http://www.zaman.com.tr/gundem_rektorluk-diplomasini-yayinladi-halacoglu-yeni-belge-gosterdi_2213158.html|url-status=dead|archive-date=26 April 2014|title=Rektörlük, diplomasını yayınladı; Halaçoğlu yeni belge gösterdi|date=25 April 2014|access-date=3 December 2014|newspaper=Zaman|language=tr|trans-title=Rectorate issues diploma: Halaçoğlu shown the new document}}&lt;/ref&gt;

== Politika ==
Po lokalnih volitvah leta 1994 je bil Erdoğan kot kandidat islamistične Stranke blaginje izvoljen za župana [[Carigrad|Carigrada]]. Kasneje je bil odstranjen s položaja, prav tako so mu prepovedali opravljati politične funkcije in ga za štiri mesece zaprli zaradi spodbujanja verskega sovraštva, ker je recitiral pesem Ziye Gökalpa.&lt;ref name=&quot;erdogan-imprisoned&quot;&gt;{{cite journal|last=Shambayati|first=Hootan|date=May 2004|title=A Tale of Two Mayors: Courts and Politics in Iran and Turkey|url=https://archive.org/details/sim_international-journal-of-middle-east-studies_2004-05_36_2/page/253|journal=International Journal of Middle East Studies|publisher=Cambridge University Press|volume=36|issue=2|pages=253–275|doi=10.1017/S0020743804362057|hdl-access=free|hdl=11693/24287|s2cid=153768860}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Turkey's Most Eluded Prime Minister&quot;&gt;{{navedi novice|title=Turkey's Powerful Prime Minister: Who Can Challenge Erdogan?|author=Walter Mayr|url=http://www.spiegel.de/international/europe/0,1518,495683,00.html|work=Der Spiegel|date=16 July 2007|access-date=3 December 2014}}&lt;/ref&gt; Erdoğan je nato opustil odkrito [[Islamizem|islamistično politiko]] in leta 2001 ustanovil zmerno konservativno stranko AKP, ki jo je leta 2002 pripeljal do prepričljive zmage. Ker Erdoğanu tehnično še vedno ni bilo dovoljeno opravljati funkcije, je namesto njega [[Predsednik vlade Turčije|predsednik turške vlade]] postal soustanovitelj AKP [[Abdullah Gül]]. Ta je kasneje razveljavil Erdoğanovo prepoved opravljanja političnih funkcij. 

=== Predsednik vlade ===
[[Slika:Yasar Yakis, Recep Tayyip Erdoğan, Romano Prodi and Günter Verheugen in 2002.jpg|levo|sličica|Erdoğan in predsednik [[Evropska komisija|EK]] [[Romano Prodi]], 2002]]
Po zmagi na nadomestnih volitvah v Siirtu leta 2003 je Erdoğan zamenjal Güla na mestu premierja, Gül pa je postal kandidat AKP za [[Predsednik Turčije|predsednika države]].&lt;ref name=&quot;Kumbaracibasi2009&quot;&gt;{{navedi knjigo|author=Arda Can Kumbaracibasi|title=Turkish Politics and the Rise of the AKP: Dilemmas of Institutionalization and Leadership Strategy|url=https://books.google.com/books?id=tZLL9cg--u0C&amp;pg=PA2|date=24 July 2009|publisher=Routledge|isbn=978-0-203-87629-9|pages=1–2}}&lt;/ref&gt; Erdoğan je AKP popeljal še do dveh volilnih zmag v letih 2007 in 2011. Reforme, izvedene v prvih letih Erdoğanovega premierskega mandata, so Turčiji omogočile začetek pogajanj o članstvu v [[Evropska unija|Evropski uniji]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|last1=Piccoli|first1=Wolfango|title=Ankara's Push for Reforms and EU Membership: The Transformation of Turkey's Democracy|url=https://www.iemed.org/publication/ankaras-push-for-reforms-and-eu-membership-the-transformation-of-turkeys-democracy/|website=www.iemed.org|publisher=University of Wales|access-date=19 March 2022}}&lt;/ref&gt; Poleg tega je [[Turčija]] doživela gospodarsko okrevanje po gospodarski krizi leta 2001 in predvidela naložbe v infrastrukturo, vključno s cestami, letališči in omrežjem hitrih vlakov. Zmagal je tudi na dveh ustavnih referendumih v letih 2007 in 2010. Njegova vlada je bila kljub temu deležna kritik zaradi tesnih povezav s [[Fethullah Gülen|Fethullahom Gülenom]] in njegovim Gülenovim gibanjem (odkar ga je turška država označila za teroristično organizacijo), s katerim je bila AKP obtožena orkestriranja [[Čistka|čistk]] proti sekularnim birokratom in vojaškim častnikom skozi sojenja Balyoz in Ergenekon.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://www.reuters.com/article/us-turkey-constitution-idUSBRE91H0C220130218|title=Erdogan's ambition weighs on hopes for new Turkish constitution|author=Nick Tattersall|date=28 February 2013|publisher=Stratejik Boyut|access-date=9 July 2013}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.metrogroup.de/internet/site/ts_turkey/print/234842/Len/index.html|title=Growing consumption|date=24 November 2011|work=Metro Group|access-date=28 July 2012|archive-date=2012-02-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20120202234347/http://www.metrogroup.de/internet/site/ts_turkey/print/234842/Len/index.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Konec leta 2012 je njegova vlada začela mirovna pogajanja s [[Kurdska delavska stranka|Kurdsko delavsko stranko]] (PKK), da bi končala kurdsko-turški konflikt (1978–danes). Prekinitev ognja je bila leta 2015 prekinjena, kar je povzročilo ponovno stopnjevanje konflikta. Erdoğanova [[zunanja politika]] je bila opisana kot neootomanska in je privedla do turške vpletenosti v [[Sirska državljanska vojna|sirsko državljansko vojno]], s poudarkom na preprečevanju sirskim demokratičnim silam, da bi se med sirsko državljansko vojno uveljavile na meji med [[Sirija|Sirijo]] in Turčijo.

V zadnjih letih Erdoğanove vladavine je Turčija doživela demokratično nazadovanje in korupcijo.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal|last1=Esen|first1=Berk|last2=Gumuscu|first2=Sebnem|year=2016|title=Rising competitive authoritarianism in Turkey|url=http://repository.bilkent.edu.tr/bitstream/11693/36632/1/Rising%20competitive%20authoritarianism%20in%20Turkey.pdf|journal=Third World Quarterly|volume=37|issue=9|pages=1581–1606|doi=10.1080/01436597.2015.1135732|hdl-access=free|hdl=11693/36632|s2cid=155983134}}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://freedomhouse.org/report/freedom-world/2018/turkey|title=Turkey|publisher=Freedom House|language=en|access-date=27 June 2018|date=5 January 2018|archive-date=2019-07-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20190707210506/https://freedomhouse.org/report/freedom-world/2018/turkey|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Začenši med protivladnimi protesti leta 2013 je njegova vlada uvedla vse večjo [[Cenzura|cenzuro]] v tisku in [[Družbeni mediji|družbenih medijih]] ter začasno omejila dostop do spletnih mest, kot so [[YouTube]], [[Twitter]] in [[Wikipedija]].&lt;ref name=&quot;Turkey Blocks Twitter&quot;&gt;{{navedi novice|url=https://www.washingtonpost.com/world/middle_east/turkey-blocks-access-to-twitter/2014/03/20/7bad19d2-b08c-11e3-b8b3-44b1d1cd4c1f_story.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20140321092718/http://www.washingtonpost.com/world/middle_east/turkey-blocks-access-to-twitter/2014/03/20/7bad19d2-b08c-11e3-b8b3-44b1d1cd4c1f_story.html|url-status=dead|archive-date=21 March 2014|title=Turkey Blocks Twitter|newspaper=The Washington Post|date=21 March 2014|access-date=27 November 2014}}&lt;/ref&gt; To je ustavilo pogajanja o članstvu Turčije v Evropski uniji. Korupcijski škandal v višini 100 milijard [[Ameriški dolar|ameriških dolarjev]] leta 2013 je privedel do aretacij Erdoğanovih tesnih zaveznikov in inkriminiral Erdoğana.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.zaman.com.tr/gundem_yeni-yolsuzluk-dosyasinin-ekonomik-boyutu-100-milyar-dolar_2189530.html|title=Yeni yolsuzluk dosyasının ekonomik boyutu 100 milyar dolar|trans-title=New economic corruption files valued at $100&amp;nbsp;billion|language=tr|date=27 December 2013|access-date=3 December 2014|work=Zaman|last1=Genç|first1=Göksel|last2=Esit|first2=Elif|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20141217043626/http://www.zaman.com.tr/gundem_yeni-yolsuzluk-dosyasinin-ekonomik-boyutu-100-milyar-dolar_2189530.html|archive-date=17 December 2014}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://sozcu.com.tr/2013/gundem/100-milyar-dolarlik-yolsuzluk-430737/|title=100 milyar dolarlık yolsuzluk|language=tr|trans-title=$100&amp;nbsp;billion dollar corruption|work=Sözcü|date=26 December 2013|access-date=3 December 2014}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.milliyet.com.tr/yolsuzluk-operasyonunun-maliyeti-10/gundem/detay/1809059/default.htm|title=Yolsuzluk operasyonunun maliyeti 100 milyar Euro|language=tr|trans-title=Corruption operation costs 100&amp;nbsp;billion euros|work=Milliyet|date=17 December 2013|access-date=3 December 2014}}&lt;/ref&gt;

=== Predsednik Turčije ===
[[Slika:Робочий візит Президента України до Турецької Республіки 06.jpg|sličica|Erdogan in ukrajinski predsednik [[Volodimir Zelenski]], 2020.]]
Po 11 letih vodenja vlade se je Erdoğan leta 2014 odločil kandidirati za [[Predsednik Turčije|predsednika države]]. Takrat je bila predsedniška funkcija večinoma ceremonialna. Po volitvah leta 2014 je Erdoğan postal prvi javno izvoljeni [[predsednik Turčije]].&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Erdogan set for victory in presidential poll|url=https://www.aljazeera.com/news/2014/8/10/erdogan-set-for-victory-in-presidential-poll|access-date=17 January 2022|publisher=Al Jazeera|date=10 August 2014|language=en}}&lt;/ref&gt; Zaostrovanje odnosov z Gülenom se je nadaljevalo, ko je vlada nadaljevala s čiščenjem njegovih podpornikov s sodnih, birokratskih in vojaških položajev. Neuspeli poskus vojaškega državnega udara julija 2016 je povzročil nadaljnje čistke in začasno izredno stanje. Vlada je trdila, da so bili voditelji državnega udara povezani z Gülenom, vendar je zanikal kakršno koli vlogo pri tem.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.aljazeera.com/news/2016/12/turkey-failed-coup-attempt-161217032345594.html|title=Turkey's failed coup attempt: All you need to know|publisher=Al Jazeera}}&lt;/ref&gt; Erdoğanovo vladavino zaznamujejo vse večji [[Avtoritarnost|avtoritarizem]], [[ekspanzionizem]], cenzura in prepovedi strank in preganjanje drugače mislečih.&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=Cook|first=Steven A.|title=How Erdogan Got His Groove Back|url=https://foreignpolicy.com/2021/04/08/how-erdogan-got-his-groove-back/|website=[[Foreign Policy]]}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://diem25.org/democratic-decay-and-uncertainty-turkey/|title=Democratic decay and uncertainty in Turkey|date=25 March 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2018/08/18/business/west-democracy-turkey-erdogan-financial-crisis.html|title=The West Hoped for Democracy in Turkey. Erdogan Had Other Ideas.|first=Peter S.|last=Goodman|newspaper=The New York Times|date=18 August 2018}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://moderndiplomacy.eu/2020/10/24/erdogans-calamitous-authoritarianism/|title=Erdogan's Calamitous Authoritarianism|first=Dr Alon|last=Ben-Meir|date=24 October 2020}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Aytaç|first=Selim Erdem|year=2021|title=Effectiveness of Incumbent's Strategic Communication during Economic Crisis under Electoral Authoritarianism: Evidence from Turkey|journal=American Political Science Review|language=en|volume=115|issue=4|pages=1517–1523|doi=10.1017/S0003055421000587|issn=0003-0554|doi-access=free}}&lt;/ref&gt;

Erdoğan je leta 2017 podprl referendum, ki je turški [[parlamentarni sistem]] spremenil v [[predsedniški sistem]] in tako prvič v [[Zgodovina Turčije|turški zgodovini]] določil omejitev mandata za predsednika vlade (dva polna petletna mandata).&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://www.reuters.com/article/us-turkey-election-factbox-idUSKBN1JI1O1|title=Turkey's powerful new executive presidency|agency=Reuters|date=22 June 2018|work=Reuters.com}}&lt;/ref&gt; Ta novi sistem vladanja je uradno stopil v veljavo po splošnih volitvah leta 2018, ko je Erdoğan postal izvršni predsednik. Njegova stranka je izgubila večino v parlamentu in je morala vstopiti v koalicijo (Ljudsko zavezništvo) s turško nacionalistično MHP.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://www.reuters.com/article/us-turkey-election-factbox-idUSKBN1JI1O1|title=Turkey's powerful new executive presidency|agency=Reuters|date=22 June 2018|work=Reuters.com}}&lt;/ref&gt; Erdoğan se od takrat ukvarja s turško [[Valuta|valuto]] in dolžniško krizo leta 2018, kar je povzročilo znaten upad njegove priljubljenosti&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://euobserver.com/foreign/145409|title=Erdogan picks EU fight, as Turkish economy tanks|website=EUobserver|language=en|access-date=29 August 2019}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|date=19 January 2019|title=As Turkish Economy Sours, Erdogan's Party Could Lose Grip on Big Cities|language=en|work=[[Haaretz]], [[Reuters]]|url=https://www.haaretz.com/middle-east-news/turkey/as-turkish-economy-sours-erdogan-s-party-could-lose-grip-on-big-cities-1.6851941|access-date=29 August 2019|archive-date=2021-02-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20210202061340/https://www.haaretz.com/middle-east-news/turkey/as-turkish-economy-sours-erdogan-s-party-could-lose-grip-on-big-cities-1.6851941|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; in naj bi po splošnem prepričanju prispevalo k rezultatom lokalnih volitev leta 2019. Na njih je njegova stranka v velikih mestih, kot sta [[Ankara]] in [[Carigrad]] prvič izgubila oblast v korist opozicijskih strank.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2019/06/23/world/europe/istanbul-mayor-election-erdogan.html|title=Turkey's President Suffers Stinging Defeat in Istanbul Election Redo|last=Gall|first=Carlotta|date=23 June 2019|work=The New York Times|access-date=20 August 2019|language=en-US|issn=0362-4331}}&lt;/ref&gt;

== Zasebno ==
Erdoğan se je 4. julija 1978 poročil z [[Emine Gülbaran]] (rojena 1955, Siirt).&lt;ref name=&quot;milliyeterdoganbio&quot;&gt;{{navedi novice|url=http://www.milliyet.com.tr/2007/08/29/son/sonsiy47.asp|title=Bakanlar Kurulu'nun özgeçmişi|newspaper=Milliyet|date=29 August 2007|access-date=22 April 2011|language=tr|trans-title=Ministers of the Board's CV}}&lt;/ref&gt; Imata dva sinova, Ahmeta Buraka (r. 1979) in Necmettina Bilala (r. 1981), ter dve hčerki, Esro (r. 1983) in Sümeyye (r. 1985).&lt;ref name=&quot;milliyeterdoganbio2&quot;&gt;{{navedi novice|url=http://www.milliyet.com.tr/2007/08/29/son/sonsiy47.asp|title=Bakanlar Kurulu'nun özgeçmişi|newspaper=Milliyet|date=29 August 2007|access-date=22 April 2011|language=tr|trans-title=Ministers of the Board's CV}}&lt;/ref&gt; Njegov oče Ahmet Erdoğan je umrl leta 1988, njegova mati Tenzile Erdoğan pa je umrla leta 2011 v starosti 87 let.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Erdogan's Mother Tenzile Erdogan Dies of Acute Cholecystitis|url=http://www.turkishweekly.net/news/124664/erdogan-39-s-mother-tenzile-erdogan-dies-of-acute-cholecystitis.html|access-date=21 March 2014|newspaper=Turkish Weekly|date=7 October 2011|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20140808055103/http://www.turkishweekly.net/news/124664/erdogan-39-s-mother-tenzile-erdogan-dies-of-acute-cholecystitis.html|archive-date=8 August 2014}}&lt;/ref&gt;

Erdoğan ima brata Mustafo (r. 1958) in sestro Vesile (r. 1965).&lt;ref name=&quot;İşte Ahmet Kaptan'ın bilinmeyen hikayesi2&quot; /&gt; Iz očetovega prvega zakona s Havuli Erdoğan († 1980) ima dva polbrata: Mehmeta (1926–1988) in Hasana (1929–2006).&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=Kayıp Sicil: Erdoğan'ın Çalınan Dosyası|first=Soner|last=Yalçın|author-link=Soner Yalçın|date=June 2014|publisher=Kırmızı Kedi Publishing House|volume=1|location=Istanbul|isbn=978-605-4927-40-1|page=19}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{Zbirka-medvrstično|Recep Tayyip Erdoğan|Recep Tayyip Erdoğan}}

{{Predsedniki Turčije}}{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Erdoğan, Recep Tayyip}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Turški politiki]]
[[Kategorija:Predsedniki vlade Turčije]]
[[Kategorija:Predsedniki Turčije]]</text>
      <sha1>k0gmd6ku485qipyup3nomx0okb7sz9g</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Minister za vzgojo in izobraževanje Republike Slovenije</title>
    <ns>0</ns>
    <id>360107</id>
    <revision>
      <id>6687409</id>
      <parentid>6685144</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T19:04:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <comment>{{posodobi}}, menjava vlade, reorganizacija in preimenovanje ministrstva</comment>
      <origin>6687409</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7021" sha1="5o7mk2hbc49rvm2yqqhbt3d037aolgs" xml:space="preserve">{{posodobi|datum=junij 2026}}
{{Infobox official post
| post = Minister za vzgojo in izobraževanje
| body = Republike Slovenije
| image name = 
| image name1 = Flag of Slovenia.svg
| image_size1 = 70px
| incumbent = [[Vinko Logaj]]
| incumbentsince = 7. oktober 2024
| member_of = [[Vlada Republike Slovenije]]&lt;br /&gt;[[Svet Evropske unije]] (COMP, TTE, EYC)
| termlength = 4 leta
| first = [[Žiga Turk]]
| residence = Ministrstvo IZŠ &lt;br /&gt;Masarykova cesta 16 &lt;br /&gt;1000 Ljubljana
| website = http://www.mizs.gov.si/
| image = Novinarska konferenca po seji vlade, 13. 2. 2025 (cropped).jpg
}}'''Minister za vzgojo in izobraževanje Republike Slovenije''' je [[politika|politični]] vodja [[Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije|Ministrstva za vzgojo in izobraževanje Republike Slovenije]], ki ga predlaga [[predsednik Vlade Republike Slovenije]] in imenuje [[Državni zbor Republike Slovenije]] ter je po ''[[Zakon o Vladi Republike Slovenije|Zakonu o Vladi Republike Slovenije]]'' član [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO242.html |title=- ''Zakon o Vladi Republike Slovenije'' |accessdate=2013-06-30 |archive-date=2013-06-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130629184739/http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO242.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

== Zakonodaja ==
Funkcija ministra za izobraževanje, znanost in šport je bila dokončno vzpostavljena 6. marca 2013 s preoblikovanjem Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Republike Slovenije v Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije.&lt;ref&gt;[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=201321&amp;stevilka=787 - Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Vladi Republike Slovenije]&lt;/ref&gt; Pred tem pa je bila 27. januarja 2012 z vzpostavitvijo Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Republike Slovenije vzpostavljena funkcija ministra za izobraževanje, znanost, kulturo in šport.&lt;ref&gt;[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=20128&amp;stevilka=268 - Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Vladi Republike Slovenije]&lt;/ref&gt; S tem pa so bile odpravljene funkcije [[Minister za šolstvo in šport Republike Slovenije|ministra za šolstvo in šport]], [[Minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije|ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo]] ter [[Minister za kulturo Republike Slovenije|ministra za kulturo]]. 24. januarja 2023 se položaj preimenuje v ministra za vzgojo in izobraževanje.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=DZ s 55 glasovi potrdil listo ministrskih kandidatov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-s-55-glasovi-potrdil-listo-ministrskih-kandidatov/655412|website=rtvslo.si|accessdate=2023-01-24|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Delovna področja ==
Delovna področja za katera je odgovoren minister za izobraževanje, znanost in šport so:&lt;ref&gt;[http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/ - Delovna področja, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport]&lt;/ref&gt;
* predšolska vzgoja in osnovno šolstvo,
* srednje, višje šolstvo in izobraževanje odraslih,
* visoko šolstvo in znanost,
* informacijska družba,
* šport ''in''
* razvoj izobraževanja.

== Položaj v Evropski uniji ==
Minister za izobraževanje, znanost in šport je član [[Svet za konkurenčnost|Sveta Evropske unije za konkurenčnost]] (COMP), [[Svet za promet, telekomunikacije in energetiko|Sveta Evropske unije za transport, telekomunikacije in energijo]] (TTE) in [[Svet za izobraževanje, mladino, kulturo in šport|Sveta Evropske unije za izobraževanje, mladino in kulturo]] (EYC), ki predstavljajo tri od oblik [[Svet Evropske unije|Sveta Evropske unije]].&lt;ref&gt;[http://bruselj.predstavnistvo.si/index.php?id=627 - Svet Evropske unije]&lt;/ref&gt;

== Seznam ministrov ==
Seznam oseb, ki so opravljale funkcijo ministra za izobraževanje, znanost in šport.
=== Minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport ===

;[[10. vlada Republike Slovenije]]

* [[Žiga Turk]] (imenovan 10. februarja 2012&lt;ref&gt;[http://www.uradni-list.si/1/content?id=107444 - Uradni list RS, št. 11/2012, Sklep o imenovanju ministrov]&lt;/ref&gt;–razrešen 27. februarja 2013&lt;ref&gt;[http://www.24ur.com/novice/slovenija/z-bratuskovo-v-boljse-case-ali-le-v-novo-obdobje-prepiranja-in-izkljucevanja.html - Za novo mandatarsko izvoljena Alenka Bratušek]&lt;/ref&gt;)

=== Minister za izobraževanje, znanost in šport ===

;[[11. vlada Republike Slovenije]]
* [[Jernej Pikalo]] (imenovan 20. marca 2013&lt;ref&gt;[http://www.uradni-list.si/1/content?id=112403 - Uradni list RS, št. 25/2013, Sklep o imenovanju ministrov]&lt;/ref&gt;–razrešen 18. septembra 2014&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{navedi splet|url = http://www.rtvslo.si/slovenija/slovenija-ima-novo-vlado/346632|title = Slovenija ima novo vlado}}&lt;/ref&gt;)

;[[12. vlada Republike Slovenije]]

* [[Stanka Setnikar Cankar]] (imenovana 18. septembra 2014&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;–odstopila 6. marca 2015&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url = http://www.delo.si/novice/politika/stanka-setnikar-cankar-bo-odstopila.html|title = Cerar sprejel odstop Setnikar Cankarjeve|accessdate = 2016-03-30|website = www.delo.si}}&lt;/ref&gt;)
* [[Klavdija Markež]] (imenovana 28. marca 2015&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.24ur.com/novice/slovenija/klavdija-markez-nova-ministrica-za-izobrazevanje.html|title=Klavdija Markež nova ministrica za izobraževanje|accessdate=2016-03-30|website=24ur.com}}&lt;/ref&gt;–odstopila 3. aprila 2015&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url = http://www.siol.net/novice/slovenija/klavdija-markez-zaradi-plagiatorstva-odstopila-tudi-kot-poslanka-smc-video-224821|title = Klavdija Markež zaradi plagiatorstva odstopila tudi kot poslanka SMC (video) - siol.net|accessdate = 2016-03-30|website = www.siol.net}}&lt;/ref&gt;)
* [[Maja Makovec Brenčič]] (imenovana 13. maja 2015&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://twitter.com/mizs_rs/status/598523749827276800|title=MIZŠ on Twitter|accessdate=2016-03-30|website=Twitter}}&lt;/ref&gt;–13. septembra 2018)

;[[13. vlada Republike Slovenije]]
* [[Jernej Pikalo]] (13. september 2018–13. marec 2020) 

;[[14. vlada Republike Slovenije]]
* [[Simona Kustec]] (13. marec 2020–1. junij 2022)

;[[15. vlada Republike Slovenije]]
* [[Igor Papič]] (1. junij 2022–24. januar 2023)

=== Minister za vzgojo in izobraževanje ===
;[[15. vlada Republike Slovenije]]
* [[Darjo Felda]] (24. januar 2023 – 23. september 2024)
* [[Vinko Logaj]] (7. oktober 2024 – )

=== Minister za izobraževanje, znanost in mladino ===
;[[16. vlada Republike Slovenije]]

== Viri in opombe ==
{{sklici|2}}

== Glej tudi ==
* [[Vlada Republike Slovenije]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.mizs.gov.si/si/ Uradna spletna stran ministrstva]

{{Min RS}}

[[Kategorija:Ministri vlade Slovenije]]
[[Kategorija:Ministri za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije| ]]
[[Kategorija:Ministri za izobraževanje po državah|Slovenija]]
[[Kategorija:Ministri za znanost po državah|Slovenija]]
[[Kategorija:Ministri za šport po državah|Slovenija]]</text>
      <sha1>5o7mk2hbc49rvm2yqqhbt3d037aolgs</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Črevesna mikrobiota</title>
    <ns>0</ns>
    <id>363902</id>
    <revision>
      <id>6687612</id>
      <parentid>5794659</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T08:38:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-34249-61</username>
        <id>261437</id>
      </contributor>
      <comment>flora - so rastline, favna so živali in mikrobiota so mikroorganizmi. Besedilo je uporabilo napačen izraz!</comment>
      <origin>6687612</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1290" sha1="lsuydn5bpyedjus499juygsx1e6ybgd" xml:space="preserve">'''Črevesna mikobiota''' so [[mikroorganizem|mikroorganizmi]] v [[debelo črevo|debelem črevesu]], ki so normalni in koristni, spremenjeni po številu in/ali sestavi pa so lahko [[patogen]]i. Normalna črevesna flora zajema [[aerob]]ne in [[anaerob]]ne [[bakterije]], [[virus]]e, [[glive]] in redke [[ameba|amebe]] in obsega pri [[človek]]u približno tretjino mase izločenega [[iztrebek|blata]].&lt;ref&gt;http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=flora {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131029192448/http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=flora |date=2013-10-29 }}, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 26. 10. 2013.&lt;/ref&gt;

== Vloga == 
Črevesna [[mikrobiota]] ima številne vloge skrbi za vzdrževanje črevesne [[homeostaza|homeostaze]], tvori naravno pregrado pred naselitvijo
patogenih bakterij, prebavlja in vpliva na resorpcijo hranil, vpliva na [[imunski sistem]] in modulira izražanje [[gen]]ov. [[Presnova|Presnovna]] dejavnost črevesne mikrobiote je enaka dejavnosti organa – je nekak virtualni organ v organu.&lt;ref&gt;Babič M., Cencič A.,	Mičetič Turk D. Organizacija in funkcija črevesne flore. Zdrav Vestn 2013; 82: 573–579&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

{{biološka škrbina}}

[[Kategorija:Črevesna flora]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>lsuydn5bpyedjus499juygsx1e6ybgd</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687618</id>
      <parentid>6687612</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T08:41:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Upwinxp je prestavil stran [[Črevesna flora]] na [[Črevesna mikrobiota]]: https://www.termania.net/iskanje?dictionaries=95&amp;dictionaries=96&amp;dictionaries=335&amp;query=mikrobiota, https://www.termania.net/iskanje?query=flora&amp;dictionaries=95&amp;dictionaries=96&amp;dictionaries=335</comment>
      <origin>6687612</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1290" sha1="lsuydn5bpyedjus499juygsx1e6ybgd" xml:space="preserve">'''Črevesna mikobiota''' so [[mikroorganizem|mikroorganizmi]] v [[debelo črevo|debelem črevesu]], ki so normalni in koristni, spremenjeni po številu in/ali sestavi pa so lahko [[patogen]]i. Normalna črevesna flora zajema [[aerob]]ne in [[anaerob]]ne [[bakterije]], [[virus]]e, [[glive]] in redke [[ameba|amebe]] in obsega pri [[človek]]u približno tretjino mase izločenega [[iztrebek|blata]].&lt;ref&gt;http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=flora {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131029192448/http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=flora |date=2013-10-29 }}, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 26. 10. 2013.&lt;/ref&gt;

== Vloga == 
Črevesna [[mikrobiota]] ima številne vloge skrbi za vzdrževanje črevesne [[homeostaza|homeostaze]], tvori naravno pregrado pred naselitvijo
patogenih bakterij, prebavlja in vpliva na resorpcijo hranil, vpliva na [[imunski sistem]] in modulira izražanje [[gen]]ov. [[Presnova|Presnovna]] dejavnost črevesne mikrobiote je enaka dejavnosti organa – je nekak virtualni organ v organu.&lt;ref&gt;Babič M., Cencič A.,	Mičetič Turk D. Organizacija in funkcija črevesne flore. Zdrav Vestn 2013; 82: 573–579&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

{{biološka škrbina}}

[[Kategorija:Črevesna flora]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>lsuydn5bpyedjus499juygsx1e6ybgd</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687736</id>
      <parentid>6687618</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T10:50:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>alternativna izraza</comment>
      <origin>6687736</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1349" sha1="gmomosgk7hpq56lsnf9e0ulry6zeod2" xml:space="preserve">'''Črevesna mikobiota''', tudi '''črevesna flora''' ali '''črevesni mikrobiom''', so [[mikroorganizem|mikroorganizmi]] v [[debelo črevo|debelem črevesu]], ki so normalni in koristni, spremenjeni po številu in/ali sestavi pa so lahko [[patogen]]i. Normalna črevesna flora zajema [[aerob]]ne in [[anaerob]]ne [[bakterije]], [[virus]]e, [[glive]] in redke [[ameba|amebe]] in obsega pri [[človek]]u približno tretjino mase izločenega [[iztrebek|blata]].&lt;ref&gt;http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=flora {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131029192448/http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=flora |date=2013-10-29 }}, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 26. 10. 2013.&lt;/ref&gt;

== Vloga == 
Črevesna [[mikrobiota]] ima številne vloge skrbi za vzdrževanje črevesne [[homeostaza|homeostaze]], tvori naravno pregrado pred naselitvijo
patogenih bakterij, prebavlja in vpliva na resorpcijo hranil, vpliva na [[imunski sistem]] in modulira izražanje [[gen]]ov. [[Presnova|Presnovna]] dejavnost črevesne mikrobiote je enaka dejavnosti organa – je nekak virtualni organ v organu.&lt;ref&gt;Babič M., Cencič A.,	Mičetič Turk D. Organizacija in funkcija črevesne flore. Zdrav Vestn 2013; 82: 573–579&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

{{biološka škrbina}}

[[Kategorija:Črevesna flora]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>gmomosgk7hpq56lsnf9e0ulry6zeod2</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Belica (riba)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>365468</id>
    <revision>
      <id>6687537</id>
      <parentid>4855352</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T07:35:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>{{Speciesbox</comment>
      <origin>6687537</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2894" sha1="g27eyk1wpb5n6ihavyxnky19ldmjtgv" xml:space="preserve">{{Short description|Vrsta ribe}}
{{Speciesbox
| name = Belica
| image = LeucaspiusDelineatusMale.JPG
| status = LC 
| status_system = IUCN3.1
| status_ref = &lt;ref name=&quot;iucn&quot;&gt;{{cite iucn |author=Freyhof, J. |year=2024 |title=''Leucaspius delineatus'' |article-number=e.T11873A135088943 |doi=10.2305/IUCN.UK.2024-2.RLTS.T11873A135088943.en |access-date=30 January 2025}}&lt;/ref&gt;
| taxon = Leucaspius delineatus
| parent_authority = [[Johann Jakob Heckel|Heckel]] &amp; [[Rudolf Kner|Kner]], 1858
| display_parents = 3
| authority = Heckel, 1843
| synonyms = {{Specieslist
| Squalius delineatus | Heckel, 1843
| Aspius ovsianka | [[Aleksandr Vikent'evič Czernay|Czernay]], 1851
| Leucaspius abruptus | Heckel &amp; Kner, 1857
| Leuciscus pigmeus | [[Adem de Broel Platera|Platera]], 1861
| Owsianka czernayi | [[Benedykt Dybowski|Dybowski]], 1862
| Leucaspius relictus | [[Nikolai Arkadewich Warpachowski|Warpachowski]], 1889
| Leucaspius delineatus var. dimorphus | [[Mikhail Dmitrievich Ruzsky|Ruzsky]], 1914
| Phoxinellus thracicus | [[Fahire Battalgil|Battalgil]], 1942
}}
| synonyms_ref = &lt;ref name = &quot;Cof genus&quot;&gt;{{Cof genus|genus=Leucaspius|access-date=28 March 2025}}&lt;/ref&gt;
}}


'''Belica''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Leucaspius delineatus''''') je sladkovodna [[ribe|riba]] iz družine [[Pravi krapovci|pravih krapovcev]], edina [[vrsta (biologija)|vrsta]] v [[rod (biologija)|rodu]] ''Leucaspius''.

Rod je predhodno vključeval tudi druge vrste, ki pa so bile premaknjene v rodova ''[[Ladigesocypris]]'' in ''[[Pseudophoxinus]]'' ali pa priključene vrsti ''L. delineatus''.

Belica je razširjena skoraj po celi Evropi in do osrednje Azije. Za to vrsto je značilno, da njene [[ikre]] v lepljivem ovoju lahko dolgo časa preživijo izven vode. Spolno zrelost doseže v drugem letu starosti, pri dolžini okoli 4&amp;nbsp;cm. [[Drst]]i se poleti, ikre pa prilepi na različne predmete blizu vodne površine. Ikre so lepljive in lahko dlje časa preživijo izven vode; včasih se nalepijo na noge vodnih ptičev, ki jih prenesejo drugam. Zato se zgodi, da se razvijejo mladice v majhnem, začasnem vodnem telesu (npr. luži), kjer ni starejših rib. To je v preteklosti vodilo do prepričanja, da [[Abiogeneza|nastajajo spontano]]. Zadržuje se v zgornjih vodnih plasteh stoječih ali počasi tekočih voda v večjih [[jata]]h. Zraste lahko do 12&amp;nbsp;cm in doseže do 130 g.

V Sloveniji je uvrščena na [[Seznam zavarovanih živalskih vrst v Sloveniji|Seznam zavarovanih živalskih vrst]].

==Sklici==
{{Commons}}
{{Reflist}}

== Viri ==
* {{FishBase |genus= Leucaspius |species= delineatus| month = August| year = 2011}}

{{Taxonbar|from=Q750967}}
{{fish-stub}}
[[Kategorija:Pravi krapovci]]
[[Kategorija:Ribe Evrope]]
[[Kategorija:Ribe Azije]]
[[Kategorija:Ribe Slovenije]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1843]]
[[Kategorija:V Sloveniji zavarovane vrste]]</text>
      <sha1>g27eyk1wpb5n6ihavyxnky19ldmjtgv</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687540</id>
      <parentid>6687537</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T07:37:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>odstranil [[Kategorija:Pravi krapovci]]; dodal [[Kategorija:Pravi pisanci]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6687540</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2893" sha1="tvolgdqa82eh714h7953sjd2gh00g5u" xml:space="preserve">{{Short description|Vrsta ribe}}
{{Speciesbox
| name = Belica
| image = LeucaspiusDelineatusMale.JPG
| status = LC 
| status_system = IUCN3.1
| status_ref = &lt;ref name=&quot;iucn&quot;&gt;{{cite iucn |author=Freyhof, J. |year=2024 |title=''Leucaspius delineatus'' |article-number=e.T11873A135088943 |doi=10.2305/IUCN.UK.2024-2.RLTS.T11873A135088943.en |access-date=30 January 2025}}&lt;/ref&gt;
| taxon = Leucaspius delineatus
| parent_authority = [[Johann Jakob Heckel|Heckel]] &amp; [[Rudolf Kner|Kner]], 1858
| display_parents = 3
| authority = Heckel, 1843
| synonyms = {{Specieslist
| Squalius delineatus | Heckel, 1843
| Aspius ovsianka | [[Aleksandr Vikent'evič Czernay|Czernay]], 1851
| Leucaspius abruptus | Heckel &amp; Kner, 1857
| Leuciscus pigmeus | [[Adem de Broel Platera|Platera]], 1861
| Owsianka czernayi | [[Benedykt Dybowski|Dybowski]], 1862
| Leucaspius relictus | [[Nikolai Arkadewich Warpachowski|Warpachowski]], 1889
| Leucaspius delineatus var. dimorphus | [[Mikhail Dmitrievich Ruzsky|Ruzsky]], 1914
| Phoxinellus thracicus | [[Fahire Battalgil|Battalgil]], 1942
}}
| synonyms_ref = &lt;ref name = &quot;Cof genus&quot;&gt;{{Cof genus|genus=Leucaspius|access-date=28 March 2025}}&lt;/ref&gt;
}}


'''Belica''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Leucaspius delineatus''''') je sladkovodna [[ribe|riba]] iz družine [[Pravi krapovci|pravih krapovcev]], edina [[vrsta (biologija)|vrsta]] v [[rod (biologija)|rodu]] ''Leucaspius''.

Rod je predhodno vključeval tudi druge vrste, ki pa so bile premaknjene v rodova ''[[Ladigesocypris]]'' in ''[[Pseudophoxinus]]'' ali pa priključene vrsti ''L. delineatus''.

Belica je razširjena skoraj po celi Evropi in do osrednje Azije. Za to vrsto je značilno, da njene [[ikre]] v lepljivem ovoju lahko dolgo časa preživijo izven vode. Spolno zrelost doseže v drugem letu starosti, pri dolžini okoli 4&amp;nbsp;cm. [[Drst]]i se poleti, ikre pa prilepi na različne predmete blizu vodne površine. Ikre so lepljive in lahko dlje časa preživijo izven vode; včasih se nalepijo na noge vodnih ptičev, ki jih prenesejo drugam. Zato se zgodi, da se razvijejo mladice v majhnem, začasnem vodnem telesu (npr. luži), kjer ni starejših rib. To je v preteklosti vodilo do prepričanja, da [[Abiogeneza|nastajajo spontano]]. Zadržuje se v zgornjih vodnih plasteh stoječih ali počasi tekočih voda v večjih [[jata]]h. Zraste lahko do 12&amp;nbsp;cm in doseže do 130 g.

V Sloveniji je uvrščena na [[Seznam zavarovanih živalskih vrst v Sloveniji|Seznam zavarovanih živalskih vrst]].

==Sklici==
{{Commons}}
{{Reflist}}

== Viri ==
* {{FishBase |genus= Leucaspius |species= delineatus| month = August| year = 2011}}

{{Taxonbar|from=Q750967}}
{{fish-stub}}
[[Kategorija:Pravi pisanci]]
[[Kategorija:Ribe Evrope]]
[[Kategorija:Ribe Azije]]
[[Kategorija:Ribe Slovenije]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1843]]
[[Kategorija:V Sloveniji zavarovane vrste]]</text>
      <sha1>tvolgdqa82eh714h7953sjd2gh00g5u</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687543</id>
      <parentid>6687540</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T07:47:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp uvod</comment>
      <origin>6687543</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2727" sha1="e5rncfj0172dxax68s6hameid8jv41t" xml:space="preserve">{{Short description|Vrsta ribe}}
{{Speciesbox
| name = Belica
| image = LeucaspiusDelineatusMale.JPG
| status = LC 
| status_system = IUCN3.1
| status_ref = &lt;ref name=&quot;iucn&quot;&gt;{{cite iucn |author=Freyhof, J. |year=2024 |title=''Leucaspius delineatus'' |article-number=e.T11873A135088943 |doi=10.2305/IUCN.UK.2024-2.RLTS.T11873A135088943.en |access-date=30 January 2025}}&lt;/ref&gt;
| taxon = Leucaspius delineatus
| parent_authority = [[Johann Jakob Heckel|Heckel]] &amp; [[Rudolf Kner|Kner]], 1858
| display_parents = 3
| authority = Heckel, 1843
| synonyms = {{Specieslist
| Squalius delineatus | Heckel, 1843
| Aspius ovsianka | [[Aleksandr Vikent'evič Czernay|Czernay]], 1851
| Leucaspius abruptus | Heckel &amp; Kner, 1857
| Leuciscus pigmeus | [[Adem de Broel Platera|Platera]], 1861
| Owsianka czernayi | [[Benedykt Dybowski|Dybowski]], 1862
| Leucaspius relictus | [[Nikolai Arkadewich Warpachowski|Warpachowski]], 1889
| Leucaspius delineatus var. dimorphus | [[Mikhail Dmitrievich Ruzsky|Ruzsky]], 1914
| Phoxinellus thracicus | [[Fahire Battalgil|Battalgil]], 1942
}}
| synonyms_ref = &lt;ref name = &quot;Cof genus&quot;&gt;{{Cof genus|genus=Leucaspius|access-date=28 March 2025}}&lt;/ref&gt;
}}
'''Belica''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Leucaspius delineatus''''') je sladkovodna [[ribe|riba]] iz družine [[Pravi krapovci|pravih pisancev]] (Leuciscidae), edina [[vrsta (biologija)|vrsta]] v [[rod (biologija)|rodu]] ''Leucaspius''.

Belica je razširjena skoraj po celi Evropi in do osrednje Azije. Za to vrsto je značilno, da njene [[ikre]] v lepljivem ovoju lahko dolgo časa preživijo izven vode. Spolno zrelost doseže v drugem letu starosti, pri dolžini okoli 4&amp;nbsp;cm. [[Drst]]i se poleti, ikre pa prilepi na različne predmete blizu vodne površine. Ikre so lepljive in lahko dlje časa preživijo izven vode; včasih se nalepijo na noge vodnih ptičev, ki jih prenesejo drugam. Zato se zgodi, da se razvijejo mladice v majhnem, začasnem vodnem telesu (npr. luži), kjer ni starejših rib. To je v preteklosti vodilo do prepričanja, da [[Abiogeneza|nastajajo spontano]]. Zadržuje se v zgornjih vodnih plasteh stoječih ali počasi tekočih voda v večjih [[jata]]h. Zraste lahko do 12&amp;nbsp;cm in doseže do 130 g.

V Sloveniji je uvrščena na [[Seznam zavarovanih živalskih vrst v Sloveniji|Seznam zavarovanih živalskih vrst]].

==Sklici==
{{Commons}}
{{Reflist}}

== Viri ==
* {{FishBase |genus= Leucaspius |species= delineatus| month = August| year = 2011}}

{{Taxonbar|from=Q750967}}
{{fish-stub}}
[[Kategorija:Pravi pisanci]]
[[Kategorija:Ribe Evrope]]
[[Kategorija:Ribe Azije]]
[[Kategorija:Ribe Slovenije]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1843]]
[[Kategorija:V Sloveniji zavarovane vrste]]</text>
      <sha1>e5rncfj0172dxax68s6hameid8jv41t</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Leucaspius delineatus</title>
    <ns>0</ns>
    <id>365469</id>
    <redirect title="Belica (riba)" />
    <revision>
      <id>6687538</id>
      <parentid>4124637</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T07:36:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6687538</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="62" sha1="nvbi6jp6jk0bjg4kjgbczt42kd3uk7s" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV[[Belica (riba)]]
{{R from scientific name|fish}}</text>
      <sha1>nvbi6jp6jk0bjg4kjgbczt42kd3uk7s</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Leucaspius</title>
    <ns>0</ns>
    <id>365472</id>
    <redirect title="Belica (riba)" />
    <revision>
      <id>6687539</id>
      <parentid>4124642</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T07:37:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>{{R from scientific name|fish}}</comment>
      <origin>6687539</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="105" sha1="8407senf9xhxuw3ybik2epenphxer54" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Belica (riba)]]
{{R from scientific name|fish}}
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1858]]</text>
      <sha1>8407senf9xhxuw3ybik2epenphxer54</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Beloplavuti golobček</title>
    <ns>0</ns>
    <id>365476</id>
    <revision>
      <id>6687548</id>
      <parentid>6001012</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T07:53:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>{{Speciesbox, družina Gobionidae</comment>
      <origin>6687548</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1656" sha1="gtciws4xp41a29d8zvo31uoqa5in33u" xml:space="preserve">{{Short description|Vrsta ribe}}
{{Speciesbox
| name = Beloplavuti golobček
| image = Romanogobio albipinnatus halványfoltú küllő.jpg
| image_caption = 
| status = LC
| status_system = IUCN3.1
| status_ref = &lt;ref name=&quot;iucn status 17 November 2021&quot;&gt;{{cite iucn |author=Freyhof, J. |author2=Kottelat, M. |date=2008 |title=''Romanogobio albipinnatus'' |volume=2008 |article-number=e.T9295A12979429 |doi=10.2305/IUCN.UK.2008.RLTS.T9295A12979429.en |access-date=17 November 2021}}&lt;/ref&gt;
| taxon = Romanogobio albipinnatus
| display_parents = 3
| authority = (Lukasch, 1933)
| synonyms = *''Gobio albipinnatus'' &lt;small&gt;Lukasch, 1933&lt;/small&gt; 
}}

'''Beloplavuti golobček''' ([[znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Romanogobio albipinnatus''''') je [[vrsta (biologija)|vrsta]] sladkovodnih [[ribe|rib]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[Gobionidae]].

Beloplavuti golobček nima ekonomske vrednosti. Razširjen je v vodotokih [[Poljska|Poljske]], [[Avstrija|Avstrije]], [[Češka|Češke]], [[Ukrajina|Ukraijne]], [[Bolgarija|Bolgarije]], [[Romunija|Romunije]], [[Moldavija|Moldavije]], [[Madžarska|Madžarske]], [[Hrvaška|Hrvaške]], [[Srbija|Srbije]], [[Črna gora|Črne gore]], [[Slovaška|Slovaške]] in [[Slovenija|Slovenije]]. V Sloveniji je uvrščen na [[Seznam zavarovanih živalskih vrst v Sloveniji|seznam zavarovanih živalskih vrst]].

==Sklici==
{{refsez}}

{{Commons category|Romanogobio albipinnatus}}
{{Taxonbar|from=Q304920}}

{{fish-stub}}
[[Kategorija:Gobionidae]]
[[Kategorija:Ribe Evrope]]
[[Kategorija:Ribe Slovenije]]
[[Kategorija:V Sloveniji zavarovane vrste]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1933]]</text>
      <sha1>gtciws4xp41a29d8zvo31uoqa5in33u</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Romanogobio albipinnatus</title>
    <ns>0</ns>
    <id>365477</id>
    <redirect title="Beloplavuti golobček" />
    <revision>
      <id>6687549</id>
      <parentid>4124678</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T07:54:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6687549</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="70" sha1="lsy3bbctrvd7vvcdoo0b8tt4k1c00wr" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV[[Beloplavuti golobček]]
{{R from scientific name|fish}}</text>
      <sha1>lsy3bbctrvd7vvcdoo0b8tt4k1c00wr</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Blistavec</title>
    <ns>0</ns>
    <id>365479</id>
    <revision>
      <id>6687553</id>
      <parentid>6001013</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T08:01:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>{{Speciesbox, pravi pisanci</comment>
      <origin>6687553</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1982" sha1="8xplmw6m3rctjoomnro8wih8txgb74n" xml:space="preserve">{{Short description|Vrsta ribe}}
{{Speciesbox
| name = Blistavec
| image = Leuciscus souffia vaskos csabak.jpg
| status = LC
| status_system = IUCN3.1
| status_ref = &lt;ref name= iucn&gt;{{cite iucn |author=Ford, M. |year=2024 |title=''Telestes souffia'' |article-number=e.T61397A137342065 |doi= |access-date=3 January 2025}}&lt;/ref&gt;
| taxon = Telestes souffia
| display_parents = 3
| authority = ([[Antoine Risso|A. Risso]], 1827)
| synonyms = {{Specieslist
| Leuciscus souffia | Risso, 1827
| Chondrostoma rysela | [[Louis Agassiz|Agassiz]], 1835
| Leuciscus agassii | [[Achille Valenciennes|Valenciennes]], 1844
| Telestes rysela | [[Johann Jakob Heckel|Heckel]], 1851
}}
| synonyms_ref = &lt;ref name = &quot;Cof genus&quot;&gt;{{Cof genus|genus=Telestes|access-date=21 April 2025}}&lt;/ref&gt;
}}
'''Blistavec'''  ([[znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Telestes souffia''''') je [[vrsta (biologija)|vrsta]] sladkovodnih [[ribe|rib]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[Pravi pisanci|pravih pisancev]] (Leuciscidae), ki je razširjena v vodotokih [[Avstrija|Avstrije]], [[Bolgarija|Bolgarije]], [[Češka|Češke]], [[Francija|Francije]], [[Nemčija|Nemčije]], [[Madžarska|Madžarske]], [[Italija|Italije]], [[Romunija|Romunije]], [[Rusija|Rusije]], [[Srbija|Srbije]], [[Črna gora|Črne gore]], [[Slovaška|Slovaške]], [[Švica|Švice]] in [[Slovenija|Slovenije]]. V Sloveniji je uvrščen na [[Seznam zavarovanih živalskih vrst v Sloveniji|seznam zavarovanih živalskih vrst]].

==Sklici==
{{Reflist}}

==Viri==
* World Conservation Monitoring Centre 1996.  [http://www.iucnredlist.org/search/details.php/61397/all Telestes souffia].   [http://www.iucnredlist.org 2006 IUCN Red List of Threatened Species. ]  Dostopano 19. julija 2007.

{{Taxonbar|from=Q973273}}
{{normativna kontrola}}

{{fish-stub}}

[[Kategorija:Pravi pisanci]]
[[Kategorija:Ribe Evrope]]
[[Kategorija:Ribe Slovenije]]
[[Kategorija:V Sloveniji zavarovane vrste]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1827]]</text>
      <sha1>8xplmw6m3rctjoomnro8wih8txgb74n</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Telestes souffia</title>
    <ns>0</ns>
    <id>365480</id>
    <redirect title="Blistavec" />
    <revision>
      <id>6687555</id>
      <parentid>4124688</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T08:03:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>{{R from scientific name|fish}}</comment>
      <origin>6687555</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="58" sha1="8040b2ofrx50y2pannhvn4fp1zzz3uz" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV[[Blistavec]]
{{R from scientific name|fish}}</text>
      <sha1>8040b2ofrx50y2pannhvn4fp1zzz3uz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Primorska nežica</title>
    <ns>0</ns>
    <id>365485</id>
    <revision>
      <id>6687349</id>
      <parentid>5321725</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T16:50:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>{{Speciesbox</comment>
      <origin>6687349</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2096" sha1="5zfz6kk0jf0gbbwmarq0ypum2pdc933" xml:space="preserve">{{Short description|Vrsta ribe}}
{{Speciesbox
| name = Primorska nežica
| image = Cobitis bilineata 1 (cropped).jpg
| status = LC 
| status_system = IUCN3.1
| status_ref = &lt;ref name=&quot;iucn&quot;&gt;{{cite iucn |author=Ford, M. |year=2024 |title=''Cobitis bilineata'' |volume=2024 |article-number=e.T61364A135103964 |doi=10.2305/IUCN.UK.2024-2.RLTS.T61364A135103964.en |access-date=29 May 2025}}&lt;/ref&gt;
| taxon = Cobitis bilineata
| authority = [[Giovanni Canestrini|Canestrini]], 1865
| range_map = Areale Cobitis Bilineata.png
| range_map_caption = Samo domorodno območje razširjenosti
| synonyms = {{species list
|Cobitis taenia var. puta |Cantoni, 1882
|Cobitis taenia var. bilineata |Canestrini, 1865
|Cobitis taenia var. septa |Cantoni, 1882}}
| synonyms_ref = &lt;ref name=&quot;iucn&quot; /&gt;
}}

'''Primorska nežica''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Cobitis bilineata''''')  je [[sladkovodne ribe|sladkovodna riba]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[činklje|činkelj]], ki je razširjena v vodotokih [[Hrvaška|Hrvaške]], [[Italija|Italije]], [[Švica|Švice]] in [[Slovenija|Slovenije]]. V Sloveniji je uvrščena na [[Seznam zavarovanih živalskih vrst v Sloveniji|Seznam zavarovanih živalskih vrst]].

[[IUCN]]&lt;ref name=&quot;iucn&quot; /&gt; in [[EGS]] jo uvrščata v kategorijo [[Najmanj ogrožena vrsta|najmanj ogroženih vrst]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://projects.eionet.europa.eu/habitat-art17report/library/2007-2012-reporting/factsheets/species/fish/cobitis-bilineata/download/en/1/cobitis-bilineata.pdf |title=''Cobitis bilineata'' Report under the Article 17 of the Habitats Directive Period 2007-2012 |author=European Topic Centre on Biological Diversity}}&lt;/ref&gt;

==Sklici==&lt;!-- Molecular Phylogenetics and Evolution 46 (2008) 382–390 --&gt;
{{Reflist}}

== Zunanje povezave ==
*{{Fishbase |id=49105|genus=Cobitis|species=bilineata|month=February|year=2024}}
{{Taxonbar|from=Q1400757}}

{{fish-stub}}
[[Kategorija:Činklje]]
[[Kategorija:Ribe Evrope]]
[[Kategorija:Ribe Slovenije]]
[[Kategorija:V Sloveniji zavarovane vrste]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1865]]</text>
      <sha1>5zfz6kk0jf0gbbwmarq0ypum2pdc933</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Cobitis bilineata</title>
    <ns>0</ns>
    <id>365486</id>
    <redirect title="Primorska nežica" />
    <revision>
      <id>6687346</id>
      <parentid>4124746</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T16:44:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6687346</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="66" sha1="sz84hu14767iazmb68wkty5fw7jnczh" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV[[Primorska nežica]]
{{R from scientific name|fish}}</text>
      <sha1>sz84hu14767iazmb68wkty5fw7jnczh</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Matej Mohorič</title>
    <ns>0</ns>
    <id>368701</id>
    <revision>
      <id>6687702</id>
      <parentid>6676180</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T09:53:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <comment>/* Enodnevne dirke */</comment>
      <origin>6687702</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32784" sha1="m8q49w14sgfrl47dr6ejgejfldi6sm4" xml:space="preserve">{{Infopolje Kolesar
| ridername      = Matej Mohorič
| nickname       =  
| dateofbirth    = &lt;!--WD--&gt;
| country        = {{SLO}}
| height         = 1,86 m
| weight         = 64 kg
| currentteam    = {{ct|TBM}}
| discipline     = cesta
| role           = kolesar
| ridertype      = Puncheur
| amateurteams   = [[Sava (kolesarski klub)|Sava]]
| amateuryears   = 2013
| proyears1      = 2014
| proteam1       = {{ct|CAN|2014}}
| proyears2      = 2015
| proteam2       = {{ct|GRS|2015}}
| proyears3      = 2016–2017
| proteam3       = {{ct|LAM|2016}}
| proyears4      = 2018–
| proteam4       = {{ct|TBM|2018}}&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.merida-bikes.com/en/p/team/bahrain-merida-pro-cycling-team-119.html|title=Bahrain Merida Pro Cycling Team|work=[[Merida Bikes]]|publisher=Merida Industry Co., Ltd.|access-date=1 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190101111509/https://www.merida-bikes.com/en/p/team/bahrain-merida-pro-cycling-team-119.html|archive-date=1 January 2019}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://www.cyclingnews.com/features/2020-team-preview-bahrain-mclaren/|title=2020 Team Preview: Bahrain McLaren|first=Daniel|last=Ostanek|work=[[Cyclingnews.com]]|date=26 December 2019|access-date=1 January 2020}}&lt;/ref&gt;
| majorwins      = '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]'''
:'''[[Dirka po Franciji]]'''
::3 etapne zmage ([[Dirka po Franciji 2021|2021]], [[Dirka po Franciji 2023|2023]])
:'''[[Dirka po Italiji]]'''
::1 etapna zmaga ([[Dirka po Italiji 2018|2018]])
:'''[[Dirka po Španiji]]'''
::1 etapna zmaga ([[Dirka po Španiji 2017|2017]])
'''Enotedenske dirke'''
:[[File:Jersey green.svg|20px]] [[BinckBank Tour]] (2018)
:[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Nemčiji]] (2018)
:[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Hrvaški]] (2022)
:[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Poljski]] (2023)
'''Enodnevne dirke'''
:'''[[Milano–San Remo]]''' (2022)
:[[GP Industria &amp; Artigianato di Larciano|GP Industria &amp; Artigianato]] (2018)
:[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP  – cestna dirka]] (2018, 2021)
| medaltemplates = 
{{MedalCountry| {{SLO}} }}
{{MedalSport| [[Cestno kolesarstvo]] }}
{{MedalCompetition|Svetovno mladinsko prvenstvo}} 
{{MedalGold |Valkenburg 2012|Cestna dirka}}
{{MedalSilver |Valkenburg 2012|Kronometer}} 
{{MedalCompetition|Svetovno prvenstvo do 23 let}} 
{{MedalGold |[[2013 UCI Road World Championships|Tuscany 2013]]|do 23 let}}
}}
'''Matej Mohorič''', [[Slovenci|slovenski]] [[kolesar]], * [[19. oktober]] [[1994]], [[Slovenija]].

==Kariera==

===Moštva===
Mohorič je kariero začel v klubu [[Sava (kolesarski klub)|Sava]], leta 2014 je prestopil v svojo prvo profesionalno ekipo [[Cannondale Pro Cycling Team|Cannondale]], leti 2016 in 2017 je prevozil v klubu Lampre - Merida, od sezone 2018 pa je v klubu Bahrain Merida. 

===2012 do 2014===
Leta 2012 je postal svetovni mladinski prvak na cestni dirki in bil drugi v kronometru, leta 2013 pa še svetovni prvak do 23 let. Leta 2014 je prejel [[Bloudkova plaketa|Bloudkovo plaketo]] za »pomemben mednarodni športni dosežek«.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/sport/novice/bloudkove-nagrade-hitiju-margucu-vilfanu-in-remihu/328579 |title=Bloudkove nagrade Hitiju, Marguču, Vilfanu in Remihu |accessdate=29. januarja 2014 |date=28. januar 2014 |publisher=[[MMC-RTV SLO]] }}&lt;/ref&gt;

'''&lt;big&gt;2016&lt;/big&gt;'''

Leta 2016 je prestopil v italijansko ekipo Lampre-Merida. Šlo mu je bolje kot prejšnja leta, saj je končal svoj 1. Grand tour. Pozneje v sezoni je tudi dosegel svojo 1. zmago med profesionalci, na Dirki po Hainanu je zmagal 6. etapo. 

===2017===
Leta 2017 je nadaljeval kot pomočnik, na [[Dirka po Španiji 2017|Dirki po Španiji 2017]] pa mu je ekipa dala možnost dirkanja na lasten rezultat. To je dobro izkoristil in zmagal sedmo etapo (Lliria– Cuenca, 207 km). V oktobru je zmagal še dirko Hong Kong Challenge. 

===2018 ===
Leta 2018 je prestopil v ekipo Bahrain Victorius. Svojo 1. zmago sezone je dosegel na dirki GP Industria &amp; Artigianato, ko je napadel na spustu in prednost zadržal vse do cilja. Dobro mu je šlo tudi na [[Dirka po Kataloniji|Dirki po Kataloniji]], na kateri le eno etapo ni končal v deseterici. Maja je nastopil na [[Dirka po Italiji|Dirki po Italiji]]&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/sport/novice/matej-mohoric-zmagovalec-najdaljse-etape-gira/455004 |title=Matej Mohorič zmagovalec najdaljše etape Gira! |accessdate=15. maja 2018 |date=15. maj 2018 |publisher=[[MMC-RTV SLO]] }}&lt;/ref&gt;, kjer je v 10. etapi vsprintu dvojice ugnal Nica Denza. Kasneje v sezoni je dobil etapno [[Dirka po Beneluksu|Dirko po Beneluksu]] in [[Nemčiji po Beneluksu|Dirko po Nemčiji]], kjer je zmagal tudi v 3. etapi.

===2021===
Leta 2021 je postal v [[Koper|Kopru]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državni prvak v cestni dirki]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Matej Mohorič drugič v karieri državni prvak|url=https://www.24ur.com/sport/ostalo/kolesarstvo-drzavno-prvenstvo-cestna-dirka-koper.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-06-21|language=sl}}&lt;/ref&gt;. Julija je nastopil na [[Dirka po Franciji 2021|Dirki po Franciji]], kjer je v sedmi etapi dosegel svojo prvo zmago na tej dirki, nato pa v 19. etapi s 25km dolgim pobegom ponovil dosežek inkot drugi slovenski kolesar dosegel etapne zmage na vseh treh tritedenskih dirkah. Avgusta je nastopil na Dirki po Poljski, kjer je zaradi izubljenega časa v kronometru 6. etape bil drugi, ter na Dirki po Beneluksu, kjer je zmagal zadnjo etapo.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/mohoric-slavil-v-pikcasti-majici-roglic-izlocen-iz-boja-za-skupno-zmago/586335 |title=Mohorič slavil v pikčasti majici, Roglič izločen iz boja za skupno zmago |accessdate=2021-08-21 |date=2021-07-02 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}&lt;/ref&gt; 

===2022===
Leta 2022 se je osredotočil na klasični [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] [[Milano–San Remo]]&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/matej-mohoric-z-vrazjim-spustom-osvojil-klasiko-vseh-klasik/616283 |title=Matej Mohorič z vražjim spustom osvojil klasiko vseh klasik! |accessdate=2022-03-19 |date=2022-03-19 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}&lt;/ref&gt;. Pozimi je testiral potopno sedežno oporo, ki je bila njegovo &quot;skrivno orožje&quot;. Nadirki de mu je vse poklopilo in s vražjim spustom, kjer je nekajkrat skoraj zletel s ceste, je slavil zmago. Spomladi je na spomeniku [[Pariz–Roubaix]] s petim mestom dosegel najboljši slovenski dosežek na tej dirki. Jeseni je s neverjatnim preobratom v zadnji etapi dobil [[Dirka po Hrvaški|Dirko po Hrvaški]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/malo-verjetni-preobrat-mohoric-dobil-dirko-po-hrvaski/642271 |title=Malo verjetni preobrat: Mohorič dobil Dirko po Hrvaški |accessdate=2022-10-02 |date=2022-10-02 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}&lt;/ref&gt; 

===2023===
Leta 2023 Mohoriču na začetku ni šlo tako kot si je žele. Sicer je bil v desetirici na kar nekaj klasikah(6. na [[Strade Bianche]], 8. na [[Milano–San Remo|Milano- San Remo]]....), toda ni prišel do rezultatov ki si jih je res želel. Nato pa je na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] presenetil, ko je na spustu s [[Kolovrat (hribovje)|Kolovrata]] proti favoritom pridobil minuto. Z zmago v zadnji etapi pa je končal na 2. mestu. Na [[Dirka po Franciji 2023|Dirki po Franciji 2023]] je v 9. etapi na sloviti [[Puy-de-Dôme|Puy de Dome]] bil 3. V 19. etapi je bil v begu dneva. 32 km pred ciljem seje iz skupine olepila trojica z Mohoričem, ki je nato v sprintu za nekaj cm ugnal Kasperja Asgreena&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/mohoricu-uspel-veliki-met-z-izjemnim-pobegom-in-sprintom-tretjic-zmagovalec-etape-na-touru/675754 |title=Mohoriču uspel veliki met: z izjemnim pobegom in sprintom tretjič zmagovalec etape na Touru |accessdate=2023-07-21 |date=2023-07-22 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}&lt;/ref&gt;. Kasneje je nastopil na Dirki po Poljski, kjer je z zmago v 2. etapi dobil tudi skupni seštevek. Kasneje je dobil še 5. etapo Dirke po Beneluksu, 4. etapo [[Dirka po Hrvaški|Dirke po Hrvaški]] in postal svetovni prvak na makadamu.

== Profesionalne zmage (24) ==
V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne. 
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; width=40px|Leto
! scope=&quot;col&quot; width=40px|Zmaga
! scope=&quot;col&quot; width=225px|Dirka
! scope=&quot;col&quot; width=100px| Opomba
! scope=&quot;col&quot; width=132px| Serija
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F0EAD6|2016
| align=center|1.
| align=left|{{flagicon|KIT}} Dirka po Hainanu
| align=center|6. etapa
| align=left|UCI Asia Tour &lt;small&gt;(2.HC)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=2 style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2017
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2.
| align=left style=&quot;border-top-width:6px&quot;|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]]
| style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2. etapa
| style=&quot;border-top-width:6px&quot; align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|3.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|KIT}} Sun Hung Hong Kong Challenge
| align=center|Enodnevna
| align=left|UCI Asia Tour &lt;small&gt;(1.1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=7 style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2018
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot;|4.
| align=left style=&quot;border-top-width:6px&quot; bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} GP Industria &amp; Artigianato
| style=&quot;border-top-width:6px&quot;|Enodnevna
| style=&quot;border-top-width:6px&quot; align=left|UCI Europe Tour &lt;small&gt;(1.HC)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|5.
| align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]]
| align=center|10. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|6.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]]
| Enodnevna
| align=left|Državno prvenstvo
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|7.
| align=left|{{flagicon|AUT}} [[Dirka po Avstriji]]
| align=center|1. etapa
| align=left|UCI Europe Tour &lt;small&gt;(2.1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|8.
| align=left|{{flagicon|NED}}{{flagicon|BEL}} '''BinckBank Tour'''
| align=center|'''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|9.
| align=left|{{flagicon|GER}} Dirka po Nemčiji
| align=center|3. etapa
| align=left|UCI Europe Tour &lt;small&gt;(2.1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|10.
| align=left|{{flagicon|GER}} '''Dirka po Nemčiji'''
| align=center|'''Skupno'''
| align=left|UCI Europe Tour &lt;small&gt;(2.1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F0EAD6 style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2019
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot;|11.
| align=left style=&quot;border-top-width:6px&quot;|{{flagicon|POL}} [[Dirka po Poljski]]
| style=&quot;border-top-width:6px&quot;|7. etapa
| style=&quot;border-top-width:6px&quot; align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=4 style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2021
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot;|12.
| align=left bgcolor=#FFFDD0 style=&quot;border-top-width:6px&quot;|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]]
| style=&quot;border-top-width:6px&quot;|Enodnevna
| align=left style=&quot;border-top-width:6px&quot;|Državno prvenstvo
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|13.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]]
| 7. etapa 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|14.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]]
| 19. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|15.
| align=left|{{flagicon|NED}}{{flagicon|BEL}} Dirka po Beneluksu
| align=center|7. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=2 style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2022
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot;|16.
| align=left bgcolor=#EEDC82 style=&quot;border-top-width:6px&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]]
| style=&quot;border-top-width:6px&quot; bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]]
| align=left style=&quot;border-top-width:6px&quot;|UCI World Tour &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|17.
| align=left|{{flagicon|CRO}} '''[[Dirka po Hrvaški|CRO Race]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI Europe Tour &lt;small&gt;(2.1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=6 style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2023
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot;|18.
| align=left style=&quot;border-top-width:6px&quot;|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2023|Dirka po Sloveniji]]
| style=&quot;border-top-width:6px&quot;|5. etapa
| style=&quot;border-top-width:6px&quot; align=left|UCI ProSeries &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|19.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]]
| 19. etapa 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|20.
| align=left|{{flagicon|POL}} [[Dirka po Poljski]]
| 2. etapa 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|21.
| align=left|{{flagicon|POL}} '''[[Dirka po Poljski]]'''
| '''Skupno''' 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|22.
| align=left|{{flagicon|NED}}{{flagicon|BEL}} Renewi Tour
| align=center|5. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|23.
| align=left|{{flagicon|CRO}} '''[[Dirka po Hrvaški|CRO Race]]'''
| 4. etapa
| align=left|UCI Europe Tour &lt;small&gt;(2.1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=1 style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2024
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot;|24.
| align=left style=&quot;border-top-width:6px&quot;|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana 
| style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2. etapa
| align=left style=&quot;border-top-width:6px&quot;|UCI ProSeries &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|}

==Pomembnejša tekmovanja==
=== Grand Tour ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; width=35px|Od
! scope=&quot;col&quot; width=185px| Tritedenske dirke
! scope=&quot;col&quot; | 2013
! scope=&quot;col&quot; | 2014
! scope=&quot;col&quot; | 2015
! scope=&quot;col&quot; | 2016
! scope=&quot;col&quot; | 2017
! scope=&quot;col&quot; | 2018
! scope=&quot;col&quot; | 2019
! scope=&quot;col&quot; | 2020
! scope=&quot;col&quot; | 2021
! scope=&quot;col&quot; | 2022
! scope=&quot;col&quot; | 2023
! scope=&quot;col&quot; | 2024
! scope=&quot;col&quot; | 2025
! scope=&quot;col&quot; | 2026
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1909
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]]
| —
| —
| —
| [[Dirka po Italiji 2016|98]]
| [[Dirka po Italiji 2017|135]]
| [[Dirka po Italiji 2018|30]]
| —
| —
| [[Dirka po Italiji 2021|DNF]]
| —
| —
| — 
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1903
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| [[Dirka po Franciji 2019|119]]
| [[Dirka po Franciji 2020|76]]
| [[Dirka po Franciji 2021|31]]
| [[Dirka po Franciji 2022|85]]
| [[Dirka po Franciji 2023|72]]
| [[Dirka po Franciji 2024|127]]
| [[Dirka po Franciji 2025|126]]
|
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1935
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]]
| —
| —
| [[Dirka po Španiji 2015|DNF]]
| —
| [[Dirka po Španiji 2017|30]]
| —
| —
| [[Dirka po Španiji 2020|DNF]]
| —
| —
| —
| —
| —
|
|}

=== Velike enotedenske dirke ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; width=35px|Od
! scope=&quot;col&quot;  width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]]
! scope=&quot;col&quot; | 2013
! scope=&quot;col&quot; | 2014
! scope=&quot;col&quot; | 2015
! scope=&quot;col&quot; | 2016
! scope=&quot;col&quot; | 2017
! scope=&quot;col&quot; | 2018
! scope=&quot;col&quot; | 2019
! scope=&quot;col&quot; | 2020
! scope=&quot;col&quot; | 2021
! scope=&quot;col&quot; | 2022
! scope=&quot;col&quot; | 2023
! scope=&quot;col&quot; | 2024
! scope=&quot;col&quot; | 2025
! scope=&quot;col&quot; | 2026
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1933
! scope=&quot;row&quot; |  {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1966
! scope=&quot;row&quot; |  {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]
| —
| —
| —
| —
| 73
| —
| 17
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1911
! scope=&quot;row&quot; |  {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]]
| —
| —
| —
| 117
| —
| 20
| —
| style=&quot;color:#ccc;&quot; rowspan=3|NH
| 50
| —
| —
| —
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1924
! scope=&quot;row&quot; |  {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]]
| —
| —
| 87
| —
| 87
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1947
! scope=&quot;row&quot; | &amp;nbsp;&amp;nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]]
| —
| DNF
| —
| 62
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1947
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| 55
| —
| —
| —
| —
| —
|
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1933
! scope=&quot;row&quot; | &amp;nbsp;&amp;nbsp;{{flagicon|SUI}}&amp;nbsp; [[Dirka po Švici]]
| —
| —
| 73
| —
| 58
| —
| 62
| style=&quot;color:#ccc;&quot; |NH
| —
| —
| —
| —
| 63
|
|}

=== Enodnevne dirke ===
[[Slika:Séptima etapa de La Vuelta Ciclista a España - 36402096640.jpg|thumb|right|105px|[[Dirka po Španiji|Vuelta]] (2017)]]
[[Slika:20220424 Liege Bastogne Liege187 croped.jpg|thumb|right|105px|[[Liège–Bastogne–Liège|LBL]] (2022)]]
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; width=35px|Od
! scope=&quot;col&quot; width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]]
! scope=&quot;col&quot; | 2013
! scope=&quot;col&quot; | 2014
! scope=&quot;col&quot; | 2015
! scope=&quot;col&quot; | 2016
! scope=&quot;col&quot; | 2017
! scope=&quot;col&quot; | 2018
! scope=&quot;col&quot; | 2019
! scope=&quot;col&quot; | 2020
! scope=&quot;col&quot; | 2021
! scope=&quot;col&quot; | 2022
! scope=&quot;col&quot; | 2023
! scope=&quot;col&quot; | 2024
! scope=&quot;col&quot; | 2025
! scope=&quot;col&quot; | 2026
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1907
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]]
| —
| —
| —
| —
| 57
| 25
| style=&quot;background:#ddf;&quot;   |5
| style=&quot;background:#ddf;&quot;   |10
| 11
| style=&quot;background:gold;&quot; | '''1'''
| style=&quot;background:#ddf;&quot;|8
| style=&quot;background:#ddf;&quot;   |6
| 100
| 15
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1913
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| 41
| —
| —
| 21
| DNF
| DNF
| 21
| style=&quot;background:#ddf;&quot;|8
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1896
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| 70
| style=&quot;color:#ccc;&quot; |NH
| DNF
| style=&quot;background:#ddf;&quot;   |5
| 29
| —
| DNF
| DNF
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1892
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]]
| —
| 127
| DNF
| —
| 93
| —
| 36
| style=&quot;background:#ddf;&quot;   |4
| style=&quot;background:#ddf;&quot;   |10
| 37
| 40
| —
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1905
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]]
| —
| —
| —
| —
| —
| 56
| —
| —
| DNF
| 61
| —
| 111
| —
|
|- style=&quot;background:#EEEEEE;&quot;
! scope=&quot;col&quot; width=35px style=&quot;border-top-width:6px&quot;|Od
! scope=&quot;col&quot; width=185px style=&quot;border-top-width:6px&quot;|[[Kolesarska klasika|Klasike]]
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2013
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2014
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2015
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2016
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2017
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2018
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2019
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2020
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2021
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2022
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2023
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2024
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2025
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2026
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1945
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} [[Omloop Het Nieuwsblad]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| 17
| 21
| 24
| 152
| DNF
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1945
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} [[Kuurne–Bruselj–Kuurne]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| 50
| style=&quot;background:#C9AE5D;&quot;|'''3'''
| 79
| DNF
| 27
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|2007
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]]
| —
| —
| —
| —
| 80
| 11
| —
| 19
| 56
| DNF
| style=&quot;background:#ddf;&quot;|6
| style=&quot;background:#ddf;&quot;|5
| DNS
| 24
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1876
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1977
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Bruggeju]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1958
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Classic]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| 27
| style=&quot;color:#ccc;&quot; |NH
| —
| style=&quot;background:#ddf;&quot;   |4
| style=&quot;background:#ddf;&quot;|7
| 15
| DNF
| 56
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1934
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} [[Gent–Wevelgem]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| style=&quot;background:#ddf;&quot;   |9
| —
| —
| style=&quot;background:#ddf;&quot;   |9
| 43
| 13
| DNF
| 32
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1945
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| 15
| style=&quot;color:#ccc;&quot; |NH
| —
| —
| —
| —
| 49
| 18
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1907
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} [[Scheldeprijs]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1961
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]]
| —
| —
| 91
| —
| —
| —
| —
| —
| 37
| —
| —
| —
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1966
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]]
| —
| 112
| DNF
| 99
| 86
| —
| 46
| style=&quot;color:#ccc;&quot; |NH
| style=&quot;background:#ddf;&quot;   |9
| 13
| 33
| —
| —
| 60
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1936
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]]
| —
| 137
| DNF
| —
| 127
| —
| 49
| 25
| 57
| —
| 23
| —
| —
| 66
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1962
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| 11
| style=&quot;color:#ccc;&quot;|NH
| —
| —
| —
| — 
| 67
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1893
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} [[Brussels Cycling Classic]]
| —
| —
| —
| 24
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| — 
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1981
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| style=&quot;color:#ccc;&quot; |NH
| style=&quot;background:silver;&quot; |'''2'''
| DNF
| —
| —
| —
|
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1996
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|GER}} [[Hamburg Cyclassics]]
| —
| —
| —
| 70
| —
| —
| —
| style=&quot;color:#ccc;&quot; colspan=2|NH
| —
| —
| —
| DNF
|
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1931
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]]
| —
| —
| —
| 116
| —
| —
| 11
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|2010
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Québeca]]
| —
| 78
| —
| 86
| —
| 22
| 36
| style=&quot;color:#ccc;&quot; colspan=2 rowspan=2|NH
| 54
| style=&quot;background:#ddf;&quot;|5
| 30
| 5
|
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|2010
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]]
| —
| 62
| —
| 28
| —
| 41
| 26
| DNF
| 18
| DNF
| DNF
|
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1909
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]]  
| —
| DNF
| —
| —
| —
| 20
| —
| —
| —
| —
| — 
| —
| —
|
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1919
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| style=&quot;color:#ccc;&quot; rowspan=2|NH
| —
| —
| —
| —
| —
|
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1919
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]]  
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| style=&quot;color:#ccc;&quot;|NR
| —
|
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1906
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Gran Piemonte]]  
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| style=&quot;background:#C0C0C0;&quot;|'''2'''
| —
| style=&quot;background:#ddf;&quot;|10
| DNF
|
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1896
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Tours]]  
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|
|}

=== Domača dirka ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; width=35px|Od
! scope=&quot;col&quot;  width=185px|Dirka
! scope=&quot;col&quot; | 2013
! scope=&quot;col&quot; | 2014
! scope=&quot;col&quot; | 2015
! scope=&quot;col&quot; | 2016
! scope=&quot;col&quot; | 2017
! scope=&quot;col&quot; | 2018
! scope=&quot;col&quot; | 2019
! scope=&quot;col&quot; | 2020
! scope=&quot;col&quot; | 2021
! scope=&quot;col&quot; | 2022
! scope=&quot;col&quot; | 2023
! scope=&quot;col&quot; | 2024
! scope=&quot;col&quot; | 2025
! scope=&quot;col&quot; | 2026
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1993
! scope=&quot;row&quot; |  {{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]]
| [[Dirka po Sloveniji 2013|26]]
| [[Dirka po Sloveniji 2014|63]]
| —
| [[Dirka po Sloveniji 2016|46]]
| —
| style=&quot;background:#C9AE5D;&quot;|[[Dirka po Sloveniji 2018|'''3''']]
| —
| style=&quot;color:#ccc;&quot; |NH
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |[[Dirka po Sloveniji 2021|7]]
| [[Dirka po Sloveniji 2022|15]]
| style=&quot;background:silver;&quot; |[[Dirka po Sloveniji 2023|'''2''']]
| [[Dirka po Sloveniji 2024|36]]
| —
|
|}

=== Reprezentanca ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; width=35px|&lt;s&gt;Od&lt;/s&gt;
! scope=&quot;col&quot;  width=185px colspan=2| Olimpijske igre
! scope=&quot;col&quot; | 2013
! scope=&quot;col&quot; | 2014
! scope=&quot;col&quot; | 2015
! scope=&quot;col&quot; | 2016
! scope=&quot;col&quot; | 2017
! scope=&quot;col&quot; | 2018
! scope=&quot;col&quot; | 2019
! scope=&quot;col&quot; | 2020
! scope=&quot;col&quot; | 2021
! scope=&quot;col&quot; | 2022
! scope=&quot;col&quot; | 2023
! scope=&quot;col&quot; | 2024
! scope=&quot;col&quot; | 2025
! scope=&quot;col&quot; | 2026
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1896
! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|23px]]
! scope=&quot;row&quot; | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]]
| style=&quot;color:#ccc;&quot; rowspan=2 colspan=3|Ni bilo
| DNF
| style=&quot;color:#ccc;&quot; rowspan=2 colspan=4|Ni bilo
| —
| colspan=&quot;2&quot; rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;color:#ccc;&quot; |NH
| DNF
| rowspan=&quot;2&quot; colspan=&quot;2&quot; style=&quot;color:#ccc;&quot; |NH
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1912
! scope=&quot;row&quot; | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]]
| —
| —
| —
|-
! scope=&quot;col&quot; width=35px style=&quot;border-top-width:6px&quot;|Od
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot; colspan=2| Svetovno prvenstvo
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2013
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2014
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2015
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2016
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2017
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2018
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2019
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2020
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2021
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2022
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2023
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2024
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2025
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2026
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1927
! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|25px]]
! scope=&quot;row&quot; | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]]
| — 
| — 
| — 
| — 
| 91
| DNF
| DNF
| — 
| 14
| —
| —
| —
| DNF
|
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1994
! scope=&quot;row&quot; | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]]
| —
| 56 
| — 
| — 
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|
|-
! scope=&quot;col&quot; width=35px style=&quot;border-top-width:6px&quot;|Od
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot; colspan=2| Državno prvenstvo
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2013
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2014
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2015
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2016
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2017
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2018
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2019
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2020
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2021
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2022
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2023
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2024
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2025
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2026
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1991
! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|25px]]
! scope=&quot;row&quot; | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]]
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |4
| 15
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |5
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |7
| style=&quot;background:#C9AE5D;&quot;|'''3'''
| style=&quot;background:gold;&quot;  |'''1'''
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |5
| style=&quot;background:#C9AE5D;&quot;|'''3'''
| style=&quot;background:gold;&quot;  |'''1'''
| —
| style=&quot;background:#C9AE5D;&quot;|'''3'''
| style=&quot;background:#C9AE5D;&quot;|'''3'''
| DNS
|
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1991
! scope=&quot;row&quot; | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]]
| —
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |5
| —
| style=&quot;background:silver;&quot; |'''2'''
| —
| — 
| style=&quot;background:silver;&quot; |'''2'''
| — 
| —
| style=&quot;background:silver;&quot; |'''2'''
| —
| style=&quot;background:gold;&quot;  |'''1'''
| —
|
|}

==Sklici==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
{{SocialLinks}}
* {{sports links}}

{{normativna kontrola}}

{{škrbina o kolesarju}}

{{DEFAULTSORT:Mohorič, Matej}}
[[Kategorija:Slovenski kolesarji]]
[[Kategorija:Prejemniki Bloudkove plakete]]
[[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]]
[[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2016]]
[[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2024]]
[[Kategorija:Državni prvaki Slovenije v cestni dirki]]</text>
      <sha1>m8q49w14sgfrl47dr6ejgejfldi6sm4</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Praška defenestracija</title>
    <ns>0</ns>
    <id>371958</id>
    <revision>
      <id>6687492</id>
      <parentid>6250809</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T01:34:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 4 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6687492</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5230" sha1="mwt51skjufummjsvwu8bzpxlrnbwqlh" xml:space="preserve">'''Praška defenestracija''' ({{lang-cs|Pražská defenestrace}}, {{lang-de|Prager Fenstersturz}}) je naziv za dva dogodka iz češke zgodovine, ko je ljudstvo dobesedno pometalo predstavnike oblasti skozi okna, čeprav je z izrazom ''Praška defenestracija'' običajno mišljena druga praška defenestracija. Izraz [[defenestracija]] izvira iz latinskih besed ''[[wikt:de-|de-]]'' (dol ali vstran) ter ''[[wikt:fenestra|fenestra]]'' (okno ali odprtina)&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=http://www.etymonline.com/index.php?term=defenestration | title=defenestration | work=Online Etymological Dictionary | author=Douglas Harper | year=2001}}&lt;/ref&gt;.

==Prva praška defenestracija==
V prvi praški defenestraciji je množica radikalnih čeških [[husiti|husitov]] 30. julija 1419 skozi okno vrgla sedem katoliških članov mestnega sveta, ki jih je razjarjena množica pod okni pokončala. Čeprav je bilo to seveda previdljivo, glavni namen defenestracije ni bil uboj teh sedmih oseb, temveč izraz skrajnega prezira do katoliške ideologije. Tudi poznejše defenestracije so bile namenjene predvsem osmešitvi in ponižanju nasprotnikov, kar je posebno značilno za dogodek iz leta 1483, ko so bile žrtve ubite pred metanjem skozi okna.

==Druga praška defenestracija==
[[Slika:Defenestration-prague-1618.jpg|thumb|right|300px|Lesorez, ki prikazuje defenestracijo iz leta 1618]]
Druga praška defenestracija se je zgodila 23. maja 1618, ko so predstavniki protestantskih stanov vdrli v [[praški grad]] in po prepiru vrgli s tretjega nadstropja dva cesarska namestnika in njunega pisarja. Ti so sicer padec z višine 21 metrov preživeli, ker naj bi padli v kupe smeti pod oknom.&lt;ref name=&quot;beaulac2000&quot;&gt;{{cite journal |pages=148–77 |doi=10.1163/15718050020956812 |title=The Westphalian Legal Orthodoxy - Myth or Reality? |year=2000 |last1=Beaulac |first1=S. |journal=Journal of the History of International Law |volume=2 |issue=2}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name = &quot;mackay&quot;&gt;MacKay, John P; Hill, Bennett D; Buckler, John (1995). ''A history of Western society: from the Renaissance to 1815, Volume 2.'' Houghton Mifflin, ISBN 978-0-395-70845-3&lt;/ref&gt;. To je bilo hkrati znamenje za upor čeških protestantskih stanov proti habsburški katoliški oblasti.

==Kasnejše defenestracije==
V zgodovini Češke je sicer prišlo še do nekaj podobnih akcij, ki pa jih s tem imenom v zgodovini ne omenjajo. 

Kronološko je do druge praške defenestracije (''včasih jo imenujejo eno-in-polta defenestracija'') se je zgodila 24. septembra 1483, ko je prišlo do nasilnega prevzema oblasti v starem in novem delu Prage, pri čemer so uporniki skozi okno mestne hiše vrgli sedem trupel ubitih prestavnikov mestne oblasti starega dela Prage. 

V zgodovinskih knjigah se včasih omenja ''tretja praška defenestracija'', ki pa ni defenstracija v pravem pomenu besede. S tem izrazom označujejo smrt češkoslovaškega [[zunanji minister|zunanjega ministra]] [[Jan Masaryk|Jana Masaryka]], ki so ga 10. marca 1948 našli mrtvega pod oknom kopalnice češkoslovaškega [[Ministrstvo za zunanje zadeve|Ministrstva za zunanje zadeve]]&lt;ref&gt;Johnston, Ian. [http://www.mala.bc.ca/~Johnstoi/praguepage/introlecture.htm &quot;Some Introductory Historical Observations&quot;] (lecture transcript)&lt;/ref&gt;. Uradno poročilo je smrt sicer označilo za [[samomor]]&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.radio.cz/en/article/24973|title=Jan Masaryk died 54 years ago|last=Horáková|first=Pavla|publisher=Radio Prague|date=11.3.2002|accessdate=4. april 2009|archive-date=2002-11-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20021117230651/http://www.radio.cz/en/article/24973|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;, večina ljudi pa je mnenja, da je bil Masaryk umorjen, pri čemer si niso enotni ali so ga skozi okno vrgli pripadniki sovjetske tajne službe ali češka komunistična vladajoča elita&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.radio.cz/en/article/101758|title=Sixty years on, the mystery of Jan Masaryk’s tragic death remains unresolved|last=Richter|first=Jan|publisher=Radio Prague|date=10.3.2008|accessdate=25. oktober 2009|archive-date=2008-03-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20080322071029/http://www.radio.cz/en/article/101758|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;. Praška policija je v svojem poročilu iz leta 2004 zapisala, da je forenzična preiskava pokazala, da so Masaryka skozi okno kopalnice res vrgli še živega&lt;ref&gt;Cameron, Rob, [http://www.radio.cz/en/article/49113 &quot;Police close case on 1948 death of Jan Masaryk - murder, not suicide&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090706203801/http://www.radio.cz/en/article/49113 |date=2009-07-06 }}, Radio Prague, 06-01-2004.&lt;/ref&gt; . Poročilo je leta 2006 na nek način potrdil tudi nek ruski novinar, ki je trdil, da je njegova mati poznala ruskega tajnega agenta, ki je Masaryka vrgel skozi okno&lt;ref&gt;Cameron, Rob, [http://www.radio.cz/en/article/86404 &quot;Masaryk murder mystery back in headlines as Russian journalist speaks out&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080619192227/http://www.radio.cz/en/article/86404 |date=2008-06-19 }}, Radio Prague, 18-12-2006.&lt;/ref&gt;.

==Viri in reference==
{{refsez}}

{{poli-stub}}

[[Kategorija:Zgodovina Češke]]
[[Kategorija:Politične akcije]]
[[Kategorija:Smrtna kazen]]</text>
      <sha1>mwt51skjufummjsvwu8bzpxlrnbwqlh</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Margareta Guček Zakošek</title>
    <ns>0</ns>
    <id>376068</id>
    <revision>
      <id>6687233</id>
      <parentid>6634971</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T12:11:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Dvinko</username>
        <id>177679</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>sprememba poklica</comment>
      <origin>6687233</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5487" sha1="o25ccancjikzsptvucm7uudcstexxf9" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba|occupation=biologinja, zdravstvena menedžerka, političarka}}
'''Margareta Guček Zakošek''', [[Slovenci|slovenska]] [[biologinja]], [[ekonomistka|magistrica ekonomskih znanosti]], [[politik|političarka]], zdravstvena menedžerka * [[21. avgust]] [[1970]], [[Šmarje pri Jelšah]]. 

Med leti 2018&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nova direktorica Splošne bolnišnice Celje začela svoj mandat, Gabrovec toži bolnišnico|url=https://www.celje.info/aktualno/direktorica-splosne-bolnisnice-celje-zacela-z-delom-gabrovec-v-tozbo/|website=Celje.info|date=2018-02-21|accessdate=2024-04-24|language=sl-SI|first=Blaž|last=Skok}}&lt;/ref&gt; in 2022&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Brez razlage odstopila direktorica celjske splošne bolnišnice|url=https://n1info.si/novice/slovenija/odstop-margareta-gucek-zakosek-direktorica-sb-celje/|website=N1|date=2022-02-21|accessdate=2024-04-24|language=sl-SI|last=STA}}&lt;/ref&gt; je bila direktorica [[Splošna bolnišnica Celje|Splošne bolnišnice Celje]], pred tem je bila leta 2014&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Novoizvoljeni poslanci: izobraženi, v povprečju stari 48 let, med njimi največ žensk do zdaj|url=https://www.rtvslo.si/dz-volitve-2014/novoizvoljeni-poslanci-izobrazeni-v-povprecju-stari-48-let-med-njimi-najvec-zensk-do-zdaj/341898|website=rtvslo.si|accessdate=2024-04-24|language=sl|first=Andrej Čebokli, T.|last=H}}&lt;/ref&gt; izvoljena za poslanko v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru Republike Slovenije]] iz vrst [[Stranka modernega centra|Stranke modernega centra]].
== Življenjepis ==
Kot Zoisova štipendistka je z odliko zaključila Naravoslovno-matematično srednjo šolo v Celju (sedanja [[Gimnazija Lava]]) in nato 1989 vpisala raziskovalni študij biologije na [[Biotehniška fakulteta v Ljubljani|Biotehniški fakulteti v Ljubljani]], smer [[ekologija]]. Tekom študija je delovala v [[Društvo študentov biologije|Društvu študentov biologije]] in bila vodja treh študentskih bioloških taborov,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=RTŠB 1992 – Raka – Društvo študentov biologije|url=https://dsb.si/tabori/vzorcna-stran/rtsb-1992-raka/|accessdate=2024-04-24|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; kjer je nato opravljala vlogo mentorice v raziskovalni skupini za določanje kvalitete voda s pomočjo vodnih organizmov. 

Po študiju se je zaposlila v ameriški farmacevtski korporaciji [[Eli Lilly and Company]]. Leta 2005 je končala znanstveni magistrski študij podjetništva na [[Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani|Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani]] na temo trženja v farmacevtski industriji {{COBISS|ID=15327974}}. Leta 2009 je bila habilitirana za višjo predavateljico za Poslovno ekonomijo. V letih 2010 in 2011 je tako na zasebni [[Fakulteta za komercialne in poslovne vede v Celju|Fakulteti za komercialne in poslovne vede v Celju]] predavala trženje in bila mentorica nekaterim diplomantom.

== Politika ==
Na povabilo [[Miro Cerar (pravnik)|Mira Cerarja]] in [[Violeta Bulc|Violete Bulc]] se je priključila [[Stranka Mira Cerarja|Stranki Mira Cerarja]] in je kandidirala za poslanko v volilnem okraju Celje 1. Funkcijo poslanke je opravljala do imenovanja na mesto državne sekretarke na [[Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo Republike Slovenije|Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nova sogovornica gospodarstva: poslanka Margareta Guček Zakošek k Počivalšku|url=https://www.finance.si/8823913|website=Finance|accessdate=2024-04-24|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Leta 2016 je odstopila z mesta državne sekretarke in se ni želela vrniti v državni zbor.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Zakaj je odstopila Guček Zakoškova?|url=https://www.stajerskival.si/sl/news/moja-obcina/zakaj-je-odstopila-gucek-zakoskova.html|website=Radio Štajerski val|accessdate=2024-04-24}}&lt;/ref&gt;

Po prvem imenovanju na mesto poslovne direktorice [[Splošna bolnišnica Celje|Splošne bolnišnice Celje]] ji je funkcija oktobra 2020 prenehala, saj je sodišče po pritožbi protikandidata razveljavilo sklep sveta zavoda o njeni izbiri na mesto direktorice.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Margareta Guček Zakošek ni več direktorica celjske bolnišnice|url=https://www.stajerskival.si/sl/news/zdravje/margareta-gucek-zakosek-ni-vec-direktorica-celjske-bolnisnice.html|website=Radio Štajerski val|accessdate=2024-04-24}}&lt;/ref&gt; Svet zavoda jo je na funkcijo poslovne direktorice ponovno imenoval februarja 2021.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Margareta Guček Zakošek spet na čelu celjske bolnišnice|url=https://www.stajerskival.si/sl/news/radio-stajerski-val/margareta-gucek-zakosek-spet-na-celu-celjske-bolnisnice.html|website=Radio Štajerski val|accessdate=2024-04-24}}&lt;/ref&gt; Po odstopu leta 2022 jo je kot direktor nasledil [[Aleksander Svetelšek.|Aleksander Svetelšek]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Svet celjske bolnišnice imenoval novega direktorja|url=https://n1info.si/novice/slovenija/svet-celjske-bolnisnice-imenoval-novega-direktorja/|website=N1|date=2022-04-04|accessdate=2024-04-24|language=sl-SI|last=STA}}&lt;/ref&gt;

== Glej tudi ==
* [[Seznam slovenskih politikov]]

== Sklici ==
&lt;references /&gt;
{{Normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Guček Zakošek, Margareta}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski politiki]]
[[Kategorija:Bivši člani Stranke modernega centra]]
[[Kategorija:Poslanci 7. državnega zbora Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Diplomiranci Biotehniške fakultete v Ljubljani]]
[[Kategorija:Magistrirali na Ekonomski fakulteti v Ljubljani]]</text>
      <sha1>o25ccancjikzsptvucm7uudcstexxf9</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687693</id>
      <parentid>6687233</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T09:46:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>wd</comment>
      <origin>6687693</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5439" sha1="1xyzmfgz7ncg3vhp6u3pigpp6txnn0f" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba|occupation=}}
'''Margareta Guček Zakošek''', [[Slovenci|slovenska]] [[biologinja]], [[ekonomistka|magistrica ekonomskih znanosti]], [[politik|političarka]], zdravstvena menedžerka, * [[21. avgust]] [[1970]], [[Šmarje pri Jelšah]]. 

Med leti 2018&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nova direktorica Splošne bolnišnice Celje začela svoj mandat, Gabrovec toži bolnišnico|url=https://www.celje.info/aktualno/direktorica-splosne-bolnisnice-celje-zacela-z-delom-gabrovec-v-tozbo/|website=Celje.info|date=2018-02-21|accessdate=2024-04-24|language=sl-SI|first=Blaž|last=Skok}}&lt;/ref&gt; in 2022&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Brez razlage odstopila direktorica celjske splošne bolnišnice|url=https://n1info.si/novice/slovenija/odstop-margareta-gucek-zakosek-direktorica-sb-celje/|website=N1|date=2022-02-21|accessdate=2024-04-24|language=sl-SI|last=STA}}&lt;/ref&gt; je bila direktorica [[Splošna bolnišnica Celje|Splošne bolnišnice Celje]], pred tem je bila leta 2014&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Novoizvoljeni poslanci: izobraženi, v povprečju stari 48 let, med njimi največ žensk do zdaj|url=https://www.rtvslo.si/dz-volitve-2014/novoizvoljeni-poslanci-izobrazeni-v-povprecju-stari-48-let-med-njimi-najvec-zensk-do-zdaj/341898|website=rtvslo.si|accessdate=2024-04-24|language=sl|first=Andrej Čebokli, T.|last=H}}&lt;/ref&gt; izvoljena za poslanko v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru Republike Slovenije]] iz vrst [[Stranka modernega centra|Stranke modernega centra]].
== Življenjepis ==
Kot Zoisova štipendistka je z odliko zaključila Naravoslovno-matematično srednjo šolo v Celju (sedanja [[Gimnazija Lava]]) in nato 1989 vpisala raziskovalni študij biologije na [[Biotehniška fakulteta v Ljubljani|Biotehniški fakulteti v Ljubljani]], smer [[ekologija]]. Tekom študija je delovala v [[Društvo študentov biologije|Društvu študentov biologije]] in bila vodja treh študentskih bioloških taborov,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=RTŠB 1992 – Raka – Društvo študentov biologije|url=https://dsb.si/tabori/vzorcna-stran/rtsb-1992-raka/|accessdate=2024-04-24|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; kjer je nato opravljala vlogo mentorice v raziskovalni skupini za določanje kvalitete voda s pomočjo vodnih organizmov. 

Po študiju se je zaposlila v ameriški farmacevtski korporaciji [[Eli Lilly and Company]]. Leta 2005 je končala znanstveni magistrski študij podjetništva na [[Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani|Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani]] na temo trženja v farmacevtski industriji {{COBISS|ID=15327974}}. Leta 2009 je bila habilitirana za višjo predavateljico za Poslovno ekonomijo. V letih 2010 in 2011 je tako na zasebni [[Fakulteta za komercialne in poslovne vede v Celju|Fakulteti za komercialne in poslovne vede v Celju]] predavala trženje in bila mentorica nekaterim diplomantom.

== Politika ==
Na povabilo [[Miro Cerar (pravnik)|Mira Cerarja]] in [[Violeta Bulc|Violete Bulc]] se je priključila [[Stranka Mira Cerarja|Stranki Mira Cerarja]] in je kandidirala za poslanko v volilnem okraju Celje 1. Funkcijo poslanke je opravljala do imenovanja na mesto državne sekretarke na [[Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo Republike Slovenije|Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nova sogovornica gospodarstva: poslanka Margareta Guček Zakošek k Počivalšku|url=https://www.finance.si/8823913|website=Finance|accessdate=2024-04-24|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Leta 2016 je odstopila z mesta državne sekretarke in se ni želela vrniti v državni zbor.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Zakaj je odstopila Guček Zakoškova?|url=https://www.stajerskival.si/sl/news/moja-obcina/zakaj-je-odstopila-gucek-zakoskova.html|website=Radio Štajerski val|accessdate=2024-04-24}}&lt;/ref&gt;

Po prvem imenovanju na mesto poslovne direktorice [[Splošna bolnišnica Celje|Splošne bolnišnice Celje]] ji je funkcija oktobra 2020 prenehala, saj je sodišče po pritožbi protikandidata razveljavilo sklep sveta zavoda o njeni izbiri na mesto direktorice.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Margareta Guček Zakošek ni več direktorica celjske bolnišnice|url=https://www.stajerskival.si/sl/news/zdravje/margareta-gucek-zakosek-ni-vec-direktorica-celjske-bolnisnice.html|website=Radio Štajerski val|accessdate=2024-04-24}}&lt;/ref&gt; Svet zavoda jo je na funkcijo poslovne direktorice ponovno imenoval februarja 2021.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Margareta Guček Zakošek spet na čelu celjske bolnišnice|url=https://www.stajerskival.si/sl/news/radio-stajerski-val/margareta-gucek-zakosek-spet-na-celu-celjske-bolnisnice.html|website=Radio Štajerski val|accessdate=2024-04-24}}&lt;/ref&gt; Po odstopu leta 2022 jo je kot direktor nasledil [[Aleksander Svetelšek.|Aleksander Svetelšek]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Svet celjske bolnišnice imenoval novega direktorja|url=https://n1info.si/novice/slovenija/svet-celjske-bolnisnice-imenoval-novega-direktorja/|website=N1|date=2022-04-04|accessdate=2024-04-24|language=sl-SI|last=STA}}&lt;/ref&gt;

== Glej tudi ==
* [[Seznam slovenskih politikov]]

== Sklici ==
&lt;references /&gt;
{{Normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Guček Zakošek, Margareta}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski politiki]]
[[Kategorija:Bivši člani Stranke modernega centra]]
[[Kategorija:Poslanci 7. državnega zbora Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Diplomiranci Biotehniške fakultete v Ljubljani]]
[[Kategorija:Magistrirali na Ekonomski fakulteti v Ljubljani]]</text>
      <sha1>1xyzmfgz7ncg3vhp6u3pigpp6txnn0f</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Phalanx CIWS</title>
    <ns>0</ns>
    <id>385140</id>
    <revision>
      <id>6687469</id>
      <parentid>6570632</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T21:09:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6687469</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6753" sha1="24mjtiz1kh2klpj5cb036jlcl0bc2e2" xml:space="preserve">{{Infobox Weapon
|image=[[File:Phalanx CIWS test fire - 081107-N-5416W-003.jpg|300px]]
|caption=Phalanx (Block 1A) med testiranjem, novembra 2008
|origin=[[ZDA]]&lt;!-- Country flag removed per [[WP:Manual of Style#Images]]. --&gt;
|type=&lt;!-- WD --&gt;
&lt;!-- Type selection --&gt;
|is_ranged=Yes
|is_bladed=
|is_explosive=Yes
|is_artillery=Yes
|is_vehicle=Yes
|is_missile=
|is_UK=
&lt;!-- Service history --&gt;
|service=1980–do danes
|used_by=Glej [[#Operaterji|''operaterji'']]
|wars=[[Zalivska vojna]]
&lt;!-- Production history --&gt;
|designer= &lt;!-- WD --&gt;
|design_date=
|manufacturer= &lt;!-- WD --&gt;
|unit_cost=
|production_date= 1978
|number=
|variants=
&lt;!-- General specifications --&gt;
|spec_label=
|weight={{convert|12500|lb|abbr=on|lk=on}}, kasnejši modeli {{convert|13600|lb|abbr=on}}&lt;ref name=&quot;navy.mil&quot;/&gt;
|part_length=• Block 0 &amp; 1 (L76): {{convert|1520|mm|abbr=on|1}}&lt;br /&gt;• Block 1B (L99): {{convert|1981|mm|abbr=on|1}}&lt;ref name=&quot;navweaps&quot;&gt;{{navedi splet|author=Tony DiGiulian|url=http://www.navweaps.com/Weapons/WNUS_Phalanx.htm|title=USA 20 mm Phalanx Close-in Weapon System (CIWS)|publisher=NavWeaps.com|date=2010-06-16|accessdate=2010-10-26}}&lt;/ref&gt;
|width=
|height={{convert|4,7|m|ftin|abbr=on|lk=on|1}}
|diameter=
|crew=Avtomatski sistem
&lt;!-- Ranged weapon specifications --&gt;
|cartridge=
|cartridge_weight=
|caliber=[[20×102mm]]
|barrels=6-cevi
|action=
|rate=4500 nabojev/minuto (75 nabojev/sekundo).
|velocity={{convert|1100|m/s|abbr=on}}
|range={{convert|3,6|km|abbr=on}}
|max_range= Klasificirano&lt;ref name=&quot;navy.mil&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|author=John Pike |url=http://www.globalsecurity.org/military/systems/ship/systems/mk-15-specs.htm |title=MK 15 Phalanx Close-In Weapons System (CIWS) |publisher=Globalsecurity.org |date=2005-04-27 |accessdate=2010-04-13}}&lt;/ref&gt;
|feed=
|sights=
&lt;!-- Artillery specifications --&gt;
|breech=
|recoil=
|carriage=
|elevation=• Block 0: -10°/+80°&lt;br /&gt;• Block 1: -20°/+80°
|traverse=
|filling=
|filling_weight=
|detonation=
|yield=
&lt;!-- Vehicle/missile specifications --&gt;
|armour=
|primary_armament=1× [[20 mm]] [[M61 Vulcan]] [[Gatlingov top]]
|secondary_armament=
|engine=
|engine_power=
|pw_ratio=
|transmission=
|payload_capacity=
|suspension=
|clearance=
|fuel_capacity=
|vehicle_range=
|speed=
|guidance=Ku-band [[radar]] in [[FLIR]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.raytheon.com/capabilities/rtnwcm/groups/rms/documents/content/rtn_rms_ps_phalanx_ciws_datash.pdf |title=arhivska kopija |accessdate=2015-02-02 |archive-date=2009-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091007164338/http://www.raytheon.com/capabilities/rtnwcm/groups/rms/documents/content/rtn_rms_ps_phalanx_ciws_datash.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|steering=
}}
'''Phalanx [[CIWS]]''' (&quot;close-in weapon system&quot;) je artilerijski sistem, ki se uporablja kot zadnja linija obrambe - proti ciljem, ki so uspešno prebili &quot;prve (raketne) linije&quot;. Po navadi se uporablja proti [[Manevrirni izstrelek|manverirnim izstrelkom]] in [[Protiladijska raketa|protiladijskim raketam]], lahko pa tudi proti letalom in helikopterjem. Razvilo ga je ameriško [[General Dynamics]] (zdaj je del [[Raytheon]]a) v 1980ih.

==Operaterji==
{{col-begin}}{{col-break}}
*{{AUS}}
*{{BHR}}
*{{CAN}}
*{{GRE}}
*{{EGY}}
*{{ISR}}
*{{JPN}}
{{col-break|gap=4em}}
*{{MEX}}&lt;ref name=&quot;Mexico&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.haaretz.com/news/mexico-buys-israeli-missile-ships-helicopters-for-90-million-1.109519 |title=Mexico Missile Boats |publisher=HAARETZ.com |date=2003-12-23 |accessdate=2013-04-10 |archive-date=2017-09-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170907172040/http://www.haaretz.com/news/mexico-buys-israeli-missile-ships-helicopters-for-90-million-1.109519 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
*{{NZL}}
*{{PAK}}
*{{POL}}
*{{POR}}
*{{SAU}}
{{col-break|gap=4em}}
*{{flag|South Korea}}&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/year-2014-news/february-2014-navy-naval-forces-maritime-industry-technology-security-global-news/1593-raytheon-to-deliver-9-phalanx-ciws-to-republic-of-korea-navy.html |title=Raytheon to deliver 9 Phalanx CIWS to Republic of Korea Navy |date=February 25, 2014 |accessdate=2015-02-02 |archive-date=2018-01-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180102013424/http://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/year-2014-news/february-2014-navy-naval-forces-maritime-industry-technology-security-global-news/1593-raytheon-to-deliver-9-phalanx-ciws-to-republic-of-korea-navy.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
*{{THA}}&lt;ref name=&quot;hazegray-thailand&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.hazegray.org/worldnav/asiapac/thailand.htm |title=World Navies Today: Thailand |publisher=Hazegray.org |date=2002-03-25 |accessdate=2010-04-13 |archive-date=2017-06-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170614050537/http://www.hazegray.org/worldnav/asiapac/thailand.htm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
*{{TUR}}
*{{TWN}}
*{{UK}}
*{{USA}}
{{col-end}}

==Specifikacije(Block 1A/B)==
[[File:HMS Daring (D32) Phalanx CIWS.jpg|thumb|Raytheon Missile Systems Phalanx Block 1B (CIWS) na rušilcu [[HMS Daring (D32)]]]]
*'''Top''': 1× [[20 mm]] [[M61 Vulcan]] Gatlingov top
*'''Višina''': {{convert|4,7|m|ftin|abbr=on|1}}
*'''Teža''': {{convert|12500|lb|abbr=on}}, poznejši modeli {{convert|13600|lb|abbr=on}}&lt;ref name=&quot;navy.mil&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.navy.mil/navydata/fact_display.asp?cid=2100&amp;tid=800&amp;ct=2|title=The US Navy – Fact File|publisher=Navy.mil|date=2009-11-09|accessdate=2010-04-13|archive-date=2015-10-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20151005235322/http://www.navy.mil/navydata/fact_display.asp?cid=2100&amp;tid=800&amp;ct=2|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
*'''Naklon cevi''' −25° to +85°
*'''Izstopna hitrost nabojev''': {{convert|1100|m/s|abbr=on}}
*'''Hitrost streljanja''': 4,500 nabojev na minuto
*'''Kapaciteta magazina''': 1550 nabojev
*'''Radar''': Ku razpon
*'''Cena''': $35 milijonov

==Podobni sistemi==
*[[AK-630]] - ruski CIWS
*[[Kaštan]] - ruski CIWS s topom in raketami
*[[Goalkeeper CIWS]], nizozemski CIWS
*[[Meroka CIWS]], španski sistem
*[[Barak 1]], izraleski sistem
*[[RIM-116 Rolling Airframe Missile]], ameriški sistem
*[[Tip 730 CIWS]], kitajski CIWS

==Reference==
{{sklici|colwidth=30em}}

==Zunanje povezave==
{{commons|Phalanx CIWS}}
*[https://wrc.navair-rdte.navy.mil/warfighter_enc/weapons/shiplnch/Guns/ciws.htm Official United States Navy Warfighters Encyclopedia CIWS page] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060820113825/http://wrc.navair-rdte.navy.mil/warfighter_enc/weapons/shiplnch/Guns/ciws.htm |date=2006-08-20 }}
*[http://www.globalsecurity.org/military/systems/ship/systems/mk-15.htm GlobalSecurity.org fact file]
*[http://www.raytheon.com/products/phalanx/ Raytheon Company Phalanx CIWS product page]

[[Kategorija:CIWS]]</text>
      <sha1>24mjtiz1kh2klpj5cb036jlcl0bc2e2</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Jahta</title>
    <ns>0</ns>
    <id>405547</id>
    <revision>
      <id>6687531</id>
      <parentid>6066144</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T07:26:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sàádî</username>
        <id>260952</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>([[c:GR|GR]])  [[File:80 foot motor yacht Alchemist photo D Ramey Logan.jpg]] → [[File:80 foot motor yacht Alchemist photo Don Ramey Logan.jpg]] [[c:COM:FR#FR1|Criterion 1]] (original uploader’s request)</comment>
      <origin>6687531</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4660" sha1="l3pzmo5csyg5ynjyw103l0xcqem517v" xml:space="preserve">{{wikificiraj}}
[[Slika:80 foot motor yacht Alchemist photo Don Ramey Logan.jpg|sličica|&quot;Lazzara&quot; 80' &quot;Alchemist&quot; pri polni hitrosti glisira po Kalifornijski obali-]]
'''Jahta''' je rekreacijski [[čoln]] ali [[ladja]]. Izraz je nizozemskega izvora in pomeni &quot;lov&quot;.  Jahta je bila prvotno opredeljena kot svetlobno hitra [[jadrnica]] nizozemske [[mornarica|mornarice]], ki se je uporabljala za lov na [[pirati|pirate]] in druge prestopnikov v bližini ter v plitvih vodah državah Beneluksa.  V času t. i. obnove kraljevine, leta 1660, je [[angleški kralj]] [[Charles II]] spremenil namenski pomen jahte, saj je le ta postala [[plovilo]] , ki se uporablja za pomorski [[prevoz]] pomembnih oseb.

Sodobna uporaba izraza označuje dva dokaj različna razreda plovil, razred jadrnic in razred [[motorno plovilo|motornih čolnov]. Jahto od [[delovna ladja|delovne ladje]] razlikuje predvsem njen namen uporabe. Pred vzponom [[parnik]]a in drugih vrstah zmogljivih [[čoln]]ov pa ni bila opredeljena kot zasebno rekreacijsko plovilo za prosti čas in razkošje.

Dolžine jaht se nasplošno gibljejo od 12 metrov (39 ft) do več deset metrov (100 ft ali več). [[Luksuzna plovila]], manjša od 12 metrov (39 ft), pogosto imenujemo [[potovalni bivalni ki]] ali preprosto [[bivalni ki]] . Izraz [[superjahta]] se nasplošno nanaša na katerokoli jahto (jadrnico ali motorno plovilo), nad 24 m (79 ft). Izraz [[mega jahta]] pa se nanaša na katerokoli jahto nad 50 metrov (164 ft). Ta velikost  pa je majhna v primerjavi s tipičnimi [[križarka|križarka mi]] ali [[naftni tanker|naftnimi tankerji]].
[[Slika:Mega yacht in the port Ist.jpg|thumb|292x292px|Megajahta v sidrišču]]

==Zastava na jahti==
Navtične zastave se razlikujejo od trgovskih navtičnih zastav, in nam povedo, da jahta ne prevaža  tovora, ki zahteva carinsko deklaracijo. Prevažanje komercialnega tovora na ladji z zastavo jahte se tolmači za tihotapljenje v številnih pristojnih zakonikih.

==Tehnike gradnje in materiali==
Do leta 1950 so bile skoraj vse jahte zgrajene iz lesa ali jekla, vendar se danes uporablja veliko širši razpon materialov. Čeprav so lesene lupine še vedno v proizvodnji, je najpogostejši gradbeni material iz steklenih vlaken, sledijo mu aluminij, jeklo in metrial iz ogljikovih vlaken ter ferrocement (redkejše zaradi zavarovalnih težav). Uporaba lesa se je spremenila in ni več omejena s tradicionalnimi metodami, temveč vključuje tudi sodobne izdelke, kot so vezane plošče, furnir, odrt balsa les in epoxy smola. Les večinoma uporabljajo hobi izdelovalci pri gradnji individualnih čolnov. Poleg materialov »vesoljskih razsežnosti«, kot so ogljikova vlakna in aramidna vlakna, imajo smrekove luske oplemenitene z epoxy smolo najboljše razmerje med težo in močjo od vseh materialov za izgradnjo čolnov

== Jadrnice ==
=== Razvrstitev ===

==== Jadrnice za dnevno uporabo ====

==== Vikend jadrnice ====

==== Potovalne jadrnice ====

==== Luksuzne jadrnice ====

==== Tekmovalne jadrnice ====

=== Pogon ===

=== Oblika trupa ===

== Motorna plovila ==

=== Razvrstitev ===

=== Pogon ===
Motorne jahte imajo po navadi en ali dva motorja z notranjim izgorevanjem , ki uporabljajo dizelsko gorivo ali bencin. Odvisno od velikosti motorja, so stroški goriva za delovanjeda motorne jahte veliko dražji kot pa za delovanje jadrnice.

=== Oblika trupa ===
Oblike trupa motorne jahte se lahko ločijo na izpodrivne, polizpodrivne ali glisirne. Čeprav so t. i. enojne školjke že dolgo standardizirane pri motornih jahtah , so večplastne školjke vedno bolj priljubljene.

==== Ustreznost vremenskih pogojev ====
Potovanje z jahto je odvisno od vremenskih razmer. To zahteva da uporabnik jahte sledi posebnim navtičnim koledarjem potovanja in prognostični karti v izogib slabim vremenskim pogojem.

== Glej tudi ==

== Opombe ==

== Literatura ==
[http://magmaris.net/crewing-services/yachting.html &quot;MagMaris Crewing Services – Yachting&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160313081016/http://magmaris.net/crewing-services/yachting.html |date=2016-03-13 }}. MagMaris Shipping &amp; Crewing Agency Ltd. Retrieved February 6, 2015.

http://www.powerandmotoryacht.com/design/understanding-hull-design

Origin of the yacht
* Fraser, Antonia, ''Royal Charles''. A number of editions exist.
* Gardiner, R &amp; Lavery, B, ''The Line of Battle: The Sailing Warship 1650–1840'', 1992 (2004 edition), Conway, ISBN 0-85177-954-9
* Partridge, Eric, ''Origins, A Short Etymological Dictionary of Modern English'', Greenwich House, 1983, ISBN 0-517-41425-2

== Zunanje Povezave ==

{{Pomorstvo}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Plovila]]</text>
      <sha1>l3pzmo5csyg5ynjyw103l0xcqem517v</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Erik Brecelj</title>
    <ns>0</ns>
    <id>405829</id>
    <revision>
      <id>6687257</id>
      <parentid>6610618</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T12:47:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>/* Zunanje povezave */ +intervju</comment>
      <origin>6687257</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2955" sha1="a7wv9ztrpqzikmryhn40p90gybjwo7t" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba|caption=Erik Brecelj na shodu za ohranitev javnega zdravstva 25. junija 2013}}
'''Erik Brecelj''', [[Slovenci|slovenski]] [[kirurg]] in [[aktivist]], * [[16. junij]] [[1969]], [[Šempeter pri Gorici]].

== Življenje ==
Erik Brecelj je [[abdominalna kirurgija|abdominalni kirurg]] na [[Onkološki inštitut Ljubljana|Onkološkem inštitutu v Ljubljani]]. Doma je iz [[Ajdovščina|Ajdovščine]]. Po gimnaziji v [[Nova Gorica|Novi Gorici]] je študiral na [[Medicinska fakulteta v Ljubljani|Medicinski fakulteti]] v Ljubljani.&lt;ref&gt;{{navedi novico |url=http://www.tadejaozebek.si/2011/04/248/ |title=Erik Brecelj – Nujno je ohraniti človeškost |date=19.4.2011 |work=Ljudje, besede, zgodbe |accessdate=14.7.2015 |archive-date=2015-07-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150714173802/http://www.tadejaozebek.si/2011/04/248/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; 

Širši slovenski javnosti je Brecelj postal znan leta 2006, ko je v javnem pismu opozoril na [[korupcija|korupcijo]] v [[zdravstvo|zdravstvu]] ter na nevzdržne delovne razmere za zdravnike in bivalne razmere za bolnike na takratnem Oddelku za onkološko kirurgijo v Ljubljani.&lt;ref&gt;{{navedi novico |url=http://med.over.net/forum5/read.php?105,2065621 |title=V vednost vsem |date=11.5.2006 |work=Med.Over.Net |accessdate=14.7.2015 |archive-date=2015-07-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150714160343/http://med.over.net/forum5/read.php?105,2065621 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Od takrat je v prvih vrstah boja proti korupciji v slovenskem zdravstvu in med medijsko najbolj izpostavljenimi zagovorniki reform v slovenskem zdravstvenem sistemu.&lt;ref&gt;{{navedi novico |url=http://www.rtvslo.si/slovenija/kirurg-brecelj-nisem-obupal-primitivci-me-lahko-utisajo-le-fizicno/293287 |title=Kirurg Brecelj: Nisem obupal! Primitivci me lahko utišajo le fizično. |date=11.10.2012 |work=MMC RTV-SLO |accessdate=14.7.2015}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novico |url=http://www.siol.net/novice/slovenija/2015/05/sistem_je_slab_zdravstveno_osebje_je_dobro_komentar_teze.aspx |title=Kaj je težava našega zdravstva: osebje ali sistem? |date=26.5.2015 |work=Planet Siol.net |accessdate=14.7.2015}}&lt;/ref&gt;

== Sklici in opombe ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* [http://ava.rtvslo.si/predvajaj/dr-erik-brecelj/ava2.158284626/; Intervju na Prvem programu RTV Slovenija] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150714172940/http://ava.rtvslo.si/predvajaj/dr-erik-brecelj/ava2.158284626/; |date=2015-07-14 }}
* [https://prvi.rtvslo.si/podkast/intervju-radio/3633109/175205224 Dr. Erik Brecelj: Medicina je odraz družbe]. Intervju (11. 3. 2026). RTV Slovenija.

{{Normativna kontrola}}
{{bio-stub}}

{{DEFAULTSORT:Brecelj, Erik}}
[[Kategorija:Slovenski kirurgi]]
[[Kategorija:Slovenski aktivisti]]
[[Kategorija:Diplomiranci Medicinske fakultete v Ljubljani]]
[[Kategorija:Magistrirali na Medicinski fakulteti v Ljubljani]]
[[Kategorija:Doktorirali na Medicinski fakulteti v Ljubljani]]</text>
      <sha1>a7wv9ztrpqzikmryhn40p90gybjwo7t</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Uporabniški pogovor:Upwinxp</title>
    <ns>3</ns>
    <id>405904</id>
    <revision>
      <id>6687424</id>
      <parentid>6685953</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T19:22:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>/* Nova ministrstva */ nov razdelek</comment>
      <origin>6687424</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="69124" sha1="e55bi0ckptx42f6q9mwxtaexcp2nfwt" xml:space="preserve">== Imena železniških prog ==

Pri imenih je tisti &quot;d.m.&quot; lahko za marsikoga precejšnja zagonetka. Se ti zdi dobro, da bi se imena poenostavila v &quot;Železniška proga Ljubljana–Metlika&quot;? Seveda bi v uvodni vrstici zapisali tudi polno ime &quot;Železniška proga Ljubljana–Metlika d.m.&quot; ali še rajši Železniška proga Ljubljana–Metlika–državna meja. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 16:58, 24. marec 2018 (CET)

:Hm, za železniške proge se zanimam zgolj ljubiteljsko, tako da uradnih nazivov in podobnega ne poznam. Bi se mi pa zdelo najbolj smiselno, da v naslovu pustimo d.m. (saj proga poteka do meje in se ne konča v Metliki), potem pa v uvodni vrstici napišemo poln naziv &quot;Ljubljana–Metlika–državna meja&quot;.
:Bi popravil pomišljaj še v imenih ostalih člankov o progah (Ljubljana–Dobova, Ormož–Hodoš ...)? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] 11:24, 25. marec 2018 (CEST)

:Dokument [http://www.slo-zeleznice.si/images/infrastruktura/Program_omrezja_2018/2018_SLO_nova/PO_2018_1_Priloga_3A_Tehnicni_podatki_o_progah.pdf Tehnični podatki o progah] na spletni strani SŽ uporablja naslove v stilu &quot;LJUBLJANA ─ SEŽANA ─ D.M.&quot;. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] 11:44, 25. marec 2018 (CEST)

Na [http://www.slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/zelezniske-proge tej strani] imajo zapis s stičnimi vezaji, tako da se mi zdi še najbolje, da naredimo slovnično pravilno: Maribor–Prevalje–d.m. Edino ne vem, ali je bolje &quot;državna meja&quot; v naslovu pisati s kratico ali s celo besedo. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 19:15, 25. marec 2018 (CEST)

:'''D. m.''' lahko PMM pustimo okrajšano (saj je v uvodni vrstici pojasnjeno, za kaj gre), a zapis mora biti (skladno s pravopisom) nujno s presledkom. [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 19:32, 25. marec 2018 (CEST)

Tudi meni se zdi, da s kratico ni nič narobe, če jo potem v uvodni vrstici napišemo s celo besedo. Torej, '''Železniška proga Ljubljana–Metlika–d. m.'''? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] 19:42, 25. marec 2018 (CEST)

: Ok, vredu. Matjaž, [http://bos.zrc-sazu.si/c/sp/sp2001_pravila.pdf Pravopis] (odstavek 394) omenja za take primere stični pomišljaj. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 21:27, 25. marec 2018 (CEST)

::Govoril sem o zapisu okrajšave, ne o stičnem pomišljaju. Namesto obstojčega napačnega d.m. imejmo d. m. [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 21:35, 25. marec 2018 (CEST)

: Aha. Boljše, ja, s presledkom. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 22:50, 25. marec 2018 (CEST)

Super, če je to to, jih gremo prestavit? Bi to opravil kdo od vas administratorjev? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] 19:54, 27. marec 2018 (CEST)

: Kar privošči si :) Če kakšna prestavitev slučajno &quot;ne prime&quot;, kar tu napiši – bomo pogledali. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 20:41, 27. marec 2018 (CEST)

: [[Železniška proga Ljubljana–Dobova–d. m.]] bi najbrž morala &quot;teči&quot; v nasprotno smer Dobova–Ljubljana, kakor je v zgornjih tehničnih podatkih – da sledimo uradna poimenovanja. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 16:50, 29. marec 2018 (CEST)

Torej tudi &quot;d. m.–Metlika–Ljubljana&quot; in &quot;d. m.–Imeno–Stranje&quot;? Meni zveni čudno ... Osebno bi se mi zdelo dovolj, da v članek dodamo opombo, kakršna že obstaja za dolenjsko progo: ''&quot;V evidencah Slovenskih železnic se vodi potek te proge še vedno tako, kot so postavljeni kilometrski kamni, to pa pomeni, da je začetek te proge v Karlovcu (Hrvaška).&quot;'' —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] 13:39, 31. marec 2018 (CEST)

: Res zveni čudno. Kaj pa vem ... lahko tudi pustimo. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 18:05, 31. marec 2018 (CEST)

== Vikanje in tikanje ==

Zdravo! Opazil sem, da na translatewiki-ju spreminjaš vikanje v tikanje (npr.
https://translatewiki.net/w/i.php?title=MediaWiki:Translate-magic-notsaved/sl&amp;diff=next&amp;oldid=1390954). A sem jaz prespal kakšno debato pod lipo in zamudil, da smo računalnikom dovolili da nas tika (eno je komunikacija med uporabniki, drugo pa je uporabniški vmesnik) ali je to nekaj novega v duhu facebookov in podobnih aplikacij, ki nas tudi tikajo? Vem pa da so Nemci rešili zagato tako, da vmesnik ponuja dve možnosti izbire jezika (vikanje ali tikanje).
Lp, --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 16:32, 27. avgust 2018 (CEST)

: Zdravo. Mimogrede sem opazil, da so bili nekateri moji prejšnji prevodi popravljeni iz vikanja v tikanje (npr. [https://translatewiki.net/w/i.php?title=MediaWiki:Mwe-upwiz-calendar-date/sl&amp;diff=next&amp;oldid=8166958]), zato sem bolj za poskus to storil še s tistimi par stringi. Slovenska Wikipedija uporablja nekje vikanje in nekje tikanje (npr. tikajo nas tudi tooltipi na vrhu strani - &quot;Seznam tvojih prispevkov&quot; - in nastavitve), ampak verjetno je eno vmesnik uporabniškega računa in drugo &quot;javni&quot; vmesnik. Kar zavrni moje spremembe in se bom v prihodnje pozanimal, preden bom kaj sprobaval. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] ([[Uporabniški pogovor:Upwinxp|pogovor]]) 16:52, 27. avgust 2018 (CEST)

Kar sem sam do sedaj prevajal vmesnike, se trudim uporabljati tikanje, tudi zaradi praktičnosti, da se takoj ve, na koga se sporočilo nanaša. Že pri prevajanju Echa (Obveščanja) sem uporabil tikanje, saj se mi zdi, da to naredi bolj domače okolje: ''Uporabnik:Primer te je omenil'' ali pa ''Uporabnik:Primer vas je omenil''. Gumbi kot so ''Pošlji'', ''Prekliči'', ''Shrani'' s tem dobijo tudi krajše sporočilo, to pa spet pomeni lažjo uporabo. Tudi za v bodoče predlagam, da raje uporabljamo tikanje. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 18:11, 27. avgust 2018 (CEST)

==Kandidatura za administratorja?==
Živjo, vidim, da že nekaj časa opravljaš posege, povezane s spiskom zadnjih sprememb, odpravljanjem vandalizmov, ažuriranjem podatkov ipd. Tudi sicer si pomemben in prepoznaven del naše male wikiskupnosti, zato bi te rad predlagal za [[Wikipedija:Administratorji|admina na SL:WP]]. Če se strinjaš s predlogom in boš na glasovanju izvoljen, ti bodo dodatne funkcije v pomoč pri nadaljnjem delu. Lp, [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 15:55, 5. marec 2019 (CET)

: {{u|MZaplotnik}}, pozdravljen in najprej hvala za izkazano zaupanje! Strinjam se s predlogom; ne obljubljam sicer svoje stalne prisotnosti, bom pa z veseljem pomagal Wikipediji še kot administrator. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] ([[Uporabniški pogovor:Upwinxp|pogovor]]) 18:07, 6. marec 2019 (CET)
::Hvala za privolitev, sem uredil glasovanje. Stalne prisotnosti pa seveda nihče od nikogar ne pričakuje. :) [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 19:09, 6. marec 2019 (CET)

Čestitke za izvolitev, gumbi za vzdrževanje v pravih rokah vedno prav pridejo :) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 09:53, 16. marec 2019 (CET)

== Micotakis ali Mitsotakis ==

Pozdravljen. Hvala za opozorilo. Sprejmem, da v ostane slovenski zapis brez &quot;y&quot;, pri priimku pa gre za direktno prevajanje iz grškega alfabeta v latinščino;  Μητσοτάκης - Mitsotakis. Predlagam, da priimek ostane s &quot;ts&quot; namesto &quot;c&quot;- {{nepodpisani|Pv21|21:49, 8. oktober 2019‎‎}}

== Hrvaška Wikipedija ==

Pozdravljen.
Pišem ti, ker se spomnim, da si nekaj časa nazaj omenjal, kako slabe izkušnje imaš z administratorji hrvaške Wikipedije. Danes sem tam urejal članek o Francetu Prešernu, v katerem je pisalo, da se je pesnik rodil v Republiki Sloveniji. Podatek sem popravil in kot kraj rojstva navedel Avstrijsko cesarstvo. Administator je moje urejanje izničil, ko pa sem članek ponovno popravil, me je še obtožil neproduktivnega urejanja. Za tem me je tudi blokiral. Na vprašanja: &quot;Kako se lahko človek rodi v državi, ki ne obstaja?&quot; se sploh ni odzival. Kasneje je moje popravke opazil tudi uporabnik TadejM in jih ponovno vnesel v članek. Tudi njegova urejanja so bila izničena, članek pa zaklenjen za neadministatorje. Gre za eno številnih avtokratskih potez hrvaških administatorjev v zadnjem času. Z uporabnikom Tadejem sva sklenila, da bi bilo najbolje, da napišemo stališče in ga posredujemo na Wikimedia Foundation, zanima me, ali bi se morda pridružil z opisom svojih slabih izkušenj? lp [[Uporabnik:HenrikBaun|HenrikBaun]] ([[Uporabniški pogovor:HenrikBaun|pogovor]]) 18:51, 12. december 2019 (CET)

:Pozdravljen Henrik, pridružujem se vama pri pripravi stališča. Tudi jaz sem že bil na hrvaški Wikipediji deležen podobnega šerifovskega odnosa in nezmožnosti komunikacije. Pred časom sem na pogovorni strani enega od hrvaških člankov opozoril na zastarel podatek, kar mi je [[:hr:Suradnik:Lasta|eden od administratorjev]] izbrisal z generičnim komentarjem ''ne spada u Wikipediju''; ko sem na taisti pogovorni strani prosil za pojasnilo, nisem nikoli dobil odgovora (podatek pa je ostal zastarel še skoraj eno leto). Prav se mi zdi, da opozorimo na obnašanje teh administratorjev, ki vsebino postavljajo na drugo mesto, iz hrvaške Wikipedije pa delajo toksično okolje. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] ([[Uporabniški pogovor:Upwinxp|pogovor]]) 22:29, 12. december 2019 (CET)

::Odlično. Razprava glede priprave stališča se je začela na pogovorni strani uporabnika TadejM. Morda nadaljujemo tam, oziroma se preselimo v rubriko Pod lipo, kjer je bila pred kratkim (novembra) odprta tema glede hrvaških administratorjev? Dobro bi bilo, da se razpravi priključi čim več slovenskih wikipedistov (sploh administratorjev). [[Uporabnik:HenrikBaun|HenrikBaun]] ([[Uporabniški pogovor:HenrikBaun|pogovor]]) 23:26, 12. december 2019 (CET)

==Prekategorijazija H2==
Ali to pomeni, da boš 1. januarja poskrbel za nov primeren tekst, iz katerega bo razviden nov potek R2-430 v skladu z uredbo?--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 21:05, 18. december 2019 (CET)
:Sem si naredil opomnik, da takrat posodobim članka na novo stanje in povsod počistim reference na hitro cesto. Bo pa tudi vsak tvoj prispevek o obeh cestah, o katerih imaš očitno bogato zalogo podatkov, več kot dobrodošel. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] ([[Uporabniški pogovor:Upwinxp|pogovor]]) 23:20, 18. december 2019 (CET)

To mi je bila služba 40 let. Preberem in po potrebi dopolnim.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 21:12, 19. december 2019 (CET)

== Zahvala ==
Se opravičujem, ker sem malo po svoje uredil strani z iztočnico Vojak. Žal nisem pomislil, da bi lahko preusmeritev na razločitveno stran vnesel na najbolj osnovno stran. Hvala ker si popravil za mano.
[[Uporabnik:HenrikBaun|HenrikBaun]] ([[Uporabniški pogovor:HenrikBaun|pogovor]]) 19:16, 30. januar 2020 (CET)
:Malenkost. Hvala tebi za zgledne prispevke, še na mnogo takih! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] ([[Uporabniški pogovor:Upwinxp|pogovor]]) 21:38, 30. januar 2020 (CET)

== Premikanje Predloga:Uradno spletno mesto ==

Lepo, da si se lotil tudi predlog. Pri premikanju moraš paziti, če se predloga izvaja kot Lua modul. Običajno je v takem primeru v modulu navedeno nekje ime predloge, ki ne sme biti preusmeritev (To povzroči napako v izvajanju modula). Glej moje popravke v [[Modul:Official website]]: [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Modul%3AOfficial_website&amp;type=revision&amp;diff=5312879&amp;oldid=4902110 moj popravek], --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:19, 26. april 2020 (CEST)
:Hvala, mislil sem že vprašati - šele po premiku sem videl, da je ta predloga nekaj posebnega, kar presega moje znanje. Se lahko tudi napis predloge &quot;Uradna spletna stran&quot; popravi v &quot;Uradno spletno mesto&quot; v tem modulu? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] ([[Uporabniški pogovor:Upwinxp|pogovor]]) 18:51, 26. april 2020 (CEST)
:: Sem že popravila. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:34, 27. april 2020 (CEST)
:::Mislil sem še na napis, ki se prikaže bralcem ob ogledu strani. Ta je še vedno &quot;Uradna spletna stran&quot;. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] ([[Uporabniški pogovor:Upwinxp|pogovor]]) 16:55, 27. april 2020 (CEST)
{{urejeno}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:24, 27. april 2020 (CEST)

== Wikimedia commons ==

Pozdravljen,
imam vprašanje v zvezi z nalaganjem slik. Danes sem na WC naložil naslovnico albuma hrvaške glasbene skupine. Najprej sem se zmotil in objavil sliko, prenešeno z interneta, zatem pa sem napako popravil in objavil sliko naslovnice cd-ja, ki sem jo naredil sam. Obe sliki sta bili odstranjeni. Zanima me, ali ne drži, da lahko slike, narejene z lastnimi napravami, objavljamo brez licence. [[Uporabnik:HenrikBaun|HenrikBaun]] ([[Uporabniški pogovor:HenrikBaun|pogovor]]) 22:38, 29. april 2020 (CEST)
:Hoj, naslovnice albumov so avtorsko zaščitena dela in se jih ne sme nalagati v Commons, ne glede na to, ali jih slikaš/skeniraš sam. Avtorsko zaščiteno vsebino za t. i. pošteno uporabo namesto v Commons nalagamo lokalno na slovensko Wikipedijo: [[Posebno:Nalaganje]]. Sem lahko naložiš tudi scan naslovnice z interneta, samo primerno mu zmanjšaj resolucijo (npr. na 400px), kot licenco pa izberi &quot;Naslovnica glasbenega albuma ali singla&quot;. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] ([[Uporabniški pogovor:Upwinxp|pogovor]]) 23:15, 29. april 2020 (CEST)

Najlepša hvala za pojasnila. [[Uporabnik:HenrikBaun|HenrikBaun]] ([[Uporabniški pogovor:HenrikBaun|pogovor]]) 12:38, 30. april 2020 (CEST)

== Impresarij ==

Hi sorry to type in English. I have noticed that you have deleted vandalism page [[Impresarij]]. Kindly put page creation protection to the page so that they are not created again. Hope this helps. Regards. --[[Uporabnik:Tiven2240|Tiven2240]] ([[Uporabniški pogovor:Tiven2240|pogovor]]) 11:37, 17. maj 2020 (CEST)

:Looks like the kid lost his interest. In case the vandalism persists, I'll block the IP address. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:54, 17. maj 2020 (CEST)

== PP ==

Živjo, hvala, da si mi razložil za normativno kontrolo, ali mogoče veš kaj pomeni &quot;pp&quot; (uporabniki to zapišejo ob koncu kaj so uredili). Lp.[[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 07:35, 18. junij 2020 (CEST)
:Hoj, &quot;pp&quot; pomeni &quot;popravek&quot;. Pomen vseh okrajšav za povzetke urejanja si lahko pogledaš [[Wikipedija:Povzetek urejanja#Pogoste okrajšave v povzetku urejanja|tukaj]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:56, 18. junij 2020 (CEST)

== Waltz's Slovenian roots through his mother ==

Hello, I was thinking maybe you could give me your opinion on this https://en.wikipedia.org/wiki/Talk:Christoph_Waltz#Slovenian_heritage 
I've proven that Christoph Waltz has Slovenian roots (through his mother, née Urbancic) and is related to [[Josipina Turnograjska]], but some editors are trying to deny this and I do not understand why. I'm trying to  [[Assume good faith|assume good faith]], but the this whole thing really puzzles me. Anyway, I hope that by reading the talk through you will be able to put things in order. Thanks. {{nepodpisan|Max9844419087|01:22, 20. avgust 2020}}
:Hi, you should use the [[Wikipedija:Pod_lipo|village pump]] for such requests. Could you post it there? I hope somebody will be able to help you. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 08:41, 20. avgust 2020 (CEST)


== Bruno Urh ==

Spoštovani vandalizatorji moje strani in dobrega imena “M. Zaplotnik”, “”Zimsko sonce”, “Melaleuca alternifolia”, “Upwinxp”, “A09090091” in ostali sodelujoči redaktorji Wikipedije!

Čeprav sem do 18. leta res živel v Kočevju in imam kraj in ljudi rad, pa menim, da si ne morete lastiti pravice zamenjati moje celovite biografije in bibliografije ter z referencami podprte podatke o mojem dokumentiranem, mednarodnem in nasploh širokem arhitekturnem, dramskem, literarnem in ostalem delu ter alpinizmu — le s 25 let starimi balastnimi natolcevanji navedenimi kar v prvem naslovu pod “Kritika” in le s 25 let starimi lokalnimi projekti kot referencami. Jaz sem še živ in dejaven.

Nisem noben jugoslovanski arhitekt, saj sem diplomiral po razpadu Jugoslavije, sem pa pooblaščeni slovenski in avstrijski arhitekt.

Izbrisali ste vse o mednarodni arhitekturni smeri “Holotecture” katere utemeljitelj sem (ki sem jo bil pred leti celo patentiral, z vsemi publikacijami vred, tudi mednarodnimi znanstvenimi itd.). Izbrisali ste vse moje izdane strokovne knjige, članke, dela itd.

Če bi imeli iskrene namene dopolniti in urediti stran, je ne bi v celoti izbrisali. Upam, da takšna redakcija ni v skladu s standardi Wikipedije.

Prosim, da do ponedeljka, dne 28.12.2020 namestite nazaj podatke kakršni so bili pred vašim izbrisom in vašo namestitvijo škodljivih in namernih ter pristranskih klevet (na kar nedvoumno nakazuje “Kritika” kot prvo poglavje sicer brez repa in glave in z napačnimi ter pomanjkljivimi navedbami), ki sem jih skušal izbrisati, a jih skriti za šiframi vztrajno nameščate nazaj v roku parih minut. Jaz identitete ne skrivam.

Seveda verjetno smete dodati tudi balast — vse 25 let stare podatke, tudi napade name (in predvsem na takratnega župana) oziroma kot jih vi imenujete “Kritika”, saj bodo le potrdili kako dejaven in predan sem bil tisto leto ali dve tudi v Kočevju. Menim pa, da je takšna postavitev nekih travm neke novinarke na prvo mesto in v prevladujočem obsegu in celo na račun izbrisa vseh ostalih referenc zlobna, neprofesionalna in namerno škodljiva. (Pred 25 leti sem jo tožil, a je imela na razpolago odvetnika Dela, jaz pa sem bil brez denarja. Na prvi stopnji sem bil tožbo kljub temu dobil, kasneje pa v boju s časopisno hišo finančno omagal in se umaknil.) Danes se ne bom, saj mi poleg moralne (spet) nastaja tudi velika finančna škoda. (Sem že dobil pripombo stranke, ki kupuje eno mojo hišo za 400.000,00 € iz naslova teh vaših klevet.) V kolikor torej ne odstranite klevet in ne vzpostavite prvotno stanje podatkov na strani Bruno Urh, bom predal zadevo vsaj dvem, velikim, najboljšim, z nami poslujočim pooblaščenim odvetniškim družbam — specializiranim za avtorsko pravo in za odškodninsko pravo v Sloveniji in v svetu. Preverili bosta zakonitost vašega početja in ocenili ali obstaja podlaga za kazenski in odškodninski postopek proti vam kot posameznikom in instituciji po sodni poti.

Ali si bi po razkritju identitete v morebitnem postopku in po morebitnem zaključku postopka tudi tako solidarno znali razdeliti te velike stroške v stotisočih kot si sedaj delite čas in voljo v minutah za napad name, pa boste sami ocenili, saj se verjetno dobro poznate med seboj. Jaz upam na vašo razumnost in na profesionalnost ter poslanstvo vaše institucije, predvsem pa si želim miru, da lahko opravljam svoj poklic.

Lep pozdrav,
nešifrirani Bruno Urh

V vednost: Odvetniški pisarni in gospodarskemu atašeju, pooblaščenemu ministru v Washington-u, USA
[[Uporabnik:LucasLevjesrcni|LucasLevjesrcni]] ([[Uporabniški pogovor:LucasLevjesrcni|pogovor]]) 16:44, 23. december 2020 (CET)

== Zakaj si razveljavil? ==

Včeraj sem dodal nekaj vsebine k rastlini [[Baldrijan]], saj je ta zelo slabo opisna in si mi razveljavil. Kar sem dodal so točni podatki. Mi prosim razložiš kaj je razlog za raveljavitev? Lahko v Sloveniji kdo sploh ureja wiki zapise, če se vse takoj razveljavi?
Razumem eno raveljavitev prej, kjer se nisem dovolj potrudil ampak pri [[Baldrijan]] pa ne razumem.

:Naj samo dodam, da je spodnji link, ki si ga dodal spodaj v ''Zunanje povezave'' je mrtev in vrže napako 404. Sicer pa z vidika zadnjih urejanj glej [[Wikipedija:Pod lipo#Vandalizem v vsaki vasi]], saj so šolarji{{navedi vir}} vandalizirali tele članke in vnjih povečini dodajali mlade &quot;vplivneže&quot;. Upam, da se spor razreši. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09090091&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 09:42, 28. januar 2021 (CET)

:Katera od povezav vrne 404? Meni oba delujeta? Je to razlgo za razveljavitev. Ne razumem pa točno glede vandalizma. Ali moj zapis res izgleda kot vandalizem?
::&lt;s&gt;Meni obe vržeta 404&lt;/s&gt;. Sicer pa tvoj zapis ni bil vandalizem. Mogoče nisem dovolj jasno napisal, ampak je bil moj odziv na tvoj stavek: ''Lahko v Sloveniji kdo sploh ureja wiki zapise, če se vse takoj razveljavi?''. Upam, da se bo tole hitro razčistilo. Jaz bi mogoče vrnil, bi pa tvoje trditve poiskal z boljšimi viri (botaničnim priročnikom ipd.). Pomota z linkom (kopiral sem celotnega in ne samo dela. Za tole se opravičujem) LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09090091&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 10:07, 28. januar 2021 (CET)

::: Uf a res? Bom preveril kaj je s temi povezavami. Aha havala za pojasnilo. Sedaj razumem. Seveda, lahko dodam še vire. {{nepodpisani|Primozgo|10:15, 28. januar 2021‎}}

::::Sem vrnil vsebino, brez povezav, ki niso bile ravno na nivoju. Kot napotek, viri za take trditve pa res morajo biti strokovni. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 10:28, 28. januar 2021 (CET)

== IP blokada ==

Pozdravljen!

V povzetek si me podučil, da IP-jev ne blokiramo trajno. Če grem po BlokListi, vidim na zadnjih dveh straneh (od konca) 4 IPje, ki so bili blokirani za vedno. Načeloma bi lahko vsak IP blokirali za 1 teden/3/6 mesece, ampak bo oktobra spet isto s*****. PMM je to ena in ista oseba, a bi mogoče vložili checkuser prošnjo in potem lock na meto? LP '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09090091&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 14:34, 9. april 2021 (CEST)

:PS: Po moje bi morali tudi razširiti filter proti psovkam z ta novimi italijanskimi iz peskovnika in mojega pogovora... '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09090091&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 14:42, 9. april 2021 (CEST)

::Hoj, seveda se na naše peskovnike spravlja en in isti osebek, vendar nikoli ne deluje dalj časa z istega IP-naslova, zato z dolgotrajno blokado ne bomo dosegli ničesar. Če ima dinamičen naslov IP ali več dostopov do interneta, se lahko brez vsakršnega truda preklopi na drug IP in v 6 mesecih se skoraj gotovo ne bo vrnil ravno na blokiranega. Statične IP-je (kot je [[Posebno:Prispevki/194.249.186.71|ta]]) v primeru neprenehnega vandalizma lahko blokiramo za pol leta, eno leto, za stalno pa spet ne – po dvanajstih letih res ni več nevarnosti vandalizma s tega naslova, je pa čisto možno, da se taisti IP nekega dne dodeli naključnemu uporabniku interneta, ki bo tako po nedolžnem blokiran.
::V filter zlorab lahko dodamo italijanske psovke, žal pa dvomim, da filter deluje tudi na povzetke urejanja. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 19:03, 9. april 2021 (CEST)

== Odblokiranje ==

Hvala. Danes sem ga preveril še na WHOISu. IPv6 je sicer datiran v Slovenijo, a se bojim, da GRP uporablja IP spoofing. To praktično pomeni, da bi lahko vandaliziral tudi s tvojega IP, če bi ga vedel. Pogosto lutkarji tudi razveljavljajo samega sebe. Glede na podatke je Ipv6 z Arnesa, ki je načeloma varno omrežje, zato ga ne bom blokiral ponovno (tako ali tako je bil samo 1 teden). Pozornost je še vedno priporočena. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09090091&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 12:44, 13. november 2021 (CET)

== How we will see unregistered users ==

&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;
&lt;section begin=content/&gt;
Hi!

You get this message because you are an admin on a Wikimedia wiki.

When someone edits a Wikimedia wiki without being logged in today, we show their IP address. As you may already know, we will not be able to do this in the future. This is a decision by the Wikimedia Foundation Legal department, because norms and regulations for privacy online have changed.

Instead of the IP we will show a masked identity. You as an admin '''will still be able to access the IP'''. There will also be a new user right for those who need to see the full IPs of unregistered users to fight vandalism, harassment and spam without being admins. Patrollers will also see part of the IP even without this user right. We are also working on [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation/Improving tools|better tools]] to help.

If you have not seen it before, you can [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|read more on Meta]]. If you want to make sure you don’t miss technical changes on the Wikimedia wikis, you can [[m:Global message delivery/Targets/Tech ambassadors|subscribe]] to [[m:Tech/News|the weekly technical newsletter]].

We have [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation#IP Masking Implementation Approaches (FAQ)|two suggested ways]] this identity could work. '''We would appreciate your feedback''' on which way you think would work best for you and your wiki, now and in the future. You can [[m:Talk:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|let us know on the talk page]]. You can write in your language. The suggestions were posted in October and we will decide after 17 January.

Thank you. 
/[[m:User:Johan (WMF)|Johan (WMF)]]&lt;section end=content/&gt;
&lt;/div&gt;

19:19, 4. januar 2022 (CET)
&lt;!-- Message sent by User:Johan (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Johan_(WMF)/Target_lists/Admins2022(7)&amp;oldid=22532681 --&gt;

== Evrokovanci ==

Oprosti, vračanje je bila pomota. Hotel sem vrnit [[tenis]], pa si se zaradi posodobitev v živo znajdel pod klikom :( '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 12:45, 11. februar 2022 (CET)
:Tudi meni je že kdaj uspelo. Nobene zamere:) —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:49, 11. februar 2022 (CET)

== zakaj ste izbrisali stran Darenn Mbadinga? ==

zakaj ste izbrisali stran Darenn Mbadinga?? [[Posebno:Prispevki/2C0F:F038:581:A00:24DC:EF76:6129:3D49|2C0F:F038:581:A00:24DC:EF76:6129:3D49]] 13:23, 5. april 2022 (CEST)
:Stran je bila napisana z avtomatskim prevajalnikom in preveč nerazumljiva za objavo. Poleg tega se zdi, da oseba ne izpolnjuje merila [[Wikipedija:Pomembnost|pomembnosti]]. Imeti YouTube kanal in objaviti nekaj singlov, ki jih ne pozna noben resen medij, še ni dovolj za obstoj članka. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 21:03, 5. april 2022 (CEST)
::Poleg tega dva stavka vsebine je premalo za enciklopedijski vnos. Da o 10 referencah ne govorimo ([[WP:SPAM]]). '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 21:06, 5. april 2022 (CEST)

== Filter opus/opis ==

Pozdravljen. Kot ustvarjalca tega filtra naj te prijazno opomnim, da ima [[Posebno:AbuseFilter/7]] med zadnjimi zadetki dva lažna. Bomo ukrepali? Zdi se mi čudno, ker je uporabnik samo dodal 3 povezave, pa ga je vseeno zaznalo. Hvala! '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 16:34, 9. junij 2022 (CEST)
:Sem že ugotavljal, da ne deluje, kot bi moral, ja. Lahko se izklopi, dokler bolje ne naštudiram regexa. Se pa &quot;popravki&quot; ustvarjalnega opusa v ustvarjalni opis pojavljajo kar konstantno in sem prav radoveden, zakaj. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:34, 9. junij 2022 (CEST)
::Razlog je slab besedni zaklad šolarjev. [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 18:45, 9. junij 2022 (CEST)
:::To sem domneval, ampak takšna iniciativnost pri popravljanju ... —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:54, 9. junij 2022 (CEST)
::Mogoče bi lahko dodal preverbo kategorije (če je v kategoriji pesniki/pisatleji/dramatiki ...). Glede na to, da so ure precej šolske (moraš všteti tudi dijake v računalnicah dijaških domov), lahko pmm to počaka do 24. junija ter nato presodimo nadaljnje ukrepanje. Kaj meniš? '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 21:14, 9. junij 2022 (CEST)
:::Mislim, da bi bilo dovolj samo preprogramirati filter, da bo deloval.:) Trenutno se sproži vedno, če se obe besedi nahajata v kateri od spremenjenih vrstic, moral bi biti specifičnejši. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:13, 9. junij 2022 (CEST)

==Zaključitev predlogov za prestavitev==
Pozdravljen, [[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]. Prosil bi te za zaključitev [[:Kategorija:Odprti predlogi za prestavitev|odprtih predlogov za prestavitev]], pri katerih nisi sodeloval. Treba je dodati predlogo {{tlps|PP vrh|result=}} na vrhu, zamenjati {{tls|predlog za prestavitev/datiran}} s {{tlps|predlog za prestavitev/konec|''ime ciljne strani''}} in dodati {{tls|RM bottom}} na dnu. Za zgled sem zaključil [[Pogovor:Seznam slovenskih kuharskih oddaj]] in še nekaj predlogov v [[:Kategorija:Zaključeni predlogi za prestavitev]]. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 14:40, 24. februar 2023 (CET)

:Hvala lepa. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 15:20, 24. februar 2023 (CET)

::{{u|TadejM}}, prosim, sem zaključil kar vse nedvoumno odločene razprave, starejše od enega tedna. Očitno sicer nekje grešim, saj se strani ne dodajajo v kategorijo [[:Kategorija:Zaključeni predlogi za prestavitev|Zaključeni predlogi za prestavitev]]. Kar pa se tiče predlog ... če vprašaš mene, bi zadoščali dve, »Predlog za prestavitev« in »Zaključen predlog za prestavitev«. Naša skupnost je toliko manjša od angleške, da zmore reševati tekoče zadeve z enostavnejšimi procedurami, poleg tega nimamo moči (človeške in robotske), da bi redno učinkovito rokovali s takimi svežnji predlog. Nočem dajati v nič čigavršnega truda, bi pa si želel poenostavitve sistema. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:16, 24. februar 2023 (CET)

:Super, hvala. Bom pogledal, kaj je s kategorizacijo; verjetno je napaka v predlogi. Glede predlog: Za ustvaritev polja potrebuješ dve predlogi, ena predloga je za zamenjavo {{tl|Predlog za prestavitev/datiran}}. Drugače nimam nič proti poenostavitvi, če se v osnovi ohrani enaka funkcionalnost. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 18:24, 24. februar 2023 (CET)

==Portal Slovenija==
Pozdravljen, [[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]. Vidim, da si posodobil [[Portal:Slovenija]]. To je super, hvala. Na stran sem dodal predlogo {{tl|Stanje vzdrževanja portala}}, ki ima trenutno prazen parameter {{para|maintainer1}}. Če si pripravljen prevzeti skrb za portal, te vabim, da se vpišeš kot njegov vzdrževalec. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 20:20, 4. april 2023 (CEST)
:Zdravo, hvala za vabilo, vendar portala v trenutnem stanju ne bi zmogel vzdrževati. Vsebino naslovne strani bom po potrebi še posodobil, da pa bi v njegovem okviru organiziral vso obstoječo wikivsebino, bi bil trenutno prevelik zalogaj zame. Če nekoč portal zaživi, pa bi me zanimalo sodelovanje. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 17:16, 5. april 2023 (CEST)

== Registration proces za Tbilisi ==

V sledečih dnevih izpolni [[metawiki:Wikimedia CEE Meeting 2023/Registration#Registration_process|https://meta.wikimedia.org/wiki/Wikimedia_CEE_Meeting_2023/Registration#Registration_process]] (rdeči gumb  Affiliate Delegate Registration Form). Jaz se bom lotila tega jutri popoldne. 

* Prijavljaš se za &quot;Wikipedians of Slovenia User Group&quot;, 
* link kjer so glasovali o naju pa https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Pod_lipo#WMCEE_meeting_2023,_Gruzija
* Za kraj odhoda in prihoda izberi Ljubljana (letalo), in zgodnejši datum &quot;Thursday, September 14, 2023&quot; in za nazaj kasnejši datum &quot;Monday, September 18, 2023&quot;. Greva daleč in predlagam, da zadevo izkoristiva. To se bo pri dogovarjanju za letalske karte še lahko spremenilo.
* vize ne potrebujeva (glede na  GOV.SIlahko vstopiš tudi z osebno izkaznico)

Drugače pa predlagam, da se kontaktirava po mailu.  [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:40, 24. maj 2023 (CEST)

== Egejsko morje ==

Kdo pravi, da je Belo morje arhaično ime? Makedonci in Bolgari ga imenujejo tako še danes, težko pa je tudi trditi, da z njim nimajo oz. niso imeli nikoli opravka...   [[Posebno:Prispevki/2A01:261:BA1:B200:AD09:8D82:BD29:49E3|2A01:261:BA1:B200:AD09:8D82:BD29:49E3]] 02:01, 15. september 2023 (CEST)
: Glede arhaičnosti sem pretirano posplošil, se opravičujem. V vsakem primeru pa je imenom v pol ducata različnih jezikov namenjeno poglavje [[Egejsko morje#Etimologija|Etimologija]] in ne uvodna vrstica, kamor sodijo (če sploh) samo še morebitna druga uradna imena. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 20:36, 18. september 2023 (CEST)

== Gruzijske teme ==

Zdravo, hvala da si se lotil prečrkovanja. Angleške transkripcije so mi pa res šle že na živce, samo nisem imel znanja :P So urejanja povezana z obiskom? Kako je bilo (sprašujem, ker si prvič šel - ni treba odgovarjati, če nočeš). Lp, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 22:27, 21. september 2023 (CEST)
:Hoj, seveda je bil obisk Gruzije lepa motivacija, da se malo izobrazim o tej državi in spotoma še pomagam napraviti kak članek bolj čitljiv. Glede na količino gruzijskih člankov ne bom kmalu gotov.:) S prečrkovanjem gruzinščine si tudi jaz še nisem prišel popolnoma na čisto (predvsem kaj s tistimi črkami, ki jih poznajo v dveh različicah – c, č, k, p, t), mi je pa prvi cilj pospraviti angleško navlako. V jeziku, kjer so zelo pogoste dvoumne kombinacije črk (na primer [[Mcheta]] aka Mtskheta in ne Mčeta), se mi zdi to toliko bolj važno.:) Srečanje je bilo enkratna izkušnja in bi ga priporočil vsakemu zagnanemu sodelavcu. Tja sem odšel malo negotov, če bom sploh lahko kje sodeloval, vrnil pa se poln novih idej. Vredno je videti, kaj vse počnejo v drugih skupnostih, pa tudi spoznati wikipediste še drugače kot le po vzdevku. Sicer pa bova s Pinky še pripravila poročilo o srečanju in poročala pod lipo. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 23:51, 21. september 2023 (CEST)

== Nagrade v znanstveni fantastiki (in na splošno) ==

Vidim, da sta ti in [[uporabnik:Marko3|Marko3]] prestavljala [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Nagrada_hugo&amp;diff=prev&amp;oldid=6109107 nagradi hugo] in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Nagrada_nebula&amp;diff=prev&amp;oldid=6110937 nebula] na naslova z malimi črkami. Kako je pa npr. pisano [[nagrada SFERA]]? Ali tudi z malo? --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 07:53, 17. december 2023 (CET)

: Hm, že od osnovne šole nas zavzeto učijo, da se imena nagrad pišejo z malo začetnico ([[Oskar (filmska nagrada)|oskar]], [[Viktor (nagrada)|viktor]], [[grammy]], torej tudi hugo in nebula), razen če vsebujejo lastna imena (kakšna [[nagrada Prešernovega sklada]]). Za takole stilizirano ime nagrade, kot je SFERA, pa ne bi vedel, žal ... —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 09:12, 18. december 2023 (CET)

== Aneksija Krima ==
: ''Preseljeno na [[Pogovor:Aneksija]].'' —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 15:59, 1. marec 2024 (CET)

== Question on Slovenian ==

Živjo!

I do not speak Slovenian and having seen you on the history page of [[Zrenjanin]], I would like to ask you about the correct spelling of the name of this city. For some reason its Slovenian-language name was spelled as Zreňanin on my home wiki (Russian Wikipedia). If I understood it correctly, the Slovenian alphabet does not contain the letter ň. This is why I checked its name here [[Zrenjanin|(Zrenjanin]]) and changed it to Zrenjanin in the Russian-language article (it also happens to be the same as latin Serbian Zrenjanin). Could you please tell me if I was right here?

Thank you in advance and thank you for your efforts on Wikipedia! [[Uporabnik:Ur frnd|Ur frnd]] ([[Uporabniški pogovor:Ur frnd|pogovor]]) 02:35, 8. maj 2024 (CEST)

:Hi {{u|Ur frnd}}, Zreňanin is the name in Slovak, which is a co-official language in some places in Vojvodina (you'll find the name Zreňanin, for example, on traffic signs entering the town). In Slovenian the name is written the same as in Latin Serbian: Zrenjanin, but Slovenian doesn't have an official status there like Slovak, Hungarian and Romanian languages do. Perhaps somebody had intended to add the Slovak name and mislabeled it as Slovenian? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:27, 8. maj 2024 (CEST)
:: Thank you, {{u|Upwinxp}}! This was one of my guesses. The Russian article has been edited to have Zreňanin as its ''Slovak'' name. Meanwhile, our fellow Slovak Wiki uses Zrenjanin https://sk.wikipedia.org/wiki/Zrenjanin. Perhaps I will contact someone there so they could switch it to the correct spelling. [[Uporabnik:Ur frnd|Ur frnd]] ([[Uporabniški pogovor:Ur frnd|pogovor]]) 13:17, 8. maj 2024 (CEST)

::: You're welcome! I see it has been [[:sk:Diskusia s redaktorom:Teslaton#Renaming an article|sorted out]] on the Slovak wiki, too. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:56, 8. maj 2024 (CEST)

== Vandalizem ==

Imaš pa zelo hitre prste :) Ni se mi še zgodilo, da bi imel navzkrižje urejanj na blokiranju ter dveh povračanjih urejanj. Ena v miljon možnost. Lep večer ti želim, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 23:31, 9. maj 2024 (CEST)

: Bolje dva kot nobeden.;) Enako tudi tebi! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 23:36, 9. maj 2024 (CEST)

== Research about the tools on Wikimedia projects by the CEE Hub ==

Hi everyone, 

We would like to invite you to submit your responses to the survey dedicated to the tools that are used currently across the Wikimedia projects and the tools that you want to have.

This survey was made by the working group of the [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]], and your responses will be reviewed afterwards, as we want to continue supporting the communities. That support can be documentation for certain most used tools by other communities across the region per specific topics, finding solutions for new tools to be created in the future, creating most needed tools in the region (so called &quot;regional wishlist list&quot;), and many other options.

''Deadline to fill in the survey is '''20th of August, 2024'''.''

Submit your answers [https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSeIwzCDKs6jXPG7EpZe-JH2Mm1odU0_MAv1bO-z-nLOq9dlug/viewform?usp=sf_link '''here''']

Thank you in advance for your time that you will dedicate in filling in this survey --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 15:07, 26. julij 2024 (CEST)
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Tools&amp;oldid=27177596 --&gt;

== Mail ==

Sem ti odpisal. Hvala za kontakt. Lp, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 21:50, 26. julij 2024 (CEST)

== Revert ==

Hvala, nisem sploh opazil, da sta dva IP-ja. LP, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 11:13, 3. avgust 2024 (CEST)

== Demonimi ==

Jaz sicer podpiram Wikipodatki, kolikor se da. Pri demonimih (krajev ki so bili po prvi v Italiji) sem že prej opazil, da pobira italijanske (kjer pač so).
Tale poizvedba https://w.wiki/ApjM vrne naselja in obline (trenutno 26 zadetkov), ki sploh imajo polje demonim in jih dopolnim s slovenskim in jim dam višji rank kot italijanskim - primer Koper. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 16:23, 15. september 2024 (CEST)

: Uporabno, bom pogledal. Hja, v marsičem so Wikipodatki čudovita stvar, ampak po mojem mnenju smo z njihovo implementacijo vseeno malo preveč liberalni ... da takele stvari visijo naokoli toliko časa, preden kdo opazi in ukrepa, ni najboljša reklama za nas. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:46, 15. september 2024 (CEST)

== Results from the survey about the tools on Wikimedia projects by the CEE Hub ==

Hi everyone,

During August 2024, we sent you a survey about the tools, so now we would like to bring to your attention the conclusions and results from the survey, which you can explore on this '''[[:m:Wikimedia CEE Hub/Tools|Meta page]]'''.

I hope you will enjoy exploring the mentioned tools on the page, along with other conclusions from the survey. Thanks for your time, and we will continue working on this important topic. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:10, 7. oktober 2024 (CEST)
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Tools&amp;oldid=27177596 --&gt;

==Praznična čestitka==
{| style=&quot;border-style:solid; border-color:green; background-color:white; font color:red; border-width:2px; text-align:left; padding:8px;&quot;
|[[File:Christmas Wikipedia-logo-v2-en.png|110px]]
|Voščim ti miren in blagoslovljen božič, v novem letu pa ti želim uspešno, zdravja polno ter sadov obilno prihajajoče leto 2025. Naj vnema ne poide! S prisrčnimi pozdravi,--'''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 15:09, 23. december 2024 (CET)
|}


: {{u|A09}}, najlepša hvala, takšnega wikivoščila pa še nisem prejel. Tudi tebi mirne praznike in vneme ter uspehov polno novo leto – na Wikipediji in izven nje 🙃 —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:20, 23. december 2024 (CET)
::Se ne spomnim, da bi kdo to počel v preteklih letih, pa se mi zdi in primerno kot tudi povezovalno. Škoda, da ni bolj pogosto - sploh v teh časih, ko lepa beseda vse manjkrat najde lepo mesto. Hvala tudi tebi za voščilo. Lep večer,--'''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 16:48, 23. december 2024 (CET)

== Thank you for being a medical contributors! ==

&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;
{| style=&quot;background-color: #fdffe7; border: 1px solid #fceb92;&quot;
|rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;vertical-align: middle; padding: 5px;&quot; | [[File:Wiki Project Med Foundation logo.svg|130px]]
|style=&quot;font-size: x-large; padding: 3px 3px 0 3px; height: 1.5em;&quot; |'''The 2024 Cure Award''' 
|-
| style=&quot;vertical-align: middle; padding: 3px;&quot; |In 2024 you '''[[mdwiki:WikiProjectMed:WikiProject_Medicine/Stats/Top_medical_editors_2024_(all)|were one of the top medical editors in your language]]'''. Thank you from [[m:WikiProject_Med|Wiki Project Med]] for helping bring free, complete, accurate, up-to-date health information to the public. We really appreciate you and the vital work you do! 

Wiki Project Med Foundation is a [[meta:Wikimedia_thematic_organizations|thematic organization]] whose mission is to improve our health content. '''[[meta:Wiki_Project_Med#People_interested|Consider joining for 2025]]''', there are no associated costs.

Additionally one of our primary efforts revolves around translating health content. We invite you to '''[https://mdwiki.toolforge.org/Translation_Dashboard/index.php try our new workflow]''' if you have not already. Our dashboard automatically [https://mdwiki.toolforge.org/Translation_Dashboard/leaderboard.php collects statistics] of your efforts and we are working on [https://mdwiki.toolforge.org/fixwikirefs.php tools to automatically improve formating].
|}

Thanks again :-)  -- [[mdwiki:User:Doc_James|&lt;span style=&quot;color:#0000f1&quot;&gt;'''Doc James'''&lt;/span&gt;]] along with the rest of the team at '''[[m:WikiProject_Med|Wiki Project Med Foundation]]''' 07:23, 26. januar 2025 (CET)
&lt;/div&gt;
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:Doc James@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Top_Other_Language_Editors_2024&amp;oldid=28172893 --&gt;

== Join us at the Next CEE Catch up! Learn about Temporary accounts! ==

Hi everyone, 

We want to announce the tenth '''[[:m:Wikimedia CEE Hub/Catch up|CEE Catch Up]]''' session, which will be dedicated to the '''Temporary accounts''', as this important change is going to affect every Wikipedia soon, so it is important for patrollers and functionaries like you to understand this change. On wikis where temporary accounts are enabled, IP addresses of unregistered editors are not visible publicly. Only those who fight spam, vandalism, harassment and disinformation have access to IP addresses there.

The session will take place on '''10th of June 2025, 18:00-19:00 CEST''' (check your ''[https://zonestamp.toolforge.org/1749571200 local time]'').

If you are interested in this topic, then '''[[:m:Event:CEE Catch up Nr. 10 (June 2025)|sign-up for the session here]]'''.

[[User:TRistovski-CEEhub|TRistovski-CEEhub]] ([[User talk:TRistovski-CEEhub|pogovor]]) 13:17, 29. maj 2025 (CEST)
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_admins&amp;oldid=28802724 --&gt;

==CEE==
Pozdravljen. si pri tockovanju mogoce pozabil, da se prispevki k projektoma nujnih 1000 in nujnih 10.000 tockujejo z dodatnimi 3 tockami? LP, Blugeginger2 {{nepodpisan|157.167.74.180|09:04, 3. junij 2025}}
: Hoj, nisem pozabil – prosil sem Yerpa, ki je že na začetku natečaja pripravljal seznam relevantnih člankov in ima boljši pregled nad projektoma, da te točke prišteje on. Delne točke sem označil z ležečo pisavo, da se ne pozabi. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 09:14, 3. junij 2025 (CEST)
:: OK, oprosti za sitnarjenje. {{nepodpisan|157.167.74.180|09:21, 3. junij 2025}}

== Growth features - Mentorship and Community updates ==

​Hi everyone, 

Wikimedia Foundation worked on evolving some of the growth features, primarily dedicated to the newcomers in our movement and communities. If you do not know, everyone can access them, activating them from Preferences (in the below of the page).

You can learn about these features '''[[mw:Growth|here]]'''.

CEE Hub is contacting you (patrollers/admins) directly as we would like to bring to your attention two of these features that we think can be useful for your community: '''[[mw:Growth/Mentor dashboard|Mentorship]]''' and '''[[mw:Growth/Community Updates|Community Updates]]'''.

We noticed that the majority of the CEE language editions of Wikipedia does not have active one of these features, so we are encouraging you to check whether your wiki has these features and if not to begin community discussion if you want to introduce them to your editors. If you want to check it, you need to go to the Special:CommunityConfiguration page on your wiki, where all of the growth features are listed.

If you need more support with this, please contact Growth team [[mw:Growth/Team|here]].

--[[User:TRistovski-CEEhub|TRistovski-CEEhub]] ([[User talk:TRistovski-CEEhub|pogovor]]) 14:29, 16. julij 2025 (CEST)
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_admins&amp;oldid=28802724 --&gt;

== Posodobitev števila prebivalcev ==

Ali je možno, da še v članku [[Občina Brežice#Naselja]] strojno posodobiš števila prebivalcev? &amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 15:44, 2. avgust 2025 (CEST)

: Urejeno. Ni se bilo niti treba truditi s strojnim urejanjem, temveč sem samo naredil izpis iz [https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/05C5003S.px/ pxweb.stat.si] in skopiral številke iz ene tabele v drugo.:) —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 17:27, 2. avgust 2025 (CEST)

Odlično, hvala. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 20:19, 2. avgust 2025 (CEST)

Lahko to narediš še za [[Seznam občin v Sloveniji]] in [[Seznam mest v Sloveniji]]? --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 11:02, 3. avgust 2025 (CEST)

: Pogledam danes ali jutri. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 10:28, 4. avgust 2025 (CEST)
:: Seznam občin (z zamudo) urejen, seznama mest pa se lotim ob priliki. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:38, 12. avgust 2025 (CEST)

Pri občinah bi bilo treba še gostoto prebivalcev posodobit. Se da to kako avtomatsko preračunat in vnest? Pa v glavi tabele manjka še datum stanja pri prebivalcih. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 13:11, 12. avgust 2025 (CEST)

: Gostoto sem posodobil – recimo pri Ajdovščini se je spremenila z 79 na 81. Računati ni bilo treba, temveč sem jo vzel iz [https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/2640010S.px Statove tabele]. Vsi trije stolpci imajo podatke za 1. januar 2024, najnovejši datum, za katerega sta v Statovi tabeli objavljeni tako površina/gostota kot število prebivalcev. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:26, 12. avgust 2025 (CEST)

A, sem spregledal, da si že posodobil. Hvala za opravljeno delo. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 13:36, 12. avgust 2025 (CEST)

==Rocol-Melara in Trg Oberdan==
Sem ti odgovoril na svoji strani. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 20:57, 26. avgust 2025 (CEST)

== Update request ==

Hello, Upwinxp. 

Can you rename [[Princ Andrew, vojvoda Yorški]] into the Slovenian version of [[Andrew Mountbatten Windsor]]? 

After all his titles, honours and styles were stripped of him on 30 October 2025, he became plain (Mr.) Andrew Mountbatten Windsor. 

Here is the official statement from Buckingham Palace: 

https://www.royal.uk/news-and-activity/2025-10-30/a-statement-from-buckingham-palace 

Yours sincerely, [[Posebno:Prispevki/&amp;#126;2025-30848-59|&amp;#126;2025-30848-59]] ([[Uporabniški pogovor:&amp;#126;2025-30848-59|pogovor]]) 19:02, 1. november 2025 (CET)

:BTW, glede na to, da gre za dogodke v britanski kraljevi družini praktično brez precedensa bi bilo mogoče pametno novico uvrstiti na glavno stran. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 20:03, 1. november 2025 (CET)

:: {{ping|&amp;#126;2025-30848-59}} {{opravljeno}}. {{ping|A09}} morda pod pogojem, da se članek temeljiteje posodobi, ampak tudi sicer po mojem skromnem mnenju zdrahe z norveškega, španskega, japonskega, britanskega, esvatinijskega dvora spadajo bolj med rumene novice. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 20:18, 1. november 2025 (CET)
:::Se strinjam, WP ni rumeni tisk, tako da je večidel odvisen od formulacije same. Podatek o takorekoč epilogu pa se mi zdi zanimiv, zadeva se v britanski javnosti skozi zobe vleče že nekaj let, zato bi znalo zadostovati za sam vnos. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 20:48, 1. november 2025 (CET)

Hello, Upwinxp. 

Can you rename [[Andrew Mountbatten Windsor]] to [[Andrew Mountbatten-Windsor]], by adding the hyphen in Andrew Mountbatten-Windsor's surname? Andrew Mountbatten-Windsor's surname has been hyphenated again, as decreed by late Queen Elizabeth II, after the hyphen was briefly omitted from his surname, after he was stripped of all his royal and military titles.

Here is a source from The Guardian, which is a respectable newspaper, not a tabloid.

https://www.theguardian.com/uk-news/2025/nov/12/andrew-mountbatten-windsor-hyphenated-decreed-queen-elizabeth

Yours sincerely, [[Posebno:Prispevki/&amp;#126;2025-39123-02|&amp;#126;2025-39123-02]] ([[Uporabniški pogovor:&amp;#126;2025-39123-02|pogovor]]) 13:36, 8. december 2025 (CET)

: {{opravljeno}}. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:48, 8. december 2025 (CET)
::Thank you very much. [[Posebno:Prispevki/&amp;#126;2025-39133-56|&amp;#126;2025-39133-56]] ([[Uporabniški pogovor:&amp;#126;2025-39133-56|pogovor]]) 15:58, 8. december 2025 (CET)

== Invitation for a session &quot;Tools and features for Users with Extended Rights&quot; ==

Hi, you are receiving this invitation as you are either patroller and/or admin in your community and [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]] is preparing a session called '''Tools and features for Users with Extended Rights''', which we think that it will be interesting for you.

The session is organised by the CEE Hub along with Wikimedia Foundation’s Movement Communications regional specialist Natalia Szafran-Kozakowska. Speakers in the session are Product Managers and Software Engineers from Wikimedia Foundation, so you will hear recent updates, new developments, and they will answer questions. So, please think what you want to ask them and come to the session.

The session will be held on '''Tuesday, December 2nd, 2025 at 17:00 CET'''. Please register yourself '''[[:m:Event:CEE Catch Up: Tools for Users with Extended Rights|here]]'''.

If you have any questions, please contact me. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:45, 19. november 2025 (CET) (on behalf of the CEE Hub)
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_admins&amp;oldid=29165186 --&gt;

== Vabilo k urejevalskemu maratonu ==

Upwinxp, danes se odpre urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025|Gorizia-Nova Gorica 2025]], v sklopu katerega bomo razširjali in ustvarjali vsebine o Gorici, Novi Gorici ter širši regiji, nasploh pa tematikah Slovenije ter Italije. Natečaj poteka do 29. decembra 2025. Toplo vabljen k urejanju in ustvarjanju. V imenu Študentskega Wikikluba Univerze Ljubljana in Wikimedie Italije, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 13:30, 19. december 2025 (CET)
: Hoj, hvala za vabilo. Obljubim najmanj en prispevek :) Tale konec tedna bom bolj daleč od Ljubljane in v glavnem offline, tako da me na današnjem editathonu v živo ne bo, za zaključni dogodek v januarju pa se mi mogoče celo uspe zorganizirati. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:06, 19. december 2025 (CET)

==Praznično voščilo==
{| style=&quot;border-style:solid; border-color:red; background-color:white; font color:red; border-width:5px; text-align:left; padding:8px;&quot;
|[[File:Christmas Wikipedia-logo-v2-en.png|110px]]
|Voščim ti miren in blagoslovljen božič, v novem letu 2026 pa ti želim uspehov, polno zdravja ter obilo sadov. Še veliko čričkov, kolibrijev in ostalih žužkov, pa čim manj vandalizma! S prisrčnimi pozdravi in na prihodnje sodelovanje,--'''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 16:19, 24. december 2025 (CET)
|}

:{{u|A09}}, hvala. Tudi tebi srečno 2026, mirne praznike in zaslužen oddih ob najbližjih po zelo aktivnem letu. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 19:07, 24. december 2025 (CET)

== Školjke ==

Hej, sem videl prispevke o kongerijah. Sploh pri [[Kuščerjeva kongerija|kuščerjevi kongeriji]] se sprašujem, če je v skladu z [https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/4950/pisanje-za%C4%8Detnic-pri-vrstah-bitij odgovorom Jezikovne svetovalnice] ni morda bolje pisati z veliko začetnico, ki naj bi bila prevladujoča v literaturi? Začetnici sta sicer obe dovoljeni, zato bi bil hvaležen za kakršenkoli komentar. Hvala in lep večer še naprej, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 20:54, 1. februar 2026 (CET)

: Živjo. Ja, ko sem ustvarjal članka, sem videl, da različni viri pišejo različno. Jaz sem se na koncu odločil držati oblike, ki jo že uporabljata [https://www.bioportal.si/fotoarhiv.php BioPortal] in [https://narcis.gov.si/ords/r/narcis/narcis/takson?p44_tax_id=35037 NarcIS]: z malo začetnico in trdim č. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 08:56, 2. februar 2026 (CET)

Če izkoristim temo - je kak poseben razlog, da si kategorijo poimenoval po znanstvenem imenu družine in ne &quot;Trikotničarke&quot;? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 09:04, 2. februar 2026 (CET)

: Ni. Sem se slučajno zgledoval ravno po [[:Kategorija:Pinnidae|kategoriji Pinnidae]], potem pa temu nisem več posvečal pozornosti. Se lahko preimenuje obe. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 09:14, 2. februar 2026 (CET)

== You may be an eligible candidate for the U4C election ==

&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;
Greetings,

The [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee|Universal Code of Conduct Coordinating Committee (U4C)]] seeks candidates for the 2026 election. The U4C is the global committee responsible for overseeing enforcement of the [[foundation:Special:MyLanguage/Policy:Universal Code of Conduct|Universal Code of Conduct]]. Elections are held annually, if elected a committee member serves for two years.

This year the U4C requires candidates to hold administrator rights on at least one wiki, which is why you are being contacted as you appear to hold this right. There are other requirements, such as candidates must be at least 18 years old and may not be employed by the Wikimedia Foundation or other related chapters and affiliates. You can find more information in the [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026#Call_for_Candidates|call for candidates on Meta-wiki]]. Additionally, the committee's working language is English; some ability to communicate in English is required.

The election opens on 18 May, if you are eligible and interested you have until 10 May to submit your candidacy. There will be a week in between for candidates to answer questions from the community. Voting takes place privately in [[m:Special:MyLanguage/SecurePoll|SecurePoll]], successful candidates must receive at least 60% support. More information is available on [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026|the 2026 Elections page]], including timelines and other candidacy information. If you read over the material and consider yourself qualified, please consider submitting your name to run for the committee. If you think someone else in your community might be interested and qualified, please encourage them to run.

In partnership with the U4C -- [[m:User:Keegan (WMF)|Keegan (WMF)]] ([[m:User_talk:Keegan (WMF)|talk]]) 22:11, 28. april 2026 (CEST) &lt;/div&gt;
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:Keegan (WMF)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Keegan_(WMF)/test&amp;oldid=30472482 --&gt;

== Zapis nekdanjih imen ==

Morda je res lepše, da se nekdanja imena naselij piše ležeče kot pa odebeljeno. Da ti ne bo treba menjati. Lep pozdrav! [[Uporabnik:Kranjski Timijan|Kranjski Timijan]] ([[Uporabniški pogovor:Kranjski Timijan|pogovor]]) 12:35, 3. maj 2026 (CEST)

: Pozdravljen. V vsakem primeru je dobro, da je od članka do članka karseda enotno, in v veliki večini člankov o naseljih so tujejezična, zgodovinska ... imena v uvodni vrstici že pisana ležeče. Tudi meni je lepše tako kot pa odebeljeno, sicer bi marsikje postalo kičasto. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:49, 3. maj 2026 (CEST)

:: {{u|Kranjski Timijan}}, glede na tvoja kasnejša včerajšnja urejanja nisem več prepričan, ali sem prav razumel tvoje zgornje sporočilo? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:16, 4. maj 2026 (CEST)
:::Ojoj, zdaj sem opazil, butec, sem pozno zvečer delal napol avtomatsko. Jao, to se pa res opravičujem [[Uporabnik:Kranjski Timijan|Kranjski Timijan]] ([[Uporabniški pogovor:Kranjski Timijan|pogovor]]) 13:54, 4. maj 2026 (CEST)

== Šentjungert ==

''Prestavil na [[Pogovor:Šentjungert]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:49, 3. maj 2026 (CEST)''

== Slovenščina ==

Hello. I'm looking for Slovenian translation of descriptions of a few items for Wikidata. Would you help? [[Uporabnik:Eurohunter|Eurohunter]] ([[Uporabniški pogovor:Eurohunter|pogovor]]) 00:16, 7. maj 2026 (CEST)

: {{ping|Eurohunter}} sure, tell which ones and I'll try my best. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:12, 7. maj 2026 (CEST)
:: &quot;studijski album Basshunterja&quot;, &quot;kompilacijski album Basshunterja&quot; and &quot;singel Käärije in Basshunterja&quot; has to be correct in Slovenian. I need Bosnian &quot;pjesma Käärije i Basshuntera&quot; in Slovenian and &quot;promotional single by Basshunter&quot;, &quot;music video by Basshunter&quot; and &quot;lyric video by Basshunter and Alien Cut&quot;. [[Uporabnik:Eurohunter|Eurohunter]] ([[Uporabniški pogovor:Eurohunter|pogovor]]) 19:02, 7. maj 2026 (CEST)

::: &quot;studijski album Basshunterja&quot; and &quot;kompilacijski album Basshunterja&quot; are okay.
::: I suggest to change &quot;singel Käärije in Basshunterja&quot; to &quot;singel Käärijäja in Basshunterja&quot; – while it might sound weird, Finnish nouns ending with -ä should be treated differently than Slovene nouns ending with -a (also [https://fran.si/135/epravopis-slovenski-pravopis/4661412/jyvaskyla Jyväskylä – genitive Jyväskyläja]).
::: Considering the above, &quot;pjesma Käärije i Basshuntera&quot; would be translated as &quot;pesem Käärijäja in Basshunterja&quot;.
::: &quot;promocijski singel Basshunterja&quot; – &quot;promocijski singel Basshunterja&quot;.
::: &quot;music video by Basshunter&quot; – &quot;glasbeni video Basshunterja&quot;, or &quot;videospot Basshunterja&quot;.
::: &quot;lyric video by Basshunter and Alien Cut&quot;: a difficult one to give a simple yet exact translation as we haven't got a term for 'lyric video'. Consider putting it as &quot;pesem Basshunterja in Alien Cuta&quot; (song) or &quot;video Basshunterja in Alien Cuta&quot; (video). Anyway, a single lyric video is probably not notable enough for a Wikidata property of its own. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 23:17, 7. maj 2026 (CEST)
:::: Thanks a lot. All added expect lyrics video. Official lyrics video are notable on Wikidata. If that is helpfull - in Polish &quot;music video&quot; is called &quot;teledysk&quot;, then &quot;lyrics video&quot; is called &quot;teledysk tekstowy&quot; and &quot;lyrics&quot; is for &quot;tekst&quot;. [[Uporabnik:Eurohunter|Eurohunter]] ([[Uporabniški pogovor:Eurohunter|pogovor]]) 20:49, 21. maj 2026 (CEST)

== Stanje predloga za izbris ==

Pozdravljeni. Aprila ste na mojo željo predlagali članek [[Kaja Dobrovoljc]] za izbris. Ker je od predloga minilo že dva meseca in se z izbrisom v celoti strinjam (članek je (generirana?) kopija mojega življenjepisa v pdf, prav tako pa ne želim imeti biografske strani na Wikipediji), vas vljudno prosim, če lahko kot administrator formalno zaključite razpravo in stran izbrišete.

Že vnaprej se vam najlepša hvala za pomoč in trud. [[Posebno:Prispevki/&amp;#126;2026-33602-15|&amp;#126;2026-33602-15]] ([[Uporabniški pogovor:&amp;#126;2026-33602-15|pogovor]]) 12:21, 6. junij 2026 (CEST)

== Nova ministrstva ==

Glede na to, da so po novem ministrstva razdruževali in združevali bi morali biti članki napisani na novo. V večini ne gre za preprosto nadaljevanje. Stare je treba opredeliti z letnico veljavnosti in končati. [[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 21:22, 9. junij 2026 (CEST)</text>
      <sha1>e55bi0ckptx42f6q9mwxtaexcp2nfwt</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687431</id>
      <parentid>6687424</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T19:31:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <comment>/* Nova ministrstva */ odgovor</comment>
      <origin>6687431</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="69419" sha1="k7dge9tcp5oem7mqy0i21qp5id1l889" xml:space="preserve">== Imena železniških prog ==

Pri imenih je tisti &quot;d.m.&quot; lahko za marsikoga precejšnja zagonetka. Se ti zdi dobro, da bi se imena poenostavila v &quot;Železniška proga Ljubljana–Metlika&quot;? Seveda bi v uvodni vrstici zapisali tudi polno ime &quot;Železniška proga Ljubljana–Metlika d.m.&quot; ali še rajši Železniška proga Ljubljana–Metlika–državna meja. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 16:58, 24. marec 2018 (CET)

:Hm, za železniške proge se zanimam zgolj ljubiteljsko, tako da uradnih nazivov in podobnega ne poznam. Bi se mi pa zdelo najbolj smiselno, da v naslovu pustimo d.m. (saj proga poteka do meje in se ne konča v Metliki), potem pa v uvodni vrstici napišemo poln naziv &quot;Ljubljana–Metlika–državna meja&quot;.
:Bi popravil pomišljaj še v imenih ostalih člankov o progah (Ljubljana–Dobova, Ormož–Hodoš ...)? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] 11:24, 25. marec 2018 (CEST)

:Dokument [http://www.slo-zeleznice.si/images/infrastruktura/Program_omrezja_2018/2018_SLO_nova/PO_2018_1_Priloga_3A_Tehnicni_podatki_o_progah.pdf Tehnični podatki o progah] na spletni strani SŽ uporablja naslove v stilu &quot;LJUBLJANA ─ SEŽANA ─ D.M.&quot;. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] 11:44, 25. marec 2018 (CEST)

Na [http://www.slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/zelezniske-proge tej strani] imajo zapis s stičnimi vezaji, tako da se mi zdi še najbolje, da naredimo slovnično pravilno: Maribor–Prevalje–d.m. Edino ne vem, ali je bolje &quot;državna meja&quot; v naslovu pisati s kratico ali s celo besedo. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 19:15, 25. marec 2018 (CEST)

:'''D. m.''' lahko PMM pustimo okrajšano (saj je v uvodni vrstici pojasnjeno, za kaj gre), a zapis mora biti (skladno s pravopisom) nujno s presledkom. [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 19:32, 25. marec 2018 (CEST)

Tudi meni se zdi, da s kratico ni nič narobe, če jo potem v uvodni vrstici napišemo s celo besedo. Torej, '''Železniška proga Ljubljana–Metlika–d. m.'''? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] 19:42, 25. marec 2018 (CEST)

: Ok, vredu. Matjaž, [http://bos.zrc-sazu.si/c/sp/sp2001_pravila.pdf Pravopis] (odstavek 394) omenja za take primere stični pomišljaj. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 21:27, 25. marec 2018 (CEST)

::Govoril sem o zapisu okrajšave, ne o stičnem pomišljaju. Namesto obstojčega napačnega d.m. imejmo d. m. [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 21:35, 25. marec 2018 (CEST)

: Aha. Boljše, ja, s presledkom. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 22:50, 25. marec 2018 (CEST)

Super, če je to to, jih gremo prestavit? Bi to opravil kdo od vas administratorjev? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] 19:54, 27. marec 2018 (CEST)

: Kar privošči si :) Če kakšna prestavitev slučajno &quot;ne prime&quot;, kar tu napiši – bomo pogledali. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 20:41, 27. marec 2018 (CEST)

: [[Železniška proga Ljubljana–Dobova–d. m.]] bi najbrž morala &quot;teči&quot; v nasprotno smer Dobova–Ljubljana, kakor je v zgornjih tehničnih podatkih – da sledimo uradna poimenovanja. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 16:50, 29. marec 2018 (CEST)

Torej tudi &quot;d. m.–Metlika–Ljubljana&quot; in &quot;d. m.–Imeno–Stranje&quot;? Meni zveni čudno ... Osebno bi se mi zdelo dovolj, da v članek dodamo opombo, kakršna že obstaja za dolenjsko progo: ''&quot;V evidencah Slovenskih železnic se vodi potek te proge še vedno tako, kot so postavljeni kilometrski kamni, to pa pomeni, da je začetek te proge v Karlovcu (Hrvaška).&quot;'' —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] 13:39, 31. marec 2018 (CEST)

: Res zveni čudno. Kaj pa vem ... lahko tudi pustimo. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 18:05, 31. marec 2018 (CEST)

== Vikanje in tikanje ==

Zdravo! Opazil sem, da na translatewiki-ju spreminjaš vikanje v tikanje (npr.
https://translatewiki.net/w/i.php?title=MediaWiki:Translate-magic-notsaved/sl&amp;diff=next&amp;oldid=1390954). A sem jaz prespal kakšno debato pod lipo in zamudil, da smo računalnikom dovolili da nas tika (eno je komunikacija med uporabniki, drugo pa je uporabniški vmesnik) ali je to nekaj novega v duhu facebookov in podobnih aplikacij, ki nas tudi tikajo? Vem pa da so Nemci rešili zagato tako, da vmesnik ponuja dve možnosti izbire jezika (vikanje ali tikanje).
Lp, --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 16:32, 27. avgust 2018 (CEST)

: Zdravo. Mimogrede sem opazil, da so bili nekateri moji prejšnji prevodi popravljeni iz vikanja v tikanje (npr. [https://translatewiki.net/w/i.php?title=MediaWiki:Mwe-upwiz-calendar-date/sl&amp;diff=next&amp;oldid=8166958]), zato sem bolj za poskus to storil še s tistimi par stringi. Slovenska Wikipedija uporablja nekje vikanje in nekje tikanje (npr. tikajo nas tudi tooltipi na vrhu strani - &quot;Seznam tvojih prispevkov&quot; - in nastavitve), ampak verjetno je eno vmesnik uporabniškega računa in drugo &quot;javni&quot; vmesnik. Kar zavrni moje spremembe in se bom v prihodnje pozanimal, preden bom kaj sprobaval. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] ([[Uporabniški pogovor:Upwinxp|pogovor]]) 16:52, 27. avgust 2018 (CEST)

Kar sem sam do sedaj prevajal vmesnike, se trudim uporabljati tikanje, tudi zaradi praktičnosti, da se takoj ve, na koga se sporočilo nanaša. Že pri prevajanju Echa (Obveščanja) sem uporabil tikanje, saj se mi zdi, da to naredi bolj domače okolje: ''Uporabnik:Primer te je omenil'' ali pa ''Uporabnik:Primer vas je omenil''. Gumbi kot so ''Pošlji'', ''Prekliči'', ''Shrani'' s tem dobijo tudi krajše sporočilo, to pa spet pomeni lažjo uporabo. Tudi za v bodoče predlagam, da raje uporabljamo tikanje. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 18:11, 27. avgust 2018 (CEST)

==Kandidatura za administratorja?==
Živjo, vidim, da že nekaj časa opravljaš posege, povezane s spiskom zadnjih sprememb, odpravljanjem vandalizmov, ažuriranjem podatkov ipd. Tudi sicer si pomemben in prepoznaven del naše male wikiskupnosti, zato bi te rad predlagal za [[Wikipedija:Administratorji|admina na SL:WP]]. Če se strinjaš s predlogom in boš na glasovanju izvoljen, ti bodo dodatne funkcije v pomoč pri nadaljnjem delu. Lp, [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 15:55, 5. marec 2019 (CET)

: {{u|MZaplotnik}}, pozdravljen in najprej hvala za izkazano zaupanje! Strinjam se s predlogom; ne obljubljam sicer svoje stalne prisotnosti, bom pa z veseljem pomagal Wikipediji še kot administrator. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] ([[Uporabniški pogovor:Upwinxp|pogovor]]) 18:07, 6. marec 2019 (CET)
::Hvala za privolitev, sem uredil glasovanje. Stalne prisotnosti pa seveda nihče od nikogar ne pričakuje. :) [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 19:09, 6. marec 2019 (CET)

Čestitke za izvolitev, gumbi za vzdrževanje v pravih rokah vedno prav pridejo :) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 09:53, 16. marec 2019 (CET)

== Micotakis ali Mitsotakis ==

Pozdravljen. Hvala za opozorilo. Sprejmem, da v ostane slovenski zapis brez &quot;y&quot;, pri priimku pa gre za direktno prevajanje iz grškega alfabeta v latinščino;  Μητσοτάκης - Mitsotakis. Predlagam, da priimek ostane s &quot;ts&quot; namesto &quot;c&quot;- {{nepodpisani|Pv21|21:49, 8. oktober 2019‎‎}}

== Hrvaška Wikipedija ==

Pozdravljen.
Pišem ti, ker se spomnim, da si nekaj časa nazaj omenjal, kako slabe izkušnje imaš z administratorji hrvaške Wikipedije. Danes sem tam urejal članek o Francetu Prešernu, v katerem je pisalo, da se je pesnik rodil v Republiki Sloveniji. Podatek sem popravil in kot kraj rojstva navedel Avstrijsko cesarstvo. Administator je moje urejanje izničil, ko pa sem članek ponovno popravil, me je še obtožil neproduktivnega urejanja. Za tem me je tudi blokiral. Na vprašanja: &quot;Kako se lahko človek rodi v državi, ki ne obstaja?&quot; se sploh ni odzival. Kasneje je moje popravke opazil tudi uporabnik TadejM in jih ponovno vnesel v članek. Tudi njegova urejanja so bila izničena, članek pa zaklenjen za neadministatorje. Gre za eno številnih avtokratskih potez hrvaških administatorjev v zadnjem času. Z uporabnikom Tadejem sva sklenila, da bi bilo najbolje, da napišemo stališče in ga posredujemo na Wikimedia Foundation, zanima me, ali bi se morda pridružil z opisom svojih slabih izkušenj? lp [[Uporabnik:HenrikBaun|HenrikBaun]] ([[Uporabniški pogovor:HenrikBaun|pogovor]]) 18:51, 12. december 2019 (CET)

:Pozdravljen Henrik, pridružujem se vama pri pripravi stališča. Tudi jaz sem že bil na hrvaški Wikipediji deležen podobnega šerifovskega odnosa in nezmožnosti komunikacije. Pred časom sem na pogovorni strani enega od hrvaških člankov opozoril na zastarel podatek, kar mi je [[:hr:Suradnik:Lasta|eden od administratorjev]] izbrisal z generičnim komentarjem ''ne spada u Wikipediju''; ko sem na taisti pogovorni strani prosil za pojasnilo, nisem nikoli dobil odgovora (podatek pa je ostal zastarel še skoraj eno leto). Prav se mi zdi, da opozorimo na obnašanje teh administratorjev, ki vsebino postavljajo na drugo mesto, iz hrvaške Wikipedije pa delajo toksično okolje. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] ([[Uporabniški pogovor:Upwinxp|pogovor]]) 22:29, 12. december 2019 (CET)

::Odlično. Razprava glede priprave stališča se je začela na pogovorni strani uporabnika TadejM. Morda nadaljujemo tam, oziroma se preselimo v rubriko Pod lipo, kjer je bila pred kratkim (novembra) odprta tema glede hrvaških administratorjev? Dobro bi bilo, da se razpravi priključi čim več slovenskih wikipedistov (sploh administratorjev). [[Uporabnik:HenrikBaun|HenrikBaun]] ([[Uporabniški pogovor:HenrikBaun|pogovor]]) 23:26, 12. december 2019 (CET)

==Prekategorijazija H2==
Ali to pomeni, da boš 1. januarja poskrbel za nov primeren tekst, iz katerega bo razviden nov potek R2-430 v skladu z uredbo?--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 21:05, 18. december 2019 (CET)
:Sem si naredil opomnik, da takrat posodobim članka na novo stanje in povsod počistim reference na hitro cesto. Bo pa tudi vsak tvoj prispevek o obeh cestah, o katerih imaš očitno bogato zalogo podatkov, več kot dobrodošel. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] ([[Uporabniški pogovor:Upwinxp|pogovor]]) 23:20, 18. december 2019 (CET)

To mi je bila služba 40 let. Preberem in po potrebi dopolnim.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 21:12, 19. december 2019 (CET)

== Zahvala ==
Se opravičujem, ker sem malo po svoje uredil strani z iztočnico Vojak. Žal nisem pomislil, da bi lahko preusmeritev na razločitveno stran vnesel na najbolj osnovno stran. Hvala ker si popravil za mano.
[[Uporabnik:HenrikBaun|HenrikBaun]] ([[Uporabniški pogovor:HenrikBaun|pogovor]]) 19:16, 30. januar 2020 (CET)
:Malenkost. Hvala tebi za zgledne prispevke, še na mnogo takih! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] ([[Uporabniški pogovor:Upwinxp|pogovor]]) 21:38, 30. januar 2020 (CET)

== Premikanje Predloga:Uradno spletno mesto ==

Lepo, da si se lotil tudi predlog. Pri premikanju moraš paziti, če se predloga izvaja kot Lua modul. Običajno je v takem primeru v modulu navedeno nekje ime predloge, ki ne sme biti preusmeritev (To povzroči napako v izvajanju modula). Glej moje popravke v [[Modul:Official website]]: [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Modul%3AOfficial_website&amp;type=revision&amp;diff=5312879&amp;oldid=4902110 moj popravek], --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:19, 26. april 2020 (CEST)
:Hvala, mislil sem že vprašati - šele po premiku sem videl, da je ta predloga nekaj posebnega, kar presega moje znanje. Se lahko tudi napis predloge &quot;Uradna spletna stran&quot; popravi v &quot;Uradno spletno mesto&quot; v tem modulu? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] ([[Uporabniški pogovor:Upwinxp|pogovor]]) 18:51, 26. april 2020 (CEST)
:: Sem že popravila. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:34, 27. april 2020 (CEST)
:::Mislil sem še na napis, ki se prikaže bralcem ob ogledu strani. Ta je še vedno &quot;Uradna spletna stran&quot;. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] ([[Uporabniški pogovor:Upwinxp|pogovor]]) 16:55, 27. april 2020 (CEST)
{{urejeno}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:24, 27. april 2020 (CEST)

== Wikimedia commons ==

Pozdravljen,
imam vprašanje v zvezi z nalaganjem slik. Danes sem na WC naložil naslovnico albuma hrvaške glasbene skupine. Najprej sem se zmotil in objavil sliko, prenešeno z interneta, zatem pa sem napako popravil in objavil sliko naslovnice cd-ja, ki sem jo naredil sam. Obe sliki sta bili odstranjeni. Zanima me, ali ne drži, da lahko slike, narejene z lastnimi napravami, objavljamo brez licence. [[Uporabnik:HenrikBaun|HenrikBaun]] ([[Uporabniški pogovor:HenrikBaun|pogovor]]) 22:38, 29. april 2020 (CEST)
:Hoj, naslovnice albumov so avtorsko zaščitena dela in se jih ne sme nalagati v Commons, ne glede na to, ali jih slikaš/skeniraš sam. Avtorsko zaščiteno vsebino za t. i. pošteno uporabo namesto v Commons nalagamo lokalno na slovensko Wikipedijo: [[Posebno:Nalaganje]]. Sem lahko naložiš tudi scan naslovnice z interneta, samo primerno mu zmanjšaj resolucijo (npr. na 400px), kot licenco pa izberi &quot;Naslovnica glasbenega albuma ali singla&quot;. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] ([[Uporabniški pogovor:Upwinxp|pogovor]]) 23:15, 29. april 2020 (CEST)

Najlepša hvala za pojasnila. [[Uporabnik:HenrikBaun|HenrikBaun]] ([[Uporabniški pogovor:HenrikBaun|pogovor]]) 12:38, 30. april 2020 (CEST)

== Impresarij ==

Hi sorry to type in English. I have noticed that you have deleted vandalism page [[Impresarij]]. Kindly put page creation protection to the page so that they are not created again. Hope this helps. Regards. --[[Uporabnik:Tiven2240|Tiven2240]] ([[Uporabniški pogovor:Tiven2240|pogovor]]) 11:37, 17. maj 2020 (CEST)

:Looks like the kid lost his interest. In case the vandalism persists, I'll block the IP address. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:54, 17. maj 2020 (CEST)

== PP ==

Živjo, hvala, da si mi razložil za normativno kontrolo, ali mogoče veš kaj pomeni &quot;pp&quot; (uporabniki to zapišejo ob koncu kaj so uredili). Lp.[[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 07:35, 18. junij 2020 (CEST)
:Hoj, &quot;pp&quot; pomeni &quot;popravek&quot;. Pomen vseh okrajšav za povzetke urejanja si lahko pogledaš [[Wikipedija:Povzetek urejanja#Pogoste okrajšave v povzetku urejanja|tukaj]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:56, 18. junij 2020 (CEST)

== Waltz's Slovenian roots through his mother ==

Hello, I was thinking maybe you could give me your opinion on this https://en.wikipedia.org/wiki/Talk:Christoph_Waltz#Slovenian_heritage 
I've proven that Christoph Waltz has Slovenian roots (through his mother, née Urbancic) and is related to [[Josipina Turnograjska]], but some editors are trying to deny this and I do not understand why. I'm trying to  [[Assume good faith|assume good faith]], but the this whole thing really puzzles me. Anyway, I hope that by reading the talk through you will be able to put things in order. Thanks. {{nepodpisan|Max9844419087|01:22, 20. avgust 2020}}
:Hi, you should use the [[Wikipedija:Pod_lipo|village pump]] for such requests. Could you post it there? I hope somebody will be able to help you. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 08:41, 20. avgust 2020 (CEST)


== Bruno Urh ==

Spoštovani vandalizatorji moje strani in dobrega imena “M. Zaplotnik”, “”Zimsko sonce”, “Melaleuca alternifolia”, “Upwinxp”, “A09090091” in ostali sodelujoči redaktorji Wikipedije!

Čeprav sem do 18. leta res živel v Kočevju in imam kraj in ljudi rad, pa menim, da si ne morete lastiti pravice zamenjati moje celovite biografije in bibliografije ter z referencami podprte podatke o mojem dokumentiranem, mednarodnem in nasploh širokem arhitekturnem, dramskem, literarnem in ostalem delu ter alpinizmu — le s 25 let starimi balastnimi natolcevanji navedenimi kar v prvem naslovu pod “Kritika” in le s 25 let starimi lokalnimi projekti kot referencami. Jaz sem še živ in dejaven.

Nisem noben jugoslovanski arhitekt, saj sem diplomiral po razpadu Jugoslavije, sem pa pooblaščeni slovenski in avstrijski arhitekt.

Izbrisali ste vse o mednarodni arhitekturni smeri “Holotecture” katere utemeljitelj sem (ki sem jo bil pred leti celo patentiral, z vsemi publikacijami vred, tudi mednarodnimi znanstvenimi itd.). Izbrisali ste vse moje izdane strokovne knjige, članke, dela itd.

Če bi imeli iskrene namene dopolniti in urediti stran, je ne bi v celoti izbrisali. Upam, da takšna redakcija ni v skladu s standardi Wikipedije.

Prosim, da do ponedeljka, dne 28.12.2020 namestite nazaj podatke kakršni so bili pred vašim izbrisom in vašo namestitvijo škodljivih in namernih ter pristranskih klevet (na kar nedvoumno nakazuje “Kritika” kot prvo poglavje sicer brez repa in glave in z napačnimi ter pomanjkljivimi navedbami), ki sem jih skušal izbrisati, a jih skriti za šiframi vztrajno nameščate nazaj v roku parih minut. Jaz identitete ne skrivam.

Seveda verjetno smete dodati tudi balast — vse 25 let stare podatke, tudi napade name (in predvsem na takratnega župana) oziroma kot jih vi imenujete “Kritika”, saj bodo le potrdili kako dejaven in predan sem bil tisto leto ali dve tudi v Kočevju. Menim pa, da je takšna postavitev nekih travm neke novinarke na prvo mesto in v prevladujočem obsegu in celo na račun izbrisa vseh ostalih referenc zlobna, neprofesionalna in namerno škodljiva. (Pred 25 leti sem jo tožil, a je imela na razpolago odvetnika Dela, jaz pa sem bil brez denarja. Na prvi stopnji sem bil tožbo kljub temu dobil, kasneje pa v boju s časopisno hišo finančno omagal in se umaknil.) Danes se ne bom, saj mi poleg moralne (spet) nastaja tudi velika finančna škoda. (Sem že dobil pripombo stranke, ki kupuje eno mojo hišo za 400.000,00 € iz naslova teh vaših klevet.) V kolikor torej ne odstranite klevet in ne vzpostavite prvotno stanje podatkov na strani Bruno Urh, bom predal zadevo vsaj dvem, velikim, najboljšim, z nami poslujočim pooblaščenim odvetniškim družbam — specializiranim za avtorsko pravo in za odškodninsko pravo v Sloveniji in v svetu. Preverili bosta zakonitost vašega početja in ocenili ali obstaja podlaga za kazenski in odškodninski postopek proti vam kot posameznikom in instituciji po sodni poti.

Ali si bi po razkritju identitete v morebitnem postopku in po morebitnem zaključku postopka tudi tako solidarno znali razdeliti te velike stroške v stotisočih kot si sedaj delite čas in voljo v minutah za napad name, pa boste sami ocenili, saj se verjetno dobro poznate med seboj. Jaz upam na vašo razumnost in na profesionalnost ter poslanstvo vaše institucije, predvsem pa si želim miru, da lahko opravljam svoj poklic.

Lep pozdrav,
nešifrirani Bruno Urh

V vednost: Odvetniški pisarni in gospodarskemu atašeju, pooblaščenemu ministru v Washington-u, USA
[[Uporabnik:LucasLevjesrcni|LucasLevjesrcni]] ([[Uporabniški pogovor:LucasLevjesrcni|pogovor]]) 16:44, 23. december 2020 (CET)

== Zakaj si razveljavil? ==

Včeraj sem dodal nekaj vsebine k rastlini [[Baldrijan]], saj je ta zelo slabo opisna in si mi razveljavil. Kar sem dodal so točni podatki. Mi prosim razložiš kaj je razlog za raveljavitev? Lahko v Sloveniji kdo sploh ureja wiki zapise, če se vse takoj razveljavi?
Razumem eno raveljavitev prej, kjer se nisem dovolj potrudil ampak pri [[Baldrijan]] pa ne razumem.

:Naj samo dodam, da je spodnji link, ki si ga dodal spodaj v ''Zunanje povezave'' je mrtev in vrže napako 404. Sicer pa z vidika zadnjih urejanj glej [[Wikipedija:Pod lipo#Vandalizem v vsaki vasi]], saj so šolarji{{navedi vir}} vandalizirali tele članke in vnjih povečini dodajali mlade &quot;vplivneže&quot;. Upam, da se spor razreši. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09090091&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 09:42, 28. januar 2021 (CET)

:Katera od povezav vrne 404? Meni oba delujeta? Je to razlgo za razveljavitev. Ne razumem pa točno glede vandalizma. Ali moj zapis res izgleda kot vandalizem?
::&lt;s&gt;Meni obe vržeta 404&lt;/s&gt;. Sicer pa tvoj zapis ni bil vandalizem. Mogoče nisem dovolj jasno napisal, ampak je bil moj odziv na tvoj stavek: ''Lahko v Sloveniji kdo sploh ureja wiki zapise, če se vse takoj razveljavi?''. Upam, da se bo tole hitro razčistilo. Jaz bi mogoče vrnil, bi pa tvoje trditve poiskal z boljšimi viri (botaničnim priročnikom ipd.). Pomota z linkom (kopiral sem celotnega in ne samo dela. Za tole se opravičujem) LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09090091&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 10:07, 28. januar 2021 (CET)

::: Uf a res? Bom preveril kaj je s temi povezavami. Aha havala za pojasnilo. Sedaj razumem. Seveda, lahko dodam še vire. {{nepodpisani|Primozgo|10:15, 28. januar 2021‎}}

::::Sem vrnil vsebino, brez povezav, ki niso bile ravno na nivoju. Kot napotek, viri za take trditve pa res morajo biti strokovni. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 10:28, 28. januar 2021 (CET)

== IP blokada ==

Pozdravljen!

V povzetek si me podučil, da IP-jev ne blokiramo trajno. Če grem po BlokListi, vidim na zadnjih dveh straneh (od konca) 4 IPje, ki so bili blokirani za vedno. Načeloma bi lahko vsak IP blokirali za 1 teden/3/6 mesece, ampak bo oktobra spet isto s*****. PMM je to ena in ista oseba, a bi mogoče vložili checkuser prošnjo in potem lock na meto? LP '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09090091&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 14:34, 9. april 2021 (CEST)

:PS: Po moje bi morali tudi razširiti filter proti psovkam z ta novimi italijanskimi iz peskovnika in mojega pogovora... '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09090091&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 14:42, 9. april 2021 (CEST)

::Hoj, seveda se na naše peskovnike spravlja en in isti osebek, vendar nikoli ne deluje dalj časa z istega IP-naslova, zato z dolgotrajno blokado ne bomo dosegli ničesar. Če ima dinamičen naslov IP ali več dostopov do interneta, se lahko brez vsakršnega truda preklopi na drug IP in v 6 mesecih se skoraj gotovo ne bo vrnil ravno na blokiranega. Statične IP-je (kot je [[Posebno:Prispevki/194.249.186.71|ta]]) v primeru neprenehnega vandalizma lahko blokiramo za pol leta, eno leto, za stalno pa spet ne – po dvanajstih letih res ni več nevarnosti vandalizma s tega naslova, je pa čisto možno, da se taisti IP nekega dne dodeli naključnemu uporabniku interneta, ki bo tako po nedolžnem blokiran.
::V filter zlorab lahko dodamo italijanske psovke, žal pa dvomim, da filter deluje tudi na povzetke urejanja. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 19:03, 9. april 2021 (CEST)

== Odblokiranje ==

Hvala. Danes sem ga preveril še na WHOISu. IPv6 je sicer datiran v Slovenijo, a se bojim, da GRP uporablja IP spoofing. To praktično pomeni, da bi lahko vandaliziral tudi s tvojega IP, če bi ga vedel. Pogosto lutkarji tudi razveljavljajo samega sebe. Glede na podatke je Ipv6 z Arnesa, ki je načeloma varno omrežje, zato ga ne bom blokiral ponovno (tako ali tako je bil samo 1 teden). Pozornost je še vedno priporočena. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09090091&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 12:44, 13. november 2021 (CET)

== How we will see unregistered users ==

&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;
&lt;section begin=content/&gt;
Hi!

You get this message because you are an admin on a Wikimedia wiki.

When someone edits a Wikimedia wiki without being logged in today, we show their IP address. As you may already know, we will not be able to do this in the future. This is a decision by the Wikimedia Foundation Legal department, because norms and regulations for privacy online have changed.

Instead of the IP we will show a masked identity. You as an admin '''will still be able to access the IP'''. There will also be a new user right for those who need to see the full IPs of unregistered users to fight vandalism, harassment and spam without being admins. Patrollers will also see part of the IP even without this user right. We are also working on [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation/Improving tools|better tools]] to help.

If you have not seen it before, you can [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|read more on Meta]]. If you want to make sure you don’t miss technical changes on the Wikimedia wikis, you can [[m:Global message delivery/Targets/Tech ambassadors|subscribe]] to [[m:Tech/News|the weekly technical newsletter]].

We have [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation#IP Masking Implementation Approaches (FAQ)|two suggested ways]] this identity could work. '''We would appreciate your feedback''' on which way you think would work best for you and your wiki, now and in the future. You can [[m:Talk:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|let us know on the talk page]]. You can write in your language. The suggestions were posted in October and we will decide after 17 January.

Thank you. 
/[[m:User:Johan (WMF)|Johan (WMF)]]&lt;section end=content/&gt;
&lt;/div&gt;

19:19, 4. januar 2022 (CET)
&lt;!-- Message sent by User:Johan (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Johan_(WMF)/Target_lists/Admins2022(7)&amp;oldid=22532681 --&gt;

== Evrokovanci ==

Oprosti, vračanje je bila pomota. Hotel sem vrnit [[tenis]], pa si se zaradi posodobitev v živo znajdel pod klikom :( '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 12:45, 11. februar 2022 (CET)
:Tudi meni je že kdaj uspelo. Nobene zamere:) —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:49, 11. februar 2022 (CET)

== zakaj ste izbrisali stran Darenn Mbadinga? ==

zakaj ste izbrisali stran Darenn Mbadinga?? [[Posebno:Prispevki/2C0F:F038:581:A00:24DC:EF76:6129:3D49|2C0F:F038:581:A00:24DC:EF76:6129:3D49]] 13:23, 5. april 2022 (CEST)
:Stran je bila napisana z avtomatskim prevajalnikom in preveč nerazumljiva za objavo. Poleg tega se zdi, da oseba ne izpolnjuje merila [[Wikipedija:Pomembnost|pomembnosti]]. Imeti YouTube kanal in objaviti nekaj singlov, ki jih ne pozna noben resen medij, še ni dovolj za obstoj članka. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 21:03, 5. april 2022 (CEST)
::Poleg tega dva stavka vsebine je premalo za enciklopedijski vnos. Da o 10 referencah ne govorimo ([[WP:SPAM]]). '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 21:06, 5. april 2022 (CEST)

== Filter opus/opis ==

Pozdravljen. Kot ustvarjalca tega filtra naj te prijazno opomnim, da ima [[Posebno:AbuseFilter/7]] med zadnjimi zadetki dva lažna. Bomo ukrepali? Zdi se mi čudno, ker je uporabnik samo dodal 3 povezave, pa ga je vseeno zaznalo. Hvala! '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 16:34, 9. junij 2022 (CEST)
:Sem že ugotavljal, da ne deluje, kot bi moral, ja. Lahko se izklopi, dokler bolje ne naštudiram regexa. Se pa &quot;popravki&quot; ustvarjalnega opusa v ustvarjalni opis pojavljajo kar konstantno in sem prav radoveden, zakaj. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:34, 9. junij 2022 (CEST)
::Razlog je slab besedni zaklad šolarjev. [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 18:45, 9. junij 2022 (CEST)
:::To sem domneval, ampak takšna iniciativnost pri popravljanju ... —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:54, 9. junij 2022 (CEST)
::Mogoče bi lahko dodal preverbo kategorije (če je v kategoriji pesniki/pisatleji/dramatiki ...). Glede na to, da so ure precej šolske (moraš všteti tudi dijake v računalnicah dijaških domov), lahko pmm to počaka do 24. junija ter nato presodimo nadaljnje ukrepanje. Kaj meniš? '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 21:14, 9. junij 2022 (CEST)
:::Mislim, da bi bilo dovolj samo preprogramirati filter, da bo deloval.:) Trenutno se sproži vedno, če se obe besedi nahajata v kateri od spremenjenih vrstic, moral bi biti specifičnejši. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:13, 9. junij 2022 (CEST)

==Zaključitev predlogov za prestavitev==
Pozdravljen, [[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]. Prosil bi te za zaključitev [[:Kategorija:Odprti predlogi za prestavitev|odprtih predlogov za prestavitev]], pri katerih nisi sodeloval. Treba je dodati predlogo {{tlps|PP vrh|result=}} na vrhu, zamenjati {{tls|predlog za prestavitev/datiran}} s {{tlps|predlog za prestavitev/konec|''ime ciljne strani''}} in dodati {{tls|RM bottom}} na dnu. Za zgled sem zaključil [[Pogovor:Seznam slovenskih kuharskih oddaj]] in še nekaj predlogov v [[:Kategorija:Zaključeni predlogi za prestavitev]]. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 14:40, 24. februar 2023 (CET)

:Hvala lepa. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 15:20, 24. februar 2023 (CET)

::{{u|TadejM}}, prosim, sem zaključil kar vse nedvoumno odločene razprave, starejše od enega tedna. Očitno sicer nekje grešim, saj se strani ne dodajajo v kategorijo [[:Kategorija:Zaključeni predlogi za prestavitev|Zaključeni predlogi za prestavitev]]. Kar pa se tiče predlog ... če vprašaš mene, bi zadoščali dve, »Predlog za prestavitev« in »Zaključen predlog za prestavitev«. Naša skupnost je toliko manjša od angleške, da zmore reševati tekoče zadeve z enostavnejšimi procedurami, poleg tega nimamo moči (človeške in robotske), da bi redno učinkovito rokovali s takimi svežnji predlog. Nočem dajati v nič čigavršnega truda, bi pa si želel poenostavitve sistema. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:16, 24. februar 2023 (CET)

:Super, hvala. Bom pogledal, kaj je s kategorizacijo; verjetno je napaka v predlogi. Glede predlog: Za ustvaritev polja potrebuješ dve predlogi, ena predloga je za zamenjavo {{tl|Predlog za prestavitev/datiran}}. Drugače nimam nič proti poenostavitvi, če se v osnovi ohrani enaka funkcionalnost. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 18:24, 24. februar 2023 (CET)

==Portal Slovenija==
Pozdravljen, [[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]. Vidim, da si posodobil [[Portal:Slovenija]]. To je super, hvala. Na stran sem dodal predlogo {{tl|Stanje vzdrževanja portala}}, ki ima trenutno prazen parameter {{para|maintainer1}}. Če si pripravljen prevzeti skrb za portal, te vabim, da se vpišeš kot njegov vzdrževalec. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 20:20, 4. april 2023 (CEST)
:Zdravo, hvala za vabilo, vendar portala v trenutnem stanju ne bi zmogel vzdrževati. Vsebino naslovne strani bom po potrebi še posodobil, da pa bi v njegovem okviru organiziral vso obstoječo wikivsebino, bi bil trenutno prevelik zalogaj zame. Če nekoč portal zaživi, pa bi me zanimalo sodelovanje. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 17:16, 5. april 2023 (CEST)

== Registration proces za Tbilisi ==

V sledečih dnevih izpolni [[metawiki:Wikimedia CEE Meeting 2023/Registration#Registration_process|https://meta.wikimedia.org/wiki/Wikimedia_CEE_Meeting_2023/Registration#Registration_process]] (rdeči gumb  Affiliate Delegate Registration Form). Jaz se bom lotila tega jutri popoldne. 

* Prijavljaš se za &quot;Wikipedians of Slovenia User Group&quot;, 
* link kjer so glasovali o naju pa https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Pod_lipo#WMCEE_meeting_2023,_Gruzija
* Za kraj odhoda in prihoda izberi Ljubljana (letalo), in zgodnejši datum &quot;Thursday, September 14, 2023&quot; in za nazaj kasnejši datum &quot;Monday, September 18, 2023&quot;. Greva daleč in predlagam, da zadevo izkoristiva. To se bo pri dogovarjanju za letalske karte še lahko spremenilo.
* vize ne potrebujeva (glede na  GOV.SIlahko vstopiš tudi z osebno izkaznico)

Drugače pa predlagam, da se kontaktirava po mailu.  [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:40, 24. maj 2023 (CEST)

== Egejsko morje ==

Kdo pravi, da je Belo morje arhaično ime? Makedonci in Bolgari ga imenujejo tako še danes, težko pa je tudi trditi, da z njim nimajo oz. niso imeli nikoli opravka...   [[Posebno:Prispevki/2A01:261:BA1:B200:AD09:8D82:BD29:49E3|2A01:261:BA1:B200:AD09:8D82:BD29:49E3]] 02:01, 15. september 2023 (CEST)
: Glede arhaičnosti sem pretirano posplošil, se opravičujem. V vsakem primeru pa je imenom v pol ducata različnih jezikov namenjeno poglavje [[Egejsko morje#Etimologija|Etimologija]] in ne uvodna vrstica, kamor sodijo (če sploh) samo še morebitna druga uradna imena. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 20:36, 18. september 2023 (CEST)

== Gruzijske teme ==

Zdravo, hvala da si se lotil prečrkovanja. Angleške transkripcije so mi pa res šle že na živce, samo nisem imel znanja :P So urejanja povezana z obiskom? Kako je bilo (sprašujem, ker si prvič šel - ni treba odgovarjati, če nočeš). Lp, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 22:27, 21. september 2023 (CEST)
:Hoj, seveda je bil obisk Gruzije lepa motivacija, da se malo izobrazim o tej državi in spotoma še pomagam napraviti kak članek bolj čitljiv. Glede na količino gruzijskih člankov ne bom kmalu gotov.:) S prečrkovanjem gruzinščine si tudi jaz še nisem prišel popolnoma na čisto (predvsem kaj s tistimi črkami, ki jih poznajo v dveh različicah – c, č, k, p, t), mi je pa prvi cilj pospraviti angleško navlako. V jeziku, kjer so zelo pogoste dvoumne kombinacije črk (na primer [[Mcheta]] aka Mtskheta in ne Mčeta), se mi zdi to toliko bolj važno.:) Srečanje je bilo enkratna izkušnja in bi ga priporočil vsakemu zagnanemu sodelavcu. Tja sem odšel malo negotov, če bom sploh lahko kje sodeloval, vrnil pa se poln novih idej. Vredno je videti, kaj vse počnejo v drugih skupnostih, pa tudi spoznati wikipediste še drugače kot le po vzdevku. Sicer pa bova s Pinky še pripravila poročilo o srečanju in poročala pod lipo. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 23:51, 21. september 2023 (CEST)

== Nagrade v znanstveni fantastiki (in na splošno) ==

Vidim, da sta ti in [[uporabnik:Marko3|Marko3]] prestavljala [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Nagrada_hugo&amp;diff=prev&amp;oldid=6109107 nagradi hugo] in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Nagrada_nebula&amp;diff=prev&amp;oldid=6110937 nebula] na naslova z malimi črkami. Kako je pa npr. pisano [[nagrada SFERA]]? Ali tudi z malo? --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 07:53, 17. december 2023 (CET)

: Hm, že od osnovne šole nas zavzeto učijo, da se imena nagrad pišejo z malo začetnico ([[Oskar (filmska nagrada)|oskar]], [[Viktor (nagrada)|viktor]], [[grammy]], torej tudi hugo in nebula), razen če vsebujejo lastna imena (kakšna [[nagrada Prešernovega sklada]]). Za takole stilizirano ime nagrade, kot je SFERA, pa ne bi vedel, žal ... —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 09:12, 18. december 2023 (CET)

== Aneksija Krima ==
: ''Preseljeno na [[Pogovor:Aneksija]].'' —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 15:59, 1. marec 2024 (CET)

== Question on Slovenian ==

Živjo!

I do not speak Slovenian and having seen you on the history page of [[Zrenjanin]], I would like to ask you about the correct spelling of the name of this city. For some reason its Slovenian-language name was spelled as Zreňanin on my home wiki (Russian Wikipedia). If I understood it correctly, the Slovenian alphabet does not contain the letter ň. This is why I checked its name here [[Zrenjanin|(Zrenjanin]]) and changed it to Zrenjanin in the Russian-language article (it also happens to be the same as latin Serbian Zrenjanin). Could you please tell me if I was right here?

Thank you in advance and thank you for your efforts on Wikipedia! [[Uporabnik:Ur frnd|Ur frnd]] ([[Uporabniški pogovor:Ur frnd|pogovor]]) 02:35, 8. maj 2024 (CEST)

:Hi {{u|Ur frnd}}, Zreňanin is the name in Slovak, which is a co-official language in some places in Vojvodina (you'll find the name Zreňanin, for example, on traffic signs entering the town). In Slovenian the name is written the same as in Latin Serbian: Zrenjanin, but Slovenian doesn't have an official status there like Slovak, Hungarian and Romanian languages do. Perhaps somebody had intended to add the Slovak name and mislabeled it as Slovenian? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:27, 8. maj 2024 (CEST)
:: Thank you, {{u|Upwinxp}}! This was one of my guesses. The Russian article has been edited to have Zreňanin as its ''Slovak'' name. Meanwhile, our fellow Slovak Wiki uses Zrenjanin https://sk.wikipedia.org/wiki/Zrenjanin. Perhaps I will contact someone there so they could switch it to the correct spelling. [[Uporabnik:Ur frnd|Ur frnd]] ([[Uporabniški pogovor:Ur frnd|pogovor]]) 13:17, 8. maj 2024 (CEST)

::: You're welcome! I see it has been [[:sk:Diskusia s redaktorom:Teslaton#Renaming an article|sorted out]] on the Slovak wiki, too. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:56, 8. maj 2024 (CEST)

== Vandalizem ==

Imaš pa zelo hitre prste :) Ni se mi še zgodilo, da bi imel navzkrižje urejanj na blokiranju ter dveh povračanjih urejanj. Ena v miljon možnost. Lep večer ti želim, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 23:31, 9. maj 2024 (CEST)

: Bolje dva kot nobeden.;) Enako tudi tebi! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 23:36, 9. maj 2024 (CEST)

== Research about the tools on Wikimedia projects by the CEE Hub ==

Hi everyone, 

We would like to invite you to submit your responses to the survey dedicated to the tools that are used currently across the Wikimedia projects and the tools that you want to have.

This survey was made by the working group of the [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]], and your responses will be reviewed afterwards, as we want to continue supporting the communities. That support can be documentation for certain most used tools by other communities across the region per specific topics, finding solutions for new tools to be created in the future, creating most needed tools in the region (so called &quot;regional wishlist list&quot;), and many other options.

''Deadline to fill in the survey is '''20th of August, 2024'''.''

Submit your answers [https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSeIwzCDKs6jXPG7EpZe-JH2Mm1odU0_MAv1bO-z-nLOq9dlug/viewform?usp=sf_link '''here''']

Thank you in advance for your time that you will dedicate in filling in this survey --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 15:07, 26. julij 2024 (CEST)
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Tools&amp;oldid=27177596 --&gt;

== Mail ==

Sem ti odpisal. Hvala za kontakt. Lp, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 21:50, 26. julij 2024 (CEST)

== Revert ==

Hvala, nisem sploh opazil, da sta dva IP-ja. LP, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 11:13, 3. avgust 2024 (CEST)

== Demonimi ==

Jaz sicer podpiram Wikipodatki, kolikor se da. Pri demonimih (krajev ki so bili po prvi v Italiji) sem že prej opazil, da pobira italijanske (kjer pač so).
Tale poizvedba https://w.wiki/ApjM vrne naselja in obline (trenutno 26 zadetkov), ki sploh imajo polje demonim in jih dopolnim s slovenskim in jim dam višji rank kot italijanskim - primer Koper. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 16:23, 15. september 2024 (CEST)

: Uporabno, bom pogledal. Hja, v marsičem so Wikipodatki čudovita stvar, ampak po mojem mnenju smo z njihovo implementacijo vseeno malo preveč liberalni ... da takele stvari visijo naokoli toliko časa, preden kdo opazi in ukrepa, ni najboljša reklama za nas. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:46, 15. september 2024 (CEST)

== Results from the survey about the tools on Wikimedia projects by the CEE Hub ==

Hi everyone,

During August 2024, we sent you a survey about the tools, so now we would like to bring to your attention the conclusions and results from the survey, which you can explore on this '''[[:m:Wikimedia CEE Hub/Tools|Meta page]]'''.

I hope you will enjoy exploring the mentioned tools on the page, along with other conclusions from the survey. Thanks for your time, and we will continue working on this important topic. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:10, 7. oktober 2024 (CEST)
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Tools&amp;oldid=27177596 --&gt;

==Praznična čestitka==
{| style=&quot;border-style:solid; border-color:green; background-color:white; font color:red; border-width:2px; text-align:left; padding:8px;&quot;
|[[File:Christmas Wikipedia-logo-v2-en.png|110px]]
|Voščim ti miren in blagoslovljen božič, v novem letu pa ti želim uspešno, zdravja polno ter sadov obilno prihajajoče leto 2025. Naj vnema ne poide! S prisrčnimi pozdravi,--'''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 15:09, 23. december 2024 (CET)
|}


: {{u|A09}}, najlepša hvala, takšnega wikivoščila pa še nisem prejel. Tudi tebi mirne praznike in vneme ter uspehov polno novo leto – na Wikipediji in izven nje 🙃 —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:20, 23. december 2024 (CET)
::Se ne spomnim, da bi kdo to počel v preteklih letih, pa se mi zdi in primerno kot tudi povezovalno. Škoda, da ni bolj pogosto - sploh v teh časih, ko lepa beseda vse manjkrat najde lepo mesto. Hvala tudi tebi za voščilo. Lep večer,--'''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 16:48, 23. december 2024 (CET)

== Thank you for being a medical contributors! ==

&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;
{| style=&quot;background-color: #fdffe7; border: 1px solid #fceb92;&quot;
|rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;vertical-align: middle; padding: 5px;&quot; | [[File:Wiki Project Med Foundation logo.svg|130px]]
|style=&quot;font-size: x-large; padding: 3px 3px 0 3px; height: 1.5em;&quot; |'''The 2024 Cure Award''' 
|-
| style=&quot;vertical-align: middle; padding: 3px;&quot; |In 2024 you '''[[mdwiki:WikiProjectMed:WikiProject_Medicine/Stats/Top_medical_editors_2024_(all)|were one of the top medical editors in your language]]'''. Thank you from [[m:WikiProject_Med|Wiki Project Med]] for helping bring free, complete, accurate, up-to-date health information to the public. We really appreciate you and the vital work you do! 

Wiki Project Med Foundation is a [[meta:Wikimedia_thematic_organizations|thematic organization]] whose mission is to improve our health content. '''[[meta:Wiki_Project_Med#People_interested|Consider joining for 2025]]''', there are no associated costs.

Additionally one of our primary efforts revolves around translating health content. We invite you to '''[https://mdwiki.toolforge.org/Translation_Dashboard/index.php try our new workflow]''' if you have not already. Our dashboard automatically [https://mdwiki.toolforge.org/Translation_Dashboard/leaderboard.php collects statistics] of your efforts and we are working on [https://mdwiki.toolforge.org/fixwikirefs.php tools to automatically improve formating].
|}

Thanks again :-)  -- [[mdwiki:User:Doc_James|&lt;span style=&quot;color:#0000f1&quot;&gt;'''Doc James'''&lt;/span&gt;]] along with the rest of the team at '''[[m:WikiProject_Med|Wiki Project Med Foundation]]''' 07:23, 26. januar 2025 (CET)
&lt;/div&gt;
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:Doc James@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Top_Other_Language_Editors_2024&amp;oldid=28172893 --&gt;

== Join us at the Next CEE Catch up! Learn about Temporary accounts! ==

Hi everyone, 

We want to announce the tenth '''[[:m:Wikimedia CEE Hub/Catch up|CEE Catch Up]]''' session, which will be dedicated to the '''Temporary accounts''', as this important change is going to affect every Wikipedia soon, so it is important for patrollers and functionaries like you to understand this change. On wikis where temporary accounts are enabled, IP addresses of unregistered editors are not visible publicly. Only those who fight spam, vandalism, harassment and disinformation have access to IP addresses there.

The session will take place on '''10th of June 2025, 18:00-19:00 CEST''' (check your ''[https://zonestamp.toolforge.org/1749571200 local time]'').

If you are interested in this topic, then '''[[:m:Event:CEE Catch up Nr. 10 (June 2025)|sign-up for the session here]]'''.

[[User:TRistovski-CEEhub|TRistovski-CEEhub]] ([[User talk:TRistovski-CEEhub|pogovor]]) 13:17, 29. maj 2025 (CEST)
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_admins&amp;oldid=28802724 --&gt;

==CEE==
Pozdravljen. si pri tockovanju mogoce pozabil, da se prispevki k projektoma nujnih 1000 in nujnih 10.000 tockujejo z dodatnimi 3 tockami? LP, Blugeginger2 {{nepodpisan|157.167.74.180|09:04, 3. junij 2025}}
: Hoj, nisem pozabil – prosil sem Yerpa, ki je že na začetku natečaja pripravljal seznam relevantnih člankov in ima boljši pregled nad projektoma, da te točke prišteje on. Delne točke sem označil z ležečo pisavo, da se ne pozabi. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 09:14, 3. junij 2025 (CEST)
:: OK, oprosti za sitnarjenje. {{nepodpisan|157.167.74.180|09:21, 3. junij 2025}}

== Growth features - Mentorship and Community updates ==

​Hi everyone, 

Wikimedia Foundation worked on evolving some of the growth features, primarily dedicated to the newcomers in our movement and communities. If you do not know, everyone can access them, activating them from Preferences (in the below of the page).

You can learn about these features '''[[mw:Growth|here]]'''.

CEE Hub is contacting you (patrollers/admins) directly as we would like to bring to your attention two of these features that we think can be useful for your community: '''[[mw:Growth/Mentor dashboard|Mentorship]]''' and '''[[mw:Growth/Community Updates|Community Updates]]'''.

We noticed that the majority of the CEE language editions of Wikipedia does not have active one of these features, so we are encouraging you to check whether your wiki has these features and if not to begin community discussion if you want to introduce them to your editors. If you want to check it, you need to go to the Special:CommunityConfiguration page on your wiki, where all of the growth features are listed.

If you need more support with this, please contact Growth team [[mw:Growth/Team|here]].

--[[User:TRistovski-CEEhub|TRistovski-CEEhub]] ([[User talk:TRistovski-CEEhub|pogovor]]) 14:29, 16. julij 2025 (CEST)
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_admins&amp;oldid=28802724 --&gt;

== Posodobitev števila prebivalcev ==

Ali je možno, da še v članku [[Občina Brežice#Naselja]] strojno posodobiš števila prebivalcev? &amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 15:44, 2. avgust 2025 (CEST)

: Urejeno. Ni se bilo niti treba truditi s strojnim urejanjem, temveč sem samo naredil izpis iz [https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/05C5003S.px/ pxweb.stat.si] in skopiral številke iz ene tabele v drugo.:) —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 17:27, 2. avgust 2025 (CEST)

Odlično, hvala. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 20:19, 2. avgust 2025 (CEST)

Lahko to narediš še za [[Seznam občin v Sloveniji]] in [[Seznam mest v Sloveniji]]? --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 11:02, 3. avgust 2025 (CEST)

: Pogledam danes ali jutri. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 10:28, 4. avgust 2025 (CEST)
:: Seznam občin (z zamudo) urejen, seznama mest pa se lotim ob priliki. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:38, 12. avgust 2025 (CEST)

Pri občinah bi bilo treba še gostoto prebivalcev posodobit. Se da to kako avtomatsko preračunat in vnest? Pa v glavi tabele manjka še datum stanja pri prebivalcih. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 13:11, 12. avgust 2025 (CEST)

: Gostoto sem posodobil – recimo pri Ajdovščini se je spremenila z 79 na 81. Računati ni bilo treba, temveč sem jo vzel iz [https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/2640010S.px Statove tabele]. Vsi trije stolpci imajo podatke za 1. januar 2024, najnovejši datum, za katerega sta v Statovi tabeli objavljeni tako površina/gostota kot število prebivalcev. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:26, 12. avgust 2025 (CEST)

A, sem spregledal, da si že posodobil. Hvala za opravljeno delo. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 13:36, 12. avgust 2025 (CEST)

==Rocol-Melara in Trg Oberdan==
Sem ti odgovoril na svoji strani. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 20:57, 26. avgust 2025 (CEST)

== Update request ==

Hello, Upwinxp. 

Can you rename [[Princ Andrew, vojvoda Yorški]] into the Slovenian version of [[Andrew Mountbatten Windsor]]? 

After all his titles, honours and styles were stripped of him on 30 October 2025, he became plain (Mr.) Andrew Mountbatten Windsor. 

Here is the official statement from Buckingham Palace: 

https://www.royal.uk/news-and-activity/2025-10-30/a-statement-from-buckingham-palace 

Yours sincerely, [[Posebno:Prispevki/&amp;#126;2025-30848-59|&amp;#126;2025-30848-59]] ([[Uporabniški pogovor:&amp;#126;2025-30848-59|pogovor]]) 19:02, 1. november 2025 (CET)

:BTW, glede na to, da gre za dogodke v britanski kraljevi družini praktično brez precedensa bi bilo mogoče pametno novico uvrstiti na glavno stran. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 20:03, 1. november 2025 (CET)

:: {{ping|&amp;#126;2025-30848-59}} {{opravljeno}}. {{ping|A09}} morda pod pogojem, da se članek temeljiteje posodobi, ampak tudi sicer po mojem skromnem mnenju zdrahe z norveškega, španskega, japonskega, britanskega, esvatinijskega dvora spadajo bolj med rumene novice. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 20:18, 1. november 2025 (CET)
:::Se strinjam, WP ni rumeni tisk, tako da je večidel odvisen od formulacije same. Podatek o takorekoč epilogu pa se mi zdi zanimiv, zadeva se v britanski javnosti skozi zobe vleče že nekaj let, zato bi znalo zadostovati za sam vnos. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 20:48, 1. november 2025 (CET)

Hello, Upwinxp. 

Can you rename [[Andrew Mountbatten Windsor]] to [[Andrew Mountbatten-Windsor]], by adding the hyphen in Andrew Mountbatten-Windsor's surname? Andrew Mountbatten-Windsor's surname has been hyphenated again, as decreed by late Queen Elizabeth II, after the hyphen was briefly omitted from his surname, after he was stripped of all his royal and military titles.

Here is a source from The Guardian, which is a respectable newspaper, not a tabloid.

https://www.theguardian.com/uk-news/2025/nov/12/andrew-mountbatten-windsor-hyphenated-decreed-queen-elizabeth

Yours sincerely, [[Posebno:Prispevki/&amp;#126;2025-39123-02|&amp;#126;2025-39123-02]] ([[Uporabniški pogovor:&amp;#126;2025-39123-02|pogovor]]) 13:36, 8. december 2025 (CET)

: {{opravljeno}}. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:48, 8. december 2025 (CET)
::Thank you very much. [[Posebno:Prispevki/&amp;#126;2025-39133-56|&amp;#126;2025-39133-56]] ([[Uporabniški pogovor:&amp;#126;2025-39133-56|pogovor]]) 15:58, 8. december 2025 (CET)

== Invitation for a session &quot;Tools and features for Users with Extended Rights&quot; ==

Hi, you are receiving this invitation as you are either patroller and/or admin in your community and [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]] is preparing a session called '''Tools and features for Users with Extended Rights''', which we think that it will be interesting for you.

The session is organised by the CEE Hub along with Wikimedia Foundation’s Movement Communications regional specialist Natalia Szafran-Kozakowska. Speakers in the session are Product Managers and Software Engineers from Wikimedia Foundation, so you will hear recent updates, new developments, and they will answer questions. So, please think what you want to ask them and come to the session.

The session will be held on '''Tuesday, December 2nd, 2025 at 17:00 CET'''. Please register yourself '''[[:m:Event:CEE Catch Up: Tools for Users with Extended Rights|here]]'''.

If you have any questions, please contact me. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:45, 19. november 2025 (CET) (on behalf of the CEE Hub)
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_admins&amp;oldid=29165186 --&gt;

== Vabilo k urejevalskemu maratonu ==

Upwinxp, danes se odpre urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025|Gorizia-Nova Gorica 2025]], v sklopu katerega bomo razširjali in ustvarjali vsebine o Gorici, Novi Gorici ter širši regiji, nasploh pa tematikah Slovenije ter Italije. Natečaj poteka do 29. decembra 2025. Toplo vabljen k urejanju in ustvarjanju. V imenu Študentskega Wikikluba Univerze Ljubljana in Wikimedie Italije, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 13:30, 19. december 2025 (CET)
: Hoj, hvala za vabilo. Obljubim najmanj en prispevek :) Tale konec tedna bom bolj daleč od Ljubljane in v glavnem offline, tako da me na današnjem editathonu v živo ne bo, za zaključni dogodek v januarju pa se mi mogoče celo uspe zorganizirati. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:06, 19. december 2025 (CET)

==Praznično voščilo==
{| style=&quot;border-style:solid; border-color:red; background-color:white; font color:red; border-width:5px; text-align:left; padding:8px;&quot;
|[[File:Christmas Wikipedia-logo-v2-en.png|110px]]
|Voščim ti miren in blagoslovljen božič, v novem letu 2026 pa ti želim uspehov, polno zdravja ter obilo sadov. Še veliko čričkov, kolibrijev in ostalih žužkov, pa čim manj vandalizma! S prisrčnimi pozdravi in na prihodnje sodelovanje,--'''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 16:19, 24. december 2025 (CET)
|}

:{{u|A09}}, hvala. Tudi tebi srečno 2026, mirne praznike in zaslužen oddih ob najbližjih po zelo aktivnem letu. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 19:07, 24. december 2025 (CET)

== Školjke ==

Hej, sem videl prispevke o kongerijah. Sploh pri [[Kuščerjeva kongerija|kuščerjevi kongeriji]] se sprašujem, če je v skladu z [https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/4950/pisanje-za%C4%8Detnic-pri-vrstah-bitij odgovorom Jezikovne svetovalnice] ni morda bolje pisati z veliko začetnico, ki naj bi bila prevladujoča v literaturi? Začetnici sta sicer obe dovoljeni, zato bi bil hvaležen za kakršenkoli komentar. Hvala in lep večer še naprej, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 20:54, 1. februar 2026 (CET)

: Živjo. Ja, ko sem ustvarjal članka, sem videl, da različni viri pišejo različno. Jaz sem se na koncu odločil držati oblike, ki jo že uporabljata [https://www.bioportal.si/fotoarhiv.php BioPortal] in [https://narcis.gov.si/ords/r/narcis/narcis/takson?p44_tax_id=35037 NarcIS]: z malo začetnico in trdim č. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 08:56, 2. februar 2026 (CET)

Če izkoristim temo - je kak poseben razlog, da si kategorijo poimenoval po znanstvenem imenu družine in ne &quot;Trikotničarke&quot;? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 09:04, 2. februar 2026 (CET)

: Ni. Sem se slučajno zgledoval ravno po [[:Kategorija:Pinnidae|kategoriji Pinnidae]], potem pa temu nisem več posvečal pozornosti. Se lahko preimenuje obe. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 09:14, 2. februar 2026 (CET)

== You may be an eligible candidate for the U4C election ==

&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;
Greetings,

The [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee|Universal Code of Conduct Coordinating Committee (U4C)]] seeks candidates for the 2026 election. The U4C is the global committee responsible for overseeing enforcement of the [[foundation:Special:MyLanguage/Policy:Universal Code of Conduct|Universal Code of Conduct]]. Elections are held annually, if elected a committee member serves for two years.

This year the U4C requires candidates to hold administrator rights on at least one wiki, which is why you are being contacted as you appear to hold this right. There are other requirements, such as candidates must be at least 18 years old and may not be employed by the Wikimedia Foundation or other related chapters and affiliates. You can find more information in the [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026#Call_for_Candidates|call for candidates on Meta-wiki]]. Additionally, the committee's working language is English; some ability to communicate in English is required.

The election opens on 18 May, if you are eligible and interested you have until 10 May to submit your candidacy. There will be a week in between for candidates to answer questions from the community. Voting takes place privately in [[m:Special:MyLanguage/SecurePoll|SecurePoll]], successful candidates must receive at least 60% support. More information is available on [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026|the 2026 Elections page]], including timelines and other candidacy information. If you read over the material and consider yourself qualified, please consider submitting your name to run for the committee. If you think someone else in your community might be interested and qualified, please encourage them to run.

In partnership with the U4C -- [[m:User:Keegan (WMF)|Keegan (WMF)]] ([[m:User_talk:Keegan (WMF)|talk]]) 22:11, 28. april 2026 (CEST) &lt;/div&gt;
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:Keegan (WMF)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Keegan_(WMF)/test&amp;oldid=30472482 --&gt;

== Zapis nekdanjih imen ==

Morda je res lepše, da se nekdanja imena naselij piše ležeče kot pa odebeljeno. Da ti ne bo treba menjati. Lep pozdrav! [[Uporabnik:Kranjski Timijan|Kranjski Timijan]] ([[Uporabniški pogovor:Kranjski Timijan|pogovor]]) 12:35, 3. maj 2026 (CEST)

: Pozdravljen. V vsakem primeru je dobro, da je od članka do članka karseda enotno, in v veliki večini člankov o naseljih so tujejezična, zgodovinska ... imena v uvodni vrstici že pisana ležeče. Tudi meni je lepše tako kot pa odebeljeno, sicer bi marsikje postalo kičasto. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:49, 3. maj 2026 (CEST)

:: {{u|Kranjski Timijan}}, glede na tvoja kasnejša včerajšnja urejanja nisem več prepričan, ali sem prav razumel tvoje zgornje sporočilo? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:16, 4. maj 2026 (CEST)
:::Ojoj, zdaj sem opazil, butec, sem pozno zvečer delal napol avtomatsko. Jao, to se pa res opravičujem [[Uporabnik:Kranjski Timijan|Kranjski Timijan]] ([[Uporabniški pogovor:Kranjski Timijan|pogovor]]) 13:54, 4. maj 2026 (CEST)

== Šentjungert ==

''Prestavil na [[Pogovor:Šentjungert]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:49, 3. maj 2026 (CEST)''

== Slovenščina ==

Hello. I'm looking for Slovenian translation of descriptions of a few items for Wikidata. Would you help? [[Uporabnik:Eurohunter|Eurohunter]] ([[Uporabniški pogovor:Eurohunter|pogovor]]) 00:16, 7. maj 2026 (CEST)

: {{ping|Eurohunter}} sure, tell which ones and I'll try my best. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:12, 7. maj 2026 (CEST)
:: &quot;studijski album Basshunterja&quot;, &quot;kompilacijski album Basshunterja&quot; and &quot;singel Käärije in Basshunterja&quot; has to be correct in Slovenian. I need Bosnian &quot;pjesma Käärije i Basshuntera&quot; in Slovenian and &quot;promotional single by Basshunter&quot;, &quot;music video by Basshunter&quot; and &quot;lyric video by Basshunter and Alien Cut&quot;. [[Uporabnik:Eurohunter|Eurohunter]] ([[Uporabniški pogovor:Eurohunter|pogovor]]) 19:02, 7. maj 2026 (CEST)

::: &quot;studijski album Basshunterja&quot; and &quot;kompilacijski album Basshunterja&quot; are okay.
::: I suggest to change &quot;singel Käärije in Basshunterja&quot; to &quot;singel Käärijäja in Basshunterja&quot; – while it might sound weird, Finnish nouns ending with -ä should be treated differently than Slovene nouns ending with -a (also [https://fran.si/135/epravopis-slovenski-pravopis/4661412/jyvaskyla Jyväskylä – genitive Jyväskyläja]).
::: Considering the above, &quot;pjesma Käärije i Basshuntera&quot; would be translated as &quot;pesem Käärijäja in Basshunterja&quot;.
::: &quot;promocijski singel Basshunterja&quot; – &quot;promocijski singel Basshunterja&quot;.
::: &quot;music video by Basshunter&quot; – &quot;glasbeni video Basshunterja&quot;, or &quot;videospot Basshunterja&quot;.
::: &quot;lyric video by Basshunter and Alien Cut&quot;: a difficult one to give a simple yet exact translation as we haven't got a term for 'lyric video'. Consider putting it as &quot;pesem Basshunterja in Alien Cuta&quot; (song) or &quot;video Basshunterja in Alien Cuta&quot; (video). Anyway, a single lyric video is probably not notable enough for a Wikidata property of its own. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 23:17, 7. maj 2026 (CEST)
:::: Thanks a lot. All added expect lyrics video. Official lyrics video are notable on Wikidata. If that is helpfull - in Polish &quot;music video&quot; is called &quot;teledysk&quot;, then &quot;lyrics video&quot; is called &quot;teledysk tekstowy&quot; and &quot;lyrics&quot; is for &quot;tekst&quot;. [[Uporabnik:Eurohunter|Eurohunter]] ([[Uporabniški pogovor:Eurohunter|pogovor]]) 20:49, 21. maj 2026 (CEST)

== Stanje predloga za izbris ==

Pozdravljeni. Aprila ste na mojo željo predlagali članek [[Kaja Dobrovoljc]] za izbris. Ker je od predloga minilo že dva meseca in se z izbrisom v celoti strinjam (članek je (generirana?) kopija mojega življenjepisa v pdf, prav tako pa ne želim imeti biografske strani na Wikipediji), vas vljudno prosim, če lahko kot administrator formalno zaključite razpravo in stran izbrišete.

Že vnaprej se vam najlepša hvala za pomoč in trud. [[Posebno:Prispevki/&amp;#126;2026-33602-15|&amp;#126;2026-33602-15]] ([[Uporabniški pogovor:&amp;#126;2026-33602-15|pogovor]]) 12:21, 6. junij 2026 (CEST)

== Nova ministrstva ==

Glede na to, da so po novem ministrstva razdruževali in združevali bi morali biti članki napisani na novo. V večini ne gre za preprosto nadaljevanje. Stare je treba opredeliti z letnico veljavnosti in končati. [[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 21:22, 9. junij 2026 (CEST)

: Kjer so bile spremembe korenite, se strinjam. Oznaka {{tl|posodobi}} pa naj na trenutnih člankih ostane, če ne drugega, je treba opisati ukinitev ministrstva in pobrisati &quot;trenutne&quot; ministre. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 21:31, 9. junij 2026 (CEST)</text>
      <sha1>k7dge9tcp5oem7mqy0i21qp5id1l889</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Cessna Citation Sovereign</title>
    <ns>0</ns>
    <id>406943</id>
    <revision>
      <id>6687526</id>
      <parentid>6571645</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T07:21:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sàádî</username>
        <id>260952</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>([[c:GR|GR]]) [[c:COM:FR|File renamed]]: [[File:2007 CESSNA 680 photo D Ramey Logan.jpg]] → [[File:2007 CESSNA 680 photo Don Ramey Logan.jpg]] [[c:COM:FR#FR1|Criterion 1]] (original uploader’s request)</comment>
      <origin>6687526</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3305" sha1="f9yj7h10nqtlsqmhkdvo8cubm890bn7" xml:space="preserve">{|{{Infobox Aircraft Begin
  |name = Citation Sovereign
  |image = Soko Aviation Cessna 680 Citation Sovereign.jpg  |caption = 
}}{{Infobox Aircraft Type
  |type =Reaktivno [[poslovno letalo]]
  |manufacturer = [[Cessna]]
  |designer=
  |first flight = Februar 2002
  |introduced = 2004
  |status = V proizvodnji
  |primary user = 
  |more users =  &lt;
  |produced = 
  |number built =&gt; 300
  |unit cost = [[US$]]18,0 milijonov
  |Made successful by = Cessna Citation Sovereign I1
}}
|}
[[File:2007 CESSNA 680 photo Don Ramey Logan.jpg|thumb|right|2007 Model 680 Citation Sovereign]]
'''Cessna Citation Sovereign''' (Cessna Model 680 Sovereign) je 12-sedežno reaktivno [[poslovno letalo]] ameriškega proizvajalca [[Cessna]] iz [[Kansas|Kansasa]]. Sovereign je drugo najvčje letalo družine [[Cessna Citation]], večji je samo [[Cessna Citation X|Citation X]]. Prvi let Sovereigna je bil februarja 2002. 

Poganjata ga dva [[Turboventilatorski motor|turboventilatorska]] motorja [[Pratt &amp; Whitney Canada|Pratt &amp; Whitney Canada PW306C]] s [[FADEC|FADECom]]. Sovereign je opremljen s [[Honeywell Primus]] [[stekleni kokpit|steklenim kokpitom]]. 

==Specifikacije (Citation Sovereign)==
{{Aircraft specs
|ref=
|prime units?=kts
|crew=2
|capacity=12 potnikov / {{convert|2689|lb|kg|abbr=on|0}} tovora
|length m=19,354
|span m=22,4
|wing area sqft=543
|height m=6,2
|empty weight lb=21000
|max takeoff weight lb=30775
|max landing weight lb=25575
|max ramp weight lb=31025
|eng1 number=2
|eng1 name=[[Pratt &amp; Whitney Canada PW306D]]
|eng1 type=[[turbofan]] 
|eng1 lbf=&lt;!-- jet/rocket engines --&gt;5907
|eng1 note=

*'''Največji kontinuirani potisk:''' {{convert|5907|lbf|kN|abbr=on|0}} 
|avionics=  
}}

==Glej tudi==
* [[Cessna Citation]]
* [[Cessna Citation X]]
* [[Bombardier Learjet 60]]
* [[Bombardier Challenger 300]]
* [[Gulfstream G100]]
* [[Hawker 800|Hawker 800XP/850XP]]

==Sklici==
{{sklici}}

==Zunanje povezave==
{{Commons category|Cessna Citation Sovereign}}
* [http://www.ce680.com Citation Sovereign]
* [http://www.cessna.com/citation.html Official Cessna Citation uradna stran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120806054522/http://www.cessna.com/citation.html |date=2012-08-06 }}
* [http://www.cessna.com/citation/sovereign.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130410103758/http://www.cessna.com/citation/sovereign.html |date=2013-04-10 }} Cessna Citation Sovereign stran
* [http://www.airliners.net/info/stats.main?id=164 Airliners.net - Cessna Citation Sovereign slike]
* [http://www.airweb.faa.gov/regulatory_and_guidance_Library/rgMakeModel.nsf/0/25ea1c5c344179b58625724300682175/$FILE/T00012W1.pdf Federal Aviation Administration Type Certificate Data Sheet T00012WI - Cessna Model 680 Sovereign] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110721035819/http://www.airweb.faa.gov/regulatory_and_guidance_Library/rgMakeModel.nsf/0/25ea1c5c344179b58625724300682175/$FILE/T00012W1.pdf |date=2011-07-21 }}
*[http://www.easa.eu.int/ws_prod/c/doc/Design_Appro/Aircrafts/EASA%20TCDS%20Cessna%20680.pdf European Aviation Safety Agency Type Certificate Data Sheet = Cessna Model 680 Sovereign]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}

{{Cessna}}
{{Poslovna letala}}
[[Kategorija:Letala Cessna]]
[[Kategorija:Poslovna letala]]</text>
      <sha1>f9yj7h10nqtlsqmhkdvo8cubm890bn7</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Praia</title>
    <ns>0</ns>
    <id>411564</id>
    <revision>
      <id>6687491</id>
      <parentid>6646256</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T01:23:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6687491</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="16838" sha1="88dhbhkvsg1fb10wk6upy2by9l5dca9" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje
|official_name          = Praia
|native_name            =
|nickname               =
|settlement_type        = 
|motto                  =
|image_skyline          = {{multiple image
| border           = infobox
| total_width      = 270
| image_style      =
| perrow           = 1/2/2/1
| image1           = Praia Ribeira de Palmarejo (cropped).jpg
| caption1         = Pogled na ''Monte Vermelho''
| image2           = Palácio da Cultura, Praia, Cape Verde.jpg
| caption2         = Palácio da Cultura Ildo Lobo
| image3           = Praia-Hôtel de ville (2).jpg
| caption3         = [[mestna hiša, Praia|mestna hiša]]
| image4           = Praia-Fundação Amílcar Cabral (1).jpg
| caption4         = Fundação [[Amílcar Cabral]]
| image5           = Praia-Monument to Diogo Gomes (3) (cropped).jpg
| caption5         = [[spomenik Dioga Gomesa]]
| image6           = Praia aerial (cropped).jpg
| caption6         = Pogled na mesto Praia
}}
|image_map              =
|mapsize                =
|map_caption            =
|image_map1             =
|mapsize1               =
|map_caption1           =
|pushpin_map            = Zelenortski otoki
|pushpin_label_position = &lt;!-- The position of the pushpin label: left, right, top, bottom, none. --&gt;
|pushpin_map_caption    = Lega mesta na Zelenortskih otokih
|pushpin_mapsize        = 300
|coordinates_region     = CI
|subdivision_type       = Država
|subdivision_name       = {{zastava|Zelenortski otoki}}
|subdivision_type1      = Otok
|subdivision_name1      = [[Santiago, Zelenortski otoki|Santiago]]
|subdivision_type2      = Občina
|subdivision_name2      = Praia
|government_type        =
|leader_title           = 
|leader_name            = 
| established_title = Ustanovitev
| established_date = 16. stoletje
| established_title1 = mesto
| established_date1 = 1858
|area_footnotes           =
|area_total_km2           = 102,6
|area_land_km2            = 
|area_water_km2           =
|area_water_percent       =
|area_urban_km2           =
|area_metro_km2           =
| population_footnotes = &lt;ref name=&quot;q682&quot;&gt;{{cite web | title=Cape Verde: Islands, Municipalities, Cities &amp; Towns | website=Population Statistics | date=1990-06-23 | url=https://www.citypopulation.de/en/capeverde/ | access-date=2026-02-21}}&lt;/ref&gt;
| population_total = 141.219
| population_as_of = 2021
|population_density_km2         = auto
|population_metro               =
|population_density_metro_km2   =
|population_urban               =
|population_density_urban_km2   =
|timezone               = Zelenortski čas
|utc_offset             = -1
|timezone_DST           =
|utc_offset_DST         =14.918°N 23.509°W
|latd = 14 |latm = 55 |lats = 5 | latNS =N
|longd= 23 |longm= 30 |longs= 32 | longEW=W | coordinates_display=d
|elevation_footnotes    = 
|elevation_m            =
|postal_code_type       = &lt;!-- Enter ZIP code, Postcode, Post code, Postal code... --&gt;
|postal_code            =
|area_code              =
|website                = 
|footnotes              =
}}

'''Praia''' ([[portugalščina|portugalsko]]: [[plaža]]) je glavno in največje mesto Zelenortskih otokov,&lt;ref name=yearbook&gt;[http://ine.cv/wp-content/uploads/2017/02/statistical-yearbook-cv-2015_en.pdf Cape Verde, Statistical Yearbook 2015], [[Instituto Nacional de Estatística (Cape Verde)|Instituto Nacional de Estatística]]&lt;/ref&gt; otoški državi v [[Atlantski ocean|Atlantskem oceanu]] zahodno od [[Afrika|Afrike]]. Je tudi sedež občine Praia. Stoji ob južni obali otoka [[Santiago, Zelenortski otoki|Santiago]] v zavetrni (''Sotavento'') skupini otokov in je tudi glavno pristanišče, kjer natovarjajo kmetijske pridelke za izvoz.&lt;ref name=&quot;Cybriwsky2013&quot;&gt;{{navedi knjigo |first=Roman A. |last=Cybriwsky |chapter=Praia |title=Capital Cities around the World |url=https://archive.org/details/capitalcitiesaro0000cybr |publisher=ABC-CLIO |year=2013 |isbn=9781610692489 |pages=[https://archive.org/details/capitalcitiesaro0000cybr/page/243 243]–244}}&lt;/ref&gt; Poleg tega je ob obali postaja pomembnega čezoceanskega [[podmorski kabel|podmorskega kabla]].&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=http://www.britannica.com/place/Praia |title=Praia |work=Britannica Online |accessdate=2.12.2015}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
[[File:Combat naval de La Praya (cropped).jpg|thumb|left|Upodobitev Praie med bitko pri Porto Prayi leta 1781]]
[[File:BARROW(1806) p098 PORTO PRAYA, ISLAND OF ST.JAGO (cropped).jpg|thumb|left|Praia, upodobljena leta 1806]]

Otok Santiago je leta 1460 odkril [[António da Noli]].&lt;ref name=gomes&gt;[http://hdl.handle.net/11328/594 Valor simbólico do centro histórico da Praia], Lourenço Conceição Gomes, Universidade Portucalense, 2008&lt;/ref&gt;{{rp|73}} Prvo naselje na otoku je bilo Ribeira Grande (danes [[Cidade Velha]]). Vas Praia de Santa Maria je bila prvič omenjena okoli leta 1615 in je zrasla v bližini naravnega pristanišča.&lt;ref&gt;Roman Adrian Cybriwsky, ''Capital Cities around the World: An Encyclopedia of Geography, History, and Culture'', ABC-CLIO, USA, 2013, p. 244&lt;/ref&gt; Pristanišča otoka Santiago so bila pomembna pristanišča za ladje, ki so plule med [[Portugalska|Portugalsko]] in portugalskimi kolonijami v Afriki in Južni Ameriki. Med koncem 16. in koncem 18. stoletja sta tako Ribeira Grande kot Praia utrpela številne piratske napade, vključno s tistimi [[Francis Drake|Francisa Drakea]] (1585) in [[Jacques Cassard|Jacquesa Cassarda]] (1712).&lt;ref name=gomes/&gt;{{rp|195}}

Zaradi svoje strateške lege je imela boljšo zaščito pred piratskimi napadi, kar ji je dalo veliko prednost pred starejšim mestom Ribeira Grande (Cidade Velha). Postopoma je nadomestila Cidade Velha in postala najpomembnejše naselje Zelenortskih otokov, leta 1770 pa je postala glavno mesto Zelenortskih otokov.&lt;ref name=unesco&gt;{{Cite web|title=Centre historique de Praia|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6103/|access-date=2023-02-19|website=UNESCO World Heritage Centre|language=fr|date=2016}}&lt;/ref&gt; Pomorska bitka pri Porto Praya se je odvila v pristanišču Praia 16. aprila 1781. Ker je bila Portugalska nevtralna, sta v njej sodelovali Velika Britanija in Francija, bitka pa se je končala s taktičnim remijem in francosko strateško zmago. Praia je bila prva postaja na potovanju [[Charles Darwin|Charlesa Darwina]] z ladjo [[HMS ''Beagle'']] leta 1832.&lt;ref&gt;
[[s:en:Journal of researches into the natural history and geology of the countries visited during the voyage of H.M.S. Beagle round the world/Chapter 1|Journal of researches into the natural history and geology of the countries visited during the voyage of H.M.S. Beagle round the world – Chapter 1 at Wikisource, top part]]&lt;/ref&gt;

V 19. stoletju je bil [[Plateau (Praia)]] popolnoma prenovljen z ulicami po mrežnem načrtu, obdanimi z veličastnimi kolonialnimi stavbami in dvorci.&lt;ref name=unesco/&gt;&lt;ref&gt;[http://www.portaldoconhecimento.gov.cv/bitstream/10961/2407/1/monografia%20Domigas%20de%20Pina.pdf Antigas residências senhoriais do Centro Histórico da Praia], Domingas Andrade Silva Barbosa de Pina, Universidade de Cabo Verde, 2009&lt;/ref&gt; Praia je leta 1858 uradno postala mesto (''cidade''), kar ji je zagotovilo status glavnega mesta Zelenortskih otokov, s koncentracijo političnih, verskih in gospodarskih vlog.&lt;ref name=gomes/&gt;{{rp|55}} V zgodnjih 1920-ih je imela okoli 21.000 prebivalcev.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Habbel|first=Josef|title=Habbels Konversationslexikon|volume=3|page=1043|place=Regensburg|year=1925}}&lt;/ref&gt;

Tako kot v drugih delih arhipelaga se je v 1950-ih okrepil odpor proti portugalski oblasti. Ni bilo odprte vojne za neodvisnost kot v [[Gvineja Bissau|Gvineji Bissau]]; po nageljnovi revoluciji na Portugalskem leta 1974 in posledičnem koncu portugalske kolonialne vojne, so Zelenortski otoki julija 1975 razglasili neodvisnost. Po osamosvojitvi je Praia doživela demografski razcvet, saj so se vanjo priseljevali ljudje z vseh otokov. Posledično 56 % celotnega prebivalstva Zelenortskih otokov živi v Santiagu, 29 % pa samo v občini Praia. Njeno ocenjeno prebivalstvo je doseglo 151.436 (2015).&lt;ref name=yearbook/&gt;{{rp|36}} 28. junija 1985 je Praia postala članica UCCLA, mednarodne organizacije Zveze luzoskih – afroameriško-azijskih prestolnic.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.cm-lisboa.pt/investir/relacoes-economicas-internacionais/uccla|title=Site of the City of Lisbon: UCCLA|publisher=City of Lisbon|language=pt|access-date=11 October 2016}}&lt;/ref&gt;

== Geografija ==
[[File:Praia, Cape Verde Astronaut Imagery.jpg|thumb|left|Pogled na Praio iz zraka]]

Geografsko lahko Praio opišemo kot skupek planot in okoliških dolin. Te planote se običajno imenujejo ''achada'' (Achada de Santo António, Achada de São Filipe, Achada Eugénio Lima, Achada Grande, Achadinha itd. – ''achada'' je portugalska beseda za označevanje vulkanske planote), osrednja pa se imenuje [[Plateau (Praia)]]. Mestno naselje je večinoma zgrajeno na vrhu teh planot in vzdolž dolin. Otoček Santa Maria leži pred istoimensko plažo.

Dolgo časa je bila samo Plateau obravnavana kot mesto, druge soseske pa so bile premeščene v obrobna predmestja, čeprav so bile vedno tesno povezane s Plateau (premik ljudi, izmenjava blaga in storitev itd.). Zato je imela le Plateau prej relativno dobro razvito urbanizacijo z lastno infrastrukturo. Preostale soseske so se razvile na bolj organski, kaotičen način.

Šele po osamosvojitvi se je planota združila z drugimi soseskami in ustvarila tisto, kar danes velja za mesto Praia. Celotno mesto je bilo takrat opremljeno z ustrezno infrastrukturo. Urbanizacija se je začela takoj po osamosvojitvi in ​​​​skušala se je razširiti proti severu.

=== Podnebje ===
Praia ima puščavsko podnebje (Köppen: ''BWh'') s kratkim mokrim obdobjem in dolgim, zelo izrazitim sušnim obdobjem. Pravzaprav zunaj avgusta, septembra in oktobra v Praii pade malo padavin. Mesto v povprečju prejme približno 210 milimetrov dežja na leto. Ker je najhladnejši mesec precej nad 18 °C, njegovi temperaturni vzorci spominjajo na tropsko podnebje, vendar nimajo dovolj padavin, da bi jih lahko uvrstili med take. Kljub sušnemu podnebju se Praia zaradi svoje lege ob oceanu na otoku Santiago redko zelo segreje ali zelo ohladi. Temperature so tople in konstantne s povprečno najvišjo temperaturo 27 °C in povprečno najnižjo temperaturo 22 °C.

== Gospodarstvo ==
[[File:Praia coast Cape Verde.jpg|thumb|right|Turizem pomembno prispeva k gospodarstvu Praie]]

Glavne gospodarske dejavnosti Praie spadajo v terciarni sektor. Poleg dejavnosti, povezanih z upravo in upravljanjem (lokalnim in nacionalnim), obstaja obsežna trgovina, storitve (zdravstvo, izobraževanje, turizem, restavracije in hoteli, javne funkcije itd.) in druge dejavnosti liberalnega značaja.&lt;ref&gt;{{Cite encyclopedia
|title=Praia  |encyclopedia= Encyclopedia Britannica|url=https://www.britannica.com/place/Praia|access-date=2023-02-19|language=en|date=2015}}&lt;/ref&gt;

Ker je Praia glavno mesto države in gospodarsko središče, je eno ekonomsko najbolj uspešnih mest na arhipelagu Zelenortskih otokov. Približno tretjina (1/3) prebivalstva mesta danes (2014) živi pod pragom revščine. Bruto metropolitanski proizvod mesta znaša približno 39 % BDP države, kar pomeni 4764 USD dohodka na prebivalca.

== Kultura ==
[[File:Praia-Palácio Presidencial (1) (cropped).jpg|thumb|right|[[Predsedniška palača Zelenortskih otokov]].]]
[[File:Farol D. Maria Pia-2.jpg|thumb|right|Farol de D. Maria Pia]]

Tukaj je [[Etnografski muzej, Praia|Etnografski muzej]] (''Museu Etnográfico''), ki je bil ustanovljen leta 1997. Med najstarejšimi stavbami v Praii je vojašnica Jaime Mota (''Quartel Jaime Mota'') iz leta 1826. Od leta 2016 je zgodovinsko središče Praie na poskusnem seznamu svetovne dediščine.&lt;ref name=unesco/&gt;

Znamenitosti v kolonialnem mestnem središču so trg Albuquerque (poimenovan po kolonialnem guvernerju sredine 19. stoletja, Caetanu Alexandreju de Almeida e Albuquerque), stara mestna hiša, zgrajena v 1920-ih, predsedniška palača, ki je bila zgrajena konec 19. stoletja za dom portugalskega guvernerja in [[spomenik Dioga Gomesa]] (''Monumento de Diogo Gomes''), poimenovan po portugalskem navigatorju, ki je leta 1460 odkril otok Santiago.

== Mesta čaščenja ==
Med mesti čaščenja so pretežno krščanske cerkve in templji: rimskokatoliška škofija Santiago de Cabo Verde (katoliška cerkev), cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni, cerkev Nazarečanov, univerzalna cerkev Božjega kraljestva, Božje skupščine.&lt;ref&gt;J. Gordon Melton, Martin Baumann, ‘‘Religions of the World: A Comprehensive Encyclopedia of Beliefs and Practices’’, ABC-CLIO, USA, 2010, p. 505&lt;/ref&gt;

== Mednarodne povezave ==
Mesto ima uradne povezave (pobratena/sestrska mesta, mesta-dvojčki) z naslednjimi kraji po svetu:
{{div col|colwidth=20em}}
*{{flagicon|USA}} [[Boston]], ZDA&lt;ref&gt;{{cite web |title=Sister cities|url=https://www.boston.gov/economic-development/sister-cities|website=boston.gov|date=3 August 2016 |publisher=City of Boston|access-date=19 February 2020}}&lt;/ref&gt;
*{{flagicon|POR}} [[Faro, Portugalsja|Faro]], Portugalska&lt;ref&gt;{{cite web |title=Geminações|url=https://www.cm-faro.pt/pt/menu/292/geminacoes.aspx|website=cm-faro.pt|publisher=Faro|language=pt|access-date=11 December 2019}}&lt;/ref&gt;
*{{flagicon|POR}} [[Figueira da Foz]], Portugalska&lt;ref&gt;{{cite web|title=Geminações de Cidades e Vilas: Figueira da Foz|url=https://www.anmp.pt/anmp/pro/mun1/gem101l0.php?cod_ent=M6230|website=anmp.pt|publisher=Associação Nacional de Municípios Portugueses|language=pt|access-date=10 December 2019|archive-date=2021-12-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20211212025024/https://www.anmp.pt/anmp/pro/mun1/gem101l0.php?cod_ent=M6230|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
*{{flagicon|POR}} [[Funchal]], Portugalska&lt;ref&gt;{{cite web|title=Acordos de Geminação|url=http://www.cm-funchal.pt/en/rela%C3%A7%C3%B5es-internacionais/179-acordos-de-gemina%C3%A7%C3%A3o.html|website=cm-funchal.pt|publisher=Funchal|language=pt|access-date=10 December 2019|archive-date=2021-12-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20211212025027/https://www.cm-funchal.pt/en/rela%C3%A7%C3%B5es-internacionais/179-acordos-de-gemina%C3%A7%C3%A3o.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
*{{flagicon|POR}} Gondomar, Portugalska&lt;ref&gt;{{cite web|title=Geminações|url=https://www.cm-gondomar.pt/concelho/geminacoes/barton-inglaterra/|website=cm-gondomar.pt|publisher=Gondomar|language=pt|access-date=12 December 2019|archive-date=2021-12-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20211228205558/https://www.cm-gondomar.pt/concelho/geminacoes/barton-inglaterra/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
*{{flagicon|CHN}} Džinan, LR Kitajska&lt;ref&gt;{{cite web|title=Sister Cities|url=http://english.jinan.gov.cn/art/2018/12/18/art_29566_2754518.html|website=english.jinan.gov.cn|publisher=Jinan|access-date=19 February 2020|archive-date=2020-06-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20200606193657/http://english.jinan.gov.cn/art/2018/12/18/art_29566_2754518.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
*{{flagicon|POR}} [[Lizbona]], Portugalska&lt;ref&gt;{{cite web|title=Acordos de geminação|url=https://www.lisboa.pt/municipio/relacoes-internacionais/acordos-de-geminacao|website=lisboa.pt|publisher=Lisboa|language=pt|access-date=3 February 2020|archive-date=2020-02-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20200203073427/https://www.lisboa.pt/municipio/relacoes-internacionais/acordos-de-geminacao|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
*{{flagicon|MAC}} [[Makav]], LR Kitajska&lt;ref&gt;{{cite web |title=Exchange between IACM and other cities|url=https://www.iam.gov.mo/files/exchange_e.pdf|website=iam.gov.mo|publisher=Governo da Região Administrativa Special de Macau|date=2019|access-date=19 February 2020}}&lt;/ref&gt;
*{{flagicon|POR}} [[Ponta Delgada]], Portugalska&lt;ref&gt;{{cite web|title=Geminações de Cidades e Vilas: Ponta Delgada|url=https://www.anmp.pt/anmp/pro/mun1/gem101l0.php?cod_ent=M9500|website=anmp.pt|publisher=Associação Nacional de Municípios Portugueses|language=pt|access-date=12 December 2019|archive-date=2021-05-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210512211937/https://www.anmp.pt/anmp/pro/mun1/gem101l0.php?cod_ent=M9500|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
*{{flagicon|USA}} Providence, Rhode Island, ZDA&lt;ref&gt;{{cite web |title=Providence Gets Its Fifth Sister City, But No One Knows for Sure|url=https://www.golocalprov.com/news/providence-gets-its-fifth-sister-city-but-no-one-knows-for-sure|website=golocalprov.com|publisher=GoLocalProv News|date=13 October 2016|access-date=19 February 2020}}&lt;/ref&gt;
{{div col end}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|Praia}}
* {{official|http://www.cmpraia.cv/}}

{{Seznam afriških glavnih mest}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Praia|*]]
[[Kategorija:Glavna mesta Afrike]]
[[Kategorija:Mesta na Zelenortskih otokih]]</text>
      <sha1>88dhbhkvsg1fb10wk6upy2by9l5dca9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ragnhild Norveška</title>
    <ns>0</ns>
    <id>412340</id>
    <revision>
      <id>6687500</id>
      <parentid>6610767</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T05:02:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6687500</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11444" sha1="j16r3hn3knj782rrc6dsdb10g29h3vu" xml:space="preserve">{{Infobox royalty|princess
| name = Princesa Ragnhild, ga. Lorentzen
| full name = Ragnhild Alexandra
| birth_date = &lt;!--Wikidata--&gt;
| birth_place = &lt;!--Wikidata--&gt;
| death_date = &lt;!--Wikidata--&gt;
| death_place = &lt;!--Wikidata--&gt;
| burial_date = [[28. september]] [[2012]]
| place of burial = Askerška cerkev&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.kongehuset.no/c27031/artikkel/vis.html?tid=27577|title=Prinsesse Ragnhild, fru Lorentzen|accessdate=25. december 2015|publisher=kongehuset.no}} {{ikona no}}&lt;/ref&gt;
| house = [[Rodbina Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg|Glücksburg]]
| spouse = Erling Lorentzen&lt;br/&gt; (por. 1953-2012; njena smrt)
| issue = Haakon Lorentzen&lt;br&gt;Ingeborg Lorentzen&lt;br&gt;Ragnhild Lorentzen
| father = [[Olaf V. Norveški]]
| mother = [[Marta Švedska|Princesa Märtha Švedska]]
}}
'''Ragnhild Alexandra Lorentzen, princesa Norveške''', * [[9. junij]] [[1930]], [[Oslo]], [[Norveška]], † [[16. september]] [[2012]], [[Rio de Janeiro]], [[Brazilija]].

Ragnhild je bila najstarejši otrok kralja [[Olaf V. Norveški|Olafa V. Norveškega]] in [[Marta Švedska|princese Marte Švedske]]. Z rojstvom je bila princesa Norveške in članica [[Rodbina Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg|rodbine Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg]]. Bila je starejša sestra kralja [[Harald V. Norveški|Haralda V. Norveškega]] in [[Astrid Norveška|princese Astrid Norveške]].

Bila je pra-pravnukinja [[Viktorija Britanska|kraljice Viktorije]] Združenega kraljestva in tako tudi sestrična v drugem kolenu kraljice [[Elizabeta II. Britanska|Elizabete II.]].&lt;ref&gt;http://www.telegraph.co.uk/news/obituaries/royalty-obituaries/9561327/Princess-Ragnhild-of-Norway.html&lt;/ref&gt; V času svoje smrti je bila 77. v vrsti na [[Nasledstvo na britanski prestol|britanski prestol]]. Njena teta po materni strani je bila [[Astrid Švedska|kraljica Astrid Belgijska]], kar je princeso Ragnhild naredilo sestrično v prvem kolenu z [[Baudouin I. Belgijski|Baudouinom I. Belgikskim]] in njegovim bratom (ter naslednikom) [[Albert II. Belgijski|Albertom II. Belgijskim]].&lt;ref&gt;http://www.thepeerage.com/p10125.htm#i101244&lt;/ref&gt;

==Življenjepis==
===Zgodnje življenje===
Princesa Ragnhild je bila prva norveška princesa po 629. letih rojena na norveških tleh.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://trondni.blogspot.com/2010/06/on-this-date-princess-ragnhild-is-80.html|title=On this date: Princess Ragnhild is 80 today|accessdate=5. november 2015|date=9. junij 2010}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Odrasla je v Kraljevi rezidenci v [[Skaugum]]u blizu [[Asker]]ja, zahodno od [[Oslo|Osla]]. Princesa je bila krščena 27. junija 1930 v Kraljevi kapeli in njeni botri so bili: [[Haakon VII. Norveški|kralj Norveške]] (njen stari oče), [[Matilda Valižanska|kraljica Norveške]] (njena stara mati), [[Karl Švedski|vojvoda Västergötlandski]] (njen stari oče), [[Ingeborg Danska|vojvodinja Västergötlandska]] (njena stara mati), [[Gustav V. Švedski|kralj Švedske]] (njen prastric), [[Viktorija Valižanska|princesa Viktorija Britanska]] (njena prateta), princesa Margareta Danska (njena teta) in [[Jurij VI. Britanski|vojvoda Yorški]]. Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je princesa s svojo družino leta 1940 po nemški invaziji pobegnila iz Norveške&lt;ref name=&quot;nrk1&quot; /&gt; in vojni čas je preživela s svojo materjo in sorojencema v [[Washington, D.C.|Washingtonu, D.C.]]. Pred rojstvom njenega mlajšega brata je bilo predvidevano, da bi ona v odsotnosti moškega dediča postala kraljica Norveške, čeprav bi to potrebovalo ustavno spremembo, saj ženske v tistem času niso mogle naslediti prestola.&lt;ref name=&quot;nrk1&quot;&gt;
{{navedi splet|url=http://www.nrk.no/nyheter/norge/1.8077585|title=Prinsesse Ragnhild er død|author=Solveig Husøy|publisher=NRK|date=16. september 2012|accessdate=25. december 2015}}{{ikona no}}&lt;/ref&gt;

Odprla je [[Zimske olimpijske igre 1952]] v [[Oslo|Oslu]], saj sta se takrat njen oče in stari oče udeležila pogreba kralja [[Jurij VI. Britanski|Jurija VI.]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://olympic.org/oslo-1952-winter-olympics |title=arhivska kopija |accessdate=2015-12-25 |archive-date=2014-07-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140706194821/http://www.olympic.org/oslo-1952-winter-olympics |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

===Poroka in družina===
Princesa Ragnhild se je 15. maja 1953 v Askerju poročila z Erlingom Lorentznom, norveški trgovalcem višjega razreda, po čimer je princesa naslovljena ''njena visokost princesa Ragnhild, gospa Lorentzen''. Poroka princese s poslovnežem in vojaškim častnikom, ki je med [[Druga svetovna vojna|vojno]] služil kot njen telesni stražar, je povzročila veliko kontroverznost, saj je bila prva norveška princesa, ki se ni poročila s plemičem. Kmalu po poroki para je bilo objavljeno, da norveška zastava ne bi več visela na princesin rojstni dan (9. junija).

Po poroki se je njen častni naslov spremenil iz kraljevska visokost v visokost in postala je znana kot ''princesa Ragnhild, ga. Lorentzen''. Par se je preselil, originalno kot za začasno prebivališče, v [[Rio de Janeiro]] v [[Brazilija|Braziliji]], kjer je njen mož imel bistven poslovni delež, vendar ko sta se sčasoma ustalila tam in ostala tem do njene smrti leta 2012.&lt;ref name=&quot;vg1&quot; /&gt; v Braziliji je njen mož ustanovil Aracruz Celulose.

Princesa je imela tri otroke:
* '''Haakon''' Lorentzen, rojen 23. avgusta 1954 v Oslu. Dne 14. aprila 1982 se je poročil z Martho Carvalho de Freitas (roj. 5. aprila 1958 v Riu de Janeiru),&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://worldroots.com/cgi-bin/gasteldb?@I23518@ |title=arhivska kopija |accessdate=2015-12-25 |archive-date=2011-05-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110520173457/http://worldroots.com/cgi-bin/gasteldb?@I23518@ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; s katero ima tri otroke.
** '''Olav''' Alexander Lorentzen, rojen 11. julija 1985 v Riu de Janeiru
** '''Christian''' Frederik Lorentzen, rojen 23. maja 1988 v Riu de Janeiru
** '''Sophia''' Anne Lorentzen, rojena 28. junija 1994 v Riu de Janeiru
* '''Ingeborg''' Ribeiro (roj. Lorentzen), rojena 27. februarja 1957. Dne 4. junija 1982 se je v Braziliji poročila s Paulom Ribeirom, s katerim ima eno hčerko
** '''Victoria''' Ragna Lorentzen Ribeiro, rojena 19. decembra 1988 v Riu de Janeiru. S Felipom Sampaiom Falcãom se je poročila 9. avgusta 2014.
* '''Ragnhild''' Long (roj. Lorentzen), rojena 8. maja 1968. Dne 21. novembra se je poročila z ameriškim katolikom Aaronom Matthewom Longom, s katerim ima dve hčerki.
** '''Alexandra''' Long, rojena 14. decembra 2007
** '''Elizabeth''' Long, rojena marca 2011

===Kraljevo življenje===
Kot članica norveške kraljevske družine princesa Ragnhild ni izvajala nobenih uradnih državnih dolžnosti, vendar se je udeleževala družinskih dogodkov kot na primer kraljevih porok.

Princesa je bila konzervativna in je leta 2004 javno kritizirala nečaka in nečakinjo, [[Marta Ludovika Norveška|princeso Märtha Louise]] in [[Haakon, norveški prestolonaslednik|prestolonaslednika Haakona Magnusa]], zaradi njune izbire zakonca.

Princesa Ragnhild je bila pokroviteljica norveške organizacije za gluhe in naglušne.

Več ladij, tudi MS ''Prinsesse Ragnhild'', so bile poimenovane v njeno čast.

===Smrt===
Princesa Ragnhild je umrla 16. septembra 2012 na svojem domu v Riu de Janeiru po dobi bolezni v starosti 82 let.&lt;ref name=&quot;vg1&quot;&gt;{{navedi splet|last=Lohne|first=Jenny-Linn|title=Prinsesse Ragnhild er død|url=http://www.vg.no/rampelys/artikkel.php?artid=10045713|publisher=VG|accessdate=20. september 2012|date= 25. december 2015}} {{ikona no}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.kongehuset.no/c26939/nyhet/vis.html?tid=100179|title=Prinsesse Ragnhild er død|date=16. september 2012|publisher=Kraljevska hiša Norveške|accessdate=25. december 2015}} {{ikona no}}&lt;/ref&gt;

==Nazivi==
* '''9. junij 1930 - 15. maj 1953:''' ''Njena kraljevska visokost'' princesa Ragnhild Norveška
* '''15. maj 1953 - 16. september 2012:''' ''Njena visokost'' princesa Ragnhild, ga. Lorentzen

==Galerija==
&lt;gallery widths=&quot;150px&quot; heights=&quot;150px&quot;&gt;
Slika:Dåp for prinsesse Ragnhild i 1930.jpg|&lt;center&gt;Krst princese Ragnhild leta 1930
Slika:17. Den norske Kronprinsfamilie - no-nb digifoto 20150727 00118 bldsa pk kgl0033.jpg|&lt;center&gt;Princesa Ragnhild z mamo [[Marta Švedska|Marto]], očetom [[Olaf V. Norveški|Olafom]] in sestro [[Astrid Norveška|Astrid]] leta 1934.
Slika:22. Den norske Kronprinsfamilie - no-nb digifoto 20150727 00173 bldsa pk kgl0049.jpg|&lt;center&gt;Norveška kraljevska družina leta 1934
Slika:Norges Kronprinsfamilie (6820390482).jpg|&lt;center&gt;Vizitka norveške kraljevske družine za Božič
Slika:Prinsessene_Ragnhild_og_Astrid,_ca_1935_(6966510527).jpg|Vizitka norveške kraljevske družine za Božič leta 1935
Slika:158. Prins Harald og Prinsessene Ragnhild og Astrid - no-nb digifoto 20150727 00119 bldsa pk kgl0073.jpg|&lt;center&gt;Ragnhild z bratom [[Harald V. Norveški|Haraldom]] in sestro [[Astrid Norveška|Astrid]] septembra 1939.
Slika:Dronning Maud og Prinsessene (6966510185).jpg|&lt;center&gt;Princesa Ragnhild s sestro [[Astrid Norveška|Astrid]] in babico [[Matilda Valižanska|kraljico Matildo]]
&lt;/gallery&gt;

==Predniki==
{{Predniki
|style=font-size: 80%; line-height: 110%;
|border=1
|boxstyle=padding-top: 0; padding-bottom: 0;
|boxstyle_1=background-color: #fcc;
|boxstyle_2=background-color: #fb9;
|boxstyle_3=background-color: #ffc;
|boxstyle_4=background-color: #bfc;
|boxstyle_5=background-color: #9fe;
|1= 1. '''Princesa Ragnhild Norveška'''
| 2= 2. [[Olaf V. Norveški]]
| 3= 3. [[Marta Švedska|Princesa Märtha Švedska]]
| 4= 4. [[Haakon VII. Norveški]]
| 5= 5. [[Matilda Valižanska|Princesa Maud Valižanska]]
| 6= 6. [[Karl Švedski|Princ Karl, vojvoda Västergötlandski]]
| 7= 7. [[Ingeborg Danska|Princesa Ingeborg Danska]]
| 8= 8. [[Friderik VIII. Danski]] (=14)
| 9= 9. [[Ludovika Švedska|Princesa Ludovika Švedska]] (=15)
| 10= 10. [[Edvard VII. Britanski]]
| 11= 11. [[Aleksandra Danska|Princesa Aleksandra Danska]]
| 12= 12. [[Oskar II. Švedski]]
| 13= 13. [[Sofija Nassavska|Princesa Sofija Nassavska]]
| 14= 14. [[Friderik VIII. Danski]] (=8)
| 15= 15. [[Ludovika Švedska|Princesa Ludovika Švedska]] (=9)
| 16= 16. [[Kristjan IX. Danski]] (=28, 22)
| 17= 17. [[Ludovika Hesse-Kasselska|Princesa Ludovika Hesse-Kasselska]] (=29, 23)
| 18= 18. [[Karl XV. Švedski]] (=30)
| 19= 19. [[Ludovika Nizozemska|Princesa Ludovika Nizozemska]] (=31)
| 20= 20. [[Albert Saški-Coburg-Gothski|Albert, britanski princ]]
| 21= 21. [[Viktorija Britanska]]
| 22= 22. [[Kristjan IX. Danski]] (=16, 28)
| 23= 23. [[Ludovika Hesse-Kasselska|Princesa Ludovika Hesse-Kasselska]] (=17, 29)
| 24= 24. [[Oskar I. Švedski]]
| 25= 25. [[Jožefina Leuchtenberška]]
| 26= 26. [[Viljem I. Nassavski|Viljem, vojvoda Nassavski]]
| 27= 27. [[Pavlina Württemberška|Princesa Pauline Württemberška]]
| 28= 28. [[Kristjan IX. Danski]] (=16, 22)
| 29= 29. [[Ludovika Hesse-Kasselska|Princesa Ludovika Hesse-Kasselska]] (=17, 23)
| 30= 30. [[Karl XV. Švedski]] (=18)
| 31= 31. [[Ludovika Nizozemska|Princesa Ludovika Nizozemska]] (=19)
}}

==Sklici==
{{sklici}}

==Zunanje povezave==
* [http://www.kongehuset.no/c27291/artikkel/vis.html?tid=28752 Uradni življenjepis na uradni spletni stran norveške kraljevske hiše]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1930]]
[[Kategorija:Umrli leta 2012]]
[[Kategorija:Norveške princese]]
[[Kategorija:Rodbina Glücksburg (Norveška)]]</text>
      <sha1>j16r3hn3knj782rrc6dsdb10g29h3vu</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Okttober</title>
    <ns>0</ns>
    <id>412853</id>
    <revision>
      <id>6687615</id>
      <parentid>6614162</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T08:39:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Anzet</username>
        <id>118843</id>
      </contributor>
      <origin>6687615</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4159" sha1="4hwvc8vdbr0ggdqem9i18h6ivqjh29r" xml:space="preserve">{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec
| name             = Okttober
| image            = 
| image_size       = 
| landscape        = yes
| alt              = 
| caption          = 
| background       = group_or_band
| alias            = 
| origin           = [[Maribor]], Slovenija
| genre            = Rock
| years_active     = {{start date|2009}}–danes
| label            = 
| associated_acts  = 
| website          = &lt;!-- WD --&gt;
| current_members  = Milan Fras&lt;br&gt;Nikola Stojanović&lt;br&gt;Sebastijan Roškarič&lt;br&gt;Gregor Božič
| past_members     = [[Rene Markovič]], Lan Falež, Primož Pavlin
| module           = 
| module2          = 
| module3          = 
}}
'''Okttober''' je slovenska rock [[glasbena skupina]] iz Maribora.

Začetki skupine segajo v leto 2009, ko sta se pevcu in kitaristu Milanu Frasu ter basistu Reneju Markoviču pridružila solo kitarist Niki Stojanović in bobnar Grega Božič. Skupina se je prvotno imenovala Woody and the Seamonkiz (še pred prihodom Nikole). 2015 je Reneja zamenjal bas kitarist Lan Falež, za njim je bil basist Primož Pavlin. Leta 2018 je imela skupina daljšo pavzo zaradi zdravstvenih težav pevca Milana, konec leta 2018 pa je mesto basista prevzel Sebastijan Roškarič, s katerim so se Okttober po letu in pol dolgi pavzi končno spet vrnili na koncertne odre.

Svoj prvi singel ''Lep dan'' so izdali leta 2013, na radijske postaje pa so ga začeli pošiljati naslednje leto. Z njim so se povzpeli na sam vrh lestvic več radijskih postaj (Radio City, Radio Maribor, Radio Prlek, Radio Rogla). 2015 sta sledila ''Sem kakor ti'', ki je bil popevka tedna na [[Val 202|Valu 202]], in ''Dlani''. Za vse tri so posneli videospote v sodelovanju z mladim hrvaškim režiserjem Dinkom Šimcem. 10. 10. 2015 je izšla njihova debitantska plošča z naslovom ''10''.

V letih 2018 in 2019 skupina dela na ustvarjanju in snemanju novih pesmih.

Njihove pesmi sodijo v zvrst melanholično-melodičnega rocka, tematsko pa so osebno izpovedne, življenjske, pa tudi družbeno kritične.

==Diskografija==

'''Singli'''

* Lep dan &lt;small&gt;(2013)&lt;/small&gt;
* Sem kakor ti &lt;small&gt;(2015)&lt;/small&gt;
* Dlani &lt;small&gt;(2015)&lt;/small&gt;
* Obljube &lt;small&gt;(2020)&lt;/small&gt;
* Majhne sledi &lt;small&gt;(2020)&lt;/small&gt;

'''Videospoti'''

*''[https://www.youtube.com/watch?v=ExckSO5BFjg Lep dan]''
*''[https://www.youtube.com/watch?v=DVMGdzQN96c Sem kakor ti]''
*''[https://www.youtube.com/watch?v=dKC57M2vTf4 Dlani]''

'''Albumi'''
* ''10'' (2015)
* ''Anemoia'' (2026)

{| class=&quot;wikitable collapsible collapsed&quot;
|-
! colspan=&quot;3&quot;|''10'' – seznam skladb
|-
! Leto !! Album !! Skladbe
|-
| &lt;center&gt;2015&lt;/center&gt; || &lt;center&gt;''10''&lt;/center&gt; || style=&quot;font-size:95%&quot;|{{stolpci|2|
* Kaj za to
* Poišči me v pravljici
* Lep dan
* Vstran
* Sem kakor ti (Oktober)
* Dlani
* Oprosti za smeh
* Ujet v čas
* Kalup
* To, kar si
* Slovo
}}
|}

==Viri==
* &quot;[https://www.vecer.com/to-se-v-kgb-se-ni-zgodilo-10020153 To se v KGB še ni zgodilo]&quot; članek v reviji Stop, avtorica Katja Štingl 06.06.2019
* [https://www.vecer.com/okttobrov-majski-koncert-10006503 &quot;Okttobrov majski koncert]&quot; članek v časopisu Večer, avtor Bojan Tomažič 10.05.2019
* [https://val202.rtvslo.si/2018/11/jutranji-koncert-okttober/ Jutranji koncert na Valu 202]; Okttober v živo pri Andreju Karoliju 21.11.2018
* {{navedi splet |url=http://okttober.bandcamp.com/ |title=Okttober |accessdate=6. 1. 2016 |date= |format= |work=Bandcamp }}
* {{navedi splet |url=http://val202.rtvslo.si/2015/12/na-piedestal-okttober-s-prvencem-10/ |title=Okttober s prvencem 10 |accessdate=6. 1. 2016 |date=4. 1. 2016 |format= |work=Val 202 }}
* Oddaja ''Na piedestal'' 4. 1. 2016
* [http://www.sigic.si/odzven/neskoncni-oktober Neskončni oktober]; recenzija plošče v spletni glasbeni reviji Odzven, avtor članka Jaša Lorenčič 18.11.2015
* [https://www.rtvslo.si/zabava/novice/okttober-predstavlja-melanholicno-melodicni-rock/374737 Okttober predstavlja melanholično-melodični rock]; MMC RTV SLO 24.09.2015

== Zunanje povezave ==
{{SocialLinks}}
* {{Discogs artist}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Slovenske rock skupine]]
[[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 2009]]</text>
      <sha1>4hwvc8vdbr0ggdqem9i18h6ivqjh29r</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Vinčanska kultura</title>
    <ns>0</ns>
    <id>418952</id>
    <revision>
      <id>6687606</id>
      <parentid>6672187</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T08:35:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>/* Gospodarstvo */ slika</comment>
      <origin>6687606</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="23198" sha1="s09e11hbxsjz0xmmqgjx63c3jb9ts3n" xml:space="preserve">[[Slika:Vinča culture locator map.svg|thumb|Področje nekdanje vinčanske kulture]]
[[Slika:Vincafigure.jpg|thumb|Figurina iz Vinče]]

'''Vinčanska kultura''', znana tudi kot '''turdaška kultura''' ali '''turdaško-vinčanska kultura''', je [[Neolitik|neolitska]] arheološka kultura v [[Srednja Evropa|srednji]] in jugovzhodni Evropi, datirana v obdobje 5700–4500 pr. n. št.&lt;ref name=&quot;Suciu 2011&quot;&gt;{{Harvardski navedek brez oklepajev|Suciu|2011}}.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Chapman 2000 p. 239&quot;&gt;{{Harvardski navedek brez oklepajev|Chapman|2000|p=239}}.&lt;/ref&gt; Imenovana je po svoji tipični lokaciji Vinča-Belo Brdo, velikem [[Tell|gručastem naselju]], ki ga je odkril srbski [[arheolog]] [[Miloje Vasić]] leta 1908 in predstavlja materialne ostanke [[Prazgodovina|prazgodovinske]] družbe, ki se je odlikovala predvsem po svojem poselitvenem vzorcu in [[Obred|ritualnem]] vedenju. Kmetijsko tehnologijo, ki so jo v regijo vpeljali prvič v zgodnjem srednjem neolitiku, je vinčanska kultura razvijala še naprej, kar je omogočilo porast prebivalstva in izgradnjo nekaterih največjih naselij v prazgodovinski Evropi. Ta naselja so ohranila visoko stopnjo kulturne enotnosti skozi izmenjavo obrednih predmetov na večje razdalje, vendar najbrž niso bila politično enotna. Za to kulturo so značilni različni slogi zoomorfnih in [[Antropomorfizem|antropomorfnih]] figuric kot tudi [[vinčanski simbol]]i, za katere nekateri domnevajo, da so zgodnja oblika proto-pisave. Čeprav jo običajno ne štejejo kot del [[Bakrena doba|kalkolitske]] ali &quot;bakrene dobe&quot;, ima Vinčanska kultura prve znane primere [[Baker|bakrene]] [[Metalurgija|metalurgije]].

&quot;Tordoško&quot; kulturo je prva opisala madžarska arheologinja Zsófia Torma. Imenovana je po vasi Turdaș (madžarsko ''Tordos'') v zahodni [[Romunija|Romuniji]], ki je bila v tistem času del [[Ogrska|Ogrske]].

Priobalni pas [[Donava|Donave]] v območju nahajališča [[Vinča]] pri [[Beograd]]u, je razglašen kot arheološki park.

== Geografija in demografski podatki ==
Z Vinčansko kulturo naseljene regije jugovzhodne Evrope (tj. [[Balkan]]) ustrezata predvsem sodobna [[Srbija]] in [[Kosovo]], pa tudi območja v [[Romunija|Romuniji]], [[Bolgarija|Bolgariji]], [[Bosna in Hercegovina|Bosni]], [[Črna gora|Črni Gori]], [[Makedonija|Makedoniji]] in [[Grčija|Grčiji]].&lt;ref name=&quot;Chapman 2000 p. 239&quot;&gt;{{Harvardski navedek brez oklepajev|Chapman|2000|p=239}}.&lt;/ref&gt;

Ta regija je bila poseljena s kmetijsko družbo že v zgodnjem srednjem neolitiku, vendar je v vinčanskem obdobju trajnostne rasti prebivalstva vodila na raven neenakomerne poseljenosti glede velikosti in gostote, skupaj s predhodnimi prebivalci teh območij. Vinčanska naselja so precej večja kot v kateri koli drugi takratni evropski kulturi. V nekaterih primerih presegajo tisočletje mlajša mesta iz egejske in zgodnje [[Starodavni Bližnji vzhod|bližnje-vzhodne bronaste dobe]]. Eno od največjih mest je bilo Vinča-Belo Brdo (predmestje sodobnega [[Beograd|Beograda]], [[Srbija]]), ki je obsegalo 29 ha in je imelo do 2500 ljudi.&lt;ref name=&quot;Chapman 1981 Population and Settlement&quot;&gt;{{Harvardski navedek brez oklepajev|Chapman|1981|pp=40–51}}.&lt;/ref&gt;

Zgodnja vinčanska poselitvena gostota prebivalstva je bila 50–200 prebivalcev na hektar, v kasnejših fazah pa je bilo običajno povprečno 50–100 ljudi na hektar.&lt;ref name=&quot;Suciu 2011&quot;&gt;{{Harvardski navedek brez oklepajev|Suciu|2011}}.&lt;/ref&gt; Na lokaciji [[Divostin]] 4900–4650 pr. n. št. je bilo do 1028 hiš in maksimum velikosti populacije 8200, kar bi morda bilo največje vinčansko naselje. Drugo veliko mesto je bilo [[Stubline]] iz 4700 pr. n. št., ki je lahko štelo do 4000 prebivalcev. Naselje Parţa je morda imelo 1575 ljudi, ki so tam živeli istočasno.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|url=http://www.duncancaldwell.com/Site/Prehistory_Shows.html|work=Duncan Caldwell|title=Archaeological Exhibitions|access-date=2016-05-27|archive-date=2018-12-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20181225061634/http://www.duncancaldwell.com/Site/Prehistory_Shows.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|url=http://www.doiserbia.nb.rs/img/doi/0567-8315/2003/0567-83150306427J.pdf|work=JOVANOVI S, SAVIC MILA, TRAILOVI RU@ICA, JANKOVIC Z. SLJIVAR D,|title=EVALUATIONS OF THE DOMESTICATION PROCESS IN SERBIA - PALEZOOLOGICAL REMNANTS AT NEOLITHIC SETTLEMENT OF BELOVODE|date=2003}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|url=http://gtr.rcuk.ac.uk/project/D208DC64-842F-4E99-9C9E-248D8185D75A|work=University College London, Institute of Archaeology|title=The rise of metallurgy in Eurasia: Evolution, organisation and consumption of early metal in the Balkans|date=2010|access-date=2016-05-27|archive-date=2016-03-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304051226/http://gtr.rcuk.ac.uk/project/D208DC64-842F-4E99-9C9E-248D8185D75A|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|url=http://arheologija.ff.uni-lj.si/documenta/pdf39/39_12.pdf|work=Marko Por;ic´ Department of Archaeology, Faculty of Philosophy, University of Belgrade, RS|title=Social complexity and inequality in the Late Neolithic of the Central Balkans&gt; reviewing the evidence|page=171|date=2012|access-date=2016-05-27|archive-date=2016-03-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20160303231003/http://arheologija.ff.uni-lj.si/documenta/pdf39/39_12.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|url=http://arheologija.ff.uni-lj.si/documenta/pdf38/38_25.pdf|work=Marko Por;ic´ Department of Archaeology, Faculty of Philosophy, University of Belgrade, RS|title=An exercise in archaeological demography estimating the population size of Late Neolithic settlements in the Central Balkans|access-date=2016-05-27|archive-date=2016-03-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304001520/http://arheologija.ff.uni-lj.si/documenta/pdf38/38_25.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|url=http://coroplasticstudies.univ-lille3.fr/fichiers/fichierspdf/flash/newsletters/2014_12/2014Summer.pdf|work=Association for Coroplastic Studies|title=Newsletter of the Association for Coroplastic Studies Number 12, Summer 2014|date=2014|access-date=2016-05-27|archive-date=2016-03-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304000109/http://coroplasticstudies.univ-lille3.fr/fichiers/fichierspdf/flash/newsletters/2014_12/2014Summer.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Kronologija ==
[[Slika:Vincha_066.jpg|sličica|238x238_pik|Antropomorfna figura z vrezanimi črtami, ki označujejo oblačila.]]
[[Slika:Lady_of_Vinca.jpg|sličica|222x222_pik|&quot;Gospa iz Vinče&quot;, terakotna ikona  antropomorfne figure izkopane leta 1929, na arheološko najdišču Vinča-Belo Brdo, v občini Grocka, Beograd. Figurico hranijo v beograjskem Narodnem muzeju Srbije.]]

O izvoru Vinčanske kulture se še razpravlja. Pred uporabo radiokarbonskega datiranja so na podlagi tipoloških podobnosti mislili, da so [[Vinča, Grocka|vinčanska]] in druge neolitske kulture, ki pripadajo kompleksu &quot;Temno polirano posodje&quot;, produkt migracij iz [[Anatolija|Anatolije]] na Balkan. To je bilo treba ponovno oceniti v luči radiokarbonskega datiranja, ki je pokazalo, da se je kompleks temne polirane posode pojavil vsaj tisočletje pred [[Troja|Trojo I]], domnevnega izhodišča za migracije na zahod. Alternativno hipotezo, po kateri se je vinčanska kultura razvila lokalno iz prejšnje [[Starčevska kultura|Starčevske kulture]] – prvi jo je predlagal Colin Renfrew leta 1969 – zdaj sprejemajo mnogi znanstveniki, vendar dokazi niso zadostni.&lt;ref name=&quot;Chapman 1981 Introduction&quot;&gt;{{Harvardski navedek brez oklepajev|Chapman|1981|pp=1–5}}.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Chapman 1981 Origins&quot;&gt;{{Harvardski navedek brez oklepajev|Chapman|1981|pp=33–39}}.&lt;/ref&gt;

Vinčansko kulturo lahko razdelimo v dve fazi, ki sta tesno povezani s tistimi s tipične lokacije Vinča-Belo Brdo:&lt;ref name=&quot;Chapman 1981 Dating and Sequences&quot;&gt;{{Harvardski navedek brez oklepajev|Chapman|1981|pp=17–32}}; calibrated with [http://www.calpal-online.de CalPal].&lt;/ref&gt;
{| class=&quot;wikitable&quot;

! Vinčanska kultura
! Vinča-Belo Brdo
! Let pred Kristusom
|- valign=&quot;top&quot;
| rowspan=&quot;3&quot; |Zgodnje vinčansko obdobje
| Vinča A
| rowspan=&quot;3&quot; | 5700-4800
|- valign=&quot;top&quot;
| Vinča B
|- valign=&quot;top&quot;
| Vinča C
|- valign=&quot;top&quot;
| rowspan=&quot;2&quot; | Pozno vinčansko obdobje
| Vinča D
| rowspan=&quot;2&quot; | 4800-4200
|- valign=&quot;top&quot;
| Zapuščeno
|}

=== Zaton ===
V svoji kasnejši fazi se je center premaknil iz Vinče-Belo Brdo do [[Vršac|Vršca]]. [[Obsidian|Obsidijan]] in školjke rodu ''Spondylus'', najdbe iz sodobne Madžarske in [[Egejsko morje|Egejskega]] morja, so postale bolj pomembne kot vinčanske figurice. Sčasoma je omrežje izgubilo povezanost in začelo propadati. Verjetno je, da so bile po dveh tisočletjih intenzivnega kmetovanja gospodarske obremenitve, ki jih povzroča zmanjševanje rodovitnosti tal, delno odgovorni za ta zaton.
&lt;ref name=&quot;Chapman 1981 Cultural Integration and Innovation&quot;&gt;{{Harvardski navedek brez oklepajev|Chapman|1981|pp=132–139}}.&lt;/ref&gt;

Po [[Marija Gimbutas|Mariji Gimbutas]] je bila Vinčanska kultura, ki je zasedla Evropo v času neolitika, relativno homogena, mirna in [[Matriarhat|matrifokalna]] kultura. V skladu s to hipotezo se je v obdobju njenega zatona zgodil vdor bojevitih ljudstev proto-indo-evropskih plemen iz Pontsko-kaspijskih step.&lt;ref name=&quot;Gimbutas&quot;&gt;{{Harvardski navedek brez oklepajev|Gimbutas|1976}}.&lt;/ref&gt;

== Gospodarstvo ==
==Major Vinča sites==
{{Location map+|Serbia|float=right|width=261||caption=Map of Serbia and Kosovo with markers showing the locations of major Vinča archaeological sites.|places=
{{Location map~|Serbia|lat=43.241|long=21.475|label=[[Drenovac, Prokuplje|Drenovac]]}}
{{Location map~|Serbia|lat=42.8833|long=20.8667|label=[[Fafos]]}}
{{Location map~|Serbia|lat=44.989167|long=19.823333|label=[[Gomolava]]}}
{{Location map~|Serbia|lat=44.557222|long=18.762222|label=[[Gornja Tuzla]]}}
{{Location map~|Serbia|lat=43.201944|long=21.355556|label=[[Pločnik (arheološko najdišče)|Pločnik]]|position=left}}
{{Location map~|Serbia|lat=44.339|long=22.069|label=[[Rudna Glava]]}}
{{Location map~|Serbia|lat=44.496389|long=20.870556|label=[[Selevac]]|position=left}}
{{Location map~|Serbia|lat=45.933611|long=23.411389|label=[[Tărtăria]]|position=left| outside  = 1 &lt;!-- Turn off error category due to location outside map--&gt;}}
{{Location map~|Serbia|lat=45.8525|long=23.1225|label=[[Turdaş]]|position=left}}
{{Location map~|Serbia|lat=44.761944|long=20.623056|label='''[[Vinča-Belo Brdo]]'''}}
{{Location map~|Serbia|lat=45.116667|long=21.299444|label=[[Vršac]]}}
}}
=== Preživljanje ===
Večina ljudi v vinčanskih naseljih je bila zaposlenih z zagotavljanjem hrane. [[Kmetijstvo]], [[živinoreja]] in lov ter pašništvo, vsi so prispevali k prehrani rastočega vinčanskega prebivalstva. V primerjavi s prejšnjimi kulturami zgodnjega srednjega neolitika so se te prakse okrepile z večjo specializacijo na visoke donose [[Žito|žit]] in na sekundarne proizvode domačih živali, skladno z večjo gostoto prebivalstva.&lt;ref name=&quot;Chapman 1981 Environment and Land-Use&quot;&gt;{{Harvardski navedek brez oklepajev|Chapman|1981|pp=84–116}}.&lt;/ref&gt;

Vinčansko kmetijstvo je uvedlo pridelavo [[Navadna pšenica|navadne pšenice]], [[Oves|ovsa]] in lanu v srednjo Evropo in boljše izrabilo [[ječmen]] kot prejšnje kulture . Te novosti so povečale donos pridelka in omogočile izdelavo oblačil, narejenih iz rastlinskih surovin kot tudi živalske proizvode (tj. [[usnje]] in [[volna]]). Obstajajo posredni dokazi, da so vinčanski kmetje uvedli [[plug]], ki ga je vleklo govedo, kar je imelo velik vpliv na količino človeškega dela, potrebnega za kmetovanje, kot tudi omogočilo pripravo novih površin zemljišč za kmetovanje. Mnoga od največjih vinčanskih mest so zasedala območja, kjer prevladujejo vrste tal, ki zahtevajo oranje.&lt;ref name=&quot;Chapman 1981 Environment and Land-Use&quot;&gt;{{Harvardski navedek brez oklepajev|Chapman|1981|pp=84–116}}.&lt;/ref&gt;

Območja z manjšim obdelovalnim potencialom so uporabljali z nomadskim pašništvom, kjer so skupine iz nižinskih vasi vsako sezono preselile svojo živino na bližnja gorska območja. V vinčanskih čredah je bilo [[govedo]] bolj pomembno kot ovce in koze. V primerjavi s prejšnjimi kulturami so živino vedno bolj gojili zaradi [[mleko|mleka]], usnja in kot delovno živino, namesto izključno za meso. Sezonski premiki na gorska področja so bili motivirani tudi zaradi izkoriščanja kamna in mineralnih virov. Kadar so bili ti še posebej bogati, so v planinah ustanovili stalne naselbine, ki so se močneje zanašale na pašništvo kot vir preživljanja.&lt;ref name=&quot;Chapman 1981 Environment and Land-Use&quot;&gt;{{Harvardski navedek brez oklepajev|Chapman|1981|pp=84–116}}.&lt;/ref&gt;

Čeprav so bili vse bolj osredotočeni na domače živali in rastline, je vinčansko gospodarstvo za preživljanje še vedno uporabljalo divje vire hrane. Lov na [[Jeleni|srnjad]], [[Divja svinja|divje prašiče]] in [[Tur (govedo)|tura]], ribolov [[krap]]a in [[Evropski som|som]]a, nabiranje školjk, lov na divje kokoši in spravilo divjih žit, nabiranje gozdnih sadežev in oreškov so sestavljali pomemben del prehrane na nekaterih vinčanskih predelih. So pa ti bili v manjšini; naselja so se vedno ustvarjala v povezavi s kmetijskimi ne pa divjimi viri hrane. Samonikli viri so bili po navadi premalo izkoriščeni, razen če je bilo območje nizko obdelovalno produktivno.&lt;ref name=&quot;Chapman 1981 Environment and Land-Use&quot;&gt;{{Harvardski navedek brez oklepajev|Chapman|1981|pp=84–116}}.&lt;/ref&gt;

=== Industrija ===
Na splošno je bila obrtna proizvodnja v Vinčanskem omrežju izvedena na ravni gospodinjstev; obstaja le malo dokazov za posamezne gospodarske specializacije. Kljub temu pa so nekateri vinčanski artefakti narejeni z veliko stopnjo tehničnega znanja. Dvostopenjska metoda je bila uporabljena za proizvodnjo [[Lončarstvo|keramike]] s poliranim večbarvnim končnim slojem, znana kot &quot;črnoslojno&quot; in &quot;mavrično posodje'. Včasih so uporabljali [[cinabarit]] in [[limonit]] v prahu za dekoracijo žgane gline. Na slog Vinča oblačil je mogoče sklepati tudi iz figurin upodobljenih v tunikah z odprtim vratom in okrašenimi krili. Blago je bilo stkano iz obeh: lana in volne (lan je postajal vse bolj pomemben v poznem vinčanskem obdobju), uporabljali pa so se tudi gumbi, narejeni iz lupine ali kamna.&lt;ref name=&quot;Chapman 1981 Village Crafts and Industry&quot;&gt;{{Harvardski navedek brez oklepajev|Chapman|1981|pp=117–131}}.&lt;/ref&gt;

Na vinčanski lokaciji Pločnik je nastal prvi primer [[Baker|bakrenega]] orodja na svetu. Vendar so ljudje v vinčanskem omrežju prakticirali le zgodnjo in omejeno obliko metalurgije.&lt;ref&gt;{{Harvardski navedek brez oklepajev|Cvekic|2007}}.&lt;/ref&gt; Bakrove rude so kopali v velikem obsegu na mestih, kot je Rudna Glava, ampak le del je bil pretopljen in dodan v kovinske najdbe – in to so bili okraski in nakit, namesto funkcionalnega orodja, ki je bilo narejeno iz rezanega kamna, kosti in rogovja. Verjetno je, da je bila primarna uporaba izkopane rude v obliki prahu za lončarstvo ali telesno dekoracijo.&lt;ref name=&quot;Chapman 1981 Village Crafts and Industry&quot;&gt;{{Harvardski navedek brez oklepajev|Chapman|1981|pp=117–131}}.&lt;/ref&gt;

Odkriti predmeti so danes razstavljeni v Narodnem muzeju v Beogradu, Muzeju mesta Beograd in Arheološki zbirki Filozofske fakultete v Beogradu.

== Glavne vinčanske lokacije ==
[[Slika:Tartaria_amulet_retouched.PNG|desno|sličica|246x246_pik|[[Neolitik|Neolitski]] glinen [[amulet]] (popravljen), del seta Tărtăria plošč, datiran 5500-5300 pred našim štetjem, ki je povezan s [[Vinčanska kultura|Turdaş-Vinčansko kulturo]]. Vinčanski simboli na njih datirajo pred proto-[[Sumerščina|Sumerskimi]] piktografskimi zapisi. Odkril jih je leta 1961 na lokaciji Tărtăria arheolog Nicolae Vlassa.]]
* Belogradchik
* [[Drenovac]]
* Gomolava
* Gornja Tuzlo
* Pločnik
* Rudna Glava
* [[Selevac]]
* Tărtăria
* Turdaş
* Vinča-Belo Brdo, vnesite mesto
* [[Vraca|Vratsa]]
* [[Vršac|Vršca]]

== Figurine ==

Vinčanske antropomorfne in zoomorfne figurine, kot tudi prosopomorfni pokrovi in [[oltar]]ji predstavljajo izjemne [[umetnost|umetniške]] predmete te kulture. Najpomembnejše med njimi so ''Gospa iz Vinče'', ''Hajd vaza'' in ''Vidovdanka''. Poleg predmetov [[kult]]nega pomena, o stopnji razvitosti govorijo tudi vrezani znaki znani kot &quot;vinčanska pisava&quot;. Predpostavke o njihovi vlogi so številne: da so oznake lastništva, kavcija, [[piktogram]]i ali slikovna pisava, fonetska pisava in podobno...&lt;ref&gt;[http://www.sanu.ac.rs/GalerijaPics/Vinca1.pdf ''„Vinča - Praistorijska metropola“''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110521063352/http://www.sanu.ac.rs/GalerijaPics/Vinca1.pdf |date=2011-05-21 }}&lt;/ref&gt;

=== Gospa iz Vinče ===
{{glavni|Gospa iz Vinče}}
Med najbolj znanimi predmeti iz tega nahajališča je ''Gospa iz Vinče'', odkrita leta [[1929]] na globini 4,8 metrov. Narejena je iz žgane gline, visoka je 13,2 cm.

Figurina predstavlja žensko na prestolu, v sedečem položaju, petoglatega obraza z vrezanimi velikimi očmi in plastičnim dolgim nosom. Desna roka je zvita in položena na prsi. Na obrazu, rokah in temenu so perforacije.

Figurina je v Arheološki zbirki Filozofske fakultete.

=== Vidovdanka ===
[[Slika:Vidovdanka.jpg|thumb|200px|Figura znana kot &quot;Vidovdanka&quot;]]
''Vidovdanka'' je antropomorfna figurina odkrita na dan svetega Vida (Vidovdan) leta [[1930]], po čemer je dobila ime. Predstavlja vrhunec neolitske figuralne plastike. Našli so jo na globini 6,2 m. Narejena je iz žgane [[glina|gline]], površina je polirana. To je ženska figurina, brez izrazitih individualnih črt. obraz je petoglat, z velikimi mandljastimi očmi in plastičnim nosom, kar je tipičen primer vinčanske maske. Prisotni so ostanki rdeče barve.

Figurina je v Arheološki zbirki Filozofske fakultete.

=== Hajd vaza ===
''Hajd vaza'' je bila odkrita v času izkopavanj leta [[1930]] na globini 7,05 m. Visoka je 20,8 cm, dolžina posode je 36 cm. To je posoda v obliki ptice, z zaprtimi krili, s človeško glavo, petoglatim obrazom, na katerem so velike oči in nos. Na glavi sta dve okroglasti izboklini. Vaza je spolirana in okrašena s [[kanelura]]mi.

Vaza je v Arheološki zbirki Filozofske fakultete v Beogradu.

== Glej tudi ==
* [[Tărtăria plošče]]
* [[Gospa iz Vinče]]

== Sklici ==
{{sklici|colwidth=30em}}

== Reference ==
* {{Navedi knjigo|title=The Vinča culture of south-east Europe: Studies in chronology, economy and society (2 vols)|last=Chapman|first=John|year=1981|publisher=BAR|location=Oxford|isbn=0-86054-139-8|series=BAR International Series|volume=117}}
* {{Navedi knjigo|title=Fragmentation in Archaeology: People, Places, and Broken Objects|url=https://archive.org/details/fragmentationina0000chap|last=Chapman|first=John|year=2000|publisher=Routledge|location=London|isbn=978-0-415-15803-9}}
* {{Navedi novice|last=Cvekic|first=Ljilja|title=Prehistoric women had passion for fashion|url=http://www.reuters.com/article/idUSL0782181520071112?sp=true|accessdate=23 September 2010|newspaper=Reuters|date=12 November 2007}}
* {{Navedi knjigo|title=Neolithic Macedonia as reflected by excavation at Anza, southeast Yugoslavia|editor-last=Gimbutas|editor-first=Marija A.|editor-link=Marija Gimbutas|year=1976|publisher=Institute of Archaeology, University of California|location=Los Angeles}}
* {{Navedi knjigo|last1=Suciu|first1=Cosmin Ioan|editor1-last=Mills|editor1-first=Steve|editor2-last=Mirea|editor2-first=Pavel|title=The Lower Danube in Prehistory: Landscape Changes and Human-Environment Interactions|date=2011|publisher=Editura Renaissance|location=Bucharest|isbn=978-606-8321-01-1|pages=75–86|url=https://www.academia.edu/625659/Early_Vinca_Culture_Dynamic_in_South-Easthern_Transylvania|chapter=Early Vinča Culture Dynamic in South-Eastern Transylvania}}&lt;cite class=&quot;citation book&quot; id=&quot;CITEREFSuciu2011&quot; contenteditable=&quot;false&quot;&gt;[[Mednarodna standardna knjižna številka|ISBN]]&amp;#x20;978-606-8321-01-1.&lt;/cite&gt;&lt;span class=&quot;Z3988&quot; title=&quot;ctx_ver=Z39.88-2004&amp;rfr_id=info%3Asid%2Fen.wikipedia.org%3AVin%C4a+culture&amp;rft.atitle=Early+Vin%C4a+Culture+Dynamic+in+South-Eastern+Transylvania&amp;rft.aufirst=Cosmin+Ioan&amp;rft.aulast=Suciu&amp;rft.btitle=The+Lower+Danube+in+Prehistory%3A+Landscape+Changes+and+Human-Environment+Interactions&amp;rft.date=2011&amp;rft.genre=bookitem&amp;rft_id=https%3A%2F%2Fwww.academia.edu%2F625659%2FEarly_Vinca_Culture_Dynamic_in_South-Easthern_Transylvania&amp;rft.isbn=978-606-8321-01-1&amp;rft.pages=75-86&amp;rft.place=Bucharest&amp;rft.pub=Editura+Renaissance&amp;rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&quot; contenteditable=&quot;false&quot;&gt;&amp;#x20;&lt;/span&gt;

== Literatura ==
* {{Navedi knjigo|title=Preistorijska Vinča I|trans-title=Prehistoric Vinča I|last=Vasić|first=Miloje|year=1932|location=Beograd}}&lt;cite class=&quot;citation book&quot; contenteditable=&quot;false&quot;&gt;Beograd.&lt;/cite&gt;&lt;span class=&quot;Z3988&quot; title=&quot;ctx_ver=Z39.88-2004&amp;rfr_id=info%3Asid%2Fen.wikipedia.org%3AVin%C4a+culture&amp;rft.aufirst=Miloje&amp;rft.aulast=Vasi%C4%87&amp;rft.btitle=Preistorijska+Vin%C4a+I&amp;rft.date=1932&amp;rft.genre=book&amp;rft.place=Beograd&amp;rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&quot; contenteditable=&quot;false&quot;&gt;&amp;#x20;&lt;/span&gt;
* {{Navedi knjigo|title=Preistorijska Vinča II|trans-title=Prehistoric Vinča II|last=Vasić|first=Miloje|year=1936|location=Beograd}}&lt;cite class=&quot;citation book&quot; contenteditable=&quot;false&quot;&gt;Beograd.&lt;/cite&gt;&lt;span class=&quot;Z3988&quot; title=&quot;ctx_ver=Z39.88-2004&amp;rfr_id=info%3Asid%2Fen.wikipedia.org%3AVin%C4a+culture&amp;rft.aufirst=Miloje&amp;rft.aulast=Vasi%C4%87&amp;rft.btitle=Preistorijska+Vin%C4a+II&amp;rft.date=1936&amp;rft.genre=book&amp;rft.place=Beograd&amp;rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&quot; contenteditable=&quot;false&quot;&gt;&amp;#x20;&lt;/span&gt;
* {{Navedi knjigo|title=Preistorijska Vinča III|trans-title=Prehistoric Vinča III|last=Vasić|first=Miloje|year=1936|location=Beograd}}&lt;cite class=&quot;citation book&quot; contenteditable=&quot;false&quot;&gt;Beograd.&lt;/cite&gt;&lt;span class=&quot;Z3988&quot; title=&quot;ctx_ver=Z39.88-2004&amp;rfr_id=info%3Asid%2Fen.wikipedia.org%3AVin%C4a+culture&amp;rft.aufirst=Miloje&amp;rft.aulast=Vasi%C4%87&amp;rft.btitle=Preistorijska+Vin%C4a+III&amp;rft.date=1936&amp;rft.genre=book&amp;rft.place=Beograd&amp;rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&quot; contenteditable=&quot;false&quot;&gt;&amp;#x20;&lt;/span&gt;
* {{Navedi knjigo|title=Preistorijska Vinča IV|trans-title=Prehistoric Vinča IV|last=Vasić|first=Miloje|year=1936|location=Beograd}}&lt;cite class=&quot;citation book&quot; contenteditable=&quot;false&quot;&gt;Beograd.&lt;/cite&gt;&lt;span class=&quot;Z3988&quot; title=&quot;ctx_ver=Z39.88-2004&amp;rfr_id=info%3Asid%2Fen.wikipedia.org%3AVin%C4a+culture&amp;rft.aufirst=Miloje&amp;rft.aulast=Vasi%C4%87&amp;rft.btitle=Preistorijska+Vin%C4a+IV&amp;rft.date=1936&amp;rft.genre=book&amp;rft.place=Beograd&amp;rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&quot; contenteditable=&quot;false&quot;&gt;&amp;#x20;&lt;/span&gt;
* Ian Shaw, Robert Jameson: ''Slovar Arheologije''. Wiley, 2002, [[:en:Special:BookSources/0631235833|ISBN 0631235833]], str. 606 ({{Google books|zmvNogJO2ZgC|online copy|page=606}}Google Books)

== Zunanje povezave ==
* [http://www.youtube.com/watch?v=u3dm__qvp6s 3D rekonstrukcija a Vinča hiša] na [[YouTube]]

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Neolitik]]
[[Kategorija:Staroveška ljudstva]]
[[Kategorija:Vinčanska kultura|*]]
[[Kategorija:Arheološke kulture]]</text>
      <sha1>s09e11hbxsjz0xmmqgjx63c3jb9ts3n</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Trenerji NK Olimpija Ljubljana (2005)</title>
    <ns>10</ns>
    <id>421721</id>
    <revision>
      <id>6687455</id>
      <parentid>6515526</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T20:41:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>pos.</comment>
      <origin>6687455</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1854" sha1="fpojtxhber2d66gixpykb2151aoy3cs" xml:space="preserve">{{Navpolje
|name= Trenerji NK Olimpija Ljubljana (2005)
|title=Trenerji NK Olimpija Ljubljana (2005)
|titlestyle=background:darkgreen;color:white
|groupstyle=background:darkgreen;color:white
|listclass = hlist
|list1 = * [[Primož Gliha|Gliha]] (2005—2007)
* [[Janez Pate|Pate]] (2007—2009)
* [[Branko Oblak|Oblak]] (2009)
* [[Robert Pevnik|Pevnik]] (2009—2010)
* [[Safet Hadžić|Hadžić]] (2010)
* [[Dušan Kosič|Kosič]] (2010—2011)
* [[Bojan Prašnikar|Prašnikar]] (2012)
* [[Ermin Šiljak|Šiljak]] (2012)
* [[Andrej Razdrh|Razdrh]] (2012—2013)
* [[Milorad Kosanović|Kosanović]] (2013—2014)
* [[Darko Karapetrović|Karapetrović]] (2014—2015)
* [[Marijan Pušnik|Pušnik]] (2015)
* [[Marko Nikolić (nogometni trener)|Nikolić]] (2016)
* [[Rodolfo Vanoli|Vanoli]] (2016)
* [[Luka Elsner|Elsner]] (2016—2017)
* [[Marijan Pušnik|Pušnik]] (2017)
* [[Safet Hadžić|Hadžić]] (2017)
* [[Igor Bišćan|Bišćan]] (2017—2018)
* [[Ilija Stolica|Stolica]] (2018)
* [[Aleksandar Linta|Linta]] (2018)
* [[Zoran Barišić|Barišić]] (2018)
* [[Robert Pevnik|Pevnik]] (2019)
* [[Safet Hadžić|Hadžić]] (2019—2020)
* [[Dino Skender|Skender]] (2020—2021)
* [[Goran Stanković|Stanković]] (2021)
* [[Savo Milošević|Milošević]] (2021)
* [[Dino Skender|Skender]] (2021—2022)
* [[Robert Prosinečki|Prosinečki]] (2022)
* [[Albert Riera|Riera]] (2022—2023)
* [[João Henriques (nogometni trener)|Henriques]] (2023)
* [[Zoran Zeljković|Zeljković]] (2023—2024)
* [[Víctor Sánchez del Amo|Sánchez]] (2024—2025)
* [[Jorge Simão|Simão]] (2025)
* [[Erwin van de Looi|van de Looi]] (2025)
* [[Federico Bessone|Bessone]] (2025—2026)
* [[Mišo Brečko|Brečko]] (2026—)
}}&lt;noinclude&gt;
{{collapsible option}}
[[Kategorija:Nogometne predloge|Olimpija Ljubljana]]
[[Kategorija:Predloge za šport v Sloveniji]]
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>fpojtxhber2d66gixpykb2151aoy3cs</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Renata Salecl</title>
    <ns>0</ns>
    <id>429952</id>
    <revision>
      <id>6687254</id>
      <parentid>6624727</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T12:41:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>/* Zunanje povezave */ +intervju</comment>
      <origin>6687254</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8043" sha1="ed9tvij9whcguhbupekvrjqtihao7ci" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Renata Salecl''', [[Slovenci|slovenska]] [[filozofinja]] in [[sociologinja]], * [[9. januar]] [[1962]], [[Slovenj Gradec]].

Renata Salecl, rojena 9. 1. 1962 v Slovenj Gradcu, je slovenska filozofinja, sociologinja in pravna teoretičarka. Je glavna [[raziskovalka]] na zasebnem Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani in [[profesorica]] na višji šoli Brikbeck v [[London]]u. Na Ekonomski šoli v Londonu je predavala nekaj časa kot gostujoča profesorica o [[čustva|čustvih]] in [[pravo|pravu]]. Prav tako vsako leto uči še na šoli Benjamina N. Cardoza v [[New York]]u, kjer se njena predavanja nanašajo na [[Psihoanaliza|psihoanalizo]] in pravo. Od leta 2012 dalje kot gostujoča profesorica predava na oddelku za socialno znanost, zdravje in medicino na višji šoli King's College v Londonu. Poleg zgoraj naštetih dejavnosti je napisala tudi številne knjige, v katerih bralcem poda svoje razmišljanje in zaključke. Le-te so bile prevedene v več kot 13 jezikov. Zaenkrat je edina Slovenka, ki je spregovorila na konferenci [[TED (konference)|TED]]. 

== Življenje in državljanski aktivizem ==

Saleclova je osnovno šolo od 1968 do 1976 obiskovala v Slovenj Gradcu, šolanje pa nadaljevala na gimnaziji [[Ravne na Koroškem]]. Leta 1980 je začela študirati filozofijo in sociologijo na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti na Univerzi v Ljubljani]]. V tem času se je prav tako povezala v krog intelektualcev na Ljubljanski šoli za psihoanalizo, kjer je kombinirala študij o [[Lacan]]ovi psihoanalizi z nemškim idealizmom in kritično teorijo. V poznih 1980-ih je postala aktivna v levi liberalni opoziciji slovenskega komunističnega režima. Na prvih demokratičnih volitvah v Sloveniji aprila 1990 je neuspešno kandidirala za slovenski parlament na listi [[Zveza socialistične mladine Slovenije|Zveze socialistične mladine Slovenije]] - Liberalne stranke. Po letu 1990 je zapustila strankarsko politiko, vendar je ostala aktivna v javnem življenju, še posebej kot komentator.

Poročena je bila s slovenskim filozofom [[Slavoj Žižek|Slavojem Žižkom]], s katerim imata sina.

== Delo ==

Študirala je filozofijo na Univerzi v Ljubljani, kjer je diplomirala z diplomsko nalogo o [[Michel Foucault|Foucaultovi]] teoriji o moči, pod mentorstvom filozofa [[Božidar Debenjak|Božidarja Debenjaka]]. Od 1986 dela kot raziskovalka na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. 1991 je doktorirala na oddelku za sociologijo na Univerzi v Ljubljani pod nadzorom [[Braco Rotar|Draga Braca Rotarja]]. Njeno delo se osredotoča na povezavo prava, psihoanalize in kriminologije. Ukvarjala se je tudi s teorijo kaznovanja, analizo o skupnih značilnostih pozno-kapitalističnega vztrajanja na izbirah ter s povečanim občutkom tesnobe in krivde v post-modernih primerih. 

Saleclova je povezana med drugim tudi z gibanjem o kritičnih pravnih študijah. Kot profesorica je v svojem življenju učila pravo na pravnem oddelku na Ekonomski šoli v Londonu in zdaj redno obiskuje njihove oddelke za biološko znanost, biomedicino, biotehnologijo in sociologijo. Trenutno uči na pravni univerzi Birkbeck v Londonu. Velikokrat uči kot gostujoča profesorica na Pravni šoli Cardoso v New Yorku, Univerzi George Washington v [[Washington]]u in Humboldtovi univerzi v Berlinu. Bila je članica inštituta Institute for Advanced Study v Berlinu med letoma 1997 in 1998.

Redno piše tudi članke za različne evropske revije kot sta [[Delo (časopis)|Delo]] (Ljubljana) in La Vanguardia ([[Barcelona]])

Od leta 2020 je načelnica Oddelka za družbene vede I. razreda SAZU; je tudi podpredsednica Komisije za človekove pravice SAZU.

== Nagrade in priznanja ==

* leta 2002 je prejela nagrado Zoisovega sklada 
* leta 2010 je bila imenovana za ,,Slovensko znanstvenico leta''. Istega leta je bila prav tako nominirana za Delovo osebnost leta, ki jo je razglasil slovenski časopis Delo''
* leta 2011 je bila imenovana kot najbolj uspešna Slovenka ter dobila naziv ONA 365, ki ga podeljuje slovenska revija ONA.
* leta 2017 je bila izvoljena za izredno članico Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU)
* leta 2025 redna članica SAZU

== Izbrana bibliografija ==

=== V angleščini ===

*Salecl, Renata (1994). ''The spoils of freedom: psychoanalysis and feminism after the fall of socialism''. London &amp; New York: Routledge. ISBN 9780415073585.

*Salecl, Renata; &amp; Žižek, Slavoj (1996). ''Gaze and voice as love objects''. Durham, North Carolina: Duke University Press. ISBN 9780822318132.

*Salecl, Renata (1998). ''(Per)versions of love and hate''. London &amp; New York: Verso. ISBN 9781859842362.

*Salecl, Renata (2000). ''Sexuation''. Durham, North Carolina: Duke University Press. ISBN 9780822324379.

*Salecl, Renata (2004). ''On anxiety''. London &amp; New York: Routledge. ISBN 9780203508282.

*Salecl, Renata (2010). ''Choice''. London: Profile. ISBN 9781847652263.
*Salecl, Renata (2020). ''A Passion for Ignorance''. Princeton: Princeton University Press. [[ISBN 9780691195605|ISBN]]  [[9780691195605]].

=== V slovenščini ===

*Salecl, Renata (1993). ''Zakaj ubogamo oblast? Nadzorovanje, ideologija in ideološke fantazme'' /Do we love power? Control, ideology, and ideological phantasms. Ljubljana: Državna založba Slovenije. ISBN 9788634108538.

*Salecl, Renata; Kobe, Zdravko (2010). ''Disciplina kot pogoj svobode'' /Discipline as the condition of freedom. Ljubljana: Krtina. ISBN 9789612600303.
*Salecl, Renata (2020). ''Strast do nevednosti''. Ljubljana: Mladinska knjiga. ISBN 978-961-01-5886-8.
*Salecl, Renata (2023). ''Čas grobosti. Ljubljana: Mladinska knjiga.''

=== Poglavja v knjigah ===

*Salecl, Renata (2013), &quot;The myth of choice for children and parents: why we deny the harm being caused to our children&quot;, in Wild, Jim, Exploiting childhood: how fast food, material obsession and porn culture are creating new forms of child abuse, London: Jessica Kingsley Publishers, pp. 98–109, ISBN 9780857007421

== Sklici ==
{{sklici}}

== Viri ==

#Biographical details, School of Law, Birkbeck College, 13. 2. 2013. [citirano 1. 12. 2016] Dostopno na naslovu: https://web.archive.org/web/20130926143218/http://www.bbk.ac.uk/law/our-staff/ft-academic/renata-salecl/biographical-details.
#Petek, B., Orlić, A., 7. 3.  2011. ONA 365 je postala dr. Renata Salecl. DELO. Ljubljana: Delo, d.d.
#Seminar št. 7338: Neuroscience and law, od 15. 1. 2013 do 20. 5. 2013, Benjamin N. Cardozo School of Law. [citirano 1. 12. 2016] Dostopno na naslovu:  https://web.archive.org/web/20140225102555/http://www.cardozo.yu.edu/courses/neuroscience-and-law.
#Visiting international faculty, Benjamin N. Cardozo School of Law, [citirano 1. 12. 2016] Dostopno na naslovu:  https://web.archive.org/web/20140225105312/http://www.cardozo.yu.edu/visiting-international-faculty-and-scholars.
#Zajc, T., Mekina, B., 29. 7. 2010. Dr. Renata Salecl, filozofinja in sociologinja MLADINA. ISSN 1580-5352.
#[http://4d.rtvslo.si/arhiv/intervju-tv/174490079 Dr. Renata Salecl] TV SLO intervju, 10. 9. 2017

== Zunanje povezave ==
* [http://splet02.izum.si/cobiss/bibliography?code=06979&amp;langbib=slv COBISS - Osebna bibliografija]
* [http://4d.rtvslo.si/arhiv/intervju-tv/174490079 TV intervju dr. Renata Salecl]
* [https://prvi.rtvslo.si/podkast/intervju-radio/3633109/175214271 Dr. Renata Salecl: V kakšnem svetu živimo?]. Intervju (15. 4. 2026). RTV Slovenija.

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Salecl, Renata}}
[[Kategorija:Slovenski filozofi]]
[[Kategorija:Filozofinje]]
[[Kategorija:Filozofi 20. stoletja]]
[[Kategorija:Filozofi 21. stoletja]]
[[Kategorija:Slovenski sociologi]]
[[Kategorija:Slovenski psihoanalitiki]]
[[Kategorija:Slovenski lakanovci]]
[[Kategorija:Slovenjgradčani]]
[[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]]
[[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]]
[[Kategorija:Izredni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]]
[[Kategorija:Častni meščani Ljubljane]]</text>
      <sha1>ed9tvij9whcguhbupekvrjqtihao7ci</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Adria Transport</title>
    <ns>0</ns>
    <id>430365</id>
    <revision>
      <id>6687535</id>
      <parentid>6633567</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T07:31:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <comment>/* Zgodovina */</comment>
      <origin>6687535</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8441" sha1="3tqnmmifatrr3cgoccsn8gl3j3ikz2i" xml:space="preserve">
{{Infopolje Podjetje
| name             = Adria Transport d.o.o.
| logo             = 20080701 AdriaTransport (4) LOGO.jpg
| caption          =
| image            = 
| image_size       = 
| image_alt        = 
| trading_name     = 
| native_name      = 
| native_name_lang = 
| romanized        =
| former type      = 
| type             = [[družba z omejeno odgovornostjo]]
| traded_as        = 
| industry         = 
| genre            = [[železniški transport]]
| fate             = 
| predecessor      = 
| successor        = 
| foundation       = [[2005]]
| founder          = [[Luka Koper]]&lt;br&gt;
 Graz-Köflacher Bahn und Busbetrieb GmbH
| defunct          = 
| location_city    = [[Koper]]
| location_country = {{ikonazastave|Slovenija}} [[Slovenija]] 
| locations        = 
| area_served      = 
| key_people       = Alen Kramberger
| products         =  
| production       = 
| services         = prevoz vlakovnih kompozicij z [[Univerzalni zabojnik|zabojniki]], prevozi drugih vrst tovora 
| revenue          = 
| operating_income = 
| net_income       = 
| aum              = 
| assets           = 
| equity           = 
| owner            = 
| num_employees    = 48&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://primorske.svet24.si/primorska/istra/nina-bo-drvela-s-hitrostjo-do-160-kilometrov-na-ur |title=Primorske novice: Nina bo drvela s hitrostjo do 160 kilometrov na uro |accessdate= |date=4. julij 2024 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;
| parent           = 
| divisions        = 
| subsid           = 
| homepage         = [https://adria-transport.com/ Adria Transport]
| footnotes        = 
| intl             =
| bodystyle        =
}}
'''Adria Transport d.o.o.''' je slovensko [[železniški prevoz|železniško prevozno]] podjetje s sedežem v [[Koper|Kopru]]. Primarna dejavnost podjetja je [[železniški prevoz]] tovora iz [[Luka Koper|Luke Koper]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://adria-transport.com |title=Adria Transport, železniški prevozi po meri  |accessdate=28. februar 2017 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

==Zgodovina==
Podjetje sta leta 2005 ustanovila [[Luka Koper]] in avstrijska družba Graz-Köflacher Bahn und Busbetrieb GmbH (GKB Graz), z namenom izboljšanja železniškega transporta med koprskim pristaniščem in zalednimi trgi.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://adria-transport.com/o-druzbi/ |title=Adria Transport: O družbi |accessdate=10. julij 2025 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt; Podjetje je bilo prva zasebna družba v Sloveniji z dejavnostjo na področju prevozov po železnici.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.adria-transport.com/the-company |title=Adria Transport Company |accessdate=10. julij 2025 |date=6. januar 2014 |format= |work= |language=EN |archive-date=2021-01-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210126043256/http://www.adria-transport.com/the-company |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Po pridobitvi dovoljenj v Sloveniji in Avstriji je podjetje avgusta 2008 pričelo z operativnim delovanjem, eden prvih projektov je bil tedenski prevoz [[kerozin|kerozina]] iz Luke Koper do letališča Schwechat na Dunaju.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.bahnbilder.de/bild/oesterreich~e-loks~br-1216-e-190/212728/der-taeglich-verkehrende-kerosinzug-vom-slowenischen.html |title=Der täglich verkehrende Kerosinzug vom slowenischen Adriahafen Koper zur Raffinerie Schwechat |accessdate= |date= 4. avgust 2008 |format= |work=|language=DE}}&lt;/ref&gt; Kasneje so uvedli redne prevoze zabojnikov med Luko Koper in Cargo Centrom Graz (CCG), zatem pa razširili storitve na Avstrijo, Madžarsko, Češko, Hrvaško in Slovaško.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.etransport.si/novice/nova-lokomotiva-nina |title=Nova lokomotiva Nina |accessdate= |date=4. julij 2025 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;
Od leta 2011 je Adria Transport članica  International Transport Comittee (CIT), mednarodnega združenja železniških in ladijskih podjetij, ki izvajajo mednarodni potniški in tovorni promet po železnici.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://cit-rail.org/en/cit-members/#content-418666 |title=CIT Members |accessdate=10. julij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}&lt;/ref&gt;

==Storitve==
[[Slika:Total reconstruction of Neunkirchen station (007).jpg|260px|thumb|desno|Lokomotiva »Marija« Adrie Transport v Neunkirchnu]]
Podjetje opravlja [[Železniški prevoz|železniške prevoze]] v in iz [[Luka Koper|Luke Koper]] ter v tranzitu prek Slovenije proti [[Avstrija|Avstriji]], [[Italija|Italiji]], [[Hrvaška|Hrvaški]] in [[Madžarska|Madžarski]]. Storitve opravlja s svojimi ali najetimi [[lokomotiva|lokomotivami]], lahko tudi s svojimi specializiranimi tovornimi ali [[Vagon za zabojnike|kontejnerskimi vagoni]].
Opravlja tudi prevoz celotnih [[vlak|vlakovnih kompozicij]] s  ladijskimi [[Zabojnik|kontejnerji]] in [[Univerzalni zabojnik|univerzalnimi zabojniki]], na relaciji Luka Koper – Cargo Center Gradec – Luka Koper, ter prevoze drugih vrst tovora npr. [[Avtomobil|avtomobilov]], pločevine ali [[Žitarica|žitaric]].
[[Slika:91 81 1822 001-4 Mixnitz 2021-08-08.jpg|260px|thumb|desno|S strani Adrie Transport najeti lokomotivi [[Avstrijske zvezne železnice|ÖBB]] (91 81 1822 001-4 in 91 81 1822 004-8)]]

== Lokomotive ==
Družba je imela zaradi omejitev nosilnosti na progi [[Železniška proga Zidani Most–Šentilj–d. m.]] v letu 2014 najeti dve lokomotivi [[Avstrijske zvezne železnice|ÖBB]] serije 1822. V letu 2022 si je sposojala dodatne lokomotive tipa Siemens Vectron od podjetij LTE Group, Budamar Logistics in ELL.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.budamar.sk/en/news/budamar-group |title=Budamar Group|accessdate=10. julij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}&lt;/ref&gt;

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! 
! slika
! pogon
! model lokomotive
! oznaka
! ime
|-
| 1.
| 
| diesel-električni
| [[Eurorunner|Siemens Hercules]]&lt;br&gt;ER-20
| 2016-920
| »Irena«
|-
| 2.
| 
| diesel-električni
| Siemens Hercules&lt;br&gt;ER-20
| 2016-921
| »Ingrid«&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.bahnbilder.de/bild/oesterreich~unternehmen~adria-transport/870863/adria-transport-2016-921-ingrid-zieht.html|title=Adria Transport 2016 921 'Ingrid' zieht Containerzug durch Maribor-Tabor Richtung Koper Hafen |accessdate=27. maj 2015 |date= |format= |work=|language=DE }}&lt;/ref&gt;
|-
| 3.
| [[Slika:Lintorf Adria Transport Taurus 1216 921 met lege autotrein (21334663640).jpg|150px]]
| električni (večsistemski)
| [[SŽ serija 541|Siemens Taurus]]&lt;br&gt;ES 64 U4
| 1216-920
| »Marija«'''*'''
|-
| 4.
| [[Slika:Total reconstruction of Neunkirchen station (097).jpg|150px]]
| električni (večsistemski)
| Siemens Taurus III&lt;br&gt;ES 64 U4 
| 1216-921
| »Tamara«
|-
| 5.
| [[Slika:Adria Transport Siemens ES64U4.jpg|150px]]
| električni (večsistemski)
| Siemens Taurus III&lt;br&gt;ES 64 U4
| 1216-922
| »Vanja«
|-
| 6.
| [[Slika:Adria Transport 193 822 (54074306700).jpg|150px]]
| električni (večsistemski)
| Siemens Vectron X4
| 193-822 
| »Katja«&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.luka-kp.si/novice/nova-pridobitev-adrie-transport/ |title=Nova pridobitev Adrie Transport |accessdate= |date=25. 4. 2018 |format= |work= }}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://railcolornews.com/2024/11/25/locomotive-why-was-katja-naked-adria-193-822-returns-in-new-tailwind-design-updated/ |title=Why was Katja naked? Adria 193 822 returns in new Tailwind design |accessdate= |date=25. november 2024 |format= |work=|language=EN }}&lt;/ref&gt; 
|-
| 7.
| 
| električni (večsistemski)
| Siemens Vectron X4
| 193-012
| »Nina«&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.luka-kp.si/novice/elektricna-lokomotiva-nina-nova-pridobitev-adria-transporta/ |title=Električna lokomotiva Nina nova pridobitev Adrie Transporta |accessdate= |date=16. junij 2025 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://railcolornews.com/2025/06/16/design-new-design-adria-vectron-193-012-shows-off-sea-to-summit-style/ |title=New design: Adria Vectron 193 012 shows off sea-to-summit style |accessdate= |date=16. junij 2025 |format= |work=|language=EN }}&lt;/ref&gt; 
|-
|}
'''*''' kljub poimenovanju lokomotiva nima napisne oznake imena
[[Slika:Adria Transport 193 822.jpg|260px|thumb|desno|Siemens Vectron »Katja« Adria Transporta na Dravskem mostu v Mariboru]]

== Sklici ==
{{sklici}}

{{kategorija v Zbirki|Adria Transport}}
==Viri==

==Glej tudi==
* [[Luka Koper]]
* [[Tovorna železniška postaja Koper]]
* [[Železniška postaja Koper Luka]]

[[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 2005]]
[[Kategorija:Železniški prevozniki v Sloveniji]]</text>
      <sha1>3tqnmmifatrr3cgoccsn8gl3j3ikz2i</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Unska proga</title>
    <ns>0</ns>
    <id>430648</id>
    <revision>
      <id>6687709</id>
      <parentid>6686860</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T09:58:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>ugodnejša samo, če bi bila v celoti prevozljiva</comment>
      <origin>6687709</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11747" sha1="nhmdzej1zn9idhrtuzuefs56cojujo7" xml:space="preserve">[[Slika:Map Una railway.png|thumb|right|250px|Unska proga na odseku Bosanski Novi (Novi Grad) - Knin]]
'''Unska železnica''' je del [[Železniški prevoz|železniške]] povezave med [[Zagreb|Zagrebom]] in [[Split|Splitom]], ki poteka ob reki [[Una|Uni]], deloma po ozemlju [[Hrvaška|Hrvaške]], deloma pa [[Bosna in Hercegovina|Bosne in Hercegovine]]. Železnica pri tem med [[Bihać|Bihaćem]] in [[Knin|Kninom]] večkrat prečka reko Uno, ki je na tem delu [[državna meja]] med Hrvaško ter Bosno in Hercegovino. Zaradi vojnega opustošenja tega dela proge ni več mogoče v celoti prevoziti z vlakom; promet na južnem delu proge poteka od Knina do [[Kaldrma|Ličke Kaldrme]] ([[Hrvaška|Hrvaške železnice]]), na severnem pa trenutno ni v uporabi niti od [[Novi Grad, Bosna in Hercegovina|Novega Grada]] (BiH) do Bihaća.

== Zgodovina ==

Gradnjo železnice na relaciji med Bihaćem in Kninom je maja 1936 začelo francosko podjetje Batignolles (Societe de construction de Bastignolles), ki je pred tem že zgradilo železniške  povezave med [[Priština|Prištino]] in [[Peć|Pećjo]] na [[Kosovo|Kosovu]]. Po pogodbi o gradnji bi gradnja morala trajati štiri leta od 1. aprila 1936 do 1. aprila 1940. Pri gradnji so kot podizvajalci sodelovala različna podjetja, med njimi Dukić in tovariš iz [[Ljubljana|Ljubljane]] ter Šojat in Batušić. Zaradi sestave tal je morala proga 18,6 km pred [[Martin Brod|Martin Brodom]] preiti na levi breg Une, kar je podjetje Batignolles izkoristilo za zahtevo po podaljšanju roka za izgradnjo za dodatni dve leti. Tedanji minister za promet Kraljevine Jugoslavije je odobril 18-mesečno podaljšanje roka brez plačila kazni zaradi zamude. Novi rok (1. december 1941) je z decembrom 1937 omogočil podjetju Batignolles odpuščanje zaposlenih. Začetek [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je dodatno upočasnilo dela na izgradnji železniške povezave zaradi odhoda francoskih inženirjev.

Pred drugo svetovno vojno je bilo končane za štiri petine proge med Bihaćem in Kninom. Od Knina proti Bihaću je bilo končanih 24 km, od Bihaća proti Kninu pa 25,8 km. Postajni tiri so bili položeni na postajah v Bihaću, [[Ripač|Ripaču]], [[Loskun|Loskunu]], Kninu, [[Drenovac|Drenovcu]] in [[Golubić, Obrovac|Golubiću]]. Postaviti je bilo treba še za 25 km tirnic in za 12 km pragov.

Proga je bila v uporabo naposled predana 25. decembra 1948, čeprav še ni bila dokončana v celoti.

Leta [[1987]] so progo elektrificirali in usposobili za hitrosti vlakov do 120 km/h, vendar samo do Knina. Po končanju vojaških spopadov v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem so [[SFOR|Stabilizacijske sile (SFOR)]] železniško povezavo odprle 11. oktobra 1998 s slovesnostjo v [[Bosanska Otoka|Bosanskem Otoku]]. Tedaj so progo obnavljale Hrvaške železnice (Hrvatske željeznice) in Železnice Federacije Bosne in Hercegovine (Željeznice Federacije Bosne i Hercegovine). Obnova je bila financirana s sredstvi SFOR. Ocena vrednost Unske proge je 2,5 milijard KM.&lt;ref&gt;https://www.klix.ba/biznis/unska-pruga-zasto-infrastruktura-vrijedna-2-5-milijardi-km-propada-iz-godine-u-godinu/160329108&lt;/ref&gt;

Povezava med Zagrebom in Splitom je po tej trasi ob reki Uni za 31,3 km krajša od povezave skozi [[Lika|Liko]] ([[Liška proga]], dolga 423 km), ki jo Hrvaške železnice danes uporabljajo kot edino progo med [[Zagreb|Zagrebom]] in [[Dalmacija|Dalmacijo]]. Kljub razmeroma majhni razliki v dolžini bi bila unska proga v primeru obnove vlečno veliko ugodnejša od liške zaradi milejših zavojev, višje omejitve in manj hribovitega terena. 

== Zaključki izgradnje in dolžina posameznih odsekov ==
[[Slika:Zeljeznicki most Kulen Vakuf.jpg|thumb|right|250px|Železniški most na Unski progi v bližini Kulen Vakufa]]
Posamezni odseki Unske proge so bili dani v uporabo:
* [[Sisek]] – [[Sunja]] – [[Dobrljin]], 10. aprila 1882 (47,7 km),
* [[Bosanski Novi]] – Dobrljin, 24. junija 1879 (14 km),
* Bosanski Novi – [[Bosanska Krupa]], 4. oktobra 1920, (34 km),
* Bosanska Krupa – Bihać, 17. julija 1924 (32,2 km),
* Bihać – Knin, 29. novembra 1948&lt;ref name=&quot;Sto&quot;&gt;Blagoje Bogavac, ur., ''Sto godina železnica Jugoslavije : (»Zbornik članaka povodom stogodišnjice železnica Jugoslavije«) : [1849. – 1949.]'' / redakcija Štamparskog preduzeća Jugoslovenskih železnica, Štamparsko preduzeće Jugoslovenskih železnica, Beograd, 1951. {{COBISS|id=16558597}}&lt;/ref&gt; (112 km).

== Dolžina posameznih odsekov ==

Dolžini posameznih odsekov proge znašata:&lt;ref name=&quot;J144&quot;&gt;Zvonimir Jelinović, 1952., stranica 144.&lt;/ref&gt;
* Bihać – Knin (1951) 111,7 km,
* Sunja – Bihać – Knin (1952) 217,4 km.

=== Gradbena dolžina proge ===

Gradbena dolžina proge znaša:&lt;ref name=&quot;O2014&quot;&gt;''Odluka o razvrstavanju željezničkih pruga'', 9. siječnja 2014., (»Narodne novine«, br. &lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[http://narodne-novine.nn.hr/clanci/sluzbeni/2014_01_3_60.html 3/2014.], 10. januarja 2014., dostop: 20. rujna 2014.&lt;/span&gt;).&lt;/ref&gt;
* Sunja – [[Volinja]] – državna meja 21,575 km,
* Državna meja – [[Dugopolje, Gračac|Ličko Dugo Polje]] – Knin 59,068 km.

=== Poslovna dolžina proge ===

Poslovna dolžina proge znaša:&lt;ref name=&quot;G-B&quot;&gt;Josip Gorničić-Brdovački, ''Razvitak željeznica u Hrvatskoj do 1918. godine : građenje, organizacija i financijalni odnosi'', Građa za gospodarsku povijest Hrvatske, Knj. 3., Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti, Zagreb, 1952., Prilog 3. (Prilozi iza str. 213.)&lt;/ref&gt;
* Sunja – Dobrljin (1918) 25,509 km,
* Industrijskih tirov (1918) 1,950 km.

== Železniške postaje in postajališča ==

Proga je bila kategorizirana kot glavna proga na odseku Sunja – Knin. Obstajajo različne navedbe oddaljenosti posameznih postaj in postajališč za odsek med Ličkim Dugim Poljem in Martin Brodom ([[Osredci, Gračac]] 173 ali 174 km, Srb 170 ali 171 km, [[Begluci]] 165, Una 162 ali 164 km, Martin Brod 154 ali 156 km.

Podatki se nanašajo na potniški promet. Tovorni promet se opravlja tudi na odseku pod nadzorom Železnice Federacije Bosne in Hercegovine pa tudi na odseku pod nadzorom Železnic Republike Srpske (Željeznice Republike Srpske).&lt;ref&gt;'''&lt;tt&gt;xxxxxxxxx&lt;/tt&gt;''', ''Vozni red : 14. XII. 2003. – 11. XII. 2004.'', Hrvatske željeznice, Zagreb, 2003., str. 260. i 261.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Konrad-Šantić&quot;&gt;Antun Konrad, Vitomir Šantić, ur., ''Turistički red vožnje : za putnički saobraćaj SFRJ : 31. V. 1964. – 29. V. 1965.'', Generalturist, Zagreb, 1964., str. 130. – 135.&lt;/ref&gt;

{{clear}}
&lt;!-- ko galerija naraste korigirati parametre v style in galeriji za prikazovanje v 2 ali več stolpcih--&gt;
&lt;div style=&quot;float: right; margin-right: 250px;&quot;&gt;
&lt;gallery perrow=&quot;1&quot;&gt;
Novi Grad Railway Station1.jpg|[[Bosanski Novi]]
Cazin (Željeznički kolodvor).jpg|[[Cazin]] [[Srbljani]]
Bihać (Bahnhof).jpg|[[Bihać]]
Ripač (Željeznički kolodvor).jpg|[[Ripač]]
Loskun (Željeznički kolodvor).jpg|Loskun
Kulen Vakuf (Željeznički kolodvor).jpg|[[Kulen Vakuf]]
Bahnhof Martin Brod.jpg|[[Martin Brod]]
Kolodvor Knin.jpg|[[Knin]]
&lt;/gallery&gt;
&lt;/div&gt;
[[File:BSicon CONTg@G.svg|30px]] {{0}}{{0}}{{0}} [[Zagreb]] '''→''' [[Sisek]]&lt;br&gt;
[[Slika:BSicon BHF.svg|30px]] {{0}}{{0}}0 [[Sunja]]&lt;br&gt;
[[Slika:BSicon HST.svg|30px]] {{0}}{{0}}5 [[Hrastovac]]&lt;br&gt;
[[Slika:BSicon HST.svg|30px]] {{0}}{{0}}8 [[Graboštani]]&lt;br&gt;
[[Slika:BSicon HST.svg|30px]] {{0}}12 [[Majur]]&lt;br&gt;
[[Slika:BSicon HST.svg|30px]] {{0}}15 [[Hrvatska Kostajnica]]&lt;br&gt;
[[Slika:BSicon HST.svg|30px]] {{0}}20 Volinja&lt;br&gt;
[[File:BSicon TZOLLWo.svg|30px]] {{0}}{{0}}{{0}} (meja Hrvaška - Bosna in Hercegovina na reki Uni)&lt;br&gt;
[[Slika:BSicon BHF.svg|30px]] {{0}}26 Dobrljin&lt;br&gt;
[[Slika:BSicon HST.svg|30px]] {{0}}{{0}}{{0}} Vodičevo&lt;br&gt;&lt;!-- nova postaja --&gt;
[[Slika:BSicon HST.svg|30px]] {{0}}33 [[Ravnice, Bosanski Novi]]&lt;br&gt;
[[Slika:BSicon HST.svg|30px]] {{0}}{{0}}{{0}} Poljavnice&lt;br&gt;&lt;!-- nova postaja --&gt;
[[Slika:BSicon BHF.svg|30px]] {{0}}40 Bosanski Novi&lt;br&gt;
[[File:BSicon xABZgl.svg|30px]][[File:BSicon CONTfq.svg|30px]] [[Brezičani]] '''→''' [[Prijedor]] '''→''' [[Banja Luka]]&lt;br&gt;
[[File:BSicon exhKRZWae.svg|30px]] {{0}}{{0}}{{0}} ''reka [[Sana (reka)|Sana]]''&lt;br&gt;
[[Slika:BSicon exHST.svg|30px]] {{0}}43 Vidorija&lt;br&gt;
[[Slika:BSicon exHST.svg|30px]] {{0}}49 Rudice&lt;br&gt;
[[Slika:BSicon exHST.svg|30px]] {{0}}{{0}}{{0}} Rakani&lt;!-- nova --&gt;&lt;br&gt;
[[Slika:BSicon exBHF.svg|30px]] {{0}}57 Blatna&lt;br&gt;
[[Slika:BSicon exHST.svg|30px]] {{0}}65 Bosanska Otoka (Otoka Bosanska)&lt;br&gt;
[[Slika:BSicon exHST.svg|30px]] {{0}}68 Drenova Glavica&lt;br&gt;
[[File:BSicon exhKRZWae.svg|30px]] {{0}}{{0}}{{0}} ''reka Una''&lt;br&gt;
[[Slika:BSicon exHST.svg|30px]] {{0}}{{0}}{{0}} Podvran&lt;!-- nova postaja --&gt;&lt;br&gt;
[[Slika:BSicon exHST.svg|30px]] {{0}}75 Bosanska Krupa&lt;br&gt;
[[File:BSicon exhKRZWae.svg|30px]] {{0}}{{0}}{{0}} ''reka Una''&lt;br&gt;
[[Slika:BSicon exHST.svg|30px]] {{0}}86 [[Grmuša]]&lt;br&gt;
[[Slika:BSicon exHST.svg|30px]] {{0}}96 [[Cazin]] [[Srbljani]] (Cazin-Srbljani)&lt;br&gt;
[[Slika:BSicon exHST.svg|30px]] 102 Pokoj&lt;br&gt;
[[Slika:BSicon exBHF.svg|30px]] 106 Bihać&lt;br&gt;
[[Slika:BSicon exHST.svg|30px]] 111 [[Pritoka, Bihać|Pritoka]]&lt;br&gt;
[[Slika:BSicon exHST.svg|30px]] 114 [[Ripač]]&lt;br&gt;
[[Slika:BSicon exHST.svg|30px]] 118 [[Račić]]&lt;br&gt;
[[File:BSicon exhKRZWae.svg|30px]] {{0}}{{0}}{{0}} ''reka Una''&lt;br&gt;
[[Slika:BSicon xZOLL.svg|30px]] (meja Bosna in Hercegovina - Hrvaška)&lt;br&gt;
[[Slika:BSicon exHST.svg|30px]] 125 Loskun (znotraj Hrvaške)&lt;br&gt;
[[Slika:BSicon exHST.svg|30px]] 132 Štrbački Buk (znotraj Hrvaške)&lt;br&gt;
[[Slika:BSicon exHST.svg|30px]] 135 [[Kestenovac (Donji Lapac)|Kestenovac]] (znotraj Hrvaške)&lt;br&gt;
[[Slika:BSicon xZOLL.svg|30px]] (meja Hrvaška - Bosna in Hercegovina)&lt;br&gt;
[[Slika:BSicon exHST.svg|30px]] 141 [[Bušević, Hrvaška|Bušević]] (postaja v Bosni in Hercegovini, naselje na Hrvaškem)&lt;br&gt;
[[Slika:BSicon exHST.svg|30px]] 145 [[Kulen Vakuf]]&lt;br&gt;
[[Slika:BSicon exHST.svg|30px]] {{0}}{{0}}{{0}} Palučci&lt;!-- nova --&gt;&lt;br&gt;
[[Slika:BSicon exBHF.svg|30px]] 154 Martin Brod (carinska izpostava)&lt;br&gt;
[[File:BSicon exWBRÜCKE1.svg|30px]] {{0}}{{0}}{{0}} ''reka[Una''&lt;br&gt;
[[File:BSicon exWBRÜCKE1.svg|30px]] {{0}}{{0}}{{0}} ''reka [[Krka (Hrvaška)|Krka]]''&lt;br&gt;
[[Slika:BSicon xZOLL.svg|30px]] (meja Hrvaška - Bosna in Hercegovina)&lt;br&gt;
[[Slika:BSicon exHST.svg|30px]] 162 postaja Una&lt;br&gt;
[[Slika:BSicon exHST.svg|30px]] 165 [[Begluci, Hrvaška|Begluci]]&lt;br&gt;
[[Slika:BSicon xZOLL.svg|30px]] (meja Bosna in Hercegovina - Hrvaška)&lt;br&gt;
[[Slika:BSicon exHST.svg|30px]] 170 Srb (Bosanski Osredci-Srb; nekdaj Rađenović-Srb)&lt;br&gt;
[[Slika:BSicon xZOLL.svg|30px]] (meja Hrvaška - Bosna in Hercegovina)&lt;br&gt;
[[Slika:BSicon exHST.svg|30px]] 173 [[Osredci, Gračac|Osredci]]&lt;br&gt;
[[Slika:BSicon exHST.svg|30px]] 178 [[Dugopolje, Gračac|Ličko Dugo Polje]]&lt;br&gt;
[[Slika:BSicon exBHF.svg|30px]] 182 [[Kaldrma|Lička Kaldrma]]&lt;br&gt;
[[File:BSicon exABZgl.svg|30px]][[File:BSicon exCONTfq.svg|30px]] Lička Kaldrma – [[Drvar]] – Srnetica ('''→''' [[Jajce, Bosna|Jajce]]) – [[Prijedor]]&lt;br&gt; 
[[Slika:BSicon exHST.svg|30px]] 186 [[Tiškovac Lički|Lički Tiškovac]]&lt;br&gt;
[[Slika:BSicon exHST.svg|30px]] 190 Ševina Poljana&lt;br&gt;
[[Slika:BSicon exHST.svg|30px]] 194 Bosanski Drenovac (glej [[Drenovac Osredački]])&lt;br&gt;
[[Slika:BSicon exHST.svg|30px]] 201 [[Strmica, Knin|Strmica]]&lt;br&gt;
[[Slika:BSicon exHST.svg|30px]] 205 Komalić&lt;br&gt;
[[Slika:BSicon exHST.svg|30px]] 209 [[Golubić, Obrovac|Golubić]]&lt;br&gt;
[[Slika:BSicon KBHFxa.svg|30px]] 218 Knin&lt;br&gt;
[[Slika:BSicon CONTf@F.svg|30px]] {{0}}{{0}}{{0}} [[Drniš]] '''→''' [[Perković]] '''→''' Split&lt;br&gt;

== Zunanje povezave ==
* http://www.railfaneurope.net/ric/hr_unska_pruga.htm

== Sklici ==

[[Kategorija:Železniške proge na Hrvaškem]]
[[Kategorija:Železnica v Bosni in Hercegovini]]</text>
      <sha1>nhmdzej1zn9idhrtuzuefs56cojujo7</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Debra Satz</title>
    <ns>0</ns>
    <id>434095</id>
    <revision>
      <id>6687592</id>
      <parentid>6663428</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T08:28:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Živeči ljudje]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6687592</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6066" sha1="fl7twp58md9tx8p58n2ry9vhfg7rhfi" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Debra Satz''', [[Američani|ameriška]] [[filozofinja]] in [[akademik|akademkinja]], * [[1956]], [[New York]], [[Združene države Amerike]].

V svojih raziskavah se osredotoča na etične in moralne omejitve trga, teorijo racionalne izbire, teorijo demokracije, feministično filozofijo, filozofijo sociologije in vprašanja mednarodnega prava. Na podlagi teh raziskav je napisala vrsto strokovnih člankov, ki so bili objavljeni v strokovnih revijah kot so ''Ethics'', ''Philosophy and Public Affairs'', ''Journal of Philosophy'' in ''World Bank Economic Review''.

== Življenje ==
Odraščala je v [[Bronx]]u, New York. Kljub temu, da je izhajala iz revne družine, ji šola ni delala težav. Matematika ji je bila od vseh predmetov še posebej pri srcu. 

Leta 1987 je diplomirala na [[Mestni kolidž v New Yorku|Mestnem kolidžu v New Yorku]] in kasneje doktorirala iz filozofije na [[Tehnološki inštitut Massachusettsa|Tehnološkem inštitutu Massachusettsa]] (MIT).

Od leta 1988 poučuje filozofijo na [[Univerza Stanford|Univerzi Stanford]]. Pred tem je učila tudi na univerzi Harvard in na Kolidžu v Swarthmorju. Prav tako je profesorica v ženskem centru, ki se imenuje Marta Sutton Weeks, kjer uči etiko v družbi. Je profesorica filozofije in politologije. Debra Satz je direktorica Stanfordskega centra etike. Uči etiko, družbeno in politično znanost ter filozofijo družbene znanosti. 

Debra Satz je soustanoviteljica ''Hope House Scholars Program'', kjer združuje prostovoljce in študente pri učenju svobodne umetnosti, etike, moralne filozofije in socialne pravice v ustanovah za zdravljenje odvisnosti od drog in alkohola za ženske.

== Delo ==
Debra Satz je leta 2010 izdala knjigo z naslovom ''Why Some Things Should Not Be for Sale - The Limits of Markets'' (Omejitve prostega: zakaj nekatere stvari ne bi smele biti naprodaj). V tem delu trdi, da so za delovanje prostega trga pomembna tudi etična vodila: nereguliran prosti trg, na katerem bi bilo vse dovoljeno, tudi prosta preprodaja drog in človeških organov, bi bil nevzdržen. V knjigi zastavi vprašanje, kaj točno naredi nek zdravju škodljiv tržni proizvod ter kdaj in s kakšnim namenom je primerno za prepoved te trgovine v celoti. Prva je ideja klasične ekonomije, katere trgi dela oblikujejo in spreminjajo svoje udeležence. 

Enakopravna vizija je njeno drugo področje, kjer pravi, da so posamezniki moralno enakopravni v vsaki pravični družbi. Zato je proti univerzalni pravičnosti z redistribucijo sredstev, s katero bi se dosegla poprava krivic (npr. v davčni politiki). Satz meni, da bi morala biti določena tržna izbira preprosto zavrnjena. Hkrati poudarja, da ima trg pomembno vlogo pri spodbujanju socialne enakosti, vendar pa lahko tudi poslabša asimetrije moči in povzroča trpljenje.

Tretje področje je feministična teorija. Na spletni enciklopediji Stanfordske univerze je objavila članek ''Feminist Perspectives on Reproduction and the Family'' (Trgovanje z ženskim reproduktivnim delom), ki je njeno edino delo, prevedeno v slovenščino (Analiza : časopis za kritično misel, Letn. 4, št. 1, str. 101-120).

Izbor nekaterih njenih najpomembnejših člankov:
* Equality in Education and Weighted Student Funding, Education, Finance and Policy, 2008.
* Equality, Adequacy and Education for Citizenship, Ethics, Julij 2007.
* Countering the Wrongs of the Past: the Role of Compensation, ed. Jon Miller and Rahul Kumar, Reparations: Interdisciplinary Inquiries. Oxford University Press, 2007.
* Liberalism, Economic Freedom and the Limits of Markets, članek, Social Philosophy and Policy, 2006.
* World Poverty and Human Wrongs, članek, strokovna revija Ethics and International Affairs, letnik 19, št. 1, Pomlad 2005.
* Debra Satz je skupaj z Danielom Hausmanom in Michaelom McPhersonom objavila delo z naslovom ''Economic Analysis, Moral Philosophy, and Public Policy.'' (Ekonomska analiza, etika in javna politika, 2016).

== Nagrade ==
Leta 2004 je prejela Walter J. Gores nagrado za odličnost pri poučevanju (»Excellence in Teaching«), s čimer so njeno poučevanje označili kot združevanje kritičnega mišljenja in resnega udejstvovanja v moralni problematiki, ki se tiče človeštva. Leta 2010 pa je prejela Rolandovo nagrado za prostovoljno delo.

Leta 2018 je bila izvoljena za članico [[Ameriška akademija umetnosti in znanosti|Ameriške akademije umetnosti in znanosti]].&lt;ref name=&quot;x109&quot;&gt;{{cite web |title=Debra Satz |website=American Academy of Arts &amp;amp; Sciences |date=2026-02-11 |url=https://www.amacad.org/person/debra-satz |access-date=2026-02-21}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Viri ==
* [http://humsci.stanford.edu/faculty/profile/debra_satz Debra Satz]. Stanford School for Humanities and Sciences. Pridobljeno 31. 12. 2016.
* {{navedi knjigo |last1=Hausman |first1=Daniel |last2=McPherson |first2=Michael |last3=Satz |first3=Debra |year=2006 |title=Economic Analysis, Moral Philosophy and Public Policy |url=https://archive.org/details/economicanalysis0000haus_k7v6 |location=New York |publisher=Cambridge University Press |editor-first=Michael S. |editor-last=McPherson}}
* [http://ejpe.org/pdf/3-1-int.pdf Ethics, economics, and markets: an interview with Debra Satz]. 2010. Pridobljeno 31. 12. 2016.
* {{cite book |last=Satz |first=Debra |title=Why Some Things Should Not Be for Sale: The Moral Limits of Markets |url=https://archive.org/details/whysomethingssho0000satz |publisher=Oxford University PressNew York |date=2010-05-12 |isbn=978-0-19-531159-4 |doi=10.1093/acprof:oso/9780195311594.001.0001}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Satz, Debra}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Ameriški filozofi]]
[[Kategorija:Ameriški akademiki]]
[[Kategorija:Filozofinje]]
[[Kategorija:Filozofi 21. stoletja]]
[[Kategorija:Diplomiranci Mestne univerze New Yorka]]
[[Kategorija:Doktorirali na Tehnološkem inštitutu Massachusettsa]]
[[Kategorija:Predavatelji na Univerzi Stanford]]
[[Kategorija:Člani Ameriške akademije umetnosti in znanosti]]</text>
      <sha1>fl7twp58md9tx8p58n2ry9vhfg7rhfi</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Igor Papič</title>
    <ns>0</ns>
    <id>434146</id>
    <revision>
      <id>6687408</id>
      <parentid>6637191</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T19:03:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <comment>konec ministrovanja</comment>
      <origin>6687408</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8880" sha1="ra0hgio6r4i7lubnno8bmyc014v1jx6" xml:space="preserve">{{Infobox Officeholder
|name=Igor Papič
|image=&lt;!-- Wikipodatki --&gt;
|imagesize=
|caption=
|order=[[Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Republike Slovenije|Minister za visoko šolstvo, znanost&lt;br&gt;in inovacije Republike Slovenije]]
|term_start=24. januar 2023
|term_end=4. junij 2026
|premier=[[Robert Golob]]
|predecessor=&lt;!-- on sam kot minister za izobraževanje, znanost in šport --&gt;
|successor=&lt;!-- [[Borut Rončević]] kot minister za izobraževanje, znanost in mladino --&gt;
|order1=[[Minister za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije|Minister za izobraževanje, znanost&lt;br&gt;in šport Republike Slovenije]]
|term_start1=1. junij 2022
|term_end1=23. januar 2023
|premier1=[[Robert Golob]]
|predecessor1=[[Simona Kustec]]
|successor1=[[Darjo Felda]]
|order2=[[Seznam rektorjev Univerze v Ljubljani|Rektor Univerze v Ljubljani]]
|predecessor2=[[Ivan Svetlik]]
|successor2=[[Gregor Majdič]]
|term_end2=2022
|term_start2=2017
|birth_place=&lt;!-- Wikipodatki --&gt;
|birth_date=&lt;!-- Wikipodatki --&gt;
|party=[[Gibanje Svoboda]] &lt;small&gt;(2022– )&lt;/small&gt;
|constituency=
|education=
|profession=
|spouse=
|children=
|religion=
|signature=
|footnotes=
}}
'''Igor Papič''', [[Slovenci|slovenski]] [[elektroinženir]] in [[politik]], * [[24. maj]] [[1966]], [[Ljubljana]].&lt;ref name=&quot;CV&quot;&gt;{{navedi dokument |url=http://satena.si/documents/Novi_clani_predstavitve/Igor_Papic_predstavitveni_zapis.pdf |title=Življenjepis |publisher=Satena |date=september 2013 |accessdate=17.5.2017}}&lt;/ref&gt;

Papič je doktor elektrotehnike in redni profesor na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Od leta 2011 do leta 2013 je bil prodekan za pedagoško delo, od leta 2013 do leta 2017 dekan fakultete, od leta 2017 do leta 2021 pa rektor [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]. 1. junija 2022 je bil imenovan na mesto [[Minister za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije|ministra za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije]], ob reorganizaciji 15. vlade Republike Slovenije pa je postal [[Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Republike Slovenije|minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije]].

== Mladost in izobraževanje ==
Diplomiral je leta 1992 na takratni [[Fakulteta za elektrotehniko in računalništvo v Ljubljani|Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo v Ljubljani]] in kasneje še magistriral. V času študija je dve leti deloval kot mladi raziskovalec pri podjetju [[Siemens (podjetje)|Siemens]] v [[Nemčija|Nemčiji]].&lt;ref name=&quot;Delo&quot;&gt;{{navedi novice| url=http://www.delo.si/znanje/izobrazevanje/pod-zarometom-igor-papic.html |title= Pod žarometom: Igor Papič |last=Hanžič |first=Sandra |date=16.5.2017 |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |accessdate=17.5.2017}}&lt;/ref&gt; Po doktoratu na [[Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani|Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani]] (1998) je bil na tej fakulteti izvoljen v naziv [[docent]]a ter leta 2009 rednega [[profesor]]ja. Od leta 2007 deluje kot predstojnik Laboratorija za električna omrežja in naprave, leta 2011 je postal prodekan za pedagoško dejavnost in 2013 [[Dekan (šolstvo)|dekan]] fakultete.&lt;ref name=&quot;CV&quot;/&gt;

Strokovno se ukvarja z elektroenergetiko, s kakovostjo električne energije in problematiko vključevanja razpršenih virov energije v električno omrežje.&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=http://www.tromba.si/prof-dr-igor-papic-dekan-fe-ul-vsak-inzenir-bi-moral-nekaj-casa-preziveti-v-tujini/ |title=Prof. dr. IGOR PAPIČ, dekan FE UL: Vsak inženir bi moral nekaj časa preživeti v tujini  |publisher=Tromba |date=25.5.2015 |accessdate=17.5.2017}}&lt;/ref&gt; Leta 2009 je soustanovil 2e, prvo odcepljeno (»spin-off«) podjetje ljubljanske univerze, ki so ga dve leti kasneje prodali nemškemu lastniku.&lt;ref name=&quot;Dnevnik-portret&quot;&gt;{{navedi novice |url=https://www.dnevnik.si/1042772514 |title=Igor Papič, novi rektor Univerze v Ljubljani |last=Ivelja |first=Ranka |date=20.6.2017 |work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] |accessdate=21.5.2017 |archive-date=2019-09-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190915073214/https://www.dnevnik.si/1042772514 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

=== Rektor Univerze v Ljubljani ===
Leta 2017 je kot edini kandidat kandidiral na volitvah za 44. rektorja [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]], na katerih so prvič v zgodovini univerze lahko glasovali vsi zaposleni (torej vključno s tehničnim osebjem) in študenti. Papič je bil potrjen za štiriletni mandat, ki ga je nastopil oktobra 2017&lt;ref name=&quot;Delo&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice| url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vodenje-ljubljanske-univerze-bo-z-oktobrom-prevzel-igor-papic/422545 |title=Vodenje ljubljanske univerze bo z oktobrom prevzel Igor Papič |date=17.5.2017 |work=[[MMC RTV-SLO]] |accessdate=17.5.2017}}&lt;/ref&gt; kot eden najmlajših rektorjev v zgodovini univerze.&lt;ref name=&quot;Dnevnik-portret&quot; /&gt;

Leta 2021 se je potegoval za nov mandat na mesto rektorja ljubljanske univerze. Na [[Volitve rektorja Univerze v Ljubljani 2021|volitvah]] se je uvrstil v drugi krog z [[Gregor Majdič|Gregorjem Majdičem]], ki je prejel 54,9 odstotka glasov, Igor Papič pa 45,1 odstotka, s čimer novega mandata ni dobil.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Novi rektor ljubljanske univerze je Gregor Majdič|url=https://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/novi-rektor-ljubljanske-univerze-je-gregor-majdic/577536|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-02|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Novi rektor je dr. Gregor Majdič|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/novi-rektor-je-dr-gregor-majdic/|website=www.delo.si|accessdate=2022-06-02|language=sl-si}}&lt;/ref&gt;

== Politika ==
Leto dni po neizvolitvi na mesto rektorja se je Igor Papič pridružil novoustanovljeni stranki [[Gibanje Svoboda]] [[Robert Golob|Roberta Goloba]], ki ga je ob oblikovanju [[15. vlada Republike Slovenije|svoje vlade]] predlagal na mesto [[Minister za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije|ministra za izobraževanje, znanost in šport]]. V državnem zboru je bil potrjen 1. junija 2022. Po potrditvi sprememb zakona o vladi, ki predvideva ustanovitev novih ministrstev je Igor Papič 3. januarja 2023 podal odstopno izjavo, da bi lahko zasedel mesto ministra novega ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Reorganizacija vlade: ministrski stolček čaka tudi Bratuškovo|url=https://siol.net/novice/slovenija/v-teh-dneh-v-dz-pricakujejo-paicevo-in-kumrovo-odstopno-izjavo-595804|website=siol.net|accessdate=2023-01-10|language=sl}}&lt;/ref&gt; Na ta položaj je bil imenovan 24. januarja 2023.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=DZ s 55 glasovi potrdil listo ministrskih kandidatov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-s-55-glasovi-potrdil-listo-ministrskih-kandidatov/655412|website=rtvslo.si|accessdate=2023-01-24|language=sl}}&lt;/ref&gt;

Marca 2022 je ministra Papiča kritiziral Visokošolski sindikat Slovenije, saj vlada z njimi ni potrdila izpogajanega stavkovnega sporazuma. Od ministra so zahtevali odstop in ga označili za neresnega in nesposobnega, saj je pogajanja o visokošolskih zadevah ob menjavi ministrstev predal ministru za vzgojo in izobraževanje [[Darjo Felda|Darju Feldi]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Visokošolski sindikat: Minister Papič je nesposoben|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/visokosolski-sindikat-zahteva-odstop-ministra-papica/|website=www.delo.si|accessdate=2023-04-01|language=sl-si}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=VSS: Odstop ministra Papiča zahtevamo, ker je nesposoben in ker mu za univerze ni mar|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vss-odstop-ministra-papica-zahtevamo-ker-je-nesposoben-in-ker-mu-za-univerze-ni-mar/662711|website=rtvslo.si|accessdate=2023-04-01|language=sl}}&lt;/ref&gt; Papič je odstop zavrnil in navedbe sindikata označil za pavšalne in pod nivojem.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Visokošolski sindikati: Vlada nima kredibilnosti, ne moremo ji zaupati. Papiča pozivamo k odstopu.|url=https://siol.net/novice/slovenija/visokosolski-sindikat-zaradi-nesposobnosti-resevanja-stavkovnih-zahtev-papica-poziva-k-odstopu-602722|website=siol.net|accessdate=2023-04-01|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

{{Rektorji Univerze v Ljubljani}}
{{Normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Papič, Igor}}
[[Kategorija:Slovenski inženirji elektrotehnike]]
[[Kategorija:Slovenski politiki]]
[[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za elektrotehniko in računalništvo v Ljubljani]]
[[Kategorija:Magistrirali na Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo v Ljubljani]]
[[Kategorija:Doktorirali na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani]]
[[Kategorija:Predavatelji na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani]]
[[Kategorija:Rektorji Univerze v Ljubljani]]
[[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]]
[[Kategorija:Člani Gibanja Svoboda]]
[[Kategorija:Ministri za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Ministri 15. vlade Republike Slovenije]]</text>
      <sha1>ra0hgio6r4i7lubnno8bmyc014v1jx6</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Mladost Pesem Prijateljstvo</title>
    <ns>0</ns>
    <id>445510</id>
    <revision>
      <id>6687695</id>
      <parentid>6678887</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T09:50:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>/* Himna */ -avtorsko zaščitena pesem</comment>
      <origin>6687695</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9026" sha1="r01s4gbd28blsn4yv61wj4vwib1av3c" xml:space="preserve">{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec
| name             = Mladost Pesem Prijateljstvo
| image            = MPP božični koncert 2026.jpg
| image_size       = 
| landscape        = yes
| alt              = 
| caption          = Božični koncert &quot;V začetku je bila beseda&quot;, 2026
| background       = group_or_band
| alias            = MPP
| origin           = [[Ljubljana]], {{Zastava|Slovenija}}
| genre            = [[duhovna ritmična glasba]],&lt;br&gt;[[cerkvena glasba]]
| years_active     = [[1992]]–danes
| label            = 
| associated_acts  = 
| website          = 
| current_members  = 89 članov, glej [[Mladost Pesem Prijateljstvo #Člani zbora|Člani zbora]]&lt;br&gt;Ana Pučnik (zborovodja)&lt;br&gt;Filip Mlinar (duhovni vodja)&lt;br&gt;Niko Rovtar (predsednik)
| past_members     = 
| module           = 
| module2          = 
| module3          = 
}}

'''Mladost Pesem Prijateljstvo''', s kratico '''MPP''', je katoliški študentski [[pevski zbor]], ki deluje v Ljubljani v [[Župnija Ljubljana - Marijino oznanjenje|Župniji Ljubljana - Marijino oznanjenje]] na Tromostovju pri bratih [[frančiškani]]h. Zbor šteje okoli 85 aktivnih članov – pevcev in pevk ter inštrumentalistov (cajon, [[klaviature]], [[kitara|akustična kitara]], [[bas kitara]], [[violina]]). Člani zbora prihajajo iz vseh regij Slovenije. Zbor je tekom svojega obstoja postal nepogrešljivi člen študentskih maš, ki so vsako sredo zvečer. Njegovo orodje za slavljenje in oznanjevanje evangelija je pesem, prijateljstvo med člani zbora pa presega samostanske zidove, kar potrjuje pomen imena ''Mladost-Pesem-Prijateljstvo''. Zbor je stalnica pri študentskih mašah že 30 let, vendar ni bil venomer tako samoumevno prisoten.

== Zgodovina ==
V začetku 90. let dvajsetega stoletja se je formirala skupina z močno željo po petju cerkvenih, [[Duhovna ritmična glasba|duhovno ritmičnih pesmi]] za obogatitev sredinih študentskih maš. Brat Pepi Lebreht je, preden je odšel na misijon v Avstralijo (1992), skupaj z br. Jankom Fritzom in njegovo kitaro zbral okrog deset mladih pevcev, ki so s prepevanjem obogatili študentske maše. Maševanje je prevzel p. Ciril Božič, ki ga je nekaj let kasneje zamenjal p. [[Christian Gostečnik]].

Za uradno letnico nastanka zbora velja leto 1992, ko si je zbor, po zapisih Judite Treven, nadel ime Mladost-Pesem-Prijateljstvo. Judita Treven je v svojih spominih na zbor MPP zapisala: »Ime se je nekje v letu 1992 pojavilo spontano. Nekoč sem razmišljala, kaj nas opredeljuje kot skupino in na svojo notno mapo sem s tušem narisala krog, kjer je bila v sredini črka [[tau]] ([[Antonov križ|frančiškanski znak]]), čez njo sta bili dve povezani [[osminka|osminki]] (znak glasbe), ob obodu pa je bilo zapisano »MLADOST, PESEM, PRIJATELJSTVO«. To nas je opredeljevalo: vsi smo bili mladi, povezovala nas je pesem in bili smo prijatelji med seboj.«&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last1=Bogataj|first1=J. D.|title=Hvala: zbornik ob 25-letnici Zbora Mladost Pesem Prijateljstvo|year=2017|publisher=Brat Frančišek|location=Ljubljana|isbn=978-961-6873-48-2|cobiss=290267136}}&lt;/ref&gt; Prvi, ki je prispeval svoje dirigentske sposobnosti in kitaro, je bil Tilen Kuhar, s. Tatjana Lukner MSF pa je poskrbela za vez z brati frančiškani in tehnično pripravo. Bil je čas manjšega števila članov, hreščečega ozvočenja, potrpežljivih poslušalcev in velikega zagona. V času delovanja se je spreminjala struktura zbora – glede na potrebe zborovodij. Zamenjalo se je mnogo pevcev, inštrumentalistov, duhovnih vodij, v samem zboru pa se je spletlo prijateljstev, ljubezni in odkritih poslanstev.

== Repertoar in poslanstvo ==
Zasedba je v začetku prepevala Taizéjske speve, nato pa se je repetoar razširil na ritmično-duhovno, slavilno glasbo, ki jo zbor izvaja še danes. Ob priložnosti MPP izvaja tudi klasično zborovsko petje, kar pa je bolj izjema kot pravilo. Le-to je večinoma del zgolj koncertnega programa. Kot pomemben del katoliške duhovno-ritmične scene ima MPP pomemben vpliv ne le pri sredinih študentskih mašah, temveč tudi v širšem Slovenskem prostoru. Pesmi, ki so del študentskih maš zaradi pestrosti primarnih okolij članov zbora hitro postanejo del domačih župnij in mladinskih skupin po Sloveniji. Mladi pesmi vzamejo za svoje, zaradi česar so skladbe skupin Svetnik, Tvoj glas, založbe Emanuel in drugih, ter avtorske pesmi, kot je ''Psalm 126'' avtorjev Boštjana in Tanje Berkopec ter Andreja Pollaka postale razširjene.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Mladost Pesem Prijateljstvo|url=http://www.mladi.net/content/view/1147/103/|website=mladi.net|accessdate=20. oktober 2020|last=Lukner|first=T.|date=16. december 2007|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181126051019/http://www.mladi.net/content/view/1147/103/|archivedate=26. november 2018|language=}}&lt;/ref&gt;

Zbor dvakrat letno organizira pevske duhovne vikende, ki so namenjeni tudi druženju in povezovanju.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/zbormpp/|title=O zboru MPP|date=2017|accessdate=18. februar 2018|website=Zbor MPP|publisher=|last=Lukner|first=S. Tatjana}}&lt;/ref&gt;

== Diskografija ==
Nastanek prve zgoščenke z naslovom ''[[Mladost Pesem Prijateljstvo (album)|Mladost Pesem Prijateljstvo]]'' je bil povezan z nastajanjem avtorskih pesmi v okviru zbora.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://zbormpp.rkc.si/clanki/114-prvi-cd-pesmi|title=Prvi MPP CD - pesmi|accessdate=18. februar 2018|website=zbormpp.rkc.si|language=sl-si}}&lt;/ref&gt; Pisanje priredb in avtorskih del pa je postala tradicija, ki jo zbor ohranja do danes. Posledica tega dogajanja je povezana z založbo Brat Frančišek in nastankom zgoščenke ob 25-letnici zbora, z naslovom ''[[Hvala (album, MPP)|Hvala]]''. Z zgoščenko je zbor pretvoril svojo hvaležnost vsem članom zbora, bivših in sedanjih, bratom frančiškanom in predvsem Bogu za uspešno delovanje in ljubezen, ki se prek zbora širi naprej.

*''[[Mladost Pesem Prijateljstvo (album)|Mladost Pesem Prijateljstvo]]'' (1995-1999)
*''[[Hvala (album, MPP)|Hvala]]'' (2017)

== Voditelji ==
{| 
| valign=top | 
{| class=&quot;wikitable&quot;
! Zborovodje
! Obdobje
|-
| Tilen Kuhar
| 1992–1995
|-
| Pavel Dolenc
| 1995–2000
|-
| Peter Kadunc
| 2000–2003
|-
| Tanja Repič
| 2003–2005
|-
| Boštjan Berkopec
| 2005–2010
|-
| Jakov Jurić
| 2010–2012
|-
| Marta Habe
| 2012–2015
|-
| Martina Ješovnik
| 2015–2017
|-
| Tinkara Čerin
| 2017–2018
|-
| Teja Sulejmanovič
| 2018–2022
|-
| Veronika Hrovat
| 2022–2024
|-
| Ana Pučnik
| 2024–
|}

| width=3% | 
| valign=top | 

{| class=&quot;wikitable&quot;
! Duhovni vodje
! Obdobje
|-
| Janko Fritz, Pepi Lebreht
| 1990–1992&lt;br&gt;(pred uradnim&lt;br&gt;nastankom zbora)
|-
| Ambrož Požun
| 1992–1995
|-
| [[Tadej Strehovec]]
| 1995–1999
|-
| Jernej Kurinčič
| 1999–2003
|-
| Andraž Arko
| 2003–2006
|-
| Miha Pate
| 2006–2007
|-
| Andrej Pollak
| 2007–2009
|-
| Jan Cvetek
| 2009
|-
| Jani Jeriček
| 2009–2012
|-
| Dominik Papež
| 2011–2014
|-
| Melhior Grošelj
| 2013–2015
|-
| Jan Dominik Bogataj
| 2016–2017
|-
| Mario Zrakić
| 2017–2021
|-
| [[Christian Gostečnik]]
| 2021–2023
|-
| Filip Mlinar
| 2023–
|}

| width=3% | 
| valign=top |

|}


== Člani zbora ==
{{col-begin}}

{{col-5}}
;Sopran
*Marija Baša
*Lucija Bučan
*Mateja Burnik
*Gaja Gregorčič
*Blažka Hrovat
*Lučka Hrovat
*Urška Klobučar
*Katarina Kokalj
*Urška Kopač
*Katja Magajna
*Neja Martinčič
*Marjeta Nahtigal
*Klara Oražem
*Zala Peternelj
*Nadja Rozman
*Mirjam Smolič
*Ana Strah
*Ela Štrukelj
*Klara Štukelj
*Nika Šutar
*Klara Žabkar
{{col-5}}
;Alt
*Neža Alič
*Lucija Baša
*Evita Brdnik
*Kristina Čop
*Mirjam Hrovat
*Zala Ilovar
*Tjaša Jesenko
*Neža Kavčič
*Ana Krapež
*Marta Lajevec
*Klara Levec
*Manca Mali
*Ana Petrič
*Martina Poklukar
*Maruša Pučnik
*Meta Radež
*Brina Rednjak
*Lara Slokar
*Eva Šabec
*Klara Štefanič
*Klara Tomažič
*Jerneja Trček
*Lucija Žakelj
{{col-5}}
;Tenor
*Gašper Aljaž
*Aljoša Breskvar
*Tobija Cencič
*Marko Cerkovnik
*Vid Fister
*Jernej Fortuna
*Nejc Gartner
*Gregor Janc
*Miha Kapš
*Matjaž Mihael Mars
*Matjaž Nosan
*Vid Penko
*Nejc Rot
*Aljaž Smolič
*Leon Stražišar
*Gašper Suhadolnik
*Martin Špajzer
*Vid Uršič
{{col-5}}
;Bas
*Adam Atanasov
*David Ažbe
*Jakob Bizjak
*Gašper Čulk
*Gašper Harej
*Anej Horvat
*Martin Jezeršek
*Patrik Korenjak
*Lucijan Lebar
*Matej Marolt
*Nejc Mihelič
*Filip Mlinar
*Nik Pernek
*Florijan Plešnik
*Ivo Rot
*Niko Rovtar
*Tomaž Stopar
*Andrej Štefanič
*Matic Šutar
*Luka Švigelj
*Martin Trajbarič
*Adrian Tušar
*Rene Turk
{{col-5}}
;Spremljevalna zasedba
*Petra Burnik – violina
*Martin Gantar – bas kitara
*Marko Kalita – cajon, tolkala
*Jakob Kavčič – kitara
*Primož Padar – klaviature
{{col-end}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==

{{SocialLinks}}
*{{discogs artist|Zbor Mladost Pesem Prijateljstvo}}

[[Kategorija:Slovenski pevski zbori]]
[[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1992]]
[[Kategorija:Župnija Ljubljana – Marijino oznanjenje]]</text>
      <sha1>r01s4gbd28blsn4yv61wj4vwib1av3c</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687696</id>
      <parentid>6687695</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T09:50:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>/* Člani zbora */ -neenciklopedično</comment>
      <origin>6687696</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7459" sha1="77w791wg2ntsqhesryimxmxyqas4fc7" xml:space="preserve">{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec
| name             = Mladost Pesem Prijateljstvo
| image            = MPP božični koncert 2026.jpg
| image_size       = 
| landscape        = yes
| alt              = 
| caption          = Božični koncert &quot;V začetku je bila beseda&quot;, 2026
| background       = group_or_band
| alias            = MPP
| origin           = [[Ljubljana]], {{Zastava|Slovenija}}
| genre            = [[duhovna ritmična glasba]],&lt;br&gt;[[cerkvena glasba]]
| years_active     = [[1992]]–danes
| label            = 
| associated_acts  = 
| website          = 
| current_members  = 89 članov, glej [[Mladost Pesem Prijateljstvo #Člani zbora|Člani zbora]]&lt;br&gt;Ana Pučnik (zborovodja)&lt;br&gt;Filip Mlinar (duhovni vodja)&lt;br&gt;Niko Rovtar (predsednik)
| past_members     = 
| module           = 
| module2          = 
| module3          = 
}}

'''Mladost Pesem Prijateljstvo''', s kratico '''MPP''', je katoliški študentski [[pevski zbor]], ki deluje v Ljubljani v [[Župnija Ljubljana - Marijino oznanjenje|Župniji Ljubljana - Marijino oznanjenje]] na Tromostovju pri bratih [[frančiškani]]h. Zbor šteje okoli 85 aktivnih članov – pevcev in pevk ter inštrumentalistov (cajon, [[klaviature]], [[kitara|akustična kitara]], [[bas kitara]], [[violina]]). Člani zbora prihajajo iz vseh regij Slovenije. Zbor je tekom svojega obstoja postal nepogrešljivi člen študentskih maš, ki so vsako sredo zvečer. Njegovo orodje za slavljenje in oznanjevanje evangelija je pesem, prijateljstvo med člani zbora pa presega samostanske zidove, kar potrjuje pomen imena ''Mladost-Pesem-Prijateljstvo''. Zbor je stalnica pri študentskih mašah že 30 let, vendar ni bil venomer tako samoumevno prisoten.

== Zgodovina ==
V začetku 90. let dvajsetega stoletja se je formirala skupina z močno željo po petju cerkvenih, [[Duhovna ritmična glasba|duhovno ritmičnih pesmi]] za obogatitev sredinih študentskih maš. Brat Pepi Lebreht je, preden je odšel na misijon v Avstralijo (1992), skupaj z br. Jankom Fritzom in njegovo kitaro zbral okrog deset mladih pevcev, ki so s prepevanjem obogatili študentske maše. Maševanje je prevzel p. Ciril Božič, ki ga je nekaj let kasneje zamenjal p. [[Christian Gostečnik]].

Za uradno letnico nastanka zbora velja leto 1992, ko si je zbor, po zapisih Judite Treven, nadel ime Mladost-Pesem-Prijateljstvo. Judita Treven je v svojih spominih na zbor MPP zapisala: »Ime se je nekje v letu 1992 pojavilo spontano. Nekoč sem razmišljala, kaj nas opredeljuje kot skupino in na svojo notno mapo sem s tušem narisala krog, kjer je bila v sredini črka [[tau]] ([[Antonov križ|frančiškanski znak]]), čez njo sta bili dve povezani [[osminka|osminki]] (znak glasbe), ob obodu pa je bilo zapisano »MLADOST, PESEM, PRIJATELJSTVO«. To nas je opredeljevalo: vsi smo bili mladi, povezovala nas je pesem in bili smo prijatelji med seboj.«&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last1=Bogataj|first1=J. D.|title=Hvala: zbornik ob 25-letnici Zbora Mladost Pesem Prijateljstvo|year=2017|publisher=Brat Frančišek|location=Ljubljana|isbn=978-961-6873-48-2|cobiss=290267136}}&lt;/ref&gt; Prvi, ki je prispeval svoje dirigentske sposobnosti in kitaro, je bil Tilen Kuhar, s. Tatjana Lukner MSF pa je poskrbela za vez z brati frančiškani in tehnično pripravo. Bil je čas manjšega števila članov, hreščečega ozvočenja, potrpežljivih poslušalcev in velikega zagona. V času delovanja se je spreminjala struktura zbora – glede na potrebe zborovodij. Zamenjalo se je mnogo pevcev, inštrumentalistov, duhovnih vodij, v samem zboru pa se je spletlo prijateljstev, ljubezni in odkritih poslanstev.

== Repertoar in poslanstvo ==
Zasedba je v začetku prepevala Taizéjske speve, nato pa se je repetoar razširil na ritmično-duhovno, slavilno glasbo, ki jo zbor izvaja še danes. Ob priložnosti MPP izvaja tudi klasično zborovsko petje, kar pa je bolj izjema kot pravilo. Le-to je večinoma del zgolj koncertnega programa. Kot pomemben del katoliške duhovno-ritmične scene ima MPP pomemben vpliv ne le pri sredinih študentskih mašah, temveč tudi v širšem Slovenskem prostoru. Pesmi, ki so del študentskih maš zaradi pestrosti primarnih okolij članov zbora hitro postanejo del domačih župnij in mladinskih skupin po Sloveniji. Mladi pesmi vzamejo za svoje, zaradi česar so skladbe skupin Svetnik, Tvoj glas, založbe Emanuel in drugih, ter avtorske pesmi, kot je ''Psalm 126'' avtorjev Boštjana in Tanje Berkopec ter Andreja Pollaka postale razširjene.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Mladost Pesem Prijateljstvo|url=http://www.mladi.net/content/view/1147/103/|website=mladi.net|accessdate=20. oktober 2020|last=Lukner|first=T.|date=16. december 2007|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181126051019/http://www.mladi.net/content/view/1147/103/|archivedate=26. november 2018|language=}}&lt;/ref&gt;

Zbor dvakrat letno organizira pevske duhovne vikende, ki so namenjeni tudi druženju in povezovanju.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/zbormpp/|title=O zboru MPP|date=2017|accessdate=18. februar 2018|website=Zbor MPP|publisher=|last=Lukner|first=S. Tatjana}}&lt;/ref&gt;

== Diskografija ==
Nastanek prve zgoščenke z naslovom ''[[Mladost Pesem Prijateljstvo (album)|Mladost Pesem Prijateljstvo]]'' je bil povezan z nastajanjem avtorskih pesmi v okviru zbora.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://zbormpp.rkc.si/clanki/114-prvi-cd-pesmi|title=Prvi MPP CD - pesmi|accessdate=18. februar 2018|website=zbormpp.rkc.si|language=sl-si}}&lt;/ref&gt; Pisanje priredb in avtorskih del pa je postala tradicija, ki jo zbor ohranja do danes. Posledica tega dogajanja je povezana z založbo Brat Frančišek in nastankom zgoščenke ob 25-letnici zbora, z naslovom ''[[Hvala (album, MPP)|Hvala]]''. Z zgoščenko je zbor pretvoril svojo hvaležnost vsem članom zbora, bivših in sedanjih, bratom frančiškanom in predvsem Bogu za uspešno delovanje in ljubezen, ki se prek zbora širi naprej.

*''[[Mladost Pesem Prijateljstvo (album)|Mladost Pesem Prijateljstvo]]'' (1995-1999)
*''[[Hvala (album, MPP)|Hvala]]'' (2017)

== Voditelji ==
{| 
| valign=top | 
{| class=&quot;wikitable&quot;
! Zborovodje
! Obdobje
|-
| Tilen Kuhar
| 1992–1995
|-
| Pavel Dolenc
| 1995–2000
|-
| Peter Kadunc
| 2000–2003
|-
| Tanja Repič
| 2003–2005
|-
| Boštjan Berkopec
| 2005–2010
|-
| Jakov Jurić
| 2010–2012
|-
| Marta Habe
| 2012–2015
|-
| Martina Ješovnik
| 2015–2017
|-
| Tinkara Čerin
| 2017–2018
|-
| Teja Sulejmanovič
| 2018–2022
|-
| Veronika Hrovat
| 2022–2024
|-
| Ana Pučnik
| 2024–
|}

| width=3% | 
| valign=top | 

{| class=&quot;wikitable&quot;
! Duhovni vodje
! Obdobje
|-
| Janko Fritz, Pepi Lebreht
| 1990–1992&lt;br&gt;(pred uradnim&lt;br&gt;nastankom zbora)
|-
| Ambrož Požun
| 1992–1995
|-
| [[Tadej Strehovec]]
| 1995–1999
|-
| Jernej Kurinčič
| 1999–2003
|-
| Andraž Arko
| 2003–2006
|-
| Miha Pate
| 2006–2007
|-
| Andrej Pollak
| 2007–2009
|-
| Jan Cvetek
| 2009
|-
| Jani Jeriček
| 2009–2012
|-
| Dominik Papež
| 2011–2014
|-
| Melhior Grošelj
| 2013–2015
|-
| Jan Dominik Bogataj
| 2016–2017
|-
| Mario Zrakić
| 2017–2021
|-
| [[Christian Gostečnik]]
| 2021–2023
|-
| Filip Mlinar
| 2023–
|}

| width=3% | 
| valign=top |

|}


== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==

{{SocialLinks}}
*{{discogs artist|Zbor Mladost Pesem Prijateljstvo}}

[[Kategorija:Slovenski pevski zbori]]
[[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1992]]
[[Kategorija:Župnija Ljubljana – Marijino oznanjenje]]</text>
      <sha1>77w791wg2ntsqhesryimxmxyqas4fc7</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:X1</title>
    <ns>10</ns>
    <id>446930</id>
    <revision>
      <id>6687228</id>
      <parentid>6686542</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T11:59:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>test</comment>
      <origin>6687228</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2204" sha1="lsmglne1pgrxqp0xrh41ofu3kkfoq1s" xml:space="preserve">&lt;noinclude&gt;{{Prosimo, pustite to vrstico pri miru (glava peskovnika)}}&lt;/noinclude&gt;
{{#switch: {{First word|{{{1|}}}}}}}
&lt;!-- 
––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Pastoralne župnije (2)
--&gt;
| Bolniška&lt;!-- župnija --&gt; = žpk Anže Cunk xžpk
| Univerzitetna&lt;!-- župnija Maribor --&gt; = upr Primož Lorbek xupr
&lt;!-- 
––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Stolne župnije (3; imajo v imenu &quot;Stolna&quot;)
--&gt;
| Stolna = {{#switch: {{Remove first word|{{Remove first word|{{{1|}}}}}}}}
| &lt;!-- Stolna župnija --&gt;Ljubljana - Sv. Nikolaj = žpk Roman Starc xžpk dhp Milan Knep xdhp
| &lt;!-- Stolna župnija --&gt;Maribor = žpk Danijel Lasbaher xžpk dhp Janez Vagner xdhp
| &lt;!-- Stolna župnija --&gt;Novo mesto = žpk Klavdio Peterca xžpk
}}
&lt;!-- 
––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Grškokatoliške župnije (3)
--&gt;
| Grškokatoliška = {{#switch: {{Remove first word|{{Remove first word|{{{1|}}}}}}}}
| &lt;!-- Grškokatoliška župnija --&gt;Drage = upr Ivan Skalivskyi xupr
| &lt;!-- Grškokatoliška župnija --&gt;Ljubljana = žpk Ivan Skalivskyi xžpk
| &lt;!-- Grškokatoliška župnija --&gt;Metlika = žpk Ivan Skalivskyi xžpk
}}
&lt;!-- 
––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Teritorialne župnije (669)
--&gt;
| Nadžupnija
| Župnija = {{#switch: {{Remove first word|{{{1|}}}}}}
&lt;!-- 
––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Škofije Celje (112)
--&gt;
| Artiče = izž Brežice xizž
| Bele Vode = izž Šoštanj xizž
| Bizeljsko = žpk ''[[sedisvakanca]]'' xžpk
| Bočna = izž Gornji Grad xizž
| Braslovče = žpk Milan Gosak xžpk
| Brestanica = žpk [[Tomaž Šojč]] xžpk dhp Jože Špes xdhp
| Brežice = žpk Ivan Šumljak xžpk dhp Peter Marčun,&lt;br&gt;Milan Kšela xdhp

}}
}}&lt;noinclude&gt;
{{Dokumentacija}}
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>lsmglne1pgrxqp0xrh41ofu3kkfoq1s</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687231</id>
      <parentid>6687228</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T12:04:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp</comment>
      <origin>6687231</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2199" sha1="j4282ldxd7timkyqdy81cv5565zfmhf" xml:space="preserve">&lt;noinclude&gt;{{Prosimo, pustite to vrstico pri miru (glava peskovnika)}}&lt;/noinclude&gt;
{{#switch: {{First word|{{{1|}}}}}
&lt;!-- 
––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Pastoralne župnije (2)
--&gt;
| Bolniška&lt;!-- župnija --&gt; = žpk Anže Cunk xžpk
| Univerzitetna&lt;!-- župnija Maribor --&gt; = upr Primož Lorbek xupr
&lt;!-- 
––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Stolne župnije (3; imajo v imenu &quot;Stolna&quot;)
--&gt;
| Stolna = {{#switch: {{Remove first word|{{Remove first word|{{{1|}}}}}}}
| &lt;!-- Stolna župnija --&gt;Ljubljana - Sv. Nikolaj = žpk Roman Starc xžpk dhp Milan Knep xdhp
| &lt;!-- Stolna župnija --&gt;Maribor = žpk Danijel Lasbaher xžpk dhp Janez Vagner xdhp
| &lt;!-- Stolna župnija --&gt;Novo mesto = žpk Klavdio Peterca xžpk
}}
&lt;!-- 
––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Grškokatoliške župnije (3)
--&gt;
| Grškokatoliška = {{#switch: {{Remove first word|{{Remove first word|{{{1|}}}}}}}
| &lt;!-- Grškokatoliška župnija --&gt;Drage = upr Ivan Skalivskyi xupr
| &lt;!-- Grškokatoliška župnija --&gt;Ljubljana = žpk Ivan Skalivskyi xžpk
| &lt;!-- Grškokatoliška župnija --&gt;Metlika = žpk Ivan Skalivskyi xžpk
}}
&lt;!-- 
––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Teritorialne župnije (669)
--&gt;
| Nadžupnija
| Župnija = {{#switch: {{Remove first word|{{{1|}}}}}
&lt;!-- 
––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Škofije Celje (112)
--&gt;
| Artiče = izž Brežice xizž
| Bele Vode = izž Šoštanj xizž
| Bizeljsko = žpk ''[[sedisvakanca]]'' xžpk
| Bočna = izž Gornji Grad xizž
| Braslovče = žpk Milan Gosak xžpk
| Brestanica = žpk [[Tomaž Šojč]] xžpk dhp Jože Špes xdhp
| Brežice = žpk Ivan Šumljak xžpk dhp Peter Marčun,&lt;br&gt;Milan Kšela xdhp

}}
}}&lt;noinclude&gt;
{{Dokumentacija}}
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>j4282ldxd7timkyqdy81cv5565zfmhf</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687271</id>
      <parentid>6687231</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T13:34:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp</comment>
      <origin>6687271</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2384" sha1="e5ldkk16vb9vwlzlu6zfdgg38h84ihe" xml:space="preserve">&lt;noinclude&gt;{{Prosimo, pustite to vrstico pri miru (glava peskovnika)}}&lt;/noinclude&gt;
|-
| {{#ifeq: {{First word|{{{1|}}}}}
  | Župnija
  | [[{{{1|}}}|{{Remove first word{{{1|}}}}}]]
  | {{{1|}}}
  }}
| {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|izž}} &gt; 0
  | iz [[Župnija {{Str sub new|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}
      |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|izž}} + 4 }}
      |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|xizž}} -2 }}
      }}&lt;!-- 
   --&gt;|&lt;!-- 
 --&gt;Župnije {{Str sub new|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}
      |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|izž}} + 4 }}
      |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|xizž}} -2 }}
      }}
      ]]
  | {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|žpk}} &gt; 0
    | {{Str sub new|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}
      |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|žpk}} + 4 }}
      |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|xžpk}} -2 }}
      }}
    | {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|upr}} &gt; 0
      | {{Str sub new|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}
        |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|upr}} + 4 }}
        |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|xupr}} -2 }}
        }} &lt;sub&gt;upr&lt;/sub&gt;
      }}
    }}
  }}
| {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|vkr}} &gt; 0
  | {{Str sub new|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}
    |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|vkr}} + 4 }}
    |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|xvkr}} -2 }}
    }}
  }}
| {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|kpl}} &gt; 0
  | {{Str sub new|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}
    |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|kpl}} + 4 }}
    |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|xkpl}} -2 }}
    }}
  }}
| {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|dhp}} &gt; 0
  | {{Str sub new|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}
    |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|dhp}} + 4 }}
    |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|xdhp}} -2 }}
    }}
  }}
| {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|upd}} &gt; 0
  | {{Str sub new|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}
    |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|upd}} + 4 }}
    |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|xupd}} -2 }}
    }}
  }}
| {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|dkn}} &gt; 0
  | {{Str sub new|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}
    |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|dkn}} + 4 }}
    |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|xdkn}} -2 }}
    }}
  }}
|}</text>
      <sha1>e5ldkk16vb9vwlzlu6zfdgg38h84ihe</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687273</id>
      <parentid>6687271</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T13:36:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp</comment>
      <origin>6687273</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2385" sha1="rlwote4g0wu1mxv24s8l1t94xzpijk3" xml:space="preserve">&lt;noinclude&gt;{{Prosimo, pustite to vrstico pri miru (glava peskovnika)}}&lt;/noinclude&gt;
|-
| {{#ifeq: {{First word|{{{1|}}}}}
  | Župnija
  | [[{{{1|}}}|{{Remove first word|{{{1|}}}}}]]
  | {{{1|}}}
  }}
| {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|izž}} &gt; 0
  | iz [[Župnija {{Str sub new|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}
      |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|izž}} + 4 }}
      |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|xizž}} -2 }}
      }}&lt;!-- 
   --&gt;|&lt;!-- 
 --&gt;Župnije {{Str sub new|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}
      |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|izž}} + 4 }}
      |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|xizž}} -2 }}
      }}
      ]]
  | {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|žpk}} &gt; 0
    | {{Str sub new|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}
      |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|žpk}} + 4 }}
      |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|xžpk}} -2 }}
      }}
    | {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|upr}} &gt; 0
      | {{Str sub new|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}
        |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|upr}} + 4 }}
        |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|xupr}} -2 }}
        }} &lt;sub&gt;upr&lt;/sub&gt;
      }}
    }}
  }}
| {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|vkr}} &gt; 0
  | {{Str sub new|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}
    |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|vkr}} + 4 }}
    |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|xvkr}} -2 }}
    }}
  }}
| {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|kpl}} &gt; 0
  | {{Str sub new|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}
    |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|kpl}} + 4 }}
    |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|xkpl}} -2 }}
    }}
  }}
| {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|dhp}} &gt; 0
  | {{Str sub new|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}
    |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|dhp}} + 4 }}
    |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|xdhp}} -2 }}
    }}
  }}
| {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|upd}} &gt; 0
  | {{Str sub new|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}
    |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|upd}} + 4 }}
    |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|xupd}} -2 }}
    }}
  }}
| {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|dkn}} &gt; 0
  | {{Str sub new|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}
    |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|dkn}} + 4 }}
    |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|xdkn}} -2 }}
    }}
  }}
|}</text>
      <sha1>rlwote4g0wu1mxv24s8l1t94xzpijk3</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687289</id>
      <parentid>6687273</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T14:24:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp</comment>
      <origin>6687289</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2669" sha1="klfvlt02weuww3sjmocuwaitvbdu5ep" xml:space="preserve">&lt;noinclude&gt;{{Prosimo, pustite to vrstico pri miru (glava peskovnika)}}&lt;/noinclude&gt;
|-&lt;!-- Tabela začetek vrstice --&gt;
{{#switch: {{first word|{{{1|}}}}}
| Župnija | Nadžupnija = {{Sidro|{{Remove first word|{{{1|}}}}}}}
| Bolniška | Univerzitetna | Stolna | Grškokatoliška = {{Sidro|{{{1|}}}}}
}}
|&lt;!-- Tabela polje A --&gt;
{{#ifeq: {{First word|{{{1|}}}}}
  | Župnija
  | [[{{{1|}}}|{{Remove first word|{{{1|}}}}}]]
  | {{{1|}}}
  }}
|&lt;!-- Tabela polje B--&gt;
{{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|izž}} &gt; 0
| iz [[#{{Str sub new|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}
     |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|izž}} + 4 }}
     |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|xizž}} -2 }}
     }}&lt;!-- 
  --&gt;|&lt;!-- 
  --&gt;Župnije {{Str sub new|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}
     |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|izž}} + 4 }}
     |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|xizž}} -2 }}
     }}&lt;!-- 
  --&gt;]]
| {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|žpk}} &gt; 0
  | {{Str sub new|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}
    |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|žpk}} + 4 }}
    |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|xžpk}} -2 }}
    }}
  | {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|upr}} &gt; 0
    | {{Str sub new|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}
      |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|upr}} + 4 }}
      |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|xupr}} -2 }}
      }} &lt;sub&gt;upr&lt;/sub&gt;
    }}
  }}
}}
|&lt;!-- Tabela polje C --&gt;
{{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|vkr}} &gt; 0
| {{Str sub new|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}
  |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|vkr}} + 4 }}
  |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|xvkr}} -2 }}
  }}
}}
|&lt;!-- Tabela polje D --&gt;
{{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|kpl}} &gt; 0
| {{Str sub new|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}
  |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|kpl}} + 4 }}
  |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|xkpl}} -2 }}
  }}
}}
|&lt;!-- Tabela polje E --&gt;
{{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|dhp}} &gt; 0
| {{Str sub new|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}
  |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|dhp}} + 4 }}
  |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|xdhp}} -2 }}
  }}
}}
|&lt;!-- Tabela polje F --&gt;
{{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|upd}} &gt; 0
| {{Str sub new|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}
  |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|upd}} + 4 }}
  |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|xupd}} -2 }}
  }}
}}
|&lt;!-- Tabela polje G --&gt;
{{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|dkn}} &gt; 0
| {{Str sub new|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}
  |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|dkn}} + 4 }}
  |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|xdkn}} -2 }}
  }}
}}</text>
      <sha1>klfvlt02weuww3sjmocuwaitvbdu5ep</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687290</id>
      <parentid>6687289</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T14:25:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp</comment>
      <origin>6687290</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2673" sha1="8lo856rgey4drego6j8211edofeq3bo" xml:space="preserve">&lt;noinclude&gt;{{Prosimo, pustite to vrstico pri miru (glava peskovnika)}}&lt;/noinclude&gt;
|-&lt;!-- Tabela začetek vrstice --&gt;
{{#switch: {{first word|{{{1|}}}}}
| Župnija | Nadžupnija = {{Sidro|{{Remove first word|{{{1|}}}}}}}
| Bolniška | Univerzitetna | Stolna | Grškokatoliška = {{Sidro|{{{1|}}}}}
}}
|&lt;!-- Tabela polje A --&gt;
{{#ifeq: {{First word|{{{1|}}}}}
  | Župnija
  | [[{{{1|}}}|{{Remove first word|{{{1|}}}}}]]
  | [[{{{1|}}}]]
  }}
|&lt;!-- Tabela polje B--&gt;
{{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|izž}} &gt; 0
| iz [[#{{Str sub new|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}
     |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|izž}} + 4 }}
     |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|xizž}} -2 }}
     }}&lt;!-- 
  --&gt;|&lt;!-- 
  --&gt;Župnije {{Str sub new|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}
     |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|izž}} + 4 }}
     |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|xizž}} -2 }}
     }}&lt;!-- 
  --&gt;]]
| {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|žpk}} &gt; 0
  | {{Str sub new|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}
    |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|žpk}} + 4 }}
    |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|xžpk}} -2 }}
    }}
  | {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|upr}} &gt; 0
    | {{Str sub new|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}
      |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|upr}} + 4 }}
      |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|xupr}} -2 }}
      }} &lt;sub&gt;upr&lt;/sub&gt;
    }}
  }}
}}
|&lt;!-- Tabela polje C --&gt;
{{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|vkr}} &gt; 0
| {{Str sub new|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}
  |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|vkr}} + 4 }}
  |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|xvkr}} -2 }}
  }}
}}
|&lt;!-- Tabela polje D --&gt;
{{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|kpl}} &gt; 0
| {{Str sub new|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}
  |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|kpl}} + 4 }}
  |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|xkpl}} -2 }}
  }}
}}
|&lt;!-- Tabela polje E --&gt;
{{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|dhp}} &gt; 0
| {{Str sub new|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}
  |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|dhp}} + 4 }}
  |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|xdhp}} -2 }}
  }}
}}
|&lt;!-- Tabela polje F --&gt;
{{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|upd}} &gt; 0
| {{Str sub new|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}
  |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|upd}} + 4 }}
  |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|xupd}} -2 }}
  }}
}}
|&lt;!-- Tabela polje G --&gt;
{{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|dkn}} &gt; 0
| {{Str sub new|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}
  |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|dkn}} + 4 }}
  |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|xdkn}} -2 }}
  }}
}}</text>
      <sha1>8lo856rgey4drego6j8211edofeq3bo</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687477</id>
      <parentid>6687290</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T21:46:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp</comment>
      <origin>6687477</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2542" sha1="sn6xzewgamjqw5cc3cmpgcmk7q1skl7" xml:space="preserve">&lt;noinclude&gt;{{Prosimo, pustite to vrstico pri miru (glava peskovnika)}}&lt;/noinclude&gt;
|-&lt;!-- Tabela začetek vrstice --&gt;{{Sidro|{{{1|}}}}}
|&lt;!-- Tabela polje A --&gt;
{{#switch: {{First word|{{{1|}}}}}
  | Župnija | Nadžupnija = [[{{{1|}}}|{{Remove first word|{{{1|}}}}}]]
  | #default = [[{{{1|}}}]]
  }}
|&lt;!-- Tabela polje B--&gt;
{{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|izž}} &gt; 0
| iz [[#Župnija {{Str sub new|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}
     |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|izž}} + 4 }}
     |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|xizž}} -2 }}
     }}&lt;!-- 
  --&gt;|&lt;!-- 
  --&gt;Župnije {{Str sub new|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}
     |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|izž}} + 4 }}
     |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|xizž}} -2 }}
     }}&lt;!-- 
  --&gt;]]
| {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|žpk}} &gt; 0
  | {{Str sub new|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}
    |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|žpk}} + 4 }}
    |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|xžpk}} -2 }}
    }}
  | {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|upr}} &gt; 0
    | {{Str sub new|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}
      |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|upr}} + 4 }}
      |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|xupr}} -2 }}
      }} &lt;sub&gt;upr&lt;/sub&gt;
    }}
  }}
}}
|&lt;!-- Tabela polje C --&gt;
{{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|vkr}} &gt; 0
| {{Str sub new|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}
  |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|vkr}} + 4 }}
  |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|xvkr}} -2 }}
  }}
}}
|&lt;!-- Tabela polje D --&gt;
{{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|kpl}} &gt; 0
| {{Str sub new|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}
  |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|kpl}} + 4 }}
  |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|xkpl}} -2 }}
  }}
}}
|&lt;!-- Tabela polje E --&gt;
{{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|dhp}} &gt; 0
| {{Str sub new|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}
  |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|dhp}} + 4 }}
  |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|xdhp}} -2 }}
  }}
}}
|&lt;!-- Tabela polje F --&gt;
{{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|upd}} &gt; 0
| {{Str sub new|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}
  |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|upd}} + 4 }}
  |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|xupd}} -2 }}
  }}
}}
|&lt;!-- Tabela polje G --&gt;
{{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|dkn}} &gt; 0
| {{Str sub new|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}
  |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|dkn}} + 4 }}
  |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|xdkn}} -2 }}
  }}
}}</text>
      <sha1>sn6xzewgamjqw5cc3cmpgcmk7q1skl7</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687673</id>
      <parentid>6687477</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T09:19:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp</comment>
      <origin>6687673</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8855" sha1="73ib6onskhv0opicix91hjk2rgxj4az" xml:space="preserve">{{Infopolje
| bodyclass = vcard

| aboveclass = fn
| abovestyle = background-color:gold;
| above = {{{name|&lt;includeonly&gt;{{PAGENAMEBASE}}&lt;/includeonly&gt;}}}

| image = {{wikidata/p18|{{{image|}}}|size={{#if:{{{image_size|}}}{{{imagesize|}}}|{{{image_size|{{{imagesize|}}}}}}|260}}px|alt={{{caption|Portret}}}}}
| caption = {{{caption|}}}

| image2 = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{image_map|}}}|size={{{image_map_size|}}}|sizedefault=250px|alt={{{image_map_alt|}}}}}
| caption2 = {{{image_map_caption|}}}

&lt;!-- Row for map if no image is specified --&gt;
| image3 = {{#if: {{#if: {{{locmapin|}}} | {{{locmapin|}}} | Slovenija }} | {{#if:{{{coordinates|}}}{{#property:P625}} | {{Lokacijska karta|{{#if: {{{locmapin|}}} | {{{locmapin|}}} | Slovenija }}
 | border  = infobox
 | caption = {{#if: {{{map_caption|}}}|{{{map_caption}}}|Geografska lega sedeža }}
 | float   = center
 | alt     = {{{map_alt|}}}
 | relief  = {{{map_relief|}}}
 | width   = {{#if: {{{image_size|}}}{{{imagesize|}}} | {{{image_size|{{{imagesize|}}}}}} | 260 }}px
 | coordinates = {{{coordinates|}}}
 | mark    = {{{map_dot_mark|Red pog.svg}}}
 | marksize = 7
 | label   = {{{pushpin_label|{{{map dot label|{{{map_dot_label|}}}}}}}}}
 }}}}}}

| headerstyle = background:gold;

| label1 = Država
| data1 = {{Zastava|Slovenija}}

| label2 = Sedež
| data2 = {{{headquarters|}}}

| label3 = [[Župnijska cerkev]]
| data3 = {{{parish_church|}}}

| label4 = Posvetitev
| data4 = {{{dedication|}}}

| label5 = Veroizpoved
| data5 = {{#switch: {{#property:P708}}&lt;!-- škofija --&gt;
  | Škofija Celje
  | Škofija Koper
  | Nadškofija Ljubljana
  | Nadškofija Maribor
  | Škofija Murska Sobota
  | Škofija Novo mesto = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]]
  | Eparhija Križevci = [[Katoliške cerkve vzhodnega obreda|grškokatoliška]]
  | #default = {{{denomination|}}}
  }}

| label6 = Liturgični obred
| data6 = {{#switch: {{#property:P708}}&lt;!-- škofija --&gt;
  | Škofija Celje
  | Škofija Koper
  | Nadškofija Ljubljana
  | Nadškofija Maribor
  | Škofija Murska Sobota
  | Škofija Novo mesto = [[Rimski obred]]
  | Eparhija Križevci = Bizantinsko-slovanski obred
  | #default = {{{liturgical_rite|}}}
  }}

| header7 = {{#if: {{{established|}}}{{{first_mentioned|}}}{{{previous_name|}}}{{{separated_from_parish|}}}{{{annexed_parishes|}}} | Zgodovina }}

| label8 = Ustanovitev
| data8 = {{{established|}}}

| label9 = Prva omemba
| data9 = {{{first_mentioned|}}}

| label10 = Prejšnje ime
| data10 = {{{previous_name|}}}

| label11 = Izločena iz župnije
| data11 = {{{separated_from_parish|}}}

| label12 = Priključene župnije
| data12 = {{{annexed_parishes|}}}

| header13 = Uprava

| label14 = [[Dekanija]]
| data14 = {{{deanery|}}}

| label15 = [[Naddekanat]]
| data15 = {{{archdeaconry|}}}

| label16 = {{#switch: {{#property:P708}}&lt;!-- škofija --&gt;
  | Nadškofija Ljubljana
  | Nadškofija Maribor = [[Nadškofija]]
  | Eparhija Križevci = [[Eparhija]]
  | #default = [[Škofija]]
  }}
| data16 = {{{diocese|}}}

| label17 = [[Metropolija]]
| data17 = {{{province|}}}

| header18 = &lt;span style=&quot;padding-left:50px;&quot;&gt;Vodstvo&lt;/span&gt; &lt;span style=&quot;float:right; font-size:92%; font-weight: lighter;&quot;&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;&amp;nbsp;[[Predloga:Duhovniki|uredi]]&amp;nbsp;&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/span&gt;

| label19 = {{#switch: {{#property:P708}}&lt;!-- škofija --&gt;
  | Nadškofija Ljubljana
  | Nadškofija Maribor = [[Nadškof]]
  | #default = [[Škof]]
  }}
| data19 = {{#switch: {{#property:P708}}&lt;!-- škofija --&gt;
  | Škofija Celje = {{Trenutni škof|Q55357308}}
  | Škofija Koper = {{Trenutni škof|Q55358945}}
  | Nadškofija Ljubljana = {{Trenutni škof|Q55358800}}
  | Nadškofija Maribor = {{Trenutni škof|Q55357851}}
  | Škofija Murska Sobota = {{Trenutni škof|Q55357948}}
  | Škofija Novo mesto = {{Trenutni škof|Q55358130}}
  | Eparhija Križevci = {{Trenutni škof|Q59875648}}
  }}

| label20 = {{#if: {{{deanery|}}} | [[Dekan (religija)|Dekan]] }}
| data20 = {{#if: {{{deanery|}}} | {{Dekani}} }}

| label21 = {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki}}|izž}} &gt; 0
  | Upravljana iz župnije
  }}
| data21 = {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki}}|izž}} &gt; 0
  | [[Župnija {{Str sub new|{{Duhovniki}}
      |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki}}|izž}} + 4 }}
      |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki}}|xizž}} -2 }}
      }}&lt;!-- 
   --&gt;|
      {{Str sub new|{{Duhovniki}}
      |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki}}|izž}} + 4 }}
      |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki}}|xizž}} -2 }}
      }}&lt;!-- 
   --&gt;]]
  }}

| label22 = {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki}}|žpk}} &gt; 0
  | [[Župnik]]
  }}
| data22 = {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki}}|žpk}} &gt; 0
  | {{Str sub new|{{Duhovniki}}
    |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki}}|žpk}} + 4 }}
    |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki}}|xžpk}} -2 }}
    }}
  }}

| label23 = {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki}}|upr}} &gt; 0
  | [[Župnijski upravitelj]]
  }}
| data23 = {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki}}|upr}} &gt; 0
  | {{Str sub new|{{Duhovniki}}
    |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki}}|upr}} + 4 }}
    |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki}}|xupr}} -2 }}
    }}
  }}

| label24 = {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki}}|vkr}} &gt; 0
  | [[Vikar]]
  }}
| data24 = {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki}}|vkr}} &gt; 0
  | {{Str sub new|{{Duhovniki}}
    |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki}}|vkr}} + 4 }}
    |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki}}|xvkr}} -2 }}
    }}
  }}

| label25 = {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki}}|kpl}} &gt; 0
  | [[Kaplan]]
  }}
| data25 = {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki}}|kpl}} &gt; 0
  | {{Str sub new|{{Duhovniki}}
    |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki}}|kpl}} + 4 }}
    |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki}}|xkpl}} -2 }}
    }}
  }}

| label26 = {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki}}|dhp}} &gt; 0
  | Duhovni pomočnik
  }}
| data26 = {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki}}|dhp}} &gt; 0
  | {{Str sub new|{{Duhovniki}}
    |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki}}|dhp}} + 4 }}
    |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki}}|xdhp}} -2 }}
    }}
  }}

| label27 = {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki}}|upd}} &gt; 0
  | Upokojeni duhovnik
  }}
| data27 = {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki}}|upd}} &gt; 0
  | {{Str sub new|{{Duhovniki}}
    |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki}}|upd}} + 4 }}
    |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki}}|xupd}} -2 }}
    }}
  }}

| label28 = {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki}}|dkn}} &gt; 0
  | [[Diakon]]
  }}
| data28 = {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki}}|dkn}} &gt; 0
  | {{Str sub new|{{Duhovniki}}
    |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki}}|dkn}} + 4 }}
    |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki}}|xdkn}} -2 }}
    }}
  }}

| header29 = {{#if: {{{shrine|}}}{{{notable_people|}}}{{{neigboring_parishes|}}} | Drugo }}

| label30 = [[Romarsko središče]]
| data30 = {{{shrine|}}}

| label31 = Znani župljani
| data31 = {{{notable_people|}}}

| label32 = Sosednje župnije
| data32 = {{{neigboring_parishes|}}}

| header33 = Splet

| label34 = Uradna stran
| data34 =&lt;!-- 
--&gt;{{#if: {{#property:P856}}&lt;!-- uradno spletišče --&gt;
| &lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[{{#property:P856}} {{Replace|&lt;!-- 

--&gt;{{#ifeq: {{Str rightmost|{{#property:P856}}|1}}
| /
| {{Str crop|{{#property:P856}}|1}}
| {{#property:P856}}
}}&lt;!-- 

--&gt;|&lt;!-- 

--&gt;{{#ifeq: {{Trunc|{{#property:P856}}|7}} | http://
| {{#ifeq: {{Trunc|{{#property:P856}}|11}}
  | http://www.
  | http://www.
  | http://
  }}
| {{#ifeq: {{Trunc|{{#property:P856}}|8}} | https://
| {{#ifeq: {{Trunc|{{#property:P856}}|12}}
  | https://www.
  | https://www.
  | https://
  }}
}}
}}&lt;!-- 

--&gt;|}}]&lt;/span&gt;
}}

| label35 = [[Facebook|Profil]]
| data35 = &lt;!-- 
--&gt;{{#if: {{#property:P2013}}&lt;!-- oznaka Facebooka --&gt;
   | &lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[https://www.facebook.com/{{#property:P2013}} facebook.com]&lt;/span&gt;
   }}
   
| label36 = Vizitka
| data36 = &lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;{{#switch: {{#property:P708}}&lt;!-- škofija --&gt;
  | Škofija Celje = [https://skofija-celje.si/skofija/zupnije/ skofija-celje.si]
  | Škofija Koper = [https://slocerkve.si/zupnija-{{Infopolje Župnija v Sloveniji/vizitka}} slocerkve.si]
  | Nadškofija Ljubljana = [https://nadskofija-ljubljana.si/nadskofija/teritorialna-delitev-nadskofije/zupnije/{{Infopolje Župnija v Sloveniji/vizitka}}/ nadskofija-ljubljana.si]
  | Nadškofija Maribor = [https://nadskofija-maribor.si/web/places/{{Infopolje Župnija v Sloveniji/vizitka}}/ nadskofija-maribor.si]
  | Škofija Murska Sobota = [https://skofija-sobota.si/?id_strani={{Infopolje Župnija v Sloveniji/vizitka}} skofija-sobota.si]
  | Škofija Novo mesto = [https://www.skofija-novomesto.si/zupnije-in-organizacije/ skofija-novomesto.si]
  | Eparhija Križevci = [https://www.krizevacka-eparhija.com/index.php/adresar krizevacka-eparhija.com]
  }}&lt;/span&gt;

}}&lt;includeonly&gt;&lt;!-- 
--&gt;{{#ifeq: {{NAMESPACE}} | {{ns:0}} | {{#ifexist: Kategorija:{{PAGENAME}} | [[Kategorija:{{PAGENAME}}| ]] }} }}&lt;!-- 
--&gt;&lt;/includeonly&gt;&lt;noinclude&gt;

{{dokumentacija}}
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>73ib6onskhv0opicix91hjk2rgxj4az</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687685</id>
      <parentid>6687673</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T09:38:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp</comment>
      <origin>6687685</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8914" sha1="sj96qnhj585mee3b88f0y1emgo7un52" xml:space="preserve">{{Infopolje
| bodyclass = vcard

| aboveclass = fn
| abovestyle = background-color:gold;
| above = {{{name|&lt;includeonly&gt;{{PAGENAMEBASE}}&lt;/includeonly&gt;}}}

| image = {{wikidata/p18|{{{image|}}}|size={{#if:{{{image_size|}}}{{{imagesize|}}}|{{{image_size|{{{imagesize|}}}}}}|260}}px|alt={{{caption|Portret}}}}}
| caption = {{{caption|}}}

| image2 = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{image_map|}}}|size={{{image_map_size|}}}|sizedefault=250px|alt={{{image_map_alt|}}}}}
| caption2 = {{{image_map_caption|}}}

&lt;!-- Row for map if no image is specified --&gt;
| image3 = {{#if: {{#if: {{{locmapin|}}} | {{{locmapin|}}} | Slovenija }} | {{#if:{{{coordinates|}}}{{#property:P625}} | {{Lokacijska karta|{{#if: {{{locmapin|}}} | {{{locmapin|}}} | Slovenija }}
 | border  = infobox
 | caption = {{#if: {{{map_caption|}}}|{{{map_caption}}}|Geografska lega sedeža }}
 | float   = center
 | alt     = {{{map_alt|}}}
 | relief  = {{{map_relief|}}}
 | width   = {{#if: {{{image_size|}}}{{{imagesize|}}} | {{{image_size|{{{imagesize|}}}}}} | 260 }}px
 | coordinates = {{{coordinates|}}}
 | mark    = {{{map_dot_mark|Red pog.svg}}}
 | marksize = 7
 | label   = {{{pushpin_label|{{{map dot label|{{{map_dot_label|}}}}}}}}}
 }}}}}}

| headerstyle = background:gold;

| label1 = Država
| data1 = {{Zastava|Slovenija}}

| label2 = Sedež
| data2 = {{{headquarters|}}}

| label3 = [[Župnijska cerkev]]
| data3 = {{{parish_church|}}}

| label4 = Posvetitev
| data4 = {{{dedication|}}}

| label5 = Veroizpoved
| data5 = {{#switch: {{#property:P708}}&lt;!-- škofija --&gt;
  | Škofija Celje
  | Škofija Koper
  | Nadškofija Ljubljana
  | Nadškofija Maribor
  | Škofija Murska Sobota
  | Škofija Novo mesto = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]]
  | Eparhija Križevci = [[Katoliške cerkve vzhodnega obreda|grškokatoliška]]
  | #default = {{{denomination|}}}
  }}

| label6 = Liturgični obred
| data6 = {{#switch: {{#property:P708}}&lt;!-- škofija --&gt;
  | Škofija Celje
  | Škofija Koper
  | Nadškofija Ljubljana
  | Nadškofija Maribor
  | Škofija Murska Sobota
  | Škofija Novo mesto = [[Rimski obred]]
  | Eparhija Križevci = Bizantinsko-slovanski obred
  | #default = {{{liturgical_rite|}}}
  }}

| header7 = {{#if: {{{established|}}}{{{first_mentioned|}}}{{{previous_name|}}}{{{separated_from_parish|}}}{{{annexed_parishes|}}} | Zgodovina }}

| label8 = Ustanovitev
| data8 = {{{established|}}}

| label9 = Prva omemba
| data9 = {{{first_mentioned|}}}

| label10 = Prejšnje ime
| data10 = {{{previous_name|}}}

| label11 = Izločena iz župnije
| data11 = {{{separated_from_parish|}}}

| label12 = Priključene župnije
| data12 = {{{annexed_parishes|}}}

| header13 = Uprava

| label14 = [[Dekanija]]
| data14 = {{{deanery|}}}

| label15 = [[Naddekanat]]
| data15 = {{{archdeaconry|}}}

| label16 = {{#switch: {{#property:P708}}&lt;!-- škofija --&gt;
  | Nadškofija Ljubljana
  | Nadškofija Maribor = [[Nadškofija]]
  | Eparhija Križevci = [[Eparhija]]
  | #default = [[Škofija]]
  }}
| data16 = {{{diocese|}}}

| label17 = [[Metropolija]]
| data17 = {{{province|}}}

| header18 = &lt;span style=&quot;padding-left:50px;&quot;&gt;Vodstvo&lt;/span&gt; &lt;span style=&quot;float:right; font-size:92%; font-weight: lighter;&quot;&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;&amp;nbsp;[[Predloga:Infopolje Župnija v Sloveniji/dok#Posodabljanje imen|uredi]]&amp;nbsp;&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/span&gt;

| label19 = {{#switch: {{#property:P708}}&lt;!-- škofija --&gt;
  | Nadškofija Ljubljana
  | Nadškofija Maribor = [[Nadškof]]
  | #default = [[Škof]]
  }}
| data19 = {{#switch: {{#property:P708}}&lt;!-- škofija --&gt;
  | Škofija Celje = {{Trenutni škof|Q55357308}}
  | Škofija Koper = {{Trenutni škof|Q55358945}}
  | Nadškofija Ljubljana = {{Trenutni škof|Q55358800}}
  | Nadškofija Maribor = {{Trenutni škof|Q55357851}}
  | Škofija Murska Sobota = {{Trenutni škof|Q55357948}}
  | Škofija Novo mesto = {{Trenutni škof|Q55358130}}
  | Eparhija Križevci = {{Trenutni škof|Q59875648}}
  }}

| label20 = {{#if: {{{deanery|}}} | [[Dekan (religija)|Dekan]] }}
| data20 = {{#if: {{{deanery|}}} | {{Dekani|{{{deanery|}}}}} }}

| label21 = {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki}}|izž}} &gt; 0
  | Upravljana iz župnije
  }}
| data21 = {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki}}|izž}} &gt; 0
  | [[Župnija {{Str sub new|{{Duhovniki}}
      |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki}}|izž}} + 4 }}
      |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki}}|xizž}} -2 }}
      }}&lt;!-- 
   --&gt;|
      {{Str sub new|{{Duhovniki}}
      |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki}}|izž}} + 4 }}
      |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki}}|xizž}} -2 }}
      }}&lt;!-- 
   --&gt;]]
  }}

| label22 = {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki}}|žpk}} &gt; 0
  | [[Župnik]]
  }}
| data22 = {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki}}|žpk}} &gt; 0
  | {{Str sub new|{{Duhovniki}}
    |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki}}|žpk}} + 4 }}
    |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki}}|xžpk}} -2 }}
    }}
  }}

| label23 = {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki}}|upr}} &gt; 0
  | [[Župnijski upravitelj]]
  }}
| data23 = {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki}}|upr}} &gt; 0
  | {{Str sub new|{{Duhovniki}}
    |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki}}|upr}} + 4 }}
    |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki}}|xupr}} -2 }}
    }}
  }}

| label24 = {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki}}|vkr}} &gt; 0
  | [[Vikar]]
  }}
| data24 = {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki}}|vkr}} &gt; 0
  | {{Str sub new|{{Duhovniki}}
    |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki}}|vkr}} + 4 }}
    |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki}}|xvkr}} -2 }}
    }}
  }}

| label25 = {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki}}|kpl}} &gt; 0
  | [[Kaplan]]
  }}
| data25 = {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki}}|kpl}} &gt; 0
  | {{Str sub new|{{Duhovniki}}
    |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki}}|kpl}} + 4 }}
    |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki}}|xkpl}} -2 }}
    }}
  }}

| label26 = {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki}}|dhp}} &gt; 0
  | Duhovni pomočnik
  }}
| data26 = {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki}}|dhp}} &gt; 0
  | {{Str sub new|{{Duhovniki}}
    |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki}}|dhp}} + 4 }}
    |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki}}|xdhp}} -2 }}
    }}
  }}

| label27 = {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki}}|upd}} &gt; 0
  | Upokojeni duhovnik
  }}
| data27 = {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki}}|upd}} &gt; 0
  | {{Str sub new|{{Duhovniki}}
    |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki}}|upd}} + 4 }}
    |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki}}|xupd}} -2 }}
    }}
  }}

| label28 = {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki}}|dkn}} &gt; 0
  | [[Diakon]]
  }}
| data28 = {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki}}|dkn}} &gt; 0
  | {{Str sub new|{{Duhovniki}}
    |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki}}|dkn}} + 4 }}
    |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki}}|xdkn}} -2 }}
    }}
  }}

| header29 = {{#if: {{{shrine|}}}{{{notable_people|}}}{{{neigboring_parishes|}}} | Drugo }}

| label30 = [[Romarsko središče]]
| data30 = {{{shrine|}}}

| label31 = Znani župljani
| data31 = {{{notable_people|}}}

| label32 = Sosednje župnije
| data32 = {{{neigboring_parishes|}}}

| header33 = Splet

| label34 = Uradna stran
| data34 =&lt;!-- 
--&gt;{{#if: {{#property:P856}}&lt;!-- uradno spletišče --&gt;
| &lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[{{#property:P856}} {{Replace|&lt;!-- 

--&gt;{{#ifeq: {{Str rightmost|{{#property:P856}}|1}}
| /
| {{Str crop|{{#property:P856}}|1}}
| {{#property:P856}}
}}&lt;!-- 

--&gt;|&lt;!-- 

--&gt;{{#ifeq: {{Trunc|{{#property:P856}}|7}} | http://
| {{#ifeq: {{Trunc|{{#property:P856}}|11}}
  | http://www.
  | http://www.
  | http://
  }}
| {{#ifeq: {{Trunc|{{#property:P856}}|8}} | https://
| {{#ifeq: {{Trunc|{{#property:P856}}|12}}
  | https://www.
  | https://www.
  | https://
  }}
}}
}}&lt;!-- 

--&gt;|}}]&lt;/span&gt;
}}

| label35 = [[Facebook|Profil]]
| data35 = &lt;!-- 
--&gt;{{#if: {{#property:P2013}}&lt;!-- oznaka Facebooka --&gt;
   | &lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[https://www.facebook.com/{{#property:P2013}} facebook.com]&lt;/span&gt;
   }}
   
| label36 = Vizitka
| data36 = &lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;{{#switch: {{#property:P708}}&lt;!-- škofija --&gt;
  | Škofija Celje = [https://skofija-celje.si/skofija/zupnije/ skofija-celje.si]
  | Škofija Koper = [https://slocerkve.si/zupnija-{{Infopolje Župnija v Sloveniji/vizitka}} slocerkve.si]
  | Nadškofija Ljubljana = [https://nadskofija-ljubljana.si/nadskofija/teritorialna-delitev-nadskofije/zupnije/{{Infopolje Župnija v Sloveniji/vizitka}}/ nadskofija-ljubljana.si]
  | Nadškofija Maribor = [https://nadskofija-maribor.si/web/places/{{Infopolje Župnija v Sloveniji/vizitka}}/ nadskofija-maribor.si]
  | Škofija Murska Sobota = [https://skofija-sobota.si/?id_strani={{Infopolje Župnija v Sloveniji/vizitka}} skofija-sobota.si]
  | Škofija Novo mesto = [https://www.skofija-novomesto.si/zupnije-in-organizacije/ skofija-novomesto.si]
  | Eparhija Križevci = [https://www.krizevacka-eparhija.com/index.php/adresar krizevacka-eparhija.com]
  }}&lt;/span&gt;

}}&lt;includeonly&gt;&lt;!-- 
--&gt;{{#ifeq: {{NAMESPACE}} | {{ns:0}} | {{#ifexist: Kategorija:{{PAGENAME}} | [[Kategorija:{{PAGENAME}}| ]] }} }}&lt;!-- 
--&gt;&lt;/includeonly&gt;&lt;noinclude&gt;

{{dokumentacija}}
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>sj96qnhj585mee3b88f0y1emgo7un52</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687688</id>
      <parentid>6687685</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T09:42:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp</comment>
      <origin>6687688</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8964" sha1="qxhmip6mf21m25o3kbmxbbss2zvlmux" xml:space="preserve">{{Infopolje
| bodyclass = vcard

| aboveclass = fn
| abovestyle = background-color:gold;
| above = {{{name|&lt;includeonly&gt;{{PAGENAMEBASE}}&lt;/includeonly&gt;}}}

| image = {{wikidata/p18|{{{image|}}}|size={{#if:{{{image_size|}}}{{{imagesize|}}}|{{{image_size|{{{imagesize|}}}}}}|260}}px|alt={{{caption|Portret}}}}}
| caption = {{{caption|}}}

| image2 = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{image_map|}}}|size={{{image_map_size|}}}|sizedefault=250px|alt={{{image_map_alt|}}}}}
| caption2 = {{{image_map_caption|}}}

&lt;!-- Row for map if no image is specified --&gt;
| image3 = {{#if: {{#if: {{{locmapin|}}} | {{{locmapin|}}} | Slovenija }} | {{#if:{{{coordinates|}}}{{#property:P625}} | {{Lokacijska karta|{{#if: {{{locmapin|}}} | {{{locmapin|}}} | Slovenija }}
 | border  = infobox
 | caption = {{#if: {{{map_caption|}}}|{{{map_caption}}}|Geografska lega sedeža }}
 | float   = center
 | alt     = {{{map_alt|}}}
 | relief  = {{{map_relief|}}}
 | width   = {{#if: {{{image_size|}}}{{{imagesize|}}} | {{{image_size|{{{imagesize|}}}}}} | 260 }}px
 | coordinates = {{{coordinates|}}}
 | mark    = {{{map_dot_mark|Red pog.svg}}}
 | marksize = 7
 | label   = {{{pushpin_label|{{{map dot label|{{{map_dot_label|}}}}}}}}}
 }}}}}}

| headerstyle = background:gold;

| label1 = Država
| data1 = {{Zastava|Slovenija}}

| label2 = Sedež
| data2 = {{{headquarters|}}}

| label3 = [[Župnijska cerkev]]
| data3 = {{{parish_church|}}}

| label4 = Posvetitev
| data4 = {{{dedication|}}}

| label5 = Veroizpoved
| data5 = {{#switch: {{#property:P708}}&lt;!-- škofija --&gt;
  | Škofija Celje
  | Škofija Koper
  | Nadškofija Ljubljana
  | Nadškofija Maribor
  | Škofija Murska Sobota
  | Škofija Novo mesto = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]]
  | Eparhija Križevci = [[Katoliške cerkve vzhodnega obreda|grškokatoliška]]
  | #default = {{{denomination|}}}
  }}

| label6 = Liturgični obred
| data6 = {{#switch: {{#property:P708}}&lt;!-- škofija --&gt;
  | Škofija Celje
  | Škofija Koper
  | Nadškofija Ljubljana
  | Nadškofija Maribor
  | Škofija Murska Sobota
  | Škofija Novo mesto = [[Rimski obred]]
  | Eparhija Križevci = Bizantinsko-slovanski obred
  | #default = {{{liturgical_rite|}}}
  }}

| header7 = {{#if: {{{established|}}}{{{first_mentioned|}}}{{{previous_name|}}}{{{separated_from_parish|}}}{{{annexed_parishes|}}} | Zgodovina }}

| label8 = Ustanovitev
| data8 = {{{established|}}}

| label9 = Prva omemba
| data9 = {{{first_mentioned|}}}

| label10 = Prejšnje ime
| data10 = {{{previous_name|}}}

| label11 = Izločena iz župnije
| data11 = {{{separated_from_parish|}}}

| label12 = Priključene župnije
| data12 = {{{annexed_parishes|}}}

| header13 = Uprava

| label14 = [[Dekanija]]
| data14 = {{{deanery|}}}

| label15 = [[Naddekanat]]
| data15 = {{{archdeaconry|}}}

| label16 = {{#switch: {{#property:P708}}&lt;!-- škofija --&gt;
  | Nadškofija Ljubljana
  | Nadškofija Maribor = [[Nadškofija]]
  | Eparhija Križevci = [[Eparhija]]
  | #default = [[Škofija]]
  }}
| data16 = {{{diocese|}}}

| label17 = [[Metropolija]]
| data17 = {{{province|}}}

| header18 = &lt;span style=&quot;padding-left:50px;&quot;&gt;Vodstvo&lt;/span&gt; &lt;span style=&quot;float:right; font-size:92%; font-weight: lighter;&quot;&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;&amp;nbsp;[[Predloga:Infopolje Župnija v Sloveniji/dok#Posodabljanje imen|uredi]]&amp;nbsp;&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/span&gt;

| label19 = {{#switch: {{#property:P708}}&lt;!-- škofija --&gt;
  | Nadškofija Ljubljana
  | Nadškofija Maribor = [[Nadškof]]
  | #default = [[Škof]]
  }}
| data19 = {{#switch: {{#property:P708}}&lt;!-- škofija --&gt;
  | Škofija Celje = {{Trenutni škof|Q55357308}}
  | Škofija Koper = {{Trenutni škof|Q55358945}}
  | Nadškofija Ljubljana = {{Trenutni škof|Q55358800}}
  | Nadškofija Maribor = {{Trenutni škof|Q55357851}}
  | Škofija Murska Sobota = {{Trenutni škof|Q55357948}}
  | Škofija Novo mesto = {{Trenutni škof|Q55358130}}
  | Eparhija Križevci = {{Trenutni škof|Q59875648}}
  }}

| label20 = {{#if: {{{deanery|}}} | [[Dekan (religija)|Dekan]] }}
| data20 = {{#if: {{{deanery|}}}
  | {{#switch: {{First word|{{delink|{{{deanery|}}}}}}}&lt;!-- 
 --&gt;{{Dekani}}
  }}

| label21 = {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki}}|izž}} &gt; 0
  | Upravljana iz župnije
  }}
| data21 = {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki}}|izž}} &gt; 0
  | [[Župnija {{Str sub new|{{Duhovniki}}
      |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki}}|izž}} + 4 }}
      |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki}}|xizž}} -2 }}
      }}&lt;!-- 
   --&gt;|
      {{Str sub new|{{Duhovniki}}
      |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki}}|izž}} + 4 }}
      |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki}}|xizž}} -2 }}
      }}&lt;!-- 
   --&gt;]]
  }}

| label22 = {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki}}|žpk}} &gt; 0
  | [[Župnik]]
  }}
| data22 = {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki}}|žpk}} &gt; 0
  | {{Str sub new|{{Duhovniki}}
    |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki}}|žpk}} + 4 }}
    |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki}}|xžpk}} -2 }}
    }}
  }}

| label23 = {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki}}|upr}} &gt; 0
  | [[Župnijski upravitelj]]
  }}
| data23 = {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki}}|upr}} &gt; 0
  | {{Str sub new|{{Duhovniki}}
    |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki}}|upr}} + 4 }}
    |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki}}|xupr}} -2 }}
    }}
  }}

| label24 = {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki}}|vkr}} &gt; 0
  | [[Vikar]]
  }}
| data24 = {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki}}|vkr}} &gt; 0
  | {{Str sub new|{{Duhovniki}}
    |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki}}|vkr}} + 4 }}
    |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki}}|xvkr}} -2 }}
    }}
  }}

| label25 = {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki}}|kpl}} &gt; 0
  | [[Kaplan]]
  }}
| data25 = {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki}}|kpl}} &gt; 0
  | {{Str sub new|{{Duhovniki}}
    |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki}}|kpl}} + 4 }}
    |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki}}|xkpl}} -2 }}
    }}
  }}

| label26 = {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki}}|dhp}} &gt; 0
  | Duhovni pomočnik
  }}
| data26 = {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki}}|dhp}} &gt; 0
  | {{Str sub new|{{Duhovniki}}
    |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki}}|dhp}} + 4 }}
    |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki}}|xdhp}} -2 }}
    }}
  }}

| label27 = {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki}}|upd}} &gt; 0
  | Upokojeni duhovnik
  }}
| data27 = {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki}}|upd}} &gt; 0
  | {{Str sub new|{{Duhovniki}}
    |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki}}|upd}} + 4 }}
    |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki}}|xupd}} -2 }}
    }}
  }}

| label28 = {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki}}|dkn}} &gt; 0
  | [[Diakon]]
  }}
| data28 = {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki}}|dkn}} &gt; 0
  | {{Str sub new|{{Duhovniki}}
    |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki}}|dkn}} + 4 }}
    |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki}}|xdkn}} -2 }}
    }}
  }}

| header29 = {{#if: {{{shrine|}}}{{{notable_people|}}}{{{neigboring_parishes|}}} | Drugo }}

| label30 = [[Romarsko središče]]
| data30 = {{{shrine|}}}

| label31 = Znani župljani
| data31 = {{{notable_people|}}}

| label32 = Sosednje župnije
| data32 = {{{neigboring_parishes|}}}

| header33 = Splet

| label34 = Uradna stran
| data34 =&lt;!-- 
--&gt;{{#if: {{#property:P856}}&lt;!-- uradno spletišče --&gt;
| &lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[{{#property:P856}} {{Replace|&lt;!-- 

--&gt;{{#ifeq: {{Str rightmost|{{#property:P856}}|1}}
| /
| {{Str crop|{{#property:P856}}|1}}
| {{#property:P856}}
}}&lt;!-- 

--&gt;|&lt;!-- 

--&gt;{{#ifeq: {{Trunc|{{#property:P856}}|7}} | http://
| {{#ifeq: {{Trunc|{{#property:P856}}|11}}
  | http://www.
  | http://www.
  | http://
  }}
| {{#ifeq: {{Trunc|{{#property:P856}}|8}} | https://
| {{#ifeq: {{Trunc|{{#property:P856}}|12}}
  | https://www.
  | https://www.
  | https://
  }}
}}
}}&lt;!-- 

--&gt;|}}]&lt;/span&gt;
}}

| label35 = [[Facebook|Profil]]
| data35 = &lt;!-- 
--&gt;{{#if: {{#property:P2013}}&lt;!-- oznaka Facebooka --&gt;
   | &lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[https://www.facebook.com/{{#property:P2013}} facebook.com]&lt;/span&gt;
   }}
   
| label36 = Vizitka
| data36 = &lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;{{#switch: {{#property:P708}}&lt;!-- škofija --&gt;
  | Škofija Celje = [https://skofija-celje.si/skofija/zupnije/ skofija-celje.si]
  | Škofija Koper = [https://slocerkve.si/zupnija-{{Infopolje Župnija v Sloveniji/vizitka}} slocerkve.si]
  | Nadškofija Ljubljana = [https://nadskofija-ljubljana.si/nadskofija/teritorialna-delitev-nadskofije/zupnije/{{Infopolje Župnija v Sloveniji/vizitka}}/ nadskofija-ljubljana.si]
  | Nadškofija Maribor = [https://nadskofija-maribor.si/web/places/{{Infopolje Župnija v Sloveniji/vizitka}}/ nadskofija-maribor.si]
  | Škofija Murska Sobota = [https://skofija-sobota.si/?id_strani={{Infopolje Župnija v Sloveniji/vizitka}} skofija-sobota.si]
  | Škofija Novo mesto = [https://www.skofija-novomesto.si/zupnije-in-organizacije/ skofija-novomesto.si]
  | Eparhija Križevci = [https://www.krizevacka-eparhija.com/index.php/adresar krizevacka-eparhija.com]
  }}&lt;/span&gt;

}}&lt;includeonly&gt;&lt;!-- 
--&gt;{{#ifeq: {{NAMESPACE}} | {{ns:0}} | {{#ifexist: Kategorija:{{PAGENAME}} | [[Kategorija:{{PAGENAME}}| ]] }} }}&lt;!-- 
--&gt;&lt;/includeonly&gt;&lt;noinclude&gt;

{{dokumentacija}}
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>qxhmip6mf21m25o3kbmxbbss2zvlmux</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687692</id>
      <parentid>6687688</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T09:45:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp</comment>
      <origin>6687692</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8899" sha1="n925z4ax1qrikyg23qyxfh3y1zicabs" xml:space="preserve">{{Infopolje
| bodyclass = vcard

| aboveclass = fn
| abovestyle = background-color:gold;
| above = {{{name|&lt;includeonly&gt;{{PAGENAMEBASE}}&lt;/includeonly&gt;}}}

| image = {{wikidata/p18|{{{image|}}}|size={{#if:{{{image_size|}}}{{{imagesize|}}}|{{{image_size|{{{imagesize|}}}}}}|260}}px|alt={{{caption|Portret}}}}}
| caption = {{{caption|}}}

| image2 = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{image_map|}}}|size={{{image_map_size|}}}|sizedefault=250px|alt={{{image_map_alt|}}}}}
| caption2 = {{{image_map_caption|}}}

&lt;!-- Row for map if no image is specified --&gt;
| image3 = {{#if: {{#if: {{{locmapin|}}} | {{{locmapin|}}} | Slovenija }} | {{#if:{{{coordinates|}}}{{#property:P625}} | {{Lokacijska karta|{{#if: {{{locmapin|}}} | {{{locmapin|}}} | Slovenija }}
 | border  = infobox
 | caption = {{#if: {{{map_caption|}}}|{{{map_caption}}}|Geografska lega sedeža }}
 | float   = center
 | alt     = {{{map_alt|}}}
 | relief  = {{{map_relief|}}}
 | width   = {{#if: {{{image_size|}}}{{{imagesize|}}} | {{{image_size|{{{imagesize|}}}}}} | 260 }}px
 | coordinates = {{{coordinates|}}}
 | mark    = {{{map_dot_mark|Red pog.svg}}}
 | marksize = 7
 | label   = {{{pushpin_label|{{{map dot label|{{{map_dot_label|}}}}}}}}}
 }}}}}}

| headerstyle = background:gold;

| label1 = Država
| data1 = {{Zastava|Slovenija}}

| label2 = Sedež
| data2 = {{{headquarters|}}}

| label3 = [[Župnijska cerkev]]
| data3 = {{{parish_church|}}}

| label4 = Posvetitev
| data4 = {{{dedication|}}}

| label5 = Veroizpoved
| data5 = {{#switch: {{#property:P708}}&lt;!-- škofija --&gt;
  | Škofija Celje
  | Škofija Koper
  | Nadškofija Ljubljana
  | Nadškofija Maribor
  | Škofija Murska Sobota
  | Škofija Novo mesto = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]]
  | Eparhija Križevci = [[Katoliške cerkve vzhodnega obreda|grškokatoliška]]
  | #default = {{{denomination|}}}
  }}

| label6 = Liturgični obred
| data6 = {{#switch: {{#property:P708}}&lt;!-- škofija --&gt;
  | Škofija Celje
  | Škofija Koper
  | Nadškofija Ljubljana
  | Nadškofija Maribor
  | Škofija Murska Sobota
  | Škofija Novo mesto = [[Rimski obred]]
  | Eparhija Križevci = Bizantinsko-slovanski obred
  | #default = {{{liturgical_rite|}}}
  }}

| header7 = {{#if: {{{established|}}}{{{first_mentioned|}}}{{{previous_name|}}}{{{separated_from_parish|}}}{{{annexed_parishes|}}} | Zgodovina }}

| label8 = Ustanovitev
| data8 = {{{established|}}}

| label9 = Prva omemba
| data9 = {{{first_mentioned|}}}

| label10 = Prejšnje ime
| data10 = {{{previous_name|}}}

| label11 = Izločena iz župnije
| data11 = {{{separated_from_parish|}}}

| label12 = Priključene župnije
| data12 = {{{annexed_parishes|}}}

| header13 = Uprava

| label14 = [[Dekanija]]
| data14 = {{{deanery|}}}

| label15 = [[Naddekanat]]
| data15 = {{{archdeaconry|}}}

| label16 = {{#switch: {{#property:P708}}&lt;!-- škofija --&gt;
  | Nadškofija Ljubljana
  | Nadškofija Maribor = [[Nadškofija]]
  | Eparhija Križevci = [[Eparhija]]
  | #default = [[Škofija]]
  }}
| data16 = {{{diocese|}}}

| label17 = [[Metropolija]]
| data17 = {{{province|}}}

| header18 = &lt;span style=&quot;padding-left:50px;&quot;&gt;Vodstvo&lt;/span&gt; &lt;span style=&quot;float:right; font-size:92%; font-weight: lighter;&quot;&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;&amp;nbsp;[[Predloga:Infopolje Župnija v Sloveniji/dok#Posodabljanje imen|uredi]]&amp;nbsp;&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/span&gt;

| label19 = {{#switch: {{#property:P708}}&lt;!-- škofija --&gt;
  | Nadškofija Ljubljana
  | Nadškofija Maribor = [[Nadškof]]
  | #default = [[Škof]]
  }}
| data19 = {{#switch: {{#property:P708}}&lt;!-- škofija --&gt;
  | Škofija Celje = {{Trenutni škof|Q55357308}}
  | Škofija Koper = {{Trenutni škof|Q55358945}}
  | Nadškofija Ljubljana = {{Trenutni škof|Q55358800}}
  | Nadškofija Maribor = {{Trenutni škof|Q55357851}}
  | Škofija Murska Sobota = {{Trenutni škof|Q55357948}}
  | Škofija Novo mesto = {{Trenutni škof|Q55358130}}
  | Eparhija Križevci = {{Trenutni škof|Q59875648}}
  }}

| label20 = {{#if: {{{deanery|}}} | [[Dekan (religija)|Dekan]] }}
| data20 = {{#if: {{{deanery|}}} | {{Dekani}} }}

| label21 = {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki}}|izž}} &gt; 0
  | Upravljana iz župnije
  }}
| data21 = {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki}}|izž}} &gt; 0
  | [[Župnija {{Str sub new|{{Duhovniki}}
      |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki}}|izž}} + 4 }}
      |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki}}|xizž}} -2 }}
      }}&lt;!-- 
   --&gt;|
      {{Str sub new|{{Duhovniki}}
      |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki}}|izž}} + 4 }}
      |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki}}|xizž}} -2 }}
      }}&lt;!-- 
   --&gt;]]
  }}

| label22 = {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki}}|žpk}} &gt; 0
  | [[Župnik]]
  }}
| data22 = {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki}}|žpk}} &gt; 0
  | {{Str sub new|{{Duhovniki}}
    |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki}}|žpk}} + 4 }}
    |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki}}|xžpk}} -2 }}
    }}
  }}

| label23 = {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki}}|upr}} &gt; 0
  | [[Župnijski upravitelj]]
  }}
| data23 = {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki}}|upr}} &gt; 0
  | {{Str sub new|{{Duhovniki}}
    |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki}}|upr}} + 4 }}
    |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki}}|xupr}} -2 }}
    }}
  }}

| label24 = {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki}}|vkr}} &gt; 0
  | [[Vikar]]
  }}
| data24 = {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki}}|vkr}} &gt; 0
  | {{Str sub new|{{Duhovniki}}
    |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki}}|vkr}} + 4 }}
    |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki}}|xvkr}} -2 }}
    }}
  }}

| label25 = {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki}}|kpl}} &gt; 0
  | [[Kaplan]]
  }}
| data25 = {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki}}|kpl}} &gt; 0
  | {{Str sub new|{{Duhovniki}}
    |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki}}|kpl}} + 4 }}
    |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki}}|xkpl}} -2 }}
    }}
  }}

| label26 = {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki}}|dhp}} &gt; 0
  | Duhovni pomočnik
  }}
| data26 = {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki}}|dhp}} &gt; 0
  | {{Str sub new|{{Duhovniki}}
    |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki}}|dhp}} + 4 }}
    |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki}}|xdhp}} -2 }}
    }}
  }}

| label27 = {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki}}|upd}} &gt; 0
  | Upokojeni duhovnik
  }}
| data27 = {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki}}|upd}} &gt; 0
  | {{Str sub new|{{Duhovniki}}
    |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki}}|upd}} + 4 }}
    |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki}}|xupd}} -2 }}
    }}
  }}

| label28 = {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki}}|dkn}} &gt; 0
  | [[Diakon]]
  }}
| data28 = {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki}}|dkn}} &gt; 0
  | {{Str sub new|{{Duhovniki}}
    |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki}}|dkn}} + 4 }}
    |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki}}|xdkn}} -2 }}
    }}
  }}

| header29 = {{#if: {{{shrine|}}}{{{notable_people|}}}{{{neigboring_parishes|}}} | Drugo }}

| label30 = [[Romarsko središče]]
| data30 = {{{shrine|}}}

| label31 = Znani župljani
| data31 = {{{notable_people|}}}

| label32 = Sosednje župnije
| data32 = {{{neigboring_parishes|}}}

| header33 = Splet

| label34 = Uradna stran
| data34 =&lt;!-- 
--&gt;{{#if: {{#property:P856}}&lt;!-- uradno spletišče --&gt;
| &lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[{{#property:P856}} {{Replace|&lt;!-- 

--&gt;{{#ifeq: {{Str rightmost|{{#property:P856}}|1}}
| /
| {{Str crop|{{#property:P856}}|1}}
| {{#property:P856}}
}}&lt;!-- 

--&gt;|&lt;!-- 

--&gt;{{#ifeq: {{Trunc|{{#property:P856}}|7}} | http://
| {{#ifeq: {{Trunc|{{#property:P856}}|11}}
  | http://www.
  | http://www.
  | http://
  }}
| {{#ifeq: {{Trunc|{{#property:P856}}|8}} | https://
| {{#ifeq: {{Trunc|{{#property:P856}}|12}}
  | https://www.
  | https://www.
  | https://
  }}
}}
}}&lt;!-- 

--&gt;|}}]&lt;/span&gt;
}}

| label35 = [[Facebook|Profil]]
| data35 = &lt;!-- 
--&gt;{{#if: {{#property:P2013}}&lt;!-- oznaka Facebooka --&gt;
   | &lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[https://www.facebook.com/{{#property:P2013}} facebook.com]&lt;/span&gt;
   }}
   
| label36 = Vizitka
| data36 = &lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;{{#switch: {{#property:P708}}&lt;!-- škofija --&gt;
  | Škofija Celje = [https://skofija-celje.si/skofija/zupnije/ skofija-celje.si]
  | Škofija Koper = [https://slocerkve.si/zupnija-{{Infopolje Župnija v Sloveniji/vizitka}} slocerkve.si]
  | Nadškofija Ljubljana = [https://nadskofija-ljubljana.si/nadskofija/teritorialna-delitev-nadskofije/zupnije/{{Infopolje Župnija v Sloveniji/vizitka}}/ nadskofija-ljubljana.si]
  | Nadškofija Maribor = [https://nadskofija-maribor.si/web/places/{{Infopolje Župnija v Sloveniji/vizitka}}/ nadskofija-maribor.si]
  | Škofija Murska Sobota = [https://skofija-sobota.si/?id_strani={{Infopolje Župnija v Sloveniji/vizitka}} skofija-sobota.si]
  | Škofija Novo mesto = [https://www.skofija-novomesto.si/zupnije-in-organizacije/ skofija-novomesto.si]
  | Eparhija Križevci = [https://www.krizevacka-eparhija.com/index.php/adresar krizevacka-eparhija.com]
  }}&lt;/span&gt;

}}&lt;includeonly&gt;&lt;!-- 
--&gt;{{#ifeq: {{NAMESPACE}} | {{ns:0}} | {{#ifexist: Kategorija:{{PAGENAME}} | [[Kategorija:{{PAGENAME}}| ]] }} }}&lt;!-- 
--&gt;&lt;/includeonly&gt;&lt;noinclude&gt;

{{dokumentacija}}
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>n925z4ax1qrikyg23qyxfh3y1zicabs</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687699</id>
      <parentid>6687692</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T09:51:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp</comment>
      <origin>6687699</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8914" sha1="sj96qnhj585mee3b88f0y1emgo7un52" xml:space="preserve">{{Infopolje
| bodyclass = vcard

| aboveclass = fn
| abovestyle = background-color:gold;
| above = {{{name|&lt;includeonly&gt;{{PAGENAMEBASE}}&lt;/includeonly&gt;}}}

| image = {{wikidata/p18|{{{image|}}}|size={{#if:{{{image_size|}}}{{{imagesize|}}}|{{{image_size|{{{imagesize|}}}}}}|260}}px|alt={{{caption|Portret}}}}}
| caption = {{{caption|}}}

| image2 = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{image_map|}}}|size={{{image_map_size|}}}|sizedefault=250px|alt={{{image_map_alt|}}}}}
| caption2 = {{{image_map_caption|}}}

&lt;!-- Row for map if no image is specified --&gt;
| image3 = {{#if: {{#if: {{{locmapin|}}} | {{{locmapin|}}} | Slovenija }} | {{#if:{{{coordinates|}}}{{#property:P625}} | {{Lokacijska karta|{{#if: {{{locmapin|}}} | {{{locmapin|}}} | Slovenija }}
 | border  = infobox
 | caption = {{#if: {{{map_caption|}}}|{{{map_caption}}}|Geografska lega sedeža }}
 | float   = center
 | alt     = {{{map_alt|}}}
 | relief  = {{{map_relief|}}}
 | width   = {{#if: {{{image_size|}}}{{{imagesize|}}} | {{{image_size|{{{imagesize|}}}}}} | 260 }}px
 | coordinates = {{{coordinates|}}}
 | mark    = {{{map_dot_mark|Red pog.svg}}}
 | marksize = 7
 | label   = {{{pushpin_label|{{{map dot label|{{{map_dot_label|}}}}}}}}}
 }}}}}}

| headerstyle = background:gold;

| label1 = Država
| data1 = {{Zastava|Slovenija}}

| label2 = Sedež
| data2 = {{{headquarters|}}}

| label3 = [[Župnijska cerkev]]
| data3 = {{{parish_church|}}}

| label4 = Posvetitev
| data4 = {{{dedication|}}}

| label5 = Veroizpoved
| data5 = {{#switch: {{#property:P708}}&lt;!-- škofija --&gt;
  | Škofija Celje
  | Škofija Koper
  | Nadškofija Ljubljana
  | Nadškofija Maribor
  | Škofija Murska Sobota
  | Škofija Novo mesto = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]]
  | Eparhija Križevci = [[Katoliške cerkve vzhodnega obreda|grškokatoliška]]
  | #default = {{{denomination|}}}
  }}

| label6 = Liturgični obred
| data6 = {{#switch: {{#property:P708}}&lt;!-- škofija --&gt;
  | Škofija Celje
  | Škofija Koper
  | Nadškofija Ljubljana
  | Nadškofija Maribor
  | Škofija Murska Sobota
  | Škofija Novo mesto = [[Rimski obred]]
  | Eparhija Križevci = Bizantinsko-slovanski obred
  | #default = {{{liturgical_rite|}}}
  }}

| header7 = {{#if: {{{established|}}}{{{first_mentioned|}}}{{{previous_name|}}}{{{separated_from_parish|}}}{{{annexed_parishes|}}} | Zgodovina }}

| label8 = Ustanovitev
| data8 = {{{established|}}}

| label9 = Prva omemba
| data9 = {{{first_mentioned|}}}

| label10 = Prejšnje ime
| data10 = {{{previous_name|}}}

| label11 = Izločena iz župnije
| data11 = {{{separated_from_parish|}}}

| label12 = Priključene župnije
| data12 = {{{annexed_parishes|}}}

| header13 = Uprava

| label14 = [[Dekanija]]
| data14 = {{{deanery|}}}

| label15 = [[Naddekanat]]
| data15 = {{{archdeaconry|}}}

| label16 = {{#switch: {{#property:P708}}&lt;!-- škofija --&gt;
  | Nadškofija Ljubljana
  | Nadškofija Maribor = [[Nadškofija]]
  | Eparhija Križevci = [[Eparhija]]
  | #default = [[Škofija]]
  }}
| data16 = {{{diocese|}}}

| label17 = [[Metropolija]]
| data17 = {{{province|}}}

| header18 = &lt;span style=&quot;padding-left:50px;&quot;&gt;Vodstvo&lt;/span&gt; &lt;span style=&quot;float:right; font-size:92%; font-weight: lighter;&quot;&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;&amp;nbsp;[[Predloga:Infopolje Župnija v Sloveniji/dok#Posodabljanje imen|uredi]]&amp;nbsp;&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/span&gt;

| label19 = {{#switch: {{#property:P708}}&lt;!-- škofija --&gt;
  | Nadškofija Ljubljana
  | Nadškofija Maribor = [[Nadškof]]
  | #default = [[Škof]]
  }}
| data19 = {{#switch: {{#property:P708}}&lt;!-- škofija --&gt;
  | Škofija Celje = {{Trenutni škof|Q55357308}}
  | Škofija Koper = {{Trenutni škof|Q55358945}}
  | Nadškofija Ljubljana = {{Trenutni škof|Q55358800}}
  | Nadškofija Maribor = {{Trenutni škof|Q55357851}}
  | Škofija Murska Sobota = {{Trenutni škof|Q55357948}}
  | Škofija Novo mesto = {{Trenutni škof|Q55358130}}
  | Eparhija Križevci = {{Trenutni škof|Q59875648}}
  }}

| label20 = {{#if: {{{deanery|}}} | [[Dekan (religija)|Dekan]] }}
| data20 = {{#if: {{{deanery|}}} | {{Dekani|{{{deanery|}}}}} }}

| label21 = {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki}}|izž}} &gt; 0
  | Upravljana iz župnije
  }}
| data21 = {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki}}|izž}} &gt; 0
  | [[Župnija {{Str sub new|{{Duhovniki}}
      |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki}}|izž}} + 4 }}
      |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki}}|xizž}} -2 }}
      }}&lt;!-- 
   --&gt;|
      {{Str sub new|{{Duhovniki}}
      |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki}}|izž}} + 4 }}
      |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki}}|xizž}} -2 }}
      }}&lt;!-- 
   --&gt;]]
  }}

| label22 = {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki}}|žpk}} &gt; 0
  | [[Župnik]]
  }}
| data22 = {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki}}|žpk}} &gt; 0
  | {{Str sub new|{{Duhovniki}}
    |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki}}|žpk}} + 4 }}
    |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki}}|xžpk}} -2 }}
    }}
  }}

| label23 = {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki}}|upr}} &gt; 0
  | [[Župnijski upravitelj]]
  }}
| data23 = {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki}}|upr}} &gt; 0
  | {{Str sub new|{{Duhovniki}}
    |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki}}|upr}} + 4 }}
    |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki}}|xupr}} -2 }}
    }}
  }}

| label24 = {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki}}|vkr}} &gt; 0
  | [[Vikar]]
  }}
| data24 = {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki}}|vkr}} &gt; 0
  | {{Str sub new|{{Duhovniki}}
    |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki}}|vkr}} + 4 }}
    |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki}}|xvkr}} -2 }}
    }}
  }}

| label25 = {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki}}|kpl}} &gt; 0
  | [[Kaplan]]
  }}
| data25 = {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki}}|kpl}} &gt; 0
  | {{Str sub new|{{Duhovniki}}
    |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki}}|kpl}} + 4 }}
    |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki}}|xkpl}} -2 }}
    }}
  }}

| label26 = {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki}}|dhp}} &gt; 0
  | Duhovni pomočnik
  }}
| data26 = {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki}}|dhp}} &gt; 0
  | {{Str sub new|{{Duhovniki}}
    |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki}}|dhp}} + 4 }}
    |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki}}|xdhp}} -2 }}
    }}
  }}

| label27 = {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki}}|upd}} &gt; 0
  | Upokojeni duhovnik
  }}
| data27 = {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki}}|upd}} &gt; 0
  | {{Str sub new|{{Duhovniki}}
    |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki}}|upd}} + 4 }}
    |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki}}|xupd}} -2 }}
    }}
  }}

| label28 = {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki}}|dkn}} &gt; 0
  | [[Diakon]]
  }}
| data28 = {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki}}|dkn}} &gt; 0
  | {{Str sub new|{{Duhovniki}}
    |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki}}|dkn}} + 4 }}
    |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki}}|xdkn}} -2 }}
    }}
  }}

| header29 = {{#if: {{{shrine|}}}{{{notable_people|}}}{{{neigboring_parishes|}}} | Drugo }}

| label30 = [[Romarsko središče]]
| data30 = {{{shrine|}}}

| label31 = Znani župljani
| data31 = {{{notable_people|}}}

| label32 = Sosednje župnije
| data32 = {{{neigboring_parishes|}}}

| header33 = Splet

| label34 = Uradna stran
| data34 =&lt;!-- 
--&gt;{{#if: {{#property:P856}}&lt;!-- uradno spletišče --&gt;
| &lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[{{#property:P856}} {{Replace|&lt;!-- 

--&gt;{{#ifeq: {{Str rightmost|{{#property:P856}}|1}}
| /
| {{Str crop|{{#property:P856}}|1}}
| {{#property:P856}}
}}&lt;!-- 

--&gt;|&lt;!-- 

--&gt;{{#ifeq: {{Trunc|{{#property:P856}}|7}} | http://
| {{#ifeq: {{Trunc|{{#property:P856}}|11}}
  | http://www.
  | http://www.
  | http://
  }}
| {{#ifeq: {{Trunc|{{#property:P856}}|8}} | https://
| {{#ifeq: {{Trunc|{{#property:P856}}|12}}
  | https://www.
  | https://www.
  | https://
  }}
}}
}}&lt;!-- 

--&gt;|}}]&lt;/span&gt;
}}

| label35 = [[Facebook|Profil]]
| data35 = &lt;!-- 
--&gt;{{#if: {{#property:P2013}}&lt;!-- oznaka Facebooka --&gt;
   | &lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[https://www.facebook.com/{{#property:P2013}} facebook.com]&lt;/span&gt;
   }}
   
| label36 = Vizitka
| data36 = &lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;{{#switch: {{#property:P708}}&lt;!-- škofija --&gt;
  | Škofija Celje = [https://skofija-celje.si/skofija/zupnije/ skofija-celje.si]
  | Škofija Koper = [https://slocerkve.si/zupnija-{{Infopolje Župnija v Sloveniji/vizitka}} slocerkve.si]
  | Nadškofija Ljubljana = [https://nadskofija-ljubljana.si/nadskofija/teritorialna-delitev-nadskofije/zupnije/{{Infopolje Župnija v Sloveniji/vizitka}}/ nadskofija-ljubljana.si]
  | Nadškofija Maribor = [https://nadskofija-maribor.si/web/places/{{Infopolje Župnija v Sloveniji/vizitka}}/ nadskofija-maribor.si]
  | Škofija Murska Sobota = [https://skofija-sobota.si/?id_strani={{Infopolje Župnija v Sloveniji/vizitka}} skofija-sobota.si]
  | Škofija Novo mesto = [https://www.skofija-novomesto.si/zupnije-in-organizacije/ skofija-novomesto.si]
  | Eparhija Križevci = [https://www.krizevacka-eparhija.com/index.php/adresar krizevacka-eparhija.com]
  }}&lt;/span&gt;

}}&lt;includeonly&gt;&lt;!-- 
--&gt;{{#ifeq: {{NAMESPACE}} | {{ns:0}} | {{#ifexist: Kategorija:{{PAGENAME}} | [[Kategorija:{{PAGENAME}}| ]] }} }}&lt;!-- 
--&gt;&lt;/includeonly&gt;&lt;noinclude&gt;

{{dokumentacija}}
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>sj96qnhj585mee3b88f0y1emgo7un52</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ministrstvo za infrastrukturo Republike Slovenije</title>
    <ns>0</ns>
    <id>447948</id>
    <revision>
      <id>6687404</id>
      <parentid>6611239</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T18:53:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <comment>{{posodobi}}, menjava vlade, reorganizacija in preimenovanje ministrstva</comment>
      <origin>6687404</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2528" sha1="8ml3issnx7euk8fta6jqiyjxnkjzb0q" xml:space="preserve">{{posodobi|datum=junij 2026}}
'''Ministrstvo za infrastrukturo Republike Slovenije''' je [[ministrstvo]] [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]], ki je odgovorno za področje [[infrastruktura|infrastrukture]] in s tem povezanimi področji ([[promet]], [[energetika]], [[prometna varnost]]).

Trenutna [[minister za infrastrukturo Republike Slovenije|ministrica za infrastrukturo Republike Slovenije]] je Alenka Bratušek.  {{politika Slovenije}}

== Delovna področja ==
Delovna področja, za katera je odgovoren ministrstvo za infrastrukturo, so:&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.mzi.gov.si/si/delovna_podrocja/ |title=- Delovna področja, Ministrstvo za infrastrukturo |accessdate=2018-04-28 |archive-date=2018-04-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180430201506/http://www.mzi.gov.si/si/delovna_podrocja/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
* kopenski promet,
* letalski in pomorski promet,
* energetika, 
* trajnostna mobilnost in prometna politika ter
* preiskovanje v zvezi z varnostjo.

== Organizacija ==
Ministrstvo za infrastrukturo je organizirano sledeč:&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.mzi.gov.si/si/o_ministrstvu/organiziranost/ |title=MZI.gov.si - Organiziranost |accessdate=2018-04-28 |archive-date=2018-04-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180428181645/http://www.mzi.gov.si/si/o_ministrstvu/organiziranost/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
* minister 
* [[državni sekretar Republike Slovenije|državni sekretarji]]
* službe:
** Služba za odnose z javnostmi
** Služba za notranjo revizijo
** Služba za preiskovanje letalskih, pomorskih in železniških nesreč in incidentov
** Služba za mednarodne zadeve in protokol
** Finančni sektor
** Sekretariat
* direktorati:
** Direktorat za kopenski promet
** Direktorat za letalski in pomorski promet
** Direktorat za energijo
** Direktorat za trajnostno mobilnost in prometno politiko
* organi:
** [[Uprava Republike Slovenije za pomorstvo]]
** [[Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo]]
** [[Inšpektorat Republike Slovenije za infrastrukturo]]

== Viri in opombe ==
{{sklici|2}}

== Glej tudi ==
* [[Vlada Republike Slovenije]]
* [[Ministrstvo za infrastrukturo in promet Republike Slovenije]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.mzi.gov.si/si/ Uradna spletna stran ministrstva]

{{VladaSLO}}

[[Kategorija:Ministrstva Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Ministrstvo za infrastrukturo Republike Slovenije| ]]
[[Kategorija:Politična telesa, ustanovljena leta 2014]]
[[Kategorija:Ministrstva za infrastrukturo|Slovenija]]</text>
      <sha1>8ml3issnx7euk8fta6jqiyjxnkjzb0q</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687418</id>
      <parentid>6687404</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T19:17:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>/* Viri in opombe */</comment>
      <origin>6687418</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2520" sha1="p5lfpg1u2df187iq6saircageit67s5" xml:space="preserve">{{posodobi|datum=junij 2026}}
'''Ministrstvo za infrastrukturo Republike Slovenije''' je [[ministrstvo]] [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]], ki je odgovorno za področje [[infrastruktura|infrastrukture]] in s tem povezanimi področji ([[promet]], [[energetika]], [[prometna varnost]]).

Trenutna [[minister za infrastrukturo Republike Slovenije|ministrica za infrastrukturo Republike Slovenije]] je Alenka Bratušek.  {{politika Slovenije}}

== Delovna področja ==
Delovna področja, za katera je odgovoren ministrstvo za infrastrukturo, so:&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.mzi.gov.si/si/delovna_podrocja/ |title=- Delovna področja, Ministrstvo za infrastrukturo |accessdate=2018-04-28 |archive-date=2018-04-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180430201506/http://www.mzi.gov.si/si/delovna_podrocja/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
* kopenski promet,
* letalski in pomorski promet,
* energetika, 
* trajnostna mobilnost in prometna politika ter
* preiskovanje v zvezi z varnostjo.

== Organizacija ==
Ministrstvo za infrastrukturo je organizirano sledeč:&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.mzi.gov.si/si/o_ministrstvu/organiziranost/ |title=MZI.gov.si - Organiziranost |accessdate=2018-04-28 |archive-date=2018-04-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180428181645/http://www.mzi.gov.si/si/o_ministrstvu/organiziranost/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
* minister 
* [[državni sekretar Republike Slovenije|državni sekretarji]]
* službe:
** Služba za odnose z javnostmi
** Služba za notranjo revizijo
** Služba za preiskovanje letalskih, pomorskih in železniških nesreč in incidentov
** Služba za mednarodne zadeve in protokol
** Finančni sektor
** Sekretariat
* direktorati:
** Direktorat za kopenski promet
** Direktorat za letalski in pomorski promet
** Direktorat za energijo
** Direktorat za trajnostno mobilnost in prometno politiko
* organi:
** [[Uprava Republike Slovenije za pomorstvo]]
** [[Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo]]
** [[Inšpektorat Republike Slovenije za infrastrukturo]]

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Glej tudi ==
* [[Vlada Republike Slovenije]]
* [[Ministrstvo za infrastrukturo in promet Republike Slovenije]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.mzi.gov.si/si/ Uradna spletna stran ministrstva]

{{VladaSLO}}

[[Kategorija:Ministrstva Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Ministrstvo za infrastrukturo Republike Slovenije| ]]
[[Kategorija:Politična telesa, ustanovljena leta 2014]]
[[Kategorija:Ministrstva za infrastrukturo|Slovenija]]</text>
      <sha1>p5lfpg1u2df187iq6saircageit67s5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Panontikon</title>
    <ns>0</ns>
    <id>450106</id>
    <revision>
      <id>6687396</id>
      <parentid>6573277</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T18:42:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6687396</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5042" sha1="taa6zwdl02o56a9wwrq4rq8r5rl9wz9" xml:space="preserve">{{Album infobox |
 Name = Panontikon |
 Type = [[studijski album]] |
 Artist = [[ŠKM banda]] |
 Cover = SKMbanda_album_Panontikon.jpg |
 Caption = |
 Released = 28. oktober 2014 |
 Recorded = julij 2014 |
 Studio = Ambasada ŠKM Beltinci, GBTM Recording |
 Genre = [[progresivni rock]], [[jazz fusion]] |
 Length = 52:11 |
 Label = God Bless This Mess Records, [[Kapa Records]] |
 Producer = ŠKM banda, Ivor Knafelj |
 Last album = ''[[Rdeči]]''&lt;br /&gt;(2011) |
 This album = '''''Panontikon'''''&lt;br /&gt;(2014) |
 Next album = ''[[nouvi sad]]''&lt;br /&gt;(2019)
}}

'''''Panontikon''''' je četrti [[studijski album]] [[Prekmurje|prekmurske]] [[progresivni rock|progresivne rock]] skupine [[ŠKM banda]], izdan leta 28. oktobra 2014 pri založbi God Bless This Mess Records.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://skmbanda.bandcamp.com/album/panontikon |title=Panontikon by ŠKM banda |accessdate=17. junij 2018 |work=Bandcamp}}&lt;/ref&gt; Ime albuma je tvorjenka iz besed &quot;[[Jeremy_Bentham#Panoptikon|panoptikon]]&quot; in &quot;[[Panonija]]&quot;.

==Kritični odziv==
{{Ocene albuma
|rev1 = ''[[Rockline]]''
|rev1score = {{stars|4|5}}&lt;ref name=&quot;rl&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.rockline.si/podrobnosti-recenzije/panontikon-9426 |title=Štefan Kovač Marko (ŠKM) Banda: Panontikon |author=Podbrežnik, Aleš |date=13. november 2014 |work=[[Rockline]] |accessdate=17. junij 2018}}&lt;/ref&gt;
|rev2 = ''[[Mladina (revija)|Mladina]]''
|rev2score = {{stars|5|5}}&lt;ref name=&quot;ml&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.mladina.si/161771/skm-banda-panontikon/ |title=ŠKM banda: Panontikon |author=Njegovan, Veljko |date=7. november 2014 |work=[[Mladina (revija)|Mladina]] |accessdate=17. junij 2018}}&lt;/ref&gt;
}}
Na portalu ''[[Rockline]]'' je Aleš Podbrežnik v svoji recenziji napisal: &quot;V jedro definirane izrazne špure glasbenega vizionarstva skupne, so seveda vključeni okruški [[jazz]] glasbe, [[alternativni rock|alternativnega rocka]], celo [[blues]]a kar dokazuje, da so ŠKM Banda ekipa jasno profiliranih glasbenikov, ki dojema glasbo večplastno, to večplastnost pa izredno učinkovito in žanrsko neobremenjeno zapakirajo v svoje izrazne ideje.&quot;&lt;ref name=&quot;rl&quot;/&gt; Album je dobro ocenil tudi Veljko Njegovan za ''[[Mladina (revija)|Mladino]]'', kjer je svojo recenzijo povzel: &quot;Samosvoj izraz ŠKM banda gradi že deset let, s ''Panontikonom'' pa mu daje povsem nove, za zdaj še nedoločljive razsežnosti. Vsekakor je na suvereni poti v zrelo in raznoliko glasbeno raziskovanje.&quot;&lt;ref name=&quot;ml&quot;/&gt;

Album je pohvalil tudi Miroslav Akrapović na portalu ''Odzven'' ([[SIGIC]]). O albumu je napisal: &quot;Album ''Panontikon'' se že ob prvem poslušanju urezuje v poslušalčev glasbeni spomin kot živa materija, katere gostota in pestrost zvokov ne kljubujeta umetnem poustvarjanju vzdušja.&quot;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.sigic.si/odzven/panoptikon-panonium |title=Panoptikon panonium |date=november 2014 |accessdate=17. junij 2018 |author=Akrapović, Miroslav |work=[[SIGIC]]}}&lt;/ref&gt;

Na ''[[Radio Študent|Radiu Študent]]'' je bil album uvrščen na 2. mesto Domače tolpe bumov, seznama najboljših slovenskih albumov leta.&lt;ref name=&quot;rs&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://radiostudent.si/glasba/dj-grafiti/pregled-tuje-glasbene-produkcije-v-letu-2014 |title=Pregled tuje glasbene produkcije v letu 2014 + Naj tolpa bumov 2014 |date=27. december 2014 |accessdate=17. december 2015 |author=Jumic, Michael C. |work=Radio Študent}}&lt;/ref&gt; S strani spletnega portala ''Beehype'' pa je bil album izbran za 3. najboljši domači album leta.&lt;ref name =&quot;hm&quot;&gt;{{navedi splet |url = http://beehy.pe/best-of-2014/slovenia-3/ |title = Best of 2014 |accessdate = 31.12.2018 |work = Beehype |archive-date = 2019-01-01 |archive-url = https://web.archive.org/web/20190101002841/https://beehy.pe/best-of-2014/slovenia-3/ |url-status = dead }}&lt;/ref&gt;

===Priznanja===
{|class=&quot;wikitable&quot;
|-
! objava
! uvrstitev
! seznam
|-Ad
| ''[[Radio Študent]]''
| align=center| 2.
| Naj tolpa bumov 2014&lt;ref name=&quot;rs&quot;&gt;&lt;/ref&gt;
|-
| ''Beehype''
| align=center| 3.
| Best of 2014&lt;ref name=&quot;hm&quot;&gt;&lt;/ref&gt;
|}

== Seznam pesmi ==
Vso glasbo je napisala skupina ŠKM banda.
{{track listing
|title1=Pomlad
|length1=6:11
|title2=Potovanje
|length2=5:21
|title3=Diabolog
|length3=3:41
|title4=Tri lejta
|length4=4:22
|title5=Večerni
|length5=5:18
|title6=Tolažba
|length6=4:59
|title7=Jutranji	
|length7=9:04
|title8=Sprehod
|length8=5:11
|title9=Vračanje
|length9=6:53
|total_length = 52:11
}}

== Zasedba ==
;ŠKM banda
* Mitja Sušec — električna in akustična kitara, ukulele 
* Iztok Koren — električna in 12-strunska akustična kitara, banjo, kalimbe 
* Jernej Koren — bas kitara, tolkala 
* Jernej Sobočan — bobni, ksilofon 

;Dodatni glasbeniki
* Dani Kolarič — cimbale &lt;small&gt;(6)&lt;/small&gt; 
* Miha Kavaš — violina &lt;small&gt;(9)&lt;/small&gt; 

;Tehnično osebje
* Ivor Knafelj - Plueg — miks, produkcija
* Gregor Zemljič — mastering
* Gregor Purgaj — oblikovanje

==Sklici==
{{sklici}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Albumi leta 2014]]
[[Kategorija:Albumi skupine ŠKM banda]]
{{italic title}}</text>
      <sha1>taa6zwdl02o56a9wwrq4rq8r5rl9wz9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Tadej Pogačar</title>
    <ns>0</ns>
    <id>461397</id>
    <revision>
      <id>6687704</id>
      <parentid>6687138</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T09:53:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <comment>/* Enodnevne dirke */</comment>
      <origin>6687704</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="121726" sha1="scosovly42ud44up27he50xa4f9a1n1" xml:space="preserve">{{Infobox cyclist
| name           = Tadej Pogačar
| image          = &lt;!-- WD --&gt;
| image_size     = 
| alt            = 
| caption        = 
| full_name      = Tadej Pogačar
| nickname       = »Pogi«, »{{Abbr|novi kanibal|kot ga je poimenoval sam Eddy Merckx}}« 
| birth_name     = &lt;!-- if different --&gt;
| birth_date     = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place    = [[Ljubljana]]
| death_date     = 
| death_place    = 
| spouse         = 
| height         = 176 cm
|weight          = 66 kg
| currentteam    = {{ct|UAD}}
| discipline     = cesta
| role           = kolesar
| ridertype      = vsestranski specialist 
| amateuryears1  = 2008-2017
| amateurteam1   = {{ct|ROG|2008}}
| proyears1      = 2017–2018
| proteam1       = {{ct|ROG|2017}}
| proyears2      = 2019–
| proteam2       = {{ct|UAD|2019}}&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|title=UAE Team Emirates|website=[[Cyclingnews.com]]|access-date=6 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190106013724/http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|archive-date=6 January 2019}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://www.cyclingnews.com/news/uae-team-emirates-complete-2020-roster-with-re-signing-of-former-world-champion-rui-costa/|title=UAE Team Emirates complete 2020 roster with re-signing of former world champion Rui Costa|work=[[Cyclingnews.com]]|date=8 October 2019|access-date=3 January 2020}}&lt;/ref&gt;
| majorwins      = 
'''[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]'''
:{{gold01}} Cestna dirka (Zürich 2024)
:{{gold01}} Cestna dirka (Kigali 2025)
'''[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]'''
:{{gold01}} Cestna dirka (Guilherand-Granges 2025)
'''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]'''
:'''[[Dirka po Franciji]]''' 
::[[Slika:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno (2020, 2021, 2024 in 2025) 
::[[Slika:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji (2020, 2021 in 2025)
::[[Slika:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2020, '21, '22, '23) 
::21 etapnih zmag (2020–2025) 
:'''[[Dirka po Italiji]]''' 
:: {{cjersey|pink}} Skupno ([[Dirka po Italiji 2024|2024]])
:: {{cjersey|azul}} Gorski cilji ([[Dirka po Italiji 2024|2024]])
::6 etapnih zmag (2024) 
:'''[[Dirka po Španiji]]''' 
::[[File:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2019)                                                                                                     
::3 etapne zmage (2019) 
'''Enotedenske dirke'''
:[[File:Jersey blue.svg|20px]] '''[[Tirreno–Adriatico]]''' (2021, 2022)  
:[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Pariz-Nica]]''' (2023)   
:[[File:Jersey green lines volta.svg|20px]] '''[[Dirka po Kataloniji]]''' (2024)    
:[[File:Jersey yellow-bluebar.svg|20px]] '''[[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]]''' (2025) 
:[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Dirka po Romandiji]]''' (2026) 
:{{cjersey|green2|size=20px}} [[Dirka po Sloveniji]] ([[Dirka po Sloveniji 2021|2021]], [[Dirka po Sloveniji 2022|2022]]) 
:[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Algarvu]] (2019)                                                                                                                                                                                                                                                             
:[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Kaliforniji]] (2019)  
:[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Valenciji]] (2020)                                                                   
:[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirka po ZAE]] (2021, 2022, 2025)                                                                                                                                                                                                    
:[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Andaluziji]] (2023)                                 
'''Enodnevne dirke'''  
:'''[[Milano–San Remo]]''' (2026)                                                                                     
:'''[[Liège–Bastogne–Liège]]''' (2021, '24, '25, '26)
:'''[[Dirka po Lombardiji]]''' (2021, '22, '23, '24, '25)   
:'''[[Dirka po Flandriji]]''' (2023, 2025, 2026)
:[[Strade Bianche]] (2022, 2024, 2025, 2026)
:[[Velika nagrada Montréala]] (2022, 2024)
:[[Valonska puščica]] (2023, 2025)
:[[Tri doline Vareseja]] (2022, 2025)
:[[Amstel Gold Race]] (2023)
:[[Dirka po Emiliji]] (2024)
:[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP – cestna dirka]] (2023)
:[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP – kronometer]] (2019, 2020, 2023)
'''Ostalo'''
:[[Laureus World Sports Awards|Laureus]] nominacija (2025, 2026)
:[[Zlato kolo|Vélo d'Or]] (2021, 2024, 2025)
:[[Trofeja Eddya Merckxa]] (2024, 2025)
:[[Rogovo zlato kolo]] (2021, 2022, 2024, 2025)
:[[Slovenski športnik leta]] (2021, 2023–2025)
:[[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|Prvo mesto končne letne lestvice]] (2021–25)
| medaltemplates =
{{MedalCountry|{{SLO}}}}
{{MedalCompetition|[[Poletne olimpijske igre|Olimpijske igre]]}}
{{Bronasta medalja|Tokio 2020|cestna dirka}}
{{MedalCompetition|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]}}
{{Zlata medalja|Zürich 2024|cestna dirka}}
{{Zlata medalja|Kigali 2025|cestna dirka}}
{{Bronasta medalja|Glasgow 2023|cestna dirka}}
{{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]}}
{{Zlata medalja|Guilherand-Granges 2025|cestna dirka}}
|image_caption=Pogačar na Dirki po Sloveniji 2022}}

'''Tadej Pogačar''', [[Slovenci|slovenski]] poklicni [[Tekmovalno cestno kolesarstvo|kolesar]], * [[21. september]] [[1998]], [[Ljubljana]].&lt;ref name=&quot;Kraj rojstva&quot;&gt;{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/citat-za-prebrat/tadej-pogacar/752698|title=Tadej Pogačar... o tem, ali ima nadnaravno moč|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=23. julij 2025}}&lt;/ref&gt;

Pogačar je profesionalni kolesar in od leta 2019 član [[UCI World Tour|World Tour]] ekipe [[UAE Team Emirates]]. 

Leta 2025 mu je kot edinemu v zgodovini [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] uspelo petkrat zapored zmagati na enem izmed njih ([[Dirka po Lombardiji|Dirka po Lombardiji]]) in se je kot edini v zgodovini na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v isti sezoni uvrstil na oder za zmagovalce. In je šele drugi v zgodovini po Eddyu Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne spomenike ([[Dirka po Flandriji|Dirka po Flandriji]], [[Liège–Bastogne–Liège]], Dirka po Lombardiji). Leta 2026 se je na spomenikih kot prvi kolesar v zgodovini vsaj enajstkrat zapored uvrstil na zmagovalni oder; ta niz traja že od dirke Liège–Bastogne–Liège leta 2024. 

V letih 2025 in 2026 je bil nominiran za [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado. S tem je postal šele drugi Slovenec s to nominacijo, pred leti je to uspelo le še [[Tina Maze|Tini Maze]].&lt;ref name=&quot;Laureus 2025&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;Laureus 2026&quot;/&gt;

In je edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] (v letih 2024 in 2025) ter eden izmed osmih kolesarjev, ki jim je uspelo ubraniti naslov svetovnega prvaka v [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. Leta 2025 je postal prvi kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in tudi naslov [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] ter [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki.

Skupno je osvojil 5 [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tourov]] (tritedenskih dirk), 6 [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], 13 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] in 12 navadnih [[Kolesarska klasika|klasik]]. Je [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropski prvak]] (2025), dvakratni [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovni prvak]] (2024, 2025) in bronast na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] leta 2021 v Tokiju na cestni dirki, [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državni prvak]] v cestni dirki (s še tremi državni naslovi v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]). Skupno ima v karieri [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|117 profesionalnih zmag]] (21. na večni lestvici).

Leta 2024 je postal prvi v zgodovini, ki je dosegel pet najbolj prestižnih zmag v istem koledarskem letu ([[Trojna krona (kolesarstvo)|trojna krona]] ter dva [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]) in šele drugi po [[Fausto Coppi]]ju (1919–60), ki je na katerem od vseh petih spomenikov zmagal najmanj štirikrat zapored. Postal je šele tretji kolesar v zgodovini s prestižno [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] (zmaga na [[Dirka po Italiji|Giru]], [[Dirka po Franciji|Touru]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] v istem letu). Šele kot osmi kolesar v zgodovini je v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]], pred tem so to dosegli še [[Fausto Coppi]] (1949, 1952), [[Jacques Anquetil]] (1964), [[Eddy Merckx]] (1970, 1972, 1974), [[Bernard Hinault]] (1982, 1985), [[Stephen Roche]] (1987), [[Miguel Indurain]] (1992, 1993) in [[Marco Pantani]] (1998).

Leta [[Dirka po Franciji 2020|2020]] je postal prvi Slovenec z zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]], naslednje [[Dirka po Franciji 2021|leto]] pa je zmago ubranil in s tem postal najmlajši dvakratni zmagovalec Toura. Nato je po dveh zaporednih drugih mestih še tretjič ([[Dirka po Franciji 2024|2024]]) in četrtič ([[Dirka po Franciji 2025|2025]]) osvojil dirko. Skupno je na Touru osvojil 21 etap. Rumeno majico vodilnega je nosil 54 dni, [[Zelena majica|zeleno majico]] najboljšega po točkah dva dni, [[Pikčasta majica|pikčasto majico]] najboljšega po točkah na gorskih ciljih je na dirki nosil 26 dni in jo osvojil trikrat, [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja je osvojil rekordnih štirikrat – belo majico je nosil prav tako rekordnih 75 dni. Leta 2025 je postal eden redkih, ki je na dirki po Franciji nosil rumeno, pikčasto in zeleno majico hkrati.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.nbcboston.com/news/sports/pogacar-riding-to-victory-at-covid-defying-tour-de-france/2198092/|title=Vive Le Tour! With Young Winner, Thrilling Race Defies Virus|first=John|last=Leicester|publisher=NBC Boston|date=20. september 2020|accessdate=20. septembra 2020}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/tadej-pogacar-drugic-zapored-okronan-za-kralja-toura/587995|title=Tadej Pogačar drugič zapored okronan za kralja Toura|date=2021-07-18|accessdate=2021-07-19|work=[[MMC-RTV SLO]]}}&lt;/ref&gt; V svojem debiju na [[Poletne olimpijske igre|olimpijskih igrah]] leta [[Poletne olimpijske igre 2020|2021]] v [[Tokio|Tokiu]] je osvojil prvo kolesarko olimpijsko medaljo za Slovenijo, bron na cestni dirki. Prav tako je bronasto medaljo osvojil na svetovnem prvenstvu, na cestni dirki leta 2023 v škotskem [[Glasgow]]u. Leta 2024 pa je v svojem krstnem nastopu osvojil [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]], svojo že tretjo tritedensko dirko. Rožnato majico vodilnega in modro majico najboljšega po točkah na gorskih ciljih je imel v lasti 20 etap, osvojil jih je kar šest in dirko dobil s skupno prednostjo skoraj 10 minut.  

Od 7 velikih enotedenskih dirk je zmagal šeskrat (od tega pet različnih); [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] (2021-22), [[Pariz–Nica]] (2023), [[Dirka po Kataloniji|Dirko po Kataloniji]] (2024), [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025) in nazadnje je dobil tudi [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]] (2026). Osvojil je tudi že 13 kolesarskih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], najprestižnejših enodnevnih klasik, kar je največ med vsemi aktivnimi kolesarji, od tega štiri različne (manjka mu še Pariz–Roubaix); [[Milano–San Remo]] (2026), [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (2023, 2025–26), [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, 2024–26) in [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] (2021, 2022, 2023, 2024, 2025). Osvojil je tudi vse največje domače lovorike, saj je dvakrat zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] (2021, 2022) in je državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] (2023) ter trikratni državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] (2019, 2020, 2023). 

Je vodilni na [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovni lestvici UCI]], tam kraljuje skupno rekordnih 256 tednov (in rekordnih 246 zapored). Rekordnih 5-krat pa je tudi sezono zaključil kot številka 1 na svetu (2021-2025). Julija 2023 je kot prvi v zgodovini svetovne lestvice presegel mejo 7000 točk, maja 2024 pa še mejo 8000 in 9000 točk. Leta 2024 je nato presegel mejo 10.000 in 11.000 točk in leta 2025 še 12.000 ter 13.000 točk.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/na-vrhu-uci-jeve-lestvice-ni-sprememb-med-drzavami-slovenija-sesta/676059 |title=Na vrhu UCI-jeve lestvice ni sprememb, med državami Slovenija šesta |date=25. julij 2023 |work=[[MMC-RTV SLO]]}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-z-rekordnimi-9663-tockami-dalec-pred-vsemi/709806 |title=Pogačar z rekordnimi 9663 točkami daleč pred vsemi |date=27. maj 2024 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}&lt;/ref&gt;

Po prvi zmagi na [[Dirka po Franciji|Touru]] so se Pogačarju v [[Dubaj]]u poklonili s projekcijo njegove podobe na najvišjo stolpnico na svetu [[Burdž Kalifa]], visoko preko 800 metrov.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|title=Wow! Kakšen priklon Tadeju Pogačarju na najvišji stolpnici na svetu|date=20. september 2020|work=ljubljana.info|accessdate=2023-06-08|archive-date=2023-06-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230608172805/https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Štiri leta kasneje, po zmagi na Giru pa so se njemu in ekipi poklonili še s projekcijo na eni izmed stolpnic v [[Abu Dabi|Abu Dabiju]], prestolnici [[Združeni arabski emirati|ZAE]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/pogacarju-so-se-poklonili-tudi-v-abu-dabiju.html |title=Pogačarju so se poklonili tudi v Abu Dabiju |date=28. maj 2024|work=[[24ur.com]] }}&lt;/ref&gt;

== Življenjepis ==
Rojen je bil v [[Ljubljana|Ljubljani]],&lt;ref name=&quot;Kraj rojstva&quot;/&gt; mami Marjeti in očetu Mirku Pogačarju in odraščal v šestčlanski družini, v vasi na [[Klanec, Komenda|Klancu]] pri Komendi, kjer je obiskoval osnovno šolo. Njegovi športni začetki so bili povezani z [[Žoga|žogo]]. Prvih nekaj let osnovne šole je treniral [[nogomet]] pri NK Komenda, a se je kaj kmalu odločil za menjavo športa, za kar je najbolj zaslužen njegov prvi trener [[Miha Koncilja]], ki je iskal nove člane za kolesarsko društvo Rog Ljubljana. Sledil je svojemu starejšemu bratu [[Tilen Pogačar|Tilnu]]. Decembra 2007, pri dobrih devetih letih, je začel najprej s suhimi zimskimi treningi in prvič, prav za prej omenjeni klub, dirkal aprila leta 2008 na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku pri Kranju]].

Po zaključeni osnovni šoli se je vpisal na Srednjo strojno šolo v [[Ljubljana|Ljubljani]] in jo po štirih letih tudi uspešno zaključil. Potem se je vpisal na Fakulteto za športni management v [[Kranj|Kranju]], a zaradi intenzivnega tekmovalnega ritma med profesionalci študij trenutno miruje. Govori tekoče angleško in italijansko.

S svojo zaročenko, kolesarko [[Urška Žigart|Urško Žigart]], s katero se je zaročil septembra 2021, trenutno živi v [[Monako|Monaku]]. Njegov vzornik je Alberto Contador. Ko je odraščal, pa je občudoval tudi brata Schleck.

== Kariera ==

=== 2008–2016: Mlajše selekcije ===
Njegov prvi in edini kolesarski klub pred prestopom med profesionalce je bil KD Rog [[Ljubljana]], katerega član je postal pri 9 letih. V naslednjih letih je treniral pod različnimi trenerji od katerih je od vsakega prejel določeno mero znanja in izkušenj. Čeprav so si bili različni, pa so vsi imeli isti cilj – iz njega narediti dobrega kolesarja. Prvi rezultati segajo v leto 2008, ko je prvo leto tekmoval v kategoriji dečkov C. Svojo prvo dirko je odpeljal v [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] 12. aprila 2008, kjer je v kategoriji dečkov C osvojil 23. mesto. To leto je tekmoval skupaj svojim starejšim bratom Tilnom, večina fantov pa je bila tri leta starejših od njega.

Prvo kolesarsko zmago je dosegel leta 2009 na vzponu na [[Krvavec]] in že takrat nakazal, da bo dober kolesar na vzponih. Prvi odmevnejši rezultat v kolesarskih krogih je bila njegova zmaga v kategoriji mlajših mladincev na državnem prvenstvu v [[Gabrje, Novo mesto|Gabrju]] leta 2014. Leta 2015 je šla njegova pot strmo navzgor v kategoriji starejših mladincev, ko je dobil etapno dirko v [[Kranj|Kranju]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/2381/po_ulicah_kranja_mladi_odlicni__tadej_pogacar_v_rumeni_majici__memorial_filipa_majcna_madzaru/|title=
Po ulicah Kranja mladi odlični, Tadej Pogačar v rumeni majici, Memorial Filipa Majcna Madžaru |accessdate=23.11.2019 |date=2.8.2015 |format=article |work=article }}&lt;/ref&gt; 

In še posebej leta 2016, ko je z nekaj odmevnimi zmagami nakazal, da se razvija v vrhunskega kolesarja. Najprej etapna zmaga na dirki Pokala nacij v češkem Terezinu, nato z osvojitvijo naslova državnega prvaka v [[Kronometer (kolesarstvo)|vožnji na čas]], z etapno in skupno zmago&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |title=Tadej Pogacar è il re del 41° Giro della Lunigiana |date=4.9.2016 |format=article |work=article |accessdate=2019-11-23 |archive-date=2022-10-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221003083855/https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; na zelo odmevni etapni dirki Giro Della Lunigiana v [[Italija|Italiji]] in še 3. mesto na evropskem prvenstvu v cestni vožnji v francoskem [[Plumelec|Plumelecu]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/slovenska-sportna-senzacija-z-novico-ki-bo-razveselila-slovenske-ljubitelja-kolesarstva-491528|title=Slovenec, ki je na Portugalskem presenetil (še sebe), z novico, ki bo razveselila slovenske ljubitelja kolesarstva |accessdate= 22.11.2019|date=2.3.2019 |format=article |work=article }}&lt;/ref&gt;

=== 2017: ROG Ljubljana ===
Prvo leto v članski kategoriji je nabiral izkušnje in kljub mladosti postal prvi mož ekipe Rog Ljubljana. Najbolj odmeven rezultat v tej sezoni je končno peto mesto na Dirki po [[Slovenija|Sloveniji]], ko se je boril s svetovno znanimi imeni. Obenem je na tej dirki osvojil tudi [[Bela majica|belo majico]] za najboljšega mladega kolesarja. Zaradi konstantno dobrih rezultatov je z profesionalno ekipi UAE že podpisal prvo predpogodbo.

=== 2018: Ljubljana Gusto Xaurum ===
Leta 2018 se amatersko moštvo Rog Ljubljana preimenuje v Ljubljana Gusto Xaurum.

Če je bil prvo leto v članski kategoriji cilj nabirati izkušnje, pa je v letu 2018 že zablestel v polnem sijaju in skupno zmagal na treh etapnih dirkah. Najprej v mesecu maju na etapni dirki za pokal narodov, Grand Prix Priessnitz spa na [[Češka|Češkem]], avgusta pa je dosegel do takrat enega izmed največjih uspehov slovenskega kolesarstva, ko je na dirki Tour de l' Avenir slavil skupno zmago&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/dirka-tour-de-lavenir-476149|title=Uspeh kariere slovenskega kolesarja Tadeja Pogačarja |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/nov-mejnik-slovenskega-kolesarstva-pogacar-slavil-na-mini-touru/464186|title=Nov mejnik slovenskega kolesarstva: Pogačar slavil na mini Touru |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}&lt;/ref&gt; in se postavil ob bok največjim svetovnim asom. Skupno zmago pa je slavil še na etapni dirki Po [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji.]]&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-dobil-dirko-po-furlaniji-julijski-krajini/465422|title=Pogačar dobil Dirko po Furlaniji - Julijski krajini |accessdate=23.11.2019 |date=9.9.2018 |format=article |work=article }}&lt;/ref&gt; Julija 2018 je z ekipo UAE Team Emirates podpisal pravo pogodbo o sodelovanju. 

=== 2019: UAE Team Emirates ===
[[Slika:Tadej Pogačar (2020 Slovenian Time Trial championship).jpg|thumb|right|202px|Pogačar na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP v kronometru]]&lt;br&gt;na [[Pokljuka|Pokljuki]] (leta 2020)]]S 1. januarjem 2019 se je profesionalni ekipi UAE Team Emirates tudi uradno pridružil. Zaradi izjemnih rezultatov so pogodbo o sodelovanju kmalu podaljšali vse do leta 2023.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/pogacar-z-uae-emirates-podpisal-dolgorocno-pogodbo-501363|title=Pogačar z UAE Emirates podpisal dolgoročno pogodbo|accessdate=22.11.2019 |date=28.6.2019 |format=article |work=article }}&lt;/ref&gt; Prva njegova [[dirka]] med profesionalci je bila že 15. januarja v [[Avstralija|Avstraliji]], kjer je na [[Tour Down Under]], kamor se je šel le »učit«, je dosegel skupno 13. mesto.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-in-polanc-dirko-po-avstraliji-koncala-med-najboljsimi-15/477820|title=Pogačar in Polanc Dirko po Avstraliji končala med najboljšimi 15 |accessdate=23.11.2019 |date=20.1.2019 |format=article |work=article }}&lt;/ref&gt;

Povsem nenačrtovano je sledila [[Portugalska|portugalska]] enotedenska [[Dirka po Algarveju|Dirko po Algarveju]] kjer so ga v ekipo vpoklicali zaradi [[Bolezen|bolezni]] in odpovedi enega od sotekmovalcev. Izjemna zmaga v 2. etapi s ciljem na [[Klančina|klanec]]&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://voltaaoalgarve.com/en/tadej-pogacar-crowned-in-malhao/|title=Tadej Pogačar crowned in Malhão |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.bicikel.com/novica/izjemni-tadej-pogacar-do-zmage-na-portugalskem-19438|title=
Izjemni Tadej Pogačar do zmage na Portugalskem |accessdate=23.11.2019 |date=21.2.2019 |format=article |work=article }}&lt;/ref&gt; mu je prinesla tudi [[Rumena majica|rumeno majico]], ki je ni izpustil iz rok in po petih etapah slavil skupno in svojo prvo večetapno zmago med profesionalci.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8524/tadej_pogacar_na_dirki_volta_ao_algavre_premagal_vso_kolesarsko_elito/|title=Tadej Pogačar na dirki Volta ao Algavre premagal vso kolesarsko elito |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}&lt;/ref&gt; Sledila je enodnevna klasika [[Strade Bianche]]&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8593/alaphilippe_zmagovalec_strade_bianche__pogacar_30_/|title=
Alaphilippe zmagovalec Strade Bianche, Pogačar 30. |accessdate=23.11.2019 |date=9.3.2019 |format=article |work=article }}&lt;/ref&gt; in [[Miguel Indurain]], nato pa velika enotedenska [[Dirka po Baskiji]]&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/tadej-pogacar-do-novega-vrhunskega-dosezka-495014|title=Tadej Pogačar do novega vrhunskega dosežka #video |accessdate=23.11.2019 |date=11.4.2019 |format=article |work=article }}&lt;/ref&gt;, kjer je kljub padcu osvojil skupno šesto mesto v generalni razvrstitvi.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-v-baskiji-znova-pri-vrhu/485314|title=Tadej Pogačar v Baskiji znova pri vrhu |accessdate=23.11.2019 |date=12.4.2019 |format=article |work=article }}&lt;/ref&gt;

Sledile so ardenske klasike: [[Amstel Gold Race]], [[Valonska puščica]] in [[Liège-Bastogne-Liège]].

Za njimi prvi cilj sezone, ki je bil sicer v planu že od začetka, [[Dirka po Kaliforniji]]. Tu je tudi prvič nastopil tudi kot kapetan ekipe. Zmagal je v odločilni 6. etapi s ciljem na klanec, prevzel rumeno majico in jo s svojo ekipo tudi ubranil. To je bila njegova prva World Tour in največja zmaga do tedaj.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.delo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-osvojil-kalifornijo-185368.html|title=Tadej Pogačar osvojil Kalifornijo  |accessdate=23.11.2019 |date=19.5.2019 |format=article |work=article }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.amgentourofcalifornia.com/news/178/152/Pogacar-M-and-Van-der-Breggen-W-Make-History-as-2019-Amgen-Tour-of-California-Champions|title=Pogacar (M) and Van der Breggen (W) Make History as 2019 Amgen Tour of California Champions |accessdate=23.11.2019 |date=18.5.2019 |format=article |work=article }}&lt;/ref&gt;

Junija je sledilo Državno prvenstvo Slovenije v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]], kjer je zmagal in oblekel majico državnega prvaka. V istem mesecu je sledila [[Dirka po Sloveniji|Dirka po Sloveniji,]] kjer je osvojil skupno 4. mesto in [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja na dirki in v veliko pomoč kapetanu Diegu Ullisiju pri osvojitvi [[Zelena majica|zelene majice]] in skupne zmage.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042889630 |title=Dirka po Sloveniji favorit Tadej Pogačar |accessdate=22.11.2019 |date=18.6.2019 |format=article |work=article |archive-date=2019-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190618224758/https://www.dnevnik.si/1042889630 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Konec junija pa je potekalo tudi [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP v cestni dirki]] v [[Radovljica|Radovljici]], kjer so imeli veliko številčno prednost pri ekipe Bahrain Merida. Na zelo razgibani progi je osvojil skupno 7. mesto in tudi majico državnega prvaka do U23.

Septembra je nastopil na svoji prvi tridenski dirki [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Touru]], na ([[Dirka po Španiji|Vuelti]]), kjer je osvojil tri najtežje etapne zmage in skupno tretje mesto, čeprav njegov nastop na tej dirki sploh ni bil predviden.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dobro-pazite-na-pogacarja-ker-cesa-takega-nisem-videl-ze-zadnjih-20-let/499715|title=Dobro pazite na Pogačarja, ker česa takega nisem videl že zadnjih 20 let |accessdate=23.11.2019 |date=17.9.2019 |format=article |work=article }}&lt;/ref&gt; Na dirko je odšel kot pomočnik kapetanu Fabiu Aruju, hitro pa se je sam znašel v vlogi kapetana. Zmagal je v 9. etapi s ciljem na klanec Cortals d'Encamp&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.dnevnik.si/1042896818 |title= Tadej Pogačar do etapne zmage na Vuelti |accessdate= 23.11.2019 |date= 1.9.2019 |format= article |work= article |archive-date= 2019-09-16 |archive-url= https://web.archive.org/web/20190916044448/https://www.dnevnik.si/1042896818 |url-status= dead }}&lt;/ref&gt; v izjemno težkih in deževnih razmerah, kjer je del klanca potekal tudi po [[Makadam|makadamski]] podlagi. Zmago je ponovil v 13. etapi z izredno strmim zaključkom na Los Machucos, kjer mu je do cilja uspel slediti samo najboljši kolesar leta 2019, tudi Slovenec, [[Primož Roglič]]. Največjo zmago pa je dosegel v predzadnji, 20. etapi,&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.cyclingweekly.com/news/racing/vuelta-a-espana/tadej-pogacar-solos-remarkable-stage-20-victory-seals-vuelta-espana-podium-437664|title=Tadej Pogačar solos to remarkable stage 20 victory as he seals Vuelta a España podium
|accessdate=23.11.2019 |date=14.9.2019 |format=article |work=article }}&lt;/ref&gt; ko je bil na voljo tudi zadnji dan za kakršnekoli spremembe v generalni razvrstitvi. Tekmece je napadel že 38 km pred ciljem in se v solo vožnji s skoraj dvema minutama prednosti veselil še tretje zmage na dirki. Skupno je na koncu na svojem prvem Grand Touru zasedel tretje mesto, oblekel majico najboljšega mladega kolesarja.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/sport/na-vuelto-se-eno-veliko-slovensko-orozje-332761|title=Na Vuelto še eno veliko slovensko orožje |accessdate=22.11.2019|date=30.8.2019|format=article |work=article }}&lt;/ref&gt;

===2020: Prvi Slovenec z zmago Touru===
[[Slika:TOU00098 pogacar (50369438741).jpg|thumb|150px|Zmaga na [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometru]]; [[Dirka po Franciji]] (2020)]]
Pogačar je leto 2020 začel z zmago na Dirki po Valenciji, kjer je dobil tudi 2 etapni zmagi. Nekaj tednov kasneje je na [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]] zmagal v zadnji etapi in osvojil skupno drugo mesto. Junija je bil na DP v cestni dirki drugi, v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] pa je še drugo leto zapored zmagal in ubranil naslov državnega prvaka. Avgusta je bil 4. na [[Dirka po Dofineji|Dirki po Dofineji]].

Sledil njegov krstni nastop [[Dirka po Franciji]], ki je bil zaradi [[Pandemija covida-19 v Sloveniji|covida-19]], izjemoma prestavljen iz julija na september. Startal je kot eden izmed kolesarjev za skupni seštevek. Začel je dobro, v četrti etapi je zaostal le za [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]] in bil skupno 4., a je v sedmi etapi zaradi vetra zaostal za skoraj minuto in pol. 9. etapa je Pogačarju prinesla 1. zmago na touru, z njo se je povzpel na 7. mesto v skupnem seštevku. Nato je v 13. etapi skočil na 2. mesto in zmagal še v 15. etapi. V 20. etapi, na Planche des Belles Filles pa je uprizoril enega najboljših kronometrov kar smo jih videli. Za minuto in 21 sekund pred drugouvrščenim Tomom Dimoulinom in kar 1:56 pred [[Primož Roglič|Rogličem]], ter s tem osvojil svojo 1. Dirko po Franciji.

Sezono je zaključil z 9. mestom na klasiki [[Valonska puščica]] in z 3. mestom na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] [[Liège–Bastogne–Liège|Liege-Bastogne-Liege]].

===2021: Prva spomenika in drugič Tour===
[[Slika:Stage 14, 2021 TDF10058 pogacar (51322016774).jpg|thumb|right|185px|Pogačar v [[rumena majica|rumenem]] ob drugi zmagi na [[Dirka po Franciji|Dirka po Franciji]]]]
Leto 2021 je bilo doslej najbolj uspešno. Sezono je začel z etapno zmago na &quot;domači&quot; [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]].

Kmalu zatem sezone je osvojil svojo prvo veliko enotedensko dirko v karieri [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]. Čez dober mesec je osvojil še svoj prvi spomenik, belgijski [[Liège–Bastogne–Liège]]. Junija pa še svojo prvo [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. 

Zatem je sledila še ubranitev naslova [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]], tokrat bolj prepričljivo, saj je nosil rumeno majico vodilnega zadnjih 14 etap, osvojil pa je tudi pikčasto majico za hribolazca in belo majico najboljšega mladega kolesarja. 
 
Bil je tretji na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] na cestni dirki. Sezono pa je kronal še z zmago na drugem spomeniku na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]].

===2022: Strade Bianche, Lombardija===
Sezono je uspešno začel z zmago [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po Združenih arabskih emiratih]], domovini svojega matičnega kluba UAE Team Emirates. 

Kmalu zatem je še prvič zmagal na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]]. Teden kasneje je ubranil lanski [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] in tako še drugič v karieri dobil veliko enotedensko dirko. Junija je ubranil in še drugič zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Prvič v karieri je izpustil državno prvenstvo.

[[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je končal na 2. mestu, osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja, osvojil 3 etape, rumeno majico pa je nosil 5 etap.

Dobil je dve jesenski klasiki [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]] in [[Tri doline Vareseja]]. Za konec sezone je ubranil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter osvojil tretji [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]].

===2023: Flandrija, Amstel, Valonska puščica, SP (bron)===
[[File:DP cestno kolesarjenje 2023 Radovljica.jpg|thumb|right|186px| [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP]] '23, zadnji krog v [[Zapuže, Radovljica|Zapužah]] (Pogačar in [[Luka Mezgec|Mezgec]])]]
Osvojil je svojo tretjo veliko enotedensko dirko [[Pariz–Nica]] in mesec zatem še svoj tretji različni spomenik z [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (skupno pa četrti). Potem je osvojil še dve ardenski klasiki [[Amstel Gold Race]] in [[Valonska puščica]]. Bil je na dobri poti, da z zmago na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], osvoji vse tri ardenske klasike v enem letu, a se je ta prvič v karieri resneje poškodoval, saj je ob veliki hitrosti ob spustu padel in si zlomil zapestje.

Junija je nastopil prvič po zlomu in zelo zahtevni operaciji zapestja, na državnem prvenstvu na [[Pokljuka|Pokljuki]], kjer je na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] osvojil še tretji naslov državnega prvaka. Tri dni kasneje pa še prvi naslov državnega prvaka v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] v Radovljici in postal šele drugi v zgodovini ter prvi po [[Sašo Sviben|Sašu Svibnu]] (1997) z dvojno krono v istem letu.

[[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je isto kot lani končal na 2. mestu, spet za Vingegardom. Že četrtič (rekordno) je osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja.

V [[Glasgow]]u je na izjemno težki 271 km dolgi cestni dirki osvojil še svojo prvo kolajno na svetovnem prvenstvu (bron). V kronometru je bil le 21.

Sezono pa zaključil z [[Dirka po Emiliji|Dirko po Emiliji]] in [[Tri doline Vareseja]]; za konec z tretjo zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter petim [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] v karieri.

===2024: Trojna krona, 2 spomenika ===
{{multiple image| width =200|image1=GIRO8078 Pogacar (53750349203).jpg|caption1=[[Dirka po Italiji 2024|Giro 2024]] (roza majica)|image2=Tadej Pogacar in the descent of Tourmalet pass during stage 14 of TDF 24.jpg|caption2=[[Dirka po Franciji 2024|Tour 2024]] (rumena majica)|image3=2024 UCI Road World Championships Zurich Men Elite Road Race A 21.jpg|caption3=[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP 2024]] (mavrična majica)|direction=vertical|align=right}}
Sezono je povsem podredil dvojčku [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]] ter na začetku sezone odvozil precej manj dirk kot običajno.

Začel je veličastno, z svojo drugo zmago na klasiki [[Strade Bianche]] in neverjetnim 81 km solo pobegom. In takoj zatem je na prvem [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] sezone, na dirki [[Milano–San Remo]] lepo vodil, v ciljnem šprintu pa za pol kolesa moral priznati premoč in končal kot tretji (in za las zgrešil svoj 4. različni spomenik v karieri).

Nato pa osvojil še svojo tretjo različno (skupno četrto) veliko enotedensko dirko, [[Dirka po Kataloniji|Po Kataloniji]], kjer je premočno zmagal kar z 4 osvojenimi etapami. Sledila je daljša, skoraj enomesečna pavza, nakar se je vrnil na zanj zaklet spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]], ki ga je osvojil že drugič (skupno šestega).

Na svojem prvem nastopu na tritedenski Grand Tour dirki ([[Dirka po Italiji|Giro]]), je premočno zmagal in osvojil svojo skupno tretjo tritedensko dirko (drugo različno) in tekmece suvereno premagal z prednostjo skoraj 10 minut. Osvojil je tako roza majico za skupni seštevek, ki jo je nosil kar 20 etap (vse od druge naprej), kot tudi modro majico (gorski cilji); in zmagal skupaj na šestih etapah, kar je več od slovitega [[Eddy Merckx|Eddyja Merckxa]] kadarkoli na posameznem Giru.

Na 111. izvedbi [[Dirka po Franciji 2024|Dirki po Franciji]] je osvojil svojo tretjo skupno zmago na tej dirki in skupaj že četrto Grand Tour dirko v karieri, pred Vingegaardom (06:17) in Evenepoelom (09:18), dobil pa je kar 6 etap. In kot prvi nešprinter dobil tri zaporedne etape. Drugi pa je bil v razvrstitvi gorskih ciljev (pikčasta majica), v tej razvrstitvi je med 11. in 18. etapo vodil. S tem je šele kot osmi kolesar v zgodovini, v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]].

Po daljšem, skoraj dvomesečnem premoru, se je septembra vrnil na obe kanadski (lavrencijski) klasiki. Najprej je na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] zasedel 7. mesto, potem ko se je uštel pri ciljnem šprintu. Potem pa je dva dni kasneje na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]], po 23 km solo pobegu suvereno in spet po dveh letih, tu že drugič zmagal.

Po neverjetnem pobegu kar 101 km pred ciljem (kar polovico od tega samostojno), je postal svetovni prvak na cestni dirki (kot prvi Slovenec sploh) v Zurichu in se zapisal v zgodovino, saj je šele kot tretji kolesar v zgodovini, za [[Eddy Merckx|Eddijem Merckx]]om (1974) in [[Stephen Roche|Stephenom Rochejem]] (1987), osvojil tako cenjeno in najbolj prestižno lovoriko v kolesarstvu ki sploh obstaja, [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] in oblekel tako čislano mavrično majico, prvo za Slovenijo.

Sezono je zmagovito zaključil z tremi jesenskimi italijanskimi klasikami. Najprej je po solo pobegu kar 37 km pred ciljem, prvič v svoji karieri, osvojil mini klasiko dirke [[Dirka po Emiliji|Po Emiliji]]. Nato je nastopil na še eni mini klasiki [[Tri doline Vareseja]], ki so jo prvotno zaradi močnega dežja skrajšali za nekaj krogov, nato pa po 60 kilometrih vožnje zaradi nevzdržnih razmer in po posvetu z kolesarji, dirko dokončno odpovedali, kar je v svetu kolesarstva prava redkost. Za piko na i je po skoraj 50 kilometrskem pobegu sezono sklenil z 25 zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]], kjer je šele kot drugi v zgodovini uspel zmagati 4-krat zapored na enem izmed vseh petih spomenikov ter s tem izenačil rekord [[Fausto Coppi]]ja (1946, 1947, 1948, 1949). S to zmago na Lombardiji je osvojil že svoj 7 spomenik in že svojo 88 profesionalno zmago v karieri, s čimer se je takrat po zmagah izenačil s [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]].

===2025: Četrti Tour, 3 spomeniki, svetovni in evropski prvak ===
Sezono je začel z rekordno tretjo skupno zmago na etapni dirki [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Po Združenih arabskih emiratih]]. Nadaljeval je z že tretjo, prav tako rekordno zmago na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]], kjub zelo grdemu padcu pri veliki hitrosti na ostrem ovinku. Na nesojenem spomeniku [[Milano–San Remo]] pa spet ni uspel zmagati, saj je popustil v ciljnem šprintu. Nakar je sledila zmaga na [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]], kar je že njegov osmi spomenik v karieri, ko se je večnemu tekmecu na največjih enodnevnih dirkah [[Mathieu van der Poel|Mathieu van der Poelu]], &quot;maščeval&quot; za poraz na dirki Milano–San Remo. 

En teden za tem se je odločil tudi za svoj prvi profesionalni nastop na dirki [[Pariz–Roubaix]], na najslovitejši enodnevni klasiki na svetu in hkrati tretjem spomeniku sezone; kjub temu da so ga mnogi prepričevali v nasprotno, saj da je ta dirka preveč nevarna in z veliko možnostjo poškodb pred še bolj pomembnim Tourom je ta vseeno sprejel izziv in na koncu dosegel odlično drugo mesto; bil je v igri celo za zmago a je spregledal oster zavoj in vanj prehitro zapeljal, se prekucnil in ponovno v dvoboju z [[Mathieu van der Poel|van der Poelom]], dvakrat zamenjal kolo in s tem zgubil preveč časa.

Spomladanski del sezone je zaključil z ardenskim trojčkom. Najprej je na dirki [[Amstel Gold Race]] osvojil 2. mesto, potem ko je bil dolgo v samostojnem begu sta ga ujela [[Remco Evenepoel]] in [[Mattias Skjelmose]]; slednji je v zaključnem šprintu za las presenetljivo premagal oba in zmagal. Nato je sledila [[Valonska puščica]], katero je kljub težkim razmeram (dežju in &quot;mrazu&quot;) na slovitem zaključnem in izredno strmem vzponu [[Huy de Mur]], nekaj sto metrov pred ciljem z solo pobegom zmagal, drugič v karieri. Za konec je sledila še tretja zmaga na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], skupno že deveta na spomenikih. S tem dosežkom je postal prvi kolesar v zgodovini, ki se je na spomenikih šestkrat zapored uvrstil na stopničke.

Prvič je bil nominiran [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado (za najboljšega svetovnega športnika leta), a je na podelitvi v Madridu na žalost ostal brez nje; konkurirali pa so mu [[Carlos Alcaraz]], [[Armand Duplantis]], [[Leon Marchand]] in [[Max Verstappen]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-nominiran-za-laureusa-v-druzbi-alcaraza-duplantisa-marchanda-in-verstappna/738228|title=Pogačar nominiran za laureusa v družbi Alcaraza, Duplantisa, Marchanda in Verstappna|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2025}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Laureus 2025&quot;&gt;{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/simone-biles-armand-duplantis-in-madridski-real-prejeli-nagrade-laureus/743449|title=Simone Biles, Armand Duplantis in madridski Real prejeli nagrade laureus|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=21. april 2025}}&lt;/ref&gt;

Po malce daljšem premoru se je zmagoslavno vrnil na veliko enotedensko dirko [[Dirka po Dofineji|Po Dofineji]], kjer je slavil svojo prvo skupno zmago (osvojil pa je tudi tri etape) in osvojil še zeleno majico najboljšega po točkah. To je že njegova četrta različna osvojena velika enotedenska dirka (in peta skupno).

Zmagal je na četrtem Touru v karieri s štirimi etapnimi zmagami in tretjič osvojil pikčasto majico najboljšega hribolazca. Prvič v karieri pa je vmes (2 dni) nosil tudi zeleno majico za najboljšega sprinterja. Vmes je tudi padel, a na srečo brez hujših posledic. Prva dva tedna na vetrovnem severu in kaotičnih ravninskih etapa, obeh kronometrih in Pirenejih. Zadnji teden (tudi v Alpah) pa je nekoliko popustil in veliko prednost bolj kot ne samo branil. V zadnji prestižni etapi v Parizu (Elizejskih poljanah) pa je spet zaživel in se vse do zadnjega boril za zmago, na koncu je bil četrti, [[Matej Mohorič]] pa tretji.

Po daljšem premoru je nastopil na obeh kanadskih klasikah in dosegel šele 29. mesto na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] in 2. mesto na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]].

Na svetovnem prvenstvu v [[Kigali]]ju je na kronometru, kar nekoliko nepričakovano in na razočaranje sebe in mnogih poznavalcev zasedel četrto mesto, z kar 2 in pol minute zaostanka za Evenepoelom. Na cestni dirki pa je ubranil naslov svetovnega prvaka, z pobegom 104 kilometre pred ciljem in solo pobegom 66 kilometrov pred ciljem in se s tem oddolžil Evenepoelu (ki je zasedel drugo mesto), za boleč poraz na kronometru.

Po ubranitvi naslova svetovnega prvaka je postal še evropski prvak v cestni dirki in z solo pobegom 75 km pred ciljem spet premagal Evenepoela.

Tik pred koncem sezone je na svoj urnik uvrstil tudi dirko [[Tri doline Vareseja]], na kateri je po solo pobegu 22 km pred ciljem zmagal drugič v karieri. 

Za konec sezone je še petič zapored osvojil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] in s tem svoj 10 spomenik v karieri (20 zmago v sezoni) in podrl cel kup rekordov. Z solo pobegom 36 kilometrov pred ciljem je spet, kot že ničkolikokrat doslej v tej sezoni premagal svojega večnega tekmeca Evenepoela.

=== 2026: Trije spomeniki, druga Lauerus nominacija, Romandija ===
Sezono je odprl na dirki [[Strade Bianche]] in ponovno napadel na Monte Sante Marie, strl vse tekmece in se solo odpeljal še eni zmagi nasproti.&lt;ref&gt;{{Citat|title=THE UNSTOPPABLE FORCE! 😮‍💨 {{!}} Men's Elite Strade Bianche 2026 Race Highlights {{!}} TNT Sports Cycling|url=https://www.youtube.com/watch?v=gFDJbS1h6X0|date=2026-03-07|accessdate=2026-04-18|last=TNT Sports Cycling}}&lt;/ref&gt;

Nadaljeval je na enem glavnih ciljev sezone, kjer še ni zmagal, spomeniku [[Milano–San Remo|Milano-Sanremo]]. Tudi tokrat je, po tem ko je bil udeležen v padcu 30km pred ciljem, izgledalo izgubljeno, vendar je z izjemnim delom ekipe že na Cipressi prišel v ospredje in napadel. Sledila sta le Pidcock in Van der Poel, slednji ni zdržal napadov na Poggiu. Pogačarju je nato uspelo v sprintu za pol kolesa prehiteti Pidcocka in prvič v karoeri osvojiti to prestižno dirko.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Neverjetni Pogačar po padcu in veliki vrnitvi za pol obroča dobil Milano–Sanremo!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/neverjetni-pogacar-po-padcu-in-veliki-vrnitvi-za-pol-obroca-dobil-milano-sanremo/776832|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=Mitja|last=Lisjak}}&lt;/ref&gt;

Nadaljeval je na še enem spomeniku, [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]]. Z ekipo so presenetili in že več kot 100km pred ciljem razbili glavnino. Odcepila se je skupina samih favoritov, ki pa jo je Pogačar razbil že ob prvem prečkanju Kwaremonta. Sledil mu je (spet) lahko samo [[Mathieu Van der Poel|Van der Poel]]. Pogačar je nato ob zadnjem prečkanju Kwaremonta spet strl Nizozemca in se odpeljal svoji 3. zmagi na tej dirki naproti.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pogačar do rekordne tretje Flandrije in že 12. kolesarskega spomenika!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-do-rekordne-tretje-flandrije-in-ze-12-kolesarskega-spomenika/778523|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. O. , To|last=G}}&lt;/ref&gt;

Na naslednji dirki, velikem [[Pariz–Roubaix|Paris-Roubaixu]], je imel priložnost kot prvi v zgodovini osvojiti vsem pet spomenikov zapored. Kazalo ni najboljše, saj je moral kar trikrat menjati kolo, a 55km pred ciljem z van Aertom pobegnil iz skupine favoritov. Vendar se ni mogel otresti močnega Belgijca, ki je po naravi tudi sprinter. To se je pokazalo v zaključku ko Pogačar v sprintu ni mogel slediti njegovemu pospešku in dirko še drugič zapored končal na 2. mestu.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Van Aert na velodromu boljši od Pogačarja, ki je severni pekel spet končal na 2. mestu|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/van-aert-na-velodromu-boljsi-od-pogacarja-ki-je-severni-pekel-spet-koncal-na-2-mestu/779118|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. J. , S.|last=J}}&lt;/ref&gt;

20. aprila 2026 je na podelitvi nagrade [[Laureus World Sports Awards|Laureus]] za najboljšega svetovnega športnika leta, že drugo leto zapored nominirani Pogačar, je spet ostal brez nagrade v družbi velikih športnih imen; [[Carlos Alcaraz]], [[Jannik Sinner]], [[Armand Duplantis]], [[Ousmane Dembélé]] in [[Marc Márquez]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-znova-med-sesterico-nominirancev-za-najboljsega-sportnika-na-svetu/775179|title=Pogačar znova med šesterico nominirancev za najboljšega športnika na svetu|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Laureus 2026&quot;&gt;{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/dobitnik-laureusa-za-sportnika-leta-je-carlos-alcaraz/779953|title=Dobitnik laureusa za športnika leta je Carlos Alcaraz|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=20. april 2026}}&lt;/ref&gt;

26. aprila 2026 je četrtič v karieri zmagal [[Liège–Bastogne–Liège]] in 13. spomenik (četrti v zgodovini za [[Léon Houa|Houajem]], [[Eddy Merckx|Merckxom]] in [[Moreno Argentin|Argentinom]] 3x zapored). Po velikem zaostanku preko 4 minute na začetku dirke za Evenepoelom pa so ga 90 km pred ciljem vendarle le ujeli. Na Redoutu 35 km pred ciljem sta pobegnila z Seixaiem, a se ga tam ni uspel otresti, ga je pa dokončno zlomil na zadnjem klancu. S to zmago je postal prvi v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] uspel zmagati vsaj 3x zapored. In s tem že drugič v istem letu 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckxu je to uspelo štirikrat).

3. maja 2026 je osvojil [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]], že svojo peto od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], ter šesto skupno. Ta je imela 5 etap in prolog in zmagal kar 4 etape, od tega je dobil 2 ciljna sprinta. Poleg skupne rumene majice je osvojil tudi oranžno majico za najboljšega sprinterja.

==Pomembnejša tekmovanja==

=== Grand Tour ===
[[Slika:2021 LBL podium men.jpg|thumb|right|215px|Pogačar (v sredini) ob zmagi na&lt;br&gt; dirki [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021)]]
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; width=40px|Od
! scope=&quot;col&quot; width=185px| [[Grand Tour (kolesarstvo)|Tritedenske dirke]]
! scope=&quot;col&quot; | 2017
! scope=&quot;col&quot; | 2018
! scope=&quot;col&quot; | 2019
! scope=&quot;col&quot; | 2020
! scope=&quot;col&quot; | 2021
! scope=&quot;col&quot; | 2022
! scope=&quot;col&quot; | 2023
! scope=&quot;col&quot; | 2024
! scope=&quot;col&quot; | 2025
! scope=&quot;col&quot; | 2026
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1909
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| style=&quot;background:pink;&quot;  |'''[[Dirka po Italiji 2024|1]]'''
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1903
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]]
| —
| —
| —
| style=&quot;background:yellow;&quot;|'''[[Dirka po Franciji 2020|1]]'''
| style=&quot;background:yellow;&quot;|'''[[Dirka po Franciji 2021|1]]'''
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |'''[[Dirka po Franciji 2022|2]]'''
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |'''[[Dirka po Franciji 2023|2]]'''
| style=&quot;background:yellow;&quot; |'''[[Dirka po Franciji 2024|1]]'''
| style=&quot;background:yellow;&quot; |'''[[Dirka po Franciji 2025|1]]'''
|
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1935
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]]
| —
| —
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |'''[[Dirka po Španiji 2019|3]]'''
| —
| —
| —
| —
| —
| — 
|
|}

=== Velike enotedenske dirke ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; width=40px|Od
! scope=&quot;col&quot; width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]]
! scope=&quot;col&quot; | 2017
! scope=&quot;col&quot; | 2018
! scope=&quot;col&quot; | 2019
! scope=&quot;col&quot; | 2020
! scope=&quot;col&quot; | 2021
! scope=&quot;col&quot; | 2022
! scope=&quot;col&quot; | 2023
! scope=&quot;col&quot; | 2024
! scope=&quot;col&quot; | 2025
! scope=&quot;col&quot; | 2026
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1933
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| style=&quot;background:yellow;&quot;|'''1'''
| —
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1966
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]
| —
| —
| —
| —
| style=&quot;background:dodgerblue;&quot; |'''1'''
| style=&quot;background:dodgerblue;&quot; |'''1'''
| —
| —
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1911
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]]
| —
| —
| —
| style=&quot;color:#ccc;&quot; |NH
| —
| —
| —
| style=&quot;background:white; border:2px solid green;&quot; |'''1'''
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1924
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]]
| —
| —
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |6
| style=&quot;color:#ccc;&quot; |NH
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |'''3'''
| —
| —
| —
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1947
! scope=&quot;row&quot; | &amp;nbsp;&amp;nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]]
| —
| —
| —
| style=&quot;color:#ccc;&quot; |NH
| —
| —
| —
| —
| —
| style=&quot;background:yellow;&quot;|'''1'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1947
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]]
| —
| —
| —
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |4
| —
| —
| —
| —
| style=&quot;background:yellow;&quot;|'''1'''
|
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1933
! scope=&quot;row&quot; | &amp;nbsp;&amp;nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]]
| —
| —
| —
| style=&quot;color:#ccc;&quot; |NH
| —
| —
| —
| —
| —
|
|}

=== Enodnevne dirke ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; width=40px|Od
! scope=&quot;col&quot; width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]]
! scope=&quot;col&quot; | 2017
! scope=&quot;col&quot; | 2018
! scope=&quot;col&quot; | 2019
! scope=&quot;col&quot; | 2020
! scope=&quot;col&quot; | 2021
! scope=&quot;col&quot; | 2022
! scope=&quot;col&quot; | 2023
! scope=&quot;col&quot; | 2024
! scope=&quot;col&quot; | 2025
! scope=&quot;col&quot; | 2026
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1907
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]]
| —
| —
| —
| 12
| —
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |5
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |4
| style=&quot;background:#C9AE5D;&quot;|'''3'''
| style=&quot;background:#C9AE5D;&quot;|'''3'''
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1913
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]]
| —
| —
| —
| —
| —
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |4
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1'''
| —
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1'''
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1896
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]]
| —
| —
| —
| style=&quot;color:#ccc;&quot; |NH
| —
| —
| —
| —
| style=&quot;background:silver;&quot; |'''2'''
| style=&quot;background:silver;&quot; |'''2'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1892
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]]
| —
| —
| 18
| style=&quot;background:#C9AE5D;&quot;|'''3'''
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1'''
| —
| DNF
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1'''
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1'''
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1905
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]]
| —
| —
| —
| —
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1'''
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1'''
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1'''
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1'''
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1'''
|
|- style=&quot;background:#EEEEEE;&quot;
! scope=&quot;col&quot; width=40px style=&quot;border-top-width:6px&quot;|Od
! scope=&quot;col&quot; width=180px style=&quot;border-top-width:6px&quot;|[[Kolesarska klasika|Klasike]]
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2017
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2018
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2019
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2020
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2021
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2022
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2023
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2024
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2025
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2026
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1945
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} [[Omloop Het Nieuwsblad]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1945
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} [[Kuurne–Bruselj–Kuurne]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|2007
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]]
| —
| —
| 30
| 13
| style=&quot;background:#ddf;&quot;   |7
| style=&quot;background:gold;&quot;   |'''1'''
| —
| style=&quot;background:gold;&quot;   |'''1'''
| style=&quot;background:gold;&quot;   |'''1'''
| style=&quot;background:gold;&quot;   |'''1'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1876
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]]
| —
| —
| —
| —
| style=&quot;background:#ddf;&quot;   |4
| —
| —
| —
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1977
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Bruggeju]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1958
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Classic]]
| —
| —
| —
| style=&quot;color:#ccc;&quot;|NH
| —
| —
| style=&quot;background:#C9AE5D;&quot;|'''3'''
| —
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1934
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} [[Gent–Wevelgem]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1945
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]]
| —
| —
| —
| style=&quot;color:#ccc;&quot;|NH
| — 
| style=&quot;background:#ddf;&quot;   |10
| —
| —
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1907
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} [[Scheldeprijs]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1961
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1966
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]]
| —
| —
| DNF
| style=&quot;color:#ccc;&quot;|NH
| —
| —
| style=&quot;background:gold;&quot;   |'''1'''
| —
| style=&quot;background:silver;&quot; |'''2'''
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1936
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]]
| —
| —
| 53
| style=&quot;background:#ddf;&quot;   |9
| DNS
| 12
| style=&quot;background:gold;&quot;   |'''1'''
| —
| style=&quot;background:gold;&quot;   |'''1'''
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1962
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]]
| —
| —
| —
| style=&quot;color:#ccc;&quot;|NH
| —
| —
| — 
| — 
| — 
| — 
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1893
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} [[Brussels Cycling Classic]] 
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1981
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]]
| —
| —
| DNF
| style=&quot;color:#ccc;&quot;|NH
| —
| DNF
| —
| —
| —
|
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1996
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|GER}} [[Hamburg Cyclassics]]
| —
| —
| —
| style=&quot;color:#ccc;&quot; colspan=2|NH
| —
| —
| —
| —
|
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1931
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]]  
| —
| —
| —
| —
| DNF
| 89
| —
| —
| —
|
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|2010
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Québeca]]
| —
| —
| —
| style=&quot;color:#ccc;&quot; colspan=2 rowspan=2|NH
| 24
| —
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |7
| 29
|
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|2010
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] 	
| —
| —
| —
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1'''
| —
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1'''
| style=&quot;background:silver;&quot; |'''2'''
|
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1909
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]]  
| —
| —
| —
| —
| DNF
| style=&quot;background:#C0C0C0;&quot;|'''2'''
| style=&quot;background:#C0C0C0;&quot;|'''2'''
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1'''
| —
|
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1919
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]]
| —
| —
| —
| style=&quot;color:#ccc;&quot; rowspan=2|NH
| —
| —
| —
| —
| —
|
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1919
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]]  
| —
| —
| —
| style=&quot;background:#C9AE5D;&quot;|'''3'''
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1'''
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |5
| style=&quot;color:#ccc;&quot;|NR
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1'''
|
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1906
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Gran Piemonte]]  
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1896
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Tours]]  
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|
|}

=== Domača dirka ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; width=40px|Od
! scope=&quot;col&quot; width=185px| Dirka
! scope=&quot;col&quot; | 2017
! scope=&quot;col&quot; | 2018
! scope=&quot;col&quot; | 2019
! scope=&quot;col&quot; | 2020
! scope=&quot;col&quot; | 2021
! scope=&quot;col&quot; | 2022
! scope=&quot;col&quot; | 2023
! scope=&quot;col&quot; | 2024
! scope=&quot;col&quot; | 2025
! scope=&quot;col&quot; | 2026
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1993
! scope=&quot;row&quot; |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]]
| style=&quot;background:#ddf;&quot;|[[Dirka po Sloveniji 2017|5]]
| style=&quot;background:#ddf;&quot;|[[Dirka po Sloveniji 2018|4]]
| style=&quot;background:#ddf;&quot;|[[Dirka po Sloveniji 2019|4]]
| style=&quot;color:#ccc;&quot; |NH
| bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2021|'''1''']]
| bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2022|'''1''']]
| —
| —
| —
|
|}

=== Reprezentanca ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; width=40px|Od
! scope=&quot;col&quot; width=185px colspan=2| Olimpijske igre
! scope=&quot;col&quot; | 2017
! scope=&quot;col&quot; | 2018
! scope=&quot;col&quot; | 2019 
! scope=&quot;col&quot; | 2020
! scope=&quot;col&quot; | 2021
! scope=&quot;col&quot; | 2022
! scope=&quot;col&quot; | 2023
! scope=&quot;col&quot; | 2024
! scope=&quot;col&quot; | 2025
! scope=&quot;col&quot; | 2026
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1896
! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|32px]]
! scope=&quot;row&quot; | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]]
| style=&quot;color:#ccc;&quot; rowspan=2 colspan=4|Ni bilo
| style=&quot;background:#C9AE5D;&quot;|'''3'''
| style=&quot;color:#ccc;&quot; rowspan=2 colspan=2|NH
| —
| style=&quot;color:#ccc;&quot; rowspan=2 colspan=2|NH
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1912
! scope=&quot;row&quot; | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]]
| —
| —
|-
! scope=&quot;col&quot; width=40px style=&quot;border-top-width:6px&quot;|Od
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot; colspan=2| Svetovno prvenstvo
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2017
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2018
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2019
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2020
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2021
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2022
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2023
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2024
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2025
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2026
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1927
! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|32px]]
! scope=&quot;row&quot; | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]]
| —
| —
| 18
| 33
| 37
| 19
| style=&quot;background:#C9AE5D;&quot;|'''3'''
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1'''
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1'''
|
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1994
! scope=&quot;row&quot; | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]]
| —
| —
| —
| —
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |10
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |6
| 21
| — 
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |4
|
|-
! scope=&quot;col&quot; width=40px style=&quot;border-top-width:6px&quot;|Od
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot; colspan=2| Evropsko prvenstvo
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2017
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2018
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2019
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2020
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2021
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2022
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2023
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2024
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2025
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2025
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|2016
! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]]
! scope=&quot;row&quot; | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]]
| —
| —
| —
| —
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |5
| —
| —
| — 
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1'''
|
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|2016
! scope=&quot;row&quot; | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]]
| —
| —
| —
| —
| 12
| —
| —
| —
| —
|
|-
! scope=&quot;col&quot; width=40px style=&quot;border-top-width:6px&quot;|Od
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot; colspan=2|Državno prvenstvo
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2017
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2018
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2019
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2020
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2021
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2022
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2023
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2024
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2025
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2026
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1991
! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|32px]]
! scope=&quot;row&quot; | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]]
| —
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |6
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |7
| style=&quot;background:silver;&quot; |'''2'''
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |5
| —
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1'''
| —
| —
|
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1991
! scope=&quot;row&quot; | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]]
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |5
| style=&quot;background:silver;&quot; |'''2'''
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1''' 
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1'''
| style=&quot;background:#C9AE5D;&quot;|'''3'''
| —
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1'''
| —
| —
|
|}

==Primerjava z Eddyjem Merckxom==
{{lektura}}
Čeprav so se mnogi poznavalci kolesarstva takoj po prvi zmagi na Dirki po Franciji previdno izogibali primerjav z Merckxom. Njegov nekdanji glavni rival [[Greg LeMond]], pa tudi nekdanji zmagovalci Toura in šampijoni kot so [[Lucien Van Impe]], [[Laurent Fignon]] in [[Bernard Hinault]] pa so mnenja, da je bil Pogačar, še preden je šel na svoj drugi Tour, nad nivojem Mercksa in Hinaulta. Takoj po 8. etapi drugega Toura na kateri je nastopil Pogi, je nekdanji zmagovalec dirke po Franciji [[Joop Zoetemelk]], mladega Slovenca primerjal z Merckxom. Ko je Pogi dobil dirko po Franciji še drugič zapored, ga je sam [[Eddy Merckx]] v skladu z svojim vzdevkom, poimenoval &quot;novi kanibal&quot; in nadaljeval, da če ne bo imel resnejših poškodb, lahko Pogačar Francijo osvoji več kot petkrat. Merckx je še dodal, da so že veliko kolesarjev primerjali z njim, a da kasneje noben ni zares upravičil tega slovesa, Pogačar pa da je resnično na pravi poti, glede na to, kaj vse je že osvojil, kljub svoji mladosti. [[Ernesto Colnago]] pa je rekel, da bo Pogačar edini, ki se bo lahko primerjal z Merckxom.

==Rezultati==
{{div col|colwidth=25em}}
;2015
: 8.mesto [[Course de la Paix Juniors]] 
;2016
: 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Mladinski državni prvak
: 1.mesto [[File:Jersey green.svg|20px]] Skupno [[Giro della Lunigiana]]
::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Razvrstitev po točkah
::zmaga v eni etapi (št. 3) 
: 1.mesto Etapa 2b Course de la Paix Juniors
: 3.mesto [[File:Bronze medal europe.svg|15px]] Cestna dirka, [[UEC Evropsko mladinsko prvenstvo v cestni vožnji|UEC Ev. mlad. prvenstvo v cestni vožnji]]
: 3.mesto {{Abbr|MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero|Tf GD Dorigo MO Biemmereti MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero}}
: 3.mesto Montichiari - Roncone 
: 6.mesto skupno [[Tour du Pays de Vaud]] 
: 7.mesto G.P. Sportivi Sovilla-La Piccola SanRemo 
: 7.mesto Trofeo Emilio Paganessi
;2017
: 2.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]]
: 3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru U23 
: 3.mesto Skupno [[Dirka po Madžarski]]
: 4.mesto Skupno [[Istrska pomlad]]
: 5.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]]
::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar
: 5.mesto Skupno [[Carpathian Couriers Race]]
::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar
: 7.mesto [[Piccolo Giro di Lombardia]] 
: 8.mesto [[GP Laguna]]
: 9.mesto [[GP Capodarco]]
: 9.mesto [[Hrvaška - Slovenija]]
: 10.mesto [[Giro del Belvedere]]
;2018
: 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] Državni prvak v ciklokrosu
: Državno prvenstvo U23
::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]]
::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]]
: 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Tour de l'Avenir]]
: 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Grand Prix Priessnitz spa]]
::1.mesto [[File:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji
::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar
::zmaga v eni etapi (št. 3)
: 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Giro del Friuli-Venezia Giulia]]
::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar
: 1.mesto [[Trofeo Gianfranco Bianchin]]
: 2.mesto [[Gran Premio Palio del Recioto]] 
: 2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru
: 3.mesto Skupno [[Istrska pomlad]]
: 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]]
::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar
: 4.mesto [[Trofej Poreč]]
: 4.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]]
: 5.mesto [[GP Laguna]]
: 7.mesto SP v cestni dirki do U-23
: 8.mesto [[Giro del Belvedere]]
;2019 &lt;small&gt;(8 zmag)&lt;/small&gt;
: [[Državno prvenstvo]]
:: 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]]
: 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Kaliforniji]]
::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar
::zmagal v eni etapi (št. 6)
: 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Volta ao Algarve]]
::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar
::zmagal v eni etapi (št. 2)
: 3.mesto Skupno [[Vuelta a España]]
::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar
::zmagal v treh etapah (št. 9, 13 in 20)
: 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]]
::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar
: 6.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]]
::1.mesto {{cjersey|turquoise}} Najboljši mladi kolesar
: 6.mesto [[2019 GP Miguel Induráin|GP Miguel Induráin]]
: 7.mesto [[Gran Premio di Lugano]]
;2020 &lt;small&gt;(9 zmag)&lt;/small&gt;
: [[Državno prvenstvo]]
::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]]
::2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]]
: 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]]
::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji
::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar
::zmagal v treh etapah (št. 9, 15 &amp; 20-kronometer)
: 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Volta a la Comunitat Valenciana]]
::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar
::zmagal dve etapi (št.2 in 4)
: 2.mesto Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]
::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar
::zmagal v eni etapi (št. 5)
: 3.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]]
: 4.mesto Skupno [[Dirka po Dofineji]]
: 9.mesto [[Valonska puščica]]
;2021 &lt;small&gt;(13 zmag)&lt;/small&gt;
: 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]]
::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji
::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar
::zmagal v treh etapah (št. 5-kronometer, 17 in 18)
: 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Tirreno–Adriatico]]
::1.mesto {{cjersey|green}} Gorski cilji
::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar
::zmagal v eni etapi (št. 4)
: 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]
::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar
::zmagal v eni etapi (št. 3)
: 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]]
::1.mesto {{cjersey|blue}} Gorski cilji
::zmagal v eni etapi (št. 2)
: 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]]
: 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]]
: [[Olimpijske igre]]
:: 3. mesto [[File:Bronze medal olympic.svg|20px]] [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] ([[Tokio]])
: [[Državno prvenstvo]]
::3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]]
::5.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]]
: 3.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]]
::zmagal v eni etapi (št. 3)
: 3.mesto [[Tri doline Vareseja]]
: 4.mesto [[Milano–Torino]]
: 5.mesto Cestna dirka, UEC Evropsko prvenstvo
: 7.mesto [[Strade Bianche]]
: 10.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo
;2022 &lt;small&gt;(16 zmag)&lt;/small&gt;
: 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]
::1.mesto {{cjersey|purple}} Najboljši šprinter
::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar
::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 6)
: 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]
::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar
::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 7)
: 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]]
::1.mesto {{cjersey|red}} Najboljši šprinter
::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 5)
: 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]]
: 1.mesto [[Strade Bianche]]
: 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]]
: 1.mesto [[Tri doline Vareseja]]
: 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji]]
::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar
::zmagal v treh etapah (št. 6, 7 in 17)
::v [[File:Jersey yellow.svg|20px]] vodilnega skupna na petih etapah (št.6, 7, 8, 9, 10)
: 2.mesto [[Dirka po Emiliji]]
: 4.mesto [[Dirka po Flandriji]]
: 5.mesto [[Milano–San Remo]]
: 6.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo
: 10.mesto [[Skozi Flandrijo]]
;2023 &lt;small&gt;(17 zmag)&lt;/small&gt;
: [[Državno prvenstvo]]
::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]]
::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]]
: 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Pariz–Nica]]
::1.mesto [[File:Jersey dark green.svg|20px]] Najboljši šprinter
::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar
::zmagal v treh etapah (št. 4, 7 in 8)
: 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Vuelta a Andalucía]]
::1.mesto {{cjersey|green}} Najboljši sprinter
::zmagal v treh etapah (št. 1, 2 in 4)
: 1.mesto [[Dirka po Flandriji]]
: 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]]
: 1.mesto [[Amstel Gold Race]]
: 1.mesto [[Valonska puščica]]
: 1.mesto [[Clásica Jaén Paraíso Interior]]
: 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]]
::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar
::zmagal v dveh etapah (št. 6 in 20)
: 2.mesto [[Dirka po Emiliji]]
: 3.mesto [[File:Bronze medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Glasgow]])
: 3.mesto [[E3 Saxo Bank Classic]]
: 3.mesto [[Coppa Sabatini]]
: 4.mesto [[Milano–San Remo]]
: 4.mesto [[Giro della Toscana]]
: 5.mesto [[Tri doline Vareseja]]
;2024 &lt;small&gt;(25 zmag)&lt;/small&gt;
: 1.mesto [[Strade Bianche]]
: 1.mesto Skupno [[Dirka po Kataloniji]]
::1.mesto [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]] Po točkah
::1.mesto [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]] Gorski cilji
::zmagal v štirih etapah (št. 2, 3, 6 in 7)
: 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]]
: 1.mesto {{cjersey|pink}} Skupno [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]
::1.mesto {{cjersey|azul}} Gorski cilji 
::zmagal v šestih etapah (št. 2, 7 (ITT), 8, 15, 16 in 20)
: 1. mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] 
::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji 
::zmagal v šestih etapah (št. 4, 14, 15, 19, 20 in 21)
: 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]]
: 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Zürich]])
: 1.mesto [[Dirka po Emiliji]]
: 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]]
: 3.mesto [[Milano–San Remo]]
: 7.mesto [[Velika nagrada Québeca]]
;2025 &lt;small&gt;(20 zmag)&lt;/small&gt;
: 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]
::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 7)
: 1.mesto [[Dirka po Flandriji]]
: 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]]
: 1.mesto [[Strade Bianche]]
: 1.mesto [[Valonska puščica]]
: 1.mesto {{cjersey|Dauphine}} Skupno [[Dirka po Dofineji]]
::zmagal v treh etapah (št.1, 6 in 7)
: 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] 
::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji 
::zmagal v štirih etapah (št. 4, 7, 12 in 13)
: 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Kigali]])
: 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|EP v cestni dirki]] ([[Guilherand-Granges]])
: 1.mesto [[Tri doline Vareseja]]
: 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]]
: 2.mesto [[Pariz–Roubaix]]
: 2.mesto [[Amstel Gold Race]]
: 2.mesto [[Velika nagrada Montréala]]
: 3.mesto [[Milano–San Remo]]
: 4.mesto [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|SP v kronometru]] ([[Kigali]])
;2026 &lt;small&gt;(9 zmag)&lt;/small&gt;
: 1.mesto [[Strade Bianche]]
: 1.mesto [[Milano–San Remo]]
: 1.mesto [[Dirka po Flandriji]]
: 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]]
: 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Romandiji]]
::zmagal v štirih etapah (št.1, 2, 4 in 5)
: 2.mesto [[Pariz–Roubaix]]
{{div col end}}

== Statistika ==

=== Etapne dirke ===
Vse končne osvojene majice (in skupno število dni v njih), ter vse etapne in skupne zmage.
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; width=160px|Dirka
! scope=&quot;col&quot; width=85px| Skupno
! scope=&quot;col&quot; width=85px| Po točkah
! scope=&quot;col&quot; width=85px| Gorski cilji
! scope=&quot;col&quot; width=85px| Mladi kolesar
! scope=&quot;col&quot; width=85px| Etapne zmage
! scope=&quot;col&quot; width=89px| Skupne zmage
|-
| colspan=7 align=center style=&quot;border-top-width:10px&quot;|↓ '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|GRAND TOUR]]''' ↓
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]]
| {{cjersey|pink}}&lt;br&gt;&lt;small&gt;(20 dni)&lt;/small&gt;
| —
| {{cjersey|blue}}&lt;br&gt;&lt;small&gt;(20 dni)&lt;/small&gt;
| —
| 6
| bgcolor=#F5F5F5|'''1'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]]
| {{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}&lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|54 dni]])&lt;/small&gt;
| —&lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Zelena majica#Število dni v zeleni majici|2 dni]])&lt;/small&gt;
| {{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}&lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|26 dni]])&lt;/small&gt;
| {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}&lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Bela majica#Število dni v beli majici|75 dni]])&lt;/small&gt;
| 21
| bgcolor=#F5F5F5|'''4'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]]
| — 
| —
| —
| {{cjersey|white}}&lt;br&gt;&lt;small&gt;(7 dni)&lt;/small&gt;
| 3
| bgcolor=#F5F5F5| —
|- bgcolor=#E3DAC9 style=&quot;text-align:center;&quot;
|  align=center| '''Skupaj'''
| '''74 dni''' 
| '''2 dni'''
| '''46 dni'''
| '''82 dni'''
| '''30 etap'''
| '''5 zmag'''
|-
| colspan=7 align=center style=&quot;border-top-width:10px&quot;|↓ '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|VELIKE ENOTEDENSKE DIRKE]]''' ↓
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]]
| {{cjersey|yellow}}&lt;br&gt;&lt;small&gt;(5 dni)&lt;/small&gt;
| {{cjersey|dark green}}&lt;br&gt;&lt;small&gt;(3 dni)&lt;/small&gt;
| —
| {{cjersey|white}}&lt;br&gt;&lt;small&gt;(7 dni)&lt;/small&gt;
| 3
| bgcolor=#F5F5F5|'''1'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]
| {{cjersey|blue}}{{cjersey|blue}}&lt;br&gt;&lt;small&gt;(8 dni)&lt;/small&gt;
| [[File:Jersey violet.svg|20px]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(4 dni)&lt;/small&gt;
| {{cjersey|green}}&lt;br&gt;&lt;small&gt;(4 dni)&lt;/small&gt;
| {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}&lt;br&gt;&lt;small&gt;(9 dni)&lt;/small&gt;
| 3
| bgcolor=#F5F5F5|'''2'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]]
| [[File:Jersey green lines volta.svg|20px]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(6 dni)&lt;/small&gt;
| [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(6 dni)&lt;/small&gt;
| [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(6 dni)&lt;/small&gt;
| —
| 4
| bgcolor=#F5F5F5|'''1'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]]
| —
| —
| — &lt;br&gt;&lt;small&gt;(4 dni)&lt;/small&gt;
| [[File:Jersey light blue.svg|20px]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(1 dan)&lt;/small&gt;
| 1
| bgcolor=#F5F5F5| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]]
| [[File:Jersey yellow.svg|20px]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(5 dni)&lt;/small&gt;
| [[File:Jersey orange.svg|20px]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(5 dni)&lt;/small&gt;
| —
| —
| 4
| bgcolor=#F5F5F5|'''1'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]]
| {{cjersey|Dauphine}}&lt;br&gt;&lt;small&gt;(4 dni)&lt;/small&gt;
| {{cjersey|dark green}}&lt;br&gt;&lt;small&gt;(3 dni)&lt;/small&gt;
| — &lt;br&gt;&lt;small&gt;(1 dan)&lt;/small&gt;
| —
| 3
| bgcolor=#F5F5F5|'''1'''
|- bgcolor=#E3DAC9 style=&quot;text-align:center;&quot;
|  align=center| '''Skupaj'''
| '''28 dni''' 
| '''21 dni'''
| '''15 dni'''
| '''17 dni'''
| '''18 etap'''
| '''6 zmag'''
|}
* &lt;small&gt;Na veliki enotedenski dirki po [[Dirka po Švici|Švici]] ni še nikoli nastopal.&lt;/small&gt;

=== Prestižne enodnevne dirke ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; width=69px|Uvrstitev
! scope=&quot;col&quot; width=185px|Dirka
! scope=&quot;col&quot; width=89px|Tekmovanje
! scope=&quot;col&quot; width=182px|Leto 
|-
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot;|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}}
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| [[File:Gold medal olympic.svg|30px]] [[Olimpijske igre]]
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot;|[[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|cestna dirka]]
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot;|[[Tokio]] ([[Slovenija na Poletnih olimpijskih igrah 2020|2021]])
|-
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot;|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}}
! scope=&quot;row&quot; rowspan=3 style=&quot;border-top-width:6px&quot;| [[File:Jersey rainbow.svg|30px]] [[Svetovno prvenstvo]]
| align=center rowspan=3 style=&quot;border-top-width:6px&quot;|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestna dirka]] 
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot;|[[Kigali]] (2025)
|-
| align=center|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}}
| align=center|[[Zürich]] (2024)
|-
| align=center|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}}
| align=center|[[Glasgow]] (2023)
|-
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot;|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}}
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| [[File:European champion jersey 2016.svg|30px]] [[Evropsko prvenstvo]]
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot;|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestna dirka]] 
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot;|[[Guilherand-Granges]] (2025)
|-
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot;|'''1 x prvak'''
! scope=&quot;row&quot; rowspan=3 style=&quot;border-top-width:6px&quot;| [[File:MaillotEslovenia.PNG|30px]] [[Državno prvenstvo]]
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot;|[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]]
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot;|[[Radovljica]] (2023)
|-
| align=center rowspan=2|'''3 x prvak'''
| align=center rowspan=2|[[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometer]]
| align=center|[[Ljubljana]] (2019)
|-
| align=center|[[Pokljuka]] (2020, 2023) 
|-
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot; rowspan=4|'''13 zmag'''
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]]
| align=center rowspan=4 style=&quot;border-top-width:6px&quot;|[[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniki]]
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2026
|-
! scope=&quot;row&quot;|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]]
| align=center|2023, 2025, 2026
|-
! scope=&quot;row&quot;|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]]
| align=center|2021, 2024, 2025, 2026
|-
! scope=&quot;row&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]]
| align=center|2021, 2022, 2023, 2024, 2025
|-
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot; rowspan=6|'''12 zmag'''
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]]
| align=center rowspan=6 style=&quot;border-top-width:6px&quot;|[[Kolesarska klasika|klasike]]
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2022, 2024, 2025, 2026
|-
! scope=&quot;row&quot;|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]]
| align=center|2023
|-
! scope=&quot;row&quot;|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]]
| align=center|2023, 2025
|-
! scope=&quot;row&quot;|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]]
| align=center|2022, 2024
|-
! scope=&quot;row&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]]
| align=center|2024
|-
! scope=&quot;row&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]]
| align=center|2022, 2025
|}

=== Izjemni dosežki ===
* edini v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] zmagal 3x zapored.
* prvi v 134 letni zgodovini, ki je uspel zmagati 4 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zapored.
* v istem letu je 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckx štirikrat).
* osmi kolesar v zgodovini, ki je spomenik [[Dirka po Flandriji|Dirke po Flandriji]] osvojil trikrat.
* edini v zgodovini ki je dvojček [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] + [[Dirka po Lombardiji|Lombardija]] osvojil 2-krat.
* edini v zgodovini se je na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v sezoni uvrstil na stopničke.
* Spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]] je kot četrti v zgodovini osvojil trikrat zapored.
* edini v zgodovini, ki se je na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] vsaj 11-krat zapored uvrstil na stopničke.
* z 26 leti in 309 dnevi starosti je postal najmlajši 4-kratni zmagovalec [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]].
* šele 8. kolesar v zgodovini, ki je uspel ubranit naslov svetovnega prvaka na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]].
* eden izmed 3 kolesarjev v zgodovini, ki so osvojili [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] ([[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Franciji|Tour]] + [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP]] v istem letu).
* je edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo v cestni dirki]].
* eden izmed 8 kolesarjev v zgodovini, ki so v istem istem koledarskem letu osvojili dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]].
* sploh edini v zgodovini, ki je katerega od petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], uspel zmagati 5-krat zapored ([[Dirka po Lombardiji|Lombardijo]]).
* eden izmed 114 kolesarjev v zgodovini, ki so dosegli etapne zmage na vseh treh tritedenskih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirkah.
* edini v zgodovini, ki je na svojih prvih 8 zaporednih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] nastopih, skupno vselej stal na zmagovalnem odru. 
* osvojil je skupno 11 seštevkov (4-krat [[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|rumeno]], 3-krat [[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|pikčasto]] in 4-krat [[Bela majica#Število dni v beli majici|belo]] majico), največ v zgodovini [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]].
* šele drugi v zgodovini po Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] (2025, 2026).
* prvi in edini kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Italiji|Giro]], [[Dirka po Franciji|Tour]], [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestno dirko svetovnega prvenstva]] in vsaj 2 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]].
* prvi in edini v zgodovini, ki je 6 let zapored (med 2020 in 2025) v končnem seštevku stal na zmagovalnem odru [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]].
* in je kot edini v zgodovini v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in naslov tako [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] kot tudi [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki.
* šele drugi v zgodovini po [[Eddy Merckx|Eddyu Merckxu]] (1969, 1975), ki je osvojil otvoritveni dvojček spomenikov [[Milano–San Remo]] in [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]].

=== Ostalo ===
* 117 profesionalnih zmag 
* 13 skupno osvojenih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]]
* 5 skupno osvojenih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirk 
* 2-kratni svetovni prvak na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]
* 1-kratni evropski prvak na [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestni dirki]]
* 6 skupno osvojenih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]]
* rekordnih 255 tednov (skupno) na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]]
* rekordnih 5-krat je tudi sezono zaključil na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]]
* rekordne 4 osvojene [[Bela majica#Število dni v beli majici|bele majice]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]]
* rekordnih 75 dni (skupno) v [[Bela majica#Število dni v beli majici|beli majici]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]]

== Profesionalne zmage (117) ==
V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne. Z [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|117 zmagami]] (je 21. na večni lestvici).&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.procyclingstats.com/statistics/start/all-time-wins-ranking|title=All time wins ranking-Lestvica moških profesionalnih zmag|publisher=procyclingstats.com|date=30. april 2026}}&lt;/ref&gt;
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; width=40px|Leto
! scope=&quot;col&quot; width=40px|Zmaga
! scope=&quot;col&quot; width=250px|Dirka
! scope=&quot;col&quot; width=100px| Opomba
! scope=&quot;col&quot; width=133px| Serija
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8|2019
| align=center|1.
| align=left|{{flagicon|POR}} Volta ao Algarve
| align=center|2. etapa
| align=left|UCI Europe Tour &lt;small&gt;(2.HC)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|2.
| align=left|{{flagicon|POR}} '''Volta ao Algarve'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI Europe Tour &lt;small&gt;(2.HC)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|3.
| align=left|{{flagicon|USA}} Dirka po Kaliforniji
| 6. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|4.
| align=left|{{flagicon|USA}} '''Dirka po Kaliforniji'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|5.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]]
| Enodnevna
| align=left|Državno prvenstvo
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|6.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]]
| 9. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|7.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]]
| 13. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|8.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]]
| 20. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=9 style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2020
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot;|9.
| align=left style=&quot;border-top-width:6px&quot;|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana 
| style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2. etapa
| style=&quot;border-top-width:6px&quot; align=left|UCI ProSeries &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|10.
| align=left|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana 
| 4. etapa
| align=left|UCI ProSeries &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|11.
| align=left|{{flagicon|ESP}} '''Volta a la Comunitat Valenciana''' 
| '''Skupno'''
| align=left|UCI ProSeries &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|12.
| align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]
| 5. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|13.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]]
| Enodnevna
| align=left|Državno prvenstvo
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|14.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]]
| 9. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|15.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]]
| 15. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|16.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]]
| 20. etapa (ITT)
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|17.
| align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2021
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot;|18.
| align=left style=&quot;border-top-width:6px&quot;|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]
| style=&quot;border-top-width:6px&quot;|3. etapa
| style=&quot;border-top-width:6px&quot; align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|19.
| align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|20.
| align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]
| 4. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|21.
| align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|22.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]]
| 3. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|23.
| align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]]
| bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]]
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|24.
| align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]]
| align=center|2. etapa
| align=left|UCI ProSeries &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|25.
| align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI ProSeries &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|26.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]]
| 5. etapa (ITT)
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|27.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]]
| 17. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|28.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]]
| 18. etapa 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|29.
| align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|30.
| align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]]
| bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]]
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=16 style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2022
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot;|31.
| align=left style=&quot;border-top-width:6px&quot;|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]
| style=&quot;border-top-width:6px&quot;|4. etapa
| style=&quot;border-top-width:6px&quot; align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|32.
| align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]
| 7. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|33.
| align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|34.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]]
| Enodnevna
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|35.
| align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]
| 4. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|36.
| align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]
| 6. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|37.
| align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|38.
| align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]]
| align=center|3. etapa
| align=left|UCI ProSeries &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|39.
| align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]]
| align=center|5. etapa
| align=left|UCI ProSeries &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|40.
| align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI ProSeries &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|41.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]]
| 6. etapa 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|42.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]]
| 7. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|43.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]]
| 17. etapa 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|44.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] 
| Enodnevna 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|45.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]]
| Enodnevna 
| align=left|UCI ProSeries &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|46.
| align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]]
| bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]]
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=17 style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2023
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot;|47.
| align=left style=&quot;border-top-width:6px&quot; bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ESP}} Clásica Jaén Paraíso Interior
| style=&quot;border-top-width:6px&quot;|Enodnevna
| style=&quot;border-top-width:6px&quot; align=left|UCI Europe Tour &lt;small&gt;(1.1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|48.
| align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía
| 1. etapa 
| align=left|UCI ProSeries &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|49.
| align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía
| 2. etapa
| align=left|UCI ProSeries &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|50.
| align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía
| 4. etapa 
| align=left|UCI ProSeries &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|51.
| align=left|{{flagicon|ESP}} '''Vuelta a Andalucía'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI ProSeries &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|52.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]]
| 4. etapa 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|53.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]]
| 7. etapa 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|54.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]]
| 8. etapa 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|55.
| align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Pariz–Nica]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|56.
| align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]]
| bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]]
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|57.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]]
| Enodnevna
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|58.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]]
| Enodnevna
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|59.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]]
| Enodnevna
| align=left|Državno prvenstvo
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|60.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]]
| Enodnevna
| align=left|Državno prvenstvo
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|61.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]]
| 6. etapa 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|62.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]]
| 20. etapa 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|63.
| align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]]
| bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]]
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=25 style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2024
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot;|64.
| align=left bgcolor=#FFFDD0 style=&quot;border-top-width:6px&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]]
| style=&quot;border-top-width:6px&quot;|Enodnevna
| align=left style=&quot;border-top-width:6px&quot;|UCI World Tour &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|65.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]]
| 2. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|66.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]]
| 3. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|67.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]]
| 6. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|68.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]]
| 7. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|69.
| align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|70.
| align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]]
| bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]]
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|71.
| align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]
| 2. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|72.
| align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]
| 7. etapa (ITT)
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|73.
| align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]
| 8. etapa 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|74.
| align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]
| 15. etapa 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|75.
| align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]
| 16. etapa 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|76.
| align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]
| 20. etapa 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|77.
| align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]'''
| '''Skupno''' 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|78.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]]
| 4. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|79.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]]
| 14. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|80.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]]
| 15. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|81.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]]
| 19. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|82.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]]
| 20. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|83.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]]
| 21. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|84.
| align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|85.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] 
| Enodnevna 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|86.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SUI}} [[Zürich]] 
| Enodnevna 
| align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] 
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|87.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] 
| Enodnevna 
| align=left|UCI ProSeries &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|88.
| align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]]
| bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]]
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=20 style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2025
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot;|89.
| align=left style=&quot;border-top-width:6px&quot;|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]
| style=&quot;border-top-width:6px&quot;|3. etapa
| style=&quot;border-top-width:6px&quot; align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|90.
| align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]
| 7. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|91.
| align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center&quot;|92.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]]
| Enodnevna
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|93.
| align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]]
| bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]]
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|94.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]]
| Enodnevna
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|95.
| align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]]
| bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]]
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|96.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]]
| 1. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|97.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]]
| 6. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|98.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]]
| 7. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|99.
| align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|100.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]]
| 4. etapa 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|101.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]]
| 7. etapa 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|102.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]]
| 12. etapa 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|103.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]]
| 13. etapa (ITT)
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|104.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]]
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|105.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|RWA}} [[Kigali]] 
| Enodnevna 
| align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] 
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|106.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|FRA}} [[Guilherand-Granges]] 
| Enodnevna 
| align=left|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|Evropsko prvenstvo]] 
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|107
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]]
| Enodnevna 
| align=left|UCI ProSeries &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|108.
| align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]]
| bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]]
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-alignhttps://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Povzetek_urejanja:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=9 style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2026
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot;|109.
| bgcolor=#FFFDD0 align=left style=&quot;border-top-width:6px&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]]
| style=&quot;border-top-width:6px&quot; align=center|Enodnevna
| align=left style=&quot;border-top-width:6px&quot;|UCI World Tour &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|110.
| align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]]
| bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]]
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|111.
| align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]]
| bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]]
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|112.
| align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]]
| bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]]
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|113.
| align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]]
| 1. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|114.
| align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]]
| 2. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|115.
| align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]]
| 4. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|116.
| align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]]
| 5. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|117.
| align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Romandiji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|}

==Odlikovanja in nagrade==
Doma in po svetu je prejel številne nagrade oz. nominacije za najboljšega kolesarja ali športnika leta. Upoštevani so le Top 10 rezultati:

===Nagrade===
*'''[[Vélo d'Or]]''' (2021, 2024, 2025) – prestižno &quot;Zlato kolo&quot; za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]].&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://www.cyclingweekly.com/news/tadej-pogacar-awarded-velo-dor-2021-prize|title=Tadej Pogačar awarded Velo d'Or 2021 prize|work=CyclingWeekly|access-date=25 November 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Zlato kolo 2025&quot;/&gt;
*'''[[Champion des champions]]''' (2025) – francoski [[L'Équipe]], ki to nagrado podeljuje od 1975, ga je razglasil za prvaka vseh prvakov sveta.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://tadejpogacar.com/tadej-is-the-champion-of-champions-of-2025/?v=ac5585d98646|title=Champion des champions 2025; Le Monde Est A Eux|work=tadejpogacar.com|date=25. december 2025}}&lt;/ref&gt;
*'''[[Marca Los 100 del Deporte]]''' (2025) – španska [[Marca]] ga je razglasila najboljšega mednarodnega (svetovnega) športnika leta.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://www.facebook.com/MARCA/videos/tadej-pogacar-triunfa-en-los100-como-mejor-deportista-internacional-el-esloveno-/1191066373005834/|title=Tadej Pogacar triunfa en #Los100|work=Marca|date=31. december 2025}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://www.marca.com/futbol/premios-marca/2025/12/30/pogacar-grande-mejor-deportista-internacional-ano-100-deporte.html|title=Pogacar ya es el más grande: mejor deportista|work=marca.com|date=31. december 2025}}&lt;/ref&gt;
*'''[[Mednarodni flandrijski kolesar leta]]''' (2021, 2022) – nagrada, ki jo podeljuje belgijsko flamski časopis [[Het Nieuwsblad]].&lt;ref&gt;{{Cite web |title=UITSLAG INTERNATIONALE FLANDRIEN 2021. Tadej Pogacar bekroont uniek seizoen met individuele prijs |url=https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |access-date=27 February 2022 |archive-date=27 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220227122115/https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |date=18 October 2022 |title=Remco Evenepoel en Lotte Kopecky zijn ook de Flandrien(ne) van het Jaar |url=https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |website=[[Sporza]] |language=nl |access-date=19 October 2022 |archive-date=19 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221019055230/https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt; 
*'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2024, 2025) – najboljši svetovni kolesar leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]].&lt;ref name=&quot;Zlato kolo 2025&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Pogačarju po sijajni sezoni pričakovano še tretje zlato kolo|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacarju-po-sijajni-sezoni-pricakovano-se-tretje-zlato-kolo/766375|website=[[Radiotelevizija Slovenija|MCC RTV Slovenija]]|date=25. december 2025}}&lt;/ref&gt;
*'''[[Rogovo zlato kolo]]''' (2021, 2022, 2024, 2025) – za slovenskega kolesarja sezone, ki jo od leta '82 podeljuje [[KD Rog]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Tadej Pogačar dobitnik zlatega kolesa, z mislimi že pri začetku priprav na sezono 2022|url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-zlato-kolo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-11-05|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Prestižna nagrada Zlato kolo najboljšim kolesarjem sezone|url=https://prijavim.se/index_page/news/19038/prestizna-nagrada-zlato-kolo-najboljsim-kolesarjem-sezone/|website=prijavim.se|date=12. oktober 2025}}&lt;/ref&gt;
*'''[[Slovenski kolesar leta]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo na gala &quot;[[Večeru zvezd]]&quot; podeljuje [[Kolesarska zveza Slovenije|KZS]].
*'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2021, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo podeljuje in izglasuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]].
*'''[[Slovenski športnik leta|Izstopajoča mlada športna osebnost leta v Sloveniji]]''' (2018) – nagrada podeljena v okviru Slovenskega športnika leta.

===Nominacije===
*'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus World Sportsman of the Year]]''' (2025, 2026) - prestižna nominacija Lauerus za najboljšega svetovnega športnika leta (športni oskar).
*'''[[Vélo d'Or]]''' (2020, 2022, 2023) – za &quot;Zlato kolo&quot; za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]].
*'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2023) – nominiran (drugi) za svetovnega kolesarja leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]].
*'''[[Najboljši športnik Evrope]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – 7., 6., 47., 57., 2. in 3. mesto od poljske tiskovne agencije (PAP).
*'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus Breakthrough Award of the Year]]''' (2021) - nominacija za nagrado za Laureusov svetovni športni preboj leta.
*'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2019, 2020, 2022) – nominiran za nagrado, ki jo podeljuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]].

===Odlikovanje===
*'''[[Red za zasluge (Slovenija)|Zlati red za zasluge]]''' (2021) – za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem.&lt;ref&gt;{{navedi splet
| title = Zlati red za zasluge | url = http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zlati-red-za-zasluge?OpenDocument | accessdate = 12. avgust 2021 }}&lt;/ref&gt;

== Večna lestvica ==
Najboljši kolesarji vseh časov po 2 lestvicah. 
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; width=52px|Uvrstitev
! scope=&quot;col&quot; width=135px|Lestvica
! scope=&quot;col&quot; width=80px|Točke
! scope=&quot;col&quot;|
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#EEDC82|'''6.'''
| align=center|procyclingstats.com
| align=center|1978,3
| &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rankings/me/all-time|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - procyclingstats|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}&lt;/ref&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#EEDC82 style=&quot;border-top-width:3px&quot;|'''5.'''
| align=center style=&quot;border-top-width:3px&quot;|cyclingranking.com
| align=center style=&quot;border-top-width:3px&quot;|41.863
| style=&quot;border-top-width:3px&quot;|&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.cyclingranking.com/riders/overall|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - cyclingranking|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}&lt;/ref&gt;
|}

==Sklici==
{{sklici}}

==Zunanje povezave==
{{kategorija v Zbirki}}
{{SocialLinks}}
* {{sports links}}

{{Slovenski športnik leta}}
{{Svetovni prvaki v kolesarstvu - cestna dirka}}
{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Pogačar, Tadej}}
[[Kategorija:Slovenski kolesarji]]
[[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]]
[[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]]
[[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2020]]
[[Kategorija:Prejemniki bronastih olimpijskih medalj za Slovenijo]]
[[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]]</text>
      <sha1>scosovly42ud44up27he50xa4f9a1n1</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687707</id>
      <parentid>6687704</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T09:55:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <comment>/* Velike enotedenske dirke */</comment>
      <origin>6687707</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="121730" sha1="kjwobf52p5k9aet0chu6v8d9pugilof" xml:space="preserve">{{Infobox cyclist
| name           = Tadej Pogačar
| image          = &lt;!-- WD --&gt;
| image_size     = 
| alt            = 
| caption        = 
| full_name      = Tadej Pogačar
| nickname       = »Pogi«, »{{Abbr|novi kanibal|kot ga je poimenoval sam Eddy Merckx}}« 
| birth_name     = &lt;!-- if different --&gt;
| birth_date     = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place    = [[Ljubljana]]
| death_date     = 
| death_place    = 
| spouse         = 
| height         = 176 cm
|weight          = 66 kg
| currentteam    = {{ct|UAD}}
| discipline     = cesta
| role           = kolesar
| ridertype      = vsestranski specialist 
| amateuryears1  = 2008-2017
| amateurteam1   = {{ct|ROG|2008}}
| proyears1      = 2017–2018
| proteam1       = {{ct|ROG|2017}}
| proyears2      = 2019–
| proteam2       = {{ct|UAD|2019}}&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|title=UAE Team Emirates|website=[[Cyclingnews.com]]|access-date=6 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190106013724/http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|archive-date=6 January 2019}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://www.cyclingnews.com/news/uae-team-emirates-complete-2020-roster-with-re-signing-of-former-world-champion-rui-costa/|title=UAE Team Emirates complete 2020 roster with re-signing of former world champion Rui Costa|work=[[Cyclingnews.com]]|date=8 October 2019|access-date=3 January 2020}}&lt;/ref&gt;
| majorwins      = 
'''[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]'''
:{{gold01}} Cestna dirka (Zürich 2024)
:{{gold01}} Cestna dirka (Kigali 2025)
'''[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]'''
:{{gold01}} Cestna dirka (Guilherand-Granges 2025)
'''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]'''
:'''[[Dirka po Franciji]]''' 
::[[Slika:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno (2020, 2021, 2024 in 2025) 
::[[Slika:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji (2020, 2021 in 2025)
::[[Slika:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2020, '21, '22, '23) 
::21 etapnih zmag (2020–2025) 
:'''[[Dirka po Italiji]]''' 
:: {{cjersey|pink}} Skupno ([[Dirka po Italiji 2024|2024]])
:: {{cjersey|azul}} Gorski cilji ([[Dirka po Italiji 2024|2024]])
::6 etapnih zmag (2024) 
:'''[[Dirka po Španiji]]''' 
::[[File:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2019)                                                                                                     
::3 etapne zmage (2019) 
'''Enotedenske dirke'''
:[[File:Jersey blue.svg|20px]] '''[[Tirreno–Adriatico]]''' (2021, 2022)  
:[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Pariz-Nica]]''' (2023)   
:[[File:Jersey green lines volta.svg|20px]] '''[[Dirka po Kataloniji]]''' (2024)    
:[[File:Jersey yellow-bluebar.svg|20px]] '''[[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]]''' (2025) 
:[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Dirka po Romandiji]]''' (2026) 
:{{cjersey|green2|size=20px}} [[Dirka po Sloveniji]] ([[Dirka po Sloveniji 2021|2021]], [[Dirka po Sloveniji 2022|2022]]) 
:[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Algarvu]] (2019)                                                                                                                                                                                                                                                             
:[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Kaliforniji]] (2019)  
:[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Valenciji]] (2020)                                                                   
:[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirka po ZAE]] (2021, 2022, 2025)                                                                                                                                                                                                    
:[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Andaluziji]] (2023)                                 
'''Enodnevne dirke'''  
:'''[[Milano–San Remo]]''' (2026)                                                                                     
:'''[[Liège–Bastogne–Liège]]''' (2021, '24, '25, '26)
:'''[[Dirka po Lombardiji]]''' (2021, '22, '23, '24, '25)   
:'''[[Dirka po Flandriji]]''' (2023, 2025, 2026)
:[[Strade Bianche]] (2022, 2024, 2025, 2026)
:[[Velika nagrada Montréala]] (2022, 2024)
:[[Valonska puščica]] (2023, 2025)
:[[Tri doline Vareseja]] (2022, 2025)
:[[Amstel Gold Race]] (2023)
:[[Dirka po Emiliji]] (2024)
:[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP – cestna dirka]] (2023)
:[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP – kronometer]] (2019, 2020, 2023)
'''Ostalo'''
:[[Laureus World Sports Awards|Laureus]] nominacija (2025, 2026)
:[[Zlato kolo|Vélo d'Or]] (2021, 2024, 2025)
:[[Trofeja Eddya Merckxa]] (2024, 2025)
:[[Rogovo zlato kolo]] (2021, 2022, 2024, 2025)
:[[Slovenski športnik leta]] (2021, 2023–2025)
:[[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|Prvo mesto končne letne lestvice]] (2021–25)
| medaltemplates =
{{MedalCountry|{{SLO}}}}
{{MedalCompetition|[[Poletne olimpijske igre|Olimpijske igre]]}}
{{Bronasta medalja|Tokio 2020|cestna dirka}}
{{MedalCompetition|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]}}
{{Zlata medalja|Zürich 2024|cestna dirka}}
{{Zlata medalja|Kigali 2025|cestna dirka}}
{{Bronasta medalja|Glasgow 2023|cestna dirka}}
{{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]}}
{{Zlata medalja|Guilherand-Granges 2025|cestna dirka}}
|image_caption=Pogačar na Dirki po Sloveniji 2022}}

'''Tadej Pogačar''', [[Slovenci|slovenski]] poklicni [[Tekmovalno cestno kolesarstvo|kolesar]], * [[21. september]] [[1998]], [[Ljubljana]].&lt;ref name=&quot;Kraj rojstva&quot;&gt;{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/citat-za-prebrat/tadej-pogacar/752698|title=Tadej Pogačar... o tem, ali ima nadnaravno moč|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=23. julij 2025}}&lt;/ref&gt;

Pogačar je profesionalni kolesar in od leta 2019 član [[UCI World Tour|World Tour]] ekipe [[UAE Team Emirates]]. 

Leta 2025 mu je kot edinemu v zgodovini [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] uspelo petkrat zapored zmagati na enem izmed njih ([[Dirka po Lombardiji|Dirka po Lombardiji]]) in se je kot edini v zgodovini na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v isti sezoni uvrstil na oder za zmagovalce. In je šele drugi v zgodovini po Eddyu Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne spomenike ([[Dirka po Flandriji|Dirka po Flandriji]], [[Liège–Bastogne–Liège]], Dirka po Lombardiji). Leta 2026 se je na spomenikih kot prvi kolesar v zgodovini vsaj enajstkrat zapored uvrstil na zmagovalni oder; ta niz traja že od dirke Liège–Bastogne–Liège leta 2024. 

V letih 2025 in 2026 je bil nominiran za [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado. S tem je postal šele drugi Slovenec s to nominacijo, pred leti je to uspelo le še [[Tina Maze|Tini Maze]].&lt;ref name=&quot;Laureus 2025&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;Laureus 2026&quot;/&gt;

In je edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] (v letih 2024 in 2025) ter eden izmed osmih kolesarjev, ki jim je uspelo ubraniti naslov svetovnega prvaka v [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. Leta 2025 je postal prvi kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in tudi naslov [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] ter [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki.

Skupno je osvojil 5 [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tourov]] (tritedenskih dirk), 6 [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], 13 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] in 12 navadnih [[Kolesarska klasika|klasik]]. Je [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropski prvak]] (2025), dvakratni [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovni prvak]] (2024, 2025) in bronast na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] leta 2021 v Tokiju na cestni dirki, [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državni prvak]] v cestni dirki (s še tremi državni naslovi v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]). Skupno ima v karieri [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|117 profesionalnih zmag]] (21. na večni lestvici).

Leta 2024 je postal prvi v zgodovini, ki je dosegel pet najbolj prestižnih zmag v istem koledarskem letu ([[Trojna krona (kolesarstvo)|trojna krona]] ter dva [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]) in šele drugi po [[Fausto Coppi]]ju (1919–60), ki je na katerem od vseh petih spomenikov zmagal najmanj štirikrat zapored. Postal je šele tretji kolesar v zgodovini s prestižno [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] (zmaga na [[Dirka po Italiji|Giru]], [[Dirka po Franciji|Touru]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] v istem letu). Šele kot osmi kolesar v zgodovini je v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]], pred tem so to dosegli še [[Fausto Coppi]] (1949, 1952), [[Jacques Anquetil]] (1964), [[Eddy Merckx]] (1970, 1972, 1974), [[Bernard Hinault]] (1982, 1985), [[Stephen Roche]] (1987), [[Miguel Indurain]] (1992, 1993) in [[Marco Pantani]] (1998).

Leta [[Dirka po Franciji 2020|2020]] je postal prvi Slovenec z zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]], naslednje [[Dirka po Franciji 2021|leto]] pa je zmago ubranil in s tem postal najmlajši dvakratni zmagovalec Toura. Nato je po dveh zaporednih drugih mestih še tretjič ([[Dirka po Franciji 2024|2024]]) in četrtič ([[Dirka po Franciji 2025|2025]]) osvojil dirko. Skupno je na Touru osvojil 21 etap. Rumeno majico vodilnega je nosil 54 dni, [[Zelena majica|zeleno majico]] najboljšega po točkah dva dni, [[Pikčasta majica|pikčasto majico]] najboljšega po točkah na gorskih ciljih je na dirki nosil 26 dni in jo osvojil trikrat, [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja je osvojil rekordnih štirikrat – belo majico je nosil prav tako rekordnih 75 dni. Leta 2025 je postal eden redkih, ki je na dirki po Franciji nosil rumeno, pikčasto in zeleno majico hkrati.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.nbcboston.com/news/sports/pogacar-riding-to-victory-at-covid-defying-tour-de-france/2198092/|title=Vive Le Tour! With Young Winner, Thrilling Race Defies Virus|first=John|last=Leicester|publisher=NBC Boston|date=20. september 2020|accessdate=20. septembra 2020}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/tadej-pogacar-drugic-zapored-okronan-za-kralja-toura/587995|title=Tadej Pogačar drugič zapored okronan za kralja Toura|date=2021-07-18|accessdate=2021-07-19|work=[[MMC-RTV SLO]]}}&lt;/ref&gt; V svojem debiju na [[Poletne olimpijske igre|olimpijskih igrah]] leta [[Poletne olimpijske igre 2020|2021]] v [[Tokio|Tokiu]] je osvojil prvo kolesarko olimpijsko medaljo za Slovenijo, bron na cestni dirki. Prav tako je bronasto medaljo osvojil na svetovnem prvenstvu, na cestni dirki leta 2023 v škotskem [[Glasgow]]u. Leta 2024 pa je v svojem krstnem nastopu osvojil [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]], svojo že tretjo tritedensko dirko. Rožnato majico vodilnega in modro majico najboljšega po točkah na gorskih ciljih je imel v lasti 20 etap, osvojil jih je kar šest in dirko dobil s skupno prednostjo skoraj 10 minut.  

Od 7 velikih enotedenskih dirk je zmagal šeskrat (od tega pet različnih); [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] (2021-22), [[Pariz–Nica]] (2023), [[Dirka po Kataloniji|Dirko po Kataloniji]] (2024), [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025) in nazadnje je dobil tudi [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]] (2026). Osvojil je tudi že 13 kolesarskih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], najprestižnejših enodnevnih klasik, kar je največ med vsemi aktivnimi kolesarji, od tega štiri različne (manjka mu še Pariz–Roubaix); [[Milano–San Remo]] (2026), [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (2023, 2025–26), [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, 2024–26) in [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] (2021, 2022, 2023, 2024, 2025). Osvojil je tudi vse največje domače lovorike, saj je dvakrat zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] (2021, 2022) in je državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] (2023) ter trikratni državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] (2019, 2020, 2023). 

Je vodilni na [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovni lestvici UCI]], tam kraljuje skupno rekordnih 256 tednov (in rekordnih 246 zapored). Rekordnih 5-krat pa je tudi sezono zaključil kot številka 1 na svetu (2021-2025). Julija 2023 je kot prvi v zgodovini svetovne lestvice presegel mejo 7000 točk, maja 2024 pa še mejo 8000 in 9000 točk. Leta 2024 je nato presegel mejo 10.000 in 11.000 točk in leta 2025 še 12.000 ter 13.000 točk.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/na-vrhu-uci-jeve-lestvice-ni-sprememb-med-drzavami-slovenija-sesta/676059 |title=Na vrhu UCI-jeve lestvice ni sprememb, med državami Slovenija šesta |date=25. julij 2023 |work=[[MMC-RTV SLO]]}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-z-rekordnimi-9663-tockami-dalec-pred-vsemi/709806 |title=Pogačar z rekordnimi 9663 točkami daleč pred vsemi |date=27. maj 2024 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}&lt;/ref&gt;

Po prvi zmagi na [[Dirka po Franciji|Touru]] so se Pogačarju v [[Dubaj]]u poklonili s projekcijo njegove podobe na najvišjo stolpnico na svetu [[Burdž Kalifa]], visoko preko 800 metrov.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|title=Wow! Kakšen priklon Tadeju Pogačarju na najvišji stolpnici na svetu|date=20. september 2020|work=ljubljana.info|accessdate=2023-06-08|archive-date=2023-06-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230608172805/https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Štiri leta kasneje, po zmagi na Giru pa so se njemu in ekipi poklonili še s projekcijo na eni izmed stolpnic v [[Abu Dabi|Abu Dabiju]], prestolnici [[Združeni arabski emirati|ZAE]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/pogacarju-so-se-poklonili-tudi-v-abu-dabiju.html |title=Pogačarju so se poklonili tudi v Abu Dabiju |date=28. maj 2024|work=[[24ur.com]] }}&lt;/ref&gt;

== Življenjepis ==
Rojen je bil v [[Ljubljana|Ljubljani]],&lt;ref name=&quot;Kraj rojstva&quot;/&gt; mami Marjeti in očetu Mirku Pogačarju in odraščal v šestčlanski družini, v vasi na [[Klanec, Komenda|Klancu]] pri Komendi, kjer je obiskoval osnovno šolo. Njegovi športni začetki so bili povezani z [[Žoga|žogo]]. Prvih nekaj let osnovne šole je treniral [[nogomet]] pri NK Komenda, a se je kaj kmalu odločil za menjavo športa, za kar je najbolj zaslužen njegov prvi trener [[Miha Koncilja]], ki je iskal nove člane za kolesarsko društvo Rog Ljubljana. Sledil je svojemu starejšemu bratu [[Tilen Pogačar|Tilnu]]. Decembra 2007, pri dobrih devetih letih, je začel najprej s suhimi zimskimi treningi in prvič, prav za prej omenjeni klub, dirkal aprila leta 2008 na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku pri Kranju]].

Po zaključeni osnovni šoli se je vpisal na Srednjo strojno šolo v [[Ljubljana|Ljubljani]] in jo po štirih letih tudi uspešno zaključil. Potem se je vpisal na Fakulteto za športni management v [[Kranj|Kranju]], a zaradi intenzivnega tekmovalnega ritma med profesionalci študij trenutno miruje. Govori tekoče angleško in italijansko.

S svojo zaročenko, kolesarko [[Urška Žigart|Urško Žigart]], s katero se je zaročil septembra 2021, trenutno živi v [[Monako|Monaku]]. Njegov vzornik je Alberto Contador. Ko je odraščal, pa je občudoval tudi brata Schleck.

== Kariera ==

=== 2008–2016: Mlajše selekcije ===
Njegov prvi in edini kolesarski klub pred prestopom med profesionalce je bil KD Rog [[Ljubljana]], katerega član je postal pri 9 letih. V naslednjih letih je treniral pod različnimi trenerji od katerih je od vsakega prejel določeno mero znanja in izkušenj. Čeprav so si bili različni, pa so vsi imeli isti cilj – iz njega narediti dobrega kolesarja. Prvi rezultati segajo v leto 2008, ko je prvo leto tekmoval v kategoriji dečkov C. Svojo prvo dirko je odpeljal v [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] 12. aprila 2008, kjer je v kategoriji dečkov C osvojil 23. mesto. To leto je tekmoval skupaj svojim starejšim bratom Tilnom, večina fantov pa je bila tri leta starejših od njega.

Prvo kolesarsko zmago je dosegel leta 2009 na vzponu na [[Krvavec]] in že takrat nakazal, da bo dober kolesar na vzponih. Prvi odmevnejši rezultat v kolesarskih krogih je bila njegova zmaga v kategoriji mlajših mladincev na državnem prvenstvu v [[Gabrje, Novo mesto|Gabrju]] leta 2014. Leta 2015 je šla njegova pot strmo navzgor v kategoriji starejših mladincev, ko je dobil etapno dirko v [[Kranj|Kranju]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/2381/po_ulicah_kranja_mladi_odlicni__tadej_pogacar_v_rumeni_majici__memorial_filipa_majcna_madzaru/|title=
Po ulicah Kranja mladi odlični, Tadej Pogačar v rumeni majici, Memorial Filipa Majcna Madžaru |accessdate=23.11.2019 |date=2.8.2015 |format=article |work=article }}&lt;/ref&gt; 

In še posebej leta 2016, ko je z nekaj odmevnimi zmagami nakazal, da se razvija v vrhunskega kolesarja. Najprej etapna zmaga na dirki Pokala nacij v češkem Terezinu, nato z osvojitvijo naslova državnega prvaka v [[Kronometer (kolesarstvo)|vožnji na čas]], z etapno in skupno zmago&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |title=Tadej Pogacar è il re del 41° Giro della Lunigiana |date=4.9.2016 |format=article |work=article |accessdate=2019-11-23 |archive-date=2022-10-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221003083855/https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; na zelo odmevni etapni dirki Giro Della Lunigiana v [[Italija|Italiji]] in še 3. mesto na evropskem prvenstvu v cestni vožnji v francoskem [[Plumelec|Plumelecu]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/slovenska-sportna-senzacija-z-novico-ki-bo-razveselila-slovenske-ljubitelja-kolesarstva-491528|title=Slovenec, ki je na Portugalskem presenetil (še sebe), z novico, ki bo razveselila slovenske ljubitelja kolesarstva |accessdate= 22.11.2019|date=2.3.2019 |format=article |work=article }}&lt;/ref&gt;

=== 2017: ROG Ljubljana ===
Prvo leto v članski kategoriji je nabiral izkušnje in kljub mladosti postal prvi mož ekipe Rog Ljubljana. Najbolj odmeven rezultat v tej sezoni je končno peto mesto na Dirki po [[Slovenija|Sloveniji]], ko se je boril s svetovno znanimi imeni. Obenem je na tej dirki osvojil tudi [[Bela majica|belo majico]] za najboljšega mladega kolesarja. Zaradi konstantno dobrih rezultatov je z profesionalno ekipi UAE že podpisal prvo predpogodbo.

=== 2018: Ljubljana Gusto Xaurum ===
Leta 2018 se amatersko moštvo Rog Ljubljana preimenuje v Ljubljana Gusto Xaurum.

Če je bil prvo leto v članski kategoriji cilj nabirati izkušnje, pa je v letu 2018 že zablestel v polnem sijaju in skupno zmagal na treh etapnih dirkah. Najprej v mesecu maju na etapni dirki za pokal narodov, Grand Prix Priessnitz spa na [[Češka|Češkem]], avgusta pa je dosegel do takrat enega izmed največjih uspehov slovenskega kolesarstva, ko je na dirki Tour de l' Avenir slavil skupno zmago&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/dirka-tour-de-lavenir-476149|title=Uspeh kariere slovenskega kolesarja Tadeja Pogačarja |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/nov-mejnik-slovenskega-kolesarstva-pogacar-slavil-na-mini-touru/464186|title=Nov mejnik slovenskega kolesarstva: Pogačar slavil na mini Touru |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}&lt;/ref&gt; in se postavil ob bok največjim svetovnim asom. Skupno zmago pa je slavil še na etapni dirki Po [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji.]]&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-dobil-dirko-po-furlaniji-julijski-krajini/465422|title=Pogačar dobil Dirko po Furlaniji - Julijski krajini |accessdate=23.11.2019 |date=9.9.2018 |format=article |work=article }}&lt;/ref&gt; Julija 2018 je z ekipo UAE Team Emirates podpisal pravo pogodbo o sodelovanju. 

=== 2019: UAE Team Emirates ===
[[Slika:Tadej Pogačar (2020 Slovenian Time Trial championship).jpg|thumb|right|202px|Pogačar na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP v kronometru]]&lt;br&gt;na [[Pokljuka|Pokljuki]] (leta 2020)]]S 1. januarjem 2019 se je profesionalni ekipi UAE Team Emirates tudi uradno pridružil. Zaradi izjemnih rezultatov so pogodbo o sodelovanju kmalu podaljšali vse do leta 2023.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/pogacar-z-uae-emirates-podpisal-dolgorocno-pogodbo-501363|title=Pogačar z UAE Emirates podpisal dolgoročno pogodbo|accessdate=22.11.2019 |date=28.6.2019 |format=article |work=article }}&lt;/ref&gt; Prva njegova [[dirka]] med profesionalci je bila že 15. januarja v [[Avstralija|Avstraliji]], kjer je na [[Tour Down Under]], kamor se je šel le »učit«, je dosegel skupno 13. mesto.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-in-polanc-dirko-po-avstraliji-koncala-med-najboljsimi-15/477820|title=Pogačar in Polanc Dirko po Avstraliji končala med najboljšimi 15 |accessdate=23.11.2019 |date=20.1.2019 |format=article |work=article }}&lt;/ref&gt;

Povsem nenačrtovano je sledila [[Portugalska|portugalska]] enotedenska [[Dirka po Algarveju|Dirko po Algarveju]] kjer so ga v ekipo vpoklicali zaradi [[Bolezen|bolezni]] in odpovedi enega od sotekmovalcev. Izjemna zmaga v 2. etapi s ciljem na [[Klančina|klanec]]&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://voltaaoalgarve.com/en/tadej-pogacar-crowned-in-malhao/|title=Tadej Pogačar crowned in Malhão |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.bicikel.com/novica/izjemni-tadej-pogacar-do-zmage-na-portugalskem-19438|title=
Izjemni Tadej Pogačar do zmage na Portugalskem |accessdate=23.11.2019 |date=21.2.2019 |format=article |work=article }}&lt;/ref&gt; mu je prinesla tudi [[Rumena majica|rumeno majico]], ki je ni izpustil iz rok in po petih etapah slavil skupno in svojo prvo večetapno zmago med profesionalci.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8524/tadej_pogacar_na_dirki_volta_ao_algavre_premagal_vso_kolesarsko_elito/|title=Tadej Pogačar na dirki Volta ao Algavre premagal vso kolesarsko elito |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}&lt;/ref&gt; Sledila je enodnevna klasika [[Strade Bianche]]&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8593/alaphilippe_zmagovalec_strade_bianche__pogacar_30_/|title=
Alaphilippe zmagovalec Strade Bianche, Pogačar 30. |accessdate=23.11.2019 |date=9.3.2019 |format=article |work=article }}&lt;/ref&gt; in [[Miguel Indurain]], nato pa velika enotedenska [[Dirka po Baskiji]]&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/tadej-pogacar-do-novega-vrhunskega-dosezka-495014|title=Tadej Pogačar do novega vrhunskega dosežka #video |accessdate=23.11.2019 |date=11.4.2019 |format=article |work=article }}&lt;/ref&gt;, kjer je kljub padcu osvojil skupno šesto mesto v generalni razvrstitvi.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-v-baskiji-znova-pri-vrhu/485314|title=Tadej Pogačar v Baskiji znova pri vrhu |accessdate=23.11.2019 |date=12.4.2019 |format=article |work=article }}&lt;/ref&gt;

Sledile so ardenske klasike: [[Amstel Gold Race]], [[Valonska puščica]] in [[Liège-Bastogne-Liège]].

Za njimi prvi cilj sezone, ki je bil sicer v planu že od začetka, [[Dirka po Kaliforniji]]. Tu je tudi prvič nastopil tudi kot kapetan ekipe. Zmagal je v odločilni 6. etapi s ciljem na klanec, prevzel rumeno majico in jo s svojo ekipo tudi ubranil. To je bila njegova prva World Tour in največja zmaga do tedaj.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.delo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-osvojil-kalifornijo-185368.html|title=Tadej Pogačar osvojil Kalifornijo  |accessdate=23.11.2019 |date=19.5.2019 |format=article |work=article }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.amgentourofcalifornia.com/news/178/152/Pogacar-M-and-Van-der-Breggen-W-Make-History-as-2019-Amgen-Tour-of-California-Champions|title=Pogacar (M) and Van der Breggen (W) Make History as 2019 Amgen Tour of California Champions |accessdate=23.11.2019 |date=18.5.2019 |format=article |work=article }}&lt;/ref&gt;

Junija je sledilo Državno prvenstvo Slovenije v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]], kjer je zmagal in oblekel majico državnega prvaka. V istem mesecu je sledila [[Dirka po Sloveniji|Dirka po Sloveniji,]] kjer je osvojil skupno 4. mesto in [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja na dirki in v veliko pomoč kapetanu Diegu Ullisiju pri osvojitvi [[Zelena majica|zelene majice]] in skupne zmage.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042889630 |title=Dirka po Sloveniji favorit Tadej Pogačar |accessdate=22.11.2019 |date=18.6.2019 |format=article |work=article |archive-date=2019-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190618224758/https://www.dnevnik.si/1042889630 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Konec junija pa je potekalo tudi [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP v cestni dirki]] v [[Radovljica|Radovljici]], kjer so imeli veliko številčno prednost pri ekipe Bahrain Merida. Na zelo razgibani progi je osvojil skupno 7. mesto in tudi majico državnega prvaka do U23.

Septembra je nastopil na svoji prvi tridenski dirki [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Touru]], na ([[Dirka po Španiji|Vuelti]]), kjer je osvojil tri najtežje etapne zmage in skupno tretje mesto, čeprav njegov nastop na tej dirki sploh ni bil predviden.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dobro-pazite-na-pogacarja-ker-cesa-takega-nisem-videl-ze-zadnjih-20-let/499715|title=Dobro pazite na Pogačarja, ker česa takega nisem videl že zadnjih 20 let |accessdate=23.11.2019 |date=17.9.2019 |format=article |work=article }}&lt;/ref&gt; Na dirko je odšel kot pomočnik kapetanu Fabiu Aruju, hitro pa se je sam znašel v vlogi kapetana. Zmagal je v 9. etapi s ciljem na klanec Cortals d'Encamp&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.dnevnik.si/1042896818 |title= Tadej Pogačar do etapne zmage na Vuelti |accessdate= 23.11.2019 |date= 1.9.2019 |format= article |work= article |archive-date= 2019-09-16 |archive-url= https://web.archive.org/web/20190916044448/https://www.dnevnik.si/1042896818 |url-status= dead }}&lt;/ref&gt; v izjemno težkih in deževnih razmerah, kjer je del klanca potekal tudi po [[Makadam|makadamski]] podlagi. Zmago je ponovil v 13. etapi z izredno strmim zaključkom na Los Machucos, kjer mu je do cilja uspel slediti samo najboljši kolesar leta 2019, tudi Slovenec, [[Primož Roglič]]. Največjo zmago pa je dosegel v predzadnji, 20. etapi,&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.cyclingweekly.com/news/racing/vuelta-a-espana/tadej-pogacar-solos-remarkable-stage-20-victory-seals-vuelta-espana-podium-437664|title=Tadej Pogačar solos to remarkable stage 20 victory as he seals Vuelta a España podium
|accessdate=23.11.2019 |date=14.9.2019 |format=article |work=article }}&lt;/ref&gt; ko je bil na voljo tudi zadnji dan za kakršnekoli spremembe v generalni razvrstitvi. Tekmece je napadel že 38 km pred ciljem in se v solo vožnji s skoraj dvema minutama prednosti veselil še tretje zmage na dirki. Skupno je na koncu na svojem prvem Grand Touru zasedel tretje mesto, oblekel majico najboljšega mladega kolesarja.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/sport/na-vuelto-se-eno-veliko-slovensko-orozje-332761|title=Na Vuelto še eno veliko slovensko orožje |accessdate=22.11.2019|date=30.8.2019|format=article |work=article }}&lt;/ref&gt;

===2020: Prvi Slovenec z zmago Touru===
[[Slika:TOU00098 pogacar (50369438741).jpg|thumb|150px|Zmaga na [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometru]]; [[Dirka po Franciji]] (2020)]]
Pogačar je leto 2020 začel z zmago na Dirki po Valenciji, kjer je dobil tudi 2 etapni zmagi. Nekaj tednov kasneje je na [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]] zmagal v zadnji etapi in osvojil skupno drugo mesto. Junija je bil na DP v cestni dirki drugi, v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] pa je še drugo leto zapored zmagal in ubranil naslov državnega prvaka. Avgusta je bil 4. na [[Dirka po Dofineji|Dirki po Dofineji]].

Sledil njegov krstni nastop [[Dirka po Franciji]], ki je bil zaradi [[Pandemija covida-19 v Sloveniji|covida-19]], izjemoma prestavljen iz julija na september. Startal je kot eden izmed kolesarjev za skupni seštevek. Začel je dobro, v četrti etapi je zaostal le za [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]] in bil skupno 4., a je v sedmi etapi zaradi vetra zaostal za skoraj minuto in pol. 9. etapa je Pogačarju prinesla 1. zmago na touru, z njo se je povzpel na 7. mesto v skupnem seštevku. Nato je v 13. etapi skočil na 2. mesto in zmagal še v 15. etapi. V 20. etapi, na Planche des Belles Filles pa je uprizoril enega najboljših kronometrov kar smo jih videli. Za minuto in 21 sekund pred drugouvrščenim Tomom Dimoulinom in kar 1:56 pred [[Primož Roglič|Rogličem]], ter s tem osvojil svojo 1. Dirko po Franciji.

Sezono je zaključil z 9. mestom na klasiki [[Valonska puščica]] in z 3. mestom na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] [[Liège–Bastogne–Liège|Liege-Bastogne-Liege]].

===2021: Prva spomenika in drugič Tour===
[[Slika:Stage 14, 2021 TDF10058 pogacar (51322016774).jpg|thumb|right|185px|Pogačar v [[rumena majica|rumenem]] ob drugi zmagi na [[Dirka po Franciji|Dirka po Franciji]]]]
Leto 2021 je bilo doslej najbolj uspešno. Sezono je začel z etapno zmago na &quot;domači&quot; [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]].

Kmalu zatem sezone je osvojil svojo prvo veliko enotedensko dirko v karieri [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]. Čez dober mesec je osvojil še svoj prvi spomenik, belgijski [[Liège–Bastogne–Liège]]. Junija pa še svojo prvo [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. 

Zatem je sledila še ubranitev naslova [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]], tokrat bolj prepričljivo, saj je nosil rumeno majico vodilnega zadnjih 14 etap, osvojil pa je tudi pikčasto majico za hribolazca in belo majico najboljšega mladega kolesarja. 
 
Bil je tretji na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] na cestni dirki. Sezono pa je kronal še z zmago na drugem spomeniku na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]].

===2022: Strade Bianche, Lombardija===
Sezono je uspešno začel z zmago [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po Združenih arabskih emiratih]], domovini svojega matičnega kluba UAE Team Emirates. 

Kmalu zatem je še prvič zmagal na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]]. Teden kasneje je ubranil lanski [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] in tako še drugič v karieri dobil veliko enotedensko dirko. Junija je ubranil in še drugič zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Prvič v karieri je izpustil državno prvenstvo.

[[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je končal na 2. mestu, osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja, osvojil 3 etape, rumeno majico pa je nosil 5 etap.

Dobil je dve jesenski klasiki [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]] in [[Tri doline Vareseja]]. Za konec sezone je ubranil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter osvojil tretji [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]].

===2023: Flandrija, Amstel, Valonska puščica, SP (bron)===
[[File:DP cestno kolesarjenje 2023 Radovljica.jpg|thumb|right|186px| [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP]] '23, zadnji krog v [[Zapuže, Radovljica|Zapužah]] (Pogačar in [[Luka Mezgec|Mezgec]])]]
Osvojil je svojo tretjo veliko enotedensko dirko [[Pariz–Nica]] in mesec zatem še svoj tretji različni spomenik z [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (skupno pa četrti). Potem je osvojil še dve ardenski klasiki [[Amstel Gold Race]] in [[Valonska puščica]]. Bil je na dobri poti, da z zmago na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], osvoji vse tri ardenske klasike v enem letu, a se je ta prvič v karieri resneje poškodoval, saj je ob veliki hitrosti ob spustu padel in si zlomil zapestje.

Junija je nastopil prvič po zlomu in zelo zahtevni operaciji zapestja, na državnem prvenstvu na [[Pokljuka|Pokljuki]], kjer je na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] osvojil še tretji naslov državnega prvaka. Tri dni kasneje pa še prvi naslov državnega prvaka v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] v Radovljici in postal šele drugi v zgodovini ter prvi po [[Sašo Sviben|Sašu Svibnu]] (1997) z dvojno krono v istem letu.

[[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je isto kot lani končal na 2. mestu, spet za Vingegardom. Že četrtič (rekordno) je osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja.

V [[Glasgow]]u je na izjemno težki 271 km dolgi cestni dirki osvojil še svojo prvo kolajno na svetovnem prvenstvu (bron). V kronometru je bil le 21.

Sezono pa zaključil z [[Dirka po Emiliji|Dirko po Emiliji]] in [[Tri doline Vareseja]]; za konec z tretjo zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter petim [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] v karieri.

===2024: Trojna krona, 2 spomenika ===
{{multiple image| width =200|image1=GIRO8078 Pogacar (53750349203).jpg|caption1=[[Dirka po Italiji 2024|Giro 2024]] (roza majica)|image2=Tadej Pogacar in the descent of Tourmalet pass during stage 14 of TDF 24.jpg|caption2=[[Dirka po Franciji 2024|Tour 2024]] (rumena majica)|image3=2024 UCI Road World Championships Zurich Men Elite Road Race A 21.jpg|caption3=[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP 2024]] (mavrična majica)|direction=vertical|align=right}}
Sezono je povsem podredil dvojčku [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]] ter na začetku sezone odvozil precej manj dirk kot običajno.

Začel je veličastno, z svojo drugo zmago na klasiki [[Strade Bianche]] in neverjetnim 81 km solo pobegom. In takoj zatem je na prvem [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] sezone, na dirki [[Milano–San Remo]] lepo vodil, v ciljnem šprintu pa za pol kolesa moral priznati premoč in končal kot tretji (in za las zgrešil svoj 4. različni spomenik v karieri).

Nato pa osvojil še svojo tretjo različno (skupno četrto) veliko enotedensko dirko, [[Dirka po Kataloniji|Po Kataloniji]], kjer je premočno zmagal kar z 4 osvojenimi etapami. Sledila je daljša, skoraj enomesečna pavza, nakar se je vrnil na zanj zaklet spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]], ki ga je osvojil že drugič (skupno šestega).

Na svojem prvem nastopu na tritedenski Grand Tour dirki ([[Dirka po Italiji|Giro]]), je premočno zmagal in osvojil svojo skupno tretjo tritedensko dirko (drugo različno) in tekmece suvereno premagal z prednostjo skoraj 10 minut. Osvojil je tako roza majico za skupni seštevek, ki jo je nosil kar 20 etap (vse od druge naprej), kot tudi modro majico (gorski cilji); in zmagal skupaj na šestih etapah, kar je več od slovitega [[Eddy Merckx|Eddyja Merckxa]] kadarkoli na posameznem Giru.

Na 111. izvedbi [[Dirka po Franciji 2024|Dirki po Franciji]] je osvojil svojo tretjo skupno zmago na tej dirki in skupaj že četrto Grand Tour dirko v karieri, pred Vingegaardom (06:17) in Evenepoelom (09:18), dobil pa je kar 6 etap. In kot prvi nešprinter dobil tri zaporedne etape. Drugi pa je bil v razvrstitvi gorskih ciljev (pikčasta majica), v tej razvrstitvi je med 11. in 18. etapo vodil. S tem je šele kot osmi kolesar v zgodovini, v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]].

Po daljšem, skoraj dvomesečnem premoru, se je septembra vrnil na obe kanadski (lavrencijski) klasiki. Najprej je na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] zasedel 7. mesto, potem ko se je uštel pri ciljnem šprintu. Potem pa je dva dni kasneje na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]], po 23 km solo pobegu suvereno in spet po dveh letih, tu že drugič zmagal.

Po neverjetnem pobegu kar 101 km pred ciljem (kar polovico od tega samostojno), je postal svetovni prvak na cestni dirki (kot prvi Slovenec sploh) v Zurichu in se zapisal v zgodovino, saj je šele kot tretji kolesar v zgodovini, za [[Eddy Merckx|Eddijem Merckx]]om (1974) in [[Stephen Roche|Stephenom Rochejem]] (1987), osvojil tako cenjeno in najbolj prestižno lovoriko v kolesarstvu ki sploh obstaja, [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] in oblekel tako čislano mavrično majico, prvo za Slovenijo.

Sezono je zmagovito zaključil z tremi jesenskimi italijanskimi klasikami. Najprej je po solo pobegu kar 37 km pred ciljem, prvič v svoji karieri, osvojil mini klasiko dirke [[Dirka po Emiliji|Po Emiliji]]. Nato je nastopil na še eni mini klasiki [[Tri doline Vareseja]], ki so jo prvotno zaradi močnega dežja skrajšali za nekaj krogov, nato pa po 60 kilometrih vožnje zaradi nevzdržnih razmer in po posvetu z kolesarji, dirko dokončno odpovedali, kar je v svetu kolesarstva prava redkost. Za piko na i je po skoraj 50 kilometrskem pobegu sezono sklenil z 25 zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]], kjer je šele kot drugi v zgodovini uspel zmagati 4-krat zapored na enem izmed vseh petih spomenikov ter s tem izenačil rekord [[Fausto Coppi]]ja (1946, 1947, 1948, 1949). S to zmago na Lombardiji je osvojil že svoj 7 spomenik in že svojo 88 profesionalno zmago v karieri, s čimer se je takrat po zmagah izenačil s [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]].

===2025: Četrti Tour, 3 spomeniki, svetovni in evropski prvak ===
Sezono je začel z rekordno tretjo skupno zmago na etapni dirki [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Po Združenih arabskih emiratih]]. Nadaljeval je z že tretjo, prav tako rekordno zmago na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]], kjub zelo grdemu padcu pri veliki hitrosti na ostrem ovinku. Na nesojenem spomeniku [[Milano–San Remo]] pa spet ni uspel zmagati, saj je popustil v ciljnem šprintu. Nakar je sledila zmaga na [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]], kar je že njegov osmi spomenik v karieri, ko se je večnemu tekmecu na največjih enodnevnih dirkah [[Mathieu van der Poel|Mathieu van der Poelu]], &quot;maščeval&quot; za poraz na dirki Milano–San Remo. 

En teden za tem se je odločil tudi za svoj prvi profesionalni nastop na dirki [[Pariz–Roubaix]], na najslovitejši enodnevni klasiki na svetu in hkrati tretjem spomeniku sezone; kjub temu da so ga mnogi prepričevali v nasprotno, saj da je ta dirka preveč nevarna in z veliko možnostjo poškodb pred še bolj pomembnim Tourom je ta vseeno sprejel izziv in na koncu dosegel odlično drugo mesto; bil je v igri celo za zmago a je spregledal oster zavoj in vanj prehitro zapeljal, se prekucnil in ponovno v dvoboju z [[Mathieu van der Poel|van der Poelom]], dvakrat zamenjal kolo in s tem zgubil preveč časa.

Spomladanski del sezone je zaključil z ardenskim trojčkom. Najprej je na dirki [[Amstel Gold Race]] osvojil 2. mesto, potem ko je bil dolgo v samostojnem begu sta ga ujela [[Remco Evenepoel]] in [[Mattias Skjelmose]]; slednji je v zaključnem šprintu za las presenetljivo premagal oba in zmagal. Nato je sledila [[Valonska puščica]], katero je kljub težkim razmeram (dežju in &quot;mrazu&quot;) na slovitem zaključnem in izredno strmem vzponu [[Huy de Mur]], nekaj sto metrov pred ciljem z solo pobegom zmagal, drugič v karieri. Za konec je sledila še tretja zmaga na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], skupno že deveta na spomenikih. S tem dosežkom je postal prvi kolesar v zgodovini, ki se je na spomenikih šestkrat zapored uvrstil na stopničke.

Prvič je bil nominiran [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado (za najboljšega svetovnega športnika leta), a je na podelitvi v Madridu na žalost ostal brez nje; konkurirali pa so mu [[Carlos Alcaraz]], [[Armand Duplantis]], [[Leon Marchand]] in [[Max Verstappen]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-nominiran-za-laureusa-v-druzbi-alcaraza-duplantisa-marchanda-in-verstappna/738228|title=Pogačar nominiran za laureusa v družbi Alcaraza, Duplantisa, Marchanda in Verstappna|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2025}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Laureus 2025&quot;&gt;{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/simone-biles-armand-duplantis-in-madridski-real-prejeli-nagrade-laureus/743449|title=Simone Biles, Armand Duplantis in madridski Real prejeli nagrade laureus|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=21. april 2025}}&lt;/ref&gt;

Po malce daljšem premoru se je zmagoslavno vrnil na veliko enotedensko dirko [[Dirka po Dofineji|Po Dofineji]], kjer je slavil svojo prvo skupno zmago (osvojil pa je tudi tri etape) in osvojil še zeleno majico najboljšega po točkah. To je že njegova četrta različna osvojena velika enotedenska dirka (in peta skupno).

Zmagal je na četrtem Touru v karieri s štirimi etapnimi zmagami in tretjič osvojil pikčasto majico najboljšega hribolazca. Prvič v karieri pa je vmes (2 dni) nosil tudi zeleno majico za najboljšega sprinterja. Vmes je tudi padel, a na srečo brez hujših posledic. Prva dva tedna na vetrovnem severu in kaotičnih ravninskih etapa, obeh kronometrih in Pirenejih. Zadnji teden (tudi v Alpah) pa je nekoliko popustil in veliko prednost bolj kot ne samo branil. V zadnji prestižni etapi v Parizu (Elizejskih poljanah) pa je spet zaživel in se vse do zadnjega boril za zmago, na koncu je bil četrti, [[Matej Mohorič]] pa tretji.

Po daljšem premoru je nastopil na obeh kanadskih klasikah in dosegel šele 29. mesto na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] in 2. mesto na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]].

Na svetovnem prvenstvu v [[Kigali]]ju je na kronometru, kar nekoliko nepričakovano in na razočaranje sebe in mnogih poznavalcev zasedel četrto mesto, z kar 2 in pol minute zaostanka za Evenepoelom. Na cestni dirki pa je ubranil naslov svetovnega prvaka, z pobegom 104 kilometre pred ciljem in solo pobegom 66 kilometrov pred ciljem in se s tem oddolžil Evenepoelu (ki je zasedel drugo mesto), za boleč poraz na kronometru.

Po ubranitvi naslova svetovnega prvaka je postal še evropski prvak v cestni dirki in z solo pobegom 75 km pred ciljem spet premagal Evenepoela.

Tik pred koncem sezone je na svoj urnik uvrstil tudi dirko [[Tri doline Vareseja]], na kateri je po solo pobegu 22 km pred ciljem zmagal drugič v karieri. 

Za konec sezone je še petič zapored osvojil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] in s tem svoj 10 spomenik v karieri (20 zmago v sezoni) in podrl cel kup rekordov. Z solo pobegom 36 kilometrov pred ciljem je spet, kot že ničkolikokrat doslej v tej sezoni premagal svojega večnega tekmeca Evenepoela.

=== 2026: Trije spomeniki, druga Lauerus nominacija, Romandija ===
Sezono je odprl na dirki [[Strade Bianche]] in ponovno napadel na Monte Sante Marie, strl vse tekmece in se solo odpeljal še eni zmagi nasproti.&lt;ref&gt;{{Citat|title=THE UNSTOPPABLE FORCE! 😮‍💨 {{!}} Men's Elite Strade Bianche 2026 Race Highlights {{!}} TNT Sports Cycling|url=https://www.youtube.com/watch?v=gFDJbS1h6X0|date=2026-03-07|accessdate=2026-04-18|last=TNT Sports Cycling}}&lt;/ref&gt;

Nadaljeval je na enem glavnih ciljev sezone, kjer še ni zmagal, spomeniku [[Milano–San Remo|Milano-Sanremo]]. Tudi tokrat je, po tem ko je bil udeležen v padcu 30km pred ciljem, izgledalo izgubljeno, vendar je z izjemnim delom ekipe že na Cipressi prišel v ospredje in napadel. Sledila sta le Pidcock in Van der Poel, slednji ni zdržal napadov na Poggiu. Pogačarju je nato uspelo v sprintu za pol kolesa prehiteti Pidcocka in prvič v karoeri osvojiti to prestižno dirko.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Neverjetni Pogačar po padcu in veliki vrnitvi za pol obroča dobil Milano–Sanremo!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/neverjetni-pogacar-po-padcu-in-veliki-vrnitvi-za-pol-obroca-dobil-milano-sanremo/776832|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=Mitja|last=Lisjak}}&lt;/ref&gt;

Nadaljeval je na še enem spomeniku, [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]]. Z ekipo so presenetili in že več kot 100km pred ciljem razbili glavnino. Odcepila se je skupina samih favoritov, ki pa jo je Pogačar razbil že ob prvem prečkanju Kwaremonta. Sledil mu je (spet) lahko samo [[Mathieu Van der Poel|Van der Poel]]. Pogačar je nato ob zadnjem prečkanju Kwaremonta spet strl Nizozemca in se odpeljal svoji 3. zmagi na tej dirki naproti.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pogačar do rekordne tretje Flandrije in že 12. kolesarskega spomenika!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-do-rekordne-tretje-flandrije-in-ze-12-kolesarskega-spomenika/778523|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. O. , To|last=G}}&lt;/ref&gt;

Na naslednji dirki, velikem [[Pariz–Roubaix|Paris-Roubaixu]], je imel priložnost kot prvi v zgodovini osvojiti vsem pet spomenikov zapored. Kazalo ni najboljše, saj je moral kar trikrat menjati kolo, a 55km pred ciljem z van Aertom pobegnil iz skupine favoritov. Vendar se ni mogel otresti močnega Belgijca, ki je po naravi tudi sprinter. To se je pokazalo v zaključku ko Pogačar v sprintu ni mogel slediti njegovemu pospešku in dirko še drugič zapored končal na 2. mestu.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Van Aert na velodromu boljši od Pogačarja, ki je severni pekel spet končal na 2. mestu|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/van-aert-na-velodromu-boljsi-od-pogacarja-ki-je-severni-pekel-spet-koncal-na-2-mestu/779118|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. J. , S.|last=J}}&lt;/ref&gt;

20. aprila 2026 je na podelitvi nagrade [[Laureus World Sports Awards|Laureus]] za najboljšega svetovnega športnika leta, že drugo leto zapored nominirani Pogačar, je spet ostal brez nagrade v družbi velikih športnih imen; [[Carlos Alcaraz]], [[Jannik Sinner]], [[Armand Duplantis]], [[Ousmane Dembélé]] in [[Marc Márquez]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-znova-med-sesterico-nominirancev-za-najboljsega-sportnika-na-svetu/775179|title=Pogačar znova med šesterico nominirancev za najboljšega športnika na svetu|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Laureus 2026&quot;&gt;{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/dobitnik-laureusa-za-sportnika-leta-je-carlos-alcaraz/779953|title=Dobitnik laureusa za športnika leta je Carlos Alcaraz|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=20. april 2026}}&lt;/ref&gt;

26. aprila 2026 je četrtič v karieri zmagal [[Liège–Bastogne–Liège]] in 13. spomenik (četrti v zgodovini za [[Léon Houa|Houajem]], [[Eddy Merckx|Merckxom]] in [[Moreno Argentin|Argentinom]] 3x zapored). Po velikem zaostanku preko 4 minute na začetku dirke za Evenepoelom pa so ga 90 km pred ciljem vendarle le ujeli. Na Redoutu 35 km pred ciljem sta pobegnila z Seixaiem, a se ga tam ni uspel otresti, ga je pa dokončno zlomil na zadnjem klancu. S to zmago je postal prvi v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] uspel zmagati vsaj 3x zapored. In s tem že drugič v istem letu 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckxu je to uspelo štirikrat).

3. maja 2026 je osvojil [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]], že svojo peto od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], ter šesto skupno. Ta je imela 5 etap in prolog in zmagal kar 4 etape, od tega je dobil 2 ciljna sprinta. Poleg skupne rumene majice je osvojil tudi oranžno majico za najboljšega sprinterja.

==Pomembnejša tekmovanja==

=== Grand Tour ===
[[Slika:2021 LBL podium men.jpg|thumb|right|215px|Pogačar (v sredini) ob zmagi na&lt;br&gt; dirki [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021)]]
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; width=40px|Od
! scope=&quot;col&quot; width=185px| [[Grand Tour (kolesarstvo)|Tritedenske dirke]]
! scope=&quot;col&quot; | 2017
! scope=&quot;col&quot; | 2018
! scope=&quot;col&quot; | 2019
! scope=&quot;col&quot; | 2020
! scope=&quot;col&quot; | 2021
! scope=&quot;col&quot; | 2022
! scope=&quot;col&quot; | 2023
! scope=&quot;col&quot; | 2024
! scope=&quot;col&quot; | 2025
! scope=&quot;col&quot; | 2026
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1909
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| style=&quot;background:pink;&quot;  |'''[[Dirka po Italiji 2024|1]]'''
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1903
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]]
| —
| —
| —
| style=&quot;background:yellow;&quot;|'''[[Dirka po Franciji 2020|1]]'''
| style=&quot;background:yellow;&quot;|'''[[Dirka po Franciji 2021|1]]'''
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |'''[[Dirka po Franciji 2022|2]]'''
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |'''[[Dirka po Franciji 2023|2]]'''
| style=&quot;background:yellow;&quot; |'''[[Dirka po Franciji 2024|1]]'''
| style=&quot;background:yellow;&quot; |'''[[Dirka po Franciji 2025|1]]'''
|
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1935
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]]
| —
| —
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |'''[[Dirka po Španiji 2019|3]]'''
| —
| —
| —
| —
| —
| — 
|
|}

=== Velike enotedenske dirke ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; width=40px|Od
! scope=&quot;col&quot; width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]]
! scope=&quot;col&quot; | 2017
! scope=&quot;col&quot; | 2018
! scope=&quot;col&quot; | 2019
! scope=&quot;col&quot; | 2020
! scope=&quot;col&quot; | 2021
! scope=&quot;col&quot; | 2022
! scope=&quot;col&quot; | 2023
! scope=&quot;col&quot; | 2024
! scope=&quot;col&quot; | 2025
! scope=&quot;col&quot; | 2026
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1933
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| style=&quot;background:yellow;&quot;|'''1'''
| —
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1966
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]
| —
| —
| —
| —
| style=&quot;background:dodgerblue;&quot; |'''1'''
| style=&quot;background:dodgerblue;&quot; |'''1'''
| —
| —
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1911
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]]
| —
| —
| —
| style=&quot;color:#ccc;&quot; |NH
| —
| —
| —
| style=&quot;background:white; border:2px solid green;&quot; |'''1'''
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1924
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]]
| —
| —
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |6
| style=&quot;color:#ccc;&quot; |NH
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |'''3'''
| —
| —
| —
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1947
! scope=&quot;row&quot; | &amp;nbsp;&amp;nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]]
| —
| —
| —
| style=&quot;color:#ccc;&quot; |NH
| —
| —
| —
| —
| —
| style=&quot;background:yellow;&quot;|'''1'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1947
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]]
| —
| —
| —
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |4
| —
| —
| —
| —
| style=&quot;background:yellow;&quot;|'''1'''
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1933
! scope=&quot;row&quot; | &amp;nbsp;&amp;nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]]
| —
| —
| —
| style=&quot;color:#ccc;&quot; |NH
| —
| —
| —
| —
| —
|
|}

=== Enodnevne dirke ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; width=40px|Od
! scope=&quot;col&quot; width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]]
! scope=&quot;col&quot; | 2017
! scope=&quot;col&quot; | 2018
! scope=&quot;col&quot; | 2019
! scope=&quot;col&quot; | 2020
! scope=&quot;col&quot; | 2021
! scope=&quot;col&quot; | 2022
! scope=&quot;col&quot; | 2023
! scope=&quot;col&quot; | 2024
! scope=&quot;col&quot; | 2025
! scope=&quot;col&quot; | 2026
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1907
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]]
| —
| —
| —
| 12
| —
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |5
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |4
| style=&quot;background:#C9AE5D;&quot;|'''3'''
| style=&quot;background:#C9AE5D;&quot;|'''3'''
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1913
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]]
| —
| —
| —
| —
| —
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |4
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1'''
| —
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1'''
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1896
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]]
| —
| —
| —
| style=&quot;color:#ccc;&quot; |NH
| —
| —
| —
| —
| style=&quot;background:silver;&quot; |'''2'''
| style=&quot;background:silver;&quot; |'''2'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1892
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]]
| —
| —
| 18
| style=&quot;background:#C9AE5D;&quot;|'''3'''
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1'''
| —
| DNF
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1'''
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1'''
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1905
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]]
| —
| —
| —
| —
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1'''
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1'''
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1'''
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1'''
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1'''
|
|- style=&quot;background:#EEEEEE;&quot;
! scope=&quot;col&quot; width=40px style=&quot;border-top-width:6px&quot;|Od
! scope=&quot;col&quot; width=180px style=&quot;border-top-width:6px&quot;|[[Kolesarska klasika|Klasike]]
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2017
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2018
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2019
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2020
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2021
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2022
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2023
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2024
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2025
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2026
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1945
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} [[Omloop Het Nieuwsblad]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1945
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} [[Kuurne–Bruselj–Kuurne]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|2007
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]]
| —
| —
| 30
| 13
| style=&quot;background:#ddf;&quot;   |7
| style=&quot;background:gold;&quot;   |'''1'''
| —
| style=&quot;background:gold;&quot;   |'''1'''
| style=&quot;background:gold;&quot;   |'''1'''
| style=&quot;background:gold;&quot;   |'''1'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1876
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]]
| —
| —
| —
| —
| style=&quot;background:#ddf;&quot;   |4
| —
| —
| —
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1977
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Bruggeju]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1958
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Classic]]
| —
| —
| —
| style=&quot;color:#ccc;&quot;|NH
| —
| —
| style=&quot;background:#C9AE5D;&quot;|'''3'''
| —
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1934
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} [[Gent–Wevelgem]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1945
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]]
| —
| —
| —
| style=&quot;color:#ccc;&quot;|NH
| — 
| style=&quot;background:#ddf;&quot;   |10
| —
| —
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1907
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} [[Scheldeprijs]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1961
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1966
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]]
| —
| —
| DNF
| style=&quot;color:#ccc;&quot;|NH
| —
| —
| style=&quot;background:gold;&quot;   |'''1'''
| —
| style=&quot;background:silver;&quot; |'''2'''
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1936
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]]
| —
| —
| 53
| style=&quot;background:#ddf;&quot;   |9
| DNS
| 12
| style=&quot;background:gold;&quot;   |'''1'''
| —
| style=&quot;background:gold;&quot;   |'''1'''
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1962
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]]
| —
| —
| —
| style=&quot;color:#ccc;&quot;|NH
| —
| —
| — 
| — 
| — 
| — 
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1893
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} [[Brussels Cycling Classic]] 
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1981
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]]
| —
| —
| DNF
| style=&quot;color:#ccc;&quot;|NH
| —
| DNF
| —
| —
| —
|
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1996
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|GER}} [[Hamburg Cyclassics]]
| —
| —
| —
| style=&quot;color:#ccc;&quot; colspan=2|NH
| —
| —
| —
| —
|
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1931
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]]  
| —
| —
| —
| —
| DNF
| 89
| —
| —
| —
|
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|2010
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Québeca]]
| —
| —
| —
| style=&quot;color:#ccc;&quot; colspan=2 rowspan=2|NH
| 24
| —
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |7
| 29
|
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|2010
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] 	
| —
| —
| —
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1'''
| —
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1'''
| style=&quot;background:silver;&quot; |'''2'''
|
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1909
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]]  
| —
| —
| —
| —
| DNF
| style=&quot;background:#C0C0C0;&quot;|'''2'''
| style=&quot;background:#C0C0C0;&quot;|'''2'''
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1'''
| —
|
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1919
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]]
| —
| —
| —
| style=&quot;color:#ccc;&quot; rowspan=2|NH
| —
| —
| —
| —
| —
|
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1919
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]]  
| —
| —
| —
| style=&quot;background:#C9AE5D;&quot;|'''3'''
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1'''
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |5
| style=&quot;color:#ccc;&quot;|NR
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1'''
|
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1906
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Gran Piemonte]]  
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1896
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Tours]]  
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|
|}

=== Domača dirka ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; width=40px|Od
! scope=&quot;col&quot; width=185px| Dirka
! scope=&quot;col&quot; | 2017
! scope=&quot;col&quot; | 2018
! scope=&quot;col&quot; | 2019
! scope=&quot;col&quot; | 2020
! scope=&quot;col&quot; | 2021
! scope=&quot;col&quot; | 2022
! scope=&quot;col&quot; | 2023
! scope=&quot;col&quot; | 2024
! scope=&quot;col&quot; | 2025
! scope=&quot;col&quot; | 2026
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1993
! scope=&quot;row&quot; |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]]
| style=&quot;background:#ddf;&quot;|[[Dirka po Sloveniji 2017|5]]
| style=&quot;background:#ddf;&quot;|[[Dirka po Sloveniji 2018|4]]
| style=&quot;background:#ddf;&quot;|[[Dirka po Sloveniji 2019|4]]
| style=&quot;color:#ccc;&quot; |NH
| bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2021|'''1''']]
| bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2022|'''1''']]
| —
| —
| —
|
|}

=== Reprezentanca ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; width=40px|Od
! scope=&quot;col&quot; width=185px colspan=2| Olimpijske igre
! scope=&quot;col&quot; | 2017
! scope=&quot;col&quot; | 2018
! scope=&quot;col&quot; | 2019 
! scope=&quot;col&quot; | 2020
! scope=&quot;col&quot; | 2021
! scope=&quot;col&quot; | 2022
! scope=&quot;col&quot; | 2023
! scope=&quot;col&quot; | 2024
! scope=&quot;col&quot; | 2025
! scope=&quot;col&quot; | 2026
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1896
! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|32px]]
! scope=&quot;row&quot; | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]]
| style=&quot;color:#ccc;&quot; rowspan=2 colspan=4|Ni bilo
| style=&quot;background:#C9AE5D;&quot;|'''3'''
| style=&quot;color:#ccc;&quot; rowspan=2 colspan=2|NH
| —
| style=&quot;color:#ccc;&quot; rowspan=2 colspan=2|NH
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1912
! scope=&quot;row&quot; | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]]
| —
| —
|-
! scope=&quot;col&quot; width=40px style=&quot;border-top-width:6px&quot;|Od
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot; colspan=2| Svetovno prvenstvo
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2017
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2018
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2019
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2020
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2021
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2022
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2023
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2024
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2025
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2026
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1927
! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|32px]]
! scope=&quot;row&quot; | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]]
| —
| —
| 18
| 33
| 37
| 19
| style=&quot;background:#C9AE5D;&quot;|'''3'''
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1'''
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1'''
|
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1994
! scope=&quot;row&quot; | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]]
| —
| —
| —
| —
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |10
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |6
| 21
| — 
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |4
|
|-
! scope=&quot;col&quot; width=40px style=&quot;border-top-width:6px&quot;|Od
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot; colspan=2| Evropsko prvenstvo
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2017
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2018
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2019
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2020
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2021
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2022
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2023
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2024
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2025
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2025
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|2016
! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]]
! scope=&quot;row&quot; | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]]
| —
| —
| —
| —
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |5
| —
| —
| — 
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1'''
|
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|2016
! scope=&quot;row&quot; | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]]
| —
| —
| —
| —
| 12
| —
| —
| —
| —
|
|-
! scope=&quot;col&quot; width=40px style=&quot;border-top-width:6px&quot;|Od
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot; colspan=2|Državno prvenstvo
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2017
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2018
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2019
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2020
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2021
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2022
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2023
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2024
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2025
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2026
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1991
! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|32px]]
! scope=&quot;row&quot; | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]]
| —
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |6
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |7
| style=&quot;background:silver;&quot; |'''2'''
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |5
| —
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1'''
| —
| —
|
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1991
! scope=&quot;row&quot; | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]]
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |5
| style=&quot;background:silver;&quot; |'''2'''
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1''' 
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1'''
| style=&quot;background:#C9AE5D;&quot;|'''3'''
| —
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1'''
| —
| —
|
|}

==Primerjava z Eddyjem Merckxom==
{{lektura}}
Čeprav so se mnogi poznavalci kolesarstva takoj po prvi zmagi na Dirki po Franciji previdno izogibali primerjav z Merckxom. Njegov nekdanji glavni rival [[Greg LeMond]], pa tudi nekdanji zmagovalci Toura in šampijoni kot so [[Lucien Van Impe]], [[Laurent Fignon]] in [[Bernard Hinault]] pa so mnenja, da je bil Pogačar, še preden je šel na svoj drugi Tour, nad nivojem Mercksa in Hinaulta. Takoj po 8. etapi drugega Toura na kateri je nastopil Pogi, je nekdanji zmagovalec dirke po Franciji [[Joop Zoetemelk]], mladega Slovenca primerjal z Merckxom. Ko je Pogi dobil dirko po Franciji še drugič zapored, ga je sam [[Eddy Merckx]] v skladu z svojim vzdevkom, poimenoval &quot;novi kanibal&quot; in nadaljeval, da če ne bo imel resnejših poškodb, lahko Pogačar Francijo osvoji več kot petkrat. Merckx je še dodal, da so že veliko kolesarjev primerjali z njim, a da kasneje noben ni zares upravičil tega slovesa, Pogačar pa da je resnično na pravi poti, glede na to, kaj vse je že osvojil, kljub svoji mladosti. [[Ernesto Colnago]] pa je rekel, da bo Pogačar edini, ki se bo lahko primerjal z Merckxom.

==Rezultati==
{{div col|colwidth=25em}}
;2015
: 8.mesto [[Course de la Paix Juniors]] 
;2016
: 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Mladinski državni prvak
: 1.mesto [[File:Jersey green.svg|20px]] Skupno [[Giro della Lunigiana]]
::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Razvrstitev po točkah
::zmaga v eni etapi (št. 3) 
: 1.mesto Etapa 2b Course de la Paix Juniors
: 3.mesto [[File:Bronze medal europe.svg|15px]] Cestna dirka, [[UEC Evropsko mladinsko prvenstvo v cestni vožnji|UEC Ev. mlad. prvenstvo v cestni vožnji]]
: 3.mesto {{Abbr|MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero|Tf GD Dorigo MO Biemmereti MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero}}
: 3.mesto Montichiari - Roncone 
: 6.mesto skupno [[Tour du Pays de Vaud]] 
: 7.mesto G.P. Sportivi Sovilla-La Piccola SanRemo 
: 7.mesto Trofeo Emilio Paganessi
;2017
: 2.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]]
: 3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru U23 
: 3.mesto Skupno [[Dirka po Madžarski]]
: 4.mesto Skupno [[Istrska pomlad]]
: 5.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]]
::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar
: 5.mesto Skupno [[Carpathian Couriers Race]]
::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar
: 7.mesto [[Piccolo Giro di Lombardia]] 
: 8.mesto [[GP Laguna]]
: 9.mesto [[GP Capodarco]]
: 9.mesto [[Hrvaška - Slovenija]]
: 10.mesto [[Giro del Belvedere]]
;2018
: 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] Državni prvak v ciklokrosu
: Državno prvenstvo U23
::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]]
::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]]
: 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Tour de l'Avenir]]
: 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Grand Prix Priessnitz spa]]
::1.mesto [[File:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji
::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar
::zmaga v eni etapi (št. 3)
: 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Giro del Friuli-Venezia Giulia]]
::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar
: 1.mesto [[Trofeo Gianfranco Bianchin]]
: 2.mesto [[Gran Premio Palio del Recioto]] 
: 2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru
: 3.mesto Skupno [[Istrska pomlad]]
: 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]]
::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar
: 4.mesto [[Trofej Poreč]]
: 4.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]]
: 5.mesto [[GP Laguna]]
: 7.mesto SP v cestni dirki do U-23
: 8.mesto [[Giro del Belvedere]]
;2019 &lt;small&gt;(8 zmag)&lt;/small&gt;
: [[Državno prvenstvo]]
:: 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]]
: 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Kaliforniji]]
::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar
::zmagal v eni etapi (št. 6)
: 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Volta ao Algarve]]
::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar
::zmagal v eni etapi (št. 2)
: 3.mesto Skupno [[Vuelta a España]]
::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar
::zmagal v treh etapah (št. 9, 13 in 20)
: 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]]
::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar
: 6.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]]
::1.mesto {{cjersey|turquoise}} Najboljši mladi kolesar
: 6.mesto [[2019 GP Miguel Induráin|GP Miguel Induráin]]
: 7.mesto [[Gran Premio di Lugano]]
;2020 &lt;small&gt;(9 zmag)&lt;/small&gt;
: [[Državno prvenstvo]]
::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]]
::2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]]
: 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]]
::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji
::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar
::zmagal v treh etapah (št. 9, 15 &amp; 20-kronometer)
: 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Volta a la Comunitat Valenciana]]
::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar
::zmagal dve etapi (št.2 in 4)
: 2.mesto Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]
::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar
::zmagal v eni etapi (št. 5)
: 3.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]]
: 4.mesto Skupno [[Dirka po Dofineji]]
: 9.mesto [[Valonska puščica]]
;2021 &lt;small&gt;(13 zmag)&lt;/small&gt;
: 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]]
::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji
::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar
::zmagal v treh etapah (št. 5-kronometer, 17 in 18)
: 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Tirreno–Adriatico]]
::1.mesto {{cjersey|green}} Gorski cilji
::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar
::zmagal v eni etapi (št. 4)
: 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]
::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar
::zmagal v eni etapi (št. 3)
: 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]]
::1.mesto {{cjersey|blue}} Gorski cilji
::zmagal v eni etapi (št. 2)
: 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]]
: 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]]
: [[Olimpijske igre]]
:: 3. mesto [[File:Bronze medal olympic.svg|20px]] [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] ([[Tokio]])
: [[Državno prvenstvo]]
::3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]]
::5.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]]
: 3.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]]
::zmagal v eni etapi (št. 3)
: 3.mesto [[Tri doline Vareseja]]
: 4.mesto [[Milano–Torino]]
: 5.mesto Cestna dirka, UEC Evropsko prvenstvo
: 7.mesto [[Strade Bianche]]
: 10.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo
;2022 &lt;small&gt;(16 zmag)&lt;/small&gt;
: 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]
::1.mesto {{cjersey|purple}} Najboljši šprinter
::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar
::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 6)
: 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]
::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar
::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 7)
: 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]]
::1.mesto {{cjersey|red}} Najboljši šprinter
::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 5)
: 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]]
: 1.mesto [[Strade Bianche]]
: 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]]
: 1.mesto [[Tri doline Vareseja]]
: 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji]]
::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar
::zmagal v treh etapah (št. 6, 7 in 17)
::v [[File:Jersey yellow.svg|20px]] vodilnega skupna na petih etapah (št.6, 7, 8, 9, 10)
: 2.mesto [[Dirka po Emiliji]]
: 4.mesto [[Dirka po Flandriji]]
: 5.mesto [[Milano–San Remo]]
: 6.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo
: 10.mesto [[Skozi Flandrijo]]
;2023 &lt;small&gt;(17 zmag)&lt;/small&gt;
: [[Državno prvenstvo]]
::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]]
::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]]
: 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Pariz–Nica]]
::1.mesto [[File:Jersey dark green.svg|20px]] Najboljši šprinter
::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar
::zmagal v treh etapah (št. 4, 7 in 8)
: 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Vuelta a Andalucía]]
::1.mesto {{cjersey|green}} Najboljši sprinter
::zmagal v treh etapah (št. 1, 2 in 4)
: 1.mesto [[Dirka po Flandriji]]
: 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]]
: 1.mesto [[Amstel Gold Race]]
: 1.mesto [[Valonska puščica]]
: 1.mesto [[Clásica Jaén Paraíso Interior]]
: 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]]
::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar
::zmagal v dveh etapah (št. 6 in 20)
: 2.mesto [[Dirka po Emiliji]]
: 3.mesto [[File:Bronze medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Glasgow]])
: 3.mesto [[E3 Saxo Bank Classic]]
: 3.mesto [[Coppa Sabatini]]
: 4.mesto [[Milano–San Remo]]
: 4.mesto [[Giro della Toscana]]
: 5.mesto [[Tri doline Vareseja]]
;2024 &lt;small&gt;(25 zmag)&lt;/small&gt;
: 1.mesto [[Strade Bianche]]
: 1.mesto Skupno [[Dirka po Kataloniji]]
::1.mesto [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]] Po točkah
::1.mesto [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]] Gorski cilji
::zmagal v štirih etapah (št. 2, 3, 6 in 7)
: 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]]
: 1.mesto {{cjersey|pink}} Skupno [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]
::1.mesto {{cjersey|azul}} Gorski cilji 
::zmagal v šestih etapah (št. 2, 7 (ITT), 8, 15, 16 in 20)
: 1. mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] 
::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji 
::zmagal v šestih etapah (št. 4, 14, 15, 19, 20 in 21)
: 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]]
: 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Zürich]])
: 1.mesto [[Dirka po Emiliji]]
: 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]]
: 3.mesto [[Milano–San Remo]]
: 7.mesto [[Velika nagrada Québeca]]
;2025 &lt;small&gt;(20 zmag)&lt;/small&gt;
: 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]
::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 7)
: 1.mesto [[Dirka po Flandriji]]
: 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]]
: 1.mesto [[Strade Bianche]]
: 1.mesto [[Valonska puščica]]
: 1.mesto {{cjersey|Dauphine}} Skupno [[Dirka po Dofineji]]
::zmagal v treh etapah (št.1, 6 in 7)
: 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] 
::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji 
::zmagal v štirih etapah (št. 4, 7, 12 in 13)
: 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Kigali]])
: 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|EP v cestni dirki]] ([[Guilherand-Granges]])
: 1.mesto [[Tri doline Vareseja]]
: 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]]
: 2.mesto [[Pariz–Roubaix]]
: 2.mesto [[Amstel Gold Race]]
: 2.mesto [[Velika nagrada Montréala]]
: 3.mesto [[Milano–San Remo]]
: 4.mesto [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|SP v kronometru]] ([[Kigali]])
;2026 &lt;small&gt;(9 zmag)&lt;/small&gt;
: 1.mesto [[Strade Bianche]]
: 1.mesto [[Milano–San Remo]]
: 1.mesto [[Dirka po Flandriji]]
: 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]]
: 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Romandiji]]
::zmagal v štirih etapah (št.1, 2, 4 in 5)
: 2.mesto [[Pariz–Roubaix]]
{{div col end}}

== Statistika ==

=== Etapne dirke ===
Vse končne osvojene majice (in skupno število dni v njih), ter vse etapne in skupne zmage.
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; width=160px|Dirka
! scope=&quot;col&quot; width=85px| Skupno
! scope=&quot;col&quot; width=85px| Po točkah
! scope=&quot;col&quot; width=85px| Gorski cilji
! scope=&quot;col&quot; width=85px| Mladi kolesar
! scope=&quot;col&quot; width=85px| Etapne zmage
! scope=&quot;col&quot; width=89px| Skupne zmage
|-
| colspan=7 align=center style=&quot;border-top-width:10px&quot;|↓ '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|GRAND TOUR]]''' ↓
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]]
| {{cjersey|pink}}&lt;br&gt;&lt;small&gt;(20 dni)&lt;/small&gt;
| —
| {{cjersey|blue}}&lt;br&gt;&lt;small&gt;(20 dni)&lt;/small&gt;
| —
| 6
| bgcolor=#F5F5F5|'''1'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]]
| {{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}&lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|54 dni]])&lt;/small&gt;
| —&lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Zelena majica#Število dni v zeleni majici|2 dni]])&lt;/small&gt;
| {{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}&lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|26 dni]])&lt;/small&gt;
| {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}&lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Bela majica#Število dni v beli majici|75 dni]])&lt;/small&gt;
| 21
| bgcolor=#F5F5F5|'''4'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]]
| — 
| —
| —
| {{cjersey|white}}&lt;br&gt;&lt;small&gt;(7 dni)&lt;/small&gt;
| 3
| bgcolor=#F5F5F5| —
|- bgcolor=#E3DAC9 style=&quot;text-align:center;&quot;
|  align=center| '''Skupaj'''
| '''74 dni''' 
| '''2 dni'''
| '''46 dni'''
| '''82 dni'''
| '''30 etap'''
| '''5 zmag'''
|-
| colspan=7 align=center style=&quot;border-top-width:10px&quot;|↓ '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|VELIKE ENOTEDENSKE DIRKE]]''' ↓
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]]
| {{cjersey|yellow}}&lt;br&gt;&lt;small&gt;(5 dni)&lt;/small&gt;
| {{cjersey|dark green}}&lt;br&gt;&lt;small&gt;(3 dni)&lt;/small&gt;
| —
| {{cjersey|white}}&lt;br&gt;&lt;small&gt;(7 dni)&lt;/small&gt;
| 3
| bgcolor=#F5F5F5|'''1'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]
| {{cjersey|blue}}{{cjersey|blue}}&lt;br&gt;&lt;small&gt;(8 dni)&lt;/small&gt;
| [[File:Jersey violet.svg|20px]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(4 dni)&lt;/small&gt;
| {{cjersey|green}}&lt;br&gt;&lt;small&gt;(4 dni)&lt;/small&gt;
| {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}&lt;br&gt;&lt;small&gt;(9 dni)&lt;/small&gt;
| 3
| bgcolor=#F5F5F5|'''2'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]]
| [[File:Jersey green lines volta.svg|20px]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(6 dni)&lt;/small&gt;
| [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(6 dni)&lt;/small&gt;
| [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(6 dni)&lt;/small&gt;
| —
| 4
| bgcolor=#F5F5F5|'''1'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]]
| —
| —
| — &lt;br&gt;&lt;small&gt;(4 dni)&lt;/small&gt;
| [[File:Jersey light blue.svg|20px]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(1 dan)&lt;/small&gt;
| 1
| bgcolor=#F5F5F5| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]]
| [[File:Jersey yellow.svg|20px]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(5 dni)&lt;/small&gt;
| [[File:Jersey orange.svg|20px]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(5 dni)&lt;/small&gt;
| —
| —
| 4
| bgcolor=#F5F5F5|'''1'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]]
| {{cjersey|Dauphine}}&lt;br&gt;&lt;small&gt;(4 dni)&lt;/small&gt;
| {{cjersey|dark green}}&lt;br&gt;&lt;small&gt;(3 dni)&lt;/small&gt;
| — &lt;br&gt;&lt;small&gt;(1 dan)&lt;/small&gt;
| —
| 3
| bgcolor=#F5F5F5|'''1'''
|- bgcolor=#E3DAC9 style=&quot;text-align:center;&quot;
|  align=center| '''Skupaj'''
| '''28 dni''' 
| '''21 dni'''
| '''15 dni'''
| '''17 dni'''
| '''18 etap'''
| '''6 zmag'''
|}
* &lt;small&gt;Na veliki enotedenski dirki po [[Dirka po Švici|Švici]] ni še nikoli nastopal.&lt;/small&gt;

=== Prestižne enodnevne dirke ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; width=69px|Uvrstitev
! scope=&quot;col&quot; width=185px|Dirka
! scope=&quot;col&quot; width=89px|Tekmovanje
! scope=&quot;col&quot; width=182px|Leto 
|-
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot;|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}}
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| [[File:Gold medal olympic.svg|30px]] [[Olimpijske igre]]
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot;|[[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|cestna dirka]]
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot;|[[Tokio]] ([[Slovenija na Poletnih olimpijskih igrah 2020|2021]])
|-
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot;|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}}
! scope=&quot;row&quot; rowspan=3 style=&quot;border-top-width:6px&quot;| [[File:Jersey rainbow.svg|30px]] [[Svetovno prvenstvo]]
| align=center rowspan=3 style=&quot;border-top-width:6px&quot;|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestna dirka]] 
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot;|[[Kigali]] (2025)
|-
| align=center|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}}
| align=center|[[Zürich]] (2024)
|-
| align=center|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}}
| align=center|[[Glasgow]] (2023)
|-
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot;|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}}
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| [[File:European champion jersey 2016.svg|30px]] [[Evropsko prvenstvo]]
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot;|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestna dirka]] 
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot;|[[Guilherand-Granges]] (2025)
|-
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot;|'''1 x prvak'''
! scope=&quot;row&quot; rowspan=3 style=&quot;border-top-width:6px&quot;| [[File:MaillotEslovenia.PNG|30px]] [[Državno prvenstvo]]
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot;|[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]]
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot;|[[Radovljica]] (2023)
|-
| align=center rowspan=2|'''3 x prvak'''
| align=center rowspan=2|[[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometer]]
| align=center|[[Ljubljana]] (2019)
|-
| align=center|[[Pokljuka]] (2020, 2023) 
|-
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot; rowspan=4|'''13 zmag'''
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]]
| align=center rowspan=4 style=&quot;border-top-width:6px&quot;|[[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniki]]
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2026
|-
! scope=&quot;row&quot;|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]]
| align=center|2023, 2025, 2026
|-
! scope=&quot;row&quot;|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]]
| align=center|2021, 2024, 2025, 2026
|-
! scope=&quot;row&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]]
| align=center|2021, 2022, 2023, 2024, 2025
|-
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot; rowspan=6|'''12 zmag'''
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]]
| align=center rowspan=6 style=&quot;border-top-width:6px&quot;|[[Kolesarska klasika|klasike]]
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2022, 2024, 2025, 2026
|-
! scope=&quot;row&quot;|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]]
| align=center|2023
|-
! scope=&quot;row&quot;|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]]
| align=center|2023, 2025
|-
! scope=&quot;row&quot;|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]]
| align=center|2022, 2024
|-
! scope=&quot;row&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]]
| align=center|2024
|-
! scope=&quot;row&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]]
| align=center|2022, 2025
|}

=== Izjemni dosežki ===
* edini v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] zmagal 3x zapored.
* prvi v 134 letni zgodovini, ki je uspel zmagati 4 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zapored.
* v istem letu je 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckx štirikrat).
* osmi kolesar v zgodovini, ki je spomenik [[Dirka po Flandriji|Dirke po Flandriji]] osvojil trikrat.
* edini v zgodovini ki je dvojček [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] + [[Dirka po Lombardiji|Lombardija]] osvojil 2-krat.
* edini v zgodovini se je na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v sezoni uvrstil na stopničke.
* Spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]] je kot četrti v zgodovini osvojil trikrat zapored.
* edini v zgodovini, ki se je na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] vsaj 11-krat zapored uvrstil na stopničke.
* z 26 leti in 309 dnevi starosti je postal najmlajši 4-kratni zmagovalec [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]].
* šele 8. kolesar v zgodovini, ki je uspel ubranit naslov svetovnega prvaka na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]].
* eden izmed 3 kolesarjev v zgodovini, ki so osvojili [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] ([[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Franciji|Tour]] + [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP]] v istem letu).
* je edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo v cestni dirki]].
* eden izmed 8 kolesarjev v zgodovini, ki so v istem istem koledarskem letu osvojili dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]].
* sploh edini v zgodovini, ki je katerega od petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], uspel zmagati 5-krat zapored ([[Dirka po Lombardiji|Lombardijo]]).
* eden izmed 114 kolesarjev v zgodovini, ki so dosegli etapne zmage na vseh treh tritedenskih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirkah.
* edini v zgodovini, ki je na svojih prvih 8 zaporednih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] nastopih, skupno vselej stal na zmagovalnem odru. 
* osvojil je skupno 11 seštevkov (4-krat [[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|rumeno]], 3-krat [[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|pikčasto]] in 4-krat [[Bela majica#Število dni v beli majici|belo]] majico), največ v zgodovini [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]].
* šele drugi v zgodovini po Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] (2025, 2026).
* prvi in edini kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Italiji|Giro]], [[Dirka po Franciji|Tour]], [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestno dirko svetovnega prvenstva]] in vsaj 2 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]].
* prvi in edini v zgodovini, ki je 6 let zapored (med 2020 in 2025) v končnem seštevku stal na zmagovalnem odru [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]].
* in je kot edini v zgodovini v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in naslov tako [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] kot tudi [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki.
* šele drugi v zgodovini po [[Eddy Merckx|Eddyu Merckxu]] (1969, 1975), ki je osvojil otvoritveni dvojček spomenikov [[Milano–San Remo]] in [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]].

=== Ostalo ===
* 117 profesionalnih zmag 
* 13 skupno osvojenih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]]
* 5 skupno osvojenih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirk 
* 2-kratni svetovni prvak na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]
* 1-kratni evropski prvak na [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestni dirki]]
* 6 skupno osvojenih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]]
* rekordnih 255 tednov (skupno) na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]]
* rekordnih 5-krat je tudi sezono zaključil na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]]
* rekordne 4 osvojene [[Bela majica#Število dni v beli majici|bele majice]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]]
* rekordnih 75 dni (skupno) v [[Bela majica#Število dni v beli majici|beli majici]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]]

== Profesionalne zmage (117) ==
V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne. Z [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|117 zmagami]] (je 21. na večni lestvici).&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.procyclingstats.com/statistics/start/all-time-wins-ranking|title=All time wins ranking-Lestvica moških profesionalnih zmag|publisher=procyclingstats.com|date=30. april 2026}}&lt;/ref&gt;
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; width=40px|Leto
! scope=&quot;col&quot; width=40px|Zmaga
! scope=&quot;col&quot; width=250px|Dirka
! scope=&quot;col&quot; width=100px| Opomba
! scope=&quot;col&quot; width=133px| Serija
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8|2019
| align=center|1.
| align=left|{{flagicon|POR}} Volta ao Algarve
| align=center|2. etapa
| align=left|UCI Europe Tour &lt;small&gt;(2.HC)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|2.
| align=left|{{flagicon|POR}} '''Volta ao Algarve'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI Europe Tour &lt;small&gt;(2.HC)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|3.
| align=left|{{flagicon|USA}} Dirka po Kaliforniji
| 6. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|4.
| align=left|{{flagicon|USA}} '''Dirka po Kaliforniji'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|5.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]]
| Enodnevna
| align=left|Državno prvenstvo
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|6.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]]
| 9. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|7.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]]
| 13. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|8.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]]
| 20. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=9 style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2020
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot;|9.
| align=left style=&quot;border-top-width:6px&quot;|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana 
| style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2. etapa
| style=&quot;border-top-width:6px&quot; align=left|UCI ProSeries &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|10.
| align=left|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana 
| 4. etapa
| align=left|UCI ProSeries &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|11.
| align=left|{{flagicon|ESP}} '''Volta a la Comunitat Valenciana''' 
| '''Skupno'''
| align=left|UCI ProSeries &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|12.
| align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]
| 5. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|13.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]]
| Enodnevna
| align=left|Državno prvenstvo
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|14.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]]
| 9. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|15.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]]
| 15. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|16.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]]
| 20. etapa (ITT)
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|17.
| align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2021
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot;|18.
| align=left style=&quot;border-top-width:6px&quot;|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]
| style=&quot;border-top-width:6px&quot;|3. etapa
| style=&quot;border-top-width:6px&quot; align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|19.
| align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|20.
| align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]
| 4. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|21.
| align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|22.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]]
| 3. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|23.
| align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]]
| bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]]
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|24.
| align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]]
| align=center|2. etapa
| align=left|UCI ProSeries &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|25.
| align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI ProSeries &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|26.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]]
| 5. etapa (ITT)
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|27.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]]
| 17. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|28.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]]
| 18. etapa 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|29.
| align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|30.
| align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]]
| bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]]
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=16 style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2022
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot;|31.
| align=left style=&quot;border-top-width:6px&quot;|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]
| style=&quot;border-top-width:6px&quot;|4. etapa
| style=&quot;border-top-width:6px&quot; align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|32.
| align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]
| 7. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|33.
| align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|34.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]]
| Enodnevna
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|35.
| align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]
| 4. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|36.
| align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]
| 6. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|37.
| align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|38.
| align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]]
| align=center|3. etapa
| align=left|UCI ProSeries &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|39.
| align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]]
| align=center|5. etapa
| align=left|UCI ProSeries &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|40.
| align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI ProSeries &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|41.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]]
| 6. etapa 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|42.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]]
| 7. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|43.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]]
| 17. etapa 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|44.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] 
| Enodnevna 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|45.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]]
| Enodnevna 
| align=left|UCI ProSeries &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|46.
| align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]]
| bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]]
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=17 style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2023
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot;|47.
| align=left style=&quot;border-top-width:6px&quot; bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ESP}} Clásica Jaén Paraíso Interior
| style=&quot;border-top-width:6px&quot;|Enodnevna
| style=&quot;border-top-width:6px&quot; align=left|UCI Europe Tour &lt;small&gt;(1.1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|48.
| align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía
| 1. etapa 
| align=left|UCI ProSeries &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|49.
| align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía
| 2. etapa
| align=left|UCI ProSeries &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|50.
| align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía
| 4. etapa 
| align=left|UCI ProSeries &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|51.
| align=left|{{flagicon|ESP}} '''Vuelta a Andalucía'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI ProSeries &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|52.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]]
| 4. etapa 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|53.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]]
| 7. etapa 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|54.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]]
| 8. etapa 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|55.
| align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Pariz–Nica]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|56.
| align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]]
| bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]]
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|57.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]]
| Enodnevna
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|58.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]]
| Enodnevna
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|59.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]]
| Enodnevna
| align=left|Državno prvenstvo
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|60.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]]
| Enodnevna
| align=left|Državno prvenstvo
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|61.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]]
| 6. etapa 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|62.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]]
| 20. etapa 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|63.
| align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]]
| bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]]
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=25 style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2024
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot;|64.
| align=left bgcolor=#FFFDD0 style=&quot;border-top-width:6px&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]]
| style=&quot;border-top-width:6px&quot;|Enodnevna
| align=left style=&quot;border-top-width:6px&quot;|UCI World Tour &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|65.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]]
| 2. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|66.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]]
| 3. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|67.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]]
| 6. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|68.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]]
| 7. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|69.
| align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|70.
| align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]]
| bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]]
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|71.
| align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]
| 2. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|72.
| align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]
| 7. etapa (ITT)
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|73.
| align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]
| 8. etapa 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|74.
| align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]
| 15. etapa 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|75.
| align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]
| 16. etapa 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|76.
| align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]
| 20. etapa 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|77.
| align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]'''
| '''Skupno''' 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|78.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]]
| 4. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|79.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]]
| 14. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|80.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]]
| 15. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|81.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]]
| 19. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|82.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]]
| 20. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|83.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]]
| 21. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|84.
| align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|85.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] 
| Enodnevna 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|86.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SUI}} [[Zürich]] 
| Enodnevna 
| align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] 
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|87.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] 
| Enodnevna 
| align=left|UCI ProSeries &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|88.
| align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]]
| bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]]
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=20 style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2025
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot;|89.
| align=left style=&quot;border-top-width:6px&quot;|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]
| style=&quot;border-top-width:6px&quot;|3. etapa
| style=&quot;border-top-width:6px&quot; align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|90.
| align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]
| 7. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|91.
| align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center&quot;|92.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]]
| Enodnevna
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|93.
| align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]]
| bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]]
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|94.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]]
| Enodnevna
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|95.
| align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]]
| bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]]
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|96.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]]
| 1. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|97.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]]
| 6. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|98.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]]
| 7. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|99.
| align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|100.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]]
| 4. etapa 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|101.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]]
| 7. etapa 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|102.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]]
| 12. etapa 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|103.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]]
| 13. etapa (ITT)
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|104.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]]
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|105.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|RWA}} [[Kigali]] 
| Enodnevna 
| align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] 
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|106.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|FRA}} [[Guilherand-Granges]] 
| Enodnevna 
| align=left|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|Evropsko prvenstvo]] 
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|107
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]]
| Enodnevna 
| align=left|UCI ProSeries &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|108.
| align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]]
| bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]]
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-alignhttps://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Povzetek_urejanja:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=9 style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2026
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot;|109.
| bgcolor=#FFFDD0 align=left style=&quot;border-top-width:6px&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]]
| style=&quot;border-top-width:6px&quot; align=center|Enodnevna
| align=left style=&quot;border-top-width:6px&quot;|UCI World Tour &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|110.
| align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]]
| bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]]
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|111.
| align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]]
| bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]]
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|112.
| align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]]
| bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]]
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|113.
| align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]]
| 1. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|114.
| align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]]
| 2. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|115.
| align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]]
| 4. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|116.
| align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]]
| 5. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|117.
| align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Romandiji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|}

==Odlikovanja in nagrade==
Doma in po svetu je prejel številne nagrade oz. nominacije za najboljšega kolesarja ali športnika leta. Upoštevani so le Top 10 rezultati:

===Nagrade===
*'''[[Vélo d'Or]]''' (2021, 2024, 2025) – prestižno &quot;Zlato kolo&quot; za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]].&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://www.cyclingweekly.com/news/tadej-pogacar-awarded-velo-dor-2021-prize|title=Tadej Pogačar awarded Velo d'Or 2021 prize|work=CyclingWeekly|access-date=25 November 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Zlato kolo 2025&quot;/&gt;
*'''[[Champion des champions]]''' (2025) – francoski [[L'Équipe]], ki to nagrado podeljuje od 1975, ga je razglasil za prvaka vseh prvakov sveta.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://tadejpogacar.com/tadej-is-the-champion-of-champions-of-2025/?v=ac5585d98646|title=Champion des champions 2025; Le Monde Est A Eux|work=tadejpogacar.com|date=25. december 2025}}&lt;/ref&gt;
*'''[[Marca Los 100 del Deporte]]''' (2025) – španska [[Marca]] ga je razglasila najboljšega mednarodnega (svetovnega) športnika leta.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://www.facebook.com/MARCA/videos/tadej-pogacar-triunfa-en-los100-como-mejor-deportista-internacional-el-esloveno-/1191066373005834/|title=Tadej Pogacar triunfa en #Los100|work=Marca|date=31. december 2025}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://www.marca.com/futbol/premios-marca/2025/12/30/pogacar-grande-mejor-deportista-internacional-ano-100-deporte.html|title=Pogacar ya es el más grande: mejor deportista|work=marca.com|date=31. december 2025}}&lt;/ref&gt;
*'''[[Mednarodni flandrijski kolesar leta]]''' (2021, 2022) – nagrada, ki jo podeljuje belgijsko flamski časopis [[Het Nieuwsblad]].&lt;ref&gt;{{Cite web |title=UITSLAG INTERNATIONALE FLANDRIEN 2021. Tadej Pogacar bekroont uniek seizoen met individuele prijs |url=https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |access-date=27 February 2022 |archive-date=27 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220227122115/https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |date=18 October 2022 |title=Remco Evenepoel en Lotte Kopecky zijn ook de Flandrien(ne) van het Jaar |url=https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |website=[[Sporza]] |language=nl |access-date=19 October 2022 |archive-date=19 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221019055230/https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt; 
*'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2024, 2025) – najboljši svetovni kolesar leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]].&lt;ref name=&quot;Zlato kolo 2025&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Pogačarju po sijajni sezoni pričakovano še tretje zlato kolo|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacarju-po-sijajni-sezoni-pricakovano-se-tretje-zlato-kolo/766375|website=[[Radiotelevizija Slovenija|MCC RTV Slovenija]]|date=25. december 2025}}&lt;/ref&gt;
*'''[[Rogovo zlato kolo]]''' (2021, 2022, 2024, 2025) – za slovenskega kolesarja sezone, ki jo od leta '82 podeljuje [[KD Rog]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Tadej Pogačar dobitnik zlatega kolesa, z mislimi že pri začetku priprav na sezono 2022|url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-zlato-kolo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-11-05|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Prestižna nagrada Zlato kolo najboljšim kolesarjem sezone|url=https://prijavim.se/index_page/news/19038/prestizna-nagrada-zlato-kolo-najboljsim-kolesarjem-sezone/|website=prijavim.se|date=12. oktober 2025}}&lt;/ref&gt;
*'''[[Slovenski kolesar leta]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo na gala &quot;[[Večeru zvezd]]&quot; podeljuje [[Kolesarska zveza Slovenije|KZS]].
*'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2021, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo podeljuje in izglasuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]].
*'''[[Slovenski športnik leta|Izstopajoča mlada športna osebnost leta v Sloveniji]]''' (2018) – nagrada podeljena v okviru Slovenskega športnika leta.

===Nominacije===
*'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus World Sportsman of the Year]]''' (2025, 2026) - prestižna nominacija Lauerus za najboljšega svetovnega športnika leta (športni oskar).
*'''[[Vélo d'Or]]''' (2020, 2022, 2023) – za &quot;Zlato kolo&quot; za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]].
*'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2023) – nominiran (drugi) za svetovnega kolesarja leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]].
*'''[[Najboljši športnik Evrope]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – 7., 6., 47., 57., 2. in 3. mesto od poljske tiskovne agencije (PAP).
*'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus Breakthrough Award of the Year]]''' (2021) - nominacija za nagrado za Laureusov svetovni športni preboj leta.
*'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2019, 2020, 2022) – nominiran za nagrado, ki jo podeljuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]].

===Odlikovanje===
*'''[[Red za zasluge (Slovenija)|Zlati red za zasluge]]''' (2021) – za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem.&lt;ref&gt;{{navedi splet
| title = Zlati red za zasluge | url = http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zlati-red-za-zasluge?OpenDocument | accessdate = 12. avgust 2021 }}&lt;/ref&gt;

== Večna lestvica ==
Najboljši kolesarji vseh časov po 2 lestvicah. 
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; width=52px|Uvrstitev
! scope=&quot;col&quot; width=135px|Lestvica
! scope=&quot;col&quot; width=80px|Točke
! scope=&quot;col&quot;|
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#EEDC82|'''6.'''
| align=center|procyclingstats.com
| align=center|1978,3
| &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rankings/me/all-time|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - procyclingstats|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}&lt;/ref&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#EEDC82 style=&quot;border-top-width:3px&quot;|'''5.'''
| align=center style=&quot;border-top-width:3px&quot;|cyclingranking.com
| align=center style=&quot;border-top-width:3px&quot;|41.863
| style=&quot;border-top-width:3px&quot;|&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.cyclingranking.com/riders/overall|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - cyclingranking|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}&lt;/ref&gt;
|}

==Sklici==
{{sklici}}

==Zunanje povezave==
{{kategorija v Zbirki}}
{{SocialLinks}}
* {{sports links}}

{{Slovenski športnik leta}}
{{Svetovni prvaki v kolesarstvu - cestna dirka}}
{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Pogačar, Tadej}}
[[Kategorija:Slovenski kolesarji]]
[[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]]
[[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]]
[[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2020]]
[[Kategorija:Prejemniki bronastih olimpijskih medalj za Slovenijo]]
[[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]]</text>
      <sha1>kjwobf52p5k9aet0chu6v8d9pugilof</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Olsztyn (Šlezijsko vojvodstvo)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>461447</id>
    <revision>
      <id>6687318</id>
      <parentid>6611395</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T15:07:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6687318</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3374" sha1="osu1iza9a8tcqczj8uu63nj2qrabogs" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje
|name                     = Olsztyn
|native_name              = 
|official_name              = 
|nickname                 = 
|motto                    = 
|image_skyline            = Olsztyn DK12.jpg
|imagesize                = 250px
|image_caption            = 
|image_flag                = 
|image_shield             = POL gmina Olsztyn COA new.svg
|pushpin_map              = Poljska
|pushpin_label_position   = top
|coordinates_region       = PL
|coordinates_display      = title,inline
|map_caption              = 
|subdivision_type         = [[seznam suverenih držav|Država]]
|subdivision_name         = {{POL}}
|subdivision_type1        = [[Vojvodstva Poljske|Vojvodstvo]]
|subdivision_name1        = [[Slika:POL województwo śląskie flag.svg|22px|Zastava Šlezijskega vojvodstva]] [[Šlezijsko vojvodstvo|Šlezijsko]]
|subdivision_type2        = [[povjat|Okrožje]]
|subdivision_name2        =  Čenstohova
|subdivision_type3        = 
|subdivision_name3        = 
|subdivision_type4        = 
|subdivision_name4        = 
|government_type          = 
|leader_title             = 
|leader_name              = 
|leader_title1            = 
|leader_name1             = 
|leader_title2            = 
|leader_name2             = 
|leader_title3            =
|leader_name3             = 
|established_title        = 
|established_date         = 
|established_title2       =  
|established_date2        = 
|established_title3       =  
|established_date3        = 
|area_total_km2           = 
|population_as_of         = 2011
|population_total         = 2540
|population_footnotes     = &lt;ref&gt;[http://www.polskawliczbach.pl/wies_Olsztyn Wieś Olsztyn (śląskie)] {{pl icon}}&lt;/ref&gt;
|population_density_km2   = 
|population_metro         = 
|timezone                 = 
|utc_offset               = 
|timezone_DST             = 
|utc_offset_DST           = 
|elevation_m              = 
|postal_code_type         = 
|postal_code              = 
|area_code                = 
|blank_name               = 
|blank_info               = 
|website                  = https://www.olsztyn-jurajski.pl/
|footnotes                = 
}}

'''Olsztyn''' je mesto na jugu [[Poljska|Poljske]] in sedež istoimenske občine. Leži okrog 25 km jugovzhodno od [[Čenstohova|Čenstohove]]. V Olsztynu so razvaline srednjeveškega gradu. Skozi naselje vodi [[Pot orlovih gnezd]].

1. januara 2022 dobil status [[mesto|mesta]]&lt;ref&gt;[https://polishnews.co.uk/new-cities-in-poland-10-new-cities-from-january-1-2022-lista/ New cities in Poland. 10 new cities from January 1, 2022] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220103170054/https://polishnews.co.uk/new-cities-in-poland-10-new-cities-from-january-1-2022-lista/ |date=2022-01-03 }} {{en icon}}&lt;/ref&gt;. Prej imel je ta status v letih 1488–1870&lt;ref&gt;[https://www.olsztyn-jurajski.pl/olsztyn-miastem/ Olsztyn miastem] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220103170052/https://www.olsztyn-jurajski.pl/olsztyn-miastem/ |date=2022-01-03 }} {{pl icon}}&lt;/ref&gt;.

== Galerija ==
&lt;gallery&gt;
Castle in Olsztyn.JPG|Razvaline gradu
Olsztyn DK12 (2).jpg|Glavni trg
Olsztyn DK12 (3).jpg|Cerkev
Jura - okolice Olsztyna tzw. mały Giewont - panoramio.jpg|Hribi v Olsztynu
&lt;/gallery&gt;

== Viri ==
{{sklici}}

{{pl-naselje-stub}}
[[Kategorija:Mesta na Poljskem]]
[[Kategorija:Šlezijsko vojvodstvo]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>osu1iza9a8tcqczj8uu63nj2qrabogs</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ksenija Klampfer</title>
    <ns>0</ns>
    <id>469006</id>
    <revision>
      <id>6687388</id>
      <parentid>6653496</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T18:25:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <comment>posodobitev</comment>
      <origin>6687388</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4909" sha1="6z5xvsruapi25wb0kxvciurw5s3h2md" xml:space="preserve">{{Infopolje Politik
|name=Ksenija Klampfer
|image=133. redna seja Vlade Republike Slovenije, 18. 12. 2024 (cropped).jpg
|order=
|order1=[[Minister za digitalno preobrazbo Republike Slovenije|Ministrica za digitalno preobrazbo Republike Slovenije]]
|termstart1=17. december 2024
|termend1=4. junij 2026
|premier1=[[Robert Golob]]
|predecessor1=[[Emilija Stojmenova Duh]]
|successor1=''položaj ukinjen''
|order2=[[Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije|Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije]]
|term_start2=13. september 2018
|term_end2=13. marec 2020
|premier2=[[Marjan Šarec]]
|predecessor2=[[Anja Kopač Mrak]]
|successor2=[[Janez Cigler Kralj]]
|term_start3=
|term_end3=
|birth_date=&lt;!-- Wikipodatki --&gt;
|birth_place=&lt;!-- Wikipodatki --&gt;
|death_date=
|death_place=
|constituency=
|party=[[Stranka modernega centra|SMC]] (do 2020)&lt;br/&gt;[[Lista Marjana Šarca|LMŠ]]&lt;br/&gt;[[Gibanje Svoboda]]
|party_election=
|education=
|profession=
|spouse=
|children=
|religion=
|signature=
|footnotes=
}}
'''Ksenija Klampfer''', [[Seznam slovenskih pravnikov|slovenska pravnica]] in [[Seznam slovenskih politikov|političarka]], * [[27. julij]] [[1976]].

Med letoma 2018 in 2020 je vodila Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Od decembra 2024 do junija 2026 je bila [[Minister za digitalno preobrazbo Republike Slovenije|ministrica za digitalno preobrazbo Republike Slovenije]].

== Življenjepis ==
Ksenija Klampfer je magistrica pravnih znanosti s specializacijo na področju evropskega gospodarskega prava ter ima opravljen državni pravniški izpit. Po zaključku univerzitetnega študija na [[Pravna fakulteta v Mariboru|Pravni fakulteti Univerze v Mariboru]] je svojo poklicno pot začela na [[Upravna enota Slovenske Konjice|Upravni enoti Slovenske Konjice]], kjer je med drugim osem let vodila oddelek za upravne notranje zadeve. Leta 2015 je bila imenovana za načelnico [[Upravna enota Maribor|Upravne enote Maribor]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=mag. Ksenija Klampfer {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-digitalno-preobrazbo/o-ministrstvu/mag-ksenija-klampfer/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2024-12-19|language=sl}}&lt;/ref&gt;

V letu 2017–2018 je bila državna sekretarka na Ministrstvu za javno upravo, v času [[13. vlada Republike Slovenije|13. vlade Republike Slovenije]] pa je bila [[Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije|ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ksenija Klampfer {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/zbirke/imenik-oseb/ksenija-klampfer/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2019-11-22|language=sl|first=Urad vlade Republike Slovenije za|last=komuniciranje}}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; Štirinajst dni po odstopu predsednika vlade [[Marjan Šarec|Marjana Šarca]] je v času dogovarjanja o morebitni novi koaliciji zavrnila vstop v vlado Janeza Janše in odstopila z mesta podpredsednice stranke [[SMC|Stranka modernega centra]] in izstopila iz stranke. Nato se je pridružila [[Lista Marjana Šarca|Listi Marjana Šarca]] (LMŠ), kjer je postala podpredsednica sveta stranke.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Organi stranke|url=https://www.strankalms.si/o-stranki/organi-stranke/|website=Stranka LMŠ|accessdate=2021-03-19|language=sl-SI|archive-date=2021-04-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20210422183105/https://www.strankalms.si/o-stranki/organi-stranke/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

17. decembra 2024 je bila imenovana na mesto [[Minister za digitalno preobrazbo Republike Slovenije|ministrice za digitalno preobrazbo Republike Slovenije]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ksenija Klampfer imenovana za novo ministrico za digitalno preobrazbo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ksenija-klampfer-imenovana-za-novo-ministrico-za-digitalno-preobrazbo/730894|website=rtvslo.si|accessdate=2024-12-19|language=sl|first=M.|last=Z}}&lt;/ref&gt; Leta 2026 je na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah]] za [[Gibanje Svoboda]] kandidirala v volilnem okraju Slovenske Konjice. Dobila je 2.931 glasov (20,72 odstotka) in ni osvojila mandata poslanke.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2026-03-31|title=Izidi glasovanja|date=22. 3. 2026|publisher=Državna volilna komisija}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

{{13. Vlada Republike Slovenije}}
{{normativna kontrola}}
{{politician-stub}}

[[Kategorija:Slovenski pravniki]]
[[Kategorija:Slovenski politiki]]
[[Kategorija:Ministri za delo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Bivši člani Stranke modernega centra]]
[[Kategorija:Bivši člani Liste Marjana Šarca]]
[[Kategorija:Člani Gibanja Svoboda]]</text>
      <sha1>6z5xvsruapi25wb0kxvciurw5s3h2md</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Jernej Vrtovec</title>
    <ns>0</ns>
    <id>474356</id>
    <revision>
      <id>6687355</id>
      <parentid>6686681</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T16:59:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pv21</username>
        <id>142817</id>
      </contributor>
      <comment>minister v 16. vladi</comment>
      <origin>6687355</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9425" sha1="cq8ec1ggiga46z31mb9kw3h1x7v11iu" xml:space="preserve">{{Infopolje Predsednik
|name=Jernej Vrtovec
|image=&lt;!--WD--&gt;
|death_place=
|death_date=
|birth_place=
|birth_date=
|alma_mater=[[Univerza v Ljubljani]]
|term_start=4. junij 2026
|termend=
|term_start1=13. marec 2020
|termend1=1. junij 2022
|term_start2=
|term_end2=
|order=[[Minister za infrastrukturo Republike Slovenije|Minister za infrastrukturo in&lt;br&gt;energetiko Republike Slovenije]]
|order2=
|vicepresident=
|party=[[Nova Slovenija]]
|successor=
|predecessor=[[Alenka Bratušek]]
|successor1=[[Bojan Kumer]]
|predecessor1=[[Alenka Bratušek]]
|premier=[[Janez Janša]] ([[16. vlada Republike Slovenije|IV.]])
|premier1=[[Janez Janša]] ([[15. vlada Republike Slovenije|III.]])
}}
'''Jernej Vrtovec''', [[Seznam slovenskih teologov|slovenski teolog]] in [[Seznam slovenskih politikov|politik]], * [[24. maj]] [[1985]], [[Postojna]].

Vrtovec je po izobrazbi teolog, sicer pa dolgoletni slovenski politik. Leta 2014 je bil na listi stranke Nova Slovenija prvič izvoljen za poslanca v Državnem zboru Republike Slovenije, nato pa tudi v letih 2018, 2022 in 2026. Med letoma 2022 in 2022 je bil minister za infrastrukturo, od leta 2026 pa minister za infrastrukturo in energetiko. Je aktualni predsednik stranke [[Nova Slovenija]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vodstvo – Nova Slovenija – krščanski demokrati|url=https://nsi.si/ljudje/vodstvo/|accessdate=2026-03-16|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

== Izobraževanje ==
Leta [[2004]] je zaključil srednjo šolo, leta [[2013]] pa diplomiral na [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološki fakulteti]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]].&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=(PORTRET) Kdo je Jernej Vrtovec, novi predsednik stranke NSi?|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/jernej-vrtovec-najverjetnejsi-bodoci-predsednik-nsi-2753941/|website=www.dnevnik.si|date=2025-09-13|accessdate=2026-03-16|language=sl}}&lt;/ref&gt; Diplomiral je s temo, o kateri je 2016 izdal tudi knjigo: ''Vloga nadškofa Šuštarja pri osamosvojitvi Slovenije.''&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=&quot;V času osamosvajanja je bil nadškof Alojzij Šuštar izrazito povezovalen|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-casu-osamosvajanja-je-bil-nadskof-alojzij-sustar-izrazito-povezovalen/395612|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-16|language=sl|first=L.|last=L}}&lt;/ref&gt;

== Politika ==
Že v času srednje šole je ustanovil občinski odbor [[Nova Slovenija|Nove Slovenije]] v [[Komen|Komnu]]. Leta [[2005]] je postal generalni sekretar [[Mlada Slovenija|Mlade Slovenije]] - podmladka NSi, ki mu je od leta 2009 tudi predsedoval. Od leta 2009 do leta 2014 je opravljal funkcijo predstavnika za stike z javnostjo NSi.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Leta 2014 je bil izvoljen za poslanca, ponovno tudi leta 2018, 2022 in 2026.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pregled - Jernej Vrtovec|url=https://parlameter.si/p/jernej-vrtovec|website=parlameter.si|accessdate=2020-02-26|archive-date=2020-02-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20200226151236/https://parlameter.si/p/jernej-vrtovec|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

=== Minister za infrastrukturo ===
[[13. marec|13. marca]] [[2020]] je bil ob nastopu [[14. vlada Republike Slovenije|14. vlade Republike Slovenije]] pod vodstvom [[Janez Janša|Janeza Janše]] ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]]) imenovan na mesto [[Minister za infrastrukturo Republike Slovenije|ministra za infrastrukturo]] [[Slovenija|Republike Slovenije]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Jernej Vrtovec, minister za infrastrukturo {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-infrastrukturo/o-ministrstvu/jernej-vrtovec-minister-za-infrastrukturo/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2020-06-29|language=sl}}&lt;/ref&gt; V njegovem mandatu je stekel postopek za uvedbo elektronskih vinjet,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vlada sklenila: e-vinjeta v Slovenijo prihaja decembra prihodnje leto|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vlada-sklenila-e-vinjeta-v-slovenijo-prihaja-decembra-prihodnje-leto/533886|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-16|language=sl|first=T. K.|last=B}}&lt;/ref&gt; začela so se tudi dela na [[Tretja razvojna os|3. razvojni osi]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Začenja se gradnja severnega dela tretje razvojne osi|url=https://siol.net/posel-danes/novice/zacenja-se-gradnja-severnega-dela-tretje-razvojne-osi-536704|website=siol.net|accessdate=2020-10-15|language=sl}}&lt;/ref&gt; Uveljavljena je bila prepoved prehitevanja za [[Tovornjak|tovorna vozila]], težja od 7,5 ton.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Novembra po celotnem avtocestnem križu prepoved prehitevanja za tovornjake|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/novembra-po-celotnem-avtocestnem-krizu-prepoved-prehitevanja-za-tovornjake/590095|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-16|language=sl|first=La|last=Da}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kljub prepovedi se po avtocestah prehitevajo tovornjaki|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/kljub-prepovedi-se-po-avtocestah-prehitevajo-tovornjaki|website=www.delo.si|accessdate=2026-03-16|language=sl}}&lt;/ref&gt; Ob razrešitvi je dotedanji direktor [[Elektro Ljubljana|Elektra Ljubljana]] [[Andrej Ribič]] obtožil Vrtovca, da on stoji za razrešitvijo. Vrtovec je odgovarjal, da nima možnosti vplivati na kadrovanje v državnih podjetjih.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ribič: Za mojo razrešitvijo stoji minister Vrtovec. Vrtovec: Očitki so iz trte izviti.|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/ribic-za-mojo-razresitvijo-stoji-minister-vrtovec-vrtovec-ocitki-so-iz-trte-izviti/600321|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-16|language=sl|first=Al|last=Ma}}&lt;/ref&gt;

Ob koncu ministrskega mandata je bil štiri leta opozicijski poslanec v državnem zboru, v tem času pa bil tudi predsednik Komisije za nadzor javnih financ.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Jernej Vrtovec {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-infrastrukturo-in-energetiko/o-ministrstvu/jernej-vrtovec/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2026-06-09|language=sl}}&lt;/ref&gt; Na mesto ministra za infrastrukturo je bil vnovič imenovan po državnozborskih volitvah leta 2026, ko je Janez Janša sestavil 16. slovensko vlado, Vrtovec pa je skupaj s predsednikom stranke Demokrati postal podpredsednik vlade. Ministrstvu za infrastrukturo je bil ob tem dodan tudi resor za energetiko.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Primopredaja poslov na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2026-06-05-primopredaja-poslov-na-ministrstvu-za-okolje-podnebje-in-energijo/|website=Portal GOV.SI|date=2026-06-05|accessdate=2026-06-09|language=sl}}&lt;/ref&gt;

Ob začetku drugega ministrskega mandata je Jernej Vrtovec med drugim napovedal uvedbo nočnih del na avtocestnem omrežju, ki so se nato začela izvajati 8. junija 2026 na odseku pri Postojni.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pri Postojni stekla nočna dela. Vrtovec: Na tem odseku bomo dela pospešili za 20 do 30 dni.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pri-postojni-stekla-nocna-dela-vrtovec-na-tem-odseku-bomo-dela-pospesili-za-20-do-30-dni/784716|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-09|language=sl|first=Al|last=Ma}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Citat|title=Iran in Izrael ustavljata medsebojne napade; Libanon še naprej tarča|url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/jutranja-kronika/44/175227850|accessdate=2026-06-09|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}&lt;/ref&gt;

=== Predsednik NSi ===
1. avgusta 2025 je Vrtovec napovedal kandidaturo za predsednika Nove Slovenije, potem ko je dotedanji predsednik Tonin junija napovedal, da se umika iz vodstva stranke. Dobil je polno podporo kolegov iz [[Poslanska skupina Nove Slovenije|poslanske skupine]], na novinarski konferenci pa je v ospredje prioritet postavil razvojno koalicijo, ki bo po njegovem mnenju brez izključevanja postavila antipod [[15. vlada Republike Slovenije|vladi Roberta Goloba]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Jernej Vrtovec najavil kandidaturo za predsednika stranke NSi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jernej-vrtovec-najavil-kandidaturo-za-predsednika-stranke-nsi/753500|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-09-13|language=sl}}&lt;/ref&gt; Na kongresu, ki je potekal 13. septembra v [[Polzela|Polzeli]], je bil izvoljen za predsednika stranke. Dobil je 294 glasov delegatov, protikandidat Harej pa jih je prejel 48.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vajeti stranke NSi prevzel Jernej Vrtovec, vrnitev Ljudmile Novak|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vrtovec-ali-harej-kdo-bo-vodil-nsi.html|website=24ur.com|accessdate=2025-09-13|language=sl}}&lt;/ref&gt;

Vrtovec je stranko popeljal na državnozborske volitve 2026, ki se jih je NSi udeležila skupaj s strankama SLS in Fokus. Skupna lista je osvojila tretje mesto in devet poslanskih mest, od tega NSi sedem poslancev. Stranke so se odločile za vstop v 16. vlado Republike Slovenije, kjer je NSi dobila štiri resorje.

== Bibliografija ==
* ''[[Vloga nadškofa Šuštarja pri osamosvojitvi Slovenije]]''; [[Mohorjeva družba]], [[2016]]

== Glej tudi: ==
* [[Poslanska skupina Nove Slovenije]]

== Sklici ==
{{sklici}}{{14. Vlada Republike Slovenije}}{{7DZRS}}{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Vrtovec, Jernej}}
[[Kategorija:Slovenski politiki]]
[[Kategorija:Slovenski teologi]]
[[Kategorija:Poslanci 7. državnega zbora Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Poslanci 8. državnega zbora Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Poslanci 9. državnega zbora Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Člani Nove Slovenije]]
[[Kategorija:Diplomiranci Teološke fakultete v Ljubljani]]
[[Kategorija:Poslanci 10. Državnega zbora Republike Slovenije]]</text>
      <sha1>cq8ec1ggiga46z31mb9kw3h1x7v11iu</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Samostan Križa</title>
    <ns>0</ns>
    <id>475663</id>
    <revision>
      <id>6687723</id>
      <parentid>6311694</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T10:35:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6687723</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10375" sha1="47qq8495lu3a9mhyi44nuzk3t4bpr64" xml:space="preserve">{{Infobox church
| name                   = Samostan Križa
| fullname               = 
| other name             = 
| native_name            = Deir el-Mousallabeh, Deir es Salib&lt;ref&gt;Palmer, 1881, pp. [https://archive.org/stream/surveyofwesternp00conduoft#page/293/mode/1up 293], [https://archive.org/stream/surveyofwesternp00conduoft#page/315/mode/1up 315]&lt;/ref&gt;
| image                  = MinzarHamatzleva ST 04.jpg
| imagesize              = 
| caption                = Samostan v snegu
| pushpin map            = Izrael
| pushpin label position = right
| pushpin map alt        = 
| pushpin mapsize        = 
| map caption            = 
| coordinates            = {{coord|31|46|19.56|N|35|12|28.8|E|region:PS|display=inline,title}}
| country                = [[Izrael]] 
| location              =  [[Jerusalem]]
| denomination           = [[Vzhodna pravoslavna cerkev]]
| rite                  = 
| membership             = 
| attendance             = 
| website                = 
| former name            = 
| bull date              = 
| founded date           = 11. stoletje
| founder                = Giorgi-Prokhoreja iz Šavšetija
| funded_by               = 
| dedication             = 
| consecrated date       =
 
| status                 = 
| functional status      = aktiven
| heritage designation   = 
| designated date        = 
| architect              = 
| architectural type     =  samostanski kompleks
| style                  = Gruzijska arhitektura
| groundbreaking         =
| completed date         = 
| construction cost      = 
| closed date            = 
| demolished date        = 
| capacity               = 
|interior_area         = 
| materials             = 
| height            = 
| length                 = 
| width                  = 
| width nave             = 
| height nave            = 
| spire quantity         = 
| dome_quantity         = 
| deanery                = 
| synod                  = 
}}

[[Image:Monastery of the Cross Church.jpg|thumb|270px|Samostanska cerkev]]

'''Samostan Križa''' (hebrejsko: מנזר המצלבה, gruzijsko: ჯვრის მონასტერი, jvris ''monast'eri'') je [[samostan]] [[Vzhodna pravoslavna cerkev | Vzhodne pravoslavne cerkve]] v bližini Nayota v soseščini [[Jeruzalem]]a. Stoji v Dolini Križa in sodi pod [[Izraelski muzej]] in [[Kneset]].

== Zgodovina ==
Legenda pravi, da je bil samostan postavljen na pokopališču Adamove glave - čeprav se dve drugi lokaciji v Jeruzalemu prav tako sklicujeta na to čast - iz katere je zraslo drevo, ki je dalo les za [[križ]], na katerem je bil [[Križanje (smrtna kazen) |križan]] [[Jezus Kristus|Kristus]].&lt;ref&gt;Sylvester Saller &amp; Bellarmino Bagatti, [http://www.christusrex.org/www1/ofm/mad/articles/SallerLot.html#Sallb34 &quot;The Sanctity and Cult of Lot&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150923203245/http://www.christusrex.org/www1/ofm/mad/articles/SallerLot.html#Sallb34 |date=2015-09-23 }}, first published in ''The Town of Nebo (Khirbet el-Mekhayyat). With a Brief Survey of Other Ancient Christian Monuments in Transjordan'', Jerusalem 1949, 5.193–199. Accessed 2008-03-02&lt;/ref&gt;

Verjame se, da je bilo mesto prvotno posvečeno v 4. stoletju po navodilu rimskega cesarja [[Konstantin I. Veliki|Konstantina Velikega]], ki je mesto pozneje dal kralju Mirianu III. iz [[Kartli]]ja po spreobrnitvi njegovega kraljestva v krščanstvo leta 327 &lt;ref name=Lerner35&gt;The Wellspring of Georgian Historiography: The Early Medieval Historical Chronicle The Conversion of Katli and The Life of St. Nino, Constantine B. Lerner, England: Bennett and Bloom, London, 2004, p. 35&lt;/ref&gt;.

Samostan je zgradil Gruzijec Giorgi-Prokhoreja iz Šavšetija v 11. stoletju, v času kralja [[Bagrat IV. Gruzijski |Bagrata IV.]].

Pod sultanom Baibarjem (1260–77) so bili menihi umorjeni, potem ko so jih obtožili, da so vohuni za [[Mongolsko cesarstvo|Mongole]]. Leta 1305 je veleposlanik gruzijskega kralja, ki ga je podprl [[Andronik II. Paleolog]], pri sultanu An-Nasirju Muhammadu ibn Qalawunu dosegel ponovno posest samostana.&lt;ref&gt;Moudjir ed-dyn, 1876, pp. [https://archive.org/details/histoiredejrus00ulayuoft/page/173/mode/1up 173]-174&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Pringle34&gt;Pringle, 1998, p. [http://books.google.com/books?id=2Y0tA0xLzwEC&amp;pg=PA34  34]&lt;/ref&gt;

V začetku 1480-ih je Felix Fabri opisal: »... prišli smo do poštene cerkve, zraven nje pa je majhen samostan, v katerem prebivajo gruzijski menihi z ženami. Ko smo vstopili v cerkev, so nas vodili do visokega oltarja, ki naj bi stal na mestu, kjer je raslo drevo svetega križa« &lt;ref&gt;Fabri, 1893, pp. [https://archive.org/details/libraryofpalesti09paleuoft/page/1/mode/1up 1]-2&lt;/ref&gt;.

=== Osmansko obdobje ===
Franciscus Quaresmius ga je v zgodnjih 1600-ih opisal kot: »lep in prostoren, tlakovan z mozaičnim delom in okrašen z različnimi grškimi slikami. Še več, samostan je zdaj res velik, utrjen in udoben; toda prvotno je bil veliko večji, kot kažejo njegove ruševine.«&lt;ref&gt;Quaresmius, 1639, vol 2, p. [https://archive.org/details/bub_gb_CrAKMPCOumwC/page/n735/mode/1up 712]. As translated in Pringle, 1998, p. [http://books.google.com/books?id=2Y0tA0xLzwEC&amp;pg=PA35  35]&lt;/ref&gt;

Samostan so Gruzijci zaradi velikega dolga leta 1685 prodali grškemu pravoslavnemu patriarhu Dositeju II.&lt;ref name=Pringle35&gt;Pringle, 1998, p. [http://books.google.com/books?id=2Y0tA0xLzwEC&amp;pg=PA35  35]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.haaretz.com/news/features/georgia-s-new-ambassador-to-israel-bears-a-heavy-cross-1.422488 |title=Georgia's new ambassador to Israel bears a heavy cross, Haaretz |accessdate=2019-05-10 |archive-date=2014-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141007145818/http://www.haaretz.com/news/features/georgia-s-new-ambassador-to-israel-bears-a-heavy-cross-1.422488 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Trenutno ga zasedajo menihi grškega pravoslavnega patriarhata Jeruzalem.

Henry Maundrell je leta 1697 zapisal: »Samostan Grkov, ki je ime dobil po svetem Križu. Ta samostan je po svoji zgradbi zelo čeden in po svojem položaju čudovit. Toda tisto, kar si najbolj zasluži opozoriti je z razlogom ime in ustanovitev. Les iz katerega je bil narejen križ je tu, ker je tu zemlja, ki je hranila korenine, ki je rodila Drevo. Pod visokim oltarjem se vam prikaže luknja v tleh, kjer je stal panj Drevesa, [..] Po vrnitvi smo bili povabljeni v samostan, da si umijemo noge. Slovesnost, ki jo je vsakemu romarju priredil oče varuh sam. Celotna družba stoji naokoli in poje nekatere latinske hvalnice in ko to stori, pride vsak brat in poljubi romarjeve noge: vse to je bilo izvedeno z velikim redom in slovesno.« &lt;ref&gt;Maundrell, 1703, pp. [https://archive.org/details/gri_journeyfroma00maun/page/n121/mode/1up 92]-93&lt;/ref&gt;.

Ostanki samostana iz križarskega obdobja predstavljajo majhen del sedanjega kompleksa, večina pa je bila obnovljena in predelana. V križarskem oddelku je cerkev, vključno z jamo, kjer okno v tleh omogoča ogled mesta, kjer je drevo, iz katerega je bil (slovesno) izdelan križ, rastlo. Ostanki iz 4. stoletja so redki, med njimi je najpomembnejši fragment [[mozaik]]a. Glavni kompleks predstavlja bivalne prostore, muzej in prodajalno spominkov. V samostanski knjižnici je veliko gruzijskih [[rokopis]]ov.

=== Sodobnost ===
{{multiple image
| align = right
| image1 = Shota Rustaveli.jpg
| width1 = 100
| alt1 = 
| caption1 = 
| image2 = Rustaveli damage 2004.jpg
| width2 = 165
| alt2 = 
| caption2 = 
| footer = Rustavelijeva freska pred in po vandaliziranju leta 2004
}}

Junija 2004, tik pred obiskom [[Gruzija|gruzijskega]] predsednika [[Miheil Saakašvili|Miheila Sakašvilija]] v Izraelu, so [[freska|fresko]] legendarnega gruzijskega pesnika [[Šota Rustaveli|Šote Rustavelija]] na stebru znotraj cerkve oskrunili neznani posamezniki. Je edini obstoječi srednjeveški portret Rustavelija. Obraz in del spremljajočega napisa sta bila spraskana. Gruzija se je po incidentu uradno pritožila Izraelu.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/3867845.stm |title=Precious Jerusalem fresco defaced |date=2004-07-05 |publisher=BBC News}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice |first=Lily |last=Galili |archiveurl=https://archive.today/20191218213209/https://www.haaretz.com/1.4749449 |archivedate=2019-12-18 |url=https://www.haaretz.com/1.4749449 |title=Defaced Fresco of Georgian Hero Clouds Diplomatic Ties |work=Haaretz |date=2004-07-05}}&lt;/ref&gt; Fresko so na podlagi obstoječe dokumentacije restavrirali izraelski strokovnjaki. Podobni incidenti so se v samostanu zgodili v 1970-ih in 1980-ih letih. Gruzijski napisi so bili poslikani in nadomeščeni z grškimi. Na fotografiji freske ''Svet nadangelov'' iz leta 1901 so gruzijski napisi, vendar so fotografije iz leta 1960 pokazale, da so bili napisi spremenjeni v grške; po čiščenju slik so se spet pojavili gruzijski napisi. Enako se je zgodilo v primeru ''Kristusa Anapesona'', 'Jezusa, ki se naslanja'.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.oxfordreference.com/view/10.1093/acref/9780195046526.001.0001/acref-9780195046526-e-1050 |title=Christ Anapeson |work=The Oxford Dictionary of Byzantium |publisher=Oxford University Press |date=1991 |editor-first=Alexander P. |editor-last=Kazhdan |accessdate=2014-11-21 }}&lt;/ref&gt; Na mnogih mestih (npr. V bližini figur svetega Luke in sv. Prohora) so pod nedavno dodanimi grškimi napisi jasno vidni obrisi gruzijskih črk.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Literatura ==
* Baedeker: ''Baedeker-Reiseführer. Israel-Palästina.'' 12. Auflage. Baedeker, Ostfildern 2010, ISBN 978-3-8297-1191-3, Seite 315
* [http://www.mfa.gov.il/MFADE/MFAArchive/2000_2009/2000/1/Fokus+Israel-+Jerusalem+-+Christliche+Architektur.htm]| Israelisches Außenministerium: &quot;Christliche Architektur&quot;
* Michel van Esbroeck: ''Le couvent de Sainte-Croix de Jérusalem selon les sources géorgiennes'': In: Studi sull’Oriente Cristiano 4 (2000) 139–170.

== Zunanje povezave ==
{{Commonscat|Monastery of the Cross}}
*[https://biblewalks.com/sites/CrossMonastery.html Monastery of the Cross], biblewalks
*Survey of Western Palestine, Map 17: [http://www.iaa-archives.org.il/zoom/zoom.aspx?folder_id=93&amp;type_id=6&amp;id=8379  IAA], [[:File:Survey_of_Western_Palestine_1880.17.jpg|Wikimedia commons]]

[[Kategorija:Samostani v Izraelu]]
[[Kategorija:Zgodovina Gruzije]]
[[Kategorija:Religija v Gruziji]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>47qq8495lu3a9mhyi44nuzk3t4bpr64</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Helena Jaklitsch</title>
    <ns>0</ns>
    <id>480076</id>
    <revision>
      <id>6687710</id>
      <parentid>6686879</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T09:59:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>Reverted 1 edit by [[Special:Contributions/~2026-33930-35|~2026-33930-35]] ([[User talk:~2026-33930-35|talk]]): Rv prejšnja fotografija je boljše kakovosti (TwinkleGlobal)</comment>
      <origin>6687710</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5063" sha1="377c16978mdeilzh8ubsvlr006dc89y" xml:space="preserve">{{for|pisateljico|Helena Jaklič}}
{{Infopolje Politik|birth_date|party=|alma_mater=[[Univerza v Ljubljani]]|birth_date=|party_election=[[Slovenska demokratska stranka]]|term_end3=|term_start3=|order2=|footnotes=|signature=|religion=|education=|profession=|children=|spouse=|constituency=|name=Helena Jaklitsch|death_place=|death_date=|birth_place=|successor2=|predecessor2=|term_end2=|term_start2=|successor=[[Matej Arčon]]|predecessor=[[Peter Jožef Česnik]]|term_end=1. junij 2022|term_start=[[13. marec]] [[2020]]|order=[[Minister za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu|Ministrica za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu]]|image=|premier=[[Janez Janša]] ([[14. vlada Republike Slovenije|III.]])}}
'''Helena Jaklitsch''', [[Slovenci|slovenska]] [[zgodovinar]]ka, * [[1. julij]] [[1977]], [[Novo mesto]]. 

Je nekdanja ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=dr. Helena Jaklitsch, ministrica brez resorja, pristojna za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu |url=https://www.gov.si/drzavni-organi/vladne-sluzbe/urad-vlade-za-slovence-v-zamejstvu-in-po-svetu/o-uradu-vlade-republike-slovenije-za-slovence-v-zamejstvu-in-po-svetu/dr-helena-jaklitsch-ministrica-brez-resorja-pristojna-za-podrocje-odnosov-med-republiko-slovenijo-in-avtohtono-slovensko-narodno-skupnostjo-v-sosednjih-drzavah-ter-med-republiko-slovenijo-in-slovenci-po-svetu/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2020-05-22|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Življenjepis ==
[[Rojstvo|Rodila]] se je v Novem mestu, slovensko-[[Kočevarji|kočevarski]] [[Družina|družini]].&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Dr. Helena Jaklitsch {{!}} Nova ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu – SVOBODNA SLOVENIJA|url=http://svobodnaslovenija.com.ar/dr-helena-jaklitsch-nova-ministrica-za-slovence-v-zamejstvu-in-po-svetu/|accessdate=2020-05-22|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] je leta 2002 diplomirala iz sociologije in [[Zgodovina|zgodovine]]. Iz slednje je leta 2009 še magistrirala, leta 2016 pa še doktorirala na temo slovenskega begunskega šolstva v taboriščih v Avstriji in Italiji od 1945 do 1950. Leta 2005 se je zaposlila na [[Minister za pravosodje Republike Slovenije|Ministrstvu za pravosodje Republike Slovenije]], kjer je sodelovala v procesu priprav in same izvedbe [[Svet Evropske unije|predsedovanja]] [[Slovenija|Slovenije]] [[Evropski svet|Evropskemu svetu]] v letu 2008. Ob dnevu pravosodja 4. novembra 2008 je prejela diplomo za nadpovprečne delovne uspehe ter za uspešno končane zahtevne projekte na področju pravosodja. 

Leta 2014 se je zaposlila na Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije, kjer je delovala v Službi za slovenski jezik ter nato na Direktoratu za ustvarjalnost.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

Leta 2022 je prejela odlikovanje viteza velikega križa, najvišje priznanje Republike Italije.

Kot zgodovinarka raziskuje predvsem slovensko zgodovino 20. stoletja ter zgodovino Kočevarjev. Je predsednica Slovenskega zgodovinskega društva za novejšo in sodobno zgodovino], podpredsednica [[Nova slovenska zaveza|Nove slovenske zaveze]] ter avtorica številnih strokovnih in drugih člankov. Dolga leta je bila tudi članica uredniškega odbora revije [[Tretji dan]]. Je tudi članica Komisije za Slovence po svetu pri Slovenski škofovski konferenci.{{cn}}

=== Ministrica za Slovence po svetu ===
13. marca 2020 je bila v kvoti [[Slovenska demokratska stranka|Slovenske demokratske stranke]] imenovana za [[Minister brez listnice|ministrico brez listnice]], [[Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu.|pristojno za Slovence v zamejstvu in po svetu]].&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Že pred ministrovanjem je aktivno spremljala slovensko izseljenstvo, večkrat je slovenske skupnosti po svetu tudi obiskala.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

Kot ministrica je obiskala Slovence v Argentini, Braziliji, Združenih državah Amerike, Kanadi, v Evropi in v državah Zahodnega Balkana. Redno se je udeleževala srečanj in dogodkov v vseh štirih slovenskih zamejstvih, v Avstriji, Italiji, na Hrvaškem in Madžarskem. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Novice |url=https://www.gov.si/novice/?cat%5B0%5D=1|website=Portal GOV.SI|date=2025-06-11|accessdate=2025-06-19|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

{{14. Vlada Republike Slovenije}}
{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Jaklitsch, Helena}}
[[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]]
[[Kategorija:Slovenski politiki]]
[[Kategorija:Ministri brez resorja Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]]
[[Kategorija:Magistrirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]]
[[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]]</text>
      <sha1>377c16978mdeilzh8ubsvlr006dc89y</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Minister za kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije</title>
    <ns>0</ns>
    <id>480094</id>
    <revision>
      <id>6687382</id>
      <parentid>6685022</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T18:18:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <comment>{{posodobi}}, menjava vlade, reorganizacija in preimenovanje ministrstva</comment>
      <origin>6687382</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3285" sha1="qzpw3ysr5y24z42g0zz46qywf3ba8j9" xml:space="preserve">{{posodobi|datum=junij 2026}}
{{Infobox official post
| post = Minister za kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije
| body = &lt;br /&gt;
| image name1 = Flag of Slovenia.svg
| image_size1 = 70px
| incumbent = [[Aleksander Jevšek]]
| incumbentsince = 1. junija 2022
| member_of = [[Vlada Republike Slovenije]]
| termlength = 4 leta
| first = [[Violeta Bulc]]
| residence = Kotnikova 5 &lt;br /&gt;1000 Ljubljana
| website = https://www.gov.si/drzavni-organi/vladne-sluzbe/sluzba-vlade-za-razvoj-in-evropsko-kohezijsko-politiko/
| image = Novinarska konferenca po redni seji vlade - 14. 03. 2024 - Aleksander Jevšek (cropped).jpg
}}'''Minister za kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije''' je politični vodja [[Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije|Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije]], ki ga predlaga [[predsednik Vlade Republike Slovenije]] in imenuje [[Državni zbor Republike Slovenije]] ter je po Zakonu o Vladi Republike Slovenije član [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]].

Ministrstvo je iz ravni službe vlade povišano 24. januarja 2023. Pred tem je organ vodil minister brez resorja, pristojen za razvoj, strateške projekte in kohezijo. Bil je [[minister brez listnice]] in član [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]], ki je vodil [[Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko|Službo Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/vladne-sluzbe/sluzba-vlade-za-razvoj-in-evropsko-kohezijsko-politiko/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2020-05-23|language=sl}}&lt;/ref&gt;

Trenutni minister je Aleksander Jevšek.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Aleksander Jevšek, minister brez resorja, pristojen za strateške projekte in kohezijo {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/vladne-sluzbe/sluzba-vlade-za-razvoj-in-evropsko-kohezijsko-politiko/o-sluzbi-vlade-republike-slovenije-za-razvoj-in-evropsko-kohezijsko-politiko/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-06-02|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Seznam ministrov ==

=== Minister brez listnice, pristojen za razvoj, strateške projekte in kohezijo ===
; [[12. vlada Republike Slovenije]]
* [[Violeta Bulc]] (18. september 2014 – 19. november 2014)
* [[Alenka Smerkolj]] (19. november 2014 – 13. september 2018)

; [[13. vlada Republike Slovenije]]
* [[Marko Bandelli]] (13. september 2018 – 13. november 2018)
* [[Iztok Purič]] (19. december 2018 – 20. september 2019)
* [[Angelika Mlinar]] (20. december 2019 – 13. marec 2020)

; [[14. vlada Republike Slovenije]]
* [[Zvone Černač|Zvonko Černač]] (13. marec 2020–1. junij 2022)

; [[15. vlada Republike Slovenije]]
* [[Aleksander Jevšek]] (1. junij 2022–24. januar 2023)

=== Minister za kohezijo in regionalni razvoj ===
; [[15. vlada Republike Slovenije]]
* [[Aleksander Jevšek]] (24. januar 2023– )

=== Minister za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj ===
; [[16. vlada Republike Slovenije]]

== Glej tudi: ==

* [[Minister brez listnice|Minister brez resorja]]

== Sklici ==
&lt;references /&gt;
{{Min RS}}

[[Kategorija:Ministri vlade Slovenije|Razvoj]]</text>
      <sha1>qzpw3ysr5y24z42g0zz46qywf3ba8j9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Lazar Tanasijević</title>
    <ns>0</ns>
    <id>481063</id>
    <revision>
      <id>6687633</id>
      <parentid>6622412</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T08:45:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>podatki z WD</comment>
      <origin>6687633</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2638" sha1="ls8obby1ru2aikly2hs7wozqbnwmdgk" xml:space="preserve">{{Infobox basketball biography|name=Lazar Tanasijević|height=203 cm|known_for=|career_start=2016|nationality={{SLO}}&lt;br&gt;{{SRB}}|birth_date=&lt;!-- WD --&gt;|weight_kg=105|birth_place=&lt;!-- WD --&gt;}}
'''Lazar Tanasijević''', [[Srbi|srbsko]]-[[Slovenci|slovenski]] [[košarkar]], * [[28. april]] [[1998]], [[Smederevska Palanka]], [[Srbija]].

Z višino 203 cm igra na pozicijah [[Krilo (košarka)|krila]] in [[Krilni center (košarka)|krilnega centra]], v nekaterih primerih pa lahko igra tudi na poziciji [[Center (košarka)|centra]].

== Življenje in kariera ==
Lazar je [[Slušna prizadetost|naglušni]] profesionalni košarkar. V rodni Srbiji je obiskoval osnovno šolo Akademik Radomir Lukić v Trnovču in Miloševcu do 5.razreda, potem se je zaradi očetove službe z družino preselil v Slovenijo, kjer je nadaljeval šolanje na osnovni šoli Vodmat v Ljubljani. Po prihodu v Slovenijo je Lazar začel trenirati košarko v osnovni šoli. Na osnovni šoli je treniral tri leta in z ekipo osvojil tretje mesto na prvenstvu osnovnih šol v Ljubljani. Po osnovni šoli se je vpisal v srednjo šolo na Zavodu za gluhe in naglušne v Ljubljani, z igranjem košarke pa je nadaljeval v [[KD Slovan]]. Tam se je zadržal dve leti, nato je šel v [[KD Ilirija]], kjer je nastopal za mladinsko ekipo, tam ga je tudi opazil pomočnik slovenske gluhe reprezentance Bogdan Tanasič, ki ga je povabil na treninge reprezentance, kjer je Lazar naredil vtis, zato je dobil slovenski potni list ter leta 2016 tudi odšel z reprezentanco na evropsko prvenstvo v Grčiji, kjer so osvojili končno četrto mesto. Po končanih dveh sezonah na Iliriji je prvič zaigral v članski konkurenci v KK Rosa Vrhnika. Naslednjo sezono je zaigral za KK Globus, vedar je zaradi nesoglasja s klubom in trenerjem odigral le del sezone. V sezoni 2019/20 je nastopal za ekipo KD Ježica. Po nedokončani sezoni 2019/20, ki jo je predčasno prekinila [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemija covida-19]], je v sezoni 2020/21 Lazar je za eno sezono šel v Srbijo. V sezoni 2021/22 pa je zaigral na Švedskem za ekipo Trollhatan BBK. 

== Nagrade ==
* Državno prvenstvo (2015): 1.Mesto
* Evropsko Prvenstvo (2016): 4.Mesto
* 3x3 turnir Vrhnika1: 4.Mesto
* 3x3 turnir Vrhnika2: 6.mesto
* 3x3 turnir Vrhnika3: 4.Mesto
* 3x3 turnir Vrhnika4: 2.Mesto
* 4.Kvalifikacijski turnir DP 3x3 2019: 5.M

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{sports links}}

{{DEFAULTSORT:Tanasijević, Lazar}}
[[Kategorija:Slovenski košarkarji]]
[[Kategorija:Krilni centri (košarka)]]
[[Kategorija:Krila (košarka)]]
[[Kategorija:Centri (košarka)]]
[[Kategorija:Slovenski Srbi]]</text>
      <sha1>ls8obby1ru2aikly2hs7wozqbnwmdgk</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Suzana Lep Šimenko</title>
    <ns>0</ns>
    <id>483494</id>
    <revision>
      <id>6687360</id>
      <parentid>6682194</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T17:04:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pv21</username>
        <id>142817</id>
      </contributor>
      <comment>ministrica</comment>
      <origin>6687360</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2474" sha1="979b77qpt4g2gfdnwc1yzekuxebtv7p" xml:space="preserve">{{Infopolje Funkcionar|name=Suzana Lep Šimenko|years_active=|term_end3=4. junij 2026|order1=[[Minister za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu|Ministrica za Slovence&lt;br&gt;v zamejstvu in po svetu]]|term_start1=|term_end1=|predecessor1=[[Matej Arčon]]|successor1=|order=|term_start=|term_end=|predecessor=|successor=|alma_mater=[[Univerza v Mariboru]]|occupation=&lt;!-- WD --&gt;|image=&lt;!--WD--&gt;|organization=|employer=|party=[[Slovenska demokratska stranka]]|spouse=|children=|parents=|awards=|signature=|signature_alt=|signature_size=|website=|footnotes=|box_width=|order3=[[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanka v Državnem zboru&lt;br&gt;Republike Slovenije]]|term_start3=1. avgust 2014|termstart1=4. junij 2026|premier1=[[Janez Janša]]}}'''Suzana Lep Šimenko''', [[Seznam slovenskih ekonomistov|slovenska ekonomistka]] in [[Seznam slovenskih politikov|političarka]], * [[30. oktober]] [[1979]], [[Maribor]]. 

Med letoma 2014 in 2026 je bila poslanska v Državnem zboru Republike Slovenije.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Politician|url=https://www.sds.si/o-stranki/vasi-predstavniki/poslanka-suzana-lep-simenko|website=www.sds.si|accessdate=2020-09-08|language=sl|archive-date=2020-08-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20200811223839/https://www.sds.si/o-stranki/vasi-predstavniki/poslanka-suzana-lep-simenko|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Od leta 2026 je ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu.

== Politika ==
V trenutnem sklicu Državnega zbora je članica naslednjih delovnih teles:

* [[Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Državnega zbora Republike Slovenije|Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu]] (članica)
* Odbor za finance (podpredsednica)
* [[Odbor za gospodarstvo Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za gospodarstvo]] (članica)
* Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo (članica)

== Glej tudi: ==

* [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke]]

== Sklici ==
&lt;references /&gt;{{Poslanska skupina SDS14}}{{Poslanska skupina SDS18}}

[[Kategorija:Slovenski poslanci]]
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Šimenko_Lep_Suzana}}
[[Kategorija:Člani Slovenske demokratske stranke|Lep Šimenko, Suzana]]
[[Kategorija:Poslanci 9. državnega zbora Republike Slovenije|Lep Šimenko, Suzana]]
[[Kategorija:Poslanci 10. Državnega zbora Republike Slovenije|Lep Šimenko, Suzana]]</text>
      <sha1>979b77qpt4g2gfdnwc1yzekuxebtv7p</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Siniša Malešević</title>
    <ns>0</ns>
    <id>494596</id>
    <revision>
      <id>6687255</id>
      <parentid>6287198</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T12:43:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>+intervju</comment>
      <origin>6687255</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3494" sha1="9cbt7hyheywfnu3e4w6yko7e42jveoq" xml:space="preserve">{{wikificiraj}}
{{infopolje oseba}}
Siniša Malešević, MRIA, MAE (rojen 5. aprila 1969 v Banja Luki, Bosna in Hercegovina) je irski učenjak, redni profesor / predstojnik sociologije na University College v Dublinu na Irskem. Je tudi višji sodelavec in izredni raziskovalec pri [[Conservatoire national des arts et métiers]] (CNAM), Pariz, Francija [1]. Maleševićev raziskovalni interes vključuje primerjalnozgodovinsko in teoretično preučevanje narodnosti, nacionalnih držav, nacionalizma, imperijev, ideologije, vojne, nasilja in sociološke teorije. Je avtor devetih in urednik osmih knjig in zvezkov, vključno z vplivnimi monografijami Ideologija, legitimnost in nova država (2002), Sociologija narodnosti (2004), Identiteta kot ideologija (2006) Sociologija vojne in nasilja (2010), Nacionalne države in nacionalizmi (2013), Vzpon organizirane brutalnosti (2017) in Prizemljeni nacionalizmi (2019). Vzpon organizirane brutalnosti je leta 2018 prejel izjemno knjižno nagrado oddelka Ameriškega sociološkega združenja za mir, vojno in socialne konflikte [2], „Grounded Nationalism“ pa je bil leta 2020 uvrščen na drugo mesto (častna omemba) nagrade Stein Rokkan za primerjalno Znanstvene raziskave [3]. Malešević je tudi avtor več kot 100 recenziranih člankov iz revij in poglavij knjig ter imel več kot 120 vabljenih pogovorov po vsem svetu. Njegovo delo je bilo prevedeno v številne jezike, vključno z albansko, arabsko, kitajsko, hrvaško, francosko, indonezijsko, japonsko, perzijsko, portugalsko, srbsko, špansko, turško in rusko. Prej je bil imenovan za raziskave in poučevanje na Inštitutu za mednarodne odnose (Zagreb), Centru za preučevanje nacionalizma CEU (Praga) - kjer je sodeloval s pokojnim Ernestom Gellnerjem - in na Irski narodni univerzi v Galwayu. Gostoval je tudi na profesorjih in štipendijah na Université Libre de Bruxelles (predsedujoči Eric Remacle, predstojnik za konfliktne in mirovne študije), na Inštitutu za humanistične vede na Dunaju, na Londonski ekonomski šoli, univerzi v Uppsali in na nizozemskem Inštitutu za napredne humanistične študije. in družbene vede, Amsterdam. Marca 2010 je bil izvoljen za člana Kraljevske irske akademije [4], decembra 2012 je bil izvoljen za pridruženega člana Akademije znanosti in umetnosti Bosne in Hercegovine [5], avgusta 2014 pa za člana Academia Europaea [6].


==Viri==
* http://www.ucd.ie/research/people/sociology/professorsinisamalesevic/&lt;/nowiki&gt;
* https://esd.cnam.fr/membres/sinisa-malesevic-1114070.kjsp?RH=1570546542219&lt;/nowiki&gt;
* http://www.asanet.org/asa-communities/asa-sections/current-sections/peace-war-and-social-conflict/section-peace-war-and-social-conflict-past-award-recipients&lt;/nowiki&gt;
* https://www.ucd.ie/sociology/newsandevents/latestnews/grounded-nationalisms-2020-rokkan/&lt;/nowiki&gt;
* https://ecpr.eu/news/news/details/611&lt;/nowiki&gt;
* https://sinisa2malesevic.wordpress.com/&lt;/nowiki&gt;
* https://www.ria.ie/sinisa-malesevic&lt;/nowiki&gt;
* http://www.anubih.ba/index.php?option=com_content&amp;view=article&amp;id=110&amp;Itemid=598&amp;lang=en&lt;/nowiki&gt;
* http://www.ae-info.org/ae/User/Malesevic_Sinisa&lt;/nowiki&gt;

== Zunanje povezave ==
* [Prof. dr. Siniša Malešević: Bolj kot svetovna vojna je nevarno večje število regionalnih vojn]. Intervju (1. 4. 2026). RTV Slovenija.

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Malešević, Siniša}}
[[Kategorija:Člani Academie Europaea]]
[[Kategorija:Podpisniki Deklaracije o skupnem jeziku]]
[[Kategorija:Irski akademiki]]</text>
      <sha1>9cbt7hyheywfnu3e4w6yko7e42jveoq</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687256</id>
      <parentid>6687255</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T12:44:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>/* Zunanje povezave */</comment>
      <origin>6687256</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3558" sha1="rs4sudxaqvsd1awo6e9g1eymjigkjbx" xml:space="preserve">{{wikificiraj}}
{{infopolje oseba}}
Siniša Malešević, MRIA, MAE (rojen 5. aprila 1969 v Banja Luki, Bosna in Hercegovina) je irski učenjak, redni profesor / predstojnik sociologije na University College v Dublinu na Irskem. Je tudi višji sodelavec in izredni raziskovalec pri [[Conservatoire national des arts et métiers]] (CNAM), Pariz, Francija [1]. Maleševićev raziskovalni interes vključuje primerjalnozgodovinsko in teoretično preučevanje narodnosti, nacionalnih držav, nacionalizma, imperijev, ideologije, vojne, nasilja in sociološke teorije. Je avtor devetih in urednik osmih knjig in zvezkov, vključno z vplivnimi monografijami Ideologija, legitimnost in nova država (2002), Sociologija narodnosti (2004), Identiteta kot ideologija (2006) Sociologija vojne in nasilja (2010), Nacionalne države in nacionalizmi (2013), Vzpon organizirane brutalnosti (2017) in Prizemljeni nacionalizmi (2019). Vzpon organizirane brutalnosti je leta 2018 prejel izjemno knjižno nagrado oddelka Ameriškega sociološkega združenja za mir, vojno in socialne konflikte [2], „Grounded Nationalism“ pa je bil leta 2020 uvrščen na drugo mesto (častna omemba) nagrade Stein Rokkan za primerjalno Znanstvene raziskave [3]. Malešević je tudi avtor več kot 100 recenziranih člankov iz revij in poglavij knjig ter imel več kot 120 vabljenih pogovorov po vsem svetu. Njegovo delo je bilo prevedeno v številne jezike, vključno z albansko, arabsko, kitajsko, hrvaško, francosko, indonezijsko, japonsko, perzijsko, portugalsko, srbsko, špansko, turško in rusko. Prej je bil imenovan za raziskave in poučevanje na Inštitutu za mednarodne odnose (Zagreb), Centru za preučevanje nacionalizma CEU (Praga) - kjer je sodeloval s pokojnim Ernestom Gellnerjem - in na Irski narodni univerzi v Galwayu. Gostoval je tudi na profesorjih in štipendijah na Université Libre de Bruxelles (predsedujoči Eric Remacle, predstojnik za konfliktne in mirovne študije), na Inštitutu za humanistične vede na Dunaju, na Londonski ekonomski šoli, univerzi v Uppsali in na nizozemskem Inštitutu za napredne humanistične študije. in družbene vede, Amsterdam. Marca 2010 je bil izvoljen za člana Kraljevske irske akademije [4], decembra 2012 je bil izvoljen za pridruženega člana Akademije znanosti in umetnosti Bosne in Hercegovine [5], avgusta 2014 pa za člana Academia Europaea [6].


==Viri==
* http://www.ucd.ie/research/people/sociology/professorsinisamalesevic/&lt;/nowiki&gt;
* https://esd.cnam.fr/membres/sinisa-malesevic-1114070.kjsp?RH=1570546542219&lt;/nowiki&gt;
* http://www.asanet.org/asa-communities/asa-sections/current-sections/peace-war-and-social-conflict/section-peace-war-and-social-conflict-past-award-recipients&lt;/nowiki&gt;
* https://www.ucd.ie/sociology/newsandevents/latestnews/grounded-nationalisms-2020-rokkan/&lt;/nowiki&gt;
* https://ecpr.eu/news/news/details/611&lt;/nowiki&gt;
* https://sinisa2malesevic.wordpress.com/&lt;/nowiki&gt;
* https://www.ria.ie/sinisa-malesevic&lt;/nowiki&gt;
* http://www.anubih.ba/index.php?option=com_content&amp;view=article&amp;id=110&amp;Itemid=598&amp;lang=en&lt;/nowiki&gt;
* http://www.ae-info.org/ae/User/Malesevic_Sinisa&lt;/nowiki&gt;

== Zunanje povezave ==
* [https://prvi.rtvslo.si/podkast/intervju-radio/3633109/175210823 Prof. dr. Siniša Malešević: Bolj kot svetovna vojna je nevarno večje število regionalnih vojn]. Intervju (1. 4. 2026). RTV Slovenija.

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Malešević, Siniša}}
[[Kategorija:Člani Academie Europaea]]
[[Kategorija:Podpisniki Deklaracije o skupnem jeziku]]
[[Kategorija:Irski akademiki]]</text>
      <sha1>rs4sudxaqvsd1awo6e9g1eymjigkjbx</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Okraji Češke</title>
    <ns>0</ns>
    <id>499530</id>
    <revision>
      <id>6687298</id>
      <parentid>6219952</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T14:42:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6687298</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7089" sha1="tvlhm05zz3japwj6o5zjuuk4fdfkdzi" xml:space="preserve">{{Infopolje Tipi podrazdelitev
| name               = Okraji Češke&lt;br&gt;Kraje České republiky
| alt_name           = 
| map                = [[File:CZ-cleneni.svg|250px]]
| category           = [[unitarna država]]
| territory          = [[Češka]]
| start_date         =
| current_number     = 13 + glavno mesto
| number_date        =
| population_range   = 294.664 ([[Karlovarski okraj|Karlovarski]]) – 1.385.141 ([[Osrednječeški okraj|Osrednječeški]])
| area_range         = 496,1 km² ([[Praga]]) – 11.015 km² (Osrednječeški)
| government         = Okrajna vlada, [[Vlada Češke republike]]
| subdivision        = [[Okrožja Češke|okrožja]] (''okres'')
}}

'''Okraji Češke''' ({{jezik-cs|Kraje České republiky}}) so samoupravne enote ([[okraj]]i) najvišje ravni upravne delitve [[Češka|Češke]]. Država je razdeljena na 13 okrajev, poseben status pa ima še češko glavno mesto [[Praga]], ki upravno ni del [[Osrednječeški okraj|Osrednječeškega okraja]], znotraj katerega leži, a služi tudi kot njegovo glavno mesto. Nadalje se delijo na [[Okrožja Češke|okrožja]] (''okresy''), ta pa na občine.

Okraji so statistične regije tretje ravni po [[klasifikacija statističnih teritorialnih enot v Evropski uniji|klasifikaciji statističnih teritorialnih enot v Evropski uniji]] (NUTS 3) in se za potrebe uveljavljanja kohezijske politike EU združujejo v kohezijske regije (NUTS 2). Praga in dva okraja – Osrednječeški ter [[Moravsko-šlezijski okraj|Moravsko-šlezijski]] – so z več kot 1,2 milijona prebivalcev dovolj veliki, da so hkrati tudi regije NUTS 2.&lt;ref name=&quot;OECD regional&quot;&gt;{{navedi knjigo| title=OECD Territorial Reviews: Czech Republic 2004 |year=2004 |publisher=OECD Publishing |doi=10.1787/9789264106413-en}}&lt;/ref&gt;

Sedanji okraji so bili ustanovljeni leta 2000 po določilih leta 1992 sprejete [[Ustava Češke republike|češke ustave]] in zahtevah [[Evropska unija|Evropske unije]]. Po padcu komunističnega režima leta 1989 je namreč vlada [[Petr Pithart|Petra Pitharta]] ukinila dotakratne okraje in prenesla večino administrativnih pristojnosti na lokalni ravni na okrožja. Leta 2003 so z uveljavitvijo obsežne reforme javne uprave večino teh pristojnosti prevzeli okraji in občine.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://english.radio.cz/death-districts-8069432 |title=The death of the districts |date=2003-03-01 |work=Radio Prague International |first=Dean |last=Vuletic |accessdate=2021-05-16 |archive-date=2010-02-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100215131346/http://www.radio.cz/en/article/36046 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Med odgovornostmi okrajev so poklicno izobraževanje in nekatere specializirane osnovne šole, vzdrževanje kulturnih spomenikov, vzdrževanje cest drugega in tretjega reda, večina javne zdravstvene oskrbe ter okoljska politika.&lt;ref name=&quot;OECD regional&quot;/&gt;

{{-}}
== Seznam okrajev ==
{|class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;text-align:right; font-size:100%;&quot;
!
!Okraj
!Češko ime&lt;br/&gt;(kraj)
!Glavno mesto
!Prebivalcev&lt;ref name=&quot;CSU2020&quot;&gt;{{navedi dokument |title = Počet obyvatel v regionech soudržnosti, krajích a okresech České republiky k 1. 1. 2020 |url = https://www.czso.cz/documents/10180/121739326/1300722001.pdf |date=2020-04-30 |accessdate=2021-05-15 |publisher=Český statistický úřad}}&lt;/ref&gt;&lt;br/&gt;&lt;small&gt;(na 1. januar 2020)&lt;/small&gt;
!Površina&lt;br/&gt;&lt;small&gt;(km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;)&lt;/small&gt;
!Gostota preb.&lt;br/&gt;&lt;small&gt;(/km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;)&lt;/small&gt;
!BDP&lt;ref name=&quot;BDP_stat&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.czso.cz/csu/xb/regionalni_hdp |title=Regionalni HDP |accessdate=2021-05-15 |publisher=Český statistický úřad}}&lt;/ref&gt;&lt;br/&gt;&lt;small&gt;(v milijonih [[češka krona|CZK]], 2019)&lt;/small&gt;
!BDP per capita&lt;ref name=&quot;BDP_stat&quot;/&gt;&lt;br/&gt;&lt;small&gt;(v tisočih CZK, 2019)&lt;/small&gt;
|-
!A
|align=&quot;left&quot;|[[slika:Flag of Prague.svg|22px]] [[Praga]]
|align=&quot;left&quot;|Hlavní město Praha
|align=&quot;left&quot;|Praga
|1.324.277
|496,10
|2670
|1566,0
|1191,0
|-
!S
|align=&quot;left&quot;|[[slika:Flag of Central Bohemian Region.svg|22px]] [[Osrednječeški okraj|Osrednječeški]]
|align=&quot;left&quot;|Středočeský
|align=&quot;left&quot;|Praga
|1.385.141
|11.014,97
|126
|667,4
|484,5
|-
!C
|align=&quot;left&quot;|[[slika:Flag of South Bohemian Region.svg|22px]] [[Južnočeški okraj|Južnočeški]]
|align=&quot;left&quot;|Jihočeský
|align=&quot;left&quot;|[[Češke Budejovice]]
|644.083
|10.056,79
|64
|281,8
|438,1
|-
!P
|align=&quot;left&quot;|[[slika:Flag of Plzen Region.svg|22px]] [[Plzenski okraj|Plzenski]]
|align=&quot;left&quot;|Plzeňský
|align=&quot;left&quot;|[[Plzen]]
|589.899
|7.560,93
|78
|278,7
|474,3
|-
!K
|align=&quot;left&quot;|[[slika:Flag of Karlovy Vary Region.svg|22px]] [[Karlovarski okraj|Karlovarski]]
|align=&quot;left&quot;|Karlovarský 
|align=&quot;left&quot;|[[Karlovi Vari]]
|294.664
|3.314,46
|89
|100,7
|341,5
|-
!U
|align=&quot;left&quot;|[[slika:Flag of Usti nad Labem Region.svg|22px]] [[Usteški okraj|Usteški]]
|align=&quot;left&quot;|Ústecký
|align=&quot;left&quot;|[[Ústí nad Labem]]
|820.965
|5.334,52
|154
|317,0
|386,4
|-
!L
|align=&quot;left&quot;|[[slika:Flag of Liberec Region.svg|22px]] [[Libereški okraj|Libereški]]
|align=&quot;left&quot;|Liberecký 
|align=&quot;left&quot;|[[Liberec]]
|443.690
|3.162,93
|140
|182,2
|411,4
|-
!H
|align=&quot;left&quot;|[[slika:Flag of Hradec Kralove Region.svg|22px]] [[Kralovehraški okraj|Kralovehraški]]
|align=&quot;left&quot;|Královéhradecký
|align=&quot;left&quot;|[[Hradec Králové]]
|551.647
|4.758,54
|116
|264,2
|479,3
|-
!E
|align=&quot;left&quot;|[[slika:Flag of Pardubice Region.svg|22px]] [[Pardubiški okraj|Pardubiški]]
|align=&quot;left&quot;|Pardubický
|align=&quot;left&quot;|[[Pardubice]]
|522.662
|4.518,63
|116
|220,3
|422,7
|-
!J
|align=&quot;left&quot;|[[slika:Flag of Vysocina Region.svg|22px]] [[Visočinski okraj|Visočinski]]
|align=&quot;left&quot;|Vysočina
|align=&quot;left&quot;|[[Jihlava]]
|509.813
|6.795,56
|75
|221,1
|434,0
|-
!B
|align=&quot;left&quot;|[[slika:Flag of South Moravian Region.svg|22px]] [[Južnomoravski okraj|Južnomoravski]]
|align=&quot;left&quot;|Jihomoravský
|align=&quot;left&quot;|[[Brno]]
|1.191.989
|7.194,56
|166
|601,8
|506,0
|-
!M
|align=&quot;left&quot;|[[slika:Flag of Olomouc Region.svg|22px]] [[Olomuški okraj|Olomuški]]
|align=&quot;left&quot;|Olomoucký
|align=&quot;left&quot;|[[Olomuc]]
|632.015
|5.266,57
|120
|264,6
|418,5
|-
!Z
|align=&quot;left&quot;|[[slika:Flag of Zlin Region.svg|22px]] [[Zlinski okraj|Zlinski]]
|align=&quot;left&quot;|Zlínský
|align=&quot;left&quot;|[[Zlín]]
|582.555
|3.963,55
|147
|266,5
|457,4
|-
!T
|align=&quot;left&quot;|[[slika:Flag of Moravian-Silesian Region.svg|22px]] [[Moravsko-šlezijski okraj|Moravsko-šlezijski]]
|align=&quot;left&quot;|Moravskoslezský
|align=&quot;left&quot;|[[Ostrava]]
|1.200.539
|5.426,83
|221
|516,6
|430,0
|-class=&quot;sortbottom&quot; style=&quot;background:#cccccc; align:left&quot;
!CZ
|align=&quot;left&quot;|'''{{flagu|Češka}}'''
|
|align=&quot;left&quot;|[[Praga]]
|'''10.693.939'''
|'''78.864,92'''
|'''136'''
|'''5.254.672,0'''
|'''492,5'''
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|Regions of the Czech Republic}}
* [http://www.asociacekraju.cz/ Zveza čeških okrajev]
* [https://www.czso.cz/csu/czso/regiony_mesta_obce_souhrn Regionalna statistika] na straneh Češkega statističnega urada

{{Okraji Češke}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Okraji Češke| ]]
[[Kategorija:Politika Češke]]
[[Kategorija:Geografija Češke]]</text>
      <sha1>tvlhm05zz3japwj6o5zjuuk4fdfkdzi</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Minister za digitalno preobrazbo Republike Slovenije</title>
    <ns>0</ns>
    <id>502922</id>
    <revision>
      <id>6687383</id>
      <parentid>6431807</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T18:20:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <comment>{{posodobi}}</comment>
      <origin>6687383</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3664" sha1="07z84bzdyxw19glxrg68afrkg9bvoyu" xml:space="preserve">{{posodobi|datum=junij 2026}}
{{Infobox official post
| post = Minister za digitalno preobrazbo Republike Slovenije
| body = &lt;br /&gt;
| image name1 = Flag of Slovenia.svg
| image_size1 = 70px
| incumbent = [[Ksenija Klampfer]]
| incumbentsince = 17. decembra 2024
| member_of = [[Vlada Republike Slovenije]]
| termlength = 
| first = [[Mark Boris Andrijanič]]
| residence = Gregorčičeva ulica 25&lt;br&gt;1000 Ljubljana
| website = 
| image = 133. redna seja Vlade Republike Slovenije, 18. 12. 2024 (cropped).jpg
}}'''Minister za digitalno preobrazbo Republike Slovenije''' je član [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]], pristojen za digitalizacijo države. Vodi [[Ministrstvo za digitalno preobrazbo Republike Slovenije]]. Do 24. januarja 2023 je položaj vodil minister brez resorja.

== Zgodovina ==
Položaj je bil kot minister brez resorja, pristojen za digitalno preobrazbo uveden 16. julija 2021, v času [[14. vlada Republike Slovenije|14. vlade Republike Slovenije]]. Kot prvi minister je bil na to mesto imenovan [[Mark Boris Andrijanič]] iz kvote Nove Slovenije.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Digitalizacija je nacionalna prioriteta za digitalni in zeleni preboj Slovenije {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2021-07-15-digitalizacija-je-nacionalna-prioriteta-za-digitalni-in-zeleni-preboj-slovenije/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2021-07-17|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Andrijanič je novi minister v slovenski vladi #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/dz-danes-o-andrijanicevi-kandidaturi-za-ministra-za-digitalno-preobrazbo-557053|website=siol.net|accessdate=2021-07-17|language=sl}}&lt;/ref&gt; Minister brez resorja je vodil [[Služba Vlade Republike Slovenije za digitalno preobrazbo|Službo Vlade Republike Slovenije za digitalno preobrazbo]].

24. januarja 2023 je 15. vlada Republike Slovenije spremenila Zakon o vladi Republike Slovenije, s čimer je položaj ministra brez listnice preoblikovala v ministra, [[Služba Vlade Republike Slovenije za digitalno preobrazbo|Službo Vlade Republike Slovenije za digitalno preobrazbo]] pa v [[Ministrstvo za digitalno preobrazbo Republike Slovenije]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kaj prinaša nov Zakon o Vladi Republike Slovenije {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-06-23-kaj-prinasa-nov-zakon-o-vladi-republike-slovenije/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2023-01-24|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=DZ s 55 glasovi potrdil listo ministrskih kandidatov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-s-55-glasovi-potrdil-listo-ministrskih-kandidatov/655412|website=rtvslo.si|accessdate=2023-01-24|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Seznam ministrov ==

=== Minister brez resorja, pristojen za digitalno preobrazbo ===
'''14. vlada Republike Slovenije'''
* [[Mark Boris Andrijanič]], (16. julij 2021–1. junij 2022)&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;
'''15. vlada Republike Slovenije'''
* [[Emilija Stojmenova Duh]], (1. junij 2022–24. januar 2023)

=== Minister za digitalno preobrazbo ===

* [[Emilija Stojmenova Duh]], (24. januar 2023–27. september 2024)
* ''[[Klemen Boštjančič]] (9. oktober 2024 – 17. december 2024; začasno pooblaščen)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Minister Boštjančič prevzel posle na Ministrstvu za digitalno preobrazbo {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2024-10-09-minister-bostjancic-prevzel-posle-na-ministrstvu-za-digitalno-preobrazbo/|website=Portal GOV.SI|date=2024-10-09|accessdate=2024-12-19|language=sl}}&lt;/ref&gt;''
* [[Ksenija Klampfer]] (17. december 2024– )

== Sklici ==
&lt;references /&gt;
{{VladaSLO}}{{Slovenija}}
[[Kategorija:Ministri vlade Slovenije|Digitalna preobrazba]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 2021]]</text>
      <sha1>07z84bzdyxw19glxrg68afrkg9bvoyu</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Franci Matoz</title>
    <ns>0</ns>
    <id>504978</id>
    <revision>
      <id>6687674</id>
      <parentid>6685596</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T09:19:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pv21</username>
        <id>142817</id>
      </contributor>
      <comment>minister</comment>
      <origin>6687674</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="40649" sha1="948zqn8icqc5b4lxfycckfjo5yptyno" xml:space="preserve">{{Infopolje Funkcionar|name=Franci Matoz|office2=[[Minister za notranje zadeve Republike Slovenije|Minister za notranje zadeve in javno upravo Republike Slovenije]]|termstart2=4. junij 2026|predecessor2=[[Branko Zlobko]] &lt;small&gt;not. zad.&lt;/small&gt;&lt;br&gt;[[Franc Props]] &lt;small&gt;jav. up.&lt;/small&gt;|party=SDS|premier2=[[Janez Janša]]|birth_date=16. september 1963|children=2|occupation=odvetnik, politik}}

'''Franci Matoz''', [[Slovenci|slovenski]] [[odvetnik]], [[politik]] in nekdanji [[policist]], * [[16. september]] [[1963]]&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://volitve.gov.si/dz2011/kandidati/lista_11.html|title=SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS|website=volitve.gov.si|archiveurl=https://web.archive.org/web/20111206183514/http://volitve.gov.si/dz2011/kandidati/lista_11.html|archivedate=6. december 2011|accessdate=6. september 2021}}&lt;/ref&gt; 

Deluje v nadzornih svetih [[Slovenske železnice|Slovenskih železnic]] in [[Luka Koper|Luke Koper]] ter upravnih odborih Družbe za upravljanje terjatev bank in FC Koper. Je svetnik [[Občina Ankaran|Občine Ankaran]].

Zaslovel je leta 2003, ko je zastopal [[Boris Popovič|Borisa Popoviča]]. Med njegovimi klienti so bili [[DARS|Dars]], [[Aerodrom Ljubljana]] in [[NKBM]].&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Osebno s Francijem Matozom: Miličnik, ki je postal odvetnik|url=https://old.delo.si/ozadja/osebno-s-francijem-matozom-milicnik-ki-je-postal-odvetnik.html|website=old.delo.si|date=2014-12-12|accessdate=2021-09-06|language=sl-si|first=Matija|last=Grah}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Sem najboljši in najlepši|url=https://www.dnevnik.si/1042292812|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-06|date=22. avgust 2009|last=Tanackovič|first=Tatjana|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104925/https://www.dnevnik.si/1042292812|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Leta 2013 je postal glavni odvetnik stranke [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] in [[Janez Janša|Janeza Janše]], ki je takrat odslovil odvetnico [[Nina Zidar Klemenčič|Nino Zidar Klemenčič]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Franci Matoz postaja glavni odvetnik Janeza Janše|url=https://www.dnevnik.si/1042575405|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=6. februar 2013|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104927/https://www.dnevnik.si/1042575405|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Sodelovanje s Popovičem in Janšo mu je zelo pomagalo pri kariernem vzponu.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nagrajeni odvetnik|url=https://www.mladina.si/209428/nagrajeni-odvetnik/|website=Mladina.si|accessdate=2021-09-06|date=30. julij 2021|last=Volk|first=Luka}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

Leta 2026 je postal minister za notranje zadeve in javno upravo v 16. vladi Republike Slovenije.

== Izobraževanje in delo policista ==
Osnovno šolo je obiskoval v [[Šentvid (Ljubljana)|Šentvidu pri Ljubljani]]. Končal je kadetsko šolo za miličnike v Tacnu in leta 1982 začel delati v [[Divača|Divači]]. Leta 1988 je postal pomočnik komandirja postaje milice v [[Kozina|Kozini]], leta 1992 pa komandir postaje prometne policije v [[Koper|Kopru]].&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

Sodeloval je v [[Vojna za Slovenijo|slovenski osamosvojitveni vojni]] in bil med izbranci [[Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije|notranjega ministrstva]] za študij prava ob delu. Po diplomi je zapustil policijske vrste.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

== Odvetništvo ==
Pripravništvo je opravljal pri odvetniku Gorazdu Gabriču v [[Sežana|Sežani]], leta 2001 pa je šel na svoje in najel pisarno v Divači. Ukvarjal se je predvsem z odškodninami, po uspehu s [[Boris Popovič|Popovičem]] pa se je leta 2008 preselil v Koper in prišel do odmevnejših primerov.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kdo je kdo: Janu Plestenjaku se je simpatičen trud izplačal|url=https://www.dnevnik.si/1042269553|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=26. maj 2009|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104918/https://www.dnevnik.si/1042269553|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Leta 2007 se je prvič uvrstil v deseterico najvplivnejših pravnikov. Novinar [[Delo (časopis)|Dela]] Matija Grah je ob tem opozoril, da po podatkih bibliografske [[Vzajemni bibliografski sistem COBISS|Vzajemne baze COBISS]] ni objavil znanstvenih monografij ali člankov, niti magisterija ali doktorata. Edino zabeleženo delo je diplomska naloga ''Novosti v pravni ureditvi zemljiške knjige'' iz leta 1996. &lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

=== Disciplinski in etični postopki ===

==== Prijave na odvetniško zbornico in delovni inšpektorat ====
Leta 2009 je koprski odbor Odvetniške zbornice Slovenije sprejel sklep, s katerim je obsodil Matozovo navajanje napačnega pravnega pouka v odločbah o izrednih odpovedih, javno omalovaževanje drugih odvetnikov in nepotrebno razkrivanje podrobnosti iz lastnega zasebnega življenja, kar je v nasprotju s kodeksom.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; 

Zaradi nestrinjanja z ugotovitvami območnega zbora je Matoz zahteval obravnavo častnega razsodišča zbornice, ki je ugotovilo kršitev kodeksa z aprilskim intervjujem v ''Jani'', v katerem »je tudi poudarjal svoje sposobnosti, se reklamiral ter po nepotrebnem dajal izjave o svojem zasebnem življenju, hobijih in drugih podrobnostih, ki niso v zvezi z njegovim poklicem in delom«. Matozovo odgovarjanje v ''[[Primorske novice|Primorskih novicah]]'' na medijske nastope odvetnika nasprotne strani v delovnopravnem sporu se jim ni zdelo sporno.&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Odvetnik Franci Matoz prestopil meje poklicne etike|url=https://www.dnevnik.si/1042324567|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=19. december 2009|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104932/https://www.dnevnik.si/1042324567|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=O Matozovem pojavljanju v javnosti je danes odločalo častno razsodišče Odvetniške zbornice Slovenije|url=https://www.dnevnik.si/1042318425|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=26. november 2009|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104928/https://www.dnevnik.si/1042318425|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Predsednik zbornice [[Miha Kozinc|Miho Kozinca]] je opozoril na Matozovo javno prižiganje sveč pred [[Narodni dom, Celje|Narodnim domom v Celju]] leta 2009 v spomin trem mladim Celjanom, ki so umrli v prometni nesreči na avtocesti v [[Arja vas|Arji vasi]], ki jo je povzročil Branko Maček. Leta 2010 je disciplinska komisija zbornice ugotovila, da Matoz s tem ni kršil kodeksa odvetniške poklicne etike.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kozinc poziva odvetnike, naj se izogibajo nepotrebnim nastopom v javnosti|url=https://www.dnevnik.si/1042309760|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=24. oktober 2009|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104951/https://www.dnevnik.si/1042309760|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Matozovo prižiganje sveč sporno, a nekaznovano|url=https://www.dnevnik.si/1042397327|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=22. oktober 2010|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104950/https://www.dnevnik.si/1042397327|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Sindikat Mladi Plus ga je leta 2013 prijavil inšpektoratu za delo zaradi objave oglasa za prostovoljno pripravništvo na spletni strani zbornice. Matoz je trdil, da je šlo za tehnično napako.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Matoz: Oglas za volontersko pripravništvo je bil napaka|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/matoz-oglas-za-volontersko-pripravnistvo-je-bil-napaka/315163|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-06|language=sl|date=12. avgust 2013}}&lt;/ref&gt;

==== Posli z bioplinarnami ====
Leta 2021 je Komisija za etiko [[Odvetniška zbornica Slovenije|Odvetniške zbornice Slovenije]] ugotovila, da je Matoz kršil načela in pravila kodeksa odvetniške poklicne etike. Po ugotovitvah komisije je v imenu svoje odvetniške družbe sklenil 1,8 milijonsko kreditno pogodbo, s tem denarjem pa še isti dan zagotovil posojilo podjetju Teratron Organica, hčerinski firmi družbe Bio-Elekt v lasti Igorja Hrvatina, Matozovega znanca in tesnega sodelavca [[Boris Popovič|Borisa Popovića]], in pod vodstvom Matozove žene Nataše Matoz. Februarja 2021 so bioplinarno prodali za 3.5 milijona evrov podjetju Pannonia Bio Gas.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Franci Matoz kršil odvetniški kodeks|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/milijonski-posli-odvetnika-matoza-so-po-mnenju-zbornice-neeticni-375400|website=www.zurnal24.si|accessdate=2026-06-02|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Neetični milijonski posli odvetnika Francija Matoza, on pa pravi, naj se ne vtikamo v njegove zasebne zadeve|url=https://vecer.com/slovenija/neeticni-milijonski-posli-odvetnika-francija-matoza-on-pa-pravi-naj-se-ne-vtikamo-v-njegove-zasebne-zadeve-10256290|website=Večer|date=2021-10-26|accessdate=2026-06-02|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Odvetnikovi milijonski biznisi v kmetijskem TEŠ 6|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/bioplinarne-odvetnikovi-milijonski-biznisi-v-kmetijskem-tes-6-2215993/|website=www.dnevnik.si|date=2020-09-15|accessdate=2026-06-02|language=sl}}&lt;/ref&gt; 

=== Kritike ===
Odvetniška družba Čeferin mu je očitala, da jim je Stanislava Megliča, žrtev [[Bulmastif|bulmastifov]] [[Saša Baričevič|Saše Baričeviča]], speljal z osebnim prepričevanjem, kar je v nasprotju s kodeksom. [[Aleksander Čeferin]] ga je takrat označil za [[Damjan Murko|Damjana Murka]] slovenskega odvetništva.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

Medijski kritik [[Leon Magdalenc]] ga je v času pogostega pojavljanja v debatnih TV oddajah obtožil, da nikogar ne gleda in ne posluša, ampak le goni svoje. Spominjal ga je na [[Zmago Jelinčič Plemeniti|Zmaga Jelinčiča]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Televizija kot neskončna prostitucija|url=https://www.dnevnik.si/1042294697|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=29. avgust 2009|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104931/https://www.dnevnik.si/1042294697|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; ''[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]'' je trdil, da ga slovenska elita ne upošteva, kar naj bi se pokazalo leta 2008, ko so na otvoritev njegove koprske pisarne prišli le lokalni odvetniki, Popovič s svojimi lokalni veljaki ter nekaj podjetnikov in gradbenikov, ki poslujejo na Obali. Vidnejši gospodarstveniki, politiki in estradniki se niso prikazali. ''Dnevnikovi'' novinarki se je zdelo, da Matozu ob tem kljub besedam ni vseeno.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

=== Osebni sodni spori ===
Bil je kriv žaljive obdolžitve na račun Branke Zobec Hrastar, avtorice obtožnega predloga v zadevi Patria.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nekdanja tožilka proti politiku: Janšo oprostili, Matoza obsodili|url=https://www.dnevnik.si/1042727226|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-06|date=24. december 2015|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104939/https://www.dnevnik.si/1042727226|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Matoz je neuspešno tožil RTV Slovenija zaradi novinarskega prispevka [[Eugenija Carl|Eugenije Carl]] iz marca 2009, ki naj bi škodil njegovi časti in dobremu imenu.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Odvetnik Matoz izgubil tožbo proti RTV-ju, sodišče je njegove navedbe v celoti zavrnilo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/odvetnik-matoz-izgubil-tozbo-proti-rtv-ju-sodisce-je-njegove-navedbe-v-celoti-zavrnilo/255647|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-06|language=sl|date=18. april 2011}}&lt;/ref&gt;

=== Zastopanje drugih ===

==== SDS, Janez Janša in Boris Popović ====
Janeza Janšo in SDS je zastopal npr. v primerih [[Afera Patria (Slovenija)|Patria]],&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Trenta,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Janša ne želi, da mu sodijo v Ljubljani|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/jansa-ne-zeli-da-mu-sodijo-v-ljubljani/583866|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-06|language=sl|date=11. junij 2021}}&lt;/ref&gt; nepojasnjenega premoženja iz poročila [[Komisija za preprečevanje korupcije|Komisije za preprečevanje korupcije]] (KPK),&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Štefanec podatkov iz osnutka drugega poročila o Janši ne razkriva|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stefanec-podatkov-iz-osnutka-drugega-porocila-o-jansi-ne-razkriva/366403|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-06|language=sl|date=31. maj 2015}}&lt;/ref&gt; tožbi s strani novinark Eugenije Carl in Mojce Šetinc Pašek zaradi zapisa na [[Twitter|Twitterju]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Začetek ponovnega sojenja Janši zaradi razžalitve novinark Televizije Slovenija|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/zacetek-ponovnega-sojenja-jansi-zaradi-razzalitve-novinark-televizije-slovenija/582466|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-06|language=sl|date=1. junij 2021}}&lt;/ref&gt; in tožbi zaradi posojil Dijane Đuđić.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Sodišče zaradi spornih posojil dosodilo kazen SDS-u in Janši|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sodisce-zaradi-spornih-posojil-dosodilo-kazen-sds-u-in-jansi/482138|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-06|language=sl|date=8. marec 2019}}&lt;/ref&gt;

Njegova odvetniška družba je [[Rudi Rizman|Rudiju Rizmanu]] in [[Marjan Šarec|Marjanu Šarcu]] v imenu SDS zagrozila s tožbo zaradi njunih izjav v medijih.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Rizman na grožnjo s tožbo: &quot;Infantilna maščevalnost stranke SDS&quot;|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/rizman-na-groznjo-s-tozbo-infantilna-mascevalnost-stranke-sds/515120|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-06|language=sl|date=21. februar 2020}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=SDS od Šarca zahteva preklic nekaterih izjav in grozi s tožbo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-od-sarca-zahteva-preklic-nekaterih-izjav-in-grozi-s-tozbo/514093|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-06|language=sl|date=10. februar 2020}}&lt;/ref&gt; 

Borisa Popovića je zastopal tudi pri zahtevi po ponovnem štetju glasovnic na volitvah za koprskega župana leta 2018&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Upravno sodišče zavrnilo pritožbo Borisa Popoviča|url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/primorje/upravno-sodisce-zavrnilo-pritozbo-borisa-popovica/479439|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-06|language=sl|date=7. februar 2019}}&lt;/ref&gt; in v tožbi s strani Petre Vidrih, novinarke ''Primorskih novic'', zaradi opravljanja in razžalitve.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Borisa Popoviča obsodili zaradi opravljanja in razžalitve|url=https://www.dnevnik.si/1042322353|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=11. december 2009|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104924/https://www.dnevnik.si/1042322353|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

==== Ostali politiki, funkcionarji in javni uslužbenci ====
Zastopal je Igorja Prodnika v tožbi proti [[Komisija za preprečevanje korupcije|KPK]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Krivično izpodkopavanje ugleda Prodnika|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/krivicno-izpodkopavanje-ugleda-prodnika/155980|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-06|language=sl|date=25. julij 2008}}&lt;/ref&gt; generalnega direktorja [[Onkološki inštitut Ljubljana|Onkološkega inštituta]] [[Janez Remškar|Janeza Remškarja]], ko so v svêtu presojali njegovo delo,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Onkološki inštitut: z varnostjo zdravljenja bolnikov z rakom se ukvarjajo v senci skaljenih odnosov|url=https://www.dnevnik.si/1042720080|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-06|publisher=9. september 2015|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104933/https://www.dnevnik.si/1042720080|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; policijskega sindikalista Miho Sakača, obtoženega v aferi Koprivnikar,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Štirim policijskim sindikalistom zaradi afere Koprivnikar pogojne kazni|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/stirim-policijskim-sindikalistom-zaradi-afere-koprivnikar-pogojne-kazni/584156|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-06|language=sl|date=14. junij 2021}}&lt;/ref&gt; [[Andrej Magajna|Andreja Magajno]], ki je protestiral zaradi nepravilnosti pri hišni preiskavi&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Magajna: Sumim, da podatki odtekajo iz samega vrha policije|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/magajna-sumim-da-podatki-odtekajo-iz-samega-vrha-policije/267908|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-06|language=sl|date=7. oktober 2011}}&lt;/ref&gt; in [[Franc Kangler|Franca Kanglerja]], ki je bil obtožen nepravilnosti pri pridobivanju zemljišč za mariborsko toplarno.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kangler pred sodnikom, tokrat zaradi toplarne|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/kangler-pred-sodnikom-tokrat-zaradi-toplarne/257342|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-06|language=sl|date=12. maj 2011}}&lt;/ref&gt; 

==== Poslovneži in finančniki ====
Zastopal je Alda Babiča, takratnega član uprave Luke Koper, ko so potekale hišne preiskave,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Med nadzorniki Luke Koper je zavrelo|url=https://www.dnevnik.si/1042261271|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=22. april 2009|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104935/https://www.dnevnik.si/1042261271|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; [[Andrej Lovšin|Andreja Lovšina]], ki je zahteval odškodnino zaradi razrešitve z mesta predsednika uprave Intereurope,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Bo Lovšin prejel 300.000 evrov odškodnine?|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/bo-lovsin-prejel-300-000-evrov-odskodnine/241483|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-06|language=sl|date=13. oktober 2010}}&lt;/ref&gt; Jožeta Kojca, soobtoženega v zadevi Marina&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/2019/12/19/zadeva-marina-joze-kojc-ne-priznava-krivde|title=Zadeva Marina: Jože Kojc ne priznava krivde|date=19. december 2019|accessdate=6. september 2021|website=Primorske novice}}&lt;/ref&gt; in [[Ivan Simič|Ivana Simiča]], ki ga je Đorđe Perić tožil zaradi žalitve.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Sto tisoč evrov za žaljive in neresnične besede|url=https://www.dnevnik.si/1042332736|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=26. januar 2010|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104945/https://www.dnevnik.si/1042332736|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; 

==== Novinarji ====
Zastopal je [[Bojan Požar|Bojana Požarja]] v tožbah s strani Viktorja Knavsa, očeta [[Melania Trump|Melanije Trump]], zaradi trditve o zaporni kazni&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Požar mora tastu Donalda Trumpa plačati pet tisočakov odškodnine|url=https://www.dnevnik.si/1042917819|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-06|date=23. december 2019|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104954/https://www.dnevnik.si/1042917819|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; in odvetnika [[Miro Senica|Mira Senice]], ki mu je očital nenehno blatenje.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Senica s tožbo nad Požarja|url=https://www.dnevnik.si/1042620075|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=18. januar 2014|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104956/https://www.dnevnik.si/1042620075|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

==== Estradniki in športniki ====
Zastopal je pevko [[Natalija Verboten|Natalijo Verboten]] in njenega moža v tožbi proti RTV zaradi kršitve [[Avtorske pravice|avtorskih pravic]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Verbotnova proti RTV: Pevka si bo dobro napolnila žepe|url=https://zurnal24.si/magazin/vip/verbotnova-proti-rtv-pevka-si-bo-dobro-napolnila-zepe-326692|website=zurnal24.si|accessdate=2021-09-07|language=sl|date=18. April 2019}}&lt;/ref&gt; [[Marijan Smode|Marjana Smodeta]] v tožbi proti [[Občina Dravograd|občini Dravograd]] zaradi poseka žive meje,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Marijanu Smodetu odškodnina zaradi posekane žive meje|url=https://www.dnevnik.si/1042583980|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=5. april 2013|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104929/https://www.dnevnik.si/1042583980|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; pevko [[Špela Kleinlercher|Špelco Kleinlercher]] v tožbi proti [[POP TV]] zaradi objav na [[24ur.com]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Špelca od Pop TV zahteva 35.000 evrov odškodnine|url=https://www.dnevnik.si/1042234825|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=8. januar 2009|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104937/https://www.dnevnik.si/1042234825|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; pevca [[Werner Brozović|Wernerja Brozovića]], ko ga je tožila RTV Slovenija zaradi izjav v zvezi z [[EMA|EMO]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=RTV od Wernerja zahteva 30 tisočakov zaradi izjavi: &quot;Cela Slovenija ve, da je Ema ena velika kuhinja&quot;|url=https://www.dnevnik.si/1042323679|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=16. december 2009|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104922/https://www.dnevnik.si/1042323679|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; in nogometaša [[Goran Šukalo|Gorana Šukala]], obtoženega v primeru nelegalnih športnih stavnic.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Foto: Stavniška afera - Obtoženci prvič pred sodnikom|url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/foto-stavniska-afera-obtozenci-prvic-pred-sodnikom/277937|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-06|language=sl|date=1. marec 2012}}&lt;/ref&gt; 

==== Podjetja ====
Zastopal je Luko Koper v tožbi proti nekdanjemu predsedniku uprave Brunu Koreliču zaradi domnevnega oškodovanja pri prodaji delnic Autocommercea.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Luka Koper izgubila tožbo zoper Bruna Koreliča|url=https://www.dnevnik.si/1042292178|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=19. avgust 2009|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104914/https://www.dnevnik.si/1042292178|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Vlagal je neuspešne tožbe v imenu [[DARS]] proti nekdanji upravi Mateje Duhovnik in drugim visokim uslužbencem.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Zakaj je zares moral Knez oditi z vrha Darsa|url=https://www.dnevnik.si/1042728409|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-06|date=15. januar 2016|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104930/https://www.dnevnik.si/1042728409|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

==== Odškodninske tožbe zaradi smrti in zlorabe družinskega člana ====
V sojenju Petru Rakuši zaradi spolne zlorabe mladoletne hčere in nasilja v družini je zastopal oškodovanko,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=17 let za zapahe zaradi spolnega napada na hčerko|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/17-let-za-zapahe-zaradi-spolnega-napada-na-hcerko/219841|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-06|language=sl|date=23. december 2009}}&lt;/ref&gt; Andreja Gorjupa v sojenju proti Kristini Mislej zaradi umora njunih otrok&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Sežanska tragedija na sodišče|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/sezanska-tragedija-na-sodisce/216095|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-06|language=sl|date=4. november 2009}}&lt;/ref&gt; in Mateja Čamernika, ki je zahteval odškodnino zaradi smrti svojega sina pred ljubljanskim lokalom Global.&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Čakajoč na razplet očetove tožbe|url=https://www.dnevnik.si/1042680778|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=10. september 2014|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104920/https://www.dnevnik.si/1042680778|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

==== Okoljska problematika ====
Skupaj z odvetnico Ano Rugelj je vložil pobudo za oceno ustavnosti v primeru gradnje tovarne Magna v Hočah v imenu treh hoških kmetov in [[Bojan Požar|Bojana Požarja]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Zavržena pobuda za oceno ustavnosti &quot;zakona Magna&quot;|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/zavrzena-pobuda-za-oceno-ustavnosti-zakona-magna/427510|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-06|language=sl|date=13. julij 2017}}&lt;/ref&gt; Zastopal je koprsko občino, ko je zahtevala zaprtje Kemiplasa&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kdo bo odločal o usodi Kemiplasa?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kdo-bo-odlocal-o-usodi-kemiplasa/80987|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-06|language=sl|date=22. december 2007}}&lt;/ref&gt; in Miho Petača, lastnika Bioplinarne Petač, ki je s smradom in onesnaževanjem grenila življenje krajanom [[Pirniče|Pirnič]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pirničane znova duši smrad iz bioplinarne|url=https://www.dnevnik.si/1042474895|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=23. september 2011|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104942/https://www.dnevnik.si/1042474895|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Smrad v Pirničah skrbi tudi zdravnike|url=https://www.dnevnik.si/1042519373|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=27. marec 2012|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104919/https://www.dnevnik.si/1042519373|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Funkcije v državnih podjetjih ==
V času tretje vlade [[Janez Janša|Janeza Janše]] je Matoz prevzel več položajev v državnih družbah. Avgusta 2020 je bil imenovan v nadzorni svet [[Slovenske železnice|Slovenskih železnic]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Med novimi nadzorniki železnic tudi Škof in Matoz|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/med-novimi-nadzorniki-zeleznic-tudi-skof-in-matoz/534372|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-02|language=sl|first=T.|last=H}}&lt;/ref&gt; 12. julija 2021 je postal predsednik nadzornega sveta [[Luka Koper|Luke Koper]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Franci Matoz novi predsednik nadzornega sveta Luke Koper|url=https://primorske.svet24.si/primorska/istra/franci-matoz-novi-predsednik-nadzornega-sveta-luke|website=primorske.svet24.si|date=2021-07-12|accessdate=2026-06-02|language=sl}}&lt;/ref&gt; 22. julija 2021 pa ga je vlada imenovala za neizvršnega direktorja Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) in dan kasneje je bil izvoljen še za predsednika njenega upravnega odbora.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Franci Matoz postal prvi mož DUTB|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/franci-matoz-postal-prvi-moz-dutb|website=www.delo.si|accessdate=2026-06-02|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Matoz postal tudi novi predsednik upravnega odbora DUTB-ja|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/matoz-postal-tudi-novi-predsednik-upravnega-odbora-dutb-ja/588546|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-02|language=sl|first=M.|last=Z}}&lt;/ref&gt; 

Hitro prevzemanje teh funkcij je bilo deležno kritik. Mediji so Matoza poimenovali »kadrovska zvezda« Janševe vlade, kritiki pa so položaje označili za »nagrado Janševemu odvetniku«.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Franci Matoz »kadrovska zvezda« Janševe vlade: tako bliskovito je nazadnje zavzel pomembne funkcije v državnih podjetjih|url=https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/franci-matoz-kadrovska-zvezda-janseve-vlade-tako-bliskovito-je-nazadnje-zavzel-pomembne-funkcije-v-drzavnih-podjetjih|website=slovenskenovice.delo.si|accessdate=2026-06-02|language=sl}}&lt;/ref&gt; Matoz je očitke zavračal. Komisija za preprečevanje korupcije je pozneje ugotovila, da se je [[Janez Janša]] pri glasovanju o Matozovem imenovanju v DUTB znašel v nasprotju interesov in s tem kršil zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, saj je med njima obstajal poslovni stik, Matoz je bil namreč odvetnik Janše in stranke SDS v več postopkih. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=KPK: Janša pri imenovanju Matoza v DUTB kršil zakon {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kpk-jansa-pri-imenovanju-matoza-v-dutb-krsil-zakon.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-06-02|language=sl}}&lt;/ref&gt;

Po nastopu vlade [[Robert Golob|Roberta Goloba]] je Matoz junija 2022 odstopil z vrha DUTB, na nadzorniških funkcijah pa je sprva ostal; februarja 2023, po prevzemu nadzora nad Slovenskim državnim holdingom, je bil odpoklican iz nadzornih svetov [[Luka Koper|Luke Koper]] in [[Slovenske železnice|Slovenskih železnic]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Matoz izgubil še eno mesto nadzornika|url=https://www.delo.si/gospodarstvo/novice/slovenske-zeleznice-s-tremi-novimi-nadzorniki|website=www.delo.si|accessdate=2026-06-02|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Žiga Debeljak postal predsednik upravnega odbora DUTB|url=https://vecer.com/slovenija/ziga-debeljak-postal-predsednik-upravnega-odbora-dutb-10285894|website=Večer|date=2022-06-08|accessdate=2026-06-02|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Delovanje v podjetjih in športnih klubih ter sodelovanje z organizacijami ==
Od leta 2018 je član upravnega odbora nogometnega kluba FC Koper.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kaj pomeni vrnitev Anteja Guberca v FC Koper?|url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/kaj-pomeni-vrnitev-anteja-guberca-v-fc-koper/475508|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-06|language=sl|date=22. december 2018}}&lt;/ref&gt;  

S [[Telekom Slovenije|Telekomom Slovenije]] ima sklenjeno pogodbo za opravljanje pravnih storitev.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Kdo so obrazi, ki hkrati obvladujejo več pomembnih položajev v državnih podjetjih?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kdo-so-obrazi-ki-hkrati-obvladujejo-vec-pomembnih-polozajev-v-drzavnih-podjetjih/581893|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-06|language=sl|date=27. maj 2021}}&lt;/ref&gt; Nudi pravno pomoč članom Sindikata policistov Slovenije.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=PRAVNA POMOČ SINDIKATA POLICISTOV NA ŠE VIŠJI RAVNI - OBVESTILO ČLANSTVU|url=https://www.sindikat-policistov.si/novice/articleid/1448/cbmoduleid/452|website=Sindikat policistov Slovenije|accessdate=2021-09-07|language=sl-SI|date=3. avgust 2020|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908110416/https://www.sindikat-policistov.si/novice/articleid/1448/cbmoduleid/452|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Predsedoval je upniškemu odboru [[Info tv|Info TV]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Upniki Info TV bodo glasovali o sprejetju prisilne poravnave|url=https://www.dnevnik.si/1042398367|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=26. oktober 2010|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104930/https://www.dnevnik.si/1042398367|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Vodil je skupščino [[Nogometni klub Drava|nogometnega kluba Drava]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Drava ne sodeluje več z Nigerijci, novi predsednik kluba je postal Nastja Čeh|url=https://www.dnevnik.si/1042921988|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-06|date=11. februar 2020|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104926/https://www.dnevnik.si/1042921988|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; in Pozavarovalnice Sava.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nov posel premierjevega odvetnika Francija Matoza - vodenje skupščin državnih družb|url=https://www.dnevnik.si/1042532437|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=29. maj 2012|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104944/https://www.dnevnik.si/1042532437|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; V imenu [[Primož Ulaga|Primoža Ulage]] je leta 2013 zahteval ponoven sklic skupščine [[Smučarska zveza Slovenije|Smučarske zveze Slovenije]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Smrekar potrdil, da razmišlja o funkciji predsednika|url=https://www.dnevnik.si/1042613630|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=19. november 2013|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908105007/https://www.dnevnik.si/1042613630|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Bil je odvetnik [[Milan Mandarić|Milana Mandarića]], ko je ta terjatev do FC Koper prodal podjetju Delona. Matoz je zastopal tudi Delono.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Mandarić BRUTALNO nad bivšega zaveznika: Je PATOLOŠKI LAŽNIVEC, to je IZKORISTIL, da se je …|url=https://ekipa.svet24.si/clanek/magazin/ob-robu/5d6bdd4fce430/mandaric-brutalno-nad-bivsega-zaveznika-je-patoloski-laznivec-to-je-izkoristil-da-se-je|website=Ekipa24.si|accessdate=2021-09-07|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Milan Mandarić se umika iz Kopra. Kdo prihaja tja?|url=https://siol.net/novice/novice/mandaric-usodo-fc-koper-predal-v-roke-spornega-menedzerja-vedrana-corluke-431788|website=siol.net|accessdate=2021-09-07|language=sl|date=15. december 2016}}&lt;/ref&gt; 

Opravljal je pravne posle za [[NKBM]] pod direktorjem Alešem Haucem.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nedeljski dnevnik: Kako so bankirji prali in likali|url=https://www.dnevnik.si/1042827000|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-06|date=27. junij 2018|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104916/https://www.dnevnik.si/1042827000|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Bil je pooblaščenec KBM Leasing za odvzem celjskega hotela Štorman gostincu Zvonetu Štormanu.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Štormanu celjsko okrajno sodišče vrnilo hotel|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/stormanu-celjsko-okrajno-sodisce-vrnilo-hotel/369700|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-06|language=sl|date=14. julij 2015}}&lt;/ref&gt; Celjsko okrožno sodišče ga je okaralo, ker naj bi aktivno sodeloval pri nezakonitem zasegu tega hotela.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Tudi odvetnikom včasih spodrsne: v zadnjih petih letih osem odvzemov licenc|url=https://www.dnevnik.si/1042724908|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-06|date=17. november 2015|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104952/https://www.dnevnik.si/1042724908|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Njegova komunikacija z zaposlenimi v hotelu se ni končala pri recepciji in njegovo delovanje naj bi dokazovalo Janšev vpliv v banki.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Štormanu hotel, Matozu pa prepovedi|url=https://www.dnevnik.si/1042716871|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=15. julij 2015|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104941/https://www.dnevnik.si/1042716871|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Koprski kriminalisti so sumili, da sta predsednik uprave Vina Koper Nevijo Pucer in direktorica ''[[Primorske novice|Primorskih novic]]'' Suzana Zornada Vrabec ob pomoči Matoza storila kaznivo dejanje, ko sta najela zasebnega [[Detektiv|detektiva]], ki je tajno sledil njihovim zaposlenim.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ko te na bolniški slika detektiv|url=https://www.dnevnik.si/341633|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=20. avgust 2008|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104924/https://www.dnevnik.si/341633|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

=== Lastništvo ===

==== Mediji ====
Je solastnik podjetja Nova hiša, ki izdaja spletni portal [[Nova24TV]].&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt; Je solastnik Novega radia, ki ga prav tako izdaja Nova hiša.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Medijski projekt prvaka SDS: tudi Petek pomaga Janši|url=https://www.dnevnik.si/1042720638|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-06|date=18. september 2015|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104939/https://www.dnevnik.si/1042720638|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=V razvidu medijev po novem tudi Nova24TV.si in Novi radio|url=https://krog.sta.si/2176666/v-razvidu-medijev-po-novem-tudi-nova24tv-si-in-novi-radio|website=krog.sta.si|date=2015-09-18|accessdate=2021-09-08|language=sl}}&lt;/ref&gt;

==== Bioplinarne ====
Nova KMB je odlašala z rubežem Marjana Kolarja, lastnika ostankov nekdanjega bioplinskega imperija Keter Group, katerega odvetnik je bil Matoz. Matozovo hkratno sodelovanje z NKBM mu je omogočilo ugoden posel in sicer prodajo družbe Biologica njegovi ženi Nataši, ki je šla čez mesec v last Matozove nepremičninske družbe Neprus. Biologica je večkrat povrnila stroške 7500 evrov vrednega nakupa.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=NKBM zadnjemu lastniku Keter Group rubi gozdove in bioplinarne|url=https://www.dnevnik.si/1042709119|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=12. marec 2015|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104935/https://www.dnevnik.si/1042709119|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Bioplinski glavobol za državni banki|url=https://www.dnevnik.si/1042597259|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=8. julij 2013|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104947/https://www.dnevnik.si/1042597259|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Razhod lastnikov Keter Groupa|url=https://www.dnevnik.si/1042621331|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=29. januar 2014|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104934/https://www.dnevnik.si/1042621331|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Banka NLB je prodala terjatev do podjetja, ki je imelo v lasti bioplinarno v [[Vučja vas|Vučji vasi]], slamnatemu najemniku, za katerim je stal Matoz, za nekaj manj kot tri milijone evrov. Matoz ima namreč zapisano zastavno pravico na polovici premoženja te bioplinarne.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Plinprom: Kolarjeva mreža bioplinskih podjetij|url=https://vestnik.si/clanek/aktualno/plinprom-kolarjeva-mreza-bioplinskih-podjetij-723039|website=vestnik.si|accessdate=2021-09-06|language=sl|date=6. april 2019}}&lt;/ref&gt; Njegova odvetniška družba je za odkup največje bioplinarne v državi najela 1,8 milijonski kredit. Keterjevo elektrarno najema družba, ki jo zastopa Matozeva žena Nataša. Od države je do leta 2020 prejela 16 milijonov evrov subvencij.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Bioplinarne: odvetnikovi milijonski biznisi v kmetijskem TEŠ 6|url=https://www.dnevnik.si/1042938972|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-06|date=17. september 2020|last=Klipšteter|first=Tomaž|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104921/https://www.dnevnik.si/1042938972|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

==== Neprus ====
Matoz je nepremičninsko družbo Neprus, ki je imela konec avgusta 2013 v lasti za 890.000 evrov nepremičnin, kupil od ciprske družbe Jacano Holdings za 617.000 evrov, kar je Matoz poravnal s pobotom terjatev, ki jih je prevzel tik pred tem.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Matozov donosni posel z dolžnikom Nove KBM|url=https://www.dnevnik.si/1042621530|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=31. januar 2014|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104937/https://www.dnevnik.si/1042621530|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Kandidature na volitvah ==
Leta 2011 je [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2011|kandidiral za poslanca državnega zbora]] na listi [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] (volilna enota 4 - Ljubljana Bežigrad, 9. volilni okraj). Prejel je 2405 glasov.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref&gt;[https://web.archive.org/web/20111206183535/http://volitve.gov.si/dz2011/rezultati/rez_ka4.html 9. volilni okraj - LJ- Bežigrad II]. ''volitve.gov.si''. arhivirano s [http://volitve.gov.si/dz2011/rezultati/rez_ka4.html prvotnega spletišča] 6. decembra 2011. pridobljeno 7. septembra 2021&lt;/ref&gt; Na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|lokalnih volitvah 2018]] je na listi Slovenija za vedno kandidiral za položaj svetnika v ankaranskem občinskem svetu.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Strmčnik v Ankaranu z dvema protikandidatoma za župana|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/grem-volit-lokalne/strmcnik-v-ankaranu-z-dvema-protikandidatoma-za-zupana/471699|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-06|language=sl|date=13. november 2018}}&lt;/ref&gt; Ta stolček je zasedel leta 2020, ko sta Zoran Pavić in [[Klara Maučec]] odšla v Koper.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/2020/11/05/franci-matoz-bo-svetnik-v-ankaranu|title=Franci Matoz bo svetnik v Ankaranu|date=6. november 2020|accessdate=7. september 2021|website=Primorske novice}}&lt;/ref&gt;

== Zasebno ==
Ima dve sestri. Starša sta se ločila pri njegovih dvanajstih in ostal je pri očetu.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

=== Razmerja ===
V prvem zakonu, ki je trajal 23 let 6 mesecev, sta se mu rodili dve hčeri. Spoznal jo je, ko je kot mlad miličnik prišel v njeno trgovino. V drugo se je poročil leta 2011 z Natašo Gačić, ki jo je spoznal, ko je zastopal Društvo za vračilo preveč plačane električne energije.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

Njegovo nekdanjo partnerko Polko Bošković naj bi odnos z njim od položaja koprske preiskovalne sodnice pripeljal do položaja notarke.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Koprska preiskovalna sodnica Polka Bošković lahko postane notarka|url=https://www.dnevnik.si/1042245164|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=17. februar 2009|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104948/https://www.dnevnik.si/1042245164|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Po njej je hodil z novinarko Damjano Žišt.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

=== Pojavljanje v medijih ===
Hvalil se je z uporabo diamantnega pilinga in [[Botoks|botoksa]] ter ljubeznijo do luksuznih izdelkov, dokler ni prišlo do sklepa več organov odvetniške zbornice, ki so tako medijsko nastopanje zavrnili.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;

== Sklici ==
{{sklici|30em}}{{Kategorija v Zbirki|Franci Matoz}}
{{Normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Matoz_Franci}}
[[Kategorija:Slovenski policisti]]
[[Kategorija:Slovenski odvetniki]]
[[Kategorija:Slovenski politiki]]
[[Kategorija:Diplomiranci Pravne fakultete v Ljubljani]]
[[Kategorija:Veterani vojne za Slovenijo]]</text>
      <sha1>948zqn8icqc5b4lxfycckfjo5yptyno</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Rumen Radev</title>
    <ns>0</ns>
    <id>510788</id>
    <revision>
      <id>6687657</id>
      <parentid>6686051</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T09:00:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6687657</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="18040" sha1="91apc8sxp8kxg61vxyy8c3x55uvsowk" xml:space="preserve">{{Infopolje Funkcionar
|honorific_prefix=
|native_name=Румен Радев
|native_name_lang=bg
|image=Official portrait of Rumen Radev (2026).jpg
|caption=
|office=[[Predsednik vlade Bolgarije]]
|predecessor=[[Andrej Gjurov]] (v. d.)
|successor=
|term_start=8. maj 2026
|term_end=
|vicepresident=
|premier=
|birth_date=&lt;!-- wd --&gt;
|birth_place=&lt;!-- wd --&gt;
|education=
|children=2
|spouse={{plainlist|
* {{marriage|Ginka Radeva|1996|2014|end=div}}
* {{marriage|[[Desislava Radeva]]|2016}}
}}
|otherparty=[[Bolgarska komunistična partija]] (1980–1990)|party=neodvisen (1990– )
|allegiance={{zastava|Bolgarija}}
|branch=[[Bolgarske zračne sile]]
|serviceyears=1987–2017
|rank=[[Generalmajor]]
|office2=[[Predsednik Bolgarije]]|premier2={{plainlist|
* [[Bojko Borisov]]
* [[Ognjan Gerdžikov]] {{small|(v. d.)}}
* [[Bojko Borisov]]
* [[Stefan Janev (general)|Stefan Janev]] {{small|(v. d.)}}
* [[Kiril Petkov (politik)|Kiril Petkov]]
* [[Galab Donev]]
* [[Nikolaj Denkov]]
* [[Dimiter Glavčev]]
* [[Rosen Željazkov]]
}}|termend2=23. januar 2026|termstart2=22. januar 2017|predecessor2=[[Rosen Plevneliev]]|successor2=[[Ilijana Jotova]]|vicepresident2=[[Ilijana Jotova]]}}
'''Rumen Georgiev Radev''' ({{Jezik-bg|Румен Георгиев Радев}}), [[Seznam bolgarskih politikov|bolgarski politik]] in nekdanji [[generalmajor]]; * [[18. junij]] [[1963]], [[Dimitrovgrad]], [[Bolgarija]].

Radev je bil od leta 2017 do odstopa januarja 2026 predsednik Bolgarije. Pred tem je bil poveljnik [[Bolgarske letalske sile|bolgarskih letalskih sil]].&lt;ref name=&quot;CV&quot;&gt;[http://100.airshow-bg.com/wp-content/uploads/2012/04/ba_vvs_zam.pdf ((bg)) Major General Rumen Radev] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200806201943/http://100.airshow-bg.com/wp-content/uploads/2012/04/ba_vvs_zam.pdf |date=2020-08-06 }} // Department of Defence. Retrieved 11 August 2016&lt;/ref&gt; Leta 2016 je zmagal na predsedniških volitvah kot neodvisni kandidat, ki ga podpira [[Bolgarska socialistična stranka]], in v drugem krogu premagal kandidatko [[GERB]] [[Cecka Cačeva|Cecko Cačevo]].&lt;ref name=&quot;bnr.bg&quot;&gt;[http://bnr.bg/sofia/post/100727634 BSP elected Gen. Radev as a presidential candidate with 99 votes], Bulgarian National Radio, Radio &quot;Sofia&quot;, 17 August 2016&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.euronews.com/2016/11/13/bulgarian-pm-borisov-to-resign-after-presidential-vote-defeat|title=Pro-Russia candidate wins Bulgaria's presidential run-off|date=13 November 2016|website=euronews.com|accessdate=24 November 2016}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=http://www.rferl.org/a/bulgaria-president-radev-pro-russia/28114949.html|title=Bulgaria Faces Uncertainty After Election Of Pro-Russia President|publisher=[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]|date=13 November 2016|accessdate=24 November 2016}}&lt;/ref&gt; Funkcijo je zasedel 22. januarja 2017. Na bolgarskih splošnih volitvah leta 2021 je osvojil drugi zaporedni mandat s 66 odstotki glasov v drugem krogu.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi novice|last=Tsolova|first=Tsvetelia|date=2021-11-21|title=Bulgarian President Radev wins second term on anti-corruption ticket|language=en|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/world/europe/tired-rampant-graft-bulgarians-vote-presidential-election-2021-11-21/|accessdate=2021-11-23}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Bulgaria votes in presidential runoff amid anti-corruption agenda|url=https://www.aljazeera.com/news/2021/11/21/bulgaria-votes-in-presidential-runoff-election|accessdate=2021-11-23|website=www.aljazeera.com|language=en}}&lt;/ref&gt; S predsedniškega položaja je odstopil januarja 2026 in se s svojo stranko podal na parlamentarne volitve. Na njih je zmagal in bil kasneje izvoljen za predsednika vlade.

== Izobraževanje ==
Radev se je rodil 18. junija 1963 v Dimitrovgradu v [[Bolgarija|Bolgariji]]. Njegova družina je iz Slavjanova v [[Haskovska oblast|Haskovski oblasti]]. Leta 1982 je z zlato medaljo maturiral na matematični šoli v [[Haskovo|Haskovu]]. Leta 1987 je diplomiral na Bolgarski univerzi letalskih sil Georgi Benkovski kot najboljši diplomant ter leta 1992 še diplomiral na [[Šola za častnike eskadrilje|šoli za častnike]] ameriške letalske eskadrilje na AFB Maxwell. Od 1994 do 1996 je študiral na [[Obrambno-štabna šola Rakovski|Višji obrambno-štabni šoli Rakovski]], kjer je bil tudi najboljši diplomant. Je [[doktor]] [[Obramboslovje|vojaških znanosti]] s področja izboljšanja taktičnega usposabljanja letalskih posadk in simulacije zračnega boja.

Leta 2003 je z odliko diplomiral na [[Letalska vojna šola|Air War College]] na [[Letalska univerza (zračne sile Združenih držav Amerike)|Air University]] pri [[Oporišče letalskih sil Maxwell|Maxwell AFB]] v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]]. &lt;ref name=&quot;CV&quot;/&gt;

== Predsednik države ==

=== Prvi mandat ===
Avgusta 2016 sta opozicijski [[Bolgarska socialistična stranka]] in [[Alternativa za bolgarski preporod|Alternativa za preporod Bolgarije]] (ABR) uradno predlagali Radeva za svojega kandidata na [[Bolgarske predsedniške volitve 2016|predsedniških volitvah novembra 2016]].&lt;ref name=&quot;bnr.bg&quot;/&gt;&lt;ref&gt;[http://m.dnevnik.bg/bulgaria/2016/08/17/2812421_bsp_izdiga_oficialno_gen_rumen_radev_za/ BSP officially nominated gen. Rumen Radev for the presidential elections], &quot;Dnevnik&quot;, 17 August 2016&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://news.bnt.bg/bg/a/i-abv-nominira-ofitsialno-general-rumen-radev-za-kandidat-prezident ABR officially nominated gen. Rumen Radev for the presidential elections too], BNT, 17 August 2016&lt;/ref&gt; Istega meseca je ABR umaknil svojo predsedniško nominacijo generala Radeva&lt;ref&gt;[https://news.bg/politics/kontraudarat-na-abv-otteglya-podkrepata-si-za-general-rumen-radev.html Counterstrike of ABR – it withdrew its support for General Rumen Radev], Nyuz.bg author: Dilyana Panajotova, 24 August 2016&lt;/ref&gt; in za svojega kandidata nominiral [[Ivajlo Kalfin|Ivayla Kalfina]].

V prvem krogu volitev, ki je potekal 6. novembra 2016, je bil Radev prvi s 25,44 % glasov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Резултати за президент и вицепрезидент на републиката|url=http://results.cik.bg/pvrnr2016/tur1/president/index.html|website=cik.bg|publisher=Central Electoral Commission|accessdate=17 November 2016}}&lt;/ref&gt; Naslednjo nedeljo, 13. novembra, se je v drugem krogu pomeril s kandidatko GERB [[Cecka Cačeva|Cecko Cačevo]]. Premagal jo je z 59,37 % glasov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Резултати за президент и вицепрезидент на републиката|url=http://results.cik.bg/pvrnr2016/tur2/president/index.html|website=cik.bg|publisher=Central Electoral Commission|accessdate=17 November 2016}}&lt;/ref&gt; Položaj je uradno zasedel 22. januarja 2017, podpredsednica je postala [[Ilijana Jotova]].

=== Drugi mandat ===
1. februarja 2021 je uradno sporočil, da se bosta z Ilijano Jotovo potegovala za drugi mandat.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Bulgarian President Radev Announces Pitch for Second Term|url=https://balkaninsight.com/2021/02/01/bulgarian-president-radev-announces-pitch-for-second-term/|website=balkaninsight.com|publisher=Balkan Inside}}&lt;/ref&gt; Predsedniške volitve so bile 14. novembra 2021. Pred volitvami je podporo Radevu izjavilo več strank, med njimi [[Obstaja Takšen Ljudje|ITN]], [[Nadaljujemo s spremembo|PP]] in BSPzB. Radev je v prvem krogu prejel 1.322.385 glasov.&lt;ref name=&quot;#1&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Избори за президент и вицепрезидент на 14 ноември 2021|url=https://results.cik.bg/pvrns2021/tur1/rezultati/|website=cik.bg in Bulgarian|publisher=Central Electoral Commission|accessdate=14 November 2021}}&lt;/ref&gt; To je pripeljalo do drugega kroga s kandidatom, ki ga je podpirala stranka [[GERB]] - [[Anastas Gerdžikov|Anastasom Gerdžikovom]], ki je v prvem krogu dobil 22,83 % glasov.&lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;PoliticoResultsNov2021&quot;&gt;{{Navedi splet|last=Anderson|first=Emma|title=Bulgaria's President Rumen Radev wins second term|url=https://www.politico.eu/article/bulgarias-president-rumen-radev-to-win-second-term-exit-polls/|website=Politico.eu|publisher=Politico Europe|accessdate=22 November 2021}}&lt;/ref&gt; V drugem krogu je Radev zmagal s 66,7 % glasov in drugi mandat uradno nastopil 22. januarja 2022.&lt;ref name=&quot;:0&quot;/&gt;

19. januarja 2026 je napovedal odstop s položaja predsednika republike, ki ga je bolgarsko ustavno sodišče sprejelo 23. januarja.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Румен Радев вече не е президент, държавен глава е Илияна Йотова|date=2026-01-23|url=https://www.24chasa.bg/bulgaria/article/22146502|language=bg|work=24časa.bg}}&lt;/ref&gt; Ob odstopu je napovedal nastop na prihajajočih parlamentarnih volitvah.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Bolgarski predsednik želi z nastopom na parlamentarnih volitvah končati politično krizo|date=2026-01-21|url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/bolgarski-predsednik-zeli-z-nastopom-na-parlamentarnih-volitvah-koncati-politicno-krizo/770800|work=MMC RTV-SLO}}&lt;/ref&gt;

== Predsednik vlade ==
Marca 2026 je Radev ustanovil Progresivno Bolgarijo (PB), populistično levosredinsko stranko ter volilno koalicijo,&lt;ref&gt;{{cite news|title=Bulgaria's 2026 elections: Radev launches programme, with emphasis on economy|url=https://sofiaglobe.com/2026/03/19/bulgarias-2026-elections-radev-launches-programme-with-emphasis-on-economy/|date=19 March 2026|access-date=15 April 2026|work=The Sofia Globe|quote=Radev spoke of modern infrastructure, cheap and promising energy, the battle against poverty, solving the demographic crisis, ensuring Bulgarian children's access to quality education, reducing payments by citizens for health care, protecting nature while ensuring a balance between development and nature conservation, the fight against crime in particular against young people using narcotics, strengthening military modernisation, tourism that lasts all four seasons and he spoke in praise of Bulgaria's 'wonderful sports people'.}}&lt;/ref&gt; ki je obljubila znatne spremembe in protikorupcijske ukrepe.&lt;ref&gt;{{cite news|last=Gall|first=Carlotta|date=19 April 2026|title=Bulgarian Voters Back New Political Coalition Led by Radev|url=https://www.nytimes.com/2026/04/19/world/europe/bulgaria-elections-results.html|access-date=19 April 2026|work=The New York Times}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news|last1=Henley|first1=Jon|last2=Maclachlan|first2=Eden|date=19 April 2026|title=Moscow-friendly Rumen Radev wins absolute majority in Bulgarian elections|url=https://www.theguardian.com/world/2026/apr/19/bulgaria-election-rumen-radev-boyko-borissov|archive-url=https://web.archive.org/web/20260419175142/https://www.theguardian.com/world/2026/apr/19/bulgaria-election-rumen-radev-boyko-borissov|archive-date=2026-04-19|access-date=20 April 2026|work=The Guardian|url-status=live}}&lt;/ref&gt; Radev je svoj politični projekt opisal kot &quot;močno politično alternativo&quot;, ki bo Bolgarom povrnila zaupanje v njihovo državo, z &quot;jasnimi pravili za vse&quot;.&lt;ref&gt;{{cite news|date=19 March 2026|title=Bulgaria's 2026 elections: Radev launches programme, with emphasis on economy|url=https://sofiaglobe.com/2026/03/19/bulgarias-2026-elections-radev-launches-programme-with-emphasis-on-economy/|access-date=2026-04-22|website=The Sofia Globe}}&lt;/ref&gt; Podprl je protikorupcijske proteste in obljubil tudi konec &quot;oligarhičnega modela upravljanja&quot;.&lt;ref name=&quot;Toshkov 2026&quot;&gt;{{cite news|last=Toshkov|first=Veselin|date=19 April 2026|title=Former president Rumen Radev will win Bulgaria election, exit poll suggests|url=https://www.pbs.org/newshour/world/former-president-rumen-radev-will-win-bulgaria-election-exit-poll-suggests|archive-url=https://web.archive.org/web/20260420022935/https://www.pbs.org/newshour/world/former-president-rumen-radev-will-win-bulgaria-election-exit-poll-suggests|archive-date=2026-04-20|access-date=19 April 2026|work=PBS News|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Lefkowitz &amp; Mcallister 2026&quot;&gt;{{cite news|last1=Lefkowitz|first1=Alex|last2=Mcallister|first2=Edward|date=19 April 2026|title=Bulgaria's pro-Russian former president set for landslide election win, exit polls show|url=https://www.reuters.com/world/europe/bulgaria-votes-pro-russian-former-president-leads-polls-2026-04-19/|access-date=19 April 2026|work=Reuters}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Maguire 2026&quot;&gt;{{cite news|last=Maguire|first=Christine|date=19 April 2026|title=Exit poll shows former President Radev's party set to win Bulgaria election|url=https://www.aljazeera.com/news/2026/4/19/exit-poll-shows-former-president-radevs-party-set-to-win-bulgaria-election|access-date=19 April 2026|agency=Al Jazeera}}&lt;/ref&gt; Strank je na parlamentarnih volitvah aprila 2026 dosegla zmago s 43,9 odstotka glasov in absolutno večino sedežev,&lt;ref&gt;{{cite web|last=Ivanov|first=Mihail|title=Bulgaria enters uncharted territory as Radev wins big|url=https://www.dw.com/en/bulgaria-enters-uncharted-territory-as-radev-wins-big/a-76856059|date=20 April 2026|access-date=20 April 2026|website=Deutsche Welle}}&lt;/ref&gt; kar je končalo petletno politično krizo v državi, ko so zaradi razdrobljenosti glasov mandati vlad trajali le kratek čas, večkrat pa so tudi ponovili volitve.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Na bolgarskih parlamentarnih volitvah prepričljiva zmaga proruske stranke Rumena Radeva|url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/na-bolgarskih-parlamentarnih-volitvah-prepricljiva-zmaga-proruske-stranke-rumena-radeva/779873|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-27|language=sl|first=Ž N. , B.|last=R}}&lt;/ref&gt;

Rumen Radev je na mesto predsednika vlade prisegel 8. maja 2026.&lt;ref&gt;{{Cite web|date=2026-05-08|title=Заклеха се: Избраха Радев за премиер, новият редовен кабинет започва работа|url=https://www.dnes.bg/a/1-bulgaria/720647-zakleha-se-izbraha-radev-za-premier-noviyat-redoven-kabinet-zapochva-rabota|access-date=2026-05-08|website=dnes.bg|language=bg}}&lt;/ref&gt;

== Družinsko in osebno življenje ==
Radev se je v 80. letih dvajsetega stoletja [[Bolgarska komunistična partija|pridružil bolgarski komunistični partiji]]. Kasneje je izjavil, da je bil njegov glavni razlog za to, da bi ga napotili za letenje z [[Nadzvočno letalo|nadzvočnim letalom]], a tudi dodal, da se svoje preteklosti ne sramuje in je ponosen na stvari, ki jih je počel. Stranko je zapustil leta 1990, ko je na novo sprejeti zakon pripadnikom oboroženih sil države prepovedal članstvo v političnih strankah.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://trud.bg/%d0%b3%d0%b5%d0%bd-%d1%80%d1%83%d0%bc%d0%b5%d0%bd-%d1%80%d0%b0%d0%b4%d0%b5%d0%b2-%d0%ba%d0%b0%d0%bd%d0%b4%d0%b8%d0%b4%d0%b0%d1%82-%d0%b7%d0%b0-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%b7%d0%b8%d0%b4%d0%b5%d0%bd%d1%82/|title=Ген. Румен Радев, кандидат за президент, подкрепен от БСП, пред &quot;Труд&quot;: На България й трябва самостоятелен и независим президент|last=Живкова|first=От Павлина|website=Труд|language=bg-BG|accessdate=20 April 2020}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.dunavmost.com/novini/bil-li-e-rumen-radev-chlen-na-bkp|title=Бил ли е Румен Радев член на БКП?|website=www.dunavmost.com|language=bg|accessdate=20 April 2020}}&lt;/ref&gt; Od takrat ni bil član nobene politične stranke in njegovo kandidaturo na volitvah leta 2016 je podprl neodvisni iniciativni odbor, povezan z [[Bolgarska socialistična stranka|Bolgarsko socialistično stranko]], in tako ni bil uradno nominiran s strani katere koli stranke. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.mediapool.bg/bsp-izdiga-gen-radev-s-initsiativen-komitet-vmesto-kato-partien-kandidat-news253537.html|title=БСП издига ген. Радев с инициативен комитет вместо като партиен кандидат|website=Mediapool.bg|language=bg-BG|accessdate=20 April 2020}}&lt;/ref&gt;

Radev ima dva otroka iz prvega zakona z Ginko Radevo, ki se je leta 2014 končal z ločitvijo: hčerko Darino, rojeno leta 2001, in sina Georgija, rojenega leta 2003. Kasneje se je poročil z [[Desislava Radeva|Desislavo Genčevo]], ki je bila pred tem poročena s poslancem BSP [[Georgi Svilenski|Georgijem Svilenskim]]. Radev poleg [[Bolgarščina|bolgarščine]] tekoče govori tudi [[Ruščina|ruščino]], [[Nemščina|nemščino]] in [[Angleščina|angleščino]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.euractiv.com/section/energy/news/radev-pleads-in-moscow-for-bulgarian-stream-pipeline/|title=Radev, a former pilot of Russian MIG 29 jet fighters who is fluent in Russian and English, insists that as a NATO general his loyalty is with Bulgaria's allies|website=Euractiv|date=22 May 2018|accessdate=27 May 2018}}&lt;/ref&gt; Njegov oče je umrl 6. aprila 2020.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.qatar-tribune.com/news-details/id/186713/briefs|title=Briefs|website=Qatar-Tribune|language=en-US|accessdate=17 April 2020}}&lt;/ref&gt;

== Vojaška kariera ==
[[Slika:Reuven_Rivlin_greeting_Roman_Radev,_March_2018_(8651).jpg|sličica| Radev z izraelskim predsednikom [[Reuven Rivlin|Reuvenom Rivlinom]], 20. marca 2018]][[Slika:1930978_Rumen_Radev,_Frank_Gorenc_and_Constantin_Popov_in_Bulgaria_2015_cropped.jpg|sličica| Radev z generalom ameriških letalskih sil [[Frank Gorenc|Frankom Gorencem]] v Bolgariji]]

=== Vojaški rangi ===

* 1987 – poročnik
* 1989 – nadporočnik
* 1994 – kapitan
* 1997 – major
* 1999 – podpolkovnik
* 2002 – polkovnik
* 2007 – brigadni general
* 2014 – generalmajor
* 2017 – general (glavni poveljnik)

=== Nagrade ===
Rumen Radev je prejel številne medalje in nagrade, med drugim znak &quot;Za zvesto službo pod zastavami&quot; - III. stopnja in častni znak Ministrstva za obrambo &quot;Sveti Jurij&quot; - II.&lt;ref name=&quot;CV&quot;/&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{Commons category-inline}}

{{Vodje držav članic Evropske unije|Vodje držav članic Evropske unije=}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Radev, Rumen}}
[[Kategorija:Bolgarski generali]]
[[Kategorija:Predsedniki Bolgarije]]
[[Kategorija:Bolgarski politiki]]</text>
      <sha1>91apc8sxp8kxg61vxyy8c3x55uvsowk</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Noj (rod)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>512489</id>
    <revision>
      <id>6687229</id>
      <parentid>6518729</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T12:01:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6687229</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="17905" sha1="2v38ut43j97wgdi2m0y7yp6sw8r7lt7" xml:space="preserve">{{Short description|Rod ptičev}}
{{Automatic taxobox
| fossil_range = [[Miocen]]–[[holocen]], {{fossil range|23|0}}
| image = Struthio Diversity.jpg
| image_caption = Montaža dveh živih vrst, od leve proti desni: navadnega in somalskega noja
| status = LC
| status_system = IUCN3.1
| status_ref = &lt;ref&gt;{{cite iucn |author=BirdLife International |date=2018 |title=''Struthio camelus'' |volume=2018 |page=e.T45020636A132189458 |doi=10.2305/IUCN.UK.2018-2.RLTS.T45020636A132189458.en |access-date=29 February 2024}}&lt;/ref&gt;
| type_species = ''[[Struthio camelus]]''
| type_species_authority = Linnaeus, 1758
| taxon = Struthio
| authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758&lt;ref name=Gray&gt;{{cite book|last=Gray |first=George Robert |author-link=George Robert Gray |title=Catalogue of the Genera and Subgenera of Birds contained in the British Museum |url=https://www.biodiversitylibrary.org/item/57406#8 |year=1855 |publisher=Taylor and Francis |location=London, UK |page=109 }}&lt;/ref&gt;
| subdivision_ranks = Vrste
| subdivision = * †''[[Struthio anderssoni|S. anderssoni]]'' &lt;small&gt;vzhodno azijski noj&lt;/small&gt;
* ?†''S. barbarus''
* ?†''S. chersonensis'' 
* ?†''[[Struthio kakesiensis|S. kakesiensis]]''
* ?†''S. karingarabensis''
* †''[[Struthio asiaticus|S. asiaticus]]'' &lt;small&gt;azijski noj&lt;/small&gt;
* †''S. brachydactylus''
* †''[[Struthio coppensi|S. coppensi]]''
* †''S. oldawayi''
* †''[[Struthio orlovi|S. orlovi]]''
* †''[[Struthio wimani|S. wimani]]''
* ''[[Struthio molybdophanes|S. molybdophanes]]'' &lt;small&gt;somalski noj&lt;/small&gt;
* ''[[Struthio camelus|S. camelus]]'' &lt;small&gt;navadni noj&lt;/small&gt;
* †''S. daberasensis''
| synonyms = * †''Autruchon'' &lt;small&gt;Temminick 1840 fide Gray, 1841 (''[[nomen nudum]]'')&lt;/small&gt;
* †''Struthiolithus'' &lt;small&gt;Brandt 1873&lt;/small&gt;
* †''Megaloscelornis'' &lt;small&gt;Lydekker 1879&lt;/small&gt;
* †''Palaeostruthio'' &lt;small&gt;Burchak-Abramovich 1953&lt;/small&gt;
}}
[[File:Struisvogel paringsdans libtheora.ogg | thumb|220x124px | Paritveni ples noja.]]
'''Noj''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Struthio''') je [[Rod (biologija)|rod]] [[Ptič neletalec|ptičev neletalcev]] iz [[Red (biologija)|reda]] [[nojevci|nojevcev]]. Je del infrarazreda Palaeognathae, raznolike skupine [[Ptič neletalec|neletečih ptic]], znanih tudi kot [[staročeljustnice]]. Obstajata dve danes živeči vrsti noja: navadni [[noj]] in [[somalski noj]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Seagull Publishers:: K-8 segment {{!}} Books {{!}} Practice manuals|url=http://seagullpublishers.in/essential_grid/general-knowledge-7-6/|access-date=2020-11-11|language=en-US|archive-date=2022-09-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20220930134506/https://seagullpublishers.in/essential_grid/general-knowledge-7-6/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; 

== Opis ==
Noji so največje in najtežje živeče ptice. Odrasli navadni noji tehtajo med 63,5 in 145 kg in znesejo [[Jajce|jajca]], ki so največja med vsemi kopenskimi živalmi.&lt;ref name=&quot;world&quot;&gt;Del Hoyo, Josep, et al. Handbook of the birds of the world. Vol. 1. No. 8. Barcelona: Lynx edicions, 1992.&lt;/ref&gt; Z zmožnostjo teka s hitrostjo do 70&amp;nbsp;km/h,&lt;ref name=&quot;Doherty&quot;&gt;{{cite journal | title=Speed of animals |last1=Doherty |first1=James G. |date=March 1974 |journal=Natural History }}&lt;/ref&gt;, so hkrati tudi najhitrejše ptice na kopnem. Redijo jih po vsem svetu, predvsem na [[Filipini]]h in v [[Namibija|Namibiji]], največ pa v [[Južna Afrika|Južni Afriki]], kjer pridelajo približno 70 % vseh nojevih izdelkov.&lt;ref&gt; {{Cite web|title=The South African Ostrich Industry Footprint |url=https://www.elsenburg.com/wp-content/uploads/2022/03/2020-Ostrich-Industry-Footprint.pdf | access-date= 20 May 2024 | author= Western Cape Department of Agriculture | date= July 2020}}&lt;/ref&gt; Iz nojev pridobivajo [[usnje]], ki je zelo cenjeno in [[Pero|perje]], ki se uporablja kot okras pri svečanih opravah. Nojeva jajca in meso ljudje uporabljajo za prehrano že tisočletja, iz maščobe pa pridobivajo tudi nojevo olje. 

== Taksonomska zgodovina ==
Rod ''Struthio'' je prvi opisal [[Carl Linnaeus]] leta 1758. Sprva so Linne in drugi zgodnji taksonomisti v ta rod uvrščali tudi [[emu|emuja]], [[Nanduji|nanduja]] in [[kazuar]]ja, dokler jih niso pozneje uvrstile v lastne rodove. [[Somalski noj|Somalskega noja]](''Struthio molybdophanes'') je večina strokovnjakov nedavno priznala kot ločeno vrsto, medtem ko nekateri še vedno proučujejo dokaze.&lt;ref&gt;{{cite web | url=http://www.worldbirdnames.org/n-ratites.html | title=Ratites | access-date=13 Jun 2012 | last1=Gill | first1=F. | last2=Donsker | first2=D | year=2012 | work=IOC World Bird List | publisher=WorldBirdNames.org | archive-date=5 December 2013 | archive-url=https://web.archive.org/web/20131205171111/http://www.worldbirdnames.org/n-ratites.html | url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=BLI&gt;{{cite web | url= http://www.birdlife.info/im/species/checklist.zip | title= The BirdLife checklist of the birds of the world, with conservation status and taxonomic sources. | access-date= 16 Jun 2012 | author= BirdLife International | year= 2012 | format= xls | archive-date= 25 December 2011 | archive-url= https://web.archive.org/web/20111225121105/http://www.birdlife.info/im/species/checklist.zip | url-status= dead }}
&lt;/ref&gt;

== Evolucija ==
Družina [[Struthionidae]] spada v red [[Struthioniformes]], skupino ptic [[staročeljustnice|staročeljustnic]], ki so se prvič pojavile v zgodnjem [[eocen]]u. V ta red so sodile različne neletajoče vrste, razširjene po severni polobli (Evropa, Azija in Severna Amerika) v času eocena. Najbližji sorodniki Struthionidae znotraj reda so [[Ergilornithidae]], ki so znani od poznega eocena do zgodnjega [[pliocen]]a v Aziji. Zato je najverjetneje, da Struthionidae izvirajo iz [[Azija|Azije]].&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite journal |last1=Mayr |first1=Gerald |last2=Zelenkov |first2=Nikita |date=2021-11-13 |title=Extinct crane-like birds (Eogruidae and Ergilornithidae) from the Cenozoic of Central Asia are indeed ostrich precursors |url=https://academic.oup.com/auk/article/doi/10.1093/ornithology/ukab048/6338403 |journal=Ornithology |language=en |volume=138 |issue=4 |pages=ukab048 |doi=10.1093/ornithology/ukab048 |issn=0004-8038|doi-access=free }}&lt;/ref&gt;

Najstarejši fosili iz tega rodu izvirajo iz zgodnjega [[miocen]]a in so stari približno 21 milijonov let. Našli so jih v [[Namibija|Namibiji]], zato se domneva, da izvirajo iz Afrike. Do srednjega in poznega miocena (pred 5–13 milijoni let) so se noji razširili po [[Evrazija|Evraziji]].&lt;ref&gt;{{Cite journal |last1=Mikhailov |first1=Konstantin E. |last2=Zelenkov |first2=Nikita |date=September 2020 |title=The late Cenozoic history of the ostriches (Aves: Struthionidae), as revealed by fossil eggshell and bone remains |url=https://linkinghub.elsevier.com/retrieve/pii/S0012825220303160 |journal=Earth-Science Reviews |language=en |volume=208 |article-number=103270 |doi=10.1016/j.earscirev.2020.103270|bibcode=2020ESRv..20803270M |s2cid=225275210 |url-access=subscription }}&lt;/ref&gt; Fosilne vrste nojev iz Afrike so precej dobro poznane, medtem ko so azijske vrste manj jasne, saj temeljijo večinoma na nepopolnih ostankih. Zato so njihove medsebojne povezave in odnos do afriških nojev ne povsem jasne. V [[Indija|Indiji]], [[Mongolija|Mongoliji]] in na [[Kitajska|Kitajskem]] so noji izumrli šele ob koncu oz. po koncu [[ledena doba|zadnje ledene dobe]]. Njihovo nekdanjo prisotnost dokazujejo tudi upodobitve nojev na prazgodovinski kitajski keramiki in [[petroglif]]ih.&lt;ref&gt;Doar, B.G. (2007) [http://www.chinaheritagequarterly.org/articles.php?searchterm=010_genetalia.inc&amp;issue=010 &quot;Genitalia, Totems and Painted Pottery: New Ceramic Discoveries in Gansu and Surrounding Areas&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200923042254/http://www.chinaheritagequarterly.org/articles.php?searchterm=010_genetalia.inc&amp;issue=010 |date=2020-09-23 }}. ''China Heritage Quarterly''&lt;/ref&gt;&lt;ref name=janz/&gt;&lt;ref name=r1/&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal |last1=Jain |first1=Sonal |last2=Rai |first2=Niraj |last3=Kumar |first3=Giriraj |last4=Pruthi |first4=Parul Aggarwal |last5=Thangaraj |first5=Kumarasamy |last6=Bajpai |first6=Sunil |last7=Pruthi |first7=Vikas |date=2017-03-08 |editor-last=Calafell |editor-first=Francesc |title=Ancient DNA Reveals Late Pleistocene Existence of Ostriches in Indian Sub-Continent |journal=PLOS ONE |language=en |volume=12 |issue=3 |pages=e0164823 |doi=10.1371/journal.pone.0164823 |pmid=28273082 |pmc=5342186 |bibcode=2017PLoSO..1264823J |issn=1932-6203|doi-access=free }}&lt;/ref&gt;

&lt;gallery widths=&quot;200&quot; heights=&quot;200&quot;&gt;
Slika:Ostrich &amp; chicken egg comparison.jpg|Primerjava velikosti s piščančjim jajcem in bankovcem za en ameriški dolar
Slika:Ostrich with eggs.jpg|Noj z jajci
&lt;/gallery&gt;

== Razširjenost in habitat ==
Danes živijo noji v naravi samo v Afriki, kjer se pojavljajo v številnih odprtih sušnih in polsušnih habitatih, kot so [[savana|savane]] in [[Sahel]], severno in južno od ekvatorialnega gozdnega območja.&lt;ref name=&quot;Donegan 2002&quot;&gt;{{navedi splet|last=Donegan|first=Keenan|year=2002|title=Struthio camelus|url=http://animaldiversity.ummz.umich.edu/site/accounts/information/Struthio_camelus.html|work=Animal Diversity Web|publisher=University of Michigan Museum of Zoology}}&lt;/ref&gt; Somalski noj je razširjen na območju [[Afriški rog|Afriškega roga]], saj se je razvil izolirano od navadnega noja zaradi geografske pregrade [[Veliki tektonski jarek|Velikega tektonskega jarka]]. Na nekaterih območjih se poleg somalskega noja pojavlja tudi [[masajski noj]], podvrsta navadnega noja, vendar jima vedenjske in ekološke razlike preprečujejo križanje.&lt;ref name=&quot;Freitag&quot;&gt;{{cite journal|author1=Freitag, Stephanie|author2=Robinson, Terence J.|year=1993|title=Phylogeographic patterns in mitochondrial DNA of the Ostrich (''Struthio camelus'')|url=http://sora.unm.edu/sites/default/files/journals/auk/v110n03/p0614-p0622.pdf|journal=The Auk|volume=110|issue=3|pages=614–622|doi=10.2307/4088425|jstor=4088425}}&lt;/ref&gt; Arabske noje v Mali Aziji in Arabiji so do sredine 20. stoletja iztrebili z lovom, v Izraelu pa so poskusi uvedbe severnoafriških nojev, da bi izpolnili njihovo ekološko vlogo, propadli.&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=Rinat|first=Zafrir|date=25 December 2007|title=The Bitter Fate of Ostriches in the Wild|newspaper=Haaretz|location=Tel Aviv|url=http://www.haaretz.com/the-bitter-fate-of-ostriches-in-the-wild-1.235868|access-date=10 January 2017|archive-date=2016-08-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20160808032007/http://www.haaretz.com/the-bitter-fate-of-ostriches-in-the-wild-1.235868|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Pobegli navadni noji v Avstraliji so ustvarili podivjane populacije.&lt;ref&gt;{{Cite news|date=2018-09-01|title=The outback ostriches — Australia's loneliest birds|url=https://www.abc.net.au/news/2018-09-02/elusive-ostriches-roam-outback-after-farming-attempts-go-bust/10190990|access-date=2021-02-10|newspaper=ABC News|language=en-AU|last1=Lysaght |first=Gary-Jon}}&lt;/ref&gt;

== Vrste ==
[[File:Somali_ostrich.jpg|thumb| Samec somalskega noja v kenijski savani z modrikastim vratom]]
V tem rodu je znanih devet vrst, od katerih jih je sedem izumrlo. Leta 2008 je bil ''S. linxiaensis'' prenesen v rod ''Orientornis''.&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Wang |first=S. |date=2008 |title=Rediscussion in the taxonomic assignment of ''Struthio linxiaensis'' Hou, et al., 2005|journal=Acta Paleotologica Sinica|volume=47|pages=362–368}}&lt;/ref&gt; Tri dodatne vrste, ''S. pannonicus'', ''S. dmanisensis'' in ''S. transcaucasicus'', so bile leta 2019 prenesene v rod ''Pachystruthio''.&lt;ref name=&quot;Zelenkov2019&quot;&gt;{{cite journal|last1= Zelenkov|first1=N. V.|last2= Lavrov|first2=A. V.|last3= Startsev|first3=D. B.|last4= Vislobokova|first4=I. A.|last5= Lopatin|first5=A. V.|title= A giant early Pleistocene bird from eastern Europe: unexpected component of terrestrial faunas at the time of early Homo arrival|journal=Journal of Vertebrate Paleontology|year= 2019|volume=39|issue=2|pages= e1605521|doi= 10.1080/02724634.2019.1605521|s2cid=198384367}}&lt;/ref&gt; 

Prepoznanih je še nekaj dodatnih izumrlih oblik, ki so opisane samo kot [[Ihnotakson|ihnotaksoni]] (klasificirani glede na fosilne sledove, kot so odtisi stopal, in ne dele telesa) in njihova povezava s tistimi, ki so opisani po značilnih kosteh, je sporna.&lt;ref name=&quot;Bibi&quot;&gt;{{cite journal |last1=Bibi|first1=Faysal | last2=Shabel|first2=Alan B.|last3=Kraatz|first3=Brian P. | last4=Stidham|first4=Thomas A. |year=2006|title=New Fossil Ratite (Aves: Palaeognathae) Eggshell Discoveries from the Late Miocene Baynunah Foramation of the United Arab Emirates, Arabian Peninsula |journal=Palaeontologia Electronica |volume=9 |issue=1 |page=2A |issn=1094-8074 |url=http://palaeo-electronica.org/2006_1/eggshell/eggs.pdf }}&lt;/ref&gt;

Vrste so:
*[[Prazgodovina]]
**†''Struthio barbarus'' &lt;small&gt;Arambourg 1979&lt;/small&gt;
**†''Struthio brachydactylus'' &lt;small&gt;Burchak-Abramovich 1939&lt;/small&gt; ([[pliocen]], [[Ukrajina]])
**†''Struthio chersonensis'' &lt;small&gt;(Brandt 1873) Lambrecht 1921&lt;/small&gt; (pliocen SV Evropa do ZC Azija) – oospecies
**†''Struthio coppensi'' &lt;small&gt;Mourer-Chauviré et al. 1996&lt;/small&gt; (zgodnji [[miocen]], Elizabethfeld, [[Namibija]])
**†''Struthio daberasensis'' Pickford, Senut &amp; Dauphin 1995&lt;/small&gt; (zgodnji do srednji pliocen, Namibija) – oospecies
**†''Struthio epoasticus'' &lt;small&gt;Bonaparte 1856&lt;/small&gt;
**†''Struthio kakesiensis'' &lt;small&gt;Harrison &amp; Msuya 2005&lt;/small&gt; (zgodnji pliocen, Laetoli, [[Tanzanija]]) – oospecies
**†''Struthio karingarabensis'' &lt;small&gt;Senut, Dauphin &amp; Pickford 1998&lt;/small&gt; (pozni miocen do zgodnji pliocen, JZ in osrednja Afrika) – oospecies(?)
**†''Struthio oldawayi'' &lt;small&gt;Lowe 1933&lt;/small&gt; (pozni pleistocen, Tanzanija) – morda podvrsta ''S. amelus''&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://olduvai-paleo.org/specimen/ovpp-struthio-8/|title=OVPP-Struthio 8}}&lt;/ref&gt;
**†''Struthio orlovi'' &lt;small&gt;Kuročkin &amp; Lungo 1970&lt;/small&gt; (pozni miocen, [[Moldavija]])
**†''Struthio wimani'' &lt;small&gt;Lowe 1931&lt;/small&gt; (zgodnji pliocen [[Kitajska]] in [[Mongolija]])

*Pozni [[pleistocen]]–[[holocen]]
**†''[[Struthio anderssoni]]'' &lt;small&gt;Lowe 1931&lt;/small&gt;, East Asian ostrich (Late Pleistocene of China to Mongolia)&lt;ref name=janz&gt;{{cite journal | last1 = Janz | first1 = Lisa | display-authors = etal | year = 2009 | title = Dating North Asian surface assemblages with ostrich eggshell: Implications for palaeoecology and extirpation | journal = Journal of Archaeological Science | volume = 36 | issue = 9| pages = 1982–1989 | doi = 10.1016/j.jas.2009.05.012 | bibcode = 2009JArSc..36.1982J }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=r1&gt;{{cite book|last=Andersson |first=Johan Gunnar |author-link=Johan Gunnar Andersson |title=On the occurrence of fossil remains of Struthionidae in China. In: Essays on the cenozoic of northern China. Memoirs of the Geological Survey of China (Peking), Series A, No. 3, pp. 53–77 |year= 1923 |publisher=Geological Survey of China |location= Peking, China }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Andersson |first=Johan Gunnar |author-link=Johan Gunnar Andersson |title=Research into the prehistory of the Chinese|year=1943|journal= Bulletin of the Museum of Far Eastern Antiquities |volume=15 |pages=1–300}}&lt;/ref&gt; {{endash}} &lt;!-- The Yellow River Elephant (Stratigraphy &amp; History of Research; Paleontol.Electr.9.1.2.A --&gt;
**†''Struthio asiaticus'' Brodkorb 1863, azijski noj (zgodnji pliocen do zgodnji holocen Centralne Azije do Kitajske? in Maroko)
**''Struthio camelus'', [[noj|navadni noj]]
*** ''[[Struthio camelus camelus]]'', [[severno afriški]]
*** ''[[Struthio camelus massaicus]]'', [[masajski noj]]
*** ''[[Struthio camelus australis]]'', [[južno afriški noj]]
*** †''[[Struthio camelus syriacus]]'', [[arabski noj]]
**''Struthio molybdophanes'', [[somalski noj]]

== Sklici ==
{{sklici|2}}

==Splošne reference ==
*Andersson, Johan Gunnar (1923). On the occurrence of fossil remains of Struthionidae in China. In: Essays on the cenozoic of northern China. Memoirs of the Geological Survey of China (Peking), Series A, No. 3, pp. 53–77. Peking, China: Geological Survey of China.
*Andersson, Johan Gunnar (1943). &quot;Researches into the prehistory of the Chinese&quot;. Bulletin of the Museum of Far Eastern Antiquities. 15: 1–300, plus 200 plates.
*BirdLife International (2012). &quot;The BirdLife checklist of the birds of the world, with conservation status and taxonomic sources&quot;. Archived from the original (xls) on 25 December 2011. Retrieved 16 Jun 2012.
*Brands, Sheila (14 Aug 2008). &quot;Taxon: Genus Struthio&quot;. Project: The Taxonomicon. Retrieved 12 Jun 2012.
*Davies, S. J. J. F. (2003). &quot;Ostriches&quot;. In Hutchins, Michael (ed.). Birds I Tinamous and Ratites to Hoatzins. Grzimek's Animal Life Encyclopedia. Vol. 8 (2nd ed.). Farmington Hills, MI: Gale Group. p. 99. ISBN 978-0-7876-5784-0.
*Gill, F.; Donsker, D (2012). &quot;Ratites&quot;. IOC World Bird List. WorldBirdNames.org. Retrieved 13 Jun 2012.
*Gray, George Robert (1855). Catalogue of the Genera and Subgenera of Birds contained in the British Museum. London, UK: Taylor and Francis. p. 109.
*Hou, L.; Zhou, Z.; Zhang, F.; Wang, Z. (Aug 2005). &quot;A Miocene ostrich fossil from Gansu Province, northwest China&quot;. Chinese Science Bulletin. 50 (16): 1808–1810. Bibcode:2005ChSBu..50.1808H. doi:10.1360/982005-575. ISSN 1861-9541. S2CID 129449364.
*Janz, Lisa; et al. (2009). &quot;Dating North Asian surface assemblages with ostrich eggshell: Implications for palaeoecology and extirpation&quot;. Journal of Archaeological Science. 36 (9): 1982–1989. doi:10.1016/j.jas.2009.05.012.
*&quot;Seagull Publishers:: K-8 segment | Books | Practice manuals&quot;. Seagull Learning – A Unit of Seagull Publishers Private Limited. 7.

{{Taxonbar|from=Q2576337}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Noji]]
[[Kategorija:Ptiči neletalci]]
[[Kategorija:Ptiči Afrike]]
[[Kategorija:Rodovi ptičev]]
[[Kategorija:Ratiti]]</text>
      <sha1>2v38ut43j97wgdi2m0y7yp6sw8r7lt7</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Noji</title>
    <ns>0</ns>
    <id>512501</id>
    <revision>
      <id>6687230</id>
      <parentid>6574288</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T12:01:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6687230</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8138" sha1="l71mk2mn8nt7xjm0fpl0eod554oh960" xml:space="preserve">{{Short description|Družina ptičev}}
{{Automatic taxobox
| fossil_range = [[Miocen]]-[[holocen]] {{Fossil range|21|0}}
| image = Avestruz de cuello azul (Struthio camelus australis), cabo de Buena Esparanza, Sudáfrica, 2018-07-23, DD 87.jpg
| image_caption = Južnoafriški noj ''Struthio camelus australis'' na [[Rt dobrega upanja|Rtu dobrega upanja]], [[Južna Afrika]]
| display_parents = 2
| taxon = Struthionidae
| authority = [[Nicholas Aylward Vigors|Vigors]], 1825&lt;ref&gt;{{ cite journal | last=Vigors | first=Nicholas Aylward | author-link=Nicholas Aylward Vigors | year=1825 | title=Observations on the natural affinities that connect the orders and families of birds | journal=Transactions of the Linnean Society of London | volume=14 | issue=3 | pages=395–517 [483] | doi=10.1111/j.1095-8339.1823.tb00098.x | url=https://zenodo.org/record/1669971 }}&lt;/ref&gt;
| type_genus = ''[[Struthio]]''
| type_genus_authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758
| subdivision_ranks = Rodovi
| subdivision = * †''[[Pachystruthio]]''
* ''[[Struthio]]'' (noj)
| synonyms = * †Struthiolithidae &lt;small&gt;Vjalov 1971&lt;/small&gt;
| synonyms_ref = &lt;ref&gt;{{cite book |last=Mlíkovský |first=Jiří |date=2002 |title=Cenozoic birds of the world Part 1 : Europe |url=https://www.biologicaldiversity.org/campaigns/global_owl_project/descriptions/Fossil_owls/Mlikovski%202002%20Cenozoic%20birds%20of%20the%20world.pdf |location=Praha |publisher=Ninox Press |page=60|isbn=((80-901105-3-8))}}&lt;/ref&gt;
}}
'''Noji''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Struthionidae''' {{etymology|la|strūthiō|noj|grc|''εἶδος'' (eîdos)|videz, podobnost}}) je družina [[Ptič neletalec|ptičev neletalcev]], ki vključuje danes živeče [[noj]]e in njihove izumrle sorodnike. Dve danes živeči vrsti nojev sta [[navadni noj]] in [[somalski noj]]. Obe vrsti spadata v rod ''[[Struthio]]'', ki vsebuje tudi več vrst, znanih iz [[holocen]]skih fosilov, kot je [[azijski noj]]. Navadni noj ima večje območje razširjenosti kot somalski noj in je hkrati največja živeča ptica. Pripadniki rodu ''[[Pachystruthio]]'', ki so živeli v Evraziji v poznem pliocenu in zgodnjem pleistocenu, pa so bile ene največjih ptic vseh časov.&lt;ref&gt;{{cite journal|last1= Zelenkov|first1=N. V.|last2= Lavrov|first2=A. V.|last3= Startsev|first3=D. B.|last4= Vislobokova|first4=I. A.|last5= Lopatin|first5=A. V.|title= A giant early Pleistocene bird from eastern Europe: unexpected component of terrestrial faunas at the time of early Homo arrival|journal=Journal of Vertebrate Paleontology|year= 2019|volume=39|issue=2|pages= e1605521|doi= 10.1080/02724634.2019.1605521|bibcode=2019JVPal..39E5521Z |s2cid=198384367}}&lt;/ref&gt;

Prve vrste rodu ''Struthio'' so se pojavile v [[miocen]]u, čeprav morda nekateri fosili iz [[paleocen]]a, [[eocen]]a in [[oligocen]]a prav tako pripadajo tej družini.&lt;ref&gt;Buffetaut, E.; Angst, D. (November 2014). &quot;Stratigraphic distribution of large flightless birds in the Palaeogene of Europe and its palaeobiological and palaeogeographical implications&quot;. Earth-Science Reviews. 138: 394–408. doi:10.1016/j.earscirev.2014.07.001.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Agnolin 2016&quot;&gt;Agnolin et al, Unexpected diversity of ratites (Aves, Palaeognathae) in the early Cenozoic of South America: palaeobiogeographical implications Article in Alcheringa An Australasian Journal of Palaeontology · July 2016 DOI: 10.1080/03115518.2016.1184898&lt;/ref&gt; Noji spadajo med [[ratiti|ratite]], skupino ptic, ki ne letijo. Mednje spadajo tudi [[kiviji]], [[emuji]] in [[nanduji]]. Tradicionalno je red '''Struthioniformes''' obsegal vse ratite. Novejše genetske raziskave pa so pokazale, da skupina ni [[Monofiletska skupina|monofiletska]], saj je [[parafiletska]] glede na [[dolgonoge kure]]. Zato noje danes večina strokovnjakov obravnava noje kot edine prave člane reda '''Struthioniformes'''.&lt;ref&gt;Hackett, S.J. ''et al.'' (2008) A Phylogenomic Study of Birds Reveals Their Evolutionary History. ''Science'', 320, 1763.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Yuri, T. (2013) Parsimony and model-based analyses of indels in avian nuclear genes reveal congruent and incongruent phylogenetic signals. ''Biology'', 2:419–44.&lt;/ref&gt; [[Mednarodna zveza za varstvo narave]] (IUCN) pa uporablja širšo razvrstitev in v red Struthioniformes uvršča vse ratite skupaj z dolgonogimi kurami.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.iucnredlist.org/en|title=The IUCN Red List of Threatened Species|website=IUCN Red List of Threatened Species|access-date=2020-04-10}}&lt;/ref&gt;

==Razširjenost in habitat==
[[File:Somali ostrich.jpg|thumb|Samec somalskega noja v kenijski savani z modrikastim vratom]]
Danes noji v naravi živijo le v [[Afrika|Afriki]]. Najdemo jih v odprtih, suhih in polsuhih območjih, kot so [[savana|savane]] in območje [[Sahel]], tako severno kot južno od ekvatorialnega deževnega gozda.&lt;ref name=&quot;Donegan 2002&quot;&gt;{{cite web| url=http://animaldiversity.ummz.umich.edu/site/accounts/information/Struthio_camelus.html | title=Struthio camelus | last=Donegan | first=Keenan | year=2002 | work=Animal Diversity Web | publisher=University of Michigan Museum of Zoology}}&lt;/ref&gt; [[Somalski noj]] živi na [[Afriški rog|Afriškem rogu]], kjer se je zaradi geografske pregrade [[Vzhodnoafriški riftni jarek|Vzhodnoafriškega riftnega jarka]] razvil ločeno od navadnega noja. Na nekaterih območjih se [[masajski noj]] (podvrsta navadnega noja) pojavlja skupaj s somalskim nojem, vendar se zaradi razlik v vedenju in življenjskem prostoru ne križata.&lt;ref name=Freitag&gt;{{cite journal |author1=Freitag, Stephanie |author2=Robinson, Terence J.  |name-list-style=amp |year= 1993|title= Phylogeographic patterns in mitochondrial DNA of the Ostrich (''Struthio camelus'')|journal= The Auk|volume= 110|issue= 3|pages= 614–622|url=http://sora.unm.edu/sites/default/files/journals/auk/v110n03/p0614-p0622.pdf |doi= 10.2307/4088425|jstor=4088425  }}&lt;/ref&gt; [[Struthio camelus syriacus|Arabski noj]], ki je živel v [[Mala Azija|Mali Aziji]] in [[Arabija|Arabiji]], je bil iztrebljen sredi 20. stoletja zaradi pretiranega lova. V [[Izrael]]u so poskusili naseliti [[Struthio camelus camelus|severnoafriškega noja]], a poskus ni uspel.&lt;ref&gt;{{cite news |last=Rinat |first=Zafrir |date=25 December 2007 |title=The Bitter Fate of Ostriches in the Wild |url=https://www.haaretz.com/the-bitter-fate-of-ostriches-in-the-wild-1.235868 |newspaper=[[Haaretz]] |location=Tel Aviv |access-date=10 January 2017 |archive-date=2016-08-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160808032007/http://www.haaretz.com/the-bitter-fate-of-ostriches-in-the-wild-1.235868 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; V [[Avstralija|Avstraliji]] pa so ubežani navadni noji ustvarili divje populacije.&lt;ref&gt;[http://trevorsbirding.com/ostriches-in-australia-and-near-my-home/ Ostriches in Australia – and near my home]. trevorsbirding.com (13 September 2007)&lt;/ref&gt;

==Taksonomija==
[[File:Στρουθοκαμήλου στην Bucaramanga της Κολομβίας.jpg|thumb|Ostrich in Bucaramanga, Colombia]]
Leta 2019 so bile vrste ''S. pannonicus'', ''S. dmanisensis'' (veliki noj) in ''S. transcaucasicus'' premeščene v rod ''[[Pachystruthio]]''.&lt;ref name=&quot;Zelenkov2019&quot;&gt;{{cite journal|last1= Zelenkov|first1=N. V.|last2= Lavrov|first2=A. V.|last3= Startsev|first3=D. B.|last4= Vislobokova|first4=I. A.|last5= Lopatin|first5=A. V.|title= A giant early Pleistocene bird from eastern Europe: unexpected component of terrestrial faunas at the time of early Homo arrival|journal=Journal of Vertebrate Paleontology|volume=39|issue=2|year= 2019|pages= e1605521|doi= 10.1080/02724634.2019.1605521|bibcode=2019JVPal..39E5521Z |s2cid=198384367 }}&lt;/ref&gt;

'''Red Struthioniformes''' &lt;small&gt;Latham 1790&lt;/small&gt; (nojevci)
* '''Družina Struthionidae''' &lt;small&gt;Vigors 1825&lt;/small&gt;
** Rod †''[[Pachystruthio]]'' &lt;small&gt;(Kretzoi 1954)&lt;/small&gt; (pozni pliocen {{endash}} pleistocen)
** Rod ''[[Struthio]]'' &lt;small&gt;Linnaeus 1758&lt;/small&gt; (zgodnji miocen – recentno)

==Sklici==
{{sklici}}

{{Taxonbar|from1=Q1569770|from2=Q840849}}
{{Authority control}}

[[Kategorija:Noji| ]]
[[Kategorija:Družine ptičev]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1825]]</text>
      <sha1>l71mk2mn8nt7xjm0fpl0eod554oh960</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Prepoved nacističnih simbolov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>516013</id>
    <revision>
      <id>6687493</id>
      <parentid>6507393</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T02:12:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6687493</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="19819" sha1="fzvz7d243542gdar5inl6obionli8fi" xml:space="preserve">[[Slika:Flag of the NSDAP (1920–1945).svg|sličica|338x338_pik|Zastava Nacistične Nemčije (1933 - 1945) z [[Svastika|svastiko]]. V nekaterih državah je uporaba zastave prepovedana.]]
Uporaba zastav iz [[Tretji rajh|nacistične Nemčije]] (1933–1945) je trenutno v številnih državah predmet zakonskih omejitev.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Banned flags of Nazi inspiration|url=https://www.fotw.info/flags/qt-z_ban.html#de|date=12 January 2001|work=[[Flags of the World (website)|Flags of the World]]|publisher=FOTW.net|access-date=24 June 2009}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=§ 86a Verwenden von Kennzeichen verfassungswidriger Organisationen|url=http://www.lawww.de/Library/stgb/86a.htm|date=1 January 1999|work=Allgemeiner Teil|publisher=Lawww.de|access-date=24 June 2009}}&lt;/ref&gt;

Čeprav je v večini držav zakonito,&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Display of Nazi flag in the Four Seasons Arena|url=http://www.greatfallsmt.net/people_offices/city_attorney/opinions/nazi.php|date=28 May 1996|work=City Attorney’s Office|publisher=City of Great Falls, Montana|access-date=24 June 2009}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.mrflag.com/index.php?doc=94&amp;rev=94|title=Ordering Nazi Flags|publisher=MrFlag.com|access-date=15 July 2011}}&lt;/ref&gt; je v več evropskih državah prikazovanje zastav, povezanih z nacistično vlado, predmet omejitve ali popolne prepovedi. 

Številne nacistične zastave uporabljajo simbol [[Svastika|svastike]];&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Third Reich 1933–1945 (Germany)|url=https://www.fotw.info/flags/de193345.html|date=19 August 2006|work=[[Flags of the World (website)|Flags of the World]]|publisher=FOTW.net|access-date=24 June 2009}}&lt;/ref&gt; vendar se svastika ne uporablja vedno v povezavi z gibanjem [[Nacionalsocialistična nemška delavska stranka|Nacionalsocialistične nemške delavske stranke]] ali nemškega [[Tretji rajh|Tretjega rajha]] ali združene nemške vojske v letih 1933–1945. Pred [[Nacionalsocializem|nacizmom]] je bila uporaba svastik že približno 3000 let prej.&lt;ref&gt;{{cite encyclopedia|title=Symbol 15:1|url=http://www.symbols.com/encyclopedia/15/151.html|encyclopedia=Online Encyclopedia of Western Signs and Ideograms|publisher=Symbols.com|access-date=24 June 2009|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20090621033916/http://www.symbols.com/encyclopedia/15/151.html|archive-date=21 June 2009}}&lt;/ref&gt; Določene nenacistične svastike je mogoče prikazati tudi na območjih, kjer so nacistične svastike prepovedane.

== Azija ==

=== Iran ===
Po iranski revoluciji leta 1979 so po zanikanju [[Holokavst|holokavsta]] nacistični simboli v [[Iran|Iranu]] zakoniti, ker svastika v Iranu sega v štirideseta leta prejšnjega stoletja v času Pahlavija.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.ushmm.org/antisemitism/holocaust-denial-and-distortion/holocaust-denial-antisemitism-iran/2016-holocaust-cartoon-contests-in-iran/timeline|title=Holocaust Denial and Distortion from Iranian Government and Official Media Sources, 1998–2016}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;https://english.alarabiya.net/articles/2010%2F11%2F22%2F126944&lt;/ref&gt; 

=== Izrael ===
Uporaba nacističnih simbolov je v [[Izrael|Izraelu]] zakonita. Zakonodaja v zvezi s tovrstnimi simboli je bila sprejeta v začetku leta 2012, vendar ni bil sprejet noben zakon.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Israel moves to outlaw use of Nazi symbols|url=https://www.reuters.com/article/us-israel-nazis-idUSTRE80A1O420120111|date=11 January 2011|work=News|publisher=reuters|access-date=15 May 2013|archive-date=18 February 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130218133403/http://www.reuters.com/article/2012/01/11/us-israel-nazis-idUSTRE80A1O420120111|url-status=live}}&lt;/ref&gt; 

=== Tajska ===
Uporaba nacističnih simbolov je na [[Tajska|Tajskem]] zakonita.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Nazi Items still sold in a shop in Bangkok as 2021|last=Chen|first=Heather|url=https://www.vice.com/en/article/pkppmk/thailand-nazi-imagery-problem|publisher=VICE.com|date=1 December 2021|accessdate=24 January 2022}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Thai men dressed as Nazis in Christmas display reflects ignorance, Israeli ambassador says|last=Weedon|first=Alan|url=https://www.abc.net.au/news/2019-12-24/israeli-ambassador-blames-ignorance-for-nazis-at-bangkok-mall/11826228|publisher=Australian Broadcasting Corporation News|date=24 December 2019|accessdate=24 January 2022}}&lt;/ref&gt;

== Severna Amerika ==

=== Kanada ===
[[Kanada]] nima zakonodaje, ki bi izrecno omejovala lastništvo, prikazovanje, nakup, uvoz ali izvoz nacističnih zastav. Vendar pa členi 318–320 Kazenskega zakonika, ki jih je sprejel kanadski parlament leta 1970 in v veliki meri temeljijo na priporočilih Cohenovega odbora iz leta 1965, obravnavajo kot kaznivo dejanje zagovarjanje ali spodbujanje [[Genocid|genocida]], sporočanje izjave v  javno spodbujanje sovraštva proti določljivi skupini, če je verjetno, da bo povzročilo kršitev javnega miru, ali sporočanje izjave, ki namerno spodbuja sovraštvo (razen v zasebnem pogovoru) proti določljivi skupini; in zagotavlja okvir za sodno dovoljen zaseg, odvzem in odstranjevanje sovražne propagande.&lt;ref name=&quot;HatePropaganda&quot;&gt;{{navedi splet|title=Hate Propaganda|url=http://www.parl.gc.ca/information/library/PRBpubs/856-e.htm#a.%20Present%20Law-t|date=24 January 2000|publisher=Library of Parliament|access-date=24 June 2009|archive-date=2021-02-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20210211155234/https://lop.parl.ca/sites/PublicWebsite/default/en_CA/ResearchPublications#a.%20Present%20Law-t|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; 

=== Združene države Amerike ===
Javno izobešanje nacističnih zastav je zaščiteno s prvim amandmajem ustave [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]], ki, kot je potrdila zadeva vrhovnega sodišča Texas proti Johnsonu, zagotavlja pravico do svobode govora.&lt;ref&gt;{{cite magazine|last1=Shuster|first1=Simon|date=14 August 2017|title=How the Nazi Flags in Charlottesville Look to a German|url=http://time.com/4900385/charlottesville-nazi-kkk-swastika-germany-reaction/|magazine=[[Time]]|access-date=15 August 2017|archive-date=2021-01-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20210121124057/https://time.com/4900385/charlottesville-nazi-kkk-swastika-germany-reaction/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.mcclatchydc.com/news/nation-world/world/article29557972.html|title=How Germany dealt with its symbols of hate|last=Schofield|first=Matthew|date=30 July 2015|website=mcclatchydc.com|publisher=McClatchy DC Bureau|access-date=18 August 2017|quote=It’s notable that when Ku Klux Klan members recently rallied in South Carolina, they carried both the battle flag and the Nazi swastika. The two flags in recent years have been commonly seen together at white supremacist groups and gatherings.}}&lt;/ref&gt; 

== Južna Amerika ==

=== Brazilija ===
Zakona št. 7.716/89 in št. 9.459/97 določata zaporno kazen in denarno kazen za vsakogar, ki proizvaja, trži, distribuira ali razširja simbole, embleme, okraske, značke ali propagando, ki uporabljajo svastiko za zagovarjanje [[Nacionalsocializem|nacizma]].&lt;ref&gt;{{cite report|url=http://digitallibrary.un.org/record/508017|title=Reports submitted by States parties under article 9 of the Convention : International Convention on the Elimination of all Forms of Racial Discrimination : 17th periodic reports of States parties due in 2002 : addendum : Brazil|date=27 June 2003|publisher=United Nations|location=Geneva|publication-date=16 October 2003|page=19|id=CERD/C/431/Add.8-EN}}&lt;/ref&gt;

Čeprav zanikanje holokavsta v brazilski zakonodaji ni izrecno prepovedano, precedens ponavadi vodijo do obsodbe. Od 11. februarja 2022 je v kongresu na čakanju več zakonov, ki kritizirajo dejanje.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=É proibido se dizer nazista ou negar Holocausto no Brasil? O que dizem leis e especialistas|url=https://www.bbc.com/portuguese/brasil-60338244|access-date=16 February 2022|work=BBC Brasil|date=11 February 2022|language=pt|trans-title=Is it forbidden to call oneself Nazi or deny the Holocaust in Brazil? What laws and experts say}}&lt;/ref&gt;

== Evropa ==

=== Avstrija ===
[[Avstrija]] strogo prepoveduje javno izpostavljanje in/ali širjenje vseh insignij/simbolov, emblemov, uniform (polnih ali delnih), zastav itd., ki so jasno povezani z Nacionalsocialistično nemško delavsko stranko (NSDAP, splošno znano kot nacistična stranka). Obstajajo zakonske izjeme za umetniška dela (vključno s knjigami, filmi, gledališkimi predstavami, računalniškimi igrami, izobraževalnimi/spominskimi javnimi razstavami itd.), vendar te ne veljajo, če zadevno delo spodbuja nacionalsocializem (ker je to na splošno prepovedano v Avstriji). Zakon je bil spremenjen tako, da vključuje splošno priznane zamenjave ali nekoliko spremenjene upodobitve nacističnih simbolov. Kršitve zakona o značkah iz leta 1960 (Abzeichengesetz 1960), ki prepoveduje javno izkazovanje nacističnih simbolov, se kaznuje z denarno kaznijo do 4000 € in zaporom do enega meseca. Če pa se kršitev šteje za poskus spodbujanja nacionalsocializma, se uporabi Zakon o prepovedi iz leta 1947 (Verbotsgesetz 1947), ki dovoljuje do 10 let zapora. 

Trgovanje z medaljami, uniformami ali drugimi spominki v Avstriji ni nezakonito.

=== Češka ===
[[Češka]] nima zakonodaje, ki bi omejevala lastništvo, razstavljanje, nakup, uvoz ali izvoz nacističnih zastav; dejansko češka zakonodaja zelo otežuje celo prepoved protestov, ki vključujejo takšne zastave.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Czech court overturns ban on neo-Nazi march past city synagogue|url=http://www.haaretz.com/hasen/spages/950384.html|date=1 February 2008|work=News|publisher=Haaretz|access-date=24 June 2009|archive-date=2009-06-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20090609062929/http://www.haaretz.com/hasen/spages/950384.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Leta 1991 je bil na [[Češkoslovaška|Češkoslovaškem]] kazenski zakonik spremenjen z 260, ki je prepovedala propagando gibanj, ki so omejevala človekove pravice in svoboščine, navajajoč nacizem in komunizem. Kasneje so bile posebne omembe le-teh odstranjene zaradi pomanjkanja jasne pravne opredelitve. Vendar je bil sam zakon priznan kot ustavni. 

Policija lahko takšne dogodke odpove šele, ko postane jasno, da protestniki spodbujajo sovraštvo, kar na Češkem velja za nezakonito. Pravna ureditev zločinov iz sovraštva na Češkem je vključena v zakon 140/1961 Kazenski zakon (spremenjen z zakonom 175/1990). 

=== Ciper ===
[[Ciper]] nima zakonodaje, ki bi omejevala lastništvo, prikazovanje, nakup, uvoz ali izvoz nacističnih zastav, prav tako Ciprski kazenski zakonik izrecno ne dovoljuje, da se pri izreku kazni upoštevajo rasistični ali drugi pristranski motivi.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Hate Crime Report Card – Cyprus|url=http://www.humanrightsfirst.org/discrimination/pages.aspx?id=104|work=Fighting Discrimination|publisher=Human Rights First|access-date=23 June 2009}}&lt;/ref&gt; 

Vendar pa se lahko uporaba nacističnih zastav na način, ki bi lahko povzročil diskriminacijo, sovraštvo ali nasilje, obravnava v skladu s ciprsko ratifikacijo Konvencije ZN o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije. To omogoča pregon vsakogar, ki izrazi idejo (v javnosti, z uporabo skoraj vseh medijev, vključno z zastavami), ki žali [[Rasa|raso]], [[Religija|vero]] ali etnično pripadnost druge osebe.

=== Estonija ===
V začetku leta 2007 je Riigikogu obravnaval osnutek zakona o spremembi kazenskega zakonika, da bi bila javna uporaba sovjetskih in nacističnih simbolov kazniva, če se uporabljajo na način, ki moti javni mir ali spodbuja sovraštvo. Predlog zakona ni začel veljati, saj je bil sprejet šele v prvi obravnavi v Riigikogu.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://epl.delfi.ee/arvamus/a?id=70252293|title=Ants Erm: Erinevalt venelaste ajaloost on Venemaa ajalugu Eestis vaid vägivald, küüditamine ja kommunistlik diktatuur|publisher=Eesti Päevaleht|date=28 November 2014|access-date=14 January 2020|language=et}}&lt;/ref&gt; 

=== Finska ===
[[Finska]] nima posebne zakonodaje, katere cilj bi bil nadzor nad lastništvom, prikazovanjem, nakupom, uvozom ali izvozom nacističnih zastav, vendar kazenski zakonik (39/1889) (zlasti 11. poglavje &quot;Vojni zločini in kazniva dejanja proti človeštvu&quot; 8. razdelek) se lahko uporabi, če je bilo kaznivo dejanje usmerjeno proti osebi, ki pripada narodni, rasni, etnični ali drugi skupini prebivalstva zaradi njene pripadnosti taki skupini.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Criminal Code (39/1889)|url=http://www.legislationline.org/documents/action/popup/id/4136|work=The Criminal Code of Finland (Excerpts)|publisher=Legislation Online|access-date=24 June 2009|archive-date=2021-02-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20210225064241/http://www.legislationline.org/documents/action/popup/id/4136|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; 

Finska ima tudi zgodovino svastik za vladne in vojaške zastave.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://ilmavoimat.fi/air-force-academy|title=Air Force Academy – Ilmavoimat|website=ilmavoimat.fi|language=en-US|access-date=17 June 2019|archive-date=2021-03-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20210310080940/https://ilmavoimat.fi/en/air-force-academy|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.lentosotakoulunperinneyhdistys.fi/historia.php?udpview=1788623251|title=Lentosotakoulun Perinneyhdistys ry – Historiaa|website=www.lentosotakoulunperinneyhdistys.fi|access-date=17 June 2019}}&lt;/ref&gt; Zastave, ki vsebujejo simbol, je mogoče najti v finskih zračnih silah, obrambnih silah, nekaterih polkih vojske in letalskih šolah. 

=== Francija ===
V [[Francija|Franciji]] je javno razodevanje nacističnih zastav, uniform in insignij nezakonito, razen za namen zgodovinskega filma, predstave, snemanja filma ali spektakla.&lt;ref&gt;Penal code, [http://www.legifrance.gouv.fr/affichCodeArticle.do?idArticle=LEGIARTI000006419560&amp;cidTexte=LEGITEXT000006070719 article R645-1]; beware that this article is in the &quot;regulations&quot; part of the code (R articles) and that some editions may include only the &quot;statutes&quot; part (L articles).&lt;/ref&gt; 

Aprila 2000 sta Mednarodna liga proti rasizmu in antisemitizmu ter Union des étudiants juifs de France (Zveza francoskih judovskih študentov) vložila tožbo proti Yahoo!  ki je nasprotoval dražbi nacističnih spominkov v Franciji prek spletnega mesta Yahoo! na podlagi dejstva, da je v nasprotju s členom R645-1. Francoski sodnik je sprva odredil Yahoo! sprejeti ukrepe, s katerimi bodo uporabniki v Franciji onemogočili dostop do kakršnih koli nacističnih spominkov prek storitve Yahoo! spletno mesto.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last1=Klosek|first1=Jacqueline|title=The Legal Guide To E-Business|url=https://archive.org/details/legalguidetoebus0000klos|format=Hardcover|year=2003|publisher=[[Praeger Publishers]]|isbn=978-1-56720-403-2|url-access=registration}}&lt;/ref&gt; 

=== Nemčija ===
Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je bil kazenski zakonik Zvezne republike Nemčije spremenjen in je prepovedal propagandno gradivo in simbole prepovedanih strank in drugih organizacij (StGB 86 in 86a). To izrecno vključuje gradivo v tradiciji nekdanje nacionalsocialistične organizacije. Proizvodnja in distribucija takega materiala je prepovedana, prav tako javno razstavljanje povezanih simbolov. Pravne posledice so lahko denarna kazen ali zaporna kazen do treh let. 

Primeri so nacistični simboli, kot sta svastika in logotip SS. Uporaba simbolov v izobraževalne in umetniške namene je zakonita. 

=== Madžarska ===
Oddelek 335 zakona C iz leta 2012 o kazenskem zakoniku [[Madžarska|Madžarske]] ureja &quot;uporabo simbolov totalitarizma&quot;, vključno s svastiko, znaki [[SS]], križem s puščico, srpom in kladivom ter peterokrako rdečo zvezdo.&lt;ref&gt;{{cite journal|last=qian|first=xiaoping|title=Criminal Code of Hungary 2012|url=https://www.academia.edu/4602286}}&lt;/ref&gt;  

=== Latvija ===
Junija 2013 je latvijski parlament potrdil prepoved prikazovanja nacističnih simbolov na vseh javnih dogodkih. Prepoved vključuje zastave, himne, uniforme in nacistično svastiko.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Latvia bans the use of USSR symbols during public events|url=https://bnn-news.com/latvia-prohibits-ussr-symbols-public-events-92870|publisher=[[Baltic News Network]]|date=11 April 2013|access-date=14 September 2014}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Latvia Bans Soviet Symbols|url=https://themoscowtimes.com/news/latvia-bans-soviet-symbols-25182|newspaper=[[The Moscow Times]]|date=23 June 2013|access-date=14 September 2014}}&lt;/ref&gt;

=== Litva ===
[[Litva]] je leta 2008 prepovedala nacistične simbole (člen 18818 zakonika o upravnih prekrških) pod grožnjo visoke denarne kazni. 5. člen zakona o srečanjih prepoveduje sestanke, ki vključujejo nacistične in sovjetske podobe.&lt;ref&gt;Joint amicus curiae brief, p. 11&lt;/ref&gt; 

=== Poljska ===
Leta 2009 so bili členu 256 poljskega kazenskega zakonika dodani odstavki 2 do 4, ki prepovedujejo &quot;proizvodnjo, snemanje, uvoz, pridobivanje, shranjevanje, posedovanje, predstavljanje ali prevoz&quot; za namen razširjanja &quot;tiskov, posnetkov ali drugih predmetov&quot;  ki &quot;javno promovira fašistični ali drug totalitarni državni sistem&quot;, razen če se izvaja &quot;kot del umetniške, izobraževalne, zbirateljske ali akademske dejavnosti&quot; in predvideva odvzem ne glede na lastnika ob obsodbi.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://isap.sejm.gov.pl/isap.nsf/download.xsp/WDU20180001600/U/D20181600Lj.pdf|title=Kodeks karny (''Penal code'')|publisher=[[Sejm]]|page=101|language=pl|date=2018|accessdate=2022-01-24}}&lt;/ref&gt;

=== Rusija ===
Ruski upravni zakonik prepoveduje propagando, proizvodnjo in širjenje nacističnih simbolov in podobnih z denarnimi kaznimi do 100.000 rubljev.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://koapkodeksrf.ru/rzd-2/gl-20/st-20-3-koap-rf|title=Статья 20.3. Пропаганда либо публичное демонстрирование нацистской атрибутики или символики, либо атрибутики или символики экстремистских организаций, либо иных атрибутики или символики, пропаганда либо публичное демонстрирование которых запрещены законом|website=Кодекс об Административных Правонарушениях РФ 2021}}&lt;/ref&gt; 

=== Srbija ===
[[Srbija]] je leta 2009 sprejela zakon, ki prepoveduje &quot;manifestacije neonacističnih ali fašističnih organizacij in združenj ter uporabo neonacističnih ali fašističnih simbolov in insignij&quot;.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Zakon o zabrani manifestacija neonacističkih ili fašističkih organizacija i udruženja i zabrani upotrebe neonacističkih ili fašističkih simbola i obeležja|url=https://www.paragraf.rs/propisi/zakon_o_zabrani_manifestacija_neonacistickih_ili_fasistickih_organizacija_i_udruzenja_i_zabrani_upotrebe_neonacistickih.html|access-date=1 August 2020|website=www.paragraf.rs|language=sr}}&lt;/ref&gt;

=== Španija ===
Neonacistični ali fašistični simboli, kot sta nacistična svastika in falanga, v [[Španija|Španiji]] niso prepovedani.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://www.abc.es/espana/20130930/abci-simbolos-nazis-espana-201309271858_amp.html|title=España: barra libre para exhibir símbolos nazis|publisher=ABC.es|language=es|last1=Llona|first1=Guillermo|date=30 September 2013|access-date=26 July 2021}}&lt;/ref&gt;

=== Ukrajina ===
Leta 2015 je ukrajinski parlament sprejel zakon, ki prepoveduje uporabo nacističnih in komunističnih simbolov v [[Ukrajina|Ukrajini]]. Uporaba takšnih simbolov je prepovedana in se kaznuje s 5-letno zaporno kaznijo. 

== Glej tudi ==

* [[Prepoved komunističnih simbolov]]

== Sklici ==
&lt;references /&gt;
[[Kategorija:Antifašizem]]
[[Kategorija:Tretji rajh]]</text>
      <sha1>fzvz7d243542gdar5inl6obionli8fi</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Bojan Kumer</title>
    <ns>0</ns>
    <id>520126</id>
    <revision>
      <id>6687403</id>
      <parentid>6423825</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T18:50:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <comment>konec ministrovanja</comment>
      <origin>6687403</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6790" sha1="d5xxgewk1bwxr5fdblm8xnkzdc2ynlv" xml:space="preserve">{{Infopolje Funkcionar
|name=Bojan Kumer
|image=&lt;!-- WD --&gt;
|birth_date=&lt;!-- WD --&gt;
|order1=[[Minister za okolje, podnebje in energijo Republike Slovenije|Minister za okolje, podnebje in energijo&lt;br&gt;Republike Slovenije]]
|termstart1=24. januar 2023
|termend1=4. junij 2026
|premier1=[[Robert Golob]]
|predecessor1=&lt;!-- [[Uroš Brežan]] kot minister za okolje in prostor --&gt;
|successor1=[[Polona Rifelj]]&lt;!-- kot ministrica za okolje in prostor --&gt;
|order2=[[Minister za infrastrukturo Republike Slovenije|Minister za infrastrukturo&lt;br&gt;Republike Slovenije]]
|term_start2=1. junij 2022
|term_end2=24. januar 2023
|premier2=[[Robert Golob]]
|predecessor2=[[Jernej Vrtovec]]
|successor2=[[Alenka Bratušek]]
|order3=
|term_start3=
|term_end3=
|predecessor3=
|nationality=[[Slovenci|slovenska]]
|party=[[Gibanje Svoboda]]
}}
'''Bojan Kumer''', [[Seznam slovenskih gospodarstvenikov|slovenski gospodarstvenik]] in [[Seznam slovenskih politikov|politik]]; * [[30. julij|30. julij]] [[1974]], [[Slovenj Gradec]].

Bojan Kumer je slovenski gospodarstvenik s področja energetike in politik. Diplomiral in magistriral je na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko, profesionalno pa sprva deloval v podjetju [[Elektro Celje]], nato pa v podjetju [[GEN-I]].

Dvakrat je bil imenovan na mesto državnega sekretarja na Ministrstvu za infrastrukturo Republike Slovenije; prvič je funkcijo opravljal med majem 2013 in julijem 2014 pod ministrom [[Samo Omerzel|Samom Omerzelom]], drugič pa od 13. septembra 2018 do 13. marca 2020 pod ministrovanjem [[Alenka Bratušek|Alenke Bratušek]]. 1. junija 2022 je postal [[Minister za infrastrukturo Republike Slovenije|minister za infrastrukturo]] v [[15. vlada Republike Slovenije|vladi Roberta Goloba]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=mag. Bojan Kumer, minister za infrastrukturo|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-infrastrukturo/o-ministrstvu/mag-bojan-kumer-minister-za-infrastrukturo/|website=gov.si|accessdate=2022-06-09|language=sl}}&lt;/ref&gt; Ob rekonstrukciji vladne ekipe po noveli Zakona o Vladi Republike Slovenije je postal minister za okolje, podnebje in energijo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=mag. Bojan Kumer {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-okolje-podnebje-in-energijo/mag-bojan-kumer/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2023-01-24|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Izobrazba ==
Kumer je obiskoval [[Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani|Fakulteto za elektrotehniko]] v Ljubljani, kjer je leta 1997 diplomiral z nalogo ''Dearomatiziranje white spirita s solventno ekstrakcijo''.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Dearomatiziranje white spirita s solventno ekstrakcijo : diplomska naloga|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/18268421|website=plus.cobiss.net|accessdate=2022-06-09|language=sl}}&lt;/ref&gt; Na isti fakulteti je opravil tudi magistrski študij, ki ga je zaključil leta 2008 s temo zmanjšanja porabe električne energije pri zunanji razsvetljavi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=
Možnosti za zmanjšanje porabe električne energije pri zunanji razsvetljavi : magistrsko delo|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/6768980|website=plus.cobiss.net|accessdate=2022-06-09|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Delo v gospodarstvu ==
Poklicno pot je začel leta 2001 v podjetju Elektro Celje, kjer je imel zaposlitev vodje nakupov in prodaje električne energije. Leta 2009 se je zaposlil v podjetju GEN-I in delal kot vodja projektov za razvoj poslovanja v tujini, kmalu je napredoval v vodjo službe prodaje ključnim kupcem. V času njegovega vodenja je podjetje doseglo, da je GEN-I postal največji dobavitelj električne energije v Sloveniji. Leta 2014 je bil imenovan za direktorja družbe Elektro energija in jo spremenil v zelo dobičkonosno podjetje. Leta 2018 prevzel funkcijo direktorja prodaje skupine GEN-I.

== Politika ==
Maja leta 2013 je bil v [[11. vlada Republike Slovenije|11. slovenski vladi]] prvič imenovan za [[Državni sekretar Republike Slovenije|državnega sekretarja]] na infrastrukturnem ministrstvu, ki ga je takrat vodil [[Samo Omerzel]]. Z mesta sekretarja je odstopil 14. julija 2014, saj je postal direktor ''Elektro energije''.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Bojan Kumer iz Omerzelovega ministrstva na čelo Elektro energije |url=https://siol.net/posel-danes/novice/bojan-kumer-iz-omerzelovega-ministrstva-na-celo-elektro-energije-234734|website=siol.net|accessdate=2022-06-09|language=sl}}&lt;/ref&gt; Kasneje ga je na isto funkcijo na ministrstvu imenovala [[13. vlada Republike Slovenije|13. slovenska vlada]] pod vodstvom [[Marjan Šarec|Marjana Šarca]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nova vlada imenovala sekretarje, v Šarčevem kabinetu tudi Damir Črnčec |url=https://siol.net/novice/volitve-2018/sarceva-vlada-imenovala-drzavne-sekretarje-na-vecini-ministrstev-477700|website=siol.net|accessdate=2022-06-09|language=sl}}&lt;/ref&gt; Na delovnem mestu je deloval vse od prisege vlade, 13. septembra 2018, do nastopa [[14. vlada Republike Slovenije|nove vlade]], marca 2022.

=== Minister ===
Od 1. junija 2022 v [[15. vlada Republike Slovenije|15. slovenski vladi]] pod vodstvom [[Robert Golob|Roberta Goloba]] opravlja funkcijo [[Minister za infrastrukturo Republike Slovenije|ministra za infrastrukturo]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Slovenija dobila 15. vlado: potrdili Golobovo ministrsko ekipo |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/dober-mesec-po-volitvah-bo-golobova-vlada-nastopila-svoj-mandat.html|website=24ur.com|accessdate=2022-06-09|language=sl}}&lt;/ref&gt; Po potrditvi sprememb zakona o vladi, ki predvideva ustanovitev novih ministrstev, na referendumu je Bojan Kumer 3. januarja 2023 podal odstopno izjavo, da bi lahko zasedel mesto ministra novega ministrstva za okolje, podnebje in energijo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Reorganizacija vlade: ministrski stolček čaka tudi Bratuškovo|url=https://siol.net/novice/slovenija/v-teh-dneh-v-dz-pricakujejo-paicevo-in-kumrovo-odstopno-izjavo-595804|website=siol.net|accessdate=2023-01-10|language=sl}}&lt;/ref&gt; Na to funkcijo je bil izvoljen 24. januarja 2023.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=DZ s 55 glasovi potrdil listo ministrskih kandidatov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-s-55-glasovi-potrdil-listo-ministrskih-kandidatov/655412|website=rtvslo.si|accessdate=2023-01-24|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici|2}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Kumer, Bojan}}
[[Kategorija:Slovenski ekonomisti]]
[[Kategorija:Slovenski politiki]]
[[Kategorija:Člani Gibanja Svoboda]]
[[Kategorija:Ministri za infrastrukturo Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Ministri 15. vlade Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani]]
[[Kategorija:Magistrirali na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani]]
[[Kategorija:Državni sekretarji na Ministrstvu za infrastrukturo Republike Slovenije]]</text>
      <sha1>d5xxgewk1bwxr5fdblm8xnkzdc2ynlv</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Otok svetega Pavla</title>
    <ns>0</ns>
    <id>521967</id>
    <revision>
      <id>6687343</id>
      <parentid>6683027</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T16:42:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6687343</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="16202" sha1="kamyx7ap1yk1vvs5ip0jjv3gnbvro72" xml:space="preserve">{{Infopolje Otoki
|name=Otok svetega Pavla
|image_name=Île Saint-Paul.jpg
|image_caption=Otok svetega Pavla s Quille Rock v ospredju 
|native_name = {{native name|fr|Île Saint-Paul}}
|image_map          = StPaul Map.png
|map=Indijski ocean
|map_caption=Zemljevid Île Saint-Paul
|nickname=
|location= [[Indijski ocean]]
|coordinates = {{coord|38|43|S|77|31|E|type:isle_region:TF|display=inline,title}}
|archipelago=
|area_km2=8.3
| area_footnotes     = &lt;ref&gt;{{cite web |url = https://rmgsc.cr.usgs.gov/gie/gie.shtml |title = Global Island Explorer |website = rmgsc.cr.usgs.gov |access-date = 14 Nov 2024 |archive-date = 2024-09-29 |archive-url = https://web.archive.org/web/20240929005324/https://rmgsc.cr.usgs.gov/gie/gie.shtml |url-status = dead }}&lt;/ref&gt;
|length_km=5
|width_km=
| highest_mount      = [[Crête de la Novara]]
| elevation_m        = 268
|population=0
| country          = Francija
| country_admin_divisions_title = [[Francoska južna in antarktična ozemlja|Čezmorsko ozemlje]]
| country_admin_divisions = {{flag|Francoska južna in antarktična ozemlja}}
| country_admin_divisions_title_1 = Okrožje
| country_admin_divisions_1 = [[Saint Paul and Amsterdam Islands]]
| footnotes          = {{Infobox UNESCO World Heritage Site
 |child    = yes
 |Part_of  = [[Francoska južna in antarktična ozemlja|French Austral Lands and Seas]]
 |ID       = 1603bis-003
 |Year     = 2019
 |Criteria = Naravni: vii, ix, x
 }}
}}

'''Otok svetega Pavla''' (''Île Saint-Paul'') je [[otok]], ki je del [[Francoska južna in antarktična ozemlja|francoskih južnih in antarktičnih dežel]] (''Terres australes et antarctiques françaises'', TAAF) v [[Indijski ocean|Indijskem oceanu]] s površino 6 km². Otok leži približno 90 km južno od večjega [[Amsterdam (otok)|otoka Amsterdam]] 55 km², 1300 km severovzhodno od [[Kerguelenovi otoki|Kerguelenovih otokov]] in 3000 km jugovzhodno od [[Reunion|Réuniona]].

Je pomembno mesto za razmnoževanje morskih ptic. Znanstveno raziskovalna koča na otoku se uporablja za znanstvene ali krajše ekološke akcije, vendar na otoku ni stalne populacije. Je pod vodstvom višjega administratorja na Réunionu.

== Geografija ==
Otok svetega Pavla je [[vulkanski otok]] trikotne oblike, ki ne meri več kot 5 km na najširši točki. Je vrh aktivnega vulkana; vulkan je zadnjič bruhal leta 1793 (z JZ boka) in je skalnat s strmimi pečinami na vzhodni strani. Tanek sloj kamnine, ki je nekoč zapiral [[krater]], se je zrušil leta 1780 in spustil morje skozi 100 metrski kanal; vhod je globok le nekaj metrov, zato lahko v krater vstopijo le zelo majhne ladje ali čolni. Notranji bazen, 1 km širok in 50 m globok, je obdan s strmimi stenami do 270 m visoko. Obstajajo aktivni termalni vrelci.

Otok je antipod okrožja Cheyenne v [[Kolorado|Koloradu]], enega redkih krajev v [[Celinske Združene države|celinskih Združenih državah]] z neoceanskim antipodom.

== Zgodovina ==
=== Zgodnja opažanja ===
Otok svetega Pavla so leta 1559 prvič odkrili [[Portugalska|Portugalci]]. Otok so kartirali, podrobno opisali in posneli na slikah člani posadke [[Karaka|Nau]] ''São Paulo'', med njimi oče Manuel Álvares in kemik Henrique Dias. Álvares in Dias sta pravilno izračunala zemljepisno širino kot 38° južno. Ladji je poveljeval Rui Melo da Câmara in je bila del portugalske indijske armade, ki ji je poveljeval Jorge de Sousa. Ladja ''São Paulo'', ki je prevažala tudi ženske in je odplula iz Evrope ter se ustavila v Braziliji, bo predmet dramatične in ganljive zgodbe o preživetju, potem ko je potonila južno od [[Sumatra|Sumatre]].

Naslednje potrjeno opazovanje je izvedel Nizozemec Harwick Claesz de Hillegom 19. aprila 1618.&lt;ref name=&quot;btinternet1&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.btinternet.com/~sa_sa/amsterdam/amsterdam_history_early.html|title=Early History of Amsterdam and St Paul Islands, South Indian Ocean|publisher=Btinternet.com|date=2003-06-29|accessdate=2012-07-26|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121023224934/http://www.btinternet.com/~sa_sa/amsterdam/amsterdam_history_early.html|archivedate=2012-10-23}}&lt;/ref&gt; V 17. stoletju so otok opazovali še naprej. Eden njegovih prvih podrobnih opisov in morda prvi pristanek je decembra 1696 naredil [[Willem de Vlamingh]].&lt;ref name=&quot;btinternet1&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.hetscheepvaartmuseum.nl/kenniscentrum/kalender|title=Het Scheepvaartmuseum – Maritieme Kalender|publisher=Hetscheepvaartmuseum.nl|accessdate=2012-07-26|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140326213058/http://www.hetscheepvaartmuseum.nl/kenniscentrum/kalender|archivedate=2014-03-26}}&lt;/ref&gt;

=== 19. stoletje ===
V času jadrnic so kapitani občasno uporabili otok za preverjanje svoje navigacije, preden so se odpravili proti severu. Otok so v 18. in 19. stoletju občasno obiskali raziskovalci, ribiči in lovci na tjulnje, med katerimi je bil tudi ameriški lovec na tjulnje ''General Gates'', ki je na otok pristal aprila 1819. Georgea Williama Robinsona, ameriškega lovca na tjulnje, so pustili na otoku, da bi lovil tjulnje, in tam je ostal 23 mesecev, dokler se ''general Gates'' ni vrnil ponj marca 1821. Robinson se je nato leta 1826 vrnil na otok svetega Pavla, da bi nabral tjulnje kože, in odplul iz [[Hobart|Hobarta]] na krovu svoje ladje, [[škuner]] ''Hunter'' .

Obdobje lova na tjulnje je trajalo od 1789 do 1876. Obiske tjulnjev beleži 60 plovil, od katerih so štiri končala v brodolomu. Relikvije iz obdobja lova vključujejo ruševine koč in napise.&lt;ref&gt;R.K. Headland, ''Historical Antarctic sealing industry'', Scott Polar Research Institute (Cambridge University), 2018, p.168, {{ISBN|978-0-901021-26-7}}&lt;/ref&gt;

Francija je proglasila otok za svoj leta 1843, ko je skupina ribičev z [[Reunion|Réuniona]], ki jih je zanimala vzpostavitev ribištva na otoku, pritisnila na guvernerja Réuniona, naj prevzame v posest tako otok svetega Pavla kot otok Amsterdam. To je bilo izvedeno z uradnim odlokom z dne 8. junija 1843 in 1. julija je Martin Dupeyrat, poveljnik ladje ''L'Olympe'', pristal na Amsterdamskem otoku in nato 3. julija na otoku dvignil trobojnico. Edini ohranjeni dokaz te trditve je vklesana skala na robu kraterskega jezera z napisom »Pellefournier Emile Mazarin de Noyarez, Grenoble, Canton de Sassenage, Département de l'Isère, 1844«. Vse ribiške dejavnosti pa so bile opuščene leta 1853, ko se je francoska vlada odrekla svoji posesti nad obema otokoma.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Reppe|first=Xavier|title=Aurore sur l'Antarctique|publisher=Nouvelles Éditions Latines|year=1957|page=32}}&lt;/ref&gt;

Prvi dober zemljevid otoka je bil izdelan šele leta 1857, ko je avstrijska fregata ''Novara'' izkrcala ekipo, ki je od novembra do decembra preučevala [[rastlinstvo]], [[živalstvo]] in [[geologija|geologijo]].&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Vélain|first=Charles|title=Description géologique de la presqu'île d'Aden, de l'île de la Réunion, des îles Saint-Paul et Amsterdam|publisher=A. Hennuyer|year=1878|page=232}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;An account of the voyage was published in English, and digitized copies are available online from several sources. {{Navedi knjigo|last=Scherzer|first=Karl|title=Narrative of the circumnavigation of the Globe by the Austrian frigate Novara|date=1861|publisher=Saunders, Otley &amp; Co.|location=London|chapter=The islands of St. Paul and Amsterdam, in the Southern Indian Ocean|pages=267–342|volume=1}} From Biblioteca Brasiliana Guita e José Mindlin (monochrome): BBM, Wikimedia Commons . From {{Okr|MBLWHOI|Marine Biological Laboratory, Woods Hole Oceanographic Institute}} Library (colour): {{Okr|BHL|Biodiversity Heritage Library}} . Austrian Literature Online: ALO (monochrome, with some plates in colour), Project Gutenberg (transcript) .&lt;/ref&gt;
[[Slika:HMS_Megaera_(1849)_at_St_Paul_Island.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4b/HMS_Megaera_%281849%29_at_St_Paul_Island.jpg/220px-HMS_Megaera_%281849%29_at_St_Paul_Island.jpg|sličica|HMS ''Megaera'' na otoku svetega Pavla.]]

Leta 1871 je na otoku doživela brodolom britanska vojaška ladja HMS ''Megaera''. Večina od 400 oseb na krovu je morala ostati več kot tri mesece, preden so jih rešili. Kratka, impresionistična pripoved o dveh francoskih prebivalcih, na katere je naletela brodolomska posadka, se pojavi v ''Atlasu oddaljenih otokov'' Judith Schalansky (2010).&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Schalansky|first=Judith|authorlink= |title=Atlas of Remote Islands|url=https://archive.org/details/atlasofremoteisl0000scha|publisher=Penguin|year=2010|location=New York, NY|page=[https://archive.org/details/atlasofremoteisl0000scha/page/n57 54]|isbn=978-0-14-311820-6}}&lt;/ref&gt;

Septembra 1874 je francoska astronomska misija, ki jo je pripeljala jadrnica ''La Dive'', nekaj več kot tri mesece preživela na otoku, da bi opazovala [[prehod Venere]]; geolog Charles Vélain je izkoristil priložnost in opravil pomembno geološko raziskavo otoka.

Leta 1889 je [[Charles Lightoller]], ki je pozneje zaslovel kot drugi častnik [[RMS Titanic|RMS ''Titanic'']], doživel osemdnevni brodolom, ko je jadrnica ''Holt Hill'' nasedla. Brodolom in otok opisuje v svoji avtobiografiji ''Titanik in druge ladje''. Lightoller je ugibal, da so pirati uporabljali otok in da bi lahko bil njihov zaklad zakopan v njegovih jamah.&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last=Lightoller|first=C.H.|author-link=|year=1935|title=Titanic and other ships|url=http://gutenberg.net.au/ebooks03/0301011h.html|publisher=I. Nicholson and Watson|archive-url=https://web.archive.org/web/20130508130722/http://gutenberg.net.au/ebooks03/0301011h.html|archive-date=2013-05-08}}&lt;/ref&gt;

Leta 1892 je posadka francoske ladje ''Bourdonnais'', ki ji je leta 1893 sledila ladja ''L'Eure'', v imenu francoske vlade ponovno prevzela otok svetega Pavla in otok Amsterdam.

=== 20. stoletje ===
Leta 1928 je Compagnie Générale des Íles Kerguelen zaposlila Renéja Bossièra ter več Bretoncev in [[Malgaši|Malgašev]], da bi na otoku postavili tovarno konzerv jastogov, ''La Langouste Française''. Marca 1930, ob koncu druge sezone, je večina zaposlenih odšla, sedem pa jih je ostalo na otoku za varovanje inštalacij, menda le nekaj mesecev. Obljubljena pomoč je prišla veliko prepozno. Ko je ladja decembra 1930 končno prispela, je pet ljudi umrlo, večinoma zaradi pomanjkanja hrane in [[skorbut]]a: Pavle Brunou (otrok, rojen na otoku, ki je umrl dva meseca po rojstvu), Emmanuel Puloc'h, François Ramamonzi, Victor Brunou in Pierre Quillivic. Rešeni so bili le trije preživeli. Ta dogodek je od takrat postal znan kot ''Les Oubliés de Saint-Paul'' (pozabljeni na sv. Pavlu).&lt;ref&gt;''Les oubliés de l'île Saint-Paul'', by Daniel Floch. 1982.&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.discoverfrance.net/Colonies/St-Paul_Amsterdam.shtml|title=St. Paul and Amsterdam Islands: A History of Two Islands.|publisher=Discoverfrance.net|archiveurl=https://web.archive.org/web/20071003073517/http://www.discoverfrance.net/Colonies/St-Paul_Amsterdam.shtml|archivedate=2007-10-03}}&lt;/ref&gt;

Nekaj let kasneje, leta 1938, je na otoku obtičala posadka francoske ribiške ladje. Klice v sili, ki jih je posadka pošiljala prek kratkovalovne radijske postaje, so po naključju ujeli 11.000 milj stran v Združenih državah Amerike. Sporočilo je bilo posredovano mornarici in francoskemu konzulu v San Franciscu, medtem ko je 12-letni Neil Taylor, radijski amater iz Kalifornije, stopil v stik z nasedlo posadko in jim zagotovil, da je pomoč na poti.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://archive.org/stream/CallingCq-AdventureOfShort-waveRadioOperators/CallingCq-Desoto-FirstEdition-1941_djvu.txt|title=Full text of &quot;Calling CQ – Adventures of Short-Wave Radio Operators&quot;|date=4 September 2009|accessdate=2012-07-26|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121110131331/https://archive.org/stream/CallingCq-AdventureOfShort-waveRadioOperators/CallingCq-Desoto-FirstEdition-1941_djvu.txt|archivedate=2012-11-10}}&lt;/ref&gt;

== Okolje ==
Otok ima hladno oceansko podnebje in pobočja vulkana so prekrita s travo. Je kraj za razmnoževanje subantarktičnih morskih tjulnjev (''Arctocephalus tropicalis''), [[Južnomorski slon|južnih morskih slonov]] in skalnih pingvinov (''Eudyptes chrysocome''). Pred uvedbo eksotičnih plenilcev in rastlinojedih živali, vključno s [[Črna podgana|črnimi podganami]], [[Hišna miš|hišnimi mišmi]], divjimi kunci (''Oryctolagus cuniculus''), prašiči in kozami v 19. stoletju ali prej, je bilo tudi mesto razmnoževanja endemične neleteče race in več vrst viharnikov. Prašiči in koze so od takrat izginili ali pa so bili izkoreninjeni. Črne podgane so bile iztrebljene januarja 1997 po padcu 13,5 ton [[Brodifakum|antikoagulantnih]] vab iz zraka nad otok.&lt;ref name=&quot;m&amp;j&quot;&gt;Micol &amp; Jouventin (2002).&lt;/ref&gt;

=== Pomembno območje za ptice ===
Otok s sosednjim otočkom Quille Rock je [[BirdLife International|Bird Life International]] označil kot [[Mednarodno pomembna območja za ptice|pomembno območje za ptice]] (IBA), ker tu gnezdi več morskih ptic. Ptice subtropske lege otoka se razlikuje od ptic subantarktičnih otokov in vsebuje več gnezdečih vrst, ki so v regiji redke. Morske ptice otoka svetega Pavla so gnezdile predvsem na skali Quille Rock, dokler ni izkoreninjenje podgan omogočilo nekaterim vrstam, zlasti Macgillivrayjevim prionom (podvrsta Salvinovega priona - ''Pachyptila salvini'') in viharniku ''Pterodroma macroptera'', da ponovno naselijo glavni otok.&lt;ref name=&quot;m&amp;j&quot;&gt;Micol &amp; Jouventin (2002).&lt;/ref&gt; Druge vrste vključujejo kolonijo približno 9000 parov pingvinov severnih skakačev (''Eudyptes moseleyi''), približno 20 parov sajastih albatrosov (''Phoebetria fusca''), nekaj parov indijskih rumenonosih albatrosov (''Thalassarche carteri'') in majhno število avstralazijskih ganetov (''Morus serrator''), pravljičnih prionov (''Pachyptila turtur''), [[mali viharnik|malih viharnikov]] (''Puffinus assimilis'') in [[vražji viharnik|vražjih viharnikov]] (''Ardenna carneipes''), [[Rumenonogi strakoš|Wilsonovega viharnih petrelov]] in [[črnoperuta čigra|čigre]] ''Onychoprion fuscatus''. Otok je morda nekoč imel vrsto rac, kot jo prikazuje slika iz leta 1793.  Vendar ni jasno, ali je to sovrsta z amsterdamsko raco (''Anas marecula'') ali ločen takson. Vendar pa niso našli nobenega primerka, zato obstoja tega ni mogoče dokazati.&lt;ref&gt;BirdLife International. (2012). Important Bird Areas factsheet: Île Saint Paul. Downloaded from http://www.birdlife.org on 2012-01-08. {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070710124603/http://www.birdlife.org/|date=July 10, 2007}}&lt;/ref&gt;

== Poglej tudi ==
* Seznam vulkanov v francoskih južnih in antarktičnih deželah
* [[Upravna razdelitev Francije]]
* [[Francoski čezmorski departmaji in ozemlja]]
* Otoki v Indijskem in Tihem oceanu pod nadzorom Francije
* [[Seznam antarktičnih in podantarktičnih otokov|Seznam antarktičnih in subantarktičnih otokov]]
* [[Travišča, savana in makija zmernega pasu]] 

== Sklici ==
{{sklici|2}}

=== Viri ===
* {{Navedi knjigo|editor=LeMasurier, W.E.|editor2=Thomson, J.W. |title=Volcanoes of the Antarctic Plate and Southern Oceans|url=https://archive.org/details/volcanoesofantar0000unse|publisher=American Geophysical Union|year=1990|isbn=978-0-87590-172-5}}
* {{Navedi knjigo|chapter=Eradication of rats and rabbits from Saint-Paul Island, French Southern Territories |title=Turning the tide: the eradication of invasive species: proceedings of the International Conference on Eradication of Island Invasives |url=https://archive.org/details/turningtideeradi0000unse |editor1=Veitch, C.R. |editor2=Clout, M.N. |author1=Micol, T.|author2=Jouventin, P. |year=2002 |publisher=IUCN |location=Gland, Švica |isbn=978-2-8317-0682-5 |pages=[https://archive.org/details/turningtideeradi0000unse/page/n208 199]–205}}

== Zunanje povezave ==
{{Wikivoyage}}
{{Commons category}}  
* [http://www.farvoyager.com/siov/stpaul1.html Pictures of Île Saint-Paul]
* [http://www.weathergraphics.com/tim/antipode Antipodes of the USA]
* [http://www.navegar-es-preciso.com/news/saint-paul/ Isla de Saint Paul] (Spanish)

[[Kategorija:Otoki v Indijskem oceanu]]
[[Kategorija:Francoska južna in antarktična ozemlja]]</text>
      <sha1>kamyx7ap1yk1vvs5ip0jjv3gnbvro72</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ovakudani</title>
    <ns>0</ns>
    <id>523725</id>
    <revision>
      <id>6687356</id>
      <parentid>6296980</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T17:01:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6687356</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12226" sha1="a0o2wp03fjqokkkap3i5iygpbsfmxeb" xml:space="preserve">{{Infopolje Dolina
|other_name=Ovakudani
|photo= View of Owakudani Valley from Hakone Cable Car.JPG
|photo_caption= Pogled na sprednji del doline z žičnice Hakone.
|range=vulkan Hakone
|country=Japonska
|age=
|border=
|type=vulkanska dolina
| coordinates = {{koord novi|35|14|31|N|139|1|15|W|display=inline,title}}
| map = Japonska
| map_size = 250
| elevation          = 1040 m
|length=
}}
[[File:Owakudani_-_Hakone_(27369344357).jpg|thumb| Ōvakudani, viden z žičnice Hakone]]
[[File:Hakone black egg dsc05310.jpg|thumb|''Kuro-tamago'' trdo kuhana jajca]]
'''Ovakudani''' (大涌谷, dobesedno »Velika vrela dolina«) je vulkanska [[dolina]] z aktivnimi [[žveplo]]vimi zračniki in vročimi vrelci v [[Hakone]]ju v prefekturi Kanagava na [[Japonska|Japonskem]]. Je znotraj [[Narodni park Fudži-Hakone-Izu|narodnega parka Fudži-Hakone-Izu]]. Nastala je pred približno 3000 leti kot posledica eksplozije [[Hakone (vulkan)|vulkana Hakone]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://planetyze.com/en/japan/hakone/owakudani|title=Owakudani – Hakone Things To Do &amp; Itineraries &amp;#124; Planetyze|website=planetyze.com}}&lt;/ref&gt;

Je priljubljeno turistično mesto zaradi slikovitih razgledov, vulkanske dejavnosti in ''kuro-tamaga'' (黒卵, dobesedno »črno jajce«) - lokalne specialitete jajc, trdo kuhanih v vročih vrelcih.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.owakudani.com/kurotamago_hiimtsu_e|title=Secret behind kuro tamago &amp;#124; 国立公園 箱根 大涌谷 &amp;#124; 大涌谷くろたまご館|website=www.owakudani.com|accessdate=2022-09-14|archive-date=2014-06-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20140617071821/http://www.owakudani.com/kurotamago_hiimtsu_e|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Jajca počrnijo in dišijo rahlo po žveplu; če pojeste eno, naj bi vašemu življenju dodali sedem let.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.owakudani.com/index_e|title=The Owakudani Kurotamago-kan &amp;#124; 国立公園 箱根 大涌谷 &amp;#124; 大涌谷くろたまご館|website=www.owakudani.com|accessdate=2022-09-14|archive-date=2014-05-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20140521041750/http://www.owakudani.com/index_e|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Ko je Koubu Daiši pred več kot tisoč leti obiskal Ovakudani, ko je videl peklensko pokrajino, je molil k bodhisatvi. Enmei-džizo v Ovakudaniju naj bi izviral iz molitve.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://planetyze.com/en/japan/hakone/owakudani|title=Owakudani – Hakone Travel Guide {{!}} Planetyze |website=Planetyze|language=en|access-date=2018-02-21}}&lt;/ref&gt;

== Vulkanizem ==
Zadnji večji izbruh magme se je zgodil pred približno 3000 leti, od takrat ni bilo večjih dogodkov. Med 12. in 13. stoletjem so bile na območju Ōvakudani tri [[freatske erupcije]].
=== 20. stoletje ===
* Leta 1933 so opazili spremembe v [[fumarola]]h, spremenil se je tudi pretok vode v Ubako-[[Onsen]]. Istega leta je ena oseba umrla v eksploziji fumarole v Ōvakudaniju.&lt;ref name=&quot;hakoneyama-1&quot;&gt;[http://www.data.jma.go.jp/svd/vois/data/tokyo/STOCK/souran_eng/volcanoes/056_hakoneyama.pdf 56. Hakoneyama - Monitoring Report by JMA from 2011]&lt;/ref&gt;
* Od septembra 1974 do februarja 1978 je prišlo do nadaljnjih sprememb v okolici Ōvakudanija, fumarole so spremenile položaj in drevesa so se začela sušiti in odmirati.
* Šibka [[potres]]a sta bila zabeležena tudi v letih 1987 in 1992 v globini 20-23 km. Tla so se nekoliko dvignila blizu središča Ōvakudanija.&lt;ref name=&quot;tokyo-ac-1&quot;&gt;[http://www.eri.u-tokyo.ac.jp/VRC/vrc/erup/hakone.html Hakone Volcano, Central Japan]&lt;/ref&gt;
* 22. aprila 1991 med 10.00 in 13.00 uro je bilo zabeleženih okrog 300 potresov (z magnitudo ≤ 2,5). Epicenter večine potresov je bil približno 5 km pod [[kaldera|kaldero]]. 24. aprila se je stanje vrnilo v normalno stanje in ni bilo opaziti sprememb v površinski aktivnosti.&lt;ref name=&quot;volcano-si-edu-1&quot;&gt;[{{GVP|vn=283020|linktext=nein}} Smithsonian Institution -Bulletin Report: April 1991 (BGVN: 16:04)]&lt;/ref&gt;

=== 21. stoletje ===
* Med junijem in oktobrom 2001 so na območju izmerili povečano potresno aktivnost. V bližini središča je bila rahla izboklina. Drugi manjši potresi so bili zabeleženi na severnem delu [[Jezero Aši|jezera Aši]]. Kmalu po potresih je bilo opaziti širitev območja fumarol v Ōvakudaniju. Izpust pare se je na nekaterih mestih močno povečal.
* Med marcem in aprilom 2011, natančneje od [[Potres in cunami v Tohokuju (2011)|potresa Tōhoku]], so v severnem Ōvakudaniju izmerili povečano seizmično aktivnost. Poleg številnih manjših potresov sta se 11. in 21. marca zgodila tudi dva močnejša.
* Februarja 2013 je bilo registriranih okoli 1400 manjših potresov, vendar ni sledil izbruh in stanje se je ponovno umirilo.
[[Slika:Hako volcanic earthquake2015.png|thumb|200px| Vulkanski potres v Hakoneju (2015)]]
* 26. aprila 2015 je bila na območju ponovno zaznana povečana potresna aktivnost.&lt;ref name=&quot;asienspiel-1&quot;&gt;[http://asienspiegel.ch/2015/05/ein-vulkan-erwacht/ Asienspiegel: Ein Vulkan erwacht]&lt;/ref&gt;
* Od 6. maja 2015 je bilo območje okoli Ōvakudanija zaprto za obiskovalce. Zaradi povečane potresne aktivnosti in manjših vulkanskih izbruhov so morali zapreti območje okoli žičnice, dostopne ceste in pohodniške poti v radiju 300 m. Japonski meteorološki organ je dvignil stopnjo alarma na 2. Samo ta dan je bilo zabeleženih 115 potresov. Pri vročih vrelcih je bilo mogoče ugotoviti povečanje vodnega tlaka.&lt;ref name=&quot;japantimes-1&quot;&gt;{{Navedi splet |url=http://www.japantimes.co.jp/news/2015/05/07/national/volcano-alert-raised-mount-hakone/ |title=The Japan Times - News: No-go zone declared at Hakone as officials raise volcano alert |accessdate=2022-09-14 |archive-date=2022-09-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220914152524/https://www.japantimes.co.jp/news/2015/05/07/national/volcano-alert-raised-mount-hakone/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
* Med 14. in 17. majem 2015 je bila potresna aktivnost majhna. Na dnu vročega izvira Ōvakudani so bila tla dvignjena za 12 cm. To povečanje prizadene območje v radiju okoli 200 m, 15. maja je bilo zabeleženih približno 471 manjših potresov.
* 29. junija je bilo zabeleženih 14 potresov z magnitudo od 1,9 do 3,2.&lt;ref name=&quot;thewatchers-1&quot;&gt;[http://thewatchers.adorraeli.com/2015/06/30/hakoneyama-volcano-activity-rises-to-a-new-level-japan/ The Watchers: Hakoneyama volcano activity rises to a new level, Japan]{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
* Od 30. junija 2015, potem ko se je potresna aktivnost ponovno povečala, je japonska meteorološka agencija razglasila stopnjo alarma 3 in radij se je povečal na nekaj več kot 1 km.&lt;ref name=&quot;japantimes-2&quot;&gt;{{Navedi splet |url=http://www.japantimes.co.jp/news/2015/06/30/national/slght-dusting-vehicle-near-mount-hakone-sourced-new-fumarole/ |title=The Japan Times - News: Volcano alert raised for Mount Hakone after small eruption |accessdate=2022-09-14 |archive-date=2017-01-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170106173140/http://www.japantimes.co.jp/news/2015/06/30/national/slght-dusting-vehicle-near-mount-hakone-sourced-new-fumarole/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;hakone-zenzan-1&quot;&gt;{{Navedi splet |url=http://www.hakone.or.jp/en/2278 |title=Hakone - Notification: About restricted area around Oowakudani |accessdate=2022-09-14 |archive-date=2015-07-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150717093432/http://www.hakone.or.jp/en/2278 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
* 11. septembra 2015 je japonska meteorološka agencija znižala stopnjo alarma nazaj na 2. Polmer izključenega območja je bil zmanjšan, vendar žičnica Hakone še vedno ne obratuje.&lt;ref name=&quot;pref-kanagawa&quot;&gt;{{Navedi splet |url=http://www.pref.kanagawa.jp/mlt/f532580/ |title=Kanagawa Prefecturial Government: Information on Hakone &amp; Owakudani |accessdate=2022-09-14 |archive-date=2019-04-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190423000606/http://www.pref.kanagawa.jp/mlt/f532580/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
* Od 27. julija 2016 je območje z žičnico, vendar brez pohodnih poti, odprto za obiskovalce vsak dan od 9.00 do 17.00.
* 19. maja 2019 je bila stopnja pripravljenosti ponovno dvignjena na 2. stopnjo. Lokalna oblast je zato znova omejila dostop do območja. Začasno je bilo tudi prekinjeno obratovanje žičnice. &lt;ref name=&quot;hakone-japan&quot;&gt;{{Navedi splet |url=https://hakone-japan.com/info/about-volcanic-activity-in-hakone/ |title=About volcanic activity in HAKONE |accessdate=2022-09-14 |archive-date=2019-08-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190826111504/https://hakone-japan.com/info/about-volcanic-activity-in-hakone/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

== Turizem ==
Do Ōvakudanija lahko dostopate prek žičnice Hakone (postaja Ōvakudani) &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.hakoneropeway.co.jp/foreign/en/ |title=Hakone Ropeway |publisher=Hakone Ropeway |date= |accessdate=2015-11-17 |archive-date=2013-05-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130524004648/http://www.hakoneropeway.co.jp/foreign/en/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; ali avtobusne linije s postaje Odavara, postaje Hakone-Jumoto, postaje Kovakidani / Kodžiri, avtobusa Izuhakone (avtobusna postaja Ōvakudani).&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.izuhakone.co.jp/bus_odawara_kojiri_en.pdf |title=Izuhakone Bus timetable |publisher=Izuhakone Bus |date= |accessdate=2018-06-26 |archive-date=2018-05-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180524003601/http://www.izuhakone.co.jp/bus_odawara_kojiri_en.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Tik pod termalnimi vrelci Kuro-tamago je cesta do centra za obiskovalce.

Večina obiskovalcev je hodila po približno 1 km dolgi poti (ki je bila zaprta od leta 2015 zaradi povečane vulkanske aktivnosti) ali se je po žičnici Hakone popeljala blizu mesta, kjer se kuhajo jajca, da bi sodelovala pri obrednem uživanju jajc. Žičnica ponuja širok razgled na goro [[Fudži]] (v jasnih dneh) in žveplene odprtine tik pod središčem za obiskovalce.

Današnje dejavnosti v okolici žveplenih odprtin so posledica ogromnih zemeljskih plazov v preteklosti. Gradnja betonskih ovir in stabilizacija območja potekata že desetletja.

== Zaprtje ==
Turistično mesto v Ōvakudaniju je bilo maja 2015 zaprto zaradi vulkanske dejavnosti. Ponovno so ga odprli 27. aprila 2016, vendar ne v celoti, saj zaradi nevarnosti ni mogoče hoditi blizu odprtin za paro. Ljudem z astmo, bronhitisom, boleznimi srca, srčnimi spodbujevalniki in nosečnicam odsvetujemo vstop v dolino zaradi visoke vulkanske aktivnosti.&lt;ref&gt;{{cite magazine|author=Animal Science |url=https://www.wired.com/2015/05/alert-raised-japans-hakone-earthquakes-continue/ |title=Alert Raised at Japan's Hakone as Earthquakes Continue |magazine=WIRED |date=2015-05-06 |accessdate=2015-11-17}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.jnto.go.jp/volcano/owakudani.html |title=Volcanic Activity in Hakone |publisher=Jnto.go.jp |date= |accessdate=2015-11-17}}&lt;/ref&gt;

== V popularni kulturi ==
Ōwakudani je prikazan v [[anime]]ju ''Neon Genesis Evangelion'' in njegovi adaptaciji [[manga|mange]]. V animeju protagonist Šindži konča blizu Ōvakudanija, potem ko je pobegnil iz Misatinega stanovanja.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=EVA-YA |url=https://www.hakonenavi.jp/international/en/spot/304 |access-date=May 12, 2022 |website=Hakone {{!}} Your Guide to All Things Hakone}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Hannah |first=Dayna |date=March 4, 2020 |title=Neon Genesis Evangelion Anime Pilgrimage Locations in Hakone |url=https://alljapantours.com/japan/anime/anime-tours/hakone-evangelion/ |access-date=May 12, 2022 |website=Japan Travel Blog}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Commons category|Ōwakudani}}
* [http://www.owakudani.com/index_e Tourismus-Informationen] (englisch)
* [http://www.japan-guide.com/e/e5203.html Beschreibung des Tals auf japan-guide.com inklusive Anfahrtsbeschreibung] (englisch)
* [http://www.sizenken.biodic.go.jp/live/view.php?camera_no=48 Ōwakudani Webcam] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190304140924/http://www.sizenken.biodic.go.jp/live/view.php?camera_no=48 |date=2019-03-04 }}

[[Kategorija:Narodni parki Japonske]]
[[Kategorija:Geografija Japonske]]
[[Kategorija:Vulkani na Japonskem]]
[[Kategorija:Prefektura Kanagava]]</text>
      <sha1>a0o2wp03fjqokkkap3i5iygpbsfmxeb</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pont Jacques Chaban-Delmas</title>
    <ns>0</ns>
    <id>525700</id>
    <revision>
      <id>6687489</id>
      <parentid>6268905</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T23:47:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6687489</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9290" sha1="036m0x1wg7ci1ypx7m3azeuqup8bc9t" xml:space="preserve">{{Infobox bridge 
|bridge_name   = Pont Jacques Chaban-Delmas
|image         = Pont Jacques-Chaban-Delmas levé 03.JPG
|caption       = Pont Jacques Chaban-Delmas na dan otvoritve, 15. Marec 2013.
|official_name = 
|carries       = 
|crosses       = [[Garona]]
|locale        = [[Bordeaux]]
|maint         = 
|id            = 
|designer      =
|design        = navpično [[dvižni most]]
|material      = beton in jeklo
|spans         =
|pierswater    = 
|mainspan      = 110 m
|length        = 575 m
|width         = 32 m do 45 m
|height        = 77 m
|load          = 
|clearance     = 
|below         = 
|traffic       = 
|begin         = 2009
|complete      = 2012
|open          = marec 2013
|closed        = 
|toll          = 
|map_cue       = 
|map_image     = 
|map_text      = 
|map_width     = 
|coordinates   = 
|lat           = 
|long          = 
}}

'''Pont Jacques Chaban-Delmas''' je navpični [[dvižni most]] čez [[Garona|Garono]] v [[Bordeaux]]u v [[Francija|Franciji]]. 16. marca 2013 sta ga slavnostno odprla predsednik [[François Hollande]] in Alain Juppé, župan Bordeauxa.&lt;ref name=liberation&gt;{{navedi novice|url=http://www.liberation.fr/politiques/2013/03/16/hollande-a-bordeaux-pour-inaugurer-le-pont-jacques-chaban-delmas_889017|title=Hollande à Bordeaux: bain de foule, coup de pouce et décentralisation|newspaper=Libération|date=16 March 2013|accessdate=18 March 2013|language=fr}}&lt;/ref&gt; Njegov glavni razpon je dolg 110 m. Od leta 2013 je to najdaljši vertikalno dvižni most v Evropi. Imenuje se v čast [[Jacques Chaban-Delmas|Jacquesa Chaban-Delmasa]], nekdanjega predsednika vlade Francije in nekdanjega župana Bordeauxa.

== Lega ==
Most stoji približno 3 km od središča mesta med Pont de pierre v starem mestnem jedru in avtocestnim mostom [[Akvitanski most|Pont d'Aquitaine]] ter povezuje okrožji Bacalan in Bastide. Zato so ga med gradnjo imenovali ''Pont Bacalan-Bastide'' in se včasih tako imenuje še danes. To je peto prečkanje Garone v Bordeauxu.

== Opis ==
[[File:Bordeaux - Pont Chaban-Delmas 5.jpg|thumb|250px|Pont Jacques Chaban Delmas]]
Ker je most namenjen prehodu ladij za križarjenje do starega mestnega jedra Bordeauxa, je bil zasnovan kot dvižni most s čisto višino 53 m. Zaradi tega je eden največjih dvižnih mostov na svetu.

Cestni most ima na obeh straneh svoje osrednje osi dva pasova za avtobuse, ki sta pripravljena za kasnejšo preureditev v tramvajsko progo. Ločeno z robnikom sta dva pasova za motorna vozila. Na obeh straneh se od vozišč loči 4,80 m široka pešpot in kolesarska pot, ki poteka mimo stolpičev mostu. Most je torej na brežini širok 34 m, v srednjem delu pa 45,3 m. Vozna plošča mostu je v vzdolžni smeri rahlo zakrivljena navzgor, da se v zaprtem stanju doseže zahtevana svetla višina 13 m. Pešpoti in kolesarske steze imajo zaradi zelo nizke konstrukcijske višine bistveno položnejšo krivino ob enaki svetli višini, kar omogoča lažjo uporabo, predvsem za invalide.

Skupna dolžina mostu je 433 m. Nanje so pritrjeni oporniki in dovozi do cest ob brežinah.

=== Tehnične podrobnosti ===
Najizrazitejši del mostu je osrednja 117,4 m dolga in 45,3 m široka plošča med štirimi stolpi. Sestavljena je iz triceličnega jeklenega škatlastega nosilca z 12 m široko in 3,6 m visoko osrednjo celico in dvema stranskima celicama v obliki trapeza, katerih vrhnja tetiva je ortotropna plošča. Pešpoti in kolesarske steze so podprte z majhnimi škatlastimi nosilci, ki so z dolgimi konzolnimi kraki povezani z osrednjim škatlastim nosilcem. Več kot 2400 t težka plošča mostu je pritrjena na jeklenice premera 76 mm, ki so preko škripcev premera 4 m na vrhu betonskih stolpov povezane z betonskimi protiutežmi, ki visijo v stolpih, ki so le nekoliko lažji od jeklene konstrukcije. Zato so relativno majhni elektromotorji dovolj za proces dviganja.&lt;ref name=&quot;CuB&quot;&gt;[http://pontchabandelmas.lacub.fr/files/2012/12/CUB-journal-22-web_def.pdf ''Spécial Pont Chaban Delmas.''] Ausgabe Nr. 22, 2013 des CuB, Journal d'information de la Communauté urbaine de Bordeaux (PDF)&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Acier&quot;&gt;[http://www.construiracier.fr/familles-douvrages/ponts-et-passerelles/le-pont-chaban-delmas-a-bordeaux/ ''Le Pont Chaban-Delmas à Bordeaux.''] auf ConstruirAcier.fr&lt;/ref&gt;

77 m visoki betonski stolpi imajo skoraj elipsast votli presek. Poleg vrvi in ​​uteži so v notranjosti tudi dvigala za vzdrževalno osebje. Predpisana zasilna stopnišča so zasnovana kot spiralna stopnišča, ki so na zunanjih zaključkih zastekljena, gledano v vzdolžni smeri.

Nekaj ​​metrov pred stolpi so štirje betonski ladijski deflektorji s premerom 18 m, ki segajo do dna reke in so namenjeni preprečevanju poškodb mostu v primeru trka ladje. Med ladijskimi deflektorji ostane 106 m prostora za ladijski promet.

Dva izmed stolpov stojita na skupnem, 44 m širokem betonskem temelju, ki sega do globine 25 m in je tam pritrjen z uvrtanimi piloti.

Med vsakim parom stolpov je 11 m kratek, neodvisen odsek mostnega ogrodja, ki je s prehodi na cestišču povezan samo s srednjim mostnim ogrodjem in s stranskimi deli.

Oba stranska dela mostu sta sovprežne konstrukcije z jeklenim škatlastim nosilcem podobnega prereza kot sredinski del, vendar z [[armirani beton|armiranobetonsko]] ploščo namesto ortotropne plošče. Levi, zahodni del je dolg 133,7 m in je z vitkim stebrom razdeljen na dve odprtini z razponoma 62,5 m in 71,2 m. Desni, vzhodni del je dolg 159,8 m z dvema odprtinama 81,3 m in 78,5 m.

=== Delovanje mostu ===
Čeprav traja samo 12 minut, da se dvigne ali spusti krov mostu, ostane most zaradi varnosti odprt za prevoz od ene do dveh ur in pol. Večja ladja se v zadnjih kilometrih pred mostom ne more več obrniti, zato mora biti ob vstopu v to območje popolnoma prepričana, da lahko brez težav pluje skozi odprt most. Prvotno je bilo pričakovanih 60 odprtij na leto, ki pa so osredotočena na glavno sezono. Časi zapor za cestni promet so objavljeni na internetu.&lt;ref&gt;z.&amp;nbsp;B.: [http://www.pontchaban.fr/ ''Horaires de fermeture''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20221127044820/http://www.pontchaban.fr/ |date=2022-11-27 }}&lt;/ref&gt;

== Potek projekta ==
[[File:L'Hermione à Bordeaux 1.jpg|thumb|250px|Most prečkajo ladje]]
Po odločitvi Communauté urbaine de Bordeaux (od leta 2015 Bordeaux Métropole) leta 2002 in omejenem razpisu za načrtovanje in gradnjo mostu ter različnih spremembah predloženih projektov je leta 2006 skupina podjetij iz skupine VINCI dobilo naročilo, italijansko podjetje za jeklene konstrukcije Cimolai pa je dobilo gradbeno naročilo.

Zasnova je bila delo arhitektov Sarl Architecture et Ouvrages d'art Michela Virlogeuxa in Thomasa Lavigna. Projekt je načrtovala pisarna Egis-JMI, združitev francoske skupine EGIS in J. Muller International. Dvigala je zasnovalo Hardesty &amp; Hanover, newyorško podjetje, specializirano zlasti za premične mostove. Yann Kersalé je bil odgovoren za koncept razsvetljave.

Dejanska gradbena dela so se začela oktobra 2009. Ker na bregovih praktično ni bilo prostora za postavitev gradbišča, so temelje mostnih stolpov in ladijskih deflektorjev montažno izdelali v suhih dokih nižje in jih nato odvlekli na gradbišče in tam spustili.

Jekleno mostno ploščo je izdelal Cimolai, pripravljen za namestitev, v tovarni San Giorgio di Nogaro&lt;ref&gt;[http://www.cimolai.com/factories.php Cimolai, Stabilimento di S. Giorgio di Nogaro]{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; na severnem koncu [[Jadransko morje|Jadranskega morja]], razdeljeno na pet delov. Najprej so dele obeh vzhodnih stranskih odprtin različnih dolžin zložili enega na drugega na barko, ki so jo nato povlekli skozi Jadran, zahodno [[Sredozemlje]] in [[Gibraltarski preliv]], mimo [[Portugalska|Portugalske]] in čez [[Biskajski zaliv]] v Garono do gradbišča. Tam so dva dela mostu vodoravno obrnili za 90°, tako da sta bila pravokotna na njegovo smer vožnje – po Cimolaijevem mnenju najzahtevnejši postopek celotne konstrukcije mostu. S pomočjo plime in oseke so jih nato spustili na končne položaje. Enako je bilo storjeno z obema mostovnima deloma zahodnega dela. Nazadnje so na gradbišče z barko odvlekli srednji del, dolg 117,4 m in širok 45,3 m. Tega dela na barki ni bilo mogoče obrniti. Zato ga je bilo zato treba povleči čez tok med stolpoma mostu in ga tam zadržati na točno določenem položaju, dokler ni bila plošča mostu prav tako postavljena v končni položaj, ko je plima padala.

Gradbena dela so bila zaključena konec leta 2012. Po obsežnem testiranju dvižnega mehanizma je bil most uradno odprt 16. marca 2013.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Commons category|Pont Jacques Chaban Delmas}}
* [http://richardnourry.com/blog/pont-chaban-delmas-2009-2010/ Fotos vom Bauablauf (Periode 2009–2010)]
* [http://richardnourry.com/blog/pont-chaban-delmas-2011/ Fotos vom Bauablauf (Periode 2011)]
* [http://richardnourry.com/blog/pont-chaban-delmas-2012/ Fotos vom Bauablauf (Periode 2012)]

{{coord|44|51|31|N|0|33|06|W|region:FR_type:landmark_source:kolossus-nlwiki|display=title}}

[[Kategorija:Mostovi v Franciji]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 2012]]
[[Kategorija:Bordeaux]]</text>
      <sha1>036m0x1wg7ci1ypx7m3azeuqup8bc9t</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Matija Kovač</title>
    <ns>0</ns>
    <id>529011</id>
    <revision>
      <id>6687286</id>
      <parentid>6421875</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T14:23:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-34112-21</username>
        <id>261389</id>
      </contributor>
      <comment>Matija Kovač z letom 2026 ni več član stranke Levica. Vir: https://www.delo.si/lokalno/stajerska/stranka-za-delovna-mesta-lista-matije-kovaca-lokalne-volitve-celje</comment>
      <origin>6687286</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9670" sha1="qpf5wn491pe1g79helyte2wfqmalr3p" xml:space="preserve">{{Infopolje Funkcionar||name=Matija Kovač|office=[[Mestna občina Celje|Župan Mestne občine Celje]]|predecessor=[[Bojan Šrot]]|successor=|signature=|religion=|term_start=20. december 2022|term_end=|signature_size=|partner=|image=SFC24-MayorFursuitLandscape (Matija Kovač cropped).jpg|party=[[Levica (politična stranka)|Levica]] (2014–2026)}}'''Matija Kovač''', [[Seznam slovenskih arhitektov|slovenski arhitekt]], [[producent]] in [[Seznam slovenskih politikov|politik]]; * [[20. avgust]] [[1989]], [[Celje]].

Kovač je od leta 2022 župan [[Mestna občina Celje|Mestne občine Celje]].&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=ŽUPAN|url=https://moc.celje.si/zupan|website=moc.celje.si|accessdate=2022-12-28|archive-date=2022-12-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20221228175505/https://moc.celje.si/zupan|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Mladost in izobraževanje ==
Rodil se je 20. avgusta 1989 v Celju. Zaradi očetove službe se je družina v Matijevi mladosti odselila v [[Moskva|Moskvo]], kjer je oče deloval za slovensko podjetje [[Krka (podjetje)|Krka]]. Šest razredov osnovne šole je tako opravil v [[Rusija|Rusiji]], nato pa so se leta 2000 vrnili v Celje. Maturiral je na [[I. gimnazija v Celju|I. gimnaziji v Celju]], nato pa eno leto študiral novinarstvo na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede]], nato pa je opravil sprejemne izpite in začel študij na [[Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani|Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani]], kjer je leta 2017 postal magister inženir arhitekture.&lt;ref&gt;{{Citat|title=ŠTAJCAST - Matija Kovač #10|url=https://www.youtube.com/watch?v=UYfiDQSZBN8|date=2025-04-08|accessdate=2025-04-08|last=Štajcast}}&lt;/ref&gt; Dodatno se je še v času študija izpolnjeval tudi na Università Iuav di Venezia.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

Že v mladosti je bil aktiven v mestni kulturni dejavnosti. Bil je med soustanovitelji zavoda [[Hiša kulture Celje]], kasneje pa tudi njegov producent in organizator. Med drugim je bil producent muzikala [[Veronika Deseniška (muzikal)|Veronika Deseniška]], ki si ga je ogledalo preko 20.000 gledalcev.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Celje: Veronika Deseniška k predsedniku|url=https://novice.si/page/celje-veronika-deseniska-k-predsedniku/|website=Novice.si|date=2016-08-09|accessdate=2022-12-28|language=sl-SI|first=Uredništvo|last=Celjana}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Veronika Deseniška na Starem gradu|url=https://radio1.si/44814|website=radio1.si|accessdate=2022-12-28}}&lt;/ref&gt;

== Arhitektura ==
Po študiju je deloval na področju [[Arhitektura|arhitekture]] in [[Oblikovanje|oblikovanja]]. Leta 2016 je v Celju soustanovil projektivno-oblikovalski kolektiv Zgradbazamisli. Za oblikovanje razstave »Iz rok do oblike« je leta 2019 prejel oblikovalsko priznanje Brumen.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

== Politika ==

=== Mestni svetnik ===
Matija Kovač je bil kot član [[Levica (politična stranka)|Združene levice]] leta 2014 izvoljen za mestnega svetnika v Celju. Na to mesto je bil ponovno izvoljen tudi leta 2018. 

=== Župan Celja ===
Jeseni leta 2022 je napovedal kandidaturo za župana [[Mestna občina Celje|Mestne občine Celje]], kandidiral pa je kot neodvisen kandidat.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Matija Kovač za županski stolček v Celju - kaj obljublja?|url=https://www.stajerskival.si/sl/news/moja-obcina/matija-kovac-za-zupanski-stolcek-v-celju.html|website=Radio Štajerski val|accessdate=2022-12-28}}&lt;/ref&gt; V prvem krogu lokalnih volitev se je s 33,14 odstotki glasov uvrstil za takratnega [[Župan|župana]] [[Bojan Šrot|Bojana Šrota]], ki je prejel 46,86 odstotkov glasov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kdo je Matija Kovač, ki v Celju ogroža vladavino Bojana Šrota|url=https://n1info.si/novice/slovenija/kdo-je-matija-kovac-ki-v-celju-ogroza-vladavino-bojana-srota/|website=N1|date=2022-11-22|accessdate=2022-12-28|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; V drugem krogu je Kovač prejel 57,69 odstotkov glasov in s tem prekinil županovanje [[Bojan Šrot|Bojana Šrota]], ki je bil na funkciji od leta 1998.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Matija Kovač je novi župan Mestne občine Celje|url=https://www.tvcelje.si/novice/matija-kovac-je-novi-zupan-mestne-obcine-celje/|website=TV Celje|accessdate=2022-12-28|archive-date=2022-12-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20221228182510/https://www.tvcelje.si/novice/matija-kovac-je-novi-zupan-mestne-obcine-celje/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=V Celju zmaga Matije Kovača. 24-letno obdobje Bojana Šrota končano.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/lokalne-volitve-2022/mestne-obcine/celje/v-celju-zmaga-matije-kovaca-24-letno-obdobje-bojana-srota-koncano/649803|website=rtvslo.si|accessdate=2022-12-28|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=V Celju po 24 letih nov župan: Matija Kovač premagal Bojana Šrota|url=https://n1info.si/novice/slovenija/rezultati-volitev-celje-bojan-srot-matija-kovac/|website=N1|date=2022-12-04|accessdate=2022-12-28|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

Z izvolitvijo je Kovač postal edini župan mestnih občin brez lastne svetniške liste v mestnem svetu. Kovač prav tako ni kandidiral za svetnika, kljub neodvisni kandidaturi pa je ostal član stranke Levica.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/lv2022/#/obcine/celje/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2022-12-28|title=arhivska kopija|archive-date=2022-11-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20221115145942/https://volitve.dvk-rs.si/lv2022/#/obcine/celje/rezultati|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Župansko mesto je Matija Kovač prevzel na konstitutivni seji mestnega sveta, 20. decembra 2022.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ena izmed prioritet bo pristen stik z občani|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/ena-izmed-prioritet-bo-pristen-stik-z-obcani/|website=www.delo.si|accessdate=2022-12-28|language=sl-si}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=ŽUPAN|url=https://moc.celje.si/zupan|website=moc.celje.si|accessdate=2022-12-28|archive-date=2022-12-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20221228175505/https://moc.celje.si/zupan|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Med prvimi potezami na županskem mestu je Kovač prekinil projekt izgradnje brvi v tibetanskem slogu med Starim gradom Celje in Miklavževim hribom, kar je bil projekt prejšnjega župana Bojana Šrota, Kovač pa mu je nasprotoval že kot občinski svetnik.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vlada odobrila 1,5 milijona evrov za turistično brv v Celju. Poteza vlade dvignila nekaj prahu|url=https://www.celje.info/aktualno/vlada-odobrila-15-milijona-evrov-za-turisticno-brv-v-celju-komentarji/|website=Celje.info|date=2022-05-12|accessdate=2025-04-12|language=sl-SI|first=Blaž|last=Skok}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Obvoznica, energetika, sanacija, mestno jedro, viseča brv, OPN ... Pet pogledov na razvoj Celja.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/lokalne-volitve-2022/mestne-obcine/celje/obvoznica-energetika-sanacija-mestno-jedro-viseca-brv-opn-pet-pogledov-na-razvoj-celja/646086|website=rtvslo.si|accessdate=2025-04-12|language=sl|first=Aleksandra K.|last=Kovač}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=S celjskega gradu na Miklavški hrib po visečem mostu?|url=https://www.stajerskival.si/sl/news/s-celjskega-gradu-na-miklavski-hrib-po-visecem-mostu.html|website=Radio Štajerski val|accessdate=2025-04-12}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Sveži prijemi novega župana: tudi trebušno dihanje in druge tehnike sproščanja|url=https://n1info.si/novice/slovenija/matija-kovac-100-dni-kaj-je-v-celju-zdaj-drugace-bojan-srot-presenecenje/|website=N1|date=2023-05-01|accessdate=2025-04-12|language=sl-SI|first=Blaž|last=Skok}}&lt;/ref&gt;

9. aprila je napovedal izgradnjo novega potniškega centra v Celju. Ta bi bil uresničen v treh korakih; v prvem bi avtobusno postajo prestavili bližje železniški, nato pa bi ob njej izgradili tudi parkirno hišo ter sisteme trajnostne mobilnosti in znova postavili podrti Šubičev paviljon. Tretja faza bi lahko prinesla izgradnjo žičniške povezave mesta Celje s Starim gradom.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=V Celju bo ob železniški postaji zrasel nov potniški center|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-celju-bo-ob-zelezniski-postaji-zrasel-nov-potniski-center/|website=N1|date=2025-04-09|accessdate=2025-04-12|language=sl-SI|last=STA}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Celjski svetniki podprli projekt Potniški center|url=https://www.dnevnik.si/novice/lokalno/celjski-svetniki-podprli-projekt-potniski-center-2727072/|website=www.dnevnik.si|date=2025-04-09|accessdate=2025-04-12|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Zasebno ==
S partnerko Mojco Črešnik ima dva otroka.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ali Šrotova in Kovačeva partnerica smeta poslovati z občinskimi zavodi?|url=https://www.24ur.com/novice/dejstva/ali-srotovi-in-kovacevi-partnerici-smeta-poslovati-z-obcinskimi-zavodi.html|website=24ur.com|accessdate=2023-09-03|date=1. december 2022}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kdo je v resnici Matija Kovač, mladi arhitekt, ki je z županskega prestola vrgel Bojana Šrota|url=https://ona.slovenskenovice.si/znani-in-uspesni/kdo-je-v-resnici-matija-kovac-mladi-arhitekt-ki-je-z-zupanskega-prestola-vrgel-bojana-srota|website=ona.slovenskenovice.si|accessdate=2023-09-03|language=sl|date=6. december 2022}}&lt;/ref&gt;  

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==

* [https://matijakovac2022.si/ Spletna stran županske kandidature (2022)]
* [https://moc.celje.si/zupan Življenjepis na spletni strani Mestne občine Celje]

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Kovač, Matija}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Celjani]]
[[Kategorija:Slovenski arhitekti]]
[[Kategorija:Slovenski politiki]]
[[Kategorija:Slovenski župani]]
[[Kategorija:Župani Celja]]
[[Kategorija:Člani Levice]]</text>
      <sha1>qpf5wn491pe1g79helyte2wfqmalr3p</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687347</id>
      <parentid>6687286</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T16:45:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>odstranil [[Kategorija:Člani Levice]]; dodal [[Kategorija:Bivši člani Levice]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6687347</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9677" sha1="04vjxt6djbjkfl0cokbhsvs2aqgo10a" xml:space="preserve">{{Infopolje Funkcionar||name=Matija Kovač|office=[[Mestna občina Celje|Župan Mestne občine Celje]]|predecessor=[[Bojan Šrot]]|successor=|signature=|religion=|term_start=20. december 2022|term_end=|signature_size=|partner=|image=SFC24-MayorFursuitLandscape (Matija Kovač cropped).jpg|party=[[Levica (politična stranka)|Levica]] (2014–2026)}}'''Matija Kovač''', [[Seznam slovenskih arhitektov|slovenski arhitekt]], [[producent]] in [[Seznam slovenskih politikov|politik]]; * [[20. avgust]] [[1989]], [[Celje]].

Kovač je od leta 2022 župan [[Mestna občina Celje|Mestne občine Celje]].&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=ŽUPAN|url=https://moc.celje.si/zupan|website=moc.celje.si|accessdate=2022-12-28|archive-date=2022-12-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20221228175505/https://moc.celje.si/zupan|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Mladost in izobraževanje ==
Rodil se je 20. avgusta 1989 v Celju. Zaradi očetove službe se je družina v Matijevi mladosti odselila v [[Moskva|Moskvo]], kjer je oče deloval za slovensko podjetje [[Krka (podjetje)|Krka]]. Šest razredov osnovne šole je tako opravil v [[Rusija|Rusiji]], nato pa so se leta 2000 vrnili v Celje. Maturiral je na [[I. gimnazija v Celju|I. gimnaziji v Celju]], nato pa eno leto študiral novinarstvo na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede]], nato pa je opravil sprejemne izpite in začel študij na [[Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani|Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani]], kjer je leta 2017 postal magister inženir arhitekture.&lt;ref&gt;{{Citat|title=ŠTAJCAST - Matija Kovač #10|url=https://www.youtube.com/watch?v=UYfiDQSZBN8|date=2025-04-08|accessdate=2025-04-08|last=Štajcast}}&lt;/ref&gt; Dodatno se je še v času študija izpolnjeval tudi na Università Iuav di Venezia.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

Že v mladosti je bil aktiven v mestni kulturni dejavnosti. Bil je med soustanovitelji zavoda [[Hiša kulture Celje]], kasneje pa tudi njegov producent in organizator. Med drugim je bil producent muzikala [[Veronika Deseniška (muzikal)|Veronika Deseniška]], ki si ga je ogledalo preko 20.000 gledalcev.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Celje: Veronika Deseniška k predsedniku|url=https://novice.si/page/celje-veronika-deseniska-k-predsedniku/|website=Novice.si|date=2016-08-09|accessdate=2022-12-28|language=sl-SI|first=Uredništvo|last=Celjana}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Veronika Deseniška na Starem gradu|url=https://radio1.si/44814|website=radio1.si|accessdate=2022-12-28}}&lt;/ref&gt;

== Arhitektura ==
Po študiju je deloval na področju [[Arhitektura|arhitekture]] in [[Oblikovanje|oblikovanja]]. Leta 2016 je v Celju soustanovil projektivno-oblikovalski kolektiv Zgradbazamisli. Za oblikovanje razstave »Iz rok do oblike« je leta 2019 prejel oblikovalsko priznanje Brumen.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

== Politika ==

=== Mestni svetnik ===
Matija Kovač je bil kot član [[Levica (politična stranka)|Združene levice]] leta 2014 izvoljen za mestnega svetnika v Celju. Na to mesto je bil ponovno izvoljen tudi leta 2018. 

=== Župan Celja ===
Jeseni leta 2022 je napovedal kandidaturo za župana [[Mestna občina Celje|Mestne občine Celje]], kandidiral pa je kot neodvisen kandidat.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Matija Kovač za županski stolček v Celju - kaj obljublja?|url=https://www.stajerskival.si/sl/news/moja-obcina/matija-kovac-za-zupanski-stolcek-v-celju.html|website=Radio Štajerski val|accessdate=2022-12-28}}&lt;/ref&gt; V prvem krogu lokalnih volitev se je s 33,14 odstotki glasov uvrstil za takratnega [[Župan|župana]] [[Bojan Šrot|Bojana Šrota]], ki je prejel 46,86 odstotkov glasov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kdo je Matija Kovač, ki v Celju ogroža vladavino Bojana Šrota|url=https://n1info.si/novice/slovenija/kdo-je-matija-kovac-ki-v-celju-ogroza-vladavino-bojana-srota/|website=N1|date=2022-11-22|accessdate=2022-12-28|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; V drugem krogu je Kovač prejel 57,69 odstotkov glasov in s tem prekinil županovanje [[Bojan Šrot|Bojana Šrota]], ki je bil na funkciji od leta 1998.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Matija Kovač je novi župan Mestne občine Celje|url=https://www.tvcelje.si/novice/matija-kovac-je-novi-zupan-mestne-obcine-celje/|website=TV Celje|accessdate=2022-12-28|archive-date=2022-12-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20221228182510/https://www.tvcelje.si/novice/matija-kovac-je-novi-zupan-mestne-obcine-celje/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=V Celju zmaga Matije Kovača. 24-letno obdobje Bojana Šrota končano.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/lokalne-volitve-2022/mestne-obcine/celje/v-celju-zmaga-matije-kovaca-24-letno-obdobje-bojana-srota-koncano/649803|website=rtvslo.si|accessdate=2022-12-28|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=V Celju po 24 letih nov župan: Matija Kovač premagal Bojana Šrota|url=https://n1info.si/novice/slovenija/rezultati-volitev-celje-bojan-srot-matija-kovac/|website=N1|date=2022-12-04|accessdate=2022-12-28|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

Z izvolitvijo je Kovač postal edini župan mestnih občin brez lastne svetniške liste v mestnem svetu. Kovač prav tako ni kandidiral za svetnika, kljub neodvisni kandidaturi pa je ostal član stranke Levica.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/lv2022/#/obcine/celje/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2022-12-28|title=arhivska kopija|archive-date=2022-11-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20221115145942/https://volitve.dvk-rs.si/lv2022/#/obcine/celje/rezultati|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Župansko mesto je Matija Kovač prevzel na konstitutivni seji mestnega sveta, 20. decembra 2022.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ena izmed prioritet bo pristen stik z občani|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/ena-izmed-prioritet-bo-pristen-stik-z-obcani/|website=www.delo.si|accessdate=2022-12-28|language=sl-si}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=ŽUPAN|url=https://moc.celje.si/zupan|website=moc.celje.si|accessdate=2022-12-28|archive-date=2022-12-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20221228175505/https://moc.celje.si/zupan|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Med prvimi potezami na županskem mestu je Kovač prekinil projekt izgradnje brvi v tibetanskem slogu med Starim gradom Celje in Miklavževim hribom, kar je bil projekt prejšnjega župana Bojana Šrota, Kovač pa mu je nasprotoval že kot občinski svetnik.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vlada odobrila 1,5 milijona evrov za turistično brv v Celju. Poteza vlade dvignila nekaj prahu|url=https://www.celje.info/aktualno/vlada-odobrila-15-milijona-evrov-za-turisticno-brv-v-celju-komentarji/|website=Celje.info|date=2022-05-12|accessdate=2025-04-12|language=sl-SI|first=Blaž|last=Skok}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Obvoznica, energetika, sanacija, mestno jedro, viseča brv, OPN ... Pet pogledov na razvoj Celja.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/lokalne-volitve-2022/mestne-obcine/celje/obvoznica-energetika-sanacija-mestno-jedro-viseca-brv-opn-pet-pogledov-na-razvoj-celja/646086|website=rtvslo.si|accessdate=2025-04-12|language=sl|first=Aleksandra K.|last=Kovač}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=S celjskega gradu na Miklavški hrib po visečem mostu?|url=https://www.stajerskival.si/sl/news/s-celjskega-gradu-na-miklavski-hrib-po-visecem-mostu.html|website=Radio Štajerski val|accessdate=2025-04-12}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Sveži prijemi novega župana: tudi trebušno dihanje in druge tehnike sproščanja|url=https://n1info.si/novice/slovenija/matija-kovac-100-dni-kaj-je-v-celju-zdaj-drugace-bojan-srot-presenecenje/|website=N1|date=2023-05-01|accessdate=2025-04-12|language=sl-SI|first=Blaž|last=Skok}}&lt;/ref&gt;

9. aprila je napovedal izgradnjo novega potniškega centra v Celju. Ta bi bil uresničen v treh korakih; v prvem bi avtobusno postajo prestavili bližje železniški, nato pa bi ob njej izgradili tudi parkirno hišo ter sisteme trajnostne mobilnosti in znova postavili podrti Šubičev paviljon. Tretja faza bi lahko prinesla izgradnjo žičniške povezave mesta Celje s Starim gradom.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=V Celju bo ob železniški postaji zrasel nov potniški center|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-celju-bo-ob-zelezniski-postaji-zrasel-nov-potniski-center/|website=N1|date=2025-04-09|accessdate=2025-04-12|language=sl-SI|last=STA}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Celjski svetniki podprli projekt Potniški center|url=https://www.dnevnik.si/novice/lokalno/celjski-svetniki-podprli-projekt-potniski-center-2727072/|website=www.dnevnik.si|date=2025-04-09|accessdate=2025-04-12|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Zasebno ==
S partnerko Mojco Črešnik ima dva otroka.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ali Šrotova in Kovačeva partnerica smeta poslovati z občinskimi zavodi?|url=https://www.24ur.com/novice/dejstva/ali-srotovi-in-kovacevi-partnerici-smeta-poslovati-z-obcinskimi-zavodi.html|website=24ur.com|accessdate=2023-09-03|date=1. december 2022}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kdo je v resnici Matija Kovač, mladi arhitekt, ki je z županskega prestola vrgel Bojana Šrota|url=https://ona.slovenskenovice.si/znani-in-uspesni/kdo-je-v-resnici-matija-kovac-mladi-arhitekt-ki-je-z-zupanskega-prestola-vrgel-bojana-srota|website=ona.slovenskenovice.si|accessdate=2023-09-03|language=sl|date=6. december 2022}}&lt;/ref&gt;  

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==

* [https://matijakovac2022.si/ Spletna stran županske kandidature (2022)]
* [https://moc.celje.si/zupan Življenjepis na spletni strani Mestne občine Celje]

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Kovač, Matija}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Celjani]]
[[Kategorija:Slovenski arhitekti]]
[[Kategorija:Slovenski politiki]]
[[Kategorija:Slovenski župani]]
[[Kategorija:Župani Celja]]
[[Kategorija:Bivši člani Levice]]</text>
      <sha1>04vjxt6djbjkfl0cokbhsvs2aqgo10a</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687681</id>
      <parentid>6687347</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T09:28:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>odstranil [[Kategorija:Živeči ljudje]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6687681</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9646" sha1="czi33ga3j87tk3yetnfadh6ex7dxtl5" xml:space="preserve">{{Infopolje Funkcionar||name=Matija Kovač|office=[[Mestna občina Celje|Župan Mestne občine Celje]]|predecessor=[[Bojan Šrot]]|successor=|signature=|religion=|term_start=20. december 2022|term_end=|signature_size=|partner=|image=SFC24-MayorFursuitLandscape (Matija Kovač cropped).jpg|party=[[Levica (politična stranka)|Levica]] (2014–2026)}}'''Matija Kovač''', [[Seznam slovenskih arhitektov|slovenski arhitekt]], [[producent]] in [[Seznam slovenskih politikov|politik]]; * [[20. avgust]] [[1989]], [[Celje]].

Kovač je od leta 2022 župan [[Mestna občina Celje|Mestne občine Celje]].&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=ŽUPAN|url=https://moc.celje.si/zupan|website=moc.celje.si|accessdate=2022-12-28|archive-date=2022-12-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20221228175505/https://moc.celje.si/zupan|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Mladost in izobraževanje ==
Rodil se je 20. avgusta 1989 v Celju. Zaradi očetove službe se je družina v Matijevi mladosti odselila v [[Moskva|Moskvo]], kjer je oče deloval za slovensko podjetje [[Krka (podjetje)|Krka]]. Šest razredov osnovne šole je tako opravil v [[Rusija|Rusiji]], nato pa so se leta 2000 vrnili v Celje. Maturiral je na [[I. gimnazija v Celju|I. gimnaziji v Celju]], nato pa eno leto študiral novinarstvo na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede]], nato pa je opravil sprejemne izpite in začel študij na [[Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani|Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani]], kjer je leta 2017 postal magister inženir arhitekture.&lt;ref&gt;{{Citat|title=ŠTAJCAST - Matija Kovač #10|url=https://www.youtube.com/watch?v=UYfiDQSZBN8|date=2025-04-08|accessdate=2025-04-08|last=Štajcast}}&lt;/ref&gt; Dodatno se je še v času študija izpolnjeval tudi na Università Iuav di Venezia.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

Že v mladosti je bil aktiven v mestni kulturni dejavnosti. Bil je med soustanovitelji zavoda [[Hiša kulture Celje]], kasneje pa tudi njegov producent in organizator. Med drugim je bil producent muzikala [[Veronika Deseniška (muzikal)|Veronika Deseniška]], ki si ga je ogledalo preko 20.000 gledalcev.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Celje: Veronika Deseniška k predsedniku|url=https://novice.si/page/celje-veronika-deseniska-k-predsedniku/|website=Novice.si|date=2016-08-09|accessdate=2022-12-28|language=sl-SI|first=Uredništvo|last=Celjana}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Veronika Deseniška na Starem gradu|url=https://radio1.si/44814|website=radio1.si|accessdate=2022-12-28}}&lt;/ref&gt;

== Arhitektura ==
Po študiju je deloval na področju [[Arhitektura|arhitekture]] in [[Oblikovanje|oblikovanja]]. Leta 2016 je v Celju soustanovil projektivno-oblikovalski kolektiv Zgradbazamisli. Za oblikovanje razstave »Iz rok do oblike« je leta 2019 prejel oblikovalsko priznanje Brumen.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

== Politika ==

=== Mestni svetnik ===
Matija Kovač je bil kot član [[Levica (politična stranka)|Združene levice]] leta 2014 izvoljen za mestnega svetnika v Celju. Na to mesto je bil ponovno izvoljen tudi leta 2018. 

=== Župan Celja ===
Jeseni leta 2022 je napovedal kandidaturo za župana [[Mestna občina Celje|Mestne občine Celje]], kandidiral pa je kot neodvisen kandidat.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Matija Kovač za županski stolček v Celju - kaj obljublja?|url=https://www.stajerskival.si/sl/news/moja-obcina/matija-kovac-za-zupanski-stolcek-v-celju.html|website=Radio Štajerski val|accessdate=2022-12-28}}&lt;/ref&gt; V prvem krogu lokalnih volitev se je s 33,14 odstotki glasov uvrstil za takratnega [[Župan|župana]] [[Bojan Šrot|Bojana Šrota]], ki je prejel 46,86 odstotkov glasov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kdo je Matija Kovač, ki v Celju ogroža vladavino Bojana Šrota|url=https://n1info.si/novice/slovenija/kdo-je-matija-kovac-ki-v-celju-ogroza-vladavino-bojana-srota/|website=N1|date=2022-11-22|accessdate=2022-12-28|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; V drugem krogu je Kovač prejel 57,69 odstotkov glasov in s tem prekinil županovanje [[Bojan Šrot|Bojana Šrota]], ki je bil na funkciji od leta 1998.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Matija Kovač je novi župan Mestne občine Celje|url=https://www.tvcelje.si/novice/matija-kovac-je-novi-zupan-mestne-obcine-celje/|website=TV Celje|accessdate=2022-12-28|archive-date=2022-12-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20221228182510/https://www.tvcelje.si/novice/matija-kovac-je-novi-zupan-mestne-obcine-celje/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=V Celju zmaga Matije Kovača. 24-letno obdobje Bojana Šrota končano.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/lokalne-volitve-2022/mestne-obcine/celje/v-celju-zmaga-matije-kovaca-24-letno-obdobje-bojana-srota-koncano/649803|website=rtvslo.si|accessdate=2022-12-28|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=V Celju po 24 letih nov župan: Matija Kovač premagal Bojana Šrota|url=https://n1info.si/novice/slovenija/rezultati-volitev-celje-bojan-srot-matija-kovac/|website=N1|date=2022-12-04|accessdate=2022-12-28|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

Z izvolitvijo je Kovač postal edini župan mestnih občin brez lastne svetniške liste v mestnem svetu. Kovač prav tako ni kandidiral za svetnika, kljub neodvisni kandidaturi pa je ostal član stranke Levica.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/lv2022/#/obcine/celje/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2022-12-28|title=arhivska kopija|archive-date=2022-11-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20221115145942/https://volitve.dvk-rs.si/lv2022/#/obcine/celje/rezultati|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Župansko mesto je Matija Kovač prevzel na konstitutivni seji mestnega sveta, 20. decembra 2022.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ena izmed prioritet bo pristen stik z občani|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/ena-izmed-prioritet-bo-pristen-stik-z-obcani/|website=www.delo.si|accessdate=2022-12-28|language=sl-si}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=ŽUPAN|url=https://moc.celje.si/zupan|website=moc.celje.si|accessdate=2022-12-28|archive-date=2022-12-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20221228175505/https://moc.celje.si/zupan|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Med prvimi potezami na županskem mestu je Kovač prekinil projekt izgradnje brvi v tibetanskem slogu med Starim gradom Celje in Miklavževim hribom, kar je bil projekt prejšnjega župana Bojana Šrota, Kovač pa mu je nasprotoval že kot občinski svetnik.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vlada odobrila 1,5 milijona evrov za turistično brv v Celju. Poteza vlade dvignila nekaj prahu|url=https://www.celje.info/aktualno/vlada-odobrila-15-milijona-evrov-za-turisticno-brv-v-celju-komentarji/|website=Celje.info|date=2022-05-12|accessdate=2025-04-12|language=sl-SI|first=Blaž|last=Skok}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Obvoznica, energetika, sanacija, mestno jedro, viseča brv, OPN ... Pet pogledov na razvoj Celja.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/lokalne-volitve-2022/mestne-obcine/celje/obvoznica-energetika-sanacija-mestno-jedro-viseca-brv-opn-pet-pogledov-na-razvoj-celja/646086|website=rtvslo.si|accessdate=2025-04-12|language=sl|first=Aleksandra K.|last=Kovač}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=S celjskega gradu na Miklavški hrib po visečem mostu?|url=https://www.stajerskival.si/sl/news/s-celjskega-gradu-na-miklavski-hrib-po-visecem-mostu.html|website=Radio Štajerski val|accessdate=2025-04-12}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Sveži prijemi novega župana: tudi trebušno dihanje in druge tehnike sproščanja|url=https://n1info.si/novice/slovenija/matija-kovac-100-dni-kaj-je-v-celju-zdaj-drugace-bojan-srot-presenecenje/|website=N1|date=2023-05-01|accessdate=2025-04-12|language=sl-SI|first=Blaž|last=Skok}}&lt;/ref&gt;

9. aprila je napovedal izgradnjo novega potniškega centra v Celju. Ta bi bil uresničen v treh korakih; v prvem bi avtobusno postajo prestavili bližje železniški, nato pa bi ob njej izgradili tudi parkirno hišo ter sisteme trajnostne mobilnosti in znova postavili podrti Šubičev paviljon. Tretja faza bi lahko prinesla izgradnjo žičniške povezave mesta Celje s Starim gradom.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=V Celju bo ob železniški postaji zrasel nov potniški center|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-celju-bo-ob-zelezniski-postaji-zrasel-nov-potniski-center/|website=N1|date=2025-04-09|accessdate=2025-04-12|language=sl-SI|last=STA}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Celjski svetniki podprli projekt Potniški center|url=https://www.dnevnik.si/novice/lokalno/celjski-svetniki-podprli-projekt-potniski-center-2727072/|website=www.dnevnik.si|date=2025-04-09|accessdate=2025-04-12|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Zasebno ==
S partnerko Mojco Črešnik ima dva otroka.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ali Šrotova in Kovačeva partnerica smeta poslovati z občinskimi zavodi?|url=https://www.24ur.com/novice/dejstva/ali-srotovi-in-kovacevi-partnerici-smeta-poslovati-z-obcinskimi-zavodi.html|website=24ur.com|accessdate=2023-09-03|date=1. december 2022}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kdo je v resnici Matija Kovač, mladi arhitekt, ki je z županskega prestola vrgel Bojana Šrota|url=https://ona.slovenskenovice.si/znani-in-uspesni/kdo-je-v-resnici-matija-kovac-mladi-arhitekt-ki-je-z-zupanskega-prestola-vrgel-bojana-srota|website=ona.slovenskenovice.si|accessdate=2023-09-03|language=sl|date=6. december 2022}}&lt;/ref&gt;  

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==

* [https://matijakovac2022.si/ Spletna stran županske kandidature (2022)]
* [https://moc.celje.si/zupan Življenjepis na spletni strani Mestne občine Celje]

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Kovač, Matija}}
[[Kategorija:Celjani]]
[[Kategorija:Slovenski arhitekti]]
[[Kategorija:Slovenski politiki]]
[[Kategorija:Slovenski župani]]
[[Kategorija:Župani Celja]]
[[Kategorija:Bivši člani Levice]]</text>
      <sha1>czi33ga3j87tk3yetnfadh6ex7dxtl5</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687686</id>
      <parentid>6687681</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T09:41:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>/* Politika */ +neuspel poskus s SDM</comment>
      <origin>6687686</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10278" sha1="6hydnnqlevxbxjyfzgfn64reqthr666" xml:space="preserve">{{Infopolje Funkcionar||name=Matija Kovač|office=[[Mestna občina Celje|Župan Mestne občine Celje]]|predecessor=[[Bojan Šrot]]|successor=|signature=|religion=|term_start=20. december 2022|term_end=|signature_size=|partner=|image=SFC24-MayorFursuitLandscape (Matija Kovač cropped).jpg|party=[[Levica (politična stranka)|Levica]] (2014–2026)}}'''Matija Kovač''', [[Seznam slovenskih arhitektov|slovenski arhitekt]], [[producent]] in [[Seznam slovenskih politikov|politik]]; * [[20. avgust]] [[1989]], [[Celje]].

Kovač je od leta 2022 župan [[Mestna občina Celje|Mestne občine Celje]].&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=ŽUPAN|url=https://moc.celje.si/zupan|website=moc.celje.si|accessdate=2022-12-28|archive-date=2022-12-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20221228175505/https://moc.celje.si/zupan|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Mladost in izobraževanje ==
Rodil se je 20. avgusta 1989 v Celju. Zaradi očetove službe se je družina v Matijevi mladosti odselila v [[Moskva|Moskvo]], kjer je oče deloval za slovensko podjetje [[Krka (podjetje)|Krka]]. Šest razredov osnovne šole je tako opravil v [[Rusija|Rusiji]], nato pa so se leta 2000 vrnili v Celje. Maturiral je na [[I. gimnazija v Celju|I. gimnaziji v Celju]], nato pa eno leto študiral novinarstvo na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede]], nato pa je opravil sprejemne izpite in začel študij na [[Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani|Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani]], kjer je leta 2017 postal magister inženir arhitekture.&lt;ref&gt;{{Citat|title=ŠTAJCAST - Matija Kovač #10|url=https://www.youtube.com/watch?v=UYfiDQSZBN8|date=2025-04-08|accessdate=2025-04-08|last=Štajcast}}&lt;/ref&gt; Dodatno se je še v času študija izpolnjeval tudi na Università Iuav di Venezia.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

Že v mladosti je bil aktiven v mestni kulturni dejavnosti. Bil je med soustanovitelji zavoda [[Hiša kulture Celje]], kasneje pa tudi njegov producent in organizator. Med drugim je bil producent muzikala [[Veronika Deseniška (muzikal)|Veronika Deseniška]], ki si ga je ogledalo preko 20.000 gledalcev.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Celje: Veronika Deseniška k predsedniku|url=https://novice.si/page/celje-veronika-deseniska-k-predsedniku/|website=Novice.si|date=2016-08-09|accessdate=2022-12-28|language=sl-SI|first=Uredništvo|last=Celjana}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Veronika Deseniška na Starem gradu|url=https://radio1.si/44814|website=radio1.si|accessdate=2022-12-28}}&lt;/ref&gt;

== Arhitektura ==
Po študiju je deloval na področju [[Arhitektura|arhitekture]] in [[Oblikovanje|oblikovanja]]. Leta 2016 je v Celju soustanovil projektivno-oblikovalski kolektiv Zgradbazamisli. Za oblikovanje razstave »Iz rok do oblike« je leta 2019 prejel oblikovalsko priznanje Brumen.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

== Politika ==

=== Mestni svetnik ===
Matija Kovač je bil kot član [[Levica (politična stranka)|Združene levice]] leta 2014 izvoljen za mestnega svetnika v Celju. Na to mesto je bil ponovno izvoljen tudi leta 2018. Po poročanjih iz leta 2026 je iz stranke Levica izstopil pred nekaj leti.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Matija Kovač s celjsko stranko z novim imenom po novi mandat|url=https://www.delo.si/lokalno/stajerska/stranka-za-delovna-mesta-lista-matije-kovaca-lokalne-volitve-celje|website=www.delo.si|accessdate=2026-06-10|language=sl}}&lt;/ref&gt;  

=== Župan Celja ===
Jeseni leta 2022 je napovedal kandidaturo za župana [[Mestna občina Celje|Mestne občine Celje]], kandidiral pa je kot neodvisen kandidat na predlog Gregorja Deleje in skupine volilcev.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Matija Kovač za županski stolček v Celju - kaj obljublja?|url=https://www.stajerskival.si/sl/news/moja-obcina/matija-kovac-za-zupanski-stolcek-v-celju.html|website=Radio Štajerski val|accessdate=2022-12-28}}&lt;/ref&gt; V prvem krogu lokalnih volitev se je s 33,14 odstotki glasov uvrstil za takratnega župana [[Bojan Šrot|Bojana Šrota]], ki je prejel 46,86 odstotkov glasov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kdo je Matija Kovač, ki v Celju ogroža vladavino Bojana Šrota|url=https://n1info.si/novice/slovenija/kdo-je-matija-kovac-ki-v-celju-ogroza-vladavino-bojana-srota/|website=N1|date=2022-11-22|accessdate=2022-12-28|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; V drugem krogu je Kovač prejel 57,69 odstotkov glasov in s tem prekinil županovanje Bojana Šrota, ki je bil na funkciji od leta 1998.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Matija Kovač je novi župan Mestne občine Celje|url=https://www.tvcelje.si/novice/matija-kovac-je-novi-zupan-mestne-obcine-celje/|website=TV Celje|accessdate=2022-12-28|archive-date=2022-12-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20221228182510/https://www.tvcelje.si/novice/matija-kovac-je-novi-zupan-mestne-obcine-celje/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=V Celju zmaga Matije Kovača. 24-letno obdobje Bojana Šrota končano.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/lokalne-volitve-2022/mestne-obcine/celje/v-celju-zmaga-matije-kovaca-24-letno-obdobje-bojana-srota-koncano/649803|website=rtvslo.si|accessdate=2022-12-28|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=V Celju po 24 letih nov župan: Matija Kovač premagal Bojana Šrota|url=https://n1info.si/novice/slovenija/rezultati-volitev-celje-bojan-srot-matija-kovac/|website=N1|date=2022-12-04|accessdate=2022-12-28|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

Z izvolitvijo je Kovač postal edini župan mestnih občin brez lastne svetniške liste v mestnem svetu. Kovač prav tako ni kandidiral za svetnika, kljub neodvisni kandidaturi pa je ostal član stranke Levica.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/lv2022/#/obcine/celje/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2022-12-28|title=arhivska kopija|archive-date=2022-11-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20221115145942/https://volitve.dvk-rs.si/lv2022/#/obcine/celje/rezultati|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Župansko mesto je Matija Kovač prevzel na konstitutivni seji mestnega sveta, 20. decembra 2022.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ena izmed prioritet bo pristen stik z občani|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/ena-izmed-prioritet-bo-pristen-stik-z-obcani/|website=www.delo.si|accessdate=2022-12-28|language=sl-si}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=ŽUPAN|url=https://moc.celje.si/zupan|website=moc.celje.si|accessdate=2022-12-28|archive-date=2022-12-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20221228175505/https://moc.celje.si/zupan|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Med prvimi potezami na županskem mestu je Kovač prekinil projekt izgradnje brvi v tibetanskem slogu med Starim gradom Celje in Miklavževim hribom, kar je bil projekt prejšnjega župana Bojana Šrota, Kovač pa mu je nasprotoval že kot občinski svetnik.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vlada odobrila 1,5 milijona evrov za turistično brv v Celju. Poteza vlade dvignila nekaj prahu|url=https://www.celje.info/aktualno/vlada-odobrila-15-milijona-evrov-za-turisticno-brv-v-celju-komentarji/|website=Celje.info|date=2022-05-12|accessdate=2025-04-12|language=sl-SI|first=Blaž|last=Skok}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Obvoznica, energetika, sanacija, mestno jedro, viseča brv, OPN ... Pet pogledov na razvoj Celja.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/lokalne-volitve-2022/mestne-obcine/celje/obvoznica-energetika-sanacija-mestno-jedro-viseca-brv-opn-pet-pogledov-na-razvoj-celja/646086|website=rtvslo.si|accessdate=2025-04-12|language=sl|first=Aleksandra K.|last=Kovač}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=S celjskega gradu na Miklavški hrib po visečem mostu?|url=https://www.stajerskival.si/sl/news/s-celjskega-gradu-na-miklavski-hrib-po-visecem-mostu.html|website=Radio Štajerski val|accessdate=2025-04-12}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Sveži prijemi novega župana: tudi trebušno dihanje in druge tehnike sproščanja|url=https://n1info.si/novice/slovenija/matija-kovac-100-dni-kaj-je-v-celju-zdaj-drugace-bojan-srot-presenecenje/|website=N1|date=2023-05-01|accessdate=2025-04-12|language=sl-SI|first=Blaž|last=Skok}}&lt;/ref&gt; 9. aprila 2025 je napovedal izgradnjo novega potniškega centra v Celju. Ta bi bil uresničen v treh korakih; v prvem bi avtobusno postajo prestavili bližje železniški, nato pa bi ob njej izgradili tudi parkirno hišo ter sisteme trajnostne mobilnosti in znova postavili podrti Šubičev paviljon. Tretja faza bi lahko prinesla izgradnjo žičniške povezave mesta Celje s Starim gradom.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=V Celju bo ob železniški postaji zrasel nov potniški center|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-celju-bo-ob-zelezniski-postaji-zrasel-nov-potniski-center/|website=N1|date=2025-04-09|accessdate=2025-04-12|language=sl-SI|last=STA}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Celjski svetniki podprli projekt Potniški center|url=https://www.dnevnik.si/novice/lokalno/celjski-svetniki-podprli-projekt-potniski-center-2727072/|website=www.dnevnik.si|date=2025-04-09|accessdate=2025-04-12|language=sl}}&lt;/ref&gt;

Junija 2026 je poskusil pripojiti lokalno [[Stranka za delovna mesta|Stranko za delovna mesta]] k takrat nekaj mesecev stari strani Lista Matije Kovača ter postati njen predsednik, vendar je bil zaradi nesklepčnosti občnega zbora neuspešen.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; 

== Zasebno ==
S partnerko Mojco Črešnik ima dva otroka.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ali Šrotova in Kovačeva partnerica smeta poslovati z občinskimi zavodi?|url=https://www.24ur.com/novice/dejstva/ali-srotovi-in-kovacevi-partnerici-smeta-poslovati-z-obcinskimi-zavodi.html|website=24ur.com|accessdate=2023-09-03|date=1. december 2022}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kdo je v resnici Matija Kovač, mladi arhitekt, ki je z županskega prestola vrgel Bojana Šrota|url=https://ona.slovenskenovice.si/znani-in-uspesni/kdo-je-v-resnici-matija-kovac-mladi-arhitekt-ki-je-z-zupanskega-prestola-vrgel-bojana-srota|website=ona.slovenskenovice.si|accessdate=2023-09-03|language=sl|date=6. december 2022}}&lt;/ref&gt;  

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==

* [https://matijakovac2022.si/ Spletna stran županske kandidature (2022)]
* [https://moc.celje.si/zupan Življenjepis na spletni strani Mestne občine Celje]

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Kovač, Matija}}
[[Kategorija:Celjani]]
[[Kategorija:Slovenski arhitekti]]
[[Kategorija:Slovenski politiki]]
[[Kategorija:Slovenski župani]]
[[Kategorija:Župani Celja]]
[[Kategorija:Bivši člani Levice]]</text>
      <sha1>6hydnnqlevxbxjyfzgfn64reqthr666</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Nigel Gibson</title>
    <ns>0</ns>
    <id>532652</id>
    <revision>
      <id>6687632</id>
      <parentid>6361064</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T08:44:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Živeči ljudje]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6687632</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4978" sha1="h1ii4lmribpzj1vgb3ibexdxxdjvwu1" xml:space="preserve">{{wikificiraj}}
{{infopolje oseba}}
Nigel Gibson je britanski aktivist, znanstvenik, ki je specializiran za filozofijo in pisatelj, ki se v svojem delu osredotoča zlasti na Frantza Fanona. Je strokovnjak na področju afrikanske miselnosti postkolonializma in afriških študij. Svoje delo je predstavil v [[Afrika|Afriki]], [[Evropa|Evropi]] in Ameriki, govoril pa je tudi v Združenih narodih in nastopil na programu History Channel. 

== BIOGRAFIJA ==
Gibson se je rodil v Londonu in je bil aktiven udeleženec [[rudarske stavke]] v letih 1984-1985. Diplomiral je na Univerzi Wales, [[Aberystwyth]]. V Londonu je spoznal južnoafriške izgnance iz Gibanja za črno zavest in v pogovoru z njimi pripravil nekaj vplivnih akademskih del o gibanju. 

Kasneje se je preselil v [[Združene države Amerike]]. Tam je sodeloval z Rayo Dunayevsko v marksistično-humanističnem gibanju, študiral z Raymondom Geussom in Edwardom Saidom ter postal pomemben teoretik Frantza Fanona. O njemu je napisal veliko del. Skupaj z Noamom Chomskim, Naomi Klein, Slavojem Žižkom in drugimi, je Nigel Gibson podprl izjavo proti nasilju držav,  podporo južnoafriški organizaciji prebivalcev barak Abahlali baseMjondolo. 

Gibsonovo delo je imelo velik vpliv v Južni Afriki, kjer ga pogosto citirajo akademiki in aktivisti. Je član Odbora za akademsko svobodo v Afriki. Pred tem je bil pomočnik direktorja za afriške študije na [[Univerza Columbia|Univerzi Columbia]] in raziskovalni sodelavec za afriško-ameriške študije na [[Univerza Harvard|Univerzi Harvard]]. Na Univerzi Columbia je naredil magisterij in doktorat. 

Danes je Nigel Gibson izredni profesor za postkolonialne študije na Inštitutu za svobodne umetnosti in interdisciplinarne študije, Emerson College v Bostonu in tudi častni profesor na UHURU, univerzi, ki se trenutno imenuje Rhodes, Makana, Južna Afrika.

== DELA ==
Gibson je skupaj z Andrewom N. Rubinom uredil obsežno zbirko del o Theodorju Adornu in je sourednik zbirke del o Stevu Biku. Njegovo nedavno delo je zaznamovala vrnitev k zanimanju za Frantza Fanona s posebnim poudarkom na recepciji Fanona v ljudskih bojih v Južni Afriki.

Je avtor knjige Fanon: [[The Postcolonial Imagination]] (2003), ki je prejela nagrado Karibskega filozofskega združenja. Leta 2013 je bilo to delo prevedeno v arabščino.

Je urednik knjig [[Rethinking Fanon]] (1999) in [[Challenging Hegemony]] (2006). Njegovi najnovejši deli sta [[Frantz Fanon]] in [[Psychiatry and Politics]] (2017), ki ju je napisal skupaj z Robertom Beneducejem. Izšli sta pri založbi Rowman and Littlefield z afriško izdajo pri založbi [[Wits University Press]] in [[Fanon Today]]: [[Reason and Revolt of the Wretched of the Earth]] (2021), ki je izšla pri založbi [[Daraja Press]]. Je sourednik knjige [[Contested Terrains]]: [[Adorno]]: A critical reader (2002) in [[Biko Lives]] (2008). Trenutno je urednik revije Journal of Asian and African Studies. 

== NAGRADE ==
Leta 2009 mu je Karibsko filozofsko združenje podelilo Fanonovo nagrado. Po mnenju združenja, je Gibson postavil visoke standarde v Fanonovih študijah in zgodovinsko utemeljeni politični misli o Afriki in Karibih.

== KNJIGE ==
1999. Rethinking Fanon: The Continuing Legacy, Humanity books

2002. Contested Terrains and Constructed Categories: Bond, Westview

2002. Adorno: A Critical Reader (z Andrewom N. Rubinom), Blackwell

2003. Fanon: The Postcolonial Imagination, Polity

2006. Challenging Hegemony: Africa World Press

2008. Biko Lives (z Andile Mngxitama in Amando Alexander), Palgrave MacMillan

2011. Fanonian Practices in South Africa: Biko do Abahlali baseMjondolo, UKZN Press in Palgrave MacMillan

2011. Living Fanon: Fanon: Global Perspectives, Palgrave MacMillan 

2017. Frantz Fanon, Psychiatry and Politics (z Robertom Beneducejem), Rowman and Littlefield International in Wits UP

2020. Fanon and the Rationality of Revolt, Daraja Press

2021. Fanon Today: Fanon: Reason and Revolt of the Wretched of the Earth (urednik), Daraja Press

== VIRI: ==
Frantz Fanon &amp; the Post-Colonial Imagination by Nigel Gibson. [citirano 20. 11. 2022]. Dostopno na naslovu: &lt;nowiki&gt;https://libcom.org/article/frantz-fanon-post-colonial-imagination-nigel-gibson&lt;/nowiki&gt;

Fanonian Practices in South Africa. [citirano 22. 11. 2022]. Dostopno na naslovu: &lt;nowiki&gt;https://scholar.google.com/citations?view_op=view_citation&amp;hl=en&amp;user=vh4KsO8AAAAJ&amp;citation_for_view=vh4KsO8AAAAJ:d1gkVwhDpl0C&lt;/nowiki&gt;

Nigel C. Gibson. [citirano 20. 11. 2022]. Dostopno na naslovu: &lt;nowiki&gt;https://www.newframe.com/writer/nigel-gibson/&lt;/nowiki&gt;

Nigel Gibson. [citirano 20. 11. 2022]. Dostopno na naslovu: &lt;nowiki&gt;https://emerson.edu/faculty-staff-directory/nigel-gibson&lt;/nowiki&gt;

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Gibson, Nigel}}
[[Kategorija:Britanski aktivisti]]
[[Kategorija:Britanski filozofi]]
[[Kategorija:Marksistični teoretiki]]
[[Kategorija:Neznano leto rojstva (živeči ljudje)]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]</text>
      <sha1>h1ii4lmribpzj1vgb3ibexdxxdjvwu1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pogovor:Črevesna mikrobiota</title>
    <ns>1</ns>
    <id>539632</id>
    <revision>
      <id>6687620</id>
      <parentid>5991453</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T08:41:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Upwinxp je prestavil stran [[Pogovor:Črevesna flora]] na [[Pogovor:Črevesna mikrobiota]]: https://www.termania.net/iskanje?dictionaries=95&amp;dictionaries=96&amp;dictionaries=335&amp;query=mikrobiota, https://www.termania.net/iskanje?query=flora&amp;dictionaries=95&amp;dictionaries=96&amp;dictionaries=335</comment>
      <origin>5991453</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="35" sha1="tpreziv37xkjxamnt4lfycy4cqglvmq" xml:space="preserve">{{WPMED|class=stub|importance=low}}</text>
      <sha1>tpreziv37xkjxamnt4lfycy4cqglvmq</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>667</title>
    <ns>0</ns>
    <id>546013</id>
    <revision>
      <id>6687734</id>
      <parentid>6060230</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T10:42:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>leto</comment>
      <origin>6687734</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="412" sha1="t5wmin52zh2uzxfdofff7iok44gpp87" xml:space="preserve">: ''Glej tudi: [[667 (število)|število 667]]''

{{leto}}
'''Leto 667''' ('''[[rimske številke|DCLXVII]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[petek]].

== Dogodki ==
*[[1. januar]]

== Rojstva ==

== Smrti ==
* [[Ašina Budžen]], kagan Zahodnega turškega kaganata (* ni znano)
* [[Ildefonz iz Toleda]], nadškof Toleda

[[Kategorija:Leto 667|*]]</text>
      <sha1>t5wmin52zh2uzxfdofff7iok44gpp87</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Matevž Govekar</title>
    <ns>0</ns>
    <id>548264</id>
    <revision>
      <id>6687701</id>
      <parentid>6676182</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T09:52:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <comment>/* Enodnevne dirke */</comment>
      <origin>6687701</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="17795" sha1="maku5e24jge4pade92y5jzn20m2d1ss" xml:space="preserve">{{Infobox cyclist
| name           = Matevž Govekar
| image          = &lt;!-- WD --&gt;
| full_name      = 
| nickname       =
| birth_date     = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place    = &lt;!-- WD --&gt;
| height         = 180 cm
| weight         = 75 kg
| currentteam    = {{ct|TBV}}
| discipline     = cesta
| role           = kolesar
| ridertype      = vsestranski
| amateuryears1  = 2019–2020
| amateurteam1   = MebloJOGI Pro-Concrete
| amateuryears2  =
| amateurteam2   =
| proyears1      = 2021–2022
| proteam1       = {{ct|Tirol|2021}}&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.uci.org/road/teams/TeamDetail/15284/1001387/276|title=Tirol KTM Cycling Team|work=UCI.org|publisher=[[Union Cycliste Internationale]]|accessdate=1 March 2021|archiveurl=https://archive.today/20210301192016/https://www.uci.org/road/teams/TeamDetail/15284/1001387/276|archivedate=1 March 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=TIROL KTM CYCLING TEAM |url=https://www.uci.org/team-details/17275 |website=UCI |access-date=6 March 2022}}&lt;/ref&gt;
| proyears2      = 2022–
| proteam2       = {{ct|TBV|2022}}
| majorwins      =
| medaltemplates =
| show-medals    =
}}
'''Matevž Govekar''', [[Slovenci|slovenski]] [[kolesar]], * [[17. april]] [[2000]], [[Ljubljana]].

Govekar je profesionalni kolesar, ki je od leta 2022 član [[UCI WorldTeam]] ekipe {{ct|TBV}}.&lt;ref&gt;{{navedi splet | url=https://bahraincyclingteam.com/bahrain-victorious-sign-matevz-govekar/ | title=Bahrain Victorious Sign Matevž Govekar | publisher={{ct|TBV|2022}} | work=bahraincyclingteam.com | date=24 May 2022 | accessdate=27 May 2022}}&lt;/ref&gt; Kariero je začel v klubu MebloJOGI Pro-Concrete leta 2019, med letoma 2021 in 2022 je nastopal za {{ct|Tirol|2021}}. Leta 2022 je osvojil naslov državnega podprvaka na [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|slovenskem državnem prvenstvu v cestni dirki]]. Leta [[Dirka po Španiji 2023|2023]] je v prvem nastopu na dirki [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Toura]] zasedel 133. mesto na [[Dirka po Španiji|Dirki po Španiji]].

== Pomembnejša tekmovanja ==

=== Grand Tour ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; width=40px|Od
! scope=&quot;col&quot; width=185px| Tritedenske dirke
! scope=&quot;col&quot; | 2019
! scope=&quot;col&quot; | 2020
! scope=&quot;col&quot; | 2021
! scope=&quot;col&quot; | 2022
! scope=&quot;col&quot; | 2023
! scope=&quot;col&quot; | 2024
! scope=&quot;col&quot; | 2025
! scope=&quot;col&quot; | 2026
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1909
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1903
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1935
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]]
| —
| —
| —
| —
| [[Dirka po Španiji 2023|133]]
| —
| —
|
|}

=== Velike enotedenske dirke ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; width=40px|Od
! scope=&quot;col&quot; width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]]
! scope=&quot;col&quot; | 2019
! scope=&quot;col&quot; | 2020
! scope=&quot;col&quot; | 2021
! scope=&quot;col&quot; | 2022
! scope=&quot;col&quot; | 2023
! scope=&quot;col&quot; | 2024
! scope=&quot;col&quot; | 2025
! scope=&quot;col&quot; | 2026
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1933
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| 109
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1966
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1911
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]]
| —
| style=&quot;color:#ccc;&quot; |NH
| —
| —
| —
| —
| DNF
| DNF
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1924
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]]
| —
| style=&quot;color:#ccc;&quot; |NH
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1947
! scope=&quot;row&quot; | &amp;nbsp;&amp;nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]]
| —
| style=&quot;color:#ccc;&quot; |NH
| —
| —
| —
| 90
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1947
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]]
| —
| —
| —
| —
| 108
| —
| —
|
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1933
! scope=&quot;row&quot; | &amp;nbsp;&amp;nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]]
| —
| style=&quot;color:#ccc;&quot; |NH
| —
| —
| —
| —
| —
|
|}

=== Enodnevne dirke ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; width=40px|Od
! scope=&quot;col&quot; width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]]
! scope=&quot;col&quot; | 2019
! scope=&quot;col&quot; | 2020
! scope=&quot;col&quot; | 2021
! scope=&quot;col&quot; | 2022
! scope=&quot;col&quot; | 2023
! scope=&quot;col&quot; | 2024
! scope=&quot;col&quot; | 2025
! scope=&quot;col&quot; | 2026
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1907
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]]
| —
| —
| —
| —
| —
| 145
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1913
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]]
| —
| —
| —
| —
| —
| DNF
| —
| 89
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1896
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]]
| —
| style=&quot;color:#ccc;&quot; |NH
| —
| —
| —
| —
| —
| DNF
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1892
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1905
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| 
|
|- style=&quot;background:#EEEEEE;&quot;
! scope=&quot;col&quot; width=40px style=&quot;border-top-width:6px&quot;|Od
! scope=&quot;col&quot; width=180px style=&quot;border-top-width:6px&quot;|[[Kolesarska klasika|Klasike]]
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2019
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2020
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2021
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2022
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2023
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2024
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2025
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2026
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1945
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} [[Omloop Het Nieuwsblad]]
| —
| —
| —
| —
| —
| DNF
| 154
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1945
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} [[Kuurne–Bruselj–Kuurne]]
| —
| —
| —
| —
| —
| 78
| DNF
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |4
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|2007
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]]
| —
| —
| —
| —
| 107
| 101
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1876
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1977
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Bruggeju]]
| —
| —
| —
| —
| DNF
| 33
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1958
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Classic]]
| —
| style=&quot;color:#ccc;&quot;|NH
| —
| —
| 98
| —
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1934
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} [[Gent–Wevelgem]]
| —
| —
| —
| —
| —
| DNF
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1945
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]]
| —
| style=&quot;color:#ccc;&quot;|NH
| —
| —
| DNF
| 67
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1907
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} [[Scheldeprijs]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| 33
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1961
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]]
| —
| —
| —
| —
| DNF
| 65
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1966
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]]
| —
| style=&quot;color:#ccc;&quot;|NH
| —
| —
| DNF
| DNF
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1936
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1962
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]]
| —
| style=&quot;color:#ccc;&quot;|NH
| —
| —
| 26 
| 39
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1893
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} [[Brussels Cycling Classic]] 
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1981
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]]
| —
| style=&quot;color:#ccc;&quot;|NH
| —
| —
| —
| —
| —
|
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1996
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|GER}} [[Hamburg Cyclassics]]
| —
| style=&quot;color:#ccc;&quot; colspan=2|NH
| 116
| 34
| —
| 63
|
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1931
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]]  
| —
| —
| —
| 129
| —
| —
| —
|
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|2010
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Québeca]]
| —
| style=&quot;color:#ccc;&quot; colspan=2 rowspan=2|NH
| DNF
| —
| DNF
| —
|
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|2010
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] 	
| —
| DNF
| —
| DNF
| —
|
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1909
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]]  
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1919
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]]
| —
| style=&quot;color:#ccc;&quot; rowspan=2|NH
| —
| —
| —
| —
| —
| 
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1919
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]]  
| —
| —
| —
| style=&quot;color:#ccc;&quot;|NR
| —
| —
|
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1906
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Gran Piemonte]]  
| —
| —
| —
| —
| —
| 45
| —
|
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1896
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Tours]]  
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|
|}

=== Domača dirka ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; width=40px|Od
! scope=&quot;col&quot; width=185px| Dirka
! scope=&quot;col&quot; | 2019
! scope=&quot;col&quot; | 2020
! scope=&quot;col&quot; | 2021
! scope=&quot;col&quot; | 2022
! scope=&quot;col&quot; | 2023
! scope=&quot;col&quot; | 2024
! scope=&quot;col&quot; | 2025
! scope=&quot;col&quot; | 2026
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1993
! scope=&quot;row&quot; |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]]
| —
| style=&quot;color:#ccc;&quot; |NH
| —
| [[Dirka po Sloveniji 2022|41]]
| —
| [[Dirka po Sloveniji 2024|103]]
| —
|
|}

=== Reprezentanca ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; width=40px|Od
! scope=&quot;col&quot; width=185px colspan=2| Olimpijske igre
! scope=&quot;col&quot; | 2019 
! scope=&quot;col&quot; | 2020
! scope=&quot;col&quot; | 2021
! scope=&quot;col&quot; | 2022
! scope=&quot;col&quot; | 2023
! scope=&quot;col&quot; | 2024
! scope=&quot;col&quot; | 2025
! scope=&quot;col&quot; | 2026
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1896
! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|32px]]
! scope=&quot;row&quot; | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]]
| style=&quot;color:#ccc;&quot; rowspan=2 colspan=2|Ni bilo
| —
| style=&quot;color:#ccc;&quot; rowspan=2 colspan=2|NH
| —
| style=&quot;color:#ccc;&quot; rowspan=2 colspan=2|NH
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1912
! scope=&quot;row&quot; | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]]
| —
| —
|-
! scope=&quot;col&quot; width=40px style=&quot;border-top-width:6px&quot;|Od
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot; colspan=2| Svetovno prvenstvo
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2019
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2020
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2021
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2022
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2023
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2024
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2025
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2026
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1927
! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|32px]]
! scope=&quot;row&quot; | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]]
| —
| —
| —
| —
| 33
| DNF
| DNF
|
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1994
! scope=&quot;row&quot; | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|
|-
! scope=&quot;col&quot; width=40px style=&quot;border-top-width:6px&quot;|Od
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot; colspan=2| Evropsko prvenstvo
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2019
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2020
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2021
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2022
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2023
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2024
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2025
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2026
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|2016
! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]]
! scope=&quot;row&quot; | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]]
| —
| —
| —
| —
| DNS
| — 
| DNF
|
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|2016
! scope=&quot;row&quot; | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|
|-
! scope=&quot;col&quot; width=40px style=&quot;border-top-width:6px&quot;|Od
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot; colspan=2|Državno prvenstvo
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2019
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2020
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2021
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2022
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2023
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2024
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2025
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2026
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1991
! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|32px]]
! scope=&quot;row&quot; | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]]
| DNF
| 42
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |6
| style=&quot;background:silver;&quot; |'''2'''
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |4
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |10
| style=&quot;background:#C9AE5D;&quot;|'''3'''
|
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1991
! scope=&quot;row&quot; | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]]
| —
| —
| —
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |4
| —
| style=&quot;background:silver;&quot; |'''2'''
| —
|
|}

== Profesionalne zmage (4) ==
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; width=40px|Leto
! scope=&quot;col&quot; width=40px|Zmaga
! scope=&quot;col&quot; width=200px|Dirka
! scope=&quot;col&quot; width=68px| Opomba
! scope=&quot;col&quot; width=133px| Serija
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F0EAD6|2022
| align=center|1.
| align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Burgos 
| align=center|4. etapa
| align=left|UCI ProSeries &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=3 style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2024
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2.
| align=left style=&quot;border-top-width:6px&quot;|{{flagicon|TUR}} Dirka po Antaliji
| style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2. etapa
| style=&quot;border-top-width:6px&quot; align=left|UCI Europe Tour &lt;small&gt;(2.1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|3.
| align=left|{{flagicon|GBR}} Dirka po Veliki Britaniji
| 6. etapa
| align=left|UCI ProSeries &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|4.
| align=left|{{flagicon|CHN}} Dirka po Guangšiju
| 6. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{SocialLinks}}
* {{sports links}}

{{škrbina o kolesarju}}

{{DEFAULTSORT:Govekar, Matevž}}
[[Kategorija:Slovenski kolesarji]]
[[Kategorija:Ljubljanski športniki]]</text>
      <sha1>maku5e24jge4pade92y5jzn20m2d1ss</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ben Gardane</title>
    <ns>0</ns>
    <id>548759</id>
    <revision>
      <id>6687334</id>
      <parentid>6687046</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T16:06:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp infopolje</comment>
      <origin>6687334</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6362" sha1="dse7oiiklnaiqhveo74l1ya0vcl6zft" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje 
| name = Ben Gardane
| official_name = Ben Gardane
| native_name = {{lang|ar|بنقردان}}
| settlement_type = Mesto
| nickname = 
| motto = 
| image_skyline = AvenueBenGardane2011.jpg
| image_caption =
| image_flag = 
| image_seal =
| image_map = 
| mapsize = 
| map_caption = 
| pushpin_map = Tunisia &lt;!-- the name of a location map as per http://en.wikipedia.org/wiki/Template:Location_map --&gt;
| pushpin_label = Ben Gardane
| pushpin_map_caption = 
| pushpin_mapsize = 
| subdivision_type = Država 
| subdivision_name = {{TUN}}
| subdivision_type1 = Guvernat
| subdivision_name1 = Medenine  
| subdivision_type2 = 
| subdivision_name2 = 
| leader_title = Župan
| leader_name =
| leader_title1 = 
| leader_name1 = 
| established_title = Ustanovitev
| established_date = 
| established_title2 = 
| established_date2 = 
| area_magnitude = 
| area_total_km2 = 4732
| area_land = 
| area_water = 
| area_water_percent = 
| area_urban = 
| area_metro = 
| population_as_of = 2022
| population_note = 
| population_total = 87.404
| population_density = 
| population_metro =
| population_density_metro_km2 = 
| population_urban = 
| timezone = [[Central European Time|CET]]
| utc_offset = +1
| utc_offset_DST = +1
| coordinates = {{koord|33|07|59|N|11|12|58|E|region:TN|display=inline,title}}
| elevation_m = 23
| postal_code_type = 
| postal_code = 4160
| website            = [https://www.commune-bengardene.gov.tn/ Uradna spletna stran]
}}

'''Ben Guerdane''', '''Ben Gardane''' ali '''Bengardane''' ({{langx|aeb|بنڤردان}} ali {{langx|aeb|بن ڤردان|Bin Girdān|label=none}}) je [[pristanišče|pristaniško]] [[mesto]] ob vzhodni [[obala|obali]] [[Tunizija|Tunizije]] ob Gabeškem zalivu.

== Zgodovina ==
Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je letališče Ben Guerdane uporabljala 57. lovska skupina, ki je med 9. in 21. marcem 1943 z letališča letela z letali ''P-40 Warhawk'' med napredovanjem Osme armade v Tunizijo iz Libije, kateri je bila 57. dodeljena. Uporabljali so ga tudi Spitfiri iz 601. eskadrilje RAF.
[[File:The Royal Air Force in Tunisia, April 1943 TR846.jpg|thumb|Kraljevske zračne sile, druga svetovna vojna]]

Ben Guerdane je del governata Medenin, leži približno 559 km po cesti od [[Tunis]]a, zaradi česar je tunizijsko mesto, ki je najbolj oddaljeno od prestolnice.

Je zadnje večje mesto v governatu Medenin, katerega skupno prebivalstvo je bilo leta 2022 ocenjeno na 87.404 prebivalcev. Je 32 kilometrov od tunizijsko-libijske meje.

V Tuniziji in Libiji je najbolj znan kot trgovsko mesto in odprta borza. Tunizijci izkoriščajo razpoložljivost in raznolikost blaga v trgovinah. Velika količina tega blaga je v osnovi uvožena iz Libije in velja za cenejše.

Odlikuje ga velika populacija [[dromedar]]jev, ki šteje približno 15.000 glav. V juniju jim je posvečen vsakoletni festival.

Marca 2016 je Islamska država Irak in Levant v Libiji napadla mesto v bitki pri Ben Guerdaneu.

=== Islamska militantnost ===
Po poročanju Washington Posta je »v zadnjih treh desetletjih na stotine mladih moških zapustilo Ben Guerdane, da bi se borili v [[džihad]]u v [[Irak]]u, [[Afganistan]]u in [[Bosna in Hercegovina|Bosni]], deloma zaradi represivnega režima, ki je preganjal islamiste«.

Vodja [[Al Kaida|Al Kaide]] v Iraku, Abu Musab al-Zarqawi, je o Ben Gardanu slavno dejal: »Če bi bil poleg Faludže, bi osvobodili Irak.«&lt;ref&gt;{{cite news |last=Raghavan |first=Sudarsan |date=13 May 2016 |title=Islamic State, growing stronger in Libya, sets its sights on fragile neighbor Tunisia |url=https://www.washingtonpost.com/world/middle_east/islamic-state-threatens-fragile-tunisia-from-next-door-in-libya/2016/05/13/cd9bd634-f82e-11e5-958d-d038dac6e718_story.html |newspaper=The New York Times|location=BEN GUERDANE, Tunisia |access-date=10 July 2016}}&lt;/ref&gt;

== Prebivalstvo in plemenska raznolikost ==
V Ben Gardanu je mešanica [[Berberi|Berberov]] in [[Arabci|Arabcev]], ki izvirajo iz plemenske zveze Tvazin, ki je nastala pred stoletji kot plemenski obrambni ščit pred invazijo, zlasti z vzhoda proti Libiji. Ni zgodovinskih zapisov o datumu ustanovitve te zveze, vendar prebivalci Ben Gardana še vedno ohranjajo to vez in naj bi bili nanjo ponosni. Poleg Tvazinov obstajajo še druga velika plemena, kot sta Dželidat in Rabai'a, ki so sodelovala pri oblikovanju dediščine, kulture in načina življenja v Ben Gardanu.

== Gospodarstvo ==
Gospodarstvo Ben Guerdana v veliki meri oblikuje bližina libijske meje in mejnega prehoda Ras Džedir. Desetletja je bil znaten delež lokalne gospodarske dejavnosti odvisen od neformalne čezmejne trgovine, vključno z gorivom in potrošniškim blagom, uvoženim iz Libije. To neformalno gospodarstvo je zagotavljalo dohodek številnim prebivalcem, saj v regiji ni bilo obsežne industrijske dejavnosti ali trajnih javnih in zasebnih naložb.&lt;ref&gt;International Crisis Group, &quot;Tunisia’s Borders: Jihadism and Contraband&quot;, 2013.&lt;/ref&gt;

Periodična zaprtja ali omejitve na mejnem prehodu Ras Džedir so neposredno vplivale na gospodarstvo mesta, kar je povzročilo zmanjšano komercialno dejavnost, zaprtje trgovin in večjo brezposelnost. V več poročilih je bilo ugotovljeno, da je pomanjkanje izvedljivih gospodarskih alternativ povečalo odvisnost Ben Guerdana od čezmejnih trgovinskih omrežij.&lt;ref&gt;Al Jazeera English, &quot;Tunisia's border towns struggle as Libya trade dries up&quot;, 2016.&lt;/ref&gt;

Tunizijske oblasti so se na to odzvale z razvojnimi pobudami, katerih cilj je bolj celovita vključitev Ben Guerdana v formalno gospodarstvo, vključno z načrti za spodbujanje zakonite trgovine, logističnih storitev in naložb v obmejne regije, čeprav je napredek po mnenju opazovalcev ostal omejen.&lt;ref&gt;Reuters, &quot;Tunisia seeks to revive economy of border towns hit by Libya crisis&quot;, 2018.&lt;/ref&gt;

== Galerija ==
&lt;gallery&gt;
Blason municipalite de la ville de Ben Gerdane.png
SoukElZokraBenGardane.jpg
AvenueBenGardane2011.jpg
&lt;/gallery&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam mest v Tuniziji]]
* [[seznam pristanišč v Tuniziji]]

== Zunanje povezave ==
{{Commonscat|Ben Gardane}}
* [https://www.tunesieninformationen.de/suedtunesien/ben-gardane/bengardane.htm ''Ben Gardane und Umgebung – Fotos + Infos'']

[[Kategorija:Mesta v Tuniziji]]
[[Kategorija:Pristanišča v Tuniziji]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>dse7oiiklnaiqhveo74l1ya0vcl6zft</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Valentina Prevolnik Rupel</title>
    <ns>0</ns>
    <id>550257</id>
    <revision>
      <id>6687269</id>
      <parentid>6685257</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T13:26:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>/* Sklici */ +intervju</comment>
      <origin>6687269</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6315" sha1="7nsq25957xpndky11l6cu411tthbivp" xml:space="preserve">{{Infopolje Funkcionar
|name=Valentina Prevolnik Rupel
|image=&lt;!-- WD --&gt;
|birth_date=&lt;!-- WD --&gt;
|order1=[[Minister za zdravje Republike Slovenije|Ministrica za zdravje Republike Slovenije]]
|premier1=[[Robert Golob]]
|term_start1=13. oktober 2023
|term_end1=4. junij 2026
|predecessor1=[[Danijel Bešič Loredan]]
|successor1=[[Tadej Ostrc]]
|order2=
|term_start2=
|term_end2=
|predecessor2=
|successor2=
|order=
|nationality=[[Slovenci|slovenska]]
|party=[[Gibanje Svoboda]]}}
'''Valentina Prevolnik Rupel''', [[Seznam slovenskih ekonomistov|slovenska ekonomistka]] in [[Seznam slovenskih politikov|političarka]], * [[1971]], [[Ljubljana]].

Od leta 2023 do 2026 je bila [[Minister za zdravje Republike Slovenije|ministrica za zdravje Republike Slovenije]].

== Izobrazba ==
Valentina Prevolnik Rupel je po izobrazbi diplomirana ekonomistka. Leta 2008 je doktorirala na [[Ekonomska fakulteta v Ljubljani|Ekonomski fakulteti v Ljubljani]] z disertacijo ''Vpliv kvalitete življenja na postavljanje prioritet in na učinkovitost alokacije sredstev v zdravstvu''.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Omejevalni ukrepi v okviru skupne zunanje in varnostne politike Evropske unije : magistrska naloga|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/11909201|website=plus.cobiss.net|accessdate=2023-10-02|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Kariera ==
Kot raziskovalka in znanstvena svetnica dela na Inštitutu za ekonomska raziskovanja v Ljubljani, v okviru katerega se je udeležila številnih konferenc in srečanj na temo zdravstva.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Prva konferenca Društva ekonomistov v zdravstvu na Hrvaškem|url=https://www.ier.si/prva-konferenca-drustva-ekonomistov-v-zdravstvu-na-hrvaskem/|website=ier.si|accessdate=2023-10-02|language=sl}}&lt;/ref&gt; Predava tudi na [[DOBA Fakulteta za uporabne poslovne in družbene študije Maribor|DOBA Fakulteti za uporabne poslovne in družbene študije Maribor]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Učitelji magistrskih programov|url=https://www.fakulteta.doba.si/o-fakulteti/kdo-smo/vodstvo-in-sodelavci/ucitelji-magistrskega-programa|website=fakulteta.doba.si|accessdate=2023-10-02|language=sl}}&lt;/ref&gt;

Od januarja 2023 je članica Strateškega sveta za zdravstvo, ki ga vodi kirurg [[Erik Brecelj]]. Svet pripravlja predloge in strokovne usmeritve za prenovo zdravstvenega sistema.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Strateški svet za zdravstvo |url=https://www.gov.si/zbirke/delovna-telesa/strateski-svet-za-zdravstvo/|website=gov.si|accessdate=2023-10-02|language=sl}}&lt;/ref&gt; V preteklosti je že delovala kot svetovalka [[Minister za zdravje Republike Slovenije|ministra za zdravje]] ter svetovalka generalnega direktorja [[Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije|zavoda ZZZS]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Valentina Prevolnik Rupel|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-zdravje/o-ministrstvu/valentina-prevolnik-rupel/|website=GOV.si|accessdate=2023-10-02|language=sl}}&lt;/ref&gt;

=== Državna sekretarka ===
13. julija 2023 jo je [[15. vlada Republike Slovenije]] imenovala za državno sekretarko na Ministrstvu za zdravje, ki ga je, po odstavitvi zdravstvenega ministra [[Danijel Bešič Loredan|Danijela Bešiča Loredana]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Premier Golob: Ministru sem dal podpisati odstopno izjavo in jo že poslal v DZ|url=https://n1info.si/novice/slovenija/izredna-novica-danijel-besic-loredan-je-odstopil-z-mesta-ministra-za-zdravje/|website=n1info.si|accessdate=2023-10-02|language=sl}}&lt;/ref&gt; kot vršilec dolžnosti prevzel premier [[Robert Golob]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Začenjajo se spremembe: z Bešičem Loredanom odhajata tudi državna sekretarja|url=https://n1info.si/novice/slovenija/informacije-n1-kdo-bo-golobov-sekretar-na-ministrstvu-za-zdravje/|website=n1info.si|accessdate=2023-10-02|language=sl}}&lt;/ref&gt;

=== Ministrica za zdravje ===
3. oktobra 2023 jo je premier Golob predlagal za novo [[Minister za zdravje Republike Slovenije|ministrico za zdravje Republike Slovenije]]. Na tiskovni konferenci je poudarila, da bodo njene prednostne naloge »dostopnost do kakovostnega zdravstvenega varstva, vzdržnost financiranja in opredelitev košarice pravic«.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Valentina Prevolnik Rupel kandidatka za ministrico za zdravje|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kdo-bo-prevzel-zdravstveni-resor_2.html|website=24ur.com|accessdate=2023-10-03|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Prihaja nova ministrica, ki bo morala “reševati, kar se še rešiti da”|url=https://n1info.si/novice/slovenija/potrjeno-kandidatka-za-ministrico-za-zdravje-je-valentina-prevolnik-rupel/|website=n1info.si|accessdate=2023-10-03|language=sl}}&lt;/ref&gt; Matični odbor Državnega zbora jo je spoznal kot ustrezno kandidatko 10. oktobra, z 11 glasovi za in petimi proti, v Državnem zboru pa je prisegla 13. oktobra 2023.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Prevolnik Ruplova dobila zeleno luč odbora DZ za zdravstvo|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/prioritete-prevolnik-rupel-dostopnost-kakovost-neopredeljeni-kosarica-pravic.html|website=24ur.com|accessdate=2023-10-11|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Valentina Prevolnik Rupel nova ministrica za zdravje|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/izredna-seja-imenovanje-zdravstvene-in-razresitev-kmetijske-ministrice.html|website=24ur.com|accessdate=2023-10-13|language=sl}}&lt;/ref&gt;

Leta 2026 je na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah]] kandidirala za [[Gibanje Svoboda]] v volilnem okraju Radlje. Prejela je 4.197 glasov (29,78 odstotka) in mandata ni osvojila.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2026-04-02|title=Izidi glasovanja|date=1.4.2026|publisher=Državna volilna komisija}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* [https://prvi.rtvslo.si/podkast/intervju-radio/3633109/175193866 Ministrica za zdravje dr. Valentina Prevolnik Rupel]. Intervju (28. 1. 2026). RTV Slovenija.

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Prevolnik Rupel, Valentina}}
[[Kategorija:Slovenski ekonomisti]]
[[Kategorija:Slovenski politiki]]
[[Kategorija:Doktorirali na Ekonomski fakulteti v Ljubljani]]
[[Kategorija:Državni sekretarji na Ministrstvu za zdravje Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Ministri za zdravje Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Člani Gibanja Svoboda]]</text>
      <sha1>7nsq25957xpndky11l6cu411tthbivp</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Metoda Dodič Fikfak</title>
    <ns>0</ns>
    <id>551151</id>
    <revision>
      <id>6687258</id>
      <parentid>6492036</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T12:48:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>/* Viri */ +intervju</comment>
      <origin>6687258</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5350" sha1="8c7eezw3uch2j4mbmd18a3agkssidhz" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba|children=2}}
'''Metoda Dodič Fikfak''', [[Slovenci|slovenska]] [[Zdravnik|zdravnica]], raziskovalka in univerzitetna profesorica, * [[1955]], [[Obrov]]. 

Ukvarja se s [[Poklicne bolezni|poklicnimi boleznimi]], kot so [[mezoteliom]], [[pljučni rak]] in druge vrste raka kot posledica izpostavljenosti [[Azbest|azbestu]]. 

Je predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa [[Univerzitetni klinični center Ljubljana|Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana]]. Vodi razširjeni strokovni kolegij za medicino dela, prometa in športa pri Ministrstvu za zdravje RS.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Razširjeni strokovni kolegij za medicino dela, prometa in športa|url=https://www.gov.si/zbirke/delovna-telesa/rsk-za-medicino-dela-prometa-in-sporta/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2023-10-26|language=sl|date=23. november 2021|last=Ministrstvo za zdravje}}&lt;/ref&gt; Je sodna izvedenka za področje medicine dela, prometa in športa.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=METODA DODIČ FIKFAK|url=https://spvt.mp.gov.si/izvedenci/1c5d5438a790e5e84f1edeb01a24ad8d.html|website=spvt.mp.gov.si|accessdate=2023-10-26|archive-date=2023-10-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20231026170751/https://spvt.mp.gov.si/izvedenci/1c5d5438a790e5e84f1edeb01a24ad8d.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; 

== Poučevanje ==
Predavana na [[Medicinska fakulteta v Ljubljani|Medicinski fakulteti v Ljubljani]]. Predavala je na [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani]] in [[Fakulteta za zdravstvo Angele Boškin|Fakulteti za zdravstvo Angele Boškin]]. 

== Študij ==
Na Medicinski fakulteti v Ljubljani je diplomirala leta 1979. Leta 1986 je pridobila specializacijo iz [[Medicina dela|medicine dela, prometa in športa]]. Leta 1992 je na [[Medicinska fakulteta v Zagrebu|Medicinski fakulteti v Zagrebu]] magistrirala iz ergonomske fiziologije (mentor prof. [[Janko Sušnik]]).

=== Študij v ZDA ===
Leta 1998 je na [[Univerza Massachusetts Lowell|Univerzi Massachusetts Lowell]] doktorirala iz epidemiologije delovnega in življenjskega okolja (mentor prof. David Kriebel). Njen študij je zajemal poklicno epidemiologijo, [[Ergonomija|ergonomijo]] in [[Okoljska politika|okoljsko politiko]].

Za doktorsko nalogo je preučevala vpliv izpostavljenosti [[Amfibol|amfibolom]] in [[Krizotil|krizotilu]] na razvoj [[Pljučni rak|pljučnega raka]] pri delavcih, zaposlenih v [[Cement|cementni]] in [[Azbest|azbestni]] industriji. Njeno raziskovalno delo je ameriška ustanova National Cancer Institute nagradila z dvoletno raziskovalno štipendijo.

== Kontroverze ==
Podjetje Izoterm Plama je vložilo tožbo na [[Okrajno sodišče v Postojni|Okrajnem sodišču v Postojni]], da je neupravičeno posredovala za svojega svaka. Sodišče jo je kot predstojnico inštituta za medicino dela 18. januarja 2006 na prvi stopnji spoznalo za krivo zlorabe uradnega položaja,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Izoterm Plama končno dobil tožbo proti Dodič Fikfakovi|url=https://www.finance.si/142810|website=Finance|accessdate=2023-10-26|language=sl-SI|date=19. januar 2006|last=Basle|first=Andreja}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Dodič Fikfakova se bo pritožila na sodbo|url=https://www.finance.si/143539|website=Finance|accessdate=2023-10-26|language=sl-SI|date=29. januar 2006|last=Basle|first=Andreja}}&lt;/ref&gt; na drugi stopnji je bila sodba odpravljena, saj ni našlo podlag za tovrstne obtožbe. Infromacij o odpravljeni sodbi mediji niso objavili.{{cn}}

== Družina ==
Z možem ima sina in hčer.&lt;ref&gt;[https://365.rtvslo.si/arhiv/intervju/174737440 dr. Metoda Dodič Fikfak - intervju z Lidijo Hren]. ''365.rtvslo.si''. 6. december 2020. Pridobljeno 26. oktobra 2023&lt;/ref&gt;

== Nagrade in priznanja ==

* 2010: roža mogota »za zasluge pri odpravljanju stereotipov o ženskih in moških poklicih, za zgled mladim ženskam pri izbiri poklicne poti v znanosti ter za neutrudno delo za človeku prijazno delovno okolje« (podeljuje [[Zveza svobodnih sindikatov Slovenije]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Dobitnice priznanj Roža mogota 2013 – 2022|url=https://www.zsss.si/podrocja-dela/enake-moznosti/roza-mogota/|website=Zveza svobodnih sindikatov Slovenije|accessdate=2023-10-26|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

=== Nominacije ===

* 2017: [[ženska leta]] (nagrada revije ''Zarja'')

== Sklici ==
{{sklici}}

== Viri ==

* [https://danhrane.ecpd.si/2020/07/31/metoda-dodic-fikfak/ Življenjepis]. Konferenca »Hrana, prehrana, zdravje« 2021. Pridobljeno 26. oktobra 2023
* [https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/researcher/7664 Profil] v bazi SICRIS. Pridobljeno 26. oktobra 2023
* [https://prvi.rtvslo.si/podkast/intervju-radio/3633109/175201520 Prof. dr. Metoda Dodič Fikfak: Samo zaradi treh polutantov v zraku že danes v Ljubljani umre od 250 do 500 ljudi letno]. Intervju (25. 2. 2026). RTV Slovenija.

 
{{Med-bio-stub}}
{{-}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Slovenski specialisti medicine dela, prometa in športa]]
[[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]]
[[Kategorija:Diplomiranci Medicinske fakultete v Ljubljani]]
[[Kategorija:Magistrirali na Medicinski fakulteti v Zagrebu]]
[[Kategorija:Doktorirali na Univerzi Massachusetts Lowell]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]]
{{DEFAULTSORT:Dodič_Fikfak, Metoda}}</text>
      <sha1>8c7eezw3uch2j4mbmd18a3agkssidhz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ozemlja pod okupacijo Izraela</title>
    <ns>0</ns>
    <id>551777</id>
    <revision>
      <id>6687362</id>
      <parentid>6671003</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T17:07:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 4 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6687362</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="102995" sha1="fbyngom7lk9vtn7h4jwz0tx6bgfc574" xml:space="preserve">[[Slika:Israel_and_occupied_territories_map.png|desno|sličica|481x481_pik| Zemljevid, ki prikazuje status Izraela in izraelsko zasedenih ozemelj leta 2018]]
'''Ozemlja pod zasedbo Izraela''' so ozemlja, ki jih je [[Izrael]] zavzel in zasedel med [[Šestdnevna vojna|šestdnevno vojno]] leta 1967. Medtem ko se izraz trenutno uporablja za palestinska ozemlja in [[Golansko višavje|Golansko planoto]], se je v preteklosti uporabljal tudi za območja, ki jih je Izrael nekoč zasedal, npr. [[Sinajski polotok]] in južni Libanon. Pred zmago Izraela v šestdnevni vojni sta si okupirana ozemlja v Palestini delila [[Egipt]] in [[Jordanija]]: Egipt je zasedel območje Gaze, Jordanija pa si je priključila [[Zahodni breg]]; Sinajski polotok in Golanska planota sta bila pod suverenostjo Egipta oziroma [[Sirija|Sirije]]. Fraza »okupirana ozemlja« v povezavi z Izraelom je moč najti v Resoluciji Varnostnega sveta Združenih narodov št. 242, sestavljeni po šestdnevni vojni, ki je zahtevala: »vzpostavitev pravičnega in trajnega miru na [[Srednji vzhod|Bližnjem vzhodu]] na naslednjih načelih: [...] umika izraelskih oboroženih sil z ozemelj, zasedenih v nedavnem konfliktu [...] spoštovanja in priznanja suverenosti, ozemeljske celovitosti in politične neodvisnosti vseh držav na tem območju ter njihove pravice živeti v miru znotraj varnih in priznanih meja brez groženj ali dejanj sile.«

Od leta 1967 do 1981 so bila štiri območja pod upravo izraelskega vojaškega guvernerja; [[Organizacija združenih narodov|Združeni narodi]] (ZN) so jih imenovali »zasedena arabska ozemlja«.&lt;ref&gt;[https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1980/03/04/carter-says-error-led-us-to-vote-against-israelis/96769c94-19d6-43cc-87f3-32507792afab/?noredirect=on Carter Says Error Led U.S. to Vote Against Israelis] &quot;President Carter said last night that, because of a foulup, the United States incorrectly voted Saturday for a United Nations resolution calling on Israel to dismantle its settlements in occupied Arab territories.&quot;&lt;/ref&gt; Izraelski vojaški guvernat je bil razpuščen leta 1981, dve leti po [[Mirovni sporazum med Egiptom in Izraelom|mirovni pogodbi med Egiptom in Izraelom]], po kateri je Egipt priznal Izrael, Izrael pa je Egiptu vrnil Sinajski polotok. Po sklenitvi mirovne pogodbe z Egiptom je Izrael z zakonom o Golanski planoti priključil Golansko planoto svojemu severnemu okrožju ter [[Zahodni breg]] in [[Gaza (območje)|Gazo]] priključil izraelski civilni upravi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.un.org/en/sc/repertoire/89-92/Chapter%208/MIDDLE%20EAST/item%2024_occupied%20arab%20territories_.pdf|title=The situation in the occupied Arab territories}}&lt;/ref&gt; Kljub razpustitvi vojaške vlade in v skladu z egiptovskimi zahtevami se je izraz ''zasedena arabska ozemlja'' dalje uporabljal za Zahodni breg (skupaj z vzhodnim Jeruzalemom, ki ga je Izrael de facto priključil leta 1980), območje Gaze in Golansko planoto. Od leta 1999 do začetka leta 2013 se je izraz »zasedeno palestinsko ozemlje« uporabljal za ozemlja na Zahodnem bregu in v Gazi, ki jih je nadzoroval začasni upravni organ [[Država Palestina|države Palestine]], Palestinska nacionalna oblast (PNA).

[[Meddržavno sodišče]] (ICJ),&lt;ref name=&quot;International Court of Justice&quot;&gt;{{Navedi splet |url=http://www.icj-cij.org/docket/index.php?pr=71&amp;code=mwp&amp;p1=3&amp;p2=4&amp;p3=6&amp;ca |title=Legal Consequences of the Construction of a Wall in the Occupied Palestinian Territory |date=9 July 2004|publisher=Meddržavno sodišče |accessdate=2012-04-29|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150924104839/http://www.icj-cij.org/docket/index.php?pr=71&amp;code=mwp&amp;p1=3&amp;p2=4&amp;p3=6&amp;ca |archivedate=24 September 2015}}&lt;/ref&gt; [[Generalna skupščina Združenih narodov|Generalna skupščina ZN]]&lt;ref name=&quot;http://unispal.un.org&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://unispal.un.org/DPA/DPR/UNISPAL.NSF/47D4E277B48D9D3685256DDC00612265/C2A00B6E6E1C02CF8525798E00578F75|title=Israeli settlements in the Occupied Palestinian Territory, including East Jerusalem, and the occupied Syrian Golan|date=2012-12-01|publisher=[[United Nations Information System on the Question of Palestine]] |accessdate=2012-04-29|archivedate=2017-10-10|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171010091056/https://unispal.un.org/DPA/DPR/UNISPAL.NSF/47D4E277B48D9D3685256DDC00612265/C2A00B6E6E1C02CF8525798E00578F75}}&lt;/ref&gt; in [[Varnostni svet Združenih narodov|Varnostni svet ZN]] obravnavajo vsi Izrael kot okupacijsko silo na ozemljih.&lt;ref name=&quot;UNSC_Res_476&quot;&gt;Strongly deplores the continued refusal of Israel, the occupying Power, to comply with the relevant resolutions of the Security Council and the General Assembly; {{Navedi knjigo|last=Ruth Lapidoth|last2=Moshe Hirsch|title=The Jerusalem Question and Its Resolution: Selected Documents|url=https://books.google.com/books?id=e93JIwTBjHgC&amp;pg=PA351|accessdate=15 January 2012|year=1994|publisher=Martinus Nijhoff Publishers|isbn=978-0-7923-2893-3|pages=351–}}&lt;/ref&gt; Posebni poročevalec ZN Richard Falk je izraelsko okupacijo označil za žalitev mednarodnega prava.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.timesofisrael.com/un-expert-if-talks-fail-hague-should-opine-on-israel/|title=Controversial UN expert: If talks fail, Hague should opine on Israel|website=The Times of Israel}}&lt;/ref&gt; Vrhovno sodišče Izraela je razsodilo, da Izrael upravlja Zahodni breg kot vojaško okupacijo.&lt;ref name=&quot;domino.un.org&quot;&gt;[https://ihl-databases.icrc.org/applic/ihl/ihl-nat.nsf/46707c419d6bdfa24125673e00508145/09d47365bd007706c12575c20046ec2a ''Beit Sourik Village Council v. The Government of Israel'']. (PDF) . Retrieved on April 4, 2017.&lt;/ref&gt; Po Sassonovem poročilu je izraelsko vrhovno sodišče z vrsto različnih sodnikov tekom več kot štirih desetletij vedno znova trdilo, da za izraelsko prisotnost na Zahodnem bregu velja mednarodno pravo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.haaretz.com/israel-news/legal-expert-if-israel-isn-t-occupying-west-bank-it-must-give-up-land-held-by-idf-1.449909|title=Legal Expert: If Israel Isn't Occupying West Bank, It Must Give Up Land Held by IDF|first=Tomer|last=Zarchin|date=July 9, 2012|website=[[Haaretz]]|quote='If the Levy Committee is pushing the government to determine that Israel's presence in the West Bank does not violate international law, Israel is in a dangerous position facing the rest of the world,' said Sasson this morning to ''Haaretz''. ... 'For 45 years, different compositions of the High Court of Justice stated again and again that international law applies to the West Bank, which is clearly opposed to Levy's findings. This is a colossal turnaround, which I do not think is within his authority. He can tell the government that he recommends changing legal status, and that's all,' said Sasson.|accessdate=March 12, 2017|archive-date=2017-10-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20171010123620/https://www.haaretz.com/israel-news/legal-expert-if-israel-isn-t-occupying-west-bank-it-must-give-up-land-held-by-idf-1.449909|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Izraelske vlade so za Zahodni breg raje uporabljale izraz »sporna ozemlja«.&lt;ref&gt;[http://www.mfa.gov.il/MFA/About+the+Ministry/Behind+the+Headlines/FAQ_Peace_process_with_Palestinians_Dec_2009.htm#Settlements1 FAQ: The Peace process with the Palestinians – Dec 2009]. Mfa.gov.il. Retrieved on 2012-01-15.&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;[http://www.jcpa.org/jl/vp470.htm From &quot;Occupied Territories&quot; to &quot;Disputed Territories,&quot; by Dore Gold] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110709034305/http://www.jcpa.org/jl/vp470.htm |date=2011-07-09 }}. Jcpa.org. Retrieved on 2012-01-15.&lt;/ref&gt; &lt;ref name=&quot;mfafaq&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://mfa.gov.il/MFA/ForeignPolicy/FAQ/Pages/FAQ_Peace_process_with_Palestinians_Dec_2009.aspx#Settlements1|title=Israel, the Conflict and Peace: Answers to frequently asked questions|publisher=Israel Ministry of Foreign Affairs|date=2009-12-30|accessdate=2015-01-24|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150219075254/http://mfa.gov.il/MFA/ForeignPolicy/FAQ/Pages/FAQ_Peace_process_with_Palestinians_Dec_2009.aspx|archivedate=2015-02-19}}&lt;/ref&gt;

Izrael se je leta 2005 enostransko umaknil z območja Gaze. ZN in številne organizacije za človekove pravice še naprej obravnavajo Izrael kot okupacijsko silo na območju Gaze.&lt;ref name=&quot;SPOKESPERSON's DAILY HIGHLIGHTS&quot;&gt;{{Navedi splet|title=SPOKESPERSON's DAILY HIGHLIGHTS|url=https://www.un.org/News/ossg/hilites/hilites_arch_view.asp?HighID=2059|publisher=[[Organizacija združenih narodov]]|accessdate=29 April 2012|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120508013916/http://www.un.org/News/ossg/hilites/hilites_arch_view.asp?HighID=2059|archivedate=8 May 2012}}&lt;/ref&gt; &lt;ref name=&quot;AI_briefing&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.amnesty.org/en/documents/mde15/007/2009/en/|title=Israel/Occupied Palestinian Territories: The conflict in Gaza: A briefing on applicable law, investigations and accountability|date=2009-01-19|publisher=[[Amnesty International]] |accessdate=2009-06-05}}&lt;/ref&gt; &lt;ref name=&quot;isrlpa13698&quot;&gt;[http://hrw.org/english/docs/2006/07/06/isrlpa13698.htm &quot;Human Rights Council Special Session on the Occupied Palestinian Territories&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081015172833/http://hrw.org/english/docs/2006/07/06/isrlpa13698.htm|date=2008-10-15}} July 6, 2006; Human Rights Watch considers Gaza still occupied.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;cnn2009-01-06&quot;&gt;{{navedi novice|url=http://www.cnn.com/2009/WORLD/meast/01/06/israel.gaza.occupation.question/index.html|title=Is Gaza 'occupied' territory? |last=Levs|first=Josh|date=2009-01-06|publisher=CNN|access-date=2009-05-30}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;HRWGaza&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Israel: 'Disengagement' Will Not End Gaza Occupation|url=https://www.hrw.org/en/news/2004/10/28/israel-disengagement-will-not-end-gaza-occupation|publisher=Human Rights Watch|accessdate=11 May 2012|date=2004-10-29}}&lt;/ref&gt; Izrael zavrača to karakterizacijo. &lt;ref name=&quot;prosor&quot;&gt;{{Navedi splet|date=2014-07-18|title=Ambassador Prosor addresses the UN Security Council|url=http://mfa.gov.il/MFA/InternatlOrgs/Speeches/Pages/Amb-Prosor-addresses-the-UN-Security-Council-18-Jul-2014.aspx|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150219090135/http://mfa.gov.il/MFA/InternatlOrgs/Speeches/Pages/Amb-Prosor-addresses-the-UN-Security-Council-18-Jul-2014.aspx|archivedate=2015-02-19|accessdate=2015-01-24|publisher=Israel Ministry of Foreign Affairs}}&lt;/ref&gt; 24. septembra 2021 je predsednik PNA [[Mahmud Abas]] v govoru pred Generalno skupščino ZN dal Izraelu enoletni ultimat, da konča svojo vojaško okupacijo palestinskih ozemelj; izjavil je, da bo v nasprotnem primeru prišlo do umika palestinskega priznanja Izraela na podlagi meja iz leta 1967 iz leta 1993 (v skladu s prvim sporazumom iz Osla) in predložitev zadeve ICJ. Abas je v svojem govoru izraelsko politiko označil za apartheid, ki temelji na etničnem čiščenju.&lt;ref&gt;[https://www.washingtonpost.com/politics/abbas-issues-ultimatum-to-israel-in-harsh-un-address/2021/09/24/ef00fb3e-1d5c-11ec-bea8-308ea134594f_story.html &quot;Frustrated Abbas gives Israel ultimatum in harsh UN address.&quot;] ''[[The Washington Post]]'', September 24, 2021.&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=United Nations General Assembly|title=Statement by H.E. Mr. Mahmoud Abbas|date=24 September 2021|doi=&lt;!-- Url looks like a DOI, but is not --&gt;|accessdate=25 September 2021|url=https://estatements.unmeetings.org/estatements/10.0010/20210924/7gIp44D6mxWV/8xz66G7sjKRg_en.pdf|archive-date=2022-09-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20220912013307/https://estatements.unmeetings.org/estatements/10.0010/20210924/7gIp44D6mxWV/8xz66G7sjKRg_en.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Razvoj od 1916 do danes ==
[[Okupacija|Okupator]] ima zaradi zasedbe ozemlja določene pravne obveznosti po mednarodnem pravu. M[[Mednarodno pravo|ednarodno pravo]] pozna nekaj [[Okupacija|vojnih zakonov, ki urejajo vojaško okupacijo]], tako [[Haaški konvenciji iz leta 1899 in leta 1907|Haaški konvenciji iz let 1899 in 1907]] ter Četrta ženevska konvencija. &lt;ref&gt;[http://www.icrc.org/web/eng/siteeng0.nsf/html/634KFC Occupation and international humanitarian law: questions and answers] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090123155250/http://www.icrc.org/web/eng/siteeng0.nsf/html/634KFC |date=2009-01-23 }}, [[International Committee of the Red Cross]], 2004.&lt;/ref&gt; Ena od teh obveznosti je ohraniti ''status quo'' do podpisa mirovne pogodbe, razrešiti posebne pogoje, opisane v mirovni pogodbi, ali oblikovanje nove civilne vlade. 

Izrael spodbija - v celotni ali delno - trditev, da je okupator palestinskimi ozemelj, in če že je, v kakšnem obsegu to velja. To velja tudi za vprašanje, ali [[izraelske naselbine]] na teh ozemljih kršijo obveznosti Izraela kot okupacijske sile - ali pomenijo resno kršitev [[Ženevske konvencije|ženevskih konvencij]] in ali so celo [[vojni zločin]]. &lt;ref name=&quot;legal.un.org&quot;&gt;[http://legal.un.org/icc/STATUTE/99_corr/cstatute.htm Rome Statute Of The International Criminal Court Article 8]. legal.un.org. Retrieved on 2013-10-18.&lt;/ref&gt; &lt;ref name=&quot;icrc.org&quot;&gt;Articles 85, 88, and 89 of Protocol Additional to the Geneva Conventions of 12 August 1949, and relating to the Protection of Victims of International Armed Conflicts (Protocol I), 8 June 1977 &lt;/ref&gt; Leta 2015 je več kot 800.000 Izraelcev, to je skoraj 13 % judovskega prebivalstva Izraela, živelo onkraj črte premirja iz leta 1949. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.israelnationalnews.com/Articles/Article.aspx/18210|title=407,118|website=Israel National News|date=9 January 2016}}&lt;/ref&gt;

{{multiple image
| align = center
| header = Razvoj situacije v Palestini
| image1 = Proposals for the Mandate of Palestine 1916-19.svg
| width1 = 192
| caption1 = '''1916–1922''': {{small|trije predlogi za upravljanje Palestine po prvi svetovni vojni. Rdeča črta je &quot;Mednarodna uprava&quot; po [[Sykes-Pickotov sporazum]] iz leta 1916, črtkana modra črta je predlog cionistične organizacije iz leta 1919 na [[Pariška mirovna konferenca (1919)|pariški mirovni konferenci (1919)|]], tanka modra črta pa se nanaša na končne meje 1923–48 Palestinskega mandata.}}
| image2 = Peel map 1937 Palestine.svg
| width2 = 192
| caption2 = '''Britanski predlog 1937''': {{small|Prvi uradni predlog za delitev, ki ga je 1937 objavila  [[Peel Commission]Peelova komisija]]. Predlagala je britanski mandat, ki naj &quot;ohrani svetost [[Jeruzalem]]a in [[Betlehem]]&quot;a &quot; in kot enklavo področje od Jeruzalema do Jafe.}}
| image3 = United Nations Partition Plan for Palestine map.svg
| width3 = 192
| caption3 = '''Predlog OZN 1947''': {{small|Predlog OZN za delitev Palestine (Resolucija generalne skupščine OZN 181 (II), 1947), pred Arabsko-izraelsko vojno 1948. Predlog vsebuje [[Corpus separatum (Jerusalem)|Corpus Separatum za Jerusalem]], eksteritorialne povezave med geografsko ločenimi področji, in Jafo kot arabsko eksklavo.}}
}}
{{multiple image
| align = center
| image1 = Jewish and Arab Land Ownership in Mandatory Palestine, 1947.svg
| width1 = 192
| caption1 = '''1947 zemlja v rokah Judov''': {{small|Judovski nakupi parcel v Palestini do leta 1947 (modro), skupno 7.4% celotne površine, polovica v rokah [[Jewish National Fund|JNF]] in polovica [[Palestine Jewish Colonization Association|PICA]]. Belo je vrisana zemlja v javni lasti ali last palestinskih Arabcev, na primer verskih fundacij.}}
| image2 = Jordanian-annexed West Bank and Egyptian-occupied Gaza Strip, 1948-67.svg
| width2 = 192
| caption2 = '''Črte premirja 1949''': {{small| Zahodni breg, ki ga je anektirala Jordanija (svetlo zeleno) in Gaza (temno zeleno), po arabsko-izraelski vojni 1948 -  s črtami premirja..}}
| image3 = Palestinian National Authority within Israel,1967-94.svg
| width3 = 192
| caption3 = '''spremembe leta  1967''': {{small| Med Šestdnevno vojno je Izrae poleg Sinajskega polotoka (ki ga je po Jom-Kipurski vojni zamenjal za mir) l zavzel Zahodni breg, področje Gaze in Golansko planoto. 1980–81 je anektiral dele Vzhodnega Jeruzalema in Golansko planoto.}}
}}
{{multiple image
| align = center
| image1 = Palestinian_National_Authority_within_Israel,_1994-2006.svg
| width1 = 192
| caption1 = '''Sporazum v Oslu 1995''': {{small|V okviru Sporazumov v Oslu je bila ustanovljena   [[Palestinska narodna uprava]] kot začasna samo-vlada Palestincev na Zahodnem bregu in znotraj področja Gaze. Druga faza sporazumov je načrtovala Palestinske enklave.}}
| image2 = Palestinian National Authority within Israel, 2006.svg
| width2 = 192
| caption2 = '''2005–danes''': {{small| Po umiku Izraela iz Gaze in po spopadih med glavnima strankama Palestincev po volitvah v zakonodajno skupščino, na katerih je zmagal Hamas, je prišlo na palestinskih ozemljih do razkola med Zahodni bregom in Gazo.}}
| image3 = Demographic map of Palestine - Israel - with Legend.png
| width3 = 134
| caption3 = '''Etnična večina po naseljih (trenutno stanje)''': {{small|Karto kaže etnično večino v naseljih (mestih, vaseh in drugih skupnostih).}}
}}
[[Kategorija:Palestina]]
== Sinajski polotok ==
Izrael je leta 1967 v [[Šestdnevna vojna|šestdnevni vojni]] [[Egipt|Egiptu]] odvzel [[Sinajski polotok]]. Ustanovil je naselbine ob Akabskem zalivu in v severovzhodnem delu, tik pod [[Gaza|Gazo]]. Po načrtih naj bi je naselje Yamit razširili v mesto z 200.000 prebivalci, &lt;ref&gt;''The Arab–Israeli Dilemma (Contemporary Issues in the Middle East)'', Syracuse University Press; 3rd edition (August, 1985) {{ISBN|978-0-8156-2340-3}}&lt;/ref&gt; čeprav dejansko prebivalstvo Yamita ni preseglo 3.000. &lt;ref&gt;[http://www.theisraelproject.org/site/c.hsJPK0PIJpH/b.689861/k.7BC5/Israels_Withdrawal_from_Sinai_19791982.htm/ Kintera.org—The Giving Communities] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060301091150/http://www.theisraelproject.org/site/c.hsJPK0PIJpH/b.689861/k.7BC5/Israels_Withdrawal_from_Sinai_19791982.htm|date=2006-03-01}}. Theisraelproject.org. Retrieved on 2012-01-15.&lt;/ref&gt; Sinajski polotok je bil po letu 1979 postopno vrnjen Egiptu v okviru [[Mirovni sporazum med Egiptom in Izraelom|mirovne pogodbe med Egiptom in Izraelom]]. V skladu s pogodbo je Izrael evakuiral izraelske vojaške objekte in civilna naselja, da je nato z Egiptom vzpostavil &quot;normalne in prijateljske odnose &quot;. &lt;ref&gt;&quot;Upon completion of the interim withdrawal provided for in Annex I, the parties will establish normal and friendly relations, in accordance with Article III (3).&quot; {{Navedi knjigo|title=Jimmy Carter|publisher=US Government Printing Office|last=Frank Thompson|year=1978|url=https://books.google.com/books?id=j_5-9zWaBI0C&amp;pg=PA496|page=496|isbn=978-0-16-058935-5}}&lt;/ref&gt; Izrael je do leta 1982 razgradil osemnajst naselbin, dve bazi letalskih sil, pomorsko bazo in druge objekte, med drugim edini [[Nafta|naftni]] vir pod izraelskim nadzorom. Evakuacija civilnega prebivalstva, ki je potekala leta 1982, je bila v nekaterih primerih nasilna, tako evakuacija Yamita. Naselja so porušili, saj se je bilo bati, da se bodo naseljenci po evakuaciji poskušali vrniti na svoje domove. Sinajski polotok se od leta 1982 dalje ne obravnava več kot okupirano ozemlje.

== Južni Libanon ==
Izraelska okupacija južnega Libanona se je zgodila po tem, ko je [[Izrael]] med libanonsko vojno leta 1982 napadel [[Libanon]], potem pa v južnem Libanonu obdržal svoje sile za podporo milici krščanske [[Južnolibanonska armada|južnolibanonske vojske]]. Leta 1982 so med spopadi v okviru širše [[Libanonska državljanska vojna|libanonske državljanske vojne]] [[izraelske obrambne sile]] (IDF) in zavezniške krščanske milice [[Južnolibanonska armada|svobodne libanonske vojske]] zavzele velike dele Libanona, med drugim prestolnico [[Bejrut]]. Pozneje se je Izrael med letoma 1983 in 1985 umaknil z delov zasedenega območja, vendar je dalje delno nadzoroval obmejno regijo, znano kot ''Varnostni pas južnega Libanona'', sprva v sodelovanju s samooklicano Svobodno libanonsko državo, ki je izvajala omejeno oblast nad deli južnega [[Libanon|Libanona]] do leta 1984, kasneje, do leta 2000, pa z upravo varnostnega pasu Južnega Libanona in njeno [[Južnolibanonska armada|vojsko Južnega Libanona]] (oblikovano iz Svobodne libanonske vojske). Namen varnostnega pasu je bil za Izrael ustvariti prostor, ki bo ločeval mesta na severni meji od teroristov, ki so doma v Libanonu.

Med prisotnostjo v varnostnem pasu je [[Izraelske obrambne sile|IDF]] zasedala številne položaje in podpirala SLA, ki je prevzela vsakdanje življenje na varnostnem območju, sprva kot uradna sila svobodne libanonske države in kasneje kot zavezniška milica. Tako je južno-libanonska vojska je nadzorovala zapor v Khiamu. Poleg tega so se v varnostnem pasu nahajale sile [[Organizacija združenih narodov|Združenih narodov]] (ZN) in začasne sile Združenih narodov v Libanonu (UNIFIL) (od konca operacije Litani leta 1978 dalje).

Pas je bil širok nekaj kilometrov in je obsegal približno 10 % celotnega ozemlja Libanona. V njem je živelo okoli 150.000 ljudi, ki so živeli v 67 vaseh in mestih, po poreklu [[Šiitizem|šiiti]], [[maroniti]] in [[Druzi]] (večina jih je živela v mestu Hasbaya). V osrednjem območju pasu je bilo maronitsko mesto Marjayoun, ki je bilo glavno mesto varnostnega pasu. Prebivalci, ki so ostali na varnostnem območju, so bili veliko v stiku z Izraelom, mnogi med njimi so bili v Izraelu zaposleni in prejemali različne storitve Izraela.

Pred izraelskimi volitvami maja 1999 je predsednik izraelske vlade [[Ehud Barak]] obljubil, da se bodo v enem letu vse izraelske sile umaknile iz Libanona. Ko so pogajanja med Izraelom in Sirijo propadla – cilj pogajanj je bil doseči mirovni sporazum tudi med Izraelom in Libanonom zaradi sirske okupacije Libanona pred 2005 – je Barak 24. maja 2000 umaknil IDF na izraelsko mejo. Med premikom na mednarodno priznano Modro črto ni bil ubit ali ranjen noben vojak.

== Golanska planota ==
[[Slika:Golan_92.jpg|desno|sličica| Zemljevid [[Golansko višavje|Golanske planote]] po letu 1974]]
Izrael je leta 1967 v [[Šestdnevna vojna|šestdnevni vojni]] zasedel sirsko [[Golansko višavje|Golansko planoto]]. 11. junija 1967 je bilo podpisano premirje in Golanska planota je prešla pod izraelsko vojaško upravo. Sirija je zavrnila Resolucijo VS ZN št. 242 z dne 22. novembra 1967, ki je pozivala k vrnitvi izraelsko zasedenih državnih ozemelj v zameno za miroljubne odnose. Izrael je sprejel Resolucijo 242 v govoru v Varnostnem svetu 1. maja 1968. Marca 1972 je Sirija &quot;pogojno&quot; sprejela Resolucijo 242. Maja 1974 je bil podpisan sporazum o umiku med Izraelom in Sirijo.

V [[Jomkipurska vojna|jomkipurski vojni]] leta 1973 je Sirija Golansko planoto skušala ponovno zavzeti , vendar brez uspeha. Izrael in Sirija sta leta 1974 podpisala sporazum o prekinitvi ognja, ki je pustil skoraj vso planoto pod izraelskim nadzorom, ozko demilitarizirano območje pa je vrnil pod nadzor Sirije. Opazovalne sile Združenih narodov so bile ustanovljene leta 1974 kot pufer med nasprotnikoma. &lt;ref name=&quot;news.bbc.co.uk&quot;&gt;[https://www.bbc.co.uk/news/world-middle-east-14724842 Golan Heights profile]. BBC. 30 August 2011&lt;/ref&gt; Sirija je s tem, da je uradno sprejela Resolucijo Varnostnega sveta ZN 338, &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://domino.un.org/unispal.nsf/9a798adbf322aff38525617b006d88d7/cec8d84e2fe2c0d285256e3d006a820b%21OpenDocument|title=Syria's acceptance of 338|accessdate=2017-04-15|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070214052049/http://domino.un.org/unispal.nsf/9a798adbf322aff38525617b006d88d7/cec8d84e2fe2c0d285256e3d006a820b%21OpenDocument|archivedate=February 14, 2007}}. General Assembly Security Council. United Nations. 23 October 1973&lt;/ref&gt; ki je določila premirje ob koncu [[Jomkipurska vojna|Jom Kipurske vojne,]] sprejela tudi Resolucijo 242. &lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Hinnebusch, Raymond A.|last2=Drysdale, Alasdair|title=Syria and the Middle East Peace Process|publisher=Council on Foreign Relations Press|location=New York|year=1991|pages=[https://archive.org/details/syriamiddleeast00alas/page/105 105], 108|url=https://archive.org/details/syriamiddleeast00alas|quote=0876091052.|isbn=978-0-87609-105-0}}&lt;/ref&gt;

14. decembra 1981 je Izrael sprejel zakon o Golanski planoti, ki je razširil izraelsko upravo in zakone na področje. Izrael se je izrecno izogibal uporabi izraza &quot;[[Aneksija|pripojitev]]&quot; za opis spremembe statusa. Vendar pa je [[Varnostni svet Združenih narodov|Varnostni svet ZN]] ''de facto'' aneksijo zavrnil v Resoluciji VS ZN 497, ki jo je razglasila za &quot;nično in neveljavno ter brez mednarodnega pravnega učinka&quot;, &lt;ref&gt;[http://www.cfr.org/content/publications/attachments/SC497.pdf UN Security Council Resolution 497] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190628014046/https://www.cfr.org/content/publications/attachments/SC497.pdf |date=2019-06-28 }}. (PDF) . Retrieved on 2012-01-15.&lt;/ref&gt; in posledično Golansko planoto še naprej obravnava kot ozemlje, ki ga zaseda Izrael. Ukrep so kritizirale tudi druge države, bodisi da je nezakonit bodisi ne pomaga bližnjevzhodnemu mirovnemu procesu. 

[[Meddržavno sodišče]] (ICJ),&lt;ref name=&quot;International Court of Justice&quot;/&gt; [[Generalna skupščina Združenih narodov|Generalna skupščina ZN]] &lt;ref name=&quot;http://unispal.un.org&quot;/&gt; in [[Varnostni svet Združenih narodov|Varnostni svet ZN]] obravnavajo vsi Izrael kot okupacijsko silo na ozemljih. &lt;ref name=&quot;UNSC_Res_476&quot;/&gt; Posebni poročevalec ZN Richard Falk je izraelsko okupacijo označil za &quot;žalitev mednarodnega prava &quot;. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.timesofisrael.com/un-expert-if-talks-fail-hague-should-opine-on-israel/|title=Controversial UN expert: If talks fail, Hague should opine on Israel|website=The Times of Israel}}&lt;/ref&gt; Vrhovno sodišče Izraela je razsodilo, da Izrael drži Zahodni breg pod &quot;vojaško okupacijo &quot;. &lt;ref name=&quot;domino.un.org&quot;/&gt; Po Sassonovem poročilu je izraelsko vrhovno sodišče z vrsto različnih sodnikov tekom več kot štirih desetletij vedno znova presodilo, da za izraelsko prisotnost na Zahodnem bregu velja mednarodno pravo. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.haaretz.com/israel-news/legal-expert-if-israel-isn-t-occupying-west-bank-it-must-give-up-land-held-by-idf-1.449909|title=Legal Expert: If Israel Isn't Occupying West Bank, It Must Give Up Land Held by IDF|first=Tomer|last=Zarchin|date=July 9, 2012|website=[[Haaretz]]|quote='If the Levy Committee is pushing the government to determine that Israel's presence in the West Bank does not violate international law, Israel is in a dangerous position facing the rest of the world,' said Sasson this morning to ''Haaretz''. ... 'For 45 years, different compositions of the High Court of Justice stated again and again that international law applies to the West Bank, which is clearly opposed to Levy's findings. This is a colossal turnaround, which I do not think is within his authority. He can tell the government that he recommends changing legal status, and that's all,' said Sasson.|accessdate=March 12, 2017|archive-date=2017-10-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20171010123620/https://www.haaretz.com/israel-news/legal-expert-if-israel-isn-t-occupying-west-bank-it-must-give-up-land-held-by-idf-1.449909|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Vendar so izraelske vlade druga za drugo raje uporabljale izraz &quot;sporna ozemlja&quot; za Zahodni breg&lt;ref&gt;[http://www.mfa.gov.il/MFA/About+the+Ministry/Behind+the+Headlines/FAQ_Peace_process_with_Palestinians_Dec_2009.htm#Settlements1 FAQ: The Peace process with the Palestinians – Dec 2009]. Mfa.gov.il. Retrieved on 2012-01-15.&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;[http://www.jcpa.org/jl/vp470.htm From &quot;Occupied Territories&quot; to &quot;Disputed Territories,&quot; by Dore Gold] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110709034305/http://www.jcpa.org/jl/vp470.htm |date=2011-07-09 }}. Jcpa.org. Retrieved on 2012-01-15.&lt;/ref&gt; &lt;ref name=&quot;mfafaq&quot;/&gt;
==Palestinska ozemlja==
===Ozadje===
Obe ozemlji, [[Zahodni breg]] in [[Gaza|območje Gaze]], sta bili del Mandata Palestina. Njuno prebivalstvo sestavljajo predvsem palestinski [[Arabcev|Arabci]], med njimi precejšen delež beguncev, ki so arabsko-izraelski vojni 1948 pobegnili ali so bili izgnani iz Izraela in ozemlja pod izraelskim nadzorom&lt;ref&gt;Pismo z dne 31. avgusta 1949, ki ga je g. Reuven Shiloah, vodja delegacije Izraela naslovil na predsednika spravne komisije, vsebuje odgovore na Komisijo Vprašalnik z dne 15. avgusta 1949 [https://unispal.un.org/UNISPAL.NSF/fd807e46661e3689852570d00069e918/c96e0252e7710bce85256d95006bc157?OpenDocument 31. avgust 1949 Izraelska uradna trditev, da nedržavna ozemlja] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20211023111550/https://unispal.un.org/UNISPAL.NSF/fd807e46661e3689852570d00069e918/c96e0252e7710bce85256d95006bc157?OpenDocument |date=2021-10-23 }}&lt;/ref&gt;. Danes Palestinci predstavljajo približno polovico prebivalstva države Jordanije.

Jordanija je imela Zahodni breg, vključno z vzhodnim Jeruzalemom, zaseden od leta 1948 do 1967, priključila ga je leta 1950 in prebivalcem podelila jordansko državljanstvo leta 1954. Odločitev so preklicali leta 1988, ko je Jordanija priznala [[Palestinska osvobodilna organizacija|Palestinsko osvobodilno organizacijo]] (PLO) kot edinega predstavnika palestinskega ljudstva). Egipt je upravljal območje Gaze od leta 1948 do 1967, vendar ga ni priključil ali prebivalcev Gaze sprejel za egipčanske državljane.

==Zahodni breg==
{{Glavni|Zahodni breg}}
{{Glej tudi|območje Judeje in Samarije}}
[[Slika:Occupied_Palestinian_Territories.jpg|sličica|[[Območje C (Zahodni breg)|Območje C]] (modro), del [[Zahodnega brega]] pod popolnim nadzorom Izraela, leta 2011]]
Zahodni breg je bil dodeljen arabski državi v skladu z Načrtom Združenih narodov o razdelitvi iz leta 1947, vendar je Zahodni breg okupirala [[Jordanija|Transjordanija]] po vojni leta 1948. Aprila 1950 je Jordanija priključila Zahodni breg,&lt;ref&gt;Lutfiyya, Abdulla M., Baytin: Jordanska vas. Študija socialnih institucij in družbenih sprememb v ljudski skupnosti, Walter de Gruyter, 1966, str. 14&lt;/ref&gt; vendar sta ta korak priznala le [[Združeno kraljestvo]] in Pakistan.

Leta 1967 je Zahodni breg prešel pod izraelsko vojaško upravo. Izrael je obdržal mukhtar ([[župan|župan]]) sistem vladanja, ki ga je podedoval od Jordanije. Poznejše vlade so začele razvijati infrastrukturo v arabskih vaseh pod njegovim nadzorom.. Zaradi t.i. zakona o enklavah, to izraelske zakonodaje o naseljih na Zahodnem bregu, se obširni deli izraelskega civilnega prava uporabljajo za izraelske naselbine in izraelske prebivalce na zasedenih ozemljih.&lt;ref name=&quot;Ben-NaftaliSfard20182&quot;&gt;{{navedi knjigo|author1=Orna Ben-Naftali|author2=Michael Sfard|author3=Hedi Viterbo|title=ABC of the OPT: Pravni leksikon izraelskega nadzora nad Okupirano palestinsko ozemlje|url=https://books.google.com/books?id=Is5TDwAAQBAJ&amp;pg=PA52|date=10. maj 2018|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-1-107-15652-4|pages= 52–}}&lt;/ref&gt;

Po obojestranskem priznanju PLO in Izraela iz leta 1993 je večina palestinskega prebivalstva in naselij prišla pod jurisdikcijo [[Palestinska narodna uprava|Palestinske nacionalne uprave]] in le delni izraelski vojaški nadzor, čeprav je Izrael pogosto prerazporejal svoje [[Izraelske obrambne sile|čete]] in ponovno vzpostavil popolno vojaško upravo na različnih delih obeh ozemelj. 31. julija 1988 se je Jordanija odpovedala svojim zahtevam po Zahodnem bregu za PLO.

Leta 2000 je izraelska vlada začela graditi izid znotraj [[Zahodni breg|Zahodnega brega]], ki ločuje Izrael in več njegovih naselbin ter precejšnje število Palestincev od preostalega dela Zahodna banka. Kabinet zvezne države Izrael je odobril pot za gradnjo ločevalne pregrade, katere skua dolžina bo približno {{convert|760|km|0|abbr=on}}, zgrajena predvsem na Zahodnem bregu in delno vzdolž &quot;zelene črte&quot; - črte premirja iz leta 1949 - med Izraelom in palestinskim Zahodnim bregom.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.btselem.org/separation_barrier/statistics|title=Ločilna pregrada - Statistika &amp;#124 ; B'Tselem|publisher=Btselem.org|access-date=2012-08-13}}&lt;/ref&gt; 12 % območja Zahodnega brega je na izraelski strani pregrade.&lt;ref&gt;»Izraelsko vrhovno sodišče razsodbo H.C.J. 7957/04: Mednarodna zakonitost varnostne ograje in odsekov v bližini Alfei Menashe&quot;&lt;/ref&gt;

Leta 2004 je [[Meddržavno sodišče]] izdalo svetovalno mnenje, v katerem je navedeno, da pregrada krši [[mednarodno pravo]].&lt;ref&gt;[http://edition.cnn.com/2004/WORLD/meast/07/ 09/israel.barrier/index.html Sodišče ZN razsodilo, da je pregrada na Zahodnem bregu nezakonita]{{Slepa povezava|date=december 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, [[CNN]], 10. julij 2004.&lt;/ref&gt; Trdilo je, da se &quot;Izrael ne more sklicevati na pravico do samoobrambe ali stanje nuje, da se prepreči protipravnost gradnje zidu«.&lt;ref name=&quot;International Court of Justice&quot;/&gt; Vendar pa je izraelska vlada svojo utemeljitev za gradnjo te ovire našla s premierjem [[Ehud Barak|Ehudom Barakom]], ki je izjavil, da je »bistvenega pomena za palestinski narod, da spodbuja svojo nacionalno identiteto in neodvisnost, ne da bi bil odvisen od države Izrael«&quot;.&lt;ref&gt;{{cite journal | last=Makovsky | first=David | title=How to Build a Fence | journal=Foreign Affairs | volume=83 | issue=2 | date=2004 | doi=10.2307/20033902 | page=50}}&lt;/ref&gt; Izraelsko vrhovno sodišče, ki je zasedalo kot višje sodišče, je navedlo, da je Izrael območji Judeje in Samarije držal v bojeviti okupaciji od leta 1967. Sodišče je tudi menilo, da normativni veljajo določbe mednarodnega javnega prava v zvezi z vojaško okupacijo. Navedeni so bili predpisi o zakonih in običajih vojne na kopnem, Haag iz leta 1907 in Četrta ženevska konvencija o zaščiti civilnih oseb v času vojne iz leta 1949. 

[[Slika:Neve_Danyal_entrance.jpg|sličica|Izraelska naselbina [[Neve Daniel]] na Zahodnem bregu]]
Približno 500.000 izraelskih naseljencev živi na Zahodnem bregu, dodatnih 200.000 pa v vzhodnem Jeruzalemu.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title= Jewish settler population in the West Bank surpasses half a million  |url=https://www.latimes.com/world-nation/story/2023-02-02/israeli-settler-population-west-bank-surpasses-500000 |work=Los Angeles Times|date=2. februar 2023}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Izrael bo pospešil širitev naselbin na okupiranem Zahodnem bregu|url=https://www.aljazeera.com/news/2023/6/18/israeli-minister-given-sweeping-settlement-building-powers |work=Al-Jazeera|date=18. junij 2023}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Far-right Israeli Minister Lays Groundwork for Doubling West Bank Settler Population |url=https://www.haaretz.com/israel-news/2023-05-18/ty-article/.premium/far-right-israeli-minister-lays-groundwork-for-doubling-west-bank-settler-population/00000188-2de6-d6e4-ab9d-ede74a3e0000|work=Haaretz|date=18. maj 2023}}&lt;/ref&gt; Pregrada ima številne učinke na Palestince, vključno z zmanjšanimi svoboščinami, zaporami cest, izgubo zemlje, večjimi težavami pri dostopu do zdravstvenih in izobraževalnih storitev v Izraelu, &lt;ref name=&quot;pdm.medicine.wisc.edu2&quot;&gt;{{Navedi splet |url=http://pdm.medicine.wisc.edu/Volume_22/issue_4/doocy.pdf |title=arhivska kopija |accessdate=2023-11-17 |archive-date=2012-03-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120310094724/http://pdm.medicine.wisc.edu/Volume_22/issue_4/doocy.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; omejen dostop do vodnih virov in ekonomski učinki. V zvezi s kršitvijo svobode Palestincev so Združeni narodi v poročilu iz leta 2005 izjavili, da: [47]... je težko preceniti humanitarni vpliv pregrade. Pot znotraj Zahodnega brega ločuje skupnosti, dostop ljudi do storitev, sredstev za preživetje ter verskih in kulturnih dobrin. Poleg tega so načrti za natančno pot pregrade in točke prehoda skozinjo pogosto v celoti razkriti šele nekaj dni pred začetkom gradnje.&lt;ref name=&quot;unispal.un.org2&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://unispal.un.org/UNISPAL.NSF/0/0163EF0C6E99036F85256EB3004E6EBF|title=Palestinsko vprašanje/Situacija na Bližnjem vzhodu - Zbirka resolucij in sklepov, sprejetih leta 2003 |date=2004-04-23 |publisher=[[Informacijski sistem Združenih narodov o vprašanju Palestine]]|access-date=2012-08-13|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20120525130051/http://unispal.un.org/UNISPAL|archive-date=2012-05-25}}&lt;/ref&gt; To je med Palestinci povzročilo precejšnjo zaskrbljenost glede tega, kako bo to vplivalo na njihova prihodnja življenja... Ozemlje med pregrado in zeleno črto predstavlja nekaj najbolj rodovitnih na Zahodnem bregu. Trenutno je dom za 49.400 Palestincev na Zahodnem bregu, ki živijo v 38 vaseh in mestih.&lt;ref&gt;Introduction, The Humanitarian Impact of the West Bank Barrier on Palestinian Communities, United Nations. {{navedi splet |url=http://unispal.un.org/UNISPAL.NSF/0/CE5E268886F715968525732F00484598 |title=Humanitarian impact of the West Bank barrier on Palestinian communities (June 2007) - OCHA/UNRWA report (30 July 2007) |access-date=2014-09-27 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20131029190612/http://unispal.un.org/UNISPAL.NSF/0/CE5E268886F715968525732F00484598 |archive-date=2013-10-29 }}.&lt;/ref&gt;

6. februarja 2017 je Kneset sprejel sporni Zakon o regulaciji, namenjen legalizaciji 2000 do 4000 izraelskih naselbin v coni C za nazaj.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2017/02/06/world/middleeast/israel-settlement-law-palestinians-west-bank.html?_r=1|title=Israel Passes Provocative Law to Retroactively Legalize Settlements|newspaper=New York Times|date=6 February 2017 |access-date=2017-02-06 |last1=Fisher |first1=Ian }}&lt;/ref&gt; 9. junija 2020 je izraelski Vrhovno sodišče je razveljavilo zakon kot »kršitev lastninskih pravic palestinskih prebivalcev«.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://www.reuters.com/article/us-israel-palestinians-settlements-idUSKBN23G2MI|title=Israel's Supreme Court strikes down law legalising settlements on private Palestinian land|newspaper=Reuters|access-date=2020-09-26}}&lt;/ref&gt;

Februarja 2023 je nova izraelska vlada pod vodstvom Benjamina Netanyahua odobrila legalizacijo devetih postojank nezakonitih naseljencev na Zahodnem bregu.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=U.S. Announced Israeli Settlement Freeze, Netanyahu Rushed to Deny It |url=https://www.haaretz.com/israel-news/2023-02-27/ty-article/.premium/u-s-announced-israeli-settlement-freeze-netanyahu-rushed-to-deny-it/00000186-926e-d064-afde-f7fed8d50000|work=Haaretz|date=27. februar 2023}}&lt;/ref&gt; Finančni minister [[Bezalel Smotrič]] je prevzel vodenje večine [[Izraelska civilna uprava|Civilne uprave]], pridobitev široke pristojnosti nad civilnimi vprašanji na Zahodnem bregu.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.timesofisrael.com/smotrich-handed-sweeping-powers-over-west-bank-control-over-settlement-planning/|title=Smotrich handed sweeping powers over West Bank, control over settlement planning |first=Jeremy|last=Sharon|work=The Times of Israel|date=23. februar 2023}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://www.theguardian.com/world/2023/feb/24/former-us-ambassador-accuses-israel-creeping-annexation-west-bank-israel-palestinians |title=Former US ambassador accuses Israel of ‘creeping annexation’ of the West Bank |first=Chris|last=McGreal|date=24. februar 2023|newspaper=The Guardian}}&lt;/ref&gt; Junija 2023 je Izrael je skrajšal postopek odobritve gradnje naselij in finančnemu ministru Smotrichu dal pooblastilo za odobritev ene od faz, s čimer je spremenil sistem, ki je deloval zadnjih 27 let.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Izraelska vlada naredila velik korak k Zahodnemu bregu annexation|url=https://www.lemonde.fr/en/international/article/2023/06/20/israeli-government-takes-major-step-toward-west-bank-annexation_6034532_4.html#|work=[[Le Monde]]|date=21 junij 2023}}&lt;/ref&gt; V prvih šestih mesecih zgradili 13.000 stanovanjskih enot v naseljih, kar je skoraj trikrat več kot v celotnem letu 2022.&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.timesofisrael.com/netanyahu-hands-smotrich-full-authority-to-expand-existing-settlements/|title=Netanyahu preda Smotrichu polna pooblastila za širitev obstoječih naselij|first=Jeremy|last=Sharon |work=Times of Israel |date=18. junij 2023}}&lt;/ref&gt;

=== Vzhodni Jeruzalem ===
[[File:Zoning_in_East_Jerusalem_as_of_December_2017.jpg|sličica|Področja Vzhodnega Jeruzalema]]
[[File:2018_OCHA_OpT_map_Jerusalem.jpg|sličica|2018 zemljevid ZN območja iz leta 2018, z administracijo izraelske okupacijw ]]
[[Jeruzalem]] je odprl dodatne probleme v zvezi z vprašanjem, ali gre za okupirano ozemlje ali ne. [[Razdelitveni načrt Združenih narodov za Palestino|1947 Razdelitveni načrt ZN]] je predvideval, da bo ves Jeruzalem mednarodno mesto znotraj mednarodnega območja, ki bo vključevalo [[Betlehem]] vsaj deset let, potem pa bo prebivalcem dovoljeno izvesti [[referendum]] in skrbniški svet bo ponovno preučil zadevo.

Vendar pa je po [[arabsko-izraelski vojni]] [[1948]] [[Jordan]] zavzel [[Vzhodni Jeruzalem]] in [[Staro mesto (Jeruzalem)|staro mesto]], Izrael pa je zavzel in priključil zahodni del Jeruzalem 

. Jordanija je leta 1950 kot začasni skrbnik na zahtevo palestinske delegacije priključila Vzhodni Jeruzalem skupaj s preostalim Zahodnim bregom. &lt;ref name=&quot;trustee_annexation2&quot;&gt;[https://www.jewishvirtuallibrary.org/jsource/Peace/legsess.html Zasedanja Arabske lige ]. Zasedanje 12-11 Datum: maj 1950. Svet je odobril načrt, da Jordanijo obravnava kot &quot;skrbnika&quot; Vzhodne Palestine.&lt;/ref&gt; Čeprav sta aneksijo priznali samo dve državi, poteze Varnostni svet ZN ni obsodil.&lt;ref name=&quot;requested_annexation2&quot;&gt;Decembra 1948 na konferenci ki se je zgodil v Jerihu, se je skupina osebno izbranih voditeljev palestinskih Arabcev odločila prositi kralja Abdulaha iz Transjordanije, naj arabske dele Palestine vključi v svoje kraljestvo. Splošni sporazum o premirju z dne 3. aprila 1949 je pomenil dejansko priznanje te vključitve; vendar je bil zasnovan posebej kot vojaški sporazum, ki ni posegal v politična stališča pogodbenic.{{navedi splet|url=http://www.jcpa.org.il/art/knesset6.htm|title=Annexation Zahodnega brega s strani Hašemitske kraljevine Jordanije|access-date=2011-11-26|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20111002213659/http://www/|archive-date=2011-10-02}}&lt;/ref&gt;, Velika Britanija suverenosti Jordanije nad ozemljem..&lt;ref&gt;Priznanje Združenega kraljestva Izraela in jordanske aneksije Zahodnega brega, [[Britanski spodnji dom|spodnji dom]], 17. april 1950—[[Datoteka:UKrecognizesIsraelJordan.pdf|scan as PDF file]]&lt;/ref&gt; Izrael je leta 1967 v [[Šestdnevna vojna|šestdnevni vojni]] zavzel in anektiral vzhodni Jeruzalem. 27. junija je Izrael razširil svoje zakone, jurisdikcijo in upravo na vzhodni Jeruzalem in več bližnjih mest in vasi ter območje vključil v jeruzalemsko občino. Leta 1980 je [[Kneset]] sprejel [[Jeruzalemski zakon]], razglašen za [[Osnovne zakone Izraela|temeljni zakon]], s katerim je razglasil Jeruzalem za &quot;popolno in združeno&quot; glavno mesto Izraela. Vendar je [[Varnostni svet Združenih narodov]] z [[Resolucija Varnostnega sveta ZN 478|Resolucijo 478]] to dejanje razglasil za &quot;nično in neveljavno&quot;, ki ga je &quot;treba nemudoma preklicati&quot;. Mednarodna skupnost ne priznava izraelske suverenosti nad vzhodnim Jeruzalemom, ima ga za okupirano ozemlje.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Korman|first=Sharon|title=Pravica do osvajanja: pridobitev ozemlja s silo v mednarodnem pravu in praksa|publisher=Oxford University Press US|year=2005|url=https://books.google.com/books?id=ueDO1dJyjrUC&amp;pg=PA250|pages=250–260|isbn=978-0-19-828007- 1}}&lt;/ref&gt;

[[File:Greater Jerusalem May 2006 CIA remote-sensing map.jpg|thumb|Večji Jeruzalem maja 2006  Zemljevid prikazuje Vzhodni Jeruzalem, zeleno črto in mestne meje Jeruzalema, ki jih je Izrael enostransko razširil 28. junija 1967, Kneset priključil 30. julija 1980, s spremembami in razširitvami februarja 1992.]]

Resolucija Varnostnega sveta ZN 478 je tudi pozvala države z diplomatskimi predstavništvi v Jeruzalemu, da jih umaknejo iz mesta. Večina držav z veleposlaništvi v Jeruzalemu je pred sprejetjem Resolucije 478 upoštevala zahtevo in svoja veleposlaništva preselila v [[Tel Aviv]] ali druga izraelska mesta. Po umiku [[Kostarika|Kostarike]] in [[El Salvador|El Salvadorja]] avgusta 2006 nobena država ni imela več svojega veleposlaništva v Jeruzalemu do leta 2018 ([[Bolivija]] in [[Paragvaj]] sta imela zastopstvo v bližnjem [[Mevaseret Zion|Mevaseret Zion)]].&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Kostariški izstopni listi Salvador z osamljenim veleposlaništvom v Jeruzalemu|url=http://www.israelnationalnews.com/News/Flash.aspx/110349|work=[[Arutz Sheva]]|date=18. avgust 2006|access-date=7. junij 2017 }}&lt;/ref&gt; [[Kongres Združenih držav Amerike|Kongres Združenih držav]] je leta 1995 sprejel [[Zakon o veleposlaništvu v Jeruzalemu]] , po katerem je &quot;Jeruzalem treba priznati prestolnico države Izrael; veleposlaništvo Združenih držav v Izraelu pa bi se moralo nahajati v Jeruzalemu najkasneje 31.maja 1999.&quot; Prebivalci Vzhodnega Jeruzalema se vse bolj vključujejo v izraelsko družbo, kar se tiče izobrazbe, državljanstva, državne službe in drugih vidikov..&lt;ref name = &quot;Hasson 2012&quot;&gt;{{navedi novice | title = A surprising process of 'Israelization' is taking place among Palestinians in East Jerusalem | last = Hasson | first = Nir | newspaper = [[Haaretz]] |url=http://www.haaretz.com/weekend/magazine/a-surprising-process-of-israelization-is-taking-place-among-palestinians-in-east-jerusalem.premium-1.490367 | date = 29 December 2012 | access-date = 25 November 2014 | archive-date = 29 November 2014 | archive-url=https://web.archive.org/web/20141129134142/http://www.haaretz.com/weekend/magazine/a-surprising-process-of-israelization-is-taking-place-among-palestinians-in-east-jerusalem.premium-1.490367 | url-status = live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Koren |first=David |date=2018-09-13 |title=The desire of eastern Jerusalem Arabs to integrate in Israeli society outweighs the threats of the Palestinian Authority |url=https://jiss.org.il/en/koren-desire-eastern-jerusalem-arabs-integrate-israeli-society-outweighs-threats-palestinian-authority/ |access-date=2022-07-13 |website=JISS |language=en-US |archive-date=2022-07-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220713055417/https://jiss.org.il/en/koren-desire-eastern-jerusalem-arabs-integrate-israeli-society-outweighs-threats-palestinian-authority/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Nedavne raziskave kažejo, da bi večina vzhodnojeruzalemskih Palestincev, če bi imeli možnost, da seo tem izjasnijo, bila proti prenosu vzhodnega Jeruzalema izpod izraelske oblasti v roke [[Palestinska narodna uprava|PA]].&lt;ref name = &quot;Hasson 2012&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=إستطلاع رأي : 93% من العرب في القدس يفضلون بقاء الحكم الإسرائيلي |url=https://www.shfanews.net/post/102082 |access-date=2022-04-30 |website=شبكة فلسطين للأنباء - شفا |date=13 December 2021 |language=ar}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=93% of east Jerusalem Arabs prefer Israeli rule, poll shows |url=https://www.israelhayom.com/2021/12/15/93-of-east-jerusalem-arabs-prefer-israeli-rule-poll-shows/ |access-date=2022-04-30 |website=www.israelhayom.com}}&lt;/ref&gt; Po besedah strokovnjaka za Bližnji vzhod Davida Pollocka bi v primeru, da pride do rešitve v obliki dveh držav, bi 48 % vzhodnojeruzalemskih Arabcev bilo za to, da so državljani Izraela, 42 % bi bili raje v državi Palestini, 9 % pa bi se odločilo za jordansko državljanstvo.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{navedi splet |title=New Poll Reveals Moderate Trend Among East Jerusalem Palestinians |url=https://www.washingtoninstitute.org/policy-analysis/new-poll-reveals-moderate-trend-among-east-jerusalem-palestinians |access-date=2022-07-13 |website=The Washington Institute |language=en}}&lt;/ref&gt;

Maja 2021 je prišlo do spopadov med Palestinci in izraelsko policijo zaradi nadaljnjih (pričakovanih) izselitev Palestincev iz soseske Šejk Džara v vzhodnem Jeruzalemu.&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=Kingsley|first=Patrick|author-link=Patrick Kingsley (journalist)|date=7 May 2021|title=Evictions in Jerusalem Become Focus of Israeli-Palestinian Conflict|work=[[New York Times]]|location=Jerusalem|url=https://www.nytimes.com/2021/05/07/world/middleeast/evictions-jerusalem-israeli-palestinian-conflict-protest.html|archive-date=9 May 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210509010508/https://www.nytimes.com/2021/05/07/world/middleeast/evictions-jerusalem-israeli-palestinian-conflict-protest.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

===Območje Gaze===
{{glavni|Območje Gaze}}

[[Slika:Gaza Strip map2.svg|sličica|Zemljevid Gaze]]

Območje Gaze je bilo dodeljeno arabski državi, predvideni v [[Načrt Združenih narodov o razdelitvi Palestine|Načrt Združenih narodov o razdelitvi iz leta 1947]], vendar na tej osnovi ni prišlo do nastanka arabske države. Zaradi [[sporazumov o premirju iz leta 1949]] je območje Gaze zasedel Egipt.

Od 1948 do 1967 je bilo območje Gaze pod egiptovsko vojaško upravo in je bilo uradno pod jurisdikcijo [[Vsepalestinske vlade]], dokler se leta 1959 ni združilo v [[Združeno arabsko republiko]] in dejansko prišlo pod neposreden nadzor Egipta. oz. njegovega vojaškega guvernerja 

Med letoma 1967 in 1993 je bilo območje Gaze pod izraelsko vojaško upravo. Marca 1979 se je Egipt z [[Mirovni sporazum med Egiptom in Izraelom|mirovni pogodbi med Izraelom in Egiptom]].odrekel vsem zahtevam po Gazi.V okviru [[pisem o priznanju Izraelsko-palestinske osvobodilne organizacije]] leta 1993 je območje Gaze prešlo pod jurisdikcijo [[Palestinska narodna uprava|Palestinske narodne uprave.]]Mnenje [[Mednarodno sodišče OZN|Mednarodnega sodišča]] iz julija 2004 obravnava Gazo kot del zasedenega palestinskega ozemlja.&lt;ref&gt;[http://www.icj-cij.org/docket/files/131/1677.pdf Povzetek svetovalnega mnenja: Pravne posledice gradnje zidu na okupiranem palestinskem ozemlju] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140825085245/http://www.icj-cij.org/docket/files/|date=2014-08-25}}, [[Mednarodno sodišče]], 9. julij 2004.&lt;/ref&gt;

Februarja 2005 je izraelska vlada glasovala za enostranski umik z območja Gaze. Načrt se je začel izvajati 15. avgusta 2005 in je bil zaključen 12. septembra 2005. Po načrtu so bile vse izraelske naselbine na območju Gaze (in štiri na Zahodnem bregu) in skupna izraelsko-palestinska industrijska cona Erez ukinjene in zraelske naseljence (okoli 9000, večina v [[Gush Katif]] naselbinsko območje na jugozahodu Stripa) in vojaške baze se je odselilo. Nekateri naseljenci so se ukazu uprli in I[[Izraelske obrambne sile|DF]] jih je prisilno odstranila. 12. septembra 2005 je izraelski kabinet uradno razglasil konec izraelske vojaške okupacije Gaze. Da bi se izognil obtožbam, da je še vedno v okupaciji katerega koli dela Gaze, se je Izrael umaknil tudi s [[Filadelfijske poti]], ki je ozek pas ob meji Egipta z Egiptom , potem ko je Egipt pristal na zavarovanje svoje strani meje. V skladu s sporazumi iz Osla naj bi Filadelfijska pot ostala pod izraelskim nadzorom, da bi preprečili tihotapljenje materialov (kot je strelivo) in ljudi čez mejo z Egiptom. Ker se je Egipt strinjal s patruljiranjem na svoji strani meje, je bilo upanje, da bo cilj dosežen. Vendar je Izrael ohranil nadzor nad prehodi v Gazo in iz nje. Prehod Rafa med Egiptom in Gazo je izraelska vojska spremljala s posebnimi nadzornimi kamerami. Uradne dokumente, kot so potni listi, osebne izkaznice, izvozni in uvozni dokumenti ter številne druge, je morala odobriti [[Izraelske obrambne sile|izraelska vojska]].

Izraelsko stališče je, da ne zaseda več Gaze, saj Izrael ne izvaja učinkovitega nadzora ali oblasti nad ozemljem ali iustanovamii znotraj Gaze.&lt;ref name=&quot;Gold&quot;&gt;Dore Gold, [http://www.jcpa.org/ brief/brief005-3.htm JCPA pravne akrobacije: Palestinska trditev, da je Gaza še vedno &quot;okupirana&quot; tudi po umiku Izraela], [[Jeruzalemski center za javne zadeve]], let. 5, št. 3, 26. avgust 2005.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://archive.today/20130415040103/http://www.jcpa.org/JCPA/Templates/ShowPage.asp?DRIT=1&amp;DBID =1&amp;LNGID=1&amp;TMID=111&amp;FID=443&amp;PID=0&amp;IID=2021&amp;TTL=Mednarodno_pravo_in_Gaza:_Napad_na_pravico_Izraela_do_samoobrambe Mednarodno pravo in Gaza: Napad na pravico Izraela do samoobrambe], [[Jeruzalemski center za javne zadeve]], let. 7, št. 29, 28. januar 2008.&lt;/ref&gt; Ministrica za zunanje zadeve Izraela [[Tzipi Livni]] je januarja 2008 izjavila: &quot;Izrael se je odstranill iz Gaze. Odstranil je vsa svoja naselja. Po umiku tam ni ostal noben izraelski vojak.&quot;&lt;ref&gt;[http://www.mfa.gov.il/MFA/Government/Speeches+by+Israeli+leaders/2008/Address+by+FM+Livni+to +the+8th+Herzliya+Conference+22-Jan-2008.htm?DisplayMode=print Govor izraelskega zunanjega ministra Livnija na 8. konferenci v Herzliyi], [[Ministrstvo za zunanje zadeve (Izrael)]], 22. januar 22 , 2008.&lt;/ref&gt; Izrael tudi ugotavlja, da Gaza ne pripada nobeni suvereni državi.

Takoj po umiku Izraela leta 2005 je predsednik [[Palestinska narodna uprava|palestinskih oblasti]] Mahmud Abas izjavil, da se &quot;pravni status območij, predvidenih za evakuacijo, ni spremenil.&quot;&lt;ref name=Gold/&gt; [[Human Rights Watch]] je prav tako izpodbijal, da se je s tem končala okupacija.&lt;ref&gt;{{navedi splet | title=Gaza: Israel’s 'Open-Air Prison' at 15 |publisher=Human Rights Watch | date=14. junij 2022 | url=https://www.hrw.org/news/2022/06/14/gaza-israels-open-air-prison-15 | access-date=19. oktober 2023|quote=Zaradi nenehnega nadzora, ki ga Izrael izvaja nad življenjem in blaginjo prebivalcev Gaze, Izrael po mednarodnem humanitarnem pravu ostaja okupacijska sila, kljub umiku svojih vojaških sil in naselbin z ozemlja leta 2005.}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://hrw.org/english/docs/2004/10/29/isrlpa9577.htm &quot;Izrael: 'Odstop' ne bo končal okupacije Gaze«] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081101210931/http://hrw.org/english/docs/2004/10/29/isrlpa9577. |date=2008-11-01 }} Human Rights Watch. 29. oktober 2004&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://hrw.org/english/docs/2006/07/06/isrlpa13698.htm &quot;Posebno zasedanje Sveta za človekove pravice o okupiranih palestinskih ozemljih&quot;] {{Webarchive| url=https://web.archive.org/web/20081015172833/http://hrw.org/english/docs/2006/07/06/isrlpa13698.htm |date=2008-10-15 }}. Human Rights Watch. 6. julij 2006&quot;&lt;/ref&gt; [[Združeni narodi]], [[Human Rights Watch]] in številni drugi mednarodni organi in [[Nevladne organizacije|NVO]] še naprej menijo, da je Izrael okupacijska sila območje Gaze, saj Izrael nadzoruje zračni prostor in teritorialne vode območja Gaze ter gibanje ljudi ali blaga v Gazo ali iz nje po zraku ali morju.&lt;ref name=&quot;AI_briefing&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;isrlpa13698&quot;/&gt; &lt;ref name=&quot;cnn2009-01-06&quot;/&gt;

Urad za usklajevanje humanitarnih zadev Združenih narodov vzdržuje urad za &quot;zasedeno palestinsko ozemlje&quot;, ki se ukvarja z območjem Gaze.&lt;ref&gt;[http://www.ochaopt.org/ Urad za usklajevanje urada za humanitarne zadeve na spletni strani okupiranega palestinskega ozemlja] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120206043850/http://www.ochaopt.org/ |date=2012-02-06 }}.&lt;/ref&gt; V svoji izjavi o konfliktu med Izraelom in Gazo 2008–2009 Richard Falk, posebni poročevalec Združenih narodov o &quot;položaju človekovih pravic na palestinskih ozemljih&quot; zapisal, da [[mednarodno humanitarno pravo]] velja za Izrael &quot;v zvezi z obveznostmi okupacijske sile in v zahtevah vojni zakoni.&quot;&lt;ref&gt;Richard Falk, [http://www.unhchr.ch/huricane/huricane.nsf/view01/F1EC67EF7A498A30C125752D005D17F7?opendocument Izjava prof. Richarda Falka, posebnega poročevalca Združenih narodov za človekove pravice v okupiranih državah Ozemlja], [[Svet Združenih narodov za človekove pravice]], 27. december 2008.&lt;/ref&gt; Leta 2009 je v intervjuju za [[Democracy Now]] Christopher Gunness, tiskovni predstavnik Agencije Združenih narodov za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev na Bližnjem vzhodu (UNRWA) trdi, da je Izrael okupacijska sila. Vendar Meagan Buren, višja svetovalka proizraelske medijske skupine Israel Project, izpodbija to karakterizacijo.&lt;ref&gt;[http://www.democracynow.org/2009/1/5/a_debate_on_israels_invasion_of A Debate on Izraelska invazija Gaze: Christopher Gunness iz UNRWA proti Meagan Buren iz izraelskega projekta] [[Democracy Now]], 5. januar 2009.&lt;/ref&gt;

Leta 2007, potem ko je Hamas premagal Fatah v Bitki za Gazo (2007) in prevzel nadzor nad Gazo, je Izrael začel z blokado področja Gaze. Palestinski raketni napadi in izraelski napadi, kot je operacija Vroča zima, so se nadaljevali v letu 2008. šestmesečno premirje je bilo dogovorjeno junija 2008, vendar sta ga Izrael in Hamas večkrat prekršila. Ko se je premirje izteklo, je Hamas sporočil, da ne želijo obnoviti prekinitve ognja, če se pogoji ne izboljšajo&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/middle_east/7794577.stm |title=Israeli leaders 'to topple Hamas' |date=2008-12-22|publisher=BBC News|access-date=2009-01-23}}&lt;/ref&gt; Konec decembra 2008 izraelski sile so začele operacijo Cast Lead, s katero se je začela [[vojna v Gazi]], v kateri je po ocenah umrlo 1166–1417 Palestincev in 13 Izraelcev.&lt;ref name=&quot;reuters2009jan12&quot;&gt;[http://www. newsdaily.com/stories/tre5053r7-us-palestinians-israel/ Izrael krepi nadzor nad urbanimi deli Gaze] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090109194300/http://www.newsdaily/|date=2009-01-09}}. Avtor: Nidal al-Mughrabi. 12. januar 2009. [[Reuters]].&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;idf_updated_death_toll&quot;&gt;{{navedi novice|url=http://fr.jpost.com/servlet/Satellite?pagename=JPost/JPArticle/ShowFull |title=IDF objavi številke žrtev Cast Lead |date=2009-03-26 |publisher=JPost |access-date=2009-03-26 |last=Lappin |first=Yaakov |url-status=dead |archive-url =https://web.archive.org/web/20110511121653/http://fr.jpost.com/servlet/Satellite?cid=1237727552054&amp;pagename=JPost%2FJPArticle%2FShowFull |archive-date=2011-05-11 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;PCHR_CIV_STAT&quot;&gt;{{navedi novice|url=http://www.cbsnews.com/stories/2009/01/22/world/main4746224.shtml?source=RSSattr=World_4746224|title=Rights Group Puts Gaza Death Toll At 1,284 |last=Younis|first=Khan|publisher=CBS|access-date=2009-02-17 | date=2009-01-22 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090225210006/https://www.cbsnews.com/stories/2009/01/22/world/main4746224.shtml |archivedate=2009-02-25}}&lt;/ref&gt;

Januarja 2012 je tiskovni predstavnik generalnega sekretarja ZN izjavil, da v skladu z resolucijami Varnostnega sveta in Generalne skupščine ZN še vedno obravnavajo Gazo kot del zasedenega palestinskega ozemlja.

7. oktobra 2023 je [[Hamas]] začel obširen vdor in napad na Izrael z območja Gaze.&lt;ref&gt;{{navedi novice |last= |first= |date=7 oktober 2023 |title=Izraelski napad: Premier pravi, da je Izrael v vojni po 70 ubitih v napadu iz Gaze |url=https://www.bbc.com/news/world-middle-east-67036625 |work=BBC News |access-date=7 oktober 2023}}&lt;/ref&gt; 9. oktobra 2023, po začetku konflikta med Gazo in Izraelom oktobra 2023 in napadov skrajnežev Hamasa v Izraelu, je Izrael uvedel &quot;popolno blokado&quot; območje Gaze.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Izrael napoveduje 'popolno' blokado Gaze |url=https://www.aljazeera.com/news/2023/10/9/israel-announces-total-blockade-on-gaza |date=2023-10-09 |website=Al Jazeera |language=en }}&lt;/ref&gt; izraelski obrambni minister [[Yoav Gallant]] je napovedal popolno blokado Gaze l: &quot;Ne bo elektrike, hrane, goriva, vse je zaprto.&quot;&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Izrael napoveduje 'popolno obleganje' Gaze in ji izključuje elektriko, hrano, vodo in gorivo |url= https://www.businessinsider.com/israel-gallant-announces-complete-siege-gaza-no-electricity-food-fuel-2023-10 |work=Business Insider |date=9 oktober 2023}}&lt;/ref&gt;

==Mnenja in stališča==

===Palestinska stališča===
[[Al Haq]], neodvisna palestinska organizacija za človekove pravice s sedežem v Ramali na Zahodnem bregu in podružnica Mednarodne komisije pravnikov, navaja člen 27 Dunajske konvencije o mednarodnem pravu, po katerem 'se pogodbena stranka ne sme sklicevati se na določbe svoje notranje zakonodaje kot utemeljitev za neizpolnjevanje pogodbe.&quot; Izraelsko zanašanje na lokalno zakonodajo kot tako ne upravičuje njegovih kršitev njegovih mednarodnih pravnih obveznosti.&quot; Poleg tega je palestinska misija pri ZN objavila naslednje::&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://domino.un.org/UNISPAl.NSF/3d14c9e5cdaa296d85256cbf005aa3eb/6b939c57ea9ef32785256f33006b9f8d%21OpenDocument |title=Israel's Belligerent Occupation of the Palestinian Territory, including Jerusalem and International Humanitarian Law |access-date=2017-04-15 |url-status=bot: unknown |archive-url=https://web.archive.org/web/20070515160849/http://domino.un.org/UNISPAl.NSF/3d14c9e5cdaa296d85256cbf005aa3eb/6b939c57ea9ef32785256f33006b9f8d%21OpenDocument |archive-date=May 15, 2007 }}. Organizacija združenih narodov. 15 July 1999&lt;/ref&gt;
&lt;blockquote&gt;da je brez pomena, ali ima država monističen ali dualistčen pristop k vključevanju mednarodnega prava v domače pravo. Stališče, ki je odvisno od takšnih premislekov, je v nasprotju s členom 18 Dunajske konvencije o pravu pogodb iz leta 1969, ki pravi, da se je država dolžna vzdržati dejanj, ki bi ogrozila cilj in namene pogodbe, ko je enkrat sprejela odlok o soglasju z njo.&quot; Pogodba, ki je v bistvu kodifikacija običajnega mednarodnega prava, tudi določa, da se država &quot;''ne sme sklicevati na določbe svojega notranjega prava kot opravičilo za neizpolnjevanje pogodbe''&quot; (Art. 27).&lt;/blockquote&gt;

===Israelska stališča===

Izraelska vlada trdi, da je po mednarodnem pravu za Zahodni breg velja status spornega ozemlja..&lt;ref name=&quot;mythsandfactsonline:&quot;&gt;[https://www.jewishvirtuallibrary.org/jsource/myths3/MFexclusives.html#66 Jewish virtual library]. Retrieved on August 1, 2013.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=danny-youtube&gt;{{navedi splet|title=Israel Palestinian Conflict: The Truth About the West Bank (minute 4:30)|date=July 12, 2011|url=https://www.youtube.com/watch?v=XGYxLWUKwWo&amp;list=WL5ABC371F9A2AC9F7| archive-url=https://ghostarchive.org/varchive/youtube/20211117/XGYxLWUKwWo| archive-date=2021-11-17 | url-status=live|work=[[Danny Ayalon]]|publisher=[[YouTube]]|access-date=26 September 2013}}{{cbignore}}&lt;/ref&gt;

Vprašanje je pomembno, ker status &quot;zasedenih ozemelj&quot; vpliva na pravne dolžnosti in pravice Izraela do teh ozemelj.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Israeli Settlements and International Law|date=20 May 2001|url= http://www.mfa.gov.il/mfa/foreignpolicy/peace/guide/pages/israeli%20settlements%20and%20international%20law.aspx |work=[[Israel Ministry of Foreign Affairs]]|access-date=26 September 2013}}&lt;/ref&gt; Zato so o tem razpravljali na različnih forumih, med drugim tudi v ZN

==== Izraelske sodne odločitve ====
V dveh zadevah, o katerih je bilo odločeno kmalu po osamosvojitvi, v zadevah Shimshon in Stampfer, je vrhovno sodišče Izraela razsodilo, da so temeljna pravila mednarodnega prava, ki so jih vsi &quot;civilizirani&quot; narodi sprejeli kot zavezujoča, vključena v domači pravni sistem Izraela. Vojaško sodišče v Nürnbergu je ugotovilo, da so členi, priloženi [[Haaški konvenciji iz leta 1899 in leta 1907|IV haški konvenciji]] iz leta 1907, običajno pravo, ki so ga priznavali vsi civilizirani narodi..&lt;ref&gt;&quot;Place of customary international law&quot;, pp. 5–6 of [http://ssrn.com/abstract=1290714 International Law in Domestic Courts: Israel, by Dr. David Kretzmer] and Chapter 2 &quot;Application of International Law&quot;, in [https://books.google.com/books?id=_Thjg-0dut0C The Occupation of Justice], by David Kretzmer&lt;/ref&gt; IV preteklosti je vrhovno sodišče trdilo, da Ženevska konvencija, kolikor je ne podpira domača zakonodaja, &quot;ne zavezuje tega sodišča, saj je njeno uveljavljanje stvar držav, ki so pogodbenice konvencije&quot;. Odločili so, da &quot;konvencionalno mednarodno pravo ne postane del izraelskega prava z avtomatsko vključitvijo, ampak samo, če je sprejeto ali združeno z izraelskim pravom z uveljavitvijo primarne ali podzakonske zakonodaje, iz katere ima svojo veljavo&quot;. Vendar pa je v isti odločitvi sodišče razsodilo, da veljajo pravila Četrte haaške konvencije, ki urejajo medvojno okupacijo, saj so bila priznana kot običajno mednarodno pravo..&lt;ref name=r1&gt;[http://elyon1.court.gov.il/files_eng/81/690/000/z01/81000690.z01.pdf International Law – Administered Territories – Rights and Duties of Occupying Power – Registration and Taxation – Articles 43 and 49 of the Hague Regulations, 1907] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160113021733/http://elyon1.court.gov.il/files_eng/81/690/000/z01/81000690.z01.pdf |date=2016-01-13 }}. Israeli Supreme Court document. April 5, 1983. (PDF) . Retrieved on 2012-01-15.&lt;/ref&gt;

[[File:Alom More from Har Kabir.jpg|thumb|Naselje [[Elon Moreh]], 2008]]
[[File:Checkpoint near Abu Dis.jpg|thumb|right|Vojaška kontrolna točka na bodoči pregradi na Zahodnem bregu, blizu Abu Disa]]
 
Izraelsko vrhovno sodišče je v zadevi Elon Moreh iz leta 1979 odločilo, da je bilo zadevno območje pod okupacijo in da lahko v skladu s tem samo vojaški poveljnik območja rekvirira zemljo v skladu s členom 52 pravilnika, priloženega k Haaški IV konvenciji. Vojaška potreba je bila naknadna misel pri načrtovanju delov naselja Elon Moreh. Ta položaj ni izpolnjeval natančnih omejitev, določenih v členih Haaške konvencije, zato je sodišče odločilo, da je bil nalog za odvzem neveljaven in nezakonit.&lt;ref&gt;Yoram Dinstein [https://books.google.com/books?id=-QL8LsEpbuoC&amp;pg=PA347 Israel Yearbook on Human Rights]. Volume 9, 1979, p. 349&lt;/ref&gt;V zadnjih desetletjih je izraelska vlada pred vrhovnim sodiščem Izraela trdila, da njena oblast na ozemljih temelji na mednarodnem pravu &quot;vojskujoče se okupacije&quot;, zlasti na haaških konvencijah. Sodišče je to razlago večkrat potrdilo, na primer v sodbah o [[Ločilna ograja|ločilni ograji]] iz let 2004 in 2005.&lt;ref&gt;[http://www.haaretz.com/hasite/images/iht_daily/D010704/hcfen0604.rtf 2004 Israeli Supreme Court ruling] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081121104639/http://www.haaretz.com/hasite/images/iht_daily/D010704/hcfen0604.rtf |date=2008-11-21 }}  (RTF format)&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.zionism-israel.com/hdoc/High_Court_Fence.htm 2005 Israeli Supreme Court ruling]. Zionism-israel.com. Retrieved on 2012-01-15.&lt;/ref&gt;

V svoji sodbi iz junija 2005, s katero je potrdilo ustavnost ločitve od Gaze, je sodišče odločilo, da sta &quot;Judeja in Samarija&quot; [Zahodni breg] in območje Gaze ozemlja, zasežena med vojno, in tako nista del Izraela:&lt;blockquote&gt;Območje Judeje in Samarije je v vojaški okupaciji države Izrael. Dolga roka države na tem območju je vojaški poveljnik. Na ozemlju, ki ga zasedajo vojne sile, ni suveren (glej Zadeva Beit Sourik, str. 832). Njegovo moč mu podeljuje javno mednarodno pravo glede vojaške okupacije. Pravni pomen tega vidika e dvojen: prvič, izraelska zakonodaja na teh območjih ne velja. Niso bila &quot;anektirana&quot; k Izraelu. Drugič, pravni režim, ki se uporablja na teh območjih, določa mednarodno javno pravo za področje vojne okupacije (glej HCJ 1661/05 Regionalni svet obale Gaze proti Knesetu et al. - še neobjavljeno, odstavek 3 mnenja Sodišča; v nadaljnjem besedilu – Zadeva regionalnega sveta ob obali Gaze). V središču tega javnega mednarodnega prava so Predpisi o zakonih in običajih vojne na kopnem, Haag, 18. oktober 1907 (v nadaljnjem besedilu – Haški predpisi). Ti predpisi so odraz mednarodnega običajnega prava. Pravo vojskujoče se okupacije določa tudi IV Ženevska konvencija o zaščiti civilnih oseb v času vojne iz leta 1949 (v nadaljevanju – Četrta ženevska konvencija).&lt;ref&gt;see [http://elyon1.court.gov.il/files_eng/04/570/079/a14/04079570.a14.pdf HCJ 7957/04 Mara’abe v. The Prime Minister of Israel] {{Webarchive|url=https://wayback.archive-it.org/all/20051028233445/http://elyon1.court.gov.il/files_eng/04/570/079/a14/04079570.a14.pdf |date=2005-10-28 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://domino.un.org/UNISPAL.NSF/361eea1cc08301c485256cf600606959/211ae4cc9a841da3852570440073215b%21OpenDocument |title=Chronological Review of Events/June 2005 |access-date=2006-09-11 |url-status=bot: unknown |archive-url=https://web.archive.org/web/20081005170149/http://domino.un.org/UNISPAL.NSF/361eea1cc08301c485256cf600606959/211ae4cc9a841da3852570440073215b%21OpenDocument |archive-date=October 5, 2008 }}. Organizacija združenih narodov. June 2005&lt;/ref&gt;&lt;/blockquote&gt;

====Izraelski pravni in politični vidiki====
Kmalu po vojni leta 1967 je Izrael izdal vojaški ukaz, ki je določal, da se Ženevske konvencije uporabljajo za nedavno okupirana ozemlja&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.israellawresourcecenter.org/cgi-bin/browse.py?sectionname=laws&amp;action=view&amp;item=1|archive-url=https://web.archive.org/web/20060622212939/http://www.israellawresourcecenter.org/cgi-bin/browse.py?sectionname=laws&amp;action=view&amp;item=1|archive-date=June 22, 2006|title=Israeli Military Orders List|url-status=dead|access-date=June 1, 2016}}. p. 1. israellawresourcecenter.org&lt;/ref&gt;, vendar je bil ta ukaz nekaj mesecev pozneje preklican&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.israellawresourcecenter.org/cgi-bin/browse.py?sectionname=laws&amp;action=view&amp;item=101|archive-url=https://web.archive.org/web/20060622213011/http://www.israellawresourcecenter.org/cgi-bin/browse.py?sectionname=laws&amp;action=view&amp;item=101|archive-date=June 22, 2006|title=Israeli Military Orders List|url-status=dead|access-date=June 1, 2016}}. p. 3. israellawresourcecenter.org&lt;/ref&gt;. Izrael je vrsto let z različnimi razlogi trdil, da ženevske konvencije ne veljajo. Ena je teorija manjkajočega reversionerja&lt;ref&gt;Yehuda Z. Blum [http://heinonline.org/HOL/LandingPage?collection=journals&amp;handle=hein.journals/israel3&amp;div=26&amp;id=&amp;page= &quot;The Missing Reversioner: Reflections on the Status of Judea and Samaria&quot;], Israel L. Rev. 279 (1968)&lt;/ref&gt;, ki je trdila, da se Ženevske konvencije uporabljajo samo za suvereno ozemlje visoke pogodbene stranke in se zato ne uporabljajo, saj Jordanija nikoli ni izvajala suverenosti nad regijo&lt;ref name=&quot;r1&quot; /&gt;. Vendar se mednarodna skupnost ne strinja s to razlago&lt;ref name=&quot;Geneva&quot;&gt;{{navedi novice|title=The Geneva Convention|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/middle_east/1682640.stm|publisher=BBC|access-date=3 August 2010|date=2009-12-10}}&lt;/ref&gt;. Meddržavno sodišče, Generalna skupščina ZN, Varnostni svet ZN in izraelsko vrhovno sodišče so podprli uporabo Ženevske konvencije za zasedena palestinska ozemlja.&lt;ref name=&quot;Geneva&quot; /&gt;
[[File:Qalandia checkpoint - panoramio (535).jpg|thumb|Izraelska pregrada na Zahodnem bregu]]
V obravnavah pred izraelskim vrhovnim sodiščem se je vlada strinjala, da je pristojnost vojaškega poveljnika zasidrana v Četrti ženevski konvenciji o zaščiti civilnih oseb v času vojne in da se uporabljajo humanitarna pravila Četrte ženevske konvencije.&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=Israel: Supreme Court|title=Beit Sourik Village Council v. The Government of Israel|url=http://www.unhcr.org/refworld/docid/4374ac594.html|publisher=UNHCR|access-date=29 July 2010|page= 14}}&lt;/ref&gt; Izraelsko ministrstvo za zunanje zadeve trdi, da je vrhovno sodišče Izraela razsodilo, da četrta ženevska konvencija in nekateri deli dodatnega protokola I odražajo običajno mednarodno pravo, ki se uporablja na zasedenih ozemljih.&lt;ref&gt;[http://www.mfa.gov.il/MFA/Terrorism-+Obstacle+to+Peace/Hamas+war+against+Israel/Operation_Gaza_factual_and_legal_aspects_applicable_legal_framework_5_Aug_2009.htm See Operation Gaza: factual and legal aspects]. Mfa.gov.il. Retrieved on 2012-01-15.&lt;/ref&gt;

Nekdanji predsednik vrhovnega sodišča Meir Shamgar je z drugačnim pristopom v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja zapisal, da Četrta ženevska konvencija iz leta 1949 glede zasedenih ozemelj ni ''de jure'' ne velja za [[Zahodni breg]] in [[Gaza|Gazo,]] ker konvencija &quot; temelji na predpostavki, da je pred tem obstajal legitimen suveren, ki so ga odstranili.&quot;&lt;ref name=&quot;Gold on Disputed Territories&quot;&gt;{{navedi splet |last=Gold |first=Dore |title=From &quot;Occupied Territories&quot; to &quot;Disputed Territories |publisher=Jerusalem Center for Public Affairs (Israeli Security, Regional Diplomacy, and International Law) |date=16 January 2002 |url=http://www.jcpa.org/jl/vp470.htm |access-date=30 June 2017 |archive-date=2011-07-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110709034305/http://www.jcpa.org/jl/vp470.htm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Izraelski diplomat Dore Gold je izjavil, da je uporaba &quot;okupacije&quot; palestinskim govornikom omogočil zameglitev te zgodovine. Z večkratnim opozarjanjem na &quot;okupacijo&quot; jim uspe zlasti pred zahodnim občinstvom postaviti vzročnost konflikta na glavo. Tako naj bi bil sedanji ozemeljski spor rezultat izraelske odločitve o &quot;okupaciji&quot; in ne posledica vojne, ki jo je Izraelu vsilila koalicija arabskih držav leta 1967..&lt;ref name=&quot;Gold on Disputed Territories&quot;/&gt;
[[File:Situation in the West Bank (May 2021).svg|thumb|upright|Zemljevid Zahodnega brega, maj 2021, ki kaže področja pod prikazuje palestinskim (zeleno) in izraelskim nadzorom.]]
Gershom Gorenberg je kot odgovor tem stališčem zapisal, da se je izraelska vlada že od svega začetka zavedala, da z gradnjo civilnih naselij na področjih pod upravo [[Izraelske obrambne sile|IDF]] krši ženevsko konvencijo. V odgovoru navaja, da je Theodor Meron kot pravni svetovalec zunanjega ministrstva imel vlogo strokovnjaka izraelske vlade za mednarodno pravo. 16. septembra 1967 je Meron gospodu Adiju Yafehu, političnemu sekretarju predsednika vlade, poslal strogo zaupno obvestilo v zvezi z &quot;naseljevanjem na ozemljih pod upravo&quot;, v katerem stoji: &quot;Moj zaključek je, da je civilne naselbine na področjih pod upravo v nasprotju z izrecnimi določbami četrte ženevske konvencije.&quot;&lt;ref&gt;Gorenberg, Gershom, ''The Accidental Empire: Israel and the Birth of the Settlements, 1967–1977'', Macmillan, 2006, {{ISBN|978-0-8050-7564-9}} p. 99&lt;/ref&gt; Moshe Dayan je leta 1968 napisal tajni memorandum, v katerem je predlagal množično naselitev na ozemljih, v katerem je rečeno: &quot;Naselitev Izraelcev na ozemlju pod nadzorom je, kot je znano, v nasprotju z mednarodnimi konvencijami, kar pa ni nič bistveno novega.&quot;&lt;ref&gt;See Israeli State Archives 153.8/7920/7A, Document 60, dated October 15, 1968, cited on page 173 of Gorenberg's ''The Accidental Empire''&lt;/ref&gt;

Različni izraelski kabineti so podali politične izjave in številni izraelski državljani in podporniki se ne strinjajo s tem, da gre za okupirana področja, in trdijo, da uporaba izraza &quot;okupirano&quot; v zvezi z izraelskim nadzorom nad območji nima podlage v mednarodnem pravu ali zgodovini in da prejudicira izid morebitnih prihodnjih ali tekočih pogajanj.Trdijo, da je pravilneje kot &quot;okupirana&quot;, ozemlja imenovati &quot;sporna&quot;, čeprav se strinjajo, da se do rešitve spora uporabljajo humanitarne določbe Četrte ženevske konvencije. Yoram Dinstein je zavrnil stališče, da gre za zasedena ozemlja, ker ta trditev &quot;temelji na dvomljivi pravni podlagi&quot;.&lt;ref&gt;see Yoram Dinstein, 'The International Law of Belligerent Occupation and Human Rights', 8 Israeli Yearbook on Human Rights 104, 107 (1978) and [http://uninews.unimelb.edu.au/view.php?articleID=5387 International law expert, Professor Yoram Dinstein, on the international 'War on Terrorism'] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100402070502/http://uninews.unimelb.edu.au/view.php?articleID=5387 |date=2010-04-02 }}&lt;/ref&gt; Številna spletna mesta izraelske vlade omenjajo ta območja kot &quot;okupirana ozemlja&quot;.&lt;ref&gt;[https://www.knesset.gov.il/mk/eng/mk_eng.asp?mk_individual_id_t=690 Public activities section of Ezer Weizman's Knesset profile]. Knesset.gov.il. Retrieved on 2012-01-15.&lt;/ref&gt; kot poroča BBC &quot;Izrael trdi, da mednarodne konvencije v zvezi z okupirano zemljo ne veljajo za palestinska ozemlja, ker sploh niso bila predmet legitimne suverenosti nobene države.&quot;&lt;ref&gt;[http://news.bbc.co.uk/2/hi/in_depth/middle_east/israel_and_the_palestinians/key_documents/1682640.stm &quot;The Geneva Convention&quot;], Israel and the Palestinians, BBC News&lt;/ref&gt;

V poročilu o pravnem statusu ''gradenj v Judeji in Samariji,'' ki se običajno imenuje Levyjevo poročilo, objavljenem julija 2012, tričlanski odbor, ki ga vodi nekdanji sodnik izraelskega vrhovnega sodišča Edmund Levy, ki ga je imenoval premier Binyamin Netanyahu, prihaja do ugotovitev, da izraelska prisotnost na Zahodnem bregu v pravnem smislu ne predstavlja okupacije in da izraelske naselbine na teh ozemljih niso v nasprotju z mednarodnim pravom&lt;ref name=&quot;JP276802&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.jpost.com/Diplomacy-and-Politics/PM-to-decide-on-Levy-report-with-settlement-ctee |title=PM to decide on Levy report with settlement c'tee |work=The Jerusalem Post |author=Lahav Harkov |date=9 July 2012 |access-date=13 January 2018 }}&lt;/ref&gt; Poročilo je naletelo tako na odobravanje kot na ostre kritike v Izraelu in zunaj njega. Od julija 2013 dalje poročilo ni bilo predloženo izraelskemu kabinetu ali kateremu koli parlamentarnemu ali vladnemu organu, ki bi imel pooblastilo, da ga odobri.

=== Mednarodna stališča ===
Uradni izraz, ki ga [[Varnostni svet Združenih narodov]] uporablja za opis od Izraela zasedenih ozemelj, je &quot;arabska ozemlja, zasedena od leta 1967, vključno z Jeruzalemom&quot;, ki se uporablja na primer v Resolucijah [https://unispal.un.org/UNISPAL.NSF/db942872b9eae454852560f6005a76fb/ba123cded3ea84a5852560e50077c2dc?OpenDocument 446 (1979)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150517060936/http://unispal.un.org/UNISPAL.NSF/db942872b9eae454852560f6005a76fb/ba123cded3ea84a5852560e50077c2dc?OpenDocument |date=2015-05-17 }}, [https://unispal.un.org/UNISPAL.NSF/db942872b9eae454852560f6005a76fb/0b7116abb4b7e3e9852560e5007688a0?OpenDocument 452 (1979)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150404062758/http://unispal.un.org/UNISPAL.NSF/db942872b9eae454852560f6005a76fb/0b7116abb4b7e3e9852560e5007688a0?OpenDocument |date=2015-04-04 }}, [[UN Security Council Resolution 465|465 (1980)]] in 484. Konferenca pogodbenic Četrte ženevske konvencije&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://fmep.org/wp/wp-content/uploads/2015/01/12.1.pdf|title=Conference of High Contracting Parties to the Fourth Geneva Convention: Declaration|year=1949|page=11|publisher=hosted by Foundation for Middle East Peace|access-date=13 January 2018|archive-date=2018-01-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20180114184004/https://fmep.org/wp/wp-content/uploads/2015/01/12.1.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; in [[Rdeči križ|Mednarodni odbor Rdečega križa]]&lt;ref&gt;[http://www.icrc.org/Web/Eng/siteeng0.nsf/iwpList247/D86C9E662022D64E41256C6800366D55#2 &quot;Annexe 2—Conference of High Contracting Parties to the Fourth Geneva Convention: statement by the International Committee of the Red Cross&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060928224952/http://www.icrc.org/Web/Eng/siteeng0.nsf/iwpList247/D86C9E662022D64E41256C6800366D55#2 |date=2006-09-28 }} ICRC website. Retrieved October 5, 2005&lt;/ref&gt; sta tudi sklenila, da gre za okupirana ozemlja in da se uporabljajo določbe Četrte ženevske konvencije glede zasedenih ozemelj.

Izraelske aneksije Vzhodnega Jeruzalema leta 1980 (glej Zakon o Jeruzalemu) ni priznala nobena država, aneksijo Golanske planote leta 1981 (glej Zakon o Golanski planoti) pa so priznale le Združene države. Resolucija Varnostnega sveta Združenih narodov 478 je aneksijo Vzhodnega Jeruzalema razglasila za &quot;nično in neveljavno&quot; in zahtevala njen preklic. Resolucija Varnostnega sveta Združenih narodov 497 je tudi razglasila priključitev Golan za &quot;nično in neveljavno&quot;. Po umiku Izraela s Sinajskega polotoka leta 1982 v okviru mirovne pogodbe med Egiptom in Izraelom iz leta 1979 Sinaj ni več veljal za okupirano ozemlje. Medtem ko [[Palestinska narodna uprava|Palestinska uprava]], EU&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.theguardian.com/world/2009/mar/07/israel-palestine-eu-report-jerusalem|title=Israel annexing East Jerusalem, says EU|date=2009-03-07|work=The Guardian|author=Rory McCarthy|access-date=2009-03-08}}&lt;/ref&gt;, Meddržavno sodišče&lt;ref name=&quot;International Court of Justice&quot; /&gt;, Generalna skupščina ZN&lt;ref name=&quot;http://unispal.un.org&quot; /&gt; in Varnostni svet ZN&lt;ref&gt;[[s:United Nations Security Council Resolution 478]]&lt;/ref&gt; menijo, da je Vzhodni Jeruzalem del Zahodnega brega in okupiran s strani Izraela; Izrael ima celoten Jeruzalem za svojo prestolnico in suvereno ozemlje.&lt;ref name=&quot;kbl&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.knesset.gov.il/laws/special/eng/basic10_eng.htm |title=Basic Law: Jerusalem, Capital of Israel (Unofficial translation) Passed by the Knesset on the 17th Av, 5740 (30th July, 1980) and published in Sefer Ha-Chukkim No. 980 of the 23rd Av, 5740 (5th August, 1980) |publisher=Knesset |date=2008-08-05 |access-date=2015-02-20}}&lt;/ref&gt;

Mednarodna skupnost je uradno zaupala Mednarodnemu odboru Rdečega križa (ICRC) vlogo varuha mednarodnega humanitarnega prava. To pom3ni med drugim funkcijo čuvaja, ki lahko neposredno ukrepa, da strani v oboroženih spopadih spodbudi k spoštovanju mednarodnega humanitarnega prava.&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=Sandoz|first=Yves|title=The International Committee of the Red Cross as guardian of international humanitarian law|url=http://www.icrc.org/eng/resources/documents/misc/about-the-icrc-311298.htm |publisher=ICRC|access-date=26 December 2010|date=1998-12-31}}&lt;/ref&gt; Vodja delegacije Mednarodnega Rdečega križa v Izraelu in na okupiranih ozemljih je izjavil, da je ustanavljanje izraelskih naselbin na okupiranih ozemljih huda kršitev ženevske konvencije, ki predstavlja vojni zločin.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Press Release-US Response to ICRC Statement on Illegal Israeli Settlements|url=http://www.un.int/wcm/content/site/palestine/cache/offonce/pid/11838;jsessionid=BDA36D4EF581DFDDEBE96B33A6C965E2|publisher=UN Permanent Observer Mission of Palestine|access-date=26 December 2010|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20120925191640/http://www.un.int/wcm/content/site/palestine/cache/offonce/pid/11838;jsessionid=BDA36D4EF581DFDDEBE96B33A6C965E2|archive-date=25 September 2012}}&lt;/ref&gt;

Leta 1986 je Meddržavno sodišče razsodilo, da deli ženevskih konvencij iz leta 1949 samo deklarirajo obstoječe mednarodno običajno pravo.&lt;ref&gt;see [http://www.icj-cij.org/docket/index.php?p1=3&amp;p2=3&amp;code=nus&amp;case=70&amp;k=66 Military and Paramilitary Activities in and against Nicaragua (Nicaragua v. United States of America)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304201021/http://www.icj-cij.org/docket/index.php?p1=3&amp;p2=3&amp;code=nus&amp;case=70&amp;k=66|date=2016-03-04}}&lt;/ref&gt; Leta 1993 je Varnostni svet ZN sprejel zavezujočo resolucijo iz VII. poglavja o ustanovitvi Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo. Z resolucijo je bil potrjen statut, v katerem je pisalo, da do problema spoštovanja ženevskih konvencij nekaterih, ne pa vseh držav, ne prihaja, saj je konvencija nedvomno deklarativna za mednarodno običajno pravo.&lt;ref&gt;see [https://www.un.org/icty/legaldoc-e/basic/statut/s25704.htm the report made by the Secretary General]&lt;/ref&gt; Kasnejša razlaga [[Meddržavno sodišče|Meddržavnega sodišča]] ne podpira stališča Izraela glede uporabnosti ženevskih konvencij.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;[http://www.icj-cij.org/docket/files/131/1579.pdf 'Letter dated 29 January 2004 from the Deputy Director General and Legal Advisor of the Ministry of Foreign Affairs, together with the Written Statement of the Government of Israel'] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110305232558/http://www.icj-cij.org/docket/files/131/1579.pdf|date=5 March 2011}}. (PDF) . Retrieved on 2012-01-15.&lt;/ref&gt;
 	
[[File:President Trump Welcome the Prime Minister of Israel to the White House, 25 March 2019.jpg|thumb|Predsednik [[Donald Trump]] podpisuje razglas o priznanju suverenosti Izraela nad Golansko planoto, 25. marca 2019]]

Julija 2004 je [[Meddržavno sodišče]] podalo svetovalno mnenje o „pravnih posledicah gradnje zidu na zasedenem palestinskem ozemlju“ ([https://web.archive.org/web/20180908090214/http://www.icj-cij.org/docket/index.php?p1=3&amp;p2=4&amp;k=5a&amp;PHPSESSID=1e92d1f61e92ee74a585b3d836385610&amp;case=131&amp;code=mwp&amp;p3=4 'Legal Consequences of the Construction of a Wall in the Occupied Palestinian Territory']). Sodišče je ugotovilo, da se v skladu z običajnim mednarodnim pravom, kot ga odseva 42. člen pravilnika, priloženega IV. Haaški konvenciji, ozemlje šteje za okupirano, kadar je dejansko pod oblastjo sovražne vojske, okupacija pa se razteza le na ozemlje, kjer se je taka uprava vzpostavila in se lahko izvaja. Izrael je navedel številne izjeme in ugovore&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;, vendar za sodišče niso bili prepričljivi. Sodišče je razsodilo, da so ozemlja med spopadom med Izraelom in Jordanijo leta 1967 zasedle [[izraelske obrambne sile]] in da poznejši dogodki na teh ozemljih situacije niso spremenili.

Več resolucij [[Generalna skupščina Združenih narodov|Generalne skupščine Združenih narodov]] je nadaljnjo okupacijo Palestine opisalo kot nezakonito&lt;ref&gt;{{cite journal|last1=Wilde|first1=Ralph|date=2021|title=Using the Master's Tools to Dismantle the Master's House: International Law and Palestinian Liberation|url=https://brill.com/view/journals/pyio/22/1/article-p1_2.xml|journal=The Palestine Yearbook of International Law Online|volume=22|issue=1|page=26|doi=10.1163/22116141_022010_002|doi-access=free|s2cid=245698763}}&lt;/ref&gt;. Michael Lynk, posebni poročevalec Združenih narodov za človekove pravice na palestinskih ozemljih, zasedenih od leta 1967, je v svojem poročilu Generalni skupščini ZN leta 2017 izrazil mnenje, da je okupacija sama po sebi postala nezakonita, in priporočil, da se pripravi študija ZN, ki bi to ugotovila, in da razmisli o tem, da bi Meddržavno sodišče zaprosili za svetovalno mnenje&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.ohchr.org/Documents/Countries/PS/A_72_43106.docx|title=Report of the Special Rapporteur on the situation of human rights in the Palestinian territories occupied since 1967|last=Lynk|first=S.Michael|date=23 October 2017}}&lt;/ref&gt;. Splošna usmeritev mednarodnopravne štipendije, ki obravnava to vprašanje, je ugotovila, da je okupacija sčasoma postala nezakonita, ne glede na to, ali je bila prvotno zakonita. Med razlogi za njeno nezakonitost so kršitev prepovedi pridobivanja ozemlja s silo, dejstvo, da okupacija krši palestinsko pravico do samoodločbe, in dejstvo, da je okupacija sama po sebi nezakonit režim &quot;tujčevega podjarmljenja, dominacije in izkoriščanja&quot; oz. neka kombinacija teh dejavnikov.&lt;ref&gt;{{cite journal|last1=Imseis|first1=Ardi|date=2020|title=Negotiating the Illegal: On the United Nations and the Illegal Occupation of Palestine, 1967–2020|url=https://academic.oup.com/ejil/article/31/3/1055/5903619|journal=European Journal of International Law|volume=31|issue=3|pages=1072–1073, 1085|doi=10.1093/ejil/chaa055|issn=0938-5428|doi-access=free}}&lt;/ref&gt;

==Kršitve mednarodnega prava==
Ustanavljanje izraelskih naselbin velja za preseljevanje izraelskega civilnega prebivalstva na zasedena ozemlja in je to po Četrti ženevski konvenciji&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Abu-Lughod|first=Janet|year=1982|title=Israeli Settlements in Occupied Arab Lands: Conquest to Colony|journal=Journal of Palestine Studies|publisher=University of California Press|volume=11|issue=2|pages=16–54 [17]|doi=10.1525/jps.1982.11.2.00p0373x|jstor=2536268|quote=mednarodno pravo izrecno prepoveduje priključitve, izgone in ustvarjanje naselbin. Četrta ženevska konvencija v 47. členu prepoveduje priključitev okupiranega ozemlja, Združeni narodi pa so že večkrat obsodili naglo izraelsko priključitev vzhodnega Jeruzalema in širokega pasu okoliških predmestij, vasi in mest. 49. člen iste konvencije prepoveduje prisilno premestitev ali deportacijo prebivalcev z zasedenega območja, ne glede na motiv. In vendar je bilo na tisoče Palestincev izgnanih (glej Lesch, 1979: 113–130, za delni seznam »uradno deportiranih«), medtem ko je bilo na veliko več, z ukrepi, ki jih bomo opisali v nadaljevanju, »pritiskano«, da odidejo. Isti člen izrecno prepoveduje, da bi okupacijska sila preselila svoje civilno prebivalstvo na okupirana območja. In vendar je bilo po zadnjem štetju več kot 90.000 izraelskih Judov uradno &quot;naseljenih&quot; znotraj nezakonito priključenega okrožja Jeruzalema, več kot 30.000 drugih pa je bilo &quot;naseljenih&quot; v približno 100 nahalih (vojaških utrdbah), vaseh in celo mestih, ki jih Izraelska vlada je odobrila, načrtovala, financirala in gradila na nepripojenih območjih onkraj črte prekinitve ognja iz leta 1949, ki je Izraelci ne imenujejo meja, ampak evfemistično »zelena črta«.}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Falk|first=Richard|author-link=Richard Falk|year=2000|title=International Law and the al-Aqsa Intifada|journal=Middle East Report|publisher=Middle East Research and Information Project|issue=217|pages=16–18 [17]|doi=10.2307/1520166|jstor=1520166|quote=Article 49 has been interpreted as prohibiting both forced deportations of Palestinians and population transfers of the sort associated with the establishment and continuous expansion of Israeli settlements}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Roberts|first=Adam|author-link=Adam Roberts (scholar)|year=1990|title=Prolonged Military Occupation: The Israeli-Occupied Territories Since 1967|journal=The American Journal of International Law|publisher=American Society of International Law|volume=84|issue=1|pages=44–103 [85]|doi=10.2307/2203016|jstor=2203016|quote=The settlements program is quite simply contrary to international law. However, it is now so far advanced, and so plainly in violation of the Geneva Convention, that it actually creates a powerful reason for Israel's continuing refusal to accept that the Convention is applicable in the occupied territories on a de jure basis|s2cid=145514740}}&lt;/ref&gt; nezakonito. Temu oporekajo drugi pravni strokovnjaki, ki se s tako razlago zakona ne strinjajo.&lt;ref&gt;Gerald M Adler [http://www.journalonline.co.uk/Magazine/54-10/1007008.aspx Preserving a legal inheritance: settlement rights in the &quot;Occupied Palestinian Territories&quot;]. ''The Journal Online''. 19 October 2009. Retrieved on 2012-01-15.&lt;/ref&gt;

Leta 2000 so uredniki Palestinskega letopisa za mednarodno pravo Ženevske akademije za mednarodno humanitarno pravo in človekove pravice (1998–1999) zapisali, da je &quot;priseljevanje, neposredno ali posredno, dela lastnega civilnega prebivalstva s strani okupatorja na zasedeno ozemlje, ali deportacija ali selitev prebivalstva zasedenega ozemlja, v celoti ali deno, znotraj ali zunaj tega ozemlja&quot; predstavlja vojni zločin. Menijo, da to očitno velja za izraelske poselitvene dejavnosti na zasedenih arabskih ozemljih.&quot;&lt;ref&gt;''Palestine Yearbook of International Law 1998–1999'', Anis Kassim (Editor), Springer, 2000, {{ISBN|978-90-411-1304-7}}&lt;/ref&gt;

Leta 2004 je Meddržavno sodišče v svetovalnem, nezavezujočem mnenju ugotovilo, da je Varnostni svet izraelsko politiko in prakso naseljevanja delov prebivalstva in novih priseljencev na zasedenih ozemljih bil opisal kot &quot;očitno kršitev&quot; četrte Ženevska konvencija.&lt;ref name=&quot;International Court of Justice&quot;/&gt; Sodišče je tudi zaključilo, da so bile izraelske naselbine na zasedenem palestinskem ozemlju (vključno z vzhodnim Jeruzalemom) ustanovljene &quot;v nasprotju z mednarodnim pravom&quot; in da so vse države pogodbenice Ženevske konvencije dolžne zagotoviti, da Izrael spoštuje mednarodno pravo. kot je vsebovano v konvenciji.&lt;ref name=&quot;icj&quot;&gt;[http://www.icj-cij.org/docket/index.php?p1=3&amp;p2=4&amp;code=mwp&amp;case=131&amp;k=5a &quot;Legal Consequence of the Construction of a Wall in the Occupied Palestinian Territory&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080430104232/http://www.icj-cij.org/docket/index.php?p1=3&amp;p2=4&amp;code=mwp&amp;case=131&amp;k=5a|date=2008-04-30}}. Icj-cij.org. Retrieved on 2012-01-15.&lt;/ref&gt;

Maja 2012 je 27 ministrov za zunanje zadeve Evropske unije objavilo poročilo, v katerem so ostro obsodili politike države Izrael na Zahodnem bregu in ugotovili, da so naselbine na Zahodnem bregu nezakonite: &quot;naselbine so dalje nezakonite po mednarodnem pravu, ne glede na nedavne odločitve izraelske vlade. EU ponavlja, da ne bo priznala nobenih sprememb meja izpred leta 1967, vključno z Jeruzalemom, razen tistih, o katerih se strani dogovorita.&quot;&lt;ref name=&quot;haaretz.com&quot;&gt;''Haaretz'', 14 May 2012, &quot;EU: Israel's Policies in the West Bank Endanger Two-State Solution,&quot; http://www.haaretz.com/news/diplomacy-defense/eu-israel-s-policies-in-the-west-bank-endanger-two-state-solution-1.430421 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150408142847/http://www.haaretz.com/news/diplomacy-defense/eu-israel-s-policies-in-the-west-bank-endanger-two-state-solution-1.430421 |date=2015-04-08 }}&lt;/ref&gt; Poročilo vseh zunanjih ministrov EU je tudi kritiziralo izraelsko vlado, da ni odstranila postojank naseljencev, ki so celo po domači izraelski zakonodaji nezakonite.&lt;ref name=&quot;haaretz.com&quot; /&gt;

Izrael zanika, da bi izraelske naselbine kršile mednarodno pravo&lt;ref name=&quot;MFA_FAQ_settlements&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.mfa.gov.il/MFA/Peace+Process/Guide+to+the+Peace+Process/Israel-+the+Conflict+and+Peace-+Answers+to+Frequen.htm#settlements|title=Israel, the Conflict and Peace: Answers to frequently asked questions|date=November 2007|publisher=[[Ministry of Foreign Affairs (Israel)|Israel Ministry of Foreign Affairs]]|quote=Are Israeli settlements legal?}}&lt;/ref&gt;. Izraelsko vrhovno sodišče mora še dokončno odločiti o zakonitosti naselbin v skladu z Ženevsko konvencijo.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author=David Kretzmer|title=The Occupation of Justice: the Supreme Court of Israel and the Occupied Territories |url=https://books.google.com/books?id=_Thjg-0dut0C|access-date=15 January 2012|year=2002|publisher=SUNY Press|isbn=978-0-7914-5337-7 |page=99}}&lt;/ref&gt;

===Poročilo OZN o naselbinah 2012 ===
Komisija Združenih narodov za človekove pravice je marca 2012 odločila, da ustanovi komisijo, zadolženo za preiskavo &quot;posledic izraelskih naselbin na državljanske, politične, ekonomske, socialne in kulturne pravice palestinskega ljudstva na celotnem zasedenem palestinskem ozemlju, vključno z vzhodnim Jeruzalemom&quot;&lt;ref name=&quot;Haaretz 2012&quot;&gt;''Haaretz'', 3 May 2012, &quot;U.S. Pressing UN Human Rights Commissioner to Put Off West Bank Settlements Probe,&quot; http://www.haaretz.com/news/diplomacy-defense/u-s-pressing-un-human-rights-commissioner-to-put-off-west-bank-settlements-probe-1.427744 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120505142903/http://www.haaretz.com/news/diplomacy-defense/u-s-pressing-un-human-rights-commissioner-to-put-off-west-bank-settlements-probe-1.427744 |date=2012-05-05 }}&lt;/ref&gt;. V odgovor je izraelska vlada prenehala sodelovati z Visokim komisarjem ZN za človekove pravice in bojkotirala Komisijo ZN za človekove pravice. Ameriška vlada je ugodila zahtevi izraelske vlade, da naj skuša preprečiti oblikovanje take komisije &lt;ref name=&quot;Haaretz 2012&quot; /&gt;..

31. januarja 2012 je neodvisna &quot;Mednarodna misija Združenih narodov za ugotavljanje dejstev o izraelskih naselbinah na okupiranem palestinskem ozemlju&quot; objavila poročilo, v katerem navaja, da je izraelsko naseljevanje povzročilo številne kršitve palestinskih človekovih pravic in da, če Izrael ne ustavi vseh nemudoma naselitvene dejavnosti in začeli umikati vse naseljence z Zahodnega brega, slahko pride do tožbe na [[Mednarodno kazensko sodišče|Mednarodnem kazenskem sodišču.]] Pravi, da je Izrael kršil 49. člen četrte ženevske konvencije, ki prepoveduje premeščanje civilnih oseb okupacijskega naroda na okupirano ozemlje. Meni, da naselbine &quot;vodijo vkradoma v aneksijo, ki preprečuje vzpostavitev preživetja sposobne palestinske države v enem kosu in spodkopava pravico palestinskega ljudstva do samoodločbe.&quot; Po sprejemu Palestine v Združene narode kot države nečlanice septembra 2012 bi lahko njeno pritožbo obravnavalo Mednarodno sodišče. Izraelsko zunanje ministrstvo je na poročilo odgovorilo, da bodo &quot;kontraproduktivni ukrepi – kot je poročilopred nami – samo ovirali prizadevanja pri iskanju trajne rešitve za izraelsko-palestinski konflikt. Svet za človekove pravice se je na žalost odlikoval s svojo sistematično enostranskostjo in pristranskim pristopom do Izraela.&quot;&lt;ref&gt;Harriet Sherwood, [https://www.theguardian.com/world/2013/jan/31/israel-must-withdraw-settlers-icc Israel must withdraw all settlers or face ICC, says UN report], ''[[The Guardian]]'', January 31, 2013.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://www.un.org/apps/news/story.asp?NewsID=44045&amp;Cr=palestin&amp;Cr1=#.UQtfEWc1CSo Independent UN inquiry urges halt to Israeli settlements in occupied Palestinian territory], United Nations News Center, January 31, 2012.&lt;/ref&gt;

=== Direktiva EU iz leta 2013 za obdobje od 2014 do 2020 ===
Po odločitvi zunanjih ministrov Evropske unije (EU) decembra 2012, da morajo &quot;vsi sporazumi med državo Izrael in EU nedvoumno in izrecno navesti njihovo neuporabnost za ozemlja, ki jih je leta 1967 okupiral Izrael&quot;, je [[Evropska komisija]] 30. junija 2013 objavila smernice za finančni okvir za obdobje 2014–2020, ki zajema vsa področja sodelovanja med EU in Izraelom, med drugim gospodarstvo, znanost, kulturo, šport in akademijo, vendar brez trgovine. V skladu z direktivo morajo vsi prihodnji sporazumi med EU in Izraelom izrecno izključevati judovske naselbine ter izraelske institucije in organe, ki se nahajajo onstran Zelene črte pred 1967 – to je Golansko planoto, Zahodni breg in vzhodni Jeruzalem&lt;ref name=&quot;Guardianexclusion-clause&quot;&gt;{{navedi splet|title=EU takes tougher stance on Israeli settlements|author=Harriet Sherwood|work=The Guardian|location=London|date=16 July 2013|access-date=12 August 2013|url=https://www.theguardian.com/world/2013/jul/16/eu-israel-settlement-exclusion-clause}}&lt;/ref&gt;. Nepovratna sredstva, financiranje, nagrade ali štipendije EU bodo dodeljene le, če bo vključena klavzula o izključitvi naselbin, ki prisili izraelsko vlado, da si zagotovi sporazume z EU s tem, da v pisni obliki prizna, da so naselbine na zasedenih ozemljih zunaj države Izrael&lt;ref name=&quot;Haaretz1.535952&quot;&gt;{{navedi splet|title=EU: Future agreements with Israel won't apply to territories|author=Barak Ravid|work=Haaretz|location=Tel Aviv|date=16 July 2013|access-date=12 August 2013|url=http://www.haaretz.com/news/diplomacy-defense/.premium-1.535952#}}&lt;/ref&gt;

EU je izjavila pri tem, da&lt;blockquote&gt;so smernice... v skladu z dolgoletnim stališčem EU, da so izraelske naselbine nezakonite po mednarodnem pravu, in z nepriznanjem EU suverenosti Izraela nad zasedenimi ozemlji, ne glede na njihov pravni status po domačem izraelskem pravu. Izraelski subjekti trenutno uživajo finančno podporo in sodelovanje z EU in te smernice pa so zasnovane tako, da zagotovijo, da bo tako tudi ostalo. Hkrati je bila v Evropi izražena zaskrbljenost, da bi lahko izraelski subjekti na zasedenih ozemljih imeli koristi od podpore EU. Namen teh smernic je, ko gre za podporo EU, razlikovati med državo Izrael in zasedenimi ozemlji.&lt;ref name=&quot;EU&quot;&gt;{{navedi splet|title=Statement by the Delegation of the European Union to the State of Israel on the European Commission Notice |publisher=Delegation of the European Union to Israel|date=16 July 2013|access-date=12 August 2013 |url=http://eeas.europa.eu/delegations/israel/press_corner/all_news/news/2013/20131607_02_en.htm}}&lt;/ref&gt;&lt;/blockquote&gt;Smernice ne veljajo za noben palestinski organ na Zahodnem bregu ali v Vzhodnem Jeruzalemu in ne vplivajo na sporazume med EU in PLO ali palestinskimi oblastmi, tudi ne veljajo za izraelska vladna ministrstva ali nacionalne agencije, posameznike, organizacije za človekove pravice, ki delujejo na zasedenih ozemljih, ali nevladne organizacije, ki delujejo v smislu spodbujanja miru in so aktivne na zasedenih ozemljih..&lt;ref name=&quot;Haaretz1.536155&quot;&gt;{{navedi splet|title=EU's new policy on Israeli settlements: The full guidelines|author=Barak Ravid |work=Haaretz |location=Tel Aviv |date=16 July 2013|access-date=12 August 2013 |url=http://www.haaretz.com/news/diplomacy-defense/.premium-1.536155}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Guidelines&quot;&gt;{{cite journal|title=Guidelines on the eligibility of Israeli entities and their activities in the territories occupied by Israel since June 1967 for grants, prizes and financial instruments funded by the EU from 2014 onwards|journal=Official Journal of the European Union |url=http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:C:2013:205:FULL:EN:PDF#page=11 |date=19 July 2013 |volume=56 |access-date=12 August 2013|pages=9–11}}&lt;/ref&gt;

Izraelski uradnik, ki je želel ostati neimenovan&lt;ref name=&quot;Haaretz1.535952&quot; /&gt; , je to potezo opisal kot &quot;potres&quot;, sprožila je ostro kritiko premierja Benjamina Netanjahuja, ki je v izjavi za oddajo dejal: &quot;Kot predsednik vlade Izraela ne bom dovolil, da bi na sto tisoče Izraelcev, ki živijo na Zahodnem bregu, Golanski planoti in naši združeni prestolnici Jeruzalemu, bilo oškodovanih Ne bomo sprejeli nobenih zunanjih diktatov glede naših meja. Ta zadeva bo rešena samo v neposrednih pogajanjih med stranema.&quot; Izrael je tudi zaskrbljen, da bi se enaka politika lahko razširila na proizvode iz naselbin in blago, ki se izvaža na evropske trge, saj si nekatere države članice EU, da bi potrošniku omogočili ozaveščeno izbiro&lt;ref name=&quot;Guardianexclusion-clause&quot; /&gt;, prizadevajo za vseevropsko politiko glede označevanja proizvodov in blaga, ki izvirajo iz judovskih naselbin. Posebna ministrska komisija pod vodstvom premierja Netanjahuja se je odločila, da se bo približala EU in zahtevala več ključnih sprememb smernic, preden bo pristala na nove projekte z Evropo. Tiskovni predstavnik EU je potrdil, da se pripravljajo nadaljnji pogovori med Izraelom in EU, in izjavil: &quot;Pripravljeni smo organizirati razprave, med katerimi bo mogoče zagotoviti takšna pojasnila, in veselimo se nadaljnjega uspešnega sodelovanja med EU in Izraelom...&quot;.&quot;&lt;ref name=&quot;Telegraphexclusion-clause&quot;&gt;{{navedi novice|title=Israel seeks compromise on EU settlement sanctions|author=Robert Tait |work=[[The Daily Telegraph]] |location=London |date=9 August 2013|access-date=12 August 2013 |url=https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/middleeast/israel/10233578/Israel-seeks-compromise-on-EU-settlement-sanctions.html |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220112/https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/middleeast/israel/10233578/Israel-seeks-compromise-on-EU-settlement-sanctions.html |archive-date=2022-01-12 |url-access=subscription |url-status=live}}{{cbignore}}&lt;/ref&gt;

Palestinci in njihovi podporniki so pozdravili direktivo EU kot pomembno politično in gospodarsko sankcijo proti naselbinam. [[Hanan Ašravi|Hanan Ašravii]] je pozdravila smernice: &quot;EU je z ravni izjav, deklaracij in obtožb prešla na učinkovite politične odločitve in konkretne korake, ki predstavljajo kvalitativni premik, ki bo pozitivno vplival na možnosti za mir.&quot;&lt;ref name=&quot;Guardianexclusion-clause&quot; /&gt;

== Sklici ==
{{sklici|30em}}

[[Kategorija:Jugozahodna Azija]]
[[Kategorija:Izraelsko-palestinski konflikt]]</text>
      <sha1>fbyngom7lk9vtn7h4jwz0tx6bgfc574</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Palestinska narodna uprava</title>
    <ns>0</ns>
    <id>551946</id>
    <revision>
      <id>6687380</id>
      <parentid>6638601</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T18:16:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 4 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6687380</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="46172" sha1="pftp9ni6z0urjvo33lor2u8efzlmpe2" xml:space="preserve">
{{Infopolje Država
| conventional_long_name = Palestinska narodna uprava
| common_name            = Palestinska narodna uprava
| linking_name           = Palestinska narodna uprava
| native_name            = {{lang|ar|السلطة الوطنية الفلسطينية}}&lt;br /&gt;''{{transliteration|ar|as-Sulṭa al-Vaṭanīja al-Filasṭīnīja}}''
| image_flag             = File:Flag of Palestine.svg
| image_coat             = Coat of arms of the Palestinian National Authority.svg
| symbol_type            = Grb
| image_map              = Zones A and B in the occupied palestinian territories.svg
| map_width              = 250px
| map_caption            = Palestinska uprava ima delno civilno kontrolo nad 167 enklavami na Zahodnem bregu in na področju Gaze&lt;&lt;ref name = &quot;islands&quot;&gt;{{harvnb|Thrall|2017|p=144|ps=: the West Bank was divided into 165 islands of ostensible PA control}}; {{harvnb|Peteet|2016|p=268|ps=:  In total, over 167 enclaves can be identified}}&lt;/ref&gt;
| capital                = Ramala&lt;br /&gt;{{smaller|{{coord|31|54|N|35|12|E|display=inline}}}}
| capital_type           = Administrativni center
| largest_city           = Gaza&lt;br /&gt;{{smaller|{{coord|31|31|N|34|27|E|display=inline}}}}
| official_languages     = [[Arabščina]]
| org_type               = Začasno samoupravno telo
| government_type        = Semi-prezidialna oblika vladanja&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=The Palestinian Authority|language=en-US|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/topic/organization/the-palestinian-authority|access-date=2023-02-20|issn=0362-4331}}&lt;/ref&gt;
| leader_title1          = Prezident
| leader_name1           = [[Mahmoud Abbas]]
| leader_title2          = Predsednik vlade
| leader_name2           = [[Mohammad Shtayyeh]]
| legislature            = Zakonodajni svet
| sovereignty_type       = Delni prevzem civilnih oblasi
| sovereignty_note       = iz rok izraelske administracije
| established_event1     = Oslo Smorazum I
| established_date1      = {{nowrap|13 September 1993}}
| established_event2     = Spoirazum Gaza-Jeriho
| established_date2      = 1994
| established_event3     = Sporzazum v Oslu II
| established_date3      = 1995
| established_event4     = Spor med Fatah in Hamas
| established_date4      = 2007
| established_event5     = Palestina na osnovi resolucije  67/19 generalne skupščine OZN postane opazovalka
| established_date5      = 29 Novembra 2012
| area_km2               = 
| area_footnote          = &lt;span style=white-space:nowrap;&gt;&lt;br /&gt;&amp;nbsp;- [[West Bank]]: 5,860&amp;nbsp;km{{smallsup|2}}&lt;br /&gt;&amp;nbsp;- [[Gaza Strip]]: 360&amp;nbsp;km{{smallsup|2}}&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/gaza-strip/ |title=The World Factbook: Middle East: Gaza Strip |website=cia.gov |publisher=Central Intelligence Agency |date=12 May 2014 |access-date=8 June 2014 |archive-date=2021-01-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210112082940/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/gaza-strip |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;/span&gt;
| area_sq_mi             = 
| percent_water          = 
| population_estimate    = 
| population_estimate_year = 
| population_estimate_rank = 
| population_census_year = 
| population_density_km2 = 
| population_density_sq_mi = 
| population_density_rank = 
| GDP_PPP                = 
| GDP_PPP_year           = 
| GDP_PPP_rank           = –
| GDP_PPP_per_capita     = 
| GDP_PPP_per_capita_rank = –
| Gini                   = 
| Gini_year              = 
| Gini_change            = &lt;!--increase/decrease/steady--&gt;
| Gini_ref               = 
| Gini_rank              = 
| HDI                    = &lt;!--number only, between 0 and 1--&gt;
| HDI_year               = &lt;!-- Please use the year to which the data refers, not the publication year--&gt;
| HDI_change             = &lt;!--increase/decrease/steady--&gt;
| HDI_ref                = 
| HDI_rank               = 
| currency               =  {{unbulleted list |[Egipčanski funt ([[ISO 4217|EGP]]) |Izraelski novi šekel (ILS) |Jordanski dinar (JOD)&lt;ref&gt;{{Citation
 |archive-url  = https://web.archive.org/web/20040807173720/http://www.mfa.gov.il/MFA/Peace%2BProcess/Guide%2Bto%2Bthe%2BPeace%2BProcess/Gaza-Jericho%2BAgreement%2BAnnex%2BIV%2B-%2BEconomic%2BProtoco.htm
 |archive-date = 7 August 2004
 |publisher    = Israeli Ministry of Foreign Affairs
 |url          = http://www.mfa.gov.il/MFA/Peace+Process/Guide+to+the+Peace+Process/Gaza-Jericho+Agreement+Annex+IV+-+Economic+Protoco.htm
 |access-date  = 2023-02-20
 |title        = Gaza-Jericho Agreement Annex IV - Economic Protocol
 |chapter      = Article {{sc|iv}}: Monetary and Financial Issues
 |date         = 29 April 1994
 |url-status   = live
}}{{pb}}The Protocol allows the Palestinian Authority to adopt multiple currencies. In the [[West Bank]], the Israeli new sheqel and Jordanian dinar are widely accepted; while in the [[Gaza Strip]], the Israeli new sheqel and Egyptian pound are widely accepted.&lt;/ref&gt;|}}
| time_zone              = Vzhodnoevriopski čas - EET
| utc_offset             = +2
| utc_offset_DST         = +3
| time_zone_DST          = [[Eastern European Summer Time|EEST]]
| date_format            = dd/mm/yyyy&lt;!--numeric dates (dd-mm-yyyy, yyyy.mm.dd, etc.) plus era (CE, AD, AH, etc.)--&gt;
| calling_code           = [[+970]]
| iso3166code            = PS
| cctld                  = [[.ps]]
| footnotes              = 
}}
'''Palestinska narodna uprava''' ( '''PA''' ali '''PNA -''' angleško Palestinian Authority oz'''.''' Palestinian National Authority  ; {{Jezik-ar|السلطة الوطنية الفلسطينية}}   ''{{Transliteracija|ar|as-Sulṭa al-Waṭanīya al-Filasṭīnīya}}'' ), splošno znana kot '''Palestinska uprava''' in uradno '''Država Palestina''', &lt;ref name=&quot;aljazeera.com&quot;&gt;{{Navedi novice|date=8 January 2013|title=Palestine: What is in a name (change)?|publisher=Al Jazeera|url=http://www.aljazeera.com/programmes/insidestory/2013/01/2013186722389860.html|accessdate=2023-02-20|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200321061622/http://www.aljazeera.com/programmes/insidestory/2013/01/2013186722389860.html|archivedate=21 March 2020}}&lt;/ref&gt; je vladni organ pod nadzorom [[Fatah|Fataha]], po [[Sporazuma iz Osla|sporazumih iz Osla]] 1993–1995.z delnim civilnim nadzorom nad območji &quot;A&quot; in &quot;B&quot; Zahodnega brega &lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=The Palestinian Authority|url=http://topics.nytimes.com/topics/reference/timestopics/organizations/p/palestinian_authority/index.html|work=The New York Times|first=Jodi|last=Rudoren}}&lt;/ref&gt; &lt;ref name=&quot;CNN&quot;&gt;{{Navedi novice|url=http://www.cnn.com/2001/WORLD/meast/04/05/palestinian.explainer/index.html|title=The Palestinian government|publisher=CNN|date=5 April 2001|accessdate=26 November 2012}}&lt;/ref&gt; Palestinska uprava je pred palestinskimi volitvami leta 2006 imela tudi oblast nad [[Gaza|območjem Gaze]]. Po volitvah je v sporu  med strankama [[Fatah]] in [[Hamas]] zmagala stranka Hamas. PA si še naprej lasti oblast nad območjem Gaze, čeprav je  ''dejanski'' nadzor V rokah Hamasa. Od januarja 2013 dalje uporablja PA v uradnih dokumentih ime &quot;država Palestina&quot;, čeprav [[Organizacija združenih narodov|Združeni narodi]] še naprej priznavajo [[Palestinska osvobodilna organizacija|Palestinsko osvobodilno organizacijo]] (PLO) kot &quot;predstavnika palestinskega ljudstva&quot;. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Status of Palestine in the UN - Non-member observer State status - SecGen report|url=https://www.un.org/unispal/document/auto-insert-182149/|accessdate=2021-12-13|website=Question of Palestine|language=en-US}}&lt;/ref&gt;

Palestinsko upravo so ustanovili leta 1994 v okviru sporazuma Gaza-Jeriho med PLO in [[Izrael|izraelsko]] vlado, bila naj bi pet let dolgo [[Začasna vlada|začasni organ]]. V tem času naj bi potekala nadaljnja pogajanja med obema stranema glede končnega statusa. V skladu s sporazumi iz Osla je bil Palestinski upravi je bil prisojen izključni nadzor nad varnostnimi in civilnimi vprašanji v palestinskih urbanih območjih (tako imenovanih &quot;območjih A&quot;) in samo civilni nadzor nad palestinskim podeželjem(&quot;območja B&quot;) . Preostala ozemlja, tako [[izraelske naselbine]], dolina [[Dolina reke Jordan|Jordana]] in obvoznice med [[Palestinci|palestinskimi]] skupnostmi, naj bi ostala pod izraelskim nadzorom (&quot;območje C&quot;). Vzhodni Jeruzalem je bil izključen iz sporazuma. Pogajanja z več izraelskimi vladami so privedla do tega, da je uprava pridobila nadaljnji nadzor nad nekaterimi območji, vendar je bil nadzor na nekaterih območjih nato izgubljen, ko so [[izraelske obrambne sile]] (IDF) med drugo (&quot;Al-Aksa&quot;) intifado ponovno zavzele več strateških položajev. Leta 2005, po drugi intifadi, se je Izrael enostransko umaknil iz svojih naselbin na območju Gaze in s tem razširil nadzor palestinske uprave na celoten pas &lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Kumaraswamy|first=P. R.|url=https://books.google.com/books?id=hKXvCSc93zEC&amp;pg=PR40|title=The A to Z of the Arab-Israeli Conflict|date=2009|page=xl|series=The A to Z Guide Series|volume=66|publisher=Scarecrow Press|isbn=978-0-8108-7015-4|language=en}}&lt;/ref&gt;, medtem ko je Iše naprej nadzoroval prehode, zračni prostor in obalo Gaze.

Na palestinskih zakonodajnih volitvah 25. januarja 2006 je [[Hamas]] zmagal in imenoval Izmaila Hanijeha za predsednika vlade uprave. Vendar je palestinska vlada nacionalne enotnosti, ko je izbruhnil nasilen spopad med Hamasom in Fatahom, predvsem na območju Gaze, enostavno razpadla. Potem ko je Hamas 14. junija 2007 prevzel oblast v Gazi, je predsednik [[Mahmud Abas]] razrešil vlado enotnosti pod vodstvom Hamasa, in Hanijeha razrešil in za predsednika vlade imenoval Salama Fajada. Hamas te poteze ni priznal, kar je povzročilo dve ločeni upravi – palestinsko upravo pod vodstvom Fataha na Zahodnem bregu in konkurenčno vlado Hamasa na območju Gaze. Spravni proces za združitev palestinskih vlad je v preteklih letih dosegel določen napredek, vendar ni do ponovne združitve ni prišlo.

Palestinske oblasti so prejemale finančno pomoč od [[Evropska unija|Evropske unije]] in ZDA (skupaj približno 1 milijardo USD leta 2005). Vsa neposredna pomoč je bila prekinjena 7. aprila 2006 zaradi zmage [[Hamas|Hamasa]] na parlamentarnih volitvah. Kmalu zatem so se izplačila pomoči nadaljevala, vendar so bila usmerjena neposredno v urade [[Mahmud Abas|Mahmuda Abasa]] na Zahodnem bregu. &lt;ref name=&quot;Haaretzaid&quot;&gt;{{Citat|title=U.S. to allow PA funds to be channeled through Abbas office|last=Akiva Eldar|journal=Haaretz|url=http://www.haaretz.com/hasen/pages/ShArt.jhtml?itemNo=712624|accessdate=2023-11-17|archive-date=2012-10-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20121022145454/http://www.haaretz.com/news/u-s-to-allow-pa-funds-to-be-channeled-through-abbas-office-1.186926|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Od 9. januarja 2009, ko bi se predsedniški mandat Mahmuda Abasa moral izteči in bi morale biti razpisane volitve, so privrženci Hamasa in mnogi v Gazi umaknili priznanje njegovemu predsedovanju in namesto tega imajo Aziza Dveika, na čelu palestinskega Zakonodajnega sveta, za vršilca dolžnosti predsednika do novih volitev. &lt;ref name=&quot;Globe&quot;&gt;{{Citat|title=Fancy that, a moderate in Hamas|last=Patrick Martin|url=https://www.theglobeandmail.com/blogs/mideast-notebook/fancy-that-a-moderate-in-hamas/article1200923/|date=18 July 2009|access-date=3 August 2009|journal=The Globe and Mail|place=Toronto|archivedate=23 August 2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090823072836/http://www.theglobeandmail.com/blogs/mideast-notebook/fancy-that-a-moderate-in-hamas/article1200923/}}&lt;/ref&gt; &lt;ref name=&quot;Manar&quot;&gt;{{Citat|title=Hamas Says Dweik 'Real President' until Elections are Held|url=http://www.almanar.com.lb/NewsSite/NewsDetails.aspx?id=91562&amp;language=en|date=25 June 2006|access-date=3 August 2009|publisher=[[Al-Manar]]}}{{Slepa povezava|date=november 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Mrtva povezava|date=May 2017|bot=InternetArchiveBot}}&lt;/ref&gt;

[[Država Palestina|Državo Palestino]] je priznalo [[Mednarodno priznanje države Palestine|138 držav]] in od novembra 2012 so [[Organizacija združenih narodov|Združeni narodi]] izglasovali, da se država Palestina sprejme kot država nečlanica opazovalka ZN . &lt;ref name=&quot;Gharib&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.thedailybeast.com/articles/2012/12/20/u-n-adds-new-name-state-of-palestine.html|title=U.N. Adds New Name: &quot;State of Palestine&quot;|last=Gharib|first=Ali|date=20 December 2012|accessdate=10 January 2013|website=[[The Daily Beast]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130101145115/http://www.thedailybeast.com/articles/2012/12/20/u-n-adds-new-name-state-of-palestine.html|archivedate=1 January 2013}}&lt;/ref&gt; &lt;ref name=&quot;un.int&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.un.int/wcm/content/site/palestine/|title=Permanent Observer Mission of Palestine to the United Nations.|quote=**Please note that since Thursday's Historic Vote in the United Nations General Assembly which accorded to Palestine Observer State Status, the official title of the Palestine mission has been changed to The Permanent Observer Mission of the State of Palestine to the United Nations.**|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130131073609/http://www.un.int/wcm/content/site/palestine/|archivedate=31 January 2013|publisher=United Nations|accessdate=25 August 2013}}&lt;/ref&gt; &lt;ref name=&quot;unispal1&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://unispal.un.org/unispal.nsf/0080ef30efce525585256c38006eacae/181c72112f4d0e0685257ac500515c6c?OpenDocument|title=A/67/L.28 of 26 November 2012 and A/RES/67/19 of 29 November 2012|publisher=United Nations|accessdate=2 December 2012|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121210160010/http://unispal.un.org/unispal.nsf/0080ef30efce525585256c38006eacae/181c72112f4d0e0685257ac500515c6c?OpenDocument|archivedate=10 December 2012}}&lt;/ref&gt; Palestinska uprava je[[Avtoritarnost|avtoritarni režim]], v katerem se ni volilo že več kot 15 let; kritizirajo ga zaradi zlorab [[Človekove pravice|človekovih pravic]], med drugim zatiranja novinarjev, borcev za človekove pravice in nasprotnikov njeni vladavini. &lt;ref&gt;Multiple sources:
&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==

=== Ustanovitev ===
[[Slika:Bill_Clinton,_Yitzhak_Rabin,_Yasser_Arafat_at_the_White_House_1993-09-13.jpg|sličica| [[Jicak Rabin]], [[Bill Clinton]] in [[Jaser Arafat]] na slovesnosti podpisa [[Sporazuma iz Osla|sporazuma v Oslu]] 13. septembra 1993.]]
Palestinsko upravo so ustanovili s sporazumom Gaza-Jeriho v skladu s [[Sporazuma iz Osla|sporazumi iz Osla]] iz leta 1993. Sporazum Gaza-Jeriho je bil podpisan 4. maja 1994 in je vseboval izraelski umik z območja Jeriha in delno z območja Gaze ter podrobno opisal ustanovitev palestinske uprave in palestinskih civilnih policijskih sil . &lt;ref name=&quot;Rudoren&quot;&gt;{{Navedi novice|title=The Palestinian Authority|url=http://topics.nytimes.com/topics/reference/timestopics/organizations/p/palestinian_authority/index.html|work=The New York Times|first=Jodi|last=Rudoren}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=http://www.cnn.com/2001/WORLD/meast/04/05/palestinian.explainer/index.html|title=The Palestinian government|publisher=CNN|date=5 April 2001|accessdate=26 November 2012}}&lt;/ref&gt;

PA se je predvidevala kot začasna organizacija za izvajanje omejene palestinske samouprave v palestinskih enklavah na [[Zahodni breg|Zahodnem bregu]] in [[Gaza|v Gazi]] za obdobje petih let, v katerem bi potekala pogajanja o končnem statusu. &lt;ref name=&quot;Ref_f&quot;&gt;Oslo Accords, Article I&lt;/ref&gt; &lt;ref name=&quot;Ref_g&quot;&gt;[[Oslo Accords]], Article V&lt;/ref&gt; &lt;ref name=&quot;Ref_h&quot;&gt;[[Gaza–Jericho Agreement]], Article XXIII, Section 3&lt;/ref&gt; Palestinski osrednji svet je v imenu Palestinskega nacionalnega sveta PLO ratificiral ta sporazum na sestanku v [[Tunis|Tunisu]] od 10. do 11. oktobra 1993, s čimer je PA postala odgovorna izvršnemu odboru PLO . &lt;ref name=&quot;icj_wall_palestine_written&quot;&gt;Pages 44–49 of the [http://www.icj-cij.org/docket/files/131/1555.pdf written statement submitted by Palestine] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090205004758/http://www.icj-cij.org/docket/files/131/1555.pdf|date=5 February 2009}}, 29 January 2004, in the International Court of Justice [http://www.icj-cij.org/docket/index.php?p1=3&amp;p2=2 Advisory Proceedings] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150906030830/http://www.icj-cij.org/docket/index.php?p1=3&amp;p2=2|date=6 September 2015}} on the [http://www.icj-cij.org/docket/index.php?p1=3&amp;p2=4&amp;code=mwp&amp;case=131&amp;k=5a Legal Consequences of the Construction of a Wall in the Occupied Palestinian Territory] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080430104232/http://www.icj-cij.org/docket/index.php?p1=3&amp;p2=4&amp;code=mwp&amp;case=131&amp;k=5a|date=30 April 2008}}, [http://www.icj-cij.org/docket/files/131/1497.pdf referred to the court] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090205005443/http://www.icj-cij.org/docket/files/131/1497.pdf|date=5 February 2009}} by U.N. General Assembly resolution A/RES/ES-10/14 (A/ES-10/L.16) adopted on 8 December 2003 at the 23rd Meeting of the Resumed Tenth Emergency Special Session.&lt;/ref&gt;

Upravne pristojnosti, dodeljene PA, so bile omejene na civilne zadeve in notranjo varnost ter niso vključevale zunanje varnosti ali zunanjih zadev &lt;ref name=&quot;Eurp521&quot;&gt;{{Harvardski navedek brez oklepajev|Eur|2003}}&lt;/ref&gt; Palestinci v diaspori in znotraj Izraela niso imeli volilne pravice na volitvah na položaje v palestinski upravi&lt;ref name=&quot;Rothsteinp63&quot;&gt;{{Harvardski navedek brez oklepajev|Rothstein|1999}}&lt;/ref&gt; PA je pravno ločena od [[Palestinska osvobodilna organizacija|Palestinske osvobodilne organizacije]] (PLO), ki še naprej uživa mednarodno priznanje kot edini legitimni predstavnik [[Palestinci|palestinskega ljudstva]], ki ga zastopa v Združenih narodih pod imenom &quot;Palestina&quot;. &lt;ref name=&quot;Brownp49&quot;&gt;{{Harvardski navedek brez oklepajev|Brown|2003}}&lt;/ref&gt; &lt;ref name=&quot;Watsonp62&quot;&gt;{{Harvardski navedek brez oklepajev|Watson|2000}}&lt;/ref&gt; 

Splošne volitve za prvo zakonodajno telo, Palestinski zakonodajni svet, so potekale 20. januarja 1996. &lt;ref name=&quot;icj_wall_palestine_written&quot;/&gt; Mandat organa je potekel 4. maja 1999, vendar volitve zaradi &quot;prisilnih razmer&quot; niso bile izvedene. &lt;ref name=&quot;icj_wall_palestine_written&quot; /&gt;

=== Druga intifada ===
Dne 7. julija 2004 je četverica bližnjevzhodnih posrednikov obvestila Ahmeda Kureija, predsednika vlade PA od leta 2003 do 2006, da so &quot;naveličani&quot; čakati na to, da Palestinci izvedejo obljubljene reforme: &quot;Če varnostne reforme ne bodo izvedene, ne bo (več) mednarodne podpore in financiranja s strani mednarodne skupnosti« &lt;ref name=&quot;Ref_i&quot;&gt;{{Citat|title=Mediators tell Palestinians to reform or lose aid|journal=China Daily|url=http://www2.chinadaily.com.cn/english/doc/2004-07/08/content_346590.htm|access-date=19 February 2006|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060210062747/http://www2.chinadaily.com.cn/english/doc/2004-07/08/content_346590.htm|archivedate=10 February 2006}}&lt;/ref&gt;

18. julija 2004 je ameriški predsednik [[George Walker Bush|George W. Bush]] izjavil, da zaradi nestabilnosti in nasilja v palestinski upravi ustanovitev palestinske države do konca leta 2005 ni verjetna. &lt;ref name=&quot;Ref_j&quot;&gt;{{Citat|title=Bataille pour le trésor de l'OLP|journal=Le Figaro|url=http://www.lefigaro.fr/|access-date=6 February 2005|archiveurl=https://web.archive.org/web/20041109092145/http://www.lefigaro.fr/|archivedate=9 November 2004}}&lt;/ref&gt;

Po Arafatovi smrti 11. novembra 2004 je Ravhi Fatuh, vodja palestinskega zakonodajnega sveta, postal vršilec dolžnosti predsednika palestinske uprave, kot je določeno v členu 54(2) temeljnega zakona uprave in palestinskem zakonu o volitvah.&lt;ref name=&quot;Ref_k&quot;&gt;{{Citat|title=The Basic Law|publisher=miftah.org|url=http://www.miftah.org/Display.cfm?DocId=790&amp;CategoryId=10|access-date=29 May 2006|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060619015653/http://www.miftah.org/Display.cfm?DocId=790&amp;CategoryId=10|archivedate=19 June 2006}}&lt;/ref&gt;  

19. aprila 2005 je ruski predsednik [[Vladimir Putin]] privolil v pomoč palestinskim oblastem in izjavil: »Podpiramo prizadevanja predsednika Abasa za reformo varnostnih služb in boj proti terorizmu [...] Če čakamo na to, da se bo predsednik Abas boril proti terorizma, tega ne more storiti s sredstvi, ki jih ima zdaj. [...] Palestinski upravi bomo dali tehnično pomoč z opremo in usposabljanjem osebja. Palestinski upravi bomo dali helikopterje in tudi komunikacijsko opremo.«  

Palestinska uprava sje postala odgovorna za civilno upravo na nekaterih podeželskih območjih, pa tudi za varnost v večjih mestih na [[Zahodni breg|Zahodnem bregu]] in v [[Gaza|Gazi]] . Čeprav se je petletno vmesno obdobje izteklo leta 1999, dogovor o končnem statusu še ni bil sklenjen, kljub poskusom kot so bili vrh v Camp Davidu leta 2000, vrh v Tabi in neuradni ženevski sporazumi .   

Avgusta 2005 je izraelski premier [[Ariel Šaron|Ariel Sharon]] začel z umikom z območja Gaze in prepustil popoln učinkovit notranji nadzor nad območjem palestinske uprave, ohranil pa je nadzor nad njegovimi mejami območja, tudi v zraku in na morju (razen meje z Egiptom). To je povečalo delež ozemlja v Gazi, ki ga nazivno upravlja PA, s 60 odstotkov na 100 odstotkov.

== Dosedanji razvoj ==
Palestinska uprava je odgovorna za varnostna vprašanja in javno upravo v urbanih območjih (tako imenovano ''območje A'') ter odgovorne za javno upravo na podeželju (tako imenovano ''območje B''). Izraelska vojska ima še naprej popoln nadzor na drugem velikem, a zelo redko poseljenem območju Zahodnega brega ( ''območje C''); na tem področju se nahajajo tudi [[izraelske naselbine]] . 

[[Sporazuma iz Osla|Sporazumi iz Osla]] ne vsebuje izrecnih zaključkov glede prihodnosti palestinske uprave;  šlo je za nenapisan dogovor, da naj bi palestinska upirava bila osnova za kasnejšo ustanovitev palestinske države.

Palestinska uprava uživa mednarodno priznanje kot predstavnik palestinskega ljudstva, vendar v omejenem smislu.  Ni subjekt mednarodnega prava in za razliko od PLO uprava ni imela statusa opazovalke v Združenih narodih . Šele z glasovanjem 29. novembra 2012 je država Palestina dobila status opazovalke. Avtonomna uprava se je nato odločila preimenovati v »državo Palestino«. Vendar pa novo ime ni povsod prisotno zaradi pomislekov, da se osebnih dokumentov ne bo priznavalo.  Februarja 2014 so se prvič pojavile težave z dokumenti »države Palestina«, ko so jih lastniki predložili pri vstopu v Izrael.&lt;ref&gt;[http://www.haaretz.com/news/diplomacy-defense/1.574065 Israel admits Gaza patients after dispute over 'Palestine' logo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150512205657/http://www.haaretz.com/news/diplomacy-defense/1.574065 |date=2015-05-12 }}, Ha-Aretz am 13. Februar 2014&lt;/ref&gt;

Uprava dobiva obsežne subvencije od Evropske unije  in ZDA ter odškodnine od Izraela.  Tradicionalno je glavni donator EU, Nemčija prispeva 20 odstotkov. V letu 2011 je bilo skupaj namenjenih 830 milijonov evrov.&lt;ref&gt;[http://www.auswaertiges-amt.de/DE/Aussenpolitik/RegionaleSchwerpunkte/NaherMittlererOsten/IsraelPalaestinensischeGebiete/ZukunftPalaestina/Uebersicht_node.html Auswärtiges Amt, Hilfe für Palästinensische Gebiete] 6. September 2012&lt;/ref&gt;

Uprava ima policijske enote s približno 40.000 do 80.000 zaposlenih, ki imajo oklepna vozila in avtomatsko orožje. Zunanje ministrstvo Nemčije tako od leta 2008 dalje podpira palestinsko civilno policijo  med drugim z novimi vozili za nujne primere.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.auswaertiges-amt.de/DE/Infoservice/Presse/Meldungen/2009/090528-PolizeihilfePalaestina.html?nn=341396|title=Auswärtiges Amt unterstützt palästinensische Zivilpolizei mit weiteren Polizeieinsatzfahrzeugen und Funkgeräten|publisher=Auswärtiges Amt|date=2009-05-28}}&lt;/ref&gt;

== Volitve ==
Od ustanovitve Palestinske uprave leta 1993 se je volilo le dvakrat. Vse druge načrtovane volitve so zaradi različnih razlogov preložili.

Leta 1996 so potekale volitve predsednika in legislativnih organov. Naslednje volitve so načrtovali za leto 2001, a do njih ni prišlo. Po smrti predsednika Jaserja Arafata je bil datum volitev postavljen na 9. januar 2005. Na teh predsedniških volitvah so Palestinci za novega predsednika palestinskih oblasti izvolili Mahmuda Abasa ..

10. maja 2004 je palestinska vlada prvič razpisala lokalne volitve. Lokalni župani trenutno niso izvoljeni, temveč so imenovani na centralni ravni. Avgusta 2004 naj bi bile volitve v Jerihu, nato pa še v nekaterih mestih na območju Gaze. Julija 2004 so tudi te volitve preložili.

Parlamentarne volitve so poleti 2005 razpisali za 25. januar 2006. Po začetni negotovosti glede tega, ali se bodo Palestinci v arabskem vzhodnem delu Jeruzalema (ki ga Izrael šteje za priključeno, ne okupirano ozemlje) lahko udeležili teh volitev, je Mahmud Abas zagrozil, da bo volitve v celoti odpovedal. Po pritisku ameriške vlade pa se je izraelska vlada 15. januarja 2006, deset dni pred predvidenim datumom volitev, strinjala in volivcem v vzhodnem Jeruzalemu dovolila glasovati na nekaterih poštah..

'''Rezultati volitev 25. januarja 2006'''

* [[Hamas]] : 74 sedežev
* [[Fatah]] : 45 sedežev
* [[Ljudska fronta za osvoboditev Palestine]] : 3 sedeži
* Neodvisna palestinska stranka ( [[Palästinische Nationale Initiative|PNI]] in neodvisni): 2 sedeža
* Tretji način : 2 sedeža
* Badeel (volilna platforma, ki jo sestavljajo DFLP, [[Palästinensische Volkspartei|PPP]] in [[Palästinensische Demokratische Union|FIDA]]): 2 sedeža
* Neodvisni kandidati: 4 mesta

Po volitvah, ki so islamističnemu Hamasu zagotovile večino, je konec leta 2006 prišlo do silovitih spopadov med sprtima stranema, ki so povzročili notranjo palestinsko državljansko vojno . Hamas je nato v bitki za Gazo junija 2007 prevzel izključni nadzor nad [[Gaza|območjem]] Gaze, v zameno za kar so bili njegovi podporniki na [[Zahodni breg|Zahodnem bregu]] razoroženi in odstavljeni s političnih funkcij. Hamasova vlada okoli Ismaila Haniyye je od takrat mednarodno izolirana in je ne podpira večina vlad (Izrael, ZDA, Velika Britanija, Francija, Nemčija, Egipt, Saudska Arabija) zaradi svoje brezkompromisne drže do Izraela, ki ga podpira tudi s terorističnimi napadi. sprejeto. Izrael in Egipt sta vojaško zaprla območje Gaze. Kritiki zahodne politike se pritožujejo, da ta ne spoštuje rezultatov volitev. Od takrat so bili izvedeni številni poskusi posredovanja med obema rivalskima skupinama, a so bili vedno neuspešni..

== Notranja struktura ==
Uprava je bila zgodovinsko tesno povezana z PLO, s katero se je Izrael pogajal za sporazume iz Osla. Zato je palestinsko upravo dolgo vodil Jaser Arafat, izvršna veja pa je bila zapolnjena iz vrst PLO, predvsem s pripadniki organizacije [[Fatah|Tanzim]], vojaške veje PLO iz časov [[Intifada|prve intifade]] ..

Na začetku je šlo za predsedniški sistem vladanja, predsednik je neposredno vodil vlado. Leta 2003 je zaradi mednarodnega pritiska Arafat imenoval [[Mahmud Abas|Mahmuda Abasa]] (tudi ''Abu Mazen'') za &quot;premiera&quot; palestinske avtonomne uprave, ker sta Izrael in ZDA zavračala neposredna pogajanja z Arafatom zaradi njegovih stikov s terorizmom. Po Arafatovi smrti in po imenovanju Ismaila Hanije iz Hamasa na položaj (2006) so iste države položaj ponovno razglasile za nepomembnega. Od takrat so pogajanja potekala samo še s predsednikom. Ismaila Hanija in njegove ministre v Gazi je predsednik junija 2007 odstavil in za novega premierja postavil Salama Fajada . Od takrat obstaja v Gazi de facto druga vlada, ki ni mednarodno priznana.

Za Arafatov slog vladanja je bilo značilno njegovo razumevanje demokracije, ki ni ustrezalo zahodnim standardom, korupcija v administraciji, &lt;ref&gt;[http://www.spiegel.de/politik/ausland/0,1518,313893,00.html ''Palästina. '']&lt;/ref&gt; delitev moči med družinske člane &lt;ref&gt;[https://web.archive.org/web/20140427033205/http://www.wz-newsline.de/home/politik/nahost-die-einflussreichen-gaza-clans-1.235829 ''Nahost: Die einflussreichen Gaza-Clans''], [[Westdeutsche Zeitung]], 3. August 2008&lt;/ref&gt; in nepregledna množica vladnih organizacij z nejasnimi odgovornostmi. Arafat je prek različnih mehanizmov nadzoroval približno osem različnih varnostnih organizacij, ministrstvo za izobraževanje pa je vodilo več kot 20 vodilnih delavcev. Po volitvah leta 1996, na katerih je zmagal z veliko večino, je Arafat vse nadaljnje volitve preložil za nedoločen čas. V tem je bil njegov slog vodenja podoben diktaturam na Bližnjem vzhodu, po geslu »En človek, en glas, enkrat samo«. Šele po njegovi smrti so bile leta 2005 predsedniške volitve, na katerih je bil izvoljen Mahmud Abas, januarja 2006 pa so sledile parlamentarne volitve, ki so prinesle večino islamističnemu Hamasu..

== Kritika ==

=== PA v razsulu ===
Uvedba avtonomije je Izraelu olajšala upravljanje in predvsem financiranje zasedenih ozemelj, čeprav mednarodnopravna okupacija še vedno obstaja. Finančno breme, ki ga je moral prej v celoti nositi Izrael, je v veliki meri prešlo na mednarodno skupnost. Tudi projekti v območju C, ki je pod polno izraelsko upravo, prejemajo mednarodno podporo. &lt;ref&gt;[http://www.haaretz.com/print-edition/features/u-s-taxpayers-are-paying-for-israel-s-west-bank-occupation-1.324941 Ha-Aretz: ''USAID asphaltiert 63&amp;nbsp;km Straße in der Westbank''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170825034124/http://www.haaretz.com/print-edition/features/u-s-taxpayers-are-paying-for-israel-s-west-bank-occupation-1.324941 |date=2017-08-25 }}, 16. November 2010&lt;/ref&gt; Kritiki trdijo, da je ta &quot;okupacijska svetloba&quot; (tako imenovani nekateri komentatorji) bolj koristna za Izrael, zato bi se ta vmesni korak k neodvisnosti ohranil ad infinitum. Bilo je več pozivov in razmišljanj o razpustitvi avtonomne oblasti, da bi Izrael postavili pod (finančni) pritisk. Razpustitev oblasti bi trajno končala mirovni proces in oživila obveznost Izraela, da prevzame polno odgovornost (upravljanje in financiranje) za palestinska ozemlja. Ker bi trenutni podporniki prenehali zagotavljati finančno pomoč zaradi pomanjkanja prejemnikov, bi moral stroške nenadoma spet nositi Izrael. Seveda bi imela takšna poteza resne posledice tudi za palestinske uradnike. Marca 2012 je samo pritisk ZDA lahko Abasu preprečil izdajo načrtovanega ultimata z ustrezno grožnjo. Takšna možnost je bila napovedana tudi po tem, ko so pogajaXXX.ja aprila 2014 zastala..

Tudi na strani EU je bilo slišati vse več dvomov o nadaljnjem financiranju avtonomne oblasti, ko ni napredka v mirovnem procesu. Zato tudi v Bruslju razmišljajo o ustavitvi finančne pomoči, saj vedo, da bo potem oblast propadla in bo moral upravljanje spet prevzeti Izrael. &lt;ref&gt;[http://www.haaretz.com/news/diplomacy-defense/.premium-1.561593 EU to reconsider Palestinian aid if peace talks with Israel fail], Ha-Aretz am 4. Dezember 2013&lt;/ref&gt;

Palestinska študija, objavljena leta 2014, kaže, da je nadaljnji obstoj oblasti bolj v interesu Izraela kot v interesu prebivalstva. Palestincem 20 let avtonomije ni prineslo niti neodvisnosti niti delujoče uprave, zato bi morebitni daljši zastoj v pogajanjih lahko pomenil konec oblasti. V primeru razpustitve ali strmoglavljenja obstaja bojazen, da se bo sesul javni red, zdravstveni sistem in velika revščina. Zato bosta Izrael in mednarodna skupnost poskušala za vsako ceno preprečiti tak scenarij. Anketiranih je bilo 180 Palestincev iz različnih območij in 12 Izraelcev iz političnega sektorja..&lt;ref&gt;[http://www.haaretz.com/news/diplomacy-defense/.premium-1.581082 The Palestinian Authority is on the brink of collapse, study says], Amira Hass, Ha-Aretz am 21. März 2014&lt;/ref&gt;

=== Plače za teroriste ===
Od druge intifade palestinske oblasti vplačujejo denar v »Sklad mučenikov«, ki ga je ustanovila PLO. &lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=Eli Lake|url=https://www.bloomberg.com/opinion/articles/2016-07-01/the-palestinian-incentive-program-for-killing-jews|titel=The Palestinian Incentive Program for Killing Jews|werk=Bloomberg.com|hrsg=|datum=2016-07-01|zugriff=2020-02-06|sprache=en}}&lt;/ref&gt; Ta sklad izplačuje denar palestinskim kriminalcem, zaprtim v Izraelu, pa tudi družinam Palestincev, katerih smrti veljajo za politično motivirane. Slednja kategorija vključuje sorodnike samomorilskih napadalcev, pa tudi ubitih, ranjenih ali zaprtih demonstrantov in mimoidočih. &lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Internetquelle|autor=Glenn Kessler|url=https://www.washingtonpost.com/news/fact-checker/wp/2018/03/14/does-the-palestinian-authority-pay-350-million-a-year-to-terrorists-and-their-families/|titel=Does the Palestinian Authority pay $350 million a year to ‘terrorists and their families’?|werk=|hrsg=Washington Post|datum=|zugriff=2018-03-14|sprache=en}}&lt;/ref&gt; Palestinski uradniki trdijo, da so plačila namenjena nadomestilu za nepošteno sojenje, saj vojska večkrat ustreli osumljence terorizma v nasprotju z domnevo nedolžnosti, pripornike pa prisili k lažnim priznanjem. &lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Vsakdo, ki je na primer v zaporu od pet do deset let, prejme 800 evrov na mesec.&amp;nbsp;Evrov – to je več, kot zasluži policist avtonomne oblasti. Po mnenju Svetovne banke ne gre za upravičeno obliko socialne pomoči, temveč za nekakšno cenjenje terorizma. &lt;ref&gt;Tormod Strand im Interview mit der israelischen Zeitung Maariv. in ''Israel Heute'' Mai 2013, S. 7&lt;/ref&gt; Vsak mesec se približno 3,5 milijona evrov nakaže palestinskim zapornikom in še 5 milijonov evrov družinam samomorilskih napadalcev. &lt;ref&gt;[http://www.israelheute.com/Nachrichten/Artikel/tabid/179/nid/24858/Default.aspx Palästinensische Terroristen kriegen Rekordlöhne] Online-Artikel Israel Heute vom 5. September 2012&lt;/ref&gt; To prakso kritizira tudi mednarodno, na primer svetovalec ameriškega predsednika [[Jared Kushner]] na srečanju z Mahmudom Abasom avgusta 2017. .XXX.

Večkrat so bili razmisleki in pobude, da bi preprečili ta plačila ali odšteli denar od transfernih plačil. &lt;ref&gt;[http://www.haaretz.com/news/diplomacy-defense/.premium-1.630539 Israeli national security adviser: PA could collapse if Israel withholds tax funds], Ha-Aretz am 8. Dezember 2014&lt;/ref&gt; Od februarja 2019 je Izrael zadržal 42 milijonov šekelov na mesec od davkov in carin, pobranih za palestinske oblasti. To ustreza znesku, ki ga je PA leta 2018 plačala palestinskim zapornikom v izraelskih zaporih in njihovim družinam. Namesto tega Izrael denar vplačuje v sklad za podporo žrtvam terorizma. &lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=|url=https://www.israelnetz.com/politik-wirtschaft/sicherheit/2019/02/18/israel-behaelt-palaestinensische-gelder-zur-terrorfinanzierung-ein/|titel=Israel behält palästinensische Gelder zur Terrorfinanzierung ein|werk=[[Israelnetz]].de|datum=2019-02-18|zugriff=2019-03-15}}&lt;/ref&gt; Med februarjem in septembrom 2019 je PA popolnoma zavrnila sprejem davčnih in carinskih prihodkov ter vsak mesec vrnila celoten znesek. &lt;ref&gt;[https://www.jpost.com/Middle-East/PA-We-returned-tax-revenues-to-Israel-581933 PA: We returned tax revenues to Israel], Jerusalem Post am 28. Februar 2019&lt;/ref&gt; Ker pa je ta objava 65 % proračuna, je to povzročilo finančno krizo. Od takrat so javni uslužbenci, ki so zaslužili več kot 2000 ILS, prejeli le polovico svojih plač. &lt;ref&gt;[https://www.apnews.com/1aae16799afe49309acf5f03e59d2961 UN: Palestinian Authority faces risk of financial collapse], AP am 10. März 2019&lt;/ref&gt; Ker nikogar ni zanimal razpad oblasti, sta Jordanija in EU poskušali posredovati. [[Johannes Hahn]] je v imenu EU predlagal, da bi bila plačila zapornikom neodvisna od vrste kaznivega dejanja in tako postala zgolj socialna pomoč, kar je bilo zavrnjeno. &lt;ref&gt;[https://www.jpost.com/Arab-Israeli-Conflict/EU-official-proposes-Palestinian-terrorism-payments-on-needs-basis-588326 EU official proposes Palestinian terrorism payments on needs basis], Jerusalem Post am 30. April 2019&lt;/ref&gt; 4. oktobra 2019 je tiskovni predstavnik avtonomne oblasti izjavil, da bo denar od davkov in carin ponovno sprejet..&lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=|url=https://www.israelnetz.com/politik-wirtschaft/politik/2019/10/07/autonomiebehoerde-nimmt-wieder-steuergelder-an/|titel=Autonomiebehörde nimmt wieder Steuergelder an|werk=Israelnetz.de|datum=2019-10-07|zugriff=2019-10-17}}&lt;/ref&gt;

=== Šolske knjige ===
Februarja 2002 je izobraževalna komisija  Kneseta pozvala voditelje demokratičnih držav, naj zadržijo pomoč za financiranje palestinskega izobraževanja, dokler palestinske oblasti ne odstranijo protijudovskih in protiizraelskih odlomkov iz njihovih šolskih učbenikov. Te knjige in palestinski izobraževalni sistem bi spodbujali sovraštvo namesto miru ali strpnosti in ne bi priznavali države Izrael.. &lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=http://nlarchiv.israel.de/old/index2.htm|titel=Knesset: Konec financiranja sovražnih tekstov PA|werk=[[Poslaništvo Izraela v Berlinu]]|datum=2002-02-12|zugriff=2019-08-09}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=|url=https://www.tagesspiegel.de/wissen/nahostkonflikt-wie-israel-in-palaestinensischen-schulbuechern-dargestellt-wird/19993118.html|titel=Kako šolske knjige predstavljajo Izrael|werk=|hrsg=Der Tagesspiegel|datum=2017-06-28|zugriff=2020-04-03|sprache=de}}&lt;/ref&gt; 

Leta 2018 je PA prvič po letu 2000 revidirala svoje šolske učne načrte. V šolskih učbenikih še naprej prevladujeta sovraštvo do Izraela in spodbujanje k nasilju. V nekaterih primerih je mogoče celo zaznati radikalizacijo. Poleg tega se ignorira [[holokavst]] in poveličujejo se palestinski teroristični napadi, kot so [[Teroristični napad v Münchnu 1972|olimpijski napad v Münchnu]] in ugrabitve letal . Antisemit in vojni zločinec veliki [[mufti]] Mohammed Amin al-Husseini je prikazan pozitivno. To izhaja iz študije [[Nevladna organizacija|nevladne organizacije]] ''Institute for Monitoring Peace and Cultural Tolerance in School Education (IMPACT-SE)'' iz Jeruzalema..&lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=|url=https://www.israelnetz.com/gesellschaft-kultur/wissenschaft/2018/12/17/auch-neue-palaestinensische-schulbuecher-hetzen-gegen-israel/|titel=Tudi noje šolske knjige hujskajo proti Izraelu|werk=[[Israelnetz]].de|datum=2018-12-17|zugriff=2019-01-07}}&lt;/ref&gt;

Leta 2019 je študija IMPACT-SE, ki redno analizira palestinske učne načrte, ugotovila, da so bili učni načrti, uporabljeni za šolsko leto 2018/19, bojeviti in polni ekstremističnih nacionalističnih pogledov. Obseg ekstremizma celo presega lanske učne načrte. Evropska unija, največja mednarodna donatorka palestinskih oblasti, je obljubila, da bo naročila študijo, da bi ugotovila, koliko pozivov k sovraštvu in nasilju je v palestinskem učnem načrtu..&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.euronews.com/2019/05/22/eu-funds-study-into-palestinian-school-textbooks-after-claims-of-radical-themes|titel=EU to study Palestinian school books after claims of 'radical' themes|datum=2019-05-22|zugriff=2019-09-04|sprache=en}}&lt;/ref&gt;

29. avgusta 2019 je Odbor ZN za odpravo rasne diskriminacije (CERD) objavil končne pripombe na poročilo palestinskih oblasti. V njem je odbor ZN med drugim kritiziral &quot;obstoj sovražnega govora v nekaterih medijih, zlasti tistih Hamasa, v družbenih omrežjih, v izjavah uradnikov, v šolskih programih in učbenikih.&quot; Zlasti sovražni govor proti Izraelcem bi lahko spodbujal nasilje in spodbujal antisemitizem. Države pogodbenice CERD morajo predložiti redna poročila, ki jih nato pregleda odbor ZN..&lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=|url=https://www.israelnetz.com/politik-wirtschaft/politik/palaestinenser-sollen-hetze-stoppen/|titel=Palästinenser sollen Hetze stoppen|werk=Israelnetz.de|datum=2019-09-02|zugriff=2019-09-08}}&lt;/ref&gt;

Leta 2019 so palestinske oblasti predstavile posodobljene učbenike palestinske zgodovine. Iz novih knjig so izbrisana zgodovinska dejstva. Torej obstajajo le sklicevanja na [[Sporazuma iz Osla|sporazume iz Osla]] . Vmesni sporazumi, kot so sporazum Gaza-Jericho (1994), sporazum Wye (1998), časovni načrt (2003) ali rezultati konference v Annapolisu (2007), niso več omenjeni. Poleg tega sta bili v celoti črtani dve poglavji o mirovnih načrtih in pobudah. Sporazumi iz Osla so ocenjeni manj podrobno in bolj negativno. Nekajkrat, ko je omenjena država Izrael, je ime v oklepaju. To je še posebej pogosto med organizacijami, kot sta Hamas ali Islamski džihad, in je namenjeno temu, da pokaže, da Izrael vidijo kot nelegitimnega. V starih knjigah se je ime pojavilo brez oklepaja. Poleg tega v posodobljenih učbenikih ni več nobenega sklicevanja na zgodovinsko prisotnost Judov v Izraelu. &lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=|url=https://www.israelnetz.com/gesellschaft-kultur/gesellschaft/2019/10/07/abkommen-mit-israel-bis-auf-oslo-abkommen-nicht-erwaehnt/|titel=Abkommen mit Israel bis auf Oslo-Abkommen nicht erwähnt|werk=[[Israelnetz]].de|datum=2019-10-07|archiv-url=https://web.archive.org/web/20191007175627/https://www.israelnetz.com/gesellschaft-kultur/gesellschaft/2019/10/07/abkommen-mit-israel-bis-auf-oslo-abkommen-nicht-erwaehnt/|archiv-datum=2019-10-07|zugriff=2019-10-17}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20191007175627/https://www.israelnetz.com/gesellschaft-kultur/gesellschaft/2019/10/07/abkommen-mit-israel-bis-auf-oslo-abkommen-nicht-erwaehnt/ |date=2019-10-07 }}&lt;/ref&gt; [[Evropski parlament]] je 14. maja 2020 obsodil nasilno gradivo in sovražni govor v palestinskih šolskih učbenikih..&lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=|url=https://www.israelnetz.com/politik-wirtschaft/politik/2020/05/15/eu-parlament-verurteilt-palaestinensische-schulbuecher/|titel=EU-Parlament verurteilt palästinensische Schulbücher|werk=Israelnetz|hrsg=|datum=2020-05-15|zugriff=2020-06-16|sprache=de}}&lt;/ref&gt;

=== Demokratična legitimnost ne obstaja ===
Po neuspelih pogovorih med Fatahom in Hamasom je tedanji premier Salam Fajad marca 2009 predstavil vlado, v kateri je spet prevladoval Fatah. Predsedniku palestinskih oblasti Mahmudu Abasu se je mandat iztekel že 9. januarja 2009, a so mu zaradi spremenjene razlage volilne zakonodaje podaljšali za eno leto, da bi lahko organizirali volitve. Te volitve so bile pozneje preložene za nedoločen čas. Od takrat je Abas vladal brez demokratične legitimnosti, ki se je končala, ko se je 9. januarja 2009 iztekel njegov štiriletni mandat..&lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=|url=https://www.israelnetz.com/kommentar-analyse/2019/01/09/ein-unruehmliches-jubilaeum/|titel=Ein unrühmliches Jubiläum|werk=[[Israelnetz]].de|datum=2019-01-09|zugriff=2019-01-19}}&lt;/ref&gt;

=== Korupcija ===
Francoski protest [[Gibanje rumenih jopičev|rumenih jopičev]] so Palestinci pprevzeli kot vzor za protest z modrih kirurških rokavic, ko od decembra 2018 dalje protestirajo proti korupciji v PA. ''Protesti modrih rokavic'' so uperjeni proti novo uvedenemu organu za socialno skrbstvo, ki se financira iz palestinskih davkov. Zaradi razširjene korupcije v PA se protestniki bojijo, da bi vlada lahko uporabila davkoplačevalski denar za polnjenje lastnih žepov pod pretvezo finančne krize. &lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=|url=https://www.israelnetz.com/politik-wirtschaft/politik/2019/01/09/blaue-handschuhe-protest-gegen-pa-behoerde/|titel=„Blaue Handschuhe“-Protest gegen PA-Behörde|werk=Israelnetz.de|datum=2019-01-09|zugriff=2019-01-19}}&lt;/ref&gt;

=== Ravnanje s homoseksualnostjo ===
V avtonomnih območjih je homoseksualnost kazniva po britanski mandatni zakonodaji, ki še vedno velja. &lt;ref&gt;[[Gesetze zur Homosexualität|Weltweite Gesetze zur Homosexualität]]&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;globalgayz.com: [http://www.globalgayz.com/middle-east/palestine/ ''Palestine – Gay Travel and Culture'']&lt;/ref&gt; V kolikšni meri to povzroči konkretno državno preganjanje, ni znano; oblasti in politične skupine to vprašanje ponavadi ignorirajo. Vendar pa obstajajo poročila o napadih, mučenju in umorih s strani policije in odredov smrti. &lt;ref&gt;[http://agudah.israel-live.de/news/fluechtling.htm agudah.israel-live.de]: Flüchtlingsstatus. &lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.berliner-zeitung.de/archiv/wer-palaestinenser-ist-und-schwul--geraet-schnell-in-den-verdacht--auf-den-strich-zu-gehen-und-fuer-israel-zu-spitzeln--manchmal-werfen-sie-steine-nach-mir-,10810590,10747456.html |title=„Če si Palestinec in gej, te bodo hitro osumili, da se prostituiraš in vohuniš za Izrael: ‚Včasih mečejo kamenje za menoj‘“, Berliner Zeitung vom 8. Oktober 2010 |accessdate=2023-11-21 |archive-date=2015-09-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150924145845/http://www.berliner-zeitung.de/archiv/wer-palaestinenser-ist-und-schwul--geraet-schnell-in-den-verdacht--auf-den-strich-zu-gehen-und-fuer-israel-zu-spitzeln--manchmal-werfen-sie-steine-nach-mir-,10810590,10747456.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;[http://www.haaretz.com/print-edition/news/court-palestinian-persecuted-for-homosexuality-can-stay-in-israel-1.261101 haaretz.com] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100529072055/http://www.haaretz.com/print-edition/news/court-palestinian-persecuted-for-homosexuality-can-stay-in-israel-1.261101 |date=2010-05-29 }}: izraelsko sodišče odloča: zaradi zasledovanja v dvoji domovini ima Palestinec pravico do azila v Izraelu&lt;/ref&gt;

=== Varnostne sile kršijo človekove pravice ===
Potem ko so palestinske varnostne sile povečale uporabo sile proti kritikom oblasti, je 1. julija 2021,visoka komisarka Združenih narodov za človekove pravice Michelle Bachelet zahtevala, da PA zagotovi varnost demonstrantov, ki protestirajo proti njej. Povod za proteste je bila smrt kritika Nisarja Banata, ki je umrl med aretacijo 24. junija 2021. &lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.israelnetz.com/politik-wirtschaft/politik/2021/07/02/un-kommissarin-palaestinensische-sicherheitskraefte-muessen-menschenrechte-achten/|titel=UN-Kommissarin: Palästinensische Sicherheitskräfte müssen Menschenrechte achten|hrsg=Israelnetz|datum=2021-07-02|zugriff=2021-10-13|sprache=de}}&lt;/ref&gt;

== Glej tudi ==

* [[Država Palestina]]
* [[Intifada]]
* [[Arabsko-izraelski konflikt|konflikt na Bližnjem vzhodu]]
* [[Palestinski zakonodajni svet]]

== Sklici ==
&lt;references /&gt;
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Palestina]]
[[Kategorija:Izraelsko-palestinski konflikt]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1993]]</text>
      <sha1>pftp9ni6z0urjvo33lor2u8efzlmpe2</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Franc Props</title>
    <ns>0</ns>
    <id>552393</id>
    <revision>
      <id>6687395</id>
      <parentid>6479361</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T18:40:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <comment>konec ministrovanja; slog</comment>
      <origin>6687395</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5185" sha1="9zpv6a2l0e6qwpdghrwy0iya230erg8" xml:space="preserve">{{Infopolje Funkcionar
|name         = Franc Props
|organization =
|term_start1  = 7. december 2023
|term_end1    = 4. junij 2026
|premier1     = [[Robert Golob]]
|predecessor1 = [[Sanja Ajanović Hovnik]]
|successor1   = &lt;!-- [[Franci Matoz]] kot minister za notranje zadeve in javno upravo --&gt;
|order1       = [[Minister za javno upravo Republike Slovenije]]
|term_start2  = 13. maj 2022
|term_end2    = 7. december 2023
|predecessor2 =
|successor2   =
|order2       = [[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanec v Državnem zboru&lt;br&gt;Republike Slovenije]]
|children     =
|spouse       =
|party        = [[Gibanje Svoboda]] (2022– )
|image        = Novinarska konferenca - 18. 1. 2024 - 53471649 (izrez).jpg
|occupation   = &lt;!--WD--&gt;
|nationality  = &lt;!--WD--&gt;
}}
'''Franc Props''', [[Seznam slovenskih politikov|slovenski politik]] in [[ekonomist]], * [[7. marec]] [[1963]], [[Ljubljana]].

Od leta 2022 do 2023 je bil poslanec v Državnem zboru Republike Slovenije. Od leta 2023 do 2026 je bil [[Minister za javno upravo Republike Slovenije|minister za javno upravo]].

== Izobrazba ==
Po končani Gradbeni tehniški šoli v Ljubljani se je zaposlil in ob delu nadaljeval študij na [[Ekonomska fakulteta v Ljubljani|Ekonomski fakulteti v Ljubljani]], kjer je diplomiral leta 2006. Leta 2008 je na isti fakulteti še magistriral iz poslovodenja in organizacije, z nalogo ''Uresničevanje učeče se organizacije''.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=mag. Franc Props|url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/pp/izbranP/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3I2CTA0CXYycfIMNjA2CzQz0w_EpMHEy0I8iRr8BDuBIpH48CqLwG1-QGxoa6qioCAD4662g/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?idOsebe=P403|website=dz-rs.si|accessdate=2023-11-29|language=sl|archive-date=2023-12-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20231201143522/https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/pp/izbranP/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3I2CTA0CXYycfIMNjA2CzQz0w_EpMHEy0I8iRr8BDuBIpH48CqLwG1-QGxoa6qioCAD4662g/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?idOsebe=P403|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Uresničevanje učeče se organizacije : magistrsko delo
|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/17793766|website=plus.cobiss.net|accessdate=2023-11-29|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Kariera ==
Med 1991 in 2010 je Props delal v podjetju za upravljanje lastnine SPL d.d. v Ljubljani, kjer je bil od 1993 tudi direktor tehničnega sektorja. Leta 2010 je bil nato zaposlen v kabinetu takratnega ministra za okolje in prostor, leta 2011 pa se je vrnil v SPL, kjer je bil nato vse do leta 2019 generalni direktor. Od leta 2020 do 2022 je delal kot načelnik Upravne enote Litija.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=mag. Franc Props|url=https://gibanjesvoboda.si/poslanec/mag-franc-props/|website=gibanjesvoboda.si|accessdate=2023-11-29|language=sl|archive-date=2023-12-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20231201143521/https://gibanjesvoboda.si/poslanec/mag-franc-props/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

=== Politika ===
Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah 2022]] je bil na listi [[Gibanje Svoboda|Gibanja Svoboda]] izvoljen za poslanca v Državnem zboru Republike Slovenije. V matičnem volilnem okraju Litija je prejel 4.520 oz. 35,46 % glasov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Gibanje Svoboda - 6. volilna enota - Novo mesto|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/dz2022/#/rezultati|website=dvk-rs.si|accessdate=2023-11-29|language=sl}}&lt;/ref&gt;

1. decembra 2023 ga je predsednik vlade [[Robert Golob]] po odstopu [[Sanja Ajanović Hovnik|Sanje Ajanović Hovnik]] predlagal za novega [[Minister za javno upravo Republike Slovenije|ministra za javno upravo]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kandidati za ministre naj bi bili Vojko Adamič, Franc Props in Jure Leben ali Jože Novak|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidati-za-ministre-naj-bi-bili-vojko-adamic-franc-props-in-jure-leben-ali-joze-novak/689968|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-11-29|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Golob za ministra predlagal Franca Propsa in Jožeta Novaka, kandidata za kmetijskega ministra pa ne|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-za-ministra-predlagal-franca-propsa-in-jozeta-novaka-kandidata-za-kmetijskega-ministra-pa-ne/690191|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-12-01|language=sl}}&lt;/ref&gt; Minister je dobil podporo na matičnem odboru, 7. decembra pa prisegel v Državnem zboru.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=DZ potrdil Novaka za ministra za naravne vire in prostor ter Propsa za ministra za javno upravo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-potrdil-novaka-za-ministra-za-naravne-vire-in-prostor-ter-propsa-za-ministra-za-javno-upravo/690792|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-12-07|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Glej tudi ==
* [[Poslanska skupina Gibanja Svoboda]]

== Sklici ==
{{sklici}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Props, Franc}}
[[Kategorija:Slovenski politiki]]
[[Kategorija:Slovenski ekonomisti]]
[[Kategorija:Diplomiranci Ekonomske fakultete v Ljubljani]]
[[Kategorija:Magistrirali na Ekonomski fakulteti v Ljubljani]]
[[Kategorija:Ministri za javno upravo Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Poslanci 9. državnega zbora Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Člani Gibanja Svoboda]]</text>
      <sha1>9zpv6a2l0e6qwpdghrwy0iya230erg8</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687675</id>
      <parentid>6687395</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T09:21:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pv21</username>
        <id>142817</id>
      </contributor>
      <comment>konec mandata</comment>
      <origin>6687675</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5342" sha1="s4pp0qdcefqmj8i3qsgm1mm5y5tdlu1" xml:space="preserve">{{Infopolje Funkcionar
|name         = Franc Props
|organization =
|term_start1  = 7. december 2023
|term_end1    = 4. junij 2026
|premier1     = [[Robert Golob]]
|predecessor1 = [[Sanja Ajanović Hovnik]]
|successor1   = [[Franci Matoz]]
|order1       = [[Minister za javno upravo Republike Slovenije|Minister za javno upravo&lt;br&gt;Republike Slovenije]]
|term_start2  = 13. maj 2022
|term_end2    = 7. december 2023
|predecessor2 =
|successor2   =
|order2       = [[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanec v Državnem zboru&lt;br&gt;Republike Slovenije]]
|children     =
|spouse       =
|party        = [[Gibanje Svoboda]] (2022– )
|image        = Novinarska konferenca - 18. 1. 2024 - 53471649 (izrez).jpg
|occupation   = &lt;!--WD--&gt;
|nationality  = &lt;!--WD--&gt;
}}
'''Franc Props''', [[Seznam slovenskih politikov|slovenski politik]] in [[ekonomist]], * [[7. marec]] [[1963]], [[Ljubljana]].

Od leta 2022 do 2023 je bil poslanec v Državnem zboru Republike Slovenije. Od leta 2023 do 2026 je bil [[Minister za javno upravo Republike Slovenije|minister za javno upravo]].

== Izobrazba ==
Po končani Gradbeni tehniški šoli v Ljubljani se je zaposlil in ob delu nadaljeval študij na [[Ekonomska fakulteta v Ljubljani|Ekonomski fakulteti v Ljubljani]], kjer je diplomiral leta 2006. Leta 2008 je na isti fakulteti še magistriral iz poslovodenja in organizacije, z nalogo ''Uresničevanje učeče se organizacije''.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=mag. Franc Props|url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/pp/izbranP/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3I2CTA0CXYycfIMNjA2CzQz0w_EpMHEy0I8iRr8BDuBIpH48CqLwG1-QGxoa6qioCAD4662g/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?idOsebe=P403|website=dz-rs.si|accessdate=2023-11-29|language=sl|archive-date=2023-12-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20231201143522/https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/pp/izbranP/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3I2CTA0CXYycfIMNjA2CzQz0w_EpMHEy0I8iRr8BDuBIpH48CqLwG1-QGxoa6qioCAD4662g/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?idOsebe=P403|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Uresničevanje učeče se organizacije : magistrsko delo
|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/17793766|website=plus.cobiss.net|accessdate=2023-11-29|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Kariera ==
Med 1991 in 2010 je Props delal v podjetju za upravljanje lastnine SPL d.d. v Ljubljani, kjer je bil od 1993 tudi direktor tehničnega sektorja. Leta 2010 je bil nato zaposlen v kabinetu takratnega ministra za okolje in prostor, leta 2011 pa se je vrnil v SPL, kjer je bil nato vse do leta 2019 generalni direktor. Od leta 2020 do 2022 je delal kot načelnik Upravne enote Litija.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=mag. Franc Props|url=https://gibanjesvoboda.si/poslanec/mag-franc-props/|website=gibanjesvoboda.si|accessdate=2023-11-29|language=sl|archive-date=2023-12-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20231201143521/https://gibanjesvoboda.si/poslanec/mag-franc-props/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

=== Politika ===
Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah 2022]] je bil na listi [[Gibanje Svoboda|Gibanja Svoboda]] izvoljen za poslanca v Državnem zboru Republike Slovenije. V matičnem volilnem okraju Litija je prejel 4.520 oz. 35,46 % glasov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Gibanje Svoboda - 6. volilna enota - Novo mesto|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/dz2022/#/rezultati|website=dvk-rs.si|accessdate=2023-11-29|language=sl}}&lt;/ref&gt;

1. decembra 2023 ga je predsednik vlade [[Robert Golob]] po odstopu [[Sanja Ajanović Hovnik|Sanje Ajanović Hovnik]] predlagal za novega [[Minister za javno upravo Republike Slovenije|ministra za javno upravo]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kandidati za ministre naj bi bili Vojko Adamič, Franc Props in Jure Leben ali Jože Novak|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidati-za-ministre-naj-bi-bili-vojko-adamic-franc-props-in-jure-leben-ali-joze-novak/689968|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-11-29|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Golob za ministra predlagal Franca Propsa in Jožeta Novaka, kandidata za kmetijskega ministra pa ne|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-za-ministra-predlagal-franca-propsa-in-jozeta-novaka-kandidata-za-kmetijskega-ministra-pa-ne/690191|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-12-01|language=sl}}&lt;/ref&gt; Minister je dobil podporo na matičnem odboru, 7. decembra pa prisegel v Državnem zboru.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=DZ potrdil Novaka za ministra za naravne vire in prostor ter Propsa za ministra za javno upravo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-potrdil-novaka-za-ministra-za-naravne-vire-in-prostor-ter-propsa-za-ministra-za-javno-upravo/690792|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-12-07|language=sl}}&lt;/ref&gt; Na položaju je ostal do imenovanja nove vlade, 4. junija 2026, ko ga je kot minister za združena resorja notranjih zadev in javne uprave nasledil [[Franci Matoz]].

== Glej tudi ==
* [[Poslanska skupina Gibanja Svoboda]]

== Sklici ==
{{sklici}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Props, Franc}}
[[Kategorija:Slovenski politiki]]
[[Kategorija:Slovenski ekonomisti]]
[[Kategorija:Diplomiranci Ekonomske fakultete v Ljubljani]]
[[Kategorija:Magistrirali na Ekonomski fakulteti v Ljubljani]]
[[Kategorija:Ministri za javno upravo Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Poslanci 9. državnega zbora Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Člani Gibanja Svoboda]]</text>
      <sha1>s4pp0qdcefqmj8i3qsgm1mm5y5tdlu1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pokol v Buči</title>
    <ns>0</ns>
    <id>556567</id>
    <revision>
      <id>6687482</id>
      <parentid>6529639</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T23:02:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6687482</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="143991" sha1="oaqyhw8egaufhpl96s2bpmpvc5ytdlx" xml:space="preserve">{{Infopolje Napad na civiliste|title=Pokol v Buči|partof=[[bitke za Bučo]]|image=The city of Bucha after liberation from the Russians 01.jpg|image_size=300px|image_upright=|caption=Usmrčeni civilisti v Buči, en ima zvezane roke|location=[[Buča]], [[Kijevska oblast]], [[Ukrajina]]|timezone=|target=Civilisti|type=[[Množični umor]], [[mučenje]], plenjenje in [[posilstvo|posilstva]]|date=Marec 2022|fatalities=* 458 (podatki ukrajinske vlade)&lt;ref name=&quot;babel-ua&quot;/&gt;
* 73–178 (po podatkih Urada [[Združeni narodi|Združenih narodov]] za človekove pravice)&lt;ref&gt;{{Cite report |url=https://www.ohchr.org/en/documents/country-reports/situation-human-rights-ukraine-context-armed-attack-russian-federation |title=The situation of human rights in Ukraine in the context of the armed attack by the Russian Federation, 24 February to 15 May 2022 |date=29 June 2022 |publisher=[[OHCHR]] |access-date=9 August 2022 |at=para. 80 |archive-date=2 July 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220702112851/https://www.ohchr.org/en/documents/country-reports/situation-human-rights-ukraine-context-armed-attack-russian-federation |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;UN202212&quot; /&gt;|perps={{flagicon|RUS}} [[Rusija]] (Rusija zanika)|motive=[[Ukrajinofobija]];&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Ukraine and the Words that Lead to Mass Murder |url=https://www.theatlantic.com/magazine/archive/2022/06/ukraine-mass-murder-hate-speech-soviet/629629/ |access-date=17 July 2022 |work=[[The Atlantic]] |first=Anne |last=Appleba |author-link=Anne Applebaum |date=25 June 2022 |archive-date=16 May 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220516112308/https://www.theatlantic.com/magazine/archive/2022/06/ukraine-mass-murder-hate-speech-soviet/629629/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;br/&gt; 
genocid;{{efn|group=note|Rusiji je namen genocida obsodilo več entitet:&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://newlinesinstitute.org/wp-content/uploads/English-Report.pdf |work=New Lines Institute for Strategy and Policy; Raoul Wallenberg Centre for Human Rights |title=Independent Legal Analysis of the Russian Federation's Breaches of the Genocide Convention in Ukraine and the Duty to Prevent |date=27 May 2022 |access-date=2022-07-22 |url-status=live |archive-date=16 June 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220616080955/https://newlinesinstitute.org/wp-content/uploads/English-Report.pdf }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice |script-title=uk:'Знищують за те, що українці'. Правники та дипломати наголошують на геноциді в Бучі |trans-title=&quot;They are being destroyed because they are Ukrainians&quot;. Workers and diplomats emphasize the genocide in Bucha |date=4 April 2022 |first=Irina |last=Nazarchuk |url=https://www.radiosvoboda.org/a/pravnyky-ta-dyplomaty-naholoshuyut-na-henotsydi-v-buchi/31784622.html |access-date=2022-06-22 |website=Радіо Свобода |language=uk |archive-date=14 April 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220414165139/https://www.radiosvoboda.org/a/pravnyky-ta-dyplomaty-naholoshuyut-na-henotsydi-v-buchi/31784622.html |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |agency=AP |title=Kyiv mayor says Russian attacks in Bucha are 'genocide' |date=3 April 2022 |url=https://www.timesofisrael.com/liveblog_entry/kyiv-mayor-says-russian-attacks-in-bucha-are-genocide/ |access-date=2022-06-22 |work=The Times of Israel |language=en-US |archive-date=3 April 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220403105132/https://www.timesofisrael.com/liveblog_entry/kyiv-mayor-says-russian-attacks-in-bucha-are-genocide/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |date=2022-04-04 |title=Killings in Ukraine amount to genocide, Holocaust expert says |first=Andrew |last=Buncombe |url=https://www.independent.co.uk/news/world/europe/ukraine-bucha-war-crimes-genocide-b2050897.html |access-date=2022-06-22 |website=The Independent |language=en |archive-date=9 April 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220409165511/https://www.independent.co.uk/news/world/europe/ukraine-bucha-war-crimes-genocide-b2050897.html |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice |date=2022-04-05 |title=Opinion {{!}} What's happening in Ukraine is genocide. Period. |first=Eugene |last=Finkel
|newspaper=The Washington Post |url=https://www.washingtonpost.com/opinions/2022/04/05/russia-is-committing-genocide-in-ukraine/ |access-date=2022-06-22 |archive-date=12 April 2022 |archive-url=https://archive.today/20220412180205/https://www.washingtonpost.com/opinions/2022/04/05/russia-is-committing-genocide-in-ukraine/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Ukraine war: Is Russia committing genocide? |first=George |last=Wright |date=13 April 2022 |language=en-GB |work=BBC News |url=https://www.bbc.com/news/world-europe-61017352 |access-date=2022-06-22 |archive-date=22 April 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220422194536/https://www.bbc.com/news/world-europe-61017352 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;}} (kot takega ga definira [[Vrhovna rada]]&lt;ref name=&quot;Interfax_UA_parliament_genocide&quot;&gt;{{navedi novice |title=Rada recognizes Russian army's actions in Ukraine as genocide of Ukrainian people |date=14 April 2022 |url=https://en.interfax.com.ua/news/general/824182.html |access-date=2022-04-14 |agency=[[Interfax-Ukraine]] |archive-date=29 April 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220429202003/https://en.interfax.com.ua/news/general/824182.html |url-status=live }}&lt;/ref&gt;)}}

'''Pokol v Buči''' ({{Jezik-uk|Бучанська різанина|translit=Bučanska rizanina}}) je bil množični pokol ukrajinskih civilistov in vojnih ujetnikov&lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Al-Hlou|first=Yousur|last2=Froliak|first2=Masha|last3=Khavin|first3=Dmitriy|last4=Koettl|first4=Christoph|last5=Willis|first5=Haley|last6=Cardia|first6=Alexander|last7=Reneau|first7=Natalie|last8=Browne|first8=Malachy|date=2022-12-22|title=Caught on Camera, Traced by Phone: The Russian Military Unit That Killed Dozens in Bucha|language=en-US|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2022/12/22/video/russia-ukraine-bucha-massacre-takeaways.html|accessdate=2022-12-24|page=4 min 54 s ff|issn=0362-4331|archivedate=24 December 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20221224170756/https://www.nytimes.com/2022/12/22/video/russia-ukraine-bucha-massacre-takeaways.html}}&lt;/ref&gt; s strani [[Oborožene sile Ruske federacije|ruskih oboroženih sil]]{{Efn|Rusija zanika odgovornost}} med [[Bitka za Bučo|bitko za Bučo]] ter sledečo okupacijo mesta [[Buča (Ukrajina)|Buča]], ki je bila del [[Ruska invazija na Ukrajino|ruske invazije na Ukrajino]]. 

Po podatkih lokalnih oblasti so v Buči našli 458 trupel, od tega 9 otrok mlajših od 18 let. 419 žrtev je bilo ubitih z orožjem, 39 pa naj bi umrlo zaradi naravnih vzrokov morda povezanih z okupacijo.&lt;ref name=&quot;babel-ua&quot;&gt;{{Navedi splet|date=8 August 2022|title=At least 458 Ukrainians died in the Bucha community as a result of the actions of the Russians|url=https://babel.ua/en/news/82626-at-least-458-ukrainians-died-in-the-bucha-community-as-a-result-of-the-actions-of-the-russians|accessdate=2022-09-13|website=babel.ua|language=en|archivedate=13 September 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220913165047/https://babel.ua/en/news/82626-at-least-458-ukrainians-died-in-the-bucha-community-as-a-result-of-the-actions-of-the-russians}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|date=8 August 2022|title=Accounting of bodies in Bucha nears completion|url=https://www.washingtonpost.com/world/2022/08/08/ukraine-bucha-bodies/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220809120452/https://www.washingtonpost.com/world/2022/08/08/ukraine-bucha-bodies/|archivedate=9 August 2022|accessdate=2022-09-13|work=[[Washington Post]]|language=en}}&lt;/ref&gt; Komisar [[Organizacija združenih narodov|OZN]] za človekove pravice je dokumentiral uboje najmanj 73 civilistov, več je bilo usmrčenih po kratkem postopku. V poročilu je opisan tudi izgled trupel, ki jasno nakazuje na mučenje in spolno nasilje.&lt;ref&gt;{{Navedi poročilo|url=https://www.ohchr.org/en/documents/country-reports/situation-human-rights-ukraine-context-armed-attack-russian-federation|title=The situation of human rights in Ukraine in the context of the armed attack by the Russian Federation, 24 February to 15 May 2022|date=29 June 2022|publisher=[[OHCHR]]|access-date=9 August 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220702112851/https://www.ohchr.org/en/documents/country-reports/situation-human-rights-ukraine-context-armed-attack-russian-federation|archive-date=2 July 2022}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;UN202212&quot;&gt;{{Navedi splet|title=UN report details summary executions of civilians by Russian troops in northern Ukraine|url=https://www.ohchr.org/en/press-releases/2022/12/un-report-details-summary-executions-civilians-russian-troops-northern|accessdate=2023-01-21|website=OHCHR|language=en|archivedate=26 January 2023|archiveurl=https://web.archive.org/web/20230126141843/https://www.ohchr.org/en/press-releases/2022/12/un-report-details-summary-executions-civilians-russian-troops-northern}}&lt;/ref&gt; Ukrajina je pokol označila za genocid in zaprosila [[Mednarodno kazensko sodišče]], naj v okviru preiskave invazije razišče, kaj se je zgodilo v Buči, da bi ugotovila ali so bili storjeni [[Vojni zločin|vojni zločini]] ali [[Zločin proti človeštvu|zločini proti človeštvu]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Retreat of Russian forces uncovers evidence of possible war crimes|date=3 April 2022|url=https://english.elpais.com/international/2022-04-03/retreat-of-russian-forces-uncovers-evidence-of-possible-war-crimes.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220404012900/https://english.elpais.com/international/2022-04-03/retreat-of-russian-forces-uncovers-evidence-of-possible-war-crimes.html|archivedate=4 April 2022|accessdate=4 April 2022|website=[[El País]]}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=War Crimes Watch: Hard Path to Justice in Bucha, Ukraine, Atrocities|date=4 April 2022|first=Erika|last=Kinetz|url=https://www.pbs.org/wgbh/frontline/article/bucha-ukraine-civilian-deaths-justice-tribunal-international-criminal-court/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220407202945/https://www.pbs.org/wgbh/frontline/article/bucha-ukraine-civilian-deaths-justice-tribunal-international-criminal-court/|archivedate=7 April 2022|accessdate=5 April 2022|website=[[PBS|Frontline]]|publisher=PBS}}&lt;/ref&gt;

Prvi fotografskih in video dokazi o pokolu so se pojavili po osvoboditvi Buče 1. aprila 2022,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Explained: What happened in Ukraine's Bucha, and was it 'genocide'?|first=Mira|last=Patel|location=Mumbai|date=7 April 2022|url=https://indianexpress.com/article/explained/explained-what-happened-in-bucha-ukraine-and-was-it-genocide-7854561/|accessdate=9 April 2022|website=The Indian Express|language=en|archivedate=6 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220406000654/https://indianexpress.com/article/explained/explained-what-happened-in-bucha-ukraine-and-was-it-genocide-7854561/}}&lt;/ref&gt; kasneje so bili objavljeni tudi satelitski posnetki z obdobja ruske okupacije, na katerih so vidna trupla.&lt;ref name=&quot;NYT_satellite&quot; /&gt; Prebivalci Buče so po ponovni vzpostavitvi ukrajinskega nadzora v pričevanjih za poboje obtožili rusko vojsko.&lt;ref name=&quot;Lee 2022&quot;&gt;{{Navedi splet|last=Lee|first=Joseph|first2=Doug|last2=Faulkner|date=6 April 2022|title=Ukraine war: Bucha deaths 'not far short of genocide' – PM|url=https://www.bbc.com/news/uk-61011022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220407114352/https://www.bbc.com/news/uk-61011022|archivedate=7 April 2022|accessdate=6 April 2022|website=[[BBC News]]}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Reuters Russian retreat leaves trails&quot;&gt;&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;vottak2022&quot;&gt;&lt;/ref&gt; Rusija je odgovornost zanikala in je trdila, da je Ukrajina ali ponaredila posnetke ali poboje storila sama kot del operacije pod lažno zastavo.&lt;ref name=&quot;aljazeera&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Russia denies military forces killed Bucha civilians in Ukraine|date=4 April 2022|url=https://www.aljazeera.com/news/2022/4/4/kremlin-rejects-accusation-russian-forces-killed-bucha-civilians|accessdate=8 April 2022|website=[[Al Jazeera English]]|archivedate=4 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220404113854/https://www.aljazeera.com/news/2022/4/4/kremlin-rejects-accusation-russian-forces-killed-bucha-civilians}}&lt;/ref&gt; Rusija je trdila, da so bili posnetki in fotografije trupel »uprizoritev«.&lt;ref name=&quot;retuters03&quot;&gt;{{Navedi novice|work=[[Reuters]]|date=3 April 2022|title=Russia denies killing civilians in Ukraine's Bucha|publisher=[[Reuters]]|url=https://www.reuters.com/world/europe/russia-denies-killing-civilians-ukraines-bucha-2022-04-03/|accessdate=4 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220403212137/https://www.reuters.com/world/europe/russia-denies-killing-civilians-ukraines-bucha-2022-04-03/|archivedate=3 April 2022}}&lt;/ref&gt; Trditve Rusije so različne skupine in medijske organizacije ovrgle kot lažne.{{Efn|Ovrgel jih je ''[[Bellingcat]]'',&lt;ref name=&quot;Bellingcat 4 April&quot;/&gt; ''[[Deutsche Welle]]'',&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Fact check: Atrocities in Bucha not 'staged' |first1=Joscha |last1=Weber |first2=Kathrin |last2=Wesolowski |date=5 April 2022 |work=[[Deutsche Welle]] |url=https://www.dw.com/en/fact-check-atrocities-in-bucha-not-staged/a-61366129 |url-status=live |access-date=5 April 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220407202949/https://www.dw.com/en/fact-check-atrocities-in-bucha-not-staged/a-61366129 |archive-date=7 April 2022}}&lt;/ref&gt;[[BBC]],&lt;ref&gt;{{navedi novice |date=11 April 2022 |title=Bucha killings: Satellite image of bodies site contradicts Russian claims |work=[[BBC News]] |url=https://www.bbc.com/news/60981238 |url-status=live |access-date=4 April 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220407203106/https://www.bbc.com/news/60981238 |archive-date=7 April 2022}}&lt;/ref&gt; ''[[Associated Press]]'',&lt;ref name=&quot;AP NEWS 2022 FC&quot;&gt;{{navedi splet |title=Video does not show staged bodies in Bucha |first1=Arijeta |last1=Lajka |first2=Sophia |last2=Tulp |date=4 April 2022 |url=https://apnews.com/article/fact-checking-847134637960 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220407202946/https://apnews.com/article/fact-checking-847134637960 |archive-date=7 April 2022 |access-date=6 April 2022 |website=[[AP News]]}}&lt;/ref&gt; ''[[Agence France-Presse]]'',&lt;ref name=&quot;AFP 2022 FC&quot;&gt;{{navedi splet |agency=[[Agence France-Presse]] |date=6 April 2022 |title=No, the discovery of bodies in Ukraine's Bucha was not 'staged' with 'actors' |url=https://factcheck.afp.com/doc.afp.com.327R8KF |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220407202948/https://factcheck.afp.com/doc.afp.com.327R8KF |archive-date=7 April 2022 |access-date=6 April 2022 |website=[[Agence France-Presse|AFP Fact Check]]}}&lt;/ref&gt; [[Amnesty International]],&lt;ref name=&quot;Amnesty_Bucha&quot;&gt;{{navedi novice|url=https://www.amnesty.org/en/latest/news/2022/05/ukraine-russian-forces-must-face-justice-for-war-crimes-in-kyiv-oblast--new-investigation/|title=Ukraine: Russian forces must face justice for war crimes in Kyiv Oblast|date=May 6, 2022|work=Amnesty International|author=|access-date=May 6, 2022|archive-date=6 May 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220506090359/https://www.amnesty.org/en/latest/news/2022/05/ukraine-russian-forces-must-face-justice-for-war-crimes-in-kyiv-oblast--new-investigation/|url-status=live}}&lt;/ref&gt; ''[[The New York Times]]''&lt;ref name=&quot;NYT_satellite&quot;/&gt; in [[France24]]&lt;ref name=&quot;Abreu 2022&quot;&gt;{{navedi splet | last=de Abreu | first=Catalina Marchant | title=Truth or Fake - Debunking Russian claims that Bucha killings are staged | website=France 24 | date=4 April 2022 | url=https://www.france24.com/en/tv-shows/truth-or-fake/20220404-debunking-russian-claims-that-bucha-killings-are-staged | access-date=11 August 2022 | archive-date=11 August 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220811200353/https://www.france24.com/en/tv-shows/truth-or-fake/20220404-debunking-russian-claims-that-bucha-killings-are-staged | url-status=live }}&lt;/ref&gt;}}

== Ozadje ==
V okviru [[Ruska invazija na Ukrajino|invazije na Ukrajino leta 2022]] je [[Oborožene sile Ruske federacije|ruska vojska]] v Ukrajino vstopila tudi iz [[Belorusija|Belorusije]]. V začetnem napadu so z [[Ruski kijevski konvoj|ogromno kolono vozil]] skušali prodreti do ukrajinske prestolnice [[Kijev]]. Ruska vojska je v mesto Buča, ki predstavlja obrobje širšega območja Kijeva, vstopila 27. februarja 2022.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|date=27 February 2022|title=У Бучі під Києвом тривають бої, колона ворога проривається до столиці (відео)|trans-title=Fighting continues in Bucha near Kyiv, enemy column breaks through to the capital (video)|url=https://konkurent.ua/publication/89824/u-buchi-pid-kievom-trivaut-boi-kolona-voroga-prorivaetsya-do-stolitsi-video/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220306151710/https://konkurent.ua/publication/89824/u-buchi-pid-kievom-trivaut-boi-kolona-voroga-prorivaetsya-do-stolitsi-video/|archivedate=6 March 2022|accessdate=3 April 2022|website=Konkurent|language=uk}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;AFP04April&quot;&gt;{{Navedi splet|last=AFP|date=4 April 2022|title=What We Know About What Happened in Ukraine's Bucha|url=https://www.themoscowtimes.com/2022/04/04/what-we-know-about-what-happened-in-ukraines-bucha-a77197|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220404101623/https://www.themoscowtimes.com/2022/04/04/what-we-know-about-what-happened-in-ukraines-bucha-a77197|archivedate=4 April 2022|accessdate=4 April 2022|website=[[The Moscow Times]]}}&lt;/ref&gt; Po podatkih ukrajinske vojaške obveščevalne službe so ruske sile, ki so zasedle Bučo, vključevale 64. motorizirano strelsko brigado, ki jo je vodil podpolkovnik Azatbek Omurbekov, del 35. združene armade.&lt;ref name=&quot;AJE_Bucha_killings&quot;&gt;{{Navedi novice|last=Mirovalev|first=Mansur|date=4 April 2022|title=Bucha killings: 'The world cannot be tricked anymore'|work=[[Al Jazeera English]]|url=https://www.aljazeera.com/news/2022/4/4/will-the-bucha-massacre-wake-up-the-world|accessdate=4 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220404232736/https://www.aljazeera.com/news/2022/4/4/will-the-bucha-massacre-wake-up-the-world|archivedate=4 April 2022}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Cole|first=Brendan|date=6 April 2022|title=Who Is Azatbek Omurbekov? Commander Believed To Be Behind Bucha Killings|url=https://www.newsweek.com/russia-ukraine-war-azatbek-omurbekov-putin-bucha-1695385|accessdate=7 April 2022|publisher=[[Newsweek]]|archivedate=6 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220406093837/https://www.newsweek.com/russia-ukraine-war-azatbek-omurbekov-putin-bucha-1695385}}&lt;/ref&gt;

Konec marca, pred ruskim umikom iz Kijeva, je generalna tožilka Ukrajine izjavila, da so zbrali dokaze o 2500 domnevnih primerih vojnih zločinov, ki jih je med invazijo do takrat zagrešila Rusija ter identificirali nekaj sto osumljencev.&lt;ref name=&quot;Telegraph_2500_warcrimes_cases&quot;&gt;{{Navedi novice|last=Farmer|first=Ben|last2=Kozyreva|first2=Tanya|last3=Townsley|first3=Simon|date=30 March 2022|title=I'm building 2,500 war crimes cases against Vladimir Putin's invasion, says Ukraine's chief prosecutor|work=[[The Daily Telegraph]]|url=https://www.telegraph.co.uk/global-health/terror-and-security/putin-21st-century-war-criminal-ukraines-chief-prosecutor-investigate|accessdate=2 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220331190405/https://www.telegraph.co.uk/global-health/terror-and-security/putin-21st-century-war-criminal-ukraines-chief-prosecutor-investigate|archivedate=31 March 2022}}&lt;/ref&gt; Vodja misije [[Organizacija združenih narodov|OZN]] za spremljanje človekovih pravic v Ukrajini, je izrazila zaskrbljenost glede dokumentacije civilnih žrtev, zlasti v regijah in mestih pod močnim obstreljevanjem, pri čemer je poudarila pomanjkanje elektrike in zanesljivih komunikacij.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Raycraft|first=Richard|date=3 April 2022|title='Very high levels' of civilian casualties in Ukraine, UN human rights monitor says|url=https://www.cbc.ca/news/politics/high-civilian-casualties-ukraine-un-1.6406845|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220404012857/https://www.cbc.ca/news/politics/high-civilian-casualties-ukraine-un-1.6406845|archivedate=4 April 2022|accessdate=4 April 2022|website=[[Canadian Broadcasting Corporation|CBC]]}}&lt;/ref&gt;

Ukrajina je zmagala v [[Bitka za Kijev (2022)|bitki za Kijev]] in prisilila rusko vojsko v umik v Belorusijo. Ukrajinska vojska si je povrnila nadzor nad Bučo 1. aprila 2022.&lt;ref name=&quot;KyivIndependent03April2&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Russia in retreat: Putin appears to admit defeat in the Battle for Kyiv|url=https://www.atlanticcouncil.org/blogs/ukrainealert/russia-in-retreat-putin-appears-to-admit-defeat-in-the-battle-for-kyiv/|first=Peter|last=Dickinson|date=29 March 2022|access-date=2 April 2022|publisher=Atlantic Council}}{{navedi splet|title=Russia forced into humiliating retreat from Ukraine airport key to their battle plans|url=https://www.telegraph.co.uk/world-news/2022/03/31/russia-forced-humiliating-retreat-ukraine-airport-key-battle/|date=31 March 2022|access-date=2 April 2022|publisher=The Telegraph}}{{navedi splet|title=Russia 'failed to take Kyiv', Ukraine's capital was 'key objective', Pentagon says|url=https://www.independent.co.uk/news/world/americas/us-politics/russia-ukraine-kyiv-zelensky-pentagon-b2046773.html|date=30 March 2022|access-date=2 April 2022|work=The Independent}}{{navedi splet|title=Russia has effectively admitted defeat In Ukraine|url=https://www.aljazeera.com/opinions/2022/3/30/russia-has-effectively-admitted-defeat-in-ukraine|date=30 March 2022|access-date=2 April 2022|publisher=Al Jazeera}}{{navedi splet|title=Russia in Broad Retreat From Kyiv, Seeking to Regroup From Battering|url=https://www.nytimes.com/2022/04/02/world/europe/ukraine-russia-kyiv.html|date=2 March 2022|access-date=2 April 2022|work=New York Times}}{{navedi splet|title=In villages near Kyiv, how Ukraine has kept Russia's army at bay|url=https://www.reuters.com/world/europe/villages-near-kyiv-how-ukraine-has-kept-russias-army-bay-2022-03-29/|date=30 March 2022|access-date=2 April 2022|publisher=Reuters}}&lt;/ref&gt;

== Poročila ==

=== Med rusko ofenzivo ===
Po poročanju ''The Kyiv Independenta'' je ruska vojska 4. marca ubila tri neoborožene ukrajinske civiliste, ki so se vračali po dostavi hrane v pasje zavetišče.&lt;ref name=&quot;volunteers&quot;&gt;{{Navedi splet|last=Myroniuk|first=Anna|date=8 March 2022|title=Russian soldiers murder volunteers helping starving animals near Kyiv|url=https://kyivindependent.com/national/russian-soldiers-murder-volunteers-helping-starving-animals-near-kyiv/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220309020323/https://kyivindependent.com/national/russian-soldiers-murder-volunteers-helping-starving-animals-near-kyiv/|archivedate=9 March 2022|accessdate=8 March 2022|website=[[The Kyiv Independent]]}}&lt;/ref&gt; 5. marca okoli 7:15 so ruski vojaki streljali na avtomobila z dvema družinama, ki sta poskušali pobegniti iz mesta. V enem vozilu so ubili moškega, v drugem pa dva otroka in mamo.&lt;ref name=&quot;Guardian02April&quot;&gt;{{Navedi splet|date=2 April 2022|title='It is a war crime': two young boys among neighbours shot dead during attempted evacuation|url=https://www.theguardian.com/world/2022/apr/02/i-realised-my-husband-was-dead-ukrainians-tell-of-russian-army-atrocities|accessdate=3 April 2022|website=[[The Guardian]]|archivedate=3 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220403022722/https://www.theguardian.com/world/2022/apr/02/i-realised-my-husband-was-dead-ukrainians-tell-of-russian-army-atrocities}}&lt;/ref&gt;

Župan Buče je medijem poročal o vojnih zločinih že pred osvoboditvijo. 7. marca je razmere v mestu označil kot »nočno moro« ter v intervjuju za [[Associated Press|''Associated Press'']] povedal, da po ulicah zaradi obstreljevanja ne morejo niti pobrati trupel, ki jih že napadajo psi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|date=7 March 2022|title=Live updates: Nissan plans to halt production in Russia|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-business-europe-new-zealand-global-trade-23327d0cb464c712ee042dfac159f1a2|accessdate=8 April 2022|website=[[AP NEWS]]|archivedate=7 March 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220307060602/https://apnews.com/article/russia-ukraine-business-europe-new-zealand-global-trade-23327d0cb464c712ee042dfac159f1a2}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Russian media campaign falsely claims Bucha deaths are fakes|url=https://abcnews.go.com/Politics/wireStory/russian-media-campaign-dismisses-bucha-deaths-fakes-83902798|accessdate=8 April 2022|website=[[ABC News]]|archivedate=8 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220408175814/https://abcnews.go.com/Politics/wireStory/russian-media-campaign-dismisses-bucha-deaths-fakes-83902798}}&lt;/ref&gt; V drugem intervjuju je 28. marca dejal, da je ruska vojska kriva zločinov proti človeštvu.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Russian media campaign dismisses Bucha deaths as fakes|url=https://japantoday.com/category/world/russian-media-campaign-dismisses-bucha-deaths-as-fakes|accessdate=8 April 2022|website=[[Japan Today]]|date=6 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220406114727/https://japantoday.com/category/world/russian-media-campaign-dismisses-bucha-deaths-as-fakes|archivedate=6 April 2022}}&lt;/ref&gt; Govoril je o načrtnem terorju nad civilnim prebivalstvom in povedal »tukaj v Buči vidimo vse grozote, katere smo poznali kot zločine nacistov med 2. svetovno vojno«.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|date=28 March 2022|title=Guerra Ucraina, sindaco Bucha: &quot;Zona occupata da Russia, viviamo orrori da II guerra mondiale&quot;|trans-title=Ukrainian War, Mayor Bucha: &quot;Area occupied by Russia, we are experiencing World War II horrors&quot;|url=https://www.adnkronos.com/guerra-ucraina-sindaco-di-bucha-zona-occupata-dai-russi-viviamo-orrori-da-ii-guerra-mondiale_1OWz5bnrdb780NZAwTPiyj|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220329071931/https://www.adnkronos.com/guerra-ucraina-sindaco-di-bucha-zona-occupata-dai-russi-viviamo-orrori-da-ii-guerra-mondiale_1OWz5bnrdb780NZAwTPiyj|archivedate=29 March 2022|accessdate=25 April 2022|publisher=[[Adnkronos]]|language=it}}&lt;/ref&gt;

=== Po ruskem umiku ===
[[Slika:DestroyedcarinBucha.png|sličica| Truplo v uničenem avtomobilu v Buči, 2. april 2022]]
[[Slika:Місто_Буча_після_звільнення_від_російських_окупантів.jpg|sličica| Usmrčeni civilisti z zvezanimi rokami, klet v Buči, 3. april 2022]]
[[Slika:20220402_-_Ukrainian_police_enters_Bucha.webm|sličica| ''Posebne enote policije čistijo Bučo'', video [[Nacionalna policija Ukrajine|ukrajinske policije]]]]
Po ruskem umiku 1. aprila 2022 so se na družbenih posnetkih pojavili prvi posnetki iz Buče, na katerih so bile vidne množične civilne žrtve.&lt;ref name=&quot;Bellingcat 4 April&quot;&gt;{{Navedi splet|last=[[Eliot Higgins]]|date=4 April 2022|title=Russia's Bucha 'Facts' Versus the Evidence|url=https://www.bellingcat.com/news/2022/04/04/russias-bucha-facts-versus-the-evidence/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220404212140/https://www.bellingcat.com/news/2022/04/04/russias-bucha-facts-versus-the-evidence/|archivedate=4 April 2022|accessdate=4 April 2022|website=[[Bellingcat]]}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Ough|first=Tom|title=Debunking Russia's Bucha massacre conspiracy theories|url=https://www.telegraph.co.uk/world-news/2022/04/04/ukraine-bucha-massacre-russia-conspiracy-theories-misinformation/|website=[[The Daily Telegraph]]|accessdate=4 April 2022|date=4 April 2022|archivedate=7 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220407202947/https://www.telegraph.co.uk/world-news/2022/04/04/ukraine-bucha-massacre-russia-conspiracy-theories-misinformation/}}&lt;/ref&gt; Župan Buče je dejal, da je bilo najdenih tudi »stotine« trupel ruskih vojakov.&lt;ref name=&quot;WaPo02April&quot;&gt;{{Navedi novice|last=Stern|first=David|date=3 April 2022|title=Bodies and Rubble in the streets of Bucha following Russian retreat|work=[[The Washington Post]]|url=https://www.washingtonpost.com/world/2022/04/02/bucha-bodies-russia-retreat-kyiv/|accessdate=3 April 2022|archivedate=2 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220402235535/https://www.washingtonpost.com/world/2022/04/02/bucha-bodies-russia-retreat-kyiv/}}&lt;/ref&gt; Zatem so se pojavili nadaljnji dokazi vojnih zločinov, ki so jih med okupacijo zagrešili ruski vojaki.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/world/2022/apr/03/bucha-violence-invasion-russia-ukraine|title='It was like a movie': Recaptured Bucha recounts violence of Russian invasion|website=[[The Guardian]]|date=3 April 2022|accessdate=4 April 2022|archivedate=4 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220404023932/https://www.theguardian.com/world/2022/apr/03/bucha-violence-invasion-russia-ukraine}}&lt;/ref&gt; Vojaki ukrajinske [[Teritorialna obramba (Ukrajina)|teritorialne obrambe]] so poročali, da so v kleti prostorov za poletne tabore otrok v vasici Zabučičja v bližini Buče našli 18 pohabljenih trupel moških, žensk in otrok. Nekatera trupla so imela odrezana ušesa in izpuljene zobe.&lt;ref name=&quot;thetimes&quot;&gt;{{Navedi novice|last=Callaghan|first=Louise|title=Bodies of mutilated children among horrors the Russians left behind|url=https://www.thetimes.co.uk/article/bodies-of-mutilated-children-among-horrors-the-russians-left-behind-5ddnkkwp2|date=2 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220403034451/https://www.thetimes.co.uk/article/bodies-of-mutilated-children-among-horrors-the-russians-left-behind-5ddnkkwp2|archivedate=3 April 2022|work=[[The Times]]|language=en|accessdate=3 April 2022}}&lt;/ref&gt; Ukrajinska vojska je objavila posnetke mučilnice v tej kleti.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|date=5 April 2022|title=Ukraine says 'torture room' found after Russian troops withdrawal from Bucha|url=https://www.independent.co.uk/news/world/europe/ukraine-russia-torture-room-bucha-b2050946.html|accessdate=5 April 2022|website=[[The Independent]]|archivedate=7 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220407202948/https://www.independent.co.uk/news/world/europe/ukraine-russia-torture-room-bucha-b2050946.html}}&lt;/ref&gt;

Novinarji, ki so vstopili v mesto so odkrili več kot ducat trupel ljudi v civilnih oblačilih. Župan mesta je dejal, da so vsi te posamezniki bili usmrčeni s strelom v tilnik.&lt;ref name=&quot;BBC02April&quot;&gt;{{Navedi novice|date=2 April 2022|title=War in Ukraine: Street in Bucha found strewn with dead bodies|work=[[BBC News]]|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-60967463|accessdate=3 April 2022|archivedate=3 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220403134330/https://www.bbc.com/news/world-europe-60967463}}&lt;/ref&gt; Trupla civilistov so ležala tudi po cestah.&lt;ref name=&quot;WaPo02April&quot;/&gt; Ukrajinski uradniki so poročali o posiljenih ženskah, ki so bile nato usmrčene in trupla zažgana.&lt;ref name=&quot;accuses&quot;&gt;{{Navedi novice|last=Swinford|first=Steven|last2=Waterfield|first2=Bruno|last3=Ames|first3=Jonathan|date=3 April 2022|title=Zelensky accuses Russia of genocide in Irpin and Bucha|language=|work=[[The Times]]|url=https://www.thetimes.co.uk/article/russian-butchery-in-the-new-srebrenica-fuels-war-crimes-plea-vt7r5w8fl|accessdate=3 April 2022|archivedate=3 April 2022|archiveurl=https://archive.today/20220403131238/https://www.thetimes.co.uk/article/russian-butchery-in-the-new-srebrenica-fuels-war-crimes-plea-vt7r5w8fl}}&lt;/ref&gt; ''The Kyiv Independent'' je objavil poročilo in fotografije o enem moškem in dveh ali treh golih ženskah pod odejo, katerih trupla so ruski vojaki pred pobegom skušali zažgati ob cesti. Objavljene fotografije kažejo, da so ruski vojaki organizirano izločili in pobili ukrajinske moške civiliste, številni so ob usmrtitvi imeli zvezane roke na hrbtu.&lt;ref name=&quot;KyivIndependent03April&quot;&gt;{{Navedi splet|last=Rudenko|first=Olga|date=2 April 2022|title=Hundreds of murdered civilians discovered as Russians withdraw from towns near Kyiv (graphic images)|url=https://kyivindependent.com/national/hundreds-of-murdered-civilians-discovered-as-russians-withdraw-from-towns-near-kyiv-graphic-images/|accessdate=3 April 2022|website=[[The Kyiv Independent]]|archivedate=3 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220403022637/https://kyivindependent.com/national/hundreds-of-murdered-civilians-discovered-as-russians-withdraw-from-towns-near-kyiv-graphic-images/}}&lt;/ref&gt; Mnoge žrtve so bile ubite med izvajanjem svojih vsakodnevnih opravil - npr. med nošnjo nakupovalne vrečke iz trgovine&lt;ref name=&quot;Reuters Russian retreat leaves trails&quot;&gt;{{Navedi splet|date=3 April 2022|title=Russia Accused Of Atrocities In Kyiv Suburb Of Bucha|url=https://www.rferl.org/a/bucha-ukraine-russia-atrocities/31783826.html|accessdate=3 April 2022|website=[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]|archivedate=3 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220403164540/http://www.rferl.org/a/bucha-ukraine-russia-atrocities/31783826.html}}&lt;/ref&gt;

[[CNN]],&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=En la ciudad ucraniana de Bucha, los cuerpos sin vida yacen en las calles|trans-title=In the Ukrainian city of Bucha, lifeless bodies lie in the streets|language=es-ES|work=[[CNN]]|url=https://edition.cnn.com/videos/spanish/2022/04/02/cadaveres-calles-bucha-ucrania-salida-rusos-fernando-del-rincon-conclusiones-cnne.cnn|accessdate=3 April 2022|archivedate=3 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220403081146/https://edition.cnn.com/videos/spanish/2022/04/02/cadaveres-calles-bucha-ucrania-salida-rusos-fernando-del-rincon-conclusiones-cnne.cnn}}&lt;/ref&gt; [[BBC]],&lt;ref name=&quot;bowen&quot;&gt;{{Navedi novice|title=Ukraine war: Gruesome evidence points to war crimes on road outside Kyiv|url=https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-60949791|work=[[BBC News]]|date=1 April 2022|accessdate=3 April 2022|archivedate=3 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220403234505/https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-60949791}}&lt;/ref&gt; in [[Agencija France-Presse|AFP]]&lt;ref name=&quot;street&quot;&gt;{{Navedi novice|title=War in Ukraine: Street in Bucha found strewn with dead bodies|url=https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-60967463|work=[[BBC News]]|date=2 April 2022|accessdate=3 April 2022|archivedate=4 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220404001532/https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-60967463}}&lt;/ref&gt; so objavili videoposnetke na katerih je vidno veliko število mrtvih civilistov na ulicah ter vrtovih Buče. Nekatera trupla imajo zvezane roke ali noge. 2. aprila je novinar AFP rekel, da je videl vsaj 20 trupel moških civilistov, ki so ležala na ulicah, dva sta imela zvezane roke.&lt;ref name=&quot;Pravda02April&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Almost 300 people buried in &quot;mass grave&quot; in Bucha, dozens of bodies found in the streets|url=https://www.pravda.com.ua/eng/news/2022/04/2/7336702/|accessdate=3 April 2022|website=[[Ukrayinska Pravda]]|archivedate=3 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220403033307/https://www.pravda.com.ua/eng/news/2022/04/2/7336702/}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;BBC_live&quot;&gt;{{Navedi novice|title=At least 20 bodies seen in one street in town near Kyiv|agency=AFP|url=https://timesofmalta.com/articles/view/at-least-20-bodies-seen-in-one-street-in-town-near-kyiv-afp.945756|work=[[Times of Malta]]|date=2 April 2022|accessdate=4 April 2022|archivedate=3 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220403065949/https://timesofmalta.com/articles/view/at-least-20-bodies-seen-in-one-street-in-town-near-kyiv-afp.945756}}&lt;/ref&gt; BBC je poročal o truplih, ki so bila usmrčena s streli v tilnik ter o truplih, ki jih je povozil tank.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|date=4 April 2022|title=Ukraine war: Ukraine investigates alleged execution of civilians by Russians|work=[[BBC News]]|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-60981228|accessdate=4 April 2022|archivedate=4 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220404142316/https://www.bbc.com/news/world-europe-60981228}}&lt;/ref&gt; Novinar ''Associated Press'' je 5. aprila poročal o zažganih truplih na ulici v bližini otroškega igrišča, eno truplo je imelo v lobanji luknjo od krogle, eno truplo je bilo otroško.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.cbc.ca/news/world/associated-press-journalists-bucha-civilian-killings-bucha-1.6409330|title=Associated Press journalists witness more evidence of civilian killings, torture in Bucha|website=[[Canadian Broadcasting Corporation|CBC]]|date=5 April 2022|accessdate=6 April 2022|archivedate=7 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220407202951/https://www.cbc.ca/news/world/associated-press-journalists-bucha-civilian-killings-bucha-1.6409330}}&lt;/ref&gt; [[The Washington Post]] je poročal, da so ukrajinski preiskovalci našli dokaze o [[Mučenje|mučenju]], pohabljanju, obglavljanju ter sežiganju trupel. Najmanj eno truplo je imelo nastavljeno past z mino. Prebivalci mesta, ki so sodelovali pri identifikaciji obglavljenega trupla, so rekli, da so jim opiti ruski vojaki pripovedovali o sadističnih dejanjih proti Ukrajincem.&lt;ref name=&quot;wapob&quot;&gt;{{Navedi novice|url=https://www.washingtonpost.com/world/2022/04/06/bucha-barbarism-atrocities-russian-soldiers/|title=In Bucha, the scope of Russian barbarity is coming into focus|first=Max|last=Bearak|first2=Louisa|last2=Loveluck|accessdate=7 April 2022|archivedate=7 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220407190243/https://www.washingtonpost.com/world/2022/04/06/bucha-barbarism-atrocities-russian-soldiers/|work=[[The Washington Post]]}}&lt;/ref&gt;

9. aprila so ukrajinski preiskovalci začeli izkopavati trupla iz odkritih množičnih grobišč, eno se je nahajalo ob cerkvi apostola Andreja.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|date=9 April 2022|title=With bloodied gloves, forensic teams uncover gruesome secrets of Bucha in Ukraine|url=https://www.theguardian.com/world/2022/apr/09/with-bloodied-gloves-forensic-teams-uncover-gruesome-secrets-of-bucha-in-ukraine|accessdate=10 April 2022|website=[[The Guardian]]|language=en|archivedate=9 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220409174408/https://www.theguardian.com/world/2022/apr/09/with-bloodied-gloves-forensic-teams-uncover-gruesome-secrets-of-bucha-in-ukraine}}&lt;/ref&gt; ''The Human Rights Watch'' je 21. aprila objavil razsežne izsledke lastne preiskave, v kateri so odkrili vpletenost ruskih enot v usmrtitve po hitrem postopku, druge umore, prisilna izginotja ter mučenje. Ukrajinske preiskovalce so pozvali k ohranitvi dokazov in sodelovanjem z [[Mednarodno kazensko sodišče|Mednarodnim kazenskim sodiščem]] z namenom okrepitve nadaljnega pregona vojnih zločinov.&lt;ref name=&quot;HRW21April&quot;&gt;{{Navedi časopis|date=25 April 2022|title=Ukraine: Russian Forces' Trail of Death in Bucha|url=https://www.hrw.org/news/2022/04/21/ukraine-russian-forces-trail-death-bucha|archive-url=https://web.archive.org/web/20220421062141/https://www.hrw.org/news/2022/04/21/ukraine-russian-forces-trail-death-bucha|archive-date=21 April 2022|access-date=25 April 2022}}&lt;/ref&gt; 24. aprila je [[The Guardian|''The Guardian'']] poročal o desetinah trupel s ''flešeti'' - kontroverznimi kinetičnimi izstrelki. Neimenovane priče iz Buče so že pred tem poročale, da je ruska vojska izstreljevala granate s ''flešeti'', vsaka topovska granata jih ima okoli 8.000. Uporaba teh orožij v območjih s civilisti je kršitev [[Mednarodno humanitarno pravo|humanitarnega prava]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Tondo|first=Lorenzo|date=24 April 2022|title=Dozens of Bucha civilians were killed by metal darts from Russian artillery|url=https://www.theguardian.com/world/2022/apr/24/dozens-bucha-civilians-killed-flechettes-metal-darts-russian-artillery|accessdate=29 April 2022|website=[[The Guardian]]|location=Kiyv|language=en|archivedate=24 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220424155501/https://www.theguardian.com/world/2022/apr/24/dozens-bucha-civilians-killed-flechettes-metal-darts-russian-artillery}}&lt;/ref&gt;

=== Pričevanja prebivalcev ===
Prebivalci in župan mesta so povedali, da so žrtve ubili ruski vojaki. Trdili so, da se je veliko preživelih skrivalo v kleteh, saj so se bali priti ven. Nekateri niso imeli dostopa do svetlobe in elektrike več tednov. Za gretje vode in kuhanje so uporabljali sveče. Na plano so prišli šele po prihodu ukrajinske vojske.&lt;ref name=&quot;Reuters Russian retreat leaves trails&quot;/&gt;

''BBC'' in ''The Guardian'' sta poročala o pričevanjih prebivalcev Buče in bližnjih vasi Obuhoviči in Ivankiv, v katerih so navedli, da so jih ruski vojaki ob protinapadu ukrajinske vojske uporabili kot živi ščit.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Bowen|first=Jeremy|date=7 April 2022|title=Ukraine War: 'Russian soldiers held us as human shields'|language=en|work=[[BBC News]]|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-61020565|accessdate=9 April 2022|archivedate=8 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220408230709/https://www.bbc.com/news/world-europe-61020565}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Guardian_children_human_shields&quot;&gt;{{Navedi novice|last=Boffey|first=Daniel|date=2 April 2022|title=Ukrainian children used as 'human shields' near Kyiv, say witness reports|language=en|work=[[The Guardian]]|url=https://www.theguardian.com/world/2022/apr/02/ukrainian-children-used-as-human-shields-near-kyiv-say-witness-reports|accessdate=3 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220402202810/https://www.theguardian.com/world/2022/apr/02/ukrainian-children-used-as-human-shields-near-kyiv-say-witness-reports|archivedate=2 April 2022}}&lt;/ref&gt;

''The Economist'' je poročal o pričevanju preživelega množične usmrtitve. Ruski vojaki so ga ujeli, ko je med obstreljevanjem skupaj z gradbenimi delavci ostal ujet na kontrolni točki. Zaprti so bili v stavbi v kateri so imeli Rusi bazo. Tam so jih preiskali, pretepli in mučili. Kasneje so jih ob stavbi ustrelili. Moški je preživel, ker je bil ustreljen le v stran in se je pretvarjal, da je mrtev in kasneje pobegnil v hišo v bližini.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|date=5 April 2022|title=One killing among many in a Kyiv suburb|work=[[The Economist]]|url=https://www.economist.com/europe/2022/04/05/one-killing-among-many-in-a-kyiv-suburb|accessdate=5 April 2022|issn=0013-0613|archivedate=5 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220405132927/https://www.economist.com/europe/2022/04/05/one-killing-among-many-in-a-kyiv-suburb}}&lt;/ref&gt;

Za ''Human Rights Watch'' (HRW) so prebivalci Buče opisali ravnanje ruskih vojakov med okupacijo. Hodili so od vrat do vrat, zasliševali prebivalce in uničevali ter plenili njihovo lastnino.&lt;ref name=&quot;HRW30March&quot;&gt;{{Navedi časopis|date=30 March 2022|title=Devastation and Loss in Bucha, Uhan: Life for Civilians in a Town Encircled by Russian Forces|url=https://www.hrw.org/news/2022/03/30/devastation-and-loss-bucha-ukraine|archive-url=https://web.archive.org/web/20220401015932/https://www.hrw.org/news/2022/03/30/devastation-and-loss-bucha-ukraine|archive-date=1 April 2022|access-date=3 April 2022}}&lt;/ref&gt; HRW je poročal o pričevanjih prebivalcev na katere so ruski vojaki streljali, ko so hoteli zapustiti svoje domove v iskanju vode in hrane. Vojaki jim niso pustili zapustiti domov kljub pomankanju osnovnih potrebščin (zaradi uničenja infrastrukture ni bilo elektrike, vode, gretja).&lt;ref name=&quot;HRW30March&quot; /&gt; Prebivalci so poročali, da so ruski vojaki naključno streljali v stavbe v mestu ter odtegnili zdravstveno pomoč ranjenim civilistom. Za lokalne žrtve je bil izkopano množično grobišče in ruski vojaki so izvajali izvensodne usmrtitve.&lt;ref name=&quot;HRW30March&quot; /&gt; Tiskovni predstavnik HRW je sporočil, da so dokumentirali najmanj en nedvoumen primer izvensodne usmrtitve 4. marca.&lt;ref name=&quot;KyivIndependent03April&quot;&gt;&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|date=3 April 2022|title=Human Rights Watch documents alleged war crimes by Russian forces in occupied regions of Ukraine|agency=[[CNN]]|url=https://edition.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-putin-news-04-3-22/h_d8455329a6510ce26701a51d2b0d6eef|accessdate=3 April 2022|archivedate=3 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220403121046/https://edition.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-putin-news-04-3-22/h_d8455329a6510ce26701a51d2b0d6eef}}&lt;/ref&gt; 

Po poročilu ''[[The New York Times]]'' so ruski vojaki prebivalce mesta pobijali »nepremišljeno in včasih sadistično« v »kampanji terorja«. Ruski ostrostrelci so streljali na nič hudega sluteče civiliste. Eno prebivalko so vojaki ugrabili, zaprli v klet, večkrat posilili in nato usmrtili. Skupina žensk in deklet je bila v drugi kleti zaprta in posiljevana skoraj mesec dni, devet jih je zanosilo. Po mestu je bilo najdenih več trupel prebivalcev, ki so bili usmrčeni z rokami zvezanimi na hrbtu.&lt;ref name=&quot;nyt&quot;&gt;{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/interactive/2022/04/11/world/europe/bucha-terror.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220411144041/https://www.nytimes.com/interactive/2022/04/11/world/europe/bucha-terror.html|archivedate=11 April 2022|title=Bucha's Month of Terror|work=[[The New York Times]]|date=11 April 2022|last=Berehulak|first=Daniel}}&lt;/ref&gt;

Po besedah prebivalca Kijeva, ki je bil prisoten v štabu teritorialne obrambe v Buči, so ruski vojaki preverjali dokumente in pobili tiste moške, ki so se borili v [[Donbaška vojna (2014–2022)|vojni v Donbasu]]. Pobijali so tudi ljudi s tetovažami, ki so jih povezovali z desnimi političnimi skupinami ter s tetovažami ukrajinskih simbolov. Po njegovem mnenju so ruski vojaki iz Čečenije (Kadirovci) v zadnjem tednu okupacije streljali na vsakega civilista, ki so ga videli.&lt;ref name=&quot;vottak2022&quot;&gt;{{Navedi novice|url=https://vot-tak.tv/novosti/03-04-2022-rasstrely-zhitelej-buchi/|title=&quot;Стреляли либо в затылок, либо в сердце&quot;. Рассказ свидетеля казней жителей Бучи в оккупации|trans-title=&quot;They were either shot in the back of the head or in the heart&quot;. Eyewitness account of the execution of the inhabitants of Bucha during the occupation|work=Vot-Tak.tv|language=ru|date=3 April 2022|first=Alik|last=Spiridonov|accessdate=4 April 2022|archivedate=4 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220404094310/https://vot-tak.tv/novosti/03-04-2022-rasstrely-zhitelej-buchi/}}
&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.telegraph.co.uk/world-news/2022/04/04/bucha-survivor-one-man-tortured-cut-cheek-shot-heart/|work=[[The Daily Telegraph]]|title=Bucha survivor: One man was tortured … They cut out his cheek and shot him in the heart|date=4 April 2022|accessdate=5 April 2022|language=en|archivedate=7 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220407202949/https://www.telegraph.co.uk/world-news/2022/04/04/bucha-survivor-one-man-tortured-cut-cheek-shot-heart/}}&lt;/ref&gt; Drugi prebivalec je poročal, da so ruski vojaki preverjali mobilne telefone civilistov ter iskali dokaze »protiruske dejavnosti« in jih nato odpeljali ali ustrelili.&lt;ref name=&quot;ABC03April&quot;&gt;{{Navedi novice|date=3 April 2022|title=Ukraine authorities discover 410 bodies in Bucha, accusing Russia of war crimes and a massacre|language=en-AU|work=[[ABC News (Australia)|ABC News]]|url=https://www.abc.net.au/news/2022-04-04/ukraine-accuses-russia-of-massacre-city-strewn-with-bodies/100963106|accessdate=4 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220403230416/https://www.abc.net.au/news/2022-04-04/ukraine-accuses-russia-of-massacre-city-strewn-with-bodies/100963106|archivedate=3 April 2022}}&lt;/ref&gt;

Ena izmed prič je za ''Radio Free Europe'' povedala: »Rusi so sistematično pobijali ljudi. Osebno sem slišal kako se je neki ostrostrelec hvalil, da je ubil dva človeka, ki ju je videl v oknih stanovanj... Tega ni bilo treba. Ni bilo vojaškega razloga za pobijanje. Bilo je samo mučenje civilistov. Nekje so ljudi resnično mučili. Našli so jih z rokami zvezanim za hrbtom in ustreljeni v tilnik.« Lokalni prebivalci so pobijanje označili za namerno in poročali o več primerih, kjer so ostrostrelci brez razloga streljali po civilistih.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Bucha Residents Describe 'Systematic' Killings By Russian Troops|url=https://www.rferl.org/a/ukraine-bucha-killings-russia-/31785129.html|accessdate=5 April 2022|work=[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]|language=en|archivedate=4 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220404124245/http://www.rferl.org/a/ukraine-bucha-killings-russia-/31785129.html|last=Stek|first=Levko}}&lt;/ref&gt;

[[Ljudmila Denisova]], takratna ukrajinska komisarka za človekove pravice, je izjavila, da so ruski vojaki spolno nasilje nad civilisti uporabljali kot orožje v »genocidu ukrajinskega ljudstva«. Poročala je, da je posebna telefonska linija za pomoč do 6. aprila 2022 prejela najmanj 25 prijav posilstev žensk in deklet iz Buče, starih od 14 do 24 let.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=25 women and girls say they were raped by Russian troops in Bucha - Ukrainian official|url=https://www.bbc.com/news/live/world-europe-60991746?ns_mchannel=social&amp;ns_source=twitter&amp;ns_campaign=bbc_live&amp;ns_linkname=624d79905fbc655faa0202a5%2625%20women%20and%20girls%20say%20they%20were%20raped%20by%20Russian%20troops%20in%20Bucha%20-%20Ukrainian%20official%262022-04-06T11%3A47%3A36.533Z&amp;ns_fee=0&amp;pinned_post_locator=urn:asset:84e24be4-544b-4b78-9c03-256002211be4&amp;pinned_post_asset_id=624d79905fbc655faa0202a5&amp;pinned_post_type=share|accessdate=6 April 2022|agency=[[BBC News]]|date=6 April 2022|language=en-gb|archivedate=7 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220407202950/https://www.bbc.com/news/live/world-europe-60991746?ns_mchannel=social&amp;ns_source=twitter&amp;ns_campaign=bbc_live&amp;ns_linkname=624d79905fbc655faa0202a5%2625+women+and+girls+say+they+were+raped+by+Russian+troops+in+Bucha+-+Ukrainian+official%262022-04-06T11%3A47%3A36.533Z&amp;ns_fee=0&amp;pinned_post_locator=urn%3Aasset%3A84e24be4-544b-4b78-9c03-256002211be4&amp;pinned_post_asset_id=624d79905fbc655faa0202a5&amp;pinned_post_type=share}}&lt;/ref&gt;

=== Videoposnetki ===
''The New York Times'' je potrdil avtentičnost videoposnetka na katerem sta dve ruski oklepni vozili streljali na civilista, ki je hodil ob kolesu. Po osvoboditvi Buče so se pojavile slike mrtvega civilista ob kolesu, ki se ujema s posnetkom drona.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|date=6 April 2022|title=Russian soldiers open fire on cyclist in Bucha in video verified by The New York Times|agency=[[Reuters]]|url=https://www.businessinsider.com/nyt-russian-soldiers-open-fire-cyclist-in-bucha-in-video-2022-4|accessdate=4 April 2022|archivedate=6 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220406023124/https://www.businessinsider.com/nyt-russian-soldiers-open-fire-cyclist-in-bucha-in-video-2022-4}}&lt;/ref&gt;

19. maja je ''The New York Times'' objavil videoposnetke, ki prikazujejo ruske vojake, kako odpeljejo skupino civilistov in jih nato potisnejo na tla. Kasneje so posnetki drona na istem mestu pokazali skupino trupel. Po osvobodtvi so trupla našli na istem mestu. Videoposnetki jasno pokažejo, da so nekaj minut pred smrtjo pobiti moški bili v ruskem priporu in potrjujejo izjave očividcev. Za te umore so bili odgovorni ruski padalci.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi novice|last=Al-Hlou|first=Yousur|last2=Froliak|first2=Masha|last3=Hill|first3=Evan|last4=Browne|first4=Malachy|last5=Botti|first5=David|title=New Evidence Shows How Russian Soldiers Executed Men in Bucha|url=https://www.nytimes.com/2022/05/19/world/europe/russia-bucha-ukraine-executions.html|accessdate=23 May 2022|work=The New York Times|date=19 May 2022|archivedate=28 May 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220528185253/https://www.nytimes.com/2022/05/19/world/europe/russia-bucha-ukraine-executions.html}}&lt;/ref&gt;

== Število ubitih ==

=== V mestu Buča ===
[[Slika:Killed_woman_in_Bucha.jpg|sličica| Ženska ubita v Buči, april 2022]]
Po besedah župana Fedoruka je bilo največ umorov na ulicah Jablonska, Sklozavodska, Lisova in Vokzalna.&lt;ref name=&quot;KyivIndep_uncovering_the_scope&quot;&gt;{{Navedi novice|last=Kossov|first=Igor|title=Uncovering the scope of the Bucha massacre|date=2022-04-22|work=[[Kyiv Independent]]|url=https://kyivindependent.com/national/uncovering-the-scope-of-the-bucha-massacre|accessdate=2022-04-22|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220423003539/https://kyivindependent.com/national/uncovering-the-scope-of-the-bucha-massacre/|archivedate=2022-04-23}}&lt;/ref&gt; Rekel je, da je najmanj 280 prebivalcev moralo biti pokopanih v množičnih grobovih.&lt;ref name=&quot;KyivIndependent03April&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;Pravda02April&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;AlJazeera02April&quot;&gt;{{Navedi novice|title=Almost 300 buried in mass grave in Bucha, near Kyiv: Mayor|url=https://www.aljazeera.com/news/2022/4/2/almost-300-buried-in-mass-grave-in-bucha-near-kyiv-mayor|accessdate=3 April 2022|work=[[Al Jazeera Media Network|Al Jazeera]]|archivedate=2 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220402233824/https://www.aljazeera.com/news/2022/4/2/almost-300-buried-in-mass-grave-in-bucha-near-kyiv-mayor}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;BBC02April&quot;/&gt; Prebivalci so morali sami pokopati še 57 trupel v drugo množično grobišče.&lt;ref name=&quot;KyivIndependent03April&quot; /&gt; Lokalni pogrebnik Sergij Kaplišni je povedal, da je s svojo ekipo med in po bojih zbral več kot 100 trupel (vključujoč mrtve vojake in umrle zaradi naravnih vzrokov).&lt;ref name=&quot;coroner&quot; /&gt; Pred pobegom iz Buče je najel [[Hidravlična roka|hidravlično roko]] za izkop množičnega groba ob cerkvi, saj zaradi izpadov elektrike mrtvašnica ni več mogla hladiti trupel. Kasneje se je vrnil v Bučo in zbral še 13 trupel civilistov z zvezanimi rokami in ustreljenimi iz neposredne bližine.&lt;ref name=&quot;coroner&quot;&gt;{{Navedi novice|last=Gall|first=Carlotta|last2=Kramer|first2=Andrew E.|title=In a Kyiv Suburb,'They Shot Everyone They Saw'|url=https://www.nytimes.com/2022/04/03/world/europe/ukraine-russia-war-civilian-deaths.html|work=[[The New York Times]]|date=3 April 2022|accessdate=5 April 2022|archivedate=4 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220404135757/https://www.nytimes.com/2022/04/03/world/europe/ukraine-russia-war-civilian-deaths.html}}&lt;/ref&gt; Do 4. aprila še ni bilo znano skupno število ubitih.&lt;ref name=&quot;AFP04April&quot;/&gt; Fedoruk je rekel, da je vsaj 300 mrtvih bilo odkritih takoj po osvoboditvi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Russia claims Bucha civilian massacre faked as a &quot;provocation&quot; as outrage builds over Ukraine war atrocities|url=https://www.cbsnews.com/news/bucha-massacre-ukraine-russia-putin-provocation-war-crimes-atrocities/|accessdate=4 April 2022|website=[[CBS News]]|date=4 April 2022|archivedate=4 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220404212140/https://www.cbsnews.com/news/bucha-massacre-ukraine-russia-putin-provocation-war-crimes-atrocities/}}&lt;/ref&gt; 12. aprila je Fedoruk število popravil na 403.&lt;ref name=&quot;TR124&quot;&gt;{{Navedi novice|last=Hunder|first=Max|last2=Winning|first2=Alexander|last3=Jones|first3=Gareth|title=Mayor of Ukraine's Bucha says 403 bodies found so far|url=https://www.reuters.com/world/europe/mayor-ukraines-bucha-says-403-bodies-found-so-far-2022-04-12/|accessdate=13 April 2022|work=Reuters|date=12 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220412135945/https://www.reuters.com/world/europe/mayor-ukraines-bucha-says-403-bodies-found-so-far-2022-04-12/|archivedate=12 April 2022|language=en}}&lt;/ref&gt; Podžupan Šapravski je za ''Reuters'' povedal, da je bilo 50 žrtev izvensodno usmrčenih.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Gardner|first=Simon|date=4 April 2022|title=In Ukrainian street, a corpse with hands bound and a bullet wound to the head|language=en|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/world/europe/ukrainian-street-corpse-with-hands-bound-bullet-wound-head-2022-04-03/|accessdate=4 April 2022|archivedate=4 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220404170521/https://www.reuters.com/world/europe/ukrainian-street-corpse-with-hands-bound-bullet-wound-head-2022-04-03/}}&lt;/ref&gt;

Ukrajinski obrambni minister [[Oleksij Reznikov]] je dejal, da je »samo v Buči število žrtev že višje kot v [[Vukovar|Vukovarju]]« (med [[Hrvaška osamosvojitvena vojna|hrvaško osamosvojitveno vojno]] je bilo v [[Pokol v Vukovarju|pokolu v Vukovarju]] ubitih več sto hrvaških civilistov in vojnih ujetnikov).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Death toll in Bucha already higher than Croatia's Vukovar massacre, says Ukraine's defense minister|url=https://english.nv.ua/nation/death-toll-in-bucha-already-higher-than-croatia-s-vukovar-massacre-says-ukraine-s-defense-minister-50230953.html|accessdate=5 April 2022|website=english.nv.ua|language=en|archivedate=7 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220407203003/https://english.nv.ua/nation/death-toll-in-bucha-already-higher-than-croatia-s-vukovar-massacre-says-ukraine-s-defense-minister-50230953.html}}&lt;/ref&gt; 

13. aprila je [[BBC|BBC News]] poročal, da je bilo po osvoboditvi Buče odkritih najmanj 500 mrtvih.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-61085810|title=Collecting the dead in Bucha|work=BBC News|date=13 April 2022|accessdate=13 April 2022|archivedate=13 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220413141719/https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-61085810}}&lt;/ref&gt; 29. junija je visoki komisar [[Združeni narodi|združenih narodov]] podokumentiral usmrtitve in nezakonite uboje vsaj 50 civilistov. Decembra 2022 se je število povečalo na 73, še dodatnih 105 pa se je preiskovalo.&lt;ref name=&quot;UN202212&quot;/&gt;

8. avgusta so ukrajinske oblasti objavile število ubitih civilistov v Buči kot 458. Od tega 419 z znaki strelov, mučenja ali nasilnih poškodb, 39 iz naravnih vzrokov, ki bi pa lahko tudi bili povezani z okupacijo. 366 trupel je bilo moških, 86 žensk ter 5 neznanega spola zaradi stanja trupla. Otrok je bilo 9. 50 trupel je bilo neidentificiranih (vključuje dele teles in pepel).&lt;ref name=&quot;NYT-Gall&quot;&gt;{{Navedi novice|last=Gall|first=Carlotta|date=2022-09-03|title='We Do Not Want Unknown Graves': The Struggle to Identify Bucha's Victims|language=en-US|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2022/09/03/world/europe/ukraine-bucha-massacre-victims.html|accessdate=2022-09-17|issn=0362-4331|archivedate=18 September 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220918184416/https://www.nytimes.com/2022/09/03/world/europe/ukraine-bucha-massacre-victims.html}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;WaPo-Sly&quot;&gt;{{Navedi novice|last=Sly|first=Liz|date=2022-08-08|title=Accounting of bodies in Bucha nears completion|url=https://www.washingtonpost.com/world/2022/08/08/ukraine-bucha-bodies/|accessdate=2022-08-09|work=Washington Post|language=en|archivedate=9 August 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220809120452/https://www.washingtonpost.com/world/2022/08/08/ukraine-bucha-bodies/}}&lt;/ref&gt;

=== V regiji ===
''BBC News'' je 16. maja 2022 poročal, da je bilo v Bučanskem rajonu med okupacijo ubitih več kot 1000 civilistov, (večina ni umrla kot posledica obstreljevanja) od katerih je bilo ustreljenih več kot 650.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-61442387|title=The children's camp that became an execution ground|work=BBC News|date=16 May 2022|accessdate=16 May 2022|archivedate=16 May 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220516000133/https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-61442387}}&lt;/ref&gt; 13. junija 2022 so ukrajinske oblasti sporočile, da so po ruskem umiku iz [[Kijevska oblast|Kijevske oblasti]] (vključuje Bučanski rajon) odkrile 1316 trupel.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi splet|date=2022-06-13|title=Bucolic Ukraine forest is site of mass grave exhumation|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-kyiv-business-criminal-investigations-bed8a5fac1dab4cfcdf45aed815ff510|accessdate=2022-06-14|website=AP News|language=en|archivedate=7 October 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20221007113942/https://apnews.com/article/russia-ukraine-kyiv-business-criminal-investigations-bed8a5fac1dab4cfcdf45aed815ff510}}&lt;/ref&gt; Na isti dan so v množičnem grobu v gozdu v bližini Buče odkrili še 7 žrtev, dve sta imeli zvezane roke na hrbtu in prestreljena kolena, kar je po mnenju lokalne policije kazalo na mučenje.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt; Urad visokega komisarja ZN za človekove pravice je še izdal preverjene podatke o hudo poškodovanih ali uničenih najmanj 482 stanovanjskih zgradb v Buči, Irpinu in [[Gostomel|Gostomelu]] med 24. februarjem in 31. marcem.&lt;ref&gt;{{Navedi poročilo|url=https://www.ohchr.org/en/documents/country-reports/situation-human-rights-ukraine-context-armed-attack-russian-federation|title=The situation of human rights in Ukraine in the context of the armed attack by the Russian Federation, 24 February to 15 May 2022|date=29 June 2022|publisher=[[OHCHR]]|access-date=9 August 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220702112851/https://www.ohchr.org/en/documents/country-reports/situation-human-rights-ukraine-context-armed-attack-russian-federation|archive-date=2 July 2022}}&lt;/ref&gt;

=== Poznane žrtve ===
Oleksanr Ržavski je bil kandidat na predsedniških volitvah leta 2004 in je bil ubit na svojem posestvu v Buči. Ržavski je bil znan kot proruski politik in je po letu 2014 kritiziral ukrajinsko vlado ter hvalil [[Vladimir Putin|Vladimirja Putina]]. Njegova hči je povedala, da so ga dvakrat ugrabili ruski vojaki in zanj zahtevali odkupnino, dokler ga niso med pijančevanjem ustrelili.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|date=8 April 2022|title=В Бучі п'яні окупанти застрелили екс-нардепа та кандидата в президенти Олександра Ржавського|trans-title=In Bucha, drunken occupiers shot dead former People's Deputy and presidential candidate Oleksandr Rzhavsky|url=https://cripo.com.ua/news/war/v-buchi-p-yani-okupanti-zastrelili-eks-nardepa-ta-kandidata-v-prezidenti-oleksandra-rzhavskogo/|accessdate=8 May 2022|website=УКРАИНА КРИМИНАЛЬНАЯ|language=ru-RU|archivedate=3 June 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220603085235/https://cripo.com.ua/news/war/v-buchi-p-yani-okupanti-zastrelili-eks-nardepa-ta-kandidata-v-prezidenti-oleksandra-rzhavskogo/}}&lt;/ref&gt; Med ubitimi v Buči je bil Vitalij Vinogradov, dekan kijevskega slovanskega evangeličanskega semenišča.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Bucha killings: Ukrainian dean of Evangelical seminary among the dead|url=https://premierchristian.news/en/news/article/bucha-killings-ukrainian-dean-of-evangelical-seminary-among-the-dead|accessdate=18 April 2022|website=premierchristian.news|language=en|archivedate=6 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220406095711/https://premierchristian.news/en/news/article/bucha-killings-ukrainian-dean-of-evangelical-seminary-among-the-dead}}&lt;/ref&gt; V Buči je bil ubit tudi Zoreslav Zamojski, lokalni novinar.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|date=13 April 2022|title=After Russian withdrawal, Ukrainian journalists found killed in Bucha and Yahidne|url=https://cpj.org/2022/04/after-russian-withdrawal-ukrainian-journalists-found-killed-in-bucha-and-yagodnoye/|accessdate=2022-04-18|website=Committee to Protect Journalists|language=en-US|archivedate=13 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220413174741/https://cpj.org/2022/04/after-russian-withdrawal-ukrainian-journalists-found-killed-in-bucha-and-yagodnoye/}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title='History can come back': Passover sorrow at a Jewish burial near Kyiv|url=https://www.nbcnews.com/news/world/russia-ukraine-war-jewish-community-buries-dead-passover-kyiv-rcna25535|accessdate=2022-06-02|website=NBC News|date=22 April 2022|language=en|archivedate=3 June 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220603010321/https://www.nbcnews.com/news/world/russia-ukraine-war-jewish-community-buries-dead-passover-kyiv-rcna25535}}&lt;/ref&gt;

== Vpletene ruske enote ==
Ukrajinski mediji so objavili imena ruskih vojakov, ki naj bi med okupacijo bili v Buči.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Mirovalev|first=Mansur|title=Bucha killings: 'The world cannot be tricked anymore'|url=https://www.aljazeera.com/news/2022/4/4/will-the-bucha-massacre-wake-up-the-world|accessdate=6 April 2022|publisher=[[Al Jazeera Media Network|Al Jazeera]]|language=en|archivedate=4 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220404232736/https://www.aljazeera.com/news/2022/4/4/will-the-bucha-massacre-wake-up-the-world}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Main Intelligence Directorate of Ukraine published a list of Russian soldiers involved in the atrocities in Bucha|url=https://www.pravda.com.ua/eng/news/2022/04/4/7337048/|accessdate=5 April 2022|website=Ukrayinska Pravda|language=en|archivedate=4 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220404135827/https://www.pravda.com.ua/eng/news/2022/04/4/7337048/}}&lt;/ref&gt; 6. aprila 2022 je ''CNN'' citiral neimenovanega uradnika ZDA, ki je dejal, da je identifikacija enot v Buči prioriteta njihovih obveščevalnih agencij.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=US believes it can 'identify the Russian units' that carried out Bucha atrocities, official says|url=https://edition.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-putin-news-04-06-22/h_ebdf6a26343a2135588db9a5fcd8f231|accessdate=6 April 2022|agency=[[CNN]]|date=6 April 2022|language=en}}&lt;/ref&gt; ''Der Spiegel'' je poročal, da je nemška zvezna obveščevalna služba 6. aprila 2022 poslance v parlamentu obvestila o prestrezenih radijskih pogovorih ruskih vojakov severno od Kijeva in jih povezala z grozodejstvi v Buči. Predložila je dokaze o odgovornosti zračno-desantnih enot in enot vojske ter kasneje plačancev [[Skupina Wagner|najemniške skupine Wagner]] (pod nadzorom Kremlja). Vojaki so v pogovorih razpravljali o umorih kot da niso nič posebnega. Viri, ki so slišali prisluhe so poročali, da so taka grozodejstva postala standardni element delovanja ruske vojske.&lt;ref name=&quot;DerSpiegel_DE_intelligence_intercepts_radio&quot;&gt;{{Navedi novice|last=Amann|first=Melanie|last2=Gebauer|first2=Matthias|last3=Schmid|first3=Fidelius|date=7 April 2022|title=Possible Evidence of Russian Atrocities: German Intelligence Intercepts Radio Traffic Discussing the Murder of Civilians in Bucha|language=en|work=[[Der Spiegel]]|url=https://www.spiegel.de/international/germany/possible-evidence-of-russian-atrocities-german-intelligence-intercepts-radio-traffic-discussing-the-murder-of-civilians-in-bucha-a-0a191c96-634f-4d07-8c5c-c4a772315b0d|accessdate=7 April 2022|issn=2195-1349|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220407155015/https://www.spiegel.de/international/germany/possible-evidence-of-russian-atrocities-german-intelligence-intercepts-radio-traffic-discussing-the-murder-of-civilians-in-bucha-a-0a191c96-634f-4d07-8c5c-c4a772315b0d|archivedate=7 April 2022}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.tagesschau.de/inland/bnd-ukraine-105.html|title=Gräueltaten von Butscha: BND fing russische Funksprüche ab|accessdate=28 September 2022|archivedate=28 September 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220928222906/https://www.tagesschau.de/inland/bnd-ukraine-105.html}}&lt;/ref&gt;

Ukrajinski aktivisti so identificirali 64. motorizirano strelsko brigado po poveljstvom podpolkovnika Azatbeka Omurbekova.,&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title='There are maniacs who enjoy killing,' Russian defector says of his former unit accused of war crimes in Bucha|url=https://edition.cnn.com/2022/12/13/europe/russian-defector-war-crimes-intl-cmd/index.html|work=CNN|date=14 December 2022|accessdate=30 March 2023|archivedate=11 March 2023|archiveurl=https://web.archive.org/web/20230311053105/http://edition.cnn.com/2022/12/13/europe/russian-defector-war-crimes-intl-cmd/index.html}}&lt;/ref&gt; del 35. armade [[Vzhodno vojaško okrožje|vzhodnega vojaškega okrožja]], ki je bila v Buči medtem, ko se je dogajal pokol.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|date=5 April 2022|title=Ukraine war: Zelensky fears worst atrocities still to be found|language=en-GB|work=BBC News|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-60994848|accessdate=5 April 2022|archivedate=7 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220407202949/https://www.bbc.com/news/world-europe-60994848}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=için|first=Bucha'da sivillerin cansız bedenleri toplu mezarlara gömülüyordaha fazla video|title=Ukrayna her yerde onu arıyor... İşte Buça katliamının baş şüphelisi|url=https://www.hurriyet.com.tr/dunya/ukrayna-her-yerde-onu-ariyor-iste-buca-katliaminin-bas-suphelisi-42037094|accessdate=5 April 2022|website=Hurriyet Daily News|date=5 April 2022|language=tr|archivedate=5 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220405105058/https://www.hurriyet.com.tr/dunya/ukrayna-her-yerde-onu-ariyor-iste-buca-katliaminin-bas-suphelisi-42037094}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Gall|first=Carlotta|date=5 April 2022|title=In Bucha 'they shot everyone they saw'|url=https://www.smh.com.au/world/europe/in-bucha-they-shot-everyone-they-saw-20220405-p5aay1.html|accessdate=5 April 2022|website=The Sydney Morning Herald|archivedate=5 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220405070208/https://amp.smh.com.au/world/europe/in-bucha-they-shot-everyone-they-saw-20220405-p5aay1.html}}&lt;/ref&gt; Različne ukrajinske skupine so to enoto identificirale z obveščevalnimi podatki odprtega tipa.&lt;ref name=&quot;Standard04April&quot;&gt;{{Navedi splet|last=Stewart|first=Will|date=4 April 2022|title=Hunt for Russian commanders in charge of Bucha atrocities as colonel named|url=https://www.standard.co.uk/news/world/hunt-for-russian-commander-in-charge-of-bucha-atrocities-as-colonel-named-b992288.html|accessdate=5 April 2022|website=[[Evening Standard]]|language=en|archivedate=4 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220404112442/https://www.standard.co.uk/news/world/hunt-for-russian-commander-in-charge-of-bucha-atrocities-as-colonel-named-b992288.html}}&lt;/ref&gt; ''Ukrajinska Pravda'' je navajala ukrajinsko obveščevalno službo, da je bila 64. brigada iz Buče kasneje umaknjena, da bi bila premeščena na [[Bitka za Harkov (2022)|fronto v Harkovu]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=The invaders who were in Bucha will be returned to Ukraine – Ukrainian Intelligence Directorate|url=https://www.pravda.com.ua/eng/news/2022/04/5/7337358/|accessdate=6 April 2022|website=[[Ukrayinska Pravda]]|language=en|archivedate=5 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220405170047/https://www.pravda.com.ua/eng/news/2022/04/5/7337358/}}&lt;/ref&gt; Kot vključeni v okupacijo Buče in okoliških vasi sta bili identificirani še dve enoti kadirovskih Čečenov, ena izmed posebnih enot za hitro odzivanje (SOBR) in paravojaške sile za obvladovanje nemirov ([[Otrjad mobilnij osobogo naznačenija|OMON]]).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|date=4 April 2022|title=Everyone should know their names! Ukrainian intelligence published the names of the Russian military who staged the #BuchaMassacre|url=https://odessa-journal.com/everyone-should-know-their-names-ukrainian-intelligence-published-the-names-of-the-russian-military-who-staged-the-buchamassacre/|accessdate=5 April 2022|website=Odessa Journal|language=en-US|archivedate=4 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220404115600/https://odessa-journal.com/everyone-should-know-their-names-ukrainian-intelligence-published-the-names-of-the-russian-military-who-staged-the-buchamassacre/}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|date=4 April 2022|title=Hunt for 'out of control' Russian forces suspected of Bucha war crimes focuses on seven units|url=https://inews.co.uk/news/ukraine-bucha-hunt-launched-russian-units-atrocities-biden-putin-war-crimes-trail-1556754|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220406094050/https://inews.co.uk/news/ukraine-bucha-hunt-launched-russian-units-atrocities-biden-putin-war-crimes-trail-1556754|archivedate=6 April 2022|accessdate=5 April 2022|website=inews.co.uk|language=en}}&lt;/ref&gt; 19. maja 2022 ''je The New York Times'' poročal, da so na mestu usmrtitve skupine ukrajinskih moških bili najdeni dokumenti, ki so pripadali [[104. gardni padalski polk (Ruska federacija)|104. gardnemu padalskemu polku]] ter [[234. gardni padalski polk (Ruska federacija)|234. gardnemu padalskemu polku]].&lt;ref name=&quot;:22&quot;&gt;{{navedi novice|last1=Al-Hlou|first1=Yousur|last2=Froliak|first2=Masha|last3=Hill|first3=Evan|last4=Browne|first4=Malachy|last5=Botti|first5=David|title=New Evidence Shows How Russian Soldiers Executed Men in Bucha|url=https://www.nytimes.com/2022/05/19/world/europe/russia-bucha-ukraine-executions.html|access-date=23 May 2022|work=The New York Times|date=19 May 2022|archive-date=28 May 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220528185253/https://www.nytimes.com/2022/05/19/world/europe/russia-bucha-ukraine-executions.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt; Preiskava ''Associated Press'' je razkrila, da je [[76. zračnoprevozna divizija (Ruska federacija)|76. zračnoprevozna divizija]] vodila nadzor okupacije iz baze na naslovu Jablonska ulica 144, od koder je koordinirala »čiščenje« Buče. Ukrajinske oblasti zaradi njune odgovornosti pri pokolu preganjajo njenega poveljnika generalamajorja Sergeja Čubarkina in njegovega nadrejenega generalpolkovnika Aleksandra Čajka.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=How Russian soldiers ran a 'cleansing' operation in Bucha|url=https://apnews.com/article/bucha-ukraine-war-cleansing-investigation-43e5a9538e9ba68a035756b05028b8b4|publisher=Associated Press|access-date=6 November 2022|language=en|date=3 November 2022|archive-date=6 November 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20221106005838/https://apnews.com/article/bucha-ukraine-war-cleansing-investigation-43e5a9538e9ba68a035756b05028b8b4|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

da dokumenti, najdeni tam, kjer so bili usmrtili ukrajinske moške, pripadajo 104. gardnemu letalsko-jurišnemu polku in 234. gardnemu letalsko-jurišnemu polku . &lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;&lt;/ref&gt; Preiskava Associated Pressa je razkrila, da je [[76. zračnoprevozna divizija (Ruska federacija)|76. gardna zračno-jurišna divizija]] vodila ruski okupacijski štab na ulici Yablunska 144, od koder je bila koordinirana operacija čiščenja Buče. Ukrajinsko tožilstvo preganja poveljnika, generalmajorja [[Sergei Chubarykin|Sergeja Čubarikina]], in njegovega šefa, generalpolkovnika Aleksandra Čajka, zaradi njune odgovornosti za operacijo. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=How Russian soldiers ran a 'cleansing' operation in Bucha|url=https://apnews.com/article/bucha-ukraine-war-cleansing-investigation-43e5a9538e9ba68a035756b05028b8b4|publisher=Associated Press|accessdate=6 November 2022|language=en|date=3 November 2022|archivedate=6 November 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20221106005838/https://apnews.com/article/bucha-ukraine-war-cleansing-investigation-43e5a9538e9ba68a035756b05028b8b4}}&lt;/ref&gt;

== Preiskave ==

=== Ukrajina ===
[[Slika:Bucha_after_Russian_occupation_(04).jpg|sličica| Ekshumacija žrtev v množičnem grobu v Buči]]
[[Ministrstvo za zunanje zadeve (Ukrajina)|Zunanje ministrstvo Ukrajine]] je zahtevalo, da [[Preiskave Mednarodnega kazenskega sodišča v Ukrajini|Mednarodno kazensko sodišče v Ukrajini]] pošlje preiskovalce v Bučo in druga območja [[Kijevska oblast|Kijevske oblasti]]. Zunanji minister [[Dmitro Kuleba]] je k zbiranju dokazov pozval tudi druge mednarodne skupine.&lt;ref name=&quot;Interfax_Kuleba_calls_ICC&quot;&gt;{{Navedi novice|title=Kuleba calls on ICC mission to come to Bucha to collect evidence of Russian war crimes|date=3 April 2022|work=[[Interfax-Ukraine]]|url=https://en.interfax.com.ua/news/general/820649.html|accessdate=3 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220403154041/https://en.interfax.com.ua/news/general/820649.html|archivedate=3 April 2022}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Evidence grows of civilian killings in Bucha|language=en-GB|work=[[BBC News]]|url=https://www.bbc.com/news/av/world-europe-60968546|accessdate=3 April 2022|archivedate=2 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220402225036/https://www.bbc.com/news/av/world-europe-60968546}}&lt;/ref&gt;

=== Rusija ===
Rusija je zahtevala posebno sejo [[Varnostni svet Združenih narodov|Varnostnega sveta Združenih narodov]] (Rusija je ena izmed njegovih petih stalnih članic), da bi obravnavali posnetke trupel iz Buče, ki so bili po njenem mnenju »gnusno provokacijo ukrajinskih radikalcev« ter zrežirani.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Russia Seeks UN Security Council Meeting on Bucha, Ukraine|work=[[The Moscow Times]]|url=https://www.themoscowtimes.com/2022/04/04/russia-seeks-un-security-council-meeting-on-bucha-ukraine-a77194|accessdate=4 April 2022|archivedate=4 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220404050034/https://www.themoscowtimes.com/2022/04/04/russia-seeks-un-security-council-meeting-on-bucha-ukraine-a77194}}&lt;/ref&gt; Aleksander Bastrikin, vodja ruskega preiskovalnega odbora, je odredil preiskavo »ukrajinske provokacije« in ukrajinske oblasti obtožil širjenja »namerno lažnih informacij« o dejanjih ruske vojske.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Russia orders probe of Ukrainian 'provocation' over civilian deaths in Bucha|work=[[Reuters]]|url=https://www.reuters.com/world/russia-orders-probe-ukrainian-provocation-over-civilian-deaths-bucha-2022-04-04/|accessdate=4 April 2022|archivedate=4 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220404212153/https://www.reuters.com/world/russia-orders-probe-ukrainian-provocation-over-civilian-deaths-bucha-2022-04-04/}}&lt;/ref&gt;

=== Amnesty International ===
6. maja 2022 je [[Amnesty International]] objavil rezultate svoje preiskave pokola. Ugottovil je, da so ruske sile krive nezakonitih napadov in naklepnih umorov civilistov v Buči, Andrijivki, Zdviživki in Vorzelu. Samo v Buči je bilo potrjenih 22 različnih primerov umorov s strani ruskih sil. Amnesty International je Mednarodno kazensko sodišče pozval, naj storilce privede pred sodišče: 
{{blockquote|Vsi odgovorni za vojne zločine bi morali odgovarjati za svoja dejanja. Pod doktrino odgovornosti poveljstva in hirearhično nadrejenih, - vključno z vojaškimi poveljniki in civilnimi vodjami kot so ministri in vodje držav - ki so vedeli oz. so imeli razlog vedeti za vojne zločine svojih sil in jih niso poskusili ustaviti ali kaznovati odgovornih, bi morali tudi odgovarjati.&lt;ref name=&quot;Amnesty_Bucha&quot;/&gt;|author=Amnesty International}}

=== ''The New York Times'' ===
22. decembra 2022 je ''[[The New York Times]]'' objavil rezultate svoje preiskave pokola. Osemmesečna vizualna preiskava časopisa je pokazala, da so bili storilci pokola na Jablonski ulici ruski padalci iz [[234. gardni padalski polk (Ruska federacija)|234. gardnega padalskega polka]] (del [[76. zračnoprevozna divizija (Ruska federacija)|76. zračnoprevozne divizije]]), ki ga je vodil podpolkovnik Artjom Gorodilov.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Al-Hlou|first=Yousur|last2=Froliak|first2=Masha|last3=Khavin|first3=Dmitriy|last4=Koettl|first4=Christoph|last5=Willis|first5=Haley|last6=Cardia|first6=Alexander|last7=Reneau|first7=Natalie|last8=Browne|first8=Malachy|date=2022-12-22|title=Caught on Camera, Traced by Phone: The Russian Military Unit That Killed Dozens in Bucha|language=en-US|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2022/12/22/video/russia-ukraine-bucha-massacre-takeaways.html|accessdate=2022-12-24|issn=0362-4331|archivedate=24 December 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20221224170756/https://www.nytimes.com/2022/12/22/video/russia-ukraine-bucha-massacre-takeaways.html}}&lt;/ref&gt;

== Odzivi ==

=== Ukrajina ===
[[Slika:Volodomyr_Zelensky's_speech_on_the_Russian_massacre_of_Bucha,_c._April_2022.ogg|sličica| Govor predsednika Volodimirja Zelenskega o pokolu]]
Zunanji minister [[Dmitro Kuleba]] je dogodke označil za »namerni masaker«. Dejal je, da je Rusija »slabša od [[Islamska država|ISIS]]« in da so ruske sile krive umorov, mučenja, posilstev in plenjenja. Kuleba je tudi pozval države [[G7]], naj uvedejo dodatne »uničujoče« sankcije.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/world/2022/apr/03/eu-leaders-condemn-killing-of-unarmed-civilians-in-bucha-and-kyiv|title=Killing of civilians in Bucha and Kyiv condemned as 'terrible war crime'|date=3 April 2022|website=[[The Guardian]]|accessdate=4 April 2022|archivedate=4 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220404073342/https://www.theguardian.com/world/2022/apr/03/eu-leaders-condemn-killing-of-unarmed-civilians-in-bucha-and-kyiv}}&lt;/ref&gt;

[[Župan Kijeva]] [[Vitalij Kličko]] je v intervjuju za ''[[Bild]]'' dejal, da »to, kar se je zgodilo v Buči in drugih predmestjih Kijeva, lahko označimo le kot [[genocid]]« in ruskega predsednika [[Vladimir Putin|Vladimirja Putina]] obtožil vojnih zločinov.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=[[Associated Press|AP]]|title=Kyiv mayor says Russian attacks in Bucha are 'genocide'|url=https://www.timesofisrael.com/liveblog_entry/kyiv-mayor-says-russian-attacks-in-bucha-are-genocide/|accessdate=3 April 2022|work=[[The Times of Israel]]|archivedate=3 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220403105132/https://www.timesofisrael.com/liveblog_entry/kyiv-mayor-says-russian-attacks-in-bucha-are-genocide/}}&lt;/ref&gt; Ukrajinski predsednik [[Volodimir Zelenski]] je 4. aprila 2022 obiskal Bučo, da bi se na lastne oči prepričal o grozodejstvih.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=|first=|date=5 April 2018|title=Zelenskyy visits Bucha after Russians left civilians dead in streets|url=https://www.rnz.co.nz/national/programmes/checkpoint/audio/2018837081/zelenskyy-visits-bucha-after-russians-left-civilians-dead-in-streets|work=[[Radio New Zealand]]|location=|accessdate=5 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220407084853/https://www.rnz.co.nz/national/programmes/checkpoint/audio/2018837081/zelenskyy-visits-bucha-after-russians-left-civilians-dead-in-streets|archivedate=7 April 2022}}&lt;/ref&gt;

V govoru v Varnostnem svetu Združenih narodov 5. aprila je Zelenski dejal, da je pokol »na žalost le en primer tega, kar so okupatorji počeli na našem ozemlju zadnjih 41 dni«,&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Ukraine's Zelenskyy to UN: Bucha is 'only one' example of Russian atrocities|url=https://www.dw.com/en/ukraines-zelenskyy-to-un-bucha-is-only-one-example-of-russian-atrocities/a-61368261|accessdate=5 April 2022|work=[[Deutsche Welle|DW.com]]|date=5 April 2022|archivedate=7 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220407085216/https://www.dw.com/en/ukraines-zelenskyy-to-un-bucha-is-only-one-example-of-russian-atrocities/a-61368261}}&lt;/ref&gt; in da so »ruski tanki zdrobili ljudi za užitek«.&lt;ref name=&quot;BBC-UN&quot;&gt;{{Navedi novice|title=Ukraine war: Zelensky tells UN of horrors of Russian invasion|url=https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-61002914|accessdate=5 April 2022|work=[[BBC News]]|date=5 April 2022}}&lt;/ref&gt; Pozval je, naj Rusija odgovarja za dejanja svoje vojske in izgubi svoj stalni položaj v Varnostnem svetu, ki ga je podedovala od Sovjetske zveze.&lt;ref name=&quot;BBC-UN&quot; /&gt;

=== Mednarodne organizacije ===
[[Slika:Plenary_opening_-_A_minute_of_silence_for_the_victims_of_Ukraine_war_-_51988360879.jpg|sličica| Evropski parlament z minuto molka počasti žrtve ukrajinske vojne, pri čemer je bil posebej omenjen pokol v Buči, 4. april 2022]]
[[Slika:Denys_Shmyhal,_EU_officials_and_Eduard_Heger_visited_Bucha_after_the_massacre_(2).jpg|sličica| Predsednica Evropske unije Ursula von der Leyen ter drugi uradniki EU in Ukrajine na obisku v Buči po pokolu, 8. april 2022]]
Pokol je obsodil predsednik [[Evropski svet|Evropskega sveta]] [[Charles Michel]], ki je dejal, da je »pretresen nad srhljivimi podobami grozodejstev, ki jih je zagrešila [ruska] vojska v Kijevu« in obljubil, da bo EU pomagala Ukrajini in skupinam za človekove pravice pri zbiranju dokazov za uporabo na mednarodnih sodiščih.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=EU accuses Russian troops of committing atrocities in Ukrainian town Bucha|url=https://www.reuters.com/world/europe/eu-accuses-russian-troops-committing-atrocities-ukrainian-town-bucha-2022-04-03/|accessdate=4 April 2022|work=[[Reuters]]|date=3 April 2022|archivedate=4 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220404002104/https://www.reuters.com/world/europe/eu-accuses-russian-troops-committing-atrocities-ukrainian-town-bucha-2022-04-03/}}&lt;/ref&gt; Generalni sekretar [[NATO]] [[Jens Stoltenberg]] je izrazil podobno zgroženost nad znašanjem nad civilisti.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Ioanes|first=Ellen|title=Russian troops pull back from Kyiv, leaving horrors in their wake|url=https://www.vox.com/2022/4/3/23009048/russian-troops-retreat-in-ukraine-civilian-deaths-discovered|publisher=[[Vox (website)|Vox]]|accessdate=3 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220403220456/https://www.vox.com/2022/4/3/23009048/russian-troops-retreat-in-ukraine-civilian-deaths-discovered|archivedate=3 April 2022|date=3 April 2022}}&lt;/ref&gt;

Generalni sekretar [[Združeni narodi|Združenih narodov]] [[António Guterres]] je izrazil ogorčenost nad slikami in pozval k neodvisni preiskavi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Secretary-General, Deeply Shocked by Killings in Ukraine, Urges Accountability|url=https://www.un.org/press/en/2022/sgsm21227.doc.htm|website=United Nations Meetings Coverage and Press Releases|date=3 April 2022}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=U.N. chief calls for independent probe of civilian deaths in Ukrainian town|url=https://www.reuters.com/world/europe/un-chief-calls-independent-probe-civilian-deaths-ukrainian-town-2022-04-03/|accessdate=3 April 2022|work=[[Reuters]]|date=3 April 2022|archivedate=3 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220403175057/https://www.reuters.com/world/europe/un-chief-calls-independent-probe-civilian-deaths-ukrainian-town-2022-04-03/}}&lt;/ref&gt; Varnostni svet ZN se je sestal 5. aprila, da bi razpravljal o situaciji, preko video prenosa ga je nagovoril Zelenski.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Ukraine's President calls on Security Council to act for peace, or 'dissolve' itself|url=https://news.un.org/en/story/2022/04/1115632|work=news.un.org|date=5 April 2022|accessdate=2024-02-25|archive-date=2022-04-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20220408175747/https://news.un.org/en/story/2022/04/1115632|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Describing Relentless Russian Attacks against His Country, Ukraine President Challenges Security Council to Act for Peace or Disband United Nations|url=https://www.un.org/press/en/2022/sc14854.doc.htm|website=[[United Nations]] Meetings Coverage and Press Releases|date=5 April 2022|accessdate=6 April 2022|archivedate=6 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220406141657/https://www.un.org/press/en/2022/sc14854.doc.htm}}&lt;/ref&gt;

7. aprila so ZDA na izrednem zasedanju Generalne skupščine ZN sprožile resolucijo o suspendiranju Rusije iz [[Svet Združenih narodov za človekove pravice|Sveta za človekove pravice]], vodilnega organa ZN za človekove pravice.&lt;ref name=&quot;Lederer&quot;&gt;{{Navedi novice|last=Lederer|first=Edith M.|title=UN to vote Thursday on suspending Russia from rights council|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-united-nations-general-assembly-voting-rights-kyiv-united-nations-d42fdcd5f6428c3bac7a155354170068|accessdate=7 April 2022|work=[[AP News]]|agency=[[Associated Press]]|date=6 April 2022|archivedate=7 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220407072006/https://apnews.com/article/russia-ukraine-united-nations-general-assembly-voting-rights-kyiv-united-nations-d42fdcd5f6428c3bac7a155354170068}}&lt;/ref&gt; Resolucija je bila sprejeta, pri čemer je za predlog glasovalo 93 držav, 24 jih je bilo proti, 58 pa se jih je vzdržalo.&lt;ref name=&quot;Lederer2&quot;&gt;{{Navedi novice|last=Lederer|first=Edith M.|title=UN ousts Russia from Human Rights Council|url=https://www.belfasttelegraph.co.uk/news/world-news/un-ousts-russia-from-human-rights-council-41530906.html|accessdate=7 April 2022|work=[[The Belfast Telegraph]]|agency=[[Associated Press]]|date=7 April 2022}}&lt;/ref&gt; Rusija je po Libiji 2011 druga država, ki ji je svet odvzel pravice članstva.&lt;ref name=&quot;Lederer&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;Lederer2&quot; /&gt;

Zunanji ministri G7 so izdali skupno izjavo, v kateri so obsodili »grozodejstva«, ki jih je Rusija zagrešila v Buči in drugih delih Ukrajine.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.rferl.org/a/g7-condemns-bucha-atrocities/31791098.html|title=G7 Condemns 'In Strongest Terms' Russian 'Atrocities' In Bucha|work=[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]|date=7 April 2022|accessdate=10 April 2022|archivedate=10 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220410163634/https://www.rferl.org/a/g7-condemns-bucha-atrocities/31791098.html}}&lt;/ref&gt;

Predsednica [[Evropska komisija|Evropske komisije]] [[Ursula von der Leyen]] je 8. aprila obiskala Bučo, kjer si je ogledala množična grobišča in pokol opisala kot »krut obraz Putinove vojske«.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=&lt;!--not stated--&gt;|date=8 April 2022|title='Unthinkable': Ursula von der Leyen shown mass grave in Bucha|work=The Guardian|location=|url=https://www.theguardian.com/world/video/2022/apr/08/unthinkable-ursula-von-der-leyen-shown-mass-grave-in-bucha-video|accessdate=8 April 2022|archivedate=8 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220408163441/https://www.theguardian.com/world/video/2022/apr/08/unthinkable-ursula-von-der-leyen-shown-mass-grave-in-bucha-video}}&lt;/ref&gt; Von der Leyen je pozneje ob srečanju z Zelenskim v Kijevu predstavila dokumentacijo za začetek procesa [[Vstop Ukrajine v Evropsko unijo|pristopa Ukrajine k Evropski uniji]] in ponudila pohitritev postopka prošnje za članstvo.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=&lt;!--not stated--&gt;|date=8 April 2022|title=Ukraine: EU chief offers Kyiv fast track to membership|work=[[Deutsche Welle]]|location=|url=https://dw.com/en/ukraine-eu-chief-offers-kyiv-fast-track-to-membership/a-61409635|accessdate=8 April 2022|archivedate=8 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220408190726/https://www.dw.com/en/ukraine-eu-chief-offers-kyiv-fast-track-to-membership/a-61409635}}&lt;/ref&gt;

=== Druge države ===
Voditelji sosednjih evropskih držav so napad obsodili in pozvali k preiskavi grozodejstev. Estonska premierka [[Kaja Kallas]] je pokol primerjala z množičnimi poboji, ki sta jih zagrešili [[Sovjetska zveza]] in [[Tretji rajh|nacistična Nemčija]], ter pozvala k zbiranju dokazov in privedbi storilcev na sodišče.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=HÄIRIVAD KAADRID &amp;#124; Venemaa korraldas Butša linnas massimõrva|trans-title=INTERFERING FRAMES &amp; # 124; Russia carried out a massacre in the city of Bucha|url=https://www.delfi.ee/a/96318291|website=Delfi|first=Miikael|last=Raun|date=3 April 2022|accessdate=4 April 2022|language=et|archivedate=4 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220404212128/https://www.delfi.ee/a/96318291}}&lt;/ref&gt; Slovaški premier [[Eduard Heger]] je pokol primerjal z »[[Vojne v nekdanji Jugoslaviji|apokalipso vojne v nekdanji Jugoslaviji]]«.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|date=3 April 2022|title=Premiér: Barbarské vyčíňanie ruských vojakov na Ukrajine bude tvrdo potrestané|trans-title=Prime Minister: Barbaric acts of Russian soldiers in Ukraine will be severely punished|url=https://www.aktuality.sk/clanok/5ZmsTHe/premier-barbarske-vycinanie-ruskych-vojakov-na-ukrajine-bude-tvrdo-potrestane/|website=aktuality.sk|language=sk|accessdate=3 April 2022|archivedate=4 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220404212153/https://www.aktuality.sk/clanok/5ZmsTHe/premier-barbarske-vycinanie-ruskych-vojakov-na-ukrajine-bude-tvrdo-potrestane/}}&lt;/ref&gt; Moldavska predsednica [[Maia Sandu]] je dogodek označila za »zločin proti človečnosti« in 4. april 2022 razglasila za dan nacionalnega žalovanja v spomin na vse Ukrajince, padle v [[Rusko-ukrajinska vojna|rusko-ukrajinski vojni]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.digi24.ro/stiri/externe/maia-sandu-anunta-zi-de-doliu-national-in-republica-moldova-dupa-masacrul-de-la-bucha-1893081|title=Maia Sandu anunță zi de doliu național în Republica Moldova după Masacrul de la Bucha|trans-title=Maia Sandu announces a day of national mourning in the Republic of Moldova after the Bucha Massacre|website=Digi24|date=3 April 2022|accessdate=4 April 2022|language=ro|archivedate=4 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220404101144/https://www.digi24.ro/stiri/externe/maia-sandu-anunta-zi-de-doliu-national-in-republica-moldova-dupa-masacrul-de-la-bucha-1893081}}&lt;/ref&gt; Takšne obsodbe so izrazili tudi politični voditelji na Finskem,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|date=3 April 2022|title=Sanna Marin ja Sauli Niinistö järkyttyivät: &quot;Sotarikokset on tutkittava&quot;|trans-title=Sanna Marin and Sauli Niinistö shocked: &quot;War crimes must be investigated&quot;|url=https://www.uusisuomi.fi/uutiset/sanna-marin-ja-sauli-niinisto-jarkyttyivat-sotarikokset-on-tutkittava/e6f76c51-5f41-43fb-8b35-854bbcaf8d83|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220403215052/https://www.uusisuomi.fi/uutiset/sanna-marin-ja-sauli-niinisto-jarkyttyivat-sotarikokset-on-tutkittava/e6f76c51-5f41-43fb-8b35-854bbcaf8d83|archivedate=3 April 2022|accessdate=3 April 2022|language=fi}}&lt;/ref&gt; v Litvi,&lt;ref name=&quot;LithuaniaReaction&quot;&gt;{{Navedi splet|date=4 April 2022|title=Lietuvos reakcija į karą prieš Ukrainą: Rusijos ambasadorius išsiunčiamas iš šalies, uždaromas konsulatas Klaipėdoje|trans-title=Lithuania's reaction to the war against Ukraine: Russian ambassador expelled, consulate in Klaipeda closes|url=https://www.lrt.lt/naujienos/lietuvoje/2/1662294/lietuvos-reakcija-i-kara-pries-ukraina-rusijos-ambasadorius-issiunciamas-is-salies|accessdate=4 April 2022|website=LRT|archivedate=4 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220404212155/https://www.lrt.lt/naujienos/lietuvoje/2/1662294/lietuvos-reakcija-i-kara-pries-ukraina-rusijos-ambasadorius-issiunciamas-is-salies}}&lt;/ref&gt; na Poljskem&lt;ref&gt;{{Navedi splet|date=3 April 2022|title=Polish Minister Calls for Investigation of Russian Army's Actions in Kyiv Region|url=https://www.usnews.com/news/world/articles/2022-04-03/polish-minister-calls-for-investigation-of-russian-armys-actions-in-kyiv-region/|website=US News|language=en|accessdate=3 April 2022|archivedate=3 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220403163151/https://www.usnews.com/news/world/articles/2022-04-03/polish-minister-calls-for-investigation-of-russian-armys-actions-in-kyiv-region}}&lt;/ref&gt; in v Turčiji.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Turkey calls for probe into civilian deaths in Bucha|url=https://english.alarabiya.net/News/world/2022/04/06/Turkey-calls-for-probe-into-civilian-deaths-in-Bucha|publisher=[[Al Arabiya]]|date=6 April 2022}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Turkey calls for probe into civilian deaths in Ukraine's Bucha|url=https://www.hurriyetdailynews.com/turkey-calls-for-probe-into-civilian-deaths-in-ukraines-bucha-172778|work=[[Hürriyet Daily News]]|date=6 April 2022}}&lt;/ref&gt;

Zaradi pokola v Buči so številne članice [[Evropska unija|Evropske unije]] (Danska, Estonija, Francija, Nemčija, Grčija, Italija, Latvija, Litva, Portugalska, Romunija, Slovenija, Španija in Švedska) odredile izgon več kot 200 ruskih diplomatov iz njihovih držav.&lt;ref&gt;{{Citat|url=https://www.politico.eu/article/italy-denmark-expel-russian-diplomats-over-security-concerns/|title=Six EU countries to expel Russian diplomats|journal=[[Politico]]|date=5 April 2022|access-date=6 April 2022|language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|date=5 April 2022|title=EU allies expel 200 Russian diplomats in two days after Bucha killings|url=https://www.theguardian.com/world/2022/apr/05/eu-allies-expel-over-120-russian-diplomats-in-two-days-after-bucha-killings|accessdate=6 April 2022|website=[[The Guardian]]|language=en|archivedate=5 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220405122846/https://www.theguardian.com/world/2022/apr/05/eu-allies-expel-over-120-russian-diplomats-in-two-days-after-bucha-killings}}&lt;/ref&gt; Takšen izgon je izvedla tudi Japonska.&lt;ref&gt;{{Citat|url=https://www.reuters.com/world/asia-pacific/japan-expels-eight-russian-diplomats-condemns-situation-ukraine-2022-04-08/|title=Japan expels eight Russian diplomats, condemns situation in Ukraine|journal=[[Reuters]]|date=8 April 2022|access-date=8 April 2022|language=en|archivedate=8 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220408142236/https://www.reuters.com/world/asia-pacific/japan-expels-eight-russian-diplomats-condemns-situation-ukraine-2022-04-08/}}&lt;/ref&gt;

Kitajski državni mediji so trdili, da je Ukrajina pokol zrežirala in ponovili različne ruske trditve ter da so za vojno odgovorne ZDA.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi novice|last=Carey|first=Alexis|date=7 April 2022|title=Chinese state media's shocking claim after evidence of Russian torture revealed|work=[[news.com.au]]|url=https://www.news.com.au/finance/business/media/chinese-state-medias-shocking-claim-after-evidence-of-russian-torture-revealed/news-story/74876db83d66eed3b46e9e25588664ef|accessdate=6 June 2022|archivedate=7 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220407082135/https://www.news.com.au/finance/business/media/chinese-state-medias-shocking-claim-after-evidence-of-russian-torture-revealed/news-story/74876db83d66eed3b46e9e25588664ef}}&lt;/ref&gt; Predstavniki Kitajske in Indije v Varnostnem svetu ZN so poročila o pokolu označili za »globoko zaskrbljujoča« in podprli pozive k mednarodnim preiskavam.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|date=5 April 2022|title=China's envoy to U.N. calls images of dead civilians from Bucha 'very disturbing'|url=https://www.reuters.com/world/china/chinas-envoy-un-calls-images-dead-civilians-bucha-very-disturbing-2022-04-05/|accessdate=5 April 2022|website=[[Reuters]]|archivedate=5 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220405172158/https://www.reuters.com/world/china/chinas-envoy-un-calls-images-dead-civilians-bucha-very-disturbing-2022-04-05/}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Laskar|first=Rezaul H.|date=5 April 2022|title='Deeply disturbing': India condemns civilian killings in Ukraine's Bucha at UNSC meet, seeks independent probe|language=en|work=[[Hindustan Times]]|url=https://www.hindustantimes.com/india-news/at-unsc-meet-india-condemns-civilian-killings-in-ukraine-s-bucha-seeks-probe-101649175208239.html|accessdate=5 April 2022}}&lt;/ref&gt; Na Kitajskem so se podobno odzvali tudi na tiskovni konferenci ministrstva za zunanje zadeve, čeprav krivde za incident niso neposredno pripisali nobeni od vpletenih držav.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|date=6 April 2022|title=China calls for probe into 'disturbing' Bucha killings, assigns no blame|url=https://www.hindustantimes.com/world-news/china-calls-for-probe-into-disturbing-bucha-killings-assigns-no-blame-101649249613769.html|accessdate=8 April 2022|archivedate=6 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220406131732/https://www.hindustantimes.com/world-news/china-calls-for-probe-into-disturbing-bucha-killings-assigns-no-blame-101649249613769.html}}&lt;/ref&gt; Zavrnitvi pripisovanja krivde je sledilo ponavljanje ruskih trditev v kitajskih državnih medijih, ki trdijo, da gre za »zrežiran« dogodek.&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Navedi novice|last=McCarthy|first=Simone|last2=Xiong|first2=Yong|date=6 April 2022|title=As the world reacts in horror to Bucha, China's state media strikes a different tone|work=[[CNN]]|url=https://www.cnn.com/2022/04/06/china/china-reacts-bucha-ukraine-atrocities-intl-hnk-mic/index.html|accessdate=9 April 2022|archivedate=9 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220409022758/https://www.cnn.com/2022/04/06/china/china-reacts-bucha-ukraine-atrocities-intl-hnk-mic/index.html}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Mozur|first=Paul|last2=Myers|first2=Steven Lee|last3=Liu|first3=John|date=2022-04-11|title=China's Echoes of Russia's Alternate Reality Intensify Around the World|language=en-US|work=[[The New York Times]]|url=https://www.nytimes.com/2022/04/11/technology/china-russia-propaganda.html|accessdate=2022-05-17|issn=0362-4331|archivedate=20 May 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220520232804/https://www.nytimes.com/2022/04/11/technology/china-russia-propaganda.html}}&lt;/ref&gt; 

Putinov zaveznik, beloruski predsednik [[Aleksander Lukašenko]], je pokol v Buči označil za »napad pod lažno zastavo« in »psihološko operacijo, ki so jo izvedli britanski operativci, da bi uvedli nove sankcije proti Rusiji«, Putinu pa naj bi dal dokumente v zvezi s temi obtožbami.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|date=12 April 2022|title=Talks with Kiev&lt;!-- please do not change this spelling --&gt; and provocation in Bucha: what Putin, Lukashenko discussed|work=[[TASS]]|url=https://tass.com/politics/1436653|accessdate=12 April 2022|archivedate=12 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220412170457/https://tass.com/politics/1436653}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Ball|first=Tom|date=12 April 2022|title=Belarus leader Lukashenko: Britain staged Bucha massacre of civilians|work=[[The Times]]|url=https://www.thetimes.co.uk/article/putin-attempts-to-isolate-russia-over-ukraine-war-are-doomed-0knkbr2qv|accessdate=12 April 2022|archivedate=12 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220412135638/https://www.thetimes.co.uk/article/putin-attempts-to-isolate-russia-over-ukraine-war-are-doomed-0knkbr2qv}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Wilkie|first=Christina|date=12 April 2022|title=Putin and Lukashenko falsely claim British operatives committed the atrocities in Bucha|work=[[CNBC]]|url=https://www.cnbc.com/2022/04/12/putin-and-lukashenko-claim-british-operatives-committed-the-atrocities-in-bucha.html|accessdate=13 April 2022|archivedate=12 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220412234709/https://www.cnbc.com/2022/04/12/putin-and-lukashenko-claim-british-operatives-committed-the-atrocities-in-bucha.html}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Batchelor|first=Tom|date=12 April 2022|title=Belarus leader Lukashenko makes baseless claim UK responsible for Bucha atrocities|url=https://www.independent.co.uk/news/world/europe/lukashenko-belarus-bucha-britain-ukraine-b2056400.html|accessdate=14 April 2022|website=[[The Independent]]|language=en|archivedate=12 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220412140644/https://www.independent.co.uk/news/world/europe/lukashenko-belarus-bucha-britain-ukraine-b2056400.html}}&lt;/ref&gt; Kubanski državni medij ''Granma'' je prav tako trdil, da je bil incident zrežiran in je poročal, da slike iz Buče »izkrivljajo resničnost in dajejo svetu neresnično različico tega, kar se je zgodilo po umiku ruskih čet«.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Saavedra|first=Alejandro|date=2022-04-22|title=La prensa castrista desinforma sobre la masacre de Bucha en Ucrania {{!}} DIARIO DE CUBA|url=https://diariodecuba.com/cuba/1650468493_38940.html|accessdate=2022-06-06|website=Diario de Cuba|language=es|archivedate=6 June 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220606053238/https://diariodecuba.com/cuba/1650468493_38940.html}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Bucha o la mentira fabricada|url=https://www.granma.cu/conflicto-ucrania/2022-04-06/bucha-o-la-mentira-como-pretexto-06-04-2022-21-04-32|accessdate=2022-06-06|website=[[Granma (newspaper)|Granma]]|language=es|archivedate=5 June 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220605053909/https://www.granma.cu/conflicto-ucrania/2022-04-06/bucha-o-la-mentira-como-pretexto-06-04-2022-21-04-32}}&lt;/ref&gt; Medij ''Telesur'', v lasti in upravljanju vlad [[Kuba|Kube]], [[Nikaragva|Nikaragve]] in [[Venezuela|Venezuele]], je pokol opisal kot »lažno novico«.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|date=4 April 2022|title=Alleged Russian army massacre in Bucha a fake news story|url=https://www.youtube.com/watch?v=z207WkNftgE|accessdate=6 June 2022|website=[[Telesur]]|archivedate=6 June 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220606053239/https://www.youtube.com/watch?v=z207WkNftgE}}&lt;/ref&gt;

Ameriški predsednik [[Joe Biden]] je pozval, naj se Putinu sodi za vojne zločine. Izjavil je tud, da podpira dodatne sankcije proti Rusiji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|date=4 April 2022|title=Biden calls for war crimes trial after Bucha images surface|url=https://www.cnn.com/2022/04/04/politics/joe-biden-bucha-russia-war-crimes/index.html|website=[[CNN]]|language=en|accessdate=4 April 2022|archivedate=4 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220404212158/https://www.cnn.com/2022/04/04/politics/joe-biden-bucha-russia-war-crimes/index.html}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|date=4 April 2022|title=Biden Floats Putin War-Crimes Trial, More Sanctions on Russia|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2022-04-04/biden-urges-more-sanctions-on-russia-calls-for-war-crimes-trial|website=[[Bloomberg News|bloomberg.com]]|language=en|accessdate=4 April 2022|archivedate=4 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220404151828/https://www.bloomberg.com/news/articles/2022-04-04/biden-urges-more-sanctions-on-russia-calls-for-war-crimes-trial}}&lt;/ref&gt; Podobno mnenje je izrazil tudi britanski premier [[Boris Johnson]].&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Ukraine war: Boris Johnson condemns Russia's 'despicable' civilian attacks|url=https://www.bbc.com/news/uk-60974339|work=[[BBC News]]|date=3 April 2022|accessdate=9 April 2022|archivedate=18 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220418201316/https://www.bbc.com/news/uk-60974339}}&lt;/ref&gt;

Francoski predsednik [[Emmanuel Macron]] je dejanja ruske vojske označil za vojne zločine in nujnost uvedbe novih sankcij (predvsem za rusko naftno in premogovniško industrijo).&lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=&lt;!--not stated--&gt;|date=4 April 2022|title=Bucha killings demand new sanctions on Russia, Macron says|url=https://www.reuters.com/world/europe/french-president-macron-new-sanctions-russia-needed-after-killings-ukraines-2022-04-04/|work=[[Reuters]]|location=Paris|accessdate=4 April 2022|archivedate=4 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220404072434/https://www.reuters.com/world/europe/french-president-macron-new-sanctions-russia-needed-after-killings-ukraines-2022-04-04/}}&lt;/ref&gt; Pozneje je Evropska unija napovedala dodatne sankcije proti Rusiji, vključno s prepovedjo uvoza premoga, lesa, gume, cementa, gnojil in drugih izdelkov iz Rusije. Prepoved uvoza premoga naj bi Rusijo stala 8 milijard evrov letno. Dodatne sankcije so vključevale tudi prepoved izvoza visokotehnološke opreme in tehnologije iz Evrope. Podpredsednik Evropske komisije [[Josep Borrell]] je ob napovedi sankcij izjavil, da so bile sprejete »po grozodejstvih, ki so jih zagrešile ruske oborožene sile v Buči«.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=&lt;!--not stated--&gt;|date=8 April 2022|title=EU adopts fresh sanctions against Russia including coal import ban|work=[[France24]]|location=|url=https://www.france24.com/en/europe/20220408-eu-adopts-fresh-sanctions-against-russia-including-coal-import-ban|accessdate=8 April 2022|archivedate=8 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220408125244/https://www.france24.com/en/europe/20220408-eu-adopts-fresh-sanctions-against-russia-including-coal-import-ban}}&lt;/ref&gt;

== Ruski odziv in zanikanje ==
[[Slika:Владимир_Путин_(18-06-2023)_(cropped).jpg|sličica|240x240_pik| Ruski predsednik [[Vladimir Putin]] je zanikal, da so ruske enote odgovorne za poboje civilistov v Buči.]]
Ruski zunanji minister [[Sergej Lavrov]] je pokol označil za »lažen napad« proti Rusiji in trdil, da je bil zrežiran. Trdil je, da je ruska vojska Bučo zapustila 30. marca, dokazi o pobojih pa se naj bi po njegovih besedah pojavili šele 4 dni kasneje po prihodu ukrajinske varnostne službe. Trdil je, da je župan Buče Anatolij Fedoruk 31. marca v video sporočilu povedal, da je ruska vojska zapustila mesto, domačinov pobitih po ulicah pa ni omenil.&lt;ref name=&quot;TASS04April&quot;&gt;{{Navedi splet|date=4 April 2022|title=Lavrov slams situation in Bucha as fake attack staged by West|url=https://tass.com/world/1432013|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220404212156/https://tass.com/world/1432013|archivedate=4 April 2022|accessdate=4 April 2022}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|date=4 April 2022|title=Russia to demand convening UN SC session over Bucha provocation again|agency=[[TASS]]|url=https://tass.com/politics/1431949|accessdate=5 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220404113217/https://tass.com/politics/1431949|archivedate=4 April 2022}}&lt;/ref&gt; ''Associated Press'' je poročal, da je Fedoruk že 7. marca govoril o »mrtvih, ki se kopičijo v Buči«.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-kyiv-business-media-facebook-21d36ea4370bab98b1cc93baa0815dd8|title=Russian media campaign falsely claims Bucha deaths are fakes|work=[[Associated Press]]|date=6 April 2022|accessdate=12 April 2022|archivedate=13 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220413225132/https://apnews.com/article/russia-ukraine-kyiv-business-media-facebook-21d36ea4370bab98b1cc93baa0815dd8}}&lt;/ref&gt;

Ruski predstavnik v [[Organizacija združenih narodov|Organizaciji združenih narodov]], Vasilij Nebenzja, je 4. aprila trdil, da pred umikom ruske vojske trupel v Buči ni bilo. Satelitski posnetki so trupla na ulicah posneli že 19. marca,&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;{{Navedi novice|date=5 April 2022|title=Bucha killings: Satellite image of bodies site contradicts Russian claims|work=[[BBC News]]|url=https://www.bbc.com/news/60981238|accessdate=4 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220407203106/https://www.bbc.com/news/60981238|archivedate=7 April 2022}}&lt;/ref&gt; njihov položaj se je ujemal s posnetki trupel z začetka aprila.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Satellite images of corpses in Bucha contradict Russian claims|first=Alex|last=Hern|work=[[The Guardian]]|url=https://www.theguardian.com/world/2022/apr/05/satellite-images-of-corpses-in-bucha-prove-russian-claims-wrong|accessdate=6 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220406004443/https://www.theguardian.com/world/2022/apr/05/satellite-images-of-corpses-in-bucha-prove-russian-claims-wrong|archivedate=6 April 2022}}&lt;/ref&gt; Trdil je, da so zahodni mediji »zatrli vsa objektivna dejstva in dokaze in namesto tega širili ponaredke« ter da naj bi po poročilu ''The Guardian'' za pokol bila odgovorna ukrajinska vojska.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=|first=|date=23 May 2022|title=West's media admit that civilians died in Bucha in shelling by Ukrainian troops – diplomat|url=https://tass.com/politics/1454827|accessdate=4 June 2022|website=[[TASS]]|location=|language=en|archivedate=24 May 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220524232537/https://tass.com/politics/1454827}}&lt;/ref&gt;

Ruske trditve o »uprizoritvi« pokola s strani Ukrajine so v nasprotju s satelitskimi posnetki ''Maxar Technologies'' s sredine marca.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Na posnetkih Jablonske ulice je vidnih najmanj 11 »temnih predmetov v velikosti trupla«, ki so se tam pojavili med 9. in 11. marcem. Član lokalnega sveta je 1. aprila ob osvoboditvi Buče na tem mestu s telefonom posnel slike trupel, ki ležijo v identičnih položajih kot na satelitskih posnetkih.&lt;ref name=&quot;NYT_satellite&quot; /&gt; Na videoposnetku Jablonske ulice so bila še tri trupla v bližini koles in zapuščenih avtomobilov. Ta so se na satelitskih posnetkih prvič pojavila med 20. in 21. marcem. ''The New York Times'' je po analizi posnetkov zaključil, da je »bilo mnogo civilistov ubitih pred več kot tremi tedni, ko je Bučo še nadzirala ruska vojska« ter da so trditve Rusije o »uprizoritvi« lažne.&lt;ref name=&quot;NYT_satellite&quot;&gt;{{Navedi novice|last=Browne|first=Malachy|last2=Botti|first2=David|last3=Willis|first3=Haley|date=4 April 2022|title=Satellite images show bodies lay in Bucha for weeks, despite Russian claims.|work=[[The New York Times]]|url=https://www.nytimes.com/2022/04/04/world/europe/bucha-ukraine-bodies.html|accessdate=4 April 2022|archivedate=6 April 2022|archiveurl=https://archive.today/20220406060947/https://www.nytimes.com/2022/04/04/world/europe/bucha-ukraine-bodies.html}}&lt;/ref&gt; Enake zaključke je objavil [[BBC|BBC News]].&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi novice|title=Bucha killings: Satellite image of bodies site contradicts Russian claims|url=https://www.bbc.com/news/60981238|accessdate=6 April 2022|work=[[BBC News]]|date=5 April 2022|archivedate=7 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220407203106/https://www.bbc.com/news/60981238}}&lt;/ref&gt; Sodeč po satelitskih posnetkih se je 10. marca začel izkop množičnega grobišča. Do konca marca se je izkopano območje razširilo v približno 14m dolg jarek na juhozahodnem delu zemlje ob cerkvi.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|date=4 April 2022|title=Satellite images show long trench at Ukrainian mass grave site, Maxar says|work=[[Reuters]]|url=https://www.reuters.com/world/europe/satellite-images-show-45-foot-long-trench-grave-site-bucha-maxar-2022-04-03/|accessdate=4 April 2022|archivedate=4 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220404143311/https://www.reuters.com/world/europe/satellite-images-show-45-foot-long-trench-grave-site-bucha-maxar-2022-04-03/}}&lt;/ref&gt;

Ruska stran zanika pokol civilistov in je tudi po objavi satetlitskih posnetkov vztrajala, da so fotografije provokacija in zrežirane ter da so ljudi streljali Ukrajinci sami.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.currenttime.tv/a/war-in-ukraine-40/31783934.html|lang=ru|trans-title=Rusija je dokaze o umorih v Buči označila za &quot;lažne&quot;, nova obstreljevanja. Spletno besedilo na 40. dan vojne v Ukrajini|title=
Россия назвала свидетельства убийств в Буче &quot;фейками&quot; и новые обстрелы. Текстовый онлайн 40-го дня войны в Украине|date=5. april 2022}}&lt;/ref&gt; 

Rusko obrambno ministrstvo je preko svojega Telegram kanala objavilo poročilo, v katerem je pisalo, da med bitko v Buči niso streljali na civiliste ter da množičnega pokola ne bi mogli prikriti. Za žrtve v množičnem grobišču so trdili, da so bile žrtve ukrajinskih letalskih napadov. Ministrstvo je trdilo, da je analiziralo posnetke mrtvih civilistov v Buči ter da se naj bi trupla na posnetkih premikala. BBC-jevo uredništvo v Moskvi je trditev o premikajočih truplih po preiskavi razglasilo za lažno.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Questions over Russian Bucha denials|url=https://www.bbc.com/news/live/world-europe-60949706|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220403132026/https://www.bbc.com/news/live/world-europe-60949706|archivedate=3 April 2022|accessdate=3 April 2022|website=[[BBC News]]}}&lt;/ref&gt;

Nizozemska preiskovalna novinarska skupina ''[[Bellingcat]]'' je poročilo BBC ocenila pozitivno ter izrazila dvome o časovnici ruskih vladnih virov.&lt;ref name=&quot;Bellingcat 4 April&quot;/&gt;

Ruski predsednik [[Vladimir Putin]] in beloruski predsednik [[Aleksander Lukašenko]] pokol civilistov v Buči označila za »lažnega«.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Shoring up domestic propaganda, Putin describes Bucha killings as 'fake'|first=Victor|last=Jack|url=https://www.politico.eu/article/putin-and-lukashenko-slam-bucha-killings-as-fake-on-visit-to-eastern-russia/|work=Politico|date=12 April 2022|accessdate=12 May 2022|archivedate=11 May 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220511232336/https://www.politico.eu/article/putin-and-lukashenko-slam-bucha-killings-as-fake-on-visit-to-eastern-russia/}}&lt;/ref&gt;

Ruske oblasti in mediji so razpečevali različne izjave in teorije, ki so bile označene za [[Dezinformacija|dezinformacije]]&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Debunking Russia’s Bucha massacre conspiracy theories|url=https://www.telegraph.co.uk/world-news/2022/04/04/ukraine-bucha-massacre-russia-conspiracy-theories-misinformation/|newspaper=The Telegraph|date=2022-04-04|accessdate=2024-06-10|issn=0307-1235|language=en-GB|first=Tom|last=Ough}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=German government warns against Russian disinformation – DW – 04/04/2022|url=https://www.dw.com/en/german-government-warns-russian-speakers-of-kremlin-disinformation/a-61353389|website=dw.com|accessdate=2024-06-10|language=en}}&lt;/ref&gt; in [[Propaganda|propagando]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Fact Check: Russia Claims Massacre in Bucha 'Staged' by Ukraine|url=https://www.newsweek.com/fact-check-russia-claims-massacre-bucha-staged-ukraine-1694804|website=|date=2022-04-04|accessdate=2024-06-10|language=en|first=|last=|last2=|last3=|publisher=Newsweek}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Russia denies and deflects in reaction to Bucha atrocities|url=https://www.washingtonpost.com/world/2022/04/04/russia-bucha-atrocities-war-crimes/|newspaper=Washington Post|date=2022-04-05|accessdate=2024-06-10|issn=0190-8286|language=en-US|first=Jeanne|last=Whalen|first2=Robyn|last2=Dixon}}&lt;/ref&gt; Nekateri primeri:

* »''ruske enote so Bučo zapustile 30. marca''« - te trditve neodvisni viri niso potrdili. 1. aprila je TV kanal ruskega ministrstva za obrambo poročal o delu ruskih enot na območju Buče in okolici. Ukrajinska vojska je prav tako poročala o ruskih enotah na širšem območju, vendar ni jasno če tudi v mestu samem.&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Буча. Разбираем российские версии|trans-title=Bucha. Parsing Russian versions|first=Maksim|last=Litavrin|date=5 April 2022|url=https://zona.media/article/2022/04/05/versions|accessdate=20 April 2022|website=Медиазона|language=ru|archivedate=8 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220408085543/https://zona.media/article/2022/04/05/versions}}&lt;/ref&gt;
* »''prvi dokazi so se pojavili šele četrti dan, 3. aprila''«&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Массовые убийства мирных жителей в Буче: что известно на данный момент|url=https://www.bbc.com/russian/news-60986588|website=BBC News Русская служба|date=2022-04-04|accessdate=2024-06-10|language=ru}}&lt;/ref&gt; - to ni res. Dopisniki [[BBC|BBC-ja]] so prišli v mesto 1. aprila,&lt;ref name=&quot;:7&quot; /&gt; istega dne so se tudi pojavile prve fotografije in posnetki trupel na ulicah.&lt;ref name=&quot;:8&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Как убивали людей в Буче Подробная реконструкция событий. И разбор «версий» кремлевской пропаганды|url=https://meduza.io/feature/2022/04/06/kak-ubivali-lyudey-v-buche|website=Meduza|accessdate=2024-06-10|language=ru}}&lt;/ref&gt; 2. aprila so v mesto prišli še drugi novinarji, ki so naredili večje število posnetkov ubitih ljudi na ulicah.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Украинские власти и СМИ сообщили о десятках тел убитых на улицах Бучи под Киевом. Несколько дней назад оттуда ушли российские войска Мэр заявил, что город «усеян трупами»|url=https://meduza.io/feature/2022/04/03/ukrainskie-vlasti-i-smi-soobschili-o-desyatkah-tel-ubityh-na-ulitsah-buchi-pod-kievom-neskolko-dney-nazad-iz-goroda-ushli-rossiyskie-voyska|website=Meduza|accessdate=2024-06-10|language=ru}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Война России с Украиной: хроника событий 28 марта - 4 апреля 2022 - Новости на русском языке|url=https://www.bbc.com/russian/live/news-60901078|website=BBC News Русская служба|date=2022-03-28|accessdate=2024-06-10|language=ru-RU}}&lt;/ref&gt; Poleg tega so satelitski posnetki že med okupacijo posneli trupla na ulicah.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Na [[CNN|CNN-ovih]] posnetkih z dronom med 12. in 13. marcem so vidna trupla v bližini ruskih vojaških vozil.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Exclusive: New drone video shows Russian military vehicles and forces on Bucha street strewn with civilian bodies|url=https://edition.cnn.com/europe/live-news/russia-ukraine-war-news-04-27-22/h_a737a86115cc6fcd1c74f63e35b8f0b5|website=|date=2022-04-27|accessdate=2024-06-10|language=en|first=|last=|publisher=CNN}}&lt;/ref&gt;
* »''v enem izmed posnetkov eno truplo premakne roko, drugo pa vstane''«&lt;ref name=&quot;:9&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Резня в Буче: российские «факты» и реальные свидетельства|url=https://ru.bellingcat.com/novosti/2022/04/19/russias-bucha-facts-versus-the-evidence-ru/|website=Беллингкэт|date=2022-04-19|accessdate=2024-06-10|language=ru-RU|first=Eliot|last=Higgins}}&lt;/ref&gt; - ruski neodvisni medij ''Mediazona'' je »premik roke« identificiral kot odsev ali prasko na vetrobranskem steklu, sedečo osebo pa popačenje v vzvratnem ogledalu.&lt;ref name=&quot;:10&quot;&gt;{{Navedi splet|title=День, когда мир был шокирован свидетельствами из Бучи. Главное|url=https://meduza.io/feature/2022/04/03/den-kogda-mir-byl-shokirovan-svidetelstvami-iz-buchi-glavnoe|website=Meduza|accessdate=2024-06-10|language=ru}}&lt;/ref&gt; Pojavi so še posebno očitni med ogledom upočasnjenega posnetka.&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt; Ta posnetek je bil narejen 1. aprila. [[BBC]] je dodal, da so ta trupla bila še vedno na istem mestu, ko so jih fotografirali francoski novinarji in ''Getty Images'' dva dni kasneje.&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;
* »''na'' ''več fotografijah se spremeni pozicija trupel, eno truplo pa izgine''« - različne fotografije so bile posnete v razmaku več dni, v tem času so začeli odstranjevati trupla, kar slike potrdijo.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;
* »''izgled trupel odstopa od tega, ki bi ga morala imeti trupla vsaj štiri dni po smrti''« - te trditve izhajajo iz ruskih vladnih medijev, ki so intervjuirali ruske sodne izvedence. Trdili so, da so v izgledu trupel nedoslednosti, saj ni skladen z večdnevnim ležanjem na prostem, mdr. tudi na dežju. Kot primer so navedli »suhost« trupel, neustrezno barvo kože in odsotnost krvi. Trdili so, da so bila trupla pripeljana od drugod, kjer so bila prej hranjena v hladilnici.&lt;ref name=&quot;smotrim&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://smotrim.ru/article/2703888|title=Так не бывает: судмедэксперт о нестыковках видео из Бучи|lang=ru|trans-title=To se ne dogaja tako: sodni izvedenec govori o nedoslednostih v videu iz Buče|date=14. april 2022}}&lt;/ref&gt; [[BBC]] je objavil mnenje forenzičnega patologa, ki ima obširne izkušnje s preiskavami vojnih zločinov na [[Kosovo|Kosovem]] in [[Ruandski genocid|Ruandi]]. Ta je ruske trditve zavrgel z obrazložitvijo, da po štirih dneh trupla niso več trda in da je prisotnost vidnih poškodb, krvi in barv trupla zelo odvisna od uporabljenega orožja in načina zajema fotografije.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Bucha killings: Satellite image of bodies site contradicts Russian claims|url=https://www.bbc.com/news/60981238|date=2022-04-04|accessdate=2024-06-10|language=en-GB}}&lt;/ref&gt; Druga specialistka za forenzično medicino je obrazložila, da so v primeru izgube velike količine krvi določeni znaki na truplih zelo slabo vidni, razkroj trupel pa so še dodatno upočasnile nizke temperature v tem času (povprečno 0-5°C), zato je zaključila, da so ljudje bili ubiti najmanj teden pred zajemom fotografij.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Фото и видео из Бучи анализирует судмедэксперт. Вот что она увидела на страшных кадрах|url=https://nashaniva.com/ru/287707|website=Наша Ніва|date=2022-04-05|accessdate=2024-06-10|language=ru}}&lt;/ref&gt;
* »''ruski vojaki niso izvajali nasilja nad domačini''« - te navedbe zanika veliko število očividcev.&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;
* »''umore so zagrešili ukrajinski neonacisti''« - več ruskih medijev je priznavalo, da so se v Buči zgodili umori, vendar so za njih okrivili ukrajinske vojake, ki so v mesto vstopili po ruskem umiku. Te trditve temeljijo na posnetku vodje skupine ukrajinskih vojakov, ki razpravlja če naj streljajo na ljudi brez modrih oznak (oznaka ukrajinske vojske). Ta posnetek pa je bil posnet šele 2. aprila, po tem ko je že bil odkrit pokol.&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt; Ruski mediji so še dodatno trdili, da to potrjuje prisotnost belih trakov na nekaterih truplih (simbol ruske vojske) - pobegli iz Buče so povedali, da so bili prisiljeni nositi bele trakove. Prav tako trakov niso nosila vsa trupla, niti niso bili ubiti vsi, ki so nosili bele trakove, zato med umori in trakovi ni povezav.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;
* »''južno obrobje mesta, tudi stanovanjska območja, je nepretrgoma obstreljevala ukrajinska vojska''« - preiskava ''Meduze'' je zaključila, da po okupaciji Buče v mestu ni bilo aktivnih spopadov, topniško obstreljevanje je bilo redko - od 5. marca do konca meseca je [[NASA]] na območju zabeležila le 10 požarov, ki bi lahko bili posledica obstreljevanja, prav tako ni dokazov o uničenju zaradi obstreljevanja, zato ljudje niso bili ubiti zaradi spopadov.&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;
* »''ukrajinska policija je vpletena v umore civilistov''« - 2. aprila je ukrajinska policija poročala, da so posebne enote v Buči začele iskanje saboterjev in sodelavcev ruskih enot, zato so ruski mediji vzbujali sume o njihovi vpletenosti v umore. Trupla so bila odkrita in posneta že pred prihodom posebnih policijskih enot.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;
* »''19. marca Maxarjevi sateliti niso leteli nad Bučo''« - to trditev je širil ruski dezinformacijski blog [[War on Fakes]], ki se predstavlja kot preverjevalec dejstev. Avtorji niso uporabili ustreznih filtrov na spletni strani podjetja Maxar.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Буча, Украина: что нам известно и каким данным стоит доверять {{!}} Фактчек|url=https://factcheck.kz/dekonstrukciya-propagandy/bucha-ukraina-chto-nam-izvestno-i-kakim-dannym-stoit-doveryat/|website=Factcheck.kz|date=2022-04-11|accessdate=2024-06-10|language=ru-RU|first=Сергей|last=Ким}}&lt;/ref&gt;
* »''na posnetku so ukrajinski vojaki polagali trupla za uprizoritev''« - proruski profili na družbenih omrežjih so z deljenjem posnetkov na katerih ukrajinski vojaki s kabli vlečejo ubite ljudi tudi skušali pokol prikazati kot uprizorjen. Associated Press je potrdil izvor posnetkov ter dodal, da so trupla premikali s kabli, saj so sumili, da so bila minirana.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://amp.observers.france24.com/en/europe/20220408-fresh-round-of-fake-videos-claim-the-bucha-massacre-was-staged|first=Aude|last=Dejaifve|first2=Arthur|last2=Bamas|title=Fresh round of fake videos claim the Bucha massacre was staged|work=[[France 24]]|date=6 April 2022|accessdate=14 April 2022|language=en|archivedate=16 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220416095031/https://amp.observers.france24.com/en/europe/20220408-fresh-round-of-fake-videos-claim-the-bucha-massacre-was-staged}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=http://www.aparchive.com/metadata/Ukraine-War-Victims/f78bea06617b455099ef6f99d572431a|title=GRAPHIC: Bodies dot streets on outskirts of Kyiv|agency=[[Associated Press]]|date=2 April 2022|accessdate=14 April 2022|archivedate=6 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220406212316/http://www.aparchive.com/metadata/Ukraine-War-Victims/f78bea06617b455099ef6f99d572431a}}&lt;/ref&gt;
* »''Maxarjevi satelitski posnetki so bili narejeni po ruskem umiku''«&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt; - proruski [[Telegram (programje)|Telegram]] kanal ''Ribar'' je trdil, da so satelitski posnetki z 19. marca v resnici bili posneti 1. aprila, ker naj bi bili vidni peščeni nanosi po nevihti konec marca.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://news.astr.ru/news/society/161177/|title=Снимки Maxar, якобы доказывающие «Бучинскую резню», были сделаны 1 апреля|lang=ru|trans-title=Maxar fotografije, ki naj bi dokazovale &quot;pokol v Buči&quot;, so bile posnete 1. aprila|date=7. april 2022|accessdate=2024-06-10|archive-date=2024-06-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20240610105848/https://news.astr.ru/news/society/161177/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Predstavnik podjetja Maxar je razložil, da avtorji teh trditev niso pravilno uporabili orodja za iskanje slik. Primerjave različnih satelitskih posnetkov so s pomočjo dolžine in naklona senc potrdile, da so Maxarjevi posnetki ustrezno datirani - posneti so bili 19. marca ob 11:00 po lokalnem času, kar je tudi skladno s časom preleta satelita na Bučo. ''Ribar'' je zamešal lokalni čas in [[Greenwiški srednji čas]], zato je trdil, da se datacija posnetkov ni ujemala s časom preleta satelita.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Disinformation &amp; Denial: Russia’s attempts to discredit open source evidence of Bucha|url=https://www.info-res.org/post/disinformation-denial-russia-s-attempts-to-discredit-open-source-evidence-of-bucha|website=Centre for Informati|date=2022-04-13|accessdate=2024-06-10|language=en|first=Ross|last=Burley}}&lt;/ref&gt;
* »''The Guardian je zanikal vpletenost ruske vojske v pokol civilistov v Buči''« - 24. aprila je [[The Guardian]] objavil članek z rezultati forenzične preiskave o več smrtih v Buči, ki so bile posledica topov in flešet.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Dozens of Bucha civilians were killed by metal darts from Russian artillery|url=https://www.theguardian.com/world/2022/apr/24/dozens-bucha-civilians-killed-flechettes-metal-darts-russian-artillery|newspaper=The Guardian|date=2022-04-24|accessdate=2024-06-10|issn=0261-3077|language=en-GB|first=Lorenzo|last=Tondo}}&lt;/ref&gt; Različni proruski viri so iz tega potegnili zaključke, da je za večino smrti bilo odgovorno ukrajinsko obstreljevanje. Flešete so bile najdene v le nekaj truplih,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Как детский лагерь в Буче стал расстрельным подвалом. Репортаж Би-би-си|url=https://www.bbc.com/russian/features-61467205|website=BBC News Русская служба|date=2022-05-17|accessdate=2024-06-10|language=ru}}&lt;/ref&gt; preiskava sama pa je jasno navedla, da gre za posledice ruskega obstreljevanja.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Правда ли, что The Guardian опроверг причастность российских войск к убийствам мирных жителей в Буче? - Проверено.Медиа|url=https://provereno.media/blog/2022/04/27/pravda-li-chto-the-guardian-oproverg-prichastnost-rossiyskikh-voysk-k-ubiystvam-mirnykh-zhiteley-v-buche/|website=provereno.media|date=2022-04-27|accessdate=2024-06-10|language=ru-RU|first=Илья|last=Бер}}&lt;/ref&gt;
* »''Francoz Adrian Boke, ki se je vrnil iz Ukrajine, je govoril o vojnih zločinih polka Azov in zaigranih posnetkih v Buči''« - Adrian Boke je bil del humanitarne misije. Kasneje je trdil, da ima stotine slik, ki dokazujejo njegove trditve o vojnih zločinih in Buči. Slike, ki jih je delil so pokazale le, da je bil kratek čas del humanitarne misije v [[Lvov|Lvovu]]. Dokazi o vojnih zločinih ali da bi kdaj bil v Buči ne obstajajo.&lt;ref name=&quot;:11&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.msn.com/fr-fr/actualite/monde/les-affabulations-d-adrien-bocquet-ex-militaire-fran%C3%A7ais-revenu-d-ukraine/ar-AAXFa7o|title=Les affabulations d’Adrien Bocquet, ex-militaire français revenu d’Ukraine|date=2022-05-24|accessdate=2022-07-06|website=msn.com|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220706093815/https://www.msn.com/fr-fr/actualite/monde/les-affabulations-d-adrien-bocquet-ex-militaire-français-revenu-d-ukraine/ar-AAXFa7o|archivedate=2022-07-06}}&lt;/ref&gt; Ena izmed njegovih slik, s katero je želel dokazati, da je bil v [[Kijev|Kijevu]], se je izkazala za lažno.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ukraine: comment Adrien Bocquet a réalisé un photomontage pour faire croire à son déplacement à Kyiv|url=https://www.liberation.fr/checknews/ukraine-comment-adrien-bocquet-a-realise-un-photomontage-pour-faire-croire-a-son-deplacement-a-kyiv-20220614_U3W45MH45ZAOLFPLT22JXWGSP4/|website=Libération|accessdate=2024-06-10|language=fr|first=Service|last=Checknews}}&lt;/ref&gt; Trdil je, da je bil v Ukrajini osemkrat, kar so nadzorniki ukrajinske meje zanikali - v državo je vstopil petkrat, vsakič manj kot za 72 ur, zato je malo verjetno, da bi uspel priti blizu Buče. Trdil je tudi, da je v Buči bil priča bojem, kar pa ni mogoče, saj je prvič vstopil v Ukrajino 3 dni po koncu bojev.&lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;

*»''Trupla so v resnici lutke''« - na ruski državni televiziji ''Rusija-24'' so s posnetkom, na katerem naj bi Ukrajinci postavljali lutke, poskusili pokol prikazati kot zaigran. Prikazano gradivo je bilo v resnici posneto v studiju v [[Sankt Peterburg|Sankt Peterburgu]], tamkajšnji zaposleni so potrdili da je bil posnetek v resnici iz ruske televizijske serije.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|date=8 April 2022|title=Fact-check: Viral video does not prove Bucha killings were staged|url=https://www.euronews.com/my-europe/2022/04/08/fact-check-viral-mannequin-video-does-not-prove-bucha-killings-were-staged|accessdate=13 April 2022|website=[[euronews]]|language=en|archivedate=8 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220408182926/https://www.euronews.com/my-europe/2022/04/08/fact-check-viral-mannequin-video-does-not-prove-bucha-killings-were-staged}}&lt;/ref&gt; 
{{External media|video1=[https://vp.nyt.com/video/2022/04/04/99814_1_4vid-bucha_wg_1080p.mp4 Analiza satelitskih posnetkov, objavil The New York Times]}}

Ruski portal ''Mash'' je skušal satelitske posnetke podjetja Maxar in njihovo uporabe v preiskavah prikazati kot nenevtralne, ker so stranke podjetja mdr. tudi različne ameriške vladne organizacije, vključno z ministrstvom za obrambo, in ker so zaradi ruske invazije, pri analizi katere je Maxar postal en izmed najbolj uporabljenih virov, razširili obseg svojega delovanja.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://mash.ru/longread/153497/|title=Самый честный спутник|lang=ru|trans-title=Najbolj pošten satelit|date=2. julij 2022}}&lt;/ref&gt;

Izredni profesor [[Univerza v Lundu|Univerze v Lundu]], Tomas Sniegon, je za ''The Conversation'' ruski pristop do pokola v Buči opisal kot podoben Sovjetskemu zanikanju [[Katinski pokol|Katinskega pokola]], pri katerem so sovjetski vojaki prikrili usmrtitve tisočih Poljakov, oblasti pa so nato trdile, da ga je zagrešil [[Wehrmacht]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Sniegon|first=Tomas|title=Russia's denial of responsibility for atrocities in Bucha recalls 50 years of lies over the Katyn massacre|url=http://theconversation.com/russias-denial-of-responsibility-for-atrocities-in-bucha-recalls-50-years-of-lies-over-the-katyn-massacre-180800|accessdate=8 April 2022|website=[[The Conversation (website)|The Conversation]]|date=6 April 2022|language=en|archivedate=6 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220406140922/http://theconversation.com/russias-denial-of-responsibility-for-atrocities-in-bucha-recalls-50-years-of-lies-over-the-katyn-massacre-180800}}&lt;/ref&gt; [[Predsednik Vlade Republike Slovenije|Predsednik slovenske vlade]] [[Janez Janša]] je Bučo prav tako primerjal s Katinom.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|date=4 April 2022|title=Janša likens Bucha killings to Katyn massacre|url=https://sloveniatimes.com/jansa-likens-bucha-killings-to-katyn-massacre/|accessdate=8 April 2022|website=Slovenia Times|archivedate=4 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220404214431/https://sloveniatimes.com/jansa-likens-bucha-killings-to-katyn-massacre/}}&lt;/ref&gt;

''Conflict Intelligence Team'' je taktiko »agresivnega zanikanja« s strani ruskih oblasti primerjal z ruskim zanikanjem vpletenosti v sestrelitev potniškega letala Boeing poleti 2014. Glavni cilj ruske informacijske kampanje je ustanovitelj ''CIT'' opisal kot prepričati ljudi, da so povsod laži, ponaredki in prevare ter da resnica ne bo nikoli znana.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Руслан Левиев о заявлениях России по Буче: &quot;Та же тактика, которую мы видели по сбитому &quot;Боингу&quot;, – убедить аудиторию, что везде ложь&quot;|url=https://www.currenttime.tv/a/ruslan-leviev-o-zayavleniyah-rossii-po-buche-ta-zhe-taktika-kotoruyu-my-videli-po-sbitomu-boingu-ubedit-auditoriyu-chto-vezde-lozh/31785738.html|website=Настоящее Время|date=2022-04-05|accessdate=2024-06-10|language=ru}}&lt;/ref&gt; Zgodovinar Alexander Friedman je zanikanje pokola v Buči primerjal z [[Zanikanje holokavsta|zanikanjem holokavsta]] in [[Srebreniški genocid|Srebreniškega genocida]]. Po njegovem mnenju med samo vojno ne bo možno ustrezno informirati zanikovalcev pokola in lahko bo trajalo desetletja, da bodo spoznali zmoto.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Резня в Буче и ее отрицатели – DW – 07.04.2022|url=https://www.dw.com/ru/reznja-v-buche-i-ee-otricateli/a-61395263|website=dw.com|accessdate=2024-06-10|language=ru}}&lt;/ref&gt;

Na vojaški paradi ob dnevu zmage 9. maja 2024 je bil major Boris Dudko, ki je bil namestnik poveljnika enote, ki je bila udeležena v pokolu v Buči, bil postavljen neposredno za [[Vladimir Putin|Vladimirja Putina]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Suspected Military War Criminals Seen at Russia’s Victory Day Parade|url=https://www.kyivpost.com/post/32397|website=Kyiv Post|date=2024-05-10|accessdate=2024-05-13|language=en|first=Kyiv|last=Post}}&lt;/ref&gt;

=== Cenzura v Rusiji ===

Zaradi domnevnega razširjanje lažnih novic o dejanjih ruske vojske v Buči je ruski državni preiskovalni odbor začel »preiskavo provokacije v mestu po 3. točki 207. člena Kazenskega zakonika Ruske federacije (Javno širjenje zavestno lažnih informacij o uporabi oboroženih sil Ruske federacije)«.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://lenta.ru/news/2022/04/15/bucha/|title=СК возбудил дело из-за фейков о действиях российских военных в Буче|lang=ru|trans-title=Preiskovalni odbor je odprl primer zaradi ponaredkov o dejanjih ruske vojske v Buči|date=15. april 2022}}&lt;/ref&gt;

Ruski novinar Ilja Krasilščik, nekdanji založnik neodvisne novičarske strani ''[[Meduza]]'', je bil zaradi obsodbe odgovornosti ruske vojske za pokol v Buči obtožen v skladu z ruskimi zakoni o vojni cenzuri.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Here's who Russia has punished for speaking out against the war in Ukraine|first=Brad|last=Dress|url=https://thehill.com/policy/international/3484858-heres-who-russia-has-punished-for-speaking-out-against-the-war-in-ukraine/|work=The Hill|date=11 May 2022|accessdate=13 August 2022|archivedate=2 August 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220802232254/https://thehill.com/policy/international/3484858-heres-who-russia-has-punished-for-speaking-out-against-the-war-in-ukraine/}}&lt;/ref&gt;

Ruski televizijski voditelj in pevec Maksim Galkin je ruske oblasti obtožil hinavščine in laži glede vojnih zločinov, ki so jih zagrešili ruski vojaki v Buči.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Rozovsky|first=Liza|title=Kremlin Threatens Russian Star Comedian Who Fled to Israel|work=Haaretz|url=https://www.haaretz.com/world-news/2022-09-08/ty-article/.premium/kremlin-threatens-comedian-who-fled-to-israel-and-left/00000183-1997-d6f3-a7ff-f9f70bd00000|publisher=Haaretz.com|date=8 September 2022|accessdate=9 January 2023|archivedate=9 January 2023|archiveurl=https://web.archive.org/web/20230109143211/https://www.haaretz.com/world-news/2022-09-08/ty-article/.premium/kremlin-threatens-comedian-who-fled-to-israel-and-left/00000183-1997-d6f3-a7ff-f9f70bd00000}}&lt;/ref&gt;

9. decembra 2022 je moskovsko sodišče obsodilo ruskega opozicijskega politika Iljo Jašina na osem let in šest mesecev zapora zaradi njegove obsodbe pokola v Buči za katerega je okrivil rusko vojsko. Obtožen je bil »širjenja lažnih informacij« o vojski.&lt;ref&gt;{{Citat|date=December 9, 2022|journal=New York Times|title=Russia Finds a War Critic Guilty of 'Spreading False Information'|url=https://www.nytimes.com/2022/12/09/world/europe/russia-ilya-yashin-court.html|access-date=4 January 2023|archivedate=4 January 2023|archiveurl=https://web.archive.org/web/20230104090245/https://www.nytimes.com/2022/12/09/world/europe/russia-ilya-yashin-court.html}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.themoscowtimes.com/2022/12/09/kremlin-critic-yashin-given-85-years-in-jail-for-bucha-massacre-claims-a79652|title=Kremlin Critic Yashin Given 8.5 Years in Jail for Bucha Massacre Claims|website=[[The Moscow Times]]|date=9 December 2022|accessdate=4 January 2023|archivedate=28 December 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20221228190433/https://www.themoscowtimes.com/2022/12/09/kremlin-critic-yashin-given-85-years-in-jail-for-bucha-massacre-claims-a79652}}&lt;/ref&gt;

Ruske oblasti so sprožile kazenski postopek proti rusko-ameriški novinarki [[Masha Gessen|Mashi Gessen]]. Obtožena je bila širjenja »lažnih informacij« o dejanjih ruske vojske v Ukrajini.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Russia Puts Prominent Russian-American Journalist on Wanted List|url=https://www.voanews.com/a/russia-puts-prominent-russian-american-journalist-on-wanted-list-/7391630.html|work=VOA News|date=9 December 2023}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Russia Opens Criminal Case Against Journalist Masha Gessen Over Ukraine War ‘Fake News'|url=https://www.themoscowtimes.com/2023/11/23/russia-opens-criminal-case-against-journalist-masha-gessen-over-ukraine-war-fake-news-a83198|work=[[The Moscow Times]]|date=23 November 2023}}&lt;/ref&gt;

=== Komentarji na družbenih omrežjih ===
[[Slika:Z_shirt_black.jpg|sličica| Majica s simbolom v obliki črke Z z napisom »Ni me sram«]]
Analizo treh ruskih nacionalističnih [[Telegram (programje)|Telegram]] kanalov z več deset tisoč naročniki, ki so se odzvali na novice o pokolu, je poročala, da je 144 komentarjev (skoraj polovica) v prvih 48 urah zahtevala še večje nasilje ruske vojske. Komentarji so vzpodbujali etnično motivirano nasilje proti Ukrajincem ter genocid. Študija je komentarje opisala kot »sporočila so združila verske reference, ekstremno [[Homofobija|homofobijo]], prikrit [[rasizem]], pozive k nasilju in opis Ukrajincev kot &quot;oboleli&quot;« Med časom od prvih novic in do konca aprila so komentarji postali še bolj skrajni ter pozivali k večjemu sadizmu, množičnim posilstvom, prostituciji ukrajinskih ujetnikov ter množičnim pobojem. Moderatorka enega izmed teh kanalov, Julija Vitjazeva, je branilce [[Mariupol|Mariupola]] primerjala s ščurki ter izjavila, da jih ni potrebno pobijati s plinom, saj obstajajo »preprostejši in cenejši« načini.&lt;ref name=&quot;ig&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Garner|first=Ian|date=2022|title='We've Got to Kill Them': Responses to Bucha on Russian Social Media Groups|url=https://doi.org/10.1080/14623528.2022.2074020|url-status=live|journal=[[Journal of Genocide Research]]|pages=1–8|doi=10.1080/14623528.2022.2074020|archive-url=https://web.archive.org/web/20230204025409/https://www.tandfonline.com/doi/full/10.1080/14623528.2022.2074020|archive-date=4 February 2023|access-date=12 May 2022|doi-access=free}}&lt;/ref&gt;

Na Telegram kanalih se je tudi začela prodaja majic s črkama »Z« in »V« (simbola, ki sta označevala vozila ruske vojske) ter s sloganom »Pokol v Buči: lahko ga storimo spet.«&lt;ref name=&quot;ig&quot;/&gt;

== Galerija ==
&lt;gallery&gt;
Slika:Bucha after Russian invasion of Ukraine, President Zelensky 2.jpg|Volodimir Zelensku v Buči po osvoboditvi, 4. april 2022
Slika:Ostermarsch in Hof (Saale) am 08.04.2023 HOF09514 RAW-Export.png|Protestniki v Nemčiji pozivajo k sojenju Putinu v Haagu zaradi pokola v Buči
Slika:Bart Staszewski - Embassy of the Russian Federation.jpg|Protestnik pred rusko ambasado na Poljskem Putina krivi za pokol v Buči
&lt;/gallery&gt;

== Glej tudi ==
* [[Množična grobišča v Izjumu]]
* [[Spolno nasilje med rusko invazijo na Ukrajino (2022)|Spolno nasilje v ruski invaziji na Ukrajino (2022–danes)]]
* [[Ruske mučilnice v Ukrajini]]

== Opombe in sklici ==

=== Opombe ===
&lt;references group=&quot;lower-alpha&quot; /&gt;

=== Sklici ===
&lt;references /&gt;

== Zunanje povezave ==

* {{Kategorija v Zbirki-medvrstično}}
* Video: [https://www.youtube.com/watch?v=IrGZ66uKcl0 Razkritje ruske vojaške enote za pokolom v Buči | Preiskava The New York Times-a]
{{Ruska invazija na Ukrajino (2022)}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Ruska invazija na Ukrajino (2022)]]
[[Kategorija:Pokoli]]
[[Kategorija:Kijevska oblast]]
[[Kategorija:Ruski vojni zločini]]
[[Kategorija:Ruska okupacija Ukrajine]]</text>
      <sha1>oaqyhw8egaufhpl96s2bpmpvc5ytdlx</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Uporabnik:A09/AfC log</title>
    <ns>2</ns>
    <id>556875</id>
    <revision>
      <id>6687630</id>
      <parentid>6685938</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T08:44:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>Beležim odklonjen [[Osnutek:Maša Jelušič]] ([[:en:WP:AFCH|AFCH]])</comment>
      <origin>6687630</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="34194" sha1="s3ytnmjhql48n0l0yj1rkcy70usm4l4" xml:space="preserve">

=== marec 2024 ===
# Accepted [[:Osnutek:Stroopov učinek]] by [[Uporabnik:Jakpo56|Jakpo56]] 16:17, 4. marec 2024 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Vasilij Prešern]] (npov &amp; bio) by [[Uporabnik:89.212.142.214|89.212.142.214]] 21:33, 5. marec 2024 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Andreina Trusgnach]] (bio) by [[Uporabnik:Slavica Radinja|Slavica Radinja]] 21:25, 8. marec 2024 (CET)
# Accepted [[:Osnutek:Osebnosti, povezane z Lokovško planoto]] by [[Uporabnik:LiWinBra|LiWinBra]] 21:28, 8. marec 2024 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Ka te trga]] (music) by [[Uporabnik:Tlukac34|Tlukac34]] 21:32, 8. marec 2024 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Eva Kovač]] (bio) by [[Uporabnik:Urban Sifrar|Urban Sifrar]] 21:37, 8. marec 2024 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Jure Čeh]] (bio) by [[Uporabnik:888klotilda5|888klotilda5]] 18:44, 11. marec 2024 (CET)
# Declined [[:Uporabnik:Tadeus umetnost/Tadej Žugman]] (bio) by [[Uporabnik:Tadeus umetnost|Tadeus umetnost]] 16:12, 19. marec 2024 (CET)

=== april 2024 ===
# Declined [[:Osnutek:Damjan Volf]] (bio) by [[Uporabnik:Damjan Volf|Damjan Volf]] 22:16, 7. april 2024 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Vojna na Balkanu]] (v) by [[Uporabnik:2A00:1A20:2900:1B4E:811F:78C5:F3B:8777|2A00:1A20:2900:1B4E:811F:78C5:F3B:8777]] 19:39, 19. april 2024 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Lučka Lučovnik]] (bio) by [[Uporabnik:2A01:261:4B1:1E00:3948:7E90:13CB:A241|2A01:261:4B1:1E00:3948:7E90:13CB:A241]] 08:44, 20. april 2024 (CEST)
# Accepted [[:Osnutek:Sramotilni steber v Negovi]] by [[Uporabnik:RokNem|RokNem]] 12:10, 20. april 2024 (CEST)
# Accepted [[:Osnutek:Sramotilni steber v Brestanici]] by [[Uporabnik:RokNem|RokNem]] 14:05, 20. april 2024 (CEST)
# Accepted [[:Osnutek:Radovljiška sramotilna klop]] by [[Uporabnik:Nikasin|Nikasin]] 21:25, 23. april 2024 (CEST)
# Rejected [[:Osnutek:Domen Kovačič]] by [[Uporabnik:Marcina poldeguza|Marcina poldeguza]] 12:39, 24. april 2024 (CEST)
# Accepted [[:Osnutek:Sodniško žezlo iz Žužemberka]] by [[Uporabnik:T032146|T032146]] 12:22, 29. april 2024 (CEST)
# Accepted [[:Osnutek:Gavge pri Kostelu]] by [[Uporabnik:46.164.6.224|46.164.6.224]] 13:11, 29. april 2024 (CEST)
# Accepted [[:Osnutek:Motniški pranger]] by [[Uporabnik:TZ24042001|TZ24042001]] 21:01, 29. april 2024 (CEST)

=== maj 2024 ===
# Declined [[:Osnutek:Bogdan Osolnik]] (bio) by [[Uporabnik:46.248.70.96|46.248.70.96]] 22:34, 2. maj 2024 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Bogomil Pepel]] (bio) by [[Uporabnik:Apepel|Apepel]] 22:35, 2. maj 2024 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Srednje šole za odrasle]] (v) by [[Uporabnik:MajaMe1|MajaMe1]] 23:22, 4. maj 2024 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Pravno priznanje spola]] (v) by [[Uporabnik:Onstran|Onstran]] 17:48, 6. maj 2024 (CEST)
# Accepted [[:Osnutek:Pravno priznanje spola]] by [[Uporabnik:Onstran|Onstran]] 19:32, 6. maj 2024 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Prostovoljno gasilsko društvo Griže]] (v) by [[Uporabnik:‎195.138.196.80|‎195.138.196.80]] 18:58, 7. maj 2024 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Gregor Samastur]] (bio) by [[Uporabnik:46.150.36.250|46.150.36.250]] 17:43, 9. maj 2024 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Relentless youth]] (music) by [[Uporabnik:Thegreatlibrarian|Thegreatlibrarian]] 17:10, 16. maj 2024 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Prisluhnimo tišini]] (music) by [[Uporabnik:Thegreatlibrarian|Thegreatlibrarian]] 17:11, 16. maj 2024 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Anže Gallus Petelin]] (music) by [[Uporabnik:Vesoljec2000|Vesoljec2000]] 17:14, 16. maj 2024 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Anže Gallus Petelin]] (bio) by [[Uporabnik:Vesoljec2000|Vesoljec2000]] 21:54, 16. maj 2024 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Eva Kovač]] (bio) by [[Uporabnik:Urban Sifrar|Urban Sifrar]] 21:43, 17. maj 2024 (CEST)
# Accepted [[:Osnutek:Srednje šole za odrasle]] by [[Uporabnik:MajaMe1|MajaMe1]] 21:44, 17. maj 2024 (CEST)
# Accepted [[:Osnutek:Raški pranger]] by [[Uporabnik:Tinkara7777|Tinkara7777]] 21:59, 17. maj 2024 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Sabira Hajdarević]] (music) by [[Uporabnik:188.196.46.181|188.196.46.181]] 13:57, 18. maj 2024 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Bakučiol]] (adv) by [[Uporabnik:Živa Hamun|Živa Hamun]] 11:07, 23. maj 2024 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Bellona (mitologija)]] (v &amp; context) by [[Uporabnik:89.142.190.72|89.142.190.72]] 21:29, 24. maj 2024 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Jaka Štiglic]] (context) by [[Uporabnik:84.52.156.241|84.52.156.241]] 15:48, 26. maj 2024 (CEST)
# Accepted [[:Osnutek:Radioterapija z mikronskimi žarki]] by [[Uporabnik:NinaSkorja|NinaSkorja]] 18:40, 26. maj 2024 (CEST)

=== junij 2024 ===
# Declined [[:Osnutek:Živa Vilfan]] (athlete) by [[Uporabnik:46.123.251.32|46.123.251.32]] 21:01, 1. junij 2024 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Bunker Pr ' Barabonu]] (npov) by [[Uporabnik:176.76.227.71|176.76.227.71]] 21:02, 1. junij 2024 (CEST)
# Rejected [[:Osnutek:Jernej Dolinšek]] by [[Uporabnik:62.84.232.60|62.84.232.60]] 19:01, 2. junij 2024 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Podmrzlica]] (v) by [[Uporabnik:Hribuc|Hribuc]] 12:31, 3. junij 2024 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Matjaž Borovničar]] (bio) by [[Uporabnik:2001:1470:F66F:EE:C4D:B2B7:350D:2ABF|2001:1470:F66F:EE:C4D:B2B7:350D:2ABF]] 14:53, 5. junij 2024 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Glasbena šola Franca Šturma]] (corp) by [[Uporabnik:Evaleh1380|Evaleh1380]] 18:53, 18. junij 2024 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Kulturno umetniško društvo Angel Besednjak Maribor]] (corp) by [[Uporabnik:193.2.127.240|193.2.127.240]] 16:57, 20. junij 2024 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Tilen Žbona]] (bio) by [[Uporabnik:31.15.206.15|31.15.206.15]] 17:49, 21. junij 2024 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Milan Predan]] (bio) by [[Uporabnik:178.79.124.41|178.79.124.41]] 17:57, 21. junij 2024 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Idejalisti]] (corp) by [[Uporabnik:Tb25.bz|Tb25.bz]] 22:30, 21. junij 2024 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Idejalisti]] (corp) by [[Uporabnik:Tb25.bz|Tb25.bz]] 08:49, 22. junij 2024 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Jože Jama]] (bio) by [[Uporabnik:86.61.71.201|86.61.71.201]] 19:24, 22. junij 2024 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:2003 v Iraku in Časovnica invazije na Irak 2003]] (v) by [[Uporabnik:89.142.241.76|89.142.241.76]] 23:09, 27. junij 2024 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Odvetnik za dedno pravo]] (v) by [[Uporabnik:MajaMe1|MajaMe1]] 18:15, 30. junij 2024 (CEST)

=== julij 2024 ===
# Declined [[:Osnutek:Dr. Jaka Vadnjal]] (lang) by [[Uporabnik:JakaHatlak2|JakaHatlak2]] 14:38, 9. julij 2024 (CEST)
# Rejected [[:Osnutek:GreenGrass RolePlay]] by [[Uporabnik:84.41.68.63|84.41.68.63]] 12:38, 13. julij 2024 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Menjava glasbe]] (book) by [[Uporabnik:Cajnik|Cajnik]] 15:08, 17. julij 2024 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Jure Jakob]] (bio) by [[Uporabnik:InesSemenič|InesSemenič]] 21:23, 18. julij 2024 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Darka Zvonar Predan]] (bio) by [[Uporabnik:2A00:EE2:600E:7500:30CE:FB78:BC20:95F1|2A00:EE2:600E:7500:30CE:FB78:BC20:95F1]] 21:24, 18. julij 2024 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Makiavelizem]] (v &amp; essay) by [[Uporabnik:176.76.227.10|176.76.227.10]] 10:50, 20. julij 2024 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Oplast]] (corp) by [[Uporabnik:Pipi Skoda|Pipi Skoda]] 13:42, 20. julij 2024 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Primorje (podjetje)]] (corp) by [[Uporabnik:Pipi Skoda|Pipi Skoda]] 13:44, 20. julij 2024 (CEST)

=== avgust 2024 ===
# Declined [[:Osnutek:Zombs Royale]] (v &amp; context) by [[Uporabnik:212.235.191.38|212.235.191.38]] 16:21, 22. avgust 2024 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Heset ahmeti]] (bio &amp; npov) by [[Uporabnik:Heset60|Heset60]] 19:46, 27. avgust 2024 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Gašper Lenič]] (bio) by [[Uporabnik:86.61.85.36|86.61.85.36]] 23:29, 28. avgust 2024 (CEST)

=== september 2024 ===
# Declined [[:Osnutek:V senci sojenic]] (v) by [[Uporabnik:Eva Poljanec|Eva Poljanec]] 19:43, 4. september 2024 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Buondelmonti]] (nn &amp; custom) by [[Uporabnik:62.84.231.8|62.84.231.8]] 14:32, 14. september 2024 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Dr. Jaka Vadnjal]] (bio &amp; npov) by [[Uporabnik:JakaHatlak2|JakaHatlak2]] 15:16, 23. september 2024 (CEST)

=== oktober 2024 ===
# Declined [[:Osnutek:Liquid gasoline]] (music) by [[Uporabnik:TERMI13|TERMI13]] 16:28, 5. oktober 2024 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Dean Premik]] (bio) by [[Uporabnik:Premik91|Premik91]] 19:11, 7. oktober 2024 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Cistanche tubulosa]] (v) by [[Uporabnik:176.76.224.132|176.76.224.132]] 17:34, 12. oktober 2024 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Borut Mahnič]] (bio) by [[Uporabnik:119.12.141.132|119.12.141.132]] 22:32, 18. oktober 2024 (CEST)

=== november 2024 ===
# Declined [[:Osnutek:Medaljon sv. Benedikta]] (v) by [[Uporabnik:DJSeratoFS|DJSeratoFS]] 21:38, 15. november 2024 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Informatizacija procesov v pametnih mestih]] (neo &amp; essay) by [[Uporabnik:Moj Ca Jan|Moj Ca Jan]] 13:16, 25. november 2024 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Enotni vstopni portali in identitete]] (essay) by [[Uporabnik:Tmkosi|Tmkosi]] 18:31, 27. november 2024 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Nadzorni sistemi]] (v &amp; essay) by [[Uporabnik:Wievpia|Wievpia]] 15:40, 28. november 2024 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Internet stvari]] (v &amp; mergeto) by [[Uporabnik:Gregor Brodnik|Gregor Brodnik]] 18:36, 28. november 2024 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Zgodovina pohištva iz baroka]] (v &amp; context) by [[Uporabnik:46.122.97.23|46.122.97.23]] 19:42, 29. november 2024 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Zgodovina pohištva v renesansi]] (v &amp; context) by [[Uporabnik:46.122.97.23|46.122.97.23]] 19:43, 29. november 2024 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Avtonomna dostavna vozila]] (v) by [[Uporabnik:146.212.111.40|146.212.111.40]] 14:34, 30. november 2024 (CET)
# Accepted [[:Osnutek:Sovraštvo (roman)]] by [[Uporabnik:Lanaa123|Lanaa123]] 14:39, 30. november 2024 (CET)

=== december 2024 ===
# Declined [[:Osnutek:Energijsko učinkovite stavbe]] (context) by [[Uporabnik:46.122.69.207|46.122.69.207]] 16:29, 1. december 2024 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Informacijska arhitektura in infrastruktura v pametnih mestih]] (v &amp; context) by [[Uporabnik:2A00:EE2:1610:16:989E:8ADB:DDE1:FA2F|2A00:EE2:1610:16:989E:8ADB:DDE1:FA2F]] 21:05, 2. december 2024 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Načrtovanje]] (context) by [[Uporabnik:Marjana Žniderič|Marjana Žniderič]] 21:07, 2. december 2024 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Katarina Polajnar Horvat]] (ilc) by [[Uporabnik:Moreinfo111|Moreinfo111]] 20:05, 4. december 2024 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Alež Bačko]] (joke) by [[Uporabnik:Aleš Bočko|Aleš Bočko]] 10:26, 7. december 2024 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Alen Borišek]] (bio) by [[Uporabnik:Uninvited666|Uninvited666]] 16:46, 7. december 2024 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Leon Pučnik]] (bio) by [[Uporabnik:Leonpuco|Leonpuco]] 08:23, 10. december 2024 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Mahathir Mohamad]] (ilc) by [[Uporabnik:218.208.8.111|218.208.8.111]] 20:39, 13. december 2024 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Afera Litijska]] (v) by [[Uporabnik:User 0738|User 0738]] 20:40, 13. december 2024 (CET)
# Accepted [[:Osnutek:Alen Borišek]] by [[Uporabnik:Uninvited666|Uninvited666]] 21:32, 13. december 2024 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Shadu Odhiambo Lisec]] (bio) by [[Uporabnik:Marko Podgorsek|Marko Podgorsek]] 21:38, 13. december 2024 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Mind Juice]] (music) by [[Uporabnik:Mindjuice24|Mindjuice24]] 23:45, 14. december 2024 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Ernest Pleh]] (bio) by [[Uporabnik:2A00:EE2:2100:AE00:546A:F1C0:C2D2:E892|2A00:EE2:2100:AE00:546A:F1C0:C2D2:E892]] 15:30, 15. december 2024 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Primož Zalaznik]] (music) by [[Uporabnik:2001:871:261:4D6:F06D:5D92:C98A:8D73|2001:871:261:4D6:F06D:5D92:C98A:8D73]] 20:43, 16. december 2024 (CET)
# Accepted [[:Uporabnik:Flowiki33/Živa Remic]] by [[Uporabnik:Flowiki33|Flowiki33]] 19:34, 17. december 2024 (CET)
# Accepted [[:Osnutek:Tomaž Gorec]] by [[Uporabnik:Nika Ožbolt|Nika Ožbolt]] 15:03, 18. december 2024 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Diana Košir]] (bio) by [[Uporabnik:Jure Pakiž|Jure Pakiž]] 14:15, 19. december 2024 (CET)
# Accepted [[:Osnutek:Primož Zalaznik]] by [[Uporabnik:Jozhefina|Jozhefina]] 20:48, 25. december 2024 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Leon Pučnik]] (context) by [[Uporabnik:Leonpuco|Leonpuco]] 20:51, 25. december 2024 (CET)
# Accepted [[:Uporabnik:VsevedniŠkratek/Cerkev Marijinega vnebovzetja, Dole pri Litiji]] by [[Uporabnik:VsevedniŠkratek|VsevedniŠkratek]] 22:25, 25. december 2024 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Železniška proga Lupoglav–Raša]] (v) by [[Uporabnik:Uros ferrari stojanovic|Uros ferrari stojanovic]] 23:27, 28. december 2024 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Jure Jeraj]] (bio) by [[Uporabnik:JurePDZ|JurePDZ]] 13:56, 29. december 2024 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Vid Legradić]] (bio) by [[Uporabnik:Vlegra1|Vlegra1]] 13:58, 29. december 2024 (CET)

=== januar 2025 ===
# Declined [[:Uporabnik:Portobisso/Aleš Pavlin]] (bio) by [[Uporabnik:46.122.71.159|46.122.71.159]] 18:43, 1. januar 2025 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Petra Seliškar]] (bio) by [[Uporabnik:86.61.48.40|86.61.48.40]] 23:06, 3. januar 2025 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Sebastjan Grosek]] (athlete) by [[Uporabnik:Lucfds|Lucfds]] 17:14, 4. januar 2025 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Rosana Sancin]] (bio) by [[Uporabnik:Rosana Sancin|Rosana Sancin]] 17:08, 5. januar 2025 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Definicija silobrana]] (context) by [[Uporabnik:Rado Krušič|Rado Krušič]] 22:26, 5. januar 2025 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Silvester Vogrinec (mojster)]] (mergeto) by [[Uporabnik:Vilimerc|Vilimerc]] 13:02, 6. januar 2025 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Gorazd Lampe]] (music) by [[Uporabnik:188.198.88.44|188.198.88.44]] 20:55, 6. januar 2025 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Luka Vovk]] (music) by [[Uporabnik:Lukavovk|Lukavovk]] 23:56, 6. januar 2025 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Zgodovina Švice]] (v &amp; context) by [[Uporabnik:46.164.61.193|46.164.61.193]] 00:42, 9. januar 2025 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Prekurzor]] (v) by [[Uporabnik:31.15.245.194|31.15.245.194]] 20:06, 10. januar 2025 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Murska ravan]] (v) by [[Uporabnik:109.182.53.165|109.182.53.165]] 15:04, 12. januar 2025 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Miran Müllner]] (bio) by [[Uporabnik:Miran iz Grčne|Miran iz Grčne]] 22:27, 12. januar 2025 (CET)
# Accepted [[:Osnutek:Mala (roman)]] by [[Uporabnik:Jure Pakiž|Jure Pakiž]] 12:12, 14. januar 2025 (CET)
# Accepted [[:Osnutek:Jožef Virk]] by [[Uporabnik:MinisterPatriot|MinisterPatriot]] 17:02, 19. januar 2025 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Outfit7]] (corp) by [[Uporabnik:Idolybloom|Idolybloom]] 16:28, 20. januar 2025 (CET)
# Accepted [[:Osnutek:Dragotin Ferdinand Ripšl]] by [[Uporabnik:MinisterPatriot|MinisterPatriot]] 21:51, 21. januar 2025 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Twin star]] (v) by [[Uporabnik:213.172.245.233|213.172.245.233]] 20:39, 23. januar 2025 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Cheshire cat]] (v) by [[Uporabnik:213.172.245.233|213.172.245.233]] 20:40, 23. januar 2025 (CET)
# Accepted [[:Osnutek:Josip Mal]] by [[Uporabnik:MinisterPatriot|MinisterPatriot]] 10:50, 28. januar 2025 (CET)
# Accepted [[:Osnutek:Andreina Trusgnach]] by [[Uporabnik:Sivimedved|Sivimedved]] 14:50, 29. januar 2025 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Zdravko Zagožen]] (bio) by [[Uporabnik:Pikica1987|Pikica1987]] 14:54, 29. januar 2025 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Vaginalna farmacevtska oblika]] (v) by [[Uporabnik:92.37.99.112|92.37.99.112]] 14:28, 30. januar 2025 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Stojan Špegel]] (bio) by [[Uporabnik:31.15.140.200|31.15.140.200]] 14:34, 30. januar 2025 (CET)

=== februar 2025 ===
# Declined [[:Osnutek:Aleksandar Ivanko]] (bio) by [[Uporabnik:212.200.247.73|212.200.247.73]] 12:28, 1. februar 2025 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Transgene]] (v) by [[Uporabnik:46.150.58.142|46.150.58.142]] 17:45, 4. februar 2025 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Dominik Jakšič]] (music) by [[Uporabnik:178.58.75.150|178.58.75.150]] 12:26, 6. februar 2025 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Rajko Bizjak]] (bio) by [[Uporabnik:86.61.53.73|86.61.53.73]] 12:30, 6. februar 2025 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Viktor Juščenko]] (v) by [[Uporabnik:46.150.93.61|46.150.93.61]] 00:38, 10. februar 2025 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Marfanov sindrom]] (v) by [[Uporabnik:31.15.172.39|31.15.172.39]] 20:17, 19. februar 2025 (CET)

=== marec 2025 ===
# Declined [[:Osnutek:Poljanski camino]] (v) by [[Uporabnik:Bojan2005|Bojan2005]] 00:12, 6. marec 2025 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Medgeneracijski center Vezenine Bled]] (v &amp; adv) by [[Uporabnik:86.61.75.103|86.61.75.103]] 17:44, 10. marec 2025 (CET)
# Declined [[:Osnutek:GRINGA]] (music) by [[Uporabnik:Ceninmark|Ceninmark]] 17:08, 13. marec 2025 (CET)
# Declined [[:Osnutek:GRINGA]] (v) by [[Uporabnik:Ceninmark|Ceninmark]] 17:21, 13. marec 2025 (CET)

=== april 2025 ===
# Declined [[:Osnutek:Performance storyboard]] (v &amp; adv) by [[Uporabnik:DEMETRA Wiki|DEMETRA Wiki]] 14:09, 4. april 2025 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Alen Kočar]] (bio) by [[Uporabnik:A09|A09]] 23:15, 6. april 2025 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Ana Marija Krajnc]] (bio) by [[Uporabnik:2A01:E0A:4EC:B1B0:DBBF:60CA:7870:5A54|2A01:E0A:4EC:B1B0:DBBF:60CA:7870:5A54]] 12:37, 9. april 2025 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Jože Sodja]] (bio) by [[Uporabnik:176.76.227.68|176.76.227.68]] 15:34, 12. april 2025 (CEST)
# Rejected [[:Osnutek:TRST JE NAŠ]] by [[Uporabnik:194.249.74.3|194.249.74.3]] 11:47, 16. april 2025 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Darko Stojnić]] (bio) by [[Uporabnik:Neza376|Neza376]] 23:52, 18. april 2025 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Jožef Kovač]] (bio) by [[Uporabnik:Soulfly 5er|Soulfly 5er]] 12:12, 22. april 2025 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Mind Trade d.o.o.]] (v) by [[Uporabnik:Dopolnila Sen|Dopolnila Sen]] 14:13, 24. april 2025 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Osebna identiteta]] (v &amp; essay) by [[Uporabnik:188.230.129.76|188.230.129.76]] 15:35, 24. april 2025 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Zala Klopčič]] (v) by [[Uporabnik:Anže Žagar|Anže Žagar]] 22:09, 25. april 2025 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Dr. Jaka Vadnjal]] (bio) by [[Uporabnik:JakaHatlak2|JakaHatlak2]] 11:09, 26. april 2025 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Dr. Jaka Vadnjal]] (bio) by [[Uporabnik:JakaHatlak2|JakaHatlak2]] 22:08, 30. april 2025 (CEST)

=== maj 2025 ===
# Accepted [[:Osnutek:Marguerite Duras]] by [[Uporabnik:Bernetiči|Bernetiči]] 00:44, 5. maj 2025 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Stefan Żeromski]] (custom) by [[Uporabnik:PolonistikaLS2025|PolonistikaLS2025]] 17:51, 5. maj 2025 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Maj Šmid]] (bio) by [[Uporabnik:Frenk presheren|Frenk presheren]] 19:25, 6. maj 2025 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Edin Krnić]] (bio &amp; adv) by [[Uporabnik:Travel With Me|Travel With Me]] 21:43, 11. maj 2025 (CEST)
# Accepted [[:Osnutek:Stefan Żeromski]] by [[Uporabnik:PolonistikaLS2025|PolonistikaLS2025]] 00:36, 21. maj 2025 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Gibanje Novi glas upokojencev]] (nn) by [[Uporabnik:Blejcan777|Blejcan777]] 13:06, 21. maj 2025 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Lim Smrad in Žila]] (music) by [[Uporabnik:SchreZbrc|SchreZbrc]] 17:10, 23. maj 2025 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Žima Slovenija (Tovarna)]] (corp) by [[Uporabnik:212.185.66.18|212.185.66.18]] 20:09, 28. maj 2025 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:ZUNANJI ODNOSI PODKRALJESTVA NOVE ŠPANIJE]] (v &amp; essay) by [[Uporabnik:PiiaTomsic|PiiaTomsic]] 15:36, 29. maj 2025 (CEST)
# Rejected [[:Osnutek:FIlip Rovan Mulej]] by [[Uporabnik:2001:1470:F717:CC:A824:D860:19EB:BCF6|2001:1470:F717:CC:A824:D860:19EB:BCF6]] 14:25, 30. maj 2025 (CEST)

=== junij 2025 ===
# Declined [[:Osnutek:Politična in pravna sotvarja &quot;carinske vojne&quot; v Sloveniji (1991)]] (essay) by [[Uporabnik:Raprep|Raprep]] 17:13, 7. junij 2025 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Žan Slak]] (athlete) by [[Uporabnik:46.122.67.109|46.122.67.109]] 11:31, 11. junij 2025 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Milena Jaklič]] (bio &amp; ai) by [[Uporabnik:95.176.129.180|95.176.129.180]] 21:15, 16. junij 2025 (CEST)
# Rejected [[:Osnutek:Luka Kohek]] by [[Uporabnik:91.246.235.57|91.246.235.57]] 22:46, 30. junij 2025 (CEST)

=== julij 2025 ===
# Odklonjen [[:Osnutek:Manca Rožman]] (athlete) uporabnika [[Uporabnik:MajaBR|MajaBR]] 16:42, 2. julij 2025 (CEST)
# Odklonjen [[:Osnutek:Lošinj (film)]] (film) uporabnika [[Uporabnik:Agenttoni|Agenttoni]] 17:30, 17. julij 2025 (CEST)

=== avgust 2025 ===
# Odklonjen [[:Osnutek:Dušan Mandić]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:DušanMandićDušan111|DušanMandićDušan111]] 22:42, 7. avgust 2025 (CEST)
# Odklonjen [[:Osnutek:Priscila Gulič Pirnat]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:PriscilaGP|PriscilaGP]] 09:46, 8. avgust 2025 (CEST)
# Odklonjen [[:Osnutek:Leopold Brenčič]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:46.122.69.165|46.122.69.165]] 21:54, 22. avgust 2025 (CEST)
# Odklonjen [[:Osnutek:Mateja Meško]] (athlete) uporabnika [[Uporabnik:LjubljanaResearcher|LjubljanaResearcher]] 12:27, 24. avgust 2025 (CEST)
# Odklonjen [[:Osnutek:Franc Čuš (2023)]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:213.161.20.6|213.161.20.6]] 12:43, 28. avgust 2025 (CEST)
# Odklonjen [[:Osnutek:Društvo Zlata Slovenija]] (corp) uporabnika [[Uporabnik:Blejcan5|Blejcan5]] 10:49, 30. avgust 2025 (CEST)
# Odklonjen [[:Osnutek:Xsport]] (corp) uporabnika [[Uporabnik:Nobody7916|Nobody7916]] 19:16, 30. avgust 2025 (CEST)

=== september 2025 ===
# Odklonjen [[:Osnutek:Anitina srca]] (event) uporabnika [[Uporabnik:MALI STEF|MALI STEF]] 22:00, 1. september 2025 (CEST)
# Odklonjen [[:Osnutek:Kamenčki prijaznosti]] (event) uporabnika [[Uporabnik:MALI STEF|MALI STEF]] 22:00, 1. september 2025 (CEST)
# Odklonjen [[:Osnutek:Rok Jožef Gršić]] (bio &amp; ai) uporabnika [[Uporabnik:~2025-52528-0|~2025-52528-0]] 17:28, 5. september 2025 (CEST)
# Odklonjen [[:Osnutek:TRILE]] (music &amp; ai) uporabnika [[Uporabnik:LOCO GANG|LOCO GANG]] 12:39, 8. september 2025 (CEST)
# Odklonjen [[:Osnutek:Alenka Orel]] (bio &amp; ai) uporabnika [[Uporabnik:UstvarjalniLisjak|UstvarjalniLisjak]] 11:22, 9. september 2025 (CEST)
# Odklonjen [[:Osnutek:Virtual Steel]] (nn &amp; ai) uporabnika [[Uporabnik:ToniC911|ToniC911]] 16:25, 15. september 2025 (CEST)
# Odklonjen [[:Osnutek:Gstarcad Mechanical]] (nn &amp; ai) uporabnika [[Uporabnik:ToniC911|ToniC911]] 16:25, 15. september 2025 (CEST)
# Odklonjen [[:Osnutek:AxisVM programska oprema]] (nn &amp; ai) uporabnika [[Uporabnik:ToniC911|ToniC911]] 16:27, 15. september 2025 (CEST)
# Odklonjen [[:Osnutek:GstarCAD]] (nn &amp; ai) uporabnika [[Uporabnik:ToniC911|ToniC911]] 16:27, 15. september 2025 (CEST)
# Odklonjen [[:Osnutek:Društvo Zlata Slovenija]] (corp &amp; ai) uporabnika [[Uporabnik:Blejcan777|Blejcan777]] 10:22, 17. september 2025 (CEST)
# Odklonjen [[:Osnutek:Stanko Čurin]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:~2025-64106-1|~2025-64106-1]] 17:36, 22. september 2025 (CEST)
# Odklonjen [[:Osnutek:Andreja Kutin]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:~2025-26617-76|~2025-26617-76]] 11:43, 25. september 2025 (CEST)
# Odklonjen [[:Osnutek:Nadja Ebner]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:LeopoldSpanovic|LeopoldSpanovic]] 19:50, 25. september 2025 (CEST)
# Odklonjen [[:Osnutek:Kako pokopati mamo, ki je še živa]] (book) uporabnika [[Uporabnik:LeopoldSpanovic|LeopoldSpanovic]] 19:51, 25. september 2025 (CEST)
# Odklonjen [[:Osnutek:Indominus rex]] (v &amp; ai) uporabnika [[Uporabnik:~2025-26534-67|~2025-26534-67]] 14:31, 28. september 2025 (CEST)
# Odklonjen [[:Osnutek:Dekkproff]] (corp &amp; adv) uporabnika [[Uporabnik:~2025-26960-76|~2025-26960-76]] 14:35, 30. september 2025 (CEST)

=== oktober 2025 ===
# Odklonjen [[:Osnutek:Lil Exile]] (music) uporabnika [[Uporabnik:Lil Exile|Lil Exile]] 09:42, 4. oktober 2025 (CEST)
# Odklonjen [[:Osnutek:Paysafecard]] (corp) uporabnika [[Uporabnik:Božidar Jožef Bižal|Božidar Jožef Bižal]] 17:15, 16. oktober 2025 (CEST)
# Odklonjen [[:Osnutek:Življenjeslovje IzaQ]] (neo &amp; adv) uporabnika [[Uporabnik:MatejaKunc|MatejaKunc]] 17:27, 19. oktober 2025 (CEST)
# Odklonjen [[:Osnutek:Fratelli TASCA (podjetje)]] (corp) uporabnika [[Uporabnik:Albertpapler|Albertpapler]] 20:46, 21. oktober 2025 (CEST)

=== november 2025 ===
# Sprejet [[:Osnutek:Ženin proti svoji volji]] uporabnika [[Uporabnik:Lesjakmanca|Lesjakmanca]] 00:33, 5. november 2025 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Na stekleni strehi]] (v) uporabnika [[Uporabnik:Ninamacek22|Ninamacek22]] 10:47, 8. november 2025 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:BAGAT]] (corp) uporabnika [[Uporabnik:Kiwi2500|Kiwi2500]] 19:27, 12. november 2025 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Franjo Kalamiza]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:CEKF|CEKF]] 12:01, 13. november 2025 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Volilna koalicija NSi, SLS in Fokus]] (v &amp; ai) uporabnika [[Uporabnik:Vižla12345|Vižla12345]] 14:56, 22. november 2025 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Skupina iTAK]] (music &amp; ai) uporabnika [[Uporabnik:Skupina.itak|Skupina.itak]] 11:49, 24. november 2025 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Tone Gogala]] (v) uporabnika [[Uporabnik:Tea Rogelj|Tea Rogelj]] 12:38, 24. november 2025 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Leopoldina Rozman]] (v) uporabnika [[Uporabnik:Leopoldinak|Leopoldinak]] 15:12, 25. november 2025 (CET)
# Sprejet [[:Osnutek:Leopoldina Rozman]] uporabnika [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] 16:21, 26. november 2025 (CET)
# Zavrnjen [[:Osnutek:Backrooms level 99999]] uporabnika [[Uporabnik:~2025-37069-30|~2025-37069-30]] 19:20, 28. november 2025 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Sodobna fitoterapija]] (corp) uporabnika [[Uporabnik:FrankFE|FrankFE]] 21:55, 28. november 2025 (CET)

=== december 2025 ===
# Zavrnjen [[:Osnutek:ZigacproKalanka]] uporabnika [[Uporabnik:~2025-37824-08|~2025-37824-08]] 23:55, 1. december 2025 (CET)
# Sprejet [[:Osnutek:Jernov rokopis ali Martinova senca]] uporabnika [[Uporabnik:Leja Planko|Leja Planko]] 22:01, 2. december 2025 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Ptujski prstan]] (v) uporabnika [[Uporabnik:GregorWiki2025|GregorWiki2025]] 22:02, 2. december 2025 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Anja Rijavec]] (v &amp; npov) uporabnika [[Uporabnik:SLO Updater|SLO Updater]] 01:19, 5. december 2025 (CET)
# Zavrnjen [[:Osnutek:Robert Marinč]] uporabnika [[Uporabnik:~2025-38569-16|~2025-38569-16]] 12:39, 5. december 2025 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Legenda o svetnici]] (v) uporabnika [[Uporabnik:~2025-38819-89|~2025-38819-89]] 06:53, 6. december 2025 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Martina Hegediš]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:Martinahegediš|Martinahegediš]] 12:21, 8. december 2025 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Poveljniški tim]] (v) uporabnika [[Uporabnik:~2025-39691-81|~2025-39691-81]] 14:06, 10. december 2025 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Podčastniška podporna linija]] (v) uporabnika [[Uporabnik:~2025-39691-81|~2025-39691-81]] 14:06, 10. december 2025 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Marija Sreš]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:ZgodovinaPrekmurja|ZgodovinaPrekmurja]] 18:01, 15. december 2025 (CET)
# Sprejet [[:Osnutek:Mariborska peterica]] uporabnika [[Uporabnik:Kolarovatinka|Kolarovatinka]] 23:18, 15. december 2025 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Tone Gabrijelčič]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:Nikolaj keuc|Nikolaj keuc]] 21:56, 16. december 2025 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Melita Zemljak Jontes]] (v) uporabnika [[Uporabnik:Lesjakmanca|Lesjakmanca]] 14:13, 17. december 2025 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Afera Zaliv 1975]] (v) uporabnika [[Uporabnik:~2025-42194-44|~2025-42194-44]] 20:16, 23. december 2025 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Hasmonejsko kraljestvo]] (v &amp; ai) uporabnika [[Uporabnik:~2025-42522-93|~2025-42522-93]] 15:09, 25. december 2025 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Milan Ramšak Marković]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:Milan0markovic|Milan0markovic]] 14:36, 26. december 2025 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Janez Šter]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:Ana.grabnar|Ana.grabnar]] 16:05, 26. december 2025 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Sara Zupan]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:~2025-43747-15|~2025-43747-15]] 20:51, 29. december 2025 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Jan Istenič]] (bio &amp; lang) uporabnika [[Uporabnik:Recordameforever|Recordameforever]] 14:48, 30. december 2025 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Svetopolk Pivko]] (v) uporabnika [[Uporabnik:~2025-43501-93|~2025-43501-93]] 13:24, 31. december 2025 (CET)

=== januar 2026 ===
# Odklonjen [[:Osnutek:Roman Vidmar]] (v) uporabnika [[Uporabnik:Vladko Meglič|Vladko Meglič]] 00:15, 6. januar 2026 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Marijan Slabe]] (ai &amp; custom) uporabnika [[Uporabnik:Andrej skr|Andrej skr]] 01:09, 8. januar 2026 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Ajda Lea Jakše]] (bio &amp; ai) uporabnika [[Uporabnik:Ajda - Lea|Ajda - Lea]] 01:13, 8. januar 2026 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Svetopolk Pivko]] (v) uporabnika [[Uporabnik:~2025-43501-93|~2025-43501-93]] 01:22, 8. januar 2026 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Geolingvistika]] (v) uporabnika [[Uporabnik:Topolovseksara|Topolovseksara]] 20:08, 13. januar 2026 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Nevrosistemska degenerativna motnja A–17 (NDM-A17)]] (v) uporabnika [[Uporabnik:~2026-29027-1|~2026-29027-1]] 13:03, 14. januar 2026 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Sergej Golubović]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:Sergej Golubovic|Sergej Golubovic]] 20:59, 21. januar 2026 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Majør]] (music &amp; ai) uporabnika [[Uporabnik:Majormusiccc|Majormusiccc]] 19:56, 24. januar 2026 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Ponorelii]] (corp &amp; ai) uporabnika [[Uporabnik:~2026-53833-2|~2026-53833-2]] 12:33, 25. januar 2026 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Damir Raković Ponorelii]] (bio &amp; ai) uporabnika [[Uporabnik:~2026-53833-2|~2026-53833-2]] 12:34, 25. januar 2026 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Sava Infond, družba za upravljanje, d.o.o.]] (corp) uporabnika [[Uporabnik:Tjaar|Tjaar]] 18:16, 26. januar 2026 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Alenka Hladnik]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:AH1860|AH1860]] 20:13, 29. januar 2026 (CET)

=== februar 2026 ===
# Odklonjen [[:Osnutek:Matej Šurc]] (v) uporabnika [[Uporabnik:MAwiki800|MAwiki800]] 12:45, 2. februar 2026 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Katarina Pustinek Rakar]] (music) uporabnika [[Uporabnik:EffectiveElf|EffectiveElf]] 01:07, 5. februar 2026 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Sestrski jeziki]] (v) uporabnika [[Uporabnik:Julija kersmanc|Julija kersmanc]] 22:07, 15. februar 2026 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Zavarovalnica Vita]] (v) uporabnika [[Uporabnik:Krista Urbas|Krista Urbas]] 10:42, 18. februar 2026 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Zavarovalnica Vita]] (corp) uporabnika [[Uporabnik:~2026-12178-27|~2026-12178-27]] 17:59, 24. februar 2026 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Zavarovalnica Vita]] (corp) uporabnika [[Uporabnik:Krista Urbas|Krista Urbas]] 13:42, 25. februar 2026 (CET)

=== marec 2026 ===
# Odklonjen [[:Osnutek:Ansambel Slovenski zvoki]] (music) uporabnika [[Uporabnik:Azikovsek|Azikovsek]] 11:10, 1. marec 2026 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Brane Širca]] (ai &amp; bio) uporabnika [[Uporabnik:KUD VIČ|KUD VIČ]] 11:16, 1. marec 2026 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Aleksandar Repić]] (context) uporabnika [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] 22:38, 4. marec 2026 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Jaka Predalič]] (bio &amp; ai) uporabnika [[Uporabnik:Bogibatinaa|Bogibatinaa]] 11:58, 6. marec 2026 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Luka Simonič]] (v) uporabnika [[Uporabnik:Lenart28|Lenart28]] 14:59, 8. marec 2026 (CET)
# Zavrnjen [[:Osnutek:Roskarjev biceps]] uporabnika [[Uporabnik:Datrtu|Datrtu]] 11:02, 11. marec 2026 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Nino Camardo]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:NinoCamardoArt|NinoCamardoArt]] 16:30, 17. marec 2026 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Ivan Sajevic]] (v) uporabnika [[Uporabnik:SajevicZ|SajevicZ]] 16:41, 17. marec 2026 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Jack Kerouac]] (v &amp; npov) uporabnika [[Uporabnik:~2026-17441-60|~2026-17441-60]] 10:58, 22. marec 2026 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Danijel Mitrović]] (bio &amp; ai) uporabnika [[Uporabnik:~2026-18024-17|~2026-18024-17]] 11:35, 26. marec 2026 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:The Multicentral]] (music) uporabnika [[Uporabnik:Kleever69|Kleever69]] 21:29, 26. marec 2026 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Boštjan Košir]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:~2026-14498-42|~2026-14498-42]] 21:31, 26. marec 2026 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Tone Strnad]] (v) uporabnika [[Uporabnik:Dolinarm|Dolinarm]] 13:17, 28. marec 2026 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Primož Premzl]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:UHT9|UHT9]] 13:18, 28. marec 2026 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Poslanec in duhovnik dr. Leopold Potzinger]] (mergeto) uporabnika [[Uporabnik:~2026-17396-79|~2026-17396-79]] 13:20, 28. marec 2026 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:PoraVnava d.o.o.]] (corp) uporabnika [[Uporabnik:Oleksandr Miziuk|Oleksandr Miziuk]] 13:25, 28. marec 2026 (CET)
# Sprejet [[:Osnutek:Dolores Viesèr]] uporabnika [[Uporabnik:Nezzxxx|Nezzxxx]] 17:36, 28. marec 2026 (CET)

=== april 2026 ===
# Odklonjen [[:Osnutek:Franc Mugerle]] (v) uporabnika [[Uporabnik:~2026-24604-55|~2026-24604-55]] 11:30, 22. april 2026 (CEST)
# Odklonjen [[:Osnutek:Buseti]] (v) uporabnika [[Uporabnik:BuzetiBuzeti007|BuzetiBuzeti007]] 20:10, 22. april 2026 (CEST)

=== maj 2026 ===
# Odklonjen [[:Osnutek:Prodan Rupar]] (bio &amp; ai) uporabnika [[Uporabnik:~2026-26967-64|~2026-26967-64]] 15:52, 4. maj 2026 (CEST)
# Zavrnjen [[:Osnutek:Kraljevina Dravija]] uporabnika [[Uporabnik:~2026-27753-60|~2026-27753-60]] 22:35, 10. maj 2026 (CEST)
# Odklonjen [[:Osnutek:Bian Marcus Polanec]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:~2026-28024-13|~2026-28024-13]] 22:43, 10. maj 2026 (CEST)
# Zavrnjen [[:Osnutek:Diana Palčič]] uporabnika [[Uporabnik:~2026-28445-09|~2026-28445-09]] 09:23, 11. maj 2026 (CEST)
# Odklonjen [[:Osnutek:Creatim]] (corp) uporabnika [[Uporabnik:Urška Rahonc|Urška Rahonc]] 22:19, 15. maj 2026 (CEST)
# Odklonjen [[:Osnutek:Rok Cajzek]] (ai) uporabnika [[Uporabnik:~2026-29116-38|~2026-29116-38]] 11:20, 16. maj 2026 (CEST)
# Odklonjen [[:Osnutek:Branko Zadnik]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:Branko1950|Branko1950]] 11:34, 16. maj 2026 (CEST)

=== junij 2026 ===
# Zavrnjen [[:Osnutek:Mija Gajšt]] uporabnika [[Uporabnik:Nejc Volmajer|Nejc Volmajer]] 11:49, 4. junij 2026 (CEST)
# Odklonjen [[:Osnutek:Tamara Bračič Vidmar]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:~2026-33216-80|~2026-33216-80]] 10:27, 6. junij 2026 (CEST)
# Odklonjen [[:Osnutek:Fake Orchestra]] (music) uporabnika [[Uporabnik:Ayla5554|Ayla5554]] 10:46, 6. junij 2026 (CEST)
# Odklonjen [[:Osnutek:Maša Jelušič]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:MinaMina2000|MinaMina2000]] 10:44, 10. junij 2026 (CEST)</text>
      <sha1>s3ytnmjhql48n0l0yj1rkcy70usm4l4</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Portret pritlikavega Nano Morganteja</title>
    <ns>0</ns>
    <id>566390</id>
    <revision>
      <id>6687490</id>
      <parentid>6630452</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T00:24:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6687490</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2966" sha1="5wp6sfuhtszkr5iz20a5bpix8pz66i0" xml:space="preserve">{{Infobox Artwork
| title = Portret pritlikavega Nano Morganteja
| image_file = Nano Morgante.jpg
| image_size = 
| artist = [[Bronzino]]
| year = 1552
| medium = [[olje na platnu]]
| height_metric =
| width_metric = 
| metric_unit = 
| museum = [[Palača Pitti]]
| city = [[Firence]]
}}
'''''Portret pritlikavega Nano Morganteja''''' je dvostranska slika iz leta 1552, ki ponuja pogled od spredaj in zadaj na obeh straneh platna, delo [[Bronzino|Bronzina]]; Nano Morgante (vzdevek Braccio di Bartolo), je bil slavni dvorni pritlikavec [[Cosimo I. Medičejski|Cosima I. Medičejskega]], velikega vojvode Toskana, ki je ovekovečen tudi v ''Fontani del Bacchino'' Valeria Ciolija v vrtovih Boboli v Firencah. Delo je pri Bronzinu naročil Cosimo. Morganteja na obeh straneh prikazuje kot ptičarja, saj mu ni bilo dovoljeno loviti večje divjadi, ker je bil to lov rezerviran za osebe višjega ranga. Morgante je upodobljen od spredaj in od zadaj v dveh zaporednih trenutkih dogajanja: spredaj je upodobljen pred lovom, drži sovo v zanki, da bi jo uporabil kot vabo za ujetje šojke, ki leti v zraku. Duo redkih metuljev [[Lastovičarji|lastovičarjev]] pokriva njegove genitalije; te so odkrili pred kratkim, ko je bila slika nazadnje restavrirana. Od zadaj je viden, da se tik pred tem obrne proti gledalcu z orožjem v levi roki in s plenom v desni, ko se želi vizualno pohvaliti s svojo potezo.

V tem času je bil Bronzino vpleten v veliko florentinsko razpravo, ki jo je postavil [[Giorgio Vasari]], imenovano ''Paragone'', kiparstvo proti slikarstvu. Seveda je Bronzino stopil na stran slikarstva, zato je naslikal ta dvostranski sprednji in zadnji portret Morganteja, da bi zavrnil argument, da je subjekt v kiparstvu mogoče videti iz več zornih kotov.

Leta 2010 je bilo to delo po dolgih letih zanemarjanja obnovljeno in postavljeno na stalno razstavo v lastni stekleni vitrini v Palači Pitti.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://www.uffizi.it/en/news/nano-morgante-pittiEN |title=Bronzino’s Nano Morgante returns to the Pitti Palace &amp;#124; Uffizi Galleries |publisher=Uffizi.it |date= |accessdate=2021-08-14 |archive-date=2021-08-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210803050747/https://www.uffizi.it/en/news/nano-morgante-pittiEN |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://www.haaretz.com/1.5151669 |title=Under the fig leaves - Haaretz Com |publisher=Haaretz.com |date=2010-12-10 |accessdate=2021-08-14 |archive-date=2021-08-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210805031226/https://www.haaretz.com/1.5151669 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.artandobject.com/news/morgante-depictions-renaissance-jester-turned-duke |title=Morgante: Depictions of a Renaissance Jester Turned Duke &amp;#124; Art &amp; Object |publisher=Artandobject.com |date=2021-03-29 |accessdate=2021-08-14}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Slike leta 1552]]
[[Kategorija:Dela Bronzina]]
[[kategorija:Manieristično slikarstvo]]</text>
      <sha1>5wp6sfuhtszkr5iz20a5bpix8pz66i0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Emidij Susič</title>
    <ns>0</ns>
    <id>566913</id>
    <revision>
      <id>6687624</id>
      <parentid>6476707</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T08:43:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>podatki z WD</comment>
      <origin>6687624</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="13886" sha1="78zmhmy0gq7vpvrde013vdzu71020m4" xml:space="preserve">{{infopolje oseba|nationality=slovenska}}
'''Emidij Susič''' (tudi '''''Emidio Sussi'''''), [[Slovenci|slovenski]] [[sociolog]], [[profesor]], [[publicist]], * [[19. september]] [[1940]], [[Gorica]], † [[5. marec]] [[2025]], [[Trst]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Zapustil nas je Emidij Susič, univerzitetni profesor in sociolog » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/zapustil-nas-je-emidij-susic-univerzitetni-profesor-sociolog/|website=Noviglas|date=2025-03-05|accessdate=2025-03-07|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Umrl je Emidij Susič, sociolog in dolgoletna duša Slorija|url=https://www.primorski.eu/trzaska/umrl-je-emidij-susic-sociolog-in-dolgoletna-dusa-slorija-JM1824038?_gl=1*leubtt*_up*MQ..*_ga*MTk4ODM5NDUwLjE3NDEzNTc0NjI.*_ga_J74T3CCWXJ*MTc0MTM1NzQ2Mi4xLjAuMTc0MTM1NzQ2Mi4wLjAuMTY0MTg3OTc.|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-03-07|language=sl|first=Spletno|last=uredništvo {{!}}}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Umrl je Emidij Susič, sociolog in dolgoletna duša Slorija|url=https://www.primorski.eu/trzaska/umrl-je-emidij-susic-sociolog-in-dolgoletna-dusa-slorija-JM1824038|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-03-05|language=sl|first=Spletno|last=uredništvo {{!}}}}&lt;/ref&gt;

== Življenje in delo ==
'''''Emidij Susič''''' se je rodil s priimkom '''''Sussi''''', saj je morala družina nositi poitalijančeni priimek zaradi [[Fašizem v Italiji|fašizma]], a zaradi velikih birokratskih težav (nikjer ni bilo uradnega odloka o spremenjenem priimku, italijanska država ni več našla tistih aktov) mu je uspelo komaj leta 2023, da je pridobil nazaj originalni priimek svojih prednikov (velike zasluge ima pri tem sin [[Tomaž Susič]]).

Vsekakor se je ''Emidij Susič'' rodil v slovenski družini v [[Gorica|Gorici]], oče Jožef, občinski delavec, mati Jožefa (rojena Razpor), gospodinja. Slovenske osnovne šole je obiskoval v Gorici, tam je bil tudi gojenec Malega semenišča v Alojzijevišču, maturiral je na goriškem klasičnem liceju leta 1959. Med leti 1960 - 66 je bil prefekt v zavodu za gluhoneme v [[Milano|Milanu]], nato v Alojzijevišcu v Gorici do leta 1968.  Diplomiral je leta 1969 z disertacijo o ''Jugoslovanski zunanji trgovini'' na Ekonomski fakulteti [[Katoliška univerza Srca Jezusovega|Katoliške univerze Srca Jezusovega]] v Milanu (''[[Katoliška univerza Srca Jezusovega|Università Cattolica del Sacro Cuore]]''). Leta 1969 se je oženil z [[Lučka Peterlin Susič|Lučko Peterlin]] in se je preselil v [[Trst]], odtlej je živel na [[Opčine|Opčinah]]. Najprej (1969 - 70) se je zaposlil kot raziskovalec na Inštitutu za mednarodno sociologijo v Gorici (ISIG), nato med leti 1970 - 71 služboval kot občinski tajnik v [[Števerjan|Števerjanu]]. Leta 1973 je bil na dvotedenskem intenzivnem tečaju metodologije na ''Graduate Center of City University of New York''. Istočasno je sprejel štipendijo na Fakulteti za politične vede [[Univerza v Trstu|tržaške Univerze]] (saj se je izredno zanimal za sociološke raziskave) in je med leti 1974 - 78 dobil tam pogodbo. Od 1. avgusta 1978 je na omenjeni tržaški fakulteti postal [[asistent]] za sociologijo etničnih odnosov, leta 1985 [[profesor]], od akademskega leta 1985 - 86 je predaval metodologijo in tehniko družbenih raziskav, od 1988 - 89 pa še sociologijo etničnih odnosov. Medtem je bil v akademskem letu 1987 - 88 tudi [[suplent]] za sociologijo na ''Ekonomski fakulteti Univerze Ca' Foscari'' v [[Benetke|Benetkah]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Sussi, Emidij (1940–) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi946970/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2024-09-26}}&lt;/ref&gt;

Susič se je zelo posvetil sociološki analizi narodnostnih in manjšinskih vprašanj, je aktiven sodelavec ISIG in [[Slovenski raziskovalni inštitut|SLORI]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Po 40 letih potreba po Sloriju še večja kot nekoč|url=https://www.primorski.eu/novice/233602-po-40-letih-potreba-po-sloriju-e-veja-kot-neko-KEPR248147|website=www.primorski.eu|accessdate=2024-09-26|language=sl}}&lt;/ref&gt; (kjer je bil član raziskovalnega in upravnega odbora, več let pa tudi ravnatelj inštituta, po upokojitvi pa je častni član znanstvenega sveta SLORI) in v stalnem stiku z Inštitutom za sociologijo in s Fakulteto za sociologijo, politične vede in novinarstvo [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]. Sodeloval je tudi pri raziskavah, ki jih je naročila deželna uprava [[Furlanija - Julijska krajina|Furlanije - Julijske Krajine]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=V FJK 600 tisoč ljudi govori furlansko, 120 tisoč pa jih govori slovenski jezik|url=https://www.primorski.eu/se/198798-v-fjk-600-tiso-ljudi-govori-furlansko-120-tiso-pa-jih-govori-slovenski-jezik-HAPR205736|website=www.primorski.eu|accessdate=2024-09-26|language=sl}}&lt;/ref&gt;, je član ''Society for Slovene Studies'' v ZDA (kjer je sodeloval na zasedanjih leta 1982 v [[Washington, D.C.|Washingtonu]] in leta 1987 v [[Boston, Massachusetts|Bostonu]]).

Emidij Susič je mnogo pisal: knjige, razprave in članke (v slovenščini, italijanščini in angleščini). Mnogo je tudi predaval, nekajkrat tudi na [[Študijski dnevi Draga|Študijskih dnevih Draga]], kamor je redno zahajal tudi kot poslušalec. Usmeril se je k empiričnemu raziskovanju različnih vidikov narodnostne problematike, goji pa tudi teoretično razmišljanje. Posvečal se je sociološki analizi narodnostnih in manjšinskih vprašanj.&lt;ref&gt;{{Citat|title=Umrl je Emidij Susič|url=https://www.rainews.it/tgr/fjk/video/2025/03/umrl-je-emidij-susic-eba25c60-6804-4fe3-a55b-2120e7442fb2.html|date=2025-03-05|accessdate=2025-03-07|language=sl|first=Igor|last=Gregori}}&lt;/ref&gt;

== Pomembnejše publikacije ==

* Alcuni temi nella sociologia dei gruppi etnici &lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Alcuni temi nella sociologia dei gruppi etnici|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/120740355#full|publisher=s. n.|date=1970|location=|first=Emidio|last=Sussi}}&lt;/ref&gt;
* Ethnic relations and stereotypes in a multilingual border area: research report &lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Ethnic relations and stereotypes in a multilingual border area: research report|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/113413123#full|publisher=Institute of international sociology|date=1973|location=Gorizia|first=Emidio|last=Sussi}}&lt;/ref&gt;
* L' emergenza della regione trans-frontaliera Alpe-Adria: transazioni &quot;pubbliche&quot; tra Carinzia, Croazia, Friuli-Venezia Giulia e Slovenia &lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=L' emergenza della regione trans-frontaliera Alpe-Adria: transazioni &quot;pubbliche&quot; tra Carinzia, Croazia, Friuli-Venezia Giulia e Slovenia|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/2273004#full|date=1973|accessdate=2024-09-26|pages=146|first=Emidio|last=Sussi}}&lt;/ref&gt;
* La tutela della minoranza slovena nel Friuli-Venezia Giulia: brevi cenni sugli aspetti giuridici &lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=La tutela della minoranza slovena nel Friuli-Venezia Giulia: brevi cenni sugli aspetti giuridici|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/1025971832#full|date=1976|accessdate=2024-09-26|pages=51|first=Emidio|last=Sussi}}&lt;/ref&gt;
* Die Massenkommunikationsmittel und di nationalen Minderheiten &lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Die Massenkommunikationsmittel und di nationalen Minderheiten|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/120737795#full|publisher=s. n.|date=1978|location=[Železna Kapla|first=Emidio|last=Sussi}}&lt;/ref&gt;
* Sredstva množičnega obveščanja in narodnostne skupine &lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Sredstva množičnega obveščanja in narodnostne skupine|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/121172739#full|publisher=s. n.|date=1978|location=[Železna Kapla|first=Emidio|last=Sussi}}&lt;/ref&gt;
* Dominanza e minoranza: immagini e rapporti enteretnici al confine nordorientale &lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Dominanza e minoranza: immagini e rapporti enteretnici al confine nordorientale|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/2099948#full|publisher=s. n.]|date=1979|location=[S. l.|first=Emidio|last=Sussi|first2=Anna Maria|last2=Boileau}}&lt;/ref&gt;
* L'autogestione e il problema degli anziani in R. S. Slovenia &lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=L'autogestione e il problema degli anziani in R. S. Slovenia|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/3625196#full|date=1979|accessdate=2024-09-26|pages=35|first=Marcello|last=Cherini|first2=Emidio|last2=Sussi}}&lt;/ref&gt;
* Nota sulle conseguenze del Trattato di Osimo &lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Nota sulle conseguenze del Trattato di Osimo|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/115268355#full|publisher=s. n.|date=1979|location=[S. l.|first=Emidio|last=Sussi}}&lt;/ref&gt;
* Dominanza e minoranze: immagini e rapporti interetnici al confine nordorientale &lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|edition=|title=Dominanza e minoranze: immagini e rapporti interetnici al confine nordorientale|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/3136306#full|publisher=Grillo|date=1981|location=Udine|volume=5|series=Pubblicazioni dell'Istituto di Sociologia Internazionale di Gorizia|first=Anna Maria|last=Boileau|first2=Emidio|last2=Sussi}}&lt;/ref&gt;
* Psycho-sociological aspects of relations among three ethnic groups: Slovenes, Italians and Friulians &lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Psycho-sociological aspects of relations among three ethnic groups: Slovenes, Italians and Friulians|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/121160451#full|date=1983|accessdate=2024-09-26|pages=185|first=Emidio|last=Sussi}}&lt;/ref&gt;
* Tiha asimilacija: psihološki vidiki nacionalnega odtujevanja &lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Tiha asimilacija: psihološki vidiki nacionalnega odtujevanja|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/13831169#full|publisher=Založništvo tržaškega tiska|date=1983|location=Trst|series=Slovenci v zamejstvu|first=Emidio|last=Sussi|first2=Danilo|last2=Sedmak}}&lt;/ref&gt;
* L'assimilazione silenziosa : dinamica psicosociale dell'assimilazione etnica &lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|edition=1a ed. italiana|title=L'assimilazione silenziosa: dinamica psicosociale dell'assimilazione etnica|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/4956217#full|publisher=Editoriale Stampa Triestina|date=1984|location=Trieste|series=Gli Sloveni in Italia|first=Danilo|last=Sedmak|first2=Emidio|last2=Sussi}}&lt;/ref&gt;
* Komunikacijski tokovi med matico in manjšino &lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Komunikacijski tokovi med matico in manjšino|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/102657795#full|publisher=s. n.|date=1985|location=[S. l.|first=Emidio|last=Sussi}}&lt;/ref&gt;
* Množični mediji in narodnostne manjšine: empirična raziskava v Nadiških dolinah in Furlanski nižini &lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Beltram|first=Peter|last2=Ruttar|first2=Riccardo|last3=Sussi|first3=Emidio|date=1988|title=Množični mediji in narodnostne manjšine: empirična raziskava v Nadiških dolinah in Furlanski nižini|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/4897613#full|location=Trst; Ljubljana}}&lt;/ref&gt;
* The case of the slovene minority in Italy &lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=The case of the slovene minority in Italy|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/2026732#full|date=1991|accessdate=2024-09-26|pages=46|first=Emidio|last=Sussi}}&lt;/ref&gt;
* SLORI 20: Slovenski raziskovalni inštitut = Istituto sloveno di ricerche = Slovene Research Institute &lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=SLORI 20: Slovenski raziskovalni inštitut: = Istituto sloveno di ricerche: = Slovene Research Institute|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/1271885#full|publisher=SLORI|date=1994|location=[Trst]|last=Slovenski raziskovalni inštitut|editor-first=Aldo|editor-last=Rupel}}&lt;/ref&gt;
* La vitalità dei gruppi etnici: il caso degli Sloveni in Italia = Die Vitalität der Volksgruppen: die Slowenen in Italien &lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=La vitalità dei gruppi etnici: il caso degli Sloveni in Italia = Die Vitalität der Volksgruppen|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/1025971576#full|date=1996|accessdate=2024-09-26|pages=533,|first=Emidio|last=Sussi}}&lt;/ref&gt;
* Maturanti goriških slovenskih šol 1946-1995: kulturne in socioekonomske značilnosti &lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Rupel|first=Aldo|last2=Sussi|first2=Emidio|date=2000|title=Maturanti goriških slovenskih šol 1946-1995: kulturne in socioekonomske značilnosti|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/955508#full|location=Gorica [i. e. Trst]}}&lt;/ref&gt;
* Mladi, gospodarstvo, kultura: analiza stanja za razvoj slovenske manjšine v Italiji &lt;ref&gt;{{Navedi revijo|date=2005|editor-last=Bogatec|editor-first=Norina|editor2-last=Sussi|editor2-first=Emidio|title=Mladi, gospodarstvo, kultura: analiza stanja za razvoj slovenske manjšine v Italiji|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/2290156#full|location=Trst}}&lt;/ref&gt;
* Podoba našega otroka na Tržaškem &lt;ref&gt;{{Navedi revijo|date=2009|editor-last=Sedmak|editor-first=Danilo|editor2-last=Sussi|editor2-first=Emidio|title=Podoba našega otroka na Tržaškem|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/4077292#full|location=[Trst]|publisher=SLORI [i. e.] Slovenski raziskovalni inštitut|volume=8}}&lt;/ref&gt;
* Raziskava o preverjanju izvajanja zaščite slovenske manjšine po 8. členu zakona št. 38/2001: [po nalogu Inštitucionalnega partitetnega odbora za probleme slovenske manjšine] &lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Sussi|first=Emidio|last2=Vidau|first2=Zaira|last3=Janežič|first3=Adriana|last4=Bogatec|first4=Norina|date=2011|title=Raziskava o preverjanju izvajanja zaščite slovenske manjšine po 8. členu zakona št. 38/2001: [po nalogu Inštitucionalnega partitetnega odbora za probleme slovenske manjšine]|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/4529132#full|location=Trst}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Susič, Emidij}}
[[Kategorija:Slovenski sociologi]]
[[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]]
[[Kategorija:Slovenski publicisti]]
[[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Trstu]]
[[Kategorija:Tržaški Slovenci]]</text>
      <sha1>78zmhmy0gq7vpvrde013vdzu71020m4</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Vinko Logaj</title>
    <ns>0</ns>
    <id>567145</id>
    <revision>
      <id>6687414</id>
      <parentid>6668746</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T19:14:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <comment>konec ministrovanja</comment>
      <origin>6687414</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6730" sha1="pecf6zd0s6m9j5vlz6dg21atbj6snf5" xml:space="preserve">{{Infopolje Funkcionar
|name         = Vinko Logaj
|image        = &lt;!--WD--&gt;
|organization =
|order        = [[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanec v Državnem zboru&lt;br&gt;Republike Slovenije]]
|term_start   = 10. april 2026
|term_end     = 
|order1       = [[Minister za vzgojo in izobraževanje Republike Slovenije]]
|term_start1  = 7. oktober 2024
|term_end1    = 4. junij 2026
|premier1     = [[Robert Golob]]
|predecessor1 = [[Darjo Felda]]
|successor1   = [[Borut Rončević]]
|order2       = Direktor [[Zavod Republike Slovenije za šolstvo|Zavoda za šolstvo]]
|term_start2  = 2014
|term_end2    = 30. september 2024
|predecessor2 = Gregor Mohorčič
|successor2   = Jasna Rojc
|children     =
|spouse       =
|party        = [[Zares]] (do 2008)&lt;br/&gt;[[Gibanje Svoboda]]
|occupation   = &lt;!--WD--&gt;
|nationality  = &lt;!--WD--&gt;
}}
'''Vinko Logaj''', [[Slovenci|slovenski]] [[raziskovalec]], [[učitelj]] in [[Seznam slovenskih politikov|politik]], * [[5. januar]] [[1961]], [[Ljubljana]].

Do konca septembra 2024 je bil direktor [[Zavod Republike Slovenije za šolstvo|Zavoda za šolstvo RS]], kjer je bil na funkciji deset let. Od oktobra 2024 do junija 2026 je bil [[minister za vzgojo in izobraževanje Republike Slovenije]].

== Izobrazba ==
Študiral je fiziko in tehnično vzgojo na [[Pedagoška fakulteta v Mariboru|Pedagoški fakulteti v Mariboru]] in diplomiral z nalogo ''Vrednost in pomen površinske zaščite lesa z vidika uporabe sodobnih sredstev''.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vrednost in pomen površinske zaščite lesa z vidika uporabe sodobnih sredstev : diplomska naloga|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/5610760|website=plus.cobiss.net|accessdate=2024-09-29|language=sl}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; Kasneje je magistriral, in sicer s področja [[menedžment]]a z nalogo ''Interni marketing: študija primera srednje šole''&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Interni marketing : študija primera srednje šole : magistrska naloga
|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/989143|website=plus.cobiss.net|accessdate=2024-09-29|language=sl}}&lt;/ref&gt; ter 2012 še doktoriral, z disertacijo ''Šolske politike in prerazporejanje moči pri medsebojnem povezovanju srednjih šol''.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Šolske politike in prerazporejanje moči pri medsebojnem povezovanju srednjih šol : doktorska disertacija
|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/4442327|website=plus.cobiss.net|accessdate=2024-09-29|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Kariera ==
=== Pedagoško delo ===
Pedagoško kariero je začel na Osnovni šoli Dol pri Ljubljani in jo nadaljeval na Osnovni šoli Litija, kjer je napredoval z mesta učitelja v pomočnika ravnatelja in kasneje ravnatelja. Pomagal je ustanoviti Gimnazijo Litija, ki jo je prav tako nekaj časa vodil. Tri leta je predaval na Šoli za ravnatelje. Od leta 2012 do 2014 je bil direktor centra [[Cirius Kamnik]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vinko Logaj, kandidat za ministra za šolstvo|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/vinko-logaj-kandidat-za-ministra-za-solstvo-2692246/|website=Dnevnik|accessdate=2024-09-29|language=sl}}&lt;/ref&gt;

=== Politika ===
S politiko se je prvič srečal leta 2006, ko je na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|lokalnih volitvah]] kandidiral za župana [[Občina Litija|občine Litija]] s podporo strank [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]], [[Socialni demokrati|SD]] in [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]. V drugem krogu ga je za manj kot 200 glasov premagal [[Franc Rokavec]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lokalne volitve 2006 - Občina Litija|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/lv2006/rezultati/obcina_litija.html|website=dvk-rs.si|accessdate=2024-09-29|language=sl}}&lt;/ref&gt; Bil predsednik občinskega odbora stranke [[Zares]], na njeni listi je kandidiral na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|državnozborskih volitvah 2008]], a za poslanca ni bil izvoljen.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=mag. Vinko Logaj|url=https://www.zares.si/vinko-logaj_svet/|website=Zares.si|accessdate=2024-09-29|language=sl}}&lt;/ref&gt; V času ministrovanja [[Igor Lukšič|Igorja Lukšiča]] je bil na Ministrstvu za šolstvo direktor Direktorata za srednje in višje šolstvo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lukšič: Uspelo nam je umiriti šolsko polje|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/luksic-uspelo-nam-je-umiriti-solsko-polje/217325|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-09-29|language=sl}}&lt;/ref&gt; Leta 2014 ga je [[11. vlada Republike Slovenije|vlada Alenke Bratušek]] imenovala za direktorja Zavoda za šolstvo Republike Slovenije. Na funkciji je deloval dva mandata, tretjega pa je konec septembra 2024, na lastno željo, predčasno zaključil.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Po 10 letih se s čela zavoda za šolstvo poslavlja Vinko Logaj|url=https://n1info.si/novice/slovenija/po-10-letih-se-iz-cela-zavoda-za-solstvo-poslavlja-vinko-logaj/|website=n1info.si|accessdate=2024-09-29|language=sl}}&lt;/ref&gt;

Po odstopu [[Darjo Felda|Darja Felde]] je predsednik vlade [[Robert Golob]] napovedal, da bo Logaja predlagal za novega [[Minister za vzgojo in izobraževanje Republike Slovenije|ministra za vzgojo in izobraževanje]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Odstop ministra za izobraževanje Darja Felde, nasledil ga bo Vinko Logaj|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/odstop-ministra-za-izobrazevanje-darja-felde-nasledil-ga-bo-vinko-logaj/721289|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-09-29|language=sl}}&lt;/ref&gt; Kandidat je bil potrjen na matičnem odboru, 7. oktobra 2024 pa kot novi minister prisegel v Državnem zboru.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=DZ potrdil Boruta Sajovica za obrambnega ministra, Vinka Logaja pa za vzgojo in izobraževanje|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-potrdil-boruta-sajovica-za-obrambnega-ministra-vinka-logaja-pa-za-vzgojo-in-izobrazevanje/723432|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-07|language=sl}}&lt;/ref&gt;

Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah leta 2026]] je za [[Gibanje Svoboda]] kandidiral v volilnem okraju Litija. Dobil je 3.700 glasov (29,29 odstotka) in je osvojil mandat poslanca.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2026-04-02|title=Izidi glasovanja|date=1.4.2026|publisher=Državna volilna komisija}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Logaj, Vinko}}
[[Kategorija:Slovenski ravnatelji]]
[[Kategorija:Slovenski učitelji]]
[[Kategorija:Diplomiranci Pedagoške fakultete v Mariboru]]
[[Kategorija:Doktorirali na Pedagoški fakulteti v Mariboru]]
[[Kategorija:Ministri za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Poslanci 10. Državnega zbora Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Člani Gibanja Svoboda]]</text>
      <sha1>pecf6zd0s6m9j5vlz6dg21atbj6snf5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Timon Šturbej</title>
    <ns>0</ns>
    <id>570240</id>
    <revision>
      <id>6687623</id>
      <parentid>6627511</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T08:42:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Živeči ljudje]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6687623</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1847" sha1="srgj9k4rjsjxz7a97lc4jp1bmsimk0c" xml:space="preserve">{{infopolje oseba}}
'''Timon Šturbej''', [[Slovenci|slovenski]] [[igralec]], * [[1994]], [[Maribor]].

Timon Šturbej je slovenski igralec. Najodmevnejši projekti, kjer je nastopil, so [[Posledice]] (2018), [[Jezdeca]] (2022) in [[Ne bom več luzerka]] (2018). Prejel je 6 nagrad. Sledi stopinjam svojega očeta [[Branko Šturbej|Branka Šturbeja]]. Ima mlajšega polbrata [[Svit Šturbej|Svita Šturbeja]] (igralec). Zaposlen je v SNG Drama Ljubljana.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Timon Šturbej|url=https://bsf.si/sl/ime/timon-sturbej/|website=bsf.si|accessdate=2024-11-18|language=sl}}&lt;/ref&gt;
Diplomiral je na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] in je zaposlen v [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|Slovenskem narodnem gledališču v Ljubljani]]. Preden je bil sprejet na akademijo, je leta 2013 na gledališkem festivalu Teatralny Koufar v Minsku, Belorusija, prejel nagrado za najboljšega igralca za vlogo Amorja v Molierjevi ''Psihe''. Junija 2015 je sodeloval na mednarodnih delavnicah v Nemčiji na Filmski akademiji v Münchnu pod mentorstvom profesorice Lou Binder. Leta 2017 je prejel študentsko Severjevo nagrado za vlogo Bernieja v Mametovi igri ''Spolna izprijenost''. Za vlogo Želeta v filmu ''Posledice'' je leta 2018 prejel nagrado Vesna.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Timon Sturbej - Biography|url=https://www.imdb.com/name/nm9211734/bio/?ref_=nm_ov_bio_sm|website=IMDb|accessdate=2024-11-18|language=en-US}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

{{normativna kontrola}}

{{actor-stub}}

{{DEFAULTSORT:Šturbej, Timon}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski filmski igralci]]
[[Kategorija:Slovenski gledališki igralci]]
[[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]]</text>
      <sha1>srgj9k4rjsjxz7a97lc4jp1bmsimk0c</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Rumi</title>
    <ns>0</ns>
    <id>570976</id>
    <revision>
      <id>6687660</id>
      <parentid>6626205</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T09:01:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6687660</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="35353" sha1="6ew9ohn30q162ll8rzgqtphl48d2dp6" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Jalāl al-Dīn Muḥammad Rūmī''' ({{lang-fa|جلال‌الدین محمّد رومی}}) ali preprosto '''Rumi''', [[Perzijci|perzijski]] [[pesnik]], (* [[30. september]] [[1207]] – † [[17. december]] [[1273]]).

Bil je hanefijski ''fakih'' (pravnik), islamski učenjak, Maturidi teolog (''mutakallim'')&lt;ref&gt;Ahmad, Imtiaz. &quot;The Place of Rumi in Muslim Thought.&quot; Islamic Quarterly 24.3 (1980): 67.&lt;/ref&gt; in sufijski mistik, ki izvira iz [[Veliki Horasan|Velikega Horasana]] v [[Veliki Iran|Velikem Iranu]].&lt;ref name=lewis&gt;{{cite book |first=Franklin D. |last=Lewis |title=Rumi: Past and Present, East and West: The life, Teaching and poetry of Jalal Al-Din Rumi |publisher=Oneworld Publication |year=2008 |page=9 |quote=How is that a Persian boy born almost eight hundred years ago in Khorasan, the northeastern province of greater Iran, in a region that we identify today as in Central Asia, but was considered in those days as part of the greater Persian cultural sphere, wound up in central Anatolia on the receding edge of the Byzantine cultural sphere, in what is now Turkey, some 1,500 miles to the west?}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |first=Annemarie |last=Schimmel |title=The Mystery of Numbers |publisher=Oxford University Press |date=7 April 1994 |page=51 |quote=These examples are taken from the Persian mystic Rumi's work, not from Chinese, but they express the yang-yin{{sic}} relationship with perfect lucidity.}}&lt;/ref&gt;

Rumijeva dela so bila večinoma napisana v [[perzijščina|perzijščini]], občasno pa je v svojih verzih uporabljal tudi [[turščina|turščino]], [[arabščina|arabščino]] in [[grščina|grščino]].&lt;ref name=Dedes1993&gt;{{cite journal |last1=Δέδες |first1=Δ. |year=1993 |title=Ποιήματα του Μαυλανά Ρουμή |trans-title=Poems by Mowlānā Rūmī |journal=Τα Ιστορικά |volume=10 |issue=18–19 |pages=3–22}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Meyer |first1=Gustav |title=Die griechischen Verse im Rabâbnâma. |journal=Byzantinische Zeitschrift |date=1895 |volume=4 |issue=3 |doi=10.1515/byzs.1895.4.3.401 |s2cid=191615267}}&lt;/ref&gt; Njegov ''Masnavi'' (''Mathnavi''), sestavljen v [[Konya|Konyi]], velja za eno največjih pesmi perzijskega jezika.&lt;ref&gt;{{cite book |first=Louis |last=Gardet |chapter=Religion and Culture |title=The Cambridge History of Islam, Part VIII: Islamic Society and Civilization |editor-first=P.M. |editor-last=Holt |editor2-first=Ann K.S. |editor2-last=Lambton |editor3-first=Bernard |editor3-last=Lewis |publisher=Cambridge University Press |year=1977 |page=586 |quote=It is sufficient to mention 'Aziz al-Din Nasafi, Farid al-Din 'Attar and Sa'adi, and above all Jalal al-Din Rumi, whose Mathnawi remains one of the purest literary glories of Persia}}&lt;/ref&gt; Rumijev vpliv je presegel državne meje in etnične delitve: Iranci, Afganistanci, Tadžiki, Turki, Kurdi, Grki, srednjeazijski muslimani, pa tudi muslimani [[Indijska podcelina|Indijske podceline]] so zadnjih sedem stoletij zelo cenili njegovo duhovno zapuščino. Njegova poezija ni vplivala samo na perzijsko literaturo, temveč tudi na literarne tradicije osmanskega turškega, čagatajskega, paštunskega, kurdskega, urdujskega in bengalskega jezika.&lt;ref&gt;{{Cite news |last=Rahman |first=Aziz |date=27 August 2015 |title=Nazrul: The rebel and the romantic |work=Daily Sun |url=http://www.daily-sun.com/printversion/details/70741/Nazrul:-The-rebel-and-the-romantic |url-status=dead |access-date=12 July 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170417122146/http://www.daily-sun.com/printversion/details/70741/Nazrul:-The-rebel-and-the-romantic |archive-date=17 April 2017}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news|url=https://www.daily-sun.com/printversion/details/339651/A-tribute-to-Jalaluddin-Rumi|newspaper=Daily Sun|last=Khan|first=Mahmudur Rahman|date=30 September 2018|title=A tribute to Jalaluddin Rumi|accessdate=2024-12-01|archive-date=2024-07-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20240706015539/https://www.daily-sun.com/printversion/details/339651/A-tribute-to-Jalaluddin-Rumi|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Rumijeva dela so danes zelo brana v izvirnem jeziku po širšem Iranu in perzijsko govorečem svetu. Njegove pesmi so bile pozneje prevedene v številne svetovne jezike in prenesene v različne formate. Rumi je bil opisan kot »najbolj priljubljen pesnik«,&lt;ref name=&quot;BBC-Haviland&quot;&gt;{{cite news|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/south_asia/7016090.stm|title=The roar of Rumi—800 years on|first=Charles |last=Haviland|work=BBC News|date=30 September 2007|access-date=30 September 2007}}&lt;/ref&gt; je zelo priljubljen v Turčiji, Azerbajdžanu in južni Aziji in je postal »najbolj prodajan pesnik« v Združenih državah.

== Ime ==
Njegovo polno ime je dal njegov sodobnik Sipahsalar kot Muhammad bin Muhammad bin al-Husayn al-Khatibi al-Balkhi al-Bakri ({{lang-ar|محمد بن محمد بن الحسين الخطيبي البلخي البكري}}).[29] Bolj znan je kot Molānā Jalāl ad-Dīn Muḥammad Rūmī (مولانا جلال‌الدین محمد رومی). Džalal ad-Din je arabsko ime, ki pomeni 'Slava vere'. Balkhī in Rūmī sta njegova ''nisba'', kar pomeni »iz Balkha« oziroma »iz Rûma«, saj je bil iz [[Sultanat Rum|sultanata Rûm]] v [[Anatolija|Anatoliji]].&lt;ref&gt;{{cite book|author=Rumi|title=Selected Poems |url=https://books.google.com/books?id=rKbpCAAAQBAJ&amp;pg=PT350 |year=2015 |publisher=Penguin Books|isbn=978-0-14-196911-4|page=350}}&lt;/ref&gt;

Po besedah ​​avtoritativnega Rumijevega biografa Franklina Lewisa z Univerze v Chicagu so »anatolski polotok, ki je pripadal Bizantinskemu ali vzhodnorimskemu cesarstvu, šele razmeroma nedavno osvojili muslimani in celo takrat, ko so ga nadzorovali osmanski vladarji so ga poznali še Arabci, Perzijci in Turki kot geografsko območje Rum zgodovinske osebnosti, rojene v Anatoliji ali povezane z njo, znane kot Rumi, beseda izposojena iz perzijščine, ki dobesedno pomeni 'Rimljan', v tem kontekstu pa se Roman nanaša na podložnike Bizantinskega cesarstva ali preprosto na ljudi, ki živijo v Anatoliji ali stvari, ki so z njo povezane.«&lt;ref&gt;{{cite book|first=Franklin |last=Lewis|title=Rumi: Past and Present, East and West: The Life, Teachings and Poetry of Jalal al-Din Rumi|publisher= One World Publication Limited|year= 2008|page= 9}}&lt;/ref&gt; Znan je bil tudi kot »mula iz Ruma« ({{lang|fa|ملای روم|mullā-yi Rūm}} ali{{lang|fa|ملای رومی|mullā-yi Rūmī}}).&lt;ref&gt;[http://www.vajehyab.com/dehkhoda/%D9%85%D9%84%D8%A7%DB%8C+%D8%B1%D9%88%D9%85 &quot;ملای روم&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220605180002/https://www.vajehyab.com/dehkhoda/%D9%85%D9%84%D8%A7%DB%8C+%D8%B1%D9%88%D9%85 |date=2022-06-05 }} in ''Dehkhoda Dictionary''&lt;/ref&gt;

Rumi je splošno znan pod vzdevkom Mawlānā/Molānā&lt;ref name=&quot;encyclopaedia1991&quot;&gt;H. Ritter, 1991, ''DJALĀL al-DĪN RŪMĪ'', ''The Encyclopaedia of Islam'' (Volume II: C–G), 393.&lt;/ref&gt; ({{lang-fa|مولانا}}, perzijska izgovorjava: [moulɒːnɒ]) v Iranu in popularno znan kot Mevlânâ v Turčiji. Mavlānā ({{lang-ar|مولانانا)}} je izraz arabskega izvora, ki pomeni 'naš gospodar'. Zanj se pogosto uporablja tudi izraz {{lang|fa|مولوی}} Mawlawī/Mowlavi (perzijsko) in Mevlevi (turško), prav tako arabskega izvora, kar pomeni 'moj gospodar'.&lt;ref&gt;Jalāl al-Dīn Rūmī (Maulana), Ibrahim Gamard, ''Rumi and Islam: Selections from His Stories, Poems, and Discourses, Annotated &amp; Explained'', SkyLight Paths Publishing, 2004.&lt;/ref&gt;

== Življenje ==
[[File:Jalal al-Din Rumi, Showing His Love for His Young Disciple Hussam al-Din Chelebi.jpg|thumb|Džalal ad-Din Rumi zbira sufijske mistike]]

=== Pregled ===
Rumi se je rodil perzijskim staršem v [[Balh]]u,&lt;ref&gt;Lewis: ''Rumi: Past and Present, East and West. The Life Teachings and Poetry of Jalâl al-Din Rumi''. One World Publications, Oxford, 2000, S. 47.&lt;/ref&gt; današnjem [[Afganistan]]u ali Vakhšu, vasi na vzhodnem bregu reke Vakhš, ki je danes znana kot Sangtuda-dan [[Tadžikistan]]. Območje, ki kulturno meji na Balh, je tam, kjer je bil Mawlânâin oče, Bahâ' uddîn Walad, pridigar in pravnik. Tam je živel in delal do leta 1212, ko je bil Rumi star približno pet let in se je družina preselila v [[Samarkand]].

Veliki Balh je bil takrat glavno središče perzijske kulture&lt;ref&gt;Lewis, ''Rumi: Past and Present, East and West: The life, Teaching and poetry of Jalal Al-Din Rumi'', Oneworld Publication Limited, 2008 p. 9: &quot;How is that a Persian boy born almost eight hundred years ago in Khorasan, the northeastern province of greater Iran, in a region that we identify today as Central Asia, but was considered in those days as part of the greater Persian cultural sphere, wound up in central Anatolia on the receding edge of the Byzantine cultural sphere&quot;&lt;/ref&gt; in [[sufizem]] se je tam razvijal več stoletij. Na Rumija sta poleg očeta najpomembnejše vplivala perzijska pesnika Attar in Sanai.&lt;ref&gt;Jafri, Maqsood, ''The gleam of wisdom'', Sigma Press, 2003. p. 238: &quot;Rumi has influenced a large number of writers while on the other hand he himself was under the great influence of Sanai and Attar.&lt;/ref&gt; Rumi izrazi svojo hvaležnost: »Attar je bil duh, Sanai njegove oči dvojne, In čez čas smo prišli z njihovim vlakom«[40] in v drugi pesmi omeni: »Attar je prečkal sedem mest ljubezni, še vedno smo pri zavoju ene ulice«.&lt;ref&gt;Nasr, Seyyed Hossein, ''The Garden of Truth: The Vision and Promise of Sufism, Islam's Mystical Tradition'', HarperCollins, 2 September 2008. p. 130: &quot;Attar has traversed the seven cities of Love, We are still at the turn of one street!&quot;&lt;/ref&gt; Njegov oče je bil prav tako povezan z duhovno linijo Najm al-Din Kubra.

Rumi je večino svojega življenja živel pod perzijanskim seldžuškim sultanatom Rum, kjer je ustvaril svoja dela] in umrl leta 1273 našega štetja. Pokopan je bil v [[Konya|Konyi]], njegovo svetišče pa je postalo romarski kraj. Po njegovi smrti so njegovi privrženci in njegov sin Sultan Valad ustanovili red Mevlevi, znan tudi kot red vrtečih se [[derviš]]ev, znan po sufijskem plesu, znanem kot obred Sama. Položili so ga poleg očeta, nad njegovimi posmrtnimi ostanki pa so postavili svetišče. Njegovo hagiografsko poročilo je opisano v ''Manāqib ul-Ārifīn'' Shams ud-Din Ahmada Aflākija (napisano med 1318 in 1353). S to biografijo je treba ravnati previdno, saj vsebuje tako legende kot dejstva o Rumiju.&lt;ref name=howisit&gt;Lewis, ''Rumi: Past and Present, East and West'', Oneworld Publications, 2000.{{Blockquote|How is it that a Persian boy born almost eight hundred years ago in Khorasan, the northeastern province of greater Iran, in a region that we identify today as Central Asia, but was considered in those days as part of the Greater Persian cultural sphere, wound up in Central Anatolia on the receding edge of the Byzantine cultural sphere, in which is now Turkey}}&lt;/ref&gt; Na primer, profesor Franklin Lewis z Univerze v Chicagu, avtor najpopolnejše biografije o Rumiju, ima ločena dela za Rumijevo hagiografsko biografijo in dejansko biografijo o njem.

=== Otroštvo in izseljenstvo ===
Rumijev oče je bil Bahā ud-Dīn Valad, teolog, pravnik in mistik iz Vakhša, ki so ga Rumijevi privrženci poznali tudi kot sultana al-Ulama ali 'sultana učenjakov'. Glede na ''Ibadetname'' sultana Valada in Šamsudin Aflaki (okoli 1286 do 1291) je bil Rumi potomec [[Abu Bakr|Abu Bakra]]. Vendar pa nekateri sodobni učenjaki zavračajo to trditev in trdijo, da ob natančnejšem pregledu to ne drži. Trditev o materinskem poreklu Horezm šaha za Rumija ali njegovega očeta se prav tako obravnava kot nezgodovinska hagiografska tradicija, namenjena povezovanju družine s kraljevo družino, vendar je ta trditev zavrnjena zaradi kronoloških in zgodovinskih razlogov. Najpopolnejša genealogija, ki je na voljo za družino, sega v šest ali sedem generacij do znanih hanafijskih pravnikov.&lt;ref name=&quot;hagiographer1&quot;&gt;Lewis, ''Rumi: Past and Present, East and West'', Oneworld Publications, 2008 (revised edition), pp. 90–92: &quot;Baha al-Din’s disciples also traced his family lineage to the first caliph, Abu Bakr (Sep 9; Af 7; JNO 457; Dow 213). To verjetno izhaja iz namerne zmede glede njegove prababice po očetovi strani, ki je bila hči Abu Bakra iz Sarakhsa, znanega pravnika (um. 1090). Bakr, spremljevalec in prvi prerokov kalif, ki je umrl dve leti za prerokom, leta 634 n. št. (FB 5–6 n.3).&quot;&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;hagiographer2&quot;&gt;Algar, H., [http://www.iranicaonline.org/articles/baha-al-din-mohammad-walad-b “BAHĀʾ-AL-DĪN MOḤAMMAD WALAD“], ''Encyclopedia Iranica''. V delih Bahāʾ-e Walada in Mawlānā Jalāl-al-Dīna ali v napisih na njunih sarkofagih ni sklicevanja na takšen izvor. Pripis je morda nastal zaradi zmede med kalifom in drugim Abū Bakrom, Šams-al-Aʾemma Abū Bakr Saraḵsī (um. 483/1090), znanim hanafitskim pravnikom, katerega hči, Ferdows Ḵātūn, je bila mati Aḥmada Ḵaṭība , Bahāʾ-e Waladov dedek (glej Forūzānfar, Resāla, str. 6). Tradicija prav tako povezuje rod Bahāʾ-e Walada z dinastijo Ḵᵛārazmšāh (d. 596/1200), vendar se zdi, da je to iz kronoloških razlogov izključeno (Forūzānfar, Resāla, p. 7).&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;hagiographer3&quot;&gt;(Ritter, H.; Bausani, A. &quot;ḎJalāl al- Dīn Rūmī b. Bahāʾ al-Dīn Sulṭān al-ʿulamāʾ Walad b. Ḥusayn b. Aḥmad Ḵhaṭībī&quot;. ''Encyclopaedia of Islam''. Edited by P. Bearman, Th. Bianquis, C.E. Bosworth, E. van Donzel and W. P. Heinrichs. Brill, 2009. Brill Online. Excerpt: &quot;znan po imenu Mawlānā (Mevlâna), perzijski pesnik in ustanovitelj reda dervišev&quot;. Trditve, da njegovo družinsko drevo sega do Abū Bakra in da njegovo mati je bila hči Ḵhwārizmshāh ʿAlāʾ al-Dīn Muḥammad (Aflākī, i, 8–9) ob natančnejšem pregledu ne držijo (B. Furūzānfarr, Mawlānā Ḏjalāl Dīn, Tehrān 1315, 7; ʿAlīnaḳī Sharīʿatmadārī, Naḳd-i matn-i mathnawī, in Yaghmā, xii (1338), 164; Aḥmad Aflākī, Ariflerin menkibeleri, trans. Tahsin Yazıcı, Ankara 1953, i, Önsöz, 44).&quot;).&lt;/ref&gt;

V virih ne izvemo imena Baha al-Dinove matere, le da jo je imenoval »Māmi« (pogovorno perzijsko za ''Māma'') in da je bila preprosta ženska, ki je živela do leta 1200. Rumijeva mati je bila Mu'mina Khātūn. Poklic družine je bil več generacij poklic islamskih pridigarjev razmeroma liberalne hanefijske šole Maturidi in to družinsko tradicijo sta nadaljevala Rumi in sultan Valad.

Ko so [[Mongoli]] vdrli v [[Srednja Azija|Srednjo Azijo]] nekje med letoma 1215 in 1220, se je Baha ud-Din Valad s celotno družino in skupino učencev odpravil proti zahodu. Po hagiografskem poročilu, s katerim se ne strinjajo vsi Rumijevi učenjaki, je Rumi srečal enega najbolj znanih mističnih perzijskih pesnikov, Attarja, v iranskem mestu [[Nišapur]], ki je v provinci Horāsān. Attar je takoj prepoznal Rumijevo duhovno eminentnost. Videl je očeta, ki je hodil pred sinom, in rekel: »Prihaja morje, ki mu sledi ocean«.&lt;ref&gt;{{Cite book|title=Suspended Somewhere Between: A Book of Verse|url=https://archive.org/details/suspendedsomewhe0000ahme|last=Ahmed|first=Akbar|publisher=PM Press|year=2011|isbn=978-1-60486-485-4|pages=i}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite book|title=Mevlana Celaleddin Rumi|last=El-Fers|first=Mohamed|publisher=MokumTV|year=2009|isbn=978-1-4092-9291-3|pages=45}}&lt;/ref&gt; Attar je dečku dal svojo ''Asrārnāmo'', knjigo o zapletenosti duše v materialni svet. To srečanje je močno vplivalo na osemnajstletnega Rumija in kasneje postalo navdih za njegova dela.

Iz Nišapurja so se Valad in njegovo spremstvo odpravili proti [[Bagdad]]u, kjer so se v mestu srečali s številnimi učenjaki in sufiji. Iz Bagdada so odšli v [[Hedžas]] in opravili romanje v [[Meka|Meko]]. Selitvena karavana je nato šla skozi [[Damask]], Malatjo, Erzincan, Sivas, Kajseri in Nigde. Končno so se za sedem let ustalili v Karamanu; tam sta umrla Rumijeva mati in brat. Leta 1225 se je Rumi v Karamanu poročil z Govhar Khatun. Imela sta dva sinova: Sultana Valada in Ala-eddina Čalabija. Ko mu je umrla žena, se je Rumi ponovno poročil in imel sina Amirja Alima Čalabija ter hčerko Malakeh Khatun.

1. maja 1228 je najverjetneje kot posledica vztrajnega povabila 'Alā' ud-Dīn Kej-Kobāda, vladarja Anatolije, prišel Baha' ud-Din in se končno naselil v Konyi v Anatoliji na najbolj zahodnih ozemljih Seldžuškega sultanata  Rûma.

=== Izobraževanje in srečanja s Šams-e Tabrizijem ===
[[File:Shams ud-Din Tabriz 1502-1504 BNF Paris.jpg|thumb|Stran kopije ok. 1503 ''Divan-e Šams-e Tabriz-i'']]

Baha' ud-Din je postal vodja medrese (verske šole) in ko je umrl, je Rumi, star petindvajset let, podedoval njegov položaj islamskega ''molvija''. Eden od Baha' ud-Dinovih učencev, Sajed Burhan ud-Din Muhakik Termazi, je Rumija nadaljeval s poučevanjem [[šeriat]]a in [[tarika]], zlasti Rumijevega očeta. Devet let je Rumi prakticiral sufizem kot učenec Burhana ud-Dina, dokler slednji leta 1240 ali 1241 ni umrl. Tedaj se je začelo Rumijevo javno življenje: postal je islamski pravnik, izdajal je [[fatva|fatve]] in imel pridige v mošejah Konye. Delal je tudi kot ''molvi'' (islamski učitelj) in poučeval svoje privržence v medresi.

V tem obdobju je Rumi odpotoval tudi v Damask in tam naj bi preživel štiri leta.

Njegovo srečanje z dervišem Šams-e Tabrizijem 15. novembra 1244 je popolnoma spremenilo njegovo življenje. Iz uspešnega učitelja in pravnika se je Rumi spremenil v [[asket]]a.

Šams je potoval po vsem Bližnjem vzhodu in iskal in molil za nekoga, ki bi lahko 'zdržal mojo družbo'. Glas mu je rekel: »Kaj boš dal v zameno?« Šams je odgovoril: »Moja glava!« Glas je nato rekel: »Tisti, ki ga iščete, je Džalal ud-Din iz Konye.« V noči 5. decembra 1248, ko sta se Rumi in Šams pogovarjala, je bil Šams poklican na zadnja vrata. Odšel je ven, a ga nikoli več niso videli. Govori se, da je bil Šams umorjen s privoljenjem Rumijevega sina, 'Ala' ud-Dina; če je tako, je Šams res dal svojo glavo za privilegij mističnega prijateljstva.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.semazen.net/eng/show_text_main.php?id=166&amp;menuId=17|title=Hz. Mawlana and Shams|website=semazen.net|accessdate=2024-12-01|archive-date=2016-05-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20160531111831/http://www.semazen.net/eng/show_text_main.php?id=166&amp;menuId=17|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Rumijeva ljubezen do Šamsa in njegovo žalovanje ob smrti sta našla svoj izraz v izlivu lirskih pesmi ''Divan-e Šams-e Tabrizi''. Sam je šel iskat Šamsa in ponovno odpotoval v Damask.

=== Kasnejše življenje in smrt ===
[[File:Ahmad ibn Hajji Abi Bakr al-Katib - Double-page Illuminated Frontispiece - Walters W6252B - Full Page.jpg|thumb|left|Dvostranski iluminirani [[Frontispic (knjiga)|frontispic]], 1. knjiga ({{lang-fa|دفتر|daftar}}) Zbirke pesmi (''Masnavi-i ma'navi''), rokopis iz leta 1461]]

Mewlana je spontano sestavljal [[Gazela (pesem)|gazale]] (perzijske pesmi), ki so bile zbrane v ''Divan-i Kabir'' ali ''Divan Šams Tabrizi''. Rumi je našel drugega tovariša v Salaḥ ud-Din-e Zarkubu, zlatarju. Po smrti Salaha ud-Dina je Rumijev pisar in najljubši učenec, Husam-e Čalabi, prevzel vlogo Rumijevega spremljevalca. Nekega dne sta se onadva potepala po vinogradih Meram zunaj Konye, ​​ko je Hussam Rumiju opisal idejo, ki jo je imel: »Če bi napisal knjigo, kot je ''Ilāhīnāma'' iz Sanaja ali ''Mantiq ut-Tayr'' iz 'Attarja, bi postal spremljevalec mnogih trubadurjev. S svojim delom bi napolnili svoja srca in komponirali glasbo, ki bi jo spremljala«. Rumi se je nasmehnil in vzel kos papirja, na katerem je bilo napisanih uvodnih osemnajst vrstic njegove ''Masnavi'', ki se je začela z:

{{blockquote|Poslušaj trstiko in zgodbo, ki jo pripoveduje,&lt;br /&gt;
Kako opeva ločitev...&lt;ref&gt;{{cite book |title=Rumi: Daylight: A Daybook of Spiritual Guidance |date=1999 |publisher=Shambhala Publications |isbn=978-0-8348-2517-8 |url=https://books.google.com/books?id=cRhfAwAAQBAJ&amp;pg=PT11}}&lt;/ref&gt;}}

Hussam je rotil Rumija, naj piše več. Rumi je naslednjih dvanajst let svojega življenja preživel v Anatoliji in Husamu narekoval šest zvezkov te mojstrovine, ''Masnavi''.

Decembra 1273 je Rumi zbolel; je napovedal lastno smrt in zložil znani ''gazal'', ki se začne z verzom:

{{blockquote|Kako veš, kakšnega kralja imam v sebi za spremljevalca?&lt;br /&gt;
Ne glej svojega zlatega obraza, saj imam železne noge.&lt;ref&gt;{{cite book |last= Nasr |first=Seyyed Hossein |title= Islamic Art and Spirituality |publisher= SUNY Press |year= 1987 |page= 120 |url= https://books.google.com/books?id=EBu6gWcT0DsC&amp;pg=PA120 |isbn= 978-0-88706-174-5}}&lt;/ref&gt;}}
[[File:Maulana Jelaledin Muhammad Rumi in konya.jpg|thumb|Grobno svetišče Rumi, Konya]]

Rumi je umrl 17. decembra 1273 v Konyi. Njegovo smrt je objokovala raznolika skupnost Konye, ​​lokalni kristjani in Judje so se pridružili množici, ki se je zbrala, da bi se poslovila, ko so njegovo truplo nosili skozi mesto.  Rumijevo truplo je bilo pokopano poleg trupla njegovega očeta, nad mestom njegovega pokopa pa je bilo postavljeno čudovito svetišče, ''Zelena grobnica'' ({{lang-tr|Yeşil Türbe}}, {{lang-ar|قبة الخضراء}}; danes muzej Mevlâna). Njegov epitaf se glasi:

{{blockquote|Ko bomo mrtvi, ne iščite našega groba na zemlji, ampak ga poiščite v srcih ljudi.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://anatolia.com/anatolia/Religion_and_Spirituality/Mevlana/Default.asp|title=
Mevlana Jalal al-din Rumi|website= Anatolia.com|date=2 February 2002|archive-url=https://web.archive.org/web/20020202002121/http://anatolia.com/anatolia/Religion_and_Spirituality/Mevlana/Default.asp|archive-date=2 February 2002}}&lt;/ref&gt;}}

Gruzijska princesa in seldžuška kraljica Gurju Khatun je bila Rumijeva tesna prijateljica. Ona je bila tista, ki je sponzorirala gradnjo njegove grobnice v Konyi. Mavzolej Mevlâna iz 13. stoletja z mošejo, plesno dvorano, šolami in bivalnimi prostori za derviše ostaja cilj romanja vse do danes in je verjetno najbolj priljubljeno romarsko mesto, ki ga redno obiskujejo pripadniki vseh večjih religij.

== Večja dela ==
[[File:Meeting of Jalal al-Din Rumi and Molla Shams al-Din.jpg|thumb|Rokopis iz osmanskega obdobja, ki prikazuje Rumija in Šams-e Tabrizija]]

Rumijevo poezijo pogosto delimo na različne kategorije: štirih stihov (''rubayāt'') in ode (''ghazal'') ''Divana'', šest knjig ''Masnavi''. Prozna dela delimo na Razprave, Pisma in ''Sedem pridig''.

=== Pesniška dela ===
[[File:Bowl of Reflections, early 13th century.jpg|thumbnail|''Skleda odsevov'' z Rumijevo poezijo, začetek 13. stoletja; Brooklynski muzej]]
* Rumijevo najbolj znano delo je ''Maṭnawīye Ma'nawī'' ali ''Masnavi'' (Duhovni sklopi; مثنوی معنوی). Pesem v šestih zvezkih ima pomembno mesto v bogati tradiciji perzijske sufijske literature in se običajno imenuje ''Koran v perzijščini''.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Jawid |last=Mojaddedi|chapter=Introduction|title=Rumi, Jalal al-Din. The Masnavi, Book One|publisher=Oxford University Press (Kindle Edition)|year=2004|page=xix|quote=Rumi’s Masnavi holds an exalted status in the rich canon of Persian Sufi literature as the greatest mystical poem ever written. It is even referred to commonly as ‘the Koran in Persian’.}}&lt;/ref&gt; Številni komentatorji so jo označili za največjo mistično pesnitev v svetovni književnosti. Vsebuje približno 27.000 vrstic,&lt;ref&gt;Lewis, ''Rumi: Past and Present, East and West'', Oneworld Publications, 2008 (revised edition). p. 306: &quot;The manuscripts versions differ greatly in the size of the text and orthography. Nicholson’s text has 25,577 lines though the average medieval and early modern manuscripts contained around 27,000 lines, meaning the scribes added two thousand lines or about eight percent more to the poem composed by Rumi. Some manuscripts give as many as 32,000!&quot;&lt;/ref&gt; od katerih je vsaka sestavljena iz kupleta z notranjo rimo. Medtem ko pesniška zvrst ''mathnavi'' lahko uporablja vrsto različnih metrov, je potem, ko je Rumi sestavil svojo pesem, meter, ki ga je uporabil, postal ''mathnawi meter'' par excellence. Prva zabeležena uporaba tega metra za pesem ''mathnawi'' se je zgodila v trdnjavi Nizari Ismaili Girdkuh med letoma 1131–1139. Verjetno je postavil temelj za kasnejšo poezijo v tem slogu mistikov, kot sta Attar in Rumi.&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Virani |first1=Shafique N. |title=Persian Poetry, Sufism and Ismailism: The Testimony of Khwājah Qāsim Tushtarī's Recognizing God |journal=Journal of the Royal Asiatic Society |date=January 2019 |volume=29 |issue=1 |pages=17–49 |id={{ProQuest|2300038453}} |doi=10.1017/S1356186318000494 |s2cid=165288246}}&lt;/ref&gt;
* Rumijevo drugo večje delo je ''Dīvān-e Kabīr'' (Veliko delo) ali ''Dīwān-e Šams-e Tabrīzī'' (Dela Šamsa iz Tabriza; دیوان شمس تبریزی), imenovano po Rumijevem mojstru Šamsu. Poleg približno 35.000 perzijskih dvostihov in 2000 perzijskih štiristihov ''Divan'' vsebuje 90 gazalov in 19 štiristihov v arabščini, nekaj ducatov ali več dvostihov v turščini (večinoma makaronske pesmi mešane perzijščine in turščine) in 14 kupletov v grščini (vsi v treh makaronske pesmi grško-perzijščine).&lt;ref&gt;Lewis, ''Rumi: Past and Present, East and West: The Life, Teaching, and Poetry of Jalâl al-Din Rumi'' (2008): &quot;Three poems have bits of demotic Greek; these have been identified and translated into French, along with some Greek verses of Sultan Valad. [[Abdülbâki Gölpınarlı|Golpinarli]] (GM 416–417) indicates according to Vladimir Mir Mirughli, the Greek used in some of Rumi's macaronic poems reflects the demotic Greek of the inhabitants of Anatolia. Golpinarli then argues that Rumi knew classical Persian and Arabic with precision, but typically composes poems in a more popular or colloquial Persian and Arabic.&quot;&lt;/ref&gt;

=== Prozna dela ===
* ''Fihi Ma Fihi'' ({{lang-fa|فیه ما فیه|V njem, kaj je v njem}}) zagotavlja zapis enainsedemdesetih govorov in predavanj, ki jih je imel Rumi ob različnih priložnostih svojim učencem. Sestavljen je bil iz zapiskov njegovih različnih učencev, zato Rumi ni neposredno avtor dela. Slog ''Fihi ma fihi'' je pogovorni in namenjen moškim in ženskam srednjega razreda ter nima prefinjene besedne igre.&lt;ref&gt;“As Safa points out (Saf 2:1206) the Discourse reflect the stylistics of oral speech and lacks the sophisticated word plays, Arabic vocabulary and sound patterning that we would except from a consciously literary text of this period. Once again, the style of Rumi as lecturer or orator in these discourses does not reflect an audience of great intellectual pretensions, but rather middle-class men and women, along with number of statesmen and rulers&quot; (Lewis, ''Rumi: Past and Present, East and West'', Oneworld Publications, 2008, p. 292).&lt;/ref&gt;
* ''Majāles-e Sab'a'' ({{lang-fa|مجالس سبعه|Sedem srečanj}}) vsebuje sedem perzijskih pridig (kot pove že ime) ali predavanj, izvedenih v sedmih različnih zborih. Same pridige dajejo komentar o globljem pomenu Korana in hadisa. Pridige vključujejo tudi citate iz pesmi Sana'ija, 'Attarja in drugih pesnikov, vključno s samim Rumijem. Kot pripoveduje Aflakī, je imel Rumi po Šams-e Tabrīzīju pridige na prošnjo uglednih ljudi, zlasti Salāha al-Dīna Zarkūba. Slog perzijščine je precej preprost, vendar navajanje arabščine ter poznavanje zgodovine in hadisa kažejo Rumijevo znanje o islamskih znanostih. Njegov slog je značilen za žanr predavanj sufijev in duhovnih učiteljev.&lt;ref&gt;Lewis, ''Rumi: Past and Present, East and West'', Oneworld Publications, 2008, p. 293.&lt;/ref&gt;
* ''Makatib'' ({{lang-fa|مکاتیب|Pisma}}) ali ''Maktubat'' (مکتوبات) je zbirka pisem, ki jih je v perzijščini napisal Rumi svojim učencem, družinskim članom ter državnim in vplivnim možem. Pisma pričajo, da je bil Rumi zelo zaposlen s pomočjo družinskim članom in upravljanjem skupnosti učencev, ki je zrasla okoli njih. Za razliko od perzijskega sloga prejšnjih dveh omenjenih del (gre za predavanja in pridige) so pisma zavestno prefinjena in epistolarna, kar je v skladu s pričakovanji korespondence, namenjene plemičem, državnikom in kraljem.&lt;ref&gt;Lewis, ''Rumi: Past and Present, East and West'', Oneworld Publications, 2008, p. 295: &quot;In contrast with the prose of his Discourses and sermons, the style of the letters is consciously sophisticated and epistolary, in conformity with the expectations of correspondence directed to nobles, statesmen and kings.&quot;&lt;/ref&gt;

== Zapuščina ==
=== Univerzalnost ===
Rumijevo delo je bilo prevedeno v številne svetovne jezike, vključno z ruščino, nemščino, urdujem, turščino, arabščino, bengalščino, francoščino, italijanščino in španščino, in je predstavljeno v vedno večjem številu formatov, vključno s koncerti, delavnicami, branji, plesnimi predstavami in drugimi umetniškimi stvaritvami. Angleške interpretacije Rumijeve poezije Colemana Barksa so bile prodane v več kot pol milijona izvodov po vsem svetu in Rumi je eden najbolj branih pesnikov v Združenih državah.&lt;ref&gt;Curiel, Jonathan, San Francisco Chronicle Staff Writer, ''Islamic verses: The influence of Muslim literature in the United States has grown stronger since the 11 Sep attacks'' (6 February 2005), [http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2005/02/06/INGH7B3FM31.DTL Available online] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120516053220/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=%2Fc%2Fa%2F2005%2F02%2F06%2FINGH7B3FM31.DTL |date=2012-05-16 }} (Retrieved Aug 2006)&lt;/ref&gt; V severni Indiji je znamenita znamenitost, znana kot ''Rumijeva vrata'', ki so v Lucknovu (glavnem mestu Uttar Pradeša), poimenovana po Rumiju. Indijski filmski ustvarjalec Muzaffar Ali, ki prihaja iz Lucknova, je posnel dokumentarec z naslovom ''Rumi v deželi Khusrau'' (2001), ki predstavlja koncerte, ki temeljijo na delih Rumija in Amirja Khusraua, ter poudarja vzporednice med življenji pesnikov.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Rumi in the Land of Khusrau (Full Movie ) |url=https://www.youtube.com/watch?v=RcwcL_IfKZg | archive-url=https://ghostarchive.org/varchive/youtube/20211211/RcwcL_IfKZg| archive-date=2021-12-11 | url-status=live|publisher=Indian Diplomacy |language=en |date=Jun 2, 2012}}{{cbignore}}&lt;/ref&gt;

=== Iranski svet ===
Te kulturne, zgodovinske in jezikovne vezi med Rumijem in Iranom so naredile Rumija ikoničnega iranskega pesnika in nekateri najpomembnejši učenjaki Rumija, vključno s Foruzanfarjem, Nainijem, Sabzevarijem itd., prihajajo iz sodobnega Irana.&lt;ref name=&quot;Franklin Lewis 2000&quot;&gt;Franklin Lewis, ''Rumi: Past and Present, East and West'', Oneworld Publications, 2000.&lt;/ref&gt; Rumijeva poezija je prikazana na stenah mnogih mest po Iranu, poje se v perzijski glasbi in se bere v šolskih knjigah.

Rumijeva poezija tvori osnovo večine klasične iranske in afganistanske glasbe. Sodobne klasične interpretacije njegove poezije ustvarjajo Muhammad Reza Šajarian, Šahram Nazeri, Davood Azad (trije iz Irana) in Ustad Mohammad Hašem Češti (Afganistan).

== Sklici ==
{{sklici}}

=== Življenje in delo ===
* ''RUMI, JALĀL-AL-DIN''. Encyclopædia Iranica, online edition, 2014.
* Dr Khalifa Abdul Hakim, &quot;The metaphysics of Rumi: A critical and historical sketch&quot;, Lahore: The Institute of Islamic Culture, 1959. {{ISBN|978-81-7435-475-4}}
* Afzal Iqbal, ''The Life and thought of Mohammad Jalal-ud-Din Rumi'', Lahore: Bazm-i-Iqbal, 1959 (latest edition, ''The life and work of Jalal-ud-Din Rumi'', Kuala Lumpur: The Other Press, 2014). Endorsed by the famous Rumi scholar A. J. Arberry, who penned the foreword.
* Abdol Reza Arasteh, ''Rumi the Persian: Rebirth in Creativity and Love'', Lahore: Sh. Muhammad Ashraf, 1963 (latest edition, ''Rumi the Persian, the Sufi'', New York: Routledge, 2013). The author was a US-trained Iranian psychiatrist influenced by Erich Fromm and C.G. Jung.
* Annemarie Schimmel, ''The Triumphal Sun: A Study of the Works of Jalaloddin Rumi'', Albany: SUNY Press, 1993.
* Fatemeh Keshavarz, ''Reading Mystical Lyric: The Case of Jalal al-Din Rumi'', University of South Carolina Press, 1998. {{ISBN|978-1-57003-180-9}}.
* ''Mawlana Rumi Review'' mawlanarumireview.com. An annual review devoted to Rumi. Archetype, 2010. {{ISBN|978-1-901383-38-6}}.
* Seyyed Hossein Nasr, ''Islamic Art and Spirituality'', Albany: SUNY Press, 1987, chapters 7 and 8.
* Majid M. Naini, ''The Mysteries of the Universe and Rumi's Discoveries on the Majestic Path of Love'', Universal Vision &amp; Research, 2002, {{ISBN|978-0-9714600-0-3}}
* Franklin Lewis, ''Rumi: Past and Present, East and West'', Oneworld Publications, 2000. {{ISBN|978-1-85168-214-0}}
* {{cite book | last=Lewis | first=Franklin | title=Rumi: Past and Present, East and West | publisher=One World (UK) | date=2000 | isbn=978-1-85168-214-0 |url=https://archive.org/details/rumipastpresente0000lewi_f6r2 |url-access=registration}}
* Leslie Wines, ''Rumi: A Spiritual Biography'', New York: Crossroads, 2001 {{ISBN|978-0-8245-2352-7}}.
* ''Rumi's Thoughts'', edited by Seyed G. Safavi, London: London Academy of Iranian Studies, 2003.
* William Chittick, ''The Sufi Doctrine of Rumi: Illustrated Edition'', Bloomington: World Wisdom, 2005.
* Şefik Can, ''Fundamentals of Rumi's Thought: A Mevlevi Sufi Perspective'', Sommerset (NJ): The Light Inc., 2004, {{ISBN|978-1-932099-79-9}}.
* &quot;Rumi's Tasawwuf and Vedanta&quot; by R. M. Chopra in ''Indo Iranica'', Vol. 60
* Athanasios Sideris, &quot;Mevlana Celaleddin Rumi&quot;, an entry on Rumi's connections to the Greek element in Asia Minor, in the ''Encyclopedia of the Hellenic World – Asia Minor'', 2003.
* Waley, Muhammad Isa (2017). ''The Stanzaic Poems (Tarjī'āt) of Rumi''. ''Critical Edition, Translation, and Commentary, with Additional Chapters on Aspects of His Divan'' (School of Oriental and African Studies, London).

=== Perzijska literatura ===
* E. G. Browne, ''History of Persia'', four volumes, first published 1902–1924.
* Jan Rypka, ''History of Iranian Literature'', Reidel Publishing Company; 1968 {{OCLC|460598}}. {{ISBN|978-90-277-0143-5}}
* &quot;RUMI: His Teachings and Philosophy&quot; by R. M. Chopra, Iran Society, Kolkata (2007).
* {{cite journal |last1=Mozaffari |first1=Ali |last2=Akbar |first2=Ali |title=Heritage diplomacy and soft power competition between Iran and Turkey: competing claims over Rumi and Nowruz |journal=International Journal of Cultural Policy |date=2023 |volume=30 |issue=5 |pages=597–614 |doi=10.1080/10286632.2023.2241872 |doi-access=free }}

== Zunanje povezave ==
{{sister project links|wikt=no|commons=Jalal al-Din Muhammad Rumi|b=no|n=no|q=Rumi|s=Jalal al-Din Muhammad Rumi|v=no|species=no|author=yes}}
* {{Gutenberg author | id=43130}}
* {{Internet Archive author |search=(Rumi OR Rūmī OR Rúmí)}}
* {{Librivox author |id=2597}}
* [http://www.dar-al-masnavi.org/ Dar al Masnavi], several English versions of selections by different translators.
* [https://www.poets.org/poetsorg/poet/jalal-al-din-rumi Poems by Rumi in English] at the Academy of American Poets
* [http://ganjoor.net/moulavi/masnavi/daftar1/sh1/ ''Masnavi-e Ma'navi''], recited in Persian by Mohammad Ghanbar

[[Kategorija:Rojeni leta 1207]]
[[Kategorija:Umrli leta 1273]]
[[Kategorija:Perzijski pesniki]]
[[Kategorija:Perzijska književnost]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>6ew9ohn30q162ll8rzgqtphl48d2dp6</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Anica Kovačič</title>
    <ns>0</ns>
    <id>574015</id>
    <revision>
      <id>6687622</id>
      <parentid>6634250</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T08:42:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>podatki z WD</comment>
      <origin>6687622</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="21388" sha1="i8mtvutni37eiv8zvbdppenmx4fqezq" xml:space="preserve">{{slog|razlog=ogromno balasta, ki spada kvečjemu v Wikivir}}

{{Infopolje oseba}}
'''Anica Kovačič''' (roj. Mislej), * [[28. marec]] [[1923]], [[Veliko Polje]], † [[11. marec]] [[2019]] [[Tolmin]].

=== Življenje ===
Kot deklica je med drugo svetovno vojno sodelovala pri odporniškem gibanju in rešila svojega brata iz fašističnega zapora. Brat je kasneje odšel v partizane, ona pa je po izdaji (25. 01. 1945) končala v taborišču Bergen-Belsen (26. 01. 1945). Koncentracijsko taborišče je preživela obdana z množico sotrpnik, ki so bile čakajoč osvoboditve izmučene od lakote in bolezni. Po osvoboditvi se je  Anica zdravila v Osterwaldu (16.  06. 1945), domov v Prestranek pa se je vrnila 17. avgusta 1945.
“Poznala sem Ano Frank”, Vijesnik, 1965
Hrvaški časopis [https://udi.rs/wp-content/uploads/2021/12/02.-Stipic-1.pdf Vijesnik] je 17. marca  1965 objavil obsežen intervju z Anico Kovačič s podnaslovi v krepkem tisku: V Bergen-Belsnu je kraljeval kaos,  Prvo srečanje  z  Ano,  Edina priča v Jugoslaviji. 
Anica Kovačič iz Idrije  pri Bači pri  Tolminu je verjetno edina Jugoslovanka, ki je  poznala  nesrečno dekle in bila ji je prijateljica vse do smrti. [...] Neznanega dne krajem marca 1945 je umrla v nacističnem taborišču Bergen-Belsen Ana Frank. Od tedaj je minilo 20 let,  zdi se nam kot da je Ana  živa,  da je tu  med nami – srečujemo jo v knjižnicah, filmih ali gledališču. (Vidic, 1965, 5).[https://udi.rs/wp-content/uploads/2021/12/02.-Stipic-1.pdf]

=== Srečanje  z  Ano Frank, [https://udi.rs/wp-content/uploads/2021/12/02.-Stipic-1.pdf 1945], 2019 ===
Med zapornicami je bila tudi Ana Frank, s katero sta se spoprijateljili in skupaj preživljali dni v taborišču. Anica se spominja, da je bila Ana Frank na robu svojih moči in da je začela izgubljati upanje. Tolažila jo je in spodbujala, naj še malo vzdrži, saj se je bližal konec vojne, vendar je deklica kmalu umrla [31. 03. 1945]. Anica se takrat ni zavedala, da bo Anin dnevnik, ki je bil po vojni objavljen kot Dnevnik Ane Frank, postal ena najbolj branih knjig o holokavstu in 2. sv. vojni (1939-1945), Ana pa simbol generacije mladih ljudi, katerih otroštvo je bilo tragično prekinjeno.

Anica Kovačič je preživela Bergen-Belsen, se vrnila v življenje, se poročila in zaposlila. Vedela je, da je Dnevnik Ane Frank objavljen, vendar je bila preskromna, da bi se ob tem promovirala. V domu za starejše v Tolminu je preživljala svoje dni kot ena izmed najstarejših taboriščnic, ki je poznala Anno Frank in, žal, bila spregledana, dokler jo leta 2013 nista našla že omenjena zgodovinarja, in sicer na pobudo sotaboriščnice iz Bergen-Belsna – Rine Smajla. [https://stoljeceeuropskogantifasizma.ipd-ssi.hr/svjedocanstva/svjedocanstvo-rine-smajla-o-zatocenistvu-u-bergen-belsenu/] [https://stoljeceeuropskogantifasizma.ipd-ssi.hr/svjedocanstva/zatocenistvo-u-koncentracijskom-logoru-bergen-belsen-i-prijateljstvo-s-anne-frank][https://stoljeceeuropskogantifasizma.ipd-ssi.hr/svjedocanstva/zatocenistvo-u-koncentracijskom-logoru-bergen-belsen-i-prijateljstvo-s-anne-frank/ /]

== Delo ==

== Rokopisi Anice Kovačič, 1980 [rokopis] ==

==== 1. PRILOGA - ANICA KOVAČIČ: SEZNAM INTERNIRANK [1945] EVIDENTIRANIH V LETU 1980 [Medulin pri Puli][https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/228/Prispevki_za_novejso_zgodovino_2001_1.pdf#page=85] [rokopis] ====
&lt;blockquote&gt;
# &lt;small&gt;Signoria rosa&lt;/small&gt;
# &lt;small&gt;Bergen – Belsen   -Seznam internirank evidentiranih v letu 1980&lt;/small&gt;
# &lt;small&gt;Po izvirniku, maja 1945&lt;/small&gt;
# &lt;small&gt;Seznam preživelih internirank evidentiranih v letu 1980&lt;/small&gt;
# &lt;small&gt;Sedanja evidenca, 1980&lt;/small&gt;
# &lt;small&gt;Dekliški priimki&lt;/small&gt;
# &lt;small&gt;Točen sedanji naslov [1980]&lt;/small&gt;
# &lt;small&gt;Rojena v Bergen-Belsnu&lt;/small&gt;
# &lt;small&gt;Umrle v Bergen-Belsnu&lt;/small&gt;
# &lt;small&gt;Umrle po vojni doma&lt;/small&gt;
# &lt;small&gt;Ali so še žive&lt;/small&gt;&lt;/blockquote&gt;

==== 2. PRILOGA  - ANICA KOVAČIČ: ZNAŠLI SMO SE V TABORIŠČU BERGEN-BELSEN [1945], 1980 [rokopis] ====

# &lt;small&gt;Znašli smo se v taborišču Bergen-Belsen [1945]&lt;/small&gt;

&lt;small&gt;V tem taborišču so bile v glavnem Židinje iz cele Evrope in nekaj drugih, ki so jih semkaj pripeljali v zadnjem času, kjer so mogli druga taborišča izprazniti.&lt;/small&gt;

# &lt;small&gt;Tako smo prišle v Bergen Belsen, pravo taborišče smrti&lt;/small&gt;
# &lt;small&gt;Angleški poveljni je kadil&lt;/small&gt;
# &lt;small&gt;Drugi dan po sovoboditvo so prišli v Bergen iz Fallinggostla jugoslovanski vojni ujetniki&lt;/small&gt;
# &lt;small&gt;Slovenke v NOB I, stran 483, Pozimi 1944&lt;/small&gt;
#* ''1. Znašli smo se v taborišču Bergen-Belsen (dr. Marijana Baumgarten Briški)   ''&lt;blockquote&gt;“V tem taborišču so bile v glavnem Židinje iz cele Evrope in nekaj drugih, ki so jih semkaj pripeljali v zadnjem času, kjer so mogli druga taborišča izprazniti. Tukaj ni nihče hodil delati. Hrane tudi ni bilo, niti vode ne v vseh drugih  do osvoboditve  15. aprila smo dobile samo 1 kos kruha in še to je bil zastrupljen. To so ugotovili Angleži po osvoboditvi, ko so vprašali stražo zakaj ne razdeli 30.000 hlebov kruha, ko so v skladišču. To naj bi bil drugi obrok strupa, ki naj bi ga dobile. “ (Baumgarten Briški, 1980, 3)&lt;/blockquote&gt;2. &lt;small&gt;V tem taborišču so bile v glavnem Židinje iz cele Evrope in nekaj drugih, ki so jih semkaj pripeljali v zadnjem času, kjer so mogli druga taborišča izprazniti.&lt;/small&gt; &lt;blockquote&gt;»Tu je bilo sramotno koncentracijsko taborišče Belsen, ki so ga osvobodili Britanci, 15. april 1945. Tu smo  našli 10.000 nepokopanih trupel. Od takrat jih je umrlo še 13.000. Vsi žrtve nemškega novega reda. V Evropi in vzgled nacistične kulture.” (Baumgarten Briški, 1980, 3)  ''2. Tako smo prišle v Bergen Belsen, pravo taborišče smrti (Roza Prijatel Stele''&lt;/blockquote&gt;
*** &lt;blockquote&gt;“Tako smo prišle v Bergen Belsen, pravo taborišče smrti. Pred vsako barako je bilo ne kupe mrtvih moških in ženske. Vse pa meščano. V baraki smo bile skoraj druga na drugi. Prepričana sem bila, da se iz tega pekla ne vrnem živa več […]” (Prijatelj Stele, 1980, 4)&lt;/blockquote&gt;

*** ''3. Angleški poveljni je kadil (Ljudmila Ješevnik)  ''&lt;blockquote&gt;»Angleški poveljni je kadil.« Po taborišču Bergen-Belsen, je povedal: »Nikoli se ne bo dalo popisati kar se zdaj v Bergen-Belsenu vidi in kar se je v njem godilo.« (Videnšek, 1996, 4)&lt;/blockquote&gt;

*** ''4. Drugi dan po osvoboditvo so prišli v Bergen (Ana Videnšek)  ''&lt;blockquote&gt;»Angleški poveljni je kadil.« Po taborišču Bergen-Belsen, je povedal: »Nikoli se ne bo dalo popisati kar se zdaj v Bergen-Belsenu vidi in kar se je v njem godilo.« (Videnšek, 1996, 4)&lt;/blockquote&gt;

*** ''5. Slovenke v NOB I, stran 483, Pozimi 1944 [pesem] (Vida Zavrl)  ''&lt;blockquote&gt;[…] Jaz pa moram tudi ležati / V tej nemški bolnici. / Oh, da mogla bi zbežati! / Zame tukaj zdravja ni. “ (Zavrl, 1996, 11)&lt;/blockquote&gt;

==== 3. PRILOGA  - ANICA KOVAČIČ, TRANSKRIPCIJA VIDEO INTERVJUJA, 2018 [IGOR JOVANOVIĆ, IGOR ŠAPONJA] [https://stoljeceeuropskogantifasizma.ipd-ssi.hr/svjedocanstva/zatocenistvo-u-koncentracijskom-logoru-bergen-belsen-i-prijateljstvo-s-anne-frank/] ====
&lt;blockquote&gt;
# “Srečanje z Ano Frank” [26. 01. 1945 - 31. 03. 1945],  [2019][https://stoljeceeuropskogantifasizma.ipd-ssi.hr/svjedocanstva/zatocenistvo-u-koncentracijskom-logoru-bergen-belsen-i-prijateljstvo-s-anne-frank/] ''SUSRET S ANOM FRANK [SREČANJE Z ANNO FRANK] [https://stoljeceeuropskogantifasizma.ipd-ssi.hr/svjedocanstva/zatocenistvo-u-koncentracijskom-logoru-bergen-belsen-i-prijateljstvo-s-anne-frank/]'' V prvem delu intervjuja je Anica povedala, da je v taborišču Bergen-Belsen, v katerem se je srečevala z Ano Frank od 26. januarja do 31. marca 1945, »ta punčka [...] strašno jokala, kjer pa mama ji je umrla, sestra ji je umrla in je ostala prav sama.

# ''JE BILA BOLNA  [BILA JE BOLNA]'' [https://stoljeceeuropskogantifasizma.ipd-ssi.hr/svjedocanstva/zatocenistvo-u-koncentracijskom-logoru-bergen-belsen-i-prijateljstvo-s-anne-frank/] V  drugem delu z naslovom Bila je bolna se spominja, kako jo je bodrila in jo tolažila: “[…]   »Da ne bo zdržala je rekla [Ana Frank]. // Sem rekla: “Potrpi, zdrži”, sem je držala, sem rekla: “Ne umreti. Ne, ne, drži se. Samo tako se drži!”, ne?   Je rekla, ne bom zdržala, je rekla.  “Ne bom.” Potem pa je umrla. // Umrla je tako da sem jo držala v rokah.« […]”

# ''SLIŠALI SMO STRELJANJE [SLIŠALI SMO STRELJANJE[https://stoljeceeuropskogantifasizma.ipd-ssi.hr/svjedocanstva/zatocenistvo-u-koncentracijskom-logoru-bergen-belsen-i-prijateljstvo-s-anne-frank/ &lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;]'' Toliko jih je umrlo tam, kje so dali strup zato da nebodo vidli da bi jih kar v peč vrgli, to so oni imeli namen, ne? [https://stoljeceeuropskogantifasizma.ipd-ssi.hr/wp-content/uploads/2018/11/Anica_Kova_i_-_transkript.pdf]

# ''BO KAR BO [KAR BO, PA BO][https://stoljeceeuropskogantifasizma.ipd-ssi.hr/svjedocanstv]'' “Ana Frank je bila drugačija? Ona se bojala? - Ja. Se vidi, mama je umrla, sestra je umrla, sama je ostala in je (…)”.[https://stoljeceeuropskogantifasizma.ipd-ssi.hr/wp-content/uploads/2018/11/Anica_Kova_i_-_transkript.pdf]

# ''SAMO SMO ČAKALI [SAMO ČAKALI SMO][https://stoljeceeuropskogantifasizma.ipd-ssi.hr/svjedocanstv]'' Samo smo čakali, čakali tam kar so streljali, pa smo stresli se, pa smo rekli (…), samo smo čakali da nas bodo uničili. [https://stoljeceeuropskogantifasizma.ipd-ssi.hr/wp-content/uploads/2018/11/Anica_Kova_i_-_transkript.pdf]
# ''POVRATAK KUĆI [VRNITEV DOMOV][https://stoljeceeuropskogantifasizma.ipd-ssi.hr/svjedocanstva/zatocenistvo-u-koncentracijskom-logoru-bergen-belsen-i-prijateljstvo-s-anne-frank/ &lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;]'' “Jaz sem tistkrat bila bolana, sem bila po bolnicah, sem bila vse tko da se me res, prej ko smo prišli domov, smo prišli tam, kokar je bila osvoboditev, so nas amerikanci dali v zdravlje dokar nismo mi drugi tolk ozdravili da smo lohka šli na pot, nas niso pustili, ne? no, in po tem so nas peljali, to je bilo avgusta meseca, septembra meseca smo prišli domov.”
# ''SUSRET S DNEVNIKOM [SREČANJE Z DNEVNIKOM][https://stoljeceeuropskogantifasizma.ipd-ssi.hr/svjedocanstva/zatocenistvo-u-koncentracijskom-logoru-bergen-belsen-i-prijateljstvo-s-anne-frank/ &lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;]'' “Do dnevnika, ne vem, v časopisu je bilo, saj je, kar sem videla (…) je nadpis Anne Frank, sem ja pa tisto zmeraj vzela.”
# ''ZADOVOLJNA ZBOG DNEVNIKA [ZADOVOLJSTVO ZARADI DNEVNIKA][https://stoljeceeuropskogantifasizma.ipd-ssi.hr/svjedocanstv]'' »Bila sem zadovoljna, da je [Ana Frank] napisala resnično zgodbo […] In seveda smo se čutili samo [da] smo bili vsi kot ona […].« Na vprašanje, ali je koga zanimalo, da je Anica poznala Ano, je odgovorila »[N]i noben vprašal.«[https://stoljeceeuropskogantifasizma.ipd-ssi.hr/wp-content/uploads/2018/11/Anica_Kova_i_-_transkript.pdf]
&lt;/blockquote&gt;

== Oto Frank v Ljubljani, [https://udi.rs/wp-content/uploads/2021/12/02.-Stipic-1.pdf 1966] ==

== Srečanja taboriščnic, [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-RRB27IOK/0c4d5398-3651-492e-972d-261a884288f7/PDF 1945], [https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/228/Prispevki_za_novejso_zgodovino_2001_1.pdf#page=85 1980] ==
&lt;blockquote&gt;“Ta prireditev je bila ključnega pomena za odločitev nekdanjih 'taboriščnih gojenk', da se bodo kot samostojna skupina redno srečevale. Na iniciativo neke koroške Slovenke so se srečale oktobra 1978 v koroški Železni Kapli (Eisenkappel). Naslednje srečanje je bilo leto kasneje v Mariboru. Vsa srečanja so bila enodnevna, v ospredju pa je bilo skupno bivanje v taborišču. Leta 1980 so se odpovedale ločenemu srečanju, namesto tega pa so se udeležile drugega večjega
srečanja vseh preživelih Slovencev taborišča ''Ravensbriick v Medulinu pri Puli.[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/228/Prispevki_za_novejso_zgodovino_2001_1.pdf#page=85]''

Leta 1981 je bilo srečanje v Ljubljani. Tam so se odločile sestaviti čim popolnejši in redno aktualiziran seznam vseh nekdanjih ujetnic, ki so bile v posebnem bloku taborišča Uckermark. Ta seznam je obsegal ime, priimek (dekliško ime), rojstne podatke, aktualne naslove, jetniške številke, če so se jih še spominjale, v zadnjih letih pa tudi datume smrti.” (Kavčič, S: Ravensbruck, 2001, s. 95)[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/6001-7000/6963/Prispevki_za_novejso_zgodovino_2008_2.pdf#page=222] [https://ojs.inz.si/pnz/article/view/2247/2579]

# 1975 - Fiesa – 800 udeleženk
# 1978 - Železna Kapla (Eisenkappel)
# 1979 – Maribor
# 1980 – Medulin pri Puli
# 1981 – Ljubljana (seznami)
# 1983 – Ravne na Koroškem
# 1991 - dalje&lt;/blockquote&gt;

== Kratek življenjepis, 2011 [rokopis] ==
&lt;blockquote&gt;“Ana Mislej  por. Kovačič sem hči delavca.  Moj oče se je preživljal z malo žabo (za) rezanje lesa (kmetom).  Kjer je bil Slovenec mu ni italijanski fašizem pustil napredovati. Tako smo se sedemčlanska družina preživljala s tistim skromnim zaslužkom. V času vojne sem sodelovala z OF.  Bila sem izdana (in aretirana od Nemcev, dne 25. 1. 1945.  Takoj po aretaciji odpeljali (so me) v Nemčijo v Straflager) pobegnila v partizane.  Padla sem v nemško zasedo.  Nemci so me odpeljali v goriški zapor.  Takoj drugi dan v nemško taborišče imenovano Štraf lager Bergen-Belsen.  Dobila sem številko 30.910. 23. aprila 1945 sem bila osvobojena od Angležev.  Bila sem vsa izčrpana, od pretepanja in od lakote, kjer se nisem mogla vrniti domov, ne bi prenesla poti, so me nas poslali Angleži, dne 16. junija 1945 na zdravljenje v Oster.  Dne 16. junija 1945. v Ostervolt.  V Ostervoldu nas je bilo okoli 150 Slovenk na zdravljenju.  17. avgusta 1945 sem se vrnila domov v Prestranek.”&lt;/blockquote&gt;

== Kruta usoda družine Ane Frank povezana tudi s [https://udi.rs/wp-content/uploads/2021/12/02.-Stipic-1.pdf Slovenijo], 21. 10. [https://365.rtvslo.si/arhiv/dnevnik/174995456 2023] ==

== Viri ==

# {{refsez}}

# BLAŽIČ, Milena. Slovenska prijateljica Ane Frank – Anica Kovačič - jezik upanja v času konfliktov = A Slovenian friend of Anne Frank - Anica Kovačič – a language of hope in times of conflict. V: ROLIH, Maša (ur.), MIKOLIČ, Vesna (ur.). Jeziki sožitja, jeziki konflikta : mednarodna konferenca : ob 30-letnici ZRS Koper, 50-letnici SLORI Trst in skorajšnji 100-letnici INV : Koper, 6.-8. junij 2024 : program in povzetki = Lingue di coesistenza, lingue di conflitto : conferenza internazionale : 30° anniversario di ZRS Koper, 50° anniversario di SLORI Trieste e il prossimo 100° anniversario di INV : Koper, 6-8 giugno 2024 : programma e sintesi = Languages of coexistence, languages of conflict : international conference : 30th anniversary of ZRS Koper, 50th anniversary of SLORI Trieste and the forthcoming 100th anniversary of INV : Koper, June 6-8, 2024 : programme and abstracts. Koper: Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Annales ZRS: = Centro di ricerche scientifiche Capodistria, Annales ZRS: = Science and Research Centre Koper, Annales ZRS, 2024. Str. 81-82. ISBN 978-961-7195-44-6. [COBISS.SI-ID 201153283]

# BLAŽIČ, Milena, ISENI, Arburim. Anica Kovačič : the Slovenian friend of Anne Frank. ''Angloamericanae journal''. 2025, vol. 10, no. 1, str. 9-38, ilustr. ISSN 2545-4218. &lt;nowiki&gt;https://aaj.ielas.org/index.php/Angloamericanae/article/view/34&lt;/nowiki&gt;, Repozitorij Univerze v Ljubljani – RUL. [COBISS.SI-ID 229222403]

# BLAŽIČ, Milena. Holokavst v izobraževanju - izločitev Dnevnika Ane Frank iz učnega načrta za slovenščino (2018/2019). V: SKRALOVNIK, Samo (ur.), BEDRAČ, Marjetka (ur.). Judovsko-krščanski viri in razsežnosti dialoga : Mednarodni znanstveni simpozij : 20.-21. april 2021, spletni dogodek : zbornik povzetkov = Jewish-christian sources and dimensions of dialogue : International Scientific Symposium : 20th-21st April 2021, online event : book of abstracts. [S. l.: s. n.], 2021. Str. 27. https://www.teof.uni-lj.si/uploads/Zbornik%20povzetkov_20210410_A5_v1(1).pdf. [COBISS.SI-ID 60976899]

# BLAŽIČ, Milena. Comparative presentation of childhood and youth in Ana Frank's and Zlata's diary. V: KOŽUH, Anna (ur.). Multicultural education in the unifying Europe. Częstochowa: Wydawnictwo Wyższej szkoły pedagogicznej w Częstochowie, 2003. Str. 111-114. ISBN 83-7098-700-1. [COBISS.SI-ID 5461321]

# BLAŽIČ, Milena. Holokavst v izobraževanju – izločitev Dnevnika Ane Frank iz učnega načrta. Ljubljana: University of Ljubljana, Faculty of Theology; [San Bruno]]: YouTube [distributer], 2021. 1 spletni vir (1 videodatoteka (21 min, 52 sek)), barve, zvok. https://www.youtube.com/watch?v=Czs-rPugaJw. [COBISS.SI-ID 170407171]

# BLAŽIČ, Milena (intervjuvanec). Izbrisana Ana Frank. [Ljubljana: s. n.]; [San Bruno]: YouTube [distributer], 2021. 1 spletni vir (1 videodatoteka (28 min, 50 sek)), barve, zvok. https://www.youtube.com/watch?v=A9NdnOQXuzA. [COBISS.SI-ID 57150211]

# BLAŽIČ, Milena, FMF seminar za učitelje matematike, Fakulteta za matematiko in fiziko, Ljubljana, 9.-10. 9. 2022. Dnevnik Ane Frank kot skupni imenovalec humanistične vzgoje in izobraževanja : Ljubljana, 10. 9. 2022. [COBISS.SI-ID 126644227]

# BLAŽIČ, Milena. Motiv priseljencev v slovenski mladinski književnosti. V: JOŽEF-BEG, Jožica (ur.), HOČEVAR, Mia (ur.), KOČNIK, Neža (ur.). Naslavljanje raznolikosti v jeziku in književnosti : [Slovenski slavistični kongres, Maribor, 28.-30. september 2023]. Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije, 2023. Str. 97-109. Zbornik Slavističnega društva Slovenije, 33. ISBN 978-961-6715-45-4. ISSN 1408-3043. [COBISS.SI-ID 194805251]

# Blažić, M., Kovačič, J. (2023): Orpheus from hell - a selection of songs from the concentration camps performed by Aleksander Kulisiewicz. Angloamericanae journal. 8, 1, 9–49.  https://aaj.ielas.org/index.php/Angloamericanae/article/view/57, https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=144161. 

# Haramija, D. (2010): Holokavst skozi otroške oči. Murska Sobota, Franc-Franc., 2010. 

# Jovanović, I. (2023): Poznavala sam Annu Frank. Predavanje: 20. 05. 2023, Štinjan, Pula. V: Mikolič, V., Rolih, M. (2024): Mednarodna konferenca Jeziki sožitja, jeziki konflikta. (URN:NBN:SI:doc-DRBFJH77 from http://www.dlib.si).  

# Jovanović, I., Šaponja, I. (2016): Bili smo samo brojevi: Istrani u koncentracijskim logorima u Drugome svjetskom ratu. Pula, Udruga antifašističkih boraca i antifašistaGrada Pule, Povijesni i pomorski muzej Istre, Istarsko povijesno društvo.[https://hrcak.srce.hr/file/268679] 

# Jovanović, I., Šaponja, I. (2018): Transkripcija video intervjuja z Anico Kovačič.[https://hrcak.srce.hr/file/268679] 

# Jovanović, I. (2003): Kako smo upoznali Anicu Kovačič. V: Mikolič, V., Rolih, M. (2024): Mednarodna konferenca Jeziki sožitja, jeziki konflikta.  

# Kovačič, A. (1980): Seznam internirank evidentiranih evidentiranih v letu 1980. Rokopis. 

# Kovačič, A. (1980): Znašli smo se v taborišču Bergen Belsen. Rokopis.  

# Kulisiewicz, A., Kovačič, J. (2023): Orfej iz pekla: lagerske pesmi Aleksandra Kulisiewicza. 1. ponatis z dodanim CD-jem. Ljubljana, Radio Slovenije – Prvi program, ZKP RTV Slovenija, ZRC SAZU.[https://zrcalnik.zrc-sazu.si/orfej-iz-pekla/]  

# Kulisiewicz, A., Kovačič, J. (2020): Orfej iz pekla: lagerske pesmi Aleksandra Kulisiewicza. 1. natis z dodanim CD-jem. Ljubljana: Radio Slovenije – Prvi program, ZKP RTV Slovenija, ZRC SAZU.[https://www.zrc-sazu.si/sl/dogodki/orfej-iz-pekla-in-drugi-pricevalci] 

# Virk, T. (2017): Etična literarna veda med kakofonijo in pluralnostjo. Primerjalna književnost. 40, 2,  13–31. 

# [[Virk, Tomo (2017). Etična literarna veda med kakofonijo in pluralnostjo. Primerjalna književnost, letnik 40, številka 2, str. 13-31. URN:NBN:SI:DOC-WY9ZMS30 from http://www.dlib.si]]

== Glej tudi ==
* https://www.youtube.com/watch?v=1yaS9x5GDbM&amp;ab_channel=Bo%C5%BEidarFlaj%C5%A1man
* [https://drustvo-primoztrubar.si/2023/09/14/studijski-veceri-v-trubarjevi-hisi-literature-5/ https://www.youtube.com/watch?v=1yaS9x5GDbM&amp;ab_channel=Bo%C5%BEidarFlaj%C5%A1man]
* https://www.istra24.hr/kultura/javno-predavanje-milene-mileve-blazic-slovenska-prijateljica-anne-frank-anica-kovacic-u-puli
* https://www.facebook.com/watch/?v=874037604068222
* [https://www.lclc-conference.si/povzetki-abstract-abstracts/ https://365.rtvslo.si/arhiv/dnevnik/174995456]
* [https://www.lclc-conference.si/povzetki-abstract-abstracts/]
* [https://kulturistra.hr/2025/01/predavanje-milene-mileve-blazic-slovenska-prijateljica-anne-frank-anica-kovacic/]
* https://www.rtvslo.si/80-let-od-konca-2-svetovne-vojne/odmevi-preteklosti/anica-kovacic-slovenska-prijateljica-ane-frank-rekla-je-da-ne-bo-zdrzala/741685
* »Jeziki sožitja, jeziki konflikta«[https://www.lclc-conference.si/o-konferenci-sulla-conferenza-about-conference/] [https://www.lclc-conference.si/povzetki-abstract-abstracts/]
* Stipić, Davor (2021) ''Društvena percepcija Dnevnika Ane Frank u jugoslovenskom socijalizmu.'' Godišnjak za društvenu istoriju (1). pp. 45-71. ISSN 0354-5318 [http://inisdr.bg.ac.rs/625/]

{{Normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Kovačič, Anica}}
[[Kategorija:Taboriščniki koncentracijskega taborišča Bergen-Belsen]]</text>
      <sha1>i8mtvutni37eiv8zvbdppenmx4fqezq</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Partij</title>
    <ns>0</ns>
    <id>574046</id>
    <revision>
      <id>6687432</id>
      <parentid>6575668</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T19:34:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6687432</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9890" sha1="cchthxwte8vy3l6kul0pd1b7wfjx9t4" xml:space="preserve">[[Slika:Partium1570.PNG|thumb|right|Partij, pobarvan temnejše, in [[Kneževina Transilvanija]] leta 1570]] 

'''Partij'''&lt;ref&gt;Kees Teszelszky, [https://books.google.com/books?id=__WmBgAAQBAJ&amp;dq=partium+transylvania&amp;pg=PR9 A Divided Hungary in Europe: Exchanges, Networks and Representations, 1541-1699; Volume 3 – The Making and Uses of the Image of Hungary and Transylvania, Volume 3.], Cambridge Scholars Publishing, 2015, str. IX (Preface)&lt;/ref&gt; (iz [[Latinščina|latinskega]] ''pars, partis'' – ''del'') ali [[Madžarščina|madžarsko]] '''Részek''' je bila zgodovinska in geografska regija v [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)|Kraljevini Ogrski]] v zgodnjem novem in modernem obdobju. Obsegala je vzhodni in severovzhodni del ožje [[Madžarska|Madžarske]], včasih tudi [[Miškolc]] in [[Košice]]. 

==Zgodovina== 
Po [[Bitka pri Mohaču|bitki pri Mohaču]] leta 1526 so Ogrsko zasedli [[Osmansko cesarstvo|Osmani]]. Ko so slednji leta 1541 zavzeli [[Budim]], se je Ogrska razdelila na tri dele. [[Habsburžani]] so na severu in zahodu ustanovili [[Kraljevina Ogrska (1526–1867) |Kraljevino Ogrsko]] z novo prestolnico Pressburg ([[Bratislava]]). Ogrski kralj [[Ivan Zapolja|Ivan I.]] iz družine Zápolya, nekdanji transilvanski vojvoda in najbogatejši in najmočnejši veleposestnik po porazu v  Mohaču, je s pomočjo Osmanov zasedel vzhodni del Ogrske, ki ga madžarski zgodovinarji imenujejo [[Vzhodno Ogrsko kraljestvo]]. 29. februarja 1528 je sultan [[Sulejman I.]] privolil v zavezništvo z Zápolyo in mu pisno zagotovil svojo podporo. Od leta 1541 ali 1542 je rodbina Zápolya vladala tudi v regiji, ki je po letu 1571 postala znana kot Partij. 

Leta 1570 se je kralj [[Ivan Žigmund Zapolja|Ivan II. Žigmund Zápolya]], sin Ivana I. Zápolya, odpovedal svoji zahtevi po ogrskem prestolu v korist [[Maksimilijan II. Habsburški|Maksimilijana II. Habsburškega]], zahtevnika naslova od leta 1563. S [[Speyerski sporazum|Speyerskim sporazumom]] iz leta 1570 je bila ustanovljena [[Kneževina Transilvanija]] in Ivan Žigmund je postal ''&quot;Joannes, serenissimi olim Joannis regis Hungariae, Dalmatiae, Croatiae etc. filius, Dei gratia princeps Transylvaniae ac partium regni Hungariae&quot;'' (''Ivan, sin pokojnega presvetlega Ivana, kralja Ogrske, Dalmacije, Hrvaške itd., po božji milosti knez Transilvanije in delov Ogrskega kraljestva''), iz česar izhaja ime Partij. 

Speyerski sporazum je tako kot prejšnji [[Sporazum iz Velikega Varadina]] potrdil načelo združene Ogrske. Partij in Transilvanija sta bila zaupana Ivanu II. Žigmundu, vendar kot cesarjevemu vazalu.   

Vzhodno Ogrsko kraljestvo je s Speyerskim  sporazumom prenehalo obstajati in postalo Kneževina Transilvanija. Vse kraljeve odločitve po letu 1570, povezane s Kneževino Transilvanijo, so se hkrati nanašale tudi na Partij. 

[[Slika:Bethlen Gábor fejedelemsége.png|thumb|upright=1.2|Kneževini Transilvaniji pod Gabrijelom Bethlenom so bile s Sporazumom iz Nikolsburga iz leta 1621 prepuščene tudi grofije Ugocsa, Bereg, Zemplén, Borsod, Szabolcs, Szatmár and Abaúj]] 

V 17. stoletju je bil Partij kot del kneževine Transilvanije nekaj desetletij del [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]].&lt;ref name=&quot;Turkish&quot;&gt;{{cite journal|last1=Papp|first1=Sandor|title=Slovakya'nın Tarihi|journal=TDV İslâm Ansiklopedisi|volume=33|page=337|url=http://www.tdvia.org/dia/ayrmetin.php?idno=370337&amp;idno2=c370216|access-date=24 April 2016|archive-date=2016-10-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20161008004019/http://www.tdvia.org/dia/ayrmetin.php?idno=370337&amp;idno2=c370216|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; 5. septembra 1619 je transilvanski knez [[Gabriel Bethlen]] v drugem protihabsburškem uporu s pomočjo bodočega kneza Transilvanije [[Jurij I. Rakoczi|Jurija I. Rákóczija]] zavzel Kasso (zdaj Košice) v grofiji Partium Abaúj. Z [[Nikolsburški mir|Nikolsburškim mirom]] iz leta 1621 so Habsburžani obnovili sporazum o verski toleranci iz leta 1606 in priznali transilvansko oblast nad naslednjimi sedmimi grofijami Partiuma: Ugocsa, Bereg, Zemplén, Borsod, Szabolcs, Szatmár in Abaúj.&lt;ref name=&quot;auto&quot;&gt;{{Cite book | url=https://books.google.com/books?id=Y2LiBQAAQBAJ&amp;dq=Treaty+of+Linz+1645+seven+counties&amp;pg=PA12 | title=Atlas of Southeast Europe: Geopolitics and History. Volume One: 1521-1699| isbn=9789004288881| last1=Hötte| first1=Hans H. A.| date=2014-12-17| publisher=BRILL}}&lt;/ref&gt; Grofije so bile po Bethlenovi smrti leta 1629 vrnjene habsburški Kraljevi Ogrski. Leta 1644 jih je znova zasegel transilvanski knez Jurij I. Rákóczi, potem pa jih je Kraljeva Ogrska z [[Linški sporazum|Linškim sporazumom]] leta 1645 uradno prepustila Transilvaniji.&lt;ref name=&quot;auto&quot;/&gt; 

==Geografija==
Sprva je Partij obsegal okrožja Maramureš, Közép-Szolnok, Kraszna in Bihar, Zaránd, Arad, Szörény ter Kővárvidék. Ta ozemlja je upravljala Transilvanija, vendar formalno niso bila del kneževine. V letih 1621-1629 in 1645-1648 je bilo Transilvaniji in s tem Partiju za kratek čas predanih še sedem grofij: Borsod, Abaúj, Zemplén, Szabolcs, Bereg, Ugocsa in Szatmár. 

Transilvanija je bila takrat v stalni nevarnosti, da jo bodo zavzeli ali Habsburžani ali Osmani. Po katastrofalnem transilvanskem posredovanju v [[Potop (zgodovina)|potopu]] so osmanske čete v letih 1658-1661 vdrle v Transilvanijo. V tej vojni je Transilvanija izgubila številne obmejne regije: večino okrajev Szörény, Arad, Zarand in Bihar, vključno s pomembnim mestom Várad ([[Oradea]]), okoli katerega so Osmani organizirali nov [[vilajet]]. Med [[Velika turška vojna|veliko turško vojno]] so Habsburžani osvojili okupirano in Kneževino Transilvanijo in jo po sporazumu z Osmanskim cesarstvom vključili v habsburško monarhijo. 

Kneževina Transilvanija se je nadaljevala kot entiteta, ločena od Ogrskega kraljestva, vendar v domeni Habsburžanov. Status Partija med Ogrsko in Transilvanijo je bil sporen: upravljala ga je Transilvanija, davke pa so pobirali Habsburžani. Neskladnost je bila razrešena 31. decembra 1732, ko sta bila Maramureš in večji del okraja Zarand v celoti podeljena Ogrski,  medtem ko so bili okraji Közép-Szolnok, Kraszna, Kővárvidék in vzhodni rob Zaranda dodeljeni Transilvaniji.&lt;ref&gt;Bóna, I., Bartha, A., &amp; Gábori, M. (1989). Magyarország története 4/1-2. In G. Székely, P. P. Zsigmond, E. Andics &amp; L. Elekes (Eds.), Magyarország története. Akadémiai Kiadó. str. 375&lt;/ref&gt; Med letoma 1732 in 1848 se je to mahno ozemlje še naprej opisovalo kot Transilvanija. Ogrsko plemstvo je večkrat zahtevalo vrnitev Partija (1741, 1792, 1836), vendar se to ni zgodilo vse do [[Revolucije leta 1848|revolucije leta 1848]]. 29. maja 1848 se je vsa Transilvanija skupaj s Partijem združila z Ogrsko. Po propadu revolucije je bil Partij spet kot ločen del pod upravo Transilvanije. 

Leta 1867 so bila z [[Avstro-Ogrski kompromis|Avstro-ogrskim kompromisom]] ozemlja Partija vključena v [[Translajtanija|translajtanski]] del [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]].

==Sedanje stanje==  
{{Multiple images|direction=vertical|align=right|image1=Flag of Partium.svg|image2=Coat of arms of Partium.svg|footer=Zastava in grb Partija, ki ga je izglasoval Svet za avtonomijo Partije leta 2015}}
Z razpadom Avstro-Ogrske ob koncu [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] je bil Partij v skladu s pogoji [[Trianonska mirovna pogodba|Trianonske mirovne pogodbe]] iz leta 1920 razdeljen med države naslednice nekdanjega Kraljevine Ogrske. Približno 60 % Partija je dobila Romunija, približno 20 % Madžarska in približno 20 % [[Češkoslovaška]]. Slednji del, znan kot Karpatska Rutenija, je bil po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] predan [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]] in je postal del [[Ukrajinska sovjetska socialistična republika|Ukrajinske SSR]]. Od leta 1991 pripada [[Ukrajina|Ukrajini]]. 

Romunski del približno ustreza regiji Crişana in delno Romunskemu Banatu. Madžarski del ustreza okraju Hajdú-Bihar in majhnim delom okrajev Szabolcs-Szatmár-Bereg in Békés. Ukrajinski del ustreza regiji Severni Maramureš  ukrajinske [[Zakarpatska oblast|Zakarpatske oblasti]]. 

V današnji madžarski rabi se naziv Partij nanaša predvsem na tisti del regije, ki leži v Romuniji.

==Pobude za avtonomijo== 
S podporo Madžarske ljudske stranke Transilvanije, ki se zavzema za ozemeljsko avtonomijo Partija,&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://kitekinto.hu/karpat-medence/2013/07/22/megalakult_a_partiumi_autonomia_tanacs/#.U6QWqfldV2A |title=Megalakult a Partiumi Autonómia Tanács|publisher=kitekinto.hu |date=22 July 2013 |access-date=20 June 2014}}{{cite web |url=http://erdely.ma/palyazatok.php?id=165220&amp;cim=nyilt_palyazat_a_partium_jelkepeinek_megtervezesere |title=Nyílt pályázat a Partium jelképeinek megtervezésére |publisher=erdely.ma |date=21 May 2013 |access-date=20 June 2014 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20140701110414/http://erdely.ma/palyazatok.php?id=165220&amp;cim=nyilt_palyazat_a_partium_jelkepeinek_megtervezesere |archive-date=1 July 2014 }}&lt;/ref&gt; je bil leta 2013 ustanovljen Svet za avtonomijo Partija.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.agerpres.ro/comunicate/2015/10/17/comunicat-de-presa-partidul-popular-maghiar-din-transilvania-16-25-55|title=Comunicat de presă - Partidul Popular Maghiar din Transilvania|website=www.agerpres.ro|access-date=2015-12-16|archive-date=2022-01-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20220107092639/https://www.agerpres.ro/comunicate/2015/10/17/comunicat-de-presa-partidul-popular-maghiar-din-transilvania-16-25-55|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Svet je leta 2015 odobril zastavo Partija, na kateri so patriarhov križ in Árpádove črte, tradicionalna simbola madžarskega naroda, upodobljena tudi na madžarskem grbu. 
==Sklici== 
{{sklici|20em}}

{{Normativna kontrola}} 

[[Kategorija:Zgodovina Madžarske]] 
[[Kategorija:Zgodovina Romunije]]</text>
      <sha1>cchthxwte8vy3l6kul0pd1b7wfjx9t4</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Škofija Segedin - Čanad</title>
    <ns>0</ns>
    <id>574186</id>
    <revision>
      <id>6687247</id>
      <parentid>6643684</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T12:28:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Podatki */</comment>
      <origin>6687247</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="89985" sha1="1iagnsd03n7vsicoi3yqku5h7z2c0rx" xml:space="preserve">{{Infobox diocese
| jurisdiction      = Diocese
| name              = Szeged–Csanád
| latin             = Dioecesis Szegediensis–Csanadiensis
| local             = Segedinsko-Čanadska škofija&lt;br&gt;Szeged-Csanádi egyházmegye&lt;br&gt;Bistum Szegedin-Tschanad&lt;br&gt;Segedinsko-Čanadska biskupija
| image             = Cathedral, 2006 Szeged016.jpg
| image_size        = 250px
| image_alt         = 
| caption           = [[Segedinska stolnica|Zaobljubna cerkev Naše ljube Gospe Ogrske]] [[Segedin]]
&lt;!---- Locations ----&gt;
| country           = [[Madžarska]]
| territory         = 
| province          = [[Nadškofija Kaloča-Kecskemét|Kaloča-Kecskemét]]
| metropolitan      = [[Nadškofije Kaloča-Kecskemét]]
| archdeaconries    = 
| deaneries         = 8
| subdivisions      = 
| coordinates       = &lt;!-- Use {{coord}} --&gt;
&lt;!---- Statistics ----&gt;
| area_km2          = 10.851
| area_sqmi         = &lt;!-- Area in square miles, automatically converted --&gt;
| area_footnotes    = 
| population        = 889.000
| population_as_of  = 2014
| catholics         = 363.500
| catholics_percent = 40.9
| parishes          = &lt;!-- Number of parishes in the diocese --&gt;
| churches          = &lt;!-- Number of churches in the diocese --&gt;
| congregations     = &lt;!-- Number of congregations in the diocese --&gt;
| schools           = &lt;!-- Number of church supported schools in the diocese --&gt;
| members           = &lt;!-- Number of members in the diocese --&gt;
&lt;!---- Information ----&gt;
| denomination      = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]]
| particular_church = [[Latinska Cerkev]] 
| rite              = [[rimski obred]] 
| established       = [[1030]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;kot Čanadska škofija&lt;/small&gt;&lt;br&gt;[[31. maj]] [[1993]] &lt;br&gt;&lt;small&gt;kot [[Škofija Segedin-Čanad|Segedinsko-čanadska škofija]]&lt;/small&gt;
| cathedral         = [[Segedinska stolnica|Zaobljubna stolnica Naše ljube Gospe Ogrske]] v [[Segedin]]u
| cocathedral       = 
| patron            = [[Naša ljuba Gospa Ogrska]]
| patron_title      = &lt;!-- Use to override the default label &quot;Patron saint&quot; --&gt;
| priests           = &lt;!-- Number of priests in the diocese --&gt;
&lt;!---- Current leadership ----&gt;
| patriarch         = 
| major_archbishop  = 
| bishop            = {{Trenutni škof|Q115764370}}
| bishop_title      = 
| metro_archbishop  = 
| coadjutor         = 
| suffragans        = &lt;!-- List most senior first (usually reckoned by date of consecration); use | suffragan = for one --&gt;
| auxiliary_bishops = &lt;!-- List most senior first (usually reckoned by date of consecration) --&gt;
| apostolic_admin   = 
| vicar_general     = 
| episcopal_vicar   =
| archdeacons       = &lt;!-- List most senior first (usually reckoned by date of first collation); use | archdeacon = for one--&gt;
| emeritus_bishops  = &lt;!-- List most senior first (usually reckoned by date of consecration) --&gt;
&lt;!---- Map ----&gt;
| map               = Ungheria - Diocesi di Szeged-Csanad.jpg
| map_size          = 250px
| map_alt           = 
| map_caption       = Upravni zemljevid Rimskokatoliške Cerkve na Madžarskem
&lt;!---- Website ----&gt;
| website           = &lt;!-- [http://szeged-csanad.hu/] --&gt;{{URL|http://szeged-csanad.hu/}}
| footnotes         = 
}}

'''Škofija Segedin - Čanad''' oziroma '''Segedinsko-Čanadska škofija''' ({{lang-la|Dioecesis Szegediensis–Csanadiensis}}; {{lang-en|Diocese of Szeged-Csanád}}; {{lang-hu|Szeged-Csanádi egyházmegye}}&lt;ref&gt;v madžarščini se uporabljata izraza ''egyházmegye'' in '' püspökség'' skoraj enakovredno; medtem ko se prvi uporablja bolj uradno, je drugi izraz bolj poljuden&lt;/ref&gt;; {{lang-hr|Segedinsko-Čanadska biskupija}}; {{lang-sr|Сегединско-Чанадска римокатоличка епархија}}; {{lang-de|Bistum Szegedin-Tschanad}}; {{lang-rom|Eparhia Segedin-Čanadia}}; {{lang-ro|Dieceza de Seghedin-Cenad}}) je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[škofija]] na [[Madžarska|Madžarskem]] s sedežem v [[Segedin]]u. Sedanji redni ali rezidencialni škof ({{lang-hu|megyéspüspök}}) je [[László Kiss-Rigó|Kiss-Rigó]]. V škofiji so večinski prebivalci po narodnosti [[Madžari]], od katerih je po najnovejših podatkih 44% [[katoličani|katoličanov]], ki jim pripadajo tudi [[Cigani]]&lt;ref&gt;Pod skupnim nazivom &quot;Cigani&quot; so mišljeni tudi [[Romi]] - najštevilnejša skupina - in [[Sinti]] - (&quot;nemški Cigani&quot;), ki se ukvarjajo z vrtiljakom (ringlšpilom). Na ozemlju madžarske države pa tvorijo večino [[Madžarski Cigani]] (Magyar Cigányok), ki so avtohtona etnična skupina in znani glasbeniki; njihov občevalni jezik je [[madžarščina]]&lt;/ref&gt;.  Druga [[krščanstvo|krščanska]] skupnost v škofiji se prišteva k [[protestanti|protestantom]].

Škofija spada v [[Nadškofija Kaloča-Kecskemét|Kaloško]] [[metropolija|metropolijo]] s sedežem v [[Kaloča|Kaloči]]&lt;ref&gt;[https://catholic-hierarchy.org/diocese/dkalo.html Kalocsa-Kecskemét (Archdiocese) Catholic-Hierarchy]&lt;/ref&gt;.

== Ozemlje ==
;Sosednje škofije
#[[Škofija Subotica]] (jugozahodno)
#[[Nadškofija Kaloča-Kecskemét]] (južno)
#[[Škofija Vác]] (severozahodno)
#[[Nadškofija Eger]] (severno)
#[[Škofija Debrecen-Nyíregyháza]] (severovzhodno)
#[[Grškokatoliška škofija Varadin]] (severovzhodno)
#[[Škofija Temišvar]] (jugovzhodno)
#[[Škofija Zrenjanin|Škofija Zrenjanin (Bečkerek)]] (južno)
#[[Škofija Varadin|Rimskokatoliška škofija Varadin]] (severno)

;Zapleteno ime
Sedanje ime je ''Segedinsko-čanadska škofija'' dobila po mestih [[Čanad]]u in [[Segedin]]u, ki sta bili poleg [[Temišvar]]ja skozi zgodovino največkrat škofijska sedeža zgodovinske ''Čanadske škofije''. 

'''Čanadska županija''' ({{lang-la|Comitatus Chanadiensis}}; {{lang-hu|Csanád vármegye}}; {{lang-de|Komitat Tschanad}}; {{lang-ro|Comitatul Cenad}}) je zgodovinska županija [[Ogrsko kraljestvo|Ogrskega kraljestva]], katere večji del pripada Madžarski, manjši del pa Romuniji. 

'''Mesto [[Čanad]]''' (oziroma ''Veliki Čanad''; {{lang-hu|Nagycsanád/Marosvár}}; {{lang-sr|Čanad/Чaнaд}}; {{lang-de|Groß-Tschanad}}; {{lang-ro|Cenad}}) je večnarodnostna vas v [[Romunija|Romuniji]] v [[Tamiška županija|Tamiški županiji]]. Ta danes nepomembni kraj je bil pomembno mesto kot zgodovinsko in cerkveno središče Čanadske župnanije in se danes nahaja v Romuniji tik madžarske meje, a šteje okrog 3.500 prebivalcev raznih narodnosti. Današnje naselje ''Veliki Čanad'' (navadno se uporablja samo ''Čanad'') je nastalo v 20. stoletju z združitvijo zaselkov ''Stari Čanad'' ({{lang-hu|Őscsanád/Németcsanád}}) in ''Srbski Čanad'' ({{lang-sr|Srpski Čanad/Српски Чaнaд}}; {{lang-hu|Rácz-Csanád}}). ''Romunski Čanad'' večkrat pomešajo z ''Madžarskim Čanadom'' ({{lang-hu|Magyarcsanád}}), ki se pa nahaja na Madžarskem, vzhodno od reke Maroša, v [[Makó|Makovskem]] okraju (Makói járas).

;Današnje škofijsko področje
'''Segedinsko-čanadska škofija''' danes vključuje celotni madžarski županiji [[Csongrád (županija)|Csongrád-Csanád]] in [[Békés (županija)|Békés]], v manjšem obsegu pa še županijo [[Jász-Nagykun-Szolnok (županija)|Jász-Nagykun-Szolnok]] z mesti [[Kunszentmárton]]om, [[Túrkeve]]m in [[Mezőtúr]]jem ter zajema še občine [[Mesterszállás]], [[Kuncsorba]] in [[Mezőhék]]).
Škofijski sedež je mesto [[Segedin]], kjer se nahaja [[Segedinska stolnica|Zaobljubna stolnica Naše ljube Gospe Ogrske]]. V [[Békéscsaba|Békéscsabi]] stoji [[Sostolnica sv. Antona Padovanskega, Békéscsaba|Sostolnica sv. Antona Padovanskega]]. 

;Razdelitev
Ozemlje škofije obsega 10.851 km² in je razdeljeno na 111 [[župnija|župnij]] združenih v 8 [[dekanija|dekanijah]]: [[Gyula]], [[Szarvas]], [[Orosháza]], [[Mezőkovácsháza]], [[Szentes]], [[Makó]], [[Segedin]] in [[Kistelek]].

== Zgodovina ==
=== Kaloška metropolija ===
[[File:Kalocsai Érseki Tartomány 18. század eleje.png|thumb|240px|right|&lt;center&gt;[[Nadškofija Kaloča|Kaloška nadškofija]] je nastala v [[11. stoletje|11. stoletju]]; ukinjena je bila leta [[1923]].]]&lt;/center&gt;
''Kaloška metropolija'' oziroma ''Kaloško-baška nadškofija'' (nadškofija Kaloče in Bača - ''Arcidioecesis Colocensis et Bachiensis'') je imela pod svojim okriljem številne škofije. Na zemljevidu je pobarvano področje, ki ga je obsegala v 18. stoletju in sicer se je razprostirala po uvedbi [[dualizem|dualizma]] v ogrskem delu [[Avstro-Ogrska|Avstroogrskega cesarstva]]; njene naslednice nahajamo v več današnjih državah: [[Madžarska|Madžarski]], [[Srbija|Srbiji]], [[Romunija|Romuniji]] in [[Hrvaška|Hrvaški]]. ''Čanadska škofija'' s središčem [[Temišvar]]jem je pobarvana rumeno.

=== Nastanek in razvoj Čanadske škofije ===
[[File:szent gellért 2.jpg|thumb|240px|right|&lt;center&gt;Legenda o svetem Gerardu &lt;ref&gt;Podoba iz [[srednji vek|srednjeveškega]] ''Anžujskega legendarija''&lt;/ref&gt;.&lt;br /&gt;&lt;small&gt;1.Uporni pogani pobijejo Gerarda in duhovnike. 2.Gerarda strmoglavijo s hriba nad Donavo. 3.Kočija njegovo truplo sama pripelje v Čanad. 4.Svetnikov pogreb.&lt;/small&gt;&lt;/center&gt;]]

Zgodovino ''[[Škofija Segedin-Čanad|Segedinsko-Čanadske škofije]]'' lahko dojamemo le, če jo postavimo v njen [[zgodovina|zgodovinski]] okvir – v njen [[Sitz im Leben]]. Ta jo pa neločljivo veže z zgodovino ''Čanadske škofije'', ki je bila ustanovljena 1030, ko je prvi ogrski krščanski vladar kralj [[Štefan I. Ogrski|sveti Štefan]] ustanovil v [[Panonija|Panoniji]] med drugimi tudi škofijo s sedežem v [[Čanad]]u – ter na njeno čelo postavil [[benediktinci|benediktinskega]] blagovestnika škofa [[Gerard Čanadski|Gerarda]],&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://szgp.hu/szent-gellert/|title= Védőszentünk: Szent Gellért püspök és vértanú |publisher=ThemeGrill|author=Budapest-Kelenföldi Szent Gellért Plébánia|place=Budimpešta|language=hu|date=1. januar 2025|accessdate=18. januar 2025}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Gerard Čanadski ({{lang-la|Gerardus Sagredus}}; {{lang-it|Gerardo Sagredo}}; {{lang-en|Gerard of Csanád}}; {{lang-hu|Szent Gellért}}; {{lang-de|Gerhard von Csanád}}; *23.IV.977 Benetke †24.IX.1046 Budimpešta) je bil vsestransko izobraženi apostol Ogrov, vzgojitelj Štefanovega sina Mirka, škof, pisatelj, prevajalec in mučenec&lt;/ref&gt; ki je prispeval levji delež k pokristjanjevanju poganskih Ogrov.

Čanadska škofije je skozi zgodovino pripadala pod [[Nadškofija Kaloča|Kaloško nadškofijo]] oziroma metropolijo, katere nastanek pa še do danes ni popolnoma pojasnjen; vsekakor je nastala v 11. stoletju, prenehala pa z razbitjem oziroma razpadom [[Avstro-Ogrska|Avstroogrskega cesarstva]] na več držav.

Po Štefanovi smrti se je začela [[državljanska vojna]], tudi zaradi svojeglavosti Štefanovega naslednika [[Peter Orseolo|Petra]]. [[Ogri|Ogre]] je namreč motilo, da se je ta &quot;tujec iz Benetk&quot;, ki je odraščal pri očetu ter ni znal madžarsko niti ni poznal ogrskih običajev - obdal &quot;s klepetavimi Lahi in rjovečimi Nemci&quot;. Nemiri so se polegli šele s prihodom &quot;strogega pa pravičnega&quot; kralja [[Poljaki|poljskega]] rodu svetega [[Ladislav I. Ogrski|Ladislava]], kar je omogočilo vsesplošni razcvet dežele za poldrugo stoletje. [[Tatari]] so nato ob svojem vpadu 1242 požgali škofijski sedež in trdnjavo [[Čanad]], pobili veliko vernikov ter zažgali stolnico in bogato škofijsko knjižnico. 

Naslednje leto je prevzel vodstvo ''škof Blaž'', (1243-57) ki velja za drugega ustanovitelja škofije. Obnovil je stolnico, več porušenih cerkva in samostanov.  Dovolil je naselitev [[muslimani|muslimanskim]] [[Pečenegi|Pečenegom]] in [[Kumani|Kumanom]] pod pogojem, da sprejmejo [[katolištvo]]. Prisegel je podrejenost ostrogonskemu nadškofu in bil razsodnik na škofovskih volitvah v Zagrebu.&lt;ref&gt;{{cite web|url= https://lexikon.katolikus.hu/B/Bal%C3%A1zs.html|title=B - Balázs – Magyar Katolikus Lexikon |publisher= Magyar Katolikus Lexikon|author=|place=Budimpešta|language=hu|date=2005|accessdate=18. januar 2025}}&lt;/ref&gt; Versko življenje je zopet zacvetelo in tako je imela škofija 1333 dva kapitlja, 20 opatij in benediktinskih samostanov, v 7 dekanijah pa 250 župnij.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.catholic-zr.org.rs/language/sr/istorija/|title=Istorija Zrenjaninske biskupije|publisher=Zrenjaninska biskupija|author=Károly Harmath OFM |place=Zrenjanin|date= |accessdate=1. januar 2025}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Tukaj navedeni zgodovinski opis razvoja Čanadske škofije je deloma povzetek obširnejšega članka na uradni strani Bečkereške škofije, ki ga je napisal frančiškan Károly Harmath&lt;/ref&gt;

=== Eno stoletje – štiri nadloge ===
V XVI. stoletju so [[Škofija Segedin-Čanad|Čanadsko škofijo]], [[Ogrsko kraljestvo]] in celo [[Evropa|Evropo]] doletele ena za drugo ali pa kar vse skupaj štiri hude nesreče in nadloge: kmečki upori, Mohačka bitka, zasedba krščanskih dežel
in verske vojne, da ne omenimo še drugih hudin, kot so kuga, kobilice in lakota.

==== Kmečki upori ====
Prva nadloga je bil množičen upor kmetov in drugih [[križarji|križarjev]], ki so se prelevili v [[kruci|kruce]]. To je prineslo dvakratno nesrečo: namesto da bi se obrnili zoper nevarne sovražnike - [[Turki|Turke]], ki so že oblegali meje kraljestva, se je čez stotisoč zbranih križarjev obrnilo zoper svoje gospodarje; opustošili so deželo in oslabili možno obrambo ter takorekoč odprli vrata mogočnemu nasprotniku, ki je to dogajanje budno spremljal. Nezadovoljstvo, ki je med ljudstvom tlelo zaradi raznih privilegijev gosposke ali prestrogega kaznovanja nekaterih tlačanskih prekrškov, je bilo podkrepljeno z novimi nauki o &quot;ljudski cerkvi&quot;; tako se sedaj ni obračalo več le zoper posamezne krivice ali nasilne gospodarje, ampak se je pod vplivom teh verskih »ljudskih« gibanj - [[katari|katarov]], [[husiti|husitov]] in [[bogumili|bogumilov]] – katerih zamisli so postale osnova tudi [[Martin Luter|Lutrovega]] nauka o [[krščanstvo|krščanstvu]] brez [[papež]]a in posvečenih [[duhovnik]]ov - pripravljala plodna tla za izredno hiter prodor [[protestantizem|protestantizma]] – sprevrglo v splošni upor zoper družbeni red in hierarhično ureditev, najsi bo [[država|svetna]] ali [[Rimskokatoliška cerkev|cerkvena]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.academia.edu/7927656/A_reform%C3%A1ci%C3%B3_kezdetei_Magyarorsz%C3%A1gon|title=A reformáció kezdetei Magyarországon|publisher=Academia.edu|author=Judit Balogh|place=|date=|accessdate=7. januar 2025}}{{Slepa povezava|date=februar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

1514 se je na [[Ogrsko kraljestvo|Ogrskem]] na poziv [[papež Leon X.|papeža Leona X.]] na [[križarske vojne|križarsko vojno]] zbralo čez stotisoč kmetov in nižjega klera; kmalu pa se je začelo širiti godrnjanje - morebiti zaradi slabe oskrbe in grdega ravnanja z nekaterimi prestopniki -, čemur se je pridružilo še vodstvo in tudi sam poveljnik [[Jurij Doža|Doža]]. On je napredoval prav zato, ker se je izkazal pogumnega in uspešnega v nedavnih bojih proti Turkom. Velikanska vojska, namenjena za boj proti &quot;nevernikom&quot;, pa se je zdaj kot oborožena drhal obrnila zoper svoje gospodarje: ne le zoper posvetno, ampak tudi zoper duhovno gosposko. Tako so uporniki med drugimi nabili na kol tudi čanadskega škofa [[Miklós Csáki|Csákija]]. Kljub temu, da so dosegli v začetku precej presenetljivih zmag, so bili na koncu poraženi – a njihov vodja kruto mučen in umorjen, skupaj z mnogimi soudeleženci. Dežela je bila opustošena, ljudstvo pa med seboj nepomirljivo sprto. V takih razmerah je bil papež prisiljen preklicati [[križarske vojne|križarsko vojno]], ki bi verjetno še tik pred zdajci zaustavila osmansko prodiranje proti [[Srednja Evropa|Srednji Evropi]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.magyarkurir.hu/hirek/csanadi-egyhazmegye-roevid-toertenete|title= A Csanádi Egyházmegye rövid története |publisher=Magyar Kurir|author=István Zombori|place=Budimpešta|date=24. september 2005|accessdate=8. januar 2025}}&lt;/ref&gt;

==== Usodna Mohaška bitka ====
To stanje so spretno izkoristili [[Turki]], ki so z veliko vojsko pod mladim, častihlepnim in sposobnim [[Sulejman I.|Sulejmanom]] dobro desetletje nato prihrumeli v Panonijo in v [[bitka pri Mohaču|bitki pri Mohaču]] 1526 kljub žilavemu odporu in junaški borbi popolnoma  porazili krščansko vojsko; poleg kralja je življenje izgubilo 30 visokih plemičev in sedem škofov, med njimi tudi čanadski [[Ferenc Csaholi|Csaholi]]. 29. avgusta 1526 je namreč sultanova vojska v komaj poldrugi uri na Mohaškem polju porazila vojaško moč [[Ogrsko kraljestvo|Ogrskega kraljestva]]. Med bitko je padel tudi poveljujoči kaloški nadškof [[Pál Tomori|Tomori]] ter cvet deželnega plemstva;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://mohacsi-csata.hu/index.php?q=content/1526-augusztus-29-moh%C3%A1csi-csata|title=1526. augusztus 29: A mohácsi csata|publisher=mohacsicsata|author=István Brodarics|place=Budimpešta|language=hu|date=9. februar 2013 |accessdate=19. januar 2025}}&lt;/ref&gt; med begom pa je izgubil življenje v do danes nepojasnjenih okoliščinah tudi sam kralj, komaj dvajsetletni [[Ludvik II. Jagelo|Ludvik]], ki se je sicer pogumno spopadel s številnejšimi sovražniki.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.origo.hu/tudomany/2019/04/egyes-feltetelezesek-szerint-nem-is-a-kiraly-holttestet-temettek-el-szekesfehervaron|title= Máig titokzatos homály fedi II. Lajos király halálának körülményeit|publisher=Origo.hu|author=|place=Budimpešta|language=hu|date=12. april 2019 |accessdate=19. januar 2025}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://mohacsvita.hu/eredmenyek/ii-lajos|title= II. Lajos halála. Új kutatási eredmények II. Lajos király halálának helyéről|publisher=Mohácsvita|author=Pap Norbert – Gyenizse Péter – Kitanics Máté – Szalai Gábor|place=Budimpešta|language=hu|date=2020|accessdate=19. januar 2025}}&lt;/ref&gt;

Od Mohaške bitke 1526 pa vse do 1918 je  prevzela odločilno vlogo v zgodovini [[Ogrsko kraljestvo|Ogrske]], [[Kraljevina Češka|Češke]] in celotnega [[Podonavje|Podonavja]] [[Habsburžani|Habsburška rodovina]]. Posledice turškega vojskovanja, maščevanja in ropanja je dodatno poslabšala temu sledeča državljanska vojna med tekmecema, od katerih se je eden neskrito povezal s sovražniki; postopoma je bil uničen velik del verskih in prosvetnih, gospodarskih in kulturnih ustanov; do 1570 je Ogrska postopoma izgubila kar 40 % svojega prejšnjega ozemlja – 120.000 km² – za šest Slovenij. V bitki je padlo 16.000 kristjanov; obglavljeno je bilo cerkveno in posvetno vodstvo, saj je padlo sedem cerkvenih dostojanstvenikov in trideset višjih plemičev. Na krščanski strani se je sicer hrabro bojevalo 25.000 vojakov, vendar niso imeli nikakršnih možnosti proti vsaj trikrat večji in bolje opremljeni ter oskrbovani premoči [[Osmani|Osmanov]]. Najusodnejša posledica poraza pa je bilo upadanje [[kristjani|krščanskega]] prebivalstva na zasedenih ozemljih, medtem ko so mestom novi gospodarji vse bolj vsiljevali [[muslimani|muslimanski]] videz.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hvg.hu/kultura/20150901_Hogyan_halt_meg_Mohacs_mezejen_Lajos_kira|title= Hogyan halt meg Mohács mezején Lajos király?|publisher=Hvg.hu|author=Miklós Iván|place=Budimpešta|language=hu|date=1. september 2015|accessdate=19. januar 2025}}&lt;/ref&gt;

==== Osmanska zasedba ====
Tretja nesreča je bila torej turška zasedba. 1552 je padla trdnjava [[Temišvar]] - in z njo celotno ozemlje Čanadske škofije. To je pomenilo preganjanje kristjanov, ki so postali drugorazredni državljani; duhovniki pa so se morali ali umakniti ali skrivati; novi oblastniki so krščansko rajo hudo obdavčili, jemali krvni davek [[harač]] – in praktično izbrisali krščanstvo iz javnosti. To zatiranje je preživelo le nekaj cerkva in župnij, saj ni bilo dovoljeno graditi novih. Škofje so upravljali svoje škofije le od zunaj. Zanimivo, da so nove oblasti trpele pripadnike [[frančiškani|frančiškanov]]&lt;ref&gt;Nenavadno, da na spletni strani Bečkereške škofije frančiškan Károly Harmath pravi, da so Turki trpeli tudi [[jezuiti|jezuite]], vendar tega ni mogoče potrditi z zgodovinskimi viri; bolj ali manj svobodno delovanje [[frančiškani|frančiškanov]] v &quot;turških&quot; deželah, kot na primer v Bosni ali Sveti deželi, pa je splošno znano dejstvo&lt;/ref&gt; kot neke vrste [[derviš]]ov. Že sveti [[Frančišek Asiški|Frančišek]] si je med večletnim bivanjem v [[Sveta dežela|Sveti deželi]] s svojo miroljubnostjo in skromnostjo pridobil naklonjenost [[sultan]]a, ki ga je odslovil s pohvalnimi besedami ter dovolil njegovemu redu oskrbo romarjev po svetih krajih. Frančiškani so tako mogli vsaj omejeno delovati v blagor duš tudi na področju Čanada: v [[Temišvar]]ju, pa po znanih Marijinih božjih potih na [[Lipova|Lipovi]] in na [[Marija Radna|Radni]].&lt;ref&gt;{{cite web|url= http://szeged-csanad.hu/leveltar/wp-content/uploads/2021/04/001_A-Szeged-Csanadi-Egyhazmegye-tortenete.pdf|title= A Szeged-Csanádi Egyházmegye története|publisher=Levéltár|author=István Zombori|place=Segedin|date=1. april 2021|accessdate=8. januar 2025}}&lt;/ref&gt;

==== Verske vojne med kristjani ====
[[Zgodovinar]] [[Josef Holzer|Holzer]]&lt;ref&gt;Joseph Holzer (* 1925) - avstrijski katoliški publicist, cerkveni zgodovinar in ekumenski delavec&lt;/ref&gt; pravi glede izbruha in širjenja [[reformacija|reformacije]]: 
{|
|-
! Die Kirche vor der Reformation&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=J. Holzer|title=''Die Geschichte der Kirche in 100 Reportagen''|page=212}}&lt;/ref&gt;
! Cerkev pred reformacijo&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=J. Holzer|title=''Zgodovina Cerkve v stotih slikah”|page=242}}&lt;/ref&gt;
|-
| &lt;blockquote&gt;Die Reformation, &quot;die gröβte Katastrophe für die Kirche seit ihrem Bestehen&quot; (Lortz), hatte ihren Anfang genommen. &lt;br&gt;
Die Reformation war jedoch nicht die Tat eines einhzelnem Mannes, sondern ein langer Prozeβ, den schon Joachim von Fiore &lt;ref&gt;[[nemščina|nemško]]: Joachim von Fiore; [[latinščina|latinsko]]: Joachim Florensis (umrl 1202) &lt;/ref&gt; eingeleitet hatte, der von Philipp IV., Wilhelm von Ockham, Marsilius von Padua, den Katharern, Waldensern, von Wiclif und Hus vorangetrieben wurde und bis zu Luther führte, der durch persönliche Probleme veranlaβt, zum Funken wurde und ein schon lange bereitstehendes Pulverfaβ zur Explosion brachte. &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;S tem se je začela »za Cerkev največja nesreča vse od njenega začetka,«, kot je reformacijo označil [[Joseph Lortz|Lortz]]&lt;ref&gt;Joseph (Adam) Lortz (1887–1975 Luksemburg) je bil luksemburški katoliški cerkveni zgodovinar in ekumenski delavec; ukvarjal se je zlasti z obdobjem reformacije&lt;/ref&gt;. 

Vendar reformacija ni bila delo enega samega človeka, ampak daljše dogajanje, ki ga je vpeljal že [[Joahim Florski]] &lt;ref&gt;Joahim Florski [[italijanščina|italijansko]]: Gioacchino da Fiore (1130–1202)&lt;/ref&gt;, ga nadaljevali [[Filip IV. Francoski|Filip Lepi]], [[Vilijem iz Ockhama|Viljem Okamski]], [[Marsilij iz Padove|Marsilij Padovanski]], [[katari]], [[valdežani]], [[John Wycliffe|Wiclif]] in [[Jan Hus|Hus]] in je pripeljalo vse do [[Martin Luter|Lutra]], ki so ga vodili osebni problemi, da je postal iskra, ki je povzročila, da je že dolgo pripravljeni sod smodnika eksplodiral. &lt;/blockquote&gt;
|}
Res je sicer, da je med verniki že skozi desetletja odmeval klic po obnovi Cerkve ''in capite et in membris''. To je poskusil udejanjiti – seveda neuspešno – tudi [[Peti lateranski koncil]]. Ko pa se je reformacija začela, so se »duhovnim« nagibom kaj kmalu primešali čisto »posvetni«, ki so pripeljali do krvavih dolgoletnih verskih vojn. [[Papež Leon X.]] je še pred svojo smrtjo brezuspešno poskušal pomiriti med seboj se vojskujoče evropske vladarje in poslal ogrskemu kralju kot pomoč trideset tisoč zlatnikov; obenem pa se je tudi sam zapletel v vojno s [[Franc I. Francoski|francoskim kraljem Francem]]; s pomočjo [[Karel V. Habsburški|Karla V.]] je Francoze izgnal iz Milana. Ti spori so bili kot voda na mlin osvajalskim [[Osmansko cesarstvo|osmanskim]] težnjam, ki so 1521 zasedli Beograd, 1526 pa v bitki pri [[Mohač]]u porazili [[Ogrsko kraljestvo]], ki je v tem neenakem boju na življenje in smrt bilo prepuščeno samo sebi. 

Reformacija se je iz Nemčije bliskovito širila na sever in vzhod, iz Švice pa na jug in vzhod, tudi na Ogrsko in Poljsko. Najmočnejši razširjevalec ni bila gorečnost pridigarjev niti hrepenenje ljudstev, kot skušajo to večkrat prikazati; ''glavni razlog je bil odvzem cerkvene zemlje, trinoštvo zemeljskih gospodov in radovednost po novotarijah''. Katoličane in zlasti škofe so začeli preganjati, in mnogi so končali življenje v ječi ali na morišču, med drugim tudi na Švedskem, kjer je luteranstvo postalo državna vera. »To je bila taka reformacija« - pravi protestant Leon – »ki je ustrezala skoraj izključno čutnim zadovoljstvom in kraljevemu pomanjkanju denarja: cerkveno in samostansko zemljo si je prisvojil in podelil z velikaši, da bi se seveda sam gmotno najbolj opomogel.«&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=F. Chobot|title= A pápák története |page=338}}&lt;/ref&gt;

Čeprav se mnenja krešejo v zvezi z mitom, da je 31. oktobra 1517 [[Martin Luter|Luter]] pribil na [[Wittenberg|vitenberška]] cerkvena vrata svojih latinskih [[95 tez]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.history.com/news/martin-luther-might-not-have-nailed-his-95-theses-to-the-church-door|title= Martin Luther Might Not Have Nailed His 95 Theses to the Church Door|publisher=History|author=Becky Little|place=|date=31. oktober 2018|accessdate=7. januar 2025}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.luther.de/en/legenden/tanschl.html|title=Martin Luther Might Not Have Nailed His 95 Theses to the Church Door|publisher=legenden.de|author=|place=|date=|accessdate=7. januar 2025}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.history.com/news/martin-luther-might-not-have-nailed-his-95-theses-to-the-church-door|title= Martin Luther Might Not Have Nailed His 95 Theses to the Church Door|publisher=History|author= KDG Wittenberg|place=|date=31. oktober 2018|accessdate=7. januar 2025}}&lt;/ref&gt; – se [[zgodovinar]]ji strinjajo, da se je takrat začela [[reformacija]], katere učenje se v marsičem razlikuje od [[katolištvo|katoliškega]] – in mu vsaj v petih važnih točkah očitno nasprotuje: 
#''Sola Scriptura'' (samo sveto pismo), 
#''Solus Christus'' (samo Kristus), 
#''Sola Fide'' (samo vera), 
#''Sola Gratia'' (samo milost) in 
#''Soli Deo Gloria'' (samo Bogu gre slava). 
To bi lahko preprosteje strnili takole: &quot;Za zveličanje je zadosti samo [[sveto pismo]] (brez ustnega izročila), samo [[Jezus Kristus|Kristus]] (brez Marije, angelov in svetnikov), samo vera (brez del), samo milost (brez lastnega sodelovanja) ter samo Bog (brez papeža, duhovnikov in zakramentov).&lt;ref name=&quot;engelder 1916&quot;&gt;{{cite web|url=https://archive.org/stream/fourhundredyear00daugoog |title=Four Hundred Years: Commemorative Essays on the Reformation of Dr. Martin Luther and Its Blessed |access-date=2015-08-13}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.lmsusa.org/sola.pdf |title=The &quot;Solas&quot; of the Reformation |publisher=Lmsusa.org |access-date=2015-08-13}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book|last1=Dyer|first1=Ann|last2=Kay|first2=William|title=European Pentecostalism|year=2011|language=en|isbn=9789004216365|pages=295–296|publisher=BRILL }}&lt;/ref&gt; Taki nauki so bili očitno v nasprotju z izročilom in katoliškim naukom, pa tudi s [[sveto pismo|svetim pismom]], ki je bilo po njihovem mnenju v središču [[protestantizem|protestantskega]] oznanjevanja. Zaradi načela, da vsakdo lahko razlaga sveto pismo po svoje, pa tudi zaradi avtoritarnega Lutrovega nastopanja, so se sprli in ločili že prvi reformatorji; nekatere enostranske razlage pa so skušali že tedaj nekateri protestantski teologi omiliti; zlasti to velja za trditev, da je vera brez dobih del zadostna za zveličanje.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.erf.de/lesen/glaubens-faq/ein-glaube-ohne-werke/33618-40|title= Ein Glaube ohne Werke |publisher=erf|author=Kim Rosta|place=|date= |accessdate=11. Januar 2025}}&lt;/ref&gt;
 
Navadni in neuki verniki se niso dosti razumeli na te odtenke, vendar jim je bilo v &quot;novi veri&quot; najbolj očitna odprava spovedi in celibata;  najbolj vidno pa je bilo nasprotovanje češčenju svetih podob. Temu je sledilo uničevanja dragocene &quot;malikovalske&quot; kulturne dediščine in se je tega &quot;poslanstva&quot; udeleževal celo sam Luter. Ščitil ga je namreč ravno taisti saški volilni knez Friderik, ki bi ga moral držati v ječi; pa ga je le navidezno zaprl na grad Wartburg, kjer ga ni smel videti nihče razen služabnikov, ki sta mu nosila hrano in skrbela za njegovo sobo, dokler mu ni zrasla brada in ni bilo več opaziti duhovniške [[tonzura|tonzure]]. Vmes je bil nekaj dni skrivaj v Wittenbergu, kjer so njegovi pristaši oskrunili več cerkva, razbili oltarje in kipe svetnikov, uničili svete podobe in odpravili mašo. Lutra pa se je zaradi prevratniškega toka reformacije polaščala vedno hujša [[depresija|otožnost]]; mučili so ga dvomi in očitki vesti; večkrat pa se mu je zdelo, da ga zalezuje hudič; prepričan, da je želel le prenovo (=reformacijo, reformo), ne pa prevrata (=revolucije), se je večkrat spraševal, ali je res resnica na njegovi strani in ali še drži potek reformacije pod nadzorom.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=J. Holzer|title=Zgodovina Cerkve v stotih slikah|page=260}}&lt;/ref&gt;

Novo, v marsičem manj zahtevno učenje (npr. glede spovedi za vse vernike in celibata za duhovnike), se je neverjetno hitro (raz)širilo po celi [[Evropa|Evropi]]; tako tudi po [[Ogrsko kraljestvo|Ogrskem kraljestvu]] kot v [[Škofija Segedin-Čanad|Čanadski škofiji]]. K temu so levji delež prispevala nesoglasja med [[Sveto rimsko cesarstvo|svetorimskim cesarjem]] [[Karel V. Habsburški|Karlom]] in [[Rimskokatoliška cerkev|rimskimi]] papeži (začenši z [[papež Leon X.|Leonom]]), ki jih je bolj skrbela varnost njihove zemeljske [[Papeška država|države]] kot pa usoda duhovnega [[katolištvo|katolištva]]; najbolj se je namreč [[papeštvo]] balo, da bi kaka velesila obkrožila njihovo ne ravno veliko zemeljsko posest. [[Karel V. Habsburški|Karel V.]] je bil glede na dane možnosti pravzaprav večji varuh katoliških interesov kot sami papeži. Po doseženi spravi ga je [[papež Klemen VII.|Klemen VII.]] na njegov rojstni dan, 24. februarja 1530, v [[Bologna|Bolonji]] vendarle okronal kot poslednjega za [[Rimsko cesarstvo|rimskega cesarja]].&lt;ref&gt;[[Gerhard Hartmann (Theologe)|Gerhard Hartmann]], [[Karl Schnith]] (Hrsg.): ''Die Kaiser.'' ISBN 3-86539-074-9, S.&amp;nbsp;494.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Richard Reifenscheid: ''Die Habsburger in Lebensbildern.'' 3. Auflage. Styria Verlag, 1987, ISBN 3-222-11431-5, S.&amp;nbsp;106.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url= http://szeged-csanad.hu/leveltar/wp-content/uploads/2021/04/001_A-Szeged-Csanadi-Egyhazmegye-tortenete.pdf|title= A Szeged-Csanádi Egyházmegye története|publisher=Levéltár|author=István Zombori|place=Segedin|date=1. april 2021|accessdate=8. januar 2025}}&lt;/ref&gt;

[[Protestantizem]] se je na ogrskih tleh pojavil zelo zgodaj - že pred Mohaško bitko, ko so ga širili razni potujoči pridigarji in študentje. Na ljudstvo je napravil večji vtis resni, asketski in depresivni [[Jean Calvin|Kalvin]] kot pa življenja, številne družine ter dobre jedače in pijače željni [[Martin Luter|Luter]]. Takrat so [[Madžari]] dobili tudi prvi popolni prevod [[sveto pismo|svetega pisma]], ki ga je 1590 pripravil [[Gáspár Károlyi|Károlyi]].
Do konca 16. stoletja se je tako protestantizem razširil skoraj po celem kraljestvu, čeprav je dežela uradno še vedno bila katoliška - kar je pripeljalo do dolgotrajnih verskih vojn po celi [[Evropa|Evropi]], pa tako tudi po Ogrskem; poleg tega pa so bili sami [[protestanti]] medsebojno hudo razdeljeni: pripadniki višjega plemstva so bili [[evangeličani]], nižje plemstvo [[kalvinizem|kalvinci]], nemški prebivalci svobodnih mest [[luteranci]], po trgih in vaseh pa so Madžari bili [[kalvinizem|samosvoji reformati]] - kot se še v madžarščini še danes imenujejo: &quot;reformirani&quot; oziroma &quot;reformati&quot; ({{lang-la|reformati}}; {{lang-hu|reformátusok}})&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.academia.edu/7927656/A_reform%C3%A1ci%C3%B3_kezdetei_Magyarorsz%C3%A1gon|title=A reformáció kezdetei Magyarországon|publisher=Academia.edu|author=Judit Balogh|place=|date=|accessdate=7. januar 2025}}{{Slepa povezava|date=februar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; - zlasti na [[Sedmograška|Sedmograškem]].&lt;ref&gt;''Unitarijanci'' (''samosvoji'') so bili protestantje Kalvinove smeri, ki so tvorili neodvisno, &quot;samosvojo&quot; skupnost na Sedmograškem (madžarsko: Erdély, nemško: Siebenbürgen, romunsko: Transilvania) s svojim lastnim učenjem, po čemer so se precej razlikovali od drugih protestantov.&lt;/ref&gt;

[[Friedrich Nietzsche|Nietzsche]] je torej z razlogom smatral [[reformacija|reformacijo]] za „veliko zgodovinsko nesrečo“, ki je razdelila nemški narod; pa ne samo nemškega, ampak tudi ogrskega in druge; in jo zato cerkveni zgodovinar [[Josef Holzer|Holzer]] ima za „najhujšo nesrečo krščanstva“, - ker je nepomirljivo razdelila kristjane na več nasprotnih taborov in jih sprla med seboj vse do dandanes. To pa ni ostalo le na akademski ravni, kakor tudi med glavnimi vzroki tega gibanja niso bila le verska vprašanja, ampak (predvsem) čisto posvetna, ki so le pod verskim plaščem izbruhnila na plan. Redno se je namreč dogajalo, da je zemeljski gospodar s sprejetjem „nove vere“ postal tudi lastnik cerkvenega premoženja. Švedski kralj [[Gustav Vasa|Gustav]], ki je pri vstopu na prestol moral priseči, da bo branil katoliško vero – se je takoj nato polastil cerkvene zemlje - kar je pomenilo polovico dežele - in začel preganjati katoličane. Ni osamljeno mnenje, da kljub nekaterim pozitivnim vrednotam, - v reformaciji pravzaprav ni bilo nič osvobajajočega – ampak je postala povod za desetletja trajajoče verske vojne, ter so tako [[kristjani]] postali lahek plen [[Osmani|Osmanov]], ki so širili [[islam]] po Evropi. Cesar [[Karel V.]] je spoznal, da so mu dogodki ušli z vajeti; zato se je pred prelivanjem krvi - ki bi vsekakor sledilo vračanju v prvotno stanje - raje umaknil v samostansko tišino, kjer je preživel zadnja leta v molitvi in pokori.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://jungle.world/artikel/2011/36/die-tressen-des-paradieses|title= Die Tressen des Paradieses. Bemerkungen zur Affinität von Katholizismus und Kritischer Theorie|publisher=Jungle world|author=Carl Wiemer|place=|date=8. september 2011|accessdate=5. januar 2025}}&lt;/ref&gt;

=== Obnovitev, osvoboditev in naselitev ===
[[File:Magyarország-régi-politikai-térkép.jpg|thumb|right|240px|&lt;center&gt;Ureditev [[Ogrsko kraljestvo|Ogrskega kraljestva]] po [[1000|letu 1000]] s [[Škofija Segedin-Čanad|Čanadsko škofijo]] na jugovzhodnem delu&lt;br&gt;&lt;small&gt;Star [[zemljevid]] iz leta [[1916]]]]&lt;/center&gt;&lt;/small&gt;

[[File:Temesi bánság és környéke az 1716-1717 Claude Florimond de Mercy térképe.jpg|thumb|240px|right|&lt;center&gt;Na izredno natančnem zemljevidu iz časa [[avstrijsko-turška vojna (1716-1718)|avstrijsko-turške vojne]] je videti po [[Banat|Banatu]] vsepovsod velikanska močvirja in jezera]]&lt;/center&gt;

==== [[Protireformacija|Katoliška obnova]] ====
Pri [[Protireformacija|katoliški obnovi]] ne moremo mimo njene vodilne osebnosti, [[jezuiti|jezuita]] in [[kardinal]]a [[Péter Pázmány|Petra Pazmanja]],&lt;ref&gt;http://www.truni.sk/en/history-and-mission&lt;/ref&gt; ''Ogrskega škrlatnegai Cicerona''.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.ppek.hu/k209.htm|title=Novák Lajos: Pázmány Péter (1570–1637)|accessdate=2015-01-29|publisher=PPEK}}&lt;/ref&gt; 
Rodil se je  v [[Oradea|Velikem Varadinu]] v samostojni kneževini [[Sedmograška|Sedmograški]] v [[kalvinizem|samosvoji reformatski]] plemiški družini. Po smrti prve žene Marjete se je 1582 njegov oče Nikolaj (Miklós Pázmány) – [[župan]] v [[Hajdú-Bihar (županija)|Biharju]], oženil s katoličanko Barbaro (Borbála Toldy). Pod vplivom mačehe in prvega madžarskega jezuita – sorodnika Štefana (István Szántó) - se je kot trinajstletnik s celo družino 1583 vrnil v katoliško vero. To ni bilo nič nenavadnega, saj so v tistih nemirnih časih ogrski plemiči menjali glede na razmere svojo veroizpoved skoraj dnevno. Stric je menil, da je &quot;stara&quot; (tj. katoliška) vera le bolj zanesljiva od &quot;nove&quot; (tj. protestantske), pa so ga poslali 1583 v jezuitsko gimnazijo v Klužu,&lt;ref&gt;{{lang-hu|Kolozsvár}}; {{lang-la|Claudiopolis}}; {{lang-de|Klausenburg}}; {{lang-ro|Cluj-Napoca}}&lt;/ref&gt;a že 1588 je vstopil tudi sam v [[Družba Jezusova|Družbo Jezusovo]] in postal 1597 profesor filozofije v [[Gradec|Gradcu]]. 
1600 se je temeljito izobražen vrnil na [[Ogrsko kraljestvo|Ogrsko]], kjer je začel neutrudno pisati pisma in knjige, v katerih je dokazoval pravilnost [[katolištvo|katoliške vere]] v primeri s [[protestantizem|protestantskimi učenji]]. Kmalu je postal škof v [[Nitra|Nitri]], 1616 ostrogonski nadškof, končno pa 1629 [[kardinal]] in [[primas]] celotne [[Ogrsko kraljestvo|Ogrske]]. Na svoj sedež v [[Esztergom|Ostrogonu]] pa ni mogel zaradi [[Turki|turške]] zasedbe, ampak je redno bival v [[Trnava|Trnavi]].&lt;ref name=&quot;Peter Pázmány&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.newadvent.org/cathen/11595c.htm|title= Peter Pázmány|publisher=Catholic Encyclopedia New Advent|date= |accessdate=30. januar 2015}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.doksi.hu/faces.php?order=DisplayFace&amp;id=40|title= Pázmány Péter (1570 - 1637)|publisher= Doksi.hu|date= |accessdate=29. januar 2015}}&lt;/ref&gt;
Pazmanj ni stal križem rok, ampak je želel zaustaviti neovirano nastopanje [[protestantizem|protestantskega]] pridigarja [[István Magyari|Madžarija]], ki je v iz nemščine prevedeni knjigi ''Vzroki za veliko pokvarjenost v deželi'' (1602) dolžil „malikovanje“ v [[Rimskokatoliška cerkev|Katoliški Cerkvi]] za glavnega krivca vseh nesreč. Peter se je takoj spravil k pisanju in v ''Odgovoru Štefanu Madžariju'' (1603) dokazoval nasprotno, češ da pa je temu vzrok [[protestantizem]]. Pred nastopom [[jezuiti|jezuitov]] se namreč ne dovolj izobražena duhovščina protestantskim napadom na katolištvo sploh ni upala ugovarjati. Peter pa je s svojim vsestranskim znanjem - tudi hudomušnostjo in dobrohotnostjo – prisilil nasprotnike k molku, a nekatere je vendarle pridobil; kadar njegovi železni logiki niso znali ugovarjati, so se morali omejevati le še na osebne napade, tudi oborožene.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.newadvent.org/cathen/11595c.htm|title= Peter Pázmány |publisher=Catholic Encyclopedia New Advent|date=1911|accessdate=30. januar 2015}}&lt;/ref&gt;

[[Protireformacija|Katoliško obnovo]] so na Ogrskem uspešno izvajali [[jezuiti]], a Pazmanj je s pisanjem, pridiganjem in še zlasti z osebnimi stiki s soplemiči privedel nazaj v katolištvo cele plemiške rodovine, oni pa svoje podložnike. Trudil se je za povrnitev miru med [[kristjani]] in veliko prispeval k podpisu mirovnega sporazuma 1622 med [[kalvinizem|kalvinskim]] vladarjem [[Sedmograška|Sedmograškega]] [[Gábor Bethlen|Betlenom]] in [[katoličani|katoliškim]] [[Sveto rimsko cesarstvo|svetorimskim cesarjem]] [[Ferdinand II. Habsburški|Ferdinandom]] po vseuničujoči [[tridesetletna vojna|tridesetletni verski vojni]].&lt;ref name=&quot;Peter Pázmány&quot;/&gt; V sporazumu je bilo tudi določilo, da morajo zemljiški gospodje svojim podložnikom omogočiti svobodno odločanje glede veroizpovedi.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://lexikon.katolikus.hu/N/nikolsburgi%20b%C3%A9ke.html|title= Magyar Katolikus Lexikon &gt; N &gt; nikolsburgi béke|publisher= Pázmány Péter Katolikus Egyetem|date= |accessdate=6. februar 2015}}&lt;/ref&gt;

Peter Pazmanj je bil glavno gibalo [[protireformacija|katoliške obnove]] in po pravici pravijo, da ''&quot;se je rodil v [[protestantizem|protestanski]], a umrl v [[katolištvo|katoliški]] Ogrski&quot;''; – in tako imajo tudi danes na [[Madžarska|Madžarskem]] katoličani več kot dvetretjinsko večino, medtem ko je v [[Vojvodina|Vojvodini]] in [[Škofija Segedin-Čanad|Čanadski]] škofiji odstotek še mnogo višji.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.newadvent.org/cathen/11595c.htm|title= Peter Pázmány |publisher=Catholic Encyclopedia New Advent|date= |accessdate=30. januar 2015}}&lt;/ref&gt;
[[Dezső Kosztolányi|Kosztolányi]]&lt;ref&gt;Dezső Kosztolányi, madžarski pesnik, publicist in pisatelj *1885 Subotica †1936 Budimpešta&lt;/ref&gt; celo pravi, da je Pazmanj poleg tega ''oče in zakonodajalec madžarske proze'', ki je bila v njegovem času korenitejša in jedrnatejša od poznejše, ko so svobodomiselci iz nje &quot;očistili&quot; veliko besed in zvez slovanskega izvora.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.doksi.hu/faces.php?order=DisplayFace&amp;id=40|title= Pázmány Péter (1570 - 1637)|publisher=Doksi|date= |accessdate=29. januar 2015}}&lt;/ref&gt;

==== Osvoboditev izpod [[Turki|turškega]] jarma ====

1716 so [[Avstrija|avstrijske]] čete pod vodstvom [[Evgen Savojski|Evgena Savojskega]] – „očeta Podonavskih Švabov”&lt;ref&gt;de: Prinz Eugen wird als »Vater der Donauschwaben« verehrt = sl: princa Evgena častijo kot &quot;očeta Podonavskih Švabov&quot;&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=E. Reusch-Meirer|title=Sigmundfelder Heimatbuch|year=1988|publisher=Samozaložba|place= Villingen-Schwenningen|page=9}}&lt;/ref&gt; – v kratkem času osvobodile [[Banat]] in njegovo najpomembnejše mesto in trdnjavo [[Temišvar]], kar je omogočilo oživitev [[Škofija Segedin-Čanad|Čanadske škofije]]. Ker je bil Čanad opustošen, je postalo novo središče [[Segedin]]; škof [[László Nádasdy|Nádasdy]] je tam ustanovil stolni kapitelj in oživljal stare ter ustanavljal številne nove fare; tu so odprli šolo [[jezuiti]], ki so poleg [[frančiškani|frančiškanov]] delovali v prid duhovne obnove.

Ne čudi torej, da so tako cerkvene kot svetne [[Temišvar|temišvarske]] oblasti leta 2016 več mesecev nadvse slovesno praznovale spomin na dan, ko je pred tremi stoletji, 12. oktobra 1716, turški paša izobesil belo zastavo na temišvarski trdnjavi, in je tako [[Evgen Savojski]] neverjetno hitro uspel vrniti kristjanom celotno srednjeveško [[Ogrsko kraljestvo]]. To je namreč pomenilo začetek verske in družabne obnove, ponovne naselitve in vsestranskega razvoja. Omenimo še, da je Mehmed paša takrat uvidel, da bo z vdajo lahko rešil življenje svojih vojakov. Princ Evgen pa je držal besedo in po viteško dovolil turški vojski prost umik z vso prtljago; in da ogorčeno ljudstvo ne bi napadlo neoboroženih poražencev, jim je določil v varstvo petsto konjenikov ter jim podaril še tisoč bojnih vozov. Ni ravnal tako podlo kot Turki sto štiriinšestdeset let prej, ki so kljub vdaji pred temišvarskimi vrati pred očmi turškega poveljnika kljub jamstvu izdajalsko umorili junaka [[István Losonci|Losoncija]]&lt;ref&gt;''Losonci István'' (tudi ''Losonczy''); veleposestnik, višji plemič, poveljnik in kapetan vojaške posadke v Temišvarju. Turki so ga po vdaji maloštevilne posadke neoboroženega na očigled njihovega poveljnika dne 27. julija 1552 kruto umorili.&lt;/ref&gt; in njegove hrabre tovariše.
&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://romkat.ro/2016/10/21/temesvar-300-eve-szabadult-fel-a-torok-uralom-alol/|title=Temesvár háromszáz éve szabadult fel a török uralom alól| publisher=Romkat.ro|author=Lóránt
Balla|place=Temišvar|language=hu|date=21. oktober 2016|accessdate=19. januar 2025}}&lt;/ref&gt;

==== Naseljevanje narodov ====
Najprej so začeli skoraj prazni Banat naseljevati predvsem katoliški [[Nemci]] ter [[Bolgari]]-Palčani, ki so bežali pred Turki iz strahu pred maščevanjem zaradi neuspele vstaje; vodil jih je frančiškan [[Nikolaj Stanislavič|Stanislavič]], ki je postal čanadski škof (1739-1750) in je takoj po prihodu (1740) ustanovil stolni kapitelj. Naseljevali pa so se tudi drugi narodi kot Madžari, Čehi in Hrvati. 
[[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijska cesarica]] [[Marija Terezija]] je (bila) pri ljudstvu toliko v čislih, da še dandanes le njej pripisujejo vse zasluge naseljevanja in napredovanja, čeprav je pri tem velikopoteznem načrtu skozi celo stoletje sodelovalo vsaj pet [[Avstrijsko cesarstvo|avstrijskih]] oziroma [[Sveto rimsko cesarstvo|svetorimskih cesarjev]]. Tega prepričanja so poleg drugih tudi [[Turopolje|Turopoljski]] [[Hrvati|hrvaški]] [[plemstvo|plemiči]], [[Švabska|Švabski]] [[Nemci]], omenja pa ga tudi [[zgodovinar]] [[Helmut Wettel|Wettel]] v opisovanju [[Banat|banatskega]] [[trg]]a [[Kovači, Banat|Kovačev]]:
{|
|-
! Nemški izvirnik&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=H. Wettel|title=Der Buziaser Bezirk. Landschaften mit historischen Streislichtern|place=Temeschburg|year=1919|publisher= Südungarische Buchdruckerei |page=59}}&lt;/ref&gt;
! Romunski prevod&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.geocities.ws/cheveresu_mare/tradWettel.htm|title=Chevereşu Mare|publisher=Geocities|author=Ionel Craciun|place=|language=de|date=2006 |accessdate=15. januar 2025}}&lt;/ref&gt;
! Slovenski prevod
|-
| &lt;blockquote&gt;Nach der Vertreibung der Türken aus dem Banat bestand es aus 75 Häusern, doch schon in der erste Hälfte des 18. Jahrhunderts wurde es ganz wesentlich erweitert, und in rechtwinkelig sich schneidende Gassen angelegt, so wie sie noch heute bestehen. Die Angabe in der allerdings unzuverlässigen Monographie des Temescher Komitates, wonach das Dorf erst unter Maria Theresia an seine gegenwärtige Stelle verlegt worden wäre, entspricht somit den Tatsachen nicht. 
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;După alungarea turcilor din Banat, satul avea 75 de case, dar deja începând cu prima jumătate a secolului al XVIII-lea s-a dezvoltat puternic. Casele din lemn au fost reconstruite pe uliţe care se intersectau echidistant şi în unghi drept. Informaţiile care pot fi găsite în unele monografii îndoielnice ale comitatului Timiş , după care satul s-a mutat pe actualul amplasament doar pe vremea împărătesei Maria Tereza, nu sunt adevărate.
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Po izgonu Turkov iz Banata je imela vas 75 hiš; vendar se je bistveno razširila ''že v prvi polovici 18. stoletja'', in lesene hiše so bile pravilno razporejene v pravokotno se križajočih ulicah, kakršne obstajajo še danes. Navedba v resda nezanesljivi monografiji Tamiške županije, po kateri ''je bila vas šele pod [[Marija Terezija|Marijo Terezijo]] prestavljena na današnje mesto, torej ne ustreza dejanskemu stanju''.
&lt;/blockquote&gt;
|}

#''Prva velika švabska naselitev'' pod [[Karel VI. Habsburški|Karlom VI.]] zajema obdobje od 1723-26, ko je upravitelj kronovine »Temescher Banat« grof [[Claude Florimond de Mercy|Mercy]]&lt;ref&gt;''Claude Florimond de Marcy'' ali ''Claudius Florimund Graf Mercy'' (1666-1734) je bil cesarski feldmaršal in poveljujoči general cesarske kronovine „Tamiškega Banata“ in njen predsednik (1717–1734)&lt;/ref&gt;ustanovil nova naselja ter uspel naseliti stotisoč naseljencev ter ustanovil petdeset nemških skupnosti, a samo Srbov je naselil 30.000. Njegov prijatelj [[Francesco Griselini|Griselini]]&lt;ref&gt;''Francesco Griselini'' (1717-1787) je bil italijanski učenjak, naravoslovec, potopisec in pisatelj banatske zgodovine v svoji knjigi »Geschichte des Temescher Banates«.&lt;/ref&gt;pravi, da »so številni kraji, ki jih še sredi 16. stoletja omenja madžarski zgodovinar Olaus, (za vladavine muslimanskih Turkov) izginili; po drugi strani pa so se z zmanjševanjem naseljenih površin večale stoječe vode in močvirja.« Območje ob Murešu in Tisi - od [[Segedin]]a do [[Titel]]a  - je bilo kilometre raztezajoče se močvirje. Poleg tega so zanemarjene reke in potoki tvorili poleg starih še nova močvirja, greznice ali cela jezera – nedostopna tako za ljudi kot živali. Dvoje takih močvirij je segalo od [[Kikinda|Kikinde]] pa vse do [[Zrenjanin|Bečkereka]], kar je prispevalo k širjenju mrzlice in drugih smrtonosnih bolezni. »Mali [[Temišvar]] je imel tako 1728 le 51 krstov v primerjavi s 500 pogrebi po večini mladih naseljencev.«&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Helmut Wettel|title= Der Buziaser Bezirk. Landschaften mit historischen Streislichtern|year=1919|publisher= Südungarische Buchdruckerei|place=Temeschburg|page=57s}}&lt;/ref&gt;Iz tega je nastal pregovor: »Das Banat ist des Deutschen Grab« („Banat je nemški grob“)&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=E. Reusch-Meirer|title=Sigmundfelder Heimatbuch|year=1988|publisher=Samozaložba|place= Villingen-Schwenningen|page=12}}&lt;/ref&gt; Kljub vsem hudinam pa je bila ta prva naselitev odločilna za poznejši potek in madžarski pisatelj [[Mór Jókai |Jókai]] pošteno priznava: »Da se je Banat znova naselil in spet postal raj, je predvsem zasluga dobrohotnega, modrega in poštenega vladarja grofa Mercya. Ez ''sine nobis – de nobis; de'' igazán ''pro nobis'' vala.« &lt;ref&gt; Ez ''sine nobis – de nobis; de'' igazán ''pro nobis'' vala.« - Ta stavek je mešanica latinščine in stare madžarščine, in bi ga lahko prevedli nekako takole: To se je zgodilo ''brez nas – toda nam''; vendar ''resnično za nas''.«&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.arcanum.com/hu/online-kiadvanyok/Jokai-jokai-mor-osszes-muvei-1/a-magyar-nemzet-tortenete-regenyes-rajzokban-341BF/a-temesi-bansag-visszahoditasa-353B8/|title= A temesi bánság visszahódítása|publisher=Arcanum|author=Mór Jókai|place=Budimpešta|language=hu|date= |accessdate=19. januar 2025}}&lt;/ref&gt;
#''Drugi naselitveni val'' je potekal za časa njegove hčerke, &quot;Matere narodov&quot;, priljubljene [[Marija Terezija|Marije Terezije]], ki je naseljevanje na opustošena, zanemarjena in zamočvirjena področja pospeševala z izsuševanjem obširnih močvirij, povezavo prekopov med [[Donava|Donavo]], [[Tisa|Tiso]], [[Begej|Begejem]] in [[Tamiš]]em, kakor tudi z načrtnim uvajanjem sodobnega poljedelstva in razvijanjem obrti. Za urejeno preseljevanje je ustanovila posebno komisijo, ki je o svojem delu morala redno poročati cesarju; sestavljali so jo dobro plačani agitatorji, ki so hodili od vasi do vasi in nadvse hvalili zemljo in druge razmere v Banatu; nič čudnega, da se je hotelo izseliti skoraj celotno prebivalstvo, saj so za vsako pridobljeno družino dobili zlatnik v gotovini. V kratkem razdobju le sedmih let so številni prišleki čisto na novo zgradili 50 naselij, 30 drugih obstoječih pa precej razširili. Od 1758 je vodil nizozemski inženir Fremaut povezavo in poglobitev prekopov, kar je olajšalo istočasno izsuševanje širokih močvirnatih področij, ki so bila leglo [[malarija|mrzlice]] in drugih smrtonosnih bolezni, zaradi katerih večina priseljencev druge velike švabske selitve ni dočakala starosti. Poleg močvirske mrzlice je kosila zlasti mladino tudi [[davica]], [[črne koze]], [[jetika]] in pomanjkanje zdravstvene oskrbe. Ne smemo pozabiti, da takrat še niso poznali niti [[antibiotiki|antibiotikov]] niti [[Cepljenje (medicina)|cepljenja]]. Tako ne čudi, da beremo  v kroniki banatske občine [[Biled]] (ustanovljene 1765) pod poglavjem »Iskalci sreče so našli smrt«, da je v pol desetletja od 1765 do 1770 umrlo 76 od 100 (mladih) naseljencev (torej 76%), saj se je priseljevala le mladina, zlasti novoporočenci.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=E. Reusch-Meirer|title=Sigmundfelder Heimatbuch|year=1988|publisher=Samozaložba|place= Villingen-Schwenningen|page=13}}&lt;/ref&gt;
#Do ''tretjega naselitvenega vala'' je prišlo za vladanja njenega sina [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa]] ki je delil naseljencem vse mogoče ugodnosti; s [[tolerančni patent|tolerančnim patentom]] je omogočil priseljevanje tudi nekatoličanom; vendar je z zatrtjem [[jezuiti|jezuitov]] in drugih redov ter odvzemom mnogih [[samostan]]ov zadal [[katolištvo|katolištvu]] hud udarec. On je utiral svobodomiselnejšo smer brez ali celo proti [[papež]]evemu soglasju v nasprotju s politiko svoje matere, ki je vse svoje [[razsvetljenstvo|razsvetljenske]] reforme izvajala v dogovoru in soglasju s papežem. Prav huda nesreča v Banatu ga je omehčala, da je tik pred smrtjo preklical skoraj vse svoje proticerkvene določbe. Ko so namreč Turki 1788 spet vdrli v Banat, sta se ponoči spopadli dve avstrijski krdeli, ki ju je cesar hotel osebno ločiti, pa jih je toliko skupil, da je za posledicami kmalu umrl. V tem je &quot;razsvetljenstvo|razsvetljeni]]&quot; cesar videl Božjo kazen in je pred smrtjo preklical večino svojih proticerkvenih odlokov.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.reg-kult.si/Geschichte/ArtMID/425/ArticleID/43/REFORME-MARIJE-TEREZIJE-IN-JO%C5%BDEFA-II|title= Reforme Marije Terezije in Jožefa II.|publisher=reg-kult.si|author=|place=|date= |accessdate=13. januar 2025}}&lt;/ref&gt;
#''Četrti naselitveni val'' je potekal na začetku 19. stoletja. Takrat so poleg nemških naseljencev ([[Ečka]] 1801) med drugimi poskušali srečo v novi domovini tudi [[Hrvati|hrvaški]] [[plemstvo|plemiči]] iz [[Turopolje|Turopolja]], ki so se pod pokroviteljstvom [[Zagreb|zagrebškega]] [[stolni kapitelj|kapitlja]]&lt;ref&gt;tudi kapiteljska naselbina [[Busenje]] se imenuje madžarsko &quot;Káptalan&quot; (od Kaptol)&lt;/ref&gt;naselili v [[Boka, Sečanj|Boki]], [[Neuzina|Neuzini]], [[Radojevo|Radojevu]] in [[Keča|Keči]]&lt;ref&gt;''Keča'' ({{lang-ro|Checea}}; {{lang-hr|Hrvatska Keča}}; {{lang-de|Ketscha}}; {{lang-hu|Kőcse, Nagykőcse}}) je občina in naselje v [[Romunija|Romuniji]], v [[Banat|Banatu]], [[Tamiška županija]] ({{lang-ro|Comitatul Timiș}}; {{lang-hr|Tamiška županija}}; {{lang-de|Komitat Temesch}}; {{lang-hu|Temes vármegye}}).&lt;/ref&gt;predvsem zato, da bi ohranili svoje plemiške naslove in privilegije, ki pa bi jih z ostajanjem v nanovoustanovljeni [[Vojna krajina|Vojni krajini]] izgubili.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.academia.edu/25592514/Hrvati_u_Banatu|title=Hrvati u Banatu|publisher=academia.edu|author=Vesna Marjanović|place=Novi Sad|date=2008 |accessdate=14. januar 2025}}&lt;/ref&gt; Skozi 18. in 19. stoletju se je torej v Jugovzhodno Evropo v več valovih največ iz Jugozahodne Nemčije izselilo okrog pol milijona mladih ljudi v upanju na boljšo prihodnost.
{|
|-
! Sigmundfeld Geschichte - Errinerungen - Bilder&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=E. Reusch-Meirer|title=Sigmundfelder Heimatbuch|year=1988|publisher=Samozaložba|place= Villingen-Schwenningen|language=de|page=18}}&lt;/ref&gt;
! Sigismundovske zgodbe, spomini in podobe
|-
| &lt;blockquote&gt;Und »aus Sümpfen hob sich eine neue Welt«: das Kultur- und Landschaftsbild donauschwäbischer Gemarkungen und Gemeinden in der weiten Ebene des Südostens; doch ''die Ersten hatten den Tod, die Zweiten die Not und erst die Dritten das Brot''
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; In »iz močvirja je vstal nov svet«: kulturna in krajinska podoba podonavskih švabskih občin in skupnosti v širnih jugovzhodnih ravnicah; vendar ''je prvi rod našel smrt, drugi revščino in šele tretji kruh''.
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Verski razcvet ====
Škof [[Adalbert von Falkenstein|Falkenstein]] je 1732 prenesel sedež škofije v [[Temišvar]]. S prihajanjem številnih mladih družin se je okrepilo tudi versko življenje po banatskih ravninah in številni so bili tako moški kot ženski duhovni poklici. Božjepotna [[Marija Radna|Radna]] je zopet oživela s posvetitvijo cerkve 1767. Po dolgih letih je bila 1804 končno dokončana in posvečena tudi [[Temišvarska stolnica|Stolnica]], katere temeljni kamen je bil blagoslovljen že 1736; 1806 so odprli novo semenišče, ki je komaj moglo sprejemati veliko število prijavljencev. Učeni škof [[József Lonovics|Lonovics]] je 1841 v Temišvarju ustanovil prvo filozofsko in pravno akademijo. 

Število vernikov je zaradi številčno močnih družin kljub boleznim naraščalo in pred [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] je imela Čanadska škofija že milijon vernikov v 246 župnijah, 135 kaplanijah in 1101 podružnici, kjer jim je nudilo duhovno oskrbo čez 400 duhovnikov.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.catholic-zr.org.rs/language/sr/istorija/|title=Istorija Zrenjaninske biskupije|publisher=Zrenjaninska biskupija|author=Dr. Károly Harmath OFM |place=Zrenjanin|language=sr|date= |accessdate=1. januar 2025}}&lt;/ref&gt;

=== [[Madžarska|Madžarsko]] obdobje ===
[[File:Trianon map it.PNG|thumb|right|240px|&lt;center&gt;Razkosanje [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] in tudi [[Škofija Segedin-Čanad|Čanadske škofije]] po [[Prva svetovna vojna|Svetovni vojni]]&lt;/center&gt;]]

==== Po Prvi svetovni vojni ====
;Segedinu so ostale le »reliquiae reliquiarum«
Po [[Prva svetovna vojna|Prvi svetovni vojni]] je bila starodavna ''Čanadska škofija'' s [[Trianonska mirovna pogodba|Trianonsko mirovno pogodbo]] razkosana z novimi mejami med tri države, kar je za versko življenje pomenilo nove razmere in izzive, pa tudi nove ovire in težave. Takrat je bilo to področje razdeljeno takole:
 
#[[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]] je pripadlo 26% na 9387 km² z 62 župnijami in 220.100 verniki z novim središčem v [[Zrenjanin|Velikem Bečkereku]]. 
#[[Madžarska|Madžarski]] so ostale od Čanadske škofije le „[[reliquiae reliquiarum]]“&lt;ref&gt;{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/reliquiae-reliquiarum |title=Reliquiae reliquiarum|publisher=Leksikografski zavod Miroslav Krleža|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2013|accessdate=26. februar 2025}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;latinsko reklo „reliquiae reliquiarum“  pomeni „ostanki ostankov“ – kar bi pomenilo „zelo majhen del(ež)“. Ta izraz se je uporabljal za časa osmanske zasedbe tako za „Troeno kraljevino Hrvaško, Slavonijo in Dalmacijo“ kot tudi za „Ogrsko kraljestvo“ – obema je od prejšnjega ozemlja ostala le malenkost, ostanki.&lt;/ref&gt;, tj. 13% na 562 km², kjer je bilo 33 župnij in 190.400 vernikov, z novim središčem v [[Segedin]]u.
#Največji del s sedežem v Temišvarju pa je prigrabila [[Kraljevina Romunija|Romunija]]; najprej je [[Sveti sedež]] za to področje 17. februarja 1923 postavil [[apostolska uprava|apostolsko upravo]], ki jo je 5. junija 1930 razglasil za [[Škofija Temišvar|Temišvarsko škofijo]] kot sufragansko [[Bukarešta|Bukareški]] nadškofiji in metropoliji.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://catholic-hierarchy.org/diocese/dtimi.html|title= Timişoara (Diocese)|publisher=Catholic Hierarchy|author=David M. Cheney|place=|date=22. avgust 2024 |accessdate=17. januar 2025}}&lt;/ref&gt; Hud padec glede števila vernikov opazimo s primerjavo podatkov 1920 in 2007 skoraj na enakem prostoru romunskega dela nekdanje ''Čanadske škofije''. 6. junija 1920 je s podpisom [[Trianonska mirovna pogodba|Trianonske mirovne pogodbe]] Romunija pridobila kar 61% tega področja na 24.963 km², kjer je bilo 154 župnij in 503.212 vernikov. Na tem skoraj enakem temišvarskem področju pa je bilo na 24.755 km² leta 2007 le še 160.000 katoličanov v 73 župnijah.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://lexikon.katolikus.hu/T/temesv%C3%A1ri%20p%C3%BCsp%C3%B6ks%C3%A9g.html |title=Temesvári püspökség|publisher=Magyar Katolikus Lexikon|author=|place=Budimpešta|language=hu|date= |accessdate=13. januar 2025}}&lt;/ref&gt;

;Urejevanje nove škofije in novega središča
1923 – po dveh stoletjih torej – je [[Segedin]] ponovno postal škofijski sedež. [[Škof]] [[Julij Glattfelder|Glattfelder]]  se je lotil preureditve 33 preostalih mu župnij, saj je večji del Čanadske škofije pripadel Romuniji. Glattfelderja oblasti nikakor niso pustile na cedilu ali ga celo ovirale pri delovanju kot njegovega [[Škofija Zrenjanin|bečkereškega]] kolega [[Ivan Rafael Rodić|Rodiča]] v na novonastalem kraljestvu [[Kraljevina SHS|SHS]], ampak so mu [[Madžarska|madžarske]] oblasti nudile vso podporo in oporo, da je lahko računal na obilno mestno in državno pomoč. Ob vsestranski podpori vodstva in vernikov si je zastavil obsežne gradbene načrte in tako je polagoma Segedin postal novo cerkveno središče, ki je igralo pomembno vlogo v katoliškem medvojnem cerkvenem življenju. 1930 so dokončali veličastno [[Segedinska stolnica|Segedinsko stolnico]]; ob sodelovanju izobraženega politika [[Kuno Klebelsberg|Klebelsberga]] in podpori župana [[Szilveszter Somogyi|Somogyija]] pa je nastal kot zaokrožena celota [[Stolni trg, Segedin|Stolni trg]], ena najlepših umetniških stvaritev v [[Srednja Evropa|Srednji Evropi]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.szeged-csanad.egyhazmegye.hu/tort.htm|title=A Szeged-Csanádi egyházmegye története|publisher=Szeged-Csanádi egyházmegye|author=István Zombori|place=Szeged|language=hu|date=|accessdate=6. januar 2025|archive-date=2013-08-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20130801050746/http://www.szeged-csanad.egyhazmegye.hu/tort.htm|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

;Je čanadski škof »požrl« obljubo?
&quot;Novega&quot; segedinskega in &quot;starega&quot; čanadskega škofa Glattfelderja (ohranil je naslov škofa Čanadske škofije do smrti) - so madžarske civilne oblasti vsekakor bolj podpirale kot pa [[Kraljevina Jugoslavija|jugoslovanske]] oblasti njegovega [[Škofija Zrenjanin|bečkereškega]] kolega [[Ivan Rafael Rodić|Rodiča]], ki je v na novonastalem kraljestvu SHS trčil ob ovire že kot [[apostolska uprava|apostolski upravitelj]] v Velikem Bečkereku, še na hujše pa kot nadškof v novoosnovani [[Nadškofija Beograd|Belograjski nadškofiji]]. Ne samo, da se je zaradi slepomišenja glede gradbenega dovoljenja moral kmalu s težkim srcem posloviti od načrtov za graditev nove beograjske [[stolnica|stolnice]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/vesti/beograd/3067095-kako-je-trebalo-da-izgleda-beogradska-katolicka-katedrala-setala-se-od-kalenica-guvna-preko-stajge-do-dorcola-ali-nije-joj-bilo-sudjeno|title= Kako je trebalo da izgleda beogradska katolička katedrala: Šetala se od Kalenića guvna preko Štajge do Dorćola, ali nije joj bilo suđeno|publisher=Telegraf.rs|author=P.L.|date=1. Junij 2019|accessdate=5. avgust 2024}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Izvor: Vladana Putnik, „Katedrala beogradske nadbiskupije: Od inicijative do nerealizovanog projekta“&lt;/ref&gt; - ampak je zaradi izostanka državne pomoči pri gradnji primerne stavbe za vzgojo duhovniških poklicev - ki jo je na lastne stroške gradila v [[Zagreb]]u [[Banat|banatska]] [[apostolska uprava]], zašel v tolikšne dolgove, da se je na koncu moral odpovedati nadškofiji.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hrcak.srce.hr/file/320408|title= Trsatski franjevac Ivan Rafael Rodić - prvi beogradski nadbiskup |publisher=Hrčak.srce.hr|author=Franjo Emanuel Hoško|place=Reka|date= |accessdate=3. avgust 2024}}&lt;/ref&gt;

Rodič je računal na konkretno pomoč od raznih ustanov Katoliške Cerkve – zlasti od čanadskega škofa [[Julij Glattfelder|Glattfelderja]], ki mu je zagotovil, da bo zadevo podprl, toda da je trenutno tudi sam v težavah, iz katerih se menda ne more izkopati, kar je pa ostalo le pri obljubah. 

Po eni razlagi nadškof Rodić ni vedel, da se gradnje Krizina loteva brez denarnega pokritja; to je ugotovil šele potem, ko je bil študentski dom že pod streho in je bilo treba izplačati dolgove. Še junija 1928 je namreč računal na pomoč škofa Glattfelderja, ki pa je na svojo obljubo sredi svojih lastnih velikih načrtov kratkomalo „pozabil“. Iz virov pravzaprav ni popolnoma jasno, ali je bila škofu Rodiču obljuba dana izrečno ali pogojno, ali pa so bile to le sladke želje. Nadalje je bil Rodič prepričan, da se bo zavod lahko s šolnino in drugimi dospelimi sredstvi sam vzdrževal - kar pa bi bilo morebiti možno, če bi bil poln - pa je bil zaseden komaj četrtinsko; pozneje pa zaradi neustreznega vodenja še manj, saj so ga zapustili vsi starejši gojenci.&lt;ref&gt;NAB, Pismo R. Rodića Franje Engelu: Beograd, 23. junija 1928&lt;/ref&gt; Njegov sobrat Srećko Majstorović v svojem življenjepisu omenja, da je Rodić sicer še pravočasno zvedel za brezupne razmere glede Krizina; celo v tako nezavidljivih okoliščinah so si nekateri vodilni uslužbenci dodeljevali višje plače od predvidenih; zato je naročil ravnatelju Engelu, naj gradnjo &quot;stornira&quot; - vendar ga le-ta ni ubogal in je gradnjo kljub temu nadaljeval; zatekel se je k iskanju posojil: tako sposojanje kot vračanje je zavrla [[velika gospodarska kriza]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Srećko Majstorović|title=Ivan Rafael Rodić, prvi beogradski nadbiskup|publisher=Srećko Majstorović|ISBN= |place=Slavonski Brod|year=1971|page=61}}&lt;/ref&gt;

Svetemu sedežu je zadevo sam Rodič razložil takole:
{|
|-
! Relate ad rem pecuniariam res ita se habebat&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=S. Majstorović|title=Ivan Rafael Rodić|publisher=S. Majstorović|ISBN= |place=Slavonski Brod|year=1971|page=59}}&lt;/ref&gt;
! V zvezi z denarno zadevo je bila zadeva naslednja.&lt;ref&gt;Iz Zagreba je 12. oktobra 1941 nadškof Rodič pisal o tem [[Sveti sedež|Svetemu sedežu]]&lt;/ref&gt;
|-
| &lt;blockquote&gt;&quot;Administraturae ex propriis fontibus fundus constructionni destinatus emendus erat, altera vero pars pecuniae necessariae, ut meus consultor dominus Franciscus Engel affirmabat, ab ispo episcopo csanadensi, qui de facto hujus partis Banatus hodie quoque episcopus est, susternenda. Ast proh dolor, haec affirmatio tardius ut dolus manifestata est.&quot;
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;&quot;Gradbeni sklad je uprava kupila iz lastnih virov; drugi del potrebnega denarja pa naj bi, kot je trdil moj svetovalec g. Franjo Engel, primaknil čanadski škof, ki je &quot;de facto&quot; tudi danes škof tega dela Banata. Žal se je ta trditev pozneje izkazala za goljufivo.&quot;
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Po drugi svetovni vojni ====
===== Versko delovanje ovirano od 1945 dalje =====
;Versko omejevanje in preganjanje 
Po [[Druga svetovna vojna|Drugi svetovni vojni]] je po deželah [[Vzhodna Evropa|Vzhodne Evrope]] [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkev]] izgubila vpliv in večino svojega premoženja; nič drugače ni bilo s položajem na [[Madžarska|Madžarskem]] in v [[Škofija Segedin-Čanad|Čanadski škofiji]]. Za Cerkev in vernike nasploh je začenši z osvobodilnim letom 1945 pa vse do &quot;padca komunizma&quot; 1989 to pomenilo obdobje, ko je bilo njihovo delovanje omejevano na različne načine.

Ko se je ob podpori [[Rdeča armada|Rdeče armade]] dokopal oblasti, je [[komunizem]] [[Sovjetska zveza|sovjetskega]] tipa neusmiljeno pometel s kakršnokoli politično ali versko &quot;reakcijo&quot; oziroma z ljudmi, ki so mislili drugače. Novi red je načrtno in z vsemi sredstvi oviral [[krščanstvo]], čigar učenje je bilo v nasprotju z njegovim ''»znanstvenim« [[marksizem|marksistično]]-[[leninizem|leninističnim]] -  [[ateizem|ateističnim]]'' svetovnim nazorom, ki je vero razglašal za &quot;nazadnjaško&quot; kot &quot;[[opij ljudstva|opij za ljudstvo]]&quot;.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://kronika.hu/cikk/a-kommunizmus-javithatatlan-eszme-aminek-az-egyik-legfobb-eszkoze-a-sortuz/|title= Egy javíthatatlan eszme, aminek az egyik legfőbb eszköze a sortűz volt |publisher= Magyar Krónika |author=Mátyás Bíró|place=Budimpešta|language=hu|date=25. februar 2025 |accessdate=28. februar 2025}}&lt;/ref&gt;

;Primerjava razmer na Madžarskem in v Jugoslaviji
Če pa to obdobje primerjamo z istim v [[SFR Jugoslavija|Jugoslaviji]], lahko mirno rečemo, da je obstajala med njima velika razlika, zlasti po [[Aleksandar Ranković|Rankovićem]] padcu in sicer v prid Jugoslavije. Če izvzamemo nekaj cerkvenih šol, ki so na Madžarskem svobodno delovale tudi pod komunizmom, medtem ko so bile v Jugoslaviji zatrte prav vse (razen za pripravo na duhovništvo), so bili glede drugih možnosti tako na Madžarskem kot v Segedinski škofiji za marikaj prikrajšani. Cerkveno delovanje je bilo stisnjeno med cerkvene zidove in je bilo skoraj nemogoče kakršnokoli versko ali karitativno delovanje. Semenišče v [[Segedin]]u je nudilo cerkveno izobraževanje tudi za škofijo Vác in nadškofijo Kaločo. Oblasti so preprečevale gradnjo novih cerkva; čeprav je bil verouk porinjen v zakristijo in redno oviran, pa vendarle ni bil nikoli popolnoma izrinjen iz šol kot v Jugoslaviji, kjer ga je Tito dosledno črtal izmed šolskih predmetov že petdesetih let. &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://polgariszemle.hu/archivum/86-2014-marcius-10-evfolyam-1-2-szam/veluenk-elo-mult/586-a-vallasszabadsag-korlatozasa-es-az-egyhazak-ueldoezese-magyarorszagon-a-szovjet-tipusu-diktatura-idejen|title=A vallásszabadság korlátozása és az egyházak üldözése Magyarországon a szovjet típusú diktatúra idején|publisher=Polgári szemle|author=Attila Horváth|place=Budimpešta|language=hu|date=1. marec 2014|accessdate=27. februar 2025|archive-date=2025-02-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20250228003128/https://polgariszemle.hu/archivum/86-2014-marcius-10-evfolyam-1-2-szam/veluenk-elo-mult/586-a-vallasszabadsag-korlatozasa-es-az-egyhazak-ueldoezese-magyarorszagon-a-szovjet-tipusu-diktatura-idejen|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

V [[SFR Jugoslavija|Jugoslaviji]] je bilo delovanje redovnikov - podobno kot drugih cerkvenih ustanov - bolj ali manj ovirano od strani oblasti; vendar za časa komunizma ni bila prepovedana nobena redovna družba ali cerkveni red, niti moška niti ženska. Res je sicer, da je v [[Slovenija|Sloveniji]] [[Vida Tomšič|Tomšičeva]] izgnala vse redovnice iz šol in bolnišnic 1948 - vendar so [[šolske sestre]], [[usmiljenke]], [[notredamke]] in [[Marijine sestre]] našle zatočišče v drugih republikah, zlasti v [[Srbija|Srbiji]] in [[Črna gora|Črni gori]].&lt;ref&gt;Marijina sestra Digna, ki je bila prednica na Stari Karaburmi v Beogradu, je poleg tega vedela še za eno podrobnost. Ko pa je bila bolna mati Vide Tomšičeve, je prosila Marijine sestre za pomoč; in one so ji rade ustregle - kljub temu, da jim je toliko hudega storila - ter z vso ljubeznijo skrbele za njeno mater vse do smrti.&lt;/ref&gt; 

Glede redovnih družb je glede tega obstajala ostrejša - &quot;sovjetska smer&quot; -, in tako so bile na Madžarskem že petdesetih let nekatere družbe, ki so se posebej ukvarjale z vzgojo mladine ([[salezijanci]]) ali versko-znanstvenim izpopolnjevanjem [[inteligenca (socialni sloj)|izobraženstva]] ([[jezuiti]]) razpuščene in niso smele več sprejemati novih članov. Preostale redovnike pa so najprej razporejale oblasti kot delovno silo v razna taborišča in zadruge, pozneje pa so jih škofje lahko nameščali na manjše župnije. Tako je bil na primer [[salezijanci|salezijanec]] Lajos Fülés imenovan za župnijskega upravitelja v mali vasici [[Újhartyán]] - 33 km južno od [[Budimpešta|Budimpešte]] -, medtem ko se je János Baji povzpel v [[Kondoros]]u celo do [[Dekan (religija)|dekanstva]]. Redovniki so morali živeti ločeno in so se smeli zbirati le enkrat letno na duhovne vaje v &quot;Osrednjem semenišču&quot; v Budimpešti.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://kozpontiszeminarium.org/|title=Központi Szeminárium (= Osrednje semenišče) |publisher=Központi Szeminárium|author=|place=Budimpešta|language=hu|date= |accessdate=28. februar 2025}}&lt;/ref&gt;Tudi redovni predstojnik - v tem primeru inšpektor - je moral stanovati ločeno - v salezijanskem primeru v svojem stanovanju v [[Kecskemét]]u.

Veliko na boljšem je bila Cerkev v Jugoslaviji tudi glede tiska, ki je vzcvetel zlasti šestdesetih let po vseh jugoslovanskih republikah. Na Madžarskem ni bilo mogoče tiskati niti Svetega pisma s slikami, ki pa so ga izvažali na veliko iz Jugoslavije, kjer je madžarska manjšina v [[Vojvodina|Vojvodini]] imela glede verskega tiska proste roke; v tem so se izkazali zlasti [[frančiškani]], kjer je založba [[Agape]] tiskala zadosti izvodov ne le za domače potrebe. V izvažanju večjih količin [[sveto pismo|svetega pisma]] pa je bil nenadkriljiv iznajdljivi [[Mužlja|mužljanski]] župnik [[salezijanci|salezijanec]] [[Štefan Zorko|Zorko]]. Po &quot;padcu komunizma&quot; so odprli [[frančiškani]] svojo tiskarsko podružnico tudi v [[Segedin|Segedinu]], kar je močno olajšalo delovanje in razpošiljanje.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.facebook.com/agape.konyvkiado/|title=Agapé könyvkiadó |publisher=facebook|author=|place=Novi Sad|language=hu|date= |accessdate=27. februar 2025}}&lt;/ref&gt;

===== Neovirano versko delovanje =====
Po demokratičnih spremembah 1989 lahko rečemo, da je Cerkev na Madžarskem mogla zadihati s polnimi pljuči in njeno delovanje ni bilo več ovirano.
;1989 pomeni prelomnico
Na Madžarskem je leto 1989 pomenilo prelomnico. S &quot;padcem komunizma sovjetske vrste&quot; so nastale &quot;demokratične spremembe&quot;, ki so prinesle nove ljudi in nove priložnosti ter odprle nove možnosti kakor za Madžarsko v celoti, tako tudi za Čanadsko-segedinsko škofijo posebej. [[Segedin]] je znova postal pomembno cerkveno središče, kamor so se drug za drugim vračali stari meniški redovi. Prvi so se vrnili [[frančiškani]] in [[Družba Jezusova]], sledili so [[pijaristi]] in [[Marijine sestre]], nazadnje pa so se vrnili tudi [[minoriti]]. Na ta način so lahko znova začele delovati številne cerkvene ustanove: vrtec, osnovna šola in srednja šola (&quot;Karolina Szatmári&quot;), ki jih vodijo sestre [[notredamke|notredamke]], kakor tudi izobraževalne dejavnosti, ki so jih v mestu izvajali pijaristi že od leta 1721, kar je označilo odprtje gimnazije (&quot;András Dugonics&quot;). V Segedinu so začele delovati tudi pripravljalne ustanove za frančiškane, jezuite in minorite.

== Seznam segedinsko-čanadskih škofov ==
[[File:Cathedral of Szeged.jpg|thumb|upright=1.22|&lt;center&gt;[[Segedinska stolnica|Zaobljubna stolnica &quot;Naše ljube Gospe Ogrske&quot;]] v [[Segedin|Segedinu]].]]&lt;/center&gt;
[[File:Békéscsaba kat templom.JPG|thumb|upright=1.22|&lt;center&gt;[[Sostolnica sv. Antona Padovanskega, Békéscsaba|Sostolnica svetega Antona Padovanskega]] v [[Békéscsaba|Békéscsabi]].]]&lt;/center&gt;
 

=== Čanadski škofje ===
* 1030–1046 Sveti [[Gerard Čanadski|Gerard]]
* 1046–1053 Maver Čanadski
* 1053–1083 ''dva neznana škofa''
* 1083–1113 Lovrenc
* 1138 Bestertius
* 1142 Pavel
* 1156–1169 Štefan (izvoljen)
* 1188–1192 Saul Győr
* 1192–1193 Krispin
* 1198–1201 Janez I., ostrogonski nadškof
* 1202–1228 Desiderius
* 1229–1254 Bulcsú Lád
* 1259–1275 Briccius
* 1275–1293 Gregor I.
* 1298–1307 Anthon I.
* 1307–1332 Benedikt
* 1332–1343 Jakab Piancenzai
* 1343–1344 István II. Harcsáki (Büki)
* 1344 Galhard de Carceribus
* 1345–1350 Gergely II. Kapronczai
* 1350–1358 Tamás I. Telegdi
* 1359–1360 Gergely III. Lendvai (Gregor III. Lendavski - Fugyi)
* 1360–1373 Domonkos Bebek
* 1373–1375 Miklós I.
* 1377–1379 Pál II. Péterfia
* 1379–1380 Tamás II.
* 1380–1386 János II. Czudar
* 1386–1395 János III.
* 1395–1397 Lukács I. Órévi
* 1397–1402 Gergely IV. Szeri Pósafi
* 1403–1423 Dózsa Marczalli
* 1423–1443 László I. Marczalli
** 1434–1438 Albert I. Kerolti
* 1438–1457 Péter I. Remetei Himfi
* 1457–1466 Albert II. Hangácsi
* 1466–1493 János IV. Szokoli
* 1493–1500 Lukács II. Szegedi Baratin
* 1500–1514 Miklós II. Körösszegi Csáki
* 1514–1526 Ferenc I. Csaholi
* 1526–1529 János V. Musinai Gerván
* 1529–1537 János VI. Bonzagnó
* 1537–1552 [[János Barlabássy|János VII. Barlabássy]]
* 1553–1554 Ferenc II. Medgyesi Székely
* 1556–1558 György I. Bódy
* 1559–1561 Péter II. Kapronczay Paulinus
* 1561–1562 János VIII. Kolozsváry
* 1562–1563 Andreas Dudith (Andraž Dudič, András Dudich)
* 1563–1572 Gergely V. Bornemissza
* 1572–1582 Boldizsár Persei Melegh
* 1582–1587 István III. Mathisy
* 1587–1597 Pál III. Szegedy
* 1598–1608 Faustus Verancsics (Fausto Veranzio, Favst Verančič)
* 1608–1623 Matthias I. Herovich (Matjaž Herovič)
* 1623–1625 Emmerich I. Lósy
* 1625–1637 György II. Dubovszky
* 1637–1643 János IX. Szederkényi Püsky
* 1643 György III. Pohronczi Szelepcsényi
* 1643–1644 György IV. Széchenyi
* 1644–1648 Zsigmond I. Szenttamási Zsongor
* 1648–1650 Matthias II. Alsőlelóczi Tarnóczy
* 1651–1652 István IV. Rohonczy
* 1653–1657 Tamás III .Erdődy Pálffy
* 1658–1672 Giacinto Macripodari (Jácint Macripodari, Hiacint Macripodari)
* 1672–1678 Ferdinand Erdődy Pálffy
* 1678–1681 János X. Kéry
* 1681–1685 Miklós III. Galánthai Balogh
* 1685–1686 György V. Fenessy ali Fényessy
* 1686–1689 Mihály I. Lipótfalvy Dvornikovics
* 1689–1699 István V. Telekessy
* 1699 Ferenc III. Jany
* 1699–1707 István VI. Dolny
* 1708- Zsigmond II. Ordody
* 1710 Ferenc IV. Lapsánszky
* 1710–1730 [[László Nádasdy]] (László II. Nádasdy)
* 1730–1739 [[Adalbert Falkenstein]] (Adalbert von Falkenstein)
* 1739–1750 [[Nikolaj Stanislavič]] 
* 1750–1777 [[Franz Engl]] (Franz Anton Engl Graf von Wagrain)
* 1777–1798 [[Emmerich Christovich]]
* 1800–1828 [[Ladislav Kőszeghy]] (Ladislaus Kőszeghy von Remete)
* 1829–1832 [[Anton Török]]
* 1834–1850 [[Josef Lonovics]] (József Lonovics  von Krivina)
** 1848–1849 [[Mihály Horváth]] (izvoljen)
* 1851–1860 [[Sándor Csajághy]]
* 1860–1889 [[Sándor Bonnaz]] (Sándor II. Bonnaz)
* 1890–1907 [[Sándor Dessewffy]] (Alexander III. Dessewffy Cserneki és Tarkeői, Aleksander Dessewffy) 
* 1908–1911 [[János Csernoch]] (János XI. Csernoch, Ján Černoč )
* 1911–1943 [[Julij Glattfelder]] (Gyula Móri Glattfelder, Julius Glattfelder)

=== Segedinski oziroma Segedinsko-čanadski škofje ===
* 1943–1944 Sándor Raskó ([[apostolska uprava|apostolski upravitelj]])
* 1944–1964 Endre Hamvas ([[apostolska uprava|apostolski upravitelj]])
* 1964–1969 József Ijjas ([[apostolska uprava|apostolski upravitelj]])
* 1969–1987 [[József Udvardy]]
* 1987–2006 [[Endre Gyulay]]
* 2006 [[László Kiss-Rigó]]

=== Sedanji škof in podatki ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|--
! Slika
! Ime, služba
! Rojstvo
! Imenovanje
|- bgcolor=#E6E6FA
| [[File:KissRigoLaszloFotoThalerTamas.JPG|100px]] 
| '''[[László Kiss-Rigó]]''' segedinsko-čanadski škof
| [[Budimpešta]], rojen 6. april 1955
| imenovan za ostrogonsko-budimpeštanskega pomožnega škofa: 24. januar 2004&lt;br&gt;Segedinski redni škof: 20. junij 2006 
|}

=== Podatki ===
;Segedinsko-čanadska škofija
'''Segedinsko-čanadska škofija''' ({{lang-la|Dioecesis Segediensis-Csanadiensis}}; {{lang-hu|Szeged-Csanádi egyházmegye}}) je v sklopu [[Madžarska škofovska konferenca|Madžarske škofovske konference]] sufraganska [[škofija]] metropolije in [[Nadškofija Kaloča-Kecskemét|Nadškofije Kaloča-Kecskemét]]. 

Leta 2022 je imela 357.530 krščenih katoličanov na 812.800 prebivalcev, kar znaša 44% in se je torej delež katoličanov v odnosu na protestante malenkostno povečal. Kar se tiče števila vernikov, odstotkov katoličanov ipd., lahko opazimo nepričakovane skoke in odstopanja. To se je dogajalo največ zato, ker so se v tem času nekajkrat precej spreminjale škofijske meje, in seveda posledično tudi vsi podatki v zvezi s škofijo. Njen sedanji [[škof]] je [[László Kiss-Rigó]], ki ima tudi svoj [[nogometni klub|klub]] in vse druge &quot;pritikline&quot;; tako izredno uspešno vodi [[gospodarstvo]]; to pripisujejo tudi njegovemu prijateljstvu s sedanjim predsednikom [[Viktor Orbán|Orbánom]], ki na splošno vodi naklonjeno politiko do [[Rimskokatoliška cerkev|Katoliške Cerkve]], pa tudi do vseh verskih skupnosti v državi. &lt;ref&gt;{{cite web|url= https://hang.hu/belfold/szinte-mindenben-egyetertek-orban-viktorral-a-teljes-letiltott-interju-103810|title=„Szinte mindenben egyetértek Orbán Viktorral” – a teljes letiltott interjú|publisher=Magyar Hang|author=Péter Bodacz|place=Budimpešta|language=hu|date=15. november 2018|accessdate=25. marec 2025}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://adatbazis.k-monitor.hu/adatbazis/cimkek/kiss-rigo-laszlo/orban-viktor|title=Adatbázis: Kiss-Rigó László, Orbán Viktor|publisher=K-Monitor|author=K-Monitor|place=Budimpešta|language=hu|date=2025|accessdate=25. marec 2025}}{{Slepa povezava|date=januar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

;Madžarska država
{|
|-
! Népszámlálás Magyarországon 2022 vallás szerint&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bing.com/search?q=n%C3%A9psz%C3%A1ml%C3%A1l%C3%A1s+2022+eredm%C3%A9nyek+vall%C3%A1s&amp;form=ANNTH1&amp;refig=11d8196a64e84571cda39d8f61665a9f&amp;pc=HCTS&amp;pq=n%C3%A9psz&amp;pqlth=5&amp;assgl=35&amp;sgcn=n%C3%A9psz%C3%A1ml%C3%A1l%C3%A1s+2022+eredm%C3%A9nyek+vall%C3%A1s&amp;qs=HS&amp;smvpcn=0&amp;swbcn=10&amp;sctcn=0&amp;sc=10-5&amp;sp=2&amp;ghc=0&amp;cvid=11d8196a64e84571cda39d8f61665a9f&amp;clckatsg=1&amp;hsmssg=0|title=népszámlálás 2022 eredmények vallás - Pretraži|publisher=Google|author=|place=Budimpešta|language=hu|date=2022|accessdate=3. marec 2025}}&lt;/ref&gt;
! Popis prebivalstva na Madžarskem 2022 glede na veroizpoved&lt;ref&gt;Microsoft Bing je glede tega pokazal 23.900 rezultatov, strnil pa jih je v tukaj navedeno besedilo&lt;/ref&gt;
|-
| &lt;blockquote&gt; Magyarországon a népesség 60%-a válaszolt a vallásra, felekezetre vonatkozó kérdésre a 2022. évi népszámlálás alkalmával, a válaszadók 73%-a, 4,2 millió személy valamelyik vallási közösséghez, felekezethez tartozónak vallotta magát. A vallást megjelölők 69%-a katolikus, 23%-a református.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Na Madžarskem je ob popisu leta 2022 na vprašanje o veri ali veroizpovedi odgovorilo 60 % prebivalcev, 73 % vprašanih, 4,2 milijona ljudi, pa se je opredelilo za pripadnost kaki verski skupnosti ali veroizpovedi. Od tistih, ki so navedli svojo vero, jih je bilo 69 % katoličanov, 23 % pa protestantov.
&lt;/blockquote&gt;
|}

;Cerkveni statistični podatki
Državni podatki glede veroizpovedi iz 2022 so zaradi ne dovolj jasno postavljenih vprašanj, kakor tudi zaradi le delnega števila odgovorov na vprašanje glede veroizpovedi, dokaj nezanesljivi. Človek dobi vtis, da se ljudje zaradi strahu - ki je posledica polstoletnih diktatur - še vedno ne upajo neobremenjeno in svobodno izražati glede svoje veroizpovedi. Na splošno pa se - če upoštevamo seveda le tiste, ki so se hoteli opredeliti - izid glede na [[kristjani|kristjane]] v državi nagiba v prid [[katoličani|katoličanov]], katerih delež je 69%, medtem ko je delež [[protestanti|protestantov]] 23% in bo blizu stvarnemu stanju. 

Pri cerkvenih podatkih takoj opazimo velikanski skok med 1950 in 1969; to je zaradi tega, ker se je povečalo področje škofije, ki je pod &quot;svoje okrilje&quot; dobila poleg katoličanov tudi veliko število [[protestani|protestantov]]; zategadelj so nadaljnji podatki bolj uravnovešeni. Se razume, da so glede števila vernikov, duhovnikov, redovnikov in redovnic ipd. od približnih državnih veliko bolj natančni, zanesljivi in bolj skrbno urejeni cerkveni podatki, ki sledijo tukaj spodaj:

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;
! rowspan=2 | Leto
! colspan=3 | Prebivalstvo
! colspan=4 | Duhovniki
! rowspan=2 | Diakoni
! colspan=2 | Redovniki
! rowspan=2 | Župnije
|-
! Krščeni
! Skupno
! %
! Število
! Škofijski
! Redovni
! Vernikov na&lt;br&gt;duhovnika
! Moški
! Ženske
|-
| 1950 || 265.000 || 350.000 || 75,7 || 188 || 134 || 54 || 1.409 ||  || 86 || 375 || 59
|-
| 1969 || 371.750 || 1.370.300 || 27,1 || 208 || 208 ||  || 1.787 ||  ||  || 53 || 113
|-
| 1980 || 376.000 || 1.576.000 || 23,9 || 153 || 153 ||  || 2.457 ||  ||  || 16 || 113
|-
| 1990 || 381.088 || 1.050.424 || 36,3 || 128 || 128 ||  || 2.977 ||  ||  ||  || 111
|-
| 1999 || 440.000 || 936.000 || 47,0 || 122 || 103 || 19 || 3.606 || 2 || 101 || 13 || 112
|-
| 2000 || 440.000 || 936.000 || 47,0 || 120 || 101 || 19 || 3.666 || 3 || 69 || 13 || 112
|-
| 2001 || 440.000 || 936.000 || 47,0 || 120 || 101 || 19 || 3.666 || 4 || 70 || 16 || 112
|-
| 2002 || 440.000 || 936.000 || 47,0 || 120 || 101 || 19 || 3.666 || 3 || 64 || 20 || 112
|-
| 2003 || 440.000 || 936.000 || 47,0 || 123 || 104 || 19 || 3.577 || 4 || 77 || 30 || 130
|-
| 2004 || 440.000 || 936.000 || 47,0 || 117 || 98 || 19 || 3.760 || 4 || 75 || 29 || 129
|-
| 2010 || 360.563 || 881.159 || 40,9 || 116 || 103 || 13 || 3.108 || 3 || 60 || 30 || 112
|-
| 2014 || 363.500 || 889.000 || 40,9 || 107 || 93 || 14 || 3.397 || 4 || 61 || 35 || 112
|-
| 2017 || 361.100 || 819.700 || 44,1 || 114 || 99 || 15 || 3.167 || 4 || 60 || 29 || 112
|-
| 2020 || 361.500 || 821.250 || 44,0 || 107 || 86 || 21 || 3.378 || 3 || 68 || 25 || 111
|-
| 2022 || 357.530 || 812.800 || 44,0 || 95 || 81 || 14 || 3.763 ||  || 61 || 23 || 111
|}

== Slikovna zbirka ==
&lt;center&gt;
&lt;gallery&gt;
 
&lt;/gallery&gt;
&lt;/center&gt;

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Glej tudi ==
*[[Seznam papežev]]
*[[Škofija Zrenjanin|Zrenjaninska škofija]]
*[[Škofija Temišvar|Temišvarska škofija]]
*[[Škofija Subotica|Subotiška škofija]]
*[[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]]

== Nadaljnje branje ==
;{{ikona de}}
* {{Cite book
|last              = Adam Schicht
|first             = Koloman Juhász
|chapter           = 147 strani
|editor-last       = Temeschburg
|editor-first      = Das Bistum
|title             = Das Bistum Timișoara-Temesvar: Vergangenheit und Gegenwart
|publisher         = Typografia Sonntagsblatt, Timișoara
|url               =  https://books.google.si/books/about/Das_Bistum_Timi%C5%9Foara_Temesvar.html?id=n_cV2wNIOdMC&amp;redir_esc=y
|year              = 1934
|ref               = 
}}
* {{Cite book
|last              = Reusch-Meirer
|first             = Erika
|chapter           = 164 strani
|editor-last       = 
|editor-first      = 
|title             = SIGMUNDFELD Geschichte, Erinnerungen, Bilder (Die Besiedlung des Banats im 18. und 19. Jahrhundert - Chronik der Gemeinde Sigmundfeld und andere Aufsätze)
|publisher         = Selbstveröffentlichung
|url               =  https://www.abebooks.com/SIGMUNDFELD-Geschichte-Erinnerungen-Bilder-Besiedlung-Banats/30524620655/bd?msockid=3c4295dc172967de21cf84b8168066e0
|year              = 1988
|ref               = 
}}
* {{Cite book
|last              = Wettel
|first             = Helmut
|chapter           = 
|editor-last       = Prevedel
|editor-first      = Ionel Craciun
|title             = Chevereşu Mare. Der Buziaser Bezirk. Landschaften mit historischen Streislichtern
|publisher         = Südungarische Buchdruckerei
|url               =  https://www.geocities.ws/cheveresu_mare/tradWettel.htm
|year              = 1919
|ref               = 
}}
;{{ikona sl}}
* Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}}
;{{ikona hu}}
*''A Szeged-Csanádi Egyházmegye névtára''; Szeged-Csanádi Egyházmegye, Szeged, 1996-
*István Zombori: ''A Szeged-csanádi Püspökség. Egyházmegyei Múzeum és Kincstár''; Szeged-csanádi Püspökség, Szeged, 2005
*''A Csanádi Püspökség története, 1699–1730''; Lotz Antal alapján összeáll., kieg. Ábrahám István; Szeged-Csanádi Székeskáptalan, Szeged, 2005
*''&quot;A jelen kor vészes napjaiban&quot;. Dokumentumok a Csanádi Püspökség 1848/49-es történetéhez''; sajtó alá rend., bev., jegyz. Miklós Péter, közrem. Csicsely Ildikó; Szeged-csanádi Püspöki Levéltár, Szeged, 2006
*József Pál: ''Csanád egyházmegye püspökei a zsidóságért''; Szeged-Csanádi Egyházmegyei Levéltár, Szeged, 2014
*''Zsinatok a Csanádi egyházmegyében a 19-20. században''; összeáll., tan., jegyz. Zakar Péter; MTA BTK Történettudományi Intézet, Bp., 2016 (''Magyar történelmi emlékek. Okmánytárak. Egyháztörténeti források'')
*Péter Zakar: ''A Csanádi Egyházmegye az 1848/49-es forradalom és szabadságharc időszakában''; Gondolat, Bp., 2021
*László Huzsvár, székespüspök: ''A Nagybecskereki püspökség Évkönyve.'' – ''Godišnjak Zrenjaninske biskupije.'' Püspöki Hatóság. Nagybecskerek, 8. oktober 2000.
*Csaba Csipak, Szöszill Kovács: ''A Nagybecskereki egyházmegye névtára és évkönyve 2011.'' - ''Shematismus statusque Dioecesis Zrenianinensis anno Domini MMXI.'' A Nagybecskereki Egyházmegyei Hivatal. Nagybecskerek (Veliki Bečkerek – Zrenjanin), 16. december 2011.
;{{ikona la}}
*''Schematismus cleri Dioecesis Chanádensis pro anno Domini 1919'', Temesvár.
*''Schematismus cleri Dioecesis Chanádensis pro anno Domini 1922'', Temesvár.
*''Schematismus cleri Administraturae Banatus 1927. Super partem Dioecesis Chanadensis in S.H.S. existensis pro anno Domini 1927. Veliki Bečkerek 1927.
*''Schematismus cleri Administraturae Banatus in Jugoslavia''. Veliki Bečkerek, anno Domini 1935.
;{{ikona hr}}
*''Opći šematizam Katoličke Crkve u Jugoslaviji''. Prema mandatu preč. Episkopata Jugoslavije izradio Dr. Krunoslav Draganović. Akademija „Regina apostolorum“, Sarajevo 1939. 
*Uredništvo (R. Lešnik, Z. Reven…): ''Cerkev v Jugoslaviji/Opći šematizam katoličke Crkve u Jugoslaviji''. Jugoslovanska škofovska konferenca, Zagreb 1974. (Slovensko področje je obdelano v slovenščini)
*Gabrijel Štokalo OFM: ''Adresar Katoličke Crkve u SFRJ''. Kršćanska sadašnjost, Zagreb 1981.

== Zunanje povezave ==
{{commonscat|Roman Catholic Diocese Szeged-Csanad|Segedinsko-čanadska škofija}}
{{commons category}}
{{kategorija v zbirki|Škofija Segedin-Čanad}}
{{DEFAULTSORT:Szeged-Csanad, Roman Catholic Diocese}}

;{{ikona en}}
*[https://catholic-hierarchy.org/diocese/dszeg.html Szeged-Csanád (Diocese) /Catholic-Hierarchy/ David M. Cheney, 30 Jun 2024]
*[https://catholic-hierarchy.org/diocese/dkalo.html Kalocsa-Kecskemét (Archdiocese) /Catholic-Hierarchy/ David M. Cheney, 15 Sep 2024]
*[https://catholic-hierarchy.org/country/dhu.html Dioceses in Hungary /Catholic-Hierarchy/ David M. Cheney, 15 Sep 2024]
;{{ikona hu}}
*[https://lexikon.katolikus.hu/C/csan%C3%A1di%20p%C3%BCsp%C3%B6ks%C3%A9g.html Magyar katolikus lexikon-C-Csanádi püspökség]
*[https://lexikon.katolikus.hu/S/szeged-csan%C3%A1di%20p%C3%BCsp%C3%B6ks%C3%A9g.html szeged-csanádi püspökség – Magyar Katolikus Lexikon Sz-Szeged-Csanádi püspökség]
*[https://acta.bibl.u-szeged.hu/36263/1/delvideki_szemle_2014_001_005-014.pdf Az õsi Csanádi Püspökség és utódjai. Rövid áttekintés Roos, Martin  delvideki_szemle_2014_001_005-014.pdf]
;{{ikona ro}}
*[https://trivent-publishing.eu/books/philosophy/ISBN9786158034036/8.%20Gerard%201_Claudiu%20Calin.pdf Claudiu Călin ''De la Dieceza de Cenad la cea de Timișoara sau de la Gerhard de Sagredo la Augustin Pacha. Un mileniu de istorie ecleziastică (1030-1919/1930)'']

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Segedin| ]]
[[Kategorija:Rimskokatoliške škofije na Madžarskem|Segedin-Čanad]]</text>
      <sha1>1iagnsd03n7vsicoi3yqku5h7z2c0rx</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Michelle Hunziker</title>
    <ns>0</ns>
    <id>574211</id>
    <revision>
      <id>6687616</id>
      <parentid>6443534</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T08:39:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>podatki z WD</comment>
      <origin>6687616</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12939" sha1="slx4f54ejblectlgeh7qcb5n34s2pef" xml:space="preserve">{{Infobox person
| name               = Michelle Hunziker
| image              = MJK62794_Michelle_Hunziker_(Frankfurter_Buchmesse_2018).jpg
| caption            = Michelle Hunziker na [[Frankfurtski knjižni sejem|Frankfurtskem knjižnem sejmu]] leta 2018
| birth_name         = Michelle Yvonne Hunziker
| birth_date         = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place        = &lt;!-- WD --&gt;
| citizenship        = {{hlist|Švica|Italija}}
| height             = 1,74 m 
| occupation         = {{Flatlist|
*televizijska voditeljica
*igralka
*manekenka
}}
| years_active       = 1994–danes
| spouse             = {{plainlist|
* {{marriage|[[Eros Ramazzotti]]|1998|2002|end=div}}
* {{marriage|Tomaso Trussardi|2014|2022|end=div}}
}}
| children           = 3
| website            = 
}}
'''Michelle Yvonne Hunziker''' ({{IPA|de-CH|miˈʃɛl ˈhʊntsɪkər|lang}}, {{IPA|it|miʃˈʃɛl ˈ(h)untsiker|lang}}; [[Švicarji|švicarsko]]-[[Italijani|italijanska]]&lt;ref&gt;Aldo Grasso: ''Enciclopedia della televisione.'' 3. Ausgabe, Le Garzantine, Garzanti, 2008, ISBN 978-88-11-50526-6, S. 373.&lt;/ref&gt; [[televizijska voditeljica]] in bivša [[Maneken|manekenka]]; * 24. januar 1977.

Leta 2025 je v [[Basel|Baslu]] s [[Hazel Brugger]] in [[Sandra Studer|Sandro Studer]] vodila finale [[Pesem Evrovizije 2025|Pesmi Evrovizije]].&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Internetquelle |url=https://eurovision.tv/story/eurovision-2025-hosts-basel |titel=Meet your hosts for Basel 2025 |werk=Eurovision Song Contest |datum=2025-01-20 |sprache=en |abruf=2025-01-20}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/ema/zmagal-je-najvisji-glas-avstrijec-jj-je-s-skladbo-wasted-love-preprical-evropo/745968|title=Zmagal je najvišji glas: Avstrijec JJ je s skladbo Wasted Love prepričal Evropo|date=17. 5. 2025|accessdate=25. 5. 2025|website=www.rtvslo.si}}&lt;/ref&gt;

==Zgodnje življenje==
Michelle Hunziker se je rodila v [[Sorengo|Sorengu]], v italijansko govorečem delu Švice. Njena mati Ineke je Nizozemka, z daljnimi indonezijskimi koreninami,&lt;ref&gt;{{cite magazine |url=https://www.vanityfair.it/people/italia/2021/04/20/michelle-hunziker-ecco-perche-mia-figlia-aurora-ha-tratti-asiatici|title=Michelle Hunziker: «Ecco perché mia figlia Aurora ha i tratti asiatici»|trans-title=Michelle Hunziker: «Here's why my daughter Aurora has Asian traits»|magazine=Vanity Fair|language=it|date=20 April 2021|accessdate=21 April 2021}}&lt;/ref&gt; njen oče Rudolf, ki je za srčno kapjo umrl leta 2001, pa je bil nemško govoreči švicarski slikar, ki je bil zaposlen kot vodja hotela. Leta 1983 se je družina preselila v [[Ostermundigen]], predmestje [[Bern]]a, v nemško govoreči del Švice, kjer je Michelle obiskovala osnovno šolo. Kasneje se je z materjo preselila v Italijo, kjer je postala manekenka in delala že pri svojih 17 letih za številne modne znamke, kot so [[Giorgio Armani|Armani]], [[Rocco Barocco]], [[La Perla]], Colmar, Fuerte Ventura, Lovable in Swish.

== Televizijska kariera ==
Po tem, ko je spoznala [[Eros Ramazzotti|Erosa Ramazzottija]] in se kasneje z njim poročila, je zaslovela na italijanski televiziji.&lt;ref name=vecer/&gt; Leta 1996 je vodila svojo prvo oddajo, ''I cervelloni''. Leta 1998 je vodila humoristično oddajo ''Paperissima Sprint'', ki je bila na sporedu v času najvišje gledanosti. Sledile so druge uspešne oddaje tako v Italiji kot v Švici. Za oddaji ''Zelig'' in ''Scherzi a parte'' je aprila 2002 prejela italijansko televizijsko nagrado. Začela je voditi oddaje tudi v Nemčiji, dvakrat je vodila oddajo ob podelitvi nemških nagrad zlate kamere: leta 1998 s [[Thomas Gottschalk|Thomasom Gottschalkom]] in leta 2014 s [[Hape Kerkeling|Hapetom Kerkelingom]]. Leta 1999 je na švicarski televiziji TV3 vodila oddajo ''Cinderella''.

Od novembra 2002 do jeseni 2004 je na nemškem televizijskem programu [[RTL Television|RTL]] s  [[Carsten Spengemann|Carstenom Spengemannom]] vodila nemško oddajo pevskih talentov ''[[Deutschland sucht den Superstar]]''. Sledilo je vodenje italijanske oddaje ''Striscia la notizia''.&lt;ref&gt;{{Internetquelle |autor=Jochen Voß |url=https://www.dwdl.de/nachrichten/9377/hunziker_will_deutsche_lachmuskeln_erobern/ |titel=Hunziker will deutsche Lachmuskeln erobern |werk=[[DWDL.de]] |datum= |abruf=2023-04-17}}&lt;/ref&gt; Leta 2007 je s [[Pippo Baudo|Pippom Baudom]] vodila [[Festival Sanremo 2007|57. festival v Sanremu]].

Od oktobra 2009&lt;ref&gt;[http://www.nw-news.de/owl/kultur/3145313_Michelle_Hunziker_kuenftig_im_Einsatz_bei_Wetten_dass...html ''Michelle Hunziker künftig bei „Wetten, dass..?“''] auf nw-news.de, vom 18. September 2009, abgerufen am 7. Mai 2016.&lt;/ref&gt; je s Thomasom Gottschalkom vodila znano nemško oddajo ''[[Wetten, dass..?]]''. Potem ko se je decembra 2009 tekmovalec [[Samuel Koch]] med oddajo težko poškodoval, sta Hunzikerjeva in Gottschalk prenehala z ustvarjanjem oddaje. Michelle Hunziker je oddajo zadnjič vodila decembra 2011.&lt;ref&gt;{{Internetquelle | url=http://kress.de/tagesdienst/detail/beitrag/114506-ich-folge-meinem-bauchgefuehl-michelle-hunziker-verabschiedet-sich-von-wetten-dass.html | titel=Michelle Hunziker verabschiedet sich von „Wetten dass..?“ | zugriff=2014-04-06}}&lt;/ref&gt; Decembra 2013 se je še enkrat pojavila kot sovoditeljica ob Gottschalkovem nasledniku [[Markus Lanz|Markusu Lanzu]].&lt;ref&gt;{{Internetquelle |url=https://www.wunschliste.de/tvnews/m/wetten-dass-michelle-hunziker-assistiert-markus-lanz |titel=&quot;Wetten, dass..?&quot;: Michelle Hunziker assistiert Markus Lanz |werk=wunschliste.de |datum= |abruf=2022-11-21}}&lt;/ref&gt; Z Gottschalkom je novembra 2021 in novembra 2022 vodila še posebni izdaji oddaje ''Wetten, dass..?''&lt;ref&gt;{{Internetquelle |autor=Verena Maria Dittrich |url=https://www.n-tv.de/leute/So-war-das-Comeback-von-Wetten-dass--article22913566.html |titel=&quot;Wie in einem Fiebertraum&quot; So war das Comeback von &quot;Wetten, dass..?&quot; |datum=2021-11-07 |abruf=2021-11-07}}&lt;/ref&gt;

[[Slika:Michelle Hunziker Ezio Greggio a Striscia la notizia &quot;live&quot;.jpg|right|thumb|150 px|hochkant=1.4|Hunzikerjeva in [[Ezio Greggio]] med vodenjem italijanske oddaje ''Striscia la Notizia'' (2012)]]
Od januarja 2012 je skupaj z [[Gerry Scotti|Gerryjem Scottijem]] in [[Ezio Greggio|Eziom Gregiom]] ponovno vodila satirično italijansko oddajo ''Striscia la notizia''.&lt;ref&gt;{{Webarchiv|url=http://www.gq-magazin.de/unterhaltung/gq-frauen/michelle-hunziker-michelle-hunziker-im-interview |wayback=20130606085107 |text=''Michelle Hunziker im Interview'' |archiv-bot=2022-12-15 20:08:33 InternetArchiveBot }} auf gq-magazin.de. Abgerufen am 7. Mai 2016.&lt;/ref&gt; Od maja 2012 je bila z [[Dieter Bohlen|Dieterjem Bohlenom]] in [[Dana Schweiger|Dano Schweiger]] članica žirije nemške oddaje talentov ''[[Deutschland sucht den Superstar#DSDS Kids|Deutschland sucht den Superstar – Kids]]'' na nemški televiziji RTL. Istega leta je bila z Dieterjem Bohlenom in Thomasom Gottschalkom članica žirije v RTL-ovi oddaji ''[[Das Supertalent]].''

Marca 2014 je z oddajo ''Die große Überraschungsshow'' prvič nastopila v vlogi voditeljice na nemški televiziji ZDF. Julija in avgusta 2016 je kot žirantka sodelovala v oddajah ''Superkids'' in ''Superpets'' na nemški televiziji [[Sat.1]]. V začetku leta 2018 je drugič vodila glasbeni festival v Sanremu, tokrat z voditeljem [[Claudio Baglioni|Claudiom Baglionijem]] in igralcem [[Pierfrancesco Favino|Pierfrancescom Favinom]].&lt;ref&gt;{{Internetquelle |url=https://smalltalk-entertainment.de/2018/01/09/michelle-hunziker-moderiert-festival-von-sanremo/ |titel=Michelle Hunziker moderiert Festival von Sanremo |werk=Smalltalk Entertainment – Das Lifestyle &amp; Entertainment Magazin |datum=2018-01-09 |abruf=2021-03-30 |sprache=de-DE}}&lt;/ref&gt;

Leta 2025 je v Baslu skupaj komičarko in televizijsko voditeljico Hazel Brugger tet pevko in voditeljico [[Sandra Studer|Sandro Studer]] vodila finalno prireditev [[Pesem Evrovizije 2025|Pesmi Evrovizije]].&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

== Glasbena kariera ==

Decembra 2006 je izdala svoj prvi glasbeni album ''Lole'' ter nato še singel ''From Noon Till Midnight'' s tega albuma.

== Zasebno ==
[[Slika:Michelle Hunziker 2006.jpg|right|thumb|150 px|Michelle Hunziker (2006)]]
Michelle Hunziker govori tekoče pet jezikov: [[italijanščina|italijansko]], [[francoščina|francosko]], [[nemščina|nemško]] (tudi [[švicarska nemščina|švicarsko nemščino]]), [[angleščina|angleško]] in [[nizozemščina|nizozemsko]]. 

Leta 1996 je spoznala italijanskega pevca [[Eros Ramazzotti|Erosa Ramazzottija]]. 5. decembra istega leta se jima je rodila hči Aurora Ramazzotti. Poročila sta se 24. aprila 1998; od leta 2002 sta živela ločeno in 25. marca 2009 sta se ločila.

Leta 2013 je z javnostjo delila, da je zaročena s [[Tomaso Trussardi|Tomasom Trussardijem]], Trussardijevim dedičem.&lt;ref&gt;{{Internetquelle | url=http://www.schweizer-illustrierte.ch/prominente/michelle-hunziker-verlobung-tomaso-trussardi-hochzeit-baby-kinderwunsch | titel=Ja, ich bin verlobt! | hrsg=Schweizer Illustrierte | datum=2013-01-13 | zugriff=2013-12-14 }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130527174115/http://www.schweizer-illustrierte.ch/prominente/michelle-hunziker-verlobung-tomaso-trussardi-hochzeit-baby-kinderwunsch |date=2013-05-27 }}&lt;/ref&gt; Jeseni 2013 se jima je rodila hči.&lt;ref&gt;{{Internetquelle |url=http://www.bild.de/unterhaltung/leute/michelle-hunziker/das-baby-ist-da-32907722.bild.html |titel=Michelle Hunziker &amp; Tomaso Trussardi Das Baby ist da… |datum=2013-10-10 |zugriff=2013-12-14}}&lt;/ref&gt; Leta 2014 sta se poročila.&lt;ref&gt;[https://web.archive.org/web/20141027032300/http://www.bluewin.ch/de/entertainment/people/artikel-redaktion/2014/10/michelle-hunziker-sagt-zur-hochzeit-in-bergamo-zwe.html ''Michelle Hunziker sagt zweimal Ja auf Hochzeit mit Tomaso Trussardi.''] Na: bluewin.ch. Pridobljeno: 12. oktobra 2014.&lt;/ref&gt; Njuna druga hči se je rodila leta 2015.&lt;ref&gt;[http://www.abendzeitung-muenchen.de/inhalt.geburt-des-dritten-toechterchens-baby-da-michelle-hunziker-zum-dritten-mal-mama.1eba50a0-6057-4567-a3ec-ac3794f0c987.html ''Geburt des dritten Töchterchens – Baby da! Michelle Hunziker zum dritten Mal Mama.''] Auf abendzeitung-muenchen.de, 8. marec 2015. Pridobljeno: 7. maja 2016.&lt;/ref&gt; Januarja 2022 sta zakonca sporočila, da se ločujeta.&lt;ref&gt;{{Internetquelle |titel=Michelle Hunziker: Moderatorin trennt sich von ihrem Mann Tomaso Trussardi |werk=[[Der Spiegel]] |datum=2022-01-18 |url=https://www.spiegel.de/panorama/leute/michelle-hunziker-moderatorin-trennt-sich-von-ihrem-mann-tomaso-trussardi-a-d5bafa14-ad91-492c-a3c3-33ba449979ba |abruf=2022-01-18}}&lt;/ref&gt;

V več intervjujih tudi v svoji avtobiografiji je spregovorila o članstvu v sekti »Bojevnikov luči«. V sekto se je zatekla med letoma 2002 in 2006, zaradi depresije. Sekta jo je odtujila od družine ter naj bi bila tudi vzrok ločitve od Erosa Ramazzottija.&lt;ref&gt;
{{Internetquelle| url=https://www.news.at/articles/1115/40/293940/michelle-hunzikers-sekten-vergangenheit-war-beute-krieger-lichts| titel=Michelle Hunzikers Sekten-Vergangenheit: „War leichte Beute für Krieger des Lichts“ |datum=2011-04-12| abruf=2016-05-07| werk=[[news.at]]}}
{{Internetquelle| url=https://www.stern.de/lifestyle/leute/michelle-hunziker-erzaehlt-ueber-ihre-hoellenjahre-in-einer--sekte-8388040.html |titel=Sekte &quot;Krieger des Lichts&quot;: Die Höllenjahre der Michelle Hunziker |datum=2018-10-17 |abruf=2023-04-03 |werk=[[Stern (Zeitschrift)|Stern]] |autor=Jochen Siemens}}
&lt;/ref&gt;&lt;ref name=vecer&gt;{{Navedi splet|url=https://vecer.com/svet-znanih/od-erosa-ramazzottija-se-je-locila-zaradi-sekte-ki-ji-je-prepovedala-spolne-odnose-z-mozem-10272196|title=Od Erosa Ramazzottija se je ločila zaradi sekte, ki ji je prepovedala spolne odnose z možem|date=25. 2. 2022|accessdate=21. 1. 2025|website=www.vecer.com}}&lt;/ref&gt;

Jeseni 2017 je izšla njena [[avtobiografija]] z naslovom ''Ein scheinbar perfektes Leben'' (''Navidez popolno življenje'').

== Filmografija ==
* 1996: [[Più bella cosa]] (glasbeni video)
* 1997: I misteri di Cascina Vianello (televizijska nadaljevanka, v eni epizodi)
* 1998: La forza dell'amore (miniserija, v treh epizodah)
* 1998: Ich will im Bett unten liegen (''Voglio Stare Sotto Al Letto'')
* 1999: [[The Protagonists]]
* 2000: Alex l'ariete
* 2003: Ancient Warriors
* 2004: Love Bugs (televizijska nadaljevanka, v eni epizodi)
* 2007: Natale in crociera
* 2008: Natale a Rio
* 2009: Natale a Beverly Hills
* 2016: L'amore che vorrei (kratki film)
* 2022: Eros Ramazzotti: Ama (glasbeni video)
* 2024: [[Smeilingen – Ein Dorf wie Du und Ich]] (televizijska nadaljevanka)

== Sklici ==
{{sklici}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Hunziker, Michelle}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1977]]
[[Kategorija:Italijanski televizijski voditelji]]
[[Kategorija:Italijanski igralci]]
[[Kategorija:Italijanske manekenke]]
[[Kategorija:Švicarski televizijski voditelji]]
[[Kategorija:Švicarski igralci]]
[[Kategorija:Švicarske manekenke]]</text>
      <sha1>slx4f54ejblectlgeh7qcb5n34s2pef</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Matevž Derenda</title>
    <ns>0</ns>
    <id>575701</id>
    <revision>
      <id>6687613</id>
      <parentid>6523642</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T08:38:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>podatki z WD</comment>
      <origin>6687613</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2982" sha1="0gkoqgo1g3rqaamtcd4y84e9pnerwes" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Matevž Derenda''', [[Slovenci|slovenski]] [[pevec]], [[30. marec]] [[1996]], [[Brežice]], [[Slovenija]].&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://njena.svet24.si/clanek/svet-slavnih/slovenija/67adfb6e8db26/matevz-derenda-druzina-nusa-ljubezen|title=Matevž Derenda je močno povezan z mamo Nušo Derenda|date=13. 2. 2025|accessdate=15. 2. 2024|website=www.njena.svet24.si}}&lt;/ref&gt;

V Brežicah je končal nižjo glasbeno šolo klavirja in teorije. Leta 2016 je začel sodelovati z glasbeno skupino Rockdefect, ki igra bivšo jugoslovansko in slovensko rockovsko glasbo. Leta 2017 je začel igrati v muzikalu [[Vesna (muzikal)|Vesna]], leta 2018 pa še v muzikalu [[Briljantina (muzikal)|Briljantina]]. Leto kasneje je igral še v muzikalu Druščina v Radomljah. Istega leta je s skupino Soulution izdal dve pesmi, »Naj ne čakam te« in »Eno«.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://njena.svet24.si/clanek/svet-slavnih/63c29c9c86779/matevz-derenda-kot-radijski-voditelj-zelo-uziva|title=Matevž Derenda kot radijski voditelj zelo uživa|date=15. 1. 2023|accessdate=15. 2. 2025|website=www.njena.svet24.si}}&lt;/ref&gt; Trenutno je član slovenske glasbene skupine [[Booom!]],&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://vecer.com/popularno/foto-je-samski-ali-ni-postavni-sin-nuse-derenda-prvic-spregovoril-o-svojem-ljubezenskem-zivljenju-10376483|title=Je samski ali ni? Postavni sin Nuše Derenda prvič spregovoril o svojem ljubezenskem življenju|date=14. 2. 2025|accessdate=15. 2. 2025|website=www.vecer.com}}&lt;/ref&gt; ki je nastala leta 2020 iz skupine Soulution&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/booom-vsak-ima-svojo-odisejo/701715|title=BOOOM!: &quot;Vsak ima svojo odisejo&quot;|date=7. 4. 2024|accessdate=15. 2. 2025|website=www.rtvslo.si}}&lt;/ref&gt; in jo sestavljata še Luka Cvetičanin in Patrik Mrak. Širši slovenski javnosti so se predstavili leta 2021 v oddaji [[Slovenija ima talent]].&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Leta 2023 so s skladbo »Portoroško sonce« nastopili na [[Melodije morja in sonca 2023|Melodijah morja in sonca]] in zasedli drugo mesto, prejeli pa so nagrado Danila Kocjančiča za najobetavnejšega izvajalca.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://evrovizija.com/melodije-morja-in-sonca-2023-osvojil-gregor-ravnik/|title=Melodije morja in sonca 2023 osvojil Gregor Ravnik|date=9. 7. 2023|accessdate=15. 2. 2025|website=www.evrovizija.com}}&lt;/ref&gt; Leta 2024 je skupina nastopila na nacionalnem [[Pesem Evrovizije|evrovizijskem]] izboru v [[San Marino na Pesmi Evrovizije|San Marinu]], kjer je s skladbo »Dance Like This« osvojila peto mesto.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;

== Zasebno ==
Njegova mati je znana slovenska pevka [[Nuša Derenda]].&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Derenda, Matevž}}
[[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]]
[[Kategorija:Nastopajoči na Melodijah morja in sonca]]
[[Kategorija:Tekmovalci na Slovenija ima talent]]</text>
      <sha1>0gkoqgo1g3rqaamtcd4y84e9pnerwes</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Sarazm</title>
    <ns>0</ns>
    <id>576358</id>
    <revision>
      <id>6687743</id>
      <parentid>6397922</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T11:24:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6687743</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="18754" sha1="jeq6ynj3xwwf9aseut1qp65o9eot6yu" xml:space="preserve">{{Infobox ancient site
  |name = Sarazm
  |native_name = 
  |alternate_name = 
  |image = Sarazm,area12-W.jpg
  | image_size = 250px
  |alt = 
  |caption = Sarazm
  |map_type = Tadžikistan
  |map_caption = Lega v Tadžikistanu
  |map_size = 250px
  |relief = yes
| latd  = 39  |latm  =30  |lats  = 30  |latNS  =N
| longd = 67  |longm = 27|longs =40 |longEW =E  
|location = regija Sughd, [[Tadžikistan]]
  |region = dolina Zarafšan
  |type = naselje
  |part_of = 
  |length = 
  |width = 
  |area = 
  |height = 
  |builder = 
  |material = 
  |built = 
  |abandoned = 
  |epochs = 
  |cultures = 
  |dependency_of = 
  |occupants = 
  |event = 
  |excavations = 
  |archaeologists = A. Isakov, R. Besenval, B. Lyonnet
  |condition = 
  |ownership = 
  |management = 
  |public_access = 
  |website = &lt;!-- {{URL|example.com}} --&gt;
  |notes = 
| designation1          = WHS
| designation1_offname  = Proto-urban Site of Sarazm
| designation1_date     = 2010 &lt;small&gt;(34th [[World Heritage Committee|session]])&lt;/small&gt;
| designation1_number   = [https://whc.unesco.org/en/list/1141rev 1141rev]
| designation1_criteria = ii, iii
| designation1_type     = kulturno
| designation1_free2name = Regijs
| designation1_free2value = Azija-Pacific
}}
'''Sarazm''' ({{Langx|tg|Саразм}}) je starodavno mesto in tudi ''džamoat'' v severozahodnem [[Tadžikistan]]u. Sega v 4. tisočletje pr. n. št., z datumi C14 v razponu od 3900-2100 pr. n. št., in je danes na Unescovem seznamu svetovne dediščine. Džamoat je del mesta Pandžakent v regiji Sughd in ima skupno 27.877 prebivalcev (2015).&lt;ref name=jambi&gt;[http://untj.org/jambi-project/index.php/maps-statistics/demography Jamoat-level basic indicators] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220104171112/http://untj.org/jambi-project/index.php/maps-statistics/demography |date=2022-01-04 }}, United Nations Development Programme in Tajikistan, accessed 5 October 2020&lt;/ref&gt; Sestavljeno je iz 21 vasi, vključno s Chimkal'a (sedež), Abdusamad, Bostondeh, Kamar, Kamar-Taš in Sohibnazar.&lt;ref&gt;[http://tojkiston.ucoz.ru/index/dzhamoat_sarazm/0-421 Jamoat Sarazm], tojkiston.ucoz.ru&lt;/ref&gt;

[[Arheološko najdišče]] starodavnega mesta Sarazm je v bližini Sohibnazarja, vasi, ki je na levem bregu reke [[Zaravšan (reka)|Zaravšan]], blizu meje z [[Uzbekistan]]om. Sarazmska kultura je daleč pred prihodom andronovske stepske kulture v južno osrednjo Azijo v 2. tisočletju pred našim štetjem.&lt;ref&gt;{{cite journal |title=Nomination to the World Heritage list of Sarazm |page=22 |url=https://whc.unesco.org/uploads/nominations/1141rev.pdf|quote=Sarazm je edinstven kot prehod v stepski svet, vse do južne Sibirije, v času kalkolitika (Afanasevo) dolgo pred širjenjem andronovske stepske kulture v južni srednji Aziji v 2. tisočletju pr. n. št.}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Anthony |first1=David W. |title=The Horse, the Wheel, and Language: How Bronze-Age Riders from the Eurasian Steppes Shaped the Modern World |date=26 July 2010 |publisher=Princeton University Press |isbn=978-1-4008-3110-4 |page=433 |url=https://books.google.com/books?id=0FDqf415wqgC&amp;pg=PA433 |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Ibbotson |first1=Sophie |last2=Lovell-Hoare |first2=Max |title=Tajikistan |date=4 December 2017 |publisher=Bradt Travel Guides |isbn=978-1-78477-054-9 |page=10 |url=https://books.google.com/books?id=2CVFDwAAQBAJ&amp;pg=PA10 |language=en}}&lt;/ref&gt;

== Arheologija ==
Najdišče je 15 kilometrov zahodno od mesta Pandžakent in zavzema površino približno 1,5 km v dolžino in 400 do 900 m v širino.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite journal|last=Isakov|first=A.|date=1981|title=Excavations of the Bronze Age Settlement of Sarazm|journal=Soviet Anthropology and Archeology|language=en|volume=19|issue=3–4|pages=273–286|doi=10.2753/aae1061-1959190304273|issn=0038-528X}}&lt;/ref&gt; Na vrhuncu zasedbe je območje pokrivalo območje do 90 hektarjev, od katerih je 35 neoviranih.

Najdišče je zelo zanimivo za arheologe, saj predstavlja prvo protozgodovinsko kmetijsko družbo v tej regiji Srednje Azije. Poleg tega je najbolj severovzhodno od teh prazgodovinskih kmetijskih stalnih naselbin.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Cite journal|last1=Besenval|first1=Roland|last2=Isakov|first2=Abdullah Isakovič|date=1989|title=Sarazm et les débuts du peuplement agricole dans la région de Samarkand|journal=Arts Asiatiques|volume=44|issue=1|pages=5–20|doi=10.3406/arasi.1989.1254|issn=0004-3958}}&lt;/ref&gt; Sarazm je bil prvo mesto v Srednji Aziji, ki je ohranilo gospodarske odnose z mrežo naselij, ki so pokrivala obsežno ozemlje od turkmenistanskih step in [[Aralsko jezero|Aralskega jezera]] (na severozahodu) do [[Iransko višavje|Iranske planote]] in [[Ind]]a (na jugu in jugovzhodu).

=== Odkritja in izkopavanja ===
Po površinskih odkritjih, ki so bila odkrita zaradi kmetijske dejavnosti, se je prvo izkopavanje mesta začelo leta 1977, vodil pa ga je Abdullah Isakov z Akademije znanosti Tadžikistana. Med tem prvim izkopavanjem je bilo izvedenih osem sondiranj na različnih lokacijah in izkopana so bila tri območja. Leta 1987 je bilo izkopanih sedem območij in opravljenih dvajset sond.

==== Mednarodno sodelovanje ====
[[File:Sarazm,Dushanbe1.jpg|thumb|Artefakti, izkopani v Sarazmu]]
[[File:12-petalled flower MNAT SZM001.jpg|thumb|left|Cvet z 12 cvetnimi listi iz kultne zgradbe v Sarazmu v Tadžikistanu, zgodnje 3. tisočletje pr. n. št.]]
[[File:Necklace Sarazm NMAT SZM5-190 1147-365.jpg|thumb|Ogrlica iz kroglic iz grobnice tako imenovane &quot;sarazmske princese&quot; v Sarazmu, Tadžikistan, sredina 4. tisočletja pr. n. št.]]
Najdišče je bilo raziskano v okviru večkratnega partnerstva med Tadžikistansko SSR in mednarodnimi partnerji. Predvsem plodno sodelovanje med francoskimi in tadžikistanskimi raziskovalci se je začelo leta 1984 s prvo znanstveno misijo.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Cite journal|last=Francfort|first=Henri-Paul|date=1993|title=Mission archéologique française en Asie centrale (MAFAC)|journal=Bulletin de l'École Française d'Extrême-Orient|volume=80|issue=1|pages=281–285|doi=10.3406/befeo.1993.2613|issn=0336-1519}}&lt;/ref&gt; Leta 1985 je bil podpisan triletni sporazum o sodelovanju med Center national de la recherche scientifique (CNRS) in Tadžikistansko akademijo znanosti, partnerstvo, ki se je obnovilo do leta 1998, ko se je francoska misija preusmerila k podpori ohranjanja najdišča. Večino arheometričnih analiz je izvedel CNRS v Franciji. Francosko misijo so vodili R. Besenval, R. Lyonnet (keramologija) in F. Cesbron (mineralogija).

Leta 1985 sta dva ameriška profesorja P.L. Kohl (Wellesley College) in C.C. Lamberg-Karlovsky (Harvard) je sodeloval v ekspediciji, ki je bila organizirana kot skupni program arheološke izmenjave ZSSR in ZDA.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Cite journal|last1=Isakov|first1=A.|last2=Kohl|first2=P. L.|last3=Lamberg-Karlovsky|first3=C. C. |last4=Maddin |first4=R. |date=1987 |title=Metallurgical Analysis from Sarazm, Tadjikistan SSR|journal=Archaeometry|volume=29|issue=1|pages=90–102|doi=10.1111/j.1475-4754.1987.tb00400.x|issn=0003-813X}}&lt;/ref&gt;

==== Stratigrafija in datacija ====
Mesto je sestavljeno iz štirih različnih slojev zasedbe, ki jih ločuje dolgo obdobje zapuščenosti. Ta klasifikacija je bila vzpostavljena med prvimi izkopavanji. Skupaj je približno 1,5 do 2 metra usedlin za približno tisočletje poselitve in vseh štirih plasti ni mogoče najti na vsaki lokaciji, kar nakazuje, da se je naselbina skozi stoletja selila. Različne plasti so oštevilčene Sarazm I, II, III, IV, pri čemer je Sarazm I najstarejša plast.

Datacija plasti je negotova, čeprav se večina strinja, da je prva polovica 4. tisočletja pr. n. št. začetek okupacije. Podatek je bil prvotno ugotovljen z radiokarbonskim datiranjem.

Izkopavanje VII, ki ga je izvedla francoska misija, je prav tako dalo nekaj radiokarbonskih podatkov o tem mestu.

Datacijo so potrdili tudi kulturni artefakti, ki pripadajo drugim kulturam, ki so bile že raziskane. Na primer, prisotnost turkmenskih glinenih črepinj iz obdobja Namazga II in III ter keramike Togau iz Beludžistana lahko potrjuje naseljenost od prve polovice četrtega tisočletja do druge polovice 3. tisočletja pred našim štetjem.&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Cite journal|last=Besenval|first=Roland|date=1987|title=Découvertes récentes à Sarazm (R.S.S. du Tadjikistan) : attestation des relations au IIIe millénaire entre l'Asie centrale, l'Iran du Nord-Est et le Baluchistan|journal=Comptes rendus des séances de l'Académie des Inscriptions et Belles-Lettres|volume=131|issue=2|pages=441–456|doi=10.3406/crai.1987.14510|issn=0065-0536}}&lt;/ref&gt;

=== Gospodarstvo ===
[[File:Cylinder seal cow MNAT SZM211.jpg|thumb|250px|left|Valjasti pečat, Sarazm, Tadžikistan, konec 4. tisočletja pr. n. št.]]

Po prvem izkopavanju Isakov ugotavlja, da je »jasno ugotovljeno, da se prebivalci Sarazma niso ukvarjali samo s poljedelstvom in živinorejo, temveč tudi z metalurško proizvodnjo«. Iz plasti II, III in IV je bil odkrit obsežen kovinski repertoar: med odkritji so bila bodala, šila, dleta, sekire in okrasni deli. Obstaja veliko dokazov, da so kovino v Sarazmu dejansko obdelovali s tehnikami, podobnimi tistim, ki so jih uporabljali v [[Mezopotamija|Mezopotamiji]], na Iranski planoti in v dolini Inda.

Nekateri celo trdijo, da je bilo okoli 3000 pr. n. št. največje izvozno metalurško središče Srednje Azije.&lt;ref&gt;{{cite book|title=The origin of the Indo-Iranians|last=Kuzʹmina|first=E. E.|publisher=Brill|year=2007|isbn=9789004160545|location=Leiden, the Netherlands Boston|page=212}}&lt;/ref&gt;

Keramika, odkrita v Sarazmu, kaže na stike, ki segajo do Iranske planote, severnega Beludžistana in Turkmenistana. Na primer, našli so keramiko iz severovzhodne iranske kulture iz bronaste dobe, iz Seistana in Balučistana.

Kmetijstvo je olajšala tudi gradnja namakalnih naprav, ki so prebivalcem omogočile uporabo vode iz reke Zarafšan in zajemanje vode tudi iz gora.&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;{{cite web| url=https://whc.unesco.org/document/151855|publisher=UNESCO|title=Proto-urban Site of Sarazm: Advisory Body Evaluation (ICOMOS)|date=March 2010}}&lt;/ref&gt; Na najdišču so odkrili pšenico (''heksaploid'' za prosto mlatev) in ječmen (goli in oluščeni), medtem ko dokazov za metlasto proso in stročnice ni bilo. Goli ječmen, najden v Sarazmu, je po morfologiji podoben ječmenu, najdenem na mestih v Pakistanu, kot sta Mehrgarh in Naušaro, in tudi podoben ječmenu, ki so ga našli na najzgodnejših najdiščih na Kitajskem, kjer je bil ječmen prvič najden.&lt;ref name=&quot;Spengler 2013&quot;&gt;{{cite journal|last1=Spengler|first1=Robert N.|display-authors=etal|date=2013|title=Archaeobotanical results from Sarazm, Tajikistan, an Early Bronze Age Settlement on the edge: Agriculture and exchange|journal=Journal of Environmental Archaeology|volume=18|issue=3|pages=211–221|doi=10.1179/1749631413Y.0000000008|s2cid=56266583 |url=https://zenodo.org/record/896287}}&lt;/ref&gt; Prebivalci so se ukvarjali tudi z rejo predvsem goveda, ovac in koz.&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;{{Cite journal|last=Desse|first=Jean|date=1997|title=ARCHÉOZOOLOGIE AUX MARGES OCCIDENTALES DU BÉLOUCHISTAN|journal=Anthropozoologica|volume=25-26|pages=671–676}}&lt;/ref&gt; Čredarstvo je bilo usmerjeno v maksimiranje sekundarnih proizvodov (mleko, volna, usnje).

Obdobje Sarazma III ustreza vrhuncu gospodarstva Sarazma, saj je prebivalstvo raslo, gradbene tehnike so se izboljšale in različne gospodarske dejavnosti, kot je lončarstvo (z uporabo na novo izumljenega počasi vrtečega se kolesa) in večja specializacija v metalurgiji in drugih obrtih.&lt;ref name=&quot;:8&quot;&gt;{{Cite journal|last=ISAKOV|first=A. I.|date=1994|title=Sarazm: An Agricultural Center of Ancient Sogdiana|journal=Bulletin of the Asia Institute|volume=8|pages=1–12|jstor=24048761}}&lt;/ref&gt;

Mesto naj bi bilo oživljeno kot rudarska točka za zbiranje turkizov iz bližnjih virov.&lt;ref&gt;Anthony, D.W. (2008) p 419&lt;/ref&gt; Poleg tega je dolina Zarafšan bogata z minerali: [[zlato]], [[srebro]], [[galenit]], [[baker]], [[kositer]] in [[živo srebro]]. Mesto bi bilo vključeno v rudarjenje in preoblikovanje lokalnih virov.

=== Arhitektura ===
[[File:Sarazm.jpg|thumb|Surova zemeljska arhitektura v Sarazmu]]

Med številnimi izkopanimi strukturami se zdi, da je večina večsobnih bivališč, vendar se zdi, da imajo nekatere drugačen namen in služijo kot skupne stavbe. Zdi se, da so te stavbe dobro premišljene z jasnimi načrti, navadnimi opekami s stenami, ki so včasih prekrite z barvnim premazom, vendar njihove funkcije ostajajo nejasne. Na najdišču sta prisotni dve glavni gradbeni tehniki: [[opeka]] iz surove zemlje (oblikovana in sušena na soncu) in ročno oblikovana zemeljska gradnja.&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;{{Cite journal|last1=Razzokov|first1=Abdurauf|last2=Gandreau|first2=David|date=2013|title=Conservation et mise en valeur du site de Sarazm, Tadjikistan|url=https://halshs.archives-ouvertes.fr/hal-00947951/|journal=Earthen Architecture in Today's World: Proceedings of the UNESCO International Colloquium on the Conservation of World Heritage Earthen Architecture|volume=36|pages=73–77}}&lt;/ref&gt;

Arhitektura Sarazma I je bila s kasnejšo plastjo močno poškodovana, zato ni bila temeljito raziskana. Stavbe iz drugega obdobja kažejo na prisotnost prehodov velikosti 50–60 centimetrov krat 20–25 cm, ki povezujejo stavbo kompleksa in omogočajo dostop do dvorišča, kjer so bile tudi krušne peči. Tla v obdobju Sarazma III so bila običajno požgana. Nekatere stavbe so predstavljale tudi velika ognjišča in na podlagi opazovanja podobnih ognjišč v Turkmenistanu je bilo ugotovljeno, da so te stavbe morda služile kot kultna območja.

V izkopu II so bile odkrite tudi utrdbe.

=== Pokopališča ===
[[File:PC Sarazm EN.png|thumb|upright=1.5|Genetska bližina sarazmskih ostankov zgodnjega neolitika (), s starodavnimi (barvami) in sodobnimi (sivo) populacijami. Analiza primarne komponente (podrobnost).&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Zhang |first1=Fan |last2=Ning |first2=Chao |last3=Scott |first3=Ashley |title=The genomic origins of the Bronze Age Tarim Basin mummies |journal=Nature |date=November 2021 |volume=599 |issue=7884 |pages=256–261 |doi=10.1038/s41586-021-04052-7  |language=en |issn=1476-4687|doi-access=free |pmc=8580821 }}&lt;/ref&gt;]]

Grobišča so bila v obliki velikega kroga s premerom 15 metrov, obdanega z obzidjem. V nekaterih grobiščih so našli dragocene predmete, kot so lončenina in kroglice. Velika nekropola še ni odkrita.

Po analizi ostankov je antropolog Khodzhaiov ugotovil, da Sarazmci izvirajo iz južnega dela srednje in jugozahodne Azije in so genetsko povezani s prebivalci drugih eneolitskih najdišč v Turkmenistanu (Göksur in Kara-depe).

Priya Moorjani in drugi (2024), kažejo, da večina Indijcev izvira iz treh skupin prednikov, povezanih s starodavnimi iranskimi kmeti, pašniki v evrazijskih stepah in južnoazijskimi lovci-nabiralci. Vir prednikov iranskih kmetov izhaja iz sarazmske kulture.&lt;ref&gt;{{Citation |last=Kerdoncuff |first=Elise |title=50,000 years of Evolutionary History of India: Insights from ∼2,700 Whole Genome Sequences |date=2024-02-20 |url=https://www.biorxiv.org/content/10.1101/2024.02.15.580575v2 |access-date=2024-07-09 |language=en |doi=10.1101/2024.02.15.580575 |last2=Skov |first2=Laurits |last3=Patterson |first3=Nick |last4=Zhao |first4=Wei |last5=Lueng |first5=Yuk Yee |last6=Schellenberg |first6=Gerard D. |last7=Smith |first7=Jennifer A. |last8=Dey |first8=Sharmistha |last9=Ganna |first9=Andrea|pmc=10888882 }}&lt;/ref&gt;

=== Kultura in umetnost ===
Na vrhuncu zasedbe Sarazma je mesto gospodarsko cvetelo in cvetela je umetniška produkcija. Keramika je bila bogato okrašena z motivi, kot so krogi, križi, trikotniki, črte in mrežasti vzorci, poslikani z rdečimi, rumenimi in modrimi pigmenti. Rozetni vzorci, najdeni na nekaterih keramikah, bi lahko kazali na razumevanje sončnega koledarja.

Najdeni so bili tudi terakotni kipci žensk in živali z magičnimi močmi, saj so se kiparske figure pojavile kot pomemben umetniški trend.

Verska prepričanja Sarazmcev so nejasna, vemo pa, da so imeli oltarje, kjer so goreli sveti ognji.

Zdi se, da je Sarazm povezan s kulturo Göksür prek svoje migracije proti vzhodu v regiji.

== Status svetovne dediščine ==
Proto-urbano območje Sarazm je bilo julija 2010 vpisano na seznam svetovne dediščine kot »arheološko najdišče, ki priča o razvoju človeških naselbin v Srednji Aziji od 4. tisočletja pred našim štetjem do konca 3. tisočletja pred našim štetjem«.&lt;ref&gt;{{Cite web | url=https://whc.unesco.org/en/list/1141/ | title=Proto-urban Site of Sarazm}}&lt;/ref&gt; To je prvo območje svetovne dediščine v Tadžikistanu.

Da bi zaščitili arheološko najdišče, so nekatera območja prekrila s kovinsko streho, druga pa ponovno zakopala pod zemljo. S pomočjo lokalnih prebivalcev in raziskovalnega inštituta CRATerre je bila zasnovana zaščitna prevleka iz riževih lupin in stabilizirane zemlje, ki pokriva občutljiva, prej nepokrita območja.
&lt;gallery&gt;
File:Sceau Sarazm SZM Y-137.jpg|Kamniti pečat, iz najdišča Sarazm, sredina 2. tisočletja pr. Nacionalni muzej starin Tadžikistana, Dušanbe, SZM Y-137.
File:Serpentine sceptre NMAT SZM 2-222.jpg|Žezlo iz Sarazma, druga polovica 3. tisočletja pr. n. št.
File:Pointes de flèches en silex du site de Sirazm.jpg|Puščične konice, 4.-3. tisočletje pr. n. št.
File:Handled stone NMAT P-Cr-76.jpg|Obdelani kamen ali utež iz Sarazma, 4.–3. tisočletje pr. n. št.
File:Hache Sarazm P 1147 525.jpg|Bronasta sekirna glava iz najdišča Sarazm, druga polovica 3. tisočletja pr. n. št. Nacionalni muzej starin Tadžikistana, Dušanbe, P 1147/525.
&lt;/gallery&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Literatura ==
* [https://whc.unesco.org/en/tentativelists/1434/ Neolithic Settlement Sarazm - UNESCO World Heritage Centre] Retrieved 2009-03-04.
* Anthony, D.W. (2008), ''The Horse, the Wheel, and Language: How Bronze-Age Riders from the Eurasian Steppes Shaped the Modern World'', Princeton University Press. {{ISBN|0-691-05887-3}}

== Zunanje povezave ==
{{Commonscat|Sarazm}}
* [http://whc.unesco.org/en/list/1141 ''Proto-Urban Site of Serazm.''] UNESCO
* Abdurauf Razzokov: [http://whc.unesco.org/uploads/nominations/1141rev.pdf ''Nomination to the World Heritage List of Sarazm.''] UNESCO, November 2008
* Abdurauf Razzokov: [http://whc.unesco.org/document/105347 ''Management Plan (2006-2010).''] Penjikent Archaeological Base. Historical and Archaeological Reserve of Sarazm. November 2005

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Tadžikistanu]]
[[Kategorija:Arheološka najdišča v Tadžikistanu]]
[[Kategorija:3. tisočletje pr. n. št.]]
[[Kategorija:4. tisočletje pr. n. št.]]</text>
      <sha1>jeq6ynj3xwwf9aseut1qp65o9eot6yu</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Varja Balžalorsky Antić</title>
    <ns>0</ns>
    <id>581725</id>
    <revision>
      <id>6687611</id>
      <parentid>6446794</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T08:38:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Živeči ljudje]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6687611</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7077" sha1="icwiy373off31k6zh0ib6s5lg5kj87g" xml:space="preserve">{{Infopolje oseba}}
'''Varja Balžalorsky Antić''', slovenska [[Pesnik|pesnica]], [[predavateljica]], [[Prevajalec|prevajalka]], [[literarna teoretičarka]], *1979, [[Koper]], [[Slovenija]].

== Življenje in delo ==

Varja Balžalorsky Antić je doktorica literarnih ved. Ukvarja se s prevajalstvom leposlovja in humanistike iz francoščine ([[Henri Michaux|H. Michaux]], [[Pascal Quignard|P. Quignard]], [[Pierre Bourdieu|P. Bourdieu]], [[Jean-Luc Nancy|J. L. Nancy]], [[Henri Lefebvre|H. Lefebvre]], [[Lucien Febvre|L. Febvre]], [[Sylvie Germain|S. Germain]], [[Jacques Le Rider|J. Le Rider]] itd.) in srbščine ([[Mihajlo Pantić|M. Pantić]], [[Ivan Antić|I. Antić]], [[Bojan Vasić|B. Vasić]], [[Laslo Blašković|L. Blašković]], [[Anja Marković]]). Od leta 2009 do 2022 je bila zaposlena na Oddelku za [[Primerjalna književnost|primerjalno književnost]] in literarno teorijo [[Filozofske Fakultete v Ljubljani|Filozofske fakultete v Ljubljani]] kot [[Docent|docentka]]. Od leta 2022 je zaposlena na Oddelku za slovanske jezike in književnosti [[Filozofske fakultete v Mariboru,]] kjer predava teorijo književnosti in svetovno književnost. Napisala je kar nekaj pesmi, ki so objavljene v več literarnih revijah, kot so ''Literatura'', ''Poetikon'', ''Apokalipsa''. Pri svojem delu se ukvarja zlasti s teorijo pesemskega [[Diskurz|diskurza]], [[Subjektiviteta|subjektiviteto]] v literarnem diskurzu, ritemanalizo, sodobno poezijo, poezijo 20. stoletja, srednjeveško francosko literaturo, [[Prevodoslovje|prevodoslovjem]], lirskim subjektom in dialoškosti v poeziji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=VARJA BALŽALORSKY ANTIĆ|url=https://ff.um.si/oseba/varja-balzalorsky-antic/|website=Filozofska fakulteta UM|accessdate=2025-05-31|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; 

== Pomembnejši deli ==

=== Pesniška zbirka ''Klobuk Vere Revjakine B'' ===
Zbirka je nastajala v dolgem časovnem razponu, a je bila na koncu dobro sprejeta. Avtorica jo je posvetila svojemu možu Ivanu, ki je tudi književnik. Izšla je leta 2018 pri založbi LUD Šerpa. Naslov Klobuk je prav tako naslov tudi ene izmed pesmi v zbirki. Gre za posebno pesniško zbirko, ker presega običajne okvire vsakdanjosti, ki se zdi prevladujoča v sodobni slovenski poeziji. Je oblikovno in tematsko zelo raznolika in večglasna zbirka. Dotika se številnih tem, kot so ljubezenski odnosi, različne oblike rojstev in smrti, družbena odgovornost do aktualnih problemov ter vprašanje ženskosti na različnih ravneh. Ob tem pa postavlja vprašanja o pogojih za ustvarjanje pesniške govorice. Pesmi raziskujejo tudi svojo lastno nezmožnost izražanja ter možnost drugačnega prikazovanja doživetega, slišanega in čutenega – gre za iskanje novih oblik govorice, kot jo zaznava pesniška podzavest. Proti koncu zbirke se avtorica osredotoči na vprašanje jezika, kjer običajni jezikovni vzorci razpadajo, pomeni se spreminjajo, kar vodi v ustvarjanje novih načinov izražanja, namesto popolnega razpada jezika.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Klobuk Vere Revjakine B.|url=https://www.primus.si/klobuk-vere-revjakine-b|website=www.primus.si|accessdate=2025-04-06|language=sl}}&lt;/ref&gt;

Aljaž Koprivnikar o zbirki ''Klobuk Vere Revjakine B:''

»Pesniški prvenec ''Klobuk Vere Revjakine B.'' bralce skozi štiri neimenovane razdelke popelje skozi raznolike mestne pokrajine, tipajočo skrb za sočloveka, pred nas pa postavlja tako aktualna družbena vprašanja kot tudi prevpraševanje poezije. Med dekonstrukcijo in konstrukcijo ter med zmožnostjo in nezmožnostjo lirski subjekt učinkovito izmenjuje različne vloge ter poglede in znotraj pesmi izpostavi tematsko raznoliko in večglasno pesniško zbirko, v kateri je posebno mesto odmerjeno predvsem vlogi jezika. Medbesedilni nastavki ter spogledovanje z modernističnimi ter avantgardnimi postopki, so v svoji uporabi premišljeno nadgrajeni v svežo in suvereno avtorsko govorico, s katero Varja Balžalorsky Antić vidno izstopa iz sočasne slovenske poezije.«&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Varja Balžalorsky Antić|url=https://pranger.si/biografije/varja-balzalorsky-antic/|website=Festival Pranger|accessdate=2025-04-06|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; (Ljubljana: LUD Šerpa, 2018)

=== Monografija ''Lirski subjekt. Rekonceptualizacija'' ===
Knjiga je izšla leta 2019 v slovenščini, leta 2022 pa še v angleščini. Takrat je bil odziv mnogo večji, kot je bil prej v Sloveniji. [[Monografija]] je bila napisana na podlagi doktorata Varje Balžalorsky Antić, njen mentor je bil [[Boris A. Novak]]. V knjigi se avtorica ukvarja z različnimi vidiki [[Lirski subjekt|subjekta]], na kakšen način ta prodira v poezijo. Predvsem se ukvarja z vprašanjem, kako je lirski subjekt definiran in razumevan v sodobni [[Literarna veda|literarni vedi]], hkrati pa raziskuje njegov pomen v različnih literarnih tradicijah. »Lirski subjekt je teoretski konstrukt, ki ga v literarni vedi uporabljamo za označevanje govorca ali ´jaz-a´ v pesniškem besedilu. Ni nujno, da gre za avtorjev osebni glas, ampak za estetski izraz, ki je oblikovan v okviru pesniškega dela.« (Balžalorsky Antić 2019: 49)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lirski subjekt. Rekonceptualizacija|url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/view/1346/5668/2879|website=ZRC SAZU, Založba ZRC|accessdate=2025-04-06|language=en|first=Varja Balžalorsky|last=Antić}}&lt;/ref&gt;

Avtorica v delu označi tri ključne značilnosti lirskega subjekta:

*intimnost in [[avtonomnost]]: Lirski subjekt pogosto izraža čustva, misli in doživljanje na način, ki se zdi oseben in introspektiven,
*[[večpomenskost]]: Lirski subjekt ni enoznačen, ampak omogoča več interpretacij,
*avtonomnost do avtorja: Lirski subjekt je ločen od dejanskega avtorja in je lahko fiktiven (izmišljen), tudi če se besedilo zdi [[Avtobiografija|avtobiografsko]]

Poleg tega še navaja, da se sicer izraz lirski subjekt velikokrat zdi problematičen predvsem zaradi filozofsko-psiholoških implikacij, zato nekateri predlagajo vpeljavo drugih izrazov, kot so ''lirski govorec, lirski glas, lirska persona'' in ''implicitni avtor''. Delo omogoča dve vrsti branja: kot poskus preoblikovanja pojma lirskega subjekta v teoriji lirike ter kot razpravo o ključnih temah literarne teorije in drugih teorij, ki so pomembne za razvoj teorije lirike.

== Bibliografija ==
*Balžalorsky Antić, Varja (2019). ''Lirski subjekt. Rekonceptualizacija''. Založba ZRC, ZRC SAZU.

*Balžalorsky Antić, Varja (2018). ''Klobuk Vere Revjakine''. Ljubljana: LUD Šerpa.

*Vegri, Saša (2021). ''Obhod v času: izbrane pesmi''. Izbrala, uredila in spremno besedo napisala Varja Balžalorsky Antić. Ljubljana: Društvo slovenskih pisateljev.

*Liponik, Vesna (2023). »Krivdna mrežja: antropocen v poeziji Uroša Praha.« ''Razprave o sodobni slovenski literaturi'', uredili Varja Balžalorsky Antić in Vesna Liponik, 189–208. Ljubljana: Založba ZRC. (Studia litteraria 27). 

== Viri in literatura ==
{{refsez}}

{{Normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Balžalorsky Antić, Varja}}
[[Kategorija:Slovenski pesniki]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]</text>
      <sha1>icwiy373off31k6zh0ib6s5lg5kj87g</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Teja Oblak</title>
    <ns>0</ns>
    <id>582608</id>
    <revision>
      <id>6687288</id>
      <parentid>6548017</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T14:24:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-33901-38</username>
        <id>261390</id>
      </contributor>
      <comment>Pravopisni popravek</comment>
      <origin>6687288</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2850" sha1="6enndcbyxe4c3nn05ac1mn7zx9576gg" xml:space="preserve">{{Infobox basketball biography
| name         = Teja Oblak
| image        = 
| caption      = 
| league       = Turška liga (KBSL)&lt;br&gt;[[Ženska EuroLiga]]
| team         = Galatasaray
| number       = 3
| position     = [[Organizator (košarka)|Organizatorica igre]]
| height_m     = 173 cm
| weight_kg    = 
| birth_date   = 
| birth_place  = 
| nationality  = Slovenka
| college      = 
| draft_league = 
| draft_year   = 
| draft_round  = 
| draft_pick   = 
| draft_team   = 
| career_start = 
| career_end   = 
| years1 = 2005–2009
| team1 = Domel Škofja Loka
| years2 = 2009–2011
| team2 = ŽKK Kranjska Gora
| years3 = 2011–2013
| team3 = ŽKK Celje
| years4 = 2013–2014
| team4 = CCC Polkowice
| years5 = 2014–2017
| team5 = Good Angels Košice
| years6 = 2017–2018
| team6 = KSC Szekszárd
| years7 = 2018–2025
| team7 = ZVVZ USK Praha
| years8 = 2025–
| team8 = Galatasaray
| highlights   = 
* Evroliga (2025)
* 6 x češka državna prvakinja (2019–2024)
* 3x slovaška državna prvakinja (2015–2017)
* 4x [[1. SKL za ženske|slovenska državna prvakinja]] (2009–2013)
* 3x [[Slovenski ženski košarkarski pokal|slovenski pokal]] (2011, 2012, 2013)
* madžarski pokal (2018)
| medaltemplates = 
}}
'''Teja Oblak''', [[Slovenci|slovenska]] [[košarkar|košarkarica]], * [[20. december]] [[1990]], [[Kranj]] 

Teja Oblak je odraščala v [[Škofja Loka|Škofji Loki]]. Prihaja iz športne družine, saj je oče Matjaž nogometni trener in mlajši brat [[Jan Oblak|Jan]] profesionalni nogometaš in član slovenske reprezentance. Najprej je trenirala nogomet in košarko, pri enajstih letih se odločila za košarko, ki jo prvo vadila v OŠ Cvetka Golarja. Pridružila se je ženski ekipi v Škofji Loki in kmalu je postala vodila igralka v ekipi, saj je dosegala 19,5 točk na srečanje v sezoni 2008/09.

Prestopila je v takrat najboljši slovenski klub ŽKK Kranjska Gora, s katerim je osvojila dvakrat državno prvenstvo. 

Kasneje v karieri je nastopala za Celje, Polkowice (Poljska), Košice (Slovaška), Szekszárd (Madžarska) in USK Praha (Češka).

S Prago se uveljavila v najmočnješnem evropskem tekmovanju, osvojila je dvakrat tretje mesto (2019, 2024), aprila 2025 je doživela uspeh kariere z zmago evrolige.

Od 2009 je stalna [[Slovenska ženska košarkarska reprezentanca|reprezentanka slovenskih članic]]. Nastopila na štirih evropskih prvenstvih v letih 2017, 2019, 2021 in 2023. Na zadnjem je bila kapetanka ekipe.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{sports links}}
* [https://www.muzejsporta-skloka.eu/oblak-teja.html Muzej športa Škofja Loka]
* [https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20101125/C/311259992/Gorenjski glas, intervju 2010]


{{škrbina o košarkarju}}
{{DEFAULTSORT:Oblak, Teja}}
[[Kategorija:Slovenski košarkarji]]
[[Kategorija:Osebnosti s Škofjeloškega]]</text>
      <sha1>6enndcbyxe4c3nn05ac1mn7zx9576gg</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Steve Ditko</title>
    <ns>0</ns>
    <id>582809</id>
    <revision>
      <id>6687610</id>
      <parentid>6647533</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T08:37:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>podatki z WD</comment>
      <origin>6687610</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="909" sha1="g0wanx40mynwjjny03qjbfx0m88vm2n" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Stephen J. &quot;Steve&quot; Ditko''', [[ameriški]] [[umetnik]] in [[pisatelj]], * [[2. november]] [[1927]] [[Pensilvanija|Pennsylvania]], [[Združene države Amerike|ZDA]], † ok. [[29. junij]] [[2018]] [[New York|New York City]], [[Združene države Amerike|ZDA]].

Znan je po tem, da je ustvaril veliko [[Marvel Comics|Marvelovih]] superjunakov, skupaj z [[Stan Lee|Stan Leeom]].&lt;ref name=&quot;bb14&quot;&gt;Bell, Blake. ''Strange and Stranger: The World of Steve Ditko'' ([[Fantagraphics Books]], [[Seattle, Washington]], 2008), p.14. {{ISBN|1-56097-921-6}}&lt;/ref&gt; Liki, ki jih je Steve Ditko pomagal ustvariti, so [[Spider-Man]],  [[Doktor Strange (lik)|Doktor Strange]] in [[Iron Man]].  

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{IMDb name|228492}}

{{Normativna kontrola}}

{{artist-stub}}

{{DEFAULTSORT:Ditko, Steve}}
[[Kategorija:Ameriški umetniki]]
[[Kategorija:Ameriški pisatelji]]</text>
      <sha1>g0wanx40mynwjjny03qjbfx0m88vm2n</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Drugi tir železniške proge Divača–Koper</title>
    <ns>0</ns>
    <id>583404</id>
    <revision>
      <id>6687522</id>
      <parentid>6658022</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T07:13:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <origin>6687522</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="16199" sha1="sorteh4h3n64cn86aecxazcdy5in5v7" xml:space="preserve">
{{posodobi|razlog=prenovo železniške infrastrukture}}
{{Infopolje Železniška proga
|image=Gabrovica, view of both viaducts 02.jpg
|caption=Viadukt Gabrovica na trasi drugega tira, pod avtocestnim [[viadukt Črni Kal|viaduktom Črni Kal]] 
|dates=
|building=
|commisioned=
|decommisioned=
|category=[[glavna železniška proga|glavna]]
|del=[[V. koridor (železnica)|V. koridor]] Divača–Koper
|country={{zastava|Slovenija}}
|company=2TDK Družba za razvoj projekta, d.o.o.
|mednarodna oznaka proge=[[E 69 (železnica)|E 69]]
|tiri=1 (načrtovana 2)
|oznaka=0–27,1
|dolzina=27,1 [[kilometer|km]]
|speed=160 km/h (potniški vlaki)&lt;br/&gt;120 km/h (tovorni vlaki)&lt;ref name=&quot;drugitir-prvastran&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://drugitir.si/ |title=Drugi tir - nova železniška proga med Divačo in Koprom |website=drugitir.si |accessdate=2026-03-14}}&lt;/ref&gt;
|sistem vleke=enosmerni tok 3 [[kV]]
|prepustna moc=212
|izkoristek=
}}

'''Drugi tir železniške proge Divača–Koper''' bo ena izmed [[železniška proga|železniških prog]], ki sestavljajo [[železniško omrežje v Sloveniji|železniško omrežje]] v [[Slovenija|Sloveniji]]. Zgrajen je bil z namenom povečanja prepustnosti [[Železniški prevoz|železniškega prometa]], tako tovornega kot potniškega, pa tudi zaradi vse večjih [[Železniški prevoz|transportnih]] potreb [[Luka Koper|Luke Koper]]. 

Drugi tir naj bi nadomestil obstoječo [[Železniška proga Divača–Koper|železniško progo Divača–Koper]].&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.delo.si/sobotna/drugi-tir-za-telebane.html|title=Drugi tir za telebane|date=25. 8. 2017|newspaper=Delo|accessdate=5. 1. 2019}}&lt;/ref&gt; Hkrati naj bi zadostil čedalje večjim potrebam po [[Železniški prevoz|železniškem prevozu]] tovora iz koprskega pristanišča.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.luka-kp.si/novice/drugi-tir-za-novo-poglavje-v-razvoju-pristanisca/ |title=Drugi tir za novo poglavje v razvoju pristanišča |accessdate= |date=5. maj 2021 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

Gradnja drugega tira železniške proge med [[Divača|Divačo]] in [[Koper|Koprom]] je eden najpomembnejših infrastrukturnih projektov v Sloveniji. Projekt vključuje 27,1&amp;nbsp;km dolgo progo, ki bo izboljšala povezavo med [[Luka Koper|Luko Koper]] in notranjostjo države.
Med gradnjo je bilo objavljeno javno naročilo za projektno in okoljsko dokumentacijo, za gradnjo dodatnega t.j. vzporednega [[železniški tir|tira]], kar bo progo spremenilo v dvotirno. Dvotirnost nove železniške proge naj bi bila vzpostavljena do leta 2030.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/2tdk-objavil-narocilo-za-pripravo-dokumentacije-za-dvotirnost-drugega-tira/744103 |title=2TDK objavil naročilo za pripravo dokumentacije za dvotirnost drugega tira |accessdate= |date=28. april 2025 |format= |work= |publisher=MMC RTV-SLO}}&lt;/ref&gt;

==Načrtovanje==
Zmogljivost obstoječe železniške proge do Kopra, dograjene leta 1967, je bila prekoračena že v 90. letih prejšnjega stoletja.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Gradnja Luke Koper in železniške proge Koper–Prešnica|last=Petrinja|first=Danilo|publisher=Luka Koper|year=1999|location=Koper|page=71|cobiss=6354225}}&lt;/ref&gt; Leta 1996 je bila gradnja nove enotirne proge med Divačo in Koprom uvrščena v nacionalni program razvoja železniškega omrežja Slovenije.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi novice|title=Tiri so položeni, vlak vozi, Hamburg bo!|date=2026-03-12|url=https://www.delo.si/gospodarstvo/novice/tiri-so-polozeni-vlak-vozi-hamburg-bo|newspaper=[[Delo (časopis)|Delo]]|page=3}}&lt;/ref&gt; Leta 2001 je bila podana uradna pobuda za izdelavo [[Državni prostorski načrt|državnega prostorskega načrta]] za progo.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Trasa tira je bila določena leta 2003 in potrjena s sprejetjem DPN leta 2005, dopolnjenim leta 2014.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://drugitir.si/pomembni-dokumenti|title=Pomembni dokumenti|accessdate=2026-03-14|website=drugitir.si}}&lt;/ref&gt; Vmes se je pojavila pobuda o dvotirnosti proge in dodatnem tiru iz [[Tržaško pristanišče|tržaškega pristanišča]], a je bila zamisel opuščena.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

Marca 2016 je bilo za drugi tir izdano gradbeno dovoljenje.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt; Istega dne je vlada za njegovo pripravo in izgradnjo ustanovila posebno projektno podjetje 2TDK.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Vlada ustanovila projektno podjetje za drugi tir z imenom 2TDK|date=2016-03-31|url=https://www.sta.si/2247962/|work=Slovenska tiskovna agencija}}&lt;/ref&gt; Maja 2017 je vlada sprejela Zakon o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača–Koper. Proti zakonu je bil z podpisi volivcev, ki jih je zbiralo društvo »Davkoplačevalci se ne damo«, razpisan [[Referendum o Zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača–Koper|referendum]], na katerem je bil zakon potrjen.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Referendum o drugem tiru ni uspel, volivci ob nizki udeležbi zakon podprli|date=2017-09-24|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendum-2017/referendum-o-drugem-tiru-ni-uspel-volivci-ob-nizki-udelezbi-zakon-podprli/433329|work=MMC RTV-SLO}}&lt;/ref&gt; Na pritožbo pobudnikov je [[Vrhovno sodišče Republike Slovenije|vrhovno sodišče]] zaradi vladnega financiranja referendumske kampanje s proračunskimi sredstvi rezultat razveljavilo in odredilo ponovno glasovanje,&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Referendum o zakonu o drugem tiru je razveljavljen|date=2018-03-14|url=https://old.delo.si/gospodarstvo/infrastruktura/referendum-o-zakonu-o-drugem-tiru-je-razveljavljen.html|newspaper=Delo}}&lt;/ref&gt; ki ga je zakon prestal zaradi prenizke volilne udeležbe.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Volivci povedali svoje na vnovičnem referendumu|date=2018-05-14|url=https://www.sta.si/v-srediscu/drugitir|work=Slovenska tiskovna agencija}}&lt;/ref&gt;

== Gradnja ==
=== Desni tir ===
[[Slika:Zufahrtsstraßen.jpg|sličica|levo|Dostopne ceste do gradbišča drugega tira]]
[[Slika:Predor T8 ob prevoznosti železniške proge drugi tir Divača–Koper.jpg|sličica|levo|Vožnja skozi predor T8 Škofije (3808 m) pri [[Dekani]]h ob vzpostavitvi prevoznosti drugega tira marca 2026]]
Naročnik in imetnik [[Koncesija|koncesije]] za 45 let – tudi za nadaljnje obratovanje – je projektno podjetje 2TDK, ki je v stoodstotni lasti Republike Slovenije. Po izteku koncesije proga preide v last države. Projekt je bil razdeljen na tri gradbene sklope: spodnji ustroj odseka Divača–Črni Kal, spodnji ustroj odseka Črni Kal–Koper in tretjega, ki je zajemal zgornji ustroj, vozno mrežo in signalno-varnostne naprave.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi novice|title=Podpisali pogodbo za tretji sklop del na drugem tiru|date=2023-09-04|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/podpisali-pogodbo-za-tretji-sklop-del-na-drugem-tiru/680257|work=MMC RTV-SLO}}&lt;/ref&gt;

Pripravljalna dela so se pričela spomladi 2019. Med pripravljalna dela je bila uvrščena tudi izgradnja premostitvenih objektov v [[Dolina Glinščice|dolini Glinščice]].&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

Prva dva sklopa je izvedel konzorcij podjetij JV Kolektor CPG d.&amp;nbsp;o.&amp;nbsp;o., Yapı Merkezi İnşaat ve Sanayi A.Ş. in Özaltın İnşaat Ticaret Ve Sanayi A.Ş. Uradni začetek gradnje je bil 5. maja 2021 na gradbišču v [[Dekani|Dekanih]].&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Podpis pogodbe za odsek Divača–Črni Kal in začetek gradnje drugega tira|date=2021-05-05|url=http://www.drugitir.si/novice/2021-05-05-Podpis-pogodbe-za-odsek-DivacaCrni-Kal-in-zacetek-gradnje-drugega-tira|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210606133606/http://www.drugitir.si/novice/2021-05-05-Podpis-pogodbe-za-odsek-DivacaCrni-Kal-in-zacetek-gradnje-drugega-tira|archivedate=2021-06-06|work=drugitir.si}}&lt;/ref&gt;

13. junija 2022 je bil pred rokom dosežen prvi preboj predora na novi progi v predoru Mlinarji.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Na trasi drugega tira prebili prvega od sedmih predorov|date=2022-06-13|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-trasi-drugega-tira-prebili-prvega-od-sedmih-predorov.html|work=24ur.com}}&lt;/ref&gt; Do julija 2024 so bili prebiti vsi predori nove proge v skupni dolžini 37,4&amp;nbsp;km (skupaj s servisnimi cevmi).&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Drugi tir: preboj predorov tudi uradno obeležili|date=2024-07-10|url=https://www.primorski.eu/se/drugi-tir-preboj-predorov-tudi-uradno-obelezili-BJ1649524|work=Primorski dnevnik}}&lt;/ref&gt; Med gradnjo so se pojavljali izzivi, kot so nepredvidene [[geologija|geološke razmere]], vključno z odkritjem [[Kraške jame|kraških jam]]&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.metropolitan.si/novice/slovenija/drugi-tir-gradnja-kraske-jame/ |title=Med gradnjo drugega tira naleteli na neverjetno odkritje |accessdate= |date=19. september 2024 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/kraske-jame-bodo-podaljsale-gradnjo |title=Kraške jame bodo podaljšale gradnjo na drugem tiru |accessdate= |date=18. oktober 2024 |format= |work= }}&lt;/ref&gt; in premiki pobočja v [[Dolina Glinščice|dolini Glinščice]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.delo.si/gospodarstvo/novice/drugi-tir-zdrsnil-za-pet-centimetrov-in-vec-mesecev |title=Drugi tir zdrsnil za pet centimetrov in več mesecev |accessdate= |date=15. januar 2025 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

4. septembra 2023 je 2TDK podelil tretjo in zadnjo gradbeno fazo konzorciju treh podjetij, ki naj bi progo dokončala do konca leta 2025.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt; Zadnji tiri prvega (desnega) tira so bili položeni 3. marca 2026,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pritrjeni zadnji tiri|url=https://drugitir.si/novice/mejniki/pritrjeni-zadnji-tiri|website=drugitir.si|accessdate=2026-03-10|language=sl}}&lt;/ref&gt; 11. marca pa je po njih zapeljal prvi, preizkusni vlak.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Po drugem tiru zapeljal prvi potniški vlak|date=2026-03-11|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/danes-po-drugem-tiru-prvic-pelje-potniski-vlak|accessdate=2026-03-14|newspaper=Delo}}&lt;/ref&gt; Ker vozna mreža še ni bila v funkciji, je bila za otvoritveno vožnjo uporabljena dizelska potniška garnitura [[SŽ serija 610/615|FLIRT 610]]-021/022.

Pridobitev uporabnega dovoljenja za zgrajeni tir je predvidena za konec leta 2026 ali začetek 2027.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Eden od dveh drugih tirov slovesno dokončan|date=2026-03-11|url=https://primorske.svet24.si/primorska/istra/oset-po-slavnostnem-odprtju-drugega-tira-tezave-s-krajani-resujemo-skupaj/|work=Primorske novice}}&lt;/ref&gt;

=== Levi tir ===
Dvotirnost proge naj bi bila izvedena do leta 2030.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Gradnja vzporednega (levega) tira se organizira kot samostojen projekt z lastnim financiranjem in naj bi stala 430 milijonov evrov.&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Navedi novice|title=Bratušek: Tir bomo začeli graditi leta 2026. Stara proga bo obremenjena najmanj, kar je mogoče.|date=2024-07-08|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/bratusek-tir-bomo-zaceli-graditi-leta-2026-stara-proga-bo-obremenjena-najmanj-kar-je-mogoce/714191|work=MMC RTV-SLO}}&lt;/ref&gt; Avgusta 2025 je 2TDK sklenil pogodbo za projektiranje vzporednega tira.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=2TDK izbral pripravljavca dokumentacije za dvotirnost drugega tira|date=2025-08-05|url=https://www.sta.si/3453981/|work=Slovenska tiskovna agencija}}&lt;/ref&gt; Trije najdaljši predori so bili že od začetka zgrajeni z dvema cevema, pri čemer je bila druga cev sprva le servisna.

Potem ko bo stekel promet po obeh tirih, naj bi se stara proga zaprla in demontirala, trasa pa preuredila v kolesarsko progo.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Sprejeta najustreznejša varianta za pripravo DPN za drugi tir železniške proge na odseku Divača–Koper|date=2023-01-24|url=https://www.gov.si/novice/2023-01-24-sprejeta-najustreznejsa-varianta-za-pripravo-dpn-za-drugi-tir-zelezniske-proge-na-odseku-divacakoper/|work=gov.si}}&lt;/ref&gt;

==Opis proge==
Začetna železniška postaja je [[Železniška postaja Divača|Divača]], od katere proga drugega tira na začetku poteka po nasipu, zatem se spusti v odprti trasi do prvega predora Lokev (T1) in preko zaprtega viadukta Glinščica (215 m) v drugi predor Beka (T2), v bližini vasi [[Črni Kal]] na [[Kraški rob|Kraškem robu]]. Po izhodu iz predora proga takoj preide na viadukt Gabrovica (416 m). Sledi vrsta krajših odprtih delov proge z viaduktom Vinjan (620 m) in petih predorov (T3–T8). Po izhodu iz predora Škofije (T8) poteka drugi tir znova po površju in se pred končno postajo [[Tovorna železniška postaja Koper|Koper tovorna]] (ta je že povezana s [[Železniška postaja Koper Luka|Železniško postajo Koper Luka]]) priključi na že zgrajen izvlečni tir. 

Trasa drugega tira torej poteka severno od obstoječega tira [[Železniška proga Divača–Koper|železniške proge Divača–Koper]] in je speljana večinoma po [[predor|predorih]] ter [[viadukt|viaduktih]].

===Objekti na trasi drugega tira===
'''Predori'''

Kar 75&amp;nbsp;% proge drugega tira poteka v sedmih predorih:
* [[predor Lokev]] (T1) (6714 oz. 6683 m)
* predor Beka (T2) (6017 oz. 6042 m)
* predor Stepani (T3) (335 m)
* predor Tinjan (T4) (1949 m)
* predor Osp (T5-6) (505 m)
* predor Mlinarji (T7) (1154 m)
* predor Škofije (T8) (3808 oz. 3818 m)
'''Viadukti'''&lt;br&gt;
* viadukt Glinščica (215 m)
* viadukt Gabrovica (416 m), speljan pod [[Viadukt Črni Kal|viaduktom Črni Kal]] na [[Avtocesta A1|avtocesti A1]]
* viadukt Vinjan (620 m)

===Odprta trasa===
Na celotni trasi je le 5,4 kilometra železniške proge speljane na odprti trasi. Posebna pozornost je namenjena kvalitetni izvedbi nasipov in temeljnih del, saj je zaradi gradnje [[železniški tir|tirov v tehniki na togi podlagi]], tudi na odprti trasi, njihovo posedanje nedopustno.
===Deviacija že obstoječe proge===
Trasa drugega tira bo v bližini Divače presekala traso sedanje železniške proge Divača–Koper, zato je bilo potrebno že obstoječo progo prestaviti.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=LDYjvb8Mi9g |title=Deviacija v Divači |accessdate=15. april 2025 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt; Deviacija oz. prestavitev je bila izvedena avgusta 2023, z zgraditvijo 900 metrov nove proge, vključno s [[železniški tir|tiri]] in [[Kretnica|kretnicami]], vodi za električno vleko in vsemi signalnovarnostnimi ter komunikacijskimi napravami.

===Izvlečni tir===
Z namenom omilitve ozkega grla na območju Bivja je bil na železniški progi Divača–Koper vzporedno z obstoječim tirom zgrajen nov t.i. izvlečni tir, med območjem [[Tovorna železniška postaja Koper|tovorne železniške postaje Koper]] in območjem elektronapajalne postaje ENP Dekani, ki je dolg 1,2 km. Z izgradnjo tega tira v letu 2018 in kasnejšo obnovo obstoječega se je na tem delu povečala kapaciteta proge in omogočeno je fleksibilnejše vodenje vlakov. Izvlečni tir hkrati prestavlja prvi del novozgrajenega drugega tira Divača - Koper, saj se bo nanj pri ENP Dekani priključila nova proga. Leto kasneje je bil uveden evropski sistem za nadzor vlakov ETCS.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://drugitir.si/zakaj-drugi-tir |title=2TDK Zakaj drugi tir? Izvlečni tir|accessdate= |date=15. oktober 2023 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.europarl.europa.eu/RegData/presse/pr_info/2006/SL/03A-DV-PRESSE_IPR(2006)06-09(08840)_SL.pdf |title=Sistem železniške signalizacije ERTMS/ETCS |accessdate=15. januar 2025 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Viri ==
* {{navedi knjigo |author=Duhovnik, Jože |year=2019 |title=Dvotirna proga Koper–Kozina–Divača, zbornik referatov in razprav|publisher=Slovenska inženirska zveza|isbn= 978-961-92442-1-0 |cobiss= 301195264 |pages=}}
* {{navedi knjigo |author=Pelko, Nataša |year=2023 |title=Drugi tir: nova železniška proga Divača-Koper|publisher=2TDK Družba za razvoj projekta, d.o.o.|isbn=978-961-96474-00 |cobiss=172374787 |pages=}}

== Glej tudi ==
* [[Predor Lokev]]
* [[Železniška proga Prešnica–Koper]]
* [[Referendum o Zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača–Koper]]
* [[Seznam železniških prog v Sloveniji]]

{{železniške proge v Sloveniji}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Železniška proga Divača–Koper]]</text>
      <sha1>sorteh4h3n64cn86aecxazcdy5in5v7</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Martha Israel</title>
    <ns>0</ns>
    <id>583561</id>
    <revision>
      <id>6687649</id>
      <parentid>6436187</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T08:56:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Neznano leto smrti]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6687649</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5796" sha1="bz8l3flnoar9f3a9ujmi1nej1v2jngx" xml:space="preserve">{{Infopolje Funkcionar
|native_name=Marta Israelowa
|native_name_lang=hsb
|birth_date=|birth_place=|death_date=
|nationality=[[Lužiški Srbi|lužiško-srbska]]
|image=Martha Israel.jpg
|caption=Portet Marthe Izrael, {{Ill|Dieter Dressler|de}}, 1965–1966
|office=Članica [[Volkskammer|Ljudske zbornice]]
|termstart=april 1963
|termend=1967
|party={{ubl|[[Demokratska liga žensk Nemčije|Demokratska liga žensk]]|[[Socialistična stranka enotnosti Nemčije|Socialistična stranka enotnosti]]}}
|children=1
}}
'''Martha Israel''' ({{Langx|hsb|Marta Israelowa}}), [[Nemci|nemška]] [[političarka]], * [[18. november]] [[1905]], [[Lhosa]], [[Provinca Silesija]], [[Nemško cesarstvo]], † po letu 1967.

Martha Israel je bila nemška uradnica in političarka [[Lužiški Srbi|lužiško-srbske]] narodnosti. Od leta 1963 do 1967 je bila poslanka v [[Volkskammer|Ljudski zbornici]] [[Nemška demokratična republika|Vzhodne Nemčije]] kot članica [[Socialistična stranka enotnosti Nemčije|Socialistične stranke enotnosti Nemčije]] (''Sozialistische Einheitspartei Deutschlands)'' in [[Demokratska liga žensk Nemčije|Demokratske lige žensk Nemčije]] (''Demokratischer Frauenbund Deutschlands)''. Pred tem je bila članica mestnega sveta v [[Spremberg|Sprembergu]] in tajnica lokalne podružnice politične lige [[Lužiški Srbi|Lužiških Srbov]] [[Domowina|Domowine]].

== Biografija ==
Martha Israel se je rodila 18. novembra 1905 v mestu [[Lohsa]] v [[Zgornja Lužica|Zgornji Lužici]], ki je bila takrat del [[Kraljevina Prusija|pruske]] [[Provinca Šlezija|province Šlezije]] v [[Nemško cesarstvo|Nemškem cesarstvu]]. Njena družina je bila delavskega sloja [[Lužiški Srbi|lužiških srbov]]. Po končani osnovni šoli je delala v različnih poklicih.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi knjigo|last=Pawlowski|first=Rita|url=https://books.google.com/books?id=2e4iAQAAIAAJ&amp;q=martha+israel+Lohsa|title=Unsere Frauen stehen ihren Mann: Frauen in der Volkskammer der DDR 1950 bis 1989 : ein biographisches Handbuch|date=2008|publisher={{ill|Trafo Verlagsgruppe}}|isbn=978-3-89626-652-1|location=Berlin|pages=126|language=de|trans-title=Our Women Stand Their Ground: Women in the People's Chamber of the GDR, 1950 to 1989: a Biographical Handbook|oclc=277197894}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi knjigo|last=Elle|first=Ludwig|url=https://books.google.com/books?id=yTY7AQAAIAAJ&amp;q=%22Marta+Israelowa%22|title=Die Domowina in der DDR: Aufbau und Funktionsweise einer Minderheitenorganisation im staalich-administrativen Sozialismus|date=2010|publisher={{Ill|Domowina-Verlag|de}}|isbn=978-3-7420-2176-2|pages=37|language=de|trans-title=The Domowina in the GDR: Structure and Functioning of a Minority Organization in State-administrative Socialism}}&lt;/ref&gt;

Leta 1947 se je vključila v [[Demokratska liga žensk Nemčije|Demokratsko ligo žensk Nemčije]] (DFD) v [[Nemška demokratična republika|Vzhodni Nemčiji]]. Leta 1952 se je pridružila [[Socialistična stranke enotnosti Nemčije|Socialistični stranki enotnosti Nemčije]] (SED) in bila naslednje leto izvoljena v mestni svet v [[Spremberg|Sprembergu]]. Med letoma 1953 in 1954 je obiskovala zvezno šolo DFD v [[Potsdam|Potsdamu]], leta 1961 pa okrajno šolo SED v [[Großräschen|Großräschenu]]. Od leta 1959 do 1962 je bil članica okrajnega vodstva SED v [[Okraj Cottbus|okraju Cottbus]]. Do leta 1963 je delala kot [[Uradnik|uradnica]] v {{Medjezikovna povezava|Gaskombinat Schwarze Pumpe|de}} in je bil tajnica združenja [[Domowina]] v {{Medjezikovna povezava|Okraj Spremberg|lt=Okraju Spremberg|de}}.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=SPOwAAAAIAAJ&amp;dq=martha+israel+Lohsa&amp;pg=PA141|title=Wer ist wer?: Das Deutsche who's who|date=1965|publisher={{Ill|Arani-Verlag|de}}|volume=14|location=Berlin|pages=141|language=de|trans-title=Who is Who?: The German Who's Who}}&lt;/ref&gt;

Aprila 1963 je bila imenovana v [[Volkskammer]], potem ko je odstopil {{Medjezikovna povezava|Max Müller (politician)|lt=Max Müller|de|Max Müller (Politiker, 1899)}} in se pridružila poslanski skupini SED. Na vzhodnonemških splošnih volitvah leta 1963 je bila ponovno izvoljena kot predstavnica DFD. V parlamentu je delovala v Odboru za delo in socialno politiko. Mandat v Ljudski zbornici je zaključila leta 1967.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

Izraelova je bila poročena in imela je enega otroka. Umrla je po letu 1967.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

== Priznanja in nagrade ==
Izraelova je prejela naslednja priznanja in nagrade:&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;
* {{Medjezikovna povezava|Častna značka DFD|lt=|de|Ehrennadel des Demokratischen Frauenbundes Deutschlands}}
* [[Medalja Clare Zetkin|Clara Zetkin Medal]] (1964)
* {{Medjezikovna povezava|Medalja za izjemne dosežke|de|Medaille für ausgezeichnete Leistungen}}
* {{Medjezikovna povezava|Medalja za zasluge NDR|de|Verdienstmedaille der DDR}}
* {{Medjezikovna povezava|Častna značka Nacionalne fronte|de|Ehrennadel der Nationalen Front}}

== Sklici ==
{{Sklici}}

== Nadaljnje branje ==
{{refbegin}}
*{{cite book |title=Die Volkskammer der Deutschen Demokratischen Republik |date=1964 |publisher=Staatsverlag der Deutschen Demokratischen Republik |page=325 |url=https://books.google.com/books?id=uM8kAQAAMAAJ&amp;q=%22israel+martha%22+%22Lohsa%22 |language=de |trans-title=The People's Chamber of the German Democratic Republic |volume=4 }}
*{{cite book |title=SBZ-Biographie |date=1964 |publisher=[[Ministry of Intra-German Relations]] |page=160 |url=https://books.google.com/books?id=jI7uAAAAIAAJ&amp;q=martha+israel+Lohsa |language=de |location=Bonn}}
{{refend}}

{{authority control}}

{{DEFAULTSORT:Israel, Martha}}
[[Kategorija:Lužiški Srbi]]
[[Kategorija:Nemški politiki]]
[[Kategorija:Člani Volkskammer]]
[[Kategorija:Neznano leto smrti]]</text>
      <sha1>bz8l3flnoar9f3a9ujmi1nej1v2jngx</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kompleks Hazrati Imam</title>
    <ns>0</ns>
    <id>583637</id>
    <revision>
      <id>6687586</id>
      <parentid>6687117</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T08:24:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>/* Mavzolej Hazrati Imama (Kaffol Šoši) */ urejanje</comment>
      <origin>6687586</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="16542" sha1="7p1085tuxrczc6eer1wi0ec5hsb0xm5" xml:space="preserve">{{Infobox historic site
| name = Kompleks Hazrati Imam
| native_name = Hazrati Imom majmuasi
| native_language =uz
| native_name2=Hasti Imom majmuasi
| native_language2=uz
| image = {{Photomontage
| photo1b                            = Barakhan Madrasah Tashkent.jpg
| photo2a                            = Medrese Barak Chan, Toshkent, Uzbekistan 11.05.2014.jpg
| photo2b                            = Hazrati_Imam_complex.jpg
| size = 250
| spacing = 2
| color = white
| border = none
| color_border = tranparent
}}
| caption = Kompleks Hazrati Imam v Taškentu
| type = Religiozni kompleks
| mapframe = yes
| coordinates = {{coord|41.3147|69.2633|display=inline,title}}
| location = okrožje Olmazor, [[Taškent]], [[Uzbekistan]]
| built = 16. do 20. stoletje
| architecture = [[Islamska arhitektura]]
| governing_body = Uprava muslimanov Uzbekistana
}}
'''Kompleks Hazrati Imam''' (uzbeško: Hazrati Imom majmuasi) (znan tudi kot Hastimom ali Hastim)&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://central-asia.guide/uzbekistan/destinations-uz/tashkent/hazrati-imam-complex/ |title=Hazrati Imom majmuasi nomlari }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; je arhitekturni spomenik iz 16. do 20. stoletja v okrožju Olmazor v mestu [[Taškent]] v [[Uzbekistan]]u. Kompleks sestavljajo [[medresa Moji Mubarak]], [[mavzolej Kaffola Šošija]], [[medresa Barak kana]], [[mošeja Hazrati Imama]], [[Tillašejkova mošeja]] in Islamski inštitut Imam al-Buhari. Kompleks je bil zgrajen v bližini groba [[Kaffol Šoši|Hazrati Imama]], strokovnjaka za ''[[Koran]]'' in hadise, enega prvih pridigarjev [[islam]]a v Taškentu, pesnika in obrtnika.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://uzbekistan.travel/uz/o/hazrati-Imom-majmuasi/ |title=Hazrati Imom majmuasi}}&lt;/ref&gt;

Po zgodovinskih virih je bil Hazrati Imam tudi mojster izdelovanja ključavnic in ključev, zaradi česar je dobil vzdevek 'Kaffol', kar pomeni 'ključavničar'. Govoril je 72 jezikov in prevedel [[Stara zaveza|Staro zavezo]] ([[Tora]]) v arabščino.&lt;ref name=&quot;A&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.ziyouz.uz/ru/deyateli/velikie-mysliteli-uzbekistana/512----903975 |title=Каффал аш-Шоший (903–975) |publisher=ziyouz.uz |access-date=2015-07-02 |archive-date=2015-07-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150702215034/http://www.ziyouz.uz/ru/deyateli/velikie-mysliteli-uzbekistana/512----903975}}&lt;/ref&gt;

Poleg stavb je tu še knjižnica orientalskih rokopisov in ''Koran'' [[kalif]]a [[Osman ibn Afan|Osmana ibn Afana]]. Je edini ohranjeni originalni rokopis ''Korana''. To dokazuje potrdilo, ki ga je 28. avgusta 2000 izdala mednarodna organizacija UNESCO.&lt;ref name=&quot;mg&quot;&gt;{{citeweb|url=http://mg.uz/publish/doc/text40669_kompleks_hazrati_imam|title=Комплекс «Хазрати Имам»|publisher=Мой город|access-date=2015-03-16|archive-date=2019-11-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20191129033237/http://mg.uz/publish/doc/text40669_kompleks_hazrati_imam|deadlink=no}}&lt;/ref&gt;

Danes je kompleks Hazrati Imam v delu Taškenta, imenovanem ''Staro mesto'' in je preživel močan [[Potres v Taškentu leta 1966|potres leta 1966]]. Leta 2007 je bilo z odlokom predsednika Republike Uzbekistan [[Islam Karimov|Islama Karimova]] ustanovljeno javno združenje Hazrati Imam (''Hastimom''), izvedena pa so bila tudi gradbena in obnovitvena dela za obnovitev prvotnega zgodovinskega videza kompleksa Hazrati Imam.{{sfn|Usmonxon Alimov|2008|p=144}}&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{cite web |url=https://lex.uz/docs/-1729649 |title=Hazrati Imom (Hastimom) jamoatchilik jamg'armasini qo'llab quvvatlash to'g'risida |date=2007-02-20|access-date=2023-10-13|publisher=Lex.uz}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
[[File:AbdullakhanII.jpg|thumb|left|Vladar [[Buharski kanat|Buharskega kanata]] [[Abdulah Kan II.]]|219x219px]]

Kompleks Hazrati Imam je bil zgrajen okoli grobnice imama Abu Bakra Mohameda ibn Alija Ismaila aš-Kaffola Šošija. Grobnica in okoliški arhitekturni spomeniki so poimenovani po Hazrati Imamu. Najprej je bil s sredstvi [[Abdulah Kan II.|Abdulaha Kana II.]] zgrajena medresa Barak kana, nato mavzolej Hazrati Imama (Kaffol Šoši) in leta 1579 mavzolej šejka Bobohodžija, ki se ni ohranil. Sredi 19. stoletja so bili v kompleksu Hazrati Imam zgrajeni taškentski namazgoh (Tillašejkova mošeja), Moji Mubarakova medresa in mošeja Džuma, ki se ni ohranila. V začetku 20. stoletja je bila Tillašejkova mošeja obnovljena in dobila sedanjo podobo. Tukaj je bil pokopan tudi Ešon Bobohadži. V kompleksu Hazrati Imam je sedež Uprave muslimanov Uzbekistana.{{sfn|Usmonxon Alimov|2008|p=144}}

=== Tillašejkova mošeja ===
{{glavni|Tillašejkova mošeja}}
Mošejo je zgradil slavni taškentski šejk Tilla konec 19. in v začetku 20. stoletja, natančneje med letoma 1890 in 1902. Lokalna uprava [[Ruski imperij|Ruskega imperija]] je Tillašejkovo mošejo zaprla kmalu potem, ko je začela delovati. V 1930-ih letih je bila spremenjena v ''artel'' - zadrugo obrtnikov. Ko je bilo leta 1943 izdano dovoljenje za vzpostavitev verskega nadzora nad muslimani [[Srednja Azija|Srednje Azije]] in [[Kazahstan]]a, je bila ena prvih mošej, ki je ponovno začela delovati. Mošejo je v letih 1955–1963 obnovil mojster Širin Murodov. V letih 1972–1973 je bila mošeja obnovljena in razširjena. Na strani, ki je obrnjena proti [[kibla (islam)|kibli]], je bila zgrajena nova ''hanka'', zid na obeh straneh prejšnjega [[mihrab]]a pa je bil odstranjen.

=== Medresa Barak kana ===
{{glavni|Medresa Barak kana}}
Medresa Barak kana je arhitekturni spomenik, ki ga je v prvi polovici 16. stoletja (1531–1532) zgradil Navruz Ahmed kan z vzdevkom [[Barak kan]], vnuk [[Timuridi|timuridskega]] sultana [[Ulug Beg]]a. V medresi sta dva mavzoleja. Prvi je mavzolej [[Sujunčhodža kan|Sujunčhodže kana]], zgrajen na mestu pokopa Sujundžhodže kana, prvega vladarja Taškenta iz dinastije [[Šajbanidi|Šajbanidov]]. Drugi je Brezimni mavzolej. Ta mavzolej je bil zgrajen za Barak kana, vendar je bil Barak kan po smrti pokopan v [[Samarkand]]u. Vrata sob Barak kanove medrese so okrašena s [[slonovina|slonovino]] in barvnimi kovinami. Leta 1868 je medresa obsegala 34 sob, mošejo in učilnico. Medresa je bila močno poškodovana v potresu leta 1886, njena 22 metrov visoka kupola pa se je zrušila.{{sfn|Sultonov|2009|p=151}} Leta 1917 je bila medresa preurejena v stanovanjsko zgradbo in od leta 1936 v sedež društva slepih in skladišče. Do konca leta  2006 je bila sedež Urada za muslimane Uzbekistana. {{sfn|Alimov|2008|p=144}}

=== Mavzolej Hazrati Imama (Kaffol Šoši) ===
{{glavni|Mavzolej Kaffola Šošija}} 
{{multiple image |align=left
 | perrow      = 2
 | total_width = 400
 | image1 = Barak-Khan Madrasa.jpg 
 | image2 = Moyie Muborak Library Museum 01.jpg 
 | image3 = Abu_Bakr_Kaffal_Shashi_Shrine_mosque.jpg
 | image4 = Hazrati Imam Mosque 01.jpg
 | footer = Barak kana, medrese Muji Muborak, mošeja Hazrati Imam in mavzolej Hazrati Imama (Kaffol Šoši)
}}
Mavzolej Kafol Šoši je bil zgrajen iz žganih opek arhitekta Gulom Huseina v 16. stoletju (1541–1542). Mavzolej je bil poimenovan po Abu Bakru Mohamedu ibn Aliju Ismoilu Kafolu aš Šošiju.

=== Medresa Muji Muborak ===
Medreso Muji Muborak je v letih 1856–1857 v kompleksu Hazrati Imam v Taškentu, v času vladavine [[dinastija Ming|dinastije Ming]], zgradil iz žganih opek taškentski vladar Mirzo Ahmad Kušbegi. Danes ta medresa hrani starodavni [[Koran]] (''Usmon Mus'haf''), ki je bil napisan v hidžazi pisavi na jelenji koži med kalifatom Usmon (644–656) in ustvarjen v letih 644–648. Ta sveti Koran velja za enega najredkejših rokopisov in ga je v 14. stoletju iz Sirije prinesel [[Timur Lenk|Amir Timur]].&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{cite web |url=https://www.advantour.com/rus/uzbekistan/tashkent/khast-imam.htm |title=Из Багдада во времена Тамерлана Османский Коран попал в Узбекистан}}&lt;/ref&gt; Na sredini dvorišča je grobnica velikosti 7 x 6 metrov, pokrita s kupolami. Medresa je bila sestavljena iz 13 celic in mošeje.

=== Mošeja Hazrati Imam Džome ===
Mošeja Hazrati Imam Džome je bila zgrajena leta 2007 na pobudo predsednika Republike Uzbekistan Islama Karimova. Ministrstvo za pravosodje jo je registriralo 27. decembra 2007. Mošeja služi soseskam Hazreti imam, Šoši, Istiklol in Namuna. Dolžina obokane dvorane je 77 metrov, širina 22 metrov, z mihrabom pa 24 metrov. Kupole so visoke 35 metrov in široke 25 metrov. Mošeja ima 14 velikih in 48 majhnih svetilk, v središču dvorane pa je nameščena kupola v obliki podolgovate elipse. Mošeja ima dva [[minaret]]a, enega sta zgradila mojstra Ibrahim in Erkin iz Horezma, drugega pa mojster Šarif s svojo ekipo iz Samarkanda. Eden od minaretov je bil dokončan v 26 dneh, drugi pa v 28 dneh. Višina minaretov je 52 metrov. Stebri na dvorišču so izdelani iz [[sandalovina|sandalovine]], pripeljane iz Indije, in so visoki 8,6 metra ter okrašeni z rezbarijami.{{sfn|Davlat ilmiy nashriyoti|2009|p=252}}

=== Islamski inštitut Imam al-Buhari ===
[[File:Tashkent_Islamic_Institute_named_after_Imam_Bukhari_from_left.jpg|250px|thumb|Pogled na Islamski inštitut Imam al-Buhari]]

Taškentski islamski inštitut, poimenovan po Imamu Buhariju, je bil ustanovljen leta 1969. Je pod nadzorom Uprave muslimanov Uzbekistana. Obnovljen je bil z resolucijo Sveta za verske zadeve pri Svetu ministrov Sovjetske zveze o odprtju višje medrese v Taškentu. Stavba mošeje ''Namazgoh'' na območju Hazrati Imam (Hamza, zdaj ulica Zarkajnar, ulica 18-berk, hiša 47) je bila dodeljena za medreso. 1. novembra 1971 (12. dan ramadana leta 1391 po hidžri) je višja medresa začela delovati.&lt;ref name=&quot;isl&quot;&gt;{{cite web |url=http://old.muslim.uz/index.php/yangiliklar-2016/uzbekistan/item/33883-bugun-toshkent-islom-instituti-tashkil-topgan-kun |title=Бугун – Тошкент ислом институти ташкил топган кун |website=muslim.uz |access-date=2022-11-01 |language=uz }}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

Študij v višji medresi traja 4 leta, pouk pa poteka v uzbeškem in arabskem jeziku. V prvem študijskem letu je bilo v inštitut (''mahad'') sprejetih dvajset študentov. Izobraževalna ustanova se je sprva imenovala Višja verska medresa (''Visshaya duxovnaya shkola'', rusko: ''Высшая духовная школа''). Leta 1974 je bila ob 1200. obletnici rojstva imama Buharija ta izobraževalna ustanova poimenovana po učencu in se je imenovala ''Višji mahad'', ''Taškentski islamski inštitut''.&lt;ref name=&quot;isl2&quot;&gt;{{cite web |url=http://old.muslim.uz/index.php/yangiliklar-2016/uzbekistan/item/33883-bugun-toshkent-islom-instituti-tashkil-topgan-kun |title=Бугун – Тошкент ислом институти ташкил топган кун |website=muslim.uz |language=uz |access-date=2022-11-01 }}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

Od leta 2003 se diplomantom inštituta z odlokom kabineta ministrov Republike Uzbekistan podeljujejo diplome. Leta 2007 je bila zgrajena nova dvonadstropna stavba inštituta. Leta 2021 so dvonadstropni glavni stavbi inštituta dodali štirinadstropno stavbo s 27 sobami za študente in kopalnico za 45 oseb ter tretje nadstropje s 17 učilnicami, konferenčno dvorano in informacijsko-virnim centrom.

Od leta 2017 na ozemlju kompleksa poteka gradnja stavbe Centra islamske civilizacije pod okriljem kabineta ministrov Republike Uzbekistan.

== Kalifa Usmana Koran ==
Poleg stavb ima kompleks Hazrati Imam knjižnico orientalskih rokopisov in kalifa Usmanav Koran ali [[Samarkandski kufski Koran]]. Koran ima 353 pergamentnih listov. Koran je bil najprej shranjen v [[Medina|Medini]], nato v [[Damask]]u in [[Bagdad]]u. Koran je [[Timur Lenk|Amir Timur]] v 14. stoletju prinesel iz Bagdada v Samarkand. Leta 1869 so Usmanov Koran odpeljali v [[Sankt Peterburg]], kjer so potrdili njegovo pristnost. Kasneje so ga od tam preselili v [[Ufa|Ufo]], nato pa so ga pripeljali v Taškent in ga zdaj hranijo v kompleksu Hazrati Imam.

''Usmonski Koran'', ki se hrani v Taškentu, velja za edini originalni rokopis Korana, ki je dosegel nas. To potrjuje potrdilo, ki ga je 28. avgusta 2000 izdala Mednarodna organizacija UNESCO.

== Arhitektura ==
{{wide image|Hazrat_imam_complex_panoramic_view.jpg|700px|{{center|Kompleks Hazrati Imam (široka slika)}}|100%|left}}

Videz kompleksa Hazrati Imam je bil ustvarjen na podlagi starodavnih tradicij, kompleks pa sestavljata dve kupoli in dva minareta. Desni minaret sta zgradila horezmska mojstra Ibrohim in Erkin, levega pa skupina obrtnikov pod vodstvom Šarifa Uste iz Samarkanda. Minareta sta visoka 53 metrov. Na vhodu v mošejo je portik z 20 stebri iz sandalovine. Kupoli imata posebno zasnovo, ki omogoča, da sončni žarki osvetljujejo mošejo od zore do mraka. Notranjost obeh kupol je prekrita z zlatimi lističi. V 16. stoletju so v kompleksu zgradili vrt, portike in bazen, bazen pa so okrasili z modrimi ploščicami, prirejali pa so tudi ljudske festivale.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://www.tripadvisor.ru/Attraction_Review-g293968-d13131103-Reviews-Ensemble_Hazrati_Imam-Tashkent_Tashkent_Province.html |title=Ансамбль Хазрати Имам}}&lt;/ref&gt;

Napise v kompleksu Hazrati Imam je napisal šejk Abdulaziz Mansur pod uredništvom Habibuloha Soliha, Islombeka Mohameda in Abdulgofurja Hakberdija. Pod podstavki so nameščena lesena vrata, ki vodijo do mošejskih kril na desni in levi strani podstavkov ter do dvorišča džume na sredini. ''Kanka'' je dolga 77 metrov in široka 22 metrov, skupaj z mihrabom pa 24 metrov. Krila so dolga 35 metrov in široka 25 metrov.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://masjid.uz/toshkent-v/toshkent-sh/olmazor-tumani/195-xazrati-imom.html |title=Hazrati Imom majmuasi me'morchiligi |access-date=2023-09-10 |publisher=masjid.uz}}&lt;/ref&gt;

== Opis ==
[[File:Stamps of Uzbekistan, 2009-21.jpg|right|thumb|Poštna znamka Kompleks Hazrati Imam (2009)|180x180px]]

Leta 2007 je mufti Uprave muslimanov Uzbekistana, Usmonxon Alimov, napisal knjigo o kompleksu Hazrati Imam. Knjiga vsebuje informacije o ulicah, soseskah in medresi Muji Muborak, mavzolej Hazrati Imama (Kaffol Šoši), medresi Barak kana, mošeji Hazrati Imam Džuma in mošejah Tilla šah v starem mestnem jedru Taškenta.

Na predvečer 2200. obletnice mesta Taškent so bile izdane poštne znamke, ki prikazujejo arhitekturne spomenike in stavbe v Taškentu, ki združujejo starodavne in sodobne arhitekturne tradicije.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://www.pochta.uz/uz/component/jshopping/product/view/21/755.html |title=&quot;Toshkent shahrining 2200 yilligi&quot; pochta markali turkumi. |access-date=2023-11-08 |archive-date=2023-10-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231013091904/https://www.pochta.uz/uz/component/jshopping/product/view/21/755.html }}&lt;/ref&gt;

Znamke so v obliki majhnih listov, ki vsebujejo skupno 8 znamk. Znamke vključujejo Mednarodni poslovni center Taškent, stavbo senata, stavbo Oliy Majlisa, palačo Turkiston, Državni zgodovinski muzej Temurilar, kompleks Hazrati Imam, Spominski muzej mučenikov Katagon, medreso Barak kana in delček zemljevida Velike svilne poti. Znamke so bile dane v obtok 17. avgusta 2009.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://infocom.uz/toshkent-shahrining-2200-yillik-yubileyiga-bagishlangan-pochta-markala/ |title=Toshkent shahrining 2200 yillik yubileyiga bag'ishlangan pochta markalari}}&lt;/ref&gt;

Na podlagi odloka predsednika Republike Uzbekistan iz leta 2007 »O podpori javnemu združenju Hazrati Imam (Hastimom)« PQ-587 je bilo Ministrstvu za finance Republike Uzbekistan naloženo, da iz zakladnice kabineta ministrov dodeli 500 milijonov sumov za podporo dejavnostim javnega združenja Hazrati Imam.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Viri ==
* {{cite book |title=Hazrati Imom |author=Usmonxon Alimov |location=Tashkent |page=144 |isbn=978-9943-12-105-8 |date=2008 |publisher=Movarounnahr|lang=uz}}
* {{cite book |title=National Encyclopedia of Uzbekistan|author=Davlat ilmiy nashriyoti |location=Tashkent |page=252 |date=2009 |publisher=|lang=uz}}

== Zunanje povezave ==
{{Commonscat|Ensemble Hazrat Imam}}
* {{YouTube|id=Zbm9etdm-XM|title=Hazrati Imam Jome mosque|link=https://www.youtube.com/watch?v=Zbm9etdm-XM}}
* {{YouTube|id=wkJl9oVKM38|title=Prayer in Hazrati Imam Jome mosque |link=https://www.youtube.com/watch?v=wkJl9oVKM38}}

[[Kategorija:Taškent]]
[[Kategorija:Mošeje v Uzbekistanu]]
[[Kategorija:Medrese v Uzbekistanu]]</text>
      <sha1>7p1085tuxrczc6eer1wi0ec5hsb0xm5</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687593</id>
      <parentid>6687586</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T08:28:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>/* Mavzolej Hazrati Imama (Kaffol Šoši) */ urejanje</comment>
      <origin>6687593</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="17316" sha1="ihsuzmf3cxn1key2z5kxfhg7y4fdf8g" xml:space="preserve">{{Infobox historic site
| name = Kompleks Hazrati Imam
| native_name = Hazrati Imom majmuasi
| native_language =uz
| native_name2=Hasti Imom majmuasi
| native_language2=uz
| image = {{Photomontage
| photo1b                            = Barakhan Madrasah Tashkent.jpg
| photo2a                            = Medrese Barak Chan, Toshkent, Uzbekistan 11.05.2014.jpg
| photo2b                            = Hazrati_Imam_complex.jpg
| size = 250
| spacing = 2
| color = white
| border = none
| color_border = tranparent
}}
| caption = Kompleks Hazrati Imam v Taškentu
| type = Religiozni kompleks
| mapframe = yes
| coordinates = {{coord|41.3147|69.2633|display=inline,title}}
| location = okrožje Olmazor, [[Taškent]], [[Uzbekistan]]
| built = 16. do 20. stoletje
| architecture = [[Islamska arhitektura]]
| governing_body = Uprava muslimanov Uzbekistana
}}
'''Kompleks Hazrati Imam''' (uzbeško: Hazrati Imom majmuasi) (znan tudi kot Hastimom ali Hastim)&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://central-asia.guide/uzbekistan/destinations-uz/tashkent/hazrati-imam-complex/ |title=Hazrati Imom majmuasi nomlari }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; je arhitekturni spomenik iz 16. do 20. stoletja v okrožju Olmazor v mestu [[Taškent]] v [[Uzbekistan]]u. Kompleks sestavljajo [[medresa Moji Mubarak]], [[mavzolej Kaffola Šošija]], [[medresa Barak kana]], [[mošeja Hazrati Imama]], [[Tillašejkova mošeja]] in Islamski inštitut Imam al-Buhari. Kompleks je bil zgrajen v bližini groba [[Kaffol Šoši|Hazrati Imama]], strokovnjaka za ''[[Koran]]'' in hadise, enega prvih pridigarjev [[islam]]a v Taškentu, pesnika in obrtnika.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://uzbekistan.travel/uz/o/hazrati-Imom-majmuasi/ |title=Hazrati Imom majmuasi}}&lt;/ref&gt;

Po zgodovinskih virih je bil Hazrati Imam tudi mojster izdelovanja ključavnic in ključev, zaradi česar je dobil vzdevek 'Kaffol', kar pomeni 'ključavničar'. Govoril je 72 jezikov in prevedel [[Stara zaveza|Staro zavezo]] ([[Tora]]) v arabščino.&lt;ref name=&quot;A&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.ziyouz.uz/ru/deyateli/velikie-mysliteli-uzbekistana/512----903975 |title=Каффал аш-Шоший (903–975) |publisher=ziyouz.uz |access-date=2015-07-02 |archive-date=2015-07-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150702215034/http://www.ziyouz.uz/ru/deyateli/velikie-mysliteli-uzbekistana/512----903975}}&lt;/ref&gt;

Poleg stavb je tu še knjižnica orientalskih rokopisov in ''Koran'' [[kalif]]a [[Osman ibn Afan|Osmana ibn Afana]]. Je edini ohranjeni originalni rokopis ''Korana''. To dokazuje potrdilo, ki ga je 28. avgusta 2000 izdala mednarodna organizacija UNESCO.&lt;ref name=&quot;mg&quot;&gt;{{citeweb|url=http://mg.uz/publish/doc/text40669_kompleks_hazrati_imam|title=Комплекс «Хазрати Имам»|publisher=Мой город|access-date=2015-03-16|archive-date=2019-11-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20191129033237/http://mg.uz/publish/doc/text40669_kompleks_hazrati_imam|deadlink=no}}&lt;/ref&gt;

Danes je kompleks Hazrati Imam v delu Taškenta, imenovanem ''Staro mesto'' in je preživel močan [[Potres v Taškentu leta 1966|potres leta 1966]]. Leta 2007 je bilo z odlokom predsednika Republike Uzbekistan [[Islam Karimov|Islama Karimova]] ustanovljeno javno združenje Hazrati Imam (''Hastimom''), izvedena pa so bila tudi gradbena in obnovitvena dela za obnovitev prvotnega zgodovinskega videza kompleksa Hazrati Imam.{{sfn|Usmonxon Alimov|2008|p=144}}&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{cite web |url=https://lex.uz/docs/-1729649 |title=Hazrati Imom (Hastimom) jamoatchilik jamg'armasini qo'llab quvvatlash to'g'risida |date=2007-02-20|access-date=2023-10-13|publisher=Lex.uz}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
[[File:AbdullakhanII.jpg|thumb|left|Vladar [[Buharski kanat|Buharskega kanata]] [[Abdulah Kan II.]]|219x219px]]

Kompleks Hazrati Imam je bil zgrajen okoli grobnice imama Abu Bakra Mohameda ibn Alija Ismaila aš-Kaffola Šošija. Grobnica in okoliški arhitekturni spomeniki so poimenovani po Hazrati Imamu. Najprej je bil s sredstvi [[Abdulah Kan II.|Abdulaha Kana II.]] zgrajena medresa Barak kana, nato mavzolej Hazrati Imama (Kaffol Šoši) in leta 1579 mavzolej šejka Bobohodžija, ki se ni ohranil. Sredi 19. stoletja so bili v kompleksu Hazrati Imam zgrajeni taškentski namazgoh (Tillašejkova mošeja), Moji Mubarakova medresa in mošeja Džuma, ki se ni ohranila. V začetku 20. stoletja je bila Tillašejkova mošeja obnovljena in dobila sedanjo podobo. Tukaj je bil pokopan tudi Ešon Bobohadži. V kompleksu Hazrati Imam je sedež Uprave muslimanov Uzbekistana.{{sfn|Usmonxon Alimov|2008|p=144}}

=== Tillašejkova mošeja ===
{{glavni|Tillašejkova mošeja}}
Mošejo je zgradil slavni taškentski šejk Tilla konec 19. in v začetku 20. stoletja, natančneje med letoma 1890 in 1902. Lokalna uprava [[Ruski imperij|Ruskega imperija]] je Tillašejkovo mošejo zaprla kmalu potem, ko je začela delovati. V 1930-ih letih je bila spremenjena v ''artel'' - zadrugo obrtnikov. Ko je bilo leta 1943 izdano dovoljenje za vzpostavitev verskega nadzora nad muslimani [[Srednja Azija|Srednje Azije]] in [[Kazahstan]]a, je bila ena prvih mošej, ki je ponovno začela delovati. Mošejo je v letih 1955–1963 obnovil mojster Širin Murodov. V letih 1972–1973 je bila mošeja obnovljena in razširjena. Na strani, ki je obrnjena proti [[kibla (islam)|kibli]], je bila zgrajena nova ''hanka'', zid na obeh straneh prejšnjega [[mihrab]]a pa je bil odstranjen.

=== Medresa Barak kana ===
{{glavni|Medresa Barak kana}}
Medresa Barak kana je arhitekturni spomenik, ki ga je v prvi polovici 16. stoletja (1531–1532) zgradil Navruz Ahmed kan z vzdevkom [[Barak kan]], vnuk [[Timuridi|timuridskega]] sultana [[Ulug Beg]]a. V medresi sta dva mavzoleja. Prvi je mavzolej [[Sujunčhodža kan|Sujunčhodže kana]], zgrajen na mestu pokopa Sujundžhodže kana, prvega vladarja Taškenta iz dinastije [[Šajbanidi|Šajbanidov]]. Drugi je Brezimni mavzolej. Ta mavzolej je bil zgrajen za Barak kana, vendar je bil Barak kan po smrti pokopan v [[Samarkand]]u. Vrata sob Barak kanove medrese so okrašena s [[slonovina|slonovino]] in barvnimi kovinami. Leta 1868 je medresa obsegala 34 sob, mošejo in učilnico. Medresa je bila močno poškodovana v potresu leta 1886, njena 22 metrov visoka kupola pa se je zrušila.{{sfn|Sultonov|2009|p=151}} Leta 1917 je bila medresa preurejena v stanovanjsko zgradbo in od leta 1936 v sedež društva slepih in skladišče. Do konca leta  2006 je bila sedež Urada za muslimane Uzbekistana. {{sfn|Alimov|2008|p=144}}

=== Mavzolej Hazrati Imama (Kaffol Šoši) ===
{{glavni|Mavzolej Kaffola Šošija}} 
{{multiple image |align=left
 | perrow      = 2
 | total_width = 400
 | image1 = Barak-Khan Madrasa.jpg 
 | image2 = Moyie Muborak Library Museum 01.jpg 
 | image3 = Abu_Bakr_Kaffal_Shashi_Shrine_mosque.jpg
 | image4 = Hazrati Imam Mosque 01.jpg
 | footer = Barak kana, medrese Muji Muborak, mošeja Hazrati Imam in mavzolej Hazrati Imama (Kaffol Šoši)
}}

Mavzolej Kaffola Šošija je bil zgrajen v čast imama Kaffola Šošija&lt;ref name=&quot;History10&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url= https://uzbekistan.travel/uz/o/toshkentning-asosiy-ziyorat-obyektlari-boylab-sayyohlik-marshruti/|title= Hazrati Imom majmuasi|website= uzbekistan.travel |accessdate= 2023-11-11}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;National encyclopedia of Uzbekistan. Tashkent: &quot;National Encyclopedia of Uzbekistan&quot; State Scientific Publishing House, 2004, volume 9&lt;/ref&gt; Prvotna imamova grobnica se ni ohranila. Sedanji mavzolej  je leta 1542 zgradil takratni dvorni arhitekt Guljam Husein. Mavzolej je asimetrična zgradba s portalom in kupolo.&lt;ref name=&quot;History7&quot;&gt;{{Cite web|url= https://www.centralasia-travel.com/ru/countries/uzbekistan/places/tashkent/kaffal-shashi|title= МАВЗОЛЕЙ АБУБЕКРА КАФФАЛЯ АШ-ШАШИ|website= www.centralasia-travel.com |accessdate= 2023-11-11}}&lt;/ref&gt; Južno od glavne stavbe je na majhnem dvorišču kasnejše grobišče (''sagana'').

=== Medresa Muji Muborak ===
Medreso Muji Muborak je v letih 1856–1857 v kompleksu Hazrati Imam v Taškentu, v času vladavine [[dinastija Ming|dinastije Ming]], zgradil iz žganih opek taškentski vladar Mirzo Ahmad Kušbegi. Danes ta medresa hrani starodavni [[Koran]] (''Usmon Mus'haf''), ki je bil napisan v hidžazi pisavi na jelenji koži med kalifatom Usmon (644–656) in ustvarjen v letih 644–648. Ta sveti Koran velja za enega najredkejših rokopisov in ga je v 14. stoletju iz Sirije prinesel [[Timur Lenk|Amir Timur]].&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{cite web |url=https://www.advantour.com/rus/uzbekistan/tashkent/khast-imam.htm |title=Из Багдада во времена Тамерлана Османский Коран попал в Узбекистан}}&lt;/ref&gt; Na sredini dvorišča je grobnica velikosti 7 x 6 metrov, pokrita s kupolami. Medresa je bila sestavljena iz 13 celic in mošeje.

=== Mošeja Hazrati Imam Džome ===
Mošeja Hazrati Imam Džome je bila zgrajena leta 2007 na pobudo predsednika Republike Uzbekistan Islama Karimova. Ministrstvo za pravosodje jo je registriralo 27. decembra 2007. Mošeja služi soseskam Hazreti imam, Šoši, Istiklol in Namuna. Dolžina obokane dvorane je 77 metrov, širina 22 metrov, z mihrabom pa 24 metrov. Kupole so visoke 35 metrov in široke 25 metrov. Mošeja ima 14 velikih in 48 majhnih svetilk, v središču dvorane pa je nameščena kupola v obliki podolgovate elipse. Mošeja ima dva [[minaret]]a, enega sta zgradila mojstra Ibrahim in Erkin iz Horezma, drugega pa mojster Šarif s svojo ekipo iz Samarkanda. Eden od minaretov je bil dokončan v 26 dneh, drugi pa v 28 dneh. Višina minaretov je 52 metrov. Stebri na dvorišču so izdelani iz [[sandalovina|sandalovine]], pripeljane iz Indije, in so visoki 8,6 metra ter okrašeni z rezbarijami.{{sfn|Davlat ilmiy nashriyoti|2009|p=252}}

=== Islamski inštitut Imam al-Buhari ===
[[File:Tashkent_Islamic_Institute_named_after_Imam_Bukhari_from_left.jpg|250px|thumb|Pogled na Islamski inštitut Imam al-Buhari]]

Taškentski islamski inštitut, poimenovan po Imamu Buhariju, je bil ustanovljen leta 1969. Je pod nadzorom Uprave muslimanov Uzbekistana. Obnovljen je bil z resolucijo Sveta za verske zadeve pri Svetu ministrov Sovjetske zveze o odprtju višje medrese v Taškentu. Stavba mošeje ''Namazgoh'' na območju Hazrati Imam (Hamza, zdaj ulica Zarkajnar, ulica 18-berk, hiša 47) je bila dodeljena za medreso. 1. novembra 1971 (12. dan ramadana leta 1391 po hidžri) je višja medresa začela delovati.&lt;ref name=&quot;isl&quot;&gt;{{cite web |url=http://old.muslim.uz/index.php/yangiliklar-2016/uzbekistan/item/33883-bugun-toshkent-islom-instituti-tashkil-topgan-kun |title=Бугун – Тошкент ислом институти ташкил топган кун |website=muslim.uz |access-date=2022-11-01 |language=uz }}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

Študij v višji medresi traja 4 leta, pouk pa poteka v uzbeškem in arabskem jeziku. V prvem študijskem letu je bilo v inštitut (''mahad'') sprejetih dvajset študentov. Izobraževalna ustanova se je sprva imenovala Višja verska medresa (''Visshaya duxovnaya shkola'', rusko: ''Высшая духовная школа''). Leta 1974 je bila ob 1200. obletnici rojstva imama Buharija ta izobraževalna ustanova poimenovana po učencu in se je imenovala ''Višji mahad'', ''Taškentski islamski inštitut''.&lt;ref name=&quot;isl2&quot;&gt;{{cite web |url=http://old.muslim.uz/index.php/yangiliklar-2016/uzbekistan/item/33883-bugun-toshkent-islom-instituti-tashkil-topgan-kun |title=Бугун – Тошкент ислом институти ташкил топган кун |website=muslim.uz |language=uz |access-date=2022-11-01 }}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

Od leta 2003 se diplomantom inštituta z odlokom kabineta ministrov Republike Uzbekistan podeljujejo diplome. Leta 2007 je bila zgrajena nova dvonadstropna stavba inštituta. Leta 2021 so dvonadstropni glavni stavbi inštituta dodali štirinadstropno stavbo s 27 sobami za študente in kopalnico za 45 oseb ter tretje nadstropje s 17 učilnicami, konferenčno dvorano in informacijsko-virnim centrom.

Od leta 2017 na ozemlju kompleksa poteka gradnja stavbe Centra islamske civilizacije pod okriljem kabineta ministrov Republike Uzbekistan.

== Kalifa Usmana Koran ==
Poleg stavb ima kompleks Hazrati Imam knjižnico orientalskih rokopisov in kalifa Usmanav Koran ali [[Samarkandski kufski Koran]]. Koran ima 353 pergamentnih listov. Koran je bil najprej shranjen v [[Medina|Medini]], nato v [[Damask]]u in [[Bagdad]]u. Koran je [[Timur Lenk|Amir Timur]] v 14. stoletju prinesel iz Bagdada v Samarkand. Leta 1869 so Usmanov Koran odpeljali v [[Sankt Peterburg]], kjer so potrdili njegovo pristnost. Kasneje so ga od tam preselili v [[Ufa|Ufo]], nato pa so ga pripeljali v Taškent in ga zdaj hranijo v kompleksu Hazrati Imam.

''Usmonski Koran'', ki se hrani v Taškentu, velja za edini originalni rokopis Korana, ki je dosegel nas. To potrjuje potrdilo, ki ga je 28. avgusta 2000 izdala Mednarodna organizacija UNESCO.

== Arhitektura ==
{{wide image|Hazrat_imam_complex_panoramic_view.jpg|700px|{{center|Kompleks Hazrati Imam (široka slika)}}|100%|left}}

Videz kompleksa Hazrati Imam je bil ustvarjen na podlagi starodavnih tradicij, kompleks pa sestavljata dve kupoli in dva minareta. Desni minaret sta zgradila horezmska mojstra Ibrohim in Erkin, levega pa skupina obrtnikov pod vodstvom Šarifa Uste iz Samarkanda. Minareta sta visoka 53 metrov. Na vhodu v mošejo je portik z 20 stebri iz sandalovine. Kupoli imata posebno zasnovo, ki omogoča, da sončni žarki osvetljujejo mošejo od zore do mraka. Notranjost obeh kupol je prekrita z zlatimi lističi. V 16. stoletju so v kompleksu zgradili vrt, portike in bazen, bazen pa so okrasili z modrimi ploščicami, prirejali pa so tudi ljudske festivale.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://www.tripadvisor.ru/Attraction_Review-g293968-d13131103-Reviews-Ensemble_Hazrati_Imam-Tashkent_Tashkent_Province.html |title=Ансамбль Хазрати Имам}}&lt;/ref&gt;

Napise v kompleksu Hazrati Imam je napisal šejk Abdulaziz Mansur pod uredništvom Habibuloha Soliha, Islombeka Mohameda in Abdulgofurja Hakberdija. Pod podstavki so nameščena lesena vrata, ki vodijo do mošejskih kril na desni in levi strani podstavkov ter do dvorišča džume na sredini. ''Kanka'' je dolga 77 metrov in široka 22 metrov, skupaj z mihrabom pa 24 metrov. Krila so dolga 35 metrov in široka 25 metrov.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://masjid.uz/toshkent-v/toshkent-sh/olmazor-tumani/195-xazrati-imom.html |title=Hazrati Imom majmuasi me'morchiligi |access-date=2023-09-10 |publisher=masjid.uz}}&lt;/ref&gt;

== Opis ==
[[File:Stamps of Uzbekistan, 2009-21.jpg|right|thumb|Poštna znamka Kompleks Hazrati Imam (2009)|180x180px]]

Leta 2007 je mufti Uprave muslimanov Uzbekistana, Usmonxon Alimov, napisal knjigo o kompleksu Hazrati Imam. Knjiga vsebuje informacije o ulicah, soseskah in medresi Muji Muborak, mavzolej Hazrati Imama (Kaffol Šoši), medresi Barak kana, mošeji Hazrati Imam Džuma in mošejah Tilla šah v starem mestnem jedru Taškenta.

Na predvečer 2200. obletnice mesta Taškent so bile izdane poštne znamke, ki prikazujejo arhitekturne spomenike in stavbe v Taškentu, ki združujejo starodavne in sodobne arhitekturne tradicije.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://www.pochta.uz/uz/component/jshopping/product/view/21/755.html |title=&quot;Toshkent shahrining 2200 yilligi&quot; pochta markali turkumi. |access-date=2023-11-08 |archive-date=2023-10-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231013091904/https://www.pochta.uz/uz/component/jshopping/product/view/21/755.html }}&lt;/ref&gt;

Znamke so v obliki majhnih listov, ki vsebujejo skupno 8 znamk. Znamke vključujejo Mednarodni poslovni center Taškent, stavbo senata, stavbo Oliy Majlisa, palačo Turkiston, Državni zgodovinski muzej Temurilar, kompleks Hazrati Imam, Spominski muzej mučenikov Katagon, medreso Barak kana in delček zemljevida Velike svilne poti. Znamke so bile dane v obtok 17. avgusta 2009.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://infocom.uz/toshkent-shahrining-2200-yillik-yubileyiga-bagishlangan-pochta-markala/ |title=Toshkent shahrining 2200 yillik yubileyiga bag'ishlangan pochta markalari}}&lt;/ref&gt;

Na podlagi odloka predsednika Republike Uzbekistan iz leta 2007 »O podpori javnemu združenju Hazrati Imam (Hastimom)« PQ-587 je bilo Ministrstvu za finance Republike Uzbekistan naloženo, da iz zakladnice kabineta ministrov dodeli 500 milijonov sumov za podporo dejavnostim javnega združenja Hazrati Imam.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Viri ==
* {{cite book |title=Hazrati Imom |author=Usmonxon Alimov |location=Tashkent |page=144 |isbn=978-9943-12-105-8 |date=2008 |publisher=Movarounnahr|lang=uz}}
* {{cite book |title=National Encyclopedia of Uzbekistan|author=Davlat ilmiy nashriyoti |location=Tashkent |page=252 |date=2009 |publisher=|lang=uz}}

== Zunanje povezave ==
{{Commonscat|Ensemble Hazrat Imam}}
* {{YouTube|id=Zbm9etdm-XM|title=Hazrati Imam Jome mosque|link=https://www.youtube.com/watch?v=Zbm9etdm-XM}}
* {{YouTube|id=wkJl9oVKM38|title=Prayer in Hazrati Imam Jome mosque |link=https://www.youtube.com/watch?v=wkJl9oVKM38}}

[[Kategorija:Taškent]]
[[Kategorija:Mošeje v Uzbekistanu]]
[[Kategorija:Medrese v Uzbekistanu]]</text>
      <sha1>ihsuzmf3cxn1key2z5kxfhg7y4fdf8g</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687609</id>
      <parentid>6687593</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T08:37:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>/* Medresa Muji Muborak */ urejanje</comment>
      <origin>6687609</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="17318" sha1="ltlq3up9znilkz3wwwx4bldbo9o0gf0" xml:space="preserve">{{Infobox historic site
| name = Kompleks Hazrati Imam
| native_name = Hazrati Imom majmuasi
| native_language =uz
| native_name2=Hasti Imom majmuasi
| native_language2=uz
| image = {{Photomontage
| photo1b                            = Barakhan Madrasah Tashkent.jpg
| photo2a                            = Medrese Barak Chan, Toshkent, Uzbekistan 11.05.2014.jpg
| photo2b                            = Hazrati_Imam_complex.jpg
| size = 250
| spacing = 2
| color = white
| border = none
| color_border = tranparent
}}
| caption = Kompleks Hazrati Imam v Taškentu
| type = Religiozni kompleks
| mapframe = yes
| coordinates = {{coord|41.3147|69.2633|display=inline,title}}
| location = okrožje Olmazor, [[Taškent]], [[Uzbekistan]]
| built = 16. do 20. stoletje
| architecture = [[Islamska arhitektura]]
| governing_body = Uprava muslimanov Uzbekistana
}}
'''Kompleks Hazrati Imam''' (uzbeško: Hazrati Imom majmuasi) (znan tudi kot Hastimom ali Hastim)&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://central-asia.guide/uzbekistan/destinations-uz/tashkent/hazrati-imam-complex/ |title=Hazrati Imom majmuasi nomlari }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; je arhitekturni spomenik iz 16. do 20. stoletja v okrožju Olmazor v mestu [[Taškent]] v [[Uzbekistan]]u. Kompleks sestavljajo [[medresa Moji Mubarak]], [[mavzolej Kaffola Šošija]], [[medresa Barak kana]], [[mošeja Hazrati Imama]], [[Tillašejkova mošeja]] in Islamski inštitut Imam al-Buhari. Kompleks je bil zgrajen v bližini groba [[Kaffol Šoši|Hazrati Imama]], strokovnjaka za ''[[Koran]]'' in hadise, enega prvih pridigarjev [[islam]]a v Taškentu, pesnika in obrtnika.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://uzbekistan.travel/uz/o/hazrati-Imom-majmuasi/ |title=Hazrati Imom majmuasi}}&lt;/ref&gt;

Po zgodovinskih virih je bil Hazrati Imam tudi mojster izdelovanja ključavnic in ključev, zaradi česar je dobil vzdevek 'Kaffol', kar pomeni 'ključavničar'. Govoril je 72 jezikov in prevedel [[Stara zaveza|Staro zavezo]] ([[Tora]]) v arabščino.&lt;ref name=&quot;A&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.ziyouz.uz/ru/deyateli/velikie-mysliteli-uzbekistana/512----903975 |title=Каффал аш-Шоший (903–975) |publisher=ziyouz.uz |access-date=2015-07-02 |archive-date=2015-07-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150702215034/http://www.ziyouz.uz/ru/deyateli/velikie-mysliteli-uzbekistana/512----903975}}&lt;/ref&gt;

Poleg stavb je tu še knjižnica orientalskih rokopisov in ''Koran'' [[kalif]]a [[Osman ibn Afan|Osmana ibn Afana]]. Je edini ohranjeni originalni rokopis ''Korana''. To dokazuje potrdilo, ki ga je 28. avgusta 2000 izdala mednarodna organizacija UNESCO.&lt;ref name=&quot;mg&quot;&gt;{{citeweb|url=http://mg.uz/publish/doc/text40669_kompleks_hazrati_imam|title=Комплекс «Хазрати Имам»|publisher=Мой город|access-date=2015-03-16|archive-date=2019-11-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20191129033237/http://mg.uz/publish/doc/text40669_kompleks_hazrati_imam|deadlink=no}}&lt;/ref&gt;

Danes je kompleks Hazrati Imam v delu Taškenta, imenovanem ''Staro mesto'' in je preživel močan [[Potres v Taškentu leta 1966|potres leta 1966]]. Leta 2007 je bilo z odlokom predsednika Republike Uzbekistan [[Islam Karimov|Islama Karimova]] ustanovljeno javno združenje Hazrati Imam (''Hastimom''), izvedena pa so bila tudi gradbena in obnovitvena dela za obnovitev prvotnega zgodovinskega videza kompleksa Hazrati Imam.{{sfn|Usmonxon Alimov|2008|p=144}}&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{cite web |url=https://lex.uz/docs/-1729649 |title=Hazrati Imom (Hastimom) jamoatchilik jamg'armasini qo'llab quvvatlash to'g'risida |date=2007-02-20|access-date=2023-10-13|publisher=Lex.uz}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
[[File:AbdullakhanII.jpg|thumb|left|Vladar [[Buharski kanat|Buharskega kanata]] [[Abdulah Kan II.]]|219x219px]]

Kompleks Hazrati Imam je bil zgrajen okoli grobnice imama Abu Bakra Mohameda ibn Alija Ismaila aš-Kaffola Šošija. Grobnica in okoliški arhitekturni spomeniki so poimenovani po Hazrati Imamu. Najprej je bil s sredstvi [[Abdulah Kan II.|Abdulaha Kana II.]] zgrajena medresa Barak kana, nato mavzolej Hazrati Imama (Kaffol Šoši) in leta 1579 mavzolej šejka Bobohodžija, ki se ni ohranil. Sredi 19. stoletja so bili v kompleksu Hazrati Imam zgrajeni taškentski namazgoh (Tillašejkova mošeja), Moji Mubarakova medresa in mošeja Džuma, ki se ni ohranila. V začetku 20. stoletja je bila Tillašejkova mošeja obnovljena in dobila sedanjo podobo. Tukaj je bil pokopan tudi Ešon Bobohadži. V kompleksu Hazrati Imam je sedež Uprave muslimanov Uzbekistana.{{sfn|Usmonxon Alimov|2008|p=144}}

=== Tillašejkova mošeja ===
{{glavni|Tillašejkova mošeja}}
Mošejo je zgradil slavni taškentski šejk Tilla konec 19. in v začetku 20. stoletja, natančneje med letoma 1890 in 1902. Lokalna uprava [[Ruski imperij|Ruskega imperija]] je Tillašejkovo mošejo zaprla kmalu potem, ko je začela delovati. V 1930-ih letih je bila spremenjena v ''artel'' - zadrugo obrtnikov. Ko je bilo leta 1943 izdano dovoljenje za vzpostavitev verskega nadzora nad muslimani [[Srednja Azija|Srednje Azije]] in [[Kazahstan]]a, je bila ena prvih mošej, ki je ponovno začela delovati. Mošejo je v letih 1955–1963 obnovil mojster Širin Murodov. V letih 1972–1973 je bila mošeja obnovljena in razširjena. Na strani, ki je obrnjena proti [[kibla (islam)|kibli]], je bila zgrajena nova ''hanka'', zid na obeh straneh prejšnjega [[mihrab]]a pa je bil odstranjen.

=== Medresa Barak kana ===
{{glavni|Medresa Barak kana}}
Medresa Barak kana je arhitekturni spomenik, ki ga je v prvi polovici 16. stoletja (1531–1532) zgradil Navruz Ahmed kan z vzdevkom [[Barak kan]], vnuk [[Timuridi|timuridskega]] sultana [[Ulug Beg]]a. V medresi sta dva mavzoleja. Prvi je mavzolej [[Sujunčhodža kan|Sujunčhodže kana]], zgrajen na mestu pokopa Sujundžhodže kana, prvega vladarja Taškenta iz dinastije [[Šajbanidi|Šajbanidov]]. Drugi je Brezimni mavzolej. Ta mavzolej je bil zgrajen za Barak kana, vendar je bil Barak kan po smrti pokopan v [[Samarkand]]u. Vrata sob Barak kanove medrese so okrašena s [[slonovina|slonovino]] in barvnimi kovinami. Leta 1868 je medresa obsegala 34 sob, mošejo in učilnico. Medresa je bila močno poškodovana v potresu leta 1886, njena 22 metrov visoka kupola pa se je zrušila.{{sfn|Sultonov|2009|p=151}} Leta 1917 je bila medresa preurejena v stanovanjsko zgradbo in od leta 1936 v sedež društva slepih in skladišče. Do konca leta  2006 je bila sedež Urada za muslimane Uzbekistana. {{sfn|Alimov|2008|p=144}}

=== Mavzolej Hazrati Imama (Kaffol Šoši) ===
{{glavni|Mavzolej Kaffola Šošija}} 
{{multiple image |align=left
 | perrow      = 2
 | total_width = 400
 | image1 = Barak-Khan Madrasa.jpg 
 | image2 = Moyie Muborak Library Museum 01.jpg 
 | image3 = Abu_Bakr_Kaffal_Shashi_Shrine_mosque.jpg
 | image4 = Hazrati Imam Mosque 01.jpg
 | footer = Barak kana, medrese Muji Muborak, mošeja Hazrati Imam in mavzolej Hazrati Imama (Kaffol Šoši)
}}

Mavzolej Kaffola Šošija je bil zgrajen v čast imama Kaffola Šošija&lt;ref name=&quot;History10&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url= https://uzbekistan.travel/uz/o/toshkentning-asosiy-ziyorat-obyektlari-boylab-sayyohlik-marshruti/|title= Hazrati Imom majmuasi|website= uzbekistan.travel |accessdate= 2023-11-11}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;National encyclopedia of Uzbekistan. Tashkent: &quot;National Encyclopedia of Uzbekistan&quot; State Scientific Publishing House, 2004, volume 9&lt;/ref&gt; Prvotna imamova grobnica se ni ohranila. Sedanji mavzolej  je leta 1542 zgradil takratni dvorni arhitekt Guljam Husein. Mavzolej je asimetrična zgradba s portalom in kupolo.&lt;ref name=&quot;History7&quot;&gt;{{Cite web|url= https://www.centralasia-travel.com/ru/countries/uzbekistan/places/tashkent/kaffal-shashi|title= МАВЗОЛЕЙ АБУБЕКРА КАФФАЛЯ АШ-ШАШИ|website= www.centralasia-travel.com |accessdate= 2023-11-11}}&lt;/ref&gt; Južno od glavne stavbe je na majhnem dvorišču kasnejše grobišče (''sagana'').

{{clear}}
=== Medresa Barak kana===
{{glavni| Medresa Barak kana}}
Medreso Barak kana je v letih 1856–1857 v kompleksu Hazrati Imam v Taškentu v času vladavine [[dinastija Ming|dinastije Ming]] zgradil taškentski vladar Mirza Ahmed Kušbegi. Medresa hrani starodavni ''[[Koran]]'' (''Usmon Mus'haf'') kalifa [[Osman ibn Afan|Osmana ibn Afana]], napisan v pisavi  hidžazi  na jelenji  v letih 644–648. Ta sveti ''Koran'' velja za enega najredkejših rokopisov in ga je v 14. stoletju iz Sirije prinesel [[Timur Lenk|Amir Timur]].&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{cite web |url=https://www.advantour.com/rus/uzbekistan/tashkent/khast-imam.htm |title=Из Багдада во времена Тамерлана Османский Коран попал в Узбекистан}}&lt;/ref&gt; Na sredini dvorišča je grobnica velikosti 7 x 6 metrov, pokrita s kupolami. Medresa je bila sestavljena iz 13 celic in mošeje.

=== Mošeja Hazrati Imam Džome ===
Mošeja Hazrati Imam Džome je bila zgrajena leta 2007 na pobudo predsednika Republike Uzbekistan Islama Karimova. Ministrstvo za pravosodje jo je registriralo 27. decembra 2007. Mošeja služi soseskam Hazreti imam, Šoši, Istiklol in Namuna. Dolžina obokane dvorane je 77 metrov, širina 22 metrov, z mihrabom pa 24 metrov. Kupole so visoke 35 metrov in široke 25 metrov. Mošeja ima 14 velikih in 48 majhnih svetilk, v središču dvorane pa je nameščena kupola v obliki podolgovate elipse. Mošeja ima dva [[minaret]]a, enega sta zgradila mojstra Ibrahim in Erkin iz Horezma, drugega pa mojster Šarif s svojo ekipo iz Samarkanda. Eden od minaretov je bil dokončan v 26 dneh, drugi pa v 28 dneh. Višina minaretov je 52 metrov. Stebri na dvorišču so izdelani iz [[sandalovina|sandalovine]], pripeljane iz Indije, in so visoki 8,6 metra ter okrašeni z rezbarijami.{{sfn|Davlat ilmiy nashriyoti|2009|p=252}}

=== Islamski inštitut Imam al-Buhari ===
[[File:Tashkent_Islamic_Institute_named_after_Imam_Bukhari_from_left.jpg|250px|thumb|Pogled na Islamski inštitut Imam al-Buhari]]

Taškentski islamski inštitut, poimenovan po Imamu Buhariju, je bil ustanovljen leta 1969. Je pod nadzorom Uprave muslimanov Uzbekistana. Obnovljen je bil z resolucijo Sveta za verske zadeve pri Svetu ministrov Sovjetske zveze o odprtju višje medrese v Taškentu. Stavba mošeje ''Namazgoh'' na območju Hazrati Imam (Hamza, zdaj ulica Zarkajnar, ulica 18-berk, hiša 47) je bila dodeljena za medreso. 1. novembra 1971 (12. dan ramadana leta 1391 po hidžri) je višja medresa začela delovati.&lt;ref name=&quot;isl&quot;&gt;{{cite web |url=http://old.muslim.uz/index.php/yangiliklar-2016/uzbekistan/item/33883-bugun-toshkent-islom-instituti-tashkil-topgan-kun |title=Бугун – Тошкент ислом институти ташкил топган кун |website=muslim.uz |access-date=2022-11-01 |language=uz }}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

Študij v višji medresi traja 4 leta, pouk pa poteka v uzbeškem in arabskem jeziku. V prvem študijskem letu je bilo v inštitut (''mahad'') sprejetih dvajset študentov. Izobraževalna ustanova se je sprva imenovala Višja verska medresa (''Visshaya duxovnaya shkola'', rusko: ''Высшая духовная школа''). Leta 1974 je bila ob 1200. obletnici rojstva imama Buharija ta izobraževalna ustanova poimenovana po učencu in se je imenovala ''Višji mahad'', ''Taškentski islamski inštitut''.&lt;ref name=&quot;isl2&quot;&gt;{{cite web |url=http://old.muslim.uz/index.php/yangiliklar-2016/uzbekistan/item/33883-bugun-toshkent-islom-instituti-tashkil-topgan-kun |title=Бугун – Тошкент ислом институти ташкил топган кун |website=muslim.uz |language=uz |access-date=2022-11-01 }}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

Od leta 2003 se diplomantom inštituta z odlokom kabineta ministrov Republike Uzbekistan podeljujejo diplome. Leta 2007 je bila zgrajena nova dvonadstropna stavba inštituta. Leta 2021 so dvonadstropni glavni stavbi inštituta dodali štirinadstropno stavbo s 27 sobami za študente in kopalnico za 45 oseb ter tretje nadstropje s 17 učilnicami, konferenčno dvorano in informacijsko-virnim centrom.

Od leta 2017 na ozemlju kompleksa poteka gradnja stavbe Centra islamske civilizacije pod okriljem kabineta ministrov Republike Uzbekistan.

== Kalifa Usmana Koran ==
Poleg stavb ima kompleks Hazrati Imam knjižnico orientalskih rokopisov in kalifa Usmanav Koran ali [[Samarkandski kufski Koran]]. Koran ima 353 pergamentnih listov. Koran je bil najprej shranjen v [[Medina|Medini]], nato v [[Damask]]u in [[Bagdad]]u. Koran je [[Timur Lenk|Amir Timur]] v 14. stoletju prinesel iz Bagdada v Samarkand. Leta 1869 so Usmanov Koran odpeljali v [[Sankt Peterburg]], kjer so potrdili njegovo pristnost. Kasneje so ga od tam preselili v [[Ufa|Ufo]], nato pa so ga pripeljali v Taškent in ga zdaj hranijo v kompleksu Hazrati Imam.

''Usmonski Koran'', ki se hrani v Taškentu, velja za edini originalni rokopis Korana, ki je dosegel nas. To potrjuje potrdilo, ki ga je 28. avgusta 2000 izdala Mednarodna organizacija UNESCO.

== Arhitektura ==
{{wide image|Hazrat_imam_complex_panoramic_view.jpg|700px|{{center|Kompleks Hazrati Imam (široka slika)}}|100%|left}}

Videz kompleksa Hazrati Imam je bil ustvarjen na podlagi starodavnih tradicij, kompleks pa sestavljata dve kupoli in dva minareta. Desni minaret sta zgradila horezmska mojstra Ibrohim in Erkin, levega pa skupina obrtnikov pod vodstvom Šarifa Uste iz Samarkanda. Minareta sta visoka 53 metrov. Na vhodu v mošejo je portik z 20 stebri iz sandalovine. Kupoli imata posebno zasnovo, ki omogoča, da sončni žarki osvetljujejo mošejo od zore do mraka. Notranjost obeh kupol je prekrita z zlatimi lističi. V 16. stoletju so v kompleksu zgradili vrt, portike in bazen, bazen pa so okrasili z modrimi ploščicami, prirejali pa so tudi ljudske festivale.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://www.tripadvisor.ru/Attraction_Review-g293968-d13131103-Reviews-Ensemble_Hazrati_Imam-Tashkent_Tashkent_Province.html |title=Ансамбль Хазрати Имам}}&lt;/ref&gt;

Napise v kompleksu Hazrati Imam je napisal šejk Abdulaziz Mansur pod uredništvom Habibuloha Soliha, Islombeka Mohameda in Abdulgofurja Hakberdija. Pod podstavki so nameščena lesena vrata, ki vodijo do mošejskih kril na desni in levi strani podstavkov ter do dvorišča džume na sredini. ''Kanka'' je dolga 77 metrov in široka 22 metrov, skupaj z mihrabom pa 24 metrov. Krila so dolga 35 metrov in široka 25 metrov.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://masjid.uz/toshkent-v/toshkent-sh/olmazor-tumani/195-xazrati-imom.html |title=Hazrati Imom majmuasi me'morchiligi |access-date=2023-09-10 |publisher=masjid.uz}}&lt;/ref&gt;

== Opis ==
[[File:Stamps of Uzbekistan, 2009-21.jpg|right|thumb|Poštna znamka Kompleks Hazrati Imam (2009)|180x180px]]

Leta 2007 je mufti Uprave muslimanov Uzbekistana, Usmonxon Alimov, napisal knjigo o kompleksu Hazrati Imam. Knjiga vsebuje informacije o ulicah, soseskah in medresi Muji Muborak, mavzolej Hazrati Imama (Kaffol Šoši), medresi Barak kana, mošeji Hazrati Imam Džuma in mošejah Tilla šah v starem mestnem jedru Taškenta.

Na predvečer 2200. obletnice mesta Taškent so bile izdane poštne znamke, ki prikazujejo arhitekturne spomenike in stavbe v Taškentu, ki združujejo starodavne in sodobne arhitekturne tradicije.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://www.pochta.uz/uz/component/jshopping/product/view/21/755.html |title=&quot;Toshkent shahrining 2200 yilligi&quot; pochta markali turkumi. |access-date=2023-11-08 |archive-date=2023-10-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231013091904/https://www.pochta.uz/uz/component/jshopping/product/view/21/755.html }}&lt;/ref&gt;

Znamke so v obliki majhnih listov, ki vsebujejo skupno 8 znamk. Znamke vključujejo Mednarodni poslovni center Taškent, stavbo senata, stavbo Oliy Majlisa, palačo Turkiston, Državni zgodovinski muzej Temurilar, kompleks Hazrati Imam, Spominski muzej mučenikov Katagon, medreso Barak kana in delček zemljevida Velike svilne poti. Znamke so bile dane v obtok 17. avgusta 2009.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://infocom.uz/toshkent-shahrining-2200-yillik-yubileyiga-bagishlangan-pochta-markala/ |title=Toshkent shahrining 2200 yillik yubileyiga bag'ishlangan pochta markalari}}&lt;/ref&gt;

Na podlagi odloka predsednika Republike Uzbekistan iz leta 2007 »O podpori javnemu združenju Hazrati Imam (Hastimom)« PQ-587 je bilo Ministrstvu za finance Republike Uzbekistan naloženo, da iz zakladnice kabineta ministrov dodeli 500 milijonov sumov za podporo dejavnostim javnega združenja Hazrati Imam.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Viri ==
* {{cite book |title=Hazrati Imom |author=Usmonxon Alimov |location=Tashkent |page=144 |isbn=978-9943-12-105-8 |date=2008 |publisher=Movarounnahr|lang=uz}}
* {{cite book |title=National Encyclopedia of Uzbekistan|author=Davlat ilmiy nashriyoti |location=Tashkent |page=252 |date=2009 |publisher=|lang=uz}}

== Zunanje povezave ==
{{Commonscat|Ensemble Hazrat Imam}}
* {{YouTube|id=Zbm9etdm-XM|title=Hazrati Imam Jome mosque|link=https://www.youtube.com/watch?v=Zbm9etdm-XM}}
* {{YouTube|id=wkJl9oVKM38|title=Prayer in Hazrati Imam Jome mosque |link=https://www.youtube.com/watch?v=wkJl9oVKM38}}

[[Kategorija:Taškent]]
[[Kategorija:Mošeje v Uzbekistanu]]
[[Kategorija:Medrese v Uzbekistanu]]</text>
      <sha1>ltlq3up9znilkz3wwwx4bldbo9o0gf0</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687637</id>
      <parentid>6687609</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T08:47:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>/* Kalifa Usmana Koran */ urejanje</comment>
      <origin>6687637</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="17306" sha1="e39f8vanye6jydnpt2tpi43j56we15h" xml:space="preserve">{{Infobox historic site
| name = Kompleks Hazrati Imam
| native_name = Hazrati Imom majmuasi
| native_language =uz
| native_name2=Hasti Imom majmuasi
| native_language2=uz
| image = {{Photomontage
| photo1b                            = Barakhan Madrasah Tashkent.jpg
| photo2a                            = Medrese Barak Chan, Toshkent, Uzbekistan 11.05.2014.jpg
| photo2b                            = Hazrati_Imam_complex.jpg
| size = 250
| spacing = 2
| color = white
| border = none
| color_border = tranparent
}}
| caption = Kompleks Hazrati Imam v Taškentu
| type = Religiozni kompleks
| mapframe = yes
| coordinates = {{coord|41.3147|69.2633|display=inline,title}}
| location = okrožje Olmazor, [[Taškent]], [[Uzbekistan]]
| built = 16. do 20. stoletje
| architecture = [[Islamska arhitektura]]
| governing_body = Uprava muslimanov Uzbekistana
}}
'''Kompleks Hazrati Imam''' (uzbeško: Hazrati Imom majmuasi) (znan tudi kot Hastimom ali Hastim)&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://central-asia.guide/uzbekistan/destinations-uz/tashkent/hazrati-imam-complex/ |title=Hazrati Imom majmuasi nomlari }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; je arhitekturni spomenik iz 16. do 20. stoletja v okrožju Olmazor v mestu [[Taškent]] v [[Uzbekistan]]u. Kompleks sestavljajo [[medresa Moji Mubarak]], [[mavzolej Kaffola Šošija]], [[medresa Barak kana]], [[mošeja Hazrati Imama]], [[Tillašejkova mošeja]] in Islamski inštitut Imam al-Buhari. Kompleks je bil zgrajen v bližini groba [[Kaffol Šoši|Hazrati Imama]], strokovnjaka za ''[[Koran]]'' in hadise, enega prvih pridigarjev [[islam]]a v Taškentu, pesnika in obrtnika.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://uzbekistan.travel/uz/o/hazrati-Imom-majmuasi/ |title=Hazrati Imom majmuasi}}&lt;/ref&gt;

Po zgodovinskih virih je bil Hazrati Imam tudi mojster izdelovanja ključavnic in ključev, zaradi česar je dobil vzdevek 'Kaffol', kar pomeni 'ključavničar'. Govoril je 72 jezikov in prevedel [[Stara zaveza|Staro zavezo]] ([[Tora]]) v arabščino.&lt;ref name=&quot;A&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.ziyouz.uz/ru/deyateli/velikie-mysliteli-uzbekistana/512----903975 |title=Каффал аш-Шоший (903–975) |publisher=ziyouz.uz |access-date=2015-07-02 |archive-date=2015-07-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150702215034/http://www.ziyouz.uz/ru/deyateli/velikie-mysliteli-uzbekistana/512----903975}}&lt;/ref&gt;

Poleg stavb je tu še knjižnica orientalskih rokopisov in ''Koran'' [[kalif]]a [[Osman ibn Afan|Osmana ibn Afana]]. Je edini ohranjeni originalni rokopis ''Korana''. To dokazuje potrdilo, ki ga je 28. avgusta 2000 izdala mednarodna organizacija UNESCO.&lt;ref name=&quot;mg&quot;&gt;{{citeweb|url=http://mg.uz/publish/doc/text40669_kompleks_hazrati_imam|title=Комплекс «Хазрати Имам»|publisher=Мой город|access-date=2015-03-16|archive-date=2019-11-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20191129033237/http://mg.uz/publish/doc/text40669_kompleks_hazrati_imam|deadlink=no}}&lt;/ref&gt;

Danes je kompleks Hazrati Imam v delu Taškenta, imenovanem ''Staro mesto'' in je preživel močan [[Potres v Taškentu leta 1966|potres leta 1966]]. Leta 2007 je bilo z odlokom predsednika Republike Uzbekistan [[Islam Karimov|Islama Karimova]] ustanovljeno javno združenje Hazrati Imam (''Hastimom''), izvedena pa so bila tudi gradbena in obnovitvena dela za obnovitev prvotnega zgodovinskega videza kompleksa Hazrati Imam.{{sfn|Usmonxon Alimov|2008|p=144}}&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{cite web |url=https://lex.uz/docs/-1729649 |title=Hazrati Imom (Hastimom) jamoatchilik jamg'armasini qo'llab quvvatlash to'g'risida |date=2007-02-20|access-date=2023-10-13|publisher=Lex.uz}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
[[File:AbdullakhanII.jpg|thumb|left|Vladar [[Buharski kanat|Buharskega kanata]] [[Abdulah Kan II.]]|219x219px]]

Kompleks Hazrati Imam je bil zgrajen okoli grobnice imama Abu Bakra Mohameda ibn Alija Ismaila aš-Kaffola Šošija. Grobnica in okoliški arhitekturni spomeniki so poimenovani po Hazrati Imamu. Najprej je bil s sredstvi [[Abdulah Kan II.|Abdulaha Kana II.]] zgrajena medresa Barak kana, nato mavzolej Hazrati Imama (Kaffol Šoši) in leta 1579 mavzolej šejka Bobohodžija, ki se ni ohranil. Sredi 19. stoletja so bili v kompleksu Hazrati Imam zgrajeni taškentski namazgoh (Tillašejkova mošeja), Moji Mubarakova medresa in mošeja Džuma, ki se ni ohranila. V začetku 20. stoletja je bila Tillašejkova mošeja obnovljena in dobila sedanjo podobo. Tukaj je bil pokopan tudi Ešon Bobohadži. V kompleksu Hazrati Imam je sedež Uprave muslimanov Uzbekistana.{{sfn|Usmonxon Alimov|2008|p=144}}

=== Tillašejkova mošeja ===
{{glavni|Tillašejkova mošeja}}
Mošejo je zgradil slavni taškentski šejk Tilla konec 19. in v začetku 20. stoletja, natančneje med letoma 1890 in 1902. Lokalna uprava [[Ruski imperij|Ruskega imperija]] je Tillašejkovo mošejo zaprla kmalu potem, ko je začela delovati. V 1930-ih letih je bila spremenjena v ''artel'' - zadrugo obrtnikov. Ko je bilo leta 1943 izdano dovoljenje za vzpostavitev verskega nadzora nad muslimani [[Srednja Azija|Srednje Azije]] in [[Kazahstan]]a, je bila ena prvih mošej, ki je ponovno začela delovati. Mošejo je v letih 1955–1963 obnovil mojster Širin Murodov. V letih 1972–1973 je bila mošeja obnovljena in razširjena. Na strani, ki je obrnjena proti [[kibla (islam)|kibli]], je bila zgrajena nova ''hanka'', zid na obeh straneh prejšnjega [[mihrab]]a pa je bil odstranjen.

=== Medresa Barak kana ===
{{glavni|Medresa Barak kana}}
Medresa Barak kana je arhitekturni spomenik, ki ga je v prvi polovici 16. stoletja (1531–1532) zgradil Navruz Ahmed kan z vzdevkom [[Barak kan]], vnuk [[Timuridi|timuridskega]] sultana [[Ulug Beg]]a. V medresi sta dva mavzoleja. Prvi je mavzolej [[Sujunčhodža kan|Sujunčhodže kana]], zgrajen na mestu pokopa Sujundžhodže kana, prvega vladarja Taškenta iz dinastije [[Šajbanidi|Šajbanidov]]. Drugi je Brezimni mavzolej. Ta mavzolej je bil zgrajen za Barak kana, vendar je bil Barak kan po smrti pokopan v [[Samarkand]]u. Vrata sob Barak kanove medrese so okrašena s [[slonovina|slonovino]] in barvnimi kovinami. Leta 1868 je medresa obsegala 34 sob, mošejo in učilnico. Medresa je bila močno poškodovana v potresu leta 1886, njena 22 metrov visoka kupola pa se je zrušila.{{sfn|Sultonov|2009|p=151}} Leta 1917 je bila medresa preurejena v stanovanjsko zgradbo in od leta 1936 v sedež društva slepih in skladišče. Do konca leta  2006 je bila sedež Urada za muslimane Uzbekistana. {{sfn|Alimov|2008|p=144}}

=== Mavzolej Hazrati Imama (Kaffol Šoši) ===
{{glavni|Mavzolej Kaffola Šošija}} 
{{multiple image |align=left
 | perrow      = 2
 | total_width = 400
 | image1 = Barak-Khan Madrasa.jpg 
 | image2 = Moyie Muborak Library Museum 01.jpg 
 | image3 = Abu_Bakr_Kaffal_Shashi_Shrine_mosque.jpg
 | image4 = Hazrati Imam Mosque 01.jpg
 | footer = Barak kana, medrese Muji Muborak, mošeja Hazrati Imam in mavzolej Hazrati Imama (Kaffol Šoši)
}}

Mavzolej Kaffola Šošija je bil zgrajen v čast imama Kaffola Šošija&lt;ref name=&quot;History10&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url= https://uzbekistan.travel/uz/o/toshkentning-asosiy-ziyorat-obyektlari-boylab-sayyohlik-marshruti/|title= Hazrati Imom majmuasi|website= uzbekistan.travel |accessdate= 2023-11-11}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;National encyclopedia of Uzbekistan. Tashkent: &quot;National Encyclopedia of Uzbekistan&quot; State Scientific Publishing House, 2004, volume 9&lt;/ref&gt; Prvotna imamova grobnica se ni ohranila. Sedanji mavzolej  je leta 1542 zgradil takratni dvorni arhitekt Guljam Husein. Mavzolej je asimetrična zgradba s portalom in kupolo.&lt;ref name=&quot;History7&quot;&gt;{{Cite web|url= https://www.centralasia-travel.com/ru/countries/uzbekistan/places/tashkent/kaffal-shashi|title= МАВЗОЛЕЙ АБУБЕКРА КАФФАЛЯ АШ-ШАШИ|website= www.centralasia-travel.com |accessdate= 2023-11-11}}&lt;/ref&gt; Južno od glavne stavbe je na majhnem dvorišču kasnejše grobišče (''sagana'').

{{clear}}
=== Medresa Barak kana===
{{glavni| Medresa Barak kana}}
Medreso Barak kana je v letih 1856–1857 v kompleksu Hazrati Imam v Taškentu v času vladavine [[dinastija Ming|dinastije Ming]] zgradil taškentski vladar Mirza Ahmed Kušbegi. Medresa hrani starodavni ''[[Koran]]'' (''Usmon Mus'haf'') kalifa [[Osman ibn Afan|Osmana ibn Afana]], napisan v pisavi  hidžazi  na jelenji  v letih 644–648. Ta sveti ''Koran'' velja za enega najredkejših rokopisov in ga je v 14. stoletju iz Sirije prinesel [[Timur Lenk|Amir Timur]].&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{cite web |url=https://www.advantour.com/rus/uzbekistan/tashkent/khast-imam.htm |title=Из Багдада во времена Тамерлана Османский Коран попал в Узбекистан}}&lt;/ref&gt; Na sredini dvorišča je grobnica velikosti 7 x 6 metrov, pokrita s kupolami. Medresa je bila sestavljena iz 13 celic in mošeje.

=== Mošeja Hazrati Imam Džome ===
Mošeja Hazrati Imam Džome je bila zgrajena leta 2007 na pobudo predsednika Republike Uzbekistan Islama Karimova. Ministrstvo za pravosodje jo je registriralo 27. decembra 2007. Mošeja služi soseskam Hazreti imam, Šoši, Istiklol in Namuna. Dolžina obokane dvorane je 77 metrov, širina 22 metrov, z mihrabom pa 24 metrov. Kupole so visoke 35 metrov in široke 25 metrov. Mošeja ima 14 velikih in 48 majhnih svetilk, v središču dvorane pa je nameščena kupola v obliki podolgovate elipse. Mošeja ima dva [[minaret]]a, enega sta zgradila mojstra Ibrahim in Erkin iz Horezma, drugega pa mojster Šarif s svojo ekipo iz Samarkanda. Eden od minaretov je bil dokončan v 26 dneh, drugi pa v 28 dneh. Višina minaretov je 52 metrov. Stebri na dvorišču so izdelani iz [[sandalovina|sandalovine]], pripeljane iz Indije, in so visoki 8,6 metra ter okrašeni z rezbarijami.{{sfn|Davlat ilmiy nashriyoti|2009|p=252}}

=== Islamski inštitut Imam al-Buhari ===
[[File:Tashkent_Islamic_Institute_named_after_Imam_Bukhari_from_left.jpg|250px|thumb|Pogled na Islamski inštitut Imam al-Buhari]]

Taškentski islamski inštitut, poimenovan po Imamu Buhariju, je bil ustanovljen leta 1969. Je pod nadzorom Uprave muslimanov Uzbekistana. Obnovljen je bil z resolucijo Sveta za verske zadeve pri Svetu ministrov Sovjetske zveze o odprtju višje medrese v Taškentu. Stavba mošeje ''Namazgoh'' na območju Hazrati Imam (Hamza, zdaj ulica Zarkajnar, ulica 18-berk, hiša 47) je bila dodeljena za medreso. 1. novembra 1971 (12. dan ramadana leta 1391 po hidžri) je višja medresa začela delovati.&lt;ref name=&quot;isl&quot;&gt;{{cite web |url=http://old.muslim.uz/index.php/yangiliklar-2016/uzbekistan/item/33883-bugun-toshkent-islom-instituti-tashkil-topgan-kun |title=Бугун – Тошкент ислом институти ташкил топган кун |website=muslim.uz |access-date=2022-11-01 |language=uz }}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

Študij v višji medresi traja 4 leta, pouk pa poteka v uzbeškem in arabskem jeziku. V prvem študijskem letu je bilo v inštitut (''mahad'') sprejetih dvajset študentov. Izobraževalna ustanova se je sprva imenovala Višja verska medresa (''Visshaya duxovnaya shkola'', rusko: ''Высшая духовная школа''). Leta 1974 je bila ob 1200. obletnici rojstva imama Buharija ta izobraževalna ustanova poimenovana po učencu in se je imenovala ''Višji mahad'', ''Taškentski islamski inštitut''.&lt;ref name=&quot;isl2&quot;&gt;{{cite web |url=http://old.muslim.uz/index.php/yangiliklar-2016/uzbekistan/item/33883-bugun-toshkent-islom-instituti-tashkil-topgan-kun |title=Бугун – Тошкент ислом институти ташкил топган кун |website=muslim.uz |language=uz |access-date=2022-11-01 }}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

Od leta 2003 se diplomantom inštituta z odlokom kabineta ministrov Republike Uzbekistan podeljujejo diplome. Leta 2007 je bila zgrajena nova dvonadstropna stavba inštituta. Leta 2021 so dvonadstropni glavni stavbi inštituta dodali štirinadstropno stavbo s 27 sobami za študente in kopalnico za 45 oseb ter tretje nadstropje s 17 učilnicami, konferenčno dvorano in informacijsko-virnim centrom.

Od leta 2017 na ozemlju kompleksa poteka gradnja stavbe Centra islamske civilizacije pod okriljem kabineta ministrov Republike Uzbekistan.

== Koran kalifa Osmana ==
V kompleksu Hazrati Imam je tudi Knjižnico orientalskih rokopisov, ki hrani ''Koran'' kalifa [[Osman ibn Afan|Osmana]], znanega tudi kot ''[[Samarkandski kufski Koran]]''. ''Koran'' ima 353 [[pergament]]nih listov. Sprva je bil shranjen v [[Medina|Medini]] in nato v [[Damask]]u in [[Bagdad]]u. Koran je [[Timur Lenk]] v 14. stoletju prinesel iz Bagdada v Samarkand. Leta 1869 so Osmanov ''Koran'' odpeljali v [[Sankt Peterburg]], kjer so potrdili njegovo pristnost. Kasneje so ga od tam prenesli v [[Ufa|Ufo]], nato pa v Taškent in ga zdaj hranijo v kompleksu Hazrati Imam.

Osmanov ''Koran'' velja za edini ohranjeni originalni rokopis ''Korana'', kar potrjuje dokument, ki ga je 28. avgusta 2000 izdala Mednarodna organizacija UNESCO.

== Arhitektura ==
{{wide image|Hazrat_imam_complex_panoramic_view.jpg|700px|{{center|Kompleks Hazrati Imam (široka slika)}}|100%|left}}

Videz kompleksa Hazrati Imam je bil ustvarjen na podlagi starodavnih tradicij, kompleks pa sestavljata dve kupoli in dva minareta. Desni minaret sta zgradila horezmska mojstra Ibrohim in Erkin, levega pa skupina obrtnikov pod vodstvom Šarifa Uste iz Samarkanda. Minareta sta visoka 53 metrov. Na vhodu v mošejo je portik z 20 stebri iz sandalovine. Kupoli imata posebno zasnovo, ki omogoča, da sončni žarki osvetljujejo mošejo od zore do mraka. Notranjost obeh kupol je prekrita z zlatimi lističi. V 16. stoletju so v kompleksu zgradili vrt, portike in bazen, bazen pa so okrasili z modrimi ploščicami, prirejali pa so tudi ljudske festivale.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://www.tripadvisor.ru/Attraction_Review-g293968-d13131103-Reviews-Ensemble_Hazrati_Imam-Tashkent_Tashkent_Province.html |title=Ансамбль Хазрати Имам}}&lt;/ref&gt;

Napise v kompleksu Hazrati Imam je napisal šejk Abdulaziz Mansur pod uredništvom Habibuloha Soliha, Islombeka Mohameda in Abdulgofurja Hakberdija. Pod podstavki so nameščena lesena vrata, ki vodijo do mošejskih kril na desni in levi strani podstavkov ter do dvorišča džume na sredini. ''Kanka'' je dolga 77 metrov in široka 22 metrov, skupaj z mihrabom pa 24 metrov. Krila so dolga 35 metrov in široka 25 metrov.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://masjid.uz/toshkent-v/toshkent-sh/olmazor-tumani/195-xazrati-imom.html |title=Hazrati Imom majmuasi me'morchiligi |access-date=2023-09-10 |publisher=masjid.uz}}&lt;/ref&gt;

== Opis ==
[[File:Stamps of Uzbekistan, 2009-21.jpg|right|thumb|Poštna znamka Kompleks Hazrati Imam (2009)|180x180px]]

Leta 2007 je mufti Uprave muslimanov Uzbekistana, Usmonxon Alimov, napisal knjigo o kompleksu Hazrati Imam. Knjiga vsebuje informacije o ulicah, soseskah in medresi Muji Muborak, mavzolej Hazrati Imama (Kaffol Šoši), medresi Barak kana, mošeji Hazrati Imam Džuma in mošejah Tilla šah v starem mestnem jedru Taškenta.

Na predvečer 2200. obletnice mesta Taškent so bile izdane poštne znamke, ki prikazujejo arhitekturne spomenike in stavbe v Taškentu, ki združujejo starodavne in sodobne arhitekturne tradicije.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://www.pochta.uz/uz/component/jshopping/product/view/21/755.html |title=&quot;Toshkent shahrining 2200 yilligi&quot; pochta markali turkumi. |access-date=2023-11-08 |archive-date=2023-10-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231013091904/https://www.pochta.uz/uz/component/jshopping/product/view/21/755.html }}&lt;/ref&gt;

Znamke so v obliki majhnih listov, ki vsebujejo skupno 8 znamk. Znamke vključujejo Mednarodni poslovni center Taškent, stavbo senata, stavbo Oliy Majlisa, palačo Turkiston, Državni zgodovinski muzej Temurilar, kompleks Hazrati Imam, Spominski muzej mučenikov Katagon, medreso Barak kana in delček zemljevida Velike svilne poti. Znamke so bile dane v obtok 17. avgusta 2009.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://infocom.uz/toshkent-shahrining-2200-yillik-yubileyiga-bagishlangan-pochta-markala/ |title=Toshkent shahrining 2200 yillik yubileyiga bag'ishlangan pochta markalari}}&lt;/ref&gt;

Na podlagi odloka predsednika Republike Uzbekistan iz leta 2007 »O podpori javnemu združenju Hazrati Imam (Hastimom)« PQ-587 je bilo Ministrstvu za finance Republike Uzbekistan naloženo, da iz zakladnice kabineta ministrov dodeli 500 milijonov sumov za podporo dejavnostim javnega združenja Hazrati Imam.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Viri ==
* {{cite book |title=Hazrati Imom |author=Usmonxon Alimov |location=Tashkent |page=144 |isbn=978-9943-12-105-8 |date=2008 |publisher=Movarounnahr|lang=uz}}
* {{cite book |title=National Encyclopedia of Uzbekistan|author=Davlat ilmiy nashriyoti |location=Tashkent |page=252 |date=2009 |publisher=|lang=uz}}

== Zunanje povezave ==
{{Commonscat|Ensemble Hazrat Imam}}
* {{YouTube|id=Zbm9etdm-XM|title=Hazrati Imam Jome mosque|link=https://www.youtube.com/watch?v=Zbm9etdm-XM}}
* {{YouTube|id=wkJl9oVKM38|title=Prayer in Hazrati Imam Jome mosque |link=https://www.youtube.com/watch?v=wkJl9oVKM38}}

[[Kategorija:Taškent]]
[[Kategorija:Mošeje v Uzbekistanu]]
[[Kategorija:Medrese v Uzbekistanu]]</text>
      <sha1>e39f8vanye6jydnpt2tpi43j56we15h</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687647</id>
      <parentid>6687637</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T08:55:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <origin>6687647</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="17139" sha1="6f2huq60njil5vcipyic29qu1hxytfi" xml:space="preserve">{{Infobox historic site
| name = Kompleks Hazrati Imam
| native_name = Hazrati Imom majmuasi
| native_language =uz
| native_name2=Hasti Imom majmuasi
| native_language2=uz
| image = {{Photomontage
| photo1b                            = Barakhan Madrasah Tashkent.jpg
| photo2a                            = Medrese Barak Chan, Toshkent, Uzbekistan 11.05.2014.jpg
| photo2b                            = Hazrati_Imam_complex.jpg
| size = 250
| spacing = 2
| color = white
| border = none
| color_border = tranparent
}}
| caption = Kompleks Hazrati Imam v Taškentu
| type = Religiozni kompleks
| mapframe = yes
| coordinates = {{coord|41.3147|69.2633|display=inline,title}}
| location = okrožje Olmazor, [[Taškent]], [[Uzbekistan]]
| built = 16. do 20. stoletje
| architecture = [[Islamska arhitektura]]
| governing_body = Uprava muslimanov Uzbekistana
}}
'''Kompleks Hazrati Imam''' (uzbeško: Hazrati Imom majmuasi) (znan tudi kot Hastimom ali Hastim)&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://central-asia.guide/uzbekistan/destinations-uz/tashkent/hazrati-imam-complex/ |title=Hazrati Imom majmuasi nomlari }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; je arhitekturni spomenik iz 16. do 20. stoletja v okrožju Olmazor v mestu [[Taškent]] v [[Uzbekistan]]u. Kompleks sestavljajo [[medresa Moji Mubarak]], [[mavzolej Kaffola Šošija]], [[medresa Barak kana]], [[mošeja Hazrati Imama]], [[Tillašejkova mošeja]] in Islamski inštitut Imam al-Buhari. Kompleks je bil zgrajen v bližini groba [[Kaffol Šoši|Hazrati Imama]], strokovnjaka za ''[[Koran]]'' in hadise, enega prvih pridigarjev [[islam]]a v Taškentu, pesnika in obrtnika.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://uzbekistan.travel/uz/o/hazrati-Imom-majmuasi/ |title=Hazrati Imom majmuasi}}&lt;/ref&gt;

Po zgodovinskih virih je bil Hazrati Imam tudi mojster izdelovanja ključavnic in ključev, zaradi česar je dobil vzdevek 'Kaffol', kar pomeni 'ključavničar'. Govoril je 72 jezikov in prevedel [[Stara zaveza|Staro zavezo]] ([[Tora]]) v arabščino.&lt;ref name=&quot;A&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.ziyouz.uz/ru/deyateli/velikie-mysliteli-uzbekistana/512----903975 |title=Каффал аш-Шоший (903–975) |publisher=ziyouz.uz |access-date=2015-07-02 |archive-date=2015-07-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150702215034/http://www.ziyouz.uz/ru/deyateli/velikie-mysliteli-uzbekistana/512----903975}}&lt;/ref&gt;

Poleg stavb je tu še knjižnica orientalskih rokopisov in ''Koran'' [[kalif]]a [[Osman ibn Afan|Osmana ibn Afana]]. Je edini ohranjeni originalni rokopis ''Korana''. To dokazuje potrdilo, ki ga je 28. avgusta 2000 izdala mednarodna organizacija UNESCO.&lt;ref name=&quot;mg&quot;&gt;»Комплекс «Хазрати Имам»«. Мой город. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. novembra 2019. Pridobljeno 16. marca 2015.&lt;/ref&gt;

Danes je kompleks Hazrati Imam v delu Taškenta, imenovanem ''Staro mesto'' in je preživel močan [[Potres v Taškentu leta 1966|potres leta 1966]]. Leta 2007 je bilo z odlokom predsednika Republike Uzbekistan [[Islam Karimov|Islama Karimova]] ustanovljeno javno združenje Hazrati Imam (''Hastimom''), izvedena pa so bila tudi gradbena in obnovitvena dela za obnovitev prvotnega zgodovinskega videza kompleksa Hazrati Imam.{{sfn|Usmonxon Alimov|2008|p=144}}&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{cite web |url=https://lex.uz/docs/-1729649 |title=Hazrati Imom (Hastimom) jamoatchilik jamg'armasini qo'llab quvvatlash to'g'risida |date=2007-02-20|access-date=2023-10-13|publisher=Lex.uz}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
[[File:AbdullakhanII.jpg|thumb|left|Vladar [[Buharski kanat|Buharskega kanata]] [[Abdulah Kan II.]]|219x219px]]

Kompleks Hazrati Imam je bil zgrajen okoli grobnice imama Abu Bakra Mohameda ibn Alija Ismaila aš-Kaffola Šošija. Grobnica in okoliški arhitekturni spomeniki so poimenovani po Hazrati Imamu. Najprej je bil s sredstvi [[Abdulah Kan II.|Abdulaha Kana II.]] zgrajena medresa Barak kana, nato mavzolej Hazrati Imama (Kaffol Šoši) in leta 1579 mavzolej šejka Bobohodžija, ki se ni ohranil. Sredi 19. stoletja so bili v kompleksu Hazrati Imam zgrajeni taškentski namazgoh (Tillašejkova mošeja), Moji Mubarakova medresa in mošeja Džuma, ki se ni ohranila. V začetku 20. stoletja je bila Tillašejkova mošeja obnovljena in dobila sedanjo podobo. Tukaj je bil pokopan tudi Ešon Bobohadži. V kompleksu Hazrati Imam je sedež Uprave muslimanov Uzbekistana.{{sfn|Usmonxon Alimov|2008|p=144}}

=== Tillašejkova mošeja ===
{{glavni|Tillašejkova mošeja}}
Mošejo je zgradil slavni taškentski šejk Tilla konec 19. in v začetku 20. stoletja, natančneje med letoma 1890 in 1902. Lokalna uprava [[Ruski imperij|Ruskega imperija]] je Tillašejkovo mošejo zaprla kmalu potem, ko je začela delovati. V 1930-ih letih je bila spremenjena v ''artel'' - zadrugo obrtnikov. Ko je bilo leta 1943 izdano dovoljenje za vzpostavitev verskega nadzora nad muslimani [[Srednja Azija|Srednje Azije]] in [[Kazahstan]]a, je bila ena prvih mošej, ki je ponovno začela delovati. Mošejo je v letih 1955–1963 obnovil mojster Širin Murodov. V letih 1972–1973 je bila mošeja obnovljena in razširjena. Na strani, ki je obrnjena proti [[kibla (islam)|kibli]], je bila zgrajena nova ''hanka'', zid na obeh straneh prejšnjega [[mihrab]]a pa je bil odstranjen.

=== Medresa Barak kana ===
{{glavni|Medresa Barak kana}}
Medresa Barak kana je arhitekturni spomenik, ki ga je v prvi polovici 16. stoletja (1531–1532) zgradil Navruz Ahmed kan z vzdevkom [[Barak kan]], vnuk [[Timuridi|timuridskega]] sultana [[Ulug Beg]]a. V medresi sta dva mavzoleja. Prvi je mavzolej [[Sujunčhodža kan|Sujunčhodže kana]], zgrajen na mestu pokopa Sujundžhodže kana, prvega vladarja Taškenta iz dinastije [[Šajbanidi|Šajbanidov]]. Drugi je Brezimni mavzolej. Ta mavzolej je bil zgrajen za Barak kana, vendar je bil Barak kan po smrti pokopan v [[Samarkand]]u. Vrata sob Barak kanove medrese so okrašena s [[slonovina|slonovino]] in barvnimi kovinami. Leta 1868 je medresa obsegala 34 sob, mošejo in učilnico. Medresa je bila močno poškodovana v potresu leta 1886, njena 22 metrov visoka kupola pa se je zrušila.{{sfn|Sultonov|2009|p=151}} Leta 1917 je bila medresa preurejena v stanovanjsko zgradbo in od leta 1936 v sedež društva slepih in skladišče. Do konca leta  2006 je bila sedež Urada za muslimane Uzbekistana. {{sfn|Alimov|2008|p=144}}

=== Mavzolej Hazrati Imama (Kaffol Šoši) ===
{{glavni|Mavzolej Kaffola Šošija}} 
{{multiple image |align=left
 | perrow      = 2
 | total_width = 400
 | image1 = Barak-Khan Madrasa.jpg 
 | image2 = Moyie Muborak Library Museum 01.jpg 
 | image3 = Abu_Bakr_Kaffal_Shashi_Shrine_mosque.jpg
 | image4 = Hazrati Imam Mosque 01.jpg
 | footer = Barak kana, medrese Muji Muborak, mošeja Hazrati Imam in mavzolej Hazrati Imama (Kaffol Šoši)
}}

Mavzolej Kaffola Šošija je bil zgrajen v čast imama Kaffola Šošija&lt;ref name=&quot;History10&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url= https://uzbekistan.travel/uz/o/toshkentning-asosiy-ziyorat-obyektlari-boylab-sayyohlik-marshruti/|title= Hazrati Imom majmuasi|website= uzbekistan.travel |accessdate= 2023-11-11}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;National encyclopedia of Uzbekistan. Tashkent: &quot;National Encyclopedia of Uzbekistan&quot; State Scientific Publishing House, 2004, volume 9&lt;/ref&gt; Prvotna imamova grobnica se ni ohranila. Sedanji mavzolej  je leta 1542 zgradil takratni dvorni arhitekt Guljam Husein. Mavzolej je asimetrična zgradba s portalom in kupolo.&lt;ref name=&quot;History7&quot;&gt;{{Cite web|url= https://www.centralasia-travel.com/ru/countries/uzbekistan/places/tashkent/kaffal-shashi|title= МАВЗОЛЕЙ АБУБЕКРА КАФФАЛЯ АШ-ШАШИ|website= www.centralasia-travel.com |accessdate= 2023-11-11}}&lt;/ref&gt; Južno od glavne stavbe je na majhnem dvorišču kasnejše grobišče (''sagana'').

{{clear}}
=== Medresa Barak kana===
{{glavni| Medresa Barak kana}}
Medreso Barak kana je v letih 1856–1857 v kompleksu Hazrati Imam v Taškentu v času vladavine [[dinastija Ming|dinastije Ming]] zgradil taškentski vladar Mirza Ahmed Kušbegi. Medresa hrani starodavni ''[[Koran]]'' (''Usmon Mus'haf'') kalifa [[Osman ibn Afan|Osmana ibn Afana]], napisan v pisavi  hidžazi  na jelenji  v letih 644–648. Ta sveti ''Koran'' velja za enega najredkejših rokopisov in ga je v 14. stoletju iz Sirije prinesel [[Timur Lenk|Amir Timur]].&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{cite web |url=https://www.advantour.com/rus/uzbekistan/tashkent/khast-imam.htm |title=Из Багдада во времена Тамерлана Османский Коран попал в Узбекистан}}&lt;/ref&gt; Na sredini dvorišča je grobnica velikosti 7 x 6 metrov, pokrita s kupolami. Medresa je bila sestavljena iz 13 celic in mošeje.

=== Mošeja Hazrati Imam Džome ===
Mošeja Hazrati Imam Džome je bila zgrajena leta 2007 na pobudo predsednika Republike Uzbekistan Islama Karimova. Ministrstvo za pravosodje jo je registriralo 27. decembra 2007. Mošeja služi soseskam Hazreti imam, Šoši, Istiklol in Namuna. Dolžina obokane dvorane je 77 metrov, širina 22 metrov, z mihrabom pa 24 metrov. Kupole so visoke 35 metrov in široke 25 metrov. Mošeja ima 14 velikih in 48 majhnih svetilk, v središču dvorane pa je nameščena kupola v obliki podolgovate elipse. Mošeja ima dva [[minaret]]a, enega sta zgradila mojstra Ibrahim in Erkin iz Horezma, drugega pa mojster Šarif s svojo ekipo iz Samarkanda. Eden od minaretov je bil dokončan v 26 dneh, drugi pa v 28 dneh. Višina minaretov je 52 metrov. Stebri na dvorišču so izdelani iz [[sandalovina|sandalovine]], pripeljane iz Indije, in so visoki 8,6 metra ter okrašeni z rezbarijami.{{sfn|Davlat ilmiy nashriyoti|2009|p=252}}

=== Islamski inštitut Imam al-Buhari ===
[[File:Tashkent_Islamic_Institute_named_after_Imam_Bukhari_from_left.jpg|250px|thumb|Pogled na Islamski inštitut Imam al-Buhari]]

Taškentski islamski inštitut, poimenovan po Imamu Buhariju, je bil ustanovljen leta 1969. Je pod nadzorom Uprave muslimanov Uzbekistana. Obnovljen je bil z resolucijo Sveta za verske zadeve pri Svetu ministrov Sovjetske zveze o odprtju višje medrese v Taškentu. Stavba mošeje ''Namazgoh'' na območju Hazrati Imam (Hamza, zdaj ulica Zarkajnar, ulica 18-berk, hiša 47) je bila dodeljena za medreso. 1. novembra 1971 (12. dan ramadana leta 1391 po hidžri) je višja medresa začela delovati.&lt;ref name=&quot;isl&quot;&gt;{{cite web |url=http://old.muslim.uz/index.php/yangiliklar-2016/uzbekistan/item/33883-bugun-toshkent-islom-instituti-tashkil-topgan-kun |title=Бугун – Тошкент ислом институти ташкил топган кун |website=muslim.uz |access-date=2022-11-01 |language=uz }}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

Študij v višji medresi traja 4 leta, pouk pa poteka v uzbeškem in arabskem jeziku. V prvem študijskem letu je bilo v inštitut (''mahad'') sprejetih dvajset študentov. Izobraževalna ustanova se je sprva imenovala Višja verska medresa (''Visshaya duxovnaya shkola'', rusko: ''Высшая духовная школа''). Leta 1974 je bila ob 1200. obletnici rojstva imama Buharija ta izobraževalna ustanova poimenovana po učencu in se je imenovala ''Višji mahad'', ''Taškentski islamski inštitut''.&lt;ref name=&quot;isl2&quot;&gt;{{cite web |url=http://old.muslim.uz/index.php/yangiliklar-2016/uzbekistan/item/33883-bugun-toshkent-islom-instituti-tashkil-topgan-kun |title=Бугун – Тошкент ислом институти ташкил топган кун |website=muslim.uz |language=uz |access-date=2022-11-01 }}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

Od leta 2003 se diplomantom inštituta z odlokom kabineta ministrov Republike Uzbekistan podeljujejo diplome. Leta 2007 je bila zgrajena nova dvonadstropna stavba inštituta. Leta 2021 so dvonadstropni glavni stavbi inštituta dodali štirinadstropno stavbo s 27 sobami za študente in kopalnico za 45 oseb ter tretje nadstropje s 17 učilnicami, konferenčno dvorano in informacijsko-virnim centrom.

Od leta 2017 na ozemlju kompleksa poteka gradnja stavbe Centra islamske civilizacije pod okriljem kabineta ministrov Republike Uzbekistan.

== Koran kalifa Osmana ==
V kompleksu Hazrati Imam je tudi Knjižnico orientalskih rokopisov, ki hrani ''Koran'' kalifa [[Osman ibn Afan|Osmana]], znanega tudi kot ''[[Samarkandski kufski Koran]]''. ''Koran'' ima 353 [[pergament]]nih listov. Sprva je bil shranjen v [[Medina|Medini]] in nato v [[Damask]]u in [[Bagdad]]u. Koran je [[Timur Lenk]] v 14. stoletju prinesel iz Bagdada v Samarkand. Leta 1869 so Osmanov ''Koran'' odpeljali v [[Sankt Peterburg]], kjer so potrdili njegovo pristnost. Kasneje so ga od tam prenesli v [[Ufa|Ufo]], nato pa v Taškent in ga zdaj hranijo v kompleksu Hazrati Imam.

Osmanov ''Koran'' velja za edini ohranjeni originalni rokopis ''Korana'', kar potrjuje dokument, ki ga je 28. avgusta 2000 izdala Mednarodna organizacija UNESCO.

== Arhitektura ==
{{wide image|Hazrat_imam_complex_panoramic_view.jpg|700px|{{center|Kompleks Hazrati Imam (široka slika)}}|100%|left}}

Videz kompleksa Hazrati Imam je bil ustvarjen na podlagi starodavnih tradicij, kompleks pa sestavljata dve kupoli in dva minareta. Desni minaret sta zgradila horezmska mojstra Ibrohim in Erkin, levega pa skupina obrtnikov pod vodstvom Šarifa Uste iz Samarkanda. Minareta sta visoka 53 metrov. Na vhodu v mošejo je portik z 20 stebri iz sandalovine. Kupoli imata posebno zasnovo, ki omogoča, da sončni žarki osvetljujejo mošejo od zore do mraka. Notranjost obeh kupol je prekrita z zlatimi lističi. V 16. stoletju so v kompleksu zgradili vrt, portike in bazen, bazen pa so okrasili z modrimi ploščicami, prirejali pa so tudi ljudske festivale.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://www.tripadvisor.ru/Attraction_Review-g293968-d13131103-Reviews-Ensemble_Hazrati_Imam-Tashkent_Tashkent_Province.html |title=Ансамбль Хазрати Имам}}&lt;/ref&gt;

Napise v kompleksu Hazrati Imam je napisal šejk Abdulaziz Mansur pod uredništvom Habibuloha Soliha, Islombeka Mohameda in Abdulgofurja Hakberdija. Pod podstavki so nameščena lesena vrata, ki vodijo do mošejskih kril na desni in levi strani podstavkov ter do dvorišča džume na sredini. ''Kanka'' je dolga 77 metrov in široka 22 metrov, skupaj z mihrabom pa 24 metrov. Krila so dolga 35 metrov in široka 25 metrov.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://masjid.uz/toshkent-v/toshkent-sh/olmazor-tumani/195-xazrati-imom.html |title=Hazrati Imom majmuasi me'morchiligi |access-date=2023-09-10 |publisher=masjid.uz}}&lt;/ref&gt;

== Opis ==
[[File:Stamps of Uzbekistan, 2009-21.jpg|right|thumb|Poštna znamka Kompleks Hazrati Imam (2009)|180x180px]]

Leta 2007 je mufti Uprave muslimanov Uzbekistana, Usmonxon Alimov, napisal knjigo o kompleksu Hazrati Imam. Knjiga vsebuje informacije o ulicah, soseskah in medresi Muji Muborak, mavzolej Hazrati Imama (Kaffol Šoši), medresi Barak kana, mošeji Hazrati Imam Džuma in mošejah Tilla šah v starem mestnem jedru Taškenta.

Na predvečer 2200. obletnice mesta Taškent so bile izdane poštne znamke, ki prikazujejo arhitekturne spomenike in stavbe v Taškentu, ki združujejo starodavne in sodobne arhitekturne tradicije.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://www.pochta.uz/uz/component/jshopping/product/view/21/755.html |title=&quot;Toshkent shahrining 2200 yilligi&quot; pochta markali turkumi. |access-date=2023-11-08 |archive-date=2023-10-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231013091904/https://www.pochta.uz/uz/component/jshopping/product/view/21/755.html }}&lt;/ref&gt;

Znamke so v obliki majhnih listov, ki vsebujejo skupno 8 znamk. Znamke vključujejo Mednarodni poslovni center Taškent, stavbo senata, stavbo Oliy Majlisa, palačo Turkiston, Državni zgodovinski muzej Temurilar, kompleks Hazrati Imam, Spominski muzej mučenikov Katagon, medreso Barak kana in delček zemljevida Velike svilne poti. Znamke so bile dane v obtok 17. avgusta 2009.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://infocom.uz/toshkent-shahrining-2200-yillik-yubileyiga-bagishlangan-pochta-markala/ |title=Toshkent shahrining 2200 yillik yubileyiga bag'ishlangan pochta markalari}}&lt;/ref&gt;

Na podlagi odloka predsednika Republike Uzbekistan iz leta 2007 »O podpori javnemu združenju Hazrati Imam (Hastimom)« PQ-587 je bilo Ministrstvu za finance Republike Uzbekistan naloženo, da iz zakladnice kabineta ministrov dodeli 500 milijonov sumov za podporo dejavnostim javnega združenja Hazrati Imam.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Viri ==
* {{cite book |title=Hazrati Imom |author=Usmonxon Alimov |location=Tashkent |page=144 |isbn=978-9943-12-105-8 |date=2008 |publisher=Movarounnahr|lang=uz}}
* {{cite book |title=National Encyclopedia of Uzbekistan|author=Davlat ilmiy nashriyoti |location=Tashkent |page=252 |date=2009 |publisher=|lang=uz}}

== Zunanje povezave ==
{{Commonscat|Ensemble Hazrat Imam}}
* {{YouTube|id=Zbm9etdm-XM|title=Hazrati Imam Jome mosque|link=https://www.youtube.com/watch?v=Zbm9etdm-XM}}
* {{YouTube|id=wkJl9oVKM38|title=Prayer in Hazrati Imam Jome mosque |link=https://www.youtube.com/watch?v=wkJl9oVKM38}}

[[Kategorija:Taškent]]
[[Kategorija:Mošeje v Uzbekistanu]]
[[Kategorija:Medrese v Uzbekistanu]]</text>
      <sha1>6f2huq60njil5vcipyic29qu1hxytfi</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687651</id>
      <parentid>6687647</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T08:57:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Mavzolej Hazrati Imama (Kaffol Šoši) */ ref</comment>
      <origin>6687651</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="17217" sha1="d45p0ksgjf61jw4sm4546rryye9qe16" xml:space="preserve">{{Infobox historic site
| name = Kompleks Hazrati Imam
| native_name = Hazrati Imom majmuasi
| native_language =uz
| native_name2=Hasti Imom majmuasi
| native_language2=uz
| image = {{Photomontage
| photo1b                            = Barakhan Madrasah Tashkent.jpg
| photo2a                            = Medrese Barak Chan, Toshkent, Uzbekistan 11.05.2014.jpg
| photo2b                            = Hazrati_Imam_complex.jpg
| size = 250
| spacing = 2
| color = white
| border = none
| color_border = tranparent
}}
| caption = Kompleks Hazrati Imam v Taškentu
| type = Religiozni kompleks
| mapframe = yes
| coordinates = {{coord|41.3147|69.2633|display=inline,title}}
| location = okrožje Olmazor, [[Taškent]], [[Uzbekistan]]
| built = 16. do 20. stoletje
| architecture = [[Islamska arhitektura]]
| governing_body = Uprava muslimanov Uzbekistana
}}
'''Kompleks Hazrati Imam''' (uzbeško: Hazrati Imom majmuasi) (znan tudi kot Hastimom ali Hastim)&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://central-asia.guide/uzbekistan/destinations-uz/tashkent/hazrati-imam-complex/ |title=Hazrati Imom majmuasi nomlari }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; je arhitekturni spomenik iz 16. do 20. stoletja v okrožju Olmazor v mestu [[Taškent]] v [[Uzbekistan]]u. Kompleks sestavljajo [[medresa Moji Mubarak]], [[mavzolej Kaffola Šošija]], [[medresa Barak kana]], [[mošeja Hazrati Imama]], [[Tillašejkova mošeja]] in Islamski inštitut Imam al-Buhari. Kompleks je bil zgrajen v bližini groba [[Kaffol Šoši|Hazrati Imama]], strokovnjaka za ''[[Koran]]'' in hadise, enega prvih pridigarjev [[islam]]a v Taškentu, pesnika in obrtnika.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://uzbekistan.travel/uz/o/hazrati-Imom-majmuasi/ |title=Hazrati Imom majmuasi}}&lt;/ref&gt;

Po zgodovinskih virih je bil Hazrati Imam tudi mojster izdelovanja ključavnic in ključev, zaradi česar je dobil vzdevek 'Kaffol', kar pomeni 'ključavničar'. Govoril je 72 jezikov in prevedel [[Stara zaveza|Staro zavezo]] ([[Tora]]) v arabščino.&lt;ref name=&quot;A&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.ziyouz.uz/ru/deyateli/velikie-mysliteli-uzbekistana/512----903975 |title=Каффал аш-Шоший (903–975) |publisher=ziyouz.uz |access-date=2015-07-02 |archive-date=2015-07-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150702215034/http://www.ziyouz.uz/ru/deyateli/velikie-mysliteli-uzbekistana/512----903975}}&lt;/ref&gt;

Poleg stavb je tu še knjižnica orientalskih rokopisov in ''Koran'' [[kalif]]a [[Osman ibn Afan|Osmana ibn Afana]]. Je edini ohranjeni originalni rokopis ''Korana''. To dokazuje potrdilo, ki ga je 28. avgusta 2000 izdala mednarodna organizacija UNESCO.&lt;ref name=&quot;mg&quot;&gt;»Комплекс «Хазрати Имам»«. Мой город. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. novembra 2019. Pridobljeno 16. marca 2015.&lt;/ref&gt;

Danes je kompleks Hazrati Imam v delu Taškenta, imenovanem ''Staro mesto'' in je preživel močan [[Potres v Taškentu leta 1966|potres leta 1966]]. Leta 2007 je bilo z odlokom predsednika Republike Uzbekistan [[Islam Karimov|Islama Karimova]] ustanovljeno javno združenje Hazrati Imam (''Hastimom''), izvedena pa so bila tudi gradbena in obnovitvena dela za obnovitev prvotnega zgodovinskega videza kompleksa Hazrati Imam.{{sfn|Usmonxon Alimov|2008|p=144}}&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{cite web |url=https://lex.uz/docs/-1729649 |title=Hazrati Imom (Hastimom) jamoatchilik jamg'armasini qo'llab quvvatlash to'g'risida |date=2007-02-20|access-date=2023-10-13|publisher=Lex.uz}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
[[File:AbdullakhanII.jpg|thumb|left|Vladar [[Buharski kanat|Buharskega kanata]] [[Abdulah Kan II.]]|219x219px]]

Kompleks Hazrati Imam je bil zgrajen okoli grobnice imama Abu Bakra Mohameda ibn Alija Ismaila aš-Kaffola Šošija. Grobnica in okoliški arhitekturni spomeniki so poimenovani po Hazrati Imamu. Najprej je bil s sredstvi [[Abdulah Kan II.|Abdulaha Kana II.]] zgrajena medresa Barak kana, nato mavzolej Hazrati Imama (Kaffol Šoši) in leta 1579 mavzolej šejka Bobohodžija, ki se ni ohranil. Sredi 19. stoletja so bili v kompleksu Hazrati Imam zgrajeni taškentski namazgoh (Tillašejkova mošeja), Moji Mubarakova medresa in mošeja Džuma, ki se ni ohranila. V začetku 20. stoletja je bila Tillašejkova mošeja obnovljena in dobila sedanjo podobo. Tukaj je bil pokopan tudi Ešon Bobohadži. V kompleksu Hazrati Imam je sedež Uprave muslimanov Uzbekistana.{{sfn|Usmonxon Alimov|2008|p=144}}

=== Tillašejkova mošeja ===
{{glavni|Tillašejkova mošeja}}
Mošejo je zgradil slavni taškentski šejk Tilla konec 19. in v začetku 20. stoletja, natančneje med letoma 1890 in 1902. Lokalna uprava [[Ruski imperij|Ruskega imperija]] je Tillašejkovo mošejo zaprla kmalu potem, ko je začela delovati. V 1930-ih letih je bila spremenjena v ''artel'' - zadrugo obrtnikov. Ko je bilo leta 1943 izdano dovoljenje za vzpostavitev verskega nadzora nad muslimani [[Srednja Azija|Srednje Azije]] in [[Kazahstan]]a, je bila ena prvih mošej, ki je ponovno začela delovati. Mošejo je v letih 1955–1963 obnovil mojster Širin Murodov. V letih 1972–1973 je bila mošeja obnovljena in razširjena. Na strani, ki je obrnjena proti [[kibla (islam)|kibli]], je bila zgrajena nova ''hanka'', zid na obeh straneh prejšnjega [[mihrab]]a pa je bil odstranjen.

=== Medresa Barak kana ===
{{glavni|Medresa Barak kana}}
Medresa Barak kana je arhitekturni spomenik, ki ga je v prvi polovici 16. stoletja (1531–1532) zgradil Navruz Ahmed kan z vzdevkom [[Barak kan]], vnuk [[Timuridi|timuridskega]] sultana [[Ulug Beg]]a. V medresi sta dva mavzoleja. Prvi je mavzolej [[Sujunčhodža kan|Sujunčhodže kana]], zgrajen na mestu pokopa Sujundžhodže kana, prvega vladarja Taškenta iz dinastije [[Šajbanidi|Šajbanidov]]. Drugi je Brezimni mavzolej. Ta mavzolej je bil zgrajen za Barak kana, vendar je bil Barak kan po smrti pokopan v [[Samarkand]]u. Vrata sob Barak kanove medrese so okrašena s [[slonovina|slonovino]] in barvnimi kovinami. Leta 1868 je medresa obsegala 34 sob, mošejo in učilnico. Medresa je bila močno poškodovana v potresu leta 1886, njena 22 metrov visoka kupola pa se je zrušila.{{sfn|Sultonov|2009|p=151}} Leta 1917 je bila medresa preurejena v stanovanjsko zgradbo in od leta 1936 v sedež društva slepih in skladišče. Do konca leta  2006 je bila sedež Urada za muslimane Uzbekistana. {{sfn|Alimov|2008|p=144}}

=== Mavzolej Hazrati Imama (Kaffol Šoši) ===
{{glavni|Mavzolej Kaffola Šošija}} 
{{multiple image |align=left
 | perrow      = 2
 | total_width = 400
 | image1 = Barak-Khan Madrasa.jpg 
 | image2 = Moyie Muborak Library Museum 01.jpg 
 | image3 = Abu_Bakr_Kaffal_Shashi_Shrine_mosque.jpg
 | image4 = Hazrati Imam Mosque 01.jpg
 | footer = Barak kana, medrese Muji Muborak, mošeja Hazrati Imam in mavzolej Hazrati Imama (Kaffol Šoši)
}}

Mavzolej Kaffola Šošija je bil zgrajen v čast imama Kaffola Šošija&lt;ref name=&quot;History10&quot;&gt;Hazrati Imom majmuasi. uzbekistan.travel. Pridobljeno 11. novembra 2023.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url= https://uzbekistan.travel/uz/o/toshkentning-asosiy-ziyorat-obyektlari-boylab-sayyohlik-marshruti/|title= Hazrati Imom majmuasi|website= uzbekistan.travel |accessdate= 2023-11-11}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;National encyclopedia of Uzbekistan. Tashkent: &quot;National Encyclopedia of Uzbekistan&quot; State Scientific Publishing House, 2004, volume 9&lt;/ref&gt; Prvotna imamova grobnica se ni ohranila. Sedanji mavzolej  je leta 1542 zgradil takratni dvorni arhitekt Guljam Husein. Mavzolej je asimetrična zgradba s portalom in kupolo.&lt;ref name=&quot;History7&quot;&gt;{{Cite web|url= https://www.centralasia-travel.com/ru/countries/uzbekistan/places/tashkent/kaffal-shashi|title= МАВЗОЛЕЙ АБУБЕКРА КАФФАЛЯ АШ-ШАШИ|website= www.centralasia-travel.com |accessdate= 2023-11-11}}&lt;/ref&gt; Južno od glavne stavbe je na majhnem dvorišču kasnejše grobišče (''sagana'').

{{clear}}

=== Medresa Barak kana===
{{glavni| Medresa Barak kana}}
Medreso Barak kana je v letih 1856–1857 v kompleksu Hazrati Imam v Taškentu v času vladavine [[dinastija Ming|dinastije Ming]] zgradil taškentski vladar Mirza Ahmed Kušbegi. Medresa hrani starodavni ''[[Koran]]'' (''Usmon Mus'haf'') kalifa [[Osman ibn Afan|Osmana ibn Afana]], napisan v pisavi  hidžazi  na jelenji  v letih 644–648. Ta sveti ''Koran'' velja za enega najredkejših rokopisov in ga je v 14. stoletju iz Sirije prinesel [[Timur Lenk|Amir Timur]].&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{cite web |url=https://www.advantour.com/rus/uzbekistan/tashkent/khast-imam.htm |title=Из Багдада во времена Тамерлана Османский Коран попал в Узбекистан}}&lt;/ref&gt; Na sredini dvorišča je grobnica velikosti 7 x 6 metrov, pokrita s kupolami. Medresa je bila sestavljena iz 13 celic in mošeje.

=== Mošeja Hazrati Imam Džome ===
Mošeja Hazrati Imam Džome je bila zgrajena leta 2007 na pobudo predsednika Republike Uzbekistan Islama Karimova. Ministrstvo za pravosodje jo je registriralo 27. decembra 2007. Mošeja služi soseskam Hazreti imam, Šoši, Istiklol in Namuna. Dolžina obokane dvorane je 77 metrov, širina 22 metrov, z mihrabom pa 24 metrov. Kupole so visoke 35 metrov in široke 25 metrov. Mošeja ima 14 velikih in 48 majhnih svetilk, v središču dvorane pa je nameščena kupola v obliki podolgovate elipse. Mošeja ima dva [[minaret]]a, enega sta zgradila mojstra Ibrahim in Erkin iz Horezma, drugega pa mojster Šarif s svojo ekipo iz Samarkanda. Eden od minaretov je bil dokončan v 26 dneh, drugi pa v 28 dneh. Višina minaretov je 52 metrov. Stebri na dvorišču so izdelani iz [[sandalovina|sandalovine]], pripeljane iz Indije, in so visoki 8,6 metra ter okrašeni z rezbarijami.{{sfn|Davlat ilmiy nashriyoti|2009|p=252}}

=== Islamski inštitut Imam al-Buhari ===
[[File:Tashkent_Islamic_Institute_named_after_Imam_Bukhari_from_left.jpg|250px|thumb|Pogled na Islamski inštitut Imam al-Buhari]]

Taškentski islamski inštitut, poimenovan po Imamu Buhariju, je bil ustanovljen leta 1969. Je pod nadzorom Uprave muslimanov Uzbekistana. Obnovljen je bil z resolucijo Sveta za verske zadeve pri Svetu ministrov Sovjetske zveze o odprtju višje medrese v Taškentu. Stavba mošeje ''Namazgoh'' na območju Hazrati Imam (Hamza, zdaj ulica Zarkajnar, ulica 18-berk, hiša 47) je bila dodeljena za medreso. 1. novembra 1971 (12. dan ramadana leta 1391 po hidžri) je višja medresa začela delovati.&lt;ref name=&quot;isl&quot;&gt;{{cite web |url=http://old.muslim.uz/index.php/yangiliklar-2016/uzbekistan/item/33883-bugun-toshkent-islom-instituti-tashkil-topgan-kun |title=Бугун – Тошкент ислом институти ташкил топган кун |website=muslim.uz |access-date=2022-11-01 |language=uz }}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

Študij v višji medresi traja 4 leta, pouk pa poteka v uzbeškem in arabskem jeziku. V prvem študijskem letu je bilo v inštitut (''mahad'') sprejetih dvajset študentov. Izobraževalna ustanova se je sprva imenovala Višja verska medresa (''Visshaya duxovnaya shkola'', rusko: ''Высшая духовная школа''). Leta 1974 je bila ob 1200. obletnici rojstva imama Buharija ta izobraževalna ustanova poimenovana po učencu in se je imenovala ''Višji mahad'', ''Taškentski islamski inštitut''.&lt;ref name=&quot;isl2&quot;&gt;{{cite web |url=http://old.muslim.uz/index.php/yangiliklar-2016/uzbekistan/item/33883-bugun-toshkent-islom-instituti-tashkil-topgan-kun |title=Бугун – Тошкент ислом институти ташкил топган кун |website=muslim.uz |language=uz |access-date=2022-11-01 }}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

Od leta 2003 se diplomantom inštituta z odlokom kabineta ministrov Republike Uzbekistan podeljujejo diplome. Leta 2007 je bila zgrajena nova dvonadstropna stavba inštituta. Leta 2021 so dvonadstropni glavni stavbi inštituta dodali štirinadstropno stavbo s 27 sobami za študente in kopalnico za 45 oseb ter tretje nadstropje s 17 učilnicami, konferenčno dvorano in informacijsko-virnim centrom.

Od leta 2017 na ozemlju kompleksa poteka gradnja stavbe Centra islamske civilizacije pod okriljem kabineta ministrov Republike Uzbekistan.

== Koran kalifa Osmana ==
V kompleksu Hazrati Imam je tudi Knjižnico orientalskih rokopisov, ki hrani ''Koran'' kalifa [[Osman ibn Afan|Osmana]], znanega tudi kot ''[[Samarkandski kufski Koran]]''. ''Koran'' ima 353 [[pergament]]nih listov. Sprva je bil shranjen v [[Medina|Medini]] in nato v [[Damask]]u in [[Bagdad]]u. Koran je [[Timur Lenk]] v 14. stoletju prinesel iz Bagdada v Samarkand. Leta 1869 so Osmanov ''Koran'' odpeljali v [[Sankt Peterburg]], kjer so potrdili njegovo pristnost. Kasneje so ga od tam prenesli v [[Ufa|Ufo]], nato pa v Taškent in ga zdaj hranijo v kompleksu Hazrati Imam.

Osmanov ''Koran'' velja za edini ohranjeni originalni rokopis ''Korana'', kar potrjuje dokument, ki ga je 28. avgusta 2000 izdala Mednarodna organizacija UNESCO.

== Arhitektura ==
{{wide image|Hazrat_imam_complex_panoramic_view.jpg|700px|{{center|Kompleks Hazrati Imam (široka slika)}}|100%|left}}

Videz kompleksa Hazrati Imam je bil ustvarjen na podlagi starodavnih tradicij, kompleks pa sestavljata dve kupoli in dva minareta. Desni minaret sta zgradila horezmska mojstra Ibrohim in Erkin, levega pa skupina obrtnikov pod vodstvom Šarifa Uste iz Samarkanda. Minareta sta visoka 53 metrov. Na vhodu v mošejo je portik z 20 stebri iz sandalovine. Kupoli imata posebno zasnovo, ki omogoča, da sončni žarki osvetljujejo mošejo od zore do mraka. Notranjost obeh kupol je prekrita z zlatimi lističi. V 16. stoletju so v kompleksu zgradili vrt, portike in bazen, bazen pa so okrasili z modrimi ploščicami, prirejali pa so tudi ljudske festivale.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://www.tripadvisor.ru/Attraction_Review-g293968-d13131103-Reviews-Ensemble_Hazrati_Imam-Tashkent_Tashkent_Province.html |title=Ансамбль Хазрати Имам}}&lt;/ref&gt;

Napise v kompleksu Hazrati Imam je napisal šejk Abdulaziz Mansur pod uredništvom Habibuloha Soliha, Islombeka Mohameda in Abdulgofurja Hakberdija. Pod podstavki so nameščena lesena vrata, ki vodijo do mošejskih kril na desni in levi strani podstavkov ter do dvorišča džume na sredini. ''Kanka'' je dolga 77 metrov in široka 22 metrov, skupaj z mihrabom pa 24 metrov. Krila so dolga 35 metrov in široka 25 metrov.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://masjid.uz/toshkent-v/toshkent-sh/olmazor-tumani/195-xazrati-imom.html |title=Hazrati Imom majmuasi me'morchiligi |access-date=2023-09-10 |publisher=masjid.uz}}&lt;/ref&gt;

== Opis ==
[[File:Stamps of Uzbekistan, 2009-21.jpg|right|thumb|Poštna znamka Kompleks Hazrati Imam (2009)|180x180px]]

Leta 2007 je mufti Uprave muslimanov Uzbekistana, Usmonxon Alimov, napisal knjigo o kompleksu Hazrati Imam. Knjiga vsebuje informacije o ulicah, soseskah in medresi Muji Muborak, mavzolej Hazrati Imama (Kaffol Šoši), medresi Barak kana, mošeji Hazrati Imam Džuma in mošejah Tilla šah v starem mestnem jedru Taškenta.

Na predvečer 2200. obletnice mesta Taškent so bile izdane poštne znamke, ki prikazujejo arhitekturne spomenike in stavbe v Taškentu, ki združujejo starodavne in sodobne arhitekturne tradicije.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://www.pochta.uz/uz/component/jshopping/product/view/21/755.html |title=&quot;Toshkent shahrining 2200 yilligi&quot; pochta markali turkumi. |access-date=2023-11-08 |archive-date=2023-10-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231013091904/https://www.pochta.uz/uz/component/jshopping/product/view/21/755.html }}&lt;/ref&gt;

Znamke so v obliki majhnih listov, ki vsebujejo skupno 8 znamk. Znamke vključujejo Mednarodni poslovni center Taškent, stavbo senata, stavbo Oliy Majlisa, palačo Turkiston, Državni zgodovinski muzej Temurilar, kompleks Hazrati Imam, Spominski muzej mučenikov Katagon, medreso Barak kana in delček zemljevida Velike svilne poti. Znamke so bile dane v obtok 17. avgusta 2009.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://infocom.uz/toshkent-shahrining-2200-yillik-yubileyiga-bagishlangan-pochta-markala/ |title=Toshkent shahrining 2200 yillik yubileyiga bag'ishlangan pochta markalari}}&lt;/ref&gt;

Na podlagi odloka predsednika Republike Uzbekistan iz leta 2007 »O podpori javnemu združenju Hazrati Imam (Hastimom)« PQ-587 je bilo Ministrstvu za finance Republike Uzbekistan naloženo, da iz zakladnice kabineta ministrov dodeli 500 milijonov sumov za podporo dejavnostim javnega združenja Hazrati Imam.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Viri ==
* {{cite book |title=Hazrati Imom |author=Usmonxon Alimov |location=Tashkent |page=144 |isbn=978-9943-12-105-8 |date=2008 |publisher=Movarounnahr|lang=uz}}
* {{cite book |title=National Encyclopedia of Uzbekistan|author=Davlat ilmiy nashriyoti |location=Tashkent |page=252 |date=2009 |publisher=|lang=uz}}

== Zunanje povezave ==
{{Commonscat|Ensemble Hazrat Imam}}
* {{YouTube|id=Zbm9etdm-XM|title=Hazrati Imam Jome mosque|link=https://www.youtube.com/watch?v=Zbm9etdm-XM}}
* {{YouTube|id=wkJl9oVKM38|title=Prayer in Hazrati Imam Jome mosque |link=https://www.youtube.com/watch?v=wkJl9oVKM38}}

[[Kategorija:Taškent]]
[[Kategorija:Mošeje v Uzbekistanu]]
[[Kategorija:Medrese v Uzbekistanu]]</text>
      <sha1>d45p0ksgjf61jw4sm4546rryye9qe16</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687669</id>
      <parentid>6687651</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T09:11:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>/* Koran kalifa Osmana */ tp</comment>
      <origin>6687669</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="17217" sha1="n3yaio3fx5za4k60beenrh6h3tid4wb" xml:space="preserve">{{Infobox historic site
| name = Kompleks Hazrati Imam
| native_name = Hazrati Imom majmuasi
| native_language =uz
| native_name2=Hasti Imom majmuasi
| native_language2=uz
| image = {{Photomontage
| photo1b                            = Barakhan Madrasah Tashkent.jpg
| photo2a                            = Medrese Barak Chan, Toshkent, Uzbekistan 11.05.2014.jpg
| photo2b                            = Hazrati_Imam_complex.jpg
| size = 250
| spacing = 2
| color = white
| border = none
| color_border = tranparent
}}
| caption = Kompleks Hazrati Imam v Taškentu
| type = Religiozni kompleks
| mapframe = yes
| coordinates = {{coord|41.3147|69.2633|display=inline,title}}
| location = okrožje Olmazor, [[Taškent]], [[Uzbekistan]]
| built = 16. do 20. stoletje
| architecture = [[Islamska arhitektura]]
| governing_body = Uprava muslimanov Uzbekistana
}}
'''Kompleks Hazrati Imam''' (uzbeško: Hazrati Imom majmuasi) (znan tudi kot Hastimom ali Hastim)&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://central-asia.guide/uzbekistan/destinations-uz/tashkent/hazrati-imam-complex/ |title=Hazrati Imom majmuasi nomlari }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; je arhitekturni spomenik iz 16. do 20. stoletja v okrožju Olmazor v mestu [[Taškent]] v [[Uzbekistan]]u. Kompleks sestavljajo [[medresa Moji Mubarak]], [[mavzolej Kaffola Šošija]], [[medresa Barak kana]], [[mošeja Hazrati Imama]], [[Tillašejkova mošeja]] in Islamski inštitut Imam al-Buhari. Kompleks je bil zgrajen v bližini groba [[Kaffol Šoši|Hazrati Imama]], strokovnjaka za ''[[Koran]]'' in hadise, enega prvih pridigarjev [[islam]]a v Taškentu, pesnika in obrtnika.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://uzbekistan.travel/uz/o/hazrati-Imom-majmuasi/ |title=Hazrati Imom majmuasi}}&lt;/ref&gt;

Po zgodovinskih virih je bil Hazrati Imam tudi mojster izdelovanja ključavnic in ključev, zaradi česar je dobil vzdevek 'Kaffol', kar pomeni 'ključavničar'. Govoril je 72 jezikov in prevedel [[Stara zaveza|Staro zavezo]] ([[Tora]]) v arabščino.&lt;ref name=&quot;A&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.ziyouz.uz/ru/deyateli/velikie-mysliteli-uzbekistana/512----903975 |title=Каффал аш-Шоший (903–975) |publisher=ziyouz.uz |access-date=2015-07-02 |archive-date=2015-07-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150702215034/http://www.ziyouz.uz/ru/deyateli/velikie-mysliteli-uzbekistana/512----903975}}&lt;/ref&gt;

Poleg stavb je tu še knjižnica orientalskih rokopisov in ''Koran'' [[kalif]]a [[Osman ibn Afan|Osmana ibn Afana]]. Je edini ohranjeni originalni rokopis ''Korana''. To dokazuje potrdilo, ki ga je 28. avgusta 2000 izdala mednarodna organizacija UNESCO.&lt;ref name=&quot;mg&quot;&gt;»Комплекс «Хазрати Имам»«. Мой город. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. novembra 2019. Pridobljeno 16. marca 2015.&lt;/ref&gt;

Danes je kompleks Hazrati Imam v delu Taškenta, imenovanem ''Staro mesto'' in je preživel močan [[Potres v Taškentu leta 1966|potres leta 1966]]. Leta 2007 je bilo z odlokom predsednika Republike Uzbekistan [[Islam Karimov|Islama Karimova]] ustanovljeno javno združenje Hazrati Imam (''Hastimom''), izvedena pa so bila tudi gradbena in obnovitvena dela za obnovitev prvotnega zgodovinskega videza kompleksa Hazrati Imam.{{sfn|Usmonxon Alimov|2008|p=144}}&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{cite web |url=https://lex.uz/docs/-1729649 |title=Hazrati Imom (Hastimom) jamoatchilik jamg'armasini qo'llab quvvatlash to'g'risida |date=2007-02-20|access-date=2023-10-13|publisher=Lex.uz}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
[[File:AbdullakhanII.jpg|thumb|left|Vladar [[Buharski kanat|Buharskega kanata]] [[Abdulah Kan II.]]|219x219px]]

Kompleks Hazrati Imam je bil zgrajen okoli grobnice imama Abu Bakra Mohameda ibn Alija Ismaila aš-Kaffola Šošija. Grobnica in okoliški arhitekturni spomeniki so poimenovani po Hazrati Imamu. Najprej je bil s sredstvi [[Abdulah Kan II.|Abdulaha Kana II.]] zgrajena medresa Barak kana, nato mavzolej Hazrati Imama (Kaffol Šoši) in leta 1579 mavzolej šejka Bobohodžija, ki se ni ohranil. Sredi 19. stoletja so bili v kompleksu Hazrati Imam zgrajeni taškentski namazgoh (Tillašejkova mošeja), Moji Mubarakova medresa in mošeja Džuma, ki se ni ohranila. V začetku 20. stoletja je bila Tillašejkova mošeja obnovljena in dobila sedanjo podobo. Tukaj je bil pokopan tudi Ešon Bobohadži. V kompleksu Hazrati Imam je sedež Uprave muslimanov Uzbekistana.{{sfn|Usmonxon Alimov|2008|p=144}}

=== Tillašejkova mošeja ===
{{glavni|Tillašejkova mošeja}}
Mošejo je zgradil slavni taškentski šejk Tilla konec 19. in v začetku 20. stoletja, natančneje med letoma 1890 in 1902. Lokalna uprava [[Ruski imperij|Ruskega imperija]] je Tillašejkovo mošejo zaprla kmalu potem, ko je začela delovati. V 1930-ih letih je bila spremenjena v ''artel'' - zadrugo obrtnikov. Ko je bilo leta 1943 izdano dovoljenje za vzpostavitev verskega nadzora nad muslimani [[Srednja Azija|Srednje Azije]] in [[Kazahstan]]a, je bila ena prvih mošej, ki je ponovno začela delovati. Mošejo je v letih 1955–1963 obnovil mojster Širin Murodov. V letih 1972–1973 je bila mošeja obnovljena in razširjena. Na strani, ki je obrnjena proti [[kibla (islam)|kibli]], je bila zgrajena nova ''hanka'', zid na obeh straneh prejšnjega [[mihrab]]a pa je bil odstranjen.

=== Medresa Barak kana ===
{{glavni|Medresa Barak kana}}
Medresa Barak kana je arhitekturni spomenik, ki ga je v prvi polovici 16. stoletja (1531–1532) zgradil Navruz Ahmed kan z vzdevkom [[Barak kan]], vnuk [[Timuridi|timuridskega]] sultana [[Ulug Beg]]a. V medresi sta dva mavzoleja. Prvi je mavzolej [[Sujunčhodža kan|Sujunčhodže kana]], zgrajen na mestu pokopa Sujundžhodže kana, prvega vladarja Taškenta iz dinastije [[Šajbanidi|Šajbanidov]]. Drugi je Brezimni mavzolej. Ta mavzolej je bil zgrajen za Barak kana, vendar je bil Barak kan po smrti pokopan v [[Samarkand]]u. Vrata sob Barak kanove medrese so okrašena s [[slonovina|slonovino]] in barvnimi kovinami. Leta 1868 je medresa obsegala 34 sob, mošejo in učilnico. Medresa je bila močno poškodovana v potresu leta 1886, njena 22 metrov visoka kupola pa se je zrušila.{{sfn|Sultonov|2009|p=151}} Leta 1917 je bila medresa preurejena v stanovanjsko zgradbo in od leta 1936 v sedež društva slepih in skladišče. Do konca leta  2006 je bila sedež Urada za muslimane Uzbekistana. {{sfn|Alimov|2008|p=144}}

=== Mavzolej Hazrati Imama (Kaffol Šoši) ===
{{glavni|Mavzolej Kaffola Šošija}} 
{{multiple image |align=left
 | perrow      = 2
 | total_width = 400
 | image1 = Barak-Khan Madrasa.jpg 
 | image2 = Moyie Muborak Library Museum 01.jpg 
 | image3 = Abu_Bakr_Kaffal_Shashi_Shrine_mosque.jpg
 | image4 = Hazrati Imam Mosque 01.jpg
 | footer = Barak kana, medrese Muji Muborak, mošeja Hazrati Imam in mavzolej Hazrati Imama (Kaffol Šoši)
}}

Mavzolej Kaffola Šošija je bil zgrajen v čast imama Kaffola Šošija&lt;ref name=&quot;History10&quot;&gt;Hazrati Imom majmuasi. uzbekistan.travel. Pridobljeno 11. novembra 2023.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url= https://uzbekistan.travel/uz/o/toshkentning-asosiy-ziyorat-obyektlari-boylab-sayyohlik-marshruti/|title= Hazrati Imom majmuasi|website= uzbekistan.travel |accessdate= 2023-11-11}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;National encyclopedia of Uzbekistan. Tashkent: &quot;National Encyclopedia of Uzbekistan&quot; State Scientific Publishing House, 2004, volume 9&lt;/ref&gt; Prvotna imamova grobnica se ni ohranila. Sedanji mavzolej  je leta 1542 zgradil takratni dvorni arhitekt Guljam Husein. Mavzolej je asimetrična zgradba s portalom in kupolo.&lt;ref name=&quot;History7&quot;&gt;{{Cite web|url= https://www.centralasia-travel.com/ru/countries/uzbekistan/places/tashkent/kaffal-shashi|title= МАВЗОЛЕЙ АБУБЕКРА КАФФАЛЯ АШ-ШАШИ|website= www.centralasia-travel.com |accessdate= 2023-11-11}}&lt;/ref&gt; Južno od glavne stavbe je na majhnem dvorišču kasnejše grobišče (''sagana'').

{{clear}}

=== Medresa Barak kana===
{{glavni| Medresa Barak kana}}
Medreso Barak kana je v letih 1856–1857 v kompleksu Hazrati Imam v Taškentu v času vladavine [[dinastija Ming|dinastije Ming]] zgradil taškentski vladar Mirza Ahmed Kušbegi. Medresa hrani starodavni ''[[Koran]]'' (''Usmon Mus'haf'') kalifa [[Osman ibn Afan|Osmana ibn Afana]], napisan v pisavi  hidžazi  na jelenji  v letih 644–648. Ta sveti ''Koran'' velja za enega najredkejših rokopisov in ga je v 14. stoletju iz Sirije prinesel [[Timur Lenk|Amir Timur]].&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{cite web |url=https://www.advantour.com/rus/uzbekistan/tashkent/khast-imam.htm |title=Из Багдада во времена Тамерлана Османский Коран попал в Узбекистан}}&lt;/ref&gt; Na sredini dvorišča je grobnica velikosti 7 x 6 metrov, pokrita s kupolami. Medresa je bila sestavljena iz 13 celic in mošeje.

=== Mošeja Hazrati Imam Džome ===
Mošeja Hazrati Imam Džome je bila zgrajena leta 2007 na pobudo predsednika Republike Uzbekistan Islama Karimova. Ministrstvo za pravosodje jo je registriralo 27. decembra 2007. Mošeja služi soseskam Hazreti imam, Šoši, Istiklol in Namuna. Dolžina obokane dvorane je 77 metrov, širina 22 metrov, z mihrabom pa 24 metrov. Kupole so visoke 35 metrov in široke 25 metrov. Mošeja ima 14 velikih in 48 majhnih svetilk, v središču dvorane pa je nameščena kupola v obliki podolgovate elipse. Mošeja ima dva [[minaret]]a, enega sta zgradila mojstra Ibrahim in Erkin iz Horezma, drugega pa mojster Šarif s svojo ekipo iz Samarkanda. Eden od minaretov je bil dokončan v 26 dneh, drugi pa v 28 dneh. Višina minaretov je 52 metrov. Stebri na dvorišču so izdelani iz [[sandalovina|sandalovine]], pripeljane iz Indije, in so visoki 8,6 metra ter okrašeni z rezbarijami.{{sfn|Davlat ilmiy nashriyoti|2009|p=252}}

=== Islamski inštitut Imam al-Buhari ===
[[File:Tashkent_Islamic_Institute_named_after_Imam_Bukhari_from_left.jpg|250px|thumb|Pogled na Islamski inštitut Imam al-Buhari]]

Taškentski islamski inštitut, poimenovan po Imamu Buhariju, je bil ustanovljen leta 1969. Je pod nadzorom Uprave muslimanov Uzbekistana. Obnovljen je bil z resolucijo Sveta za verske zadeve pri Svetu ministrov Sovjetske zveze o odprtju višje medrese v Taškentu. Stavba mošeje ''Namazgoh'' na območju Hazrati Imam (Hamza, zdaj ulica Zarkajnar, ulica 18-berk, hiša 47) je bila dodeljena za medreso. 1. novembra 1971 (12. dan ramadana leta 1391 po hidžri) je višja medresa začela delovati.&lt;ref name=&quot;isl&quot;&gt;{{cite web |url=http://old.muslim.uz/index.php/yangiliklar-2016/uzbekistan/item/33883-bugun-toshkent-islom-instituti-tashkil-topgan-kun |title=Бугун – Тошкент ислом институти ташкил топган кун |website=muslim.uz |access-date=2022-11-01 |language=uz }}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

Študij v višji medresi traja 4 leta, pouk pa poteka v uzbeškem in arabskem jeziku. V prvem študijskem letu je bilo v inštitut (''mahad'') sprejetih dvajset študentov. Izobraževalna ustanova se je sprva imenovala Višja verska medresa (''Visshaya duxovnaya shkola'', rusko: ''Высшая духовная школа''). Leta 1974 je bila ob 1200. obletnici rojstva imama Buharija ta izobraževalna ustanova poimenovana po učencu in se je imenovala ''Višji mahad'', ''Taškentski islamski inštitut''.&lt;ref name=&quot;isl2&quot;&gt;{{cite web |url=http://old.muslim.uz/index.php/yangiliklar-2016/uzbekistan/item/33883-bugun-toshkent-islom-instituti-tashkil-topgan-kun |title=Бугун – Тошкент ислом институти ташкил топган кун |website=muslim.uz |language=uz |access-date=2022-11-01 }}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

Od leta 2003 se diplomantom inštituta z odlokom kabineta ministrov Republike Uzbekistan podeljujejo diplome. Leta 2007 je bila zgrajena nova dvonadstropna stavba inštituta. Leta 2021 so dvonadstropni glavni stavbi inštituta dodali štirinadstropno stavbo s 27 sobami za študente in kopalnico za 45 oseb ter tretje nadstropje s 17 učilnicami, konferenčno dvorano in informacijsko-virnim centrom.

Od leta 2017 na ozemlju kompleksa poteka gradnja stavbe Centra islamske civilizacije pod okriljem kabineta ministrov Republike Uzbekistan.

== Koran kalifa Osmana ==
V kompleksu Hazrati Imam je tudi Knjižnica orientalskih rokopisov, ki hrani ''Koran'' kalifa [[Osman ibn Afan|Osmana]], znanega tudi kot ''[[Samarkandski kufski Koran]]''. ''Koran'' ima 353 [[pergament]]nih listov. Sprva je bil shranjen v [[Medina|Medini]] in nato v [[Damask]]u in [[Bagdad]]u. Koran je [[Timur Lenk]] v 14. stoletju prinesel iz Bagdada v Samarkand. Leta 1869 so Osmanov ''Koran'' odpeljali v [[Sankt Peterburg]], kjer so potrdili njegovo pristnost. Kasneje so ga od tam prenesli v [[Ufa|Ufo]], nato pa v Taškent in ga zdaj hranijo v kompleksu Hazrati Imam.

Osmanov ''Koran'' velja za edini ohranjeni originalni rokopis ''Korana'', kar potrjuje dokument, ki ga je 28. avgusta 2000 izdala Mednarodna organizacija UNESCO.

== Arhitektura ==
{{wide image|Hazrat_imam_complex_panoramic_view.jpg|700px|{{center|Kompleks Hazrati Imam (široka slika)}}|100%|left}}

Videz kompleksa Hazrati Imam je bil ustvarjen na podlagi starodavnih tradicij, kompleks pa sestavljata dve kupoli in dva minareta. Desni minaret sta zgradila horezmska mojstra Ibrohim in Erkin, levega pa skupina obrtnikov pod vodstvom Šarifa Uste iz Samarkanda. Minareta sta visoka 53 metrov. Na vhodu v mošejo je portik z 20 stebri iz sandalovine. Kupoli imata posebno zasnovo, ki omogoča, da sončni žarki osvetljujejo mošejo od zore do mraka. Notranjost obeh kupol je prekrita z zlatimi lističi. V 16. stoletju so v kompleksu zgradili vrt, portike in bazen, bazen pa so okrasili z modrimi ploščicami, prirejali pa so tudi ljudske festivale.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://www.tripadvisor.ru/Attraction_Review-g293968-d13131103-Reviews-Ensemble_Hazrati_Imam-Tashkent_Tashkent_Province.html |title=Ансамбль Хазрати Имам}}&lt;/ref&gt;

Napise v kompleksu Hazrati Imam je napisal šejk Abdulaziz Mansur pod uredništvom Habibuloha Soliha, Islombeka Mohameda in Abdulgofurja Hakberdija. Pod podstavki so nameščena lesena vrata, ki vodijo do mošejskih kril na desni in levi strani podstavkov ter do dvorišča džume na sredini. ''Kanka'' je dolga 77 metrov in široka 22 metrov, skupaj z mihrabom pa 24 metrov. Krila so dolga 35 metrov in široka 25 metrov.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://masjid.uz/toshkent-v/toshkent-sh/olmazor-tumani/195-xazrati-imom.html |title=Hazrati Imom majmuasi me'morchiligi |access-date=2023-09-10 |publisher=masjid.uz}}&lt;/ref&gt;

== Opis ==
[[File:Stamps of Uzbekistan, 2009-21.jpg|right|thumb|Poštna znamka Kompleks Hazrati Imam (2009)|180x180px]]

Leta 2007 je mufti Uprave muslimanov Uzbekistana, Usmonxon Alimov, napisal knjigo o kompleksu Hazrati Imam. Knjiga vsebuje informacije o ulicah, soseskah in medresi Muji Muborak, mavzolej Hazrati Imama (Kaffol Šoši), medresi Barak kana, mošeji Hazrati Imam Džuma in mošejah Tilla šah v starem mestnem jedru Taškenta.

Na predvečer 2200. obletnice mesta Taškent so bile izdane poštne znamke, ki prikazujejo arhitekturne spomenike in stavbe v Taškentu, ki združujejo starodavne in sodobne arhitekturne tradicije.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://www.pochta.uz/uz/component/jshopping/product/view/21/755.html |title=&quot;Toshkent shahrining 2200 yilligi&quot; pochta markali turkumi. |access-date=2023-11-08 |archive-date=2023-10-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231013091904/https://www.pochta.uz/uz/component/jshopping/product/view/21/755.html }}&lt;/ref&gt;

Znamke so v obliki majhnih listov, ki vsebujejo skupno 8 znamk. Znamke vključujejo Mednarodni poslovni center Taškent, stavbo senata, stavbo Oliy Majlisa, palačo Turkiston, Državni zgodovinski muzej Temurilar, kompleks Hazrati Imam, Spominski muzej mučenikov Katagon, medreso Barak kana in delček zemljevida Velike svilne poti. Znamke so bile dane v obtok 17. avgusta 2009.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://infocom.uz/toshkent-shahrining-2200-yillik-yubileyiga-bagishlangan-pochta-markala/ |title=Toshkent shahrining 2200 yillik yubileyiga bag'ishlangan pochta markalari}}&lt;/ref&gt;

Na podlagi odloka predsednika Republike Uzbekistan iz leta 2007 »O podpori javnemu združenju Hazrati Imam (Hastimom)« PQ-587 je bilo Ministrstvu za finance Republike Uzbekistan naloženo, da iz zakladnice kabineta ministrov dodeli 500 milijonov sumov za podporo dejavnostim javnega združenja Hazrati Imam.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Viri ==
* {{cite book |title=Hazrati Imom |author=Usmonxon Alimov |location=Tashkent |page=144 |isbn=978-9943-12-105-8 |date=2008 |publisher=Movarounnahr|lang=uz}}
* {{cite book |title=National Encyclopedia of Uzbekistan|author=Davlat ilmiy nashriyoti |location=Tashkent |page=252 |date=2009 |publisher=|lang=uz}}

== Zunanje povezave ==
{{Commonscat|Ensemble Hazrat Imam}}
* {{YouTube|id=Zbm9etdm-XM|title=Hazrati Imam Jome mosque|link=https://www.youtube.com/watch?v=Zbm9etdm-XM}}
* {{YouTube|id=wkJl9oVKM38|title=Prayer in Hazrati Imam Jome mosque |link=https://www.youtube.com/watch?v=wkJl9oVKM38}}

[[Kategorija:Taškent]]
[[Kategorija:Mošeje v Uzbekistanu]]
[[Kategorija:Medrese v Uzbekistanu]]</text>
      <sha1>n3yaio3fx5za4k60beenrh6h3tid4wb</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687671</id>
      <parentid>6687669</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T09:16:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>/* Mavzolej Hazrati Imama (Kaffol Šoši) */</comment>
      <origin>6687671</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="17218" sha1="5oqmy0jrpx5kszqv44unn1ki8aulfxu" xml:space="preserve">{{Infobox historic site
| name = Kompleks Hazrati Imam
| native_name = Hazrati Imom majmuasi
| native_language =uz
| native_name2=Hasti Imom majmuasi
| native_language2=uz
| image = {{Photomontage
| photo1b                            = Barakhan Madrasah Tashkent.jpg
| photo2a                            = Medrese Barak Chan, Toshkent, Uzbekistan 11.05.2014.jpg
| photo2b                            = Hazrati_Imam_complex.jpg
| size = 250
| spacing = 2
| color = white
| border = none
| color_border = tranparent
}}
| caption = Kompleks Hazrati Imam v Taškentu
| type = Religiozni kompleks
| mapframe = yes
| coordinates = {{coord|41.3147|69.2633|display=inline,title}}
| location = okrožje Olmazor, [[Taškent]], [[Uzbekistan]]
| built = 16. do 20. stoletje
| architecture = [[Islamska arhitektura]]
| governing_body = Uprava muslimanov Uzbekistana
}}
'''Kompleks Hazrati Imam''' (uzbeško: Hazrati Imom majmuasi) (znan tudi kot Hastimom ali Hastim)&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://central-asia.guide/uzbekistan/destinations-uz/tashkent/hazrati-imam-complex/ |title=Hazrati Imom majmuasi nomlari }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; je arhitekturni spomenik iz 16. do 20. stoletja v okrožju Olmazor v mestu [[Taškent]] v [[Uzbekistan]]u. Kompleks sestavljajo [[medresa Moji Mubarak]], [[mavzolej Kaffola Šošija]], [[medresa Barak kana]], [[mošeja Hazrati Imama]], [[Tillašejkova mošeja]] in Islamski inštitut Imam al-Buhari. Kompleks je bil zgrajen v bližini groba [[Kaffol Šoši|Hazrati Imama]], strokovnjaka za ''[[Koran]]'' in hadise, enega prvih pridigarjev [[islam]]a v Taškentu, pesnika in obrtnika.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://uzbekistan.travel/uz/o/hazrati-Imom-majmuasi/ |title=Hazrati Imom majmuasi}}&lt;/ref&gt;

Po zgodovinskih virih je bil Hazrati Imam tudi mojster izdelovanja ključavnic in ključev, zaradi česar je dobil vzdevek 'Kaffol', kar pomeni 'ključavničar'. Govoril je 72 jezikov in prevedel [[Stara zaveza|Staro zavezo]] ([[Tora]]) v arabščino.&lt;ref name=&quot;A&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.ziyouz.uz/ru/deyateli/velikie-mysliteli-uzbekistana/512----903975 |title=Каффал аш-Шоший (903–975) |publisher=ziyouz.uz |access-date=2015-07-02 |archive-date=2015-07-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150702215034/http://www.ziyouz.uz/ru/deyateli/velikie-mysliteli-uzbekistana/512----903975}}&lt;/ref&gt;

Poleg stavb je tu še knjižnica orientalskih rokopisov in ''Koran'' [[kalif]]a [[Osman ibn Afan|Osmana ibn Afana]]. Je edini ohranjeni originalni rokopis ''Korana''. To dokazuje potrdilo, ki ga je 28. avgusta 2000 izdala mednarodna organizacija UNESCO.&lt;ref name=&quot;mg&quot;&gt;»Комплекс «Хазрати Имам»«. Мой город. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. novembra 2019. Pridobljeno 16. marca 2015.&lt;/ref&gt;

Danes je kompleks Hazrati Imam v delu Taškenta, imenovanem ''Staro mesto'' in je preživel močan [[Potres v Taškentu leta 1966|potres leta 1966]]. Leta 2007 je bilo z odlokom predsednika Republike Uzbekistan [[Islam Karimov|Islama Karimova]] ustanovljeno javno združenje Hazrati Imam (''Hastimom''), izvedena pa so bila tudi gradbena in obnovitvena dela za obnovitev prvotnega zgodovinskega videza kompleksa Hazrati Imam.{{sfn|Usmonxon Alimov|2008|p=144}}&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{cite web |url=https://lex.uz/docs/-1729649 |title=Hazrati Imom (Hastimom) jamoatchilik jamg'armasini qo'llab quvvatlash to'g'risida |date=2007-02-20|access-date=2023-10-13|publisher=Lex.uz}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
[[File:AbdullakhanII.jpg|thumb|left|Vladar [[Buharski kanat|Buharskega kanata]] [[Abdulah Kan II.]]|219x219px]]

Kompleks Hazrati Imam je bil zgrajen okoli grobnice imama Abu Bakra Mohameda ibn Alija Ismaila aš-Kaffola Šošija. Grobnica in okoliški arhitekturni spomeniki so poimenovani po Hazrati Imamu. Najprej je bil s sredstvi [[Abdulah Kan II.|Abdulaha Kana II.]] zgrajena medresa Barak kana, nato mavzolej Hazrati Imama (Kaffol Šoši) in leta 1579 mavzolej šejka Bobohodžija, ki se ni ohranil. Sredi 19. stoletja so bili v kompleksu Hazrati Imam zgrajeni taškentski namazgoh (Tillašejkova mošeja), Moji Mubarakova medresa in mošeja Džuma, ki se ni ohranila. V začetku 20. stoletja je bila Tillašejkova mošeja obnovljena in dobila sedanjo podobo. Tukaj je bil pokopan tudi Ešon Bobohadži. V kompleksu Hazrati Imam je sedež Uprave muslimanov Uzbekistana.{{sfn|Usmonxon Alimov|2008|p=144}}

=== Tillašejkova mošeja ===
{{glavni|Tillašejkova mošeja}}
Mošejo je zgradil slavni taškentski šejk Tilla konec 19. in v začetku 20. stoletja, natančneje med letoma 1890 in 1902. Lokalna uprava [[Ruski imperij|Ruskega imperija]] je Tillašejkovo mošejo zaprla kmalu potem, ko je začela delovati. V 1930-ih letih je bila spremenjena v ''artel'' - zadrugo obrtnikov. Ko je bilo leta 1943 izdano dovoljenje za vzpostavitev verskega nadzora nad muslimani [[Srednja Azija|Srednje Azije]] in [[Kazahstan]]a, je bila ena prvih mošej, ki je ponovno začela delovati. Mošejo je v letih 1955–1963 obnovil mojster Širin Murodov. V letih 1972–1973 je bila mošeja obnovljena in razširjena. Na strani, ki je obrnjena proti [[kibla (islam)|kibli]], je bila zgrajena nova ''hanka'', zid na obeh straneh prejšnjega [[mihrab]]a pa je bil odstranjen.

=== Medresa Barak kana ===
{{glavni|Medresa Barak kana}}
Medresa Barak kana je arhitekturni spomenik, ki ga je v prvi polovici 16. stoletja (1531–1532) zgradil Navruz Ahmed kan z vzdevkom [[Barak kan]], vnuk [[Timuridi|timuridskega]] sultana [[Ulug Beg]]a. V medresi sta dva mavzoleja. Prvi je mavzolej [[Sujunčhodža kan|Sujunčhodže kana]], zgrajen na mestu pokopa Sujundžhodže kana, prvega vladarja Taškenta iz dinastije [[Šajbanidi|Šajbanidov]]. Drugi je Brezimni mavzolej. Ta mavzolej je bil zgrajen za Barak kana, vendar je bil Barak kan po smrti pokopan v [[Samarkand]]u. Vrata sob Barak kanove medrese so okrašena s [[slonovina|slonovino]] in barvnimi kovinami. Leta 1868 je medresa obsegala 34 sob, mošejo in učilnico. Medresa je bila močno poškodovana v potresu leta 1886, njena 22 metrov visoka kupola pa se je zrušila.{{sfn|Sultonov|2009|p=151}} Leta 1917 je bila medresa preurejena v stanovanjsko zgradbo in od leta 1936 v sedež društva slepih in skladišče. Do konca leta  2006 je bila sedež Urada za muslimane Uzbekistana. {{sfn|Alimov|2008|p=144}}

=== Mavzolej Hazrati Imama (Kaffol Šoši) ===
{{glavni|Mavzolej Kaffola Šošija}} 
{{multiple image |align=right
 | perrow      = 2
 | total_width = 400
 | image1 = Barak-Khan Madrasa.jpg 
 | image2 = Moyie Muborak Library Museum 01.jpg 
 | image3 = Abu_Bakr_Kaffal_Shashi_Shrine_mosque.jpg
 | image4 = Hazrati Imam Mosque 01.jpg
 | footer = Barak kana, medrese Muji Muborak, mošeja Hazrati Imam in mavzolej Hazrati Imama (Kaffol Šoši)
}}

Mavzolej Kaffola Šošija je bil zgrajen v čast imama Kaffola Šošija&lt;ref name=&quot;History10&quot;&gt;Hazrati Imom majmuasi. uzbekistan.travel. Pridobljeno 11. novembra 2023.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url= https://uzbekistan.travel/uz/o/toshkentning-asosiy-ziyorat-obyektlari-boylab-sayyohlik-marshruti/|title= Hazrati Imom majmuasi|website= uzbekistan.travel |accessdate= 2023-11-11}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;National encyclopedia of Uzbekistan. Tashkent: &quot;National Encyclopedia of Uzbekistan&quot; State Scientific Publishing House, 2004, volume 9&lt;/ref&gt; Prvotna imamova grobnica se ni ohranila. Sedanji mavzolej  je leta 1542 zgradil takratni dvorni arhitekt Guljam Husein. Mavzolej je asimetrična zgradba s portalom in kupolo.&lt;ref name=&quot;History7&quot;&gt;{{Cite web|url= https://www.centralasia-travel.com/ru/countries/uzbekistan/places/tashkent/kaffal-shashi|title= МАВЗОЛЕЙ АБУБЕКРА КАФФАЛЯ АШ-ШАШИ|website= www.centralasia-travel.com |accessdate= 2023-11-11}}&lt;/ref&gt; Južno od glavne stavbe je na majhnem dvorišču kasnejše grobišče (''sagana'').

{{clear}}

=== Medresa Barak kana===
{{glavni| Medresa Barak kana}}
Medreso Barak kana je v letih 1856–1857 v kompleksu Hazrati Imam v Taškentu v času vladavine [[dinastija Ming|dinastije Ming]] zgradil taškentski vladar Mirza Ahmed Kušbegi. Medresa hrani starodavni ''[[Koran]]'' (''Usmon Mus'haf'') kalifa [[Osman ibn Afan|Osmana ibn Afana]], napisan v pisavi  hidžazi  na jelenji  v letih 644–648. Ta sveti ''Koran'' velja za enega najredkejših rokopisov in ga je v 14. stoletju iz Sirije prinesel [[Timur Lenk|Amir Timur]].&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{cite web |url=https://www.advantour.com/rus/uzbekistan/tashkent/khast-imam.htm |title=Из Багдада во времена Тамерлана Османский Коран попал в Узбекистан}}&lt;/ref&gt; Na sredini dvorišča je grobnica velikosti 7 x 6 metrov, pokrita s kupolami. Medresa je bila sestavljena iz 13 celic in mošeje.

=== Mošeja Hazrati Imam Džome ===
Mošeja Hazrati Imam Džome je bila zgrajena leta 2007 na pobudo predsednika Republike Uzbekistan Islama Karimova. Ministrstvo za pravosodje jo je registriralo 27. decembra 2007. Mošeja služi soseskam Hazreti imam, Šoši, Istiklol in Namuna. Dolžina obokane dvorane je 77 metrov, širina 22 metrov, z mihrabom pa 24 metrov. Kupole so visoke 35 metrov in široke 25 metrov. Mošeja ima 14 velikih in 48 majhnih svetilk, v središču dvorane pa je nameščena kupola v obliki podolgovate elipse. Mošeja ima dva [[minaret]]a, enega sta zgradila mojstra Ibrahim in Erkin iz Horezma, drugega pa mojster Šarif s svojo ekipo iz Samarkanda. Eden od minaretov je bil dokončan v 26 dneh, drugi pa v 28 dneh. Višina minaretov je 52 metrov. Stebri na dvorišču so izdelani iz [[sandalovina|sandalovine]], pripeljane iz Indije, in so visoki 8,6 metra ter okrašeni z rezbarijami.{{sfn|Davlat ilmiy nashriyoti|2009|p=252}}

=== Islamski inštitut Imam al-Buhari ===
[[File:Tashkent_Islamic_Institute_named_after_Imam_Bukhari_from_left.jpg|250px|thumb|Pogled na Islamski inštitut Imam al-Buhari]]

Taškentski islamski inštitut, poimenovan po Imamu Buhariju, je bil ustanovljen leta 1969. Je pod nadzorom Uprave muslimanov Uzbekistana. Obnovljen je bil z resolucijo Sveta za verske zadeve pri Svetu ministrov Sovjetske zveze o odprtju višje medrese v Taškentu. Stavba mošeje ''Namazgoh'' na območju Hazrati Imam (Hamza, zdaj ulica Zarkajnar, ulica 18-berk, hiša 47) je bila dodeljena za medreso. 1. novembra 1971 (12. dan ramadana leta 1391 po hidžri) je višja medresa začela delovati.&lt;ref name=&quot;isl&quot;&gt;{{cite web |url=http://old.muslim.uz/index.php/yangiliklar-2016/uzbekistan/item/33883-bugun-toshkent-islom-instituti-tashkil-topgan-kun |title=Бугун – Тошкент ислом институти ташкил топган кун |website=muslim.uz |access-date=2022-11-01 |language=uz }}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

Študij v višji medresi traja 4 leta, pouk pa poteka v uzbeškem in arabskem jeziku. V prvem študijskem letu je bilo v inštitut (''mahad'') sprejetih dvajset študentov. Izobraževalna ustanova se je sprva imenovala Višja verska medresa (''Visshaya duxovnaya shkola'', rusko: ''Высшая духовная школа''). Leta 1974 je bila ob 1200. obletnici rojstva imama Buharija ta izobraževalna ustanova poimenovana po učencu in se je imenovala ''Višji mahad'', ''Taškentski islamski inštitut''.&lt;ref name=&quot;isl2&quot;&gt;{{cite web |url=http://old.muslim.uz/index.php/yangiliklar-2016/uzbekistan/item/33883-bugun-toshkent-islom-instituti-tashkil-topgan-kun |title=Бугун – Тошкент ислом институти ташкил топган кун |website=muslim.uz |language=uz |access-date=2022-11-01 }}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

Od leta 2003 se diplomantom inštituta z odlokom kabineta ministrov Republike Uzbekistan podeljujejo diplome. Leta 2007 je bila zgrajena nova dvonadstropna stavba inštituta. Leta 2021 so dvonadstropni glavni stavbi inštituta dodali štirinadstropno stavbo s 27 sobami za študente in kopalnico za 45 oseb ter tretje nadstropje s 17 učilnicami, konferenčno dvorano in informacijsko-virnim centrom.

Od leta 2017 na ozemlju kompleksa poteka gradnja stavbe Centra islamske civilizacije pod okriljem kabineta ministrov Republike Uzbekistan.

== Koran kalifa Osmana ==
V kompleksu Hazrati Imam je tudi Knjižnica orientalskih rokopisov, ki hrani ''Koran'' kalifa [[Osman ibn Afan|Osmana]], znanega tudi kot ''[[Samarkandski kufski Koran]]''. ''Koran'' ima 353 [[pergament]]nih listov. Sprva je bil shranjen v [[Medina|Medini]] in nato v [[Damask]]u in [[Bagdad]]u. Koran je [[Timur Lenk]] v 14. stoletju prinesel iz Bagdada v Samarkand. Leta 1869 so Osmanov ''Koran'' odpeljali v [[Sankt Peterburg]], kjer so potrdili njegovo pristnost. Kasneje so ga od tam prenesli v [[Ufa|Ufo]], nato pa v Taškent in ga zdaj hranijo v kompleksu Hazrati Imam.

Osmanov ''Koran'' velja za edini ohranjeni originalni rokopis ''Korana'', kar potrjuje dokument, ki ga je 28. avgusta 2000 izdala Mednarodna organizacija UNESCO.

== Arhitektura ==
{{wide image|Hazrat_imam_complex_panoramic_view.jpg|700px|{{center|Kompleks Hazrati Imam (široka slika)}}|100%|left}}

Videz kompleksa Hazrati Imam je bil ustvarjen na podlagi starodavnih tradicij, kompleks pa sestavljata dve kupoli in dva minareta. Desni minaret sta zgradila horezmska mojstra Ibrohim in Erkin, levega pa skupina obrtnikov pod vodstvom Šarifa Uste iz Samarkanda. Minareta sta visoka 53 metrov. Na vhodu v mošejo je portik z 20 stebri iz sandalovine. Kupoli imata posebno zasnovo, ki omogoča, da sončni žarki osvetljujejo mošejo od zore do mraka. Notranjost obeh kupol je prekrita z zlatimi lističi. V 16. stoletju so v kompleksu zgradili vrt, portike in bazen, bazen pa so okrasili z modrimi ploščicami, prirejali pa so tudi ljudske festivale.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://www.tripadvisor.ru/Attraction_Review-g293968-d13131103-Reviews-Ensemble_Hazrati_Imam-Tashkent_Tashkent_Province.html |title=Ансамбль Хазрати Имам}}&lt;/ref&gt;

Napise v kompleksu Hazrati Imam je napisal šejk Abdulaziz Mansur pod uredništvom Habibuloha Soliha, Islombeka Mohameda in Abdulgofurja Hakberdija. Pod podstavki so nameščena lesena vrata, ki vodijo do mošejskih kril na desni in levi strani podstavkov ter do dvorišča džume na sredini. ''Kanka'' je dolga 77 metrov in široka 22 metrov, skupaj z mihrabom pa 24 metrov. Krila so dolga 35 metrov in široka 25 metrov.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://masjid.uz/toshkent-v/toshkent-sh/olmazor-tumani/195-xazrati-imom.html |title=Hazrati Imom majmuasi me'morchiligi |access-date=2023-09-10 |publisher=masjid.uz}}&lt;/ref&gt;

== Opis ==
[[File:Stamps of Uzbekistan, 2009-21.jpg|right|thumb|Poštna znamka Kompleks Hazrati Imam (2009)|180x180px]]

Leta 2007 je mufti Uprave muslimanov Uzbekistana, Usmonxon Alimov, napisal knjigo o kompleksu Hazrati Imam. Knjiga vsebuje informacije o ulicah, soseskah in medresi Muji Muborak, mavzolej Hazrati Imama (Kaffol Šoši), medresi Barak kana, mošeji Hazrati Imam Džuma in mošejah Tilla šah v starem mestnem jedru Taškenta.

Na predvečer 2200. obletnice mesta Taškent so bile izdane poštne znamke, ki prikazujejo arhitekturne spomenike in stavbe v Taškentu, ki združujejo starodavne in sodobne arhitekturne tradicije.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://www.pochta.uz/uz/component/jshopping/product/view/21/755.html |title=&quot;Toshkent shahrining 2200 yilligi&quot; pochta markali turkumi. |access-date=2023-11-08 |archive-date=2023-10-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231013091904/https://www.pochta.uz/uz/component/jshopping/product/view/21/755.html }}&lt;/ref&gt;

Znamke so v obliki majhnih listov, ki vsebujejo skupno 8 znamk. Znamke vključujejo Mednarodni poslovni center Taškent, stavbo senata, stavbo Oliy Majlisa, palačo Turkiston, Državni zgodovinski muzej Temurilar, kompleks Hazrati Imam, Spominski muzej mučenikov Katagon, medreso Barak kana in delček zemljevida Velike svilne poti. Znamke so bile dane v obtok 17. avgusta 2009.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://infocom.uz/toshkent-shahrining-2200-yillik-yubileyiga-bagishlangan-pochta-markala/ |title=Toshkent shahrining 2200 yillik yubileyiga bag'ishlangan pochta markalari}}&lt;/ref&gt;

Na podlagi odloka predsednika Republike Uzbekistan iz leta 2007 »O podpori javnemu združenju Hazrati Imam (Hastimom)« PQ-587 je bilo Ministrstvu za finance Republike Uzbekistan naloženo, da iz zakladnice kabineta ministrov dodeli 500 milijonov sumov za podporo dejavnostim javnega združenja Hazrati Imam.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Viri ==
* {{cite book |title=Hazrati Imom |author=Usmonxon Alimov |location=Tashkent |page=144 |isbn=978-9943-12-105-8 |date=2008 |publisher=Movarounnahr|lang=uz}}
* {{cite book |title=National Encyclopedia of Uzbekistan|author=Davlat ilmiy nashriyoti |location=Tashkent |page=252 |date=2009 |publisher=|lang=uz}}

== Zunanje povezave ==
{{Commonscat|Ensemble Hazrat Imam}}
* {{YouTube|id=Zbm9etdm-XM|title=Hazrati Imam Jome mosque|link=https://www.youtube.com/watch?v=Zbm9etdm-XM}}
* {{YouTube|id=wkJl9oVKM38|title=Prayer in Hazrati Imam Jome mosque |link=https://www.youtube.com/watch?v=wkJl9oVKM38}}

[[Kategorija:Taškent]]
[[Kategorija:Mošeje v Uzbekistanu]]
[[Kategorija:Medrese v Uzbekistanu]]</text>
      <sha1>5oqmy0jrpx5kszqv44unn1ki8aulfxu</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687737</id>
      <parentid>6687671</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T10:55:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Koran kalifa Osmana */ slog</comment>
      <origin>6687737</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="17222" sha1="slvafjprzposf85oyoi0omvhkn0ngvt" xml:space="preserve">{{Infobox historic site
| name = Kompleks Hazrati Imam
| native_name = Hazrati Imom majmuasi
| native_language =uz
| native_name2=Hasti Imom majmuasi
| native_language2=uz
| image = {{Photomontage
| photo1b                            = Barakhan Madrasah Tashkent.jpg
| photo2a                            = Medrese Barak Chan, Toshkent, Uzbekistan 11.05.2014.jpg
| photo2b                            = Hazrati_Imam_complex.jpg
| size = 250
| spacing = 2
| color = white
| border = none
| color_border = tranparent
}}
| caption = Kompleks Hazrati Imam v Taškentu
| type = Religiozni kompleks
| mapframe = yes
| coordinates = {{coord|41.3147|69.2633|display=inline,title}}
| location = okrožje Olmazor, [[Taškent]], [[Uzbekistan]]
| built = 16. do 20. stoletje
| architecture = [[Islamska arhitektura]]
| governing_body = Uprava muslimanov Uzbekistana
}}
'''Kompleks Hazrati Imam''' (uzbeško: Hazrati Imom majmuasi) (znan tudi kot Hastimom ali Hastim)&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://central-asia.guide/uzbekistan/destinations-uz/tashkent/hazrati-imam-complex/ |title=Hazrati Imom majmuasi nomlari }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; je arhitekturni spomenik iz 16. do 20. stoletja v okrožju Olmazor v mestu [[Taškent]] v [[Uzbekistan]]u. Kompleks sestavljajo [[medresa Moji Mubarak]], [[mavzolej Kaffola Šošija]], [[medresa Barak kana]], [[mošeja Hazrati Imama]], [[Tillašejkova mošeja]] in Islamski inštitut Imam al-Buhari. Kompleks je bil zgrajen v bližini groba [[Kaffol Šoši|Hazrati Imama]], strokovnjaka za ''[[Koran]]'' in hadise, enega prvih pridigarjev [[islam]]a v Taškentu, pesnika in obrtnika.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://uzbekistan.travel/uz/o/hazrati-Imom-majmuasi/ |title=Hazrati Imom majmuasi}}&lt;/ref&gt;

Po zgodovinskih virih je bil Hazrati Imam tudi mojster izdelovanja ključavnic in ključev, zaradi česar je dobil vzdevek 'Kaffol', kar pomeni 'ključavničar'. Govoril je 72 jezikov in prevedel [[Stara zaveza|Staro zavezo]] ([[Tora]]) v arabščino.&lt;ref name=&quot;A&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.ziyouz.uz/ru/deyateli/velikie-mysliteli-uzbekistana/512----903975 |title=Каффал аш-Шоший (903–975) |publisher=ziyouz.uz |access-date=2015-07-02 |archive-date=2015-07-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150702215034/http://www.ziyouz.uz/ru/deyateli/velikie-mysliteli-uzbekistana/512----903975}}&lt;/ref&gt;

Poleg stavb je tu še knjižnica orientalskih rokopisov in ''Koran'' [[kalif]]a [[Osman ibn Afan|Osmana ibn Afana]]. Je edini ohranjeni originalni rokopis ''Korana''. To dokazuje potrdilo, ki ga je 28. avgusta 2000 izdala mednarodna organizacija UNESCO.&lt;ref name=&quot;mg&quot;&gt;»Комплекс «Хазрати Имам»«. Мой город. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. novembra 2019. Pridobljeno 16. marca 2015.&lt;/ref&gt;

Danes je kompleks Hazrati Imam v delu Taškenta, imenovanem ''Staro mesto'' in je preživel močan [[Potres v Taškentu leta 1966|potres leta 1966]]. Leta 2007 je bilo z odlokom predsednika Republike Uzbekistan [[Islam Karimov|Islama Karimova]] ustanovljeno javno združenje Hazrati Imam (''Hastimom''), izvedena pa so bila tudi gradbena in obnovitvena dela za obnovitev prvotnega zgodovinskega videza kompleksa Hazrati Imam.{{sfn|Usmonxon Alimov|2008|p=144}}&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{cite web |url=https://lex.uz/docs/-1729649 |title=Hazrati Imom (Hastimom) jamoatchilik jamg'armasini qo'llab quvvatlash to'g'risida |date=2007-02-20|access-date=2023-10-13|publisher=Lex.uz}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
[[File:AbdullakhanII.jpg|thumb|left|Vladar [[Buharski kanat|Buharskega kanata]] [[Abdulah Kan II.]]|219x219px]]

Kompleks Hazrati Imam je bil zgrajen okoli grobnice imama Abu Bakra Mohameda ibn Alija Ismaila aš-Kaffola Šošija. Grobnica in okoliški arhitekturni spomeniki so poimenovani po Hazrati Imamu. Najprej je bil s sredstvi [[Abdulah Kan II.|Abdulaha Kana II.]] zgrajena medresa Barak kana, nato mavzolej Hazrati Imama (Kaffol Šoši) in leta 1579 mavzolej šejka Bobohodžija, ki se ni ohranil. Sredi 19. stoletja so bili v kompleksu Hazrati Imam zgrajeni taškentski namazgoh (Tillašejkova mošeja), Moji Mubarakova medresa in mošeja Džuma, ki se ni ohranila. V začetku 20. stoletja je bila Tillašejkova mošeja obnovljena in dobila sedanjo podobo. Tukaj je bil pokopan tudi Ešon Bobohadži. V kompleksu Hazrati Imam je sedež Uprave muslimanov Uzbekistana.{{sfn|Usmonxon Alimov|2008|p=144}}

=== Tillašejkova mošeja ===
{{glavni|Tillašejkova mošeja}}
Mošejo je zgradil slavni taškentski šejk Tilla konec 19. in v začetku 20. stoletja, natančneje med letoma 1890 in 1902. Lokalna uprava [[Ruski imperij|Ruskega imperija]] je Tillašejkovo mošejo zaprla kmalu potem, ko je začela delovati. V 1930-ih letih je bila spremenjena v ''artel'' - zadrugo obrtnikov. Ko je bilo leta 1943 izdano dovoljenje za vzpostavitev verskega nadzora nad muslimani [[Srednja Azija|Srednje Azije]] in [[Kazahstan]]a, je bila ena prvih mošej, ki je ponovno začela delovati. Mošejo je v letih 1955–1963 obnovil mojster Širin Murodov. V letih 1972–1973 je bila mošeja obnovljena in razširjena. Na strani, ki je obrnjena proti [[kibla (islam)|kibli]], je bila zgrajena nova ''hanka'', zid na obeh straneh prejšnjega [[mihrab]]a pa je bil odstranjen.

=== Medresa Barak kana ===
{{glavni|Medresa Barak kana}}
Medresa Barak kana je arhitekturni spomenik, ki ga je v prvi polovici 16. stoletja (1531–1532) zgradil Navruz Ahmed kan z vzdevkom [[Barak kan]], vnuk [[Timuridi|timuridskega]] sultana [[Ulug Beg]]a. V medresi sta dva mavzoleja. Prvi je mavzolej [[Sujunčhodža kan|Sujunčhodže kana]], zgrajen na mestu pokopa Sujundžhodže kana, prvega vladarja Taškenta iz dinastije [[Šajbanidi|Šajbanidov]]. Drugi je Brezimni mavzolej. Ta mavzolej je bil zgrajen za Barak kana, vendar je bil Barak kan po smrti pokopan v [[Samarkand]]u. Vrata sob Barak kanove medrese so okrašena s [[slonovina|slonovino]] in barvnimi kovinami. Leta 1868 je medresa obsegala 34 sob, mošejo in učilnico. Medresa je bila močno poškodovana v potresu leta 1886, njena 22 metrov visoka kupola pa se je zrušila.{{sfn|Sultonov|2009|p=151}} Leta 1917 je bila medresa preurejena v stanovanjsko zgradbo in od leta 1936 v sedež društva slepih in skladišče. Do konca leta  2006 je bila sedež Urada za muslimane Uzbekistana. {{sfn|Alimov|2008|p=144}}

=== Mavzolej Hazrati Imama (Kaffol Šoši) ===
{{glavni|Mavzolej Kaffola Šošija}} 
{{multiple image |align=right
 | perrow      = 2
 | total_width = 400
 | image1 = Barak-Khan Madrasa.jpg 
 | image2 = Moyie Muborak Library Museum 01.jpg 
 | image3 = Abu_Bakr_Kaffal_Shashi_Shrine_mosque.jpg
 | image4 = Hazrati Imam Mosque 01.jpg
 | footer = Barak kana, medrese Muji Muborak, mošeja Hazrati Imam in mavzolej Hazrati Imama (Kaffol Šoši)
}}

Mavzolej Kaffola Šošija je bil zgrajen v čast imama Kaffola Šošija&lt;ref name=&quot;History10&quot;&gt;Hazrati Imom majmuasi. uzbekistan.travel. Pridobljeno 11. novembra 2023.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url= https://uzbekistan.travel/uz/o/toshkentning-asosiy-ziyorat-obyektlari-boylab-sayyohlik-marshruti/|title= Hazrati Imom majmuasi|website= uzbekistan.travel |accessdate= 2023-11-11}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;National encyclopedia of Uzbekistan. Tashkent: &quot;National Encyclopedia of Uzbekistan&quot; State Scientific Publishing House, 2004, volume 9&lt;/ref&gt; Prvotna imamova grobnica se ni ohranila. Sedanji mavzolej  je leta 1542 zgradil takratni dvorni arhitekt Guljam Husein. Mavzolej je asimetrična zgradba s portalom in kupolo.&lt;ref name=&quot;History7&quot;&gt;{{Cite web|url= https://www.centralasia-travel.com/ru/countries/uzbekistan/places/tashkent/kaffal-shashi|title= МАВЗОЛЕЙ АБУБЕКРА КАФФАЛЯ АШ-ШАШИ|website= www.centralasia-travel.com |accessdate= 2023-11-11}}&lt;/ref&gt; Južno od glavne stavbe je na majhnem dvorišču kasnejše grobišče (''sagana'').

{{clear}}

=== Medresa Barak kana===
{{glavni| Medresa Barak kana}}
Medreso Barak kana je v letih 1856–1857 v kompleksu Hazrati Imam v Taškentu v času vladavine [[dinastija Ming|dinastije Ming]] zgradil taškentski vladar Mirza Ahmed Kušbegi. Medresa hrani starodavni ''[[Koran]]'' (''Usmon Mus'haf'') kalifa [[Osman ibn Afan|Osmana ibn Afana]], napisan v pisavi  hidžazi  na jelenji  v letih 644–648. Ta sveti ''Koran'' velja za enega najredkejših rokopisov in ga je v 14. stoletju iz Sirije prinesel [[Timur Lenk|Amir Timur]].&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{cite web |url=https://www.advantour.com/rus/uzbekistan/tashkent/khast-imam.htm |title=Из Багдада во времена Тамерлана Османский Коран попал в Узбекистан}}&lt;/ref&gt; Na sredini dvorišča je grobnica velikosti 7 x 6 metrov, pokrita s kupolami. Medresa je bila sestavljena iz 13 celic in mošeje.

=== Mošeja Hazrati Imam Džome ===
Mošeja Hazrati Imam Džome je bila zgrajena leta 2007 na pobudo predsednika Republike Uzbekistan Islama Karimova. Ministrstvo za pravosodje jo je registriralo 27. decembra 2007. Mošeja služi soseskam Hazreti imam, Šoši, Istiklol in Namuna. Dolžina obokane dvorane je 77 metrov, širina 22 metrov, z mihrabom pa 24 metrov. Kupole so visoke 35 metrov in široke 25 metrov. Mošeja ima 14 velikih in 48 majhnih svetilk, v središču dvorane pa je nameščena kupola v obliki podolgovate elipse. Mošeja ima dva [[minaret]]a, enega sta zgradila mojstra Ibrahim in Erkin iz Horezma, drugega pa mojster Šarif s svojo ekipo iz Samarkanda. Eden od minaretov je bil dokončan v 26 dneh, drugi pa v 28 dneh. Višina minaretov je 52 metrov. Stebri na dvorišču so izdelani iz [[sandalovina|sandalovine]], pripeljane iz Indije, in so visoki 8,6 metra ter okrašeni z rezbarijami.{{sfn|Davlat ilmiy nashriyoti|2009|p=252}}

=== Islamski inštitut Imam al-Buhari ===
[[File:Tashkent_Islamic_Institute_named_after_Imam_Bukhari_from_left.jpg|250px|thumb|Pogled na Islamski inštitut Imam al-Buhari]]

Taškentski islamski inštitut, poimenovan po Imamu Buhariju, je bil ustanovljen leta 1969. Je pod nadzorom Uprave muslimanov Uzbekistana. Obnovljen je bil z resolucijo Sveta za verske zadeve pri Svetu ministrov Sovjetske zveze o odprtju višje medrese v Taškentu. Stavba mošeje ''Namazgoh'' na območju Hazrati Imam (Hamza, zdaj ulica Zarkajnar, ulica 18-berk, hiša 47) je bila dodeljena za medreso. 1. novembra 1971 (12. dan ramadana leta 1391 po hidžri) je višja medresa začela delovati.&lt;ref name=&quot;isl&quot;&gt;{{cite web |url=http://old.muslim.uz/index.php/yangiliklar-2016/uzbekistan/item/33883-bugun-toshkent-islom-instituti-tashkil-topgan-kun |title=Бугун – Тошкент ислом институти ташкил топган кун |website=muslim.uz |access-date=2022-11-01 |language=uz }}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

Študij v višji medresi traja 4 leta, pouk pa poteka v uzbeškem in arabskem jeziku. V prvem študijskem letu je bilo v inštitut (''mahad'') sprejetih dvajset študentov. Izobraževalna ustanova se je sprva imenovala Višja verska medresa (''Visshaya duxovnaya shkola'', rusko: ''Высшая духовная школа''). Leta 1974 je bila ob 1200. obletnici rojstva imama Buharija ta izobraževalna ustanova poimenovana po učencu in se je imenovala ''Višji mahad'', ''Taškentski islamski inštitut''.&lt;ref name=&quot;isl2&quot;&gt;{{cite web |url=http://old.muslim.uz/index.php/yangiliklar-2016/uzbekistan/item/33883-bugun-toshkent-islom-instituti-tashkil-topgan-kun |title=Бугун – Тошкент ислом институти ташкил топган кун |website=muslim.uz |language=uz |access-date=2022-11-01 }}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

Od leta 2003 se diplomantom inštituta z odlokom kabineta ministrov Republike Uzbekistan podeljujejo diplome. Leta 2007 je bila zgrajena nova dvonadstropna stavba inštituta. Leta 2021 so dvonadstropni glavni stavbi inštituta dodali štirinadstropno stavbo s 27 sobami za študente in kopalnico za 45 oseb ter tretje nadstropje s 17 učilnicami, konferenčno dvorano in informacijsko-virnim centrom.

Od leta 2017 na ozemlju kompleksa poteka gradnja stavbe Centra islamske civilizacije pod okriljem kabineta ministrov Republike Uzbekistan.

== ''Koran'' kalifa Osmana ==
V kompleksu Hazrati Imam je tudi Knjižnica orientalskih rokopisov, ki hrani ''Koran'' kalifa [[Osman ibn Afan|Osmana]], znanega tudi kot ''[[Samarkandski kufski Koran]]''. ''Koran'' ima 353 [[pergament]]nih listov. Sprva je bil shranjen v [[Medina|Medini]] in nato v [[Damask]]u in [[Bagdad]]u. Koran je [[Timur Lenk]] v 14. stoletju prinesel iz Bagdada v Samarkand. Leta 1869 so Osmanov ''Koran'' odpeljali v [[Sankt Peterburg]], kjer so potrdili njegovo pristnost. Kasneje so ga od tam prenesli v [[Ufa|Ufo]], nato pa v Taškent in ga zdaj hranijo v kompleksu Hazrati Imam.

Osmanov ''Koran'' velja za edini ohranjeni originalni rokopis ''Korana'', kar potrjuje dokument, ki ga je 28. avgusta 2000 izdala Mednarodna organizacija UNESCO.

== Arhitektura ==
{{wide image|Hazrat_imam_complex_panoramic_view.jpg|700px|{{center|Kompleks Hazrati Imam (široka slika)}}|100%|left}}

Videz kompleksa Hazrati Imam je bil ustvarjen na podlagi starodavnih tradicij, kompleks pa sestavljata dve kupoli in dva minareta. Desni minaret sta zgradila horezmska mojstra Ibrohim in Erkin, levega pa skupina obrtnikov pod vodstvom Šarifa Uste iz Samarkanda. Minareta sta visoka 53 metrov. Na vhodu v mošejo je portik z 20 stebri iz sandalovine. Kupoli imata posebno zasnovo, ki omogoča, da sončni žarki osvetljujejo mošejo od zore do mraka. Notranjost obeh kupol je prekrita z zlatimi lističi. V 16. stoletju so v kompleksu zgradili vrt, portike in bazen, bazen pa so okrasili z modrimi ploščicami, prirejali pa so tudi ljudske festivale.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://www.tripadvisor.ru/Attraction_Review-g293968-d13131103-Reviews-Ensemble_Hazrati_Imam-Tashkent_Tashkent_Province.html |title=Ансамбль Хазрати Имам}}&lt;/ref&gt;

Napise v kompleksu Hazrati Imam je napisal šejk Abdulaziz Mansur pod uredništvom Habibuloha Soliha, Islombeka Mohameda in Abdulgofurja Hakberdija. Pod podstavki so nameščena lesena vrata, ki vodijo do mošejskih kril na desni in levi strani podstavkov ter do dvorišča džume na sredini. ''Kanka'' je dolga 77 metrov in široka 22 metrov, skupaj z mihrabom pa 24 metrov. Krila so dolga 35 metrov in široka 25 metrov.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://masjid.uz/toshkent-v/toshkent-sh/olmazor-tumani/195-xazrati-imom.html |title=Hazrati Imom majmuasi me'morchiligi |access-date=2023-09-10 |publisher=masjid.uz}}&lt;/ref&gt;

== Opis ==
[[File:Stamps of Uzbekistan, 2009-21.jpg|right|thumb|Poštna znamka Kompleks Hazrati Imam (2009)|180x180px]]

Leta 2007 je mufti Uprave muslimanov Uzbekistana, Usmonxon Alimov, napisal knjigo o kompleksu Hazrati Imam. Knjiga vsebuje informacije o ulicah, soseskah in medresi Muji Muborak, mavzolej Hazrati Imama (Kaffol Šoši), medresi Barak kana, mošeji Hazrati Imam Džuma in mošejah Tilla šah v starem mestnem jedru Taškenta.

Na predvečer 2200. obletnice mesta Taškent so bile izdane poštne znamke, ki prikazujejo arhitekturne spomenike in stavbe v Taškentu, ki združujejo starodavne in sodobne arhitekturne tradicije.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://www.pochta.uz/uz/component/jshopping/product/view/21/755.html |title=&quot;Toshkent shahrining 2200 yilligi&quot; pochta markali turkumi. |access-date=2023-11-08 |archive-date=2023-10-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231013091904/https://www.pochta.uz/uz/component/jshopping/product/view/21/755.html }}&lt;/ref&gt;

Znamke so v obliki majhnih listov, ki vsebujejo skupno 8 znamk. Znamke vključujejo Mednarodni poslovni center Taškent, stavbo senata, stavbo Oliy Majlisa, palačo Turkiston, Državni zgodovinski muzej Temurilar, kompleks Hazrati Imam, Spominski muzej mučenikov Katagon, medreso Barak kana in delček zemljevida Velike svilne poti. Znamke so bile dane v obtok 17. avgusta 2009.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://infocom.uz/toshkent-shahrining-2200-yillik-yubileyiga-bagishlangan-pochta-markala/ |title=Toshkent shahrining 2200 yillik yubileyiga bag'ishlangan pochta markalari}}&lt;/ref&gt;

Na podlagi odloka predsednika Republike Uzbekistan iz leta 2007 »O podpori javnemu združenju Hazrati Imam (Hastimom)« PQ-587 je bilo Ministrstvu za finance Republike Uzbekistan naloženo, da iz zakladnice kabineta ministrov dodeli 500 milijonov sumov za podporo dejavnostim javnega združenja Hazrati Imam.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Viri ==
* {{cite book |title=Hazrati Imom |author=Usmonxon Alimov |location=Tashkent |page=144 |isbn=978-9943-12-105-8 |date=2008 |publisher=Movarounnahr|lang=uz}}
* {{cite book |title=National Encyclopedia of Uzbekistan|author=Davlat ilmiy nashriyoti |location=Tashkent |page=252 |date=2009 |publisher=|lang=uz}}

== Zunanje povezave ==
{{Commonscat|Ensemble Hazrat Imam}}
* {{YouTube|id=Zbm9etdm-XM|title=Hazrati Imam Jome mosque|link=https://www.youtube.com/watch?v=Zbm9etdm-XM}}
* {{YouTube|id=wkJl9oVKM38|title=Prayer in Hazrati Imam Jome mosque |link=https://www.youtube.com/watch?v=wkJl9oVKM38}}

[[Kategorija:Taškent]]
[[Kategorija:Mošeje v Uzbekistanu]]
[[Kategorija:Medrese v Uzbekistanu]]</text>
      <sha1>slvafjprzposf85oyoi0omvhkn0ngvt</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687738</id>
      <parentid>6687737</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T10:56:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Koran kalifa Osmana */ kufijski</comment>
      <origin>6687738</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="17224" sha1="6fbyup7dl6gya56bnhoe7i23po126o8" xml:space="preserve">{{Infobox historic site
| name = Kompleks Hazrati Imam
| native_name = Hazrati Imom majmuasi
| native_language =uz
| native_name2=Hasti Imom majmuasi
| native_language2=uz
| image = {{Photomontage
| photo1b                            = Barakhan Madrasah Tashkent.jpg
| photo2a                            = Medrese Barak Chan, Toshkent, Uzbekistan 11.05.2014.jpg
| photo2b                            = Hazrati_Imam_complex.jpg
| size = 250
| spacing = 2
| color = white
| border = none
| color_border = tranparent
}}
| caption = Kompleks Hazrati Imam v Taškentu
| type = Religiozni kompleks
| mapframe = yes
| coordinates = {{coord|41.3147|69.2633|display=inline,title}}
| location = okrožje Olmazor, [[Taškent]], [[Uzbekistan]]
| built = 16. do 20. stoletje
| architecture = [[Islamska arhitektura]]
| governing_body = Uprava muslimanov Uzbekistana
}}
'''Kompleks Hazrati Imam''' (uzbeško: Hazrati Imom majmuasi) (znan tudi kot Hastimom ali Hastim)&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://central-asia.guide/uzbekistan/destinations-uz/tashkent/hazrati-imam-complex/ |title=Hazrati Imom majmuasi nomlari }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; je arhitekturni spomenik iz 16. do 20. stoletja v okrožju Olmazor v mestu [[Taškent]] v [[Uzbekistan]]u. Kompleks sestavljajo [[medresa Moji Mubarak]], [[mavzolej Kaffola Šošija]], [[medresa Barak kana]], [[mošeja Hazrati Imama]], [[Tillašejkova mošeja]] in Islamski inštitut Imam al-Buhari. Kompleks je bil zgrajen v bližini groba [[Kaffol Šoši|Hazrati Imama]], strokovnjaka za ''[[Koran]]'' in hadise, enega prvih pridigarjev [[islam]]a v Taškentu, pesnika in obrtnika.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://uzbekistan.travel/uz/o/hazrati-Imom-majmuasi/ |title=Hazrati Imom majmuasi}}&lt;/ref&gt;

Po zgodovinskih virih je bil Hazrati Imam tudi mojster izdelovanja ključavnic in ključev, zaradi česar je dobil vzdevek 'Kaffol', kar pomeni 'ključavničar'. Govoril je 72 jezikov in prevedel [[Stara zaveza|Staro zavezo]] ([[Tora]]) v arabščino.&lt;ref name=&quot;A&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.ziyouz.uz/ru/deyateli/velikie-mysliteli-uzbekistana/512----903975 |title=Каффал аш-Шоший (903–975) |publisher=ziyouz.uz |access-date=2015-07-02 |archive-date=2015-07-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150702215034/http://www.ziyouz.uz/ru/deyateli/velikie-mysliteli-uzbekistana/512----903975}}&lt;/ref&gt;

Poleg stavb je tu še knjižnica orientalskih rokopisov in ''Koran'' [[kalif]]a [[Osman ibn Afan|Osmana ibn Afana]]. Je edini ohranjeni originalni rokopis ''Korana''. To dokazuje potrdilo, ki ga je 28. avgusta 2000 izdala mednarodna organizacija UNESCO.&lt;ref name=&quot;mg&quot;&gt;»Комплекс «Хазрати Имам»«. Мой город. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. novembra 2019. Pridobljeno 16. marca 2015.&lt;/ref&gt;

Danes je kompleks Hazrati Imam v delu Taškenta, imenovanem ''Staro mesto'' in je preživel močan [[Potres v Taškentu leta 1966|potres leta 1966]]. Leta 2007 je bilo z odlokom predsednika Republike Uzbekistan [[Islam Karimov|Islama Karimova]] ustanovljeno javno združenje Hazrati Imam (''Hastimom''), izvedena pa so bila tudi gradbena in obnovitvena dela za obnovitev prvotnega zgodovinskega videza kompleksa Hazrati Imam.{{sfn|Usmonxon Alimov|2008|p=144}}&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{cite web |url=https://lex.uz/docs/-1729649 |title=Hazrati Imom (Hastimom) jamoatchilik jamg'armasini qo'llab quvvatlash to'g'risida |date=2007-02-20|access-date=2023-10-13|publisher=Lex.uz}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
[[File:AbdullakhanII.jpg|thumb|left|Vladar [[Buharski kanat|Buharskega kanata]] [[Abdulah Kan II.]]|219x219px]]

Kompleks Hazrati Imam je bil zgrajen okoli grobnice imama Abu Bakra Mohameda ibn Alija Ismaila aš-Kaffola Šošija. Grobnica in okoliški arhitekturni spomeniki so poimenovani po Hazrati Imamu. Najprej je bil s sredstvi [[Abdulah Kan II.|Abdulaha Kana II.]] zgrajena medresa Barak kana, nato mavzolej Hazrati Imama (Kaffol Šoši) in leta 1579 mavzolej šejka Bobohodžija, ki se ni ohranil. Sredi 19. stoletja so bili v kompleksu Hazrati Imam zgrajeni taškentski namazgoh (Tillašejkova mošeja), Moji Mubarakova medresa in mošeja Džuma, ki se ni ohranila. V začetku 20. stoletja je bila Tillašejkova mošeja obnovljena in dobila sedanjo podobo. Tukaj je bil pokopan tudi Ešon Bobohadži. V kompleksu Hazrati Imam je sedež Uprave muslimanov Uzbekistana.{{sfn|Usmonxon Alimov|2008|p=144}}

=== Tillašejkova mošeja ===
{{glavni|Tillašejkova mošeja}}
Mošejo je zgradil slavni taškentski šejk Tilla konec 19. in v začetku 20. stoletja, natančneje med letoma 1890 in 1902. Lokalna uprava [[Ruski imperij|Ruskega imperija]] je Tillašejkovo mošejo zaprla kmalu potem, ko je začela delovati. V 1930-ih letih je bila spremenjena v ''artel'' - zadrugo obrtnikov. Ko je bilo leta 1943 izdano dovoljenje za vzpostavitev verskega nadzora nad muslimani [[Srednja Azija|Srednje Azije]] in [[Kazahstan]]a, je bila ena prvih mošej, ki je ponovno začela delovati. Mošejo je v letih 1955–1963 obnovil mojster Širin Murodov. V letih 1972–1973 je bila mošeja obnovljena in razširjena. Na strani, ki je obrnjena proti [[kibla (islam)|kibli]], je bila zgrajena nova ''hanka'', zid na obeh straneh prejšnjega [[mihrab]]a pa je bil odstranjen.

=== Medresa Barak kana ===
{{glavni|Medresa Barak kana}}
Medresa Barak kana je arhitekturni spomenik, ki ga je v prvi polovici 16. stoletja (1531–1532) zgradil Navruz Ahmed kan z vzdevkom [[Barak kan]], vnuk [[Timuridi|timuridskega]] sultana [[Ulug Beg]]a. V medresi sta dva mavzoleja. Prvi je mavzolej [[Sujunčhodža kan|Sujunčhodže kana]], zgrajen na mestu pokopa Sujundžhodže kana, prvega vladarja Taškenta iz dinastije [[Šajbanidi|Šajbanidov]]. Drugi je Brezimni mavzolej. Ta mavzolej je bil zgrajen za Barak kana, vendar je bil Barak kan po smrti pokopan v [[Samarkand]]u. Vrata sob Barak kanove medrese so okrašena s [[slonovina|slonovino]] in barvnimi kovinami. Leta 1868 je medresa obsegala 34 sob, mošejo in učilnico. Medresa je bila močno poškodovana v potresu leta 1886, njena 22 metrov visoka kupola pa se je zrušila.{{sfn|Sultonov|2009|p=151}} Leta 1917 je bila medresa preurejena v stanovanjsko zgradbo in od leta 1936 v sedež društva slepih in skladišče. Do konca leta  2006 je bila sedež Urada za muslimane Uzbekistana. {{sfn|Alimov|2008|p=144}}

=== Mavzolej Hazrati Imama (Kaffol Šoši) ===
{{glavni|Mavzolej Kaffola Šošija}} 
{{multiple image |align=right
 | perrow      = 2
 | total_width = 400
 | image1 = Barak-Khan Madrasa.jpg 
 | image2 = Moyie Muborak Library Museum 01.jpg 
 | image3 = Abu_Bakr_Kaffal_Shashi_Shrine_mosque.jpg
 | image4 = Hazrati Imam Mosque 01.jpg
 | footer = Barak kana, medrese Muji Muborak, mošeja Hazrati Imam in mavzolej Hazrati Imama (Kaffol Šoši)
}}

Mavzolej Kaffola Šošija je bil zgrajen v čast imama Kaffola Šošija&lt;ref name=&quot;History10&quot;&gt;Hazrati Imom majmuasi. uzbekistan.travel. Pridobljeno 11. novembra 2023.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url= https://uzbekistan.travel/uz/o/toshkentning-asosiy-ziyorat-obyektlari-boylab-sayyohlik-marshruti/|title= Hazrati Imom majmuasi|website= uzbekistan.travel |accessdate= 2023-11-11}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;National encyclopedia of Uzbekistan. Tashkent: &quot;National Encyclopedia of Uzbekistan&quot; State Scientific Publishing House, 2004, volume 9&lt;/ref&gt; Prvotna imamova grobnica se ni ohranila. Sedanji mavzolej  je leta 1542 zgradil takratni dvorni arhitekt Guljam Husein. Mavzolej je asimetrična zgradba s portalom in kupolo.&lt;ref name=&quot;History7&quot;&gt;{{Cite web|url= https://www.centralasia-travel.com/ru/countries/uzbekistan/places/tashkent/kaffal-shashi|title= МАВЗОЛЕЙ АБУБЕКРА КАФФАЛЯ АШ-ШАШИ|website= www.centralasia-travel.com |accessdate= 2023-11-11}}&lt;/ref&gt; Južno od glavne stavbe je na majhnem dvorišču kasnejše grobišče (''sagana'').

{{clear}}

=== Medresa Barak kana===
{{glavni| Medresa Barak kana}}
Medreso Barak kana je v letih 1856–1857 v kompleksu Hazrati Imam v Taškentu v času vladavine [[dinastija Ming|dinastije Ming]] zgradil taškentski vladar Mirza Ahmed Kušbegi. Medresa hrani starodavni ''[[Koran]]'' (''Usmon Mus'haf'') kalifa [[Osman ibn Afan|Osmana ibn Afana]], napisan v pisavi  hidžazi  na jelenji  v letih 644–648. Ta sveti ''Koran'' velja za enega najredkejših rokopisov in ga je v 14. stoletju iz Sirije prinesel [[Timur Lenk|Amir Timur]].&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{cite web |url=https://www.advantour.com/rus/uzbekistan/tashkent/khast-imam.htm |title=Из Багдада во времена Тамерлана Османский Коран попал в Узбекистан}}&lt;/ref&gt; Na sredini dvorišča je grobnica velikosti 7 x 6 metrov, pokrita s kupolami. Medresa je bila sestavljena iz 13 celic in mošeje.

=== Mošeja Hazrati Imam Džome ===
Mošeja Hazrati Imam Džome je bila zgrajena leta 2007 na pobudo predsednika Republike Uzbekistan Islama Karimova. Ministrstvo za pravosodje jo je registriralo 27. decembra 2007. Mošeja služi soseskam Hazreti imam, Šoši, Istiklol in Namuna. Dolžina obokane dvorane je 77 metrov, širina 22 metrov, z mihrabom pa 24 metrov. Kupole so visoke 35 metrov in široke 25 metrov. Mošeja ima 14 velikih in 48 majhnih svetilk, v središču dvorane pa je nameščena kupola v obliki podolgovate elipse. Mošeja ima dva [[minaret]]a, enega sta zgradila mojstra Ibrahim in Erkin iz Horezma, drugega pa mojster Šarif s svojo ekipo iz Samarkanda. Eden od minaretov je bil dokončan v 26 dneh, drugi pa v 28 dneh. Višina minaretov je 52 metrov. Stebri na dvorišču so izdelani iz [[sandalovina|sandalovine]], pripeljane iz Indije, in so visoki 8,6 metra ter okrašeni z rezbarijami.{{sfn|Davlat ilmiy nashriyoti|2009|p=252}}

=== Islamski inštitut Imam al-Buhari ===
[[File:Tashkent_Islamic_Institute_named_after_Imam_Bukhari_from_left.jpg|250px|thumb|Pogled na Islamski inštitut Imam al-Buhari]]

Taškentski islamski inštitut, poimenovan po Imamu Buhariju, je bil ustanovljen leta 1969. Je pod nadzorom Uprave muslimanov Uzbekistana. Obnovljen je bil z resolucijo Sveta za verske zadeve pri Svetu ministrov Sovjetske zveze o odprtju višje medrese v Taškentu. Stavba mošeje ''Namazgoh'' na območju Hazrati Imam (Hamza, zdaj ulica Zarkajnar, ulica 18-berk, hiša 47) je bila dodeljena za medreso. 1. novembra 1971 (12. dan ramadana leta 1391 po hidžri) je višja medresa začela delovati.&lt;ref name=&quot;isl&quot;&gt;{{cite web |url=http://old.muslim.uz/index.php/yangiliklar-2016/uzbekistan/item/33883-bugun-toshkent-islom-instituti-tashkil-topgan-kun |title=Бугун – Тошкент ислом институти ташкил топган кун |website=muslim.uz |access-date=2022-11-01 |language=uz }}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

Študij v višji medresi traja 4 leta, pouk pa poteka v uzbeškem in arabskem jeziku. V prvem študijskem letu je bilo v inštitut (''mahad'') sprejetih dvajset študentov. Izobraževalna ustanova se je sprva imenovala Višja verska medresa (''Visshaya duxovnaya shkola'', rusko: ''Высшая духовная школа''). Leta 1974 je bila ob 1200. obletnici rojstva imama Buharija ta izobraževalna ustanova poimenovana po učencu in se je imenovala ''Višji mahad'', ''Taškentski islamski inštitut''.&lt;ref name=&quot;isl2&quot;&gt;{{cite web |url=http://old.muslim.uz/index.php/yangiliklar-2016/uzbekistan/item/33883-bugun-toshkent-islom-instituti-tashkil-topgan-kun |title=Бугун – Тошкент ислом институти ташкил топган кун |website=muslim.uz |language=uz |access-date=2022-11-01 }}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

Od leta 2003 se diplomantom inštituta z odlokom kabineta ministrov Republike Uzbekistan podeljujejo diplome. Leta 2007 je bila zgrajena nova dvonadstropna stavba inštituta. Leta 2021 so dvonadstropni glavni stavbi inštituta dodali štirinadstropno stavbo s 27 sobami za študente in kopalnico za 45 oseb ter tretje nadstropje s 17 učilnicami, konferenčno dvorano in informacijsko-virnim centrom.

Od leta 2017 na ozemlju kompleksa poteka gradnja stavbe Centra islamske civilizacije pod okriljem kabineta ministrov Republike Uzbekistan.

== ''Koran'' kalifa Osmana ==
V kompleksu Hazrati Imam je tudi Knjižnica orientalskih rokopisov, ki hrani ''Koran'' kalifa [[Osman ibn Afan|Osmana]], znanega tudi kot ''[[Samarkandski kufijski Koran]]''. ''Koran'' ima 353 [[pergament]]nih listov. Sprva je bil shranjen v [[Medina|Medini]] in nato v [[Damask]]u in [[Bagdad]]u. Koran je [[Timur Lenk]] v 14. stoletju prinesel iz Bagdada v Samarkand. Leta 1869 so Osmanov ''Koran'' odpeljali v [[Sankt Peterburg]], kjer so potrdili njegovo pristnost. Kasneje so ga od tam prenesli v [[Ufa|Ufo]], nato pa v Taškent in ga zdaj hranijo v kompleksu Hazrati Imam.

Osmanov ''Koran'' velja za edini ohranjeni originalni rokopis ''Korana'', kar potrjuje dokument, ki ga je 28. avgusta 2000 izdala Mednarodna organizacija UNESCO.

== Arhitektura ==
{{wide image|Hazrat_imam_complex_panoramic_view.jpg|700px|{{center|Kompleks Hazrati Imam (široka slika)}}|100%|left}}

Videz kompleksa Hazrati Imam je bil ustvarjen na podlagi starodavnih tradicij, kompleks pa sestavljata dve kupoli in dva minareta. Desni minaret sta zgradila horezmska mojstra Ibrohim in Erkin, levega pa skupina obrtnikov pod vodstvom Šarifa Uste iz Samarkanda. Minareta sta visoka 53 metrov. Na vhodu v mošejo je portik z 20 stebri iz sandalovine. Kupoli imata posebno zasnovo, ki omogoča, da sončni žarki osvetljujejo mošejo od zore do mraka. Notranjost obeh kupol je prekrita z zlatimi lističi. V 16. stoletju so v kompleksu zgradili vrt, portike in bazen, bazen pa so okrasili z modrimi ploščicami, prirejali pa so tudi ljudske festivale.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://www.tripadvisor.ru/Attraction_Review-g293968-d13131103-Reviews-Ensemble_Hazrati_Imam-Tashkent_Tashkent_Province.html |title=Ансамбль Хазрати Имам}}&lt;/ref&gt;

Napise v kompleksu Hazrati Imam je napisal šejk Abdulaziz Mansur pod uredništvom Habibuloha Soliha, Islombeka Mohameda in Abdulgofurja Hakberdija. Pod podstavki so nameščena lesena vrata, ki vodijo do mošejskih kril na desni in levi strani podstavkov ter do dvorišča džume na sredini. ''Kanka'' je dolga 77 metrov in široka 22 metrov, skupaj z mihrabom pa 24 metrov. Krila so dolga 35 metrov in široka 25 metrov.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://masjid.uz/toshkent-v/toshkent-sh/olmazor-tumani/195-xazrati-imom.html |title=Hazrati Imom majmuasi me'morchiligi |access-date=2023-09-10 |publisher=masjid.uz}}&lt;/ref&gt;

== Opis ==
[[File:Stamps of Uzbekistan, 2009-21.jpg|right|thumb|Poštna znamka Kompleks Hazrati Imam (2009)|180x180px]]

Leta 2007 je mufti Uprave muslimanov Uzbekistana, Usmonxon Alimov, napisal knjigo o kompleksu Hazrati Imam. Knjiga vsebuje informacije o ulicah, soseskah in medresi Muji Muborak, mavzolej Hazrati Imama (Kaffol Šoši), medresi Barak kana, mošeji Hazrati Imam Džuma in mošejah Tilla šah v starem mestnem jedru Taškenta.

Na predvečer 2200. obletnice mesta Taškent so bile izdane poštne znamke, ki prikazujejo arhitekturne spomenike in stavbe v Taškentu, ki združujejo starodavne in sodobne arhitekturne tradicije.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://www.pochta.uz/uz/component/jshopping/product/view/21/755.html |title=&quot;Toshkent shahrining 2200 yilligi&quot; pochta markali turkumi. |access-date=2023-11-08 |archive-date=2023-10-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231013091904/https://www.pochta.uz/uz/component/jshopping/product/view/21/755.html }}&lt;/ref&gt;

Znamke so v obliki majhnih listov, ki vsebujejo skupno 8 znamk. Znamke vključujejo Mednarodni poslovni center Taškent, stavbo senata, stavbo Oliy Majlisa, palačo Turkiston, Državni zgodovinski muzej Temurilar, kompleks Hazrati Imam, Spominski muzej mučenikov Katagon, medreso Barak kana in delček zemljevida Velike svilne poti. Znamke so bile dane v obtok 17. avgusta 2009.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://infocom.uz/toshkent-shahrining-2200-yillik-yubileyiga-bagishlangan-pochta-markala/ |title=Toshkent shahrining 2200 yillik yubileyiga bag'ishlangan pochta markalari}}&lt;/ref&gt;

Na podlagi odloka predsednika Republike Uzbekistan iz leta 2007 »O podpori javnemu združenju Hazrati Imam (Hastimom)« PQ-587 je bilo Ministrstvu za finance Republike Uzbekistan naloženo, da iz zakladnice kabineta ministrov dodeli 500 milijonov sumov za podporo dejavnostim javnega združenja Hazrati Imam.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Viri ==
* {{cite book |title=Hazrati Imom |author=Usmonxon Alimov |location=Tashkent |page=144 |isbn=978-9943-12-105-8 |date=2008 |publisher=Movarounnahr|lang=uz}}
* {{cite book |title=National Encyclopedia of Uzbekistan|author=Davlat ilmiy nashriyoti |location=Tashkent |page=252 |date=2009 |publisher=|lang=uz}}

== Zunanje povezave ==
{{Commonscat|Ensemble Hazrat Imam}}
* {{YouTube|id=Zbm9etdm-XM|title=Hazrati Imam Jome mosque|link=https://www.youtube.com/watch?v=Zbm9etdm-XM}}
* {{YouTube|id=wkJl9oVKM38|title=Prayer in Hazrati Imam Jome mosque |link=https://www.youtube.com/watch?v=wkJl9oVKM38}}

[[Kategorija:Taškent]]
[[Kategorija:Mošeje v Uzbekistanu]]
[[Kategorija:Medrese v Uzbekistanu]]</text>
      <sha1>6fbyup7dl6gya56bnhoe7i23po126o8</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Viktor Meglič</title>
    <ns>0</ns>
    <id>584930</id>
    <revision>
      <id>6687648</id>
      <parentid>6539096</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T08:55:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Živeči ljudje]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6687648</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4033" sha1="b63nf45evcgm42t4fkip1rvn7rwf6zd" xml:space="preserve">{{infopolje oseba}}
'''Viktor Hrvatin Meglič''', [[Slovenci|slovenski]] [[gledališki igralec]] in [[režiser]], * [[1982]], [[Maribor]].&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://sigledal.org/geslo/Viktor_Megli%C4%8D|title=Viktor Meglič|accessdate=8. 6. 2025|website=www.sigledal.org}}&lt;/ref&gt;

== Šolanje ==
Obiskoval je [[Tretja gimnazija Maribor|Tretjo gimnazijo Maribor]], nato se je vpisal na študij dramske igre na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]] pri mentorjih Jožici Avbelj, Dušanu Mlakarju, Branku Šturbeju in Borisu Cavazzi, ki ga je končal leta 2005. Diplomiral je leta 2007. Debitiral je z vlogo Paše v Dragi Eleni Sergejevni v režiji Edvina Liverića (Škuc, Gledališče Glej, 2004). Po študiju je postal član igralske zasedbe [[Slovensko narodno gledališče Maribor|Drama SNG Maribor]].&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sng-mb.si/person/viktor-hrvatin-meglic/|title=Viktor Hrvatin Meglič|accessdate=9. 6. 2025|website=www.sng-mb.si|publisher=Slovensko narodno gledališče Maribor}}&lt;/ref&gt;

== Predstave ==

* Angel (samostojni buto projekt v okviru šolanja na AGRFT, 2005)
* Ojdipus/Celica organizma (Kiberpipa, 2005, koreografija Daša Lakner, Viktor Meglič)
* Buto predstava Tanje Zgonc Koan Kenšo (Plesni teater Ljubljana, 2005)
* Naslovna vloga (Evripidov Orest nemškega režiserja H. Heymeja, SNG Maribor)
* [https://www.sng-mb.si/event/in-ljubezen-tudi/ Johann, Pintarič, Rommel, Injured Person (In ljubezen tudi, SNG Maribor)]
* Rustik, prefekt, Slovan zvest Bizancu, Irenin stric (Pod svobodnim soncem, SNG Maribor)
* Amadeus (Amadeus by Baron Gottfried van Swieten, SNG Maribor)
* Lobo, his left-hand man, Worker (The red Hoodie, SNG Maribor)
* Gusti (Kako sta Bibi in Gusti sipala srečo, SNG Maribor)
* Konrad (Dogodek v mestu Gogi, SNG Maribor)
* Gaston Schmalz (Frank V., SNG Maribor)
* Clotado (Life is a Dream, SNG Maribor)
* Medejin otrok (Medelja, SNG Maribor)
* Štefan Brašnar, sosedov sin (Sosedov sin, SNG Maribor)
* Vojak, Govorec, Žan, Član (Mostovi in bogovi, SNG Maribor)
* Sosed, Učitelj, Urban, Elvisov sošolec, Kris, Elvisov sošolec (elvis Škorc, genialni štor, SNG Maribor)

== Režija ==
* Recital (Lutkovno gledališče Ljubljana, 2005)
* Koridor, prezrta kot poezija na cesti (Ana Desetnica, 2005)
* Slava klavora Spomenik (Pekarna magdalenske mreže Maribor, 2022)
* Pobeg v zgodovino čarovništva: Agata (Dom kulture Lenart, 2019)
* [https://www.facebook.com/story.php?story_fbid=855929659909805&amp;id=100064783356299 Zabava za rojstni dan (Dom kulture Lenart, 2023)]
* Mišelovka (Dom kulture Lenart, 2021)
* Viktor ali Otroci na oblasti (Teater magdalena, 2024)
* [https://est.si/ Rent (English student theatre, 2025)]
* Shrek (English student theatre, 2025)

Sodeluje pa tudi pri bralnih uprizoritvah PreGlej (gledališče Glej). Sodeluje tudi z drugimi gledališči v klasičnih, mladinskih, otroških, alternativnih, avtorskih, gibalnih in plesnih projektih. Kot predavatelj deluje v gledališki šoli Moment. 

== Nagrade ==
* Borštnikova nagrada na 52. srečanju 2017 v umetniškemu kolektivu uprizoritve Ljudožerci (SNG Maribor)
* Zlatolaska za vlogo Turia v uprizoritvi Dva gospoda iz Verone (AGRFT, 2005)
* Nagrada za najboljšo predstavo za Koridor, prezrta kot poezija na cesti (Ana Desetnica, 2005)

== Sklici ==
{{sklici}}
* Drama SNG Maribor https://www.sng-mb.si/person/viktor-hrvatin-meglic/?lang=en
* RTV slo https://www.rtvslo.si/kultura/napovedujemo/premiera-predstave-viktor-ali-otroci-na-oblasti-na-gledaliskem-odru-magdalena-v-mariboru/743922
* Mestno gledališče Ptuj https://www.mgp.si/project/slava-klavora-spomenik/
* Gledališče EST https://est.si/
* Drama SNG Maribor https://www.sng-mb.si/event/in-ljubezen-tudi/
* Facebook https://www.facebook.com/story.php?story_fbid=855929659909805&amp;id=100064783356299

{{Artist-stub}}

{{DEFAULTSORT:Meglič, Viktor}}
[[Kategorija:Slovenski gledališki igralci]]
[[Kategorija:Slovenski režiserji]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]</text>
      <sha1>b63nf45evcgm42t4fkip1rvn7rwf6zd</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Tino Chrupalla</title>
    <ns>0</ns>
    <id>585867</id>
    <revision>
      <id>6687646</id>
      <parentid>6617033</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T08:55:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>−[[Kategorija:Rojeni leta 1975]]; −[[Kategorija:Politika Nemčije]]; ±[[Kategorija:Nemci]]→[[Kategorija:Nemški politiki]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6687646</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="35254" sha1="3g6obpvdbt99lch3euwii8vvap4kku2" xml:space="preserve">{{infopolje oseba}}
'''Tino Chrupalla'''{{IPA|[kʁʊˈpala]}} (* [[14. april]] [[1975]] v Weißwasserju) je [[Skrajna desnica|desničarski skrajnež]] &lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=deutschlandfunk.de|url=https://www.deutschlandfunk.de/afd-einstufung-verfassungsschutz-rechtsextrem-100.html|titel=AfD vs. Verfassungsschutz: Streit um Rechtsextremismus-Einstufung|datum=2025-05-14|zugriff=2025-06-18|sprache=de}}&lt;/ref&gt; in [[Nemčija|nemški]] [[politik]] ([[Alternativa za Nemčijo|AfD]]). Leta 2017 je bil kot neposredni kandidat v volilnem okraju Görlitz izvoljen v nemški Bundestag, novembra 2019 pa je bil skupaj z Jörgom Meuthenom izvoljen za enega od dveh zveznih tiskovnih predstavnikov (vodje stranke) stranke AfD. Chrupalla je skupaj z Alice Weidel od septembra 2021 predsednik poslanske skupine AfD v Bundestagu . 

== Življenje in kariera ==
Tino Chrupalla se je rodil kot sin mehanika in odraščal v Krauschwitzu (okrožje Weißwasser / okrožje Cottbus) v [[Nemška demokratična republika|Nemški demokratični republiki]] .   Po končani srednji šoli leta 1991 je Chrupalla opravil vajeništvo za slikopleskarja in lakirja, kjer je delal do leta 1994. Nato je opravil civilno službo v Weißwasserju. Med letoma 2000 in 2003 je obiskoval mojstrsko šolo v Görlitzu in [[Dresden|Dresdnu]]. Leta 2003 je opravil mojstrski izpit pred Obrtno zbornico in ustanovil lastno podjetje za slikopleskarske in lakirne storitve. 


1. marca 2020 so mu neznane osebe zažgale avto. Dejanje so obsodili vodilni politiki iz različnih strank. &lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.spiegel.de/politik/deutschland/afd-auto-von-tino-chrupalla-ausgebrannt-verdacht-auf-brandstiftung-a-0d5802a3-a1e4-4146-bdae-dfcf37a604ef|titel=Verdacht auf Brandstiftung: Auto von AfD-Chef Chrupalla ausgebrannt|datum=2020-03-02|zugriff=2023-10-21}}&lt;/ref&gt; 

Chrupalla je poročen in ima tri otroke.

== Politična dejavnost ==
Chrupalla je bil od leta 1990 do 1992 član Mlade zveze (Junge Union) in po lastnih izjavah dolga leta volivec [[Krščansko demokratska unija Nemčije|CDU]].  Zaradi [[Dolžniška kriza evroobmočja|evrske krize]], razprave o beguncih in vse večje birokracije za samozaposlene se je leta 2015 pridružil [[Alternativa za Nemčijo|stranki AfD]], ki je bila ustanovljena dve leti prej. Pred tem je sodeloval na demonstracijah Pegide .  Marca 2016 je Chrupalla prevzel vodenje regionalne skupine AfD v nekdanjem okrožju Weißwasser . Aprila 2016 je bil izvoljen v okrajni odbor Görlitza in za člana stranke AfD Mittelstandsforum Sachsen. Februarja 2017 je Chrupalla prevzel predsedstvo okrožnega združenja Görlitz. 
[[Slika:2019-04-10_Tino_Chrupalla_MdB_by_Olaf_Kosinsky-7654.jpg|sličica| Tino Chrupalla v nemškem bundestagu (2019)]]
Novembra 2016 je bil izvoljen za neposrednega kandidata AfD v volilnem okraju Görlitz . Njegova stranka ga je tudi nominirala za peto mesto na državni listi. Na [[Parlamentarne volitve v Nemčiji 2017|zveznih volitvah leta 2017]] je Chrupalla z 32,4 % glasovi osvojil neposredni mandat v svojem volilnem okraju in tako prevladal proti kasnejšemu saškemu ministru in predsedniku CDU Michaelu Kretschmerju .  ''Sächsische Zeitung'' ga je nato poleg Kretschmerja označil za &quot;Osvajalca&quot; kot enega od 15&amp;nbsp;&quot;Ljudi leta 2017&quot;.  

V Bundestagu je Chrupalla polnopravni član Odbora za gospodarske zadeve in energetiko. Je tudi namestnik člana Odbora za zunanje zadeve in Odbora za gradbeništvo, stanovanjsko gradnjo, urbani razvoj in lokalne oblasti . &lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.bundestag.de/mdb|titel=Deutscher Bundestag – Abgeordnete|zugriff=2020-04-21}}&lt;/ref&gt;

5. oktobra 2017 je bil izvoljen za enega od petih podpredsednikov parlamentarne skupine AfD v Bundestagu . &lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Beatrix von Storch wird Fraktionsvize|date=2017-10-05|url=https://www.tagesspiegel.de/politik/afd-beatrix-von-storch-wird-fraktionsvize/20420542.html}}&lt;/ref&gt;

Na zvezni strankarski konferenci AfD leta 2019 v [[Braunschweig|Braunschweigu]] je bil Chrupalla 30. novembra skupaj z Jörgom Meuthenom izvoljen za predsednika stranke. V glasovanju je zmagal s 44,37 glasovi. % proti Gottfriedu Curiu (33,1 %) in Dana Guth (22,01 %), &lt;ref&gt;{{Webarchive|url=https://www.news38.de/braunschweig/article227057221/AfD-Parteitag-Live-Ticker-Braunschweig-Gauland-Meuthen-Partei-Chef.html}} news38.de vom 1. Dezember 2019&lt;/ref&gt; v drugem krogu s 54,51 % proti Curiu (41,23 %). 

Maja 2021 je Chrupalla napovedal, da bo na zveznih volitvah leta 2021 kandidiral skupaj z Alice Weidel za vodstvo stranke. V odgovor na obtožbe poslanke AfD v Bundestagu Joane Cotar, s katero se je prvotno pogovarjal o sodelovanju v vodstvu, da Chrupalla in Weidel predstavljata skrajno desno krilo stranke, je Chrupalla izjavil, da bosta z Weidel predstavljala tako vzhodno kot zahodno vejo stranke. V odgovoru na izjavo Ctarjeve, da je ignoriral njene prošnje za sodelovanje, je Chrupalla dejal: »'Brez odgovora' in 'ne govoriti o tem' sta dve različni stvari. Ga. Cotar je relativno zgodaj oziroma načeloma pred mano napovedala, s kom bo kandidirala. Zato je bilo logično, da kandidiram z ga. Weidel.« &lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.swr.de/swraktuell/radio/afd-chef-tino-chrupalla-alice-weidel-und-ich-sind-keine-fluegel-kandidaten-100.html|titel=AfD-Chef Tino Chrupalla: Alice Weidel und ich sind keine Flügel-Kandidaten!|werk=S.W.R. Aktuell|offline=ja|archiv-url=https://web.archive.org/web/20210509001209/https://www.swr.de/swraktuell/radio/afd-chef-tino-chrupalla-alice-weidel-und-ich-sind-keine-fluegel-kandidaten-100.html|archiv-datum=2021-05-09|zugriff=2021-05-09}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210509001209/https://www.swr.de/swraktuell/radio/afd-chef-tino-chrupalla-alice-weidel-und-ich-sind-keine-fluegel-kandidaten-100.html |date=2021-05-09 }}&lt;/ref&gt; Konec istega meseca je ekipa Weidel in Chrupalla končno prejela 71 % glasov za vodilno ekipo na zveznih volitvah in je tako lahko premagala ekipo Cotar in Wundrak, ki je prejela le 27 %.&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.tagesspiegel.de/politik/71-prozent-zustimmung-bei-mitgliedern-afd-geht-mit-duo-weidel-und-chrupalla-in-den-bundestagswahlkampf/27219260.html|titel=AfD geht mit Duo Weidel und Chrupalla in den Bundestagswahlkampf|zugriff=2021-05-25}}&lt;/ref&gt; Na zveznih volitvah septembra 2021 je Chrupalla zmagal s 35,8 % prvih glasov, ponovno osvojil neposredni mandat za svojo volilno enoto in se tako prišel v 20. Nemški Bundestag. &lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.rnd.de/politik/tino-chrupalla-gewinnt-wahlkreis-bei-bundestagswahl-2021-ergebnisse-fuer-den-wahlkreis-goerlitz-4SSKJH3EKVDKPIJHDCI6EVKTGU.html|titel=AfD-Chef Tino Chrupalla gewinnt Wahlkreis Görlitz: Ergebnisse der Bundestagswahl 2021 in Grafiken|zugriff=2021-09-30}}&lt;/ref&gt; Skupaj z Alice Weidel je bil 30. septembra 2021 izvoljen za vodjo poslanske skupine AfD v Bundestagu in tako nadomestil Alexandra Gaulanda, ki je v okviru redefinicije funkcije ostal častni predsednik. &lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.t-online.de/-/90896954|titel=AfD-Fraktion wählt Weidel und Chrupalla als Vorsitzende|zugriff=2021-09-30}}&lt;/ref&gt;

Junija 2022 je bil Tino Chrupalla imenovan na 13. mesto. Zvezna strankarska konferenca AfD s približno 53 udeleženci % glasov ponovno izvoljen za zveznega predsednika. Pred tem so znani politiki AfD, kot so Cotar, Wolf in Hansel, javno pozvali k njegovi zamenjavi. &lt;ref name=&quot;sz-5585454&quot;&gt;{{Internetquelle|autor=Markus Balser|url=https://www.sueddeutsche.de/politik/afd-nrw-wahl-chrupalla-1.5585454|titel=Streit bei der AfD: Parteifreunde fordern Abgang Chrupallas|werk=[[Süddeutsche Zeitung|sueddeutsche.de]]|datum=2022-05-16|zugriff=2022-05-19}}&lt;/ref&gt; &lt;ref name=&quot;welt-238799247&quot;&gt;{{Internetquelle|autor=Frederik Schindler|url=https://www.welt.de/politik/deutschland/article238799247/AfD-in-der-Krise-Jetzt-wird-der-Aufstand-gegen-Chrupalla-geprobt.html|titel=AfD in der Krise: Jetzt wird der Aufstand gegen Chrupalla geprobt|werk=[[Die Welt#Online-Ausgabe|welt.de]]|datum=2022-05-17|zugriff=2022-05-19}}&lt;/ref&gt; Na zvezni strankarski konferenci v Essnu junija 2024 je bil izvoljen z 82,7 glasovi. % glasov za nadaljnji dve leti mandata. &lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=tagesschau.de|url=https://www.tagesschau.de/inland/afd-parteitag-vorsitzendenwahl-102.html|titel=Weidel und Chrupalla als AfD-Parteichefs wiedergewählt|zugriff=2024-07-01|sprache=de}}&lt;/ref&gt;

== Stališča in polemike ==

=== Uporaba desničarske ekstremistične folklore ===
V intervjuju za ZDF po izvolitvi za enega od dveh zveznih predsednikov konec leta 2019 so Chrupallo vprašali o njegovih lastnih izjavah v zvezi s pozivom k zmernemu jeziku. Med intervjujem je Chrupalla zanikal, da bi uporabil izraz » Umvolkung « (sprememba prebivalstva), čeprav so bili na voljo videoposnetki tega. Chrupalla je odgovoril, da izraza ne smatra za desničarskega skrajneža in da ga »ni uporabil zavestno«. Glede na videoposnetke se je Chrupalla tudi &quot;delno strinjal&quot; z izjavami udeleženca istega dogodka, ki je migracije primerjal z [[Genocid|genocidom]], v katerem bi Nemce nadomestilo &quot;mešano ljudstvo&quot;, obsojene vojne zločince druge svetovne vojne pa opisal kot &quot;fante , ki so končali na vislicah v Nürnbergu &quot;, kar je nato v intervjuju zanikal; namesto tega je trdil, da je moškemu nasprotoval.   Nemški inštitut za človekove pravice je v strokovnem mnenju navedel, da je Chrupalla, tudi ko so ga zaslišali, vztrajal pri izrazu Umvolkung, ki je konceptualno in jezikovno zasidran v nacionalsocializmu. Glede na poročilo »s temi izjavami, v katerih izraža svojo idejo, da bi bilo treba ljudi razlikovati glede na njihovo vrednost, [Chrupalla] odkrito širi nacionalistične ideje.« &lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.institut-fuer-menschenrechte.de/publikationen/detail/warum-die-afd-verboten-werden-koennte|titel=Warum die AfD verboten werden könnte|werk=[[Deutsches Institut für Menschenrechte]]|datum=2025-02-05|zugriff=2025-06-05|sprache=de-DE}}&lt;/ref&gt; 

=== Sodelovanje z desničarskimi skrajneži ===
[[Zvezni urad za zaščito ustave|Zvezni urad za varstvo ustave]] je Chrupallo omenil v svojem poročilu, ki je upravičilo uvrstitev AfD med primere, ki jih je treba pregledati . Razlog za to je, da je junija 2018 dal intervju [[Skrajna desnica|desničarskemu skrajnežu]] in obsojenemu [[Zanikanje holokavsta|zanikovalcu holokavsta]] Nikolaju Nerlingu, ki je bil objavljen na [[YouTube|YouTubu]] . &lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://netzpolitik.org/2019/wir-veroeffentlichen-das-verfassungsschutz-gutachten-zur-afd/|titel=Wir veröffentlichen das Verfassungsschutz-Gutachten zur AfD|hrsg=netzpolitik.org|datum=2019-01-28|zugriff=2019-12-01}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=Thomas Radlmaier|url=https://www.sueddeutsche.de/muenchen/dachau/muenchen-dachau-prozess-volkslehrer-nerling-urteil-1.5131712|titel=Volksverhetzung: Rechter „Volkslehrer“ ist schuldig|zugriff=2021-05-09}}&lt;/ref&gt;

=== Zunanja politika in bližina Rusiji ===
Na področju zunanje politike je Chrupalla leta 2017 pozval k odpravi sankcij, uvedenih proti Rusiji po ruski nezakoniti priključitvi Krima leta 2014, ker je zaradi tega trpelo gospodarstvo njegovega okrožja. &lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=Konrad Litschko|url=https://taz.de/Drei-Direktmandate-fuer-die-AfD/!5450248/|titel=Die glücklichen Rechten|werk=taz.de|datum=2017-09-26|zugriff=2018-01-26}}&lt;/ref&gt; Junija 2021 je Chrupalla skupaj z več drugimi poslanci stranke AfD odpotoval na 80. obletnico ustanovitve stranke AfD. obletnico [[Operacija Barbarossa|napada Wehrmachta na Sovjetsko zvezo]] in tam položili venec. Chrupalla je za nemško tiskovno agencijo v Moskvi o svojem obisku povedal: »Osebno mi je bilo pomembno, da pošljem sporočilo sprave. […] Žal sem bil edini predstavnik Nemčije, ki je tukaj položil venec.« &lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.merkur.de/politik/80-jahrestag-des-deutschen-angriffs-auf-die-sowjetunion-zr-90816522.html|titel=80. Jahrestag des deutschen Angriffs auf die Sowjetunion|werk=[[Münchner Merkur]]|datum=2021-06-23|zugriff=2021-07-12}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20250429193718/https://www.merkur.de/politik/80-jahrestag-des-deutschen-angriffs-auf-die-sowjetunion-zr-90816522.html |date=2025-04-29 }}&lt;/ref&gt; Med drugim obiskom Moskve nekaj tednov pozneje je Chrupalla na povabilo ruskega obrambnega ministrstva imel govor na konferenci, v katerem je govoril o &quot;psihološkem bojevanju&quot; zaveznikov po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], katerih prevzgoja je imela trajen vpliv na nacionalno identiteto Nemcev, in primerjal politiko zahodnih zaveznikov po letu 1945 z [[Propaganda v nacistični Nemčiji|nacistično propagando]] . &lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=Matthias Kamann|url=https://www.welt.de/politik/deutschland/plus232426073/Rede-in-Moskau-Chrupalla-vergleicht-Politik-der-Alliierten-nach-1945-mit-Nazi-Propaganda.html|titel=Rede in Moskau: Chrupalla vergleicht Politik der Alliierten nach 1945 mit Nazi-Propaganda|werk=[[Die Welt]]|datum=2021-07-11|zugriff=2021-07-12}}&lt;/ref&gt; Jörg Meuthen je tako priložnost kot vsebino Chrupallovega govora označil za &quot;nespametna&quot;. &lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.stern.de/politik/deutschland/afd-chef-meuthen-distanziert-sich-von-eigenen-kandidaten-30621132.html|titel=„Das sind alles nicht meine Freunde“: AfD-Chef Meuthen distanziert sich von eigenen Kandidaten|werk=[[Stern (Zeitschrift)|Stern]]|datum=2021-07-19|zugriff=2021-08-09}}&lt;/ref&gt; 

V začetku septembra 2021 se je Chrupalla zavzel za priznanje [[Talibani|talibanov]] kot uradne [[Afganistan|afganistanske]] vlade, da bi lahko deportirali priseljence, ki morajo zapustiti državo, nazaj v Afganistan. Prav tako bi morali ponovno odpreti nemško veleposlaništvo v Kabulu. Diplomatski odnosi ne bi smeli biti odvisni od tega, ali posameznik deli svetovni nazor z državo. &lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=AfD für Anerkennung der Taliban, um Abschiebungen nach Kabul zu erleichtern|date=2021-09-09|issn=2195-1349|url=https://www.spiegel.de/politik/deutschland/afghanistan-afd-fuer-anerkennung-der-taliban-um-abschiebungen-zu-erleichtern-a-a02b30c0-2566-4b08-b067-24a6d4a9879b}}&lt;/ref&gt; 

Tri dni po začetku [[Ruska invazija na Ukrajino|ruske invazije na Ukrajino]] februarja 2022 se je Chrupalla na izredni seji Bundestaga zahvalil Rusiji za ponovno združitev Nemčije. Kanclerja Scholza je obtožil, da je &quot;ponovno aktiviral&quot; [[Hladna vojna|hladno vojno]] . 

Glede vojne v Ukrajini je Chrupalla konec novembra 2022 ''Markusu Lanzu'' povedal, da ruski predsednik [[Vladimir Putin|Putin]] &quot;ni vojni zločinec&quot;; če bi ga tako označili, to ne bi pomagalo nikomur. Pristojna sodišča bi morala odgovoriti na vprašanje vojnih zločinov »po vojni«. Chrupalla je tudi dejal, da imamo »ameriške predsednike, ki so prav tako vojni zločinci«, in omenil [[George Walker Bush|Georgea W. Busha]] in njegovo [[Iraška vojna|vojno v Iraku]] . Vojaška strokovnjakinja Claudia Major je ugovarjala, da je bilo uničenje civilne infrastrukture očitno vojni zločin; Rusija je izvajala &quot;strategijo depopulacije&quot;, saj če &quot;sediš v temperaturah pod ničlo in snegu, brez ogrevanja, brez vode in brez elektrike v milijonskem mestu, kot je Kijev&quot;, &quot;ne boš dolgo preživel&quot;. &lt;ref name=&quot;zdf_chrupalla&quot;&gt;{{Internetquelle|url=https://www.zdf.de/nachrichten/politik/lanz-chrupalla-putin-ukraine-krieg-russland-100.html|titel=AfD-Chef Chrupalla bei Lanz: Putin kein Kriegsverbrecher|archiv-url=http://web.archive.org/web/20240528042309/https://www.zdf.de/nachrichten/politik/lanz-chrupalla-putin-ukraine-krieg-russland-100.html|archiv-datum=2024-05-28|zugriff=2024-12-22|sprache=de-DE}}&lt;/ref&gt;

Chrupalla je prav tako nasprotoval dobavam orožja Ukrajini, češ da te ne bodo &quot;pomirile ali končale konflikta, temveč ga bodo podaljšale&quot; in da bodo orožni sistemi, dobavljeni Ukrajini, &quot;izstreljeni tudi na ruskem ozemlju&quot;. Zato je treba &quot;čim prej doseči premirje in mirovna pogajanja&quot;. Major je odgovoril, da ukrajinskih protinapadov ni mogoče primerjati z ruskimi vojnimi zločini, ker niso &quot;zravnali z ruševinami ruskih mest in uničili ruske infrastrukture&quot;. Chrupallova zahteva po pogajanjih je bila prav tako &quot;truizem&quot;, saj bi se vojna končala &quot;nekoč s pogajanji, vendar na podlagi vojaških rezultatov&quot;. &lt;ref name=&quot;zdf_chrupalla&quot;/&gt;

Chrupalla je v oddaji namignil, da bi [[Sabotaža plinovodov Severni tok (2022)|uničenje plinovoda Severni tok]] koristilo ZDA na način, ki se mu je zdel sumljiv, saj so imele interes prodajati drag plin Nemčiji. Hunter Biden ima v konfliktu &quot;ključno vlogo&quot;, vendar lahko le ugiba, katero, zato ne podrobneje pojasnjuje. Nemčija nima le prijateljev na Zahodu, ampak zvezna vlada ni zainteresirana za razjasnitev, kaj se je zgodilo. Chrupalla je prej rusko agresivno vojskovanje v Ukrajini pojasnil z besedami, da »vsaka reakcija povzroči protireakcijo« in da se Putin odziva na ukrajinske napade, kot je [[Krimski most|uničenje Krimskega mostu]] . &lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.merkur.de/politik/markus-lanz-ukraine-afd-chrupalla-putin-biden-usa-nord-stream-2-lng-gas-kriegsverbrecher-westen-moskau-kreml-zr-91947604.html|titel=„Kein Kriegsverbrecher“: AfD-Mann Chrupalla empört Gäste bei Lanz mit Putin-Aussage|werk=Münchner Merkur|datum=30.11.2022|zugriff=2023-05-10}}&lt;/ref&gt;

Potem ko je nemška vlada konec januarja 2023 napovedala dobavo bojnih tankov Leopard 2 Ukrajini, je Chrupalla dejal, da bi to pomenilo &quot;slepo vstopanje v odprt ogenj, to moram odkrito povedati, neposredno v tretjo svetovno vojno.&quot; &lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=tagesschau.de|url=https://www.tagesschau.de/newsticker/liveblog-ukraine-mittwoch-209.html#AfD-und-Linke-erneuern-Kritik-an-Panzerlieferungen|titel=Liveblog: AfD und Linke erneuern Kritik an Panzerlieferungen|datum=25.01.2023|zugriff=2024-12-22|sprache=de}}&lt;/ref&gt;

Februarja 2023 je Chrupalla oznanila, da je podpisala peticijo &quot; ''Manifest za mir'' &quot;, ki sta jo sprožili [[Sahra Wagenknecht]] in Alice Schwarzer, ki nasprotuje dobavam orožja Ukrajini in podpira mirovna pogajanja, saj po Chrupalli &quot;strankarske linije ne smejo biti ovira v boju za mir&quot;. 

Marca je v Bundestagu trdil, da Rusija in Ukrajina vojno izgubljata skupaj, »spet je samo en zmagovalec in ta zmagovalec so ZDA«. &lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=n-tv NACHRICHTEN|url=https://www.n-tv.de/politik/Gerhard-Schroeder-in-russischer-Botschaft-empfangen-article24112485.html|titel=Gerhard Schröder in russischer Botschaft empfangen|hrsg=ntv|datum=10.05.2023|zugriff=2023-05-10}}&lt;/ref&gt;

9. maja 2023 se je skupaj z nekdanjim kanclerjem [[Gerhard Schröder|Gerhardom Schröderjem]], Klausom Ernstom, Egonom Krenzom in Alexandrom Gaulandom udeležil sprejema na ruskem veleposlaništvu ob [[Dan zmage (9. maj)|dnevu zmage]], pri čemer je nosil kravato v barvah ruske trobojnice. &lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Schröder mit Gauland in Russischer Botschaft: Empfang zum Tag des Sieges|issn=0174-4909|url=https://www.faz.net/aktuell/politik/inland/schroeder-mit-gauland-in-russischer-botschaft-empfang-zum-tag-des-sieges-18883200.html}}&lt;/ref&gt; V odgovoru na kritike AfD v pogovoru z visokimi politiki AfD je ugovarjal, da se v nasprotju s poročili ni zahvalil ruskemu veleposlaniku za osvoboditev izpod nacionalsocializma (dan poraza mnogi v stranki smatrajo za &quot;dan sramu&quot;). V odgovoru na ''odcepitev'' je pojasnil svoje stališče z izjavo, da se mu ruski koncept zmage nad Nemčijo zdi neproblematičen: »Ni šlo toliko za to, da bi razblinili nemško domoljubje ali nas obremenili z neizbrisno krivdo.« Rusi so se umaknili leta 1994 in vzpostavili so se dobri &quot;enakopravni gospodarski odnosi&quot;. Toda »Američani so ostali in ohranjajo našo državo v ekonomski odvisnosti – v škodo državljanov.« &lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=AfD: Chrupalla nach Besuch in russischer Botschaft unter Druck|date=2023-05-12|issn=0376-6829|url=https://www.nzz.ch/international/afd-chrupalla-nach-besuch-in-russischer-botschaft-unter-druck-ld.1737721}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=Michael Maier|url=https://www.berliner-zeitung.de/wirtschaft-verantwortung/afd-erbitterter-streit-ueber-besuch-von-tino-chrupalla-in-russischer-botschaft-li.347687|titel=AfD: Erbitterter Streit über Empfang in russischer Botschaft|werk=Berliner Zeitung|datum=2023-05-11|zugriff=2023-05-13}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=Gabor Halasz, Martin Schmidt|url=https://www.tagesschau.de/inland/innenpolitik/afd-726.html|titel=AfD und ihre Wähler: Radikal ist auch egal|werk=tagesschau.de|datum=12.05.2023|zugriff=2023-05-14}}&lt;/ref&gt;

Po terorističnem napadu Hamasa na Izrael se je Chrupalla odzval šele štiri dni pozneje, 11. oktobra 2023, s tvitom, v katerem je obsodil napad in zapisal, da žaluje za &quot;vsemi vojnimi žrtvami&quot;. Po besedah novinarja časopisa [[Correctiv]] Marcusa Bensmanna je po eni strani enačil več kot 1000 ljudi, ki jih je umoril Hamas, z ubitimi teroristi, po drugi strani pa je uporabil izraz &quot;vojni mrtvi&quot;, kljub dejstvu, da je šlo za morilski teroristični napad. Chrupalla v svojem tvitu tudi ni komentiral talcev, ki jih je zajel Hamas, vključno z več Nemci. 

Ob govoru ukrajinskega predsednika [[Volodimir Zelenski|Volodimirja Zelenskega]] v Bundestagu sta Chrupalla in Weidel izjavila, da nočeta &quot;poslušati govornika v maskirni uniformi &quot;. Zelenskemu se je mandat &quot;potekel&quot; in on je &quot;na položaju le še kot vojni in prosjaški predsednik&quot;. Zato se je izvršni direktor poslanske skupine odločil, da se govora ne bo udeležil. Štirje poslanci AfD so kljub temu sedeli na plenarnem zasedanju. &lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=tagesschau.de|url=https://www.tagesschau.de/newsticker/liveblog-ukraine-dienstag-360.html#Bundestag|titel=Ukraine-Liveblog: Selenskyj im Bundestag: &quot;Es gibt keine Mauern, die nicht fallen&quot;|zugriff=2024-12-22|sprache=de}}&lt;/ref&gt;

Konec oktobra 2024 je Chrupalla v govoru v Bundestagu kritiziral &quot;izključne izraze solidarnosti&quot; in &quot;enostransko strankarsko pripadnost&quot; Izraelu ali zanj; dejal je, da ne bi smelo biti več nemških dobav orožja Izraelu in da ne bi smelo biti več &quot;splošne islamofobije&quot;. Po Chrupallovih besedah dobava orožja pomeni sprejetje &quot;dehumanizacije vseh civilnih smrti na obeh straneh&quot; in zato je &quot;čas za kritično in objektivno sodelovanje z izraelsko vlado&quot;. Nekateri člani poslanske skupine AfD so Chrupallo zaradi tega govora kritizirali, drugi pa so njegove izjave potrdili in ga izrecno podprli. 

V intervjuju za Die ''Welt'' decembra 2024 je Chrupalla podvomil o članstvu Nemčije [[NATO|v Natu]] . Obrambna skupnost ne sme zasledovati le »interesov Amerike«, temveč mora »sprejeti in spoštovati interese vseh evropskih držav – vključno z interesi Rusije«. Nemčija bo morda morala razmisliti, »v kolikšni meri je to zavezništvo še vedno koristno za nas«. Chrupalla je nemško vlado pozval tudi k priznanju ruske zmage v ukrajinski vojni. Rusija je »zmagala v tej vojni« in »resničnost« je »dohitela tiste, ki trdijo, da želijo Ukrajini omogočiti zmago v vojni«. Po Chrupallovih besedah mora nemška vlada »končno priti do točke, ko želi končati vojno«. 

Januarja 2025 je Chrupalla sprejel povabilo [[Republikanska stranka (Združene države Amerike)|Republikanske stranke]], da se udeleži inavguracije [[Donald Trump|Donalda Trumpa]] v [[Washington, D.C.|Washingtonu, D.C.]] &lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.faz.net/aktuell/politik/usa-unter-trump/donald-trumps-amtseinfuehrung-die-gaeste-von-obama-bis-chrupalla-110242724.html|titel=Donald Trumps Amtseinführung: Die Gäste von Obama bis Chrupalla|datum=2025-01-20|zugriff=2025-01-21|sprache=de}}&lt;/ref&gt; Vendar pa je bil dogodek zaradi hladnega vala v kratkem času prestavljen z zunanje strani Kapitola v notranjost stavbe. Mnogi gostje, vključno s Chrupallo, so si zato morali slovesnost ogledati na video kocki v večnamenski dvorani. &lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.t-online.de/nachrichten/ausland/usa/id_100578312/trump-zeremonie-enttaeuschung-fuer-afd-chef-chrupalla.html|titel=Trump-Zeremonie: Enttäuschung für Tino Chrupalla|datum=2025-01-21|zugriff=2025-05-02|sprache=de}}&lt;/ref&gt;

=== Zgodovinski vidik ===
V pripravah na 75. obletnico Februarja 2020, ob 50. obletnici [[Bombardiranje Dresdna|zračnih napadov na Dresden,]] je Chrupalla podvomil o številki približno 25.000 smrtnih žrtev, ki jo je med letoma 2004 in 2010 ugotovila komisija zgodovinarjev pod vodstvom Rolfa-Dieterja Müllerja . Chrupalla je za Der ''[[Der Spiegel|Spiegel]]'', ki se je skliceval na poročila sorodnikov, ki so bili očividci v Dresdnu leta 1945, povedal, da ocenjuje število smrtnih žrtev na približno 100.000. Rolf-Dieter Müller in zgodovinar Sven Felix Kellerhoff sta kritizirala te izjave, ki so po njenem mnenju v nasprotju z znanstveno utemeljenimi ugotovitvami komisije. Chrupalla tako svoje številke utemeljuje na številkah, ki izvirajo iz propagande [[Joseph Goebbels|Josepha Goebbelsa]] in jih le postulirajo ponarejevalci zgodovine, kot so David Irving, NPD in drugi desničarski skrajneži.   Po mnenju drugih zgodovinarjev poskuša oživiti mit o žrtvi in instrumentalizirati zračne napade v politične namene.   Politik FDP Gerhart Baum, ki je kot dvanajstletnik doživel zračne napade na Dresden, je Chrupalli ostro nasprotoval in ga skupaj z AfD obtožil, da trpljenje žrtev zlorabljata v politične namene. 

Leta 2021 je Chrupalla v Moskvi, kjer je bil gost ruskega obrambnega ministrstva, v govoru primerjal propagando, s katero so nacisti [[Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|po napadu poskušali &quot;demoralizirati&quot; prebivalstvo Sovjetske zveze,]] z [[Denacifikacija|denacifikacijo]] s strani [[Zavezniki druge svetovne vojne|zaveznikov]] v povojni Nemčiji. Dejal je, da je » prevzgoja [...] imela trajne posledice za našo nacionalno identiteto in kulturo.« 

Chrupalla zahteva, da bi morala imeti »nemška kulturna dediščina«, vključno z nemškimi [[Lirika|pesmimi]] in ljudskimi pesmimi, večjo vlogo pri šolskem pouku. Ko ga je otroški novinar ZDF vprašal, katera je njegova najljubša nemška pesem, je odgovoril: &quot;Moral bi razmisliti o tem. Trenutno se ne morem spomniti nobene.&quot; Ko ga je otroški novinar vprašal, ali bi lahko navedel svojega najljubšega pesnika, je končno rekel [[Heinrich Heine]] . Ustrezni odlomek iz intervjuja je bil široko razširjen po družbenih omrežjih. RND je Chrupallovo vedenje opisala kot &quot;nerodno tišino&quot; in dejala, da je bil razkrit. 

Ko se je Khrupalla februarja 2023 srečal z ruskim veleposlanikom Sergejem Nečajevim, da bi obeležil obletnico predaje [[6. armada (Wehrmacht)|6. armade,]] [[6. armada (Wehrmacht)|Vojska Wehrmachta]] je položila venec pred spomenik v [[Bitka za Stalingrad|bitki za Stalingrad]], rusko veleposlaništvo pa je v sporočilu za javnost zapisalo, da se je Chrupalla ob &quot;uničenju nemških fašističnih čet&quot; skupaj z veleposlanikom spomnil &quot;vojakov [[Rdeča armada|Rdeče armade]] [...], ki so padli v boju proti nemškemu nacizmu &quot;, Chrupalla je izjavil, da se mu zdi izjava ruskega veleposlaništva z &quot;zornega kota&quot; AfD &quot;nesrečna&quot;. &lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=(S+) AfD und Abgeordnete im russischen TV: Grüße nach Moskau|date=2023-02-10|issn=2195-1349|url=https://www.spiegel.de/politik/deutschland/afd-und-abgeordnete-im-russischen-tv-gruesse-nach-moskau-a-fb7cbde0-2e68-426b-8433-8dfcf6ed5ae8}}&lt;/ref&gt;

=== Časopisi in propaganda ===
Po poročanju časopisa ''Lausitzer Rundschau'' je Chrupalla leta 2017 napovedal, da si bo prizadeval, da bi &quot;urednike časopisov postavil na njihovo mesto&quot;, in da ni izključil sprememb zakonov in ustave.  Chrupalla je ''tazu'' povedal, da ta izjava ni bila podana na tak način in da si jo je urednik časopisa ''Lausitzer Rundschau'' izmislil.  Vendar pa je Chrupalla januarja 2019 pozval strankarske kolege, naj vodijo &quot;črne sezname&quot; novinarjev in zbirajo &quot;osnovne informacije o subverzivnih agentih, preoblečenih v novinarje&quot;. &lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=Sebastian Beutler|url=https://www.saechsische.de/plus/afd-plant-schwarze-liste-von-journalisten-5029476.html|titel=AfD-Politiker plant schwarze Listen von Journalisten|werk=Sächsische Zeitung|datum=2019-01-31|zugriff=2019-11-30}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.tagesspiegel.de/politik/sachsen-afd-bundestagsabgeordneter-wirft-presse-zersetzungsstrategien-vor/23936804.html|titel=AfD-Bundestagsabgeordneter wirft Presse Zersetzungsstrategien vor|werk=Der Tagesspiegel|datum=2019-02-01|zugriff=2019-11-30}}&lt;/ref&gt;

V razpravi v Bundestagu ob [[Berlinski zid|30. obletnici padca berlinskega zidu]] 8. novembra 2019 je kanclerko [[Angela Merkel|Angelo Merkel]] obtožil, da se je od FDJ naučila, kako s [[Agitprop|propagando in agitacijo]] držati ljudstvo pod nadzorom, pri čemer je uporabljala &quot;strategije dominacije in subverzije [...] takrat&quot;, kar so člani drugih parlamentarnih skupin sprejeli z vzkliki &quot;sramu&quot;. 

=== Priseljevanje in kriminal ===
Med volilno kampanjo leta 2017 se je Chrupalla pritoževal, da so vlomi v njegovi obmejni regiji postali nekaj običajnega. &lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=AfD-Fraktion: Rechts bis extrem im Bundestag|date=2017-09-26|url=https://www.zeit.de/politik/deutschland/2017-09/afd-kandidaten-bundestagswahl-abgeordnete}}&lt;/ref&gt; Pozval je k ponovni uvedbi nadzora za &quot;omejitev mejnega kriminala&quot;. Med volilno kampanjo je begunce obtožil, da nas &quot;opulijo kot božično gos&quot;. Namesto tega je pozval k gostoljubni kulturi za lokalne otroke.  V razpravi o pokojninah podpira pozive k okrepitvi sedanjega sistema dokladnega financiranja, ki temelji na prispevkih. &lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.nau.ch/politik/international/chrupalla-afd-plane-fur-rentenzuschlage-nur-fur-deutsche-sind-vom-tisch-65668495|titel=Chrupalla: AfD-Pläne für Rentenzuschläge nur für Deutsche «sind vom Tisch»|zugriff=2021-04-14}}&lt;/ref&gt; To bi moralo omogočiti »vsem ljudem, ki so vse življenje delali, da prejmejo ustrezno pokojnino«. &lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.merkur.de/politik/afd-beschliesst-sozialpolitisches-konzept-zr-90114964.html|titel=AfD beschließt sozialpolitisches Konzept|datum=2020-11-28|zugriff=2021-04-14}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20251010184655/https://www.merkur.de/politik/afd-beschliesst-sozialpolitisches-konzept-zr-90114964.html |date=2025-10-10 }}&lt;/ref&gt;

Chrupalla je na [[Twitter|Twitterju,]] skliceval na umor Afroameričana Georgea Floyda in poznejše proteste gibanja [[Black Lives Matter]], zapisal, da vse to znova kaže na »slepo ulico, v kateri se znajdejo večkulturne države priseljevanja«, in zahteval: »Takšnih razmer se moramo privarčevati.« Po besedah novinarja Michaela Kraskeja je Chrupalla »dogodke na novo interpretiral v klasičnem obratu med storilcem in žrtvijo«. Glede na Chrupallov &quot;cinični sklep&quot; bi se smrti in nasilja &quot;družbe izognile, če bi se le odpovedale multikulturalizmu in priseljevanju&quot;.  Generalni sekretar CDU Alexander Dierks je Chrupalli poudaril, da so Afroameričani potomci afriških sužnjev in ne priseljencev. &lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=Tobias Wolf|url=https://www.saechsische.de/plus/tino-chrupalla-vergleicht-sklaverei-mit-einwanderung-afd-rechtsextremismus-rassismus-usa-unruhen-trump-sachsen-5210630.html|titel=Chrupalla vergleicht Sklaverei mit Einwanderung|werk=Sächsische Zeitung|datum=2020-06-04|zugriff=2021-08-03}}&lt;/ref&gt;

Ko je preiskovalni dokumentarec televizijske postaje ProSieben razkril, da je Christian Lüth, nekdanji tiskovni predstavnik poslanske skupine AfD, v posnetem pogovoru govoril o &quot;zastrupljanju s plinom&quot; in &quot;streljanju&quot; migrantov, je Chrupalla na Twitterju izrazil ogorčenje nad njegovimi komentarji: &quot;Mene in celotno stranko osuplja, da so bile takšne besede izrečene.&quot; Vendar pa naj bi po informacijah Die ''Zeita'' tako Chrupalla kot Alexander Gauland in drugi uradniki AfD za sestanek in nekatere izjave vedeli že od konca aprila 2020. ''Časopis Die Zeit'' je izjavil, da je iskrenost distanciranja AfD po tem, ko so Lüthove izjave postale znane, več kot vprašljiva. &lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=Jan-Philipp Hein, Jan Aleksander Karon|url=https://www.zeit.de/politik/deutschland/2020-10/ex-afd-pressesprecher-christian-lueth-rechtsextremismus-rassismus-alexander-gauland|titel=Ex-AfD-Fraktionssprecher: Gauland wusste seit Monaten von Lüths Aussagen|werk=[[Die Zeit]]|datum=2020-10-05|zugriff=2021-03-18}}&lt;/ref&gt;

=== Pandemija koronavirusa ===
V poletnem intervjuju za ZDF avgusta 2020 se Chrupalla ni želel jasno distancirati od Andreasa Kalbitza, nekdanjega vodje poslanske skupine AfD v Brandenburgu, ki je bil pozneje izključen. Chrupalla je dejal: »Odkar poznam Andreasa Kalbitza v tej stranki, to je zdaj že šest let, pri njem ne zaznavam nobenega ekstremizma.« Vendar bi si želel, da bi se Kalbitz bolj jasno distanciral od svoje preteklosti. Poleg tega se je Chrupalla izrekel proti obveznemu nošenju mask v povezavi s [[Pandemija covida-19|pandemijo COVID-19]] in zagovarjal prostovoljno uporabo, saj je dejal, da obstajajo različna mnenja o učinkovitosti mask. Zaprtje spomladi 2020 je opisal kot »nesorazmerno«. 

V poletnem intervjuju za ARD avgusta 2021 je Chrupalla izrazil skepticizem glede učinkovitosti [[Cepivo proti covidu-19|cepljenja proti koronavirusu]], saj se po Chrupallovih besedah vse pogosteje sliši o &quot;neuspehih cepljenja&quot; - ljudeh, ki so se okužili s COVID-19 kljub cepljenju - in ni jasno, kako dolgo traja imunost ali koliko cepljenj je potrebnih. Glede kontroverznih kandidatov na saški deželni listi za [[Zvezne volitve v Nemčiji 2021|zvezne volitve leta 2021]] – kot je Siegbert Droese, ki se je na tej listi uvrstil za Chrupallo in je z nedvoumno gesto poziral pred nekdanjim Führerjevim poveljstvom Volčja šanca – je Chrupalla dejal, da so imeli vsi »brezhibno policijsko evidenco«. V istem kontekstu je Chrupalla v drugem intervjuju antisemitsko izjavo kandidata AfD Andreasa Harlaßa, ki ga je po sodni odločbi mogoče opisati kot neonacista in [[Fašizem|fašista]], označil za &quot;nesprejemljiv osamljen primer&quot;. 

Decembra 2021 je Chrupalla v jutranji reviji ZDF spregovoril proti obveznemu cepljenju proti COVID-u, vendar je dejal, da bi bilo cepljenje smiselno za starejše ljudi in tiste z že obstoječimi boleznimi. Čeprav je moderator Andreas Wunn poudaril, da so vsi zdravniki intenzivne nege potrdili, da je od 80 do 90 odstotkov bolnikov s covidom na oddelkih intenzivne nege necepljenih, je Chrupalla dejal, da te številke niso potrjene; o tem ni veljavnih podatkov. Podvomil je o učinkovitosti cepljenja, če »morate prejemati poživitvene odmerke vsake tri ali štiri mesece«, in vprašal, kaj se »dejansko testira« na bolnikih. Dejal je tudi, da so »obljubili, da bo zaščita s cepljenjem trajala leta«; vendar Chrupalla za svojo trditev ni predložil nobenih dokazov. Trenutno izredno stanje in preobremenjenost oddelkov za intenzivno nego je primerjal z epidemijo gripe 2016/2017 in kot problem navedel zmanjšanje števila zaposlenih, na kar je Wunn poudaril, da preobremenjenost osebja intenzivne nege zaradi velikega števila bolnikov s covidom še poslabšuje pomanjkanje osebja.

== Sklici ==
&lt;references responsive=&quot;&quot; /&gt;

{{DEFAULTSORT:Chrupalla, Tino}}
[[Kategorija:Nemški politiki]]
[[Kategorija:Politiki v 21. stoletju]]
[[Kategorija:Članki za razširitev]]</text>
      <sha1>3g6obpvdbt99lch3euwii8vvap4kku2</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Go-Jo</title>
    <ns>0</ns>
    <id>586050</id>
    <revision>
      <id>6687645</id>
      <parentid>6505492</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T08:53:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* vrh */ podatki z WD</comment>
      <origin>6687645</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="14036" sha1="jwh4fpgwdrl0mswz1w5ejcogqk4hw26" xml:space="preserve">'''Marty Jo Zambotto''', znan kot '''Go-Jo''', [[Avstralci|avstralski]] [[pevec]], [[besedilopisec]] in [[glasbeni producent]] * [[25. november]] [[1995]].&lt;ref&gt;{{Cite Instagram|archive-url=https://archive.today/20250302113209/https://www.instagram.com/p/DCynPsjvIgB/?img_index=1|url-status=live|archive-date=2 March 2025|first=Marty|last=Zambotto|user=heyimgojo|postid=DCynPsjvIgB|date=25 November 2024|title=happy bday go-jo!!!!! im 115 years old on facebook and ive eaten about 600 broccolis because its my bday and i could probably squeeze in 5 more !!!!|access-date=26 February 2025}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Jefferson|first=Dee|title='There's no better feeling': TikTok star Go-Jo to represent Australia at Eurovision 2025|url=https://www.theguardian.com/tv-and-radio/2025/feb/26/go-jo-australia-eurovision-contestant-2025|archivedate=2 March 2025|archiveurl=https://web.archive.org/web/20250302113736/https://www.theguardian.com/tv-and-radio/2025/feb/26/go-jo-australia-eurovision-contestant-2025|website=[[Guardian Australia|The Guardian]]|accessdate=26 February 2025|date=26 February 2025}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Interview with Go-Jo&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=_Kmk67lYjAo=76s|title=Interview with Go-Jo 🇦🇺 Australia, Eurovision 2025 Do you want a taste of the 'Milkshake Man'?|date=25 April 2025|website=YouTube|publisher=ESC Covers|accessdate=30 April 2025}}&lt;/ref&gt;{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec
| name             = Go-Jo
| image            = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_name       = Marty Jo Zambotto
| birth_date       = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place      = &lt;!-- WD --&gt;
| origin           = 
| genre            = [[Pop]]&lt;ref name=&quot;sbspicks&quot;&gt;{{Cite web|url=https://www.news.com.au/entertainment/music/sbs-picks-viral-tiktok-pop-star-and-stream-dream-gojo-for-2025-eurovision-song-contest/news-story/ed883620a2d62a78557bf4360ee4927d|title=SBS picks viral TikTok pop star and stream dream Go-Jo for 2025 Eurovision Song Contest|date=26 February 2025|first=Kathy|last=McCabe|website=[[news.com.au]]|access-date=13 March 2025}}&lt;/ref&gt;
| occupation       = {{hlist|pevec|besedilopisec|glasbeni producent}}
| instrument       = 
| years_active     = 2016–danes
| label            = 
| website          = 
}}

== Zgodnje življenje ==
Zambotto je odraščal na izoliranem posestvu tik pred Manjimupom v Zahodni Avstraliji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Eurovision|date=20 March 2025|title=Episode 7: Go-Jo The Official Eurovision Song Contest Podcast|url=https://www.youtube.com/watch?v=M434kR1ng-c|website=YouTube|accessdate=25 March 2025}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;17 April 2025&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=EZ71qxruuok|title=HAPPY INTERVIEWS: GO-JO|date=17 April 2025|website=YouTube|publisher=Happy Mag|accessdate=30 April 2025}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Viral pop sensation Go-Jo to represent Australia at Eurovision 2025|url=https://www.abc.net.au/news/2025-02-26/go-jo-eurovision-marty-zambotto-milkshake-man/104983032|website=ABC News (Australia)|accessdate=3 April 2025}}&lt;/ref&gt; Elektriko so pridobivali s pomočjo sončnih celic, nameščenih na avtomobilskem podvozju in povezanih z dvanajstimi recikliranimi avtomobilskimi akumulatorji. Celice so čez dan premikali, da bi povečali proizvodnjo elektrike.&lt;ref name=&quot;21 March 2025&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=g87SBkl_uyM=237s|title=Go-Jo: &quot;Milkshake Man&quot; is the mascot of confidence Australia Eurovision 2025 (INTERVIEW)|date=21 March 2025|website=YouTube|publisher=Wiwi Blogs|last=Lucy|accessdate=30 April 2025}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.youtube.com/watch?v=w_98OlE3pgk&amp;t=148s|title=🇦🇺 Go-Jo (Australia Eurovision 2025) Interview @ House of Helvetia in Basel|date=14 May 2025|work=YouTube|publisher=wiwiblogs|accessdate=17 May 2025}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Y8MAh5SJBR0&amp;t=238s|title=Go-Jo on Living Off The Grid, Shout-Outs from the Prime Minister and a Potential Erika Vikman Collab|date=15 May 2025|publisher=Mysteries of the EuroVerse|website=YouTube|accessdate=17 May 2025}}&lt;/ref&gt; Družina je gojila zelenjavo in zbirala deževnico iz žlebov, ki so jo uporabljali za pitje.&lt;ref name=&quot;21 March 2025&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;13 March 2025&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=twIPf1KfMCk=82s|title=Interview with Go-Jo - Australia Eurovision 25 -|date=13 March 2025|website=Youtube|publisher=Eurovision Chris|accessdate=30 April 2025}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;17 April 20252&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=EZ71qxruuok|title=HAPPY INTERVIEWS: GO-JO|date=17 April 2025|website=YouTube|publisher=Happy Mag|accessdate=30 April 2025}}&lt;/ref&gt;

Poleg glasbe se je Zambotto v mladosti ukvarjal tudi z avstralskim nogometom.&lt;ref name=&quot;13 March 20253&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=twIPf1KfMCk=82s|title=Interview with Go-Jo - Australia Eurovision 25 -|date=13 March 2025|website=Youtube|publisher=Eurovision Chris|accessdate=30 April 2025}}&lt;/ref&gt; Igral je na polprofesionalni ravni za moštvo East Perth Royals v [[West Australian Football League]] (WAFL), nato pa je športno kariero opustil in se preselil v Sydney, da bi se posvetil glasbi.&lt;ref name=&quot;13 March 20253&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=WAFL Player Profile - Marty Zambotto|url=https://wafl.com.au/player/marty-zambotto|accessdate=27 February 2025}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;26 February 20253&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sbs.com.au/aboutus/2025/02/26/global-viral-pop-sensation-go-jo-to-represent-australia-at-this-years-eurovision-song-contest-in-basel-switzerland/|title=Global viral pop sensation Go-Jo to represent Australia at this year’s Eurovision Song Contest in Basel, Switzerland|date=26 February 2025|website=SBS.com.au|publisher=SBS|accessdate=30 April 2025}}&lt;/ref&gt;

== Kariera ==
Pri štirinajstih letih je od matere prejel svojo prvo električno kitaro, kupljeno v trgovini ToyWorld.&lt;ref name=&quot;21 April2&quot;&gt;{{Navedi novice|url=https://eurovisionfam.com/getting-to-know-go-jo-what-are-the-ingredients-to-this-milkshake/|title=Getting to Know Go-Jo: What Are the Ingredients to This Milkshake?|date=21 April 2025|last=Elda Mengisto|work=eurovisionfam|accessdate=30 April 2025}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Eurovision&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Go-Jo|url=https://eurovision.tv/participant/go-jo-2025|archivedate=2 March 2025|archiveurl=https://archive.today/20250302114300/https://eurovision.tv/participant/go-jo-2025|website=eurovision.tv|accessdate=2025-02-26}}&lt;/ref&gt; Svoje prve glasbene korake je začel s priredbami skupine Green Day.&lt;ref name=&quot;21 April2&quot; /&gt; Pri devetnajstih se je prvič seznanil z glasbeno produkcijo in pisanjem pesmi, kar je po njegovih besedah povsem spremenilo njegovo razumevanje glasbe.&lt;ref name=&quot;21 April2&quot; /&gt; Sprva je pisal, produciral in miksal pesmi za druge izvajalce, pozneje pa je začel tudi sam nastopati kot vokalist.&lt;ref name=&quot;2 April&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=rM16_4ZpXwg|title=GO-JO - MILKSHAKE MAN! (INTERVIEW) // Australia Eurovision 2025|date=2 April 2025|website=YouTube|last=Samuele Fabbri|publisher=Eurovoxx|accessdate=30 April 2025}}&lt;/ref&gt;

Zambotto je znan po svojih avtorskih pesmih in priredbah, pri katerih pomembno vlogo igra kitara. Svojo prvo pesem je izdal leta 2016.&lt;ref name=&quot;Interview with Go-Jo3&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=_Kmk67lYjAo=76s|title=Interview with Go-Jo 🇦🇺 Australia, Eurovision 2025 Do you want a taste of the 'Milkshake Man'?|date=25 April 2025|website=YouTube|publisher=ESC Covers|accessdate=30 April 2025}}&lt;/ref&gt; Njegova priredba pesmi »Iris« skupine [[Goo Goo Dolls]] je na platformi [[Spotify]] zabeležila več kot 3 milijone predvajanj. Veliko pozornosti je požel tudi z izvedbo pesmi »Mrs. Hollywood«, ki si jo je ogledalo več kot 6 milijonov ljudi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Go-Jo - Mrs. Hollywood (Official Visualiser)|url=https://www.youtube.com/watch?v=E3eGwKuSPC8|accessdate=2025-03-17|website=[[YouTube]]}}&lt;/ref&gt; Pesem je na vseh video platformah dosegla več kot milijardo ogledov.&lt;ref name=&quot;Eurovision2&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Go-Jo|url=https://eurovision.tv/participant/go-jo-2025|archivedate=2 March 2025|archiveurl=https://archive.today/20250302114300/https://eurovision.tv/participant/go-jo-2025|website=eurovision.tv|accessdate=2025-02-26}}&lt;/ref&gt;

Njegovo umetniško ime izhaja iz njegovega srednjega imena Jo, ki ga je mati uporabljala med njegovimi tekaškimi nastopi, ko je vzklikal »Naprej, Jo!«&lt;ref name=&quot;Interview with Go-Jo2&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=_Kmk67lYjAo=76s|title=Interview with Go-Jo 🇦🇺 Australia, Eurovision 2025 Do you want a taste of the 'Milkshake Man'?|date=25 April 2025|website=YouTube|publisher=ESC Covers|accessdate=30 April 2025}}&lt;/ref&gt;

Dne 25. februarja 2025 je avstralska televizijska hiša SBS objavila, da bo Zambotto zastopal [[Avstralija na Pesmi Evrovizije|Avstralijo]] na [[Pesem Evrovizije 2025|Pesmi Evrovizije 2025]] v [[Basel|Baslu]] s pesmijo  »Milkshake Man«.&lt;ref name=&quot;26 February 20254&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sbs.com.au/aboutus/2025/02/26/global-viral-pop-sensation-go-jo-to-represent-australia-at-this-years-eurovision-song-contest-in-basel-switzerland/|title=Global viral pop sensation Go-Jo to represent Australia at this year’s Eurovision Song Contest in Basel, Switzerland|date=26 February 2025|website=SBS.com.au|publisher=SBS|accessdate=30 April 2025}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Eurovision3&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Go-Jo|url=https://eurovision.tv/participant/go-jo-2025|archivedate=2 March 2025|archiveurl=https://archive.today/20250302114300/https://eurovision.tv/participant/go-jo-2025|website=eurovision.tv|accessdate=2025-02-26}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Australia: Go-Jo to Eurovision 2025 with &quot;Milkshake Man&quot;|url=https://eurovisionworld.com/esc/australia-go-jo-to-eurovision-2025-with-milkshake-man|archivedate=28 February 2025|archiveurl=https://web.archive.org/web/20250228112228/https://eurovisionworld.com/esc/australia-go-jo-to-eurovision-2025-with-milkshake-man|first=Christian|last=Peterson|website=Eurovisionworld|date=2025-02-25|accessdate=2025-02-26}}&lt;/ref&gt; Nastopil je v drugem polfinalu dne 15. maja 2025, vendar se ni uvrstil v veliki finale.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Van Lith|first=Nick|date=2025-05-15|title=Here are the qualifiers of semifinal two at Eurovision 2025!|url=https://escxtra.com/2025/05/15/here-are-the-qualifiers-of-semifinal-two-at-eurovision-2025/|accessdate=2025-05-16|work=ESCXTRA|language=en-GB}}&lt;/ref&gt; Zasedel je 11. mesto z 41 točkami.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Eurovision 2025 Results: Voting &amp; Points|url=https://eurovisionworld.com/eurovision/2025|website=Eurovisionworld|accessdate=2025-06-29|language=en-gb}}&lt;/ref&gt;

== Zasebno življenje ==
Zambotto ima sestro dvojčico in štiri brate.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.youtube.com/watch?v=w_98OlE3pgk&amp;t=598s|title=🇦🇺 Go-Jo (Australia Eurovision 2025) Interview @ House of Helvetia in Basel|date=14 May 2025|work=YouTube|publisher=wiwiblogs|accessdate=17 May 2025}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;13 March 20252&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=twIPf1KfMCk=82s|title=Interview with Go-Jo - Australia Eurovision 25 -|date=13 March 2025|website=Youtube|publisher=Eurovision Chris|accessdate=30 April 2025}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;21 April&quot;&gt;{{Navedi novice|url=https://eurovisionfam.com/getting-to-know-go-jo-what-are-the-ingredients-to-this-milkshake/|title=Getting to Know Go-Jo: What Are the Ingredients to This Milkshake?|date=21 April 2025|last=Elda Mengisto|work=eurovisionfam|accessdate=30 April 2025}}&lt;/ref&gt; Njegov oče je Francoz, zato ima dvojno državljanstvo – avstralsko in francosko.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=b2q4ju1BEfE=215s|title=Go-Jo Talks Milkshake Man, French Roots &amp; Eurovision Chaos Eurovision 2025 Australia Interview|date=17 April 2025|last=Aitor|website=YouTube|publisher=ESCplus International|accessdate=30 April 2025}}&lt;/ref&gt; Njegova mati je bila glavna vokalistka lokalne rock skupine.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Y8MAh5SJBR0&amp;t=287s|title=Go-Jo on Living Off The Grid, Shout-Outs from the Prime Minister and a Potential Erika Vikman Collab|date=15 May 2025|publisher=Mysteries of the EuroVerse|website=YouTube|accessdate=17 May 2025}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;26 February 20252&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sbs.com.au/aboutus/2025/02/26/global-viral-pop-sensation-go-jo-to-represent-australia-at-this-years-eurovision-song-contest-in-basel-switzerland/|title=Global viral pop sensation Go-Jo to represent Australia at this year’s Eurovision Song Contest in Basel, Switzerland|date=26 February 2025|website=SBS.com.au|publisher=SBS|accessdate=30 April 2025}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:Go-Jo.jpg|sličica|Pesem Evrovizije 2025]]

== Diskografija ==

=== Pesmi ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
! rowspan=&quot;2&quot; scope=&quot;col&quot; |Naslov
! rowspan=&quot;2&quot; scope=&quot;col&quot; |Leto
! colspan=&quot;3&quot; scope=&quot;col&quot; |Najvišja uvrstitev na lestvicah
|-
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot; |AUS
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot; |LIT&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.agata.lt/lt/naujienos/s21-4/|title=2025 21-os savaitės klausomiausi (Top 100)|publisher=[[AGATA (organization)|AGATA]]|language=lt|date=23 May 2025|accessdate=23 May 2025}}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot; |SWE&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sverigetopplistan.se/chart/215/?dspy=2025&amp;dspp=21|title=Veckolista Heatseeker, vecka 21, 2025|publisher=[[Sverigetopplistan]]|accessdate=24 May 2025}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; |»Mrs. Hollywood«
|2023
|18
|—
|—
|-
! scope=&quot;row&quot; |»[[Milkshake Man]]«
|2025
|—
|30
|16
|}

== Sklici ==
{{sklici|2}}
{{s-start}}
{{s-ach|ach}}
{{s-bef|before=[[Electric Fields]]&lt;br/&gt;{{nobold|z »[[One Milkali (One Blood)]]«}}}}
{{s-ttl|title=[[Avstralija na Pesmi Evrovizije]]|years=2025}}
{{s-aft|after=}}
{{s-end}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Avstralski pevci]]
[[Kategorija:Evrovizijski glasbeniki]]
[[Kategorija:Rojeni leta 1995]]
[[Kategorija:Predstavniki Avstralije na Pesmi Evrovizije]]</text>
      <sha1>jwh4fpgwdrl0mswz1w5ejcogqk4hw26</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Župnija Novo mesto - Kapitelj</title>
    <ns>0</ns>
    <id>586741</id>
    <redirect title="Stolna župnija Novo mesto" />
    <revision>
      <id>6687262</id>
      <parentid>6474784</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T13:10:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Andrejj</username>
        <id>94</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>spremenjen cilj preusmeritve s strani [[Župnija Novo mesto – Kapitelj]] na stran [[Stolna župnija Novo mesto]]</comment>
      <origin>6687262</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="44" sha1="4kmgys8dwnxt31loi87zc1ai9onilvs" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Stolna župnija Novo mesto]]</text>
      <sha1>4kmgys8dwnxt31loi87zc1ai9onilvs</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Abdul Hakim Hakani</title>
    <ns>0</ns>
    <id>586874</id>
    <revision>
      <id>6687644</id>
      <parentid>6576032</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T08:52:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+[[Kategorija:Živeči ljudje]]; +[[Kategorija:Afganistanski pravniki]]; +[[Kategorija:Afganistanski pisatlji]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6687644</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8885" sha1="kz87dk14puo2a183uau3p3gbu8w4bso" xml:space="preserve">{{Infobox officeholder
| honorific-prefix    = [[Mavlavi (naziv)|Mavlavi]]
| native_name         = {{nobold|عبدالحكيم حقاني}}
| native_name_lang    = ps
| image               = 
| caption             = 
| alt                 = 
| order               = 
| office1             = Vrhovni sodnik Afganistana
| term_start1         = 15. avgust 2021
| term_end1           = 
| predecessor1        = [[Sajed Jusuf Halim]]
| 1blankname1         = [[Vrhovni voditelj Afganistana|Vrhovni&amp;nbsp;voditelj]]
| 1namedata1          = [[Hajbatula Ahundzada]]
| deputy1             = {{ubl|{{nowrap|[[Mohamad Kasim Rasih]] (1.)}}|[[Šeih Abdul Malik]] (2.)}}
| term2               = 25. maj 2016 – 15. avgust 2021
| term_label2         = V izgnanstvu
| 1blankname2         = Vrhovni&amp;nbsp;voditelj
| 1namedata2          = Hajbatula Ahundzada
| predecessor2        = Hajbatula Ahundzada
| office3             = Sodnik prvega sodišča v Kandaharju
| term_start3         = {{Circa|1995}}
| term_end3           = {{Circa|2001}}
| 1blankname3         = Vrhovni&amp;nbsp;voditelj
| 1namedata3          = [[Mula Omar]]
| predecessor3        = 
| successor3          = 
| birth_date          =
| birth_place         = 
| birthname           = 
| blank1              = Politična pripadnost
| data1               = [[Talibani]]
| spouse              = 
| children            = 
| residence           = 
| alma_mater          = 
| occupation          = 
| profession          = 
| cabinet             = 
| committees          = 
| portfolio           = 
| signature           = 
| signature_alt       = 
| website             = 
| footnotes           = &lt;!--Military service--&gt;
| nickname            = 
| allegiance          = 
| branch              = 
| serviceyears        = 
| rank                = 
| unit                = 
| commands            = 
| battles             = 
| education           = [[Darul Uloom Hakania]]
}}

'''Abdulhakim Hakani''' ({{Langx|ps|عبد الحكيم حقاني}} {{IPA|ps|ˈabdʊl haˈkim haqɑˈni|}}), znan zudi kot '''Abdulhakim Išakzai''' ({{Langx|ps|عبد الحكيم اسحاقزى|links=no}} {{IPA|ps|ˈabdʊl haˈkim ɪshaqˈzai|}}),&lt;ref&gt;{{Cite web|date=7 September 2021|title=Factbox: Taliban announces makeup of new Afghan government|url=https://www.reuters.com/world/asia-pacific/taliban-announces-makeup-new-afghan-government-2021-09-07/|access-date=12 September 2021|website=Reuters|language=en|archive-date=28 September 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240928040024/https://www.reuters.com/world/asia-pacific/taliban-announces-makeup-new-afghan-government-2021-09-07/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|date=8 September 2020|title=Major reshuffle in Taliban leadership ahead of intra-Afghan dialogue|url=https://zeenews.india.com/world/major-reshuffle-in-taliban-leadership-ahead-of-intra-afghan-dialogue-2308385.html|access-date=12 September 2021|website=Zee News|language=en|archive-date=10 December 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20221210121931/https://zeenews.india.com/world/major-reshuffle-in-taliban-leadership-ahead-of-intra-afghan-dialogue-2308385.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|date=8 September 2021|title=Taliban's government includes designated terrorists, ex-Guantanamo detainees {{!}} FDD's Long War Journal|url=https://www.longwarjournal.org/archives/2021/09/talibans-government-includes-designated-terrorists-ex-guantanamo-detainees.php|access-date=12 September 2021|website=www.longwarjournal.org|language=en-US|archive-date=5 October 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20241005235623/https://www.longwarjournal.org/archives/2021/09/talibans-government-includes-designated-terrorists-ex-guantanamo-detainees.php|url-status=live}}&lt;/ref&gt; [[Afganistanci|afganistanski]] [[Islam|islamski]] [[Učenjak|strokovnjak]] in [[pisatelj]], * [[1967]], [[Pandžvaji]], provinca [[Kandahar]], Kraljevina [[Afganistan]].

Od leta 2021 ima funkcijo vrhovnega sodnika Afganistana v Islamskem emiratu Afganistan.&lt;ref&gt;{{Cite news|url=https://pajhwok.com/ps/2021/10/28/maulvi-abdul-hakim-has-been-appointed-as-the-new-chief-justice-of-pakistan/|script-title=ps: مولوي عبدالحکيم د سترې محکمې د رئیس او مولوي فريدالدين د علومو اکاډمي د رئيس په توګه ټاکل شوي|date=28 October 2021|last1=Ahmadzai|first1=Muhammad Asif|archive-date=10 December 2022|access-date=29 October 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20221210121929/https://pajhwok.com/ps/2021/10/28/maulvi-abdul-hakim-has-been-appointed-as-the-new-chief-justice-of-pakistan/|lang=ps|url-status=live}}&lt;/ref&gt; Med letoma 1996 in 2001 je bil vrhovni sodnik vrhovnega sodišča v [[Islamski emirat Afganistan (1996–2001)|Islamskem emiratu Afganistan]]. Bil je predsednik pogajalske skupine [[Talibani|talibanov]] v pisarni v [[Katar|Katarju]]. Je eden od ustanovnih članov talibanov in tesen sodelavec pokojnega voditelja [[Mula (naziv)|mule]] [[Mohamed Omar|Mohameda Omarja]].&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.afghan-bios.info/index.php?option=com_afghanbios&amp;id=4698&amp;task=view&amp;total=4384&amp;start=1710&amp;Itemid=2|title=Ishaqzai, Abdul Hakim Mawlawi Sheikh}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;RFERL_2020&quot;&gt;{{Cite web|first=Frud|last=Bezhan|date=10 September 2020|url=https://www.rferl.org/a/why-did-the-taliban-appoint-a-hard-line-chief-negotiator-for-intra-afghan-talks-/30832252.html|title=Why Did the Taliban Appoint a Hard-Line Chief Negotiator for Intra-Afghan Talks?|website=[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]|access-date=|archive-date=28 August 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210828031959/https://www.rferl.org/a/why-did-the-taliban-appoint-a-hard-line-chief-negotiator-for-intra-afghan-talks-/30832252.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt; Julija 2025 je [[Mednarodno kazensko sodišče]] izdalo nalog za prijetje Hakanija zaradi obtožb o zlorabi žensk s strani talibanov v Afganistanu.

== Zgodnje življenje ==
Hakani se je rodil mavlaviju Hudaidadu leta 1967 v okrožju [[Pandžvaji]] v [[Provinca Kandahar|provinci Kandahar]] v [[Afganistan|Afganistanu]]. Diplomiral je na Darul Uloom Hakania, islamskem [[Deobabdsko gibanje|deobabdskem]] semenišču, v [[Pakistan|Pakistanu]] in tam nekaj časa poučeval.&lt;ref name=&quot;RFERL_2020&quot; /&gt;

== Pravne težave ==
20. julija 2023 je [[Evropska unija]] (EU) sankcionirala Abdulhakima Hakanija zaradi njegove ključne vloge kot vrhovnega sodnika vrhovnega sodišča pri izvajanju politik in širjenju ideoloških naukov, katerih cilj je bil ustvarjanje in upravičevanje represije nad ženskami na podlagi spola v Afganistanu.&lt;ref&gt;{{Cite web|title=L183 I|url=https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=OJ:L:2023:183I:FULL|website=Official Journal of the European Union|access-date=20 July 2023|archive-date=21 July 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230721111102/https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=OJ%3AL%3A2023%3A183I%3AFULL|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Glavni tožilec [[Mednarodno kazensko sodišče|Mednarodnega kazenskega sodišča]] [[Karim Ahmad Khan|Karim Khan]] je 23. januarja 2025 napovedal vložitev nalogov za prijetje Abdulhakima Hakanija in vrhovnega voditelja [[Hajbatula Ahundzada|Hajbatule Ahundzade]]. Hakani je obtožen zločina proti človeštvu, zlasti preganjanja žensk in deklet, odkar so se talibani avgusta 2021 vrnili na oblast. Obtožbe se nanašajo na stroge omejitve, naložene afganistanskim ženskam, vključno s prepovedjo izobraževanja, zaposlovanja in javnega sodelovanja.&lt;ref&gt;{{cite news|last1=Wright|first1=George|title=ICC prosecutor seeks arrest of Taliban leaders for 'persecuting Afghan girls and women'|url=https://www.bbc.com/news/articles/c20kn0d7d30o.amp|access-date=23 January 2025|work=[[BBC News]]|date=23 January 2025|archive-date=23 January 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250123160401/https://www.bbc.com/news/articles/c20kn0d7d30o.amp|url-status=live}}&lt;/ref&gt; Naloge je 8. julija odobril 2. predobravnavni senat Mednarodnega kazenskega sodišča.&lt;ref&gt;{{Cite web|title=ICC issues arrest warrants for Taliban leaders over persecution of women and girls|url=https://apnews.com/article/icc-tribunal-arrests-taliban-women-36e471179d6059ab1c9ae6699e5082c0|access-date=8 July 2025|website=AP News}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;ICC_PreTrialChamberII_issues_warrants&quot;&gt;{{cite Q|Q135246688|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}{{s-start}}
{{s-legal}}
{{s-bef|before=[[Sajed Jusuf Halim]] {{nobold|(2021)}}&lt;br&gt;&lt;br&gt;[[Hajbatula Ahundzada]] {{nobold|(2016)}}}}
{{s-ttl|title=Vrhovni sodnik Afganistana|years=2021–danes&lt;br&gt;'''V izgnanstvu'''&lt;br&gt;2016–2021}}
{{s-inc}}
{{s-off}}
{{s-bef|before=[[Abdul Baser Anvar]]}}
{{s-ttl|title=Vršilec dolžnosti ministra za pravosodje Afganistana|years=2021–danes}}
{{s-inc}}
{{s-end}}

[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Afganistanski pravniki]]
[[Kategorija:Afganistanski pisatlji]]</text>
      <sha1>kz87dk14puo2a183uau3p3gbu8w4bso</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Janez Aljančič</title>
    <ns>0</ns>
    <id>586977</id>
    <revision>
      <id>6687642</id>
      <parentid>6486232</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T08:51:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>podatki z WD</comment>
      <origin>6687642</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4045" sha1="3mx2j4vv9ltv0vvsbv6nafedb2winvm" xml:space="preserve">{{zapomen|nogometaša s tem imenom|Janez Aljančič (nogometaš)}}
{{Infopolje Oseba}}
'''Janez Aljančič''', [[Slovenci|slovenski]] [[arhitekt]], [[atlet]], [[planinec]] in športni funkcionar, * [[18. september]] [[1937]], [[Maribor]], † [[14. julij]] [[2025]], Maribor.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Poslovil se je Janez Aljančič, nekdanji predsednik Atletske zveze Slovenije - Telegraf|url=https://telegraf.si/poslovil-se-je-janez-aljancic-nekdanji-predsednik-atletske-zveze-slovenije/|date=2025-07-15|accessdate=2025-07-30|language=sl-SI|last=Uredništvo}}&lt;/ref&gt;

Znan je kot prvi predsednik [[Atletska zveza Slovenije|Atletske zveze Slovenije]] v obdobju samostojne Slovenije.

== Življenje in delo ==
Rodil se je očetu Lambertu Aljančiču in njegovi ženi Hedviki (roj. Wagner). Družina je bila med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] izgnana v Srbijo, po vojni pa so se preselili v [[Ljubljana|Ljubljano]], kjer se je Janez šolal.&lt;ref name=&quot;SBL&quot;&gt;{{SloBio|id=1000330 |avtor=Svetina, Janko |ime=Aljančič, Janez |vir=NSBL}}&lt;/ref&gt; Že v mladosti se je aktivno ukvarjal s športom, sprva z nogometom, od leta 1956 pa s [[tek]]om kot član ljubljanskega kluba [[Atletski klub Olimpija|Olimpija]]. Med njegovimi uspehi sta uvrstitev v jugoslovansko atletsko reprezentanco in osvojitev naslova slovenskega prvaka v [[Tek na 3000 m z zaprekami|teku na 3000 m z zaprekami]].&lt;ref name=&quot;Dnevnik&quot;&gt;{{navedi novice |last=Okorn |first=Jože |title=Umrl nekdanji predsednik atletske zveze Janez Aljančič |work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] |date=2025-07-14 |url=https://www.dnevnik.si/sport/umrl-nekdanji-predsednik-atletske-zveze-janez-aljancic-2744144/ |access-date=2025-07-16}}&lt;/ref&gt;

Leta 1963 je zaključil študij arhitekture na takratni [[Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani|Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo]] ter se zaposlil v Projektivnem biroju ing. [[Stanko Bloudek|Stanka Bloudka]]. Posvetil se je športnim objektom, tako je projektiral športne dvorane in stadione v več slovenskih krajih ter smučarske proge in žičnice na Kaninu. Od leta 1970 je deloval kot direktor biroja, leta 1985 pa je postal direktor predstavništva Iskre v [[Alžir]]u. Štiri leta kasneje se je vrnil v Slovenijo in do upokojitve leta 1994 zasedal funkcijo generalnega sekretarja [[Gospodarska zbornica Slovenije|Gospodarske zbornice Slovenije]].&lt;ref name=&quot;SBL&quot;/&gt;

Vzporedno je bil aktiven kot sodnik, trener in funkcionar v atletiki, tako je bil med letoma 1969 in 1973 predsednik kluba Olimpija. Po koncu aktivnega nastopanja se je lotil tudi gorništva in organiziral vrsto alpinističnih odprav, med drugim je vodil prvo jugoslovansko odpravo na [[Denali]] (Mount McKinley). Predsedoval je tekmovalni komisiji Teka prijateljstva in Pohoda v Ljubljani, po osamosvojitvi pa je postal predsednik Atletske zveze. To funkcijo je opravljal do leta 1997, kasneje pa je bil član upravnega odbora. Leta 1995 je kot prvi Slovenec postal tudi član sveta [[Evropska atletska zveza|Evropske atletske zveze]].&lt;ref name=&quot;Dnevnik&quot;/&gt;

== Priznanja ==
Poleg [[Bloudkova nagrada|Bloudkove nagrade]] za projektiranje športnih objektov (1983) je prejel vrsto priznanj za dolgoletno prostovoljsko delo v športu. Med njimi so diploma [[Državni svet Republike Slovenije|Državnega sveta RS]] (2008), zlata veteranska značka Evropske atletske zveze (2004), enako priznanje [[Mednarodna atletska zveza|Mednarodne atletske zveze]] (2005) in diploma [[Mednarodni olimpijski komite|Mednarodnega olimpijskega komiteja]] (2006). Bil je tudi častni član Atletske zveze Slovenije in sveta Evropske atletske zveze.&lt;ref name=&quot;SBL&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;Dnevnik&quot;/&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Aljančič, Janez}}
[[Kategorija:Slovenski arhitekti]]
[[Kategorija:Slovenski atleti]]
[[Kategorija:Slovenski planinci]]
[[Kategorija:Slovenski športni funkcionarji]]
[[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani]]
[[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]]</text>
      <sha1>3mx2j4vv9ltv0vvsbv6nafedb2winvm</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Horacio Verbitsky</title>
    <ns>0</ns>
    <id>587258</id>
    <revision>
      <id>6687640</id>
      <parentid>6515648</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T08:48:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* vrh */ podatki z WD</comment>
      <origin>6687640</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="21812" sha1="17gdfx6d5jfdvrokv49n4peobchusxo" xml:space="preserve">{{Infobox person
|name= Horacio Verbitsky
|image= &lt;!-- WD --&gt;
|birthname=
|birth_date= &lt;!-- WD --&gt;
|birth_place= &lt;!-- WD --&gt;
|death_date =
|death_place =
|education=
|occupation= časnikar
|alias= &quot;The Dog&quot;
|title =
|family= [[Bernardo Verbitsky]]
|credits= ''[[Página/12]]''
}}
'''Horacio Verbitsky''' (izg.: Horacio Verbicki; *11. februar 1942)&lt;ref name=CA&gt;{{cite web |url=http://www.highbeam.com/doc/1G2-3072600240.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20130513074710/http://www.highbeam.com/doc/1G2-3072600240.html |url-status=dead |archive-date=May 13, 2013 |title=Verbitsky, Horacio 1942- |date=January 1, 2009 |work=Contemporary Authors |access-date=September 16, 2012}}&lt;/ref&gt; je [[Argentina|argentinski]] raziskovalni [[časnikar]] in [[zgodovinar]] [[politična levica|levičarske]] [[gverila|gverile]] [[Montoneros]]ov.&lt;ref name=&quot;Forbes&quot;&gt;{{cite news |work=[[Forbes]]|url=https://www.forbes.com/sites/frederickallen/2013/03/15/did-pope-francis-do-enough-to-fight-torture-in-argentina/|title=Did Pope Francis Do Enough To Fight Torture In Argentina? |date= 15 March 2013 |access-date=22 March 2013 |first=Frederick E. |last=Allen}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;The Economist&quot;&gt;{{cite news |newspaper=[[The Economist]] |url=https://www.economist.com/news/americas/21573983-discomfited-government-puts-brave-face-election-pope-francis-while-its |title=The awkward couple |date=22 March 2013 |access-date=22 March 2013}}&lt;/ref&gt;

== Življenjepis ==
=== Poreklo in poklic ===
Horacio Verbitsky se je rodil 1942 v [[Buenos Aires|Buenos Airesu]] kot sin argentinskega novinarja in pisatelja Bernarda Verbitskega. Njegova stara starša po očetovi strani sta bila ukrajinsko-judovska priseljenca. Od 1960 si je prislužil državno priznanje za svoje spise in politične stolpce, v katerih se je osredotočal predvsem na razkrivanje političnega podkupovanja in na spodbujanje svobodnega tiska; obsojal je vsako vladno politiko, ki bi lahko vplivala na ustavne pravice časnikarjev in drugih državljanov do svobode govora. Zaradi svoje odločnosti pri odkrivanju tovrstnih zgodb je postal znan tudi pod vzdevkom &quot;el Perro&quot; (&quot;pes&quot;).&lt;ref name=Verbitsky&gt;[http://www.perfil.com/contenidos/2007/11/04/noticia_0023.html Verbitsky y su militancia en Montoneros: &quot;Participé en enfrentamientos armados y, por suerte, no murió nadie&quot;], interview of H. Verbitsky, in ''[[Perfil]]'', November 4, 2007 {{in lang|es}}&lt;/ref&gt;

=== Poročanje ===
V začetku 1990-ih je poročal o vrsti podkupovalnih pohujšanj v upravi predsednika [[Carlos Menem|Carlosa Menema]], kar je pripeljalo do odstopa večjega števila njegovih ministrov. 1994 je poročal o izpovedih [[vojna mornarica|mornariškega]] [[častnik]]a [[Adolfo Scilingo|Adolfa Scilinga]], ki so potrjevale mučenja in ubijanja, ki jih je povzročala vladavina [[vojaška hunta|vojaške hunte]] v [[Argentina|Argentini]] v letih 1976–1983 med [[Umazana vojna|Umazano vojno]]. Njegove tozadevne knjige so postale narodne [[uspešnica|uspešnice]]. Od 2015 je [[Horacio Verbitsky|Verbitsky]] član ''Mednarodne komisije zoper smrtno kazen'' (''International Commission Against the Death Penalty'').&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.icomdp.org/2015/01/mr-horacio-verbitsky-new-icdp-commissioner/ |title=Mr. Horacio Verbitsky new ICDP Commissioner {{!}} International Commission against the Death Penalty |website=www.icomdp.org |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150204144556/http://www.icomdp.org/2015/01/mr-horacio-verbitsky-new-icdp-commissioner/ |archive-date=2015-02-04}} &lt;/ref&gt;

=== Vpletenost v politiko ===
Glede vpletenosti v politiko sam priznava, da je večkrat menjal stran - a njegovo delovanje je bilo vsestransko.:
{{quote|&quot;Peronist sem bil od svojega 13. leta starosti. Časnikar sem od svojega 18. leta. Bojeviti peronist sem od svojega 19. leta. Peronist sem nehal biti 1973, Montonero pa 1977. Še vedno pa sem časnikar.|author=Horacio Verbitsky, interviewed by the weekly magazine ''La Maga''/Horacio Verbitsky v pogovoru za tednik ''La Maga''&lt;ref&gt;{{cite journal|title=Bs. As., edición del 11 de marzo de 1992.».|journal=La Maga}}&lt;/ref&gt;}}
1970-ih se je pridružil oboroženemu peronističnemu vojaškemu krilu, 1972 pa polvojaškemu krdelu Montoneros, ki mu očitjo ugrabitve, mučenja in samodrštvo.&lt;ref&gt;{{cite web|title=&quot;Gente que trabajó con Verbitsky en Montoneros fue secuestrada y torturada, a él la dictadura no le tocó ni el timbre&quot;|url=https://www.infobae.com/2015/05/24/1730721-gente-que-trabajo-verbitsky-montoneros-fue-secuestrada-y-torturada-el-la-dictadura-no-le-toco-ni-el-timbre/|access-date=2021-02-22|website=infobae|language=es-ES}}&lt;/ref&gt;

=== Sporna knjiga ===
Leta 2005 je Horacio Verbitsky objavil sporno knjigo z naslovom ''&quot;El Silencio&quot;''&lt;ref&gt;&quot;El Silencio&quot; (&quot;Tišina&quot;) https://archive.org/details/elsilenciodepaul0000verb El silencio : de Paulo VI a Bergoglio : las relaciones secretas de la Iglesia con la ESMA : Verbitsky, Horacio : Free Download, Borrow, and Streaming : Internet Archive&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Horacio Verbitsky|title=El silencio : de Paulo VI a Bergoglio : las relaciones secretas de la Iglesia con la ESMA|url=https://archive.org/details/elsilenciodepaul0000verb|publisher=Buenos Aires : Editorial Sudamericana|ISBN=9500720353 |place=Buenos Aires |year=2005|page=[https://archive.org/details/elsilenciodepaul0000verb/page/258 260]}}&lt;/ref&gt;, v kateri opisuje leta, ko je vladala  [[vojaška hunta]] (1976–1984). V njej je med drugim napadel [[Argentina|Argentinsko]] [[Rimskokatoliška cerkev|katoliško Cerkev]] ter jo obtožil sodelovanja z vojaškimi oblastmi. V tej knjigi posebej obtožuje [[papež Frančišek|Jorgeja Bergoglia]], nekdanjega [[provincijal]]a [[Družba Jezusova|Družbe Jezusove]] v Argentini in poznejšega papeža Frančiška, da je bil vpleten v ugrabitev dveh mladih jezuitskih duhovnikov, ki sta bila zagovornika [[osvobodilna teologija|osvobodilne teologije]],  s strani vojske. Njegove različice dogodkov, ki jo je [[Vatikan]] označil za obrekljivo, [[Franz Jalics|Jalics]] ni potrdil, medtem ko je [[Orlando Yorio|Yorio]] pred svojo smrtjo leta 2000 baje izjavil, da nima dokazov, da je Bergoglio posredoval za njegovo izpustitev; pristojna priča pa nasprotno trdi, da je Bergoglio »premaknil nebo in zemljo, da bi osvobodil oba duhovnika«. Druga pričevanja potrjujejo, da je bodoči papež pomagal uspešno tudi mnogim drugim žrtvam delujoč »v tišini ter skrito«&lt;ref&gt;[http://wp.arte.tv/robin/2013/03/18/la-double-face-du-cardinal/ “La double face du cardinal” (“Dvojni obraz kardinala”)]{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, blog de Marie-Monique Robin]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Christine Legrand dans Le pape et les « années de plomb » en Argentine [archive], Le Monde, 16 mars 2013&lt;/ref&gt;.

== Priznanja in nagrade ==
* Feria del Libro de Buenos Aires, für den ''Robo para la Corona'' 1991
* Premio del ''Colegio de Abogados'' de San Isidro.
* Premio Konex (Diploma al Mérito):&lt;ref&gt;[http://www.fundacionkonex.org/b1225-horacio--verbitsky Fundación Konex]&lt;/ref&gt;,''Ensayo Político'' 1994, ''Análisis Político'', 1997
* [[Latin American Studies Association]] 1996, ''A los medios de comunicación''
* [[Konrad-Adenauer-Stiftung]] und ''Centro de Estudios Para una Nueva Mayoría''
* Premio de los libreros a Editorial Planeta ''Mejor Libro Periodístico'' für ''Un mundo sin periodistas'' 1998
* [[Human Rights Watch]], Hellman/Hammett Grant, 1998&lt;ref&gt;[http://www.pagina12.com.ar/1998/98-06/98-06-20/pag07.htm ''El camino de Hammett'', en Página/12 del sábado 20 de junio de 1998]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.pagina12.com.ar/1998/98-11/98-11-20/pirulo.htm ''Conciencia'', en Página/12 del viernes 20 de noviembre de 1998]&lt;/ref&gt;
* TEA, ''Uno de los 10 periodistas de la década''
* [[CPJ]] New York 2001, ''Freedom of Expression Award''&lt;ref&gt;{{Webarchiv|url=http://edant.larazon.com.ar/diario_lr/2001/10/17/2-311271.htm |wayback=20130510202930 |text=''Verbitsky, premiado en Nueva York'', en ''La Razón'' del miércoles 17 de octubre de 2001}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.pagina12.com.ar/2001/01-10/01-10-18/pag12.htm ''Página/12'' del 18 de octubre de 2001]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.pagina12.com.ar/2001/01-11/01-11-22/pag14.htm Marylene Smeets (CPJ): ''Un premio a la libertad de prensa para Verbitsky'', en ''Página/12'' del 22 de noviembre de 2001]&lt;/ref&gt;
* Premio Iberoamericano a la Libertad de Expresión':  Entregado por la Casa América Catalunya a ''Página/12'' de manos de [[Joan Manuel Serrat|Joan M. Serrat]]  2007&lt;ref&gt; {{Webarchiv|text=Agencia UPI, abril 17 de 2007, 8:26 AM |url=http://espanol.upi.com/Noticias-destacadas/2007/04/17/Otorgan-premio-a-la-libertad-de-expresin-a-diario-argentino/UPI-86921176809160/ |wayback=20150118194649}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://archive.today/2012.06.29-235242/http://www.latinoamericaexterior.com/hemeroteca/edicion/50-/region/106-CATALUNYA/noticia/1245-Casa_America_entrega_a_Pagina12_su_Premio_a_la_Libertad_de_Expresion Carlos Gómez, en ''Latinoamericaexterior'']&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.pagina12.com.ar/diario/elpais/subnotas/84568-27154-2007-05-06.html Extracto de su discurso de agradecimiento por el premio]&lt;/ref&gt;
* El intelectual más influyente del país, Periódico mendocino, MDZ, 2009.&lt;ref&gt;[https://web.archive.org/web/20130525005159/http://www.mdzol.com/nota/102089 Diario MDZ]&lt;/ref&gt;
* Premios ''Democracia'', de ''Caras y Caretas'' (2009).
* Premio de la ''Commission Nationale Consultative des Droits de l’Homme'', por la despenalización del delito de “calumnias e injurias” 2009&lt;ref&gt;[http://www.pagina12.com.ar/diario/elpais/1-136911-2009-12-13.html Página/12 del 13 de diciembre de 2009]&lt;/ref&gt;
* Reconocimiento de “Nuevo Encuentro” en la Semana de la Memoria ([[Morón]], 2010)
* [[Gruber Justice Prize]] für das CELS ([[Philadelphia]], USA, 2011).
* Ehrenmitglied der Universität York, 2011.&lt;ref&gt;[http://www.pagina12.com.ar/diario/elpais/subnotas/181131-56574-2011-11-13.html Página/12 del domingo 13 de noviembre de 2011]&lt;/ref&gt;
* 11.  Premio Joan Alsina de Derechos Humanos; ''Casa Amèrica Catalunya'', [[Barcelona]],  2011.&lt;ref&gt;[http://catalunya-america.blogspot.com/2011/11/el-presidente-del-cels-de-buenos-aires.html Web de Casa Amèrica Catalunya]&lt;/ref&gt;
* El más valorado autor de libros, Revista ''Debate'' 2012&lt;ref&gt;[https://archive.today/2012.06.29-235241/http://www.revistadebate.com.ar/2012/01/27/4989.php Revista Debate, 2012]&lt;/ref&gt;

== Glej tudi ==
*[[Umazana vojna]]
*[[Franz Jalics]]
*[[Orlando Yorio]]
*[[Papež Frančišek]]
*[[Osvobodilna teologija]]
*[[Marksizem in religija]]

== Nadaljnje branje ==
;{{ikona es}}
* ''Prensa y poder en Perú'', Extemporáneos (México), 1975.
* ''La última batalla de la Tercera Guerra Mundial'', Editorial Legasa (Buenos Aires, Argentina), 1984.
&lt;!-- Deleted image removed: [[File:Ezeiza2.jpg|thumb|right|200px|Book cover of Verbitsky's book on the [[1973 Ezeiza massacre]].]] --&gt;
* ''Ezeiza'', Contrapunto, (Bs. As.) 1985.
* ''La posguerra sucia'', Sudamericana (Bs. As.) 1985. {{ISBN|978-987-503-429-7}} (13).
* ''Rodolfo Walsh y la prensa clandestina 1976-1978'', Ediciones de la Urraca (Bs. As.), 1985.
* ''Civiles y militares: memoria secreta de la transición'', Ed. Contrapunto (Bs. As.), 1987.
* ''Medio siglo de proclamas militares'', Editora/12 (Bs. As.), 1987. {{ISBN|950-9586-15-3}}.
* ''La educación presidencial: de la derrota del '70 al desguace del Estado'', Editora/12: Puntosur (Bs. As.), 1990. {{ISBN|950-9889-55-5}}.
* ''Robo para la corona: los frutos prohibidos del árbol de la corrupción'', Planeta (Bs. As.), 1991. {{ISBN|950-742-145-9}}.
* ''Hacer la Corte: la construcción de un poder absoluto sin justicia ni control'', Planeta (Bs. As.), 1993. {{oclc|31783059}}.
* ''El vuelo'', Planeta (Bs. As.), 1995. {{ISBN|950-742-608-6}}.
* ''Un mundo sin periodistas: las tortuosas relaciones de Menem con la ley, la Justicia y la verdad'', Planeta (Bs. As.) 1997 {{ISBN|950-742-886-0}}
* ''Hemisferio derecho'', Planeta (Bs. As.), 1998. {{ISBN|950-742-953-0}}.
* ''Diario de la CGT de los Argentinos'', AAVV, 1998. Quilmes: UNQ- Ed. La Página. {{ISBN|987-503-046-5}}.
* ''Malvinas: la última batalla de la Tercera Guerra Mundial'', Sudamericana (Bs. As.), 2002. {{ISBN|950-07-2231-3}}.
* ''El Silencio: de Paulo VI a Bergoglio: las relaciones secretas de la Iglesia con la ESMA'', Sudamericana (Bs. As.), 2005. {{ISBN|950-07-2035-3}}.
* ''Doble juego: la Argentina católica y militar'', Sudamericana (Bs. As.), 2006. {{ISBN|978-950-07-2737-2}} (13).
* ''Cristo vence: la Iglesia en la Argentina: un siglo de historia política (1884-1983). I'', Sudamericana (Bs. As.), 2007. {{ISBN|978-950-07-2803-4}}.
* ''La Violencia Evangélica, de Lonardi al Cordobazo. II''. Sudamericana (Bs. As.), 2008. {{ISBN|978-950-07-2918-5}}.
* ''Vigilia de armas. III. Del Cordobazo de 1969 al 23 de marzo de 1976'', Sudamericana (Bs. As.) 2009. {{ISBN|978-950-07-3049-5}}.
* ''La mano izquierda de Dios. IV. La última dictadura (1976- 1983)''. Sudamericana (Bs. As.) 2010. {{ISBN|978-950-07-3275-8}}&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.diarioperfil.com.ar/edimp/0507/articulo.php?art=24495&amp;ed=0507 |title=(Diario Perfil) |access-date=October 20, 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111002084159/http://www.diarioperfil.com.ar/edimp/0507/articulo.php?art=24495&amp;ed=0507 |archive-date=October 2, 2011 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
* With Juan Pablo Bohoslavsky: ''Cuentas pendientes. Los cómplices económicos de la dictadura''. Siglo XXI (Bs. As.) 2013. {{ISBN|978-987-629-344-0}}
* With Alejandra Dandan and Elizabeth Gómez Alcorta: ''La libertad no es un milagro''. Planeta (Bs. As.) 2017.
* ''La música del Perro''. Las Cuarenta (Bs. As.) 2021 {{ISBN|9789874936165}}&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=https://www.cuspide.com/9789874936165/LA+MUSICA+DEL+PERRO |title=Bookshop |accessdate=2025-07-22 |archive-date=2021-07-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210710222044/https://www.cuspide.com/9789874936165/LA+MUSICA+DEL+PERRO |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
;{{ikona it}}
* ''I Complici. Conversazioni con Horacio Verbitsky su Chiesa, dittatura ed economia'' (a cura di [[Nadia Angelucci]] e [[Gianni Tarquini]]). Nova Delphi,&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://piattaformaprova.altervista.org/viento_verbitsky_icomplici.html |title=Altervista |access-date=January 28, 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150113004321/http://piattaformaprova.altervista.org/viento_verbitsky_icomplici.html |archive-date=January 13, 2015 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; [[Rome|Roma]], December, 2014, {{ISBN|978-88-97376-39-2}}
;{{ikona en}}
* ''The Flight. Confessions of an Argentine dirty warrior''. The New Press (New York), 1996.
* ''The Flight''. (Reedit) New Press, 2005. Afterword by [[Juan E. Méndez|Juan Mendez]], General Counsel, [[Human Rights Watch]].
* ''The Silence: from Paulo VI to Bergoglio, the secret links between the Church and the Navy Mechanics School''. 2005.
;{{ikona de}}
*[https://www.kath.net/news/40555 Jesuit Jalics nimmt Stellung zu den Vorwürfen gegen den neuen Papst P. Franz Jalics SJ v kath.net 15. März 2013]

== Zunanje povezave ==
{{Wikiquote}}
* {{IMDb name|id=1728082}}
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

=== Razni članki ===
;{{ikona en}}
* [http://www.cels.org.ar Center for Legal and Social Studies (CELS), human rights organization, Argentina]
* [https://www.academia.edu/26387200/Horacio_Verbitsky_Doble_Agente_durante_la_guerra_sucia_argentina]
* [http://www.pagina12web.com.ar newspaper Página/12, Argentina]
* [http://www.fnpi.org New Iberoamerican Journalism Foundation]
* [https://archive.today/20130415215912/http://statecrime.org/people-main-menu/friends-main-menu/274-horacio-verbitsky State Crime International Initiative]
* [http://www.yendor.com/vanished/junta/scilingo.html Argentina: Waves from the past. Verbitsky interviu Scilingo (Dirty warrior)]
* [http://www.batimes.com.ar/news/opinion-and-analysis/oficialitis-reprisals-and-useful-idiots.phtml Robert Cox: Oficialitis, reprisals and ‘useful idiots’. Buenos Aires Times, Saturday 28 October, 2017]

=== O papežu Frančišku ===
;{{ikona en}}
* [http://www.thedailybeast.com/articles/2013/03/15/pope-francis-s-dirty-war-dealings.html Pope Francis. Verbitsky wrote in ''The Daily Beast'', March 15, 2013]
* [https://www.theguardian.com/world/2013/mar/13/jorge-mario-bergoglio-pope-francis Pope Francis - Sam Jones and Mark Rice-Oxley, The Guardian, 13 March 2013]
* [http://www.miamiherald.com/2013/03/15/3288773/priest-details-arrest-during-argentine.html Pope Francis - By Daniel Politi, Miami Herald, March 15, 2013]
*  &lt;!-- The journey of Pope Francis: Argentina embraces Francis, its pauper Pope --&gt;{{Cite Q|Q107385989}}.
* &lt;!-- Andres Oppenheimer: Pope carrying out silent diplomacy in Argentina --&gt;{{Cite Q|Q107385180}}
* [http://www.offnews.info/verArticulo.php?contenidoID=44546 Pope Francis and some still dirty secrets from Argentina’s so-called dirty 'war']
* [http://www.dewereldmorgen.be/artikel/2015/01/26/verdachte-dood-aanklager-argentinie Pope Francis - Frank Brennan, Bélgica, Jan. 6, 2015]
* [http://manilastandardtoday.com/2015/01/12/from-father-jorge-to-pope-francis-i/ Pope Francis - Dinna Chan Vasquez, Manila Standard Today, Philippines, Jan. 12, 2015] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150216205348/http://manilastandardtoday.com/2015/01/12/from-father-jorge-to-pope-francis-i/ |date=February 16, 2015 }}
* [https://www.nytimes.com/2015/01/29/opinion/reining-in-argentinas-spymasters.html?_r=0 AMIA-Nisman, Verbitsky wrote in ''The New York Times'', Jan. 28, 2015]
* [http://www.buenosairesherald.com/article/196490/%E2%80%98verbitsky-was-not-my-ghostwriter-he-was-at-odds-with-the-air-force%E2%80%99 Buenos Aires Herald: ‘Verbitsky was not my ghostwriter, he was at odds with the Air Force’.]

=== Filmi ===
* ''¿Dónde está Miguel?'' (2000). Jorge Jaunarena und Pablo Torello.

* ''El Final de los Principios'' (1989–2001). [[Felipe Pigna]].&lt;ref&gt;[https://www.youtube.com/watch?v=keBYiqAIZF8&amp;feature=related ''El Final de los Principios'' 2/12 (video)]&lt;/ref&gt;

* ''Paco Urondo, la palabra justa'' (2004). Daniel Desaloms. [[Juan Leyrado]], [[Cristina Banegas]], [[Mariel Ballester]], und [[Noé Jitrik]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://old.clarin.com/diario/2005/11/08/espectaculos/c-00403.htm |title=Sandra Commisso: &quot;''El recuerdo del poeta militante''&quot;. Clarín, 8 de noviembre de 2005. |accessdate=2025-07-24 |archive-date=2016-03-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304061922/http://old.clarin.com/diario/2005/11/08/espectaculos/c-00403.htm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://old.clarin.com/diario/2005/11/10/espectaculos/c-00602.htm |title=Pablo O. Scholz: &quot;''El hombre olvidado''&quot;. Clarín, 10 de noviembre de 2005. |accessdate=2025-07-24 |archive-date=2016-03-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304083835/http://old.clarin.com/diario/2005/11/10/espectaculos/c-00602.htm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

* ''Historias de aparecidos'' (2005). Pablo Torello. [[Azucena Villaflor]], [[Esther Ballestrino]] y [[María Ponce]], [[Madres de Plaza de Mayo]].&lt;ref&gt;[http://www.cinenacional.com/peliculas/index.php?pelicula=4445 ''Historia de aparecidos''].&lt;/ref&gt;

* ''A cielo abierto'' (2005). Pablo Torello.

* ''4 de julio: la masacre de San Patricio'' (2007). Juan Pablo Young und Pablo Zubizarreta. [[Eduardo Kimel]], Roberto Killmeate, Kevin O’Nelly y [[Robert Cox (Journalist)|Robert Cox]].

* ''Familia Lugones'' (2007). Paula Hernández und Graciela Maglie. [[Julia Constenla]], [[Rita Cortese]], [[Horacio González]], [[Noé Jitrik]], [[María Pía López]], [[Nahuel Pérez Biscayart]] y Felipe Pigna.&lt;ref&gt;[http://www.yasni.co.uk/ext.php?url=http://uk.imdb.com/name/nm1728082&amp;name=Horacio+Verbitsky&amp;cat=celebrity&amp;showads=1 IMDbPro]{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Toter Link|url=http://www.yasni.co.uk/ext.php?url=http://uk.imdb.com/name/nm1728082&amp;name=Horacio+Verbitsky&amp;cat=celebrity&amp;showads=1 |date=2025-06 |archivebot=2025-06-28 00:51:47 InternetArchiveBot }}&lt;/ref&gt;

* ''Mirando desde acá'' (2007). [[Juventud Peronista]]. Andrés Taiana.&lt;ref&gt;{{Webarchiv | url=https://www.youtube.com/watch?v=mKwv1xuukMk | wayback=20151228202815 | text=''Mirando desde acá''}}.&lt;/ref&gt;

* ''The Disappeared (II)'' (2008). Peter Sanders. [[Martín Balza]], [[Estela Barnes de Carlotto|Estela Carlotto]] und [[Néstor Kirchner]].&lt;ref&gt;[http://www.yasni.co.uk/ext.php?url=http://uk.imdb.com/name/nm1728082&amp;name=Horacio+Verbitsky&amp;cat=celebrity&amp;showads=1 Ficha del documental ''The Disappeared''.]{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Toter Link|url=http://www.yasni.co.uk/ext.php?url=http://uk.imdb.com/name/nm1728082&amp;name=Horacio+Verbitsky&amp;cat=celebrity&amp;showads=1 |date=2025-06 |archivebot=2025-06-28 00:51:47 InternetArchiveBot }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://edant.clarin.com/diario/2008/03/16/espectaculos/c-01401.htm |title=Marcos Mayer: &quot;''El equilibrio entre la razón y la emoción''&quot;. Clarín, 15 de marzo de 2008. |accessdate=2025-07-24 |archive-date=2016-03-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304072411/http://edant.clarin.com/diario/2008/03/16/espectaculos/c-01401.htm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

* ''Carapintadas'' (2010). Matías Gueilburt. History Channel. Martín Balza, [[Gustavo Breide Obeid]], [[Hugo Chumbita]], [[Horacio Jaunarena]] und [[Jorge Mones Ruiz]].&lt;ref&gt;{{Webarchiv|url=http://interdefensa.argentinaforo.net/t1562-carapintadas |wayback=20160304124328 |text=Foro de debate militar e historia.    }}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1942]]
[[Kategorija:Argentinski časnikarji]]
[[Kategorija:Argentinski pisatelji]]
[[Kategorija:Argentinski politiki]]
[[Kategorija:Peronisti]]</text>
      <sha1>17gdfx6d5jfdvrokv49n4peobchusxo</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Janez Krmelj</title>
    <ns>0</ns>
    <id>587425</id>
    <revision>
      <id>6687639</id>
      <parentid>6686020</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T08:47:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>IP</comment>
      <origin>6687639</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10877" sha1="85fi7q59nkjto4htx6ty7mah5d9thky" xml:space="preserve">{{infopolje oseba
| ime               = Janez Krmelj
| slika             = 
| opis_slike        = 
| cerkev            = [[Rimskokatoliška cerkev]]
| služba            = [[Duhovnik]], [[Misijonar]]
| datum_rojstva     = {{Rojstni datum in leta|1955|1|1}} | kraj_rojstva      = [[Občina Polhov Gradec]], [[Slovenija]]
| kraj_delovanja    = [[Madagaskar]] (od 1988)
}}

'''Janez Krmelj''' (rojen 1955) je slovenski katoliški duhovnik in misijonar, ki že od leta 1988 neprekinjeno deluje na [[Madagaskar|Madagaskarju]]. Prepoznaven je kot ustanovitelj in vodja izjemno obsežnega humanitarno-medicinskega in šolskega centra Ampitafa, ki deluje na jugovzhodnem delu otoka in pokriva več kot 100 kvadratnih kilometrov izoliranega in težko dostopnega ozemlja.&lt;ref name=&quot;podcasti&quot;&gt;{{Navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/radio/podkasti/sedmi-dan/279/175108383 |title=Zaradi pokvarjenega buldožerja je sredi ničesar nastal medicinsko-šolski center |website=rtvslo.si |date=2025-02-11 |accessdate=2026-06-06}}&lt;/ref&gt; Med svojim več kot 35-letnim delovanjem je postal eden ključnih stebrov slovenske misijonske dejavnosti na otoku, pri čemer tesno sodeluje tudi z združenjem [[Akamasoa]], ki ga vodi [[Pedro Opeka]].&lt;ref name=&quot;sensa&quot;&gt;{{Navedi splet |url=https://sensa.metropolitan.si/za-navdih/misijonar-janez-krmelj-na-madagaskarju-zanje-je-najbolj-pomembno-to-da-niso-v-stiski-odbiti-ampak-sprejeti/ |title=Misijonar Janez Krmelj na Madagaskarju: »Zanje je najbolj pomembno to, da niso v stiski odbiti, ampak sprejeti.« |website=Sensa.si |date=2021-05-17 |accessdate=2026-06-06}}&lt;/ref&gt;

== Življenjepis in začetki misijonskega poklica ==
Janez Krmelj se je rodil v kraju Selo v občini Polhov Gradec. Svojo poklicno pot je začel na veterinarski tehniški šoli, kar mu je kasneje v misijonih dalo dragocena praktična znanja o živinoreji in oskrbi živali. Po srednji šoli je začutil duhovni poklic in vpisal študij teologije na Teološki fakulteti v Ljubljani. V duhovnika je bil posvečen leta 1984.&lt;ref name=&quot;wiki-osnova&quot;&gt;{{Navedi splet |url=https://sl.wikipedia.org/wiki/Janez_Krmelj |title=Janez Krmelj |website=Sl.wikipedia.org |accessdate=2026-06-06}}&lt;/ref&gt; Kot mlad kaplan je prva štiri leta služboval v župnijah [[Kamnik]] in [[Kranj]], kjer je pridobival prve pastoralne izkušnje.&lt;ref name=&quot;wiki-osnova&quot;/&gt;

Želja po odhodu v misijone je v njem zorela dalj časa. Prvotno je načrtoval odhod v Zambijo, vendar ga je slovenski duhovnik lazarist France Buh usmeril proti Madagaskarju, kjer je takrat že delovala močna in organizirana skupnost slovenski misijonarjev. Na rdeči otok je prispel leta 1988, v obdobju, ko je tam delovalo kar 22 slovenskih misijonarjev, kar mu je olajšalo začetno inkulturacijo in učenje malgaškega jezika.&lt;ref name=&quot;domovina-srce&quot;&gt;{{Navedi splet |url=https://www.domovina.je/janez-krmelj-slovensko-srce-ki-bije-na-rdeci-zemlji |title=Janez Krmelj: Slovensko srce, ki bije na rdeči zemlji |website=Domovina.je |date=2026-06-04 |accessdate=2026-06-06}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:Madagaskar 24 Tomaž (104 of 258).jpg|sličica|Janez Krmelj na poteh misijona Ampitafa]]
Svoje delovanje je začel na jugovzhodu otoka v regiji Farafangana v župniji Matanga, kjer je deloval skupaj z izkušenim slovenskim misijonarjem [[Janko Slabe|Jankom Slabetom]]. Krmelj se je v Matangi nemudoma posvetil izboljšanju poljedelstva in kmetijske tehnologije, saj je ugotovil, da sta lakota in podhranjenost neposredni posledici neučinkovitih kmetijskih metod. Leta 2003 je prevzel pastoralno vodenje župnije Ranomena in pozneje Midongy, zaradi svojih organizacijskih sposobnosti pa mu je bila zaupana tudi odgovorna funkcija škofijskega ekonoma.&lt;ref name=&quot;prijatelj&quot;&gt;{{Navedi splet |url=http://revija-prijatelj.rkc.si/zlatko/madagaskar/05.htm |title=Okrog dvajsete ure smo prispeli do cilja (Ampitafa) |website=Revija Prijatelj |accessdate=2026-06-06}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;druzina-70&quot;&gt;{{Navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/janez-bog-je |title=Janez, Bog je! Misijonar Janez Krmelj je praznoval 70-letnico |website=Družina |date=2026-01-28 |accessdate=2026-06-06}}&lt;/ref&gt;

== Razvoj misijona Ampitafa in infrastrukturni dosežki ==
[[Slika:Janez Krmelj working.jpg|sličica|Janez Krmelj med delom na podružnici Vatanato]]
Ključni trenutek v njegovem misijonskem delovanju se je zgodil med gradnjo ceste skozi neprehodno malgaško džunglo. Ko se je sredi popolne divjine pokvaril gradbeni buldožer, je bil Krmelj prisiljen taboriti na tistem mestu. Ob opazovanju revščine, popolne izoliranosti okoliških vasi in odsotnosti vsakršne zdravstvene ali izobraževalne oskrbe, je v tej navidezni nesreči prepoznal božje znamenje in se odločil, da prav na tistem mestu okoli leta 2006 postavil nov misijonski center – Ampitafa.&lt;ref name=&quot;podcasti&quot; /&gt; V prevodu ime kraja pomeni &quot;na oni strani, kjer se privadiš&quot;. Posebnost kraja je v bližnjem potoku s slapovi, ki služi za vir energije in napajanje poljščin ter živine.
[[Slika:Mission Ampitafa.jpg|sličica|Misijon Ampitafa]]
S pomočjo [[Misijonsko središče Slovenije|Misijonskega središča Slovenije]], organizacije [[Operando]] in številnih slovenskih darovalcev (preko akcij, kot je Tri kraljevska akcija) je Krmelj sredi ničesar zgradil izjemen center, ki danes neposredno koristi desettisočem domačinov:&lt;ref name=&quot;operando-podpora&quot;&gt;{{Navedi splet |url=https://operando.org/podprimo-slovenskega-misijonarja-p-janeza-krmelja-na-madagaskarju/ |title=Podprimo slovenskega misijonarja Janeza Krmelja na Madagaskarju |website=Operando.org |date=2021-04-19 |accessdate=2026-06-06}}&lt;/ref&gt; Na misijon vsako leto pride več skupin, ki pomagajo Krmelju na misijonu. Tu velja omeniti Katoliško Mladino, ki v okviru programa POTA vsako leto omogoča izvedbo Oratorija ter tehnične pomoči. Zelo prizadevni so tudi nekateri laiški misijonarji, predvsem z zdravstvenega področja. Misijon deluje na pogon gibanja [[Akamasoa]] ter prostovoljnih darov in laiških misijonarjev, ki omogočajo delovanje misijona Ampitafa.

* '''Medicinski center in porodnišnica:''' Od leta 2007 Krmelj upravlja z osrednjim zdravstvenim centrom v regiji, ki vključuje splošno bolnišnico, sodobno porodnišnico ter zobozdravstveni dispanzer. Bolnišnica rešuje življenja na območju, kjer državnih zdravnikov ni, ljudje pa so prej množično umirali zaradi ozdravljivih bolezni, kot sta malarija in tuberkuloza, ter zapletov pri porodih.&lt;ref name=&quot;operando-podpora&quot;/&gt; Center je opremljen tudi s sodobnimi reševalnimi vozili, ki so jih prispevali slovenski prostovoljci in Slovenska vojska.&lt;ref name=&quot;druzina-resevalec&quot;&gt;{{Navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/pedro-opeka-janez-krmelj-prevzela-resevalno-vozilo-slovenske-vojske |title=Pedro Opeka in Janez Krmelj prevzela reševalno vozilo Slovenske vojske |website=Družina |date=2022-05-18 |accessdate=2026-06-06}}&lt;/ref&gt;
* '''Izobraževalni kompleks:''' Zavedajoč se, da je izobrazba edina pot iz začaranega kroga revščine, je Krmelj v Ampitafi zgradil vrtec, osnovno šolo in kasneje, s finančno podporo patra Pedra Opeke, še veliko srednjo šolo. Šolski sistem sedaj omogoča izobraževanje mladim iz šestih okoliških občin.&lt;ref name=&quot;operando-clovek&quot;&gt;{{Navedi splet |url=https://operando.org/janez-krmelj-iz-madagaskarja-delo-misijonarja-je-delo-za-cloveka-v-celoti/ |title=Janez Krmelj z Madagaskarja: Delo misijonarja je delo za človeka v celoti |website=Operando.org |date=2021-04-07 |accessdate=2026-06-06}}&lt;/ref&gt;
* '''Uporaba visoke tehnologije (Droni):''' Kot eden najbolj inovativnih misijonarjev je Krmelj v sodelovanju s slovenskimi inženirji in podjetniki na misijon uvedel sistem tovornih brezpilotnih letalnik (dronov). Ti droni služijo za nujno dostavo cepiv, zdravil, infuzijskih tekočin in laboratorijskih vzorcev v najbolj odrezane gorske vasi, kamor bi pot peš trajala več dni. Za upravljanje in vzdrževanje teh dronov so izšolali lokalne mlade Malgaše.&lt;ref name=&quot;domovina-lakota&quot;&gt;{{Navedi splet |url=https://www.domovina.je/janez-krmelj-misijonar-na-madagaskarju-kdor-nima-za-hrano-tudi-za-zvezke-nima |title=Janez Krmelj, misijonar na Madagaskarju: Kdor nima za hrano, tudi za zvezke nima |website=Domovina.je |date=2023-03-17 |accessdate=2026-06-06}}&lt;/ref&gt;
* '''Projekt za zaščito deklet:''' Njegov najnovejši obsežnejši načrt vključuje izgradnjo posebnega varnega zavetišča za zlorabljena in izkoriščana dekleta, kjer jim bo poleg varnega doma omogočena brezplačna formalna izobrazba in učenje obrti za samostojno življenje.&lt;ref name=&quot;podcasti&quot;/&gt;

== Pomen vere in duhovni smisel misijonskega dela ==
Janez Krmelj svoje delovanje opisuje z vodilom, da je »delo misijonarja delo za človeka v celoti«.&lt;ref name=&quot;operando-clovek&quot;/&gt; To pomeni, da materialne pomoči (hrana, zdravstvo, šole) ni mogoče ločiti od duhovnega poslanstva in oznanjevanja [[Evangelij|Evangelija]]. Vera v Boga je zanj osnovni vir notranje moči, brez katerega ne bi mogel zdržati desetletij dela v ekstremnih psihofizičnih pogojih, ob soočanju s smrtjo otrok, hudimi tropskimi boleznimi in opustošenji, ki jih redno prinašajo cikloni.&lt;ref name=&quot;domovina-lakota&quot;/&gt;

Duhovni pomen njegovega dela se močno odraža v soočanju z lokalno kulturo. Med prebivalci jugovzhodnega Madagaskarja namreč še vedno močno prevladujeta [[Animizem|animizem]] in globoko ukoreninjen strah pred hudobnimi duhovi (''lolo'') ter predniki, kar pogosto vodi v množične delirije, družbeno ohromelost in zlorabe.&lt;ref name=&quot;operando-duhovi&quot;&gt;{{Navedi splet |url=https://operando.org/janez-krmelj-iz-madagaskarja-iz-strahu-pred-hudobnimi-duhovi-lahko-padejo-v-delirij/ |title=Janez Krmelj z Madagaskarja: “Iz strahu pred hudobnimi duhovi lahko padejo v delirij” |website=Operando.org |date=2021-08-21 |accessdate=2026-06-06}}&lt;/ref&gt; Krmelj prek prinašanja krščanske vere, zakramentov in molitve domačinom pomaga premoščati ta paralizirajoč strah ter jim predstavlja Boga kot ljubečega Očeta, kar prinaša socialno in duševno osvoboditev celotnih skupnosti.&lt;ref name=&quot;operando-duhovi&quot;/&gt;

Njegovo pastoralno delo poteka neposredno v bolnišničnih sobah in na terenu. V težkih trenutkih bolezni se nanj po molitev in blagoslov pogosto obračajo tudi tisti domačini, ki uradno niso kristjani, saj v njegovi navzočnosti prepoznavajo presežno varnost in dostojanstvo. Po Krmeljevih besedah krščanska ljubezen zagotavlja, da nihče, ki potrka na vrata misijona, ne sme biti zavrnjen ali odbit, ne glede na njegovo versko ali plemensko pripadnost.&lt;ref name=&quot;sensa&quot;/&gt;

== Sklici ==
{{Sklici}}

== Zunanje povezave ==
* [https://missio.si/ Misijonsko središče Slovenije - Uradna stran]
* [https://operando.org/ Društvo Operando - Uradna stran]

[[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki]]
[[Kategorija:Slovenski misijonarji]]
[[Kategorija:Rojeni leta 1955]]
[[Kategorija:Lazaristi]]</text>
      <sha1>85fi7q59nkjto4htx6ty7mah5d9thky</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Raúl Silva</title>
    <ns>0</ns>
    <id>587812</id>
    <revision>
      <id>6687402</id>
      <parentid>6630466</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T18:48:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-34017-40</username>
        <id>261407</id>
      </contributor>
      <origin>6687402</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="34928" sha1="0a9i5vaj8hr13dtjonfxkmnxwptootp" xml:space="preserve">{{Infobox Christian leader
| type             = Cardinal
| honorific_prefix = Njegova eminenca
| name             = Raúl Silva Henríquez
| honorific_suffix = [[Salezijanci|SDB]]
| title            = kardinal&lt;br&gt;[[Nadškofija Santiago de Chile|Rajni nadškof v Čilskem Santiagu]]
| image            = CardenalSilvaHenriquez cropped.jpg
| image_size       = 
| alt              = 
| caption          = 
| church           = [[Rimskokatoliška cerkev|Katoliška Cerkev]]
| archdiocese      = Santiago de Chile
| province         = 
| metropolis       = 
| diocese          = 
| see              = Santiago de Chile
| appointed        = [[14. maj]] [[1961]]
| enthroned        = [[24. junij]] [[1961]]
| term_start       = 
| term_end         = [[3. maj]] [[1983]]
| predecessor      = [[José María Caro Rodríguez]]
| successor        = [[Juan Francisco Fresno Larraín]]
| opposed          = 
| previous_post    = [[Škofija Valparaíso|Škof v Valparaísu]] (1959–61)
| other_post       = [[San Bernardo alle Terme|Kardinal-duhovnik pri San Bernardo alle Terme]] (1962–99)
&lt;!---------- Orders ----------&gt;
| ordination       = [[3. julij]] [[1938]]
| ordained_by      = [[Nadškofija Torino|turinski nadškof]] in [[kardinal]] [[Maurilio Fossati]]
| consecration     = [[29. november]] [[1959]]
| consecrated_by   = [[nadškof]] [[Opilio Rossi]]&lt;br&gt;[[nadškof]] [[Emilio Tagle Covarrubias]] &lt;br&gt;[[škof]] [[Vladimir Borič Črnosija]] SDB
| cardinal         = [[19. marec]] [[1962]]
| created_cardinal_by = [[Papež Janez XXIII.]]
| rank             = [[Kardinal-duhovnik]]
&lt;!---------- Personal details ----------&gt;
| birth_name       = Raúl Silva Henríquez
| birth_date       = {{Birth date|df=y|1907|09|27}}
| birth_place      = [[Talca]], [[Čile]]
| death_date       = {{Death date and age|df=y|1999|04|09|1907|09|27}}
| death_place      = [[La Florida, Čile|La Florida]], Santiago, Čile 
| buried           = [[Santiago de Chile]], Čile
| resting_place_coordinates = 
| religion         = [[katolištvo|katoličan]] (rimski obred)
| alma_mater       = {{unbulleted list|[[Salezijanska papeška univerza]] (SPU)|[[Papeška univerza v Čilskem Santiagu]]}}
| motto            = ''Caritas Christi urget nos''&lt;br&gt;'''''Kristusova ljubezen nas vnema'''''
| signature        = 
| signature_alt    = 
| coat_of_arms     = Escudo de Raúl Silva.svg
| coat_of_arms_alt = Grb kardinala Raúla Silva
}}
'''Raúl Silva Henríquez''' – tudi kar '''Raúl Silva''' – [[Salezijanci|SDB]] (*[[27. september]] [[1907]] †[[9. april]] [[1999]]) je bil [[Čile|čilski]] cerkveni dostojanstvenik [[Rimskokatoliška cerkev|Katoliške Cerkve]], [[salezijanci|salezijanski]] [[duhovnik]], [[škof]] in [[kardinal]] (od 1962). Služil je kot [[nadškof]] v [[Santiago de Chile|Čilskem Santiagu]] od 1961 do 1983, a kot [[škof]] v [[Valparaíso|Valparaísu]] od 1959 do 1961. Tako kot škof in nadškof je bil odločen zagovornik družbene pravičnosti in demokracije, obenem pa glasen kritik [[vojaška hunta|vojaške]] [[Augusto Pinochet|Pinočetove]] [[diktatura|diktature]] —&quot;stalni trn v vladini peti&quot;.&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Kinzer |first1=Stephen |title=Church in Chile Doesn't Just Pray for Reform |url=https://www.nytimes.com/1983/11/20/weekinreview/church-in-chile-doesn-t-just-pray-for-reform.html |accessdate=7 June 2018 |work=The New York Times |date=20 November 1983}}&lt;/ref&gt;

== Življenjepis ==
=== Mladost in šolanje ===
Raúl Silva Henríquez se je rodil 27. septembra 1907 v [[Talca|Talci]]&lt;ref&gt;Talca (beri Talka) je upravno središče pokrajine z 240.000 prebivalci in stoji 255 km južno od Santiaga&lt;/ref&gt;kot šestnajsti od devetnajstih otrok. Njegov oče Ricardo Silva Silva je bil posestnik in podjetnik [[Portugalci|portugalskega]] porekla, mati pa je bila Mercedes Henríquez Encina. 

V domačem kraju Talci je hodil v osnovno šolo „Liceo Blanco Encalada“, ki so jo vodili [[šolski bratje ]] &lt;ref&gt;''Šolski bratje'' ({{lang-la|Fratres Scholarum Christianarum}}; {{lang-fr|Frères des Écoles Chrétiennes}}; {{lang-it|Fratelli delle Scuole Cristiane}}) s kratico''FSC'', so moška katoliška laična družba papeškega prava, ki jo je v Franciji ustanovil Janez de La Salle (1651-1719; Jean-Baptiste de La Salle)&lt;/ref&gt;. Šolanje je nadaljeval  na nemški srednji šoli v Santiagu, ki so jo vodili [[verbiti]]. 1923 je diplomiral in se vpisal na Pravno fakulteto Katoliške univerze  (Facultad de Derecho de la Universidad Católica de Chile). Decembra 1929 je diplomiral iz [[pravo|prava]]. 

Že v tretjem letniku se je odločil za redovniško življenje in sicer najprej v [[Družba Jezusova|Družbi Jezusovi]], a mu je bolj ustrezalo delo za revno in zapuščeno mladino pri [[salezijanci]]h.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.cardenalsilva.cl/vida/bio_extensa.html|title= La vida de Don Raúl. Cardenal Raúl Silva Henríquez Biografía|publisher=cardenalsilva.cl|author=Fundación Cardenal Raúl Silva Henríquez.|place=Santiago de Chile|language=es|date=1. april 2007|accessdate=2. avgust 2025}}&lt;/ref&gt;

Na [[Papeška univerza v Čilskem Santiagu|Papeški univerzi v Čilskem Santiagu]] je doktoriral iz [[kanonsko pravo|cerkvenega prava]] ter vstopil v [[salezijanci|salezijanski]] [[noviciat]] 28. januarja 1930. Študije je nadaljeval na [[Salezijanska papeška univerza|Salezijanski papeški univerzi]] v [[Turin]]u in doktoriral iz [[teologija|teologije]]. [[Duhovniško posvečenje]] je prejel v Turinu 3. julija 1938.

=== Cerkvene službe ===
[[File:Cardenalsilva2.JPG|thumb|left|180px|&lt;center&gt;Raúl Silva kot mlad [[duhovnik]].]]&lt;/center&gt;

Predaval je v Čilu od 1939 do 1945 in nato postal ravnatelj salezijanskega zavoda [[La Cisterna]].&lt;ref name=nyt19620218/&gt; From 1951 to 1959 he headed Caritas Chile while also serving as director as Salesian theological studies.&lt;ref name=nyt19620218/&gt;

24. oktobra 1959 ga je [[papež Janez XXIII.]] imenoval za škofa v [[Škofija Valparaíso|Valparaísu]]. [[Škofovsko posvečenje]] mu je podelil 29. novembra 1959 kot glavni posvečevalec [[nadškof]] [[Opilio Rossi]], soposvečevalca pa sta bila nadškof [[Emilio Tagle Covarrubias]] in [[škof]] [[Vladimir Borič Črnosija]] [[salezijanci|SDB]]
14. maja 1961 je postal [[Nadškofija Čilski Santiago|nadškof Santiaga]].

[[Papež Janez XIII.]] ga je imenoval za [[kardinal-duhovni|kardinala-duhovnika]] pri [[San Bernardo alle Terme]] med [[konzistorij]]em 19. marca 1962.&lt;ref name=nyt19620218&gt;{{cite news | work = The New York Times | accessdate = 7 June 2018 | date = 18 February 1962 | url = https://timesmachine.nytimes.com/timesmachine/1962/02/18/113414903.pdf | title = Sketches of Men Named Cardinals}}&lt;/ref&gt;

=== Med [[politična levica|levico]] in [[politična desnica|desnico]] ===
Bil je v dobrih odnosih z vodilnimi industrijalci, podjetniki in vladnimi uradniki, vključno z bodočim diktatorjem [[politična desnica|desničarskim]] [[Augusto Pinochet|Avgustom Pinochetom]], kakor tudi z bodočim predsednikom [[politična levica|levičarskim]] [[Salvador Allende|Salvadorjem Allendejem]], čigar [[marksizem|marksističnim]] stališčem je sicer nasprotoval; zaradi njega pa si ni belil glave, saj je bil po njegovem mnenju &quot;vedno pripravljen na pogovor&quot;.&lt;ref name=econ&gt;{{cite news |title=Raul Silva Henriquez |url=https://www.economist.com/node/199890 |accessdate=7 June 2018 |newspaper=The Economist |date=15 April 1999}}&lt;/ref&gt; Nekoč je celo dejal: &quot;V [[socializem|socializmu]] je več [[evangelij|evangelijskih]] vrednot kot v [[kapitalizem|kapitalizmu]].&quot; S tem je hotel reči, da se Cerkev od ''[[Rerum novarum]]'' naprej ne opredeljuje za politične sisteme, ampak za uresničevanje [[krščanstvo|krščanskih]] načel v praksi.&lt;ref name=wp19990411&gt;{{cite news |title=Raul Silva Henriquez Dies |url=https://www.washingtonpost.com/archive/local/1999/04/11/raul-silva-henriquez-dies/14b73654-6134-4dca-bd76-b44d9840fec2/ |accessdate=7 June 2018 |newspaper=Washington Post |date=11 April 1999}}&lt;/ref&gt; 

V Santiagu je hitro zaslovel kot zagovornik daljnosežnih in takojšnjih družbenih sprememb.&lt;ref name=nyt19990412&gt;{{cite news |last1=Page |first1=Eric |title=Raul Silva Henriquez, 91, Chile Cardinal, Dies |url=https://www.nytimes.com/1999/04/12/world/raul-silva-henriquez-91-chile-cardinal-dies.html |accessdate=7 June 2018 |work=The New York Times |date=12 April 1999| quote= By 1963 the Cardinal had become one of the foremost figures of Latin America in campaigning for immediate sweeping reforms to improve the lives of the masses. }}&lt;/ref&gt; Kmetom, ki so obdelovali veleposestva v cerkveni lasti, je razdelil zemljo rekoč: &quot;Ta posestva že dolgo služijo Bogu, vendar verjamem, da so potrebe delavcev, ki jih obdelujejo, večje.&lt;ref&gt;&quot;Dixon, Clare (13 April 1999). &quot;Cardinal Archbishop Raul Silva Henriquez obituary&quot;. The Guardian. Retrieved 7 June 2018.&lt;/ref&gt;

Po prvem srečanju med [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkvijo]] in [[prostozidarstvo]]m, ki je bilo 11. aprila 1969 v samostanu Božjega Mojstra v [[Ariccia|Ariccii]], je spodbujal celo vrsto javnih sestankov med visokimi prelati Katoliške Cerkve cerkve in voditelji [[prostozidarji|prostozidarjev]].&lt;ref name=&quot;Magister, 1999&quot;&gt;{{cite web|author=[[Sandro Magister]]|url=https://chiesa-espresso-repubblica-it.translate.goog/articolo/7167.html?_x_tr_sl=it&amp;_x_tr_tl=en&amp;_x_tr_hl=it&amp;_x_tr_pto=wapp|language=it|title=Tra il papa e il massone non c'è comunione|trans-title=There is no communion between the pope and the Mason|date=19 August 1999|publisher=[[L'Espresso]]}}&lt;/ref&gt;

Ko je 1972 obiskal [[Čile]] [[komunizem|komunistični]] [[predsednik]] [[Fidel Castro]], mu je Silva podaril 10,000 [[sveto pismo|svetih pisem]], da bi jih razdelil na [[Kuba|Kubi]].&lt;ref name=econ/&gt;

=== Drugi vatikanski koncil ===
Silva se je udeležil vseh štirih zasedanj [[Drugi vatikanski koncil|Drugega vatikanskega koncila]] od 1962 do 1965. Oktobra 1964 se je pridružil koncilskim očetom, ki so podpisali peticijo, v kateri so [[papež Pavel VI.|papeža Pavla VI.]] prosili, naj podpre osnutke koncilskih izjav o odnosu Cerkve do Judov in o verski svobodi ter naj se upre nekaterim poskusom, da bi jih oslabili.&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Doty |first1=Robert C. |title=Group at Council Urges Pope Back Schema on Jews |url=https://www.nytimes.com/1964/10/13/group-at-council-urges-pope-back-schema-on-jews.html |accessdate=7 June 2018 |work=The New York Times |date=13 October 1964}}&lt;/ref&gt;

Bil je eden od kardinalov volivcev na [[konklave|konklavu]] 1963, na katerem je bil izvoljen [[papež Pavel VI.]]. Sodeloval je tudi na konklavih avgusta  in oktobra 1978, na katerih sta bila izvoljena papeža [[papež Janez Pavel I.|Janez Pavel I.]] – ki je vladal kot zadnji [[Italijani|Italijan]] le 33 dni - oziroma [[papež Janez Pavel II.|Janez Pavel II.]] – ki pa je papeževal vse do 2005.

=== Odnos do oblasti ===
[[File:Zalvidar CardenalSilvaHenriquez.jpg|thumb|upright|180px|&lt;center&gt;[[Raúl Silva]] in [[politika|politik]] [[Andrés Zaldívar]].&lt;ref&gt;''José Andrés Rafael Zaldívar Larraín'', (*18. marec 1936) znan poljudno kot ''El Chico Zaldívar'' (=&quot;Kratki Zaldívar&quot;), je ugleden čilski krčanskodemokratski politik baskovskega izvora.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.diariocritico.com/2008/Junio/opinion/anasagasti/81843/anasagasti.html|title = Nos visitan parlamentarios chilenos}}&lt;/ref&gt;
]]&lt;/center&gt;

Silva je izkoristil svoje prijateljstvo z marksistično usmerjenim [[Salvador Allende|Allendejem]] in njegovim nasprotnikom, [[katolištvo|katoliško]] usmerjenim [[Augusto Pinochet|Pinochetom]], ter je skušal glede na omejene možnosti posredovati: pri prvem omiliti njegovo protiversko usmerjenost in katastrofalno gospodarsko neizkušenost, pri drugem pa obrzdati preganjanje nasprotnikov, ko je [[vojaška hunta]] z [[državni udar |državnim udarom]] prevzela oblast 1973 in vladala do 1990. Predsednik Allende in kardinal Silva sta si iskreno do zadnjega na vse kriplje prizadevala za izhod iz splošnega družbenega kaosa in poloma, ki se je končal s tragičnim Allendejevim [[samomor]]om. Njegov načrt uvedbe [[socializem|socializma]] je propadel zaradi njegovih številnih političnih napak, pa tudi zaradi neenotnosti in nedoslednosti zavezništva, ki ga je pustilo na cedilu. Čilsko „ljudstvo je tedaj takoj prepoznalo sidro rešitve v svojem najljubšem pastirju: Raúlu Silvi Henríquezu.“&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://mqh02.wordpress.com/2013/03/17/que-hizo-bergoglio-durante-la-dictadura/|title= qué hizo bergoglio durante la dictadura |publisher= mqh2|author= Luis Badilla|place=Rim|language=en|date=17. marec 2013 |accessdate=2. avgust 2025}}&lt;/ref&gt;

Sredi spremenjenih razmer je Silva uvidel, da mora biti skrajno previden, da ne bi s kako nepremišljeno potezo položaja še poslabšal; na začetku si je sicer predstavljal, da bo lahko svoje prijateljstvo s Pinochetom izkoristil za umiritev njegove politike; uvidel pa je kmalu, da bi njegov ostrejši nastop lahko imel nasproten učinek in nepredvidljive posledice zlasti za nasprotnike režima; kadar je šlo za blagor bližnjega, je bil vedno pripravljen na pogovor, poniževanje in posredovanje. Zato je tudi na obisku pri [[papež Pavel VI.|papežu Pavlu VI.]], ki se je ravno pripravljal, da bo povzdignil glas v obrambo [[človekove pravice|človeških pravic]] v [[Čile|Čilu]], odsvetoval kakršnokoli vmešavanje.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://salesianbulletin.org/2023/09/11/the-agony-of-chile/|title=Fifty Years Ago, on September 11, 1973: Salesian Cardinal Raúl Silva Henríquez and the Agony of Chile|publisher=Salesian bulletin|author=Luis Badilla|place=Rim|language=en|date=11. september 2023 |accessdate=2. avgust 2025}}&lt;/ref&gt;

=== Neustrašen oporečnik in varuh človeških pravic ===
[[File:Estatua Raúl Silva Henríquez.JPG|upright|thumb|180px|&lt;center&gt;[[Raúl Silva|Silvov]] kip pred [[stolnica|stolnico]] v [[Santiago de Chile|Čilskem Santiagu]]]]&lt;/center&gt;

Po [[politična desnica|desničarskem]] prevzemu oblasti v [[Čile|Čilu]] 11. septembra 1973 kardinal [[Santiago de Chile|Čilskega Santiaga]] [[Raúl Silva|Raúl Silva Henríquez]] že od vseh začetkov odkrito obsojal kaznovalno delovanje [[vojaška hunta|vojaške hunte]] pod vodstvom generala [[Augusto Pinochet|Avgusta Pinocheta]]. V ostrem nasprotju z [[Argentina|Argentino]] (1976-1983) - kjer je cerkveno vodstvo ne le molčalo, ampak z novo oblastjo na tihem sodelovalo - je bilo to stališče katoliške hierarhije v Čilu odločilno za prenehanje vala kratenje [[človekove pravice|človekovih pravic]] [[politična levica|levičarjem]] in drugim političnim nasprotnikom.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.lacasademitia.es/articulo/politica/quien-es-papa-francisco-jorge-mario-bergoglio-guerra-sucia-argentina-michael-chossudovsky/20250424232813169997.html|title=¿Quién es el papa Francisco? Jorge Mario Bergoglio y la “guerra sucia” en Argentina|publisher= lacasademitia.es|author= Michel Chossudovsky|place=Buenos Aires|language=es|date=24. april 2025|accessdate=7. junij 2025}}&lt;/ref&gt;
S svojo odločno obrambo [[človekove pravice|človeških pravic]] – zlasti za vladanja [[vojaška hunta|vojaške hunte]] – je uspešno omilil obračunavanje z nasprotniki in drugače mislečimi. 
Občasno se je neustrašeno oglašal v zvezi z nekaterimi neustreznimi potezami nove oblasti. Kot izkušen diplomat in prepričan [[kristjani|kristjan]], v svesti si zapletenega položaja in omejenih možnosti, je rešil s svojim uravnoteženim nastopanjem in posredovanjem mnogo - zlasti mladih ljudi - mučenja in smrti.&lt;ref name=nyt19990412/&gt; Za [[Velika noč|Veliko noč]] je aprila 1974 objavil poslanico, v kateri je med drugim v imenu čilskih škofov obsodil politično preganjanje in gospodarske ukrepe, ki so bremenili revne, ter pozval k pravičnejši gospodarski usmeritvi ter [[narodna sprava|narodni spravi]].&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Kandell |first1=Jonathan |title=Chilean Bishops Accuse Junta of 'Climate of Fear' |url=https://www.nytimes.com/1974/04/25/archives/chilean-bishops-accuse-junta-of-climate-of-fear-special-to-the-new.html |accessdate=7 June 2018 |work=The New York Times |date=25 April 1974}}&lt;/ref&gt; Pozval je k obnovi [[demokracija|demokracije]], pomoči žrtvam političnega preganjanja pri iskanju zaposlitve in zagotavljanju pravne pomoči političnim zapornikom. Pinochetovo zatiranje Cerkve je primerjal s tistim, ki so ga zgodnji [[kristjani]] trpeli pod [[poganstvo|poganskimi]] [[Rimsko cesarstvo|rimskimi cesarji]].&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Drinan |first1=Robert F. |title=12 Years of Night in Chile |author-link= Robert F. Drinan |url=https://www.nytimes.com/1985/09/11/opinion/12-years-of-night-in-chile.html |accessdate=7 June 2018 |work=The New York Times |date=11 September 1985}}&lt;/ref&gt; 

Drugače misleči so bili ustrahovani, zapirani ali izganjani; zato je [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkev]] pod njegovim vodstvom postala varuhinja človeškega dostojanstva in znamenje &quot;učinkovitega odpora proti oblastem&quot;.&lt;ref name=econ/&gt; Ko je vlada ukinila „Ekumensko skupnost za spodbujanje družbene pravičnosti“, ki jo je ustanovil Silva, jo je naslednji dan ponovno vzpostavil pod drugim imenom kot „Vikariat vzajemnosti“ s sedežem v [[Santiago de Chile|Santijaški]] [[stolnica|stolnici]]. Ko je vlada omogočila večjo svobodo in kardinalu dovolila obisk političnih zapornikov, je le-ta zbral pritožbe o vladnih kršitvah [[človekove pravice|človekovih pravic]] in [[mučenje|mučenjih]];  to je postalo po Pinochetovem padcu z oblasti podlaga za poročilo, v katerem je bilo naštetih več kot 3000 Čilencev, ki so bili v zaporu ubiti ali so izginili neznanokam.&lt;ref name=econ/&gt; Vladni podporniki so mu grozili s skrunjenjem groba njegovih staršev in streljanjem na njegovo hišo.&lt;ref name=wp19990411/&gt;

Za primero lahko omenimo, da je v [[Argentina|Argentini]] bila na oblasti skoraj istočasno, vendar krajši čas – torej med letoma 1976 in 1983 – prav tako desno usmerjena [[vojaška hunta]]&lt;ref&gt;»vojaška hunta«, »vojaška vlada«, »vojaški režim« je [[politična desnica|desničarska]] vladavina v državah [[Latinska Amerika|Latinske Amerike]], ki je prišla navadno na oblast z državnim udarom in je med svojim vladanjem omejevala demokratične svoboščine državljanov; navadno je tak udar preprečil prevzem oblasti od strani [[politična levica|levičarskih]] [[komunisti|komunistov]]&lt;/ref&gt;, ki pa je vladala s skoraj neomejenim nasiljem, z mučenjem in moritvami  ter &quot;izginila&quot; vsaj desetkrat več ljudi – morda tudi zaradi molka cerkvenega vodstva.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.magyarkurir.hu/hirek/mit-mond-papa-elleni-vadakrol-az-egyik-erintett-p-jalics-ferenc-sj|title= Mit mond a pápa elleni vádakról az egyik érintett, P. Jálics Ferenc SJ?|publisher= Magyar Kurír |author=|place=Budimpešta|language=hu|date=16. marec 2013 |accessdate=16. julij 2025}}&lt;/ref&gt; 

Število žrtev bi bilo nedvomno manjše, če bi argentinsko [[Rimskokatoliška cerkev|cerkveno]] vodstvo – podobno, kot je to delalo v [[Čile|Čilu]] – povzdignilo svoj glas v obrambo [[človekove pravice|človeških pravic]]. Nekatere žrtve so obtoževale med drugimi tudi Maria Bergoglia, takratnega [[provincijal]]a argentinskih [[jezuiti|jezuitov]] – a poznejšega [[papež Frančišek|papeža Frančiška]], da je to vlado podpiral, da je ni obsodil niti z besedico in da ni storil dovolj za zaščito preganjanih; papež pa je v svoje opravičilo dejal, da je deloval „neopazno in v tišini“ in tako marsikoga rešil.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bfmtv.com/international/europe/italie/le-passe-trouble-du-pape-francois_AN-201303140083.html|title=Le passé trouble du pape François|publisher=bfmv.com|author=Alexandra Gonzalez|place=|language=fr|date=14. marec 2013|accessdate=30. april 2025}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.news.com.au/world/pope-francis-meets-father-franz-jalics-priest-he-was-accused-of-failing-to-save-from-torture/news-story/cf7fbf85bf7bd6efcbf848736c458016 |title= Pope Francis meets Father Franz Jalics, priest he was accused of failing to save from torture|publisher=news.com.au|author=|place=|language=en|date=6. oktober 2013|accessdate=13. julij 2025}}&lt;/ref&gt;

=== Mirotvorec ===
Domnevajo, da je [[Raúl Silva|Silva]] igral ključno vlogo pri prepričevanju vlad [[Čile|Čila]] in [[Argentina|Argentine]], da sta [[papež Janez Pavel II.|papeža Janeza Pavla Velikega]] prosili za posredovanje v mejnem sporu na [[Ognjena zemlja|Ognjeni zemlji]] in se tako izognili grozečemu vojaškemu spopadu leta 1978.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://archivoshistoria.com/la-cuasiguerra-entre-chile-y-argentina-en-1978/|title=La «cuasiguerra» entre Chile y Argentina en 1978|publisher=Archivos de la Historia|author=Tomás Purroy Omenat|place=|language=es|date=14. oktober 2019|accessdate=3. avgust 2025|archive-date=2025-11-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20251110020205/https://archivoshistoria.com/la-cuasiguerra-entre-chile-y-argentina-en-1978/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://velikeprice.com/svet/40-godina-od-kako-nisu-zaratili-argentina-i-cile/|title=40 godina od kako nisu zaratili Argentina i Čile. Dva ''bratska'' naroda prije četiri desetljeća našla su se na korak od rata (zapravo, zapucalo se i bilo je mrtvih na objema stranama), koji je na sreću izbjegnut (pravi rat) zahvaljujući ''dostojanstvenom, razumnom i pravednom rješenju'' proizišlom iz posredničkog rada koji je poticao Ivan Pavao II|publisher=Velike Priče|author=Drago Pilsel|place=|language=sh|date=1. december 2024|accessdate=3. avgust 2025}}&lt;/ref&gt;Iz tega je očitno, da sta [[vojaška hunta|vojaški hunti]] priznavali vpliv in ugled [[Rimskokatoliška cerkev|Katoliške Cerkve]] in zlasti njenega poglavarja [[papež]]a kot samo po sebi umevno [[avtoriteta|avtoriteto]], saj se tako posredovanje ni zgodilo prvič v [[zgodovina|zgodovini]].&lt;ref name=nyt19990412/&gt;

=== Zaslužni nadškof ===

Ko je dopolnil 75 let življenja, je po cerkvenih predpisih moral ponuditi svoj odstop in [[papež Janez Pavel II.]] ga je sprejel 29. septembra 1982, a službo je zapustil 3. maja 1983, ko je bil več kot 22 let nadškof in primas, obenem pa predsednik [[Čilska škofovska konferenca|Čilske škofovske konference]]. Nasledil pa ga je nadškof [[Juan Francisco Fresno]]. Nato je več kot deset let deloval kot duhovni direktor v Malem papeškem semenišču in na „Inštitutu za humanistiko Luis Campino“.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.cardenalsilva.cl/vida/bio_extensa.html|title= La vida de Don Raúl. Cardenal Raúl Silva Henríquez Biografía|publisher=cardenalsilva.cl|author=Fundación Cardenal Raúl Silva Henríquez.|place=Santiago de Chile|language=es|date=1. april 2007|accessdate=2. avgust 2025}}&lt;/ref&gt; Kot nadškof je služil enaindvajset let.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://catholic-hierarchy.org/bishop/bsihe.html |title= Raúl Cardinal Silva Henríquez |publisher=Catholic Hierarchy|author=David M. Cheney|place=|language=en|date=19. maj 2024 |accessdate=2. avgust 2025}}&lt;/ref&gt; 

Pinochetova žena [[Lucía Hiriart]] je pozdravila njegov odstop z besedami: ''&quot;¡Al fin Dios nos ha escuchado!&quot; (&quot;Končno nas je Bog uslišal!&quot;)''.&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Délano |first1=Manuel |title=Muere el cardenal chileno Silva Henríquez, fundador de la Vicaría de la Solidaridad |url=https://elpais.com/diario/1999/04/10/internacional/923695227_850215.html |accessdate=7 June 2018 |work=El País |date=10 April 1999}}&lt;/ref&gt; Ko so čilski cerkveni dostojanstveniki naslednji mesec obzirno izrazili nestrinjanje s Pinochetovim načinom vladanja, so pozivali k [[narodna sprava|narodni spravi]]; opustili pa so Silvove že običajne neposredne besedne napade na vlado in njegove pozive k takojšnji uvedbi [[demokracija|demokracije]].&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Schumacher |first1=Edward |title=Church in Chile Defends Dissent and Urges Talks with Opposition |url=https://www.nytimes.com/1983/06/25/world/church-in-chile-defends-dissent-and-urges-talks-with-opposition.html |accessdate=7 June 2018 |work=The New York Times |date= 25 June 1983}}&lt;/ref&gt; 

Ko je 1986 Čile obiskal [[ZDA|ameriški]] senator [[Edvard Kennedy]]&lt;ref&gt;Edvard ali Bob Kennedy (1932-2009) je bil ameriški demokratski senator in brat predsednika [[John F. Kennedy|Johna Kennedyja]]&lt;/ref&gt;, ki je leta 1976 predlagal [[ZDA|ameriško]] zakonsko dopolnilo o prepovedi vojaške pomoči Čilu in kritiziral čilsko [[vojaška hunta|hunto]], se je Silva z njim srečal; njegov naslednik na nadškofijskem sedežu [[Juan Francisco Fresno]]&lt;ref&gt;Juan Francisco Fresno (1914 – 2004) je bil nadškof v Čilskem Santiagu od 1983 to 1990, kardinal pa je postal 1985.&lt;/ref&gt; pa ga ni sprejel.&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Chavez |first1=Lydia |title=Protest Hinders Kennedy in Chile|url=https://www.nytimes.com/1986/01/16/world/protest-hinders-kennedy-in-chile.html |accessdate=7 June 2018 |work=The New York Times |date=16 January 1986}}&lt;/ref&gt;

=== Nagrade ===
Prejel je '''številna odlikovanja''', vključno s tistimi vlad [[Nemčija|Nemčije]], [[Portugalska|Portugalske]], [[Peru]]ja, [[Dominikanska republika|Dominikanske republike]] in [[Panama|Paname]]. '''Častne doktorate''' je prejel na Katoliški univerzi v Čilu (1962), Iona Collegeu (ZDA, 1962), Univerzi Georgetown (ZDA, 1963), Univerzi v Panami (1977), Williams Collegeu (ZDA, 1977) ter univerzah Dale in Notre Dame v Združenih državah Amerike. Njegovo delo na področju varstva [[človekove pravice|človeških pravic]] mu je prineslo priznanje „Latinskoameriškega judovskega kongresa“, ki mu je 26. februarja 1972 podelil '''Nagrado za človekove pravice za leto 1971'''.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.cardenalsilva.cl/vida/bio_extensa.html|title= La vida de Don Raúl. Cardenal Raúl Silva Henríquez Biografía|publisher=cardenalsilva.cl|author=Fundación Cardenal Raúl Silva Henríquez.|place=Santiago de Chile|language=es|date=1. april 2007|accessdate=2. avgust 2025}}&lt;/ref&gt;

Decembra 1978 je bil odlikovan Silvov &quot;Vikariat vzajemnosti&quot;&lt;ref&gt;Vikariat vzajemnosti ({{lang-es|Vicaría de la Solidaridad}}; {{lang-en|Vicariate for Solidaity}}) je bila ustanova, ki jo je 1. januarja 1976 ustanovil kardinal Silva za pomoč žrtvam [[vojaška hunta|vojaške hunte]]&lt;/ref&gt; in je prejel '''Nagrado Združenih narodov na področju človekovih pravic'''&lt;ref&gt;Nagrada Združenih narodov na področju človekovih pravic ({{lang-en| United Nations Prize in the Field of Human Rights}})&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{cite web | url= http://www.ohchr.org/EN/NewsEvents/Pages/HRPrizeListofpreviousrecipients.aspx | accessdate=7 June 2018 | title= List of previous recipients | website= United Nations Office of the High Commissioner for Human Rights}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;''Nagrado Združenih narodov na področju človekovih pravic'' je ustanovila [[Generalna skupščina Združenih narodov]] 1966. Namenjena je &quot;časti in pohvali ljudi in organizacij, ki so izjemno prispevali k spodbujanju in varstvu človekovih pravic.&quot;List of previous recipients&quot;. United Nations Office of the High Commissioner for Human Rights. Retrieved 7 June 2018.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.ohchr.org/Documents/AboutUs/A.RES.21.2217.pdf Resolutions adopted on the reports of the Third Committee/Resolucije, sprejete na podlagi poročil Tretjega odbora]&lt;/ref&gt;

1984. leta pa je Raul Silva prejel '''Nagrado Bruna Kreiskyja za zasluge na področju človekovih pravic'''.&lt;ref&gt;{{cite web|website=Bruno Kreisky Foundation for Human Rights|url= http://www.kreisky.org/human.rights/englisch/awards3.htm| accessdate= 7 June 2018|title= Awards 1984}}&lt;/ref&gt;

1988 je ustanovil ''Akademijo krščanskega humanizma''&lt;ref&gt;Akademija krščanskega humanizma ({{lang-en| Academy of Christian Humanism University}}; {{lang-es|Universidad Academia de Humanismo Cristiano}}&lt;/ref&gt;, ki je je zasebna univerza; njeni začetki segajo v leto 1975, ko je bila ustanovljena Akademija pod vodstvom kardinala Silva, katere namen je bil druženje izobražencev za razpravljanje o politiki, družbi, gospodarstvu in kulturi.&lt;ref&gt;{{cite web | language= es | url= http://www.academia.cl/universidad/la-universidad-2 | website= Universidad Academia de Humanismo Cristiano | accessdate= 7 June 2018 | title= Nuestra Historia | archive-date= 2023-03-23 | archive-url= https://web.archive.org/web/20230323204946/https://www.academia.cl/universidad/la-universidad-2 | url-status= dead }}&lt;/ref&gt;

== Bolezen, smrt in pogreb ==
[[File:Cardenal Raúl Silva Henríquez.jpg|thumb|180px|upright|&lt;center&gt;[[Kardinal]] [[Raúl Silva]] v svoji starosti in bolezni.]]&lt;/center&gt;

Kardinal Silva je proti koncu življenja bolehal za [[Alzheimerjeva bolezen|Alzheimerjevo boleznijo]]; umrl je zaradi [[miokardni infarkt|srčnega napada]] v &quot;[[Salezijanci|Salezijanskem]] domu za onemogle&quot; v [[La Florida, Čile|La Floridi]] v starosti 91 let. Pokopan je v [[Stolnica v Čilskem Santiagu|Santijaški stolnici]]. Z njegovo smrtjo je [[kardinal]] [[Franz König]] ostal edini preživeli od kardinalov, ki ga je odel v škrlat [[papež Janez XXIII.|Janez XXIII.]]&lt;ref&gt;{{cite web | language=fr | website=Portal Catholique Suisse | accessdate= 7 June 2018 | url = https://www.cath.ch/newsf/chili-deces-du-cardinal-silva-henriquez-voix-des-sans-voix-sous-la-dictature-de-pinochet/ | title= Chili: Décès du cardinal Silva Henriquez, 'voix des sans voix' sous la dictature de Pinochet | date=11 April 1999}}&lt;/ref&gt; [[Čile|Čilska]] [[vlada]] je razglasila petdnevno žalovanje. Predsednik [[Eduardo Frei Ruiz-Tagle|Eduardo Frei]] je dejal, da je Silvova smrt prizadejala &quot;globoko bolečino celotnemu narodu&quot;.&lt;ref&gt;&quot;Raul Silva Henriquez Dies&quot;. Washington Post. 11 April 1999. Retrieved 7 June 2018.&lt;/ref&gt;

''[[The Guardian]]'' je objavil njegovo osmrtnico pod naslovom: »Pinochetov vznemirjajoči duhovnik«; množica pa je na njegovem pogrebu vzklikala: 
&lt;center&gt;
{|
|-
! Raúl amigo&lt;ref name=guard19990414&gt;{{cite news |last1=Dixon |first1=Clare |title=Cardinal Archbishop Raul Silva Henriquez obituary|url=https://www.theguardian.com/news/1999/apr/14/guardianobituaries1 |accessdate=7 June 2018 |work=The Guardian |date=13 April 1999}}&lt;/ref&gt;
! Raul friend
! Prijatelj Raul
|-
| &lt;poem&gt;»Raul, amigo,&lt;br&gt;el pueblo esta contigo«
 &lt;/poem&gt;
| &lt;poem&gt; „Raul, friend,&lt;br&gt;the people are with you“
&lt;/poem&gt;
| &lt;poem&gt; „Prijatelj Raul,&lt;br&gt;ljudstvo je s tabo“
&lt;/poem&gt;
|}
&lt;/center&gt;

== Nadaljnje branje ==
;{{ikona es}}
* ''El Cardenal Raúl Silva Henríquez nos dijo'', 2 volumes (Editorial Tiberíades, 2002) {{in lang|es}}
;{{ikona en}}
* {{cite journal| title=Cardinal Raúl Silva Henríquez, the Catholic Church, and the Pinochet Regime, 1973-1980: Public Responses to a National Security State | url=https://archive.org/details/sim_catholic-historical-review_2003-10_89_4/page/712 | jstor=25026464  | journal= The Catholic Historical Review  | volume= 89 | issue= 4 |date= October 2003 |pages= 712–731 | first= Mario I. |last=Aguilar| doi=10.1353/cat.2003.0183 | s2cid=143826273 }} 
* {{cite news | work=National Catholic Reporter | accessdate=7 June 2018 | date=23 April 1999 | title=Chile honors memory of cardinal who opposed Pinochet  | url = http://natcath.org/NCR_Online/archives2/1999b/042399/042399i.htm |first=David| last=Molineaux}}
;{{ikona pl}}
* ''Nekrolog '', „L`Osservatore Romano”, wydanie polskie, rok XX, nr 5-6 (213), 1999

== Glej tudi ==
*[[Drugi vatikanski koncil]]
*[[Osvobodilna teologija]]
*[[Seznam papežev]]
*[[Delavski duhovniki]]

== Sklici ==
{{Sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}
{{DEFAULTSORT:Silva Henriquez, Raul}}

;{{ikona es}}
*[https://www.memoriachilena.gob.cl/602/w3-article-3321.html Cardenal Raúl Silva Henríquez (1907-1999) - Memoria Chilena, Biblioteca Nacional de Chile]
*[https://www.beleneduca.cl/colegiocardenalsilva/ Colegio Raúl Silva Henríquez]
*[https://www.fundacionfuturo.cl/wp-content/uploads/2019/07/silvahernriquez-full.pdf Fundación futuro La gran maleta del... cardenal Silva Henríquez todo partió en Talca]
*[https://defensoresydefensoras.indh.cl/defensores/dictadura/raul-silva-henriquez/ Raúl Silva Henríquez - Defensores y Defesoras de los Derechos HumanosDefensores/as | INDH]
*[https://www.cardenalsilva.cl/vida/bio_extensa.html El Cardenal Raúl Silva Henríquez falleció en Santiago el 9 de Abril de 1999.Celebrando suos 100 anos] 
*[https://www.bing.com/search?q=ra%C3%BAl%20silva%20henr%C3%ADquez%20cardinale&amp;qs=n&amp;form=QBRE&amp;sp=-1&amp;ghc=1&amp;lq=0&amp;pq=ra%C3%BAl%20silva%20henr%C3%ADquez%20cardinale&amp;sc=8-30&amp;sk=&amp;cvid=74673AC3E85C42548DF45FD2BDC907F6 raúl silva henríquez cardinale - Pretraži]
;{{ikona en}}
*[https://catholic-hierarchy.org/bishop/bsihe.html Raúl Cardinal Silva Henríquez /Catholic-Hierarchy]/]
*[https://salesianbulletin.org/2023/09/11/the-agony-of-chile/ Fifty Years Ago, on September 11, 1973: Salesian Cardinal Raúl Silva Henríquez and the Agony of Chile – InTouch Newsletter | Salesian Family Bulletin]
*[https://www.findagrave.com/memorial/30767652/ra%C3%BAl-silva_henr%C3%ADquez Cardinal Raúl Silva Henríquez (1907-1999) - Find a Grave Memorial]
*[https://kreisky-menschenrechte.org/en/award-winner/cardinal-raul-silva-henriquez/ Kreisky Menschenrechte Award winner cardinal Raul Silva Hanriquez] 
*[https://www.infoans.org/en/sections/news/item/18925-rmg-rediscovering-the-sons-of-don-bosco-who-became-cardinals-raul-silva-henriquez-1907-1999 RMG – Rediscovering the Sons of Don Bosco who became cardinals: Raúl Silva Henríquez (1907-1999)]
;{{ikona it}}
*[https://www.treccani.it/enciclopedia/raul-silva-henriquez/ Silva Henríquez, Raúl - Enciclopedia - Treccani]

{{S-start}}
{{s-rel|ca}}
{{Succession box|
    title=[[Škof]] [[Valparaíso|Valparaísa]] |
    before=[[Rafael Lira]] |
    after=[[Emilio Tagle]] |
    years=1959&amp;ndash;1961 }}
{{Succession box|
    title=[[Nadškofija Čilski Santiago|nadškof v Čilskem Santiagu]] |
    before=[[José María Caro Rodríguez|José María Caro]] |
    after=[[Juan Francisco Fresno]] |
    years=1961&amp;ndash;1983 }}
{{S-end}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1907]]
[[Kategorija:Umrli leta 1999]]
[[Kategorija:Čilenci portugalskega porekla]]
[[Kategorija:Čilski rimskokatoliški duhovniki]]
[[Kategorija:Čilski rimskokatoliški škofje]]
[[Kategorija:Čilski rimskokatoliški nadškofje]]
[[Kategorija:Čilski kardinali]]
[[Kategorija:Kardinali, ki jih je imenoval papež Janez XXIII.]]
[[Kategorija:Diplomiranci Katoliške papeške univerze v Čilu]]
[[Kategorija:Diplomiranci Salezijanske papeške univerze]]
[[Kategorija:Salezijanski akademiki]]
[[Kategorija:Čilski salezijanci]]
[[Kategorija:Salezijanski škofje]]
[[Kategorija:Salezijanski nadškofje]]
[[Kategorija:Salezijanski kardinali]]
[[Kategorija:Čilski akademiki]]
[[Kategorija:Čilski teologi]]
[[Kategorija:Čilski odvetniki]]
[[Kategorija:Koncilski očetje drugega vatikanskega koncila]]
[[Kategorija:Borci za človekove pravice]]
[[Kategorija:Umrli za Alzheimerjevo boleznijo]]
[[Kategorija:Umrli zaradi srčno-žilnih bolezni]]</text>
      <sha1>0a9i5vaj8hr13dtjonfxkmnxwptootp</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ramla</title>
    <ns>0</ns>
    <id>589759</id>
    <revision>
      <id>6687503</id>
      <parentid>6619193</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T05:16:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6687503</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="39624" sha1="7acd4taoxjjr6pl1rkow9g5g5minuxr" xml:space="preserve">{{distinguish|Ramala}}
{{Infopolje Naselje
| name               = Ramla
| native_name        = {{Hlist
 | {{Lang|he|{{Script/Hebrew|רַמְלה}}|rtl=yes}}
 | {{Lang|ar|الرملة|rtl=yes}}
 }}
| settlement_type    = Mesto
| translit_lang1     = 
| translit_lang1_type1 = ISO 259
| translit_lang1_info1 = Ramla
| translit_lang1_type3 = Also spelled
| translit_lang1_info3 = Ramle&lt;br /&gt;Ramleh (unofficial)
| image_skyline      = כנסיית_טרה_סנטה_במבט_מהמגדל_הלבן_-_משמאל_קריית_הממשלה,_מימין_המסגד_הלבן_וברקע_העיר_מודיעין.JPG
| image_caption      = Pogled na Ramlo z minareta Bele mošeje (2013)
| image_blank_emblem = Coat of Arms of Ramla.svg
| blank_emblem_type  = Emblem Ramle
| pushpin_map_alt    = 
| pushpin_map        = Izrael
| pushpin_mapsize    = 
| pushpin_label_position = right
| pushpin_map_caption = Lega Ramle na zemljevidu Izraela
| coordinates        = {{coord|31|55|39|N|34|51|45|E|region:IL|display=inline,title}}
| subdivision_type   = Država
| subdivision_name   = {{flag|Izrael}}
| subdivision_type1  = 
| subdivision_name1  = 
| subdivision_type2  = Okrožje 
| subdivision_name2  = Osrednje okrožje
| subdivision_type3  = Podokrožje 
| subdivision_name3  = Ramla 
| established_title  = Ustanovitev 
| established_date   = {{circa|705}}–715
| leader_title       = Župan 
| leader_name        = Michael Vidal
| unit_pref          = Metric
| area_footnotes     = 
| area_total_km2     = 9,993
| population_footnotes = &lt;ref name=ref1&gt; &quot;Regional Statistics&quot;. Israel Central Bureau of Statistics. Pridobljeno 11. avgusta 2025&lt;/ref&gt;
| population_as_of   = 2023
| population_total   = 84,312
| population_urban   = 
| total_type         = Mesto
| population_density_km2 = auto
| population_density_urban_km2 = auto
| population_metro_footnotes =
| website            = {{URL|https://ramle.org.il/}}
}}

'''Ramla''' ({{jezik-he|רַמְלָה|Ramlā}}), znana tudi kot '''Ramle''' ({{jezik-ar|الرملة|ar-Ramla}}), je mesto v Osrednjem okrožju [[Izrael]]a. V mestu živi razen [[Judje|Judov]] tudi veliko [[Arabci|Arabcev]].&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{cite web|url=http://www.ramla.muni.il/ |title=עיריית רמלה – אתר האינטרנט |publisher=Ramla.muni.il |access-date=May 6, 2009}}&lt;/ref&gt;  

Ramlo je v začetku 8. stoletja našega štetja ustanovil [[Omajadski kalifat|omajadski]] [[kalif]] [[Sulejman ibn Abd al-Malik]] kot glavno mesto okrožja Filastina ([[Palestina (regija)|Palestina]]), ko je vladal v Bilad al-Šamu ([[Sirija]]), preden je leta 715 postal kalif. Strateški in gospodarski pomen mesta je izhajal iz njegove lege na križišču [[Via Maris]], ki je povezovala [[Kairo]] z [[Damask]]om, in ceste, ki povezuje sredozemsko pristanišče [[Jafa]] z [[Jeruzalem]]om.&lt;ref&gt; [http://excavations.haifa.ac.il/html/html_heb/Ramla_Urban_Plan.pdf University of Haifa] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160303180127/http://excavations.haifa.ac.il/html/html_heb/Ramla_Urban_Plan.pdf |date=2016-03-03 }} Excavation in Marcus Street, Ramala; Reports and studies of the Recanati Institute for Maritime Studies and Excavations, Haifa 2007&lt;/ref&gt; Ramla je hitro  zasenčilo sosednje mesto Lida, katerega prebivalci so se preselili v novo mesto. Kmalu po ustanovitvi se je razvila v trgovsko središče Palestine, postala središče [[Lončarstvo|lončarstva]], tkanja in barvanja tkanin, proizvodnje oljčnega olja in dom številnih muslimanskih učenjakov. Njeno blaginjo so opevali geografi v 10. in 11. stoletju, ko so mestu vladali [[Fatimidi]] in [[Seldžuki]]. 

Vlogo glavnega mesta province je Ramla izgubila malo pred prihodom prvih [[Križarske vojne|križarjev]] okoli leta 1099. Po njihovem prihodu je v prvih letih 12. stoletja postala prizorišče več bitk med križarji in Fatimidi. Kasneje v istem stoletju je postala središče gospostva v križarskem [[Jeruzalemsko kraljestvo|Jeruzalemskem kraljestvu]], ki ga je ustanovil [[Godfrej Bouillonski]]. 

Ramla je imela večinoma arabsko prebivalstvo, preden je bila med arabsko-izraelsko vojno leta 1948 večina Arabcev izgnana.&lt;ref&gt;Pilger, 2011, str. [https://books.google.com/books?id=grcb3zchpwYC&amp;pg=PA194 194]&lt;/ref&gt; V mesto so se naselili judovski priseljenci. Danes živi v mestu 76 % judovskega in 24 % arabskega prebivalstva.&lt;ref name=ref1/&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;/&gt; 

==Zgodovina==
===Omajadsko obdobje=== 
[[Slika:Flickr - …trialsanderrors - View from Tower of the Forty Martyrs, Ramleh, Holy Land, ca. 1895.jpg|thumb|250px|Ramla okoli leta 1895]] 

Ramlo je za sedež svoje uprave ustanovil omajadski princ in guverner Palestine [[Sulejman ibn Abd al-Malik]].{{sfn|Eisener|1997|p=821}}{{sfn|Bacharach|1996|p=35}}{{sfn|Luz|1997|p=52}} Ramla naj bi nadomestila Lido, ki je bila pred tem središča arabske province.{{sfn|Eisener|1997|p=821}}{{sfn|Bacharach|1996|p=35}} Sulejmana je za guvernerja imenoval njegov oče, kalif [[Abd al-Malik ibn Marvan|Abd al-Malik]], pred koncem njegove vladavine leta 705. Na položaju je ostal do konca vladavine svojega brata, kalifa [[Al-Valid I.|al-Valida I.]] (vladal 705–715), katerega je nasledil.{{sfn|Eisener|1997|p=821}} Umrl je leta 717. Ramla je ostala glavno mesto Palestine skozi celo [[Fatimidski kalifat|fatimidsko]] obdobje (10.–11. stoletje).{{sfn|Taxel|2013|p=161}} Vlogo glavnega mesta in okrožnega središča je izgubila kmalu po začetku [[Prva križarska vojna|prve križarske vojne]] leta 1099.&lt;ref&gt;Le Strange, 1890&lt;/ref&gt; 

Sulejmanovi motivi za ustanovitev Ramle so bili delno osebni in delno predmet praktičnih premislekov. Lega v bližini Lide, starega in uspešnega mesta, je bila logistično in gospodarsko ugodna.{{sfn|Luz|1997|pp=52-53}} Stala je na križišču dveh glavnih cest. Prva, tako imenovana Via Maris, je povezovala Egipt in Sirijo, druga pa  Jeruzalem s sredozemsko obalo.&lt;ref&gt;Le Strange, 1890, ''Encyclopedia of Islam'', &quot;al-Ramla&quot;.&lt;/ref&gt; Gradnja novega mesta je bila verjetno posledica pomanjkanja razpoložljivega prostora za obsežen razvoj Lide in sporazumov, ki so segali v obdobje muslimanske osvojitve v  630. letih in so mu vsaj formalno preprečevali zaplembo želene lastnine v Lidi.{{sfn|Luz|1997|pp=52–53}} 

V izročilu, ki ga je zapisal zgodovinar [[Ibn Fadlalah al-Umari]] (umrl 1347), je odločen lokalni krščanski klerik zavrnil Sulejmanove prošnje za parcele sredi Lide. Razjarjeni Sulejman je poskušal klerika usmrtiti, vendar ga je njegov lokalni svetovalec Radža ibn Hajva odvrnil od njegove namere in namesto tega predlagal gradnjo novega mesta na boljšem mestu v bližini Lide.{{sfn|Luz|1997|p=48}} Pri izbiri lokacije je Sulejman izkoristil strateške prednosti bližine Lide in se hkrati  izognil fizičnim omejitvam že uveljavljenega urbanega središča.{{sfn|Luz|1997|p=53}} Zgodovinar Moše Šaron meni, da je bila Lida ''&quot;preveč krščanska za okus omajadskih vladarjev&quot;'', zlasti po arabizaciji in islamizaciji, ki ju je uvedel Abd al-Malik.{{sfn|Sharon|1986|p=799}} 

Po besedah [[Al-Džahšijari|al-Džahšijarija]] (umrl 942) si je Sulejman prizadeval doseči sloves velikega graditelja po zgledu na svojega očeta in al-Valida, ki sta zgradila [[Kupola na skali|Kupolo na skali]] v [[Jeruzalem]]u in [[Mošeja Omajadov|Veliko mošejo]]  v Damasku. Gradnja Ramle je bila torej Sulejmanova ''&quot;pot do nesmrtnosti&quot;'' in ''&quot;njegov osebni pečat na zemljevidu Palestine&quot;''.{{sfn|Luz|1997|pp=47, 53–54}}  

[[Slika:PikiWiki Israel 41123 White Mosque Ramla.JPG|thumb|250px| Ostanki Bele mošeje v Ramli (slika iz leta 2014), ki sta jo zgradila Sulejman in njegov bratranec in naslednik Omar II.]] 

Prva zgradba, ki jo je Sulejman postavil v Ramli, je bila njegova razkošna rezidenca, ki je bila hkrati sedež uprave Palestine.{{sfn|Luz|1997|p=53}} Naslednja zgradba je bila Dar al-Sabaghin (Hiša barvarjev). V središču novega mesta je stala kongregacijska [[mošeja]], kasneje znana kot Bela mošeja.{{sfn|Luz|1997|pp=37–38, 41-43}} Njena gradnja je bila zaključena šele v času vladavine Sulejmanovega naslednika, kalifa [[Omar ibn Abd al-Aziz  |Omarja II.]] (vladal 717–720).{{sfn|Bacharach|1996|p=27, 35–36}} Finančno plat Sulejmanovih gradenj je vodil Bitrik ibn al-Naka, kristjan iz Lide.{{sfn|Honigmann|1987|p=1116}} Ostanki Bele mošeje, v katerih dominira kasneje dodan minaret, so vidni še danes. Na dvorišču so podzemne cisterne za vodo iz obdobja Omajadov.&lt;ref&gt;''Encyclopedia of Islam'', article &quot;al-Ramla&quot;; Myriam Rosen-Ayalon, The first century of Ramla, ''Arabica'', vol 43, 1996, str. 250–263.&lt;/ref&gt; Ramla se je že od zgodnjega obdobja gospodarsko razvijala kot tržnica za kmetijske pridelke iz okolice ter kot središče tkanja, barvanja in lončarstva. Bil je tudi dom številnih muslimanskih verskih učenjakov. {{sfn|Luz|1997|pp=43–45}}  

[[Slika:Ramla 6799-3a.jpg|left|thumb|200px|Obokana cisterna je velika mestna zanimivost]] 

Sulejman je zgradil tudi [[Akvadukt (vodovod)|akvadukt]], ki je vodo s Tel Gezerja približno 10 kilometrov jugovzhodno dovajal v Ramlo.{{sfn|Luz|1997|pp=38–39}} Ramla je nadomestila Lido kot trgovsko središče Palestine. Številni krščanski, samarijanski in judovski prebivalci Lide so se preselili v novo mesto.{{sfn|Luz|1997|pp=42-43}} Tradicionalna poročila se strinjajo, da je Lida skoraj takoj po ustanovitvi Ramle začela izgubljati svoj pomen, pripovedi o obsegu Sulejmanovih prizadevanj za preselitev prebivalcev Lide v Ramlo pa se razlikujejo. Nekateri avtorji trdijo, da je Sulejman v Lidi porušil le cerkev, drugi pa, da je mesto v celoti porušil.{{sfn|Bacharach|1996|p=35}} [[Al-Jakubi]] (umrl 839) je zapisal, da je Sulejman porušil hiše prebivalcev Lide, da bi jih prisilil k selitvi v Ramlo, in kaznoval tiste, ki so se upirali.{{sfn|Gordon|Robinson|Rowson|Fishbein|2018|p=1005}}{{sfn|Sharon|1986|p=800}} Po besedah [[Al-Džahšijari|al-Džahšijari]]ja je Sulejman ''&quot;ustanovil mesto al-Ramla in njegovo mošejo ter tako povzročil propad Loda [Lide]&quot;''.{{sfn|Luz|1997|p=47}}

===Abasidsko obdobje=== 
[[Abasidi]] so leta 750 strmoglavili [[Omajadi|Omajade]] in zasegli Belo mošejo in vso drugo omajadsko premoženje v Ramli. Vsako leto so pregledovali visoke stroške vzdrževanja kanala Barada. Stroški so od kalifa [[al-Mutasim]]a dalje postal reden del državnih izdatkov. Konec 9. stoletja so muslimansko prebivalstvo sestavljali predvsem [[Arabci]] in [[Perzijci]],  nemuslimansko pa predvsem [[samarijani]].{{sfn|Honigmann|1987|p=1116}}  

Zlata doba Ramle je bila pod Omajadi in Abasidi, ko je mesto kot trgovsko središče prehitelo [[Jeruzalem]]. V poznem 10. stoletju  se je začelo obdobje politične nestabilnosti in vojn. Leta 969 so Ramlo osvojili [[Fatimidi]] s sedežem v [[Egipt]]u, deset let pozneje pa so mesto uničili [[Džarahidi]], veja plemena Taj. {{sfn|Petersen|2005|pp=345-346}}  

Jeruzalemski geograf [[Al Mukadasi|al-Mukadasi]] iz 10. stoletja je Ramlo kljub temu opisal kot ''&quot;... lepo in dobro zgrajeno mesto. Voda v mestu je dobra in obilna, njeni pridelki so obilni&quot;''. Opozoril je tudi, da ''&quot;združuje številne prednosti, saj se nahaja sredi čudovitih vasi in imenitnih mest in je blizu svetih krajev&quot;''.  Geograf je nadalje omenil pomembno trgovino mesta in odlične tržnice ter pohvalil kakovost sadja in kruha kot najboljša te vrste.&lt;ref&gt;Mukaddasi, 1886, p. [https://archive.org/stream/cu31924028534265#page/n57/mode/1up 32]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Le Strange, 1890, p. [https://archive.org/stream/palestineundermo00lestuoft#page/304/mode/1up 304]&lt;/ref&gt; V tem obdobju je bila Ramla eno glavnih središč za proizvodnjo in izvoz olja, pridobljenega iz nezrelih oljk, znanega kot ''anfa kinon'' ([[Grščina|grško]] ὀμφάκιον, ὀμφάχινον, [[Latinščina|latinsko]] omphacium, arabsko زيت الأنفاق), ki se je uporabljalo v kulinariki in medicini.&lt;ref&gt;Al-Muqaddasi (1906), str. 181&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Zohar Amar in drugi  (2004), str. 78.&lt;/ref&gt; 

Slabosti mesta so bile huda blatnost v deževnem zimskem obdobju in trda, v sušnem obdobju pa trda peščena tla zaradi oddaljenosti od naravnih vodnih virov. Omejena količina pitne vode, zbrana v mestnih cisternah, je bila revnejšim prebivalcem na splošno nedostopna.{{sfn|Honigmann|1987|p=1116}} 

V letih 1011–1012 so vso Palestino, razen obalnih mest, nadzirali Džarahidi. Iz Ramle so pregnali fatimidsko garnizijo in  mesto spremenili v svojo prestolnico. Mesto in okolico so izropali Beduini in s tem osiromašili velik del prebivalstva. Džarahidi so v nasprotju s Fatimidi za kalifa priznali al-Hasana ibn Džafarja, alidskega emirja Meke.{{sfn|Gil|1997|pp=381–382}} Oblast Džarihidov je bila kratkotrajna. Fatimidi so s podkupninami dosegli, da jih je al-Hasan zapustil in odšel iz Meke,{{sfn|Kennedy|2016|p=286}} potem pa je fatimidska vojska pod vodstvom Alija ibn Džafarja ibn Falaha pregnala Džarihide iz Ramle in zasedla mesto in njegovo okolico.{{sfn|Gil|1997|p=384}} Sledilo je nekaj desetletij miru, potem pa so se Džarihidi leta 1024 ponovno uprli in zasedli Ramlo, ubili in nadlegovali več prebivalcev ter zasegli velik del njihovega premoženja. Za svojegha guvernerja so imenovali Nasra Alaha ibn Nizala. Naslednje leto je al-Dizbari pregnal Džarahide iz Ramle, potem pa so ga leta 1026 odpoklicali v Egipt. Leta 1029 se je vrnil in iztrebil Džarahide in njihove beduinske zaveznike.{{sfn|Gil|1997|pp=388-391, 396–397}} 

Leta 1047 je mesto obiskal perzijski geograf [[Nasir Hosrov]] in zapisal: 

: ''&quot;Ramla je veliko mesto z močnimi kamnitimi, z malto zgrajenimi, zelo visokimi in debelimi zidovi, z železnimi vrati. Od morske obale je oddaljena tri lige. Prebivalci dobivajo vodo iz deževnice, v vsaki hiši pa je rezervoar za shranjevanje le-te, da je vedno na voljo. Velik rezervoar je tudi sredi Petkove mošeje [Bela mošeja], iz katerega lahko vsak, ki želi, vzame vodo, ko se napolni z vodo. Površina mošeje meri dvesto krat tristo korakov. Nad enim od njenih vhodov je napis, ki pravi, da je bil 15. muharema leta 425 [10. december 1033 n. št.] zelo silovit potres, ki je porušil veliko zgradb, vendar nihče ni bil poškodovan. V mestu Ramla je [[marmor]]ja v izobilju in večina zgradb in zasebnih hiš je iz tega materiala. In poleg tega iz njega  izdelujejo najlepše kiparske in ornamentne dele. Marmor tukaj režejo z brezzobo žago in 'mekinskim peskom'. Marmor žagajo po dolžini, tako kot les, da oblikujejo stebre. Režejo ga tudi poprek na plošče. Marmorji, ki sem jih tukaj videl, so bili vseh barv, nekateri pisani, nekateri zeleni, rdeči, črni in beli. V Ramli raste  tudi posebna vrsta fige, ki jo izvažajo v vse naokoli. Mesto Ramla je po vsej Siriji in na zahodu znana  pod imenom Filastin.&quot;''&lt;ref&gt;Nasir-i-Khusrau, 1997, str. [https://archive.org/stream/cu31924028534281#page/n50/mode/1up 21]- [https://archive.org/details/cu31924028534281/page/n51/mode/1up 22]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;J.R.A.S., vol VI., N.S., str. 142&lt;/ref&gt;

===Križarsko obdobje===
Vojske [[Prva križarska vojna|prve križarske vojne]] so mesto zavzele brez boja, v zgodnjih letih križarskega [[Jeruzalemsko kraljestvo|Jeruzalemskega  kraljestva]] pa je bil nadzor nad to strateško pomembno lokacijo razlog za tri bitke  med križarji in egiptovskimi vojskami iz [[Aškelon]]a, [[Fatimidski kalifat|fatimidskega]] mesta ob južni obali [[Palestina (regija)|Palestine]]. Ko se je križarska oblast ustalila, je Ramla postala sedež gospostva Ramla znotraj grofije Jafa in Aškelon. Mesto je bilo pomembno kot gospodarsko središče in vmesna postaja za romarje, ki so potovali v Jeruzalem. Križarji so ga poistovetili z biblijskim [[Ramataim-Zofim]]om in  ga imenovali [[Arimateja]]. &lt;ref&gt;''Encyclopedia of Islam'', article &quot;al-Ramla&quot;.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Pringle181&gt;Pringle, 1998, str. [https://books.google.com/books?id=2Y0tA0xLzwEC&amp;pg=PA181 181]&lt;/ref&gt;  

{{multiple image 
| direction         = vertical 
| width             = 250 
| footer            =  
| image1            = Konrad von Grünenberg - Beschreibung der Reise von Konstanz nach Jerusalem - Blatt 31v-32r.jpg 
| alt1              =  
| caption1          = Conrad Grünenberg (1487):  
| image2            = 1698 de Bruijin View of Rama, Israel (Palestine, Holy Land) - Geographicus - Rama-bruijn-1698.jpg 
| alt2              =  
| caption2          = Cornelis de Bruijn (1698): Rama 
| image3            = Ramleh.jpg 
| alt3              =  
| caption3          = Félix Bonfils (pred 1885): Ramleh 
}} 

Okoli leta 1163 je [[rabin]] in popotnik Benjamin iz Tudele Ramlo opisal kot mesto z ostanki obzidja, v katerem je živelo okoli tristo [[Judje|Judov]]. Okoli tri kilometre iz mesta je bilo veliko judovsko pokopališče.&lt;ref name=&quot;Adler&quot;&gt;{{cite book |author= Marcus Nathan Adler |title= The Itinerary of Benjamin of Tudela |location= London |publisher= Oxford University Press |year= 1907 |pages= 26–27}}&lt;/ref&gt; 

===Poznosrednjeveško obdobje=== 
V 80. letih 15. stoletja, v poznem obdobju [[Mameluški sultanat (Kairo)|Mamelukov]], je Felix Fabri obiskal Ramlo in (med drugim) opisal tamkajšnji [[hamam]], ''&quot;zgrajen na čudovit in domiseln način&quot;''.&lt;ref&gt;Fabri, 1896, str. [https://archive.org/details/libraryofpalesti07paleuoft/page/256/mode/1up 256]&lt;/ref&gt; 

V zgodnjem [[Osmansko cesarstvo|osmanskem obdobju]] je bil leta 1548  opravljen popis prebivalstva, v katerem je bilo v Ramli zabeleženih 528 muslimanskih in 82 krščanskih družin.&lt;ref&gt;Cohen and Lewis, 1978, pp. 135-144&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;From the sources listed above: no Jews in 1525, 1538, 1548, 1592; two in 1852&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Petersen95&gt;Petersen, 2005, str. [https://archive.org/stream/TheTownsOfPalestineUnderUnderMuslimRule/AndrewPetersenTheTownsOfPalestineUnderMuslimRule-600-1600#page/n103/mode/1up 95]&lt;/ref&gt; 

2. marca 1799 je [[Napoleon Bonaparte]] med svojim neuspešnim poskusom osvojitve Palestine zasedel Ramlo in frančiškanski hospic uporabil kot svoj sedež.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.napoleon-series.org/ins/scholarship98/c_jaffa.html |title=INS Scholarship 1998: Jaffa, 1799 |publisher=Napoleon-series.org |access-date=6 May 2009}}&lt;/ref&gt; 

Leta 1838 je Edward Robinson ugotovil, da je Ramla mesto s približno 3000 prebivalci, obdano z oljčnimi nasadi in zelenjavnimi vrtovi. Imelo je malo ulic, hiše pa so bile kamnite in trdno zgrajene. V mestu je bilo več [[Mošeja|mošej]]. Robinson je ugotovil, da je bila približno tretjina meščanov grško-pravoslavnih kristjanov, veliko pa je bilo tudi armenski kristjanov.&lt;ref name=Robinson&gt;Robinson and Smith, 1841, vol 3, pp.[https://archive.org/stream/biblicalresearch03robiuoft#page/n42/mode/1up 25]-33&lt;/ref&gt; 

Leta 1863 je Victor Guérin ugotovil, da se je latinsko (katoliško) prebivalstvo v Ramli zmanjšalo na dva duhovnika in 50 župljanov.&lt;ref&gt;Guérin, 1868, str. [https://archive.org/stream/descriptiongog01gu#page/34/mode/1up 34]-55&lt;/ref&gt; Leta 1869 je imelo mesto 3.460 prebivalcev, od tega 3000 muslimamov, 400 pravoslavnih Grkov in 60 katolikov.&lt;ref name=SWP252&gt;Conder and Kitchener, 1882, SWP II, p. [https://archive.org/stream/surveyofwesternp02conduoft#page/252/mode/1up 252]&lt;/ref&gt; 

Leta 1882 je Palestinski raziskovalni sklad v svoji raziskavi zahodne Palestine ugotovil, da je v mestu [[bazar]], njegova blaginja pa je močno upadla. Številne hiše, vključno s sarajem, so bile v slabem stanju ali celo v ruševinah.&lt;ref name=SWP253&gt;Conder and Kitchener, 1882, SWP II, str. [https://archive.org/stream/surveyofwesternp02conduoft#page/253/mode/1up 253]&lt;/ref&gt; Širitev mesta se je začela šele konec 19. stoletja.&lt;ref&gt;Yehoshua Ben-Arieh, &quot;The Population of the Large Towns in Palestine During the First Eighty Years of the Nineteenth Century, According to Western Sources&quot;, in ''Studies on Palestine during the Ottoman Period'', ur. Moshe Ma'oz (Jerusalem, 1975), str. 49–69.&lt;/ref&gt; 

Leta 1889 se je v mestu, ki takrat ni imelo judovskega prebivalstva, naselilo 31 judovskih delavskih družin.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.nli.org.il/he/newspapers/hmz/1889/11/26/01/article/7|title=⁨a באה&quot;ק. המולוניא החדשה רמלה. ⁩ &amp;#124; ⁨המליץ⁩ &amp;#124; 26 נובמבר 1889 &amp;#124; אוסף העיתונות &amp;#124; הספרייה הלאומית|website=www.nli.org.il|accessdate=1 November 2022|archive-date=2025-09-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20250912212353/https://www.nli.org.il/he/newspapers/hmz/1889/11/26/01/article/7|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; 

===Obdobje britanskega mandata===
[[Slika:Air views of Palestine. Air route over Cana of Galilee, Nazareth, Plain of Sharon, etc. Ramleh. Arimathea. Closer view LOC matpc.15874.jpg|thumb|Ramla iz zraka leta 1932]] 
[[Slika:Er Ramle 1941.jpg|thumb|Ramla leta 1941 (merilo 1:20.000)]] 
[[Slika:El Ramle 1945.jpg|thumb|Ramla leta 1945 (merilo 1:250.000]] 

V popisu prebivalstva Palestine, ki so ga leta 1922 izvedle britanske oblasti, je imelo mesto Ramleh 7.312 prebivalcev, od tega 5.837 muslimanov, 1.440 kristjanov in 35 Judov.&lt;ref name=Census1922a&gt;Barron, 1923, Table VII, Sub-district of Ramleh, p. [https://archive.org/stream/PalestineCensus1922/Palestine%20Census%20%281922%29#page/n23/mode/1up 21]&lt;/ref&gt; Kristjani so bili po veroizpovedi razdeljeni na 1.226 pravoslavnih vernikov, 2 sirska jakobita, 150 katoličanov, 8 melkitskih katoličanov, 4 maronite, 15 armenskih, 2 abesinska in 36 anglikanskih vernikov.&lt;ref name=Census1922b&gt;Barron, 1923, Table XIV, p. [https://archive.org/stream/PalestineCensus1922/Palestine%20Census%20%281922%29#page/n48/mode/1up 21]&lt;/ref&gt; 

Manj kot desetletje pozneje se je število prebivalcev povečalo za skoraj 25 %. Popis prebivalstva leta 1931 je zabeležil 10.347 ljudi, od tega 8.157 muslimanov, 2.194 kristjanov, pet Judov in dva [[Druzi|Druza]] v skupaj 2.339 hišah.&lt;ref name=&quot;Census1931&quot;&gt;Mills, 1932, p. [https://archive.org/details/CensusOfPalestine1931.PopulationOfVillagesTownsAndAdministrativeAreas 22]&lt;/ref&gt; 

Ramla je bila proti koncu 20. let 20. stoletja priključena na električno omrežje.  

Od leta 1920 do 1947 je bil župan Ramle šejk Mustafa al-Khairi.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.palestineremembered.com/al-Ramla/al-Ramla/Picture2568.html |title=Sheikh Mustafa Yousef Ahmad Abdelrazzaq El-Khairi (El-Khayri) The Mayor of Ramla (1920–1947) |publisher=Palestineremembered.com |access-date=6 May 2009}}&lt;/ref&gt; 

Statistika naselja iz leta 1938 navaja 11.950 prebivalcev.&lt;ref&gt;{{Cite book |url=https://users.cecs.anu.edu.au/~bdm/yabber/census/VillageStatistics1938orig.pdf |title=Village Statistics |year=1938 |pages=60}}&lt;/ref&gt; Raziskava iz leta 1945/46 navaja, da je imela Ramla 15.160 prebivalcev, od tega 11.900 muslimanov in 3.260 kristjanov.&lt;ref&gt;Department of Statistics, 1945, p. [http://users.cecs.anu.edu.au/~bdm/yabber/census/VSpages/VS1945_p30.jpg 30]&lt;/ref&gt; 

===Vojna 1947–1948===
[[Slika:Ramla i.jpg|thumb|250px|Ramla iz zraka leta 1948]] 
[[Slika:RefugeesEscortedFromRamlaOperationDanny.jpg|thumb|right|250px|Arabske palestinske prebivalce Ramle je julija 1948 izgnala izraelska vojska]] 

Ramla je spadala na del ozemlja, dodeljenega predlagani arabski državi v skladu z načrtom delitve ZN iz leta 1947,&lt;ref&gt; [http://domino.un.org/maps/m0103_1b.gif UN map] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090124212115/http://domino.un.org/maps/m0103_1b.gif |date=2009-01-24 }}&lt;/ref&gt; a je zaradi svoje geografske in strateške lege na glavni oskrbovalni poti s Sredozemlja v Jeruzalem postala sporna točka med državljansko vojno 1947–1948, ki ji je sledila internacionalizirana arabsko-izraelska vojna leta 1948. 18. februarja je na tržnici v Ramli eksplodirala bomba judovske milice [[Irgun]], pri čemer je umrlo 7 prebivalcev in bilo ranjenih 45.&lt;ref&gt;Embassy of Israel, London, website. 2002. Quoting Zeez Vilani – 'Ramla past and present'.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;''Scotsman'', 24 February 1948: &quot;'Jerusalem (Monday)&quot;' &lt;/ref&gt; Po številnih neuspešnih napadih na Ramlo je izraelska vojska začela operacijo Dani in 12. julija 1948 zavzela Ramlo. Nekaj dni pred tem je zavzela Lido. Arabski odpor se je 12. julija končal, &lt;ref&gt;Morris, 2004, p. [https://books.google.com/books?id=uM_kFX6edX8C&amp;pg=PA427 427]&lt;/ref&gt; večina preostalih prebivalcev pa je bila izgnana. Mnogo beguncev, vključno z velikim številom otrok, je umrlo zaradi  žeje, lakote in vročinske izčrpanosti, potem ko so jim izraelski vojaki na poti pokradli vse dragocenosti. Po besedah arabskega zgodovinarja Arefa al-Arefa je bilo žrtev najmanj štiristo.&lt;ref&gt; The Middle East Journal, 40 (1986) 82–109; Morris, 2004, str. 429–430, ki citira ukaze; Rabinovi spomini (cenzuriran del, The New York Times, 23. oktober 1979)&lt;/ref&gt; Znanstveniki, vključno z Ilanom Pappéjem, izgon označujejo za etnično čiščenje. Novembra 1949 je v Ramli in Lodu ostalo samo še približno 2000 Arabcev.&lt;ref&gt;Morris, Benny (2004). The Birth of the Palestinian Refugee Problem, 1947–1949. Cambridge University Press.str. 434&lt;/ref&gt;

===Država Izrael=== 
Znotraj države [[Izrael]] je Ramla postala mešano judovsko-arabsko mesto. Arabske domove tistih, ki so zapustili Ramlo, je izraelska vlada podarila Judom, najprej beguncem pred [[holokavst]]om iz [[Evropa|Evrope]] in nato priseljencem iz arabskih in muslimanskih držav.&lt;ref name=Golan2003/&gt; Februarja 1949 je judovsko prebivalstvo štelo več kot 6.000 ljudi. Ramla je v naslednjih dveh desetletjih  gospodarskem zaostala, čeprav je število prebivalcev vztrajno raslo in do leta 1972 naraslo na 34.000.&lt;ref name=Golan2003&gt;A. Golan, Lydda and Ramle: &quot;From Palestinian-Arab to Israeli Towns&quot;, 1948–1967, ''Middle Eastern Studies'' 39,4 (2003), str. 121–139.&lt;/ref&gt; 

Poročilo izraelske policije iz leta 2013 je dokumentiralo, da se Osrednje okrožje uvršča na četrto mesto med sedmimi izraelskimi okrožji po številu aretacij, povezanih z drogami.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://blog.palestine-studies.org/2015/12/30/are-lod-and-ramla-the-drug-capitals-of-israel-and-palestine/ |title=Zachary J. Foster, &quot;Are Lod and Ramla the Drug Capitals of Israel and Palestine?&quot; (Palestine Square Blog)|date=30 December 2015|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20151230193829/http://blog.palestine-studies.org/2015/12/30/are-lod-and-ramla-the-drug-capitals-of-israel-and-palestine/ |archive-date=30 December 2015}}&lt;/ref&gt; Danes je v Ramli pet izraelskih zaporov, vključno z strogo varovanim zaporom Ayalon in edinim ženskim zaporom v državi, imenovanim Neve Tirza.&lt;ref&gt;{{Cite news|url=http://www.businessinsider.com/israel-prison-photos-neve-tirza-2018-4|title=There's only one women's prison in Israel — and a photographer documented the inmates in harrowing detail|work=Business Insider|access-date=17 June 2018}}&lt;/ref&gt; Leta 2015 je imela Ramla eno najvišjih stopenj kriminala v Izraelu.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://www.haaretz.com/print-edition/news/police-study-tel-aviv-jaffa-haifa-ramle-and-eilat-israel-s-most-violent-cities-1.388850 |title=Police study: Tel Aviv-Jaffa, Haifa, Ramle and Eilat Israel's most violent cities |publisher=Ha'aretz |date=9 October 2011 |access-date=1 February 2015 |archive-date=2015-10-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151018072039/http://www.haaretz.com/print-edition/news/police-study-tel-aviv-jaffa-haifa-ramle-and-eilat-israel-s-most-violent-cities-1.388850 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

==Znamenitosti==
===Beli stolp=== 
[[Slika:White Tower, Ramla (Dez. 2006).jpg|thumb|Bela mošeja je bila zgrajena v 13. stoletju]] 

Beli stolp je bil zgrajen v 13. stoletju kot minaret  Bele mošeje (''al-Masdžid al-Abjad''), ki jo je v 8. stoletju postavil kalif Sulejman in so od nje vidni le še ostanki.&lt;ref&gt;{{cite encyclopedia |last= Kaplan |first= Jacob |title= Ramla |pages= 1267–1269 |editor-last= Stern |editor-first= Ephraim |encyclopedia= The New Encyclopedia Of Archaeological Excavations In The Holy Land |publisher= Carta for the Israel Exploration Society |location= Jerusalem |volume= 4 |year= 1993 |via= Ramle, The White Mosque: The Excavations. At the IAA Gallery of Sites and Finds |url= http://www.antiquities.org.il/site_Item_eng.asp?id=125 |access-date=23 August 2020}} &lt;/ref&gt; Stolp je visok šest nadstropij in ima spiralno stopnišče s 119 stopnicami.&lt;ref&gt;''The Guide to Israel'', Zeev Vilnai, Hamakor Press, Jerusalem, 1972, str. 208.&lt;/ref&gt; 

[[Slika:Arcs pool IMG 5391.JPG|thumb|Obokani bazen]] 

===Obokani bazen=== 
Obokani  bazen, znan tudi kot bazen sv. Helene in Bir al-Anezija, je podzemna vodna cisterna, zgrajena v zgodnjem muslimanskem obdobju med vladavino abasidskega kalifa [[Harun Al Rašid|Haruna al-Rašida]] leta 789 n. št. Cisterna je zagotavljala Ramli stalno oskrbo z vodo.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.iaa-conservation.org.il/Projects_Item_eng.asp?site_id=23&amp;subject_id=11 |title=Ramla Pool of Arches |publisher=Iaa-conservation.org.il |date=2005-12-27 |access-date=2014-02-04}}&lt;/ref&gt; Cisterna je prenehala delovati na začetku [[Fatimidski kalifat|fatimidskega]] obdobja na začetku 10. stoletja, ker je glavni mestni  [[Akvadukt (vodovod)|akvadukt]] prenehal delovati.&lt;ref&gt;Toueg, Ron, [http://www.hadashot-esi.org.il/Report_Detail_Eng.aspx?id=25741 ''Ramla, Pool of the Arches: Final Report (09/07/2020)''], Hadashot Arkheologiyot, Volume 132, Year 2020, Israel Antiquities Authority. Pridobljeno 27. julija 2020.&lt;/ref&gt; 

===Velika mošeja=== 
[[Križar]]ji so v prvi polovici 12. stoletja v Ramli zgradili stolnico. Ko so v drugi polovici 13. stoletja [[Mameluški sultanat (Kairo)|Mameluki]] osvojili Ramlo, so jo preuredili v mošejo in dodali okrogel minaret, vhod s severa in [[mihrab]]. Velika mošeja v Ramli, znana tudi kot mošeja el-Omari, je v arhitekturnem smislu največja in najbolje ohranjena križarska cerkev v Izraelu.&lt;ref&gt;[http://www.ramla.muni.il/index.asp?id=1223 Ramla Tourism Sites] at the official website {{webarchive |url= https://web.archive.org/web/20150207053439/http://ramla.muni.il/index.asp?id=1223 |date=2015-02-07 }}.&lt;/ref&gt; 

=== Frančiškanska cerkev in hospic=== 
Hospic sv. Nikodema in sv. Jožefa iz Arimateje na ulici Herzl, glavnem bulvarju Ramle, je prepoznaven po po svojem kvadratnem stolpu z uro. Pripada frančiškanskemu redu. [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]] je hospic uporabljal kot svoj sedež med svojim pohodom na Palestino leta 1799. 

===Muzej Ramle=== 
Muzej Ramle se nahaja v nekdanjem lokalnem sedežu britanskih mandatnih oblasti. Stavba iz leta 1922 vključuje elemente arabske arhitekture, kot so obokana okna in vzorčasta tlakovana tla. Po letu 1948 je bila osrednja okrožna pisarna izraelskega ministrstva za finance. Leta 2001 je stavba postala muzej, ki dokumentira zgodovino Ramle. 

=== Britansko vojaško pokopališče=== 
Britansko vojaško pokopališče je največje te vrste v Izraelu. Na njem so pokopani vojaki, padli med svetovnima vojnama in v  obdobju britanskega mandata. 

==Pobratena/posestrena mestas== 

{{Div col}}  
*{{flagicon|USA}} [[Kansas City, Missouri|Kansas City]], [[Missouri]] 
*{{flagicon|CAN}} Vaughan, [[Ontario]], [[Kanada]] 
*{{flagicon|GER}} Moers, [[Nemčija]] 
*{{flagicon|LVA}} [[Daugavpils]], [[Latvija]] 
*{{flagicon|POL}} Kielce, [[Poljska]] 
*{{flagicon|ETH}} [[Mekele]], [[Etiopija]] 
*{{flagicon|RUS}} [[Vyborg]], [[Rusija]] 
*{{flagicon|RUS}} [[Čeljabinsk]], [[Rusija]] 
*{{flagicon|UKR}} [[Feodozija]], [[Ukrajina]] 
*{{flagicon|GEO}} Hašuril, [[Gruzija]] 
{{Div col end}}

==Sklici==    
{{sklici|20em}}

==Viri==    
{{refbegin |2}}  
*{{cite book|last1=Amar|first1=Z.|author-link1=|last2=Serri|first2=Yaron|year=2004|title=The Land of Israel and Syria as Described by al-Tamimi – Jerusalem Physician of the 10th Century|location=Ramat-Gan|language=he|isbn=965-226-252-8}} -- ({{OCLC|607157392}})
*{{cite journal |last=Bacharach |first=Jere L. |author-link=|title=Marwanid Umayyad Building Activities: Speculations on Patronage |pages=27–44 |journal= Muqarnas Online |year=1996 |volume=13 |jstor=1523250 |issn=2211-8993 |doi=10.1163/22118993-90000355}}
*{{cite book |editor= Barron, J. B. |title= Palestine: Report and General Abstracts of the Census of 1922 |url= https://archive.org/details/PalestineCensus1922 |publisher= Government of Palestine |year= 1923 }}
*{{cite book |last1=Cohen |first1=Amnon |last2=Lewis |first2=B. |author-link2=|title=Population and Revenue in the Towns of Palestine in the Sixteenth Century |url=https://books.google.com/books?id=fgzUPAAACAAJ |year=1978 |publisher=Princeton University Press |isbn=0783793227 }} 
*{{cite book|last1=Conder|first1=C.R.|author-link1=|last2=Kitchener|first2=H. H.|author-link2=|year=1882|url=https://archive.org/details/surveyofwesternp02conduoft|title=The Survey of Western Palestine: Memoirs of the Topography, Orography, Hydrography, and Archaeology|location=London|publisher=Palestine Exploration Fund|volume=2}}
*{{cite book|title=Village Statistics, April, 1945|url=http://web.nli.org.il/sites/nli/Hebrew/library/Pages/BookReader.aspx?pid=856390|author=Department of Statistics|year=1945|publisher=Government of Palestine}} 
* Eisener R. ''Sulaymān b. ʿAbd al-Malik''. Vol. 9, str. 821–822
*{{cite book|last=Fabri|first=F.|authorlink=|year=1896|url=https://archive.org/details/libraryofpalesti07paleuoft|title=Felix Fabri (circa 1480–1483 A.D.) vol I, part I|publisher=Palestine Pilgrims' Text Society}}
* [https://books.google.com/books?id=M0wUKoMJeccC ''A History of Palestine, 634–1099'']
*{{cite book |last1=Gordon |first1=Matthew S. |last2=Robinson |first2=Chase F. |last3=Rowson |first3=Everett K. |last4=Fishbein |first4=Michael |title=The Works of Ibn Wāḍiḥ al-Yaʿqūbī (Volume 3): An English Translation |date=2018 |publisher=Brill |location=Leiden |isbn=978-90-04-35621-4 |url=https://books.google.com/books?id=OHxTDwAAQBAJ }}
*{{cite book|last=Guérin|first=V.|author-link=|title=Description Géographique Historique et Archéologique de la Palestine|url=https://archive.org/details/descriptiongog01gu|volume=1: Judee, pt. 1|year=1868|publisher=L'Imprimerie Nationale|location=Paris|language=fr}}
*{{cite book|title=Village Statistics of 1945: A Classification of Land and Area ownership in Palestine|url=http://www.palestineremembered.com/Articles/General-2/Story3150.html|first1=S.|last1=Hadawi|author-link=|year=1970|publisher=Palestine Liberation Organization Research Centre}} 
* {{cite encyclopedia |title=al-Ramla |first=E. |last=Honigmann |encyclopedia=E.J. Brill's First Encyclopaedia of Islam, 1913–1936, Volume VI: Morocco–Ruzzīk |editor-first=Martijn Theodoor |editor-last=Houtsma |publisher=BRILL |location=Leiden |year=1987 |orig-year=1927 |isbn=9004082654 |url=https://archive.org/details/ejbrillsfirstenc0006unse/page/1115 |pages=1115–1117 }}
*{{cite journal | author = Karmon, Y. | title = An Analysis of Jacotin's Map of Palestine | url = http://www.jchp.ucla.edu/Bibliography/Karmon,_Y_1960_Jacotin_Map_(IEJ_10).pdf | journal = Israel Exploration Journal | volume = 10 | issue = 3,4 | year = 1960 | pages = 155–173; 244–253 | access-date = 2017-09-09 | archive-date = 2019-12-22 | archive-url = https://web.archive.org/web/20191222063351/http://jchp.ucla.edu/Bibliography/Karmon,_Y_1960_Jacotin_Map_(IEJ_10).pdf | url-status = dead }}
* ''The Prophet and the Age of the Caliphates'' 
*{{cite book|title=Palestine Under the Moslems: A Description of Syria and the Holy Land from A.D. 650 to 1500|url=https://archive.org/details/palestineundermo00lestuoft|first1=G.|last1=Le Strange|author-link1=|year=1890|publisher=Committee of the Palestine Exploration Fund}}
*{{cite journal |last1=Luz |first1=Nimrod |title=The Construction of an Islamic City in Palestine. The Case of Umayyad al-Ramla |journal=Journal of the Royal Asiatic Society |date=April 1997 |volume=7 |issue=1 |pages=27–54 |jstor=25183294 |doi=10.1017/S1356186300008300|s2cid=163178178 }}
*{{cite book |editor= Mills, E. |title= Census of Palestine 1931. Population of Villages, Towns and Administrative Areas |url= https://archive.org/details/CensusOfPalestine1931.PopulationOfVillagesTownsAndAdministrativeAreas |publisher= Government of Palestine |location= Jerusalem |year= 1932 }}
*{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=uM_kFX6edX8C |first=B. |last=Morris |author-link=|year=2004 |title=The Birth of the Palestinian Refugee Problem Revisited |isbn=978-0-521-00967-6 |publisher=Cambridge University Press }}
*{{cite book |author= Mukaddasi |author-link=  |year= 1886 |url= https://archive.org/details/cu31924028534265 |title= Description of Syria, including Palestine |location= London |publisher= Palestine Pilgrims' Text Society }} 
*{{cite book| title=Kitāb Aḥsan at-taqāsīm fī maʻrifat al-aqālīm (The Best Divisions for Knowledge of the Regions)|last=Mukaddasi |author-link=|editor=M.J. de Goeje |publisher=Brill Co. |location=Leiden |date=1906 |language=ar |oclc=313566614}} (3rd edition printed by Brill in 1967)
*{{cite book |author= Nasir-i-Khusrau |author-link=  |title= Vol IV. A journey through Syria and Palestine. By Nasir-i-Khusrau [1047 A.D.]. The pilgrimage of Saewulf to Jerusalem. The pilgrimage of the Russian abbot Daniel. |editor= Le Strange, Guy |editor-link=  |translator= Guy Le Strange |publisher= Palestine Pilgrims' Text Society |location= London |year= 1897 |url= https://archive.org/details/cu31924028534281 }}
*{{cite book|last=Palmer|first=E. H.|author-link=|year=1881|url=https://archive.org/details/surveyofwesternp00conduoft|title=The Survey of Western Palestine: Arabic and English Name Lists Collected During the Survey by Lieutenants Conder and Kitchener, R. E. Transliterated and Explained by E.H. Palmer|publisher=Palestine Exploration Fund}}
*{{cite book|title=The Towns of Palestine Under Muslim Rule|last1=Petersen|first1=Andrew|publisher=British Archaeological Reports|year=2005|isbn=1841718211|url=https://archive.org/details/TheTownsOfPalestineUnderUnderMuslimRule}}
*{{cite book|last=Pococke|first=R.|author-link=|year=1745|url=https://archive.org/details/gri_33125009339611|title=A description of the East, and some other countries|volume=2|location=London|publisher=Printed for the author, by W. Bowyer}} (Pococke, 1745, vol 2, p. [https://archive.org/stream/gri_33125009339611#page/n25/mode/1up 4]; cited in Robinson and Smith, vol. 3, 1841, p. [https://archive.org/stream/biblicalresearch03robiuoft#page/n44/mode/1up 233])
*{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=grcb3zchpwYC |first=J. |last=Pilger |author-link=|year=2011 |title=Freedom Next Time |isbn=978-1407083865 |publisher=Random House }}
*{{cite book|title=The Churches of the Crusader Kingdom of Jerusalem: L-Z (excluding Tyre)|volume=II|url=https://books.google.com/books?id=2Y0tA0xLzwEC|last=Pringle|first=D.|author-link=|year=1998|publisher=Cambridge University Press|isbn=0-521-39037-0}}
*{{cite book|last1=Robinson|first1=E.|author-link1=|last2=Smith|first2=E.|author-link2=|year=1841|url=https://archive.org/details/biblicalresearch03robiuoft|title=Biblical Researches in Palestine, Mount Sinai and Arabia Petraea: A Journal of Travels in the year 1838|location=Boston|publisher=Crocker&amp;Brewster|volume=3}} 
* Sharon M. ''Ludd'', vol. 5., str. 798–803
*{{cite journal |last1=Taxel |first1=Itamar |title=Rural Settlement Processes in Central Palestine, ca. 640–800 C.E.: The Ramla-Yavneh Region as a Case Study |url=https://archive.org/details/sim_bulletin-of-the-american-schools-of-oriental-research_2013-05_369/page/156 |journal=Bulletin of the American Schools of Oriental Research |date=May 2013 |volume=369 |issue=369 |pages=157–199 |publisher=The American Schools of Oriental Research |jstor=10.5615/bullamerschoorie.369.0157 |doi=10.5615/bullamerschoorie.369.0157 |s2cid=163507411 }} 
{{refend}} 

{{Normativna kontrola}} 

[[Kategorija:Ustanovitve v 8. stoletju]] 
[[Kategorija:Mesta v Izraelu]]</text>
      <sha1>7acd4taoxjjr6pl1rkow9g5g5minuxr</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Tina Perić</title>
    <ns>0</ns>
    <id>589983</id>
    <revision>
      <id>6687635</id>
      <parentid>6576418</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T08:46:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Živeči ljudje]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6687635</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2590" sha1="4uqnixrsasus3lisldw57a3eov0x4g0" xml:space="preserve">{{infopolje oseba}}
'''Tina Perić''', [[Slovenci|slovenska]] [[pisateljica]] in [[prevajalka]]; * [[1985]].

== Življenjepis ==
Odraščala je na [[Vrhnika|Vrhniki]].&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/kresnik/tina-peric-kresnik-crtice-nominacija-intervju|title=Tina Perić: Ostaja občutek, da je vse napol|date=13. 6. 2025|accessdate=12. 9. 2025|website=www.delo.si}}&lt;/ref&gt; Končala je študij [[Južnoslovanski jeziki|južnoslovanskih jezikov]] s književnostjo in sociologije kulture.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Že med študijem in po opravljeni diplomi je prevajala in poučevala južnoslovanske jezike.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.goga.si/izdelek/crtice/|title=Tina Perić, Ćrtice|accessdate=12. 9. 2025|website=www.goga.si}}&lt;/ref&gt; Na kulturnem in umetniškem področju deluje v presledkih. Pisala je besedila in pela v elektro-punk bendu [[Ludovik Material]]. Je ena od ustanovnih članic prevajalskega podjetja Jezikovna zadruga Soglasnik.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Njen knjižni prvenec, roman ''Ćrtice'', je izšel leta 2024.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.mladina.si/240625/strong-tina-peric-strong-pisateljica-in-prevajalka-ki-je-literarni-prvenec-posvetila-izbrisani/|title=Tina Perić / Pisateljica in prevajalka, ki je literarni prvenec posvetila izbrisanim|date=9. 5. 2025|accessdate=12. 9. 2025|website=www.mladina.si}}&lt;/ref&gt; Tematika temelji na [[Izbrisani|izbrisu prebivalcev in prebivalk v Sloveniji l]]&lt;nowiki/&gt;eta 1992, pri čemer je pisateljica črpala iz osebne izkušnje; eden od njenih staršev je bil eden izmed 25.671 izbrisanih prebivalcev.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://365.rtvslo.si/podkast/izslo-je/175068113|title=Tina Perić: Ćrtice|date=27. 8. 2024|accessdate=12. 9. 2025|website=www.365.rtvslo.si}}&lt;/ref&gt; Za roman je prejela nagrado za najboljši literarni prvenec 2024 ter bila nominirana za [[Kresnik (nagrada)|kresnika]] leta 2025.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; 

== Nagrade in nominacije==
* [[nagrada za najboljši literarni prvenec]] 2024 (za roman ''Ćrtice'')&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; 
* nominacija za [[Kresnik (nagrada)|kresnika]] 2025 (uvrstitev med finalno peterico za roman ''Ćrtice'')&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/kresnik/nagrada-kresnik-peterica-finalisti-2025|title=Razkriti finalisti za kresnika, do podelitve le še mesec|date=23. 5. 2025|accessdate=12. 9. 2025|website=www.delo.si}}&lt;/ref&gt;

==Sklici==
{{sklici}}

{{normativna kontrola}}

{{škrbina o književniku}}

{{DEFAULTSORT:Perić, Tina}}
[[Kategorija:Slovenski pisatelji]]
[[Kategorija:Slovenski prevajalci]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]</text>
      <sha1>4uqnixrsasus3lisldw57a3eov0x4g0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Narodni park Niokolo-Koba</title>
    <ns>0</ns>
    <id>590588</id>
    <revision>
      <id>6687237</id>
      <parentid>6518443</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T12:17:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sikander</username>
        <id>166934</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>([[c:GR|GR]]) [[c:COM:FR|File renamed]]: [[File:-COD260725-11.jpg]] → [[File:Parc de Niokolo-Koba, Sénégal - COD260725-011.jpg]] [[c:COM:FR#FR2|Criterion 2]] (meaningless or ambiguous name) · Also reason 4 to harmonize ordering</comment>
      <origin>6687237</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6035" sha1="a0jl26e0e09xz895kelmdz9hesnjh31" xml:space="preserve">{{Infobox Protected area
| name            = Narodni park Niokolo-Koba
| iucn_category   = II
| photo           = River gambia Niokolokoba National Park.gif
| photo_caption   = Reka Gambija v narodnem parku
| map             = Senegal
| relief          = yes
| map_caption     =
| location        = [[Senegal]]
| nearest_city    =
| coordinates     = {{coord|13|04|N|12|43|W|format=dms|display=inline,title}}
| area_km2        = 9130
| established     = 1954, 1969
| visitation_num  =
| visitation_year =
| governing_body  =
| embedded1       = {{designation list | embed=yes
  | designation1            = WHS
  | designation1_date       = 1981 &lt;small&gt;(5. zasedanje)&lt;/small&gt;
  | designation1_type       = Natural
  | designation1_criteria   = x
  | designation1_number     = [https://whc.unesco.org/en/list/153 153]
  | designation1_free1name  = Regija
  | designation1_free1value = Afrika
  | designation1_free2name  = ogrožena
  | designation1_free2value = 2007–2024
  }}
}}
'''Narodni park Niokolo-Koba''' je območje svetovne dediščine v jugovzhodnem Senegalu, blizu meje z Gvinejo. Dostopen je prek letališča Niokolo-Koba z neasfaltirano vzletno-pristajalno stezo.

== Narodni park ==
Niokolo-Koba, ustanovljen kot rezervat leta 1925,&lt;ref&gt;J. E. Madsen, D. Dione, A. S. Traoré, B. Sambou, &quot;Flora and vegetation of Niokolo-Koba National Park, Senegal&quot;, p. 214, in L. J. G. Van der Maesen, X. M. van der Burgt, J. M. van Medenbach de Rooy (eds.), ''The Biodiversity of African Plants''. Springer, 1996, {{ISBN|978-0792340-95-9}}&lt;/ref&gt; je bil 1. januarja 1954 razglašen za senegalski [[narodni park]]. Razširjen leta 1969, je bil leta 1981 vpisan na seznam svetovne dediščine kot [[biosferni rezervat]] UNESCO-MAB.&lt;ref&gt;Niokolo-Koba National Park UNESCO Site. 1981&lt;/ref&gt; Leta 2007 je bil dodan na seznam ogroženih območij svetovne dediščine UNESCO. S seznama je bil odstranjen leta 2024 zaradi izboljšanja stanja ohranjenosti parka.&lt;ref&gt;{{cite web|title=Niokolo-Koba National Park in Senegal removed from the List of World Heritage in Danger |url=https://www.unesco.org/en/articles/niokolo-koba-national-park-senegal-removed-list-world-heritage-danger |website=unesco.org |date=14 July 2024 |access-date=17 August 2024}}&lt;/ref&gt;

Od leta 2005 zavarovano območje velja za enoto za ohranjanje levov.&lt;ref&gt;{{cite book |title=Conservation Strategy for the Lion West and Central Africa |publisher=IUCN |author=IUCN Cat Specialist Group |year=2006 |location=Yaounde, Cameroon}}&lt;/ref&gt;

== Geografija ==
[[File:Loves2020Africa (20).jpg|thumb|upright|left|Viseči most glavnega častnika Nouha Sane]]
[[File:Parc de Niokolo-Koba, Sénégal - COD260725-011.jpg|thumb|upright|Pokrajina v parku]]
Park leži v gorskem območju, skozi katerega teče zgornji tok reke [[gambija (reka)|Gambija]] proti severozahodni meji Gvineje. Biosferni park sam pokriva približno 9130 kvadratnih kilometrov, v velikem loku, ki se razteza od regije Zgornji Casamance/Kolda na meji med Gvinejo in Bissauom do regije Tambacounda in do sto kilometrov od gvinejske meje blizu jugovzhodnega vogala Senegala. Njegova nadmorska višina se giblje od 16 m do 311 m.

== Rastlinstvo ==
Večino parka predstavljajo savanski gozdovi in polsušni gozdovi z velikimi površinami gozdnatih in sezonskih [[mokrišče|mokrišč]]. Park vsebuje več kot 1500 vrst rastlin in 78 % [[galerijski gozd|galerijskega gozda]] v Senegalu.

Številna drevesa in grmičevje pokrivajo bujno vegetacijo vzdolž rečnih strug, ta vegetacija pa se spreminja glede na teren in tla. V dolinah in ravnicah so obsežna območja, kjer rastejo ''Chrysopogon'' in zelnata savana. Zaraščena travišča običajno sestavljajo ''Paspalum arbiculare'' in ''Echinochloa''. Obstajajo tudi območja, kjer raste [[bambus]].

V dolinah in pasovnih gozdovih vrsta odraža podnebje južne Gvineje, tropske lesnate [[liana|liane]] pa so v izobilju.

Ob rečnih bregovih živijo polvodne vrste, enoletne rastline pa izginejo, ko se gladina vode dvigne. Ob robu ribnika se razvijejo suhi gozdovi in ​​zelnata savana, odvisno od stopnje vlažnosti ali zbitosti tal. Včasih sredi mokrišč zasedajo gosti grmi, imenovani ''Mimosa pigra''.

== Živalstvo ==
Narodni park je znan po svojem divjem življenju. Senegalska vlada ocenjuje, da v parku živi 20 vrst dvoživk, 60 vrst rib in 38 vrst plazilcev (od tega štiri želve). Obstaja tudi približno 80 vrst sesalcev. Mednje spada (podatki iz leta 2005) približno 11.000 bivolov, 6000 povodnih konj, 400 orjaških elandov, 50 slonov, 120 levov, 150 šimpanzov, 3000 [[elipsasta obvodna antilopa|elipsastih obvodnih antilop]] (''Kobus ellipsiprymnus''), 2000 navadnih antilop (''Sylvicapra grimmia''), neznano število zahodnih rdečih kolobusov (''Piliocolobus badius'') ter nekaj redkih afriških leopardov in zahodnoafriških divjih psov (''Lycaon pictus manguensis''), čeprav naj bi bila ta vrsta psov v preostalem delu države iztrebljena.&lt;ref&gt;C. Michael Hogan. 2009&lt;/ref&gt; Med drugimi sesalci so še konjska antilopa, gvinejski pavijan, zelena opica, opica patas in [[svinja bradavičarka]].

V parku so opazili približno 330 vrst ptic, med njimi predvsem arabska droplja, [[pavji žerjav]], abesinski kljunorožec (''Bucorvus abyssinicus''), [[afriški orel]], [[glumaški orel]] (''Terathopius ecaudatus'') in vdovski žvižgač (''Dendrocygna viduata'').

Prisotni so tudi plazilci, kot so tri vrste krokodilov in štiri vrste želv.
&lt;gallery&gt;
File:Warthog Niokolo Koba.jpg|[[svinja bradavičarka]]
File:-COD260725-121.jpg|skupina antilop
File:-COD260725-101.jpg|[[Lisasta hijena]]
&lt;/gallery&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Commons category}}
* [https://archive.today/20071203051159/http://www.wcmc.org.uk/sites/wh/niokolo.html UNESCO World Heritage Site datasheet]
* [https://whc.unesco.org/en/list/153 Niokolo-Koba National Park UNESCO Site]

[[Kategorija:Narodni parki Senegala]]
[[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Senegalu]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1954]]
[[Kategorija:Biosferni rezervati Senegala]]</text>
      <sha1>a0jl26e0e09xz895kelmdz9hesnjh31</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687238</id>
      <parentid>6687237</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T12:18:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sikander</username>
        <id>166934</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>([[c:GR|GR]]) [[c:COM:FR|File renamed]]: [[File:-COD260725-101.jpg]] → [[File:Parc de Niokolo-Koba, Sénégal - COD260725-101.jpg]] [[c:COM:FR#FR2|Criterion 2]] (meaningless or ambiguous name) · Also reason 4 to harmonize ordering</comment>
      <origin>6687238</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6068" sha1="2r8z11ajfp3s1jf7k7g47nsfz42z8kh" xml:space="preserve">{{Infobox Protected area
| name            = Narodni park Niokolo-Koba
| iucn_category   = II
| photo           = River gambia Niokolokoba National Park.gif
| photo_caption   = Reka Gambija v narodnem parku
| map             = Senegal
| relief          = yes
| map_caption     =
| location        = [[Senegal]]
| nearest_city    =
| coordinates     = {{coord|13|04|N|12|43|W|format=dms|display=inline,title}}
| area_km2        = 9130
| established     = 1954, 1969
| visitation_num  =
| visitation_year =
| governing_body  =
| embedded1       = {{designation list | embed=yes
  | designation1            = WHS
  | designation1_date       = 1981 &lt;small&gt;(5. zasedanje)&lt;/small&gt;
  | designation1_type       = Natural
  | designation1_criteria   = x
  | designation1_number     = [https://whc.unesco.org/en/list/153 153]
  | designation1_free1name  = Regija
  | designation1_free1value = Afrika
  | designation1_free2name  = ogrožena
  | designation1_free2value = 2007–2024
  }}
}}
'''Narodni park Niokolo-Koba''' je območje svetovne dediščine v jugovzhodnem Senegalu, blizu meje z Gvinejo. Dostopen je prek letališča Niokolo-Koba z neasfaltirano vzletno-pristajalno stezo.

== Narodni park ==
Niokolo-Koba, ustanovljen kot rezervat leta 1925,&lt;ref&gt;J. E. Madsen, D. Dione, A. S. Traoré, B. Sambou, &quot;Flora and vegetation of Niokolo-Koba National Park, Senegal&quot;, p. 214, in L. J. G. Van der Maesen, X. M. van der Burgt, J. M. van Medenbach de Rooy (eds.), ''The Biodiversity of African Plants''. Springer, 1996, {{ISBN|978-0792340-95-9}}&lt;/ref&gt; je bil 1. januarja 1954 razglašen za senegalski [[narodni park]]. Razširjen leta 1969, je bil leta 1981 vpisan na seznam svetovne dediščine kot [[biosferni rezervat]] UNESCO-MAB.&lt;ref&gt;Niokolo-Koba National Park UNESCO Site. 1981&lt;/ref&gt; Leta 2007 je bil dodan na seznam ogroženih območij svetovne dediščine UNESCO. S seznama je bil odstranjen leta 2024 zaradi izboljšanja stanja ohranjenosti parka.&lt;ref&gt;{{cite web|title=Niokolo-Koba National Park in Senegal removed from the List of World Heritage in Danger |url=https://www.unesco.org/en/articles/niokolo-koba-national-park-senegal-removed-list-world-heritage-danger |website=unesco.org |date=14 July 2024 |access-date=17 August 2024}}&lt;/ref&gt;

Od leta 2005 zavarovano območje velja za enoto za ohranjanje levov.&lt;ref&gt;{{cite book |title=Conservation Strategy for the Lion West and Central Africa |publisher=IUCN |author=IUCN Cat Specialist Group |year=2006 |location=Yaounde, Cameroon}}&lt;/ref&gt;

== Geografija ==
[[File:Loves2020Africa (20).jpg|thumb|upright|left|Viseči most glavnega častnika Nouha Sane]]
[[File:Parc de Niokolo-Koba, Sénégal - COD260725-011.jpg|thumb|upright|Pokrajina v parku]]
Park leži v gorskem območju, skozi katerega teče zgornji tok reke [[gambija (reka)|Gambija]] proti severozahodni meji Gvineje. Biosferni park sam pokriva približno 9130 kvadratnih kilometrov, v velikem loku, ki se razteza od regije Zgornji Casamance/Kolda na meji med Gvinejo in Bissauom do regije Tambacounda in do sto kilometrov od gvinejske meje blizu jugovzhodnega vogala Senegala. Njegova nadmorska višina se giblje od 16 m do 311 m.

== Rastlinstvo ==
Večino parka predstavljajo savanski gozdovi in polsušni gozdovi z velikimi površinami gozdnatih in sezonskih [[mokrišče|mokrišč]]. Park vsebuje več kot 1500 vrst rastlin in 78 % [[galerijski gozd|galerijskega gozda]] v Senegalu.

Številna drevesa in grmičevje pokrivajo bujno vegetacijo vzdolž rečnih strug, ta vegetacija pa se spreminja glede na teren in tla. V dolinah in ravnicah so obsežna območja, kjer rastejo ''Chrysopogon'' in zelnata savana. Zaraščena travišča običajno sestavljajo ''Paspalum arbiculare'' in ''Echinochloa''. Obstajajo tudi območja, kjer raste [[bambus]].

V dolinah in pasovnih gozdovih vrsta odraža podnebje južne Gvineje, tropske lesnate [[liana|liane]] pa so v izobilju.

Ob rečnih bregovih živijo polvodne vrste, enoletne rastline pa izginejo, ko se gladina vode dvigne. Ob robu ribnika se razvijejo suhi gozdovi in ​​zelnata savana, odvisno od stopnje vlažnosti ali zbitosti tal. Včasih sredi mokrišč zasedajo gosti grmi, imenovani ''Mimosa pigra''.

== Živalstvo ==
Narodni park je znan po svojem divjem življenju. Senegalska vlada ocenjuje, da v parku živi 20 vrst dvoživk, 60 vrst rib in 38 vrst plazilcev (od tega štiri želve). Obstaja tudi približno 80 vrst sesalcev. Mednje spada (podatki iz leta 2005) približno 11.000 bivolov, 6000 povodnih konj, 400 orjaških elandov, 50 slonov, 120 levov, 150 šimpanzov, 3000 [[elipsasta obvodna antilopa|elipsastih obvodnih antilop]] (''Kobus ellipsiprymnus''), 2000 navadnih antilop (''Sylvicapra grimmia''), neznano število zahodnih rdečih kolobusov (''Piliocolobus badius'') ter nekaj redkih afriških leopardov in zahodnoafriških divjih psov (''Lycaon pictus manguensis''), čeprav naj bi bila ta vrsta psov v preostalem delu države iztrebljena.&lt;ref&gt;C. Michael Hogan. 2009&lt;/ref&gt; Med drugimi sesalci so še konjska antilopa, gvinejski pavijan, zelena opica, opica patas in [[svinja bradavičarka]].

V parku so opazili približno 330 vrst ptic, med njimi predvsem arabska droplja, [[pavji žerjav]], abesinski kljunorožec (''Bucorvus abyssinicus''), [[afriški orel]], [[glumaški orel]] (''Terathopius ecaudatus'') in vdovski žvižgač (''Dendrocygna viduata'').

Prisotni so tudi plazilci, kot so tri vrste krokodilov in štiri vrste želv.
&lt;gallery&gt;
File:Warthog Niokolo Koba.jpg|[[svinja bradavičarka]]
File:-COD260725-121.jpg|skupina antilop
File:Parc de Niokolo-Koba, Sénégal - COD260725-101.jpg|[[Lisasta hijena]]
&lt;/gallery&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Commons category}}
* [https://archive.today/20071203051159/http://www.wcmc.org.uk/sites/wh/niokolo.html UNESCO World Heritage Site datasheet]
* [https://whc.unesco.org/en/list/153 Niokolo-Koba National Park UNESCO Site]

[[Kategorija:Narodni parki Senegala]]
[[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Senegalu]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1954]]
[[Kategorija:Biosferni rezervati Senegala]]</text>
      <sha1>2r8z11ajfp3s1jf7k7g47nsfz42z8kh</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687240</id>
      <parentid>6687238</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T12:19:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sikander</username>
        <id>166934</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>([[c:GR|GR]]) [[c:COM:FR|File renamed]]: [[File:-COD260725-121.jpg]] → [[File:Parc de Niokolo-Koba, Sénégal - COD260725-121.jpg]] [[c:COM:FR#FR2|Criterion 2]] (meaningless or ambiguous name) · Also reason 4 to harmonize ordering</comment>
      <origin>6687240</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6101" sha1="2afw7nej7n1doqhidrtyrk94o9tbpc9" xml:space="preserve">{{Infobox Protected area
| name            = Narodni park Niokolo-Koba
| iucn_category   = II
| photo           = River gambia Niokolokoba National Park.gif
| photo_caption   = Reka Gambija v narodnem parku
| map             = Senegal
| relief          = yes
| map_caption     =
| location        = [[Senegal]]
| nearest_city    =
| coordinates     = {{coord|13|04|N|12|43|W|format=dms|display=inline,title}}
| area_km2        = 9130
| established     = 1954, 1969
| visitation_num  =
| visitation_year =
| governing_body  =
| embedded1       = {{designation list | embed=yes
  | designation1            = WHS
  | designation1_date       = 1981 &lt;small&gt;(5. zasedanje)&lt;/small&gt;
  | designation1_type       = Natural
  | designation1_criteria   = x
  | designation1_number     = [https://whc.unesco.org/en/list/153 153]
  | designation1_free1name  = Regija
  | designation1_free1value = Afrika
  | designation1_free2name  = ogrožena
  | designation1_free2value = 2007–2024
  }}
}}
'''Narodni park Niokolo-Koba''' je območje svetovne dediščine v jugovzhodnem Senegalu, blizu meje z Gvinejo. Dostopen je prek letališča Niokolo-Koba z neasfaltirano vzletno-pristajalno stezo.

== Narodni park ==
Niokolo-Koba, ustanovljen kot rezervat leta 1925,&lt;ref&gt;J. E. Madsen, D. Dione, A. S. Traoré, B. Sambou, &quot;Flora and vegetation of Niokolo-Koba National Park, Senegal&quot;, p. 214, in L. J. G. Van der Maesen, X. M. van der Burgt, J. M. van Medenbach de Rooy (eds.), ''The Biodiversity of African Plants''. Springer, 1996, {{ISBN|978-0792340-95-9}}&lt;/ref&gt; je bil 1. januarja 1954 razglašen za senegalski [[narodni park]]. Razširjen leta 1969, je bil leta 1981 vpisan na seznam svetovne dediščine kot [[biosferni rezervat]] UNESCO-MAB.&lt;ref&gt;Niokolo-Koba National Park UNESCO Site. 1981&lt;/ref&gt; Leta 2007 je bil dodan na seznam ogroženih območij svetovne dediščine UNESCO. S seznama je bil odstranjen leta 2024 zaradi izboljšanja stanja ohranjenosti parka.&lt;ref&gt;{{cite web|title=Niokolo-Koba National Park in Senegal removed from the List of World Heritage in Danger |url=https://www.unesco.org/en/articles/niokolo-koba-national-park-senegal-removed-list-world-heritage-danger |website=unesco.org |date=14 July 2024 |access-date=17 August 2024}}&lt;/ref&gt;

Od leta 2005 zavarovano območje velja za enoto za ohranjanje levov.&lt;ref&gt;{{cite book |title=Conservation Strategy for the Lion West and Central Africa |publisher=IUCN |author=IUCN Cat Specialist Group |year=2006 |location=Yaounde, Cameroon}}&lt;/ref&gt;

== Geografija ==
[[File:Loves2020Africa (20).jpg|thumb|upright|left|Viseči most glavnega častnika Nouha Sane]]
[[File:Parc de Niokolo-Koba, Sénégal - COD260725-011.jpg|thumb|upright|Pokrajina v parku]]
Park leži v gorskem območju, skozi katerega teče zgornji tok reke [[gambija (reka)|Gambija]] proti severozahodni meji Gvineje. Biosferni park sam pokriva približno 9130 kvadratnih kilometrov, v velikem loku, ki se razteza od regije Zgornji Casamance/Kolda na meji med Gvinejo in Bissauom do regije Tambacounda in do sto kilometrov od gvinejske meje blizu jugovzhodnega vogala Senegala. Njegova nadmorska višina se giblje od 16 m do 311 m.

== Rastlinstvo ==
Večino parka predstavljajo savanski gozdovi in polsušni gozdovi z velikimi površinami gozdnatih in sezonskih [[mokrišče|mokrišč]]. Park vsebuje več kot 1500 vrst rastlin in 78 % [[galerijski gozd|galerijskega gozda]] v Senegalu.

Številna drevesa in grmičevje pokrivajo bujno vegetacijo vzdolž rečnih strug, ta vegetacija pa se spreminja glede na teren in tla. V dolinah in ravnicah so obsežna območja, kjer rastejo ''Chrysopogon'' in zelnata savana. Zaraščena travišča običajno sestavljajo ''Paspalum arbiculare'' in ''Echinochloa''. Obstajajo tudi območja, kjer raste [[bambus]].

V dolinah in pasovnih gozdovih vrsta odraža podnebje južne Gvineje, tropske lesnate [[liana|liane]] pa so v izobilju.

Ob rečnih bregovih živijo polvodne vrste, enoletne rastline pa izginejo, ko se gladina vode dvigne. Ob robu ribnika se razvijejo suhi gozdovi in ​​zelnata savana, odvisno od stopnje vlažnosti ali zbitosti tal. Včasih sredi mokrišč zasedajo gosti grmi, imenovani ''Mimosa pigra''.

== Živalstvo ==
Narodni park je znan po svojem divjem življenju. Senegalska vlada ocenjuje, da v parku živi 20 vrst dvoživk, 60 vrst rib in 38 vrst plazilcev (od tega štiri želve). Obstaja tudi približno 80 vrst sesalcev. Mednje spada (podatki iz leta 2005) približno 11.000 bivolov, 6000 povodnih konj, 400 orjaških elandov, 50 slonov, 120 levov, 150 šimpanzov, 3000 [[elipsasta obvodna antilopa|elipsastih obvodnih antilop]] (''Kobus ellipsiprymnus''), 2000 navadnih antilop (''Sylvicapra grimmia''), neznano število zahodnih rdečih kolobusov (''Piliocolobus badius'') ter nekaj redkih afriških leopardov in zahodnoafriških divjih psov (''Lycaon pictus manguensis''), čeprav naj bi bila ta vrsta psov v preostalem delu države iztrebljena.&lt;ref&gt;C. Michael Hogan. 2009&lt;/ref&gt; Med drugimi sesalci so še konjska antilopa, gvinejski pavijan, zelena opica, opica patas in [[svinja bradavičarka]].

V parku so opazili približno 330 vrst ptic, med njimi predvsem arabska droplja, [[pavji žerjav]], abesinski kljunorožec (''Bucorvus abyssinicus''), [[afriški orel]], [[glumaški orel]] (''Terathopius ecaudatus'') in vdovski žvižgač (''Dendrocygna viduata'').

Prisotni so tudi plazilci, kot so tri vrste krokodilov in štiri vrste želv.
&lt;gallery&gt;
File:Warthog Niokolo Koba.jpg|[[svinja bradavičarka]]
File:Parc de Niokolo-Koba, Sénégal - COD260725-121.jpg|skupina antilop
File:Parc de Niokolo-Koba, Sénégal - COD260725-101.jpg|[[Lisasta hijena]]
&lt;/gallery&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Commons category}}
* [https://archive.today/20071203051159/http://www.wcmc.org.uk/sites/wh/niokolo.html UNESCO World Heritage Site datasheet]
* [https://whc.unesco.org/en/list/153 Niokolo-Koba National Park UNESCO Site]

[[Kategorija:Narodni parki Senegala]]
[[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Senegalu]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1954]]
[[Kategorija:Biosferni rezervati Senegala]]</text>
      <sha1>2afw7nej7n1doqhidrtyrk94o9tbpc9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam slovenskih rodoslovcev</title>
    <ns>0</ns>
    <id>590801</id>
    <revision>
      <id>6687478</id>
      <parentid>6679856</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T21:47:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MaksiKavsek</username>
        <id>244409</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>do zdaj povezava na uporabniški id</comment>
      <origin>6687478</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1702" sha1="2ngja5933dwn8u2mz6tk0u9vd4sr9fp" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[Rodoslovje|rodoslovcev]]''' vsebuje rodoslovcev (vključuje tudi nekatere zgodovinarje).

{{CompactTOC2}}

== A ==

*

== B ==

*[[Nada Brezovar]]

== C ==

*

== Č ==

* [[Franc Čeh]]

== D ==

* [[Jože Dežman]]
* Leon Drame

== E ==

*[[Rajko Eržen]]

== F ==

* [[Robert Fonda]]

== G ==

* [[Rok Gašperšič]]
* [[Boris Golec]]
* [[Tine Golež]]
* [[Ema Goričan]]
* [[Matjaž Grahornik]]
* [[Stane Granda]]
* [[Igor Grdina]]

== H ==

* [[Peter Hawlina]]
* [[Uporabnik:Mhohkr1|Matej Hohkraut]]

== I ==

*

== J ==

* Franc Jamšek
* [[Marcel Javornik]]
* [[Andrej Juvan]]
* [[Stanislav Južnič]]

== K ==

* [[Vlasta Knapič]]
* Anton Kos
* [[Jožek Košir]]
* [[Marko Kragelj]]
* [[Tone Krampač]]

== L ==

* [[Rajmund Lampreht]]
* [[Franci Lazarini]]

== M ==

* [[Marjan Mali]]
* [[Tino Mamić]]
* [[Mojca Strmšek Mamić]]
* [[Franc Merše]]
* [[Peter Mikša]]

== N ==

*

== O ==

* [[Uroš Ocepek]]

== P ==

* [[Srečko Pavličič]]
* [[Anton Pavlovčič]]
* [[Martin Prašnički]]
* [[Miha Preinfalk]]
* [[Tina Petek Steinbücher]]

== R ==

* [[Karel Ravnikar]]
* [[Andrej Reberc]]
* [[Franc Retko]]
* [[Peter Rojc]]
* [[Mitja Rosina]]
* [[Franci Rihtaršič]]

== S ==

* [[Lidija Sambunjak]]
* [[Jasmina Stanojević]]
* [[Mojca Strmšek Mamić]]

== Š ==

* [[Dragan Šanda]]
* Franc Škarja
* [[Jurij Šilc]]

== T ==

* [[Vesna Tomc Lamut]]
* [[Janez Toplišek]]
* [[Matija Tuma]]

== U ==

*

== V ==

* [[Verena Valenčič]]

== W ==

*

== Z ==

* [[Uporabnik:IgorvonLenart|Igor Zemljič]]
* [[Gregor Zupančič]]

== Ž ==

* [[Stane Žele]]

== Glej tudi ==

[[Kategorija:Seznami Slovencev|Rodoslovci]]
[[Kategorija:Rodoslovje]]</text>
      <sha1>2ngja5933dwn8u2mz6tk0u9vd4sr9fp</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Riojski nacionalizem</title>
    <ns>0</ns>
    <id>592976</id>
    <revision>
      <id>6687513</id>
      <parentid>6538373</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T06:07:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Geoffroi</username>
        <id>178401</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>([[c:GR|GR]]) [[c:COM:FR|File renamed]]: [[File:Constitucion Republicana Federal del Estado Riojano, copia fascimil.jpg]] → [[File:Constitución Republicana Federal del Estado Riojano, copia fascimil (año 1883).jpg]] #1</comment>
      <origin>6687513</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4049" sha1="f906bldq39d3vqbdznrbl6qmbqe4omv" xml:space="preserve">[[Slika:Bandera Nacionalista de La Rioja.png|thumb|desno|285px|Zastava riojskega nacionalizma]]
'''Riojski nacionalizem''' ali '''riojanizem''' ({{lang-es|nacionalismo riojano, riojanismo}}) je politična ideologija, ki se zavzema za avtonomne, kulturne in zgodovinske pravice ter identiteto [[španska avtonomna skupnost|avtonomne skupnosti]] [[La Rioja]] v [[Španija|Španiji]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Prusés de Blas |first=José Luis |editor-last= |editor-first= |title=En Diario La Rioja, ed. 125 años de Diario La Rioja |date=1971 |publisher=Nueva Rioja S.A.|location=Logroño |isbn= |chapter=El Regionalismo Toma Fuerza|pages=88}}&lt;/ref&gt; Riojanisti zavračajo [[kastilijski nacionalizem|kastilijski]], [[navarski nacionalizem|navarski]] in [[baskovski nacionalizem]],&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=El partido / Ideología |url=http://www.partidoriojano.es/default.asp?idpagina=3 |work=Parido Riojano |date= |accessdate=5.11.2025 |language=es |archive-date=2007-09-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070927092039/http://www.partidoriojano.es/default.asp?idpagina=3 |url-status=bot: unknown }}&lt;/ref&gt; ki imajo ozemeljske zahteve do La Rioje. Kastilijski nacionalisti imajo na primer La Riojo za del zgodovinske Kastilije, zato želijo doseči enotno Veliko Kastilijo, ki bi bila posebna avtonomna skupnost v Španiji.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=La cuestión de Albacete |url=https://www.asc-castilla.org/castilla/historiasup/historia-castilla/la-cuestion-de-albacete/ |work=Asociación Castilla |date= |accessdate=5.11.2025 |author= |language=es}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=La Asociación Socio-Cultural Castilla es un colectivo de ciudadanos que defiende la recuperación de la unidad política y cultural de Castilla dentro de España. |work=Asociación Castilla |url=https://www.asc-castilla.org/quienes-somos/ |date= |accessdate=5.11.2025 |author= |language=es}}&lt;/ref&gt;

Prva avtonomistična gibanja v La Rioji so nastala v 19. stoletju.&lt;ref&gt;[https://web.archive.org/web/20100704085955/http://www.bermemar.com/politica/restaura/consti83_texto2.htm CONSTITUCION REPUBLICANA FEDERAL DEL ESTADO RIOJANO]&lt;/ref&gt; 23. aprila 1883 so lokalni politiki in izobraženci sestavili pokrajinsko ustavo La Rioje v [[Haro, La Rioja|Haru]]. La Rioja bi na podlagi te listine postala zvezna dežela federativne Španije.&lt;ref&gt;{{cite journal |last = Navajas Zubeldia |first = Carlos |year = 2000 |title = El problema regional durante la II República el &quot;caso riojano&quot; |journal = Berceo |volume = 138 |pages = 263-292 |url =https://dialnet.unirioja.es/servlet/articulo?codigo=61944 }}&lt;/ref&gt;

Drugi val gibanja se je začel leta 1912. Leta 1918 so sestavili razširjeno ustavo v [[Logroño|Logroñu]], v kateri so zahtevali večje avtonomne pravice in administrativno decentralizacijo Španije. Bili so predlogi, ki so predvidevali unijo z [[Statutarna skupnost Navara|Navaro]] in [[Baskija|Baskijo]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last= |first= |editor=Nueva Rioja S.A. |chapter=El campo vence a la filoxera |date=1971 |publisher=Nueva Rioja, S.A.|location=Logroño |isbn= |title=150 años de diario La Rioja|pages=86}}&lt;/ref&gt;

V [[druga španska republika|drugi španski republiki]] še niso mogli doseči avtonomije La Rioje.

Danes je [[Riojska Stranka|Riojska stranka]] ''(Partido Riojano)''  glavni zastopnik riojskega nacionalizma, ki je tretja najpomembnejša politična skupnost v La Rioji.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=El Partido Riojano celebra este sábado su XVI Congreso |url=https://www.eldiario.es/la-rioja/el-partido-riojano-celebra-este-sabado-su-xvi-congreso_1_11174612.html |work=El Diario |date=14.12.2021 |accessdate=5.11.2025 |language=es}}&lt;/ref&gt;
&lt;gallery&gt;
Constitución Republicana Federal del Estado Riojano, copia fascimil (año 1883).jpg|Ustava La Rioje iz 1883
Nueva Roblanvera (Bandera nacionalista oficial de La Rioja).png|Različica nacionalistične zastave
&lt;/gallery&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Politika Španije]]
[[Kategorija:Nacionalizem]]
[[Kategorija:La Rioja]]
[[Kategorija:Avtonomija]]</text>
      <sha1>f906bldq39d3vqbdznrbl6qmbqe4omv</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Andreja Kokalj</title>
    <ns>0</ns>
    <id>593010</id>
    <revision>
      <id>6687634</id>
      <parentid>6685254</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T08:46:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Živeči ljudje]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6687634</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3709" sha1="3ds70b48b6esa33oow9nwu9kh0qwb7a" xml:space="preserve">{{Infopolje Funkcionar
|office=[[Minister za pravosodje Republike Slovenije|Ministrica za pravosodje&lt;br&gt;Republike Slovenije]]
|termstart=21. november 2025
|termend=4. junij 2026
|predecessor=[[Andreja Katič]]
|successor=[[Mihael Zupančič]]
|premier=[[Robert Golob]]
|party=[[Socialni demokrati]]
}}
'''Andreja Kokalj''', [[Slovenci|slovenska]] [[političarka]], [[pravnica]], [[sodnica]], * [[1979]]{{fact}}.

Leta 2004 je diplomirala na [[Pravna fakulteta v Ljubljani|Pravni fakulteti v Ljubljani]] z naslovom ''Pravda iz ljubezni in narava pravnega razpravljanja'' {{COBISS|6811985}}. Leta 2016 je magistrirala na Pravni fakulteti z delom ''Narava prava skozi prizmo feministične pravne teorije'' {{COBISS|1913422}}, istega leta pa je magistrirala iz [[obramboslovje|obramboslovja]] na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede]] z delom ''Politično-pravne in varnostne razsežnosti vzpostavitve kosovskih oboroženih sil'' {{COBISS|34880605}}.

Leta 2017 je postala inšpektorica. Bila je članica [[Komisija za preprečevanje korupcije|Komisije za preprečevanje korupcije]], deluje pa tudi kot sodnica porotnica na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=mag. Andreja Kokalj {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-pravosodje/o-ministrstvu/kabinet-ministra/mag-andreja-kokalj/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2025-11-06|language=sl}}&lt;/ref&gt; 14. marca 2024 je postala državna sekretarka na [[ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije|ministrstvu za pravosodje]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vlada potrdila Andrejo Kokalj za sekretarko na ministrstvu za pravosodje|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/vlada-potrdila-andrejo-kokalj-za-sekretarko-na-ministrstvu-za-pravosodje|website=www.delo.si|accessdate=2025-11-06|language=sl}}&lt;/ref&gt; 6. novembra 2025 je bila s strani [[Socialni demokrati|Socialnih demokratov]] in po odstopu tedanje pravosodne ministrice [[Andreja Katič|Andreje Katič]] zaradi [[smrt Aleša Šutarja|smrti Aleša Šutarja]] predlagana za novo [[minister za pravosodje Republike Slovenije|ministrico za pravosodje]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Svoboda za notranjega ministra predlaga Branka Zlobka, SD za pravosodno ministrico Andrejo Kokalj|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/svoboda-za-notranjega-ministra-predlaga-branka-zlobka-sd-za-pravosodno-ministrico-andrejo-kokalj/763134|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-06|language=sl}}&lt;/ref&gt; Primernost predloga njene kandidature je 17. novembra potrdil matični odbor za pravosodje,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ministrska kandidatka: Pravosodje v naslednjih mesecih ne sme postati žrtev političnih turbulenc|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ministrska-kandidatka-pravosodje-v-naslednjih-mesecih-ne-sme-postati-zrtev-politicnih-turbulenc/764268|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-18|language=sl|first=La|last=Da}}&lt;/ref&gt; 21. novembra pa je nova ministrica prisegla na plenarnem zasedanju Državnega zbora.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Za nova ministra Golobove vlade izvoljena Andreja Kokalj in Branko Zlobko|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/za-nova-ministra-golobove-vlade-izvoljena-andreja-kokalj-in-branko-zlobko/764890|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-11-21|language=sl|first=Al.|last=Ma.}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{Sklici}}

{{Normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Kokalj, Andreja}}
[[Kategorija:Slovenski politiki]]
[[Kategorija:Diplomiranci Pravne fakultete v Ljubljani]]
[[Kategorija:Magistrirali na Pravni fakulteti v Ljubljani]]
[[Kategorija:Magistrirali na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani]]
[[Kategorija:Slovenski sodniki]]
[[Kategorija:Ministri za pravosodje Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]</text>
      <sha1>3ds70b48b6esa33oow9nwu9kh0qwb7a</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Dušica Pahor</title>
    <ns>0</ns>
    <id>593346</id>
    <revision>
      <id>6687659</id>
      <parentid>6541875</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T09:01:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Živeči ljudje]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6687659</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6992" sha1="ackehbqwr10rdkreaup8zk8s08s9ahu" xml:space="preserve">{{Infopolje oseba}}
'''Dušica Pahor''', [[Slovenci|slovenska]] [[Zdravnik|zdravnica]] [[Oftalmologija|oftalmologinja]] in [[Univerzitetni profesor|univerzitetna profesorica]], * [[1957]], [[Murska Sobota]].&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.mf.um.si/si/zaposleni-73/6840-predstavitve-zp#dp|title=Predstavitve zaslužnih profesorjev|date=11. 11. 2025|publisher=Medinska fakulteta Univerze v Mariboru}}&lt;/ref&gt;

== Življenje in delo ==
Prof. dr. Dušica Pahor se je rodila leta 1957 v Murski Soboti. Osnovno šolo in gimnazijo je končala v [[Maribor|Mariboru]] in se vpisala na [[Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani|Medicinsko fakulteto v Ljubljani]], ki ga je uspešno zaključila leta 1981. Med letoma 1985 in 1987 je opravila je podiplomski študij iz Socialne medicine z zagovorom diplomske naloge. Specialistični izpit iz oftalmologije je opravila leta 1990 v Ljubljani.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Leta 1994 je zaključila magisterij na [[Medicinska fakulteta v Zagrebu|Medicinski fakulteti v Zagrebu]]. Na isti fakulteti je leta 1997 še doktorirala pod mentorstvom zagrebške oftalmologinje prof. dr. [[Mery Klinger-Lasić]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Automatizirana statička perimetrija u procjeni stanja retinalne perfuzije kod dijabetičke retinopatije : Doktorska disertacija :: COBISS Plus|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/399935|website=plus-legacy.cobiss.net|accessdate=2025-11-11|language=sl|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|last=Maribor}}&lt;/ref&gt; 

Takoj po diplomi se je zaposlila v [[Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor|Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca v Mariboru]], sprva v osnovnem zdravstvenem varstvu in kasneje v otroški očesni ambulanti. Nato se je zaposlila na Oddelku za očesne bolezni [[Univerzitetni klinični center Maribor|Univerzitetnega kliničnega centra Maribor]]. Predstojnica omenjenega oddelka je bila od leta 2001 do 2024, ko se je upokojila. Največji dosežek v njenem mandatu je izgradnja nove sodobne stavbe, kamor se oddelek preselil leta 2007.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predstavitev oddelka - UKC Maribor|url=https://www.ukc-mb.si/oddelki-sluzbe-enote/drugi-samostojni-medicinski-oddelki/oddelek-za-ocesne-bolezni/predstavitev-oddelka|website=www.ukc-mb.si|accessdate=2025-11-11}}&lt;/ref&gt; Od leta 2006 dalje je bila neprekinjeno članica Strokovnega sveta UKC Maribor.

Na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani je bila leta 2001 izvoljena v naziv docenta za področje oftalmologije in za izrednega profesorja leta 2006. Leta 2011 je bila izvoljena za rednega profesorja za področje oftalmologije na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru. Od leta 2004 je bila predstojnica Katedre za oftalmologijo na Medicinski fakulteti v Mariboru in nosilka predmeta Oftalmologija.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Obrazložitev priznanja častna občanka mesta Maribor leta 2025 {{!}} Mestna občina Maribor|url=https://maribor.si/obrazlozitev-priznanja-castna-obcanka-mesta-maribor-leta-2025/|website=maribor.si|date=2025-10-10|accessdate=2025-11-11|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Predavala je tudi na [[Fakulteta za zdravstvene vede v Mariboru|Fakulteti za zdravstvene vede]] v Mariboru. Na fakulteti in univerzi je bila članica več komisij in delovnih skupin, od leta 2008 pa je bila tudi članica Senata [[Univerza v Mariboru|Univerze v Mariboru]]. Bila je mentorica številnim študentom, ki so prejeli Dekanovo MF UM in Perlahovo nagrado UM. Bila je mentor pri doktorskih nalogah in mentor številnim specializantom.

Opravljala je številne funkcije v Združenju oftalmologov Slovenije. Bila je članica upravnega odbora v več mandatih, tajnik med leti 2008 in 2017, predsednica od 2017 do 2018 in od 2018 do 2021 podpredsednica. Od leta 2006 dalje je članica Strokovnega sveta za oftalmologijo pri Zdravniški zbornici Slovenije. Je članica Razširjenega strokovnega kolegija za oftalmologijo&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Razširjeni strokovni kolegij za oftalmologijo {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/zbirke/delovna-telesa/rsk-za-oftalmologijo/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2025-11-11|language=sl}}&lt;/ref&gt; pri Ministrstvu za zdravje od leta 2002 dalje, v tem obdobju je bila dvakrat predsednica 2006-2008 in 2016-2018. Je ustanovna članica in podpredsednica Slovenske medicinske akademije od njegove ustanovitve 2017 dalje. Leta 2011-2014 je bila s strani Vlade Republike Slovenije imenovana v Odbor za podelitev nagrad in priznanje za izjemne dosežke v znanstveno-raziskovalni dejavnosti za obdobje štirih let in ponovno za obdobje 2022-2026.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

== Nagrade ==
Za svoje delo in dosežke je prejela številne nagrade. Leta leta 2008 prejela nagrado Univerze v Mariboru za prispevek k razvoju Medicinske fakultete Univerze v Mariboru, leta 2010 nagrado prof. dr. Zore Janžekovič za vzorno delo na področju sodelovanja s študenti v procesu poučevanja na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru in leta 2012 nagrado prof. dr. Edvarda Glaserja k finančnemu prispevku na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru.  Za njene izredne uspehe in dosežke pri znanstvenoraziskovalnem, izobraževalnem in mentorskem delu ter razvoju in delovanju fakultete ji je Univerza v Mariboru leta 2024 podelila naziv [[zaslužni profesor]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Slovesnost DIES ACADEMICUS: Častni doktorat Univerze v Mariboru Marjanu Pipenbaherju|url=https://www.um.si/objava/slovesnost-dies-academicus-2024/|website=UM.si|accessdate=2025-11-11|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Mestna občina Maribor ji je leta 2025 za izjemne zasluge in dosežke na področju oftalmologije podelila naziv častne občanke.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Obrazložitev priznanja častna občanka mesta Maribor leta 2025 {{!}} Mestna občina Maribor|url=https://maribor.si/obrazlozitev-priznanja-castna-obcanka-mesta-maribor-leta-2025/|website=maribor.si|date=2025-10-10|accessdate=2025-11-11|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Častna občana Maribora Dušica Pahor in Franček Jauk {{!}} Mariborinfo.com|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno-politika/castna-obcana-maribora-dusica-pahor-francek-jauk/311493|website=mariborinfo.com|date=2025-10-04|accessdate=2025-11-11|language=sl}}&lt;/ref&gt;

Upokojila se je leta 2024, po 43 letih delovne dobe. Skupaj z družino živi v Mariboru. &lt;ref&gt;{{Citat|title=Dr. Dušica Pahor – častna občanka Maribora|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/tele-m/175170603|accessdate=2025-11-11|language=sl|first=MMC RTV|last=Slovenija}}&lt;/ref&gt;

== Viri ==
{{refsez}}

{{Normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Pahor, Dusica}}
[[Kategorija:Slovenski zdravniki]]
[[Kategorija:Mariborski zdravniki]]
[[Kategorija:Slovenski oftalmologi]]
[[Kategorija:Diplomiranci Medicinske fakultete v Ljubljani]]
[[Kategorija:Magistrirali na Medicinski fakulteti v Zagrebu]]
[[Kategorija:Doktorirali na Medicinski fakulteti v Zagrebu]]
[[Kategorija:Predavatelji na Medicinski fakulteti v Mariboru]]
[[Kategorija:Zaslužni profesorji Univerze v Mariboru]]
[[Kategorija:Murskosobočani]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]</text>
      <sha1>ackehbqwr10rdkreaup8zk8s08s9ahu</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Bojana Fajmut</title>
    <ns>0</ns>
    <id>594370</id>
    <revision>
      <id>6687658</id>
      <parentid>6550318</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T09:00:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+[[Kategorija:Slovenski oblikovalci]]; +[[Kategorija:Živeči ljudje]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6687658</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6227" sha1="c79qmx651xgorlkfna6yc6wqpwaqgj6" xml:space="preserve">{{Infobox person
| name        = Bojana Fajmut
| image       = Bojana_Fajmut.jpg
| caption     = Bojana Fajmut
| birth_date  = &lt;!-- brez datuma rojstva --&gt;
| birth_place = Slovenija
| nationality = Slovenija
| occupation  = Oblikovalka, kreativna direktorica
| website     = https://bojanafajmut.eu/
}}

'''Bojana Fajmut''' (roj. 1968) je slovenska oblikovalka, kreativna direktorica in strokovnjakinja za krožno gospodarstvo, znana po svojih dosežkih na področju vizualnih komunikacij, trajnostnega oblikovanja in kreativnih industrij. Je ena najprepoznavnejših predstavnic slovenskega oblikovanja, njena dela pa so bila nagrajena na številnih svetovnih tekmovanjih in objavljena v pomembnih mednarodnih publikacijah.

== Življenje in izobraževanje ==
Bojana je diplomirala iz industrijskega oblikovanja na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani ter pridobila naziv MBA na Cotrugli Business School. Dodatno se je izobraževala pri IDEO, kjer se je posvetila metodologiji design thinking in human-centered innovation.

== Kariera ==
Skoraj dve desetletji je delovala v vodilnih svetovnih in regionalnih agencijah, med drugim v Dentsu Tokio, Galdermi Paris, McCann Erickson Zagreb, Publicisu in JWT Ljubljana. Ustvarila je številne projekte, nagrajene na mednarodnih festivalih, njena dela pa so bila objavljena v mednarodnih strokovnih revijah, knjigah in časopisih.

Med njenimi najodmevnejšimi projekti so:
* '''Labod – Koledar Obešalnik''' (1999), nagrajen z Grand Prix Cresta Awards in dokumentiran v ''Enciklopediji Slovenije'' ter v ''Lürzer’s Archive''.&lt;ref&gt;Enciklopedija Slovenije, knjiga 13 – Tržno komuniciranje&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;https://www.luerzersarchive.com/work/untitled-2686/&lt;/ref&gt;
* '''Fujifilm – Recycle Film''' (2003), ki je prejel mednarodna priznanja in je dokumentiran v arhivu AdForum.&lt;ref&gt;https://www.adforum.com/award-organization/6650194/showcase/2003/winners?idAgency=19977&lt;/ref&gt;
* '''Wine Tasting Diary / Advent Calendar''', projekt nagrajen z Red Dot Award 2019.&lt;ref&gt;https://www.red-dot.org/project/advent-calendar-and-wine-tasting-diary-40964&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;https://sof.si/katalog-del/K7.2006S20-waniac-vinski-koledar-komplet-za-degustacijo-vin-in-promocijsko-orodje-za-24-buticnih-vinarjev-iz-slovenije&lt;/ref&gt;
* '''Master and Slave''', konceptualni oblikovalski projekt, objavljen v ''Lürzer's Archive''.&lt;ref&gt;https://www.luerzersarchive.com/work/untitled-2744/&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;https://www.luerzersarchive.com/work/untitled-2688/&lt;/ref&gt;

Ustvarila je tudi več kot desetletno serijo trajnostnih letnih poročil za Zavarovalnico Triglav, ki so redno osvajala najvišje nagrade na ARC Awards.

== Članstvo v strokovnih žirijah ==
Bojana Fajmut je bila članica številnih mednarodnih, evropskih in slovenskih strokovnih žirij na področju oglaševanja, oblikovanja in kreativnih industrij:
* New York Festivals Advertising Awards (2003, 2004)&lt;ref&gt;https://www.nyfadvertising.com/&lt;/ref&gt;
* Cresta Awards, New York (2004)&lt;ref&gt;https://www.cresta-awards.com/&lt;/ref&gt;
* SOF Slovenski oglaševalski festival (2008, 2019, 2024)&lt;ref&gt;https://sof.si/&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;https://sof.si/novice/z-zirijo-bo-pri-pregledu-oglasevalske-letine-sodelovalo-kar-12-pridruzenih-strokovnjakov&lt;/ref&gt;
* Golden Drum (2022)&lt;ref&gt;https://goldendrum.com/competition/juries/craft-drum-jury/bojana-fajmut&lt;/ref&gt;
* AD STARS, Busan (2021, 2022)&lt;ref&gt;https://www.madstars.org/adstar/awd/awd0204List.do?_menuNo=304&lt;/ref&gt;
* Ljubljana Fashion Week – LJFW (2023)
* Ukrainian Design – The Very Best Of (2024)&lt;ref&gt;https://www.creative-stories.com.ua/ukrainian-design-the-very-best-of/about-ukrainian-design-the-very-best-of&lt;/ref&gt;

== Predavanja ==
Bojana je predavala na številnih mednarodnih dogodkih:
* Golden Drum 2004 – The New Media
* SOF 2020 – Oblikovanje za krožno gospodarstvo in izzivi nove generacije&lt;ref&gt;https://newgeneration.si/&lt;/ref&gt;
* Interreg EU ADRION 2023 – Circular Economy Design

== Razstave ==
Nagrade in projekti Bojane Fajmut so bili razstavljeni v:
* The Plaza Hotel, New York (2009–2014)
* Museum für Kunst und Gewerbe, Hamburg (2009, 2010, 2014)
* Galerie Widmer + Theodoris, Zürich (2011)
* The Rotonda, Exchange Square, Hong Kong (2012)
* China World Summit Wing, Beijing (2013)
* Beijing Hong Kong Jockey Club (2015)
* Red Dot razstava, Museum für Kommunikation Berlin (2019)
* Razstava nagrajenih plakatov slovenskih oblikovalcev (Ljubljana, 2024)
* Evropski festival oblikovanja 2025 – Ekscentričnost: Oblikovanje izven središča

== Reference ==
&lt;references /&gt;
&lt;ref&gt;https://www.nyfadvertising.com/&lt;/ref&gt;
&lt;ref&gt;https://www.cresta-awards.com/&lt;/ref&gt;
&lt;ref&gt;https://sof.si/&lt;/ref&gt;
&lt;ref&gt;https://goldendrum.com/competition/juries/craft-drum-jury/bojana-fajmut&lt;/ref&gt;
&lt;ref&gt;https://www.madstars.org/adstar/awd/awd0204List.do?_menuNo=304&lt;/ref&gt;
&lt;ref&gt;https://newgeneration.si/&lt;/ref&gt;
&lt;ref&gt;https://www.luerzersarchive.com/work/untitled-2686/&lt;/ref&gt;
&lt;ref&gt;https://www.adforum.com/award-organization/6650194/showcase/2003/winners?idAgency=19977&lt;/ref&gt;
&lt;ref&gt;https://www.red-dot.org/project/advent-calendar-and-wine-tasting-diary-40964&lt;/ref&gt;
&lt;ref&gt;https://sof.si/katalog-del/K7.2006S20-waniac-vinski-koledar-komplet-za-degustacijo-vin-in-promocijsko-orodje-za-24-buticnih-vinarjev-iz-slovenije&lt;/ref&gt;
&lt;ref&gt;https://www.luerzersarchive.com/work/untitled-2744/&lt;/ref&gt;
&lt;ref&gt;https://www.luerzersarchive.com/work/untitled-2688/&lt;/ref&gt;
&lt;ref&gt;https://www.creative-stories.com.ua/ukrainian-design-the-very-best-of/about-ukrainian-design-the-very-best-of&lt;/ref&gt;
&lt;ref&gt;Enciklopedija Slovenije, knjiga 13 – Tržno komuniciranje&lt;/ref&gt;

== Zunanje povezave ==
* [https://bojanafajmut.eu/ Uradna spletna stran Bojana Fajmut]
* [https://goldendrum.com/competition/juries/craft-drum-jury/bojana-fajmut Golden Drum – Žirija]
* [https://sof.si/ljudje/bojana-fajmut SOF – profil]
* [https://www.madstars.org/adstar/awd/awd0204List.do?_menuNo=304 AD STARS Busan – žirija]
* [https://www.marketingmagazin.si/aktualno/ze-dolgo-ne-vec-le-klasicna-oblikovalka Članek o Bojani Fajmut]
* [https://citymagazine.si/bojana-fajmut-tudi-pri-oblikovanju-se-najvec-naucis-iz-napak/ Članek City Magazine]
* [https://czk.si/skupnost-czk/bojana-fajmut/?vrsta=mentor Mentorstvo CZK]

[[Kategorija:Slovenski oblikovalci]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]</text>
      <sha1>c79qmx651xgorlkfna6yc6wqpwaqgj6</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Aktiven</title>
    <ns>10</ns>
    <id>594781</id>
    <revision>
      <id>6687446</id>
      <parentid>6554765</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T20:25:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Janezdrilc je prestavil stran [[Predloga:Živi]] na [[Predloga:Aktiven]]</comment>
      <origin>6554765</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="90" sha1="c47r7eqk1lort7irefb4eqdlb9ja7se" xml:space="preserve">style=&quot;background-color:#cdf6cd;&quot;&lt;noinclude&gt;
[[Kategorija:Predloge za barve]]
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>c47r7eqk1lort7irefb4eqdlb9ja7se</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ludmila Janovská</title>
    <ns>0</ns>
    <id>595672</id>
    <revision>
      <id>6687656</id>
      <parentid>6606343</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T09:00:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Neznano leto smrti]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6687656</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7610" sha1="1mbfqxrpr64i2mjktwz32c8c1xsdaw4" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba|name=Ludmila Janovská - Mila|death_date=datum neznan (po letu 1962)|relatives={{ill|Ludmila Kleinmondová|cs}} (mati)&lt;br&gt;{{ill|Jan Karel Janovský|cs}} (oče).}}

'''Ludmila Janovská''', znana tudi kot '''Mila Janovská''', [[češka]] [[Slikar|slikarka]], * [[14. september]] [[1907]], [[Split]], † po letu 1962.

== Otroštvo ==

Rojena je bila 14. septembra 1907 v [[Split|Splitu]] v umetniški družini.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://cs.isabart.org/person/6616|title=Person 6616|date=2014|website=cs.isabart.org|publisher=Archiv výtvarného umění}}&lt;/ref&gt; Njena  mati je bila češka slikarka {{ill|Ludmila Kleinmondová|cs}} (1870–1955), njen oče pa češki slikar {{ill|Jan Karel Janovský|cs}} (1869–1931).&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Jan Karel Janovsky (1869-1931.)|url=https://www.primorskihrvat.hr/bastina/jan-karel-janovsky-1869-1931/|website=Primorski Hrvat|date=2024-01-10|accessdate=2025-12-26|language=hr|first=Željko|last=Bistrović|trans-title=Jan Karel Janovsky (1869-1931.)}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Blumenstillleben, 1931 {{!}} Gemälde von Ludmila Kleinmondová oder Ludmila Janovska (1907-?)|url=https://collection.galerie-gerdes.com/cs/p/blumenstillleben-1931-gemaelde-von-ludmila-kleinmondova-oder-ludmila-janovska-1907/|website=Galerie Gerdes|date=2024-10-31|accessdate=2025-12-26|language=cs-CZ}}&lt;/ref&gt; Bila je edinka.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt; Leta 1908 se je z družino preselila v [[Sušak, Reka|Sušak]], kjer sta njena starša slikala, poučevala slikanje ter raziskovala hrvaške narodne motive.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt; Po letu 1918 se je z materjo in očetom preselila v [[Maribor]], kjer sta njena starša leta 1920 postala člana [[Grohar (klub)|umetniškega kluba Grohar]].&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; V tem času se je njena družina spopadala s finančnimi težavami.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Leta 1926 se je z njima preselila v predel Smíchov [[Praga|Prage]], kjer sta njena starša odprla zasebno slikarsko šolo.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

== Delo ==
Leta 1929 je začela študirati na Akademiji za likovno umetnost v Pragi.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt; Tam se je učila slikanja pri češkem slikarju {{ill|Vratislav Nechleba|lt=Vratislavu Nechlebi|cs}} (1885–1965).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Watch Out, He’s Here… Vratislav Nechleba (1885–1965) A Verist Ensnared by Modernism {{!}} GASK|url=https://gask.art/exhibition/watch-out-hes-here-vratislav-nechleba-1885-1965-a-verist-ensnared-by-modernism/|date=2024-08-12|accessdate=2025-12-31|language=en-US|first=Anna|last=Koberová|trans-title=Pazi, tukaj je ... Vratislav Nechleba (1885–1965) Verist, ujet v modernizem}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt; Leta 1931 je nenadno umrl njen oče, zato je ostala sama z materjo, s katero je živela do materine smrti leta 1955. Diplomirala je leta 1935.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Almanach Akademie výtvarných umění v Praze k 180. výročí založení (1799-1979)|last=Axman|first=Miloš|publisher=Akademie výtvarných umění v Praze|year=1979|page=103|last2=Dlouhý|first2=Miloslav|url=https://kramerius5.nkp.cz/uuid/uuid:18dea010-7905-11e7-8b50-001018b5eb5c|language=Cs|trans-title=Almanah Akademije likovnih umetnosti v Pragi ob 180. obletnici ustanovitve (1799–1979)}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Nový slovník československých výtvarných umělců|last=Toman|first=Prokop Hugo|year=1947|url=https://kramerius.lib.cas.cz/uuid/uuid:e54062bf-4bb2-4b24-9ca6-ff09ae09f47b|language=Cs|trans-title=Novi slovar češkoslovaških umetnikov|location=Praga|page=421}}&lt;/ref&gt; Po študiju je živela in ustvarjala je v predelu Smíchov Prage.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Janovská Ludmila {{!}} AUKCE OBRAZŮ|url=https://www.aukceobrazu.eu/autor/janovska-ludmila?order=ASC|website=www.aukceobrazu.eu|accessdate=2025-12-26}}&lt;/ref&gt; Slikala je predvsem portrete, rože in tihožitja.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Členská výstava 1953|publisher=Ústř. svaz čs. výtvarných umělců|year=1953|language=Cs|trans-title=Članska razstava 1953|location=Praga|url=https://kramerius5.nkp.cz/uuid/uuid:af1315f5-83c4-47d1-ae8a-5e2a672e890e}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Fotografie {{!}} Databáze pramenů Institutu B. Martinů|url=https://database.martinu.cz/photos/public_view/1147|website=database.martinu.cz|accessdate=2026-01-06|language=Cs|trans-title=Fotografije {{!}} Databaza Intštituta Bohuslava Martinůja}}&lt;/ref&gt; Naslikala je tudi več zimskih prizorov iz Prage.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt; Za eno njenih najboljših del velja njen portret češkega igralca in režiserja {{ill|Jaroslav Průcha|lt=Jaroslava Průcha|cs|Jaroslav Průcha}} (1898–1963) z naslovom ''Jaroslav Průcha režíruje'' (''Jaroslav Průcha režira''), ki ga je naslikala leta 1953.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Med znanimi osebnostmi, ki jih je portretirala, so bile tudi njena mati, češki konjenik in olimpijec {{ill|František Ventura|lt=František Ventura|cs}} ter češki skladatelj [[Bohuslav Martinů]].&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:7&quot; /&gt; Ukvarjala se je tudi z grafiko, predvsem z litografijo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ludmila Janovská – česká malířka a grafička {{!}} Prodej obrazu|url=https://www.antikvariat-marketa-lazarova.cz/grafika-prodej/ludmila-janovska|website=antikvariat-marketa-lazarova.cz|accessdate=2026-01-05|language=cs|trans-title=Ludmila Janovská – češka slikarka in grafičarka {{!}} Opis}}&lt;/ref&gt; Svoja dela je podpisovala kot PD L. Janovská, Mila Janovská, L. Janovská ali Ludmila Janovská.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Aukce 120|publisher=Aukční síň Vltavín|year=2014|location=Praga|url=https://www.auctions-art.cz/file/aukce120.pdf|language=Cs|trans-title=Aukcija 120}}&lt;/ref&gt;

== Razstave ==
Leta 1938 je začela razstavljati v Zlinskem salonu v Pragi.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Bila je članica umetniške skupine Tvorba. Po drugi svetovni vojni je sodelovala je na mnogih razstavah, predvsem na razstavah sodobne umetnosti.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|date=10.10.1947|title=Blok|url=https://kramerius5.nkp.cz/uuid/uuid:eb222998-b045-4067-b6dc-fe2690c6dfa7|magazine=Blok|language=Cs}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.dum-umeni.cz/nase-soucasne-malirstvi/t6340|title=Naše současné malířství 11. 3. – 8. 4. 1956 - Dům umění - DU 243|date=1956|language=Cs|trans-title=Naše sodobno slikarstvo 11. marec – 8. april 1956 - Hiša umetnosti - DU 243}}&lt;/ref&gt; Med letoma 1949 in 1962 je razstavljala na razstavah praškega društva Aleš (1946–1968), katerega članica je bila.&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Historie spolku Pražský Aleš (1946 – 1968) a tvorba jeho členů|last=Jurásková|first=Veronika|year=2011|url=https://library.upol.cz/arl-upol/cs/csg/?repo=upolrepo&amp;key=89018027870|language=Cs|trans-title=Zgodovina Praškega društva Aleš (1946–1968) in delo njegovih članov}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Členská výstava Svazu čs. výtvarných umělců, 4. středisko Aleš, Praha 1951|year=1951|location=Praga|url=https://kramerius5.nkp.cz/uuid/uuid:ee67df1a-1062-428a-834d-d77df000876e|language=Cs|trans-title=Razstava članov Češkoslovaške zveze likovnih umetnikov, 4. Alešov center, Praga 1951}}&lt;/ref&gt; Večkrat je bila izvoljena za članico Zveznega odbora in tudi za delegatko društva čehoslovaških umetnikov SČSV.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;  

== Sklici ==
&lt;references /&gt;
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Janovská, Ludmila }}
[[Kategorija:Rojeni leta 1907]]
[[Kategorija:Češki slikarji]]
[[Kategorija:Neznano leto smrti]]</text>
      <sha1>1mbfqxrpr64i2mjktwz32c8c1xsdaw4</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Mojca Šorli</title>
    <ns>0</ns>
    <id>596225</id>
    <revision>
      <id>6687655</id>
      <parentid>6602569</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T08:59:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Živeči ljudje]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6687655</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6300" sha1="tfzamxpur6auuvg8ey3rpvqcq138o0l" xml:space="preserve">{{infopolje oseba}}
'''Mojca Šorli''', [[slovenci|slovenska]] jezikoslovka raziskovalka, leksikografinja, [[Prevajalec|prevajalka]]&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Dr. Mojca Šorli, Author at Metina lista|url=https://metinalista.si/author/mojcasorli/|website=Metina lista|date=2022-03-07|accessdate=2025-12-31|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; *1970, Ljubljana&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Dr. Mojca Šorli {{!}} ZRC SAZU|url=https://isllv.zrc-sazu.si/sl/sodelavci/mojca-sorli-sl|website=isllv.zrc-sazu.si|accessdate=2025-12-31|language=sl}}&lt;/ref&gt; . 

=== Življenjepis ===
Mojca Šorli se je rodila leta 1970. Na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]] je leta 1996 diplomirala iz anglistike in italijanistike, leta 1999 magistrirala iz modernega angleškega jezika ter leta 2015 doktorirala iz prevodoslovja na oddelku za prevajalstvo z disertacijo ''Pragmatični pomen v dvojezičnem slovaropisju''. Raziskovalno delo v leksikologiji je razširila na slovenistično jezikoslovje ter raziskovanje [[Besediloslovje|besedilnosti]] in diskurza. Kot Zoisova štipendistka in kasneje štipendistka Slovenske znanstvene fundacije je bila od leta 1996 do leta 2008  soavtorica in redaktorica dveh sodobnih korpusnih dvojezičnih slovarjev ''Veliki angleško-slovenski slovar'' in ''Priročni slovensko-angleški slovar''. Od leta 2008 do 2012 je sodelovala v raziskovalnem projektu ''Sporazumevanje v slovenskem jeziku'' kot raziskovalka in avtorica Leksikalne baze za slovenščino. Leta 2012 je uredila znanstveno monografijo ''Dvojezična korpusna leksikografija.'' Leta 2020 je izdala znanstveno monografijo ''Semantična prozodija: leksikalni in besedilno-diskurzivni vidiki'' (založba ZRC). Bila je prostovoljka Društva SOS telefon. Je avtorica številnih poljubno- znanstvenih besedil. Od leta 2018 naprej deluje kot raziskovalka na [[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|ZRC SAZU]]&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;.

=== Raziskovalna dejavnost ===
Raziskuje semantične in pragmatične vidike leksikalnega pomena, elemente besedilnosti in diskurza, jezikovno vrednotenje in spolne reprezentacije, predvsem spolno občutljivo rabo jezika. V interdisciplinarnem pristopu povezuje področja korpusnega jezikoslovja, pragmalingvistike, [[Sociolingvistika|sociolingvistike]], [[Besediloslovje|besediloslovja]], korpusne stilistike in kritične analize diskurza&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;. Prav tako se z občasnim publiciranjem civilnodružbeno odziva na družbena dogajanja&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;. Prevaja strokovna in znanstvena besedila, večinoma s področja družboslovja in humanistike. Leta 2017 je prevedla in uredila knjigo Michaela Hallidaya in Colina Yallopa ''Leksikologija: kratek uvod'' (Krtina), leta 2022 pa prevedla temeljno antropološko delo Margaret Mead ''Odraščanje na Samoi'' (Pedagoška fakulteta)&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;.

=== Zbrane publikacije ===
''[https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/view/1935/8016/1355-1 Semantična prozodija: leksikalni in besedilno-diskurzivni vidiki]''. Ljubljana: Založba ZRC, 2020.

(Z Dušanom Gabrovškom idr.:) ''Veliki angleško-slovenski slovar Oxford''. 2 zv. Ur. Simon Krek. Ljubljana: DZS, 2005–2006.

Ur.: ''Dvojezična korpusna leksikografija: slovenščina v kontrastu''. Ljubljana: Trojina, zavod za uporabno slovenistiko, 2012.

Med jezikovno kulturo in kulturnim konservativizmom: leksikalni pari prevzeto – domače. V: ''Predpis in norma v jeziku''. Ur. Saška Štumberger. Ljubljana: Založba Univerze, 2024. 349–358.

[https://www.alternator.science/sl/daljse/kdo-ali-kaj-nam-kroji-svobodo-govora/ Kdo ali kaj nam korji svobodo govora]. ''Alternator'' 5 (2023).

(Z Markom Juvanom in Andrejko Žejn:) Interpretiranje literature v zmanjšanem merilu: »oddaljeno branje« korpusa »dolgega leta 1968«. ''Jezik in slovstvo'' 66.4 (2021): 55–76.

Spol in jezik na robu pameti: med slovnico in ideologijo. [https://journals.uni-lj.si/slovenscina2/issue/view/679 ''Slovenščina 2.0'' 7.2] (2019): 45–74.

Uporabnik jezikovnih virov in orodij kot objekt ali subjekt jezikovne politike? – področje prevajanja in tolmačenja. ''Slavia Centralis'' 11.2 (2018): 233–250.

(Z Nino Ledinek idr.:) Jezikovni opis in jezikovna opremljenost slovenščine. V: ''Pravna ureditev in programski dokumenti o jezikovni rabi in praksah jezikovnih uporabnikov v Republiki Sloveniji in uporabnikov slovenskega jezika v sosednjih državah in po svetu''. Ur. Nataša Gliha Komac in Polonca Kovač. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2018. 164–184.

Vrednotenjski pomen in pragmatična funkcija. V: ''Slovar sodobne slovenščine: problemi in rešitve''. Ur. Vojko Gorjanc idr. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2015. 466–480.

Pragmatični pomen in semantična prozodija v medjezični perspektivi: primer slovenščine in angleščine. V: ''Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo''. Ur. Špela Vintar. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2013. 180–205. &lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

[https://bib.cobiss.net/bibliographies/si/webBiblio/bib201_20251231_140503_32376.html Ostale publikacije so zbrane na COBBIS-u]. 

=== Zbrani projekti ===
[https://isllv.zrc-sazu.si/sl/programi-in-projekti/maj-68-v-literaturi-in-teoriji-zadnja-sezona-modernizma-v-franciji-sloveniji-in Maj 68 v literaturi in teoriji: zadnja sezona modernizma v Franciji, Sloveniji in svetu] (temeljni raziskovalni projekt • 01. julij 2018 - 30. junij 2021)

[https://www.zrc-sazu.si/sl/programi-in-projekti/jezikovna-politika-republike-slovenije-in-potrebe-uporabnikov Jezikovna politika Republike Slovenije in potrebe uporabnikov] (ciljni raziskovalni projekt • 01. oktober 2016 - 30. september 2017)

[https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/programi-in-projekti/sporazumevanje-v-slovenskem-jeziku Sporazumevanje v slovenskem jeziku] (aplikativni projekt • 01. junij 2008 - 31. december 2013)

=== Sklici ===
&lt;references /&gt;
{{DEFAULTSORT:Šorli, Mojca}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Slovenski jezikoslovci]]
[[Kategorija:Slovenski leksikografi]]
[[Kategorija:Slovenski prevajalci]]
[[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]]
[[Kategorija:Magistrirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]]
[[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]</text>
      <sha1>tfzamxpur6auuvg8ey3rpvqcq138o0l</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Julija Vasiljevna Paršuta</title>
    <ns>0</ns>
    <id>596804</id>
    <revision>
      <id>6687654</id>
      <parentid>6612880</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T08:59:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* vrh */ podatki z WD</comment>
      <origin>6687654</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5769" sha1="ptlvjnphjksqtemtjul8n749vonaknk" xml:space="preserve">{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec
| image            = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_date       = &lt;!-- WD --&gt;
| genre            = ruski pop
| years_active     = 2007-sedanjost
| website          = {{URL|parshoota.com}}
}}'''Julija Vasiljevna Paršuta''' (rojena [[23. april|23. aprila]] [[1988]] [[Soči, Rusija|v Sočiju]] [[Krasnodarski okraj|v Krasnodarskem kraju]] ) je [[Rusija|ruska]] filmska in [[Televizija|televizijska]] igralka, [[Pevec|pevka]], tekstopiska, [[Skladatelj|skladateljica]] in televizijska voditeljica. Je nekdanja udeleženka televizijskega projekta &quot;Tovarna zvezd-7&quot; in glavna pevka pop skupine [[:ru:Инь-Ян_(группа)|Инь-Ян]](Jin-Jang).&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Паршута Юлия Васильевна - Эстрадная певица - Биография|url=https://rus.team/people/parshuta-yuliya-vasilevna|website=rus.team|date=2020-04-22MSK06:50:00+3:00|accessdate=2026-01-10|language=ru-ru}}&lt;/ref&gt;

== Biografija ==

=== Otroštvo in mladost ===
Rojena je 23. aprila 1988 v Sočiju. Leta 2010 je diplomirala na Filološkem oddelku Univerze РУДН(RUDN, Ruska univerza prijateljstva narodov) - podružnica v Sočiju.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://ru.kinorium.com/name/1726161/info/|website=ru.kinorium.com|accessdate=2026-01-10}}&lt;/ref&gt;

=== Sodelovanje v televizijskih projektih ===
Leta 2007 poleti je odpotovala v [[Moskva|Moskvo]] na kasting za oddajo &quot;Tovarna zvezd 7&quot; na Prvem kanalu ruske televizije. Julija je kot del skupine &quot;Jin-Jang&quot; osvojila tretje mesto.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Юлия Паршута - биография и личная жизнь актрисы|url=https://biographe.ru/znamenitosti/yuliya-parshuta/|website=Биограф.ру|accessdate=2026-01-10|language=ru-RU}}&lt;/ref&gt;

=== Jin-Jang ===
Paršuta je po projektu &quot;Tovarna zvezd-7&quot;  nadaljevala kariero v skupini &quot;Jin-Jang&quot;. S to skupino je nato nastopala do konca avgusta 2011. Po odhodu iz skupine je Paršuta začela solo kariero.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Юлия Паршута: биография, личная жизнь, фото и видео|url=https://stories-of-success.ru/yulii-parshuty|website=stories-of-success.ru|accessdate=2026-01-10}}&lt;/ref&gt;

=== Solo kariera ===
7. aprila 2017 je izdala svoj prvenec z naslovom «Навсегда» - &quot;Za vedno&quot; in istoimenski glasbeni videospot.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt; Skladba «Месяц май» - »Mesec maj«, ki jo je napisal Paršutin oče, Vasilij Konstantinovič Paršuta, je zmagala na tekmovanju &quot;Nesmrtni polk&quot;.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Izdala je glasbeni videospot in dva dueta z Markom Tišmanom – «Невыносимая» -&quot;Neznosna&quot; in «Больно, но красиво» - &quot;Boleče, a lepo&quot;. Začela je tudi vlog na YouTubu.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

23. aprila 2018 je lansirala svojo modno linijo oblačil Parshootastore. Izšli so glasbeni videospoti za skladbo «Всё в порядке» - &quot;Vse je v redu&quot; in remiks singla «Северное сияние»- &quot;Severni sij&quot;. Novembra je izdala svoj drugi album z naslovom «Всё в порядке».&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

Marca 2019 je imela svoj prvi samostojni koncert v Moskvi. Izšla sta singel «Амели»- &quot;Ameli &quot;in njegov remiks, pa tud glasbeni video za pesem «Останешься» - &quot;Ostanite&quot;.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

21. julija 2019 je izdala svoj novi album [2:02], album v slogu [[Ritem in blues|R&amp;B]] in [[soul]]. 5. septembra istega leta je izdala glasbeni video za singel «Амели».&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

2. aprila 2020 je izdala pesem «Лучше»- &quot;Boljše&quot;, ki jo je napisala sama. 9. aprila je izdala glasbeni video za novi singel, posnet v Italiji pred izbruhom pandemije [[Covid-19|koronavirusa]] in zaprtjem meja. 4. junija istega leta je izdala novo skladbo «Слушать» - &quot;Poslušat&quot;.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

22. oktobra je izdala svoj novi singel «Поговорить»- &quot;Pogovorit&quot;. 17. novembra je izdala uradni glasbeni video za pesem.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

=== Osebno življenje ===
7. septembra 2018 se je poročila s svojim izbrancem, poslovnežem Aleksandrom&lt;ref&gt;{{Navedi splet|language=ru|url=https://www.woman.ru/relations/wedding/article/222519/|title=30-летняя Юля Паршута впервые вышла замуж|last=Полина Иванова|website=www.woman.ru|accessdate=2020-12-25|archivedate=2020-04-24|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200424014105/https://www.woman.ru/relations/wedding/article/222519/}}&lt;/ref&gt;. Par se je razšel konec leta 2019&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.gazeta.ru/culture/news/2024/07/19/23495833.shtml|title=Юлия Паршута призналась, что рассталась с возлюбленным|language=ru|website=Газета.Ru|date=2025-08-03|accessdate=2025-08-03|archivedate=2024-12-28|archiveurl=https://web.archive.org/web/20241228115623/https://www.gazeta.ru/culture/news/2024/07/19/23495833.shtml}}&lt;/ref&gt; .

== Diskografija ==

=== Albumi ===

==== Kot del skupine Jin-Jang ====
* &quot;Debitantski album&quot; (2011).

==== Solo diskografija ====
* «Навсегда» - &quot;Za vedno&quot; (2017, [[Mini album|EP]] );
* «Всё в порядке» - &quot;Vse je v redu&quot; (9. november 2018, album);
* &quot;[2:02]&quot; (album iz 20. junija 2019);
* «Живое LIVE» - &quot;V ŽIVO&quot; (28. november 2025, [[Mini album|EP]] ).&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

== Koncertna ekipa ==
* Julija Paršuta - vokal, glasba, ideja, besedilo, violina.
* Sergej Poljanski - solo kitara, akustična kitara
* Nikita Boldirev - bas kitara, mini moog, računalnik.
* Dmitrij Erošin - elektronska tolkala, bobni.
* Ana Nosačeva - klaviature, spremljevalni vokal, glasba, vokal.
* Andrej Demidenko - tolkala, flavta, bansuri, boben.

== Reference ==
&lt;references /&gt;
[[Kategorija:Ruski pevci]] [[Kategorija:Rojeni leta 1988]]</text>
      <sha1>ptlvjnphjksqtemtjul8n749vonaknk</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Tvorbena umetna inteligenca</title>
    <ns>0</ns>
    <id>597795</id>
    <revision>
      <id>6687475</id>
      <parentid>6627572</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T21:22:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-34095-04</username>
        <id>261419</id>
      </contributor>
      <comment>Razširjen je bil opis uporabe tvorbene UI pri ustvarjanju videa in slik.</comment>
      <origin>6687475</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10642" sha1="cg0gpbao1wqrthwqxfjgbyh2e1hxds1" xml:space="preserve">[[Slika:Théâtre D’opéra Spatial.png|thumb|upright=1.2|''[[Théâtre D'opéra Spatial]]'' (2022), slika, ustvarjena s tvorbeno umetno inteligenco |alt=Impresionistična slika v futuristični operni sceni.]]
'''Tvorbena umetna inteligenca'''&lt;ref&gt;Blatnik, Sara, Brezar, Hana, Cvijič, Lovrenc, Kastrin, Andrej (2024). Uporaba tvorbene umetne inteligentnosti za pripravo znanstvenih objav na področju biomedicine. Informatica Medica Slovenica, letnik 29, številka 1, str. 28-38.&lt;/ref&gt; ali '''generativna umetna inteligenca''' je podpodročje [[Umetna inteligenca|umetne inteligence]], ki uporablja tvorbene modele za ustvarjanje besedil, slik, videoposnetkov, zvoka, programskih kod ali drugih oblik podatkov.&lt;ref&gt;Pavlin, Samo, Svetlik, Ivan (2024). ChatGPT, napiši nama članek o možnostih uporabe umetne inteligence v visokošolskem izobraževanju. Teorija in praksa, letnik 61, številka 4, str. 847-871.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Banh |first1=Leonardo |last2=Strobel |first2=Gero |title=Generative artificial intelligence |journal=[[Electronic Markets]] |date=2023 |volume=33 |issue=1 |article-number=63 |doi=10.1007/s12525-023-00680-1 |doi-access=free}}&lt;/ref&gt; Ti modeli se naučijo osnovnih vzorcev in struktur razpoložljivih osnovnih podatkov in jih uporabijo za ustvarjanje novih podatkov&lt;ref name=&quot;:02&quot;&gt;{{Cite news |last=Pasick |first=Adam |date=March 27, 2023 |title=Artificial Intelligence Glossary: Neural Networks and Other Terms Explained |url=https://www.nytimes.com/article/ai-artificial-intelligence-glossary.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20230901183440/https://www.nytimes.com/article/ai-artificial-intelligence-glossary.html |archive-date=September 1, 2023 |access-date=April 22, 2023 |work=The New York Times |language=en-US |issn=0362-4331}}&lt;/ref&gt; kot odgovor na vnos, ki je pogosto v obliki iztočnic v [[Naravni jezik|naravnem jeziku]].&lt;ref name=&quot;nytimes2&quot;&gt;{{Cite web |last1=Griffith |first1=Erin |last2=Metz |first2=Cade |date=January 27, 2023 |title=Anthropic Said to Be Closing In on $300 Million in New A.I. Funding |url=https://www.nytimes.com/2023/01/27/technology/anthropic-ai-funding.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20231209074235/https://www.nytimes.com/2023/01/27/technology/anthropic-ai-funding.html |archive-date=December 9, 2023 |access-date=March 14, 2023 |work=[[The New York Times]]}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;bloomberg2&quot;&gt;{{cite news |last1=Lanxon |first1=Nate |last2=Bass |first2=Dina |last3=Davalos |first3=Jackie |date=March 10, 2023 |title=A Cheat Sheet to AI Buzzwords and Their Meanings |url=https://news.bloomberglaw.com/tech-and-telecom-law/a-cheat-sheet-to-ai-buzzwords-and-their-meanings-quicktake |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20231117140835/https://news.bloomberglaw.com/tech-and-telecom-law/a-cheat-sheet-to-ai-buzzwords-and-their-meanings-quicktake |archive-date=November 17, 2023 |access-date=March 14, 2023 |newspaper=Bloomberg News |location=}}&lt;/ref&gt;

Razširjenost tvorbenih orodij umetne inteligence se je od razmaha umetne inteligence v 2020-ih močno povečala. Ta razcvet so omogočile izboljšave globokih [[Nevronska mreža|nevronskih mrež]], zlasti [[Veliki jezikovni model|velikih jezikovnih modelov]] (VJM), ki temeljijo na transformatorski arhitekturi. Tvorbene aplikacije UI vključujejo [[Pogovorni robot|pogovorne robote]], kot so [[ChatGPT]], [[Claude (UI)|Claude]], [[Copilot]], [[DeepSeek]], [[Google Gemini]] in [[Grok]]; modele za ustvarjanje slik iz besedil, kot so Stable Diffusion, Midjourney in DALL-E; in modele ustvarjanja videoposnetkov iz besedil, kot so Veo, LTX in Sora.&lt;ref&gt;{{Cite web|last=Roose|first=Kevin|date=October 21, 2022|title=A Coming-Out Party for Generative A.I., Silicon Valley's New Craze|url=https://www.nytimes.com/2022/10/21/technology/generative-ai.html|access-date=March 14, 2023|website=[[The New York Times]]|archive-date=February 15, 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230215010524/https://www.nytimes.com/2022/10/21/technology/generative-ai.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite news |last1=Shahaf |first1=Tal |last2=Shahaf |first2=Tal |date=2025-10-23 |title=Lightricks unveils powerful AI video model challenging OpenAI and Google |url=https://www.ynetnews.com/tech-and-digital/article/hklbzavrgx |access-date=2025-12-22 |work=Ynetglobal |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Cite news |last=Metz |first=Cade |date=February 15, 2024 |title=OpenAI Unveils A.I. That Instantly Generates Eye-Popping Videos |url=https://www.nytimes.com/2024/02/15/technology/openai-sora-videos.html |access-date=February 16, 2024 |work=The New York Times |language=en-US |issn=0362-4331 |archive-date=February 15, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240215220626/https://www.nytimes.com/2024/02/15/technology/openai-sora-videos.html |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Podjetja že uporabljajo tvorbeno umetno inteligenco na različnih področjih, kot so razvoj [[Programska oprema|programske opreme]], zdravstvo,&lt;ref&gt;{{Cite journal |last1=Raza |first1=Marium M. |last2=Venkatesh |first2=Kaushik P. |last3=Kvedar |first3=Joseph C. |date=March 7, 2024 |title=Generative AI and large language models in health care: pathways to implementation |journal=npj Digital Medicine |language=en |volume=7 |issue=1 |page=62 |doi=10.1038/s41746-023-00988-4 |issn=2398-6352 |pmc=10920625 |pmid=38454007}}&lt;/ref&gt; finance,&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Mogaji |first=Emmanuel |date=January 7, 2025 |title=How generative AI is transforming financial services – and what it means for customers |url=https://theconversation.com/how-generative-ai-is-transforming-financial-services-and-what-it-means-for-customers-246649 |access-date=April 10, 2025 |website=The Conversation |language=en-US}}&lt;/ref&gt; zabavništvo,&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Bean |first=Thomas H. Davenport and Randy |date=June 19, 2023 |title=The Impact of Generative AI on Hollywood and Entertainment |url=https://sloanreview.mit.edu/article/the-impact-of-generative-ai-on-hollywood-and-entertainment/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20240806231801/https://sloanreview.mit.edu/article/the-impact-of-generative-ai-on-hollywood-and-entertainment/ |archive-date=August 6, 2024 |access-date=April 10, 2025 |website=MIT Sloan Management Review |language=en-US}}&lt;/ref&gt; storitve za stranke,&lt;ref&gt;{{Citation |last1=Brynjolfsson |first1=Erik |title=Generative AI at Work |date=April 2023 |type=Working Paper |url=https://www.nber.org/papers/w31161 |access-date=January 21, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240328004237/https://www.nber.org/papers/w31161 |archive-date=March 28, 2024 |url-status=live |series=Working Paper Series |doi=10.3386/w31161 |last2=Li |first2=Danielle |last3=Raymond |first3=Lindsey R.|doi-access=free }}&lt;/ref&gt; prodaja in trženje,&lt;ref name=&quot;economist2&quot;&gt;{{Cite web |date=March 6, 2023 |title=Don't fear an AI-induced jobs apocalypse just yet |url=https://www.economist.com/business/2023/03/06/dont-fear-an-ai-induced-jobs-apocalypse-just-yet |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20231117160744/https://www.economist.com/business/2023/03/06/dont-fear-an-ai-induced-jobs-apocalypse-just-yet |archive-date=November 17, 2023 |access-date=March 14, 2023 |publisher=[[The Economist]]}}&lt;/ref&gt; umetnost, pisanje&lt;ref&gt;{{cite web |last=Coyle |first=Jake |date=September 27, 2023 |title=In Hollywood writers' battle against AI, humans win (for now) |url=https://apnews.com/article/hollywood-ai-strike-wga-artificial-intelligence-39ab72582c3a15f77510c9c30a45ffc8 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20240403060904/https://apnews.com/article/hollywood-ai-strike-wga-artificial-intelligence-39ab72582c3a15f77510c9c30a45ffc8 |archive-date=April 3, 2024 |access-date=January 26, 2024 |website=AP News |publisher=Associated Press}}&lt;/ref&gt; in oblikovanje izdelkov.&lt;ref&gt;{{Cite news |date=June 16, 2023 |title=How Generative AI Can Augment Human Creativity |url=https://hbr.org/2023/07/how-generative-ai-can-augment-human-creativity |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20230620073042/https://hbr.org/2023/07/how-generative-ai-can-augment-human-creativity |archive-date=June 20, 2023 |access-date=June 20, 2023 |work=Harvard Business Review |issn=0017-8012}}&lt;/ref&gt;  

Tvorbena umetna inteligenca se uporablja tudi zlonamerno, za kibernetski kriminal ter za zavajanje in manipulacijo ljudi s pomočjo [[Lažne novice|lažnih novic]] in [[Globoki ponaredek|globokih ponaredkov]].&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Taeihagh |first=Araz |date=2025-04-04 |title=Governance of Generative AI |url=https://academic.oup.com/policyandsociety/article/44/1/1/7997395 |journal=Policy and Society |language=en |volume=44 |issue=1 |pages=1–22 |doi=10.1093/polsoc/puaf001 |issn=1449-4035|doi-access=free }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Simon |first1=Felix M. |last2=Altay |first2=Sacha |last3=Mercier |first3=Hugo |title=Misinformation reloaded? Fears about the impact of generative AI on misinformation are overblown |journal=Harvard Kennedy School Misinformation Review |date=18 October 2023 |doi=10.37016/mr-2020-127 |doi-access=free }}&lt;/ref&gt; Ugotovili so, da so določene tvorbene modele UI trenirali tudi na avtorsko zaščitenih delih brez dovoljenja imetnikov pravic.&lt;ref&gt;{{Cite news|date=August 1, 2023|title=New AI systems collide with copyright law|work=BBC News|url=https://www.bbc.co.uk/news/business-66231268|access-date=September 28, 2024}}&lt;/ref&gt; Nadalje obstajajo pomisleki glede vpliva tvorbenih modelov UI na okolje, saj številni uporabljajo obsežne podatkovne centre, katerih vplivi na okolje vključujejo e-odpadke, porabo sladke vode za hlajenje in visoko porabo energije, za katero se ocenjuje, da vztrajno narašča.&lt;ref&gt;{{Cite web |date=2024-09-21 |title=AI has an environmental problem. Here's what the world can do about that. |url=https://www.unep.org/news-and-stories/story/ai-has-environmental-problem-heres-what-world-can-do-about |access-date=2025-08-20 |website=www.unep.org |language=en}}&lt;/ref&gt;

== Ustvarjanje videa in slik ==
Tvorbena umetna inteligenca se uporablja tudi za ustvarjanje videoposnetkov iz besedilnih opisov ali začetnih slik. V takem poteku uporabnik izbere model, opiše gibanje, kamero ali razmerje stranic, sistem pa izdela kratek posnetek; nekatere spletne storitve združujejo več modelov za besedilo-v-video in slika-v-video v enem delovnem okolju.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://animx.ai/models/seedance-2 |title=Seedance 2.0 AI Video Generator — Try It Online |website=animx |access-date=8. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Umetna inteligenca]]</text>
      <sha1>cg0gpbao1wqrthwqxfjgbyh2e1hxds1</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687509</id>
      <parentid>6687475</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T05:31:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6687475|6687475]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/~2026-34095-04|~2026-34095-04]] ([[User talk:~2026-34095-04|pogovor]]) - slabo prikrit spam</comment>
      <origin>6687509</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10100" sha1="2ijvkdj6mkmdk7bzdf310fudwuffq5j" xml:space="preserve">[[Slika:Théâtre D’opéra Spatial.png|thumb|upright=1.2|''[[Théâtre D'opéra Spatial]]'' (2022), slika, ustvarjena s tvorbeno umetno inteligenco |alt=Impresionistična slika v futuristični operni sceni.]]
'''Tvorbena umetna inteligenca'''&lt;ref&gt;Blatnik, Sara, Brezar, Hana, Cvijič, Lovrenc, Kastrin, Andrej (2024). Uporaba tvorbene umetne inteligentnosti za pripravo znanstvenih objav na področju biomedicine. Informatica Medica Slovenica, letnik 29, številka 1, str. 28-38.&lt;/ref&gt; ali '''generativna umetna inteligenca''' je podpodročje [[Umetna inteligenca|umetne inteligence]], ki uporablja tvorbene modele za ustvarjanje besedil, slik, videoposnetkov, zvoka, programskih kod ali drugih oblik podatkov.&lt;ref&gt;Pavlin, Samo, Svetlik, Ivan (2024). ChatGPT, napiši nama članek o možnostih uporabe umetne inteligence v visokošolskem izobraževanju. Teorija in praksa, letnik 61, številka 4, str. 847-871.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Banh |first1=Leonardo |last2=Strobel |first2=Gero |title=Generative artificial intelligence |journal=[[Electronic Markets]] |date=2023 |volume=33 |issue=1 |article-number=63 |doi=10.1007/s12525-023-00680-1 |doi-access=free}}&lt;/ref&gt; Ti modeli se naučijo osnovnih vzorcev in struktur razpoložljivih osnovnih podatkov in jih uporabijo za ustvarjanje novih podatkov&lt;ref name=&quot;:02&quot;&gt;{{Cite news |last=Pasick |first=Adam |date=March 27, 2023 |title=Artificial Intelligence Glossary: Neural Networks and Other Terms Explained |url=https://www.nytimes.com/article/ai-artificial-intelligence-glossary.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20230901183440/https://www.nytimes.com/article/ai-artificial-intelligence-glossary.html |archive-date=September 1, 2023 |access-date=April 22, 2023 |work=The New York Times |language=en-US |issn=0362-4331}}&lt;/ref&gt; kot odgovor na vnos, ki je pogosto v obliki iztočnic v [[Naravni jezik|naravnem jeziku]].&lt;ref name=&quot;nytimes2&quot;&gt;{{Cite web |last1=Griffith |first1=Erin |last2=Metz |first2=Cade |date=January 27, 2023 |title=Anthropic Said to Be Closing In on $300 Million in New A.I. Funding |url=https://www.nytimes.com/2023/01/27/technology/anthropic-ai-funding.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20231209074235/https://www.nytimes.com/2023/01/27/technology/anthropic-ai-funding.html |archive-date=December 9, 2023 |access-date=March 14, 2023 |work=[[The New York Times]]}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;bloomberg2&quot;&gt;{{cite news |last1=Lanxon |first1=Nate |last2=Bass |first2=Dina |last3=Davalos |first3=Jackie |date=March 10, 2023 |title=A Cheat Sheet to AI Buzzwords and Their Meanings |url=https://news.bloomberglaw.com/tech-and-telecom-law/a-cheat-sheet-to-ai-buzzwords-and-their-meanings-quicktake |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20231117140835/https://news.bloomberglaw.com/tech-and-telecom-law/a-cheat-sheet-to-ai-buzzwords-and-their-meanings-quicktake |archive-date=November 17, 2023 |access-date=March 14, 2023 |newspaper=Bloomberg News |location=}}&lt;/ref&gt;

Razširjenost tvorbenih orodij umetne inteligence se je od razmaha umetne inteligence v 2020-ih močno povečala. Ta razcvet so omogočile izboljšave globokih [[Nevronska mreža|nevronskih mrež]], zlasti [[Veliki jezikovni model|velikih jezikovnih modelov]] (VJM), ki temeljijo na transformatorski arhitekturi. Tvorbene aplikacije UI vključujejo [[Pogovorni robot|pogovorne robote]], kot so [[ChatGPT]], [[Claude (UI)|Claude]], [[Copilot]], [[DeepSeek]], [[Google Gemini]] in [[Grok]]; modele za ustvarjanje slik iz besedil, kot so Stable Diffusion, Midjourney in DALL-E; in modele ustvarjanja videoposnetkov iz besedil, kot so Veo, LTX in Sora.&lt;ref&gt;{{Cite web|last=Roose|first=Kevin|date=October 21, 2022|title=A Coming-Out Party for Generative A.I., Silicon Valley's New Craze|url=https://www.nytimes.com/2022/10/21/technology/generative-ai.html|access-date=March 14, 2023|website=[[The New York Times]]|archive-date=February 15, 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230215010524/https://www.nytimes.com/2022/10/21/technology/generative-ai.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite news |last1=Shahaf |first1=Tal |last2=Shahaf |first2=Tal |date=2025-10-23 |title=Lightricks unveils powerful AI video model challenging OpenAI and Google |url=https://www.ynetnews.com/tech-and-digital/article/hklbzavrgx |access-date=2025-12-22 |work=Ynetglobal |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Cite news |last=Metz |first=Cade |date=February 15, 2024 |title=OpenAI Unveils A.I. That Instantly Generates Eye-Popping Videos |url=https://www.nytimes.com/2024/02/15/technology/openai-sora-videos.html |access-date=February 16, 2024 |work=The New York Times |language=en-US |issn=0362-4331 |archive-date=February 15, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240215220626/https://www.nytimes.com/2024/02/15/technology/openai-sora-videos.html |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Podjetja že uporabljajo tvorbeno umetno inteligenco na različnih področjih, kot so razvoj [[Programska oprema|programske opreme]], zdravstvo,&lt;ref&gt;{{Cite journal |last1=Raza |first1=Marium M. |last2=Venkatesh |first2=Kaushik P. |last3=Kvedar |first3=Joseph C. |date=March 7, 2024 |title=Generative AI and large language models in health care: pathways to implementation |journal=npj Digital Medicine |language=en |volume=7 |issue=1 |page=62 |doi=10.1038/s41746-023-00988-4 |issn=2398-6352 |pmc=10920625 |pmid=38454007}}&lt;/ref&gt; finance,&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Mogaji |first=Emmanuel |date=January 7, 2025 |title=How generative AI is transforming financial services – and what it means for customers |url=https://theconversation.com/how-generative-ai-is-transforming-financial-services-and-what-it-means-for-customers-246649 |access-date=April 10, 2025 |website=The Conversation |language=en-US}}&lt;/ref&gt; zabavništvo,&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Bean |first=Thomas H. Davenport and Randy |date=June 19, 2023 |title=The Impact of Generative AI on Hollywood and Entertainment |url=https://sloanreview.mit.edu/article/the-impact-of-generative-ai-on-hollywood-and-entertainment/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20240806231801/https://sloanreview.mit.edu/article/the-impact-of-generative-ai-on-hollywood-and-entertainment/ |archive-date=August 6, 2024 |access-date=April 10, 2025 |website=MIT Sloan Management Review |language=en-US}}&lt;/ref&gt; storitve za stranke,&lt;ref&gt;{{Citation |last1=Brynjolfsson |first1=Erik |title=Generative AI at Work |date=April 2023 |type=Working Paper |url=https://www.nber.org/papers/w31161 |access-date=January 21, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240328004237/https://www.nber.org/papers/w31161 |archive-date=March 28, 2024 |url-status=live |series=Working Paper Series |doi=10.3386/w31161 |last2=Li |first2=Danielle |last3=Raymond |first3=Lindsey R.|doi-access=free }}&lt;/ref&gt; prodaja in trženje,&lt;ref name=&quot;economist2&quot;&gt;{{Cite web |date=March 6, 2023 |title=Don't fear an AI-induced jobs apocalypse just yet |url=https://www.economist.com/business/2023/03/06/dont-fear-an-ai-induced-jobs-apocalypse-just-yet |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20231117160744/https://www.economist.com/business/2023/03/06/dont-fear-an-ai-induced-jobs-apocalypse-just-yet |archive-date=November 17, 2023 |access-date=March 14, 2023 |publisher=[[The Economist]]}}&lt;/ref&gt; umetnost, pisanje&lt;ref&gt;{{cite web |last=Coyle |first=Jake |date=September 27, 2023 |title=In Hollywood writers' battle against AI, humans win (for now) |url=https://apnews.com/article/hollywood-ai-strike-wga-artificial-intelligence-39ab72582c3a15f77510c9c30a45ffc8 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20240403060904/https://apnews.com/article/hollywood-ai-strike-wga-artificial-intelligence-39ab72582c3a15f77510c9c30a45ffc8 |archive-date=April 3, 2024 |access-date=January 26, 2024 |website=AP News |publisher=Associated Press}}&lt;/ref&gt; in oblikovanje izdelkov.&lt;ref&gt;{{Cite news |date=June 16, 2023 |title=How Generative AI Can Augment Human Creativity |url=https://hbr.org/2023/07/how-generative-ai-can-augment-human-creativity |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20230620073042/https://hbr.org/2023/07/how-generative-ai-can-augment-human-creativity |archive-date=June 20, 2023 |access-date=June 20, 2023 |work=Harvard Business Review |issn=0017-8012}}&lt;/ref&gt;  

Tvorbena umetna inteligenca se uporablja tudi zlonamerno, za kibernetski kriminal ter za zavajanje in manipulacijo ljudi s pomočjo [[Lažne novice|lažnih novic]] in [[Globoki ponaredek|globokih ponaredkov]].&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Taeihagh |first=Araz |date=2025-04-04 |title=Governance of Generative AI |url=https://academic.oup.com/policyandsociety/article/44/1/1/7997395 |journal=Policy and Society |language=en |volume=44 |issue=1 |pages=1–22 |doi=10.1093/polsoc/puaf001 |issn=1449-4035|doi-access=free }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Simon |first1=Felix M. |last2=Altay |first2=Sacha |last3=Mercier |first3=Hugo |title=Misinformation reloaded? Fears about the impact of generative AI on misinformation are overblown |journal=Harvard Kennedy School Misinformation Review |date=18 October 2023 |doi=10.37016/mr-2020-127 |doi-access=free }}&lt;/ref&gt; Ugotovili so, da so določene tvorbene modele UI trenirali tudi na avtorsko zaščitenih delih brez dovoljenja imetnikov pravic.&lt;ref&gt;{{Cite news|date=August 1, 2023|title=New AI systems collide with copyright law|work=BBC News|url=https://www.bbc.co.uk/news/business-66231268|access-date=September 28, 2024}}&lt;/ref&gt; Nadalje obstajajo pomisleki glede vpliva tvorbenih modelov UI na okolje, saj številni uporabljajo obsežne podatkovne centre, katerih vplivi na okolje vključujejo e-odpadke, porabo sladke vode za hlajenje in visoko porabo energije, za katero se ocenjuje, da vztrajno narašča.&lt;ref&gt;{{Cite web |date=2024-09-21 |title=AI has an environmental problem. Here's what the world can do about that. |url=https://www.unep.org/news-and-stories/story/ai-has-environmental-problem-heres-what-world-can-do-about |access-date=2025-08-20 |website=www.unep.org |language=en}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Umetna inteligenca]]</text>
      <sha1>2ijvkdj6mkmdk7bzdf310fudwuffq5j</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pete Parkkonen</title>
    <ns>0</ns>
    <id>599034</id>
    <revision>
      <id>6687653</id>
      <parentid>6682848</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T08:59:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* vrh */ podatki z WD</comment>
      <origin>6687653</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="17256" sha1="5qu6foqjcf21c4mjfy8lyf56i93qgfa" xml:space="preserve">{{Infobox musical artist
| name            = Pete Parkkonen
| image           = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_name      = Pete Eemeli Parkkonen
| alias           =
| birth_date      = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place     = &lt;!-- WD --&gt;
| origin          =
| instrument      = vokal
| occupation      = pevec
| genre           = {{flatlist|
*[[Rock|rok]]
*[[Pop glasba|pop]]
}}
| years_active    = 2008–sedaj
| label           = {{flatlist|
*[[Sony Music]] (2008–2011)
*[[Warner Music]] Finland (2012–)
}}
| website         = 
}}
'''Pete Eemeli Parkkonen''', [[Finci|finski]] [[pevec]]; *[[8. februar]] [[1990]], [[Pihtipudas]], [[Finska]].

Udeležil se je četrte sezone finske televizijske oddaje glasbenih talenkov ''Idoli'' leta 2008, nato pa začel s samostojno glasbeno kariero. Njegov prvi album z naslovom ''The First Album'' iz leta 2009 je zasedel prvo mesto na finski lestvici glasbenih albumov, naslednje leto pa je izdal album ''I'm an Accident''. Leta 2026 je na finskem nacionalnem evrovizijskem izboru nastopil z violinistko [[Linda Brava|Lindo Lampenius]]; s skladbo »[[Liekinheitin]]« sta zasedla prvo mesto in sta zastopala svojo državo na [[Pesem Evrovizije 2026|Pesmi Evrovizije 2026]].

==Glasbena kariera==
Na avdiciji za oddajo Idoli je nastopil s skladbo »Mies jolle ei koskaan tapahdu mitään«, ki jo sicer izvaja [[J. Karjalainen]]. Na tekmovalnih nastopih je interpretiral različne pesmi, med drugim »Queen City« in »[[I Kissed a Girl]]«. Uvrstil se je v finale, ki je potekal 9. novembra 2008 in je veljal za favorita, vendar je nepričakovano izpadel v tretji fazi finalnega izbora in zasedel 3. mesto. Veliki finale je potekal 14. decembra, zmagal pa je  [[Koop Arponen]].

Po oddaji Idoli je sklenil pogodbo z glasbeno založbo [[Sony BMG]] in je postal prvi udeleženec četrte sezone oddaje, ki je posnel album. Njegov albumski prvenec s povednim naslovom ''The First Album'' se je uvrstil na prvo mesto finske lestvice že v prvem tednu po izidu. Prodal je več kot 24.000 izvodov albuma in bil nagrajen z zlato nagrado. Njegov drugi album ''I'm an Accident'' je izšel 18. februarja 2010, vendar z njim ni ponovil takšnega uspeha in album je na finski lestvici zasedel  21. mesto. V naslednjih letih je izdal dva albuma v [[Finščina|finščini]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://musicfinland.com/en/news/get-to-know-pete-parkkonen-and-linda-lampenius-finlands-esc26-representatives|title=Get to know Pete Parkkonen and Linda Lampenius, Finland’s ESC26 representatives|date=2. 3. 2026|accessdate=5. 3. 2026|website=www.musicfinland.com}}&lt;/ref&gt;

=== Uuden Musiikin Kilpailu ===
Parkkonen je leta 2026 kot tekmovalec nastopil na finskem evrovizijskem izboru Uuden Musiikin Kilpailu, in sicer skupaj s slavno finsko violinistko [[Linda Brava|Lindo Lampenius]]. Njuna skladba »[[Liekinheitin]]« je prejela rekordnih 570 točk. Kot zmagovalca sta zastopala Finsko na [[Pesem Evrovizije 2026|Pesmi Evrovizije 2026]] na Dunaju.

== Diskografija==
=== Studijski albumi ===
{|class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; border=&quot;1&quot;
|+ Seznam studijskih albumov z izbranimi podrobnostmi in uvrstitvami na glasbenih lestvicah
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot; | Naslov
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot; | Podrobnosti
! scope=&quot;col&quot; colspan=&quot;1&quot; | Najvišja uvrstitev na lestvici
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot; | Nagrade
|-
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:85%;&quot; | [[Official Finnish Charts|FIN]]&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;FIN&quot;&gt;Najvišja uvrstitev na finski glasbeni lestvici:
* All except noted: {{cite web |url=https://ifpi.fi/lista/artistit/pete-parkkonen/ |title=Suomen virallinen lista - Artistit: Pete Parkkonen |publisher=[[Musiikkituottajat]] |access-date=2 March 2026 |language=fi}}
* &quot;Hyvää yötä ja huomenta&quot;: {{cite web |url=https://ifpi.fi/lista/artistit/idols-2008/kappale/hyvaa-yota-ja-huomenta/ |title=Suomen virallinen lista: Idols 2008 - Hyvää yötä ja huomenta |publisher=[[Musiikkituottajat]] |access-date=2 March 2026 |language=fi}}
* &quot;Uuden edessä&quot;: {{cite web |url=https://ifpi.fi/lista/artistit/toivon-karki/kappale/uuden-edessa/ |title=Suomen virallinen lista: Toivon Kärki - Uuden Edessä |publisher=[[Musiikkituottajat]] |access-date=2 March 2026 |language=fi}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | ''{{ill|First Album (Pete Parkkonen album)|fi|First Album|lt=First Album}}''
|
* datum izida: 5. marec 2009&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://music.apple.com/gb/album/first-album/306194836 |title=First Album - Album by Pete Parkkonen |website=[[Apple Music]] (GB) |access-date=2 March 2026}}&lt;/ref&gt;
* založba: [[Sony Music]]
* formati: [[zgoščenka]], digitalni prenos, pretakanje
| 1
|
* [[IFPI Finland|IFPI FIN]]: zlata nagrada&lt;ref name=&quot;IFPI FIN&quot;&gt;{{cite web |url=https://ifpi.fi/tilastot/tietoa-kulta-ja-platinalevyista/kulta-ja-platinalevyt/artistit/pete+parkkonen/ |title=Kulta- ja platinalevyt - Artistit: Pete Parkkonen |publisher=[[Musiikkituottajat]] |access-date=2 March 2026 |language=fi}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | ''{{ill|I'm an Accident|fi}}''
|
* datum izida: 15. februar 2010&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://music.apple.com/gb/album/im-an-accident/352916064 |title=I'm an Accident - Album by Pete Parkkonen |website=[[Apple Music]] (GB) |access-date=2 March 2026}}&lt;/ref&gt;
* založba: Sony Music
* formati: zgoščenka, digitalni prenos, pretakanje
| 21
|
|-
! scope=&quot;row&quot; | ''{{ill|Pete Parkkonen (album)|fi|Pete Parkkonen (albumi)|lt=Pete Parkkonen}}''
|
* datum izida: 25 April 2014&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://music.apple.com/gb/album/pete-parkkonen/857614211 |title=Pete Parkkonen - Album by Pete Parkkonen |website=[[Apple Music]] (GB) |access-date=2 March 2026}}&lt;/ref&gt;
* založba: [[Warner Music Group|Warner]]
* formati: zgoščenka, LP, digitalni prenos, pretakanje
| 20
|
|-
! scope=&quot;row&quot; | ''{{ill|Pete (album)|fi|Pete (albumi)|lt=Pete}}''
|
* datum izida: 23 November 2018&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://music.apple.com/gb/album/pete/1440618096 |title=Pete - Album by Pete Parkkonen |website=[[Apple Music]] (GB) |access-date=2 March 2026}}&lt;/ref&gt;
* založba: Warner
* formati: LP, digitalni prenos, pretakanje
| 8
|
|}

=== Singli ===
==== Kot glavni izvajalec ====
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot; | Naslov
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot; | Leto
! scope=&quot;col&quot; colspan=&quot;1&quot; | Najvišja uvrstitev na glasbenih lestvicah
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot; | Album ali EP
|-
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:85%;&quot; | [[Official Finnish Charts|FIN]]&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;FIN&quot; /&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | »Girl in a Uniform«
| rowspan=&quot;2&quot; | 2009
| 5
| rowspan=&quot;2&quot; | ''First Album''
|-
! scope=&quot;row&quot; | »The Final Day«
| —{{efn-ua|Singel se ni uvrstil na uradno finsko lestvico singlov, je pa zasedel 21. mesto na uradni finski lestvici s spleta prenesenih singlov.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://ifpi.fi/lista/latauslista/2009/25/ |title=Latauslista 25/2009 |publisher=[[Musiikkituottajat]] |access-date=2 March 2026 |language=fi}}&lt;/ref&gt;}}
|-
! scope=&quot;row&quot; | »I'm an Accident«
| 2010
| —
| ''I'm an Accident''
|-
! scope=&quot;row&quot; | »{{ill|Mitä minä sanoin|fi}}«
| 2013
| —
| rowspan=&quot;2&quot; | ''Pete Parkkonen''
|-
! scope=&quot;row&quot; | »{{ill|Mun (song)|fi|Mun (kappale)|lt=Mun}}«
| 2014
| —
|-
! scope=&quot;row&quot; | »{{lang|fi|Maailma mua vastaan|i=no}}«
| 2015
| —
| singel ni izšel na albumu
|-
! scope=&quot;row&quot; | »{{lang|fi|Mitä mä teen|i=no}}«&lt;br /&gt;{{small|(featuring [[JVG (band)|JVG]])}}
| rowspan=&quot;2&quot; | 2016
| 3
| rowspan=&quot;6&quot; | ''Pete''
|-
! scope=&quot;row&quot; | »{{lang|fi|Kohta sataa|i=no}}«
| —
|-
! scope=&quot;row&quot; | »{{lang|fi|Ei nyt|i=no}}«
| 2017
| —
|-
! scope=&quot;row&quot; | »{{lang|fi|Myyty|i=no}}«
| rowspan=&quot;3&quot; | 2018
| 14
|-
! scope=&quot;row&quot; | »{{lang|fi|Kävi niin kävi näin|i=no}}«&lt;br /&gt;{{small|(featuring {{ill|Etta (artist)|fi|Etta (artisti)|lt=Etta}})}}
| —
|-
! scope=&quot;row&quot; | »{{lang|fi|Mä haluun sut tänään|i=no}}«
| 16
|-
! scope=&quot;row&quot; | »{{lang|fi|Voimaa ja valoa|i=no}}«
| rowspan=&quot;2&quot; | 2020
| —
| rowspan=&quot;6&quot; | singel ni izšel na albumu
|-
! scope=&quot;row&quot; | »{{lang|fi|Portaat|i=no}}«
| —
|-
|-
! scope=&quot;row&quot; | »{{lang|fi|Täysikuu|i=no}}«
| 2021
| —
|-
! scope=&quot;row&quot; | »{{lang|fi|Oon tässä|i=no}}«
| rowspan=&quot;2&quot; | 2022
| —
|-
! scope=&quot;row&quot; | »{{lang|fi|Joulurauhaa|i=no}}«
| —
|-
! scope=&quot;row&quot; | »{{lang|fi|[[Liekinheitin]]|i=no}}«&lt;br /&gt;{{small|(z [[Linda Lampenius|Lindo Lampenius]])}}
| 2026
| 1
|-
| colspan=&quot;12&quot; style=&quot;font-size:85%&quot; | &quot;—&quot; označuje singel, ki se ni uvrstil na lestvico ali ni bil izdan na tem ozemlju.
|}

==== Kot sodelujoči izvajalec ====
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;width:15em;&quot; | Naslov
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot; | Leto
! scope=&quot;col&quot; colspan=&quot;1&quot; | Najvišja uvrstitev na glasbenih lestvicah
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot; | Album ali EP
|-
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:85%;&quot; | [[The Official Finnish Charts|FIN]]&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;FIN&quot; /&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | »{{lang|fi|Sekopää|i=no}}«&lt;br /&gt;{{small|([[Aste (rapper)|Aste]] featuring Pete Parkkonen)}}
| 2011
| —{{efn-ua|Singel se ni uvrstil na uradno finsko lestvico singlov, je pa zasedel 22. mesto na uradni finski lestvici s spleta prenesenih singlov.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://ifpi.fi/lista/latauslista/2011/9/ |title=Latauslista 9/2011 |publisher=[[Musiikkituottajat]] |access-date=2 March 2026 |language=fi}}&lt;/ref&gt;}}
| ''{{ill|Sirkus palaa|fi}}''
|-
! scope=&quot;row&quot; | »{{ill|Tuulisii|fi}}«&lt;br /&gt;{{small|(JVG featuring Pete Parkkonen)}}
| 2015
| 3
| ''{{ill|247365 (JVG album)|fi|247365|lt=247365}}''
|-
! scope=&quot;row&quot; | »{{lang|fi|Me ollaan ne, Pt. 2|i=no}}«&lt;br /&gt;{{small|([[Cheek (reper)|Cheek]] feat. [[Nikke Ankara]], [[Elastinen]], JVG, [[Kube (rapper)|Kube]], and Pete Parkkonen)}}
| rowspan=&quot;3&quot; | 2016
| 1
| ''{{ill|Timantit on ikuisia (album)|fi|Timantit on ikuisia (albumi)|lt=Timantit on ikuisia}}''
|-
! scope=&quot;row&quot; | »Doupein«&lt;br /&gt;{{small|(Bang for the Buck featuring Pete Parkkonen)}}
| 15
| {{lang|fi|Luokkakokous 2 – Polttarit}}
|-
! scope=&quot;row&quot; | »{{lang|fi|Lujaa|i=no}}«&lt;br /&gt;{{small|({{ill|Tippa-T|fi|Tippa (muusikko)}} featuring Pete Parkkonen)}}
| 20
| singel ni izšel na albumu
|-
! scope=&quot;row&quot; | »{{lang|fi|Itketään ja nauretaan|i=no}}«&lt;br /&gt;{{small|({{ill|PapiPike|fi}} featuring Pete Parkkonen)}}
| 2019
| —
| ''Afrogold''
|-
| colspan=&quot;4&quot; style=&quot;font-size:85%&quot; | &quot;—&quot; označuje singel, ki se ni uvrstil na lestvico ali ni bil izdan na tem ozemlju.
|}

=== Druge skladbe na lestvicah ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot; | Naslov
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot; | Leto
! scope=&quot;col&quot; colspan=&quot;1&quot; | Najvišja uvrstitev na glasbenih lestvicah
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot; | Album ali EP
|-
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:85%;&quot; | [[Official Finnish Charts|FIN&lt;br&gt;Digital]]&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;FIN&quot; /&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | »Endless Love Song«
| 2009
| 21
| ''First Album''
|}

=== Drugi singli ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;width:17em;&quot; | Naslov
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot; | Leto
! scope=&quot;col&quot; colspan=&quot;1&quot; | Najvišja uvrstitev na glasbenih lestvicah
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot; | Album ali EP
|-
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:85%;&quot; | [[Official Finnish Charts|FIN]]&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;FIN&quot; /&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | »{{ill|Hyvää yötä ja huomenta|fi|Hyvää yötä ja huomenta (kappale)}}«&lt;br /&gt;{{small|(z udeleženci 4. sezome Idolov)}}
| rowspan=&quot;2&quot; | 2009
| 7
| rowspan=&quot;2&quot; | ''{{ill|Tähtiluokka|fi}}''
|-
! scope=&quot;row&quot; | »Come Alive«
| —
|-
! scope=&quot;row&quot; | »[[I Gotta Feeling]]«&lt;br /&gt;{{small|(z Aste, [[Emma Salokoski|Emmo Salokoski]], [[Meiju Suvas]], [[Olli Herman]] in [[Suvi Teräsniska]])}}
| rowspan=&quot;4&quot; | 2010
| —
| rowspan=&quot;4&quot; | ''{{lang|fi|Kuorosota 3}}''
|-
! scope=&quot;row&quot; | »{{lang|fi|Kuuma kesä|i=no}}«
| —
|-
! scope=&quot;row&quot; | »{{lang|fi|Pläski|i=no}}«
| —
|-
! scope=&quot;row&quot; | »{{lang|fi|Mikä Boogie|i=no}}«&lt;br /&gt;{{small|(with Emma Salokoski, Meiju Suvas, Olli Herman, and Suvi Teräsniska)}}
| —
|-
! scope=&quot;row&quot; | »{{lang|fi|Etenee|i=no}}«&lt;br /&gt;{{small|(JVG feat. Pete Parkkonen)}}
| 2014
| 11
| ''{{ill|Voitolla yöhön|fi|Voitolla yöhön (albumi)}}''
|-
! scope=&quot;row&quot; | »{{lang|fi|Se ei oo niin|i=no}}«&lt;br /&gt;{{small|(JVG feat. Pete Parkkonen)}}
| 2017
| —{{efn-ua|Singel se ni uvrstil na uradno finsko lestvico singlov, je pa zasedel 43. mesto na uradni finski lestvici pretočenih singlov.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://ifpi.fi/lista/stream/2017/36/ |title=Striimatuimmat 36/2017 |publisher=[[Musiikkituottajat]] |access-date=2 March 2026 |language=fi}}&lt;/ref&gt;}}
| ''{{ill|Popkorni|fi}}''
|-
! scope=&quot;row&quot; | »{{lang|fi|Femme Fatale|i=no}}«&lt;br /&gt;{{small|({{ill|Lukas Leon|fi}} feat. Pete Parkkonen)}}
| 2018
| —
| ''{{ill|Simba (Lukas Leon album)|fi|Simba (albumi)|lt=Simba}}''
|-
! scope=&quot;row&quot; | »{{lang|fi|Huoli pois|i=no}}«&lt;br /&gt;{{small|(JVG feat. Pete Parkkonen)}}
| 2019
| 14
| ''{{ill|Rata/Raitti|fi}}''
|-
! scope=&quot;row&quot; | »{{ill|Uuden edessä|fi}}«&lt;br /&gt;{{small|(z različnimi izvajalci)}}
| 2020
| 10
| ''{{ill|Unitas Sigma|fi}}''
|-
! scope=&quot;row&quot; | »Let It Be«
| 2021
| —
| ''Laulu Rakkaudelle: Secret&lt;br&gt;Song Suomi (Season 1)''
|-
! scope=&quot;row&quot; | »{{lang|fi|Per Vers, taiteilija|i=no}}«
| rowspan=&quot;8&quot; | 2022
| —
| rowspan=&quot;8&quot; | ''Vain elämää&lt;br&gt;(Season 13)''
|-
! scope=&quot;row&quot; | »{{lang|fi|[[Syntisten pöytä]]|i=no}}«
| —
|-
! scope=&quot;row&quot; | »{{lang|fi|Pilven pääl|i=no}}«
| —
|-
! scope=&quot;row&quot; | »{{lang|fi|Kevät ja minä|i=no}}«
| —
|-
! scope=&quot;row&quot; | »{{ill|Loppuun asti|fi}}«&lt;br /&gt;{{small|(s [[Club for Five]] in [[Rajaton]])}}
| —
|-
! scope=&quot;row&quot; | »Lost Boy«
| —
|-
! scope=&quot;row&quot; | »{{ill|Pure mua|fi}}«
| —
|-
! scope=&quot;row&quot; | »{{lang|fi|Tääl on niin kuuma|i=no}}«&lt;br /&gt;{{small|(with Meiju Suvas featuring Pete Parkkonen)}}
| —
|-
! scope=&quot;row&quot; | »{{lang|fi|Tytär|i=no}}«&lt;br /&gt;{{small|(with [[Ujuni Ahmed]], Ani, [[Anna Puu]], and {{ill|Vilma Alina|fi}})}}
| 2024
| —
| singel ni izšel na albumu
|-
! scope=&quot;row&quot; | »{{lang|fi|Sillat|i=no}}«&lt;br /&gt;{{small|(z JVG)}}
| 2025
| 2
| ''{{ill|Unitas Sigma|fi}}''
|-
| colspan=&quot;4&quot; style=&quot;font-size:85%&quot; | &quot;—&quot; označuje singel, ki se ni uvrstil na lestvico ali ni bil izdan na tem ozemlju.
|}

== Zasebno življenje ==
Pete Parkkonen se je rodil v glasbeno družino,&lt;ref&gt;[http://www.suomiviihde.fi/archive/suomiviihde_Nettiextra_214.pdf PETE PARKKOSELLA edessä superkesä] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161018180057/http://www.suomiviihde.fi/archive/suomiviihde_Nettiextra_214.pdf |date=2016-10-18 }} {{in lang|fi}} SuomiViihde-lehti&lt;/ref&gt; njegov brat {{Interlanguage link multi|Ville Eetvartti|fi}} je prav tako pevec.&lt;ref&gt;[http://www.viisukuppila.fi/umk-2012-ville-eetvartti-lasikaupungin-ydin-on-rakkauden-paradoksi/ UMK 2012 – Ville Eetvartti: “Lasikaupungin” ydin on rakkauden paradoksi] {{in lang|fi}} Viisukuppila&lt;/ref&gt; Njegov ded po očetovi strani je bil Pierre Rassin, črnski francoski glasbenik iz [[Martinik]]a, ki je Petejevo babico spoznal v [[Äänekoski]]ju leta 1953, ko je bil tam zaposlen v zabaviščnem parku [[Suomen Tivoli]].&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://www.hs.fi/kuukausiliite/art-2000007782714.html |title=Isoisää etsimässä |last=Pasanen |first=Anni |date=6 February 2021 |website=[[Helsingin Sanomat]] |language=fi |access-date=7 February 2021}}&lt;/ref&gt; Pete je javno spregovoril o vrstniškem nasilju, ki ga je bil v otroštvu deležen zaradi svoje temne polti, ki jo je podedoval po svojem očetu.&lt;ref&gt;[http://www.menaiset.fi/artikkeli/ajankohtaista/ihmiset/pete_parkkonen_kertoo_koulukiusaamisesta_olen_kokenut_rasismia_ja Pete Parkkonen kertoo koulukiusaamisesta: &quot;Olen kokenut rasismia ja nimittelyä&quot;] {{in lang|fi}} Me Naiset&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.seiska.fi/Viihdeuutiset/TTK-tahti-Pete-Parkkonen-paljasti-ikavan-muiston-lapsuudestaan/1053605 TTK-tähti Pete Parkkonen paljasti ikävän muiston lapsuudestaan!] {{in lang|fi}} Seiska&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.ksml.fi/keski-suomi/Kuorosodan-kamera-k%C3%A4y/157588 Kuorosodan kamera käy] {{in lang|fi}} Keskisuomalainen&lt;/ref&gt;

S pevko Johanno von Hertzen ima sina, rojenega leta 2015.&lt;ref&gt;[http://www.menaiset.fi/artikkeli/ajankohtaista/ihmiset/han_on_pete_parkkoseen_yhdistetty_laulaja Hän on Pete Parkkoseen yhdistetty laulaja] {{in lang|fi}} Me Naiset&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.mtv.fi/viihde/musiikki/artikkeli/tassa-han-on-pete-parkkonen-julkaisi-ensimmaisen-kuvan-lapsestaan/5242742 Tässä hän on! Pete Parkkonen julkaisi ensimmäisen kuvan lapsestaan] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161130012724/http://www.mtv.fi/viihde/musiikki/artikkeli/tassa-han-on-pete-parkkonen-julkaisi-ensimmaisen-kuvan-lapsestaan/5242742 |date=2016-11-30 }} {{in lang|fi}} MTV.fi&lt;/ref&gt; 

== Opombe ==
{{notelist-ua}}

== Sklici==
{{Reflist}}

==Zunanje povezaves==
* {{Commons category-inline}}

{{s-start}}
{{s-ach}}
{{succession box 
| before=[[Erika Vikman]]&lt;br&gt;s skladbo »[[Ich komme]]«
| title=[[Finska na Pesmi Evrovizije]]
| years=(z[[Linda Brava|Lindo Lampenius]])&lt;br&gt;[[Pesem Evrovizije 2026|2026]]
| after=še ni izbran
}}
{{s-end}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Parkkonen, Pete}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1990]]
[[Kategorija:Finski pevci]]
[[Kategorija:Evrovizijski glasbeniki]]</text>
      <sha1>5qu6foqjcf21c4mjfy8lyf56i93qgfa</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Oxynoemacheilus bergianus</title>
    <ns>0</ns>
    <id>600680</id>
    <revision>
      <id>6687359</id>
      <parentid>6687180</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T17:04:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>tn</comment>
      <origin>6687359</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2581" sha1="9d4x1oomhvk091a5joitq9z1mkybtog" xml:space="preserve">{{Short description|Vrsta ribe}}
{{Speciesbox
| image = Oxynoemacheilus bergianus.jpg
| image2 =
| status = LC
| status_system = IUCN3.1
| status_ref = &lt;ref name=&quot;iucn status 18 November 2021&quot;&gt;{{cite iucn |author=Freyhof, J. |year=2014 |title=''Oxynoemacheilus bergianus'' |article-number=e.T19385622A19849311 |doi=10.2305/IUCN.UK.2014-1.RLTS.T19385622A19849311.en |access-date=18 November 2021}}&lt;/ref&gt;
| taxon = Oxynoemacheilus bergianus
| authority = ([[Alexander Nikolaevich Derjavin|Derjavin]], 1934)&lt;ref name = FB&gt;{{FishBase | id = 55311 | genus = Oxynoemacheilus | species = bergianus | month = December | year = 2017}}&lt;/ref&gt; 
| synonyms = *''Barbatula bergiana'' &lt;small&gt;(Derjavin, 1934)&lt;/small&gt; 
*''Nemacheilus bergianus'' &lt;small&gt;Derjavin, 1934&lt;/small&gt; 
*''Orthrias bergianus'' &lt;small&gt;(Derjavin, 1934)&lt;/small&gt; 
}}
'''''Oxynoemacheilus bergianus''''' je vrsta [[ribe]] [[žarkoplavutarice]]  iz rodu ''Oxynoemacheilus''.&lt;ref&gt;Kottelat, M. (2012): [http://rmbr.nus.edu.sg/rbz/biblio/s26/Conspectus_cobitidum.pdf Conspectus cobitidum: an inventory of the loaches of the world (Teleostei: Cypriniformes: Cobitoidei).] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130211134858/http://rmbr.nus.edu.sg/rbz/biblio/s26/Conspectus_cobitidum.pdf |date=2013-02-11 }}  ''The Raffles Bulletin of Zoology, Suppl. No. 26: 1-199.''&lt;/ref&gt; 

Ta vrsta se pojavlja v porečjih jezer [[Urumijeh]] in [[Namak]] v [[Iran]]u, v južnem [[Kaspijsko jezero|Kaspijskem]] bazenu od Kure vzhodno do porečja Sefid-Rud. Najdemo jo lahko tudi v izvirih [[Tigris]]a v Turčiji, [[Irak]]u in Karounu v [[Iran]]u, pa tudi v izvirih [[Evfrat]]a v Turčiji in morda v [[Sirija|Siriji]] in Iraku. Živi v hitro tekočih potokih in rekah z gramoznimi in skalnatimi tlemi ter ne prenaša zajezitev, saj je bila gradnja jezov opredeljena kot velika potencialna grožnja za to vrsto.&lt;ref name=&quot;iucn status 18 November 2021&quot; /&gt;

Riba je poimenovana v čast ihtiologu Levu (tudi Leu) Semjonoviču Bergu (1876–1950).&lt;ref name = ETYFish&gt;{{cite web | url = https://etyfish.org/nemacheilidae/ | title = Family NEMACHEILIDAE Regan 1911 (Stone or Brook Loaches) | access-date= 9 February 2024 | author1 = Christopher Scharpf | author2 = Kenneth J. Lazara | name-list-style = amp | work = The ETYFish Project Fish Name Etymology Database | publisher = Christopher Scharpf and Kenneth J. Lazara | date = 2 February 2024}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

{{Taxonbar|from=Q2656433}}

[[Kategorija:Nemacheilidae]]
[[Kategorija:Ribe Evrope]]
[[Kategorija:Ribe Azije]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1934]]
{{Škrbina-riba}}</text>
      <sha1>9d4x1oomhvk091a5joitq9z1mkybtog</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Péter Magyar</title>
    <ns>0</ns>
    <id>600881</id>
    <revision>
      <id>6687652</id>
      <parentid>6673785</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T08:58:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>podatki z WD</comment>
      <origin>6687652</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32287" sha1="s1dgb7b1q5b04f72bnyhzpljv1dd289" xml:space="preserve">{{Infobox officeholder
| honorific_prefix = 
| name = Péter Magyar
| native_name = 
| honorific_suffix = [[Evropski poslanec|MEP]]
| image = &lt;!-- WD --&gt;
| office = Madžarski predsednik vlade
| president = [[Tamás Sulyok]]
| deputy = [[Anita Orbán]]
| term_start = 9. maj 2026
| term_end = 
| predecessor = [[Viktor Orbán]]
| office1 = Predsednik stranke [[stranka Tisza|Tisza]]
| vice_president1 = [[Zoltán Tarr]]&lt;br/&gt;[[Márk Radnai]]&lt;br/&gt;[[Ágnes Forsthoffer]]
| term_start1 = 22. julij 2024
| term_end1 = 
| predecessor1 = Attila Szabó
| successor1 = 
| office2 = Madžarski [[evropski poslanec]]&lt;br /&gt; 
| term_start2 = 16. julij 2024
| term_end2 = 9. maj 2026
| birth_date = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place = &lt;!-- WD --&gt;
| death_date = 
| death_place = 
| citizenship = 
| party = [[Tisza (stranka)|Tisza]] (od 2024)
| other_party = [[Fidesz]] (2002–2024)
| spouse = {{marriage|[[Judit Varga (političarka)|Judit Varga]]|2006|2023|reason=divorce}}
| children = 3
| relatives = [[Ferenc Mádl]] (stari stric po materi)&lt;br/&gt;
[[Dalma Mádl]] (stara teta po materi)
| education = 
| alma_mater = [[Katoliška univerza Pétra Pázmányja]] ([[Juris Doctor|JD]]) (1998–2004)&lt;br /&gt;[[Humboldtova univerza v Berlinu]] (2002)
| profession = {{hlist|[[politik]]|[[diplomat]]|[[odvetnik]]}}
| awards = &lt;!-- For civilian awards - appears as &quot;Awards&quot; if |mawards= is not set --&gt;
| website = [https://www.facebook.com/peter.magyar.102 Facebook]
| signature = Péter Magyar signature.svg
| nickname = MP
| office3 = Podpredsednik stranke Tisza
| term_start3 = 12. april 2024
| term_end3 = 22. julij 2024
| predecessor3 = Erzsébet Somodi
| successor3 = [[Zoltán Tarr]]&lt;br/&gt;[[Márk Radnai]]
| president3 = Attila Szabó
}}

'''Péter Magyar''' [pétər mádžar]&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Govorni pomočnik: Madžar Magyar in druge jezikovne zagonetke |date=2026-03-19 |work=MMC RTV-SLO |url=https://www.rtvslo.si/kultura/jezik/govorni-pomocnik-madzar-magyar-in-druge-jezikovne-zagonetke/776730}}&lt;/ref&gt;, [[Madžari|madžarski]] [[politik]] in pravnik; *[[16. marec]] [[1981]], [[Budimpešta]], [[Madžarska]].

Péter Magyar je predsednik madžarske stranke [[Tisza (stranka)|Tisza]] ter od leta 2024 madžarski [[evropski poslanec]]. Veljal je za glavnega tekmeca in izzivalca [[Viktor Orbán|Viktorja Orbána]] na parlamentarnih volitvah leta 2026, na katerih je stranka Tisza zmagala z veliko večino.&lt;ref&gt;{{cite news|url=https://www.theguardian.com/world/2026/apr/12/viktor-orban-concedes-defeat-as-opposition-wins-hungarian-election|title=Hungarian opposition ousts Viktor Orbán after 16 years in power|first1=Ashifa|last1=Kassam|first2=Flora|last2=Garamvolgyi|publisher=The Guardian|date=12 April 2026|accessdate=13 April 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |url=https://www.bbc.com/news/live/c2d8zw2d3rkt |title=Viktor Orbán concedes with Hungarian opposition on course for landslide election win |date=12 April 2026 |work=[[BBC]]}}&lt;/ref&gt; 9. maja 2026 je bil na ustanovni seji madžarskega parlamenta izvoljen za novega predsednika madžarske vlade.&lt;ref name=&quot;sister&quot;&gt;{{Cite news |date=7 May 2026 |title=Lemond az igazságügyi miniszteri jelölésről Melléthei-Barna Márton |url=https://24.hu/belfold/2026/05/07/lemond-az-igazsagugyi-miniszteri-jelolesrol-mellethei-barna-marton/ |access-date=4 May 2026 |work=24.hu |language=hu}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/peter-magyar-prisegel-kot-novi-premier-dobrodosli-v-svobodni-in-demokraticni-madzarski/781646|title=Peter Magyar prisegel kot novi premier: Dobrodošli v svobodni in demokratični Madžarski|date=9. 5. 2026|accessdate=10. 5. 2026|website=www.rtvslo.si}}&lt;/ref&gt;

Je nekdanji član madžarske vladajoče stranke [[Fidesz]] ter bivši mož nekdanje pravosodne ministrice in političarke Fidesza [[Judit Varga]]. Magyar je pritegnil pozornost vse države, ko je februarja 2024 sredi škandala zaradi predsedniške pomilostitve sostorilca pri zlorabi otroka javno napovedal svoj odstop z vseh vladnih položajev, potem ko je izrazil globoko nezadovoljstvo z načinom, kako Fidesz vodi državo.&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/tujina/kako-je-magyar-postal-orbanov-najresnejsi-tekmec.html|title=Kako je Magyar postal Orbanov najresnejši tekmec|date=12. 4. 2026|accessdate=12. 4. 2026|website=www.24ur.com}}&lt;/ref&gt;

15. marca 2024 je napovedal svojo željo po oblikovanju nove politične platforme za državljane, ki so nezadovoljni tako z vlado kot z opozicijo establišmenta. Prevzel je vodenje prej neznane stranke Spoštovanje in svoboda (Tisztelet és Szabadság; TISZA) in postal najvidnejši madžarski opozicijski voditelj. Na volitvah v [[Evropski parlament]] leta 2024 si je njegova stranka zagotovila drugo mesto za stranko Fidesz, saj je prejela skoraj 30 % glasov, kar je največje število in odstotek glasov katere koli stranke razen Fidesza od leta 2006. Sam se opredeljuje za kritičnega proevropskega in [[Konservativni liberalizem|konzervativnega liberalca]].&lt;ref name=&quot;mppoland&quot;&gt;{{Cite web |last=Kokot |first=Michał |date=12 August 2025 |title=Rzucił wyzwanie Orbánowi i ma szansę wygrać. W rozmowie z &quot;Wyborczą&quot; jasno mówi o Polsce, Węgrzech i Ukrainie |trans-title=He has challenged Orbán and has a chance of winning. In an interview with &quot;Gazeta Wyborcza,&quot; he speaks clearly about Poland, Hungary, and Ukraine. |url=https://wyborcza.pl/7,75399,32168608,glowny-rywal-viktora-orbana-w-rozmowie-z-wyborcza-mam-rade.html |access-date=12 August 2025 |website=[[Gazeta Wyborcza]] |language=pl}}&lt;/ref&gt;

== Zgodnje življenje in izobraževanje ==
Péter Magyar se je rodil 16. marca 1981 v Budimpešti Istvánu Magyarju in Móniki Erőss. Študij je zaključil v Budimpešti in na [[Humboldtova univerza v Berlinu|Humboldtovi univerzi]] v Berlinu v okviru programa Erasmus,&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Magyar Péter - Curriculum vitae |url=https://www.europarl.europa.eu/meps/en/256868/PETER_MAGYAR/cv?cvLanguage=hu |access-date=31 July 2025 |publisher=[[European Parliament]]}}&lt;/ref&gt; diplomiral pa je na Pravni fakulteti Katoliške univerze Pétra Pázmányja leta 2004. Svojo poklicno kariero je začel na Metropolitanskem sodišču, po opravljenih pravosodnem izpitu pa je delal na področju mednarodnega prava. Pomagal je multinacionalnim podjetjem pri njihovih naložbah na Madžarskem na področjih korporacijskega, gospodarskega in konkurenčnega prava.

== Pravniška in zgodnja politična kariera ==
Pred vstopom v politiko, z vključitvijo v lokalno podružnico stranke [[Fidesz]], ki je bila takrat opozicijska stranka, je Magyar sodeloval pri ''[[pro bono]]'' pravnem zastopanju in pomoči protivladnim aktivistom med [[protesti leta 2006 na Madžarskem|protesti leta 2006]]. Njegovo zgodnjo vlogo v stranki Fidesz opisujejo različno, kot »močnega notranjega sodelavca« oziroma »nekdanjega uradnika«.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Cite web |last=Lynch |first=Suzanne |date=26 March 2024 |title=Orbán faces danger from new enemy brandishing a leaked tape |url=https://www.politico.eu/article/viktor-orban-peter-magyar-judit-varga-new-headache-leaked-tape/ |access-date=27 March 2024 |website=[[Politico]] |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite news |last=Thorpe |first=Nick |date=14 February 2024 |title=Hungary resignations leave Viktor Orban in biggest crisis yet |url=https://www.bbc.com/news/world-europe-68285304 |access-date=27 March 2024 |work=[[BBC]] |language=en-GB}}&lt;/ref&gt; Potem ko je Fidesz na madžarskih parlamentarnih volitvah leta 2010 prevzel oblast, je bil imenovan na položaj v [[ministrstvo za zunanje zadeve (Madžarska)|ministrstvu za zunanje zadeve]]. Leto pozneje, v času madžarskega predsedovanja EU, se je pridružil Stalnemu predstavništvu Madžarske pri [[Evropska unija|Evropski uniji]]. Leta 2015 je prevzel mesto v uradu predsednika vlade. Septembra 2018 je prevzel vodenje pravnega direktorata EU v državni banki [[MBH Bank]]. Med letoma 2019 in 2022 je bil izvršni direktor Centra za študentska posojila.&lt;ref&gt;{{Cite web |date=13 November 2020 |title=Diákbarát diákhitel – Interjú Magyar Péterrel |url=https://diakhitel.hu/aktualitasok/diakbarat-diakhitel-interju-magyar-peterrel/ |access-date=4 October 2025 |website=diakhitel.hu |language=hu}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:Magyar Péter.jpg|thumb|Magyar med kampanjo za evropske parlamentarne volitve maja 2024]]

===Izstop iz Fidesza ===
Širše znan je postal zaradi kritik vladnih politikov po škandalu leta 2024, ko je madžarska predsednica [[Katalin Novák]] pomilostila moškega, ki je pomagal prikrivati spolne zlorab otrok. Februarja 2024 je Magyar objavil glasovni posnetek svoje bivše žene [[Judit Varga (političarka)|Judit Varga]], ki ga je na skrivaj posnel brez njene vednosti ali soglasja. Iz posnetka je bilo razvidno, da je madžarska predsednica, Katalin Novák, aprila 2023 podelila predsedniško pomilostitev Endreju Kónyi, namestniku direktorja državnega [[stanovanjskega doma za varstvo otrok|otroškega doma]] v bližini Budimpešte. Kónya je otroke prisilil, da so prikrivali spolno zlorabo, ki jo je zagrešil njegov nadrejeni, direktor doma János Vásárhelyi.&lt;ref name=&quot;www.intellinews.com-2024&quot;&gt;{{Cite web |date=14 February 2024 |title=Children's home crisis threatens very foundation of Orban regime, say analysts |url=https://www.intellinews.com/children-s-home-crisis-threatens-very-foundation-of-orban-regime-say-analysts-312370/ |access-date=30 March 2024 |website=www.intellinews.com |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/magazin/zanimivosti/grda-locitev-petra-magyarja-in-judit-varga|title=Grda ločitev Pétra Magyarja in Judit Varga|date=14. 4. 2026|accessdate=16. 4. 2026|website=www.delo.si}}&lt;/ref&gt; Razkritje je povzročilo protivladne proteste, na katerih so zahtevali odstop Novákove; to je storila 10. februarja 2024.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt; Istega dne je tudi Judit Varga, nekdanja pravosodna ministrica, ki je sopodpisala pomilostitev, napovedala svoj odstop iz državnega zbora in svoje vloge pri vodenju liste stranke Fidesz na volitvah v Evropski parlament junija 2024.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Cite news |last=Thorpe |first=Nick |date=10 February 2024 |title=Hungarian President Katalin Novak resigns over child-abuse pardon scandal |url=https://www.bbc.com/news/world-middle-east-68264363 |access-date=27 March 2024 |work=[[BBC]] |language=en-GB}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

Nekaj ​​ur po tem, ko je Judit Varga napovedala svoj umik iz politike, je Magyar na [[Facebook|Facebooku]] objavil, da odstopa s položaja v dveh državnih podjetij in se odreka mestu v upravnem odboru tretjega, MBH Bank. Zapisal je, da je v zadnjih nekaj letih spoznal, da je Orbánov opevani ideal »nacionalne, suverene, meščanske Madžarske« v resnici »politični produkt«, ki prikriva množično korupcijo in prenos bogastva tistim s pravimi povezavami.&lt;ref name=&quot;auto&quot;&gt;{{Cite web |date=10 February 2024 |title=Varga Judit volt férje: Egy percig sem akarok olyan rendszer részese lenni, amelyben Tónik, Ádámok és Barbarák vígan röhöghetnek a markukba |url=https://telex.hu/belfold/2024/02/10/magyar-peter-varga-judit-volt-ferje-lemondas-ner-rogan-antal |access-date=30 March 2024 |website=[[Telex.hu|Telex]] |language=hu}}&lt;/ref&gt;

V naslednjih tednih je Magyar opravil številne intervjuje z najbolj priljubljenimi madžarskimi mediji, kot so Partizán, Telex in 444, v katerih je obsežno kritiziral vlado, zlasti [[Antal Rogán|Antala Rogána]], ministra v kabinetu predsednika vlade. Trdil je, da je bil med svojim mandatom vodje nacionalnega ponudnika študentskih posojil prisiljen pri javnih razpisih favorizirati tiste, ki so blizu Orbánu, in da so nanj pritiskali glede njegove ločitve.&lt;ref&gt;{{Cite news |date=14 February 2024 |title=Orban's reputation tarnished by accusations from a former high-ranking official |url=https://www.lemonde.fr/en/international/article/2024/02/14/orban-s-reputation-tarnished-by-accusations-from-a-former-high-ranking-official_6523570_4.html |access-date=30 March 2024 |work=Le Monde.fr |language=en}}&lt;/ref&gt; Njegov prvi intervju, v katerem je dejal, da »nekaj družin poseduje polovico države«,&lt;ref&gt;{{Cite news |last=Higgins |first=Andrew |date=20 March 2024 |title=The Walkway to Nowhere: A Monument to Hungary's Patronage Politics |url=https://www.nytimes.com/2024/03/20/world/europe/hungary-orban-corruption-eu.html |access-date=30 March 2024 |work=The New York Times |language=en-US |issn=0362-4331}}&lt;/ref&gt; si je do marca 2024 ogledalo več kot dva milijona ljudi.&lt;ref name=&quot;Baer&quot;&gt;{{Cite web |last=Baer |first=H. David |title=In Hungary, Scandal and Crisis Suddenly Energize the Opposition |url=https://plus.thebulwark.com/p/hungary-orban-scandal-crisis-peter-magyar |access-date=30 March 2024 |website=plus.thebulwark.com |language=en}}&lt;/ref&gt;  Ta intervju je Magyarja spremenil iz relativnega neznanca v nacionalno politično osebnost.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;

Fidesz, zaskrbljen zaradi neželene pozornosti, ki jo je Madžar pridobil s svojimi nastopi, je sprožil pobude za njegovo diskreditacijo. Obtožbe, ki so jih sprožili provladni časopisi in javne osebnosti, so poskušale Madžarja očrniti z obtožbami o nasilju v družini. Desničarski novinar [[Zsolt Bayer]] je rekel, da v Fideszu že približno deset let vedo, kako ravna s svojo ženo.&lt;ref&gt;{{cite web |last1=Bayer |first1=Zsolt |title=Fidesz knew for about ten years how Péter Magyar treated his wife. |url=https://24.hu/belfold/2024/03/27/bayer-zsolt-fidesz-magyar-peter-velemeny/ |website=24.hu |access-date=29 May 2024}}&lt;/ref&gt; V javnost je prišlo policijsko poročilo iz decembra 2020 in o njem so široko poročali vladni mediji. V njem je podrobno opisano agresivno vedenje Magyarja do njegove žene in policistov, ki so prišli na njeno prošnjo, da bi posredovali v hudem prepiru. Magyar je dejal, da je poročilo v 90 odstotkih lažno.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Megjelent a teljes rendőri jelentés Magyar Péter és Varga Judit veszekedéséről|language=hu| trans-title=The full police report on the fight between Péter Magyar and Judit Varga has been published|date=29 April 2024|last=Csurgó |first=Dénes |url=https://telex.hu/belfold/2024/04/29/varga-judit-magyar-peter-rendorsegi-jelentes |website=[[Telex.hu|Telex]] |access-date=29 May 2024}}&lt;/ref&gt;

Magyar je v naslednjih dneh nadaljeval z objavami, kritičnimi do osebnosti, povezanih z vlado, in trdil, da so ljudje, ki so iz kroga Orbánovih prijateljev oziroma so drugače z njim povezani, kot je njegov zet István Tiborcz, nakopičili ogromno bogastvo, skrito za domačimi skladi zasebnega kapitala.&lt;ref name=&quot;www.intellinews.com-2024&quot; /&gt; 15. marca 2024 je v Budimpešti organiziral shod, ki se ga je udeležilo več deset tisoč ljudi, na katerem je napovedal ustanovitev nove politične stranke.&lt;ref name=&quot;euronews-2024&quot;&gt;{{Cite web |date=26 March 2024 |title=Thousands protest in Budapest as Orban embroiled in corruption scandal |url=https://www.euronews.com/2024/03/26/hungarian-whistleblower-releases-audio-suggesting-corruption-in-embattled-orban-government |access-date=30 March 2024 |website=euronews |language=en}}&lt;/ref&gt; V anketi, opravljeni tisti mesec, se je približno 15 odstotkov volivcev opredelilo, da bodo »gotovo ali zelo verjetno« glasovali za Magyarja, če bo kandidiral.&lt;ref name=&quot;Baer&quot; /&gt;
[[Slika:Peter Magyar.Viktor Orban.jpg|260px|thumb|Magyar in [[Viktor Orbán]] leta 2024]]

6. aprila 2024 je Magyar organiziral druge demonstracije proti vladi, pri čemer je kot razlog navedel  »fevdalistični sistem«, ki ga je treba razstaviti.&lt;ref&gt;{{Cite web  |date=6 April 2024 |title=Mit mondott a tüntetésen? Íme Magyar Péter beszéde! |url=https://mosthir.hu/magyarorszag/2024/04/06/mit-mondott-a-tuntetesen-ime-magyar-peter-beszede/ |access-date=13 April 2024 |website=Most Hír |language=en-US}}&lt;/ref&gt; Udeležilo se jih je več sto tisoč protestnikov.&lt;ref&gt;{{Cite web |date=6 April 2024 |title=Magyar Péter szerint 300-400 ezer ember tüntetett vele |url=https://hvg.hu/itthon/20240406_magyar-peter-tuntetes-letszam |access-date=13 April 2024 |website=[[Heti Világgazdaság|HVG]] |language=hu}}&lt;/ref&gt; Vladno podprti možganski trust Megafon je v tednih pred shodom porabil 117 milijonov madžarskih forintov za oglaševalsko kampanjo proti Magyaru na Facebooku.&lt;ref&gt;{{Cite web |date=11 April 2024 |title=Brutális összegért hirdettek a megafonosok a Facebookon Magyar Péter tüntetése előtt |url=https://rtl.hu/belfold/2024/04/11/megafon-facebook-magyar-peter-tuntetes |access-date=13 April 2024 |website=rtl.hu |language=hu}}&lt;/ref&gt;

== Vodja opozicije (2024–2026) ==
Po volitvah v Evropski parlament leta 2024 se je stranka Tisza izkazala za najmočnejšo opozicijsko stranko na Madžarskem, Magyar pa je bil na splošno obravnavan kot novi vodja opozicije.&lt;ref&gt;{{Cite web |date=10 June 2024 |title=Hungary: Newcomer Peter Magyar shakes Orban's hold on power, early results say |url=https://www.euronews.com/my-europe/2024/06/10/hungary-newcomer-peter-magyar-shakes-orbans-hold-on-power-early-results-say |access-date=27 October 2025 |website=euronews.com |language=en}}&lt;/ref&gt;

=== Stranka Tisza ===
{{main|stranka Tisza}}

[[Slika:Magyar Péter Szigetszentmiklós.jpg|260px|thumb|left|Magyar v [[Szigetszentmiklós]]u leta 2024, med svojo prvo politično turnejo]]
Magyar se je pridružil stranki Tisza, da bi kandidiral na volitvah v Evropski parlament leta 2024. Odločil se je prevzeti manjšo stranko (namesto da bi ustanovil novo), da bi premagal časovne omejitve in morebitne administrativne težave.&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Kovarek |first=Daniel |date=24 February 2025 |title=Elite defection and opposition realignment in Hungary: Respect and Freedom Party (TISZA) in the 2024 European Parliamentary elections |url=https://www.tandfonline.com/doi/full/10.1080/21599165.2025.2468693 |journal=[[East European Politics]] |volume=41 |issue=2 |pages=263–276 |doi=10.1080/21599165.2025.2468693 |issn=2159-9165 |via=Taylor &amp; Francis|url-access=subscription }}&lt;/ref&gt; Po objavi kandidature si je Magyar hitro pridobil nacionalno pozornost in znatno javno podporo, s čimer je izzval tako vladajoči Fidesz kot tradicionalno opozicijo.&lt;ref&gt;{{Cite web |date=5 April 2024 |title=Magyar Péter pártja lenne a harmadik legnépszerűbb |url=https://republikon.hu/elemzesek,-kutatasok/24-04-05_kvk.aspx |access-date=26 October 2025 |website=republikon.hu |language=hu}}&lt;/ref&gt;

Sicer se stranka Tisza izogiba uradnim fiksnim ideološkim oznakam, vendar pa Magyarova retorika pogosto odraža centristične in zmerno konservativne vrednote, s poudarkom na nacionalni enotnosti in politični odgovornosti pred strankarsko pripadnostjo.&lt;ref&gt;{{Cite web |date=27 March 2024 |title=Mi rejlik Magyar Péter eddig meghirdetett, ideológiamentes nemzeti programja mögött? |url=https://merce.hu/2024/03/27/magyar-peter-az-ideologiamentes/ |access-date=28 October 2025 |website=merce.hu |language=hu}}&lt;/ref&gt; Magyar je večkrat izjavil, da stranka Tisza ne bo sklenila nobenega zavezništva s tako imenovanimi »starimi opozicijskimi« strankami, in poudaril, da namerava Tisza na parlamentarnih volitvah leta 2026 sama izzvati Fidesz.&lt;ref&gt;{{Cite web |date=15 August 2024 |title=Magyar Péter szerint nincs szükség ellenzéki összefogásra, mert ők az egyedüli ellenzék |url=https://valodihirek.hu/2024/08/25/magyar-peter-szerint-nincs-szukseg-ellenzeki-osszefogasra-mert-ok-az-egyeduli-ellenzek |access-date=28 October 2025 |website=valodihirek.hu |language=hu}}&lt;/ref&gt; Soglasno je bil izbran za vodjo nacionalne liste stranke Tisza in kandidata za predsednika vlade.&lt;ref&gt;{{Cite news |last=Bence |first=Inkei |date=20 February 2026 |title=Hivatalosan is Magyar Péter a Tisza miniszterelnök-jelöltje |url=https://444.hu/2026/02/20/hivatalosan-is-magyar-peter-a-tisza-miniszterelnok-jeloltje |access-date=21 February 2026 |website=[[444.hu]] |language=hu}}&lt;/ref&gt; Pod njegovim vodstvom je Tisza sprejela slogan »Zdaj ali nikoli!« ({{lang|hu|Most vagy soha!}}). V poznejših fazah kampanje leta 2026 so se pojavili znaki s prečrtanim napisom »ali nikoli«, ki so izražali nujnost sprememb.&lt;ref&gt;{{cite news|url=https://www.bbc.com/news/articles/c78l7vyylgqo|title=Péter Magyar, the former Orban ally vying for power in Hungary|author1=Paul Kirby|publisher=[[BBC News]]|date=9 April 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Demonstracije ===
Do volitev v Evropski parlament leta 2024 je Magyar organiziral štiri večje demonstracije, ki so privabile več deset tisoč udeležencev. Prve demonstracije oziroma shod je potekal 15. marca 2024 na aveniji [[Andrássy út|Andrássy]] v [[Budimpešta|Budimpešti]]. Organiziral ga je, preden se je pridružil stranki Tisza, in s tem shodom si je po javni kritiki vlade tlakoval svoj vzpon kot politična osebnost.&lt;ref&gt;{{Cite web |date=15 March 2024 |title=Magyar Péter 12 pontos programot hirdetett, minden politikai oldalnak odaszúrt, és mindenkit vár a formálódó pártjába - összefoglaló a beszédéről |url=https://hvg.hu/itthon/20240315_magyar-peter-beszed-osszefoglalo-marcius-15-2024-andrassy-ut |access-date=26 October 2025 |website=[[Heti Világgazdaság|HVG]] |language=hu}}&lt;/ref&gt; 
[[Slika:Magyar Péter 2024. április-án.jpg|260px|thumb|right|Magyar na svojih drugih velikih demonstracijah aprila 2024]]

Druge demonstracije je organiziral 6. aprila 2024, na katerih so njegovi simpatizerji v Budimpešti korakali od [[Deákov trg|Deákovega trga]] do [[Kossuthov trg|Kossuthovega trga]].&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt; Zbralo se je več deset tisoč protestnikov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/tisoci-protivladnih-protestnikov-na-celu-s-petrom-magyarjem-vzklikali-orban-odstopi/704140|title=Tisoči protivladnih protestnikov na čelu s Petrom Magyarjem vzklikali: Orban, odstopi!|date=6. 4. 2024|accessdate=21. 4. 2026|website=www.rtvslo.si}}&lt;/ref&gt; Med shodom 6. aprila je Magyar napovedal, da bo začel politično turnejo po vsej državi, in izjavil, da bo njegov naslednji večji dogodek potekal v [[Debrecen|Debrecenu]] 5. maja 2024, na [[materinski dan]].&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;{{Cite web |date=6 April 2024 |title=Magyar Péter országjárásra indul, anyák napjára pedig újabb tüntetést hirdetett |url=https://telex.hu/belfold/2024/04/06/magyar-peter-tuntetes-kossuth-ter-parlament-aprilis-6 |access-date=26 October 2025 |website=telex.hu |language=hu}}&lt;/ref&gt; Shoda v Debrecenu, kjer je veljalo, da ima Orban veliko podporo, se je udeležilo okoli 10.000 ljudi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/na-madzarskem-10-000-ljudi-protestiralo-proti-premierju-orbanu/707192|title=Na Madžarskem 10.000 ljudi protestiralo proti premierju Orbanu|date=5. 4. 2024|accessdate=21. 4. 2026|website=www.rtvslo.si}}&lt;/ref&gt; Magyar je svoj četrti večji shod organiziral 8. junija 2024 na [[Trg herojev, Budimpešta|Trgu herojev]] v Budimpešti kot zaključni dogodek kampanje stranke Tisza za volitve v Evropski parlament.&lt;ref&gt;{{Cite web |date=8 June 2024 |title=Magyar Péter: Bevezetjük a minimálnyugdíjat, visszahozzuk a katát, leállítjuk a gazdasági migránsok betelepítését|url=https://24.hu/belfold/2024/06/08/magyar-peter-tuntetes-hosok-tere-valasztas-2024/ |access-date=26 October 2025 |website=24.hu |language=hu}}&lt;/ref&gt;

Po volitvah je Magyar organiziral še osem demonstracij. Svoj peti večji shod je Magyar organiziral 5. oktobra 2024 pred sedežem madžarske javne radiotelevizije [[MTVA]]. Med demonstracijami je na glavni vhod v stavbo namestil plakat s šestnajstimi zahtevami, s katerimi je pozival k [[Svoboda medijev|svobodi medijev]] in odgovornosti vlade.&lt;ref&gt;{{Cite web |date=6 October 2024 |title=Ezt várja Magyar Péter és a tüntető tömeg az MTVA-tól – a HVG videója a szombati demonstrációról betelepítését|url=https://hvg.hu/itthon/20241006_Ezt-varja-Magyar-Peter-es-a-tunteto-tomeg-az-MTVA-tol-a-HVG-videoja-a-szombati-demonstraciorol |access-date=27 October 2025 |website=[[Heti Világgazdaság|HVG]] |language=hu}}&lt;/ref&gt; Svoj šesti večji shod je organiziral je 23. oktobra 2024 v počastitev obletnice [[madžarska revolucija 1956|madžarske revolucije 1956]]. Demonstracije so se začele na Trgu Józefa Bema in nadaljevale s pohodom do trga Széna tér v Budimpešti, pri čemer se jih je udeležilo več deset tisoč udeležencev.&lt;ref&gt;{{Cite web |date=23 October 2024 |title=Magyar Péter kihirdette, hogy a NER-nek vége, és politikus-castingot indít |url=https://hvg.hu/itthon/20241023_Magyar-Peter-kihirdette-hogy-a-NER-nek-vege-es-politikus-castingot-indit-ebx |access-date=27 October 2025 |website=hvg.hu |language=hu}}&lt;/ref&gt; Sedmi večji shod je organiziral 15. marca 2025 v Budimpešti, na istem mestu kot svoje prve demonstracije leto prej. Med dogodkom je napovedal začetek javnega posvetovanja o vprašalniku, imenovanem »glas naroda«, ki ga je opisal kot obliko referenduma na lokalni ravni. Rezultati pobude naj bi bili vključeni v prihodnji politični program stranke Tisza.&lt;ref&gt;{{Cite web |date=15 March 2025 |title=Magyar Péter üzent a kormánynak: Товарищи, конец! – így zajlottak az ünnepi események |url=https://hvg.hu/itthon/20250315_marcius-15-nemzeti-unnep-Orban-Viktor-Magyar-Peter-elo-percrol-percre-ebx |access-date=27 October 2025 |website=[[Heti Világgazdaság|HVG]] |language=hu}}&lt;/ref&gt;

20. avgusta 2025 je organiziral v [[Pannonhalma|Pannonhalmi]] osme večje demonstracije z naslovom »Po stopinjah svetega Štefana«, kjer je napovedal nov desettočkovni program, v katerem je predstavil ključne prednostne naloge stranke za prihajajočo politično sezono.&lt;ref&gt;{{Cite web |date=20 August 2025 |title=Szent István-programot hirdetett Magyar Péter, a népességfogyás és elvándorlás megállításával, szuperkórházakkal és az önkormányzatok függetlenségével|url=https://telex.hu/belfold/2025/08/20/magyar-peter-pannonhalma-augusztus-20 |access-date=28 October 2025 |website=[[Telex.hu|Telex]] |language=hu}}&lt;/ref&gt; 7. septembra 2025 je Magyar v [[Kötcse|Kötcseju]] organiziral svoj deveti večji dogodek, ki je sovpadal s tradicionalnim letnim govorom premierja Viktorja Orbána v isti vasi. Pred prihodom v Kötcse je Magyar obiskal [[Balatonőszöd]], prizorišče znamenitega govora nekdanjega premierja [[Ferenc Gyurcsány|Ferenca Gyurcsányja]] leta 2006, od tam pa se je simbolično sprehodil do Kötcseja. V svojem nagovoru je Magyar kritiziral tako Orbána kot Gyurcsányja zaradi njunih vezi z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, češ da je »eden objel Putina z leve, drugi z desne«. Med shodom je stranka Tisza uradno začela svojo kampanjo za parlamentarne volitve leta 2026 in predstavila Ágnes Forsthoffer kot tretjo podpredsednico stranke.&lt;ref&gt;{{Cite web |date=7 September 2025 |title=Magyar Péter Kötcsén Orbánról és Gyurcsányról: Az egyik balról, a másik jobbról ölelte Putyint|url=https://hvg.hu/itthon/20250907_Magyar-Peter-Kotcse-beszed |access-date=28 October 2025 |website=[[Heti Világgazdaság|HVG]] |language=hu}}&lt;/ref&gt;

Deseti protestni shod, imenovan »Narodni pohod«, je Magyar napovedal za 23. oktober 2025; ponovno je šlo za shod v počastitev obletnice madžarske revolucije leta 1956. Pohod se je začel na Deákovom trgu in nadaljeval po Andrássyjevi aveniji do Trga herojev v Budimpešti. Magyar je napovedal začetek zadnje vsedržavne turneje stranke Tisza pred parlamentarnimi volitvami leta 2026, imenovane »Pot do zmage«.&lt;ref&gt;{{Cite web |date=23 October 2025 |title=Magyar Péter: Október 23. nemcsak a múlt, hanem a magyar jövő üzenete is |url=https://telex.hu/belfold/2025/10/23/magyar-34 |access-date=27 October 2025 |website=[[Telex.hu|Telex]] |language=hu}}&lt;/ref&gt; 13. decembra 2025 je organiziral enajste obsežne javne demonstracije, osredotočene na zaščito otrok. Protest je sledil objavi posnetkov Péterja Juhásza, ki naj bi prikazovali zlorabo otrok v madžarskih domovih za ostarele. &lt;ref&gt;{{Cite web |date=13 May 2025 |title=Az is látszik, ahogy megrúgja a földön fekvő áldozatát – Juhász Péter bemutatta a felvételeket, amelyeken a Szőlő utcai javítóintézet megbízott igazgatója fiúkat bántalmaz|url=https://hvg.hu/itthon/20251209_szolo-utcai-javitointezet-kovacs-buna-karoly-bantalmazas-video|access-date=21 February 2026 |website=[[Heti Világgazdaság|HVG]] |language=hu}}&lt;/ref&gt; Demonstranti so korakali od Deákovega trga do [[Karmeličanski samostan Budim|Karmeličanskega samostana v Budimu]]. Udeleženci so kot simbolično gesto nosili plišaste igrače, ki so jih kasneje položili na kup pred Magyarovo govorniško mizo. Med svojim govorom je Magyar predstavil predloge politike stranke Tisza za zaščito otrok.&lt;ref&gt;{{Cite web |date=13 December 2025 |title=Magyar Péter és a tízezres tömeg a Karmelita előtt: „Ez a hatalom egy szörny! Ennek vége van!” |url=https://hvg.hu/itthon/20251213_Tobb-ezren-gyultek-ossze-es-vonulnak-a-Karmelita-ele-Magyar-Peterrel-kiallva-a-gyerekek-mellett-es-valtozast-kovetelve |access-date=21 February 2026 |website=[[Heti Világgazdaság|HVG]] |language=hu}}&lt;/ref&gt;

[[Slika:Peter-Magyar-Budapest-15-03-2026.jpg|375x375px|thumb|Magyar na svojih dvanajstih večjih demonstracijah marca 2026]]
Magyar je dvanajsti in zadnji večji protestni shod stranke Tisza pred parlamentarnimi volitvami leta 2026 priredil 15. marca 2026, med državnim praznikom v spomin na madžarsko revolucijo leta 1848. Dogodek, ponovno imenovan »Narodni pohod«, je sledil isti poti kot demonstracije stranke 23. oktobra 2025, začenši na Deákovem trgu in s koncem na Trgu herojev v Budimpešti. Na dogodku je nastopila pevka [[Csézy|Erzsébet Csézi]], kandidatka stranke Tisza za poslanko v 7. volilnem okraju okrožja Borsod-Abaúj-Zemplén. Med svojim govorom je Magyar skupaj s podporniki simbolično prisegel, s čimer je izjavil, da je stranka pripravljena na vladanje. Ob koncu shoda se je na odru pojavilo 106 posameznih kandidatov stranke za poslance in več političnih strokovnjakov. Po Magyarjevi oceni se je demonstracij udeležilo okoli 500.000 ljudi.&lt;ref&gt;{{Cite web |date=15 March 2026 |title=Magyar Péter szerint félmillióan voltak a Nemzeti meneten, a kormány turisztikai ügynöksége a Békemenetet hozta ki győztesnek – percről percre március 15-e |url=https://24.hu/belfold/2026/03/15/marcius-15-2026-tisza-part-orban-viktor-fidesz-magyar-peter/|access-date=16 March 2026 |website=24.hu |language=hu}}&lt;/ref&gt;

=== Parlamentarne volitve leta 2026 ===
Magyar je Tiszo popeljal na parlamentarne volitve 12. aprila 2026. Tisza je z veliko zmago odnesla Fidesz z oblasti. Stranka je osvojila 141 sedežev, kar je dovolj za dvotretjinsko večino, ki bi madžarski vladi omogočila spremembo ustave brez potrebe po podpori drugih strank. Glede na odstotek osvojenih sedežev je to največji mandat za madžarsko stranko na svobodnih volitvah. Volitve so imele visoko [[Volilna udeležba|volilno udeležbo]], saj se jih je udeležilo več kot 79 % volivcev, kar je najvišja udeležba od spremembe sistema.&lt;ref&gt;{{cite web|url= https://politicalcapital.hu/news.php?article_read=1&amp;article_id=3682|title= The Desire for Change Swept Away the Orbán Regime Trapped in Its Own Information Bubble|publisher=Political Capital|date=14 April 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news|last1=Higgins|first1=Andrew|last2=Rutai|first2=Lili|url=https://www.nytimes.com/2026/04/12/world/europe/hungary-election-orban-magyar.html |title=Orban, Beacon to the Right, Concedes Defeat in Hungary's Election |date=12 April 2026 |work=[[The New York Times]]}}&lt;/ref&gt;

== Zasebno ==
Péter Magyar izhaja iz družine z vidnimi osebami s področja prava in politike. Njegov stari oče Pál Eröss je bil sodnik in je med drugim na televiziji vodil oddajo o pravnih zadevah. Tudi Magyarova mati je delala v sodstvu. Njegov politično najbolj izpostavljeni sorodnik pa je bil pokojni stari stric [[Ferenc Mádl]], profesor prava in politik, ki je bil med letoma 2000 in 2005 madžarski predsednik.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/nedelo/karizmaticni-orbanov-izzivalec|title=Karizmatični Orbanov izzivalec|date=13. 4. 2024|accessdate=16. 4. 2026|website=www.delo.si}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Magyar, Peter}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1981]]
[[Kategorija:Madžarski politiki]]
[[Kategorija:Evroposlanci iz Madžarske]]</text>
      <sha1>s1dgb7b1q5b04f72bnyhzpljv1dd289</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Zgodovina Estonije</title>
    <ns>0</ns>
    <id>600972</id>
    <revision>
      <id>6687282</id>
      <parentid>6687008</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T14:15:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>ustvarjeno s prevodom razdelka »Republic in the Interwar period (1920–1939)« strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1358266715|History of Estonia]]«</comment>
      <origin>6687282</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="41267" sha1="g5ay9y02q1y4tv3rqvtl4uwf7tieqwc" xml:space="preserve">[[File:Russa literacy 1897.jpg|thumb|Zaradi javnega izobraževalnega sistema pod švedsko oblastjo sta bili Estonija in Finska po podatkih popisa leta 1897 najbolj pismeni območji [[Ruski imperij|Ruskega imperija]].]]Zgodovina [[Estonija|Estonije]] tvori del [[zgodovina Evrope|zgodovine Evrope]]. Naselitev na območju današnje Estonije je postala mogoča pred 13.000 do 11.000 leti, potem ko se je stopil led zadnje [[ledena doba|poledenitve]], ostanki prvega stalnega prebivalstva v regiji pa segajo 9000 let pr. n. št.&lt;ref&gt;{{Cite news|last=Esselmond|first=Tom|date=26 August 2011|title=Spirituality in Estonia - the world's 'least religious' country|work=[[BBC]]|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-14635021}}&lt;/ref&gt;

Srednjeveško avtohtono prebivalstvo Estonije je bilo med zadnjimi [[pogan]]skimi civilizacijami v Evropi, ki so sprejele [[krščanstvo]] po [[severne križarske vojne|severnih križarskih vojnah]] v 13. stoletju.&lt;ref&gt;{{Cite web|url= https://legacarta.intracen.org/country/est/|title= Country Profile – LegaCarta|access-date= 26 November 2019}}&lt;/ref&gt;&lt;!--&lt;ref name=&quot;culture_and_customs_of_the_baltic_states&quot;&gt;Compare: {{Cite book | last1 = O'Connor | first1 = Kevin J. | title = Culture and customs of the Baltic states | url= https://books.google.com/books?id=IpR0-OrrwssC | year = 2006 | publisher = [[Greenwood Press]] | location = Westport, Connecticut | isbn = 978-0-313-33125-1 | page = 4 | quote =  &quot;history as a battleground on which larger powers such as Germany, Russia, Sweden and Poland fought their many wars&quot;}}&lt;/ref&gt;--&gt; Po križarskem zavzetju območja do 1227 je Estoniji najprej vladal [[kralj Danske]] na severu (do 1345) in nato do 1559 [[država tevtonskega viteškega reda|tevtonski red]] ter cerkvene države [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]], ki je od 1418 do 1562 pokrivalo celotno Estonijo in tvorilo del [[Livonijska konfederacija|Livonijske konfederacije]]. Po letu 1559 je bila Estonija del [[Švedska|Kraljevine Švedske]] do leta 1710, ko je celotno območje v [[velika severna vojna|veliki severni vojni]] v letih od 1700 do 1721 zavzelo [[Rusko carstvo]]. V tem obdobju je [[Baltski Nemci|lokalno nemško govoreče]] plemstvo uživalo precejšnjo avtonomijo in je bila [[nemščina|visoka nemščina]] (pred tem tudi [[nizka nemščina]] in [[latinščina]]) glavni jezik uprave in izobraževanja.

[[Estofilija|Estofilno]] obdobje razsvetljenstva (1750–1840) je pripeljalo do [[estonski narodni preporod|estonskega narodnega preporoda]] v 19. stoletju. Po prvi svetovni vojni (1914–1918) in revolucijah leta 1917, s katerimi se je končal [[Ruski imperij]], je bila Estonija februarja 1918 [[Estonska razglasitev neodvisnosti|razglašena za neodvisno demokratično republiko]]. V [[estonska vojna za neodvisnost|estonski vojni za neodvisnost]] (1918–1920) se je novo proglašena država uspešno borila proti sovjetski [[Ruska sovjetska federativna socialistična republika|ruski]] [[boljševizem|boljševiški]] invaziji in februarja 1920 je [[sovjetska Rusija]] z [[Pogodba iz Tartuja|rusko-estonsko mirovno pogodbo]] trajno prepoznala neodvisnost Estonije.

Med drugo svetovno vojno (1939–1945) je [[Sovjetska zveza]] junija 1940 okupirala Estonijo in si jo nelegalno priključila. Med [[operacija Barbarossa|operacijo Barbarossa]] je Estonijo leta 1941 okupirala [[nacistična Nemčija]]; sovjetska armada jo je znova okupirala leta 1944. Estonija je znova razglasila neodvisnost avgusta 1991 in se leta 2004 pridružila [[Evropska unija|Evropski uniji]] in [[Nato|Natu]].

== Antična Estonija: prazgodovina ==
=== Mezolitsko obdobje ===
[[Slika:KundaCultureTools.jpg|sličica|Orodja iz kulture Kunda, Estonski zgodovinski muzej]]
Regija je bila poseljena od konca poznopleistocenske poledenitve, približno 9000 pr. n. št. Najzgodnejše sledi človeške naselitve v Estoniji so povezane s kulturo Kunda,  katere izvor je vključeval mešanico zahodnih in vzhodnih prednikov lovcev in nabiralcev, pri čemer je bilo več prvih kot drugih.&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last=Jones|first=Eppie R.|last2=Zarina|first2=Gunita|last3=Moiseyev|first3=Vyacheslav|last4=Lightfoot|first4=Emma|last5=Nigst|first5=Philip R.|last6=Manica|first6=Andrea|last7=Pinhasi|first7=Ron|last8=Bradley|first8=Daniel G.|date=February 2017|title=The Neolithic Transition in the Baltic Was Not Driven by Admixture with Early European Farmers|url=https://doi.org/10.1016/j.cub.2016.12.060|journal=Current Biology|volume=27|issue=4|pages=576–582|bibcode=2017CBio...27..576J|doi=10.1016/j.cub.2016.12.060|issn=0960-9822|pmc=5321670|pmid=28162894}}&lt;/ref&gt; Ob reki Pärnu se nahaja zgodnje [[Mezolitik|mezolitsko]] naselje Pulli. Datira v začetek 9. tisočletja pr. n. št. Kultura Kunda je dobila ime po najdišču naselbine Lammasmäe v severni Estoniji, ki datira pred leto 8500 pr. n. št.&lt;ref&gt;{{Harvardski navedek brez oklepajev|Subrenat|2004|p=24}}&lt;/ref&gt; Kostni in kamniti artefakti, podobni tistim, ki so jih našli v Kundi, so bili odkriti tudi drugod v Estoniji, pa tudi v [[Latvija|Latviji]], severni [[Litva|Litvi]] in na južnem [[Finska|Finskem]]. Med minerali sta se za izdelavo rezalnega orodja največ uporabljala [[kremen]] in [[Kamena strela|kvarc]].

=== Neolitsko obdobje ===
Začetek [[Neolitik|neolitika]] zaznamuje [[keramika]] narvske kulture, ki se je v Estoniji pojavila na začetku 5. tisočletja. Najstarejše najdbe izvirajo iz okoli leta 4900 pr. n. št. Prva keramika je bila narejena iz debele gline, pomešane s kamenčki, školjkami ali rastlinami. Keramiko narvskega tipa najdemo skoraj po celotni estonski obali in na otokih. Kamnito in koščeno orodje iz tega obdobja je opazno podobno artefaktom kulture Kunda.
[[Slika:CombCeramicPottery.jpg|levo|sličica|Satasta keramika v Estonskem zgodovinskem muzeju]]
Približno v začetku 4. tisočletja pred našim štetjem je v Estonijo prispela kultura sataste keramike.  Do začetka osemdesetih let prejšnjega stoletja je bil prihod baltofinskih ljudstev, prednikov Estoncev, Fincev in Livoncev, na obale [[Baltsko morje|Baltskega morja]] povezan s kulturo sataste keramike.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=FxBJAQAAMAAJ&amp;dq=the+ancestors+of+the+Estonians%2C+Finns%2C+and+Livonians%2C+on+the+shores+of+the+Baltic+Sea+was+associated+with+the+Comb+Ceramic+Culture.&amp;pg=PA2|title=Background Notes, Estonia, September 1997|date=1997|language=en}}&lt;/ref&gt; Vendar takšne povezave arheološko opredeljenih kulturnih entitet z jezikovnimi ni mogoče dokazati in domneva se, da je več najdenih naselij iz tega obdobja bolj verjetno povezano z gospodarskim razcvetom, povezanim s segrevanjem podnebja. Nekateri raziskovalci celo trdijo, da se je v Estoniji in na Finskem od konca zadnje poledenitve morda govoril [[Uralski jeziki|uralski jezik]].&lt;ref name=&quot;the_cambridge_history_of_scandinavia&quot;&gt;{{Navedi knjigo|last=Helle|first=Knut|title=The Cambridge History of Scandinavia|year=2003|publisher=[[Cambridge University Press]]|location=Cambridge, UK|isbn=0-521-47299-7|url=https://books.google.com/books?id=PFBtfXG6fXAC&amp;pg=PA51|page=51}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:CordWareBoatAxe.jpg|sličica|[[Kultura trakaste keramike|Lončenina in kamnite sekire kulture vrvičaste]] keramike v Estonskem zgodovinskem muzeju]]
Pogrebni običaji ljudi s satasto keramiko so vključevali dodatke figur živali, ptic, kač in moških, izrezljanih iz kosti in [[Jantar|jantarja]]. Artefakte iz kulture sataste keramike najdemo od severne Finske do vzhodne [[Prusija|Prusije]] .

Začetek poznega neolitika okoli leta 2200 pr. n. št. zaznamuje pojav [[Kultura trakaste keramike|kulture vrvičaste keramike]], keramike z vrvičastim okrasjem in dobro poliranih kamnitih sekir (sekir v obliki čolna). Dokazi o kmetijstvu so zoglenela pšenična zrna na steni posode iz vrvičaste keramike, najdene v naselbini Iru. Osteološke analize kažejo na poskus udomačitve [[Divja svinja|divjega prašiča]].&lt;ref&gt;{{Harvardski navedek brez oklepajev|Subrenat|2004|p=}}&lt;/ref&gt;

Za posebne pogrebne običaje je bilo značilno, da so pokojnike položili na bok s koleni, pritisnjenimi ob prsi, in eno roko pod glavo. Predmeti, položeni v grobove, so bili narejeni iz kosti udomačenih živali. 

=== Bronasta doba ===
[[Slika:StoneCistGraves.jpg|sličica|Kamnite cistne grobove iz bronaste dobe v severni Estoniji]]
[[Slika:Rebala_kivikalmed_2021.ogv|sličica| Video z dronom kamnitih grobov v obliki cist v Jõelähtmeju v Estoniji]]
Začetek [[Bronasta doba|bronaste dobe]] v Estoniji sega približno v leto 1800 pr. n. št. V tem obdobju se je razvila meja med finskimi ljudstvi in [[Balti]]. Začela so se graditi prva utrjena naselja, Asva in Ridala na otoku [[Saaremaa]] ter Iru v severni Estoniji. Razvoj ladjedelništva je olajšal širjenje brona. Spremenili so se pogrebni običaji, nova vrsta grobišča se je razširila iz germanskih na estonska območja, kamniti grobovi v obliki cist in pokopi s kremacijo pa so postali vse bolj pogosti, poleg majhnega števila kamnitih grobov v obliki čolnov.&lt;ref&gt;{{Harvardski navedek brez oklepajev|Subrenat|2004|p=26}}&lt;/ref&gt;

Približno v 7. stoletju pr. n. št. je velik meteorit zadel otok [[Saaremaa]] in ustvaril [[Krater Kaali|kraterje Kaali]] 

Okoli leta 325 pr. n. št. je grški raziskovalec [[Piteas|Pitej]] verjetno obiskal Estonijo. [[Lennart Meri]] je otok Thule, ki ga je opisal, identificiral kot [[Saaremaa|Saaremaa,]]  čeprav ta identifikacija ni splošno sprejeta kot verjetna, saj Saaremaa leži daleč južno od [[Severni tečajnik|arktičnega kroga]] .

=== Železna doba ===
Predrimska železna doba se je v Estoniji začela okoli leta 500 pr. n. št. in je trajala do sredine 1. stoletja n. št. Najstarejši železni predmeti so bili uvoženi, čeprav so železo od 1. stoletja dalje talili iz lokalne močvirske in jezerske rude. Naselbine so bile večinoma na mestih, ki so nudila naravno zaščito. Gradili so trdnjave, čeprav so jih uporabljali le začasno. Pojav kvadratnih keltskih polj, obdanih z ograjenimi prostori, v Estoniji izvira iz predrimske železne dobe. Iz tega obdobja izvira večina kamnov z umetnimi vdolbinami, ki so bili domnevno povezani z magijo, namenjeno povečanju rodovitnosti pridelka. Začela se je razvijati nova vrsta grobov, štirikotne gomile. Pokopne tradicije kažejo jasen začetek družbene stratifikacije. Rimska železna doba v Estoniji je okvirno datirana med 50 in 450 n. št., obdobje, na katero je vplival vpliv [[Rimsko cesarstvo|rimskega cesarstva]]. V materialni kulturi se to odraža v nekaj rimskih kovancih, nekaj nakita in artefaktih. Obilje železnih artefaktov v južni Estoniji govori o tesnejših povezavah celine z južnimi območji, medtem ko so otoki zahodne in severne Estonije s sosedi komunicirali predvsem po morju. Do konca obdobja so se pojavila tri jasno definirana plemenska narečna območja – severna Estonija, južna Estonija in zahodna Estonija vključno z otoki –, pri čemer si je prebivalstvo vsakega oblikovalo lastno razumevanje identitete. &lt;ref&gt;{{Harvardski navedek brez oklepajev|Subrenat|2004|pp=28–31}}&lt;/ref&gt;

=== Zgodnji srednji vek ===
[[Slika:Europe_814.svg|sličica|Evropa v 9. stoletju]]
Ime »Estonija« se prvič pojavi v obliki Aestii v 1. stoletju našega štetja pri [[Publij Kornelij Tacit|Tacitu]], vendar bi lahko označevalo baltska plemena, ki so živela na tem območju. V skandinavskih [[Saga|sagah]] (9. stoletje) se je izraz začel uporabljati za označevanje Estoncev.&lt;ref name=&quot;the_uralic_language_family_facts_myths_and_statistics&quot;&gt;{{Navedi knjigo|last=Marcantonio|first=Angela|title=The Uralic Language Family: Facts, myths and statistics|year=2002|publisher=[[Wiley-Blackwell|Blackwell]]|location=Oxford, UK|isbn=0-631-23170-6|url=https://books.google.com/books?id=Cp-tB08yd2EC&amp;pg=PA21|pages=21–23}}&lt;/ref&gt;

[[Ptolemaj]] v svoji ''Geografiji III'' sredi 2. stoletja našega štetja omenja [[Oselci|Osilijce]] med drugimi prebivalci baltske obale.&lt;ref&gt;{{Harvardski navedek brez oklepajev|Jones|Pennick|1995|p=195}}&lt;/ref&gt;

Po mnenju rimskega zgodovinarja [[Kasiodor|Kasiodorja]] iz 5. stoletja so bili Estonci ljudje, ki jih je Tacit poznal kot ''Aestii''. Obseg njihovega ozemlja v zgodnjem srednjem veku je sporen, narava njihove vere pa ne. Skandinavcem so bili znani kot poznavalci vetrne magije, prav tako kot [[Sami]] (takrat znani kot Finci) na severu.&lt;ref&gt;{{Harvardski navedek brez oklepajev|Jones|Pennick|1995|p=179}}&lt;/ref&gt; Kasiodor omenja Estonijo v svoji knjigi V. Pisma 1–2 iz 6. stoletja. &lt;ref name=&quot;Cassiodorus&quot;&gt;{{Navedi knjigo|last=Cassiodorus|first2=Thomas|last2=Hodgkin|title=The Letters of Cassiodorus: Being a condensed translation of the Variae epistolae of Magnus Aurelius Cassiodorus Senator|year=1886|publisher=[[Oxford University Press|Frowde]]|location=London|page=265|isbn=1-152-37425-7}}&lt;/ref&gt;

Nekateri zgodovinarji menijo, da so Čudi, omenjeni v zgodnjih ruskih kronikah, začenši s ''[[Zgodovina minulih let|Primarno kroniko]]'', Esti ali Estonci.&lt;ref name=&quot;PPFP141&quot;&gt;{{Navedi knjigo|last=Abercromby|first=John|title=The pre- and proto-historic Finns, both eastern and western: with the magic songs of the west Finns|year=1898|publisher=[[D. Nutt]]|location=London|page=141|isbn=0-404-53592-5}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:VarbolaByMellin.jpg|levo|sličica|Zemljevid trdnjave Varbola, avtor L. A. Mellin]]
V 1. stoletju našega štetja so se v Estoniji začele pojavljati politične in upravne enote. Pojavila sta se dva večja oddelka: županija (''kihelkond'') in okraj (''maakond'' . Županijo je sestavljalo več vasi. Skoraj vse županije so imele vsaj eno trdnjavo. Obrambo lokalnega prostora je vodil najvišji uradnik, županijski starešina. Okraj je bil sestavljen iz več županij, ki jim je prav tako načeloval starešina. Do 13. stoletja so se v Estoniji razvile naslednje večje grofije: Saaremaa (Osilia), Läänemaa (Rotalia ali Maritima), Harjumaa (Harria), Rävala (Revalia), Virumaa (Vironia), Järvamaa (Jervia), Sakala (Saccala) in Ugandi (Ugaunia). &lt;ref name=&quot;estonia_and_the_estonians&quot;&gt;{{Navedi knjigo|last=Raun|first=Toivo U.|title=Estonia and the Estonians|year=2001|publisher=[[Hoover Institution Press]], Stanford University|location=Stanford, California|isbn=0-8179-2852-9|url=https://books.google.com/books?id=YQ1NRJlUrwkC&amp;pg=PA11|page=11}}&lt;/ref&gt;

Trdnjava Varbola je bila takrat ena največjih krožnih utrdb in trgovskih središč, zgrajenih v Estoniji, v okrožju Harju ( {{Langx|la|Harria}}).

V 11. stoletju so Skandinavci pogosto opisani kot bojevniki proti [[Vikingi|Vikingom]] z vzhodnih obal Baltskega morja. Z vzponom krščanstva je centralizirana oblast v Skandinaviji in Nemčiji sčasoma privedla do [[Severne križarske vojne|baltskih križarskih vojn]]. Vzhodnobaltski svet se je spremenil zaradi vojaških osvajanj: najprej [[Livonci|Livi]], [[Latvijci]] in [[Estonci]], nato pa [[Prusi]] in [[Finci|Finci,]] so doživeli poraz, [[krst]], [[Okupacija|vojaško okupacijo]] in včasih iztrebljenje s strani skupin Nemcev, Dancev in Švedov.&lt;ref name=&quot;the_northern_crusades&quot;&gt;{{Navedi knjigo|last=Christiansen|first=Eric|title=The Northern Crusades|edition=2nd|year=1997|publisher=[[Penguin Group|Penguin]]|location=London, England|isbn=0-14-026653-4|page=[https://archive.org/details/northerncrusades00eric/page/93 93]|url=https://archive.org/details/northerncrusades00eric/page/93}}&lt;/ref&gt;
== Estonska križarska vojna: srednji vek ==
[[Slika:Ancient_Estonian_counties.png|levo|sličica|Estonija do 21. septembra 1217]]
[[Slika:Danmarks_flag_1219_Lorentzen.jpg|sličica|Dannebrog pada z neba med bitko pri Lindaniseu, 1219]]
Estonija je bila eden zadnjih kotičkov srednjeveške Evrope, ki je bil [[Krščanstvo|pokristjanjen]]. Leta 1193 je [[papež Celestin III.]] pozval h križarski vojni proti [[Poganstvo|poganom]] v severni Evropi. [[Severne križarske vojne]] iz severne Nemčije so vzpostavile trdnjavo [[Riga]] (v sodobni Latviji). S pomočjo na novo spreobrnjenih lokalnih plemen [[Livonci|Livov]] in [[Latvijci|Latvijcev]] so križarji leta 1208 začeli vpadati v del današnje Estonije. Estonska plemena so se ostro upirala napadom iz Rige in občasno tudi sama plenila ozemlja, ki so jih nadzorovali križarji. Leta 1217 so nemški križarski red [[livonski bratje meča]] in njihovi nedavno spreobrnjeni zavezniki zmagali v veliki bitki, v kateri je bil ubit estonski poveljnik [[Lembitu]].

== Danska Estonija (1219–1346) ==
[[Slika:Medieval_Livonia_1260.svg|sličica|[[Livonija]] leta 1260]]
Severno Estonijo so osvojili danski križarji pod vodstvom kralja [[Valdemar II. Danski|Waldemarja II.]], ki so leta 1219 prispeli na mesto estonskega mesta Lindanisse&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://runeberg.org/salmonsen/2/7/0518.html|title=Salmonsens konversationsleksikon / 2/7|publisher=[[Project Runeberg]]|language=da|accessdate=2009-09-20}}&lt;/ref&gt; (danes [[Talin]]) v (latinsko) ''Revelia'' (estonsko) ''Revala'' ali ''Rävala'', sosednje staro estonsko okrožje. Danska vojska je Estonce premagala v bitki pri Lindaniseju.

Estonci v Harrii so leta 1343 začeli upor (vstaja v noči svetega Jurija). Posledično je provinco zasedel [[Livonski red]]. Leta 1346 so bile danske posesti v Estoniji (Harria in Vironia) za 10&amp;nbsp;000 mark prodane [[Livonski red|Livonskemu redu]].

=== Švedska obalna naselja ===
Prva pisna omemba [[Estonski Švedi|estonskih Švedov]] izvira iz leta 1294 in se pojavi v zakonih mesta [[Haapsalu]] . Estonski Švedi so ena najstarejših znanih manjšin v Estoniji. Imenovali so jih tudi »obalni Švedi« ( ''Rannarootslased'' v [[Estonščina|estonščini]]) ali glede na območje njihove naselitve Ruhnujski Švedi, Hiiujski Švedi itd. Sami so uporabljali izraz ''aibofolke'' (»otoški ljudje«) in so svojo domovino imenovali ''Aiboland''.

Stara območja švedske poselitve v Estoniji so bili otok Ruhnu, otok [[Hiiumaa]], zahodna obala in manjši otoki (Vormsi, Noarootsi, Sutlepa, Riguldi, Osmussaar), severozahodna obala okrožja Harju (Nõva, Vihterpalu, Kurkse, polotok Pakri in otoki Pakri) in otok Naissaar blizu Talina. Mesti s precejšnjim deležem švedskega prebivalstva sta bili [[Haapsalu]] in Talin.

V preteklosti so Švedi živeli tudi na obalah Saaremaa, v južnem delu Läänemaa, vzhodnem delu Harjumaa in zahodnem delu Virumaa.
== Razdelitev Estonije v livonski vojni ==

Med [[Livonska vojna|livonsko vojno]] leta 1561 se je severna Estonija podredila švedski oblasti, južna Estonija pa je v 1580. letih za kratek čas prišla pod oblast [[Republika obeh narodov|Poljsko-litovske republike]]. Leta 1625 je celinska Estonija v celoti prišla pod švedsko oblast. Estonija je bila upravno razdeljena med provinco [[Švedska Estonija|Estonijo]] na severu ter [[Livonija|Livonijo]] v južni Estoniji in severni Latviji, ta delitev pa je trajala do začetka 20. stoletja.

[[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinand I., svetorimski cesar,]] je za pomoč zaprosil [[Gustav Vasa|Gustava I. Švedskega]], [[Krona kraljevine Poljske|Poljsko kraljestvo]] pa je prav tako začelo neposredna pogajanja z Gustavom, vendar brez rezultatov, saj je Gustav I. Vasa 29. septembra 1560 umrl. Možnosti za uspeh [[Magnus Livonski|Magnusa von Lyfflanda]] in njegovih podpornikov so bile še posebej dobre v 1560. in 1570. letih.V prvem primeru sta ga za svojega [[Monarh|suverena]] priznali [[Škofija Ösel–Wiek|škofija Ösel-Wiek]] in [[škofija Kurlandija]], za svojega bodočega vladarja pa oblasti [[Knezoškofija Dorpat|škofije Dorpat]]; na njegovi strani je bila škofija Reval s plemstvom Harrien - Wierland, [[Livonski red]] pa je pogojno priznal njegovo lastništvo kneževine Estonije.

Nato je Kettler skupaj z [[Nadškof|nadškofom]] [[Wilhelm van Brandenburg-Ansbach-Kulmbach|Viljemom Brandenburskim]] iz [[Knezonadškofija Riga|riške nadškofije]] in njegovim koadjutorjem [[Krištof, vojvoda Mecklenburga|Krištofom von Mecklenburgom]] Magnusu dal dele [[Kraljevina Livonija|Livonskega kraljestva]], ki jih je zavzel, vendar so mu zavrnili dajanje nadaljnje zemlje. Ko je [[Erik XIV. Švedski]] postal kralj, je hitro ukrepal, da bi se vključil v vojno. Z [[Rusko carstvo|Moskvo]] se je pogajal o trajnem miru in je govoril z [[Buržoazija|meščani]] mesta [[Talin|Reval]]. Ponudil jim je blago, ki naj bi mu ga podredili, in jim grozil. Do 6. junija 1561 so se mu podredili, v nasprotju s Kettlerjevim prepričevanjem meščanov. Kraljev brat Johan se je poročil s poljsko princeso [[Catherine Jagellon|Katarino Jagelonsko]]. Ker je želel v Livoniji pridobiti lastno zemljo, je Poljski posodil denar in nato zahteval gradove, ki so jih zastavili, kot svoje, namesto da bi jih uporabil za pritisk na Poljsko. Po Johanovi vrnitvi na [[Finska|Finsko]] mu je Erik XIV. prepovedal poslovanje s kakršnimi koli tujimi državami brez njegovega soglasja. Kmalu zatem je Erik XIV. začel hitro ukrepati in je izgubil vse zaveznike, ki jih je nameraval pridobiti, bodisi od Magnusa bodisi od [[Riga|riškega]] nadškofa. Magnus je bil razburjen, ker so ga z zvijačo prikrajšali za [[Dediščina|dediščino]] [[Holstein|Holsteina]].

Potem ko je Švedska [[Okupacija|okupirala]] Reval, je [[Friderik II. Danski|danski kralj Friderik II.]] avgusta 1561 sklenil pogodbo z Erikom XIV. Brata sta se močno razhajala in Friderik II. se je 7. avgusta 1562 z Ivanom IV. pogajal o pogodbi, da bi bratu pomagal pridobiti več ozemlja in ustaviti nadaljnje švedsko napredovanje. Eriku XIV. to ni bilo všeč in izbruhnila je [[severna sedemletna vojna]] med [[Svobodno in hanzeatsko mesto Lübeck|svobodnim mestom Lübeck]], Dansko, Poljsko in Švedsko. Friderik II. in Magnus sta izgubljala le ozemlje in trgovino, vendar jima ni šlo dobro. Leta 1568 pa je Erik XIV. znorel in njegovo mesto je zasedel njegov brat Johan III. Johan III. je zasedel švedski prestol in zaradi prijateljstva s Poljsko začel politiko proti Moskvi. Poskušal je pridobiti več ozemlja v Livoniji in uveljaviti moč nad Dansko.

Ko so bile vse strani finančno izčrpane, je Friderik II. svojemu zavezniku, kralju [[Sigismund II. Avgust|Poljsko-l]]&lt;nowiki/&gt;l[[Republika obeh narodov|itovske zveze]], sporočil, da je pripravljen na mir. 13. decembra 1570 je bila sklenjena [[Ščečinski mir|Stettinska pogodba]] . Vendar je težje oceniti obseg in jakost podpore, ki jo je Magnus prejel v livonskih mestih. V primerjavi s plemstvom Harrien-Wierland je mestni svet Revala in s tem verjetno večina državljanov kazal veliko bolj zadržan odnos do Danske in livonskega kralja Magnusa. Kljub temu ni razloga za govor o močnih prošvedskih čustvih med prebivalci Revala. Meščani, ki so pobegnili v škofijo Dorpat ali so bili deportirani v Moskvo, so Magnusa pozdravljali kot svojega odrešenika do leta 1571. Analiza kaže, da se je med [[Livonska vojna|livonsko vojno]] med livonskim plemstvom in meščani pojavilo krilo, ki je podpiralo neodvisnost in oblikovalo tako imenovano »Mirovno stranko«. Te sile so zavrnile sovražnosti in sporazum z Moskvo razumele kot priložnost, da se izognejo vojnim grozodejstvom in delitvi Livonije. Zato se je Magnus, ki je zastopal Dansko in kasneje sklenil dogovor z [[Ivan IV. Vasiljevič Grozni|Ivanom Groznim]], izkazal za primerno figuro za to frakcijo.
[[Slika:Livland_(105417975).jpg|sličica|Livonija, kot je prikazana na zemljevidu Ivana Portancija iz leta 1573]]
Mirovna stranka pa je imela svoje oborožene sile – razpršene skupine hišnih čet (''Hofleute'') pod različnim poveljstvom, ki so se združile v akciji šele leta 1565 (bitka pri Pärnuju in [[Siege of Reval (1565)|obleganje Revala (1565)]] ), 1570–1571 ([[obleganje Revala (1570–1571)]]; 30 tednov) in 1574–1576 (najprej na strani Švedske, nato pa je sledila prodaja [[Okrožje Lääne|Wieka]] [[danska monarhija|danski kroni]] in izguba ozemlja v korist [[Moskovska velika kneževina|Moskovčanov]]). Leta 1575, ko je Moskva napadla danske zahteve v Livoniji, je Friderik II. odstopil od tekmovanja, prav tako pa tudi sveti rimski cesar. Po tem je Johan III. opustil prizadevanje za več ozemlja, ker je Moskva pridobila ozemlja, ki jih je nadzorovala Švedska. Naslednji dve leti premirja je izkoristil za ugodnejši položaj. Leta 1578 je nadaljeval boj ne le za Livonijo, ampak za vse ostale dežele zaradi dogovora, ki ga je sklenil z [[Republika obeh narodov|Rzeczpospolito]] . Leta 1578 se je Magnus umaknil v Rečo Pospolito, njegov brat pa se je skoraj odpovedal zemlji v Livoniji.

[[Ivan IV. Vasiljevič Grozni|Ivan Grozni]] se je leta 1578, ko je zavrnil mirovne predloge svojih sovražnikov, znašel v težkem položaju. [[Krimski kanat]] je opustošil južna moskovska ozemlja in požgal predmestje (posad) Moskve (glej [[Rusko-krimske vojne]] ), suša in epidemije so usodno prizadele gospodarstvo, politika [[Opričnina|opričnine]] je temeljito razdejala vlado, [[Velika litovska kneževina]] pa [[Lublinska unija|se je združila s]] [[Krona kraljevine Poljske|Poljskim kraljestvom]] in dobila energičnega voditelja [[Štefan Báthory|Stefana Batorija]], ki ga je podpiralo [[Osmansko cesarstvo]] (1576). Batory je odgovoril s serijo treh [[Ofenziva|ofenziv]] proti Moskvi, v katerih je poskušal odrezati [[Kraljevina Livonija|Livonsko kraljestvo]] od moskovskih ozemelj. Med prvo ofenzivo leta 1579 je z 22.000 možmi ponovno zavzel [[Polock|Polock]] . Med drugo, leta 1580, je z 29.000 možmi zavzel Velike Luke, leta 1581 pa je s 100.000 možmi začel [[obleganje Pskova]] . Friderik II. je imel za razliko od [[Švedska|Švedske]] in Poljske težave z nadaljevanjem boja proti Moskvi. Leta 1580 je dosegel sporazum z [[Ivan III. Švedski|Ivanom III. Švedskim,]] ki mu je podelil naslove v Livoniji. Vojna je trajala od 1577 do 1582. Moskva je poljsko-litovski nadzor nad [[Vojvodina Livonija|Ducatus Ultradunensis]] priznala šele leta 1582. Po smrti [[Magnus Livonski|Magnusa von Lyfflanda]] leta 1583 je Poljska napadla njegova ozemlja v [[Vojvodstvo Kurlandija in Semgalija|vojvodini Kurlandija]], Friderik II. pa se je odločil prodati njegove dedne pravice. Razen otoka [[Saaremaa|Œsel]] je bila [[Danska]] do leta 1585 zunaj Baltika. Leta 1598 je bila [[Vojvodina Livonija|poljska Livonija]] razdeljena na:

* Wendensko vojvodstvo ( ''województwo wendeńskie'', [[Cēsis|Kieś]])
* Dorpatsko vojvodstvo ( ''województwo dorpackie'', [[Tartu|Dorpat]])
* Parnavsko vojvodstvo ( ''województwo parnawskie'', Parnawa)

== Poljsko-litovska zveza ==
[[Slika:Swedish_Empire.svg|levo|sličica|252x252_pik|Švedsko cesarstvo, 1560–1815]]
Med letoma 1582 in 1583 je južna Estonija ([[Livonija]]) postala del [[Republika obeh narodov|Poljsko-litovske zveze]] .
== Estonija v švedskem imperiju (1561–1710) ==
[[Švedska Estonija|Vojvodina Estonija]] se je leta 1561 postavila pod švedsko oblast, da bi si zagotovila zaščito pred [[Moskovska velika kneževina|Rusijo]] in [[Poljska|Poljsko,]] saj je [[Livonski bratje meča|Livonski red]] izgubil svoj vpliv v baltskih provincah. Teritorialno je predstavljala severni del današnje Estonije.

[[Švedska Livonija|Livonijo]] sta leta 1629 v poljsko-švedski vojni osvojili [[Republika obeh narodov|Poljska in Litva]] . Z [[Olivska pogodba|Olivsko pogodbo]] med Poljsko in Švedsko leta 1660 po severnih vojnah se je [[Rodbina Vasa|poljsko-litovski kralj]] odpovedal vsem zahtevam po švedskem prestolu in Livonija je bila formalno odstopljena Švedski. Švedska Livonija predstavlja južni del današnje Estonije in severni del današnje [[Latvija|Latvije]] (regija [[Vidzeme]]).

Leta 1631 [[Gustav II. Adolf|je Gustav II. Adolf Švedski]] prisilil plemstvo, da je podeželskim meščanom podelilo večjo avtonomijo. Med njegovo vladavino, leta 1632, sta bila v mestu [[Tartu]] ustanovljena prva tiskarna in univerza.
== Estonija v Ruskem imperiju (1710–1917) ==
[[Slika:Europa1899.JPG|sličica|Evropa v 19. stoletju]]
Poraz Švedske proti Rusiji v [[Velika severna vojna|veliki severni vojni]] je leta 1710 povzročil [[Capitulation of Estonia and Livonia|kapitulacijo Estonije in Livonije]], ki je bila potrjena z [[Mir iz Nystada|Nystadsko pogodbo]] leta 1721, nato pa je bila ozemlju, ki je pozneje postalo moderna Estonija, vsiljena ruska oblast. Kljub temu so pravni sistem, [[Luteranstvo|luteranska]] cerkev, lokalne in mestne oblasti ter srednješolsko in visokošolsko izobraževanje do konca 19. stoletja in delno do leta 1918 večinoma delovali v nemškem jeziku.

Pod rusko imperialno oblastjo, od 1720-ih let do [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], je v Estoniji lokalna baltska nemška manjšina še naprej imela v lasti večino zemlje in podjetij ter prevladovala v vseh mestih. Nemško govoreče prebivalstvo so bili luterani, prav tako kot velika večina estonskega prebivalstva. V 18. stoletju so vplivni [[Moravska cerkev|moravski]] protestantski misijonarji prevedli celotno Biblijo v estonščino. Nekateri Nemci so se pritoževali, imperialna vlada pa je moravce od leta 1743 do 1764 prepovedala. Na Imperialni univerzi v Dorpatu (Tartuju) se je odprla teološka fakulteta z nemškimi profesorji. Lokalno nemško plemstvo je nadzorovalo lokalne cerkve in le redko zaposlovalo estonske diplomante, vendar so ti pustili pečat kot intelektualci in estonski nacionalisti. V štiridesetih letih 19. stoletja je prišlo do prehajanja luteranskih kmetov v [[Ruska pravoslavna cerkev|Rusko pravoslavno cerkev]]. [[Rusko carstvo|Car]] jih je od tega odvračal, ko je spoznal, da izzivajo lokalne oblasti. Nemški značaj luteranskih cerkva je odtujil številne nacionaliste, ki so v svojih subkulturah poudarjali posvetno. [[Pevski zbor|Zborovska društva]] so na primer ponujala posvetno alternativo cerkveni glasbi. 
[[Slika:Album_von_Dorpat,_TKM_0031H_05,_crop.jpg|levo|sličica|Imperialna univerza v Dorpatu leta 1860, v času njene »zlate dobe«]]
Do leta 1819 so bile baltske gubernije prva v Ruskem cesarstvu, v katerih je bilo odpravljeno [[tlačanstvo]], kar je omogočilo vse večjemu številu kmetov najem ali nakup zemlje, hkrati pa sprožilo val notranjih migracij podeželskih Estoncev brez zemlje v rastoča mesta. Te poteze so ustvarile gospodarsko podlago za oživitev estonske nacionalne identitete, saj je bila država ujeta v tok narodnega prebujenja, ki se je sredi 19. stoletja začel širiti po Evropi. Splošno prebivalstvo, pa tudi študenti in profesorji večkulturne Imperialne univerze v Dorpatu, so bili večinoma nezainteresirani za programe rusifikacije, ki jih je v devetdesetih letih 19. stoletja uvedla imperialna ruska centralna vlada. &lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Neil Taylor|title=Baltic Cities|url=https://books.google.com/books?id=jNsH-uJkUekC&amp;pg=PA84|year=2008|publisher=[[Bradt Travel Guides]]|pages=84–85|isbn=9781841622477}}&lt;/ref&gt;

=== Estofilsko razsvetljensko obdobje (1750–1840) ===
&lt;templatestyles src=&quot;Module:Hatnote/styles.css&quot;&gt;&lt;/templatestyles&gt;{{Glavni|Estophilia}}Izobraženi nemški priseljenci in lokalni baltski Nemci v Estoniji, izobraženi na nemških univerzah, so uvedli [[Razsvetljenstvo|razsvetljenske ideje]] racionalnega mišljenja, ideje, ki so širile svobodo mišljenja ter bratstvo in enakost. [[Francoska revolucija]] je »razsvetljenemu« lokalnemu višjemu razredu dala močan motiv za ustvarjanje literature za navadne ljudi. &lt;ref name=&quot;EstophileDictionary&quot;&gt;{{Navedi knjigo|last=Miljan|first=Toivo|title=Historical Dictionary of Estonia|year=2004|publisher=[[Scarecrow Press]]|location=Lanham, MD|isbn=0-8108-4904-6|url=https://books.google.com/books?id=XKWRct15XfkC&amp;q=estophile&amp;pg=PA313|page=313}}&lt;/ref&gt; Odprava tlačanstva leta 1816 v južni Estoniji (takratni guberniji Livoniji) in leta 1819 v severni Estoniji (takratni guberniji Estoniji) s strani [[Aleksander I. Ruski|ruskega cesarja Aleksandra I.]] je sprožila razpravo o prihodnji usodi estonsko govorečega prebivalstva. Čeprav so mnogi baltski Nemci prihodnost Estoncev videli kot združitev z Nemci, so mnogi drugi izobraženi in estofilski Nemci občudovali starodavno kulturo Estoncev in njihovo obdobje svobode pred osvajanji Dancev in Nemcev v 13. stoletju.&lt;ref&gt;{{Harvardski navedek brez oklepajev|Subrenat|2004|p=84}}&lt;/ref&gt; Estofilsko razsvetljensko obdobje je pomenilo prehod od verske estonske literature k časopisom, tiskanim v estonščini za širšo javnost.

=== Narodni preporod ===
Pojavilo se je kulturno gibanje za uvedbo [[Estonščina|estonščine]] kot učnega jezika v šolah, po letu 1869 so redno potekali vseestonski festivali pesmi in razvila se je nacionalna literatura v estonščini. ''[[Kalevipoeg]]'', estonski nacionalni ep, je bil objavljen leta 1861 v estonščini in nemščini.

Leto 1889 je zaznamovalo začetek politike [[rusifikacija|rusifikacije]], ki jo je sponzorirala centralna vlada. Posledica tega je bila, da so bile številne [[Baltska nemščina|baltsko-nemške]] pravne ustanove bodisi ukinjene bodisi so morale delovati v ruščini – dober primer tega je [[Univerza v Tartuju]] .

Ko je [[Ruska revolucija (1905)|ruska revolucija leta 1905]] zajela Estonijo, so Estonci zahtevali [[Svoboda tiska|svobodo tiska]] in zborovanja, splošno [[Volilna pravica|volilno pravico]] in nacionalno avtonomijo. Estonski izkupiček je bil minimalen, vendar je napeta stabilnost, ki je prevladovala med letoma 1905 in 1917, Estoncem omogočila, da so uresničili težnje po nacionalni državnosti.
== Pot do republike (1917–1920) ==
[[Slika:Estonian_Declaration_of_Independence.jpg|sličica|274x274_pik|Estonska deklaracija o neodvisnosti]]
Estonija se je kot enotna politična entiteta prvič pojavila po [[Februarska revolucija|februarski revoluciji]] v Rusiji leta 1917. Po razpadu [[Ruski imperij|Ruskega imperija]] v [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] je začasna ruska vlada aprila podelila združeni Estoniji nacionalno avtonomijo. Estonska gubernija na severu (ki ustreza zgodovinski [[Danska Estonija|danski Estoniji]]) je bila združena s severnim delom Livonske gubernije. Organizirane so bile volitve za začasni parlament, ''Maapäev'', na katerih sta del glasov dobili manjševiška in [[Boljševiki|boljševiška]] frakcija Ruske socialdemokratske laburistične stranke. 5. novembra 1917, dva dni pred [[Oktobrska revolucija|oktobrsko revolucijo]] v [[Sankt Peterburg|Sankt Peterburgu]], je estonski boljševiški voditelj Jaan Anvelt z državnim udarom nasilno odvzel oblast legalno konstituiranemu Maapäevu in Maapäev prisilil v ilegalo.

Februarja, po propadu mirovnih pogajanj med sovjetsko Rusijo in [[Nemško cesarstvo|Nemškim cesarstvom]], so Nemci zasedli celinsko Estonijo. Boljševiške sile so se umaknile v Rusijo. Med umikom ruske [[Rdeča armada|Rdeče armade]] in prihodom napredujočih nemških čet je Reševalni odbor estonskega narodnega sveta Maapäeva 23. februarja 1918 v Pärnuju izdal estonsko deklaracijo o neodvisnosti.&lt;ref name=&quot;EDoI1918&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.president.ee/en/estonia/|title=Estonian Declaration of Independence|date=24 February 1918|website=www.president.ee|publisher=Estonian National Council|accessdate=2009-09-20|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090522173844/http://www.president.ee/en/estonia/|archivedate=22 May 2009}}&lt;/ref&gt;

=== Vojna za neodvisnost ===
[[Slika:EstArmyHighCommnd1920.jpg|sličica|Vrhovno poveljstvo estonske vojske leta 1920]]
Po propadu kratkotrajne [[Marionetna država|marionetne vlade]] Združenega baltskega vojvodstva in umiku nemških čet novembra 1918 je oblast znova prevzela estonska začasna vlada. Nekaj dni pozneje je sledila vojaška invazija Rdeče armade, ki je zaznamovala začetek [[Estonska vojna za neodvisnost|estonske vojne za neodvisnost]] (1918–1920). Estonska vojska je do februarja 1919 očistila celotno ozemlje Estonije Rdeče armade. 5.–7. aprila 1919 je bila izvoljena estonska ustavodajna skupščina.

Do poletja 1919 je Estonija dosegla svoj največji ozemeljski obseg doslej, saj je Rdečo armado potisnila daleč prek estonskih meja na južni in vzhodni fronti, s pomočjo [[Severozahodna armada (Rusija)|severozahodne armade]] pod estonskim poveljstvom na vzhodu.
[[Slika:Estonian_War_of_Independence,_map.JPG|sličica|293x293_pik|Največji ozemeljski obseg Estonije doslej, dosežen med vojno za neodvisnost, je na zemljevidu označen s svetlo modro črto.]]

=== Zmaga ===
[[Slika:TallinnWarMemorial2009.JPG|levo|sličica|[[Steber zmage v osamosvojitveni vojni|Steber zmage]] v Talinu]]
2. februarja 1920 sta Republika Estonija in [[Ruska sovjetska federativna socialistična republika|Ruska SFSR]] podpisali Tartujsko pogodbo. Pogodba je določala, da se Rusija za vedno odpoveduje vsem pravicam do ozemlja Estonije.

Prva estonska ustava je bila sprejeta 15. junija 1920. Republika Estonija je leta 1921 dosegla mednarodno priznanje in postala članica [[Društvo narodov|Društva narodov]] .
== Republic in the Interwar period (1920–1939) ==
[[Slika:VapsMovement.jpg|sličica|Srečanje gibanja Vaps v Pärnuju, govori Artur Sirk]]
Prvo obdobje neodvisnosti je trajalo 22 let, začenši leta 1918. Estonija je izvedla številne gospodarske, socialne in politične reforme, potrebne za prilagoditev svojemu novemu statusu suverene države. Z gospodarskega in socialnega vidika je bila najpomembnejši korak [[Agrarna reforma|zemljiška reforma]] leta 1919. Velika posestva baltskega plemstva so bila v [[Estonska vojna za neodvisnost|estonski vojni za neodvisnost]] prerazporejena med kmete in zlasti med prostovoljce. Glavni estonski trgi so postali [[Skandinavija]], Združeno kraljestvo in zahodna Evropa, nekaj izvoza pa je potekalo tudi v Združene države Amerike in [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]].

V tridesetih letih 20. stoletja se je pojavilo množično protikomunistično in protiparlamentarno gibanje Vaps. &lt;ref name=&quot;EBVaps&quot;&gt;{{Navedi enciklopedijo|url=https://www.britannica.com/EBchecked/topic/623213/Vaps|title=Vaps|year=2009|encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]]|publisher=Encyclopædia Britannica Online|accessdate=2009-09-20}}&lt;/ref&gt; Oktobra 1933 je bil [[referendum]] o ustavni reformi, ki ga je sprožilo gibanje Vaps, podprt z 72,7 odstotka glasov.&lt;ref name=&quot;EBVaps&quot; /&gt; Zveza je vodila zamenjavo parlamentarnega sistema s [[Predsedniški sistem|predsedniško obliko vladavine]] in postavila temelje za predsedniške volitve aprila 1934, na katerih je pričakovala zmago. Vendar je gibanje Vaps preprečil preventivni državni udar 12. marca 1934, ki ga je izvedel takratni državni vodja Konstantin Päts, ki je vzpostavil svojo avtoritarno oblast, dokler ni leta 1938 začela veljati nova ustava. Parlament med letoma 1934 in 1938 ni zasedal, državi pa je Päts vladal z odloki . Gibanje Vaps je bilo uradno prepovedano in dokončno razpuščeno decembra 1935. 6. maja 1936 so sodili 150 članom zveze, 143 pa jih je bilo obsojenih na dolgotrajne zaporne kazni. Leta 1938 so bili amnestirani in izpuščeni, do takrat pa je zveza izgubila večino svoje ljudske podpore.

Medvojno obdobje je bilo obdobje velikega kulturnega napredka.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Bennich-Björkman|first=L.|url=https://books.google.com/books?id=Mud8DAAAQBAJ&amp;dq=%22Estonia%22+interwar+period+was+one+of+great+cultural+advancement.&amp;pg=PA26|title=Political Culture under Institutional Pressure: How Institutional Change Transforms Early Socialization|date=2007-12-09|publisher=Springer|isbn=978-0-230-60996-9|language=en}}&lt;/ref&gt; Ustanovljene so bile estonske jezikovne šole in cvetelo je umetniško življenje vseh vrst. Eno od pomembnejših kulturnih dejanj obdobja neodvisnosti, edinstveno v zahodni Evropi v času njegovega prehoda leta 1925, je bilo zagotovilo kulturne avtonomije manjšinskim skupinam, ki so štele vsaj 3000 oseb, vključno z [[Judje|Judi]]. Zgodovinarji vidijo odsotnost prelivanja krvi po skoraj »700-letni nemški vladavini« kot znak, da je  je moralo biti v primerjavi s tem blago.

Estonija je vodila politiko [[Nevtralnost|nevtralnosti]], vendar to ni bilo po podpisu [[Pakt Ribbentrop-Molotov|pakta Molotov-Ribbentrop]]  [[Sovjetska zveza|med Sovjetsko zvezo]] in [[Tretji rajh|nacistično Nemčijo]] 23. avgusta 1939 ni bilo pomembno[[Pakt Ribbentrop-Molotov|.]] V sporazumu sta se veliki sili dogovorili, da si bosta razdelili države med njima ([[Poljska|Poljsko]], [[Litva|Litvo]], [[Latvija|Latvijo]], Estonijo in [[Finska|Finsko]]), pri čemer je Estonija pripadla sovjetski »sferi vpliva«. Po invaziji na Poljsko se je zgodil incident &lt;nowiki&gt;&lt;i id=&quot;mwAwU&quot;&gt;Orzeł&lt;/i&gt;&lt;/nowiki&gt;, ko je poljska podmornica ORP &lt;nowiki&gt;&lt;i id=&quot;mwAwc&quot;&gt;Orzeł&lt;/i&gt;&lt;/nowiki&gt; iskala zavetje v [[Talin|Talinu]], a je po sovjetskem napadu na Poljsko 17. septembra pobegnila. Zaradi estonskega pomanjkanja volje in/ali nezmožnosti razorožitve in internacije posadke je Sovjetska zveza Estonijo obtožila, da jim je »pomagala pri pobegu«, in trdila, da Estonija ni nevtralna. 24. septembra 1939 je Sovjetska zveza Estoniji zagrozila z vojno, če ji ne zagotovi vojaških oporišč v državi – ultimat, ki ga je estonska vlada izpolnila.
==Sklici==
{{Reflist}}

==Zunanje povezave==
{{Commons category|History of Estonia}}
*[http://www.hoeckmann.de/germany/baltics.htm Zgodovinski zemljevidi Estonije v 16., 17. in 18. stoletju]
*[http://eudocs.lib.byu.edu/index.php/History_of_Estonia:_Primary_Documents History of Estonia: Primary Documents]

[[Kategorija:Zgodovina Estonije| ]]</text>
      <sha1>g5ay9y02q1y4tv3rqvtl4uwf7tieqwc</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687283</id>
      <parentid>6687282</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T14:16:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>/* Republic in the Interwar period (1920–1939) */ prevod naslova</comment>
      <origin>6687283</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="41266" sha1="lvduwkovn0aexu0a2rpeyl3f7nfpset" xml:space="preserve">[[File:Russa literacy 1897.jpg|thumb|Zaradi javnega izobraževalnega sistema pod švedsko oblastjo sta bili Estonija in Finska po podatkih popisa leta 1897 najbolj pismeni območji [[Ruski imperij|Ruskega imperija]].]]Zgodovina [[Estonija|Estonije]] tvori del [[zgodovina Evrope|zgodovine Evrope]]. Naselitev na območju današnje Estonije je postala mogoča pred 13.000 do 11.000 leti, potem ko se je stopil led zadnje [[ledena doba|poledenitve]], ostanki prvega stalnega prebivalstva v regiji pa segajo 9000 let pr. n. št.&lt;ref&gt;{{Cite news|last=Esselmond|first=Tom|date=26 August 2011|title=Spirituality in Estonia - the world's 'least religious' country|work=[[BBC]]|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-14635021}}&lt;/ref&gt;

Srednjeveško avtohtono prebivalstvo Estonije je bilo med zadnjimi [[pogan]]skimi civilizacijami v Evropi, ki so sprejele [[krščanstvo]] po [[severne križarske vojne|severnih križarskih vojnah]] v 13. stoletju.&lt;ref&gt;{{Cite web|url= https://legacarta.intracen.org/country/est/|title= Country Profile – LegaCarta|access-date= 26 November 2019}}&lt;/ref&gt;&lt;!--&lt;ref name=&quot;culture_and_customs_of_the_baltic_states&quot;&gt;Compare: {{Cite book | last1 = O'Connor | first1 = Kevin J. | title = Culture and customs of the Baltic states | url= https://books.google.com/books?id=IpR0-OrrwssC | year = 2006 | publisher = [[Greenwood Press]] | location = Westport, Connecticut | isbn = 978-0-313-33125-1 | page = 4 | quote =  &quot;history as a battleground on which larger powers such as Germany, Russia, Sweden and Poland fought their many wars&quot;}}&lt;/ref&gt;--&gt; Po križarskem zavzetju območja do 1227 je Estoniji najprej vladal [[kralj Danske]] na severu (do 1345) in nato do 1559 [[država tevtonskega viteškega reda|tevtonski red]] ter cerkvene države [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]], ki je od 1418 do 1562 pokrivalo celotno Estonijo in tvorilo del [[Livonijska konfederacija|Livonijske konfederacije]]. Po letu 1559 je bila Estonija del [[Švedska|Kraljevine Švedske]] do leta 1710, ko je celotno območje v [[velika severna vojna|veliki severni vojni]] v letih od 1700 do 1721 zavzelo [[Rusko carstvo]]. V tem obdobju je [[Baltski Nemci|lokalno nemško govoreče]] plemstvo uživalo precejšnjo avtonomijo in je bila [[nemščina|visoka nemščina]] (pred tem tudi [[nizka nemščina]] in [[latinščina]]) glavni jezik uprave in izobraževanja.

[[Estofilija|Estofilno]] obdobje razsvetljenstva (1750–1840) je pripeljalo do [[estonski narodni preporod|estonskega narodnega preporoda]] v 19. stoletju. Po prvi svetovni vojni (1914–1918) in revolucijah leta 1917, s katerimi se je končal [[Ruski imperij]], je bila Estonija februarja 1918 [[Estonska razglasitev neodvisnosti|razglašena za neodvisno demokratično republiko]]. V [[estonska vojna za neodvisnost|estonski vojni za neodvisnost]] (1918–1920) se je novo proglašena država uspešno borila proti sovjetski [[Ruska sovjetska federativna socialistična republika|ruski]] [[boljševizem|boljševiški]] invaziji in februarja 1920 je [[sovjetska Rusija]] z [[Pogodba iz Tartuja|rusko-estonsko mirovno pogodbo]] trajno prepoznala neodvisnost Estonije.

Med drugo svetovno vojno (1939–1945) je [[Sovjetska zveza]] junija 1940 okupirala Estonijo in si jo nelegalno priključila. Med [[operacija Barbarossa|operacijo Barbarossa]] je Estonijo leta 1941 okupirala [[nacistična Nemčija]]; sovjetska armada jo je znova okupirala leta 1944. Estonija je znova razglasila neodvisnost avgusta 1991 in se leta 2004 pridružila [[Evropska unija|Evropski uniji]] in [[Nato|Natu]].

== Antična Estonija: prazgodovina ==
=== Mezolitsko obdobje ===
[[Slika:KundaCultureTools.jpg|sličica|Orodja iz kulture Kunda, Estonski zgodovinski muzej]]
Regija je bila poseljena od konca poznopleistocenske poledenitve, približno 9000 pr. n. št. Najzgodnejše sledi človeške naselitve v Estoniji so povezane s kulturo Kunda,  katere izvor je vključeval mešanico zahodnih in vzhodnih prednikov lovcev in nabiralcev, pri čemer je bilo več prvih kot drugih.&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last=Jones|first=Eppie R.|last2=Zarina|first2=Gunita|last3=Moiseyev|first3=Vyacheslav|last4=Lightfoot|first4=Emma|last5=Nigst|first5=Philip R.|last6=Manica|first6=Andrea|last7=Pinhasi|first7=Ron|last8=Bradley|first8=Daniel G.|date=February 2017|title=The Neolithic Transition in the Baltic Was Not Driven by Admixture with Early European Farmers|url=https://doi.org/10.1016/j.cub.2016.12.060|journal=Current Biology|volume=27|issue=4|pages=576–582|bibcode=2017CBio...27..576J|doi=10.1016/j.cub.2016.12.060|issn=0960-9822|pmc=5321670|pmid=28162894}}&lt;/ref&gt; Ob reki Pärnu se nahaja zgodnje [[Mezolitik|mezolitsko]] naselje Pulli. Datira v začetek 9. tisočletja pr. n. št. Kultura Kunda je dobila ime po najdišču naselbine Lammasmäe v severni Estoniji, ki datira pred leto 8500 pr. n. št.&lt;ref&gt;{{Harvardski navedek brez oklepajev|Subrenat|2004|p=24}}&lt;/ref&gt; Kostni in kamniti artefakti, podobni tistim, ki so jih našli v Kundi, so bili odkriti tudi drugod v Estoniji, pa tudi v [[Latvija|Latviji]], severni [[Litva|Litvi]] in na južnem [[Finska|Finskem]]. Med minerali sta se za izdelavo rezalnega orodja največ uporabljala [[kremen]] in [[Kamena strela|kvarc]].

=== Neolitsko obdobje ===
Začetek [[Neolitik|neolitika]] zaznamuje [[keramika]] narvske kulture, ki se je v Estoniji pojavila na začetku 5. tisočletja. Najstarejše najdbe izvirajo iz okoli leta 4900 pr. n. št. Prva keramika je bila narejena iz debele gline, pomešane s kamenčki, školjkami ali rastlinami. Keramiko narvskega tipa najdemo skoraj po celotni estonski obali in na otokih. Kamnito in koščeno orodje iz tega obdobja je opazno podobno artefaktom kulture Kunda.
[[Slika:CombCeramicPottery.jpg|levo|sličica|Satasta keramika v Estonskem zgodovinskem muzeju]]
Približno v začetku 4. tisočletja pred našim štetjem je v Estonijo prispela kultura sataste keramike.  Do začetka osemdesetih let prejšnjega stoletja je bil prihod baltofinskih ljudstev, prednikov Estoncev, Fincev in Livoncev, na obale [[Baltsko morje|Baltskega morja]] povezan s kulturo sataste keramike.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=FxBJAQAAMAAJ&amp;dq=the+ancestors+of+the+Estonians%2C+Finns%2C+and+Livonians%2C+on+the+shores+of+the+Baltic+Sea+was+associated+with+the+Comb+Ceramic+Culture.&amp;pg=PA2|title=Background Notes, Estonia, September 1997|date=1997|language=en}}&lt;/ref&gt; Vendar takšne povezave arheološko opredeljenih kulturnih entitet z jezikovnimi ni mogoče dokazati in domneva se, da je več najdenih naselij iz tega obdobja bolj verjetno povezano z gospodarskim razcvetom, povezanim s segrevanjem podnebja. Nekateri raziskovalci celo trdijo, da se je v Estoniji in na Finskem od konca zadnje poledenitve morda govoril [[Uralski jeziki|uralski jezik]].&lt;ref name=&quot;the_cambridge_history_of_scandinavia&quot;&gt;{{Navedi knjigo|last=Helle|first=Knut|title=The Cambridge History of Scandinavia|year=2003|publisher=[[Cambridge University Press]]|location=Cambridge, UK|isbn=0-521-47299-7|url=https://books.google.com/books?id=PFBtfXG6fXAC&amp;pg=PA51|page=51}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:CordWareBoatAxe.jpg|sličica|[[Kultura trakaste keramike|Lončenina in kamnite sekire kulture vrvičaste]] keramike v Estonskem zgodovinskem muzeju]]
Pogrebni običaji ljudi s satasto keramiko so vključevali dodatke figur živali, ptic, kač in moških, izrezljanih iz kosti in [[Jantar|jantarja]]. Artefakte iz kulture sataste keramike najdemo od severne Finske do vzhodne [[Prusija|Prusije]] .

Začetek poznega neolitika okoli leta 2200 pr. n. št. zaznamuje pojav [[Kultura trakaste keramike|kulture vrvičaste keramike]], keramike z vrvičastim okrasjem in dobro poliranih kamnitih sekir (sekir v obliki čolna). Dokazi o kmetijstvu so zoglenela pšenična zrna na steni posode iz vrvičaste keramike, najdene v naselbini Iru. Osteološke analize kažejo na poskus udomačitve [[Divja svinja|divjega prašiča]].&lt;ref&gt;{{Harvardski navedek brez oklepajev|Subrenat|2004|p=}}&lt;/ref&gt;

Za posebne pogrebne običaje je bilo značilno, da so pokojnike položili na bok s koleni, pritisnjenimi ob prsi, in eno roko pod glavo. Predmeti, položeni v grobove, so bili narejeni iz kosti udomačenih živali. 

=== Bronasta doba ===
[[Slika:StoneCistGraves.jpg|sličica|Kamnite cistne grobove iz bronaste dobe v severni Estoniji]]
[[Slika:Rebala_kivikalmed_2021.ogv|sličica| Video z dronom kamnitih grobov v obliki cist v Jõelähtmeju v Estoniji]]
Začetek [[Bronasta doba|bronaste dobe]] v Estoniji sega približno v leto 1800 pr. n. št. V tem obdobju se je razvila meja med finskimi ljudstvi in [[Balti]]. Začela so se graditi prva utrjena naselja, Asva in Ridala na otoku [[Saaremaa]] ter Iru v severni Estoniji. Razvoj ladjedelništva je olajšal širjenje brona. Spremenili so se pogrebni običaji, nova vrsta grobišča se je razširila iz germanskih na estonska območja, kamniti grobovi v obliki cist in pokopi s kremacijo pa so postali vse bolj pogosti, poleg majhnega števila kamnitih grobov v obliki čolnov.&lt;ref&gt;{{Harvardski navedek brez oklepajev|Subrenat|2004|p=26}}&lt;/ref&gt;

Približno v 7. stoletju pr. n. št. je velik meteorit zadel otok [[Saaremaa]] in ustvaril [[Krater Kaali|kraterje Kaali]] 

Okoli leta 325 pr. n. št. je grški raziskovalec [[Piteas|Pitej]] verjetno obiskal Estonijo. [[Lennart Meri]] je otok Thule, ki ga je opisal, identificiral kot [[Saaremaa|Saaremaa,]]  čeprav ta identifikacija ni splošno sprejeta kot verjetna, saj Saaremaa leži daleč južno od [[Severni tečajnik|arktičnega kroga]] .

=== Železna doba ===
Predrimska železna doba se je v Estoniji začela okoli leta 500 pr. n. št. in je trajala do sredine 1. stoletja n. št. Najstarejši železni predmeti so bili uvoženi, čeprav so železo od 1. stoletja dalje talili iz lokalne močvirske in jezerske rude. Naselbine so bile večinoma na mestih, ki so nudila naravno zaščito. Gradili so trdnjave, čeprav so jih uporabljali le začasno. Pojav kvadratnih keltskih polj, obdanih z ograjenimi prostori, v Estoniji izvira iz predrimske železne dobe. Iz tega obdobja izvira večina kamnov z umetnimi vdolbinami, ki so bili domnevno povezani z magijo, namenjeno povečanju rodovitnosti pridelka. Začela se je razvijati nova vrsta grobov, štirikotne gomile. Pokopne tradicije kažejo jasen začetek družbene stratifikacije. Rimska železna doba v Estoniji je okvirno datirana med 50 in 450 n. št., obdobje, na katero je vplival vpliv [[Rimsko cesarstvo|rimskega cesarstva]]. V materialni kulturi se to odraža v nekaj rimskih kovancih, nekaj nakita in artefaktih. Obilje železnih artefaktov v južni Estoniji govori o tesnejših povezavah celine z južnimi območji, medtem ko so otoki zahodne in severne Estonije s sosedi komunicirali predvsem po morju. Do konca obdobja so se pojavila tri jasno definirana plemenska narečna območja – severna Estonija, južna Estonija in zahodna Estonija vključno z otoki –, pri čemer si je prebivalstvo vsakega oblikovalo lastno razumevanje identitete. &lt;ref&gt;{{Harvardski navedek brez oklepajev|Subrenat|2004|pp=28–31}}&lt;/ref&gt;

=== Zgodnji srednji vek ===
[[Slika:Europe_814.svg|sličica|Evropa v 9. stoletju]]
Ime »Estonija« se prvič pojavi v obliki Aestii v 1. stoletju našega štetja pri [[Publij Kornelij Tacit|Tacitu]], vendar bi lahko označevalo baltska plemena, ki so živela na tem območju. V skandinavskih [[Saga|sagah]] (9. stoletje) se je izraz začel uporabljati za označevanje Estoncev.&lt;ref name=&quot;the_uralic_language_family_facts_myths_and_statistics&quot;&gt;{{Navedi knjigo|last=Marcantonio|first=Angela|title=The Uralic Language Family: Facts, myths and statistics|year=2002|publisher=[[Wiley-Blackwell|Blackwell]]|location=Oxford, UK|isbn=0-631-23170-6|url=https://books.google.com/books?id=Cp-tB08yd2EC&amp;pg=PA21|pages=21–23}}&lt;/ref&gt;

[[Ptolemaj]] v svoji ''Geografiji III'' sredi 2. stoletja našega štetja omenja [[Oselci|Osilijce]] med drugimi prebivalci baltske obale.&lt;ref&gt;{{Harvardski navedek brez oklepajev|Jones|Pennick|1995|p=195}}&lt;/ref&gt;

Po mnenju rimskega zgodovinarja [[Kasiodor|Kasiodorja]] iz 5. stoletja so bili Estonci ljudje, ki jih je Tacit poznal kot ''Aestii''. Obseg njihovega ozemlja v zgodnjem srednjem veku je sporen, narava njihove vere pa ne. Skandinavcem so bili znani kot poznavalci vetrne magije, prav tako kot [[Sami]] (takrat znani kot Finci) na severu.&lt;ref&gt;{{Harvardski navedek brez oklepajev|Jones|Pennick|1995|p=179}}&lt;/ref&gt; Kasiodor omenja Estonijo v svoji knjigi V. Pisma 1–2 iz 6. stoletja. &lt;ref name=&quot;Cassiodorus&quot;&gt;{{Navedi knjigo|last=Cassiodorus|first2=Thomas|last2=Hodgkin|title=The Letters of Cassiodorus: Being a condensed translation of the Variae epistolae of Magnus Aurelius Cassiodorus Senator|year=1886|publisher=[[Oxford University Press|Frowde]]|location=London|page=265|isbn=1-152-37425-7}}&lt;/ref&gt;

Nekateri zgodovinarji menijo, da so Čudi, omenjeni v zgodnjih ruskih kronikah, začenši s ''[[Zgodovina minulih let|Primarno kroniko]]'', Esti ali Estonci.&lt;ref name=&quot;PPFP141&quot;&gt;{{Navedi knjigo|last=Abercromby|first=John|title=The pre- and proto-historic Finns, both eastern and western: with the magic songs of the west Finns|year=1898|publisher=[[D. Nutt]]|location=London|page=141|isbn=0-404-53592-5}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:VarbolaByMellin.jpg|levo|sličica|Zemljevid trdnjave Varbola, avtor L. A. Mellin]]
V 1. stoletju našega štetja so se v Estoniji začele pojavljati politične in upravne enote. Pojavila sta se dva večja oddelka: županija (''kihelkond'') in okraj (''maakond'' . Županijo je sestavljalo več vasi. Skoraj vse županije so imele vsaj eno trdnjavo. Obrambo lokalnega prostora je vodil najvišji uradnik, županijski starešina. Okraj je bil sestavljen iz več županij, ki jim je prav tako načeloval starešina. Do 13. stoletja so se v Estoniji razvile naslednje večje grofije: Saaremaa (Osilia), Läänemaa (Rotalia ali Maritima), Harjumaa (Harria), Rävala (Revalia), Virumaa (Vironia), Järvamaa (Jervia), Sakala (Saccala) in Ugandi (Ugaunia). &lt;ref name=&quot;estonia_and_the_estonians&quot;&gt;{{Navedi knjigo|last=Raun|first=Toivo U.|title=Estonia and the Estonians|year=2001|publisher=[[Hoover Institution Press]], Stanford University|location=Stanford, California|isbn=0-8179-2852-9|url=https://books.google.com/books?id=YQ1NRJlUrwkC&amp;pg=PA11|page=11}}&lt;/ref&gt;

Trdnjava Varbola je bila takrat ena največjih krožnih utrdb in trgovskih središč, zgrajenih v Estoniji, v okrožju Harju ( {{Langx|la|Harria}}).

V 11. stoletju so Skandinavci pogosto opisani kot bojevniki proti [[Vikingi|Vikingom]] z vzhodnih obal Baltskega morja. Z vzponom krščanstva je centralizirana oblast v Skandinaviji in Nemčiji sčasoma privedla do [[Severne križarske vojne|baltskih križarskih vojn]]. Vzhodnobaltski svet se je spremenil zaradi vojaških osvajanj: najprej [[Livonci|Livi]], [[Latvijci]] in [[Estonci]], nato pa [[Prusi]] in [[Finci|Finci,]] so doživeli poraz, [[krst]], [[Okupacija|vojaško okupacijo]] in včasih iztrebljenje s strani skupin Nemcev, Dancev in Švedov.&lt;ref name=&quot;the_northern_crusades&quot;&gt;{{Navedi knjigo|last=Christiansen|first=Eric|title=The Northern Crusades|edition=2nd|year=1997|publisher=[[Penguin Group|Penguin]]|location=London, England|isbn=0-14-026653-4|page=[https://archive.org/details/northerncrusades00eric/page/93 93]|url=https://archive.org/details/northerncrusades00eric/page/93}}&lt;/ref&gt;
== Estonska križarska vojna: srednji vek ==
[[Slika:Ancient_Estonian_counties.png|levo|sličica|Estonija do 21. septembra 1217]]
[[Slika:Danmarks_flag_1219_Lorentzen.jpg|sličica|Dannebrog pada z neba med bitko pri Lindaniseu, 1219]]
Estonija je bila eden zadnjih kotičkov srednjeveške Evrope, ki je bil [[Krščanstvo|pokristjanjen]]. Leta 1193 je [[papež Celestin III.]] pozval h križarski vojni proti [[Poganstvo|poganom]] v severni Evropi. [[Severne križarske vojne]] iz severne Nemčije so vzpostavile trdnjavo [[Riga]] (v sodobni Latviji). S pomočjo na novo spreobrnjenih lokalnih plemen [[Livonci|Livov]] in [[Latvijci|Latvijcev]] so križarji leta 1208 začeli vpadati v del današnje Estonije. Estonska plemena so se ostro upirala napadom iz Rige in občasno tudi sama plenila ozemlja, ki so jih nadzorovali križarji. Leta 1217 so nemški križarski red [[livonski bratje meča]] in njihovi nedavno spreobrnjeni zavezniki zmagali v veliki bitki, v kateri je bil ubit estonski poveljnik [[Lembitu]].

== Danska Estonija (1219–1346) ==
[[Slika:Medieval_Livonia_1260.svg|sličica|[[Livonija]] leta 1260]]
Severno Estonijo so osvojili danski križarji pod vodstvom kralja [[Valdemar II. Danski|Waldemarja II.]], ki so leta 1219 prispeli na mesto estonskega mesta Lindanisse&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://runeberg.org/salmonsen/2/7/0518.html|title=Salmonsens konversationsleksikon / 2/7|publisher=[[Project Runeberg]]|language=da|accessdate=2009-09-20}}&lt;/ref&gt; (danes [[Talin]]) v (latinsko) ''Revelia'' (estonsko) ''Revala'' ali ''Rävala'', sosednje staro estonsko okrožje. Danska vojska je Estonce premagala v bitki pri Lindaniseju.

Estonci v Harrii so leta 1343 začeli upor (vstaja v noči svetega Jurija). Posledično je provinco zasedel [[Livonski red]]. Leta 1346 so bile danske posesti v Estoniji (Harria in Vironia) za 10&amp;nbsp;000 mark prodane [[Livonski red|Livonskemu redu]].

=== Švedska obalna naselja ===
Prva pisna omemba [[Estonski Švedi|estonskih Švedov]] izvira iz leta 1294 in se pojavi v zakonih mesta [[Haapsalu]] . Estonski Švedi so ena najstarejših znanih manjšin v Estoniji. Imenovali so jih tudi »obalni Švedi« ( ''Rannarootslased'' v [[Estonščina|estonščini]]) ali glede na območje njihove naselitve Ruhnujski Švedi, Hiiujski Švedi itd. Sami so uporabljali izraz ''aibofolke'' (»otoški ljudje«) in so svojo domovino imenovali ''Aiboland''.

Stara območja švedske poselitve v Estoniji so bili otok Ruhnu, otok [[Hiiumaa]], zahodna obala in manjši otoki (Vormsi, Noarootsi, Sutlepa, Riguldi, Osmussaar), severozahodna obala okrožja Harju (Nõva, Vihterpalu, Kurkse, polotok Pakri in otoki Pakri) in otok Naissaar blizu Talina. Mesti s precejšnjim deležem švedskega prebivalstva sta bili [[Haapsalu]] in Talin.

V preteklosti so Švedi živeli tudi na obalah Saaremaa, v južnem delu Läänemaa, vzhodnem delu Harjumaa in zahodnem delu Virumaa.
== Razdelitev Estonije v livonski vojni ==

Med [[Livonska vojna|livonsko vojno]] leta 1561 se je severna Estonija podredila švedski oblasti, južna Estonija pa je v 1580. letih za kratek čas prišla pod oblast [[Republika obeh narodov|Poljsko-litovske republike]]. Leta 1625 je celinska Estonija v celoti prišla pod švedsko oblast. Estonija je bila upravno razdeljena med provinco [[Švedska Estonija|Estonijo]] na severu ter [[Livonija|Livonijo]] v južni Estoniji in severni Latviji, ta delitev pa je trajala do začetka 20. stoletja.

[[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinand I., svetorimski cesar,]] je za pomoč zaprosil [[Gustav Vasa|Gustava I. Švedskega]], [[Krona kraljevine Poljske|Poljsko kraljestvo]] pa je prav tako začelo neposredna pogajanja z Gustavom, vendar brez rezultatov, saj je Gustav I. Vasa 29. septembra 1560 umrl. Možnosti za uspeh [[Magnus Livonski|Magnusa von Lyfflanda]] in njegovih podpornikov so bile še posebej dobre v 1560. in 1570. letih.V prvem primeru sta ga za svojega [[Monarh|suverena]] priznali [[Škofija Ösel–Wiek|škofija Ösel-Wiek]] in [[škofija Kurlandija]], za svojega bodočega vladarja pa oblasti [[Knezoškofija Dorpat|škofije Dorpat]]; na njegovi strani je bila škofija Reval s plemstvom Harrien - Wierland, [[Livonski red]] pa je pogojno priznal njegovo lastništvo kneževine Estonije.

Nato je Kettler skupaj z [[Nadškof|nadškofom]] [[Wilhelm van Brandenburg-Ansbach-Kulmbach|Viljemom Brandenburskim]] iz [[Knezonadškofija Riga|riške nadškofije]] in njegovim koadjutorjem [[Krištof, vojvoda Mecklenburga|Krištofom von Mecklenburgom]] Magnusu dal dele [[Kraljevina Livonija|Livonskega kraljestva]], ki jih je zavzel, vendar so mu zavrnili dajanje nadaljnje zemlje. Ko je [[Erik XIV. Švedski]] postal kralj, je hitro ukrepal, da bi se vključil v vojno. Z [[Rusko carstvo|Moskvo]] se je pogajal o trajnem miru in je govoril z [[Buržoazija|meščani]] mesta [[Talin|Reval]]. Ponudil jim je blago, ki naj bi mu ga podredili, in jim grozil. Do 6. junija 1561 so se mu podredili, v nasprotju s Kettlerjevim prepričevanjem meščanov. Kraljev brat Johan se je poročil s poljsko princeso [[Catherine Jagellon|Katarino Jagelonsko]]. Ker je želel v Livoniji pridobiti lastno zemljo, je Poljski posodil denar in nato zahteval gradove, ki so jih zastavili, kot svoje, namesto da bi jih uporabil za pritisk na Poljsko. Po Johanovi vrnitvi na [[Finska|Finsko]] mu je Erik XIV. prepovedal poslovanje s kakršnimi koli tujimi državami brez njegovega soglasja. Kmalu zatem je Erik XIV. začel hitro ukrepati in je izgubil vse zaveznike, ki jih je nameraval pridobiti, bodisi od Magnusa bodisi od [[Riga|riškega]] nadškofa. Magnus je bil razburjen, ker so ga z zvijačo prikrajšali za [[Dediščina|dediščino]] [[Holstein|Holsteina]].

Potem ko je Švedska [[Okupacija|okupirala]] Reval, je [[Friderik II. Danski|danski kralj Friderik II.]] avgusta 1561 sklenil pogodbo z Erikom XIV. Brata sta se močno razhajala in Friderik II. se je 7. avgusta 1562 z Ivanom IV. pogajal o pogodbi, da bi bratu pomagal pridobiti več ozemlja in ustaviti nadaljnje švedsko napredovanje. Eriku XIV. to ni bilo všeč in izbruhnila je [[severna sedemletna vojna]] med [[Svobodno in hanzeatsko mesto Lübeck|svobodnim mestom Lübeck]], Dansko, Poljsko in Švedsko. Friderik II. in Magnus sta izgubljala le ozemlje in trgovino, vendar jima ni šlo dobro. Leta 1568 pa je Erik XIV. znorel in njegovo mesto je zasedel njegov brat Johan III. Johan III. je zasedel švedski prestol in zaradi prijateljstva s Poljsko začel politiko proti Moskvi. Poskušal je pridobiti več ozemlja v Livoniji in uveljaviti moč nad Dansko.

Ko so bile vse strani finančno izčrpane, je Friderik II. svojemu zavezniku, kralju [[Sigismund II. Avgust|Poljsko-l]]&lt;nowiki/&gt;l[[Republika obeh narodov|itovske zveze]], sporočil, da je pripravljen na mir. 13. decembra 1570 je bila sklenjena [[Ščečinski mir|Stettinska pogodba]] . Vendar je težje oceniti obseg in jakost podpore, ki jo je Magnus prejel v livonskih mestih. V primerjavi s plemstvom Harrien-Wierland je mestni svet Revala in s tem verjetno večina državljanov kazal veliko bolj zadržan odnos do Danske in livonskega kralja Magnusa. Kljub temu ni razloga za govor o močnih prošvedskih čustvih med prebivalci Revala. Meščani, ki so pobegnili v škofijo Dorpat ali so bili deportirani v Moskvo, so Magnusa pozdravljali kot svojega odrešenika do leta 1571. Analiza kaže, da se je med [[Livonska vojna|livonsko vojno]] med livonskim plemstvom in meščani pojavilo krilo, ki je podpiralo neodvisnost in oblikovalo tako imenovano »Mirovno stranko«. Te sile so zavrnile sovražnosti in sporazum z Moskvo razumele kot priložnost, da se izognejo vojnim grozodejstvom in delitvi Livonije. Zato se je Magnus, ki je zastopal Dansko in kasneje sklenil dogovor z [[Ivan IV. Vasiljevič Grozni|Ivanom Groznim]], izkazal za primerno figuro za to frakcijo.
[[Slika:Livland_(105417975).jpg|sličica|Livonija, kot je prikazana na zemljevidu Ivana Portancija iz leta 1573]]
Mirovna stranka pa je imela svoje oborožene sile – razpršene skupine hišnih čet (''Hofleute'') pod različnim poveljstvom, ki so se združile v akciji šele leta 1565 (bitka pri Pärnuju in [[Siege of Reval (1565)|obleganje Revala (1565)]] ), 1570–1571 ([[obleganje Revala (1570–1571)]]; 30 tednov) in 1574–1576 (najprej na strani Švedske, nato pa je sledila prodaja [[Okrožje Lääne|Wieka]] [[danska monarhija|danski kroni]] in izguba ozemlja v korist [[Moskovska velika kneževina|Moskovčanov]]). Leta 1575, ko je Moskva napadla danske zahteve v Livoniji, je Friderik II. odstopil od tekmovanja, prav tako pa tudi sveti rimski cesar. Po tem je Johan III. opustil prizadevanje za več ozemlja, ker je Moskva pridobila ozemlja, ki jih je nadzorovala Švedska. Naslednji dve leti premirja je izkoristil za ugodnejši položaj. Leta 1578 je nadaljeval boj ne le za Livonijo, ampak za vse ostale dežele zaradi dogovora, ki ga je sklenil z [[Republika obeh narodov|Rzeczpospolito]] . Leta 1578 se je Magnus umaknil v Rečo Pospolito, njegov brat pa se je skoraj odpovedal zemlji v Livoniji.

[[Ivan IV. Vasiljevič Grozni|Ivan Grozni]] se je leta 1578, ko je zavrnil mirovne predloge svojih sovražnikov, znašel v težkem položaju. [[Krimski kanat]] je opustošil južna moskovska ozemlja in požgal predmestje (posad) Moskve (glej [[Rusko-krimske vojne]] ), suša in epidemije so usodno prizadele gospodarstvo, politika [[Opričnina|opričnine]] je temeljito razdejala vlado, [[Velika litovska kneževina]] pa [[Lublinska unija|se je združila s]] [[Krona kraljevine Poljske|Poljskim kraljestvom]] in dobila energičnega voditelja [[Štefan Báthory|Stefana Batorija]], ki ga je podpiralo [[Osmansko cesarstvo]] (1576). Batory je odgovoril s serijo treh [[Ofenziva|ofenziv]] proti Moskvi, v katerih je poskušal odrezati [[Kraljevina Livonija|Livonsko kraljestvo]] od moskovskih ozemelj. Med prvo ofenzivo leta 1579 je z 22.000 možmi ponovno zavzel [[Polock|Polock]] . Med drugo, leta 1580, je z 29.000 možmi zavzel Velike Luke, leta 1581 pa je s 100.000 možmi začel [[obleganje Pskova]] . Friderik II. je imel za razliko od [[Švedska|Švedske]] in Poljske težave z nadaljevanjem boja proti Moskvi. Leta 1580 je dosegel sporazum z [[Ivan III. Švedski|Ivanom III. Švedskim,]] ki mu je podelil naslove v Livoniji. Vojna je trajala od 1577 do 1582. Moskva je poljsko-litovski nadzor nad [[Vojvodina Livonija|Ducatus Ultradunensis]] priznala šele leta 1582. Po smrti [[Magnus Livonski|Magnusa von Lyfflanda]] leta 1583 je Poljska napadla njegova ozemlja v [[Vojvodstvo Kurlandija in Semgalija|vojvodini Kurlandija]], Friderik II. pa se je odločil prodati njegove dedne pravice. Razen otoka [[Saaremaa|Œsel]] je bila [[Danska]] do leta 1585 zunaj Baltika. Leta 1598 je bila [[Vojvodina Livonija|poljska Livonija]] razdeljena na:

* Wendensko vojvodstvo ( ''województwo wendeńskie'', [[Cēsis|Kieś]])
* Dorpatsko vojvodstvo ( ''województwo dorpackie'', [[Tartu|Dorpat]])
* Parnavsko vojvodstvo ( ''województwo parnawskie'', Parnawa)

== Poljsko-litovska zveza ==
[[Slika:Swedish_Empire.svg|levo|sličica|252x252_pik|Švedsko cesarstvo, 1560–1815]]
Med letoma 1582 in 1583 je južna Estonija ([[Livonija]]) postala del [[Republika obeh narodov|Poljsko-litovske zveze]] .
== Estonija v švedskem imperiju (1561–1710) ==
[[Švedska Estonija|Vojvodina Estonija]] se je leta 1561 postavila pod švedsko oblast, da bi si zagotovila zaščito pred [[Moskovska velika kneževina|Rusijo]] in [[Poljska|Poljsko,]] saj je [[Livonski bratje meča|Livonski red]] izgubil svoj vpliv v baltskih provincah. Teritorialno je predstavljala severni del današnje Estonije.

[[Švedska Livonija|Livonijo]] sta leta 1629 v poljsko-švedski vojni osvojili [[Republika obeh narodov|Poljska in Litva]] . Z [[Olivska pogodba|Olivsko pogodbo]] med Poljsko in Švedsko leta 1660 po severnih vojnah se je [[Rodbina Vasa|poljsko-litovski kralj]] odpovedal vsem zahtevam po švedskem prestolu in Livonija je bila formalno odstopljena Švedski. Švedska Livonija predstavlja južni del današnje Estonije in severni del današnje [[Latvija|Latvije]] (regija [[Vidzeme]]).

Leta 1631 [[Gustav II. Adolf|je Gustav II. Adolf Švedski]] prisilil plemstvo, da je podeželskim meščanom podelilo večjo avtonomijo. Med njegovo vladavino, leta 1632, sta bila v mestu [[Tartu]] ustanovljena prva tiskarna in univerza.
== Estonija v Ruskem imperiju (1710–1917) ==
[[Slika:Europa1899.JPG|sličica|Evropa v 19. stoletju]]
Poraz Švedske proti Rusiji v [[Velika severna vojna|veliki severni vojni]] je leta 1710 povzročil [[Capitulation of Estonia and Livonia|kapitulacijo Estonije in Livonije]], ki je bila potrjena z [[Mir iz Nystada|Nystadsko pogodbo]] leta 1721, nato pa je bila ozemlju, ki je pozneje postalo moderna Estonija, vsiljena ruska oblast. Kljub temu so pravni sistem, [[Luteranstvo|luteranska]] cerkev, lokalne in mestne oblasti ter srednješolsko in visokošolsko izobraževanje do konca 19. stoletja in delno do leta 1918 večinoma delovali v nemškem jeziku.

Pod rusko imperialno oblastjo, od 1720-ih let do [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], je v Estoniji lokalna baltska nemška manjšina še naprej imela v lasti večino zemlje in podjetij ter prevladovala v vseh mestih. Nemško govoreče prebivalstvo so bili luterani, prav tako kot velika večina estonskega prebivalstva. V 18. stoletju so vplivni [[Moravska cerkev|moravski]] protestantski misijonarji prevedli celotno Biblijo v estonščino. Nekateri Nemci so se pritoževali, imperialna vlada pa je moravce od leta 1743 do 1764 prepovedala. Na Imperialni univerzi v Dorpatu (Tartuju) se je odprla teološka fakulteta z nemškimi profesorji. Lokalno nemško plemstvo je nadzorovalo lokalne cerkve in le redko zaposlovalo estonske diplomante, vendar so ti pustili pečat kot intelektualci in estonski nacionalisti. V štiridesetih letih 19. stoletja je prišlo do prehajanja luteranskih kmetov v [[Ruska pravoslavna cerkev|Rusko pravoslavno cerkev]]. [[Rusko carstvo|Car]] jih je od tega odvračal, ko je spoznal, da izzivajo lokalne oblasti. Nemški značaj luteranskih cerkva je odtujil številne nacionaliste, ki so v svojih subkulturah poudarjali posvetno. [[Pevski zbor|Zborovska društva]] so na primer ponujala posvetno alternativo cerkveni glasbi. 
[[Slika:Album_von_Dorpat,_TKM_0031H_05,_crop.jpg|levo|sličica|Imperialna univerza v Dorpatu leta 1860, v času njene »zlate dobe«]]
Do leta 1819 so bile baltske gubernije prva v Ruskem cesarstvu, v katerih je bilo odpravljeno [[tlačanstvo]], kar je omogočilo vse večjemu številu kmetov najem ali nakup zemlje, hkrati pa sprožilo val notranjih migracij podeželskih Estoncev brez zemlje v rastoča mesta. Te poteze so ustvarile gospodarsko podlago za oživitev estonske nacionalne identitete, saj je bila država ujeta v tok narodnega prebujenja, ki se je sredi 19. stoletja začel širiti po Evropi. Splošno prebivalstvo, pa tudi študenti in profesorji večkulturne Imperialne univerze v Dorpatu, so bili večinoma nezainteresirani za programe rusifikacije, ki jih je v devetdesetih letih 19. stoletja uvedla imperialna ruska centralna vlada. &lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Neil Taylor|title=Baltic Cities|url=https://books.google.com/books?id=jNsH-uJkUekC&amp;pg=PA84|year=2008|publisher=[[Bradt Travel Guides]]|pages=84–85|isbn=9781841622477}}&lt;/ref&gt;

=== Estofilsko razsvetljensko obdobje (1750–1840) ===
&lt;templatestyles src=&quot;Module:Hatnote/styles.css&quot;&gt;&lt;/templatestyles&gt;{{Glavni|Estophilia}}Izobraženi nemški priseljenci in lokalni baltski Nemci v Estoniji, izobraženi na nemških univerzah, so uvedli [[Razsvetljenstvo|razsvetljenske ideje]] racionalnega mišljenja, ideje, ki so širile svobodo mišljenja ter bratstvo in enakost. [[Francoska revolucija]] je »razsvetljenemu« lokalnemu višjemu razredu dala močan motiv za ustvarjanje literature za navadne ljudi. &lt;ref name=&quot;EstophileDictionary&quot;&gt;{{Navedi knjigo|last=Miljan|first=Toivo|title=Historical Dictionary of Estonia|year=2004|publisher=[[Scarecrow Press]]|location=Lanham, MD|isbn=0-8108-4904-6|url=https://books.google.com/books?id=XKWRct15XfkC&amp;q=estophile&amp;pg=PA313|page=313}}&lt;/ref&gt; Odprava tlačanstva leta 1816 v južni Estoniji (takratni guberniji Livoniji) in leta 1819 v severni Estoniji (takratni guberniji Estoniji) s strani [[Aleksander I. Ruski|ruskega cesarja Aleksandra I.]] je sprožila razpravo o prihodnji usodi estonsko govorečega prebivalstva. Čeprav so mnogi baltski Nemci prihodnost Estoncev videli kot združitev z Nemci, so mnogi drugi izobraženi in estofilski Nemci občudovali starodavno kulturo Estoncev in njihovo obdobje svobode pred osvajanji Dancev in Nemcev v 13. stoletju.&lt;ref&gt;{{Harvardski navedek brez oklepajev|Subrenat|2004|p=84}}&lt;/ref&gt; Estofilsko razsvetljensko obdobje je pomenilo prehod od verske estonske literature k časopisom, tiskanim v estonščini za širšo javnost.

=== Narodni preporod ===
Pojavilo se je kulturno gibanje za uvedbo [[Estonščina|estonščine]] kot učnega jezika v šolah, po letu 1869 so redno potekali vseestonski festivali pesmi in razvila se je nacionalna literatura v estonščini. ''[[Kalevipoeg]]'', estonski nacionalni ep, je bil objavljen leta 1861 v estonščini in nemščini.

Leto 1889 je zaznamovalo začetek politike [[rusifikacija|rusifikacije]], ki jo je sponzorirala centralna vlada. Posledica tega je bila, da so bile številne [[Baltska nemščina|baltsko-nemške]] pravne ustanove bodisi ukinjene bodisi so morale delovati v ruščini – dober primer tega je [[Univerza v Tartuju]] .

Ko je [[Ruska revolucija (1905)|ruska revolucija leta 1905]] zajela Estonijo, so Estonci zahtevali [[Svoboda tiska|svobodo tiska]] in zborovanja, splošno [[Volilna pravica|volilno pravico]] in nacionalno avtonomijo. Estonski izkupiček je bil minimalen, vendar je napeta stabilnost, ki je prevladovala med letoma 1905 in 1917, Estoncem omogočila, da so uresničili težnje po nacionalni državnosti.
== Pot do republike (1917–1920) ==
[[Slika:Estonian_Declaration_of_Independence.jpg|sličica|274x274_pik|Estonska deklaracija o neodvisnosti]]
Estonija se je kot enotna politična entiteta prvič pojavila po [[Februarska revolucija|februarski revoluciji]] v Rusiji leta 1917. Po razpadu [[Ruski imperij|Ruskega imperija]] v [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] je začasna ruska vlada aprila podelila združeni Estoniji nacionalno avtonomijo. Estonska gubernija na severu (ki ustreza zgodovinski [[Danska Estonija|danski Estoniji]]) je bila združena s severnim delom Livonske gubernije. Organizirane so bile volitve za začasni parlament, ''Maapäev'', na katerih sta del glasov dobili manjševiška in [[Boljševiki|boljševiška]] frakcija Ruske socialdemokratske laburistične stranke. 5. novembra 1917, dva dni pred [[Oktobrska revolucija|oktobrsko revolucijo]] v [[Sankt Peterburg|Sankt Peterburgu]], je estonski boljševiški voditelj Jaan Anvelt z državnim udarom nasilno odvzel oblast legalno konstituiranemu Maapäevu in Maapäev prisilil v ilegalo.

Februarja, po propadu mirovnih pogajanj med sovjetsko Rusijo in [[Nemško cesarstvo|Nemškim cesarstvom]], so Nemci zasedli celinsko Estonijo. Boljševiške sile so se umaknile v Rusijo. Med umikom ruske [[Rdeča armada|Rdeče armade]] in prihodom napredujočih nemških čet je Reševalni odbor estonskega narodnega sveta Maapäeva 23. februarja 1918 v Pärnuju izdal estonsko deklaracijo o neodvisnosti.&lt;ref name=&quot;EDoI1918&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.president.ee/en/estonia/|title=Estonian Declaration of Independence|date=24 February 1918|website=www.president.ee|publisher=Estonian National Council|accessdate=2009-09-20|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090522173844/http://www.president.ee/en/estonia/|archivedate=22 May 2009}}&lt;/ref&gt;

=== Vojna za neodvisnost ===
[[Slika:EstArmyHighCommnd1920.jpg|sličica|Vrhovno poveljstvo estonske vojske leta 1920]]
Po propadu kratkotrajne [[Marionetna država|marionetne vlade]] Združenega baltskega vojvodstva in umiku nemških čet novembra 1918 je oblast znova prevzela estonska začasna vlada. Nekaj dni pozneje je sledila vojaška invazija Rdeče armade, ki je zaznamovala začetek [[Estonska vojna za neodvisnost|estonske vojne za neodvisnost]] (1918–1920). Estonska vojska je do februarja 1919 očistila celotno ozemlje Estonije Rdeče armade. 5.–7. aprila 1919 je bila izvoljena estonska ustavodajna skupščina.

Do poletja 1919 je Estonija dosegla svoj največji ozemeljski obseg doslej, saj je Rdečo armado potisnila daleč prek estonskih meja na južni in vzhodni fronti, s pomočjo [[Severozahodna armada (Rusija)|severozahodne armade]] pod estonskim poveljstvom na vzhodu.
[[Slika:Estonian_War_of_Independence,_map.JPG|sličica|293x293_pik|Največji ozemeljski obseg Estonije doslej, dosežen med vojno za neodvisnost, je na zemljevidu označen s svetlo modro črto.]]

=== Zmaga ===
[[Slika:TallinnWarMemorial2009.JPG|levo|sličica|[[Steber zmage v osamosvojitveni vojni|Steber zmage]] v Talinu]]
2. februarja 1920 sta Republika Estonija in [[Ruska sovjetska federativna socialistična republika|Ruska SFSR]] podpisali Tartujsko pogodbo. Pogodba je določala, da se Rusija za vedno odpoveduje vsem pravicam do ozemlja Estonije.

Prva estonska ustava je bila sprejeta 15. junija 1920. Republika Estonija je leta 1921 dosegla mednarodno priznanje in postala članica [[Društvo narodov|Društva narodov]] .
== Republika v medvojnem obdobju (1920–1939) ==
[[Slika:VapsMovement.jpg|sličica|Srečanje gibanja Vaps v Pärnuju, govori Artur Sirk]]
Prvo obdobje neodvisnosti je trajalo 22 let, začenši leta 1918. Estonija je izvedla številne gospodarske, socialne in politične reforme, potrebne za prilagoditev svojemu novemu statusu suverene države. Z gospodarskega in socialnega vidika je bila najpomembnejši korak [[Agrarna reforma|zemljiška reforma]] leta 1919. Velika posestva baltskega plemstva so bila v [[Estonska vojna za neodvisnost|estonski vojni za neodvisnost]] prerazporejena med kmete in zlasti med prostovoljce. Glavni estonski trgi so postali [[Skandinavija]], Združeno kraljestvo in zahodna Evropa, nekaj izvoza pa je potekalo tudi v Združene države Amerike in [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]].

V tridesetih letih 20. stoletja se je pojavilo množično protikomunistično in protiparlamentarno gibanje Vaps. &lt;ref name=&quot;EBVaps&quot;&gt;{{Navedi enciklopedijo|url=https://www.britannica.com/EBchecked/topic/623213/Vaps|title=Vaps|year=2009|encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]]|publisher=Encyclopædia Britannica Online|accessdate=2009-09-20}}&lt;/ref&gt; Oktobra 1933 je bil [[referendum]] o ustavni reformi, ki ga je sprožilo gibanje Vaps, podprt z 72,7 odstotka glasov.&lt;ref name=&quot;EBVaps&quot; /&gt; Zveza je vodila zamenjavo parlamentarnega sistema s [[Predsedniški sistem|predsedniško obliko vladavine]] in postavila temelje za predsedniške volitve aprila 1934, na katerih je pričakovala zmago. Vendar je gibanje Vaps preprečil preventivni državni udar 12. marca 1934, ki ga je izvedel takratni državni vodja Konstantin Päts, ki je vzpostavil svojo avtoritarno oblast, dokler ni leta 1938 začela veljati nova ustava. Parlament med letoma 1934 in 1938 ni zasedal, državi pa je Päts vladal z odloki . Gibanje Vaps je bilo uradno prepovedano in dokončno razpuščeno decembra 1935. 6. maja 1936 so sodili 150 članom zveze, 143 pa jih je bilo obsojenih na dolgotrajne zaporne kazni. Leta 1938 so bili amnestirani in izpuščeni, do takrat pa je zveza izgubila večino svoje ljudske podpore.

Medvojno obdobje je bilo obdobje velikega kulturnega napredka.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Bennich-Björkman|first=L.|url=https://books.google.com/books?id=Mud8DAAAQBAJ&amp;dq=%22Estonia%22+interwar+period+was+one+of+great+cultural+advancement.&amp;pg=PA26|title=Political Culture under Institutional Pressure: How Institutional Change Transforms Early Socialization|date=2007-12-09|publisher=Springer|isbn=978-0-230-60996-9|language=en}}&lt;/ref&gt; Ustanovljene so bile estonske jezikovne šole in cvetelo je umetniško življenje vseh vrst. Eno od pomembnejših kulturnih dejanj obdobja neodvisnosti, edinstveno v zahodni Evropi v času njegovega prehoda leta 1925, je bilo zagotovilo kulturne avtonomije manjšinskim skupinam, ki so štele vsaj 3000 oseb, vključno z [[Judje|Judi]]. Zgodovinarji vidijo odsotnost prelivanja krvi po skoraj »700-letni nemški vladavini« kot znak, da je  je moralo biti v primerjavi s tem blago.

Estonija je vodila politiko [[Nevtralnost|nevtralnosti]], vendar to ni bilo po podpisu [[Pakt Ribbentrop-Molotov|pakta Molotov-Ribbentrop]]  [[Sovjetska zveza|med Sovjetsko zvezo]] in [[Tretji rajh|nacistično Nemčijo]] 23. avgusta 1939 ni bilo pomembno[[Pakt Ribbentrop-Molotov|.]] V sporazumu sta se veliki sili dogovorili, da si bosta razdelili države med njima ([[Poljska|Poljsko]], [[Litva|Litvo]], [[Latvija|Latvijo]], Estonijo in [[Finska|Finsko]]), pri čemer je Estonija pripadla sovjetski »sferi vpliva«. Po invaziji na Poljsko se je zgodil incident &lt;nowiki&gt;&lt;i id=&quot;mwAwU&quot;&gt;Orzeł&lt;/i&gt;&lt;/nowiki&gt;, ko je poljska podmornica ORP &lt;nowiki&gt;&lt;i id=&quot;mwAwc&quot;&gt;Orzeł&lt;/i&gt;&lt;/nowiki&gt; iskala zavetje v [[Talin|Talinu]], a je po sovjetskem napadu na Poljsko 17. septembra pobegnila. Zaradi estonskega pomanjkanja volje in/ali nezmožnosti razorožitve in internacije posadke je Sovjetska zveza Estonijo obtožila, da jim je »pomagala pri pobegu«, in trdila, da Estonija ni nevtralna. 24. septembra 1939 je Sovjetska zveza Estoniji zagrozila z vojno, če ji ne zagotovi vojaških oporišč v državi – ultimat, ki ga je estonska vlada izpolnila.

==Sklici==
{{Reflist}}

==Zunanje povezave==
{{Commons category|History of Estonia}}
*[http://www.hoeckmann.de/germany/baltics.htm Zgodovinski zemljevidi Estonije v 16., 17. in 18. stoletju]
*[http://eudocs.lib.byu.edu/index.php/History_of_Estonia:_Primary_Documents History of Estonia: Primary Documents]

[[Kategorija:Zgodovina Estonije| ]]</text>
      <sha1>lvduwkovn0aexu0a2rpeyl3f7nfpset</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ana Čolović Lešoska</title>
    <ns>0</ns>
    <id>601177</id>
    <revision>
      <id>6687650</id>
      <parentid>6672532</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T08:57:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Živeči ljudje]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6687650</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6245" sha1="hl7ooi382m9mxyynfedttgrgivfpktt" xml:space="preserve">{{Short description|Makedonska okoljska aktivistka}}
{{Infopolje Oseba}}
[[File:Mavrovo National Park - panoramio (8).jpg|thumb|Narodni park Mavrovo]]
'''Ana Čolović Lešoska''', [[Makedonci|makedonska]] [[biologinja]], * [[1979]], [[Skopje]], [[Severna Makedonija]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |first = Nell | last= Lewis |title = Goldman Environmental Prize: Campaigner protecting endangered lynx wins award |date = 2019-04-29 |access-date = 2023-04-13 |publisher = CNN |url = https://www.cnn.com/2019/04/29/world/goldman-environmental-prize-2019-scn-intl/index.html |language = en}}&lt;/ref&gt;

Od leta 2011 se bori proti gradnji jezov za proizvodnjo hidroelektrične energije v [[Narodni park Mavrovo|Narodnem parku Mavrovo]]. Njen namen je zaščititi ogrožene vrste, vključno z [[balkanski ris|balkanskim risom]].&lt;ref name=&quot;gpacl&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.ebrd.com/downloads/integrity/Boskov_Most_final.pdf|title=Eligibility Assessment Report: Complaint Boskov Most HPP|publisher=European Bank for Reconstruction|date=1 December 2011|accessdate=19 May 2019 |language=}}&lt;/ref&gt; To je privedlo do umika posojil [[Skupina Svetovne banke|Svetovne banke]] in [[Evropska banka za obnovo in razvoj|Evropske banke za obnovo in razvoj]] (EBRD). S tem je prepričala vlado Severne Makedonije, da je ustavila nadaljnja dela na jezovih v narodnem parku. Kot priznanje za njena prizadevanja je bila aprila 2019 ena izmed šestih okoljevarstvenikov, ki so prejeli [[Goldmanova okoljska nagrada|Goldmanovo okoljsko nagrado]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://news.mongabay.com/2019/04/meet-the-winners-of-the-2019-goldman-environmental-prize/|title=Meet the winners of the 2019 Goldman Environmental Prize|author=Dasgupta, Shreya|publisher=Mongabay|date=29 April 2019|accessdate=19 May 2019 |language=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;gpacl&quot;&gt;{{cite web|url=https://www.goldmanprize.org/recipient/ana-colovic-lesoska/|title=Ana Colovic Lesoska|publisher=The Goldman Environmental Prize|date=29 April 2019|accessdate=19 May 2019 |language=}}&lt;/ref&gt;

== Življenje in izobrazba ==
Ana Čolović Lešoska se je rodila leta 1979 v Skopju. Med letoma 1997 in 2007 je študirala biologijo na [[Univerza sv. Cirila in Metoda v Skopju|Univerzi v Skopju]]. Med letoma 2006 in 2010 je izredno študirala [[okoljsko pravo]] na [[Inštitut Združenih narodov za raziskovanje in izobraževanje|Inštitutu Združenih narodov za raziskovanje in izobraževanje]] (UNITAR), kjer je diplomirala.

== Kariera ==
Leta 2010 je izvedela za načrte za izgradnjo hidroelektrarn v Mavrovu. Ti so vključevali 33 metrov visok jez [[Hidroelektrarna Boškov Most|Boškov Most]] in 70 metrov visok jez [[Hidroelektrarna Lukovo Pole|Lukovo Pole]]. Kot izvršna direktorica Eko-svesti, makedonskega okoljskega raziskovalnega centra, je v sodelovanju z drugimi nevladnimi organizacijami in aktivisti sprožila kampanjo »Rešimo Mavrovo«.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://bankwatch.org/office/eko-svest|title=Eko-svest|publisher=Bankwatch Network|accessdate=19 May 2019 |language=}}&lt;/ref&gt; Novembra 2011 je vložila pritožbo pri EBRD, v kateri je pojasnila, da so odobrili posojilo za projekt Boškov most brez izvedbe zahtevane ocene biotske raznovrstnosti. Veleposlanike držav s predstavniki v upravnem odboru EBRD je spodbudila, naj si prizadevajo za prekinitev financiranja. Peticijo, ki jo je sprožila in s katero je pozvala vlado, EBRD in Svetovno banko k zaustavitvi projektov, je podprlo skoraj 100.000 podpisnikov.&lt;ref name=gpacl/&gt;

Leta 2013 je vložila pritožbo pri [[Bernska konvencija o varstvu prosto živečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njihovih naravnih habitatov|Bernski konvenciji o varstvu evropske prostoživeče živali in naravnih habitatov]], v kateri je pojasnila, da bi hidroenergetski projekt Boškov most »lahko odločilno negativno vplival na risa«. Decembra 2015 je Bernska konvencija naročila EBRD in Svetovni banki, naj ustavita financiranje, saj bi projekt lahko imel »odločilen negativen vpliv na risa«.&lt;ref name=gpacl/&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://bankwatch.org/blog/bern-convention-committee-to-decide-fate-of-balkan-lynx-and-boskov-most-hydropower-plant-in-macedonia|title=Bern Convention Committee to decide fate of Balkan lynx and Boskov Most hydropower plant in Macedonia|author=Colovic Lesoka, Ana|publisher=Bankwatch Network|date=30 November 2015|accessdate=14 March 2021|language=}}&lt;/ref&gt; Svetovna banka je takoj umaknila sredstva, naslednjega maja pa je bila sprejeta sodna odločba o razveljavitvi okoljevarstvenega dovoljenja za projekt Boškov most. Januarja 2017 je financiranje preklicala tudi EBRD.&lt;ref name=gpacl/&gt;
[[Slika:Balkan_Lynx_(Lynx_lynx_martinoi).jpg|sličica|[[balkanski ris|Balkanski ris]] na severnomakedonski [[Poštna znamka|poštni znamki]]]]

== Ostale naloge ==
Med letoma 2006 in 2010 je delala kot trenerka za nevladne organizacije ter odgovorne osebe v upravah in vladah na ''Inštitutu za usposabljanje Kocka''. Od leta 2015 do 2020 je za nevladno organizacijo [[CEE Bankwatch Network]] v okviru programov EU za razvojno izobraževanje in ozaveščanje.&lt;ref&gt;https://bankwatch.org/team/ana-colovic-lesoska{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} abgerufen am 20. Januar 2024&lt;/ref&gt; Od januarja 2020 dela za [[Svetovni sklad za naravo|WWF Adria]] kot vodja naravovarstvenega projekta PA4NP-II v Severni Makedoniji.

== Priznanja ==
Kot priznanje za te dosežke je Ana Čolović Lešoska aprila 2019 prejela Goldmanovo okoljsko nagrado. To je bilo prvič, da je bila nagrada podeljena nekomu iz Severne Makedonijie.&lt;ref name=gpacl/&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://balkangreenenergynews.com/macedonian-activist-wins-goldman-environmental-prize/|title=Macedonian activist wins Goldman Environmental Prize|publisher=Balkan Green Energy News|date=30 April 2019|accessdate=20 May 2019 |language=}}&lt;/ref&gt;

==Sklici==
{{Reflist}}

== Zunanje povezave ==
*[https://www.linkedin.com/in/ana-colovic-lesoska-2686004/?originalSubdomain=mk Ana Colovic-Lesoska's profile on LinkedIn]

{{authority control}}

{{DEFAULTSORT:Čolović Lešoska, Ana}}
[[Kategorija:Makedonski aktivisti]]
[[Kategorija:Makedonski znanstveniki]]
[[Kategorija:Prejemniki Goldmanove okoljske nagrade]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]</text>
      <sha1>hl7ooi382m9mxyynfedttgrgivfpktt</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ajda Cuderman</title>
    <ns>0</ns>
    <id>601333</id>
    <revision>
      <id>6687667</id>
      <parentid>6662449</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T09:04:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+[[Kategorija:Slovenski menedžerji]]; +[[Kategorija:Državni sekretarji Republike Slovenije]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6687667</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4424" sha1="pm4mlbtpwvh3ngcm7sgzdv57u2106v0" xml:space="preserve">{{ton}}
{{Infobox person|name=Ajda Cuderman|birth_date=&lt;!-- WD --&gt;|birth_place=&lt;!-- WD --&gt;|image=&lt;!-- WD --&gt; |children=3 otroci|education=Magistra poslovnih ved|known_for=SPIRIT Slovenija, gospodarska politika|nationality=slovenska|occupation=menedžerka, državna sekretarka|spouse(s)=Peter Cuderman (poročena 2002-danes)}}

'''Ajda Cuderman''' je slovenska menedžerka in nekdanja državna sekretarka Republike Slovenije, dejavna na področju gospodarske politike, internacionalizacije podjetij in spodbujanja tujih investicij. Znana je po vodenju javne agencije [[SPIRIT Slovenija]] ter po funkciji državne sekretarke na [[Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo]].

== Kariera ==

=== SPIRIT Slovenija ===
Leta 2019 je bila imenovana za vršilko dolžnosti direktorice javne agencije SPIRIT Slovenija, nato pa je prevzela polni mandat direktorice.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.delo.si/gospodarstvo/novice/vlada-imenovala-ajdo-cuderman-na-celo-spirita|title=Vlada imenovala Ajdo Cuderman na čelo Spirita|publisher=Delo|access-date=2026-04-16}}&lt;/ref&gt;  Agencija je pristojna za spodbujanje podjetništva, internacionalizacijo, privabljanje tujih investicij ter podporo inovacijam.

=== EXPO 2020 Dubaj ===
Kot direktorica SPIRIT Slovenija in kasneje državna sekretarka je sodelovala pri pripravi in izvedbi predstavitve Slovenije na svetovni razstavi EXPO 2020 v Dubaju, enem največjih mednarodnih promocijskih in gospodarskih dogodkov.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.gov.si/novice/2020-12-01-odstevamo-sekunde-do-svetovne-razstave-expo-v-dubaju/|title=Odštevamo sekunde do svetovne razstave EXPO v Dubaju|publisher=Gov.si|access-date=2026-04-16}}&lt;/ref&gt;  Javna agencija SPIRIT Slovenija je bila nosilka projekta predstavitve države.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://slovenia.si/sl/podjetnistvo-in-inovacije/odstevamo-sekunde-do-svetovne-razstave-expo-v-dubaju|title=Odštevamo sekunde do svetovne razstave EXPO v Dubaju|publisher=Slovenia.si|access-date=2026-04-16}}&lt;/ref&gt;

=== Državna sekretarka ===
Septembra 2020 je bila imenovana za državno sekretarko na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.delo.si/gospodarstvo/novice/ajda-cuderman-nova-drzavna-sekretarka|title=Ajda Cuderman nova državna sekretarka|publisher=Delo|access-date=2026-04-16}}&lt;/ref&gt;  Bila je odgovorna za področja podjetništva, malega gospodarstva ter neposrednih tujih investicij.

V okviru svojega mandata je sodelovala pri usklajevanju nove kohezijske finančne perspektive ter pri oblikovanju ukrepov za spodbujanje investicij v gospodarstvu.

=== Razvojni projekti ===
V času mandata je sodelovala pri projektih spodbujanja investicij in razvoja infrastrukture, vključno s sofinanciranjem turistične in športne infrastrukture, kot so gorski centri in smučarska infrastruktura.

Marca 2021 je sodelovala pri organizaciji humanitarne pomoči v obliki lesenih izdelkov za območje Petrinje po potresu.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.gov.si/novice/2021-03-03-leseni-izdelki-na-poti-v-petrinjo/|title=Leseni izdelki na poti v Petrinjo|publisher=Gov.si|access-date=2026-04-16}}&lt;/ref&gt;

=== Mednarodna dejavnost ===
Kot državna sekretarka je sodelovala na mednarodnih srečanjih, vključno z zasedanji [[Organisation for Economic Co-operation and Development|OECD]], kjer je zastopala stališča Slovenije glede gospodarskega okrevanja in mednarodnega sodelovanja.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.gov.si/novice/2020-10-28-drzavna-sekretarka-ajda-cuderman-na-virtualnem-zasedanju-sveta-oecd/|title=Državna sekretarka na zasedanju OECD|publisher=Gov.si|access-date=2026-04-16}}&lt;/ref&gt;

=== Kariera v gospodarstvu ===
Pred vstopom v javni sektor je delovala v družbi [[Petrol d.d.]], kjer je zasedala več vodstvenih položajev na področju razvoja poslovanja in mednarodne prodaje.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.delo.si/gospodarstvo/novice/vlada-imenovala-ajdo-cuderman-na-celo-spirita|title=Vlada imenovala Ajdo Cuderman na čelo Spirita|publisher=Delo|access-date=2026-04-16}}&lt;/ref&gt;

=== Odstop ===
Avgusta 2021 je odstopila s funkcije državne sekretarke.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.mladina.si/210028/odstop-drzavne-sekretarke/|title=Odstop državne sekretarke|publisher=Mladina|access-date=2026-04-16}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{reflist}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Cuderman, Ajda}}
[[Kategorija:Slovenski menedžerji]]
[[Kategorija:Državni sekretarji Republike Slovenije]]</text>
      <sha1>pm4mlbtpwvh3ngcm7sgzdv57u2106v0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Rajmund Lampreht</title>
    <ns>0</ns>
    <id>601538</id>
    <revision>
      <id>6687665</id>
      <parentid>6682728</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T09:02:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Živeči ljudje]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6687665</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4845" sha1="ltbdiqcyjm6tfuzv1rtg3ld0nc9e0ii" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba|name=Rajmund Lampreht}}
'''Rajmund Lampreht''', [[Slovenci|slovenski]] [[zgodovinar]] in [[Rodoslovje|rodoslovec]], * [[1984]], [[Maribor]].&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Ustavoverni veleposestniki na Kranjskem|last=Lampreht|first=Rajmund|year=2018|page=380}}&lt;/ref&gt;

Ukvarja se predvsem z rodoslovjem (izdelavo [[Družinsko drevo|družinskih dreves]] in rodbinskih kronik) ter lokalno krajevno zgodovino. 

== Življenje in izobrazba ==
V času študija je bil dejaven v organih Univerze v Mariboru. Med novembrom 2007 in septembrom 2009 je bil član Akademskega zbora Filozofske fakultete Univerze v Mariboru ter študentski zastopnik v volilni komisiji za senat univerze. Deloval je tudi kot član Strokovnega sveta Univerzitetne knjižnice Maribor. Med novembrom 2007 in septembrom 2008 je bil še član Komisije za znanstveno-raziskovalno delo senata Filozofske fakultete. Med aprilom 2005 in septembrom 2012 je bil glavni urednik in eden izmed ustanoviteljev ''[[Študentski zgodovinski časopis|Študentskega zgodovinskega časopisa]]''. Od januarja 2007 do januarja 2010 je bil predsednik študentske sekcije Zgodovinskega društva dr. Franca Kovačiča v Mariboru.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Bibliografija|url=https://lampreht.com/bibliografija/|website=Izdelava družinskih dreves|accessdate=2026-04-26|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; 

Na [[Filozofska fakulteta v Mariboru|Filozofski fakulteti v Mariboru]] je diplomiral iz zgodovine leta 2009 z nalogo ''Dogodki, ki so zaznamovali Maribor leta 1941 v luči Marburger Zeitung'' {{COBISS|ID=17200648}}'','' doktoriral je prav tam leta 2018 pod mentorstvom [[Andrej Rahten|Andreja Rahtena]] z disertacijo ''Ustavoverni veleposestniki na Kranjskem'' {{COBISS|ID=23638024}}.

Lampreht je februarja 2012 v [[Selnica ob Dravi|Selnici ob Dravi]] ustanovil podjetje za ''Splošne in specializirane raziskave''.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Rajmund Lampreht s.p.|url=https://www.companywall.si/podjetje/rajmund-lampreht-sp/MM1qjbIY|website=CompanyWall|accessdate=2026-04-26|language=sl}}&lt;/ref&gt; Od leta 2013 je član [[Slovensko rodoslovno društvo|Slovenskega rodoslovnega društva]].&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Hawlina|first=Peter|year=2013|title=Novi člani|url=https://rodoslovje.si/wp-content/uploads/2025/09/Drevesa-2013-02.pdf|journal=Drevesa|volume=20|issue=2|pages=47}}&lt;/ref&gt; Letno opravi okoli 40 raziskav, od leta 2010 sodeluje tudi z Avstrijsko akademijo znanosti na Dunaju pri raziskovanju korenin slovenskih politikov za avstrijski biografski leksikon.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Družinska drevesa: moderno iskanje|date=2015-11-27|last=Klemenčič|first=Iztok|newspaper=Dnevnik}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=“Kako se lotiti izdelave družinskega drevesa?”|url=https://www.jozef.si/kako-se-lotiti-izdelave-druzinskega-drevesa/|date=2024-12-12|accessdate=2026-04-26|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Za pisatelja [[Ivan Sivec|Ivana Sivca]] je pripravil gradivo za knjigo ''Vse generalove skrivnosti'' {{COBISS|ID=180185347}}.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|date=september 2024|title=Ivan Sivec z dvema novima knjigama|url=https://www.modre-novice.si/wp-content/uploads/2024/09/MN_296_september_2024-WEB.pdf|magazine=Modre novice|pages=4-5}}&lt;/ref&gt;

== Bibliografija ==

* ''[https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=11644 Dogodki, ki so zaznamovali Maribor leta 1941 v luči Marburger Zeitung]''. Maribor, 2009 {{COBISS|ID=23638024}}
* ''Selnica ob Dravi leta 1945 pod oblastjo Krajevnega ljudskega odbora'', v: Kronika : časopis za slovensko krajevno zgodovino, 2011 {{COBISS|ID=7407134}}
* ''Izdelava družinskega drevesa : predstavitev prednosti arhivskega gradiva napram DNK analizam in virov z interneta'', v: Študentski zgodovinski časopis, 2012 {{COBISS|ID=269569792}}
* in [[Rajnhold Vavra]], ''Viltuški grad: po poteh plemstva in gospode na Viltušu''. Selnica ob Dravi, 2017 {{COBISS|ID=180185347}}
* ''[https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=69456 Ustavoverni veleposestniki na Kranjskem].'' Maribor, 2018 {{COBISS|ID=23638024}}
* ''[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8ACJ0ZGN Izvor in razvoj gospodov Mariborskih]'', v: Časopis za zgodovino in narodopisje, 2015 {{COBISS|ID=85181953}}
* in [[Franci Knaflič]], ''Predniki družine Knaflič na Bledu''. Verd, 2021 {{COBISS|ID=81523203}}
* in [[Boris Dular]], ''Družinska kronika rodbine Dular : 1650-1924''. Smolenja vas, 2025 {{COBISS|ID=256023299}}

== Sklici ==
{{Sklici}}

== Zunanje povezave ==

* {{Navedi splet|url=https://lampreht.com/|title=Splošne in specializirane raziskave Rajmund Lampreht s. p.|accessdate=2026-04-26|website=lampreht.com|last=Lampreht|first=Rajmund}}

{{Normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Lampreht, Rajmund}}
[[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]]
[[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Mariboru]]
[[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Mariboru]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]</text>
      <sha1>ltbdiqcyjm6tfuzv1rtg3ld0nc9e0ii</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Linda Brava</title>
    <ns>0</ns>
    <id>602062</id>
    <revision>
      <id>6687666</id>
      <parentid>6678062</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T09:02:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>podatki z WD</comment>
      <origin>6687666</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12610" sha1="hpq0xt0ed3rjp7pp106gqwsc4u9h68k" xml:space="preserve">{{Infobox musical artist
| name              = Linda Brava
| image             = &lt;!-- WD --&gt;
| image_size        = 
| background        = non_vocal_instrumentalist
| birth_name        = Linda Magdalena Lampenius
| alias             = Linda Cullberg Lampenius
| birth_date        = &lt;!-- WD --&gt;
| origin            = &lt;!-- WD --&gt;
| instrument        = [[violina]]
| genre             = [[klasična glasba]], [[Pop glasba|pop]], [[Rock glasba|rock]], [[ljudska glasba]], [[tehno]], [[filmska glasba]], [[jazz]], [[božična glasba]]
| occupation        = [[Solo (glasba)|solistka]]
| years_active      = 1977–sedaj
| label             = Linda Lampenius Productions
| website           = {{official|https://lindalampenius.com/}}
}}

'''Linda Magdalena Cullberg Lampenius'''&lt;ref&gt;''Dagens Nyheter'', 23 February 2010.&lt;/ref&gt;, mednarodno znana pod umetniškim imenom '''Linda Brava''', [[Finci|finsko]]-[[Švedi|švedska]] [[Violinist|violinistka]]; * [[26. februar]] [[1970]],  

Rodila se je na Finskem v švedsko govorečo finsko družino in ima dvojno, finsko in švedsko državljanstvo.&lt;ref name=&quot;mtv-1&quot;&gt;{{Cite web |url=https://www.mtvuutiset.fi/artikkeli/linda-lampeniukselle-myonnettiin-ruotsin-kansalaisuus/2860260 |title=Linda Lampeniukselle myönnettiin Ruotsin kansalaisuus |trans-title=Linda Lampenius was granted Swedish citizenship |date=8 June 2011 |website=[[MTV Uutiset]] |language=fi |access-date=3 March 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |url=https://www.sverigesradio.se/artikel/729782 |title=Linda Lampenius |date=8 November 2005 |website=[[Sveriges Radio]] |language=sv |access-date=3 March 2026 }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; Opisujejo jo kot ena najbolj vsestranskih in uspešnih violinistk svoje generacije;&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.rte.ie/orchestras/2010/0730/nsoseventhirtyanuna.html |title=RTÉ National Symphony Orchestra The Seven-Thirty Summer Evening Concert Series |website=[[RTÉ.ie]] |access-date=23 April 2016 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20160513144335/http://www.rte.ie/orchestras/2010/0730/nsoseventhirtyanuna.html |archive-date=13 May 2016 }}&lt;/ref&gt; med drugim izvaja [[pop glasba|pop]], [[rock glasba|rock]], [[ljudsko glasba|ljudsko]], [[techno]], [[filmska glasba|filmsko]], [[jazz]] in [[svetovna glasba|svetovno glasbo]].&lt;ref name=&quot;linda&quot;&gt;''Linda''. WSOY, 2003. {{ISBN|951-0-27336-8}}&lt;/ref&gt; S pevcem [[Pete Parkkonen|Petejem Parkkonenom]] bosta s skladbo »Liekinheitin« zastopala [[Finska na Pesmi Evrovizije|Finsko]] na [[Pesem Evrovizije 2026|Pesmi Evrovizije 2026]].

== Ozadje ==
Linda Brava se je rodila v finski švedsko govoreči družini, v kateri je glasba igrala pomembno vlogo. Oče, [[Börje Lampenius]] (1921–2016), je bil gledališki režiser, igralec, pevec in tudi skladatelj [[muzikal|muzikalov]] in [[Opereta|operet]]. Njena mati, Ulla Eklund, je bila igralka in pevka. Oba starša sta delovala v [[Švedsko gledališče, Helsinki|Švedskem gledališču]] v Helsinkih.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;[https://www.uppslagsverket.fi/sv/sok/view-170045-LampeniusLinda Lampenius, Linda] in ''Uppslagsverket Finland''.&lt;/ref&gt;

Pri starosti treh let je začela nastopati s starši kot pevka. Kasneje je poleg solističnih in orkestrskih nastopov igrala violino ob spremljavi očeta na klavirju, medtem ko je njena mati z njima pela.&lt;ref name=&quot;linda&quot;/&gt; Leta 1978 so po njenem solističnem koncertnem nastopu o njej poročali v časopisu ''[[Vasabladet]]'' kot o mladi violinistki, ki si jo velja zapomniti.

Leta 1997 je zapustila Finsko ter živela v [[Los Angeles|Los Angelesu]] in [[London]]u, leta 2002 pa se je preselila v [[Stockholm]].&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Poročena je z Martinom Cullbergom, švedskim odvetnikom, s katerim imata dve hčeri: Olivio, rojeno leta 2009, in Cecilio, rojeno leta 2013. Njen tast je profesor Johan Cullberg, tašča pa psihoterapevtka Marta Cullberg Weston.&lt;ref name=&quot;menaiset&quot;&gt;''Me Naiset'', 2/2010.&lt;/ref&gt; Od leta 2011 ima poleg finskega še švedsko državljanstvo.{{r|mtv-1}}

== Zgodnja leta – otroški nastopi z violino ==
Obiskovala je glasbeni vrtec, že pri petih letih pa se je začela učiti violine pod vodstvom [[Géza Szilvay|Géze Szilvaya]], ki je razvil metodo [[colourstrings]]. Njena kariera se je začela pri sedmih letih, ko je postala članica in solistka v helsinškem otroškem orkestru ''Helsingin juniorijouset''; ostali člani so bili enkrat in celo dvakrat starejši od nje.&lt;ref name=&quot;linda&quot;/&gt;&lt;ref&gt;''The Upbringing of a Talented Violinist''. Helsinki University Printing House, 2001. {{ISBN|952-91-3715-X}}&lt;/ref&gt;

V otroštvu je z omenjenim orkestrom gostovala po vsem svetu in koncertirala v Londonu, New Yorku in Tokiu. Kot otroška violinistka se je večkrat pojavila tudi na finski televiziji v umetniško-izobraževalni televizijski seriji ''Minigoslači v glasbeni deželi'' na finski postaji YLE.&lt;ref name=&quot;linda&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;classicfm&quot;&gt;''Classic FM Magazine'', October 1999.&lt;/ref&gt;

Kmalu je prejela štipendijo Švedske kulturne fundacije kot tako obetavna mlada violinistka, &lt;ref&gt;''Bettina på turné'' TV series on YLE FST5, 26 May 2008.&lt;/ref&gt; postala koncertna mojstrica v orkestru ''Helsingin juniorijouset'' in pri 11 letih nastopila kot solistka Finskem radijskem simfoničnem orkestru.&lt;ref name=&quot;linda&quot;/&gt;&lt;ref&gt;''Good Morning Finland'' on MTV3, 12 June 2008.&lt;/ref&gt; Približno v istem času je bila izbrana za solo vloge v Helsinškem godalnem orkestru in med drugim gostovala po Angliji.&lt;ref name=&quot;sundaytimes&quot;&gt;''The Sunday Times'', 20 July 1997.&lt;/ref&gt;

== Izobraževanje in orkestrsko udejstvovanje ==
Med letoma 1985 in 1997 je študirala na [[Sibeliusova akademija|Sibeliusovi akademiji]] na Finskem, najprej na mladinskem oddelku, nato pa na oddelku za soliste. Bila je ena prvih študentov, ki so se na univerzo vpisali le na podlagi avdicijskega nastopa.&lt;ref name=&quot;linda&quot;/&gt; Na Sibeliusovi akademiji je študirala violino, glasbeno teorijo in zgodovino, pedagogiko in operno petje.&lt;ref name=&quot;xfactor&quot;&gt;The ''X Factor'' Website, mtv3.fi/xfactor, 16 January 2010.&lt;/ref&gt;

Še kot študentka si je pridobila bogate orkestrske izkušnje. Med letoma 1990 in 1997 je bila koncertna vodja Orkestra dirigentskega razreda, ki sta ga poučevala profesorja [[Jorma Panula]] in [[Eri Klas]]. Ob različnih priložnostih je bila tudi koncertna vodja Simfoničnega orkestra Sibeliusove akademije in tri leta [[Prva violina|prva violina]] v [[Finska narodna opera|Orkestru Finske narodne opere]], preden se je podala na povsem solistično pot.&lt;ref name=&quot;ilta1&quot;&gt;''Iltalehti'', 7 September 1996.&lt;/ref&gt;

==Glasbena kariera==

===Klasična glasba===
Linda Brava je izvajala komorno glasbo po vsej Evropi, Aziji in ZDA&lt;ref name=&quot;xfactor&quot;/&gt; ter sodelovala s številnimi pianisti, med drugim s [[Timo Koskinen|Timom Koskinenom]],&lt;ref name=&quot;linda&quot;/&gt; Folkejem Gräsbeckom,&lt;ref&gt;''Iltalehti'', 24 June 1999.&lt;/ref&gt; [[Laura Mikkola|Lauro Mikkola]],&lt;ref&gt;''Ilta-Sanomat'', 10 April 1997.&lt;/ref&gt; [[Carina E. Nilsson|Carino E. Nilsson]],&lt;ref&gt;The Artist &amp; Eventbolaget Website, artistocheventbolaget.com, 18 January 2010.&lt;/ref&gt; [[Linn Hendry]]&lt;ref name=&quot;iltas6&quot;&gt;''Ilta-Sanomat'', 20 November 1999.&lt;/ref&gt; in Johnom Lenehanom.&lt;ref&gt;''Linda Brava'', EMI Classics, 1999.&lt;/ref&gt; Pogosto nastopa tudi na solističnih koncertih. Nastopala je s finskim in švedskim mestnim orkestrom,&lt;ref&gt;''Helsingin Sanomat'', 30 January 1997.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;''Dala-Demokraten'', 7 June 2003.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;''Västerås Tidning'', 8 August 2008.&lt;/ref&gt; opernim orkestrom [[La Scala|La Scale]]&lt;ref&gt;''Ilta-Sanomat'', 18 June 1998.&lt;/ref&gt; ter bila na turneji s Praškim mestnim filharmoničnim orkestrom.&lt;ref&gt;''Iltalehti'', 27 July 2008.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://www.youtube.com/watch?v=XfovPCW8z4Q |archive-url=https://ghostarchive.org/varchive/youtube/20211221/XfovPCW8z4Q |archive-date=2021-12-21 |url-status=live|title=Schindler's List by Linda Lampenius and The City of Prague Philharmonic Orchestra |website=[[YouTube]] |date=16 March 2016 |access-date=23 April 2016}}{{cbignore}}&lt;/ref&gt; Kot solistka je nastopila z BBC-jevim nacionalnim valižanskim orkestrom&lt;ref name=&quot;linda&quot;/&gt; in Nacionalnim simfoničnim orkestrom RTÉ.&lt;ref name=&quot;irishindependent&quot;&gt;''Irish Independent'', 30 July 2010.&lt;/ref&gt; Na glasbenih festivalih je bila glavna gostja [[José Carreras|Joséja Carrerasa]]&lt;ref&gt;Ulriksdals Slottsgala 1998.&lt;/ref&gt; in [[Kevin Kenner|Kevina Kennerja]]&lt;ref&gt;The Malar International Music Festival 2008.&lt;/ref&gt; ter bila na turneji s [[Paul Potts|Paulom Pottsom]].&lt;ref&gt;''Dagen Nyheter'', 19 February 2008.&lt;/ref&gt;  Po mednarodnem izidu samostojnega albuma klasične glasbe z naslovom ''Linda Brava'' je postala najbolje prodajana finska klasična umetnica.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://siol.net/trendi/glasba-in-film/se-po-20-letih-fincem-koncno-obeta-zmaga-to-sta-favorita-letosnje-evrovizije-690813|title=Se Fincem po 20 letih končno obeta zmaga? To sta favorita letošnje Evrovizije.|date=9. 5. 2026|accessdate=11. 10. 2026|website=www.siol.net}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;''The Guardian'', 3 August 2000.&lt;/ref&gt;
[[Slika:Linda Lampenius Brava with her Gagliano 03.JPG|thumb|right|Linda Brava leta 2010]]

Nekaj let po selitvi na [[Švedsko]] leta 2002 je odšla na prvo turnejo po tej državi, ki se je izkazala za zelo uspešno, kritiki so jo hvalili in uveljavila se je na švedski glasbeni sceni.&lt;ref&gt;''Dalarnas Tidningar'', 22 March 2004.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;''Göteborgs-Posten'', 2 April 2004.&lt;/ref&gt; Odtlej je opravila več turnej in koncertov po Švedski. Med drugim je nastopala s pianistom [[Robert Wells (skladatelj)|Robertom Wellsom]],&lt;ref name=&quot;aftonbladet&quot;&gt;''Aftonbladet'', 6 July 2008.&lt;/ref&gt; sopranistko [[Hannah Holgersson]]&lt;ref&gt;''Expressen'', 28 November 2008.&lt;/ref&gt; in harfistko [[Monica Ramos|Monico Ramos]].&lt;ref&gt;The Artist &amp; Eventbolaget Website, artistocheventbolaget.com, 16 January 2010.&lt;/ref&gt;

Poleg nastopov na Švedskem je Brava nadaljevala tudi z mednarodnimi nastopi. Med njenimi posebej vidnimi nastopi so bili nastopi za Natove enote na [[Kosovo|Kosovu]],&lt;ref&gt;Official Website of the NATO Kosovo Force, nato.int/KFOR, ''And the blonde played on'', 2 January 2003.&lt;/ref&gt; koncert ''Rhapsody in Rock'' v dvorani [[Royal Albert Hall]] v Londonu&lt;ref name=&quot;es&quot;&gt;''Evening Standard'', 30 October 2003.&lt;/ref&gt; in violinski koncerti v kazahstanski [[Astana|Astani]],&lt;ref&gt;''Viihdeuutiset'' on MTV3, 9 October 2006.&lt;/ref&gt; ruskem [[Irkutsk|Irkutsku]]&lt;ref&gt;''Komsomolskaya Pravda – Irkutsk'', 22 September 2006.&lt;/ref&gt; ter na filmskem festivalu v Cannesu na jugu Francije.&lt;ref&gt;''Aamulehti'', 25 May 2007.&lt;/ref&gt;

== Diskografija ==
=== Albumi ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot;| Naslov
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot;| Leto
! scope=&quot;col&quot; colspan=&quot;2&quot;| Najvišja uvrstitev na lestvici&lt;ref name=&quot;charts&quot;&gt;Vira uvrstitev na glasbenih lestvicah: [https://ifpi.fi/lista/artistit/linda-lampenius/ FI] [https://swedishcharts.com/showinterpret.asp?interpret=Linda+Lampenius SE]&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot;| Založba
|-
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em; font-size:85%;&quot;| FIN
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em; font-size:85%;&quot;| SE
|-
! scope=&quot;row&quot;| »Linda Lampenius«
| rowspan=&quot;1&quot;|1997
| 8 || —
| Audiovox Records
|-
! scope=&quot;row&quot;| »Linda Brava«
| rowspan=&quot;1&quot;| 1999
|  — || —
| EMI Classics
|-
! scope=&quot;row&quot;| »Nordic Light«
| rowspan=&quot;1&quot;|2005, 2008
|  — || 12 &lt;ref&gt;Swedish Top Album Chart, Week 10, 2008.&lt;/ref&gt;
| Ladybird
|-
! scope=&quot;row&quot;| »Angels«
| rowspan=&quot;1&quot;|2010
|  45 || 69
| Linda Lampenius Productions
|}

=== Singli ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot;| Naslov
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot;| Leto
! scope=&quot;col&quot; colspan=&quot;2&quot;| Najvišja uvrstitev na lestvici&lt;ref name=&quot;charts&quot;/&gt;
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot;| Album
|-
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em; font-size:85%;&quot;| FIN
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em; font-size:85%;&quot;| SE
|-
! scope=&quot;row&quot;| »Shanghain valot« &lt;br /&gt;&lt;small&gt;z Anniko Eklund, [[Bess]], Eini, Keiro in [[Laura Voutilainen|Laura Voutilainen]]&lt;/small&gt;
| rowspan=&quot;1&quot;|2025
|  9 || —
| —
|-
! scope=&quot;row&quot;| »[[Liekinheitin]]«&lt;br /&gt;&lt;small&gt;s [[Pete Parkkonen|Petejem Parkkonenom]]&lt;/small&gt;
| rowspan=&quot;1&quot;| 2026
|  1 || —
| —
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

{{s-start}}
{{s-ach}}
{{succession box 
| before=[[Erika Vikman]]&lt;br&gt;z »[[Ich komme]]«
| title=[[Finska na Pesmi Evrovizije]]
| years=(s [[Pete Parkkonen|Petejem Parkkonenom]])&lt;br&gt;[[Pesem Evrovizije 2026|2026]]
| after=še ni izbran
}}
{{s-end}}

{{Authority control}}

{{DEFAULTSORT:Brava, Linda}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1970]]
[[Kategorija:Evrovizijski glasbeniki]]
[[Kategorija:Finski glasbeniki]]</text>
      <sha1>hpq0xt0ed3rjp7pp106gqwsc4u9h68k</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Jane Eyre</title>
    <ns>0</ns>
    <id>602653</id>
    <revision>
      <id>6687260</id>
      <parentid>6681958</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T13:02:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Miha.kolenc</username>
        <id>255562</id>
      </contributor>
      <comment>dodan sklic</comment>
      <origin>6687260</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="25965" sha1="k2dxotlil17g3z294hu42knoox7wblq" xml:space="preserve">{{Infobox book
| name              = Jane Eyre
| image             = File:1931 Jane Eyre.jpg
| image_caption     = Naslovnica izdaje iz leta 1931
| author            = Charlotte Brontë
| language          = angleški
| genre             = razvojni roman
ljubezenska zgodba
gotska pripoved
| pub_date          = 19. 11. 1847
| country           = Združeno kraljestvo
}}
'''Jane Eyre''' je [[roman]] angleške [[Pisateljica|pisateljice]] [[Charlotte Brontë]]. Prvič je bil izdan leta 1847 pod psevdonimom ''Currer Bell'' in nosi polni naslov ''Jane Eyre: An Autobiography''.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.britannica.com/topic/Jane-Eyre-novel-by-Bronte|title=Britannica: Jane Eyre|date=17. 4. 2026|accessdate=25. 4. 2026|last=M.S. Tompkins|first=Joyce}}&lt;/ref&gt; Delo je [[razvojni roman]] in velja za enega najpomembnejših romanov angleške književnosti [[19. stoletje|19. stoletja]] ter za ključno besedilo [[Viktorijansko obdobje|viktorijanskega obdobja]].

Roman združuje prvine [[Gotska pripoved|gotske pripovedi]], [[Družbeni roman|družbenega romana]], [[Ljubezenski roman|ljubezenskega romana]]&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Charlotte Bronte's Jane Eyre|url=https://archive.org/details/charlottebrontes0000unse_b4r9|last=Roberts|first=Timothy|publisher=St Kilda, Vic.: Insight Publications|year=2011|isbn=9781921411847|page=[https://archive.org/details/charlottebrontes0000unse_b4r9/page/8 8]}}&lt;/ref&gt; in zgodbe o [[Osebni razvoj|osebnem razvoju]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.victorianweb.org/authors/bronte/cbronte/bildungs.html|title=The Victorian Web: Jane Eyre: A Bildungsroman|date=1996|accessdate=25. 4. 2026|last=Lollar|first=Cortney}}&lt;/ref&gt; Zgodba opisuje življenje [[Jane Eyre]], sirote skromnega [[Rod (biologija)|rodu]], ki si s premagovanjem družbenih in osebnih ovir postopoma izbori [[samostojnost]] in svoje mesto v družbi. Delo je znano po močnem poudarku na razmišljanju [[Glavna junakinja|glavne junakinje]] in po kritičnem prikazu [[Družbeni razred|razrednih]] razlik in položaja žensk v angleški družbi 19. stoletja.

Po izidu je roman hitro postal odmeven. Bralce je pritegnila nenavadno neposredna [[Prvoosebna pripoved|pripoved v prvi osebi]] in samostojna ter [[Moralnost|moralno]] neodvisna glavna junakinja, ki je odstopala od tedanjih književnih idealov. Danes se ''Jane Eyre'' redno uvršča med klasična dela [[Svetovna književnost|svetovne književnosti]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/books/2015/aug/17/the-100-best-novels-written-in-english-the-full-list|title=The Guardian: The 100 best novels written in English: the full list|date=17. 8. 2015|accessdate=26. 4. 2026|publisher=The Guardian}}&lt;/ref&gt;

== Ozadje in nastanek ==
Charlotte Brontë je roman napisala v obdobju, ko so ženske avtorice pogosto objavljale pod moškimi ali nevtralnimi [[Psevdonim|psevdonimi]]. Skupaj s sestrama [[Emily Brontë|Emily]] in [[Anne Brontë|Anne]] je tudi sama uporabila psevdonim, saj so [[Založnik|založniki]] dela avtoric pogosto obravnavali s [[Predsodek|predsodki]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.britannica.com/question/Why-did-Anne-Bronte-use-a-male-pseudonym|title=Why did Anne Brontë use a male pseudonym?|accessdate=26. 4. 2026|publisher=The Editors of Encyclopaedia Britannica}}&lt;/ref&gt;

Pisateljica je pri oblikovanju romana črpala snov iz osebnih izkušenj. Otroštvo Jane v strogi [[Internat|internatski šoli]] [[Lowood]] spominja na Brontëjino šolanje v [[Cowan Bridge School]], kjer so bile razmere slabe in je zaradi bolezni umrlo več deklet, med njimi tudi dve avtoričini sestri. Izkušnje, ki jih v romanu kot [[Vzgojitelj|vzgojiteljica]] doživlja Jane, so prav tako povezane z avtoričinim življenjem.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.britannica.com/biography/Charlotte-Bronte|title=Charlotte Brontë|date=17. 4. 2026|accessdate=26. 4. 2026|last=M. S. Tompkins|first=Joyce}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Odnos do kulturnospecifičnih elementov v dveh slovenskih prevodih Jane Eyre (1955 in 1991) : magistrska delo [na spletu]|last=Vincek|first=Kana|publisher=Univerza v Ljubljani|year=2024|location=Ljubljana|page=3}}&lt;/ref&gt;

== Povzetek vsebine ==
Roman spremlja življenjsko pot Jane Eyre od težkega otroštva do [[Odraslost|odraslosti]]. Dogajanje je postavljeno na sever [[Anglija|Anglije]] v drugi polovici 18. stoletja in začetku 19. stoletja. Njena zgodba je razdeljena na več pomembnih obdobij, v katerih se oblikujejo njen značaj, moralna načela in pogled na svet.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://en.wikipedia.org/wiki/Jane_Eyre#cite_ref-9|title=Jane Eyre|date=8. 6. 2002|accessdate=26. 4. 2026}}&lt;/ref&gt;

Po smrti njenih staršev Jane po poslednji želji preminulega strica odrašča pri teti, [[Sarah Reed (lik v Jane Eyre)|Sarah Reed]], v [[Gateshead Hall|Gatesheadu]]. Ta jo prezira in obravnava kot manj vredno. Jane živi skupaj s tremi otroki ge. Reed, ki jo prav tako zaničujejo, predvsem razvajeni [[John Reed (lik v Jane Eyre)|John Reed]], s katerim ima Jane tudi fizične obračune. Po enem od prepirov z njim jo zaprejo v rdečo sobo, kjer je umrl njen stric Reed. Tam misli, da je skozi okno videla [[Duh|duha]] in pade v nezavest. To jo prestraši in zaznamuje za celo življenje. Kmalu za tem jo obišče družinski zdravnik [[G. Lloyd (lik v Jane Eyre)|g. Lloyd]] in Jane mu izpove, kako nesrečna je v tej hiši. G. Lloyd to pove njeni teti, ki se odloči, da bo deklico poslala v [[internat]], natančneje v [[Loowod Institution]]. Preden odide, se Jane še zadnjič zoperstavi svoji teti in ji pove, da je nikoli ne bo smatrala za svojo [[Sorodstvo|sorodnico]]. Tako svoji teti, kot tudi njenima hčerama zagrozi, da bo vsem v Lowoodu povedala, kako so ravnali z njo, kar prizadane tudi brezsrčno Reedovo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section1/|title=Jane Eyre: Chapters 1–4|accessdate=10. 5. 2026}}&lt;/ref&gt;

Jane prispe v Lowood, dobrodelno šolo za osirotela dekleta. Razmere v šoli so težke, saj je hrane malo, prostori so mrzli, disciplina pa zelo stroga. Ustanovo vodi [[Brocklehurst (lik v Jane Eyre)|g. Brocklehurst]], ki zagovarja ponižnost in odrekanje, medtem ko sam živi razkošno življenje. V šoli Jane spozna [[Helen Burns (lik v Jane Eyre)|Helen Burns]], starejšo učenko, ki jo nauči ponižnosti in odpuščanja, češ da bo njeno življenje boljše, če bo ubogljiva. Šolo kmalu obišče njen ravnatelj, g. Brocklehurst, in Jane, kljub temu, da želi ostati neopažena, pomotoma po tleh pade pladenj. To g. Brocklehurst opazi in jo pošlje stat na stol ter jo okrivi kot zloglasno lažnivko, kakor mu jo je opisala tudi njena teta. Jane je osramočena in potrta, a jo kmalu nadzornica na šoli, [[Gospodična Temple (lik v Jane Eyre)|gospodična Temple]], označi za nedolžno, kar pomaga Jane z njeno samozavestjo in zaupanjem. Na šoli izbruhne [[tifus]], s katerim se okuži večina učenk, med njimi tudi Helen, ki umre v Janeinem naročju. Razve se, kako grozno je g. Brocklehurst ravnal z učenkami, zato šola zamenja prostore in vodstvo, kar močno izboljša [[kakovost življenja]] v šoli.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section2/|title=Jane Eyre: Chapters 5–10|accessdate=10. 5. 2026}}&lt;/ref&gt;

Čez čas si Jane zaželi spremembe, zato sprejme mesto vzgojiteljice na posestvu [[Thornfield Hall]], ki ji ga ponudi tamkajšnja [[Mia Skrbinac|skrbnica]], [[Alice Fairfax (lik v Jane Eyre)|Alice Fairfax]]. Janeina glavna naloga je vzgoja mlade [[Adele Varens (lik v Jane Eyre)|Adele Varens]], živahne deklice iz [[Francija|Francije]], kar Jane ustreza. Kmalu po prihodu se v hiši sliši čuden smeh, za katerega ga. Fairfax okrivi služkinjo [[Grace Poole]] in ji naroči, da naj ne povzroča takšnega hrupa in se drži navodil. Jane se v Thornfieldu počuti dobro, vendar jo pogosto spremljata nemir in nelagodje. Nekega večera sreča [[Pes|psa]], za njim pa jezdeca, ki pade s [[Konj|konja]] na poledeneli poti. Jane mu pomaga vstati in se mu predstavi. Kmalu po prihodu nazaj na posestvo izve, da je gospod, ki ga je spoznala [[Edward Rochester]], lastnik posestva, kjer Jane prebiva in da se je ob padcu poškodoval. Naslednji dan Rochester povabi Jane in Adele na čaj. Do njiju se vede zelo hladno in Gospa Fairfax Jane razloži, da je imel Rochester težko otroštvo in da je Thornfield podedoval po smrti starejšega brata. Nekega večera Rochester, rahlo vinjen, povabi Jane k sebi. Z njo se pogovarja nenavadno [[Odprtost|odkrito]] in ji pove, da je bil nekoč v zvezi s francosko pevko [[Celine Varens (lik v Jane Eyre)|Celine Varens]], a jo je zalotil z drugim moškim ter jo zapustil. Adele je Celinejina in njegova hči, a sam ne verjame, da je njegova, vendar jo je kljub temu pripeljal v [[Anglija|Anglijo]] in poskrbel zanjo. Neke noči Jane zasliši nenavaden smeh in opazi dim, ki prihaja iz Rochesterjeve sobe. Steče vanjo in odkrije gorečo posteljo. [[Ogenj]] hitro pogasi in mu s tem reši življenje. Rochester odhiti v zgornje nadstropje in pozneje zaprosi Jane, naj o dogodku molči. Krivdo, zaradi smeha, pripišejo služkinji Grace, naslednje jutro pa se vsi vedejo, kot da se ni zgodilo nič posebnega. Jane ne razume, zakaj Grace ostaja v hiši. Razočarana je ko izve, da Rochester odhaja na [[Zabava|zabavo]], kjer bo tudi [[Blanche Ingram (lik v Jane Eyre)|Blanche Ingram]]. Očita si, da se zaradi njegovega odhoda obremenjuje, njena [[žalost]] pa se samo še stopnjuje, ker se primerja s portretom Blanche, kjer izgleda prelepa.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section3/|title=Jane Eyre: Chapters 11–16|accessdate=10. 5. 2026}}&lt;/ref&gt;

Še bolj obupana postane, ko izve, da je povsem možno, da Rochester ostane na obisku dlje kot eno leto, a na svojo srečo kmalu izve, da se Rochester že vrača na Thornfield, a ne sam. Končno prispe s svojimi [[Prijateljstvo|prijatelji]], ki jih povabi na zabavo, med njimi pa sta tudi Blanche in njena mati. Do Jane se vedeta vzvišeno in zaničljivo, kar jo spominja na go. Reed. Zaradi njiju želi Jane zapustiti zabavo, a jo Rochester ustavi in ji pomotoma skoraj izpove svojo ljubezen do nje. Med bivanjem gostov na posestvu Rochester preživi veliko časa z Blanche in skupaj tekmujeta tudi pri družabnih igrah, zato Jane predvideva, da je njuna poroka neizbežna. Prepričana je, da se bosta poročila samo iz družbenih in [[Finance|finančnih]] razlogov, ne ljubezni, kar jo še bolj pesti, saj ve, da se z Blanche ne more kosati. Kmalu na Thornfield prispe tudi skrivnostni možakar [[G. Mason (lik v Jane Eyre)|g. Mason]], ob katerem se Jane počuti nelagodno, a prav on ji razkrije, da sta oba z Rochesterjem živela v [[Zahodna Indija|zahodni Indiji]]. Nekega večera jih obišče [[Cigan - Čarovnik|ciganka]], ki vsem prebivajočim napove prihodnost. Na vrsto pride tudi Jane in ugotovi, da je ciganka pravzaprav zamaskirani Rochester, ki ji namigne, da Blanche pravzaprav ni tako zainteresirana vanj, kot se morda zdi. Isto noč na posestvu odjekne [[krik]]. Rochester Jane hitro in skrivaj odpelje v zgornje nadstropje hiše, kjer najdeta zabodenega g. Masona. Jane ga skuša obdržati pri življenju, medtem ko Rochester odhiti po [[Zdravnik|zdravnika]]. Nekaj časa jim ga še uspe ohranjati živega, a po eni uri konča usodno. Po njegovi smrti se Jane in Rochester sprehajata in slednji prvi začne pripovedovati hipotetično zgodbo, za katero se kmalu izve, da je povsem resnična in da Rochester v bistvu opisuje svojo situacijo. Jane mu svetuje, naj odrešitev poišče v veri in sebi. Kmalu do Jane prispe novica, da je njen bratranec John storil samomor, go. Reed pa je kap. Jane zato odhiti do Gatesheada, kjer znova sreča [[Bessie (lik v Jane Eyre)|Bessie]], ki je za Jane skrbela pri njeni teti, in sestrični [[Eliza Reed (lik v Jane Eyre)|Elizo]] ter [[Georgiane Reed (lik v Jane Eyre)|Georgiane]], ki sta še vedno v slabih odnosih. Z dobrimi namerami se Jane odpravi do ge. Reed in se z njo želi pobotati, a teta do nje še vedno ne čuti nič drugega kot [[sovraštvo]]. Nekaj dni kasneje se ga. Reed odloči Jane pokazati tri leta staro pismo, v katerem je Janein stric zapisal, da si jo želi posvojiti in ji zapustiti svoje [[premoženje]], a ga je ga. Reed namenoma zadržala zase. Kljub temu Jane želi zgladiti razmerje s svojo teto, a ona o tem ne želi slišati ničesar in tisto [[polnoč]] tudi umre.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section4/|title=Jane Eyre: Chapters 17–21|accessdate=10. 5. 2026}}&lt;/ref&gt;

Zaradi Georgianine prošnje Jane v Gatesheadu ostane še en mesec. Sčasoma se Janeini sestrični preselita vsaka drugam in Jane izve, da je Eliza predstojnica [[Samostan|samostana]] v Franciji, Georgiana pa poročena z bogatim možem. Ko je Jane še na posestvu, ji ga. Fairfax pošlje pismo, da so gostje že odšli s Thornfielda, Rochester pa se je odpravil kupit novo [[Kočija|kočijo]], kar si Jane razlaga kot njegovo pripravo na poroko z Blanche, kar jo še bolj potre. Po naključju Jane sreča Rochesterja na poti do Thornfielda, on pa ji namigne, da je kočija namenjena bodoči ge. Rochester, kar Jane osreči in zopet se popolnoma zaljubi vanj. Po prekrasnih dveh tednih se Jane in Rochester odpravita na sprehod. Rochester ji pove, da se je končno odločil za poroko z Blanche, kar Jane spravi jok. Izpove mu svojo ljubezen, on pa jo zasnubi, saj je Blanche omenil samo zato, da bi Jane naredil ljubosumno. Ko začne deževati skupaj odhitita v hišo in se končno poljubita, kar vidi tudi ga. Fairfax. Ta poroke ne podpira, kar da vedeti tudi zaročencema. Rochester začne Jane kupovati draga [[Darilo|darila]], česar Jane ne podpira in želi, da preneha. Skrivaj tudi odgovori na pismo njenega strica in upa, da ji bo zapustil svoje bogastvo, da se bi bolje počutila zaradi razlike v premoženju med njo in Rochesterjem. V času pred poroko se pri Jane začnejo pojavljati čudne sanje, o katerih pove tudi Rochesterju, ki jo skuša potolažiti, češ, da se preobremenjuje brez razloga in da ji bo vse razložil eno leto in en dan po poroki.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section5/|title=Jane Eyre: Chapters 22–25|accessdate=10. 5. 2026}}&lt;/ref&gt;

Na poročni dan Jane opazi dva neznanca, ki se poroke udeležita in ji eden od njiju tudi nasprotuje. Pove, da mu je ime [[Briggs (lik v Jane Eyre)|Briggs]] in da prihaja iz Londona, razkrije pa, da je Rochester že poročen. Poročil se je namreč 15 let nazaj z [[Bertha Mason (lik v Jane Eyre)|Bertho Mason]], [[Kreolec|kreolko]], kar potrdi tudi drugi neznanec, ki je Berthin brat. Rochester besen pove, da je Bertha duševno bolna in da živi v tretjem nadstropju in to tudi vsem pokaže. G. Mason Jane pove, da ga je poslal njen stric, ki je zbolel za [[Tuberkuloza|tuberkulozo]]. Jane razžaloščena tisto noč v sobi moli.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section6/|title=Jane Eyre: Chapter 26|accessdate=10. 5. 2026}}&lt;/ref&gt;

Odloči se, da bo zapustila Thornfield, a ko želi oditi iz sobe, tam sreča Rochesterja, ki jo želi prepričati, naj ostane, in ji zaupa, kaj se je v resnici zgodilo z Bertho. Ko Jane sliši celotno zgodbo, si za trenutek skoraj premisli, a ve, da mora za svoje dobro oditi s posestva, kar skrivaj tudi stori. Kmalu po odhodu ji zmanjka [[Denar|denarja]], svoje stvari pa pozabi v kočiji, ki jo je nekaj časa prevažala. Izgubljena se zopet obrne k [[Molitev|molitvi]]. V bližnji [[Vas|vasi]] prosi za [[delo]] in hrano, a jo zavrnejo. Odtava stran in misli, da bo umrla. Pride do še ene hiše, a jo tudi tam sprva odženejo, kasneje pa jo nezavestno vzamejo pod streho in ji odstopijo [[Postelja|posteljo]] in hrano.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section7/|title=Jane Eyre: Chapters 27 &amp; 28|accessdate=10. 5. 2026}}&lt;/ref&gt;

Ko se čez štiri dni končno predrami, ji sestri [[Mary Rivers (lik v Jane Eyre)|Mary]] in [[Diana Rivers (lik v Jane Eyre)|Diana]] povesta zgodbo o njihovi družini in očetu, ki je umrl manj kot en mesec nazaj. Tudi Jane jim pove nekaj o sebi, a veliko zadrži, saj ne želi, da vedo, kdo je v resnici. Vsi trije ji obljubijo, da ji bodo pomagali in da sme ostati z njimi. Odlično se razumejo, a sestri kmalu odideta na delo. Jane ostane v hiši z njunim bratom, St. Johnom, ki ji ponudi tudi službo na majhni šoli. Jane delo sprejme in se obenem počuti ponižano, da dela na tako majhni šoli, a hvaležno, da se je rešila Rochesterja. V šoli spozna tudi prelepo [[Rosamond Oliver (lik v Jane Eyre)|Rosamond]], v katero je zaljubljen St. John, brat Mary in Diane. Predlaga mu, naj se z njo poroči, a sam dvomi, da bi Rosamond bila njegova služba pri srcu. St. Johna nekaj zmoti in se hitro umakne od Jane.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section8/|title=Jane Eyre: Chapters 29–32|accessdate=10. 5. 2026}}&lt;/ref&gt;

Naslednjo noč St. John Jane pove, da ji je stric ob smrti zapustil 20.000 funtov. Razkrije ji tudi svoje polno ime, ki je [[St. John Eyre Rivers (lik v Jane Eyre)|St. John Eyre Rivers]] in odkrijeta, da sta bratranec in sestrična. Jane, vesela, da ima končno bližnje sorodnike, mednje enakovredno razdeli denar, ki ga je podedovala od strica. Zimske praznike veselo preživijo skupaj, le St. John je razburjen, saj se je Rosamond poročila z drugim. St. John želi prepričati Jane, naj se nauči [[Hindustanščina|hindustanščine]] in gre kot njegova žena z njim v [[Indija|Indijo]], a Jane to zavrne in mu pove, da bi z njim šla le kot njegova sestra. St. John vztraja pri poroki z Jane, in ko ta končno želi na poroko pristati, zunaj v daljavi zasliši Rochesterjev glas, ki kliče njeno ime.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section9/|title=Jane Eyre: Chapters 33–35|accessdate=10. 5. 2026}}&lt;/ref&gt;

To je ne pusti ravnodušne, zato se naslednje jutro odloči, da gre z njim na Thornfield. Ko pride do posestva, Jane presenečena vidi, da je vse požgano in podrto. Izve, da je iz zaklenjenega zgornjega nadstropja zbežala Bertha in zažgala Janeino sobo in posledično tudi celo posestvo, nato pa s strehe skočila v dvigajoče se plamene. Rochester je vsem pomagal zbežati, a pri tem izgubil roko in [[Slepota|oslepel]], sedaj pa živi v majhni hiši blizu posestva. Jane se odpravi do hiške, kjer vidi Rochesterja, ki izgleda popolnoma obupan, a nato sliši Janein glas in jo povleče v objem. Jane mu, povsem zaljubljena vanj, obljubi, da ga ne bo nikoli več zapustila, Rochester pa jo zopet zaprosi za roko in Jane privoli. Jane in Rochester poročena ostaneta v Rochesterjevi novi hiški in sta drug z drugim presrečna. Janeini sestrični sta zelo veseli za mladoporočenca, medtem ko St. John nikoli ne izrazi svojega mnenja o njuni zvezi. Jane obišče tudi Adele, ki hodi v šolo, ki ji ni všeč, zato jo Jane prepiše v drugo in Adele se tam razvije v vzorno deklico. V zadnjem odstavku Jane razkrije, da zgodbo piše 10 let po poroki z Rochesterjem, po njenih besedah pa je zveza še vedno enako srečna. Rochesterju se eno oko pozdravi ravno v času rojstva njunega prvega [[Sin|sina]]. Mary in Diana sta se poročili z uglednima možema, St. John pa je v Indijo odšel sam. Knjiga se zaključi s [[Citat|citatom]] iz St. Johnovega pisma Jane, v katerem prosi [[Jezus Kristus|Jezusa]], naj ga hitro odpelje v [[poslednje življenje]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section10/|title=Jane Eyre: Chapters 36–38|accessdate=10. 5. 2026}}&lt;/ref&gt;

== Glavni liki ==

* '''Jane Eyre''' - pripovedovalka zgodbe, pogumna, pametna, samostojna sirota, ki sprva živi pri družini Reed, ki jo obravnava kot manjvredno, z vztrajnostjo postane učiteljica na Thornfieldu, spopada se tudi s svojimi moralnimi načeli in ljubeznijo do Rochesterja,
* '''Ga. Reed''' - Janeina teta po materini strani, zlobna, ošabna oseba, ki Jane zaničuje in ji veliko prikriva,
* '''Helen Burns''' - Janeina prijateljica iz Lowooda, ki jo nauči potrpežljivosti, samokontrole in upanja v lepšo in boljšo prihodnost,
* '''Adele Varens''' - Rochesterjeva domnevna hčerka, za katero Jane skrbi kot vzgojiteljica,
* '''Edward Rochester''' - gospodar Thornfielda, zapleten in skrivnosten moški, ki svojo duševno bolno bivšo ženo skriva v svoji hiši, izgubi posestje, roko in vid, na koncu se srečno poroči z Jane,
* '''Bertha Mason''' - Rochesterjeva prva žena, zaprta v Thornfieldu, duševno bolna,
* '''St. John Rivers''' - [[duhovnik]], Janein bratranec, z njo se želi tudi poročiti, a na koncu sam odide v Indijo, kjer najbrž tudi umre.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.coursehero.com/lit/Jane-Eyre/character-analysis/|title=Jane Eyre: Character Analysis|accessdate=30. 4. 2025}}&lt;/ref&gt;

== Teme ==

=== Feminizem ===
V času nastanka romana se je pojem [[Enakost spolov|enakosti]] žensk in moških začel pogosteje pojavljati, saj so več začele pisati ženske avtorice, četudi pod psevdonimi. ''Jane Eyre'' je označen kot prvi [[Feministični roman|feministični]] oziroma [[predfeministični roman]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://victorianweb.org/authors/bronte/cbronte/bronte1.html|title=In What Sense is Jane Eyre a Feminist Novel?|date=23. 11. 2002|accessdate=1. 5. 2026|last=P. Landow|first=George}}&lt;/ref&gt; Jane je predstavljena kot ženska, ki si ne želi le ljubezni, temveč tudi spoštovanje, svobodo in enakovrednost. To vidimo tudi v delu knjige, kjer Jane, kljub temu da ga ljubi, zapusti Rochesterja, ko izve skrivnost o Berthi, in s tem pokaže, da zaradi moškega ne bo prekršila svojih [[moralna načela|moralnih načel]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.jstor.org/stable/29533514?seq=1|title=Jane's Crown of Thorns: Feminism and Christianity in Jane Eyre|date=jesen 2002|accessdate=2. 5. 2026|last=Lamonaca|first=Maria}}&lt;/ref&gt;

=== Vera ===
[[Vera]] je v romanu prikazana na različne načine in nikakor ni idealizirana. Nekateri liki z religijo iščejo smisel v osamljenosti, krivdi ali bolečini – trpljenju. Doživljajo in interpretirajo si jo različno, na primer, Helenina vera temelji na potrpežljivosti in odpuščanju, zato si trpljenje razlaga kot del božjega načrta in ga zato sprejema. Duhovno je zelo čustvena in intimna in verjame v božjo dobroto. St. John po drugi strani predstavlja strogo, racionalno disciplinirano obliko religije, saj si jo razlaga kot sistem dolžnosti, samonadzora in žrtvovanja osebnih želja. [[Čustvo|Čustva]] se mu zdijo nevarna, zato tudi zatre ljubezen do Rosamond, in Jane želi podrediti misijonarskemu delu v Indiji. Jane zavrne obe skrajnosti, saj se po eni strani ne strinja s Helenino popolno pasivnostjo, ker verjame v osebno dostojanstvo in pravico upora proti krivičnosti. Prav tako se ne strinja s St. Johnovo duhovnostjo, saj bi ta pomenila žrtvovanje lastne identitete in čustvenega življenja. Zato Jane izbere bolj uravnotežen [[koncept]] vere, ki združuje moralna načela, osebno svobodo in čustveno iskrenost.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.jstor.org/stable/29533514?seq=6|title=Jane's Crown of Thorns: Feminism and Christianity in Jane Eyre|date=jesen 2002|accessdate=2. 5. 2026|last=Lamonaca|first=Maria}}&lt;/ref&gt;

== Žanri ==

=== Razvojni roman ===
Skozi roman spremljamo [[oblikovanje]] Jane iz ranljive deklice v samozadostno in samozavestno žensko. V Gatesheadu in Lowoodu se sooča z nasiljem, zaničevanjem in poniževanjem, zato tam tudi začne oblikovati svoj občutek za (ne)pravičnost, samospoštovanje in [[vztrajnost]]. V Thornfieldu se razvije predvsem čustveno, zlasti zaradi odnosa z Rochesterjem, čustva pa se nauči tudi kontrolirati. Po odhodu iz Thornfielda ostane brez vsega in se mora znajti sama, tako se razvijeta tudi njena [[neodvisnost]] in samostojnost. Na koncu jo vidimo kot [[Zrelost|zrelo]] žensko, ki usklajuje ljubezen, osebne želje in moralna načela ter sprejema odločitve, neodvisne od drugih.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://victorianweb.org/authors/bronte/cbronte/bildungs.html|title=Jane Eyre: A Bildungsroman|date=1996|accessdate=10. 5. 2026|last=Lollar|first=Cortney}}&lt;/ref&gt;

=== Ljubezenski roman ===
''Jane Eyre'' ni preprost ljubezenski roman, saj ljubezni ne idealizira, temveč pokaže vse preizkušnje, s katerimi se Jane spopada v želji biti ljubljena. Kljub [[Konflikt|konfliktom]] in razdružitvi, ki ju močno prizadeneta, sledi srečen konec, v katerem Rochester in Jane vsa nesoglasja potisneta ob stran in se prepustita ljubezni drug drugega.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.tandfonline.com/doi/full/10.1080/14748932.2025.2564940#abstract|title=Reading Jane Eyre as a Hagiographic Romance|date=4. 12. 2025|accessdate=5. 5. 2026|last=Schiavone|first=Matteo}}&lt;/ref&gt;

=== Gotski roman ===
Roman vsebuje številne značilnosti [[Gotika|gotskega]], za katerega so značilni grozljivost, nadaravnost in dogajanje v gradu ali samostanu.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://fran.si/201/esskj-slovar-slovenskega-knjiznega-jezika/4666079/roman?Query=gotski&amp;View=2&amp;AllNoHeadword=gotski&amp;FilteredDictionaryIds=201#sbz_001781|title=Fran: gotski roman|accessdate=27. 5. 2026}}&lt;/ref&gt; V ''Jane Eyre'' so takšni elementi mračni prostori, na primer rdeča soba, kjer Jane domnevno vidi [[Duh|duha]], ki je še eden od ključnih elementov žanra. Najizrajzitejši gotski element je Thornfield Hall, saj je opisan kot temačen in skrivnosten, v zgodbi pa se prav tam dogajajo čudne in grozne reči, kot sta nepojasnjen smeh in požar ter posledično tudi Berthin samomor. Tudi Rochesterjeva skrivnost, da v hiši skriva svojo ženo, ki je duševno bolna, dodaja mračnost in nelagodnost gotske pripovedi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.hartfordstage.org/jane-eyre/stagenotes/inhabiting-the-gothic-in-jane-eyre/|title=Inhabiting the Gothic in Jane Eyre|accessdate=6. 5. 2025|last=Kyle|first=Fiona}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
&lt;references /&gt;

[[Kategorija:Angleški romani]]
[[Kategorija:Knjige leta 1847]]</text>
      <sha1>k2dxotlil17g3z294hu42knoox7wblq</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Tomaž Šojč</title>
    <ns>0</ns>
    <id>602794</id>
    <revision>
      <id>6687664</id>
      <parentid>6682894</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T09:01:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Živeči ljudje]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6687664</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5979" sha1="n6zxbusnh4n5chh1m2iozijfu3hz361" xml:space="preserve">{{Infopolje Verski voditelj
| type = župnik
| honorific-prefix = 
| name = Tomaž Šojč
| honorific-suffix = 
| title = [[župnijski upravitelj]] [[Župnija Brestanica|Brestanice]], [[Župnija Senovo|Senova]] in [[Župnija Koprivnica|Koprivnice]]&lt;br&gt;skrbnik [[Bazilika Lurške Matere Božje, Brestanica|bazilike Lurške Matere Božje]]
| image = 
| image_size = 
| alt = 
| caption = 
| native_name = 
| native_name_lang = 
| church = 
| archdiocese = 
| province = 
| metropolis = 
| diocese = [[Škofija Celje|Celje]]
| see = 
| appointed = 1. avgust 2022
| elected = 
| term_start = 
| term_end = 
| retired = 
| resigned = 
| predecessor = [[Jože Špes]] (kot župnik)
| successor = ''trenutni župnijski upravitelj''
| opposed = 
| other_post = župnijski upravitelj župnij [[Župnija Trbovlje – Sveti Martin|Trbovlje – Sveti Martin]] in [[Župnija Trbovlje – Sveta Marija|Trbovlje – Sveta Marija]]
| ordination = 2009
| ordained_by = [[Anton Stres]]
| nationality = [[Slovenci|Slovenec]]
| religion = [[Rimskokatoliška Cerkev]]
| education = 
| alma_mater = [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani]]
}}

'''Tomaž Šojč''', [[Slovenci|slovenski]] [[duhovnik]], * [[1983]], [[Celje]].

Šojč je trenutni župnijski upravitelj župnij [[Župnija Brestanica|Brestanica]], [[Župnija Koprivnica|Koprivnica]] in [[Župnija Senovo|Senovo]] ter rektor božjepotne [[Bazilika Lurške Matere Božje, Brestanica|bazilike Lurške Matere Božje v Brestanic]].&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;Župnija Brestanica (2022)&lt;/ref&gt;

== Otroštvo ==

Rojen je bil leta 1983 v Celju, sicer pa izhaja iz [[Župnija Vitanje|Župnije Vitanje]].&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Svojo željo po duhovništvu je prvič izrazil v drugem razredu osnovne šole pri spisu o bodočem poklicu.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;Aleteia (2023)&lt;/ref&gt; Učiteljica odgovora ni odobravala in je zahtevala, da Šojč kot &quot;versko blazen otrok&quot; obišče socialno delavko.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; V intervjuju je Šojč v zvezi z zgodnjo poklicanostjo povedal anekdoto:&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

{{Citatni blok|text=Iz omare sem izvlekel mamino poročno obleko, ki je bila podobna albi, ki jo je nosil duhovnik. Oblekel sem se vanjo in se na vrtu igral, da sem duhovnik, in pokopaval ptičke. Ko je nato mama hotela obleko obleči za na ples, je bila seveda umazana. Takrat me je babica rešila in situacijo malo omilila, da mama ni bila preveč jezna. Ker sem ta poklic vedno omenjal, jih to, da sem potem res postal duhovnik, ni presenetilo.}}

== Duhovništvo ==

[[Slika:Tomaž Šojč (2017).jpg|thumb|right|250px|Tomaž Šojč na pogrebu v Trbovljah leta 2017]]

Pred duhovništvom se je ukvarjal s [[Kuhanje|kuharstvom]].&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Novo mašo je imel 12. julija 2009 v [[Vitanje|Vitanju]].&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;Novice.si (2016)&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Kot novomašnik je bil postavljen za kaplana v Brestanico.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt; Leta 2016 je bil premeščen v [[Trbovlje]], kjer je postal župnik župnij [[Župnija Trbovlje - Sv. Martin|Trbovlje - Sv. Martin]] in [[Župnija Trbovlje - Sv. Marija|Trbovlje - Sv. Marija]] po suspenzu predhodnika Amadeja Jazbeca.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;&lt;ref&gt;Hild, M. (2023)&lt;/ref&gt; V kasnejšem intervjuju je izjavil, da iz svojega časa v Trbovljah najbolj pogreša [[Splošna bolnišnica Trbovlje|mestno bolnišnico]], v kateri je ustvaril dobre stike z zdravniki in osebjem.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

Leta 2022 je bil na željo celjeskega škofa [[Maksimilijan Matjaž|Maksimilijana Matjaža]] premeščen nazaj v Brestanico, kjer je vodilno vlogo kot župnijski upravitelj prevzel od župnika Jožeta Špesa, ki je funkcijo opravljal 40 let.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Šojč skupaj s Špesom kot duhovnim pomočnikom upravlja tri župnije: [[Župnija Brestanica|Brestanico]], [[Župnija Koprivnica|Koprivnico]] in [[Župnija Senovo|Senovo]].&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

Ob 15. obletnici duhovništva je na vprašanje, zakaj je rad duhovnik, za časnik ''[[Družina (časopis)|Družina]]'' odgovoril:&lt;ref&gt;Vojinovič, I. (2024)&lt;/ref&gt;

{{Citatni blok|text=Župnik sem še posebej rad, ko vidim, da so ljudje zadovoljni. Prinašam jim upanje, tudi v težkih trenutkih. Ljudem sem lahko blizu. Lahko rečem, da imamo duhovniki poseben privilegij od Jezusa, da ljudem prinašamo zakramente, ta sveta znamenja, ki človeka vedno znova dvigujejo.}}

== Sklici ==

{{sklici|1}}

== Viri ==

* {{Navedi splet|url=https://novice.si/page/vitanjcan-tomaz-sojc-je-novi-zupnik-v-trbovljah/|title=Vitanjčan Tomaž Šojč je novi župnik v Trbovljah|date=1. avgust 2016|accessdate=18. maj 2026|website=Novice.si}}
* {{Navedi splet|url=https://zupnija-trbovlje-martin.rkc.si/trboveljski-zupniki-zupnijski-upravitelji-in-vikarji-pri-sv-martinu/|title=Trboveljski župniki, župnijski upravitelji in vikarji pri sv. Martinu|date=2023|accessdate=21. januar 2024|last=Hild|first=M.}}
* {{Navedi splet|url=https://si.aleteia.org/2023/07/09/duhovnik-stevilnih-talentov-ki-se-rad-suce-v-kuhinji-vrata-so-pri-meni-vedno-odprta/|title=Duhovnik številnih talentov, ki se rad suče v kuhinji: “Vrata so pri meni vedno odprta”|date=9. julij 2023|accessdate=18. maj 2026|website=Aleteia}}
* {{Navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/zakaj-sem-rad-duhovnik-anketa|title=Zakaj sem rad duhovnik? [ANKETA]|date=29. junij 2024|accessdate=18. maj 2026|website=Družina|last=Vojinovič|first=Igor}}
* {{Navedi splet|url=https://www.zupnijabrestanica.si/index.php/duhovnika/zupnik|title=Župnik|date=2022|accessdate=18. maj 2026|website=Župnija Brestanica|last=|first=|archiveurl=https://web.archive.org/web/20260101081955/https://www.zupnijabrestanica.si/index.php/duhovnika/zupnik|archivedate=1. januar 2026}}

{{DEFAULTSORT:Šojč, Tomaž}}
[[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki]]
[[Kategorija:Diplomiranci Teološke fakultete v Ljubljani]]
[[Kategorija:Župnija Vitanje]]
[[Kategorija:Župnija Brestanica]]
[[Kategorija:Župnija Koprivnica]]
[[Kategorija:Župnija Senovo]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]</text>
      <sha1>n6zxbusnh4n5chh1m2iozijfu3hz361</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Agata Tomažič</title>
    <ns>0</ns>
    <id>603063</id>
    <revision>
      <id>6687663</id>
      <parentid>6680195</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T09:01:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Živeči ljudje]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6687663</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3252" sha1="oaxsf2d1z9b4nd5k8kqk899ew3gqc7i" xml:space="preserve">{{infopolje oseba}}
'''Agata Tomažič''', [[Slovenci|slovenska]] [[novinarka]], [[prevajalka]] in [[pisateljica]]; * 1977, [[Ljubljana]].

Agata Tomažič se je rodila v Ljubljani, kjer je obiskovala osnovno šolo, Gimnazijo Poljane ter nato [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofsko fakulteto]] in [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteto za družbene vede]]. Diplomirala iz je francoskega jezika s književnostjo in novinarstva.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://airbeletrina.si/avtorji/agata-tomazic/|title=Agata Tomažič|accessdate=23. 5. 2026|website=www.airbeletrina.si}}&lt;/ref&gt; Od leta 2002 je bila zaposlena kot novinarka pri časopisu [[Delo (časopis)|Delo]]. Začela je s pisanjem reportaž za redakcijo Panorama, od leta 2010 pa je bila članica uredniške ekipe kulturnega štirinajstdnevnika Pogledi. Sedaj je zaposlena na [[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|ZRC SAZU]]. Prevaja iz angleščine in francoščine, pretežno leposlovje in humanistiko.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.goga.si/avtorji/agata-tomazic/|title=Agata Tomažič|accessdate=23. 5. 2026|website=www.goga.si}}&lt;/ref&gt;

Svoj knjižni prvenec, zbirko kratkih zgodb z naslovom ''Česar ne moreš povedati frizerki'' je izdala leta 2015.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.biblos.si/isbn/9789612771188|title=Česar ne moreš povedati frizerki, Agata Tomažič|accessdate=23. 5. 2026|website=www.biblos.si}}&lt;/ref&gt; Doslej je skupno izdala šest leposlovnih del.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Z zadnjim romanom ''Ušabti'' se je uvrstila v peterico favoritov za nagrado [[Kresnik (nagrada)|kresnik]] 2026.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/v-ozjem-izboru-za-kresnika-samo-se-pet-najboljsih-romanov/783077|title=V ožjem izboru za kresnika samo še pet najboljših romanov|date=23. 5. 2026|accessdate=23. 5. 2026|website=www.rtvslo.si}}&lt;/ref&gt;

== Knjižna dela ==
* ''Česar ne moreš povedati frizerki'' (Goga, 2015), zbirka kratkih zgodb
* ''Zakaj potujete v take dežele?'' (CZ, 2016), zbirka potopisnih člankov&lt;ref&gt; Geršak, Ana (2016). Agata Tomažič: Zakaj potujete v take dežele?. Sodobnost (1963), letnik 80, številka 12, str. 1718-1721.  &lt;/ref&gt;
* ''Tik pod nebom'' (Goga, 2017), roman
* ''Nož v ustih'' (Goga, 2020), zbirka kratkih zgodb
* ''Ne sprašujte za pot: blodnik po Istri  ''(Društvo za dolgovezenje, 2019), soavtorica (s Tamaro Langus in Tejo Kleč), vodnik po istrskih krajih&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/tri-zenske-na-poti-blodnik-po-istri-zdaj-tudi-kot-zvocnica/720715|title=Tri ženske na poti: Blodnik po Istri zdaj tudi kot zvočnica|date=11. 9. 2024|accessdate=24. 5. 2026|website=www.rtvslo.si}}&lt;/ref&gt;
* ''Čmrljev žleb'' (Goga, 2022), roman
* ''Ušabti'' (Goga, 2025), roman

== Nagrade ==
* nagrada krilata želva za delo ''Zakaj potujete v take dežele?&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;''
* nominacija za kresnika 2026 za roman ''Ušabti&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;''

== Sklici ==
{{sklici}}

{{normativna kontrola}}

{{škrbina o književniku}}

{{DEFAULTSORT:Tomažič, Agata}}
[[Kategorija:Slovenski novinarji]]
[[Kategorija:Slovenski pisatelji]]
[[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za družbene vede v Ljubljani]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]</text>
      <sha1>oaxsf2d1z9b4nd5k8kqk899ew3gqc7i</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Rutenščina</title>
    <ns>0</ns>
    <id>603116</id>
    <revision>
      <id>6687676</id>
      <parentid>6683361</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T09:22:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6687676</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="159884" sha1="qgk0ink6qon68g5o4gg3mn4phjcigan" xml:space="preserve">{{short description|Zgodovinski vzhodnoslovanski jezik, prednik beloruščine in ukrajinščine.}}
{{infopolje Jezik
| name             = rutenščina
| altname          = 
| nativename       =
| states           = [[Vzhodni Slovani|vzhodnoslovanske]] regije [[Republika obeh narodov|Republike obeh narodov]]
| nation           = [[Velika litovska kneževina]]{{r|mago-1996}}{{r|kamu-2021}} (kasneje nadomeščena s [[poljščina|poljščino]]{{r|kamu-2021}})
| extinct          = razvita v [[beloruščina|beloruščino]] in [[ukrajinščina|ukrajinščino]]
| familycolor      = Indo-European
| fam2             = [[baltoslovanski jeziki|baltoslovanski]]
| fam3             = [[slovanski jeziki|slovanski]]
| fam4             = [[vzhodnoslovanski jeziki|vzhodnoslovanski]]
| ancestor         = [[indoevropski prajezik]]
| ancestor2        = [[prabaltoslovanščina|prabaltoslovanski]]
| ancestor3        = [[praslovanščina|praslovanski]]
| ancestor4        = [[starovzhodnoslovanščina|starovzhodnoslovanski]]
| isoexception     = historical
| iso3             = none&lt;!-- There is no ISO 693-3 code for the group of languages referred to by *historic* exonym &quot;Ruthenian language&quot;. Do not add ISO 693-3 code 'rsk'. 'rsk' refers to the extant [[Pannonian Rusyn]] language (translated into English applicants of the following change request as &quot;Ruthenian&quot; or &quot;Rusnak&quot;). Please review documentation on the change request available here before editing this line: https://iso639-3.sil.org/request/2021-005 --&gt;
| linglist         = orv-olr
| glotto           = none
}}

'''Ruténščina''' (glej tudi [[#Poimenovanja|druga poimenovanja]]) je bil zgodovinski [[knjižni jezik|pisni jezik]] [[Ruteni|Rutenov]] (prednikov [[Ukrajinci|Ukrajincev]] in [[Belorusi|Belorusov]]), ki se je rabil od (12.) 14. do 18. stoletja v [[vzhodnoslovanski jeziki|vzhodnoslovansko]] govorečih regijah [[Velika litovska kneževina|Velike litovske kneževine]] in kasneje [[Republika obeh narodov|Republike obeh narodov]]. Literarna rutenščina velja za zgodovinskega predhodnika moderne [[beloruščina|beloruščine]] in [[ukrajinščina|ukrajinščine]] (občasno tudi [[rusinščina|rusinščine]]{{r|pugh-2007}}{{r|bunc-2015}}{{rp|279}}), čeprav noben od njiju [[knjižni jezik|knjižnih jezikov]] neposredno ne nadaljuje rutenske pisne tradicije.{{r|mose-2020}} Jezik je bil uradni jezik Velike litovske kneževine pred letom 1569 in nato v vzhodnem (litovskem) delu [[Poljsko-litovska zveza|Poljsko-litovske zveze]].{{r|spl02}} V preteklosti se je včasih imenoval »rusinščina«, kar je novejši izraz, ki se rabi za moderni karpatski jezik rusinščino. Podobno je bil izraz »maloruščina« opuščen, ker je temeljil na konceptu superiornosti [[ruščina|ruščine]].{{r|spl03}}{{r|flor-1900}} Jezik se je rabil za izdajo glavnih zbirk zakonov, znanih kot [[Litovski statuti]]. Najdlje časa so izraza »Ruteni« in »rutenščina« za etnično in jezikovno samoidentifikacijo rabili Ukrajinci v [[Bukovina|Bukovini]], [[Galicija|Galiciji]] in [[Zakarpatje|Zakarpatju]] (do konca 19. in začetka 20. stoletja).

Med jezikoslovci se razpravlja o več [[jezikoslovje|jezikoslovnih]] vprašanjih{{snd}} o različnih vprašanjih, povezanih s klasifikacijo literarnih in ljudskih različic tega jezika, o vprašanjih, povezanih s pomeni in pravilno rabo različnih [[endonim]]skih (domačih) in [[eksonim]]skih (tujih) [[lingvonim|glotonimov]] (imen jezikov in jezikovnih različic), o vprašanjih o njegovem odnosu do modernih vzhodnoslovanskih jezikov in o njegovem odnosu do [[starovzhodnoslovanščina|starovzhodnoslovanščine]] (pogovornega jezika, ki se je rabil v [[Kijevska Rusija|Kijevski Rusi]] od 10. do 13. stoletja.{{r|spl00}}).

== Poimenovanja ==

[[slika:Статут ВКЛ 1588 - русский езыкь.svg|thumb|right|220px|Odlomek iz [[Litovski statuti|kodifikacije litovskega prava iz leta 1588]], ki ureja [[uradni jezik|uradno]] rabo ''ruskega'' ({{jezik|orv-Latn|ruski}}) jezika ({{jezik|zle|рꙋскиⸯ єзыкь}}).{{r|spl01}}
]]
[[slika:Lingwa Lietowia (Lithuanian language; lietuvių kalba), mentioned in Chronik des Konstanzer Konzils by Ulrich von Richental, 15th century.jpg|thumb|right|220px|Litovščina ({{langx|la|lingwa lietowia}}) je omenjena v ''Kroniki Konstanškega koncila'' [[Ulrik iz Richentala|Ulrika iz Richentala]] (15. stoletje). Na seznam evropskih jezikov je bila vključena med [[Konstanški koncil|Konstanškim koncilom]], 1414.]]
[[slika:Uzhevych Arras MS-6b.png|thumb|right|220px|Razpredelnica iz dela [[Ivan Petrovič Uževič|Ivana Uževiča]] ''Slovanska slovnica'' ({{jezik|zle|Граматыка словенская}}), 1643, 1645: rutenska abeceda v [[cirilica|cirilici]] in [[latinica|latinici.]]]]
[[slika:Biblia Ruska.jpg|thumb|right|220px|[[Biblija Francišaka Skarine|Rutenska Biblija]] ({{jezik|zle|Библиꙗ рꙋска}}), natisnjena leta 1517 v Pragi, [[Francišak Skarina]]{{snd}}Библиꙗ рꙋска выложена докторомъ Францискомъ Скориною из славного града Полоцька, Богꙋ ко чти и людемъ посполитымъ к добромꙋ наꙋчению: Biblijo je sestavil doktor Francis Skorina iz slavnega mesta Polock, v čast Bogu in v dobro preprostega ljudstva.]]

Ker je bil izraz ''rutenščina'' eksonimen (tuj, tako po izvoru kot po naravi), je bila njegova raba zelo kompleksna, tako v zgodovinski kot moderni znanstveni terminologiji.{{r|verh-2008}}{{rp|1–17}} Pomen izraza ''rutenščina'' se lahko precej razlikuje znotraj vseh vzhodnoslovanskih jezikov, pa tudi znotraj same ukrajinščine. Različni pomeni podobnih [[leksem]]ov v sorodnih jezikih vodijo do medjezikovne [[homonimija|homonimije]] (»[[lažni prijatelj]]i«). Podoben zgled je z izrazoma »slovenčina« / »slovenščina«{{snd}} {{langx|sk|slovenčina}} pomeni »[[slovaščina]]«, [[samoglasnik]] {{langx|sl|slovenščina}} pa ne pomeni »slovaščina«, temveč »[[slovenščina]]«.

=== Imena v zgodovinski rabi ===

Moderna imena, ki so se za ta jezik rabila od 15. do 18. stoletja, se lahko razdeli v dve osnovni jezikovni kategoriji, prvo so endonimi (domača imena, ki jih materni govorci rabijo kot samopoimenovanja za svoj jezik), drugo pa eksonimi (imena v tujih jezikih).

Pogosti endonimi:
* {{translit|zle|ruska(ja) mova}}, zapisano na različne načine, kot: {{jezik|zle|ру́ска}}{{r|mjak-2008}}{{rp|11}} ({{wikt-lang|zle-ort|рускїй|ру́скаꙗ}}) {{wikt-lang|zle-ort|мо́ва}}, pa tudi kot: {{wikt-lang|zle-ort|ру́скїй}} {{wikt-lang|zle-ort|ѧзы́къ}} (''ruskij jazik{{'}}''),{{r|wall-2016}}{{r|zura-1978}}{{r|mjac-2000}}{{r|ivan-1998}}{{r|puci-2008}}{{r|lazo-2008}}{{r|nekr-2003}}{{r|spl07}} {{jezik|zle|руский езыкъ}} (''ruskij jezik''),{{r|mjak-2008}}{{rp|11}} {{langx|pl|język ruski}} kot oznaka jezika zgodovinske Rusije, v nasprotju s {{langx|pl|język rosyjski|links=no}}{{snd}} ruski jezik.
* {{translit|zle|prosta(ja) mova}} (kar pomeni: ''preprosti govor'' ali ''preprosto govorjenje''), zapisano tudi na različne načine, kot: {{jezik|zle|проста(ѧ) мова}} ali {{jezik|zle|простй ѧзыкъ}} (starobelorusko / staroukrajinsko: {{jezik|zle|простый руский (язык)}} ali {{jezik|zle|простая молва}}, {{jezik|zle|проста мова}}){{snd}} založnik [[Hrehory Chodkiewicz|Hryhorii Khodkevych]] (16. stoletje).{{r|uspe-2002}}{{r|mose-2002}}{{r|ivan-2003}}{{r|smir-2011}}{{r|smir-2024}}{{r|svja-2005}} Ti izrazi za preprosti [[vernakular]]ni govor so označevali njegovo [[diglosija|diglosično]] nasprotje knjižni [[cerkvenoslovanščina|cerkvenoslovanščini]].{{r|dani-2006a}}{{rp|80–115}}{{r|dani-2006b}}{{rp|97–121}}
* »litovščina« ({{jezik|ru|литовска мова}}, ''litovska mova''){{r|svja-2005}}{{r|katl-2003}}{{r|duba-1994}}{{r|nase-2005}}{{snd}} [[Lavrentij Zizani]] (okoli 1570&amp;ndash;po 1633), [[Pamvo Berinda]] (med 1550 in 1570&amp;ndash;1632), [[Conrad Gessner]] (1516&amp;ndash;1565), [[Daniel Krman]] (1663&amp;ndash;1740) in drugi.

Pogosti eksonimi:
* v {{langx|la|label=[[latinščina|latinščini]]|lingua ruthenica}} ali {{jezik|la|lingua ruthena}}, kar se prevaja kot: ''rutenski jezik'', ''rutenščina''.{{r|verh-2008}}{{rp|1}}

=== Imena v moderni rabi === 

[[slika:Rus-1389-lg.png|thumb|right|220px|Vzhodnoslovanski jeziki leta 1389. Barve predstavljajo govorjena narečja. Črtkane črte predstavljajo pisne jezike:
{{legend-line|YellowGreen dashed 5px|pisna zgodnja rutenščina}}
{{legend-line|gold dashed 5px|pisna [[zgodovina ruščine|stara/srednja ruščina]]}}
{{legend-line|dodgerblue dashed 5px|pisna [[stara novgorodščina]]}}]]

Moderna imena tega jezika in njegovih različic, ki jih rabijo znanstveniki (predvsem jezikoslovci), se lahko prav tako razdeli v dve osnovni kategoriji, prvo vključuje tista, ki izhajajo iz endonimskih (domačih) imen, drugo pa tista, ki izhajajo iz eksonimskih (tujih) imen.

Imena, izpeljana iz endonimskih izrazov:

* izrazi z eno črko »s«:
::{{snd}} angleško {{jezik|en|Rus’ian, Rusian, Rusky, Ruski, (Old) Rusan,{{r|mose-2022}}}} {{langx|ru|руський|links=no}}: ''ruskij'', {{langx|uk|[[:uk:руський|руський]]|links=no}}: ''ruskij'', 
: rabljeni izrecno samo z eno črko »s«, da se to ime loči od izrazov, ki označujejo moderno ruščino:
::{{snd}} angleško {{jezik|en|Russian}}, {{langx|ru|русский|links=no}}: ''russkij'', {{langx|uk|російський|links=no}}: ''rosijskij''.{{r|dani-2006b}}{{rp|98–100, 103–104}}
* »zahodnoruščina« / »zahodna ruščina«, jezik ali narečje ({{langx|ru|западнорусский язык|links=no}}: ''zapadnorusskij jazik'', западнорусское наречие ''zapadnorusskoje narečie''){{r|ivan-2003}}{{r|smir-2011}}{{r|vern-1997}}{{snd}} izrazi, ki jih rabijo predvsem zagovorniki koncepta protoruske faze, zlasti od konca 19. stoletja. Rabijo jih avtorji, kot sta [[Jahim Fjodaravič Karski|Jahim Karski]] in [[Aleksej Aleksandrovič Šahmatov|Aleksej Šahmatov]].{{r|dani-2006b}}{{rp|100, 102}} Zunaj Rusije se ti izrazi ne rabijo več pogosto in veljajo za slabšalne ali celo imperialistične, zlasti v Belorusiji in Ukrajini. Opazen premik se je zgodil že v poznem sovjetskem obdobju, ko so bile [[Litovske kronike]], ki so se v [[Popolna zbirka ruskih kronik|Popolni zbirki ruskih kronik,]] (PSRL), zvezek 17 (1907), še vedno imenovale ''Zahodnoruske kronike'' (''Zapadnorusskie letopisi''), v PSRL, zvezka 32 (1975) in 35 (1980), preimenovane v ''Belorusko-litovske kronike'' (''Belorussko-litovskie letopisi'').{{r|halp-2022}}
* »jugozahodnoruščina« / »jugozahodna ruščina« ({{langx|ru|юго-западно-русский язык|links=no}}: ''jugo-zapadno-russkij jazik'')
* »južnoruščina« / »južna ruščina« ({{langx|ru|южно-русский язык|links=no}}: ''južno-russkij jazik'')
* »jugozahodnoruščina poznega srednjega veka« / »jugozahodna ruščina ~« ({{langx|ru|юго-западнорусский язык позднего средневековья|links=no}}: ''jugo-zapadnorusskij jazik pozdnego srednevekovja''){{r|trof-2001}}
* »ruščina«
* »poljska ruščina« ({{langx|ru|польско-русский язык|links=no}}: ''polsko-russkij jazik'')
* »stara zahodnopoljščina« / »stara zahodna poljščina« ({{langx|ru|древне-западно-польский язык|links=no}}: ''drevne-zapadno-polskij jazik'')
* »starobeloruščina« / »stara beloruščina« ({{langx|be|старабеларуская мова|links=no}}: ''starabjelaruskaja mova''){{snd}} izraz, ki so ga rabili različni beloruski in nekateri ruski znanstveniki, pa tudi [[Juraj Križanić]]. Oznaka ''beloruski'' (jezik) ({{langx|ru|белорусский (язык)}})), ki se je nanašala tako na jezik po 19. stoletju kot na starejši jezik, se je rabila v delih ruskih in ukrajinskih raziskovalcev 19. stoletja [[Fjodor Ivanovič Buslajev|Fjodorja Buslajeva]], [[Omeljan Mihajlovič Ogonovski|Omeljana Ogonovskega]], [[Pavlo Gnatovič Žitecki|Pavla Žiteckega]], [[Aleksej Ivanovič Soboljevski|Alekseja Soboljevskega]], I. Nedeševa, [[Peter Vladimirovič Vladimirov|Petra Vladimirova]] in beloruskih raziskovalcev, kot je bil Karski.{{sfn|Waring|1980|p=129-147}}{{r|zali-2012}}{{r|sudn-2005}}{{r|zura-1978}}
* »staroukrajinščina« / »stara ukrajinščina« ({{langx|uk|староукраїнська мова|links=no}}; ''staroukrajinska mova''){{snd}} izraz, ki ga rabijo različni ukrajinski in nekateri drugi znanstveniki. Ta izraz se razlikuje od izraza {{langx|uk|давньоукраїнська мова| davnjoukrajinska mova|label=none}}, ki bi se ga lahko prevedlo kot ''staroukrajinščina'', in se nanaša na [[starovzhodnoslovanščina|starovzhodnoslovanščino]]. Tuji jezikoslovci za to fazo ukrajinščine, primerljivo s [[srednja poljščina|srednjo poljščino]] in [[srednja ruščina|srednjo ruščino]], raje rabijo »srednjo ukrajinščino«.
* »litovska ruščina« ({{langx|ru|литовско-русский язык|links=no}}: ''litovsko-russkij jazik''){{snd}} regionalno usmerjena oznaka, ki so jo rabili nekateri ruski raziskovalci v 19. stoletju, kot so: Keppen, nadškof Filaret, Saharov, Karatajev.
* »litovska slovanščina« ({{langx|ru|литово-славянский язык|links=no}}: ''litovo-slavjanskij''){{snd}} še ena regionalno usmerjena oznaka, ki jo je rabil ruski raziskovalec Baranovski iz 19. stoletja.{{r|spl04}}
* »kancelarijska slovanščina«{{snd}} izraz, rabljen za pisno obliko, ki temelji na [[stara cerkvena slovanščina|stari cerkveni slovanščini]], vendar je pod vplivom različnih krajevnih narečij in se rabi v [[kancelarija (srednjeveška pisarna)|kancelariji]] Velike litovske kneževine.{{r|dani-2006a}}{{rp|80–115}}{{r|gold-2010}}{{r|krap-2000}}{{r|snyd-2004}}

Imena, izpeljana iz eksonimskih izrazov:

* »rutenščina« ({{langx|en|Ruthenian}} ali {{jezik|en|Ruthene}}, {{langx|de|Ruthenisch}}{{r|mull-1992}}){{snd}} moderni znanstveni izraz, izpeljan iz starejših latinskih eksonimov ({{langx|la|lingua ruthenica}}, ''lingua ruthena'', {{langx|lt|rusėnų kalba}}), in ga pogosto rabijo znanstveniki, ki pišejo v angleščini in drugih zahodnih jezikih, pa tudi različni litovski in poljski znanstveniki.{{r|dani-2006a}}{{rp|82–83}}{{r|dani-2006b}}{{rp|101–102}}
* »knjižna rutenščina«{{snd}} izraz, ki ga rabijo iste skupine znanstvenikov za natančnejše označevanje knjižne raznolikosti tega jezika.{{r|bunc-2015}}{{rp|276–289}}
* »kancelarijska rutenščina« ({{langx|fr|langue ruthène de chancellerie}}{{r|gonn-1997}}){{snd}} izraz, ki ga rabijo iste skupine znanstvenikov za natančnejše označevanje kancelarijske različice tega jezika, ki se je rabil v uradnih in pravnih dokumentih Velike litovske kneževine.{{r|seve-1979}}
* »skupna rutenščina«{{snd}} izraz, ki ga rabijo iste skupine znanstvenikov za natančnejše označevanje vernakularne različice tega jezika.{{r|pugh-1996}}
* »kancelarijski jezik Vzhodnih Slovanov«{{snd}} predvsem v Litvi
* »severnorutenščina« / »severna rutenščina«, narečje ali jezik{{snd}} izraz, ki ga nekateri znanstveniki rabijo za označevanje severnih različic, iz katerih je nastala moderna [[beloruščina]],{{r|borz-1996}}{{rp|23}} in je označena tudi kot »bela rutenščina«.{{r|borz-1996}}{{rp|40}}
* »južnorutenščina« / »južna rutenščina«, narečje ali jezik{{snd}} izraz, ki ga nekateri znanstveniki rabijo za označevanje južnih različic, iz katerih je nastala moderna [[ukrajinščina]],{{r|broc-1972}}{{r|stru-1984}} in je označena tudi kot »rdeča rutenščina«.

Terminološka [[dihotomija]], ki se je kazala v vzporedni rabi različnih endonimskih in eksonimskih izrazov, je povzročila veliko različnih dvoumnih, prekrivajočih se ali celo nasprotujočih si pomenov, ki so jih različni znanstveniki rabili za posamezne izraze. Večina angleških in drugih zahodnih znanstvenikov to kompleksno situacijo obravnava tako, da daje prednost eksonimskim ''rutenskim'' oznakam.{{r|leem-1974}}{{r|dani-2006a}}{{rp|82–83, 110}}{{r|dani-2006b}}{{rp|101–102}} V mnogih zahodnih jezikih je trenutno običajno rabiti terminologijo, ki ne razlikuje med beloruskimi in ukrajinskimi različicami, in se skupaj imenujejo »rutenščina«{{snd}} izraz, ki izhaja iz latiniziranega imena za Rusijo{{snd}} {{jezik|la|Ruthenia}}: npr. {{langx|de|ruthenische Sprache|link=no}}, {{langx|en|Ruthenian language|link=no}}. Kadar pa se kontekst posebej nanaša na narečja rutenščine, se ukrajinsko narečje označi preprosto kot {{jezik|en|Ruthenian}},{{r|spl00}}{{r|mose-2007}} belorusko narečje pa se imenuje {{jezik|en|White Ruthenian}}.{{r|spl08}}

Izraz »zahodnoruski pisni jezik« je izraz ruske filologije in zgodovinopisja, uveden v 19. stoletju v Ruskem imperiju.

Oznaka »zahodnoruski« izhaja iz koncepta »[[Zahodna Rus]]«{{snd}} ali »zahodnoruske dežele«{{snd}} ki se je v ruski historiografiji uveljavil po vključitvi Velike litovske kneževine v Ruski imperij. Ta izraz označuje tista ozemlja [[Kijevska Rusija|Staroruske države]], ki so bila del Velike litovske kneževine. V nasprotju s tem stoji koncept »[[Vladimiro-Suzdalska kneževina|Severovzhodne Ruse]]«{{snd}} jedra sodobne ruske države{{snd}} katere jezik se včasih imenuje [[staroruščina|staroruski]].{{r|suda-1984}}{{r|stec-1977}} V ruski filologiji v začetku 20. stoletja je bilo običajno, da so razlike med ukrajinskimi in beloruskimi jezikovnimi normami obravnavali kot nepomembne; zato se je rabil posplošilni izraz »zahodnoruščina«. Tega stališča se je zlasti držal [[Nikolaj Sergejevič Trubeckoj|Nikolaj Trubeckoj]].{{r|trub-1927}}

Ko sta se oblikovala sodobna beloruska in ukrajinska knjižna jezika, sta se v 19. stoletju začela rabiti pojma »stara beloruščina« in »stara ukrajinščina«.

Izraz »stara beloruščina« je v znanstveni diskurz vpeljal slovanski filolog Jahim Karski, ki je temeljil na leksikalni sorodnosti med rutenščino in beloruskimi ljudskimi narečji 19. stoletja.{{r|kise-2011}}

Po mnenju [[Andrij Ivanovič Danilenko|Andrija Danilenka]] in [[Viktor Mihajlovič Mojsijenko|Viktorja Mojsijenka]] izraza »zahodnoruščina« ni mogoče šteti za natančnega, saj je zastarel{{r|dani-2006b}}{{rp|102, št. 2}} in nima ustreznega korelativa v obliki »vzhodno-« (ali »severno-«, »južnoruščina«).{{r|mojs-2005}} Michael A. Moser trdi, da je tudi ta izraz dvoumen, saj se v nekaterih klasifikacijah pojavlja tudi kategorija »jugozahodnoruščina«.{{r|mose-2005}} Po mnenju Daniela Bunicha ta izraz »nacionalizira«{{snd}} podobno kot različici »staroukrajinščina« in »starobeloruščina«{{snd}} jezik, ki pripada prednacionalni dobi, in si ga prilašča v korist enega od sodobnih vzhodnoslovanskih narodov.{{r|bunc-2013}} Po mnenju Danilenka je bila njegova raba v sovjetskem jezikoslovju posledica političnega pritiska na znanstvenike.{{r|dani-2006b}}{{rp|102, št. 2}}

== Vprašanje izvora jezika ==

[[slika:Словарь 1596 г. Лаврына Зызания Тустановского.jpg|thumb|right|220px|Zgledi gesel iz prvega slovarja [[Lavrentij Zizani|Lavrentija Zizanija]] ''Znanost branja in razumevanja rutenske pisave'' (Наука ку читаню и розумѣню писма словенского), objavljenega leta 1596 v [[Vilna|Vilni]]. Levi stolpec vsebuje besede v [[cerkvenoslovanščina|cerkvenoslovanščini]], desni pa besede v ''prosti movi''.]]

[[Christian Schweigaard Stang]] tradicionalno velja za utemeljitelja raziskav o izvoru rutenščine. Leta 1935 je objavil obsežno monografijo na to temo,{{r|stan-1935}}{{r|stan-1938}} katere empirične podatke znanstveniki še sedaj analizirajo. Vprašanje izvora rutenščine ukrajinski in beloruski jezikoslovci pojasnjujejo različno zaradi spora glede jezikovne dediščine. Ruski jezikoslovci svoje ukrajinske in beloruske kolege običajno podpirajo pri določenih točkah in ne pri celotnem konceptualnem okviru.{{r|mjac-1993}} Ker bi bilo prezgodaj govoriti o oblikovanju ločenih nacionalnih jezikoslovnih šol glede na to vprašanje{{snd}} in natančneje opisati prevladujoča stališča jezikoslovcev glede na njihovo narodnost{{snd}} se lahko različne teorije oriše takole.

=== Perspektiva ruskih jezikoslovcev ===

Za mnoge ruske jezikoslovce je značilno, da menijo, da se ukrajinsko in belorusko narečje rutenščine med seboj razlikujeta le nepomembno in da je belorusko narečje bolj arhaično od obeh. To stališče je zagovarjal zlasti utemeljitelj [[fonologija|fonologije]] Nikolaj Trubeckoj.{{r|trub-1990a}}{{r|trub-1990b}} [[Andrej Anatoljevič Zaliznjak|Andrej Zaliznjak]] je delil to stališče o rutenščini in trdil, da v njem prevladuje beloruski kompleks, medtem ko se ukrajinski kompleks od njega razlikuje na jugu{{snd}} zato je trdil, da bi moral jezik označiti kot »starobeloruščina«.{{r|zali-2012}} Kljub prevladujoči oznaki »zahodnoruščina« je v ruski filologiji sprejet tudi alternativni izraz »starobeloruščina«,{{r|sudn-2005}} prav tako pa tudi lastna samoimenovanja jezika {{jezik|zle|руська мова}}: ''ruska mova'' ali {{jezik|zle|простая мова}}: ''prosta(ja) mova''.{{r|mojs-2007}}

=== Perspektiva ukrajinskih jezikoslovcev ===

Po pregledu sodobnih znanstvenih del je [[Viktor Mihajlovič Mojsijenko|Viktor Mojsijenko]] prišel do naslednjih zaključkov:{{r|mojs-2007}}

# zahodnoruščina ({{jezik|zle|руська мова}}: ''ruska mova''{{snd}} endonim jezika{{r|mojs-2007}}) ni temeljil na jezikovnih značilnostih posameznega ljudstva{{snd}} bodisi beloruskega bodisi ukrajinskega{{snd}} temveč je služil kot skupni jezik za obe v obdobju njune vključitve v Veliko litovsko kneževino.
# ({{jezik|zle|руськая мова}}: ''ruskaja mova'' je kot uradni jezik izšla iz literarnega in pisnega jezika Kijevske Rusije{{snd}} starovzhodnoslovanščine (staroruščine).
# kar zadeva značilnosti, ki so bile vzete iz živega ljudskega jezika, je {{jezik|zle|руськая мова}}: ''ruskaja mova'' vključevala prevlado poljskih značilnosti; ta dejavnik je jeziku v začetnih fazah njegovega razvoja dal določeno nadnarečno kakovost.
# od 16. stoletja naprej so ukrajinske jezikovne značilnosti (ki temeljijo na južnoukrajinskem ljudskem substratu) postajale vse bolj izrazite, kar je upravičilo oznako ločene staroukrajinske različice ''ruske move''.
# beloruske jezikovne značilnosti se niso kazale s primerljivo izrazitostjo. Namesto tega so se združile s poljskimi elementi. Posledično{{snd}} kot ugotavlja Mojsijenko{{snd}} se lahko od 16. stoletja naprej govori o obstoju belorusko-poljske različice ''ruske move'', ki je v očitnem nasprotju z ukrajinsko različico.

=== Perspektiva beloruskih jezikoslovcev ===

Beloruski jezikoslovci večinoma menijo, da je uradni jezik Velike litovske kneževine starobeloruščina. Tako je dopisni član [[Nacionalna akademija znanosti Belorusije|Nacionalne akademije znanosti Belorusije]] [[Arkadz Josifavič Žuravski|Arkadz Žuravski]] v svojem pregledu znanstvenih del{{snd}} ki odraža stanje raziskav leta 1978{{snd}} zapisal:{{r|zura-1978}}

# pisna tradicija Velike litovske kneževine je rabila jezik, ki je temeljil na beloruskih narečjih; do konca 15. stoletja se je kancelarijski jezik Velike litovske kneževine pojavil kot samostojen beloruski jezik{{snd}} jezik, ki je bil najbližje beloruskim narečjem, ki so jih govorili v bližini Vilne.
# filolog Jahim Karski, ki je leta 1904 skoval izraz »starobeloruščina«, je verjel, da temelji na ljudskih beloruskih narečjih.
# poljski zgodovinar [[Stanisław Kutrzeba]] je trdil, da se je v preteklosti v kraljevi kancelariji in na sodiščih Velike litovske kneževine rabila beloruščina, pomešana s cerkvenoslovanščino.
# popravek, ki ga je k Stangovemu konceptu vložil član [[Nacionalna akademija znanosti Ukrajine|Nacionalne akademije znanosti Ukrajine]] [[Jurij Volodimirovič Ševeljov|Jurij Ševeljov]]{{snd}} namreč, da je osnova uradnega jezika Velike litovske kneževine sestavljena predvsem iz osrednjebeloruskih narečij{{snd}} v bistvu le dopolnjuje Stangova stališča v podrobnostih in bistveno ne spreminja predpostavke o beloruski narečni osnovi uradnega jezika Velike litovske kneževine.{{r|zura-1978}}

Po tezah Žuravskega belorusko jezikoslovje kot celota vztraja pri priznanju kancelarijskega jezika Velike litovske kneževine kot beloruščine (starobeloruščine).

== Periodizacija ==

[[slika:Linguistic and political map of Eastern Europe, Casimir Delamarre, 1868.jpg|thumb|right|220px|Jezikovni, etnografski in politični zemljevid Vzhodne Evrope, Casimir Delamarre, 1868 {{legend|#fdeeb9|Rutenci in rutenščina}}]]

Daniel Bunčić je predlagal periodizacijo knjižnega jezika v:{{r|bunc-2015}}{{rp|277}}

# zgodnja rutenščina, od ločitve litovskih in moskovskih kancelarijskih jezikov (15. stoletje) do začetka 16. stoletja
# visoka rutenščina, od [[Francišak Skarina|Francišaka Skarine]] (živel 1517&amp;ndash;1525) do [[Ivan Petrovič Uževič|Ivana Uževiča]], ''Slovanska slovnica'' ({{jezik|zle|Граматыка словенская}}, 1643, 1645)
# pozna rutenščina, od leta 1648 do vzpostavitve ukrajinskega in beloruskega standardnega jezika konec 18. stoletja

== Razvoj ==

=== Zgodnja rutenščina (okoli 1300&amp;ndash;1550) ===

[[slika:Metryka litewska.jpg|thumb|right|220px|[[Litovska metrika]] iz let 1511&amp;ndash;1518 iz kancelarije litovskega velikega kanclerja [[Mikołaj II. Radziwiłł|Mikołaja Radziwiłła]], napisana v rutenščini.]]

Po besedah jezikoslovca [[Andrij Ivanovič Danilenko|Andrija Danilenka]] (2006) se je jezik, ki ga se sedaj imenuje »rutenščina«, prvič pojavil kot predvsem upravni jezik v 14. in 15. stoletju, oblikovala pa ga je kancelarija Velike litovske kneževine v [[Vilna|Vilni]].{{r|dani-2006a}}{{rp|83}}{{efn|name=&quot;op00&quot;}} Jezik se je pojavil kot uradni jezik pravne in poslovne dokumentacije ter jezik državne uprave.{{r|zura-1978}}{{r|mojs-2007}} Poliško (poleško) narečje, ki se govori na obeh straneh moderne beloruskoukrajinske meje, je opredelil kot osnovo tako pisne rutenščine (rusьkij jazykъ ali kancelarijska slovanščina) kot govorjenih narečij rutenščine (проста(я) мова: ''prosta(ja) mova'' ali »preprosti govor«),{{r|dani-2006a}}{{rp|109}} ki ju je imenoval 'dve slogovno različni različici enega posvetnega vernakularnega standarda'.{{r|dani-2006a}}{{rp|108}}

Od druge polovice 15. stoletja do 16. stoletja, ko sta bili sedanja Ukrajina in Belorusija del Velike litovske kneževine, je [[renesansa]] močno vplivala na premik kulture, umetnosti in literature stran od bizantinskega krščanskega [[teocentrizem|teocentrizma]], kot se je izražal v cerkvenoslovanščini.{{r|pere-2001}}{{rp|18}} Namesto tega so se premaknili k [[renesančni humanizem|humanističnemu]] [[antropocentrizem|antropocentrizmu]], ki se je v pisanju vse bolj izražal z jemanjem vernakularja preprostega ljudstva kot osnove besedil.{{r|pere-2001}}{{rp|18}} 

Vzhodnoslovanska pisna kultura v Litvi se je razvila v dvojezičnem okolju: poleg cerkvenoslovanske jezikovne zveze (natančneje ukrajinskobeloruske redakcije), ki se je rabila predvsem v verski in filozofski literaturi, se je pojavil knjižni jezik, ki ga pisni viri Velike litovske kneževine imenujejo ''prosta'' ali ''ruska mova'' (in redkeje kot ''litovščina'').{{r|uspe-1994}} Ta jezik je postopoma izpodrinil cerkvenoslovanščino z vseh področij, z izjemo liturgičnega bogoslužja v [[vzhodno pravoslavje|pravoslavni]] cerkvi in{{snd}} delno (poleg rutenščine){{snd}} v [[Rutenska uniatska cerkev|uniatski]] cerkvi. Razvili so se novi literarni žanri, ki so bili bližje posvetnim temam, kot so poezija, polemična literatura in znanstvena literatura, medtem ko so bila cerkvenoslovanska dela prejšnjih časov prevedena v jezik, ki je postal znan kot rutenščina, kancelarijska slovanščina ali stara ukrajinščina (od 14. stoletja imenovana tudi проста мова ''prosta mova'' ali »preprosti jezik«).{{r|pere-2001}}{{rp|18–19}} Do 16. stoletja je praktično nemogoče razdeliti rutenska besedila na »ukrajinske« in »beloruske« podskupine{{snd}} z nekaj raznolikosti so bila ta med 14. in 16. stoletjem vsa funkcionalno en jezik.{{r|dani-2006a}}{{rp|108–110}}

Večina dokumentov iz 15. in 16. stoletja, ki jih vsebuje [[Litovska metrika]], je bila napisana v pisni rutenščini{{snd}} ta jezik se je rabil tudi za pisanje uradne korespondence kraljevih kancelarij v Krakovu in Varšavi, naslovljene na Veliko litovsko kneževino, pa tudi za [[Litovski statuti|Litovske statute]]. Prvi letak Velike litovske kneževine{{snd}} ''[[Navini groznie a žalostlivie...]]'' (Навіны грозные а жалостлівые...){{snd}} je bil objavljen v pisni rutenščini. Rutenščina je bila priznana kot uradni jezik tudi v tujini.

Kasneje, v 16. stoletju, je bilo dejansko središče rutenskega knjigotiskanja v Vilni.

Pisna rutenščina je služila kot medij za [[leposlovje]], [[novinarstvo]], spomine, verske polemike, [[homiletika|homiletiko]] in [[hagiografija|hagiografijo]]{{snd}} vanjo so prevajali zahodnoevropske viteške [[romanca|romance]], zgodovinske [[kronika|kronike]] in [[apokrif]]e.

=== Visoka rutenščina (okoli 1550&amp;ndash;1650) ===

Vernakularni rutenski »uradni/poslovni govor« ({{langx|uk|ділове мовлення|links=no}}: ''dilove movlennja''; {{langx|be|дзелавое маўленне|links=no}}: ''dzielavoje maŭliennie'') iz 16. stoletja se je v 17. stoletju razširil na večino drugih področij vsakdanje komunikacije s pritokom besed, izrazov in sloga iz poljščine in drugih evropskih jezikov, medtem ko se je raba cerkvenoslovanščine bolj omejila na verske zadeve, cerkev, hagiografijo ter nekatere oblike umetnosti in znanosti.{{r|pere-2001}}{{rp|19}}

[[Lublinska unija]] iz leta 1569, s katero je bila ustanovljena Republika obeh narodov, je imela pomembne jezikovne posledice: krona Poljskega kraljestva (ki je sedaj vključevala Ukrajino) je prej za upravo rabila latinščino, a je prešla na srednjo poljščino (standardizirano okoli 1569&amp;ndash;1648{{r|snyd-2003}}{{rp|110}}), medtem ko se je Velika litovska kneževina (vključno z Belorusijo, vendar ne več Ukrajino) odpovedala kancelarijski slovanščini (rutenščini) in prav tako prešla na srednjo poljščino.{{r|snyd-2003}}{{rp|110}} Velik del poljske in [[rutenska šlahta|rutenske šlahte]] se je med [[reformacija|reformacijo]] za kratek čas spreobrnil v različne oblike [[protestantizem|protestantizma]], a so se na koncu vsi bodisi vrnili bodisi spreobrnili v katolištvo in vse bolj rabili poljščino{{snd}} medtem ko so se ukrajinski plemiči tako [[polonizacija|polonizirali]], je večina ukrajinskih (in beloruskih) kmetov ostala pravoslavne vere in rutensko govorečih.{{r|snyd-2003}}{{rp|111}}

V zadnji četrtini 16. stoletja je v Ukrajini cvetela [[panegirik|panegirična]] literatura, ki je opevala dejanja tako posvetnih kot cerkvenih osebnosti v njihovem boju proti tujim osvajalcem in proti [[katolištvo|katolištvu]].

Po političnih premikih, ki so se zgodili v Veliki litovski kneževini od konca 14. do 15. stoletja, se je pojavil trend upada kulture, izražene v pisni rutenščini, v korist poljske kulture{{snd}} ta upad se je stopnjeval v 16. in 17. stoletju. Razmere so postale še posebej hude v zadnji četrtini 16. stoletja, ko je [[protireformacija]] v Poljsko-litovski državi dobila zagon{{snd}} v obdobju, ko so protestanti in pravoslavni kristjani predstavljali veliko večino prebivalstva, ki je rabilo pisno rutenščino. Inkvizicija Poljsko-litovske države je v svoj »Kodeks prepovedanih knjig« (objavljan od leta 1603 naprej) vključila mnoge publikacije v rutenščini.

Do druge četrtine 17. stoletja je knjižna rutenščina vsrkala ogromno poljskih jezikovnih elementov, pretrgala vezi s svojimi ljudskimi koreninami in postala zelo umetna{{snd}} do te mere, da je bila neprimerna za vsakdanjo rabo. Po preselitvi središča pravoslavnega knjigotiskanja v [[Kijev]] v 1610-ih knjižnega jezika tega obdobja ni bilo več mogoče uvrstiti med rutenske v njegovi prvotni »starobeloruski« obliki. Po mnenju zgodovinarjev beloruske jezikovne dediščine{{snd}} kot je Jelena Rudenko{{snd}} so pisatelji do 18. stoletja nehali rabiti starobelorusko narečje. Posledično se je pojavila nova beloruska književnost, ki je temeljila na govorjenem beloruskem govoru{{snd}} pot, ki je zrcalila pot »staroukrajinskega« narečja rutenščine.{{r|spl09}}

&lt;gallery widths=&quot;150&quot; heights=&quot;200&quot;&gt;
Statut VKL. Статут ВКЛ (1529).jpg|Prvi [[Litovski statuti|Litovski statut]], 1529. Napisan v pisni rutenščini.
Statut Vialikaha Kniastva Litoŭskaha. Статут Вялікага Княства Літоўскага (1566).jpg|Drugi Litovski statut, 1566
Azbuka 1574 by Ivan Fyodorov v3.png|[[Azbuka]] iz knjige [[Ivan Fjodorov|Ivana Fjodorova]], 1574
Statut Vialikaha Kniastva Litoŭskaha - Статут Вялікага Княства Літоўскага.jpg|Tretji Litovski statut, 1588
Grammatica slovenska 1596.png|''Rutenska slovnica'' (Грамматіка словєнска), [[Lavrentij Zizani]], [[Vilna]], 1596
Dictionary_of_Lavrentii_Zyzanii,_first_page.jpg|Azbuka v [[abecednik|bukvarju]] Lavrentija Zizanija, ''Znanost branja in razumevanja rutenske pisave'' (Наука ку читаню и розумѣню писма словенского),  Vilna, 1596
Apokrysys tytul.jpg|[[Naslovnica]] dela ''Apokrisis'' ({{jezik|zle|Апокрисисъ}}), [[Kristofor Filalet|Kristofora Filaleta]], 1598&amp;ndash;1599
Font printing Mamonichey.jpg|Pisava [[Tiskarna Mamoničev|Tiskarne Mamoničev]], okoli leta 1600
Meletius Smotrytsky's Slavonic grammar, title page (1618).png|Naslovnica ''[[Slovanska slovnica|Slovanske slovnice pravilne sintagme]]'' ({{jezik|zle|Грамма́тіки славє́нскиѧ пра́вилноє сѵ́нтаґма}}) [[Meletij Smotricki|Meletija Smotrickega]], 1618
Kuteino Bukvar.jpg|Naslovnica ''Bukvarja'' ({{jezik|zle|Букварь}}) [[Spiridon Mironavič Sobalj|Spiridona Sobalja]], [[Kucejnška tiskarna]], 1631
&lt;/gallery&gt;

=== Pozna rutenščina (okoli 1650&amp;ndash;1800) ===

[[slika:Peresopnytske Gospel 04.jpg|thumb|right|220px|[[Peresopniški evangelij]], 1556–1561. Miniatura [[sveti Matej|svetega Mateja]]. Prvo izjemno delo v staroukrajinski različici rutenščine.]]
[[slika:Berinda Lexicon.jpg|thumb|right|220px|Naslovnica ''[[Slovanorutenski leksikon|Slovanorutenskega leksikona in razlage imen]]'' ({{jezik|zle|Леѯіконъ славенорωсскїй и Именъ тлъкованїє}}) [[Pamvo Berinda|Pamva Berinde]], Kucejnška tiskarna, 1653.]]
[[slika:Russian Grammar 1721.jpg|thumb|right|220px|''[[Slovanska slovnica|Slovanska slovnica pravilne sintagme]]'' ({{jezik|zle|Грамма́тіки славє́нскиѧ пра́вилноє сѵ́нтаґма}}) [[Meletij Smotricki|Meletija Smotrickega]], Moskva, 1721]]

Ko je sredi 17. stoletja nastal [[Kozaški hetmanat]], je poljščina ostala jezik uprave v hetmanstvu, večina kozaških častnikov in poljske šlahte (dve skupini, ki sta se zelo prekrivali) pa je še vedno med seboj komunicirala s kombinacijo latinščine, poljščine in rutenščine.{{r|snyd-2003}}{{rp|116}} Po drugi strani pa je jezikovna ovira med kozaškimi častniki in [[Rusko carstvo|moskovskimi uradniki]] postala tako velika, da so med pogajanji potrebovali prevajalce, da so se razumeli, hetman [[Bogdan Hmelnicki]] pa je 'dal pisma v [[zgodovina ruščine|moskovskem narečju]] prevajati v latinščino, da jih je lahko bral'.{{r|snyd-2003}}{{rp|116}}

V 17. stoletju je prišlo do standardizacije rutenščine, ki se je kasneje razdelila na moderno ukrajinščino in beloruščino.{{r|pere-2001}}{{rp|21–22}} Od 16. stoletja naprej sta se začeli pojavljati dve regionalni različici govorjene rutenščine, saj je pisna rutenščina v upravi postopoma izgubljala svoj ugled v korist poljščine.{{r|dani-2006a}}{{rp|108–110}} Govorjena ''prosta(ja) mova'' je izginila v začetku 18. stoletja, nadomestila pa jo je bolj polonizirana (osrednja) zgodnja beloruska različica in bolj slovanizirana (jugozahodna) zgodnja ukrajinska različica.{{r|dani-2006a}}{{rp|108–110}} Medtem je cerkvenoslovanščina ostala literarni in upravni standard v Rusiji do konca 18. stoletja.{{r|spl06}}

Pojav staroukrajinske različice jezika se običajno datira v 16. stoletje.{{r|mojs-2007}} Prvo pomembnejše delo v ukrajinski različici rutenščine je [[Peresopniški evangelij]] (1556&amp;ndash;1561), na podlagi katerega predsedniki Ukrajine sedaj prisežejo. Peresopniški evangelij je edinstven tudi zato, ker vsebuje besede, ki domnevno izvirajo iz ljudskih ukrajinskih narečij.{{r|grim-2014}}

Pravi razcvet književnosti v cerkvenoslovanščini se je začel v 17. stoletju z deli, kot sta ''[[Slovanska slovnica|Slovanska slovnica pravilne sintagme]]'' ({{jezik|zle|Грамма́тіки славе́нскиѧ пра́вилноє сѵ́нтаґма}}) [[Meletij Smotricki|Meletija Smotrickega]] (1619) in njena skrajšana anonimna predelava ''Slovnica ali pisanje slovanščine'' ({{jezik|zle|Грамматики или писательница языка словенский}}) (1638).

Stara ukrajinska [[slovnica]] je bila standardizirana v delu [[Ivan Petrovič Uževič|Ivana Uževiča]] ''Slovanska slovnica'' ({{jezik|zle|Грамматика словенская}}) (1643, 1645). Uževičev pomemben dosežek je bil v stabilizaciji literarnega standarda staroukrajinskega narečja{{snd}} različice rutenščine{{snd}} hkrati pa jo je zaščitil pred vplivom ljudskih narečij. Tako Uževič v svoji slovnici jasno loči pisni jezik ({{jezik|la|lingua sclavonica}}) in ga primerja z {{jezik|la|lingua popularis}}{{snd}} torej z govorjenim ljudskim govorom.{{r|spl10}}

V začetku 17. stoletja so se pojavili prvi dramatični poskusi v staroukrajinskem narečju{{snd}} verzi deklamacije in dialogi: ''O rojstvu Gospoda Boga ...'' {{jezik|ru|На рождество господа бога ...}} (1616) [[Pamvo Berinda|Pamva Berinde]], avtorja monumentalnega [[leksikologija|leksikološkega]] dela ''[[Slovanorutenski leksikon|Slovanorutenski leksikon in razlaga imen]]'' ({{jezik|zle|Леѯіконъ славенорωсскїй и Именъ тлъкованїє}}) (1627).{{r|nimc-2003}}

V [[barok|baročnem]] obdobju se je v stari ukrajinski književnosti pojavil bogat dramski žanr, ki je zajemal množico družabnih in domačih [[pripoved]]i, [[pesmarica|pesmaric]] in [[komedija|komedij]].{{r|spl11}} Prišlo je do demokratizacije literarnega junaka in sloga{{snd}} zlasti znotraj [[interludij]]ev (kratkih vmesnih iger med dejanji šolskih dram){{snd}} kar ponazarja večdejanka ''Komedija'' ({{jezik|ru|Комедия}}) [[Kajatan Maraševski|Kajatana Maraševskega]] (1787), ki je bila uprizorjena v Zabelskem dominikanskem kolegiju.{{r|muso-2009}}

Med letoma 1647 in 1701{{r|spl12}} je [[Kijevsko-mogilska akademija|Kijevsko-mogilski kolegij]] (kasneje Akademija) objavil mnoga dela staroukrajinskih avtorjev,{{r|spl11}} vključno z [[Joanikij Galjatovski|Joanikijem Galjatovskim]], [[Lazar Baranovič|Lazarjem Baranovičem]], [[Antonij Radivilovski|Antonijem Radivilovskim]], [[Inokentij Gizel|Inokentijem Gizelom]], [[Varlaam (Jasinski)|Varlaamom Jasinskim]], [[Stefan Javorski|Stefanom Javorskim]], [[Dimitrij Rostovski|Dimitrijem Tuptalom]], [[Ivan Veličkovski|Ivanom Veličkovskim]], [[Petro Mogila|Petrom Mogilo]] in drugimi. Kijevsko-mogilska akademija je služila tudi kot osrednje središče za razvoj dramske književnosti. Dela znotraj tega žanra kažejo jezikovne značilnosti{{snd}} glede [[fonetika|fonetike]], slovnice in [[leksika|besedišča]]{{snd}} ki so značilne za staroukrajinsko narečje.{{r|hizn-2003}}

V poznem 17. in zgodnjem 18. stoletju je jezik dramskih del doživel pomembno preobrazbo: staroukrajinsko jezikovno različico je postopoma izpodrinila cerkvenoslovanska. V homiletični literaturi{{snd}} zlasti v delu ''Ključ razumevanja'' ({{jezik|zle|Ключъ разумѣніѧ}}) Joanikija Galjatovskega{{snd}} se je v besedišču opazno povečala raba cerkvenoslovanskih izposojenk. V 17. in zgodnjem 18. stoletju je bila razširjena tudi kronistična literatura; ta žanr je bil pretežno povezan z narodnoosvobodilno vojno, ki jo je vodil [[Bogdan Hmelnicki]]. Jezik, rabljen v teh kronikah, je jezikovno heterogen. Medtem ko je staroukrajinsko narečje jasno vidno v ''[[Očividčeva kronika|Očividčevi kroniki]]'' ({{jezik|zle|Летопись Самовидца}}), pa v kasnejših [[staroslovanske kronike|kronikah]]{{snd}} zlasti v [[Samijlo Veličko|Veličkovi]]{{snd}} jezik vsebuje znatno mešanico cerkvenoslovanskih besed in oblik.{{r|spl13}}

Polonizacija je v Veliki litovski kneževini izzvala odpor vidnih državnih osebnosti (kot je bil [[Lev Sapjega]]) in nekaterih verskih osebnosti (kot je bil [[Vasil Tjapinski]]). Zagovor pravic pisne rutenščine, ki se je začel na področju publicističnega pisanja, se je razvil v praktično sfero gradnje države (kar se je kazalo v sporih glede jezika [[Statut Velike litovske kneževine iz leta 1588|Litovskega statuta iz leta 1588]]{{snd}} katerega izid je Sapjega opisal v predgovoru k statutu iz leta 1588 in je bil zapisan v jezikovni izbiri, sprejeti za same statute). Pomembna zmaga te politične linije je bila zakonska utrditev{{snd}} v posebnem členu statuta{{snd}} pisne rutenščine kot edinega dovoljenega jezika za uradne dokumente; ta določba je bila uvedena v Statutu iz leta 1566, ponovljena v Statutu iz leta 1588 in celo ohranjena v poljski ponovni izdaji Statuta (1614).

Sčasoma pa se je raba pisne rutenščine postopoma zmanjševala{{snd}} saj se je vse več posameznikov iz višjega in nato srednjega sloja asimiliralo v poljsko kulturo in sprejelo poljščino.

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! {{ubl|obdobje{{r|kurz-1993}}|&amp;nbsp;}}
! {{ubl|vilniški akti|v rutenščini}}
! {{ubl|vilniški akti|v latinščini}}
! {{ubl|vilniški akti|v poljščini}}
|-
| 1495&amp;ndash;1550
| 50 %
| 50 %
| 0 %
|-
| 1551&amp;ndash;1600
| 17 %
| 63 %
| 20 %
|-
| 1601&amp;ndash;1650
| 5 %
| 30 %
| 65 %
|-
| 1651&amp;ndash;1754
| 0 %
| 10 %
| 90 %
|}

Leta 1696 je Vsesplošna [[konfederacija (Republika obeh narodov)|konfederacija stanov Republike obeh narodov]] prepovedala rabo rutenščine v vseh novih dokumentih in ga nadomestila s poljščino.{{r|spl14}}{{r|spl15}}{{r|mose-2002}}{{efn|name=&quot;op01&quot;}}

5. oktobra 1720 je [[Peter Veliki]] ratificiral odlok [[Najsvetejša vladajoča sinoda|sinode]], ki je določal, da se v Kijevu in [[Černigov]]u knjige lahko tiskajo le v različicah, ki jih je odobrila sinoda. Čeprav so bile liturgične knjige redko tiskane v rutenščini{{snd}} saj je pravoslavna dogma predpisovala rabo cerkvenoslovanščine{{snd}} nekateri raziskovalci to kljub temu vidijo kot omejitev literature v rutenščini, saj so bile tiskarne pooblaščene za tiskanje le verske literature.{{r|krav-2001}} Kljub temu so verske knjige v rutenščini obstajale{{snd}} in so bile pravzaprav zelo pomembna dela, kot je [[Peresopniški evangelij]]. Kasnejši sinodalni odloki, izdani septembra 1721, januarja 1727 in 1728, so te omejitve delovanja [[Tiskarna Kijevsko-pečerske lavre|Kijevsko-pečerske tiskarne]] še dodatno kodificirali.{{r|krav-2001}} Posledično je bil razvoj izobraževalnih in literarnih del v staroukrajinski različici rutenščine zadušen. Ostali so le [[rokopis]]i, predstavljeni kot grobi osnutki ({{jezik|ru|оляпка}}), božične pesmi (ki so jih recitirali študenti) in izrazi hvaležnosti potujočih beračev{{snd}} ter tradicionalni praktični dokumenti: različni priročniki in vodniki o gospodinjstvu in zdravilih. Medtem je tiskana literatura še naprej izhajala v cerkvenoslovanščini.

Do 18. stoletja je cerkvenoslovanščina v Ukrajini praktično izpodrinila rutenščino, ukrajinski avtorji pa so svoja dela pisali v njej in se s tem vključili v širši ruski kulturni kontekst. [[Grigorij Savič Skovoroda|Grigorij Skovoroda]] je svoja filozofska dela pisal v ruščini in zavestno{{snd}} in občasno{{snd}} vključeval [[ukrajinizem|ukrajinizme]], vzete iz rutenščine. [[Jurij Jakovič Barabaš|Jurij Barabaš]] navaja druge primere, kako je [[Nikolaj Vasiljevič Gogolj|Nikolaj Gogolj]] v ruščino prenesel besedne zveze iz stare ukrajinske drame.{{r|spl16}}

V začetku 19. stoletja je med profesorji na [[Univerza v Vilni|Univerzi v Vilni]] krožila zamisel o oživitvi rutenščine.{{r|czec-1989}}{{r|lati-1992}}

== Področja rabe ==

Jezik je obstajal v dveh oblikah: pisni in pogovorni.{{r|ivan-2005}}

Pod velikim vojvodo [[Algirdas]]om je pisni jezik postal [[uradni jezik|uradni]] državni jezik Velike litovske kneževine.{{r|spl19}}

=== Pisna raba ===

Pisna rutenščina je bila ena od uradnih{{r|verh-2008}}{{rp|5}}{{r|mojs-2007}}{{r|piet-2005}} knjižnih jezikov Velike litovske kneževine od 14. stoletja do leta 1696,{{r|mose-2002}}{{efn|name=&quot;op01&quot;}}{{r|spl20}}{{r|spl21}} pa tudi vzhodnoslovanskih vojvodstev [[Kraljevina Poljska|Kraljevine Poljske]] (po letu 1569) in [[Kneževina Moldavija|Kneževine Moldavije]], ki je služil kot jezik uprave in literature. Razvil se je na podlagi pisne tradicije Stare Ruse. Temeljil je na zahodnih (starobeloruskih in staroukrajinskih) narečjih vzhodnih Slovanov, pa tudi na elementih cerkvenoslovanske (predvsem [[ukrajinskobeloruska različica cerkvenoslovanščine|ukrajinskobeloruske različice]]) in poljščine.{{r|ivan-2003}}{{r|verh-2003}}{{r|mose-2002}} Do konca 17. stoletja ga je na ozemlju Velike litovske kneževine kot jezik uprave popolnoma izpodrinila poljščina.{{r|ivan-2003}}

Tujci pogosto niso razlikovali med jezikoma moskovske in litovske države in so oba preprosto imenovali »rutenščina«. Vendar pa se je znotraj [[Moskovska država|Moskovske države]] oznaka »rutenščina« nanašala na cerkvenoslovanščino{{snd}} kar pomeni, da sta bila v Moskvi izraza »rutenščina« (ruščina) in »slovanščina« (cerkvenoslovanščina) sopomenki. Nasprotno pa je v Litvi izraz »rutenščina« označeval jezik, ki se je razlikoval od cerkvenoslovanščine; tako sta imela v Veliki litovski kneževini »rutenščina« in »slovanščina« povsem različna pomena. V Moskvi se je prosta mova Velike litovske kneževine imenovala »litovščina« ali »beloruščina«.{{r|uspe-2002}} Znotraj same Velike litovske kneževine (pa tudi na tistih ozemljih Velike litovske kneževine, ki so leta 1569 prešla k Poljski) so ga pisci v 16. in 17. stoletju občasno imenovali tudi »litovščina«.{{r|smir-2009}} Sedaj se knjižni in upravni jezik Velike litovske kneževine v Belorusiji najpogosteje opredeljuje kot stara beloruščina,{{r|uspe-2002}}{{rp|386}}{{r|zali-2012}} v Ukrajini pa kot stara ukrajinščina.{{r|spl19}}

V [[Kancelarija Velike litovske kneževine|kancelarijskih]] zapisih Velike litovske kneževine je bila rabljena tradicionalna cirilica. Ko pa se je Velika litovska kneževina približevala Kraljevini Poljski{{snd}} in ko se je vpliv poljske kulture krepil{{snd}} se je občasno rabila tudi latinica. [[Liški Tatari|Litovski Tatari]] so svoje kitabe in hamajile sestavljali z [[beloruska arabska abeceda|belorusko arabsko abecedo]]; vendar se zdi, da je bil njihov jezik bližje govorjeni stari beloruščini kot sodobni knjižni pisni obliki stare beloruščine, saj tradicionalni pravopis ponavadi zakrije{{snd}} namesto da bi odražal{{snd}} posebnosti govorjenega jezika.{{r|misk-2001}}

Na rutenščino Kneževine Moldavije je vplivala knjižna [[bolgarščina]] (standardizirana po tarnovskih normah), pa tudi poljščina in{{snd}} v manjši meri{{snd}} [[moldavščina]].{{r|sorn-2010}}

=== Knjižna raba ===

Knjižni jezik je imel nadnarečno obliko in se je lahko bistveno razlikoval od krajevnih govorjenih narečij Velike litovske kneževine; to je bilo zato, ker »ruska mova« ni temeljila zgolj na živih govorjenih značilnostih katerega koli posameznega ljudstva (bodisi beloruskega bodisi ukrajinskega) in je{{snd}} v obdobju njune vključenosti v Veliko litovsko kneževino{{snd}} služil kot skupni knjižni jezik za obe skupini,{{r|mojs-2007}} kar je predstavljalo stopnjo v razvoju beloruskega in ukrajinskega knjižnega jezika.{{r|mose-2002}}

Pojav rutenskega knjižnega jezika kot samostojnega [[idiom]]a in začetek njegovega dokumentiranega razvoja v tej vlogi se običajno datirajo v 14. stoletje. Nadaljnji razvoj se je zgodil v 15. stoletju, vrhunec razvoja pa je bil dosežen v 16. stoletju;{{r|kars-1897}}{{r|kars-2006}} v drugi polovici 16. in prvi polovici 17. stoletja so se začeli poskusi kodifikacije{{snd}} najpomembnejši med njimi so{{r|jask-2001}} slovnica in [[abecednik|bukvar]] [[Ivan Fjodorov|Ivana Fjodorova]] (1574, 1578), slovnica [[Lavrentij Zizani|Lavrentija Zizanija]] (1596) in slovnica [[Ivan Petrovič Uževuč|Ivana Uževiča]] (1645).

Književna rutenščina se je razlikovala od upravnega jezika. Razlika med njima je bila običajno majhna (kot je razvidno iz [[Katekizem Simona Budnega|Luteranskega katekizma]] in del [[Ipaci Pacej|Ipacija Paceja]]), čeprav je bila včasih precejšnja (kot v [[Biblija Francišaka Skarine|Bibliji Francišaka Skarine]] in Evangeliju [[Vasil Tjapinski|Vasila Tjapinskega]]). V 15. in 16. stoletju se knjižni jezik še ni povsem stabiliziral: lahko je vseboval cerkvenoslovanske izraze; polonizmi so se lahko pojavljali v količinah od velikih do zmernih; in lahko je bil bodisi zelo oddaljen od ljudskega jezika bodisi zelo podoben njemu (kot je prikazano v Evangeliju Tjapinskega). Bil je zelo podoben upravnemu jeziku{{snd}} včasih je dosegel skorajšnjo istovetnost z njim (kot v Potijevi Uniji in Veleposlaništvu pri papežu Sikstu). Polonizacija Velike litovske kneževine je na koncu privedla do propada tega knjižnega jezika in poznejšega prehoda na poljščino.{{r|sobo-1980}}

V 17. in začetku 18. stoletja je imela rutenščina pomemben vpliv na ruski knjižni (po Trubeckoju, »moskovski posvetni in poslovni«) jezik.{{r|trub-1990a}}{{r|trub-1990b}}

=== Pogovorna raba ===

Govorjena (pogovorna) rutenščina se je razlikovala od svojega pisnega dvojnika; na ozemlju Velike litovske kneževine je kazala značilnosti zgodnjega ukrajinskega in zgodnjega beloruskega govora{{snd}} dveh glavnih narečij govorjenega jezika Velike litovske kneževine. Pogovorno rutenščino je v vsakdanjem sporazumevanju rabila velika večina prebivalstva in je skupaj z elementi iz rutenske različice cerkvenoslovanščine (čeprav se pojavljajo tudi vključki iz drugih različic) in iz poljščine služila kot temelj za pisni jezik Velike litovske kneževine. Po Stangovih ugotovitvah{{r|stan-1935}} v najzgodnejših dokumentih iz 14. in 15. stoletja prevladujejo narečne značilnosti ukrajinskega tipa. Vendar pa so sčasoma{{snd}} ko so se meje premikale in se je razvijal relativni demografski pomen različnih jezikovnih skupin{{snd}} postopoma prevladovale značilnosti beloruskega tipa.

Jezikovne razlike so bile še posebej izrazite na skrajnem severu Velike litovske kneževine, kjer se je kazal »beloruski jezikovni kompleks« ([[akanje]], [[dzekanje]], [[cekanje]] itd.), in na jugu, kjer je bil jasno razviden »ukrajinski jezikovni kompleks« ([[ikavizem]], utrjevanje soglasnikov pred »e« in »i«, združevanje staroslovanskih »i« in »ы« v »и« itd.).{{r|mojs-2007}}{{rp|47}}

Prisotnost [[zvalnik]]a povezuje rutenščino z ukrajinščino in beloruščino. Prehod iz prostaje move v beloruščino je bil postopen. Meja med beloruskimi in velikoruskimi govori je zabrisana{{snd}} pojav, ki ga običajno pripisujejo boju med Veliko litovsko kneževino in [[Moskovska velika kneževina|Veliko moskovsko kneževino]], med katerim so ozemlja med njima (kot je Smolenska regija) večkrat menjala lastnika.{{r|ivan-2003}}

V Kneževini Moldaviji je bil govorjeni jezik [[galicijskobukovinska skupina govorov|galicijskobukovinski govor]].{{r|sorn-2010}}

== Knjižni jezik in živi govor ==

Knjižni jezik Velike litovske kneževine se je razvil v okviru državnih pisanj, predvsem na podlagi [[beloruska narečja|beloruskih govorov]] okrog Vilne in v osrednjih regijah sedanje Belorusije{{r|zura-1978}} (po [[Jan Stankevič|Janu Stankeviču]] je temeljil na južnopoljskih govorih, ki so hkrati predstavljala vzhodne govore osrednjega narečja{{r|stan-1939}}). V zgodnjih fazah nastajanja jezika so bili prisotni vplivi tako južnovolinskega kot severnovolinskega (ali južnobeloruskega) narečja Velike litovske kneževine.

V uradnih zapisih Velike litovske kneževine iz 14. in 15. stoletja prevladujejo narečne značilnosti ukrajinskega tipa; vendar jih do konca 15. stoletja izpodrinejo beloruske.{{r|ivan-2003}} Pod kraljem [[Sigismund II. Avgust|Sigismundom Avgustom]] je južni jezikovni tip popolnoma izginil iz upravne dokumentacije Velike litovske kneževine. V tem obdobju se je pojavil jezik litovske kancelarije kot različica, ki je bila najbolj podobna beloruskim govorom v okolici Vilne. V ta jezik se je vsrkal tudi polocki tip pisarniškega jezika, ki je prej obstajal kot samostojna oblika.

Glede na nadnarečno naravo pisnega knjižnega jezika Velike litovske kneževine so obstajale določene razlike med pisno »prosto movo« in narečnim govorjenim govorom splošnega prebivalstva{{snd}} večino katerega so sestavljali nepismeni kmeti. Za knjižni jezik so bili značilni značilna skladnja, birokratski klišeji in pravna terminologija. Prisotne so bile tudi leksikalne razlike. Na primer, v starocerkvenoslovanskem-ukrajinskem slovarju [[Pamvo Berinda|Pamva Berinde]] ''[[Slovanorutenski leksikon|Slovanorutenski leksikon in razlaga imen]]'' ({{jezik|zle|Леѯіконъ славенорωсскїй и Именъ тлъкованїє}}) (1627) je »ruskaja reč« (tj. »prosta mova«) postavljena v nasprotje z »volinščino« (tj. ukrajinščino) in »litovščino« (tj. beloruščino): cerkvenoslovanski izraz ''pětel'' ({{jezik|cu|пѣтель}}) tukaj ustreza »rutenskemu ''kogut'' ({{jezik|zle|когутъ}}), volinskemu ''pěven'' ({{jezik|zle|пѣвень}}) in litovskemu ''petuh'' ({{jezik|zle|петухъ}})«.{{r|uspe-2002}} Hkrati je bil vsakdanji govor šlahte Velike litovske kneževine in izobražene inteligence najbližji obliki, ki se je rabila v upravnem in poslovnem pisanju.{{r|zura-1978}}

V 16. in 17. stoletju je bila rutenščina značilna po izjemni raznolikosti funkcij in področij rabe: služila je kot pisni jezik kancelarije Velike litovske kneževine, pa tudi kot jezik posvetne{{snd}} in od sredine 16. stoletja naprej tudi verske{{snd}} literature (glej [[literatura Velike litovske kneževine]]).{{r|mjac-1993}}{{{rp|95}}

Asimilirani potomci [[krimski Tatari|krimskih Tatarov]]{{snd}} tako tisti, ki so se prostovoljno preselili, kot tisti, ki so bili ujeti in pripeljani s [[Krimski kanat|Krima]] v 14. stoletju{{snd}} so za bogoslužne namene rabili ljudsko rutenščino.{{r|stan-1939}} Liturgični [[kitabi]], ki so se ohranili do danes, so nazorni primeri živega beloruskega{{r|ivan-2003}} govora, prepisanega v 16. stoletju z arabsko pisavo.{{r|stan-1933}}{{r|spl22}}

== Besedišče ==

{{glej tudi|Belorusko-litovske kronike}}

Litovski uradni dokumenti so bili napisani v pisni rutenščini{{snd}} vključno s [[Litovski statuti|Statuti Velike litovske kneževine]], [[Litovska metrika|Litovsko metriko]], listinami in vsemi javnimi akti. Tako je ta jezik služil kot uradni jezik od 14. do 18. stoletja.

Mnogi zgodnji dokumenti (nekateri segajo v leto 1432) so napisani v rutenščini, prav tako pa tudi veliko število zgodovinskih poročil, pisem in podobnega gradiva. Elemente rutenščine je mogoče zaslediti tudi v cerkvenih literarnih spomenikih.

=== Francišak Skarina ===

[[slika:Skaryna_1517.jpg|thumb|right|220px||[[Francišak Skarina]]]]

Rutenščina tvori jezikovno osnovo [[Biblija Francišaka Skarine|Rutenske Biblije]] ({{jezik|zle|Библиꙗ рꙋска}}) [[Francišak Skarina|Francišaka Skarine]]. Besedišče izdaj vzhodnoslovanskega pionirskega tiskarja obsega avtohtone beloruske, cerkvenoslovanske in zahodnoslovanske leksikalne enote ([[polonizem|polonizme]] in [[čehizem|bohemizme]]).{{r|buli-1995}} Belorusko besedišče, ki se ga najde v njegovih delih, je praslovanskega ali starovzhodnoslovanskega izvora; v večini primerov ohranja tradicijo starovzhodnoslovanščine, ki je do 14. stoletja služila kot medij za pisno komunikacijo med [[Vzhodni Slovani|Vzhodnimi Slovani]], vendar je bila njena govorjena raba omejena na ozko geografsko območje, predvsem na etnično belorusko ozemlje.{{r|buli-1995}} Raziskovalci so identificirali najbolj arhaične leksikalne enote, ki so se ohranile do danes in ohranile prvotno belorusko fonetično obliko: ''veža'' ({{jezik|zle|вежа}}), ''volot'' ({{jezik|zle|волотъ}}), ''gaj'' ({{jezik|zle|гай}}), ''detinstvo'' ({{jezik|zle|детинство}}), ''žnivo'' ({{jezik|zle|жниво}}), ''zgoda'' ({{jezik|zle|згода}}), ''klopot'' ({{jezik|zle|клопотъ}}), ''krinica'' ({{jezik|zle|криница}}), ''losenja'' ({{jezik|zle|лосеня}}), ''litka'' ({{jezik|zle|лытка}}), ''medvedenja'' ({{jezik|zle|медведеня}}), ''pomsta'' ({{jezik|zle|помста}}), ''promen'' ({{jezik|zle|промень}}), ''sevba'' ({{jezik|zle|севба}}), ''smutok'' ({{jezik|zle|смутокъ}}), ''stežka'' ({{jezik|zle|стежка}}), ''strižen'' ({{jezik|zle|стрижень}}), ''počatok'' ({{jezik|zle|початокъ}}), ''uzgorok'' ({{jezik|zle|узгорокъ}}); [[pridevnik]]i, kot so ''goršij'' ({{jezik|zle|горший}}), ''daremnij'' ({{jezik|zle|даремный}}), ''drobnij'' ({{jezik|zle|дробный}}), ''žitnij'' ({{jezik|zle|житний}}), ''lagodnij'' ({{jezik|zle|лагодный}}), ''privetlivij'' ({{jezik|zle|приветливый}}), ''prihožij'' ({{jezik|zle|пригожий}}), ''rosnij'' ({{jezik|zle|росный}}); [[glagol]]i, vključno z ''gučati'' ({{jezik|zle|гучати}}), ''dosjagati'' ({{jezik|zle|досягати}}), ''zmovitisja'' ({{jezik|zle|змовитися}}), ''lajati'' ({{jezik|zle|лаяти}}), ''robiti'' ({{jezik|zle|робити}}), ''hovati'' ({{jezik|zle|ховати}}); in [[prislov]]i, kot so ''vdolž'' ({{jezik|zle|вдолжъ}}), ''domov'' ({{jezik|zle|домовъ}}), ''dosit'' ({{jezik|zle|досыть}}), ''lepej'' ({{jezik|zle|лепей}}), ''nikoli'' ({{jezik|zle|николи}}), med drugim.{{r|buli-1995}} Skarina je svoj največji prispevek k leksikalni obogatitvi rutenščine dosegel prav s črpanjem iz besedišča svojih maternih beloruskih narečij.{{r|buli-1995}} Aljaksandr Bulika{{snd}} dopisni član Nacionalne akademije znanosti Belorusije{{snd}} ob obravnavanju teme kontinuitete ugotavlja, da je zaradi široke razširjenosti Skarinovih knjig po vsej Belorusiji (ki so uživale zasluženo avtoriteto) njihov prispevek k razvoju beloruskega jezika v prednacionalnem obdobju in k stabilizaciji njegovega leksikalnega sistema »pomemben«.{{r|buli-1995}}

=== Simon Budni ===

[[slika:Kat sim budn title.JPG|thumb|right|220px|Naslovnica knjige [[Katekizem Simona Budnega|Katekizem]] ({{jezik|zle|Катихисісъ}}), ki jo je leta 1562 v [[Njasviž]]u izdal [[Symon Budny|Simon Budni]]. Napis se glasi: »Katekizem ali starodavna krščanska znanost iz svetih spisov za preproste ljudi rutenskega jezika, sestavljena v poskusih in zavrnitvah.« (Катихисісъ, то естъ наука стародавная хрістіаньская от светого писма, для простыхъ людей языка руского, въ пытаніахъ и отказѣхъ събрана)]]

[[Symon Budny|Simon Budni]]{{snd}} ideološki privrženec Francišaka Skarine in priznani [[socinijanstvo|socinijanski]] pridigar iz 16. stoletja{{snd}} je v svoji založniški dejavnosti še bolj in bolj raznoliko rabil beloruski besednjak. 10. junija 1562 je v [[Njasviž]]u na stroške [[Mikołaj Radziwiłł Črni|Mikołaja Krzysztofa Radziwiłła »Črnega«]] objavil [[Katekizem Simona Budnega|Katekizem]] ({{jezik|zle|Катихисісъ}}){{snd}} živ primer starobeloruskega pisnega jezika. V predgovoru h Katekizmu poziva fevdalne gospode{{snd}} predvsem [[Radziwiłłi|Radziwiłłe]]{{snd}} naj cenijo svoj materni jezik in spodbujajo razvoj kulture, izobraževanja in knjigotiskanja:

{{citatni blok|text=Naj Vaše knežje milosti ne uživajo le v tujih jezikih, ampak naj – če boste tako milostni – cenijo tudi ta starodavno priznani slovanski jezik in se z njim ukvarjajo. Kajti primerno je, da se Vaše knežje milosti ubogovoljno podajo na jezik prav tistega ljudstva, med katerim so Vaši starodavni predniki – in pravzaprav plemeniti očetje Vaših knežjih milosti – tako slavno opravljali najvišje in najvidnejše položaje.}}

Izrazite fonetične značilnosti jezika Katekizma Simona Budnega so: prehod »[[у]]« v kratek »[[ў]]«, ki se je zaradi pomanjkanja posebnega [[grafem]]a prenašal z »в«: ''vživati'' ({{jezik|zle|вживати}}), ''navčanіje'' ({{jezik|zle|навчаніе}}), ''navčati'' ({{jezik|zle|навчати}}) in utrjevanje sikajočih zvokov: ''božij'' ({{jezik|zle|божыи}}), ''vsemogučij'' ({{jezik|zle|всемогучыи}}), ''inšij'' ({{jezik|zle|иншыи}}), ''čužij'' ({{jezik|zle|чужыи}}), ''majuči'' ({{jezik|zle|маючы}}), ''sodravši'' ({{jezik|zle|содравшы}}).{{r|prig-1994}} Besedišče Katekizma ni doživelo tako izrazitega zahodnoslovanskega vpliva kot besedišče njegovega predhodnika Skarine in je sestavljeno tako iz leksikalnih enot praslovanščine in rutenščine kot iz mnogih inovacij, ki so nastale na podlagi samostojnih beloruskih narečij.{{r|prig-1994}} Kot ugotavlja Arkadz Žuravski v svojem delu ''Zgodovina beloruskega knjižnega jezika'' ({{jezik|be|Гісторыя беларускай літаратурнай мовы}}), Katekizem Budnega vsebuje precejšnje število beloruskih izrazov, ki so tedaj šele začeli vstopati v literarno rabo: ''bačiti'' ({{jezik|zle|бачити}}), ''vzor'' ({{jezik|zle|взоръ}}), ''vihovati'' ({{jezik|zle|выховати}}), ''zginuti'' ({{jezik|zle|згинути}}), ''karati'' ({{jezik|zle|карати}}), ''krajina'' ({{jezik|zle|краина}}), ''ličba'' ({{jezik|zle|личьба}}), ''mova'' ({{jezik|zle|мова}}), ''moviti'' ({{jezik|zle|мовити}}), ''nadeja'' ({{jezik|zle|надея}}), ''nastavnik'' ({{jezik|zle|наставникъ}}), ''prikrij'' ({{jezik|zle|прикрий}}), ''pitanije'' ({{jezik|zle|пытанье}}), ''sprava'' ({{jezik|zle|справа}}), ''hovati'' ({{jezik|zle|ховати}}).{{r|zura-1967}}{{rp|187–201}} Tudi v besedišču Katekizma se imena dni v tednu pojavljajo v beloruski fonetični in morfološki obliki: ''ponědělok'' ({{jezik|zle|понѣдѣлокъ}}), ''vtorok'' ({{jezik|zle|второкъ}}), ''sereda'' ({{jezik|zle|середа}}), ''četvěer'' ({{jezik|zle|четвѣеръ}}), ''pjatnica'' ({{jezik|zle|пятница}}), ''subota'' ({{jezik|zle|субота}}).{{r|prig-1994}} Nekateri polonizmi, ki se jih najde v knjigi Budnega, prej niso bili široko rabljeni v rutenskih spomenikih, vendar so se kmalu trdno ukoreninili v pisni tradiciji Velike kneževine: ''dočasnij'' ({{jezik|zle|дочасный}}), ''žebrovati'' ({{jezik|zle|жебровати}}), ''zičiti'' ({{jezik|zle|зычити}}), ''zgola'' ({{jezik|zle|згола}}), ''zacnij'' ({{jezik|zle|зацный}}), ''maetnost'' ({{jezik|zle|маетность}}), ''malženstvo'' ({{jezik|zle|малженство}}), ''prišlij'' ({{jezik|zle|пришлый}}), ''cnota'' ({{jezik|zle|цнота}}), ''člonok'' ({{jezik|zle|члонок}}), ''škoda'' ({{jezik|zle|шкода}}).{{r|prig-1994}}

=== Vasil Tjapinski ===

[[slika:Vasil Tiapinskiy.png|thumb|right|220px|[[Vasil Tjapinski]] (Tjapinski-Omeljanovič)]]
[[slika:Ruthenian1 Grodno.jpg|thumb|right|220px|Zapis na strani 111 v zgodnji knjigi aktov št. 1 [[Grodno|Grodnenskega]] [[zemsko sodišče|zemskega sodišča]] za leto 1556, napisan v knjižni rutenščini: »Žive knjige{{snd}} kdor jih zna brati, mora zanje zelo skrbeti.« ({{jezik|zle|Книги животные хто их γмее чытат муси тот много дбать}})]]
[[slika:Ruthenian2 Grodno.jpg|thumb|right|220px|Leta 1571 je uslužbenec urada Grodnenskega zemskega sodišča svojim bodočim naslednikom napisal: »Tukaj ni treba ničesar pisati.« ({{jezik|zle|Не потреба тут ничого писат}}) Napis je bil kasneje prečrtan in nadomeščen z drugačnim stavkom: »Ampak zame je to, kar sem napisal, potrata.« ({{jezik|zle|Але мне, што писал — насрат}})]]

Eden najprestižnejših spomenikov rutenske knjižne kulture je Evangelij [[Vasil Tjapinski|Vasila Tjapinskega]] (okoli 1580){{snd}} prevedena izdaja Nove zaveze, ki obsega [[evangelij]]a [[Evangelij po Mateju|po Mateju]] in [[Evangelij po Marku|Marku]] ter začetek [[Evangelij po Luku|Evangelija po Luku]]. Besedilo knjige je predstavljeno v dveh stolpcih: v cerkvenoslovanščini in rutenščini. Ta prevod Svetega pisma{{snd}} skupaj z deli Francišaka Skarine in Simona Budnega{{snd}} je živ primer zbliževanja jezika verske literature z živimi beloruskimi narečji 16. stoletja.{{r|prig-1995}}

Jezik tega dela zaznamujejo mnoga fonetična črkovanja, ki odražajo sodobno izgovorjavo{{snd}} kot so ''mesco'' ({{jezik|zle|месцо}}), ''žona'' ({{jezik|zle|жона}}), ''užo'' ({{jezik|zle|ужо}}), ''čolovek'' ({{jezik|zle|чоловекъ}}) in ''čotiri'' ({{jezik|zle|чотыри}}){{snd}} ter [[zaimek|zaimkovne]] oblike, kot sta ''hto'' ({{jezik|zle|хто}}) in ''što'' ({{jezik|zle|што}}) (ki nadomeščata standardna ''kto'' ({{jezik|zle|кто}}) in ''čto'' ({{jezik|zle|что}})), in [[polnoglasje|polnoglasne]], kot so ''bereg'' ({{jezik|zle|берегъ}}), ''vorog'' ({{jezik|zle|ворогъ}}), ''golod'' ({{jezik|zle|голодъ}}), ''golos'' ({{jezik|zle|голосъ}}), ''obolok'' ({{jezik|zle|оболокъ}}) in ''čjarevo'' ({{jezik|zle|чярево}}).{{r|prig-1995}} V nekaterih primerih je Tjapinski rabil mehki znak »[[ь]]« za označevanje [[podomačenka|asimilacijske]] [[palatalizacija|palatalizacije]] [[soglasnik]]ov: ''zlosť'' ({{jezik|zle|злосьть}}), ''radosť'' ({{jezik|zle|радосьть}}), ''svet'' ({{jezik|zle|сьветъ}}), ''sviren'' ({{jezik|zle|сьвиренъ}}), ''smert'' ({{jezik|zle|сьмерть}}), ''sneg'' ({{jezik|zle|сьнегъ}}), ''esli'' ({{jezik|zle|есьли}}) in tako naprej.{{r|zura-1967}}{{rp|204}} Raziskovalci opažajo tudi prisotnost fonetične [[nedoločnik|nedoločniške]] oblike{{snd}} kot sta ''protivitca'' ({{jezik|zle|противитца}}) in ''suditca'' ({{jezik|zle|судитца}}){{snd}} ki je bila v jezikovnih normah tistega obdobja izjemno redka in se je pojavljala namesto običajnih, arhaičnih oblik ''protivitisja'' ({{jezik|zle|противитися}}) in ''suditisja'' ({{jezik|zle|судитися}}).

Obvladovanje maternega jezika Tjapinskega se še posebej jasno razkrije na leksikalni ravni njegovega Evangelija. Za vsako leksikalno enoto v knjižnoslovanskem besedilu si je prizadeval zagotoviti ustrezno besedo iz svojega maternega jezika: ''ad'' ({{jezik|zle|адъ}}, ''pekel''){{snd}} ''peklo'' ({{jezik|zle|пекло}}), ''bran'' ({{jezik|zle|брань}}, ''prepir''/''vojna''){{snd}} ''vojna'' ({{jezik|zle|война}}), ''vija'' ({{jezik|zle|выя}}, ''vrat''){{snd}} ''šija'' ({{jezik|zle|шия}}), ''krepok'' ({{jezik|zle|крепокъ}}, ''močan''){{snd}} ''mocni'' ({{jezik|zle|моцный}}), ''luna'' ({{jezik|zle|луна}}, ''luna''){{snd}} ''mesec'' ({{jezik|zle|месецъ}}), ''mučitel'' ({{jezik|zle|мучитель}}, ''mučitelj''){{snd}} ''kat'' ({{jezik|zle|катъ}}), ''pečal'' ({{jezik|zle|печаль}}, ''žalost''){{snd}} ''frasunok'' ({{jezik|zle|фрасунокъ}}), ''riza'' ({{jezik|zle|риза}}, ''oblačilo''){{snd}} ''odeža'' ({{jezik|zle|одежа}}), ''svešnica'' ({{jezik|zle|свешница}}, ''svečnik''){{snd}} ''lihtar'' ({{jezik|zle|лихтаръ}}), ''čas'' ({{jezik|zle|часъ}}, ''ura''){{snd}} ''godina'' ({{jezik|zle|година}}), ''jazik'' ({{jezik|zle|языкъ}}, ''jezik''/''ljudstvo''){{snd}} ''narod'' ({{jezik|zle|народъ}}) in druge.{{r|prig-1995}} Celo besede skupnoslovanskega izvora je Tjapinski prežel s fonetičnimi in morfološkimi značilnostmi, ki so sedaj značilne za beloruščino: ''dosele'' ({{jezik|zle|доселе}}, ''doslej''/''do zdaj''){{snd}} ''dosjul'' ({{jezik|zle|досюль), ''koliko'' ({{jezik|zle|колико}}, ''koliko''){{snd}} ''kolko'' ({{jezik|zle|колько}}), ''bolezn'' ({{jezik|zle|болезнь}}, ''bolezen''){{snd}} ''bolest'' ({{jezik|zle|болесть}}), ''mesto'' ({{jezik|zle|место}}, ''kraj''){{snd}} ''mesco'' ({{jezik|zle|месцо}}), ''pepel'' ({{jezik|zle|пепелъ}}, ''pepel''){{snd}} ''popel'' ({{jezik|zle|попелъ}}), ''mitar'' ({{jezik|zle|мытаръ}}, ''davkar''){{snd}} ''mitnik'' ({{jezik|zle|мытникъ}}), ''stezja'' ({{jezik|zle|стезя}}, ''pot''){{snd}} ''stežka'' ({{jezik|zle|стежка}}), ''sučec'' ({{jezik|zle|сучецъ}}, ''vozel''){{snd}} ''sučok'' ({{jezik|zle|сучокъ}}), ''červ'' ({{jezik|zle|червь}}, ''črv''){{snd}} ''červjak'' ({{jezik|zle|червяк}}), ''udica'' ({{jezik|zle|удица}}, ''trnek''/''udica''){{snd}} ''uda'' ({{jezik|zle|уда}}) in druge.{{r|prig-1995}}

V nekaterih primerih je Tjapinski cerkvenoslovansko versko terminologijo prevedel z rabo ljudskega konceptualnega okvira{{snd}} natančneje, s strukturnimi elementi, ki se razlikujejo od tistih v literarnem besedilu, a so opazni v sodobnih beloruskih narečjih: ''arhierei'' ({{jezik|zle|аръхиереи}}, ''arhiereji''/''veliki duhovniki''){{snd}} ''perednejšie oferovniki'' ({{jezik|zle|переднейшие оферовнікі}}), ''lžeproroki'' ({{jezik|zle|лжепророки}}, ''lažni preroki''){{snd}} ''lživie proroki'' ({{jezik|zle|лживые пророки}}), ''mirotvorci'' ({{jezik|zle| миротворцы}}, ''mirovniki''){{snd}} ''pokoi činjačie'' ({{jezik|zle|покои чинячие}}) in ''zakonoučitel'' ({{jezik|zle|законоучитель}}, učitelj postave){{snd}} ''zakonu učitel'' ({{jezik|zle|законоу учитель}}). Nasprotno pa obstajajo tudi primeri, ko so cerkvenoslovanske besedne zveze prevedene z rutenskimi sestavljenimi tvorbami: ''mimo iti'' ({{jezik|zle|мимо ити}}, ''iti mimo''){{snd}} ''prominuti'' ({{jezik|zle|проминути}}), ''preljubi tvorit'' ({{jezik|zle|прелюбы творить}}, ''prešuštvovati''){{snd}} ''čužoložit'' ({{jezik|zle|чужоложить}}) in več drugih.{{r|prig-1995}}

== Abeceda ==

Rutenska abeceda je zelo podobna [[zgodnja cirilična abeceda|zgodnji cirilični abecedi]]. Ni poznala črk: »[[jeri|ꙑ]]«, »[[ю]]« in »[[koppa (cirilica)|ҁ]]«.
{{hidden begin|border=#aaa 1px solid|titlestyle=text-align: center|title=Rutenska abeceda}}
{| class=&quot;wikitable Unicode&quot;
|- style=&quot;vertical-align:top;&quot;
! slika
! [[Unicode]]
! staroslovansko&lt;br /&gt;ime&lt;br /&gt;([[cirilica|cirilično]])
! ime&lt;br /&gt;([[prečrkovanje|prečrk.]])
! [[prečrkovanje|prečrk.]]
! izvor
! pomen imena
! opombe
|-
| style=&quot;background: white;&quot; | [[slika:Early-Cyrillic-letter-Azu.svg|40px]]
| [[A|А а]]
| азъ
| azŭ
| a
| [[grška abeceda|grška]] [[alfa]] Α
| [[I]]
|
|-
| style=&quot;background: white;&quot; | [[slika:Early Cyrillic letter Buky.svg|40px]]
| [[Б|Б б]]
| боукꙑ
| buky
| b
| grška [[beta]] v obliki [[Thera]] [[slika:Greek Beta 10.svg|10px]]
| [[črka|črke]]
|
|-
| style=&quot;background: white;&quot; | [[slika:Early-Cyrillic-letter-Vedi.svg|40px]]
| [[В|В в]]
| вѣдѣ
| vědě
| v
| grška [[beta]] Β
| [[vedenje|vedeti]]
|
|-
| style=&quot;background: white;&quot; | [[slika:Early-Cyrillic-letter-Glagol.svg|40px]]
| [[Г|Г г]]
| глаголи
| glagoli
| g
| grška [[gama]] Γ
| [[govor|govoriti]]
| Kadar je označena s [[palatizacija|palatalizacijsko]] označbo, se izgovarja {{IPA|[ɟ]}} {{snd}} to se pojavlja le redko in le v [[prevzeta beseda|izposojenih besedah]].{{r|lunt-2001}}
|-
| style=&quot;background: white;&quot; | [[slika:Early-Cyrillic-letter-Dobro.svg|40px]]
| [[Д|Д д]]
| добро
| dobro
| d
| grška [[delta]] Δ
| [[dobrota|dobro]]
| 
|-
| style=&quot;background: white;&quot; | [[slika:Early-Cyrillic-letter-Est.svg|40px]]
| [[Є|Є є]]
| єстъ
| estŭ
| e
| grški [[epsilon]] Ε
| [[je]]
| Izgovarja se {{IPA|[jɛ]}}, kadar pred njim ni [[soglasnik]]a.{{r|lunt-2001}}
|-
| style=&quot;background: white;&quot; | [[slika:Early-Cyrillic-letter-Zhivete.svg|40px]]
| [[Ж|Ж ж]]
| живѣтє
| živěte
| ž, zh
| [[glagolica|glagoliška]] ''živete'' [[Ⰶ]]
| [[življenje|živeti]]
|
|-
| style=&quot;background: white;&quot; | [[slika:Early-Cyrillic-letter-Zelo.svg|40px]]
| [[Ѕ|Ѕ ѕ / Ꙃ ꙃ]]
| ꙃѣло
| dzělo
| dz, ʒ,{{r|lunt-2001}} [[znanstvena transliteracija cirilice|ẑ]]
| grška [[stigma (črka)|stigma]] Ϛ
| [[količina|zelo]]
| Oblika [[ꙃ]] je imela fonetično vrednost {{IPA|[dz]}} in ni imela številske vrednosti, medtem ko se je oblika [[ѕ]] rabila le kot [[števka]] in ni imela fonetične vrednosti.{{r|lunt-2001}} Od 12. stoletja se je namesto [[ꙃ]] začela rabiti [[ѕ]].{{r|kars-1904}}{{r|simo-1964}} V mnogih rokopisih se namesto tega rabi [[з]], kar kaže na to, da je prišlo do [[lenicija|lenicije]].{{r|lunt-2001}}
|-
| style=&quot;background: white;&quot; | [[slika:Early-Cyrillic-letter-Zemlia.svg|60px]]
| [[З|З з / Ꙁ ꙁ]]
| зємл҄ꙗ
| zemlja
| z
| grška [[zeta]] Ζ
| [[Zemlja|Zemlja]]
| Prva oblika se je razvila v drugo.
|-
| style=&quot;background: white;&quot; | [[slika:Early-Cyrillic-letter-Izhei.svg|40px]]
| [[І|І і]] / [[Ї|Ї ї]]
| и
| i
| i, ı, [[znanstvena transliteracija cirilice|ì]]
| grška [[jota (črka)|jota]] Ι
| [[in]]
| Izgovarja se {{IPA|[ji]}} ali {{IPA|[jĭ]}}, kadar pred njo ni soglasnika in ne členek ‹i› (»in«) {{snd}} pravopis ne razlikuje med {{IPA|[ji]}} in {{IPA|[jĭ]}}.{{r|lunt-2001}} Domneva se, da je bila morda prvotno namenjena predstavljanju {{IPA|[jĭ]}}.{{r|lunt-2001}}
|-
| style=&quot;background: white;&quot; | [[slika:Early-Cyrillic-letter-Izhe.svg|40px]]
| [[И|И и]]
| ижє
| iže
| i
| grška [[eta (črka)|eta]] Η
| kateri
| Izgovarja se {{IPA|[ji]}} ali {{IPA|[jĭ]}}, kadar pred njo ni soglasnika in ne [[členek]] ‹i› (»in«) {{snd}} pravopis ne razlikuje med {{IPA|[ji]}} in {{IPA|[jĭ]}}.{{r|lunt-2001}} Domneva se, da je bila morda prvotno namenjena predstavljanju {{IPA|[i]}} in {{IPA|[ji]}}.{{r|lunt-2001}}
|-
| style=&quot;background: white;&quot; | [[slika:Early-Cyrillic-letter-Kako.svg|40px]]
| [[К|К к]]
| како
| kako
| k
| grška [[kapa (črka)|kapa]] Κ
| [[kot]]
| Kadar je označena s palatalizacijsko označbo, se izgovarja {{IPA|[c]}} {{snd}} to se pojavlja le redko in le v izposojenih besedah.{{r|lunt-2001}}
|-
| style=&quot;background: white;&quot; | [[slika:Early-Cyrillic-letter-Ludi.svg|40px]]
| [[Л|Л л]]
| людиѥ
| ljudije
| l
| grška [[lambda]] Λ
| [[ljudje]]
| Kadar je označena s palatalizacijsko označbo ali ji sledi palatizacijski [[samoglasnik]] ([[ю]], [[ѭ]] ali [[ꙗ]] in včasih [[ѣ]]), se izgovarja {{IPA|[ʎ]}} {{snd}} nekateri rokopisi ne označujejo palatalizacije, v tem primeru je treba nanjo sklepati iz konteksta.{{r|lunt-2001}}
|-
| style=&quot;background: white;&quot; | [[slika:Early-Cyrillic-letter-Myslete.svg|40px]]
| [[М|М м]]
| мꙑслитє
| myslite
| m
| grška [[mi (črka)|mi]] Μ
| [[misel|misliti]]
| 
|-
| style=&quot;background: white;&quot; | [[slika:Early-Cyrillic-letter-Nash.svg|40px]]
| [[Н|Н н]]
| нашь
| našĭ
| n
| grška [[ni (črka)|ni]] Ν
| naše
| Kadar je označena s palatizacijsko označbo ali ji sledi palatizacijski samoglasnik ([[ю]], [[ѭ]] ali [[ꙗ]] in včasih [[ѣ]]), se izgovarja {{IPA|[ɲ]}} {{snd}} nekateri rokopisi ne označujejo palatalizacije, v tem primeru je treba nanjo sklepati iz konteksta.{{r|lunt-2001}}
|-
| style=&quot;background: white;&quot; | [[slika:Early-Cyrillic-letter-Onu.svg|40px]]
| [[О|О о]]
| онъ
| onŭ
| o
| grški [[omikron]] Ο
| [[on]] / [[ono]]
|
|-
| style=&quot;background: white;&quot; | [[slika:Early-Cyrillic-letter-Pokoi.svg|40px]]
| [[П|П п]]
| покои
| pokoi
| p
| grški [[pi (črka)|pi]] Π
| [[mir]] / [[spokoj]]
| 
|-
| style=&quot;background: white;&quot; | [[slika:Early-Cyrillic-letter-Rtsi.svg|40px]]
| [[Р|Р р]]
| рьци
| rĭci
| r
| grški [[ro]] Ρ
| reči
| Kadar je označena s palatizacijsko označbo ali ji sledi palatizacijski samoglasnik ([[ю]] ali [[ѭ]]), se črka izgovarja {{IPA|[rʲ]}} {{snd}} nekateri rokopisi ne označujejo palatalizacije, v tem primeru je treba nanjo sklepati iz konteksta.{{r|lunt-2001}} Ta palatalizacija se je v [[južni Slovani|južnoslovanskem govoru]] izgubila precej zgodaj.{{r|lunt-2001}}
|-
| style=&quot;background: white;&quot; | [[slika:Early-Cyrillic-letter-Slovo.svg|40px]]
| [[С|С с]]
| слово
| slovo
| s
| grška [[sigma|lunatna sigma]] Ϲ
| [[beseda]] / [[govor]]
| 
|-
| style=&quot;background: white;&quot; | [[slika:Early-Cyrillic-letter-Tverdo.svg|40px]]
| [[Т|Т т]]
| тврьдо
| tvrĭdo
| t
| grški [[tau|tav]] Τ
| težko / zagotovo
|
|-
| style=&quot;background: white;&quot; | [[slika:Early-Cyrillic-letter-Uk.svg|60px]]
| [[uk (cirilica)|Оу оу / Ꙋ ꙋ]]
| оукъ
| ukŭ
| u
| grški [[omikron]]-[[ipsilon (črka)|ipsilon]] ΟΥ / Ꙋ
| [[učenje]]
| Prva oblika se je razvila v drugo, navpično [[ligatura|ligaturo]]. Manj pogosta alternativna oblika je bil [[digraf]] z [[ižica|ižico]]: Оѵ оѵ.
|-
| style=&quot;background: white;&quot; | [[slika:Early-Cyrillic-letter-Fert.svg|40px]]
| [[Ф|Ф ф]]
| фрьтъ
| frĭtŭ
| f
| grški [[fi]] Φ
|
| Ta črka ni bila potrebna za [[slovanski jeziki|slovanske jezike]], ampak se je rabila za prepis [[grška abeceda|grškega]] [[Φ]] in [[latinična abeceda|latiničnih]] ph in f.{{r|lunt-2001}} Verjetno, vendar ne zagotovo, se je izgovarjala kot {{IPA|[f]}} in ne kot {{IPA|[p]}} {{snd}} vendar so jo v nekaterih primerih našli kot prečrkovanje grškega [[π]].{{r|lunt-2001}}
|-
| style=&quot;background: white;&quot; | [[slika:Early-Cyrillic-letter-Kher.svg|40px]]
| [[Х|Х х]]
| хѣръ
| xěrŭ
| kh, x,{{r|lunt-2001}} h
| grški [[hi]] Χ
|
| Kadar je označena s palatalizacijsko označbo, se izgovarja {{IPA|[ç]}} {{snd}} to se pojavlja le redko in le v izposojenih besedah.{{r|lunt-2001}}
|-
| style=&quot;background: white;&quot; | [[slika:Early-Cyrillic-letter-Tsi.svg|60px]]
| [[Ц|Ц ц]]
| ци
| ci
| c
| glagoliška ''tsi'' [[Ⱌ]]
|
|
|-
| style=&quot;background: white;&quot; | [[slika:Early-Cyrillic-letter-Cherv.svg|60px]]
| [[Ч|Ч ч]]
| чрьвь
| črĭvĭ
| č, ch
| glagoliška ''cherv'' [[Ⱍ]]
| [[črv]]
| Ta črka je po približno letu 1300 nadomestila [[koppa (cirilica)|koppo]] kot številko za 90.{{r|lunt-2001}}
|-
| style=&quot;background: white;&quot; | [[slika:Early-Cyrillic-letter-Sha.svg|40px]]
| [[Ш|Ш ш]]
| ша
| ša
| š, sh
| glagoliška ''sha'' [[Ⱎ]]
|
|
|-
| style=&quot;background: white;&quot; | [[slika:Early Cyrillic letter Shta.svg|40px]]
| [[Щ|Щ щ]]
| ща
| šta
| št, sht, ŝc̟
| glagoliška ''shta'' [[Ⱋ]]
|
| [[Izgovorjava]] te črke se je od regije do regije razlikovala {{snd} prvotno je morda predstavljala [[jezikoslovna rekonstrukcija|reflekse]] od {{IPA|[tʲ]}}.{{r|lunt-2001}} Včasih jo je nadomestil digraf шт.{{r|lunt-2001}} V [[starovzhodnoslovanščina|starovzhodnoslovanski]] izgovorjavi {{IPA|[ʃtʃ]}}. Kasneje jo je ljudska etimologija analizirala kot ligaturo Ш-Т, vendar niti cirilica niti glagolica nista nastali kot taka ligatura.{{r|lunt-2001}}
|-
| style=&quot;background: white;&quot; | [[slika:Early-Cyrillic-letter-Back-Yer.svg|40px]]
| [[jer|Ъ ъ]]
| ѥръ
| jerŭ
| ŭ, ъ{{r|lunt-2001}}
| glagoliški ''jer'' [[Ⱏ]]{{r|auty-1977}}
|
| Za č, š, ž, c, dz, št in žd se je ta črka izgovarjala enako kot [[ь]] namesto njene normalne izgovorjave.{{r|lunt-2001}}
|-
| style=&quot;background: white;&quot; | [[slika:Early-Cyrillic-letter-Yer.svg|40px]]
| [[mehki znak|Ь ь]]
| ѥрь
| jerĭ
| ĭ, ь{{r|lunt-2001}}
| glagoliški ''yerj'' [[Ⱐ]]{{r|auty-1977}}
|
|
|-
| style=&quot;background: white;&quot; | [[slika:Early-Cyrillic-letter-Yat.svg|40px]]
| [[jat|Ѣ ѣ]]
| ѣть
| ětĭ
| ě, æ
| glagoliški ''jat'' [[Ⱑ]]{{r|auty-1977}}
|
| V zahodnih južnoslovanskih narečjih [[stara cerkvena slovanščina|starocekrvenoslovanščine]] je imela ta črka bolj zaprto izgovorjavo, morda {{IPA|[ɛ]}} ali {{IPA|[e]}}.{{r|lunt-2001}} Ta črka se je pisala le za soglasnikom {{snd}} na vseh drugih mestih se je namesto tega rabil [[jotirani A|ꙗ]].{{r|lunt-2001}}
|-
| style=&quot;background: white;&quot; | [[slika:Early-Cyrillic-letter-Big-Yus.svg|40px]]
| [[veliki jus|Ѫ ѫ]]
| ѫсъ
| ǫsŭ
| ǫ, õ
| glagoliški ''ons'' [[Ⱘ]]
|
| V [[ruščina|ruščini]] se imenuje {{jezik|ru|юсъ большой}} (veliki ''jus'').
|-
| style=&quot;background: white;&quot; | [[slika:Early-Cyrillic-letter-Omega.svg|40px]]
| [[omega (cirilica)|Ѡ ѡ]]
| отъ
| otŭ
| ō, w, [[znanstvena transliteracija cirilice|o, ô]]
| grška [[omega]] ω
| [[od]]
| Ta črka se je redko rabila, večinoma se je pojavljala v [[medmet]]u »oh«, v predlogu ‹otŭ›, v grški transkripciji in kot okrasna velika začetnica.{{r|lunt-2001}}
|-
| style=&quot;background: white;&quot; | [[slika:Early Cyrillic letter Yusu Maliy.svg|40px]]
| [[mali jus|Ѧ ѧ]]
| ѧсъ
| ęsŭ
| ę, ẽ
| glagoliški ''ens'' [[Ⱔ]]
|
| Izgovarja se kot {{IPA|[jɛ̃]}}, kadar pred njo ni soglasnika.{{r|lunt-2001}} V ruščini se imenuje {{jezik|ru|юсъ малый}} (mali ''jus'').
|-
| style=&quot;background: white;&quot; | [[slika:Early-Cyrillic-letter-Ksi.svg|40px]]
| [[ksi (cirilica)|Ѯ ѯ]]
| ѯи
| ksi
| ks
| grški [[ksi|xi]] Ξ
|
| rowspan=2 | Ti dve črki nista bili potrebni za slovanski jezik, ampak sta se rabili za prepisovanje grščine in kot številki.
|-
| style=&quot;background: white;&quot; | [[slika:Early-Cyrillic-letter-Psi.svg|40px]]
| [[psi (cirilica)|Ѱ ѱ]]
| ѱи
| psi
| ps
| grški [[psi]] Ψ
|
|-
| style=&quot;background: white;&quot; | [[slika:Early-Cyrillic-letter-Fita.svg|40px]]
| [[fita|Ѳ ѳ]]
| фита
| fita
| θ, th, T, F
| grška [[theta|teta]] Θ
|
| Ta črka ni bila potrebna za slovanske jezike, ampak se je rabila za prepisovanje grščine in kot številka. Zdi se, da se je v splošnem izgovarjala kot  {{IPA|[t]}}, saj najstarejša besedila včasih nadomestijo njene primerke s [[т]].{{r|lunt-2001}} Običajna starocerkvenoslovanska izgovorjava verjetno ni imela [[fon (jezikoslovje)|fona]] {{IPA|[θ]}}.{{r|lunt-2001}}
|-
| style=&quot;background: white;&quot; | [[slika:Early-Cyrillic-letter-Izhitsa.svg|40px]]
| [[ižica|Ѵ ѵ]]
| ижица
| ižica
| ü, v, [[Scientific transliteration of Cyrillic|ỳ]]
| grški [[ipsilon (črka)|ipsilon]] Υ
| majhni [[jarem]]
| Ta črka se je rabila za prepisovanje grškega [[ipsilon (črka)|ipsilona]] in kot številka. Bila je tudi del digrafa оѵ.
|}
{{hidden end}}

== Zgledi besedil ==

{{citatni blok | text= {{blist| 
Гл̃ющи(м) бо Грекω(м) / παυ̃σον τήν γλώσσαν σο̃υ από κάκου και χείλη σο̃υ του̃ μή λαλη̃σαι δόλον.|
Славέнски прεвóдимъ, Оудέржи язык(ъ) свóй ω(т) зла / и оустнѣ́ своѣ έжε нε гл̃áти лсти:|
Руски исто(л)кóвуεмъ / Гамýй языкъ свой ω(т) злогω, и оуста твои нεхай нε мовятъ зрады.}}| author= [[Meletij Smotricki]], ''[[Slovanska slovnica|Slovanska slovnica pravilne sintagme]]'' ({{jezik|zle|Грамма́тіки славє́нскиѧ пра́вилноє сѵ́нтаґма}}), 1619}}

=== Zgleda pogovornega jezika ===

Zgled »rutenščine«  ({{jezik|la|lingua Ruthenica}}) iz leta 1705 (v viru je besedilo predstavljeno v [[latinica|latinici]]; nanaša se na ljudske pogrebne obrede{{snd}} natančneje na [[žalostinka|žalostinko]] za pokojnikom); poleg tega vir podaja latinsko razlago pomena navedenega besedila:

{{citatni blok | text=
Ha lele lele, y procz tus mene umarl? yza tymie mielszto yeʃtu albo procz ty umarl? Ha lele, lele yza tyniemie Kraʃ ye mlodzite y procz ty umarl?&lt;br /&gt;
// id est, heu heu mihi! quare mortuus est? Num tibi deerat eſca aut potus? quare ergo mortuus est? Heu heu mihi! annon habuiſti formoſam conjugem? quare E. mortuus es? | author= [[Caspar Calvör]], ''Ritualis ecclesiastici opus historico-didascalico-paideuticum'', 1705, 1. del, str. 820{{r|calv-1705}}}}

Prevod latinske razlage je naslednji: »Gorje, gorje meni! Zakaj je mrtev? Ti je manjkalo hrane ali pijače? Zakaj je potem mrtev? Gorje, gorje meni! Ali nisi imel žene? Zakaj si mrtev?«

''[[Lvovska kronika]]'' iz prve polovice 17. stoletja je bila prav tako napisana v pogovornem jeziku [[Zahodna Rus|Zahodne Ruse]] in vsebuje naslednje odlomke:

{{citatni blok | text=
'''1597''': Наливайка загублено.
'''1598''': По дахахъ, по домахъ щось пысало, и падало на землю, що и люде слыхали, якъ о землю чимъ ударивъ, а потому скотъ здыхалъ барзо.
'''1599''': Моръ былъ великій во Львовѣ, що мовили и птахъ, якъ летѣлъ, презъ мѣсто, впалъ и здохъ.
'''1616''': … а Сцѣбора и Сурма чвертовано. Такую имъ нагороду дано.
'''1619''': Канцлѣра Жолковского в Волосѣхъ забито, и Корецкого взято, бо безъ Козаковъ войну точилъ, мовилъ такъ: «Не хочу я зъ Грицями воевати; нехай идутъ до ролѣ, або свинѣ пасти.» Въ той часъ тутъ трвога наступила. Татаровъ великое множество розсѣялося было. Не было такого человѣка, що бы ся не трвожилъ.
'''1620''': Въ той часъ Сагайдачный спосредку Турковъ беручи по едному водилъ до своего обозу. Тамъ его пострѣлено и умеръ, а въ Кіевѣ лежитъ тѣло его.{{r|spl17}}{{r|spl18}}}}

=== Zgled pisnega jezika ===

{{citatni blok | text= …иж они &lt;монахи и казаки&gt;, не контентуючися тым же от лет четырох, великие и несносные кривды скаржуючомуся, в забиранъю игрунтув их Гъригоревских до игрунтов своих Терехтемировских, чинили, и през границы старосвецкие и ново, часов недавных, з ними ж самыми поновъленые переходячи, лесы пустошили, озера и инъшие ловли рыбные, также сеножети и инъшие игрунты збирали, але тепер свежо, яко скаржучийся мает ведомость, с дому, в небытности его, року теперешнего, тысячу шест сот осмнадцатого, мѣсяца Мая четвёртого дня, пославши моцно и гвалтом Козаков и Мещан, в Трехтемѣрове мешкаючих, на тую маетность их, село Григорев, оную з мощи владзы скражающогося одняли, и его з спокойного державья къгвалтовне и безправъне выбилы и вытиснулы; двор, млын и инъшое будованъе дворищъное на себе взяли, и до маетности своё Трехтемировское превернули, за чим и у вины, в праве посполитом на таковых кгвалтовников описаные, попали и поводов для шкод немалых за таковым своим кглавтовым однятием тое маетности причинили.&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;
... in oni &lt;menihi in kozaki&gt;, ker se z njim niso štiri leta zadovoljili, so pohlepnemu človeku storili velike in neznosne krivice, ko so jim odvzeli grigorevske lovce svojim lastnim terehtemirovskim lovcem in onkraj meja starih in novih, nedavnih ur, prečkali z njimi novozgrajene, opustošene gozdove, jezera in druga ribja zajetja, prav tako so pobirali seno in druge lovce, a zdaj sveže, kot poroča pohlepni človek, iz hiše, v njeni neobstojnosti, v tem letu, tisoč šeststo osemnajst, četrtega maja, ko so s silo in hrupom poslali kozake in meščane, ki so se zadrževali v Trehtemirovu, na to posestvo. Oni, vas Grigorjev, so bili odvzeti oblasti krčečega se vladarja in so bili izgnani iz mirnega stanja brez pravic in brez oblasti; Prevzeli so dvorišče, mlin in druge stavbe dvorišča ter svoje posestvo Trehtemirovskoje spremenili v kup ruševin, za kar so padli v krivdo, ki je v zakonu Republike obeh narodov opisana za takšne privržence, in s svojim dvigovanjem tega posestva povzročili precejšnjo škodo. | author= Pritožba Fedorja Suščanskega Proskure proti menihom samostana Trehtemirov zaradi nasilnega zasega njegovega posestva Grigorjev s pomočjo kozakov in meščanov [[Trahtemiriv|Trehtemirova]], 1618 // Arhiv Jugozahodne Rusije, številka 3, letnik 1, Kijev, 1863, str. 236}}

=== Pesniška zgleda ===

V moderni ortografiji:

{|
| width=400 valign=&quot;top&quot; |
: ''Полска квитнетъ лациною,''
: ''Литва квитнетъ русчызною:''
: ''Безъ той въ Полщє не пребудешъ,''
: ''Безъ сей въ Литвє блазнѣмъ будзешъ.''
: ''Той латина єзыкъ даєтъ,''
: ''Та безъ Руси не вытрваєтъ.''
: ''Ведзь же южъ, Русъ, ижъ тва хвала''
: ''По всємъ свєтє южъ дойзрала''
: ''Весели жъ се ты, русине,''
: ''Тва слава никгды не зкгине.''
:: {{small|—[[Jan Kazimir Paškevič]], 22. avgust 1621{{r|spl05}}{{rp|74}}}}
| width=400 valign=&quot;top&quot; |
: ''Двѣ̀ сердца сѧ спои́ли, мечъ ѝхъ розрыва́єтъ,''
: ''Мо́цъ старожи́тныхъ домо́въ презъ тотъ освѣдча́єтъ,''
: ''Кото́рымъ варва́рскіи гу́фы не зровна́ли,''
: ''Пойзрѝ на̀ ге́лмъ, оба́чишъ, ꙗкъ сѧ потыка́ли.''
: ''Котви́цы тежъ вѣ́ры стате́чнои зна́комъ,''
: ''Ꙗкъ кгды окрутъ на̀ вѣ́тры умоцне́нъ тройга́комъ.''
: ''А крестъ церкви похва́ла, крестъ вѣ́рнымъ обро́на,''
: ''И тотъ єсть Стетке́вичовъ клейно́тъ и коро́на.''
: ''Пре́тожъ ихъ сла́ва въ небо, ꙗкъ стрѣла̀, възноси́ти''
: ''И на вѣ́ки сѧ бу́детъ въ людєхъ голоси́ти.''
:: {{small|—[[Spiridon Mironavič Sobal]], ''На герб вельможных их милостей панов Стеткевичов''{{r|spl05}}{{rp|75}}}}
|}

== Glej tudi ==

{{div col|colwidth=27em}}
* {{medjezikovna povezava|cerkvenoslovanščina v Romuniji| en|Church Slavonic in Romania}}
* {{medjezikovna povezava|lingvonim|en|linguonym}}
* [[slavistika]]
* [[Galicija]]
* {{medjezikovna povezava|Rutenska uniatska cerkev|en|Ruthenian Uniate Church}}
* [[Kijevska Rusija]]
* [[starovzhodnoslovanščina]]
* [[stara novgorodščina]]
* [[zgodnja cirilična abeceda]]
{{div col end}}

== Opombe ==

{{seznam opomb|refs= 
{{efn|name=&quot;op00&quot;|Ni znano, kdaj je [[zgodovina Vilne|Vilna postala]] prestolnica Velike litovske kneževine, vendar najstarejše omembe v besedilih segajo v [[Gediminasova pisma]] iz zgodnjih 1320-ih.}}
{{efn|name=&quot;op01&quot;|»Rutenščina je bila sprejeta kot uradni upravni jezik Velike litovske kneževine in je imela to funkcijo do leta 1696, ko je varšavski sejm izdal končni odlok, s katerim jo je nadomestil s poljščino in latinščino. [Pojasnilo: Ni šlo za [[sejm]], temveč za Vsesplošno [[konfederacija (Republika obeh narodov)|konfederacijo stanov Republike obeh narodov]]; glej spodaj.]«}}
}}

== Sklici ==

{{refbegin|4|normalfont=yes}}
{{sklici| refs=
&lt;ref name=&quot;auty-1977&quot;&gt;[[#SKL-auty-1977|Auty (1977)]].&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;borz-1996&quot;&gt;[[#SKL-borz-1996|Borzecki (1996)]].&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;broc-1972&quot;&gt;[[#SKL-broc-1972|Brock (1972)]], str. 166&amp;ndash;171.&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;buli-1995&quot;&gt;[[#SKL-buli-1995|Bulika (1995)]].&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;bunc-2013&quot;&gt;[[#SKL-bunc-2013|Bunčić (2013)]].&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;bunc-2015&quot;&gt;[[#SKL-bunc-2015|Bunčić (2015)]].&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;calv-1705&quot;&gt;[[#SKL-calv-1705|Calvör (1705)]], 1. del, str. 820.&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;czec-1989&quot;&gt;[[#SKL-czec-1989|Czeczot (1989)]], str. 8.&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dani-2006a&quot;&gt;[[#SKL-dani-2006a|Danilenko (2006a)]].&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dani-2006b&quot;&gt;[[#SKL-dani-2006b|Danilenko (2006b)]].&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;duba-1994&quot;&gt;[[#SKL-duba-1994|Dubavec; Saganovič (1994)]].&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;flor-1900&quot;&gt;[[#SKL-flor-1900|Florinski (1900)]].&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;gold-2010&quot;&gt;[[#SKL-gold-2010|Goldberg Shohamy; Ben Rafael; Barni (2010)]], str. 139.&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;gonn-1997&quot;&gt;[[#SKL-gonn-1997|Gonneau; Sorlin; Vodoff (1997)]].&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;grim-2014&quot;&gt;[[#SKL-grim-2014|Grimost (2014)]].&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;halp-2022&quot;&gt;[[#SKL-halp-2022|Halperin (2022)]], str. 95.&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;hizn-2003&quot;&gt;[[#SKL-hizn-2003|Hižnjak; Mankivski (2003)]].&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;ivan-1998&quot;&gt;[[#SKL-ivan-1998|Ivanova; Ivanov; Mjačkovska (1998)]].&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;ivan-2003&quot;&gt;[[#SKL-ivan-2003|Ivanov (2003)]].&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;ivan-2005&quot;&gt;[[#SKL-ivan-2005|Ivanov (2005)]], str. 112&amp;ndash;114.&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;jask-2001&quot;&gt;[[#SKL-jask-2001|Jaskevič (2001)]].&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;kamu-2021&quot;&gt;[[#SKL-kamu-2021|Kamusella (2021)]], str. 127.&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;kars-1897&quot;&gt;[[#SKL-kars-1897|Karski (1897)]].&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;kars-1904&quot;&gt;[[#SKL-kars-1904|Karski (1904)]].&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;kars-2006&quot;&gt;[[#SKL-kars-2006|Karski (2006)]].&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;katl-2003&quot;&gt;[[#SKL-katl-2003|Katljarčuk (2003)]].&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;kise-2011&quot;&gt;[[#SKL-kise-2011|Kiseljev (2011)]].&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;krap-2000&quot;&gt;[[#SKL-krap-2000|Krapauskas (2000)]], str. 26.&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;krav-2001&quot;&gt;[[#SKL-krav-2001|Kravecki; Pletnjova (2001)]].&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;kurz-1993&quot;&gt;[[#SKL-kurz-1993|Kurzowa (1993)]].&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;lati-1992&quot;&gt;[[#SKL-lati-1992|Latišonak (1992)]].&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;lazo-2008&quot;&gt;[[#SKL-lazo-2008|Lazorkina (2008)]].&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;leem-1974&quot;&gt;[[#SKL-leem-1974|Leeming (1974)]], str. 126]]&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;lunt-2001&quot;&gt;[[#SKL-lunt-2001|Lunt (2001)]].&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;mago-1996&quot;&gt;[[#SKL-mago-1996|Magocsi (1996)]], str. 131, 140.&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;misk-2001&quot;&gt;[[#SKL-misk-2001|Miškinienė (2001).]], str. 17&amp;ndash;18.&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;mjac-1993&quot;&gt;[[#SKL-mjac-1993|Mjačkovska; Plotnikov; Suprun (1993)]], str. 79.&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;mjac-2000&quot;&gt;[[#SKL-mjac-2000|Mjačkovska (2000)]].&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;mjak-2008&quot;&gt;[[#SKL-mjak-2008|Mjakišjev (2008)]].&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;mojs-2005&quot;&gt;[[#SKL-mojs-2005|Mojsijenko (2005)]].&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;mojs-2007&quot;&gt;[[#SKL-mojs-2007|Mojsijenko (2007)]].&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;mose-2002&quot;&gt;[[#SKL-mose-2002|Moser (2002)]]&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;mose-2005&quot;&gt;[[#SKL-mose-2005|Moser (2005)]].&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;mose-2007&quot;&gt;[[#SKL-mose-2007|Moser (2007)]].&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;mose-2020&quot;&gt;[[#SKL-mose-2020|Moser (2020)]].&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;mose-2022&quot;&gt;[[#SKL-mose-2022|Moser (2022)]].&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;mull-1992&quot;&gt;[[#SKL-mull-1992|Müller; Schramm; de Vincenz (1992)]].&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;muso-2009&quot;&gt;[[#SKL-muso-2009|Musorin (2009)]].&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;nase-2005&quot;&gt;[[#SKL-nase-2005|Nasevič (2005)]].&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;nekr-2003&quot;&gt;[[#SKL-nekr-2003|Nekraševič-Korotka (2003)]].&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;nimc-2003&quot;&gt;[[#SKL-nimc-2003|Nimčuk (2003)]].&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;pere-2001&quot;&gt;[[#SKL-pere-2001|Peredrijenko (2001)]].&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;piet-2005&quot;&gt;[[#SKL-piet-2005|Pietkiewicz (2005)]].&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;prig-1994&quot;&gt;[[#SKL-prig-1994|Prigodzič (1994)]].&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;prig-1995&quot;&gt;[[#SKL-prig-1995|Prigodzič (1995)]].&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;puci-2008&quot;&gt;[[#SKL-puci-2008|Puciljeva (2008)]], str. 202.&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;pugh-1996&quot;&gt;[[#SKL-pugh-1996|Pugh (1996)]], str. 31.&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;pugh-2007&quot;&gt;[[#SKL-pugh-2007|Pugh (2007)]], str. 14&amp;ndash;15.&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;seve-1979&quot;&gt;[[#SKL-seve-1979|Ševeljov (1979)]], str. 577.&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;simo-1964&quot;&gt;[[#SKL-simo-1964|Simonov (1964)]].&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;smir-2009&quot;&gt;[[#SKL-smir-2009|Smirnova (2009)]].&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;smir-2011&quot;&gt;[[#SKL-smir-2011|Smirnova (2011)]], str. 2.&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;smir-2024&quot;&gt;[[#SKL-smir-2024|Smirnova (2024)]].&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;snyd-2003&quot;&gt;[[#SKL-snyd-2003|Snyder (2003)]].&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;snyd-2004&quot;&gt;[[#SKL-snyd-2004|Snyder (2004)]], str. 18.&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;sobo-1980&quot;&gt;[[#SKL-sobo-1980|Soboljevski (1980)]], str. 70&amp;ndash;72.&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;sorn-2010&quot;&gt;[[#SKL-sorn-2010|Šornikov (2010)]].&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;stan-1935&quot;&gt;[[#SKL-stan-1935|Stang (1935)]], str. 19&amp;ndash;20, 52, 163.&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;stan-1938&quot;&gt;[[#SKL-stan-1938|Stang (1938)]].&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;stan-1933&quot;&gt;[[#SKL-stan-1933|Stankevič; ''idr.'' (1933)]].&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;stan-1939&quot;&gt;[[#SKL-stan-1939|Stankevič (1939)]].&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;stec-1977&quot;&gt;[[#SKL-stec-1977|Stecenko (1977)]], str. 7.&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;stru-1984&quot;&gt;[[#SKL-stru-1984|Struminskyj (1984)]], str. 33]]&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;suda-1984&quot;&gt;[[#SKL-suda-1984|Sudavičenje; Serdobincev; Kadkalov (1984)]], str. 47.&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;sudn-2005&quot;&gt;[[#SKL-sudn-2005|Sudnik (2005)]].&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;svja-2005&quot;&gt;[[#SKL-svja-2005|Svjažinski (2005)]].&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;trof-2001&quot;&gt;[[#SKL-trof-2001|Trofimovič (2001)]].&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;trub-1927&quot;&gt;[[#SKL-trub-1927|Trubeckoj (1927)]].&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;trub-1990a&quot;&gt;[[#SKL-trub-1990a|Trubeckoj (1990a)]].&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;trub-1990b&quot;&gt;[[#SKL-trub-1990b|Trubeckoj (1990b)]].&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;uspe-1994&quot;&gt;[[#SKL-uspe-1994|Uspenski (1994)]], str. 65&amp;ndash;66.&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;uspe-2002&quot;&gt;[[#SKL-uspe-2002|Uspenski (2002)]].&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;verh-2003&quot;&gt;[[#SKL-verh-2003|Verholanceva (2003)]].&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;verh-2008&quot;&gt;[[#SKL-verh-2008|Verholanceva (2008)]].&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;vern-1997&quot;&gt;[[#SKL-vern-1997|Vernadski (1997)]].&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;wall-2016&quot;&gt;[[#SKL-wall-2016|Wallace (2016)]], str. 424.&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;zali-2012&quot;&gt;[[#SKL-zali-2012|Zaliznjak (2012)]].&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;zura-1967&quot;&gt;[[#SKL-zura-1967|Žuravski (1967)]].&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;zura-1978&quot;&gt;[[#SKL-zura-1978|Žuravski (1978)]].&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;spl00&quot;&gt;{{citat | title= Ukrainian Language | date= 2024-02-17 | website= Britannica.com | lang= en | url= https://www.britannica.com/topic/Ukrainian-language}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;spl01&quot;&gt;{{citat | title= Statut Velikogo knjažestva Litovskogo | date= 1588 | script-title= ru:Статут Великого княжества Литовского | script-website= ru:История Беларуси IX-XVIII веков. Первоисточники. | trans-title= Statut Velike litovske kneževine (4. razdelek, 1. člen) | lang= ru | url= http://starbel.narod.ru/statut1588.htm | accessdate= 2019-10-25 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20180629204301/http://starbel.narod.ru/statut1588_4.htm | archivedate= 2018-06-29 | quote= {{lang|ru|А писаръ земъский маеть по-руску литерами и словы рускими вси листы, выписы и позвы писати, а не иншимъ езыкомъ и словы.}}}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;spl02&quot;&gt;{{citat | last1= Šeferis | first1= Vaidas | last2= Knabikaitė | first2= Vaida | title= Z dějin litevské stylistiky | website= phil.muni.cz | publisher= Oddelek za jezikoslovje, Filozofska fakulteta [[Masarykova univerza|Masarykove univerze]] | lang= cs | url= https://www.phil.muni.cz/stylistika/litevska.htm | accessdate= 2024-10-19}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;spl03&quot;&gt;{{citat | last1= Ruczaj | first1= Maciej | title= Dějiny a současnost, Pravoslavný protivník Moskvy | website= dejinyasoucasnost.cz | lang= cs | url= http://dejinyasoucasnost.cz/archiv/2022/4/pravoslavny-protivnik-moskvy/ | accessdate= 2024-10-19}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;spl04&quot;&gt;Navedeno v {{citat | last1= Ulaščik | first1= Mikalaj | title= Введение в белорусско-литовское летописание | date= 1980 | location= Moskva}}.&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;spl05&quot;&gt;{{citat | title= Славянамоўная паэзія Вялікага Княства Літоўскага XVI-XVIII ст.ст {{!}}  [[Nacionalna akademija znanosti Belorusije]], Ін-т мовы і літ. імя Я. Коласа і Я. Купалы; уклад., прадм. і камент. А. У. Бразгунова | location= Minsk | publisher= Belaruskaja navuka | date= 2011 | series= (Помнікі даўняга пісьменства Беларусі) | lang= be | isbn= 978-985-08-1291-9}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;spl06&quot;&gt;{{navedi enciklopedijo | title= Russische taal | encyclopedia= Encarta Encyclopedie Winkler Prins | date= 2002 | publisher= Microsoft Corporation/Het Spectrum | lang= nl}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;spl07&quot;&gt;{{citat | title= Начальный этап формирования русского национального языка | date= 1962 | page= 221 | location= Leningrad}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;spl08&quot;&gt;{{citat | title= Belarusian language | date= | website= Britannica.com | lang= en | url= http://britannica.com/topic/Belarusian-language | accessdate= 2015-09-28 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20150905143527/http://www.britannica.com/topic/Belarusian-language | archivedate= 2015-09-05}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;spl09&quot;&gt;{{citat | last1= Rudenko | first1= Jelena | title= Белорусский язык: прошлое и настоящее | website= index.org.ru | lang= ru | url= http://www.index.org.ru/journal/15/15-rudenko.html | accessdate= 2016-03-28 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20160304132214/http://index.org.ru/journal/15/15-rudenko.html | archivedate= 2016-03-04}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;spl10&quot;&gt;{{citat | last1= Uspenski | first1= Boris Andrejevič | authorlink1= Boris Andrejevič Uspenski | title= От церковнославянско-русской диглоссии к церковнославянско-русскому двуязычию | website= ukrhistory.narod.ru | lang= ru | url= http://www.ukrhistory.narod.ru/texts/uspenski-2.htm | archiveurl= https://web.archive.org/web/20160303203118/http://www.ukrhistory.narod.ru/texts/uspenski-2.htm | archivedate= 2016-03-03}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;spl11&quot;&gt;{{citat | title= Украинская литература | work= [[Enciklopedični slovar Brockhausa in Efrona|Mali enciklopedični slovar Brockhausa in Efrona]] | date= 1907 | edition= 2. na novo pred. in dop. | volume= 1&amp;ndash;2 | location= Sankt Peterburg | lang= ru | url= https://ru.wikisource.org/wiki/%D0%9C%D0%AD%D0%A1%D0%91%D0%95/%D0%A3%D0%BA%D1%80%D0%B0%D0%B8%D0%BD%D1%81%D0%BA%D0%B0%D1%8F%20%D0%BB%D0%B8%D1%82%D0%B5%D1%80%D0%B0%D1%82%D1%83%D1%80%D0%B0}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;spl12&quot;&gt;{{citat | title= История | website= kdais.kiev.ua | lang= ru | url= http://kdais.kiev.ua/index.php?option=com_content&amp;view=article&amp;id=10&amp;Itemid=10 | accessdate= 2016-05-06 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20160602043014/http://kdais.kiev.ua/index.php?option=com_content&amp;view=article&amp;id=10&amp;Itemid=10 | archivedate= 2016-06-02}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;spl13&quot;&gt;{{citat | title= Літопис Самовидця | website= litopys.org.ua | lang= uk | url= http://litopys.org.ua/samovyd/sam.htm | accessdate= 2016-03-27 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20050408230410/http://litopys.org.ua/samovyd/sam.htm | archivedate= 2005-04-08}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;spl14&quot;&gt;{{citat | title= Система высших органов власти Речи Посполитой | website= istoriya.org | lang= ru | url= http://www.istoriya.org/vyshie-organy/ | accessdate= 2016-10-08 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20161009185223/http://www.istoriya.org/vyshie-organy/ | archivedate= 2016-10-09}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;spl15&quot;&gt;{{citat | title= XVII век. Беларусь | website= history-belarus.by | lang= ru | url= http://history-belarus.by/pages/times/17_vek.php | accessdate= 2016-10-08 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20161008135326/http://history-belarus.by/pages/times/17_vek.php | archivedate= 2016-10-08}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;spl16&quot;&gt;{{citat | last1= Barabaš | first1= Jurij Jakovič | authorlink1= Jurij Jakovič Barabaš | title= Гоголь и традиции староукраинского театра (два этюда) | website= domgogolya.ru | lang= ru | url= http://domgogolya.ru/science/researches/1604/ | accessdate= 2016-03-27 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20160410084001/http://domgogolya.ru/science/researches/1604/ | archivedate= 2016-04-10}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;spl17&quot;&gt;{{citat | title= О русской летописи с 1498 по 1649 год | journal= [[Revija Ministrstva za javno šolstvo]] | date= 1838 | volume= | issue= XXI / 4 | lang= ru | location= Sankt Ppeterburg | url= https://runivers.ru/lib/book7643/450374// | accessdate= 2022-04-12 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20220412142516/https://runivers.ru/lib/book7643/450374// | archivedate= 2022-04-12}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;spl18&quot;&gt;{{citat | title= О русской летописи с 1498 по 1649 год | website= vostlit.info | lang= ru | url= https://www.vostlit.info/Texts/Dokumenty/Polen/XV/1480-1500/Lvov_let/text2.htm | accessdate= 2022-04-12 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20220412142537/https://www.vostlit.info/Texts/Dokumenty/Polen/XV/1480-1500/Lvov_let/text2.htm | archivedate= 2022-04-12}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;spl19&quot;&gt;{{citat | last1= Rusanivski | first1= V. M. | title= Західноруська писемна мова | website= litopys.org.ua | lang= uk | url= http://litopys.org.ua/ukrmova/um20.htm | accessdate= 2013-02-16 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20130312050315/http://litopys.org.ua/ukrmova/um20.htm | archivedate= 2013-03-12}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;spl20&quot;&gt;{{citat | title= Система высших органов власти Речи Посполитой | website= istoriya.org | lang= ru | url= http://www.istoriya.org/vyshie-organy/ | accessdate= 2016-10-08 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20161009185223/http://www.istoriya.org/vyshie-organy/ | archivedate= 2016-10-09}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;spl21&quot;&gt;{{citat | title= XVII век. Беларусь | website= history-belarus.by | lang= ru | url= http://history-belarus.by/pages/times/17_vek.php | accessdate= 2016-10-08 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20161008135326/http://history-belarus.by/pages/times/17_vek.php | archivedate= 2016-10-08}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;spl22&quot;&gt;{{citat | last1= Nescjarovič | first1= Viktar Ivanavič | authorlink1= Viktar Ivanavič Nescjanovič | title= Кітабы — унікальная зьява ў беларускай мове | website= pravapis.org | lang= be | url= http://www.pravapis.org/art_kitab1.asp | accessdate= 2013-03-02 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20130226065257/http://www.pravapis.org/art_kitab1.asp | archivedate= 2013-02-26}}&lt;/ref&gt;
}}
{{refend}}

== Viri ==

{{refbegin|1|normalfont=yes}}
* {{citat | last1= Aničenka | first1= Uladzimir Vasiljevič | authorlink1= Uladzimir Vasiljevič Aničenka | title= Беларуска-ўкраінскія пісьмова-моўныя сувязі | date= 1969 | location= Minsk | lang= be}}
* {{citat | last1= Auty | first1= Robert | authorlink1= Robert Auty | title= Handbook of Old Church Slavonic, Part II: Texts and Glossary | date= 1977 | cobiss= 52907618 | ref= SKL-auty-1977}}
* {{citat | last1= Borzecki | first1= Jerzy | title= Concepts of Belarus until 1918 | date= 1996 | location= Toronto | publisher= Univerza v Torontu | url= https://tspace.library.utoronto.ca/bitstream/1807/13653/1/MQ51547.pdf | ref= SKL-borz-1996 }}
* {{citat | last1= Brock | first1= Peter | title= Ivan Vahylevych (1811–1866) and the Ukrainian National Identity | journal= Canadian Slavonic Papers | date= 1972 | volume= 14 | issue= 2 | pages= 153&amp;ndash;190 | doi= 10.1080/00085006.1972.11091271 | jstor= 40866428 | ref= SKL-broc-1972}}
* {{citat | last1= Brogi Bercoff | first1= Giovanna | title= Plurilinguism in Eastern Slavic Culture of the 17th Century: The case of Simeon Polockij | journal= Slavia: Časopis pro slovanskou filologii | date= 1995 | volume= 64 | issue=  | pages= 3&amp;ndash;14 | via= [[Google Knjige]] | url= https://books.google.com/books?id=UH9gAAAAMAAJ }}
* {{citat | last1= Bulika | first1= Aljaksandr | title= Лексика изданий Скорины | trans-title= Besedišče Skarinovih publikacij | journal= [[Rodnaje slova]] | date= 1995 | volume= | issue= 3 | pages= 32&amp;ndash;36 | location= Minsk | lang= be | ref= SKL-buli-1995}}
* {{citat | last1= Bunčić | first1= Daniel | title= Die ruthenische Schriftsprache bei Ivan Uževyč unter besonderer Berücksichtigung seines Gesprächsbuchs Rozmova/Besěda: Mit Wörterverzeichnis und Indizes zu seinem ruthenischen und kirchenslavischen Gesamtwerk | date= 2006 | location= München | publisher= Verlag Otto Sagner | url= https://www.academia.edu/4678996 }}
* {{citat | last1= Bunčić | first1= Daniel | title= Письменность Беларуси на стыке востока и запада (между двумя алфавитами, двумя орфографиями, двумя языками) // Deutsche Beiträge zum XV. Internationalen Slavistenkongress Minsk 2013. Hrsg. von S. Kempgen, M. Wingender, N. Franz und M. Jakiša | journal= Die Welt der Slaven — Sammelbände 50. | date= 2013 | publisher= Otto Sagner | location= München−Berlin−Washington | no-pp= y | page= 100, opomba 6 | url= http://www.academia.edu/4678986/%D0%9F%D0%B8%D1%81%D1%8C%D0%BC%D0%B5%D0%BD%D0%BD%D0%BE%D1%81%D1%82%D1%8C_%D0%91%D0%B5%D0%BB%D0%B0%D1%80%D1%83%D1%81%D0%B8_%D0%BD%D0%B0_%D1%81%D1%82%D1%8B%D0%BA%D0%B5_%D0%B2%D0%BE%D1%81%D1%82%D0%BE%D0%BA%D0%B0_%D0%B8_%D0%B7%D0%B0%D0%BF%D0%B0%D0%B4%D0%B0_%D0%BC%D0%B5%D0%B6%D0%B4%D1%83_%D0%B4%D0%B2%D1%83%D0%BC%D1%8F_%D0%B0%D0%BB%D1%84%D0%B0%D0%B2%D0%B8%D1%82%D0%B0%D0%BC%D0%B8_%D0%B4%D0%B2%D1%83%D0%BC%D1%8F_%D0%BE%D1%80%D1%84%D0%BE%D0%B3%D1%80%D0%B0%D1%84%D0%B8%D1%8F%D0%BC%D0%B8_%D0%B4%D0%B2%D1%83%D0%BC%D1%8F_%D1%8F%D0%B7%D1%8B%D0%BA%D0%B0%D0%BC%D0%B8_ | archiveurl= https://web.archive.org/web/20220729041930/http://www.academia.edu/4678986/%D0%9F%D0%B8%D1%81%D1%8C%D0%BC%D0%B5%D0%BD%D0%BD%D0%BE%D1%81%D1%82%D1%8C_%D0%91%D0%B5%D0%BB%D0%B0%D1%80%D1%83%D1%81%D0%B8_%D0%BD%D0%B0_%D1%81%D1%82%D1%8B%D0%BA%D0%B5_%D0%B2%D0%BE%D1%81%D1%82%D0%BE%D0%BA%D0%B0_%D0%B8_%D0%B7%D0%B0%D0%BF%D0%B0%D0%B4%D0%B0_%D0%BC%D0%B5%D0%B6%D0%B4%D1%83_%D0%B4%D0%B2%D1%83%D0%BC%D1%8F_%D0%B0%D0%BB%D1%84%D0%B0%D0%B2%D0%B8%D1%82%D0%B0%D0%BC%D0%B8_%D0%B4%D0%B2%D1%83%D0%BC%D1%8F_%D0%BE%D1%80%D1%84%D0%BE%D0%B3%D1%80%D0%B0%D1%84%D0%B8%D1%8F%D0%BC%D0%B8_%D0%B4%D0%B2%D1%83%D0%BC%D1%8F_%D1%8F%D0%B7%D1%8B%D0%BA%D0%B0%D0%BC%D0%B8_ | archivedate= 2022-07-29 | ref= SKL-bunc-2013 }}
* {{citat | last1= Bunčić | first1= Daniel | title= On the dialectal basis of the Ruthenian literary language | journal= Die Welt der Slaven | date= 2015 | volume= 60 | number= 2 | pages= 276&amp;ndash;289 | url= https://core.ac.uk/download/pdf/83527423.pdf | ref= SKL-bunc-2015 }}
* {{citat | last1= Calvör | first1= Caspar | authorlink1= Caspar Calvör | title= Ritualis ecclesiastici opus historico-didascalico-paideuticum | date= 1705 | location= König | via= Google Knjige | url= https://books.google.com/books?id=BGhFAAAAcAAJ | ref= SKL-calv-1705 }}
* {{citat | last1= Citko | first1= Lilia | title= Kronika Bychowca» na tle historii i geografii języka białoruskiego | date= 2006 | location= Białystok | publisher= Wydawnictwo [[Univerza v Białystok|Uniwersytetu w Białymstoku]] | pages= 509 | url= https://repozytorium.uwb.edu.pl/jspui/bitstream/11320/14583/1/L_Citko_Kronika_Bychowca.pdf | archiveurl= https://web.archive.org/web/20240610122604/https://repozytorium.uwb.edu.pl/jspui/bitstream/11320/14583/1/L_Citko_Kronika_Bychowca.pdf | archivedate= 2024-06-10 }}
* {{citat | last1= Czeczot | first1= Jan | authorlink1= Jan Czeczot | title= Наваградскі замак: Творы | date= 1989 | id= Sestavil, prevedel iz poljščine, s komentarjem in uvodom Kastus'a Cvìrke | location= Minsk | publisher= Mastackaja litaratura | pages= 327 | lang= be | isbn= 5-340-00171-7 | ref= SKL-czec-1989}}
* {{citat | last1= Danilenko | first1= Andrij Ivanovič | authorlink1= Andrij Ivanovič Danilenko | title= The name Rus': In search of a new dimension | journal= Jahrbücher für Geschichte Osteuropas | date= 2004 | volume= 52 | issue= 1 | pages= 1&amp;ndash;32 | url= https://www.researchgate.net/publication/261935614 }}
* {{citat | last1= Danilenko | first1= Andrij Ivanovič | authorlink1=  | title= Prostaja Mova, Kitab, and Polissian Standard | journal= Die Welt der Slaven | date= 2006a | volume= 51 | issue= 1 | pages= 80&amp;ndash;115 | url= https://www.researchgate.net/publication/290958308 | ref= SKL-dani-2006a }}
* {{citat | last1= Danilenko | first1= Andrij Ivanovič | authorlink1=  | title= On the Name(s) of the Prostaja Mova in the Polish–Lithuanian Commonwealth | journal= Studia Slavica Academiae Scientiarum Hungaricae | date= 2006b | volume= 51 | issue= 1/2 | pages= 97&amp;ndash;121 | issn= 0039-3363 | eissn= 1588-290X | doi= 10.1556/SSlav.51.2006.1-2.6 | url= https://www.researchgate.net/publication/240763457 | ref= SKL-dani-2006b }}
* {{citat | last1= Dingley | first1= James | title= The Two Versions of the Gramatyka Slovenskaja of Ivan Uževič | journal= The Journal of Byelorussian Studies | date= 1972 | volume= 2 | issue= 4 | pages= 369&amp;ndash;384 | url= http://belarusjournal.com/sites/default/files/JBS_1972_3_The%20Two%20Versions%20of%20the%20Gramatyka%20Slovenskaja%20of%20Ivan%20Uzevic_0.pdf }}
* {{citat | last1= Dubavec | first1= Sjargej | last2= Saganovič | first2= Genadz Mikalajevič | authorlink2= Genadz Mikalajevič Saganovič | chapter= Старажытная Літва і сучасная Летува | title= З гісторыяй на «Вы» | date= 1994 | issue= 2 | location= Minsk | chapter-url= http://www.belarusguide.com/as/history/biel2.html | archiveurl= https://web.archive.org/web/20150923183322/http://www.belarusguide.com/as/history/biel2.html | archivedate= 2025-09-23 | ref= SKL-duba-1994 }}
* {{citat | last1= Dzjarnovič | first1= O. I. | chapter= Не обчым яким языком, але своим власным»: «руска мова» как «место памяти» руси ВКЛ XVI—XVII вв. | title= Места памяти» руси конца XV — середины XVIII в. | editor-last1= Doronin | editor-first1= A. V. | date= 2019 | location= Moskva | publisher= [[ROSSPEN]] | pages= 103&amp;ndash;119 | lang= ru | url= https://pawet.net/files/dz_miesto.pdf }}
* {{citat | last1= Florinski | first1= Timofej Dimitrijevič | authorlink1= Timofej Dimitrijevič Florinski | title= Малорусский язык или «украінсько-руський» литературный сепаратизм | date= 1900 | publisher= [s.n.] | location= Sankt Peterburg | url= http://www.edrus.org/content/view/192/63/ | accessdate= 2026-05-24 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20101028075159/http://www.edrus.org/content/view/192/63/ | archivedate= 2010-10-28 | url-status= bot: unknown | ref= SKL-flor-1900 }}
* {{citat | last1= Frančuk | first1= Vira Jurijivna | authorlink1= Vira Jurijivna Frančuk | title= Язык Великого княжества Литовского в трудах Е. Ф. Карского | journal= [[Voprosi jazikoznanija]] | date= 2011 | volume=  | issue= 2 | pages= 90&amp;ndash;99 | issn= 0373-658X | url= https://elib.grsu.by/katalog/159503-342116.pdf#page=90 }}
* {{citat | last1= Frick | first1= David Alan | title= Meletij Smotryc'kyj and the Ruthenian Language Question | journal= Harvard Ukrainian Studies | date= 1985 | volume= 9 | issue= 1/2 | pages= 25&amp;ndash;52 | jstor= 41036131}}
* {{citat | last1= Goldberg Shohamy | first1= Elana | last2= Ben Rafael | first2= Eliezer | last3= Barni | first3= Monica | title= Linguistic Landscape in the City | date= 2010 | location= Bristol | publisher= Multilingual Matters | isbn= 1847692974 | oclc= 627701227 | quote= [The Grand Duchy of Lithuania] adopted as its official language the literary version of Ruthenian, written in Cyrillic and also known as Chancery Slavonic | ref= SKL-gold-2010}}
* {{citat | last1= Gonneau | first1= P. | last2= Sorlin | first2= I. | last3= Vodoff | first3= V. | chapter= Propositions pour une terminologie en langue française du passé des slaves orientaux | title= Russia Mediaevalis. — Band 9 — Heft 1 | date= 1997 | pages= 5&amp;ndash;12 (9) | lang= fr | chapter-url= https://daten.digitale-sammlungen.de/~db/bsb00004596/images/index.html?id=00004596&amp;groesser=&amp;fip=eayaqrsqrsenfsdrsdaseayaqrsfsdr&amp;no=3&amp;seite=9 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20200929212850/https://daten.digitale-sammlungen.de/~db/bsb00004596/images/index.html?id=00004596&amp;groesser=&amp;fip=eayaqrsqrsenfsdrsdaseayaqrsfsdr&amp;no=3&amp;seite=9 | archivedate= 2020-09-29 | ref= SKL-gonn-1997 }}
* {{citat | last1= Grimost | first1= Valerij | title= Походження української мови | date= 2014-10-21 | website= pravda.if.ua | lang= uk | url= https://pravda.if.ua/print.php?id=65629 | accessdate= 2016-03-16 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20151001163111/http://pravda.if.ua/print.php?id=65629 | archivedate= 2015-10-01 | ref= SKL-grim-2014 }}
* {{citat | last1= Halperin | first1= Charles J. | authorlink1= Charles J. Halperin | title= The Rise and Demise of the Myth of the Rus' Land | date= 2022 | location= Leeds | publisher= Arc Humanities Press | pages= 116 | isbn= 9781802700565 | url= https://library.oapen.org/bitstream/handle/20.500.12657/58585/9781802700565.pdf | accessdate= 2025-08-20 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20240712220728/https://library.oapen.org/bitstream/handle/20.500.12657/58585/9781802700565.pdf | archivedate= 2024-07-12 | ref= SKL-halp-2022 }}
* {{citat | last1= Hižnjak | first1= Zoja | last2= Mankivski | first2= Valerij | title= Історія Києво-Могилянської академії | date= 2003 | website= ekmair.ukma.edu.ua | lang= uk | url= http://www.ekmair.ukma.edu.ua/handle/123456789/2782 | accessdate= 2016-03-27 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20160513100928/http://www.ekmair.ukma.edu.ua/handle/123456789/2782 | archivedate= 2016-05-13 | ref= SKL-hizn-2003 }}
* {{navedi konferenco | last1= Ivanov | first1= Vjačeslav Vsevolodovič | authorlink1= Vjačeslav Vsevolodovič Ivanov | title= Славянские диалекты в соотношении с другими языками Великого княжества Литовского | trans-title= Slovanska narečja v odnosu do drugih jezikov Velike litovske kneževine | date= 2003 | conference= Slavic studies. The 13th International Congress of Slavists. Ljubljana, 2003. Reports of the Russian delegation | publisher= Indrik Publishing | location= Moskva | url= http://kogni.narod.ru/gediminas.htm | accessdate= 2026-05-24 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20150318221708/http://kogni.narod.ru/gediminas.htm | archivedate= 2015-03-18 | url-status= bot: unknown | ref= SKL-ivan-2003 }}
* {{citat | last1= Ivanov | first1= Vjačeslav Vsevolodovič | authorlink1=  | chapter= Языки, языковые семьи и языковые союзы внутри Великого княжества Литовского | title= Speculum slaviae orientalis: Muscovy, Ruthenia and Lithuania in the Late Middle Ages = Московия, Юго-Западная Русь и Литва в период позднего средневековья | date= 2005 | series= (UCLA Slavic Studies, New Series) | volume= IV | editor-last1= Ivanov | editor-first1= Vjačeslav Vsevolodič | editor-last2= Verholanceva | editor-first2= Julija | location= Moskva | publisher= Novoje izdatelstvo | pages= 254 | isbn= 5-98379-028-5 | oclc= 61185835 | ol= 19959132M | via= Google Knjige | url= https://books.google.com/books?id=re5kAAAAQBAJ | archiveurl= https://web.archive.org/web/20201104231837/https://books.google.ru/books?id=re5kAAAAQBAJ&amp;pg=PA112#v=onepage&amp;q&amp;f=false | archivedate= 2020-11-04 | ref= SKL-ivan-2005 }}
* {{citat | last1= Ivanova | first1= S. F. | last2= Ivanov | first2= Ja. Ja. | last3= Mjaškovska | first3= N. B. | chapter= Языковая ситуация в Беларуси: этические коллизии двуязычия | title= Сацыякультурная прастора мовы (сацыяльныя і культурныя аспекты вывучэння беларускай мовы) | date= 1998 | location= Minsk | publisher= Vedi | lang= be, ru | chapter-url= http://kamunikat.fontel.net/www/knizki/brama/prastora/prastora_01.htm | archiveurl= https://archive.today/20120527000000/http://kamunikat.fontel.net/www/knizki/brama/prastora/prastora_01.htm | archivedate= 2012-05-27 | ref= SKL-ivan-1998 }}
* {{citat | last1= Kamusella | first1= Tomasz | title= Politics and the Slavic Languages | date= 2021 | publisher= [[Routledge]] | isbn= 978-0-367-56984-6 | ref= SKL-kamu-2021}}
* {{citat | last1= Jaskevič | first1= Alena Aljaksandraŭna  | title= Старабеларускія граматыкі: да праблемы агульнафілалагічнай цэласнасці | date= 2001 | edition= 2. popr. | location= Minsk | publisher= Belaruskaja navuka | isbn= 985-08-0451-3 | ol= 21714157M | ref= SKL-jask-2001}}
* {{citat | last1= Karski | first1= Jahim Fjodaravič | authorlink1= Jahim Fjodaravič Karski | title= Что такое древнее западнорусское наречие? | work= Труды Девятого археологического съезда в Вильне, 1893, под ред. графини Уваровой и С. С. Слуцкого, т. II | date= 1897 | pages= 62&amp;ndash;70 | location= Moskva | ref= SKL-kars-1897}}
* {{citat | last1= Karski | first1= Jahim Fjodaravič | authorlink1=  | title= Памятники Старославянскаго языка | date= 1904 | publisher= Tipografija Imperatorskoj Akademii nauk | location= Sankt Peterburg | pages= I. del, str. 14 | no-pp= y | ref=  SKL-kars-1904}} {{snd}} [http://dlib.rsl.ru/viewer/01003721357#?page=20 ponatis]
* {{citat | last1= Karski | first1= Jahim Fjodaravič | authorlink1= | title= 3 т. Т. 1 / Уступны артыкул М. Г. Булахава, прадмова да першага тома і каментарыі В. М. Курцовай, А. У. Унучака, І. У. Чаквіна | date= 2006 | pages= 495&amp;ndash;504 | location= Minsk | publisher= Beljen | ref= SKL-kars-2006}}
* {{citat | last1= Katljarčuk | first1= Andrej | authorlink1= Andrej Katljarčuk | title= Чаму беларусы не апанавалі літоўскай спадчыны | journal= Arche | date= 2003 | volume= 25 | issue= 2 | url= http://arche.bymedia.net/2003-2/katl203.html | archiveurl= https://web.archive.org/web/20110721203044/http://arche.bymedia.net/2003-2/katl203.html | archivedate= 2011-07-21 | ref= SKL-katl-2003 }}
* {{citat | last1= Kiseljev | first1= Aleksander | title= Творчество Е.Ф. Карского и проблема белорусского языка в западнорусской традиции | website= zapadrus.su | lang= ru | url= https://zapadrus.su/2012-04-11-14-59-43/2011-52/2012-05-02-20-54-15/227-2011-01-04-20-00-14.html | accessdate= 2016-05-06 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20160508103115/http://zapadrus.su/2012-04-11-14-59-43/2011-52/2012-05-02-20-54-15/227-2011-01-04-20-00-14.html | archivedate= 2016-05-08 | ref= SKL-kise-2011 }}
* {{citat | last1= Krapauskas | first1= Virgil | title= Nationalism and Historiography: The Case of Nineteenth-Century Lithuanian Historicism | date= 2000 | location= | publisher= East European Monographs  | isbn= 0880334576 | oclc= 45321768 | quote= By the fifteenth and sixteenth centuries Chancery Slavonic dominated the written state language in the Grand Duchy of Lithuania | ref= SKL-krap-2000}}
* {{citat | last1= Kravecki | first1= Aleksander Gennadjevič | authorlink1= Aleksander Gennadjevič Kravecki | last2= Pletnjova | first2= Aleksandra Andrejevna | authorlink2= Aleksandra Andrejevna Pletnjova | title= История церковнославянского языка в России : (Конец XIX−XX в.) | date= 2001 | location= Moskva | publisher= Jaziki russkoj kulturi | pages= 400 | series= (Studia philologica) | isbn= 5-7859-0203-6 | cobiss= 22031405 | oclc= 46826530 | ol= 19100793M | via= Google Knjige | url= https://books.google.com/books?id=6cxJAQAAQBAJ | ref= SKL-krav-2001 }}
* {{citat | last1= Kurzowa | first1= Zofia | title= Język polski Wileńszczyzny i kresów północno-wschodnich 16-20 w. P.W.N.| date= 1993 | ref= SKL-kurz-1993}}
* {{citat | last1= Lazorkina | first1= Olga | title= Дипломатическая деятельность канцелярии Великого княжества Литовского в XVII в | journal= Журнал международного права и международных отношений | date= 2008 | issue= 1 | url= http://evolutio.info/index.php?option=com_content&amp;task=view&amp;id=1380&amp;Itemid=215 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20110721200757/http://evolutio.info/index.php?option=com_content&amp;task=view&amp;id=1380&amp;Itemid=215 | archivedate= 2011-07-21 | ref= SKL-lazo-2008 }}
* {{citat | last1= Latišonak | first1= Aleg Jurjevič | authorlink1= Aleg Jurjevič Latišonak | title= Народзіны беларускай нацыянальнай ідэі | trans-title= Rojstvo beloruske nacionalne zamisli | journal= [[Sladčina (revija)|Sladčina]] | date= 1992 | volume= | issue= 1 | pages= 9&amp;ndash;14 | lang= be | issn= 0236-1019 | ref= SKL-lati-1992}}
* {{citat | last1= Leeming | first1= Harry | title= The Language of the Kucieina New Testament and Psalter of 1652 | journal= The Journal of Byelorussian Studies | date= 1974 | volume= 3 | issue= 2 | pages= 123&amp;ndash;144 | url= http://belarusjournal.com/sites/default/files/JBS_1974_1_The%20language%20of%20the%20Kucieina%20New%20Testament%20and%20Psalter%20of%201652.pdf | ref= SKL-leem-1974 }}
* {{citat | last1= Lunt | first1= Horace Gray | authorlink1= Horace Lunt | title= Old Church Slavonic Grammar | date= 2001 | publisher= Mouton de Gruyter | location= Berlin | isbn= 3-11-016284-9 | cobiss= 3962411 | ref= SKL-lunt-2001}}
* {{citat | last1= Magocsi | first1= Paul Robert | title= A History of Ukraine | date= 1996 | publisher= [[University of Toronto Press]] | isbn= 0802008305 | ref= SKL-mago-1996}}
* {{citat | last1= Miškinienė | first1= Galina | title= Seniausi lietuvos totorių rankraščiai : grafika, transliteracija, vertimas, tekstų struktūra ir turinys ) | date= 2001 | location= Vilna | publisher= Izdatelstvo Vilnjusskogo universiteta | trans-title= Najstarejši litovsko-tatarski rokopisi : grafika, transliteracija, prevod, besedilna struktura in vsebina | isbn= 9986-19-419-9 | oclc= 50147792 | ol= 53446344M | ref= SKL-misk-2001}}
* {{citat | last1= Mjačkovska | first1= Nina Barisavna | authorlink1= Nina Barisavna Mjačkovska| last2= Plotnikov | first2= Bronislav Aleksandrovič | last3= Suprun | first3= Adam Javgenavič | authorlink3= Adam Javgenavič Suprun | title= Общее языкознание: Сущность и история языка: Учебное пособие | date= 1993 | editor-last1= Suprun | editor-first1= Adam Javgenavič | edition= 2&amp;ndash;3 prede. in dop. | location= Minsk | publisher= Višejšaja škola | pages= 287 | ref= SKL-mjac-1993}}
* {{citat | last1= Mjačkovska | first1= Nina Barisavna | authorlink1= | title= Социальная лингвистика: Пособие для студентов гуманит. вузов и учащихся лицеев | date= 2000 | edition= 2. popr. | location= Moskva | publisher= Aspekt-Press | pages= 106 | ref= SKL-mjac-2000}}
* {{citat | last1= Mjakišjev | first1= Vladimir | title= Язык Литовского Статута 1588 года | date= 2008 | location= Krakov | publisher= Lexis | pages= 717 | isbn= 978-8-38-942547-8 | url= https://ruj.uj.edu.pl/server/api/core/bitstreams/806a2036-23f2-4ef1-a8d3-883f33a2fe89/content | ref= SKL-mjak-2008 }}
* {{citat | last1= Mojsijenko | first1= Viktor Mihajlovič | authorlink1= Viktor Mihajlovič Mojsijenko | title= Терміни для називання мови, якою писані кириличні пам’ятки на українських і білоруських землях у XІV—XVIІ ст | journal= Науковий вісник Херсонського державного університету» Серія «Лінгвістика» (2) | date= 2005 | location= Herson | pages= 21&amp;ndash;30 | url= http://eprints.zu.edu.ua/14508/1/%D0%BB%D0%BE%D0%B4%D0%B7%D1%8C.pdf | ref= SKL-mojs-2005 }}
* {{citat | last1= Mojsijenko | first1= Viktor Mihajlovič | authorlink1=  | title= Фонетична система українських поліських говорів у ХVІ−ХVІІ ст | date= 2006 | location= Žitomir | publisher= [[Državna univerza Ivana Franka v Žitomiru|Državna univerza Ivana Franka]]: Vid-vo ŽDU im. I. Franka | lang= uk | url= http://eprints.zu.edu.ua/9653/1/%D0%9C%D0%BE%D0%BD%D0%BE%D0%B3%D1%80%D0%B0%D1%84%D1%96%D1%8F.pdf }}
* {{citat | last1= Mojsijenko | first1= Viktor Mihajlovič | authorlink1=  | title= Этноязыковая принадлежность «руськой мовы» во времена Великого княжества Литовского и Речи Посполитой | journal= [[Slavjanovedenie]] | date= 2007 | volume=  | issue= 5 | pages= 61&amp;ndash;80 | issn= 0132-1366 | url= http://eprints.zu.edu.ua/5249/1/Slav5_07MoisienkoLO.pdf | archiveurl= https://web.archive.org/web/20181101170912/http://eprints.zu.edu.ua/5249/1/Slav5_07MoisienkoLO.pdf | archivedate= 2018-11-01 | ref= SKL-mojs-2007 }}
* {{citat | last1= Moser | first1= Michael A. | title= Что такое «простая мова»? | journal= Studia Slavica Academiae Scientiarum Hungaricae | date= 2002 | volume= 47 | number= 3/4 | pages= 221&amp;ndash;260 | issn= 0039-3363 | eissn= 1588-290X | doi= 10.1556/SSlav.47.2002.3-4.1 | url= https://www.researchgate.net/publication/250009321 | ref= SKL-mose-2002 }}
* {{citat | last1= Moser | first1= Michael A. | title= Mittelruthenisch (Mittelweißrussisch und Mittelukrainisch): Ein Überblick | journal= Studia Slavica Academiae Scientiarum Hungaricae | date= julij 2005 | volume= 50 | issue= 1/2 | pages= 125&amp;ndash;142 | issn= 0039-3363 | eissn= 1588-290X | doi= 10.1556/SSlav.50.2005.1-2.11 | url= https://www.researchgate.net/publication/250009443 | ref= SKL-mose-2005 }}
* {{citat | last1= Moser | first1= Michael A. | title= Ruthenische» (ukrainische) Sprach- und Vorstellungswelten in den galizischen Volksschullesebüchern der Jahre 1871 und 1872 | date= 2007 | location= Dunaj | publisher= Lit | pages= 269 | lang= de | isbn= 3-82-580213-2 | oclc= 182871897 | ol= 19688419M | via= Google Knjige | url= https://books.google.com/books?id=klQ55mnI2nYC | accessdate= 2017-10-22 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20171022193606/https://books.google.ru/books?id=klQ55mnI2nYC&amp;pg=PA16&amp;dq=Ruthenische+Sprache&amp;hl=ru&amp;ei=p0xtTtMq0JQ66_zB5A0&amp;sa=X&amp;oi=book_result&amp;ct=result&amp;resnum=2&amp;ved=0CDMQ6AEwAQ#v=onepage&amp;q=Ruthenische%20Sprache&amp;f=false | archivedate= 2017-10-22 | ref= SKL-mose-2007 }}
* {{citat | last1= Moser | first= Michael A. | chapter= Too Close to the West? The Ruthenian Language of the Instruction of 1609 | title= Ukraine and Europe: Cultural Encounters and Negotiations | editor-last1= Pavlyshyn | editor-first1= Marko | editor-last2= Brogi Bercoff | editor-first2= Giovanna | editor-last3= Plokhy | editor-first3= Serhii | date= 2017 | location= Toronto | publisher= University of Toronto Press | pages= 119&amp;ndash;135 | isbn= 978-1-48-750090-0 | oclc= 961155402 | ol= 28867142M | via= Google Knjige | chapter-url= https://books.google.com/books?id=dO9ADwAAQBAJ&amp;pg=PA119 }}
* {{citat | last1= Moser | first1= Michael A. | title= The Fate of the Ruthenian or Little Russian (Ukrainian) Language in Austrian Galicia (1772-1867) | journal= Harvard Ukrainian Studies | date= 2018 | volume= 35 (2017–2018) | issue= 1/4 | pages= 87&amp;ndash;104 | jstor= 44983536}}
* {{navedi enciklopedijo | last1= Moser | first1= Michael A. | title= Middle Ruthenian | date= 2020 | encyclopedia= Encyclopedia of Slavic Languages and Linguistics Online | publisher= Brill | doi= 10.1163/2589-6229_ESLO_COM_032436 | url= https://referenceworks.brill.com/display/entries/ESLO/COM-032436.xml | accessdate= 2025-11-20 | url-access= subscription | ref= SKL-mose-2020 }}
* {{citat | last1= Moser | first1= Michael A. | title= The late origins of the glottonym “русский язык” | journal= Russian Linguistics | date= 2022-11-01 | volume= 46 | issue= 3 | pages= 365&amp;ndash;370 | issn= 1572-8714 | doi= 10.1007/s11185-022-09257-6 | ref= SKL-mose-2022}}
* {{citat | last1= Müller | first1= L. | last2= Schramm | first2= G. | last3= de Vincenz | first3= A. | chapter= Vorschläge für eine einheitliche Terminologie des alten Ostslaventums | title= Russia Mediaevalis. — Band 7 — Heft 1 | date= 1992 | pages= 5&amp;ndash;8 (6) | lang= de | chapter-url= https://daten.digitale-sammlungen.de/~db/bsb00004593/images/index.html?id=00004593&amp;groesser=&amp;fip=eayaqrsqrsenfsdrsdaseayaqrsfsdr&amp;no=3&amp;seite=6 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20200929212351/https://daten.digitale-sammlungen.de/~db/bsb00004593/images/index.html?id=00004593&amp;groesser=&amp;fip=eayaqrsqrsenfsdrsdaseayaqrsfsdr&amp;no=3&amp;seite=6 | archivedate= 2020-09-29 | ref= SKL-mull-1992 }}
* {{citat | last1= Musorin | first1= Aleksej Jurjevič | title= Каэтан Марашевский и его комедия | date= 2009 | pages= 80&amp;ndash;83 | website= philology.ru | location= Novosibirsk | lang= ru | url= http://www.philology.ru/literature3/musorin-09a.htm | accessdate= 2013-02-12 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20121023231059/http://philology.ru/literature3/musorin-09a.htm | archivedate= 2012-10-23 | ref= SKL-muso-2009 }}
* {{citat | last1= Nasevič | first1= Vjačaslav Leanidavič | authorlink1= Vjačaslav Leanidavič Nasevič | chapter= Літвіны | title= Вялікае княства Літоўскае: Энцыклапедыя. У 2 т., Т. 2: Кадэцкі корпус — Яцкевіч | date= 2005 | editor-last1= Paškov | editor-first1= G. P. | editor-last2= ''idr'' | location= Minsk | publisher= Belaruskaja Enciklapedija | pages= 206&amp;ndash;208 | chapter-url= http://vln.by/node/16 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20110706163529/http://vln.by/node/16 | archivedate= 2011-07-06 | ref= SKL-nase-2005 }}
* {{citat | last1= Nekraševič-Korotka | first1= Ž. V. | chapter= Лингвонимы восточнославянского культурного региона (историчесикий обзор) | title= Исследование славянских языков и литератур в высшей школе: достижения и перспективы: Информационные материалы и тезисы докладов международной научной конференции | date= 2003 | editor-last1= Gudkov | editor-first1= V. P. | editor-last2= Maškova | editor-first2= A. G. | editor-last3= Skorvid | editor-first3= S. S. | pages= 150&amp;ndash;153 | chapter-url= http://www.philol.msu.ru/~slavphil/books/21_10_2003.pdf | accessdate= 2012-03-26 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20120119192044/http://www.philol.msu.ru/~slavphil/books/21_10_2003.pdf | archivedate= 2012-01-19 | ref= SKL-nekr-2003 }}
* {{citat | last1= Nimčuk | first1= Vasil Vasiljovič | authorlink1= Vasil Vasiljovič Nimčuk | title= Староукраїнська лексикографія в її зв’язках з російською та білоруською | date= 1980 | location= Kijev | publisher= [[Naukova dumka]] | pages= 304 | lang= uk | url= https://archive.org/details/staroukrayinska }}
* {{citat | last1= Nimčuk | first1= Vasil Vasiljovič | authorlink1=  | title= Мовознавство на Україні в XIV—XVII ст. | date= 1985 | location= Kijev | publisher= Naukova dumka | pages= 222 | lang= uk | url= http://irbis-nbuv.gov.ua/E_LIB/PDF/ukr0002210.pdf | archiveurl= https://web.archive.org/web/20250625181041/http://irbis-nbuv.gov.ua/E_LIB/PDF/ukr0002210.pdf | archivedate= 2025-06-25 }}
* {{citat | last1= Nimčuk | first1= Vasil Vasiljovič | authorlink1=  | title= Памво Берында и его «Лексикон словеноросский и имён толкование» | date= 2003 | website= [[Izbornik (digitalna knjižnica)|Izbornik]] | lang= uk | url= http://litopys.org.ua/berlex/be01.htm | archiveurl= https://web.archive.org/web/20210515230948/http://litopys.org.ua/berlex/be01.htm | archivedate= 2021-03-15 | ref= SKL-nimc-2003 }}
* {{citat | last1= Peredrijenko | first1= Vitalij Arkadijovič | title= Староукраїнська проста мова ХУІ – ХУІІІ ст. в контексті формування національної літературної мови | trans-title= Staroukrajinski vernakular 16.–18. stoletja v kontekstu oblikovanja nacionalnega knjižnega jezika | journal= Актуальні проблеми української лінгвістики: теорія і практика | publisher= [[Narodna univerza Tarasa Ševčenka v Kijevu]] | date= 2001 | issue= 4 | pages= 16&amp;ndash;23 | issn= 2311-2697 | lang= uk | url= http://www.irbis-nbuv.gov.ua/cgi-bin/irbis_nbuv/cgiirbis_64.exe?I21DBN=LINK&amp;P21DBN=UJRN&amp;S21REF=10&amp;S21CNR=20&amp;S21STN=1&amp;S21FMT=ASP_meta&amp;C21COM=S&amp;2_S21P03=FILA%3D&amp;2_S21STR=apyl_2001_4_5 | accessdate= 2024-11-01 | ref= SKL-pere-2001 }}
* {{citat | last1= Pietkiewicz | first1= Krzysztof | authorlink1= Krzysztof Pietkiewicz | title= Литовцы, русские, поляки в польско-литовском государстве XIV—XVII вв. | journal= Istorija i sovremennost | date= marec 2005 | volume=  | issue= 1 | pages= 78&amp;ndash;94 | url= https://cyberleninka.ru/article/n/litovtsy-russkie-polyaki-v-polsko-litovskom-gosudarstve-xiv-xvii-vv | archiveurl= https://web.archive.org/web/20191225055944/https://cyberleninka.ru/article/n/litovtsy-russkie-polyaki-v-polsko-litovskom-gosudarstve-xiv-xvii-vv | archivedate= 2019-12-25 | ref= SKL-piet-2005 }}
* {{citat | last1= Pivtorak | first1= Grigorij Petrovič | authorlink1= Grigorij Petrovič Pivtorak | title= До питання про українсько-білоруську мовну взаємодію донаціонального періоду: (Досягнення, завдання і перспективи досліджень) | journal= [[Movoznavstvo]] | date= 1978 | volume= 69 | issue= 3 | pages= 31&amp;ndash;40 | issn= 0027-2833}}
* {{citat | last1= Prigodzič | first1= Mikalaj Rigoravič | authorlink1= Mikalaj Rigoravič Prigodzič | title= Для простыхъ людей языка руского...» Сымон Будны і яго «Катэхізіс» | journal= Rodnaje slova | date= 1994 | volume= | issue= 3 | pages= 23&amp;ndash;26 | location= Minsk | lang= be | ref= SKL-prig-1994}}
* {{citat | last1= Prigodzič | first1= Mikalaj Rigoravič | authorlink1= | title= Зъ убогое своее маетности народоу моему услугую... Васіль Цяпінскі і яго «Евангелле» | journal= Rodnaje slova | date= 1995 | volume= | issue= 10 | pages= 46&amp;ndash;50 | location= Minsk | lang= be | ref= SKL-prig-1995}}
* {{citat | last1= Puciljeva | first1= Larisa | chapter= Между Польским королевством и Российской империей: поиски национальной идентичности в белорусской поэзии / Univerza v Bologni | title= Contributi italiani al 14. congresso internazionale degli Slavisti: Ohrid, 10−16 settembre 2008 | editor-last1= Alberti | editor-first1= Alberto Alberti | editor-last2= Garzonio | editor-first2= Stefano | editor-last3= Marcialis | editor-first3= Nicoletta | editor-last4= Sulpasso | editor-first4= Bianca | date= 2008 | location= Firenze | publisher= Firenze University Press | url= http://www.fupress.com/Archivio/pdf/2753.pdf | archiveurl= https://web.archive.org/web/20110711055512/http://www.fupress.com/Archivio/pdf/2753.pdf | archivedate= 2011-07-11 | ref= SKL-puci-2008 }}
* {{citat | last1= Pugh | first1= Stefan M. | title= The Ruthenian Language of Meletij Smotryc'kyj: Phonology | journal= Harvard Ukrainian Studies | date= 1985 | volume= 9 | number= 1/2 | pages= 53&amp;ndash;60 | jstor= 41036132}}
* {{citat | last1= Pugh | first1= Stefan M. | title= Testament to Ruthenian: A Linguistic Analysis of the Smotryc'kyj Variant | date= 1996 | location= Cambridge, Mass. | publisher= Harvard University Press | isbn= 9780916458751 | via= Google Knjige | url= https://books.google.com/books?id=-hWBAAAAIAAJ | ref= SKL-pugh-1996 }}
* {{citat | last1= Pugh | first1= Stefan M. | title= A New Historical Grammar of the East Slavic Languages. Volume 1: Introduction and Phonology | date= 2007 | publisher= Lincom Europa | isbn= 9783895860133 | ref= SKL-pugh-2007}}
* {{citat | last1= Simonov | first1= Rem Aleksandrovič | authorlink1= Rem Aleksandrovič Simonov | chapter= О некоторых особенностях нумерации, употреблявшейся в кириллице | title= Источниковедение и история русского языка | date= 1964 | pages= 14&amp;ndash;36 | publisher= [[Inštitut za ruski jezik V. V. Vinogradova Ruske akademije znanosti]]; Nauka | location= Moskva | lang= ru | editor-last1= Kotkov | editor-first1= Sergej Ivanovič | editor-link1= Sergej Ivanovič Kotkov | editor-last2= Dubrovina | editor-first2= V. F. | chapter-url= https://www.ruslang.ru/doc/lingistoch/1964/02-simonov.pdf | accessdate= 2023-08-11 | ref= SKL-simo-1964 }}
* {{citat | last1= Smirnova | first1= Jekaterina Andrejevna | title= «Проста мова» как лингвистический феномен Великого княжества Литовского (на лексическом материале Евангелия Тяпинского в сравнении с Острожской библией) | journal= Slavistica Vilnensis. Kalbotyra | date= 2009 | volume= 54 | issue= 2 | pages= 199&amp;ndash;206 | location= Vilna | url= https://etalpykla.lituanistikadb.lt/object/LT-LDB-0001:J.04~2009~1367171535225/J.04~2009~1367171535225.pdf | archiveurl= https://web.archive.org/web/20191225053046/https://etalpykla.lituanistikadb.lt/object/LT-LDB-0001:J.04~2009~1367171535225/J.04~2009~1367171535225.pdf | archivedate= 2019-12-25 | ref= SKL-smir-2009 }}
* {{citat | last1= Smirnova | first1= Jekaterina Andrejevna | title= «Проста мова» как лингвистический феномен (реконструкция глагольной системы на материале Евангелия Тяпинского | date= 2011 | location= Moskva | website= dspace.kpfu.ru | lang= ru | url= http://dspace.kpfu.ru/xmlui/bitstream/handle/net/111877/0-791904.pdf | archiveurl= https://web.archive.org/web/20210828203149/http://dspace.kpfu.ru/xmlui/bitstream/handle/net/111877/0-791904.pdf | archivedate= 2021-08-28 | ref= SKL-smir-2011 }}
* {{citat | last1= Smirnova | first1= Jekaterina Andrejevna | title= Евангелие Василия Тяпинского. К реконструкции глагольной системы «простой мовы» / Отв. ред. В. С. Ефимова | date= 2024 | location= Moskva | publisher= [[Inštitut za slavistiko Ruske akademije znanosti]] (ISl RAN) | isbn= 978-5-7576-0507-4 | doi= 10.31168/7576-0507-4 | ref= SKL-smir-2024}}
* {{citat | last1= Snyder | first1= Timothy David | authorlink1= Timothy David Snyder | title= The Reconstruction of Nations: Poland, Ukraine, Lithuania, Belarus, 1569–1999 | date= 2003 | publisher= Yale University Press | pages= 384 | isbn= 978-0-300-10586-5 | via= Google Knjige | url= https://books.google.com/books?id=xSpEynLxJ1MC | accessdate= 2024-11-01 | ref= SKL-snyd-2003 }}
* {{citat | last1= Snyder | first1= Timothy David | authorlink1= | title= The Reconstruction Of Nations: Poland, Ukraine, Lithuania, Belarus, 1569–1999 | date= 2004 | publisher= Yale University Press | isbn= 030010586X | quote= Local recensions of Church Slavonic, introduced by Orthodox churchmen from more southerly lands, provided the basis for Chancery Slavonic, the court language of the Grand Duchy | ref= SKL-snyd-2004}}
* {{citat | last1= Soboljevski| first1= Aleksej Ivanovič | authorlink1= Aleksej Ivanovič Soboljevski | title= История русского литературного языка | date= 1980 | location= Leningrad | publisher= Nauka | ref= SKL-sobo-1980}}
* {{citat | last1= Stang | first1= Christian Schweigaard | authorlink1= Christian Schweigaard Stang | title= Die Westrussische Kanzleisprache des Grossfürstentums Litauen | date= 1935 | location= Oslo | publisher= I Kommisjon hos Jacob Dybwad | pages= 166 | oclc= 16260254 | via= Google Knjige | url= https://books.google.com/books?id=t1NCAQAAIAAJ | ref= SKL-stan-1935 }}
* {{citat | last1= Stang | first1= Christian Schweigaard | authorlink1= | title= Die altrussische Urkundensprache der Stadt Polozk | date= 1938 | location= Oslo | publisher=  I Kommisjon hos Jacob Dybwad | ref= SKL-stan-1938}}
* {{citat | last1= Stankevič | first1= Jan | authorlink1= Jan Stankevič | last2= ''idr.'' | title= Беларускія мусульмане і беларуская літаратура арабскім пісьмом. [Адбітка з гадавіка Беларускага Навуковага Таварыства, кн. I.] | date= 1933 | location= Vilna | publisher= Dukarnja Ja. Levina | lang= be | ref= SKL-stan-1933}}, [faksimile], 3. pr. izd., 1991, Minsk: Belorusko zadružno založniško društvo »Adradžjenne«
* {{citat | last1= Stankevič | first1= Jan | title= Гісторыя беларускага языка | date= 1939 | location= Vilna | website= paris-chateau-7855-kasic.com | lang= be | url= http://paris-chateau-7855-kasic.com/paris_niavola_bylina/niavola/salaujan/stank/gis_bel.txt | archiveurl= https://web.archive.org/web/20130222081326/http://paris-chateau-7855-kasic.com/paris_niavola_bylina/niavola/salaujan/stank/gis_bel.txt | archivedate= 2013-02-22 | ref= SKL-stan-1939 }}
* {{citat | last1= Stecenko | first1= A. N. | title= Исторический синтаксис русского языка: Учеб. пособие для пед. ин-тов и филол. фак. ун-тов | date= 1988 | publisher= Visšaja škola | pages= 351 | ref= SKL-stec-1977}}
* {{citat | last1= Struminskyj | first1= Bohdan | chapter= The language question in the Ukrainian lands before the nineteenth century | title= Aspects of the Slavic language question | volume= 2 | date= 1984 | location= New Haven | publisher= Yale Concilium on International and Area Studies | pages= 9&amp;ndash;47 | isbn= 9780936586045 | via= Google Knjige | chapter-url= https://books.google.com/books?id=X1XttwEACAAJ | ref= SKL-stru-1984 }}
* {{citat | last1= Sudavičenje | first1= Lilija Vasiljevna | last2= Serdobincev | first2= Nikolaj Jakovljevič | last3= Kadkalov | first3= Jurij Grigorjevič | title= История русского литературного языка | date= 1984 | publisher= Prosveščenie. Leningradskoe otdelenie | pages= 255 | ref= SKL-suda-1984}}
* {{citat | last1= Sudnik | first1= M. R. | chapter= Белорусский язык | id= // «Банкетная кампания» 1904 — Большой Иргиз, 2004&amp;ndash;2017, 3. del | date= 2005 | title= [[Velika ruska enciklopedija]] : [v 35. delih] | pages= 259&amp;ndash;260 | editor-last1= Osipov | editor-first1= Jurij Sergejevič | editor-link1= Jurij Sergejevič Osipov | isbn= 5-85270-331-1 | chapter-url= https://old.bigenc.ru/linguistics/text/1856284 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20170615124950/http://bigenc.ru:80/linguistics/text/1856284 | archivedate= 2017-06-15 | ref= SKL-sudn-2005 }}
* {{citat | last1= Svjažinski | first1= Uladzimir Mitrafanavič | authorlink1= Uladzimir Mitrafanavič Svjažinski | chapter= Праблема ідэнтыфікацыі афіцыйнай мовы Вялікага Княства Літоўскага | title= Metriciana: Даследаванні і матэрыялы Метрыкі Вялікага Княства Літоўскага | date= 2001 | volume= І | pages= 109&amp;ndash;136 | location= Minsk | lang= be | chapter-url= http://kamunikat.fontel.net/www/knizki/historia/metriciana/01/04.htm | accessdate= 2026-05-31 | archive-date= 2016-03-05 | archive-url= https://web.archive.org/web/20160305192131/http://kamunikat.fontel.net/www/knizki/historia/metriciana/01/04.htm | url-status= bot: unknown }}
* {{citat | last1= Svjažinski | first1= Uladzimir Mitrafanavič | authorlink1=  | chapter= Аб статусе беларускай і ўкраінскай моў у часы Вялікага Княства Літоўскага | title= Metriciana. Даследаванні і матэрыялы Метрыкі Вялікага Княства Літоўскага | date= 2003 | volume= 2 | pages= 132&amp;ndash;163 | location= Minsk | lang= be | chapter-url= http://starbel.narod.ru/metr2/sviazynski.rar | accessdate= 2026-05-31 | archive-date= 2012-02-10 | archive-url= https://web.archive.org/web/20120210113545/http://starbel.narod.ru/metr2/sviazynski.rar | url-status= dead }}
* {{citat | last1= Svjažinski | first1= Uladzimir Mitrafanavič | authorlink1= | chapter= Беларуская мова | title= Вялікае княства Літоўскае: Энцыклапедыя. У 3 т., Т. 1: Абаленскі — Кадэнцыя | date= 2005 | editor-last1= Paškov | editor-first1= G. P. | editor-last2= ''idr'' | location= Minsk | publisher= Belaruskaja Enciklapedija | page= 300 | ref= SKL-svja-2005}}
* {{citat | last1= Ševeljov | first1= Jurij Volodimirovič | authorlink1= Jurij Volodimirovič Ševeljov | title= Belorussian versus Ukrainian: Delimitation of Texts before A.D. 1569 | journal= The Journal of Byelorussian Studies | date= 1974 | volume= 3 | issue= 2 | pages= 145&amp;ndash;156 | url= http://belarusjournal.com/sites/default/files/JBS_1974_2_Byelorussian%20versus%20Ukrainian%20Delimitation%20of%20Text%20before%20A.D.%201569.pdf }}
* {{citat | last1= Ševeljov | first1= Jurij Volodimirovič | authorlink1=  | title= A Historical Phonology of the Ukrainian Language | date= 1979 | location= Heidelberg | publisher= Carl Winter | isbn= 9783533027867 | via= Google Knjige | url= https://books.google.com/books?id=AIVgAAAAMAAJ | ref= SKL-seve-1979 }}
* {{citat | last1= Šornikov | first1= Peter | title= Языковой дуализм в Молдавском княжестве XIV—XVII вв. | journal= [[Rusin (revija)|Rusin]] | date= 2010 | volume= 20 | issue= 2 | pages= 66&amp;ndash;74 | issn= 1857-2685 | eissn= 2345-1149 | url= http://journals.tsu.ru/rusin/&amp;journal_page=archive&amp;id=1102&amp;article_id=20797 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20201104010442/http://journals.tsu.ru/rusin/%26journal_page%3Darchive%26id%3D1102%26article_id%3D20797 | archivedate= 2020-11-04 | ref= SKL-sorn-2010 }}
* {{citat | last1= Trofimovič | first1= Tamara | title= Язык старобелорусской деловой письменности в полилингвизме Великого Княжества Литовского | journal= Беларускае асветніцтва: вопыт тысячагоддзя; матэрыялы ІІ Міжнароднага кангрэса, 17―19 мая 2000 г., [Мінск] : у 3 кн.-кн. 2. | date= 2001 | location= Minsk | publisher= [[Beloruska državna pedagoška univerza Maksima Tanka|BGPU]] | pages= 199&amp;ndash;204 | url= https://etalpykla.lituanistikadb.lt/object/LT-LDB-0001:J.04~2010~1367176954937/J.04~2010~1367176954937.pdf | archiveurl= https://web.archive.org/web/20230308013142/https://etalpykla.lituanistikadb.lt/object/LT-LDB-0001:J.04~2010~1367176954937/J.04~2010~1367176954937.pdf | archivedate= 2023-03-08 | ref= SKL-trof-2001 }}
* {{citat | last1= Trubeckoj | first1= Nikolaj Sergejevič | authorlink1= Nikolaj Sergejevič Trubeckoj | chapter= К Украинской проблеме | title= Евразийский временник, Т. 5. | date= 1927 | chapter-url= http://www.angelfire.com/nt/oboguev/images/nstukr.htm | archiveurl= https://web.archive.org/web/20150709052256/http://www.angelfire.com/nt/oboguev/images/nstukr.htm | archivedate= 2015-07-09 | ref= SKL-trub-1927 }}
* {{citat | last1= Trubeckoj | first1= Nikolaj Sergejevič | authorlink1=  | title= Общеславянский элемент в русской культуре | journal= Voprosi jazikoznanija | date= 1990a | volume=  | issue= 2 | pages= 122&amp;ndash;139 | issn= 0373-658X | url= https://vja.ruslang.ru/sites/default/files/journals/1990/1990-2.pdf | accessdate= 2026-05-25 | ref= SKL-trub-1990a }}
* {{citat | last1= Trubeckoj | first1= Nikolaj Sergejevič | authorlink1=  | title= Общеславянский элемент в русской культуре (Окончание) | journal= Voprosi jazikoznanija | date= 1990b | volume=  | issue= 3 | pages= 114&amp;ndash;134 | issn= 0373-658X | url= https://vja.ruslang.ru/ru/archive/1990-3/114-134 | accessdate= 2026-05-25 | ref= SKL-trub-1990b }}
* {{citat | last1= Uspenski | first1= Boris Andrejevič | authorlink1= Boris Andrejevič Uspenski | title= Краткий очерк истории русского литературного языка (XI—XIX вв.) | date= 1994 | pages= 240 | location= Moskva | publisher= Gnozis | url= https://bookree.org/reader?file=1251407&amp;pg=66 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20190928024908/https://bookree.org/reader?file=1251407&amp;pg=66 | archivedate= 2019-09-28 | ref= SKL-uspe-1994 }}
* {{citat | last1= Uspenski | first1= Boris Andrejevič | authorlink1=  | title= История русского литературного языка (XI-XVII века) | date= 2002 | edition= 3. | location= Moskva | publisher= Aspekt-Press | pages= 560 | isbn= 5-7567-0146-X | url= https://app.box.com/s/60660477314bf7bc9bb3 | ref= SKL-uspe-2002 }}
* {{citat | last1= Verholanceva | first1= Julija | title= Towards the Definition of Ruthenian as a Written Language of the Grand Duchy of Lithuania | date= 2003 | series= (UCLA Indo-European Studies) | volume= 2 | lang= en | ref= SKL-verh-2003}}
* {{citat | last1= Verholanceva | first1= Julija | title= Ruthenica Bohemica: Ruthenian Translations from Czech in the Grand Duchy of Lithuania and Poland | date= 2008 | series= (Slavische Sprachgeschichte) | volume= 3 | location= Berlin | publisher= LIT | isbn= 978-3-82-580465-7 | oclc= 425270122 | ol= 46086531M | via= Google Knjige | url= https://books.google.com/books?id=yypAAQAAIAAJ | ref= SKL-verh-2008 }}
* {{citat | last1= Vernadski | first1= Georgij Vladimirovič | authorlink1= Georgij Vladimirovič Vernadski | title= Россия в средние века | chapter= Гл. VI. Западная Русь в XVI веке | chapter-url= http://gumilevica.kulichki.net/VGV/vgv461.htm | archiveurl= https://web.archive.org/web/20080628220925/http://gumilevica.kulichki.net/VGV/vgv461.htm | archivedate= 2008-06-28 | ref= SKL-vern-1997 }}
* {{citat | editor-last1= Wallace | editor-first1= David | chapter = Ruthenia (Lithuania-Rus) | title= Europe: A Literary History, 1348—1418 | date= 2016 | publisher= Oxford University Press, 2016 | no-pp= y | pages= Volume 2, str. 420&amp;ndash;439 | quote= Ta nova kultura je bila povezana z demokratizacijo pisnega jezika, ki je nastal kot posledica interakcije med krajevno govorjenimi (belorusko-ukrajinskimi) narečji in literarnimi modeli cerkvene slovanščine in poljščine. Da bi ta jezik ločili od knjižne cerkvene slovanščine na eni strani in od vernakularnega jezika severne in severovzhodne Rusije na drugi, se imenuje rutenščina lingua Ruthenorum) ali{{snd}} z rabo njegovega samoidentificirajočega se imena{{snd}} »ruska mova«. | ref= SKL-wall-2016}}
* {{citat | last1= Waring | first1= Alan G. | title= The Influence of Non-Linguistic Factors on the Rise and Fall of the Old Byelorussian Literary Language | journal= The Journal of Byelorussian Studies | date= 1980 | volume= 4 | issue= 3/4 | pages= 129&amp;ndash;147 | url= http://belarusjournal.com/sites/default/files/JBS_1980_3_The%20Influence%20of%20Non-linguistic%20Factors%20on%20the%20Rise%20and%20Fall%20of%20the%20Old%20Byelorussian%20Literary%20Language.pdf }}
* {{citat | last1= Zaliznjak | first1= Andrej Anatoljevič | authorlink1= Andrej Anatoljevič Zaliznjak | title= Об истории русского языка | date= 2012 | website= [[elementy.ru]] | lang= ru | url= http://elementy.ru/lib/431649 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20151021204249/http://elementy.ru/lib/431649 | archivedate= 2015-10-21 | ref= SKL-zali-2012 }}
* {{citat | last1= Žuravski | first1= Arkadz Josifavič | authorlink= Arkadz Josifavič Žuravski | title= Гісторыя беларускай літаратурнай мовы | date= 1967 | volume = 1 | lang= be | location= Minsk | ref= SKL-zura-1967}}
* {{citat | last1= Žuravski | first1= Arkadz Josifavič | authorlink=  | chapter= Деловая письменность в системе старобелорусского литературного языка | title= Восточнославянское и общее языкознание» | date= 1978 | pages= 185&amp;ndash;191 | location= Moskva | chapter-url= http://www.philology.ru/linguistics3/zhuravsky-78.htm | ref= SKL-zura-1978 }}
{{refend}}

== Zunanje povezave ==

* {{kategorija v Zbirki-medvrstično|Ruthenian language|rutenščina}}
* {{citat | last1= Hardziejeŭ | first1= Jury | title= Hrodna town books language problems in Early Modern Times | lang= en | url= https://web.archive.org/web/20061214163042/http://txt.knihi.com/bha//10/har_e10.htm}}
* {{citat | last1= Zinkevičius | first1= Zigmas | title= Lietuvos Didžiosios Kunigaikštystės kanceliarinės slavų kalbos termino nusakymo problema | website= viduramziu.istorija.net | lang= lt-LT | url= http://viduramziu.istorija.net/socium/zinkevicius1995.htm | accessdate= 2018-08-02 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20090710180554/http://viduramziu.istorija.net/socium/zinkevicius1995.htm | archivedate= 2009-07-10 | url-status= dead}}

{{slovanski jeziki}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:rutenščina}}

[[Kategorija:Rutenščina| ]]
[[Kategorija:Vzhodnoslovanski jeziki]]
[[Kategorija:Srednjeveški jeziki]]</text>
      <sha1>qgk0ink6qon68g5o4gg3mn4phjcigan</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>R-23 (raketa)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>603264</id>
    <revision>
      <id>6687496</id>
      <parentid>6681621</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T04:31:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6687496</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="14907" sha1="644km9qy9p11fsi2kznjrvcko329vyy" xml:space="preserve">{{Infopolje Orožje|name=R-23 / R-24&lt;br&gt;&lt;small&gt;AA-7 Apex&lt;/small&gt;|image=[[Slika:R-23T missile on MiG-23 underwing pylon.jpg|300px]]|caption=R-23T na poljskem MiG-23|origin=[[Sovjetska zveza]]|type=Raketa zrak-zrak srednjega dosega|is_missile=yes|service=1974–danes|used_by=[[Vojno letalstvo Sovjetske zveze]], drugi|wars=[[Lebanonska vojna 1982]]&lt;br&gt;[[Vojna Iran–Irak]]&lt;br&gt;[[Operacija Moduler]]&lt;br&gt;[[Sirijska civilna vojna]]
&lt;!-- Production history --&gt;|designer=V. A. Pustyakov|design_date=|manufacturer=[[Vimpel NPO]]|production_date=|number=|variants=&lt;!-- General specifications --&gt;|weight=222 kg|length=4.50 m|part_length=|width=|height=|diameter=223 mm|filling=raširjevalna visoko eksplozivna palica|filling_weight={{convert|25|kg|abbr=on}}|detonation=|yield=|engine=Raketa na trdno gorivo|engine_power=|vehicle_range=35 km|speed=[[Mach number|Mach]] 3|guidance=[[polaktivno radarsko vodenje]] (R-23R/R-24R)&lt;br&gt;[[infrardeče vodenje]] (R-23T/R-24T)|wingspan=|propellant=|ceiling=|altitude=|depth=|boost=|accuracy=|launch_platform=[[MiG-23]]|transport=}}
[[Slika:MiG-23MLD_2007_G4.jpg|sličica|Raketa R-24R]]
[[Slika:MiG-23MLD_2008_G2.jpg|sličica|Raketa R-24T pod ukrajinskim MiG-23MLD]]
[[Slika:MiG-23_underside.jpg|sličica|MiG-23, oborožen z dvema raketama R-24R (dolga bela) in dvema raketama [[R-60]] (kratka bela)]]
'''Vimpel R-23''' ([[NATO oznaka]] '''AA-7 ''Apex''''') je [[raketa zrak-zrak]] srednjega dosega, ki jo je v [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]] razvilo podjetje [[Vimpel]] za [[Lovsko letalo|lovska letala]]. V uporabi jo je nadomestila posodobljena različica z večjim dosegom, '''R-24''' . Primerljiva je z ameriško raketo AIM-7 Sparrow, tako po splošni zmogljivosti kot tudi po svoji vlogi.

== Razvoj ==
Razvoj nove rakete za lovsko letalo [[Mikojan-Gurevič MiG-23|MiG-23]] se je začel sredi šestdesetih let prejšnjega stoletja pod vodstvom oblikovalske ekipe V. A. Pustjakova. Novo orožje, v času zasnove znano kot '''K-23''', je bilo namenjeno uporabi proti ciljem velikosti bombnika, z možnostjo hitrega napada na cilje na nadmorskih višinah, višjih kot izstrelitveno letalo. Prvotno je bilo predvideno, da ima dvojni iskalnik, ki uporablja tako [[polaktivno radarsko vodenje]] (SARH) kot [[Infrardeče valovanje|infrardeče]] (IR) vodenje, vendar se je to izkazalo za neizvedljivo, zato so namesto tega razvili ločena modela SARH in IR (''Izdeliye'' 340 in 360). Poskusna izstrelitev je bila izvedena leta 1967, čeprav se je glava iskalnika rakete SARH izkazala za izjemno problematično.  .

Leta 1968 so Sovjeti pridobili AIM-7, ekipa Vimpel jo je je začela kopirati kot '''K-25.''' &lt;sup class=&quot;noprint Inline-Template Template-Fact&quot; style=&quot;white-space:nowrap;&quot;&gt;&amp;#x5B; ''[[wikipedija:Navedi vir|&lt;span title=&quot;This claim needs references to reliable sources. (September 2023)&quot;&gt;potreben citat&lt;/span&gt;]]'' &amp;#x5D;&lt;/sup&gt;. Primerjava obeh je privedla do začetka proizvodnje K-23, predvsem zaradi boljšega dosega in odpornosti na protiukrepe. Delo na K-25 se je končalo leta 1971. Več značilnosti rakete Sparrow je bilo kasneje uporabljenih pri zasnovi [[R-27 (raketa zrak-zrak)|Vympel R-27]]. 

Raketa z oznako '''R-23''' je bila v uporabi januarja 1974, različica SARH kot '''R-23R''', različica IR '''pa kot R-23T'''. R-23R, ki je tehtala 222 kg je uporabljala monopulzni radar, ki ji je zagotavljal boljšo odpornost [[Elektronski protiukrepi|proti elektronskim protiukrepom (ECM)]] v primerjavi z AIM-7E-2. R-23T je bila lažji, saj je tehtala 215 kg in uporabljala [[Infrardeče vodenje|infrardeči iskalnik,]] hlajen [[Tekoči dušik|s tekočim dušikom]], ki ga je bilo treba pred izstrelitvijo usmeriti na cilj, bodisi z radarjem izstrelitvenega letala bodisi z IRST. Obe različici sta uporabljali isto radarsko detonirano bojno glavo, ki je imela smrtonosni radij 8 m in sta lahko sestrelili cilje velikosti bombnika.  Na Zahodu sta bili znani kot AA-7A oziroma AA-7B. Razvit je bil tudi inertni vadbeni izstrelek '''R-23UT'''.

Okvir je imel štiri [[Krilo delta|delta krila,]] razporejena križno tik za sredino trupa, in skrajšane delta krmilne površine na skrajnem zadnjem delu, ki so bile v liniji s krili. Manjše skrajšane trikotne površine so nameščene v liniji blizu nosu: znane kot &quot;destabilizatorji&quot;, služijo za izboljšanje učinkovitosti krmil pri velikih napadalnih kotih (raketa R-60 uporablja isto funkcijo). Edina zunanja razlika med obema različicama je bila nosni stožec, ki je bil ogivalni za iskalnik SARH, in za 30 cm krajši in bolj zaobljen pri IR različici.

R-23 je imela verjetnost uničenja 0,8–0,9, čeprav ni mogla zadeti cilja, ki je manevriral z več kot 5 G. Izstrelitveno letalo je bilo prav tako omejeno na 4 G, ko je želelo izstreliti raketo. Infrardeča R-23T je imel minimalni izstrelni doseg 4 km proti cilju čelno, vendar le 1,3 km proti cilju v zadenjskem spopadu. Njen največji doseg je bil poleg višine izstrelitvene naprave odvisen tudi od obrnjenosti cilja: na nizkih višinah je bil ta 11 km proti čelnim tarčam in 8–10 km proti ciljem, ki so bili zasledovani repno; na velikih nadmorskih višinah je bil doseg 11km in 4 km. Radarsko vodena R-23R je imel podobne minimalne izstrelitvene razdalje, vendar veliko večje maksimalne razdalje: 14 km in 4 km proti čelnemu cilju na nizkih višinah in 25 km in 8–10km na velikih nadmorskih višinah. 

Veliko število R-23 je bilo izdelanih tako pri Molniji (nekdanji OKB-4) kot tudi pri Vimplu (nekdanji OKB-134).

Leta 1975 so začeli razvijati izboljšano različico za oborožitev MiG-23ML/MLD, ki je leta 1981 vstopila v uporabo kot '''R-24'''. Različici SARH in IR sta bili težji, saj sta tehtali 243 kg in 235 kg in sta imeli večjo 25 kg bojno glava s smrtonosnim polmerom 10 m. Bojna glava je imela tudi zanesljivejši radarski detonator, ki je močno zmanjšal minimalni doseg na 500 m pri zadenjskih napadih in 25 km pri čelnem napadu. Obe bi lahko izstrelili tudi iz in proti ciljem velikosti lovca, ki manevrirajo s 7 G. 

Radarsko vodena '''R-24R''' je imela iskalno glavo RGS-24 z vrhunsko odpornostjo proti elektronskim protiukrepom (ECM) in zmožnost zaklepanja po izstrelitvi, kar je preprečilo motnje lastnega radarja izstrelitvenega letala, ko je raketa letela mimo njegovega nosu. Ta lastnost, skupaj z večjim raketnim motorjem in podaljšano inercialno fazo leta rakete, ji je dala 30% daljši doseg kot pri njeni predhodnici: 17 km in 4 km proti cilju, ki se zasleduje čelno in repno na nizkih višinah, in 35 km in 20 km na velikih nadmorskih višinah.  &lt;ref name=&quot;R-23 range&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.fas.org/man/dod-101/sys/missile/row/aa-7.htm|title=AA-7 APEX R-23 / R-24|accessdate=23 December 2014}}&lt;/ref&gt; Raketa naj bi lahko zadela cilje na nadmorski višini od 40 do 25.000 m in celo drsela v helikopterje, ki so lebdeli. IR '''R-24T''' je imela precej izboljšan iskalnik TGS-23T4 z večjo občutljivostjo, vendar je bilo pred izstrelitvijo še vedno potrebno zaklepanje. Na nizkih višinah je bil njen največji doseg podoben kot pri R-23, na velikih višinah pa bi jo bilo mogoče uporabiti proti cilju repno z razdalje 20 km in čelno z 12 km.&lt;ref name=&quot;Mladenov&quot; /&gt; Rakete so bile v ZSSR uradno znane kot ''izdeliye'' (izdelek) 140 in 160, na zahodu pa AA-7C in AA-7D. R-23/24 so licenčno proizvajali tudi v Romuniji kot '''A-911/A901''' .

R-24 je ostal vsaj omejeno v ruski uporabi vse do umika zadnjih ruskih MiG-23 leta 1997.

== Bojni dosje ==

=== Sirija ===
R-23 je bila uporabljen v [[Beka (dolina)|dolini Beka]] junija 1982 med libanonsko vojno leta 1982, vendar je težko oceniti njen uspeh. Sovjetski in sirski viri trdijo, da je dosegla nekaj sestrelitev, medtem ko Izraelci to zanikajo. Po besedah avstrijskega raziskovalca Toma Cooperja sirske trditve vključujejo uporabo R-23/24 proti šestim [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]]A in enemu [[Northrop Grumman E-2 Hawkeye|E-2]]C, vendar je edina potrjena sestrelitev proti brezpilotnemu letalu BQM-34. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.acig.info/CMS/index.php?option=com_content&amp;task=view&amp;id=34&amp;Itemid=47|title=Syrian Air-to-Air Victories since 1948 - www.acig.org|last=Sander Peeters|accessdate=23 December 2014}}&lt;/ref&gt;

Med [[Sirska državljanska vojna|sirsko državljansko vojno]] so sirski lovci [[Mikojan-Gurevič MiG-23|MiG-23]] z raketami R-24R 15. in 16. junija 2017 v bližini province Daraa sestrelili dva jordanska lovca Selex ES Falco. &lt;ref name=&quot;warisboring.com&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://warisboring.com/drones-are-dropping-like-flies-from-the-sky-over-syria/|title=Drones Are Dropping Like Flies From the Sky Over Syria|date=June 22, 2017}}&lt;/ref&gt;

=== Irak ===
V vojni med Iranom in Irakom je bilo zabeleženih veliko sestrelitev letal R-23/R-24, ko so jih iraška letala MiG-23 izstrelila na iranska letala F-14A, F-4D/E in F-5E. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://medium.com/war-is-boring/iraq-did-all-it-could-to-kill-hashem-all-e-agha-irans-top-f-14-pilot-bbd4c6a48313|title=Iraq Did All It Could to Kill Hashem All-e-Agha, Iran's Top F-14 Pilot|first=War Is|last=Boring|date=22 March 2017|website=medium.com|accessdate=11 April 2018}}&lt;/ref&gt;

=== Angola ===
27. septembra 1987 je bil med operacijo Moduler izveden poskus prestrezanja dveh kubanskih lovcev [[Mikojan-Gurevič MiG-23|MiG-23ML]]. Mirage [[Dassault Mirage F1|F1CZ]] Arthurja Piercyjeva je bil poškodovan z raketo R-24 ali [[R-60]], ki jo je čelno izstrelil major Alberto Ley Rivas. Eksplozija je uničila [[zaviralno padalo]] letala in poškodovala hidravliko. Piercyju se je uspelo vrniti na letalsko bazo Rundu, vendar je letalo preletelo vzletno-pristajalno stezo. Trk v neraven teren je povzročil, da se je Piercyjev [[Katapultni sedež|izmetni sedež]] sprožil, vendar se ta ni uspel ločiti od sedeža in je utrpel hude poškodbe hrbtenice. &lt;ref name=&quot;vlamgat&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Vlamgat: The Story of the Mirage F1 in the South African Air Force|last=Lord|first=Dick|authorlink=Dick Lord|year=2000|publisher=Covos-Day|isbn=0-620-24116-0}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.geocities.com/urrib2000/ArticPiercy.html|title=Piloto SAAF derribado por MiG-23 cubano|accessdate=2008-12-20|archiveurl=http://arquivo.pt/wayback/20140907054816/http%3A//www%2Egeocities%2Ecom/urrib2000/ArticPiercy%2Ehtml|archivedate=September 7, 2014}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Arthur D. Piercy – 27th September 1987 {{!}} South African Aviation Foundation Museum|url=https://saafmuseum.org.za/arthur-d-piercy-27th-september-1987/|website=saafmuseum.org.za|accessdate=2026-05-26}}&lt;/ref&gt;

5. aprila 1985 ob 14:30 GMT sta dve letali SAAF C-130B Hercules vzleteli, da bi oskrbovali enote UNITA, ko ju je na vrnitvi prestreglo letalo MiG-23ML, ki ga je pilotiral kubanski pilot major Eduardo Gonzalez. Najprej je bila izstreljena radarska raketa R-24R, ki je prezgodaj eksplodirala ob hribu ali gori. Sledila je infrardeča raketa R-24T, izstreljena z razdalje 5 kilometrov, ki je dobro sledila smeri, a je preletela med motorjema 1 in 2, ne da bi eksplodirala. Oba Herculesa sta se lahko vrnila v bazo nepoškodovana. &lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Reid|first=Lionel|title=The MiG Diaries: Fighter pilot memoirs &amp; accounts of Cuban, SAAF and Angolan air combat in Southern African skies|last2=Gonzalez|first2=Eduardo|date=May 4, 2023|publisher=Independently published|isbn=979-8394092459|pages=324–326|language=English}}&lt;/ref&gt;

=== Sovjetska zveza ===
28. septembra 1988 sta dve sovjetski letali MiG-23MLD, ki sta ju pilotirala Vladmir Astahov in Boris Gavrilov, sestrelila z raketami R-23 dva iranska helikopterja [[Bell AH-1 SuperCobra|AH-1J Cobra]], ki sta vdrla v afganistanski zračni prostor. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://sw.propwashgang.org/shootdown_list.html|title=Aircraft Downed During the Cold War and Thereafter|accessdate=23 December 2014}}&lt;/ref&gt;

== Specifikacije ==

* '''Dolžina''' : (R-23R, R-24R) 4,5 m; (R-23T, R-24T) 4,2 m
* '''Razpon kril''' : 1 m
* '''Premer''' : 223 mm
* '''Izstrelitvena teža''' : (R-23R, R-24R) 222 kg, 243 kg; (R-23T, R-24T) 215 kg, 235 kg
* '''Hitrost''' : [[Machovo število|Mach 3]]
* '''Domet''' : (R-23R) 35 km; (R-24R) 50 km; (R-23T, R-24T) 15 km
* '''Vodenje''' : (R-23R, R-24R) [[Polaktivno radarsko vodenje|SARH]]; (R-23T, R-24T), infrardeče vodenje
* '''Bojna glava''' : visokoeksplozivna palica z [[Bližinski detonator|bližinskim detonatorjem]], 25 kg (R-23) ali 35 kg (R-24)

== Uporabniki ==

=== Trenutni ===

* {{AGO}}&lt;ref name=&quot;armstrade.sipri.org&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://armstrade.sipri.org/armstrade/page/trade_register.php|title=Trade Registers|website=armstrade.sipri.org|accessdate=2016-01-15|archivedate=2011-05-13|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110513073842/http://armstrade.sipri.org/armstrade/page/trade_register.php}}&lt;/ref&gt;
* {{LBY}}&lt;ref&gt;{{Harvardski navedek brez oklepajev|Cooper|2018|p=60}}&lt;/ref&gt;
* {{PRK}}
* {{SYR}}&lt;ref&gt;{{Harvardski navedek brez oklepajev|Cooper|2018|p=66}}&lt;/ref&gt;

=== Nekdanji ===

* {{DZA}}&lt;ref name=&quot;armstrade.sipri.org&quot;/&gt;
* {{BLR}}
* {{BGR}}
* {{CUB}}
*  [[Češkoslovaška]]
* {{CZE}}&lt;ref&gt;{{Harvardski navedek brez oklepajev|Gordon|Komissarov|2019|p=372}}&lt;/ref&gt;
* {{DDR}}&lt;ref&gt;{{Harvardski navedek brez oklepajev|Gordon|Komissarov|2019|p=446}}&lt;/ref&gt;
* {{HUN}}
* {{IND}}&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.bharat-rakshak.com/IAF/Galleries/Weapons/AAMs/R23/|title=A (Indian) MiG-23MF launching an R23|website=www.bharat-rakshak.com|accessdate=11 April 2020|archive-date=2023-02-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20230202223710/http://www.bharat-rakshak.com/IAF/Galleries/Weapons/AAMs/R23/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
* {{Zastava|Iraq|1963}}&lt;ref&gt;{{Harvardski navedek brez oklepajev|Cooper|2018|p=23}}&lt;/ref&gt;
* {{POL}}&lt;ref&gt;{{Harvardski navedek brez oklepajev|Gordon|Komissarov|2019|p=489}}&lt;/ref&gt;
* {{ROU}}
* {{RUS}}
* {{USSR}}&lt;ref&gt;{{Harvardski navedek brez oklepajev|Gordon|Komissarov|2019|p=223}}&lt;/ref&gt;
* {{UKR}}

== Sklici ==
&lt;references /&gt;

== Viri  ==
;
* {{cite book|last1=Cooper|first1=Tom|title=MiG-23 Flogger in the Middle East, Mikoyan i Gurevich MiG-23 in Service in Algeria, Egypt, Iraq, Libya and Syria, 1973-2018|date=2018|publisher=Helion &amp; Company Publishing|location=Warwick|isbn=978-1-912-390328}}
* {{cite book|last=Gordon|first=Yefim|title=Soviet/Russian Aircraft Weapons Since World War Two|year=2004|location=Hinckley, England|publisher=Midland Publishing|isbn=1-85780-188-1}}
* {{cite book|last1=Gordon|first1=Yefim|last2=Komissarov|first2=Dmitriy|title=Mikoyan MiG-23 &amp; MiG-27|date=2019|publisher=Crécy Publishing|location=Manchester|isbn=978-1-91080-931-0}}
* {{cite book|last=Mladenov|first=Alexander|title=Soviet Cold War Fighters|year=2016|location=United Kingdom|publisher=Fonthill Media|isbn=9781781554968}}
== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki-medvrstično|Vympel R-23/R-24}}{{Rakete Sovjetskih in Ruskih oboroženih sil}}
[[Kategorija:Radar]]
[[Kategorija:Rakete zrak-zrak]]</text>
      <sha1>644km9qy9p11fsi2kznjrvcko329vyy</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Waleed al Šehri</title>
    <ns>0</ns>
    <id>603358</id>
    <revision>
      <id>6687717</id>
      <parentid>6682635</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T10:16:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>wd, np, slog, lektura, ds, nk, slo. po https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/7316/slovenjenje-arabskih-imen?_=1780950988397, &quot;al&quot; je predimek, pisan nestično brez vezaja</comment>
      <origin>6687717</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1934" sha1="iobi3qyeeuod594hf326fps1d7dqzca" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba|name=Waleed al Šehri|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=[[New York]]|image=|citizenship=|death_cause=[[teroristični napad]]|known_for=Ugrabitelj v [[teroristični napadi 11. septembra 2001|terorističnih napadih 11. septembra 2001]]|occupation=}}

'''Waleed Mohamed al Šehri''', [[arabci|arabski]] [[terorist]], * [[20. december]] [[1978]], [[pokrajina Asir]], [[Saudova Arabija]] † [[11. september]] [[2001]], [[New York]].

Kot eden izmed peterice ugrabiteljev, ki so ugrabili letalo [[let 11 American Airlines]] in usmerili v severni stolp [[World Trade Center|Svetovnega trgovinskega centra]] je bil udeleženec [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|terorističnih napadov na Združene države Amerike 11. septembra 2001]].

Al-Shehri, študent, se je rodil v Saudovi Arabiji. Družino je zapustil s pričetkom [[hadž]]a njegovega duševno bolnega brata [[Wail al Shehri|Waila al Shehrija]] v [[Medina|Medino]]. Kasneje sta z bratom odšla v [[Čečenija|Čečenijo]], kjer sta se borila na strani džihadžistov. Kmalu so ju poslali v [[Talibani|talibanski]] tabor v [[Afganistan]]u, kjer so oba izbrali za izvedbo napadov 11. septembra. Po izbiri so brata preselili v varno hišo v [[Pakistan]], preden sta odletela v [[Združeni arabski emirati|Združene arabske emirate]] in začela postopek za vstop v [[Združene države Amerike|Združene države]].

Aprila 2001 je al Šehri prispel v Združene države s turističnim vizumom. Na dan napadov so al Šehri, njegov brat in drugi ugrabitelji prevzeli nadzor nad letalom leta 11 American Airlines, nakar je [[Mohamed Atta]] v samomorilskem napadu letalo zapeljal v severni stolp Svetovnega trgovinskega centra in ga porušil.

== Glej tudi ==
* [[Ugrabitelji 11. septembra 2001]]
==Sklici==
{{sklici}}
{{DEFAULTSORT:Šehri, Waleed}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Ugrabitelji 11. septembra 2001]]
[[Kategorija:Savdski teroristi]]</text>
      <sha1>iobi3qyeeuod594hf326fps1d7dqzca</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687718</id>
      <parentid>6687717</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T10:17:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>A09 je prestavil stran [[Waleed al-Shehri]] na [[Waleed al Šehri]]: slovenjenje, brez vezaja za predimkom, glej https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/7316/slovenjenje-arabskih-imen?_=1780950988397</comment>
      <origin>6687717</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1934" sha1="iobi3qyeeuod594hf326fps1d7dqzca" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba|name=Waleed al Šehri|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=[[New York]]|image=|citizenship=|death_cause=[[teroristični napad]]|known_for=Ugrabitelj v [[teroristični napadi 11. septembra 2001|terorističnih napadih 11. septembra 2001]]|occupation=}}

'''Waleed Mohamed al Šehri''', [[arabci|arabski]] [[terorist]], * [[20. december]] [[1978]], [[pokrajina Asir]], [[Saudova Arabija]] † [[11. september]] [[2001]], [[New York]].

Kot eden izmed peterice ugrabiteljev, ki so ugrabili letalo [[let 11 American Airlines]] in usmerili v severni stolp [[World Trade Center|Svetovnega trgovinskega centra]] je bil udeleženec [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|terorističnih napadov na Združene države Amerike 11. septembra 2001]].

Al-Shehri, študent, se je rodil v Saudovi Arabiji. Družino je zapustil s pričetkom [[hadž]]a njegovega duševno bolnega brata [[Wail al Shehri|Waila al Shehrija]] v [[Medina|Medino]]. Kasneje sta z bratom odšla v [[Čečenija|Čečenijo]], kjer sta se borila na strani džihadžistov. Kmalu so ju poslali v [[Talibani|talibanski]] tabor v [[Afganistan]]u, kjer so oba izbrali za izvedbo napadov 11. septembra. Po izbiri so brata preselili v varno hišo v [[Pakistan]], preden sta odletela v [[Združeni arabski emirati|Združene arabske emirate]] in začela postopek za vstop v [[Združene države Amerike|Združene države]].

Aprila 2001 je al Šehri prispel v Združene države s turističnim vizumom. Na dan napadov so al Šehri, njegov brat in drugi ugrabitelji prevzeli nadzor nad letalom leta 11 American Airlines, nakar je [[Mohamed Atta]] v samomorilskem napadu letalo zapeljal v severni stolp Svetovnega trgovinskega centra in ga porušil.

== Glej tudi ==
* [[Ugrabitelji 11. septembra 2001]]
==Sklici==
{{sklici}}
{{DEFAULTSORT:Šehri, Waleed}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Ugrabitelji 11. septembra 2001]]
[[Kategorija:Savdski teroristi]]</text>
      <sha1>iobi3qyeeuod594hf326fps1d7dqzca</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Said al Gamdi</title>
    <ns>0</ns>
    <id>603371</id>
    <revision>
      <id>6687397</id>
      <parentid>6682646</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T18:43:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>slog, wd, nk, ds, pp uv, al je predimek, pisan nestično gt https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/7316/slovenjenje-arabskih-imen?_=1780950988397, slo. fon. zapis imena</comment>
      <origin>6687397</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1920" sha1="dzewcpx4hvmutv3x33ic772pvqbk9s6" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba|name=Saeed al-Ghamdi|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=[[Shanksville]]|image=|citizenship=|death_cause=[[teroristični napad]]|known_for=Ugrabitelj v [[teroristični napadi 11. septembra 2001|terorističnih napadih 11. septembra 2001]]|occupation=}}

'''Said Abdulah Ali Sulejman al Gamdi''', [[arabci|arabski]] [[terorist]], * [[21. november]] [[1979]], [[Saudova Arabija]], † [[11. september]] [[2001]], [[Shanksville]].

V okviru [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|terorističnih napadov 11. septembra 2001]] je bil eden izmed štirih ugrabiteljev letala [[Let 93 United Airlines|United Airlines na letu 93]]. Said navkljub istemu priimku ni bil v sorodu z bratoma [[Hamza al Gamdi|Hamzo]] ali [[Ahmed al Gamdi|Ahmedom al Gamdijem]], ki sta bila del ekipe ugrabiteljev [[Let 175 United Airlines|leta 175 United Airlines]].

Al Gamdi se je rodil v Saudovi Arabiji in se je po opustitvi študija odpravil borit v [[Čečenija|Čečenijo]], vendar je nato odšel v [[Afganistan]] v tabor [[Al Kaida|Al Kaide]]. Gamdija je [[Osama bin Laden]] izbral za sodelovanje v terorističnih napadih v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]], v ZDA pa je prispel junija 2001. Priselil se je na [[Florida|Florido]], kjer je načrtoval začetek napadov in se usposabljal na simulatorjih letenja.

11. septembra 2001 se je vkrcal na let 93 United Airlines in pomagal glavnemu ugrabitelju [[Ziad Jarrah|Ziadu Jarrahu]], da sta letalo preusmerila proti [[Washington, D.C.|Washingtonu D.C.]] in ga strmoglavila na poslopje [[ameriški kongres|ameriškega kongresa]]. Letalo je po uspešnem uporu potnikov strmoglavilo na polje v [[Pensilvanija|Pensilvaniji]].

== Glej tudi  ==

* [[Ugrabitelji 11. septembra 2001|Ugrabitelji 11. september 2001]]
{{DEFAULTSORT:Gamdi, Said}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Ugrabitelji 11. septembra 2001]]
[[Kategorija:Savdski teroristi]]</text>
      <sha1>dzewcpx4hvmutv3x33ic772pvqbk9s6</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687399</id>
      <parentid>6687397</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T18:44:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>A09 je prestavil stran [[Saeed al-Ghamdi]] na [[Said al Gamdi]]: predimek pisan nestično, slovenjenje imena, gt https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/7316/slovenjenje-arabskih-imen?_=1780950988397</comment>
      <origin>6687397</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1920" sha1="dzewcpx4hvmutv3x33ic772pvqbk9s6" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba|name=Saeed al-Ghamdi|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=[[Shanksville]]|image=|citizenship=|death_cause=[[teroristični napad]]|known_for=Ugrabitelj v [[teroristični napadi 11. septembra 2001|terorističnih napadih 11. septembra 2001]]|occupation=}}

'''Said Abdulah Ali Sulejman al Gamdi''', [[arabci|arabski]] [[terorist]], * [[21. november]] [[1979]], [[Saudova Arabija]], † [[11. september]] [[2001]], [[Shanksville]].

V okviru [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|terorističnih napadov 11. septembra 2001]] je bil eden izmed štirih ugrabiteljev letala [[Let 93 United Airlines|United Airlines na letu 93]]. Said navkljub istemu priimku ni bil v sorodu z bratoma [[Hamza al Gamdi|Hamzo]] ali [[Ahmed al Gamdi|Ahmedom al Gamdijem]], ki sta bila del ekipe ugrabiteljev [[Let 175 United Airlines|leta 175 United Airlines]].

Al Gamdi se je rodil v Saudovi Arabiji in se je po opustitvi študija odpravil borit v [[Čečenija|Čečenijo]], vendar je nato odšel v [[Afganistan]] v tabor [[Al Kaida|Al Kaide]]. Gamdija je [[Osama bin Laden]] izbral za sodelovanje v terorističnih napadih v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]], v ZDA pa je prispel junija 2001. Priselil se je na [[Florida|Florido]], kjer je načrtoval začetek napadov in se usposabljal na simulatorjih letenja.

11. septembra 2001 se je vkrcal na let 93 United Airlines in pomagal glavnemu ugrabitelju [[Ziad Jarrah|Ziadu Jarrahu]], da sta letalo preusmerila proti [[Washington, D.C.|Washingtonu D.C.]] in ga strmoglavila na poslopje [[ameriški kongres|ameriškega kongresa]]. Letalo je po uspešnem uporu potnikov strmoglavilo na polje v [[Pensilvanija|Pensilvaniji]].

== Glej tudi  ==

* [[Ugrabitelji 11. septembra 2001|Ugrabitelji 11. september 2001]]
{{DEFAULTSORT:Gamdi, Said}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Ugrabitelji 11. septembra 2001]]
[[Kategorija:Savdski teroristi]]</text>
      <sha1>dzewcpx4hvmutv3x33ic772pvqbk9s6</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ahmed al Nami</title>
    <ns>0</ns>
    <id>603372</id>
    <revision>
      <id>6687389</id>
      <parentid>6682647</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T18:31:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>wd, ds, nk, np, pp uv, al-Nami pisan nestično, slog</comment>
      <origin>6687389</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1848" sha1="17o44z461x3nmwq5qcybjicgz821jqq" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba|name=Ahmed al-Nami|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|citizenship=|death_cause=[[teroristični napad]]|known_for=Ugrabitelj v [[teroristični napadi 11. septembra 2001|terorističnih napadih 11. septembra 2001]]|occupation=}}

'''Ahmed bin Abdullah al Nami''', [[arabci|arabski]] [[mujezin]], [[terorist]], * [[7. december]] [[1977]], [[Saudova Arabija]] † [[11. september]] [[2001]], [[Shanksville]]. 

Bil je eden od štirih ugrabiteljev letala [[Let 93 United Airlines|United Airlines na letu 93]], ki je po uporu potnikov v okviru terorističnih napadov 11. septembra 2001 strmoglavilo na polje v bližini mesta Shanksville v [[Pensilvanija|Pensilvaniji]].

Al Nami se je rodil v Saudovi Arabiji in je bil muzein in študent. Leta 2000 je zapustil družino, da bi opravil [[hadž]], kasneje pa je odšel v [[Afganistan]] v vadbeno taborišče [[Al Kaida|Al Kaide]], kjer se je spoprijateljil z drugimi bodočimi ugrabitelji in bil kmalu izbran za izvedbo napadov.

V [[Združene države Amerike]] je prispel maja 2001 s turističnim vizumom ter se preselil na [[Florida|Florido]] vse do napadov. 11. septembra 2001 se je al Nami vkrcal na let 93 United Airlines in pomagal pri ugrabitvi letala, da bi ga usmerili v stavbo [[ameriški kongres|ameriškega kongresa]]. Letalo je po uspešnem uporu potnikov proti ugrabiteljem strmoglavilo na polje v Pensilvaniji, saj so potniki od svojih družin prejeli informacije o treh drugih ugrabljenih letalih, ki so zadela [[World Trade Center|Svetovni trgovinski center]] in [[Pentagon (stavba)|Pentagon]]. Al Nami in [[Ahmed al Haznawi]] naj bi domnevno na sebi nosila bombo.

== Glej tudi ==

* [[Ugrabitelji 11. septembra 2001]]
{{DEFAULTSORT:Nami, Ahmed}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Ugrabitelji 11. septembra 2001]]
[[Kategorija:Savdski teroristi]]</text>
      <sha1>17o44z461x3nmwq5qcybjicgz821jqq</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687391</id>
      <parentid>6687389</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T18:31:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>A09 je prestavil stran [[Ahmed al-Nami]] na [[Ahmed al Nami]]: predimek, pisan nestično brez vezaja, glej tudi https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/7316/slovenjenje-arabskih-imen?_=1780950988397</comment>
      <origin>6687389</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1848" sha1="17o44z461x3nmwq5qcybjicgz821jqq" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba|name=Ahmed al-Nami|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|citizenship=|death_cause=[[teroristični napad]]|known_for=Ugrabitelj v [[teroristični napadi 11. septembra 2001|terorističnih napadih 11. septembra 2001]]|occupation=}}

'''Ahmed bin Abdullah al Nami''', [[arabci|arabski]] [[mujezin]], [[terorist]], * [[7. december]] [[1977]], [[Saudova Arabija]] † [[11. september]] [[2001]], [[Shanksville]]. 

Bil je eden od štirih ugrabiteljev letala [[Let 93 United Airlines|United Airlines na letu 93]], ki je po uporu potnikov v okviru terorističnih napadov 11. septembra 2001 strmoglavilo na polje v bližini mesta Shanksville v [[Pensilvanija|Pensilvaniji]].

Al Nami se je rodil v Saudovi Arabiji in je bil muzein in študent. Leta 2000 je zapustil družino, da bi opravil [[hadž]], kasneje pa je odšel v [[Afganistan]] v vadbeno taborišče [[Al Kaida|Al Kaide]], kjer se je spoprijateljil z drugimi bodočimi ugrabitelji in bil kmalu izbran za izvedbo napadov.

V [[Združene države Amerike]] je prispel maja 2001 s turističnim vizumom ter se preselil na [[Florida|Florido]] vse do napadov. 11. septembra 2001 se je al Nami vkrcal na let 93 United Airlines in pomagal pri ugrabitvi letala, da bi ga usmerili v stavbo [[ameriški kongres|ameriškega kongresa]]. Letalo je po uspešnem uporu potnikov proti ugrabiteljem strmoglavilo na polje v Pensilvaniji, saj so potniki od svojih družin prejeli informacije o treh drugih ugrabljenih letalih, ki so zadela [[World Trade Center|Svetovni trgovinski center]] in [[Pentagon (stavba)|Pentagon]]. Al Nami in [[Ahmed al Haznawi]] naj bi domnevno na sebi nosila bombo.

== Glej tudi ==

* [[Ugrabitelji 11. septembra 2001]]
{{DEFAULTSORT:Nami, Ahmed}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Ugrabitelji 11. septembra 2001]]
[[Kategorija:Savdski teroristi]]</text>
      <sha1>17o44z461x3nmwq5qcybjicgz821jqq</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ahmed al Haznawi</title>
    <ns>0</ns>
    <id>603373</id>
    <revision>
      <id>6687385</id>
      <parentid>6682648</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T18:24:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>pospr, wd, ds, nk, &quot;al&quot; je predimek, pisano brez vezaja</comment>
      <origin>6687385</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1642" sha1="nbs0gavrj7pog6jby1pmb7rsoo3zti2" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba|name=Ahmed al-Haznawi|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|citizenship=|death_cause=[[teroristični napad]]|known_for=Ugrabitelj v [[teroristični napadi 11. septembra 2001|terorističnih napadih 11. septembra 2001]]|occupation=}}

'''Ahmed Ibrahim al Haznawi al Ghamdi''', [[arabci|arabski]] terorist, * [[11. oktober]] [[1980]], [[Saudova Arabija]], † [[11. september]] [[2001]], [[Shanksville]].

Bil je eden od štirih ugrabiteljev letala [[Let 93 United Airlines|United Airlines na letu 93]], ki je po teroristični ugrabitvi tekom [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|napadov 11. septembra 2001]] in uporu potnikov strmoglavilo na polje v bližini mesta Shanksville v [[Pensilvanija|Pensilvaniji]].

Leta 2000 je zapustil družino, da bi se boril v [[Čečenija|Čečeniji]]. Izbran je bil za sodelovanje v napadih 11. septembra. V [[Združene države Amerike|Združene države]] je s turističnim vizumom prispel junija 2001 pod vodstvom [[Al Kaida|Al Kaide]]. Ko je bil v ZDA, se je preselil na [[Florida|Florido]] in pomagal načrtovati izvedbo napada.

11. septembra 2001 se je al Haznawi vkrcal na let 93 United Airlines in sodeloval pri ugrabitvi letala, da bi ga usmerili v stavbo [[ameriški kongres|ameriškega kongresa]]. Al Haznawi ali morda [[Ahmed al Nami]] naj bi domnevno nosila bombo. Po uspešnem uporu potnikov proti ugrabiteljem letala je letalo strmoglavilo na polje v Pensilvaniji.

== Glej tudi ==

* [[Ugrabitelji 11. septembra 2001]]
{{DEFAULTSORT:Haznawi, Ahmed}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Ugrabitelji 11. septembra 2001]]
[[Kategorija:Savdski teroristi]]</text>
      <sha1>nbs0gavrj7pog6jby1pmb7rsoo3zti2</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687386</id>
      <parentid>6687385</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T18:25:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>A09 je prestavil stran [[Ahmed al-Haznawi]] na [[Ahmed al Haznawi]]: Napačno črkovan naslov: predimek, pisan ločeno brez vezaja: https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/7316/slovenjenje-arabskih-imen?_=1780950988397</comment>
      <origin>6687385</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1642" sha1="nbs0gavrj7pog6jby1pmb7rsoo3zti2" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba|name=Ahmed al-Haznawi|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|citizenship=|death_cause=[[teroristični napad]]|known_for=Ugrabitelj v [[teroristični napadi 11. septembra 2001|terorističnih napadih 11. septembra 2001]]|occupation=}}

'''Ahmed Ibrahim al Haznawi al Ghamdi''', [[arabci|arabski]] terorist, * [[11. oktober]] [[1980]], [[Saudova Arabija]], † [[11. september]] [[2001]], [[Shanksville]].

Bil je eden od štirih ugrabiteljev letala [[Let 93 United Airlines|United Airlines na letu 93]], ki je po teroristični ugrabitvi tekom [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|napadov 11. septembra 2001]] in uporu potnikov strmoglavilo na polje v bližini mesta Shanksville v [[Pensilvanija|Pensilvaniji]].

Leta 2000 je zapustil družino, da bi se boril v [[Čečenija|Čečeniji]]. Izbran je bil za sodelovanje v napadih 11. septembra. V [[Združene države Amerike|Združene države]] je s turističnim vizumom prispel junija 2001 pod vodstvom [[Al Kaida|Al Kaide]]. Ko je bil v ZDA, se je preselil na [[Florida|Florido]] in pomagal načrtovati izvedbo napada.

11. septembra 2001 se je al Haznawi vkrcal na let 93 United Airlines in sodeloval pri ugrabitvi letala, da bi ga usmerili v stavbo [[ameriški kongres|ameriškega kongresa]]. Al Haznawi ali morda [[Ahmed al Nami]] naj bi domnevno nosila bombo. Po uspešnem uporu potnikov proti ugrabiteljem letala je letalo strmoglavilo na polje v Pensilvaniji.

== Glej tudi ==

* [[Ugrabitelji 11. septembra 2001]]
{{DEFAULTSORT:Haznawi, Ahmed}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Ugrabitelji 11. septembra 2001]]
[[Kategorija:Savdski teroristi]]</text>
      <sha1>nbs0gavrj7pog6jby1pmb7rsoo3zti2</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pia Prezelj</title>
    <ns>0</ns>
    <id>603576</id>
    <revision>
      <id>6687662</id>
      <parentid>6685137</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T09:01:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Živeči ljudje]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6687662</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1837" sha1="ojtnzesedk9cwxmlxtpg5m1xhk0qfyh" xml:space="preserve">{{infopolje oseba}}
'''Pia Prezelj''', [[Slovenci|slovenska]] [[pisateljica]], [[prevajalka]] in [[novinarka]]; *[[1995]].

Kot novinarka dela v kulturni redakciji časopisa [[Delo (časopis)|Delo]].&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.ludliteratura.si/avtor/pia-prezelj/|title=Pia Prezelj|accessdate=3. 6. 2026|website=www.ludliteratura.si}}&lt;/ref&gt; Za svoje novinarsko delo je leta 2022 kot debitantka prejela nagrado [[čuvaj/watchdog]], ki jo podeljuje [[Društvo novinarjev Slovenije]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/kultura/intervju/pia-prezelj-slovenci-smo-imeli-malo-prehitro-pot-od-motike-do-ipada/676136|title=Pia Prezelj: Slovenci smo imeli malo prehitro pot od motike do iPada|date=26. 6. 2023|accessdate=3. 6. 2026|website=www.rtvslo.si}}&lt;/ref&gt; 

Svoj knjižni prvenec, roman ''Težka voda'', je izdala leta 2023; zanj je na [[Slovenski knjižni sejem|Slovenskem knjižnem sejmu]] prejela nagrado za najboljši literarni prvenec leta.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/pia-prezelj-prejme-za-roman-tezka-voda-nagrado-za-najboljsi-prvenec-39-slovenskega-knjiznega-sejma/688922|title=Pia Prezelj prejme za roman Težka voda nagrado za najboljši prvenec 39. Slovenskega knjižnega sejma|date=20. 11. 2023|accessdate=3. 6. 2026|website=www.rtvslo.si}}&lt;/ref&gt; Roman je bil nominiran tudi za nagrado [[Kresnik (nagrada)|kresnik]], kritiško sito in [[Cankarjeva nagrada|Cankarjevo nagrado]]. Leta 2026 je izdala svoj drugi roman z naslovom ''Bili smo trije''.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

{{normativna kontrola}}

{{škrbina o književniku}}

{{DEFAULTSORT:Prezelj, Pia}}
[[Kategorija:Slovenski novinarji]]
[[Kategorija:Slovenski pisatelji]]
[[Kategorija:Slovenski prevajalci]]
[[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]</text>
      <sha1>ojtnzesedk9cwxmlxtpg5m1xhk0qfyh</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Sari-Čeleški naravni rezervat</title>
    <ns>0</ns>
    <id>603664</id>
    <revision>
      <id>6687744</id>
      <parentid>6685493</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T11:25:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6687744</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4190" sha1="9rrnfr8os4gns3jrq408gbtv80lnc25" xml:space="preserve">{{Infobox Protected area
| name = Sari-Čeleški naravni rezervat
| iucn_category = Ia
| photo = Sary Chelek Nature Reserve.jpg
| photo_caption = Sari-Čeleški naravni rezervat; sredu fotografije je jezero Kilaaköl
| map = Kirgizistan
| map_alt = 
| map_caption = Sari-Čeleški naravni rezervat
| map_width = 
| relief =yes
| location = Regija Džalal-Abad, &lt;br&gt; {{zastava|Kirgizistan}}
| nearest_city = 
| coordinates = {{coord|41|52|N|71|59|E|format=dms|display=inline,title}}
| area = {{cvt|238.68|km2}}
| established = 1959
| visitation_num = 
| visitation_year = 
| governing_body =
}}

[[Slika:Sary_Chelek_and_bird.jpg|thumb|300px|Sari-Čeleški naravni rezervat: pogled z južne obale jezera Sari-Čelek proti severu]]

'''Sari-Čeleški naravni rezervat''' ([[Kirgiščina|kirgiško]]: Сары-Челек мамлекеттик коругу, Sari-Čelek mamlekettik korugu,  [[Ruščina|rusko]]: Сары-Челекский государственный заповедник, Sari-Čelekskij gosudarstvennij zapovednik) je naravni rezervat v okrožju Aksi v regiji Džalal-Abad v zahodnem [[Kirgizistan]]u.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.protectedplanet.net/1674|title=Sary-Chelekskiy|publisher=protected planet}}&lt;/ref&gt; Ustanovljen je bil leta 1959 in trenutno meri 23.868 hektarjev.&lt;ref name=oopt&gt;{{cite web|url=https://fauna.kg/oopt/|title=Specially protected natural territories of the Kyrgyz Republic|access-date=10 January 2022|publisher=Department of Biodiversity Conservation and Specially Protected Natural Areas|archive-date=2022-01-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20220110093444/https://fauna.kg/oopt/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Leta 1978 ga je [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCO]] razglasil za svetovni biosferni rezervat.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://en.unesco.org/biosphere/aspac/sary-chelek|title=Sary-Chelek Biosphere Reserve, Kyrgyzstan|publisher=UNESCO}}&lt;/ref&gt; Rezervat je na nadmorski višini od 1.200 do 4.247 metrov.&lt;ref name=geo/&gt; Ime Sari Čelek v kirgiščini pomeni &quot;rumeno vedro&quot;.&lt;ref&gt;{{Cite web|title=Sary-Chelek|url=https://central-asia.guide/kyrgyzstan/destinations-kg/jalalabad/sary-chelek/|access-date=2021-03-31|website=Central-asia.guide|language=en-US}}&lt;/ref&gt; 

==Geografija== 
Naravni rezervat Sari-Čelek leži približno 60 kilometrov severozahodno od mesta Taš-Kömür in trenutno meri 23.868 hektarjev. Osrednje območje meri 18.080 hektarjev, prehodna območja pa 2.394 hektarjev. Sedež rezervata je v vasi Arkit.&lt;ref&gt;{{Cite web|title=UNESCO - MAB Biosphere Reserves Directory|url=http://www.unesco.org/mabdb/br/brdir/directory/biores.asp?mode=all&amp;code=KIZ+01|publisher=UNESCO|archive-url=https://web.archive.org/web/20200610182804/http://www.unesco.org/mabdb/br/brdir/directory/biores.asp?mode=all&amp;code=KIZ+01|archive-date=2020-06-10}}&lt;/ref&gt; 

==Opis== 
Glavna značilnost naravnega rezervata je razmeroma veliko jezero Sari-Čelek. V nizkih gričih južno od jezera Sari-Čelek je še šest manjših jezer: Kjlaaköl, Iiriköl, Bakaliköl, Aramköl, Čöjčökköl in Čačaköl. Reka Kojata deli naravni rezervat na vzhodni in zahodni del.&lt;ref name=geo&gt;{{cite encyclopedia|url=https://new.bizdin.kg/media/books/География_Кыргызстана.pdf|title=Сарычелек коругу|trans-title=Sary-Chelek Reserve|encyclopedia=Кыргызстандын Географиясы [Geography of Kyrgyzstan]|page=307|language=ky|year=2004|location=Bishkek}}&lt;/ref&gt; 

Povprečna [[Vlažnost|relativna vlažnost]] zraka je približno 60 odstotna, letna količina padavin pa znaša približno 817 milimetrov. 
{{clear}}

==Sklici==  
{{sklici|20em}}   

==Vira==     
{{refbegin |2}} 
* В.Е. Соколова, Е.Е. Сыроечковский. ''Заповедники Средней Азии и Казахстана''. Москва «Мысль», 1990. 399. ISBN 5-244-00273-2.
* Б. Кузнецов. ''Сары-Челекский заповедник''. «Охота и охотничье хозяйство», № 5, 1969. str. 14-15.
{{refend}}  

{{Normativna kontrola}} 

[[Kategorija:Naravni rezervati]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1959]]
[[Kategorija:Kirgizistan]]</text>
      <sha1>9rrnfr8os4gns3jrq408gbtv80lnc25</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Margaret Mitchell</title>
    <ns>0</ns>
    <id>603723</id>
    <revision>
      <id>6687263</id>
      <parentid>6687223</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T13:16:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Med Drugo svetovno vojno */</comment>
      <origin>6687263</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="34859" sha1="2gxe16jq6aukc4y03si0p24asjthjpi" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{Infobox writer
| name             = Margaret Mitchell
| image            = Margaret Mitchell NYWTS.jpg
| caption          = Mitchell leta 1941
| pseudonym        = Peggy Mitchell (srednješolka)&lt;br&gt;Peg Mitchell (vseučiliščnica)
| birth_name       = Margaret Munnerlyn Mitchell
| birth_date       = {{birth date|1900|11|8}}
| birth_place      = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]]
| death_date       = {{death date and age|1949|8|16|1900|11|6}}
| death_place      = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]]
| resting_place    = [[Oakland Cemetery (Atlanta)|Oakland Cemetery]]
| occupation       = Journalist, novelist 
| genre            = Romance novel, Historical fiction, [[epic novel]]
| education        = [[Smith College]]
| spouse           = {{plainlist|
* {{marriage|Berrien Upshaw|1922|1924|end=div}}
* {{marriage|John Marsh|1925}}&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|title=Margaret Mitchell: American Rebel ~ Biography of Margaret Mitchell &amp;#124; American Masters|date=March 29, 2012|website=American Masters|access-date=September 29, 2020|archive-date=September 24, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200924222135/https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;}}
| parents          = [[Eugene M. Mitchell]]&lt;br /&gt;[[Maybelle Stephens Mitchell|Maybelle Stephens]]
| relatives        = [[Annie Fitzgerald Stephens]] (babica)&lt;br&gt;[[Joseph Mitchell (Mitchell Estate director)|Joseph Mitchell]] (nečak)&lt;br&gt;[[Mary Melanie Holliday]] (sestrična)
| notableworks     = ''V vrtincu'' (''Gone with the Wind'')&lt;br /&gt;''Izgubljeni Laysen'' ('' Lost Laysen)''
| awards           = [[Pulitzer Prize for Novel]] (1937)&lt;br /&gt;[[National Book Award]] (1936)
| signature        = Margaret Mitchell signature.svg
}}
'''Margaret Munnerlyn Mitchell''' (*[[8. november]] [[1900]], †[[16. avgust]] [[1949]] [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]])&lt;ref&gt;{{Cite encyclopedia|url=https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|title=Margaret Mitchell {{!}} American novelist|encyclopedia=Encyclopedia Britannica|access-date=October 22, 2017|language=en|archive-date=June 28, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200628021722/https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|url-status=live}}&lt;/ref&gt; je bila ameriška romanopiska in časnikarka. Mitchell je napisala le en roman, ki je bil objavljen za časa njenega življenja; dogajanje je iz obdobja [[Ameriška državljanska vojna|Ameriške državljanske vojne]]. Za svoj roman ''[[V vrtincu (roman)|V vrtincu]]'' je prejela nagrado [[National Book Award for Fiction#Most Distinguished Novel (1935–1936)|National Book Award for Fiction]] za najboljšo povest v letu 1936&lt;ref name=nyt1937&gt;{{cite news |title=5 Honors Awarded on the Year's Books: ... |work=The New York Times |date=February 26, 1937 |page=23 }}&lt;/ref&gt; in nagrado [[Pulitzer Prize for Fiction]] leta 1937. 

Dolgo po njeni smrti je bila objavljena zbirka Mitchellinih dekliških zapisov in novela, ki jo je napisala kot najstnica, z naslovom ''Izgubljeni Laysen'' (''Lost Laysen''). Zbirka njenih časopisnih člankov, ki jih je napisala za „The Atlanta Journal“, pa je bila ponovno izdana v knjižni obliki.

== Življenjepis ==

=== Šolanje ===
==== Med Prvo svetovno vojno ====
Medtem ko je v Evropi divjala [[prva svetovna vojna]] (1914–1918), je Marjeta obiskovala „Atlanta's Washington Seminary“&lt;ref&gt;„Atlanta’s Washington Seminary“ – „Washingtonski seminar v Atlanti“; sedaj se imenuje „The Westminster Schools“ – „Westminstrske šole“&lt;/ref&gt;, &quot;modno&quot; zasebno dekliško šolo z več kot 300 učenci.&lt;ref&gt;Sargent, Porter E. ''A Handbook of the Best Private Schools of the United States and Canada''. Boston: P.E Sargent, 1915. Vol. 1, p. 150.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt; Bila je zelo aktivna v dramskem krožku.&lt;ref&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 94.&lt;/ref&gt; Mitchell je igrala med drugim tudi moške like: Nicka Bottoma v Shakespearovem delu „[[Sen kresne noči]]“ in Launcelota Gobba v Shakespearovem „[[Beneški trgovec|Beneškem trgovcu]]“. Napisala je igro o neresnih študentkah, v kateri je tudi igrala.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.p 138&lt;/ref&gt; Pridružila se je tudi Literarnemu krožku in v letopisu objavila dve zgodbi: ''Mala sestra'' in ''Narednik Terry''.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.&lt;/ref&gt;. 
Desetletna &quot;Peggy&quot; je junakinja v Mali sestri; ko sliši, da posiljujejo njeno starejšo sestro, hladnokrvno vzame samokres in ustreli posiljevalca:&lt;ref&gt;Jones, A. G., Tomorrow is Another Day: the woman writer in the South, 1859–1936, p. 314.&lt;/ref&gt;po ameriško brezčutno ga je pogledala, samozavestno je pomerila vanj z namenom, da ne bo zgrešila – in ga ni.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.&lt;/ref&gt;

Mitchell je spodbujala njena zahtevna učiteljica angleščine Paisley, ki je prepoznala njen pisateljski talent;&lt;ref&gt;Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. Photo section between p. 178-179. {{ISBN|0-89919-169-X}}&lt;/ref&gt; rekla ji je, da bo lahko uspela le, če bo trdo delala in ne bo neprevidna pri sestavljanju stavkov, kajti stavek mora biti &quot;popoln, jedrnat in povezan&quot;.&lt;ref&gt;Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.&lt;/ref&gt;

Mitchellova je prebirala knjige [[Thomas Dixon Mlajši|Thomasa Dixona Ml.]]&lt;ref&gt;Thomas Dixon Mlajši (1864-1946) je bil ameriški pisatelj, odvetnik, politik in baptistični pastor – zagovornik nadvlade belcev. Filmski režiser D. W. Griffith je „Člana klana“ (1905) priredil za film (1915; „The Birth of a Nation“ – „Rojstvo naroda“). Film je tako v 20. stoletju prispeval k obuditvi [[Ku Klux Klan|Ku Klux Klana]].&lt;/ref&gt; Ko so 1916 v Atlanti vrteli njegov nemi film [[Rojstvo naroda]], je dramatizirala Dixonovo delo „Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“&lt;ref&gt;„Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“  - „The Traitor: A Story of the Fall of the Invisible Empire“ (1907)&lt;/ref&gt; Kot igralka je prevzela vlogo Steva Hoyla s fantovsko [[lasulja|lasuljo]].&lt;ref&gt;Dixon, Jr., Thomas. ''The Traitor: a story of the fall of the invisible empire''. New York:  Doubleday, Page &amp; Co, 1907. {{OCLC|2410927}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html Summary of The Traitor:  A Story of the Fall of the Invisible Empire] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120404122244/http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html |date=April 4, 2012 }}. Retrieved July 22, 2012.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 93.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Slide, Anothony. ''American Racist: the life and films of Thomas Dixon'', Lexington, KY: The University Press of Kentucky, 2004. p.192. {{ISBN|0-8131-2328-3}}&lt;/ref&gt; 

Za časa njenega šolanja v Atlanti je njen brat Stephens obiskoval [[Univerza Harvard|Harvardsko univerzo]] (1915–1917) in se  je maja 1917 prostovoljno prijavil k vojakom – mesec dni po tem, ko so ZDA napovedale vojno Nemčiji. Aprila 1918 je odplul v Francijo, sodeloval v bojih okrog [[Lagny]]ja in [[Marbache|Marbacha]], nato pa se je oktobra vrnil v Georgijo kot vaditelj.[59] &lt;ref&gt;Mead, Frederick Sumner. ''Harvard's Military Record in the World War'', Boston, MA: The Harvard Alumni Association, 1921. p. 669. {{OCLC|1191594}}&lt;/ref&gt; Margaret in njena mati sta se septembra 1918 v New Yorku pripravljali na Margaretin vpis na fakulteto, a Stephens je očetu sporočil, da je na varnem, potem ko je bila njegova ladja na poti iz Francije v New York torpedirana.[60] &lt;ref&gt;[http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&amp;query=margaret%20mitchell&amp;brand=athnewspapers-brand &quot;News of Society&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140502032846/http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&amp;query=margaret%20mitchell&amp;brand=athnewspapers-brand |date=May 2, 2014 }} E. W. Carroll (September 19, 1918) ''Athens Daily Herald'', p. 3. Retrieved February 26, 2013.&lt;/ref&gt;

==== Njena „velika ljubezen“ ====
Stephens Mitchell se je izrazil, češ da zavodsko bivanje &quot;uničuje dekleta&quot;.&lt;ref&gt;Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.&lt;/ref&gt;  Mati May Belle Mitchell pa je vendarle zelo cenila dekliško izobraževanje in je želela, da bi njeni hčerki izobrazba pomagala k uveljavljanju kot orožje in &quot;ključ do preživetja&quot;.&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Felder, Deborah G. A Century of Women: the most influential events in twentieth-century women's history. New York, NY: Citadel Press, 1999. p. 158. ISBN 0-8065-2526-6&lt;/ref&gt; Klasična univerzitetna izobrazba, ki si jo je želela za svojo hčer, je bila enakovredna fantovskim zavodom, kar pa je bilo na voljo le na severnih šolah. Zato je izbrala za hčerko Smith College v [[Northampton]]u v [[Massachusetts|Massachusettsu]], ker je menila, da je to najboljši ženski zavod v Združenih državah Amerike.&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. 13 &amp; 14 p. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt;

Po diplomi na Washington Seminary junija 1918 se je Mitchell zaljubila v lepuškastega harvardskega diplomanta, mladega vojaškega poročnika [[Clifford Henry|Clifforda Henryja]],&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 46-48.&lt;/ref&gt; ki je bil glavni inštruktor sabljanja v Camp Gordonu od 10. maja do odplutja v Francijo 17. julija.&lt;ref name=autogenerated10 /&gt; &lt;ref name=autogenerated10 /&gt; Henry je pred odhodom v Francijo Marjeti podaril zaročni prstan.&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 47-48 &amp; 54.&lt;/ref&gt;

14. septembra 1918, ko je bila Marjeta vpisana na Smith College, je bil Henry smrtno ranjen v boju in je 17. oktobra umrl.&lt;ref name=autogenerated10&gt;Mead, F.S., ''Harvard's Military Record in the World War'', p. 450.&lt;/ref&gt; Medtem ko je poročnik Henry čakal v verdunskih jarkih, je tik pred ranjavanjem na list, iztrgan iz njegovega poljskega zvezka, ki so ga pozneje našli med njegovimi stvarmi, napisal pesem, katere zadnja kitica se glasi takole:
&lt;center&gt;
{|
|-
! Should I &quot;go West.&quot;&lt;ref&gt;Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', May 8, 1919, Vol. 21, No. 31, p. 645.&lt;/ref&gt;
! Ali naj „grem na zahod“
|-
| &lt;poem&gt; If &quot;out of luck&quot; at duty's call
In glorious action I should fall
At God's behest,

May those I hold most dear and best
Know I have stood the acid test
Should I &quot;go West.&quot;
 &lt;/poem&gt;
| &lt;poem&gt; Če bi &quot;brez sreče&quot; pri klicu dolžnosti
V slavnem pohodu padel
Po Božji volji,

Naj tisti, ki so mi najdražji in najboljši,
Vedo, da sem prestal preizkušnjo
Ali naj &quot;grem na Zahod&quot;.&lt;ref&gt;&quot;West&quot; (=&quot;Zahod&quot;); tukaj je besedna igra, saj mu je bilo ime tudi &quot;West&quot;&lt;/ref&gt;
&lt;/poem&gt;
|}
&lt;/center&gt;

==== Cliffordovi odlikovanji ====
{{Več slik/peskovnik
| footer    = &lt;center&gt;Stotnik Clifford West Henry, ki je bil med vojno poročnik pri načelniku 102. pehotnega polka, je 13. septembra 1918 zavzel mesto [[Vigneulles]], devet kilometrov znotraj [[Hindenburgova linija|Hindenburgove linije]]. Poročnik Henry in 50 njegovih mož je bilo naslednjega dne ubitih v strašni eksploziji, ki jenastala zaradi odvržene letalske bombe v mestu. Pokopan je na pokopališču »First Congregational Church Cemetery« Greenwich, Fairfield County, [[Connecticut]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.uswarmemorials.org/html/people_details.php?PeopleID=15377|title=Henry Clifford West|publisher= American War Memorials Overseas|author=|place=|language=en|date=2008|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;. Prejel je dvoje odlikovanj: francosko, pa tudi ameriško z ukazom predsednika Združenih držav Amerike leta 1921.&lt;br&gt;''War Department, General Orders No. 28, 1921''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://valor.militarytimes.com/recipient/recipient-27088/|title=Clifford Henry - Hall of Valor: Medal of Honor, Silver Star, U.S. Military Awards|publisher=Military Times|author=|place=Washington|language=en|date=|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;
| align     = right
| image1    = Croix de Guerre 1914 1918.jpg|
| width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt1      = One black raven
| caption1  = 
| image2    = Clifford-West-Henry Connecticut.jpg
| width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt2      = 
| caption2  = &lt;center&gt;Stotnik Clifford West Henry se je rodil 28. junija 1896 na [[Manhattan]]u v [[New York]]u, kjer so živeli njegovi starši Ira Walton Henry in Frances S. Henry. Umrl je od šrapnelov, ki so leteli od letalske [[kasetna bomba|kasetne bombe]] 17. oktobra 1918 v francoskem od Nemcev zasedenem mestu, ki ga je osvojil – skupaj z njim pa še 50 njegovih vojakov.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.geni.com/people/Lieutenant-Clifford-West-Henry/6000000017587398262|title=Lt. Clifford West Henry (1896 - 1918) - Genealogy|publisher=geni.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;
| image3    = Army distinguished service cross medal.png
| width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt3      = 
| caption3  = &lt;center&gt;Za svojo neverjetno drznost in pogumnost je prejel posmrtno tudi [[ZDA|ameriško]] predsedniško odlikovanje, ki ga je leta [[1921]] prevzela njegova mati Ira Walton Henry.&lt;/center&gt;
}}

„Bridgeport Telegram“ je objavil tozadevno poročilo 4. julija 1927:
:Ga. Ira Henry iz Sound Beacha je danes prejela medaljo za izjemne zasluge od vojnega ministrstva v čast njenega sina, stotnika Clifforda W. Henryja, za hrabrost pod ognjem med svetovno vojno. Medaljo, ki jo je priporočil general Pershing, je podelil generalmajor Edwards.&lt;br&gt;
Stotnik Henry, ki je bil med vojno poročnik pri načelniku 102. pehotnega polka, je 13. septembra 1918 zavzel mesto [[Vigneulles]], devet kilometrov znotraj [[Hindenburgova linija|Hindenburgove linije]]. Poročnik Henry in 50 njegovih mož je bilo naslednjega dne ubitih v strašni eksploziji v mestu. 

Henry je večkrat napredoval pred vodom, ki mu je poveljeval, in pritegnil ogenj iz brzostrelk, da bi njegovi možje lahko našli in uničili nemška gnezda. Čeprav je bil pri tem poskusu ranjen v nogo, je bila njegova smrt posledica ran od šrapnelov letalske bombe, ki jo je odvrglo nemško letalo.&lt;ref&gt;Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', April 10, 1919, Vol. 21, No. 27, p. 539.&lt;/ref&gt; Za svoja junaška dejanja je prejel francoski vojni križ s palmo &lt;ref&gt;Francoski vojni križ s palmo — ''Croix de guerre 1914–1918 (France)''&lt;/ref&gt;. Predsednik Združenih držav Amerike mu je kot vrhovni poveljnik oboroženih sil ZDA podelil za izjemne zasluge križec&lt;ref&gt;»Distinguished Service Cross (United States)«&lt;/ref&gt; in grozd hrastovega lista &lt;ref&gt;»Oak Leaf Cluster« - grozd hrastovega lista za izjemne zasluge&lt;/ref&gt;.[62][66] &lt;ref name=autogenerated10 /&gt;&lt;ref&gt;[http://militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 Valor awards for Clifford West Henry] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131104084838/http://www.militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 |date=November 4, 2013 }}  Retrieved January 20, 2012.&lt;/ref&gt;
Clifford Henry je bil po besedah njenega brata  ''velika Marjetina ljubezen''.V pismu prijatelju  je Marjeta glede tega zapisala, da ohranja &quot;spomin na čisto ljubezen, ki v sebi ni imela niti trunka telesnega poželenja&quot;.&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 54.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Letter to A. Edee, March 26, 1920&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 75-76.&lt;/ref&gt;

==== Opustitev znanstvene kariere ====
Mitchell si je zamišljala, da bi se uveljavila na področju [[psihiatrija|psihiatrije]],&lt;ref name=autogenerated12&gt;Pierpont, Claudia Roth. &quot;A Critic at Large: A Study in Scarlett.&quot; ''The New Yorker'', August 31, 1992, p. 93-94.&lt;/ref&gt;vendar je njeno prihodnost prekrižala [[španska gripa|španske gripe]], ki je po vsem svetu pomorila čez petdeset milijonov ljudi – kar je trikrat več od svetovne vojne. 25. januarja 1919 je posegla tudi v njeno družino: njena mati, May Belle Mitchell, je podlegla [[pljučnica|pljučnici]] prav zaradi te vseokužbe; v slutnji, da je njena smrt tik pred vrati, je hčerki napisala zadnji nasvet: 
:„Razdajaj se z obema rokama in polnim srcem; a presežek daj šele potem, ko si že živela svoje lastno življenje.&lt;ref name=autogenerated12 /&gt;
Kot povprečna študentka Marjeta ni blestela na nobenem akademskem področju ter je podcenjevala tudi svoje pisne sposobnosti in čeprav je njen profesor angleščine hvalil njeno delo, se ji je zdela pohvala neupravičena.&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 56 &amp; 60.&lt;/ref&gt; Po končanem prvem letniku na Smith Collegeu se je Mitchell za trajno vrnila v Atlanto, da bi prevzela gospodinjstvo namesto očeta.&lt;ref name=autogenerated12 /&gt;Ko si je oktobra 1919 opomogla od [[apendektomija|slepiča]], je prijateljici zaupala, da je zanjo pomenila opustitev fakultete in sanj o &quot;novinarski karieri&quot;, da bi v zameno vodila družinsko gospodinjstvo, &quot;odpoved vsemu, kar je bilo kaj vredno – za prazen nič!&quot;&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 30 &amp; 42.&lt;/ref&gt;

=== Med Drugo svetovno vojno ===
{{Več slik/peskovnik
| footer    = &lt;center&gt;&lt;/center&gt;
| align     = right
| image1    = Margaret Mitchell Christens USS Atlanta (CL-104) 1944.jpg
| width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt1      = One black raven
| caption1  = &lt;center&gt; Svojo ladjo ''USS 'Atlanta' (CL-104) '' je krstila sama lastnica Margaret Mitchell Christens [[1944]] in jo tudi sama v celoti temeljito gmotno opremila&lt;/center&gt;
| image2    = Margaret Mitchell 1941 on USS Atlanta (CL-51).jpg
| width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt2      = 
| caption2  = &lt;center&gt;Mitchell v odori [[Rdeči križ|Rdečega križa]] na krovu ladje USS ''Atlanta'' (CL-51), ki jo je kot lahko [[križarka|križarko]] [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|Ameriška vojna mornarica]] uporabljala v protiletalstvu; prislužila je pet zvezdic &amp; predsedniško priznanje za &quot;junaški zgled neomajnega bojnega duha&quot;.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|title=Atlanta III (CL-51)|website=NHHC|access-date=June 4, 2024|archive-date=June 4, 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240604125911/https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
&lt;/center&gt;
| image3    = Margaret Mitchell - Democrat and Chronicle (1936).jpg
| width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt3      = 
| caption3  = &lt;center&gt;Mitchell je vestno dopisovala izpiljene članke v časopisje in pisala svoj roman „V vrtincu“ (1936)&lt;/center&gt;}}

Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bila prostovoljka za [[Rdeči križ]] in je zbirala denar za vojna prizadevanja s prodajo vojnih obveznic.&lt;ref&gt;Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 225.&lt;/ref&gt;  Bila je dejavna v domovinski domači obrambi, šivala je bolnišnične halje in na hlače lepila našitke.&lt;ref&gt;Oliphant, Sgt. H. N. &quot;People on the Home Front: Margaret Mitchell&quot;. October 19, 1945. Yank, p. 9.&lt;/ref&gt; Čeprav se je sicer odločno zavzemala za uveljavitev ženskih pravic, ni bila enostranska in bojevita [[feminizem|feministka]], ampak je načeloma enako spoštovala tudi „močnejši spol“. To je pokazala zlasti med vojno, ko je posvečala veliko pozornost pisanju pisem vpoklicanim fantom in možem: vojakom, mornarjem in marincem; v svoja pisma je mimogrede vpletala šaljivost, spodbudo in sočutje.&lt;ref&gt;Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.&lt;/ref&gt;

„USS Atlanta (CL-51)“ je bila lahka [[križarka]], ki jo je [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|ameriška vojna mornarica]] uporabljala kot protiletalsko ladjo pod pokroviteljstvom Margaret Mitchell in je bila uporabljena v pomorski [[Bitka za Midway|Bitki za Midway]] in [[Bitka za Vzhodne Salomonove otoke|Vzhodne Salomonove otoke]]. Ladja je bila med nočnim delovanjem na površini 13. novembra 1942 med pomorsko bitko za Guadalcanal močno poškodovana, nakar jo je ukazal njen [[kapitan]] potopiti; pogumno moštvo si je pri tem prislužilo  pet bojnih zvezdic in predsedniško priznanje kot &quot;junaški primer nepremagljivega bojnega duha&quot;.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|title=Atlanta III (CL-51)|website=NHHC|access-date=June 4, 2024|archive-date=June 4, 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240604125911/https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Mitchell je sama gmotno podprla drugo lahko križarko, zopet poimenovano po mestu Atlanta, ''USS Atlanta (CL-104)''. 6. februarja 1944 jo je v Camdenu v New Jerseyju krstila njena dobrotnica Margaret kot Atlanto, bojne podvige pa je začela maja 1945. Atlanta je bila članica operativnih sil, ki so varovale hitre letalonosilke, delovala pa je ob obali [[Honšu]]ja, ko so se Japonci 15. avgusta 1945 brezpogojno vdali; prislužila si je dve bojni zvezdici. Končno je bila potopljena med eksplozivnimi preizkusi ob [[San Clemente (otok)|otoku San Clemente]] 1. oktobra 1970.&lt;ref&gt;[http://www.history.navy.mil/photos/sh-usn/usnsh-a/ix304.htm USS Atlanta (IX-304, formerly CL-104), 1964–1970] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121108084914/http://www.history.navy.mil/photos/sh-usn/usnsh-a/ix304.htm |date=November 8, 2012 }}. Retrieved January 22, 2013.&lt;/ref&gt;

== Družina ==
{{Več slik/peskovnik
| footer    = &lt;center&gt;Njen stari oče Russell Mitchell je imel trinajst otrok z dvema ženama; najstarejši je bil njen oče Eugene, ki je diplomiral na Pravni fakulteti Univerze v Georgiji.&lt;ref name=&quot;cyclopedia&quot;&gt;{{cite book |last1=Candler |first1=Allen D. |first2=Clement A. |last2=Evans |title=Cyclopedia of Georgia |location=Atlanta, Georgia |publisher=State Historical Association |year=1906 |volume=2 of 3 |pages=602–605 |oclc=3300148}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last=Garrett |first=Franklin M. |title=Atlanta and Environs: a chronicle of its people and events |location=Athens, Georgia |publisher=University of Georgia Press |year=1969 |volume=1 |page=819 |isbn=0820302635}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Ruppersburg, Hugh (2007). The New Georgia Encyclopedia Companion to Georgia Literature. Athens, Georgia: University of Georgia Press. p. 326. ISBN 9780820328768.&lt;/ref&gt;. Marjetica je začela pisati zgodbice v najstniških letih; leta 1922 pa je presenetila svoje vrstnike, ko je dobila pri [[Atlanta Journal|Atlanta Journalu]] službo časnikarke, kar je takrat veljalo za delo pridržano moškim. Čeprav je bila Margaret poročena dvakrat, ni mogoče najti slik njunih mož, ampak edino njene, slavne pisateljice, ki ji je slava kmalu začela presedati; radovedneži je namreč niti trenutek niso pustili pri miru. Zato je nasprotovala snemanju filma: &quot;Nočem prevzeti dela scenarista, nočem biti svetovalec na snemanju. Ne zanima me izbira igralcev, snemanje ali objava filma. Dajte mi malo miru! Pozabite name!&quot;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://birdinflight.com/ru/portret/20161004-margaret-mitchell.html|title=Написать и возненавидеть: Как автор «Унесенных ветром» спасалась от славы|publisher=Bird In Flight|author=Светлана Ворошилова|place=|language=ru|date=4. oktober 2016|accessdate=8. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;
| align     = right
| image1    = Margaret-Mitchell 1922.jpg
| width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt1      = One black raven
| caption1  = &lt;center&gt; Marjetica je bila taka zapeljivka, da je zanjo norelo istočasno pet fantov.&lt;/center&gt;
| image2    = Crescent Apartments, Atlanta, Georgia.jpg
| width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt2      = 
| caption2  = &lt;center&gt;Njen družinski dom, poimenovan &quot;Smetišče&quot; (&quot;Dump&quot;), je prava graščina; tukaj je želela, da bi bila &quot;moja hišica moja svobodica&quot;. Miru pa ni imela, saj so jo občudovalci stalno nadlegovali. Tu je danes spominska hiša in [[muzej]]&lt;/center&gt;
| image3    = Eugene-Muse-Mitchell.jpg
| width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt3      = 
| caption3  = &lt;center&gt;Marjetin oče je bil Eugene Muse Mitchell; njegovi daljni predniki so izhajali s [[Škotska|Škotskega]]. Po materini strani pa je imela katoliške [[Irci|irske]] korenine. ([[1906]])&lt;/center&gt;}}

=== Poreklo ===
Margaret Mitchell je vse življenje živela v [[Atlanta, Georgija|Atlanti]] v [[ZDA|ameriški zvezni državi]] [[Georgija|Georgiji]]. Rodila se je leta 1900 v bogati in politično pomembni družini. Po očetovi moški strani je imela [[Škoti|škotske]] prednike, po materini moški veji pa [[Irci|irske]] korenine. Njen oče, Eugene Muse Mitchell, je bil odvetnik, mati, Mary Isabel &quot;Maybelle&quot; Stephens, pa sufražetka in katoliška dobrodelnica. Imela je dva brata, Russella Stephensa Mitchella, ki je umrl v otroštvu leta 1894, in Alexandra Stephensa Mitchella, rojenega leta 1896.&lt;ref name=cyclopedia /&gt;&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt;

== Smrt in spomin ==
[[File:MargaretMitchell-grave.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Mitchellin grob na »Oaklandskem pokopališču« v [[Atlanta, Georgija|Atlanti]] (»Oakland Cemetery«) ]]&lt;/center&gt;

=== Prometna nesreča in smrt ===
Margaret Mitchell je zvečer, 11. avgusta 1949, ko je s svojim možem Johnom Marshom prečkala v Atlanti ulico Peachtree Street na poti za ogled filma „Canterburyjska zgodba“ (''A Canterbury Tale''), zbil prehitri voznik. Pet dni pozneje, 16. avgusta, je v starosti 48 let umrla v bolnišnici Grady (Grady Memorial Hospital), ne da bi prišla k zavesti.

Zbil jo je taksist Hugh Gravitt, ki ni bil v službi in je vozil svoje osebno vozilo. Po trčenju so ga zaprli  zaradi vožnje pod vplivom alkohola in ga izpustili z varščino v višini 5450 dolarjev do Mitchelline smrti.&lt;ref name=autogenerated2&gt;[https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html Obituary: Miss Mitchell, 49, Dead of Injuries] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171109075709/https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html |date=November 9, 2017 }}, (August 17, 1949) ''New York Times''. Retrieved May 14, 2011.&lt;/ref&gt;
Najprej je bil obtožen vožnje v vinjenem stanju, prehitre vožnje in vožnje po napačni strani ceste; novembra 1949 so ga spoznali za krivega uboja iz malomarnosti in ga obsodili na 18 mesecev zapora, od česar je v ječi preživel 11 mesecev. Gravitt je umrl leta 1994 v starosti 74 let.&lt;ref&gt;Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 270.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web | url=https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | title=Hugh Gravitt, Driver Who Killed Margaret Mitchell | date=April 22, 1994 | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034521/https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web | url=https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | title=Hugh D Gravitt in Social Security Death Index | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034629/https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | url-status=live }}&lt;/ref&gt;

=== Pogreb ===
Margaret Mitchell so pokopali na pokopališču Oakland. Ko je njen mož John umrl leta 1952, so ga pokopali poleg njegove žene.

=== Spomin ===
Leta 1978 so Mitchell sprejeli v „Dvorano slavnih georgijskih časopisov“ („Georgia Newspaper Hall of Fame“),&lt;ref name=Green&gt;{{cite news | author=Green, Dick | title=Papers Challenged To Reach New Reader Group | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=February 25, 1978 | url=https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | via=newspapers.com | access-date=July 3, 2020 | archive-date=July 3, 2020 | archive-url=https://web.archive.org/web/20200703145734/https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | url-status=live }}&lt;/ref&gt; leta 1994 v „Dvorano slavnih georgijskih žensk“ („Georgia Women of Achievement“) in leta 2000 v „Dvorano slavnih georgijskih pisateljev“ („Georgia Writers Hall of Fame“).&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|title=Margaret Mitchell|author=New Georgia Encyclopedia|access-date=October 21, 2017|archive-date=October 21, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171021220611/http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Leta 1994 je Shannen Doherty igrala v televizijskem filmu „A Burning Passion: The Margaret Mitchell Story“ („Goreča strast: Zgodba Margaret Mitchell“) – izmišljeni pripovedi o Mitchellinem življenju, ki jo je režiral [[Larry Peerce]].&lt;ref&gt;{{cite news | title=TELEVISION REVIEW; The Woman Who Invented Scarlett | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=November 7, 1994 | url=https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | via=nytimes.com | access-date=December 11, 2020 | archive-date=April 6, 2023 | archive-url=https://web.archive.org/web/20230406084227/https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Ko je 2011 umrl Mitchellin nečak Joseph Mitchell, je zapustil [[Nadškofija Atlanta|nadškofiji Atlanta]] petdeset odstotkov blagovnih znamk in literarnih pravic zapuščine Margaret Mitchell ter nekaj Mitchellinih osebnih predmetov.&lt;ref name=Kandra1&gt;{{cite news|last=Kandra|first=Greg|title=Gone with the windfall: Margaret Mitchell heir leaves estate to Archdiocese of Atlanta|url=http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|accessdate=April 7, 2014|newspaper=Patheos|date=August 16, 2012|archive-date=April 9, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140409002146/http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

== Opombe ==
{{Reflist|30em}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Nadaljnje branje ==
;{{ikona en}}
* Bonner, Peter. ''[https://web.archive.org/web/20131127122453/http://peterbonner.com/store.html Lost In Yesterday: Commemorating The 70th Anniversary of Margaret Mitchell's 'Gone With The Wind']''. Marietta, Georgia: First Works Publishing Co., Inc., 2006. {{ISBN|978-0-9716158-9-2}}.
* Brown, Ellen F. and John Wiley. ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: A Bestseller's Odyssey from Atlanta to Hollywood''. Lanham, Maryland: Taylor Trade, 2011. {{ISBN|978-1-58979-567-9}}.
* Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. {{ISBN|0-89919-169-X}}
* Farr, Finis. ''Margaret Mitchell of Atlanta: The Author of Gone With the Wind''. New York: William Morrow, 1965. {{ISBN|978-0-380-00810-0}}
* Mitchell, Margaret, Allen Barnett Edee and Jane Bonner Peacock. ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921''. Atlanta, Georgia: Peachtree Publishers, Ltd, 1985. {{ISBN|978-0-931948-70-1}}
* Mitchell, Margaret and Patrick Allen. ''Margaret Mitchell: Reporter''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-57003-937-9}}
* Mitchell, Margaret and Jane Eskridge. ''Before Scarlett: Girlhood Writings of Margaret Mitchell''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-892514-62-2}}
* Pyron, Darden Asbury. ''Southern Daughter: The Life of Margaret Mitchell''. New York: Oxford University Press, 1991. {{ISBN|978-0-19-505276-3}}
* Walker, Marianne. ''Margaret Mitchell &amp; John Marsh: The Love Story Behind Gone With the Wind''. Atlanta: Peachtree, 1993. {{ISBN|978-1-56145-231-6}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}
{{Wikinavedek}}

;{{ikona en}}
*[https://www.britannica.com/event/American-Civil-War American Civil War | History, Summary, Dates, Causes, Map, Timeline, Battles, Significance, &amp; Facts | Britannica]
*[https://www.biography.com/authors-writers/margaret-mitchell Margaret Mitchell - Books, Death &amp; Quotes|New Georgia Encyclopedia]
*[https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/ Margaret Mitchell: American Rebel | Biography of Margaret Mitchell | American Masters (PBS)]
*[https://www.encyclopedia.com/women/encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/mitchell-margaret-1900-1949 Mitchell, Margaret (1900–1949) | Encyclopedia.com]
;{{ikona ru}}
*[https://birdinflight.com/ru/portret/20161004-margaret-mitchell.html Написать и возненавидеть: Как автор «Унесенных ветром» спасалась от славы — Bird In Flight]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1900]]
[[Kategorija:Umrli leta 1949]]
[[Kategorija:Ženske]]
[[Kategorija:Borci za človekove pravice]]
[[Kategorija:Druga svetovna vojna]]
[[Kategorija:Humanitarni delavci]]
[[Kategorija:Ameriški pisatelji]]
[[Kategorija:Ameriški publicisti]]
[[Kategorija:Umrli v prometnih nesrečah]]
[[Kategorija:Ameriške feministke]]</text>
      <sha1>2gxe16jq6aukc4y03si0p24asjthjpi</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687264</id>
      <parentid>6687263</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T13:20:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Cliffordovi odlikovanji */</comment>
      <origin>6687264</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="34864" sha1="9dhov12v4eclsudh9cmo3dl8gymsohj" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{Infobox writer
| name             = Margaret Mitchell
| image            = Margaret Mitchell NYWTS.jpg
| caption          = Mitchell leta 1941
| pseudonym        = Peggy Mitchell (srednješolka)&lt;br&gt;Peg Mitchell (vseučiliščnica)
| birth_name       = Margaret Munnerlyn Mitchell
| birth_date       = {{birth date|1900|11|8}}
| birth_place      = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]]
| death_date       = {{death date and age|1949|8|16|1900|11|6}}
| death_place      = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]]
| resting_place    = [[Oakland Cemetery (Atlanta)|Oakland Cemetery]]
| occupation       = Journalist, novelist 
| genre            = Romance novel, Historical fiction, [[epic novel]]
| education        = [[Smith College]]
| spouse           = {{plainlist|
* {{marriage|Berrien Upshaw|1922|1924|end=div}}
* {{marriage|John Marsh|1925}}&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|title=Margaret Mitchell: American Rebel ~ Biography of Margaret Mitchell &amp;#124; American Masters|date=March 29, 2012|website=American Masters|access-date=September 29, 2020|archive-date=September 24, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200924222135/https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;}}
| parents          = [[Eugene M. Mitchell]]&lt;br /&gt;[[Maybelle Stephens Mitchell|Maybelle Stephens]]
| relatives        = [[Annie Fitzgerald Stephens]] (babica)&lt;br&gt;[[Joseph Mitchell (Mitchell Estate director)|Joseph Mitchell]] (nečak)&lt;br&gt;[[Mary Melanie Holliday]] (sestrična)
| notableworks     = ''V vrtincu'' (''Gone with the Wind'')&lt;br /&gt;''Izgubljeni Laysen'' ('' Lost Laysen)''
| awards           = [[Pulitzer Prize for Novel]] (1937)&lt;br /&gt;[[National Book Award]] (1936)
| signature        = Margaret Mitchell signature.svg
}}
'''Margaret Munnerlyn Mitchell''' (*[[8. november]] [[1900]], †[[16. avgust]] [[1949]] [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]])&lt;ref&gt;{{Cite encyclopedia|url=https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|title=Margaret Mitchell {{!}} American novelist|encyclopedia=Encyclopedia Britannica|access-date=October 22, 2017|language=en|archive-date=June 28, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200628021722/https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|url-status=live}}&lt;/ref&gt; je bila ameriška romanopiska in časnikarka. Mitchell je napisala le en roman, ki je bil objavljen za časa njenega življenja; dogajanje je iz obdobja [[Ameriška državljanska vojna|Ameriške državljanske vojne]]. Za svoj roman ''[[V vrtincu (roman)|V vrtincu]]'' je prejela nagrado [[National Book Award for Fiction#Most Distinguished Novel (1935–1936)|National Book Award for Fiction]] za najboljšo povest v letu 1936&lt;ref name=nyt1937&gt;{{cite news |title=5 Honors Awarded on the Year's Books: ... |work=The New York Times |date=February 26, 1937 |page=23 }}&lt;/ref&gt; in nagrado [[Pulitzer Prize for Fiction]] leta 1937. 

Dolgo po njeni smrti je bila objavljena zbirka Mitchellinih dekliških zapisov in novela, ki jo je napisala kot najstnica, z naslovom ''Izgubljeni Laysen'' (''Lost Laysen''). Zbirka njenih časopisnih člankov, ki jih je napisala za „The Atlanta Journal“, pa je bila ponovno izdana v knjižni obliki.

== Življenjepis ==

=== Šolanje ===
==== Med Prvo svetovno vojno ====
Medtem ko je v Evropi divjala [[prva svetovna vojna]] (1914–1918), je Marjeta obiskovala „Atlanta's Washington Seminary“&lt;ref&gt;„Atlanta’s Washington Seminary“ – „Washingtonski seminar v Atlanti“; sedaj se imenuje „The Westminster Schools“ – „Westminstrske šole“&lt;/ref&gt;, &quot;modno&quot; zasebno dekliško šolo z več kot 300 učenci.&lt;ref&gt;Sargent, Porter E. ''A Handbook of the Best Private Schools of the United States and Canada''. Boston: P.E Sargent, 1915. Vol. 1, p. 150.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt; Bila je zelo aktivna v dramskem krožku.&lt;ref&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 94.&lt;/ref&gt; Mitchell je igrala med drugim tudi moške like: Nicka Bottoma v Shakespearovem delu „[[Sen kresne noči]]“ in Launcelota Gobba v Shakespearovem „[[Beneški trgovec|Beneškem trgovcu]]“. Napisala je igro o neresnih študentkah, v kateri je tudi igrala.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.p 138&lt;/ref&gt; Pridružila se je tudi Literarnemu krožku in v letopisu objavila dve zgodbi: ''Mala sestra'' in ''Narednik Terry''.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.&lt;/ref&gt;. 
Desetletna &quot;Peggy&quot; je junakinja v Mali sestri; ko sliši, da posiljujejo njeno starejšo sestro, hladnokrvno vzame samokres in ustreli posiljevalca:&lt;ref&gt;Jones, A. G., Tomorrow is Another Day: the woman writer in the South, 1859–1936, p. 314.&lt;/ref&gt;po ameriško brezčutno ga je pogledala, samozavestno je pomerila vanj z namenom, da ne bo zgrešila – in ga ni.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.&lt;/ref&gt;

Mitchell je spodbujala njena zahtevna učiteljica angleščine Paisley, ki je prepoznala njen pisateljski talent;&lt;ref&gt;Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. Photo section between p. 178-179. {{ISBN|0-89919-169-X}}&lt;/ref&gt; rekla ji je, da bo lahko uspela le, če bo trdo delala in ne bo neprevidna pri sestavljanju stavkov, kajti stavek mora biti &quot;popoln, jedrnat in povezan&quot;.&lt;ref&gt;Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.&lt;/ref&gt;

Mitchellova je prebirala knjige [[Thomas Dixon Mlajši|Thomasa Dixona Ml.]]&lt;ref&gt;Thomas Dixon Mlajši (1864-1946) je bil ameriški pisatelj, odvetnik, politik in baptistični pastor – zagovornik nadvlade belcev. Filmski režiser D. W. Griffith je „Člana klana“ (1905) priredil za film (1915; „The Birth of a Nation“ – „Rojstvo naroda“). Film je tako v 20. stoletju prispeval k obuditvi [[Ku Klux Klan|Ku Klux Klana]].&lt;/ref&gt; Ko so 1916 v Atlanti vrteli njegov nemi film [[Rojstvo naroda]], je dramatizirala Dixonovo delo „Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“&lt;ref&gt;„Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“  - „The Traitor: A Story of the Fall of the Invisible Empire“ (1907)&lt;/ref&gt; Kot igralka je prevzela vlogo Steva Hoyla s fantovsko [[lasulja|lasuljo]].&lt;ref&gt;Dixon, Jr., Thomas. ''The Traitor: a story of the fall of the invisible empire''. New York:  Doubleday, Page &amp; Co, 1907. {{OCLC|2410927}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html Summary of The Traitor:  A Story of the Fall of the Invisible Empire] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120404122244/http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html |date=April 4, 2012 }}. Retrieved July 22, 2012.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 93.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Slide, Anothony. ''American Racist: the life and films of Thomas Dixon'', Lexington, KY: The University Press of Kentucky, 2004. p.192. {{ISBN|0-8131-2328-3}}&lt;/ref&gt; 

Za časa njenega šolanja v Atlanti je njen brat Stephens obiskoval [[Univerza Harvard|Harvardsko univerzo]] (1915–1917) in se  je maja 1917 prostovoljno prijavil k vojakom – mesec dni po tem, ko so ZDA napovedale vojno Nemčiji. Aprila 1918 je odplul v Francijo, sodeloval v bojih okrog [[Lagny]]ja in [[Marbache|Marbacha]], nato pa se je oktobra vrnil v Georgijo kot vaditelj.[59] &lt;ref&gt;Mead, Frederick Sumner. ''Harvard's Military Record in the World War'', Boston, MA: The Harvard Alumni Association, 1921. p. 669. {{OCLC|1191594}}&lt;/ref&gt; Margaret in njena mati sta se septembra 1918 v New Yorku pripravljali na Margaretin vpis na fakulteto, a Stephens je očetu sporočil, da je na varnem, potem ko je bila njegova ladja na poti iz Francije v New York torpedirana.[60] &lt;ref&gt;[http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&amp;query=margaret%20mitchell&amp;brand=athnewspapers-brand &quot;News of Society&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140502032846/http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&amp;query=margaret%20mitchell&amp;brand=athnewspapers-brand |date=May 2, 2014 }} E. W. Carroll (September 19, 1918) ''Athens Daily Herald'', p. 3. Retrieved February 26, 2013.&lt;/ref&gt;

==== Njena „velika ljubezen“ ====
Stephens Mitchell se je izrazil, češ da zavodsko bivanje &quot;uničuje dekleta&quot;.&lt;ref&gt;Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.&lt;/ref&gt;  Mati May Belle Mitchell pa je vendarle zelo cenila dekliško izobraževanje in je želela, da bi njeni hčerki izobrazba pomagala k uveljavljanju kot orožje in &quot;ključ do preživetja&quot;.&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Felder, Deborah G. A Century of Women: the most influential events in twentieth-century women's history. New York, NY: Citadel Press, 1999. p. 158. ISBN 0-8065-2526-6&lt;/ref&gt; Klasična univerzitetna izobrazba, ki si jo je želela za svojo hčer, je bila enakovredna fantovskim zavodom, kar pa je bilo na voljo le na severnih šolah. Zato je izbrala za hčerko Smith College v [[Northampton]]u v [[Massachusetts|Massachusettsu]], ker je menila, da je to najboljši ženski zavod v Združenih državah Amerike.&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. 13 &amp; 14 p. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt;

Po diplomi na Washington Seminary junija 1918 se je Mitchell zaljubila v lepuškastega harvardskega diplomanta, mladega vojaškega poročnika [[Clifford Henry|Clifforda Henryja]],&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 46-48.&lt;/ref&gt; ki je bil glavni inštruktor sabljanja v Camp Gordonu od 10. maja do odplutja v Francijo 17. julija.&lt;ref name=autogenerated10 /&gt; &lt;ref name=autogenerated10 /&gt; Henry je pred odhodom v Francijo Marjeti podaril zaročni prstan.&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 47-48 &amp; 54.&lt;/ref&gt;

14. septembra 1918, ko je bila Marjeta vpisana na Smith College, je bil Henry smrtno ranjen v boju in je 17. oktobra umrl.&lt;ref name=autogenerated10&gt;Mead, F.S., ''Harvard's Military Record in the World War'', p. 450.&lt;/ref&gt; Medtem ko je poročnik Henry čakal v verdunskih jarkih, je tik pred ranjavanjem na list, iztrgan iz njegovega poljskega zvezka, ki so ga pozneje našli med njegovimi stvarmi, napisal pesem, katere zadnja kitica se glasi takole:
&lt;center&gt;
{|
|-
! Should I &quot;go West.&quot;&lt;ref&gt;Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', May 8, 1919, Vol. 21, No. 31, p. 645.&lt;/ref&gt;
! Ali naj „grem na zahod“
|-
| &lt;poem&gt; If &quot;out of luck&quot; at duty's call
In glorious action I should fall
At God's behest,

May those I hold most dear and best
Know I have stood the acid test
Should I &quot;go West.&quot;
 &lt;/poem&gt;
| &lt;poem&gt; Če bi &quot;brez sreče&quot; pri klicu dolžnosti
V slavnem pohodu padel
Po Božji volji,

Naj tisti, ki so mi najdražji in najboljši,
Vedo, da sem prestal preizkušnjo
Ali naj &quot;grem na Zahod&quot;.&lt;ref&gt;&quot;West&quot; (=&quot;Zahod&quot;); tukaj je besedna igra, saj mu je bilo ime tudi &quot;West&quot;&lt;/ref&gt;
&lt;/poem&gt;
|}
&lt;/center&gt;

==== Cliffordovi odlikovanji ====
{{Več slik/peskovnik
| footer    = &lt;center&gt;Stotnik Clifford West Henry, ki je bil med vojno poročnik pri načelniku 102. pehotnega polka, je 13. septembra 1918 zavzel mesto [[Vigneulles]], devet kilometrov znotraj [[Hindenburgova linija|Hindenburgove linije]]. Poročnik Henry in 50 njegovih mož je bilo naslednjega dne ubitih v strašni eksploziji, ki jenastala zaradi odvržene letalske bombe v mestu. Pokopan je na pokopališču »First Congregational Church Cemetery« Greenwich, Fairfield County, [[Connecticut]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.uswarmemorials.org/html/people_details.php?PeopleID=15377|title=Henry Clifford West|publisher= American War Memorials Overseas|author=|place=|language=en|date=2008|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;. Prejel je dvoje odlikovanj: francosko, pa tudi ameriško z ukazom predsednika Združenih držav Amerike leta 1921.&lt;br&gt;''War Department, General Orders No. 28, 1921''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://valor.militarytimes.com/recipient/recipient-27088/|title=Clifford Henry - Hall of Valor: Medal of Honor, Silver Star, U.S. Military Awards|publisher=Military Times|author=|place=Washington|language=en|date=|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;
| align     = right
| image1    = Croix de Guerre 1914 1918.jpg|
| width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt1      = One black raven
| caption1  = 
| image2    = Clifford-West-Henry Connecticut.jpg
| width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt2      = 
| caption2  = &lt;center&gt;Stotnik Clifford West Henry se je rodil 28. junija 1896 na [[Manhattan]]u v [[New York]]u, kjer so živeli njegovi starši Ira Walton Henry in Frances S. Henry. Umrl je od šrapnelov, ki so leteli od letalske [[kasetna bomba|kasetne bombe]] 17. oktobra 1918 v francoskem od Nemcev zasedenem mestu, ki ga je osvojil – skupaj z njim pa še 50 njegovih vojakov.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.geni.com/people/Lieutenant-Clifford-West-Henry/6000000017587398262|title=Lt. Clifford West Henry (1896 - 1918) - Genealogy|publisher=geni.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;
| image3    = Army distinguished service cross medal.png
| width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt3      = 
| caption3  = &lt;center&gt;Za svojo neverjetno drznost in pogumnost je prejel posmrtno tudi [[ZDA|ameriško]] predsedniško odlikovanje, ki ga je leta [[1921]] prevzela njegova mati Ira Walton Henry.&lt;/center&gt;
}}

„Bridgeport Telegram“ je objavil tozadevno poročilo 4. julija 1927:
:Ga. Ira Henry iz Sound Beacha je danes prejela medaljo za izjemne zasluge od vojnega ministrstva v čast njenega sina, stotnika Clifforda W. Henryja, za hrabrost pod ognjem med svetovno vojno. Medaljo, ki jo je priporočil general Pershing, je podelil generalmajor Edwards.&lt;br&gt;
Stotnik Henry, ki je bil med vojno poročnik pri načelniku 102. pehotnega polka, je 13. septembra 1918 zavzel mesto [[Vigneulles]], devet kilometrov znotraj [[Hindenburgova linija|Hindenburgove linije]]. Poročnik Henry in 50 njegovih mož je bilo naslednjega dne ubitih v strašni eksploziji v mestu. 

Henry je večkrat napredoval pred vodom, ki mu je poveljeval, in pritegnil ogenj iz brzostrelk, da bi njegovi možje lahko našli in uničili nemška gnezda. Čeprav je bil pri tem poskusu ranjen v nogo, je bila njegova smrt posledica ran od šrapnelov letalske bombe, ki jo je odvrglo nemško letalo.&lt;ref&gt;Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', April 10, 1919, Vol. 21, No. 27, p. 539.&lt;/ref&gt; Za svoja junaška dejanja je prejel francoski vojni križ s palmo&lt;ref&gt;Francoski vojni križ s palmo — ''Croix de guerre 1914–1918 (France)''&lt;/ref&gt;. Predsednik Združenih držav Amerike mu je kot vrhovni poveljnik oboroženih sil ZDA podelil za izjemne zasluge križec&lt;ref&gt;»Distinguished Service Cross (United States)«&lt;/ref&gt; in grozd hrastovega lista &lt;ref&gt;»Oak Leaf Cluster« - grozd hrastovega lista za izjemne zasluge&lt;/ref&gt;.[62][66] &lt;ref name=autogenerated10 /&gt;&lt;ref&gt;[http://militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 Valor awards for Clifford West Henry] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131104084838/http://www.militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 |date=November 4, 2013 }}  Retrieved January 20, 2012.&lt;/ref&gt;
Clifford Henry je bil po besedah njenega brata  ''velika Margaretina ljubezen''. V pismu prijatelju pa je ona sama glede tega zapisala, da ohranja &quot;spomin na čisto ljubezen, ki v sebi ni imela niti trunka telesnega poželenja&quot;.&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 54.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Letter to A. Edee, March 26, 1920&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 75-76.&lt;/ref&gt;

==== Opustitev znanstvene kariere ====
Mitchell si je zamišljala, da bi se uveljavila na področju [[psihiatrija|psihiatrije]],&lt;ref name=autogenerated12&gt;Pierpont, Claudia Roth. &quot;A Critic at Large: A Study in Scarlett.&quot; ''The New Yorker'', August 31, 1992, p. 93-94.&lt;/ref&gt;vendar je njeno prihodnost prekrižala [[španska gripa|španske gripe]], ki je po vsem svetu pomorila čez petdeset milijonov ljudi – kar je trikrat več od svetovne vojne. 25. januarja 1919 je posegla tudi v njeno družino: njena mati, May Belle Mitchell, je podlegla [[pljučnica|pljučnici]] prav zaradi te vseokužbe; v slutnji, da je njena smrt tik pred vrati, je hčerki napisala zadnji nasvet: 
:„Razdajaj se z obema rokama in polnim srcem; a presežek daj šele potem, ko si že živela svoje lastno življenje.&lt;ref name=autogenerated12 /&gt;
Kot povprečna študentka Marjeta ni blestela na nobenem akademskem področju ter je podcenjevala tudi svoje pisne sposobnosti in čeprav je njen profesor angleščine hvalil njeno delo, se ji je zdela pohvala neupravičena.&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 56 &amp; 60.&lt;/ref&gt; Po končanem prvem letniku na Smith Collegeu se je Mitchell za trajno vrnila v Atlanto, da bi prevzela gospodinjstvo namesto očeta.&lt;ref name=autogenerated12 /&gt;Ko si je oktobra 1919 opomogla od [[apendektomija|slepiča]], je prijateljici zaupala, da je zanjo pomenila opustitev fakultete in sanj o &quot;novinarski karieri&quot;, da bi v zameno vodila družinsko gospodinjstvo, &quot;odpoved vsemu, kar je bilo kaj vredno – za prazen nič!&quot;&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 30 &amp; 42.&lt;/ref&gt;

=== Med Drugo svetovno vojno ===
{{Več slik/peskovnik
| footer    = &lt;center&gt;&lt;/center&gt;
| align     = right
| image1    = Margaret Mitchell Christens USS Atlanta (CL-104) 1944.jpg
| width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt1      = One black raven
| caption1  = &lt;center&gt; Svojo ladjo ''USS 'Atlanta' (CL-104) '' je krstila sama lastnica Margaret Mitchell Christens [[1944]] in jo tudi sama v celoti temeljito gmotno opremila&lt;/center&gt;
| image2    = Margaret Mitchell 1941 on USS Atlanta (CL-51).jpg
| width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt2      = 
| caption2  = &lt;center&gt;Mitchell v odori [[Rdeči križ|Rdečega križa]] na krovu ladje USS ''Atlanta'' (CL-51), ki jo je kot lahko [[križarka|križarko]] [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|Ameriška vojna mornarica]] uporabljala v protiletalstvu; prislužila je pet zvezdic &amp; predsedniško priznanje za &quot;junaški zgled neomajnega bojnega duha&quot;.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|title=Atlanta III (CL-51)|website=NHHC|access-date=June 4, 2024|archive-date=June 4, 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240604125911/https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
&lt;/center&gt;
| image3    = Margaret Mitchell - Democrat and Chronicle (1936).jpg
| width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt3      = 
| caption3  = &lt;center&gt;Mitchell je vestno dopisovala izpiljene članke v časopisje in pisala svoj roman „V vrtincu“ (1936)&lt;/center&gt;}}

Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bila prostovoljka za [[Rdeči križ]] in je zbirala denar za vojna prizadevanja s prodajo vojnih obveznic.&lt;ref&gt;Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 225.&lt;/ref&gt;  Bila je dejavna v domovinski domači obrambi, šivala je bolnišnične halje in na hlače lepila našitke.&lt;ref&gt;Oliphant, Sgt. H. N. &quot;People on the Home Front: Margaret Mitchell&quot;. October 19, 1945. Yank, p. 9.&lt;/ref&gt; Čeprav se je sicer odločno zavzemala za uveljavitev ženskih pravic, ni bila enostranska in bojevita [[feminizem|feministka]], ampak je načeloma enako spoštovala tudi „močnejši spol“. To je pokazala zlasti med vojno, ko je posvečala veliko pozornost pisanju pisem vpoklicanim fantom in možem: vojakom, mornarjem in marincem; v svoja pisma je mimogrede vpletala šaljivost, spodbudo in sočutje.&lt;ref&gt;Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.&lt;/ref&gt;

„USS Atlanta (CL-51)“ je bila lahka [[križarka]], ki jo je [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|ameriška vojna mornarica]] uporabljala kot protiletalsko ladjo pod pokroviteljstvom Margaret Mitchell in je bila uporabljena v pomorski [[Bitka za Midway|Bitki za Midway]] in [[Bitka za Vzhodne Salomonove otoke|Vzhodne Salomonove otoke]]. Ladja je bila med nočnim delovanjem na površini 13. novembra 1942 med pomorsko bitko za Guadalcanal močno poškodovana, nakar jo je ukazal njen [[kapitan]] potopiti; pogumno moštvo si je pri tem prislužilo  pet bojnih zvezdic in predsedniško priznanje kot &quot;junaški primer nepremagljivega bojnega duha&quot;.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|title=Atlanta III (CL-51)|website=NHHC|access-date=June 4, 2024|archive-date=June 4, 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240604125911/https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Mitchell je sama gmotno podprla drugo lahko križarko, zopet poimenovano po mestu Atlanta, ''USS Atlanta (CL-104)''. 6. februarja 1944 jo je v Camdenu v New Jerseyju krstila njena dobrotnica Margaret kot Atlanto, bojne podvige pa je začela maja 1945. Atlanta je bila članica operativnih sil, ki so varovale hitre letalonosilke, delovala pa je ob obali [[Honšu]]ja, ko so se Japonci 15. avgusta 1945 brezpogojno vdali; prislužila si je dve bojni zvezdici. Končno je bila potopljena med eksplozivnimi preizkusi ob [[San Clemente (otok)|otoku San Clemente]] 1. oktobra 1970.&lt;ref&gt;[http://www.history.navy.mil/photos/sh-usn/usnsh-a/ix304.htm USS Atlanta (IX-304, formerly CL-104), 1964–1970] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121108084914/http://www.history.navy.mil/photos/sh-usn/usnsh-a/ix304.htm |date=November 8, 2012 }}. Retrieved January 22, 2013.&lt;/ref&gt;

== Družina ==
{{Več slik/peskovnik
| footer    = &lt;center&gt;Njen stari oče Russell Mitchell je imel trinajst otrok z dvema ženama; najstarejši je bil njen oče Eugene, ki je diplomiral na Pravni fakulteti Univerze v Georgiji.&lt;ref name=&quot;cyclopedia&quot;&gt;{{cite book |last1=Candler |first1=Allen D. |first2=Clement A. |last2=Evans |title=Cyclopedia of Georgia |location=Atlanta, Georgia |publisher=State Historical Association |year=1906 |volume=2 of 3 |pages=602–605 |oclc=3300148}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last=Garrett |first=Franklin M. |title=Atlanta and Environs: a chronicle of its people and events |location=Athens, Georgia |publisher=University of Georgia Press |year=1969 |volume=1 |page=819 |isbn=0820302635}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Ruppersburg, Hugh (2007). The New Georgia Encyclopedia Companion to Georgia Literature. Athens, Georgia: University of Georgia Press. p. 326. ISBN 9780820328768.&lt;/ref&gt;. Marjetica je začela pisati zgodbice v najstniških letih; leta 1922 pa je presenetila svoje vrstnike, ko je dobila pri [[Atlanta Journal|Atlanta Journalu]] službo časnikarke, kar je takrat veljalo za delo pridržano moškim. Čeprav je bila Margaret poročena dvakrat, ni mogoče najti slik njunih mož, ampak edino njene, slavne pisateljice, ki ji je slava kmalu začela presedati; radovedneži je namreč niti trenutek niso pustili pri miru. Zato je nasprotovala snemanju filma: &quot;Nočem prevzeti dela scenarista, nočem biti svetovalec na snemanju. Ne zanima me izbira igralcev, snemanje ali objava filma. Dajte mi malo miru! Pozabite name!&quot;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://birdinflight.com/ru/portret/20161004-margaret-mitchell.html|title=Написать и возненавидеть: Как автор «Унесенных ветром» спасалась от славы|publisher=Bird In Flight|author=Светлана Ворошилова|place=|language=ru|date=4. oktober 2016|accessdate=8. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;
| align     = right
| image1    = Margaret-Mitchell 1922.jpg
| width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt1      = One black raven
| caption1  = &lt;center&gt; Marjetica je bila taka zapeljivka, da je zanjo norelo istočasno pet fantov.&lt;/center&gt;
| image2    = Crescent Apartments, Atlanta, Georgia.jpg
| width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt2      = 
| caption2  = &lt;center&gt;Njen družinski dom, poimenovan &quot;Smetišče&quot; (&quot;Dump&quot;), je prava graščina; tukaj je želela, da bi bila &quot;moja hišica moja svobodica&quot;. Miru pa ni imela, saj so jo občudovalci stalno nadlegovali. Tu je danes spominska hiša in [[muzej]]&lt;/center&gt;
| image3    = Eugene-Muse-Mitchell.jpg
| width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt3      = 
| caption3  = &lt;center&gt;Marjetin oče je bil Eugene Muse Mitchell; njegovi daljni predniki so izhajali s [[Škotska|Škotskega]]. Po materini strani pa je imela katoliške [[Irci|irske]] korenine. ([[1906]])&lt;/center&gt;}}

=== Poreklo ===
Margaret Mitchell je vse življenje živela v [[Atlanta, Georgija|Atlanti]] v [[ZDA|ameriški zvezni državi]] [[Georgija|Georgiji]]. Rodila se je leta 1900 v bogati in politično pomembni družini. Po očetovi moški strani je imela [[Škoti|škotske]] prednike, po materini moški veji pa [[Irci|irske]] korenine. Njen oče, Eugene Muse Mitchell, je bil odvetnik, mati, Mary Isabel &quot;Maybelle&quot; Stephens, pa sufražetka in katoliška dobrodelnica. Imela je dva brata, Russella Stephensa Mitchella, ki je umrl v otroštvu leta 1894, in Alexandra Stephensa Mitchella, rojenega leta 1896.&lt;ref name=cyclopedia /&gt;&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt;

== Smrt in spomin ==
[[File:MargaretMitchell-grave.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Mitchellin grob na »Oaklandskem pokopališču« v [[Atlanta, Georgija|Atlanti]] (»Oakland Cemetery«) ]]&lt;/center&gt;

=== Prometna nesreča in smrt ===
Margaret Mitchell je zvečer, 11. avgusta 1949, ko je s svojim možem Johnom Marshom prečkala v Atlanti ulico Peachtree Street na poti za ogled filma „Canterburyjska zgodba“ (''A Canterbury Tale''), zbil prehitri voznik. Pet dni pozneje, 16. avgusta, je v starosti 48 let umrla v bolnišnici Grady (Grady Memorial Hospital), ne da bi prišla k zavesti.

Zbil jo je taksist Hugh Gravitt, ki ni bil v službi in je vozil svoje osebno vozilo. Po trčenju so ga zaprli  zaradi vožnje pod vplivom alkohola in ga izpustili z varščino v višini 5450 dolarjev do Mitchelline smrti.&lt;ref name=autogenerated2&gt;[https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html Obituary: Miss Mitchell, 49, Dead of Injuries] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171109075709/https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html |date=November 9, 2017 }}, (August 17, 1949) ''New York Times''. Retrieved May 14, 2011.&lt;/ref&gt;
Najprej je bil obtožen vožnje v vinjenem stanju, prehitre vožnje in vožnje po napačni strani ceste; novembra 1949 so ga spoznali za krivega uboja iz malomarnosti in ga obsodili na 18 mesecev zapora, od česar je v ječi preživel 11 mesecev. Gravitt je umrl leta 1994 v starosti 74 let.&lt;ref&gt;Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 270.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web | url=https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | title=Hugh Gravitt, Driver Who Killed Margaret Mitchell | date=April 22, 1994 | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034521/https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web | url=https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | title=Hugh D Gravitt in Social Security Death Index | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034629/https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | url-status=live }}&lt;/ref&gt;

=== Pogreb ===
Margaret Mitchell so pokopali na pokopališču Oakland. Ko je njen mož John umrl leta 1952, so ga pokopali poleg njegove žene.

=== Spomin ===
Leta 1978 so Mitchell sprejeli v „Dvorano slavnih georgijskih časopisov“ („Georgia Newspaper Hall of Fame“),&lt;ref name=Green&gt;{{cite news | author=Green, Dick | title=Papers Challenged To Reach New Reader Group | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=February 25, 1978 | url=https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | via=newspapers.com | access-date=July 3, 2020 | archive-date=July 3, 2020 | archive-url=https://web.archive.org/web/20200703145734/https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | url-status=live }}&lt;/ref&gt; leta 1994 v „Dvorano slavnih georgijskih žensk“ („Georgia Women of Achievement“) in leta 2000 v „Dvorano slavnih georgijskih pisateljev“ („Georgia Writers Hall of Fame“).&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|title=Margaret Mitchell|author=New Georgia Encyclopedia|access-date=October 21, 2017|archive-date=October 21, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171021220611/http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Leta 1994 je Shannen Doherty igrala v televizijskem filmu „A Burning Passion: The Margaret Mitchell Story“ („Goreča strast: Zgodba Margaret Mitchell“) – izmišljeni pripovedi o Mitchellinem življenju, ki jo je režiral [[Larry Peerce]].&lt;ref&gt;{{cite news | title=TELEVISION REVIEW; The Woman Who Invented Scarlett | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=November 7, 1994 | url=https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | via=nytimes.com | access-date=December 11, 2020 | archive-date=April 6, 2023 | archive-url=https://web.archive.org/web/20230406084227/https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Ko je 2011 umrl Mitchellin nečak Joseph Mitchell, je zapustil [[Nadškofija Atlanta|nadškofiji Atlanta]] petdeset odstotkov blagovnih znamk in literarnih pravic zapuščine Margaret Mitchell ter nekaj Mitchellinih osebnih predmetov.&lt;ref name=Kandra1&gt;{{cite news|last=Kandra|first=Greg|title=Gone with the windfall: Margaret Mitchell heir leaves estate to Archdiocese of Atlanta|url=http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|accessdate=April 7, 2014|newspaper=Patheos|date=August 16, 2012|archive-date=April 9, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140409002146/http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

== Opombe ==
{{Reflist|30em}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Nadaljnje branje ==
;{{ikona en}}
* Bonner, Peter. ''[https://web.archive.org/web/20131127122453/http://peterbonner.com/store.html Lost In Yesterday: Commemorating The 70th Anniversary of Margaret Mitchell's 'Gone With The Wind']''. Marietta, Georgia: First Works Publishing Co., Inc., 2006. {{ISBN|978-0-9716158-9-2}}.
* Brown, Ellen F. and John Wiley. ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: A Bestseller's Odyssey from Atlanta to Hollywood''. Lanham, Maryland: Taylor Trade, 2011. {{ISBN|978-1-58979-567-9}}.
* Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. {{ISBN|0-89919-169-X}}
* Farr, Finis. ''Margaret Mitchell of Atlanta: The Author of Gone With the Wind''. New York: William Morrow, 1965. {{ISBN|978-0-380-00810-0}}
* Mitchell, Margaret, Allen Barnett Edee and Jane Bonner Peacock. ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921''. Atlanta, Georgia: Peachtree Publishers, Ltd, 1985. {{ISBN|978-0-931948-70-1}}
* Mitchell, Margaret and Patrick Allen. ''Margaret Mitchell: Reporter''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-57003-937-9}}
* Mitchell, Margaret and Jane Eskridge. ''Before Scarlett: Girlhood Writings of Margaret Mitchell''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-892514-62-2}}
* Pyron, Darden Asbury. ''Southern Daughter: The Life of Margaret Mitchell''. New York: Oxford University Press, 1991. {{ISBN|978-0-19-505276-3}}
* Walker, Marianne. ''Margaret Mitchell &amp; John Marsh: The Love Story Behind Gone With the Wind''. Atlanta: Peachtree, 1993. {{ISBN|978-1-56145-231-6}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}
{{Wikinavedek}}

;{{ikona en}}
*[https://www.britannica.com/event/American-Civil-War American Civil War | History, Summary, Dates, Causes, Map, Timeline, Battles, Significance, &amp; Facts | Britannica]
*[https://www.biography.com/authors-writers/margaret-mitchell Margaret Mitchell - Books, Death &amp; Quotes|New Georgia Encyclopedia]
*[https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/ Margaret Mitchell: American Rebel | Biography of Margaret Mitchell | American Masters (PBS)]
*[https://www.encyclopedia.com/women/encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/mitchell-margaret-1900-1949 Mitchell, Margaret (1900–1949) | Encyclopedia.com]
;{{ikona ru}}
*[https://birdinflight.com/ru/portret/20161004-margaret-mitchell.html Написать и возненавидеть: Как автор «Унесенных ветром» спасалась от славы — Bird In Flight]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1900]]
[[Kategorija:Umrli leta 1949]]
[[Kategorija:Ženske]]
[[Kategorija:Borci za človekove pravice]]
[[Kategorija:Druga svetovna vojna]]
[[Kategorija:Humanitarni delavci]]
[[Kategorija:Ameriški pisatelji]]
[[Kategorija:Ameriški publicisti]]
[[Kategorija:Umrli v prometnih nesrečah]]
[[Kategorija:Ameriške feministke]]</text>
      <sha1>9dhov12v4eclsudh9cmo3dl8gymsohj</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687285</id>
      <parentid>6687264</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T14:22:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Družina */</comment>
      <origin>6687285</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="38061" sha1="muyux47vyvvkzcf6oscp05wbn22g4qm" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{Infobox writer
| name             = Margaret Mitchell
| image            = Margaret Mitchell NYWTS.jpg
| caption          = Mitchell leta 1941
| pseudonym        = Peggy Mitchell (srednješolka)&lt;br&gt;Peg Mitchell (vseučiliščnica)
| birth_name       = Margaret Munnerlyn Mitchell
| birth_date       = {{birth date|1900|11|8}}
| birth_place      = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]]
| death_date       = {{death date and age|1949|8|16|1900|11|6}}
| death_place      = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]]
| resting_place    = [[Oakland Cemetery (Atlanta)|Oakland Cemetery]]
| occupation       = Journalist, novelist 
| genre            = Romance novel, Historical fiction, [[epic novel]]
| education        = [[Smith College]]
| spouse           = {{plainlist|
* {{marriage|Berrien Upshaw|1922|1924|end=div}}
* {{marriage|John Marsh|1925}}&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|title=Margaret Mitchell: American Rebel ~ Biography of Margaret Mitchell &amp;#124; American Masters|date=March 29, 2012|website=American Masters|access-date=September 29, 2020|archive-date=September 24, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200924222135/https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;}}
| parents          = [[Eugene M. Mitchell]]&lt;br /&gt;[[Maybelle Stephens Mitchell|Maybelle Stephens]]
| relatives        = [[Annie Fitzgerald Stephens]] (babica)&lt;br&gt;[[Joseph Mitchell (Mitchell Estate director)|Joseph Mitchell]] (nečak)&lt;br&gt;[[Mary Melanie Holliday]] (sestrična)
| notableworks     = ''V vrtincu'' (''Gone with the Wind'')&lt;br /&gt;''Izgubljeni Laysen'' ('' Lost Laysen)''
| awards           = [[Pulitzer Prize for Novel]] (1937)&lt;br /&gt;[[National Book Award]] (1936)
| signature        = Margaret Mitchell signature.svg
}}
'''Margaret Munnerlyn Mitchell''' (*[[8. november]] [[1900]], †[[16. avgust]] [[1949]] [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]])&lt;ref&gt;{{Cite encyclopedia|url=https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|title=Margaret Mitchell {{!}} American novelist|encyclopedia=Encyclopedia Britannica|access-date=October 22, 2017|language=en|archive-date=June 28, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200628021722/https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|url-status=live}}&lt;/ref&gt; je bila ameriška romanopiska in časnikarka. Mitchell je napisala le en roman, ki je bil objavljen za časa njenega življenja; dogajanje je iz obdobja [[Ameriška državljanska vojna|Ameriške državljanske vojne]]. Za svoj roman ''[[V vrtincu (roman)|V vrtincu]]'' je prejela nagrado [[National Book Award for Fiction#Most Distinguished Novel (1935–1936)|National Book Award for Fiction]] za najboljšo povest v letu 1936&lt;ref name=nyt1937&gt;{{cite news |title=5 Honors Awarded on the Year's Books: ... |work=The New York Times |date=February 26, 1937 |page=23 }}&lt;/ref&gt; in nagrado [[Pulitzer Prize for Fiction]] leta 1937. 

Dolgo po njeni smrti je bila objavljena zbirka Mitchellinih dekliških zapisov in novela, ki jo je napisala kot najstnica, z naslovom ''Izgubljeni Laysen'' (''Lost Laysen''). Zbirka njenih časopisnih člankov, ki jih je napisala za „The Atlanta Journal“, pa je bila ponovno izdana v knjižni obliki.

== Življenjepis ==

=== Šolanje ===
==== Med Prvo svetovno vojno ====
Medtem ko je v Evropi divjala [[prva svetovna vojna]] (1914–1918), je Marjeta obiskovala „Atlanta's Washington Seminary“&lt;ref&gt;„Atlanta’s Washington Seminary“ – „Washingtonski seminar v Atlanti“; sedaj se imenuje „The Westminster Schools“ – „Westminstrske šole“&lt;/ref&gt;, &quot;modno&quot; zasebno dekliško šolo z več kot 300 učenci.&lt;ref&gt;Sargent, Porter E. ''A Handbook of the Best Private Schools of the United States and Canada''. Boston: P.E Sargent, 1915. Vol. 1, p. 150.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt; Bila je zelo aktivna v dramskem krožku.&lt;ref&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 94.&lt;/ref&gt; Mitchell je igrala med drugim tudi moške like: Nicka Bottoma v Shakespearovem delu „[[Sen kresne noči]]“ in Launcelota Gobba v Shakespearovem „[[Beneški trgovec|Beneškem trgovcu]]“. Napisala je igro o neresnih študentkah, v kateri je tudi igrala.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.p 138&lt;/ref&gt; Pridružila se je tudi Literarnemu krožku in v letopisu objavila dve zgodbi: ''Mala sestra'' in ''Narednik Terry''.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.&lt;/ref&gt;. 
Desetletna &quot;Peggy&quot; je junakinja v Mali sestri; ko sliši, da posiljujejo njeno starejšo sestro, hladnokrvno vzame samokres in ustreli posiljevalca:&lt;ref&gt;Jones, A. G., Tomorrow is Another Day: the woman writer in the South, 1859–1936, p. 314.&lt;/ref&gt;po ameriško brezčutno ga je pogledala, samozavestno je pomerila vanj z namenom, da ne bo zgrešila – in ga ni.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.&lt;/ref&gt;

Mitchell je spodbujala njena zahtevna učiteljica angleščine Paisley, ki je prepoznala njen pisateljski talent;&lt;ref&gt;Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. Photo section between p. 178-179. {{ISBN|0-89919-169-X}}&lt;/ref&gt; rekla ji je, da bo lahko uspela le, če bo trdo delala in ne bo neprevidna pri sestavljanju stavkov, kajti stavek mora biti &quot;popoln, jedrnat in povezan&quot;.&lt;ref&gt;Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.&lt;/ref&gt;

Mitchellova je prebirala knjige [[Thomas Dixon Mlajši|Thomasa Dixona Ml.]]&lt;ref&gt;Thomas Dixon Mlajši (1864-1946) je bil ameriški pisatelj, odvetnik, politik in baptistični pastor – zagovornik nadvlade belcev. Filmski režiser D. W. Griffith je „Člana klana“ (1905) priredil za film (1915; „The Birth of a Nation“ – „Rojstvo naroda“). Film je tako v 20. stoletju prispeval k obuditvi [[Ku Klux Klan|Ku Klux Klana]].&lt;/ref&gt; Ko so 1916 v Atlanti vrteli njegov nemi film [[Rojstvo naroda]], je dramatizirala Dixonovo delo „Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“&lt;ref&gt;„Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“  - „The Traitor: A Story of the Fall of the Invisible Empire“ (1907)&lt;/ref&gt; Kot igralka je prevzela vlogo Steva Hoyla s fantovsko [[lasulja|lasuljo]].&lt;ref&gt;Dixon, Jr., Thomas. ''The Traitor: a story of the fall of the invisible empire''. New York:  Doubleday, Page &amp; Co, 1907. {{OCLC|2410927}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html Summary of The Traitor:  A Story of the Fall of the Invisible Empire] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120404122244/http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html |date=April 4, 2012 }}. Retrieved July 22, 2012.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 93.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Slide, Anothony. ''American Racist: the life and films of Thomas Dixon'', Lexington, KY: The University Press of Kentucky, 2004. p.192. {{ISBN|0-8131-2328-3}}&lt;/ref&gt; 

Za časa njenega šolanja v Atlanti je njen brat Stephens obiskoval [[Univerza Harvard|Harvardsko univerzo]] (1915–1917) in se  je maja 1917 prostovoljno prijavil k vojakom – mesec dni po tem, ko so ZDA napovedale vojno Nemčiji. Aprila 1918 je odplul v Francijo, sodeloval v bojih okrog [[Lagny]]ja in [[Marbache|Marbacha]], nato pa se je oktobra vrnil v Georgijo kot vaditelj.[59] &lt;ref&gt;Mead, Frederick Sumner. ''Harvard's Military Record in the World War'', Boston, MA: The Harvard Alumni Association, 1921. p. 669. {{OCLC|1191594}}&lt;/ref&gt; Margaret in njena mati sta se septembra 1918 v New Yorku pripravljali na Margaretin vpis na fakulteto, a Stephens je očetu sporočil, da je na varnem, potem ko je bila njegova ladja na poti iz Francije v New York torpedirana.[60] &lt;ref&gt;[http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&amp;query=margaret%20mitchell&amp;brand=athnewspapers-brand &quot;News of Society&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140502032846/http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&amp;query=margaret%20mitchell&amp;brand=athnewspapers-brand |date=May 2, 2014 }} E. W. Carroll (September 19, 1918) ''Athens Daily Herald'', p. 3. Retrieved February 26, 2013.&lt;/ref&gt;

==== Njena „velika ljubezen“ ====
Stephens Mitchell se je izrazil, češ da zavodsko bivanje &quot;uničuje dekleta&quot;.&lt;ref&gt;Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.&lt;/ref&gt;  Mati May Belle Mitchell pa je vendarle zelo cenila dekliško izobraževanje in je želela, da bi njeni hčerki izobrazba pomagala k uveljavljanju kot orožje in &quot;ključ do preživetja&quot;.&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Felder, Deborah G. A Century of Women: the most influential events in twentieth-century women's history. New York, NY: Citadel Press, 1999. p. 158. ISBN 0-8065-2526-6&lt;/ref&gt; Klasična univerzitetna izobrazba, ki si jo je želela za svojo hčer, je bila enakovredna fantovskim zavodom, kar pa je bilo na voljo le na severnih šolah. Zato je izbrala za hčerko Smith College v [[Northampton]]u v [[Massachusetts|Massachusettsu]], ker je menila, da je to najboljši ženski zavod v Združenih državah Amerike.&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. 13 &amp; 14 p. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt;

Po diplomi na Washington Seminary junija 1918 se je Mitchell zaljubila v lepuškastega harvardskega diplomanta, mladega vojaškega poročnika [[Clifford Henry|Clifforda Henryja]],&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 46-48.&lt;/ref&gt; ki je bil glavni inštruktor sabljanja v Camp Gordonu od 10. maja do odplutja v Francijo 17. julija.&lt;ref name=autogenerated10 /&gt; &lt;ref name=autogenerated10 /&gt; Henry je pred odhodom v Francijo Marjeti podaril zaročni prstan.&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 47-48 &amp; 54.&lt;/ref&gt;

14. septembra 1918, ko je bila Marjeta vpisana na Smith College, je bil Henry smrtno ranjen v boju in je 17. oktobra umrl.&lt;ref name=autogenerated10&gt;Mead, F.S., ''Harvard's Military Record in the World War'', p. 450.&lt;/ref&gt; Medtem ko je poročnik Henry čakal v verdunskih jarkih, je tik pred ranjavanjem na list, iztrgan iz njegovega poljskega zvezka, ki so ga pozneje našli med njegovimi stvarmi, napisal pesem, katere zadnja kitica se glasi takole:
&lt;center&gt;
{|
|-
! Should I &quot;go West.&quot;&lt;ref&gt;Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', May 8, 1919, Vol. 21, No. 31, p. 645.&lt;/ref&gt;
! Ali naj „grem na zahod“
|-
| &lt;poem&gt; If &quot;out of luck&quot; at duty's call
In glorious action I should fall
At God's behest,

May those I hold most dear and best
Know I have stood the acid test
Should I &quot;go West.&quot;
 &lt;/poem&gt;
| &lt;poem&gt; Če bi &quot;brez sreče&quot; pri klicu dolžnosti
V slavnem pohodu padel
Po Božji volji,

Naj tisti, ki so mi najdražji in najboljši,
Vedo, da sem prestal preizkušnjo
Ali naj &quot;grem na Zahod&quot;.&lt;ref&gt;&quot;West&quot; (=&quot;Zahod&quot;); tukaj je besedna igra, saj mu je bilo ime tudi &quot;West&quot;&lt;/ref&gt;
&lt;/poem&gt;
|}
&lt;/center&gt;

==== Cliffordovi odlikovanji ====
{{Več slik/peskovnik
| footer    = &lt;center&gt;Stotnik Clifford West Henry, ki je bil med vojno poročnik pri načelniku 102. pehotnega polka, je 13. septembra 1918 zavzel mesto [[Vigneulles]], devet kilometrov znotraj [[Hindenburgova linija|Hindenburgove linije]]. Poročnik Henry in 50 njegovih mož je bilo naslednjega dne ubitih v strašni eksploziji, ki jenastala zaradi odvržene letalske bombe v mestu. Pokopan je na pokopališču »First Congregational Church Cemetery« Greenwich, Fairfield County, [[Connecticut]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.uswarmemorials.org/html/people_details.php?PeopleID=15377|title=Henry Clifford West|publisher= American War Memorials Overseas|author=|place=|language=en|date=2008|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;. Prejel je dvoje odlikovanj: francosko, pa tudi ameriško z ukazom predsednika Združenih držav Amerike leta 1921.&lt;br&gt;''War Department, General Orders No. 28, 1921''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://valor.militarytimes.com/recipient/recipient-27088/|title=Clifford Henry - Hall of Valor: Medal of Honor, Silver Star, U.S. Military Awards|publisher=Military Times|author=|place=Washington|language=en|date=|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;
| align     = right
| image1    = Croix de Guerre 1914 1918.jpg|
| width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt1      = One black raven
| caption1  = 
| image2    = Clifford-West-Henry Connecticut.jpg
| width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt2      = 
| caption2  = &lt;center&gt;Stotnik Clifford West Henry se je rodil 28. junija 1896 na [[Manhattan]]u v [[New York]]u, kjer so živeli njegovi starši Ira Walton Henry in Frances S. Henry. Umrl je od šrapnelov, ki so leteli od letalske [[kasetna bomba|kasetne bombe]] 17. oktobra 1918 v francoskem od Nemcev zasedenem mestu, ki ga je osvojil – skupaj z njim pa še 50 njegovih vojakov.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.geni.com/people/Lieutenant-Clifford-West-Henry/6000000017587398262|title=Lt. Clifford West Henry (1896 - 1918) - Genealogy|publisher=geni.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;
| image3    = Army distinguished service cross medal.png
| width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt3      = 
| caption3  = &lt;center&gt;Za svojo neverjetno drznost in pogumnost je prejel posmrtno tudi [[ZDA|ameriško]] predsedniško odlikovanje, ki ga je leta [[1921]] prevzela njegova mati Ira Walton Henry.&lt;/center&gt;
}}

„Bridgeport Telegram“ je objavil tozadevno poročilo 4. julija 1927:
:Ga. Ira Henry iz Sound Beacha je danes prejela medaljo za izjemne zasluge od vojnega ministrstva v čast njenega sina, stotnika Clifforda W. Henryja, za hrabrost pod ognjem med svetovno vojno. Medaljo, ki jo je priporočil general Pershing, je podelil generalmajor Edwards.&lt;br&gt;
Stotnik Henry, ki je bil med vojno poročnik pri načelniku 102. pehotnega polka, je 13. septembra 1918 zavzel mesto [[Vigneulles]], devet kilometrov znotraj [[Hindenburgova linija|Hindenburgove linije]]. Poročnik Henry in 50 njegovih mož je bilo naslednjega dne ubitih v strašni eksploziji v mestu. 

Henry je večkrat napredoval pred vodom, ki mu je poveljeval, in pritegnil ogenj iz brzostrelk, da bi njegovi možje lahko našli in uničili nemška gnezda. Čeprav je bil pri tem poskusu ranjen v nogo, je bila njegova smrt posledica ran od šrapnelov letalske bombe, ki jo je odvrglo nemško letalo.&lt;ref&gt;Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', April 10, 1919, Vol. 21, No. 27, p. 539.&lt;/ref&gt; Za svoja junaška dejanja je prejel francoski vojni križ s palmo&lt;ref&gt;Francoski vojni križ s palmo — ''Croix de guerre 1914–1918 (France)''&lt;/ref&gt;. Predsednik Združenih držav Amerike mu je kot vrhovni poveljnik oboroženih sil ZDA podelil za izjemne zasluge križec&lt;ref&gt;»Distinguished Service Cross (United States)«&lt;/ref&gt; in grozd hrastovega lista &lt;ref&gt;»Oak Leaf Cluster« - grozd hrastovega lista za izjemne zasluge&lt;/ref&gt;.[62][66] &lt;ref name=autogenerated10 /&gt;&lt;ref&gt;[http://militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 Valor awards for Clifford West Henry] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131104084838/http://www.militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 |date=November 4, 2013 }}  Retrieved January 20, 2012.&lt;/ref&gt;
Clifford Henry je bil po besedah njenega brata  ''velika Margaretina ljubezen''. V pismu prijatelju pa je ona sama glede tega zapisala, da ohranja &quot;spomin na čisto ljubezen, ki v sebi ni imela niti trunka telesnega poželenja&quot;.&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 54.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Letter to A. Edee, March 26, 1920&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 75-76.&lt;/ref&gt;

==== Opustitev znanstvene kariere ====
Mitchell si je zamišljala, da bi se uveljavila na področju [[psihiatrija|psihiatrije]],&lt;ref name=autogenerated12&gt;Pierpont, Claudia Roth. &quot;A Critic at Large: A Study in Scarlett.&quot; ''The New Yorker'', August 31, 1992, p. 93-94.&lt;/ref&gt;vendar je njeno prihodnost prekrižala [[španska gripa|španske gripe]], ki je po vsem svetu pomorila čez petdeset milijonov ljudi – kar je trikrat več od svetovne vojne. 25. januarja 1919 je posegla tudi v njeno družino: njena mati, May Belle Mitchell, je podlegla [[pljučnica|pljučnici]] prav zaradi te vseokužbe; v slutnji, da je njena smrt tik pred vrati, je hčerki napisala zadnji nasvet: 
:„Razdajaj se z obema rokama in polnim srcem; a presežek daj šele potem, ko si že živela svoje lastno življenje.&lt;ref name=autogenerated12 /&gt;
Kot povprečna študentka Marjeta ni blestela na nobenem akademskem področju ter je podcenjevala tudi svoje pisne sposobnosti in čeprav je njen profesor angleščine hvalil njeno delo, se ji je zdela pohvala neupravičena.&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 56 &amp; 60.&lt;/ref&gt; Po končanem prvem letniku na Smith Collegeu se je Mitchell za trajno vrnila v Atlanto, da bi prevzela gospodinjstvo namesto očeta.&lt;ref name=autogenerated12 /&gt;Ko si je oktobra 1919 opomogla od [[apendektomija|slepiča]], je prijateljici zaupala, da je zanjo pomenila opustitev fakultete in sanj o &quot;novinarski karieri&quot;, da bi v zameno vodila družinsko gospodinjstvo, &quot;odpoved vsemu, kar je bilo kaj vredno – za prazen nič!&quot;&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 30 &amp; 42.&lt;/ref&gt;

=== Med Drugo svetovno vojno ===
{{Več slik/peskovnik
| footer    = &lt;center&gt;&lt;/center&gt;
| align     = right
| image1    = Margaret Mitchell Christens USS Atlanta (CL-104) 1944.jpg
| width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt1      = One black raven
| caption1  = &lt;center&gt; Svojo ladjo ''USS 'Atlanta' (CL-104) '' je krstila sama lastnica Margaret Mitchell Christens [[1944]] in jo tudi sama v celoti temeljito gmotno opremila&lt;/center&gt;
| image2    = Margaret Mitchell 1941 on USS Atlanta (CL-51).jpg
| width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt2      = 
| caption2  = &lt;center&gt;Mitchell v odori [[Rdeči križ|Rdečega križa]] na krovu ladje USS ''Atlanta'' (CL-51), ki jo je kot lahko [[križarka|križarko]] [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|Ameriška vojna mornarica]] uporabljala v protiletalstvu; prislužila je pet zvezdic &amp; predsedniško priznanje za &quot;junaški zgled neomajnega bojnega duha&quot;.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|title=Atlanta III (CL-51)|website=NHHC|access-date=June 4, 2024|archive-date=June 4, 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240604125911/https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
&lt;/center&gt;
| image3    = Margaret Mitchell - Democrat and Chronicle (1936).jpg
| width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt3      = 
| caption3  = &lt;center&gt;Mitchell je vestno dopisovala izpiljene članke v časopisje in pisala svoj roman „V vrtincu“ (1936)&lt;/center&gt;}}

Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bila prostovoljka za [[Rdeči križ]] in je zbirala denar za vojna prizadevanja s prodajo vojnih obveznic.&lt;ref&gt;Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 225.&lt;/ref&gt;  Bila je dejavna v domovinski domači obrambi, šivala je bolnišnične halje in na hlače lepila našitke.&lt;ref&gt;Oliphant, Sgt. H. N. &quot;People on the Home Front: Margaret Mitchell&quot;. October 19, 1945. Yank, p. 9.&lt;/ref&gt; Čeprav se je sicer odločno zavzemala za uveljavitev ženskih pravic, ni bila enostranska in bojevita [[feminizem|feministka]], ampak je načeloma enako spoštovala tudi „močnejši spol“. To je pokazala zlasti med vojno, ko je posvečala veliko pozornost pisanju pisem vpoklicanim fantom in možem: vojakom, mornarjem in marincem; v svoja pisma je mimogrede vpletala šaljivost, spodbudo in sočutje.&lt;ref&gt;Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.&lt;/ref&gt;

„USS Atlanta (CL-51)“ je bila lahka [[križarka]], ki jo je [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|ameriška vojna mornarica]] uporabljala kot protiletalsko ladjo pod pokroviteljstvom Margaret Mitchell in je bila uporabljena v pomorski [[Bitka za Midway|Bitki za Midway]] in [[Bitka za Vzhodne Salomonove otoke|Vzhodne Salomonove otoke]]. Ladja je bila med nočnim delovanjem na površini 13. novembra 1942 med pomorsko bitko za Guadalcanal močno poškodovana, nakar jo je ukazal njen [[kapitan]] potopiti; pogumno moštvo si je pri tem prislužilo  pet bojnih zvezdic in predsedniško priznanje kot &quot;junaški primer nepremagljivega bojnega duha&quot;.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|title=Atlanta III (CL-51)|website=NHHC|access-date=June 4, 2024|archive-date=June 4, 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240604125911/https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Mitchell je sama gmotno podprla drugo lahko križarko, zopet poimenovano po mestu Atlanta, ''USS Atlanta (CL-104)''. 6. februarja 1944 jo je v Camdenu v New Jerseyju krstila njena dobrotnica Margaret kot Atlanto, bojne podvige pa je začela maja 1945. Atlanta je bila članica operativnih sil, ki so varovale hitre letalonosilke, delovala pa je ob obali [[Honšu]]ja, ko so se Japonci 15. avgusta 1945 brezpogojno vdali; prislužila si je dve bojni zvezdici. Končno je bila potopljena med eksplozivnimi preizkusi ob [[San Clemente (otok)|otoku San Clemente]] 1. oktobra 1970.&lt;ref&gt;[http://www.history.navy.mil/photos/sh-usn/usnsh-a/ix304.htm USS Atlanta (IX-304, formerly CL-104), 1964–1970] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121108084914/http://www.history.navy.mil/photos/sh-usn/usnsh-a/ix304.htm |date=November 8, 2012 }}. Retrieved January 22, 2013.&lt;/ref&gt;

== Družina ==
{{Več slik/peskovnik
| footer    = &lt;center&gt;Njen stari oče Russell Mitchell je imel trinajst otrok z dvema ženama; najstarejši je bil njen oče Eugene, ki je diplomiral na Pravni fakulteti Univerze v Georgiji.&lt;ref name=&quot;cyclopedia&quot;&gt;{{cite book |last1=Candler |first1=Allen D. |first2=Clement A. |last2=Evans |title=Cyclopedia of Georgia |location=Atlanta, Georgia |publisher=State Historical Association |year=1906 |volume=2 of 3 |pages=602–605 |oclc=3300148}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last=Garrett |first=Franklin M. |title=Atlanta and Environs: a chronicle of its people and events |location=Athens, Georgia |publisher=University of Georgia Press |year=1969 |volume=1 |page=819 |isbn=0820302635}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Ruppersburg, Hugh (2007). The New Georgia Encyclopedia Companion to Georgia Literature. Athens, Georgia: University of Georgia Press. p. 326. ISBN 9780820328768.&lt;/ref&gt;. Marjetica je začela pisati zgodbice v najstniških letih; leta 1922 pa je presenetila svoje vrstnike, ko je dobila pri [[Atlanta Journal|Atlanta Journalu]] službo časnikarke, kar je takrat veljalo za delo pridržano moškim. Čeprav je bila Margaret poročena dvakrat, ni mogoče najti slik njunih mož, ampak edino njene, slavne pisateljice, ki ji je slava kmalu začela presedati; radovedneži je namreč niti trenutek niso pustili pri miru. Zato je nasprotovala snemanju filma: &quot;Nočem prevzeti dela scenarista, nočem biti svetovalec na snemanju. Ne zanima me izbira igralcev, snemanje ali objava filma. Dajte mi malo miru! Pozabite name!&quot;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://birdinflight.com/ru/portret/20161004-margaret-mitchell.html|title=Написать и возненавидеть: Как автор «Унесенных ветром» спасалась от славы|publisher=Bird In Flight|author=Светлана Ворошилова|place=|language=ru|date=4. oktober 2016|accessdate=8. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;
| align     = right
| image1    = Margaret-Mitchell 1922.jpg
| width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt1      = One black raven
| caption1  = &lt;center&gt; Marjetica je bila taka zapeljivka, da je zanjo norelo istočasno pet fantov.&lt;/center&gt;
| image2    = Crescent Apartments, Atlanta, Georgia.jpg
| width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt2      = 
| caption2  = &lt;center&gt;Njen družinski dom, poimenovan &quot;Smetišče&quot; (&quot;Dump&quot;), je prava graščina; tukaj je želela, da bi bila &quot;moja hišica moja svobodica&quot;. Miru pa ni imela, saj so jo občudovalci stalno nadlegovali. Tu je danes spominska hiša in [[muzej]]&lt;/center&gt;
| image3    = Eugene-Muse-Mitchell.jpg
| width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt3      = 
| caption3  = &lt;center&gt;Marjetin oče je bil Eugene Muse Mitchell; njegovi daljni predniki so izhajali s [[Škotska|Škotskega]]. Po materini strani pa je imela katoliške [[Irci|irske]] korenine. ([[1906]])&lt;/center&gt;}}

=== Poreklo ===
Margaret Mitchell je vse življenje živela v [[Atlanta, Georgija|Atlanti]] v [[ZDA|ameriški zvezni državi]] [[Georgija|Georgiji]]. Rodila se je leta 1900 v bogati in politično pomembni družini. Po očetovi moški strani je imela [[Škoti|škotske]] prednike, po materini moški veji pa [[Irci|irske]] korenine. Njen oče, Eugene Muse Mitchell, je bil odvetnik, mati, Mary Isabel &quot;Maybelle&quot; Stephens, pa sufražetka in katoliška dobrodelnica. Imela je dva brata, Russella Stephensa Mitchella, ki je umrl v otroštvu leta 1894, in Alexandra Stephensa Mitchella, rojenega leta 1896.&lt;ref name=cyclopedia /&gt;&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt;

==== Mladostnica ====
Margaret je začela uporabljati ime »Peggy« v srednješolskem zavodu Washington Seminary, a skrajšano obliko »Peg« na visoki šoli v Smith Collegeu; ugajala ji je potrditev tega nadimka v mitološkem krilatem konju »[[Pegaz]]u«, ki navdihuje pesnike.&lt;ref&gt;Flora, Joseph M., Amber Vogel and Bryan Albin Giemza. ''Southern Writers: a new biographical dictionary'' Baton Rouge, LA: Louisiana State University Press, 2006. p. 285. {{ISBN|0-8071-3123-7}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=reporter&gt;{{cite book |last1=Mitchell |first1=Margaret |first2=Patrick |last2=Allen |title=Margaret Mitchell: reporter |location=Athens, GA |publisher=Hill Street Press |year=2000 |isbn=978-1-57003-937-9}}&lt;/ref&gt;{{rp|xix}} Peggy je v svoji atlantski družbi [[matura|maturirala]] v zimskem semestru 1920.&lt;ref name=reporter /&gt;{{rp|xix}} V takratnem slogu »&quot;gin and jazz&quot;« je pri plesu občinstvo »[[frapiranje|frapirala]]« in ga s svojim nenavadnim mlatarjenjem dodobra razburila.&lt;ref&gt;Kriebl, Karen J (1998). . „From bloomers to flappers: the American women's dress reform movement, 1840–1920”. Ohio State University: 113—28.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=autogenerated16&gt;Wolfe, Margaret Ripley. ''Daughters of Canaan: a saga of southern women''. Lexington, KY: University Press of Kentucky, 1995. p. 150. {{ISBN|0-8131-0837-3}}&lt;/ref&gt; Na dobrodelnem maturantskem plesu v Atlanti leta 1921 je izvedla [[apaški ples]], ki je vključeval nasilnosti, erotične prizore ter poljub s soplesalcem&lt;ref&gt;(en) Richard Powers, « The hidden story of the Apache dance [archive] », sur socialdance.stanford.edu (consulté le 4 mars 2021)&lt;/ref&gt;, kar je močno razkurilo atlantsko visoko meščansko družbo in posledično je bila izločena iz Mladinskega društva (Junior Legaue).&lt;ref&gt;{{Cite news|url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-10-13-bk-950-story.html|title=The Belle of Lettres : SOUTHERN DAUGHTER: The Life of Margaret Mitchell, By Darden Asbury Pyron (Oxford University Press: $29.95; 560 pp.)|date=October 13, 1991|newspaper=[[Los Angeles Times]]|access-date=February 5, 2022|archive-date=February 5, 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220205051629/https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-10-13-bk-950-story.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Young, Elizabeth. ''Disarming the Nation: women's writing and the American Civil War''. Chicago, IL: University of Chicago Press, 1999. p. 243. {{ISBN|0-226-96087-0}}&lt;/ref&gt; Apaški ples in [[tango]] sta delovala pohujšljivo zaradi svojih [[erotika|erotičnih]] sestavin; slednjega je priljubil [[nemi film]] »Štirje jezdeci apokalipse« (The Four Horsemen of the Apocalypse, 1921), ki je glavnega igralca [[Rudolph Valentino|Rudolpha Valentina]] zaradi njegovega vrhunskega plesanja tanga naredil za simbol [[spolnost|spolnosti]].&lt;ref&gt;Groppa, Carlos G. ''The Tango in the United States: a history''. Jefferson, NC: McFarland &amp; Co. Publishers, 2004. p. 82. {{ISBN|0-7864-1406-5}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=uKmExgEACAAJ |pages=39–40 |title=Dark Lover: The Life and Death of Rudolph Valentino |isbn=9780374282394 |last1=Leider |first1=Emily Wortis |year=2003 |publisher=Farrar, Straus and Giroux }}&lt;/ref&gt;

== Smrt in spomin ==
[[File:MargaretMitchell-grave.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Mitchellin grob na »Oaklandskem pokopališču« v [[Atlanta, Georgija|Atlanti]] (»Oakland Cemetery«) ]]&lt;/center&gt;

=== Prometna nesreča in smrt ===
Margaret Mitchell je zvečer, 11. avgusta 1949, ko je s svojim možem Johnom Marshom prečkala v Atlanti ulico Peachtree Street na poti za ogled filma „Canterburyjska zgodba“ (''A Canterbury Tale''), zbil prehitri voznik. Pet dni pozneje, 16. avgusta, je v starosti 48 let umrla v bolnišnici Grady (Grady Memorial Hospital), ne da bi prišla k zavesti.

Zbil jo je taksist Hugh Gravitt, ki ni bil v službi in je vozil svoje osebno vozilo. Po trčenju so ga zaprli  zaradi vožnje pod vplivom alkohola in ga izpustili z varščino v višini 5450 dolarjev do Mitchelline smrti.&lt;ref name=autogenerated2&gt;[https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html Obituary: Miss Mitchell, 49, Dead of Injuries] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171109075709/https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html |date=November 9, 2017 }}, (August 17, 1949) ''New York Times''. Retrieved May 14, 2011.&lt;/ref&gt;
Najprej je bil obtožen vožnje v vinjenem stanju, prehitre vožnje in vožnje po napačni strani ceste; novembra 1949 so ga spoznali za krivega uboja iz malomarnosti in ga obsodili na 18 mesecev zapora, od česar je v ječi preživel 11 mesecev. Gravitt je umrl leta 1994 v starosti 74 let.&lt;ref&gt;Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 270.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web | url=https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | title=Hugh Gravitt, Driver Who Killed Margaret Mitchell | date=April 22, 1994 | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034521/https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web | url=https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | title=Hugh D Gravitt in Social Security Death Index | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034629/https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | url-status=live }}&lt;/ref&gt;

=== Pogreb ===
Margaret Mitchell so pokopali na pokopališču Oakland. Ko je njen mož John umrl leta 1952, so ga pokopali poleg njegove žene.

=== Spomin ===
Leta 1978 so Mitchell sprejeli v „Dvorano slavnih georgijskih časopisov“ („Georgia Newspaper Hall of Fame“),&lt;ref name=Green&gt;{{cite news | author=Green, Dick | title=Papers Challenged To Reach New Reader Group | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=February 25, 1978 | url=https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | via=newspapers.com | access-date=July 3, 2020 | archive-date=July 3, 2020 | archive-url=https://web.archive.org/web/20200703145734/https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | url-status=live }}&lt;/ref&gt; leta 1994 v „Dvorano slavnih georgijskih žensk“ („Georgia Women of Achievement“) in leta 2000 v „Dvorano slavnih georgijskih pisateljev“ („Georgia Writers Hall of Fame“).&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|title=Margaret Mitchell|author=New Georgia Encyclopedia|access-date=October 21, 2017|archive-date=October 21, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171021220611/http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Leta 1994 je Shannen Doherty igrala v televizijskem filmu „A Burning Passion: The Margaret Mitchell Story“ („Goreča strast: Zgodba Margaret Mitchell“) – izmišljeni pripovedi o Mitchellinem življenju, ki jo je režiral [[Larry Peerce]].&lt;ref&gt;{{cite news | title=TELEVISION REVIEW; The Woman Who Invented Scarlett | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=November 7, 1994 | url=https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | via=nytimes.com | access-date=December 11, 2020 | archive-date=April 6, 2023 | archive-url=https://web.archive.org/web/20230406084227/https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Ko je 2011 umrl Mitchellin nečak Joseph Mitchell, je zapustil [[Nadškofija Atlanta|nadškofiji Atlanta]] petdeset odstotkov blagovnih znamk in literarnih pravic zapuščine Margaret Mitchell ter nekaj Mitchellinih osebnih predmetov.&lt;ref name=Kandra1&gt;{{cite news|last=Kandra|first=Greg|title=Gone with the windfall: Margaret Mitchell heir leaves estate to Archdiocese of Atlanta|url=http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|accessdate=April 7, 2014|newspaper=Patheos|date=August 16, 2012|archive-date=April 9, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140409002146/http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

== Opombe ==
{{Reflist|30em}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Nadaljnje branje ==
;{{ikona en}}
* Bonner, Peter. ''[https://web.archive.org/web/20131127122453/http://peterbonner.com/store.html Lost In Yesterday: Commemorating The 70th Anniversary of Margaret Mitchell's 'Gone With The Wind']''. Marietta, Georgia: First Works Publishing Co., Inc., 2006. {{ISBN|978-0-9716158-9-2}}.
* Brown, Ellen F. and John Wiley. ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: A Bestseller's Odyssey from Atlanta to Hollywood''. Lanham, Maryland: Taylor Trade, 2011. {{ISBN|978-1-58979-567-9}}.
* Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. {{ISBN|0-89919-169-X}}
* Farr, Finis. ''Margaret Mitchell of Atlanta: The Author of Gone With the Wind''. New York: William Morrow, 1965. {{ISBN|978-0-380-00810-0}}
* Mitchell, Margaret, Allen Barnett Edee and Jane Bonner Peacock. ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921''. Atlanta, Georgia: Peachtree Publishers, Ltd, 1985. {{ISBN|978-0-931948-70-1}}
* Mitchell, Margaret and Patrick Allen. ''Margaret Mitchell: Reporter''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-57003-937-9}}
* Mitchell, Margaret and Jane Eskridge. ''Before Scarlett: Girlhood Writings of Margaret Mitchell''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-892514-62-2}}
* Pyron, Darden Asbury. ''Southern Daughter: The Life of Margaret Mitchell''. New York: Oxford University Press, 1991. {{ISBN|978-0-19-505276-3}}
* Walker, Marianne. ''Margaret Mitchell &amp; John Marsh: The Love Story Behind Gone With the Wind''. Atlanta: Peachtree, 1993. {{ISBN|978-1-56145-231-6}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}
{{Wikinavedek}}

;{{ikona en}}
*[https://www.britannica.com/event/American-Civil-War American Civil War | History, Summary, Dates, Causes, Map, Timeline, Battles, Significance, &amp; Facts | Britannica]
*[https://www.biography.com/authors-writers/margaret-mitchell Margaret Mitchell - Books, Death &amp; Quotes|New Georgia Encyclopedia]
*[https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/ Margaret Mitchell: American Rebel | Biography of Margaret Mitchell | American Masters (PBS)]
*[https://www.encyclopedia.com/women/encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/mitchell-margaret-1900-1949 Mitchell, Margaret (1900–1949) | Encyclopedia.com]
;{{ikona ru}}
*[https://birdinflight.com/ru/portret/20161004-margaret-mitchell.html Написать и возненавидеть: Как автор «Унесенных ветром» спасалась от славы — Bird In Flight]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1900]]
[[Kategorija:Umrli leta 1949]]
[[Kategorija:Ženske]]
[[Kategorija:Borci za človekove pravice]]
[[Kategorija:Druga svetovna vojna]]
[[Kategorija:Humanitarni delavci]]
[[Kategorija:Ameriški pisatelji]]
[[Kategorija:Ameriški publicisti]]
[[Kategorija:Umrli v prometnih nesrečah]]
[[Kategorija:Ameriške feministke]]</text>
      <sha1>muyux47vyvvkzcf6oscp05wbn22g4qm</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687295</id>
      <parentid>6687285</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T14:34:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Mladostnica */</comment>
      <origin>6687295</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="38041" sha1="36p5swvsp73cztncpzpeh81tzrh8o7a" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{Infobox writer
| name             = Margaret Mitchell
| image            = Margaret Mitchell NYWTS.jpg
| caption          = Mitchell leta 1941
| pseudonym        = Peggy Mitchell (srednješolka)&lt;br&gt;Peg Mitchell (vseučiliščnica)
| birth_name       = Margaret Munnerlyn Mitchell
| birth_date       = {{birth date|1900|11|8}}
| birth_place      = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]]
| death_date       = {{death date and age|1949|8|16|1900|11|6}}
| death_place      = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]]
| resting_place    = [[Oakland Cemetery (Atlanta)|Oakland Cemetery]]
| occupation       = Journalist, novelist 
| genre            = Romance novel, Historical fiction, [[epic novel]]
| education        = [[Smith College]]
| spouse           = {{plainlist|
* {{marriage|Berrien Upshaw|1922|1924|end=div}}
* {{marriage|John Marsh|1925}}&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|title=Margaret Mitchell: American Rebel ~ Biography of Margaret Mitchell &amp;#124; American Masters|date=March 29, 2012|website=American Masters|access-date=September 29, 2020|archive-date=September 24, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200924222135/https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;}}
| parents          = [[Eugene M. Mitchell]]&lt;br /&gt;[[Maybelle Stephens Mitchell|Maybelle Stephens]]
| relatives        = [[Annie Fitzgerald Stephens]] (babica)&lt;br&gt;[[Joseph Mitchell (Mitchell Estate director)|Joseph Mitchell]] (nečak)&lt;br&gt;[[Mary Melanie Holliday]] (sestrična)
| notableworks     = ''V vrtincu'' (''Gone with the Wind'')&lt;br /&gt;''Izgubljeni Laysen'' ('' Lost Laysen)''
| awards           = [[Pulitzer Prize for Novel]] (1937)&lt;br /&gt;[[National Book Award]] (1936)
| signature        = Margaret Mitchell signature.svg
}}
'''Margaret Munnerlyn Mitchell''' (*[[8. november]] [[1900]], †[[16. avgust]] [[1949]] [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]])&lt;ref&gt;{{Cite encyclopedia|url=https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|title=Margaret Mitchell {{!}} American novelist|encyclopedia=Encyclopedia Britannica|access-date=October 22, 2017|language=en|archive-date=June 28, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200628021722/https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|url-status=live}}&lt;/ref&gt; je bila ameriška romanopiska in časnikarka. Mitchell je napisala le en roman, ki je bil objavljen za časa njenega življenja; dogajanje je iz obdobja [[Ameriška državljanska vojna|Ameriške državljanske vojne]]. Za svoj roman ''[[V vrtincu (roman)|V vrtincu]]'' je prejela nagrado [[National Book Award for Fiction#Most Distinguished Novel (1935–1936)|National Book Award for Fiction]] za najboljšo povest v letu 1936&lt;ref name=nyt1937&gt;{{cite news |title=5 Honors Awarded on the Year's Books: ... |work=The New York Times |date=February 26, 1937 |page=23 }}&lt;/ref&gt; in nagrado [[Pulitzer Prize for Fiction]] leta 1937. 

Dolgo po njeni smrti je bila objavljena zbirka Mitchellinih dekliških zapisov in novela, ki jo je napisala kot najstnica, z naslovom ''Izgubljeni Laysen'' (''Lost Laysen''). Zbirka njenih časopisnih člankov, ki jih je napisala za „The Atlanta Journal“, pa je bila ponovno izdana v knjižni obliki.

== Življenjepis ==

=== Šolanje ===
==== Med Prvo svetovno vojno ====
Medtem ko je v Evropi divjala [[prva svetovna vojna]] (1914–1918), je Marjeta obiskovala „Atlanta's Washington Seminary“&lt;ref&gt;„Atlanta’s Washington Seminary“ – „Washingtonski seminar v Atlanti“; sedaj se imenuje „The Westminster Schools“ – „Westminstrske šole“&lt;/ref&gt;, &quot;modno&quot; zasebno dekliško šolo z več kot 300 učenci.&lt;ref&gt;Sargent, Porter E. ''A Handbook of the Best Private Schools of the United States and Canada''. Boston: P.E Sargent, 1915. Vol. 1, p. 150.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt; Bila je zelo aktivna v dramskem krožku.&lt;ref&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 94.&lt;/ref&gt; Mitchell je igrala med drugim tudi moške like: Nicka Bottoma v Shakespearovem delu „[[Sen kresne noči]]“ in Launcelota Gobba v Shakespearovem „[[Beneški trgovec|Beneškem trgovcu]]“. Napisala je igro o neresnih študentkah, v kateri je tudi igrala.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.p 138&lt;/ref&gt; Pridružila se je tudi Literarnemu krožku in v letopisu objavila dve zgodbi: ''Mala sestra'' in ''Narednik Terry''.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.&lt;/ref&gt;. 
Desetletna &quot;Peggy&quot; je junakinja v Mali sestri; ko sliši, da posiljujejo njeno starejšo sestro, hladnokrvno vzame samokres in ustreli posiljevalca:&lt;ref&gt;Jones, A. G., Tomorrow is Another Day: the woman writer in the South, 1859–1936, p. 314.&lt;/ref&gt;po ameriško brezčutno ga je pogledala, samozavestno je pomerila vanj z namenom, da ne bo zgrešila – in ga ni.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.&lt;/ref&gt;

Mitchell je spodbujala njena zahtevna učiteljica angleščine Paisley, ki je prepoznala njen pisateljski talent;&lt;ref&gt;Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. Photo section between p. 178-179. {{ISBN|0-89919-169-X}}&lt;/ref&gt; rekla ji je, da bo lahko uspela le, če bo trdo delala in ne bo neprevidna pri sestavljanju stavkov, kajti stavek mora biti &quot;popoln, jedrnat in povezan&quot;.&lt;ref&gt;Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.&lt;/ref&gt;

Mitchellova je prebirala knjige [[Thomas Dixon Mlajši|Thomasa Dixona Ml.]]&lt;ref&gt;Thomas Dixon Mlajši (1864-1946) je bil ameriški pisatelj, odvetnik, politik in baptistični pastor – zagovornik nadvlade belcev. Filmski režiser D. W. Griffith je „Člana klana“ (1905) priredil za film (1915; „The Birth of a Nation“ – „Rojstvo naroda“). Film je tako v 20. stoletju prispeval k obuditvi [[Ku Klux Klan|Ku Klux Klana]].&lt;/ref&gt; Ko so 1916 v Atlanti vrteli njegov nemi film [[Rojstvo naroda]], je dramatizirala Dixonovo delo „Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“&lt;ref&gt;„Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“  - „The Traitor: A Story of the Fall of the Invisible Empire“ (1907)&lt;/ref&gt; Kot igralka je prevzela vlogo Steva Hoyla s fantovsko [[lasulja|lasuljo]].&lt;ref&gt;Dixon, Jr., Thomas. ''The Traitor: a story of the fall of the invisible empire''. New York:  Doubleday, Page &amp; Co, 1907. {{OCLC|2410927}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html Summary of The Traitor:  A Story of the Fall of the Invisible Empire] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120404122244/http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html |date=April 4, 2012 }}. Retrieved July 22, 2012.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 93.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Slide, Anothony. ''American Racist: the life and films of Thomas Dixon'', Lexington, KY: The University Press of Kentucky, 2004. p.192. {{ISBN|0-8131-2328-3}}&lt;/ref&gt; 

Za časa njenega šolanja v Atlanti je njen brat Stephens obiskoval [[Univerza Harvard|Harvardsko univerzo]] (1915–1917) in se  je maja 1917 prostovoljno prijavil k vojakom – mesec dni po tem, ko so ZDA napovedale vojno Nemčiji. Aprila 1918 je odplul v Francijo, sodeloval v bojih okrog [[Lagny]]ja in [[Marbache|Marbacha]], nato pa se je oktobra vrnil v Georgijo kot vaditelj.[59] &lt;ref&gt;Mead, Frederick Sumner. ''Harvard's Military Record in the World War'', Boston, MA: The Harvard Alumni Association, 1921. p. 669. {{OCLC|1191594}}&lt;/ref&gt; Margaret in njena mati sta se septembra 1918 v New Yorku pripravljali na Margaretin vpis na fakulteto, a Stephens je očetu sporočil, da je na varnem, potem ko je bila njegova ladja na poti iz Francije v New York torpedirana.[60] &lt;ref&gt;[http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&amp;query=margaret%20mitchell&amp;brand=athnewspapers-brand &quot;News of Society&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140502032846/http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&amp;query=margaret%20mitchell&amp;brand=athnewspapers-brand |date=May 2, 2014 }} E. W. Carroll (September 19, 1918) ''Athens Daily Herald'', p. 3. Retrieved February 26, 2013.&lt;/ref&gt;

==== Njena „velika ljubezen“ ====
Stephens Mitchell se je izrazil, češ da zavodsko bivanje &quot;uničuje dekleta&quot;.&lt;ref&gt;Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.&lt;/ref&gt;  Mati May Belle Mitchell pa je vendarle zelo cenila dekliško izobraževanje in je želela, da bi njeni hčerki izobrazba pomagala k uveljavljanju kot orožje in &quot;ključ do preživetja&quot;.&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Felder, Deborah G. A Century of Women: the most influential events in twentieth-century women's history. New York, NY: Citadel Press, 1999. p. 158. ISBN 0-8065-2526-6&lt;/ref&gt; Klasična univerzitetna izobrazba, ki si jo je želela za svojo hčer, je bila enakovredna fantovskim zavodom, kar pa je bilo na voljo le na severnih šolah. Zato je izbrala za hčerko Smith College v [[Northampton]]u v [[Massachusetts|Massachusettsu]], ker je menila, da je to najboljši ženski zavod v Združenih državah Amerike.&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. 13 &amp; 14 p. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt;

Po diplomi na Washington Seminary junija 1918 se je Mitchell zaljubila v lepuškastega harvardskega diplomanta, mladega vojaškega poročnika [[Clifford Henry|Clifforda Henryja]],&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 46-48.&lt;/ref&gt; ki je bil glavni inštruktor sabljanja v Camp Gordonu od 10. maja do odplutja v Francijo 17. julija.&lt;ref name=autogenerated10 /&gt; &lt;ref name=autogenerated10 /&gt; Henry je pred odhodom v Francijo Marjeti podaril zaročni prstan.&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 47-48 &amp; 54.&lt;/ref&gt;

14. septembra 1918, ko je bila Marjeta vpisana na Smith College, je bil Henry smrtno ranjen v boju in je 17. oktobra umrl.&lt;ref name=autogenerated10&gt;Mead, F.S., ''Harvard's Military Record in the World War'', p. 450.&lt;/ref&gt; Medtem ko je poročnik Henry čakal v verdunskih jarkih, je tik pred ranjavanjem na list, iztrgan iz njegovega poljskega zvezka, ki so ga pozneje našli med njegovimi stvarmi, napisal pesem, katere zadnja kitica se glasi takole:
&lt;center&gt;
{|
|-
! Should I &quot;go West.&quot;&lt;ref&gt;Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', May 8, 1919, Vol. 21, No. 31, p. 645.&lt;/ref&gt;
! Ali naj „grem na zahod“
|-
| &lt;poem&gt; If &quot;out of luck&quot; at duty's call
In glorious action I should fall
At God's behest,

May those I hold most dear and best
Know I have stood the acid test
Should I &quot;go West.&quot;
 &lt;/poem&gt;
| &lt;poem&gt; Če bi &quot;brez sreče&quot; pri klicu dolžnosti
V slavnem pohodu padel
Po Božji volji,

Naj tisti, ki so mi najdražji in najboljši,
Vedo, da sem prestal preizkušnjo
Ali naj &quot;grem na Zahod&quot;.&lt;ref&gt;&quot;West&quot; (=&quot;Zahod&quot;); tukaj je besedna igra, saj mu je bilo ime tudi &quot;West&quot;&lt;/ref&gt;
&lt;/poem&gt;
|}
&lt;/center&gt;

==== Cliffordovi odlikovanji ====
{{Več slik/peskovnik
| footer    = &lt;center&gt;Stotnik Clifford West Henry, ki je bil med vojno poročnik pri načelniku 102. pehotnega polka, je 13. septembra 1918 zavzel mesto [[Vigneulles]], devet kilometrov znotraj [[Hindenburgova linija|Hindenburgove linije]]. Poročnik Henry in 50 njegovih mož je bilo naslednjega dne ubitih v strašni eksploziji, ki jenastala zaradi odvržene letalske bombe v mestu. Pokopan je na pokopališču »First Congregational Church Cemetery« Greenwich, Fairfield County, [[Connecticut]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.uswarmemorials.org/html/people_details.php?PeopleID=15377|title=Henry Clifford West|publisher= American War Memorials Overseas|author=|place=|language=en|date=2008|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;. Prejel je dvoje odlikovanj: francosko, pa tudi ameriško z ukazom predsednika Združenih držav Amerike leta 1921.&lt;br&gt;''War Department, General Orders No. 28, 1921''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://valor.militarytimes.com/recipient/recipient-27088/|title=Clifford Henry - Hall of Valor: Medal of Honor, Silver Star, U.S. Military Awards|publisher=Military Times|author=|place=Washington|language=en|date=|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;
| align     = right
| image1    = Croix de Guerre 1914 1918.jpg|
| width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt1      = One black raven
| caption1  = 
| image2    = Clifford-West-Henry Connecticut.jpg
| width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt2      = 
| caption2  = &lt;center&gt;Stotnik Clifford West Henry se je rodil 28. junija 1896 na [[Manhattan]]u v [[New York]]u, kjer so živeli njegovi starši Ira Walton Henry in Frances S. Henry. Umrl je od šrapnelov, ki so leteli od letalske [[kasetna bomba|kasetne bombe]] 17. oktobra 1918 v francoskem od Nemcev zasedenem mestu, ki ga je osvojil – skupaj z njim pa še 50 njegovih vojakov.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.geni.com/people/Lieutenant-Clifford-West-Henry/6000000017587398262|title=Lt. Clifford West Henry (1896 - 1918) - Genealogy|publisher=geni.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;
| image3    = Army distinguished service cross medal.png
| width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt3      = 
| caption3  = &lt;center&gt;Za svojo neverjetno drznost in pogumnost je prejel posmrtno tudi [[ZDA|ameriško]] predsedniško odlikovanje, ki ga je leta [[1921]] prevzela njegova mati Ira Walton Henry.&lt;/center&gt;
}}

„Bridgeport Telegram“ je objavil tozadevno poročilo 4. julija 1927:
:Ga. Ira Henry iz Sound Beacha je danes prejela medaljo za izjemne zasluge od vojnega ministrstva v čast njenega sina, stotnika Clifforda W. Henryja, za hrabrost pod ognjem med svetovno vojno. Medaljo, ki jo je priporočil general Pershing, je podelil generalmajor Edwards.&lt;br&gt;
Stotnik Henry, ki je bil med vojno poročnik pri načelniku 102. pehotnega polka, je 13. septembra 1918 zavzel mesto [[Vigneulles]], devet kilometrov znotraj [[Hindenburgova linija|Hindenburgove linije]]. Poročnik Henry in 50 njegovih mož je bilo naslednjega dne ubitih v strašni eksploziji v mestu. 

Henry je večkrat napredoval pred vodom, ki mu je poveljeval, in pritegnil ogenj iz brzostrelk, da bi njegovi možje lahko našli in uničili nemška gnezda. Čeprav je bil pri tem poskusu ranjen v nogo, je bila njegova smrt posledica ran od šrapnelov letalske bombe, ki jo je odvrglo nemško letalo.&lt;ref&gt;Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', April 10, 1919, Vol. 21, No. 27, p. 539.&lt;/ref&gt; Za svoja junaška dejanja je prejel francoski vojni križ s palmo&lt;ref&gt;Francoski vojni križ s palmo — ''Croix de guerre 1914–1918 (France)''&lt;/ref&gt;. Predsednik Združenih držav Amerike mu je kot vrhovni poveljnik oboroženih sil ZDA podelil za izjemne zasluge križec&lt;ref&gt;»Distinguished Service Cross (United States)«&lt;/ref&gt; in grozd hrastovega lista &lt;ref&gt;»Oak Leaf Cluster« - grozd hrastovega lista za izjemne zasluge&lt;/ref&gt;.[62][66] &lt;ref name=autogenerated10 /&gt;&lt;ref&gt;[http://militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 Valor awards for Clifford West Henry] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131104084838/http://www.militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 |date=November 4, 2013 }}  Retrieved January 20, 2012.&lt;/ref&gt;
Clifford Henry je bil po besedah njenega brata  ''velika Margaretina ljubezen''. V pismu prijatelju pa je ona sama glede tega zapisala, da ohranja &quot;spomin na čisto ljubezen, ki v sebi ni imela niti trunka telesnega poželenja&quot;.&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 54.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Letter to A. Edee, March 26, 1920&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 75-76.&lt;/ref&gt;

==== Opustitev znanstvene kariere ====
Mitchell si je zamišljala, da bi se uveljavila na področju [[psihiatrija|psihiatrije]],&lt;ref name=autogenerated12&gt;Pierpont, Claudia Roth. &quot;A Critic at Large: A Study in Scarlett.&quot; ''The New Yorker'', August 31, 1992, p. 93-94.&lt;/ref&gt;vendar je njeno prihodnost prekrižala [[španska gripa|španske gripe]], ki je po vsem svetu pomorila čez petdeset milijonov ljudi – kar je trikrat več od svetovne vojne. 25. januarja 1919 je posegla tudi v njeno družino: njena mati, May Belle Mitchell, je podlegla [[pljučnica|pljučnici]] prav zaradi te vseokužbe; v slutnji, da je njena smrt tik pred vrati, je hčerki napisala zadnji nasvet: 
:„Razdajaj se z obema rokama in polnim srcem; a presežek daj šele potem, ko si že živela svoje lastno življenje.&lt;ref name=autogenerated12 /&gt;
Kot povprečna študentka Marjeta ni blestela na nobenem akademskem področju ter je podcenjevala tudi svoje pisne sposobnosti in čeprav je njen profesor angleščine hvalil njeno delo, se ji je zdela pohvala neupravičena.&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 56 &amp; 60.&lt;/ref&gt; Po končanem prvem letniku na Smith Collegeu se je Mitchell za trajno vrnila v Atlanto, da bi prevzela gospodinjstvo namesto očeta.&lt;ref name=autogenerated12 /&gt;Ko si je oktobra 1919 opomogla od [[apendektomija|slepiča]], je prijateljici zaupala, da je zanjo pomenila opustitev fakultete in sanj o &quot;novinarski karieri&quot;, da bi v zameno vodila družinsko gospodinjstvo, &quot;odpoved vsemu, kar je bilo kaj vredno – za prazen nič!&quot;&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 30 &amp; 42.&lt;/ref&gt;

=== Med Drugo svetovno vojno ===
{{Več slik/peskovnik
| footer    = &lt;center&gt;&lt;/center&gt;
| align     = right
| image1    = Margaret Mitchell Christens USS Atlanta (CL-104) 1944.jpg
| width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt1      = One black raven
| caption1  = &lt;center&gt; Svojo ladjo ''USS 'Atlanta' (CL-104) '' je krstila sama lastnica Margaret Mitchell Christens [[1944]] in jo tudi sama v celoti temeljito gmotno opremila&lt;/center&gt;
| image2    = Margaret Mitchell 1941 on USS Atlanta (CL-51).jpg
| width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt2      = 
| caption2  = &lt;center&gt;Mitchell v odori [[Rdeči križ|Rdečega križa]] na krovu ladje USS ''Atlanta'' (CL-51), ki jo je kot lahko [[križarka|križarko]] [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|Ameriška vojna mornarica]] uporabljala v protiletalstvu; prislužila je pet zvezdic &amp; predsedniško priznanje za &quot;junaški zgled neomajnega bojnega duha&quot;.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|title=Atlanta III (CL-51)|website=NHHC|access-date=June 4, 2024|archive-date=June 4, 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240604125911/https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
&lt;/center&gt;
| image3    = Margaret Mitchell - Democrat and Chronicle (1936).jpg
| width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt3      = 
| caption3  = &lt;center&gt;Mitchell je vestno dopisovala izpiljene članke v časopisje in pisala svoj roman „V vrtincu“ (1936)&lt;/center&gt;}}

Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bila prostovoljka za [[Rdeči križ]] in je zbirala denar za vojna prizadevanja s prodajo vojnih obveznic.&lt;ref&gt;Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 225.&lt;/ref&gt;  Bila je dejavna v domovinski domači obrambi, šivala je bolnišnične halje in na hlače lepila našitke.&lt;ref&gt;Oliphant, Sgt. H. N. &quot;People on the Home Front: Margaret Mitchell&quot;. October 19, 1945. Yank, p. 9.&lt;/ref&gt; Čeprav se je sicer odločno zavzemala za uveljavitev ženskih pravic, ni bila enostranska in bojevita [[feminizem|feministka]], ampak je načeloma enako spoštovala tudi „močnejši spol“. To je pokazala zlasti med vojno, ko je posvečala veliko pozornost pisanju pisem vpoklicanim fantom in možem: vojakom, mornarjem in marincem; v svoja pisma je mimogrede vpletala šaljivost, spodbudo in sočutje.&lt;ref&gt;Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.&lt;/ref&gt;

„USS Atlanta (CL-51)“ je bila lahka [[križarka]], ki jo je [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|ameriška vojna mornarica]] uporabljala kot protiletalsko ladjo pod pokroviteljstvom Margaret Mitchell in je bila uporabljena v pomorski [[Bitka za Midway|Bitki za Midway]] in [[Bitka za Vzhodne Salomonove otoke|Vzhodne Salomonove otoke]]. Ladja je bila med nočnim delovanjem na površini 13. novembra 1942 med pomorsko bitko za Guadalcanal močno poškodovana, nakar jo je ukazal njen [[kapitan]] potopiti; pogumno moštvo si je pri tem prislužilo  pet bojnih zvezdic in predsedniško priznanje kot &quot;junaški primer nepremagljivega bojnega duha&quot;.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|title=Atlanta III (CL-51)|website=NHHC|access-date=June 4, 2024|archive-date=June 4, 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240604125911/https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Mitchell je sama gmotno podprla drugo lahko križarko, zopet poimenovano po mestu Atlanta, ''USS Atlanta (CL-104)''. 6. februarja 1944 jo je v Camdenu v New Jerseyju krstila njena dobrotnica Margaret kot Atlanto, bojne podvige pa je začela maja 1945. Atlanta je bila članica operativnih sil, ki so varovale hitre letalonosilke, delovala pa je ob obali [[Honšu]]ja, ko so se Japonci 15. avgusta 1945 brezpogojno vdali; prislužila si je dve bojni zvezdici. Končno je bila potopljena med eksplozivnimi preizkusi ob [[San Clemente (otok)|otoku San Clemente]] 1. oktobra 1970.&lt;ref&gt;[http://www.history.navy.mil/photos/sh-usn/usnsh-a/ix304.htm USS Atlanta (IX-304, formerly CL-104), 1964–1970] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121108084914/http://www.history.navy.mil/photos/sh-usn/usnsh-a/ix304.htm |date=November 8, 2012 }}. Retrieved January 22, 2013.&lt;/ref&gt;

== Družina ==
{{Več slik/peskovnik
| footer    = &lt;center&gt;Njen stari oče Russell Mitchell je imel trinajst otrok z dvema ženama; najstarejši je bil njen oče Eugene, ki je diplomiral na Pravni fakulteti Univerze v Georgiji.&lt;ref name=&quot;cyclopedia&quot;&gt;{{cite book |last1=Candler |first1=Allen D. |first2=Clement A. |last2=Evans |title=Cyclopedia of Georgia |location=Atlanta, Georgia |publisher=State Historical Association |year=1906 |volume=2 of 3 |pages=602–605 |oclc=3300148}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last=Garrett |first=Franklin M. |title=Atlanta and Environs: a chronicle of its people and events |location=Athens, Georgia |publisher=University of Georgia Press |year=1969 |volume=1 |page=819 |isbn=0820302635}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Ruppersburg, Hugh (2007). The New Georgia Encyclopedia Companion to Georgia Literature. Athens, Georgia: University of Georgia Press. p. 326. ISBN 9780820328768.&lt;/ref&gt;. Marjetica je začela pisati zgodbice v najstniških letih; leta 1922 pa je presenetila svoje vrstnike, ko je dobila pri [[Atlanta Journal|Atlanta Journalu]] službo časnikarke, kar je takrat veljalo za delo pridržano moškim. Čeprav je bila Margaret poročena dvakrat, ni mogoče najti slik njunih mož, ampak edino njene, slavne pisateljice, ki ji je slava kmalu začela presedati; radovedneži je namreč niti trenutek niso pustili pri miru. Zato je nasprotovala snemanju filma: &quot;Nočem prevzeti dela scenarista, nočem biti svetovalec na snemanju. Ne zanima me izbira igralcev, snemanje ali objava filma. Dajte mi malo miru! Pozabite name!&quot;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://birdinflight.com/ru/portret/20161004-margaret-mitchell.html|title=Написать и возненавидеть: Как автор «Унесенных ветром» спасалась от славы|publisher=Bird In Flight|author=Светлана Ворошилова|place=|language=ru|date=4. oktober 2016|accessdate=8. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;
| align     = right
| image1    = Margaret-Mitchell 1922.jpg
| width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt1      = One black raven
| caption1  = &lt;center&gt; Marjetica je bila taka zapeljivka, da je zanjo norelo istočasno pet fantov.&lt;/center&gt;
| image2    = Crescent Apartments, Atlanta, Georgia.jpg
| width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt2      = 
| caption2  = &lt;center&gt;Njen družinski dom, poimenovan &quot;Smetišče&quot; (&quot;Dump&quot;), je prava graščina; tukaj je želela, da bi bila &quot;moja hišica moja svobodica&quot;. Miru pa ni imela, saj so jo občudovalci stalno nadlegovali. Tu je danes spominska hiša in [[muzej]]&lt;/center&gt;
| image3    = Eugene-Muse-Mitchell.jpg
| width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt3      = 
| caption3  = &lt;center&gt;Marjetin oče je bil Eugene Muse Mitchell; njegovi daljni predniki so izhajali s [[Škotska|Škotskega]]. Po materini strani pa je imela katoliške [[Irci|irske]] korenine. ([[1906]])&lt;/center&gt;}}

=== Poreklo ===
Margaret Mitchell je vse življenje živela v [[Atlanta, Georgija|Atlanti]] v [[ZDA|ameriški zvezni državi]] [[Georgija|Georgiji]]. Rodila se je leta 1900 v bogati in politično pomembni družini. Po očetovi moški strani je imela [[Škoti|škotske]] prednike, po materini moški veji pa [[Irci|irske]] korenine. Njen oče, Eugene Muse Mitchell, je bil odvetnik, mati, Mary Isabel &quot;Maybelle&quot; Stephens, pa sufražetka in katoliška dobrodelnica. Imela je dva brata, Russella Stephensa Mitchella, ki je umrl v otroštvu leta 1894, in Alexandra Stephensa Mitchella, rojenega leta 1896.&lt;ref name=cyclopedia /&gt;&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt;

==== Mladostnica ====
Margaret je začela uporabljati ime »Peggy« v srednješolskem zavodu Washington Seminary, a skrajšano obliko »Peg« na visoki šoli v Smith Collegeu; ugajala ji je potrditev tega nadimka v mitološkem krilatem konju »[[Pegaz]]u«, ki navdihuje pesnike.&lt;ref&gt;Flora, Joseph M., Amber Vogel and Bryan Albin Giemza. ''Southern Writers: a new biographical dictionary'' Baton Rouge, LA: Louisiana State University Press, 2006. p. 285. {{ISBN|0-8071-3123-7}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=reporter&gt;{{cite book |last1=Mitchell |first1=Margaret |first2=Patrick |last2=Allen |title=Margaret Mitchell: reporter |location=Athens, GA |publisher=Hill Street Press |year=2000 |isbn=978-1-57003-937-9}}&lt;/ref&gt; Peggy je v svoji atlantski družbi [[matura|maturirala]] v zimskem semestru 1920.&lt;ref name=reporter /&gt; V takratnem slogu »&quot;gin and jazz&quot;« je pri plesu občinstvo »[[frapiranje|frapirala]]« in ga s svojim nenavadnim mlatarjenjem dodobra razburila.&lt;ref&gt;Kriebl, Karen J (1998). . „From bloomers to flappers: the American women's dress reform movement, 1840–1920”. Ohio State University: 113—28.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=autogenerated16&gt;Wolfe, Margaret Ripley. ''Daughters of Canaan: a saga of southern women''. Lexington, KY: University Press of Kentucky, 1995. p. 150. {{ISBN|0-8131-0837-3}}&lt;/ref&gt; Na dobrodelnem maturantskem plesu v Atlanti leta 1921 je izvedla [[apaški ples]], ki je vključeval nasilnosti, erotične prizore ter poljub s soplesalcem&lt;ref&gt;(en) Richard Powers, « The hidden story of the Apache dance [archive] », sur socialdance.stanford.edu (consulté le 4 mars 2021)&lt;/ref&gt;, kar je močno razkurilo atlantsko visoko meščansko družbo in posledično je bila izločena iz Mladinskega društva (Junior Legaue).&lt;ref&gt;{{Cite news|url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-10-13-bk-950-story.html|title=The Belle of Lettres : SOUTHERN DAUGHTER: The Life of Margaret Mitchell, By Darden Asbury Pyron (Oxford University Press: $29.95; 560 pp.)|date=October 13, 1991|newspaper=[[Los Angeles Times]]|access-date=February 5, 2022|archive-date=February 5, 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220205051629/https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-10-13-bk-950-story.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Young, Elizabeth. ''Disarming the Nation: women's writing and the American Civil War''. Chicago, IL: University of Chicago Press, 1999. p. 243. {{ISBN|0-226-96087-0}}&lt;/ref&gt; Apaški ples in [[tango]] sta delovala pohujšljivo zaradi svojih [[erotika|erotičnih]] sestavin; slednjega je priljubil [[nemi film]] »Štirje jezdeci apokalipse« (The Four Horsemen of the Apocalypse, 1921), ki je glavnega igralca [[Rudolph Valentino|Rudolpha Valentina]] zaradi njegovega vrhunskega plesanja tanga naredil za simbol [[spolnost|spolnosti]].&lt;ref&gt;Groppa, Carlos G. ''The Tango in the United States: a history''. Jefferson, NC: McFarland &amp; Co. Publishers, 2004. p. 82. {{ISBN|0-7864-1406-5}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=uKmExgEACAAJ |pages=39–40 |title=Dark Lover: The Life and Death of Rudolph Valentino |isbn=9780374282394 |last1=Leider |first1=Emily Wortis |year=2003 |publisher=Farrar, Straus and Giroux }}&lt;/ref&gt;

== Smrt in spomin ==
[[File:MargaretMitchell-grave.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Mitchellin grob na »Oaklandskem pokopališču« v [[Atlanta, Georgija|Atlanti]] (»Oakland Cemetery«) ]]&lt;/center&gt;

=== Prometna nesreča in smrt ===
Margaret Mitchell je zvečer, 11. avgusta 1949, ko je s svojim možem Johnom Marshom prečkala v Atlanti ulico Peachtree Street na poti za ogled filma „Canterburyjska zgodba“ (''A Canterbury Tale''), zbil prehitri voznik. Pet dni pozneje, 16. avgusta, je v starosti 48 let umrla v bolnišnici Grady (Grady Memorial Hospital), ne da bi prišla k zavesti.

Zbil jo je taksist Hugh Gravitt, ki ni bil v službi in je vozil svoje osebno vozilo. Po trčenju so ga zaprli  zaradi vožnje pod vplivom alkohola in ga izpustili z varščino v višini 5450 dolarjev do Mitchelline smrti.&lt;ref name=autogenerated2&gt;[https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html Obituary: Miss Mitchell, 49, Dead of Injuries] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171109075709/https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html |date=November 9, 2017 }}, (August 17, 1949) ''New York Times''. Retrieved May 14, 2011.&lt;/ref&gt;
Najprej je bil obtožen vožnje v vinjenem stanju, prehitre vožnje in vožnje po napačni strani ceste; novembra 1949 so ga spoznali za krivega uboja iz malomarnosti in ga obsodili na 18 mesecev zapora, od česar je v ječi preživel 11 mesecev. Gravitt je umrl leta 1994 v starosti 74 let.&lt;ref&gt;Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 270.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web | url=https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | title=Hugh Gravitt, Driver Who Killed Margaret Mitchell | date=April 22, 1994 | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034521/https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web | url=https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | title=Hugh D Gravitt in Social Security Death Index | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034629/https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | url-status=live }}&lt;/ref&gt;

=== Pogreb ===
Margaret Mitchell so pokopali na pokopališču Oakland. Ko je njen mož John umrl leta 1952, so ga pokopali poleg njegove žene.

=== Spomin ===
Leta 1978 so Mitchell sprejeli v „Dvorano slavnih georgijskih časopisov“ („Georgia Newspaper Hall of Fame“),&lt;ref name=Green&gt;{{cite news | author=Green, Dick | title=Papers Challenged To Reach New Reader Group | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=February 25, 1978 | url=https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | via=newspapers.com | access-date=July 3, 2020 | archive-date=July 3, 2020 | archive-url=https://web.archive.org/web/20200703145734/https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | url-status=live }}&lt;/ref&gt; leta 1994 v „Dvorano slavnih georgijskih žensk“ („Georgia Women of Achievement“) in leta 2000 v „Dvorano slavnih georgijskih pisateljev“ („Georgia Writers Hall of Fame“).&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|title=Margaret Mitchell|author=New Georgia Encyclopedia|access-date=October 21, 2017|archive-date=October 21, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171021220611/http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Leta 1994 je Shannen Doherty igrala v televizijskem filmu „A Burning Passion: The Margaret Mitchell Story“ („Goreča strast: Zgodba Margaret Mitchell“) – izmišljeni pripovedi o Mitchellinem življenju, ki jo je režiral [[Larry Peerce]].&lt;ref&gt;{{cite news | title=TELEVISION REVIEW; The Woman Who Invented Scarlett | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=November 7, 1994 | url=https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | via=nytimes.com | access-date=December 11, 2020 | archive-date=April 6, 2023 | archive-url=https://web.archive.org/web/20230406084227/https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Ko je 2011 umrl Mitchellin nečak Joseph Mitchell, je zapustil [[Nadškofija Atlanta|nadškofiji Atlanta]] petdeset odstotkov blagovnih znamk in literarnih pravic zapuščine Margaret Mitchell ter nekaj Mitchellinih osebnih predmetov.&lt;ref name=Kandra1&gt;{{cite news|last=Kandra|first=Greg|title=Gone with the windfall: Margaret Mitchell heir leaves estate to Archdiocese of Atlanta|url=http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|accessdate=April 7, 2014|newspaper=Patheos|date=August 16, 2012|archive-date=April 9, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140409002146/http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

== Opombe ==
{{Reflist|30em}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Nadaljnje branje ==
;{{ikona en}}
* Bonner, Peter. ''[https://web.archive.org/web/20131127122453/http://peterbonner.com/store.html Lost In Yesterday: Commemorating The 70th Anniversary of Margaret Mitchell's 'Gone With The Wind']''. Marietta, Georgia: First Works Publishing Co., Inc., 2006. {{ISBN|978-0-9716158-9-2}}.
* Brown, Ellen F. and John Wiley. ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: A Bestseller's Odyssey from Atlanta to Hollywood''. Lanham, Maryland: Taylor Trade, 2011. {{ISBN|978-1-58979-567-9}}.
* Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. {{ISBN|0-89919-169-X}}
* Farr, Finis. ''Margaret Mitchell of Atlanta: The Author of Gone With the Wind''. New York: William Morrow, 1965. {{ISBN|978-0-380-00810-0}}
* Mitchell, Margaret, Allen Barnett Edee and Jane Bonner Peacock. ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921''. Atlanta, Georgia: Peachtree Publishers, Ltd, 1985. {{ISBN|978-0-931948-70-1}}
* Mitchell, Margaret and Patrick Allen. ''Margaret Mitchell: Reporter''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-57003-937-9}}
* Mitchell, Margaret and Jane Eskridge. ''Before Scarlett: Girlhood Writings of Margaret Mitchell''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-892514-62-2}}
* Pyron, Darden Asbury. ''Southern Daughter: The Life of Margaret Mitchell''. New York: Oxford University Press, 1991. {{ISBN|978-0-19-505276-3}}
* Walker, Marianne. ''Margaret Mitchell &amp; John Marsh: The Love Story Behind Gone With the Wind''. Atlanta: Peachtree, 1993. {{ISBN|978-1-56145-231-6}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}
{{Wikinavedek}}

;{{ikona en}}
*[https://www.britannica.com/event/American-Civil-War American Civil War | History, Summary, Dates, Causes, Map, Timeline, Battles, Significance, &amp; Facts | Britannica]
*[https://www.biography.com/authors-writers/margaret-mitchell Margaret Mitchell - Books, Death &amp; Quotes|New Georgia Encyclopedia]
*[https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/ Margaret Mitchell: American Rebel | Biography of Margaret Mitchell | American Masters (PBS)]
*[https://www.encyclopedia.com/women/encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/mitchell-margaret-1900-1949 Mitchell, Margaret (1900–1949) | Encyclopedia.com]
;{{ikona ru}}
*[https://birdinflight.com/ru/portret/20161004-margaret-mitchell.html Написать и возненавидеть: Как автор «Унесенных ветром» спасалась от славы — Bird In Flight]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1900]]
[[Kategorija:Umrli leta 1949]]
[[Kategorija:Ženske]]
[[Kategorija:Borci za človekove pravice]]
[[Kategorija:Druga svetovna vojna]]
[[Kategorija:Humanitarni delavci]]
[[Kategorija:Ameriški pisatelji]]
[[Kategorija:Ameriški publicisti]]
[[Kategorija:Umrli v prometnih nesrečah]]
[[Kategorija:Ameriške feministke]]</text>
      <sha1>36p5swvsp73cztncpzpeh81tzrh8o7a</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687401</id>
      <parentid>6687295</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T18:46:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Družina */</comment>
      <origin>6687401</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="37980" sha1="mmivzprgqm6b2ckrttxk215882lqd6n" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{Infobox writer
| name             = Margaret Mitchell
| image            = Margaret Mitchell NYWTS.jpg
| caption          = Mitchell leta 1941
| pseudonym        = Peggy Mitchell (srednješolka)&lt;br&gt;Peg Mitchell (vseučiliščnica)
| birth_name       = Margaret Munnerlyn Mitchell
| birth_date       = {{birth date|1900|11|8}}
| birth_place      = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]]
| death_date       = {{death date and age|1949|8|16|1900|11|6}}
| death_place      = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]]
| resting_place    = [[Oakland Cemetery (Atlanta)|Oakland Cemetery]]
| occupation       = Journalist, novelist 
| genre            = Romance novel, Historical fiction, [[epic novel]]
| education        = [[Smith College]]
| spouse           = {{plainlist|
* {{marriage|Berrien Upshaw|1922|1924|end=div}}
* {{marriage|John Marsh|1925}}&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|title=Margaret Mitchell: American Rebel ~ Biography of Margaret Mitchell &amp;#124; American Masters|date=March 29, 2012|website=American Masters|access-date=September 29, 2020|archive-date=September 24, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200924222135/https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;}}
| parents          = [[Eugene M. Mitchell]]&lt;br /&gt;[[Maybelle Stephens Mitchell|Maybelle Stephens]]
| relatives        = [[Annie Fitzgerald Stephens]] (babica)&lt;br&gt;[[Joseph Mitchell (Mitchell Estate director)|Joseph Mitchell]] (nečak)&lt;br&gt;[[Mary Melanie Holliday]] (sestrična)
| notableworks     = ''V vrtincu'' (''Gone with the Wind'')&lt;br /&gt;''Izgubljeni Laysen'' ('' Lost Laysen)''
| awards           = [[Pulitzer Prize for Novel]] (1937)&lt;br /&gt;[[National Book Award]] (1936)
| signature        = Margaret Mitchell signature.svg
}}
'''Margaret Munnerlyn Mitchell''' (*[[8. november]] [[1900]], †[[16. avgust]] [[1949]] [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]])&lt;ref&gt;{{Cite encyclopedia|url=https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|title=Margaret Mitchell {{!}} American novelist|encyclopedia=Encyclopedia Britannica|access-date=October 22, 2017|language=en|archive-date=June 28, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200628021722/https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|url-status=live}}&lt;/ref&gt; je bila ameriška romanopiska in časnikarka. Mitchell je napisala le en roman, ki je bil objavljen za časa njenega življenja; dogajanje je iz obdobja [[Ameriška državljanska vojna|Ameriške državljanske vojne]]. Za svoj roman ''[[V vrtincu (roman)|V vrtincu]]'' je prejela nagrado [[National Book Award for Fiction#Most Distinguished Novel (1935–1936)|National Book Award for Fiction]] za najboljšo povest v letu 1936&lt;ref name=nyt1937&gt;{{cite news |title=5 Honors Awarded on the Year's Books: ... |work=The New York Times |date=February 26, 1937 |page=23 }}&lt;/ref&gt; in nagrado [[Pulitzer Prize for Fiction]] leta 1937. 

Dolgo po njeni smrti je bila objavljena zbirka Mitchellinih dekliških zapisov in novela, ki jo je napisala kot najstnica, z naslovom ''Izgubljeni Laysen'' (''Lost Laysen''). Zbirka njenih časopisnih člankov, ki jih je napisala za „The Atlanta Journal“, pa je bila ponovno izdana v knjižni obliki.

== Življenjepis ==

=== Šolanje ===
==== Med Prvo svetovno vojno ====
Medtem ko je v Evropi divjala [[prva svetovna vojna]] (1914–1918), je Marjeta obiskovala „Atlanta's Washington Seminary“&lt;ref&gt;„Atlanta’s Washington Seminary“ – „Washingtonski seminar v Atlanti“; sedaj se imenuje „The Westminster Schools“ – „Westminstrske šole“&lt;/ref&gt;, &quot;modno&quot; zasebno dekliško šolo z več kot 300 učenci.&lt;ref&gt;Sargent, Porter E. ''A Handbook of the Best Private Schools of the United States and Canada''. Boston: P.E Sargent, 1915. Vol. 1, p. 150.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt; Bila je zelo aktivna v dramskem krožku.&lt;ref&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 94.&lt;/ref&gt; Mitchell je igrala med drugim tudi moške like: Nicka Bottoma v Shakespearovem delu „[[Sen kresne noči]]“ in Launcelota Gobba v Shakespearovem „[[Beneški trgovec|Beneškem trgovcu]]“. Napisala je igro o neresnih študentkah, v kateri je tudi igrala.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.p 138&lt;/ref&gt; Pridružila se je tudi Literarnemu krožku in v letopisu objavila dve zgodbi: ''Mala sestra'' in ''Narednik Terry''.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.&lt;/ref&gt;. 
Desetletna &quot;Peggy&quot; je junakinja v Mali sestri; ko sliši, da posiljujejo njeno starejšo sestro, hladnokrvno vzame samokres in ustreli posiljevalca:&lt;ref&gt;Jones, A. G., Tomorrow is Another Day: the woman writer in the South, 1859–1936, p. 314.&lt;/ref&gt;po ameriško brezčutno ga je pogledala, samozavestno je pomerila vanj z namenom, da ne bo zgrešila – in ga ni.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.&lt;/ref&gt;

Mitchell je spodbujala njena zahtevna učiteljica angleščine Paisley, ki je prepoznala njen pisateljski talent;&lt;ref&gt;Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. Photo section between p. 178-179. {{ISBN|0-89919-169-X}}&lt;/ref&gt; rekla ji je, da bo lahko uspela le, če bo trdo delala in ne bo neprevidna pri sestavljanju stavkov, kajti stavek mora biti &quot;popoln, jedrnat in povezan&quot;.&lt;ref&gt;Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.&lt;/ref&gt;

Mitchellova je prebirala knjige [[Thomas Dixon Mlajši|Thomasa Dixona Ml.]]&lt;ref&gt;Thomas Dixon Mlajši (1864-1946) je bil ameriški pisatelj, odvetnik, politik in baptistični pastor – zagovornik nadvlade belcev. Filmski režiser D. W. Griffith je „Člana klana“ (1905) priredil za film (1915; „The Birth of a Nation“ – „Rojstvo naroda“). Film je tako v 20. stoletju prispeval k obuditvi [[Ku Klux Klan|Ku Klux Klana]].&lt;/ref&gt; Ko so 1916 v Atlanti vrteli njegov nemi film [[Rojstvo naroda]], je dramatizirala Dixonovo delo „Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“&lt;ref&gt;„Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“  - „The Traitor: A Story of the Fall of the Invisible Empire“ (1907)&lt;/ref&gt; Kot igralka je prevzela vlogo Steva Hoyla s fantovsko [[lasulja|lasuljo]].&lt;ref&gt;Dixon, Jr., Thomas. ''The Traitor: a story of the fall of the invisible empire''. New York:  Doubleday, Page &amp; Co, 1907. {{OCLC|2410927}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html Summary of The Traitor:  A Story of the Fall of the Invisible Empire] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120404122244/http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html |date=April 4, 2012 }}. Retrieved July 22, 2012.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 93.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Slide, Anothony. ''American Racist: the life and films of Thomas Dixon'', Lexington, KY: The University Press of Kentucky, 2004. p.192. {{ISBN|0-8131-2328-3}}&lt;/ref&gt; 

Za časa njenega šolanja v Atlanti je njen brat Stephens obiskoval [[Univerza Harvard|Harvardsko univerzo]] (1915–1917) in se  je maja 1917 prostovoljno prijavil k vojakom – mesec dni po tem, ko so ZDA napovedale vojno Nemčiji. Aprila 1918 je odplul v Francijo, sodeloval v bojih okrog [[Lagny]]ja in [[Marbache|Marbacha]], nato pa se je oktobra vrnil v Georgijo kot vaditelj.[59] &lt;ref&gt;Mead, Frederick Sumner. ''Harvard's Military Record in the World War'', Boston, MA: The Harvard Alumni Association, 1921. p. 669. {{OCLC|1191594}}&lt;/ref&gt; Margaret in njena mati sta se septembra 1918 v New Yorku pripravljali na Margaretin vpis na fakulteto, a Stephens je očetu sporočil, da je na varnem, potem ko je bila njegova ladja na poti iz Francije v New York torpedirana.[60] &lt;ref&gt;[http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&amp;query=margaret%20mitchell&amp;brand=athnewspapers-brand &quot;News of Society&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140502032846/http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&amp;query=margaret%20mitchell&amp;brand=athnewspapers-brand |date=May 2, 2014 }} E. W. Carroll (September 19, 1918) ''Athens Daily Herald'', p. 3. Retrieved February 26, 2013.&lt;/ref&gt;

==== Njena „velika ljubezen“ ====
Stephens Mitchell se je izrazil, češ da zavodsko bivanje &quot;uničuje dekleta&quot;.&lt;ref&gt;Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.&lt;/ref&gt;  Mati May Belle Mitchell pa je vendarle zelo cenila dekliško izobraževanje in je želela, da bi njeni hčerki izobrazba pomagala k uveljavljanju kot orožje in &quot;ključ do preživetja&quot;.&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Felder, Deborah G. A Century of Women: the most influential events in twentieth-century women's history. New York, NY: Citadel Press, 1999. p. 158. ISBN 0-8065-2526-6&lt;/ref&gt; Klasična univerzitetna izobrazba, ki si jo je želela za svojo hčer, je bila enakovredna fantovskim zavodom, kar pa je bilo na voljo le na severnih šolah. Zato je izbrala za hčerko Smith College v [[Northampton]]u v [[Massachusetts|Massachusettsu]], ker je menila, da je to najboljši ženski zavod v Združenih državah Amerike.&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. 13 &amp; 14 p. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt;

Po diplomi na Washington Seminary junija 1918 se je Mitchell zaljubila v lepuškastega harvardskega diplomanta, mladega vojaškega poročnika [[Clifford Henry|Clifforda Henryja]],&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 46-48.&lt;/ref&gt; ki je bil glavni inštruktor sabljanja v Camp Gordonu od 10. maja do odplutja v Francijo 17. julija.&lt;ref name=autogenerated10 /&gt; &lt;ref name=autogenerated10 /&gt; Henry je pred odhodom v Francijo Marjeti podaril zaročni prstan.&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 47-48 &amp; 54.&lt;/ref&gt;

14. septembra 1918, ko je bila Marjeta vpisana na Smith College, je bil Henry smrtno ranjen v boju in je 17. oktobra umrl.&lt;ref name=autogenerated10&gt;Mead, F.S., ''Harvard's Military Record in the World War'', p. 450.&lt;/ref&gt; Medtem ko je poročnik Henry čakal v verdunskih jarkih, je tik pred ranjavanjem na list, iztrgan iz njegovega poljskega zvezka, ki so ga pozneje našli med njegovimi stvarmi, napisal pesem, katere zadnja kitica se glasi takole:
&lt;center&gt;
{|
|-
! Should I &quot;go West.&quot;&lt;ref&gt;Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', May 8, 1919, Vol. 21, No. 31, p. 645.&lt;/ref&gt;
! Ali naj „grem na zahod“
|-
| &lt;poem&gt; If &quot;out of luck&quot; at duty's call
In glorious action I should fall
At God's behest,

May those I hold most dear and best
Know I have stood the acid test
Should I &quot;go West.&quot;
 &lt;/poem&gt;
| &lt;poem&gt; Če bi &quot;brez sreče&quot; pri klicu dolžnosti
V slavnem pohodu padel
Po Božji volji,

Naj tisti, ki so mi najdražji in najboljši,
Vedo, da sem prestal preizkušnjo
Ali naj &quot;grem na Zahod&quot;.&lt;ref&gt;&quot;West&quot; (=&quot;Zahod&quot;); tukaj je besedna igra, saj mu je bilo ime tudi &quot;West&quot;&lt;/ref&gt;
&lt;/poem&gt;
|}
&lt;/center&gt;

==== Cliffordovi odlikovanji ====
{{Več slik/peskovnik
| footer    = &lt;center&gt;Stotnik Clifford West Henry, ki je bil med vojno poročnik pri načelniku 102. pehotnega polka, je 13. septembra 1918 zavzel mesto [[Vigneulles]], devet kilometrov znotraj [[Hindenburgova linija|Hindenburgove linije]]. Poročnik Henry in 50 njegovih mož je bilo naslednjega dne ubitih v strašni eksploziji, ki jenastala zaradi odvržene letalske bombe v mestu. Pokopan je na pokopališču »First Congregational Church Cemetery« Greenwich, Fairfield County, [[Connecticut]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.uswarmemorials.org/html/people_details.php?PeopleID=15377|title=Henry Clifford West|publisher= American War Memorials Overseas|author=|place=|language=en|date=2008|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;. Prejel je dvoje odlikovanj: francosko, pa tudi ameriško z ukazom predsednika Združenih držav Amerike leta 1921.&lt;br&gt;''War Department, General Orders No. 28, 1921''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://valor.militarytimes.com/recipient/recipient-27088/|title=Clifford Henry - Hall of Valor: Medal of Honor, Silver Star, U.S. Military Awards|publisher=Military Times|author=|place=Washington|language=en|date=|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;
| align     = right
| image1    = Croix de Guerre 1914 1918.jpg|
| width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt1      = One black raven
| caption1  = 
| image2    = Clifford-West-Henry Connecticut.jpg
| width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt2      = 
| caption2  = &lt;center&gt;Stotnik Clifford West Henry se je rodil 28. junija 1896 na [[Manhattan]]u v [[New York]]u, kjer so živeli njegovi starši Ira Walton Henry in Frances S. Henry. Umrl je od šrapnelov, ki so leteli od letalske [[kasetna bomba|kasetne bombe]] 17. oktobra 1918 v francoskem od Nemcev zasedenem mestu, ki ga je osvojil – skupaj z njim pa še 50 njegovih vojakov.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.geni.com/people/Lieutenant-Clifford-West-Henry/6000000017587398262|title=Lt. Clifford West Henry (1896 - 1918) - Genealogy|publisher=geni.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;
| image3    = Army distinguished service cross medal.png
| width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt3      = 
| caption3  = &lt;center&gt;Za svojo neverjetno drznost in pogumnost je prejel posmrtno tudi [[ZDA|ameriško]] predsedniško odlikovanje, ki ga je leta [[1921]] prevzela njegova mati Ira Walton Henry.&lt;/center&gt;
}}

„Bridgeport Telegram“ je objavil tozadevno poročilo 4. julija 1927:
:Ga. Ira Henry iz Sound Beacha je danes prejela medaljo za izjemne zasluge od vojnega ministrstva v čast njenega sina, stotnika Clifforda W. Henryja, za hrabrost pod ognjem med svetovno vojno. Medaljo, ki jo je priporočil general Pershing, je podelil generalmajor Edwards.&lt;br&gt;
Stotnik Henry, ki je bil med vojno poročnik pri načelniku 102. pehotnega polka, je 13. septembra 1918 zavzel mesto [[Vigneulles]], devet kilometrov znotraj [[Hindenburgova linija|Hindenburgove linije]]. Poročnik Henry in 50 njegovih mož je bilo naslednjega dne ubitih v strašni eksploziji v mestu. 

Henry je večkrat napredoval pred vodom, ki mu je poveljeval, in pritegnil ogenj iz brzostrelk, da bi njegovi možje lahko našli in uničili nemška gnezda. Čeprav je bil pri tem poskusu ranjen v nogo, je bila njegova smrt posledica ran od šrapnelov letalske bombe, ki jo je odvrglo nemško letalo.&lt;ref&gt;Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', April 10, 1919, Vol. 21, No. 27, p. 539.&lt;/ref&gt; Za svoja junaška dejanja je prejel francoski vojni križ s palmo&lt;ref&gt;Francoski vojni križ s palmo — ''Croix de guerre 1914–1918 (France)''&lt;/ref&gt;. Predsednik Združenih držav Amerike mu je kot vrhovni poveljnik oboroženih sil ZDA podelil za izjemne zasluge križec&lt;ref&gt;»Distinguished Service Cross (United States)«&lt;/ref&gt; in grozd hrastovega lista &lt;ref&gt;»Oak Leaf Cluster« - grozd hrastovega lista za izjemne zasluge&lt;/ref&gt;.[62][66] &lt;ref name=autogenerated10 /&gt;&lt;ref&gt;[http://militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 Valor awards for Clifford West Henry] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131104084838/http://www.militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 |date=November 4, 2013 }}  Retrieved January 20, 2012.&lt;/ref&gt;
Clifford Henry je bil po besedah njenega brata  ''velika Margaretina ljubezen''. V pismu prijatelju pa je ona sama glede tega zapisala, da ohranja &quot;spomin na čisto ljubezen, ki v sebi ni imela niti trunka telesnega poželenja&quot;.&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 54.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Letter to A. Edee, March 26, 1920&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 75-76.&lt;/ref&gt;

==== Opustitev znanstvene kariere ====
Mitchell si je zamišljala, da bi se uveljavila na področju [[psihiatrija|psihiatrije]],&lt;ref name=autogenerated12&gt;Pierpont, Claudia Roth. &quot;A Critic at Large: A Study in Scarlett.&quot; ''The New Yorker'', August 31, 1992, p. 93-94.&lt;/ref&gt;vendar je njeno prihodnost prekrižala [[španska gripa|španske gripe]], ki je po vsem svetu pomorila čez petdeset milijonov ljudi – kar je trikrat več od svetovne vojne. 25. januarja 1919 je posegla tudi v njeno družino: njena mati, May Belle Mitchell, je podlegla [[pljučnica|pljučnici]] prav zaradi te vseokužbe; v slutnji, da je njena smrt tik pred vrati, je hčerki napisala zadnji nasvet: 
:„Razdajaj se z obema rokama in polnim srcem; a presežek daj šele potem, ko si že živela svoje lastno življenje.&lt;ref name=autogenerated12 /&gt;
Kot povprečna študentka Marjeta ni blestela na nobenem akademskem področju ter je podcenjevala tudi svoje pisne sposobnosti in čeprav je njen profesor angleščine hvalil njeno delo, se ji je zdela pohvala neupravičena.&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 56 &amp; 60.&lt;/ref&gt; Po končanem prvem letniku na Smith Collegeu se je Mitchell za trajno vrnila v Atlanto, da bi prevzela gospodinjstvo namesto očeta.&lt;ref name=autogenerated12 /&gt;Ko si je oktobra 1919 opomogla od [[apendektomija|slepiča]], je prijateljici zaupala, da je zanjo pomenila opustitev fakultete in sanj o &quot;novinarski karieri&quot;, da bi v zameno vodila družinsko gospodinjstvo, &quot;odpoved vsemu, kar je bilo kaj vredno – za prazen nič!&quot;&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 30 &amp; 42.&lt;/ref&gt;

=== Med Drugo svetovno vojno ===
{{Več slik/peskovnik
| footer    = &lt;center&gt;&lt;/center&gt;
| align     = right
| image1    = Margaret Mitchell Christens USS Atlanta (CL-104) 1944.jpg
| width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt1      = One black raven
| caption1  = &lt;center&gt; Svojo ladjo ''USS 'Atlanta' (CL-104) '' je krstila sama lastnica Margaret Mitchell Christens [[1944]] in jo tudi sama v celoti temeljito gmotno opremila&lt;/center&gt;
| image2    = Margaret Mitchell 1941 on USS Atlanta (CL-51).jpg
| width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt2      = 
| caption2  = &lt;center&gt;Mitchell v odori [[Rdeči križ|Rdečega križa]] na krovu ladje USS ''Atlanta'' (CL-51), ki jo je kot lahko [[križarka|križarko]] [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|Ameriška vojna mornarica]] uporabljala v protiletalstvu; prislužila je pet zvezdic &amp; predsedniško priznanje za &quot;junaški zgled neomajnega bojnega duha&quot;.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|title=Atlanta III (CL-51)|website=NHHC|access-date=June 4, 2024|archive-date=June 4, 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240604125911/https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
&lt;/center&gt;
| image3    = Margaret Mitchell - Democrat and Chronicle (1936).jpg
| width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt3      = 
| caption3  = &lt;center&gt;Mitchell je vestno dopisovala izpiljene članke v časopisje in pisala svoj roman „V vrtincu“ (1936)&lt;/center&gt;}}

Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bila prostovoljka za [[Rdeči križ]] in je zbirala denar za vojna prizadevanja s prodajo vojnih obveznic.&lt;ref&gt;Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 225.&lt;/ref&gt;  Bila je dejavna v domovinski domači obrambi, šivala je bolnišnične halje in na hlače lepila našitke.&lt;ref&gt;Oliphant, Sgt. H. N. &quot;People on the Home Front: Margaret Mitchell&quot;. October 19, 1945. Yank, p. 9.&lt;/ref&gt; Čeprav se je sicer odločno zavzemala za uveljavitev ženskih pravic, ni bila enostranska in bojevita [[feminizem|feministka]], ampak je načeloma enako spoštovala tudi „močnejši spol“. To je pokazala zlasti med vojno, ko je posvečala veliko pozornost pisanju pisem vpoklicanim fantom in možem: vojakom, mornarjem in marincem; v svoja pisma je mimogrede vpletala šaljivost, spodbudo in sočutje.&lt;ref&gt;Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.&lt;/ref&gt;

„USS Atlanta (CL-51)“ je bila lahka [[križarka]], ki jo je [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|ameriška vojna mornarica]] uporabljala kot protiletalsko ladjo pod pokroviteljstvom Margaret Mitchell in je bila uporabljena v pomorski [[Bitka za Midway|Bitki za Midway]] in [[Bitka za Vzhodne Salomonove otoke|Vzhodne Salomonove otoke]]. Ladja je bila med nočnim delovanjem na površini 13. novembra 1942 med pomorsko bitko za Guadalcanal močno poškodovana, nakar jo je ukazal njen [[kapitan]] potopiti; pogumno moštvo si je pri tem prislužilo  pet bojnih zvezdic in predsedniško priznanje kot &quot;junaški primer nepremagljivega bojnega duha&quot;.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|title=Atlanta III (CL-51)|website=NHHC|access-date=June 4, 2024|archive-date=June 4, 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240604125911/https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Mitchell je sama gmotno podprla drugo lahko križarko, zopet poimenovano po mestu Atlanta, ''USS Atlanta (CL-104)''. 6. februarja 1944 jo je v Camdenu v New Jerseyju krstila njena dobrotnica Margaret kot Atlanto, bojne podvige pa je začela maja 1945. Atlanta je bila članica operativnih sil, ki so varovale hitre letalonosilke, delovala pa je ob obali [[Honšu]]ja, ko so se Japonci 15. avgusta 1945 brezpogojno vdali; prislužila si je dve bojni zvezdici. Končno je bila potopljena med eksplozivnimi preizkusi ob [[San Clemente (otok)|otoku San Clemente]] 1. oktobra 1970.&lt;ref&gt;[http://www.history.navy.mil/photos/sh-usn/usnsh-a/ix304.htm USS Atlanta (IX-304, formerly CL-104), 1964–1970] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121108084914/http://www.history.navy.mil/photos/sh-usn/usnsh-a/ix304.htm |date=November 8, 2012 }}. Retrieved January 22, 2013.&lt;/ref&gt;

== Družina ==
{{Več slik/peskovnik
| footer    = &lt;center&gt;Njen stari oče Russell Mitchell je imel trinajst otrok z dvema ženama; najstarejši je bil njen oče Eugene, ki je diplomiral na Pravni fakulteti Univerze v Georgiji.&lt;ref name=&quot;cyclopedia&quot;&gt;{{cite book |last1=Candler |first1=Allen D. |first2=Clement A. |last2=Evans |title=Cyclopedia of Georgia |location=Atlanta, Georgia |publisher=State Historical Association |year=1906 |volume=2 of 3 |pages=602–605 |oclc=3300148}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last=Garrett |first=Franklin M. |title=Atlanta and Environs: a chronicle of its people and events |location=Athens, Georgia |publisher=University of Georgia Press |year=1969 |volume=1 |page=819 |isbn=0820302635}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Ruppersburg, Hugh (2007). The New Georgia Encyclopedia Companion to Georgia Literature. Athens, Georgia: University of Georgia Press. p. 326. ISBN 9780820328768.&lt;/ref&gt;. Margaretka je začela pisati zgodbice v najstniških letih; leta 1922 pa je presenetila svoje vrstnike, ko je dobila pri [[Atlanta Journal|Atlanta Journalu]] službo časnikarke, kar je takrat veljalo za delo pridržano moškim. Čeprav je bila poročena dvakrat, ni mogoče najti slik njunih mož; pisateljici pa je slava kmalu začela presedati; radovedneži je namreč niti za trenutek niso puščali pri miru. Zato je nasprotovala snemanju filma: &quot;Nočem prevzeti dela scenaristke, nočem biti svetovalka; ne zanima me izbira igralcev, snemanje ali objava filma. Dajte mi malo miru! Pozabite name!&quot;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://birdinflight.com/ru/portret/20161004-margaret-mitchell.html|title=Написать и возненавидеть: Как автор «Унесенных ветром» спасалась от славы|publisher=Bird In Flight|author=Светлана Ворошилова|place=|language=ru|date=4. oktober 2016|accessdate=8. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;
| align     = right
| image1    = Margaret-Mitchell 1922.jpg
| width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt1      = One black raven
| caption1  = &lt;center&gt; Marjetica je bila taka zapeljivka, da je zanjo norelo istočasno pet fantov.&lt;/center&gt;
| image2    = Crescent Apartments, Atlanta, Georgia.jpg
| width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt2      = 
| caption2  = &lt;center&gt;Njen družinski dom, poimenovan &quot;Smetišče&quot; (&quot;Dump&quot;), je prava graščina; tukaj je želela, da bi bila &quot;moja hišica moja svobodica&quot;. Miru pa ni imela, saj so jo občudovalci stalno nadlegovali. Tu je danes spominska hiša in [[muzej]]&lt;/center&gt;
| image3    = Eugene-Muse-Mitchell.jpg
| width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt3      = 
| caption3  = &lt;center&gt;Marjetin oče je bil Eugene Muse Mitchell; njegovi daljni predniki so izhajali s [[Škotska|Škotskega]]. Po materini strani pa je imela katoliške [[Irci|irske]] korenine. ([[1906]])&lt;/center&gt;}}

=== Poreklo ===
Margaret Mitchell je vse življenje živela v [[Atlanta, Georgija|Atlanti]] v [[ZDA|ameriški zvezni državi]] [[Georgija|Georgiji]]. Rodila se je leta 1900 v bogati in politično pomembni družini. Po očetovi moški strani je imela [[Škoti|škotske]] prednike, po materini moški veji pa [[Irci|irske]] korenine. Njen oče, Eugene Muse Mitchell, je bil odvetnik, mati, Mary Isabel &quot;Maybelle&quot; Stephens, pa sufražetka in katoliška dobrodelnica. Imela je dva brata, Russella Stephensa Mitchella, ki je umrl v otroštvu leta 1894, in Alexandra Stephensa Mitchella, rojenega leta 1896.&lt;ref name=cyclopedia /&gt;&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt;

==== Mladostnica ====
Margaret je začela uporabljati ime »Peggy« v srednješolskem zavodu Washington Seminary, a skrajšano obliko »Peg« na visoki šoli v Smith Collegeu; ugajala ji je potrditev tega nadimka v mitološkem krilatem konju »[[Pegaz]]u«, ki navdihuje pesnike.&lt;ref&gt;Flora, Joseph M., Amber Vogel and Bryan Albin Giemza. ''Southern Writers: a new biographical dictionary'' Baton Rouge, LA: Louisiana State University Press, 2006. p. 285. {{ISBN|0-8071-3123-7}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=reporter&gt;{{cite book |last1=Mitchell |first1=Margaret |first2=Patrick |last2=Allen |title=Margaret Mitchell: reporter |location=Athens, GA |publisher=Hill Street Press |year=2000 |isbn=978-1-57003-937-9}}&lt;/ref&gt; Peggy je v svoji atlantski družbi [[matura|maturirala]] v zimskem semestru 1920.&lt;ref name=reporter /&gt; V takratnem slogu »&quot;gin and jazz&quot;« je pri plesu občinstvo »frapirala« in ga s svojim nenavadnim mlatarjenjem dodobra razburila.&lt;ref&gt;Kriebl, Karen J (1998). „From bloomers to flappers: the American women's dress reform movement, 1840–1920”. Ohio State University: 113—28.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=autogenerated16&gt;Wolfe, Margaret Ripley. ''Daughters of Canaan: a saga of southern women''. Lexington, KY: University Press of Kentucky, 1995. p. 150. {{ISBN|0-8131-0837-3}}&lt;/ref&gt; Na dobrodelnem maturantskem plesu v Atlanti leta 1921 je izvedla [[apaški ples]], ki je vključeval nasilnosti, erotične prizore ter poljub s soplesalcem&lt;ref&gt;(en) Richard Powers, « The hidden story of the Apache dance [archive] », sur socialdance.stanford.edu (consulté le 4 mars 2021)&lt;/ref&gt;, kar je močno razkurilo atlantsko visoko meščansko družbo in posledično je bila izločena iz Mladinskega društva (Junior Legaue).&lt;ref&gt;{{Cite news|url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-10-13-bk-950-story.html|title=The Belle of Lettres : SOUTHERN DAUGHTER: The Life of Margaret Mitchell, By Darden Asbury Pyron (Oxford University Press: $29.95; 560 pp.)|date=October 13, 1991|newspaper=[[Los Angeles Times]]|access-date=February 5, 2022|archive-date=February 5, 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220205051629/https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-10-13-bk-950-story.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Young, Elizabeth. ''Disarming the Nation: women's writing and the American Civil War''. Chicago, IL: University of Chicago Press, 1999. p. 243. {{ISBN|0-226-96087-0}}&lt;/ref&gt; Apaški ples in [[tango]] sta delovala pohujšljivo zaradi svojih [[erotika|erotičnih]] sestavin; slednjega je priljubil [[nemi film]] »Štirje jezdeci apokalipse« (The Four Horsemen of the Apocalypse, 1921), ki je glavnega igralca [[Rudolph Valentino|Rudolpha Valentina]] zaradi njegovega vrhunskega plesanja tanga naredil za simbol [[spolnost|spolnosti]].&lt;ref&gt;Groppa, Carlos G. ''The Tango in the United States: a history''. Jefferson, NC: McFarland &amp; Co. Publishers, 2004. p. 82. {{ISBN|0-7864-1406-5}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=uKmExgEACAAJ |pages=39–40 |title=Dark Lover: The Life and Death of Rudolph Valentino |isbn=9780374282394 |last1=Leider |first1=Emily Wortis |year=2003 |publisher=Farrar, Straus and Giroux }}&lt;/ref&gt;

== Smrt in spomin ==
[[File:MargaretMitchell-grave.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Mitchellin grob na »Oaklandskem pokopališču« v [[Atlanta, Georgija|Atlanti]] (»Oakland Cemetery«) ]]&lt;/center&gt;

=== Prometna nesreča in smrt ===
Margaret Mitchell je zvečer, 11. avgusta 1949, ko je s svojim možem Johnom Marshom prečkala v Atlanti ulico Peachtree Street na poti za ogled filma „Canterburyjska zgodba“ (''A Canterbury Tale''), zbil prehitri voznik. Pet dni pozneje, 16. avgusta, je v starosti 48 let umrla v bolnišnici Grady (Grady Memorial Hospital), ne da bi prišla k zavesti.

Zbil jo je taksist Hugh Gravitt, ki ni bil v službi in je vozil svoje osebno vozilo. Po trčenju so ga zaprli  zaradi vožnje pod vplivom alkohola in ga izpustili z varščino v višini 5450 dolarjev do Mitchelline smrti.&lt;ref name=autogenerated2&gt;[https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html Obituary: Miss Mitchell, 49, Dead of Injuries] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171109075709/https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html |date=November 9, 2017 }}, (August 17, 1949) ''New York Times''. Retrieved May 14, 2011.&lt;/ref&gt;
Najprej je bil obtožen vožnje v vinjenem stanju, prehitre vožnje in vožnje po napačni strani ceste; novembra 1949 so ga spoznali za krivega uboja iz malomarnosti in ga obsodili na 18 mesecev zapora, od česar je v ječi preživel 11 mesecev. Gravitt je umrl leta 1994 v starosti 74 let.&lt;ref&gt;Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 270.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web | url=https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | title=Hugh Gravitt, Driver Who Killed Margaret Mitchell | date=April 22, 1994 | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034521/https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web | url=https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | title=Hugh D Gravitt in Social Security Death Index | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034629/https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | url-status=live }}&lt;/ref&gt;

=== Pogreb ===
Margaret Mitchell so pokopali na pokopališču Oakland. Ko je njen mož John umrl leta 1952, so ga pokopali poleg njegove žene.

=== Spomin ===
Leta 1978 so Mitchell sprejeli v „Dvorano slavnih georgijskih časopisov“ („Georgia Newspaper Hall of Fame“),&lt;ref name=Green&gt;{{cite news | author=Green, Dick | title=Papers Challenged To Reach New Reader Group | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=February 25, 1978 | url=https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | via=newspapers.com | access-date=July 3, 2020 | archive-date=July 3, 2020 | archive-url=https://web.archive.org/web/20200703145734/https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | url-status=live }}&lt;/ref&gt; leta 1994 v „Dvorano slavnih georgijskih žensk“ („Georgia Women of Achievement“) in leta 2000 v „Dvorano slavnih georgijskih pisateljev“ („Georgia Writers Hall of Fame“).&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|title=Margaret Mitchell|author=New Georgia Encyclopedia|access-date=October 21, 2017|archive-date=October 21, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171021220611/http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Leta 1994 je Shannen Doherty igrala v televizijskem filmu „A Burning Passion: The Margaret Mitchell Story“ („Goreča strast: Zgodba Margaret Mitchell“) – izmišljeni pripovedi o Mitchellinem življenju, ki jo je režiral [[Larry Peerce]].&lt;ref&gt;{{cite news | title=TELEVISION REVIEW; The Woman Who Invented Scarlett | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=November 7, 1994 | url=https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | via=nytimes.com | access-date=December 11, 2020 | archive-date=April 6, 2023 | archive-url=https://web.archive.org/web/20230406084227/https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Ko je 2011 umrl Mitchellin nečak Joseph Mitchell, je zapustil [[Nadškofija Atlanta|nadškofiji Atlanta]] petdeset odstotkov blagovnih znamk in literarnih pravic zapuščine Margaret Mitchell ter nekaj Mitchellinih osebnih predmetov.&lt;ref name=Kandra1&gt;{{cite news|last=Kandra|first=Greg|title=Gone with the windfall: Margaret Mitchell heir leaves estate to Archdiocese of Atlanta|url=http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|accessdate=April 7, 2014|newspaper=Patheos|date=August 16, 2012|archive-date=April 9, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140409002146/http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

== Opombe ==
{{Reflist|30em}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Nadaljnje branje ==
;{{ikona en}}
* Bonner, Peter. ''[https://web.archive.org/web/20131127122453/http://peterbonner.com/store.html Lost In Yesterday: Commemorating The 70th Anniversary of Margaret Mitchell's 'Gone With The Wind']''. Marietta, Georgia: First Works Publishing Co., Inc., 2006. {{ISBN|978-0-9716158-9-2}}.
* Brown, Ellen F. and John Wiley. ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: A Bestseller's Odyssey from Atlanta to Hollywood''. Lanham, Maryland: Taylor Trade, 2011. {{ISBN|978-1-58979-567-9}}.
* Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. {{ISBN|0-89919-169-X}}
* Farr, Finis. ''Margaret Mitchell of Atlanta: The Author of Gone With the Wind''. New York: William Morrow, 1965. {{ISBN|978-0-380-00810-0}}
* Mitchell, Margaret, Allen Barnett Edee and Jane Bonner Peacock. ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921''. Atlanta, Georgia: Peachtree Publishers, Ltd, 1985. {{ISBN|978-0-931948-70-1}}
* Mitchell, Margaret and Patrick Allen. ''Margaret Mitchell: Reporter''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-57003-937-9}}
* Mitchell, Margaret and Jane Eskridge. ''Before Scarlett: Girlhood Writings of Margaret Mitchell''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-892514-62-2}}
* Pyron, Darden Asbury. ''Southern Daughter: The Life of Margaret Mitchell''. New York: Oxford University Press, 1991. {{ISBN|978-0-19-505276-3}}
* Walker, Marianne. ''Margaret Mitchell &amp; John Marsh: The Love Story Behind Gone With the Wind''. Atlanta: Peachtree, 1993. {{ISBN|978-1-56145-231-6}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}
{{Wikinavedek}}

;{{ikona en}}
*[https://www.britannica.com/event/American-Civil-War American Civil War | History, Summary, Dates, Causes, Map, Timeline, Battles, Significance, &amp; Facts | Britannica]
*[https://www.biography.com/authors-writers/margaret-mitchell Margaret Mitchell - Books, Death &amp; Quotes|New Georgia Encyclopedia]
*[https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/ Margaret Mitchell: American Rebel | Biography of Margaret Mitchell | American Masters (PBS)]
*[https://www.encyclopedia.com/women/encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/mitchell-margaret-1900-1949 Mitchell, Margaret (1900–1949) | Encyclopedia.com]
;{{ikona ru}}
*[https://birdinflight.com/ru/portret/20161004-margaret-mitchell.html Написать и возненавидеть: Как автор «Унесенных ветром» спасалась от славы — Bird In Flight]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1900]]
[[Kategorija:Umrli leta 1949]]
[[Kategorija:Ženske]]
[[Kategorija:Borci za človekove pravice]]
[[Kategorija:Druga svetovna vojna]]
[[Kategorija:Humanitarni delavci]]
[[Kategorija:Ameriški pisatelji]]
[[Kategorija:Ameriški publicisti]]
[[Kategorija:Umrli v prometnih nesrečah]]
[[Kategorija:Ameriške feministke]]</text>
      <sha1>mmivzprgqm6b2ckrttxk215882lqd6n</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687434</id>
      <parentid>6687401</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T19:54:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Mladostnica */</comment>
      <origin>6687434</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="38601" sha1="81yb7dyucp7deum9xzxtq0xh2fejz8v" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{Infobox writer
| name             = Margaret Mitchell
| image            = Margaret Mitchell NYWTS.jpg
| caption          = Mitchell leta 1941
| pseudonym        = Peggy Mitchell (srednješolka)&lt;br&gt;Peg Mitchell (vseučiliščnica)
| birth_name       = Margaret Munnerlyn Mitchell
| birth_date       = {{birth date|1900|11|8}}
| birth_place      = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]]
| death_date       = {{death date and age|1949|8|16|1900|11|6}}
| death_place      = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]]
| resting_place    = [[Oakland Cemetery (Atlanta)|Oakland Cemetery]]
| occupation       = Journalist, novelist 
| genre            = Romance novel, Historical fiction, [[epic novel]]
| education        = [[Smith College]]
| spouse           = {{plainlist|
* {{marriage|Berrien Upshaw|1922|1924|end=div}}
* {{marriage|John Marsh|1925}}&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|title=Margaret Mitchell: American Rebel ~ Biography of Margaret Mitchell &amp;#124; American Masters|date=March 29, 2012|website=American Masters|access-date=September 29, 2020|archive-date=September 24, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200924222135/https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;}}
| parents          = [[Eugene M. Mitchell]]&lt;br /&gt;[[Maybelle Stephens Mitchell|Maybelle Stephens]]
| relatives        = [[Annie Fitzgerald Stephens]] (babica)&lt;br&gt;[[Joseph Mitchell (Mitchell Estate director)|Joseph Mitchell]] (nečak)&lt;br&gt;[[Mary Melanie Holliday]] (sestrična)
| notableworks     = ''V vrtincu'' (''Gone with the Wind'')&lt;br /&gt;''Izgubljeni Laysen'' ('' Lost Laysen)''
| awards           = [[Pulitzer Prize for Novel]] (1937)&lt;br /&gt;[[National Book Award]] (1936)
| signature        = Margaret Mitchell signature.svg
}}
'''Margaret Munnerlyn Mitchell''' (*[[8. november]] [[1900]], †[[16. avgust]] [[1949]] [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]])&lt;ref&gt;{{Cite encyclopedia|url=https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|title=Margaret Mitchell {{!}} American novelist|encyclopedia=Encyclopedia Britannica|access-date=October 22, 2017|language=en|archive-date=June 28, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200628021722/https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|url-status=live}}&lt;/ref&gt; je bila ameriška romanopiska in časnikarka. Mitchell je napisala le en roman, ki je bil objavljen za časa njenega življenja; dogajanje je iz obdobja [[Ameriška državljanska vojna|Ameriške državljanske vojne]]. Za svoj roman ''[[V vrtincu (roman)|V vrtincu]]'' je prejela nagrado [[National Book Award for Fiction#Most Distinguished Novel (1935–1936)|National Book Award for Fiction]] za najboljšo povest v letu 1936&lt;ref name=nyt1937&gt;{{cite news |title=5 Honors Awarded on the Year's Books: ... |work=The New York Times |date=February 26, 1937 |page=23 }}&lt;/ref&gt; in nagrado [[Pulitzer Prize for Fiction]] leta 1937. 

Dolgo po njeni smrti je bila objavljena zbirka Mitchellinih dekliških zapisov in novela, ki jo je napisala kot najstnica, z naslovom ''Izgubljeni Laysen'' (''Lost Laysen''). Zbirka njenih časopisnih člankov, ki jih je napisala za „The Atlanta Journal“, pa je bila ponovno izdana v knjižni obliki.

== Življenjepis ==

=== Šolanje ===
==== Med Prvo svetovno vojno ====
Medtem ko je v Evropi divjala [[prva svetovna vojna]] (1914–1918), je Marjeta obiskovala „Atlanta's Washington Seminary“&lt;ref&gt;„Atlanta’s Washington Seminary“ – „Washingtonski seminar v Atlanti“; sedaj se imenuje „The Westminster Schools“ – „Westminstrske šole“&lt;/ref&gt;, &quot;modno&quot; zasebno dekliško šolo z več kot 300 učenci.&lt;ref&gt;Sargent, Porter E. ''A Handbook of the Best Private Schools of the United States and Canada''. Boston: P.E Sargent, 1915. Vol. 1, p. 150.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt; Bila je zelo aktivna v dramskem krožku.&lt;ref&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 94.&lt;/ref&gt; Mitchell je igrala med drugim tudi moške like: Nicka Bottoma v Shakespearovem delu „[[Sen kresne noči]]“ in Launcelota Gobba v Shakespearovem „[[Beneški trgovec|Beneškem trgovcu]]“. Napisala je igro o neresnih študentkah, v kateri je tudi igrala.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.p 138&lt;/ref&gt; Pridružila se je tudi Literarnemu krožku in v letopisu objavila dve zgodbi: ''Mala sestra'' in ''Narednik Terry''.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.&lt;/ref&gt;. 
Desetletna &quot;Peggy&quot; je junakinja v Mali sestri; ko sliši, da posiljujejo njeno starejšo sestro, hladnokrvno vzame samokres in ustreli posiljevalca:&lt;ref&gt;Jones, A. G., Tomorrow is Another Day: the woman writer in the South, 1859–1936, p. 314.&lt;/ref&gt;po ameriško brezčutno ga je pogledala, samozavestno je pomerila vanj z namenom, da ne bo zgrešila – in ga ni.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.&lt;/ref&gt;

Mitchell je spodbujala njena zahtevna učiteljica angleščine Paisley, ki je prepoznala njen pisateljski talent;&lt;ref&gt;Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. Photo section between p. 178-179. {{ISBN|0-89919-169-X}}&lt;/ref&gt; rekla ji je, da bo lahko uspela le, če bo trdo delala in ne bo neprevidna pri sestavljanju stavkov, kajti stavek mora biti &quot;popoln, jedrnat in povezan&quot;.&lt;ref&gt;Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.&lt;/ref&gt;

Mitchellova je prebirala knjige [[Thomas Dixon Mlajši|Thomasa Dixona Ml.]]&lt;ref&gt;Thomas Dixon Mlajši (1864-1946) je bil ameriški pisatelj, odvetnik, politik in baptistični pastor – zagovornik nadvlade belcev. Filmski režiser D. W. Griffith je „Člana klana“ (1905) priredil za film (1915; „The Birth of a Nation“ – „Rojstvo naroda“). Film je tako v 20. stoletju prispeval k obuditvi [[Ku Klux Klan|Ku Klux Klana]].&lt;/ref&gt; Ko so 1916 v Atlanti vrteli njegov nemi film [[Rojstvo naroda]], je dramatizirala Dixonovo delo „Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“&lt;ref&gt;„Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“  - „The Traitor: A Story of the Fall of the Invisible Empire“ (1907)&lt;/ref&gt; Kot igralka je prevzela vlogo Steva Hoyla s fantovsko [[lasulja|lasuljo]].&lt;ref&gt;Dixon, Jr., Thomas. ''The Traitor: a story of the fall of the invisible empire''. New York:  Doubleday, Page &amp; Co, 1907. {{OCLC|2410927}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html Summary of The Traitor:  A Story of the Fall of the Invisible Empire] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120404122244/http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html |date=April 4, 2012 }}. Retrieved July 22, 2012.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 93.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Slide, Anothony. ''American Racist: the life and films of Thomas Dixon'', Lexington, KY: The University Press of Kentucky, 2004. p.192. {{ISBN|0-8131-2328-3}}&lt;/ref&gt; 

Za časa njenega šolanja v Atlanti je njen brat Stephens obiskoval [[Univerza Harvard|Harvardsko univerzo]] (1915–1917) in se  je maja 1917 prostovoljno prijavil k vojakom – mesec dni po tem, ko so ZDA napovedale vojno Nemčiji. Aprila 1918 je odplul v Francijo, sodeloval v bojih okrog [[Lagny]]ja in [[Marbache|Marbacha]], nato pa se je oktobra vrnil v Georgijo kot vaditelj.[59] &lt;ref&gt;Mead, Frederick Sumner. ''Harvard's Military Record in the World War'', Boston, MA: The Harvard Alumni Association, 1921. p. 669. {{OCLC|1191594}}&lt;/ref&gt; Margaret in njena mati sta se septembra 1918 v New Yorku pripravljali na Margaretin vpis na fakulteto, a Stephens je očetu sporočil, da je na varnem, potem ko je bila njegova ladja na poti iz Francije v New York torpedirana.[60] &lt;ref&gt;[http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&amp;query=margaret%20mitchell&amp;brand=athnewspapers-brand &quot;News of Society&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140502032846/http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&amp;query=margaret%20mitchell&amp;brand=athnewspapers-brand |date=May 2, 2014 }} E. W. Carroll (September 19, 1918) ''Athens Daily Herald'', p. 3. Retrieved February 26, 2013.&lt;/ref&gt;

==== Njena „velika ljubezen“ ====
Stephens Mitchell se je izrazil, češ da zavodsko bivanje &quot;uničuje dekleta&quot;.&lt;ref&gt;Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.&lt;/ref&gt;  Mati May Belle Mitchell pa je vendarle zelo cenila dekliško izobraževanje in je želela, da bi njeni hčerki izobrazba pomagala k uveljavljanju kot orožje in &quot;ključ do preživetja&quot;.&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Felder, Deborah G. A Century of Women: the most influential events in twentieth-century women's history. New York, NY: Citadel Press, 1999. p. 158. ISBN 0-8065-2526-6&lt;/ref&gt; Klasična univerzitetna izobrazba, ki si jo je želela za svojo hčer, je bila enakovredna fantovskim zavodom, kar pa je bilo na voljo le na severnih šolah. Zato je izbrala za hčerko Smith College v [[Northampton]]u v [[Massachusetts|Massachusettsu]], ker je menila, da je to najboljši ženski zavod v Združenih državah Amerike.&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. 13 &amp; 14 p. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt;

Po diplomi na Washington Seminary junija 1918 se je Mitchell zaljubila v lepuškastega harvardskega diplomanta, mladega vojaškega poročnika [[Clifford Henry|Clifforda Henryja]],&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 46-48.&lt;/ref&gt; ki je bil glavni inštruktor sabljanja v Camp Gordonu od 10. maja do odplutja v Francijo 17. julija.&lt;ref name=autogenerated10 /&gt; &lt;ref name=autogenerated10 /&gt; Henry je pred odhodom v Francijo Marjeti podaril zaročni prstan.&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 47-48 &amp; 54.&lt;/ref&gt;

14. septembra 1918, ko je bila Marjeta vpisana na Smith College, je bil Henry smrtno ranjen v boju in je 17. oktobra umrl.&lt;ref name=autogenerated10&gt;Mead, F.S., ''Harvard's Military Record in the World War'', p. 450.&lt;/ref&gt; Medtem ko je poročnik Henry čakal v verdunskih jarkih, je tik pred ranjavanjem na list, iztrgan iz njegovega poljskega zvezka, ki so ga pozneje našli med njegovimi stvarmi, napisal pesem, katere zadnja kitica se glasi takole:
&lt;center&gt;
{|
|-
! Should I &quot;go West.&quot;&lt;ref&gt;Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', May 8, 1919, Vol. 21, No. 31, p. 645.&lt;/ref&gt;
! Ali naj „grem na zahod“
|-
| &lt;poem&gt; If &quot;out of luck&quot; at duty's call
In glorious action I should fall
At God's behest,

May those I hold most dear and best
Know I have stood the acid test
Should I &quot;go West.&quot;
 &lt;/poem&gt;
| &lt;poem&gt; Če bi &quot;brez sreče&quot; pri klicu dolžnosti
V slavnem pohodu padel
Po Božji volji,

Naj tisti, ki so mi najdražji in najboljši,
Vedo, da sem prestal preizkušnjo
Ali naj &quot;grem na Zahod&quot;.&lt;ref&gt;&quot;West&quot; (=&quot;Zahod&quot;); tukaj je besedna igra, saj mu je bilo ime tudi &quot;West&quot;&lt;/ref&gt;
&lt;/poem&gt;
|}
&lt;/center&gt;

==== Cliffordovi odlikovanji ====
{{Več slik/peskovnik
| footer    = &lt;center&gt;Stotnik Clifford West Henry, ki je bil med vojno poročnik pri načelniku 102. pehotnega polka, je 13. septembra 1918 zavzel mesto [[Vigneulles]], devet kilometrov znotraj [[Hindenburgova linija|Hindenburgove linije]]. Poročnik Henry in 50 njegovih mož je bilo naslednjega dne ubitih v strašni eksploziji, ki jenastala zaradi odvržene letalske bombe v mestu. Pokopan je na pokopališču »First Congregational Church Cemetery« Greenwich, Fairfield County, [[Connecticut]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.uswarmemorials.org/html/people_details.php?PeopleID=15377|title=Henry Clifford West|publisher= American War Memorials Overseas|author=|place=|language=en|date=2008|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;. Prejel je dvoje odlikovanj: francosko, pa tudi ameriško z ukazom predsednika Združenih držav Amerike leta 1921.&lt;br&gt;''War Department, General Orders No. 28, 1921''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://valor.militarytimes.com/recipient/recipient-27088/|title=Clifford Henry - Hall of Valor: Medal of Honor, Silver Star, U.S. Military Awards|publisher=Military Times|author=|place=Washington|language=en|date=|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;
| align     = right
| image1    = Croix de Guerre 1914 1918.jpg|
| width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt1      = One black raven
| caption1  = 
| image2    = Clifford-West-Henry Connecticut.jpg
| width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt2      = 
| caption2  = &lt;center&gt;Stotnik Clifford West Henry se je rodil 28. junija 1896 na [[Manhattan]]u v [[New York]]u, kjer so živeli njegovi starši Ira Walton Henry in Frances S. Henry. Umrl je od šrapnelov, ki so leteli od letalske [[kasetna bomba|kasetne bombe]] 17. oktobra 1918 v francoskem od Nemcev zasedenem mestu, ki ga je osvojil – skupaj z njim pa še 50 njegovih vojakov.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.geni.com/people/Lieutenant-Clifford-West-Henry/6000000017587398262|title=Lt. Clifford West Henry (1896 - 1918) - Genealogy|publisher=geni.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;
| image3    = Army distinguished service cross medal.png
| width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt3      = 
| caption3  = &lt;center&gt;Za svojo neverjetno drznost in pogumnost je prejel posmrtno tudi [[ZDA|ameriško]] predsedniško odlikovanje, ki ga je leta [[1921]] prevzela njegova mati Ira Walton Henry.&lt;/center&gt;
}}

„Bridgeport Telegram“ je objavil tozadevno poročilo 4. julija 1927:
:Ga. Ira Henry iz Sound Beacha je danes prejela medaljo za izjemne zasluge od vojnega ministrstva v čast njenega sina, stotnika Clifforda W. Henryja, za hrabrost pod ognjem med svetovno vojno. Medaljo, ki jo je priporočil general Pershing, je podelil generalmajor Edwards.&lt;br&gt;
Stotnik Henry, ki je bil med vojno poročnik pri načelniku 102. pehotnega polka, je 13. septembra 1918 zavzel mesto [[Vigneulles]], devet kilometrov znotraj [[Hindenburgova linija|Hindenburgove linije]]. Poročnik Henry in 50 njegovih mož je bilo naslednjega dne ubitih v strašni eksploziji v mestu. 

Henry je večkrat napredoval pred vodom, ki mu je poveljeval, in pritegnil ogenj iz brzostrelk, da bi njegovi možje lahko našli in uničili nemška gnezda. Čeprav je bil pri tem poskusu ranjen v nogo, je bila njegova smrt posledica ran od šrapnelov letalske bombe, ki jo je odvrglo nemško letalo.&lt;ref&gt;Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', April 10, 1919, Vol. 21, No. 27, p. 539.&lt;/ref&gt; Za svoja junaška dejanja je prejel francoski vojni križ s palmo&lt;ref&gt;Francoski vojni križ s palmo — ''Croix de guerre 1914–1918 (France)''&lt;/ref&gt;. Predsednik Združenih držav Amerike mu je kot vrhovni poveljnik oboroženih sil ZDA podelil za izjemne zasluge križec&lt;ref&gt;»Distinguished Service Cross (United States)«&lt;/ref&gt; in grozd hrastovega lista &lt;ref&gt;»Oak Leaf Cluster« - grozd hrastovega lista za izjemne zasluge&lt;/ref&gt;.[62][66] &lt;ref name=autogenerated10 /&gt;&lt;ref&gt;[http://militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 Valor awards for Clifford West Henry] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131104084838/http://www.militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 |date=November 4, 2013 }}  Retrieved January 20, 2012.&lt;/ref&gt;
Clifford Henry je bil po besedah njenega brata  ''velika Margaretina ljubezen''. V pismu prijatelju pa je ona sama glede tega zapisala, da ohranja &quot;spomin na čisto ljubezen, ki v sebi ni imela niti trunka telesnega poželenja&quot;.&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 54.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Letter to A. Edee, March 26, 1920&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 75-76.&lt;/ref&gt;

==== Opustitev znanstvene kariere ====
Mitchell si je zamišljala, da bi se uveljavila na področju [[psihiatrija|psihiatrije]],&lt;ref name=autogenerated12&gt;Pierpont, Claudia Roth. &quot;A Critic at Large: A Study in Scarlett.&quot; ''The New Yorker'', August 31, 1992, p. 93-94.&lt;/ref&gt;vendar je njeno prihodnost prekrižala [[španska gripa|španske gripe]], ki je po vsem svetu pomorila čez petdeset milijonov ljudi – kar je trikrat več od svetovne vojne. 25. januarja 1919 je posegla tudi v njeno družino: njena mati, May Belle Mitchell, je podlegla [[pljučnica|pljučnici]] prav zaradi te vseokužbe; v slutnji, da je njena smrt tik pred vrati, je hčerki napisala zadnji nasvet: 
:„Razdajaj se z obema rokama in polnim srcem; a presežek daj šele potem, ko si že živela svoje lastno življenje.&lt;ref name=autogenerated12 /&gt;
Kot povprečna študentka Marjeta ni blestela na nobenem akademskem področju ter je podcenjevala tudi svoje pisne sposobnosti in čeprav je njen profesor angleščine hvalil njeno delo, se ji je zdela pohvala neupravičena.&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 56 &amp; 60.&lt;/ref&gt; Po končanem prvem letniku na Smith Collegeu se je Mitchell za trajno vrnila v Atlanto, da bi prevzela gospodinjstvo namesto očeta.&lt;ref name=autogenerated12 /&gt;Ko si je oktobra 1919 opomogla od [[apendektomija|slepiča]], je prijateljici zaupala, da je zanjo pomenila opustitev fakultete in sanj o &quot;novinarski karieri&quot;, da bi v zameno vodila družinsko gospodinjstvo, &quot;odpoved vsemu, kar je bilo kaj vredno – za prazen nič!&quot;&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 30 &amp; 42.&lt;/ref&gt;

=== Med Drugo svetovno vojno ===
{{Več slik/peskovnik
| footer    = &lt;center&gt;&lt;/center&gt;
| align     = right
| image1    = Margaret Mitchell Christens USS Atlanta (CL-104) 1944.jpg
| width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt1      = One black raven
| caption1  = &lt;center&gt; Svojo ladjo ''USS 'Atlanta' (CL-104) '' je krstila sama lastnica Margaret Mitchell Christens [[1944]] in jo tudi sama v celoti temeljito gmotno opremila&lt;/center&gt;
| image2    = Margaret Mitchell 1941 on USS Atlanta (CL-51).jpg
| width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt2      = 
| caption2  = &lt;center&gt;Mitchell v odori [[Rdeči križ|Rdečega križa]] na krovu ladje USS ''Atlanta'' (CL-51), ki jo je kot lahko [[križarka|križarko]] [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|Ameriška vojna mornarica]] uporabljala v protiletalstvu; prislužila je pet zvezdic &amp; predsedniško priznanje za &quot;junaški zgled neomajnega bojnega duha&quot;.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|title=Atlanta III (CL-51)|website=NHHC|access-date=June 4, 2024|archive-date=June 4, 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240604125911/https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
&lt;/center&gt;
| image3    = Margaret Mitchell - Democrat and Chronicle (1936).jpg
| width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt3      = 
| caption3  = &lt;center&gt;Mitchell je vestno dopisovala izpiljene članke v časopisje in pisala svoj roman „V vrtincu“ (1936)&lt;/center&gt;}}

Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bila prostovoljka za [[Rdeči križ]] in je zbirala denar za vojna prizadevanja s prodajo vojnih obveznic.&lt;ref&gt;Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 225.&lt;/ref&gt;  Bila je dejavna v domovinski domači obrambi, šivala je bolnišnične halje in na hlače lepila našitke.&lt;ref&gt;Oliphant, Sgt. H. N. &quot;People on the Home Front: Margaret Mitchell&quot;. October 19, 1945. Yank, p. 9.&lt;/ref&gt; Čeprav se je sicer odločno zavzemala za uveljavitev ženskih pravic, ni bila enostranska in bojevita [[feminizem|feministka]], ampak je načeloma enako spoštovala tudi „močnejši spol“. To je pokazala zlasti med vojno, ko je posvečala veliko pozornost pisanju pisem vpoklicanim fantom in možem: vojakom, mornarjem in marincem; v svoja pisma je mimogrede vpletala šaljivost, spodbudo in sočutje.&lt;ref&gt;Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.&lt;/ref&gt;

„USS Atlanta (CL-51)“ je bila lahka [[križarka]], ki jo je [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|ameriška vojna mornarica]] uporabljala kot protiletalsko ladjo pod pokroviteljstvom Margaret Mitchell in je bila uporabljena v pomorski [[Bitka za Midway|Bitki za Midway]] in [[Bitka za Vzhodne Salomonove otoke|Vzhodne Salomonove otoke]]. Ladja je bila med nočnim delovanjem na površini 13. novembra 1942 med pomorsko bitko za Guadalcanal močno poškodovana, nakar jo je ukazal njen [[kapitan]] potopiti; pogumno moštvo si je pri tem prislužilo  pet bojnih zvezdic in predsedniško priznanje kot &quot;junaški primer nepremagljivega bojnega duha&quot;.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|title=Atlanta III (CL-51)|website=NHHC|access-date=June 4, 2024|archive-date=June 4, 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240604125911/https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Mitchell je sama gmotno podprla drugo lahko križarko, zopet poimenovano po mestu Atlanta, ''USS Atlanta (CL-104)''. 6. februarja 1944 jo je v Camdenu v New Jerseyju krstila njena dobrotnica Margaret kot Atlanto, bojne podvige pa je začela maja 1945. Atlanta je bila članica operativnih sil, ki so varovale hitre letalonosilke, delovala pa je ob obali [[Honšu]]ja, ko so se Japonci 15. avgusta 1945 brezpogojno vdali; prislužila si je dve bojni zvezdici. Končno je bila potopljena med eksplozivnimi preizkusi ob [[San Clemente (otok)|otoku San Clemente]] 1. oktobra 1970.&lt;ref&gt;[http://www.history.navy.mil/photos/sh-usn/usnsh-a/ix304.htm USS Atlanta (IX-304, formerly CL-104), 1964–1970] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121108084914/http://www.history.navy.mil/photos/sh-usn/usnsh-a/ix304.htm |date=November 8, 2012 }}. Retrieved January 22, 2013.&lt;/ref&gt;

== Družina ==
{{Več slik/peskovnik
| footer    = &lt;center&gt;Njen stari oče Russell Mitchell je imel trinajst otrok z dvema ženama; najstarejši je bil njen oče Eugene, ki je diplomiral na Pravni fakulteti Univerze v Georgiji.&lt;ref name=&quot;cyclopedia&quot;&gt;{{cite book |last1=Candler |first1=Allen D. |first2=Clement A. |last2=Evans |title=Cyclopedia of Georgia |location=Atlanta, Georgia |publisher=State Historical Association |year=1906 |volume=2 of 3 |pages=602–605 |oclc=3300148}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last=Garrett |first=Franklin M. |title=Atlanta and Environs: a chronicle of its people and events |location=Athens, Georgia |publisher=University of Georgia Press |year=1969 |volume=1 |page=819 |isbn=0820302635}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Ruppersburg, Hugh (2007). The New Georgia Encyclopedia Companion to Georgia Literature. Athens, Georgia: University of Georgia Press. p. 326. ISBN 9780820328768.&lt;/ref&gt;. Margaretka je začela pisati zgodbice v najstniških letih; leta 1922 pa je presenetila svoje vrstnike, ko je dobila pri [[Atlanta Journal|Atlanta Journalu]] službo časnikarke, kar je takrat veljalo za delo pridržano moškim. Čeprav je bila poročena dvakrat, ni mogoče najti slik njunih mož; pisateljici pa je slava kmalu začela presedati; radovedneži je namreč niti za trenutek niso puščali pri miru. Zato je nasprotovala snemanju filma: &quot;Nočem prevzeti dela scenaristke, nočem biti svetovalka; ne zanima me izbira igralcev, snemanje ali objava filma. Dajte mi malo miru! Pozabite name!&quot;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://birdinflight.com/ru/portret/20161004-margaret-mitchell.html|title=Написать и возненавидеть: Как автор «Унесенных ветром» спасалась от славы|publisher=Bird In Flight|author=Светлана Ворошилова|place=|language=ru|date=4. oktober 2016|accessdate=8. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;
| align     = right
| image1    = Margaret-Mitchell 1922.jpg
| width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt1      = One black raven
| caption1  = &lt;center&gt; Marjetica je bila taka zapeljivka, da je zanjo norelo istočasno pet fantov.&lt;/center&gt;
| image2    = Crescent Apartments, Atlanta, Georgia.jpg
| width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt2      = 
| caption2  = &lt;center&gt;Njen družinski dom, poimenovan &quot;Smetišče&quot; (&quot;Dump&quot;), je prava graščina; tukaj je želela, da bi bila &quot;moja hišica moja svobodica&quot;. Miru pa ni imela, saj so jo občudovalci stalno nadlegovali. Tu je danes spominska hiša in [[muzej]]&lt;/center&gt;
| image3    = Eugene-Muse-Mitchell.jpg
| width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt3      = 
| caption3  = &lt;center&gt;Marjetin oče je bil Eugene Muse Mitchell; njegovi daljni predniki so izhajali s [[Škotska|Škotskega]]. Po materini strani pa je imela katoliške [[Irci|irske]] korenine. ([[1906]])&lt;/center&gt;}}

=== Poreklo ===
Margaret Mitchell je vse življenje živela v [[Atlanta, Georgija|Atlanti]] v [[ZDA|ameriški zvezni državi]] [[Georgija|Georgiji]]. Rodila se je leta 1900 v bogati in politično pomembni družini. Po očetovi moški strani je imela [[Škoti|škotske]] prednike, po materini moški veji pa [[Irci|irske]] korenine. Njen oče, Eugene Muse Mitchell, je bil odvetnik, mati, Mary Isabel &quot;Maybelle&quot; Stephens, pa sufražetka in katoliška dobrodelnica. Imela je dva brata, Russella Stephensa Mitchella, ki je umrl v otroštvu leta 1894, in Alexandra Stephensa Mitchella, rojenega leta 1896.&lt;ref name=cyclopedia /&gt;&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt;

==== Mladostnica ====
Margaret je začela uporabljati ime »Peggy« v srednješolskem zavodu Washington Seminary, a skrajšano obliko »Peg« na visoki šoli v Smith Collegeu; ugajala ji je potrditev tega nadimka v mitološkem krilatem konju »[[Pegaz]]u«, ki navdihuje pesnike.&lt;ref&gt;Flora, Joseph M., Amber Vogel and Bryan Albin Giemza. ''Southern Writers: a new biographical dictionary'' Baton Rouge, LA: Louisiana State University Press, 2006. p. 285. {{ISBN|0-8071-3123-7}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=reporter&gt;{{cite book |last1=Mitchell |first1=Margaret |first2=Patrick |last2=Allen |title=Margaret Mitchell: reporter |location=Athens, GA |publisher=Hill Street Press |year=2000 |isbn=978-1-57003-937-9}}&lt;/ref&gt; Peggy je v svoji atlantski družbi [[matura|maturirala]] v zimskem semestru 1920.&lt;ref name=reporter /&gt; V takratnem slogu »&quot;gin and jazz&quot;« je pri plesu občinstvo »frapirala« in ga s svojim nenavadnim mlatarjenjem dodobra razburila.&lt;ref&gt;Kriebl, Karen J (1998). „From bloomers to flappers: the American women's dress reform movement, 1840–1920”. Ohio State University: 113—28.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=autogenerated16&gt;Wolfe, Margaret Ripley. ''Daughters of Canaan: a saga of southern women''. Lexington, KY: University Press of Kentucky, 1995. p. 150. {{ISBN|0-8131-0837-3}}&lt;/ref&gt; Na dobrodelnem maturantskem plesu v Atlanti leta 1921 je izvedla [[apaški ples]], ki je vključeval nasilnosti, erotične prizore ter poljub s soplesalcem&lt;ref&gt;(en) Richard Powers, « The hidden story of the Apache dance [archive] », sur socialdance.stanford.edu (consulté le 4 mars 2021)&lt;/ref&gt;, kar je močno razkurilo atlantsko visoko meščansko družbo in posledično je bila izločena iz Mladinskega društva (Junior Legaue).&lt;ref&gt;{{Cite news|url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-10-13-bk-950-story.html|title=The Belle of Lettres : SOUTHERN DAUGHTER: The Life of Margaret Mitchell, By Darden Asbury Pyron (Oxford University Press: $29.95; 560 pp.)|date=October 13, 1991|newspaper=[[Los Angeles Times]]|access-date=February 5, 2022|archive-date=February 5, 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220205051629/https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-10-13-bk-950-story.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Young, Elizabeth. ''Disarming the Nation: women's writing and the American Civil War''. Chicago, IL: University of Chicago Press, 1999. p. 243. {{ISBN|0-226-96087-0}}&lt;/ref&gt; Apaški ples in [[tango]] sta delovala pohujšljivo zaradi svojih [[erotika|erotičnih]] sestavin; slednjega je priljubil [[nemi film]] »Štirje jezdeci apokalipse« (The Four Horsemen of the Apocalypse, 1921), ki je glavnega igralca [[Rudolph Valentino|Rudolpha Valentina]] zaradi njegovega vrhunskega plesanja tanga naredil za simbol [[spolnost|spolnosti]].&lt;ref&gt;Groppa, Carlos G. ''The Tango in the United States: a history''. Jefferson, NC: McFarland &amp; Co. Publishers, 2004. p. 82. {{ISBN|0-7864-1406-5}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=uKmExgEACAAJ |pages=39–40 |title=Dark Lover: The Life and Death of Rudolph Valentino |isbn=9780374282394 |last1=Leider |first1=Emily Wortis |year=2003 |publisher=Farrar, Straus and Giroux }}&lt;/ref&gt;

Mitchell je bila po lastnih besedah &quot;brezvestna spogledljivka&quot;. Zaročila se je s petimi moškimi, a je vztrajno trdila, da nobenemu od njih ni lagala niti jih zavajala.&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al, ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 116-118.&lt;/ref&gt; Krajevna klepetava dopisnica, ki se je podpisovala kot Polly Peachtree, je v stolpcu iz leta 1922 opisala Mitchellino ljubezensko izživljanje:
:»V svojem kratkem življenju je imela morda več moških, ki so bili vanjo res &quot;smrtno zaljubljeni&quot;, več iskrenih snubcev, kot pa katero koli drugo dekle v Atlanti«.&lt;ref name=autogenerated16 /&gt;

== Smrt in spomin ==
[[File:MargaretMitchell-grave.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Mitchellin grob na »Oaklandskem pokopališču« v [[Atlanta, Georgija|Atlanti]] (»Oakland Cemetery«) ]]&lt;/center&gt;

=== Prometna nesreča in smrt ===
Margaret Mitchell je zvečer, 11. avgusta 1949, ko je s svojim možem Johnom Marshom prečkala v Atlanti ulico Peachtree Street na poti za ogled filma „Canterburyjska zgodba“ (''A Canterbury Tale''), zbil prehitri voznik. Pet dni pozneje, 16. avgusta, je v starosti 48 let umrla v bolnišnici Grady (Grady Memorial Hospital), ne da bi prišla k zavesti.

Zbil jo je taksist Hugh Gravitt, ki ni bil v službi in je vozil svoje osebno vozilo. Po trčenju so ga zaprli  zaradi vožnje pod vplivom alkohola in ga izpustili z varščino v višini 5450 dolarjev do Mitchelline smrti.&lt;ref name=autogenerated2&gt;[https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html Obituary: Miss Mitchell, 49, Dead of Injuries] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171109075709/https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html |date=November 9, 2017 }}, (August 17, 1949) ''New York Times''. Retrieved May 14, 2011.&lt;/ref&gt;
Najprej je bil obtožen vožnje v vinjenem stanju, prehitre vožnje in vožnje po napačni strani ceste; novembra 1949 so ga spoznali za krivega uboja iz malomarnosti in ga obsodili na 18 mesecev zapora, od česar je v ječi preživel 11 mesecev. Gravitt je umrl leta 1994 v starosti 74 let.&lt;ref&gt;Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 270.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web | url=https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | title=Hugh Gravitt, Driver Who Killed Margaret Mitchell | date=April 22, 1994 | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034521/https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web | url=https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | title=Hugh D Gravitt in Social Security Death Index | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034629/https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | url-status=live }}&lt;/ref&gt;

=== Pogreb ===
Margaret Mitchell so pokopali na pokopališču Oakland. Ko je njen mož John umrl leta 1952, so ga pokopali poleg njegove žene.

=== Spomin ===
Leta 1978 so Mitchell sprejeli v „Dvorano slavnih georgijskih časopisov“ („Georgia Newspaper Hall of Fame“),&lt;ref name=Green&gt;{{cite news | author=Green, Dick | title=Papers Challenged To Reach New Reader Group | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=February 25, 1978 | url=https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | via=newspapers.com | access-date=July 3, 2020 | archive-date=July 3, 2020 | archive-url=https://web.archive.org/web/20200703145734/https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | url-status=live }}&lt;/ref&gt; leta 1994 v „Dvorano slavnih georgijskih žensk“ („Georgia Women of Achievement“) in leta 2000 v „Dvorano slavnih georgijskih pisateljev“ („Georgia Writers Hall of Fame“).&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|title=Margaret Mitchell|author=New Georgia Encyclopedia|access-date=October 21, 2017|archive-date=October 21, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171021220611/http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Leta 1994 je Shannen Doherty igrala v televizijskem filmu „A Burning Passion: The Margaret Mitchell Story“ („Goreča strast: Zgodba Margaret Mitchell“) – izmišljeni pripovedi o Mitchellinem življenju, ki jo je režiral [[Larry Peerce]].&lt;ref&gt;{{cite news | title=TELEVISION REVIEW; The Woman Who Invented Scarlett | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=November 7, 1994 | url=https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | via=nytimes.com | access-date=December 11, 2020 | archive-date=April 6, 2023 | archive-url=https://web.archive.org/web/20230406084227/https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Ko je 2011 umrl Mitchellin nečak Joseph Mitchell, je zapustil [[Nadškofija Atlanta|nadškofiji Atlanta]] petdeset odstotkov blagovnih znamk in literarnih pravic zapuščine Margaret Mitchell ter nekaj Mitchellinih osebnih predmetov.&lt;ref name=Kandra1&gt;{{cite news|last=Kandra|first=Greg|title=Gone with the windfall: Margaret Mitchell heir leaves estate to Archdiocese of Atlanta|url=http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|accessdate=April 7, 2014|newspaper=Patheos|date=August 16, 2012|archive-date=April 9, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140409002146/http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

== Opombe ==
{{Reflist|30em}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Nadaljnje branje ==
;{{ikona en}}
* Bonner, Peter. ''[https://web.archive.org/web/20131127122453/http://peterbonner.com/store.html Lost In Yesterday: Commemorating The 70th Anniversary of Margaret Mitchell's 'Gone With The Wind']''. Marietta, Georgia: First Works Publishing Co., Inc., 2006. {{ISBN|978-0-9716158-9-2}}.
* Brown, Ellen F. and John Wiley. ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: A Bestseller's Odyssey from Atlanta to Hollywood''. Lanham, Maryland: Taylor Trade, 2011. {{ISBN|978-1-58979-567-9}}.
* Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. {{ISBN|0-89919-169-X}}
* Farr, Finis. ''Margaret Mitchell of Atlanta: The Author of Gone With the Wind''. New York: William Morrow, 1965. {{ISBN|978-0-380-00810-0}}
* Mitchell, Margaret, Allen Barnett Edee and Jane Bonner Peacock. ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921''. Atlanta, Georgia: Peachtree Publishers, Ltd, 1985. {{ISBN|978-0-931948-70-1}}
* Mitchell, Margaret and Patrick Allen. ''Margaret Mitchell: Reporter''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-57003-937-9}}
* Mitchell, Margaret and Jane Eskridge. ''Before Scarlett: Girlhood Writings of Margaret Mitchell''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-892514-62-2}}
* Pyron, Darden Asbury. ''Southern Daughter: The Life of Margaret Mitchell''. New York: Oxford University Press, 1991. {{ISBN|978-0-19-505276-3}}
* Walker, Marianne. ''Margaret Mitchell &amp; John Marsh: The Love Story Behind Gone With the Wind''. Atlanta: Peachtree, 1993. {{ISBN|978-1-56145-231-6}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}
{{Wikinavedek}}

;{{ikona en}}
*[https://www.britannica.com/event/American-Civil-War American Civil War | History, Summary, Dates, Causes, Map, Timeline, Battles, Significance, &amp; Facts | Britannica]
*[https://www.biography.com/authors-writers/margaret-mitchell Margaret Mitchell - Books, Death &amp; Quotes|New Georgia Encyclopedia]
*[https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/ Margaret Mitchell: American Rebel | Biography of Margaret Mitchell | American Masters (PBS)]
*[https://www.encyclopedia.com/women/encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/mitchell-margaret-1900-1949 Mitchell, Margaret (1900–1949) | Encyclopedia.com]
;{{ikona ru}}
*[https://birdinflight.com/ru/portret/20161004-margaret-mitchell.html Написать и возненавидеть: Как автор «Унесенных ветром» спасалась от славы — Bird In Flight]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1900]]
[[Kategorija:Umrli leta 1949]]
[[Kategorija:Ženske]]
[[Kategorija:Borci za človekove pravice]]
[[Kategorija:Druga svetovna vojna]]
[[Kategorija:Humanitarni delavci]]
[[Kategorija:Ameriški pisatelji]]
[[Kategorija:Ameriški publicisti]]
[[Kategorija:Umrli v prometnih nesrečah]]
[[Kategorija:Ameriške feministke]]</text>
      <sha1>81yb7dyucp7deum9xzxtq0xh2fejz8v</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687437</id>
      <parentid>6687434</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T20:08:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Mladostnica */</comment>
      <origin>6687437</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="43044" sha1="8vcsf95alwbb7nystxs0njyjzrr563k" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{Infobox writer
| name             = Margaret Mitchell
| image            = Margaret Mitchell NYWTS.jpg
| caption          = Mitchell leta 1941
| pseudonym        = Peggy Mitchell (srednješolka)&lt;br&gt;Peg Mitchell (vseučiliščnica)
| birth_name       = Margaret Munnerlyn Mitchell
| birth_date       = {{birth date|1900|11|8}}
| birth_place      = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]]
| death_date       = {{death date and age|1949|8|16|1900|11|6}}
| death_place      = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]]
| resting_place    = [[Oakland Cemetery (Atlanta)|Oakland Cemetery]]
| occupation       = Journalist, novelist 
| genre            = Romance novel, Historical fiction, [[epic novel]]
| education        = [[Smith College]]
| spouse           = {{plainlist|
* {{marriage|Berrien Upshaw|1922|1924|end=div}}
* {{marriage|John Marsh|1925}}&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|title=Margaret Mitchell: American Rebel ~ Biography of Margaret Mitchell &amp;#124; American Masters|date=March 29, 2012|website=American Masters|access-date=September 29, 2020|archive-date=September 24, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200924222135/https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;}}
| parents          = [[Eugene M. Mitchell]]&lt;br /&gt;[[Maybelle Stephens Mitchell|Maybelle Stephens]]
| relatives        = [[Annie Fitzgerald Stephens]] (babica)&lt;br&gt;[[Joseph Mitchell (Mitchell Estate director)|Joseph Mitchell]] (nečak)&lt;br&gt;[[Mary Melanie Holliday]] (sestrična)
| notableworks     = ''V vrtincu'' (''Gone with the Wind'')&lt;br /&gt;''Izgubljeni Laysen'' ('' Lost Laysen)''
| awards           = [[Pulitzer Prize for Novel]] (1937)&lt;br /&gt;[[National Book Award]] (1936)
| signature        = Margaret Mitchell signature.svg
}}
'''Margaret Munnerlyn Mitchell''' (*[[8. november]] [[1900]], †[[16. avgust]] [[1949]] [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]])&lt;ref&gt;{{Cite encyclopedia|url=https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|title=Margaret Mitchell {{!}} American novelist|encyclopedia=Encyclopedia Britannica|access-date=October 22, 2017|language=en|archive-date=June 28, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200628021722/https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|url-status=live}}&lt;/ref&gt; je bila ameriška romanopiska in časnikarka. Mitchell je napisala le en roman, ki je bil objavljen za časa njenega življenja; dogajanje je iz obdobja [[Ameriška državljanska vojna|Ameriške državljanske vojne]]. Za svoj roman ''[[V vrtincu (roman)|V vrtincu]]'' je prejela nagrado [[National Book Award for Fiction#Most Distinguished Novel (1935–1936)|National Book Award for Fiction]] za najboljšo povest v letu 1936&lt;ref name=nyt1937&gt;{{cite news |title=5 Honors Awarded on the Year's Books: ... |work=The New York Times |date=February 26, 1937 |page=23 }}&lt;/ref&gt; in nagrado [[Pulitzer Prize for Fiction]] leta 1937. 

Dolgo po njeni smrti je bila objavljena zbirka Mitchellinih dekliških zapisov in novela, ki jo je napisala kot najstnica, z naslovom ''Izgubljeni Laysen'' (''Lost Laysen''). Zbirka njenih časopisnih člankov, ki jih je napisala za „The Atlanta Journal“, pa je bila ponovno izdana v knjižni obliki.

== Življenjepis ==

=== Šolanje ===
==== Med Prvo svetovno vojno ====
Medtem ko je v Evropi divjala [[prva svetovna vojna]] (1914–1918), je Marjeta obiskovala „Atlanta's Washington Seminary“&lt;ref&gt;„Atlanta’s Washington Seminary“ – „Washingtonski seminar v Atlanti“; sedaj se imenuje „The Westminster Schools“ – „Westminstrske šole“&lt;/ref&gt;, &quot;modno&quot; zasebno dekliško šolo z več kot 300 učenci.&lt;ref&gt;Sargent, Porter E. ''A Handbook of the Best Private Schools of the United States and Canada''. Boston: P.E Sargent, 1915. Vol. 1, p. 150.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt; Bila je zelo aktivna v dramskem krožku.&lt;ref&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 94.&lt;/ref&gt; Mitchell je igrala med drugim tudi moške like: Nicka Bottoma v Shakespearovem delu „[[Sen kresne noči]]“ in Launcelota Gobba v Shakespearovem „[[Beneški trgovec|Beneškem trgovcu]]“. Napisala je igro o neresnih študentkah, v kateri je tudi igrala.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.p 138&lt;/ref&gt; Pridružila se je tudi Literarnemu krožku in v letopisu objavila dve zgodbi: ''Mala sestra'' in ''Narednik Terry''.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.&lt;/ref&gt;. 
Desetletna &quot;Peggy&quot; je junakinja v Mali sestri; ko sliši, da posiljujejo njeno starejšo sestro, hladnokrvno vzame samokres in ustreli posiljevalca:&lt;ref&gt;Jones, A. G., Tomorrow is Another Day: the woman writer in the South, 1859–1936, p. 314.&lt;/ref&gt;po ameriško brezčutno ga je pogledala, samozavestno je pomerila vanj z namenom, da ne bo zgrešila – in ga ni.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.&lt;/ref&gt;

Mitchell je spodbujala njena zahtevna učiteljica angleščine Paisley, ki je prepoznala njen pisateljski talent;&lt;ref&gt;Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. Photo section between p. 178-179. {{ISBN|0-89919-169-X}}&lt;/ref&gt; rekla ji je, da bo lahko uspela le, če bo trdo delala in ne bo neprevidna pri sestavljanju stavkov, kajti stavek mora biti &quot;popoln, jedrnat in povezan&quot;.&lt;ref&gt;Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.&lt;/ref&gt;

Mitchellova je prebirala knjige [[Thomas Dixon Mlajši|Thomasa Dixona Ml.]]&lt;ref&gt;Thomas Dixon Mlajši (1864-1946) je bil ameriški pisatelj, odvetnik, politik in baptistični pastor – zagovornik nadvlade belcev. Filmski režiser D. W. Griffith je „Člana klana“ (1905) priredil za film (1915; „The Birth of a Nation“ – „Rojstvo naroda“). Film je tako v 20. stoletju prispeval k obuditvi [[Ku Klux Klan|Ku Klux Klana]].&lt;/ref&gt; Ko so 1916 v Atlanti vrteli njegov nemi film [[Rojstvo naroda]], je dramatizirala Dixonovo delo „Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“&lt;ref&gt;„Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“  - „The Traitor: A Story of the Fall of the Invisible Empire“ (1907)&lt;/ref&gt; Kot igralka je prevzela vlogo Steva Hoyla s fantovsko [[lasulja|lasuljo]].&lt;ref&gt;Dixon, Jr., Thomas. ''The Traitor: a story of the fall of the invisible empire''. New York:  Doubleday, Page &amp; Co, 1907. {{OCLC|2410927}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html Summary of The Traitor:  A Story of the Fall of the Invisible Empire] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120404122244/http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html |date=April 4, 2012 }}. Retrieved July 22, 2012.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 93.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Slide, Anothony. ''American Racist: the life and films of Thomas Dixon'', Lexington, KY: The University Press of Kentucky, 2004. p.192. {{ISBN|0-8131-2328-3}}&lt;/ref&gt; 

Za časa njenega šolanja v Atlanti je njen brat Stephens obiskoval [[Univerza Harvard|Harvardsko univerzo]] (1915–1917) in se  je maja 1917 prostovoljno prijavil k vojakom – mesec dni po tem, ko so ZDA napovedale vojno Nemčiji. Aprila 1918 je odplul v Francijo, sodeloval v bojih okrog [[Lagny]]ja in [[Marbache|Marbacha]], nato pa se je oktobra vrnil v Georgijo kot vaditelj.[59] &lt;ref&gt;Mead, Frederick Sumner. ''Harvard's Military Record in the World War'', Boston, MA: The Harvard Alumni Association, 1921. p. 669. {{OCLC|1191594}}&lt;/ref&gt; Margaret in njena mati sta se septembra 1918 v New Yorku pripravljali na Margaretin vpis na fakulteto, a Stephens je očetu sporočil, da je na varnem, potem ko je bila njegova ladja na poti iz Francije v New York torpedirana.[60] &lt;ref&gt;[http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&amp;query=margaret%20mitchell&amp;brand=athnewspapers-brand &quot;News of Society&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140502032846/http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&amp;query=margaret%20mitchell&amp;brand=athnewspapers-brand |date=May 2, 2014 }} E. W. Carroll (September 19, 1918) ''Athens Daily Herald'', p. 3. Retrieved February 26, 2013.&lt;/ref&gt;

==== Njena „velika ljubezen“ ====
Stephens Mitchell se je izrazil, češ da zavodsko bivanje &quot;uničuje dekleta&quot;.&lt;ref&gt;Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.&lt;/ref&gt;  Mati May Belle Mitchell pa je vendarle zelo cenila dekliško izobraževanje in je želela, da bi njeni hčerki izobrazba pomagala k uveljavljanju kot orožje in &quot;ključ do preživetja&quot;.&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Felder, Deborah G. A Century of Women: the most influential events in twentieth-century women's history. New York, NY: Citadel Press, 1999. p. 158. ISBN 0-8065-2526-6&lt;/ref&gt; Klasična univerzitetna izobrazba, ki si jo je želela za svojo hčer, je bila enakovredna fantovskim zavodom, kar pa je bilo na voljo le na severnih šolah. Zato je izbrala za hčerko Smith College v [[Northampton]]u v [[Massachusetts|Massachusettsu]], ker je menila, da je to najboljši ženski zavod v Združenih državah Amerike.&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. 13 &amp; 14 p. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt;

Po diplomi na Washington Seminary junija 1918 se je Mitchell zaljubila v lepuškastega harvardskega diplomanta, mladega vojaškega poročnika [[Clifford Henry|Clifforda Henryja]],&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 46-48.&lt;/ref&gt; ki je bil glavni inštruktor sabljanja v Camp Gordonu od 10. maja do odplutja v Francijo 17. julija.&lt;ref name=autogenerated10 /&gt; &lt;ref name=autogenerated10 /&gt; Henry je pred odhodom v Francijo Marjeti podaril zaročni prstan.&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 47-48 &amp; 54.&lt;/ref&gt;

14. septembra 1918, ko je bila Marjeta vpisana na Smith College, je bil Henry smrtno ranjen v boju in je 17. oktobra umrl.&lt;ref name=autogenerated10&gt;Mead, F.S., ''Harvard's Military Record in the World War'', p. 450.&lt;/ref&gt; Medtem ko je poročnik Henry čakal v verdunskih jarkih, je tik pred ranjavanjem na list, iztrgan iz njegovega poljskega zvezka, ki so ga pozneje našli med njegovimi stvarmi, napisal pesem, katere zadnja kitica se glasi takole:
&lt;center&gt;
{|
|-
! Should I &quot;go West.&quot;&lt;ref&gt;Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', May 8, 1919, Vol. 21, No. 31, p. 645.&lt;/ref&gt;
! Ali naj „grem na zahod“
|-
| &lt;poem&gt; If &quot;out of luck&quot; at duty's call
In glorious action I should fall
At God's behest,

May those I hold most dear and best
Know I have stood the acid test
Should I &quot;go West.&quot;
 &lt;/poem&gt;
| &lt;poem&gt; Če bi &quot;brez sreče&quot; pri klicu dolžnosti
V slavnem pohodu padel
Po Božji volji,

Naj tisti, ki so mi najdražji in najboljši,
Vedo, da sem prestal preizkušnjo
Ali naj &quot;grem na Zahod&quot;.&lt;ref&gt;&quot;West&quot; (=&quot;Zahod&quot;); tukaj je besedna igra, saj mu je bilo ime tudi &quot;West&quot;&lt;/ref&gt;
&lt;/poem&gt;
|}
&lt;/center&gt;

==== Cliffordovi odlikovanji ====
{{Več slik/peskovnik
| footer    = &lt;center&gt;Stotnik Clifford West Henry, ki je bil med vojno poročnik pri načelniku 102. pehotnega polka, je 13. septembra 1918 zavzel mesto [[Vigneulles]], devet kilometrov znotraj [[Hindenburgova linija|Hindenburgove linije]]. Poročnik Henry in 50 njegovih mož je bilo naslednjega dne ubitih v strašni eksploziji, ki jenastala zaradi odvržene letalske bombe v mestu. Pokopan je na pokopališču »First Congregational Church Cemetery« Greenwich, Fairfield County, [[Connecticut]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.uswarmemorials.org/html/people_details.php?PeopleID=15377|title=Henry Clifford West|publisher= American War Memorials Overseas|author=|place=|language=en|date=2008|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;. Prejel je dvoje odlikovanj: francosko, pa tudi ameriško z ukazom predsednika Združenih držav Amerike leta 1921.&lt;br&gt;''War Department, General Orders No. 28, 1921''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://valor.militarytimes.com/recipient/recipient-27088/|title=Clifford Henry - Hall of Valor: Medal of Honor, Silver Star, U.S. Military Awards|publisher=Military Times|author=|place=Washington|language=en|date=|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;
| align     = right
| image1    = Croix de Guerre 1914 1918.jpg|
| width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt1      = One black raven
| caption1  = 
| image2    = Clifford-West-Henry Connecticut.jpg
| width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt2      = 
| caption2  = &lt;center&gt;Stotnik Clifford West Henry se je rodil 28. junija 1896 na [[Manhattan]]u v [[New York]]u, kjer so živeli njegovi starši Ira Walton Henry in Frances S. Henry. Umrl je od šrapnelov, ki so leteli od letalske [[kasetna bomba|kasetne bombe]] 17. oktobra 1918 v francoskem od Nemcev zasedenem mestu, ki ga je osvojil – skupaj z njim pa še 50 njegovih vojakov.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.geni.com/people/Lieutenant-Clifford-West-Henry/6000000017587398262|title=Lt. Clifford West Henry (1896 - 1918) - Genealogy|publisher=geni.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;
| image3    = Army distinguished service cross medal.png
| width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt3      = 
| caption3  = &lt;center&gt;Za svojo neverjetno drznost in pogumnost je prejel posmrtno tudi [[ZDA|ameriško]] predsedniško odlikovanje, ki ga je leta [[1921]] prevzela njegova mati Ira Walton Henry.&lt;/center&gt;
}}

„Bridgeport Telegram“ je objavil tozadevno poročilo 4. julija 1927:
:Ga. Ira Henry iz Sound Beacha je danes prejela medaljo za izjemne zasluge od vojnega ministrstva v čast njenega sina, stotnika Clifforda W. Henryja, za hrabrost pod ognjem med svetovno vojno. Medaljo, ki jo je priporočil general Pershing, je podelil generalmajor Edwards.&lt;br&gt;
Stotnik Henry, ki je bil med vojno poročnik pri načelniku 102. pehotnega polka, je 13. septembra 1918 zavzel mesto [[Vigneulles]], devet kilometrov znotraj [[Hindenburgova linija|Hindenburgove linije]]. Poročnik Henry in 50 njegovih mož je bilo naslednjega dne ubitih v strašni eksploziji v mestu. 

Henry je večkrat napredoval pred vodom, ki mu je poveljeval, in pritegnil ogenj iz brzostrelk, da bi njegovi možje lahko našli in uničili nemška gnezda. Čeprav je bil pri tem poskusu ranjen v nogo, je bila njegova smrt posledica ran od šrapnelov letalske bombe, ki jo je odvrglo nemško letalo.&lt;ref&gt;Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', April 10, 1919, Vol. 21, No. 27, p. 539.&lt;/ref&gt; Za svoja junaška dejanja je prejel francoski vojni križ s palmo&lt;ref&gt;Francoski vojni križ s palmo — ''Croix de guerre 1914–1918 (France)''&lt;/ref&gt;. Predsednik Združenih držav Amerike mu je kot vrhovni poveljnik oboroženih sil ZDA podelil za izjemne zasluge križec&lt;ref&gt;»Distinguished Service Cross (United States)«&lt;/ref&gt; in grozd hrastovega lista &lt;ref&gt;»Oak Leaf Cluster« - grozd hrastovega lista za izjemne zasluge&lt;/ref&gt;.[62][66] &lt;ref name=autogenerated10 /&gt;&lt;ref&gt;[http://militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 Valor awards for Clifford West Henry] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131104084838/http://www.militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 |date=November 4, 2013 }}  Retrieved January 20, 2012.&lt;/ref&gt;
Clifford Henry je bil po besedah njenega brata  ''velika Margaretina ljubezen''. V pismu prijatelju pa je ona sama glede tega zapisala, da ohranja &quot;spomin na čisto ljubezen, ki v sebi ni imela niti trunka telesnega poželenja&quot;.&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 54.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Letter to A. Edee, March 26, 1920&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 75-76.&lt;/ref&gt;

==== Opustitev znanstvene kariere ====
Mitchell si je zamišljala, da bi se uveljavila na področju [[psihiatrija|psihiatrije]],&lt;ref name=autogenerated12&gt;Pierpont, Claudia Roth. &quot;A Critic at Large: A Study in Scarlett.&quot; ''The New Yorker'', August 31, 1992, p. 93-94.&lt;/ref&gt;vendar je njeno prihodnost prekrižala [[španska gripa|španske gripe]], ki je po vsem svetu pomorila čez petdeset milijonov ljudi – kar je trikrat več od svetovne vojne. 25. januarja 1919 je posegla tudi v njeno družino: njena mati, May Belle Mitchell, je podlegla [[pljučnica|pljučnici]] prav zaradi te vseokužbe; v slutnji, da je njena smrt tik pred vrati, je hčerki napisala zadnji nasvet: 
:„Razdajaj se z obema rokama in polnim srcem; a presežek daj šele potem, ko si že živela svoje lastno življenje.&lt;ref name=autogenerated12 /&gt;
Kot povprečna študentka Marjeta ni blestela na nobenem akademskem področju ter je podcenjevala tudi svoje pisne sposobnosti in čeprav je njen profesor angleščine hvalil njeno delo, se ji je zdela pohvala neupravičena.&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 56 &amp; 60.&lt;/ref&gt; Po končanem prvem letniku na Smith Collegeu se je Mitchell za trajno vrnila v Atlanto, da bi prevzela gospodinjstvo namesto očeta.&lt;ref name=autogenerated12 /&gt;Ko si je oktobra 1919 opomogla od [[apendektomija|slepiča]], je prijateljici zaupala, da je zanjo pomenila opustitev fakultete in sanj o &quot;novinarski karieri&quot;, da bi v zameno vodila družinsko gospodinjstvo, &quot;odpoved vsemu, kar je bilo kaj vredno – za prazen nič!&quot;&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 30 &amp; 42.&lt;/ref&gt;

=== Med Drugo svetovno vojno ===
{{Več slik/peskovnik
| footer    = &lt;center&gt;&lt;/center&gt;
| align     = right
| image1    = Margaret Mitchell Christens USS Atlanta (CL-104) 1944.jpg
| width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt1      = One black raven
| caption1  = &lt;center&gt; Svojo ladjo ''USS 'Atlanta' (CL-104) '' je krstila sama lastnica Margaret Mitchell Christens [[1944]] in jo tudi sama v celoti temeljito gmotno opremila&lt;/center&gt;
| image2    = Margaret Mitchell 1941 on USS Atlanta (CL-51).jpg
| width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt2      = 
| caption2  = &lt;center&gt;Mitchell v odori [[Rdeči križ|Rdečega križa]] na krovu ladje USS ''Atlanta'' (CL-51), ki jo je kot lahko [[križarka|križarko]] [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|Ameriška vojna mornarica]] uporabljala v protiletalstvu; prislužila je pet zvezdic &amp; predsedniško priznanje za &quot;junaški zgled neomajnega bojnega duha&quot;.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|title=Atlanta III (CL-51)|website=NHHC|access-date=June 4, 2024|archive-date=June 4, 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240604125911/https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
&lt;/center&gt;
| image3    = Margaret Mitchell - Democrat and Chronicle (1936).jpg
| width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt3      = 
| caption3  = &lt;center&gt;Mitchell je vestno dopisovala izpiljene članke v časopisje in pisala svoj roman „V vrtincu“ (1936)&lt;/center&gt;}}

Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bila prostovoljka za [[Rdeči križ]] in je zbirala denar za vojna prizadevanja s prodajo vojnih obveznic.&lt;ref&gt;Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 225.&lt;/ref&gt;  Bila je dejavna v domovinski domači obrambi, šivala je bolnišnične halje in na hlače lepila našitke.&lt;ref&gt;Oliphant, Sgt. H. N. &quot;People on the Home Front: Margaret Mitchell&quot;. October 19, 1945. Yank, p. 9.&lt;/ref&gt; Čeprav se je sicer odločno zavzemala za uveljavitev ženskih pravic, ni bila enostranska in bojevita [[feminizem|feministka]], ampak je načeloma enako spoštovala tudi „močnejši spol“. To je pokazala zlasti med vojno, ko je posvečala veliko pozornost pisanju pisem vpoklicanim fantom in možem: vojakom, mornarjem in marincem; v svoja pisma je mimogrede vpletala šaljivost, spodbudo in sočutje.&lt;ref&gt;Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.&lt;/ref&gt;

„USS Atlanta (CL-51)“ je bila lahka [[križarka]], ki jo je [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|ameriška vojna mornarica]] uporabljala kot protiletalsko ladjo pod pokroviteljstvom Margaret Mitchell in je bila uporabljena v pomorski [[Bitka za Midway|Bitki za Midway]] in [[Bitka za Vzhodne Salomonove otoke|Vzhodne Salomonove otoke]]. Ladja je bila med nočnim delovanjem na površini 13. novembra 1942 med pomorsko bitko za Guadalcanal močno poškodovana, nakar jo je ukazal njen [[kapitan]] potopiti; pogumno moštvo si je pri tem prislužilo  pet bojnih zvezdic in predsedniško priznanje kot &quot;junaški primer nepremagljivega bojnega duha&quot;.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|title=Atlanta III (CL-51)|website=NHHC|access-date=June 4, 2024|archive-date=June 4, 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240604125911/https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Mitchell je sama gmotno podprla drugo lahko križarko, zopet poimenovano po mestu Atlanta, ''USS Atlanta (CL-104)''. 6. februarja 1944 jo je v Camdenu v New Jerseyju krstila njena dobrotnica Margaret kot Atlanto, bojne podvige pa je začela maja 1945. Atlanta je bila članica operativnih sil, ki so varovale hitre letalonosilke, delovala pa je ob obali [[Honšu]]ja, ko so se Japonci 15. avgusta 1945 brezpogojno vdali; prislužila si je dve bojni zvezdici. Končno je bila potopljena med eksplozivnimi preizkusi ob [[San Clemente (otok)|otoku San Clemente]] 1. oktobra 1970.&lt;ref&gt;[http://www.history.navy.mil/photos/sh-usn/usnsh-a/ix304.htm USS Atlanta (IX-304, formerly CL-104), 1964–1970] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121108084914/http://www.history.navy.mil/photos/sh-usn/usnsh-a/ix304.htm |date=November 8, 2012 }}. Retrieved January 22, 2013.&lt;/ref&gt;

== Družina ==
{{Več slik/peskovnik
| footer    = &lt;center&gt;Njen stari oče Russell Mitchell je imel trinajst otrok z dvema ženama; najstarejši je bil njen oče Eugene, ki je diplomiral na Pravni fakulteti Univerze v Georgiji.&lt;ref name=&quot;cyclopedia&quot;&gt;{{cite book |last1=Candler |first1=Allen D. |first2=Clement A. |last2=Evans |title=Cyclopedia of Georgia |location=Atlanta, Georgia |publisher=State Historical Association |year=1906 |volume=2 of 3 |pages=602–605 |oclc=3300148}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last=Garrett |first=Franklin M. |title=Atlanta and Environs: a chronicle of its people and events |location=Athens, Georgia |publisher=University of Georgia Press |year=1969 |volume=1 |page=819 |isbn=0820302635}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Ruppersburg, Hugh (2007). The New Georgia Encyclopedia Companion to Georgia Literature. Athens, Georgia: University of Georgia Press. p. 326. ISBN 9780820328768.&lt;/ref&gt;. Margaretka je začela pisati zgodbice v najstniških letih; leta 1922 pa je presenetila svoje vrstnike, ko je dobila pri [[Atlanta Journal|Atlanta Journalu]] službo časnikarke, kar je takrat veljalo za delo pridržano moškim. Čeprav je bila poročena dvakrat, ni mogoče najti slik njunih mož; pisateljici pa je slava kmalu začela presedati; radovedneži je namreč niti za trenutek niso puščali pri miru. Zato je nasprotovala snemanju filma: &quot;Nočem prevzeti dela scenaristke, nočem biti svetovalka; ne zanima me izbira igralcev, snemanje ali objava filma. Dajte mi malo miru! Pozabite name!&quot;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://birdinflight.com/ru/portret/20161004-margaret-mitchell.html|title=Написать и возненавидеть: Как автор «Унесенных ветром» спасалась от славы|publisher=Bird In Flight|author=Светлана Ворошилова|place=|language=ru|date=4. oktober 2016|accessdate=8. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;
| align     = right
| image1    = Margaret-Mitchell 1922.jpg
| width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt1      = One black raven
| caption1  = &lt;center&gt; Marjetica je bila taka zapeljivka, da je zanjo norelo istočasno pet fantov.&lt;/center&gt;
| image2    = Crescent Apartments, Atlanta, Georgia.jpg
| width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt2      = 
| caption2  = &lt;center&gt;Njen družinski dom, poimenovan &quot;Smetišče&quot; (&quot;Dump&quot;), je prava graščina; tukaj je želela, da bi bila &quot;moja hišica moja svobodica&quot;. Miru pa ni imela, saj so jo občudovalci stalno nadlegovali. Tu je danes spominska hiša in [[muzej]]&lt;/center&gt;
| image3    = Eugene-Muse-Mitchell.jpg
| width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt3      = 
| caption3  = &lt;center&gt;Marjetin oče je bil Eugene Muse Mitchell; njegovi daljni predniki so izhajali s [[Škotska|Škotskega]]. Po materini strani pa je imela katoliške [[Irci|irske]] korenine. ([[1906]])&lt;/center&gt;}}

=== Poreklo ===
Margaret Mitchell je vse življenje živela v [[Atlanta, Georgija|Atlanti]] v [[ZDA|ameriški zvezni državi]] [[Georgija|Georgiji]]. Rodila se je leta 1900 v bogati in politično pomembni družini. Po očetovi moški strani je imela [[Škoti|škotske]] prednike, po materini moški veji pa [[Irci|irske]] korenine. Njen oče, Eugene Muse Mitchell, je bil odvetnik, mati, Mary Isabel &quot;Maybelle&quot; Stephens, pa sufražetka in katoliška dobrodelnica. Imela je dva brata, Russella Stephensa Mitchella, ki je umrl v otroštvu leta 1894, in Alexandra Stephensa Mitchella, rojenega leta 1896.&lt;ref name=cyclopedia /&gt;&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt;

==== Mladostnica ====
Margaret je začela uporabljati ime »Peggy« v srednješolskem zavodu Washington Seminary, a skrajšano obliko »Peg« na visoki šoli v Smith Collegeu; ugajala ji je potrditev tega nadimka v mitološkem krilatem konju »[[Pegaz]]u«, ki navdihuje pesnike.&lt;ref&gt;Flora, Joseph M., Amber Vogel and Bryan Albin Giemza. ''Southern Writers: a new biographical dictionary'' Baton Rouge, LA: Louisiana State University Press, 2006. p. 285. {{ISBN|0-8071-3123-7}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=reporter&gt;{{cite book |last1=Mitchell |first1=Margaret |first2=Patrick |last2=Allen |title=Margaret Mitchell: reporter |location=Athens, GA |publisher=Hill Street Press |year=2000 |isbn=978-1-57003-937-9}}&lt;/ref&gt; Peggy je v svoji atlantski družbi [[matura|maturirala]] v zimskem semestru 1920.&lt;ref name=reporter /&gt; V takratnem slogu »&quot;gin and jazz&quot;« je pri plesu občinstvo »frapirala« in ga s svojim nenavadnim mlatarjenjem dodobra razburila.&lt;ref&gt;Kriebl, Karen J (1998). „From bloomers to flappers: the American women's dress reform movement, 1840–1920”. Ohio State University: 113—28.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=autogenerated16&gt;Wolfe, Margaret Ripley. ''Daughters of Canaan: a saga of southern women''. Lexington, KY: University Press of Kentucky, 1995. p. 150. {{ISBN|0-8131-0837-3}}&lt;/ref&gt; Na dobrodelnem maturantskem plesu v Atlanti leta 1921 je izvedla [[apaški ples]], ki je vključeval nasilnosti, erotične prizore ter poljub s soplesalcem&lt;ref&gt;(en) Richard Powers, « The hidden story of the Apache dance [archive] », sur socialdance.stanford.edu (consulté le 4 mars 2021)&lt;/ref&gt;, kar je močno razkurilo atlantsko visoko meščansko družbo in posledično je bila izločena iz Mladinskega društva (Junior Legaue).&lt;ref&gt;{{Cite news|url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-10-13-bk-950-story.html|title=The Belle of Lettres : SOUTHERN DAUGHTER: The Life of Margaret Mitchell, By Darden Asbury Pyron (Oxford University Press: $29.95; 560 pp.)|date=October 13, 1991|newspaper=[[Los Angeles Times]]|access-date=February 5, 2022|archive-date=February 5, 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220205051629/https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-10-13-bk-950-story.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Young, Elizabeth. ''Disarming the Nation: women's writing and the American Civil War''. Chicago, IL: University of Chicago Press, 1999. p. 243. {{ISBN|0-226-96087-0}}&lt;/ref&gt; Apaški ples in [[tango]] sta delovala pohujšljivo zaradi svojih [[erotika|erotičnih]] sestavin; slednjega je priljubil [[nemi film]] »Štirje jezdeci apokalipse« (The Four Horsemen of the Apocalypse, 1921), ki je glavnega igralca [[Rudolph Valentino|Rudolpha Valentina]] zaradi njegovega vrhunskega plesanja tanga naredil za simbol [[spolnost|spolnosti]].&lt;ref&gt;Groppa, Carlos G. ''The Tango in the United States: a history''. Jefferson, NC: McFarland &amp; Co. Publishers, 2004. p. 82. {{ISBN|0-7864-1406-5}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=uKmExgEACAAJ |pages=39–40 |title=Dark Lover: The Life and Death of Rudolph Valentino |isbn=9780374282394 |last1=Leider |first1=Emily Wortis |year=2003 |publisher=Farrar, Straus and Giroux }}&lt;/ref&gt;

Mitchell je bila po lastnih besedah &quot;brezvestna spogledljivka&quot;. Zaročila se je s petimi moškimi, a je vztrajno trdila, da nobenemu od njih ni lagala niti jih zavajala.&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al, ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 116-118.&lt;/ref&gt; Krajevna klepetava dopisnica, ki se je podpisovala kot Polly Peachtree, je v stolpcu iz leta 1922 opisala Mitchellino ljubezensko izživljanje:
:»V svojem kratkem življenju je imela morda več moških, ki so bili vanjo res &quot;smrtno zaljubljeni&quot;, več iskrenih snubcev, kot pa katero koli drugo dekle v Atlanti«.&lt;ref name=autogenerated16 /&gt;

=== Poroki ===
Aprila 1922 Mitchell hodila in se skoraj vsakodnevno videvala z dvema moškima: eden je bil Berrien Kinnard Upshaw (»Red« = »Rdeči«; 10. marec 1901 – 13. januar 1949), s katerim naj bi se srečala 1917 na plesu, ki so ga priredili starši ene od njenih prijateljic, in drugi, njegov sostanovalec in prijatelj John Robert Marsh (6. oktober 1895 – 5. marec 1952), založnik iz Kentuckyja, ki je delal za [[Associated Press]].[80][16] &lt;ref name=autogenerated20&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 95-96.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=marsh/&gt;{{rp|37 &amp; 80}}  

Upshaw je bil fant iz Atlante, nekaj mesecev mlajši od Mitchell, čigar družina se je leta 1916 preselila v Raleigh v Severni Karolini.[47] &lt;ref name=&quot;lost&quot;/&gt;{{rp|16}}  Leta 1919 je bil imenovan v Pomorsko akademijo Združenih držav Amerike, vendar je 5. januarja 1920 odstopil zaradi akademskih pomanjkljivosti. Maja je bil ponovno sprejet, takrat star 19 let, in je dva meseca preživel na morju, preden je odstopil drugič, in sicer 1. septembra 1920.[81] &lt;ref&gt;Washington Government Printing Office (1921), ''Annual Register of the United States Naval Academy, Annapolis, Md'', p. 57, 188, 193 &amp; 204.&lt;/ref&gt;Upshaw, ki mu šola ni dišala in ni imel službe, si je leta 1922 »služil« denar s tihotapljenjem alkohola v georgijskih gorah.[82] &lt;ref&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 95.&lt;/ref&gt;

Čeprav ji je njena družina odsvetovala, sta se Peggy in Red poročila 2. septembra 1922; priča na njuni poroki je bil John Marsh. Par je živel v domu Mitchellovih z njenim očetom a že do decembra se je zakon razpadel in Upshow je odšel iz hiše. Mitchell je tožila zaradi telesnega in čustvenega nasilja, kar vse je bilo posledica moževega pijančevanja. Do ločitve je prišlo sporazumno: John Marsh mu je dal posojilo, Mitchell pa se je odpovedala tožbi za nasilništvo. &lt;ref name=autogenerated3 /&gt;&lt;ref name=autogenerated20 /&gt;&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al, ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 133.&lt;/ref&gt; Civilno sta se ločila 16. oktobra 1924.[73] &lt;ref name=reporter /&gt;{{rp|xx}} 

Ker sta se poročila v katoliški Cerkvi, na razglasitev ničnosti zakona po takratnem Cerkvenem zakoniku ni bilo možno niti pomisliti. Zato je Mitchell zapustila katoliško vero in se priključila episkopalni&lt;ref&gt;Episkopalna cerkev (''Episcopal Church'' – ''TEC''), znana tudi kot Protestanntska episkopalna cerkev v ZDA (''Protestant Episcopal Church in the United States of America'' – ''PECUSA'' – je članica svetovne Anglikanske skupnosti&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;j777&quot;&gt;{{cite web | title=Episcopal Church, The | website=The Episcopal Church | date=2012-05-22 | url=https://www.episcopalchurch.org/glossary/episcopal-church-the/ | access-date=2024-07-28}}&lt;/ref&gt;, kjer so glede ločitve zakona dopuščali širša merila in celo cerkveno ločitev.[35][84] &lt;ref name= franciscan/&gt;&lt;ref&gt;{{Cite news|url = https://www.ajc.com/news/local/margaret-mitchell-nephew-leaves-estate-atlanta-archdiocese/30wq9vEws4OlZjxzAhq4qN/#:~:text=The%20bequest%20to%20the%20archdiocese,Catholic%20church%20in%20later%20life.|title = Margaret Mitchell's nephew leaves estate to Atlanta Archdiocese|newspaper = The Atlanta Journal-Constitution|last1 = Poole|first1 = Shelia|access-date = February 6, 2022|archive-date = February 6, 2022|archive-url = https://web.archive.org/web/20220206152321/https://www.ajc.com/news/local/margaret-mitchell-nephew-leaves-estate-atlanta-archdiocese/30wq9vEws4OlZjxzAhq4qN/#:~:text=The%20bequest%20to%20the%20archdiocese,Catholic%20church%20in%20later%20life.|url-status = live}}&lt;/ref&gt;

4. julija 1925 sta se torej 24-letna Margaret Mitchell in 29-letni John Marsh poročila v unitarno-univerzalistični cerkvi.[16]: 125 &lt;ref&gt; »Unitaristični univerzalizem« je svobodomiselno versko izroččilo, ki je nastalo z združitvijo dveh skupnosti: unitarizma in univerzalizma. Leta 1793 je bila v Ameriki ustanovljena Univerzalistična cerkev Amerike, leta 1825 pa Ameriško unitaristično združenje (AUA).&lt;/ref&gt;&lt;ref name=marsh/&gt;{{rp|125}} Družina Marshes se je naselila v sobah Crescenta v Atlanti in v stanovanju št. 1, ki sta ga ljubkovalno poimenovala »The Dump« (tj. »Smetišče«);  zdaj je tukaj Hiša in muzej Margaret Mitchell.[85] &lt;ref name=autogenerated15&gt;Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 8.&lt;/ref&gt;

== Smrt in spomin ==
[[File:MargaretMitchell-grave.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Mitchellin grob na »Oaklandskem pokopališču« v [[Atlanta, Georgija|Atlanti]] (»Oakland Cemetery«) ]]&lt;/center&gt;

=== Prometna nesreča in smrt ===
Margaret Mitchell je zvečer, 11. avgusta 1949, ko je s svojim možem Johnom Marshom prečkala v Atlanti ulico Peachtree Street na poti za ogled filma „Canterburyjska zgodba“ (''A Canterbury Tale''), zbil prehitri voznik. Pet dni pozneje, 16. avgusta, je v starosti 48 let umrla v bolnišnici Grady (Grady Memorial Hospital), ne da bi prišla k zavesti.

Zbil jo je taksist Hugh Gravitt, ki ni bil v službi in je vozil svoje osebno vozilo. Po trčenju so ga zaprli  zaradi vožnje pod vplivom alkohola in ga izpustili z varščino v višini 5450 dolarjev do Mitchelline smrti.&lt;ref name=autogenerated2&gt;[https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html Obituary: Miss Mitchell, 49, Dead of Injuries] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171109075709/https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html |date=November 9, 2017 }}, (August 17, 1949) ''New York Times''. Retrieved May 14, 2011.&lt;/ref&gt;
Najprej je bil obtožen vožnje v vinjenem stanju, prehitre vožnje in vožnje po napačni strani ceste; novembra 1949 so ga spoznali za krivega uboja iz malomarnosti in ga obsodili na 18 mesecev zapora, od česar je v ječi preživel 11 mesecev. Gravitt je umrl leta 1994 v starosti 74 let.&lt;ref&gt;Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 270.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web | url=https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | title=Hugh Gravitt, Driver Who Killed Margaret Mitchell | date=April 22, 1994 | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034521/https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web | url=https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | title=Hugh D Gravitt in Social Security Death Index | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034629/https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | url-status=live }}&lt;/ref&gt;

=== Pogreb ===
Margaret Mitchell so pokopali na pokopališču Oakland. Ko je njen mož John umrl leta 1952, so ga pokopali poleg njegove žene.

=== Spomin ===
Leta 1978 so Mitchell sprejeli v „Dvorano slavnih georgijskih časopisov“ („Georgia Newspaper Hall of Fame“),&lt;ref name=Green&gt;{{cite news | author=Green, Dick | title=Papers Challenged To Reach New Reader Group | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=February 25, 1978 | url=https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | via=newspapers.com | access-date=July 3, 2020 | archive-date=July 3, 2020 | archive-url=https://web.archive.org/web/20200703145734/https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | url-status=live }}&lt;/ref&gt; leta 1994 v „Dvorano slavnih georgijskih žensk“ („Georgia Women of Achievement“) in leta 2000 v „Dvorano slavnih georgijskih pisateljev“ („Georgia Writers Hall of Fame“).&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|title=Margaret Mitchell|author=New Georgia Encyclopedia|access-date=October 21, 2017|archive-date=October 21, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171021220611/http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Leta 1994 je Shannen Doherty igrala v televizijskem filmu „A Burning Passion: The Margaret Mitchell Story“ („Goreča strast: Zgodba Margaret Mitchell“) – izmišljeni pripovedi o Mitchellinem življenju, ki jo je režiral [[Larry Peerce]].&lt;ref&gt;{{cite news | title=TELEVISION REVIEW; The Woman Who Invented Scarlett | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=November 7, 1994 | url=https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | via=nytimes.com | access-date=December 11, 2020 | archive-date=April 6, 2023 | archive-url=https://web.archive.org/web/20230406084227/https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Ko je 2011 umrl Mitchellin nečak Joseph Mitchell, je zapustil [[Nadškofija Atlanta|nadškofiji Atlanta]] petdeset odstotkov blagovnih znamk in literarnih pravic zapuščine Margaret Mitchell ter nekaj Mitchellinih osebnih predmetov.&lt;ref name=Kandra1&gt;{{cite news|last=Kandra|first=Greg|title=Gone with the windfall: Margaret Mitchell heir leaves estate to Archdiocese of Atlanta|url=http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|accessdate=April 7, 2014|newspaper=Patheos|date=August 16, 2012|archive-date=April 9, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140409002146/http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

== Opombe ==
{{Reflist|30em}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Nadaljnje branje ==
;{{ikona en}}
* Bonner, Peter. ''[https://web.archive.org/web/20131127122453/http://peterbonner.com/store.html Lost In Yesterday: Commemorating The 70th Anniversary of Margaret Mitchell's 'Gone With The Wind']''. Marietta, Georgia: First Works Publishing Co., Inc., 2006. {{ISBN|978-0-9716158-9-2}}.
* Brown, Ellen F. and John Wiley. ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: A Bestseller's Odyssey from Atlanta to Hollywood''. Lanham, Maryland: Taylor Trade, 2011. {{ISBN|978-1-58979-567-9}}.
* Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. {{ISBN|0-89919-169-X}}
* Farr, Finis. ''Margaret Mitchell of Atlanta: The Author of Gone With the Wind''. New York: William Morrow, 1965. {{ISBN|978-0-380-00810-0}}
* Mitchell, Margaret, Allen Barnett Edee and Jane Bonner Peacock. ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921''. Atlanta, Georgia: Peachtree Publishers, Ltd, 1985. {{ISBN|978-0-931948-70-1}}
* Mitchell, Margaret and Patrick Allen. ''Margaret Mitchell: Reporter''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-57003-937-9}}
* Mitchell, Margaret and Jane Eskridge. ''Before Scarlett: Girlhood Writings of Margaret Mitchell''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-892514-62-2}}
* Pyron, Darden Asbury. ''Southern Daughter: The Life of Margaret Mitchell''. New York: Oxford University Press, 1991. {{ISBN|978-0-19-505276-3}}
* Walker, Marianne. ''Margaret Mitchell &amp; John Marsh: The Love Story Behind Gone With the Wind''. Atlanta: Peachtree, 1993. {{ISBN|978-1-56145-231-6}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}
{{Wikinavedek}}

;{{ikona en}}
*[https://www.britannica.com/event/American-Civil-War American Civil War | History, Summary, Dates, Causes, Map, Timeline, Battles, Significance, &amp; Facts | Britannica]
*[https://www.biography.com/authors-writers/margaret-mitchell Margaret Mitchell - Books, Death &amp; Quotes|New Georgia Encyclopedia]
*[https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/ Margaret Mitchell: American Rebel | Biography of Margaret Mitchell | American Masters (PBS)]
*[https://www.encyclopedia.com/women/encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/mitchell-margaret-1900-1949 Mitchell, Margaret (1900–1949) | Encyclopedia.com]
;{{ikona ru}}
*[https://birdinflight.com/ru/portret/20161004-margaret-mitchell.html Написать и возненавидеть: Как автор «Унесенных ветром» спасалась от славы — Bird In Flight]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1900]]
[[Kategorija:Umrli leta 1949]]
[[Kategorija:Ženske]]
[[Kategorija:Borci za človekove pravice]]
[[Kategorija:Druga svetovna vojna]]
[[Kategorija:Humanitarni delavci]]
[[Kategorija:Ameriški pisatelji]]
[[Kategorija:Ameriški publicisti]]
[[Kategorija:Umrli v prometnih nesrečah]]
[[Kategorija:Ameriške feministke]]</text>
      <sha1>8vcsf95alwbb7nystxs0njyjzrr563k</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687438</id>
      <parentid>6687437</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T20:11:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Poroki */</comment>
      <origin>6687438</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="43054" sha1="7wf0dvt6do7zcvguesgyh2vpymumqhj" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{Infobox writer
| name             = Margaret Mitchell
| image            = Margaret Mitchell NYWTS.jpg
| caption          = Mitchell leta 1941
| pseudonym        = Peggy Mitchell (srednješolka)&lt;br&gt;Peg Mitchell (vseučiliščnica)
| birth_name       = Margaret Munnerlyn Mitchell
| birth_date       = {{birth date|1900|11|8}}
| birth_place      = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]]
| death_date       = {{death date and age|1949|8|16|1900|11|6}}
| death_place      = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]]
| resting_place    = [[Oakland Cemetery (Atlanta)|Oakland Cemetery]]
| occupation       = Journalist, novelist 
| genre            = Romance novel, Historical fiction, [[epic novel]]
| education        = [[Smith College]]
| spouse           = {{plainlist|
* {{marriage|Berrien Upshaw|1922|1924|end=div}}
* {{marriage|John Marsh|1925}}&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|title=Margaret Mitchell: American Rebel ~ Biography of Margaret Mitchell &amp;#124; American Masters|date=March 29, 2012|website=American Masters|access-date=September 29, 2020|archive-date=September 24, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200924222135/https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;}}
| parents          = [[Eugene M. Mitchell]]&lt;br /&gt;[[Maybelle Stephens Mitchell|Maybelle Stephens]]
| relatives        = [[Annie Fitzgerald Stephens]] (babica)&lt;br&gt;[[Joseph Mitchell (Mitchell Estate director)|Joseph Mitchell]] (nečak)&lt;br&gt;[[Mary Melanie Holliday]] (sestrična)
| notableworks     = ''V vrtincu'' (''Gone with the Wind'')&lt;br /&gt;''Izgubljeni Laysen'' ('' Lost Laysen)''
| awards           = [[Pulitzer Prize for Novel]] (1937)&lt;br /&gt;[[National Book Award]] (1936)
| signature        = Margaret Mitchell signature.svg
}}
'''Margaret Munnerlyn Mitchell''' (*[[8. november]] [[1900]], †[[16. avgust]] [[1949]] [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]])&lt;ref&gt;{{Cite encyclopedia|url=https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|title=Margaret Mitchell {{!}} American novelist|encyclopedia=Encyclopedia Britannica|access-date=October 22, 2017|language=en|archive-date=June 28, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200628021722/https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|url-status=live}}&lt;/ref&gt; je bila ameriška romanopiska in časnikarka. Mitchell je napisala le en roman, ki je bil objavljen za časa njenega življenja; dogajanje je iz obdobja [[Ameriška državljanska vojna|Ameriške državljanske vojne]]. Za svoj roman ''[[V vrtincu (roman)|V vrtincu]]'' je prejela nagrado [[National Book Award for Fiction#Most Distinguished Novel (1935–1936)|National Book Award for Fiction]] za najboljšo povest v letu 1936&lt;ref name=nyt1937&gt;{{cite news |title=5 Honors Awarded on the Year's Books: ... |work=The New York Times |date=February 26, 1937 |page=23 }}&lt;/ref&gt; in nagrado [[Pulitzer Prize for Fiction]] leta 1937. 

Dolgo po njeni smrti je bila objavljena zbirka Mitchellinih dekliških zapisov in novela, ki jo je napisala kot najstnica, z naslovom ''Izgubljeni Laysen'' (''Lost Laysen''). Zbirka njenih časopisnih člankov, ki jih je napisala za „The Atlanta Journal“, pa je bila ponovno izdana v knjižni obliki.

== Življenjepis ==

=== Šolanje ===
==== Med Prvo svetovno vojno ====
Medtem ko je v Evropi divjala [[prva svetovna vojna]] (1914–1918), je Marjeta obiskovala „Atlanta's Washington Seminary“&lt;ref&gt;„Atlanta’s Washington Seminary“ – „Washingtonski seminar v Atlanti“; sedaj se imenuje „The Westminster Schools“ – „Westminstrske šole“&lt;/ref&gt;, &quot;modno&quot; zasebno dekliško šolo z več kot 300 učenci.&lt;ref&gt;Sargent, Porter E. ''A Handbook of the Best Private Schools of the United States and Canada''. Boston: P.E Sargent, 1915. Vol. 1, p. 150.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt; Bila je zelo aktivna v dramskem krožku.&lt;ref&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 94.&lt;/ref&gt; Mitchell je igrala med drugim tudi moške like: Nicka Bottoma v Shakespearovem delu „[[Sen kresne noči]]“ in Launcelota Gobba v Shakespearovem „[[Beneški trgovec|Beneškem trgovcu]]“. Napisala je igro o neresnih študentkah, v kateri je tudi igrala.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.p 138&lt;/ref&gt; Pridružila se je tudi Literarnemu krožku in v letopisu objavila dve zgodbi: ''Mala sestra'' in ''Narednik Terry''.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.&lt;/ref&gt;. 
Desetletna &quot;Peggy&quot; je junakinja v Mali sestri; ko sliši, da posiljujejo njeno starejšo sestro, hladnokrvno vzame samokres in ustreli posiljevalca:&lt;ref&gt;Jones, A. G., Tomorrow is Another Day: the woman writer in the South, 1859–1936, p. 314.&lt;/ref&gt;po ameriško brezčutno ga je pogledala, samozavestno je pomerila vanj z namenom, da ne bo zgrešila – in ga ni.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.&lt;/ref&gt;

Mitchell je spodbujala njena zahtevna učiteljica angleščine Paisley, ki je prepoznala njen pisateljski talent;&lt;ref&gt;Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. Photo section between p. 178-179. {{ISBN|0-89919-169-X}}&lt;/ref&gt; rekla ji je, da bo lahko uspela le, če bo trdo delala in ne bo neprevidna pri sestavljanju stavkov, kajti stavek mora biti &quot;popoln, jedrnat in povezan&quot;.&lt;ref&gt;Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.&lt;/ref&gt;

Mitchellova je prebirala knjige [[Thomas Dixon Mlajši|Thomasa Dixona Ml.]]&lt;ref&gt;Thomas Dixon Mlajši (1864-1946) je bil ameriški pisatelj, odvetnik, politik in baptistični pastor – zagovornik nadvlade belcev. Filmski režiser D. W. Griffith je „Člana klana“ (1905) priredil za film (1915; „The Birth of a Nation“ – „Rojstvo naroda“). Film je tako v 20. stoletju prispeval k obuditvi [[Ku Klux Klan|Ku Klux Klana]].&lt;/ref&gt; Ko so 1916 v Atlanti vrteli njegov nemi film [[Rojstvo naroda]], je dramatizirala Dixonovo delo „Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“&lt;ref&gt;„Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“  - „The Traitor: A Story of the Fall of the Invisible Empire“ (1907)&lt;/ref&gt; Kot igralka je prevzela vlogo Steva Hoyla s fantovsko [[lasulja|lasuljo]].&lt;ref&gt;Dixon, Jr., Thomas. ''The Traitor: a story of the fall of the invisible empire''. New York:  Doubleday, Page &amp; Co, 1907. {{OCLC|2410927}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html Summary of The Traitor:  A Story of the Fall of the Invisible Empire] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120404122244/http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html |date=April 4, 2012 }}. Retrieved July 22, 2012.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 93.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Slide, Anothony. ''American Racist: the life and films of Thomas Dixon'', Lexington, KY: The University Press of Kentucky, 2004. p.192. {{ISBN|0-8131-2328-3}}&lt;/ref&gt; 

Za časa njenega šolanja v Atlanti je njen brat Stephens obiskoval [[Univerza Harvard|Harvardsko univerzo]] (1915–1917) in se  je maja 1917 prostovoljno prijavil k vojakom – mesec dni po tem, ko so ZDA napovedale vojno Nemčiji. Aprila 1918 je odplul v Francijo, sodeloval v bojih okrog [[Lagny]]ja in [[Marbache|Marbacha]], nato pa se je oktobra vrnil v Georgijo kot vaditelj.[59] &lt;ref&gt;Mead, Frederick Sumner. ''Harvard's Military Record in the World War'', Boston, MA: The Harvard Alumni Association, 1921. p. 669. {{OCLC|1191594}}&lt;/ref&gt; Margaret in njena mati sta se septembra 1918 v New Yorku pripravljali na Margaretin vpis na fakulteto, a Stephens je očetu sporočil, da je na varnem, potem ko je bila njegova ladja na poti iz Francije v New York torpedirana.[60] &lt;ref&gt;[http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&amp;query=margaret%20mitchell&amp;brand=athnewspapers-brand &quot;News of Society&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140502032846/http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&amp;query=margaret%20mitchell&amp;brand=athnewspapers-brand |date=May 2, 2014 }} E. W. Carroll (September 19, 1918) ''Athens Daily Herald'', p. 3. Retrieved February 26, 2013.&lt;/ref&gt;

==== Njena „velika ljubezen“ ====
Stephens Mitchell se je izrazil, češ da zavodsko bivanje &quot;uničuje dekleta&quot;.&lt;ref&gt;Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.&lt;/ref&gt;  Mati May Belle Mitchell pa je vendarle zelo cenila dekliško izobraževanje in je želela, da bi njeni hčerki izobrazba pomagala k uveljavljanju kot orožje in &quot;ključ do preživetja&quot;.&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Felder, Deborah G. A Century of Women: the most influential events in twentieth-century women's history. New York, NY: Citadel Press, 1999. p. 158. ISBN 0-8065-2526-6&lt;/ref&gt; Klasična univerzitetna izobrazba, ki si jo je želela za svojo hčer, je bila enakovredna fantovskim zavodom, kar pa je bilo na voljo le na severnih šolah. Zato je izbrala za hčerko Smith College v [[Northampton]]u v [[Massachusetts|Massachusettsu]], ker je menila, da je to najboljši ženski zavod v Združenih državah Amerike.&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. 13 &amp; 14 p. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt;

Po diplomi na Washington Seminary junija 1918 se je Mitchell zaljubila v lepuškastega harvardskega diplomanta, mladega vojaškega poročnika [[Clifford Henry|Clifforda Henryja]],&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 46-48.&lt;/ref&gt; ki je bil glavni inštruktor sabljanja v Camp Gordonu od 10. maja do odplutja v Francijo 17. julija.&lt;ref name=autogenerated10 /&gt; &lt;ref name=autogenerated10 /&gt; Henry je pred odhodom v Francijo Marjeti podaril zaročni prstan.&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 47-48 &amp; 54.&lt;/ref&gt;

14. septembra 1918, ko je bila Marjeta vpisana na Smith College, je bil Henry smrtno ranjen v boju in je 17. oktobra umrl.&lt;ref name=autogenerated10&gt;Mead, F.S., ''Harvard's Military Record in the World War'', p. 450.&lt;/ref&gt; Medtem ko je poročnik Henry čakal v verdunskih jarkih, je tik pred ranjavanjem na list, iztrgan iz njegovega poljskega zvezka, ki so ga pozneje našli med njegovimi stvarmi, napisal pesem, katere zadnja kitica se glasi takole:
&lt;center&gt;
{|
|-
! Should I &quot;go West.&quot;&lt;ref&gt;Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', May 8, 1919, Vol. 21, No. 31, p. 645.&lt;/ref&gt;
! Ali naj „grem na zahod“
|-
| &lt;poem&gt; If &quot;out of luck&quot; at duty's call
In glorious action I should fall
At God's behest,

May those I hold most dear and best
Know I have stood the acid test
Should I &quot;go West.&quot;
 &lt;/poem&gt;
| &lt;poem&gt; Če bi &quot;brez sreče&quot; pri klicu dolžnosti
V slavnem pohodu padel
Po Božji volji,

Naj tisti, ki so mi najdražji in najboljši,
Vedo, da sem prestal preizkušnjo
Ali naj &quot;grem na Zahod&quot;.&lt;ref&gt;&quot;West&quot; (=&quot;Zahod&quot;); tukaj je besedna igra, saj mu je bilo ime tudi &quot;West&quot;&lt;/ref&gt;
&lt;/poem&gt;
|}
&lt;/center&gt;

==== Cliffordovi odlikovanji ====
{{Več slik/peskovnik
| footer    = &lt;center&gt;Stotnik Clifford West Henry, ki je bil med vojno poročnik pri načelniku 102. pehotnega polka, je 13. septembra 1918 zavzel mesto [[Vigneulles]], devet kilometrov znotraj [[Hindenburgova linija|Hindenburgove linije]]. Poročnik Henry in 50 njegovih mož je bilo naslednjega dne ubitih v strašni eksploziji, ki jenastala zaradi odvržene letalske bombe v mestu. Pokopan je na pokopališču »First Congregational Church Cemetery« Greenwich, Fairfield County, [[Connecticut]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.uswarmemorials.org/html/people_details.php?PeopleID=15377|title=Henry Clifford West|publisher= American War Memorials Overseas|author=|place=|language=en|date=2008|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;. Prejel je dvoje odlikovanj: francosko, pa tudi ameriško z ukazom predsednika Združenih držav Amerike leta 1921.&lt;br&gt;''War Department, General Orders No. 28, 1921''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://valor.militarytimes.com/recipient/recipient-27088/|title=Clifford Henry - Hall of Valor: Medal of Honor, Silver Star, U.S. Military Awards|publisher=Military Times|author=|place=Washington|language=en|date=|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;
| align     = right
| image1    = Croix de Guerre 1914 1918.jpg|
| width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt1      = One black raven
| caption1  = 
| image2    = Clifford-West-Henry Connecticut.jpg
| width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt2      = 
| caption2  = &lt;center&gt;Stotnik Clifford West Henry se je rodil 28. junija 1896 na [[Manhattan]]u v [[New York]]u, kjer so živeli njegovi starši Ira Walton Henry in Frances S. Henry. Umrl je od šrapnelov, ki so leteli od letalske [[kasetna bomba|kasetne bombe]] 17. oktobra 1918 v francoskem od Nemcev zasedenem mestu, ki ga je osvojil – skupaj z njim pa še 50 njegovih vojakov.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.geni.com/people/Lieutenant-Clifford-West-Henry/6000000017587398262|title=Lt. Clifford West Henry (1896 - 1918) - Genealogy|publisher=geni.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;
| image3    = Army distinguished service cross medal.png
| width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt3      = 
| caption3  = &lt;center&gt;Za svojo neverjetno drznost in pogumnost je prejel posmrtno tudi [[ZDA|ameriško]] predsedniško odlikovanje, ki ga je leta [[1921]] prevzela njegova mati Ira Walton Henry.&lt;/center&gt;
}}

„Bridgeport Telegram“ je objavil tozadevno poročilo 4. julija 1927:
:Ga. Ira Henry iz Sound Beacha je danes prejela medaljo za izjemne zasluge od vojnega ministrstva v čast njenega sina, stotnika Clifforda W. Henryja, za hrabrost pod ognjem med svetovno vojno. Medaljo, ki jo je priporočil general Pershing, je podelil generalmajor Edwards.&lt;br&gt;
Stotnik Henry, ki je bil med vojno poročnik pri načelniku 102. pehotnega polka, je 13. septembra 1918 zavzel mesto [[Vigneulles]], devet kilometrov znotraj [[Hindenburgova linija|Hindenburgove linije]]. Poročnik Henry in 50 njegovih mož je bilo naslednjega dne ubitih v strašni eksploziji v mestu. 

Henry je večkrat napredoval pred vodom, ki mu je poveljeval, in pritegnil ogenj iz brzostrelk, da bi njegovi možje lahko našli in uničili nemška gnezda. Čeprav je bil pri tem poskusu ranjen v nogo, je bila njegova smrt posledica ran od šrapnelov letalske bombe, ki jo je odvrglo nemško letalo.&lt;ref&gt;Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', April 10, 1919, Vol. 21, No. 27, p. 539.&lt;/ref&gt; Za svoja junaška dejanja je prejel francoski vojni križ s palmo&lt;ref&gt;Francoski vojni križ s palmo — ''Croix de guerre 1914–1918 (France)''&lt;/ref&gt;. Predsednik Združenih držav Amerike mu je kot vrhovni poveljnik oboroženih sil ZDA podelil za izjemne zasluge križec&lt;ref&gt;»Distinguished Service Cross (United States)«&lt;/ref&gt; in grozd hrastovega lista &lt;ref&gt;»Oak Leaf Cluster« - grozd hrastovega lista za izjemne zasluge&lt;/ref&gt;.[62][66] &lt;ref name=autogenerated10 /&gt;&lt;ref&gt;[http://militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 Valor awards for Clifford West Henry] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131104084838/http://www.militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 |date=November 4, 2013 }}  Retrieved January 20, 2012.&lt;/ref&gt;
Clifford Henry je bil po besedah njenega brata  ''velika Margaretina ljubezen''. V pismu prijatelju pa je ona sama glede tega zapisala, da ohranja &quot;spomin na čisto ljubezen, ki v sebi ni imela niti trunka telesnega poželenja&quot;.&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 54.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Letter to A. Edee, March 26, 1920&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 75-76.&lt;/ref&gt;

==== Opustitev znanstvene kariere ====
Mitchell si je zamišljala, da bi se uveljavila na področju [[psihiatrija|psihiatrije]],&lt;ref name=autogenerated12&gt;Pierpont, Claudia Roth. &quot;A Critic at Large: A Study in Scarlett.&quot; ''The New Yorker'', August 31, 1992, p. 93-94.&lt;/ref&gt;vendar je njeno prihodnost prekrižala [[španska gripa|španske gripe]], ki je po vsem svetu pomorila čez petdeset milijonov ljudi – kar je trikrat več od svetovne vojne. 25. januarja 1919 je posegla tudi v njeno družino: njena mati, May Belle Mitchell, je podlegla [[pljučnica|pljučnici]] prav zaradi te vseokužbe; v slutnji, da je njena smrt tik pred vrati, je hčerki napisala zadnji nasvet: 
:„Razdajaj se z obema rokama in polnim srcem; a presežek daj šele potem, ko si že živela svoje lastno življenje.&lt;ref name=autogenerated12 /&gt;
Kot povprečna študentka Marjeta ni blestela na nobenem akademskem področju ter je podcenjevala tudi svoje pisne sposobnosti in čeprav je njen profesor angleščine hvalil njeno delo, se ji je zdela pohvala neupravičena.&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 56 &amp; 60.&lt;/ref&gt; Po končanem prvem letniku na Smith Collegeu se je Mitchell za trajno vrnila v Atlanto, da bi prevzela gospodinjstvo namesto očeta.&lt;ref name=autogenerated12 /&gt;Ko si je oktobra 1919 opomogla od [[apendektomija|slepiča]], je prijateljici zaupala, da je zanjo pomenila opustitev fakultete in sanj o &quot;novinarski karieri&quot;, da bi v zameno vodila družinsko gospodinjstvo, &quot;odpoved vsemu, kar je bilo kaj vredno – za prazen nič!&quot;&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 30 &amp; 42.&lt;/ref&gt;

=== Med Drugo svetovno vojno ===
{{Več slik/peskovnik
| footer    = &lt;center&gt;&lt;/center&gt;
| align     = right
| image1    = Margaret Mitchell Christens USS Atlanta (CL-104) 1944.jpg
| width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt1      = One black raven
| caption1  = &lt;center&gt; Svojo ladjo ''USS 'Atlanta' (CL-104) '' je krstila sama lastnica Margaret Mitchell Christens [[1944]] in jo tudi sama v celoti temeljito gmotno opremila&lt;/center&gt;
| image2    = Margaret Mitchell 1941 on USS Atlanta (CL-51).jpg
| width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt2      = 
| caption2  = &lt;center&gt;Mitchell v odori [[Rdeči križ|Rdečega križa]] na krovu ladje USS ''Atlanta'' (CL-51), ki jo je kot lahko [[križarka|križarko]] [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|Ameriška vojna mornarica]] uporabljala v protiletalstvu; prislužila je pet zvezdic &amp; predsedniško priznanje za &quot;junaški zgled neomajnega bojnega duha&quot;.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|title=Atlanta III (CL-51)|website=NHHC|access-date=June 4, 2024|archive-date=June 4, 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240604125911/https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
&lt;/center&gt;
| image3    = Margaret Mitchell - Democrat and Chronicle (1936).jpg
| width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt3      = 
| caption3  = &lt;center&gt;Mitchell je vestno dopisovala izpiljene članke v časopisje in pisala svoj roman „V vrtincu“ (1936)&lt;/center&gt;}}

Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bila prostovoljka za [[Rdeči križ]] in je zbirala denar za vojna prizadevanja s prodajo vojnih obveznic.&lt;ref&gt;Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 225.&lt;/ref&gt;  Bila je dejavna v domovinski domači obrambi, šivala je bolnišnične halje in na hlače lepila našitke.&lt;ref&gt;Oliphant, Sgt. H. N. &quot;People on the Home Front: Margaret Mitchell&quot;. October 19, 1945. Yank, p. 9.&lt;/ref&gt; Čeprav se je sicer odločno zavzemala za uveljavitev ženskih pravic, ni bila enostranska in bojevita [[feminizem|feministka]], ampak je načeloma enako spoštovala tudi „močnejši spol“. To je pokazala zlasti med vojno, ko je posvečala veliko pozornost pisanju pisem vpoklicanim fantom in možem: vojakom, mornarjem in marincem; v svoja pisma je mimogrede vpletala šaljivost, spodbudo in sočutje.&lt;ref&gt;Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.&lt;/ref&gt;

„USS Atlanta (CL-51)“ je bila lahka [[križarka]], ki jo je [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|ameriška vojna mornarica]] uporabljala kot protiletalsko ladjo pod pokroviteljstvom Margaret Mitchell in je bila uporabljena v pomorski [[Bitka za Midway|Bitki za Midway]] in [[Bitka za Vzhodne Salomonove otoke|Vzhodne Salomonove otoke]]. Ladja je bila med nočnim delovanjem na površini 13. novembra 1942 med pomorsko bitko za Guadalcanal močno poškodovana, nakar jo je ukazal njen [[kapitan]] potopiti; pogumno moštvo si je pri tem prislužilo  pet bojnih zvezdic in predsedniško priznanje kot &quot;junaški primer nepremagljivega bojnega duha&quot;.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|title=Atlanta III (CL-51)|website=NHHC|access-date=June 4, 2024|archive-date=June 4, 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240604125911/https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Mitchell je sama gmotno podprla drugo lahko križarko, zopet poimenovano po mestu Atlanta, ''USS Atlanta (CL-104)''. 6. februarja 1944 jo je v Camdenu v New Jerseyju krstila njena dobrotnica Margaret kot Atlanto, bojne podvige pa je začela maja 1945. Atlanta je bila članica operativnih sil, ki so varovale hitre letalonosilke, delovala pa je ob obali [[Honšu]]ja, ko so se Japonci 15. avgusta 1945 brezpogojno vdali; prislužila si je dve bojni zvezdici. Končno je bila potopljena med eksplozivnimi preizkusi ob [[San Clemente (otok)|otoku San Clemente]] 1. oktobra 1970.&lt;ref&gt;[http://www.history.navy.mil/photos/sh-usn/usnsh-a/ix304.htm USS Atlanta (IX-304, formerly CL-104), 1964–1970] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121108084914/http://www.history.navy.mil/photos/sh-usn/usnsh-a/ix304.htm |date=November 8, 2012 }}. Retrieved January 22, 2013.&lt;/ref&gt;

== Družina ==
{{Več slik/peskovnik
| footer    = &lt;center&gt;Njen stari oče Russell Mitchell je imel trinajst otrok z dvema ženama; najstarejši je bil njen oče Eugene, ki je diplomiral na Pravni fakulteti Univerze v Georgiji.&lt;ref name=&quot;cyclopedia&quot;&gt;{{cite book |last1=Candler |first1=Allen D. |first2=Clement A. |last2=Evans |title=Cyclopedia of Georgia |location=Atlanta, Georgia |publisher=State Historical Association |year=1906 |volume=2 of 3 |pages=602–605 |oclc=3300148}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last=Garrett |first=Franklin M. |title=Atlanta and Environs: a chronicle of its people and events |location=Athens, Georgia |publisher=University of Georgia Press |year=1969 |volume=1 |page=819 |isbn=0820302635}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Ruppersburg, Hugh (2007). The New Georgia Encyclopedia Companion to Georgia Literature. Athens, Georgia: University of Georgia Press. p. 326. ISBN 9780820328768.&lt;/ref&gt;. Margaretka je začela pisati zgodbice v najstniških letih; leta 1922 pa je presenetila svoje vrstnike, ko je dobila pri [[Atlanta Journal|Atlanta Journalu]] službo časnikarke, kar je takrat veljalo za delo pridržano moškim. Čeprav je bila poročena dvakrat, ni mogoče najti slik njunih mož; pisateljici pa je slava kmalu začela presedati; radovedneži je namreč niti za trenutek niso puščali pri miru. Zato je nasprotovala snemanju filma: &quot;Nočem prevzeti dela scenaristke, nočem biti svetovalka; ne zanima me izbira igralcev, snemanje ali objava filma. Dajte mi malo miru! Pozabite name!&quot;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://birdinflight.com/ru/portret/20161004-margaret-mitchell.html|title=Написать и возненавидеть: Как автор «Унесенных ветром» спасалась от славы|publisher=Bird In Flight|author=Светлана Ворошилова|place=|language=ru|date=4. oktober 2016|accessdate=8. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;
| align     = right
| image1    = Margaret-Mitchell 1922.jpg
| width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt1      = One black raven
| caption1  = &lt;center&gt; Marjetica je bila taka zapeljivka, da je zanjo norelo istočasno pet fantov.&lt;/center&gt;
| image2    = Crescent Apartments, Atlanta, Georgia.jpg
| width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt2      = 
| caption2  = &lt;center&gt;Njen družinski dom, poimenovan &quot;Smetišče&quot; (&quot;Dump&quot;), je prava graščina; tukaj je želela, da bi bila &quot;moja hišica moja svobodica&quot;. Miru pa ni imela, saj so jo občudovalci stalno nadlegovali. Tu je danes spominska hiša in [[muzej]]&lt;/center&gt;
| image3    = Eugene-Muse-Mitchell.jpg
| width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt3      = 
| caption3  = &lt;center&gt;Marjetin oče je bil Eugene Muse Mitchell; njegovi daljni predniki so izhajali s [[Škotska|Škotskega]]. Po materini strani pa je imela katoliške [[Irci|irske]] korenine. ([[1906]])&lt;/center&gt;}}

=== Poreklo ===
Margaret Mitchell je vse življenje živela v [[Atlanta, Georgija|Atlanti]] v [[ZDA|ameriški zvezni državi]] [[Georgija|Georgiji]]. Rodila se je leta 1900 v bogati in politično pomembni družini. Po očetovi moški strani je imela [[Škoti|škotske]] prednike, po materini moški veji pa [[Irci|irske]] korenine. Njen oče, Eugene Muse Mitchell, je bil odvetnik, mati, Mary Isabel &quot;Maybelle&quot; Stephens, pa sufražetka in katoliška dobrodelnica. Imela je dva brata, Russella Stephensa Mitchella, ki je umrl v otroštvu leta 1894, in Alexandra Stephensa Mitchella, rojenega leta 1896.&lt;ref name=cyclopedia /&gt;&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt;

==== Mladostnica ====
Margaret je začela uporabljati ime »Peggy« v srednješolskem zavodu Washington Seminary, a skrajšano obliko »Peg« na visoki šoli v Smith Collegeu; ugajala ji je potrditev tega nadimka v mitološkem krilatem konju »[[Pegaz]]u«, ki navdihuje pesnike.&lt;ref&gt;Flora, Joseph M., Amber Vogel and Bryan Albin Giemza. ''Southern Writers: a new biographical dictionary'' Baton Rouge, LA: Louisiana State University Press, 2006. p. 285. {{ISBN|0-8071-3123-7}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=reporter&gt;{{cite book |last1=Mitchell |first1=Margaret |first2=Patrick |last2=Allen |title=Margaret Mitchell: reporter |location=Athens, GA |publisher=Hill Street Press |year=2000 |isbn=978-1-57003-937-9}}&lt;/ref&gt; Peggy je v svoji atlantski družbi [[matura|maturirala]] v zimskem semestru 1920.&lt;ref name=reporter /&gt; V takratnem slogu »&quot;gin and jazz&quot;« je pri plesu občinstvo »frapirala« in ga s svojim nenavadnim mlatarjenjem dodobra razburila.&lt;ref&gt;Kriebl, Karen J (1998). „From bloomers to flappers: the American women's dress reform movement, 1840–1920”. Ohio State University: 113—28.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=autogenerated16&gt;Wolfe, Margaret Ripley. ''Daughters of Canaan: a saga of southern women''. Lexington, KY: University Press of Kentucky, 1995. p. 150. {{ISBN|0-8131-0837-3}}&lt;/ref&gt; Na dobrodelnem maturantskem plesu v Atlanti leta 1921 je izvedla [[apaški ples]], ki je vključeval nasilnosti, erotične prizore ter poljub s soplesalcem&lt;ref&gt;(en) Richard Powers, « The hidden story of the Apache dance [archive] », sur socialdance.stanford.edu (consulté le 4 mars 2021)&lt;/ref&gt;, kar je močno razkurilo atlantsko visoko meščansko družbo in posledično je bila izločena iz Mladinskega društva (Junior Legaue).&lt;ref&gt;{{Cite news|url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-10-13-bk-950-story.html|title=The Belle of Lettres : SOUTHERN DAUGHTER: The Life of Margaret Mitchell, By Darden Asbury Pyron (Oxford University Press: $29.95; 560 pp.)|date=October 13, 1991|newspaper=[[Los Angeles Times]]|access-date=February 5, 2022|archive-date=February 5, 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220205051629/https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-10-13-bk-950-story.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Young, Elizabeth. ''Disarming the Nation: women's writing and the American Civil War''. Chicago, IL: University of Chicago Press, 1999. p. 243. {{ISBN|0-226-96087-0}}&lt;/ref&gt; Apaški ples in [[tango]] sta delovala pohujšljivo zaradi svojih [[erotika|erotičnih]] sestavin; slednjega je priljubil [[nemi film]] »Štirje jezdeci apokalipse« (The Four Horsemen of the Apocalypse, 1921), ki je glavnega igralca [[Rudolph Valentino|Rudolpha Valentina]] zaradi njegovega vrhunskega plesanja tanga naredil za simbol [[spolnost|spolnosti]].&lt;ref&gt;Groppa, Carlos G. ''The Tango in the United States: a history''. Jefferson, NC: McFarland &amp; Co. Publishers, 2004. p. 82. {{ISBN|0-7864-1406-5}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=uKmExgEACAAJ |pages=39–40 |title=Dark Lover: The Life and Death of Rudolph Valentino |isbn=9780374282394 |last1=Leider |first1=Emily Wortis |year=2003 |publisher=Farrar, Straus and Giroux }}&lt;/ref&gt;

Mitchell je bila po lastnih besedah &quot;brezvestna spogledljivka&quot;. Zaročila se je s petimi moškimi, a je vztrajno trdila, da nobenemu od njih ni lagala niti jih zavajala.&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al, ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 116-118.&lt;/ref&gt; Krajevna klepetava dopisnica, ki se je podpisovala kot Polly Peachtree, je v stolpcu iz leta 1922 opisala Mitchellino ljubezensko izživljanje:
:»V svojem kratkem življenju je imela morda več moških, ki so bili vanjo res &quot;smrtno zaljubljeni&quot;, več iskrenih snubcev, kot pa katero koli drugo dekle v Atlanti«.&lt;ref name=autogenerated16 /&gt;

=== Poroki ===
Aprila 1922 Mitchell hodila in se skoraj vsakodnevno videvala z dvema moškima: eden je bil Berrien Kinnard Upshaw z vzdevkom »Red« = »Rdeči« (10. marec 1901 — 13. januar 1949), s katerim naj bi se srečala 1917 na plesu, ki so ga priredili starši ene od njenih prijateljic, in drugi, njegov sostanovalec in prijatelj John Robert Marsh (6. oktober 1895 — 5. marec 1952), založnik iz Kentuckyja, ki je delal za [[Associated Press]].[80][16] &lt;ref name=autogenerated20&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 95-96.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=marsh/&gt;{{rp|37 &amp; 80}}  

Upshaw je bil fant iz Atlante, nekaj mesecev mlajši od Mitchell, čigar družina se je leta 1916 preselila v Raleigh v Severni Karolini.[47] &lt;ref name=&quot;lost&quot;/&gt;{{rp|16}}  Leta 1919 je bil imenovan v Pomorsko akademijo Združenih držav Amerike, vendar je 5. januarja 1920 odstopil zaradi akademskih pomanjkljivosti. Maja je bil ponovno sprejet, takrat star 19 let, in je dva meseca preživel na morju, preden je odstopil drugič, in sicer 1. septembra 1920.[81] &lt;ref&gt;Washington Government Printing Office (1921), ''Annual Register of the United States Naval Academy, Annapolis, Md'', p. 57, 188, 193 &amp; 204.&lt;/ref&gt;Upshaw, ki mu šola ni dišala in ni imel službe, si je leta 1922 »služil« denar s tihotapljenjem alkohola v georgijskih gorah.[82] &lt;ref&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 95.&lt;/ref&gt;

Čeprav ji je njena družina odsvetovala, sta se Peggy in Red poročila 2. septembra 1922; priča na njuni poroki je bil John Marsh. Par je živel v domu Mitchellovih z njenim očetom a že do decembra se je zakon razpadel in Upshow je odšel iz hiše. Mitchell je tožila zaradi telesnega in čustvenega nasilja, kar vse je bilo posledica moževega pijančevanja. Do ločitve je prišlo sporazumno: John Marsh mu je dal posojilo, Mitchell pa se je odpovedala tožbi za nasilništvo. &lt;ref name=autogenerated3 /&gt;&lt;ref name=autogenerated20 /&gt;&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al, ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 133.&lt;/ref&gt; Civilno sta se ločila 16. oktobra 1924.[73] &lt;ref name=reporter /&gt;{{rp|xx}} 

Ker sta se poročila v katoliški Cerkvi, na razglasitev ničnosti zakona po takratnem Cerkvenem zakoniku ni bilo možno niti pomisliti. Zato je Mitchell zapustila katoliško vero in se priključila episkopalni&lt;ref&gt;Episkopalna cerkev (''Episcopal Church'' – ''TEC''), znana tudi kot Protestanntska episkopalna cerkev v ZDA (''Protestant Episcopal Church in the United States of America'' – ''PECUSA'' – je članica svetovne Anglikanske skupnosti&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;j777&quot;&gt;{{cite web | title=Episcopal Church, The | website=The Episcopal Church | date=2012-05-22 | url=https://www.episcopalchurch.org/glossary/episcopal-church-the/ | access-date=2024-07-28}}&lt;/ref&gt;, kjer so glede ločitve zakona dopuščali širša merila in celo cerkveno ločitev.[35][84] &lt;ref name= franciscan/&gt;&lt;ref&gt;{{Cite news|url = https://www.ajc.com/news/local/margaret-mitchell-nephew-leaves-estate-atlanta-archdiocese/30wq9vEws4OlZjxzAhq4qN/#:~:text=The%20bequest%20to%20the%20archdiocese,Catholic%20church%20in%20later%20life.|title = Margaret Mitchell's nephew leaves estate to Atlanta Archdiocese|newspaper = The Atlanta Journal-Constitution|last1 = Poole|first1 = Shelia|access-date = February 6, 2022|archive-date = February 6, 2022|archive-url = https://web.archive.org/web/20220206152321/https://www.ajc.com/news/local/margaret-mitchell-nephew-leaves-estate-atlanta-archdiocese/30wq9vEws4OlZjxzAhq4qN/#:~:text=The%20bequest%20to%20the%20archdiocese,Catholic%20church%20in%20later%20life.|url-status = live}}&lt;/ref&gt;

4. julija 1925 sta se torej 24-letna Margaret Mitchell in 29-letni John Marsh poročila v unitarno-univerzalistični cerkvi.[16]: 125 &lt;ref&gt; »Unitaristični univerzalizem« je svobodomiselno versko izroččilo, ki je nastalo z združitvijo dveh skupnosti: unitarizma in univerzalizma. Leta 1793 je bila v Ameriki ustanovljena Univerzalistična cerkev Amerike, leta 1825 pa Ameriško unitaristično združenje (AUA).&lt;/ref&gt;&lt;ref name=marsh/&gt;{{rp|125}} Družina Marshes se je naselila v sobah Crescenta v Atlanti in v stanovanju št. 1, ki sta ga ljubkovalno poimenovala »The Dump« (tj. »Smetišče«);  zdaj je tukaj Hiša in muzej Margaret Mitchell.[85] &lt;ref name=autogenerated15&gt;Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 8.&lt;/ref&gt;

== Smrt in spomin ==
[[File:MargaretMitchell-grave.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Mitchellin grob na »Oaklandskem pokopališču« v [[Atlanta, Georgija|Atlanti]] (»Oakland Cemetery«) ]]&lt;/center&gt;

=== Prometna nesreča in smrt ===
Margaret Mitchell je zvečer, 11. avgusta 1949, ko je s svojim možem Johnom Marshom prečkala v Atlanti ulico Peachtree Street na poti za ogled filma „Canterburyjska zgodba“ (''A Canterbury Tale''), zbil prehitri voznik. Pet dni pozneje, 16. avgusta, je v starosti 48 let umrla v bolnišnici Grady (Grady Memorial Hospital), ne da bi prišla k zavesti.

Zbil jo je taksist Hugh Gravitt, ki ni bil v službi in je vozil svoje osebno vozilo. Po trčenju so ga zaprli  zaradi vožnje pod vplivom alkohola in ga izpustili z varščino v višini 5450 dolarjev do Mitchelline smrti.&lt;ref name=autogenerated2&gt;[https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html Obituary: Miss Mitchell, 49, Dead of Injuries] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171109075709/https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html |date=November 9, 2017 }}, (August 17, 1949) ''New York Times''. Retrieved May 14, 2011.&lt;/ref&gt;
Najprej je bil obtožen vožnje v vinjenem stanju, prehitre vožnje in vožnje po napačni strani ceste; novembra 1949 so ga spoznali za krivega uboja iz malomarnosti in ga obsodili na 18 mesecev zapora, od česar je v ječi preživel 11 mesecev. Gravitt je umrl leta 1994 v starosti 74 let.&lt;ref&gt;Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 270.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web | url=https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | title=Hugh Gravitt, Driver Who Killed Margaret Mitchell | date=April 22, 1994 | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034521/https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web | url=https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | title=Hugh D Gravitt in Social Security Death Index | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034629/https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | url-status=live }}&lt;/ref&gt;

=== Pogreb ===
Margaret Mitchell so pokopali na pokopališču Oakland. Ko je njen mož John umrl leta 1952, so ga pokopali poleg njegove žene.

=== Spomin ===
Leta 1978 so Mitchell sprejeli v „Dvorano slavnih georgijskih časopisov“ („Georgia Newspaper Hall of Fame“),&lt;ref name=Green&gt;{{cite news | author=Green, Dick | title=Papers Challenged To Reach New Reader Group | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=February 25, 1978 | url=https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | via=newspapers.com | access-date=July 3, 2020 | archive-date=July 3, 2020 | archive-url=https://web.archive.org/web/20200703145734/https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | url-status=live }}&lt;/ref&gt; leta 1994 v „Dvorano slavnih georgijskih žensk“ („Georgia Women of Achievement“) in leta 2000 v „Dvorano slavnih georgijskih pisateljev“ („Georgia Writers Hall of Fame“).&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|title=Margaret Mitchell|author=New Georgia Encyclopedia|access-date=October 21, 2017|archive-date=October 21, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171021220611/http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Leta 1994 je Shannen Doherty igrala v televizijskem filmu „A Burning Passion: The Margaret Mitchell Story“ („Goreča strast: Zgodba Margaret Mitchell“) – izmišljeni pripovedi o Mitchellinem življenju, ki jo je režiral [[Larry Peerce]].&lt;ref&gt;{{cite news | title=TELEVISION REVIEW; The Woman Who Invented Scarlett | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=November 7, 1994 | url=https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | via=nytimes.com | access-date=December 11, 2020 | archive-date=April 6, 2023 | archive-url=https://web.archive.org/web/20230406084227/https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Ko je 2011 umrl Mitchellin nečak Joseph Mitchell, je zapustil [[Nadškofija Atlanta|nadškofiji Atlanta]] petdeset odstotkov blagovnih znamk in literarnih pravic zapuščine Margaret Mitchell ter nekaj Mitchellinih osebnih predmetov.&lt;ref name=Kandra1&gt;{{cite news|last=Kandra|first=Greg|title=Gone with the windfall: Margaret Mitchell heir leaves estate to Archdiocese of Atlanta|url=http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|accessdate=April 7, 2014|newspaper=Patheos|date=August 16, 2012|archive-date=April 9, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140409002146/http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

== Opombe ==
{{Reflist|30em}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Nadaljnje branje ==
;{{ikona en}}
* Bonner, Peter. ''[https://web.archive.org/web/20131127122453/http://peterbonner.com/store.html Lost In Yesterday: Commemorating The 70th Anniversary of Margaret Mitchell's 'Gone With The Wind']''. Marietta, Georgia: First Works Publishing Co., Inc., 2006. {{ISBN|978-0-9716158-9-2}}.
* Brown, Ellen F. and John Wiley. ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: A Bestseller's Odyssey from Atlanta to Hollywood''. Lanham, Maryland: Taylor Trade, 2011. {{ISBN|978-1-58979-567-9}}.
* Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. {{ISBN|0-89919-169-X}}
* Farr, Finis. ''Margaret Mitchell of Atlanta: The Author of Gone With the Wind''. New York: William Morrow, 1965. {{ISBN|978-0-380-00810-0}}
* Mitchell, Margaret, Allen Barnett Edee and Jane Bonner Peacock. ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921''. Atlanta, Georgia: Peachtree Publishers, Ltd, 1985. {{ISBN|978-0-931948-70-1}}
* Mitchell, Margaret and Patrick Allen. ''Margaret Mitchell: Reporter''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-57003-937-9}}
* Mitchell, Margaret and Jane Eskridge. ''Before Scarlett: Girlhood Writings of Margaret Mitchell''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-892514-62-2}}
* Pyron, Darden Asbury. ''Southern Daughter: The Life of Margaret Mitchell''. New York: Oxford University Press, 1991. {{ISBN|978-0-19-505276-3}}
* Walker, Marianne. ''Margaret Mitchell &amp; John Marsh: The Love Story Behind Gone With the Wind''. Atlanta: Peachtree, 1993. {{ISBN|978-1-56145-231-6}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}
{{Wikinavedek}}

;{{ikona en}}
*[https://www.britannica.com/event/American-Civil-War American Civil War | History, Summary, Dates, Causes, Map, Timeline, Battles, Significance, &amp; Facts | Britannica]
*[https://www.biography.com/authors-writers/margaret-mitchell Margaret Mitchell - Books, Death &amp; Quotes|New Georgia Encyclopedia]
*[https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/ Margaret Mitchell: American Rebel | Biography of Margaret Mitchell | American Masters (PBS)]
*[https://www.encyclopedia.com/women/encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/mitchell-margaret-1900-1949 Mitchell, Margaret (1900–1949) | Encyclopedia.com]
;{{ikona ru}}
*[https://birdinflight.com/ru/portret/20161004-margaret-mitchell.html Написать и возненавидеть: Как автор «Унесенных ветром» спасалась от славы — Bird In Flight]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1900]]
[[Kategorija:Umrli leta 1949]]
[[Kategorija:Ženske]]
[[Kategorija:Borci za človekove pravice]]
[[Kategorija:Druga svetovna vojna]]
[[Kategorija:Humanitarni delavci]]
[[Kategorija:Ameriški pisatelji]]
[[Kategorija:Ameriški publicisti]]
[[Kategorija:Umrli v prometnih nesrečah]]
[[Kategorija:Ameriške feministke]]</text>
      <sha1>7wf0dvt6do7zcvguesgyh2vpymumqhj</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687441</id>
      <parentid>6687438</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T20:15:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Poroki */</comment>
      <origin>6687441</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="43180" sha1="e5g6x6mq50l6hc1uaeyvd29gzc8zi0j" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{Infobox writer
| name             = Margaret Mitchell
| image            = Margaret Mitchell NYWTS.jpg
| caption          = Mitchell leta 1941
| pseudonym        = Peggy Mitchell (srednješolka)&lt;br&gt;Peg Mitchell (vseučiliščnica)
| birth_name       = Margaret Munnerlyn Mitchell
| birth_date       = {{birth date|1900|11|8}}
| birth_place      = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]]
| death_date       = {{death date and age|1949|8|16|1900|11|6}}
| death_place      = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]]
| resting_place    = [[Oakland Cemetery (Atlanta)|Oakland Cemetery]]
| occupation       = Journalist, novelist 
| genre            = Romance novel, Historical fiction, [[epic novel]]
| education        = [[Smith College]]
| spouse           = {{plainlist|
* {{marriage|Berrien Upshaw|1922|1924|end=div}}
* {{marriage|John Marsh|1925}}&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|title=Margaret Mitchell: American Rebel ~ Biography of Margaret Mitchell &amp;#124; American Masters|date=March 29, 2012|website=American Masters|access-date=September 29, 2020|archive-date=September 24, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200924222135/https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;}}
| parents          = [[Eugene M. Mitchell]]&lt;br /&gt;[[Maybelle Stephens Mitchell|Maybelle Stephens]]
| relatives        = [[Annie Fitzgerald Stephens]] (babica)&lt;br&gt;[[Joseph Mitchell (Mitchell Estate director)|Joseph Mitchell]] (nečak)&lt;br&gt;[[Mary Melanie Holliday]] (sestrična)
| notableworks     = ''V vrtincu'' (''Gone with the Wind'')&lt;br /&gt;''Izgubljeni Laysen'' ('' Lost Laysen)''
| awards           = [[Pulitzer Prize for Novel]] (1937)&lt;br /&gt;[[National Book Award]] (1936)
| signature        = Margaret Mitchell signature.svg
}}
'''Margaret Munnerlyn Mitchell''' (*[[8. november]] [[1900]], †[[16. avgust]] [[1949]] [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]])&lt;ref&gt;{{Cite encyclopedia|url=https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|title=Margaret Mitchell {{!}} American novelist|encyclopedia=Encyclopedia Britannica|access-date=October 22, 2017|language=en|archive-date=June 28, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200628021722/https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|url-status=live}}&lt;/ref&gt; je bila ameriška romanopiska in časnikarka. Mitchell je napisala le en roman, ki je bil objavljen za časa njenega življenja; dogajanje je iz obdobja [[Ameriška državljanska vojna|Ameriške državljanske vojne]]. Za svoj roman ''[[V vrtincu (roman)|V vrtincu]]'' je prejela nagrado [[National Book Award for Fiction#Most Distinguished Novel (1935–1936)|National Book Award for Fiction]] za najboljšo povest v letu 1936&lt;ref name=nyt1937&gt;{{cite news |title=5 Honors Awarded on the Year's Books: ... |work=The New York Times |date=February 26, 1937 |page=23 }}&lt;/ref&gt; in nagrado [[Pulitzer Prize for Fiction]] leta 1937. 

Dolgo po njeni smrti je bila objavljena zbirka Mitchellinih dekliških zapisov in novela, ki jo je napisala kot najstnica, z naslovom ''Izgubljeni Laysen'' (''Lost Laysen''). Zbirka njenih časopisnih člankov, ki jih je napisala za „The Atlanta Journal“, pa je bila ponovno izdana v knjižni obliki.

== Življenjepis ==

=== Šolanje ===
==== Med Prvo svetovno vojno ====
Medtem ko je v Evropi divjala [[prva svetovna vojna]] (1914–1918), je Marjeta obiskovala „Atlanta's Washington Seminary“&lt;ref&gt;„Atlanta’s Washington Seminary“ – „Washingtonski seminar v Atlanti“; sedaj se imenuje „The Westminster Schools“ – „Westminstrske šole“&lt;/ref&gt;, &quot;modno&quot; zasebno dekliško šolo z več kot 300 učenci.&lt;ref&gt;Sargent, Porter E. ''A Handbook of the Best Private Schools of the United States and Canada''. Boston: P.E Sargent, 1915. Vol. 1, p. 150.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt; Bila je zelo aktivna v dramskem krožku.&lt;ref&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 94.&lt;/ref&gt; Mitchell je igrala med drugim tudi moške like: Nicka Bottoma v Shakespearovem delu „[[Sen kresne noči]]“ in Launcelota Gobba v Shakespearovem „[[Beneški trgovec|Beneškem trgovcu]]“. Napisala je igro o neresnih študentkah, v kateri je tudi igrala.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.p 138&lt;/ref&gt; Pridružila se je tudi Literarnemu krožku in v letopisu objavila dve zgodbi: ''Mala sestra'' in ''Narednik Terry''.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.&lt;/ref&gt;. 
Desetletna &quot;Peggy&quot; je junakinja v Mali sestri; ko sliši, da posiljujejo njeno starejšo sestro, hladnokrvno vzame samokres in ustreli posiljevalca:&lt;ref&gt;Jones, A. G., Tomorrow is Another Day: the woman writer in the South, 1859–1936, p. 314.&lt;/ref&gt;po ameriško brezčutno ga je pogledala, samozavestno je pomerila vanj z namenom, da ne bo zgrešila – in ga ni.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.&lt;/ref&gt;

Mitchell je spodbujala njena zahtevna učiteljica angleščine Paisley, ki je prepoznala njen pisateljski talent;&lt;ref&gt;Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. Photo section between p. 178-179. {{ISBN|0-89919-169-X}}&lt;/ref&gt; rekla ji je, da bo lahko uspela le, če bo trdo delala in ne bo neprevidna pri sestavljanju stavkov, kajti stavek mora biti &quot;popoln, jedrnat in povezan&quot;.&lt;ref&gt;Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.&lt;/ref&gt;

Mitchellova je prebirala knjige [[Thomas Dixon Mlajši|Thomasa Dixona Ml.]]&lt;ref&gt;Thomas Dixon Mlajši (1864-1946) je bil ameriški pisatelj, odvetnik, politik in baptistični pastor – zagovornik nadvlade belcev. Filmski režiser D. W. Griffith je „Člana klana“ (1905) priredil za film (1915; „The Birth of a Nation“ – „Rojstvo naroda“). Film je tako v 20. stoletju prispeval k obuditvi [[Ku Klux Klan|Ku Klux Klana]].&lt;/ref&gt; Ko so 1916 v Atlanti vrteli njegov nemi film [[Rojstvo naroda]], je dramatizirala Dixonovo delo „Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“&lt;ref&gt;„Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“  - „The Traitor: A Story of the Fall of the Invisible Empire“ (1907)&lt;/ref&gt; Kot igralka je prevzela vlogo Steva Hoyla s fantovsko [[lasulja|lasuljo]].&lt;ref&gt;Dixon, Jr., Thomas. ''The Traitor: a story of the fall of the invisible empire''. New York:  Doubleday, Page &amp; Co, 1907. {{OCLC|2410927}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html Summary of The Traitor:  A Story of the Fall of the Invisible Empire] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120404122244/http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html |date=April 4, 2012 }}. Retrieved July 22, 2012.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 93.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Slide, Anothony. ''American Racist: the life and films of Thomas Dixon'', Lexington, KY: The University Press of Kentucky, 2004. p.192. {{ISBN|0-8131-2328-3}}&lt;/ref&gt; 

Za časa njenega šolanja v Atlanti je njen brat Stephens obiskoval [[Univerza Harvard|Harvardsko univerzo]] (1915–1917) in se  je maja 1917 prostovoljno prijavil k vojakom – mesec dni po tem, ko so ZDA napovedale vojno Nemčiji. Aprila 1918 je odplul v Francijo, sodeloval v bojih okrog [[Lagny]]ja in [[Marbache|Marbacha]], nato pa se je oktobra vrnil v Georgijo kot vaditelj.[59] &lt;ref&gt;Mead, Frederick Sumner. ''Harvard's Military Record in the World War'', Boston, MA: The Harvard Alumni Association, 1921. p. 669. {{OCLC|1191594}}&lt;/ref&gt; Margaret in njena mati sta se septembra 1918 v New Yorku pripravljali na Margaretin vpis na fakulteto, a Stephens je očetu sporočil, da je na varnem, potem ko je bila njegova ladja na poti iz Francije v New York torpedirana.[60] &lt;ref&gt;[http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&amp;query=margaret%20mitchell&amp;brand=athnewspapers-brand &quot;News of Society&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140502032846/http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&amp;query=margaret%20mitchell&amp;brand=athnewspapers-brand |date=May 2, 2014 }} E. W. Carroll (September 19, 1918) ''Athens Daily Herald'', p. 3. Retrieved February 26, 2013.&lt;/ref&gt;

==== Njena „velika ljubezen“ ====
Stephens Mitchell se je izrazil, češ da zavodsko bivanje &quot;uničuje dekleta&quot;.&lt;ref&gt;Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.&lt;/ref&gt;  Mati May Belle Mitchell pa je vendarle zelo cenila dekliško izobraževanje in je želela, da bi njeni hčerki izobrazba pomagala k uveljavljanju kot orožje in &quot;ključ do preživetja&quot;.&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Felder, Deborah G. A Century of Women: the most influential events in twentieth-century women's history. New York, NY: Citadel Press, 1999. p. 158. ISBN 0-8065-2526-6&lt;/ref&gt; Klasična univerzitetna izobrazba, ki si jo je želela za svojo hčer, je bila enakovredna fantovskim zavodom, kar pa je bilo na voljo le na severnih šolah. Zato je izbrala za hčerko Smith College v [[Northampton]]u v [[Massachusetts|Massachusettsu]], ker je menila, da je to najboljši ženski zavod v Združenih državah Amerike.&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. 13 &amp; 14 p. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt;

Po diplomi na Washington Seminary junija 1918 se je Mitchell zaljubila v lepuškastega harvardskega diplomanta, mladega vojaškega poročnika [[Clifford Henry|Clifforda Henryja]],&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 46-48.&lt;/ref&gt; ki je bil glavni inštruktor sabljanja v Camp Gordonu od 10. maja do odplutja v Francijo 17. julija.&lt;ref name=autogenerated10 /&gt; &lt;ref name=autogenerated10 /&gt; Henry je pred odhodom v Francijo Marjeti podaril zaročni prstan.&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 47-48 &amp; 54.&lt;/ref&gt;

14. septembra 1918, ko je bila Marjeta vpisana na Smith College, je bil Henry smrtno ranjen v boju in je 17. oktobra umrl.&lt;ref name=autogenerated10&gt;Mead, F.S., ''Harvard's Military Record in the World War'', p. 450.&lt;/ref&gt; Medtem ko je poročnik Henry čakal v verdunskih jarkih, je tik pred ranjavanjem na list, iztrgan iz njegovega poljskega zvezka, ki so ga pozneje našli med njegovimi stvarmi, napisal pesem, katere zadnja kitica se glasi takole:
&lt;center&gt;
{|
|-
! Should I &quot;go West.&quot;&lt;ref&gt;Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', May 8, 1919, Vol. 21, No. 31, p. 645.&lt;/ref&gt;
! Ali naj „grem na zahod“
|-
| &lt;poem&gt; If &quot;out of luck&quot; at duty's call
In glorious action I should fall
At God's behest,

May those I hold most dear and best
Know I have stood the acid test
Should I &quot;go West.&quot;
 &lt;/poem&gt;
| &lt;poem&gt; Če bi &quot;brez sreče&quot; pri klicu dolžnosti
V slavnem pohodu padel
Po Božji volji,

Naj tisti, ki so mi najdražji in najboljši,
Vedo, da sem prestal preizkušnjo
Ali naj &quot;grem na Zahod&quot;.&lt;ref&gt;&quot;West&quot; (=&quot;Zahod&quot;); tukaj je besedna igra, saj mu je bilo ime tudi &quot;West&quot;&lt;/ref&gt;
&lt;/poem&gt;
|}
&lt;/center&gt;

==== Cliffordovi odlikovanji ====
{{Več slik/peskovnik
| footer    = &lt;center&gt;Stotnik Clifford West Henry, ki je bil med vojno poročnik pri načelniku 102. pehotnega polka, je 13. septembra 1918 zavzel mesto [[Vigneulles]], devet kilometrov znotraj [[Hindenburgova linija|Hindenburgove linije]]. Poročnik Henry in 50 njegovih mož je bilo naslednjega dne ubitih v strašni eksploziji, ki jenastala zaradi odvržene letalske bombe v mestu. Pokopan je na pokopališču »First Congregational Church Cemetery« Greenwich, Fairfield County, [[Connecticut]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.uswarmemorials.org/html/people_details.php?PeopleID=15377|title=Henry Clifford West|publisher= American War Memorials Overseas|author=|place=|language=en|date=2008|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;. Prejel je dvoje odlikovanj: francosko, pa tudi ameriško z ukazom predsednika Združenih držav Amerike leta 1921.&lt;br&gt;''War Department, General Orders No. 28, 1921''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://valor.militarytimes.com/recipient/recipient-27088/|title=Clifford Henry - Hall of Valor: Medal of Honor, Silver Star, U.S. Military Awards|publisher=Military Times|author=|place=Washington|language=en|date=|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;
| align     = right
| image1    = Croix de Guerre 1914 1918.jpg|
| width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt1      = One black raven
| caption1  = 
| image2    = Clifford-West-Henry Connecticut.jpg
| width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt2      = 
| caption2  = &lt;center&gt;Stotnik Clifford West Henry se je rodil 28. junija 1896 na [[Manhattan]]u v [[New York]]u, kjer so živeli njegovi starši Ira Walton Henry in Frances S. Henry. Umrl je od šrapnelov, ki so leteli od letalske [[kasetna bomba|kasetne bombe]] 17. oktobra 1918 v francoskem od Nemcev zasedenem mestu, ki ga je osvojil – skupaj z njim pa še 50 njegovih vojakov.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.geni.com/people/Lieutenant-Clifford-West-Henry/6000000017587398262|title=Lt. Clifford West Henry (1896 - 1918) - Genealogy|publisher=geni.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;
| image3    = Army distinguished service cross medal.png
| width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt3      = 
| caption3  = &lt;center&gt;Za svojo neverjetno drznost in pogumnost je prejel posmrtno tudi [[ZDA|ameriško]] predsedniško odlikovanje, ki ga je leta [[1921]] prevzela njegova mati Ira Walton Henry.&lt;/center&gt;
}}

„Bridgeport Telegram“ je objavil tozadevno poročilo 4. julija 1927:
:Ga. Ira Henry iz Sound Beacha je danes prejela medaljo za izjemne zasluge od vojnega ministrstva v čast njenega sina, stotnika Clifforda W. Henryja, za hrabrost pod ognjem med svetovno vojno. Medaljo, ki jo je priporočil general Pershing, je podelil generalmajor Edwards.&lt;br&gt;
Stotnik Henry, ki je bil med vojno poročnik pri načelniku 102. pehotnega polka, je 13. septembra 1918 zavzel mesto [[Vigneulles]], devet kilometrov znotraj [[Hindenburgova linija|Hindenburgove linije]]. Poročnik Henry in 50 njegovih mož je bilo naslednjega dne ubitih v strašni eksploziji v mestu. 

Henry je večkrat napredoval pred vodom, ki mu je poveljeval, in pritegnil ogenj iz brzostrelk, da bi njegovi možje lahko našli in uničili nemška gnezda. Čeprav je bil pri tem poskusu ranjen v nogo, je bila njegova smrt posledica ran od šrapnelov letalske bombe, ki jo je odvrglo nemško letalo.&lt;ref&gt;Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', April 10, 1919, Vol. 21, No. 27, p. 539.&lt;/ref&gt; Za svoja junaška dejanja je prejel francoski vojni križ s palmo&lt;ref&gt;Francoski vojni križ s palmo — ''Croix de guerre 1914–1918 (France)''&lt;/ref&gt;. Predsednik Združenih držav Amerike mu je kot vrhovni poveljnik oboroženih sil ZDA podelil za izjemne zasluge križec&lt;ref&gt;»Distinguished Service Cross (United States)«&lt;/ref&gt; in grozd hrastovega lista &lt;ref&gt;»Oak Leaf Cluster« - grozd hrastovega lista za izjemne zasluge&lt;/ref&gt;.[62][66] &lt;ref name=autogenerated10 /&gt;&lt;ref&gt;[http://militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 Valor awards for Clifford West Henry] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131104084838/http://www.militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 |date=November 4, 2013 }}  Retrieved January 20, 2012.&lt;/ref&gt;
Clifford Henry je bil po besedah njenega brata  ''velika Margaretina ljubezen''. V pismu prijatelju pa je ona sama glede tega zapisala, da ohranja &quot;spomin na čisto ljubezen, ki v sebi ni imela niti trunka telesnega poželenja&quot;.&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 54.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Letter to A. Edee, March 26, 1920&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 75-76.&lt;/ref&gt;

==== Opustitev znanstvene kariere ====
Mitchell si je zamišljala, da bi se uveljavila na področju [[psihiatrija|psihiatrije]],&lt;ref name=autogenerated12&gt;Pierpont, Claudia Roth. &quot;A Critic at Large: A Study in Scarlett.&quot; ''The New Yorker'', August 31, 1992, p. 93-94.&lt;/ref&gt;vendar je njeno prihodnost prekrižala [[španska gripa|španske gripe]], ki je po vsem svetu pomorila čez petdeset milijonov ljudi – kar je trikrat več od svetovne vojne. 25. januarja 1919 je posegla tudi v njeno družino: njena mati, May Belle Mitchell, je podlegla [[pljučnica|pljučnici]] prav zaradi te vseokužbe; v slutnji, da je njena smrt tik pred vrati, je hčerki napisala zadnji nasvet: 
:„Razdajaj se z obema rokama in polnim srcem; a presežek daj šele potem, ko si že živela svoje lastno življenje.&lt;ref name=autogenerated12 /&gt;
Kot povprečna študentka Marjeta ni blestela na nobenem akademskem področju ter je podcenjevala tudi svoje pisne sposobnosti in čeprav je njen profesor angleščine hvalil njeno delo, se ji je zdela pohvala neupravičena.&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 56 &amp; 60.&lt;/ref&gt; Po končanem prvem letniku na Smith Collegeu se je Mitchell za trajno vrnila v Atlanto, da bi prevzela gospodinjstvo namesto očeta.&lt;ref name=autogenerated12 /&gt;Ko si je oktobra 1919 opomogla od [[apendektomija|slepiča]], je prijateljici zaupala, da je zanjo pomenila opustitev fakultete in sanj o &quot;novinarski karieri&quot;, da bi v zameno vodila družinsko gospodinjstvo, &quot;odpoved vsemu, kar je bilo kaj vredno – za prazen nič!&quot;&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 30 &amp; 42.&lt;/ref&gt;

=== Med Drugo svetovno vojno ===
{{Več slik/peskovnik
| footer    = &lt;center&gt;&lt;/center&gt;
| align     = right
| image1    = Margaret Mitchell Christens USS Atlanta (CL-104) 1944.jpg
| width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt1      = One black raven
| caption1  = &lt;center&gt; Svojo ladjo ''USS 'Atlanta' (CL-104) '' je krstila sama lastnica Margaret Mitchell Christens [[1944]] in jo tudi sama v celoti temeljito gmotno opremila&lt;/center&gt;
| image2    = Margaret Mitchell 1941 on USS Atlanta (CL-51).jpg
| width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt2      = 
| caption2  = &lt;center&gt;Mitchell v odori [[Rdeči križ|Rdečega križa]] na krovu ladje USS ''Atlanta'' (CL-51), ki jo je kot lahko [[križarka|križarko]] [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|Ameriška vojna mornarica]] uporabljala v protiletalstvu; prislužila je pet zvezdic &amp; predsedniško priznanje za &quot;junaški zgled neomajnega bojnega duha&quot;.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|title=Atlanta III (CL-51)|website=NHHC|access-date=June 4, 2024|archive-date=June 4, 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240604125911/https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
&lt;/center&gt;
| image3    = Margaret Mitchell - Democrat and Chronicle (1936).jpg
| width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt3      = 
| caption3  = &lt;center&gt;Mitchell je vestno dopisovala izpiljene članke v časopisje in pisala svoj roman „V vrtincu“ (1936)&lt;/center&gt;}}

Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bila prostovoljka za [[Rdeči križ]] in je zbirala denar za vojna prizadevanja s prodajo vojnih obveznic.&lt;ref&gt;Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 225.&lt;/ref&gt;  Bila je dejavna v domovinski domači obrambi, šivala je bolnišnične halje in na hlače lepila našitke.&lt;ref&gt;Oliphant, Sgt. H. N. &quot;People on the Home Front: Margaret Mitchell&quot;. October 19, 1945. Yank, p. 9.&lt;/ref&gt; Čeprav se je sicer odločno zavzemala za uveljavitev ženskih pravic, ni bila enostranska in bojevita [[feminizem|feministka]], ampak je načeloma enako spoštovala tudi „močnejši spol“. To je pokazala zlasti med vojno, ko je posvečala veliko pozornost pisanju pisem vpoklicanim fantom in možem: vojakom, mornarjem in marincem; v svoja pisma je mimogrede vpletala šaljivost, spodbudo in sočutje.&lt;ref&gt;Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.&lt;/ref&gt;

„USS Atlanta (CL-51)“ je bila lahka [[križarka]], ki jo je [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|ameriška vojna mornarica]] uporabljala kot protiletalsko ladjo pod pokroviteljstvom Margaret Mitchell in je bila uporabljena v pomorski [[Bitka za Midway|Bitki za Midway]] in [[Bitka za Vzhodne Salomonove otoke|Vzhodne Salomonove otoke]]. Ladja je bila med nočnim delovanjem na površini 13. novembra 1942 med pomorsko bitko za Guadalcanal močno poškodovana, nakar jo je ukazal njen [[kapitan]] potopiti; pogumno moštvo si je pri tem prislužilo  pet bojnih zvezdic in predsedniško priznanje kot &quot;junaški primer nepremagljivega bojnega duha&quot;.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|title=Atlanta III (CL-51)|website=NHHC|access-date=June 4, 2024|archive-date=June 4, 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240604125911/https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Mitchell je sama gmotno podprla drugo lahko križarko, zopet poimenovano po mestu Atlanta, ''USS Atlanta (CL-104)''. 6. februarja 1944 jo je v Camdenu v New Jerseyju krstila njena dobrotnica Margaret kot Atlanto, bojne podvige pa je začela maja 1945. Atlanta je bila članica operativnih sil, ki so varovale hitre letalonosilke, delovala pa je ob obali [[Honšu]]ja, ko so se Japonci 15. avgusta 1945 brezpogojno vdali; prislužila si je dve bojni zvezdici. Končno je bila potopljena med eksplozivnimi preizkusi ob [[San Clemente (otok)|otoku San Clemente]] 1. oktobra 1970.&lt;ref&gt;[http://www.history.navy.mil/photos/sh-usn/usnsh-a/ix304.htm USS Atlanta (IX-304, formerly CL-104), 1964–1970] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121108084914/http://www.history.navy.mil/photos/sh-usn/usnsh-a/ix304.htm |date=November 8, 2012 }}. Retrieved January 22, 2013.&lt;/ref&gt;

== Družina ==
{{Več slik/peskovnik
| footer    = &lt;center&gt;Njen stari oče Russell Mitchell je imel trinajst otrok z dvema ženama; najstarejši je bil njen oče Eugene, ki je diplomiral na Pravni fakulteti Univerze v Georgiji.&lt;ref name=&quot;cyclopedia&quot;&gt;{{cite book |last1=Candler |first1=Allen D. |first2=Clement A. |last2=Evans |title=Cyclopedia of Georgia |location=Atlanta, Georgia |publisher=State Historical Association |year=1906 |volume=2 of 3 |pages=602–605 |oclc=3300148}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last=Garrett |first=Franklin M. |title=Atlanta and Environs: a chronicle of its people and events |location=Athens, Georgia |publisher=University of Georgia Press |year=1969 |volume=1 |page=819 |isbn=0820302635}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Ruppersburg, Hugh (2007). The New Georgia Encyclopedia Companion to Georgia Literature. Athens, Georgia: University of Georgia Press. p. 326. ISBN 9780820328768.&lt;/ref&gt;. Margaretka je začela pisati zgodbice v najstniških letih; leta 1922 pa je presenetila svoje vrstnike, ko je dobila pri [[Atlanta Journal|Atlanta Journalu]] službo časnikarke, kar je takrat veljalo za delo pridržano moškim. Čeprav je bila poročena dvakrat, ni mogoče najti slik njunih mož; pisateljici pa je slava kmalu začela presedati; radovedneži je namreč niti za trenutek niso puščali pri miru. Zato je nasprotovala snemanju filma: &quot;Nočem prevzeti dela scenaristke, nočem biti svetovalka; ne zanima me izbira igralcev, snemanje ali objava filma. Dajte mi malo miru! Pozabite name!&quot;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://birdinflight.com/ru/portret/20161004-margaret-mitchell.html|title=Написать и возненавидеть: Как автор «Унесенных ветром» спасалась от славы|publisher=Bird In Flight|author=Светлана Ворошилова|place=|language=ru|date=4. oktober 2016|accessdate=8. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;
| align     = right
| image1    = Margaret-Mitchell 1922.jpg
| width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt1      = One black raven
| caption1  = &lt;center&gt; Marjetica je bila taka zapeljivka, da je zanjo norelo istočasno pet fantov.&lt;/center&gt;
| image2    = Crescent Apartments, Atlanta, Georgia.jpg
| width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt2      = 
| caption2  = &lt;center&gt;Njen družinski dom, poimenovan &quot;Smetišče&quot; (&quot;Dump&quot;), je prava graščina; tukaj je želela, da bi bila &quot;moja hišica moja svobodica&quot;. Miru pa ni imela, saj so jo občudovalci stalno nadlegovali. Tu je danes spominska hiša in [[muzej]]&lt;/center&gt;
| image3    = Eugene-Muse-Mitchell.jpg
| width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt3      = 
| caption3  = &lt;center&gt;Marjetin oče je bil Eugene Muse Mitchell; njegovi daljni predniki so izhajali s [[Škotska|Škotskega]]. Po materini strani pa je imela katoliške [[Irci|irske]] korenine. ([[1906]])&lt;/center&gt;}}

=== Poreklo ===
Margaret Mitchell je vse življenje živela v [[Atlanta, Georgija|Atlanti]] v [[ZDA|ameriški zvezni državi]] [[Georgija|Georgiji]]. Rodila se je leta 1900 v bogati in politično pomembni družini. Po očetovi moški strani je imela [[Škoti|škotske]] prednike, po materini moški veji pa [[Irci|irske]] korenine. Njen oče, Eugene Muse Mitchell, je bil odvetnik, mati, Mary Isabel &quot;Maybelle&quot; Stephens, pa sufražetka in katoliška dobrodelnica. Imela je dva brata, Russella Stephensa Mitchella, ki je umrl v otroštvu leta 1894, in Alexandra Stephensa Mitchella, rojenega leta 1896.&lt;ref name=cyclopedia /&gt;&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt;

==== Mladostnica ====
Margaret je začela uporabljati ime »Peggy« v srednješolskem zavodu Washington Seminary, a skrajšano obliko »Peg« na visoki šoli v Smith Collegeu; ugajala ji je potrditev tega nadimka v mitološkem krilatem konju »[[Pegaz]]u«, ki navdihuje pesnike.&lt;ref&gt;Flora, Joseph M., Amber Vogel and Bryan Albin Giemza. ''Southern Writers: a new biographical dictionary'' Baton Rouge, LA: Louisiana State University Press, 2006. p. 285. {{ISBN|0-8071-3123-7}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=reporter&gt;{{cite book |last1=Mitchell |first1=Margaret |first2=Patrick |last2=Allen |title=Margaret Mitchell: reporter |location=Athens, GA |publisher=Hill Street Press |year=2000 |isbn=978-1-57003-937-9}}&lt;/ref&gt; Peggy je v svoji atlantski družbi [[matura|maturirala]] v zimskem semestru 1920.&lt;ref name=reporter /&gt; V takratnem slogu »&quot;gin and jazz&quot;« je pri plesu občinstvo »frapirala« in ga s svojim nenavadnim mlatarjenjem dodobra razburila.&lt;ref&gt;Kriebl, Karen J (1998). „From bloomers to flappers: the American women's dress reform movement, 1840–1920”. Ohio State University: 113—28.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=autogenerated16&gt;Wolfe, Margaret Ripley. ''Daughters of Canaan: a saga of southern women''. Lexington, KY: University Press of Kentucky, 1995. p. 150. {{ISBN|0-8131-0837-3}}&lt;/ref&gt; Na dobrodelnem maturantskem plesu v Atlanti leta 1921 je izvedla [[apaški ples]], ki je vključeval nasilnosti, erotične prizore ter poljub s soplesalcem&lt;ref&gt;(en) Richard Powers, « The hidden story of the Apache dance [archive] », sur socialdance.stanford.edu (consulté le 4 mars 2021)&lt;/ref&gt;, kar je močno razkurilo atlantsko visoko meščansko družbo in posledično je bila izločena iz Mladinskega društva (Junior Legaue).&lt;ref&gt;{{Cite news|url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-10-13-bk-950-story.html|title=The Belle of Lettres : SOUTHERN DAUGHTER: The Life of Margaret Mitchell, By Darden Asbury Pyron (Oxford University Press: $29.95; 560 pp.)|date=October 13, 1991|newspaper=[[Los Angeles Times]]|access-date=February 5, 2022|archive-date=February 5, 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220205051629/https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-10-13-bk-950-story.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Young, Elizabeth. ''Disarming the Nation: women's writing and the American Civil War''. Chicago, IL: University of Chicago Press, 1999. p. 243. {{ISBN|0-226-96087-0}}&lt;/ref&gt; Apaški ples in [[tango]] sta delovala pohujšljivo zaradi svojih [[erotika|erotičnih]] sestavin; slednjega je priljubil [[nemi film]] »Štirje jezdeci apokalipse« (The Four Horsemen of the Apocalypse, 1921), ki je glavnega igralca [[Rudolph Valentino|Rudolpha Valentina]] zaradi njegovega vrhunskega plesanja tanga naredil za simbol [[spolnost|spolnosti]].&lt;ref&gt;Groppa, Carlos G. ''The Tango in the United States: a history''. Jefferson, NC: McFarland &amp; Co. Publishers, 2004. p. 82. {{ISBN|0-7864-1406-5}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=uKmExgEACAAJ |pages=39–40 |title=Dark Lover: The Life and Death of Rudolph Valentino |isbn=9780374282394 |last1=Leider |first1=Emily Wortis |year=2003 |publisher=Farrar, Straus and Giroux }}&lt;/ref&gt;

Mitchell je bila po lastnih besedah &quot;brezvestna spogledljivka&quot;. Zaročila se je s petimi moškimi, a je vztrajno trdila, da nobenemu od njih ni lagala niti jih zavajala.&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al, ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 116-118.&lt;/ref&gt; Krajevna klepetava dopisnica, ki se je podpisovala kot Polly Peachtree, je v stolpcu iz leta 1922 opisala Mitchellino ljubezensko izživljanje:
:»V svojem kratkem življenju je imela morda več moških, ki so bili vanjo res &quot;smrtno zaljubljeni&quot;, več iskrenih snubcev, kot pa katero koli drugo dekle v Atlanti«.&lt;ref name=autogenerated16 /&gt;

=== Poroki ===
Aprila 1922 Mitchell hodila in se skoraj vsakodnevno videvala z dvema moškima: eden je bil Berrien Kinnard Upshaw z vzdevkom »Red« = »Rdeči« (10. marec 1901 — 13. januar 1949), s katerim naj bi se srečala 1917 na plesu, ki so ga priredili starši ene od njenih prijateljic, in drugi, njegov sostanovalec in prijatelj John Robert Marsh (6. oktober 1895 — 5. marec 1952), založnik iz Kentuckyja, ki je delal za [[Associated Press]].&lt;ref name=autogenerated20&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 95-96.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Walker, Marianne (1993). Margaret Mitchell and John Marsh: the love story behind Gone With the Wind. Atlanta, GA: Peachtree Publishers. ISBN 9781561456178.&lt;/ref&gt;  

Upshaw je bil fant iz Atlante, nekaj mesecev mlajši od Mitchell, čigar družina se je leta 1916 preselila v Raleigh v Severni Karolini.[47] &lt;ref name=&quot;lost&quot;/&gt;{{rp|16}}  Leta 1919 je bil imenovan v Pomorsko akademijo Združenih držav Amerike, vendar je 5. januarja 1920 odstopil zaradi akademskih pomanjkljivosti. Maja je bil ponovno sprejet, takrat star 19 let, in je dva meseca preživel na morju, preden je odstopil drugič, in sicer 1. septembra 1920.[81] &lt;ref&gt;Washington Government Printing Office (1921), ''Annual Register of the United States Naval Academy, Annapolis, Md'', p. 57, 188, 193 &amp; 204.&lt;/ref&gt;Upshaw, ki mu šola ni dišala in ni imel službe, si je leta 1922 »služil« denar s tihotapljenjem alkohola v georgijskih gorah.[82] &lt;ref&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 95.&lt;/ref&gt;

Čeprav ji je njena družina odsvetovala, sta se Peggy in Red poročila 2. septembra 1922; priča na njuni poroki je bil John Marsh. Par je živel v domu Mitchellovih z njenim očetom a že do decembra se je zakon razpadel in Upshow je odšel iz hiše. Mitchell je tožila zaradi telesnega in čustvenega nasilja, kar vse je bilo posledica moževega pijančevanja. Do ločitve je prišlo sporazumno: John Marsh mu je dal posojilo, Mitchell pa se je odpovedala tožbi za nasilništvo. &lt;ref name=autogenerated3 /&gt;&lt;ref name=autogenerated20 /&gt;&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al, ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 133.&lt;/ref&gt; Civilno sta se ločila 16. oktobra 1924.[73] &lt;ref name=reporter /&gt;{{rp|xx}} 

Ker sta se poročila v katoliški Cerkvi, na razglasitev ničnosti zakona po takratnem Cerkvenem zakoniku ni bilo možno niti pomisliti. Zato je Mitchell zapustila katoliško vero in se priključila episkopalni&lt;ref&gt;Episkopalna cerkev (''Episcopal Church'' – ''TEC''), znana tudi kot Protestanntska episkopalna cerkev v ZDA (''Protestant Episcopal Church in the United States of America'' – ''PECUSA'' – je članica svetovne Anglikanske skupnosti&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;j777&quot;&gt;{{cite web | title=Episcopal Church, The | website=The Episcopal Church | date=2012-05-22 | url=https://www.episcopalchurch.org/glossary/episcopal-church-the/ | access-date=2024-07-28}}&lt;/ref&gt;, kjer so glede ločitve zakona dopuščali širša merila in celo cerkveno ločitev.[35][84] &lt;ref name= franciscan/&gt;&lt;ref&gt;{{Cite news|url = https://www.ajc.com/news/local/margaret-mitchell-nephew-leaves-estate-atlanta-archdiocese/30wq9vEws4OlZjxzAhq4qN/#:~:text=The%20bequest%20to%20the%20archdiocese,Catholic%20church%20in%20later%20life.|title = Margaret Mitchell's nephew leaves estate to Atlanta Archdiocese|newspaper = The Atlanta Journal-Constitution|last1 = Poole|first1 = Shelia|access-date = February 6, 2022|archive-date = February 6, 2022|archive-url = https://web.archive.org/web/20220206152321/https://www.ajc.com/news/local/margaret-mitchell-nephew-leaves-estate-atlanta-archdiocese/30wq9vEws4OlZjxzAhq4qN/#:~:text=The%20bequest%20to%20the%20archdiocese,Catholic%20church%20in%20later%20life.|url-status = live}}&lt;/ref&gt;

4. julija 1925 sta se torej 24-letna Margaret Mitchell in 29-letni John Marsh poročila v unitarno-univerzalistični cerkvi.[16]: 125 &lt;ref&gt; »Unitaristični univerzalizem« je svobodomiselno versko izroččilo, ki je nastalo z združitvijo dveh skupnosti: unitarizma in univerzalizma. Leta 1793 je bila v Ameriki ustanovljena Univerzalistična cerkev Amerike, leta 1825 pa Ameriško unitaristično združenje (AUA).&lt;/ref&gt;&lt;ref name=marsh/&gt;{{rp|125}} Družina Marshes se je naselila v sobah Crescenta v Atlanti in v stanovanju št. 1, ki sta ga ljubkovalno poimenovala »The Dump« (tj. »Smetišče«);  zdaj je tukaj Hiša in muzej Margaret Mitchell.[85] &lt;ref name=autogenerated15&gt;Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 8.&lt;/ref&gt;

== Smrt in spomin ==
[[File:MargaretMitchell-grave.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Mitchellin grob na »Oaklandskem pokopališču« v [[Atlanta, Georgija|Atlanti]] (»Oakland Cemetery«) ]]&lt;/center&gt;

=== Prometna nesreča in smrt ===
Margaret Mitchell je zvečer, 11. avgusta 1949, ko je s svojim možem Johnom Marshom prečkala v Atlanti ulico Peachtree Street na poti za ogled filma „Canterburyjska zgodba“ (''A Canterbury Tale''), zbil prehitri voznik. Pet dni pozneje, 16. avgusta, je v starosti 48 let umrla v bolnišnici Grady (Grady Memorial Hospital), ne da bi prišla k zavesti.

Zbil jo je taksist Hugh Gravitt, ki ni bil v službi in je vozil svoje osebno vozilo. Po trčenju so ga zaprli  zaradi vožnje pod vplivom alkohola in ga izpustili z varščino v višini 5450 dolarjev do Mitchelline smrti.&lt;ref name=autogenerated2&gt;[https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html Obituary: Miss Mitchell, 49, Dead of Injuries] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171109075709/https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html |date=November 9, 2017 }}, (August 17, 1949) ''New York Times''. Retrieved May 14, 2011.&lt;/ref&gt;
Najprej je bil obtožen vožnje v vinjenem stanju, prehitre vožnje in vožnje po napačni strani ceste; novembra 1949 so ga spoznali za krivega uboja iz malomarnosti in ga obsodili na 18 mesecev zapora, od česar je v ječi preživel 11 mesecev. Gravitt je umrl leta 1994 v starosti 74 let.&lt;ref&gt;Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 270.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web | url=https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | title=Hugh Gravitt, Driver Who Killed Margaret Mitchell | date=April 22, 1994 | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034521/https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web | url=https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | title=Hugh D Gravitt in Social Security Death Index | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034629/https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | url-status=live }}&lt;/ref&gt;

=== Pogreb ===
Margaret Mitchell so pokopali na pokopališču Oakland. Ko je njen mož John umrl leta 1952, so ga pokopali poleg njegove žene.

=== Spomin ===
Leta 1978 so Mitchell sprejeli v „Dvorano slavnih georgijskih časopisov“ („Georgia Newspaper Hall of Fame“),&lt;ref name=Green&gt;{{cite news | author=Green, Dick | title=Papers Challenged To Reach New Reader Group | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=February 25, 1978 | url=https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | via=newspapers.com | access-date=July 3, 2020 | archive-date=July 3, 2020 | archive-url=https://web.archive.org/web/20200703145734/https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | url-status=live }}&lt;/ref&gt; leta 1994 v „Dvorano slavnih georgijskih žensk“ („Georgia Women of Achievement“) in leta 2000 v „Dvorano slavnih georgijskih pisateljev“ („Georgia Writers Hall of Fame“).&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|title=Margaret Mitchell|author=New Georgia Encyclopedia|access-date=October 21, 2017|archive-date=October 21, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171021220611/http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Leta 1994 je Shannen Doherty igrala v televizijskem filmu „A Burning Passion: The Margaret Mitchell Story“ („Goreča strast: Zgodba Margaret Mitchell“) – izmišljeni pripovedi o Mitchellinem življenju, ki jo je režiral [[Larry Peerce]].&lt;ref&gt;{{cite news | title=TELEVISION REVIEW; The Woman Who Invented Scarlett | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=November 7, 1994 | url=https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | via=nytimes.com | access-date=December 11, 2020 | archive-date=April 6, 2023 | archive-url=https://web.archive.org/web/20230406084227/https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Ko je 2011 umrl Mitchellin nečak Joseph Mitchell, je zapustil [[Nadškofija Atlanta|nadškofiji Atlanta]] petdeset odstotkov blagovnih znamk in literarnih pravic zapuščine Margaret Mitchell ter nekaj Mitchellinih osebnih predmetov.&lt;ref name=Kandra1&gt;{{cite news|last=Kandra|first=Greg|title=Gone with the windfall: Margaret Mitchell heir leaves estate to Archdiocese of Atlanta|url=http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|accessdate=April 7, 2014|newspaper=Patheos|date=August 16, 2012|archive-date=April 9, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140409002146/http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

== Opombe ==
{{Reflist|30em}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Nadaljnje branje ==
;{{ikona en}}
* Bonner, Peter. ''[https://web.archive.org/web/20131127122453/http://peterbonner.com/store.html Lost In Yesterday: Commemorating The 70th Anniversary of Margaret Mitchell's 'Gone With The Wind']''. Marietta, Georgia: First Works Publishing Co., Inc., 2006. {{ISBN|978-0-9716158-9-2}}.
* Brown, Ellen F. and John Wiley. ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: A Bestseller's Odyssey from Atlanta to Hollywood''. Lanham, Maryland: Taylor Trade, 2011. {{ISBN|978-1-58979-567-9}}.
* Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. {{ISBN|0-89919-169-X}}
* Farr, Finis. ''Margaret Mitchell of Atlanta: The Author of Gone With the Wind''. New York: William Morrow, 1965. {{ISBN|978-0-380-00810-0}}
* Mitchell, Margaret, Allen Barnett Edee and Jane Bonner Peacock. ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921''. Atlanta, Georgia: Peachtree Publishers, Ltd, 1985. {{ISBN|978-0-931948-70-1}}
* Mitchell, Margaret and Patrick Allen. ''Margaret Mitchell: Reporter''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-57003-937-9}}
* Mitchell, Margaret and Jane Eskridge. ''Before Scarlett: Girlhood Writings of Margaret Mitchell''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-892514-62-2}}
* Pyron, Darden Asbury. ''Southern Daughter: The Life of Margaret Mitchell''. New York: Oxford University Press, 1991. {{ISBN|978-0-19-505276-3}}
* Walker, Marianne. ''Margaret Mitchell &amp; John Marsh: The Love Story Behind Gone With the Wind''. Atlanta: Peachtree, 1993. {{ISBN|978-1-56145-231-6}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}
{{Wikinavedek}}

;{{ikona en}}
*[https://www.britannica.com/event/American-Civil-War American Civil War | History, Summary, Dates, Causes, Map, Timeline, Battles, Significance, &amp; Facts | Britannica]
*[https://www.biography.com/authors-writers/margaret-mitchell Margaret Mitchell - Books, Death &amp; Quotes|New Georgia Encyclopedia]
*[https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/ Margaret Mitchell: American Rebel | Biography of Margaret Mitchell | American Masters (PBS)]
*[https://www.encyclopedia.com/women/encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/mitchell-margaret-1900-1949 Mitchell, Margaret (1900–1949) | Encyclopedia.com]
;{{ikona ru}}
*[https://birdinflight.com/ru/portret/20161004-margaret-mitchell.html Написать и возненавидеть: Как автор «Унесенных ветром» спасалась от славы — Bird In Flight]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1900]]
[[Kategorija:Umrli leta 1949]]
[[Kategorija:Ženske]]
[[Kategorija:Borci za človekove pravice]]
[[Kategorija:Druga svetovna vojna]]
[[Kategorija:Humanitarni delavci]]
[[Kategorija:Ameriški pisatelji]]
[[Kategorija:Ameriški publicisti]]
[[Kategorija:Umrli v prometnih nesrečah]]
[[Kategorija:Ameriške feministke]]</text>
      <sha1>e5g6x6mq50l6hc1uaeyvd29gzc8zi0j</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687444</id>
      <parentid>6687441</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T20:19:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Poroki */</comment>
      <origin>6687444</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="43241" sha1="4j59kod0pet3xo5pgvp329483pu6b4y" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{Infobox writer
| name             = Margaret Mitchell
| image            = Margaret Mitchell NYWTS.jpg
| caption          = Mitchell leta 1941
| pseudonym        = Peggy Mitchell (srednješolka)&lt;br&gt;Peg Mitchell (vseučiliščnica)
| birth_name       = Margaret Munnerlyn Mitchell
| birth_date       = {{birth date|1900|11|8}}
| birth_place      = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]]
| death_date       = {{death date and age|1949|8|16|1900|11|6}}
| death_place      = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]]
| resting_place    = [[Oakland Cemetery (Atlanta)|Oakland Cemetery]]
| occupation       = Journalist, novelist 
| genre            = Romance novel, Historical fiction, [[epic novel]]
| education        = [[Smith College]]
| spouse           = {{plainlist|
* {{marriage|Berrien Upshaw|1922|1924|end=div}}
* {{marriage|John Marsh|1925}}&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|title=Margaret Mitchell: American Rebel ~ Biography of Margaret Mitchell &amp;#124; American Masters|date=March 29, 2012|website=American Masters|access-date=September 29, 2020|archive-date=September 24, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200924222135/https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;}}
| parents          = [[Eugene M. Mitchell]]&lt;br /&gt;[[Maybelle Stephens Mitchell|Maybelle Stephens]]
| relatives        = [[Annie Fitzgerald Stephens]] (babica)&lt;br&gt;[[Joseph Mitchell (Mitchell Estate director)|Joseph Mitchell]] (nečak)&lt;br&gt;[[Mary Melanie Holliday]] (sestrična)
| notableworks     = ''V vrtincu'' (''Gone with the Wind'')&lt;br /&gt;''Izgubljeni Laysen'' ('' Lost Laysen)''
| awards           = [[Pulitzer Prize for Novel]] (1937)&lt;br /&gt;[[National Book Award]] (1936)
| signature        = Margaret Mitchell signature.svg
}}
'''Margaret Munnerlyn Mitchell''' (*[[8. november]] [[1900]], †[[16. avgust]] [[1949]] [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]])&lt;ref&gt;{{Cite encyclopedia|url=https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|title=Margaret Mitchell {{!}} American novelist|encyclopedia=Encyclopedia Britannica|access-date=October 22, 2017|language=en|archive-date=June 28, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200628021722/https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|url-status=live}}&lt;/ref&gt; je bila ameriška romanopiska in časnikarka. Mitchell je napisala le en roman, ki je bil objavljen za časa njenega življenja; dogajanje je iz obdobja [[Ameriška državljanska vojna|Ameriške državljanske vojne]]. Za svoj roman ''[[V vrtincu (roman)|V vrtincu]]'' je prejela nagrado [[National Book Award for Fiction#Most Distinguished Novel (1935–1936)|National Book Award for Fiction]] za najboljšo povest v letu 1936&lt;ref name=nyt1937&gt;{{cite news |title=5 Honors Awarded on the Year's Books: ... |work=The New York Times |date=February 26, 1937 |page=23 }}&lt;/ref&gt; in nagrado [[Pulitzer Prize for Fiction]] leta 1937. 

Dolgo po njeni smrti je bila objavljena zbirka Mitchellinih dekliških zapisov in novela, ki jo je napisala kot najstnica, z naslovom ''Izgubljeni Laysen'' (''Lost Laysen''). Zbirka njenih časopisnih člankov, ki jih je napisala za „The Atlanta Journal“, pa je bila ponovno izdana v knjižni obliki.

== Življenjepis ==

=== Šolanje ===
==== Med Prvo svetovno vojno ====
Medtem ko je v Evropi divjala [[prva svetovna vojna]] (1914–1918), je Marjeta obiskovala „Atlanta's Washington Seminary“&lt;ref&gt;„Atlanta’s Washington Seminary“ – „Washingtonski seminar v Atlanti“; sedaj se imenuje „The Westminster Schools“ – „Westminstrske šole“&lt;/ref&gt;, &quot;modno&quot; zasebno dekliško šolo z več kot 300 učenci.&lt;ref&gt;Sargent, Porter E. ''A Handbook of the Best Private Schools of the United States and Canada''. Boston: P.E Sargent, 1915. Vol. 1, p. 150.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt; Bila je zelo aktivna v dramskem krožku.&lt;ref&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 94.&lt;/ref&gt; Mitchell je igrala med drugim tudi moške like: Nicka Bottoma v Shakespearovem delu „[[Sen kresne noči]]“ in Launcelota Gobba v Shakespearovem „[[Beneški trgovec|Beneškem trgovcu]]“. Napisala je igro o neresnih študentkah, v kateri je tudi igrala.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.p 138&lt;/ref&gt; Pridružila se je tudi Literarnemu krožku in v letopisu objavila dve zgodbi: ''Mala sestra'' in ''Narednik Terry''.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.&lt;/ref&gt;. 
Desetletna &quot;Peggy&quot; je junakinja v Mali sestri; ko sliši, da posiljujejo njeno starejšo sestro, hladnokrvno vzame samokres in ustreli posiljevalca:&lt;ref&gt;Jones, A. G., Tomorrow is Another Day: the woman writer in the South, 1859–1936, p. 314.&lt;/ref&gt;po ameriško brezčutno ga je pogledala, samozavestno je pomerila vanj z namenom, da ne bo zgrešila – in ga ni.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.&lt;/ref&gt;

Mitchell je spodbujala njena zahtevna učiteljica angleščine Paisley, ki je prepoznala njen pisateljski talent;&lt;ref&gt;Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. Photo section between p. 178-179. {{ISBN|0-89919-169-X}}&lt;/ref&gt; rekla ji je, da bo lahko uspela le, če bo trdo delala in ne bo neprevidna pri sestavljanju stavkov, kajti stavek mora biti &quot;popoln, jedrnat in povezan&quot;.&lt;ref&gt;Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.&lt;/ref&gt;

Mitchellova je prebirala knjige [[Thomas Dixon Mlajši|Thomasa Dixona Ml.]]&lt;ref&gt;Thomas Dixon Mlajši (1864-1946) je bil ameriški pisatelj, odvetnik, politik in baptistični pastor – zagovornik nadvlade belcev. Filmski režiser D. W. Griffith je „Člana klana“ (1905) priredil za film (1915; „The Birth of a Nation“ – „Rojstvo naroda“). Film je tako v 20. stoletju prispeval k obuditvi [[Ku Klux Klan|Ku Klux Klana]].&lt;/ref&gt; Ko so 1916 v Atlanti vrteli njegov nemi film [[Rojstvo naroda]], je dramatizirala Dixonovo delo „Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“&lt;ref&gt;„Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“  - „The Traitor: A Story of the Fall of the Invisible Empire“ (1907)&lt;/ref&gt; Kot igralka je prevzela vlogo Steva Hoyla s fantovsko [[lasulja|lasuljo]].&lt;ref&gt;Dixon, Jr., Thomas. ''The Traitor: a story of the fall of the invisible empire''. New York:  Doubleday, Page &amp; Co, 1907. {{OCLC|2410927}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html Summary of The Traitor:  A Story of the Fall of the Invisible Empire] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120404122244/http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html |date=April 4, 2012 }}. Retrieved July 22, 2012.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 93.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Slide, Anothony. ''American Racist: the life and films of Thomas Dixon'', Lexington, KY: The University Press of Kentucky, 2004. p.192. {{ISBN|0-8131-2328-3}}&lt;/ref&gt; 

Za časa njenega šolanja v Atlanti je njen brat Stephens obiskoval [[Univerza Harvard|Harvardsko univerzo]] (1915–1917) in se  je maja 1917 prostovoljno prijavil k vojakom – mesec dni po tem, ko so ZDA napovedale vojno Nemčiji. Aprila 1918 je odplul v Francijo, sodeloval v bojih okrog [[Lagny]]ja in [[Marbache|Marbacha]], nato pa se je oktobra vrnil v Georgijo kot vaditelj.[59] &lt;ref&gt;Mead, Frederick Sumner. ''Harvard's Military Record in the World War'', Boston, MA: The Harvard Alumni Association, 1921. p. 669. {{OCLC|1191594}}&lt;/ref&gt; Margaret in njena mati sta se septembra 1918 v New Yorku pripravljali na Margaretin vpis na fakulteto, a Stephens je očetu sporočil, da je na varnem, potem ko je bila njegova ladja na poti iz Francije v New York torpedirana.[60] &lt;ref&gt;[http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&amp;query=margaret%20mitchell&amp;brand=athnewspapers-brand &quot;News of Society&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140502032846/http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&amp;query=margaret%20mitchell&amp;brand=athnewspapers-brand |date=May 2, 2014 }} E. W. Carroll (September 19, 1918) ''Athens Daily Herald'', p. 3. Retrieved February 26, 2013.&lt;/ref&gt;

==== Njena „velika ljubezen“ ====
Stephens Mitchell se je izrazil, češ da zavodsko bivanje &quot;uničuje dekleta&quot;.&lt;ref&gt;Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.&lt;/ref&gt;  Mati May Belle Mitchell pa je vendarle zelo cenila dekliško izobraževanje in je želela, da bi njeni hčerki izobrazba pomagala k uveljavljanju kot orožje in &quot;ključ do preživetja&quot;.&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Felder, Deborah G. A Century of Women: the most influential events in twentieth-century women's history. New York, NY: Citadel Press, 1999. p. 158. ISBN 0-8065-2526-6&lt;/ref&gt; Klasična univerzitetna izobrazba, ki si jo je želela za svojo hčer, je bila enakovredna fantovskim zavodom, kar pa je bilo na voljo le na severnih šolah. Zato je izbrala za hčerko Smith College v [[Northampton]]u v [[Massachusetts|Massachusettsu]], ker je menila, da je to najboljši ženski zavod v Združenih državah Amerike.&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. 13 &amp; 14 p. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt;

Po diplomi na Washington Seminary junija 1918 se je Mitchell zaljubila v lepuškastega harvardskega diplomanta, mladega vojaškega poročnika [[Clifford Henry|Clifforda Henryja]],&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 46-48.&lt;/ref&gt; ki je bil glavni inštruktor sabljanja v Camp Gordonu od 10. maja do odplutja v Francijo 17. julija.&lt;ref name=autogenerated10 /&gt; &lt;ref name=autogenerated10 /&gt; Henry je pred odhodom v Francijo Marjeti podaril zaročni prstan.&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 47-48 &amp; 54.&lt;/ref&gt;

14. septembra 1918, ko je bila Marjeta vpisana na Smith College, je bil Henry smrtno ranjen v boju in je 17. oktobra umrl.&lt;ref name=autogenerated10&gt;Mead, F.S., ''Harvard's Military Record in the World War'', p. 450.&lt;/ref&gt; Medtem ko je poročnik Henry čakal v verdunskih jarkih, je tik pred ranjavanjem na list, iztrgan iz njegovega poljskega zvezka, ki so ga pozneje našli med njegovimi stvarmi, napisal pesem, katere zadnja kitica se glasi takole:
&lt;center&gt;
{|
|-
! Should I &quot;go West.&quot;&lt;ref&gt;Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', May 8, 1919, Vol. 21, No. 31, p. 645.&lt;/ref&gt;
! Ali naj „grem na zahod“
|-
| &lt;poem&gt; If &quot;out of luck&quot; at duty's call
In glorious action I should fall
At God's behest,

May those I hold most dear and best
Know I have stood the acid test
Should I &quot;go West.&quot;
 &lt;/poem&gt;
| &lt;poem&gt; Če bi &quot;brez sreče&quot; pri klicu dolžnosti
V slavnem pohodu padel
Po Božji volji,

Naj tisti, ki so mi najdražji in najboljši,
Vedo, da sem prestal preizkušnjo
Ali naj &quot;grem na Zahod&quot;.&lt;ref&gt;&quot;West&quot; (=&quot;Zahod&quot;); tukaj je besedna igra, saj mu je bilo ime tudi &quot;West&quot;&lt;/ref&gt;
&lt;/poem&gt;
|}
&lt;/center&gt;

==== Cliffordovi odlikovanji ====
{{Več slik/peskovnik
| footer    = &lt;center&gt;Stotnik Clifford West Henry, ki je bil med vojno poročnik pri načelniku 102. pehotnega polka, je 13. septembra 1918 zavzel mesto [[Vigneulles]], devet kilometrov znotraj [[Hindenburgova linija|Hindenburgove linije]]. Poročnik Henry in 50 njegovih mož je bilo naslednjega dne ubitih v strašni eksploziji, ki jenastala zaradi odvržene letalske bombe v mestu. Pokopan je na pokopališču »First Congregational Church Cemetery« Greenwich, Fairfield County, [[Connecticut]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.uswarmemorials.org/html/people_details.php?PeopleID=15377|title=Henry Clifford West|publisher= American War Memorials Overseas|author=|place=|language=en|date=2008|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;. Prejel je dvoje odlikovanj: francosko, pa tudi ameriško z ukazom predsednika Združenih držav Amerike leta 1921.&lt;br&gt;''War Department, General Orders No. 28, 1921''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://valor.militarytimes.com/recipient/recipient-27088/|title=Clifford Henry - Hall of Valor: Medal of Honor, Silver Star, U.S. Military Awards|publisher=Military Times|author=|place=Washington|language=en|date=|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;
| align     = right
| image1    = Croix de Guerre 1914 1918.jpg|
| width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt1      = One black raven
| caption1  = 
| image2    = Clifford-West-Henry Connecticut.jpg
| width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt2      = 
| caption2  = &lt;center&gt;Stotnik Clifford West Henry se je rodil 28. junija 1896 na [[Manhattan]]u v [[New York]]u, kjer so živeli njegovi starši Ira Walton Henry in Frances S. Henry. Umrl je od šrapnelov, ki so leteli od letalske [[kasetna bomba|kasetne bombe]] 17. oktobra 1918 v francoskem od Nemcev zasedenem mestu, ki ga je osvojil – skupaj z njim pa še 50 njegovih vojakov.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.geni.com/people/Lieutenant-Clifford-West-Henry/6000000017587398262|title=Lt. Clifford West Henry (1896 - 1918) - Genealogy|publisher=geni.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;
| image3    = Army distinguished service cross medal.png
| width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt3      = 
| caption3  = &lt;center&gt;Za svojo neverjetno drznost in pogumnost je prejel posmrtno tudi [[ZDA|ameriško]] predsedniško odlikovanje, ki ga je leta [[1921]] prevzela njegova mati Ira Walton Henry.&lt;/center&gt;
}}

„Bridgeport Telegram“ je objavil tozadevno poročilo 4. julija 1927:
:Ga. Ira Henry iz Sound Beacha je danes prejela medaljo za izjemne zasluge od vojnega ministrstva v čast njenega sina, stotnika Clifforda W. Henryja, za hrabrost pod ognjem med svetovno vojno. Medaljo, ki jo je priporočil general Pershing, je podelil generalmajor Edwards.&lt;br&gt;
Stotnik Henry, ki je bil med vojno poročnik pri načelniku 102. pehotnega polka, je 13. septembra 1918 zavzel mesto [[Vigneulles]], devet kilometrov znotraj [[Hindenburgova linija|Hindenburgove linije]]. Poročnik Henry in 50 njegovih mož je bilo naslednjega dne ubitih v strašni eksploziji v mestu. 

Henry je večkrat napredoval pred vodom, ki mu je poveljeval, in pritegnil ogenj iz brzostrelk, da bi njegovi možje lahko našli in uničili nemška gnezda. Čeprav je bil pri tem poskusu ranjen v nogo, je bila njegova smrt posledica ran od šrapnelov letalske bombe, ki jo je odvrglo nemško letalo.&lt;ref&gt;Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', April 10, 1919, Vol. 21, No. 27, p. 539.&lt;/ref&gt; Za svoja junaška dejanja je prejel francoski vojni križ s palmo&lt;ref&gt;Francoski vojni križ s palmo — ''Croix de guerre 1914–1918 (France)''&lt;/ref&gt;. Predsednik Združenih držav Amerike mu je kot vrhovni poveljnik oboroženih sil ZDA podelil za izjemne zasluge križec&lt;ref&gt;»Distinguished Service Cross (United States)«&lt;/ref&gt; in grozd hrastovega lista &lt;ref&gt;»Oak Leaf Cluster« - grozd hrastovega lista za izjemne zasluge&lt;/ref&gt;.[62][66] &lt;ref name=autogenerated10 /&gt;&lt;ref&gt;[http://militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 Valor awards for Clifford West Henry] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131104084838/http://www.militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 |date=November 4, 2013 }}  Retrieved January 20, 2012.&lt;/ref&gt;
Clifford Henry je bil po besedah njenega brata  ''velika Margaretina ljubezen''. V pismu prijatelju pa je ona sama glede tega zapisala, da ohranja &quot;spomin na čisto ljubezen, ki v sebi ni imela niti trunka telesnega poželenja&quot;.&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 54.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Letter to A. Edee, March 26, 1920&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 75-76.&lt;/ref&gt;

==== Opustitev znanstvene kariere ====
Mitchell si je zamišljala, da bi se uveljavila na področju [[psihiatrija|psihiatrije]],&lt;ref name=autogenerated12&gt;Pierpont, Claudia Roth. &quot;A Critic at Large: A Study in Scarlett.&quot; ''The New Yorker'', August 31, 1992, p. 93-94.&lt;/ref&gt;vendar je njeno prihodnost prekrižala [[španska gripa|španske gripe]], ki je po vsem svetu pomorila čez petdeset milijonov ljudi – kar je trikrat več od svetovne vojne. 25. januarja 1919 je posegla tudi v njeno družino: njena mati, May Belle Mitchell, je podlegla [[pljučnica|pljučnici]] prav zaradi te vseokužbe; v slutnji, da je njena smrt tik pred vrati, je hčerki napisala zadnji nasvet: 
:„Razdajaj se z obema rokama in polnim srcem; a presežek daj šele potem, ko si že živela svoje lastno življenje.&lt;ref name=autogenerated12 /&gt;
Kot povprečna študentka Marjeta ni blestela na nobenem akademskem področju ter je podcenjevala tudi svoje pisne sposobnosti in čeprav je njen profesor angleščine hvalil njeno delo, se ji je zdela pohvala neupravičena.&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 56 &amp; 60.&lt;/ref&gt; Po končanem prvem letniku na Smith Collegeu se je Mitchell za trajno vrnila v Atlanto, da bi prevzela gospodinjstvo namesto očeta.&lt;ref name=autogenerated12 /&gt;Ko si je oktobra 1919 opomogla od [[apendektomija|slepiča]], je prijateljici zaupala, da je zanjo pomenila opustitev fakultete in sanj o &quot;novinarski karieri&quot;, da bi v zameno vodila družinsko gospodinjstvo, &quot;odpoved vsemu, kar je bilo kaj vredno – za prazen nič!&quot;&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 30 &amp; 42.&lt;/ref&gt;

=== Med Drugo svetovno vojno ===
{{Več slik/peskovnik
| footer    = &lt;center&gt;&lt;/center&gt;
| align     = right
| image1    = Margaret Mitchell Christens USS Atlanta (CL-104) 1944.jpg
| width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt1      = One black raven
| caption1  = &lt;center&gt; Svojo ladjo ''USS 'Atlanta' (CL-104) '' je krstila sama lastnica Margaret Mitchell Christens [[1944]] in jo tudi sama v celoti temeljito gmotno opremila&lt;/center&gt;
| image2    = Margaret Mitchell 1941 on USS Atlanta (CL-51).jpg
| width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt2      = 
| caption2  = &lt;center&gt;Mitchell v odori [[Rdeči križ|Rdečega križa]] na krovu ladje USS ''Atlanta'' (CL-51), ki jo je kot lahko [[križarka|križarko]] [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|Ameriška vojna mornarica]] uporabljala v protiletalstvu; prislužila je pet zvezdic &amp; predsedniško priznanje za &quot;junaški zgled neomajnega bojnega duha&quot;.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|title=Atlanta III (CL-51)|website=NHHC|access-date=June 4, 2024|archive-date=June 4, 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240604125911/https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
&lt;/center&gt;
| image3    = Margaret Mitchell - Democrat and Chronicle (1936).jpg
| width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt3      = 
| caption3  = &lt;center&gt;Mitchell je vestno dopisovala izpiljene članke v časopisje in pisala svoj roman „V vrtincu“ (1936)&lt;/center&gt;}}

Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bila prostovoljka za [[Rdeči križ]] in je zbirala denar za vojna prizadevanja s prodajo vojnih obveznic.&lt;ref&gt;Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 225.&lt;/ref&gt;  Bila je dejavna v domovinski domači obrambi, šivala je bolnišnične halje in na hlače lepila našitke.&lt;ref&gt;Oliphant, Sgt. H. N. &quot;People on the Home Front: Margaret Mitchell&quot;. October 19, 1945. Yank, p. 9.&lt;/ref&gt; Čeprav se je sicer odločno zavzemala za uveljavitev ženskih pravic, ni bila enostranska in bojevita [[feminizem|feministka]], ampak je načeloma enako spoštovala tudi „močnejši spol“. To je pokazala zlasti med vojno, ko je posvečala veliko pozornost pisanju pisem vpoklicanim fantom in možem: vojakom, mornarjem in marincem; v svoja pisma je mimogrede vpletala šaljivost, spodbudo in sočutje.&lt;ref&gt;Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.&lt;/ref&gt;

„USS Atlanta (CL-51)“ je bila lahka [[križarka]], ki jo je [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|ameriška vojna mornarica]] uporabljala kot protiletalsko ladjo pod pokroviteljstvom Margaret Mitchell in je bila uporabljena v pomorski [[Bitka za Midway|Bitki za Midway]] in [[Bitka za Vzhodne Salomonove otoke|Vzhodne Salomonove otoke]]. Ladja je bila med nočnim delovanjem na površini 13. novembra 1942 med pomorsko bitko za Guadalcanal močno poškodovana, nakar jo je ukazal njen [[kapitan]] potopiti; pogumno moštvo si je pri tem prislužilo  pet bojnih zvezdic in predsedniško priznanje kot &quot;junaški primer nepremagljivega bojnega duha&quot;.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|title=Atlanta III (CL-51)|website=NHHC|access-date=June 4, 2024|archive-date=June 4, 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240604125911/https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Mitchell je sama gmotno podprla drugo lahko križarko, zopet poimenovano po mestu Atlanta, ''USS Atlanta (CL-104)''. 6. februarja 1944 jo je v Camdenu v New Jerseyju krstila njena dobrotnica Margaret kot Atlanto, bojne podvige pa je začela maja 1945. Atlanta je bila članica operativnih sil, ki so varovale hitre letalonosilke, delovala pa je ob obali [[Honšu]]ja, ko so se Japonci 15. avgusta 1945 brezpogojno vdali; prislužila si je dve bojni zvezdici. Končno je bila potopljena med eksplozivnimi preizkusi ob [[San Clemente (otok)|otoku San Clemente]] 1. oktobra 1970.&lt;ref&gt;[http://www.history.navy.mil/photos/sh-usn/usnsh-a/ix304.htm USS Atlanta (IX-304, formerly CL-104), 1964–1970] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121108084914/http://www.history.navy.mil/photos/sh-usn/usnsh-a/ix304.htm |date=November 8, 2012 }}. Retrieved January 22, 2013.&lt;/ref&gt;

== Družina ==
{{Več slik/peskovnik
| footer    = &lt;center&gt;Njen stari oče Russell Mitchell je imel trinajst otrok z dvema ženama; najstarejši je bil njen oče Eugene, ki je diplomiral na Pravni fakulteti Univerze v Georgiji.&lt;ref name=&quot;cyclopedia&quot;&gt;{{cite book |last1=Candler |first1=Allen D. |first2=Clement A. |last2=Evans |title=Cyclopedia of Georgia |location=Atlanta, Georgia |publisher=State Historical Association |year=1906 |volume=2 of 3 |pages=602–605 |oclc=3300148}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last=Garrett |first=Franklin M. |title=Atlanta and Environs: a chronicle of its people and events |location=Athens, Georgia |publisher=University of Georgia Press |year=1969 |volume=1 |page=819 |isbn=0820302635}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Ruppersburg, Hugh (2007). The New Georgia Encyclopedia Companion to Georgia Literature. Athens, Georgia: University of Georgia Press. p. 326. ISBN 9780820328768.&lt;/ref&gt;. Margaretka je začela pisati zgodbice v najstniških letih; leta 1922 pa je presenetila svoje vrstnike, ko je dobila pri [[Atlanta Journal|Atlanta Journalu]] službo časnikarke, kar je takrat veljalo za delo pridržano moškim. Čeprav je bila poročena dvakrat, ni mogoče najti slik njunih mož; pisateljici pa je slava kmalu začela presedati; radovedneži je namreč niti za trenutek niso puščali pri miru. Zato je nasprotovala snemanju filma: &quot;Nočem prevzeti dela scenaristke, nočem biti svetovalka; ne zanima me izbira igralcev, snemanje ali objava filma. Dajte mi malo miru! Pozabite name!&quot;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://birdinflight.com/ru/portret/20161004-margaret-mitchell.html|title=Написать и возненавидеть: Как автор «Унесенных ветром» спасалась от славы|publisher=Bird In Flight|author=Светлана Ворошилова|place=|language=ru|date=4. oktober 2016|accessdate=8. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;
| align     = right
| image1    = Margaret-Mitchell 1922.jpg
| width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt1      = One black raven
| caption1  = &lt;center&gt; Marjetica je bila taka zapeljivka, da je zanjo norelo istočasno pet fantov.&lt;/center&gt;
| image2    = Crescent Apartments, Atlanta, Georgia.jpg
| width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt2      = 
| caption2  = &lt;center&gt;Njen družinski dom, poimenovan &quot;Smetišče&quot; (&quot;Dump&quot;), je prava graščina; tukaj je želela, da bi bila &quot;moja hišica moja svobodica&quot;. Miru pa ni imela, saj so jo občudovalci stalno nadlegovali. Tu je danes spominska hiša in [[muzej]]&lt;/center&gt;
| image3    = Eugene-Muse-Mitchell.jpg
| width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt3      = 
| caption3  = &lt;center&gt;Marjetin oče je bil Eugene Muse Mitchell; njegovi daljni predniki so izhajali s [[Škotska|Škotskega]]. Po materini strani pa je imela katoliške [[Irci|irske]] korenine. ([[1906]])&lt;/center&gt;}}

=== Poreklo ===
Margaret Mitchell je vse življenje živela v [[Atlanta, Georgija|Atlanti]] v [[ZDA|ameriški zvezni državi]] [[Georgija|Georgiji]]. Rodila se je leta 1900 v bogati in politično pomembni družini. Po očetovi moški strani je imela [[Škoti|škotske]] prednike, po materini moški veji pa [[Irci|irske]] korenine. Njen oče, Eugene Muse Mitchell, je bil odvetnik, mati, Mary Isabel &quot;Maybelle&quot; Stephens, pa sufražetka in katoliška dobrodelnica. Imela je dva brata, Russella Stephensa Mitchella, ki je umrl v otroštvu leta 1894, in Alexandra Stephensa Mitchella, rojenega leta 1896.&lt;ref name=cyclopedia /&gt;&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt;

==== Mladostnica ====
Margaret je začela uporabljati ime »Peggy« v srednješolskem zavodu Washington Seminary, a skrajšano obliko »Peg« na visoki šoli v Smith Collegeu; ugajala ji je potrditev tega nadimka v mitološkem krilatem konju »[[Pegaz]]u«, ki navdihuje pesnike.&lt;ref&gt;Flora, Joseph M., Amber Vogel and Bryan Albin Giemza. ''Southern Writers: a new biographical dictionary'' Baton Rouge, LA: Louisiana State University Press, 2006. p. 285. {{ISBN|0-8071-3123-7}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=reporter&gt;{{cite book |last1=Mitchell |first1=Margaret |first2=Patrick |last2=Allen |title=Margaret Mitchell: reporter |location=Athens, GA |publisher=Hill Street Press |year=2000 |isbn=978-1-57003-937-9}}&lt;/ref&gt; Peggy je v svoji atlantski družbi [[matura|maturirala]] v zimskem semestru 1920.&lt;ref name=reporter /&gt; V takratnem slogu »&quot;gin and jazz&quot;« je pri plesu občinstvo »frapirala« in ga s svojim nenavadnim mlatarjenjem dodobra razburila.&lt;ref&gt;Kriebl, Karen J (1998). „From bloomers to flappers: the American women's dress reform movement, 1840–1920”. Ohio State University: 113—28.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=autogenerated16&gt;Wolfe, Margaret Ripley. ''Daughters of Canaan: a saga of southern women''. Lexington, KY: University Press of Kentucky, 1995. p. 150. {{ISBN|0-8131-0837-3}}&lt;/ref&gt; Na dobrodelnem maturantskem plesu v Atlanti leta 1921 je izvedla [[apaški ples]], ki je vključeval nasilnosti, erotične prizore ter poljub s soplesalcem&lt;ref&gt;(en) Richard Powers, « The hidden story of the Apache dance [archive] », sur socialdance.stanford.edu (consulté le 4 mars 2021)&lt;/ref&gt;, kar je močno razkurilo atlantsko visoko meščansko družbo in posledično je bila izločena iz Mladinskega društva (Junior Legaue).&lt;ref&gt;{{Cite news|url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-10-13-bk-950-story.html|title=The Belle of Lettres : SOUTHERN DAUGHTER: The Life of Margaret Mitchell, By Darden Asbury Pyron (Oxford University Press: $29.95; 560 pp.)|date=October 13, 1991|newspaper=[[Los Angeles Times]]|access-date=February 5, 2022|archive-date=February 5, 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220205051629/https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-10-13-bk-950-story.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Young, Elizabeth. ''Disarming the Nation: women's writing and the American Civil War''. Chicago, IL: University of Chicago Press, 1999. p. 243. {{ISBN|0-226-96087-0}}&lt;/ref&gt; Apaški ples in [[tango]] sta delovala pohujšljivo zaradi svojih [[erotika|erotičnih]] sestavin; slednjega je priljubil [[nemi film]] »Štirje jezdeci apokalipse« (The Four Horsemen of the Apocalypse, 1921), ki je glavnega igralca [[Rudolph Valentino|Rudolpha Valentina]] zaradi njegovega vrhunskega plesanja tanga naredil za simbol [[spolnost|spolnosti]].&lt;ref&gt;Groppa, Carlos G. ''The Tango in the United States: a history''. Jefferson, NC: McFarland &amp; Co. Publishers, 2004. p. 82. {{ISBN|0-7864-1406-5}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=uKmExgEACAAJ |pages=39–40 |title=Dark Lover: The Life and Death of Rudolph Valentino |isbn=9780374282394 |last1=Leider |first1=Emily Wortis |year=2003 |publisher=Farrar, Straus and Giroux }}&lt;/ref&gt;

Mitchell je bila po lastnih besedah &quot;brezvestna spogledljivka&quot;. Zaročila se je s petimi moškimi, a je vztrajno trdila, da nobenemu od njih ni lagala niti jih zavajala.&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al, ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 116-118.&lt;/ref&gt; Krajevna klepetava dopisnica, ki se je podpisovala kot Polly Peachtree, je v stolpcu iz leta 1922 opisala Mitchellino ljubezensko izživljanje:
:»V svojem kratkem življenju je imela morda več moških, ki so bili vanjo res &quot;smrtno zaljubljeni&quot;, več iskrenih snubcev, kot pa katero koli drugo dekle v Atlanti«.&lt;ref name=autogenerated16 /&gt;

=== Poroki ===
Aprila 1922 Mitchell hodila in se skoraj vsakodnevno videvala z dvema moškima: eden je bil Berrien Kinnard Upshaw z vzdevkom »Red« = »Rdeči« (10. marec 1901 — 13. januar 1949), s katerim naj bi se srečala 1917 na plesu, ki so ga priredili starši ene od njenih prijateljic, in drugi, njegov sostanovalec in prijatelj John Robert Marsh (6. oktober 1895 — 5. marec 1952), založnik iz Kentuckyja, ki je delal za [[Associated Press]].&lt;ref name=autogenerated20&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 95-96.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Walker, Marianne (1993). Margaret Mitchell and John Marsh: the love story behind Gone With the Wind. Atlanta, GA: Peachtree Publishers. ISBN 9781561456178.&lt;/ref&gt;  

Upshaw je bil fant iz Atlante, nekaj mesecev mlajši od Mitchell, čigar družina se je leta 1916 preselila v Raleigh v Severni Karolini.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (May 6, 1997). Lost Laysen. Simon and Schuster. ISBN 9780684837680.&lt;/ref&gt; Leta 1919 je bil sprejet v Pomorsko akademijo Združenih držav Amerike, vendar je 5. januarja 1920 odstopil zaradi akademskih pomanjkljivosti. Maja je bil ponovno sprejet, takrat star 19 let, in je dva meseca preživel na morju, preden je odstopil drugič, in sicer 1. septembra 1920.[81] &lt;ref&gt;Washington Government Printing Office (1921), ''Annual Register of the United States Naval Academy, Annapolis, Md'', p. 57, 188, 193 &amp; 204.&lt;/ref&gt;Upshaw, ki mu šola ni dišala in ni imel službe, si je leta 1922 »služil« denar s tihotapljenjem alkohola v georgijskih gorah.[82] &lt;ref&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 95.&lt;/ref&gt;

Čeprav ji je njena družina odsvetovala, sta se Peggy in Red poročila 2. septembra 1922; priča na njuni poroki je bil John Marsh. Par je živel v domu Mitchellovih z njenim očetom a že do decembra se je zakon razpadel in Upshow je odšel iz hiše. Mitchell je tožila zaradi telesnega in čustvenega nasilja, kar vse je bilo posledica moževega pijančevanja. Do ločitve je prišlo sporazumno: John Marsh mu je dal posojilo, Mitchell pa se je odpovedala tožbi za nasilništvo. &lt;ref name=autogenerated3 /&gt;&lt;ref name=autogenerated20 /&gt;&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al, ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 133.&lt;/ref&gt; Civilno sta se ločila 16. oktobra 1924.[73] &lt;ref name=reporter /&gt;{{rp|xx}} 

Ker sta se poročila v katoliški Cerkvi, na razglasitev ničnosti zakona po takratnem Cerkvenem zakoniku ni bilo možno niti pomisliti. Zato je Mitchell zapustila katoliško vero in se priključila episkopalni&lt;ref&gt;Episkopalna cerkev (''Episcopal Church'' – ''TEC''), znana tudi kot Protestanntska episkopalna cerkev v ZDA (''Protestant Episcopal Church in the United States of America'' – ''PECUSA'' – je članica svetovne Anglikanske skupnosti&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;j777&quot;&gt;{{cite web | title=Episcopal Church, The | website=The Episcopal Church | date=2012-05-22 | url=https://www.episcopalchurch.org/glossary/episcopal-church-the/ | access-date=2024-07-28}}&lt;/ref&gt;, kjer so glede ločitve zakona dopuščali širša merila in celo cerkveno ločitev.[35][84] &lt;ref name= franciscan/&gt;&lt;ref&gt;{{Cite news|url = https://www.ajc.com/news/local/margaret-mitchell-nephew-leaves-estate-atlanta-archdiocese/30wq9vEws4OlZjxzAhq4qN/#:~:text=The%20bequest%20to%20the%20archdiocese,Catholic%20church%20in%20later%20life.|title = Margaret Mitchell's nephew leaves estate to Atlanta Archdiocese|newspaper = The Atlanta Journal-Constitution|last1 = Poole|first1 = Shelia|access-date = February 6, 2022|archive-date = February 6, 2022|archive-url = https://web.archive.org/web/20220206152321/https://www.ajc.com/news/local/margaret-mitchell-nephew-leaves-estate-atlanta-archdiocese/30wq9vEws4OlZjxzAhq4qN/#:~:text=The%20bequest%20to%20the%20archdiocese,Catholic%20church%20in%20later%20life.|url-status = live}}&lt;/ref&gt;

4. julija 1925 sta se torej 24-letna Margaret Mitchell in 29-letni John Marsh poročila v unitarno-univerzalistični cerkvi.[16]: 125 &lt;ref&gt; »Unitaristični univerzalizem« je svobodomiselno versko izroččilo, ki je nastalo z združitvijo dveh skupnosti: unitarizma in univerzalizma. Leta 1793 je bila v Ameriki ustanovljena Univerzalistična cerkev Amerike, leta 1825 pa Ameriško unitaristično združenje (AUA).&lt;/ref&gt;&lt;ref name=marsh/&gt;{{rp|125}} Družina Marshes se je naselila v sobah Crescenta v Atlanti in v stanovanju št. 1, ki sta ga ljubkovalno poimenovala »The Dump« (tj. »Smetišče«);  zdaj je tukaj Hiša in muzej Margaret Mitchell.[85] &lt;ref name=autogenerated15&gt;Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 8.&lt;/ref&gt;

== Smrt in spomin ==
[[File:MargaretMitchell-grave.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Mitchellin grob na »Oaklandskem pokopališču« v [[Atlanta, Georgija|Atlanti]] (»Oakland Cemetery«) ]]&lt;/center&gt;

=== Prometna nesreča in smrt ===
Margaret Mitchell je zvečer, 11. avgusta 1949, ko je s svojim možem Johnom Marshom prečkala v Atlanti ulico Peachtree Street na poti za ogled filma „Canterburyjska zgodba“ (''A Canterbury Tale''), zbil prehitri voznik. Pet dni pozneje, 16. avgusta, je v starosti 48 let umrla v bolnišnici Grady (Grady Memorial Hospital), ne da bi prišla k zavesti.

Zbil jo je taksist Hugh Gravitt, ki ni bil v službi in je vozil svoje osebno vozilo. Po trčenju so ga zaprli  zaradi vožnje pod vplivom alkohola in ga izpustili z varščino v višini 5450 dolarjev do Mitchelline smrti.&lt;ref name=autogenerated2&gt;[https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html Obituary: Miss Mitchell, 49, Dead of Injuries] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171109075709/https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html |date=November 9, 2017 }}, (August 17, 1949) ''New York Times''. Retrieved May 14, 2011.&lt;/ref&gt;
Najprej je bil obtožen vožnje v vinjenem stanju, prehitre vožnje in vožnje po napačni strani ceste; novembra 1949 so ga spoznali za krivega uboja iz malomarnosti in ga obsodili na 18 mesecev zapora, od česar je v ječi preživel 11 mesecev. Gravitt je umrl leta 1994 v starosti 74 let.&lt;ref&gt;Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 270.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web | url=https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | title=Hugh Gravitt, Driver Who Killed Margaret Mitchell | date=April 22, 1994 | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034521/https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web | url=https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | title=Hugh D Gravitt in Social Security Death Index | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034629/https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | url-status=live }}&lt;/ref&gt;

=== Pogreb ===
Margaret Mitchell so pokopali na pokopališču Oakland. Ko je njen mož John umrl leta 1952, so ga pokopali poleg njegove žene.

=== Spomin ===
Leta 1978 so Mitchell sprejeli v „Dvorano slavnih georgijskih časopisov“ („Georgia Newspaper Hall of Fame“),&lt;ref name=Green&gt;{{cite news | author=Green, Dick | title=Papers Challenged To Reach New Reader Group | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=February 25, 1978 | url=https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | via=newspapers.com | access-date=July 3, 2020 | archive-date=July 3, 2020 | archive-url=https://web.archive.org/web/20200703145734/https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | url-status=live }}&lt;/ref&gt; leta 1994 v „Dvorano slavnih georgijskih žensk“ („Georgia Women of Achievement“) in leta 2000 v „Dvorano slavnih georgijskih pisateljev“ („Georgia Writers Hall of Fame“).&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|title=Margaret Mitchell|author=New Georgia Encyclopedia|access-date=October 21, 2017|archive-date=October 21, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171021220611/http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Leta 1994 je Shannen Doherty igrala v televizijskem filmu „A Burning Passion: The Margaret Mitchell Story“ („Goreča strast: Zgodba Margaret Mitchell“) – izmišljeni pripovedi o Mitchellinem življenju, ki jo je režiral [[Larry Peerce]].&lt;ref&gt;{{cite news | title=TELEVISION REVIEW; The Woman Who Invented Scarlett | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=November 7, 1994 | url=https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | via=nytimes.com | access-date=December 11, 2020 | archive-date=April 6, 2023 | archive-url=https://web.archive.org/web/20230406084227/https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Ko je 2011 umrl Mitchellin nečak Joseph Mitchell, je zapustil [[Nadškofija Atlanta|nadškofiji Atlanta]] petdeset odstotkov blagovnih znamk in literarnih pravic zapuščine Margaret Mitchell ter nekaj Mitchellinih osebnih predmetov.&lt;ref name=Kandra1&gt;{{cite news|last=Kandra|first=Greg|title=Gone with the windfall: Margaret Mitchell heir leaves estate to Archdiocese of Atlanta|url=http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|accessdate=April 7, 2014|newspaper=Patheos|date=August 16, 2012|archive-date=April 9, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140409002146/http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

== Opombe ==
{{Reflist|30em}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Nadaljnje branje ==
;{{ikona en}}
* Bonner, Peter. ''[https://web.archive.org/web/20131127122453/http://peterbonner.com/store.html Lost In Yesterday: Commemorating The 70th Anniversary of Margaret Mitchell's 'Gone With The Wind']''. Marietta, Georgia: First Works Publishing Co., Inc., 2006. {{ISBN|978-0-9716158-9-2}}.
* Brown, Ellen F. and John Wiley. ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: A Bestseller's Odyssey from Atlanta to Hollywood''. Lanham, Maryland: Taylor Trade, 2011. {{ISBN|978-1-58979-567-9}}.
* Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. {{ISBN|0-89919-169-X}}
* Farr, Finis. ''Margaret Mitchell of Atlanta: The Author of Gone With the Wind''. New York: William Morrow, 1965. {{ISBN|978-0-380-00810-0}}
* Mitchell, Margaret, Allen Barnett Edee and Jane Bonner Peacock. ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921''. Atlanta, Georgia: Peachtree Publishers, Ltd, 1985. {{ISBN|978-0-931948-70-1}}
* Mitchell, Margaret and Patrick Allen. ''Margaret Mitchell: Reporter''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-57003-937-9}}
* Mitchell, Margaret and Jane Eskridge. ''Before Scarlett: Girlhood Writings of Margaret Mitchell''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-892514-62-2}}
* Pyron, Darden Asbury. ''Southern Daughter: The Life of Margaret Mitchell''. New York: Oxford University Press, 1991. {{ISBN|978-0-19-505276-3}}
* Walker, Marianne. ''Margaret Mitchell &amp; John Marsh: The Love Story Behind Gone With the Wind''. Atlanta: Peachtree, 1993. {{ISBN|978-1-56145-231-6}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}
{{Wikinavedek}}

;{{ikona en}}
*[https://www.britannica.com/event/American-Civil-War American Civil War | History, Summary, Dates, Causes, Map, Timeline, Battles, Significance, &amp; Facts | Britannica]
*[https://www.biography.com/authors-writers/margaret-mitchell Margaret Mitchell - Books, Death &amp; Quotes|New Georgia Encyclopedia]
*[https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/ Margaret Mitchell: American Rebel | Biography of Margaret Mitchell | American Masters (PBS)]
*[https://www.encyclopedia.com/women/encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/mitchell-margaret-1900-1949 Mitchell, Margaret (1900–1949) | Encyclopedia.com]
;{{ikona ru}}
*[https://birdinflight.com/ru/portret/20161004-margaret-mitchell.html Написать и возненавидеть: Как автор «Унесенных ветром» спасалась от славы — Bird In Flight]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1900]]
[[Kategorija:Umrli leta 1949]]
[[Kategorija:Ženske]]
[[Kategorija:Borci za človekove pravice]]
[[Kategorija:Druga svetovna vojna]]
[[Kategorija:Humanitarni delavci]]
[[Kategorija:Ameriški pisatelji]]
[[Kategorija:Ameriški publicisti]]
[[Kategorija:Umrli v prometnih nesrečah]]
[[Kategorija:Ameriške feministke]]</text>
      <sha1>4j59kod0pet3xo5pgvp329483pu6b4y</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687445</id>
      <parentid>6687444</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T20:23:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Poroki */</comment>
      <origin>6687445</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="43385" sha1="0oxg3szzb4m343z62d8loym732ad1et" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{Infobox writer
| name             = Margaret Mitchell
| image            = Margaret Mitchell NYWTS.jpg
| caption          = Mitchell leta 1941
| pseudonym        = Peggy Mitchell (srednješolka)&lt;br&gt;Peg Mitchell (vseučiliščnica)
| birth_name       = Margaret Munnerlyn Mitchell
| birth_date       = {{birth date|1900|11|8}}
| birth_place      = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]]
| death_date       = {{death date and age|1949|8|16|1900|11|6}}
| death_place      = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]]
| resting_place    = [[Oakland Cemetery (Atlanta)|Oakland Cemetery]]
| occupation       = Journalist, novelist 
| genre            = Romance novel, Historical fiction, [[epic novel]]
| education        = [[Smith College]]
| spouse           = {{plainlist|
* {{marriage|Berrien Upshaw|1922|1924|end=div}}
* {{marriage|John Marsh|1925}}&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|title=Margaret Mitchell: American Rebel ~ Biography of Margaret Mitchell &amp;#124; American Masters|date=March 29, 2012|website=American Masters|access-date=September 29, 2020|archive-date=September 24, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200924222135/https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;}}
| parents          = [[Eugene M. Mitchell]]&lt;br /&gt;[[Maybelle Stephens Mitchell|Maybelle Stephens]]
| relatives        = [[Annie Fitzgerald Stephens]] (babica)&lt;br&gt;[[Joseph Mitchell (Mitchell Estate director)|Joseph Mitchell]] (nečak)&lt;br&gt;[[Mary Melanie Holliday]] (sestrična)
| notableworks     = ''V vrtincu'' (''Gone with the Wind'')&lt;br /&gt;''Izgubljeni Laysen'' ('' Lost Laysen)''
| awards           = [[Pulitzer Prize for Novel]] (1937)&lt;br /&gt;[[National Book Award]] (1936)
| signature        = Margaret Mitchell signature.svg
}}
'''Margaret Munnerlyn Mitchell''' (*[[8. november]] [[1900]], †[[16. avgust]] [[1949]] [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]])&lt;ref&gt;{{Cite encyclopedia|url=https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|title=Margaret Mitchell {{!}} American novelist|encyclopedia=Encyclopedia Britannica|access-date=October 22, 2017|language=en|archive-date=June 28, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200628021722/https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|url-status=live}}&lt;/ref&gt; je bila ameriška romanopiska in časnikarka. Mitchell je napisala le en roman, ki je bil objavljen za časa njenega življenja; dogajanje je iz obdobja [[Ameriška državljanska vojna|Ameriške državljanske vojne]]. Za svoj roman ''[[V vrtincu (roman)|V vrtincu]]'' je prejela nagrado [[National Book Award for Fiction#Most Distinguished Novel (1935–1936)|National Book Award for Fiction]] za najboljšo povest v letu 1936&lt;ref name=nyt1937&gt;{{cite news |title=5 Honors Awarded on the Year's Books: ... |work=The New York Times |date=February 26, 1937 |page=23 }}&lt;/ref&gt; in nagrado [[Pulitzer Prize for Fiction]] leta 1937. 

Dolgo po njeni smrti je bila objavljena zbirka Mitchellinih dekliških zapisov in novela, ki jo je napisala kot najstnica, z naslovom ''Izgubljeni Laysen'' (''Lost Laysen''). Zbirka njenih časopisnih člankov, ki jih je napisala za „The Atlanta Journal“, pa je bila ponovno izdana v knjižni obliki.

== Življenjepis ==

=== Šolanje ===
==== Med Prvo svetovno vojno ====
Medtem ko je v Evropi divjala [[prva svetovna vojna]] (1914–1918), je Marjeta obiskovala „Atlanta's Washington Seminary“&lt;ref&gt;„Atlanta’s Washington Seminary“ – „Washingtonski seminar v Atlanti“; sedaj se imenuje „The Westminster Schools“ – „Westminstrske šole“&lt;/ref&gt;, &quot;modno&quot; zasebno dekliško šolo z več kot 300 učenci.&lt;ref&gt;Sargent, Porter E. ''A Handbook of the Best Private Schools of the United States and Canada''. Boston: P.E Sargent, 1915. Vol. 1, p. 150.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt; Bila je zelo aktivna v dramskem krožku.&lt;ref&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 94.&lt;/ref&gt; Mitchell je igrala med drugim tudi moške like: Nicka Bottoma v Shakespearovem delu „[[Sen kresne noči]]“ in Launcelota Gobba v Shakespearovem „[[Beneški trgovec|Beneškem trgovcu]]“. Napisala je igro o neresnih študentkah, v kateri je tudi igrala.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.p 138&lt;/ref&gt; Pridružila se je tudi Literarnemu krožku in v letopisu objavila dve zgodbi: ''Mala sestra'' in ''Narednik Terry''.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.&lt;/ref&gt;. 
Desetletna &quot;Peggy&quot; je junakinja v Mali sestri; ko sliši, da posiljujejo njeno starejšo sestro, hladnokrvno vzame samokres in ustreli posiljevalca:&lt;ref&gt;Jones, A. G., Tomorrow is Another Day: the woman writer in the South, 1859–1936, p. 314.&lt;/ref&gt;po ameriško brezčutno ga je pogledala, samozavestno je pomerila vanj z namenom, da ne bo zgrešila – in ga ni.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.&lt;/ref&gt;

Mitchell je spodbujala njena zahtevna učiteljica angleščine Paisley, ki je prepoznala njen pisateljski talent;&lt;ref&gt;Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. Photo section between p. 178-179. {{ISBN|0-89919-169-X}}&lt;/ref&gt; rekla ji je, da bo lahko uspela le, če bo trdo delala in ne bo neprevidna pri sestavljanju stavkov, kajti stavek mora biti &quot;popoln, jedrnat in povezan&quot;.&lt;ref&gt;Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.&lt;/ref&gt;

Mitchellova je prebirala knjige [[Thomas Dixon Mlajši|Thomasa Dixona Ml.]]&lt;ref&gt;Thomas Dixon Mlajši (1864-1946) je bil ameriški pisatelj, odvetnik, politik in baptistični pastor – zagovornik nadvlade belcev. Filmski režiser D. W. Griffith je „Člana klana“ (1905) priredil za film (1915; „The Birth of a Nation“ – „Rojstvo naroda“). Film je tako v 20. stoletju prispeval k obuditvi [[Ku Klux Klan|Ku Klux Klana]].&lt;/ref&gt; Ko so 1916 v Atlanti vrteli njegov nemi film [[Rojstvo naroda]], je dramatizirala Dixonovo delo „Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“&lt;ref&gt;„Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“  - „The Traitor: A Story of the Fall of the Invisible Empire“ (1907)&lt;/ref&gt; Kot igralka je prevzela vlogo Steva Hoyla s fantovsko [[lasulja|lasuljo]].&lt;ref&gt;Dixon, Jr., Thomas. ''The Traitor: a story of the fall of the invisible empire''. New York:  Doubleday, Page &amp; Co, 1907. {{OCLC|2410927}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html Summary of The Traitor:  A Story of the Fall of the Invisible Empire] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120404122244/http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html |date=April 4, 2012 }}. Retrieved July 22, 2012.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 93.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Slide, Anothony. ''American Racist: the life and films of Thomas Dixon'', Lexington, KY: The University Press of Kentucky, 2004. p.192. {{ISBN|0-8131-2328-3}}&lt;/ref&gt; 

Za časa njenega šolanja v Atlanti je njen brat Stephens obiskoval [[Univerza Harvard|Harvardsko univerzo]] (1915–1917) in se  je maja 1917 prostovoljno prijavil k vojakom – mesec dni po tem, ko so ZDA napovedale vojno Nemčiji. Aprila 1918 je odplul v Francijo, sodeloval v bojih okrog [[Lagny]]ja in [[Marbache|Marbacha]], nato pa se je oktobra vrnil v Georgijo kot vaditelj.[59] &lt;ref&gt;Mead, Frederick Sumner. ''Harvard's Military Record in the World War'', Boston, MA: The Harvard Alumni Association, 1921. p. 669. {{OCLC|1191594}}&lt;/ref&gt; Margaret in njena mati sta se septembra 1918 v New Yorku pripravljali na Margaretin vpis na fakulteto, a Stephens je očetu sporočil, da je na varnem, potem ko je bila njegova ladja na poti iz Francije v New York torpedirana.[60] &lt;ref&gt;[http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&amp;query=margaret%20mitchell&amp;brand=athnewspapers-brand &quot;News of Society&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140502032846/http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&amp;query=margaret%20mitchell&amp;brand=athnewspapers-brand |date=May 2, 2014 }} E. W. Carroll (September 19, 1918) ''Athens Daily Herald'', p. 3. Retrieved February 26, 2013.&lt;/ref&gt;

==== Njena „velika ljubezen“ ====
Stephens Mitchell se je izrazil, češ da zavodsko bivanje &quot;uničuje dekleta&quot;.&lt;ref&gt;Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.&lt;/ref&gt;  Mati May Belle Mitchell pa je vendarle zelo cenila dekliško izobraževanje in je želela, da bi njeni hčerki izobrazba pomagala k uveljavljanju kot orožje in &quot;ključ do preživetja&quot;.&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Felder, Deborah G. A Century of Women: the most influential events in twentieth-century women's history. New York, NY: Citadel Press, 1999. p. 158. ISBN 0-8065-2526-6&lt;/ref&gt; Klasična univerzitetna izobrazba, ki si jo je želela za svojo hčer, je bila enakovredna fantovskim zavodom, kar pa je bilo na voljo le na severnih šolah. Zato je izbrala za hčerko Smith College v [[Northampton]]u v [[Massachusetts|Massachusettsu]], ker je menila, da je to najboljši ženski zavod v Združenih državah Amerike.&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. 13 &amp; 14 p. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt;

Po diplomi na Washington Seminary junija 1918 se je Mitchell zaljubila v lepuškastega harvardskega diplomanta, mladega vojaškega poročnika [[Clifford Henry|Clifforda Henryja]],&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 46-48.&lt;/ref&gt; ki je bil glavni inštruktor sabljanja v Camp Gordonu od 10. maja do odplutja v Francijo 17. julija.&lt;ref name=autogenerated10 /&gt; &lt;ref name=autogenerated10 /&gt; Henry je pred odhodom v Francijo Marjeti podaril zaročni prstan.&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 47-48 &amp; 54.&lt;/ref&gt;

14. septembra 1918, ko je bila Marjeta vpisana na Smith College, je bil Henry smrtno ranjen v boju in je 17. oktobra umrl.&lt;ref name=autogenerated10&gt;Mead, F.S., ''Harvard's Military Record in the World War'', p. 450.&lt;/ref&gt; Medtem ko je poročnik Henry čakal v verdunskih jarkih, je tik pred ranjavanjem na list, iztrgan iz njegovega poljskega zvezka, ki so ga pozneje našli med njegovimi stvarmi, napisal pesem, katere zadnja kitica se glasi takole:
&lt;center&gt;
{|
|-
! Should I &quot;go West.&quot;&lt;ref&gt;Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', May 8, 1919, Vol. 21, No. 31, p. 645.&lt;/ref&gt;
! Ali naj „grem na zahod“
|-
| &lt;poem&gt; If &quot;out of luck&quot; at duty's call
In glorious action I should fall
At God's behest,

May those I hold most dear and best
Know I have stood the acid test
Should I &quot;go West.&quot;
 &lt;/poem&gt;
| &lt;poem&gt; Če bi &quot;brez sreče&quot; pri klicu dolžnosti
V slavnem pohodu padel
Po Božji volji,

Naj tisti, ki so mi najdražji in najboljši,
Vedo, da sem prestal preizkušnjo
Ali naj &quot;grem na Zahod&quot;.&lt;ref&gt;&quot;West&quot; (=&quot;Zahod&quot;); tukaj je besedna igra, saj mu je bilo ime tudi &quot;West&quot;&lt;/ref&gt;
&lt;/poem&gt;
|}
&lt;/center&gt;

==== Cliffordovi odlikovanji ====
{{Več slik/peskovnik
| footer    = &lt;center&gt;Stotnik Clifford West Henry, ki je bil med vojno poročnik pri načelniku 102. pehotnega polka, je 13. septembra 1918 zavzel mesto [[Vigneulles]], devet kilometrov znotraj [[Hindenburgova linija|Hindenburgove linije]]. Poročnik Henry in 50 njegovih mož je bilo naslednjega dne ubitih v strašni eksploziji, ki jenastala zaradi odvržene letalske bombe v mestu. Pokopan je na pokopališču »First Congregational Church Cemetery« Greenwich, Fairfield County, [[Connecticut]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.uswarmemorials.org/html/people_details.php?PeopleID=15377|title=Henry Clifford West|publisher= American War Memorials Overseas|author=|place=|language=en|date=2008|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;. Prejel je dvoje odlikovanj: francosko, pa tudi ameriško z ukazom predsednika Združenih držav Amerike leta 1921.&lt;br&gt;''War Department, General Orders No. 28, 1921''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://valor.militarytimes.com/recipient/recipient-27088/|title=Clifford Henry - Hall of Valor: Medal of Honor, Silver Star, U.S. Military Awards|publisher=Military Times|author=|place=Washington|language=en|date=|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;
| align     = right
| image1    = Croix de Guerre 1914 1918.jpg|
| width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt1      = One black raven
| caption1  = 
| image2    = Clifford-West-Henry Connecticut.jpg
| width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt2      = 
| caption2  = &lt;center&gt;Stotnik Clifford West Henry se je rodil 28. junija 1896 na [[Manhattan]]u v [[New York]]u, kjer so živeli njegovi starši Ira Walton Henry in Frances S. Henry. Umrl je od šrapnelov, ki so leteli od letalske [[kasetna bomba|kasetne bombe]] 17. oktobra 1918 v francoskem od Nemcev zasedenem mestu, ki ga je osvojil – skupaj z njim pa še 50 njegovih vojakov.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.geni.com/people/Lieutenant-Clifford-West-Henry/6000000017587398262|title=Lt. Clifford West Henry (1896 - 1918) - Genealogy|publisher=geni.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;
| image3    = Army distinguished service cross medal.png
| width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt3      = 
| caption3  = &lt;center&gt;Za svojo neverjetno drznost in pogumnost je prejel posmrtno tudi [[ZDA|ameriško]] predsedniško odlikovanje, ki ga je leta [[1921]] prevzela njegova mati Ira Walton Henry.&lt;/center&gt;
}}

„Bridgeport Telegram“ je objavil tozadevno poročilo 4. julija 1927:
:Ga. Ira Henry iz Sound Beacha je danes prejela medaljo za izjemne zasluge od vojnega ministrstva v čast njenega sina, stotnika Clifforda W. Henryja, za hrabrost pod ognjem med svetovno vojno. Medaljo, ki jo je priporočil general Pershing, je podelil generalmajor Edwards.&lt;br&gt;
Stotnik Henry, ki je bil med vojno poročnik pri načelniku 102. pehotnega polka, je 13. septembra 1918 zavzel mesto [[Vigneulles]], devet kilometrov znotraj [[Hindenburgova linija|Hindenburgove linije]]. Poročnik Henry in 50 njegovih mož je bilo naslednjega dne ubitih v strašni eksploziji v mestu. 

Henry je večkrat napredoval pred vodom, ki mu je poveljeval, in pritegnil ogenj iz brzostrelk, da bi njegovi možje lahko našli in uničili nemška gnezda. Čeprav je bil pri tem poskusu ranjen v nogo, je bila njegova smrt posledica ran od šrapnelov letalske bombe, ki jo je odvrglo nemško letalo.&lt;ref&gt;Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', April 10, 1919, Vol. 21, No. 27, p. 539.&lt;/ref&gt; Za svoja junaška dejanja je prejel francoski vojni križ s palmo&lt;ref&gt;Francoski vojni križ s palmo — ''Croix de guerre 1914–1918 (France)''&lt;/ref&gt;. Predsednik Združenih držav Amerike mu je kot vrhovni poveljnik oboroženih sil ZDA podelil za izjemne zasluge križec&lt;ref&gt;»Distinguished Service Cross (United States)«&lt;/ref&gt; in grozd hrastovega lista &lt;ref&gt;»Oak Leaf Cluster« - grozd hrastovega lista za izjemne zasluge&lt;/ref&gt;.[62][66] &lt;ref name=autogenerated10 /&gt;&lt;ref&gt;[http://militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 Valor awards for Clifford West Henry] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131104084838/http://www.militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 |date=November 4, 2013 }}  Retrieved January 20, 2012.&lt;/ref&gt;
Clifford Henry je bil po besedah njenega brata  ''velika Margaretina ljubezen''. V pismu prijatelju pa je ona sama glede tega zapisala, da ohranja &quot;spomin na čisto ljubezen, ki v sebi ni imela niti trunka telesnega poželenja&quot;.&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 54.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Letter to A. Edee, March 26, 1920&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 75-76.&lt;/ref&gt;

==== Opustitev znanstvene kariere ====
Mitchell si je zamišljala, da bi se uveljavila na področju [[psihiatrija|psihiatrije]],&lt;ref name=autogenerated12&gt;Pierpont, Claudia Roth. &quot;A Critic at Large: A Study in Scarlett.&quot; ''The New Yorker'', August 31, 1992, p. 93-94.&lt;/ref&gt;vendar je njeno prihodnost prekrižala [[španska gripa|španske gripe]], ki je po vsem svetu pomorila čez petdeset milijonov ljudi – kar je trikrat več od svetovne vojne. 25. januarja 1919 je posegla tudi v njeno družino: njena mati, May Belle Mitchell, je podlegla [[pljučnica|pljučnici]] prav zaradi te vseokužbe; v slutnji, da je njena smrt tik pred vrati, je hčerki napisala zadnji nasvet: 
:„Razdajaj se z obema rokama in polnim srcem; a presežek daj šele potem, ko si že živela svoje lastno življenje.&lt;ref name=autogenerated12 /&gt;
Kot povprečna študentka Marjeta ni blestela na nobenem akademskem področju ter je podcenjevala tudi svoje pisne sposobnosti in čeprav je njen profesor angleščine hvalil njeno delo, se ji je zdela pohvala neupravičena.&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 56 &amp; 60.&lt;/ref&gt; Po končanem prvem letniku na Smith Collegeu se je Mitchell za trajno vrnila v Atlanto, da bi prevzela gospodinjstvo namesto očeta.&lt;ref name=autogenerated12 /&gt;Ko si je oktobra 1919 opomogla od [[apendektomija|slepiča]], je prijateljici zaupala, da je zanjo pomenila opustitev fakultete in sanj o &quot;novinarski karieri&quot;, da bi v zameno vodila družinsko gospodinjstvo, &quot;odpoved vsemu, kar je bilo kaj vredno – za prazen nič!&quot;&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 30 &amp; 42.&lt;/ref&gt;

=== Med Drugo svetovno vojno ===
{{Več slik/peskovnik
| footer    = &lt;center&gt;&lt;/center&gt;
| align     = right
| image1    = Margaret Mitchell Christens USS Atlanta (CL-104) 1944.jpg
| width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt1      = One black raven
| caption1  = &lt;center&gt; Svojo ladjo ''USS 'Atlanta' (CL-104) '' je krstila sama lastnica Margaret Mitchell Christens [[1944]] in jo tudi sama v celoti temeljito gmotno opremila&lt;/center&gt;
| image2    = Margaret Mitchell 1941 on USS Atlanta (CL-51).jpg
| width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt2      = 
| caption2  = &lt;center&gt;Mitchell v odori [[Rdeči križ|Rdečega križa]] na krovu ladje USS ''Atlanta'' (CL-51), ki jo je kot lahko [[križarka|križarko]] [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|Ameriška vojna mornarica]] uporabljala v protiletalstvu; prislužila je pet zvezdic &amp; predsedniško priznanje za &quot;junaški zgled neomajnega bojnega duha&quot;.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|title=Atlanta III (CL-51)|website=NHHC|access-date=June 4, 2024|archive-date=June 4, 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240604125911/https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
&lt;/center&gt;
| image3    = Margaret Mitchell - Democrat and Chronicle (1936).jpg
| width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt3      = 
| caption3  = &lt;center&gt;Mitchell je vestno dopisovala izpiljene članke v časopisje in pisala svoj roman „V vrtincu“ (1936)&lt;/center&gt;}}

Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bila prostovoljka za [[Rdeči križ]] in je zbirala denar za vojna prizadevanja s prodajo vojnih obveznic.&lt;ref&gt;Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 225.&lt;/ref&gt;  Bila je dejavna v domovinski domači obrambi, šivala je bolnišnične halje in na hlače lepila našitke.&lt;ref&gt;Oliphant, Sgt. H. N. &quot;People on the Home Front: Margaret Mitchell&quot;. October 19, 1945. Yank, p. 9.&lt;/ref&gt; Čeprav se je sicer odločno zavzemala za uveljavitev ženskih pravic, ni bila enostranska in bojevita [[feminizem|feministka]], ampak je načeloma enako spoštovala tudi „močnejši spol“. To je pokazala zlasti med vojno, ko je posvečala veliko pozornost pisanju pisem vpoklicanim fantom in možem: vojakom, mornarjem in marincem; v svoja pisma je mimogrede vpletala šaljivost, spodbudo in sočutje.&lt;ref&gt;Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.&lt;/ref&gt;

„USS Atlanta (CL-51)“ je bila lahka [[križarka]], ki jo je [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|ameriška vojna mornarica]] uporabljala kot protiletalsko ladjo pod pokroviteljstvom Margaret Mitchell in je bila uporabljena v pomorski [[Bitka za Midway|Bitki za Midway]] in [[Bitka za Vzhodne Salomonove otoke|Vzhodne Salomonove otoke]]. Ladja je bila med nočnim delovanjem na površini 13. novembra 1942 med pomorsko bitko za Guadalcanal močno poškodovana, nakar jo je ukazal njen [[kapitan]] potopiti; pogumno moštvo si je pri tem prislužilo  pet bojnih zvezdic in predsedniško priznanje kot &quot;junaški primer nepremagljivega bojnega duha&quot;.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|title=Atlanta III (CL-51)|website=NHHC|access-date=June 4, 2024|archive-date=June 4, 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240604125911/https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Mitchell je sama gmotno podprla drugo lahko križarko, zopet poimenovano po mestu Atlanta, ''USS Atlanta (CL-104)''. 6. februarja 1944 jo je v Camdenu v New Jerseyju krstila njena dobrotnica Margaret kot Atlanto, bojne podvige pa je začela maja 1945. Atlanta je bila članica operativnih sil, ki so varovale hitre letalonosilke, delovala pa je ob obali [[Honšu]]ja, ko so se Japonci 15. avgusta 1945 brezpogojno vdali; prislužila si je dve bojni zvezdici. Končno je bila potopljena med eksplozivnimi preizkusi ob [[San Clemente (otok)|otoku San Clemente]] 1. oktobra 1970.&lt;ref&gt;[http://www.history.navy.mil/photos/sh-usn/usnsh-a/ix304.htm USS Atlanta (IX-304, formerly CL-104), 1964–1970] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121108084914/http://www.history.navy.mil/photos/sh-usn/usnsh-a/ix304.htm |date=November 8, 2012 }}. Retrieved January 22, 2013.&lt;/ref&gt;

== Družina ==
{{Več slik/peskovnik
| footer    = &lt;center&gt;Njen stari oče Russell Mitchell je imel trinajst otrok z dvema ženama; najstarejši je bil njen oče Eugene, ki je diplomiral na Pravni fakulteti Univerze v Georgiji.&lt;ref name=&quot;cyclopedia&quot;&gt;{{cite book |last1=Candler |first1=Allen D. |first2=Clement A. |last2=Evans |title=Cyclopedia of Georgia |location=Atlanta, Georgia |publisher=State Historical Association |year=1906 |volume=2 of 3 |pages=602–605 |oclc=3300148}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last=Garrett |first=Franklin M. |title=Atlanta and Environs: a chronicle of its people and events |location=Athens, Georgia |publisher=University of Georgia Press |year=1969 |volume=1 |page=819 |isbn=0820302635}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Ruppersburg, Hugh (2007). The New Georgia Encyclopedia Companion to Georgia Literature. Athens, Georgia: University of Georgia Press. p. 326. ISBN 9780820328768.&lt;/ref&gt;. Margaretka je začela pisati zgodbice v najstniških letih; leta 1922 pa je presenetila svoje vrstnike, ko je dobila pri [[Atlanta Journal|Atlanta Journalu]] službo časnikarke, kar je takrat veljalo za delo pridržano moškim. Čeprav je bila poročena dvakrat, ni mogoče najti slik njunih mož; pisateljici pa je slava kmalu začela presedati; radovedneži je namreč niti za trenutek niso puščali pri miru. Zato je nasprotovala snemanju filma: &quot;Nočem prevzeti dela scenaristke, nočem biti svetovalka; ne zanima me izbira igralcev, snemanje ali objava filma. Dajte mi malo miru! Pozabite name!&quot;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://birdinflight.com/ru/portret/20161004-margaret-mitchell.html|title=Написать и возненавидеть: Как автор «Унесенных ветром» спасалась от славы|publisher=Bird In Flight|author=Светлана Ворошилова|place=|language=ru|date=4. oktober 2016|accessdate=8. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;
| align     = right
| image1    = Margaret-Mitchell 1922.jpg
| width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt1      = One black raven
| caption1  = &lt;center&gt; Marjetica je bila taka zapeljivka, da je zanjo norelo istočasno pet fantov.&lt;/center&gt;
| image2    = Crescent Apartments, Atlanta, Georgia.jpg
| width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt2      = 
| caption2  = &lt;center&gt;Njen družinski dom, poimenovan &quot;Smetišče&quot; (&quot;Dump&quot;), je prava graščina; tukaj je želela, da bi bila &quot;moja hišica moja svobodica&quot;. Miru pa ni imela, saj so jo občudovalci stalno nadlegovali. Tu je danes spominska hiša in [[muzej]]&lt;/center&gt;
| image3    = Eugene-Muse-Mitchell.jpg
| width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt3      = 
| caption3  = &lt;center&gt;Marjetin oče je bil Eugene Muse Mitchell; njegovi daljni predniki so izhajali s [[Škotska|Škotskega]]. Po materini strani pa je imela katoliške [[Irci|irske]] korenine. ([[1906]])&lt;/center&gt;}}

=== Poreklo ===
Margaret Mitchell je vse življenje živela v [[Atlanta, Georgija|Atlanti]] v [[ZDA|ameriški zvezni državi]] [[Georgija|Georgiji]]. Rodila se je leta 1900 v bogati in politično pomembni družini. Po očetovi moški strani je imela [[Škoti|škotske]] prednike, po materini moški veji pa [[Irci|irske]] korenine. Njen oče, Eugene Muse Mitchell, je bil odvetnik, mati, Mary Isabel &quot;Maybelle&quot; Stephens, pa sufražetka in katoliška dobrodelnica. Imela je dva brata, Russella Stephensa Mitchella, ki je umrl v otroštvu leta 1894, in Alexandra Stephensa Mitchella, rojenega leta 1896.&lt;ref name=cyclopedia /&gt;&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt;

==== Mladostnica ====
Margaret je začela uporabljati ime »Peggy« v srednješolskem zavodu Washington Seminary, a skrajšano obliko »Peg« na visoki šoli v Smith Collegeu; ugajala ji je potrditev tega nadimka v mitološkem krilatem konju »[[Pegaz]]u«, ki navdihuje pesnike.&lt;ref&gt;Flora, Joseph M., Amber Vogel and Bryan Albin Giemza. ''Southern Writers: a new biographical dictionary'' Baton Rouge, LA: Louisiana State University Press, 2006. p. 285. {{ISBN|0-8071-3123-7}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=reporter&gt;{{cite book |last1=Mitchell |first1=Margaret |first2=Patrick |last2=Allen |title=Margaret Mitchell: reporter |location=Athens, GA |publisher=Hill Street Press |year=2000 |isbn=978-1-57003-937-9}}&lt;/ref&gt; Peggy je v svoji atlantski družbi [[matura|maturirala]] v zimskem semestru 1920.&lt;ref name=reporter /&gt; V takratnem slogu »&quot;gin and jazz&quot;« je pri plesu občinstvo »frapirala« in ga s svojim nenavadnim mlatarjenjem dodobra razburila.&lt;ref&gt;Kriebl, Karen J (1998). „From bloomers to flappers: the American women's dress reform movement, 1840–1920”. Ohio State University: 113—28.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=autogenerated16&gt;Wolfe, Margaret Ripley. ''Daughters of Canaan: a saga of southern women''. Lexington, KY: University Press of Kentucky, 1995. p. 150. {{ISBN|0-8131-0837-3}}&lt;/ref&gt; Na dobrodelnem maturantskem plesu v Atlanti leta 1921 je izvedla [[apaški ples]], ki je vključeval nasilnosti, erotične prizore ter poljub s soplesalcem&lt;ref&gt;(en) Richard Powers, « The hidden story of the Apache dance [archive] », sur socialdance.stanford.edu (consulté le 4 mars 2021)&lt;/ref&gt;, kar je močno razkurilo atlantsko visoko meščansko družbo in posledično je bila izločena iz Mladinskega društva (Junior Legaue).&lt;ref&gt;{{Cite news|url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-10-13-bk-950-story.html|title=The Belle of Lettres : SOUTHERN DAUGHTER: The Life of Margaret Mitchell, By Darden Asbury Pyron (Oxford University Press: $29.95; 560 pp.)|date=October 13, 1991|newspaper=[[Los Angeles Times]]|access-date=February 5, 2022|archive-date=February 5, 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220205051629/https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-10-13-bk-950-story.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Young, Elizabeth. ''Disarming the Nation: women's writing and the American Civil War''. Chicago, IL: University of Chicago Press, 1999. p. 243. {{ISBN|0-226-96087-0}}&lt;/ref&gt; Apaški ples in [[tango]] sta delovala pohujšljivo zaradi svojih [[erotika|erotičnih]] sestavin; slednjega je priljubil [[nemi film]] »Štirje jezdeci apokalipse« (The Four Horsemen of the Apocalypse, 1921), ki je glavnega igralca [[Rudolph Valentino|Rudolpha Valentina]] zaradi njegovega vrhunskega plesanja tanga naredil za simbol [[spolnost|spolnosti]].&lt;ref&gt;Groppa, Carlos G. ''The Tango in the United States: a history''. Jefferson, NC: McFarland &amp; Co. Publishers, 2004. p. 82. {{ISBN|0-7864-1406-5}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=uKmExgEACAAJ |pages=39–40 |title=Dark Lover: The Life and Death of Rudolph Valentino |isbn=9780374282394 |last1=Leider |first1=Emily Wortis |year=2003 |publisher=Farrar, Straus and Giroux }}&lt;/ref&gt;

Mitchell je bila po lastnih besedah &quot;brezvestna spogledljivka&quot;. Zaročila se je s petimi moškimi, a je vztrajno trdila, da nobenemu od njih ni lagala niti jih zavajala.&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al, ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 116-118.&lt;/ref&gt; Krajevna klepetava dopisnica, ki se je podpisovala kot Polly Peachtree, je v stolpcu iz leta 1922 opisala Mitchellino ljubezensko izživljanje:
:»V svojem kratkem življenju je imela morda več moških, ki so bili vanjo res &quot;smrtno zaljubljeni&quot;, več iskrenih snubcev, kot pa katero koli drugo dekle v Atlanti«.&lt;ref name=autogenerated16 /&gt;

=== Poroki ===
Aprila 1922 Mitchell hodila in se skoraj vsakodnevno videvala z dvema moškima: eden je bil Berrien Kinnard Upshaw z vzdevkom »Red« = »Rdeči« (10. marec 1901 — 13. januar 1949), s katerim naj bi se srečala 1917 na plesu, ki so ga priredili starši ene od njenih prijateljic, in drugi, njegov sostanovalec in prijatelj John Robert Marsh (6. oktober 1895 — 5. marec 1952), založnik iz Kentuckyja, ki je delal za [[Associated Press]].&lt;ref name=autogenerated20&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 95-96.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Walker, Marianne (1993). Margaret Mitchell and John Marsh: the love story behind Gone With the Wind. Atlanta, GA: Peachtree Publishers. ISBN 9781561456178.&lt;/ref&gt;  

Upshaw je bil fant iz Atlante, nekaj mesecev mlajši od Mitchell, čigar družina se je leta 1916 preselila v Raleigh v Severni Karolini.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (May 6, 1997). Lost Laysen. Simon and Schuster. ISBN 9780684837680.&lt;/ref&gt; Leta 1919 je bil sprejet v Pomorsko akademijo Združenih držav Amerike, vendar je 5. januarja 1920 odstopil zaradi akademskih pomanjkljivosti. Maja je bil ponovno sprejet, takrat star 19 let, in je dva meseca preživel na morju, preden je odstopil drugič, in sicer 1. septembra 1920.[81] &lt;ref&gt;Washington Government Printing Office (1921), ''Annual Register of the United States Naval Academy, Annapolis, Md'', p. 57, 188, 193 &amp; 204.&lt;/ref&gt;Upshaw, ki mu šola ni dišala in ni imel službe, si je leta 1922 »služil« denar s tihotapljenjem alkohola v georgijskih gorah.[82] &lt;ref&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 95.&lt;/ref&gt;

Čeprav ji je njena družina odsvetovala, sta se Peggy in Red poročila 2. septembra 1922; priča na njuni poroki je bil John Marsh. Par je živel v domu Mitchellovih z njenim očetom a že do decembra se je zakon razpadel in Upshow je odšel iz hiše. Mitchell je tožila zaradi telesnega in čustvenega nasilja, kar vse je bilo posledica moževega pijančevanja. Do ločitve je prišlo sporazumno: John Marsh mu je dal posojilo, Mitchell pa se je odpovedala tožbi za nasilništvo.&lt;ref&gt;Champion, Laurie. American Women Writers, 1900–1945: a bio-bibliographical critical sourcebook. Westport, CT: Greenwood Press, 2000. p. 240. ISBN 0-313-30943-4&lt;/ref&gt;&lt;ref name=autogenerated20 /&gt;&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al, ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 133.&lt;/ref&gt; Civilno sta se ločila 16. oktobra 1924.[73] &lt;ref name=reporter /&gt;{{rp|xx}} 

Ker sta se poročila v katoliški Cerkvi, na razglasitev ničnosti zakona po takratnem Cerkvenem zakoniku ni bilo možno niti pomisliti. Zato je Mitchell zapustila katoliško vero in se priključila episkopalni&lt;ref&gt;Episkopalna cerkev (''Episcopal Church'' – ''TEC''), znana tudi kot Protestanntska episkopalna cerkev v ZDA (''Protestant Episcopal Church in the United States of America'' – ''PECUSA'' – je članica svetovne Anglikanske skupnosti&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;j777&quot;&gt;{{cite web | title=Episcopal Church, The | website=The Episcopal Church | date=2012-05-22 | url=https://www.episcopalchurch.org/glossary/episcopal-church-the/ | access-date=2024-07-28}}&lt;/ref&gt;, kjer so glede ločitve zakona dopuščali širša merila in celo cerkveno ločitev.[35][84] &lt;ref name= franciscan/&gt;&lt;ref&gt;{{Cite news|url = https://www.ajc.com/news/local/margaret-mitchell-nephew-leaves-estate-atlanta-archdiocese/30wq9vEws4OlZjxzAhq4qN/#:~:text=The%20bequest%20to%20the%20archdiocese,Catholic%20church%20in%20later%20life.|title = Margaret Mitchell's nephew leaves estate to Atlanta Archdiocese|newspaper = The Atlanta Journal-Constitution|last1 = Poole|first1 = Shelia|access-date = February 6, 2022|archive-date = February 6, 2022|archive-url = https://web.archive.org/web/20220206152321/https://www.ajc.com/news/local/margaret-mitchell-nephew-leaves-estate-atlanta-archdiocese/30wq9vEws4OlZjxzAhq4qN/#:~:text=The%20bequest%20to%20the%20archdiocese,Catholic%20church%20in%20later%20life.|url-status = live}}&lt;/ref&gt;

4. julija 1925 sta se torej 24-letna Margaret Mitchell in 29-letni John Marsh poročila v unitarno-univerzalistični cerkvi.[16]: 125 &lt;ref&gt; »Unitaristični univerzalizem« je svobodomiselno versko izroččilo, ki je nastalo z združitvijo dveh skupnosti: unitarizma in univerzalizma. Leta 1793 je bila v Ameriki ustanovljena Univerzalistična cerkev Amerike, leta 1825 pa Ameriško unitaristično združenje (AUA).&lt;/ref&gt;&lt;ref name=marsh/&gt;{{rp|125}} Družina Marshes se je naselila v sobah Crescenta v Atlanti in v stanovanju št. 1, ki sta ga ljubkovalno poimenovala »The Dump« (tj. »Smetišče«);  zdaj je tukaj Hiša in muzej Margaret Mitchell.[85] &lt;ref name=autogenerated15&gt;Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 8.&lt;/ref&gt;

== Smrt in spomin ==
[[File:MargaretMitchell-grave.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Mitchellin grob na »Oaklandskem pokopališču« v [[Atlanta, Georgija|Atlanti]] (»Oakland Cemetery«) ]]&lt;/center&gt;

=== Prometna nesreča in smrt ===
Margaret Mitchell je zvečer, 11. avgusta 1949, ko je s svojim možem Johnom Marshom prečkala v Atlanti ulico Peachtree Street na poti za ogled filma „Canterburyjska zgodba“ (''A Canterbury Tale''), zbil prehitri voznik. Pet dni pozneje, 16. avgusta, je v starosti 48 let umrla v bolnišnici Grady (Grady Memorial Hospital), ne da bi prišla k zavesti.

Zbil jo je taksist Hugh Gravitt, ki ni bil v službi in je vozil svoje osebno vozilo. Po trčenju so ga zaprli  zaradi vožnje pod vplivom alkohola in ga izpustili z varščino v višini 5450 dolarjev do Mitchelline smrti.&lt;ref name=autogenerated2&gt;[https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html Obituary: Miss Mitchell, 49, Dead of Injuries] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171109075709/https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html |date=November 9, 2017 }}, (August 17, 1949) ''New York Times''. Retrieved May 14, 2011.&lt;/ref&gt;
Najprej je bil obtožen vožnje v vinjenem stanju, prehitre vožnje in vožnje po napačni strani ceste; novembra 1949 so ga spoznali za krivega uboja iz malomarnosti in ga obsodili na 18 mesecev zapora, od česar je v ječi preživel 11 mesecev. Gravitt je umrl leta 1994 v starosti 74 let.&lt;ref&gt;Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 270.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web | url=https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | title=Hugh Gravitt, Driver Who Killed Margaret Mitchell | date=April 22, 1994 | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034521/https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web | url=https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | title=Hugh D Gravitt in Social Security Death Index | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034629/https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | url-status=live }}&lt;/ref&gt;

=== Pogreb ===
Margaret Mitchell so pokopali na pokopališču Oakland. Ko je njen mož John umrl leta 1952, so ga pokopali poleg njegove žene.

=== Spomin ===
Leta 1978 so Mitchell sprejeli v „Dvorano slavnih georgijskih časopisov“ („Georgia Newspaper Hall of Fame“),&lt;ref name=Green&gt;{{cite news | author=Green, Dick | title=Papers Challenged To Reach New Reader Group | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=February 25, 1978 | url=https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | via=newspapers.com | access-date=July 3, 2020 | archive-date=July 3, 2020 | archive-url=https://web.archive.org/web/20200703145734/https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | url-status=live }}&lt;/ref&gt; leta 1994 v „Dvorano slavnih georgijskih žensk“ („Georgia Women of Achievement“) in leta 2000 v „Dvorano slavnih georgijskih pisateljev“ („Georgia Writers Hall of Fame“).&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|title=Margaret Mitchell|author=New Georgia Encyclopedia|access-date=October 21, 2017|archive-date=October 21, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171021220611/http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Leta 1994 je Shannen Doherty igrala v televizijskem filmu „A Burning Passion: The Margaret Mitchell Story“ („Goreča strast: Zgodba Margaret Mitchell“) – izmišljeni pripovedi o Mitchellinem življenju, ki jo je režiral [[Larry Peerce]].&lt;ref&gt;{{cite news | title=TELEVISION REVIEW; The Woman Who Invented Scarlett | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=November 7, 1994 | url=https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | via=nytimes.com | access-date=December 11, 2020 | archive-date=April 6, 2023 | archive-url=https://web.archive.org/web/20230406084227/https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Ko je 2011 umrl Mitchellin nečak Joseph Mitchell, je zapustil [[Nadškofija Atlanta|nadškofiji Atlanta]] petdeset odstotkov blagovnih znamk in literarnih pravic zapuščine Margaret Mitchell ter nekaj Mitchellinih osebnih predmetov.&lt;ref name=Kandra1&gt;{{cite news|last=Kandra|first=Greg|title=Gone with the windfall: Margaret Mitchell heir leaves estate to Archdiocese of Atlanta|url=http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|accessdate=April 7, 2014|newspaper=Patheos|date=August 16, 2012|archive-date=April 9, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140409002146/http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

== Opombe ==
{{Reflist|30em}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Nadaljnje branje ==
;{{ikona en}}
* Bonner, Peter. ''[https://web.archive.org/web/20131127122453/http://peterbonner.com/store.html Lost In Yesterday: Commemorating The 70th Anniversary of Margaret Mitchell's 'Gone With The Wind']''. Marietta, Georgia: First Works Publishing Co., Inc., 2006. {{ISBN|978-0-9716158-9-2}}.
* Brown, Ellen F. and John Wiley. ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: A Bestseller's Odyssey from Atlanta to Hollywood''. Lanham, Maryland: Taylor Trade, 2011. {{ISBN|978-1-58979-567-9}}.
* Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. {{ISBN|0-89919-169-X}}
* Farr, Finis. ''Margaret Mitchell of Atlanta: The Author of Gone With the Wind''. New York: William Morrow, 1965. {{ISBN|978-0-380-00810-0}}
* Mitchell, Margaret, Allen Barnett Edee and Jane Bonner Peacock. ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921''. Atlanta, Georgia: Peachtree Publishers, Ltd, 1985. {{ISBN|978-0-931948-70-1}}
* Mitchell, Margaret and Patrick Allen. ''Margaret Mitchell: Reporter''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-57003-937-9}}
* Mitchell, Margaret and Jane Eskridge. ''Before Scarlett: Girlhood Writings of Margaret Mitchell''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-892514-62-2}}
* Pyron, Darden Asbury. ''Southern Daughter: The Life of Margaret Mitchell''. New York: Oxford University Press, 1991. {{ISBN|978-0-19-505276-3}}
* Walker, Marianne. ''Margaret Mitchell &amp; John Marsh: The Love Story Behind Gone With the Wind''. Atlanta: Peachtree, 1993. {{ISBN|978-1-56145-231-6}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}
{{Wikinavedek}}

;{{ikona en}}
*[https://www.britannica.com/event/American-Civil-War American Civil War | History, Summary, Dates, Causes, Map, Timeline, Battles, Significance, &amp; Facts | Britannica]
*[https://www.biography.com/authors-writers/margaret-mitchell Margaret Mitchell - Books, Death &amp; Quotes|New Georgia Encyclopedia]
*[https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/ Margaret Mitchell: American Rebel | Biography of Margaret Mitchell | American Masters (PBS)]
*[https://www.encyclopedia.com/women/encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/mitchell-margaret-1900-1949 Mitchell, Margaret (1900–1949) | Encyclopedia.com]
;{{ikona ru}}
*[https://birdinflight.com/ru/portret/20161004-margaret-mitchell.html Написать и возненавидеть: Как автор «Унесенных ветром» спасалась от славы — Bird In Flight]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1900]]
[[Kategorija:Umrli leta 1949]]
[[Kategorija:Ženske]]
[[Kategorija:Borci za človekove pravice]]
[[Kategorija:Druga svetovna vojna]]
[[Kategorija:Humanitarni delavci]]
[[Kategorija:Ameriški pisatelji]]
[[Kategorija:Ameriški publicisti]]
[[Kategorija:Umrli v prometnih nesrečah]]
[[Kategorija:Ameriške feministke]]</text>
      <sha1>0oxg3szzb4m343z62d8loym732ad1et</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687448</id>
      <parentid>6687445</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T20:27:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Poroki */</comment>
      <origin>6687448</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="43464" sha1="klw35uoa75ctjlmst3m7q2pcdrema0o" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{Infobox writer
| name             = Margaret Mitchell
| image            = Margaret Mitchell NYWTS.jpg
| caption          = Mitchell leta 1941
| pseudonym        = Peggy Mitchell (srednješolka)&lt;br&gt;Peg Mitchell (vseučiliščnica)
| birth_name       = Margaret Munnerlyn Mitchell
| birth_date       = {{birth date|1900|11|8}}
| birth_place      = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]]
| death_date       = {{death date and age|1949|8|16|1900|11|6}}
| death_place      = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]]
| resting_place    = [[Oakland Cemetery (Atlanta)|Oakland Cemetery]]
| occupation       = Journalist, novelist 
| genre            = Romance novel, Historical fiction, [[epic novel]]
| education        = [[Smith College]]
| spouse           = {{plainlist|
* {{marriage|Berrien Upshaw|1922|1924|end=div}}
* {{marriage|John Marsh|1925}}&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|title=Margaret Mitchell: American Rebel ~ Biography of Margaret Mitchell &amp;#124; American Masters|date=March 29, 2012|website=American Masters|access-date=September 29, 2020|archive-date=September 24, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200924222135/https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;}}
| parents          = [[Eugene M. Mitchell]]&lt;br /&gt;[[Maybelle Stephens Mitchell|Maybelle Stephens]]
| relatives        = [[Annie Fitzgerald Stephens]] (babica)&lt;br&gt;[[Joseph Mitchell (Mitchell Estate director)|Joseph Mitchell]] (nečak)&lt;br&gt;[[Mary Melanie Holliday]] (sestrična)
| notableworks     = ''V vrtincu'' (''Gone with the Wind'')&lt;br /&gt;''Izgubljeni Laysen'' ('' Lost Laysen)''
| awards           = [[Pulitzer Prize for Novel]] (1937)&lt;br /&gt;[[National Book Award]] (1936)
| signature        = Margaret Mitchell signature.svg
}}
'''Margaret Munnerlyn Mitchell''' (*[[8. november]] [[1900]], †[[16. avgust]] [[1949]] [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]])&lt;ref&gt;{{Cite encyclopedia|url=https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|title=Margaret Mitchell {{!}} American novelist|encyclopedia=Encyclopedia Britannica|access-date=October 22, 2017|language=en|archive-date=June 28, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200628021722/https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|url-status=live}}&lt;/ref&gt; je bila ameriška romanopiska in časnikarka. Mitchell je napisala le en roman, ki je bil objavljen za časa njenega življenja; dogajanje je iz obdobja [[Ameriška državljanska vojna|Ameriške državljanske vojne]]. Za svoj roman ''[[V vrtincu (roman)|V vrtincu]]'' je prejela nagrado [[National Book Award for Fiction#Most Distinguished Novel (1935–1936)|National Book Award for Fiction]] za najboljšo povest v letu 1936&lt;ref name=nyt1937&gt;{{cite news |title=5 Honors Awarded on the Year's Books: ... |work=The New York Times |date=February 26, 1937 |page=23 }}&lt;/ref&gt; in nagrado [[Pulitzer Prize for Fiction]] leta 1937. 

Dolgo po njeni smrti je bila objavljena zbirka Mitchellinih dekliških zapisov in novela, ki jo je napisala kot najstnica, z naslovom ''Izgubljeni Laysen'' (''Lost Laysen''). Zbirka njenih časopisnih člankov, ki jih je napisala za „The Atlanta Journal“, pa je bila ponovno izdana v knjižni obliki.

== Življenjepis ==

=== Šolanje ===
==== Med Prvo svetovno vojno ====
Medtem ko je v Evropi divjala [[prva svetovna vojna]] (1914–1918), je Marjeta obiskovala „Atlanta's Washington Seminary“&lt;ref&gt;„Atlanta’s Washington Seminary“ – „Washingtonski seminar v Atlanti“; sedaj se imenuje „The Westminster Schools“ – „Westminstrske šole“&lt;/ref&gt;, &quot;modno&quot; zasebno dekliško šolo z več kot 300 učenci.&lt;ref&gt;Sargent, Porter E. ''A Handbook of the Best Private Schools of the United States and Canada''. Boston: P.E Sargent, 1915. Vol. 1, p. 150.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt; Bila je zelo aktivna v dramskem krožku.&lt;ref&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 94.&lt;/ref&gt; Mitchell je igrala med drugim tudi moške like: Nicka Bottoma v Shakespearovem delu „[[Sen kresne noči]]“ in Launcelota Gobba v Shakespearovem „[[Beneški trgovec|Beneškem trgovcu]]“. Napisala je igro o neresnih študentkah, v kateri je tudi igrala.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.p 138&lt;/ref&gt; Pridružila se je tudi Literarnemu krožku in v letopisu objavila dve zgodbi: ''Mala sestra'' in ''Narednik Terry''.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.&lt;/ref&gt;. 
Desetletna &quot;Peggy&quot; je junakinja v Mali sestri; ko sliši, da posiljujejo njeno starejšo sestro, hladnokrvno vzame samokres in ustreli posiljevalca:&lt;ref&gt;Jones, A. G., Tomorrow is Another Day: the woman writer in the South, 1859–1936, p. 314.&lt;/ref&gt;po ameriško brezčutno ga je pogledala, samozavestno je pomerila vanj z namenom, da ne bo zgrešila – in ga ni.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.&lt;/ref&gt;

Mitchell je spodbujala njena zahtevna učiteljica angleščine Paisley, ki je prepoznala njen pisateljski talent;&lt;ref&gt;Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. Photo section between p. 178-179. {{ISBN|0-89919-169-X}}&lt;/ref&gt; rekla ji je, da bo lahko uspela le, če bo trdo delala in ne bo neprevidna pri sestavljanju stavkov, kajti stavek mora biti &quot;popoln, jedrnat in povezan&quot;.&lt;ref&gt;Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.&lt;/ref&gt;

Mitchellova je prebirala knjige [[Thomas Dixon Mlajši|Thomasa Dixona Ml.]]&lt;ref&gt;Thomas Dixon Mlajši (1864-1946) je bil ameriški pisatelj, odvetnik, politik in baptistični pastor – zagovornik nadvlade belcev. Filmski režiser D. W. Griffith je „Člana klana“ (1905) priredil za film (1915; „The Birth of a Nation“ – „Rojstvo naroda“). Film je tako v 20. stoletju prispeval k obuditvi [[Ku Klux Klan|Ku Klux Klana]].&lt;/ref&gt; Ko so 1916 v Atlanti vrteli njegov nemi film [[Rojstvo naroda]], je dramatizirala Dixonovo delo „Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“&lt;ref&gt;„Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“  - „The Traitor: A Story of the Fall of the Invisible Empire“ (1907)&lt;/ref&gt; Kot igralka je prevzela vlogo Steva Hoyla s fantovsko [[lasulja|lasuljo]].&lt;ref&gt;Dixon, Jr., Thomas. ''The Traitor: a story of the fall of the invisible empire''. New York:  Doubleday, Page &amp; Co, 1907. {{OCLC|2410927}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html Summary of The Traitor:  A Story of the Fall of the Invisible Empire] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120404122244/http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html |date=April 4, 2012 }}. Retrieved July 22, 2012.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 93.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Slide, Anothony. ''American Racist: the life and films of Thomas Dixon'', Lexington, KY: The University Press of Kentucky, 2004. p.192. {{ISBN|0-8131-2328-3}}&lt;/ref&gt; 

Za časa njenega šolanja v Atlanti je njen brat Stephens obiskoval [[Univerza Harvard|Harvardsko univerzo]] (1915–1917) in se  je maja 1917 prostovoljno prijavil k vojakom – mesec dni po tem, ko so ZDA napovedale vojno Nemčiji. Aprila 1918 je odplul v Francijo, sodeloval v bojih okrog [[Lagny]]ja in [[Marbache|Marbacha]], nato pa se je oktobra vrnil v Georgijo kot vaditelj.[59] &lt;ref&gt;Mead, Frederick Sumner. ''Harvard's Military Record in the World War'', Boston, MA: The Harvard Alumni Association, 1921. p. 669. {{OCLC|1191594}}&lt;/ref&gt; Margaret in njena mati sta se septembra 1918 v New Yorku pripravljali na Margaretin vpis na fakulteto, a Stephens je očetu sporočil, da je na varnem, potem ko je bila njegova ladja na poti iz Francije v New York torpedirana.[60] &lt;ref&gt;[http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&amp;query=margaret%20mitchell&amp;brand=athnewspapers-brand &quot;News of Society&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140502032846/http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&amp;query=margaret%20mitchell&amp;brand=athnewspapers-brand |date=May 2, 2014 }} E. W. Carroll (September 19, 1918) ''Athens Daily Herald'', p. 3. Retrieved February 26, 2013.&lt;/ref&gt;

==== Njena „velika ljubezen“ ====
Stephens Mitchell se je izrazil, češ da zavodsko bivanje &quot;uničuje dekleta&quot;.&lt;ref&gt;Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.&lt;/ref&gt;  Mati May Belle Mitchell pa je vendarle zelo cenila dekliško izobraževanje in je želela, da bi njeni hčerki izobrazba pomagala k uveljavljanju kot orožje in &quot;ključ do preživetja&quot;.&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Felder, Deborah G. A Century of Women: the most influential events in twentieth-century women's history. New York, NY: Citadel Press, 1999. p. 158. ISBN 0-8065-2526-6&lt;/ref&gt; Klasična univerzitetna izobrazba, ki si jo je želela za svojo hčer, je bila enakovredna fantovskim zavodom, kar pa je bilo na voljo le na severnih šolah. Zato je izbrala za hčerko Smith College v [[Northampton]]u v [[Massachusetts|Massachusettsu]], ker je menila, da je to najboljši ženski zavod v Združenih državah Amerike.&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. 13 &amp; 14 p. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt;

Po diplomi na Washington Seminary junija 1918 se je Mitchell zaljubila v lepuškastega harvardskega diplomanta, mladega vojaškega poročnika [[Clifford Henry|Clifforda Henryja]],&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 46-48.&lt;/ref&gt; ki je bil glavni inštruktor sabljanja v Camp Gordonu od 10. maja do odplutja v Francijo 17. julija.&lt;ref name=autogenerated10 /&gt; &lt;ref name=autogenerated10 /&gt; Henry je pred odhodom v Francijo Marjeti podaril zaročni prstan.&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 47-48 &amp; 54.&lt;/ref&gt;

14. septembra 1918, ko je bila Marjeta vpisana na Smith College, je bil Henry smrtno ranjen v boju in je 17. oktobra umrl.&lt;ref name=autogenerated10&gt;Mead, F.S., ''Harvard's Military Record in the World War'', p. 450.&lt;/ref&gt; Medtem ko je poročnik Henry čakal v verdunskih jarkih, je tik pred ranjavanjem na list, iztrgan iz njegovega poljskega zvezka, ki so ga pozneje našli med njegovimi stvarmi, napisal pesem, katere zadnja kitica se glasi takole:
&lt;center&gt;
{|
|-
! Should I &quot;go West.&quot;&lt;ref&gt;Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', May 8, 1919, Vol. 21, No. 31, p. 645.&lt;/ref&gt;
! Ali naj „grem na zahod“
|-
| &lt;poem&gt; If &quot;out of luck&quot; at duty's call
In glorious action I should fall
At God's behest,

May those I hold most dear and best
Know I have stood the acid test
Should I &quot;go West.&quot;
 &lt;/poem&gt;
| &lt;poem&gt; Če bi &quot;brez sreče&quot; pri klicu dolžnosti
V slavnem pohodu padel
Po Božji volji,

Naj tisti, ki so mi najdražji in najboljši,
Vedo, da sem prestal preizkušnjo
Ali naj &quot;grem na Zahod&quot;.&lt;ref&gt;&quot;West&quot; (=&quot;Zahod&quot;); tukaj je besedna igra, saj mu je bilo ime tudi &quot;West&quot;&lt;/ref&gt;
&lt;/poem&gt;
|}
&lt;/center&gt;

==== Cliffordovi odlikovanji ====
{{Več slik/peskovnik
| footer    = &lt;center&gt;Stotnik Clifford West Henry, ki je bil med vojno poročnik pri načelniku 102. pehotnega polka, je 13. septembra 1918 zavzel mesto [[Vigneulles]], devet kilometrov znotraj [[Hindenburgova linija|Hindenburgove linije]]. Poročnik Henry in 50 njegovih mož je bilo naslednjega dne ubitih v strašni eksploziji, ki jenastala zaradi odvržene letalske bombe v mestu. Pokopan je na pokopališču »First Congregational Church Cemetery« Greenwich, Fairfield County, [[Connecticut]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.uswarmemorials.org/html/people_details.php?PeopleID=15377|title=Henry Clifford West|publisher= American War Memorials Overseas|author=|place=|language=en|date=2008|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;. Prejel je dvoje odlikovanj: francosko, pa tudi ameriško z ukazom predsednika Združenih držav Amerike leta 1921.&lt;br&gt;''War Department, General Orders No. 28, 1921''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://valor.militarytimes.com/recipient/recipient-27088/|title=Clifford Henry - Hall of Valor: Medal of Honor, Silver Star, U.S. Military Awards|publisher=Military Times|author=|place=Washington|language=en|date=|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;
| align     = right
| image1    = Croix de Guerre 1914 1918.jpg|
| width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt1      = One black raven
| caption1  = 
| image2    = Clifford-West-Henry Connecticut.jpg
| width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt2      = 
| caption2  = &lt;center&gt;Stotnik Clifford West Henry se je rodil 28. junija 1896 na [[Manhattan]]u v [[New York]]u, kjer so živeli njegovi starši Ira Walton Henry in Frances S. Henry. Umrl je od šrapnelov, ki so leteli od letalske [[kasetna bomba|kasetne bombe]] 17. oktobra 1918 v francoskem od Nemcev zasedenem mestu, ki ga je osvojil – skupaj z njim pa še 50 njegovih vojakov.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.geni.com/people/Lieutenant-Clifford-West-Henry/6000000017587398262|title=Lt. Clifford West Henry (1896 - 1918) - Genealogy|publisher=geni.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;
| image3    = Army distinguished service cross medal.png
| width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt3      = 
| caption3  = &lt;center&gt;Za svojo neverjetno drznost in pogumnost je prejel posmrtno tudi [[ZDA|ameriško]] predsedniško odlikovanje, ki ga je leta [[1921]] prevzela njegova mati Ira Walton Henry.&lt;/center&gt;
}}

„Bridgeport Telegram“ je objavil tozadevno poročilo 4. julija 1927:
:Ga. Ira Henry iz Sound Beacha je danes prejela medaljo za izjemne zasluge od vojnega ministrstva v čast njenega sina, stotnika Clifforda W. Henryja, za hrabrost pod ognjem med svetovno vojno. Medaljo, ki jo je priporočil general Pershing, je podelil generalmajor Edwards.&lt;br&gt;
Stotnik Henry, ki je bil med vojno poročnik pri načelniku 102. pehotnega polka, je 13. septembra 1918 zavzel mesto [[Vigneulles]], devet kilometrov znotraj [[Hindenburgova linija|Hindenburgove linije]]. Poročnik Henry in 50 njegovih mož je bilo naslednjega dne ubitih v strašni eksploziji v mestu. 

Henry je večkrat napredoval pred vodom, ki mu je poveljeval, in pritegnil ogenj iz brzostrelk, da bi njegovi možje lahko našli in uničili nemška gnezda. Čeprav je bil pri tem poskusu ranjen v nogo, je bila njegova smrt posledica ran od šrapnelov letalske bombe, ki jo je odvrglo nemško letalo.&lt;ref&gt;Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', April 10, 1919, Vol. 21, No. 27, p. 539.&lt;/ref&gt; Za svoja junaška dejanja je prejel francoski vojni križ s palmo&lt;ref&gt;Francoski vojni križ s palmo — ''Croix de guerre 1914–1918 (France)''&lt;/ref&gt;. Predsednik Združenih držav Amerike mu je kot vrhovni poveljnik oboroženih sil ZDA podelil za izjemne zasluge križec&lt;ref&gt;»Distinguished Service Cross (United States)«&lt;/ref&gt; in grozd hrastovega lista &lt;ref&gt;»Oak Leaf Cluster« - grozd hrastovega lista za izjemne zasluge&lt;/ref&gt;.[62][66] &lt;ref name=autogenerated10 /&gt;&lt;ref&gt;[http://militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 Valor awards for Clifford West Henry] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131104084838/http://www.militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 |date=November 4, 2013 }}  Retrieved January 20, 2012.&lt;/ref&gt;
Clifford Henry je bil po besedah njenega brata  ''velika Margaretina ljubezen''. V pismu prijatelju pa je ona sama glede tega zapisala, da ohranja &quot;spomin na čisto ljubezen, ki v sebi ni imela niti trunka telesnega poželenja&quot;.&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 54.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Letter to A. Edee, March 26, 1920&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 75-76.&lt;/ref&gt;

==== Opustitev znanstvene kariere ====
Mitchell si je zamišljala, da bi se uveljavila na področju [[psihiatrija|psihiatrije]],&lt;ref name=autogenerated12&gt;Pierpont, Claudia Roth. &quot;A Critic at Large: A Study in Scarlett.&quot; ''The New Yorker'', August 31, 1992, p. 93-94.&lt;/ref&gt;vendar je njeno prihodnost prekrižala [[španska gripa|španske gripe]], ki je po vsem svetu pomorila čez petdeset milijonov ljudi – kar je trikrat več od svetovne vojne. 25. januarja 1919 je posegla tudi v njeno družino: njena mati, May Belle Mitchell, je podlegla [[pljučnica|pljučnici]] prav zaradi te vseokužbe; v slutnji, da je njena smrt tik pred vrati, je hčerki napisala zadnji nasvet: 
:„Razdajaj se z obema rokama in polnim srcem; a presežek daj šele potem, ko si že živela svoje lastno življenje.&lt;ref name=autogenerated12 /&gt;
Kot povprečna študentka Marjeta ni blestela na nobenem akademskem področju ter je podcenjevala tudi svoje pisne sposobnosti in čeprav je njen profesor angleščine hvalil njeno delo, se ji je zdela pohvala neupravičena.&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 56 &amp; 60.&lt;/ref&gt; Po končanem prvem letniku na Smith Collegeu se je Mitchell za trajno vrnila v Atlanto, da bi prevzela gospodinjstvo namesto očeta.&lt;ref name=autogenerated12 /&gt;Ko si je oktobra 1919 opomogla od [[apendektomija|slepiča]], je prijateljici zaupala, da je zanjo pomenila opustitev fakultete in sanj o &quot;novinarski karieri&quot;, da bi v zameno vodila družinsko gospodinjstvo, &quot;odpoved vsemu, kar je bilo kaj vredno – za prazen nič!&quot;&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 30 &amp; 42.&lt;/ref&gt;

=== Med Drugo svetovno vojno ===
{{Več slik/peskovnik
| footer    = &lt;center&gt;&lt;/center&gt;
| align     = right
| image1    = Margaret Mitchell Christens USS Atlanta (CL-104) 1944.jpg
| width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt1      = One black raven
| caption1  = &lt;center&gt; Svojo ladjo ''USS 'Atlanta' (CL-104) '' je krstila sama lastnica Margaret Mitchell Christens [[1944]] in jo tudi sama v celoti temeljito gmotno opremila&lt;/center&gt;
| image2    = Margaret Mitchell 1941 on USS Atlanta (CL-51).jpg
| width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt2      = 
| caption2  = &lt;center&gt;Mitchell v odori [[Rdeči križ|Rdečega križa]] na krovu ladje USS ''Atlanta'' (CL-51), ki jo je kot lahko [[križarka|križarko]] [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|Ameriška vojna mornarica]] uporabljala v protiletalstvu; prislužila je pet zvezdic &amp; predsedniško priznanje za &quot;junaški zgled neomajnega bojnega duha&quot;.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|title=Atlanta III (CL-51)|website=NHHC|access-date=June 4, 2024|archive-date=June 4, 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240604125911/https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
&lt;/center&gt;
| image3    = Margaret Mitchell - Democrat and Chronicle (1936).jpg
| width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt3      = 
| caption3  = &lt;center&gt;Mitchell je vestno dopisovala izpiljene članke v časopisje in pisala svoj roman „V vrtincu“ (1936)&lt;/center&gt;}}

Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bila prostovoljka za [[Rdeči križ]] in je zbirala denar za vojna prizadevanja s prodajo vojnih obveznic.&lt;ref&gt;Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 225.&lt;/ref&gt;  Bila je dejavna v domovinski domači obrambi, šivala je bolnišnične halje in na hlače lepila našitke.&lt;ref&gt;Oliphant, Sgt. H. N. &quot;People on the Home Front: Margaret Mitchell&quot;. October 19, 1945. Yank, p. 9.&lt;/ref&gt; Čeprav se je sicer odločno zavzemala za uveljavitev ženskih pravic, ni bila enostranska in bojevita [[feminizem|feministka]], ampak je načeloma enako spoštovala tudi „močnejši spol“. To je pokazala zlasti med vojno, ko je posvečala veliko pozornost pisanju pisem vpoklicanim fantom in možem: vojakom, mornarjem in marincem; v svoja pisma je mimogrede vpletala šaljivost, spodbudo in sočutje.&lt;ref&gt;Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.&lt;/ref&gt;

„USS Atlanta (CL-51)“ je bila lahka [[križarka]], ki jo je [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|ameriška vojna mornarica]] uporabljala kot protiletalsko ladjo pod pokroviteljstvom Margaret Mitchell in je bila uporabljena v pomorski [[Bitka za Midway|Bitki za Midway]] in [[Bitka za Vzhodne Salomonove otoke|Vzhodne Salomonove otoke]]. Ladja je bila med nočnim delovanjem na površini 13. novembra 1942 med pomorsko bitko za Guadalcanal močno poškodovana, nakar jo je ukazal njen [[kapitan]] potopiti; pogumno moštvo si je pri tem prislužilo  pet bojnih zvezdic in predsedniško priznanje kot &quot;junaški primer nepremagljivega bojnega duha&quot;.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|title=Atlanta III (CL-51)|website=NHHC|access-date=June 4, 2024|archive-date=June 4, 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240604125911/https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Mitchell je sama gmotno podprla drugo lahko križarko, zopet poimenovano po mestu Atlanta, ''USS Atlanta (CL-104)''. 6. februarja 1944 jo je v Camdenu v New Jerseyju krstila njena dobrotnica Margaret kot Atlanto, bojne podvige pa je začela maja 1945. Atlanta je bila članica operativnih sil, ki so varovale hitre letalonosilke, delovala pa je ob obali [[Honšu]]ja, ko so se Japonci 15. avgusta 1945 brezpogojno vdali; prislužila si je dve bojni zvezdici. Končno je bila potopljena med eksplozivnimi preizkusi ob [[San Clemente (otok)|otoku San Clemente]] 1. oktobra 1970.&lt;ref&gt;[http://www.history.navy.mil/photos/sh-usn/usnsh-a/ix304.htm USS Atlanta (IX-304, formerly CL-104), 1964–1970] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121108084914/http://www.history.navy.mil/photos/sh-usn/usnsh-a/ix304.htm |date=November 8, 2012 }}. Retrieved January 22, 2013.&lt;/ref&gt;

== Družina ==
{{Več slik/peskovnik
| footer    = &lt;center&gt;Njen stari oče Russell Mitchell je imel trinajst otrok z dvema ženama; najstarejši je bil njen oče Eugene, ki je diplomiral na Pravni fakulteti Univerze v Georgiji.&lt;ref name=&quot;cyclopedia&quot;&gt;{{cite book |last1=Candler |first1=Allen D. |first2=Clement A. |last2=Evans |title=Cyclopedia of Georgia |location=Atlanta, Georgia |publisher=State Historical Association |year=1906 |volume=2 of 3 |pages=602–605 |oclc=3300148}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last=Garrett |first=Franklin M. |title=Atlanta and Environs: a chronicle of its people and events |location=Athens, Georgia |publisher=University of Georgia Press |year=1969 |volume=1 |page=819 |isbn=0820302635}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Ruppersburg, Hugh (2007). The New Georgia Encyclopedia Companion to Georgia Literature. Athens, Georgia: University of Georgia Press. p. 326. ISBN 9780820328768.&lt;/ref&gt;. Margaretka je začela pisati zgodbice v najstniških letih; leta 1922 pa je presenetila svoje vrstnike, ko je dobila pri [[Atlanta Journal|Atlanta Journalu]] službo časnikarke, kar je takrat veljalo za delo pridržano moškim. Čeprav je bila poročena dvakrat, ni mogoče najti slik njunih mož; pisateljici pa je slava kmalu začela presedati; radovedneži je namreč niti za trenutek niso puščali pri miru. Zato je nasprotovala snemanju filma: &quot;Nočem prevzeti dela scenaristke, nočem biti svetovalka; ne zanima me izbira igralcev, snemanje ali objava filma. Dajte mi malo miru! Pozabite name!&quot;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://birdinflight.com/ru/portret/20161004-margaret-mitchell.html|title=Написать и возненавидеть: Как автор «Унесенных ветром» спасалась от славы|publisher=Bird In Flight|author=Светлана Ворошилова|place=|language=ru|date=4. oktober 2016|accessdate=8. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;
| align     = right
| image1    = Margaret-Mitchell 1922.jpg
| width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt1      = One black raven
| caption1  = &lt;center&gt; Marjetica je bila taka zapeljivka, da je zanjo norelo istočasno pet fantov.&lt;/center&gt;
| image2    = Crescent Apartments, Atlanta, Georgia.jpg
| width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt2      = 
| caption2  = &lt;center&gt;Njen družinski dom, poimenovan &quot;Smetišče&quot; (&quot;Dump&quot;), je prava graščina; tukaj je želela, da bi bila &quot;moja hišica moja svobodica&quot;. Miru pa ni imela, saj so jo občudovalci stalno nadlegovali. Tu je danes spominska hiša in [[muzej]]&lt;/center&gt;
| image3    = Eugene-Muse-Mitchell.jpg
| width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt3      = 
| caption3  = &lt;center&gt;Marjetin oče je bil Eugene Muse Mitchell; njegovi daljni predniki so izhajali s [[Škotska|Škotskega]]. Po materini strani pa je imela katoliške [[Irci|irske]] korenine. ([[1906]])&lt;/center&gt;}}

=== Poreklo ===
Margaret Mitchell je vse življenje živela v [[Atlanta, Georgija|Atlanti]] v [[ZDA|ameriški zvezni državi]] [[Georgija|Georgiji]]. Rodila se je leta 1900 v bogati in politično pomembni družini. Po očetovi moški strani je imela [[Škoti|škotske]] prednike, po materini moški veji pa [[Irci|irske]] korenine. Njen oče, Eugene Muse Mitchell, je bil odvetnik, mati, Mary Isabel &quot;Maybelle&quot; Stephens, pa sufražetka in katoliška dobrodelnica. Imela je dva brata, Russella Stephensa Mitchella, ki je umrl v otroštvu leta 1894, in Alexandra Stephensa Mitchella, rojenega leta 1896.&lt;ref name=cyclopedia /&gt;&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt;

==== Mladostnica ====
Margaret je začela uporabljati ime »Peggy« v srednješolskem zavodu Washington Seminary, a skrajšano obliko »Peg« na visoki šoli v Smith Collegeu; ugajala ji je potrditev tega nadimka v mitološkem krilatem konju »[[Pegaz]]u«, ki navdihuje pesnike.&lt;ref&gt;Flora, Joseph M., Amber Vogel and Bryan Albin Giemza. ''Southern Writers: a new biographical dictionary'' Baton Rouge, LA: Louisiana State University Press, 2006. p. 285. {{ISBN|0-8071-3123-7}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=reporter&gt;{{cite book |last1=Mitchell |first1=Margaret |first2=Patrick |last2=Allen |title=Margaret Mitchell: reporter |location=Athens, GA |publisher=Hill Street Press |year=2000 |isbn=978-1-57003-937-9}}&lt;/ref&gt; Peggy je v svoji atlantski družbi [[matura|maturirala]] v zimskem semestru 1920.&lt;ref name=reporter /&gt; V takratnem slogu »&quot;gin and jazz&quot;« je pri plesu občinstvo »frapirala« in ga s svojim nenavadnim mlatarjenjem dodobra razburila.&lt;ref&gt;Kriebl, Karen J (1998). „From bloomers to flappers: the American women's dress reform movement, 1840–1920”. Ohio State University: 113—28.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=autogenerated16&gt;Wolfe, Margaret Ripley. ''Daughters of Canaan: a saga of southern women''. Lexington, KY: University Press of Kentucky, 1995. p. 150. {{ISBN|0-8131-0837-3}}&lt;/ref&gt; Na dobrodelnem maturantskem plesu v Atlanti leta 1921 je izvedla [[apaški ples]], ki je vključeval nasilnosti, erotične prizore ter poljub s soplesalcem&lt;ref&gt;(en) Richard Powers, « The hidden story of the Apache dance [archive] », sur socialdance.stanford.edu (consulté le 4 mars 2021)&lt;/ref&gt;, kar je močno razkurilo atlantsko visoko meščansko družbo in posledično je bila izločena iz Mladinskega društva (Junior Legaue).&lt;ref&gt;{{Cite news|url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-10-13-bk-950-story.html|title=The Belle of Lettres : SOUTHERN DAUGHTER: The Life of Margaret Mitchell, By Darden Asbury Pyron (Oxford University Press: $29.95; 560 pp.)|date=October 13, 1991|newspaper=[[Los Angeles Times]]|access-date=February 5, 2022|archive-date=February 5, 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220205051629/https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-10-13-bk-950-story.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Young, Elizabeth. ''Disarming the Nation: women's writing and the American Civil War''. Chicago, IL: University of Chicago Press, 1999. p. 243. {{ISBN|0-226-96087-0}}&lt;/ref&gt; Apaški ples in [[tango]] sta delovala pohujšljivo zaradi svojih [[erotika|erotičnih]] sestavin; slednjega je priljubil [[nemi film]] »Štirje jezdeci apokalipse« (The Four Horsemen of the Apocalypse, 1921), ki je glavnega igralca [[Rudolph Valentino|Rudolpha Valentina]] zaradi njegovega vrhunskega plesanja tanga naredil za simbol [[spolnost|spolnosti]].&lt;ref&gt;Groppa, Carlos G. ''The Tango in the United States: a history''. Jefferson, NC: McFarland &amp; Co. Publishers, 2004. p. 82. {{ISBN|0-7864-1406-5}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=uKmExgEACAAJ |pages=39–40 |title=Dark Lover: The Life and Death of Rudolph Valentino |isbn=9780374282394 |last1=Leider |first1=Emily Wortis |year=2003 |publisher=Farrar, Straus and Giroux }}&lt;/ref&gt;

Mitchell je bila po lastnih besedah &quot;brezvestna spogledljivka&quot;. Zaročila se je s petimi moškimi, a je vztrajno trdila, da nobenemu od njih ni lagala niti jih zavajala.&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al, ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 116-118.&lt;/ref&gt; Krajevna klepetava dopisnica, ki se je podpisovala kot Polly Peachtree, je v stolpcu iz leta 1922 opisala Mitchellino ljubezensko izživljanje:
:»V svojem kratkem življenju je imela morda več moških, ki so bili vanjo res &quot;smrtno zaljubljeni&quot;, več iskrenih snubcev, kot pa katero koli drugo dekle v Atlanti«.&lt;ref name=autogenerated16 /&gt;

=== Poroki ===
Aprila 1922 Mitchell hodila in se skoraj vsakodnevno videvala z dvema moškima: eden je bil Berrien Kinnard Upshaw z vzdevkom »Red« = »Rdeči« (10. marec 1901 — 13. januar 1949), s katerim naj bi se srečala 1917 na plesu, ki so ga priredili starši ene od njenih prijateljic, in drugi, njegov sostanovalec in prijatelj John Robert Marsh (6. oktober 1895 — 5. marec 1952), založnik iz Kentuckyja, ki je delal za [[Associated Press]].&lt;ref name=autogenerated20&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 95-96.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Walker, Marianne (1993). Margaret Mitchell and John Marsh: the love story behind Gone With the Wind. Atlanta, GA: Peachtree Publishers. ISBN 9781561456178.&lt;/ref&gt;  

Upshaw je bil fant iz Atlante, nekaj mesecev mlajši od Mitchell, čigar družina se je leta 1916 preselila v Raleigh v Severni Karolini.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (May 6, 1997). Lost Laysen. Simon and Schuster. ISBN 9780684837680.&lt;/ref&gt; Leta 1919 je bil sprejet v Pomorsko akademijo Združenih držav Amerike, vendar je 5. januarja 1920 odstopil zaradi akademskih pomanjkljivosti. Maja je bil ponovno sprejet, takrat star 19 let, in je dva meseca preživel na morju, preden je odstopil drugič, in sicer 1. septembra 1920.[81] &lt;ref&gt;Washington Government Printing Office (1921), ''Annual Register of the United States Naval Academy, Annapolis, Md'', p. 57, 188, 193 &amp; 204.&lt;/ref&gt;Upshaw, ki mu šola ni dišala in ni imel službe, si je leta 1922 »služil« denar s tihotapljenjem alkohola v georgijskih gorah.[82] &lt;ref&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 95.&lt;/ref&gt;

Čeprav ji je njena družina odsvetovala, sta se Peggy in Red poročila 2. septembra 1922; priča na njuni poroki je bil John Marsh. Par je živel v domu Mitchellovih z njenim očetom a že do decembra se je zakon razpadel in Upshow je odšel iz hiše. Mitchell je tožila zaradi telesnega in čustvenega nasilja, kar vse je bilo posledica moževega pijančevanja. Do ločitve je prišlo sporazumno: John Marsh mu je dal posojilo, Mitchell pa se je odpovedala tožbi za nasilništvo.&lt;ref&gt;Champion, Laurie. American Women Writers, 1900–1945: a bio-bibliographical critical sourcebook. Westport, CT: Greenwood Press, 2000. p. 240. ISBN 0-313-30943-4&lt;/ref&gt;&lt;ref name=autogenerated20 /&gt;&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al, ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 133.&lt;/ref&gt; Civilno sta se ločila 16. oktobra 1924.[73] &lt;ref name=reporter /&gt;{{rp|xx}} 

Ker sta se poročila v katoliški Cerkvi, na razglasitev ničnosti zakona po takratnem Cerkvenem zakoniku ni bilo možno niti pomisliti. Zato je Mitchell zapustila katoliško vero in se priključila episkopalni&lt;ref&gt;Episkopalna cerkev (''Episcopal Church'' – ''TEC''), znana tudi kot Protestanntska episkopalna cerkev v ZDA (''Protestant Episcopal Church in the United States of America'' – ''PECUSA'' – je članica svetovne Anglikanske skupnosti&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;j777&quot;&gt;{{cite web | title=Episcopal Church, The | website=The Episcopal Church | date=2012-05-22 | url=https://www.episcopalchurch.org/glossary/episcopal-church-the/ | access-date=2024-07-28}}&lt;/ref&gt;, kjer so glede ločitve zakona dopuščali širša merila in celo cerkveno ločitev.&lt;ref&gt;&quot;'As God is My Witness': The Catholic Roots of Gone with the Wind | Franciscan Media&quot;. May 14, 2020.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite news|url = https://www.ajc.com/news/local/margaret-mitchell-nephew-leaves-estate-atlanta-archdiocese/30wq9vEws4OlZjxzAhq4qN/#:~:text=The%20bequest%20to%20the%20archdiocese,Catholic%20church%20in%20later%20life.|title = Margaret Mitchell's nephew leaves estate to Atlanta Archdiocese|newspaper = The Atlanta Journal-Constitution|last1 = Poole|first1 = Shelia|access-date = February 6, 2022|archive-date = February 6, 2022|archive-url = https://web.archive.org/web/20220206152321/https://www.ajc.com/news/local/margaret-mitchell-nephew-leaves-estate-atlanta-archdiocese/30wq9vEws4OlZjxzAhq4qN/#:~:text=The%20bequest%20to%20the%20archdiocese,Catholic%20church%20in%20later%20life.|url-status = live}}&lt;/ref&gt;

4. julija 1925 sta se torej 24-letna Margaret Mitchell in 29-letni John Marsh poročila v unitarno-univerzalistični cerkvi.[16]: 125 &lt;ref&gt; »Unitaristični univerzalizem« je svobodomiselno versko izroččilo, ki je nastalo z združitvijo dveh skupnosti: unitarizma in univerzalizma. Leta 1793 je bila v Ameriki ustanovljena Univerzalistična cerkev Amerike, leta 1825 pa Ameriško unitaristično združenje (AUA).&lt;/ref&gt;&lt;ref name=marsh/&gt;{{rp|125}} Družina Marshes se je naselila v sobah Crescenta v Atlanti in v stanovanju št. 1, ki sta ga ljubkovalno poimenovala »The Dump« (tj. »Smetišče«);  zdaj je tukaj Hiša in muzej Margaret Mitchell.[85] &lt;ref name=autogenerated15&gt;Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 8.&lt;/ref&gt;

== Smrt in spomin ==
[[File:MargaretMitchell-grave.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Mitchellin grob na »Oaklandskem pokopališču« v [[Atlanta, Georgija|Atlanti]] (»Oakland Cemetery«) ]]&lt;/center&gt;

=== Prometna nesreča in smrt ===
Margaret Mitchell je zvečer, 11. avgusta 1949, ko je s svojim možem Johnom Marshom prečkala v Atlanti ulico Peachtree Street na poti za ogled filma „Canterburyjska zgodba“ (''A Canterbury Tale''), zbil prehitri voznik. Pet dni pozneje, 16. avgusta, je v starosti 48 let umrla v bolnišnici Grady (Grady Memorial Hospital), ne da bi prišla k zavesti.

Zbil jo je taksist Hugh Gravitt, ki ni bil v službi in je vozil svoje osebno vozilo. Po trčenju so ga zaprli  zaradi vožnje pod vplivom alkohola in ga izpustili z varščino v višini 5450 dolarjev do Mitchelline smrti.&lt;ref name=autogenerated2&gt;[https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html Obituary: Miss Mitchell, 49, Dead of Injuries] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171109075709/https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html |date=November 9, 2017 }}, (August 17, 1949) ''New York Times''. Retrieved May 14, 2011.&lt;/ref&gt;
Najprej je bil obtožen vožnje v vinjenem stanju, prehitre vožnje in vožnje po napačni strani ceste; novembra 1949 so ga spoznali za krivega uboja iz malomarnosti in ga obsodili na 18 mesecev zapora, od česar je v ječi preživel 11 mesecev. Gravitt je umrl leta 1994 v starosti 74 let.&lt;ref&gt;Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 270.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web | url=https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | title=Hugh Gravitt, Driver Who Killed Margaret Mitchell | date=April 22, 1994 | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034521/https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web | url=https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | title=Hugh D Gravitt in Social Security Death Index | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034629/https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | url-status=live }}&lt;/ref&gt;

=== Pogreb ===
Margaret Mitchell so pokopali na pokopališču Oakland. Ko je njen mož John umrl leta 1952, so ga pokopali poleg njegove žene.

=== Spomin ===
Leta 1978 so Mitchell sprejeli v „Dvorano slavnih georgijskih časopisov“ („Georgia Newspaper Hall of Fame“),&lt;ref name=Green&gt;{{cite news | author=Green, Dick | title=Papers Challenged To Reach New Reader Group | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=February 25, 1978 | url=https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | via=newspapers.com | access-date=July 3, 2020 | archive-date=July 3, 2020 | archive-url=https://web.archive.org/web/20200703145734/https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | url-status=live }}&lt;/ref&gt; leta 1994 v „Dvorano slavnih georgijskih žensk“ („Georgia Women of Achievement“) in leta 2000 v „Dvorano slavnih georgijskih pisateljev“ („Georgia Writers Hall of Fame“).&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|title=Margaret Mitchell|author=New Georgia Encyclopedia|access-date=October 21, 2017|archive-date=October 21, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171021220611/http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Leta 1994 je Shannen Doherty igrala v televizijskem filmu „A Burning Passion: The Margaret Mitchell Story“ („Goreča strast: Zgodba Margaret Mitchell“) – izmišljeni pripovedi o Mitchellinem življenju, ki jo je režiral [[Larry Peerce]].&lt;ref&gt;{{cite news | title=TELEVISION REVIEW; The Woman Who Invented Scarlett | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=November 7, 1994 | url=https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | via=nytimes.com | access-date=December 11, 2020 | archive-date=April 6, 2023 | archive-url=https://web.archive.org/web/20230406084227/https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Ko je 2011 umrl Mitchellin nečak Joseph Mitchell, je zapustil [[Nadškofija Atlanta|nadškofiji Atlanta]] petdeset odstotkov blagovnih znamk in literarnih pravic zapuščine Margaret Mitchell ter nekaj Mitchellinih osebnih predmetov.&lt;ref name=Kandra1&gt;{{cite news|last=Kandra|first=Greg|title=Gone with the windfall: Margaret Mitchell heir leaves estate to Archdiocese of Atlanta|url=http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|accessdate=April 7, 2014|newspaper=Patheos|date=August 16, 2012|archive-date=April 9, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140409002146/http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

== Opombe ==
{{Reflist|30em}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Nadaljnje branje ==
;{{ikona en}}
* Bonner, Peter. ''[https://web.archive.org/web/20131127122453/http://peterbonner.com/store.html Lost In Yesterday: Commemorating The 70th Anniversary of Margaret Mitchell's 'Gone With The Wind']''. Marietta, Georgia: First Works Publishing Co., Inc., 2006. {{ISBN|978-0-9716158-9-2}}.
* Brown, Ellen F. and John Wiley. ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: A Bestseller's Odyssey from Atlanta to Hollywood''. Lanham, Maryland: Taylor Trade, 2011. {{ISBN|978-1-58979-567-9}}.
* Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. {{ISBN|0-89919-169-X}}
* Farr, Finis. ''Margaret Mitchell of Atlanta: The Author of Gone With the Wind''. New York: William Morrow, 1965. {{ISBN|978-0-380-00810-0}}
* Mitchell, Margaret, Allen Barnett Edee and Jane Bonner Peacock. ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921''. Atlanta, Georgia: Peachtree Publishers, Ltd, 1985. {{ISBN|978-0-931948-70-1}}
* Mitchell, Margaret and Patrick Allen. ''Margaret Mitchell: Reporter''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-57003-937-9}}
* Mitchell, Margaret and Jane Eskridge. ''Before Scarlett: Girlhood Writings of Margaret Mitchell''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-892514-62-2}}
* Pyron, Darden Asbury. ''Southern Daughter: The Life of Margaret Mitchell''. New York: Oxford University Press, 1991. {{ISBN|978-0-19-505276-3}}
* Walker, Marianne. ''Margaret Mitchell &amp; John Marsh: The Love Story Behind Gone With the Wind''. Atlanta: Peachtree, 1993. {{ISBN|978-1-56145-231-6}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}
{{Wikinavedek}}

;{{ikona en}}
*[https://www.britannica.com/event/American-Civil-War American Civil War | History, Summary, Dates, Causes, Map, Timeline, Battles, Significance, &amp; Facts | Britannica]
*[https://www.biography.com/authors-writers/margaret-mitchell Margaret Mitchell - Books, Death &amp; Quotes|New Georgia Encyclopedia]
*[https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/ Margaret Mitchell: American Rebel | Biography of Margaret Mitchell | American Masters (PBS)]
*[https://www.encyclopedia.com/women/encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/mitchell-margaret-1900-1949 Mitchell, Margaret (1900–1949) | Encyclopedia.com]
;{{ikona ru}}
*[https://birdinflight.com/ru/portret/20161004-margaret-mitchell.html Написать и возненавидеть: Как автор «Унесенных ветром» спасалась от славы — Bird In Flight]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1900]]
[[Kategorija:Umrli leta 1949]]
[[Kategorija:Ženske]]
[[Kategorija:Borci za človekove pravice]]
[[Kategorija:Druga svetovna vojna]]
[[Kategorija:Humanitarni delavci]]
[[Kategorija:Ameriški pisatelji]]
[[Kategorija:Ameriški publicisti]]
[[Kategorija:Umrli v prometnih nesrečah]]
[[Kategorija:Ameriške feministke]]</text>
      <sha1>klw35uoa75ctjlmst3m7q2pcdrema0o</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687449</id>
      <parentid>6687448</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T20:32:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Poroki */</comment>
      <origin>6687449</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="43602" sha1="1tleh9oepsvct0swcxok4mh22wr8x0u" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{Infobox writer
| name             = Margaret Mitchell
| image            = Margaret Mitchell NYWTS.jpg
| caption          = Mitchell leta 1941
| pseudonym        = Peggy Mitchell (srednješolka)&lt;br&gt;Peg Mitchell (vseučiliščnica)
| birth_name       = Margaret Munnerlyn Mitchell
| birth_date       = {{birth date|1900|11|8}}
| birth_place      = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]]
| death_date       = {{death date and age|1949|8|16|1900|11|6}}
| death_place      = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]]
| resting_place    = [[Oakland Cemetery (Atlanta)|Oakland Cemetery]]
| occupation       = Journalist, novelist 
| genre            = Romance novel, Historical fiction, [[epic novel]]
| education        = [[Smith College]]
| spouse           = {{plainlist|
* {{marriage|Berrien Upshaw|1922|1924|end=div}}
* {{marriage|John Marsh|1925}}&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|title=Margaret Mitchell: American Rebel ~ Biography of Margaret Mitchell &amp;#124; American Masters|date=March 29, 2012|website=American Masters|access-date=September 29, 2020|archive-date=September 24, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200924222135/https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;}}
| parents          = [[Eugene M. Mitchell]]&lt;br /&gt;[[Maybelle Stephens Mitchell|Maybelle Stephens]]
| relatives        = [[Annie Fitzgerald Stephens]] (babica)&lt;br&gt;[[Joseph Mitchell (Mitchell Estate director)|Joseph Mitchell]] (nečak)&lt;br&gt;[[Mary Melanie Holliday]] (sestrična)
| notableworks     = ''V vrtincu'' (''Gone with the Wind'')&lt;br /&gt;''Izgubljeni Laysen'' ('' Lost Laysen)''
| awards           = [[Pulitzer Prize for Novel]] (1937)&lt;br /&gt;[[National Book Award]] (1936)
| signature        = Margaret Mitchell signature.svg
}}
'''Margaret Munnerlyn Mitchell''' (*[[8. november]] [[1900]], †[[16. avgust]] [[1949]] [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]])&lt;ref&gt;{{Cite encyclopedia|url=https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|title=Margaret Mitchell {{!}} American novelist|encyclopedia=Encyclopedia Britannica|access-date=October 22, 2017|language=en|archive-date=June 28, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200628021722/https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|url-status=live}}&lt;/ref&gt; je bila ameriška romanopiska in časnikarka. Mitchell je napisala le en roman, ki je bil objavljen za časa njenega življenja; dogajanje je iz obdobja [[Ameriška državljanska vojna|Ameriške državljanske vojne]]. Za svoj roman ''[[V vrtincu (roman)|V vrtincu]]'' je prejela nagrado [[National Book Award for Fiction#Most Distinguished Novel (1935–1936)|National Book Award for Fiction]] za najboljšo povest v letu 1936&lt;ref name=nyt1937&gt;{{cite news |title=5 Honors Awarded on the Year's Books: ... |work=The New York Times |date=February 26, 1937 |page=23 }}&lt;/ref&gt; in nagrado [[Pulitzer Prize for Fiction]] leta 1937. 

Dolgo po njeni smrti je bila objavljena zbirka Mitchellinih dekliških zapisov in novela, ki jo je napisala kot najstnica, z naslovom ''Izgubljeni Laysen'' (''Lost Laysen''). Zbirka njenih časopisnih člankov, ki jih je napisala za „The Atlanta Journal“, pa je bila ponovno izdana v knjižni obliki.

== Življenjepis ==

=== Šolanje ===
==== Med Prvo svetovno vojno ====
Medtem ko je v Evropi divjala [[prva svetovna vojna]] (1914–1918), je Marjeta obiskovala „Atlanta's Washington Seminary“&lt;ref&gt;„Atlanta’s Washington Seminary“ – „Washingtonski seminar v Atlanti“; sedaj se imenuje „The Westminster Schools“ – „Westminstrske šole“&lt;/ref&gt;, &quot;modno&quot; zasebno dekliško šolo z več kot 300 učenci.&lt;ref&gt;Sargent, Porter E. ''A Handbook of the Best Private Schools of the United States and Canada''. Boston: P.E Sargent, 1915. Vol. 1, p. 150.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt; Bila je zelo aktivna v dramskem krožku.&lt;ref&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 94.&lt;/ref&gt; Mitchell je igrala med drugim tudi moške like: Nicka Bottoma v Shakespearovem delu „[[Sen kresne noči]]“ in Launcelota Gobba v Shakespearovem „[[Beneški trgovec|Beneškem trgovcu]]“. Napisala je igro o neresnih študentkah, v kateri je tudi igrala.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.p 138&lt;/ref&gt; Pridružila se je tudi Literarnemu krožku in v letopisu objavila dve zgodbi: ''Mala sestra'' in ''Narednik Terry''.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.&lt;/ref&gt;. 
Desetletna &quot;Peggy&quot; je junakinja v Mali sestri; ko sliši, da posiljujejo njeno starejšo sestro, hladnokrvno vzame samokres in ustreli posiljevalca:&lt;ref&gt;Jones, A. G., Tomorrow is Another Day: the woman writer in the South, 1859–1936, p. 314.&lt;/ref&gt;po ameriško brezčutno ga je pogledala, samozavestno je pomerila vanj z namenom, da ne bo zgrešila – in ga ni.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.&lt;/ref&gt;

Mitchell je spodbujala njena zahtevna učiteljica angleščine Paisley, ki je prepoznala njen pisateljski talent;&lt;ref&gt;Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. Photo section between p. 178-179. {{ISBN|0-89919-169-X}}&lt;/ref&gt; rekla ji je, da bo lahko uspela le, če bo trdo delala in ne bo neprevidna pri sestavljanju stavkov, kajti stavek mora biti &quot;popoln, jedrnat in povezan&quot;.&lt;ref&gt;Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.&lt;/ref&gt;

Mitchellova je prebirala knjige [[Thomas Dixon Mlajši|Thomasa Dixona Ml.]]&lt;ref&gt;Thomas Dixon Mlajši (1864-1946) je bil ameriški pisatelj, odvetnik, politik in baptistični pastor – zagovornik nadvlade belcev. Filmski režiser D. W. Griffith je „Člana klana“ (1905) priredil za film (1915; „The Birth of a Nation“ – „Rojstvo naroda“). Film je tako v 20. stoletju prispeval k obuditvi [[Ku Klux Klan|Ku Klux Klana]].&lt;/ref&gt; Ko so 1916 v Atlanti vrteli njegov nemi film [[Rojstvo naroda]], je dramatizirala Dixonovo delo „Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“&lt;ref&gt;„Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“  - „The Traitor: A Story of the Fall of the Invisible Empire“ (1907)&lt;/ref&gt; Kot igralka je prevzela vlogo Steva Hoyla s fantovsko [[lasulja|lasuljo]].&lt;ref&gt;Dixon, Jr., Thomas. ''The Traitor: a story of the fall of the invisible empire''. New York:  Doubleday, Page &amp; Co, 1907. {{OCLC|2410927}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html Summary of The Traitor:  A Story of the Fall of the Invisible Empire] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120404122244/http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html |date=April 4, 2012 }}. Retrieved July 22, 2012.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 93.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Slide, Anothony. ''American Racist: the life and films of Thomas Dixon'', Lexington, KY: The University Press of Kentucky, 2004. p.192. {{ISBN|0-8131-2328-3}}&lt;/ref&gt; 

Za časa njenega šolanja v Atlanti je njen brat Stephens obiskoval [[Univerza Harvard|Harvardsko univerzo]] (1915–1917) in se  je maja 1917 prostovoljno prijavil k vojakom – mesec dni po tem, ko so ZDA napovedale vojno Nemčiji. Aprila 1918 je odplul v Francijo, sodeloval v bojih okrog [[Lagny]]ja in [[Marbache|Marbacha]], nato pa se je oktobra vrnil v Georgijo kot vaditelj.[59] &lt;ref&gt;Mead, Frederick Sumner. ''Harvard's Military Record in the World War'', Boston, MA: The Harvard Alumni Association, 1921. p. 669. {{OCLC|1191594}}&lt;/ref&gt; Margaret in njena mati sta se septembra 1918 v New Yorku pripravljali na Margaretin vpis na fakulteto, a Stephens je očetu sporočil, da je na varnem, potem ko je bila njegova ladja na poti iz Francije v New York torpedirana.[60] &lt;ref&gt;[http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&amp;query=margaret%20mitchell&amp;brand=athnewspapers-brand &quot;News of Society&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140502032846/http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&amp;query=margaret%20mitchell&amp;brand=athnewspapers-brand |date=May 2, 2014 }} E. W. Carroll (September 19, 1918) ''Athens Daily Herald'', p. 3. Retrieved February 26, 2013.&lt;/ref&gt;

==== Njena „velika ljubezen“ ====
Stephens Mitchell se je izrazil, češ da zavodsko bivanje &quot;uničuje dekleta&quot;.&lt;ref&gt;Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.&lt;/ref&gt;  Mati May Belle Mitchell pa je vendarle zelo cenila dekliško izobraževanje in je želela, da bi njeni hčerki izobrazba pomagala k uveljavljanju kot orožje in &quot;ključ do preživetja&quot;.&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Felder, Deborah G. A Century of Women: the most influential events in twentieth-century women's history. New York, NY: Citadel Press, 1999. p. 158. ISBN 0-8065-2526-6&lt;/ref&gt; Klasična univerzitetna izobrazba, ki si jo je želela za svojo hčer, je bila enakovredna fantovskim zavodom, kar pa je bilo na voljo le na severnih šolah. Zato je izbrala za hčerko Smith College v [[Northampton]]u v [[Massachusetts|Massachusettsu]], ker je menila, da je to najboljši ženski zavod v Združenih državah Amerike.&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. 13 &amp; 14 p. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt;

Po diplomi na Washington Seminary junija 1918 se je Mitchell zaljubila v lepuškastega harvardskega diplomanta, mladega vojaškega poročnika [[Clifford Henry|Clifforda Henryja]],&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 46-48.&lt;/ref&gt; ki je bil glavni inštruktor sabljanja v Camp Gordonu od 10. maja do odplutja v Francijo 17. julija.&lt;ref name=autogenerated10 /&gt; &lt;ref name=autogenerated10 /&gt; Henry je pred odhodom v Francijo Marjeti podaril zaročni prstan.&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 47-48 &amp; 54.&lt;/ref&gt;

14. septembra 1918, ko je bila Marjeta vpisana na Smith College, je bil Henry smrtno ranjen v boju in je 17. oktobra umrl.&lt;ref name=autogenerated10&gt;Mead, F.S., ''Harvard's Military Record in the World War'', p. 450.&lt;/ref&gt; Medtem ko je poročnik Henry čakal v verdunskih jarkih, je tik pred ranjavanjem na list, iztrgan iz njegovega poljskega zvezka, ki so ga pozneje našli med njegovimi stvarmi, napisal pesem, katere zadnja kitica se glasi takole:
&lt;center&gt;
{|
|-
! Should I &quot;go West.&quot;&lt;ref&gt;Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', May 8, 1919, Vol. 21, No. 31, p. 645.&lt;/ref&gt;
! Ali naj „grem na zahod“
|-
| &lt;poem&gt; If &quot;out of luck&quot; at duty's call
In glorious action I should fall
At God's behest,

May those I hold most dear and best
Know I have stood the acid test
Should I &quot;go West.&quot;
 &lt;/poem&gt;
| &lt;poem&gt; Če bi &quot;brez sreče&quot; pri klicu dolžnosti
V slavnem pohodu padel
Po Božji volji,

Naj tisti, ki so mi najdražji in najboljši,
Vedo, da sem prestal preizkušnjo
Ali naj &quot;grem na Zahod&quot;.&lt;ref&gt;&quot;West&quot; (=&quot;Zahod&quot;); tukaj je besedna igra, saj mu je bilo ime tudi &quot;West&quot;&lt;/ref&gt;
&lt;/poem&gt;
|}
&lt;/center&gt;

==== Cliffordovi odlikovanji ====
{{Več slik/peskovnik
| footer    = &lt;center&gt;Stotnik Clifford West Henry, ki je bil med vojno poročnik pri načelniku 102. pehotnega polka, je 13. septembra 1918 zavzel mesto [[Vigneulles]], devet kilometrov znotraj [[Hindenburgova linija|Hindenburgove linije]]. Poročnik Henry in 50 njegovih mož je bilo naslednjega dne ubitih v strašni eksploziji, ki jenastala zaradi odvržene letalske bombe v mestu. Pokopan je na pokopališču »First Congregational Church Cemetery« Greenwich, Fairfield County, [[Connecticut]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.uswarmemorials.org/html/people_details.php?PeopleID=15377|title=Henry Clifford West|publisher= American War Memorials Overseas|author=|place=|language=en|date=2008|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;. Prejel je dvoje odlikovanj: francosko, pa tudi ameriško z ukazom predsednika Združenih držav Amerike leta 1921.&lt;br&gt;''War Department, General Orders No. 28, 1921''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://valor.militarytimes.com/recipient/recipient-27088/|title=Clifford Henry - Hall of Valor: Medal of Honor, Silver Star, U.S. Military Awards|publisher=Military Times|author=|place=Washington|language=en|date=|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;
| align     = right
| image1    = Croix de Guerre 1914 1918.jpg|
| width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt1      = One black raven
| caption1  = 
| image2    = Clifford-West-Henry Connecticut.jpg
| width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt2      = 
| caption2  = &lt;center&gt;Stotnik Clifford West Henry se je rodil 28. junija 1896 na [[Manhattan]]u v [[New York]]u, kjer so živeli njegovi starši Ira Walton Henry in Frances S. Henry. Umrl je od šrapnelov, ki so leteli od letalske [[kasetna bomba|kasetne bombe]] 17. oktobra 1918 v francoskem od Nemcev zasedenem mestu, ki ga je osvojil – skupaj z njim pa še 50 njegovih vojakov.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.geni.com/people/Lieutenant-Clifford-West-Henry/6000000017587398262|title=Lt. Clifford West Henry (1896 - 1918) - Genealogy|publisher=geni.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;
| image3    = Army distinguished service cross medal.png
| width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt3      = 
| caption3  = &lt;center&gt;Za svojo neverjetno drznost in pogumnost je prejel posmrtno tudi [[ZDA|ameriško]] predsedniško odlikovanje, ki ga je leta [[1921]] prevzela njegova mati Ira Walton Henry.&lt;/center&gt;
}}

„Bridgeport Telegram“ je objavil tozadevno poročilo 4. julija 1927:
:Ga. Ira Henry iz Sound Beacha je danes prejela medaljo za izjemne zasluge od vojnega ministrstva v čast njenega sina, stotnika Clifforda W. Henryja, za hrabrost pod ognjem med svetovno vojno. Medaljo, ki jo je priporočil general Pershing, je podelil generalmajor Edwards.&lt;br&gt;
Stotnik Henry, ki je bil med vojno poročnik pri načelniku 102. pehotnega polka, je 13. septembra 1918 zavzel mesto [[Vigneulles]], devet kilometrov znotraj [[Hindenburgova linija|Hindenburgove linije]]. Poročnik Henry in 50 njegovih mož je bilo naslednjega dne ubitih v strašni eksploziji v mestu. 

Henry je večkrat napredoval pred vodom, ki mu je poveljeval, in pritegnil ogenj iz brzostrelk, da bi njegovi možje lahko našli in uničili nemška gnezda. Čeprav je bil pri tem poskusu ranjen v nogo, je bila njegova smrt posledica ran od šrapnelov letalske bombe, ki jo je odvrglo nemško letalo.&lt;ref&gt;Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', April 10, 1919, Vol. 21, No. 27, p. 539.&lt;/ref&gt; Za svoja junaška dejanja je prejel francoski vojni križ s palmo&lt;ref&gt;Francoski vojni križ s palmo — ''Croix de guerre 1914–1918 (France)''&lt;/ref&gt;. Predsednik Združenih držav Amerike mu je kot vrhovni poveljnik oboroženih sil ZDA podelil za izjemne zasluge križec&lt;ref&gt;»Distinguished Service Cross (United States)«&lt;/ref&gt; in grozd hrastovega lista &lt;ref&gt;»Oak Leaf Cluster« - grozd hrastovega lista za izjemne zasluge&lt;/ref&gt;.[62][66] &lt;ref name=autogenerated10 /&gt;&lt;ref&gt;[http://militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 Valor awards for Clifford West Henry] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131104084838/http://www.militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 |date=November 4, 2013 }}  Retrieved January 20, 2012.&lt;/ref&gt;
Clifford Henry je bil po besedah njenega brata  ''velika Margaretina ljubezen''. V pismu prijatelju pa je ona sama glede tega zapisala, da ohranja &quot;spomin na čisto ljubezen, ki v sebi ni imela niti trunka telesnega poželenja&quot;.&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 54.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Letter to A. Edee, March 26, 1920&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 75-76.&lt;/ref&gt;

==== Opustitev znanstvene kariere ====
Mitchell si je zamišljala, da bi se uveljavila na področju [[psihiatrija|psihiatrije]],&lt;ref name=autogenerated12&gt;Pierpont, Claudia Roth. &quot;A Critic at Large: A Study in Scarlett.&quot; ''The New Yorker'', August 31, 1992, p. 93-94.&lt;/ref&gt;vendar je njeno prihodnost prekrižala [[španska gripa|španske gripe]], ki je po vsem svetu pomorila čez petdeset milijonov ljudi – kar je trikrat več od svetovne vojne. 25. januarja 1919 je posegla tudi v njeno družino: njena mati, May Belle Mitchell, je podlegla [[pljučnica|pljučnici]] prav zaradi te vseokužbe; v slutnji, da je njena smrt tik pred vrati, je hčerki napisala zadnji nasvet: 
:„Razdajaj se z obema rokama in polnim srcem; a presežek daj šele potem, ko si že živela svoje lastno življenje.&lt;ref name=autogenerated12 /&gt;
Kot povprečna študentka Marjeta ni blestela na nobenem akademskem področju ter je podcenjevala tudi svoje pisne sposobnosti in čeprav je njen profesor angleščine hvalil njeno delo, se ji je zdela pohvala neupravičena.&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 56 &amp; 60.&lt;/ref&gt; Po končanem prvem letniku na Smith Collegeu se je Mitchell za trajno vrnila v Atlanto, da bi prevzela gospodinjstvo namesto očeta.&lt;ref name=autogenerated12 /&gt;Ko si je oktobra 1919 opomogla od [[apendektomija|slepiča]], je prijateljici zaupala, da je zanjo pomenila opustitev fakultete in sanj o &quot;novinarski karieri&quot;, da bi v zameno vodila družinsko gospodinjstvo, &quot;odpoved vsemu, kar je bilo kaj vredno – za prazen nič!&quot;&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 30 &amp; 42.&lt;/ref&gt;

=== Med Drugo svetovno vojno ===
{{Več slik/peskovnik
| footer    = &lt;center&gt;&lt;/center&gt;
| align     = right
| image1    = Margaret Mitchell Christens USS Atlanta (CL-104) 1944.jpg
| width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt1      = One black raven
| caption1  = &lt;center&gt; Svojo ladjo ''USS 'Atlanta' (CL-104) '' je krstila sama lastnica Margaret Mitchell Christens [[1944]] in jo tudi sama v celoti temeljito gmotno opremila&lt;/center&gt;
| image2    = Margaret Mitchell 1941 on USS Atlanta (CL-51).jpg
| width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt2      = 
| caption2  = &lt;center&gt;Mitchell v odori [[Rdeči križ|Rdečega križa]] na krovu ladje USS ''Atlanta'' (CL-51), ki jo je kot lahko [[križarka|križarko]] [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|Ameriška vojna mornarica]] uporabljala v protiletalstvu; prislužila je pet zvezdic &amp; predsedniško priznanje za &quot;junaški zgled neomajnega bojnega duha&quot;.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|title=Atlanta III (CL-51)|website=NHHC|access-date=June 4, 2024|archive-date=June 4, 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240604125911/https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
&lt;/center&gt;
| image3    = Margaret Mitchell - Democrat and Chronicle (1936).jpg
| width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt3      = 
| caption3  = &lt;center&gt;Mitchell je vestno dopisovala izpiljene članke v časopisje in pisala svoj roman „V vrtincu“ (1936)&lt;/center&gt;}}

Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bila prostovoljka za [[Rdeči križ]] in je zbirala denar za vojna prizadevanja s prodajo vojnih obveznic.&lt;ref&gt;Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 225.&lt;/ref&gt;  Bila je dejavna v domovinski domači obrambi, šivala je bolnišnične halje in na hlače lepila našitke.&lt;ref&gt;Oliphant, Sgt. H. N. &quot;People on the Home Front: Margaret Mitchell&quot;. October 19, 1945. Yank, p. 9.&lt;/ref&gt; Čeprav se je sicer odločno zavzemala za uveljavitev ženskih pravic, ni bila enostranska in bojevita [[feminizem|feministka]], ampak je načeloma enako spoštovala tudi „močnejši spol“. To je pokazala zlasti med vojno, ko je posvečala veliko pozornost pisanju pisem vpoklicanim fantom in možem: vojakom, mornarjem in marincem; v svoja pisma je mimogrede vpletala šaljivost, spodbudo in sočutje.&lt;ref&gt;Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.&lt;/ref&gt;

„USS Atlanta (CL-51)“ je bila lahka [[križarka]], ki jo je [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|ameriška vojna mornarica]] uporabljala kot protiletalsko ladjo pod pokroviteljstvom Margaret Mitchell in je bila uporabljena v pomorski [[Bitka za Midway|Bitki za Midway]] in [[Bitka za Vzhodne Salomonove otoke|Vzhodne Salomonove otoke]]. Ladja je bila med nočnim delovanjem na površini 13. novembra 1942 med pomorsko bitko za Guadalcanal močno poškodovana, nakar jo je ukazal njen [[kapitan]] potopiti; pogumno moštvo si je pri tem prislužilo  pet bojnih zvezdic in predsedniško priznanje kot &quot;junaški primer nepremagljivega bojnega duha&quot;.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|title=Atlanta III (CL-51)|website=NHHC|access-date=June 4, 2024|archive-date=June 4, 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240604125911/https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Mitchell je sama gmotno podprla drugo lahko križarko, zopet poimenovano po mestu Atlanta, ''USS Atlanta (CL-104)''. 6. februarja 1944 jo je v Camdenu v New Jerseyju krstila njena dobrotnica Margaret kot Atlanto, bojne podvige pa je začela maja 1945. Atlanta je bila članica operativnih sil, ki so varovale hitre letalonosilke, delovala pa je ob obali [[Honšu]]ja, ko so se Japonci 15. avgusta 1945 brezpogojno vdali; prislužila si je dve bojni zvezdici. Končno je bila potopljena med eksplozivnimi preizkusi ob [[San Clemente (otok)|otoku San Clemente]] 1. oktobra 1970.&lt;ref&gt;[http://www.history.navy.mil/photos/sh-usn/usnsh-a/ix304.htm USS Atlanta (IX-304, formerly CL-104), 1964–1970] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121108084914/http://www.history.navy.mil/photos/sh-usn/usnsh-a/ix304.htm |date=November 8, 2012 }}. Retrieved January 22, 2013.&lt;/ref&gt;

== Družina ==
{{Več slik/peskovnik
| footer    = &lt;center&gt;Njen stari oče Russell Mitchell je imel trinajst otrok z dvema ženama; najstarejši je bil njen oče Eugene, ki je diplomiral na Pravni fakulteti Univerze v Georgiji.&lt;ref name=&quot;cyclopedia&quot;&gt;{{cite book |last1=Candler |first1=Allen D. |first2=Clement A. |last2=Evans |title=Cyclopedia of Georgia |location=Atlanta, Georgia |publisher=State Historical Association |year=1906 |volume=2 of 3 |pages=602–605 |oclc=3300148}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last=Garrett |first=Franklin M. |title=Atlanta and Environs: a chronicle of its people and events |location=Athens, Georgia |publisher=University of Georgia Press |year=1969 |volume=1 |page=819 |isbn=0820302635}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Ruppersburg, Hugh (2007). The New Georgia Encyclopedia Companion to Georgia Literature. Athens, Georgia: University of Georgia Press. p. 326. ISBN 9780820328768.&lt;/ref&gt;. Margaretka je začela pisati zgodbice v najstniških letih; leta 1922 pa je presenetila svoje vrstnike, ko je dobila pri [[Atlanta Journal|Atlanta Journalu]] službo časnikarke, kar je takrat veljalo za delo pridržano moškim. Čeprav je bila poročena dvakrat, ni mogoče najti slik njunih mož; pisateljici pa je slava kmalu začela presedati; radovedneži je namreč niti za trenutek niso puščali pri miru. Zato je nasprotovala snemanju filma: &quot;Nočem prevzeti dela scenaristke, nočem biti svetovalka; ne zanima me izbira igralcev, snemanje ali objava filma. Dajte mi malo miru! Pozabite name!&quot;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://birdinflight.com/ru/portret/20161004-margaret-mitchell.html|title=Написать и возненавидеть: Как автор «Унесенных ветром» спасалась от славы|publisher=Bird In Flight|author=Светлана Ворошилова|place=|language=ru|date=4. oktober 2016|accessdate=8. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;
| align     = right
| image1    = Margaret-Mitchell 1922.jpg
| width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt1      = One black raven
| caption1  = &lt;center&gt; Marjetica je bila taka zapeljivka, da je zanjo norelo istočasno pet fantov.&lt;/center&gt;
| image2    = Crescent Apartments, Atlanta, Georgia.jpg
| width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt2      = 
| caption2  = &lt;center&gt;Njen družinski dom, poimenovan &quot;Smetišče&quot; (&quot;Dump&quot;), je prava graščina; tukaj je želela, da bi bila &quot;moja hišica moja svobodica&quot;. Miru pa ni imela, saj so jo občudovalci stalno nadlegovali. Tu je danes spominska hiša in [[muzej]]&lt;/center&gt;
| image3    = Eugene-Muse-Mitchell.jpg
| width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt3      = 
| caption3  = &lt;center&gt;Marjetin oče je bil Eugene Muse Mitchell; njegovi daljni predniki so izhajali s [[Škotska|Škotskega]]. Po materini strani pa je imela katoliške [[Irci|irske]] korenine. ([[1906]])&lt;/center&gt;}}

=== Poreklo ===
Margaret Mitchell je vse življenje živela v [[Atlanta, Georgija|Atlanti]] v [[ZDA|ameriški zvezni državi]] [[Georgija|Georgiji]]. Rodila se je leta 1900 v bogati in politično pomembni družini. Po očetovi moški strani je imela [[Škoti|škotske]] prednike, po materini moški veji pa [[Irci|irske]] korenine. Njen oče, Eugene Muse Mitchell, je bil odvetnik, mati, Mary Isabel &quot;Maybelle&quot; Stephens, pa sufražetka in katoliška dobrodelnica. Imela je dva brata, Russella Stephensa Mitchella, ki je umrl v otroštvu leta 1894, in Alexandra Stephensa Mitchella, rojenega leta 1896.&lt;ref name=cyclopedia /&gt;&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt;

==== Mladostnica ====
Margaret je začela uporabljati ime »Peggy« v srednješolskem zavodu Washington Seminary, a skrajšano obliko »Peg« na visoki šoli v Smith Collegeu; ugajala ji je potrditev tega nadimka v mitološkem krilatem konju »[[Pegaz]]u«, ki navdihuje pesnike.&lt;ref&gt;Flora, Joseph M., Amber Vogel and Bryan Albin Giemza. ''Southern Writers: a new biographical dictionary'' Baton Rouge, LA: Louisiana State University Press, 2006. p. 285. {{ISBN|0-8071-3123-7}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=reporter&gt;{{cite book |last1=Mitchell |first1=Margaret |first2=Patrick |last2=Allen |title=Margaret Mitchell: reporter |location=Athens, GA |publisher=Hill Street Press |year=2000 |isbn=978-1-57003-937-9}}&lt;/ref&gt; Peggy je v svoji atlantski družbi [[matura|maturirala]] v zimskem semestru 1920.&lt;ref name=reporter /&gt; V takratnem slogu »&quot;gin and jazz&quot;« je pri plesu občinstvo »frapirala« in ga s svojim nenavadnim mlatarjenjem dodobra razburila.&lt;ref&gt;Kriebl, Karen J (1998). „From bloomers to flappers: the American women's dress reform movement, 1840–1920”. Ohio State University: 113—28.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=autogenerated16&gt;Wolfe, Margaret Ripley. ''Daughters of Canaan: a saga of southern women''. Lexington, KY: University Press of Kentucky, 1995. p. 150. {{ISBN|0-8131-0837-3}}&lt;/ref&gt; Na dobrodelnem maturantskem plesu v Atlanti leta 1921 je izvedla [[apaški ples]], ki je vključeval nasilnosti, erotične prizore ter poljub s soplesalcem&lt;ref&gt;(en) Richard Powers, « The hidden story of the Apache dance [archive] », sur socialdance.stanford.edu (consulté le 4 mars 2021)&lt;/ref&gt;, kar je močno razkurilo atlantsko visoko meščansko družbo in posledično je bila izločena iz Mladinskega društva (Junior Legaue).&lt;ref&gt;{{Cite news|url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-10-13-bk-950-story.html|title=The Belle of Lettres : SOUTHERN DAUGHTER: The Life of Margaret Mitchell, By Darden Asbury Pyron (Oxford University Press: $29.95; 560 pp.)|date=October 13, 1991|newspaper=[[Los Angeles Times]]|access-date=February 5, 2022|archive-date=February 5, 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220205051629/https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-10-13-bk-950-story.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Young, Elizabeth. ''Disarming the Nation: women's writing and the American Civil War''. Chicago, IL: University of Chicago Press, 1999. p. 243. {{ISBN|0-226-96087-0}}&lt;/ref&gt; Apaški ples in [[tango]] sta delovala pohujšljivo zaradi svojih [[erotika|erotičnih]] sestavin; slednjega je priljubil [[nemi film]] »Štirje jezdeci apokalipse« (The Four Horsemen of the Apocalypse, 1921), ki je glavnega igralca [[Rudolph Valentino|Rudolpha Valentina]] zaradi njegovega vrhunskega plesanja tanga naredil za simbol [[spolnost|spolnosti]].&lt;ref&gt;Groppa, Carlos G. ''The Tango in the United States: a history''. Jefferson, NC: McFarland &amp; Co. Publishers, 2004. p. 82. {{ISBN|0-7864-1406-5}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=uKmExgEACAAJ |pages=39–40 |title=Dark Lover: The Life and Death of Rudolph Valentino |isbn=9780374282394 |last1=Leider |first1=Emily Wortis |year=2003 |publisher=Farrar, Straus and Giroux }}&lt;/ref&gt;

Mitchell je bila po lastnih besedah &quot;brezvestna spogledljivka&quot;. Zaročila se je s petimi moškimi, a je vztrajno trdila, da nobenemu od njih ni lagala niti jih zavajala.&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al, ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 116-118.&lt;/ref&gt; Krajevna klepetava dopisnica, ki se je podpisovala kot Polly Peachtree, je v stolpcu iz leta 1922 opisala Mitchellino ljubezensko izživljanje:
:»V svojem kratkem življenju je imela morda več moških, ki so bili vanjo res &quot;smrtno zaljubljeni&quot;, več iskrenih snubcev, kot pa katero koli drugo dekle v Atlanti«.&lt;ref name=autogenerated16 /&gt;

=== Poroki ===
Aprila 1922 Mitchell hodila in se skoraj vsakodnevno videvala z dvema moškima: eden je bil Berrien Kinnard Upshaw z vzdevkom »Red« = »Rdeči« (10. marec 1901 — 13. januar 1949), s katerim naj bi se srečala 1917 na plesu, ki so ga priredili starši ene od njenih prijateljic, in drugi, njegov sostanovalec in prijatelj John Robert Marsh (6. oktober 1895 — 5. marec 1952), založnik iz Kentuckyja, ki je delal za [[Associated Press]].&lt;ref name=autogenerated20&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 95-96.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Walker, Marianne (1993). Margaret Mitchell and John Marsh: the love story behind Gone With the Wind. Atlanta, GA: Peachtree Publishers. ISBN 9781561456178.&lt;/ref&gt;  

Upshaw je bil fant iz Atlante, nekaj mesecev mlajši od Mitchell, čigar družina se je leta 1916 preselila v Raleigh v Severni Karolini.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (May 6, 1997). Lost Laysen. Simon and Schuster. ISBN 9780684837680.&lt;/ref&gt; Leta 1919 je bil sprejet v Pomorsko akademijo Združenih držav Amerike, vendar je 5. januarja 1920 odstopil zaradi akademskih pomanjkljivosti. Maja je bil ponovno sprejet, takrat star 19 let, in je dva meseca preživel na morju, preden je odstopil drugič, in sicer 1. septembra 1920.[81] &lt;ref&gt;Washington Government Printing Office (1921), ''Annual Register of the United States Naval Academy, Annapolis, Md'', p. 57, 188, 193 &amp; 204.&lt;/ref&gt;Upshaw, ki mu šola ni dišala in ni imel službe, si je leta 1922 »služil« denar s tihotapljenjem alkohola v georgijskih gorah.[82] &lt;ref&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 95.&lt;/ref&gt;

Čeprav ji je njena družina odsvetovala, sta se Peggy in Red poročila 2. septembra 1922; priča na njuni poroki je bil John Marsh. Par je živel v domu Mitchellovih z njenim očetom a že do decembra se je zakon razpadel in Upshow je odšel iz hiše. Mitchell je tožila zaradi telesnega in čustvenega nasilja, kar vse je bilo posledica moževega pijančevanja. Do ločitve je prišlo sporazumno: John Marsh mu je dal posojilo, Mitchell pa se je odpovedala tožbi za nasilništvo.&lt;ref&gt;Champion, Laurie. American Women Writers, 1900–1945: a bio-bibliographical critical sourcebook. Westport, CT: Greenwood Press, 2000. p. 240. ISBN 0-313-30943-4&lt;/ref&gt;&lt;ref name=autogenerated20 /&gt;&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al, ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 133.&lt;/ref&gt; Civilno sta se ločila 16. oktobra 1924.[73] &lt;ref name=reporter /&gt;{{rp|xx}} 

Ker sta se poročila v katoliški Cerkvi, na razglasitev ničnosti zakona po takratnem Cerkvenem zakoniku ni bilo možno niti pomisliti. Zato je Mitchell zapustila katoliško vero in se priključila episkopalni&lt;ref&gt;Episkopalna cerkev (''Episcopal Church'' – ''TEC''), znana tudi kot Protestanntska episkopalna cerkev v ZDA (''Protestant Episcopal Church in the United States of America'' – ''PECUSA'' – je članica svetovne Anglikanske skupnosti&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;j777&quot;&gt;{{cite web | title=Episcopal Church, The | website=The Episcopal Church | date=2012-05-22 | url=https://www.episcopalchurch.org/glossary/episcopal-church-the/ | access-date=2024-07-28}}&lt;/ref&gt;, kjer so glede ločitve zakona dopuščali širša merila in celo cerkveno ločitev.&lt;ref&gt;&quot;'As God is My Witness': The Catholic Roots of Gone with the Wind | Franciscan Media&quot;. May 14, 2020.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite news|url = https://www.ajc.com/news/local/margaret-mitchell-nephew-leaves-estate-atlanta-archdiocese/30wq9vEws4OlZjxzAhq4qN/#:~:text=The%20bequest%20to%20the%20archdiocese,Catholic%20church%20in%20later%20life.|title = Margaret Mitchell's nephew leaves estate to Atlanta Archdiocese|newspaper = The Atlanta Journal-Constitution|last1 = Poole|first1 = Shelia|access-date = February 6, 2022|archive-date = February 6, 2022|archive-url = https://web.archive.org/web/20220206152321/https://www.ajc.com/news/local/margaret-mitchell-nephew-leaves-estate-atlanta-archdiocese/30wq9vEws4OlZjxzAhq4qN/#:~:text=The%20bequest%20to%20the%20archdiocese,Catholic%20church%20in%20later%20life.|url-status = live}}&lt;/ref&gt;

4. julija 1925 sta se torej 24-letna Margaret Mitchell in 29-letni John Marsh poročila v unitarno-univerzalistični cerkvi.[16]: 125 &lt;ref&gt; »Unitaristični univerzalizem« je svobodomiselno versko izroččilo, ki je nastalo z združitvijo dveh skupnosti: unitarizma in univerzalizma. Leta 1793 je bila v Ameriki ustanovljena Univerzalistična cerkev Amerike, leta 1825 pa Ameriško unitaristično združenje (AUA).&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Walker, Marianne (1993). Margaret Mitchell and John Marsh: the love story behind Gone With the Wind. Atlanta, GA: Peachtree Publishers. ISBN 9781561456178.&lt;/ref&gt; Novoporočenca sta se naselila v sobah Crescenta v Atlanti in v stanovanju št. 1, ki sta ga ljubkovalno poimenovala »The Dump« (tj. »Smetišče«);  zdaj je tukaj Hiša in muzej Margaret Mitchell.[85] &lt;ref name=autogenerated15&gt;Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 8.&lt;/ref&gt;

== Smrt in spomin ==
[[File:MargaretMitchell-grave.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Mitchellin grob na »Oaklandskem pokopališču« v [[Atlanta, Georgija|Atlanti]] (»Oakland Cemetery«) ]]&lt;/center&gt;

=== Prometna nesreča in smrt ===
Margaret Mitchell je zvečer, 11. avgusta 1949, ko je s svojim možem Johnom Marshom prečkala v Atlanti ulico Peachtree Street na poti za ogled filma „Canterburyjska zgodba“ (''A Canterbury Tale''), zbil prehitri voznik. Pet dni pozneje, 16. avgusta, je v starosti 48 let umrla v bolnišnici Grady (Grady Memorial Hospital), ne da bi prišla k zavesti.

Zbil jo je taksist Hugh Gravitt, ki ni bil v službi in je vozil svoje osebno vozilo. Po trčenju so ga zaprli  zaradi vožnje pod vplivom alkohola in ga izpustili z varščino v višini 5450 dolarjev do Mitchelline smrti.&lt;ref name=autogenerated2&gt;[https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html Obituary: Miss Mitchell, 49, Dead of Injuries] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171109075709/https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html |date=November 9, 2017 }}, (August 17, 1949) ''New York Times''. Retrieved May 14, 2011.&lt;/ref&gt;
Najprej je bil obtožen vožnje v vinjenem stanju, prehitre vožnje in vožnje po napačni strani ceste; novembra 1949 so ga spoznali za krivega uboja iz malomarnosti in ga obsodili na 18 mesecev zapora, od česar je v ječi preživel 11 mesecev. Gravitt je umrl leta 1994 v starosti 74 let.&lt;ref&gt;Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 270.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web | url=https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | title=Hugh Gravitt, Driver Who Killed Margaret Mitchell | date=April 22, 1994 | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034521/https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web | url=https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | title=Hugh D Gravitt in Social Security Death Index | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034629/https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | url-status=live }}&lt;/ref&gt;

=== Pogreb ===
Margaret Mitchell so pokopali na pokopališču Oakland. Ko je njen mož John umrl leta 1952, so ga pokopali poleg njegove žene.

=== Spomin ===
Leta 1978 so Mitchell sprejeli v „Dvorano slavnih georgijskih časopisov“ („Georgia Newspaper Hall of Fame“),&lt;ref name=Green&gt;{{cite news | author=Green, Dick | title=Papers Challenged To Reach New Reader Group | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=February 25, 1978 | url=https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | via=newspapers.com | access-date=July 3, 2020 | archive-date=July 3, 2020 | archive-url=https://web.archive.org/web/20200703145734/https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | url-status=live }}&lt;/ref&gt; leta 1994 v „Dvorano slavnih georgijskih žensk“ („Georgia Women of Achievement“) in leta 2000 v „Dvorano slavnih georgijskih pisateljev“ („Georgia Writers Hall of Fame“).&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|title=Margaret Mitchell|author=New Georgia Encyclopedia|access-date=October 21, 2017|archive-date=October 21, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171021220611/http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Leta 1994 je Shannen Doherty igrala v televizijskem filmu „A Burning Passion: The Margaret Mitchell Story“ („Goreča strast: Zgodba Margaret Mitchell“) – izmišljeni pripovedi o Mitchellinem življenju, ki jo je režiral [[Larry Peerce]].&lt;ref&gt;{{cite news | title=TELEVISION REVIEW; The Woman Who Invented Scarlett | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=November 7, 1994 | url=https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | via=nytimes.com | access-date=December 11, 2020 | archive-date=April 6, 2023 | archive-url=https://web.archive.org/web/20230406084227/https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Ko je 2011 umrl Mitchellin nečak Joseph Mitchell, je zapustil [[Nadškofija Atlanta|nadškofiji Atlanta]] petdeset odstotkov blagovnih znamk in literarnih pravic zapuščine Margaret Mitchell ter nekaj Mitchellinih osebnih predmetov.&lt;ref name=Kandra1&gt;{{cite news|last=Kandra|first=Greg|title=Gone with the windfall: Margaret Mitchell heir leaves estate to Archdiocese of Atlanta|url=http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|accessdate=April 7, 2014|newspaper=Patheos|date=August 16, 2012|archive-date=April 9, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140409002146/http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

== Opombe ==
{{Reflist|30em}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Nadaljnje branje ==
;{{ikona en}}
* Bonner, Peter. ''[https://web.archive.org/web/20131127122453/http://peterbonner.com/store.html Lost In Yesterday: Commemorating The 70th Anniversary of Margaret Mitchell's 'Gone With The Wind']''. Marietta, Georgia: First Works Publishing Co., Inc., 2006. {{ISBN|978-0-9716158-9-2}}.
* Brown, Ellen F. and John Wiley. ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: A Bestseller's Odyssey from Atlanta to Hollywood''. Lanham, Maryland: Taylor Trade, 2011. {{ISBN|978-1-58979-567-9}}.
* Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. {{ISBN|0-89919-169-X}}
* Farr, Finis. ''Margaret Mitchell of Atlanta: The Author of Gone With the Wind''. New York: William Morrow, 1965. {{ISBN|978-0-380-00810-0}}
* Mitchell, Margaret, Allen Barnett Edee and Jane Bonner Peacock. ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921''. Atlanta, Georgia: Peachtree Publishers, Ltd, 1985. {{ISBN|978-0-931948-70-1}}
* Mitchell, Margaret and Patrick Allen. ''Margaret Mitchell: Reporter''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-57003-937-9}}
* Mitchell, Margaret and Jane Eskridge. ''Before Scarlett: Girlhood Writings of Margaret Mitchell''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-892514-62-2}}
* Pyron, Darden Asbury. ''Southern Daughter: The Life of Margaret Mitchell''. New York: Oxford University Press, 1991. {{ISBN|978-0-19-505276-3}}
* Walker, Marianne. ''Margaret Mitchell &amp; John Marsh: The Love Story Behind Gone With the Wind''. Atlanta: Peachtree, 1993. {{ISBN|978-1-56145-231-6}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}
{{Wikinavedek}}

;{{ikona en}}
*[https://www.britannica.com/event/American-Civil-War American Civil War | History, Summary, Dates, Causes, Map, Timeline, Battles, Significance, &amp; Facts | Britannica]
*[https://www.biography.com/authors-writers/margaret-mitchell Margaret Mitchell - Books, Death &amp; Quotes|New Georgia Encyclopedia]
*[https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/ Margaret Mitchell: American Rebel | Biography of Margaret Mitchell | American Masters (PBS)]
*[https://www.encyclopedia.com/women/encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/mitchell-margaret-1900-1949 Mitchell, Margaret (1900–1949) | Encyclopedia.com]
;{{ikona ru}}
*[https://birdinflight.com/ru/portret/20161004-margaret-mitchell.html Написать и возненавидеть: Как автор «Унесенных ветром» спасалась от славы — Bird In Flight]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1900]]
[[Kategorija:Umrli leta 1949]]
[[Kategorija:Ženske]]
[[Kategorija:Borci za človekove pravice]]
[[Kategorija:Druga svetovna vojna]]
[[Kategorija:Humanitarni delavci]]
[[Kategorija:Ameriški pisatelji]]
[[Kategorija:Ameriški publicisti]]
[[Kategorija:Umrli v prometnih nesrečah]]
[[Kategorija:Ameriške feministke]]</text>
      <sha1>1tleh9oepsvct0swcxok4mh22wr8x0u</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687450</id>
      <parentid>6687449</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T20:32:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Poroki */</comment>
      <origin>6687450</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="43605" sha1="cmuqawnquboceji8vmjdzd55h9n44yf" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{Infobox writer
| name             = Margaret Mitchell
| image            = Margaret Mitchell NYWTS.jpg
| caption          = Mitchell leta 1941
| pseudonym        = Peggy Mitchell (srednješolka)&lt;br&gt;Peg Mitchell (vseučiliščnica)
| birth_name       = Margaret Munnerlyn Mitchell
| birth_date       = {{birth date|1900|11|8}}
| birth_place      = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]]
| death_date       = {{death date and age|1949|8|16|1900|11|6}}
| death_place      = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]]
| resting_place    = [[Oakland Cemetery (Atlanta)|Oakland Cemetery]]
| occupation       = Journalist, novelist 
| genre            = Romance novel, Historical fiction, [[epic novel]]
| education        = [[Smith College]]
| spouse           = {{plainlist|
* {{marriage|Berrien Upshaw|1922|1924|end=div}}
* {{marriage|John Marsh|1925}}&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|title=Margaret Mitchell: American Rebel ~ Biography of Margaret Mitchell &amp;#124; American Masters|date=March 29, 2012|website=American Masters|access-date=September 29, 2020|archive-date=September 24, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200924222135/https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;}}
| parents          = [[Eugene M. Mitchell]]&lt;br /&gt;[[Maybelle Stephens Mitchell|Maybelle Stephens]]
| relatives        = [[Annie Fitzgerald Stephens]] (babica)&lt;br&gt;[[Joseph Mitchell (Mitchell Estate director)|Joseph Mitchell]] (nečak)&lt;br&gt;[[Mary Melanie Holliday]] (sestrična)
| notableworks     = ''V vrtincu'' (''Gone with the Wind'')&lt;br /&gt;''Izgubljeni Laysen'' ('' Lost Laysen)''
| awards           = [[Pulitzer Prize for Novel]] (1937)&lt;br /&gt;[[National Book Award]] (1936)
| signature        = Margaret Mitchell signature.svg
}}
'''Margaret Munnerlyn Mitchell''' (*[[8. november]] [[1900]], †[[16. avgust]] [[1949]] [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]])&lt;ref&gt;{{Cite encyclopedia|url=https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|title=Margaret Mitchell {{!}} American novelist|encyclopedia=Encyclopedia Britannica|access-date=October 22, 2017|language=en|archive-date=June 28, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200628021722/https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|url-status=live}}&lt;/ref&gt; je bila ameriška romanopiska in časnikarka. Mitchell je napisala le en roman, ki je bil objavljen za časa njenega življenja; dogajanje je iz obdobja [[Ameriška državljanska vojna|Ameriške državljanske vojne]]. Za svoj roman ''[[V vrtincu (roman)|V vrtincu]]'' je prejela nagrado [[National Book Award for Fiction#Most Distinguished Novel (1935–1936)|National Book Award for Fiction]] za najboljšo povest v letu 1936&lt;ref name=nyt1937&gt;{{cite news |title=5 Honors Awarded on the Year's Books: ... |work=The New York Times |date=February 26, 1937 |page=23 }}&lt;/ref&gt; in nagrado [[Pulitzer Prize for Fiction]] leta 1937. 

Dolgo po njeni smrti je bila objavljena zbirka Mitchellinih dekliških zapisov in novela, ki jo je napisala kot najstnica, z naslovom ''Izgubljeni Laysen'' (''Lost Laysen''). Zbirka njenih časopisnih člankov, ki jih je napisala za „The Atlanta Journal“, pa je bila ponovno izdana v knjižni obliki.

== Življenjepis ==

=== Šolanje ===
==== Med Prvo svetovno vojno ====
Medtem ko je v Evropi divjala [[prva svetovna vojna]] (1914–1918), je Marjeta obiskovala „Atlanta's Washington Seminary“&lt;ref&gt;„Atlanta’s Washington Seminary“ – „Washingtonski seminar v Atlanti“; sedaj se imenuje „The Westminster Schools“ – „Westminstrske šole“&lt;/ref&gt;, &quot;modno&quot; zasebno dekliško šolo z več kot 300 učenci.&lt;ref&gt;Sargent, Porter E. ''A Handbook of the Best Private Schools of the United States and Canada''. Boston: P.E Sargent, 1915. Vol. 1, p. 150.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt; Bila je zelo aktivna v dramskem krožku.&lt;ref&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 94.&lt;/ref&gt; Mitchell je igrala med drugim tudi moške like: Nicka Bottoma v Shakespearovem delu „[[Sen kresne noči]]“ in Launcelota Gobba v Shakespearovem „[[Beneški trgovec|Beneškem trgovcu]]“. Napisala je igro o neresnih študentkah, v kateri je tudi igrala.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.p 138&lt;/ref&gt; Pridružila se je tudi Literarnemu krožku in v letopisu objavila dve zgodbi: ''Mala sestra'' in ''Narednik Terry''.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.&lt;/ref&gt;. 
Desetletna &quot;Peggy&quot; je junakinja v Mali sestri; ko sliši, da posiljujejo njeno starejšo sestro, hladnokrvno vzame samokres in ustreli posiljevalca:&lt;ref&gt;Jones, A. G., Tomorrow is Another Day: the woman writer in the South, 1859–1936, p. 314.&lt;/ref&gt;po ameriško brezčutno ga je pogledala, samozavestno je pomerila vanj z namenom, da ne bo zgrešila – in ga ni.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.&lt;/ref&gt;

Mitchell je spodbujala njena zahtevna učiteljica angleščine Paisley, ki je prepoznala njen pisateljski talent;&lt;ref&gt;Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. Photo section between p. 178-179. {{ISBN|0-89919-169-X}}&lt;/ref&gt; rekla ji je, da bo lahko uspela le, če bo trdo delala in ne bo neprevidna pri sestavljanju stavkov, kajti stavek mora biti &quot;popoln, jedrnat in povezan&quot;.&lt;ref&gt;Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.&lt;/ref&gt;

Mitchellova je prebirala knjige [[Thomas Dixon Mlajši|Thomasa Dixona Ml.]]&lt;ref&gt;Thomas Dixon Mlajši (1864-1946) je bil ameriški pisatelj, odvetnik, politik in baptistični pastor – zagovornik nadvlade belcev. Filmski režiser D. W. Griffith je „Člana klana“ (1905) priredil za film (1915; „The Birth of a Nation“ – „Rojstvo naroda“). Film je tako v 20. stoletju prispeval k obuditvi [[Ku Klux Klan|Ku Klux Klana]].&lt;/ref&gt; Ko so 1916 v Atlanti vrteli njegov nemi film [[Rojstvo naroda]], je dramatizirala Dixonovo delo „Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“&lt;ref&gt;„Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“  - „The Traitor: A Story of the Fall of the Invisible Empire“ (1907)&lt;/ref&gt; Kot igralka je prevzela vlogo Steva Hoyla s fantovsko [[lasulja|lasuljo]].&lt;ref&gt;Dixon, Jr., Thomas. ''The Traitor: a story of the fall of the invisible empire''. New York:  Doubleday, Page &amp; Co, 1907. {{OCLC|2410927}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html Summary of The Traitor:  A Story of the Fall of the Invisible Empire] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120404122244/http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html |date=April 4, 2012 }}. Retrieved July 22, 2012.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 93.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Slide, Anothony. ''American Racist: the life and films of Thomas Dixon'', Lexington, KY: The University Press of Kentucky, 2004. p.192. {{ISBN|0-8131-2328-3}}&lt;/ref&gt; 

Za časa njenega šolanja v Atlanti je njen brat Stephens obiskoval [[Univerza Harvard|Harvardsko univerzo]] (1915–1917) in se  je maja 1917 prostovoljno prijavil k vojakom – mesec dni po tem, ko so ZDA napovedale vojno Nemčiji. Aprila 1918 je odplul v Francijo, sodeloval v bojih okrog [[Lagny]]ja in [[Marbache|Marbacha]], nato pa se je oktobra vrnil v Georgijo kot vaditelj.[59] &lt;ref&gt;Mead, Frederick Sumner. ''Harvard's Military Record in the World War'', Boston, MA: The Harvard Alumni Association, 1921. p. 669. {{OCLC|1191594}}&lt;/ref&gt; Margaret in njena mati sta se septembra 1918 v New Yorku pripravljali na Margaretin vpis na fakulteto, a Stephens je očetu sporočil, da je na varnem, potem ko je bila njegova ladja na poti iz Francije v New York torpedirana.[60] &lt;ref&gt;[http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&amp;query=margaret%20mitchell&amp;brand=athnewspapers-brand &quot;News of Society&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140502032846/http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&amp;query=margaret%20mitchell&amp;brand=athnewspapers-brand |date=May 2, 2014 }} E. W. Carroll (September 19, 1918) ''Athens Daily Herald'', p. 3. Retrieved February 26, 2013.&lt;/ref&gt;

==== Njena „velika ljubezen“ ====
Stephens Mitchell se je izrazil, češ da zavodsko bivanje &quot;uničuje dekleta&quot;.&lt;ref&gt;Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.&lt;/ref&gt;  Mati May Belle Mitchell pa je vendarle zelo cenila dekliško izobraževanje in je želela, da bi njeni hčerki izobrazba pomagala k uveljavljanju kot orožje in &quot;ključ do preživetja&quot;.&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Felder, Deborah G. A Century of Women: the most influential events in twentieth-century women's history. New York, NY: Citadel Press, 1999. p. 158. ISBN 0-8065-2526-6&lt;/ref&gt; Klasična univerzitetna izobrazba, ki si jo je želela za svojo hčer, je bila enakovredna fantovskim zavodom, kar pa je bilo na voljo le na severnih šolah. Zato je izbrala za hčerko Smith College v [[Northampton]]u v [[Massachusetts|Massachusettsu]], ker je menila, da je to najboljši ženski zavod v Združenih državah Amerike.&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. 13 &amp; 14 p. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt;

Po diplomi na Washington Seminary junija 1918 se je Mitchell zaljubila v lepuškastega harvardskega diplomanta, mladega vojaškega poročnika [[Clifford Henry|Clifforda Henryja]],&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 46-48.&lt;/ref&gt; ki je bil glavni inštruktor sabljanja v Camp Gordonu od 10. maja do odplutja v Francijo 17. julija.&lt;ref name=autogenerated10 /&gt; &lt;ref name=autogenerated10 /&gt; Henry je pred odhodom v Francijo Marjeti podaril zaročni prstan.&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 47-48 &amp; 54.&lt;/ref&gt;

14. septembra 1918, ko je bila Marjeta vpisana na Smith College, je bil Henry smrtno ranjen v boju in je 17. oktobra umrl.&lt;ref name=autogenerated10&gt;Mead, F.S., ''Harvard's Military Record in the World War'', p. 450.&lt;/ref&gt; Medtem ko je poročnik Henry čakal v verdunskih jarkih, je tik pred ranjavanjem na list, iztrgan iz njegovega poljskega zvezka, ki so ga pozneje našli med njegovimi stvarmi, napisal pesem, katere zadnja kitica se glasi takole:
&lt;center&gt;
{|
|-
! Should I &quot;go West.&quot;&lt;ref&gt;Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', May 8, 1919, Vol. 21, No. 31, p. 645.&lt;/ref&gt;
! Ali naj „grem na zahod“
|-
| &lt;poem&gt; If &quot;out of luck&quot; at duty's call
In glorious action I should fall
At God's behest,

May those I hold most dear and best
Know I have stood the acid test
Should I &quot;go West.&quot;
 &lt;/poem&gt;
| &lt;poem&gt; Če bi &quot;brez sreče&quot; pri klicu dolžnosti
V slavnem pohodu padel
Po Božji volji,

Naj tisti, ki so mi najdražji in najboljši,
Vedo, da sem prestal preizkušnjo
Ali naj &quot;grem na Zahod&quot;.&lt;ref&gt;&quot;West&quot; (=&quot;Zahod&quot;); tukaj je besedna igra, saj mu je bilo ime tudi &quot;West&quot;&lt;/ref&gt;
&lt;/poem&gt;
|}
&lt;/center&gt;

==== Cliffordovi odlikovanji ====
{{Več slik/peskovnik
| footer    = &lt;center&gt;Stotnik Clifford West Henry, ki je bil med vojno poročnik pri načelniku 102. pehotnega polka, je 13. septembra 1918 zavzel mesto [[Vigneulles]], devet kilometrov znotraj [[Hindenburgova linija|Hindenburgove linije]]. Poročnik Henry in 50 njegovih mož je bilo naslednjega dne ubitih v strašni eksploziji, ki jenastala zaradi odvržene letalske bombe v mestu. Pokopan je na pokopališču »First Congregational Church Cemetery« Greenwich, Fairfield County, [[Connecticut]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.uswarmemorials.org/html/people_details.php?PeopleID=15377|title=Henry Clifford West|publisher= American War Memorials Overseas|author=|place=|language=en|date=2008|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;. Prejel je dvoje odlikovanj: francosko, pa tudi ameriško z ukazom predsednika Združenih držav Amerike leta 1921.&lt;br&gt;''War Department, General Orders No. 28, 1921''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://valor.militarytimes.com/recipient/recipient-27088/|title=Clifford Henry - Hall of Valor: Medal of Honor, Silver Star, U.S. Military Awards|publisher=Military Times|author=|place=Washington|language=en|date=|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;
| align     = right
| image1    = Croix de Guerre 1914 1918.jpg|
| width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt1      = One black raven
| caption1  = 
| image2    = Clifford-West-Henry Connecticut.jpg
| width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt2      = 
| caption2  = &lt;center&gt;Stotnik Clifford West Henry se je rodil 28. junija 1896 na [[Manhattan]]u v [[New York]]u, kjer so živeli njegovi starši Ira Walton Henry in Frances S. Henry. Umrl je od šrapnelov, ki so leteli od letalske [[kasetna bomba|kasetne bombe]] 17. oktobra 1918 v francoskem od Nemcev zasedenem mestu, ki ga je osvojil – skupaj z njim pa še 50 njegovih vojakov.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.geni.com/people/Lieutenant-Clifford-West-Henry/6000000017587398262|title=Lt. Clifford West Henry (1896 - 1918) - Genealogy|publisher=geni.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;
| image3    = Army distinguished service cross medal.png
| width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt3      = 
| caption3  = &lt;center&gt;Za svojo neverjetno drznost in pogumnost je prejel posmrtno tudi [[ZDA|ameriško]] predsedniško odlikovanje, ki ga je leta [[1921]] prevzela njegova mati Ira Walton Henry.&lt;/center&gt;
}}

„Bridgeport Telegram“ je objavil tozadevno poročilo 4. julija 1927:
:Ga. Ira Henry iz Sound Beacha je danes prejela medaljo za izjemne zasluge od vojnega ministrstva v čast njenega sina, stotnika Clifforda W. Henryja, za hrabrost pod ognjem med svetovno vojno. Medaljo, ki jo je priporočil general Pershing, je podelil generalmajor Edwards.&lt;br&gt;
Stotnik Henry, ki je bil med vojno poročnik pri načelniku 102. pehotnega polka, je 13. septembra 1918 zavzel mesto [[Vigneulles]], devet kilometrov znotraj [[Hindenburgova linija|Hindenburgove linije]]. Poročnik Henry in 50 njegovih mož je bilo naslednjega dne ubitih v strašni eksploziji v mestu. 

Henry je večkrat napredoval pred vodom, ki mu je poveljeval, in pritegnil ogenj iz brzostrelk, da bi njegovi možje lahko našli in uničili nemška gnezda. Čeprav je bil pri tem poskusu ranjen v nogo, je bila njegova smrt posledica ran od šrapnelov letalske bombe, ki jo je odvrglo nemško letalo.&lt;ref&gt;Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', April 10, 1919, Vol. 21, No. 27, p. 539.&lt;/ref&gt; Za svoja junaška dejanja je prejel francoski vojni križ s palmo&lt;ref&gt;Francoski vojni križ s palmo — ''Croix de guerre 1914–1918 (France)''&lt;/ref&gt;. Predsednik Združenih držav Amerike mu je kot vrhovni poveljnik oboroženih sil ZDA podelil za izjemne zasluge križec&lt;ref&gt;»Distinguished Service Cross (United States)«&lt;/ref&gt; in grozd hrastovega lista &lt;ref&gt;»Oak Leaf Cluster« - grozd hrastovega lista za izjemne zasluge&lt;/ref&gt;.[62][66] &lt;ref name=autogenerated10 /&gt;&lt;ref&gt;[http://militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 Valor awards for Clifford West Henry] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131104084838/http://www.militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 |date=November 4, 2013 }}  Retrieved January 20, 2012.&lt;/ref&gt;
Clifford Henry je bil po besedah njenega brata  ''velika Margaretina ljubezen''. V pismu prijatelju pa je ona sama glede tega zapisala, da ohranja &quot;spomin na čisto ljubezen, ki v sebi ni imela niti trunka telesnega poželenja&quot;.&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 54.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Letter to A. Edee, March 26, 1920&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 75-76.&lt;/ref&gt;

==== Opustitev znanstvene kariere ====
Mitchell si je zamišljala, da bi se uveljavila na področju [[psihiatrija|psihiatrije]],&lt;ref name=autogenerated12&gt;Pierpont, Claudia Roth. &quot;A Critic at Large: A Study in Scarlett.&quot; ''The New Yorker'', August 31, 1992, p. 93-94.&lt;/ref&gt;vendar je njeno prihodnost prekrižala [[španska gripa|španske gripe]], ki je po vsem svetu pomorila čez petdeset milijonov ljudi – kar je trikrat več od svetovne vojne. 25. januarja 1919 je posegla tudi v njeno družino: njena mati, May Belle Mitchell, je podlegla [[pljučnica|pljučnici]] prav zaradi te vseokužbe; v slutnji, da je njena smrt tik pred vrati, je hčerki napisala zadnji nasvet: 
:„Razdajaj se z obema rokama in polnim srcem; a presežek daj šele potem, ko si že živela svoje lastno življenje.&lt;ref name=autogenerated12 /&gt;
Kot povprečna študentka Marjeta ni blestela na nobenem akademskem področju ter je podcenjevala tudi svoje pisne sposobnosti in čeprav je njen profesor angleščine hvalil njeno delo, se ji je zdela pohvala neupravičena.&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 56 &amp; 60.&lt;/ref&gt; Po končanem prvem letniku na Smith Collegeu se je Mitchell za trajno vrnila v Atlanto, da bi prevzela gospodinjstvo namesto očeta.&lt;ref name=autogenerated12 /&gt;Ko si je oktobra 1919 opomogla od [[apendektomija|slepiča]], je prijateljici zaupala, da je zanjo pomenila opustitev fakultete in sanj o &quot;novinarski karieri&quot;, da bi v zameno vodila družinsko gospodinjstvo, &quot;odpoved vsemu, kar je bilo kaj vredno – za prazen nič!&quot;&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 30 &amp; 42.&lt;/ref&gt;

=== Med Drugo svetovno vojno ===
{{Več slik/peskovnik
| footer    = &lt;center&gt;&lt;/center&gt;
| align     = right
| image1    = Margaret Mitchell Christens USS Atlanta (CL-104) 1944.jpg
| width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt1      = One black raven
| caption1  = &lt;center&gt; Svojo ladjo ''USS 'Atlanta' (CL-104) '' je krstila sama lastnica Margaret Mitchell Christens [[1944]] in jo tudi sama v celoti temeljito gmotno opremila&lt;/center&gt;
| image2    = Margaret Mitchell 1941 on USS Atlanta (CL-51).jpg
| width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt2      = 
| caption2  = &lt;center&gt;Mitchell v odori [[Rdeči križ|Rdečega križa]] na krovu ladje USS ''Atlanta'' (CL-51), ki jo je kot lahko [[križarka|križarko]] [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|Ameriška vojna mornarica]] uporabljala v protiletalstvu; prislužila je pet zvezdic &amp; predsedniško priznanje za &quot;junaški zgled neomajnega bojnega duha&quot;.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|title=Atlanta III (CL-51)|website=NHHC|access-date=June 4, 2024|archive-date=June 4, 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240604125911/https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
&lt;/center&gt;
| image3    = Margaret Mitchell - Democrat and Chronicle (1936).jpg
| width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt3      = 
| caption3  = &lt;center&gt;Mitchell je vestno dopisovala izpiljene članke v časopisje in pisala svoj roman „V vrtincu“ (1936)&lt;/center&gt;}}

Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bila prostovoljka za [[Rdeči križ]] in je zbirala denar za vojna prizadevanja s prodajo vojnih obveznic.&lt;ref&gt;Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 225.&lt;/ref&gt;  Bila je dejavna v domovinski domači obrambi, šivala je bolnišnične halje in na hlače lepila našitke.&lt;ref&gt;Oliphant, Sgt. H. N. &quot;People on the Home Front: Margaret Mitchell&quot;. October 19, 1945. Yank, p. 9.&lt;/ref&gt; Čeprav se je sicer odločno zavzemala za uveljavitev ženskih pravic, ni bila enostranska in bojevita [[feminizem|feministka]], ampak je načeloma enako spoštovala tudi „močnejši spol“. To je pokazala zlasti med vojno, ko je posvečala veliko pozornost pisanju pisem vpoklicanim fantom in možem: vojakom, mornarjem in marincem; v svoja pisma je mimogrede vpletala šaljivost, spodbudo in sočutje.&lt;ref&gt;Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.&lt;/ref&gt;

„USS Atlanta (CL-51)“ je bila lahka [[križarka]], ki jo je [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|ameriška vojna mornarica]] uporabljala kot protiletalsko ladjo pod pokroviteljstvom Margaret Mitchell in je bila uporabljena v pomorski [[Bitka za Midway|Bitki za Midway]] in [[Bitka za Vzhodne Salomonove otoke|Vzhodne Salomonove otoke]]. Ladja je bila med nočnim delovanjem na površini 13. novembra 1942 med pomorsko bitko za Guadalcanal močno poškodovana, nakar jo je ukazal njen [[kapitan]] potopiti; pogumno moštvo si je pri tem prislužilo  pet bojnih zvezdic in predsedniško priznanje kot &quot;junaški primer nepremagljivega bojnega duha&quot;.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|title=Atlanta III (CL-51)|website=NHHC|access-date=June 4, 2024|archive-date=June 4, 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240604125911/https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Mitchell je sama gmotno podprla drugo lahko križarko, zopet poimenovano po mestu Atlanta, ''USS Atlanta (CL-104)''. 6. februarja 1944 jo je v Camdenu v New Jerseyju krstila njena dobrotnica Margaret kot Atlanto, bojne podvige pa je začela maja 1945. Atlanta je bila članica operativnih sil, ki so varovale hitre letalonosilke, delovala pa je ob obali [[Honšu]]ja, ko so se Japonci 15. avgusta 1945 brezpogojno vdali; prislužila si je dve bojni zvezdici. Končno je bila potopljena med eksplozivnimi preizkusi ob [[San Clemente (otok)|otoku San Clemente]] 1. oktobra 1970.&lt;ref&gt;[http://www.history.navy.mil/photos/sh-usn/usnsh-a/ix304.htm USS Atlanta (IX-304, formerly CL-104), 1964–1970] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121108084914/http://www.history.navy.mil/photos/sh-usn/usnsh-a/ix304.htm |date=November 8, 2012 }}. Retrieved January 22, 2013.&lt;/ref&gt;

== Družina ==
{{Več slik/peskovnik
| footer    = &lt;center&gt;Njen stari oče Russell Mitchell je imel trinajst otrok z dvema ženama; najstarejši je bil njen oče Eugene, ki je diplomiral na Pravni fakulteti Univerze v Georgiji.&lt;ref name=&quot;cyclopedia&quot;&gt;{{cite book |last1=Candler |first1=Allen D. |first2=Clement A. |last2=Evans |title=Cyclopedia of Georgia |location=Atlanta, Georgia |publisher=State Historical Association |year=1906 |volume=2 of 3 |pages=602–605 |oclc=3300148}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last=Garrett |first=Franklin M. |title=Atlanta and Environs: a chronicle of its people and events |location=Athens, Georgia |publisher=University of Georgia Press |year=1969 |volume=1 |page=819 |isbn=0820302635}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Ruppersburg, Hugh (2007). The New Georgia Encyclopedia Companion to Georgia Literature. Athens, Georgia: University of Georgia Press. p. 326. ISBN 9780820328768.&lt;/ref&gt;. Margaretka je začela pisati zgodbice v najstniških letih; leta 1922 pa je presenetila svoje vrstnike, ko je dobila pri [[Atlanta Journal|Atlanta Journalu]] službo časnikarke, kar je takrat veljalo za delo pridržano moškim. Čeprav je bila poročena dvakrat, ni mogoče najti slik njunih mož; pisateljici pa je slava kmalu začela presedati; radovedneži je namreč niti za trenutek niso puščali pri miru. Zato je nasprotovala snemanju filma: &quot;Nočem prevzeti dela scenaristke, nočem biti svetovalka; ne zanima me izbira igralcev, snemanje ali objava filma. Dajte mi malo miru! Pozabite name!&quot;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://birdinflight.com/ru/portret/20161004-margaret-mitchell.html|title=Написать и возненавидеть: Как автор «Унесенных ветром» спасалась от славы|publisher=Bird In Flight|author=Светлана Ворошилова|place=|language=ru|date=4. oktober 2016|accessdate=8. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;
| align     = right
| image1    = Margaret-Mitchell 1922.jpg
| width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt1      = One black raven
| caption1  = &lt;center&gt; Marjetica je bila taka zapeljivka, da je zanjo norelo istočasno pet fantov.&lt;/center&gt;
| image2    = Crescent Apartments, Atlanta, Georgia.jpg
| width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt2      = 
| caption2  = &lt;center&gt;Njen družinski dom, poimenovan &quot;Smetišče&quot; (&quot;Dump&quot;), je prava graščina; tukaj je želela, da bi bila &quot;moja hišica moja svobodica&quot;. Miru pa ni imela, saj so jo občudovalci stalno nadlegovali. Tu je danes spominska hiša in [[muzej]]&lt;/center&gt;
| image3    = Eugene-Muse-Mitchell.jpg
| width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt3      = 
| caption3  = &lt;center&gt;Marjetin oče je bil Eugene Muse Mitchell; njegovi daljni predniki so izhajali s [[Škotska|Škotskega]]. Po materini strani pa je imela katoliške [[Irci|irske]] korenine. ([[1906]])&lt;/center&gt;}}

=== Poreklo ===
Margaret Mitchell je vse življenje živela v [[Atlanta, Georgija|Atlanti]] v [[ZDA|ameriški zvezni državi]] [[Georgija|Georgiji]]. Rodila se je leta 1900 v bogati in politično pomembni družini. Po očetovi moški strani je imela [[Škoti|škotske]] prednike, po materini moški veji pa [[Irci|irske]] korenine. Njen oče, Eugene Muse Mitchell, je bil odvetnik, mati, Mary Isabel &quot;Maybelle&quot; Stephens, pa sufražetka in katoliška dobrodelnica. Imela je dva brata, Russella Stephensa Mitchella, ki je umrl v otroštvu leta 1894, in Alexandra Stephensa Mitchella, rojenega leta 1896.&lt;ref name=cyclopedia /&gt;&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt;

==== Mladostnica ====
Margaret je začela uporabljati ime »Peggy« v srednješolskem zavodu Washington Seminary, a skrajšano obliko »Peg« na visoki šoli v Smith Collegeu; ugajala ji je potrditev tega nadimka v mitološkem krilatem konju »[[Pegaz]]u«, ki navdihuje pesnike.&lt;ref&gt;Flora, Joseph M., Amber Vogel and Bryan Albin Giemza. ''Southern Writers: a new biographical dictionary'' Baton Rouge, LA: Louisiana State University Press, 2006. p. 285. {{ISBN|0-8071-3123-7}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=reporter&gt;{{cite book |last1=Mitchell |first1=Margaret |first2=Patrick |last2=Allen |title=Margaret Mitchell: reporter |location=Athens, GA |publisher=Hill Street Press |year=2000 |isbn=978-1-57003-937-9}}&lt;/ref&gt; Peggy je v svoji atlantski družbi [[matura|maturirala]] v zimskem semestru 1920.&lt;ref name=reporter /&gt; V takratnem slogu »&quot;gin and jazz&quot;« je pri plesu občinstvo »frapirala« in ga s svojim nenavadnim mlatarjenjem dodobra razburila.&lt;ref&gt;Kriebl, Karen J (1998). „From bloomers to flappers: the American women's dress reform movement, 1840–1920”. Ohio State University: 113—28.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=autogenerated16&gt;Wolfe, Margaret Ripley. ''Daughters of Canaan: a saga of southern women''. Lexington, KY: University Press of Kentucky, 1995. p. 150. {{ISBN|0-8131-0837-3}}&lt;/ref&gt; Na dobrodelnem maturantskem plesu v Atlanti leta 1921 je izvedla [[apaški ples]], ki je vključeval nasilnosti, erotične prizore ter poljub s soplesalcem&lt;ref&gt;(en) Richard Powers, « The hidden story of the Apache dance [archive] », sur socialdance.stanford.edu (consulté le 4 mars 2021)&lt;/ref&gt;, kar je močno razkurilo atlantsko visoko meščansko družbo in posledično je bila izločena iz Mladinskega društva (Junior Legaue).&lt;ref&gt;{{Cite news|url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-10-13-bk-950-story.html|title=The Belle of Lettres : SOUTHERN DAUGHTER: The Life of Margaret Mitchell, By Darden Asbury Pyron (Oxford University Press: $29.95; 560 pp.)|date=October 13, 1991|newspaper=[[Los Angeles Times]]|access-date=February 5, 2022|archive-date=February 5, 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220205051629/https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-10-13-bk-950-story.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Young, Elizabeth. ''Disarming the Nation: women's writing and the American Civil War''. Chicago, IL: University of Chicago Press, 1999. p. 243. {{ISBN|0-226-96087-0}}&lt;/ref&gt; Apaški ples in [[tango]] sta delovala pohujšljivo zaradi svojih [[erotika|erotičnih]] sestavin; slednjega je priljubil [[nemi film]] »Štirje jezdeci apokalipse« (The Four Horsemen of the Apocalypse, 1921), ki je glavnega igralca [[Rudolph Valentino|Rudolpha Valentina]] zaradi njegovega vrhunskega plesanja tanga naredil za simbol [[spolnost|spolnosti]].&lt;ref&gt;Groppa, Carlos G. ''The Tango in the United States: a history''. Jefferson, NC: McFarland &amp; Co. Publishers, 2004. p. 82. {{ISBN|0-7864-1406-5}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=uKmExgEACAAJ |pages=39–40 |title=Dark Lover: The Life and Death of Rudolph Valentino |isbn=9780374282394 |last1=Leider |first1=Emily Wortis |year=2003 |publisher=Farrar, Straus and Giroux }}&lt;/ref&gt;

Mitchell je bila po lastnih besedah &quot;brezvestna spogledljivka&quot;. Zaročila se je s petimi moškimi, a je vztrajno trdila, da nobenemu od njih ni lagala niti jih zavajala.&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al, ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 116-118.&lt;/ref&gt; Krajevna klepetava dopisnica, ki se je podpisovala kot Polly Peachtree, je v stolpcu iz leta 1922 opisala Mitchellino ljubezensko izživljanje:
:»V svojem kratkem življenju je imela morda več moških, ki so bili vanjo res &quot;smrtno zaljubljeni&quot;, več iskrenih snubcev, kot pa katero koli drugo dekle v Atlanti«.&lt;ref name=autogenerated16 /&gt;

=== Poroki ===
Aprila 1922 je Mitchell hodila in se skoraj vsakodnevno videvala z dvema moškima: eden je bil Berrien Kinnard Upshaw z vzdevkom »Red« = »Rdeči« (10. marec 1901 — 13. januar 1949), s katerim naj bi se srečala 1917 na plesu, ki so ga priredili starši ene od njenih prijateljic, in drugi, njegov sostanovalec in prijatelj John Robert Marsh (6. oktober 1895 — 5. marec 1952), založnik iz Kentuckyja, ki je delal za [[Associated Press]].&lt;ref name=autogenerated20&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 95-96.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Walker, Marianne (1993). Margaret Mitchell and John Marsh: the love story behind Gone With the Wind. Atlanta, GA: Peachtree Publishers. ISBN 9781561456178.&lt;/ref&gt;  

Upshaw je bil fant iz Atlante, nekaj mesecev mlajši od Mitchell, čigar družina se je leta 1916 preselila v Raleigh v Severni Karolini.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (May 6, 1997). Lost Laysen. Simon and Schuster. ISBN 9780684837680.&lt;/ref&gt; Leta 1919 je bil sprejet v Pomorsko akademijo Združenih držav Amerike, vendar je 5. januarja 1920 odstopil zaradi akademskih pomanjkljivosti. Maja je bil ponovno sprejet, takrat star 19 let, in je dva meseca preživel na morju, preden je odstopil drugič, in sicer 1. septembra 1920.[81] &lt;ref&gt;Washington Government Printing Office (1921), ''Annual Register of the United States Naval Academy, Annapolis, Md'', p. 57, 188, 193 &amp; 204.&lt;/ref&gt;Upshaw, ki mu šola ni dišala in ni imel službe, si je leta 1922 »služil« denar s tihotapljenjem alkohola v georgijskih gorah.[82] &lt;ref&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 95.&lt;/ref&gt;

Čeprav ji je njena družina odsvetovala, sta se Peggy in Red poročila 2. septembra 1922; priča na njuni poroki je bil John Marsh. Par je živel v domu Mitchellovih z njenim očetom a že do decembra se je zakon razpadel in Upshow je odšel iz hiše. Mitchell je tožila zaradi telesnega in čustvenega nasilja, kar vse je bilo posledica moževega pijančevanja. Do ločitve je prišlo sporazumno: John Marsh mu je dal posojilo, Mitchell pa se je odpovedala tožbi za nasilništvo.&lt;ref&gt;Champion, Laurie. American Women Writers, 1900–1945: a bio-bibliographical critical sourcebook. Westport, CT: Greenwood Press, 2000. p. 240. ISBN 0-313-30943-4&lt;/ref&gt;&lt;ref name=autogenerated20 /&gt;&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al, ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 133.&lt;/ref&gt; Civilno sta se ločila 16. oktobra 1924.[73] &lt;ref name=reporter /&gt;{{rp|xx}} 

Ker sta se poročila v katoliški Cerkvi, na razglasitev ničnosti zakona po takratnem Cerkvenem zakoniku ni bilo možno niti pomisliti. Zato je Mitchell zapustila katoliško vero in se priključila episkopalni&lt;ref&gt;Episkopalna cerkev (''Episcopal Church'' – ''TEC''), znana tudi kot Protestanntska episkopalna cerkev v ZDA (''Protestant Episcopal Church in the United States of America'' – ''PECUSA'' – je članica svetovne Anglikanske skupnosti&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;j777&quot;&gt;{{cite web | title=Episcopal Church, The | website=The Episcopal Church | date=2012-05-22 | url=https://www.episcopalchurch.org/glossary/episcopal-church-the/ | access-date=2024-07-28}}&lt;/ref&gt;, kjer so glede ločitve zakona dopuščali širša merila in celo cerkveno ločitev.&lt;ref&gt;&quot;'As God is My Witness': The Catholic Roots of Gone with the Wind | Franciscan Media&quot;. May 14, 2020.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite news|url = https://www.ajc.com/news/local/margaret-mitchell-nephew-leaves-estate-atlanta-archdiocese/30wq9vEws4OlZjxzAhq4qN/#:~:text=The%20bequest%20to%20the%20archdiocese,Catholic%20church%20in%20later%20life.|title = Margaret Mitchell's nephew leaves estate to Atlanta Archdiocese|newspaper = The Atlanta Journal-Constitution|last1 = Poole|first1 = Shelia|access-date = February 6, 2022|archive-date = February 6, 2022|archive-url = https://web.archive.org/web/20220206152321/https://www.ajc.com/news/local/margaret-mitchell-nephew-leaves-estate-atlanta-archdiocese/30wq9vEws4OlZjxzAhq4qN/#:~:text=The%20bequest%20to%20the%20archdiocese,Catholic%20church%20in%20later%20life.|url-status = live}}&lt;/ref&gt;

4. julija 1925 sta se torej 24-letna Margaret Mitchell in 29-letni John Marsh poročila v unitarno-univerzalistični cerkvi.[16]: 125 &lt;ref&gt; »Unitaristični univerzalizem« je svobodomiselno versko izroččilo, ki je nastalo z združitvijo dveh skupnosti: unitarizma in univerzalizma. Leta 1793 je bila v Ameriki ustanovljena Univerzalistična cerkev Amerike, leta 1825 pa Ameriško unitaristično združenje (AUA).&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Walker, Marianne (1993). Margaret Mitchell and John Marsh: the love story behind Gone With the Wind. Atlanta, GA: Peachtree Publishers. ISBN 9781561456178.&lt;/ref&gt; Novoporočenca sta se naselila v sobah Crescenta v Atlanti in v stanovanju št. 1, ki sta ga ljubkovalno poimenovala »The Dump« (tj. »Smetišče«);  zdaj je tukaj Hiša in muzej Margaret Mitchell.[85] &lt;ref name=autogenerated15&gt;Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 8.&lt;/ref&gt;

== Smrt in spomin ==
[[File:MargaretMitchell-grave.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Mitchellin grob na »Oaklandskem pokopališču« v [[Atlanta, Georgija|Atlanti]] (»Oakland Cemetery«) ]]&lt;/center&gt;

=== Prometna nesreča in smrt ===
Margaret Mitchell je zvečer, 11. avgusta 1949, ko je s svojim možem Johnom Marshom prečkala v Atlanti ulico Peachtree Street na poti za ogled filma „Canterburyjska zgodba“ (''A Canterbury Tale''), zbil prehitri voznik. Pet dni pozneje, 16. avgusta, je v starosti 48 let umrla v bolnišnici Grady (Grady Memorial Hospital), ne da bi prišla k zavesti.

Zbil jo je taksist Hugh Gravitt, ki ni bil v službi in je vozil svoje osebno vozilo. Po trčenju so ga zaprli  zaradi vožnje pod vplivom alkohola in ga izpustili z varščino v višini 5450 dolarjev do Mitchelline smrti.&lt;ref name=autogenerated2&gt;[https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html Obituary: Miss Mitchell, 49, Dead of Injuries] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171109075709/https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html |date=November 9, 2017 }}, (August 17, 1949) ''New York Times''. Retrieved May 14, 2011.&lt;/ref&gt;
Najprej je bil obtožen vožnje v vinjenem stanju, prehitre vožnje in vožnje po napačni strani ceste; novembra 1949 so ga spoznali za krivega uboja iz malomarnosti in ga obsodili na 18 mesecev zapora, od česar je v ječi preživel 11 mesecev. Gravitt je umrl leta 1994 v starosti 74 let.&lt;ref&gt;Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 270.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web | url=https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | title=Hugh Gravitt, Driver Who Killed Margaret Mitchell | date=April 22, 1994 | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034521/https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web | url=https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | title=Hugh D Gravitt in Social Security Death Index | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034629/https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | url-status=live }}&lt;/ref&gt;

=== Pogreb ===
Margaret Mitchell so pokopali na pokopališču Oakland. Ko je njen mož John umrl leta 1952, so ga pokopali poleg njegove žene.

=== Spomin ===
Leta 1978 so Mitchell sprejeli v „Dvorano slavnih georgijskih časopisov“ („Georgia Newspaper Hall of Fame“),&lt;ref name=Green&gt;{{cite news | author=Green, Dick | title=Papers Challenged To Reach New Reader Group | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=February 25, 1978 | url=https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | via=newspapers.com | access-date=July 3, 2020 | archive-date=July 3, 2020 | archive-url=https://web.archive.org/web/20200703145734/https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | url-status=live }}&lt;/ref&gt; leta 1994 v „Dvorano slavnih georgijskih žensk“ („Georgia Women of Achievement“) in leta 2000 v „Dvorano slavnih georgijskih pisateljev“ („Georgia Writers Hall of Fame“).&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|title=Margaret Mitchell|author=New Georgia Encyclopedia|access-date=October 21, 2017|archive-date=October 21, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171021220611/http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Leta 1994 je Shannen Doherty igrala v televizijskem filmu „A Burning Passion: The Margaret Mitchell Story“ („Goreča strast: Zgodba Margaret Mitchell“) – izmišljeni pripovedi o Mitchellinem življenju, ki jo je režiral [[Larry Peerce]].&lt;ref&gt;{{cite news | title=TELEVISION REVIEW; The Woman Who Invented Scarlett | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=November 7, 1994 | url=https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | via=nytimes.com | access-date=December 11, 2020 | archive-date=April 6, 2023 | archive-url=https://web.archive.org/web/20230406084227/https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Ko je 2011 umrl Mitchellin nečak Joseph Mitchell, je zapustil [[Nadškofija Atlanta|nadškofiji Atlanta]] petdeset odstotkov blagovnih znamk in literarnih pravic zapuščine Margaret Mitchell ter nekaj Mitchellinih osebnih predmetov.&lt;ref name=Kandra1&gt;{{cite news|last=Kandra|first=Greg|title=Gone with the windfall: Margaret Mitchell heir leaves estate to Archdiocese of Atlanta|url=http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|accessdate=April 7, 2014|newspaper=Patheos|date=August 16, 2012|archive-date=April 9, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140409002146/http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

== Opombe ==
{{Reflist|30em}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Nadaljnje branje ==
;{{ikona en}}
* Bonner, Peter. ''[https://web.archive.org/web/20131127122453/http://peterbonner.com/store.html Lost In Yesterday: Commemorating The 70th Anniversary of Margaret Mitchell's 'Gone With The Wind']''. Marietta, Georgia: First Works Publishing Co., Inc., 2006. {{ISBN|978-0-9716158-9-2}}.
* Brown, Ellen F. and John Wiley. ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: A Bestseller's Odyssey from Atlanta to Hollywood''. Lanham, Maryland: Taylor Trade, 2011. {{ISBN|978-1-58979-567-9}}.
* Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. {{ISBN|0-89919-169-X}}
* Farr, Finis. ''Margaret Mitchell of Atlanta: The Author of Gone With the Wind''. New York: William Morrow, 1965. {{ISBN|978-0-380-00810-0}}
* Mitchell, Margaret, Allen Barnett Edee and Jane Bonner Peacock. ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921''. Atlanta, Georgia: Peachtree Publishers, Ltd, 1985. {{ISBN|978-0-931948-70-1}}
* Mitchell, Margaret and Patrick Allen. ''Margaret Mitchell: Reporter''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-57003-937-9}}
* Mitchell, Margaret and Jane Eskridge. ''Before Scarlett: Girlhood Writings of Margaret Mitchell''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-892514-62-2}}
* Pyron, Darden Asbury. ''Southern Daughter: The Life of Margaret Mitchell''. New York: Oxford University Press, 1991. {{ISBN|978-0-19-505276-3}}
* Walker, Marianne. ''Margaret Mitchell &amp; John Marsh: The Love Story Behind Gone With the Wind''. Atlanta: Peachtree, 1993. {{ISBN|978-1-56145-231-6}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}
{{Wikinavedek}}

;{{ikona en}}
*[https://www.britannica.com/event/American-Civil-War American Civil War | History, Summary, Dates, Causes, Map, Timeline, Battles, Significance, &amp; Facts | Britannica]
*[https://www.biography.com/authors-writers/margaret-mitchell Margaret Mitchell - Books, Death &amp; Quotes|New Georgia Encyclopedia]
*[https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/ Margaret Mitchell: American Rebel | Biography of Margaret Mitchell | American Masters (PBS)]
*[https://www.encyclopedia.com/women/encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/mitchell-margaret-1900-1949 Mitchell, Margaret (1900–1949) | Encyclopedia.com]
;{{ikona ru}}
*[https://birdinflight.com/ru/portret/20161004-margaret-mitchell.html Написать и возненавидеть: Как автор «Унесенных ветром» спасалась от славы — Bird In Flight]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1900]]
[[Kategorija:Umrli leta 1949]]
[[Kategorija:Ženske]]
[[Kategorija:Borci za človekove pravice]]
[[Kategorija:Druga svetovna vojna]]
[[Kategorija:Humanitarni delavci]]
[[Kategorija:Ameriški pisatelji]]
[[Kategorija:Ameriški publicisti]]
[[Kategorija:Umrli v prometnih nesrečah]]
[[Kategorija:Ameriške feministke]]</text>
      <sha1>cmuqawnquboceji8vmjdzd55h9n44yf</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687452</id>
      <parentid>6687450</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T20:35:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Med Prvo svetovno vojno */</comment>
      <origin>6687452</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="43595" sha1="6z5tonq75a4sd0uxyodip9arg350yvc" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{Infobox writer
| name             = Margaret Mitchell
| image            = Margaret Mitchell NYWTS.jpg
| caption          = Mitchell leta 1941
| pseudonym        = Peggy Mitchell (srednješolka)&lt;br&gt;Peg Mitchell (vseučiliščnica)
| birth_name       = Margaret Munnerlyn Mitchell
| birth_date       = {{birth date|1900|11|8}}
| birth_place      = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]]
| death_date       = {{death date and age|1949|8|16|1900|11|6}}
| death_place      = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]]
| resting_place    = [[Oakland Cemetery (Atlanta)|Oakland Cemetery]]
| occupation       = Journalist, novelist 
| genre            = Romance novel, Historical fiction, [[epic novel]]
| education        = [[Smith College]]
| spouse           = {{plainlist|
* {{marriage|Berrien Upshaw|1922|1924|end=div}}
* {{marriage|John Marsh|1925}}&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|title=Margaret Mitchell: American Rebel ~ Biography of Margaret Mitchell &amp;#124; American Masters|date=March 29, 2012|website=American Masters|access-date=September 29, 2020|archive-date=September 24, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200924222135/https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;}}
| parents          = [[Eugene M. Mitchell]]&lt;br /&gt;[[Maybelle Stephens Mitchell|Maybelle Stephens]]
| relatives        = [[Annie Fitzgerald Stephens]] (babica)&lt;br&gt;[[Joseph Mitchell (Mitchell Estate director)|Joseph Mitchell]] (nečak)&lt;br&gt;[[Mary Melanie Holliday]] (sestrična)
| notableworks     = ''V vrtincu'' (''Gone with the Wind'')&lt;br /&gt;''Izgubljeni Laysen'' ('' Lost Laysen)''
| awards           = [[Pulitzer Prize for Novel]] (1937)&lt;br /&gt;[[National Book Award]] (1936)
| signature        = Margaret Mitchell signature.svg
}}
'''Margaret Munnerlyn Mitchell''' (*[[8. november]] [[1900]], †[[16. avgust]] [[1949]] [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]])&lt;ref&gt;{{Cite encyclopedia|url=https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|title=Margaret Mitchell {{!}} American novelist|encyclopedia=Encyclopedia Britannica|access-date=October 22, 2017|language=en|archive-date=June 28, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200628021722/https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|url-status=live}}&lt;/ref&gt; je bila ameriška romanopiska in časnikarka. Mitchell je napisala le en roman, ki je bil objavljen za časa njenega življenja; dogajanje je iz obdobja [[Ameriška državljanska vojna|Ameriške državljanske vojne]]. Za svoj roman ''[[V vrtincu (roman)|V vrtincu]]'' je prejela nagrado [[National Book Award for Fiction#Most Distinguished Novel (1935–1936)|National Book Award for Fiction]] za najboljšo povest v letu 1936&lt;ref name=nyt1937&gt;{{cite news |title=5 Honors Awarded on the Year's Books: ... |work=The New York Times |date=February 26, 1937 |page=23 }}&lt;/ref&gt; in nagrado [[Pulitzer Prize for Fiction]] leta 1937. 

Dolgo po njeni smrti je bila objavljena zbirka Mitchellinih dekliških zapisov in novela, ki jo je napisala kot najstnica, z naslovom ''Izgubljeni Laysen'' (''Lost Laysen''). Zbirka njenih časopisnih člankov, ki jih je napisala za „The Atlanta Journal“, pa je bila ponovno izdana v knjižni obliki.

== Življenjepis ==

=== Šolanje ===
==== Med Prvo svetovno vojno ====
Medtem ko je v Evropi divjala [[prva svetovna vojna]] (1914–1918), je Marjeta obiskovala „Atlanta's Washington Seminary“&lt;ref&gt;„Atlanta’s Washington Seminary“ – „Washingtonski seminar v Atlanti“; sedaj se imenuje „The Westminster Schools“ – „Westminstrske šole“&lt;/ref&gt;, &quot;modno&quot; zasebno dekliško šolo z več kot 300 učenci.&lt;ref&gt;Sargent, Porter E. ''A Handbook of the Best Private Schools of the United States and Canada''. Boston: P.E Sargent, 1915. Vol. 1, p. 150.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt; Bila je zelo aktivna v dramskem krožku.&lt;ref&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 94.&lt;/ref&gt; Mitchell je igrala med drugim tudi moške like: Nicka Bottoma v Shakespearovem delu „[[Sen kresne noči]]“ in Launcelota Gobba v Shakespearovem „[[Beneški trgovec|Beneškem trgovcu]]“. Napisala je igro o neresnih študentkah, v kateri je tudi igrala.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.p 138&lt;/ref&gt; Pridružila se je tudi Literarnemu krožku in v letopisu objavila dve zgodbi: ''Mala sestra'' in ''Narednik Terry''.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.&lt;/ref&gt;. 
Desetletna &quot;Peggy&quot; je junakinja v Mali sestri; ko sliši, da posiljujejo njeno starejšo sestro, hladnokrvno vzame samokres in ustreli posiljevalca:&lt;ref&gt;Jones, A. G., Tomorrow is Another Day: the woman writer in the South, 1859–1936, p. 314.&lt;/ref&gt;po ameriško brezčutno ga je pogledala, samozavestno je pomerila vanj z namenom, da ne bo zgrešila – in ga ni.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.&lt;/ref&gt;

Mitchell je spodbujala njena zahtevna učiteljica angleščine Paisley, ki je prepoznala njen pisateljski talent;&lt;ref&gt;Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. Photo section between p. 178-179. {{ISBN|0-89919-169-X}}&lt;/ref&gt; rekla ji je, da bo lahko uspela le, če bo trdo delala in ne bo neprevidna pri sestavljanju stavkov, kajti stavek mora biti &quot;popoln, jedrnat in povezan&quot;.&lt;ref&gt;Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.&lt;/ref&gt;

Mitchellova je prebirala knjige [[Thomas Dixon Mlajši|Thomasa Dixona Ml.]]&lt;ref&gt;Thomas Dixon Mlajši (1864-1946) je bil ameriški pisatelj, odvetnik, politik in baptistični pastor – zagovornik nadvlade belcev. Filmski režiser D. W. Griffith je „Člana klana“ (1905) priredil za film (1915; „The Birth of a Nation“ – „Rojstvo naroda“). Film je tako v 20. stoletju prispeval k obuditvi [[Ku Klux Klan|Ku Klux Klana]].&lt;/ref&gt; Ko so 1916 v Atlanti vrteli njegov nemi film [[Rojstvo naroda]], je dramatizirala Dixonovo delo „Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“&lt;ref&gt;„Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“  - „The Traitor: A Story of the Fall of the Invisible Empire“ (1907)&lt;/ref&gt; Kot igralka je prevzela vlogo Steva Hoyla s fantovsko [[lasulja|lasuljo]].&lt;ref&gt;Dixon, Jr., Thomas. ''The Traitor: a story of the fall of the invisible empire''. New York:  Doubleday, Page &amp; Co, 1907. {{OCLC|2410927}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html Summary of The Traitor:  A Story of the Fall of the Invisible Empire] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120404122244/http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html |date=April 4, 2012 }}. Retrieved July 22, 2012.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 93.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Slide, Anothony. ''American Racist: the life and films of Thomas Dixon'', Lexington, KY: The University Press of Kentucky, 2004. p.192. {{ISBN|0-8131-2328-3}}&lt;/ref&gt; 

Za časa njenega šolanja v Atlanti je njen brat Stephens obiskoval [[Univerza Harvard|Harvardsko univerzo]] (1915–1917) in se  je maja 1917 prostovoljno prijavil k vojakom – mesec dni po tem, ko so ZDA napovedale vojno Nemčiji. Aprila 1918 je odplul v Francijo, sodeloval v bojih okrog [[Lagny]]ja in [[Marbache|Marbacha]], nato pa se je oktobra vrnil v Georgijo kot vaditelj.&lt;ref&gt;Mead, Frederick Sumner. ''Harvard's Military Record in the World War'', Boston, MA: The Harvard Alumni Association, 1921. p. 669. {{OCLC|1191594}}&lt;/ref&gt; Margaret in njena mati sta se septembra 1918 v New Yorku pripravljali na Margaretin vpis na fakulteto, a Stephens je očetu sporočil, da je na varnem, potem ko je bila njegova ladja na poti iz Francije v New York torpedirana.&lt;ref&gt;[http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&amp;query=margaret%20mitchell&amp;brand=athnewspapers-brand &quot;News of Society&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140502032846/http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&amp;query=margaret%20mitchell&amp;brand=athnewspapers-brand |date=May 2, 2014 }} E. W. Carroll (September 19, 1918) ''Athens Daily Herald'', p. 3. Retrieved February 26, 2013.&lt;/ref&gt;

==== Njena „velika ljubezen“ ====
Stephens Mitchell se je izrazil, češ da zavodsko bivanje &quot;uničuje dekleta&quot;.&lt;ref&gt;Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.&lt;/ref&gt;  Mati May Belle Mitchell pa je vendarle zelo cenila dekliško izobraževanje in je želela, da bi njeni hčerki izobrazba pomagala k uveljavljanju kot orožje in &quot;ključ do preživetja&quot;.&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Felder, Deborah G. A Century of Women: the most influential events in twentieth-century women's history. New York, NY: Citadel Press, 1999. p. 158. ISBN 0-8065-2526-6&lt;/ref&gt; Klasična univerzitetna izobrazba, ki si jo je želela za svojo hčer, je bila enakovredna fantovskim zavodom, kar pa je bilo na voljo le na severnih šolah. Zato je izbrala za hčerko Smith College v [[Northampton]]u v [[Massachusetts|Massachusettsu]], ker je menila, da je to najboljši ženski zavod v Združenih državah Amerike.&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. 13 &amp; 14 p. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt;

Po diplomi na Washington Seminary junija 1918 se je Mitchell zaljubila v lepuškastega harvardskega diplomanta, mladega vojaškega poročnika [[Clifford Henry|Clifforda Henryja]],&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 46-48.&lt;/ref&gt; ki je bil glavni inštruktor sabljanja v Camp Gordonu od 10. maja do odplutja v Francijo 17. julija.&lt;ref name=autogenerated10 /&gt; &lt;ref name=autogenerated10 /&gt; Henry je pred odhodom v Francijo Marjeti podaril zaročni prstan.&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 47-48 &amp; 54.&lt;/ref&gt;

14. septembra 1918, ko je bila Marjeta vpisana na Smith College, je bil Henry smrtno ranjen v boju in je 17. oktobra umrl.&lt;ref name=autogenerated10&gt;Mead, F.S., ''Harvard's Military Record in the World War'', p. 450.&lt;/ref&gt; Medtem ko je poročnik Henry čakal v verdunskih jarkih, je tik pred ranjavanjem na list, iztrgan iz njegovega poljskega zvezka, ki so ga pozneje našli med njegovimi stvarmi, napisal pesem, katere zadnja kitica se glasi takole:
&lt;center&gt;
{|
|-
! Should I &quot;go West.&quot;&lt;ref&gt;Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', May 8, 1919, Vol. 21, No. 31, p. 645.&lt;/ref&gt;
! Ali naj „grem na zahod“
|-
| &lt;poem&gt; If &quot;out of luck&quot; at duty's call
In glorious action I should fall
At God's behest,

May those I hold most dear and best
Know I have stood the acid test
Should I &quot;go West.&quot;
 &lt;/poem&gt;
| &lt;poem&gt; Če bi &quot;brez sreče&quot; pri klicu dolžnosti
V slavnem pohodu padel
Po Božji volji,

Naj tisti, ki so mi najdražji in najboljši,
Vedo, da sem prestal preizkušnjo
Ali naj &quot;grem na Zahod&quot;.&lt;ref&gt;&quot;West&quot; (=&quot;Zahod&quot;); tukaj je besedna igra, saj mu je bilo ime tudi &quot;West&quot;&lt;/ref&gt;
&lt;/poem&gt;
|}
&lt;/center&gt;

==== Cliffordovi odlikovanji ====
{{Več slik/peskovnik
| footer    = &lt;center&gt;Stotnik Clifford West Henry, ki je bil med vojno poročnik pri načelniku 102. pehotnega polka, je 13. septembra 1918 zavzel mesto [[Vigneulles]], devet kilometrov znotraj [[Hindenburgova linija|Hindenburgove linije]]. Poročnik Henry in 50 njegovih mož je bilo naslednjega dne ubitih v strašni eksploziji, ki jenastala zaradi odvržene letalske bombe v mestu. Pokopan je na pokopališču »First Congregational Church Cemetery« Greenwich, Fairfield County, [[Connecticut]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.uswarmemorials.org/html/people_details.php?PeopleID=15377|title=Henry Clifford West|publisher= American War Memorials Overseas|author=|place=|language=en|date=2008|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;. Prejel je dvoje odlikovanj: francosko, pa tudi ameriško z ukazom predsednika Združenih držav Amerike leta 1921.&lt;br&gt;''War Department, General Orders No. 28, 1921''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://valor.militarytimes.com/recipient/recipient-27088/|title=Clifford Henry - Hall of Valor: Medal of Honor, Silver Star, U.S. Military Awards|publisher=Military Times|author=|place=Washington|language=en|date=|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;
| align     = right
| image1    = Croix de Guerre 1914 1918.jpg|
| width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt1      = One black raven
| caption1  = 
| image2    = Clifford-West-Henry Connecticut.jpg
| width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt2      = 
| caption2  = &lt;center&gt;Stotnik Clifford West Henry se je rodil 28. junija 1896 na [[Manhattan]]u v [[New York]]u, kjer so živeli njegovi starši Ira Walton Henry in Frances S. Henry. Umrl je od šrapnelov, ki so leteli od letalske [[kasetna bomba|kasetne bombe]] 17. oktobra 1918 v francoskem od Nemcev zasedenem mestu, ki ga je osvojil – skupaj z njim pa še 50 njegovih vojakov.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.geni.com/people/Lieutenant-Clifford-West-Henry/6000000017587398262|title=Lt. Clifford West Henry (1896 - 1918) - Genealogy|publisher=geni.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;
| image3    = Army distinguished service cross medal.png
| width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt3      = 
| caption3  = &lt;center&gt;Za svojo neverjetno drznost in pogumnost je prejel posmrtno tudi [[ZDA|ameriško]] predsedniško odlikovanje, ki ga je leta [[1921]] prevzela njegova mati Ira Walton Henry.&lt;/center&gt;
}}

„Bridgeport Telegram“ je objavil tozadevno poročilo 4. julija 1927:
:Ga. Ira Henry iz Sound Beacha je danes prejela medaljo za izjemne zasluge od vojnega ministrstva v čast njenega sina, stotnika Clifforda W. Henryja, za hrabrost pod ognjem med svetovno vojno. Medaljo, ki jo je priporočil general Pershing, je podelil generalmajor Edwards.&lt;br&gt;
Stotnik Henry, ki je bil med vojno poročnik pri načelniku 102. pehotnega polka, je 13. septembra 1918 zavzel mesto [[Vigneulles]], devet kilometrov znotraj [[Hindenburgova linija|Hindenburgove linije]]. Poročnik Henry in 50 njegovih mož je bilo naslednjega dne ubitih v strašni eksploziji v mestu. 

Henry je večkrat napredoval pred vodom, ki mu je poveljeval, in pritegnil ogenj iz brzostrelk, da bi njegovi možje lahko našli in uničili nemška gnezda. Čeprav je bil pri tem poskusu ranjen v nogo, je bila njegova smrt posledica ran od šrapnelov letalske bombe, ki jo je odvrglo nemško letalo.&lt;ref&gt;Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', April 10, 1919, Vol. 21, No. 27, p. 539.&lt;/ref&gt; Za svoja junaška dejanja je prejel francoski vojni križ s palmo&lt;ref&gt;Francoski vojni križ s palmo — ''Croix de guerre 1914–1918 (France)''&lt;/ref&gt;. Predsednik Združenih držav Amerike mu je kot vrhovni poveljnik oboroženih sil ZDA podelil za izjemne zasluge križec&lt;ref&gt;»Distinguished Service Cross (United States)«&lt;/ref&gt; in grozd hrastovega lista &lt;ref&gt;»Oak Leaf Cluster« - grozd hrastovega lista za izjemne zasluge&lt;/ref&gt;.[62][66] &lt;ref name=autogenerated10 /&gt;&lt;ref&gt;[http://militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 Valor awards for Clifford West Henry] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131104084838/http://www.militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 |date=November 4, 2013 }}  Retrieved January 20, 2012.&lt;/ref&gt;
Clifford Henry je bil po besedah njenega brata  ''velika Margaretina ljubezen''. V pismu prijatelju pa je ona sama glede tega zapisala, da ohranja &quot;spomin na čisto ljubezen, ki v sebi ni imela niti trunka telesnega poželenja&quot;.&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 54.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Letter to A. Edee, March 26, 1920&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 75-76.&lt;/ref&gt;

==== Opustitev znanstvene kariere ====
Mitchell si je zamišljala, da bi se uveljavila na področju [[psihiatrija|psihiatrije]],&lt;ref name=autogenerated12&gt;Pierpont, Claudia Roth. &quot;A Critic at Large: A Study in Scarlett.&quot; ''The New Yorker'', August 31, 1992, p. 93-94.&lt;/ref&gt;vendar je njeno prihodnost prekrižala [[španska gripa|španske gripe]], ki je po vsem svetu pomorila čez petdeset milijonov ljudi – kar je trikrat več od svetovne vojne. 25. januarja 1919 je posegla tudi v njeno družino: njena mati, May Belle Mitchell, je podlegla [[pljučnica|pljučnici]] prav zaradi te vseokužbe; v slutnji, da je njena smrt tik pred vrati, je hčerki napisala zadnji nasvet: 
:„Razdajaj se z obema rokama in polnim srcem; a presežek daj šele potem, ko si že živela svoje lastno življenje.&lt;ref name=autogenerated12 /&gt;
Kot povprečna študentka Marjeta ni blestela na nobenem akademskem področju ter je podcenjevala tudi svoje pisne sposobnosti in čeprav je njen profesor angleščine hvalil njeno delo, se ji je zdela pohvala neupravičena.&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 56 &amp; 60.&lt;/ref&gt; Po končanem prvem letniku na Smith Collegeu se je Mitchell za trajno vrnila v Atlanto, da bi prevzela gospodinjstvo namesto očeta.&lt;ref name=autogenerated12 /&gt;Ko si je oktobra 1919 opomogla od [[apendektomija|slepiča]], je prijateljici zaupala, da je zanjo pomenila opustitev fakultete in sanj o &quot;novinarski karieri&quot;, da bi v zameno vodila družinsko gospodinjstvo, &quot;odpoved vsemu, kar je bilo kaj vredno – za prazen nič!&quot;&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 30 &amp; 42.&lt;/ref&gt;

=== Med Drugo svetovno vojno ===
{{Več slik/peskovnik
| footer    = &lt;center&gt;&lt;/center&gt;
| align     = right
| image1    = Margaret Mitchell Christens USS Atlanta (CL-104) 1944.jpg
| width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt1      = One black raven
| caption1  = &lt;center&gt; Svojo ladjo ''USS 'Atlanta' (CL-104) '' je krstila sama lastnica Margaret Mitchell Christens [[1944]] in jo tudi sama v celoti temeljito gmotno opremila&lt;/center&gt;
| image2    = Margaret Mitchell 1941 on USS Atlanta (CL-51).jpg
| width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt2      = 
| caption2  = &lt;center&gt;Mitchell v odori [[Rdeči križ|Rdečega križa]] na krovu ladje USS ''Atlanta'' (CL-51), ki jo je kot lahko [[križarka|križarko]] [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|Ameriška vojna mornarica]] uporabljala v protiletalstvu; prislužila je pet zvezdic &amp; predsedniško priznanje za &quot;junaški zgled neomajnega bojnega duha&quot;.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|title=Atlanta III (CL-51)|website=NHHC|access-date=June 4, 2024|archive-date=June 4, 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240604125911/https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
&lt;/center&gt;
| image3    = Margaret Mitchell - Democrat and Chronicle (1936).jpg
| width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt3      = 
| caption3  = &lt;center&gt;Mitchell je vestno dopisovala izpiljene članke v časopisje in pisala svoj roman „V vrtincu“ (1936)&lt;/center&gt;}}

Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bila prostovoljka za [[Rdeči križ]] in je zbirala denar za vojna prizadevanja s prodajo vojnih obveznic.&lt;ref&gt;Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 225.&lt;/ref&gt;  Bila je dejavna v domovinski domači obrambi, šivala je bolnišnične halje in na hlače lepila našitke.&lt;ref&gt;Oliphant, Sgt. H. N. &quot;People on the Home Front: Margaret Mitchell&quot;. October 19, 1945. Yank, p. 9.&lt;/ref&gt; Čeprav se je sicer odločno zavzemala za uveljavitev ženskih pravic, ni bila enostranska in bojevita [[feminizem|feministka]], ampak je načeloma enako spoštovala tudi „močnejši spol“. To je pokazala zlasti med vojno, ko je posvečala veliko pozornost pisanju pisem vpoklicanim fantom in možem: vojakom, mornarjem in marincem; v svoja pisma je mimogrede vpletala šaljivost, spodbudo in sočutje.&lt;ref&gt;Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.&lt;/ref&gt;

„USS Atlanta (CL-51)“ je bila lahka [[križarka]], ki jo je [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|ameriška vojna mornarica]] uporabljala kot protiletalsko ladjo pod pokroviteljstvom Margaret Mitchell in je bila uporabljena v pomorski [[Bitka za Midway|Bitki za Midway]] in [[Bitka za Vzhodne Salomonove otoke|Vzhodne Salomonove otoke]]. Ladja je bila med nočnim delovanjem na površini 13. novembra 1942 med pomorsko bitko za Guadalcanal močno poškodovana, nakar jo je ukazal njen [[kapitan]] potopiti; pogumno moštvo si je pri tem prislužilo  pet bojnih zvezdic in predsedniško priznanje kot &quot;junaški primer nepremagljivega bojnega duha&quot;.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|title=Atlanta III (CL-51)|website=NHHC|access-date=June 4, 2024|archive-date=June 4, 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240604125911/https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Mitchell je sama gmotno podprla drugo lahko križarko, zopet poimenovano po mestu Atlanta, ''USS Atlanta (CL-104)''. 6. februarja 1944 jo je v Camdenu v New Jerseyju krstila njena dobrotnica Margaret kot Atlanto, bojne podvige pa je začela maja 1945. Atlanta je bila članica operativnih sil, ki so varovale hitre letalonosilke, delovala pa je ob obali [[Honšu]]ja, ko so se Japonci 15. avgusta 1945 brezpogojno vdali; prislužila si je dve bojni zvezdici. Končno je bila potopljena med eksplozivnimi preizkusi ob [[San Clemente (otok)|otoku San Clemente]] 1. oktobra 1970.&lt;ref&gt;[http://www.history.navy.mil/photos/sh-usn/usnsh-a/ix304.htm USS Atlanta (IX-304, formerly CL-104), 1964–1970] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121108084914/http://www.history.navy.mil/photos/sh-usn/usnsh-a/ix304.htm |date=November 8, 2012 }}. Retrieved January 22, 2013.&lt;/ref&gt;

== Družina ==
{{Več slik/peskovnik
| footer    = &lt;center&gt;Njen stari oče Russell Mitchell je imel trinajst otrok z dvema ženama; najstarejši je bil njen oče Eugene, ki je diplomiral na Pravni fakulteti Univerze v Georgiji.&lt;ref name=&quot;cyclopedia&quot;&gt;{{cite book |last1=Candler |first1=Allen D. |first2=Clement A. |last2=Evans |title=Cyclopedia of Georgia |location=Atlanta, Georgia |publisher=State Historical Association |year=1906 |volume=2 of 3 |pages=602–605 |oclc=3300148}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last=Garrett |first=Franklin M. |title=Atlanta and Environs: a chronicle of its people and events |location=Athens, Georgia |publisher=University of Georgia Press |year=1969 |volume=1 |page=819 |isbn=0820302635}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Ruppersburg, Hugh (2007). The New Georgia Encyclopedia Companion to Georgia Literature. Athens, Georgia: University of Georgia Press. p. 326. ISBN 9780820328768.&lt;/ref&gt;. Margaretka je začela pisati zgodbice v najstniških letih; leta 1922 pa je presenetila svoje vrstnike, ko je dobila pri [[Atlanta Journal|Atlanta Journalu]] službo časnikarke, kar je takrat veljalo za delo pridržano moškim. Čeprav je bila poročena dvakrat, ni mogoče najti slik njunih mož; pisateljici pa je slava kmalu začela presedati; radovedneži je namreč niti za trenutek niso puščali pri miru. Zato je nasprotovala snemanju filma: &quot;Nočem prevzeti dela scenaristke, nočem biti svetovalka; ne zanima me izbira igralcev, snemanje ali objava filma. Dajte mi malo miru! Pozabite name!&quot;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://birdinflight.com/ru/portret/20161004-margaret-mitchell.html|title=Написать и возненавидеть: Как автор «Унесенных ветром» спасалась от славы|publisher=Bird In Flight|author=Светлана Ворошилова|place=|language=ru|date=4. oktober 2016|accessdate=8. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;
| align     = right
| image1    = Margaret-Mitchell 1922.jpg
| width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt1      = One black raven
| caption1  = &lt;center&gt; Marjetica je bila taka zapeljivka, da je zanjo norelo istočasno pet fantov.&lt;/center&gt;
| image2    = Crescent Apartments, Atlanta, Georgia.jpg
| width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt2      = 
| caption2  = &lt;center&gt;Njen družinski dom, poimenovan &quot;Smetišče&quot; (&quot;Dump&quot;), je prava graščina; tukaj je želela, da bi bila &quot;moja hišica moja svobodica&quot;. Miru pa ni imela, saj so jo občudovalci stalno nadlegovali. Tu je danes spominska hiša in [[muzej]]&lt;/center&gt;
| image3    = Eugene-Muse-Mitchell.jpg
| width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt3      = 
| caption3  = &lt;center&gt;Marjetin oče je bil Eugene Muse Mitchell; njegovi daljni predniki so izhajali s [[Škotska|Škotskega]]. Po materini strani pa je imela katoliške [[Irci|irske]] korenine. ([[1906]])&lt;/center&gt;}}

=== Poreklo ===
Margaret Mitchell je vse življenje živela v [[Atlanta, Georgija|Atlanti]] v [[ZDA|ameriški zvezni državi]] [[Georgija|Georgiji]]. Rodila se je leta 1900 v bogati in politično pomembni družini. Po očetovi moški strani je imela [[Škoti|škotske]] prednike, po materini moški veji pa [[Irci|irske]] korenine. Njen oče, Eugene Muse Mitchell, je bil odvetnik, mati, Mary Isabel &quot;Maybelle&quot; Stephens, pa sufražetka in katoliška dobrodelnica. Imela je dva brata, Russella Stephensa Mitchella, ki je umrl v otroštvu leta 1894, in Alexandra Stephensa Mitchella, rojenega leta 1896.&lt;ref name=cyclopedia /&gt;&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt;

==== Mladostnica ====
Margaret je začela uporabljati ime »Peggy« v srednješolskem zavodu Washington Seminary, a skrajšano obliko »Peg« na visoki šoli v Smith Collegeu; ugajala ji je potrditev tega nadimka v mitološkem krilatem konju »[[Pegaz]]u«, ki navdihuje pesnike.&lt;ref&gt;Flora, Joseph M., Amber Vogel and Bryan Albin Giemza. ''Southern Writers: a new biographical dictionary'' Baton Rouge, LA: Louisiana State University Press, 2006. p. 285. {{ISBN|0-8071-3123-7}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=reporter&gt;{{cite book |last1=Mitchell |first1=Margaret |first2=Patrick |last2=Allen |title=Margaret Mitchell: reporter |location=Athens, GA |publisher=Hill Street Press |year=2000 |isbn=978-1-57003-937-9}}&lt;/ref&gt; Peggy je v svoji atlantski družbi [[matura|maturirala]] v zimskem semestru 1920.&lt;ref name=reporter /&gt; V takratnem slogu »&quot;gin and jazz&quot;« je pri plesu občinstvo »frapirala« in ga s svojim nenavadnim mlatarjenjem dodobra razburila.&lt;ref&gt;Kriebl, Karen J (1998). „From bloomers to flappers: the American women's dress reform movement, 1840–1920”. Ohio State University: 113—28.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=autogenerated16&gt;Wolfe, Margaret Ripley. ''Daughters of Canaan: a saga of southern women''. Lexington, KY: University Press of Kentucky, 1995. p. 150. {{ISBN|0-8131-0837-3}}&lt;/ref&gt; Na dobrodelnem maturantskem plesu v Atlanti leta 1921 je izvedla [[apaški ples]], ki je vključeval nasilnosti, erotične prizore ter poljub s soplesalcem&lt;ref&gt;(en) Richard Powers, « The hidden story of the Apache dance [archive] », sur socialdance.stanford.edu (consulté le 4 mars 2021)&lt;/ref&gt;, kar je močno razkurilo atlantsko visoko meščansko družbo in posledično je bila izločena iz Mladinskega društva (Junior Legaue).&lt;ref&gt;{{Cite news|url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-10-13-bk-950-story.html|title=The Belle of Lettres : SOUTHERN DAUGHTER: The Life of Margaret Mitchell, By Darden Asbury Pyron (Oxford University Press: $29.95; 560 pp.)|date=October 13, 1991|newspaper=[[Los Angeles Times]]|access-date=February 5, 2022|archive-date=February 5, 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220205051629/https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-10-13-bk-950-story.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Young, Elizabeth. ''Disarming the Nation: women's writing and the American Civil War''. Chicago, IL: University of Chicago Press, 1999. p. 243. {{ISBN|0-226-96087-0}}&lt;/ref&gt; Apaški ples in [[tango]] sta delovala pohujšljivo zaradi svojih [[erotika|erotičnih]] sestavin; slednjega je priljubil [[nemi film]] »Štirje jezdeci apokalipse« (The Four Horsemen of the Apocalypse, 1921), ki je glavnega igralca [[Rudolph Valentino|Rudolpha Valentina]] zaradi njegovega vrhunskega plesanja tanga naredil za simbol [[spolnost|spolnosti]].&lt;ref&gt;Groppa, Carlos G. ''The Tango in the United States: a history''. Jefferson, NC: McFarland &amp; Co. Publishers, 2004. p. 82. {{ISBN|0-7864-1406-5}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=uKmExgEACAAJ |pages=39–40 |title=Dark Lover: The Life and Death of Rudolph Valentino |isbn=9780374282394 |last1=Leider |first1=Emily Wortis |year=2003 |publisher=Farrar, Straus and Giroux }}&lt;/ref&gt;

Mitchell je bila po lastnih besedah &quot;brezvestna spogledljivka&quot;. Zaročila se je s petimi moškimi, a je vztrajno trdila, da nobenemu od njih ni lagala niti jih zavajala.&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al, ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 116-118.&lt;/ref&gt; Krajevna klepetava dopisnica, ki se je podpisovala kot Polly Peachtree, je v stolpcu iz leta 1922 opisala Mitchellino ljubezensko izživljanje:
:»V svojem kratkem življenju je imela morda več moških, ki so bili vanjo res &quot;smrtno zaljubljeni&quot;, več iskrenih snubcev, kot pa katero koli drugo dekle v Atlanti«.&lt;ref name=autogenerated16 /&gt;

=== Poroki ===
Aprila 1922 je Mitchell hodila in se skoraj vsakodnevno videvala z dvema moškima: eden je bil Berrien Kinnard Upshaw z vzdevkom »Red« = »Rdeči« (10. marec 1901 — 13. januar 1949), s katerim naj bi se srečala 1917 na plesu, ki so ga priredili starši ene od njenih prijateljic, in drugi, njegov sostanovalec in prijatelj John Robert Marsh (6. oktober 1895 — 5. marec 1952), založnik iz Kentuckyja, ki je delal za [[Associated Press]].&lt;ref name=autogenerated20&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 95-96.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Walker, Marianne (1993). Margaret Mitchell and John Marsh: the love story behind Gone With the Wind. Atlanta, GA: Peachtree Publishers. ISBN 9781561456178.&lt;/ref&gt;  

Upshaw je bil fant iz Atlante, nekaj mesecev mlajši od Mitchell, čigar družina se je leta 1916 preselila v Raleigh v Severni Karolini.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (May 6, 1997). Lost Laysen. Simon and Schuster. ISBN 9780684837680.&lt;/ref&gt; Leta 1919 je bil sprejet v Pomorsko akademijo Združenih držav Amerike, vendar je 5. januarja 1920 odstopil zaradi akademskih pomanjkljivosti. Maja je bil ponovno sprejet, takrat star 19 let, in je dva meseca preživel na morju, preden je odstopil drugič, in sicer 1. septembra 1920.[81] &lt;ref&gt;Washington Government Printing Office (1921), ''Annual Register of the United States Naval Academy, Annapolis, Md'', p. 57, 188, 193 &amp; 204.&lt;/ref&gt;Upshaw, ki mu šola ni dišala in ni imel službe, si je leta 1922 »služil« denar s tihotapljenjem alkohola v georgijskih gorah.[82] &lt;ref&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 95.&lt;/ref&gt;

Čeprav ji je njena družina odsvetovala, sta se Peggy in Red poročila 2. septembra 1922; priča na njuni poroki je bil John Marsh. Par je živel v domu Mitchellovih z njenim očetom a že do decembra se je zakon razpadel in Upshow je odšel iz hiše. Mitchell je tožila zaradi telesnega in čustvenega nasilja, kar vse je bilo posledica moževega pijančevanja. Do ločitve je prišlo sporazumno: John Marsh mu je dal posojilo, Mitchell pa se je odpovedala tožbi za nasilništvo.&lt;ref&gt;Champion, Laurie. American Women Writers, 1900–1945: a bio-bibliographical critical sourcebook. Westport, CT: Greenwood Press, 2000. p. 240. ISBN 0-313-30943-4&lt;/ref&gt;&lt;ref name=autogenerated20 /&gt;&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al, ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 133.&lt;/ref&gt; Civilno sta se ločila 16. oktobra 1924.[73] &lt;ref name=reporter /&gt;{{rp|xx}} 

Ker sta se poročila v katoliški Cerkvi, na razglasitev ničnosti zakona po takratnem Cerkvenem zakoniku ni bilo možno niti pomisliti. Zato je Mitchell zapustila katoliško vero in se priključila episkopalni&lt;ref&gt;Episkopalna cerkev (''Episcopal Church'' – ''TEC''), znana tudi kot Protestanntska episkopalna cerkev v ZDA (''Protestant Episcopal Church in the United States of America'' – ''PECUSA'' – je članica svetovne Anglikanske skupnosti&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;j777&quot;&gt;{{cite web | title=Episcopal Church, The | website=The Episcopal Church | date=2012-05-22 | url=https://www.episcopalchurch.org/glossary/episcopal-church-the/ | access-date=2024-07-28}}&lt;/ref&gt;, kjer so glede ločitve zakona dopuščali širša merila in celo cerkveno ločitev.&lt;ref&gt;&quot;'As God is My Witness': The Catholic Roots of Gone with the Wind | Franciscan Media&quot;. May 14, 2020.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite news|url = https://www.ajc.com/news/local/margaret-mitchell-nephew-leaves-estate-atlanta-archdiocese/30wq9vEws4OlZjxzAhq4qN/#:~:text=The%20bequest%20to%20the%20archdiocese,Catholic%20church%20in%20later%20life.|title = Margaret Mitchell's nephew leaves estate to Atlanta Archdiocese|newspaper = The Atlanta Journal-Constitution|last1 = Poole|first1 = Shelia|access-date = February 6, 2022|archive-date = February 6, 2022|archive-url = https://web.archive.org/web/20220206152321/https://www.ajc.com/news/local/margaret-mitchell-nephew-leaves-estate-atlanta-archdiocese/30wq9vEws4OlZjxzAhq4qN/#:~:text=The%20bequest%20to%20the%20archdiocese,Catholic%20church%20in%20later%20life.|url-status = live}}&lt;/ref&gt;

4. julija 1925 sta se torej 24-letna Margaret Mitchell in 29-letni John Marsh poročila v unitarno-univerzalistični cerkvi.[16]: 125 &lt;ref&gt; »Unitaristični univerzalizem« je svobodomiselno versko izroččilo, ki je nastalo z združitvijo dveh skupnosti: unitarizma in univerzalizma. Leta 1793 je bila v Ameriki ustanovljena Univerzalistična cerkev Amerike, leta 1825 pa Ameriško unitaristično združenje (AUA).&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Walker, Marianne (1993). Margaret Mitchell and John Marsh: the love story behind Gone With the Wind. Atlanta, GA: Peachtree Publishers. ISBN 9781561456178.&lt;/ref&gt; Novoporočenca sta se naselila v sobah Crescenta v Atlanti in v stanovanju št. 1, ki sta ga ljubkovalno poimenovala »The Dump« (tj. »Smetišče«);  zdaj je tukaj Hiša in muzej Margaret Mitchell.[85] &lt;ref name=autogenerated15&gt;Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 8.&lt;/ref&gt;

== Smrt in spomin ==
[[File:MargaretMitchell-grave.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Mitchellin grob na »Oaklandskem pokopališču« v [[Atlanta, Georgija|Atlanti]] (»Oakland Cemetery«) ]]&lt;/center&gt;

=== Prometna nesreča in smrt ===
Margaret Mitchell je zvečer, 11. avgusta 1949, ko je s svojim možem Johnom Marshom prečkala v Atlanti ulico Peachtree Street na poti za ogled filma „Canterburyjska zgodba“ (''A Canterbury Tale''), zbil prehitri voznik. Pet dni pozneje, 16. avgusta, je v starosti 48 let umrla v bolnišnici Grady (Grady Memorial Hospital), ne da bi prišla k zavesti.

Zbil jo je taksist Hugh Gravitt, ki ni bil v službi in je vozil svoje osebno vozilo. Po trčenju so ga zaprli  zaradi vožnje pod vplivom alkohola in ga izpustili z varščino v višini 5450 dolarjev do Mitchelline smrti.&lt;ref name=autogenerated2&gt;[https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html Obituary: Miss Mitchell, 49, Dead of Injuries] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171109075709/https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html |date=November 9, 2017 }}, (August 17, 1949) ''New York Times''. Retrieved May 14, 2011.&lt;/ref&gt;
Najprej je bil obtožen vožnje v vinjenem stanju, prehitre vožnje in vožnje po napačni strani ceste; novembra 1949 so ga spoznali za krivega uboja iz malomarnosti in ga obsodili na 18 mesecev zapora, od česar je v ječi preživel 11 mesecev. Gravitt je umrl leta 1994 v starosti 74 let.&lt;ref&gt;Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 270.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web | url=https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | title=Hugh Gravitt, Driver Who Killed Margaret Mitchell | date=April 22, 1994 | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034521/https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web | url=https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | title=Hugh D Gravitt in Social Security Death Index | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034629/https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | url-status=live }}&lt;/ref&gt;

=== Pogreb ===
Margaret Mitchell so pokopali na pokopališču Oakland. Ko je njen mož John umrl leta 1952, so ga pokopali poleg njegove žene.

=== Spomin ===
Leta 1978 so Mitchell sprejeli v „Dvorano slavnih georgijskih časopisov“ („Georgia Newspaper Hall of Fame“),&lt;ref name=Green&gt;{{cite news | author=Green, Dick | title=Papers Challenged To Reach New Reader Group | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=February 25, 1978 | url=https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | via=newspapers.com | access-date=July 3, 2020 | archive-date=July 3, 2020 | archive-url=https://web.archive.org/web/20200703145734/https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | url-status=live }}&lt;/ref&gt; leta 1994 v „Dvorano slavnih georgijskih žensk“ („Georgia Women of Achievement“) in leta 2000 v „Dvorano slavnih georgijskih pisateljev“ („Georgia Writers Hall of Fame“).&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|title=Margaret Mitchell|author=New Georgia Encyclopedia|access-date=October 21, 2017|archive-date=October 21, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171021220611/http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Leta 1994 je Shannen Doherty igrala v televizijskem filmu „A Burning Passion: The Margaret Mitchell Story“ („Goreča strast: Zgodba Margaret Mitchell“) – izmišljeni pripovedi o Mitchellinem življenju, ki jo je režiral [[Larry Peerce]].&lt;ref&gt;{{cite news | title=TELEVISION REVIEW; The Woman Who Invented Scarlett | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=November 7, 1994 | url=https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | via=nytimes.com | access-date=December 11, 2020 | archive-date=April 6, 2023 | archive-url=https://web.archive.org/web/20230406084227/https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Ko je 2011 umrl Mitchellin nečak Joseph Mitchell, je zapustil [[Nadškofija Atlanta|nadškofiji Atlanta]] petdeset odstotkov blagovnih znamk in literarnih pravic zapuščine Margaret Mitchell ter nekaj Mitchellinih osebnih predmetov.&lt;ref name=Kandra1&gt;{{cite news|last=Kandra|first=Greg|title=Gone with the windfall: Margaret Mitchell heir leaves estate to Archdiocese of Atlanta|url=http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|accessdate=April 7, 2014|newspaper=Patheos|date=August 16, 2012|archive-date=April 9, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140409002146/http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

== Opombe ==
{{Reflist|30em}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Nadaljnje branje ==
;{{ikona en}}
* Bonner, Peter. ''[https://web.archive.org/web/20131127122453/http://peterbonner.com/store.html Lost In Yesterday: Commemorating The 70th Anniversary of Margaret Mitchell's 'Gone With The Wind']''. Marietta, Georgia: First Works Publishing Co., Inc., 2006. {{ISBN|978-0-9716158-9-2}}.
* Brown, Ellen F. and John Wiley. ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: A Bestseller's Odyssey from Atlanta to Hollywood''. Lanham, Maryland: Taylor Trade, 2011. {{ISBN|978-1-58979-567-9}}.
* Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. {{ISBN|0-89919-169-X}}
* Farr, Finis. ''Margaret Mitchell of Atlanta: The Author of Gone With the Wind''. New York: William Morrow, 1965. {{ISBN|978-0-380-00810-0}}
* Mitchell, Margaret, Allen Barnett Edee and Jane Bonner Peacock. ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921''. Atlanta, Georgia: Peachtree Publishers, Ltd, 1985. {{ISBN|978-0-931948-70-1}}
* Mitchell, Margaret and Patrick Allen. ''Margaret Mitchell: Reporter''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-57003-937-9}}
* Mitchell, Margaret and Jane Eskridge. ''Before Scarlett: Girlhood Writings of Margaret Mitchell''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-892514-62-2}}
* Pyron, Darden Asbury. ''Southern Daughter: The Life of Margaret Mitchell''. New York: Oxford University Press, 1991. {{ISBN|978-0-19-505276-3}}
* Walker, Marianne. ''Margaret Mitchell &amp; John Marsh: The Love Story Behind Gone With the Wind''. Atlanta: Peachtree, 1993. {{ISBN|978-1-56145-231-6}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}
{{Wikinavedek}}

;{{ikona en}}
*[https://www.britannica.com/event/American-Civil-War American Civil War | History, Summary, Dates, Causes, Map, Timeline, Battles, Significance, &amp; Facts | Britannica]
*[https://www.biography.com/authors-writers/margaret-mitchell Margaret Mitchell - Books, Death &amp; Quotes|New Georgia Encyclopedia]
*[https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/ Margaret Mitchell: American Rebel | Biography of Margaret Mitchell | American Masters (PBS)]
*[https://www.encyclopedia.com/women/encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/mitchell-margaret-1900-1949 Mitchell, Margaret (1900–1949) | Encyclopedia.com]
;{{ikona ru}}
*[https://birdinflight.com/ru/portret/20161004-margaret-mitchell.html Написать и возненавидеть: Как автор «Унесенных ветром» спасалась от славы — Bird In Flight]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1900]]
[[Kategorija:Umrli leta 1949]]
[[Kategorija:Ženske]]
[[Kategorija:Borci za človekove pravice]]
[[Kategorija:Druga svetovna vojna]]
[[Kategorija:Humanitarni delavci]]
[[Kategorija:Ameriški pisatelji]]
[[Kategorija:Ameriški publicisti]]
[[Kategorija:Umrli v prometnih nesrečah]]
[[Kategorija:Ameriške feministke]]</text>
      <sha1>6z5tonq75a4sd0uxyodip9arg350yvc</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687453</id>
      <parentid>6687452</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T20:39:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Cliffordovi odlikovanji */</comment>
      <origin>6687453</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="43612" sha1="g1ax7pp76jwbqwr8m89spkiexbbueow" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{Infobox writer
| name             = Margaret Mitchell
| image            = Margaret Mitchell NYWTS.jpg
| caption          = Mitchell leta 1941
| pseudonym        = Peggy Mitchell (srednješolka)&lt;br&gt;Peg Mitchell (vseučiliščnica)
| birth_name       = Margaret Munnerlyn Mitchell
| birth_date       = {{birth date|1900|11|8}}
| birth_place      = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]]
| death_date       = {{death date and age|1949|8|16|1900|11|6}}
| death_place      = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]]
| resting_place    = [[Oakland Cemetery (Atlanta)|Oakland Cemetery]]
| occupation       = Journalist, novelist 
| genre            = Romance novel, Historical fiction, [[epic novel]]
| education        = [[Smith College]]
| spouse           = {{plainlist|
* {{marriage|Berrien Upshaw|1922|1924|end=div}}
* {{marriage|John Marsh|1925}}&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|title=Margaret Mitchell: American Rebel ~ Biography of Margaret Mitchell &amp;#124; American Masters|date=March 29, 2012|website=American Masters|access-date=September 29, 2020|archive-date=September 24, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200924222135/https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;}}
| parents          = [[Eugene M. Mitchell]]&lt;br /&gt;[[Maybelle Stephens Mitchell|Maybelle Stephens]]
| relatives        = [[Annie Fitzgerald Stephens]] (babica)&lt;br&gt;[[Joseph Mitchell (Mitchell Estate director)|Joseph Mitchell]] (nečak)&lt;br&gt;[[Mary Melanie Holliday]] (sestrična)
| notableworks     = ''V vrtincu'' (''Gone with the Wind'')&lt;br /&gt;''Izgubljeni Laysen'' ('' Lost Laysen)''
| awards           = [[Pulitzer Prize for Novel]] (1937)&lt;br /&gt;[[National Book Award]] (1936)
| signature        = Margaret Mitchell signature.svg
}}
'''Margaret Munnerlyn Mitchell''' (*[[8. november]] [[1900]], †[[16. avgust]] [[1949]] [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]])&lt;ref&gt;{{Cite encyclopedia|url=https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|title=Margaret Mitchell {{!}} American novelist|encyclopedia=Encyclopedia Britannica|access-date=October 22, 2017|language=en|archive-date=June 28, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200628021722/https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|url-status=live}}&lt;/ref&gt; je bila ameriška romanopiska in časnikarka. Mitchell je napisala le en roman, ki je bil objavljen za časa njenega življenja; dogajanje je iz obdobja [[Ameriška državljanska vojna|Ameriške državljanske vojne]]. Za svoj roman ''[[V vrtincu (roman)|V vrtincu]]'' je prejela nagrado [[National Book Award for Fiction#Most Distinguished Novel (1935–1936)|National Book Award for Fiction]] za najboljšo povest v letu 1936&lt;ref name=nyt1937&gt;{{cite news |title=5 Honors Awarded on the Year's Books: ... |work=The New York Times |date=February 26, 1937 |page=23 }}&lt;/ref&gt; in nagrado [[Pulitzer Prize for Fiction]] leta 1937. 

Dolgo po njeni smrti je bila objavljena zbirka Mitchellinih dekliških zapisov in novela, ki jo je napisala kot najstnica, z naslovom ''Izgubljeni Laysen'' (''Lost Laysen''). Zbirka njenih časopisnih člankov, ki jih je napisala za „The Atlanta Journal“, pa je bila ponovno izdana v knjižni obliki.

== Življenjepis ==

=== Šolanje ===
==== Med Prvo svetovno vojno ====
Medtem ko je v Evropi divjala [[prva svetovna vojna]] (1914–1918), je Marjeta obiskovala „Atlanta's Washington Seminary“&lt;ref&gt;„Atlanta’s Washington Seminary“ – „Washingtonski seminar v Atlanti“; sedaj se imenuje „The Westminster Schools“ – „Westminstrske šole“&lt;/ref&gt;, &quot;modno&quot; zasebno dekliško šolo z več kot 300 učenci.&lt;ref&gt;Sargent, Porter E. ''A Handbook of the Best Private Schools of the United States and Canada''. Boston: P.E Sargent, 1915. Vol. 1, p. 150.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt; Bila je zelo aktivna v dramskem krožku.&lt;ref&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 94.&lt;/ref&gt; Mitchell je igrala med drugim tudi moške like: Nicka Bottoma v Shakespearovem delu „[[Sen kresne noči]]“ in Launcelota Gobba v Shakespearovem „[[Beneški trgovec|Beneškem trgovcu]]“. Napisala je igro o neresnih študentkah, v kateri je tudi igrala.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.p 138&lt;/ref&gt; Pridružila se je tudi Literarnemu krožku in v letopisu objavila dve zgodbi: ''Mala sestra'' in ''Narednik Terry''.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.&lt;/ref&gt;. 
Desetletna &quot;Peggy&quot; je junakinja v Mali sestri; ko sliši, da posiljujejo njeno starejšo sestro, hladnokrvno vzame samokres in ustreli posiljevalca:&lt;ref&gt;Jones, A. G., Tomorrow is Another Day: the woman writer in the South, 1859–1936, p. 314.&lt;/ref&gt;po ameriško brezčutno ga je pogledala, samozavestno je pomerila vanj z namenom, da ne bo zgrešila – in ga ni.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.&lt;/ref&gt;

Mitchell je spodbujala njena zahtevna učiteljica angleščine Paisley, ki je prepoznala njen pisateljski talent;&lt;ref&gt;Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. Photo section between p. 178-179. {{ISBN|0-89919-169-X}}&lt;/ref&gt; rekla ji je, da bo lahko uspela le, če bo trdo delala in ne bo neprevidna pri sestavljanju stavkov, kajti stavek mora biti &quot;popoln, jedrnat in povezan&quot;.&lt;ref&gt;Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.&lt;/ref&gt;

Mitchellova je prebirala knjige [[Thomas Dixon Mlajši|Thomasa Dixona Ml.]]&lt;ref&gt;Thomas Dixon Mlajši (1864-1946) je bil ameriški pisatelj, odvetnik, politik in baptistični pastor – zagovornik nadvlade belcev. Filmski režiser D. W. Griffith je „Člana klana“ (1905) priredil za film (1915; „The Birth of a Nation“ – „Rojstvo naroda“). Film je tako v 20. stoletju prispeval k obuditvi [[Ku Klux Klan|Ku Klux Klana]].&lt;/ref&gt; Ko so 1916 v Atlanti vrteli njegov nemi film [[Rojstvo naroda]], je dramatizirala Dixonovo delo „Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“&lt;ref&gt;„Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“  - „The Traitor: A Story of the Fall of the Invisible Empire“ (1907)&lt;/ref&gt; Kot igralka je prevzela vlogo Steva Hoyla s fantovsko [[lasulja|lasuljo]].&lt;ref&gt;Dixon, Jr., Thomas. ''The Traitor: a story of the fall of the invisible empire''. New York:  Doubleday, Page &amp; Co, 1907. {{OCLC|2410927}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html Summary of The Traitor:  A Story of the Fall of the Invisible Empire] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120404122244/http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html |date=April 4, 2012 }}. Retrieved July 22, 2012.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 93.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Slide, Anothony. ''American Racist: the life and films of Thomas Dixon'', Lexington, KY: The University Press of Kentucky, 2004. p.192. {{ISBN|0-8131-2328-3}}&lt;/ref&gt; 

Za časa njenega šolanja v Atlanti je njen brat Stephens obiskoval [[Univerza Harvard|Harvardsko univerzo]] (1915–1917) in se  je maja 1917 prostovoljno prijavil k vojakom – mesec dni po tem, ko so ZDA napovedale vojno Nemčiji. Aprila 1918 je odplul v Francijo, sodeloval v bojih okrog [[Lagny]]ja in [[Marbache|Marbacha]], nato pa se je oktobra vrnil v Georgijo kot vaditelj.&lt;ref&gt;Mead, Frederick Sumner. ''Harvard's Military Record in the World War'', Boston, MA: The Harvard Alumni Association, 1921. p. 669. {{OCLC|1191594}}&lt;/ref&gt; Margaret in njena mati sta se septembra 1918 v New Yorku pripravljali na Margaretin vpis na fakulteto, a Stephens je očetu sporočil, da je na varnem, potem ko je bila njegova ladja na poti iz Francije v New York torpedirana.&lt;ref&gt;[http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&amp;query=margaret%20mitchell&amp;brand=athnewspapers-brand &quot;News of Society&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140502032846/http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&amp;query=margaret%20mitchell&amp;brand=athnewspapers-brand |date=May 2, 2014 }} E. W. Carroll (September 19, 1918) ''Athens Daily Herald'', p. 3. Retrieved February 26, 2013.&lt;/ref&gt;

==== Njena „velika ljubezen“ ====
Stephens Mitchell se je izrazil, češ da zavodsko bivanje &quot;uničuje dekleta&quot;.&lt;ref&gt;Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.&lt;/ref&gt;  Mati May Belle Mitchell pa je vendarle zelo cenila dekliško izobraževanje in je želela, da bi njeni hčerki izobrazba pomagala k uveljavljanju kot orožje in &quot;ključ do preživetja&quot;.&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Felder, Deborah G. A Century of Women: the most influential events in twentieth-century women's history. New York, NY: Citadel Press, 1999. p. 158. ISBN 0-8065-2526-6&lt;/ref&gt; Klasična univerzitetna izobrazba, ki si jo je želela za svojo hčer, je bila enakovredna fantovskim zavodom, kar pa je bilo na voljo le na severnih šolah. Zato je izbrala za hčerko Smith College v [[Northampton]]u v [[Massachusetts|Massachusettsu]], ker je menila, da je to najboljši ženski zavod v Združenih državah Amerike.&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. 13 &amp; 14 p. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt;

Po diplomi na Washington Seminary junija 1918 se je Mitchell zaljubila v lepuškastega harvardskega diplomanta, mladega vojaškega poročnika [[Clifford Henry|Clifforda Henryja]],&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 46-48.&lt;/ref&gt; ki je bil glavni inštruktor sabljanja v Camp Gordonu od 10. maja do odplutja v Francijo 17. julija.&lt;ref name=autogenerated10 /&gt; &lt;ref name=autogenerated10 /&gt; Henry je pred odhodom v Francijo Marjeti podaril zaročni prstan.&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 47-48 &amp; 54.&lt;/ref&gt;

14. septembra 1918, ko je bila Marjeta vpisana na Smith College, je bil Henry smrtno ranjen v boju in je 17. oktobra umrl.&lt;ref name=autogenerated10&gt;Mead, F.S., ''Harvard's Military Record in the World War'', p. 450.&lt;/ref&gt; Medtem ko je poročnik Henry čakal v verdunskih jarkih, je tik pred ranjavanjem na list, iztrgan iz njegovega poljskega zvezka, ki so ga pozneje našli med njegovimi stvarmi, napisal pesem, katere zadnja kitica se glasi takole:
&lt;center&gt;
{|
|-
! Should I &quot;go West.&quot;&lt;ref&gt;Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', May 8, 1919, Vol. 21, No. 31, p. 645.&lt;/ref&gt;
! Ali naj „grem na zahod“
|-
| &lt;poem&gt; If &quot;out of luck&quot; at duty's call
In glorious action I should fall
At God's behest,

May those I hold most dear and best
Know I have stood the acid test
Should I &quot;go West.&quot;
 &lt;/poem&gt;
| &lt;poem&gt; Če bi &quot;brez sreče&quot; pri klicu dolžnosti
V slavnem pohodu padel
Po Božji volji,

Naj tisti, ki so mi najdražji in najboljši,
Vedo, da sem prestal preizkušnjo
Ali naj &quot;grem na Zahod&quot;.&lt;ref&gt;&quot;West&quot; (=&quot;Zahod&quot;); tukaj je besedna igra, saj mu je bilo ime tudi &quot;West&quot;&lt;/ref&gt;
&lt;/poem&gt;
|}
&lt;/center&gt;

==== Cliffordovi odlikovanji ====
{{Več slik/peskovnik
| footer    = &lt;center&gt;Stotnik Clifford West Henry, ki je bil med vojno poročnik pri načelniku 102. pehotnega polka, je 13. septembra 1918 zavzel mesto [[Vigneulles]], devet kilometrov znotraj [[Hindenburgova linija|Hindenburgove linije]]. Poročnik Henry in 50 njegovih mož je bilo naslednjega dne ubitih v strašni eksploziji, ki jenastala zaradi odvržene letalske bombe v mestu. Pokopan je na pokopališču »First Congregational Church Cemetery« Greenwich, Fairfield County, [[Connecticut]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.uswarmemorials.org/html/people_details.php?PeopleID=15377|title=Henry Clifford West|publisher= American War Memorials Overseas|author=|place=|language=en|date=2008|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;. Prejel je dvoje odlikovanj: francosko, pa tudi ameriško z ukazom predsednika Združenih držav Amerike leta 1921.&lt;br&gt;''War Department, General Orders No. 28, 1921''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://valor.militarytimes.com/recipient/recipient-27088/|title=Clifford Henry - Hall of Valor: Medal of Honor, Silver Star, U.S. Military Awards|publisher=Military Times|author=|place=Washington|language=en|date=|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;
| align     = right
| image1    = Croix de Guerre 1914 1918.jpg|
| width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt1      = One black raven
| caption1  = 
| image2    = Clifford-West-Henry Connecticut.jpg
| width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt2      = 
| caption2  = &lt;center&gt;Stotnik Clifford West Henry se je rodil 28. junija 1896 na [[Manhattan]]u v [[New York]]u, kjer so živeli njegovi starši Ira Walton Henry in Frances S. Henry. Umrl je od šrapnelov, ki so leteli od letalske [[kasetna bomba|kasetne bombe]] 17. oktobra 1918 v francoskem od Nemcev zasedenem mestu, ki ga je osvojil – skupaj z njim pa še 50 njegovih vojakov.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.geni.com/people/Lieutenant-Clifford-West-Henry/6000000017587398262|title=Lt. Clifford West Henry (1896 - 1918) - Genealogy|publisher=geni.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;
| image3    = Army distinguished service cross medal.png
| width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt3      = 
| caption3  = &lt;center&gt;Za svojo neverjetno drznost in pogumnost je prejel posmrtno tudi [[ZDA|ameriško]] predsedniško odlikovanje, ki ga je leta [[1921]] prevzela njegova mati Ira Walton Henry.&lt;/center&gt;
}}

„Bridgeport Telegram“ je objavil tozadevno poročilo 4. julija 1927:
:Ga. Ira Henry iz Sound Beacha je danes prejela medaljo za izjemne zasluge od vojnega ministrstva v čast njenega sina, stotnika Clifforda W. Henryja, za hrabrost pod ognjem med svetovno vojno. Medaljo, ki jo je priporočil general Pershing, je podelil generalmajor Edwards.&lt;br&gt;
Stotnik Henry, ki je bil med vojno poročnik pri načelniku 102. pehotnega polka, je 13. septembra 1918 zavzel mesto [[Vigneulles]], devet kilometrov znotraj [[Hindenburgova linija|Hindenburgove linije]]. Poročnik Henry in 50 njegovih mož je naslednjega dne ubila strašna eksplozija v mestu, ko je letalo nanje odvrglo bombo. 

Henry je večkrat napredoval pred vodom, ki mu je poveljeval, in pritegnil ogenj iz brzostrelk, da bi njegovi možje lahko našli in uničili nemška gnezda. Čeprav je bil pri tem poskusu ranjen v nogo, je bila njegova smrt posledica ran od šrapnelov letalske bombe, ki jo je odvrglo nemško letalo.&lt;ref&gt;Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', April 10, 1919, Vol. 21, No. 27, p. 539.&lt;/ref&gt; Za svoja junaška dejanja je prejel francoski vojni križ s palmo&lt;ref&gt;Francoski vojni križ s palmo — ''Croix de guerre 1914–1918 (France)''&lt;/ref&gt;. Predsednik Združenih držav Amerike mu je kot vrhovni poveljnik oboroženih sil ZDA podelil za izjemne zasluge križec&lt;ref&gt;»Distinguished Service Cross (United States)«&lt;/ref&gt; in grozd hrastovega lista &lt;ref&gt;»Oak Leaf Cluster« - grozd hrastovega lista za izjemne zasluge&lt;/ref&gt;.&lt;ref name=autogenerated10 /&gt;&lt;ref&gt;[http://militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 Valor awards for Clifford West Henry] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131104084838/http://www.militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 |date=November 4, 2013 }}  Retrieved January 20, 2012.&lt;/ref&gt;
Clifford Henry je bil po besedah njenega brata  ''velika Margaretina ljubezen''. V pismu prijatelju pa je ona sama glede tega zapisala, da ohranja &quot;spomin na čisto ljubezen, ki v sebi ni imela niti trunka telesnega poželenja&quot;.&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 54.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Letter to A. Edee, March 26, 1920&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 75-76.&lt;/ref&gt;

==== Opustitev znanstvene kariere ====
Mitchell si je zamišljala, da bi se uveljavila na področju [[psihiatrija|psihiatrije]],&lt;ref name=autogenerated12&gt;Pierpont, Claudia Roth. &quot;A Critic at Large: A Study in Scarlett.&quot; ''The New Yorker'', August 31, 1992, p. 93-94.&lt;/ref&gt;vendar je njeno prihodnost prekrižala [[španska gripa|španske gripe]], ki je po vsem svetu pomorila čez petdeset milijonov ljudi – kar je trikrat več od svetovne vojne. 25. januarja 1919 je posegla tudi v njeno družino: njena mati, May Belle Mitchell, je podlegla [[pljučnica|pljučnici]] prav zaradi te vseokužbe; v slutnji, da je njena smrt tik pred vrati, je hčerki napisala zadnji nasvet: 
:„Razdajaj se z obema rokama in polnim srcem; a presežek daj šele potem, ko si že živela svoje lastno življenje.&lt;ref name=autogenerated12 /&gt;
Kot povprečna študentka Marjeta ni blestela na nobenem akademskem področju ter je podcenjevala tudi svoje pisne sposobnosti in čeprav je njen profesor angleščine hvalil njeno delo, se ji je zdela pohvala neupravičena.&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 56 &amp; 60.&lt;/ref&gt; Po končanem prvem letniku na Smith Collegeu se je Mitchell za trajno vrnila v Atlanto, da bi prevzela gospodinjstvo namesto očeta.&lt;ref name=autogenerated12 /&gt;Ko si je oktobra 1919 opomogla od [[apendektomija|slepiča]], je prijateljici zaupala, da je zanjo pomenila opustitev fakultete in sanj o &quot;novinarski karieri&quot;, da bi v zameno vodila družinsko gospodinjstvo, &quot;odpoved vsemu, kar je bilo kaj vredno – za prazen nič!&quot;&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 30 &amp; 42.&lt;/ref&gt;

=== Med Drugo svetovno vojno ===
{{Več slik/peskovnik
| footer    = &lt;center&gt;&lt;/center&gt;
| align     = right
| image1    = Margaret Mitchell Christens USS Atlanta (CL-104) 1944.jpg
| width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt1      = One black raven
| caption1  = &lt;center&gt; Svojo ladjo ''USS 'Atlanta' (CL-104) '' je krstila sama lastnica Margaret Mitchell Christens [[1944]] in jo tudi sama v celoti temeljito gmotno opremila&lt;/center&gt;
| image2    = Margaret Mitchell 1941 on USS Atlanta (CL-51).jpg
| width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt2      = 
| caption2  = &lt;center&gt;Mitchell v odori [[Rdeči križ|Rdečega križa]] na krovu ladje USS ''Atlanta'' (CL-51), ki jo je kot lahko [[križarka|križarko]] [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|Ameriška vojna mornarica]] uporabljala v protiletalstvu; prislužila je pet zvezdic &amp; predsedniško priznanje za &quot;junaški zgled neomajnega bojnega duha&quot;.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|title=Atlanta III (CL-51)|website=NHHC|access-date=June 4, 2024|archive-date=June 4, 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240604125911/https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
&lt;/center&gt;
| image3    = Margaret Mitchell - Democrat and Chronicle (1936).jpg
| width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt3      = 
| caption3  = &lt;center&gt;Mitchell je vestno dopisovala izpiljene članke v časopisje in pisala svoj roman „V vrtincu“ (1936)&lt;/center&gt;}}

Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bila prostovoljka za [[Rdeči križ]] in je zbirala denar za vojna prizadevanja s prodajo vojnih obveznic.&lt;ref&gt;Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 225.&lt;/ref&gt;  Bila je dejavna v domovinski domači obrambi, šivala je bolnišnične halje in na hlače lepila našitke.&lt;ref&gt;Oliphant, Sgt. H. N. &quot;People on the Home Front: Margaret Mitchell&quot;. October 19, 1945. Yank, p. 9.&lt;/ref&gt; Čeprav se je sicer odločno zavzemala za uveljavitev ženskih pravic, ni bila enostranska in bojevita [[feminizem|feministka]], ampak je načeloma enako spoštovala tudi „močnejši spol“. To je pokazala zlasti med vojno, ko je posvečala veliko pozornost pisanju pisem vpoklicanim fantom in možem: vojakom, mornarjem in marincem; v svoja pisma je mimogrede vpletala šaljivost, spodbudo in sočutje.&lt;ref&gt;Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.&lt;/ref&gt;

„USS Atlanta (CL-51)“ je bila lahka [[križarka]], ki jo je [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|ameriška vojna mornarica]] uporabljala kot protiletalsko ladjo pod pokroviteljstvom Margaret Mitchell in je bila uporabljena v pomorski [[Bitka za Midway|Bitki za Midway]] in [[Bitka za Vzhodne Salomonove otoke|Vzhodne Salomonove otoke]]. Ladja je bila med nočnim delovanjem na površini 13. novembra 1942 med pomorsko bitko za Guadalcanal močno poškodovana, nakar jo je ukazal njen [[kapitan]] potopiti; pogumno moštvo si je pri tem prislužilo  pet bojnih zvezdic in predsedniško priznanje kot &quot;junaški primer nepremagljivega bojnega duha&quot;.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|title=Atlanta III (CL-51)|website=NHHC|access-date=June 4, 2024|archive-date=June 4, 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240604125911/https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Mitchell je sama gmotno podprla drugo lahko križarko, zopet poimenovano po mestu Atlanta, ''USS Atlanta (CL-104)''. 6. februarja 1944 jo je v Camdenu v New Jerseyju krstila njena dobrotnica Margaret kot Atlanto, bojne podvige pa je začela maja 1945. Atlanta je bila članica operativnih sil, ki so varovale hitre letalonosilke, delovala pa je ob obali [[Honšu]]ja, ko so se Japonci 15. avgusta 1945 brezpogojno vdali; prislužila si je dve bojni zvezdici. Končno je bila potopljena med eksplozivnimi preizkusi ob [[San Clemente (otok)|otoku San Clemente]] 1. oktobra 1970.&lt;ref&gt;[http://www.history.navy.mil/photos/sh-usn/usnsh-a/ix304.htm USS Atlanta (IX-304, formerly CL-104), 1964–1970] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121108084914/http://www.history.navy.mil/photos/sh-usn/usnsh-a/ix304.htm |date=November 8, 2012 }}. Retrieved January 22, 2013.&lt;/ref&gt;

== Družina ==
{{Več slik/peskovnik
| footer    = &lt;center&gt;Njen stari oče Russell Mitchell je imel trinajst otrok z dvema ženama; najstarejši je bil njen oče Eugene, ki je diplomiral na Pravni fakulteti Univerze v Georgiji.&lt;ref name=&quot;cyclopedia&quot;&gt;{{cite book |last1=Candler |first1=Allen D. |first2=Clement A. |last2=Evans |title=Cyclopedia of Georgia |location=Atlanta, Georgia |publisher=State Historical Association |year=1906 |volume=2 of 3 |pages=602–605 |oclc=3300148}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last=Garrett |first=Franklin M. |title=Atlanta and Environs: a chronicle of its people and events |location=Athens, Georgia |publisher=University of Georgia Press |year=1969 |volume=1 |page=819 |isbn=0820302635}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Ruppersburg, Hugh (2007). The New Georgia Encyclopedia Companion to Georgia Literature. Athens, Georgia: University of Georgia Press. p. 326. ISBN 9780820328768.&lt;/ref&gt;. Margaretka je začela pisati zgodbice v najstniških letih; leta 1922 pa je presenetila svoje vrstnike, ko je dobila pri [[Atlanta Journal|Atlanta Journalu]] službo časnikarke, kar je takrat veljalo za delo pridržano moškim. Čeprav je bila poročena dvakrat, ni mogoče najti slik njunih mož; pisateljici pa je slava kmalu začela presedati; radovedneži je namreč niti za trenutek niso puščali pri miru. Zato je nasprotovala snemanju filma: &quot;Nočem prevzeti dela scenaristke, nočem biti svetovalka; ne zanima me izbira igralcev, snemanje ali objava filma. Dajte mi malo miru! Pozabite name!&quot;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://birdinflight.com/ru/portret/20161004-margaret-mitchell.html|title=Написать и возненавидеть: Как автор «Унесенных ветром» спасалась от славы|publisher=Bird In Flight|author=Светлана Ворошилова|place=|language=ru|date=4. oktober 2016|accessdate=8. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;
| align     = right
| image1    = Margaret-Mitchell 1922.jpg
| width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt1      = One black raven
| caption1  = &lt;center&gt; Marjetica je bila taka zapeljivka, da je zanjo norelo istočasno pet fantov.&lt;/center&gt;
| image2    = Crescent Apartments, Atlanta, Georgia.jpg
| width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt2      = 
| caption2  = &lt;center&gt;Njen družinski dom, poimenovan &quot;Smetišče&quot; (&quot;Dump&quot;), je prava graščina; tukaj je želela, da bi bila &quot;moja hišica moja svobodica&quot;. Miru pa ni imela, saj so jo občudovalci stalno nadlegovali. Tu je danes spominska hiša in [[muzej]]&lt;/center&gt;
| image3    = Eugene-Muse-Mitchell.jpg
| width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt3      = 
| caption3  = &lt;center&gt;Marjetin oče je bil Eugene Muse Mitchell; njegovi daljni predniki so izhajali s [[Škotska|Škotskega]]. Po materini strani pa je imela katoliške [[Irci|irske]] korenine. ([[1906]])&lt;/center&gt;}}

=== Poreklo ===
Margaret Mitchell je vse življenje živela v [[Atlanta, Georgija|Atlanti]] v [[ZDA|ameriški zvezni državi]] [[Georgija|Georgiji]]. Rodila se je leta 1900 v bogati in politično pomembni družini. Po očetovi moški strani je imela [[Škoti|škotske]] prednike, po materini moški veji pa [[Irci|irske]] korenine. Njen oče, Eugene Muse Mitchell, je bil odvetnik, mati, Mary Isabel &quot;Maybelle&quot; Stephens, pa sufražetka in katoliška dobrodelnica. Imela je dva brata, Russella Stephensa Mitchella, ki je umrl v otroštvu leta 1894, in Alexandra Stephensa Mitchella, rojenega leta 1896.&lt;ref name=cyclopedia /&gt;&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt;

==== Mladostnica ====
Margaret je začela uporabljati ime »Peggy« v srednješolskem zavodu Washington Seminary, a skrajšano obliko »Peg« na visoki šoli v Smith Collegeu; ugajala ji je potrditev tega nadimka v mitološkem krilatem konju »[[Pegaz]]u«, ki navdihuje pesnike.&lt;ref&gt;Flora, Joseph M., Amber Vogel and Bryan Albin Giemza. ''Southern Writers: a new biographical dictionary'' Baton Rouge, LA: Louisiana State University Press, 2006. p. 285. {{ISBN|0-8071-3123-7}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=reporter&gt;{{cite book |last1=Mitchell |first1=Margaret |first2=Patrick |last2=Allen |title=Margaret Mitchell: reporter |location=Athens, GA |publisher=Hill Street Press |year=2000 |isbn=978-1-57003-937-9}}&lt;/ref&gt; Peggy je v svoji atlantski družbi [[matura|maturirala]] v zimskem semestru 1920.&lt;ref name=reporter /&gt; V takratnem slogu »&quot;gin and jazz&quot;« je pri plesu občinstvo »frapirala« in ga s svojim nenavadnim mlatarjenjem dodobra razburila.&lt;ref&gt;Kriebl, Karen J (1998). „From bloomers to flappers: the American women's dress reform movement, 1840–1920”. Ohio State University: 113—28.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=autogenerated16&gt;Wolfe, Margaret Ripley. ''Daughters of Canaan: a saga of southern women''. Lexington, KY: University Press of Kentucky, 1995. p. 150. {{ISBN|0-8131-0837-3}}&lt;/ref&gt; Na dobrodelnem maturantskem plesu v Atlanti leta 1921 je izvedla [[apaški ples]], ki je vključeval nasilnosti, erotične prizore ter poljub s soplesalcem&lt;ref&gt;(en) Richard Powers, « The hidden story of the Apache dance [archive] », sur socialdance.stanford.edu (consulté le 4 mars 2021)&lt;/ref&gt;, kar je močno razkurilo atlantsko visoko meščansko družbo in posledično je bila izločena iz Mladinskega društva (Junior Legaue).&lt;ref&gt;{{Cite news|url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-10-13-bk-950-story.html|title=The Belle of Lettres : SOUTHERN DAUGHTER: The Life of Margaret Mitchell, By Darden Asbury Pyron (Oxford University Press: $29.95; 560 pp.)|date=October 13, 1991|newspaper=[[Los Angeles Times]]|access-date=February 5, 2022|archive-date=February 5, 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220205051629/https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-10-13-bk-950-story.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Young, Elizabeth. ''Disarming the Nation: women's writing and the American Civil War''. Chicago, IL: University of Chicago Press, 1999. p. 243. {{ISBN|0-226-96087-0}}&lt;/ref&gt; Apaški ples in [[tango]] sta delovala pohujšljivo zaradi svojih [[erotika|erotičnih]] sestavin; slednjega je priljubil [[nemi film]] »Štirje jezdeci apokalipse« (The Four Horsemen of the Apocalypse, 1921), ki je glavnega igralca [[Rudolph Valentino|Rudolpha Valentina]] zaradi njegovega vrhunskega plesanja tanga naredil za simbol [[spolnost|spolnosti]].&lt;ref&gt;Groppa, Carlos G. ''The Tango in the United States: a history''. Jefferson, NC: McFarland &amp; Co. Publishers, 2004. p. 82. {{ISBN|0-7864-1406-5}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=uKmExgEACAAJ |pages=39–40 |title=Dark Lover: The Life and Death of Rudolph Valentino |isbn=9780374282394 |last1=Leider |first1=Emily Wortis |year=2003 |publisher=Farrar, Straus and Giroux }}&lt;/ref&gt;

Mitchell je bila po lastnih besedah &quot;brezvestna spogledljivka&quot;. Zaročila se je s petimi moškimi, a je vztrajno trdila, da nobenemu od njih ni lagala niti jih zavajala.&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al, ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 116-118.&lt;/ref&gt; Krajevna klepetava dopisnica, ki se je podpisovala kot Polly Peachtree, je v stolpcu iz leta 1922 opisala Mitchellino ljubezensko izživljanje:
:»V svojem kratkem življenju je imela morda več moških, ki so bili vanjo res &quot;smrtno zaljubljeni&quot;, več iskrenih snubcev, kot pa katero koli drugo dekle v Atlanti«.&lt;ref name=autogenerated16 /&gt;

=== Poroki ===
Aprila 1922 je Mitchell hodila in se skoraj vsakodnevno videvala z dvema moškima: eden je bil Berrien Kinnard Upshaw z vzdevkom »Red« = »Rdeči« (10. marec 1901 — 13. januar 1949), s katerim naj bi se srečala 1917 na plesu, ki so ga priredili starši ene od njenih prijateljic, in drugi, njegov sostanovalec in prijatelj John Robert Marsh (6. oktober 1895 — 5. marec 1952), založnik iz Kentuckyja, ki je delal za [[Associated Press]].&lt;ref name=autogenerated20&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 95-96.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Walker, Marianne (1993). Margaret Mitchell and John Marsh: the love story behind Gone With the Wind. Atlanta, GA: Peachtree Publishers. ISBN 9781561456178.&lt;/ref&gt;  

Upshaw je bil fant iz Atlante, nekaj mesecev mlajši od Mitchell, čigar družina se je leta 1916 preselila v Raleigh v Severni Karolini.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (May 6, 1997). Lost Laysen. Simon and Schuster. ISBN 9780684837680.&lt;/ref&gt; Leta 1919 je bil sprejet v Pomorsko akademijo Združenih držav Amerike, vendar je 5. januarja 1920 odstopil zaradi akademskih pomanjkljivosti. Maja je bil ponovno sprejet, takrat star 19 let, in je dva meseca preživel na morju, preden je odstopil drugič, in sicer 1. septembra 1920.[81] &lt;ref&gt;Washington Government Printing Office (1921), ''Annual Register of the United States Naval Academy, Annapolis, Md'', p. 57, 188, 193 &amp; 204.&lt;/ref&gt;Upshaw, ki mu šola ni dišala in ni imel službe, si je leta 1922 »služil« denar s tihotapljenjem alkohola v georgijskih gorah.[82] &lt;ref&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 95.&lt;/ref&gt;

Čeprav ji je njena družina odsvetovala, sta se Peggy in Red poročila 2. septembra 1922; priča na njuni poroki je bil John Marsh. Par je živel v domu Mitchellovih z njenim očetom a že do decembra se je zakon razpadel in Upshow je odšel iz hiše. Mitchell je tožila zaradi telesnega in čustvenega nasilja, kar vse je bilo posledica moževega pijančevanja. Do ločitve je prišlo sporazumno: John Marsh mu je dal posojilo, Mitchell pa se je odpovedala tožbi za nasilništvo.&lt;ref&gt;Champion, Laurie. American Women Writers, 1900–1945: a bio-bibliographical critical sourcebook. Westport, CT: Greenwood Press, 2000. p. 240. ISBN 0-313-30943-4&lt;/ref&gt;&lt;ref name=autogenerated20 /&gt;&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al, ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 133.&lt;/ref&gt; Civilno sta se ločila 16. oktobra 1924.[73] &lt;ref name=reporter /&gt;{{rp|xx}} 

Ker sta se poročila v katoliški Cerkvi, na razglasitev ničnosti zakona po takratnem Cerkvenem zakoniku ni bilo možno niti pomisliti. Zato je Mitchell zapustila katoliško vero in se priključila episkopalni&lt;ref&gt;Episkopalna cerkev (''Episcopal Church'' – ''TEC''), znana tudi kot Protestanntska episkopalna cerkev v ZDA (''Protestant Episcopal Church in the United States of America'' – ''PECUSA'' – je članica svetovne Anglikanske skupnosti&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;j777&quot;&gt;{{cite web | title=Episcopal Church, The | website=The Episcopal Church | date=2012-05-22 | url=https://www.episcopalchurch.org/glossary/episcopal-church-the/ | access-date=2024-07-28}}&lt;/ref&gt;, kjer so glede ločitve zakona dopuščali širša merila in celo cerkveno ločitev.&lt;ref&gt;&quot;'As God is My Witness': The Catholic Roots of Gone with the Wind | Franciscan Media&quot;. May 14, 2020.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite news|url = https://www.ajc.com/news/local/margaret-mitchell-nephew-leaves-estate-atlanta-archdiocese/30wq9vEws4OlZjxzAhq4qN/#:~:text=The%20bequest%20to%20the%20archdiocese,Catholic%20church%20in%20later%20life.|title = Margaret Mitchell's nephew leaves estate to Atlanta Archdiocese|newspaper = The Atlanta Journal-Constitution|last1 = Poole|first1 = Shelia|access-date = February 6, 2022|archive-date = February 6, 2022|archive-url = https://web.archive.org/web/20220206152321/https://www.ajc.com/news/local/margaret-mitchell-nephew-leaves-estate-atlanta-archdiocese/30wq9vEws4OlZjxzAhq4qN/#:~:text=The%20bequest%20to%20the%20archdiocese,Catholic%20church%20in%20later%20life.|url-status = live}}&lt;/ref&gt;

4. julija 1925 sta se torej 24-letna Margaret Mitchell in 29-letni John Marsh poročila v unitarno-univerzalistični cerkvi.[16]: 125 &lt;ref&gt; »Unitaristični univerzalizem« je svobodomiselno versko izroččilo, ki je nastalo z združitvijo dveh skupnosti: unitarizma in univerzalizma. Leta 1793 je bila v Ameriki ustanovljena Univerzalistična cerkev Amerike, leta 1825 pa Ameriško unitaristično združenje (AUA).&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Walker, Marianne (1993). Margaret Mitchell and John Marsh: the love story behind Gone With the Wind. Atlanta, GA: Peachtree Publishers. ISBN 9781561456178.&lt;/ref&gt; Novoporočenca sta se naselila v sobah Crescenta v Atlanti in v stanovanju št. 1, ki sta ga ljubkovalno poimenovala »The Dump« (tj. »Smetišče«);  zdaj je tukaj Hiša in muzej Margaret Mitchell.[85] &lt;ref name=autogenerated15&gt;Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 8.&lt;/ref&gt;

== Smrt in spomin ==
[[File:MargaretMitchell-grave.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Mitchellin grob na »Oaklandskem pokopališču« v [[Atlanta, Georgija|Atlanti]] (»Oakland Cemetery«) ]]&lt;/center&gt;

=== Prometna nesreča in smrt ===
Margaret Mitchell je zvečer, 11. avgusta 1949, ko je s svojim možem Johnom Marshom prečkala v Atlanti ulico Peachtree Street na poti za ogled filma „Canterburyjska zgodba“ (''A Canterbury Tale''), zbil prehitri voznik. Pet dni pozneje, 16. avgusta, je v starosti 48 let umrla v bolnišnici Grady (Grady Memorial Hospital), ne da bi prišla k zavesti.

Zbil jo je taksist Hugh Gravitt, ki ni bil v službi in je vozil svoje osebno vozilo. Po trčenju so ga zaprli  zaradi vožnje pod vplivom alkohola in ga izpustili z varščino v višini 5450 dolarjev do Mitchelline smrti.&lt;ref name=autogenerated2&gt;[https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html Obituary: Miss Mitchell, 49, Dead of Injuries] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171109075709/https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html |date=November 9, 2017 }}, (August 17, 1949) ''New York Times''. Retrieved May 14, 2011.&lt;/ref&gt;
Najprej je bil obtožen vožnje v vinjenem stanju, prehitre vožnje in vožnje po napačni strani ceste; novembra 1949 so ga spoznali za krivega uboja iz malomarnosti in ga obsodili na 18 mesecev zapora, od česar je v ječi preživel 11 mesecev. Gravitt je umrl leta 1994 v starosti 74 let.&lt;ref&gt;Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 270.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web | url=https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | title=Hugh Gravitt, Driver Who Killed Margaret Mitchell | date=April 22, 1994 | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034521/https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web | url=https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | title=Hugh D Gravitt in Social Security Death Index | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034629/https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | url-status=live }}&lt;/ref&gt;

=== Pogreb ===
Margaret Mitchell so pokopali na pokopališču Oakland. Ko je njen mož John umrl leta 1952, so ga pokopali poleg njegove žene.

=== Spomin ===
Leta 1978 so Mitchell sprejeli v „Dvorano slavnih georgijskih časopisov“ („Georgia Newspaper Hall of Fame“),&lt;ref name=Green&gt;{{cite news | author=Green, Dick | title=Papers Challenged To Reach New Reader Group | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=February 25, 1978 | url=https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | via=newspapers.com | access-date=July 3, 2020 | archive-date=July 3, 2020 | archive-url=https://web.archive.org/web/20200703145734/https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | url-status=live }}&lt;/ref&gt; leta 1994 v „Dvorano slavnih georgijskih žensk“ („Georgia Women of Achievement“) in leta 2000 v „Dvorano slavnih georgijskih pisateljev“ („Georgia Writers Hall of Fame“).&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|title=Margaret Mitchell|author=New Georgia Encyclopedia|access-date=October 21, 2017|archive-date=October 21, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171021220611/http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Leta 1994 je Shannen Doherty igrala v televizijskem filmu „A Burning Passion: The Margaret Mitchell Story“ („Goreča strast: Zgodba Margaret Mitchell“) – izmišljeni pripovedi o Mitchellinem življenju, ki jo je režiral [[Larry Peerce]].&lt;ref&gt;{{cite news | title=TELEVISION REVIEW; The Woman Who Invented Scarlett | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=November 7, 1994 | url=https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | via=nytimes.com | access-date=December 11, 2020 | archive-date=April 6, 2023 | archive-url=https://web.archive.org/web/20230406084227/https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Ko je 2011 umrl Mitchellin nečak Joseph Mitchell, je zapustil [[Nadškofija Atlanta|nadškofiji Atlanta]] petdeset odstotkov blagovnih znamk in literarnih pravic zapuščine Margaret Mitchell ter nekaj Mitchellinih osebnih predmetov.&lt;ref name=Kandra1&gt;{{cite news|last=Kandra|first=Greg|title=Gone with the windfall: Margaret Mitchell heir leaves estate to Archdiocese of Atlanta|url=http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|accessdate=April 7, 2014|newspaper=Patheos|date=August 16, 2012|archive-date=April 9, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140409002146/http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

== Opombe ==
{{Reflist|30em}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Nadaljnje branje ==
;{{ikona en}}
* Bonner, Peter. ''[https://web.archive.org/web/20131127122453/http://peterbonner.com/store.html Lost In Yesterday: Commemorating The 70th Anniversary of Margaret Mitchell's 'Gone With The Wind']''. Marietta, Georgia: First Works Publishing Co., Inc., 2006. {{ISBN|978-0-9716158-9-2}}.
* Brown, Ellen F. and John Wiley. ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: A Bestseller's Odyssey from Atlanta to Hollywood''. Lanham, Maryland: Taylor Trade, 2011. {{ISBN|978-1-58979-567-9}}.
* Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. {{ISBN|0-89919-169-X}}
* Farr, Finis. ''Margaret Mitchell of Atlanta: The Author of Gone With the Wind''. New York: William Morrow, 1965. {{ISBN|978-0-380-00810-0}}
* Mitchell, Margaret, Allen Barnett Edee and Jane Bonner Peacock. ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921''. Atlanta, Georgia: Peachtree Publishers, Ltd, 1985. {{ISBN|978-0-931948-70-1}}
* Mitchell, Margaret and Patrick Allen. ''Margaret Mitchell: Reporter''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-57003-937-9}}
* Mitchell, Margaret and Jane Eskridge. ''Before Scarlett: Girlhood Writings of Margaret Mitchell''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-892514-62-2}}
* Pyron, Darden Asbury. ''Southern Daughter: The Life of Margaret Mitchell''. New York: Oxford University Press, 1991. {{ISBN|978-0-19-505276-3}}
* Walker, Marianne. ''Margaret Mitchell &amp; John Marsh: The Love Story Behind Gone With the Wind''. Atlanta: Peachtree, 1993. {{ISBN|978-1-56145-231-6}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}
{{Wikinavedek}}

;{{ikona en}}
*[https://www.britannica.com/event/American-Civil-War American Civil War | History, Summary, Dates, Causes, Map, Timeline, Battles, Significance, &amp; Facts | Britannica]
*[https://www.biography.com/authors-writers/margaret-mitchell Margaret Mitchell - Books, Death &amp; Quotes|New Georgia Encyclopedia]
*[https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/ Margaret Mitchell: American Rebel | Biography of Margaret Mitchell | American Masters (PBS)]
*[https://www.encyclopedia.com/women/encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/mitchell-margaret-1900-1949 Mitchell, Margaret (1900–1949) | Encyclopedia.com]
;{{ikona ru}}
*[https://birdinflight.com/ru/portret/20161004-margaret-mitchell.html Написать и возненавидеть: Как автор «Унесенных ветром» спасалась от славы — Bird In Flight]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1900]]
[[Kategorija:Umrli leta 1949]]
[[Kategorija:Ženske]]
[[Kategorija:Borci za človekove pravice]]
[[Kategorija:Druga svetovna vojna]]
[[Kategorija:Humanitarni delavci]]
[[Kategorija:Ameriški pisatelji]]
[[Kategorija:Ameriški publicisti]]
[[Kategorija:Umrli v prometnih nesrečah]]
[[Kategorija:Ameriške feministke]]</text>
      <sha1>g1ax7pp76jwbqwr8m89spkiexbbueow</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687457</id>
      <parentid>6687453</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T20:46:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Poroki */</comment>
      <origin>6687457</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="43580" sha1="9e5usxu4g3q57gvknd4zksayw6uvtln" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{Infobox writer
| name             = Margaret Mitchell
| image            = Margaret Mitchell NYWTS.jpg
| caption          = Mitchell leta 1941
| pseudonym        = Peggy Mitchell (srednješolka)&lt;br&gt;Peg Mitchell (vseučiliščnica)
| birth_name       = Margaret Munnerlyn Mitchell
| birth_date       = {{birth date|1900|11|8}}
| birth_place      = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]]
| death_date       = {{death date and age|1949|8|16|1900|11|6}}
| death_place      = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]]
| resting_place    = [[Oakland Cemetery (Atlanta)|Oakland Cemetery]]
| occupation       = Journalist, novelist 
| genre            = Romance novel, Historical fiction, [[epic novel]]
| education        = [[Smith College]]
| spouse           = {{plainlist|
* {{marriage|Berrien Upshaw|1922|1924|end=div}}
* {{marriage|John Marsh|1925}}&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|title=Margaret Mitchell: American Rebel ~ Biography of Margaret Mitchell &amp;#124; American Masters|date=March 29, 2012|website=American Masters|access-date=September 29, 2020|archive-date=September 24, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200924222135/https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;}}
| parents          = [[Eugene M. Mitchell]]&lt;br /&gt;[[Maybelle Stephens Mitchell|Maybelle Stephens]]
| relatives        = [[Annie Fitzgerald Stephens]] (babica)&lt;br&gt;[[Joseph Mitchell (Mitchell Estate director)|Joseph Mitchell]] (nečak)&lt;br&gt;[[Mary Melanie Holliday]] (sestrična)
| notableworks     = ''V vrtincu'' (''Gone with the Wind'')&lt;br /&gt;''Izgubljeni Laysen'' ('' Lost Laysen)''
| awards           = [[Pulitzer Prize for Novel]] (1937)&lt;br /&gt;[[National Book Award]] (1936)
| signature        = Margaret Mitchell signature.svg
}}
'''Margaret Munnerlyn Mitchell''' (*[[8. november]] [[1900]], †[[16. avgust]] [[1949]] [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]])&lt;ref&gt;{{Cite encyclopedia|url=https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|title=Margaret Mitchell {{!}} American novelist|encyclopedia=Encyclopedia Britannica|access-date=October 22, 2017|language=en|archive-date=June 28, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200628021722/https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|url-status=live}}&lt;/ref&gt; je bila ameriška romanopiska in časnikarka. Mitchell je napisala le en roman, ki je bil objavljen za časa njenega življenja; dogajanje je iz obdobja [[Ameriška državljanska vojna|Ameriške državljanske vojne]]. Za svoj roman ''[[V vrtincu (roman)|V vrtincu]]'' je prejela nagrado [[National Book Award for Fiction#Most Distinguished Novel (1935–1936)|National Book Award for Fiction]] za najboljšo povest v letu 1936&lt;ref name=nyt1937&gt;{{cite news |title=5 Honors Awarded on the Year's Books: ... |work=The New York Times |date=February 26, 1937 |page=23 }}&lt;/ref&gt; in nagrado [[Pulitzer Prize for Fiction]] leta 1937. 

Dolgo po njeni smrti je bila objavljena zbirka Mitchellinih dekliških zapisov in novela, ki jo je napisala kot najstnica, z naslovom ''Izgubljeni Laysen'' (''Lost Laysen''). Zbirka njenih časopisnih člankov, ki jih je napisala za „The Atlanta Journal“, pa je bila ponovno izdana v knjižni obliki.

== Življenjepis ==

=== Šolanje ===
==== Med Prvo svetovno vojno ====
Medtem ko je v Evropi divjala [[prva svetovna vojna]] (1914–1918), je Marjeta obiskovala „Atlanta's Washington Seminary“&lt;ref&gt;„Atlanta’s Washington Seminary“ – „Washingtonski seminar v Atlanti“; sedaj se imenuje „The Westminster Schools“ – „Westminstrske šole“&lt;/ref&gt;, &quot;modno&quot; zasebno dekliško šolo z več kot 300 učenci.&lt;ref&gt;Sargent, Porter E. ''A Handbook of the Best Private Schools of the United States and Canada''. Boston: P.E Sargent, 1915. Vol. 1, p. 150.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt; Bila je zelo aktivna v dramskem krožku.&lt;ref&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 94.&lt;/ref&gt; Mitchell je igrala med drugim tudi moške like: Nicka Bottoma v Shakespearovem delu „[[Sen kresne noči]]“ in Launcelota Gobba v Shakespearovem „[[Beneški trgovec|Beneškem trgovcu]]“. Napisala je igro o neresnih študentkah, v kateri je tudi igrala.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.p 138&lt;/ref&gt; Pridružila se je tudi Literarnemu krožku in v letopisu objavila dve zgodbi: ''Mala sestra'' in ''Narednik Terry''.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.&lt;/ref&gt;. 
Desetletna &quot;Peggy&quot; je junakinja v Mali sestri; ko sliši, da posiljujejo njeno starejšo sestro, hladnokrvno vzame samokres in ustreli posiljevalca:&lt;ref&gt;Jones, A. G., Tomorrow is Another Day: the woman writer in the South, 1859–1936, p. 314.&lt;/ref&gt;po ameriško brezčutno ga je pogledala, samozavestno je pomerila vanj z namenom, da ne bo zgrešila – in ga ni.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.&lt;/ref&gt;

Mitchell je spodbujala njena zahtevna učiteljica angleščine Paisley, ki je prepoznala njen pisateljski talent;&lt;ref&gt;Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. Photo section between p. 178-179. {{ISBN|0-89919-169-X}}&lt;/ref&gt; rekla ji je, da bo lahko uspela le, če bo trdo delala in ne bo neprevidna pri sestavljanju stavkov, kajti stavek mora biti &quot;popoln, jedrnat in povezan&quot;.&lt;ref&gt;Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.&lt;/ref&gt;

Mitchellova je prebirala knjige [[Thomas Dixon Mlajši|Thomasa Dixona Ml.]]&lt;ref&gt;Thomas Dixon Mlajši (1864-1946) je bil ameriški pisatelj, odvetnik, politik in baptistični pastor – zagovornik nadvlade belcev. Filmski režiser D. W. Griffith je „Člana klana“ (1905) priredil za film (1915; „The Birth of a Nation“ – „Rojstvo naroda“). Film je tako v 20. stoletju prispeval k obuditvi [[Ku Klux Klan|Ku Klux Klana]].&lt;/ref&gt; Ko so 1916 v Atlanti vrteli njegov nemi film [[Rojstvo naroda]], je dramatizirala Dixonovo delo „Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“&lt;ref&gt;„Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“  - „The Traitor: A Story of the Fall of the Invisible Empire“ (1907)&lt;/ref&gt; Kot igralka je prevzela vlogo Steva Hoyla s fantovsko [[lasulja|lasuljo]].&lt;ref&gt;Dixon, Jr., Thomas. ''The Traitor: a story of the fall of the invisible empire''. New York:  Doubleday, Page &amp; Co, 1907. {{OCLC|2410927}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html Summary of The Traitor:  A Story of the Fall of the Invisible Empire] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120404122244/http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html |date=April 4, 2012 }}. Retrieved July 22, 2012.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 93.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Slide, Anothony. ''American Racist: the life and films of Thomas Dixon'', Lexington, KY: The University Press of Kentucky, 2004. p.192. {{ISBN|0-8131-2328-3}}&lt;/ref&gt; 

Za časa njenega šolanja v Atlanti je njen brat Stephens obiskoval [[Univerza Harvard|Harvardsko univerzo]] (1915–1917) in se  je maja 1917 prostovoljno prijavil k vojakom – mesec dni po tem, ko so ZDA napovedale vojno Nemčiji. Aprila 1918 je odplul v Francijo, sodeloval v bojih okrog [[Lagny]]ja in [[Marbache|Marbacha]], nato pa se je oktobra vrnil v Georgijo kot vaditelj.&lt;ref&gt;Mead, Frederick Sumner. ''Harvard's Military Record in the World War'', Boston, MA: The Harvard Alumni Association, 1921. p. 669. {{OCLC|1191594}}&lt;/ref&gt; Margaret in njena mati sta se septembra 1918 v New Yorku pripravljali na Margaretin vpis na fakulteto, a Stephens je očetu sporočil, da je na varnem, potem ko je bila njegova ladja na poti iz Francije v New York torpedirana.&lt;ref&gt;[http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&amp;query=margaret%20mitchell&amp;brand=athnewspapers-brand &quot;News of Society&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140502032846/http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&amp;query=margaret%20mitchell&amp;brand=athnewspapers-brand |date=May 2, 2014 }} E. W. Carroll (September 19, 1918) ''Athens Daily Herald'', p. 3. Retrieved February 26, 2013.&lt;/ref&gt;

==== Njena „velika ljubezen“ ====
Stephens Mitchell se je izrazil, češ da zavodsko bivanje &quot;uničuje dekleta&quot;.&lt;ref&gt;Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.&lt;/ref&gt;  Mati May Belle Mitchell pa je vendarle zelo cenila dekliško izobraževanje in je želela, da bi njeni hčerki izobrazba pomagala k uveljavljanju kot orožje in &quot;ključ do preživetja&quot;.&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Felder, Deborah G. A Century of Women: the most influential events in twentieth-century women's history. New York, NY: Citadel Press, 1999. p. 158. ISBN 0-8065-2526-6&lt;/ref&gt; Klasična univerzitetna izobrazba, ki si jo je želela za svojo hčer, je bila enakovredna fantovskim zavodom, kar pa je bilo na voljo le na severnih šolah. Zato je izbrala za hčerko Smith College v [[Northampton]]u v [[Massachusetts|Massachusettsu]], ker je menila, da je to najboljši ženski zavod v Združenih državah Amerike.&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. 13 &amp; 14 p. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt;

Po diplomi na Washington Seminary junija 1918 se je Mitchell zaljubila v lepuškastega harvardskega diplomanta, mladega vojaškega poročnika [[Clifford Henry|Clifforda Henryja]],&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 46-48.&lt;/ref&gt; ki je bil glavni inštruktor sabljanja v Camp Gordonu od 10. maja do odplutja v Francijo 17. julija.&lt;ref name=autogenerated10 /&gt; &lt;ref name=autogenerated10 /&gt; Henry je pred odhodom v Francijo Marjeti podaril zaročni prstan.&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 47-48 &amp; 54.&lt;/ref&gt;

14. septembra 1918, ko je bila Marjeta vpisana na Smith College, je bil Henry smrtno ranjen v boju in je 17. oktobra umrl.&lt;ref name=autogenerated10&gt;Mead, F.S., ''Harvard's Military Record in the World War'', p. 450.&lt;/ref&gt; Medtem ko je poročnik Henry čakal v verdunskih jarkih, je tik pred ranjavanjem na list, iztrgan iz njegovega poljskega zvezka, ki so ga pozneje našli med njegovimi stvarmi, napisal pesem, katere zadnja kitica se glasi takole:
&lt;center&gt;
{|
|-
! Should I &quot;go West.&quot;&lt;ref&gt;Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', May 8, 1919, Vol. 21, No. 31, p. 645.&lt;/ref&gt;
! Ali naj „grem na zahod“
|-
| &lt;poem&gt; If &quot;out of luck&quot; at duty's call
In glorious action I should fall
At God's behest,

May those I hold most dear and best
Know I have stood the acid test
Should I &quot;go West.&quot;
 &lt;/poem&gt;
| &lt;poem&gt; Če bi &quot;brez sreče&quot; pri klicu dolžnosti
V slavnem pohodu padel
Po Božji volji,

Naj tisti, ki so mi najdražji in najboljši,
Vedo, da sem prestal preizkušnjo
Ali naj &quot;grem na Zahod&quot;.&lt;ref&gt;&quot;West&quot; (=&quot;Zahod&quot;); tukaj je besedna igra, saj mu je bilo ime tudi &quot;West&quot;&lt;/ref&gt;
&lt;/poem&gt;
|}
&lt;/center&gt;

==== Cliffordovi odlikovanji ====
{{Več slik/peskovnik
| footer    = &lt;center&gt;Stotnik Clifford West Henry, ki je bil med vojno poročnik pri načelniku 102. pehotnega polka, je 13. septembra 1918 zavzel mesto [[Vigneulles]], devet kilometrov znotraj [[Hindenburgova linija|Hindenburgove linije]]. Poročnik Henry in 50 njegovih mož je bilo naslednjega dne ubitih v strašni eksploziji, ki jenastala zaradi odvržene letalske bombe v mestu. Pokopan je na pokopališču »First Congregational Church Cemetery« Greenwich, Fairfield County, [[Connecticut]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.uswarmemorials.org/html/people_details.php?PeopleID=15377|title=Henry Clifford West|publisher= American War Memorials Overseas|author=|place=|language=en|date=2008|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;. Prejel je dvoje odlikovanj: francosko, pa tudi ameriško z ukazom predsednika Združenih držav Amerike leta 1921.&lt;br&gt;''War Department, General Orders No. 28, 1921''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://valor.militarytimes.com/recipient/recipient-27088/|title=Clifford Henry - Hall of Valor: Medal of Honor, Silver Star, U.S. Military Awards|publisher=Military Times|author=|place=Washington|language=en|date=|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;
| align     = right
| image1    = Croix de Guerre 1914 1918.jpg|
| width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt1      = One black raven
| caption1  = 
| image2    = Clifford-West-Henry Connecticut.jpg
| width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt2      = 
| caption2  = &lt;center&gt;Stotnik Clifford West Henry se je rodil 28. junija 1896 na [[Manhattan]]u v [[New York]]u, kjer so živeli njegovi starši Ira Walton Henry in Frances S. Henry. Umrl je od šrapnelov, ki so leteli od letalske [[kasetna bomba|kasetne bombe]] 17. oktobra 1918 v francoskem od Nemcev zasedenem mestu, ki ga je osvojil – skupaj z njim pa še 50 njegovih vojakov.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.geni.com/people/Lieutenant-Clifford-West-Henry/6000000017587398262|title=Lt. Clifford West Henry (1896 - 1918) - Genealogy|publisher=geni.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;
| image3    = Army distinguished service cross medal.png
| width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt3      = 
| caption3  = &lt;center&gt;Za svojo neverjetno drznost in pogumnost je prejel posmrtno tudi [[ZDA|ameriško]] predsedniško odlikovanje, ki ga je leta [[1921]] prevzela njegova mati Ira Walton Henry.&lt;/center&gt;
}}

„Bridgeport Telegram“ je objavil tozadevno poročilo 4. julija 1927:
:Ga. Ira Henry iz Sound Beacha je danes prejela medaljo za izjemne zasluge od vojnega ministrstva v čast njenega sina, stotnika Clifforda W. Henryja, za hrabrost pod ognjem med svetovno vojno. Medaljo, ki jo je priporočil general Pershing, je podelil generalmajor Edwards.&lt;br&gt;
Stotnik Henry, ki je bil med vojno poročnik pri načelniku 102. pehotnega polka, je 13. septembra 1918 zavzel mesto [[Vigneulles]], devet kilometrov znotraj [[Hindenburgova linija|Hindenburgove linije]]. Poročnik Henry in 50 njegovih mož je naslednjega dne ubila strašna eksplozija v mestu, ko je letalo nanje odvrglo bombo. 

Henry je večkrat napredoval pred vodom, ki mu je poveljeval, in pritegnil ogenj iz brzostrelk, da bi njegovi možje lahko našli in uničili nemška gnezda. Čeprav je bil pri tem poskusu ranjen v nogo, je bila njegova smrt posledica ran od šrapnelov letalske bombe, ki jo je odvrglo nemško letalo.&lt;ref&gt;Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', April 10, 1919, Vol. 21, No. 27, p. 539.&lt;/ref&gt; Za svoja junaška dejanja je prejel francoski vojni križ s palmo&lt;ref&gt;Francoski vojni križ s palmo — ''Croix de guerre 1914–1918 (France)''&lt;/ref&gt;. Predsednik Združenih držav Amerike mu je kot vrhovni poveljnik oboroženih sil ZDA podelil za izjemne zasluge križec&lt;ref&gt;»Distinguished Service Cross (United States)«&lt;/ref&gt; in grozd hrastovega lista &lt;ref&gt;»Oak Leaf Cluster« - grozd hrastovega lista za izjemne zasluge&lt;/ref&gt;.&lt;ref name=autogenerated10 /&gt;&lt;ref&gt;[http://militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 Valor awards for Clifford West Henry] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131104084838/http://www.militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 |date=November 4, 2013 }}  Retrieved January 20, 2012.&lt;/ref&gt;
Clifford Henry je bil po besedah njenega brata  ''velika Margaretina ljubezen''. V pismu prijatelju pa je ona sama glede tega zapisala, da ohranja &quot;spomin na čisto ljubezen, ki v sebi ni imela niti trunka telesnega poželenja&quot;.&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 54.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Letter to A. Edee, March 26, 1920&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 75-76.&lt;/ref&gt;

==== Opustitev znanstvene kariere ====
Mitchell si je zamišljala, da bi se uveljavila na področju [[psihiatrija|psihiatrije]],&lt;ref name=autogenerated12&gt;Pierpont, Claudia Roth. &quot;A Critic at Large: A Study in Scarlett.&quot; ''The New Yorker'', August 31, 1992, p. 93-94.&lt;/ref&gt;vendar je njeno prihodnost prekrižala [[španska gripa|španske gripe]], ki je po vsem svetu pomorila čez petdeset milijonov ljudi – kar je trikrat več od svetovne vojne. 25. januarja 1919 je posegla tudi v njeno družino: njena mati, May Belle Mitchell, je podlegla [[pljučnica|pljučnici]] prav zaradi te vseokužbe; v slutnji, da je njena smrt tik pred vrati, je hčerki napisala zadnji nasvet: 
:„Razdajaj se z obema rokama in polnim srcem; a presežek daj šele potem, ko si že živela svoje lastno življenje.&lt;ref name=autogenerated12 /&gt;
Kot povprečna študentka Marjeta ni blestela na nobenem akademskem področju ter je podcenjevala tudi svoje pisne sposobnosti in čeprav je njen profesor angleščine hvalil njeno delo, se ji je zdela pohvala neupravičena.&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 56 &amp; 60.&lt;/ref&gt; Po končanem prvem letniku na Smith Collegeu se je Mitchell za trajno vrnila v Atlanto, da bi prevzela gospodinjstvo namesto očeta.&lt;ref name=autogenerated12 /&gt;Ko si je oktobra 1919 opomogla od [[apendektomija|slepiča]], je prijateljici zaupala, da je zanjo pomenila opustitev fakultete in sanj o &quot;novinarski karieri&quot;, da bi v zameno vodila družinsko gospodinjstvo, &quot;odpoved vsemu, kar je bilo kaj vredno – za prazen nič!&quot;&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 30 &amp; 42.&lt;/ref&gt;

=== Med Drugo svetovno vojno ===
{{Več slik/peskovnik
| footer    = &lt;center&gt;&lt;/center&gt;
| align     = right
| image1    = Margaret Mitchell Christens USS Atlanta (CL-104) 1944.jpg
| width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt1      = One black raven
| caption1  = &lt;center&gt; Svojo ladjo ''USS 'Atlanta' (CL-104) '' je krstila sama lastnica Margaret Mitchell Christens [[1944]] in jo tudi sama v celoti temeljito gmotno opremila&lt;/center&gt;
| image2    = Margaret Mitchell 1941 on USS Atlanta (CL-51).jpg
| width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt2      = 
| caption2  = &lt;center&gt;Mitchell v odori [[Rdeči križ|Rdečega križa]] na krovu ladje USS ''Atlanta'' (CL-51), ki jo je kot lahko [[križarka|križarko]] [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|Ameriška vojna mornarica]] uporabljala v protiletalstvu; prislužila je pet zvezdic &amp; predsedniško priznanje za &quot;junaški zgled neomajnega bojnega duha&quot;.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|title=Atlanta III (CL-51)|website=NHHC|access-date=June 4, 2024|archive-date=June 4, 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240604125911/https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
&lt;/center&gt;
| image3    = Margaret Mitchell - Democrat and Chronicle (1936).jpg
| width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt3      = 
| caption3  = &lt;center&gt;Mitchell je vestno dopisovala izpiljene članke v časopisje in pisala svoj roman „V vrtincu“ (1936)&lt;/center&gt;}}

Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bila prostovoljka za [[Rdeči križ]] in je zbirala denar za vojna prizadevanja s prodajo vojnih obveznic.&lt;ref&gt;Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 225.&lt;/ref&gt;  Bila je dejavna v domovinski domači obrambi, šivala je bolnišnične halje in na hlače lepila našitke.&lt;ref&gt;Oliphant, Sgt. H. N. &quot;People on the Home Front: Margaret Mitchell&quot;. October 19, 1945. Yank, p. 9.&lt;/ref&gt; Čeprav se je sicer odločno zavzemala za uveljavitev ženskih pravic, ni bila enostranska in bojevita [[feminizem|feministka]], ampak je načeloma enako spoštovala tudi „močnejši spol“. To je pokazala zlasti med vojno, ko je posvečala veliko pozornost pisanju pisem vpoklicanim fantom in možem: vojakom, mornarjem in marincem; v svoja pisma je mimogrede vpletala šaljivost, spodbudo in sočutje.&lt;ref&gt;Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.&lt;/ref&gt;

„USS Atlanta (CL-51)“ je bila lahka [[križarka]], ki jo je [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|ameriška vojna mornarica]] uporabljala kot protiletalsko ladjo pod pokroviteljstvom Margaret Mitchell in je bila uporabljena v pomorski [[Bitka za Midway|Bitki za Midway]] in [[Bitka za Vzhodne Salomonove otoke|Vzhodne Salomonove otoke]]. Ladja je bila med nočnim delovanjem na površini 13. novembra 1942 med pomorsko bitko za Guadalcanal močno poškodovana, nakar jo je ukazal njen [[kapitan]] potopiti; pogumno moštvo si je pri tem prislužilo  pet bojnih zvezdic in predsedniško priznanje kot &quot;junaški primer nepremagljivega bojnega duha&quot;.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|title=Atlanta III (CL-51)|website=NHHC|access-date=June 4, 2024|archive-date=June 4, 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240604125911/https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Mitchell je sama gmotno podprla drugo lahko križarko, zopet poimenovano po mestu Atlanta, ''USS Atlanta (CL-104)''. 6. februarja 1944 jo je v Camdenu v New Jerseyju krstila njena dobrotnica Margaret kot Atlanto, bojne podvige pa je začela maja 1945. Atlanta je bila članica operativnih sil, ki so varovale hitre letalonosilke, delovala pa je ob obali [[Honšu]]ja, ko so se Japonci 15. avgusta 1945 brezpogojno vdali; prislužila si je dve bojni zvezdici. Končno je bila potopljena med eksplozivnimi preizkusi ob [[San Clemente (otok)|otoku San Clemente]] 1. oktobra 1970.&lt;ref&gt;[http://www.history.navy.mil/photos/sh-usn/usnsh-a/ix304.htm USS Atlanta (IX-304, formerly CL-104), 1964–1970] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121108084914/http://www.history.navy.mil/photos/sh-usn/usnsh-a/ix304.htm |date=November 8, 2012 }}. Retrieved January 22, 2013.&lt;/ref&gt;

== Družina ==
{{Več slik/peskovnik
| footer    = &lt;center&gt;Njen stari oče Russell Mitchell je imel trinajst otrok z dvema ženama; najstarejši je bil njen oče Eugene, ki je diplomiral na Pravni fakulteti Univerze v Georgiji.&lt;ref name=&quot;cyclopedia&quot;&gt;{{cite book |last1=Candler |first1=Allen D. |first2=Clement A. |last2=Evans |title=Cyclopedia of Georgia |location=Atlanta, Georgia |publisher=State Historical Association |year=1906 |volume=2 of 3 |pages=602–605 |oclc=3300148}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last=Garrett |first=Franklin M. |title=Atlanta and Environs: a chronicle of its people and events |location=Athens, Georgia |publisher=University of Georgia Press |year=1969 |volume=1 |page=819 |isbn=0820302635}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Ruppersburg, Hugh (2007). The New Georgia Encyclopedia Companion to Georgia Literature. Athens, Georgia: University of Georgia Press. p. 326. ISBN 9780820328768.&lt;/ref&gt;. Margaretka je začela pisati zgodbice v najstniških letih; leta 1922 pa je presenetila svoje vrstnike, ko je dobila pri [[Atlanta Journal|Atlanta Journalu]] službo časnikarke, kar je takrat veljalo za delo pridržano moškim. Čeprav je bila poročena dvakrat, ni mogoče najti slik njunih mož; pisateljici pa je slava kmalu začela presedati; radovedneži je namreč niti za trenutek niso puščali pri miru. Zato je nasprotovala snemanju filma: &quot;Nočem prevzeti dela scenaristke, nočem biti svetovalka; ne zanima me izbira igralcev, snemanje ali objava filma. Dajte mi malo miru! Pozabite name!&quot;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://birdinflight.com/ru/portret/20161004-margaret-mitchell.html|title=Написать и возненавидеть: Как автор «Унесенных ветром» спасалась от славы|publisher=Bird In Flight|author=Светлана Ворошилова|place=|language=ru|date=4. oktober 2016|accessdate=8. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;
| align     = right
| image1    = Margaret-Mitchell 1922.jpg
| width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt1      = One black raven
| caption1  = &lt;center&gt; Marjetica je bila taka zapeljivka, da je zanjo norelo istočasno pet fantov.&lt;/center&gt;
| image2    = Crescent Apartments, Atlanta, Georgia.jpg
| width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt2      = 
| caption2  = &lt;center&gt;Njen družinski dom, poimenovan &quot;Smetišče&quot; (&quot;Dump&quot;), je prava graščina; tukaj je želela, da bi bila &quot;moja hišica moja svobodica&quot;. Miru pa ni imela, saj so jo občudovalci stalno nadlegovali. Tu je danes spominska hiša in [[muzej]]&lt;/center&gt;
| image3    = Eugene-Muse-Mitchell.jpg
| width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt3      = 
| caption3  = &lt;center&gt;Marjetin oče je bil Eugene Muse Mitchell; njegovi daljni predniki so izhajali s [[Škotska|Škotskega]]. Po materini strani pa je imela katoliške [[Irci|irske]] korenine. ([[1906]])&lt;/center&gt;}}

=== Poreklo ===
Margaret Mitchell je vse življenje živela v [[Atlanta, Georgija|Atlanti]] v [[ZDA|ameriški zvezni državi]] [[Georgija|Georgiji]]. Rodila se je leta 1900 v bogati in politično pomembni družini. Po očetovi moški strani je imela [[Škoti|škotske]] prednike, po materini moški veji pa [[Irci|irske]] korenine. Njen oče, Eugene Muse Mitchell, je bil odvetnik, mati, Mary Isabel &quot;Maybelle&quot; Stephens, pa sufražetka in katoliška dobrodelnica. Imela je dva brata, Russella Stephensa Mitchella, ki je umrl v otroštvu leta 1894, in Alexandra Stephensa Mitchella, rojenega leta 1896.&lt;ref name=cyclopedia /&gt;&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt;

==== Mladostnica ====
Margaret je začela uporabljati ime »Peggy« v srednješolskem zavodu Washington Seminary, a skrajšano obliko »Peg« na visoki šoli v Smith Collegeu; ugajala ji je potrditev tega nadimka v mitološkem krilatem konju »[[Pegaz]]u«, ki navdihuje pesnike.&lt;ref&gt;Flora, Joseph M., Amber Vogel and Bryan Albin Giemza. ''Southern Writers: a new biographical dictionary'' Baton Rouge, LA: Louisiana State University Press, 2006. p. 285. {{ISBN|0-8071-3123-7}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=reporter&gt;{{cite book |last1=Mitchell |first1=Margaret |first2=Patrick |last2=Allen |title=Margaret Mitchell: reporter |location=Athens, GA |publisher=Hill Street Press |year=2000 |isbn=978-1-57003-937-9}}&lt;/ref&gt; Peggy je v svoji atlantski družbi [[matura|maturirala]] v zimskem semestru 1920.&lt;ref name=reporter /&gt; V takratnem slogu »&quot;gin and jazz&quot;« je pri plesu občinstvo »frapirala« in ga s svojim nenavadnim mlatarjenjem dodobra razburila.&lt;ref&gt;Kriebl, Karen J (1998). „From bloomers to flappers: the American women's dress reform movement, 1840–1920”. Ohio State University: 113—28.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=autogenerated16&gt;Wolfe, Margaret Ripley. ''Daughters of Canaan: a saga of southern women''. Lexington, KY: University Press of Kentucky, 1995. p. 150. {{ISBN|0-8131-0837-3}}&lt;/ref&gt; Na dobrodelnem maturantskem plesu v Atlanti leta 1921 je izvedla [[apaški ples]], ki je vključeval nasilnosti, erotične prizore ter poljub s soplesalcem&lt;ref&gt;(en) Richard Powers, « The hidden story of the Apache dance [archive] », sur socialdance.stanford.edu (consulté le 4 mars 2021)&lt;/ref&gt;, kar je močno razkurilo atlantsko visoko meščansko družbo in posledično je bila izločena iz Mladinskega društva (Junior Legaue).&lt;ref&gt;{{Cite news|url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-10-13-bk-950-story.html|title=The Belle of Lettres : SOUTHERN DAUGHTER: The Life of Margaret Mitchell, By Darden Asbury Pyron (Oxford University Press: $29.95; 560 pp.)|date=October 13, 1991|newspaper=[[Los Angeles Times]]|access-date=February 5, 2022|archive-date=February 5, 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220205051629/https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-10-13-bk-950-story.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Young, Elizabeth. ''Disarming the Nation: women's writing and the American Civil War''. Chicago, IL: University of Chicago Press, 1999. p. 243. {{ISBN|0-226-96087-0}}&lt;/ref&gt; Apaški ples in [[tango]] sta delovala pohujšljivo zaradi svojih [[erotika|erotičnih]] sestavin; slednjega je priljubil [[nemi film]] »Štirje jezdeci apokalipse« (The Four Horsemen of the Apocalypse, 1921), ki je glavnega igralca [[Rudolph Valentino|Rudolpha Valentina]] zaradi njegovega vrhunskega plesanja tanga naredil za simbol [[spolnost|spolnosti]].&lt;ref&gt;Groppa, Carlos G. ''The Tango in the United States: a history''. Jefferson, NC: McFarland &amp; Co. Publishers, 2004. p. 82. {{ISBN|0-7864-1406-5}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=uKmExgEACAAJ |pages=39–40 |title=Dark Lover: The Life and Death of Rudolph Valentino |isbn=9780374282394 |last1=Leider |first1=Emily Wortis |year=2003 |publisher=Farrar, Straus and Giroux }}&lt;/ref&gt;

Mitchell je bila po lastnih besedah &quot;brezvestna spogledljivka&quot;. Zaročila se je s petimi moškimi, a je vztrajno trdila, da nobenemu od njih ni lagala niti jih zavajala.&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al, ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 116-118.&lt;/ref&gt; Krajevna klepetava dopisnica, ki se je podpisovala kot Polly Peachtree, je v stolpcu iz leta 1922 opisala Mitchellino ljubezensko izživljanje:
:»V svojem kratkem življenju je imela morda več moških, ki so bili vanjo res &quot;smrtno zaljubljeni&quot;, več iskrenih snubcev, kot pa katero koli drugo dekle v Atlanti«.&lt;ref name=autogenerated16 /&gt;

=== Poroki ===
Aprila 1922 je Mitchell hodila in se skoraj vsakodnevno videvala z dvema moškima: eden je bil Berrien Kinnard Upshaw z vzdevkom »Red« = »Rdeči« (10. marec 1901 — 13. januar 1949), s katerim naj bi se srečala 1917 na plesu, ki so ga priredili starši ene od njenih prijateljic, in drugi, njegov sostanovalec in prijatelj John Robert Marsh (6. oktober 1895 — 5. marec 1952), založnik iz Kentuckyja, ki je delal za [[Associated Press]].&lt;ref name=autogenerated20&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 95-96.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Walker, Marianne (1993). Margaret Mitchell and John Marsh: the love story behind Gone With the Wind. Atlanta, GA: Peachtree Publishers. ISBN 9781561456178.&lt;/ref&gt;  

Upshaw je bil fant iz Atlante, nekaj mesecev mlajši od Mitchell, čigar družina se je leta 1916 preselila v Raleigh v Severni Karolini.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (May 6, 1997). Lost Laysen. Simon and Schuster. ISBN 9780684837680.&lt;/ref&gt; Leta 1919 je bil sprejet v Pomorsko akademijo Združenih držav Amerike, vendar je 5. januarja 1920 odstopil zaradi akademskih pomanjkljivosti. Maja je bil ponovno sprejet, takrat star 19 let, in je dva meseca preživel na morju, preden je odstopil drugič, in sicer 1. septembra 1920.&lt;ref&gt;Washington Government Printing Office (1921), ''Annual Register of the United States Naval Academy, Annapolis, Md'', p. 57, 188, 193 &amp; 204.&lt;/ref&gt;Upshaw, ki mu šola ni dišala in ni imel službe, si je leta 1922 »služil« denar s tihotapljenjem alkohola v georgijskih gorah.&lt;ref&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 95.&lt;/ref&gt;

Čeprav ji je njena družina odsvetovala, sta se Peggy in Red poročila 2. septembra 1922; priča na njuni poroki je bil John Marsh. Par je živel v domu Mitchellovih z njenim očetom a že do decembra se je zakon razpadel in Upshow je odšel iz hiše. Mitchell je tožila zaradi telesnega in čustvenega nasilja, kar vse je bilo posledica moževega pijančevanja. Do ločitve je prišlo sporazumno: John Marsh mu je dal posojilo, Mitchell pa se je odpovedala tožbi za nasilništvo.&lt;ref&gt;Champion, Laurie. American Women Writers, 1900–1945: a bio-bibliographical critical sourcebook. Westport, CT: Greenwood Press, 2000. p. 240. ISBN 0-313-30943-4&lt;/ref&gt;&lt;ref name=autogenerated20 /&gt;&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al, ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 133.&lt;/ref&gt; Civilno sta se ločila 16. oktobra 1924.&lt;ref name=reporter /&gt;{{rp|xx}} 

Ker sta se poročila v katoliški Cerkvi, na razglasitev ničnosti zakona po takratnem Cerkvenem zakoniku ni bilo možno niti pomisliti. Zato je Mitchell zapustila katoliško vero in se priključila episkopalni&lt;ref&gt;Episkopalna cerkev (''Episcopal Church'' – ''TEC''), znana tudi kot Protestanntska episkopalna cerkev v ZDA (''Protestant Episcopal Church in the United States of America'' – ''PECUSA'' – je članica svetovne Anglikanske skupnosti&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;j777&quot;&gt;{{cite web | title=Episcopal Church, The | website=The Episcopal Church | date=2012-05-22 | url=https://www.episcopalchurch.org/glossary/episcopal-church-the/ | access-date=2024-07-28}}&lt;/ref&gt;, kjer so glede ločitve zakona dopuščali širša merila in celo cerkveno ločitev.&lt;ref&gt;&quot;'As God is My Witness': The Catholic Roots of Gone with the Wind | Franciscan Media&quot;. May 14, 2020.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite news|url = https://www.ajc.com/news/local/margaret-mitchell-nephew-leaves-estate-atlanta-archdiocese/30wq9vEws4OlZjxzAhq4qN/#:~:text=The%20bequest%20to%20the%20archdiocese,Catholic%20church%20in%20later%20life.|title = Margaret Mitchell's nephew leaves estate to Atlanta Archdiocese|newspaper = The Atlanta Journal-Constitution|last1 = Poole|first1 = Shelia|access-date = February 6, 2022|archive-date = February 6, 2022|archive-url = https://web.archive.org/web/20220206152321/https://www.ajc.com/news/local/margaret-mitchell-nephew-leaves-estate-atlanta-archdiocese/30wq9vEws4OlZjxzAhq4qN/#:~:text=The%20bequest%20to%20the%20archdiocese,Catholic%20church%20in%20later%20life.|url-status = live}}&lt;/ref&gt;

4. julija 1925 sta se torej 24-letna Margaret Mitchell in 29-letni John Marsh poročila v unitarno-univerzalistični cerkvi.&lt;ref&gt; »Unitaristični univerzalizem« je svobodomiselno versko izroččilo, ki je nastalo z združitvijo dveh skupnosti: unitarizma in univerzalizma. Leta 1793 je bila v Ameriki ustanovljena Univerzalistična cerkev Amerike, leta 1825 pa Ameriško unitaristično združenje (AUA).&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Walker, Marianne (1993). Margaret Mitchell and John Marsh: the love story behind Gone With the Wind. Atlanta, GA: Peachtree Publishers. ISBN 9781561456178.&lt;/ref&gt; Novoporočenca sta se naselila v sobah Crescenta v Atlanti in v stanovanju št. 1, ki sta ga ljubkovalno poimenovala »The Dump« (tj. »Smetišče«);  zdaj je tukaj Hiša in muzej Margaret Mitchell.&lt;ref name=autogenerated15&gt;Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 8.&lt;/ref&gt;

== Smrt in spomin ==
[[File:MargaretMitchell-grave.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Mitchellin grob na »Oaklandskem pokopališču« v [[Atlanta, Georgija|Atlanti]] (»Oakland Cemetery«) ]]&lt;/center&gt;

=== Prometna nesreča in smrt ===
Margaret Mitchell je zvečer, 11. avgusta 1949, ko je s svojim možem Johnom Marshom prečkala v Atlanti ulico Peachtree Street na poti za ogled filma „Canterburyjska zgodba“ (''A Canterbury Tale''), zbil prehitri voznik. Pet dni pozneje, 16. avgusta, je v starosti 48 let umrla v bolnišnici Grady (Grady Memorial Hospital), ne da bi prišla k zavesti.

Zbil jo je taksist Hugh Gravitt, ki ni bil v službi in je vozil svoje osebno vozilo. Po trčenju so ga zaprli  zaradi vožnje pod vplivom alkohola in ga izpustili z varščino v višini 5450 dolarjev do Mitchelline smrti.&lt;ref name=autogenerated2&gt;[https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html Obituary: Miss Mitchell, 49, Dead of Injuries] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171109075709/https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html |date=November 9, 2017 }}, (August 17, 1949) ''New York Times''. Retrieved May 14, 2011.&lt;/ref&gt;
Najprej je bil obtožen vožnje v vinjenem stanju, prehitre vožnje in vožnje po napačni strani ceste; novembra 1949 so ga spoznali za krivega uboja iz malomarnosti in ga obsodili na 18 mesecev zapora, od česar je v ječi preživel 11 mesecev. Gravitt je umrl leta 1994 v starosti 74 let.&lt;ref&gt;Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 270.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web | url=https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | title=Hugh Gravitt, Driver Who Killed Margaret Mitchell | date=April 22, 1994 | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034521/https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web | url=https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | title=Hugh D Gravitt in Social Security Death Index | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034629/https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | url-status=live }}&lt;/ref&gt;

=== Pogreb ===
Margaret Mitchell so pokopali na pokopališču Oakland. Ko je njen mož John umrl leta 1952, so ga pokopali poleg njegove žene.

=== Spomin ===
Leta 1978 so Mitchell sprejeli v „Dvorano slavnih georgijskih časopisov“ („Georgia Newspaper Hall of Fame“),&lt;ref name=Green&gt;{{cite news | author=Green, Dick | title=Papers Challenged To Reach New Reader Group | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=February 25, 1978 | url=https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | via=newspapers.com | access-date=July 3, 2020 | archive-date=July 3, 2020 | archive-url=https://web.archive.org/web/20200703145734/https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | url-status=live }}&lt;/ref&gt; leta 1994 v „Dvorano slavnih georgijskih žensk“ („Georgia Women of Achievement“) in leta 2000 v „Dvorano slavnih georgijskih pisateljev“ („Georgia Writers Hall of Fame“).&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|title=Margaret Mitchell|author=New Georgia Encyclopedia|access-date=October 21, 2017|archive-date=October 21, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171021220611/http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Leta 1994 je Shannen Doherty igrala v televizijskem filmu „A Burning Passion: The Margaret Mitchell Story“ („Goreča strast: Zgodba Margaret Mitchell“) – izmišljeni pripovedi o Mitchellinem življenju, ki jo je režiral [[Larry Peerce]].&lt;ref&gt;{{cite news | title=TELEVISION REVIEW; The Woman Who Invented Scarlett | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=November 7, 1994 | url=https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | via=nytimes.com | access-date=December 11, 2020 | archive-date=April 6, 2023 | archive-url=https://web.archive.org/web/20230406084227/https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Ko je 2011 umrl Mitchellin nečak Joseph Mitchell, je zapustil [[Nadškofija Atlanta|nadškofiji Atlanta]] petdeset odstotkov blagovnih znamk in literarnih pravic zapuščine Margaret Mitchell ter nekaj Mitchellinih osebnih predmetov.&lt;ref name=Kandra1&gt;{{cite news|last=Kandra|first=Greg|title=Gone with the windfall: Margaret Mitchell heir leaves estate to Archdiocese of Atlanta|url=http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|accessdate=April 7, 2014|newspaper=Patheos|date=August 16, 2012|archive-date=April 9, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140409002146/http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

== Opombe ==
{{Reflist|30em}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Nadaljnje branje ==
;{{ikona en}}
* Bonner, Peter. ''[https://web.archive.org/web/20131127122453/http://peterbonner.com/store.html Lost In Yesterday: Commemorating The 70th Anniversary of Margaret Mitchell's 'Gone With The Wind']''. Marietta, Georgia: First Works Publishing Co., Inc., 2006. {{ISBN|978-0-9716158-9-2}}.
* Brown, Ellen F. and John Wiley. ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: A Bestseller's Odyssey from Atlanta to Hollywood''. Lanham, Maryland: Taylor Trade, 2011. {{ISBN|978-1-58979-567-9}}.
* Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. {{ISBN|0-89919-169-X}}
* Farr, Finis. ''Margaret Mitchell of Atlanta: The Author of Gone With the Wind''. New York: William Morrow, 1965. {{ISBN|978-0-380-00810-0}}
* Mitchell, Margaret, Allen Barnett Edee and Jane Bonner Peacock. ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921''. Atlanta, Georgia: Peachtree Publishers, Ltd, 1985. {{ISBN|978-0-931948-70-1}}
* Mitchell, Margaret and Patrick Allen. ''Margaret Mitchell: Reporter''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-57003-937-9}}
* Mitchell, Margaret and Jane Eskridge. ''Before Scarlett: Girlhood Writings of Margaret Mitchell''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-892514-62-2}}
* Pyron, Darden Asbury. ''Southern Daughter: The Life of Margaret Mitchell''. New York: Oxford University Press, 1991. {{ISBN|978-0-19-505276-3}}
* Walker, Marianne. ''Margaret Mitchell &amp; John Marsh: The Love Story Behind Gone With the Wind''. Atlanta: Peachtree, 1993. {{ISBN|978-1-56145-231-6}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}
{{Wikinavedek}}

;{{ikona en}}
*[https://www.britannica.com/event/American-Civil-War American Civil War | History, Summary, Dates, Causes, Map, Timeline, Battles, Significance, &amp; Facts | Britannica]
*[https://www.biography.com/authors-writers/margaret-mitchell Margaret Mitchell - Books, Death &amp; Quotes|New Georgia Encyclopedia]
*[https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/ Margaret Mitchell: American Rebel | Biography of Margaret Mitchell | American Masters (PBS)]
*[https://www.encyclopedia.com/women/encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/mitchell-margaret-1900-1949 Mitchell, Margaret (1900–1949) | Encyclopedia.com]
;{{ikona ru}}
*[https://birdinflight.com/ru/portret/20161004-margaret-mitchell.html Написать и возненавидеть: Как автор «Унесенных ветром» спасалась от славы — Bird In Flight]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1900]]
[[Kategorija:Umrli leta 1949]]
[[Kategorija:Ženske]]
[[Kategorija:Borci za človekove pravice]]
[[Kategorija:Druga svetovna vojna]]
[[Kategorija:Humanitarni delavci]]
[[Kategorija:Ameriški pisatelji]]
[[Kategorija:Ameriški publicisti]]
[[Kategorija:Umrli v prometnih nesrečah]]
[[Kategorija:Ameriške feministke]]</text>
      <sha1>9e5usxu4g3q57gvknd4zksayw6uvtln</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687461</id>
      <parentid>6687457</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T20:57:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Njena „velika ljubezen“ */</comment>
      <origin>6687461</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="43568" sha1="gsfbc7l46ng28li4qk3zs16p79glmik" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{Infobox writer
| name             = Margaret Mitchell
| image            = Margaret Mitchell NYWTS.jpg
| caption          = Mitchell leta 1941
| pseudonym        = Peggy Mitchell (srednješolka)&lt;br&gt;Peg Mitchell (vseučiliščnica)
| birth_name       = Margaret Munnerlyn Mitchell
| birth_date       = {{birth date|1900|11|8}}
| birth_place      = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]]
| death_date       = {{death date and age|1949|8|16|1900|11|6}}
| death_place      = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]]
| resting_place    = [[Oakland Cemetery (Atlanta)|Oakland Cemetery]]
| occupation       = Journalist, novelist 
| genre            = Romance novel, Historical fiction, [[epic novel]]
| education        = [[Smith College]]
| spouse           = {{plainlist|
* {{marriage|Berrien Upshaw|1922|1924|end=div}}
* {{marriage|John Marsh|1925}}&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|title=Margaret Mitchell: American Rebel ~ Biography of Margaret Mitchell &amp;#124; American Masters|date=March 29, 2012|website=American Masters|access-date=September 29, 2020|archive-date=September 24, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200924222135/https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;}}
| parents          = [[Eugene M. Mitchell]]&lt;br /&gt;[[Maybelle Stephens Mitchell|Maybelle Stephens]]
| relatives        = [[Annie Fitzgerald Stephens]] (babica)&lt;br&gt;[[Joseph Mitchell (Mitchell Estate director)|Joseph Mitchell]] (nečak)&lt;br&gt;[[Mary Melanie Holliday]] (sestrična)
| notableworks     = ''V vrtincu'' (''Gone with the Wind'')&lt;br /&gt;''Izgubljeni Laysen'' ('' Lost Laysen)''
| awards           = [[Pulitzer Prize for Novel]] (1937)&lt;br /&gt;[[National Book Award]] (1936)
| signature        = Margaret Mitchell signature.svg
}}
'''Margaret Munnerlyn Mitchell''' (*[[8. november]] [[1900]], †[[16. avgust]] [[1949]] [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]])&lt;ref&gt;{{Cite encyclopedia|url=https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|title=Margaret Mitchell {{!}} American novelist|encyclopedia=Encyclopedia Britannica|access-date=October 22, 2017|language=en|archive-date=June 28, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200628021722/https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|url-status=live}}&lt;/ref&gt; je bila ameriška romanopiska in časnikarka. Mitchell je napisala le en roman, ki je bil objavljen za časa njenega življenja; dogajanje je iz obdobja [[Ameriška državljanska vojna|Ameriške državljanske vojne]]. Za svoj roman ''[[V vrtincu (roman)|V vrtincu]]'' je prejela nagrado [[National Book Award for Fiction#Most Distinguished Novel (1935–1936)|National Book Award for Fiction]] za najboljšo povest v letu 1936&lt;ref name=nyt1937&gt;{{cite news |title=5 Honors Awarded on the Year's Books: ... |work=The New York Times |date=February 26, 1937 |page=23 }}&lt;/ref&gt; in nagrado [[Pulitzer Prize for Fiction]] leta 1937. 

Dolgo po njeni smrti je bila objavljena zbirka Mitchellinih dekliških zapisov in novela, ki jo je napisala kot najstnica, z naslovom ''Izgubljeni Laysen'' (''Lost Laysen''). Zbirka njenih časopisnih člankov, ki jih je napisala za „The Atlanta Journal“, pa je bila ponovno izdana v knjižni obliki.

== Življenjepis ==

=== Šolanje ===
==== Med Prvo svetovno vojno ====
Medtem ko je v Evropi divjala [[prva svetovna vojna]] (1914–1918), je Marjeta obiskovala „Atlanta's Washington Seminary“&lt;ref&gt;„Atlanta’s Washington Seminary“ – „Washingtonski seminar v Atlanti“; sedaj se imenuje „The Westminster Schools“ – „Westminstrske šole“&lt;/ref&gt;, &quot;modno&quot; zasebno dekliško šolo z več kot 300 učenci.&lt;ref&gt;Sargent, Porter E. ''A Handbook of the Best Private Schools of the United States and Canada''. Boston: P.E Sargent, 1915. Vol. 1, p. 150.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt; Bila je zelo aktivna v dramskem krožku.&lt;ref&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 94.&lt;/ref&gt; Mitchell je igrala med drugim tudi moške like: Nicka Bottoma v Shakespearovem delu „[[Sen kresne noči]]“ in Launcelota Gobba v Shakespearovem „[[Beneški trgovec|Beneškem trgovcu]]“. Napisala je igro o neresnih študentkah, v kateri je tudi igrala.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.p 138&lt;/ref&gt; Pridružila se je tudi Literarnemu krožku in v letopisu objavila dve zgodbi: ''Mala sestra'' in ''Narednik Terry''.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.&lt;/ref&gt;. 
Desetletna &quot;Peggy&quot; je junakinja v Mali sestri; ko sliši, da posiljujejo njeno starejšo sestro, hladnokrvno vzame samokres in ustreli posiljevalca:&lt;ref&gt;Jones, A. G., Tomorrow is Another Day: the woman writer in the South, 1859–1936, p. 314.&lt;/ref&gt;po ameriško brezčutno ga je pogledala, samozavestno je pomerila vanj z namenom, da ne bo zgrešila – in ga ni.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.&lt;/ref&gt;

Mitchell je spodbujala njena zahtevna učiteljica angleščine Paisley, ki je prepoznala njen pisateljski talent;&lt;ref&gt;Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. Photo section between p. 178-179. {{ISBN|0-89919-169-X}}&lt;/ref&gt; rekla ji je, da bo lahko uspela le, če bo trdo delala in ne bo neprevidna pri sestavljanju stavkov, kajti stavek mora biti &quot;popoln, jedrnat in povezan&quot;.&lt;ref&gt;Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.&lt;/ref&gt;

Mitchellova je prebirala knjige [[Thomas Dixon Mlajši|Thomasa Dixona Ml.]]&lt;ref&gt;Thomas Dixon Mlajši (1864-1946) je bil ameriški pisatelj, odvetnik, politik in baptistični pastor – zagovornik nadvlade belcev. Filmski režiser D. W. Griffith je „Člana klana“ (1905) priredil za film (1915; „The Birth of a Nation“ – „Rojstvo naroda“). Film je tako v 20. stoletju prispeval k obuditvi [[Ku Klux Klan|Ku Klux Klana]].&lt;/ref&gt; Ko so 1916 v Atlanti vrteli njegov nemi film [[Rojstvo naroda]], je dramatizirala Dixonovo delo „Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“&lt;ref&gt;„Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“  - „The Traitor: A Story of the Fall of the Invisible Empire“ (1907)&lt;/ref&gt; Kot igralka je prevzela vlogo Steva Hoyla s fantovsko [[lasulja|lasuljo]].&lt;ref&gt;Dixon, Jr., Thomas. ''The Traitor: a story of the fall of the invisible empire''. New York:  Doubleday, Page &amp; Co, 1907. {{OCLC|2410927}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html Summary of The Traitor:  A Story of the Fall of the Invisible Empire] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120404122244/http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html |date=April 4, 2012 }}. Retrieved July 22, 2012.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 93.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Slide, Anothony. ''American Racist: the life and films of Thomas Dixon'', Lexington, KY: The University Press of Kentucky, 2004. p.192. {{ISBN|0-8131-2328-3}}&lt;/ref&gt; 

Za časa njenega šolanja v Atlanti je njen brat Stephens obiskoval [[Univerza Harvard|Harvardsko univerzo]] (1915–1917) in se  je maja 1917 prostovoljno prijavil k vojakom – mesec dni po tem, ko so ZDA napovedale vojno Nemčiji. Aprila 1918 je odplul v Francijo, sodeloval v bojih okrog [[Lagny]]ja in [[Marbache|Marbacha]], nato pa se je oktobra vrnil v Georgijo kot vaditelj.&lt;ref&gt;Mead, Frederick Sumner. ''Harvard's Military Record in the World War'', Boston, MA: The Harvard Alumni Association, 1921. p. 669. {{OCLC|1191594}}&lt;/ref&gt; Margaret in njena mati sta se septembra 1918 v New Yorku pripravljali na Margaretin vpis na fakulteto, a Stephens je očetu sporočil, da je na varnem, potem ko je bila njegova ladja na poti iz Francije v New York torpedirana.&lt;ref&gt;[http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&amp;query=margaret%20mitchell&amp;brand=athnewspapers-brand &quot;News of Society&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140502032846/http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&amp;query=margaret%20mitchell&amp;brand=athnewspapers-brand |date=May 2, 2014 }} E. W. Carroll (September 19, 1918) ''Athens Daily Herald'', p. 3. Retrieved February 26, 2013.&lt;/ref&gt;

==== Njena „velika ljubezen“ ====
Stephens Mitchell se je izrazil, češ da zavodsko bivanje &quot;uničuje dekleta&quot;.&lt;ref&gt;Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.&lt;/ref&gt;  Mati May Belle Mitchell pa je vendarle zelo cenila dekliško izobraževanje in je želela, da bi njeni hčerki izobrazba pomagala k uveljavljanju kot orožje in &quot;ključ do preživetja&quot;.&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Felder, Deborah G. A Century of Women: the most influential events in twentieth-century women's history. New York, NY: Citadel Press, 1999. p. 158. ISBN 0-8065-2526-6&lt;/ref&gt; Klasična univerzitetna izobrazba, ki si jo je želela za svojo hčer, je bila enakovredna fantovskim zavodom, kar pa je bilo na voljo le na severnih šolah. Zato je izbrala za hčerko Smith College v [[Northampton]]u v [[Massachusetts|Massachusettsu]], ker je menila, da je to najboljši ženski zavod v Združenih državah Amerike.&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. 13 &amp; 14 p. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt;

Po diplomi na Washington Seminary junija 1918 se je Mitchell zaljubila v lepuškastega harvardskega diplomanta, mladega vojaškega poročnika [[Clifford Henry|Clifforda Henryja]],&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 46-48.&lt;/ref&gt; ki je bil glavni inštruktor sabljanja v Camp Gordonu od 10. maja do odplutja v Francijo 17. julija.&lt;ref name=autogenerated10 /&gt;&lt;ref name=autogenerated10 /&gt; Henry ji je pred odhodom v Francijo podaril zaročni prstan.&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 47-48 &amp; 54.&lt;/ref&gt;

14. septembra 1918, ko je bila vpisana na Smith College, je bil Henry v boju smrtno ranjen in je 17. oktobra podlegel.&lt;ref name=autogenerated10&gt;Mead, F.S., ''Harvard's Military Record in the World War'', p. 450.&lt;/ref&gt; Medtem ko je poročnik Henry čakal v verdunskih jarkih, je tik pred ranjavanjem na list, iztrgan iz njegovega poljskega zvezka, ki so ga pozneje našli med njegovimi stvarmi, napisal pesem, katere zadnja kitica se glasi:
&lt;center&gt;
{|
|-
! Should I &quot;go West.&quot;&lt;ref&gt;Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', May 8, 1919, Vol. 21, No. 31, p. 645.&lt;/ref&gt;
! Ali naj „grem na zahod“
|-
| &lt;poem&gt; If &quot;out of luck&quot; at duty's call
In glorious action I should fall
At God's behest,

May those I hold most dear and best
Know I have stood the acid test
Should I &quot;go West.&quot;
 &lt;/poem&gt;
| &lt;poem&gt; Če bi &quot;brez sreče&quot; pri klicu dolžnosti
V slavnem pohodu padel
Po Božji dopustitvi,

Naj tisti, ki so mi najdražji in najboljši,
Vedo, da sem prestal preizkušnjo
Ali naj &quot;grem na Zahod&quot;.&lt;ref&gt;&quot;West&quot; (=&quot;Zahod&quot;); tukaj je besedna igra, saj mu je bilo ime tudi &quot;West&quot;&lt;/ref&gt;
&lt;/poem&gt;
|}
&lt;/center&gt;

==== Cliffordovi odlikovanji ====
{{Več slik/peskovnik
| footer    = &lt;center&gt;Stotnik Clifford West Henry, ki je bil med vojno poročnik pri načelniku 102. pehotnega polka, je 13. septembra 1918 zavzel mesto [[Vigneulles]], devet kilometrov znotraj [[Hindenburgova linija|Hindenburgove linije]]. Poročnik Henry in 50 njegovih mož je bilo naslednjega dne ubitih v strašni eksploziji, ki jenastala zaradi odvržene letalske bombe v mestu. Pokopan je na pokopališču »First Congregational Church Cemetery« Greenwich, Fairfield County, [[Connecticut]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.uswarmemorials.org/html/people_details.php?PeopleID=15377|title=Henry Clifford West|publisher= American War Memorials Overseas|author=|place=|language=en|date=2008|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;. Prejel je dvoje odlikovanj: francosko, pa tudi ameriško z ukazom predsednika Združenih držav Amerike leta 1921.&lt;br&gt;''War Department, General Orders No. 28, 1921''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://valor.militarytimes.com/recipient/recipient-27088/|title=Clifford Henry - Hall of Valor: Medal of Honor, Silver Star, U.S. Military Awards|publisher=Military Times|author=|place=Washington|language=en|date=|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;
| align     = right
| image1    = Croix de Guerre 1914 1918.jpg|
| width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt1      = One black raven
| caption1  = 
| image2    = Clifford-West-Henry Connecticut.jpg
| width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt2      = 
| caption2  = &lt;center&gt;Stotnik Clifford West Henry se je rodil 28. junija 1896 na [[Manhattan]]u v [[New York]]u, kjer so živeli njegovi starši Ira Walton Henry in Frances S. Henry. Umrl je od šrapnelov, ki so leteli od letalske [[kasetna bomba|kasetne bombe]] 17. oktobra 1918 v francoskem od Nemcev zasedenem mestu, ki ga je osvojil – skupaj z njim pa še 50 njegovih vojakov.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.geni.com/people/Lieutenant-Clifford-West-Henry/6000000017587398262|title=Lt. Clifford West Henry (1896 - 1918) - Genealogy|publisher=geni.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;
| image3    = Army distinguished service cross medal.png
| width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt3      = 
| caption3  = &lt;center&gt;Za svojo neverjetno drznost in pogumnost je prejel posmrtno tudi [[ZDA|ameriško]] predsedniško odlikovanje, ki ga je leta [[1921]] prevzela njegova mati Ira Walton Henry.&lt;/center&gt;
}}

„Bridgeport Telegram“ je objavil tozadevno poročilo 4. julija 1927:
:Ga. Ira Henry iz Sound Beacha je danes prejela medaljo za izjemne zasluge od vojnega ministrstva v čast njenega sina, stotnika Clifforda W. Henryja, za hrabrost pod ognjem med svetovno vojno. Medaljo, ki jo je priporočil general Pershing, je podelil generalmajor Edwards.&lt;br&gt;
Stotnik Henry, ki je bil med vojno poročnik pri načelniku 102. pehotnega polka, je 13. septembra 1918 zavzel mesto [[Vigneulles]], devet kilometrov znotraj [[Hindenburgova linija|Hindenburgove linije]]. Poročnik Henry in 50 njegovih mož je naslednjega dne ubila strašna eksplozija v mestu, ko je letalo nanje odvrglo bombo. 

Henry je večkrat napredoval pred vodom, ki mu je poveljeval, in pritegnil ogenj iz brzostrelk, da bi njegovi možje lahko našli in uničili nemška gnezda. Čeprav je bil pri tem poskusu ranjen v nogo, je bila njegova smrt posledica ran od šrapnelov letalske bombe, ki jo je odvrglo nemško letalo.&lt;ref&gt;Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', April 10, 1919, Vol. 21, No. 27, p. 539.&lt;/ref&gt; Za svoja junaška dejanja je prejel francoski vojni križ s palmo&lt;ref&gt;Francoski vojni križ s palmo — ''Croix de guerre 1914–1918 (France)''&lt;/ref&gt;. Predsednik Združenih držav Amerike mu je kot vrhovni poveljnik oboroženih sil ZDA podelil za izjemne zasluge križec&lt;ref&gt;»Distinguished Service Cross (United States)«&lt;/ref&gt; in grozd hrastovega lista &lt;ref&gt;»Oak Leaf Cluster« - grozd hrastovega lista za izjemne zasluge&lt;/ref&gt;.&lt;ref name=autogenerated10 /&gt;&lt;ref&gt;[http://militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 Valor awards for Clifford West Henry] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131104084838/http://www.militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 |date=November 4, 2013 }}  Retrieved January 20, 2012.&lt;/ref&gt;
Clifford Henry je bil po besedah njenega brata  ''velika Margaretina ljubezen''. V pismu prijatelju pa je ona sama glede tega zapisala, da ohranja &quot;spomin na čisto ljubezen, ki v sebi ni imela niti trunka telesnega poželenja&quot;.&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 54.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Letter to A. Edee, March 26, 1920&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 75-76.&lt;/ref&gt;

==== Opustitev znanstvene kariere ====
Mitchell si je zamišljala, da bi se uveljavila na področju [[psihiatrija|psihiatrije]],&lt;ref name=autogenerated12&gt;Pierpont, Claudia Roth. &quot;A Critic at Large: A Study in Scarlett.&quot; ''The New Yorker'', August 31, 1992, p. 93-94.&lt;/ref&gt;vendar je njeno prihodnost prekrižala [[španska gripa|španske gripe]], ki je po vsem svetu pomorila čez petdeset milijonov ljudi – kar je trikrat več od svetovne vojne. 25. januarja 1919 je posegla tudi v njeno družino: njena mati, May Belle Mitchell, je podlegla [[pljučnica|pljučnici]] prav zaradi te vseokužbe; v slutnji, da je njena smrt tik pred vrati, je hčerki napisala zadnji nasvet: 
:„Razdajaj se z obema rokama in polnim srcem; a presežek daj šele potem, ko si že živela svoje lastno življenje.&lt;ref name=autogenerated12 /&gt;
Kot povprečna študentka Marjeta ni blestela na nobenem akademskem področju ter je podcenjevala tudi svoje pisne sposobnosti in čeprav je njen profesor angleščine hvalil njeno delo, se ji je zdela pohvala neupravičena.&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 56 &amp; 60.&lt;/ref&gt; Po končanem prvem letniku na Smith Collegeu se je Mitchell za trajno vrnila v Atlanto, da bi prevzela gospodinjstvo namesto očeta.&lt;ref name=autogenerated12 /&gt;Ko si je oktobra 1919 opomogla od [[apendektomija|slepiča]], je prijateljici zaupala, da je zanjo pomenila opustitev fakultete in sanj o &quot;novinarski karieri&quot;, da bi v zameno vodila družinsko gospodinjstvo, &quot;odpoved vsemu, kar je bilo kaj vredno – za prazen nič!&quot;&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 30 &amp; 42.&lt;/ref&gt;

=== Med Drugo svetovno vojno ===
{{Več slik/peskovnik
| footer    = &lt;center&gt;&lt;/center&gt;
| align     = right
| image1    = Margaret Mitchell Christens USS Atlanta (CL-104) 1944.jpg
| width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt1      = One black raven
| caption1  = &lt;center&gt; Svojo ladjo ''USS 'Atlanta' (CL-104) '' je krstila sama lastnica Margaret Mitchell Christens [[1944]] in jo tudi sama v celoti temeljito gmotno opremila&lt;/center&gt;
| image2    = Margaret Mitchell 1941 on USS Atlanta (CL-51).jpg
| width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt2      = 
| caption2  = &lt;center&gt;Mitchell v odori [[Rdeči križ|Rdečega križa]] na krovu ladje USS ''Atlanta'' (CL-51), ki jo je kot lahko [[križarka|križarko]] [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|Ameriška vojna mornarica]] uporabljala v protiletalstvu; prislužila je pet zvezdic &amp; predsedniško priznanje za &quot;junaški zgled neomajnega bojnega duha&quot;.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|title=Atlanta III (CL-51)|website=NHHC|access-date=June 4, 2024|archive-date=June 4, 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240604125911/https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
&lt;/center&gt;
| image3    = Margaret Mitchell - Democrat and Chronicle (1936).jpg
| width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt3      = 
| caption3  = &lt;center&gt;Mitchell je vestno dopisovala izpiljene članke v časopisje in pisala svoj roman „V vrtincu“ (1936)&lt;/center&gt;}}

Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bila prostovoljka za [[Rdeči križ]] in je zbirala denar za vojna prizadevanja s prodajo vojnih obveznic.&lt;ref&gt;Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 225.&lt;/ref&gt;  Bila je dejavna v domovinski domači obrambi, šivala je bolnišnične halje in na hlače lepila našitke.&lt;ref&gt;Oliphant, Sgt. H. N. &quot;People on the Home Front: Margaret Mitchell&quot;. October 19, 1945. Yank, p. 9.&lt;/ref&gt; Čeprav se je sicer odločno zavzemala za uveljavitev ženskih pravic, ni bila enostranska in bojevita [[feminizem|feministka]], ampak je načeloma enako spoštovala tudi „močnejši spol“. To je pokazala zlasti med vojno, ko je posvečala veliko pozornost pisanju pisem vpoklicanim fantom in možem: vojakom, mornarjem in marincem; v svoja pisma je mimogrede vpletala šaljivost, spodbudo in sočutje.&lt;ref&gt;Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.&lt;/ref&gt;

„USS Atlanta (CL-51)“ je bila lahka [[križarka]], ki jo je [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|ameriška vojna mornarica]] uporabljala kot protiletalsko ladjo pod pokroviteljstvom Margaret Mitchell in je bila uporabljena v pomorski [[Bitka za Midway|Bitki za Midway]] in [[Bitka za Vzhodne Salomonove otoke|Vzhodne Salomonove otoke]]. Ladja je bila med nočnim delovanjem na površini 13. novembra 1942 med pomorsko bitko za Guadalcanal močno poškodovana, nakar jo je ukazal njen [[kapitan]] potopiti; pogumno moštvo si je pri tem prislužilo  pet bojnih zvezdic in predsedniško priznanje kot &quot;junaški primer nepremagljivega bojnega duha&quot;.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|title=Atlanta III (CL-51)|website=NHHC|access-date=June 4, 2024|archive-date=June 4, 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240604125911/https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Mitchell je sama gmotno podprla drugo lahko križarko, zopet poimenovano po mestu Atlanta, ''USS Atlanta (CL-104)''. 6. februarja 1944 jo je v Camdenu v New Jerseyju krstila njena dobrotnica Margaret kot Atlanto, bojne podvige pa je začela maja 1945. Atlanta je bila članica operativnih sil, ki so varovale hitre letalonosilke, delovala pa je ob obali [[Honšu]]ja, ko so se Japonci 15. avgusta 1945 brezpogojno vdali; prislužila si je dve bojni zvezdici. Končno je bila potopljena med eksplozivnimi preizkusi ob [[San Clemente (otok)|otoku San Clemente]] 1. oktobra 1970.&lt;ref&gt;[http://www.history.navy.mil/photos/sh-usn/usnsh-a/ix304.htm USS Atlanta (IX-304, formerly CL-104), 1964–1970] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121108084914/http://www.history.navy.mil/photos/sh-usn/usnsh-a/ix304.htm |date=November 8, 2012 }}. Retrieved January 22, 2013.&lt;/ref&gt;

== Družina ==
{{Več slik/peskovnik
| footer    = &lt;center&gt;Njen stari oče Russell Mitchell je imel trinajst otrok z dvema ženama; najstarejši je bil njen oče Eugene, ki je diplomiral na Pravni fakulteti Univerze v Georgiji.&lt;ref name=&quot;cyclopedia&quot;&gt;{{cite book |last1=Candler |first1=Allen D. |first2=Clement A. |last2=Evans |title=Cyclopedia of Georgia |location=Atlanta, Georgia |publisher=State Historical Association |year=1906 |volume=2 of 3 |pages=602–605 |oclc=3300148}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last=Garrett |first=Franklin M. |title=Atlanta and Environs: a chronicle of its people and events |location=Athens, Georgia |publisher=University of Georgia Press |year=1969 |volume=1 |page=819 |isbn=0820302635}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Ruppersburg, Hugh (2007). The New Georgia Encyclopedia Companion to Georgia Literature. Athens, Georgia: University of Georgia Press. p. 326. ISBN 9780820328768.&lt;/ref&gt;. Margaretka je začela pisati zgodbice v najstniških letih; leta 1922 pa je presenetila svoje vrstnike, ko je dobila pri [[Atlanta Journal|Atlanta Journalu]] službo časnikarke, kar je takrat veljalo za delo pridržano moškim. Čeprav je bila poročena dvakrat, ni mogoče najti slik njunih mož; pisateljici pa je slava kmalu začela presedati; radovedneži je namreč niti za trenutek niso puščali pri miru. Zato je nasprotovala snemanju filma: &quot;Nočem prevzeti dela scenaristke, nočem biti svetovalka; ne zanima me izbira igralcev, snemanje ali objava filma. Dajte mi malo miru! Pozabite name!&quot;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://birdinflight.com/ru/portret/20161004-margaret-mitchell.html|title=Написать и возненавидеть: Как автор «Унесенных ветром» спасалась от славы|publisher=Bird In Flight|author=Светлана Ворошилова|place=|language=ru|date=4. oktober 2016|accessdate=8. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;
| align     = right
| image1    = Margaret-Mitchell 1922.jpg
| width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt1      = One black raven
| caption1  = &lt;center&gt; Marjetica je bila taka zapeljivka, da je zanjo norelo istočasno pet fantov.&lt;/center&gt;
| image2    = Crescent Apartments, Atlanta, Georgia.jpg
| width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt2      = 
| caption2  = &lt;center&gt;Njen družinski dom, poimenovan &quot;Smetišče&quot; (&quot;Dump&quot;), je prava graščina; tukaj je želela, da bi bila &quot;moja hišica moja svobodica&quot;. Miru pa ni imela, saj so jo občudovalci stalno nadlegovali. Tu je danes spominska hiša in [[muzej]]&lt;/center&gt;
| image3    = Eugene-Muse-Mitchell.jpg
| width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt3      = 
| caption3  = &lt;center&gt;Marjetin oče je bil Eugene Muse Mitchell; njegovi daljni predniki so izhajali s [[Škotska|Škotskega]]. Po materini strani pa je imela katoliške [[Irci|irske]] korenine. ([[1906]])&lt;/center&gt;}}

=== Poreklo ===
Margaret Mitchell je vse življenje živela v [[Atlanta, Georgija|Atlanti]] v [[ZDA|ameriški zvezni državi]] [[Georgija|Georgiji]]. Rodila se je leta 1900 v bogati in politično pomembni družini. Po očetovi moški strani je imela [[Škoti|škotske]] prednike, po materini moški veji pa [[Irci|irske]] korenine. Njen oče, Eugene Muse Mitchell, je bil odvetnik, mati, Mary Isabel &quot;Maybelle&quot; Stephens, pa sufražetka in katoliška dobrodelnica. Imela je dva brata, Russella Stephensa Mitchella, ki je umrl v otroštvu leta 1894, in Alexandra Stephensa Mitchella, rojenega leta 1896.&lt;ref name=cyclopedia /&gt;&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt;

==== Mladostnica ====
Margaret je začela uporabljati ime »Peggy« v srednješolskem zavodu Washington Seminary, a skrajšano obliko »Peg« na visoki šoli v Smith Collegeu; ugajala ji je potrditev tega nadimka v mitološkem krilatem konju »[[Pegaz]]u«, ki navdihuje pesnike.&lt;ref&gt;Flora, Joseph M., Amber Vogel and Bryan Albin Giemza. ''Southern Writers: a new biographical dictionary'' Baton Rouge, LA: Louisiana State University Press, 2006. p. 285. {{ISBN|0-8071-3123-7}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=reporter&gt;{{cite book |last1=Mitchell |first1=Margaret |first2=Patrick |last2=Allen |title=Margaret Mitchell: reporter |location=Athens, GA |publisher=Hill Street Press |year=2000 |isbn=978-1-57003-937-9}}&lt;/ref&gt; Peggy je v svoji atlantski družbi [[matura|maturirala]] v zimskem semestru 1920.&lt;ref name=reporter /&gt; V takratnem slogu »&quot;gin and jazz&quot;« je pri plesu občinstvo »frapirala« in ga s svojim nenavadnim mlatarjenjem dodobra razburila.&lt;ref&gt;Kriebl, Karen J (1998). „From bloomers to flappers: the American women's dress reform movement, 1840–1920”. Ohio State University: 113—28.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=autogenerated16&gt;Wolfe, Margaret Ripley. ''Daughters of Canaan: a saga of southern women''. Lexington, KY: University Press of Kentucky, 1995. p. 150. {{ISBN|0-8131-0837-3}}&lt;/ref&gt; Na dobrodelnem maturantskem plesu v Atlanti leta 1921 je izvedla [[apaški ples]], ki je vključeval nasilnosti, erotične prizore ter poljub s soplesalcem&lt;ref&gt;(en) Richard Powers, « The hidden story of the Apache dance [archive] », sur socialdance.stanford.edu (consulté le 4 mars 2021)&lt;/ref&gt;, kar je močno razkurilo atlantsko visoko meščansko družbo in posledično je bila izločena iz Mladinskega društva (Junior Legaue).&lt;ref&gt;{{Cite news|url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-10-13-bk-950-story.html|title=The Belle of Lettres : SOUTHERN DAUGHTER: The Life of Margaret Mitchell, By Darden Asbury Pyron (Oxford University Press: $29.95; 560 pp.)|date=October 13, 1991|newspaper=[[Los Angeles Times]]|access-date=February 5, 2022|archive-date=February 5, 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220205051629/https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-10-13-bk-950-story.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Young, Elizabeth. ''Disarming the Nation: women's writing and the American Civil War''. Chicago, IL: University of Chicago Press, 1999. p. 243. {{ISBN|0-226-96087-0}}&lt;/ref&gt; Apaški ples in [[tango]] sta delovala pohujšljivo zaradi svojih [[erotika|erotičnih]] sestavin; slednjega je priljubil [[nemi film]] »Štirje jezdeci apokalipse« (The Four Horsemen of the Apocalypse, 1921), ki je glavnega igralca [[Rudolph Valentino|Rudolpha Valentina]] zaradi njegovega vrhunskega plesanja tanga naredil za simbol [[spolnost|spolnosti]].&lt;ref&gt;Groppa, Carlos G. ''The Tango in the United States: a history''. Jefferson, NC: McFarland &amp; Co. Publishers, 2004. p. 82. {{ISBN|0-7864-1406-5}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=uKmExgEACAAJ |pages=39–40 |title=Dark Lover: The Life and Death of Rudolph Valentino |isbn=9780374282394 |last1=Leider |first1=Emily Wortis |year=2003 |publisher=Farrar, Straus and Giroux }}&lt;/ref&gt;

Mitchell je bila po lastnih besedah &quot;brezvestna spogledljivka&quot;. Zaročila se je s petimi moškimi, a je vztrajno trdila, da nobenemu od njih ni lagala niti jih zavajala.&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al, ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 116-118.&lt;/ref&gt; Krajevna klepetava dopisnica, ki se je podpisovala kot Polly Peachtree, je v stolpcu iz leta 1922 opisala Mitchellino ljubezensko izživljanje:
:»V svojem kratkem življenju je imela morda več moških, ki so bili vanjo res &quot;smrtno zaljubljeni&quot;, več iskrenih snubcev, kot pa katero koli drugo dekle v Atlanti«.&lt;ref name=autogenerated16 /&gt;

=== Poroki ===
Aprila 1922 je Mitchell hodila in se skoraj vsakodnevno videvala z dvema moškima: eden je bil Berrien Kinnard Upshaw z vzdevkom »Red« = »Rdeči« (10. marec 1901 — 13. januar 1949), s katerim naj bi se srečala 1917 na plesu, ki so ga priredili starši ene od njenih prijateljic, in drugi, njegov sostanovalec in prijatelj John Robert Marsh (6. oktober 1895 — 5. marec 1952), založnik iz Kentuckyja, ki je delal za [[Associated Press]].&lt;ref name=autogenerated20&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 95-96.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Walker, Marianne (1993). Margaret Mitchell and John Marsh: the love story behind Gone With the Wind. Atlanta, GA: Peachtree Publishers. ISBN 9781561456178.&lt;/ref&gt;  

Upshaw je bil fant iz Atlante, nekaj mesecev mlajši od Mitchell, čigar družina se je leta 1916 preselila v Raleigh v Severni Karolini.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (May 6, 1997). Lost Laysen. Simon and Schuster. ISBN 9780684837680.&lt;/ref&gt; Leta 1919 je bil sprejet v Pomorsko akademijo Združenih držav Amerike, vendar je 5. januarja 1920 odstopil zaradi akademskih pomanjkljivosti. Maja je bil ponovno sprejet, takrat star 19 let, in je dva meseca preživel na morju, preden je odstopil drugič, in sicer 1. septembra 1920.&lt;ref&gt;Washington Government Printing Office (1921), ''Annual Register of the United States Naval Academy, Annapolis, Md'', p. 57, 188, 193 &amp; 204.&lt;/ref&gt;Upshaw, ki mu šola ni dišala in ni imel službe, si je leta 1922 »služil« denar s tihotapljenjem alkohola v georgijskih gorah.&lt;ref&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 95.&lt;/ref&gt;

Čeprav ji je njena družina odsvetovala, sta se Peggy in Red poročila 2. septembra 1922; priča na njuni poroki je bil John Marsh. Par je živel v domu Mitchellovih z njenim očetom a že do decembra se je zakon razpadel in Upshow je odšel iz hiše. Mitchell je tožila zaradi telesnega in čustvenega nasilja, kar vse je bilo posledica moževega pijančevanja. Do ločitve je prišlo sporazumno: John Marsh mu je dal posojilo, Mitchell pa se je odpovedala tožbi za nasilništvo.&lt;ref&gt;Champion, Laurie. American Women Writers, 1900–1945: a bio-bibliographical critical sourcebook. Westport, CT: Greenwood Press, 2000. p. 240. ISBN 0-313-30943-4&lt;/ref&gt;&lt;ref name=autogenerated20 /&gt;&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al, ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 133.&lt;/ref&gt; Civilno sta se ločila 16. oktobra 1924.&lt;ref name=reporter /&gt;{{rp|xx}} 

Ker sta se poročila v katoliški Cerkvi, na razglasitev ničnosti zakona po takratnem Cerkvenem zakoniku ni bilo možno niti pomisliti. Zato je Mitchell zapustila katoliško vero in se priključila episkopalni&lt;ref&gt;Episkopalna cerkev (''Episcopal Church'' – ''TEC''), znana tudi kot Protestanntska episkopalna cerkev v ZDA (''Protestant Episcopal Church in the United States of America'' – ''PECUSA'' – je članica svetovne Anglikanske skupnosti&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;j777&quot;&gt;{{cite web | title=Episcopal Church, The | website=The Episcopal Church | date=2012-05-22 | url=https://www.episcopalchurch.org/glossary/episcopal-church-the/ | access-date=2024-07-28}}&lt;/ref&gt;, kjer so glede ločitve zakona dopuščali širša merila in celo cerkveno ločitev.&lt;ref&gt;&quot;'As God is My Witness': The Catholic Roots of Gone with the Wind | Franciscan Media&quot;. May 14, 2020.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite news|url = https://www.ajc.com/news/local/margaret-mitchell-nephew-leaves-estate-atlanta-archdiocese/30wq9vEws4OlZjxzAhq4qN/#:~:text=The%20bequest%20to%20the%20archdiocese,Catholic%20church%20in%20later%20life.|title = Margaret Mitchell's nephew leaves estate to Atlanta Archdiocese|newspaper = The Atlanta Journal-Constitution|last1 = Poole|first1 = Shelia|access-date = February 6, 2022|archive-date = February 6, 2022|archive-url = https://web.archive.org/web/20220206152321/https://www.ajc.com/news/local/margaret-mitchell-nephew-leaves-estate-atlanta-archdiocese/30wq9vEws4OlZjxzAhq4qN/#:~:text=The%20bequest%20to%20the%20archdiocese,Catholic%20church%20in%20later%20life.|url-status = live}}&lt;/ref&gt;

4. julija 1925 sta se torej 24-letna Margaret Mitchell in 29-letni John Marsh poročila v unitarno-univerzalistični cerkvi.&lt;ref&gt; »Unitaristični univerzalizem« je svobodomiselno versko izroččilo, ki je nastalo z združitvijo dveh skupnosti: unitarizma in univerzalizma. Leta 1793 je bila v Ameriki ustanovljena Univerzalistična cerkev Amerike, leta 1825 pa Ameriško unitaristično združenje (AUA).&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Walker, Marianne (1993). Margaret Mitchell and John Marsh: the love story behind Gone With the Wind. Atlanta, GA: Peachtree Publishers. ISBN 9781561456178.&lt;/ref&gt; Novoporočenca sta se naselila v sobah Crescenta v Atlanti in v stanovanju št. 1, ki sta ga ljubkovalno poimenovala »The Dump« (tj. »Smetišče«);  zdaj je tukaj Hiša in muzej Margaret Mitchell.&lt;ref name=autogenerated15&gt;Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 8.&lt;/ref&gt;

== Smrt in spomin ==
[[File:MargaretMitchell-grave.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Mitchellin grob na »Oaklandskem pokopališču« v [[Atlanta, Georgija|Atlanti]] (»Oakland Cemetery«) ]]&lt;/center&gt;

=== Prometna nesreča in smrt ===
Margaret Mitchell je zvečer, 11. avgusta 1949, ko je s svojim možem Johnom Marshom prečkala v Atlanti ulico Peachtree Street na poti za ogled filma „Canterburyjska zgodba“ (''A Canterbury Tale''), zbil prehitri voznik. Pet dni pozneje, 16. avgusta, je v starosti 48 let umrla v bolnišnici Grady (Grady Memorial Hospital), ne da bi prišla k zavesti.

Zbil jo je taksist Hugh Gravitt, ki ni bil v službi in je vozil svoje osebno vozilo. Po trčenju so ga zaprli  zaradi vožnje pod vplivom alkohola in ga izpustili z varščino v višini 5450 dolarjev do Mitchelline smrti.&lt;ref name=autogenerated2&gt;[https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html Obituary: Miss Mitchell, 49, Dead of Injuries] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171109075709/https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html |date=November 9, 2017 }}, (August 17, 1949) ''New York Times''. Retrieved May 14, 2011.&lt;/ref&gt;
Najprej je bil obtožen vožnje v vinjenem stanju, prehitre vožnje in vožnje po napačni strani ceste; novembra 1949 so ga spoznali za krivega uboja iz malomarnosti in ga obsodili na 18 mesecev zapora, od česar je v ječi preživel 11 mesecev. Gravitt je umrl leta 1994 v starosti 74 let.&lt;ref&gt;Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 270.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web | url=https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | title=Hugh Gravitt, Driver Who Killed Margaret Mitchell | date=April 22, 1994 | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034521/https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web | url=https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | title=Hugh D Gravitt in Social Security Death Index | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034629/https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | url-status=live }}&lt;/ref&gt;

=== Pogreb ===
Margaret Mitchell so pokopali na pokopališču Oakland. Ko je njen mož John umrl leta 1952, so ga pokopali poleg njegove žene.

=== Spomin ===
Leta 1978 so Mitchell sprejeli v „Dvorano slavnih georgijskih časopisov“ („Georgia Newspaper Hall of Fame“),&lt;ref name=Green&gt;{{cite news | author=Green, Dick | title=Papers Challenged To Reach New Reader Group | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=February 25, 1978 | url=https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | via=newspapers.com | access-date=July 3, 2020 | archive-date=July 3, 2020 | archive-url=https://web.archive.org/web/20200703145734/https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | url-status=live }}&lt;/ref&gt; leta 1994 v „Dvorano slavnih georgijskih žensk“ („Georgia Women of Achievement“) in leta 2000 v „Dvorano slavnih georgijskih pisateljev“ („Georgia Writers Hall of Fame“).&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|title=Margaret Mitchell|author=New Georgia Encyclopedia|access-date=October 21, 2017|archive-date=October 21, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171021220611/http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Leta 1994 je Shannen Doherty igrala v televizijskem filmu „A Burning Passion: The Margaret Mitchell Story“ („Goreča strast: Zgodba Margaret Mitchell“) – izmišljeni pripovedi o Mitchellinem življenju, ki jo je režiral [[Larry Peerce]].&lt;ref&gt;{{cite news | title=TELEVISION REVIEW; The Woman Who Invented Scarlett | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=November 7, 1994 | url=https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | via=nytimes.com | access-date=December 11, 2020 | archive-date=April 6, 2023 | archive-url=https://web.archive.org/web/20230406084227/https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Ko je 2011 umrl Mitchellin nečak Joseph Mitchell, je zapustil [[Nadškofija Atlanta|nadškofiji Atlanta]] petdeset odstotkov blagovnih znamk in literarnih pravic zapuščine Margaret Mitchell ter nekaj Mitchellinih osebnih predmetov.&lt;ref name=Kandra1&gt;{{cite news|last=Kandra|first=Greg|title=Gone with the windfall: Margaret Mitchell heir leaves estate to Archdiocese of Atlanta|url=http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|accessdate=April 7, 2014|newspaper=Patheos|date=August 16, 2012|archive-date=April 9, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140409002146/http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

== Opombe ==
{{Reflist|30em}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Nadaljnje branje ==
;{{ikona en}}
* Bonner, Peter. ''[https://web.archive.org/web/20131127122453/http://peterbonner.com/store.html Lost In Yesterday: Commemorating The 70th Anniversary of Margaret Mitchell's 'Gone With The Wind']''. Marietta, Georgia: First Works Publishing Co., Inc., 2006. {{ISBN|978-0-9716158-9-2}}.
* Brown, Ellen F. and John Wiley. ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: A Bestseller's Odyssey from Atlanta to Hollywood''. Lanham, Maryland: Taylor Trade, 2011. {{ISBN|978-1-58979-567-9}}.
* Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. {{ISBN|0-89919-169-X}}
* Farr, Finis. ''Margaret Mitchell of Atlanta: The Author of Gone With the Wind''. New York: William Morrow, 1965. {{ISBN|978-0-380-00810-0}}
* Mitchell, Margaret, Allen Barnett Edee and Jane Bonner Peacock. ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921''. Atlanta, Georgia: Peachtree Publishers, Ltd, 1985. {{ISBN|978-0-931948-70-1}}
* Mitchell, Margaret and Patrick Allen. ''Margaret Mitchell: Reporter''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-57003-937-9}}
* Mitchell, Margaret and Jane Eskridge. ''Before Scarlett: Girlhood Writings of Margaret Mitchell''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-892514-62-2}}
* Pyron, Darden Asbury. ''Southern Daughter: The Life of Margaret Mitchell''. New York: Oxford University Press, 1991. {{ISBN|978-0-19-505276-3}}
* Walker, Marianne. ''Margaret Mitchell &amp; John Marsh: The Love Story Behind Gone With the Wind''. Atlanta: Peachtree, 1993. {{ISBN|978-1-56145-231-6}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}
{{Wikinavedek}}

;{{ikona en}}
*[https://www.britannica.com/event/American-Civil-War American Civil War | History, Summary, Dates, Causes, Map, Timeline, Battles, Significance, &amp; Facts | Britannica]
*[https://www.biography.com/authors-writers/margaret-mitchell Margaret Mitchell - Books, Death &amp; Quotes|New Georgia Encyclopedia]
*[https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/ Margaret Mitchell: American Rebel | Biography of Margaret Mitchell | American Masters (PBS)]
*[https://www.encyclopedia.com/women/encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/mitchell-margaret-1900-1949 Mitchell, Margaret (1900–1949) | Encyclopedia.com]
;{{ikona ru}}
*[https://birdinflight.com/ru/portret/20161004-margaret-mitchell.html Написать и возненавидеть: Как автор «Унесенных ветром» спасалась от славы — Bird In Flight]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1900]]
[[Kategorija:Umrli leta 1949]]
[[Kategorija:Ženske]]
[[Kategorija:Borci za človekove pravice]]
[[Kategorija:Druga svetovna vojna]]
[[Kategorija:Humanitarni delavci]]
[[Kategorija:Ameriški pisatelji]]
[[Kategorija:Ameriški publicisti]]
[[Kategorija:Umrli v prometnih nesrečah]]
[[Kategorija:Ameriške feministke]]</text>
      <sha1>gsfbc7l46ng28li4qk3zs16p79glmik</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687463</id>
      <parentid>6687461</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T21:03:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Poroki */</comment>
      <origin>6687463</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="43695" sha1="ik02nakpqorw9zgu2scs20cyyhyr1wr" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{Infobox writer
| name             = Margaret Mitchell
| image            = Margaret Mitchell NYWTS.jpg
| caption          = Mitchell leta 1941
| pseudonym        = Peggy Mitchell (srednješolka)&lt;br&gt;Peg Mitchell (vseučiliščnica)
| birth_name       = Margaret Munnerlyn Mitchell
| birth_date       = {{birth date|1900|11|8}}
| birth_place      = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]]
| death_date       = {{death date and age|1949|8|16|1900|11|6}}
| death_place      = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]]
| resting_place    = [[Oakland Cemetery (Atlanta)|Oakland Cemetery]]
| occupation       = Journalist, novelist 
| genre            = Romance novel, Historical fiction, [[epic novel]]
| education        = [[Smith College]]
| spouse           = {{plainlist|
* {{marriage|Berrien Upshaw|1922|1924|end=div}}
* {{marriage|John Marsh|1925}}&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|title=Margaret Mitchell: American Rebel ~ Biography of Margaret Mitchell &amp;#124; American Masters|date=March 29, 2012|website=American Masters|access-date=September 29, 2020|archive-date=September 24, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200924222135/https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;}}
| parents          = [[Eugene M. Mitchell]]&lt;br /&gt;[[Maybelle Stephens Mitchell|Maybelle Stephens]]
| relatives        = [[Annie Fitzgerald Stephens]] (babica)&lt;br&gt;[[Joseph Mitchell (Mitchell Estate director)|Joseph Mitchell]] (nečak)&lt;br&gt;[[Mary Melanie Holliday]] (sestrična)
| notableworks     = ''V vrtincu'' (''Gone with the Wind'')&lt;br /&gt;''Izgubljeni Laysen'' ('' Lost Laysen)''
| awards           = [[Pulitzer Prize for Novel]] (1937)&lt;br /&gt;[[National Book Award]] (1936)
| signature        = Margaret Mitchell signature.svg
}}
'''Margaret Munnerlyn Mitchell''' (*[[8. november]] [[1900]], †[[16. avgust]] [[1949]] [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]])&lt;ref&gt;{{Cite encyclopedia|url=https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|title=Margaret Mitchell {{!}} American novelist|encyclopedia=Encyclopedia Britannica|access-date=October 22, 2017|language=en|archive-date=June 28, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200628021722/https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|url-status=live}}&lt;/ref&gt; je bila ameriška romanopiska in časnikarka. Mitchell je napisala le en roman, ki je bil objavljen za časa njenega življenja; dogajanje je iz obdobja [[Ameriška državljanska vojna|Ameriške državljanske vojne]]. Za svoj roman ''[[V vrtincu (roman)|V vrtincu]]'' je prejela nagrado [[National Book Award for Fiction#Most Distinguished Novel (1935–1936)|National Book Award for Fiction]] za najboljšo povest v letu 1936&lt;ref name=nyt1937&gt;{{cite news |title=5 Honors Awarded on the Year's Books: ... |work=The New York Times |date=February 26, 1937 |page=23 }}&lt;/ref&gt; in nagrado [[Pulitzer Prize for Fiction]] leta 1937. 

Dolgo po njeni smrti je bila objavljena zbirka Mitchellinih dekliških zapisov in novela, ki jo je napisala kot najstnica, z naslovom ''Izgubljeni Laysen'' (''Lost Laysen''). Zbirka njenih časopisnih člankov, ki jih je napisala za „The Atlanta Journal“, pa je bila ponovno izdana v knjižni obliki.

== Življenjepis ==

=== Šolanje ===
==== Med Prvo svetovno vojno ====
Medtem ko je v Evropi divjala [[prva svetovna vojna]] (1914–1918), je Marjeta obiskovala „Atlanta's Washington Seminary“&lt;ref&gt;„Atlanta’s Washington Seminary“ – „Washingtonski seminar v Atlanti“; sedaj se imenuje „The Westminster Schools“ – „Westminstrske šole“&lt;/ref&gt;, &quot;modno&quot; zasebno dekliško šolo z več kot 300 učenci.&lt;ref&gt;Sargent, Porter E. ''A Handbook of the Best Private Schools of the United States and Canada''. Boston: P.E Sargent, 1915. Vol. 1, p. 150.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt; Bila je zelo aktivna v dramskem krožku.&lt;ref&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 94.&lt;/ref&gt; Mitchell je igrala med drugim tudi moške like: Nicka Bottoma v Shakespearovem delu „[[Sen kresne noči]]“ in Launcelota Gobba v Shakespearovem „[[Beneški trgovec|Beneškem trgovcu]]“. Napisala je igro o neresnih študentkah, v kateri je tudi igrala.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.p 138&lt;/ref&gt; Pridružila se je tudi Literarnemu krožku in v letopisu objavila dve zgodbi: ''Mala sestra'' in ''Narednik Terry''.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.&lt;/ref&gt;. 
Desetletna &quot;Peggy&quot; je junakinja v Mali sestri; ko sliši, da posiljujejo njeno starejšo sestro, hladnokrvno vzame samokres in ustreli posiljevalca:&lt;ref&gt;Jones, A. G., Tomorrow is Another Day: the woman writer in the South, 1859–1936, p. 314.&lt;/ref&gt;po ameriško brezčutno ga je pogledala, samozavestno je pomerila vanj z namenom, da ne bo zgrešila – in ga ni.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.&lt;/ref&gt;

Mitchell je spodbujala njena zahtevna učiteljica angleščine Paisley, ki je prepoznala njen pisateljski talent;&lt;ref&gt;Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. Photo section between p. 178-179. {{ISBN|0-89919-169-X}}&lt;/ref&gt; rekla ji je, da bo lahko uspela le, če bo trdo delala in ne bo neprevidna pri sestavljanju stavkov, kajti stavek mora biti &quot;popoln, jedrnat in povezan&quot;.&lt;ref&gt;Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.&lt;/ref&gt;

Mitchellova je prebirala knjige [[Thomas Dixon Mlajši|Thomasa Dixona Ml.]]&lt;ref&gt;Thomas Dixon Mlajši (1864-1946) je bil ameriški pisatelj, odvetnik, politik in baptistični pastor – zagovornik nadvlade belcev. Filmski režiser D. W. Griffith je „Člana klana“ (1905) priredil za film (1915; „The Birth of a Nation“ – „Rojstvo naroda“). Film je tako v 20. stoletju prispeval k obuditvi [[Ku Klux Klan|Ku Klux Klana]].&lt;/ref&gt; Ko so 1916 v Atlanti vrteli njegov nemi film [[Rojstvo naroda]], je dramatizirala Dixonovo delo „Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“&lt;ref&gt;„Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“  - „The Traitor: A Story of the Fall of the Invisible Empire“ (1907)&lt;/ref&gt; Kot igralka je prevzela vlogo Steva Hoyla s fantovsko [[lasulja|lasuljo]].&lt;ref&gt;Dixon, Jr., Thomas. ''The Traitor: a story of the fall of the invisible empire''. New York:  Doubleday, Page &amp; Co, 1907. {{OCLC|2410927}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html Summary of The Traitor:  A Story of the Fall of the Invisible Empire] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120404122244/http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html |date=April 4, 2012 }}. Retrieved July 22, 2012.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 93.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Slide, Anothony. ''American Racist: the life and films of Thomas Dixon'', Lexington, KY: The University Press of Kentucky, 2004. p.192. {{ISBN|0-8131-2328-3}}&lt;/ref&gt; 

Za časa njenega šolanja v Atlanti je njen brat Stephens obiskoval [[Univerza Harvard|Harvardsko univerzo]] (1915–1917) in se  je maja 1917 prostovoljno prijavil k vojakom – mesec dni po tem, ko so ZDA napovedale vojno Nemčiji. Aprila 1918 je odplul v Francijo, sodeloval v bojih okrog [[Lagny]]ja in [[Marbache|Marbacha]], nato pa se je oktobra vrnil v Georgijo kot vaditelj.&lt;ref&gt;Mead, Frederick Sumner. ''Harvard's Military Record in the World War'', Boston, MA: The Harvard Alumni Association, 1921. p. 669. {{OCLC|1191594}}&lt;/ref&gt; Margaret in njena mati sta se septembra 1918 v New Yorku pripravljali na Margaretin vpis na fakulteto, a Stephens je očetu sporočil, da je na varnem, potem ko je bila njegova ladja na poti iz Francije v New York torpedirana.&lt;ref&gt;[http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&amp;query=margaret%20mitchell&amp;brand=athnewspapers-brand &quot;News of Society&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140502032846/http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&amp;query=margaret%20mitchell&amp;brand=athnewspapers-brand |date=May 2, 2014 }} E. W. Carroll (September 19, 1918) ''Athens Daily Herald'', p. 3. Retrieved February 26, 2013.&lt;/ref&gt;

==== Njena „velika ljubezen“ ====
Stephens Mitchell se je izrazil, češ da zavodsko bivanje &quot;uničuje dekleta&quot;.&lt;ref&gt;Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.&lt;/ref&gt;  Mati May Belle Mitchell pa je vendarle zelo cenila dekliško izobraževanje in je želela, da bi njeni hčerki izobrazba pomagala k uveljavljanju kot orožje in &quot;ključ do preživetja&quot;.&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Felder, Deborah G. A Century of Women: the most influential events in twentieth-century women's history. New York, NY: Citadel Press, 1999. p. 158. ISBN 0-8065-2526-6&lt;/ref&gt; Klasična univerzitetna izobrazba, ki si jo je želela za svojo hčer, je bila enakovredna fantovskim zavodom, kar pa je bilo na voljo le na severnih šolah. Zato je izbrala za hčerko Smith College v [[Northampton]]u v [[Massachusetts|Massachusettsu]], ker je menila, da je to najboljši ženski zavod v Združenih državah Amerike.&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. 13 &amp; 14 p. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt;

Po diplomi na Washington Seminary junija 1918 se je Mitchell zaljubila v lepuškastega harvardskega diplomanta, mladega vojaškega poročnika [[Clifford Henry|Clifforda Henryja]],&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 46-48.&lt;/ref&gt; ki je bil glavni inštruktor sabljanja v Camp Gordonu od 10. maja do odplutja v Francijo 17. julija.&lt;ref name=autogenerated10 /&gt;&lt;ref name=autogenerated10 /&gt; Henry ji je pred odhodom v Francijo podaril zaročni prstan.&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 47-48 &amp; 54.&lt;/ref&gt;

14. septembra 1918, ko je bila vpisana na Smith College, je bil Henry v boju smrtno ranjen in je 17. oktobra podlegel.&lt;ref name=autogenerated10&gt;Mead, F.S., ''Harvard's Military Record in the World War'', p. 450.&lt;/ref&gt; Medtem ko je poročnik Henry čakal v verdunskih jarkih, je tik pred ranjavanjem na list, iztrgan iz njegovega poljskega zvezka, ki so ga pozneje našli med njegovimi stvarmi, napisal pesem, katere zadnja kitica se glasi:
&lt;center&gt;
{|
|-
! Should I &quot;go West.&quot;&lt;ref&gt;Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', May 8, 1919, Vol. 21, No. 31, p. 645.&lt;/ref&gt;
! Ali naj „grem na zahod“
|-
| &lt;poem&gt; If &quot;out of luck&quot; at duty's call
In glorious action I should fall
At God's behest,

May those I hold most dear and best
Know I have stood the acid test
Should I &quot;go West.&quot;
 &lt;/poem&gt;
| &lt;poem&gt; Če bi &quot;brez sreče&quot; pri klicu dolžnosti
V slavnem pohodu padel
Po Božji dopustitvi,

Naj tisti, ki so mi najdražji in najboljši,
Vedo, da sem prestal preizkušnjo
Ali naj &quot;grem na Zahod&quot;.&lt;ref&gt;&quot;West&quot; (=&quot;Zahod&quot;); tukaj je besedna igra, saj mu je bilo ime tudi &quot;West&quot;&lt;/ref&gt;
&lt;/poem&gt;
|}
&lt;/center&gt;

==== Cliffordovi odlikovanji ====
{{Več slik/peskovnik
| footer    = &lt;center&gt;Stotnik Clifford West Henry, ki je bil med vojno poročnik pri načelniku 102. pehotnega polka, je 13. septembra 1918 zavzel mesto [[Vigneulles]], devet kilometrov znotraj [[Hindenburgova linija|Hindenburgove linije]]. Poročnik Henry in 50 njegovih mož je bilo naslednjega dne ubitih v strašni eksploziji, ki jenastala zaradi odvržene letalske bombe v mestu. Pokopan je na pokopališču »First Congregational Church Cemetery« Greenwich, Fairfield County, [[Connecticut]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.uswarmemorials.org/html/people_details.php?PeopleID=15377|title=Henry Clifford West|publisher= American War Memorials Overseas|author=|place=|language=en|date=2008|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;. Prejel je dvoje odlikovanj: francosko, pa tudi ameriško z ukazom predsednika Združenih držav Amerike leta 1921.&lt;br&gt;''War Department, General Orders No. 28, 1921''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://valor.militarytimes.com/recipient/recipient-27088/|title=Clifford Henry - Hall of Valor: Medal of Honor, Silver Star, U.S. Military Awards|publisher=Military Times|author=|place=Washington|language=en|date=|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;
| align     = right
| image1    = Croix de Guerre 1914 1918.jpg|
| width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt1      = One black raven
| caption1  = 
| image2    = Clifford-West-Henry Connecticut.jpg
| width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt2      = 
| caption2  = &lt;center&gt;Stotnik Clifford West Henry se je rodil 28. junija 1896 na [[Manhattan]]u v [[New York]]u, kjer so živeli njegovi starši Ira Walton Henry in Frances S. Henry. Umrl je od šrapnelov, ki so leteli od letalske [[kasetna bomba|kasetne bombe]] 17. oktobra 1918 v francoskem od Nemcev zasedenem mestu, ki ga je osvojil – skupaj z njim pa še 50 njegovih vojakov.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.geni.com/people/Lieutenant-Clifford-West-Henry/6000000017587398262|title=Lt. Clifford West Henry (1896 - 1918) - Genealogy|publisher=geni.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;
| image3    = Army distinguished service cross medal.png
| width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt3      = 
| caption3  = &lt;center&gt;Za svojo neverjetno drznost in pogumnost je prejel posmrtno tudi [[ZDA|ameriško]] predsedniško odlikovanje, ki ga je leta [[1921]] prevzela njegova mati Ira Walton Henry.&lt;/center&gt;
}}

„Bridgeport Telegram“ je objavil tozadevno poročilo 4. julija 1927:
:Ga. Ira Henry iz Sound Beacha je danes prejela medaljo za izjemne zasluge od vojnega ministrstva v čast njenega sina, stotnika Clifforda W. Henryja, za hrabrost pod ognjem med svetovno vojno. Medaljo, ki jo je priporočil general Pershing, je podelil generalmajor Edwards.&lt;br&gt;
Stotnik Henry, ki je bil med vojno poročnik pri načelniku 102. pehotnega polka, je 13. septembra 1918 zavzel mesto [[Vigneulles]], devet kilometrov znotraj [[Hindenburgova linija|Hindenburgove linije]]. Poročnik Henry in 50 njegovih mož je naslednjega dne ubila strašna eksplozija v mestu, ko je letalo nanje odvrglo bombo. 

Henry je večkrat napredoval pred vodom, ki mu je poveljeval, in pritegnil ogenj iz brzostrelk, da bi njegovi možje lahko našli in uničili nemška gnezda. Čeprav je bil pri tem poskusu ranjen v nogo, je bila njegova smrt posledica ran od šrapnelov letalske bombe, ki jo je odvrglo nemško letalo.&lt;ref&gt;Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', April 10, 1919, Vol. 21, No. 27, p. 539.&lt;/ref&gt; Za svoja junaška dejanja je prejel francoski vojni križ s palmo&lt;ref&gt;Francoski vojni križ s palmo — ''Croix de guerre 1914–1918 (France)''&lt;/ref&gt;. Predsednik Združenih držav Amerike mu je kot vrhovni poveljnik oboroženih sil ZDA podelil za izjemne zasluge križec&lt;ref&gt;»Distinguished Service Cross (United States)«&lt;/ref&gt; in grozd hrastovega lista &lt;ref&gt;»Oak Leaf Cluster« - grozd hrastovega lista za izjemne zasluge&lt;/ref&gt;.&lt;ref name=autogenerated10 /&gt;&lt;ref&gt;[http://militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 Valor awards for Clifford West Henry] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131104084838/http://www.militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 |date=November 4, 2013 }}  Retrieved January 20, 2012.&lt;/ref&gt;
Clifford Henry je bil po besedah njenega brata  ''velika Margaretina ljubezen''. V pismu prijatelju pa je ona sama glede tega zapisala, da ohranja &quot;spomin na čisto ljubezen, ki v sebi ni imela niti trunka telesnega poželenja&quot;.&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 54.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Letter to A. Edee, March 26, 1920&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 75-76.&lt;/ref&gt;

==== Opustitev znanstvene kariere ====
Mitchell si je zamišljala, da bi se uveljavila na področju [[psihiatrija|psihiatrije]],&lt;ref name=autogenerated12&gt;Pierpont, Claudia Roth. &quot;A Critic at Large: A Study in Scarlett.&quot; ''The New Yorker'', August 31, 1992, p. 93-94.&lt;/ref&gt;vendar je njeno prihodnost prekrižala [[španska gripa|španske gripe]], ki je po vsem svetu pomorila čez petdeset milijonov ljudi – kar je trikrat več od svetovne vojne. 25. januarja 1919 je posegla tudi v njeno družino: njena mati, May Belle Mitchell, je podlegla [[pljučnica|pljučnici]] prav zaradi te vseokužbe; v slutnji, da je njena smrt tik pred vrati, je hčerki napisala zadnji nasvet: 
:„Razdajaj se z obema rokama in polnim srcem; a presežek daj šele potem, ko si že živela svoje lastno življenje.&lt;ref name=autogenerated12 /&gt;
Kot povprečna študentka Marjeta ni blestela na nobenem akademskem področju ter je podcenjevala tudi svoje pisne sposobnosti in čeprav je njen profesor angleščine hvalil njeno delo, se ji je zdela pohvala neupravičena.&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 56 &amp; 60.&lt;/ref&gt; Po končanem prvem letniku na Smith Collegeu se je Mitchell za trajno vrnila v Atlanto, da bi prevzela gospodinjstvo namesto očeta.&lt;ref name=autogenerated12 /&gt;Ko si je oktobra 1919 opomogla od [[apendektomija|slepiča]], je prijateljici zaupala, da je zanjo pomenila opustitev fakultete in sanj o &quot;novinarski karieri&quot;, da bi v zameno vodila družinsko gospodinjstvo, &quot;odpoved vsemu, kar je bilo kaj vredno – za prazen nič!&quot;&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 30 &amp; 42.&lt;/ref&gt;

=== Med Drugo svetovno vojno ===
{{Več slik/peskovnik
| footer    = &lt;center&gt;&lt;/center&gt;
| align     = right
| image1    = Margaret Mitchell Christens USS Atlanta (CL-104) 1944.jpg
| width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt1      = One black raven
| caption1  = &lt;center&gt; Svojo ladjo ''USS 'Atlanta' (CL-104) '' je krstila sama lastnica Margaret Mitchell Christens [[1944]] in jo tudi sama v celoti temeljito gmotno opremila&lt;/center&gt;
| image2    = Margaret Mitchell 1941 on USS Atlanta (CL-51).jpg
| width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt2      = 
| caption2  = &lt;center&gt;Mitchell v odori [[Rdeči križ|Rdečega križa]] na krovu ladje USS ''Atlanta'' (CL-51), ki jo je kot lahko [[križarka|križarko]] [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|Ameriška vojna mornarica]] uporabljala v protiletalstvu; prislužila je pet zvezdic &amp; predsedniško priznanje za &quot;junaški zgled neomajnega bojnega duha&quot;.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|title=Atlanta III (CL-51)|website=NHHC|access-date=June 4, 2024|archive-date=June 4, 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240604125911/https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
&lt;/center&gt;
| image3    = Margaret Mitchell - Democrat and Chronicle (1936).jpg
| width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt3      = 
| caption3  = &lt;center&gt;Mitchell je vestno dopisovala izpiljene članke v časopisje in pisala svoj roman „V vrtincu“ (1936)&lt;/center&gt;}}

Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bila prostovoljka za [[Rdeči križ]] in je zbirala denar za vojna prizadevanja s prodajo vojnih obveznic.&lt;ref&gt;Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 225.&lt;/ref&gt;  Bila je dejavna v domovinski domači obrambi, šivala je bolnišnične halje in na hlače lepila našitke.&lt;ref&gt;Oliphant, Sgt. H. N. &quot;People on the Home Front: Margaret Mitchell&quot;. October 19, 1945. Yank, p. 9.&lt;/ref&gt; Čeprav se je sicer odločno zavzemala za uveljavitev ženskih pravic, ni bila enostranska in bojevita [[feminizem|feministka]], ampak je načeloma enako spoštovala tudi „močnejši spol“. To je pokazala zlasti med vojno, ko je posvečala veliko pozornost pisanju pisem vpoklicanim fantom in možem: vojakom, mornarjem in marincem; v svoja pisma je mimogrede vpletala šaljivost, spodbudo in sočutje.&lt;ref&gt;Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.&lt;/ref&gt;

„USS Atlanta (CL-51)“ je bila lahka [[križarka]], ki jo je [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|ameriška vojna mornarica]] uporabljala kot protiletalsko ladjo pod pokroviteljstvom Margaret Mitchell in je bila uporabljena v pomorski [[Bitka za Midway|Bitki za Midway]] in [[Bitka za Vzhodne Salomonove otoke|Vzhodne Salomonove otoke]]. Ladja je bila med nočnim delovanjem na površini 13. novembra 1942 med pomorsko bitko za Guadalcanal močno poškodovana, nakar jo je ukazal njen [[kapitan]] potopiti; pogumno moštvo si je pri tem prislužilo  pet bojnih zvezdic in predsedniško priznanje kot &quot;junaški primer nepremagljivega bojnega duha&quot;.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|title=Atlanta III (CL-51)|website=NHHC|access-date=June 4, 2024|archive-date=June 4, 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240604125911/https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Mitchell je sama gmotno podprla drugo lahko križarko, zopet poimenovano po mestu Atlanta, ''USS Atlanta (CL-104)''. 6. februarja 1944 jo je v Camdenu v New Jerseyju krstila njena dobrotnica Margaret kot Atlanto, bojne podvige pa je začela maja 1945. Atlanta je bila članica operativnih sil, ki so varovale hitre letalonosilke, delovala pa je ob obali [[Honšu]]ja, ko so se Japonci 15. avgusta 1945 brezpogojno vdali; prislužila si je dve bojni zvezdici. Končno je bila potopljena med eksplozivnimi preizkusi ob [[San Clemente (otok)|otoku San Clemente]] 1. oktobra 1970.&lt;ref&gt;[http://www.history.navy.mil/photos/sh-usn/usnsh-a/ix304.htm USS Atlanta (IX-304, formerly CL-104), 1964–1970] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121108084914/http://www.history.navy.mil/photos/sh-usn/usnsh-a/ix304.htm |date=November 8, 2012 }}. Retrieved January 22, 2013.&lt;/ref&gt;

== Družina ==
{{Več slik/peskovnik
| footer    = &lt;center&gt;Njen stari oče Russell Mitchell je imel trinajst otrok z dvema ženama; najstarejši je bil njen oče Eugene, ki je diplomiral na Pravni fakulteti Univerze v Georgiji.&lt;ref name=&quot;cyclopedia&quot;&gt;{{cite book |last1=Candler |first1=Allen D. |first2=Clement A. |last2=Evans |title=Cyclopedia of Georgia |location=Atlanta, Georgia |publisher=State Historical Association |year=1906 |volume=2 of 3 |pages=602–605 |oclc=3300148}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last=Garrett |first=Franklin M. |title=Atlanta and Environs: a chronicle of its people and events |location=Athens, Georgia |publisher=University of Georgia Press |year=1969 |volume=1 |page=819 |isbn=0820302635}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Ruppersburg, Hugh (2007). The New Georgia Encyclopedia Companion to Georgia Literature. Athens, Georgia: University of Georgia Press. p. 326. ISBN 9780820328768.&lt;/ref&gt;. Margaretka je začela pisati zgodbice v najstniških letih; leta 1922 pa je presenetila svoje vrstnike, ko je dobila pri [[Atlanta Journal|Atlanta Journalu]] službo časnikarke, kar je takrat veljalo za delo pridržano moškim. Čeprav je bila poročena dvakrat, ni mogoče najti slik njunih mož; pisateljici pa je slava kmalu začela presedati; radovedneži je namreč niti za trenutek niso puščali pri miru. Zato je nasprotovala snemanju filma: &quot;Nočem prevzeti dela scenaristke, nočem biti svetovalka; ne zanima me izbira igralcev, snemanje ali objava filma. Dajte mi malo miru! Pozabite name!&quot;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://birdinflight.com/ru/portret/20161004-margaret-mitchell.html|title=Написать и возненавидеть: Как автор «Унесенных ветром» спасалась от славы|publisher=Bird In Flight|author=Светлана Ворошилова|place=|language=ru|date=4. oktober 2016|accessdate=8. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;
| align     = right
| image1    = Margaret-Mitchell 1922.jpg
| width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt1      = One black raven
| caption1  = &lt;center&gt; Marjetica je bila taka zapeljivka, da je zanjo norelo istočasno pet fantov.&lt;/center&gt;
| image2    = Crescent Apartments, Atlanta, Georgia.jpg
| width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt2      = 
| caption2  = &lt;center&gt;Njen družinski dom, poimenovan &quot;Smetišče&quot; (&quot;Dump&quot;), je prava graščina; tukaj je želela, da bi bila &quot;moja hišica moja svobodica&quot;. Miru pa ni imela, saj so jo občudovalci stalno nadlegovali. Tu je danes spominska hiša in [[muzej]]&lt;/center&gt;
| image3    = Eugene-Muse-Mitchell.jpg
| width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt3      = 
| caption3  = &lt;center&gt;Marjetin oče je bil Eugene Muse Mitchell; njegovi daljni predniki so izhajali s [[Škotska|Škotskega]]. Po materini strani pa je imela katoliške [[Irci|irske]] korenine. ([[1906]])&lt;/center&gt;}}

=== Poreklo ===
Margaret Mitchell je vse življenje živela v [[Atlanta, Georgija|Atlanti]] v [[ZDA|ameriški zvezni državi]] [[Georgija|Georgiji]]. Rodila se je leta 1900 v bogati in politično pomembni družini. Po očetovi moški strani je imela [[Škoti|škotske]] prednike, po materini moški veji pa [[Irci|irske]] korenine. Njen oče, Eugene Muse Mitchell, je bil odvetnik, mati, Mary Isabel &quot;Maybelle&quot; Stephens, pa sufražetka in katoliška dobrodelnica. Imela je dva brata, Russella Stephensa Mitchella, ki je umrl v otroštvu leta 1894, in Alexandra Stephensa Mitchella, rojenega leta 1896.&lt;ref name=cyclopedia /&gt;&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt;

==== Mladostnica ====
Margaret je začela uporabljati ime »Peggy« v srednješolskem zavodu Washington Seminary, a skrajšano obliko »Peg« na visoki šoli v Smith Collegeu; ugajala ji je potrditev tega nadimka v mitološkem krilatem konju »[[Pegaz]]u«, ki navdihuje pesnike.&lt;ref&gt;Flora, Joseph M., Amber Vogel and Bryan Albin Giemza. ''Southern Writers: a new biographical dictionary'' Baton Rouge, LA: Louisiana State University Press, 2006. p. 285. {{ISBN|0-8071-3123-7}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=reporter&gt;{{cite book |last1=Mitchell |first1=Margaret |first2=Patrick |last2=Allen |title=Margaret Mitchell: reporter |location=Athens, GA |publisher=Hill Street Press |year=2000 |isbn=978-1-57003-937-9}}&lt;/ref&gt; Peggy je v svoji atlantski družbi [[matura|maturirala]] v zimskem semestru 1920.&lt;ref name=reporter /&gt; V takratnem slogu »&quot;gin and jazz&quot;« je pri plesu občinstvo »frapirala« in ga s svojim nenavadnim mlatarjenjem dodobra razburila.&lt;ref&gt;Kriebl, Karen J (1998). „From bloomers to flappers: the American women's dress reform movement, 1840–1920”. Ohio State University: 113—28.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=autogenerated16&gt;Wolfe, Margaret Ripley. ''Daughters of Canaan: a saga of southern women''. Lexington, KY: University Press of Kentucky, 1995. p. 150. {{ISBN|0-8131-0837-3}}&lt;/ref&gt; Na dobrodelnem maturantskem plesu v Atlanti leta 1921 je izvedla [[apaški ples]], ki je vključeval nasilnosti, erotične prizore ter poljub s soplesalcem&lt;ref&gt;(en) Richard Powers, « The hidden story of the Apache dance [archive] », sur socialdance.stanford.edu (consulté le 4 mars 2021)&lt;/ref&gt;, kar je močno razkurilo atlantsko visoko meščansko družbo in posledično je bila izločena iz Mladinskega društva (Junior Legaue).&lt;ref&gt;{{Cite news|url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-10-13-bk-950-story.html|title=The Belle of Lettres : SOUTHERN DAUGHTER: The Life of Margaret Mitchell, By Darden Asbury Pyron (Oxford University Press: $29.95; 560 pp.)|date=October 13, 1991|newspaper=[[Los Angeles Times]]|access-date=February 5, 2022|archive-date=February 5, 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220205051629/https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-10-13-bk-950-story.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Young, Elizabeth. ''Disarming the Nation: women's writing and the American Civil War''. Chicago, IL: University of Chicago Press, 1999. p. 243. {{ISBN|0-226-96087-0}}&lt;/ref&gt; Apaški ples in [[tango]] sta delovala pohujšljivo zaradi svojih [[erotika|erotičnih]] sestavin; slednjega je priljubil [[nemi film]] »Štirje jezdeci apokalipse« (The Four Horsemen of the Apocalypse, 1921), ki je glavnega igralca [[Rudolph Valentino|Rudolpha Valentina]] zaradi njegovega vrhunskega plesanja tanga naredil za simbol [[spolnost|spolnosti]].&lt;ref&gt;Groppa, Carlos G. ''The Tango in the United States: a history''. Jefferson, NC: McFarland &amp; Co. Publishers, 2004. p. 82. {{ISBN|0-7864-1406-5}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=uKmExgEACAAJ |pages=39–40 |title=Dark Lover: The Life and Death of Rudolph Valentino |isbn=9780374282394 |last1=Leider |first1=Emily Wortis |year=2003 |publisher=Farrar, Straus and Giroux }}&lt;/ref&gt;

Mitchell je bila po lastnih besedah &quot;brezvestna spogledljivka&quot;. Zaročila se je s petimi moškimi, a je vztrajno trdila, da nobenemu od njih ni lagala niti jih zavajala.&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al, ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 116-118.&lt;/ref&gt; Krajevna klepetava dopisnica, ki se je podpisovala kot Polly Peachtree, je v stolpcu iz leta 1922 opisala Mitchellino ljubezensko izživljanje:
:»V svojem kratkem življenju je imela morda več moških, ki so bili vanjo res &quot;smrtno zaljubljeni&quot;, več iskrenih snubcev, kot pa katero koli drugo dekle v Atlanti«.&lt;ref name=autogenerated16 /&gt;

=== Poroki ===
[[File:Margaret-Mitchell 1930.jpg|thumb|200px|left|&lt;center&gt;[[Pisatelj|Pisateljica]] Margaret Mitchell leta [[1930]]]]&lt;/center&gt;
Aprila 1922 je Mitchell hodila in se skoraj vsakodnevno videvala z dvema moškima: eden je bil Berrien Kinnard Upshaw z vzdevkom »Red« = »Rdeči« (10. marec 1901 — 13. januar 1949), s katerim naj bi se srečala 1917 na plesu, ki so ga priredili starši ene od njenih prijateljic, in drugi, njegov sostanovalec in prijatelj John Robert Marsh (6. oktober 1895 — 5. marec 1952), založnik iz Kentuckyja, ki je delal za [[Associated Press]].&lt;ref name=autogenerated20&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 95-96.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Walker, Marianne (1993). Margaret Mitchell and John Marsh: the love story behind Gone With the Wind. Atlanta, GA: Peachtree Publishers. ISBN 9781561456178.&lt;/ref&gt;  

Upshaw je bil fant iz Atlante, nekaj mesecev mlajši od Mitchell, čigar družina se je leta 1916 preselila v Raleigh v Severni Karolini.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (May 6, 1997). Lost Laysen. Simon and Schuster. ISBN 9780684837680.&lt;/ref&gt; Leta 1919 je bil sprejet v Pomorsko akademijo Združenih držav Amerike, vendar je 5. januarja 1920 odstopil zaradi akademskih pomanjkljivosti. Maja je bil ponovno sprejet, takrat star 19 let, in je dva meseca preživel na morju, preden je odstopil drugič, in sicer 1. septembra 1920.&lt;ref&gt;Washington Government Printing Office (1921), ''Annual Register of the United States Naval Academy, Annapolis, Md'', p. 57, 188, 193 &amp; 204.&lt;/ref&gt;Upshaw, ki mu šola ni dišala in ni imel službe, si je leta 1922 »služil« denar s tihotapljenjem alkohola v georgijskih gorah.&lt;ref&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 95.&lt;/ref&gt;

Čeprav ji je njena družina odsvetovala, sta se Peggy in Red poročila 2. septembra 1922; priča na njuni poroki je bil John Marsh. Par je živel v domu Mitchellovih z njenim očetom a že do decembra se je zakon razpadel in Upshow je odšel iz hiše. Mitchell je tožila zaradi telesnega in čustvenega nasilja, kar vse je bilo posledica moževega pijančevanja. Do ločitve je prišlo sporazumno: John Marsh mu je dal posojilo, Mitchell pa se je odpovedala tožbi za nasilništvo.&lt;ref&gt;Champion, Laurie. American Women Writers, 1900–1945: a bio-bibliographical critical sourcebook. Westport, CT: Greenwood Press, 2000. p. 240. ISBN 0-313-30943-4&lt;/ref&gt;&lt;ref name=autogenerated20 /&gt;&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al, ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 133.&lt;/ref&gt; Civilno sta se ločila 16. oktobra 1924.&lt;ref name=reporter /&gt;{{rp|xx}} 

Ker sta se poročila v katoliški Cerkvi, na razglasitev ničnosti zakona po takratnem Cerkvenem zakoniku ni bilo možno niti pomisliti. Zato je Mitchell zapustila katoliško vero in se priključila episkopalni&lt;ref&gt;Episkopalna cerkev (''Episcopal Church'' – ''TEC''), znana tudi kot Protestanntska episkopalna cerkev v ZDA (''Protestant Episcopal Church in the United States of America'' – ''PECUSA'' – je članica svetovne Anglikanske skupnosti&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;j777&quot;&gt;{{cite web | title=Episcopal Church, The | website=The Episcopal Church | date=2012-05-22 | url=https://www.episcopalchurch.org/glossary/episcopal-church-the/ | access-date=2024-07-28}}&lt;/ref&gt;, kjer so glede ločitve zakona dopuščali širša merila in celo cerkveno ločitev.&lt;ref&gt;&quot;'As God is My Witness': The Catholic Roots of Gone with the Wind | Franciscan Media&quot;. May 14, 2020.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite news|url = https://www.ajc.com/news/local/margaret-mitchell-nephew-leaves-estate-atlanta-archdiocese/30wq9vEws4OlZjxzAhq4qN/#:~:text=The%20bequest%20to%20the%20archdiocese,Catholic%20church%20in%20later%20life.|title = Margaret Mitchell's nephew leaves estate to Atlanta Archdiocese|newspaper = The Atlanta Journal-Constitution|last1 = Poole|first1 = Shelia|access-date = February 6, 2022|archive-date = February 6, 2022|archive-url = https://web.archive.org/web/20220206152321/https://www.ajc.com/news/local/margaret-mitchell-nephew-leaves-estate-atlanta-archdiocese/30wq9vEws4OlZjxzAhq4qN/#:~:text=The%20bequest%20to%20the%20archdiocese,Catholic%20church%20in%20later%20life.|url-status = live}}&lt;/ref&gt;

4. julija 1925 sta se torej 24-letna Margaret Mitchell in 29-letni John Marsh poročila v unitarno-univerzalistični cerkvi.&lt;ref&gt; »Unitaristični univerzalizem« je svobodomiselno versko izroččilo, ki je nastalo z združitvijo dveh skupnosti: unitarizma in univerzalizma. Leta 1793 je bila v Ameriki ustanovljena Univerzalistična cerkev Amerike, leta 1825 pa Ameriško unitaristično združenje (AUA).&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Walker, Marianne (1993). Margaret Mitchell and John Marsh: the love story behind Gone With the Wind. Atlanta, GA: Peachtree Publishers. ISBN 9781561456178.&lt;/ref&gt; Novoporočenca sta se naselila v sobah Crescenta v Atlanti in v stanovanju št. 1, ki sta ga ljubkovalno poimenovala »The Dump« (tj. »Smetišče«);  zdaj je tukaj Hiša in muzej Margaret Mitchell.&lt;ref name=autogenerated15&gt;Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 8.&lt;/ref&gt;

== Smrt in spomin ==
[[File:MargaretMitchell-grave.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Mitchellin grob na »Oaklandskem pokopališču« v [[Atlanta, Georgija|Atlanti]] (»Oakland Cemetery«) ]]&lt;/center&gt;

=== Prometna nesreča in smrt ===
Margaret Mitchell je zvečer, 11. avgusta 1949, ko je s svojim možem Johnom Marshom prečkala v Atlanti ulico Peachtree Street na poti za ogled filma „Canterburyjska zgodba“ (''A Canterbury Tale''), zbil prehitri voznik. Pet dni pozneje, 16. avgusta, je v starosti 48 let umrla v bolnišnici Grady (Grady Memorial Hospital), ne da bi prišla k zavesti.

Zbil jo je taksist Hugh Gravitt, ki ni bil v službi in je vozil svoje osebno vozilo. Po trčenju so ga zaprli  zaradi vožnje pod vplivom alkohola in ga izpustili z varščino v višini 5450 dolarjev do Mitchelline smrti.&lt;ref name=autogenerated2&gt;[https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html Obituary: Miss Mitchell, 49, Dead of Injuries] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171109075709/https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html |date=November 9, 2017 }}, (August 17, 1949) ''New York Times''. Retrieved May 14, 2011.&lt;/ref&gt;
Najprej je bil obtožen vožnje v vinjenem stanju, prehitre vožnje in vožnje po napačni strani ceste; novembra 1949 so ga spoznali za krivega uboja iz malomarnosti in ga obsodili na 18 mesecev zapora, od česar je v ječi preživel 11 mesecev. Gravitt je umrl leta 1994 v starosti 74 let.&lt;ref&gt;Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 270.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web | url=https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | title=Hugh Gravitt, Driver Who Killed Margaret Mitchell | date=April 22, 1994 | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034521/https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web | url=https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | title=Hugh D Gravitt in Social Security Death Index | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034629/https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | url-status=live }}&lt;/ref&gt;

=== Pogreb ===
Margaret Mitchell so pokopali na pokopališču Oakland. Ko je njen mož John umrl leta 1952, so ga pokopali poleg njegove žene.

=== Spomin ===
Leta 1978 so Mitchell sprejeli v „Dvorano slavnih georgijskih časopisov“ („Georgia Newspaper Hall of Fame“),&lt;ref name=Green&gt;{{cite news | author=Green, Dick | title=Papers Challenged To Reach New Reader Group | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=February 25, 1978 | url=https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | via=newspapers.com | access-date=July 3, 2020 | archive-date=July 3, 2020 | archive-url=https://web.archive.org/web/20200703145734/https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | url-status=live }}&lt;/ref&gt; leta 1994 v „Dvorano slavnih georgijskih žensk“ („Georgia Women of Achievement“) in leta 2000 v „Dvorano slavnih georgijskih pisateljev“ („Georgia Writers Hall of Fame“).&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|title=Margaret Mitchell|author=New Georgia Encyclopedia|access-date=October 21, 2017|archive-date=October 21, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171021220611/http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Leta 1994 je Shannen Doherty igrala v televizijskem filmu „A Burning Passion: The Margaret Mitchell Story“ („Goreča strast: Zgodba Margaret Mitchell“) – izmišljeni pripovedi o Mitchellinem življenju, ki jo je režiral [[Larry Peerce]].&lt;ref&gt;{{cite news | title=TELEVISION REVIEW; The Woman Who Invented Scarlett | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=November 7, 1994 | url=https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | via=nytimes.com | access-date=December 11, 2020 | archive-date=April 6, 2023 | archive-url=https://web.archive.org/web/20230406084227/https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Ko je 2011 umrl Mitchellin nečak Joseph Mitchell, je zapustil [[Nadškofija Atlanta|nadškofiji Atlanta]] petdeset odstotkov blagovnih znamk in literarnih pravic zapuščine Margaret Mitchell ter nekaj Mitchellinih osebnih predmetov.&lt;ref name=Kandra1&gt;{{cite news|last=Kandra|first=Greg|title=Gone with the windfall: Margaret Mitchell heir leaves estate to Archdiocese of Atlanta|url=http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|accessdate=April 7, 2014|newspaper=Patheos|date=August 16, 2012|archive-date=April 9, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140409002146/http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

== Opombe ==
{{Reflist|30em}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Nadaljnje branje ==
;{{ikona en}}
* Bonner, Peter. ''[https://web.archive.org/web/20131127122453/http://peterbonner.com/store.html Lost In Yesterday: Commemorating The 70th Anniversary of Margaret Mitchell's 'Gone With The Wind']''. Marietta, Georgia: First Works Publishing Co., Inc., 2006. {{ISBN|978-0-9716158-9-2}}.
* Brown, Ellen F. and John Wiley. ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: A Bestseller's Odyssey from Atlanta to Hollywood''. Lanham, Maryland: Taylor Trade, 2011. {{ISBN|978-1-58979-567-9}}.
* Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. {{ISBN|0-89919-169-X}}
* Farr, Finis. ''Margaret Mitchell of Atlanta: The Author of Gone With the Wind''. New York: William Morrow, 1965. {{ISBN|978-0-380-00810-0}}
* Mitchell, Margaret, Allen Barnett Edee and Jane Bonner Peacock. ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921''. Atlanta, Georgia: Peachtree Publishers, Ltd, 1985. {{ISBN|978-0-931948-70-1}}
* Mitchell, Margaret and Patrick Allen. ''Margaret Mitchell: Reporter''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-57003-937-9}}
* Mitchell, Margaret and Jane Eskridge. ''Before Scarlett: Girlhood Writings of Margaret Mitchell''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-892514-62-2}}
* Pyron, Darden Asbury. ''Southern Daughter: The Life of Margaret Mitchell''. New York: Oxford University Press, 1991. {{ISBN|978-0-19-505276-3}}
* Walker, Marianne. ''Margaret Mitchell &amp; John Marsh: The Love Story Behind Gone With the Wind''. Atlanta: Peachtree, 1993. {{ISBN|978-1-56145-231-6}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}
{{Wikinavedek}}

;{{ikona en}}
*[https://www.britannica.com/event/American-Civil-War American Civil War | History, Summary, Dates, Causes, Map, Timeline, Battles, Significance, &amp; Facts | Britannica]
*[https://www.biography.com/authors-writers/margaret-mitchell Margaret Mitchell - Books, Death &amp; Quotes|New Georgia Encyclopedia]
*[https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/ Margaret Mitchell: American Rebel | Biography of Margaret Mitchell | American Masters (PBS)]
*[https://www.encyclopedia.com/women/encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/mitchell-margaret-1900-1949 Mitchell, Margaret (1900–1949) | Encyclopedia.com]
;{{ikona ru}}
*[https://birdinflight.com/ru/portret/20161004-margaret-mitchell.html Написать и возненавидеть: Как автор «Унесенных ветром» спасалась от славы — Bird In Flight]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1900]]
[[Kategorija:Umrli leta 1949]]
[[Kategorija:Ženske]]
[[Kategorija:Borci za človekove pravice]]
[[Kategorija:Druga svetovna vojna]]
[[Kategorija:Humanitarni delavci]]
[[Kategorija:Ameriški pisatelji]]
[[Kategorija:Ameriški publicisti]]
[[Kategorija:Umrli v prometnih nesrečah]]
[[Kategorija:Ameriške feministke]]</text>
      <sha1>ik02nakpqorw9zgu2scs20cyyhyr1wr</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687468</id>
      <parentid>6687463</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T21:09:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Družina */</comment>
      <origin>6687468</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="43625" sha1="e62lmm37nbeyr0du21y6mtt19hpdxi8" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{Infobox writer
| name             = Margaret Mitchell
| image            = Margaret Mitchell NYWTS.jpg
| caption          = Mitchell leta 1941
| pseudonym        = Peggy Mitchell (srednješolka)&lt;br&gt;Peg Mitchell (vseučiliščnica)
| birth_name       = Margaret Munnerlyn Mitchell
| birth_date       = {{birth date|1900|11|8}}
| birth_place      = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]]
| death_date       = {{death date and age|1949|8|16|1900|11|6}}
| death_place      = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]]
| resting_place    = [[Oakland Cemetery (Atlanta)|Oakland Cemetery]]
| occupation       = Journalist, novelist 
| genre            = Romance novel, Historical fiction, [[epic novel]]
| education        = [[Smith College]]
| spouse           = {{plainlist|
* {{marriage|Berrien Upshaw|1922|1924|end=div}}
* {{marriage|John Marsh|1925}}&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|title=Margaret Mitchell: American Rebel ~ Biography of Margaret Mitchell &amp;#124; American Masters|date=March 29, 2012|website=American Masters|access-date=September 29, 2020|archive-date=September 24, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200924222135/https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;}}
| parents          = [[Eugene M. Mitchell]]&lt;br /&gt;[[Maybelle Stephens Mitchell|Maybelle Stephens]]
| relatives        = [[Annie Fitzgerald Stephens]] (babica)&lt;br&gt;[[Joseph Mitchell (Mitchell Estate director)|Joseph Mitchell]] (nečak)&lt;br&gt;[[Mary Melanie Holliday]] (sestrična)
| notableworks     = ''V vrtincu'' (''Gone with the Wind'')&lt;br /&gt;''Izgubljeni Laysen'' ('' Lost Laysen)''
| awards           = [[Pulitzer Prize for Novel]] (1937)&lt;br /&gt;[[National Book Award]] (1936)
| signature        = Margaret Mitchell signature.svg
}}
'''Margaret Munnerlyn Mitchell''' (*[[8. november]] [[1900]], †[[16. avgust]] [[1949]] [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]])&lt;ref&gt;{{Cite encyclopedia|url=https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|title=Margaret Mitchell {{!}} American novelist|encyclopedia=Encyclopedia Britannica|access-date=October 22, 2017|language=en|archive-date=June 28, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200628021722/https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|url-status=live}}&lt;/ref&gt; je bila ameriška romanopiska in časnikarka. Mitchell je napisala le en roman, ki je bil objavljen za časa njenega življenja; dogajanje je iz obdobja [[Ameriška državljanska vojna|Ameriške državljanske vojne]]. Za svoj roman ''[[V vrtincu (roman)|V vrtincu]]'' je prejela nagrado [[National Book Award for Fiction#Most Distinguished Novel (1935–1936)|National Book Award for Fiction]] za najboljšo povest v letu 1936&lt;ref name=nyt1937&gt;{{cite news |title=5 Honors Awarded on the Year's Books: ... |work=The New York Times |date=February 26, 1937 |page=23 }}&lt;/ref&gt; in nagrado [[Pulitzer Prize for Fiction]] leta 1937. 

Dolgo po njeni smrti je bila objavljena zbirka Mitchellinih dekliških zapisov in novela, ki jo je napisala kot najstnica, z naslovom ''Izgubljeni Laysen'' (''Lost Laysen''). Zbirka njenih časopisnih člankov, ki jih je napisala za „The Atlanta Journal“, pa je bila ponovno izdana v knjižni obliki.

== Življenjepis ==

=== Šolanje ===
==== Med Prvo svetovno vojno ====
Medtem ko je v Evropi divjala [[prva svetovna vojna]] (1914–1918), je Marjeta obiskovala „Atlanta's Washington Seminary“&lt;ref&gt;„Atlanta’s Washington Seminary“ – „Washingtonski seminar v Atlanti“; sedaj se imenuje „The Westminster Schools“ – „Westminstrske šole“&lt;/ref&gt;, &quot;modno&quot; zasebno dekliško šolo z več kot 300 učenci.&lt;ref&gt;Sargent, Porter E. ''A Handbook of the Best Private Schools of the United States and Canada''. Boston: P.E Sargent, 1915. Vol. 1, p. 150.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt; Bila je zelo aktivna v dramskem krožku.&lt;ref&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 94.&lt;/ref&gt; Mitchell je igrala med drugim tudi moške like: Nicka Bottoma v Shakespearovem delu „[[Sen kresne noči]]“ in Launcelota Gobba v Shakespearovem „[[Beneški trgovec|Beneškem trgovcu]]“. Napisala je igro o neresnih študentkah, v kateri je tudi igrala.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.p 138&lt;/ref&gt; Pridružila se je tudi Literarnemu krožku in v letopisu objavila dve zgodbi: ''Mala sestra'' in ''Narednik Terry''.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.&lt;/ref&gt;. 
Desetletna &quot;Peggy&quot; je junakinja v Mali sestri; ko sliši, da posiljujejo njeno starejšo sestro, hladnokrvno vzame samokres in ustreli posiljevalca:&lt;ref&gt;Jones, A. G., Tomorrow is Another Day: the woman writer in the South, 1859–1936, p. 314.&lt;/ref&gt;po ameriško brezčutno ga je pogledala, samozavestno je pomerila vanj z namenom, da ne bo zgrešila – in ga ni.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.&lt;/ref&gt;

Mitchell je spodbujala njena zahtevna učiteljica angleščine Paisley, ki je prepoznala njen pisateljski talent;&lt;ref&gt;Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. Photo section between p. 178-179. {{ISBN|0-89919-169-X}}&lt;/ref&gt; rekla ji je, da bo lahko uspela le, če bo trdo delala in ne bo neprevidna pri sestavljanju stavkov, kajti stavek mora biti &quot;popoln, jedrnat in povezan&quot;.&lt;ref&gt;Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.&lt;/ref&gt;

Mitchellova je prebirala knjige [[Thomas Dixon Mlajši|Thomasa Dixona Ml.]]&lt;ref&gt;Thomas Dixon Mlajši (1864-1946) je bil ameriški pisatelj, odvetnik, politik in baptistični pastor – zagovornik nadvlade belcev. Filmski režiser D. W. Griffith je „Člana klana“ (1905) priredil za film (1915; „The Birth of a Nation“ – „Rojstvo naroda“). Film je tako v 20. stoletju prispeval k obuditvi [[Ku Klux Klan|Ku Klux Klana]].&lt;/ref&gt; Ko so 1916 v Atlanti vrteli njegov nemi film [[Rojstvo naroda]], je dramatizirala Dixonovo delo „Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“&lt;ref&gt;„Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“  - „The Traitor: A Story of the Fall of the Invisible Empire“ (1907)&lt;/ref&gt; Kot igralka je prevzela vlogo Steva Hoyla s fantovsko [[lasulja|lasuljo]].&lt;ref&gt;Dixon, Jr., Thomas. ''The Traitor: a story of the fall of the invisible empire''. New York:  Doubleday, Page &amp; Co, 1907. {{OCLC|2410927}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html Summary of The Traitor:  A Story of the Fall of the Invisible Empire] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120404122244/http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html |date=April 4, 2012 }}. Retrieved July 22, 2012.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 93.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Slide, Anothony. ''American Racist: the life and films of Thomas Dixon'', Lexington, KY: The University Press of Kentucky, 2004. p.192. {{ISBN|0-8131-2328-3}}&lt;/ref&gt; 

Za časa njenega šolanja v Atlanti je njen brat Stephens obiskoval [[Univerza Harvard|Harvardsko univerzo]] (1915–1917) in se  je maja 1917 prostovoljno prijavil k vojakom – mesec dni po tem, ko so ZDA napovedale vojno Nemčiji. Aprila 1918 je odplul v Francijo, sodeloval v bojih okrog [[Lagny]]ja in [[Marbache|Marbacha]], nato pa se je oktobra vrnil v Georgijo kot vaditelj.&lt;ref&gt;Mead, Frederick Sumner. ''Harvard's Military Record in the World War'', Boston, MA: The Harvard Alumni Association, 1921. p. 669. {{OCLC|1191594}}&lt;/ref&gt; Margaret in njena mati sta se septembra 1918 v New Yorku pripravljali na Margaretin vpis na fakulteto, a Stephens je očetu sporočil, da je na varnem, potem ko je bila njegova ladja na poti iz Francije v New York torpedirana.&lt;ref&gt;[http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&amp;query=margaret%20mitchell&amp;brand=athnewspapers-brand &quot;News of Society&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140502032846/http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&amp;query=margaret%20mitchell&amp;brand=athnewspapers-brand |date=May 2, 2014 }} E. W. Carroll (September 19, 1918) ''Athens Daily Herald'', p. 3. Retrieved February 26, 2013.&lt;/ref&gt;

==== Njena „velika ljubezen“ ====
Stephens Mitchell se je izrazil, češ da zavodsko bivanje &quot;uničuje dekleta&quot;.&lt;ref&gt;Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.&lt;/ref&gt;  Mati May Belle Mitchell pa je vendarle zelo cenila dekliško izobraževanje in je želela, da bi njeni hčerki izobrazba pomagala k uveljavljanju kot orožje in &quot;ključ do preživetja&quot;.&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Felder, Deborah G. A Century of Women: the most influential events in twentieth-century women's history. New York, NY: Citadel Press, 1999. p. 158. ISBN 0-8065-2526-6&lt;/ref&gt; Klasična univerzitetna izobrazba, ki si jo je želela za svojo hčer, je bila enakovredna fantovskim zavodom, kar pa je bilo na voljo le na severnih šolah. Zato je izbrala za hčerko Smith College v [[Northampton]]u v [[Massachusetts|Massachusettsu]], ker je menila, da je to najboljši ženski zavod v Združenih državah Amerike.&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. 13 &amp; 14 p. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt;

Po diplomi na Washington Seminary junija 1918 se je Mitchell zaljubila v lepuškastega harvardskega diplomanta, mladega vojaškega poročnika [[Clifford Henry|Clifforda Henryja]],&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 46-48.&lt;/ref&gt; ki je bil glavni inštruktor sabljanja v Camp Gordonu od 10. maja do odplutja v Francijo 17. julija.&lt;ref name=autogenerated10 /&gt;&lt;ref name=autogenerated10 /&gt; Henry ji je pred odhodom v Francijo podaril zaročni prstan.&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 47-48 &amp; 54.&lt;/ref&gt;

14. septembra 1918, ko je bila vpisana na Smith College, je bil Henry v boju smrtno ranjen in je 17. oktobra podlegel.&lt;ref name=autogenerated10&gt;Mead, F.S., ''Harvard's Military Record in the World War'', p. 450.&lt;/ref&gt; Medtem ko je poročnik Henry čakal v verdunskih jarkih, je tik pred ranjavanjem na list, iztrgan iz njegovega poljskega zvezka, ki so ga pozneje našli med njegovimi stvarmi, napisal pesem, katere zadnja kitica se glasi:
&lt;center&gt;
{|
|-
! Should I &quot;go West.&quot;&lt;ref&gt;Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', May 8, 1919, Vol. 21, No. 31, p. 645.&lt;/ref&gt;
! Ali naj „grem na zahod“
|-
| &lt;poem&gt; If &quot;out of luck&quot; at duty's call
In glorious action I should fall
At God's behest,

May those I hold most dear and best
Know I have stood the acid test
Should I &quot;go West.&quot;
 &lt;/poem&gt;
| &lt;poem&gt; Če bi &quot;brez sreče&quot; pri klicu dolžnosti
V slavnem pohodu padel
Po Božji dopustitvi,

Naj tisti, ki so mi najdražji in najboljši,
Vedo, da sem prestal preizkušnjo
Ali naj &quot;grem na Zahod&quot;.&lt;ref&gt;&quot;West&quot; (=&quot;Zahod&quot;); tukaj je besedna igra, saj mu je bilo ime tudi &quot;West&quot;&lt;/ref&gt;
&lt;/poem&gt;
|}
&lt;/center&gt;

==== Cliffordovi odlikovanji ====
{{Več slik/peskovnik
| footer    = &lt;center&gt;Stotnik Clifford West Henry, ki je bil med vojno poročnik pri načelniku 102. pehotnega polka, je 13. septembra 1918 zavzel mesto [[Vigneulles]], devet kilometrov znotraj [[Hindenburgova linija|Hindenburgove linije]]. Poročnik Henry in 50 njegovih mož je bilo naslednjega dne ubitih v strašni eksploziji, ki jenastala zaradi odvržene letalske bombe v mestu. Pokopan je na pokopališču »First Congregational Church Cemetery« Greenwich, Fairfield County, [[Connecticut]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.uswarmemorials.org/html/people_details.php?PeopleID=15377|title=Henry Clifford West|publisher= American War Memorials Overseas|author=|place=|language=en|date=2008|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;. Prejel je dvoje odlikovanj: francosko, pa tudi ameriško z ukazom predsednika Združenih držav Amerike leta 1921.&lt;br&gt;''War Department, General Orders No. 28, 1921''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://valor.militarytimes.com/recipient/recipient-27088/|title=Clifford Henry - Hall of Valor: Medal of Honor, Silver Star, U.S. Military Awards|publisher=Military Times|author=|place=Washington|language=en|date=|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;
| align     = right
| image1    = Croix de Guerre 1914 1918.jpg|
| width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt1      = One black raven
| caption1  = 
| image2    = Clifford-West-Henry Connecticut.jpg
| width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt2      = 
| caption2  = &lt;center&gt;Stotnik Clifford West Henry se je rodil 28. junija 1896 na [[Manhattan]]u v [[New York]]u, kjer so živeli njegovi starši Ira Walton Henry in Frances S. Henry. Umrl je od šrapnelov, ki so leteli od letalske [[kasetna bomba|kasetne bombe]] 17. oktobra 1918 v francoskem od Nemcev zasedenem mestu, ki ga je osvojil – skupaj z njim pa še 50 njegovih vojakov.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.geni.com/people/Lieutenant-Clifford-West-Henry/6000000017587398262|title=Lt. Clifford West Henry (1896 - 1918) - Genealogy|publisher=geni.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;
| image3    = Army distinguished service cross medal.png
| width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt3      = 
| caption3  = &lt;center&gt;Za svojo neverjetno drznost in pogumnost je prejel posmrtno tudi [[ZDA|ameriško]] predsedniško odlikovanje, ki ga je leta [[1921]] prevzela njegova mati Ira Walton Henry.&lt;/center&gt;
}}

„Bridgeport Telegram“ je objavil tozadevno poročilo 4. julija 1927:
:Ga. Ira Henry iz Sound Beacha je danes prejela medaljo za izjemne zasluge od vojnega ministrstva v čast njenega sina, stotnika Clifforda W. Henryja, za hrabrost pod ognjem med svetovno vojno. Medaljo, ki jo je priporočil general Pershing, je podelil generalmajor Edwards.&lt;br&gt;
Stotnik Henry, ki je bil med vojno poročnik pri načelniku 102. pehotnega polka, je 13. septembra 1918 zavzel mesto [[Vigneulles]], devet kilometrov znotraj [[Hindenburgova linija|Hindenburgove linije]]. Poročnik Henry in 50 njegovih mož je naslednjega dne ubila strašna eksplozija v mestu, ko je letalo nanje odvrglo bombo. 

Henry je večkrat napredoval pred vodom, ki mu je poveljeval, in pritegnil ogenj iz brzostrelk, da bi njegovi možje lahko našli in uničili nemška gnezda. Čeprav je bil pri tem poskusu ranjen v nogo, je bila njegova smrt posledica ran od šrapnelov letalske bombe, ki jo je odvrglo nemško letalo.&lt;ref&gt;Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', April 10, 1919, Vol. 21, No. 27, p. 539.&lt;/ref&gt; Za svoja junaška dejanja je prejel francoski vojni križ s palmo&lt;ref&gt;Francoski vojni križ s palmo — ''Croix de guerre 1914–1918 (France)''&lt;/ref&gt;. Predsednik Združenih držav Amerike mu je kot vrhovni poveljnik oboroženih sil ZDA podelil za izjemne zasluge križec&lt;ref&gt;»Distinguished Service Cross (United States)«&lt;/ref&gt; in grozd hrastovega lista &lt;ref&gt;»Oak Leaf Cluster« - grozd hrastovega lista za izjemne zasluge&lt;/ref&gt;.&lt;ref name=autogenerated10 /&gt;&lt;ref&gt;[http://militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 Valor awards for Clifford West Henry] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131104084838/http://www.militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 |date=November 4, 2013 }}  Retrieved January 20, 2012.&lt;/ref&gt;
Clifford Henry je bil po besedah njenega brata  ''velika Margaretina ljubezen''. V pismu prijatelju pa je ona sama glede tega zapisala, da ohranja &quot;spomin na čisto ljubezen, ki v sebi ni imela niti trunka telesnega poželenja&quot;.&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 54.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Letter to A. Edee, March 26, 1920&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 75-76.&lt;/ref&gt;

==== Opustitev znanstvene kariere ====
Mitchell si je zamišljala, da bi se uveljavila na področju [[psihiatrija|psihiatrije]],&lt;ref name=autogenerated12&gt;Pierpont, Claudia Roth. &quot;A Critic at Large: A Study in Scarlett.&quot; ''The New Yorker'', August 31, 1992, p. 93-94.&lt;/ref&gt;vendar je njeno prihodnost prekrižala [[španska gripa|španske gripe]], ki je po vsem svetu pomorila čez petdeset milijonov ljudi – kar je trikrat več od svetovne vojne. 25. januarja 1919 je posegla tudi v njeno družino: njena mati, May Belle Mitchell, je podlegla [[pljučnica|pljučnici]] prav zaradi te vseokužbe; v slutnji, da je njena smrt tik pred vrati, je hčerki napisala zadnji nasvet: 
:„Razdajaj se z obema rokama in polnim srcem; a presežek daj šele potem, ko si že živela svoje lastno življenje.&lt;ref name=autogenerated12 /&gt;
Kot povprečna študentka Marjeta ni blestela na nobenem akademskem področju ter je podcenjevala tudi svoje pisne sposobnosti in čeprav je njen profesor angleščine hvalil njeno delo, se ji je zdela pohvala neupravičena.&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 56 &amp; 60.&lt;/ref&gt; Po končanem prvem letniku na Smith Collegeu se je Mitchell za trajno vrnila v Atlanto, da bi prevzela gospodinjstvo namesto očeta.&lt;ref name=autogenerated12 /&gt;Ko si je oktobra 1919 opomogla od [[apendektomija|slepiča]], je prijateljici zaupala, da je zanjo pomenila opustitev fakultete in sanj o &quot;novinarski karieri&quot;, da bi v zameno vodila družinsko gospodinjstvo, &quot;odpoved vsemu, kar je bilo kaj vredno – za prazen nič!&quot;&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 30 &amp; 42.&lt;/ref&gt;

=== Med Drugo svetovno vojno ===
{{Več slik/peskovnik
| footer    = &lt;center&gt;&lt;/center&gt;
| align     = right
| image1    = Margaret Mitchell Christens USS Atlanta (CL-104) 1944.jpg
| width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt1      = One black raven
| caption1  = &lt;center&gt; Svojo ladjo ''USS 'Atlanta' (CL-104) '' je krstila sama lastnica Margaret Mitchell Christens [[1944]] in jo tudi sama v celoti temeljito gmotno opremila&lt;/center&gt;
| image2    = Margaret Mitchell 1941 on USS Atlanta (CL-51).jpg
| width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt2      = 
| caption2  = &lt;center&gt;Mitchell v odori [[Rdeči križ|Rdečega križa]] na krovu ladje USS ''Atlanta'' (CL-51), ki jo je kot lahko [[križarka|križarko]] [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|Ameriška vojna mornarica]] uporabljala v protiletalstvu; prislužila je pet zvezdic &amp; predsedniško priznanje za &quot;junaški zgled neomajnega bojnega duha&quot;.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|title=Atlanta III (CL-51)|website=NHHC|access-date=June 4, 2024|archive-date=June 4, 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240604125911/https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
&lt;/center&gt;
| image3    = Margaret Mitchell - Democrat and Chronicle (1936).jpg
| width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt3      = 
| caption3  = &lt;center&gt;Mitchell je vestno dopisovala izpiljene članke v časopisje in pisala svoj roman „V vrtincu“ (1936)&lt;/center&gt;}}

Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bila prostovoljka za [[Rdeči križ]] in je zbirala denar za vojna prizadevanja s prodajo vojnih obveznic.&lt;ref&gt;Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 225.&lt;/ref&gt;  Bila je dejavna v domovinski domači obrambi, šivala je bolnišnične halje in na hlače lepila našitke.&lt;ref&gt;Oliphant, Sgt. H. N. &quot;People on the Home Front: Margaret Mitchell&quot;. October 19, 1945. Yank, p. 9.&lt;/ref&gt; Čeprav se je sicer odločno zavzemala za uveljavitev ženskih pravic, ni bila enostranska in bojevita [[feminizem|feministka]], ampak je načeloma enako spoštovala tudi „močnejši spol“. To je pokazala zlasti med vojno, ko je posvečala veliko pozornost pisanju pisem vpoklicanim fantom in možem: vojakom, mornarjem in marincem; v svoja pisma je mimogrede vpletala šaljivost, spodbudo in sočutje.&lt;ref&gt;Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.&lt;/ref&gt;

„USS Atlanta (CL-51)“ je bila lahka [[križarka]], ki jo je [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|ameriška vojna mornarica]] uporabljala kot protiletalsko ladjo pod pokroviteljstvom Margaret Mitchell in je bila uporabljena v pomorski [[Bitka za Midway|Bitki za Midway]] in [[Bitka za Vzhodne Salomonove otoke|Vzhodne Salomonove otoke]]. Ladja je bila med nočnim delovanjem na površini 13. novembra 1942 med pomorsko bitko za Guadalcanal močno poškodovana, nakar jo je ukazal njen [[kapitan]] potopiti; pogumno moštvo si je pri tem prislužilo  pet bojnih zvezdic in predsedniško priznanje kot &quot;junaški primer nepremagljivega bojnega duha&quot;.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|title=Atlanta III (CL-51)|website=NHHC|access-date=June 4, 2024|archive-date=June 4, 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240604125911/https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Mitchell je sama gmotno podprla drugo lahko križarko, zopet poimenovano po mestu Atlanta, ''USS Atlanta (CL-104)''. 6. februarja 1944 jo je v Camdenu v New Jerseyju krstila njena dobrotnica Margaret kot Atlanto, bojne podvige pa je začela maja 1945. Atlanta je bila članica operativnih sil, ki so varovale hitre letalonosilke, delovala pa je ob obali [[Honšu]]ja, ko so se Japonci 15. avgusta 1945 brezpogojno vdali; prislužila si je dve bojni zvezdici. Končno je bila potopljena med eksplozivnimi preizkusi ob [[San Clemente (otok)|otoku San Clemente]] 1. oktobra 1970.&lt;ref&gt;[http://www.history.navy.mil/photos/sh-usn/usnsh-a/ix304.htm USS Atlanta (IX-304, formerly CL-104), 1964–1970] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121108084914/http://www.history.navy.mil/photos/sh-usn/usnsh-a/ix304.htm |date=November 8, 2012 }}. Retrieved January 22, 2013.&lt;/ref&gt;

== Družina ==
{{Več slik/peskovnik
| footer    = &lt;center&gt;Njen stari oče Russell Mitchell je imel trinajst otrok z dvema ženama; najstarejši je bil njen oče Eugene, ki je diplomiral na Pravni fakulteti Univerze v Georgiji.&lt;ref name=&quot;cyclopedia&quot;&gt;{{cite book |last1=Candler |first1=Allen D. |first2=Clement A. |last2=Evans |title=Cyclopedia of Georgia |location=Atlanta, Georgia |publisher=State Historical Association |year=1906 |volume=2 of 3 |pages=602–605 |oclc=3300148}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last=Garrett |first=Franklin M. |title=Atlanta and Environs: a chronicle of its people and events |location=Athens, Georgia |publisher=University of Georgia Press |year=1969 |volume=1 |page=819 |isbn=0820302635}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Ruppersburg, Hugh (2007). The New Georgia Encyclopedia Companion to Georgia Literature. Athens, Georgia: University of Georgia Press. p. 326. ISBN 9780820328768.&lt;/ref&gt;. Margaretka je začela pisati zgodbice v najstniških letih; leta 1922 pa je presenetila svoje vrstnike, ko je dobila pri [[Atlanta Journal|Atlanta Journalu]] službo časnikarke, kar je takrat veljalo za delo pridržano moškim. Pisateljici je slava kmalu začela presedati; radovedneži je namreč niti za trenutek niso puščali pri miru. Zato je nasprotovala snemanju filma: &quot;Nočem prevzemati dela scenaristke, nočem biti svetovalka; ne zanima me izbira igralcev, snemanje ali objava filma. Dajte mi malo miru! Pozabite name!&quot;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://birdinflight.com/ru/portret/20161004-margaret-mitchell.html|title=Написать и возненавидеть: Как автор «Унесенных ветром» спасалась от славы|publisher=Bird In Flight|author=Светлана Ворошилова|place=|language=ru|date=4. oktober 2016|accessdate=8. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;
| align     = right
| image1    = Margaret-Mitchell 1922.jpg
| width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt1      = One black raven
| caption1  = &lt;center&gt; Margaret je bila taka zapeljivka, da je zanjo norelo istočasno pet fantov.&lt;/center&gt;
| image2    = Crescent Apartments, Atlanta, Georgia.jpg
| width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt2      = 
| caption2  = &lt;center&gt;Njen družinski dom, poimenovan &quot;Smetišče&quot; (&quot;Dump&quot;), je prava graščina; tukaj je želela, da bi bila &quot;moja hišica moja svobodica&quot;. Miru pa ni imela, saj so jo občudovalci stalno nadlegovali. Tu je danes spominska hiša in [[muzej]]&lt;/center&gt;
| image3    = Eugene-Muse-Mitchell.jpg
| width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt3      = 
| caption3  = &lt;center&gt;Margaretin oče je bil Eugene Muse Mitchell; njegovi daljni predniki so izhajali s [[Škotska|Škotskega]]. Po materini strani pa je imela katoliške [[Irci|irske]] korenine. ([[1906]])&lt;/center&gt;}}

=== Poreklo ===
Margaret Mitchell je vse življenje živela v [[Atlanta, Georgija|Atlanti]] v [[ZDA|ameriški zvezni državi]] [[Georgija|Georgiji]]. Rodila se je leta 1900 v bogati in politično pomembni družini. Po očetovi moški strani je imela [[Škoti|škotske]] prednike, po materini moški veji pa [[Irci|irske]] korenine. Njen oče, Eugene Muse Mitchell, je bil odvetnik, mati, Mary Isabel &quot;Maybelle&quot; Stephens, pa sufražetka in katoliška dobrodelnica. Imela je dva brata, Russella Stephensa Mitchella, ki je umrl v otroštvu leta 1894, in Alexandra Stephensa Mitchella, rojenega leta 1896.&lt;ref name=cyclopedia /&gt;&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt;

==== Mladostnica ====
Margaret je začela uporabljati ime »Peggy« v srednješolskem zavodu Washington Seminary, a skrajšano obliko »Peg« na visoki šoli v Smith Collegeu; ugajala ji je potrditev tega nadimka v mitološkem krilatem konju »[[Pegaz]]u«, ki navdihuje pesnike.&lt;ref&gt;Flora, Joseph M., Amber Vogel and Bryan Albin Giemza. ''Southern Writers: a new biographical dictionary'' Baton Rouge, LA: Louisiana State University Press, 2006. p. 285. {{ISBN|0-8071-3123-7}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=reporter&gt;{{cite book |last1=Mitchell |first1=Margaret |first2=Patrick |last2=Allen |title=Margaret Mitchell: reporter |location=Athens, GA |publisher=Hill Street Press |year=2000 |isbn=978-1-57003-937-9}}&lt;/ref&gt; Peggy je v svoji atlantski družbi [[matura|maturirala]] v zimskem semestru 1920.&lt;ref name=reporter /&gt; V takratnem slogu »&quot;gin and jazz&quot;« je pri plesu občinstvo »frapirala« in ga s svojim nenavadnim mlatarjenjem dodobra razburila.&lt;ref&gt;Kriebl, Karen J (1998). „From bloomers to flappers: the American women's dress reform movement, 1840–1920”. Ohio State University: 113—28.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=autogenerated16&gt;Wolfe, Margaret Ripley. ''Daughters of Canaan: a saga of southern women''. Lexington, KY: University Press of Kentucky, 1995. p. 150. {{ISBN|0-8131-0837-3}}&lt;/ref&gt; Na dobrodelnem maturantskem plesu v Atlanti leta 1921 je izvedla [[apaški ples]], ki je vključeval nasilnosti, erotične prizore ter poljub s soplesalcem&lt;ref&gt;(en) Richard Powers, « The hidden story of the Apache dance [archive] », sur socialdance.stanford.edu (consulté le 4 mars 2021)&lt;/ref&gt;, kar je močno razkurilo atlantsko visoko meščansko družbo in posledično je bila izločena iz Mladinskega društva (Junior Legaue).&lt;ref&gt;{{Cite news|url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-10-13-bk-950-story.html|title=The Belle of Lettres : SOUTHERN DAUGHTER: The Life of Margaret Mitchell, By Darden Asbury Pyron (Oxford University Press: $29.95; 560 pp.)|date=October 13, 1991|newspaper=[[Los Angeles Times]]|access-date=February 5, 2022|archive-date=February 5, 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220205051629/https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-10-13-bk-950-story.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Young, Elizabeth. ''Disarming the Nation: women's writing and the American Civil War''. Chicago, IL: University of Chicago Press, 1999. p. 243. {{ISBN|0-226-96087-0}}&lt;/ref&gt; Apaški ples in [[tango]] sta delovala pohujšljivo zaradi svojih [[erotika|erotičnih]] sestavin; slednjega je priljubil [[nemi film]] »Štirje jezdeci apokalipse« (The Four Horsemen of the Apocalypse, 1921), ki je glavnega igralca [[Rudolph Valentino|Rudolpha Valentina]] zaradi njegovega vrhunskega plesanja tanga naredil za simbol [[spolnost|spolnosti]].&lt;ref&gt;Groppa, Carlos G. ''The Tango in the United States: a history''. Jefferson, NC: McFarland &amp; Co. Publishers, 2004. p. 82. {{ISBN|0-7864-1406-5}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=uKmExgEACAAJ |pages=39–40 |title=Dark Lover: The Life and Death of Rudolph Valentino |isbn=9780374282394 |last1=Leider |first1=Emily Wortis |year=2003 |publisher=Farrar, Straus and Giroux }}&lt;/ref&gt;

Mitchell je bila po lastnih besedah &quot;brezvestna spogledljivka&quot;. Zaročila se je s petimi moškimi, a je vztrajno trdila, da nobenemu od njih ni lagala niti jih zavajala.&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al, ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 116-118.&lt;/ref&gt; Krajevna klepetava dopisnica, ki se je podpisovala kot Polly Peachtree, je v stolpcu iz leta 1922 opisala Mitchellino ljubezensko izživljanje:
:»V svojem kratkem življenju je imela morda več moških, ki so bili vanjo res &quot;smrtno zaljubljeni&quot;, več iskrenih snubcev, kot pa katero koli drugo dekle v Atlanti«.&lt;ref name=autogenerated16 /&gt;

=== Poroki ===
[[File:Margaret-Mitchell 1930.jpg|thumb|200px|left|&lt;center&gt;[[Pisatelj|Pisateljica]] Margaret Mitchell leta [[1930]]]]&lt;/center&gt;
Aprila 1922 je Mitchell hodila in se skoraj vsakodnevno videvala z dvema moškima: eden je bil Berrien Kinnard Upshaw z vzdevkom »Red« = »Rdeči« (10. marec 1901 — 13. januar 1949), s katerim naj bi se srečala 1917 na plesu, ki so ga priredili starši ene od njenih prijateljic, in drugi, njegov sostanovalec in prijatelj John Robert Marsh (6. oktober 1895 — 5. marec 1952), založnik iz Kentuckyja, ki je delal za [[Associated Press]].&lt;ref name=autogenerated20&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 95-96.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Walker, Marianne (1993). Margaret Mitchell and John Marsh: the love story behind Gone With the Wind. Atlanta, GA: Peachtree Publishers. ISBN 9781561456178.&lt;/ref&gt;  

Upshaw je bil fant iz Atlante, nekaj mesecev mlajši od Mitchell, čigar družina se je leta 1916 preselila v Raleigh v Severni Karolini.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (May 6, 1997). Lost Laysen. Simon and Schuster. ISBN 9780684837680.&lt;/ref&gt; Leta 1919 je bil sprejet v Pomorsko akademijo Združenih držav Amerike, vendar je 5. januarja 1920 odstopil zaradi akademskih pomanjkljivosti. Maja je bil ponovno sprejet, takrat star 19 let, in je dva meseca preživel na morju, preden je odstopil drugič, in sicer 1. septembra 1920.&lt;ref&gt;Washington Government Printing Office (1921), ''Annual Register of the United States Naval Academy, Annapolis, Md'', p. 57, 188, 193 &amp; 204.&lt;/ref&gt;Upshaw, ki mu šola ni dišala in ni imel službe, si je leta 1922 »služil« denar s tihotapljenjem alkohola v georgijskih gorah.&lt;ref&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 95.&lt;/ref&gt;

Čeprav ji je njena družina odsvetovala, sta se Peggy in Red poročila 2. septembra 1922; priča na njuni poroki je bil John Marsh. Par je živel v domu Mitchellovih z njenim očetom a že do decembra se je zakon razpadel in Upshow je odšel iz hiše. Mitchell je tožila zaradi telesnega in čustvenega nasilja, kar vse je bilo posledica moževega pijančevanja. Do ločitve je prišlo sporazumno: John Marsh mu je dal posojilo, Mitchell pa se je odpovedala tožbi za nasilništvo.&lt;ref&gt;Champion, Laurie. American Women Writers, 1900–1945: a bio-bibliographical critical sourcebook. Westport, CT: Greenwood Press, 2000. p. 240. ISBN 0-313-30943-4&lt;/ref&gt;&lt;ref name=autogenerated20 /&gt;&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al, ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 133.&lt;/ref&gt; Civilno sta se ločila 16. oktobra 1924.&lt;ref name=reporter /&gt;{{rp|xx}} 

Ker sta se poročila v katoliški Cerkvi, na razglasitev ničnosti zakona po takratnem Cerkvenem zakoniku ni bilo možno niti pomisliti. Zato je Mitchell zapustila katoliško vero in se priključila episkopalni&lt;ref&gt;Episkopalna cerkev (''Episcopal Church'' – ''TEC''), znana tudi kot Protestanntska episkopalna cerkev v ZDA (''Protestant Episcopal Church in the United States of America'' – ''PECUSA'' – je članica svetovne Anglikanske skupnosti&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;j777&quot;&gt;{{cite web | title=Episcopal Church, The | website=The Episcopal Church | date=2012-05-22 | url=https://www.episcopalchurch.org/glossary/episcopal-church-the/ | access-date=2024-07-28}}&lt;/ref&gt;, kjer so glede ločitve zakona dopuščali širša merila in celo cerkveno ločitev.&lt;ref&gt;&quot;'As God is My Witness': The Catholic Roots of Gone with the Wind | Franciscan Media&quot;. May 14, 2020.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite news|url = https://www.ajc.com/news/local/margaret-mitchell-nephew-leaves-estate-atlanta-archdiocese/30wq9vEws4OlZjxzAhq4qN/#:~:text=The%20bequest%20to%20the%20archdiocese,Catholic%20church%20in%20later%20life.|title = Margaret Mitchell's nephew leaves estate to Atlanta Archdiocese|newspaper = The Atlanta Journal-Constitution|last1 = Poole|first1 = Shelia|access-date = February 6, 2022|archive-date = February 6, 2022|archive-url = https://web.archive.org/web/20220206152321/https://www.ajc.com/news/local/margaret-mitchell-nephew-leaves-estate-atlanta-archdiocese/30wq9vEws4OlZjxzAhq4qN/#:~:text=The%20bequest%20to%20the%20archdiocese,Catholic%20church%20in%20later%20life.|url-status = live}}&lt;/ref&gt;

4. julija 1925 sta se torej 24-letna Margaret Mitchell in 29-letni John Marsh poročila v unitarno-univerzalistični cerkvi.&lt;ref&gt; »Unitaristični univerzalizem« je svobodomiselno versko izroččilo, ki je nastalo z združitvijo dveh skupnosti: unitarizma in univerzalizma. Leta 1793 je bila v Ameriki ustanovljena Univerzalistična cerkev Amerike, leta 1825 pa Ameriško unitaristično združenje (AUA).&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Walker, Marianne (1993). Margaret Mitchell and John Marsh: the love story behind Gone With the Wind. Atlanta, GA: Peachtree Publishers. ISBN 9781561456178.&lt;/ref&gt; Novoporočenca sta se naselila v sobah Crescenta v Atlanti in v stanovanju št. 1, ki sta ga ljubkovalno poimenovala »The Dump« (tj. »Smetišče«);  zdaj je tukaj Hiša in muzej Margaret Mitchell.&lt;ref name=autogenerated15&gt;Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 8.&lt;/ref&gt;

== Smrt in spomin ==
[[File:MargaretMitchell-grave.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Mitchellin grob na »Oaklandskem pokopališču« v [[Atlanta, Georgija|Atlanti]] (»Oakland Cemetery«) ]]&lt;/center&gt;

=== Prometna nesreča in smrt ===
Margaret Mitchell je zvečer, 11. avgusta 1949, ko je s svojim možem Johnom Marshom prečkala v Atlanti ulico Peachtree Street na poti za ogled filma „Canterburyjska zgodba“ (''A Canterbury Tale''), zbil prehitri voznik. Pet dni pozneje, 16. avgusta, je v starosti 48 let umrla v bolnišnici Grady (Grady Memorial Hospital), ne da bi prišla k zavesti.

Zbil jo je taksist Hugh Gravitt, ki ni bil v službi in je vozil svoje osebno vozilo. Po trčenju so ga zaprli  zaradi vožnje pod vplivom alkohola in ga izpustili z varščino v višini 5450 dolarjev do Mitchelline smrti.&lt;ref name=autogenerated2&gt;[https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html Obituary: Miss Mitchell, 49, Dead of Injuries] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171109075709/https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html |date=November 9, 2017 }}, (August 17, 1949) ''New York Times''. Retrieved May 14, 2011.&lt;/ref&gt;
Najprej je bil obtožen vožnje v vinjenem stanju, prehitre vožnje in vožnje po napačni strani ceste; novembra 1949 so ga spoznali za krivega uboja iz malomarnosti in ga obsodili na 18 mesecev zapora, od česar je v ječi preživel 11 mesecev. Gravitt je umrl leta 1994 v starosti 74 let.&lt;ref&gt;Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 270.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web | url=https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | title=Hugh Gravitt, Driver Who Killed Margaret Mitchell | date=April 22, 1994 | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034521/https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web | url=https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | title=Hugh D Gravitt in Social Security Death Index | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034629/https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | url-status=live }}&lt;/ref&gt;

=== Pogreb ===
Margaret Mitchell so pokopali na pokopališču Oakland. Ko je njen mož John umrl leta 1952, so ga pokopali poleg njegove žene.

=== Spomin ===
Leta 1978 so Mitchell sprejeli v „Dvorano slavnih georgijskih časopisov“ („Georgia Newspaper Hall of Fame“),&lt;ref name=Green&gt;{{cite news | author=Green, Dick | title=Papers Challenged To Reach New Reader Group | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=February 25, 1978 | url=https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | via=newspapers.com | access-date=July 3, 2020 | archive-date=July 3, 2020 | archive-url=https://web.archive.org/web/20200703145734/https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | url-status=live }}&lt;/ref&gt; leta 1994 v „Dvorano slavnih georgijskih žensk“ („Georgia Women of Achievement“) in leta 2000 v „Dvorano slavnih georgijskih pisateljev“ („Georgia Writers Hall of Fame“).&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|title=Margaret Mitchell|author=New Georgia Encyclopedia|access-date=October 21, 2017|archive-date=October 21, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171021220611/http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Leta 1994 je Shannen Doherty igrala v televizijskem filmu „A Burning Passion: The Margaret Mitchell Story“ („Goreča strast: Zgodba Margaret Mitchell“) – izmišljeni pripovedi o Mitchellinem življenju, ki jo je režiral [[Larry Peerce]].&lt;ref&gt;{{cite news | title=TELEVISION REVIEW; The Woman Who Invented Scarlett | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=November 7, 1994 | url=https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | via=nytimes.com | access-date=December 11, 2020 | archive-date=April 6, 2023 | archive-url=https://web.archive.org/web/20230406084227/https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Ko je 2011 umrl Mitchellin nečak Joseph Mitchell, je zapustil [[Nadškofija Atlanta|nadškofiji Atlanta]] petdeset odstotkov blagovnih znamk in literarnih pravic zapuščine Margaret Mitchell ter nekaj Mitchellinih osebnih predmetov.&lt;ref name=Kandra1&gt;{{cite news|last=Kandra|first=Greg|title=Gone with the windfall: Margaret Mitchell heir leaves estate to Archdiocese of Atlanta|url=http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|accessdate=April 7, 2014|newspaper=Patheos|date=August 16, 2012|archive-date=April 9, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140409002146/http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

== Opombe ==
{{Reflist|30em}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Nadaljnje branje ==
;{{ikona en}}
* Bonner, Peter. ''[https://web.archive.org/web/20131127122453/http://peterbonner.com/store.html Lost In Yesterday: Commemorating The 70th Anniversary of Margaret Mitchell's 'Gone With The Wind']''. Marietta, Georgia: First Works Publishing Co., Inc., 2006. {{ISBN|978-0-9716158-9-2}}.
* Brown, Ellen F. and John Wiley. ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: A Bestseller's Odyssey from Atlanta to Hollywood''. Lanham, Maryland: Taylor Trade, 2011. {{ISBN|978-1-58979-567-9}}.
* Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. {{ISBN|0-89919-169-X}}
* Farr, Finis. ''Margaret Mitchell of Atlanta: The Author of Gone With the Wind''. New York: William Morrow, 1965. {{ISBN|978-0-380-00810-0}}
* Mitchell, Margaret, Allen Barnett Edee and Jane Bonner Peacock. ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921''. Atlanta, Georgia: Peachtree Publishers, Ltd, 1985. {{ISBN|978-0-931948-70-1}}
* Mitchell, Margaret and Patrick Allen. ''Margaret Mitchell: Reporter''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-57003-937-9}}
* Mitchell, Margaret and Jane Eskridge. ''Before Scarlett: Girlhood Writings of Margaret Mitchell''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-892514-62-2}}
* Pyron, Darden Asbury. ''Southern Daughter: The Life of Margaret Mitchell''. New York: Oxford University Press, 1991. {{ISBN|978-0-19-505276-3}}
* Walker, Marianne. ''Margaret Mitchell &amp; John Marsh: The Love Story Behind Gone With the Wind''. Atlanta: Peachtree, 1993. {{ISBN|978-1-56145-231-6}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}
{{Wikinavedek}}

;{{ikona en}}
*[https://www.britannica.com/event/American-Civil-War American Civil War | History, Summary, Dates, Causes, Map, Timeline, Battles, Significance, &amp; Facts | Britannica]
*[https://www.biography.com/authors-writers/margaret-mitchell Margaret Mitchell - Books, Death &amp; Quotes|New Georgia Encyclopedia]
*[https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/ Margaret Mitchell: American Rebel | Biography of Margaret Mitchell | American Masters (PBS)]
*[https://www.encyclopedia.com/women/encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/mitchell-margaret-1900-1949 Mitchell, Margaret (1900–1949) | Encyclopedia.com]
;{{ikona ru}}
*[https://birdinflight.com/ru/portret/20161004-margaret-mitchell.html Написать и возненавидеть: Как автор «Унесенных ветром» спасалась от славы — Bird In Flight]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1900]]
[[Kategorija:Umrli leta 1949]]
[[Kategorija:Ženske]]
[[Kategorija:Borci za človekove pravice]]
[[Kategorija:Druga svetovna vojna]]
[[Kategorija:Humanitarni delavci]]
[[Kategorija:Ameriški pisatelji]]
[[Kategorija:Ameriški publicisti]]
[[Kategorija:Umrli v prometnih nesrečah]]
[[Kategorija:Ameriške feministke]]</text>
      <sha1>e62lmm37nbeyr0du21y6mtt19hpdxi8</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687473</id>
      <parentid>6687468</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T21:14:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Družina */</comment>
      <origin>6687473</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="43613" sha1="6n1kr7hsoz5ibeyoiq3cve44cmln31r" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{Infobox writer
| name             = Margaret Mitchell
| image            = Margaret Mitchell NYWTS.jpg
| caption          = Mitchell leta 1941
| pseudonym        = Peggy Mitchell (srednješolka)&lt;br&gt;Peg Mitchell (vseučiliščnica)
| birth_name       = Margaret Munnerlyn Mitchell
| birth_date       = {{birth date|1900|11|8}}
| birth_place      = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]]
| death_date       = {{death date and age|1949|8|16|1900|11|6}}
| death_place      = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]]
| resting_place    = [[Oakland Cemetery (Atlanta)|Oakland Cemetery]]
| occupation       = Journalist, novelist 
| genre            = Romance novel, Historical fiction, [[epic novel]]
| education        = [[Smith College]]
| spouse           = {{plainlist|
* {{marriage|Berrien Upshaw|1922|1924|end=div}}
* {{marriage|John Marsh|1925}}&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|title=Margaret Mitchell: American Rebel ~ Biography of Margaret Mitchell &amp;#124; American Masters|date=March 29, 2012|website=American Masters|access-date=September 29, 2020|archive-date=September 24, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200924222135/https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;}}
| parents          = [[Eugene M. Mitchell]]&lt;br /&gt;[[Maybelle Stephens Mitchell|Maybelle Stephens]]
| relatives        = [[Annie Fitzgerald Stephens]] (babica)&lt;br&gt;[[Joseph Mitchell (Mitchell Estate director)|Joseph Mitchell]] (nečak)&lt;br&gt;[[Mary Melanie Holliday]] (sestrična)
| notableworks     = ''V vrtincu'' (''Gone with the Wind'')&lt;br /&gt;''Izgubljeni Laysen'' ('' Lost Laysen)''
| awards           = [[Pulitzer Prize for Novel]] (1937)&lt;br /&gt;[[National Book Award]] (1936)
| signature        = Margaret Mitchell signature.svg
}}
'''Margaret Munnerlyn Mitchell''' (*[[8. november]] [[1900]], †[[16. avgust]] [[1949]] [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]])&lt;ref&gt;{{Cite encyclopedia|url=https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|title=Margaret Mitchell {{!}} American novelist|encyclopedia=Encyclopedia Britannica|access-date=October 22, 2017|language=en|archive-date=June 28, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200628021722/https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|url-status=live}}&lt;/ref&gt; je bila ameriška romanopiska in časnikarka. Mitchell je napisala le en roman, ki je bil objavljen za časa njenega življenja; dogajanje je iz obdobja [[Ameriška državljanska vojna|Ameriške državljanske vojne]]. Za svoj roman ''[[V vrtincu (roman)|V vrtincu]]'' je prejela nagrado [[National Book Award for Fiction#Most Distinguished Novel (1935–1936)|National Book Award for Fiction]] za najboljšo povest v letu 1936&lt;ref name=nyt1937&gt;{{cite news |title=5 Honors Awarded on the Year's Books: ... |work=The New York Times |date=February 26, 1937 |page=23 }}&lt;/ref&gt; in nagrado [[Pulitzer Prize for Fiction]] leta 1937. 

Dolgo po njeni smrti je bila objavljena zbirka Mitchellinih dekliških zapisov in novela, ki jo je napisala kot najstnica, z naslovom ''Izgubljeni Laysen'' (''Lost Laysen''). Zbirka njenih časopisnih člankov, ki jih je napisala za „The Atlanta Journal“, pa je bila ponovno izdana v knjižni obliki.

== Življenjepis ==

=== Šolanje ===
==== Med Prvo svetovno vojno ====
Medtem ko je v Evropi divjala [[prva svetovna vojna]] (1914–1918), je Marjeta obiskovala „Atlanta's Washington Seminary“&lt;ref&gt;„Atlanta’s Washington Seminary“ – „Washingtonski seminar v Atlanti“; sedaj se imenuje „The Westminster Schools“ – „Westminstrske šole“&lt;/ref&gt;, &quot;modno&quot; zasebno dekliško šolo z več kot 300 učenci.&lt;ref&gt;Sargent, Porter E. ''A Handbook of the Best Private Schools of the United States and Canada''. Boston: P.E Sargent, 1915. Vol. 1, p. 150.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt; Bila je zelo aktivna v dramskem krožku.&lt;ref&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 94.&lt;/ref&gt; Mitchell je igrala med drugim tudi moške like: Nicka Bottoma v Shakespearovem delu „[[Sen kresne noči]]“ in Launcelota Gobba v Shakespearovem „[[Beneški trgovec|Beneškem trgovcu]]“. Napisala je igro o neresnih študentkah, v kateri je tudi igrala.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.p 138&lt;/ref&gt; Pridružila se je tudi Literarnemu krožku in v letopisu objavila dve zgodbi: ''Mala sestra'' in ''Narednik Terry''.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.&lt;/ref&gt;. 
Desetletna &quot;Peggy&quot; je junakinja v Mali sestri; ko sliši, da posiljujejo njeno starejšo sestro, hladnokrvno vzame samokres in ustreli posiljevalca:&lt;ref&gt;Jones, A. G., Tomorrow is Another Day: the woman writer in the South, 1859–1936, p. 314.&lt;/ref&gt;po ameriško brezčutno ga je pogledala, samozavestno je pomerila vanj z namenom, da ne bo zgrešila – in ga ni.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.&lt;/ref&gt;

Mitchell je spodbujala njena zahtevna učiteljica angleščine Paisley, ki je prepoznala njen pisateljski talent;&lt;ref&gt;Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. Photo section between p. 178-179. {{ISBN|0-89919-169-X}}&lt;/ref&gt; rekla ji je, da bo lahko uspela le, če bo trdo delala in ne bo neprevidna pri sestavljanju stavkov, kajti stavek mora biti &quot;popoln, jedrnat in povezan&quot;.&lt;ref&gt;Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.&lt;/ref&gt;

Mitchellova je prebirala knjige [[Thomas Dixon Mlajši|Thomasa Dixona Ml.]]&lt;ref&gt;Thomas Dixon Mlajši (1864-1946) je bil ameriški pisatelj, odvetnik, politik in baptistični pastor – zagovornik nadvlade belcev. Filmski režiser D. W. Griffith je „Člana klana“ (1905) priredil za film (1915; „The Birth of a Nation“ – „Rojstvo naroda“). Film je tako v 20. stoletju prispeval k obuditvi [[Ku Klux Klan|Ku Klux Klana]].&lt;/ref&gt; Ko so 1916 v Atlanti vrteli njegov nemi film [[Rojstvo naroda]], je dramatizirala Dixonovo delo „Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“&lt;ref&gt;„Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“  - „The Traitor: A Story of the Fall of the Invisible Empire“ (1907)&lt;/ref&gt; Kot igralka je prevzela vlogo Steva Hoyla s fantovsko [[lasulja|lasuljo]].&lt;ref&gt;Dixon, Jr., Thomas. ''The Traitor: a story of the fall of the invisible empire''. New York:  Doubleday, Page &amp; Co, 1907. {{OCLC|2410927}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html Summary of The Traitor:  A Story of the Fall of the Invisible Empire] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120404122244/http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html |date=April 4, 2012 }}. Retrieved July 22, 2012.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 93.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Slide, Anothony. ''American Racist: the life and films of Thomas Dixon'', Lexington, KY: The University Press of Kentucky, 2004. p.192. {{ISBN|0-8131-2328-3}}&lt;/ref&gt; 

Za časa njenega šolanja v Atlanti je njen brat Stephens obiskoval [[Univerza Harvard|Harvardsko univerzo]] (1915–1917) in se  je maja 1917 prostovoljno prijavil k vojakom – mesec dni po tem, ko so ZDA napovedale vojno Nemčiji. Aprila 1918 je odplul v Francijo, sodeloval v bojih okrog [[Lagny]]ja in [[Marbache|Marbacha]], nato pa se je oktobra vrnil v Georgijo kot vaditelj.&lt;ref&gt;Mead, Frederick Sumner. ''Harvard's Military Record in the World War'', Boston, MA: The Harvard Alumni Association, 1921. p. 669. {{OCLC|1191594}}&lt;/ref&gt; Margaret in njena mati sta se septembra 1918 v New Yorku pripravljali na Margaretin vpis na fakulteto, a Stephens je očetu sporočil, da je na varnem, potem ko je bila njegova ladja na poti iz Francije v New York torpedirana.&lt;ref&gt;[http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&amp;query=margaret%20mitchell&amp;brand=athnewspapers-brand &quot;News of Society&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140502032846/http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&amp;query=margaret%20mitchell&amp;brand=athnewspapers-brand |date=May 2, 2014 }} E. W. Carroll (September 19, 1918) ''Athens Daily Herald'', p. 3. Retrieved February 26, 2013.&lt;/ref&gt;

==== Njena „velika ljubezen“ ====
Stephens Mitchell se je izrazil, češ da zavodsko bivanje &quot;uničuje dekleta&quot;.&lt;ref&gt;Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.&lt;/ref&gt;  Mati May Belle Mitchell pa je vendarle zelo cenila dekliško izobraževanje in je želela, da bi njeni hčerki izobrazba pomagala k uveljavljanju kot orožje in &quot;ključ do preživetja&quot;.&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Felder, Deborah G. A Century of Women: the most influential events in twentieth-century women's history. New York, NY: Citadel Press, 1999. p. 158. ISBN 0-8065-2526-6&lt;/ref&gt; Klasična univerzitetna izobrazba, ki si jo je želela za svojo hčer, je bila enakovredna fantovskim zavodom, kar pa je bilo na voljo le na severnih šolah. Zato je izbrala za hčerko Smith College v [[Northampton]]u v [[Massachusetts|Massachusettsu]], ker je menila, da je to najboljši ženski zavod v Združenih državah Amerike.&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. 13 &amp; 14 p. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt;

Po diplomi na Washington Seminary junija 1918 se je Mitchell zaljubila v lepuškastega harvardskega diplomanta, mladega vojaškega poročnika [[Clifford Henry|Clifforda Henryja]],&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 46-48.&lt;/ref&gt; ki je bil glavni inštruktor sabljanja v Camp Gordonu od 10. maja do odplutja v Francijo 17. julija.&lt;ref name=autogenerated10 /&gt;&lt;ref name=autogenerated10 /&gt; Henry ji je pred odhodom v Francijo podaril zaročni prstan.&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 47-48 &amp; 54.&lt;/ref&gt;

14. septembra 1918, ko je bila vpisana na Smith College, je bil Henry v boju smrtno ranjen in je 17. oktobra podlegel.&lt;ref name=autogenerated10&gt;Mead, F.S., ''Harvard's Military Record in the World War'', p. 450.&lt;/ref&gt; Medtem ko je poročnik Henry čakal v verdunskih jarkih, je tik pred ranjavanjem na list, iztrgan iz njegovega poljskega zvezka, ki so ga pozneje našli med njegovimi stvarmi, napisal pesem, katere zadnja kitica se glasi:
&lt;center&gt;
{|
|-
! Should I &quot;go West.&quot;&lt;ref&gt;Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', May 8, 1919, Vol. 21, No. 31, p. 645.&lt;/ref&gt;
! Ali naj „grem na zahod“
|-
| &lt;poem&gt; If &quot;out of luck&quot; at duty's call
In glorious action I should fall
At God's behest,

May those I hold most dear and best
Know I have stood the acid test
Should I &quot;go West.&quot;
 &lt;/poem&gt;
| &lt;poem&gt; Če bi &quot;brez sreče&quot; pri klicu dolžnosti
V slavnem pohodu padel
Po Božji dopustitvi,

Naj tisti, ki so mi najdražji in najboljši,
Vedo, da sem prestal preizkušnjo
Ali naj &quot;grem na Zahod&quot;.&lt;ref&gt;&quot;West&quot; (=&quot;Zahod&quot;); tukaj je besedna igra, saj mu je bilo ime tudi &quot;West&quot;&lt;/ref&gt;
&lt;/poem&gt;
|}
&lt;/center&gt;

==== Cliffordovi odlikovanji ====
{{Več slik/peskovnik
| footer    = &lt;center&gt;Stotnik Clifford West Henry, ki je bil med vojno poročnik pri načelniku 102. pehotnega polka, je 13. septembra 1918 zavzel mesto [[Vigneulles]], devet kilometrov znotraj [[Hindenburgova linija|Hindenburgove linije]]. Poročnik Henry in 50 njegovih mož je bilo naslednjega dne ubitih v strašni eksploziji, ki jenastala zaradi odvržene letalske bombe v mestu. Pokopan je na pokopališču »First Congregational Church Cemetery« Greenwich, Fairfield County, [[Connecticut]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.uswarmemorials.org/html/people_details.php?PeopleID=15377|title=Henry Clifford West|publisher= American War Memorials Overseas|author=|place=|language=en|date=2008|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;. Prejel je dvoje odlikovanj: francosko, pa tudi ameriško z ukazom predsednika Združenih držav Amerike leta 1921.&lt;br&gt;''War Department, General Orders No. 28, 1921''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://valor.militarytimes.com/recipient/recipient-27088/|title=Clifford Henry - Hall of Valor: Medal of Honor, Silver Star, U.S. Military Awards|publisher=Military Times|author=|place=Washington|language=en|date=|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;
| align     = right
| image1    = Croix de Guerre 1914 1918.jpg|
| width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt1      = One black raven
| caption1  = 
| image2    = Clifford-West-Henry Connecticut.jpg
| width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt2      = 
| caption2  = &lt;center&gt;Stotnik Clifford West Henry se je rodil 28. junija 1896 na [[Manhattan]]u v [[New York]]u, kjer so živeli njegovi starši Ira Walton Henry in Frances S. Henry. Umrl je od šrapnelov, ki so leteli od letalske [[kasetna bomba|kasetne bombe]] 17. oktobra 1918 v francoskem od Nemcev zasedenem mestu, ki ga je osvojil – skupaj z njim pa še 50 njegovih vojakov.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.geni.com/people/Lieutenant-Clifford-West-Henry/6000000017587398262|title=Lt. Clifford West Henry (1896 - 1918) - Genealogy|publisher=geni.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;
| image3    = Army distinguished service cross medal.png
| width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt3      = 
| caption3  = &lt;center&gt;Za svojo neverjetno drznost in pogumnost je prejel posmrtno tudi [[ZDA|ameriško]] predsedniško odlikovanje, ki ga je leta [[1921]] prevzela njegova mati Ira Walton Henry.&lt;/center&gt;
}}

„Bridgeport Telegram“ je objavil tozadevno poročilo 4. julija 1927:
:Ga. Ira Henry iz Sound Beacha je danes prejela medaljo za izjemne zasluge od vojnega ministrstva v čast njenega sina, stotnika Clifforda W. Henryja, za hrabrost pod ognjem med svetovno vojno. Medaljo, ki jo je priporočil general Pershing, je podelil generalmajor Edwards.&lt;br&gt;
Stotnik Henry, ki je bil med vojno poročnik pri načelniku 102. pehotnega polka, je 13. septembra 1918 zavzel mesto [[Vigneulles]], devet kilometrov znotraj [[Hindenburgova linija|Hindenburgove linije]]. Poročnik Henry in 50 njegovih mož je naslednjega dne ubila strašna eksplozija v mestu, ko je letalo nanje odvrglo bombo. 

Henry je večkrat napredoval pred vodom, ki mu je poveljeval, in pritegnil ogenj iz brzostrelk, da bi njegovi možje lahko našli in uničili nemška gnezda. Čeprav je bil pri tem poskusu ranjen v nogo, je bila njegova smrt posledica ran od šrapnelov letalske bombe, ki jo je odvrglo nemško letalo.&lt;ref&gt;Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', April 10, 1919, Vol. 21, No. 27, p. 539.&lt;/ref&gt; Za svoja junaška dejanja je prejel francoski vojni križ s palmo&lt;ref&gt;Francoski vojni križ s palmo — ''Croix de guerre 1914–1918 (France)''&lt;/ref&gt;. Predsednik Združenih držav Amerike mu je kot vrhovni poveljnik oboroženih sil ZDA podelil za izjemne zasluge križec&lt;ref&gt;»Distinguished Service Cross (United States)«&lt;/ref&gt; in grozd hrastovega lista &lt;ref&gt;»Oak Leaf Cluster« - grozd hrastovega lista za izjemne zasluge&lt;/ref&gt;.&lt;ref name=autogenerated10 /&gt;&lt;ref&gt;[http://militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 Valor awards for Clifford West Henry] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131104084838/http://www.militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 |date=November 4, 2013 }}  Retrieved January 20, 2012.&lt;/ref&gt;
Clifford Henry je bil po besedah njenega brata  ''velika Margaretina ljubezen''. V pismu prijatelju pa je ona sama glede tega zapisala, da ohranja &quot;spomin na čisto ljubezen, ki v sebi ni imela niti trunka telesnega poželenja&quot;.&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 54.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Letter to A. Edee, March 26, 1920&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 75-76.&lt;/ref&gt;

==== Opustitev znanstvene kariere ====
Mitchell si je zamišljala, da bi se uveljavila na področju [[psihiatrija|psihiatrije]],&lt;ref name=autogenerated12&gt;Pierpont, Claudia Roth. &quot;A Critic at Large: A Study in Scarlett.&quot; ''The New Yorker'', August 31, 1992, p. 93-94.&lt;/ref&gt;vendar je njeno prihodnost prekrižala [[španska gripa|španske gripe]], ki je po vsem svetu pomorila čez petdeset milijonov ljudi – kar je trikrat več od svetovne vojne. 25. januarja 1919 je posegla tudi v njeno družino: njena mati, May Belle Mitchell, je podlegla [[pljučnica|pljučnici]] prav zaradi te vseokužbe; v slutnji, da je njena smrt tik pred vrati, je hčerki napisala zadnji nasvet: 
:„Razdajaj se z obema rokama in polnim srcem; a presežek daj šele potem, ko si že živela svoje lastno življenje.&lt;ref name=autogenerated12 /&gt;
Kot povprečna študentka Marjeta ni blestela na nobenem akademskem področju ter je podcenjevala tudi svoje pisne sposobnosti in čeprav je njen profesor angleščine hvalil njeno delo, se ji je zdela pohvala neupravičena.&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 56 &amp; 60.&lt;/ref&gt; Po končanem prvem letniku na Smith Collegeu se je Mitchell za trajno vrnila v Atlanto, da bi prevzela gospodinjstvo namesto očeta.&lt;ref name=autogenerated12 /&gt;Ko si je oktobra 1919 opomogla od [[apendektomija|slepiča]], je prijateljici zaupala, da je zanjo pomenila opustitev fakultete in sanj o &quot;novinarski karieri&quot;, da bi v zameno vodila družinsko gospodinjstvo, &quot;odpoved vsemu, kar je bilo kaj vredno – za prazen nič!&quot;&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 30 &amp; 42.&lt;/ref&gt;

=== Med Drugo svetovno vojno ===
{{Več slik/peskovnik
| footer    = &lt;center&gt;&lt;/center&gt;
| align     = right
| image1    = Margaret Mitchell Christens USS Atlanta (CL-104) 1944.jpg
| width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt1      = One black raven
| caption1  = &lt;center&gt; Svojo ladjo ''USS 'Atlanta' (CL-104) '' je krstila sama lastnica Margaret Mitchell Christens [[1944]] in jo tudi sama v celoti temeljito gmotno opremila&lt;/center&gt;
| image2    = Margaret Mitchell 1941 on USS Atlanta (CL-51).jpg
| width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt2      = 
| caption2  = &lt;center&gt;Mitchell v odori [[Rdeči križ|Rdečega križa]] na krovu ladje USS ''Atlanta'' (CL-51), ki jo je kot lahko [[križarka|križarko]] [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|Ameriška vojna mornarica]] uporabljala v protiletalstvu; prislužila je pet zvezdic &amp; predsedniško priznanje za &quot;junaški zgled neomajnega bojnega duha&quot;.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|title=Atlanta III (CL-51)|website=NHHC|access-date=June 4, 2024|archive-date=June 4, 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240604125911/https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
&lt;/center&gt;
| image3    = Margaret Mitchell - Democrat and Chronicle (1936).jpg
| width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt3      = 
| caption3  = &lt;center&gt;Mitchell je vestno dopisovala izpiljene članke v časopisje in pisala svoj roman „V vrtincu“ (1936)&lt;/center&gt;}}

Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bila prostovoljka za [[Rdeči križ]] in je zbirala denar za vojna prizadevanja s prodajo vojnih obveznic.&lt;ref&gt;Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 225.&lt;/ref&gt;  Bila je dejavna v domovinski domači obrambi, šivala je bolnišnične halje in na hlače lepila našitke.&lt;ref&gt;Oliphant, Sgt. H. N. &quot;People on the Home Front: Margaret Mitchell&quot;. October 19, 1945. Yank, p. 9.&lt;/ref&gt; Čeprav se je sicer odločno zavzemala za uveljavitev ženskih pravic, ni bila enostranska in bojevita [[feminizem|feministka]], ampak je načeloma enako spoštovala tudi „močnejši spol“. To je pokazala zlasti med vojno, ko je posvečala veliko pozornost pisanju pisem vpoklicanim fantom in možem: vojakom, mornarjem in marincem; v svoja pisma je mimogrede vpletala šaljivost, spodbudo in sočutje.&lt;ref&gt;Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.&lt;/ref&gt;

„USS Atlanta (CL-51)“ je bila lahka [[križarka]], ki jo je [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|ameriška vojna mornarica]] uporabljala kot protiletalsko ladjo pod pokroviteljstvom Margaret Mitchell in je bila uporabljena v pomorski [[Bitka za Midway|Bitki za Midway]] in [[Bitka za Vzhodne Salomonove otoke|Vzhodne Salomonove otoke]]. Ladja je bila med nočnim delovanjem na površini 13. novembra 1942 med pomorsko bitko za Guadalcanal močno poškodovana, nakar jo je ukazal njen [[kapitan]] potopiti; pogumno moštvo si je pri tem prislužilo  pet bojnih zvezdic in predsedniško priznanje kot &quot;junaški primer nepremagljivega bojnega duha&quot;.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|title=Atlanta III (CL-51)|website=NHHC|access-date=June 4, 2024|archive-date=June 4, 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240604125911/https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Mitchell je sama gmotno podprla drugo lahko križarko, zopet poimenovano po mestu Atlanta, ''USS Atlanta (CL-104)''. 6. februarja 1944 jo je v Camdenu v New Jerseyju krstila njena dobrotnica Margaret kot Atlanto, bojne podvige pa je začela maja 1945. Atlanta je bila članica operativnih sil, ki so varovale hitre letalonosilke, delovala pa je ob obali [[Honšu]]ja, ko so se Japonci 15. avgusta 1945 brezpogojno vdali; prislužila si je dve bojni zvezdici. Končno je bila potopljena med eksplozivnimi preizkusi ob [[San Clemente (otok)|otoku San Clemente]] 1. oktobra 1970.&lt;ref&gt;[http://www.history.navy.mil/photos/sh-usn/usnsh-a/ix304.htm USS Atlanta (IX-304, formerly CL-104), 1964–1970] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121108084914/http://www.history.navy.mil/photos/sh-usn/usnsh-a/ix304.htm |date=November 8, 2012 }}. Retrieved January 22, 2013.&lt;/ref&gt;

== Družina ==
{{Več slik/peskovnik
| footer    = &lt;center&gt;Njen stari oče Russell Mitchell je imel trinajst otrok z dvema ženama; najstarejši je bil njen oče Eugene, ki je diplomiral na Pravni fakulteti Univerze v Georgiji.&lt;ref name=&quot;cyclopedia&quot;&gt;{{cite book |last1=Candler |first1=Allen D. |first2=Clement A. |last2=Evans |title=Cyclopedia of Georgia |location=Atlanta, Georgia |publisher=State Historical Association |year=1906 |volume=2 of 3 |pages=602–605 |oclc=3300148}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last=Garrett |first=Franklin M. |title=Atlanta and Environs: a chronicle of its people and events |location=Athens, Georgia |publisher=University of Georgia Press |year=1969 |volume=1 |page=819 |isbn=0820302635}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Ruppersburg, Hugh (2007). The New Georgia Encyclopedia Companion to Georgia Literature. Athens, Georgia: University of Georgia Press. p. 326. ISBN 9780820328768.&lt;/ref&gt;. Margaretka je začela pisati zgodbice v najstniških letih; leta 1922 pa je presenetila svoje vrstnike, ko je dobila pri [[Atlanta Journal|Atlanta Journalu]] službo časnikarke, kar je takrat veljalo za delo pridržano moškim. Pisateljici je slava kmalu začela presedati; radovedneži je namreč niti za trenutek niso puščali pri miru. Zato je nasprotovala snemanju filma: &quot;Nočem prevzemati dela scenaristke, nočem biti svetovalka; ne zanima me izbira igralcev, snemanje ali objava filma. Dajte mi malo miru! Pozabite name!&quot;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://birdinflight.com/ru/portret/20161004-margaret-mitchell.html|title=Написать и возненавидеть: Как автор «Унесенных ветром» спасалась от славы|publisher=Bird In Flight|author=Светлана Ворошилова|place=|language=ru|date=4. oktober 2016|accessdate=8. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;
| align     = right
| image1    = Eugene-Muse-Mitchell.jpg
| width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt1      = One black raven
| caption1  = &lt;center&gt;Njen oče je bil Eugene Muse Mitchell; njegovi predniki so izhajali s [[Škotska|Škotskega]]. Po materini strani pa je imela katoliške [[Irci|irske]] korenine. ([[1906]])&lt;/center&gt;
| image2    = Crescent Apartments, Atlanta, Georgia.jpg
| width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt2      = 
| caption2  = &lt;center&gt;Njen družinski dom, poimenovan &quot;Smetišče&quot; (&quot;Dump&quot;), je prava graščina; tukaj je želela, da bi bila &quot;moja hišica moja svobodica&quot;. Miru pa ni imela, saj so jo občudovalci stalno nadlegovali. Tu je danes spominska hiša in [[muzej]]&lt;/center&gt;
| image3    = Margaret-Mitchell 1922.jpg
| width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt3      = 
| caption3  = &lt;center&gt; Margaret je bila taka zapeljivka, da je zanjo norelo istočasno pet fantov.&lt;/center&gt;
}}

=== Poreklo ===
Margaret Mitchell je vse življenje živela v [[Atlanta, Georgija|Atlanti]] v [[ZDA|ameriški zvezni državi]] [[Georgija|Georgiji]]. Rodila se je leta 1900 v bogati in politično pomembni družini. Po očetovi moški strani je imela [[Škoti|škotske]] prednike, po materini moški veji pa [[Irci|irske]] korenine. Njen oče, Eugene Muse Mitchell, je bil odvetnik, mati, Mary Isabel &quot;Maybelle&quot; Stephens, pa sufražetka in katoliška dobrodelnica. Imela je dva brata, Russella Stephensa Mitchella, ki je umrl v otroštvu leta 1894, in Alexandra Stephensa Mitchella, rojenega leta 1896.&lt;ref name=cyclopedia /&gt;&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt;

==== Mladostnica ====
Margaret je začela uporabljati ime »Peggy« v srednješolskem zavodu Washington Seminary, a skrajšano obliko »Peg« na visoki šoli v Smith Collegeu; ugajala ji je potrditev tega nadimka v mitološkem krilatem konju »[[Pegaz]]u«, ki navdihuje pesnike.&lt;ref&gt;Flora, Joseph M., Amber Vogel and Bryan Albin Giemza. ''Southern Writers: a new biographical dictionary'' Baton Rouge, LA: Louisiana State University Press, 2006. p. 285. {{ISBN|0-8071-3123-7}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=reporter&gt;{{cite book |last1=Mitchell |first1=Margaret |first2=Patrick |last2=Allen |title=Margaret Mitchell: reporter |location=Athens, GA |publisher=Hill Street Press |year=2000 |isbn=978-1-57003-937-9}}&lt;/ref&gt; Peggy je v svoji atlantski družbi [[matura|maturirala]] v zimskem semestru 1920.&lt;ref name=reporter /&gt; V takratnem slogu »&quot;gin and jazz&quot;« je pri plesu občinstvo »frapirala« in ga s svojim nenavadnim mlatarjenjem dodobra razburila.&lt;ref&gt;Kriebl, Karen J (1998). „From bloomers to flappers: the American women's dress reform movement, 1840–1920”. Ohio State University: 113—28.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=autogenerated16&gt;Wolfe, Margaret Ripley. ''Daughters of Canaan: a saga of southern women''. Lexington, KY: University Press of Kentucky, 1995. p. 150. {{ISBN|0-8131-0837-3}}&lt;/ref&gt; Na dobrodelnem maturantskem plesu v Atlanti leta 1921 je izvedla [[apaški ples]], ki je vključeval nasilnosti, erotične prizore ter poljub s soplesalcem&lt;ref&gt;(en) Richard Powers, « The hidden story of the Apache dance [archive] », sur socialdance.stanford.edu (consulté le 4 mars 2021)&lt;/ref&gt;, kar je močno razkurilo atlantsko visoko meščansko družbo in posledično je bila izločena iz Mladinskega društva (Junior Legaue).&lt;ref&gt;{{Cite news|url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-10-13-bk-950-story.html|title=The Belle of Lettres : SOUTHERN DAUGHTER: The Life of Margaret Mitchell, By Darden Asbury Pyron (Oxford University Press: $29.95; 560 pp.)|date=October 13, 1991|newspaper=[[Los Angeles Times]]|access-date=February 5, 2022|archive-date=February 5, 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220205051629/https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-10-13-bk-950-story.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Young, Elizabeth. ''Disarming the Nation: women's writing and the American Civil War''. Chicago, IL: University of Chicago Press, 1999. p. 243. {{ISBN|0-226-96087-0}}&lt;/ref&gt; Apaški ples in [[tango]] sta delovala pohujšljivo zaradi svojih [[erotika|erotičnih]] sestavin; slednjega je priljubil [[nemi film]] »Štirje jezdeci apokalipse« (The Four Horsemen of the Apocalypse, 1921), ki je glavnega igralca [[Rudolph Valentino|Rudolpha Valentina]] zaradi njegovega vrhunskega plesanja tanga naredil za simbol [[spolnost|spolnosti]].&lt;ref&gt;Groppa, Carlos G. ''The Tango in the United States: a history''. Jefferson, NC: McFarland &amp; Co. Publishers, 2004. p. 82. {{ISBN|0-7864-1406-5}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=uKmExgEACAAJ |pages=39–40 |title=Dark Lover: The Life and Death of Rudolph Valentino |isbn=9780374282394 |last1=Leider |first1=Emily Wortis |year=2003 |publisher=Farrar, Straus and Giroux }}&lt;/ref&gt;

Mitchell je bila po lastnih besedah &quot;brezvestna spogledljivka&quot;. Zaročila se je s petimi moškimi, a je vztrajno trdila, da nobenemu od njih ni lagala niti jih zavajala.&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al, ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 116-118.&lt;/ref&gt; Krajevna klepetava dopisnica, ki se je podpisovala kot Polly Peachtree, je v stolpcu iz leta 1922 opisala Mitchellino ljubezensko izživljanje:
:»V svojem kratkem življenju je imela morda več moških, ki so bili vanjo res &quot;smrtno zaljubljeni&quot;, več iskrenih snubcev, kot pa katero koli drugo dekle v Atlanti«.&lt;ref name=autogenerated16 /&gt;

=== Poroki ===
[[File:Margaret-Mitchell 1930.jpg|thumb|200px|left|&lt;center&gt;[[Pisatelj|Pisateljica]] Margaret Mitchell leta [[1930]]]]&lt;/center&gt;
Aprila 1922 je Mitchell hodila in se skoraj vsakodnevno videvala z dvema moškima: eden je bil Berrien Kinnard Upshaw z vzdevkom »Red« = »Rdeči« (10. marec 1901 — 13. januar 1949), s katerim naj bi se srečala 1917 na plesu, ki so ga priredili starši ene od njenih prijateljic, in drugi, njegov sostanovalec in prijatelj John Robert Marsh (6. oktober 1895 — 5. marec 1952), založnik iz Kentuckyja, ki je delal za [[Associated Press]].&lt;ref name=autogenerated20&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 95-96.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Walker, Marianne (1993). Margaret Mitchell and John Marsh: the love story behind Gone With the Wind. Atlanta, GA: Peachtree Publishers. ISBN 9781561456178.&lt;/ref&gt;  

Upshaw je bil fant iz Atlante, nekaj mesecev mlajši od Mitchell, čigar družina se je leta 1916 preselila v Raleigh v Severni Karolini.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (May 6, 1997). Lost Laysen. Simon and Schuster. ISBN 9780684837680.&lt;/ref&gt; Leta 1919 je bil sprejet v Pomorsko akademijo Združenih držav Amerike, vendar je 5. januarja 1920 odstopil zaradi akademskih pomanjkljivosti. Maja je bil ponovno sprejet, takrat star 19 let, in je dva meseca preživel na morju, preden je odstopil drugič, in sicer 1. septembra 1920.&lt;ref&gt;Washington Government Printing Office (1921), ''Annual Register of the United States Naval Academy, Annapolis, Md'', p. 57, 188, 193 &amp; 204.&lt;/ref&gt;Upshaw, ki mu šola ni dišala in ni imel službe, si je leta 1922 »služil« denar s tihotapljenjem alkohola v georgijskih gorah.&lt;ref&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 95.&lt;/ref&gt;

Čeprav ji je njena družina odsvetovala, sta se Peggy in Red poročila 2. septembra 1922; priča na njuni poroki je bil John Marsh. Par je živel v domu Mitchellovih z njenim očetom a že do decembra se je zakon razpadel in Upshow je odšel iz hiše. Mitchell je tožila zaradi telesnega in čustvenega nasilja, kar vse je bilo posledica moževega pijančevanja. Do ločitve je prišlo sporazumno: John Marsh mu je dal posojilo, Mitchell pa se je odpovedala tožbi za nasilništvo.&lt;ref&gt;Champion, Laurie. American Women Writers, 1900–1945: a bio-bibliographical critical sourcebook. Westport, CT: Greenwood Press, 2000. p. 240. ISBN 0-313-30943-4&lt;/ref&gt;&lt;ref name=autogenerated20 /&gt;&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al, ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 133.&lt;/ref&gt; Civilno sta se ločila 16. oktobra 1924.&lt;ref name=reporter /&gt;{{rp|xx}} 

Ker sta se poročila v katoliški Cerkvi, na razglasitev ničnosti zakona po takratnem Cerkvenem zakoniku ni bilo možno niti pomisliti. Zato je Mitchell zapustila katoliško vero in se priključila episkopalni&lt;ref&gt;Episkopalna cerkev (''Episcopal Church'' – ''TEC''), znana tudi kot Protestanntska episkopalna cerkev v ZDA (''Protestant Episcopal Church in the United States of America'' – ''PECUSA'' – je članica svetovne Anglikanske skupnosti&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;j777&quot;&gt;{{cite web | title=Episcopal Church, The | website=The Episcopal Church | date=2012-05-22 | url=https://www.episcopalchurch.org/glossary/episcopal-church-the/ | access-date=2024-07-28}}&lt;/ref&gt;, kjer so glede ločitve zakona dopuščali širša merila in celo cerkveno ločitev.&lt;ref&gt;&quot;'As God is My Witness': The Catholic Roots of Gone with the Wind | Franciscan Media&quot;. May 14, 2020.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite news|url = https://www.ajc.com/news/local/margaret-mitchell-nephew-leaves-estate-atlanta-archdiocese/30wq9vEws4OlZjxzAhq4qN/#:~:text=The%20bequest%20to%20the%20archdiocese,Catholic%20church%20in%20later%20life.|title = Margaret Mitchell's nephew leaves estate to Atlanta Archdiocese|newspaper = The Atlanta Journal-Constitution|last1 = Poole|first1 = Shelia|access-date = February 6, 2022|archive-date = February 6, 2022|archive-url = https://web.archive.org/web/20220206152321/https://www.ajc.com/news/local/margaret-mitchell-nephew-leaves-estate-atlanta-archdiocese/30wq9vEws4OlZjxzAhq4qN/#:~:text=The%20bequest%20to%20the%20archdiocese,Catholic%20church%20in%20later%20life.|url-status = live}}&lt;/ref&gt;

4. julija 1925 sta se torej 24-letna Margaret Mitchell in 29-letni John Marsh poročila v unitarno-univerzalistični cerkvi.&lt;ref&gt; »Unitaristični univerzalizem« je svobodomiselno versko izroččilo, ki je nastalo z združitvijo dveh skupnosti: unitarizma in univerzalizma. Leta 1793 je bila v Ameriki ustanovljena Univerzalistična cerkev Amerike, leta 1825 pa Ameriško unitaristično združenje (AUA).&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Walker, Marianne (1993). Margaret Mitchell and John Marsh: the love story behind Gone With the Wind. Atlanta, GA: Peachtree Publishers. ISBN 9781561456178.&lt;/ref&gt; Novoporočenca sta se naselila v sobah Crescenta v Atlanti in v stanovanju št. 1, ki sta ga ljubkovalno poimenovala »The Dump« (tj. »Smetišče«);  zdaj je tukaj Hiša in muzej Margaret Mitchell.&lt;ref name=autogenerated15&gt;Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 8.&lt;/ref&gt;

== Smrt in spomin ==
[[File:MargaretMitchell-grave.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Mitchellin grob na »Oaklandskem pokopališču« v [[Atlanta, Georgija|Atlanti]] (»Oakland Cemetery«) ]]&lt;/center&gt;

=== Prometna nesreča in smrt ===
Margaret Mitchell je zvečer, 11. avgusta 1949, ko je s svojim možem Johnom Marshom prečkala v Atlanti ulico Peachtree Street na poti za ogled filma „Canterburyjska zgodba“ (''A Canterbury Tale''), zbil prehitri voznik. Pet dni pozneje, 16. avgusta, je v starosti 48 let umrla v bolnišnici Grady (Grady Memorial Hospital), ne da bi prišla k zavesti.

Zbil jo je taksist Hugh Gravitt, ki ni bil v službi in je vozil svoje osebno vozilo. Po trčenju so ga zaprli  zaradi vožnje pod vplivom alkohola in ga izpustili z varščino v višini 5450 dolarjev do Mitchelline smrti.&lt;ref name=autogenerated2&gt;[https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html Obituary: Miss Mitchell, 49, Dead of Injuries] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171109075709/https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html |date=November 9, 2017 }}, (August 17, 1949) ''New York Times''. Retrieved May 14, 2011.&lt;/ref&gt;
Najprej je bil obtožen vožnje v vinjenem stanju, prehitre vožnje in vožnje po napačni strani ceste; novembra 1949 so ga spoznali za krivega uboja iz malomarnosti in ga obsodili na 18 mesecev zapora, od česar je v ječi preživel 11 mesecev. Gravitt je umrl leta 1994 v starosti 74 let.&lt;ref&gt;Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 270.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web | url=https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | title=Hugh Gravitt, Driver Who Killed Margaret Mitchell | date=April 22, 1994 | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034521/https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web | url=https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | title=Hugh D Gravitt in Social Security Death Index | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034629/https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | url-status=live }}&lt;/ref&gt;

=== Pogreb ===
Margaret Mitchell so pokopali na pokopališču Oakland. Ko je njen mož John umrl leta 1952, so ga pokopali poleg njegove žene.

=== Spomin ===
Leta 1978 so Mitchell sprejeli v „Dvorano slavnih georgijskih časopisov“ („Georgia Newspaper Hall of Fame“),&lt;ref name=Green&gt;{{cite news | author=Green, Dick | title=Papers Challenged To Reach New Reader Group | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=February 25, 1978 | url=https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | via=newspapers.com | access-date=July 3, 2020 | archive-date=July 3, 2020 | archive-url=https://web.archive.org/web/20200703145734/https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | url-status=live }}&lt;/ref&gt; leta 1994 v „Dvorano slavnih georgijskih žensk“ („Georgia Women of Achievement“) in leta 2000 v „Dvorano slavnih georgijskih pisateljev“ („Georgia Writers Hall of Fame“).&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|title=Margaret Mitchell|author=New Georgia Encyclopedia|access-date=October 21, 2017|archive-date=October 21, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171021220611/http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Leta 1994 je Shannen Doherty igrala v televizijskem filmu „A Burning Passion: The Margaret Mitchell Story“ („Goreča strast: Zgodba Margaret Mitchell“) – izmišljeni pripovedi o Mitchellinem življenju, ki jo je režiral [[Larry Peerce]].&lt;ref&gt;{{cite news | title=TELEVISION REVIEW; The Woman Who Invented Scarlett | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=November 7, 1994 | url=https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | via=nytimes.com | access-date=December 11, 2020 | archive-date=April 6, 2023 | archive-url=https://web.archive.org/web/20230406084227/https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Ko je 2011 umrl Mitchellin nečak Joseph Mitchell, je zapustil [[Nadškofija Atlanta|nadškofiji Atlanta]] petdeset odstotkov blagovnih znamk in literarnih pravic zapuščine Margaret Mitchell ter nekaj Mitchellinih osebnih predmetov.&lt;ref name=Kandra1&gt;{{cite news|last=Kandra|first=Greg|title=Gone with the windfall: Margaret Mitchell heir leaves estate to Archdiocese of Atlanta|url=http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|accessdate=April 7, 2014|newspaper=Patheos|date=August 16, 2012|archive-date=April 9, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140409002146/http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

== Opombe ==
{{Reflist|30em}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Nadaljnje branje ==
;{{ikona en}}
* Bonner, Peter. ''[https://web.archive.org/web/20131127122453/http://peterbonner.com/store.html Lost In Yesterday: Commemorating The 70th Anniversary of Margaret Mitchell's 'Gone With The Wind']''. Marietta, Georgia: First Works Publishing Co., Inc., 2006. {{ISBN|978-0-9716158-9-2}}.
* Brown, Ellen F. and John Wiley. ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: A Bestseller's Odyssey from Atlanta to Hollywood''. Lanham, Maryland: Taylor Trade, 2011. {{ISBN|978-1-58979-567-9}}.
* Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. {{ISBN|0-89919-169-X}}
* Farr, Finis. ''Margaret Mitchell of Atlanta: The Author of Gone With the Wind''. New York: William Morrow, 1965. {{ISBN|978-0-380-00810-0}}
* Mitchell, Margaret, Allen Barnett Edee and Jane Bonner Peacock. ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921''. Atlanta, Georgia: Peachtree Publishers, Ltd, 1985. {{ISBN|978-0-931948-70-1}}
* Mitchell, Margaret and Patrick Allen. ''Margaret Mitchell: Reporter''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-57003-937-9}}
* Mitchell, Margaret and Jane Eskridge. ''Before Scarlett: Girlhood Writings of Margaret Mitchell''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-892514-62-2}}
* Pyron, Darden Asbury. ''Southern Daughter: The Life of Margaret Mitchell''. New York: Oxford University Press, 1991. {{ISBN|978-0-19-505276-3}}
* Walker, Marianne. ''Margaret Mitchell &amp; John Marsh: The Love Story Behind Gone With the Wind''. Atlanta: Peachtree, 1993. {{ISBN|978-1-56145-231-6}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}
{{Wikinavedek}}

;{{ikona en}}
*[https://www.britannica.com/event/American-Civil-War American Civil War | History, Summary, Dates, Causes, Map, Timeline, Battles, Significance, &amp; Facts | Britannica]
*[https://www.biography.com/authors-writers/margaret-mitchell Margaret Mitchell - Books, Death &amp; Quotes|New Georgia Encyclopedia]
*[https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/ Margaret Mitchell: American Rebel | Biography of Margaret Mitchell | American Masters (PBS)]
*[https://www.encyclopedia.com/women/encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/mitchell-margaret-1900-1949 Mitchell, Margaret (1900–1949) | Encyclopedia.com]
;{{ikona ru}}
*[https://birdinflight.com/ru/portret/20161004-margaret-mitchell.html Написать и возненавидеть: Как автор «Унесенных ветром» спасалась от славы — Bird In Flight]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1900]]
[[Kategorija:Umrli leta 1949]]
[[Kategorija:Ženske]]
[[Kategorija:Borci za človekove pravice]]
[[Kategorija:Druga svetovna vojna]]
[[Kategorija:Humanitarni delavci]]
[[Kategorija:Ameriški pisatelji]]
[[Kategorija:Ameriški publicisti]]
[[Kategorija:Umrli v prometnih nesrečah]]
[[Kategorija:Ameriške feministke]]</text>
      <sha1>6n1kr7hsoz5ibeyoiq3cve44cmln31r</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687474</id>
      <parentid>6687473</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T21:19:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Poroki */</comment>
      <origin>6687474</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="43588" sha1="pae5kuectyach3aoiqbo0fu3neyiqzv" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{Infobox writer
| name             = Margaret Mitchell
| image            = Margaret Mitchell NYWTS.jpg
| caption          = Mitchell leta 1941
| pseudonym        = Peggy Mitchell (srednješolka)&lt;br&gt;Peg Mitchell (vseučiliščnica)
| birth_name       = Margaret Munnerlyn Mitchell
| birth_date       = {{birth date|1900|11|8}}
| birth_place      = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]]
| death_date       = {{death date and age|1949|8|16|1900|11|6}}
| death_place      = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]]
| resting_place    = [[Oakland Cemetery (Atlanta)|Oakland Cemetery]]
| occupation       = Journalist, novelist 
| genre            = Romance novel, Historical fiction, [[epic novel]]
| education        = [[Smith College]]
| spouse           = {{plainlist|
* {{marriage|Berrien Upshaw|1922|1924|end=div}}
* {{marriage|John Marsh|1925}}&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|title=Margaret Mitchell: American Rebel ~ Biography of Margaret Mitchell &amp;#124; American Masters|date=March 29, 2012|website=American Masters|access-date=September 29, 2020|archive-date=September 24, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200924222135/https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;}}
| parents          = [[Eugene M. Mitchell]]&lt;br /&gt;[[Maybelle Stephens Mitchell|Maybelle Stephens]]
| relatives        = [[Annie Fitzgerald Stephens]] (babica)&lt;br&gt;[[Joseph Mitchell (Mitchell Estate director)|Joseph Mitchell]] (nečak)&lt;br&gt;[[Mary Melanie Holliday]] (sestrična)
| notableworks     = ''V vrtincu'' (''Gone with the Wind'')&lt;br /&gt;''Izgubljeni Laysen'' ('' Lost Laysen)''
| awards           = [[Pulitzer Prize for Novel]] (1937)&lt;br /&gt;[[National Book Award]] (1936)
| signature        = Margaret Mitchell signature.svg
}}
'''Margaret Munnerlyn Mitchell''' (*[[8. november]] [[1900]], †[[16. avgust]] [[1949]] [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]])&lt;ref&gt;{{Cite encyclopedia|url=https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|title=Margaret Mitchell {{!}} American novelist|encyclopedia=Encyclopedia Britannica|access-date=October 22, 2017|language=en|archive-date=June 28, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200628021722/https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|url-status=live}}&lt;/ref&gt; je bila ameriška romanopiska in časnikarka. Mitchell je napisala le en roman, ki je bil objavljen za časa njenega življenja; dogajanje je iz obdobja [[Ameriška državljanska vojna|Ameriške državljanske vojne]]. Za svoj roman ''[[V vrtincu (roman)|V vrtincu]]'' je prejela nagrado [[National Book Award for Fiction#Most Distinguished Novel (1935–1936)|National Book Award for Fiction]] za najboljšo povest v letu 1936&lt;ref name=nyt1937&gt;{{cite news |title=5 Honors Awarded on the Year's Books: ... |work=The New York Times |date=February 26, 1937 |page=23 }}&lt;/ref&gt; in nagrado [[Pulitzer Prize for Fiction]] leta 1937. 

Dolgo po njeni smrti je bila objavljena zbirka Mitchellinih dekliških zapisov in novela, ki jo je napisala kot najstnica, z naslovom ''Izgubljeni Laysen'' (''Lost Laysen''). Zbirka njenih časopisnih člankov, ki jih je napisala za „The Atlanta Journal“, pa je bila ponovno izdana v knjižni obliki.

== Življenjepis ==

=== Šolanje ===
==== Med Prvo svetovno vojno ====
Medtem ko je v Evropi divjala [[prva svetovna vojna]] (1914–1918), je Marjeta obiskovala „Atlanta's Washington Seminary“&lt;ref&gt;„Atlanta’s Washington Seminary“ – „Washingtonski seminar v Atlanti“; sedaj se imenuje „The Westminster Schools“ – „Westminstrske šole“&lt;/ref&gt;, &quot;modno&quot; zasebno dekliško šolo z več kot 300 učenci.&lt;ref&gt;Sargent, Porter E. ''A Handbook of the Best Private Schools of the United States and Canada''. Boston: P.E Sargent, 1915. Vol. 1, p. 150.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt; Bila je zelo aktivna v dramskem krožku.&lt;ref&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 94.&lt;/ref&gt; Mitchell je igrala med drugim tudi moške like: Nicka Bottoma v Shakespearovem delu „[[Sen kresne noči]]“ in Launcelota Gobba v Shakespearovem „[[Beneški trgovec|Beneškem trgovcu]]“. Napisala je igro o neresnih študentkah, v kateri je tudi igrala.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.p 138&lt;/ref&gt; Pridružila se je tudi Literarnemu krožku in v letopisu objavila dve zgodbi: ''Mala sestra'' in ''Narednik Terry''.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.&lt;/ref&gt;. 
Desetletna &quot;Peggy&quot; je junakinja v Mali sestri; ko sliši, da posiljujejo njeno starejšo sestro, hladnokrvno vzame samokres in ustreli posiljevalca:&lt;ref&gt;Jones, A. G., Tomorrow is Another Day: the woman writer in the South, 1859–1936, p. 314.&lt;/ref&gt;po ameriško brezčutno ga je pogledala, samozavestno je pomerila vanj z namenom, da ne bo zgrešila – in ga ni.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.&lt;/ref&gt;

Mitchell je spodbujala njena zahtevna učiteljica angleščine Paisley, ki je prepoznala njen pisateljski talent;&lt;ref&gt;Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. Photo section between p. 178-179. {{ISBN|0-89919-169-X}}&lt;/ref&gt; rekla ji je, da bo lahko uspela le, če bo trdo delala in ne bo neprevidna pri sestavljanju stavkov, kajti stavek mora biti &quot;popoln, jedrnat in povezan&quot;.&lt;ref&gt;Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.&lt;/ref&gt;

Mitchellova je prebirala knjige [[Thomas Dixon Mlajši|Thomasa Dixona Ml.]]&lt;ref&gt;Thomas Dixon Mlajši (1864-1946) je bil ameriški pisatelj, odvetnik, politik in baptistični pastor – zagovornik nadvlade belcev. Filmski režiser D. W. Griffith je „Člana klana“ (1905) priredil za film (1915; „The Birth of a Nation“ – „Rojstvo naroda“). Film je tako v 20. stoletju prispeval k obuditvi [[Ku Klux Klan|Ku Klux Klana]].&lt;/ref&gt; Ko so 1916 v Atlanti vrteli njegov nemi film [[Rojstvo naroda]], je dramatizirala Dixonovo delo „Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“&lt;ref&gt;„Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“  - „The Traitor: A Story of the Fall of the Invisible Empire“ (1907)&lt;/ref&gt; Kot igralka je prevzela vlogo Steva Hoyla s fantovsko [[lasulja|lasuljo]].&lt;ref&gt;Dixon, Jr., Thomas. ''The Traitor: a story of the fall of the invisible empire''. New York:  Doubleday, Page &amp; Co, 1907. {{OCLC|2410927}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html Summary of The Traitor:  A Story of the Fall of the Invisible Empire] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120404122244/http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html |date=April 4, 2012 }}. Retrieved July 22, 2012.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 93.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Slide, Anothony. ''American Racist: the life and films of Thomas Dixon'', Lexington, KY: The University Press of Kentucky, 2004. p.192. {{ISBN|0-8131-2328-3}}&lt;/ref&gt; 

Za časa njenega šolanja v Atlanti je njen brat Stephens obiskoval [[Univerza Harvard|Harvardsko univerzo]] (1915–1917) in se  je maja 1917 prostovoljno prijavil k vojakom – mesec dni po tem, ko so ZDA napovedale vojno Nemčiji. Aprila 1918 je odplul v Francijo, sodeloval v bojih okrog [[Lagny]]ja in [[Marbache|Marbacha]], nato pa se je oktobra vrnil v Georgijo kot vaditelj.&lt;ref&gt;Mead, Frederick Sumner. ''Harvard's Military Record in the World War'', Boston, MA: The Harvard Alumni Association, 1921. p. 669. {{OCLC|1191594}}&lt;/ref&gt; Margaret in njena mati sta se septembra 1918 v New Yorku pripravljali na Margaretin vpis na fakulteto, a Stephens je očetu sporočil, da je na varnem, potem ko je bila njegova ladja na poti iz Francije v New York torpedirana.&lt;ref&gt;[http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&amp;query=margaret%20mitchell&amp;brand=athnewspapers-brand &quot;News of Society&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140502032846/http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&amp;query=margaret%20mitchell&amp;brand=athnewspapers-brand |date=May 2, 2014 }} E. W. Carroll (September 19, 1918) ''Athens Daily Herald'', p. 3. Retrieved February 26, 2013.&lt;/ref&gt;

==== Njena „velika ljubezen“ ====
Stephens Mitchell se je izrazil, češ da zavodsko bivanje &quot;uničuje dekleta&quot;.&lt;ref&gt;Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.&lt;/ref&gt;  Mati May Belle Mitchell pa je vendarle zelo cenila dekliško izobraževanje in je želela, da bi njeni hčerki izobrazba pomagala k uveljavljanju kot orožje in &quot;ključ do preživetja&quot;.&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Felder, Deborah G. A Century of Women: the most influential events in twentieth-century women's history. New York, NY: Citadel Press, 1999. p. 158. ISBN 0-8065-2526-6&lt;/ref&gt; Klasična univerzitetna izobrazba, ki si jo je želela za svojo hčer, je bila enakovredna fantovskim zavodom, kar pa je bilo na voljo le na severnih šolah. Zato je izbrala za hčerko Smith College v [[Northampton]]u v [[Massachusetts|Massachusettsu]], ker je menila, da je to najboljši ženski zavod v Združenih državah Amerike.&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. 13 &amp; 14 p. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt;

Po diplomi na Washington Seminary junija 1918 se je Mitchell zaljubila v lepuškastega harvardskega diplomanta, mladega vojaškega poročnika [[Clifford Henry|Clifforda Henryja]],&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 46-48.&lt;/ref&gt; ki je bil glavni inštruktor sabljanja v Camp Gordonu od 10. maja do odplutja v Francijo 17. julija.&lt;ref name=autogenerated10 /&gt;&lt;ref name=autogenerated10 /&gt; Henry ji je pred odhodom v Francijo podaril zaročni prstan.&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 47-48 &amp; 54.&lt;/ref&gt;

14. septembra 1918, ko je bila vpisana na Smith College, je bil Henry v boju smrtno ranjen in je 17. oktobra podlegel.&lt;ref name=autogenerated10&gt;Mead, F.S., ''Harvard's Military Record in the World War'', p. 450.&lt;/ref&gt; Medtem ko je poročnik Henry čakal v verdunskih jarkih, je tik pred ranjavanjem na list, iztrgan iz njegovega poljskega zvezka, ki so ga pozneje našli med njegovimi stvarmi, napisal pesem, katere zadnja kitica se glasi:
&lt;center&gt;
{|
|-
! Should I &quot;go West.&quot;&lt;ref&gt;Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', May 8, 1919, Vol. 21, No. 31, p. 645.&lt;/ref&gt;
! Ali naj „grem na zahod“
|-
| &lt;poem&gt; If &quot;out of luck&quot; at duty's call
In glorious action I should fall
At God's behest,

May those I hold most dear and best
Know I have stood the acid test
Should I &quot;go West.&quot;
 &lt;/poem&gt;
| &lt;poem&gt; Če bi &quot;brez sreče&quot; pri klicu dolžnosti
V slavnem pohodu padel
Po Božji dopustitvi,

Naj tisti, ki so mi najdražji in najboljši,
Vedo, da sem prestal preizkušnjo
Ali naj &quot;grem na Zahod&quot;.&lt;ref&gt;&quot;West&quot; (=&quot;Zahod&quot;); tukaj je besedna igra, saj mu je bilo ime tudi &quot;West&quot;&lt;/ref&gt;
&lt;/poem&gt;
|}
&lt;/center&gt;

==== Cliffordovi odlikovanji ====
{{Več slik/peskovnik
| footer    = &lt;center&gt;Stotnik Clifford West Henry, ki je bil med vojno poročnik pri načelniku 102. pehotnega polka, je 13. septembra 1918 zavzel mesto [[Vigneulles]], devet kilometrov znotraj [[Hindenburgova linija|Hindenburgove linije]]. Poročnik Henry in 50 njegovih mož je bilo naslednjega dne ubitih v strašni eksploziji, ki jenastala zaradi odvržene letalske bombe v mestu. Pokopan je na pokopališču »First Congregational Church Cemetery« Greenwich, Fairfield County, [[Connecticut]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.uswarmemorials.org/html/people_details.php?PeopleID=15377|title=Henry Clifford West|publisher= American War Memorials Overseas|author=|place=|language=en|date=2008|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;. Prejel je dvoje odlikovanj: francosko, pa tudi ameriško z ukazom predsednika Združenih držav Amerike leta 1921.&lt;br&gt;''War Department, General Orders No. 28, 1921''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://valor.militarytimes.com/recipient/recipient-27088/|title=Clifford Henry - Hall of Valor: Medal of Honor, Silver Star, U.S. Military Awards|publisher=Military Times|author=|place=Washington|language=en|date=|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;
| align     = right
| image1    = Croix de Guerre 1914 1918.jpg|
| width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt1      = One black raven
| caption1  = 
| image2    = Clifford-West-Henry Connecticut.jpg
| width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt2      = 
| caption2  = &lt;center&gt;Stotnik Clifford West Henry se je rodil 28. junija 1896 na [[Manhattan]]u v [[New York]]u, kjer so živeli njegovi starši Ira Walton Henry in Frances S. Henry. Umrl je od šrapnelov, ki so leteli od letalske [[kasetna bomba|kasetne bombe]] 17. oktobra 1918 v francoskem od Nemcev zasedenem mestu, ki ga je osvojil – skupaj z njim pa še 50 njegovih vojakov.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.geni.com/people/Lieutenant-Clifford-West-Henry/6000000017587398262|title=Lt. Clifford West Henry (1896 - 1918) - Genealogy|publisher=geni.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;
| image3    = Army distinguished service cross medal.png
| width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt3      = 
| caption3  = &lt;center&gt;Za svojo neverjetno drznost in pogumnost je prejel posmrtno tudi [[ZDA|ameriško]] predsedniško odlikovanje, ki ga je leta [[1921]] prevzela njegova mati Ira Walton Henry.&lt;/center&gt;
}}

„Bridgeport Telegram“ je objavil tozadevno poročilo 4. julija 1927:
:Ga. Ira Henry iz Sound Beacha je danes prejela medaljo za izjemne zasluge od vojnega ministrstva v čast njenega sina, stotnika Clifforda W. Henryja, za hrabrost pod ognjem med svetovno vojno. Medaljo, ki jo je priporočil general Pershing, je podelil generalmajor Edwards.&lt;br&gt;
Stotnik Henry, ki je bil med vojno poročnik pri načelniku 102. pehotnega polka, je 13. septembra 1918 zavzel mesto [[Vigneulles]], devet kilometrov znotraj [[Hindenburgova linija|Hindenburgove linije]]. Poročnik Henry in 50 njegovih mož je naslednjega dne ubila strašna eksplozija v mestu, ko je letalo nanje odvrglo bombo. 

Henry je večkrat napredoval pred vodom, ki mu je poveljeval, in pritegnil ogenj iz brzostrelk, da bi njegovi možje lahko našli in uničili nemška gnezda. Čeprav je bil pri tem poskusu ranjen v nogo, je bila njegova smrt posledica ran od šrapnelov letalske bombe, ki jo je odvrglo nemško letalo.&lt;ref&gt;Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', April 10, 1919, Vol. 21, No. 27, p. 539.&lt;/ref&gt; Za svoja junaška dejanja je prejel francoski vojni križ s palmo&lt;ref&gt;Francoski vojni križ s palmo — ''Croix de guerre 1914–1918 (France)''&lt;/ref&gt;. Predsednik Združenih držav Amerike mu je kot vrhovni poveljnik oboroženih sil ZDA podelil za izjemne zasluge križec&lt;ref&gt;»Distinguished Service Cross (United States)«&lt;/ref&gt; in grozd hrastovega lista &lt;ref&gt;»Oak Leaf Cluster« - grozd hrastovega lista za izjemne zasluge&lt;/ref&gt;.&lt;ref name=autogenerated10 /&gt;&lt;ref&gt;[http://militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 Valor awards for Clifford West Henry] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131104084838/http://www.militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 |date=November 4, 2013 }}  Retrieved January 20, 2012.&lt;/ref&gt;
Clifford Henry je bil po besedah njenega brata  ''velika Margaretina ljubezen''. V pismu prijatelju pa je ona sama glede tega zapisala, da ohranja &quot;spomin na čisto ljubezen, ki v sebi ni imela niti trunka telesnega poželenja&quot;.&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 54.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Letter to A. Edee, March 26, 1920&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 75-76.&lt;/ref&gt;

==== Opustitev znanstvene kariere ====
Mitchell si je zamišljala, da bi se uveljavila na področju [[psihiatrija|psihiatrije]],&lt;ref name=autogenerated12&gt;Pierpont, Claudia Roth. &quot;A Critic at Large: A Study in Scarlett.&quot; ''The New Yorker'', August 31, 1992, p. 93-94.&lt;/ref&gt;vendar je njeno prihodnost prekrižala [[španska gripa|španske gripe]], ki je po vsem svetu pomorila čez petdeset milijonov ljudi – kar je trikrat več od svetovne vojne. 25. januarja 1919 je posegla tudi v njeno družino: njena mati, May Belle Mitchell, je podlegla [[pljučnica|pljučnici]] prav zaradi te vseokužbe; v slutnji, da je njena smrt tik pred vrati, je hčerki napisala zadnji nasvet: 
:„Razdajaj se z obema rokama in polnim srcem; a presežek daj šele potem, ko si že živela svoje lastno življenje.&lt;ref name=autogenerated12 /&gt;
Kot povprečna študentka Marjeta ni blestela na nobenem akademskem področju ter je podcenjevala tudi svoje pisne sposobnosti in čeprav je njen profesor angleščine hvalil njeno delo, se ji je zdela pohvala neupravičena.&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 56 &amp; 60.&lt;/ref&gt; Po končanem prvem letniku na Smith Collegeu se je Mitchell za trajno vrnila v Atlanto, da bi prevzela gospodinjstvo namesto očeta.&lt;ref name=autogenerated12 /&gt;Ko si je oktobra 1919 opomogla od [[apendektomija|slepiča]], je prijateljici zaupala, da je zanjo pomenila opustitev fakultete in sanj o &quot;novinarski karieri&quot;, da bi v zameno vodila družinsko gospodinjstvo, &quot;odpoved vsemu, kar je bilo kaj vredno – za prazen nič!&quot;&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 30 &amp; 42.&lt;/ref&gt;

=== Med Drugo svetovno vojno ===
{{Več slik/peskovnik
| footer    = &lt;center&gt;&lt;/center&gt;
| align     = right
| image1    = Margaret Mitchell Christens USS Atlanta (CL-104) 1944.jpg
| width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt1      = One black raven
| caption1  = &lt;center&gt; Svojo ladjo ''USS 'Atlanta' (CL-104) '' je krstila sama lastnica Margaret Mitchell Christens [[1944]] in jo tudi sama v celoti temeljito gmotno opremila&lt;/center&gt;
| image2    = Margaret Mitchell 1941 on USS Atlanta (CL-51).jpg
| width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt2      = 
| caption2  = &lt;center&gt;Mitchell v odori [[Rdeči križ|Rdečega križa]] na krovu ladje USS ''Atlanta'' (CL-51), ki jo je kot lahko [[križarka|križarko]] [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|Ameriška vojna mornarica]] uporabljala v protiletalstvu; prislužila je pet zvezdic &amp; predsedniško priznanje za &quot;junaški zgled neomajnega bojnega duha&quot;.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|title=Atlanta III (CL-51)|website=NHHC|access-date=June 4, 2024|archive-date=June 4, 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240604125911/https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
&lt;/center&gt;
| image3    = Margaret Mitchell - Democrat and Chronicle (1936).jpg
| width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt3      = 
| caption3  = &lt;center&gt;Mitchell je vestno dopisovala izpiljene članke v časopisje in pisala svoj roman „V vrtincu“ (1936)&lt;/center&gt;}}

Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bila prostovoljka za [[Rdeči križ]] in je zbirala denar za vojna prizadevanja s prodajo vojnih obveznic.&lt;ref&gt;Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 225.&lt;/ref&gt;  Bila je dejavna v domovinski domači obrambi, šivala je bolnišnične halje in na hlače lepila našitke.&lt;ref&gt;Oliphant, Sgt. H. N. &quot;People on the Home Front: Margaret Mitchell&quot;. October 19, 1945. Yank, p. 9.&lt;/ref&gt; Čeprav se je sicer odločno zavzemala za uveljavitev ženskih pravic, ni bila enostranska in bojevita [[feminizem|feministka]], ampak je načeloma enako spoštovala tudi „močnejši spol“. To je pokazala zlasti med vojno, ko je posvečala veliko pozornost pisanju pisem vpoklicanim fantom in možem: vojakom, mornarjem in marincem; v svoja pisma je mimogrede vpletala šaljivost, spodbudo in sočutje.&lt;ref&gt;Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.&lt;/ref&gt;

„USS Atlanta (CL-51)“ je bila lahka [[križarka]], ki jo je [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|ameriška vojna mornarica]] uporabljala kot protiletalsko ladjo pod pokroviteljstvom Margaret Mitchell in je bila uporabljena v pomorski [[Bitka za Midway|Bitki za Midway]] in [[Bitka za Vzhodne Salomonove otoke|Vzhodne Salomonove otoke]]. Ladja je bila med nočnim delovanjem na površini 13. novembra 1942 med pomorsko bitko za Guadalcanal močno poškodovana, nakar jo je ukazal njen [[kapitan]] potopiti; pogumno moštvo si je pri tem prislužilo  pet bojnih zvezdic in predsedniško priznanje kot &quot;junaški primer nepremagljivega bojnega duha&quot;.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|title=Atlanta III (CL-51)|website=NHHC|access-date=June 4, 2024|archive-date=June 4, 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240604125911/https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Mitchell je sama gmotno podprla drugo lahko križarko, zopet poimenovano po mestu Atlanta, ''USS Atlanta (CL-104)''. 6. februarja 1944 jo je v Camdenu v New Jerseyju krstila njena dobrotnica Margaret kot Atlanto, bojne podvige pa je začela maja 1945. Atlanta je bila članica operativnih sil, ki so varovale hitre letalonosilke, delovala pa je ob obali [[Honšu]]ja, ko so se Japonci 15. avgusta 1945 brezpogojno vdali; prislužila si je dve bojni zvezdici. Končno je bila potopljena med eksplozivnimi preizkusi ob [[San Clemente (otok)|otoku San Clemente]] 1. oktobra 1970.&lt;ref&gt;[http://www.history.navy.mil/photos/sh-usn/usnsh-a/ix304.htm USS Atlanta (IX-304, formerly CL-104), 1964–1970] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121108084914/http://www.history.navy.mil/photos/sh-usn/usnsh-a/ix304.htm |date=November 8, 2012 }}. Retrieved January 22, 2013.&lt;/ref&gt;

== Družina ==
{{Več slik/peskovnik
| footer    = &lt;center&gt;Njen stari oče Russell Mitchell je imel trinajst otrok z dvema ženama; najstarejši je bil njen oče Eugene, ki je diplomiral na Pravni fakulteti Univerze v Georgiji.&lt;ref name=&quot;cyclopedia&quot;&gt;{{cite book |last1=Candler |first1=Allen D. |first2=Clement A. |last2=Evans |title=Cyclopedia of Georgia |location=Atlanta, Georgia |publisher=State Historical Association |year=1906 |volume=2 of 3 |pages=602–605 |oclc=3300148}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last=Garrett |first=Franklin M. |title=Atlanta and Environs: a chronicle of its people and events |location=Athens, Georgia |publisher=University of Georgia Press |year=1969 |volume=1 |page=819 |isbn=0820302635}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Ruppersburg, Hugh (2007). The New Georgia Encyclopedia Companion to Georgia Literature. Athens, Georgia: University of Georgia Press. p. 326. ISBN 9780820328768.&lt;/ref&gt;. Margaretka je začela pisati zgodbice v najstniških letih; leta 1922 pa je presenetila svoje vrstnike, ko je dobila pri [[Atlanta Journal|Atlanta Journalu]] službo časnikarke, kar je takrat veljalo za delo pridržano moškim. Pisateljici je slava kmalu začela presedati; radovedneži je namreč niti za trenutek niso puščali pri miru. Zato je nasprotovala snemanju filma: &quot;Nočem prevzemati dela scenaristke, nočem biti svetovalka; ne zanima me izbira igralcev, snemanje ali objava filma. Dajte mi malo miru! Pozabite name!&quot;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://birdinflight.com/ru/portret/20161004-margaret-mitchell.html|title=Написать и возненавидеть: Как автор «Унесенных ветром» спасалась от славы|publisher=Bird In Flight|author=Светлана Ворошилова|place=|language=ru|date=4. oktober 2016|accessdate=8. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;
| align     = right
| image1    = Eugene-Muse-Mitchell.jpg
| width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt1      = One black raven
| caption1  = &lt;center&gt;Njen oče je bil Eugene Muse Mitchell; njegovi predniki so izhajali s [[Škotska|Škotskega]]. Po materini strani pa je imela katoliške [[Irci|irske]] korenine. ([[1906]])&lt;/center&gt;
| image2    = Crescent Apartments, Atlanta, Georgia.jpg
| width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt2      = 
| caption2  = &lt;center&gt;Njen družinski dom, poimenovan &quot;Smetišče&quot; (&quot;Dump&quot;), je prava graščina; tukaj je želela, da bi bila &quot;moja hišica moja svobodica&quot;. Miru pa ni imela, saj so jo občudovalci stalno nadlegovali. Tu je danes spominska hiša in [[muzej]]&lt;/center&gt;
| image3    = Margaret-Mitchell 1922.jpg
| width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt3      = 
| caption3  = &lt;center&gt; Margaret je bila taka zapeljivka, da je zanjo norelo istočasno pet fantov.&lt;/center&gt;
}}

=== Poreklo ===
Margaret Mitchell je vse življenje živela v [[Atlanta, Georgija|Atlanti]] v [[ZDA|ameriški zvezni državi]] [[Georgija|Georgiji]]. Rodila se je leta 1900 v bogati in politično pomembni družini. Po očetovi moški strani je imela [[Škoti|škotske]] prednike, po materini moški veji pa [[Irci|irske]] korenine. Njen oče, Eugene Muse Mitchell, je bil odvetnik, mati, Mary Isabel &quot;Maybelle&quot; Stephens, pa sufražetka in katoliška dobrodelnica. Imela je dva brata, Russella Stephensa Mitchella, ki je umrl v otroštvu leta 1894, in Alexandra Stephensa Mitchella, rojenega leta 1896.&lt;ref name=cyclopedia /&gt;&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt;

==== Mladostnica ====
Margaret je začela uporabljati ime »Peggy« v srednješolskem zavodu Washington Seminary, a skrajšano obliko »Peg« na visoki šoli v Smith Collegeu; ugajala ji je potrditev tega nadimka v mitološkem krilatem konju »[[Pegaz]]u«, ki navdihuje pesnike.&lt;ref&gt;Flora, Joseph M., Amber Vogel and Bryan Albin Giemza. ''Southern Writers: a new biographical dictionary'' Baton Rouge, LA: Louisiana State University Press, 2006. p. 285. {{ISBN|0-8071-3123-7}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=reporter&gt;{{cite book |last1=Mitchell |first1=Margaret |first2=Patrick |last2=Allen |title=Margaret Mitchell: reporter |location=Athens, GA |publisher=Hill Street Press |year=2000 |isbn=978-1-57003-937-9}}&lt;/ref&gt; Peggy je v svoji atlantski družbi [[matura|maturirala]] v zimskem semestru 1920.&lt;ref name=reporter /&gt; V takratnem slogu »&quot;gin and jazz&quot;« je pri plesu občinstvo »frapirala« in ga s svojim nenavadnim mlatarjenjem dodobra razburila.&lt;ref&gt;Kriebl, Karen J (1998). „From bloomers to flappers: the American women's dress reform movement, 1840–1920”. Ohio State University: 113—28.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=autogenerated16&gt;Wolfe, Margaret Ripley. ''Daughters of Canaan: a saga of southern women''. Lexington, KY: University Press of Kentucky, 1995. p. 150. {{ISBN|0-8131-0837-3}}&lt;/ref&gt; Na dobrodelnem maturantskem plesu v Atlanti leta 1921 je izvedla [[apaški ples]], ki je vključeval nasilnosti, erotične prizore ter poljub s soplesalcem&lt;ref&gt;(en) Richard Powers, « The hidden story of the Apache dance [archive] », sur socialdance.stanford.edu (consulté le 4 mars 2021)&lt;/ref&gt;, kar je močno razkurilo atlantsko visoko meščansko družbo in posledično je bila izločena iz Mladinskega društva (Junior Legaue).&lt;ref&gt;{{Cite news|url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-10-13-bk-950-story.html|title=The Belle of Lettres : SOUTHERN DAUGHTER: The Life of Margaret Mitchell, By Darden Asbury Pyron (Oxford University Press: $29.95; 560 pp.)|date=October 13, 1991|newspaper=[[Los Angeles Times]]|access-date=February 5, 2022|archive-date=February 5, 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220205051629/https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-10-13-bk-950-story.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Young, Elizabeth. ''Disarming the Nation: women's writing and the American Civil War''. Chicago, IL: University of Chicago Press, 1999. p. 243. {{ISBN|0-226-96087-0}}&lt;/ref&gt; Apaški ples in [[tango]] sta delovala pohujšljivo zaradi svojih [[erotika|erotičnih]] sestavin; slednjega je priljubil [[nemi film]] »Štirje jezdeci apokalipse« (The Four Horsemen of the Apocalypse, 1921), ki je glavnega igralca [[Rudolph Valentino|Rudolpha Valentina]] zaradi njegovega vrhunskega plesanja tanga naredil za simbol [[spolnost|spolnosti]].&lt;ref&gt;Groppa, Carlos G. ''The Tango in the United States: a history''. Jefferson, NC: McFarland &amp; Co. Publishers, 2004. p. 82. {{ISBN|0-7864-1406-5}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=uKmExgEACAAJ |pages=39–40 |title=Dark Lover: The Life and Death of Rudolph Valentino |isbn=9780374282394 |last1=Leider |first1=Emily Wortis |year=2003 |publisher=Farrar, Straus and Giroux }}&lt;/ref&gt;

Mitchell je bila po lastnih besedah &quot;brezvestna spogledljivka&quot;. Zaročila se je s petimi moškimi, a je vztrajno trdila, da nobenemu od njih ni lagala niti jih zavajala.&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al, ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 116-118.&lt;/ref&gt; Krajevna klepetava dopisnica, ki se je podpisovala kot Polly Peachtree, je v stolpcu iz leta 1922 opisala Mitchellino ljubezensko izživljanje:
:»V svojem kratkem življenju je imela morda več moških, ki so bili vanjo res &quot;smrtno zaljubljeni&quot;, več iskrenih snubcev, kot pa katero koli drugo dekle v Atlanti«.&lt;ref name=autogenerated16 /&gt;

=== Poroki ===
[[File:Margaret-Mitchell 1930.jpg|thumb|200px|left|&lt;center&gt;Margaret Mitchell leta [[1930]]]]&lt;/center&gt;
Aprila 1922 je Mitchell hodila in se skoraj vsakodnevno videvala z dvema moškima: eden je bil Berrien Kinnard Upshaw z vzdevkom »Red« = »Rdeči« (10. marec 1901 — 13. januar 1949), s katerim naj bi se srečala 1917 na plesu, ki so ga priredili starši ene od njenih prijateljic, in drugi, njegov sostanovalec in prijatelj John Robert Marsh (6. oktober 1895 — 5. marec 1952), založnik iz Kentuckyja, ki je delal za [[Associated Press]].&lt;ref name=autogenerated20&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 95-96.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Walker, Marianne (1993). Margaret Mitchell and John Marsh: the love story behind Gone With the Wind. Atlanta, GA: Peachtree Publishers. ISBN 9781561456178.&lt;/ref&gt;  

Upshaw je bil fant iz Atlante, nekaj mesecev mlajši od Mitchell, čigar družina se je leta 1916 preselila v Raleigh v Severni Karolini.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (May 6, 1997). Lost Laysen. Simon and Schuster. ISBN 9780684837680.&lt;/ref&gt; Leta 1919 je bil sprejet v Pomorsko akademijo Združenih držav Amerike, vendar je 5. januarja 1920 odstopil zaradi akademskih pomanjkljivosti. Maja je bil ponovno sprejet, takrat star 19 let, in je dva meseca preživel na morju, preden je odstopil drugič, in sicer 1. septembra 1920.&lt;ref&gt;Washington Government Printing Office (1921), ''Annual Register of the United States Naval Academy, Annapolis, Md'', p. 57, 188, 193 &amp; 204.&lt;/ref&gt;Upshaw, ki mu šola ni dišala in ni imel službe, si je leta 1922 »služil« denar s tihotapljenjem alkohola v georgijskih gorah.&lt;ref&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 95.&lt;/ref&gt;

Čeprav ji je njena družina odsvetovala, sta se Peggy in Red poročila 2. septembra 1922; priča na njuni poroki je bil John Marsh. Par je živel v domu Mitchellovih z njenim očetom a že do decembra se je zakon razpadel in Upshow je odšel iz hiše. Mitchell je tožila zaradi telesnega in čustvenega nasilja, kar vse je bilo posledica moževega pijančevanja. Do ločitve je prišlo sporazumno: John Marsh mu je dal posojilo, Mitchell pa se je odpovedala tožbi za nasilništvo.&lt;ref&gt;Champion, Laurie. American Women Writers, 1900–1945: a bio-bibliographical critical sourcebook. Westport, CT: Greenwood Press, 2000. p. 240. ISBN 0-313-30943-4&lt;/ref&gt;&lt;ref name=autogenerated20 /&gt;&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al, ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 133.&lt;/ref&gt; Civilno sta se ločila 16. oktobra 1924.&lt;ref name=reporter /&gt;{{rp|xx}} 

Ker sta se poročila v katoliški Cerkvi, na razglasitev ničnosti zakona po takratnem Cerkvenem zakoniku ni bilo možno niti pomisliti. Zato je Mitchell zapustila katoliško vero in se priključila episkopalni&lt;ref&gt;Episkopalna cerkev (''Episcopal Church'' – ''TEC''), znana tudi kot Protestanntska episkopalna cerkev v ZDA (''Protestant Episcopal Church in the United States of America'' – ''PECUSA'' – je članica svetovne Anglikanske skupnosti&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;j777&quot;&gt;{{cite web | title=Episcopal Church, The | website=The Episcopal Church | date=2012-05-22 | url=https://www.episcopalchurch.org/glossary/episcopal-church-the/ | access-date=2024-07-28}}&lt;/ref&gt;, kjer so glede ločitve zakona dopuščali širša merila in celo cerkveno ločitev.&lt;ref&gt;&quot;'As God is My Witness': The Catholic Roots of Gone with the Wind | Franciscan Media&quot;. May 14, 2020.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite news|url = https://www.ajc.com/news/local/margaret-mitchell-nephew-leaves-estate-atlanta-archdiocese/30wq9vEws4OlZjxzAhq4qN/#:~:text=The%20bequest%20to%20the%20archdiocese,Catholic%20church%20in%20later%20life.|title = Margaret Mitchell's nephew leaves estate to Atlanta Archdiocese|newspaper = The Atlanta Journal-Constitution|last1 = Poole|first1 = Shelia|access-date = February 6, 2022|archive-date = February 6, 2022|archive-url = https://web.archive.org/web/20220206152321/https://www.ajc.com/news/local/margaret-mitchell-nephew-leaves-estate-atlanta-archdiocese/30wq9vEws4OlZjxzAhq4qN/#:~:text=The%20bequest%20to%20the%20archdiocese,Catholic%20church%20in%20later%20life.|url-status = live}}&lt;/ref&gt;

4. julija 1925 sta se torej 24-letna Margaret Mitchell in 29-letni John Marsh poročila v unitarno-univerzalistični cerkvi.&lt;ref&gt; »Unitaristični univerzalizem« je svobodomiselno versko izroččilo, ki je nastalo z združitvijo dveh skupnosti: unitarizma in univerzalizma. Leta 1793 je bila v Ameriki ustanovljena Univerzalistična cerkev Amerike, leta 1825 pa Ameriško unitaristično združenje (AUA).&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Walker, Marianne (1993). Margaret Mitchell and John Marsh: the love story behind Gone With the Wind. Atlanta, GA: Peachtree Publishers. ISBN 9781561456178.&lt;/ref&gt; Novoporočenca sta se naselila v sobah Crescenta v Atlanti in v stanovanju št. 1, ki sta ga ljubkovalno poimenovala »The Dump« (tj. »Smetišče«);  zdaj je tukaj Hiša in muzej Margaret Mitchell.&lt;ref name=autogenerated15&gt;Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 8.&lt;/ref&gt;

== Smrt in spomin ==
[[File:MargaretMitchell-grave.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Mitchellin grob na »Oaklandskem pokopališču« v [[Atlanta, Georgija|Atlanti]] (»Oakland Cemetery«) ]]&lt;/center&gt;

=== Prometna nesreča in smrt ===
Margaret Mitchell je zvečer, 11. avgusta 1949, ko je s svojim možem Johnom Marshom prečkala v Atlanti ulico Peachtree Street na poti za ogled filma „Canterburyjska zgodba“ (''A Canterbury Tale''), zbil prehitri voznik. Pet dni pozneje, 16. avgusta, je v starosti 48 let umrla v bolnišnici Grady (Grady Memorial Hospital), ne da bi prišla k zavesti.

Zbil jo je taksist Hugh Gravitt, ki ni bil v službi in je vozil svoje osebno vozilo. Po trčenju so ga zaprli  zaradi vožnje pod vplivom alkohola in ga izpustili z varščino v višini 5450 dolarjev do Mitchelline smrti.&lt;ref name=autogenerated2&gt;[https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html Obituary: Miss Mitchell, 49, Dead of Injuries] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171109075709/https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html |date=November 9, 2017 }}, (August 17, 1949) ''New York Times''. Retrieved May 14, 2011.&lt;/ref&gt;
Najprej je bil obtožen vožnje v vinjenem stanju, prehitre vožnje in vožnje po napačni strani ceste; novembra 1949 so ga spoznali za krivega uboja iz malomarnosti in ga obsodili na 18 mesecev zapora, od česar je v ječi preživel 11 mesecev. Gravitt je umrl leta 1994 v starosti 74 let.&lt;ref&gt;Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 270.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web | url=https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | title=Hugh Gravitt, Driver Who Killed Margaret Mitchell | date=April 22, 1994 | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034521/https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web | url=https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | title=Hugh D Gravitt in Social Security Death Index | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034629/https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | url-status=live }}&lt;/ref&gt;

=== Pogreb ===
Margaret Mitchell so pokopali na pokopališču Oakland. Ko je njen mož John umrl leta 1952, so ga pokopali poleg njegove žene.

=== Spomin ===
Leta 1978 so Mitchell sprejeli v „Dvorano slavnih georgijskih časopisov“ („Georgia Newspaper Hall of Fame“),&lt;ref name=Green&gt;{{cite news | author=Green, Dick | title=Papers Challenged To Reach New Reader Group | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=February 25, 1978 | url=https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | via=newspapers.com | access-date=July 3, 2020 | archive-date=July 3, 2020 | archive-url=https://web.archive.org/web/20200703145734/https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | url-status=live }}&lt;/ref&gt; leta 1994 v „Dvorano slavnih georgijskih žensk“ („Georgia Women of Achievement“) in leta 2000 v „Dvorano slavnih georgijskih pisateljev“ („Georgia Writers Hall of Fame“).&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|title=Margaret Mitchell|author=New Georgia Encyclopedia|access-date=October 21, 2017|archive-date=October 21, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171021220611/http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Leta 1994 je Shannen Doherty igrala v televizijskem filmu „A Burning Passion: The Margaret Mitchell Story“ („Goreča strast: Zgodba Margaret Mitchell“) – izmišljeni pripovedi o Mitchellinem življenju, ki jo je režiral [[Larry Peerce]].&lt;ref&gt;{{cite news | title=TELEVISION REVIEW; The Woman Who Invented Scarlett | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=November 7, 1994 | url=https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | via=nytimes.com | access-date=December 11, 2020 | archive-date=April 6, 2023 | archive-url=https://web.archive.org/web/20230406084227/https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Ko je 2011 umrl Mitchellin nečak Joseph Mitchell, je zapustil [[Nadškofija Atlanta|nadškofiji Atlanta]] petdeset odstotkov blagovnih znamk in literarnih pravic zapuščine Margaret Mitchell ter nekaj Mitchellinih osebnih predmetov.&lt;ref name=Kandra1&gt;{{cite news|last=Kandra|first=Greg|title=Gone with the windfall: Margaret Mitchell heir leaves estate to Archdiocese of Atlanta|url=http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|accessdate=April 7, 2014|newspaper=Patheos|date=August 16, 2012|archive-date=April 9, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140409002146/http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

== Opombe ==
{{Reflist|30em}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Nadaljnje branje ==
;{{ikona en}}
* Bonner, Peter. ''[https://web.archive.org/web/20131127122453/http://peterbonner.com/store.html Lost In Yesterday: Commemorating The 70th Anniversary of Margaret Mitchell's 'Gone With The Wind']''. Marietta, Georgia: First Works Publishing Co., Inc., 2006. {{ISBN|978-0-9716158-9-2}}.
* Brown, Ellen F. and John Wiley. ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: A Bestseller's Odyssey from Atlanta to Hollywood''. Lanham, Maryland: Taylor Trade, 2011. {{ISBN|978-1-58979-567-9}}.
* Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. {{ISBN|0-89919-169-X}}
* Farr, Finis. ''Margaret Mitchell of Atlanta: The Author of Gone With the Wind''. New York: William Morrow, 1965. {{ISBN|978-0-380-00810-0}}
* Mitchell, Margaret, Allen Barnett Edee and Jane Bonner Peacock. ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921''. Atlanta, Georgia: Peachtree Publishers, Ltd, 1985. {{ISBN|978-0-931948-70-1}}
* Mitchell, Margaret and Patrick Allen. ''Margaret Mitchell: Reporter''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-57003-937-9}}
* Mitchell, Margaret and Jane Eskridge. ''Before Scarlett: Girlhood Writings of Margaret Mitchell''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-892514-62-2}}
* Pyron, Darden Asbury. ''Southern Daughter: The Life of Margaret Mitchell''. New York: Oxford University Press, 1991. {{ISBN|978-0-19-505276-3}}
* Walker, Marianne. ''Margaret Mitchell &amp; John Marsh: The Love Story Behind Gone With the Wind''. Atlanta: Peachtree, 1993. {{ISBN|978-1-56145-231-6}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}
{{Wikinavedek}}

;{{ikona en}}
*[https://www.britannica.com/event/American-Civil-War American Civil War | History, Summary, Dates, Causes, Map, Timeline, Battles, Significance, &amp; Facts | Britannica]
*[https://www.biography.com/authors-writers/margaret-mitchell Margaret Mitchell - Books, Death &amp; Quotes|New Georgia Encyclopedia]
*[https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/ Margaret Mitchell: American Rebel | Biography of Margaret Mitchell | American Masters (PBS)]
*[https://www.encyclopedia.com/women/encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/mitchell-margaret-1900-1949 Mitchell, Margaret (1900–1949) | Encyclopedia.com]
;{{ikona ru}}
*[https://birdinflight.com/ru/portret/20161004-margaret-mitchell.html Написать и возненавидеть: Как автор «Унесенных ветром» спасалась от славы — Bird In Flight]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1900]]
[[Kategorija:Umrli leta 1949]]
[[Kategorija:Ženske]]
[[Kategorija:Borci za človekove pravice]]
[[Kategorija:Druga svetovna vojna]]
[[Kategorija:Humanitarni delavci]]
[[Kategorija:Ameriški pisatelji]]
[[Kategorija:Ameriški publicisti]]
[[Kategorija:Umrli v prometnih nesrečah]]
[[Kategorija:Ameriške feministke]]</text>
      <sha1>pae5kuectyach3aoiqbo0fu3neyiqzv</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687504</id>
      <parentid>6687474</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T05:19:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6687504</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="43620" sha1="rkxv3gmd5cihrwyq9dvq6s0dwkfbsj7" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{Infobox writer
| name             = Margaret Mitchell
| image            = Margaret Mitchell NYWTS.jpg
| caption          = Mitchell leta 1941
| pseudonym        = Peggy Mitchell (srednješolka)&lt;br&gt;Peg Mitchell (vseučiliščnica)
| birth_name       = Margaret Munnerlyn Mitchell
| birth_date       = {{birth date|1900|11|8}}
| birth_place      = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]]
| death_date       = {{death date and age|1949|8|16|1900|11|6}}
| death_place      = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]]
| resting_place    = [[Oakland Cemetery (Atlanta)|Oakland Cemetery]]
| occupation       = Časnikarka, romanopiskinja, novelistkinja 
| genre            = Romantična povest, Zgodovinska domišljija, [[epic novel]]
| education        = [[Smith College]]
| spouse           = {{plainlist|
* {{marriage|Berrien Upshaw|1922|1924|end=div}}
* {{marriage|John Marsh|1925}}&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|title=Margaret Mitchell: American Rebel ~ Biography of Margaret Mitchell &amp;#124; American Masters|date=March 29, 2012|website=American Masters|access-date=September 29, 2020|archive-date=September 24, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200924222135/https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;}}
| parents          = [[Eugene M. Mitchell]]&lt;br /&gt;[[Maybelle Stephens Mitchell|Maybelle Stephens]]
| relatives        = [[Annie Fitzgerald Stephens]] (babica)&lt;br&gt;[[Joseph Mitchell (Mitchell Estate director)|Joseph Mitchell]] (nečak)&lt;br&gt;[[Mary Melanie Holliday]] (sestrična)
| notableworks     = ''V vrtincu'' (''Gone with the Wind'')&lt;br /&gt;''Izgubljeni Laysen'' ('' Lost Laysen)''
| awards           = [[Pulitzer Prize for Novel]] (1937)&lt;br /&gt;[[National Book Award]] (1936)
| signature        = Margaret Mitchell signature.svg
}}
'''Margaret Munnerlyn Mitchell''' (*[[8. november]] [[1900]], †[[16. avgust]] [[1949]] [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]])&lt;ref&gt;{{Cite encyclopedia|url=https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|title=Margaret Mitchell {{!}} American novelist|encyclopedia=Encyclopedia Britannica|access-date=October 22, 2017|language=en|archive-date=June 28, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200628021722/https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|url-status=live}}&lt;/ref&gt; je bila ameriška romanopiska in časnikarka. Mitchell je napisala le en roman, ki je bil objavljen za časa njenega življenja; dogajanje je iz obdobja [[Ameriška državljanska vojna|Ameriške državljanske vojne]]. Za svoj roman ''[[V vrtincu (roman)|V vrtincu]]'' je prejela nagrado [[National Book Award for Fiction#Most Distinguished Novel (1935–1936)|National Book Award for Fiction]] za najboljšo povest v letu 1936&lt;ref name=nyt1937&gt;{{cite news |title=5 Honors Awarded on the Year's Books: ... |work=The New York Times |date=February 26, 1937 |page=23 }}&lt;/ref&gt; in nagrado [[Pulitzer Prize for Fiction]] leta 1937. 

Dolgo po njeni smrti je bila objavljena zbirka Mitchellinih dekliških zapisov in novela, ki jo je napisala kot najstnica, z naslovom ''Izgubljeni Laysen'' (''Lost Laysen''). Zbirka njenih časopisnih člankov, ki jih je napisala za „The Atlanta Journal“, pa je bila ponovno izdana v knjižni obliki.

== Življenjepis ==

=== Šolanje ===
==== Med Prvo svetovno vojno ====
Medtem ko je v Evropi divjala [[prva svetovna vojna]] (1914–1918), je Marjeta obiskovala „Atlanta's Washington Seminary“&lt;ref&gt;„Atlanta’s Washington Seminary“ – „Washingtonski seminar v Atlanti“; sedaj se imenuje „The Westminster Schools“ – „Westminstrske šole“&lt;/ref&gt;, &quot;modno&quot; zasebno dekliško šolo z več kot 300 učenci.&lt;ref&gt;Sargent, Porter E. ''A Handbook of the Best Private Schools of the United States and Canada''. Boston: P.E Sargent, 1915. Vol. 1, p. 150.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt; Bila je zelo aktivna v dramskem krožku.&lt;ref&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 94.&lt;/ref&gt; Mitchell je igrala med drugim tudi moške like: Nicka Bottoma v Shakespearovem delu „[[Sen kresne noči]]“ in Launcelota Gobba v Shakespearovem „[[Beneški trgovec|Beneškem trgovcu]]“. Napisala je igro o neresnih študentkah, v kateri je tudi igrala.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.p 138&lt;/ref&gt; Pridružila se je tudi Literarnemu krožku in v letopisu objavila dve zgodbi: ''Mala sestra'' in ''Narednik Terry''.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.&lt;/ref&gt;. 
Desetletna &quot;Peggy&quot; je junakinja v Mali sestri; ko sliši, da posiljujejo njeno starejšo sestro, hladnokrvno vzame samokres in ustreli posiljevalca:&lt;ref&gt;Jones, A. G., Tomorrow is Another Day: the woman writer in the South, 1859–1936, p. 314.&lt;/ref&gt;po ameriško brezčutno ga je pogledala, samozavestno je pomerila vanj z namenom, da ne bo zgrešila – in ga ni.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.&lt;/ref&gt;

Mitchell je spodbujala njena zahtevna učiteljica angleščine Paisley, ki je prepoznala njen pisateljski talent;&lt;ref&gt;Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. Photo section between p. 178-179. {{ISBN|0-89919-169-X}}&lt;/ref&gt; rekla ji je, da bo lahko uspela le, če bo trdo delala in ne bo neprevidna pri sestavljanju stavkov, kajti stavek mora biti &quot;popoln, jedrnat in povezan&quot;.&lt;ref&gt;Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.&lt;/ref&gt;

Mitchellova je prebirala knjige [[Thomas Dixon Mlajši|Thomasa Dixona Ml.]]&lt;ref&gt;Thomas Dixon Mlajši (1864-1946) je bil ameriški pisatelj, odvetnik, politik in baptistični pastor – zagovornik nadvlade belcev. Filmski režiser D. W. Griffith je „Člana klana“ (1905) priredil za film (1915; „The Birth of a Nation“ – „Rojstvo naroda“). Film je tako v 20. stoletju prispeval k obuditvi [[Ku Klux Klan|Ku Klux Klana]].&lt;/ref&gt; Ko so 1916 v Atlanti vrteli njegov nemi film [[Rojstvo naroda]], je dramatizirala Dixonovo delo „Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“&lt;ref&gt;„Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“  - „The Traitor: A Story of the Fall of the Invisible Empire“ (1907)&lt;/ref&gt; Kot igralka je prevzela vlogo Steva Hoyla s fantovsko [[lasulja|lasuljo]].&lt;ref&gt;Dixon, Jr., Thomas. ''The Traitor: a story of the fall of the invisible empire''. New York:  Doubleday, Page &amp; Co, 1907. {{OCLC|2410927}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html Summary of The Traitor:  A Story of the Fall of the Invisible Empire] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120404122244/http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html |date=April 4, 2012 }}. Retrieved July 22, 2012.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 93.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Slide, Anothony. ''American Racist: the life and films of Thomas Dixon'', Lexington, KY: The University Press of Kentucky, 2004. p.192. {{ISBN|0-8131-2328-3}}&lt;/ref&gt; 

Za časa njenega šolanja v Atlanti je njen brat Stephens obiskoval [[Univerza Harvard|Harvardsko univerzo]] (1915–1917) in se  je maja 1917 prostovoljno prijavil k vojakom – mesec dni po tem, ko so ZDA napovedale vojno Nemčiji. Aprila 1918 je odplul v Francijo, sodeloval v bojih okrog [[Lagny]]ja in [[Marbache|Marbacha]], nato pa se je oktobra vrnil v Georgijo kot vaditelj.&lt;ref&gt;Mead, Frederick Sumner. ''Harvard's Military Record in the World War'', Boston, MA: The Harvard Alumni Association, 1921. p. 669. {{OCLC|1191594}}&lt;/ref&gt; Margaret in njena mati sta se septembra 1918 v New Yorku pripravljali na Margaretin vpis na fakulteto, a Stephens je očetu sporočil, da je na varnem, potem ko je bila njegova ladja na poti iz Francije v New York torpedirana.&lt;ref&gt;[http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&amp;query=margaret%20mitchell&amp;brand=athnewspapers-brand &quot;News of Society&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140502032846/http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&amp;query=margaret%20mitchell&amp;brand=athnewspapers-brand |date=May 2, 2014 }} E. W. Carroll (September 19, 1918) ''Athens Daily Herald'', p. 3. Retrieved February 26, 2013.&lt;/ref&gt;

==== Njena „velika ljubezen“ ====
Stephens Mitchell se je izrazil, češ da zavodsko bivanje &quot;uničuje dekleta&quot;.&lt;ref&gt;Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.&lt;/ref&gt;  Mati May Belle Mitchell pa je vendarle zelo cenila dekliško izobraževanje in je želela, da bi njeni hčerki izobrazba pomagala k uveljavljanju kot orožje in &quot;ključ do preživetja&quot;.&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Felder, Deborah G. A Century of Women: the most influential events in twentieth-century women's history. New York, NY: Citadel Press, 1999. p. 158. ISBN 0-8065-2526-6&lt;/ref&gt; Klasična univerzitetna izobrazba, ki si jo je želela za svojo hčer, je bila enakovredna fantovskim zavodom, kar pa je bilo na voljo le na severnih šolah. Zato je izbrala za hčerko Smith College v [[Northampton]]u v [[Massachusetts|Massachusettsu]], ker je menila, da je to najboljši ženski zavod v Združenih državah Amerike.&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. 13 &amp; 14 p. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt;

Po diplomi na Washington Seminary junija 1918 se je Mitchell zaljubila v lepuškastega harvardskega diplomanta, mladega vojaškega poročnika [[Clifford Henry|Clifforda Henryja]],&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 46-48.&lt;/ref&gt; ki je bil glavni inštruktor sabljanja v Camp Gordonu od 10. maja do odplutja v Francijo 17. julija.&lt;ref name=autogenerated10 /&gt;&lt;ref name=autogenerated10 /&gt; Henry ji je pred odhodom v Francijo podaril zaročni prstan.&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 47-48 &amp; 54.&lt;/ref&gt;

14. septembra 1918, ko je bila vpisana na Smith College, je bil Henry v boju smrtno ranjen in je 17. oktobra podlegel.&lt;ref name=autogenerated10&gt;Mead, F.S., ''Harvard's Military Record in the World War'', p. 450.&lt;/ref&gt; Medtem ko je poročnik Henry čakal v verdunskih jarkih, je tik pred ranjavanjem na list, iztrgan iz njegovega poljskega zvezka, ki so ga pozneje našli med njegovimi stvarmi, napisal pesem, katere zadnja kitica se glasi:
&lt;center&gt;
{|
|-
! Should I &quot;go West.&quot;&lt;ref&gt;Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', May 8, 1919, Vol. 21, No. 31, p. 645.&lt;/ref&gt;
! Ali naj „grem na zahod“
|-
| &lt;poem&gt; If &quot;out of luck&quot; at duty's call
In glorious action I should fall
At God's behest,

May those I hold most dear and best
Know I have stood the acid test
Should I &quot;go West.&quot;
 &lt;/poem&gt;
| &lt;poem&gt; Če bi &quot;brez sreče&quot; pri klicu dolžnosti
V slavnem pohodu padel
Po Božji dopustitvi,

Naj tisti, ki so mi najdražji in najboljši,
Vedo, da sem prestal preizkušnjo
Ali naj &quot;grem na Zahod&quot;.&lt;ref&gt;&quot;West&quot; (=&quot;Zahod&quot;); tukaj je besedna igra, saj mu je bilo ime tudi &quot;West&quot;&lt;/ref&gt;
&lt;/poem&gt;
|}
&lt;/center&gt;

==== Cliffordovi odlikovanji ====
{{Več slik/peskovnik
| footer    = &lt;center&gt;Stotnik Clifford West Henry, ki je bil med vojno poročnik pri načelniku 102. pehotnega polka, je 13. septembra 1918 zavzel mesto [[Vigneulles]], devet kilometrov znotraj [[Hindenburgova linija|Hindenburgove linije]]. Poročnik Henry in 50 njegovih mož je bilo naslednjega dne ubitih v strašni eksploziji, ki jenastala zaradi odvržene letalske bombe v mestu. Pokopan je na pokopališču »First Congregational Church Cemetery« Greenwich, Fairfield County, [[Connecticut]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.uswarmemorials.org/html/people_details.php?PeopleID=15377|title=Henry Clifford West|publisher= American War Memorials Overseas|author=|place=|language=en|date=2008|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;. Prejel je dvoje odlikovanj: francosko, pa tudi ameriško z ukazom predsednika Združenih držav Amerike leta 1921.&lt;br&gt;''War Department, General Orders No. 28, 1921''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://valor.militarytimes.com/recipient/recipient-27088/|title=Clifford Henry - Hall of Valor: Medal of Honor, Silver Star, U.S. Military Awards|publisher=Military Times|author=|place=Washington|language=en|date=|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;
| align     = right
| image1    = Croix de Guerre 1914 1918.jpg|
| width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt1      = One black raven
| caption1  = 
| image2    = Clifford-West-Henry Connecticut.jpg
| width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt2      = 
| caption2  = &lt;center&gt;Stotnik Clifford West Henry se je rodil 28. junija 1896 na [[Manhattan]]u v [[New York]]u, kjer so živeli njegovi starši Ira Walton Henry in Frances S. Henry. Umrl je od šrapnelov, ki so leteli od letalske [[kasetna bomba|kasetne bombe]] 17. oktobra 1918 v francoskem od Nemcev zasedenem mestu, ki ga je osvojil – skupaj z njim pa še 50 njegovih vojakov.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.geni.com/people/Lieutenant-Clifford-West-Henry/6000000017587398262|title=Lt. Clifford West Henry (1896 - 1918) - Genealogy|publisher=geni.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;
| image3    = Army distinguished service cross medal.png
| width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt3      = 
| caption3  = &lt;center&gt;Za svojo neverjetno drznost in pogumnost je prejel posmrtno tudi [[ZDA|ameriško]] predsedniško odlikovanje, ki ga je leta [[1921]] prevzela njegova mati Ira Walton Henry.&lt;/center&gt;
}}

„Bridgeport Telegram“ je objavil tozadevno poročilo 4. julija 1927:
:Ga. Ira Henry iz Sound Beacha je danes prejela medaljo za izjemne zasluge od vojnega ministrstva v čast njenega sina, stotnika Clifforda W. Henryja, za hrabrost pod ognjem med svetovno vojno. Medaljo, ki jo je priporočil general Pershing, je podelil generalmajor Edwards.&lt;br&gt;
Stotnik Henry, ki je bil med vojno poročnik pri načelniku 102. pehotnega polka, je 13. septembra 1918 zavzel mesto [[Vigneulles]], devet kilometrov znotraj [[Hindenburgova linija|Hindenburgove linije]]. Poročnik Henry in 50 njegovih mož je naslednjega dne ubila strašna eksplozija v mestu, ko je letalo nanje odvrglo bombo. 

Henry je večkrat napredoval pred vodom, ki mu je poveljeval, in pritegnil ogenj iz brzostrelk, da bi njegovi možje lahko našli in uničili nemška gnezda. Čeprav je bil pri tem poskusu ranjen v nogo, je bila njegova smrt posledica ran od šrapnelov letalske bombe, ki jo je odvrglo nemško letalo.&lt;ref&gt;Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', April 10, 1919, Vol. 21, No. 27, p. 539.&lt;/ref&gt; Za svoja junaška dejanja je prejel francoski vojni križ s palmo&lt;ref&gt;Francoski vojni križ s palmo — ''Croix de guerre 1914–1918 (France)''&lt;/ref&gt;. Predsednik Združenih držav Amerike mu je kot vrhovni poveljnik oboroženih sil ZDA podelil za izjemne zasluge križec&lt;ref&gt;»Distinguished Service Cross (United States)«&lt;/ref&gt; in grozd hrastovega lista &lt;ref&gt;»Oak Leaf Cluster« - grozd hrastovega lista za izjemne zasluge&lt;/ref&gt;.&lt;ref name=autogenerated10 /&gt;&lt;ref&gt;[http://militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 Valor awards for Clifford West Henry] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131104084838/http://www.militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 |date=November 4, 2013 }}  Retrieved January 20, 2012.&lt;/ref&gt;
Clifford Henry je bil po besedah njenega brata  ''velika Margaretina ljubezen''. V pismu prijatelju pa je ona sama glede tega zapisala, da ohranja &quot;spomin na čisto ljubezen, ki v sebi ni imela niti trunka telesnega poželenja&quot;.&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 54.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Letter to A. Edee, March 26, 1920&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 75-76.&lt;/ref&gt;

==== Opustitev znanstvene kariere ====
Mitchell si je zamišljala, da bi se uveljavila na področju [[psihiatrija|psihiatrije]],&lt;ref name=autogenerated12&gt;Pierpont, Claudia Roth. &quot;A Critic at Large: A Study in Scarlett.&quot; ''The New Yorker'', August 31, 1992, p. 93-94.&lt;/ref&gt;vendar je njeno prihodnost prekrižala [[španska gripa|španske gripe]], ki je po vsem svetu pomorila čez petdeset milijonov ljudi – kar je trikrat več od svetovne vojne. 25. januarja 1919 je posegla tudi v njeno družino: njena mati, May Belle Mitchell, je podlegla [[pljučnica|pljučnici]] prav zaradi te vseokužbe; v slutnji, da je njena smrt tik pred vrati, je hčerki napisala zadnji nasvet: 
:„Razdajaj se z obema rokama in polnim srcem; a presežek daj šele potem, ko si že živela svoje lastno življenje.&lt;ref name=autogenerated12 /&gt;
Kot povprečna študentka Marjeta ni blestela na nobenem akademskem področju ter je podcenjevala tudi svoje pisne sposobnosti in čeprav je njen profesor angleščine hvalil njeno delo, se ji je zdela pohvala neupravičena.&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 56 &amp; 60.&lt;/ref&gt; Po končanem prvem letniku na Smith Collegeu se je Mitchell za trajno vrnila v Atlanto, da bi prevzela gospodinjstvo namesto očeta.&lt;ref name=autogenerated12 /&gt;Ko si je oktobra 1919 opomogla od [[apendektomija|slepiča]], je prijateljici zaupala, da je zanjo pomenila opustitev fakultete in sanj o &quot;novinarski karieri&quot;, da bi v zameno vodila družinsko gospodinjstvo, &quot;odpoved vsemu, kar je bilo kaj vredno – za prazen nič!&quot;&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 30 &amp; 42.&lt;/ref&gt;

=== Med Drugo svetovno vojno ===
{{Več slik/peskovnik
| footer    = &lt;center&gt;&lt;/center&gt;
| align     = right
| image1    = Margaret Mitchell Christens USS Atlanta (CL-104) 1944.jpg
| width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt1      = One black raven
| caption1  = &lt;center&gt; Svojo ladjo ''USS 'Atlanta' (CL-104) '' je krstila sama lastnica Margaret Mitchell Christens [[1944]] in jo tudi sama v celoti temeljito gmotno opremila&lt;/center&gt;
| image2    = Margaret Mitchell 1941 on USS Atlanta (CL-51).jpg
| width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt2      = 
| caption2  = &lt;center&gt;Mitchell v odori [[Rdeči križ|Rdečega križa]] na krovu ladje USS ''Atlanta'' (CL-51), ki jo je kot lahko [[križarka|križarko]] [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|Ameriška vojna mornarica]] uporabljala v protiletalstvu; prislužila je pet zvezdic &amp; predsedniško priznanje za &quot;junaški zgled neomajnega bojnega duha&quot;.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|title=Atlanta III (CL-51)|website=NHHC|access-date=June 4, 2024|archive-date=June 4, 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240604125911/https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
&lt;/center&gt;
| image3    = Margaret Mitchell - Democrat and Chronicle (1936).jpg
| width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt3      = 
| caption3  = &lt;center&gt;Mitchell je vestno dopisovala izpiljene članke v časopisje in pisala svoj roman „V vrtincu“ (1936)&lt;/center&gt;}}

Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bila prostovoljka za [[Rdeči križ]] in je zbirala denar za vojna prizadevanja s prodajo vojnih obveznic.&lt;ref&gt;Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 225.&lt;/ref&gt;  Bila je dejavna v domovinski domači obrambi, šivala je bolnišnične halje in na hlače lepila našitke.&lt;ref&gt;Oliphant, Sgt. H. N. &quot;People on the Home Front: Margaret Mitchell&quot;. October 19, 1945. Yank, p. 9.&lt;/ref&gt; Čeprav se je sicer odločno zavzemala za uveljavitev ženskih pravic, ni bila enostranska in bojevita [[feminizem|feministka]], ampak je načeloma enako spoštovala tudi „močnejši spol“. To je pokazala zlasti med vojno, ko je posvečala veliko pozornost pisanju pisem vpoklicanim fantom in možem: vojakom, mornarjem in marincem; v svoja pisma je mimogrede vpletala šaljivost, spodbudo in sočutje.&lt;ref&gt;Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.&lt;/ref&gt;

„USS Atlanta (CL-51)“ je bila lahka [[križarka]], ki jo je [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|ameriška vojna mornarica]] uporabljala kot protiletalsko ladjo pod pokroviteljstvom Margaret Mitchell in je bila uporabljena v pomorski [[Bitka za Midway|Bitki za Midway]] in [[Bitka za Vzhodne Salomonove otoke|Vzhodne Salomonove otoke]]. Ladja je bila med nočnim delovanjem na površini 13. novembra 1942 med pomorsko bitko za Guadalcanal močno poškodovana, nakar jo je ukazal njen [[kapitan]] potopiti; pogumno moštvo si je pri tem prislužilo  pet bojnih zvezdic in predsedniško priznanje kot &quot;junaški primer nepremagljivega bojnega duha&quot;.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|title=Atlanta III (CL-51)|website=NHHC|access-date=June 4, 2024|archive-date=June 4, 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240604125911/https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Mitchell je sama gmotno podprla drugo lahko križarko, zopet poimenovano po mestu Atlanta, ''USS Atlanta (CL-104)''. 6. februarja 1944 jo je v Camdenu v New Jerseyju krstila njena dobrotnica Margaret kot Atlanto, bojne podvige pa je začela maja 1945. Atlanta je bila članica operativnih sil, ki so varovale hitre letalonosilke, delovala pa je ob obali [[Honšu]]ja, ko so se Japonci 15. avgusta 1945 brezpogojno vdali; prislužila si je dve bojni zvezdici. Končno je bila potopljena med eksplozivnimi preizkusi ob [[San Clemente (otok)|otoku San Clemente]] 1. oktobra 1970.&lt;ref&gt;[http://www.history.navy.mil/photos/sh-usn/usnsh-a/ix304.htm USS Atlanta (IX-304, formerly CL-104), 1964–1970] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121108084914/http://www.history.navy.mil/photos/sh-usn/usnsh-a/ix304.htm |date=November 8, 2012 }}. Retrieved January 22, 2013.&lt;/ref&gt;

== Družina ==
{{Več slik/peskovnik
| footer    = &lt;center&gt;Njen stari oče Russell Mitchell je imel trinajst otrok z dvema ženama; najstarejši je bil njen oče Eugene, ki je diplomiral na Pravni fakulteti Univerze v Georgiji.&lt;ref name=&quot;cyclopedia&quot;&gt;{{cite book |last1=Candler |first1=Allen D. |first2=Clement A. |last2=Evans |title=Cyclopedia of Georgia |location=Atlanta, Georgia |publisher=State Historical Association |year=1906 |volume=2 of 3 |pages=602–605 |oclc=3300148}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last=Garrett |first=Franklin M. |title=Atlanta and Environs: a chronicle of its people and events |location=Athens, Georgia |publisher=University of Georgia Press |year=1969 |volume=1 |page=819 |isbn=0820302635}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Ruppersburg, Hugh (2007). The New Georgia Encyclopedia Companion to Georgia Literature. Athens, Georgia: University of Georgia Press. p. 326. ISBN 9780820328768.&lt;/ref&gt;. Margaretka je začela pisati zgodbice v najstniških letih; leta 1922 pa je presenetila svoje vrstnike, ko je dobila pri [[Atlanta Journal|Atlanta Journalu]] službo časnikarke, kar je takrat veljalo za delo pridržano moškim. Pisateljici je slava kmalu začela presedati; radovedneži je namreč niti za trenutek niso puščali pri miru. Zato je nasprotovala snemanju filma: &quot;Nočem prevzemati dela scenaristke, nočem biti svetovalka; ne zanima me izbira igralcev, snemanje ali objava filma. Dajte mi malo miru! Pozabite name!&quot;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://birdinflight.com/ru/portret/20161004-margaret-mitchell.html|title=Написать и возненавидеть: Как автор «Унесенных ветром» спасалась от славы|publisher=Bird In Flight|author=Светлана Ворошилова|place=|language=ru|date=4. oktober 2016|accessdate=8. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;
| align     = right
| image1    = Eugene-Muse-Mitchell.jpg
| width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt1      = One black raven
| caption1  = &lt;center&gt;Njen oče je bil Eugene Muse Mitchell; njegovi predniki so izhajali s [[Škotska|Škotskega]]. Po materini strani pa je imela katoliške [[Irci|irske]] korenine. ([[1906]])&lt;/center&gt;
| image2    = Crescent Apartments, Atlanta, Georgia.jpg
| width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt2      = 
| caption2  = &lt;center&gt;Njen družinski dom, poimenovan &quot;Smetišče&quot; (&quot;Dump&quot;), je prava graščina; tukaj je želela, da bi bila &quot;moja hišica moja svobodica&quot;. Miru pa ni imela, saj so jo občudovalci stalno nadlegovali. Tu je danes spominska hiša in [[muzej]]&lt;/center&gt;
| image3    = Margaret-Mitchell 1922.jpg
| width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt3      = 
| caption3  = &lt;center&gt; Margaret je bila taka zapeljivka, da je zanjo norelo istočasno pet fantov.&lt;/center&gt;
}}

=== Poreklo ===
Margaret Mitchell je vse življenje živela v [[Atlanta, Georgija|Atlanti]] v [[ZDA|ameriški zvezni državi]] [[Georgija|Georgiji]]. Rodila se je leta 1900 v bogati in politično pomembni družini. Po očetovi moški strani je imela [[Škoti|škotske]] prednike, po materini moški veji pa [[Irci|irske]] korenine. Njen oče, Eugene Muse Mitchell, je bil odvetnik, mati, Mary Isabel &quot;Maybelle&quot; Stephens, pa sufražetka in katoliška dobrodelnica. Imela je dva brata, Russella Stephensa Mitchella, ki je umrl v otroštvu leta 1894, in Alexandra Stephensa Mitchella, rojenega leta 1896.&lt;ref name=cyclopedia /&gt;&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt;

==== Mladostnica ====
Margaret je začela uporabljati ime »Peggy« v srednješolskem zavodu Washington Seminary, a skrajšano obliko »Peg« na visoki šoli v Smith Collegeu; ugajala ji je potrditev tega nadimka v mitološkem krilatem konju »[[Pegaz]]u«, ki navdihuje pesnike.&lt;ref&gt;Flora, Joseph M., Amber Vogel and Bryan Albin Giemza. ''Southern Writers: a new biographical dictionary'' Baton Rouge, LA: Louisiana State University Press, 2006. p. 285. {{ISBN|0-8071-3123-7}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=reporter&gt;{{cite book |last1=Mitchell |first1=Margaret |first2=Patrick |last2=Allen |title=Margaret Mitchell: reporter |location=Athens, GA |publisher=Hill Street Press |year=2000 |isbn=978-1-57003-937-9}}&lt;/ref&gt; Peggy je v svoji atlantski družbi [[matura|maturirala]] v zimskem semestru 1920.&lt;ref name=reporter /&gt; V takratnem slogu »&quot;gin and jazz&quot;« je pri plesu občinstvo »frapirala« in ga s svojim nenavadnim mlatarjenjem dodobra razburila.&lt;ref&gt;Kriebl, Karen J (1998). „From bloomers to flappers: the American women's dress reform movement, 1840–1920”. Ohio State University: 113—28.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=autogenerated16&gt;Wolfe, Margaret Ripley. ''Daughters of Canaan: a saga of southern women''. Lexington, KY: University Press of Kentucky, 1995. p. 150. {{ISBN|0-8131-0837-3}}&lt;/ref&gt; Na dobrodelnem maturantskem plesu v Atlanti leta 1921 je izvedla [[apaški ples]], ki je vključeval nasilnosti, erotične prizore ter poljub s soplesalcem&lt;ref&gt;(en) Richard Powers, « The hidden story of the Apache dance [archive] », sur socialdance.stanford.edu (consulté le 4 mars 2021)&lt;/ref&gt;, kar je močno razkurilo atlantsko visoko meščansko družbo in posledično je bila izločena iz Mladinskega društva (Junior Legaue).&lt;ref&gt;{{Cite news|url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-10-13-bk-950-story.html|title=The Belle of Lettres : SOUTHERN DAUGHTER: The Life of Margaret Mitchell, By Darden Asbury Pyron (Oxford University Press: $29.95; 560 pp.)|date=October 13, 1991|newspaper=[[Los Angeles Times]]|access-date=February 5, 2022|archive-date=February 5, 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220205051629/https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-10-13-bk-950-story.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Young, Elizabeth. ''Disarming the Nation: women's writing and the American Civil War''. Chicago, IL: University of Chicago Press, 1999. p. 243. {{ISBN|0-226-96087-0}}&lt;/ref&gt; Apaški ples in [[tango]] sta delovala pohujšljivo zaradi svojih [[erotika|erotičnih]] sestavin; slednjega je priljubil [[nemi film]] »Štirje jezdeci apokalipse« (The Four Horsemen of the Apocalypse, 1921), ki je glavnega igralca [[Rudolph Valentino|Rudolpha Valentina]] zaradi njegovega vrhunskega plesanja tanga naredil za simbol [[spolnost|spolnosti]].&lt;ref&gt;Groppa, Carlos G. ''The Tango in the United States: a history''. Jefferson, NC: McFarland &amp; Co. Publishers, 2004. p. 82. {{ISBN|0-7864-1406-5}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=uKmExgEACAAJ |pages=39–40 |title=Dark Lover: The Life and Death of Rudolph Valentino |isbn=9780374282394 |last1=Leider |first1=Emily Wortis |year=2003 |publisher=Farrar, Straus and Giroux }}&lt;/ref&gt;

Mitchell je bila po lastnih besedah &quot;brezvestna spogledljivka&quot;. Zaročila se je s petimi moškimi, a je vztrajno trdila, da nobenemu od njih ni lagala niti jih zavajala.&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al, ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 116-118.&lt;/ref&gt; Krajevna klepetava dopisnica, ki se je podpisovala kot Polly Peachtree, je v stolpcu iz leta 1922 opisala Mitchellino ljubezensko izživljanje:
:»V svojem kratkem življenju je imela morda več moških, ki so bili vanjo res &quot;smrtno zaljubljeni&quot;, več iskrenih snubcev, kot pa katero koli drugo dekle v Atlanti«.&lt;ref name=autogenerated16 /&gt;

=== Poroki ===
[[File:Margaret-Mitchell 1930.jpg|thumb|200px|left|&lt;center&gt;Margaret Mitchell leta [[1930]]]]&lt;/center&gt;
Aprila 1922 je Mitchell hodila in se skoraj vsakodnevno videvala z dvema moškima: eden je bil Berrien Kinnard Upshaw z vzdevkom »Red« = »Rdeči« (10. marec 1901 — 13. januar 1949), s katerim naj bi se srečala 1917 na plesu, ki so ga priredili starši ene od njenih prijateljic, in drugi, njegov sostanovalec in prijatelj John Robert Marsh (6. oktober 1895 — 5. marec 1952), založnik iz Kentuckyja, ki je delal za [[Associated Press]].&lt;ref name=autogenerated20&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 95-96.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Walker, Marianne (1993). Margaret Mitchell and John Marsh: the love story behind Gone With the Wind. Atlanta, GA: Peachtree Publishers. ISBN 9781561456178.&lt;/ref&gt;  

Upshaw je bil fant iz Atlante, nekaj mesecev mlajši od Mitchell, čigar družina se je leta 1916 preselila v Raleigh v Severni Karolini.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (May 6, 1997). Lost Laysen. Simon and Schuster. ISBN 9780684837680.&lt;/ref&gt; Leta 1919 je bil sprejet v Pomorsko akademijo Združenih držav Amerike, vendar je 5. januarja 1920 odstopil zaradi akademskih pomanjkljivosti. Maja je bil ponovno sprejet, takrat star 19 let, in je dva meseca preživel na morju, preden je odstopil drugič, in sicer 1. septembra 1920.&lt;ref&gt;Washington Government Printing Office (1921), ''Annual Register of the United States Naval Academy, Annapolis, Md'', p. 57, 188, 193 &amp; 204.&lt;/ref&gt;Upshaw, ki mu šola ni dišala in ni imel službe, si je leta 1922 »služil« denar s tihotapljenjem alkohola v georgijskih gorah.&lt;ref&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 95.&lt;/ref&gt;

Čeprav ji je njena družina odsvetovala, sta se Peggy in Red poročila 2. septembra 1922; priča na njuni poroki je bil John Marsh. Par je živel v domu Mitchellovih z njenim očetom a že do decembra se je zakon razpadel in Upshow je odšel iz hiše. Mitchell je tožila zaradi telesnega in čustvenega nasilja, kar vse je bilo posledica moževega pijančevanja. Do ločitve je prišlo sporazumno: John Marsh mu je dal posojilo, Mitchell pa se je odpovedala tožbi za nasilništvo.&lt;ref&gt;Champion, Laurie. American Women Writers, 1900–1945: a bio-bibliographical critical sourcebook. Westport, CT: Greenwood Press, 2000. p. 240. ISBN 0-313-30943-4&lt;/ref&gt;&lt;ref name=autogenerated20 /&gt;&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al, ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 133.&lt;/ref&gt; Civilno sta se ločila 16. oktobra 1924.&lt;ref name=reporter /&gt;{{rp|xx}} 

Ker sta se poročila v katoliški Cerkvi, na razglasitev ničnosti zakona po takratnem Cerkvenem zakoniku ni bilo možno niti pomisliti. Zato je Mitchell zapustila katoliško vero in se priključila episkopalni&lt;ref&gt;Episkopalna cerkev (''Episcopal Church'' – ''TEC''), znana tudi kot Protestanntska episkopalna cerkev v ZDA (''Protestant Episcopal Church in the United States of America'' – ''PECUSA'' – je članica svetovne Anglikanske skupnosti&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;j777&quot;&gt;{{cite web | title=Episcopal Church, The | website=The Episcopal Church | date=2012-05-22 | url=https://www.episcopalchurch.org/glossary/episcopal-church-the/ | access-date=2024-07-28}}&lt;/ref&gt;, kjer so glede ločitve zakona dopuščali širša merila in celo cerkveno ločitev.&lt;ref&gt;&quot;'As God is My Witness': The Catholic Roots of Gone with the Wind | Franciscan Media&quot;. May 14, 2020.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite news|url = https://www.ajc.com/news/local/margaret-mitchell-nephew-leaves-estate-atlanta-archdiocese/30wq9vEws4OlZjxzAhq4qN/#:~:text=The%20bequest%20to%20the%20archdiocese,Catholic%20church%20in%20later%20life.|title = Margaret Mitchell's nephew leaves estate to Atlanta Archdiocese|newspaper = The Atlanta Journal-Constitution|last1 = Poole|first1 = Shelia|access-date = February 6, 2022|archive-date = February 6, 2022|archive-url = https://web.archive.org/web/20220206152321/https://www.ajc.com/news/local/margaret-mitchell-nephew-leaves-estate-atlanta-archdiocese/30wq9vEws4OlZjxzAhq4qN/#:~:text=The%20bequest%20to%20the%20archdiocese,Catholic%20church%20in%20later%20life.|url-status = live}}&lt;/ref&gt;

4. julija 1925 sta se torej 24-letna Margaret Mitchell in 29-letni John Marsh poročila v unitarno-univerzalistični cerkvi.&lt;ref&gt; »Unitaristični univerzalizem« je svobodomiselno versko izroččilo, ki je nastalo z združitvijo dveh skupnosti: unitarizma in univerzalizma. Leta 1793 je bila v Ameriki ustanovljena Univerzalistična cerkev Amerike, leta 1825 pa Ameriško unitaristično združenje (AUA).&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Walker, Marianne (1993). Margaret Mitchell and John Marsh: the love story behind Gone With the Wind. Atlanta, GA: Peachtree Publishers. ISBN 9781561456178.&lt;/ref&gt; Novoporočenca sta se naselila v sobah Crescenta v Atlanti in v stanovanju št. 1, ki sta ga ljubkovalno poimenovala »The Dump« (tj. »Smetišče«);  zdaj je tukaj Hiša in muzej Margaret Mitchell.&lt;ref name=autogenerated15&gt;Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 8.&lt;/ref&gt;

== Smrt in spomin ==
[[File:MargaretMitchell-grave.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Mitchellin grob na »Oaklandskem pokopališču« v [[Atlanta, Georgija|Atlanti]] (»Oakland Cemetery«) ]]&lt;/center&gt;

=== Prometna nesreča in smrt ===
Margaret Mitchell je zvečer, 11. avgusta 1949, ko je s svojim možem Johnom Marshom prečkala v Atlanti ulico Peachtree Street na poti za ogled filma „Canterburyjska zgodba“ (''A Canterbury Tale''), zbil prehitri voznik. Pet dni pozneje, 16. avgusta, je v starosti 48 let umrla v bolnišnici Grady (Grady Memorial Hospital), ne da bi prišla k zavesti.

Zbil jo je taksist Hugh Gravitt, ki ni bil v službi in je vozil svoje osebno vozilo. Po trčenju so ga zaprli  zaradi vožnje pod vplivom alkohola in ga izpustili z varščino v višini 5450 dolarjev do Mitchelline smrti.&lt;ref name=autogenerated2&gt;[https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html Obituary: Miss Mitchell, 49, Dead of Injuries] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171109075709/https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html |date=November 9, 2017 }}, (August 17, 1949) ''New York Times''. Retrieved May 14, 2011.&lt;/ref&gt;
Najprej je bil obtožen vožnje v vinjenem stanju, prehitre vožnje in vožnje po napačni strani ceste; novembra 1949 so ga spoznali za krivega uboja iz malomarnosti in ga obsodili na 18 mesecev zapora, od česar je v ječi preživel 11 mesecev. Gravitt je umrl leta 1994 v starosti 74 let.&lt;ref&gt;Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 270.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web | url=https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | title=Hugh Gravitt, Driver Who Killed Margaret Mitchell | date=April 22, 1994 | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034521/https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web | url=https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | title=Hugh D Gravitt in Social Security Death Index | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034629/https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | url-status=live }}&lt;/ref&gt;

=== Pogreb ===
Margaret Mitchell so pokopali na pokopališču Oakland. Ko je njen mož John umrl leta 1952, so ga pokopali poleg njegove žene.

=== Spomin ===
Leta 1978 so Mitchell sprejeli v „Dvorano slavnih georgijskih časopisov“ („Georgia Newspaper Hall of Fame“),&lt;ref name=Green&gt;{{cite news | author=Green, Dick | title=Papers Challenged To Reach New Reader Group | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=February 25, 1978 | url=https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | via=newspapers.com | access-date=July 3, 2020 | archive-date=July 3, 2020 | archive-url=https://web.archive.org/web/20200703145734/https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | url-status=live }}&lt;/ref&gt; leta 1994 v „Dvorano slavnih georgijskih žensk“ („Georgia Women of Achievement“) in leta 2000 v „Dvorano slavnih georgijskih pisateljev“ („Georgia Writers Hall of Fame“).&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|title=Margaret Mitchell|author=New Georgia Encyclopedia|access-date=October 21, 2017|archive-date=October 21, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171021220611/http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Leta 1994 je Shannen Doherty igrala v televizijskem filmu „A Burning Passion: The Margaret Mitchell Story“ („Goreča strast: Zgodba Margaret Mitchell“) – izmišljeni pripovedi o Mitchellinem življenju, ki jo je režiral [[Larry Peerce]].&lt;ref&gt;{{cite news | title=TELEVISION REVIEW; The Woman Who Invented Scarlett | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=November 7, 1994 | url=https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | via=nytimes.com | access-date=December 11, 2020 | archive-date=April 6, 2023 | archive-url=https://web.archive.org/web/20230406084227/https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Ko je 2011 umrl Mitchellin nečak Joseph Mitchell, je zapustil [[Nadškofija Atlanta|nadškofiji Atlanta]] petdeset odstotkov blagovnih znamk in literarnih pravic zapuščine Margaret Mitchell ter nekaj Mitchellinih osebnih predmetov.&lt;ref name=Kandra1&gt;{{cite news|last=Kandra|first=Greg|title=Gone with the windfall: Margaret Mitchell heir leaves estate to Archdiocese of Atlanta|url=http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|accessdate=April 7, 2014|newspaper=Patheos|date=August 16, 2012|archive-date=April 9, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140409002146/http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

== Opombe ==
{{Reflist|30em}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Nadaljnje branje ==
;{{ikona en}}
* Bonner, Peter. ''[https://web.archive.org/web/20131127122453/http://peterbonner.com/store.html Lost In Yesterday: Commemorating The 70th Anniversary of Margaret Mitchell's 'Gone With The Wind']''. Marietta, Georgia: First Works Publishing Co., Inc., 2006. {{ISBN|978-0-9716158-9-2}}.
* Brown, Ellen F. and John Wiley. ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: A Bestseller's Odyssey from Atlanta to Hollywood''. Lanham, Maryland: Taylor Trade, 2011. {{ISBN|978-1-58979-567-9}}.
* Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. {{ISBN|0-89919-169-X}}
* Farr, Finis. ''Margaret Mitchell of Atlanta: The Author of Gone With the Wind''. New York: William Morrow, 1965. {{ISBN|978-0-380-00810-0}}
* Mitchell, Margaret, Allen Barnett Edee and Jane Bonner Peacock. ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921''. Atlanta, Georgia: Peachtree Publishers, Ltd, 1985. {{ISBN|978-0-931948-70-1}}
* Mitchell, Margaret and Patrick Allen. ''Margaret Mitchell: Reporter''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-57003-937-9}}
* Mitchell, Margaret and Jane Eskridge. ''Before Scarlett: Girlhood Writings of Margaret Mitchell''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-892514-62-2}}
* Pyron, Darden Asbury. ''Southern Daughter: The Life of Margaret Mitchell''. New York: Oxford University Press, 1991. {{ISBN|978-0-19-505276-3}}
* Walker, Marianne. ''Margaret Mitchell &amp; John Marsh: The Love Story Behind Gone With the Wind''. Atlanta: Peachtree, 1993. {{ISBN|978-1-56145-231-6}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}
{{Wikinavedek}}

;{{ikona en}}
*[https://www.britannica.com/event/American-Civil-War American Civil War | History, Summary, Dates, Causes, Map, Timeline, Battles, Significance, &amp; Facts | Britannica]
*[https://www.biography.com/authors-writers/margaret-mitchell Margaret Mitchell - Books, Death &amp; Quotes|New Georgia Encyclopedia]
*[https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/ Margaret Mitchell: American Rebel | Biography of Margaret Mitchell | American Masters (PBS)]
*[https://www.encyclopedia.com/women/encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/mitchell-margaret-1900-1949 Mitchell, Margaret (1900–1949) | Encyclopedia.com]
;{{ikona ru}}
*[https://birdinflight.com/ru/portret/20161004-margaret-mitchell.html Написать и возненавидеть: Как автор «Унесенных ветром» спасалась от славы — Bird In Flight]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1900]]
[[Kategorija:Umrli leta 1949]]
[[Kategorija:Ženske]]
[[Kategorija:Borci za človekove pravice]]
[[Kategorija:Druga svetovna vojna]]
[[Kategorija:Humanitarni delavci]]
[[Kategorija:Ameriški pisatelji]]
[[Kategorija:Ameriški publicisti]]
[[Kategorija:Umrli v prometnih nesrečah]]
[[Kategorija:Ameriške feministke]]</text>
      <sha1>rkxv3gmd5cihrwyq9dvq6s0dwkfbsj7</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687505</id>
      <parentid>6687504</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T05:25:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6687505</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="43654" sha1="8gdvea0jqvd99ja5er15bxp7rjlvrys" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{Infobox writer
| name             = Margaret Mitchell
| image            = Margaret Mitchell NYWTS.jpg
| caption          = Mitchell leta 1941
| pseudonym        = Peggy Mitchell (srednješolka)&lt;br&gt;Peg Mitchell (vseučiliščnica)
| birth_name       = Margaret Munnerlyn Mitchell
| birth_date       = {{birth date|1900|11|8}}
| birth_place      = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]]
| death_date       = {{death date and age|1949|8|16|1900|11|6}}
| death_place      = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]]
| resting_place    = [[Oakland Cemetery (Atlanta)|Oakland Cemetery]]
| occupation       = Časnikarka, romanopiskinja, novelistkinja 
| genre            = Romantična povest, zgodovinska domišljija, [[epika|epska]] [[novela (književnost)|novela]]
| education        = [[Smith College]]
| spouse           = {{plainlist|
* {{marriage|Berrien Upshaw|1922|1924|end=div}}
* {{marriage|John Marsh|1925}}&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|title=Margaret Mitchell: American Rebel ~ Biography of Margaret Mitchell &amp;#124; American Masters|date=March 29, 2012|website=American Masters|access-date=September 29, 2020|archive-date=September 24, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200924222135/https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;}}
| parents          = [[Eugene M. Mitchell]]&lt;br /&gt;[[Maybelle Stephens Mitchell|Maybelle Stephens]]
| relatives        = [[Annie Fitzgerald Stephens]] (babica)&lt;br&gt;[[Joseph Mitchell (Mitchell Estate director)|Joseph Mitchell]] (nečak)&lt;br&gt;[[Mary Melanie Holliday]] (sestrična)
| notableworks     = ''V vrtincu'' (''Gone with the Wind'')&lt;br /&gt;''Izgubljeni Laysen'' ('' Lost Laysen)''
| awards           = [[Pulitzer Prize for Novel]] (1937)&lt;br /&gt;[[National Book Award]] (1936)
| signature        = Margaret Mitchell signature.svg
}}
'''Margaret Munnerlyn Mitchell''' (*[[8. november]] [[1900]], †[[16. avgust]] [[1949]] [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]])&lt;ref&gt;{{Cite encyclopedia|url=https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|title=Margaret Mitchell {{!}} American novelist|encyclopedia=Encyclopedia Britannica|access-date=October 22, 2017|language=en|archive-date=June 28, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200628021722/https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|url-status=live}}&lt;/ref&gt; je bila ameriška romanopiska in časnikarka. Mitchell je napisala le en roman, ki je bil objavljen za časa njenega življenja; dogajanje je iz obdobja [[Ameriška državljanska vojna|Ameriške državljanske vojne]]. Za svoj roman ''[[V vrtincu (roman)|V vrtincu]]'' je prejela nagrado [[National Book Award for Fiction#Most Distinguished Novel (1935–1936)|National Book Award for Fiction]] za najboljšo povest v letu 1936&lt;ref name=nyt1937&gt;{{cite news |title=5 Honors Awarded on the Year's Books: ... |work=The New York Times |date=February 26, 1937 |page=23 }}&lt;/ref&gt; in nagrado [[Pulitzer Prize for Fiction]] leta 1937. 

Dolgo po njeni smrti je bila objavljena zbirka Mitchellinih dekliških zapisov in novela, ki jo je napisala kot najstnica, z naslovom ''Izgubljeni Laysen'' (''Lost Laysen''). Zbirka njenih časopisnih člankov, ki jih je napisala za „The Atlanta Journal“, pa je bila ponovno izdana v knjižni obliki.

== Življenjepis ==

=== Šolanje ===
==== Med Prvo svetovno vojno ====
Medtem ko je v Evropi divjala [[prva svetovna vojna]] (1914–1918), je Marjeta obiskovala „Atlanta's Washington Seminary“&lt;ref&gt;„Atlanta’s Washington Seminary“ – „Washingtonski seminar v Atlanti“; sedaj se imenuje „The Westminster Schools“ – „Westminstrske šole“&lt;/ref&gt;, &quot;modno&quot; zasebno dekliško šolo z več kot 300 učenci.&lt;ref&gt;Sargent, Porter E. ''A Handbook of the Best Private Schools of the United States and Canada''. Boston: P.E Sargent, 1915. Vol. 1, p. 150.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt; Bila je zelo aktivna v dramskem krožku.&lt;ref&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 94.&lt;/ref&gt; Mitchell je igrala med drugim tudi moške like: Nicka Bottoma v Shakespearovem delu „[[Sen kresne noči]]“ in Launcelota Gobba v Shakespearovem „[[Beneški trgovec|Beneškem trgovcu]]“. Napisala je igro o neresnih študentkah, v kateri je tudi igrala.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.p 138&lt;/ref&gt; Pridružila se je tudi Literarnemu krožku in v letopisu objavila dve zgodbi: ''Mala sestra'' in ''Narednik Terry''.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.&lt;/ref&gt;. 
Desetletna &quot;Peggy&quot; je junakinja v Mali sestri; ko sliši, da posiljujejo njeno starejšo sestro, hladnokrvno vzame samokres in ustreli posiljevalca:&lt;ref&gt;Jones, A. G., Tomorrow is Another Day: the woman writer in the South, 1859–1936, p. 314.&lt;/ref&gt;po ameriško brezčutno ga je pogledala, samozavestno je pomerila vanj z namenom, da ne bo zgrešila – in ga ni.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.&lt;/ref&gt;

Mitchell je spodbujala njena zahtevna učiteljica angleščine Paisley, ki je prepoznala njen pisateljski talent;&lt;ref&gt;Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. Photo section between p. 178-179. {{ISBN|0-89919-169-X}}&lt;/ref&gt; rekla ji je, da bo lahko uspela le, če bo trdo delala in ne bo neprevidna pri sestavljanju stavkov, kajti stavek mora biti &quot;popoln, jedrnat in povezan&quot;.&lt;ref&gt;Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.&lt;/ref&gt;

Mitchellova je prebirala knjige [[Thomas Dixon Mlajši|Thomasa Dixona Ml.]]&lt;ref&gt;Thomas Dixon Mlajši (1864-1946) je bil ameriški pisatelj, odvetnik, politik in baptistični pastor – zagovornik nadvlade belcev. Filmski režiser D. W. Griffith je „Člana klana“ (1905) priredil za film (1915; „The Birth of a Nation“ – „Rojstvo naroda“). Film je tako v 20. stoletju prispeval k obuditvi [[Ku Klux Klan|Ku Klux Klana]].&lt;/ref&gt; Ko so 1916 v Atlanti vrteli njegov nemi film [[Rojstvo naroda]], je dramatizirala Dixonovo delo „Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“&lt;ref&gt;„Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“  - „The Traitor: A Story of the Fall of the Invisible Empire“ (1907)&lt;/ref&gt; Kot igralka je prevzela vlogo Steva Hoyla s fantovsko [[lasulja|lasuljo]].&lt;ref&gt;Dixon, Jr., Thomas. ''The Traitor: a story of the fall of the invisible empire''. New York:  Doubleday, Page &amp; Co, 1907. {{OCLC|2410927}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html Summary of The Traitor:  A Story of the Fall of the Invisible Empire] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120404122244/http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html |date=April 4, 2012 }}. Retrieved July 22, 2012.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 93.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Slide, Anothony. ''American Racist: the life and films of Thomas Dixon'', Lexington, KY: The University Press of Kentucky, 2004. p.192. {{ISBN|0-8131-2328-3}}&lt;/ref&gt; 

Za časa njenega šolanja v Atlanti je njen brat Stephens obiskoval [[Univerza Harvard|Harvardsko univerzo]] (1915–1917) in se  je maja 1917 prostovoljno prijavil k vojakom – mesec dni po tem, ko so ZDA napovedale vojno Nemčiji. Aprila 1918 je odplul v Francijo, sodeloval v bojih okrog [[Lagny]]ja in [[Marbache|Marbacha]], nato pa se je oktobra vrnil v Georgijo kot vaditelj.&lt;ref&gt;Mead, Frederick Sumner. ''Harvard's Military Record in the World War'', Boston, MA: The Harvard Alumni Association, 1921. p. 669. {{OCLC|1191594}}&lt;/ref&gt; Margaret in njena mati sta se septembra 1918 v New Yorku pripravljali na Margaretin vpis na fakulteto, a Stephens je očetu sporočil, da je na varnem, potem ko je bila njegova ladja na poti iz Francije v New York torpedirana.&lt;ref&gt;[http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&amp;query=margaret%20mitchell&amp;brand=athnewspapers-brand &quot;News of Society&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140502032846/http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&amp;query=margaret%20mitchell&amp;brand=athnewspapers-brand |date=May 2, 2014 }} E. W. Carroll (September 19, 1918) ''Athens Daily Herald'', p. 3. Retrieved February 26, 2013.&lt;/ref&gt;

==== Njena „velika ljubezen“ ====
Stephens Mitchell se je izrazil, češ da zavodsko bivanje &quot;uničuje dekleta&quot;.&lt;ref&gt;Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.&lt;/ref&gt;  Mati May Belle Mitchell pa je vendarle zelo cenila dekliško izobraževanje in je želela, da bi njeni hčerki izobrazba pomagala k uveljavljanju kot orožje in &quot;ključ do preživetja&quot;.&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Felder, Deborah G. A Century of Women: the most influential events in twentieth-century women's history. New York, NY: Citadel Press, 1999. p. 158. ISBN 0-8065-2526-6&lt;/ref&gt; Klasična univerzitetna izobrazba, ki si jo je želela za svojo hčer, je bila enakovredna fantovskim zavodom, kar pa je bilo na voljo le na severnih šolah. Zato je izbrala za hčerko Smith College v [[Northampton]]u v [[Massachusetts|Massachusettsu]], ker je menila, da je to najboljši ženski zavod v Združenih državah Amerike.&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. 13 &amp; 14 p. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt;

Po diplomi na Washington Seminary junija 1918 se je Mitchell zaljubila v lepuškastega harvardskega diplomanta, mladega vojaškega poročnika [[Clifford Henry|Clifforda Henryja]],&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 46-48.&lt;/ref&gt; ki je bil glavni inštruktor sabljanja v Camp Gordonu od 10. maja do odplutja v Francijo 17. julija.&lt;ref name=autogenerated10 /&gt;&lt;ref name=autogenerated10 /&gt; Henry ji je pred odhodom v Francijo podaril zaročni prstan.&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 47-48 &amp; 54.&lt;/ref&gt;

14. septembra 1918, ko je bila vpisana na Smith College, je bil Henry v boju smrtno ranjen in je 17. oktobra podlegel.&lt;ref name=autogenerated10&gt;Mead, F.S., ''Harvard's Military Record in the World War'', p. 450.&lt;/ref&gt; Medtem ko je poročnik Henry čakal v verdunskih jarkih, je tik pred ranjavanjem na list, iztrgan iz njegovega poljskega zvezka, ki so ga pozneje našli med njegovimi stvarmi, napisal pesem, katere zadnja kitica se glasi:
&lt;center&gt;
{|
|-
! Should I &quot;go West.&quot;&lt;ref&gt;Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', May 8, 1919, Vol. 21, No. 31, p. 645.&lt;/ref&gt;
! Ali naj „grem na zahod“
|-
| &lt;poem&gt; If &quot;out of luck&quot; at duty's call
In glorious action I should fall
At God's behest,

May those I hold most dear and best
Know I have stood the acid test
Should I &quot;go West.&quot;
 &lt;/poem&gt;
| &lt;poem&gt; Če bi &quot;brez sreče&quot; pri klicu dolžnosti
V slavnem pohodu padel
Po Božji dopustitvi,

Naj tisti, ki so mi najdražji in najboljši,
Vedo, da sem prestal preizkušnjo
Ali naj &quot;grem na Zahod&quot;.&lt;ref&gt;&quot;West&quot; (=&quot;Zahod&quot;); tukaj je besedna igra, saj mu je bilo ime tudi &quot;West&quot;&lt;/ref&gt;
&lt;/poem&gt;
|}
&lt;/center&gt;

==== Cliffordovi odlikovanji ====
{{Več slik/peskovnik
| footer    = &lt;center&gt;Stotnik Clifford West Henry, ki je bil med vojno poročnik pri načelniku 102. pehotnega polka, je 13. septembra 1918 zavzel mesto [[Vigneulles]], devet kilometrov znotraj [[Hindenburgova linija|Hindenburgove linije]]. Poročnik Henry in 50 njegovih mož je bilo naslednjega dne ubitih v strašni eksploziji, ki jenastala zaradi odvržene letalske bombe v mestu. Pokopan je na pokopališču »First Congregational Church Cemetery« Greenwich, Fairfield County, [[Connecticut]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.uswarmemorials.org/html/people_details.php?PeopleID=15377|title=Henry Clifford West|publisher= American War Memorials Overseas|author=|place=|language=en|date=2008|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;. Prejel je dvoje odlikovanj: francosko, pa tudi ameriško z ukazom predsednika Združenih držav Amerike leta 1921.&lt;br&gt;''War Department, General Orders No. 28, 1921''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://valor.militarytimes.com/recipient/recipient-27088/|title=Clifford Henry - Hall of Valor: Medal of Honor, Silver Star, U.S. Military Awards|publisher=Military Times|author=|place=Washington|language=en|date=|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;
| align     = right
| image1    = Croix de Guerre 1914 1918.jpg|
| width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt1      = One black raven
| caption1  = 
| image2    = Clifford-West-Henry Connecticut.jpg
| width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt2      = 
| caption2  = &lt;center&gt;Stotnik Clifford West Henry se je rodil 28. junija 1896 na [[Manhattan]]u v [[New York]]u, kjer so živeli njegovi starši Ira Walton Henry in Frances S. Henry. Umrl je od šrapnelov, ki so leteli od letalske [[kasetna bomba|kasetne bombe]] 17. oktobra 1918 v francoskem od Nemcev zasedenem mestu, ki ga je osvojil – skupaj z njim pa še 50 njegovih vojakov.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.geni.com/people/Lieutenant-Clifford-West-Henry/6000000017587398262|title=Lt. Clifford West Henry (1896 - 1918) - Genealogy|publisher=geni.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;
| image3    = Army distinguished service cross medal.png
| width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt3      = 
| caption3  = &lt;center&gt;Za svojo neverjetno drznost in pogumnost je prejel posmrtno tudi [[ZDA|ameriško]] predsedniško odlikovanje, ki ga je leta [[1921]] prevzela njegova mati Ira Walton Henry.&lt;/center&gt;
}}

„Bridgeport Telegram“ je objavil tozadevno poročilo 4. julija 1927:
:Ga. Ira Henry iz Sound Beacha je danes prejela medaljo za izjemne zasluge od vojnega ministrstva v čast njenega sina, stotnika Clifforda W. Henryja, za hrabrost pod ognjem med svetovno vojno. Medaljo, ki jo je priporočil general Pershing, je podelil generalmajor Edwards.&lt;br&gt;
Stotnik Henry, ki je bil med vojno poročnik pri načelniku 102. pehotnega polka, je 13. septembra 1918 zavzel mesto [[Vigneulles]], devet kilometrov znotraj [[Hindenburgova linija|Hindenburgove linije]]. Poročnik Henry in 50 njegovih mož je naslednjega dne ubila strašna eksplozija v mestu, ko je letalo nanje odvrglo bombo. 

Henry je večkrat napredoval pred vodom, ki mu je poveljeval, in pritegnil ogenj iz brzostrelk, da bi njegovi možje lahko našli in uničili nemška gnezda. Čeprav je bil pri tem poskusu ranjen v nogo, je bila njegova smrt posledica ran od šrapnelov letalske bombe, ki jo je odvrglo nemško letalo.&lt;ref&gt;Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', April 10, 1919, Vol. 21, No. 27, p. 539.&lt;/ref&gt; Za svoja junaška dejanja je prejel francoski vojni križ s palmo&lt;ref&gt;Francoski vojni križ s palmo — ''Croix de guerre 1914–1918 (France)''&lt;/ref&gt;. Predsednik Združenih držav Amerike mu je kot vrhovni poveljnik oboroženih sil ZDA podelil za izjemne zasluge križec&lt;ref&gt;»Distinguished Service Cross (United States)«&lt;/ref&gt; in grozd hrastovega lista &lt;ref&gt;»Oak Leaf Cluster« - grozd hrastovega lista za izjemne zasluge&lt;/ref&gt;.&lt;ref name=autogenerated10 /&gt;&lt;ref&gt;[http://militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 Valor awards for Clifford West Henry] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131104084838/http://www.militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 |date=November 4, 2013 }}  Retrieved January 20, 2012.&lt;/ref&gt;
Clifford Henry je bil po besedah njenega brata  ''velika Margaretina ljubezen''. V pismu prijatelju pa je ona sama glede tega zapisala, da ohranja &quot;spomin na čisto ljubezen, ki v sebi ni imela niti trunka telesnega poželenja&quot;.&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 54.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Letter to A. Edee, March 26, 1920&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 75-76.&lt;/ref&gt;

==== Opustitev znanstvene kariere ====
Mitchell si je zamišljala, da bi se uveljavila na področju [[psihiatrija|psihiatrije]],&lt;ref name=autogenerated12&gt;Pierpont, Claudia Roth. &quot;A Critic at Large: A Study in Scarlett.&quot; ''The New Yorker'', August 31, 1992, p. 93-94.&lt;/ref&gt;vendar je njeno prihodnost prekrižala [[španska gripa|španske gripe]], ki je po vsem svetu pomorila čez petdeset milijonov ljudi – kar je trikrat več od svetovne vojne. 25. januarja 1919 je posegla tudi v njeno družino: njena mati, May Belle Mitchell, je podlegla [[pljučnica|pljučnici]] prav zaradi te vseokužbe; v slutnji, da je njena smrt tik pred vrati, je hčerki napisala zadnji nasvet: 
:„Razdajaj se z obema rokama in polnim srcem; a presežek daj šele potem, ko si že živela svoje lastno življenje.&lt;ref name=autogenerated12 /&gt;
Kot povprečna študentka Marjeta ni blestela na nobenem akademskem področju ter je podcenjevala tudi svoje pisne sposobnosti in čeprav je njen profesor angleščine hvalil njeno delo, se ji je zdela pohvala neupravičena.&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 56 &amp; 60.&lt;/ref&gt; Po končanem prvem letniku na Smith Collegeu se je Mitchell za trajno vrnila v Atlanto, da bi prevzela gospodinjstvo namesto očeta.&lt;ref name=autogenerated12 /&gt;Ko si je oktobra 1919 opomogla od [[apendektomija|slepiča]], je prijateljici zaupala, da je zanjo pomenila opustitev fakultete in sanj o &quot;novinarski karieri&quot;, da bi v zameno vodila družinsko gospodinjstvo, &quot;odpoved vsemu, kar je bilo kaj vredno – za prazen nič!&quot;&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 30 &amp; 42.&lt;/ref&gt;

=== Med Drugo svetovno vojno ===
{{Več slik/peskovnik
| footer    = &lt;center&gt;&lt;/center&gt;
| align     = right
| image1    = Margaret Mitchell Christens USS Atlanta (CL-104) 1944.jpg
| width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt1      = One black raven
| caption1  = &lt;center&gt; Svojo ladjo ''USS 'Atlanta' (CL-104) '' je krstila sama lastnica Margaret Mitchell Christens [[1944]] in jo tudi sama v celoti temeljito gmotno opremila&lt;/center&gt;
| image2    = Margaret Mitchell 1941 on USS Atlanta (CL-51).jpg
| width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt2      = 
| caption2  = &lt;center&gt;Mitchell v odori [[Rdeči križ|Rdečega križa]] na krovu ladje USS ''Atlanta'' (CL-51), ki jo je kot lahko [[križarka|križarko]] [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|Ameriška vojna mornarica]] uporabljala v protiletalstvu; prislužila je pet zvezdic &amp; predsedniško priznanje za &quot;junaški zgled neomajnega bojnega duha&quot;.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|title=Atlanta III (CL-51)|website=NHHC|access-date=June 4, 2024|archive-date=June 4, 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240604125911/https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
&lt;/center&gt;
| image3    = Margaret Mitchell - Democrat and Chronicle (1936).jpg
| width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt3      = 
| caption3  = &lt;center&gt;Mitchell je vestno dopisovala izpiljene članke v časopisje in pisala svoj roman „V vrtincu“ (1936)&lt;/center&gt;}}

Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bila prostovoljka za [[Rdeči križ]] in je zbirala denar za vojna prizadevanja s prodajo vojnih obveznic.&lt;ref&gt;Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 225.&lt;/ref&gt;  Bila je dejavna v domovinski domači obrambi, šivala je bolnišnične halje in na hlače lepila našitke.&lt;ref&gt;Oliphant, Sgt. H. N. &quot;People on the Home Front: Margaret Mitchell&quot;. October 19, 1945. Yank, p. 9.&lt;/ref&gt; Čeprav se je sicer odločno zavzemala za uveljavitev ženskih pravic, ni bila enostranska in bojevita [[feminizem|feministka]], ampak je načeloma enako spoštovala tudi „močnejši spol“. To je pokazala zlasti med vojno, ko je posvečala veliko pozornost pisanju pisem vpoklicanim fantom in možem: vojakom, mornarjem in marincem; v svoja pisma je mimogrede vpletala šaljivost, spodbudo in sočutje.&lt;ref&gt;Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.&lt;/ref&gt;

„USS Atlanta (CL-51)“ je bila lahka [[križarka]], ki jo je [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|ameriška vojna mornarica]] uporabljala kot protiletalsko ladjo pod pokroviteljstvom Margaret Mitchell in je bila uporabljena v pomorski [[Bitka za Midway|Bitki za Midway]] in [[Bitka za Vzhodne Salomonove otoke|Vzhodne Salomonove otoke]]. Ladja je bila med nočnim delovanjem na površini 13. novembra 1942 med pomorsko bitko za Guadalcanal močno poškodovana, nakar jo je ukazal njen [[kapitan]] potopiti; pogumno moštvo si je pri tem prislužilo  pet bojnih zvezdic in predsedniško priznanje kot &quot;junaški primer nepremagljivega bojnega duha&quot;.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|title=Atlanta III (CL-51)|website=NHHC|access-date=June 4, 2024|archive-date=June 4, 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240604125911/https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Mitchell je sama gmotno podprla drugo lahko križarko, zopet poimenovano po mestu Atlanta, ''USS Atlanta (CL-104)''. 6. februarja 1944 jo je v Camdenu v New Jerseyju krstila njena dobrotnica Margaret kot Atlanto, bojne podvige pa je začela maja 1945. Atlanta je bila članica operativnih sil, ki so varovale hitre letalonosilke, delovala pa je ob obali [[Honšu]]ja, ko so se Japonci 15. avgusta 1945 brezpogojno vdali; prislužila si je dve bojni zvezdici. Končno je bila potopljena med eksplozivnimi preizkusi ob [[San Clemente (otok)|otoku San Clemente]] 1. oktobra 1970.&lt;ref&gt;[http://www.history.navy.mil/photos/sh-usn/usnsh-a/ix304.htm USS Atlanta (IX-304, formerly CL-104), 1964–1970] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121108084914/http://www.history.navy.mil/photos/sh-usn/usnsh-a/ix304.htm |date=November 8, 2012 }}. Retrieved January 22, 2013.&lt;/ref&gt;

== Družina ==
{{Več slik/peskovnik
| footer    = &lt;center&gt;Njen stari oče Russell Mitchell je imel trinajst otrok z dvema ženama; najstarejši je bil njen oče Eugene, ki je diplomiral na Pravni fakulteti Univerze v Georgiji.&lt;ref name=&quot;cyclopedia&quot;&gt;{{cite book |last1=Candler |first1=Allen D. |first2=Clement A. |last2=Evans |title=Cyclopedia of Georgia |location=Atlanta, Georgia |publisher=State Historical Association |year=1906 |volume=2 of 3 |pages=602–605 |oclc=3300148}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last=Garrett |first=Franklin M. |title=Atlanta and Environs: a chronicle of its people and events |location=Athens, Georgia |publisher=University of Georgia Press |year=1969 |volume=1 |page=819 |isbn=0820302635}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Ruppersburg, Hugh (2007). The New Georgia Encyclopedia Companion to Georgia Literature. Athens, Georgia: University of Georgia Press. p. 326. ISBN 9780820328768.&lt;/ref&gt;. Margaretka je začela pisati zgodbice v najstniških letih; leta 1922 pa je presenetila svoje vrstnike, ko je dobila pri [[Atlanta Journal|Atlanta Journalu]] službo časnikarke, kar je takrat veljalo za delo pridržano moškim. Pisateljici je slava kmalu začela presedati; radovedneži je namreč niti za trenutek niso puščali pri miru. Zato je nasprotovala snemanju filma: &quot;Nočem prevzemati dela scenaristke, nočem biti svetovalka; ne zanima me izbira igralcev, snemanje ali objava filma. Dajte mi malo miru! Pozabite name!&quot;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://birdinflight.com/ru/portret/20161004-margaret-mitchell.html|title=Написать и возненавидеть: Как автор «Унесенных ветром» спасалась от славы|publisher=Bird In Flight|author=Светлана Ворошилова|place=|language=ru|date=4. oktober 2016|accessdate=8. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;
| align     = right
| image1    = Eugene-Muse-Mitchell.jpg
| width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt1      = One black raven
| caption1  = &lt;center&gt;Njen oče je bil Eugene Muse Mitchell; njegovi predniki so izhajali s [[Škotska|Škotskega]]. Po materini strani pa je imela katoliške [[Irci|irske]] korenine. ([[1906]])&lt;/center&gt;
| image2    = Crescent Apartments, Atlanta, Georgia.jpg
| width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt2      = 
| caption2  = &lt;center&gt;Njen družinski dom, poimenovan &quot;Smetišče&quot; (&quot;Dump&quot;), je prava graščina; tukaj je želela, da bi bila &quot;moja hišica moja svobodica&quot;. Miru pa ni imela, saj so jo občudovalci stalno nadlegovali. Tu je danes spominska hiša in [[muzej]]&lt;/center&gt;
| image3    = Margaret-Mitchell 1922.jpg
| width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt3      = 
| caption3  = &lt;center&gt; Margaret je bila taka zapeljivka, da je zanjo norelo istočasno pet fantov.&lt;/center&gt;
}}

=== Poreklo ===
Margaret Mitchell je vse življenje živela v [[Atlanta, Georgija|Atlanti]] v [[ZDA|ameriški zvezni državi]] [[Georgija|Georgiji]]. Rodila se je leta 1900 v bogati in politično pomembni družini. Po očetovi moški strani je imela [[Škoti|škotske]] prednike, po materini moški veji pa [[Irci|irske]] korenine. Njen oče, Eugene Muse Mitchell, je bil odvetnik, mati, Mary Isabel &quot;Maybelle&quot; Stephens, pa sufražetka in katoliška dobrodelnica. Imela je dva brata, Russella Stephensa Mitchella, ki je umrl v otroštvu leta 1894, in Alexandra Stephensa Mitchella, rojenega leta 1896.&lt;ref name=cyclopedia /&gt;&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt;

==== Mladostnica ====
Margaret je začela uporabljati ime »Peggy« v srednješolskem zavodu Washington Seminary, a skrajšano obliko »Peg« na visoki šoli v Smith Collegeu; ugajala ji je potrditev tega nadimka v mitološkem krilatem konju »[[Pegaz]]u«, ki navdihuje pesnike.&lt;ref&gt;Flora, Joseph M., Amber Vogel and Bryan Albin Giemza. ''Southern Writers: a new biographical dictionary'' Baton Rouge, LA: Louisiana State University Press, 2006. p. 285. {{ISBN|0-8071-3123-7}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=reporter&gt;{{cite book |last1=Mitchell |first1=Margaret |first2=Patrick |last2=Allen |title=Margaret Mitchell: reporter |location=Athens, GA |publisher=Hill Street Press |year=2000 |isbn=978-1-57003-937-9}}&lt;/ref&gt; Peggy je v svoji atlantski družbi [[matura|maturirala]] v zimskem semestru 1920.&lt;ref name=reporter /&gt; V takratnem slogu »&quot;gin and jazz&quot;« je pri plesu občinstvo »frapirala« in ga s svojim nenavadnim mlatarjenjem dodobra razburila.&lt;ref&gt;Kriebl, Karen J (1998). „From bloomers to flappers: the American women's dress reform movement, 1840–1920”. Ohio State University: 113—28.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=autogenerated16&gt;Wolfe, Margaret Ripley. ''Daughters of Canaan: a saga of southern women''. Lexington, KY: University Press of Kentucky, 1995. p. 150. {{ISBN|0-8131-0837-3}}&lt;/ref&gt; Na dobrodelnem maturantskem plesu v Atlanti leta 1921 je izvedla [[apaški ples]], ki je vključeval nasilnosti, erotične prizore ter poljub s soplesalcem&lt;ref&gt;(en) Richard Powers, « The hidden story of the Apache dance [archive] », sur socialdance.stanford.edu (consulté le 4 mars 2021)&lt;/ref&gt;, kar je močno razkurilo atlantsko visoko meščansko družbo in posledično je bila izločena iz Mladinskega društva (Junior Legaue).&lt;ref&gt;{{Cite news|url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-10-13-bk-950-story.html|title=The Belle of Lettres : SOUTHERN DAUGHTER: The Life of Margaret Mitchell, By Darden Asbury Pyron (Oxford University Press: $29.95; 560 pp.)|date=October 13, 1991|newspaper=[[Los Angeles Times]]|access-date=February 5, 2022|archive-date=February 5, 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220205051629/https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-10-13-bk-950-story.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Young, Elizabeth. ''Disarming the Nation: women's writing and the American Civil War''. Chicago, IL: University of Chicago Press, 1999. p. 243. {{ISBN|0-226-96087-0}}&lt;/ref&gt; Apaški ples in [[tango]] sta delovala pohujšljivo zaradi svojih [[erotika|erotičnih]] sestavin; slednjega je priljubil [[nemi film]] »Štirje jezdeci apokalipse« (The Four Horsemen of the Apocalypse, 1921), ki je glavnega igralca [[Rudolph Valentino|Rudolpha Valentina]] zaradi njegovega vrhunskega plesanja tanga naredil za simbol [[spolnost|spolnosti]].&lt;ref&gt;Groppa, Carlos G. ''The Tango in the United States: a history''. Jefferson, NC: McFarland &amp; Co. Publishers, 2004. p. 82. {{ISBN|0-7864-1406-5}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=uKmExgEACAAJ |pages=39–40 |title=Dark Lover: The Life and Death of Rudolph Valentino |isbn=9780374282394 |last1=Leider |first1=Emily Wortis |year=2003 |publisher=Farrar, Straus and Giroux }}&lt;/ref&gt;

Mitchell je bila po lastnih besedah &quot;brezvestna spogledljivka&quot;. Zaročila se je s petimi moškimi, a je vztrajno trdila, da nobenemu od njih ni lagala niti jih zavajala.&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al, ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 116-118.&lt;/ref&gt; Krajevna klepetava dopisnica, ki se je podpisovala kot Polly Peachtree, je v stolpcu iz leta 1922 opisala Mitchellino ljubezensko izživljanje:
:»V svojem kratkem življenju je imela morda več moških, ki so bili vanjo res &quot;smrtno zaljubljeni&quot;, več iskrenih snubcev, kot pa katero koli drugo dekle v Atlanti«.&lt;ref name=autogenerated16 /&gt;

=== Poroki ===
[[File:Margaret-Mitchell 1930.jpg|thumb|200px|left|&lt;center&gt;Margaret Mitchell leta [[1930]]]]&lt;/center&gt;
Aprila 1922 je Mitchell hodila in se skoraj vsakodnevno videvala z dvema moškima: eden je bil Berrien Kinnard Upshaw z vzdevkom »Red« = »Rdeči« (10. marec 1901 — 13. januar 1949), s katerim naj bi se srečala 1917 na plesu, ki so ga priredili starši ene od njenih prijateljic, in drugi, njegov sostanovalec in prijatelj John Robert Marsh (6. oktober 1895 — 5. marec 1952), založnik iz Kentuckyja, ki je delal za [[Associated Press]].&lt;ref name=autogenerated20&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 95-96.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Walker, Marianne (1993). Margaret Mitchell and John Marsh: the love story behind Gone With the Wind. Atlanta, GA: Peachtree Publishers. ISBN 9781561456178.&lt;/ref&gt;  

Upshaw je bil fant iz Atlante, nekaj mesecev mlajši od Mitchell, čigar družina se je leta 1916 preselila v Raleigh v Severni Karolini.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (May 6, 1997). Lost Laysen. Simon and Schuster. ISBN 9780684837680.&lt;/ref&gt; Leta 1919 je bil sprejet v Pomorsko akademijo Združenih držav Amerike, vendar je 5. januarja 1920 odstopil zaradi akademskih pomanjkljivosti. Maja je bil ponovno sprejet, takrat star 19 let, in je dva meseca preživel na morju, preden je odstopil drugič, in sicer 1. septembra 1920.&lt;ref&gt;Washington Government Printing Office (1921), ''Annual Register of the United States Naval Academy, Annapolis, Md'', p. 57, 188, 193 &amp; 204.&lt;/ref&gt;Upshaw, ki mu šola ni dišala in ni imel službe, si je leta 1922 »služil« denar s tihotapljenjem alkohola v georgijskih gorah.&lt;ref&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 95.&lt;/ref&gt;

Čeprav ji je njena družina odsvetovala, sta se Peggy in Red poročila 2. septembra 1922; priča na njuni poroki je bil John Marsh. Par je živel v domu Mitchellovih z njenim očetom a že do decembra se je zakon razpadel in Upshow je odšel iz hiše. Mitchell je tožila zaradi telesnega in čustvenega nasilja, kar vse je bilo posledica moževega pijančevanja. Do ločitve je prišlo sporazumno: John Marsh mu je dal posojilo, Mitchell pa se je odpovedala tožbi za nasilništvo.&lt;ref&gt;Champion, Laurie. American Women Writers, 1900–1945: a bio-bibliographical critical sourcebook. Westport, CT: Greenwood Press, 2000. p. 240. ISBN 0-313-30943-4&lt;/ref&gt;&lt;ref name=autogenerated20 /&gt;&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al, ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 133.&lt;/ref&gt; Civilno sta se ločila 16. oktobra 1924.&lt;ref name=reporter /&gt;{{rp|xx}} 

Ker sta se poročila v katoliški Cerkvi, na razglasitev ničnosti zakona po takratnem Cerkvenem zakoniku ni bilo možno niti pomisliti. Zato je Mitchell zapustila katoliško vero in se priključila episkopalni&lt;ref&gt;Episkopalna cerkev (''Episcopal Church'' – ''TEC''), znana tudi kot Protestanntska episkopalna cerkev v ZDA (''Protestant Episcopal Church in the United States of America'' – ''PECUSA'' – je članica svetovne Anglikanske skupnosti&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;j777&quot;&gt;{{cite web | title=Episcopal Church, The | website=The Episcopal Church | date=2012-05-22 | url=https://www.episcopalchurch.org/glossary/episcopal-church-the/ | access-date=2024-07-28}}&lt;/ref&gt;, kjer so glede ločitve zakona dopuščali širša merila in celo cerkveno ločitev.&lt;ref&gt;&quot;'As God is My Witness': The Catholic Roots of Gone with the Wind | Franciscan Media&quot;. May 14, 2020.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite news|url = https://www.ajc.com/news/local/margaret-mitchell-nephew-leaves-estate-atlanta-archdiocese/30wq9vEws4OlZjxzAhq4qN/#:~:text=The%20bequest%20to%20the%20archdiocese,Catholic%20church%20in%20later%20life.|title = Margaret Mitchell's nephew leaves estate to Atlanta Archdiocese|newspaper = The Atlanta Journal-Constitution|last1 = Poole|first1 = Shelia|access-date = February 6, 2022|archive-date = February 6, 2022|archive-url = https://web.archive.org/web/20220206152321/https://www.ajc.com/news/local/margaret-mitchell-nephew-leaves-estate-atlanta-archdiocese/30wq9vEws4OlZjxzAhq4qN/#:~:text=The%20bequest%20to%20the%20archdiocese,Catholic%20church%20in%20later%20life.|url-status = live}}&lt;/ref&gt;

4. julija 1925 sta se torej 24-letna Margaret Mitchell in 29-letni John Marsh poročila v unitarno-univerzalistični cerkvi.&lt;ref&gt; »Unitaristični univerzalizem« je svobodomiselno versko izroččilo, ki je nastalo z združitvijo dveh skupnosti: unitarizma in univerzalizma. Leta 1793 je bila v Ameriki ustanovljena Univerzalistična cerkev Amerike, leta 1825 pa Ameriško unitaristično združenje (AUA).&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Walker, Marianne (1993). Margaret Mitchell and John Marsh: the love story behind Gone With the Wind. Atlanta, GA: Peachtree Publishers. ISBN 9781561456178.&lt;/ref&gt; Novoporočenca sta se naselila v sobah Crescenta v Atlanti in v stanovanju št. 1, ki sta ga ljubkovalno poimenovala »The Dump« (tj. »Smetišče«);  zdaj je tukaj Hiša in muzej Margaret Mitchell.&lt;ref name=autogenerated15&gt;Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 8.&lt;/ref&gt;

== Smrt in spomin ==
[[File:MargaretMitchell-grave.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Mitchellin grob na »Oaklandskem pokopališču« v [[Atlanta, Georgija|Atlanti]] (»Oakland Cemetery«) ]]&lt;/center&gt;

=== Prometna nesreča in smrt ===
Margaret Mitchell je zvečer, 11. avgusta 1949, ko je s svojim možem Johnom Marshom prečkala v Atlanti ulico Peachtree Street na poti za ogled filma „Canterburyjska zgodba“ (''A Canterbury Tale''), zbil prehitri voznik. Pet dni pozneje, 16. avgusta, je v starosti 48 let umrla v bolnišnici Grady (Grady Memorial Hospital), ne da bi prišla k zavesti.

Zbil jo je taksist Hugh Gravitt, ki ni bil v službi in je vozil svoje osebno vozilo. Po trčenju so ga zaprli  zaradi vožnje pod vplivom alkohola in ga izpustili z varščino v višini 5450 dolarjev do Mitchelline smrti.&lt;ref name=autogenerated2&gt;[https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html Obituary: Miss Mitchell, 49, Dead of Injuries] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171109075709/https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html |date=November 9, 2017 }}, (August 17, 1949) ''New York Times''. Retrieved May 14, 2011.&lt;/ref&gt;
Najprej je bil obtožen vožnje v vinjenem stanju, prehitre vožnje in vožnje po napačni strani ceste; novembra 1949 so ga spoznali za krivega uboja iz malomarnosti in ga obsodili na 18 mesecev zapora, od česar je v ječi preživel 11 mesecev. Gravitt je umrl leta 1994 v starosti 74 let.&lt;ref&gt;Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 270.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web | url=https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | title=Hugh Gravitt, Driver Who Killed Margaret Mitchell | date=April 22, 1994 | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034521/https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web | url=https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | title=Hugh D Gravitt in Social Security Death Index | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034629/https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | url-status=live }}&lt;/ref&gt;

=== Pogreb ===
Margaret Mitchell so pokopali na pokopališču Oakland. Ko je njen mož John umrl leta 1952, so ga pokopali poleg njegove žene.

=== Spomin ===
Leta 1978 so Mitchell sprejeli v „Dvorano slavnih georgijskih časopisov“ („Georgia Newspaper Hall of Fame“),&lt;ref name=Green&gt;{{cite news | author=Green, Dick | title=Papers Challenged To Reach New Reader Group | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=February 25, 1978 | url=https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | via=newspapers.com | access-date=July 3, 2020 | archive-date=July 3, 2020 | archive-url=https://web.archive.org/web/20200703145734/https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | url-status=live }}&lt;/ref&gt; leta 1994 v „Dvorano slavnih georgijskih žensk“ („Georgia Women of Achievement“) in leta 2000 v „Dvorano slavnih georgijskih pisateljev“ („Georgia Writers Hall of Fame“).&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|title=Margaret Mitchell|author=New Georgia Encyclopedia|access-date=October 21, 2017|archive-date=October 21, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171021220611/http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Leta 1994 je Shannen Doherty igrala v televizijskem filmu „A Burning Passion: The Margaret Mitchell Story“ („Goreča strast: Zgodba Margaret Mitchell“) – izmišljeni pripovedi o Mitchellinem življenju, ki jo je režiral [[Larry Peerce]].&lt;ref&gt;{{cite news | title=TELEVISION REVIEW; The Woman Who Invented Scarlett | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=November 7, 1994 | url=https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | via=nytimes.com | access-date=December 11, 2020 | archive-date=April 6, 2023 | archive-url=https://web.archive.org/web/20230406084227/https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Ko je 2011 umrl Mitchellin nečak Joseph Mitchell, je zapustil [[Nadškofija Atlanta|nadškofiji Atlanta]] petdeset odstotkov blagovnih znamk in literarnih pravic zapuščine Margaret Mitchell ter nekaj Mitchellinih osebnih predmetov.&lt;ref name=Kandra1&gt;{{cite news|last=Kandra|first=Greg|title=Gone with the windfall: Margaret Mitchell heir leaves estate to Archdiocese of Atlanta|url=http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|accessdate=April 7, 2014|newspaper=Patheos|date=August 16, 2012|archive-date=April 9, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140409002146/http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

== Opombe ==
{{Reflist|30em}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Nadaljnje branje ==
;{{ikona en}}
* Bonner, Peter. ''[https://web.archive.org/web/20131127122453/http://peterbonner.com/store.html Lost In Yesterday: Commemorating The 70th Anniversary of Margaret Mitchell's 'Gone With The Wind']''. Marietta, Georgia: First Works Publishing Co., Inc., 2006. {{ISBN|978-0-9716158-9-2}}.
* Brown, Ellen F. and John Wiley. ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: A Bestseller's Odyssey from Atlanta to Hollywood''. Lanham, Maryland: Taylor Trade, 2011. {{ISBN|978-1-58979-567-9}}.
* Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. {{ISBN|0-89919-169-X}}
* Farr, Finis. ''Margaret Mitchell of Atlanta: The Author of Gone With the Wind''. New York: William Morrow, 1965. {{ISBN|978-0-380-00810-0}}
* Mitchell, Margaret, Allen Barnett Edee and Jane Bonner Peacock. ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921''. Atlanta, Georgia: Peachtree Publishers, Ltd, 1985. {{ISBN|978-0-931948-70-1}}
* Mitchell, Margaret and Patrick Allen. ''Margaret Mitchell: Reporter''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-57003-937-9}}
* Mitchell, Margaret and Jane Eskridge. ''Before Scarlett: Girlhood Writings of Margaret Mitchell''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-892514-62-2}}
* Pyron, Darden Asbury. ''Southern Daughter: The Life of Margaret Mitchell''. New York: Oxford University Press, 1991. {{ISBN|978-0-19-505276-3}}
* Walker, Marianne. ''Margaret Mitchell &amp; John Marsh: The Love Story Behind Gone With the Wind''. Atlanta: Peachtree, 1993. {{ISBN|978-1-56145-231-6}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}
{{Wikinavedek}}

;{{ikona en}}
*[https://www.britannica.com/event/American-Civil-War American Civil War | History, Summary, Dates, Causes, Map, Timeline, Battles, Significance, &amp; Facts | Britannica]
*[https://www.biography.com/authors-writers/margaret-mitchell Margaret Mitchell - Books, Death &amp; Quotes|New Georgia Encyclopedia]
*[https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/ Margaret Mitchell: American Rebel | Biography of Margaret Mitchell | American Masters (PBS)]
*[https://www.encyclopedia.com/women/encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/mitchell-margaret-1900-1949 Mitchell, Margaret (1900–1949) | Encyclopedia.com]
;{{ikona ru}}
*[https://birdinflight.com/ru/portret/20161004-margaret-mitchell.html Написать и возненавидеть: Как автор «Унесенных ветром» спасалась от славы — Bird In Flight]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1900]]
[[Kategorija:Umrli leta 1949]]
[[Kategorija:Ženske]]
[[Kategorija:Borci za človekove pravice]]
[[Kategorija:Druga svetovna vojna]]
[[Kategorija:Humanitarni delavci]]
[[Kategorija:Ameriški pisatelji]]
[[Kategorija:Ameriški publicisti]]
[[Kategorija:Umrli v prometnih nesrečah]]
[[Kategorija:Ameriške feministke]]</text>
      <sha1>8gdvea0jqvd99ja5er15bxp7rjlvrys</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687506</id>
      <parentid>6687505</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T05:27:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Med Prvo svetovno vojno */</comment>
      <origin>6687506</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="43655" sha1="dl3n2zkzta0f51lmyqhw0qdb1qu8g9f" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{Infobox writer
| name             = Margaret Mitchell
| image            = Margaret Mitchell NYWTS.jpg
| caption          = Mitchell leta 1941
| pseudonym        = Peggy Mitchell (srednješolka)&lt;br&gt;Peg Mitchell (vseučiliščnica)
| birth_name       = Margaret Munnerlyn Mitchell
| birth_date       = {{birth date|1900|11|8}}
| birth_place      = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]]
| death_date       = {{death date and age|1949|8|16|1900|11|6}}
| death_place      = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]]
| resting_place    = [[Oakland Cemetery (Atlanta)|Oakland Cemetery]]
| occupation       = Časnikarka, romanopiskinja, novelistkinja 
| genre            = Romantična povest, zgodovinska domišljija, [[epika|epska]] [[novela (književnost)|novela]]
| education        = [[Smith College]]
| spouse           = {{plainlist|
* {{marriage|Berrien Upshaw|1922|1924|end=div}}
* {{marriage|John Marsh|1925}}&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|title=Margaret Mitchell: American Rebel ~ Biography of Margaret Mitchell &amp;#124; American Masters|date=March 29, 2012|website=American Masters|access-date=September 29, 2020|archive-date=September 24, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200924222135/https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;}}
| parents          = [[Eugene M. Mitchell]]&lt;br /&gt;[[Maybelle Stephens Mitchell|Maybelle Stephens]]
| relatives        = [[Annie Fitzgerald Stephens]] (babica)&lt;br&gt;[[Joseph Mitchell (Mitchell Estate director)|Joseph Mitchell]] (nečak)&lt;br&gt;[[Mary Melanie Holliday]] (sestrična)
| notableworks     = ''V vrtincu'' (''Gone with the Wind'')&lt;br /&gt;''Izgubljeni Laysen'' ('' Lost Laysen)''
| awards           = [[Pulitzer Prize for Novel]] (1937)&lt;br /&gt;[[National Book Award]] (1936)
| signature        = Margaret Mitchell signature.svg
}}
'''Margaret Munnerlyn Mitchell''' (*[[8. november]] [[1900]], †[[16. avgust]] [[1949]] [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]])&lt;ref&gt;{{Cite encyclopedia|url=https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|title=Margaret Mitchell {{!}} American novelist|encyclopedia=Encyclopedia Britannica|access-date=October 22, 2017|language=en|archive-date=June 28, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200628021722/https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|url-status=live}}&lt;/ref&gt; je bila ameriška romanopiska in časnikarka. Mitchell je napisala le en roman, ki je bil objavljen za časa njenega življenja; dogajanje je iz obdobja [[Ameriška državljanska vojna|Ameriške državljanske vojne]]. Za svoj roman ''[[V vrtincu (roman)|V vrtincu]]'' je prejela nagrado [[National Book Award for Fiction#Most Distinguished Novel (1935–1936)|National Book Award for Fiction]] za najboljšo povest v letu 1936&lt;ref name=nyt1937&gt;{{cite news |title=5 Honors Awarded on the Year's Books: ... |work=The New York Times |date=February 26, 1937 |page=23 }}&lt;/ref&gt; in nagrado [[Pulitzer Prize for Fiction]] leta 1937. 

Dolgo po njeni smrti je bila objavljena zbirka Mitchellinih dekliških zapisov in novela, ki jo je napisala kot najstnica, z naslovom ''Izgubljeni Laysen'' (''Lost Laysen''). Zbirka njenih časopisnih člankov, ki jih je napisala za „The Atlanta Journal“, pa je bila ponovno izdana v knjižni obliki.

== Življenjepis ==

=== Šolanje ===
==== Med Prvo svetovno vojno ====
Medtem ko je v Evropi divjala [[prva svetovna vojna]] (1914–1918), je Margaret obiskovala „Atlanta's Washington Seminary“&lt;ref&gt;„Atlanta’s Washington Seminary“ – „Washingtonski seminar v Atlanti“; sedaj se imenuje „The Westminster Schools“ – „Westminstrske šole“&lt;/ref&gt;, &quot;modno&quot; zasebno dekliško šolo z več kot 300 učenci.&lt;ref&gt;Sargent, Porter E. ''A Handbook of the Best Private Schools of the United States and Canada''. Boston: P.E Sargent, 1915. Vol. 1, p. 150.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt; Bila je zelo aktivna v dramskem krožku.&lt;ref&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 94.&lt;/ref&gt; Mitchell je igrala med drugim tudi moške like: Nicka Bottoma v Shakespearovem delu „[[Sen kresne noči]]“ in Launcelota Gobba v Shakespearovem „[[Beneški trgovec|Beneškem trgovcu]]“. Napisala je igro o neresnih študentkah, v kateri je tudi igrala.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.p 138&lt;/ref&gt; Pridružila se je tudi Literarnemu krožku in v letopisu objavila dve zgodbi: ''Mala sestra'' in ''Narednik Terry''.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.&lt;/ref&gt;. 
Desetletna &quot;Peggy&quot; je junakinja v Mali sestri; ko sliši, da posiljujejo njeno starejšo sestro, hladnokrvno vzame samokres in ustreli posiljevalca:&lt;ref&gt;Jones, A. G., Tomorrow is Another Day: the woman writer in the South, 1859–1936, p. 314.&lt;/ref&gt;po ameriško brezčutno ga je pogledala, samozavestno je pomerila vanj z namenom, da ne bo zgrešila – in ga ni.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.&lt;/ref&gt;

Mitchell je spodbujala njena zahtevna učiteljica angleščine Paisley, ki je prepoznala njen pisateljski talent;&lt;ref&gt;Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. Photo section between p. 178-179. {{ISBN|0-89919-169-X}}&lt;/ref&gt; rekla ji je, da bo lahko uspela le, če bo trdo delala in ne bo neprevidna pri sestavljanju stavkov, kajti stavek mora biti &quot;popoln, jedrnat in povezan&quot;.&lt;ref&gt;Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.&lt;/ref&gt;

Mitchellova je prebirala knjige [[Thomas Dixon Mlajši|Thomasa Dixona Ml.]]&lt;ref&gt;Thomas Dixon Mlajši (1864-1946) je bil ameriški pisatelj, odvetnik, politik in baptistični pastor – zagovornik nadvlade belcev. Filmski režiser D. W. Griffith je „Člana klana“ (1905) priredil za film (1915; „The Birth of a Nation“ – „Rojstvo naroda“). Film je tako v 20. stoletju prispeval k obuditvi [[Ku Klux Klan|Ku Klux Klana]].&lt;/ref&gt; Ko so 1916 v Atlanti vrteli njegov nemi film [[Rojstvo naroda]], je dramatizirala Dixonovo delo „Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“&lt;ref&gt;„Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“  - „The Traitor: A Story of the Fall of the Invisible Empire“ (1907)&lt;/ref&gt; Kot igralka je prevzela vlogo Steva Hoyla s fantovsko [[lasulja|lasuljo]].&lt;ref&gt;Dixon, Jr., Thomas. ''The Traitor: a story of the fall of the invisible empire''. New York:  Doubleday, Page &amp; Co, 1907. {{OCLC|2410927}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html Summary of The Traitor:  A Story of the Fall of the Invisible Empire] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120404122244/http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html |date=April 4, 2012 }}. Retrieved July 22, 2012.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 93.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Slide, Anothony. ''American Racist: the life and films of Thomas Dixon'', Lexington, KY: The University Press of Kentucky, 2004. p.192. {{ISBN|0-8131-2328-3}}&lt;/ref&gt; 

Za časa njenega šolanja v Atlanti je njen brat Stephens obiskoval [[Univerza Harvard|Harvardsko univerzo]] (1915–1917) in se  je maja 1917 prostovoljno prijavil k vojakom – mesec dni po tem, ko so ZDA napovedale vojno Nemčiji. Aprila 1918 je odplul v Francijo, sodeloval v bojih okrog [[Lagny]]ja in [[Marbache|Marbacha]], nato pa se je oktobra vrnil v Georgijo kot vaditelj.&lt;ref&gt;Mead, Frederick Sumner. ''Harvard's Military Record in the World War'', Boston, MA: The Harvard Alumni Association, 1921. p. 669. {{OCLC|1191594}}&lt;/ref&gt; Margaret in njena mati sta se septembra 1918 v New Yorku pripravljali na Margaretin vpis na fakulteto, a Stephens je očetu sporočil, da je na varnem, potem ko je bila njegova ladja na poti iz Francije v New York torpedirana.&lt;ref&gt;[http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&amp;query=margaret%20mitchell&amp;brand=athnewspapers-brand &quot;News of Society&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140502032846/http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&amp;query=margaret%20mitchell&amp;brand=athnewspapers-brand |date=May 2, 2014 }} E. W. Carroll (September 19, 1918) ''Athens Daily Herald'', p. 3. Retrieved February 26, 2013.&lt;/ref&gt;

==== Njena „velika ljubezen“ ====
Stephens Mitchell se je izrazil, češ da zavodsko bivanje &quot;uničuje dekleta&quot;.&lt;ref&gt;Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.&lt;/ref&gt;  Mati May Belle Mitchell pa je vendarle zelo cenila dekliško izobraževanje in je želela, da bi njeni hčerki izobrazba pomagala k uveljavljanju kot orožje in &quot;ključ do preživetja&quot;.&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Felder, Deborah G. A Century of Women: the most influential events in twentieth-century women's history. New York, NY: Citadel Press, 1999. p. 158. ISBN 0-8065-2526-6&lt;/ref&gt; Klasična univerzitetna izobrazba, ki si jo je želela za svojo hčer, je bila enakovredna fantovskim zavodom, kar pa je bilo na voljo le na severnih šolah. Zato je izbrala za hčerko Smith College v [[Northampton]]u v [[Massachusetts|Massachusettsu]], ker je menila, da je to najboljši ženski zavod v Združenih državah Amerike.&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. 13 &amp; 14 p. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt;

Po diplomi na Washington Seminary junija 1918 se je Mitchell zaljubila v lepuškastega harvardskega diplomanta, mladega vojaškega poročnika [[Clifford Henry|Clifforda Henryja]],&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 46-48.&lt;/ref&gt; ki je bil glavni inštruktor sabljanja v Camp Gordonu od 10. maja do odplutja v Francijo 17. julija.&lt;ref name=autogenerated10 /&gt;&lt;ref name=autogenerated10 /&gt; Henry ji je pred odhodom v Francijo podaril zaročni prstan.&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 47-48 &amp; 54.&lt;/ref&gt;

14. septembra 1918, ko je bila vpisana na Smith College, je bil Henry v boju smrtno ranjen in je 17. oktobra podlegel.&lt;ref name=autogenerated10&gt;Mead, F.S., ''Harvard's Military Record in the World War'', p. 450.&lt;/ref&gt; Medtem ko je poročnik Henry čakal v verdunskih jarkih, je tik pred ranjavanjem na list, iztrgan iz njegovega poljskega zvezka, ki so ga pozneje našli med njegovimi stvarmi, napisal pesem, katere zadnja kitica se glasi:
&lt;center&gt;
{|
|-
! Should I &quot;go West.&quot;&lt;ref&gt;Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', May 8, 1919, Vol. 21, No. 31, p. 645.&lt;/ref&gt;
! Ali naj „grem na zahod“
|-
| &lt;poem&gt; If &quot;out of luck&quot; at duty's call
In glorious action I should fall
At God's behest,

May those I hold most dear and best
Know I have stood the acid test
Should I &quot;go West.&quot;
 &lt;/poem&gt;
| &lt;poem&gt; Če bi &quot;brez sreče&quot; pri klicu dolžnosti
V slavnem pohodu padel
Po Božji dopustitvi,

Naj tisti, ki so mi najdražji in najboljši,
Vedo, da sem prestal preizkušnjo
Ali naj &quot;grem na Zahod&quot;.&lt;ref&gt;&quot;West&quot; (=&quot;Zahod&quot;); tukaj je besedna igra, saj mu je bilo ime tudi &quot;West&quot;&lt;/ref&gt;
&lt;/poem&gt;
|}
&lt;/center&gt;

==== Cliffordovi odlikovanji ====
{{Več slik/peskovnik
| footer    = &lt;center&gt;Stotnik Clifford West Henry, ki je bil med vojno poročnik pri načelniku 102. pehotnega polka, je 13. septembra 1918 zavzel mesto [[Vigneulles]], devet kilometrov znotraj [[Hindenburgova linija|Hindenburgove linije]]. Poročnik Henry in 50 njegovih mož je bilo naslednjega dne ubitih v strašni eksploziji, ki jenastala zaradi odvržene letalske bombe v mestu. Pokopan je na pokopališču »First Congregational Church Cemetery« Greenwich, Fairfield County, [[Connecticut]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.uswarmemorials.org/html/people_details.php?PeopleID=15377|title=Henry Clifford West|publisher= American War Memorials Overseas|author=|place=|language=en|date=2008|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;. Prejel je dvoje odlikovanj: francosko, pa tudi ameriško z ukazom predsednika Združenih držav Amerike leta 1921.&lt;br&gt;''War Department, General Orders No. 28, 1921''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://valor.militarytimes.com/recipient/recipient-27088/|title=Clifford Henry - Hall of Valor: Medal of Honor, Silver Star, U.S. Military Awards|publisher=Military Times|author=|place=Washington|language=en|date=|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;
| align     = right
| image1    = Croix de Guerre 1914 1918.jpg|
| width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt1      = One black raven
| caption1  = 
| image2    = Clifford-West-Henry Connecticut.jpg
| width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt2      = 
| caption2  = &lt;center&gt;Stotnik Clifford West Henry se je rodil 28. junija 1896 na [[Manhattan]]u v [[New York]]u, kjer so živeli njegovi starši Ira Walton Henry in Frances S. Henry. Umrl je od šrapnelov, ki so leteli od letalske [[kasetna bomba|kasetne bombe]] 17. oktobra 1918 v francoskem od Nemcev zasedenem mestu, ki ga je osvojil – skupaj z njim pa še 50 njegovih vojakov.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.geni.com/people/Lieutenant-Clifford-West-Henry/6000000017587398262|title=Lt. Clifford West Henry (1896 - 1918) - Genealogy|publisher=geni.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;
| image3    = Army distinguished service cross medal.png
| width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt3      = 
| caption3  = &lt;center&gt;Za svojo neverjetno drznost in pogumnost je prejel posmrtno tudi [[ZDA|ameriško]] predsedniško odlikovanje, ki ga je leta [[1921]] prevzela njegova mati Ira Walton Henry.&lt;/center&gt;
}}

„Bridgeport Telegram“ je objavil tozadevno poročilo 4. julija 1927:
:Ga. Ira Henry iz Sound Beacha je danes prejela medaljo za izjemne zasluge od vojnega ministrstva v čast njenega sina, stotnika Clifforda W. Henryja, za hrabrost pod ognjem med svetovno vojno. Medaljo, ki jo je priporočil general Pershing, je podelil generalmajor Edwards.&lt;br&gt;
Stotnik Henry, ki je bil med vojno poročnik pri načelniku 102. pehotnega polka, je 13. septembra 1918 zavzel mesto [[Vigneulles]], devet kilometrov znotraj [[Hindenburgova linija|Hindenburgove linije]]. Poročnik Henry in 50 njegovih mož je naslednjega dne ubila strašna eksplozija v mestu, ko je letalo nanje odvrglo bombo. 

Henry je večkrat napredoval pred vodom, ki mu je poveljeval, in pritegnil ogenj iz brzostrelk, da bi njegovi možje lahko našli in uničili nemška gnezda. Čeprav je bil pri tem poskusu ranjen v nogo, je bila njegova smrt posledica ran od šrapnelov letalske bombe, ki jo je odvrglo nemško letalo.&lt;ref&gt;Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', April 10, 1919, Vol. 21, No. 27, p. 539.&lt;/ref&gt; Za svoja junaška dejanja je prejel francoski vojni križ s palmo&lt;ref&gt;Francoski vojni križ s palmo — ''Croix de guerre 1914–1918 (France)''&lt;/ref&gt;. Predsednik Združenih držav Amerike mu je kot vrhovni poveljnik oboroženih sil ZDA podelil za izjemne zasluge križec&lt;ref&gt;»Distinguished Service Cross (United States)«&lt;/ref&gt; in grozd hrastovega lista &lt;ref&gt;»Oak Leaf Cluster« - grozd hrastovega lista za izjemne zasluge&lt;/ref&gt;.&lt;ref name=autogenerated10 /&gt;&lt;ref&gt;[http://militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 Valor awards for Clifford West Henry] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131104084838/http://www.militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 |date=November 4, 2013 }}  Retrieved January 20, 2012.&lt;/ref&gt;
Clifford Henry je bil po besedah njenega brata  ''velika Margaretina ljubezen''. V pismu prijatelju pa je ona sama glede tega zapisala, da ohranja &quot;spomin na čisto ljubezen, ki v sebi ni imela niti trunka telesnega poželenja&quot;.&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 54.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Letter to A. Edee, March 26, 1920&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 75-76.&lt;/ref&gt;

==== Opustitev znanstvene kariere ====
Mitchell si je zamišljala, da bi se uveljavila na področju [[psihiatrija|psihiatrije]],&lt;ref name=autogenerated12&gt;Pierpont, Claudia Roth. &quot;A Critic at Large: A Study in Scarlett.&quot; ''The New Yorker'', August 31, 1992, p. 93-94.&lt;/ref&gt;vendar je njeno prihodnost prekrižala [[španska gripa|španske gripe]], ki je po vsem svetu pomorila čez petdeset milijonov ljudi – kar je trikrat več od svetovne vojne. 25. januarja 1919 je posegla tudi v njeno družino: njena mati, May Belle Mitchell, je podlegla [[pljučnica|pljučnici]] prav zaradi te vseokužbe; v slutnji, da je njena smrt tik pred vrati, je hčerki napisala zadnji nasvet: 
:„Razdajaj se z obema rokama in polnim srcem; a presežek daj šele potem, ko si že živela svoje lastno življenje.&lt;ref name=autogenerated12 /&gt;
Kot povprečna študentka Marjeta ni blestela na nobenem akademskem področju ter je podcenjevala tudi svoje pisne sposobnosti in čeprav je njen profesor angleščine hvalil njeno delo, se ji je zdela pohvala neupravičena.&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 56 &amp; 60.&lt;/ref&gt; Po končanem prvem letniku na Smith Collegeu se je Mitchell za trajno vrnila v Atlanto, da bi prevzela gospodinjstvo namesto očeta.&lt;ref name=autogenerated12 /&gt;Ko si je oktobra 1919 opomogla od [[apendektomija|slepiča]], je prijateljici zaupala, da je zanjo pomenila opustitev fakultete in sanj o &quot;novinarski karieri&quot;, da bi v zameno vodila družinsko gospodinjstvo, &quot;odpoved vsemu, kar je bilo kaj vredno – za prazen nič!&quot;&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 30 &amp; 42.&lt;/ref&gt;

=== Med Drugo svetovno vojno ===
{{Več slik/peskovnik
| footer    = &lt;center&gt;&lt;/center&gt;
| align     = right
| image1    = Margaret Mitchell Christens USS Atlanta (CL-104) 1944.jpg
| width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt1      = One black raven
| caption1  = &lt;center&gt; Svojo ladjo ''USS 'Atlanta' (CL-104) '' je krstila sama lastnica Margaret Mitchell Christens [[1944]] in jo tudi sama v celoti temeljito gmotno opremila&lt;/center&gt;
| image2    = Margaret Mitchell 1941 on USS Atlanta (CL-51).jpg
| width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt2      = 
| caption2  = &lt;center&gt;Mitchell v odori [[Rdeči križ|Rdečega križa]] na krovu ladje USS ''Atlanta'' (CL-51), ki jo je kot lahko [[križarka|križarko]] [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|Ameriška vojna mornarica]] uporabljala v protiletalstvu; prislužila je pet zvezdic &amp; predsedniško priznanje za &quot;junaški zgled neomajnega bojnega duha&quot;.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|title=Atlanta III (CL-51)|website=NHHC|access-date=June 4, 2024|archive-date=June 4, 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240604125911/https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
&lt;/center&gt;
| image3    = Margaret Mitchell - Democrat and Chronicle (1936).jpg
| width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt3      = 
| caption3  = &lt;center&gt;Mitchell je vestno dopisovala izpiljene članke v časopisje in pisala svoj roman „V vrtincu“ (1936)&lt;/center&gt;}}

Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bila prostovoljka za [[Rdeči križ]] in je zbirala denar za vojna prizadevanja s prodajo vojnih obveznic.&lt;ref&gt;Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 225.&lt;/ref&gt;  Bila je dejavna v domovinski domači obrambi, šivala je bolnišnične halje in na hlače lepila našitke.&lt;ref&gt;Oliphant, Sgt. H. N. &quot;People on the Home Front: Margaret Mitchell&quot;. October 19, 1945. Yank, p. 9.&lt;/ref&gt; Čeprav se je sicer odločno zavzemala za uveljavitev ženskih pravic, ni bila enostranska in bojevita [[feminizem|feministka]], ampak je načeloma enako spoštovala tudi „močnejši spol“. To je pokazala zlasti med vojno, ko je posvečala veliko pozornost pisanju pisem vpoklicanim fantom in možem: vojakom, mornarjem in marincem; v svoja pisma je mimogrede vpletala šaljivost, spodbudo in sočutje.&lt;ref&gt;Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.&lt;/ref&gt;

„USS Atlanta (CL-51)“ je bila lahka [[križarka]], ki jo je [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|ameriška vojna mornarica]] uporabljala kot protiletalsko ladjo pod pokroviteljstvom Margaret Mitchell in je bila uporabljena v pomorski [[Bitka za Midway|Bitki za Midway]] in [[Bitka za Vzhodne Salomonove otoke|Vzhodne Salomonove otoke]]. Ladja je bila med nočnim delovanjem na površini 13. novembra 1942 med pomorsko bitko za Guadalcanal močno poškodovana, nakar jo je ukazal njen [[kapitan]] potopiti; pogumno moštvo si je pri tem prislužilo  pet bojnih zvezdic in predsedniško priznanje kot &quot;junaški primer nepremagljivega bojnega duha&quot;.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|title=Atlanta III (CL-51)|website=NHHC|access-date=June 4, 2024|archive-date=June 4, 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240604125911/https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Mitchell je sama gmotno podprla drugo lahko križarko, zopet poimenovano po mestu Atlanta, ''USS Atlanta (CL-104)''. 6. februarja 1944 jo je v Camdenu v New Jerseyju krstila njena dobrotnica Margaret kot Atlanto, bojne podvige pa je začela maja 1945. Atlanta je bila članica operativnih sil, ki so varovale hitre letalonosilke, delovala pa je ob obali [[Honšu]]ja, ko so se Japonci 15. avgusta 1945 brezpogojno vdali; prislužila si je dve bojni zvezdici. Končno je bila potopljena med eksplozivnimi preizkusi ob [[San Clemente (otok)|otoku San Clemente]] 1. oktobra 1970.&lt;ref&gt;[http://www.history.navy.mil/photos/sh-usn/usnsh-a/ix304.htm USS Atlanta (IX-304, formerly CL-104), 1964–1970] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121108084914/http://www.history.navy.mil/photos/sh-usn/usnsh-a/ix304.htm |date=November 8, 2012 }}. Retrieved January 22, 2013.&lt;/ref&gt;

== Družina ==
{{Več slik/peskovnik
| footer    = &lt;center&gt;Njen stari oče Russell Mitchell je imel trinajst otrok z dvema ženama; najstarejši je bil njen oče Eugene, ki je diplomiral na Pravni fakulteti Univerze v Georgiji.&lt;ref name=&quot;cyclopedia&quot;&gt;{{cite book |last1=Candler |first1=Allen D. |first2=Clement A. |last2=Evans |title=Cyclopedia of Georgia |location=Atlanta, Georgia |publisher=State Historical Association |year=1906 |volume=2 of 3 |pages=602–605 |oclc=3300148}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last=Garrett |first=Franklin M. |title=Atlanta and Environs: a chronicle of its people and events |location=Athens, Georgia |publisher=University of Georgia Press |year=1969 |volume=1 |page=819 |isbn=0820302635}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Ruppersburg, Hugh (2007). The New Georgia Encyclopedia Companion to Georgia Literature. Athens, Georgia: University of Georgia Press. p. 326. ISBN 9780820328768.&lt;/ref&gt;. Margaretka je začela pisati zgodbice v najstniških letih; leta 1922 pa je presenetila svoje vrstnike, ko je dobila pri [[Atlanta Journal|Atlanta Journalu]] službo časnikarke, kar je takrat veljalo za delo pridržano moškim. Pisateljici je slava kmalu začela presedati; radovedneži je namreč niti za trenutek niso puščali pri miru. Zato je nasprotovala snemanju filma: &quot;Nočem prevzemati dela scenaristke, nočem biti svetovalka; ne zanima me izbira igralcev, snemanje ali objava filma. Dajte mi malo miru! Pozabite name!&quot;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://birdinflight.com/ru/portret/20161004-margaret-mitchell.html|title=Написать и возненавидеть: Как автор «Унесенных ветром» спасалась от славы|publisher=Bird In Flight|author=Светлана Ворошилова|place=|language=ru|date=4. oktober 2016|accessdate=8. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;
| align     = right
| image1    = Eugene-Muse-Mitchell.jpg
| width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt1      = One black raven
| caption1  = &lt;center&gt;Njen oče je bil Eugene Muse Mitchell; njegovi predniki so izhajali s [[Škotska|Škotskega]]. Po materini strani pa je imela katoliške [[Irci|irske]] korenine. ([[1906]])&lt;/center&gt;
| image2    = Crescent Apartments, Atlanta, Georgia.jpg
| width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt2      = 
| caption2  = &lt;center&gt;Njen družinski dom, poimenovan &quot;Smetišče&quot; (&quot;Dump&quot;), je prava graščina; tukaj je želela, da bi bila &quot;moja hišica moja svobodica&quot;. Miru pa ni imela, saj so jo občudovalci stalno nadlegovali. Tu je danes spominska hiša in [[muzej]]&lt;/center&gt;
| image3    = Margaret-Mitchell 1922.jpg
| width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt3      = 
| caption3  = &lt;center&gt; Margaret je bila taka zapeljivka, da je zanjo norelo istočasno pet fantov.&lt;/center&gt;
}}

=== Poreklo ===
Margaret Mitchell je vse življenje živela v [[Atlanta, Georgija|Atlanti]] v [[ZDA|ameriški zvezni državi]] [[Georgija|Georgiji]]. Rodila se je leta 1900 v bogati in politično pomembni družini. Po očetovi moški strani je imela [[Škoti|škotske]] prednike, po materini moški veji pa [[Irci|irske]] korenine. Njen oče, Eugene Muse Mitchell, je bil odvetnik, mati, Mary Isabel &quot;Maybelle&quot; Stephens, pa sufražetka in katoliška dobrodelnica. Imela je dva brata, Russella Stephensa Mitchella, ki je umrl v otroštvu leta 1894, in Alexandra Stephensa Mitchella, rojenega leta 1896.&lt;ref name=cyclopedia /&gt;&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt;

==== Mladostnica ====
Margaret je začela uporabljati ime »Peggy« v srednješolskem zavodu Washington Seminary, a skrajšano obliko »Peg« na visoki šoli v Smith Collegeu; ugajala ji je potrditev tega nadimka v mitološkem krilatem konju »[[Pegaz]]u«, ki navdihuje pesnike.&lt;ref&gt;Flora, Joseph M., Amber Vogel and Bryan Albin Giemza. ''Southern Writers: a new biographical dictionary'' Baton Rouge, LA: Louisiana State University Press, 2006. p. 285. {{ISBN|0-8071-3123-7}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=reporter&gt;{{cite book |last1=Mitchell |first1=Margaret |first2=Patrick |last2=Allen |title=Margaret Mitchell: reporter |location=Athens, GA |publisher=Hill Street Press |year=2000 |isbn=978-1-57003-937-9}}&lt;/ref&gt; Peggy je v svoji atlantski družbi [[matura|maturirala]] v zimskem semestru 1920.&lt;ref name=reporter /&gt; V takratnem slogu »&quot;gin and jazz&quot;« je pri plesu občinstvo »frapirala« in ga s svojim nenavadnim mlatarjenjem dodobra razburila.&lt;ref&gt;Kriebl, Karen J (1998). „From bloomers to flappers: the American women's dress reform movement, 1840–1920”. Ohio State University: 113—28.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=autogenerated16&gt;Wolfe, Margaret Ripley. ''Daughters of Canaan: a saga of southern women''. Lexington, KY: University Press of Kentucky, 1995. p. 150. {{ISBN|0-8131-0837-3}}&lt;/ref&gt; Na dobrodelnem maturantskem plesu v Atlanti leta 1921 je izvedla [[apaški ples]], ki je vključeval nasilnosti, erotične prizore ter poljub s soplesalcem&lt;ref&gt;(en) Richard Powers, « The hidden story of the Apache dance [archive] », sur socialdance.stanford.edu (consulté le 4 mars 2021)&lt;/ref&gt;, kar je močno razkurilo atlantsko visoko meščansko družbo in posledično je bila izločena iz Mladinskega društva (Junior Legaue).&lt;ref&gt;{{Cite news|url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-10-13-bk-950-story.html|title=The Belle of Lettres : SOUTHERN DAUGHTER: The Life of Margaret Mitchell, By Darden Asbury Pyron (Oxford University Press: $29.95; 560 pp.)|date=October 13, 1991|newspaper=[[Los Angeles Times]]|access-date=February 5, 2022|archive-date=February 5, 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220205051629/https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-10-13-bk-950-story.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Young, Elizabeth. ''Disarming the Nation: women's writing and the American Civil War''. Chicago, IL: University of Chicago Press, 1999. p. 243. {{ISBN|0-226-96087-0}}&lt;/ref&gt; Apaški ples in [[tango]] sta delovala pohujšljivo zaradi svojih [[erotika|erotičnih]] sestavin; slednjega je priljubil [[nemi film]] »Štirje jezdeci apokalipse« (The Four Horsemen of the Apocalypse, 1921), ki je glavnega igralca [[Rudolph Valentino|Rudolpha Valentina]] zaradi njegovega vrhunskega plesanja tanga naredil za simbol [[spolnost|spolnosti]].&lt;ref&gt;Groppa, Carlos G. ''The Tango in the United States: a history''. Jefferson, NC: McFarland &amp; Co. Publishers, 2004. p. 82. {{ISBN|0-7864-1406-5}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=uKmExgEACAAJ |pages=39–40 |title=Dark Lover: The Life and Death of Rudolph Valentino |isbn=9780374282394 |last1=Leider |first1=Emily Wortis |year=2003 |publisher=Farrar, Straus and Giroux }}&lt;/ref&gt;

Mitchell je bila po lastnih besedah &quot;brezvestna spogledljivka&quot;. Zaročila se je s petimi moškimi, a je vztrajno trdila, da nobenemu od njih ni lagala niti jih zavajala.&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al, ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 116-118.&lt;/ref&gt; Krajevna klepetava dopisnica, ki se je podpisovala kot Polly Peachtree, je v stolpcu iz leta 1922 opisala Mitchellino ljubezensko izživljanje:
:»V svojem kratkem življenju je imela morda več moških, ki so bili vanjo res &quot;smrtno zaljubljeni&quot;, več iskrenih snubcev, kot pa katero koli drugo dekle v Atlanti«.&lt;ref name=autogenerated16 /&gt;

=== Poroki ===
[[File:Margaret-Mitchell 1930.jpg|thumb|200px|left|&lt;center&gt;Margaret Mitchell leta [[1930]]]]&lt;/center&gt;
Aprila 1922 je Mitchell hodila in se skoraj vsakodnevno videvala z dvema moškima: eden je bil Berrien Kinnard Upshaw z vzdevkom »Red« = »Rdeči« (10. marec 1901 — 13. januar 1949), s katerim naj bi se srečala 1917 na plesu, ki so ga priredili starši ene od njenih prijateljic, in drugi, njegov sostanovalec in prijatelj John Robert Marsh (6. oktober 1895 — 5. marec 1952), založnik iz Kentuckyja, ki je delal za [[Associated Press]].&lt;ref name=autogenerated20&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 95-96.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Walker, Marianne (1993). Margaret Mitchell and John Marsh: the love story behind Gone With the Wind. Atlanta, GA: Peachtree Publishers. ISBN 9781561456178.&lt;/ref&gt;  

Upshaw je bil fant iz Atlante, nekaj mesecev mlajši od Mitchell, čigar družina se je leta 1916 preselila v Raleigh v Severni Karolini.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (May 6, 1997). Lost Laysen. Simon and Schuster. ISBN 9780684837680.&lt;/ref&gt; Leta 1919 je bil sprejet v Pomorsko akademijo Združenih držav Amerike, vendar je 5. januarja 1920 odstopil zaradi akademskih pomanjkljivosti. Maja je bil ponovno sprejet, takrat star 19 let, in je dva meseca preživel na morju, preden je odstopil drugič, in sicer 1. septembra 1920.&lt;ref&gt;Washington Government Printing Office (1921), ''Annual Register of the United States Naval Academy, Annapolis, Md'', p. 57, 188, 193 &amp; 204.&lt;/ref&gt;Upshaw, ki mu šola ni dišala in ni imel službe, si je leta 1922 »služil« denar s tihotapljenjem alkohola v georgijskih gorah.&lt;ref&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 95.&lt;/ref&gt;

Čeprav ji je njena družina odsvetovala, sta se Peggy in Red poročila 2. septembra 1922; priča na njuni poroki je bil John Marsh. Par je živel v domu Mitchellovih z njenim očetom a že do decembra se je zakon razpadel in Upshow je odšel iz hiše. Mitchell je tožila zaradi telesnega in čustvenega nasilja, kar vse je bilo posledica moževega pijančevanja. Do ločitve je prišlo sporazumno: John Marsh mu je dal posojilo, Mitchell pa se je odpovedala tožbi za nasilništvo.&lt;ref&gt;Champion, Laurie. American Women Writers, 1900–1945: a bio-bibliographical critical sourcebook. Westport, CT: Greenwood Press, 2000. p. 240. ISBN 0-313-30943-4&lt;/ref&gt;&lt;ref name=autogenerated20 /&gt;&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al, ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 133.&lt;/ref&gt; Civilno sta se ločila 16. oktobra 1924.&lt;ref name=reporter /&gt;{{rp|xx}} 

Ker sta se poročila v katoliški Cerkvi, na razglasitev ničnosti zakona po takratnem Cerkvenem zakoniku ni bilo možno niti pomisliti. Zato je Mitchell zapustila katoliško vero in se priključila episkopalni&lt;ref&gt;Episkopalna cerkev (''Episcopal Church'' – ''TEC''), znana tudi kot Protestanntska episkopalna cerkev v ZDA (''Protestant Episcopal Church in the United States of America'' – ''PECUSA'' – je članica svetovne Anglikanske skupnosti&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;j777&quot;&gt;{{cite web | title=Episcopal Church, The | website=The Episcopal Church | date=2012-05-22 | url=https://www.episcopalchurch.org/glossary/episcopal-church-the/ | access-date=2024-07-28}}&lt;/ref&gt;, kjer so glede ločitve zakona dopuščali širša merila in celo cerkveno ločitev.&lt;ref&gt;&quot;'As God is My Witness': The Catholic Roots of Gone with the Wind | Franciscan Media&quot;. May 14, 2020.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite news|url = https://www.ajc.com/news/local/margaret-mitchell-nephew-leaves-estate-atlanta-archdiocese/30wq9vEws4OlZjxzAhq4qN/#:~:text=The%20bequest%20to%20the%20archdiocese,Catholic%20church%20in%20later%20life.|title = Margaret Mitchell's nephew leaves estate to Atlanta Archdiocese|newspaper = The Atlanta Journal-Constitution|last1 = Poole|first1 = Shelia|access-date = February 6, 2022|archive-date = February 6, 2022|archive-url = https://web.archive.org/web/20220206152321/https://www.ajc.com/news/local/margaret-mitchell-nephew-leaves-estate-atlanta-archdiocese/30wq9vEws4OlZjxzAhq4qN/#:~:text=The%20bequest%20to%20the%20archdiocese,Catholic%20church%20in%20later%20life.|url-status = live}}&lt;/ref&gt;

4. julija 1925 sta se torej 24-letna Margaret Mitchell in 29-letni John Marsh poročila v unitarno-univerzalistični cerkvi.&lt;ref&gt; »Unitaristični univerzalizem« je svobodomiselno versko izroččilo, ki je nastalo z združitvijo dveh skupnosti: unitarizma in univerzalizma. Leta 1793 je bila v Ameriki ustanovljena Univerzalistična cerkev Amerike, leta 1825 pa Ameriško unitaristično združenje (AUA).&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Walker, Marianne (1993). Margaret Mitchell and John Marsh: the love story behind Gone With the Wind. Atlanta, GA: Peachtree Publishers. ISBN 9781561456178.&lt;/ref&gt; Novoporočenca sta se naselila v sobah Crescenta v Atlanti in v stanovanju št. 1, ki sta ga ljubkovalno poimenovala »The Dump« (tj. »Smetišče«);  zdaj je tukaj Hiša in muzej Margaret Mitchell.&lt;ref name=autogenerated15&gt;Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 8.&lt;/ref&gt;

== Smrt in spomin ==
[[File:MargaretMitchell-grave.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Mitchellin grob na »Oaklandskem pokopališču« v [[Atlanta, Georgija|Atlanti]] (»Oakland Cemetery«) ]]&lt;/center&gt;

=== Prometna nesreča in smrt ===
Margaret Mitchell je zvečer, 11. avgusta 1949, ko je s svojim možem Johnom Marshom prečkala v Atlanti ulico Peachtree Street na poti za ogled filma „Canterburyjska zgodba“ (''A Canterbury Tale''), zbil prehitri voznik. Pet dni pozneje, 16. avgusta, je v starosti 48 let umrla v bolnišnici Grady (Grady Memorial Hospital), ne da bi prišla k zavesti.

Zbil jo je taksist Hugh Gravitt, ki ni bil v službi in je vozil svoje osebno vozilo. Po trčenju so ga zaprli  zaradi vožnje pod vplivom alkohola in ga izpustili z varščino v višini 5450 dolarjev do Mitchelline smrti.&lt;ref name=autogenerated2&gt;[https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html Obituary: Miss Mitchell, 49, Dead of Injuries] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171109075709/https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html |date=November 9, 2017 }}, (August 17, 1949) ''New York Times''. Retrieved May 14, 2011.&lt;/ref&gt;
Najprej je bil obtožen vožnje v vinjenem stanju, prehitre vožnje in vožnje po napačni strani ceste; novembra 1949 so ga spoznali za krivega uboja iz malomarnosti in ga obsodili na 18 mesecev zapora, od česar je v ječi preživel 11 mesecev. Gravitt je umrl leta 1994 v starosti 74 let.&lt;ref&gt;Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 270.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web | url=https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | title=Hugh Gravitt, Driver Who Killed Margaret Mitchell | date=April 22, 1994 | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034521/https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web | url=https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | title=Hugh D Gravitt in Social Security Death Index | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034629/https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | url-status=live }}&lt;/ref&gt;

=== Pogreb ===
Margaret Mitchell so pokopali na pokopališču Oakland. Ko je njen mož John umrl leta 1952, so ga pokopali poleg njegove žene.

=== Spomin ===
Leta 1978 so Mitchell sprejeli v „Dvorano slavnih georgijskih časopisov“ („Georgia Newspaper Hall of Fame“),&lt;ref name=Green&gt;{{cite news | author=Green, Dick | title=Papers Challenged To Reach New Reader Group | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=February 25, 1978 | url=https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | via=newspapers.com | access-date=July 3, 2020 | archive-date=July 3, 2020 | archive-url=https://web.archive.org/web/20200703145734/https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | url-status=live }}&lt;/ref&gt; leta 1994 v „Dvorano slavnih georgijskih žensk“ („Georgia Women of Achievement“) in leta 2000 v „Dvorano slavnih georgijskih pisateljev“ („Georgia Writers Hall of Fame“).&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|title=Margaret Mitchell|author=New Georgia Encyclopedia|access-date=October 21, 2017|archive-date=October 21, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171021220611/http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Leta 1994 je Shannen Doherty igrala v televizijskem filmu „A Burning Passion: The Margaret Mitchell Story“ („Goreča strast: Zgodba Margaret Mitchell“) – izmišljeni pripovedi o Mitchellinem življenju, ki jo je režiral [[Larry Peerce]].&lt;ref&gt;{{cite news | title=TELEVISION REVIEW; The Woman Who Invented Scarlett | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=November 7, 1994 | url=https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | via=nytimes.com | access-date=December 11, 2020 | archive-date=April 6, 2023 | archive-url=https://web.archive.org/web/20230406084227/https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Ko je 2011 umrl Mitchellin nečak Joseph Mitchell, je zapustil [[Nadškofija Atlanta|nadškofiji Atlanta]] petdeset odstotkov blagovnih znamk in literarnih pravic zapuščine Margaret Mitchell ter nekaj Mitchellinih osebnih predmetov.&lt;ref name=Kandra1&gt;{{cite news|last=Kandra|first=Greg|title=Gone with the windfall: Margaret Mitchell heir leaves estate to Archdiocese of Atlanta|url=http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|accessdate=April 7, 2014|newspaper=Patheos|date=August 16, 2012|archive-date=April 9, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140409002146/http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

== Opombe ==
{{Reflist|30em}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Nadaljnje branje ==
;{{ikona en}}
* Bonner, Peter. ''[https://web.archive.org/web/20131127122453/http://peterbonner.com/store.html Lost In Yesterday: Commemorating The 70th Anniversary of Margaret Mitchell's 'Gone With The Wind']''. Marietta, Georgia: First Works Publishing Co., Inc., 2006. {{ISBN|978-0-9716158-9-2}}.
* Brown, Ellen F. and John Wiley. ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: A Bestseller's Odyssey from Atlanta to Hollywood''. Lanham, Maryland: Taylor Trade, 2011. {{ISBN|978-1-58979-567-9}}.
* Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. {{ISBN|0-89919-169-X}}
* Farr, Finis. ''Margaret Mitchell of Atlanta: The Author of Gone With the Wind''. New York: William Morrow, 1965. {{ISBN|978-0-380-00810-0}}
* Mitchell, Margaret, Allen Barnett Edee and Jane Bonner Peacock. ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921''. Atlanta, Georgia: Peachtree Publishers, Ltd, 1985. {{ISBN|978-0-931948-70-1}}
* Mitchell, Margaret and Patrick Allen. ''Margaret Mitchell: Reporter''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-57003-937-9}}
* Mitchell, Margaret and Jane Eskridge. ''Before Scarlett: Girlhood Writings of Margaret Mitchell''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-892514-62-2}}
* Pyron, Darden Asbury. ''Southern Daughter: The Life of Margaret Mitchell''. New York: Oxford University Press, 1991. {{ISBN|978-0-19-505276-3}}
* Walker, Marianne. ''Margaret Mitchell &amp; John Marsh: The Love Story Behind Gone With the Wind''. Atlanta: Peachtree, 1993. {{ISBN|978-1-56145-231-6}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}
{{Wikinavedek}}

;{{ikona en}}
*[https://www.britannica.com/event/American-Civil-War American Civil War | History, Summary, Dates, Causes, Map, Timeline, Battles, Significance, &amp; Facts | Britannica]
*[https://www.biography.com/authors-writers/margaret-mitchell Margaret Mitchell - Books, Death &amp; Quotes|New Georgia Encyclopedia]
*[https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/ Margaret Mitchell: American Rebel | Biography of Margaret Mitchell | American Masters (PBS)]
*[https://www.encyclopedia.com/women/encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/mitchell-margaret-1900-1949 Mitchell, Margaret (1900–1949) | Encyclopedia.com]
;{{ikona ru}}
*[https://birdinflight.com/ru/portret/20161004-margaret-mitchell.html Написать и возненавидеть: Как автор «Унесенных ветром» спасалась от славы — Bird In Flight]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1900]]
[[Kategorija:Umrli leta 1949]]
[[Kategorija:Ženske]]
[[Kategorija:Borci za človekove pravice]]
[[Kategorija:Druga svetovna vojna]]
[[Kategorija:Humanitarni delavci]]
[[Kategorija:Ameriški pisatelji]]
[[Kategorija:Ameriški publicisti]]
[[Kategorija:Umrli v prometnih nesrečah]]
[[Kategorija:Ameriške feministke]]</text>
      <sha1>dl3n2zkzta0f51lmyqhw0qdb1qu8g9f</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687507</id>
      <parentid>6687506</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T05:29:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Med Prvo svetovno vojno */</comment>
      <origin>6687507</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="43654" sha1="jtd3g8webbtn38na0n7h4bfr41yx82f" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{Infobox writer
| name             = Margaret Mitchell
| image            = Margaret Mitchell NYWTS.jpg
| caption          = Mitchell leta 1941
| pseudonym        = Peggy Mitchell (srednješolka)&lt;br&gt;Peg Mitchell (vseučiliščnica)
| birth_name       = Margaret Munnerlyn Mitchell
| birth_date       = {{birth date|1900|11|8}}
| birth_place      = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]]
| death_date       = {{death date and age|1949|8|16|1900|11|6}}
| death_place      = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]]
| resting_place    = [[Oakland Cemetery (Atlanta)|Oakland Cemetery]]
| occupation       = Časnikarka, romanopiskinja, novelistkinja 
| genre            = Romantična povest, zgodovinska domišljija, [[epika|epska]] [[novela (književnost)|novela]]
| education        = [[Smith College]]
| spouse           = {{plainlist|
* {{marriage|Berrien Upshaw|1922|1924|end=div}}
* {{marriage|John Marsh|1925}}&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|title=Margaret Mitchell: American Rebel ~ Biography of Margaret Mitchell &amp;#124; American Masters|date=March 29, 2012|website=American Masters|access-date=September 29, 2020|archive-date=September 24, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200924222135/https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;}}
| parents          = [[Eugene M. Mitchell]]&lt;br /&gt;[[Maybelle Stephens Mitchell|Maybelle Stephens]]
| relatives        = [[Annie Fitzgerald Stephens]] (babica)&lt;br&gt;[[Joseph Mitchell (Mitchell Estate director)|Joseph Mitchell]] (nečak)&lt;br&gt;[[Mary Melanie Holliday]] (sestrična)
| notableworks     = ''V vrtincu'' (''Gone with the Wind'')&lt;br /&gt;''Izgubljeni Laysen'' ('' Lost Laysen)''
| awards           = [[Pulitzer Prize for Novel]] (1937)&lt;br /&gt;[[National Book Award]] (1936)
| signature        = Margaret Mitchell signature.svg
}}
'''Margaret Munnerlyn Mitchell''' (*[[8. november]] [[1900]], †[[16. avgust]] [[1949]] [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]])&lt;ref&gt;{{Cite encyclopedia|url=https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|title=Margaret Mitchell {{!}} American novelist|encyclopedia=Encyclopedia Britannica|access-date=October 22, 2017|language=en|archive-date=June 28, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200628021722/https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|url-status=live}}&lt;/ref&gt; je bila ameriška romanopiska in časnikarka. Mitchell je napisala le en roman, ki je bil objavljen za časa njenega življenja; dogajanje je iz obdobja [[Ameriška državljanska vojna|Ameriške državljanske vojne]]. Za svoj roman ''[[V vrtincu (roman)|V vrtincu]]'' je prejela nagrado [[National Book Award for Fiction#Most Distinguished Novel (1935–1936)|National Book Award for Fiction]] za najboljšo povest v letu 1936&lt;ref name=nyt1937&gt;{{cite news |title=5 Honors Awarded on the Year's Books: ... |work=The New York Times |date=February 26, 1937 |page=23 }}&lt;/ref&gt; in nagrado [[Pulitzer Prize for Fiction]] leta 1937. 

Dolgo po njeni smrti je bila objavljena zbirka Mitchellinih dekliških zapisov in novela, ki jo je napisala kot najstnica, z naslovom ''Izgubljeni Laysen'' (''Lost Laysen''). Zbirka njenih časopisnih člankov, ki jih je napisala za „The Atlanta Journal“, pa je bila ponovno izdana v knjižni obliki.

== Življenjepis ==

=== Šolanje ===
==== Med Prvo svetovno vojno ====
Medtem ko je v Evropi divjala [[prva svetovna vojna]] (1914–1918), je Margaret obiskovala „Atlanta's Washington Seminary“&lt;ref&gt;„Atlanta’s Washington Seminary“ – „Washingtonski seminar v Atlanti“; sedaj se imenuje „The Westminster Schools“ – „Westminstrske šole“&lt;/ref&gt;, &quot;modno&quot; zasebno dekliško šolo z več kot 300 učenci.&lt;ref&gt;Sargent, Porter E. ''A Handbook of the Best Private Schools of the United States and Canada''. Boston: P.E Sargent, 1915. Vol. 1, p. 150.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt; Bila je zelo aktivna v dramskem krožku.&lt;ref&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 94.&lt;/ref&gt; Mitchell je igrala med drugim tudi moške like: Nicka Bottoma v Shakespearovem delu „[[Sen kresne noči]]“ in Launcelota Gobba v Shakespearovem „[[Beneški trgovec|Beneškem trgovcu]]“. Napisala je igro o neresnih študentkah, v kateri je tudi igrala.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.p 138&lt;/ref&gt; Pridružila se je tudi Literarnemu krožku in v letopisu objavila dve zgodbi: ''Mala sestra'' in ''Narednik Terry''&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.&lt;/ref&gt;. 
Desetletna &quot;Peggy&quot; je junakinja v Mali sestri; ko sliši, da posiljujejo njeno starejšo sestro, hladnokrvno vzame samokres in ustreli posiljevalca:&lt;ref&gt;Jones, A. G., Tomorrow is Another Day: the woman writer in the South, 1859–1936, p. 314.&lt;/ref&gt;po ameriško brezčutno ga je pogledala, samozavestno je pomerila vanj z namenom, da ne bo zgrešila – in ga ni.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.&lt;/ref&gt;

Mitchell je spodbujala njena zahtevna učiteljica angleščine Paisley, ki je prepoznala njen pisateljski talent;&lt;ref&gt;Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. Photo section between p. 178-179. {{ISBN|0-89919-169-X}}&lt;/ref&gt; rekla ji je, da bo lahko uspela le, če bo trdo delala in ne bo neprevidna pri sestavljanju stavkov, kajti stavek mora biti &quot;popoln, jedrnat in povezan&quot;.&lt;ref&gt;Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.&lt;/ref&gt;

Mitchellova je prebirala knjige [[Thomas Dixon Mlajši|Thomasa Dixona Ml.]]&lt;ref&gt;Thomas Dixon Mlajši (1864-1946) je bil ameriški pisatelj, odvetnik, politik in baptistični pastor – zagovornik nadvlade belcev. Filmski režiser D. W. Griffith je „Člana klana“ (1905) priredil za film (1915; „The Birth of a Nation“ – „Rojstvo naroda“). Film je tako v 20. stoletju prispeval k obuditvi [[Ku Klux Klan|Ku Klux Klana]].&lt;/ref&gt; Ko so 1916 v Atlanti vrteli njegov nemi film [[Rojstvo naroda]], je dramatizirala Dixonovo delo „Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“&lt;ref&gt;„Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“  - „The Traitor: A Story of the Fall of the Invisible Empire“ (1907)&lt;/ref&gt; Kot igralka je prevzela vlogo Steva Hoyla s fantovsko [[lasulja|lasuljo]].&lt;ref&gt;Dixon, Jr., Thomas. ''The Traitor: a story of the fall of the invisible empire''. New York:  Doubleday, Page &amp; Co, 1907. {{OCLC|2410927}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html Summary of The Traitor:  A Story of the Fall of the Invisible Empire] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120404122244/http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html |date=April 4, 2012 }}. Retrieved July 22, 2012.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 93.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Slide, Anothony. ''American Racist: the life and films of Thomas Dixon'', Lexington, KY: The University Press of Kentucky, 2004. p.192. {{ISBN|0-8131-2328-3}}&lt;/ref&gt; 

Za časa njenega šolanja v Atlanti je njen brat Stephens obiskoval [[Univerza Harvard|Harvardsko univerzo]] (1915–1917) in se  je maja 1917 prostovoljno prijavil k vojakom – mesec dni po tem, ko so ZDA napovedale vojno Nemčiji. Aprila 1918 je odplul v Francijo, sodeloval v bojih okrog [[Lagny]]ja in [[Marbache|Marbacha]], nato pa se je oktobra vrnil v Georgijo kot vaditelj.&lt;ref&gt;Mead, Frederick Sumner. ''Harvard's Military Record in the World War'', Boston, MA: The Harvard Alumni Association, 1921. p. 669. {{OCLC|1191594}}&lt;/ref&gt; Margaret in njena mati sta se septembra 1918 v New Yorku pripravljali na Margaretin vpis na fakulteto, a Stephens je očetu sporočil, da je na varnem, potem ko je bila njegova ladja na poti iz Francije v New York torpedirana.&lt;ref&gt;[http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&amp;query=margaret%20mitchell&amp;brand=athnewspapers-brand &quot;News of Society&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140502032846/http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&amp;query=margaret%20mitchell&amp;brand=athnewspapers-brand |date=May 2, 2014 }} E. W. Carroll (September 19, 1918) ''Athens Daily Herald'', p. 3. Retrieved February 26, 2013.&lt;/ref&gt;

==== Njena „velika ljubezen“ ====
Stephens Mitchell se je izrazil, češ da zavodsko bivanje &quot;uničuje dekleta&quot;.&lt;ref&gt;Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.&lt;/ref&gt;  Mati May Belle Mitchell pa je vendarle zelo cenila dekliško izobraževanje in je želela, da bi njeni hčerki izobrazba pomagala k uveljavljanju kot orožje in &quot;ključ do preživetja&quot;.&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Felder, Deborah G. A Century of Women: the most influential events in twentieth-century women's history. New York, NY: Citadel Press, 1999. p. 158. ISBN 0-8065-2526-6&lt;/ref&gt; Klasična univerzitetna izobrazba, ki si jo je želela za svojo hčer, je bila enakovredna fantovskim zavodom, kar pa je bilo na voljo le na severnih šolah. Zato je izbrala za hčerko Smith College v [[Northampton]]u v [[Massachusetts|Massachusettsu]], ker je menila, da je to najboljši ženski zavod v Združenih državah Amerike.&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. 13 &amp; 14 p. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt;

Po diplomi na Washington Seminary junija 1918 se je Mitchell zaljubila v lepuškastega harvardskega diplomanta, mladega vojaškega poročnika [[Clifford Henry|Clifforda Henryja]],&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 46-48.&lt;/ref&gt; ki je bil glavni inštruktor sabljanja v Camp Gordonu od 10. maja do odplutja v Francijo 17. julija.&lt;ref name=autogenerated10 /&gt;&lt;ref name=autogenerated10 /&gt; Henry ji je pred odhodom v Francijo podaril zaročni prstan.&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 47-48 &amp; 54.&lt;/ref&gt;

14. septembra 1918, ko je bila vpisana na Smith College, je bil Henry v boju smrtno ranjen in je 17. oktobra podlegel.&lt;ref name=autogenerated10&gt;Mead, F.S., ''Harvard's Military Record in the World War'', p. 450.&lt;/ref&gt; Medtem ko je poročnik Henry čakal v verdunskih jarkih, je tik pred ranjavanjem na list, iztrgan iz njegovega poljskega zvezka, ki so ga pozneje našli med njegovimi stvarmi, napisal pesem, katere zadnja kitica se glasi:
&lt;center&gt;
{|
|-
! Should I &quot;go West.&quot;&lt;ref&gt;Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', May 8, 1919, Vol. 21, No. 31, p. 645.&lt;/ref&gt;
! Ali naj „grem na zahod“
|-
| &lt;poem&gt; If &quot;out of luck&quot; at duty's call
In glorious action I should fall
At God's behest,

May those I hold most dear and best
Know I have stood the acid test
Should I &quot;go West.&quot;
 &lt;/poem&gt;
| &lt;poem&gt; Če bi &quot;brez sreče&quot; pri klicu dolžnosti
V slavnem pohodu padel
Po Božji dopustitvi,

Naj tisti, ki so mi najdražji in najboljši,
Vedo, da sem prestal preizkušnjo
Ali naj &quot;grem na Zahod&quot;.&lt;ref&gt;&quot;West&quot; (=&quot;Zahod&quot;); tukaj je besedna igra, saj mu je bilo ime tudi &quot;West&quot;&lt;/ref&gt;
&lt;/poem&gt;
|}
&lt;/center&gt;

==== Cliffordovi odlikovanji ====
{{Več slik/peskovnik
| footer    = &lt;center&gt;Stotnik Clifford West Henry, ki je bil med vojno poročnik pri načelniku 102. pehotnega polka, je 13. septembra 1918 zavzel mesto [[Vigneulles]], devet kilometrov znotraj [[Hindenburgova linija|Hindenburgove linije]]. Poročnik Henry in 50 njegovih mož je bilo naslednjega dne ubitih v strašni eksploziji, ki jenastala zaradi odvržene letalske bombe v mestu. Pokopan je na pokopališču »First Congregational Church Cemetery« Greenwich, Fairfield County, [[Connecticut]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.uswarmemorials.org/html/people_details.php?PeopleID=15377|title=Henry Clifford West|publisher= American War Memorials Overseas|author=|place=|language=en|date=2008|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;. Prejel je dvoje odlikovanj: francosko, pa tudi ameriško z ukazom predsednika Združenih držav Amerike leta 1921.&lt;br&gt;''War Department, General Orders No. 28, 1921''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://valor.militarytimes.com/recipient/recipient-27088/|title=Clifford Henry - Hall of Valor: Medal of Honor, Silver Star, U.S. Military Awards|publisher=Military Times|author=|place=Washington|language=en|date=|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;
| align     = right
| image1    = Croix de Guerre 1914 1918.jpg|
| width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt1      = One black raven
| caption1  = 
| image2    = Clifford-West-Henry Connecticut.jpg
| width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt2      = 
| caption2  = &lt;center&gt;Stotnik Clifford West Henry se je rodil 28. junija 1896 na [[Manhattan]]u v [[New York]]u, kjer so živeli njegovi starši Ira Walton Henry in Frances S. Henry. Umrl je od šrapnelov, ki so leteli od letalske [[kasetna bomba|kasetne bombe]] 17. oktobra 1918 v francoskem od Nemcev zasedenem mestu, ki ga je osvojil – skupaj z njim pa še 50 njegovih vojakov.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.geni.com/people/Lieutenant-Clifford-West-Henry/6000000017587398262|title=Lt. Clifford West Henry (1896 - 1918) - Genealogy|publisher=geni.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;
| image3    = Army distinguished service cross medal.png
| width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt3      = 
| caption3  = &lt;center&gt;Za svojo neverjetno drznost in pogumnost je prejel posmrtno tudi [[ZDA|ameriško]] predsedniško odlikovanje, ki ga je leta [[1921]] prevzela njegova mati Ira Walton Henry.&lt;/center&gt;
}}

„Bridgeport Telegram“ je objavil tozadevno poročilo 4. julija 1927:
:Ga. Ira Henry iz Sound Beacha je danes prejela medaljo za izjemne zasluge od vojnega ministrstva v čast njenega sina, stotnika Clifforda W. Henryja, za hrabrost pod ognjem med svetovno vojno. Medaljo, ki jo je priporočil general Pershing, je podelil generalmajor Edwards.&lt;br&gt;
Stotnik Henry, ki je bil med vojno poročnik pri načelniku 102. pehotnega polka, je 13. septembra 1918 zavzel mesto [[Vigneulles]], devet kilometrov znotraj [[Hindenburgova linija|Hindenburgove linije]]. Poročnik Henry in 50 njegovih mož je naslednjega dne ubila strašna eksplozija v mestu, ko je letalo nanje odvrglo bombo. 

Henry je večkrat napredoval pred vodom, ki mu je poveljeval, in pritegnil ogenj iz brzostrelk, da bi njegovi možje lahko našli in uničili nemška gnezda. Čeprav je bil pri tem poskusu ranjen v nogo, je bila njegova smrt posledica ran od šrapnelov letalske bombe, ki jo je odvrglo nemško letalo.&lt;ref&gt;Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', April 10, 1919, Vol. 21, No. 27, p. 539.&lt;/ref&gt; Za svoja junaška dejanja je prejel francoski vojni križ s palmo&lt;ref&gt;Francoski vojni križ s palmo — ''Croix de guerre 1914–1918 (France)''&lt;/ref&gt;. Predsednik Združenih držav Amerike mu je kot vrhovni poveljnik oboroženih sil ZDA podelil za izjemne zasluge križec&lt;ref&gt;»Distinguished Service Cross (United States)«&lt;/ref&gt; in grozd hrastovega lista &lt;ref&gt;»Oak Leaf Cluster« - grozd hrastovega lista za izjemne zasluge&lt;/ref&gt;.&lt;ref name=autogenerated10 /&gt;&lt;ref&gt;[http://militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 Valor awards for Clifford West Henry] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131104084838/http://www.militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 |date=November 4, 2013 }}  Retrieved January 20, 2012.&lt;/ref&gt;
Clifford Henry je bil po besedah njenega brata  ''velika Margaretina ljubezen''. V pismu prijatelju pa je ona sama glede tega zapisala, da ohranja &quot;spomin na čisto ljubezen, ki v sebi ni imela niti trunka telesnega poželenja&quot;.&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 54.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Letter to A. Edee, March 26, 1920&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 75-76.&lt;/ref&gt;

==== Opustitev znanstvene kariere ====
Mitchell si je zamišljala, da bi se uveljavila na področju [[psihiatrija|psihiatrije]],&lt;ref name=autogenerated12&gt;Pierpont, Claudia Roth. &quot;A Critic at Large: A Study in Scarlett.&quot; ''The New Yorker'', August 31, 1992, p. 93-94.&lt;/ref&gt;vendar je njeno prihodnost prekrižala [[španska gripa|španske gripe]], ki je po vsem svetu pomorila čez petdeset milijonov ljudi – kar je trikrat več od svetovne vojne. 25. januarja 1919 je posegla tudi v njeno družino: njena mati, May Belle Mitchell, je podlegla [[pljučnica|pljučnici]] prav zaradi te vseokužbe; v slutnji, da je njena smrt tik pred vrati, je hčerki napisala zadnji nasvet: 
:„Razdajaj se z obema rokama in polnim srcem; a presežek daj šele potem, ko si že živela svoje lastno življenje.&lt;ref name=autogenerated12 /&gt;
Kot povprečna študentka Marjeta ni blestela na nobenem akademskem področju ter je podcenjevala tudi svoje pisne sposobnosti in čeprav je njen profesor angleščine hvalil njeno delo, se ji je zdela pohvala neupravičena.&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 56 &amp; 60.&lt;/ref&gt; Po končanem prvem letniku na Smith Collegeu se je Mitchell za trajno vrnila v Atlanto, da bi prevzela gospodinjstvo namesto očeta.&lt;ref name=autogenerated12 /&gt;Ko si je oktobra 1919 opomogla od [[apendektomija|slepiča]], je prijateljici zaupala, da je zanjo pomenila opustitev fakultete in sanj o &quot;novinarski karieri&quot;, da bi v zameno vodila družinsko gospodinjstvo, &quot;odpoved vsemu, kar je bilo kaj vredno – za prazen nič!&quot;&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 30 &amp; 42.&lt;/ref&gt;

=== Med Drugo svetovno vojno ===
{{Več slik/peskovnik
| footer    = &lt;center&gt;&lt;/center&gt;
| align     = right
| image1    = Margaret Mitchell Christens USS Atlanta (CL-104) 1944.jpg
| width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt1      = One black raven
| caption1  = &lt;center&gt; Svojo ladjo ''USS 'Atlanta' (CL-104) '' je krstila sama lastnica Margaret Mitchell Christens [[1944]] in jo tudi sama v celoti temeljito gmotno opremila&lt;/center&gt;
| image2    = Margaret Mitchell 1941 on USS Atlanta (CL-51).jpg
| width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt2      = 
| caption2  = &lt;center&gt;Mitchell v odori [[Rdeči križ|Rdečega križa]] na krovu ladje USS ''Atlanta'' (CL-51), ki jo je kot lahko [[križarka|križarko]] [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|Ameriška vojna mornarica]] uporabljala v protiletalstvu; prislužila je pet zvezdic &amp; predsedniško priznanje za &quot;junaški zgled neomajnega bojnega duha&quot;.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|title=Atlanta III (CL-51)|website=NHHC|access-date=June 4, 2024|archive-date=June 4, 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240604125911/https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
&lt;/center&gt;
| image3    = Margaret Mitchell - Democrat and Chronicle (1936).jpg
| width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt3      = 
| caption3  = &lt;center&gt;Mitchell je vestno dopisovala izpiljene članke v časopisje in pisala svoj roman „V vrtincu“ (1936)&lt;/center&gt;}}

Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bila prostovoljka za [[Rdeči križ]] in je zbirala denar za vojna prizadevanja s prodajo vojnih obveznic.&lt;ref&gt;Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 225.&lt;/ref&gt;  Bila je dejavna v domovinski domači obrambi, šivala je bolnišnične halje in na hlače lepila našitke.&lt;ref&gt;Oliphant, Sgt. H. N. &quot;People on the Home Front: Margaret Mitchell&quot;. October 19, 1945. Yank, p. 9.&lt;/ref&gt; Čeprav se je sicer odločno zavzemala za uveljavitev ženskih pravic, ni bila enostranska in bojevita [[feminizem|feministka]], ampak je načeloma enako spoštovala tudi „močnejši spol“. To je pokazala zlasti med vojno, ko je posvečala veliko pozornost pisanju pisem vpoklicanim fantom in možem: vojakom, mornarjem in marincem; v svoja pisma je mimogrede vpletala šaljivost, spodbudo in sočutje.&lt;ref&gt;Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.&lt;/ref&gt;

„USS Atlanta (CL-51)“ je bila lahka [[križarka]], ki jo je [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|ameriška vojna mornarica]] uporabljala kot protiletalsko ladjo pod pokroviteljstvom Margaret Mitchell in je bila uporabljena v pomorski [[Bitka za Midway|Bitki za Midway]] in [[Bitka za Vzhodne Salomonove otoke|Vzhodne Salomonove otoke]]. Ladja je bila med nočnim delovanjem na površini 13. novembra 1942 med pomorsko bitko za Guadalcanal močno poškodovana, nakar jo je ukazal njen [[kapitan]] potopiti; pogumno moštvo si je pri tem prislužilo  pet bojnih zvezdic in predsedniško priznanje kot &quot;junaški primer nepremagljivega bojnega duha&quot;.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|title=Atlanta III (CL-51)|website=NHHC|access-date=June 4, 2024|archive-date=June 4, 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240604125911/https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Mitchell je sama gmotno podprla drugo lahko križarko, zopet poimenovano po mestu Atlanta, ''USS Atlanta (CL-104)''. 6. februarja 1944 jo je v Camdenu v New Jerseyju krstila njena dobrotnica Margaret kot Atlanto, bojne podvige pa je začela maja 1945. Atlanta je bila članica operativnih sil, ki so varovale hitre letalonosilke, delovala pa je ob obali [[Honšu]]ja, ko so se Japonci 15. avgusta 1945 brezpogojno vdali; prislužila si je dve bojni zvezdici. Končno je bila potopljena med eksplozivnimi preizkusi ob [[San Clemente (otok)|otoku San Clemente]] 1. oktobra 1970.&lt;ref&gt;[http://www.history.navy.mil/photos/sh-usn/usnsh-a/ix304.htm USS Atlanta (IX-304, formerly CL-104), 1964–1970] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121108084914/http://www.history.navy.mil/photos/sh-usn/usnsh-a/ix304.htm |date=November 8, 2012 }}. Retrieved January 22, 2013.&lt;/ref&gt;

== Družina ==
{{Več slik/peskovnik
| footer    = &lt;center&gt;Njen stari oče Russell Mitchell je imel trinajst otrok z dvema ženama; najstarejši je bil njen oče Eugene, ki je diplomiral na Pravni fakulteti Univerze v Georgiji.&lt;ref name=&quot;cyclopedia&quot;&gt;{{cite book |last1=Candler |first1=Allen D. |first2=Clement A. |last2=Evans |title=Cyclopedia of Georgia |location=Atlanta, Georgia |publisher=State Historical Association |year=1906 |volume=2 of 3 |pages=602–605 |oclc=3300148}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last=Garrett |first=Franklin M. |title=Atlanta and Environs: a chronicle of its people and events |location=Athens, Georgia |publisher=University of Georgia Press |year=1969 |volume=1 |page=819 |isbn=0820302635}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Ruppersburg, Hugh (2007). The New Georgia Encyclopedia Companion to Georgia Literature. Athens, Georgia: University of Georgia Press. p. 326. ISBN 9780820328768.&lt;/ref&gt;. Margaretka je začela pisati zgodbice v najstniških letih; leta 1922 pa je presenetila svoje vrstnike, ko je dobila pri [[Atlanta Journal|Atlanta Journalu]] službo časnikarke, kar je takrat veljalo za delo pridržano moškim. Pisateljici je slava kmalu začela presedati; radovedneži je namreč niti za trenutek niso puščali pri miru. Zato je nasprotovala snemanju filma: &quot;Nočem prevzemati dela scenaristke, nočem biti svetovalka; ne zanima me izbira igralcev, snemanje ali objava filma. Dajte mi malo miru! Pozabite name!&quot;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://birdinflight.com/ru/portret/20161004-margaret-mitchell.html|title=Написать и возненавидеть: Как автор «Унесенных ветром» спасалась от славы|publisher=Bird In Flight|author=Светлана Ворошилова|place=|language=ru|date=4. oktober 2016|accessdate=8. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;
| align     = right
| image1    = Eugene-Muse-Mitchell.jpg
| width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt1      = One black raven
| caption1  = &lt;center&gt;Njen oče je bil Eugene Muse Mitchell; njegovi predniki so izhajali s [[Škotska|Škotskega]]. Po materini strani pa je imela katoliške [[Irci|irske]] korenine. ([[1906]])&lt;/center&gt;
| image2    = Crescent Apartments, Atlanta, Georgia.jpg
| width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt2      = 
| caption2  = &lt;center&gt;Njen družinski dom, poimenovan &quot;Smetišče&quot; (&quot;Dump&quot;), je prava graščina; tukaj je želela, da bi bila &quot;moja hišica moja svobodica&quot;. Miru pa ni imela, saj so jo občudovalci stalno nadlegovali. Tu je danes spominska hiša in [[muzej]]&lt;/center&gt;
| image3    = Margaret-Mitchell 1922.jpg
| width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt3      = 
| caption3  = &lt;center&gt; Margaret je bila taka zapeljivka, da je zanjo norelo istočasno pet fantov.&lt;/center&gt;
}}

=== Poreklo ===
Margaret Mitchell je vse življenje živela v [[Atlanta, Georgija|Atlanti]] v [[ZDA|ameriški zvezni državi]] [[Georgija|Georgiji]]. Rodila se je leta 1900 v bogati in politično pomembni družini. Po očetovi moški strani je imela [[Škoti|škotske]] prednike, po materini moški veji pa [[Irci|irske]] korenine. Njen oče, Eugene Muse Mitchell, je bil odvetnik, mati, Mary Isabel &quot;Maybelle&quot; Stephens, pa sufražetka in katoliška dobrodelnica. Imela je dva brata, Russella Stephensa Mitchella, ki je umrl v otroštvu leta 1894, in Alexandra Stephensa Mitchella, rojenega leta 1896.&lt;ref name=cyclopedia /&gt;&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt;

==== Mladostnica ====
Margaret je začela uporabljati ime »Peggy« v srednješolskem zavodu Washington Seminary, a skrajšano obliko »Peg« na visoki šoli v Smith Collegeu; ugajala ji je potrditev tega nadimka v mitološkem krilatem konju »[[Pegaz]]u«, ki navdihuje pesnike.&lt;ref&gt;Flora, Joseph M., Amber Vogel and Bryan Albin Giemza. ''Southern Writers: a new biographical dictionary'' Baton Rouge, LA: Louisiana State University Press, 2006. p. 285. {{ISBN|0-8071-3123-7}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=reporter&gt;{{cite book |last1=Mitchell |first1=Margaret |first2=Patrick |last2=Allen |title=Margaret Mitchell: reporter |location=Athens, GA |publisher=Hill Street Press |year=2000 |isbn=978-1-57003-937-9}}&lt;/ref&gt; Peggy je v svoji atlantski družbi [[matura|maturirala]] v zimskem semestru 1920.&lt;ref name=reporter /&gt; V takratnem slogu »&quot;gin and jazz&quot;« je pri plesu občinstvo »frapirala« in ga s svojim nenavadnim mlatarjenjem dodobra razburila.&lt;ref&gt;Kriebl, Karen J (1998). „From bloomers to flappers: the American women's dress reform movement, 1840–1920”. Ohio State University: 113—28.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=autogenerated16&gt;Wolfe, Margaret Ripley. ''Daughters of Canaan: a saga of southern women''. Lexington, KY: University Press of Kentucky, 1995. p. 150. {{ISBN|0-8131-0837-3}}&lt;/ref&gt; Na dobrodelnem maturantskem plesu v Atlanti leta 1921 je izvedla [[apaški ples]], ki je vključeval nasilnosti, erotične prizore ter poljub s soplesalcem&lt;ref&gt;(en) Richard Powers, « The hidden story of the Apache dance [archive] », sur socialdance.stanford.edu (consulté le 4 mars 2021)&lt;/ref&gt;, kar je močno razkurilo atlantsko visoko meščansko družbo in posledično je bila izločena iz Mladinskega društva (Junior Legaue).&lt;ref&gt;{{Cite news|url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-10-13-bk-950-story.html|title=The Belle of Lettres : SOUTHERN DAUGHTER: The Life of Margaret Mitchell, By Darden Asbury Pyron (Oxford University Press: $29.95; 560 pp.)|date=October 13, 1991|newspaper=[[Los Angeles Times]]|access-date=February 5, 2022|archive-date=February 5, 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220205051629/https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-10-13-bk-950-story.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Young, Elizabeth. ''Disarming the Nation: women's writing and the American Civil War''. Chicago, IL: University of Chicago Press, 1999. p. 243. {{ISBN|0-226-96087-0}}&lt;/ref&gt; Apaški ples in [[tango]] sta delovala pohujšljivo zaradi svojih [[erotika|erotičnih]] sestavin; slednjega je priljubil [[nemi film]] »Štirje jezdeci apokalipse« (The Four Horsemen of the Apocalypse, 1921), ki je glavnega igralca [[Rudolph Valentino|Rudolpha Valentina]] zaradi njegovega vrhunskega plesanja tanga naredil za simbol [[spolnost|spolnosti]].&lt;ref&gt;Groppa, Carlos G. ''The Tango in the United States: a history''. Jefferson, NC: McFarland &amp; Co. Publishers, 2004. p. 82. {{ISBN|0-7864-1406-5}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=uKmExgEACAAJ |pages=39–40 |title=Dark Lover: The Life and Death of Rudolph Valentino |isbn=9780374282394 |last1=Leider |first1=Emily Wortis |year=2003 |publisher=Farrar, Straus and Giroux }}&lt;/ref&gt;

Mitchell je bila po lastnih besedah &quot;brezvestna spogledljivka&quot;. Zaročila se je s petimi moškimi, a je vztrajno trdila, da nobenemu od njih ni lagala niti jih zavajala.&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al, ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 116-118.&lt;/ref&gt; Krajevna klepetava dopisnica, ki se je podpisovala kot Polly Peachtree, je v stolpcu iz leta 1922 opisala Mitchellino ljubezensko izživljanje:
:»V svojem kratkem življenju je imela morda več moških, ki so bili vanjo res &quot;smrtno zaljubljeni&quot;, več iskrenih snubcev, kot pa katero koli drugo dekle v Atlanti«.&lt;ref name=autogenerated16 /&gt;

=== Poroki ===
[[File:Margaret-Mitchell 1930.jpg|thumb|200px|left|&lt;center&gt;Margaret Mitchell leta [[1930]]]]&lt;/center&gt;
Aprila 1922 je Mitchell hodila in se skoraj vsakodnevno videvala z dvema moškima: eden je bil Berrien Kinnard Upshaw z vzdevkom »Red« = »Rdeči« (10. marec 1901 — 13. januar 1949), s katerim naj bi se srečala 1917 na plesu, ki so ga priredili starši ene od njenih prijateljic, in drugi, njegov sostanovalec in prijatelj John Robert Marsh (6. oktober 1895 — 5. marec 1952), založnik iz Kentuckyja, ki je delal za [[Associated Press]].&lt;ref name=autogenerated20&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 95-96.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Walker, Marianne (1993). Margaret Mitchell and John Marsh: the love story behind Gone With the Wind. Atlanta, GA: Peachtree Publishers. ISBN 9781561456178.&lt;/ref&gt;  

Upshaw je bil fant iz Atlante, nekaj mesecev mlajši od Mitchell, čigar družina se je leta 1916 preselila v Raleigh v Severni Karolini.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (May 6, 1997). Lost Laysen. Simon and Schuster. ISBN 9780684837680.&lt;/ref&gt; Leta 1919 je bil sprejet v Pomorsko akademijo Združenih držav Amerike, vendar je 5. januarja 1920 odstopil zaradi akademskih pomanjkljivosti. Maja je bil ponovno sprejet, takrat star 19 let, in je dva meseca preživel na morju, preden je odstopil drugič, in sicer 1. septembra 1920.&lt;ref&gt;Washington Government Printing Office (1921), ''Annual Register of the United States Naval Academy, Annapolis, Md'', p. 57, 188, 193 &amp; 204.&lt;/ref&gt;Upshaw, ki mu šola ni dišala in ni imel službe, si je leta 1922 »služil« denar s tihotapljenjem alkohola v georgijskih gorah.&lt;ref&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 95.&lt;/ref&gt;

Čeprav ji je njena družina odsvetovala, sta se Peggy in Red poročila 2. septembra 1922; priča na njuni poroki je bil John Marsh. Par je živel v domu Mitchellovih z njenim očetom a že do decembra se je zakon razpadel in Upshow je odšel iz hiše. Mitchell je tožila zaradi telesnega in čustvenega nasilja, kar vse je bilo posledica moževega pijančevanja. Do ločitve je prišlo sporazumno: John Marsh mu je dal posojilo, Mitchell pa se je odpovedala tožbi za nasilništvo.&lt;ref&gt;Champion, Laurie. American Women Writers, 1900–1945: a bio-bibliographical critical sourcebook. Westport, CT: Greenwood Press, 2000. p. 240. ISBN 0-313-30943-4&lt;/ref&gt;&lt;ref name=autogenerated20 /&gt;&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al, ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 133.&lt;/ref&gt; Civilno sta se ločila 16. oktobra 1924.&lt;ref name=reporter /&gt;{{rp|xx}} 

Ker sta se poročila v katoliški Cerkvi, na razglasitev ničnosti zakona po takratnem Cerkvenem zakoniku ni bilo možno niti pomisliti. Zato je Mitchell zapustila katoliško vero in se priključila episkopalni&lt;ref&gt;Episkopalna cerkev (''Episcopal Church'' – ''TEC''), znana tudi kot Protestanntska episkopalna cerkev v ZDA (''Protestant Episcopal Church in the United States of America'' – ''PECUSA'' – je članica svetovne Anglikanske skupnosti&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;j777&quot;&gt;{{cite web | title=Episcopal Church, The | website=The Episcopal Church | date=2012-05-22 | url=https://www.episcopalchurch.org/glossary/episcopal-church-the/ | access-date=2024-07-28}}&lt;/ref&gt;, kjer so glede ločitve zakona dopuščali širša merila in celo cerkveno ločitev.&lt;ref&gt;&quot;'As God is My Witness': The Catholic Roots of Gone with the Wind | Franciscan Media&quot;. May 14, 2020.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite news|url = https://www.ajc.com/news/local/margaret-mitchell-nephew-leaves-estate-atlanta-archdiocese/30wq9vEws4OlZjxzAhq4qN/#:~:text=The%20bequest%20to%20the%20archdiocese,Catholic%20church%20in%20later%20life.|title = Margaret Mitchell's nephew leaves estate to Atlanta Archdiocese|newspaper = The Atlanta Journal-Constitution|last1 = Poole|first1 = Shelia|access-date = February 6, 2022|archive-date = February 6, 2022|archive-url = https://web.archive.org/web/20220206152321/https://www.ajc.com/news/local/margaret-mitchell-nephew-leaves-estate-atlanta-archdiocese/30wq9vEws4OlZjxzAhq4qN/#:~:text=The%20bequest%20to%20the%20archdiocese,Catholic%20church%20in%20later%20life.|url-status = live}}&lt;/ref&gt;

4. julija 1925 sta se torej 24-letna Margaret Mitchell in 29-letni John Marsh poročila v unitarno-univerzalistični cerkvi.&lt;ref&gt; »Unitaristični univerzalizem« je svobodomiselno versko izroččilo, ki je nastalo z združitvijo dveh skupnosti: unitarizma in univerzalizma. Leta 1793 je bila v Ameriki ustanovljena Univerzalistična cerkev Amerike, leta 1825 pa Ameriško unitaristično združenje (AUA).&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Walker, Marianne (1993). Margaret Mitchell and John Marsh: the love story behind Gone With the Wind. Atlanta, GA: Peachtree Publishers. ISBN 9781561456178.&lt;/ref&gt; Novoporočenca sta se naselila v sobah Crescenta v Atlanti in v stanovanju št. 1, ki sta ga ljubkovalno poimenovala »The Dump« (tj. »Smetišče«);  zdaj je tukaj Hiša in muzej Margaret Mitchell.&lt;ref name=autogenerated15&gt;Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 8.&lt;/ref&gt;

== Smrt in spomin ==
[[File:MargaretMitchell-grave.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Mitchellin grob na »Oaklandskem pokopališču« v [[Atlanta, Georgija|Atlanti]] (»Oakland Cemetery«) ]]&lt;/center&gt;

=== Prometna nesreča in smrt ===
Margaret Mitchell je zvečer, 11. avgusta 1949, ko je s svojim možem Johnom Marshom prečkala v Atlanti ulico Peachtree Street na poti za ogled filma „Canterburyjska zgodba“ (''A Canterbury Tale''), zbil prehitri voznik. Pet dni pozneje, 16. avgusta, je v starosti 48 let umrla v bolnišnici Grady (Grady Memorial Hospital), ne da bi prišla k zavesti.

Zbil jo je taksist Hugh Gravitt, ki ni bil v službi in je vozil svoje osebno vozilo. Po trčenju so ga zaprli  zaradi vožnje pod vplivom alkohola in ga izpustili z varščino v višini 5450 dolarjev do Mitchelline smrti.&lt;ref name=autogenerated2&gt;[https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html Obituary: Miss Mitchell, 49, Dead of Injuries] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171109075709/https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html |date=November 9, 2017 }}, (August 17, 1949) ''New York Times''. Retrieved May 14, 2011.&lt;/ref&gt;
Najprej je bil obtožen vožnje v vinjenem stanju, prehitre vožnje in vožnje po napačni strani ceste; novembra 1949 so ga spoznali za krivega uboja iz malomarnosti in ga obsodili na 18 mesecev zapora, od česar je v ječi preživel 11 mesecev. Gravitt je umrl leta 1994 v starosti 74 let.&lt;ref&gt;Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 270.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web | url=https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | title=Hugh Gravitt, Driver Who Killed Margaret Mitchell | date=April 22, 1994 | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034521/https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web | url=https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | title=Hugh D Gravitt in Social Security Death Index | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034629/https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | url-status=live }}&lt;/ref&gt;

=== Pogreb ===
Margaret Mitchell so pokopali na pokopališču Oakland. Ko je njen mož John umrl leta 1952, so ga pokopali poleg njegove žene.

=== Spomin ===
Leta 1978 so Mitchell sprejeli v „Dvorano slavnih georgijskih časopisov“ („Georgia Newspaper Hall of Fame“),&lt;ref name=Green&gt;{{cite news | author=Green, Dick | title=Papers Challenged To Reach New Reader Group | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=February 25, 1978 | url=https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | via=newspapers.com | access-date=July 3, 2020 | archive-date=July 3, 2020 | archive-url=https://web.archive.org/web/20200703145734/https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | url-status=live }}&lt;/ref&gt; leta 1994 v „Dvorano slavnih georgijskih žensk“ („Georgia Women of Achievement“) in leta 2000 v „Dvorano slavnih georgijskih pisateljev“ („Georgia Writers Hall of Fame“).&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|title=Margaret Mitchell|author=New Georgia Encyclopedia|access-date=October 21, 2017|archive-date=October 21, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171021220611/http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Leta 1994 je Shannen Doherty igrala v televizijskem filmu „A Burning Passion: The Margaret Mitchell Story“ („Goreča strast: Zgodba Margaret Mitchell“) – izmišljeni pripovedi o Mitchellinem življenju, ki jo je režiral [[Larry Peerce]].&lt;ref&gt;{{cite news | title=TELEVISION REVIEW; The Woman Who Invented Scarlett | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=November 7, 1994 | url=https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | via=nytimes.com | access-date=December 11, 2020 | archive-date=April 6, 2023 | archive-url=https://web.archive.org/web/20230406084227/https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Ko je 2011 umrl Mitchellin nečak Joseph Mitchell, je zapustil [[Nadškofija Atlanta|nadškofiji Atlanta]] petdeset odstotkov blagovnih znamk in literarnih pravic zapuščine Margaret Mitchell ter nekaj Mitchellinih osebnih predmetov.&lt;ref name=Kandra1&gt;{{cite news|last=Kandra|first=Greg|title=Gone with the windfall: Margaret Mitchell heir leaves estate to Archdiocese of Atlanta|url=http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|accessdate=April 7, 2014|newspaper=Patheos|date=August 16, 2012|archive-date=April 9, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140409002146/http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

== Opombe ==
{{Reflist|30em}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Nadaljnje branje ==
;{{ikona en}}
* Bonner, Peter. ''[https://web.archive.org/web/20131127122453/http://peterbonner.com/store.html Lost In Yesterday: Commemorating The 70th Anniversary of Margaret Mitchell's 'Gone With The Wind']''. Marietta, Georgia: First Works Publishing Co., Inc., 2006. {{ISBN|978-0-9716158-9-2}}.
* Brown, Ellen F. and John Wiley. ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: A Bestseller's Odyssey from Atlanta to Hollywood''. Lanham, Maryland: Taylor Trade, 2011. {{ISBN|978-1-58979-567-9}}.
* Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. {{ISBN|0-89919-169-X}}
* Farr, Finis. ''Margaret Mitchell of Atlanta: The Author of Gone With the Wind''. New York: William Morrow, 1965. {{ISBN|978-0-380-00810-0}}
* Mitchell, Margaret, Allen Barnett Edee and Jane Bonner Peacock. ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921''. Atlanta, Georgia: Peachtree Publishers, Ltd, 1985. {{ISBN|978-0-931948-70-1}}
* Mitchell, Margaret and Patrick Allen. ''Margaret Mitchell: Reporter''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-57003-937-9}}
* Mitchell, Margaret and Jane Eskridge. ''Before Scarlett: Girlhood Writings of Margaret Mitchell''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-892514-62-2}}
* Pyron, Darden Asbury. ''Southern Daughter: The Life of Margaret Mitchell''. New York: Oxford University Press, 1991. {{ISBN|978-0-19-505276-3}}
* Walker, Marianne. ''Margaret Mitchell &amp; John Marsh: The Love Story Behind Gone With the Wind''. Atlanta: Peachtree, 1993. {{ISBN|978-1-56145-231-6}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}
{{Wikinavedek}}

;{{ikona en}}
*[https://www.britannica.com/event/American-Civil-War American Civil War | History, Summary, Dates, Causes, Map, Timeline, Battles, Significance, &amp; Facts | Britannica]
*[https://www.biography.com/authors-writers/margaret-mitchell Margaret Mitchell - Books, Death &amp; Quotes|New Georgia Encyclopedia]
*[https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/ Margaret Mitchell: American Rebel | Biography of Margaret Mitchell | American Masters (PBS)]
*[https://www.encyclopedia.com/women/encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/mitchell-margaret-1900-1949 Mitchell, Margaret (1900–1949) | Encyclopedia.com]
;{{ikona ru}}
*[https://birdinflight.com/ru/portret/20161004-margaret-mitchell.html Написать и возненавидеть: Как автор «Унесенных ветром» спасалась от славы — Bird In Flight]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1900]]
[[Kategorija:Umrli leta 1949]]
[[Kategorija:Ženske]]
[[Kategorija:Borci za človekove pravice]]
[[Kategorija:Druga svetovna vojna]]
[[Kategorija:Humanitarni delavci]]
[[Kategorija:Ameriški pisatelji]]
[[Kategorija:Ameriški publicisti]]
[[Kategorija:Umrli v prometnih nesrečah]]
[[Kategorija:Ameriške feministke]]</text>
      <sha1>jtd3g8webbtn38na0n7h4bfr41yx82f</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687519</id>
      <parentid>6687507</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T07:04:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Cliffordovi odlikovanji */</comment>
      <origin>6687519</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="43657" sha1="0113sfuc3o2qcjeql95qlke393zz3hc" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{Infobox writer
| name             = Margaret Mitchell
| image            = Margaret Mitchell NYWTS.jpg
| caption          = Mitchell leta 1941
| pseudonym        = Peggy Mitchell (srednješolka)&lt;br&gt;Peg Mitchell (vseučiliščnica)
| birth_name       = Margaret Munnerlyn Mitchell
| birth_date       = {{birth date|1900|11|8}}
| birth_place      = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]]
| death_date       = {{death date and age|1949|8|16|1900|11|6}}
| death_place      = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]]
| resting_place    = [[Oakland Cemetery (Atlanta)|Oakland Cemetery]]
| occupation       = Časnikarka, romanopiskinja, novelistkinja 
| genre            = Romantična povest, zgodovinska domišljija, [[epika|epska]] [[novela (književnost)|novela]]
| education        = [[Smith College]]
| spouse           = {{plainlist|
* {{marriage|Berrien Upshaw|1922|1924|end=div}}
* {{marriage|John Marsh|1925}}&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|title=Margaret Mitchell: American Rebel ~ Biography of Margaret Mitchell &amp;#124; American Masters|date=March 29, 2012|website=American Masters|access-date=September 29, 2020|archive-date=September 24, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200924222135/https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;}}
| parents          = [[Eugene M. Mitchell]]&lt;br /&gt;[[Maybelle Stephens Mitchell|Maybelle Stephens]]
| relatives        = [[Annie Fitzgerald Stephens]] (babica)&lt;br&gt;[[Joseph Mitchell (Mitchell Estate director)|Joseph Mitchell]] (nečak)&lt;br&gt;[[Mary Melanie Holliday]] (sestrična)
| notableworks     = ''V vrtincu'' (''Gone with the Wind'')&lt;br /&gt;''Izgubljeni Laysen'' ('' Lost Laysen)''
| awards           = [[Pulitzer Prize for Novel]] (1937)&lt;br /&gt;[[National Book Award]] (1936)
| signature        = Margaret Mitchell signature.svg
}}
'''Margaret Munnerlyn Mitchell''' (*[[8. november]] [[1900]], †[[16. avgust]] [[1949]] [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]])&lt;ref&gt;{{Cite encyclopedia|url=https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|title=Margaret Mitchell {{!}} American novelist|encyclopedia=Encyclopedia Britannica|access-date=October 22, 2017|language=en|archive-date=June 28, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200628021722/https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|url-status=live}}&lt;/ref&gt; je bila ameriška romanopiska in časnikarka. Mitchell je napisala le en roman, ki je bil objavljen za časa njenega življenja; dogajanje je iz obdobja [[Ameriška državljanska vojna|Ameriške državljanske vojne]]. Za svoj roman ''[[V vrtincu (roman)|V vrtincu]]'' je prejela nagrado [[National Book Award for Fiction#Most Distinguished Novel (1935–1936)|National Book Award for Fiction]] za najboljšo povest v letu 1936&lt;ref name=nyt1937&gt;{{cite news |title=5 Honors Awarded on the Year's Books: ... |work=The New York Times |date=February 26, 1937 |page=23 }}&lt;/ref&gt; in nagrado [[Pulitzer Prize for Fiction]] leta 1937. 

Dolgo po njeni smrti je bila objavljena zbirka Mitchellinih dekliških zapisov in novela, ki jo je napisala kot najstnica, z naslovom ''Izgubljeni Laysen'' (''Lost Laysen''). Zbirka njenih časopisnih člankov, ki jih je napisala za „The Atlanta Journal“, pa je bila ponovno izdana v knjižni obliki.

== Življenjepis ==

=== Šolanje ===
==== Med Prvo svetovno vojno ====
Medtem ko je v Evropi divjala [[prva svetovna vojna]] (1914–1918), je Margaret obiskovala „Atlanta's Washington Seminary“&lt;ref&gt;„Atlanta’s Washington Seminary“ – „Washingtonski seminar v Atlanti“; sedaj se imenuje „The Westminster Schools“ – „Westminstrske šole“&lt;/ref&gt;, &quot;modno&quot; zasebno dekliško šolo z več kot 300 učenci.&lt;ref&gt;Sargent, Porter E. ''A Handbook of the Best Private Schools of the United States and Canada''. Boston: P.E Sargent, 1915. Vol. 1, p. 150.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt; Bila je zelo aktivna v dramskem krožku.&lt;ref&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 94.&lt;/ref&gt; Mitchell je igrala med drugim tudi moške like: Nicka Bottoma v Shakespearovem delu „[[Sen kresne noči]]“ in Launcelota Gobba v Shakespearovem „[[Beneški trgovec|Beneškem trgovcu]]“. Napisala je igro o neresnih študentkah, v kateri je tudi igrala.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.p 138&lt;/ref&gt; Pridružila se je tudi Literarnemu krožku in v letopisu objavila dve zgodbi: ''Mala sestra'' in ''Narednik Terry''&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.&lt;/ref&gt;. 
Desetletna &quot;Peggy&quot; je junakinja v Mali sestri; ko sliši, da posiljujejo njeno starejšo sestro, hladnokrvno vzame samokres in ustreli posiljevalca:&lt;ref&gt;Jones, A. G., Tomorrow is Another Day: the woman writer in the South, 1859–1936, p. 314.&lt;/ref&gt;po ameriško brezčutno ga je pogledala, samozavestno je pomerila vanj z namenom, da ne bo zgrešila – in ga ni.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.&lt;/ref&gt;

Mitchell je spodbujala njena zahtevna učiteljica angleščine Paisley, ki je prepoznala njen pisateljski talent;&lt;ref&gt;Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. Photo section between p. 178-179. {{ISBN|0-89919-169-X}}&lt;/ref&gt; rekla ji je, da bo lahko uspela le, če bo trdo delala in ne bo neprevidna pri sestavljanju stavkov, kajti stavek mora biti &quot;popoln, jedrnat in povezan&quot;.&lt;ref&gt;Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.&lt;/ref&gt;

Mitchellova je prebirala knjige [[Thomas Dixon Mlajši|Thomasa Dixona Ml.]]&lt;ref&gt;Thomas Dixon Mlajši (1864-1946) je bil ameriški pisatelj, odvetnik, politik in baptistični pastor – zagovornik nadvlade belcev. Filmski režiser D. W. Griffith je „Člana klana“ (1905) priredil za film (1915; „The Birth of a Nation“ – „Rojstvo naroda“). Film je tako v 20. stoletju prispeval k obuditvi [[Ku Klux Klan|Ku Klux Klana]].&lt;/ref&gt; Ko so 1916 v Atlanti vrteli njegov nemi film [[Rojstvo naroda]], je dramatizirala Dixonovo delo „Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“&lt;ref&gt;„Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“  - „The Traitor: A Story of the Fall of the Invisible Empire“ (1907)&lt;/ref&gt; Kot igralka je prevzela vlogo Steva Hoyla s fantovsko [[lasulja|lasuljo]].&lt;ref&gt;Dixon, Jr., Thomas. ''The Traitor: a story of the fall of the invisible empire''. New York:  Doubleday, Page &amp; Co, 1907. {{OCLC|2410927}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html Summary of The Traitor:  A Story of the Fall of the Invisible Empire] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120404122244/http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html |date=April 4, 2012 }}. Retrieved July 22, 2012.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 93.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Slide, Anothony. ''American Racist: the life and films of Thomas Dixon'', Lexington, KY: The University Press of Kentucky, 2004. p.192. {{ISBN|0-8131-2328-3}}&lt;/ref&gt; 

Za časa njenega šolanja v Atlanti je njen brat Stephens obiskoval [[Univerza Harvard|Harvardsko univerzo]] (1915–1917) in se  je maja 1917 prostovoljno prijavil k vojakom – mesec dni po tem, ko so ZDA napovedale vojno Nemčiji. Aprila 1918 je odplul v Francijo, sodeloval v bojih okrog [[Lagny]]ja in [[Marbache|Marbacha]], nato pa se je oktobra vrnil v Georgijo kot vaditelj.&lt;ref&gt;Mead, Frederick Sumner. ''Harvard's Military Record in the World War'', Boston, MA: The Harvard Alumni Association, 1921. p. 669. {{OCLC|1191594}}&lt;/ref&gt; Margaret in njena mati sta se septembra 1918 v New Yorku pripravljali na Margaretin vpis na fakulteto, a Stephens je očetu sporočil, da je na varnem, potem ko je bila njegova ladja na poti iz Francije v New York torpedirana.&lt;ref&gt;[http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&amp;query=margaret%20mitchell&amp;brand=athnewspapers-brand &quot;News of Society&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140502032846/http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&amp;query=margaret%20mitchell&amp;brand=athnewspapers-brand |date=May 2, 2014 }} E. W. Carroll (September 19, 1918) ''Athens Daily Herald'', p. 3. Retrieved February 26, 2013.&lt;/ref&gt;

==== Njena „velika ljubezen“ ====
Stephens Mitchell se je izrazil, češ da zavodsko bivanje &quot;uničuje dekleta&quot;.&lt;ref&gt;Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.&lt;/ref&gt;  Mati May Belle Mitchell pa je vendarle zelo cenila dekliško izobraževanje in je želela, da bi njeni hčerki izobrazba pomagala k uveljavljanju kot orožje in &quot;ključ do preživetja&quot;.&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Felder, Deborah G. A Century of Women: the most influential events in twentieth-century women's history. New York, NY: Citadel Press, 1999. p. 158. ISBN 0-8065-2526-6&lt;/ref&gt; Klasična univerzitetna izobrazba, ki si jo je želela za svojo hčer, je bila enakovredna fantovskim zavodom, kar pa je bilo na voljo le na severnih šolah. Zato je izbrala za hčerko Smith College v [[Northampton]]u v [[Massachusetts|Massachusettsu]], ker je menila, da je to najboljši ženski zavod v Združenih državah Amerike.&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. 13 &amp; 14 p. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt;

Po diplomi na Washington Seminary junija 1918 se je Mitchell zaljubila v lepuškastega harvardskega diplomanta, mladega vojaškega poročnika [[Clifford Henry|Clifforda Henryja]],&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 46-48.&lt;/ref&gt; ki je bil glavni inštruktor sabljanja v Camp Gordonu od 10. maja do odplutja v Francijo 17. julija.&lt;ref name=autogenerated10 /&gt;&lt;ref name=autogenerated10 /&gt; Henry ji je pred odhodom v Francijo podaril zaročni prstan.&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 47-48 &amp; 54.&lt;/ref&gt;

14. septembra 1918, ko je bila vpisana na Smith College, je bil Henry v boju smrtno ranjen in je 17. oktobra podlegel.&lt;ref name=autogenerated10&gt;Mead, F.S., ''Harvard's Military Record in the World War'', p. 450.&lt;/ref&gt; Medtem ko je poročnik Henry čakal v verdunskih jarkih, je tik pred ranjavanjem na list, iztrgan iz njegovega poljskega zvezka, ki so ga pozneje našli med njegovimi stvarmi, napisal pesem, katere zadnja kitica se glasi:
&lt;center&gt;
{|
|-
! Should I &quot;go West.&quot;&lt;ref&gt;Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', May 8, 1919, Vol. 21, No. 31, p. 645.&lt;/ref&gt;
! Ali naj „grem na zahod“
|-
| &lt;poem&gt; If &quot;out of luck&quot; at duty's call
In glorious action I should fall
At God's behest,

May those I hold most dear and best
Know I have stood the acid test
Should I &quot;go West.&quot;
 &lt;/poem&gt;
| &lt;poem&gt; Če bi &quot;brez sreče&quot; pri klicu dolžnosti
V slavnem pohodu padel
Po Božji dopustitvi,

Naj tisti, ki so mi najdražji in najboljši,
Vedo, da sem prestal preizkušnjo
Ali naj &quot;grem na Zahod&quot;.&lt;ref&gt;&quot;West&quot; (=&quot;Zahod&quot;); tukaj je besedna igra, saj mu je bilo ime tudi &quot;West&quot;&lt;/ref&gt;
&lt;/poem&gt;
|}
&lt;/center&gt;

==== Cliffordovi odlikovanji ====
{{Več slik/peskovnik
| footer    = &lt;center&gt;Stotnik Clifford West Henry, ki je bil med vojno poročnik pri načelniku 102. pehotnega polka, je 13. septembra 1918 zavzel mesto [[Vigneulles]], devet kilometrov znotraj [[Hindenburgova linija|Hindenburgove linije]]. Poročnik Henry in 50 njegovih mož je bilo naslednjega dne ubitih v strašni eksploziji, ki jenastala zaradi odvržene letalske bombe v mestu. Pokopan je na pokopališču »First Congregational Church Cemetery« Greenwich, Fairfield County, [[Connecticut]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.uswarmemorials.org/html/people_details.php?PeopleID=15377|title=Henry Clifford West|publisher= American War Memorials Overseas|author=|place=|language=en|date=2008|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;. Prejel je dvoje odlikovanj: francosko, pa tudi ameriško z ukazom predsednika Združenih držav Amerike leta 1921.&lt;br&gt;''War Department, General Orders No. 28, 1921''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://valor.militarytimes.com/recipient/recipient-27088/|title=Clifford Henry - Hall of Valor: Medal of Honor, Silver Star, U.S. Military Awards|publisher=Military Times|author=|place=Washington|language=en|date=|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;
| align     = right
| image1    = Croix de Guerre 1914 1918.jpg|
| width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt1      = One black raven
| caption1  = 
| image2    = Clifford-West-Henry Connecticut.jpg
| width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt2      = 
| caption2  = &lt;center&gt;Stotnik Clifford West Henry se je rodil 28. junija 1896 na [[Manhattan]]u v [[New York]]u, kjer so živeli njegovi starši Ira Walton Henry in Frances S. Henry. Umrl je od šrapnelov, ki so leteli od letalske [[kasetna bomba|kasetne bombe]] 17. oktobra 1918 v francoskem od Nemcev zasedenem mestu, ki ga je osvojil – skupaj z njim pa še 50 njegovih vojakov.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.geni.com/people/Lieutenant-Clifford-West-Henry/6000000017587398262|title=Lt. Clifford West Henry (1896 - 1918) - Genealogy|publisher=geni.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;
| image3    = Army distinguished service cross medal.png
| width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt3      = 
| caption3  = &lt;center&gt;Za svojo neverjetno drznost in pogumnost je prejel posmrtno tudi [[ZDA|ameriško]] predsedniško odlikovanje, ki ga je leta [[1921]] prevzela njegova mati Ira Walton Henry.&lt;/center&gt;
}}

„Bridgeport Telegram“ je objavil tozadevno poročilo 4. julija 1927:
:Gospa Ira Henry iz Sound Beacha je danes prejela odličje za izjemne zasluge od vojnega ministrstva v čast njenega sina, stotnika Clifforda W. Henryja, za hrabrost pod ognjem med svetovno vojno. Medaljo, ki jo je priporočil general Pershing, je podelil generalmajor Edwards.&lt;br&gt;
Stotnik Henry, ki je bil med vojno poročnik pri načelniku 102. pehotnega polka, je 13. septembra 1918 zavzel mesto [[Vigneulles]], devet kilometrov znotraj [[Hindenburgova linija|Hindenburgove linije]]. Poročnik Henry in 50 njegovih mož je naslednjega dne ubila strašna eksplozija v mestu, ko je letalo nanje odvrglo bombo. 

Henry je večkrat napredoval pred vodom, ki mu je poveljeval, in pritegnil ogenj iz brzostrelk, da bi njegovi možje lahko našli in uničili nemška gnezda. Čeprav je bil pri tem poskusu ranjen v nogo, je bila njegova smrt posledica ran od šrapnelov letalske bombe, ki jo je odvrglo nemško letalo.&lt;ref&gt;Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', April 10, 1919, Vol. 21, No. 27, p. 539.&lt;/ref&gt; Za svoja junaška dejanja je prejel francoski vojni križ s palmo&lt;ref&gt;Francoski vojni križ s palmo — ''Croix de guerre 1914–1918 (France)''&lt;/ref&gt;. Predsednik Združenih držav Amerike mu je kot vrhovni poveljnik oboroženih sil ZDA podelil za izjemne zasluge križec&lt;ref&gt;»Distinguished Service Cross (United States)«&lt;/ref&gt; in grozd hrastovega lista &lt;ref&gt;»Oak Leaf Cluster« - grozd hrastovega lista za izjemne zasluge&lt;/ref&gt;.&lt;ref name=autogenerated10 /&gt;&lt;ref&gt;[http://militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 Valor awards for Clifford West Henry] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131104084838/http://www.militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 |date=November 4, 2013 }}  Retrieved January 20, 2012.&lt;/ref&gt;
Clifford Henry je bil po besedah njenega brata  ''velika Margaretina ljubezen''. V pismu prijatelju pa je ona sama glede tega zapisala, da ohranja &quot;spomin na čisto ljubezen, ki v sebi ni imela niti trunka telesnega poželenja&quot;.&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 54.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Letter to A. Edee, March 26, 1920&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 75-76.&lt;/ref&gt;

==== Opustitev znanstvene kariere ====
Mitchell si je zamišljala, da bi se uveljavila na področju [[psihiatrija|psihiatrije]],&lt;ref name=autogenerated12&gt;Pierpont, Claudia Roth. &quot;A Critic at Large: A Study in Scarlett.&quot; ''The New Yorker'', August 31, 1992, p. 93-94.&lt;/ref&gt;vendar je njeno prihodnost prekrižala [[španska gripa|španske gripe]], ki je po vsem svetu pomorila čez petdeset milijonov ljudi – kar je trikrat več od svetovne vojne. 25. januarja 1919 je posegla tudi v njeno družino: njena mati, May Belle Mitchell, je podlegla [[pljučnica|pljučnici]] prav zaradi te vseokužbe; v slutnji, da je njena smrt tik pred vrati, je hčerki napisala zadnji nasvet: 
:„Razdajaj se z obema rokama in polnim srcem; a presežek daj šele potem, ko si že živela svoje lastno življenje.&lt;ref name=autogenerated12 /&gt;
Kot povprečna študentka Marjeta ni blestela na nobenem akademskem področju ter je podcenjevala tudi svoje pisne sposobnosti in čeprav je njen profesor angleščine hvalil njeno delo, se ji je zdela pohvala neupravičena.&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 56 &amp; 60.&lt;/ref&gt; Po končanem prvem letniku na Smith Collegeu se je Mitchell za trajno vrnila v Atlanto, da bi prevzela gospodinjstvo namesto očeta.&lt;ref name=autogenerated12 /&gt;Ko si je oktobra 1919 opomogla od [[apendektomija|slepiča]], je prijateljici zaupala, da je zanjo pomenila opustitev fakultete in sanj o &quot;novinarski karieri&quot;, da bi v zameno vodila družinsko gospodinjstvo, &quot;odpoved vsemu, kar je bilo kaj vredno – za prazen nič!&quot;&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 30 &amp; 42.&lt;/ref&gt;

=== Med Drugo svetovno vojno ===
{{Več slik/peskovnik
| footer    = &lt;center&gt;&lt;/center&gt;
| align     = right
| image1    = Margaret Mitchell Christens USS Atlanta (CL-104) 1944.jpg
| width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt1      = One black raven
| caption1  = &lt;center&gt; Svojo ladjo ''USS 'Atlanta' (CL-104) '' je krstila sama lastnica Margaret Mitchell Christens [[1944]] in jo tudi sama v celoti temeljito gmotno opremila&lt;/center&gt;
| image2    = Margaret Mitchell 1941 on USS Atlanta (CL-51).jpg
| width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt2      = 
| caption2  = &lt;center&gt;Mitchell v odori [[Rdeči križ|Rdečega križa]] na krovu ladje USS ''Atlanta'' (CL-51), ki jo je kot lahko [[križarka|križarko]] [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|Ameriška vojna mornarica]] uporabljala v protiletalstvu; prislužila je pet zvezdic &amp; predsedniško priznanje za &quot;junaški zgled neomajnega bojnega duha&quot;.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|title=Atlanta III (CL-51)|website=NHHC|access-date=June 4, 2024|archive-date=June 4, 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240604125911/https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
&lt;/center&gt;
| image3    = Margaret Mitchell - Democrat and Chronicle (1936).jpg
| width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt3      = 
| caption3  = &lt;center&gt;Mitchell je vestno dopisovala izpiljene članke v časopisje in pisala svoj roman „V vrtincu“ (1936)&lt;/center&gt;}}

Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bila prostovoljka za [[Rdeči križ]] in je zbirala denar za vojna prizadevanja s prodajo vojnih obveznic.&lt;ref&gt;Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 225.&lt;/ref&gt;  Bila je dejavna v domovinski domači obrambi, šivala je bolnišnične halje in na hlače lepila našitke.&lt;ref&gt;Oliphant, Sgt. H. N. &quot;People on the Home Front: Margaret Mitchell&quot;. October 19, 1945. Yank, p. 9.&lt;/ref&gt; Čeprav se je sicer odločno zavzemala za uveljavitev ženskih pravic, ni bila enostranska in bojevita [[feminizem|feministka]], ampak je načeloma enako spoštovala tudi „močnejši spol“. To je pokazala zlasti med vojno, ko je posvečala veliko pozornost pisanju pisem vpoklicanim fantom in možem: vojakom, mornarjem in marincem; v svoja pisma je mimogrede vpletala šaljivost, spodbudo in sočutje.&lt;ref&gt;Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.&lt;/ref&gt;

„USS Atlanta (CL-51)“ je bila lahka [[križarka]], ki jo je [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|ameriška vojna mornarica]] uporabljala kot protiletalsko ladjo pod pokroviteljstvom Margaret Mitchell in je bila uporabljena v pomorski [[Bitka za Midway|Bitki za Midway]] in [[Bitka za Vzhodne Salomonove otoke|Vzhodne Salomonove otoke]]. Ladja je bila med nočnim delovanjem na površini 13. novembra 1942 med pomorsko bitko za Guadalcanal močno poškodovana, nakar jo je ukazal njen [[kapitan]] potopiti; pogumno moštvo si je pri tem prislužilo  pet bojnih zvezdic in predsedniško priznanje kot &quot;junaški primer nepremagljivega bojnega duha&quot;.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|title=Atlanta III (CL-51)|website=NHHC|access-date=June 4, 2024|archive-date=June 4, 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240604125911/https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Mitchell je sama gmotno podprla drugo lahko križarko, zopet poimenovano po mestu Atlanta, ''USS Atlanta (CL-104)''. 6. februarja 1944 jo je v Camdenu v New Jerseyju krstila njena dobrotnica Margaret kot Atlanto, bojne podvige pa je začela maja 1945. Atlanta je bila članica operativnih sil, ki so varovale hitre letalonosilke, delovala pa je ob obali [[Honšu]]ja, ko so se Japonci 15. avgusta 1945 brezpogojno vdali; prislužila si je dve bojni zvezdici. Končno je bila potopljena med eksplozivnimi preizkusi ob [[San Clemente (otok)|otoku San Clemente]] 1. oktobra 1970.&lt;ref&gt;[http://www.history.navy.mil/photos/sh-usn/usnsh-a/ix304.htm USS Atlanta (IX-304, formerly CL-104), 1964–1970] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121108084914/http://www.history.navy.mil/photos/sh-usn/usnsh-a/ix304.htm |date=November 8, 2012 }}. Retrieved January 22, 2013.&lt;/ref&gt;

== Družina ==
{{Več slik/peskovnik
| footer    = &lt;center&gt;Njen stari oče Russell Mitchell je imel trinajst otrok z dvema ženama; najstarejši je bil njen oče Eugene, ki je diplomiral na Pravni fakulteti Univerze v Georgiji.&lt;ref name=&quot;cyclopedia&quot;&gt;{{cite book |last1=Candler |first1=Allen D. |first2=Clement A. |last2=Evans |title=Cyclopedia of Georgia |location=Atlanta, Georgia |publisher=State Historical Association |year=1906 |volume=2 of 3 |pages=602–605 |oclc=3300148}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last=Garrett |first=Franklin M. |title=Atlanta and Environs: a chronicle of its people and events |location=Athens, Georgia |publisher=University of Georgia Press |year=1969 |volume=1 |page=819 |isbn=0820302635}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Ruppersburg, Hugh (2007). The New Georgia Encyclopedia Companion to Georgia Literature. Athens, Georgia: University of Georgia Press. p. 326. ISBN 9780820328768.&lt;/ref&gt;. Margaretka je začela pisati zgodbice v najstniških letih; leta 1922 pa je presenetila svoje vrstnike, ko je dobila pri [[Atlanta Journal|Atlanta Journalu]] službo časnikarke, kar je takrat veljalo za delo pridržano moškim. Pisateljici je slava kmalu začela presedati; radovedneži je namreč niti za trenutek niso puščali pri miru. Zato je nasprotovala snemanju filma: &quot;Nočem prevzemati dela scenaristke, nočem biti svetovalka; ne zanima me izbira igralcev, snemanje ali objava filma. Dajte mi malo miru! Pozabite name!&quot;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://birdinflight.com/ru/portret/20161004-margaret-mitchell.html|title=Написать и возненавидеть: Как автор «Унесенных ветром» спасалась от славы|publisher=Bird In Flight|author=Светлана Ворошилова|place=|language=ru|date=4. oktober 2016|accessdate=8. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;
| align     = right
| image1    = Eugene-Muse-Mitchell.jpg
| width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt1      = One black raven
| caption1  = &lt;center&gt;Njen oče je bil Eugene Muse Mitchell; njegovi predniki so izhajali s [[Škotska|Škotskega]]. Po materini strani pa je imela katoliške [[Irci|irske]] korenine. ([[1906]])&lt;/center&gt;
| image2    = Crescent Apartments, Atlanta, Georgia.jpg
| width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt2      = 
| caption2  = &lt;center&gt;Njen družinski dom, poimenovan &quot;Smetišče&quot; (&quot;Dump&quot;), je prava graščina; tukaj je želela, da bi bila &quot;moja hišica moja svobodica&quot;. Miru pa ni imela, saj so jo občudovalci stalno nadlegovali. Tu je danes spominska hiša in [[muzej]]&lt;/center&gt;
| image3    = Margaret-Mitchell 1922.jpg
| width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt3      = 
| caption3  = &lt;center&gt; Margaret je bila taka zapeljivka, da je zanjo norelo istočasno pet fantov.&lt;/center&gt;
}}

=== Poreklo ===
Margaret Mitchell je vse življenje živela v [[Atlanta, Georgija|Atlanti]] v [[ZDA|ameriški zvezni državi]] [[Georgija|Georgiji]]. Rodila se je leta 1900 v bogati in politično pomembni družini. Po očetovi moški strani je imela [[Škoti|škotske]] prednike, po materini moški veji pa [[Irci|irske]] korenine. Njen oče, Eugene Muse Mitchell, je bil odvetnik, mati, Mary Isabel &quot;Maybelle&quot; Stephens, pa sufražetka in katoliška dobrodelnica. Imela je dva brata, Russella Stephensa Mitchella, ki je umrl v otroštvu leta 1894, in Alexandra Stephensa Mitchella, rojenega leta 1896.&lt;ref name=cyclopedia /&gt;&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt;

==== Mladostnica ====
Margaret je začela uporabljati ime »Peggy« v srednješolskem zavodu Washington Seminary, a skrajšano obliko »Peg« na visoki šoli v Smith Collegeu; ugajala ji je potrditev tega nadimka v mitološkem krilatem konju »[[Pegaz]]u«, ki navdihuje pesnike.&lt;ref&gt;Flora, Joseph M., Amber Vogel and Bryan Albin Giemza. ''Southern Writers: a new biographical dictionary'' Baton Rouge, LA: Louisiana State University Press, 2006. p. 285. {{ISBN|0-8071-3123-7}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=reporter&gt;{{cite book |last1=Mitchell |first1=Margaret |first2=Patrick |last2=Allen |title=Margaret Mitchell: reporter |location=Athens, GA |publisher=Hill Street Press |year=2000 |isbn=978-1-57003-937-9}}&lt;/ref&gt; Peggy je v svoji atlantski družbi [[matura|maturirala]] v zimskem semestru 1920.&lt;ref name=reporter /&gt; V takratnem slogu »&quot;gin and jazz&quot;« je pri plesu občinstvo »frapirala« in ga s svojim nenavadnim mlatarjenjem dodobra razburila.&lt;ref&gt;Kriebl, Karen J (1998). „From bloomers to flappers: the American women's dress reform movement, 1840–1920”. Ohio State University: 113—28.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=autogenerated16&gt;Wolfe, Margaret Ripley. ''Daughters of Canaan: a saga of southern women''. Lexington, KY: University Press of Kentucky, 1995. p. 150. {{ISBN|0-8131-0837-3}}&lt;/ref&gt; Na dobrodelnem maturantskem plesu v Atlanti leta 1921 je izvedla [[apaški ples]], ki je vključeval nasilnosti, erotične prizore ter poljub s soplesalcem&lt;ref&gt;(en) Richard Powers, « The hidden story of the Apache dance [archive] », sur socialdance.stanford.edu (consulté le 4 mars 2021)&lt;/ref&gt;, kar je močno razkurilo atlantsko visoko meščansko družbo in posledično je bila izločena iz Mladinskega društva (Junior Legaue).&lt;ref&gt;{{Cite news|url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-10-13-bk-950-story.html|title=The Belle of Lettres : SOUTHERN DAUGHTER: The Life of Margaret Mitchell, By Darden Asbury Pyron (Oxford University Press: $29.95; 560 pp.)|date=October 13, 1991|newspaper=[[Los Angeles Times]]|access-date=February 5, 2022|archive-date=February 5, 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220205051629/https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-10-13-bk-950-story.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Young, Elizabeth. ''Disarming the Nation: women's writing and the American Civil War''. Chicago, IL: University of Chicago Press, 1999. p. 243. {{ISBN|0-226-96087-0}}&lt;/ref&gt; Apaški ples in [[tango]] sta delovala pohujšljivo zaradi svojih [[erotika|erotičnih]] sestavin; slednjega je priljubil [[nemi film]] »Štirje jezdeci apokalipse« (The Four Horsemen of the Apocalypse, 1921), ki je glavnega igralca [[Rudolph Valentino|Rudolpha Valentina]] zaradi njegovega vrhunskega plesanja tanga naredil za simbol [[spolnost|spolnosti]].&lt;ref&gt;Groppa, Carlos G. ''The Tango in the United States: a history''. Jefferson, NC: McFarland &amp; Co. Publishers, 2004. p. 82. {{ISBN|0-7864-1406-5}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=uKmExgEACAAJ |pages=39–40 |title=Dark Lover: The Life and Death of Rudolph Valentino |isbn=9780374282394 |last1=Leider |first1=Emily Wortis |year=2003 |publisher=Farrar, Straus and Giroux }}&lt;/ref&gt;

Mitchell je bila po lastnih besedah &quot;brezvestna spogledljivka&quot;. Zaročila se je s petimi moškimi, a je vztrajno trdila, da nobenemu od njih ni lagala niti jih zavajala.&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al, ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 116-118.&lt;/ref&gt; Krajevna klepetava dopisnica, ki se je podpisovala kot Polly Peachtree, je v stolpcu iz leta 1922 opisala Mitchellino ljubezensko izživljanje:
:»V svojem kratkem življenju je imela morda več moških, ki so bili vanjo res &quot;smrtno zaljubljeni&quot;, več iskrenih snubcev, kot pa katero koli drugo dekle v Atlanti«.&lt;ref name=autogenerated16 /&gt;

=== Poroki ===
[[File:Margaret-Mitchell 1930.jpg|thumb|200px|left|&lt;center&gt;Margaret Mitchell leta [[1930]]]]&lt;/center&gt;
Aprila 1922 je Mitchell hodila in se skoraj vsakodnevno videvala z dvema moškima: eden je bil Berrien Kinnard Upshaw z vzdevkom »Red« = »Rdeči« (10. marec 1901 — 13. januar 1949), s katerim naj bi se srečala 1917 na plesu, ki so ga priredili starši ene od njenih prijateljic, in drugi, njegov sostanovalec in prijatelj John Robert Marsh (6. oktober 1895 — 5. marec 1952), založnik iz Kentuckyja, ki je delal za [[Associated Press]].&lt;ref name=autogenerated20&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 95-96.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Walker, Marianne (1993). Margaret Mitchell and John Marsh: the love story behind Gone With the Wind. Atlanta, GA: Peachtree Publishers. ISBN 9781561456178.&lt;/ref&gt;  

Upshaw je bil fant iz Atlante, nekaj mesecev mlajši od Mitchell, čigar družina se je leta 1916 preselila v Raleigh v Severni Karolini.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (May 6, 1997). Lost Laysen. Simon and Schuster. ISBN 9780684837680.&lt;/ref&gt; Leta 1919 je bil sprejet v Pomorsko akademijo Združenih držav Amerike, vendar je 5. januarja 1920 odstopil zaradi akademskih pomanjkljivosti. Maja je bil ponovno sprejet, takrat star 19 let, in je dva meseca preživel na morju, preden je odstopil drugič, in sicer 1. septembra 1920.&lt;ref&gt;Washington Government Printing Office (1921), ''Annual Register of the United States Naval Academy, Annapolis, Md'', p. 57, 188, 193 &amp; 204.&lt;/ref&gt;Upshaw, ki mu šola ni dišala in ni imel službe, si je leta 1922 »služil« denar s tihotapljenjem alkohola v georgijskih gorah.&lt;ref&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 95.&lt;/ref&gt;

Čeprav ji je njena družina odsvetovala, sta se Peggy in Red poročila 2. septembra 1922; priča na njuni poroki je bil John Marsh. Par je živel v domu Mitchellovih z njenim očetom a že do decembra se je zakon razpadel in Upshow je odšel iz hiše. Mitchell je tožila zaradi telesnega in čustvenega nasilja, kar vse je bilo posledica moževega pijančevanja. Do ločitve je prišlo sporazumno: John Marsh mu je dal posojilo, Mitchell pa se je odpovedala tožbi za nasilništvo.&lt;ref&gt;Champion, Laurie. American Women Writers, 1900–1945: a bio-bibliographical critical sourcebook. Westport, CT: Greenwood Press, 2000. p. 240. ISBN 0-313-30943-4&lt;/ref&gt;&lt;ref name=autogenerated20 /&gt;&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al, ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 133.&lt;/ref&gt; Civilno sta se ločila 16. oktobra 1924.&lt;ref name=reporter /&gt;{{rp|xx}} 

Ker sta se poročila v katoliški Cerkvi, na razglasitev ničnosti zakona po takratnem Cerkvenem zakoniku ni bilo možno niti pomisliti. Zato je Mitchell zapustila katoliško vero in se priključila episkopalni&lt;ref&gt;Episkopalna cerkev (''Episcopal Church'' – ''TEC''), znana tudi kot Protestanntska episkopalna cerkev v ZDA (''Protestant Episcopal Church in the United States of America'' – ''PECUSA'' – je članica svetovne Anglikanske skupnosti&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;j777&quot;&gt;{{cite web | title=Episcopal Church, The | website=The Episcopal Church | date=2012-05-22 | url=https://www.episcopalchurch.org/glossary/episcopal-church-the/ | access-date=2024-07-28}}&lt;/ref&gt;, kjer so glede ločitve zakona dopuščali širša merila in celo cerkveno ločitev.&lt;ref&gt;&quot;'As God is My Witness': The Catholic Roots of Gone with the Wind | Franciscan Media&quot;. May 14, 2020.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite news|url = https://www.ajc.com/news/local/margaret-mitchell-nephew-leaves-estate-atlanta-archdiocese/30wq9vEws4OlZjxzAhq4qN/#:~:text=The%20bequest%20to%20the%20archdiocese,Catholic%20church%20in%20later%20life.|title = Margaret Mitchell's nephew leaves estate to Atlanta Archdiocese|newspaper = The Atlanta Journal-Constitution|last1 = Poole|first1 = Shelia|access-date = February 6, 2022|archive-date = February 6, 2022|archive-url = https://web.archive.org/web/20220206152321/https://www.ajc.com/news/local/margaret-mitchell-nephew-leaves-estate-atlanta-archdiocese/30wq9vEws4OlZjxzAhq4qN/#:~:text=The%20bequest%20to%20the%20archdiocese,Catholic%20church%20in%20later%20life.|url-status = live}}&lt;/ref&gt;

4. julija 1925 sta se torej 24-letna Margaret Mitchell in 29-letni John Marsh poročila v unitarno-univerzalistični cerkvi.&lt;ref&gt; »Unitaristični univerzalizem« je svobodomiselno versko izroččilo, ki je nastalo z združitvijo dveh skupnosti: unitarizma in univerzalizma. Leta 1793 je bila v Ameriki ustanovljena Univerzalistična cerkev Amerike, leta 1825 pa Ameriško unitaristično združenje (AUA).&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Walker, Marianne (1993). Margaret Mitchell and John Marsh: the love story behind Gone With the Wind. Atlanta, GA: Peachtree Publishers. ISBN 9781561456178.&lt;/ref&gt; Novoporočenca sta se naselila v sobah Crescenta v Atlanti in v stanovanju št. 1, ki sta ga ljubkovalno poimenovala »The Dump« (tj. »Smetišče«);  zdaj je tukaj Hiša in muzej Margaret Mitchell.&lt;ref name=autogenerated15&gt;Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 8.&lt;/ref&gt;

== Smrt in spomin ==
[[File:MargaretMitchell-grave.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Mitchellin grob na »Oaklandskem pokopališču« v [[Atlanta, Georgija|Atlanti]] (»Oakland Cemetery«) ]]&lt;/center&gt;

=== Prometna nesreča in smrt ===
Margaret Mitchell je zvečer, 11. avgusta 1949, ko je s svojim možem Johnom Marshom prečkala v Atlanti ulico Peachtree Street na poti za ogled filma „Canterburyjska zgodba“ (''A Canterbury Tale''), zbil prehitri voznik. Pet dni pozneje, 16. avgusta, je v starosti 48 let umrla v bolnišnici Grady (Grady Memorial Hospital), ne da bi prišla k zavesti.

Zbil jo je taksist Hugh Gravitt, ki ni bil v službi in je vozil svoje osebno vozilo. Po trčenju so ga zaprli  zaradi vožnje pod vplivom alkohola in ga izpustili z varščino v višini 5450 dolarjev do Mitchelline smrti.&lt;ref name=autogenerated2&gt;[https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html Obituary: Miss Mitchell, 49, Dead of Injuries] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171109075709/https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html |date=November 9, 2017 }}, (August 17, 1949) ''New York Times''. Retrieved May 14, 2011.&lt;/ref&gt;
Najprej je bil obtožen vožnje v vinjenem stanju, prehitre vožnje in vožnje po napačni strani ceste; novembra 1949 so ga spoznali za krivega uboja iz malomarnosti in ga obsodili na 18 mesecev zapora, od česar je v ječi preživel 11 mesecev. Gravitt je umrl leta 1994 v starosti 74 let.&lt;ref&gt;Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 270.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web | url=https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | title=Hugh Gravitt, Driver Who Killed Margaret Mitchell | date=April 22, 1994 | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034521/https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web | url=https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | title=Hugh D Gravitt in Social Security Death Index | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034629/https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | url-status=live }}&lt;/ref&gt;

=== Pogreb ===
Margaret Mitchell so pokopali na pokopališču Oakland. Ko je njen mož John umrl leta 1952, so ga pokopali poleg njegove žene.

=== Spomin ===
Leta 1978 so Mitchell sprejeli v „Dvorano slavnih georgijskih časopisov“ („Georgia Newspaper Hall of Fame“),&lt;ref name=Green&gt;{{cite news | author=Green, Dick | title=Papers Challenged To Reach New Reader Group | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=February 25, 1978 | url=https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | via=newspapers.com | access-date=July 3, 2020 | archive-date=July 3, 2020 | archive-url=https://web.archive.org/web/20200703145734/https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | url-status=live }}&lt;/ref&gt; leta 1994 v „Dvorano slavnih georgijskih žensk“ („Georgia Women of Achievement“) in leta 2000 v „Dvorano slavnih georgijskih pisateljev“ („Georgia Writers Hall of Fame“).&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|title=Margaret Mitchell|author=New Georgia Encyclopedia|access-date=October 21, 2017|archive-date=October 21, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171021220611/http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Leta 1994 je Shannen Doherty igrala v televizijskem filmu „A Burning Passion: The Margaret Mitchell Story“ („Goreča strast: Zgodba Margaret Mitchell“) – izmišljeni pripovedi o Mitchellinem življenju, ki jo je režiral [[Larry Peerce]].&lt;ref&gt;{{cite news | title=TELEVISION REVIEW; The Woman Who Invented Scarlett | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=November 7, 1994 | url=https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | via=nytimes.com | access-date=December 11, 2020 | archive-date=April 6, 2023 | archive-url=https://web.archive.org/web/20230406084227/https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Ko je 2011 umrl Mitchellin nečak Joseph Mitchell, je zapustil [[Nadškofija Atlanta|nadškofiji Atlanta]] petdeset odstotkov blagovnih znamk in literarnih pravic zapuščine Margaret Mitchell ter nekaj Mitchellinih osebnih predmetov.&lt;ref name=Kandra1&gt;{{cite news|last=Kandra|first=Greg|title=Gone with the windfall: Margaret Mitchell heir leaves estate to Archdiocese of Atlanta|url=http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|accessdate=April 7, 2014|newspaper=Patheos|date=August 16, 2012|archive-date=April 9, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140409002146/http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

== Opombe ==
{{Reflist|30em}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Nadaljnje branje ==
;{{ikona en}}
* Bonner, Peter. ''[https://web.archive.org/web/20131127122453/http://peterbonner.com/store.html Lost In Yesterday: Commemorating The 70th Anniversary of Margaret Mitchell's 'Gone With The Wind']''. Marietta, Georgia: First Works Publishing Co., Inc., 2006. {{ISBN|978-0-9716158-9-2}}.
* Brown, Ellen F. and John Wiley. ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: A Bestseller's Odyssey from Atlanta to Hollywood''. Lanham, Maryland: Taylor Trade, 2011. {{ISBN|978-1-58979-567-9}}.
* Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. {{ISBN|0-89919-169-X}}
* Farr, Finis. ''Margaret Mitchell of Atlanta: The Author of Gone With the Wind''. New York: William Morrow, 1965. {{ISBN|978-0-380-00810-0}}
* Mitchell, Margaret, Allen Barnett Edee and Jane Bonner Peacock. ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921''. Atlanta, Georgia: Peachtree Publishers, Ltd, 1985. {{ISBN|978-0-931948-70-1}}
* Mitchell, Margaret and Patrick Allen. ''Margaret Mitchell: Reporter''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-57003-937-9}}
* Mitchell, Margaret and Jane Eskridge. ''Before Scarlett: Girlhood Writings of Margaret Mitchell''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-892514-62-2}}
* Pyron, Darden Asbury. ''Southern Daughter: The Life of Margaret Mitchell''. New York: Oxford University Press, 1991. {{ISBN|978-0-19-505276-3}}
* Walker, Marianne. ''Margaret Mitchell &amp; John Marsh: The Love Story Behind Gone With the Wind''. Atlanta: Peachtree, 1993. {{ISBN|978-1-56145-231-6}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}
{{Wikinavedek}}

;{{ikona en}}
*[https://www.britannica.com/event/American-Civil-War American Civil War | History, Summary, Dates, Causes, Map, Timeline, Battles, Significance, &amp; Facts | Britannica]
*[https://www.biography.com/authors-writers/margaret-mitchell Margaret Mitchell - Books, Death &amp; Quotes|New Georgia Encyclopedia]
*[https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/ Margaret Mitchell: American Rebel | Biography of Margaret Mitchell | American Masters (PBS)]
*[https://www.encyclopedia.com/women/encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/mitchell-margaret-1900-1949 Mitchell, Margaret (1900–1949) | Encyclopedia.com]
;{{ikona ru}}
*[https://birdinflight.com/ru/portret/20161004-margaret-mitchell.html Написать и возненавидеть: Как автор «Унесенных ветром» спасалась от славы — Bird In Flight]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1900]]
[[Kategorija:Umrli leta 1949]]
[[Kategorija:Ženske]]
[[Kategorija:Borci za človekove pravice]]
[[Kategorija:Druga svetovna vojna]]
[[Kategorija:Humanitarni delavci]]
[[Kategorija:Ameriški pisatelji]]
[[Kategorija:Ameriški publicisti]]
[[Kategorija:Umrli v prometnih nesrečah]]
[[Kategorija:Ameriške feministke]]</text>
      <sha1>0113sfuc3o2qcjeql95qlke393zz3hc</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687520</id>
      <parentid>6687519</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T07:06:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Opustitev znanstvene kariere */</comment>
      <origin>6687520</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="43665" sha1="en7yyb4ud0ofdno0s9ulx188gry7sqo" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{Infobox writer
| name             = Margaret Mitchell
| image            = Margaret Mitchell NYWTS.jpg
| caption          = Mitchell leta 1941
| pseudonym        = Peggy Mitchell (srednješolka)&lt;br&gt;Peg Mitchell (vseučiliščnica)
| birth_name       = Margaret Munnerlyn Mitchell
| birth_date       = {{birth date|1900|11|8}}
| birth_place      = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]]
| death_date       = {{death date and age|1949|8|16|1900|11|6}}
| death_place      = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]]
| resting_place    = [[Oakland Cemetery (Atlanta)|Oakland Cemetery]]
| occupation       = Časnikarka, romanopiskinja, novelistkinja 
| genre            = Romantična povest, zgodovinska domišljija, [[epika|epska]] [[novela (književnost)|novela]]
| education        = [[Smith College]]
| spouse           = {{plainlist|
* {{marriage|Berrien Upshaw|1922|1924|end=div}}
* {{marriage|John Marsh|1925}}&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|title=Margaret Mitchell: American Rebel ~ Biography of Margaret Mitchell &amp;#124; American Masters|date=March 29, 2012|website=American Masters|access-date=September 29, 2020|archive-date=September 24, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200924222135/https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;}}
| parents          = [[Eugene M. Mitchell]]&lt;br /&gt;[[Maybelle Stephens Mitchell|Maybelle Stephens]]
| relatives        = [[Annie Fitzgerald Stephens]] (babica)&lt;br&gt;[[Joseph Mitchell (Mitchell Estate director)|Joseph Mitchell]] (nečak)&lt;br&gt;[[Mary Melanie Holliday]] (sestrična)
| notableworks     = ''V vrtincu'' (''Gone with the Wind'')&lt;br /&gt;''Izgubljeni Laysen'' ('' Lost Laysen)''
| awards           = [[Pulitzer Prize for Novel]] (1937)&lt;br /&gt;[[National Book Award]] (1936)
| signature        = Margaret Mitchell signature.svg
}}
'''Margaret Munnerlyn Mitchell''' (*[[8. november]] [[1900]], †[[16. avgust]] [[1949]] [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]])&lt;ref&gt;{{Cite encyclopedia|url=https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|title=Margaret Mitchell {{!}} American novelist|encyclopedia=Encyclopedia Britannica|access-date=October 22, 2017|language=en|archive-date=June 28, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200628021722/https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|url-status=live}}&lt;/ref&gt; je bila ameriška romanopiska in časnikarka. Mitchell je napisala le en roman, ki je bil objavljen za časa njenega življenja; dogajanje je iz obdobja [[Ameriška državljanska vojna|Ameriške državljanske vojne]]. Za svoj roman ''[[V vrtincu (roman)|V vrtincu]]'' je prejela nagrado [[National Book Award for Fiction#Most Distinguished Novel (1935–1936)|National Book Award for Fiction]] za najboljšo povest v letu 1936&lt;ref name=nyt1937&gt;{{cite news |title=5 Honors Awarded on the Year's Books: ... |work=The New York Times |date=February 26, 1937 |page=23 }}&lt;/ref&gt; in nagrado [[Pulitzer Prize for Fiction]] leta 1937. 

Dolgo po njeni smrti je bila objavljena zbirka Mitchellinih dekliških zapisov in novela, ki jo je napisala kot najstnica, z naslovom ''Izgubljeni Laysen'' (''Lost Laysen''). Zbirka njenih časopisnih člankov, ki jih je napisala za „The Atlanta Journal“, pa je bila ponovno izdana v knjižni obliki.

== Življenjepis ==

=== Šolanje ===
==== Med Prvo svetovno vojno ====
Medtem ko je v Evropi divjala [[prva svetovna vojna]] (1914–1918), je Margaret obiskovala „Atlanta's Washington Seminary“&lt;ref&gt;„Atlanta’s Washington Seminary“ – „Washingtonski seminar v Atlanti“; sedaj se imenuje „The Westminster Schools“ – „Westminstrske šole“&lt;/ref&gt;, &quot;modno&quot; zasebno dekliško šolo z več kot 300 učenci.&lt;ref&gt;Sargent, Porter E. ''A Handbook of the Best Private Schools of the United States and Canada''. Boston: P.E Sargent, 1915. Vol. 1, p. 150.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt; Bila je zelo aktivna v dramskem krožku.&lt;ref&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 94.&lt;/ref&gt; Mitchell je igrala med drugim tudi moške like: Nicka Bottoma v Shakespearovem delu „[[Sen kresne noči]]“ in Launcelota Gobba v Shakespearovem „[[Beneški trgovec|Beneškem trgovcu]]“. Napisala je igro o neresnih študentkah, v kateri je tudi igrala.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.p 138&lt;/ref&gt; Pridružila se je tudi Literarnemu krožku in v letopisu objavila dve zgodbi: ''Mala sestra'' in ''Narednik Terry''&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.&lt;/ref&gt;. 
Desetletna &quot;Peggy&quot; je junakinja v Mali sestri; ko sliši, da posiljujejo njeno starejšo sestro, hladnokrvno vzame samokres in ustreli posiljevalca:&lt;ref&gt;Jones, A. G., Tomorrow is Another Day: the woman writer in the South, 1859–1936, p. 314.&lt;/ref&gt;po ameriško brezčutno ga je pogledala, samozavestno je pomerila vanj z namenom, da ne bo zgrešila – in ga ni.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.&lt;/ref&gt;

Mitchell je spodbujala njena zahtevna učiteljica angleščine Paisley, ki je prepoznala njen pisateljski talent;&lt;ref&gt;Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. Photo section between p. 178-179. {{ISBN|0-89919-169-X}}&lt;/ref&gt; rekla ji je, da bo lahko uspela le, če bo trdo delala in ne bo neprevidna pri sestavljanju stavkov, kajti stavek mora biti &quot;popoln, jedrnat in povezan&quot;.&lt;ref&gt;Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.&lt;/ref&gt;

Mitchellova je prebirala knjige [[Thomas Dixon Mlajši|Thomasa Dixona Ml.]]&lt;ref&gt;Thomas Dixon Mlajši (1864-1946) je bil ameriški pisatelj, odvetnik, politik in baptistični pastor – zagovornik nadvlade belcev. Filmski režiser D. W. Griffith je „Člana klana“ (1905) priredil za film (1915; „The Birth of a Nation“ – „Rojstvo naroda“). Film je tako v 20. stoletju prispeval k obuditvi [[Ku Klux Klan|Ku Klux Klana]].&lt;/ref&gt; Ko so 1916 v Atlanti vrteli njegov nemi film [[Rojstvo naroda]], je dramatizirala Dixonovo delo „Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“&lt;ref&gt;„Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“  - „The Traitor: A Story of the Fall of the Invisible Empire“ (1907)&lt;/ref&gt; Kot igralka je prevzela vlogo Steva Hoyla s fantovsko [[lasulja|lasuljo]].&lt;ref&gt;Dixon, Jr., Thomas. ''The Traitor: a story of the fall of the invisible empire''. New York:  Doubleday, Page &amp; Co, 1907. {{OCLC|2410927}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html Summary of The Traitor:  A Story of the Fall of the Invisible Empire] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120404122244/http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html |date=April 4, 2012 }}. Retrieved July 22, 2012.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 93.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Slide, Anothony. ''American Racist: the life and films of Thomas Dixon'', Lexington, KY: The University Press of Kentucky, 2004. p.192. {{ISBN|0-8131-2328-3}}&lt;/ref&gt; 

Za časa njenega šolanja v Atlanti je njen brat Stephens obiskoval [[Univerza Harvard|Harvardsko univerzo]] (1915–1917) in se  je maja 1917 prostovoljno prijavil k vojakom – mesec dni po tem, ko so ZDA napovedale vojno Nemčiji. Aprila 1918 je odplul v Francijo, sodeloval v bojih okrog [[Lagny]]ja in [[Marbache|Marbacha]], nato pa se je oktobra vrnil v Georgijo kot vaditelj.&lt;ref&gt;Mead, Frederick Sumner. ''Harvard's Military Record in the World War'', Boston, MA: The Harvard Alumni Association, 1921. p. 669. {{OCLC|1191594}}&lt;/ref&gt; Margaret in njena mati sta se septembra 1918 v New Yorku pripravljali na Margaretin vpis na fakulteto, a Stephens je očetu sporočil, da je na varnem, potem ko je bila njegova ladja na poti iz Francije v New York torpedirana.&lt;ref&gt;[http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&amp;query=margaret%20mitchell&amp;brand=athnewspapers-brand &quot;News of Society&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140502032846/http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&amp;query=margaret%20mitchell&amp;brand=athnewspapers-brand |date=May 2, 2014 }} E. W. Carroll (September 19, 1918) ''Athens Daily Herald'', p. 3. Retrieved February 26, 2013.&lt;/ref&gt;

==== Njena „velika ljubezen“ ====
Stephens Mitchell se je izrazil, češ da zavodsko bivanje &quot;uničuje dekleta&quot;.&lt;ref&gt;Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.&lt;/ref&gt;  Mati May Belle Mitchell pa je vendarle zelo cenila dekliško izobraževanje in je želela, da bi njeni hčerki izobrazba pomagala k uveljavljanju kot orožje in &quot;ključ do preživetja&quot;.&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Felder, Deborah G. A Century of Women: the most influential events in twentieth-century women's history. New York, NY: Citadel Press, 1999. p. 158. ISBN 0-8065-2526-6&lt;/ref&gt; Klasična univerzitetna izobrazba, ki si jo je želela za svojo hčer, je bila enakovredna fantovskim zavodom, kar pa je bilo na voljo le na severnih šolah. Zato je izbrala za hčerko Smith College v [[Northampton]]u v [[Massachusetts|Massachusettsu]], ker je menila, da je to najboljši ženski zavod v Združenih državah Amerike.&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. 13 &amp; 14 p. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt;

Po diplomi na Washington Seminary junija 1918 se je Mitchell zaljubila v lepuškastega harvardskega diplomanta, mladega vojaškega poročnika [[Clifford Henry|Clifforda Henryja]],&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 46-48.&lt;/ref&gt; ki je bil glavni inštruktor sabljanja v Camp Gordonu od 10. maja do odplutja v Francijo 17. julija.&lt;ref name=autogenerated10 /&gt;&lt;ref name=autogenerated10 /&gt; Henry ji je pred odhodom v Francijo podaril zaročni prstan.&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 47-48 &amp; 54.&lt;/ref&gt;

14. septembra 1918, ko je bila vpisana na Smith College, je bil Henry v boju smrtno ranjen in je 17. oktobra podlegel.&lt;ref name=autogenerated10&gt;Mead, F.S., ''Harvard's Military Record in the World War'', p. 450.&lt;/ref&gt; Medtem ko je poročnik Henry čakal v verdunskih jarkih, je tik pred ranjavanjem na list, iztrgan iz njegovega poljskega zvezka, ki so ga pozneje našli med njegovimi stvarmi, napisal pesem, katere zadnja kitica se glasi:
&lt;center&gt;
{|
|-
! Should I &quot;go West.&quot;&lt;ref&gt;Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', May 8, 1919, Vol. 21, No. 31, p. 645.&lt;/ref&gt;
! Ali naj „grem na zahod“
|-
| &lt;poem&gt; If &quot;out of luck&quot; at duty's call
In glorious action I should fall
At God's behest,

May those I hold most dear and best
Know I have stood the acid test
Should I &quot;go West.&quot;
 &lt;/poem&gt;
| &lt;poem&gt; Če bi &quot;brez sreče&quot; pri klicu dolžnosti
V slavnem pohodu padel
Po Božji dopustitvi,

Naj tisti, ki so mi najdražji in najboljši,
Vedo, da sem prestal preizkušnjo
Ali naj &quot;grem na Zahod&quot;.&lt;ref&gt;&quot;West&quot; (=&quot;Zahod&quot;); tukaj je besedna igra, saj mu je bilo ime tudi &quot;West&quot;&lt;/ref&gt;
&lt;/poem&gt;
|}
&lt;/center&gt;

==== Cliffordovi odlikovanji ====
{{Več slik/peskovnik
| footer    = &lt;center&gt;Stotnik Clifford West Henry, ki je bil med vojno poročnik pri načelniku 102. pehotnega polka, je 13. septembra 1918 zavzel mesto [[Vigneulles]], devet kilometrov znotraj [[Hindenburgova linija|Hindenburgove linije]]. Poročnik Henry in 50 njegovih mož je bilo naslednjega dne ubitih v strašni eksploziji, ki jenastala zaradi odvržene letalske bombe v mestu. Pokopan je na pokopališču »First Congregational Church Cemetery« Greenwich, Fairfield County, [[Connecticut]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.uswarmemorials.org/html/people_details.php?PeopleID=15377|title=Henry Clifford West|publisher= American War Memorials Overseas|author=|place=|language=en|date=2008|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;. Prejel je dvoje odlikovanj: francosko, pa tudi ameriško z ukazom predsednika Združenih držav Amerike leta 1921.&lt;br&gt;''War Department, General Orders No. 28, 1921''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://valor.militarytimes.com/recipient/recipient-27088/|title=Clifford Henry - Hall of Valor: Medal of Honor, Silver Star, U.S. Military Awards|publisher=Military Times|author=|place=Washington|language=en|date=|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;
| align     = right
| image1    = Croix de Guerre 1914 1918.jpg|
| width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt1      = One black raven
| caption1  = 
| image2    = Clifford-West-Henry Connecticut.jpg
| width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt2      = 
| caption2  = &lt;center&gt;Stotnik Clifford West Henry se je rodil 28. junija 1896 na [[Manhattan]]u v [[New York]]u, kjer so živeli njegovi starši Ira Walton Henry in Frances S. Henry. Umrl je od šrapnelov, ki so leteli od letalske [[kasetna bomba|kasetne bombe]] 17. oktobra 1918 v francoskem od Nemcev zasedenem mestu, ki ga je osvojil – skupaj z njim pa še 50 njegovih vojakov.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.geni.com/people/Lieutenant-Clifford-West-Henry/6000000017587398262|title=Lt. Clifford West Henry (1896 - 1918) - Genealogy|publisher=geni.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;
| image3    = Army distinguished service cross medal.png
| width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt3      = 
| caption3  = &lt;center&gt;Za svojo neverjetno drznost in pogumnost je prejel posmrtno tudi [[ZDA|ameriško]] predsedniško odlikovanje, ki ga je leta [[1921]] prevzela njegova mati Ira Walton Henry.&lt;/center&gt;
}}

„Bridgeport Telegram“ je objavil tozadevno poročilo 4. julija 1927:
:Gospa Ira Henry iz Sound Beacha je danes prejela odličje za izjemne zasluge od vojnega ministrstva v čast njenega sina, stotnika Clifforda W. Henryja, za hrabrost pod ognjem med svetovno vojno. Medaljo, ki jo je priporočil general Pershing, je podelil generalmajor Edwards.&lt;br&gt;
Stotnik Henry, ki je bil med vojno poročnik pri načelniku 102. pehotnega polka, je 13. septembra 1918 zavzel mesto [[Vigneulles]], devet kilometrov znotraj [[Hindenburgova linija|Hindenburgove linije]]. Poročnik Henry in 50 njegovih mož je naslednjega dne ubila strašna eksplozija v mestu, ko je letalo nanje odvrglo bombo. 

Henry je večkrat napredoval pred vodom, ki mu je poveljeval, in pritegnil ogenj iz brzostrelk, da bi njegovi možje lahko našli in uničili nemška gnezda. Čeprav je bil pri tem poskusu ranjen v nogo, je bila njegova smrt posledica ran od šrapnelov letalske bombe, ki jo je odvrglo nemško letalo.&lt;ref&gt;Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', April 10, 1919, Vol. 21, No. 27, p. 539.&lt;/ref&gt; Za svoja junaška dejanja je prejel francoski vojni križ s palmo&lt;ref&gt;Francoski vojni križ s palmo — ''Croix de guerre 1914–1918 (France)''&lt;/ref&gt;. Predsednik Združenih držav Amerike mu je kot vrhovni poveljnik oboroženih sil ZDA podelil za izjemne zasluge križec&lt;ref&gt;»Distinguished Service Cross (United States)«&lt;/ref&gt; in grozd hrastovega lista &lt;ref&gt;»Oak Leaf Cluster« - grozd hrastovega lista za izjemne zasluge&lt;/ref&gt;.&lt;ref name=autogenerated10 /&gt;&lt;ref&gt;[http://militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 Valor awards for Clifford West Henry] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131104084838/http://www.militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 |date=November 4, 2013 }}  Retrieved January 20, 2012.&lt;/ref&gt;
Clifford Henry je bil po besedah njenega brata  ''velika Margaretina ljubezen''. V pismu prijatelju pa je ona sama glede tega zapisala, da ohranja &quot;spomin na čisto ljubezen, ki v sebi ni imela niti trunka telesnega poželenja&quot;.&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 54.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Letter to A. Edee, March 26, 1920&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 75-76.&lt;/ref&gt;

==== Opustitev znanstvene kariere ====
Mitchell si je zamišljala, da bi se uveljavila na področju [[psihiatrija|psihiatrije]],&lt;ref name=autogenerated12&gt;Pierpont, Claudia Roth. &quot;A Critic at Large: A Study in Scarlett.&quot; ''The New Yorker'', August 31, 1992, p. 93-94.&lt;/ref&gt;vendar je njeno prihodnost prekrižala [[španska gripa|španske gripe]], ki je po vsem svetu pomorila čez petdeset milijonov ljudi – kar je trikrat več od žrtev  svetovne vojne. 25. januarja 1919 je posegla tudi v njeno družino: njena mati, May Belle Mitchell, je podlegla [[pljučnica|pljučnici]] prav zaradi te vseokužbe; v slutnji, da je njena smrt tik pred vrati, je hčerki napisala zadnji nasvet: 
:„Razdajaj se z obema rokama in polnim srcem; a presežek daj šele potem, ko si že živela svoje lastno življenje.&lt;ref name=autogenerated12 /&gt;
Kot povprečna študentka Marjeta ni blestela na nobenem akademskem področju ter je podcenjevala tudi svoje pisne sposobnosti in čeprav je njen profesor angleščine hvalil njeno delo, se ji je zdela pohvala neupravičena.&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 56 &amp; 60.&lt;/ref&gt; Po končanem prvem letniku na Smith Collegeu se je Mitchell za trajno vrnila v Atlanto, da bi prevzela gospodinjstvo namesto očeta.&lt;ref name=autogenerated12 /&gt;Ko si je oktobra 1919 opomogla od [[apendektomija|slepiča]], je prijateljici zaupala, da je zanjo pomenila opustitev fakultete in sanj o &quot;novinarski karieri&quot;, da bi v zameno vodila družinsko gospodinjstvo, &quot;odpoved vsemu, kar je bilo kaj vredno – za prazen nič!&quot;&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 30 &amp; 42.&lt;/ref&gt;

=== Med Drugo svetovno vojno ===
{{Več slik/peskovnik
| footer    = &lt;center&gt;&lt;/center&gt;
| align     = right
| image1    = Margaret Mitchell Christens USS Atlanta (CL-104) 1944.jpg
| width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt1      = One black raven
| caption1  = &lt;center&gt; Svojo ladjo ''USS 'Atlanta' (CL-104) '' je krstila sama lastnica Margaret Mitchell Christens [[1944]] in jo tudi sama v celoti temeljito gmotno opremila&lt;/center&gt;
| image2    = Margaret Mitchell 1941 on USS Atlanta (CL-51).jpg
| width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt2      = 
| caption2  = &lt;center&gt;Mitchell v odori [[Rdeči križ|Rdečega križa]] na krovu ladje USS ''Atlanta'' (CL-51), ki jo je kot lahko [[križarka|križarko]] [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|Ameriška vojna mornarica]] uporabljala v protiletalstvu; prislužila je pet zvezdic &amp; predsedniško priznanje za &quot;junaški zgled neomajnega bojnega duha&quot;.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|title=Atlanta III (CL-51)|website=NHHC|access-date=June 4, 2024|archive-date=June 4, 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240604125911/https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
&lt;/center&gt;
| image3    = Margaret Mitchell - Democrat and Chronicle (1936).jpg
| width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt3      = 
| caption3  = &lt;center&gt;Mitchell je vestno dopisovala izpiljene članke v časopisje in pisala svoj roman „V vrtincu“ (1936)&lt;/center&gt;}}

Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bila prostovoljka za [[Rdeči križ]] in je zbirala denar za vojna prizadevanja s prodajo vojnih obveznic.&lt;ref&gt;Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 225.&lt;/ref&gt;  Bila je dejavna v domovinski domači obrambi, šivala je bolnišnične halje in na hlače lepila našitke.&lt;ref&gt;Oliphant, Sgt. H. N. &quot;People on the Home Front: Margaret Mitchell&quot;. October 19, 1945. Yank, p. 9.&lt;/ref&gt; Čeprav se je sicer odločno zavzemala za uveljavitev ženskih pravic, ni bila enostranska in bojevita [[feminizem|feministka]], ampak je načeloma enako spoštovala tudi „močnejši spol“. To je pokazala zlasti med vojno, ko je posvečala veliko pozornost pisanju pisem vpoklicanim fantom in možem: vojakom, mornarjem in marincem; v svoja pisma je mimogrede vpletala šaljivost, spodbudo in sočutje.&lt;ref&gt;Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.&lt;/ref&gt;

„USS Atlanta (CL-51)“ je bila lahka [[križarka]], ki jo je [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|ameriška vojna mornarica]] uporabljala kot protiletalsko ladjo pod pokroviteljstvom Margaret Mitchell in je bila uporabljena v pomorski [[Bitka za Midway|Bitki za Midway]] in [[Bitka za Vzhodne Salomonove otoke|Vzhodne Salomonove otoke]]. Ladja je bila med nočnim delovanjem na površini 13. novembra 1942 med pomorsko bitko za Guadalcanal močno poškodovana, nakar jo je ukazal njen [[kapitan]] potopiti; pogumno moštvo si je pri tem prislužilo  pet bojnih zvezdic in predsedniško priznanje kot &quot;junaški primer nepremagljivega bojnega duha&quot;.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|title=Atlanta III (CL-51)|website=NHHC|access-date=June 4, 2024|archive-date=June 4, 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240604125911/https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Mitchell je sama gmotno podprla drugo lahko križarko, zopet poimenovano po mestu Atlanta, ''USS Atlanta (CL-104)''. 6. februarja 1944 jo je v Camdenu v New Jerseyju krstila njena dobrotnica Margaret kot Atlanto, bojne podvige pa je začela maja 1945. Atlanta je bila članica operativnih sil, ki so varovale hitre letalonosilke, delovala pa je ob obali [[Honšu]]ja, ko so se Japonci 15. avgusta 1945 brezpogojno vdali; prislužila si je dve bojni zvezdici. Končno je bila potopljena med eksplozivnimi preizkusi ob [[San Clemente (otok)|otoku San Clemente]] 1. oktobra 1970.&lt;ref&gt;[http://www.history.navy.mil/photos/sh-usn/usnsh-a/ix304.htm USS Atlanta (IX-304, formerly CL-104), 1964–1970] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121108084914/http://www.history.navy.mil/photos/sh-usn/usnsh-a/ix304.htm |date=November 8, 2012 }}. Retrieved January 22, 2013.&lt;/ref&gt;

== Družina ==
{{Več slik/peskovnik
| footer    = &lt;center&gt;Njen stari oče Russell Mitchell je imel trinajst otrok z dvema ženama; najstarejši je bil njen oče Eugene, ki je diplomiral na Pravni fakulteti Univerze v Georgiji.&lt;ref name=&quot;cyclopedia&quot;&gt;{{cite book |last1=Candler |first1=Allen D. |first2=Clement A. |last2=Evans |title=Cyclopedia of Georgia |location=Atlanta, Georgia |publisher=State Historical Association |year=1906 |volume=2 of 3 |pages=602–605 |oclc=3300148}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last=Garrett |first=Franklin M. |title=Atlanta and Environs: a chronicle of its people and events |location=Athens, Georgia |publisher=University of Georgia Press |year=1969 |volume=1 |page=819 |isbn=0820302635}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Ruppersburg, Hugh (2007). The New Georgia Encyclopedia Companion to Georgia Literature. Athens, Georgia: University of Georgia Press. p. 326. ISBN 9780820328768.&lt;/ref&gt;. Margaretka je začela pisati zgodbice v najstniških letih; leta 1922 pa je presenetila svoje vrstnike, ko je dobila pri [[Atlanta Journal|Atlanta Journalu]] službo časnikarke, kar je takrat veljalo za delo pridržano moškim. Pisateljici je slava kmalu začela presedati; radovedneži je namreč niti za trenutek niso puščali pri miru. Zato je nasprotovala snemanju filma: &quot;Nočem prevzemati dela scenaristke, nočem biti svetovalka; ne zanima me izbira igralcev, snemanje ali objava filma. Dajte mi malo miru! Pozabite name!&quot;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://birdinflight.com/ru/portret/20161004-margaret-mitchell.html|title=Написать и возненавидеть: Как автор «Унесенных ветром» спасалась от славы|publisher=Bird In Flight|author=Светлана Ворошилова|place=|language=ru|date=4. oktober 2016|accessdate=8. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;
| align     = right
| image1    = Eugene-Muse-Mitchell.jpg
| width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt1      = One black raven
| caption1  = &lt;center&gt;Njen oče je bil Eugene Muse Mitchell; njegovi predniki so izhajali s [[Škotska|Škotskega]]. Po materini strani pa je imela katoliške [[Irci|irske]] korenine. ([[1906]])&lt;/center&gt;
| image2    = Crescent Apartments, Atlanta, Georgia.jpg
| width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt2      = 
| caption2  = &lt;center&gt;Njen družinski dom, poimenovan &quot;Smetišče&quot; (&quot;Dump&quot;), je prava graščina; tukaj je želela, da bi bila &quot;moja hišica moja svobodica&quot;. Miru pa ni imela, saj so jo občudovalci stalno nadlegovali. Tu je danes spominska hiša in [[muzej]]&lt;/center&gt;
| image3    = Margaret-Mitchell 1922.jpg
| width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt3      = 
| caption3  = &lt;center&gt; Margaret je bila taka zapeljivka, da je zanjo norelo istočasno pet fantov.&lt;/center&gt;
}}

=== Poreklo ===
Margaret Mitchell je vse življenje živela v [[Atlanta, Georgija|Atlanti]] v [[ZDA|ameriški zvezni državi]] [[Georgija|Georgiji]]. Rodila se je leta 1900 v bogati in politično pomembni družini. Po očetovi moški strani je imela [[Škoti|škotske]] prednike, po materini moški veji pa [[Irci|irske]] korenine. Njen oče, Eugene Muse Mitchell, je bil odvetnik, mati, Mary Isabel &quot;Maybelle&quot; Stephens, pa sufražetka in katoliška dobrodelnica. Imela je dva brata, Russella Stephensa Mitchella, ki je umrl v otroštvu leta 1894, in Alexandra Stephensa Mitchella, rojenega leta 1896.&lt;ref name=cyclopedia /&gt;&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt;

==== Mladostnica ====
Margaret je začela uporabljati ime »Peggy« v srednješolskem zavodu Washington Seminary, a skrajšano obliko »Peg« na visoki šoli v Smith Collegeu; ugajala ji je potrditev tega nadimka v mitološkem krilatem konju »[[Pegaz]]u«, ki navdihuje pesnike.&lt;ref&gt;Flora, Joseph M., Amber Vogel and Bryan Albin Giemza. ''Southern Writers: a new biographical dictionary'' Baton Rouge, LA: Louisiana State University Press, 2006. p. 285. {{ISBN|0-8071-3123-7}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=reporter&gt;{{cite book |last1=Mitchell |first1=Margaret |first2=Patrick |last2=Allen |title=Margaret Mitchell: reporter |location=Athens, GA |publisher=Hill Street Press |year=2000 |isbn=978-1-57003-937-9}}&lt;/ref&gt; Peggy je v svoji atlantski družbi [[matura|maturirala]] v zimskem semestru 1920.&lt;ref name=reporter /&gt; V takratnem slogu »&quot;gin and jazz&quot;« je pri plesu občinstvo »frapirala« in ga s svojim nenavadnim mlatarjenjem dodobra razburila.&lt;ref&gt;Kriebl, Karen J (1998). „From bloomers to flappers: the American women's dress reform movement, 1840–1920”. Ohio State University: 113—28.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=autogenerated16&gt;Wolfe, Margaret Ripley. ''Daughters of Canaan: a saga of southern women''. Lexington, KY: University Press of Kentucky, 1995. p. 150. {{ISBN|0-8131-0837-3}}&lt;/ref&gt; Na dobrodelnem maturantskem plesu v Atlanti leta 1921 je izvedla [[apaški ples]], ki je vključeval nasilnosti, erotične prizore ter poljub s soplesalcem&lt;ref&gt;(en) Richard Powers, « The hidden story of the Apache dance [archive] », sur socialdance.stanford.edu (consulté le 4 mars 2021)&lt;/ref&gt;, kar je močno razkurilo atlantsko visoko meščansko družbo in posledično je bila izločena iz Mladinskega društva (Junior Legaue).&lt;ref&gt;{{Cite news|url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-10-13-bk-950-story.html|title=The Belle of Lettres : SOUTHERN DAUGHTER: The Life of Margaret Mitchell, By Darden Asbury Pyron (Oxford University Press: $29.95; 560 pp.)|date=October 13, 1991|newspaper=[[Los Angeles Times]]|access-date=February 5, 2022|archive-date=February 5, 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220205051629/https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-10-13-bk-950-story.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Young, Elizabeth. ''Disarming the Nation: women's writing and the American Civil War''. Chicago, IL: University of Chicago Press, 1999. p. 243. {{ISBN|0-226-96087-0}}&lt;/ref&gt; Apaški ples in [[tango]] sta delovala pohujšljivo zaradi svojih [[erotika|erotičnih]] sestavin; slednjega je priljubil [[nemi film]] »Štirje jezdeci apokalipse« (The Four Horsemen of the Apocalypse, 1921), ki je glavnega igralca [[Rudolph Valentino|Rudolpha Valentina]] zaradi njegovega vrhunskega plesanja tanga naredil za simbol [[spolnost|spolnosti]].&lt;ref&gt;Groppa, Carlos G. ''The Tango in the United States: a history''. Jefferson, NC: McFarland &amp; Co. Publishers, 2004. p. 82. {{ISBN|0-7864-1406-5}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=uKmExgEACAAJ |pages=39–40 |title=Dark Lover: The Life and Death of Rudolph Valentino |isbn=9780374282394 |last1=Leider |first1=Emily Wortis |year=2003 |publisher=Farrar, Straus and Giroux }}&lt;/ref&gt;

Mitchell je bila po lastnih besedah &quot;brezvestna spogledljivka&quot;. Zaročila se je s petimi moškimi, a je vztrajno trdila, da nobenemu od njih ni lagala niti jih zavajala.&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al, ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 116-118.&lt;/ref&gt; Krajevna klepetava dopisnica, ki se je podpisovala kot Polly Peachtree, je v stolpcu iz leta 1922 opisala Mitchellino ljubezensko izživljanje:
:»V svojem kratkem življenju je imela morda več moških, ki so bili vanjo res &quot;smrtno zaljubljeni&quot;, več iskrenih snubcev, kot pa katero koli drugo dekle v Atlanti«.&lt;ref name=autogenerated16 /&gt;

=== Poroki ===
[[File:Margaret-Mitchell 1930.jpg|thumb|200px|left|&lt;center&gt;Margaret Mitchell leta [[1930]]]]&lt;/center&gt;
Aprila 1922 je Mitchell hodila in se skoraj vsakodnevno videvala z dvema moškima: eden je bil Berrien Kinnard Upshaw z vzdevkom »Red« = »Rdeči« (10. marec 1901 — 13. januar 1949), s katerim naj bi se srečala 1917 na plesu, ki so ga priredili starši ene od njenih prijateljic, in drugi, njegov sostanovalec in prijatelj John Robert Marsh (6. oktober 1895 — 5. marec 1952), založnik iz Kentuckyja, ki je delal za [[Associated Press]].&lt;ref name=autogenerated20&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 95-96.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Walker, Marianne (1993). Margaret Mitchell and John Marsh: the love story behind Gone With the Wind. Atlanta, GA: Peachtree Publishers. ISBN 9781561456178.&lt;/ref&gt;  

Upshaw je bil fant iz Atlante, nekaj mesecev mlajši od Mitchell, čigar družina se je leta 1916 preselila v Raleigh v Severni Karolini.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (May 6, 1997). Lost Laysen. Simon and Schuster. ISBN 9780684837680.&lt;/ref&gt; Leta 1919 je bil sprejet v Pomorsko akademijo Združenih držav Amerike, vendar je 5. januarja 1920 odstopil zaradi akademskih pomanjkljivosti. Maja je bil ponovno sprejet, takrat star 19 let, in je dva meseca preživel na morju, preden je odstopil drugič, in sicer 1. septembra 1920.&lt;ref&gt;Washington Government Printing Office (1921), ''Annual Register of the United States Naval Academy, Annapolis, Md'', p. 57, 188, 193 &amp; 204.&lt;/ref&gt;Upshaw, ki mu šola ni dišala in ni imel službe, si je leta 1922 »služil« denar s tihotapljenjem alkohola v georgijskih gorah.&lt;ref&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 95.&lt;/ref&gt;

Čeprav ji je njena družina odsvetovala, sta se Peggy in Red poročila 2. septembra 1922; priča na njuni poroki je bil John Marsh. Par je živel v domu Mitchellovih z njenim očetom a že do decembra se je zakon razpadel in Upshow je odšel iz hiše. Mitchell je tožila zaradi telesnega in čustvenega nasilja, kar vse je bilo posledica moževega pijančevanja. Do ločitve je prišlo sporazumno: John Marsh mu je dal posojilo, Mitchell pa se je odpovedala tožbi za nasilništvo.&lt;ref&gt;Champion, Laurie. American Women Writers, 1900–1945: a bio-bibliographical critical sourcebook. Westport, CT: Greenwood Press, 2000. p. 240. ISBN 0-313-30943-4&lt;/ref&gt;&lt;ref name=autogenerated20 /&gt;&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al, ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 133.&lt;/ref&gt; Civilno sta se ločila 16. oktobra 1924.&lt;ref name=reporter /&gt;{{rp|xx}} 

Ker sta se poročila v katoliški Cerkvi, na razglasitev ničnosti zakona po takratnem Cerkvenem zakoniku ni bilo možno niti pomisliti. Zato je Mitchell zapustila katoliško vero in se priključila episkopalni&lt;ref&gt;Episkopalna cerkev (''Episcopal Church'' – ''TEC''), znana tudi kot Protestanntska episkopalna cerkev v ZDA (''Protestant Episcopal Church in the United States of America'' – ''PECUSA'' – je članica svetovne Anglikanske skupnosti&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;j777&quot;&gt;{{cite web | title=Episcopal Church, The | website=The Episcopal Church | date=2012-05-22 | url=https://www.episcopalchurch.org/glossary/episcopal-church-the/ | access-date=2024-07-28}}&lt;/ref&gt;, kjer so glede ločitve zakona dopuščali širša merila in celo cerkveno ločitev.&lt;ref&gt;&quot;'As God is My Witness': The Catholic Roots of Gone with the Wind | Franciscan Media&quot;. May 14, 2020.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite news|url = https://www.ajc.com/news/local/margaret-mitchell-nephew-leaves-estate-atlanta-archdiocese/30wq9vEws4OlZjxzAhq4qN/#:~:text=The%20bequest%20to%20the%20archdiocese,Catholic%20church%20in%20later%20life.|title = Margaret Mitchell's nephew leaves estate to Atlanta Archdiocese|newspaper = The Atlanta Journal-Constitution|last1 = Poole|first1 = Shelia|access-date = February 6, 2022|archive-date = February 6, 2022|archive-url = https://web.archive.org/web/20220206152321/https://www.ajc.com/news/local/margaret-mitchell-nephew-leaves-estate-atlanta-archdiocese/30wq9vEws4OlZjxzAhq4qN/#:~:text=The%20bequest%20to%20the%20archdiocese,Catholic%20church%20in%20later%20life.|url-status = live}}&lt;/ref&gt;

4. julija 1925 sta se torej 24-letna Margaret Mitchell in 29-letni John Marsh poročila v unitarno-univerzalistični cerkvi.&lt;ref&gt; »Unitaristični univerzalizem« je svobodomiselno versko izroččilo, ki je nastalo z združitvijo dveh skupnosti: unitarizma in univerzalizma. Leta 1793 je bila v Ameriki ustanovljena Univerzalistična cerkev Amerike, leta 1825 pa Ameriško unitaristično združenje (AUA).&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Walker, Marianne (1993). Margaret Mitchell and John Marsh: the love story behind Gone With the Wind. Atlanta, GA: Peachtree Publishers. ISBN 9781561456178.&lt;/ref&gt; Novoporočenca sta se naselila v sobah Crescenta v Atlanti in v stanovanju št. 1, ki sta ga ljubkovalno poimenovala »The Dump« (tj. »Smetišče«);  zdaj je tukaj Hiša in muzej Margaret Mitchell.&lt;ref name=autogenerated15&gt;Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 8.&lt;/ref&gt;

== Smrt in spomin ==
[[File:MargaretMitchell-grave.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Mitchellin grob na »Oaklandskem pokopališču« v [[Atlanta, Georgija|Atlanti]] (»Oakland Cemetery«) ]]&lt;/center&gt;

=== Prometna nesreča in smrt ===
Margaret Mitchell je zvečer, 11. avgusta 1949, ko je s svojim možem Johnom Marshom prečkala v Atlanti ulico Peachtree Street na poti za ogled filma „Canterburyjska zgodba“ (''A Canterbury Tale''), zbil prehitri voznik. Pet dni pozneje, 16. avgusta, je v starosti 48 let umrla v bolnišnici Grady (Grady Memorial Hospital), ne da bi prišla k zavesti.

Zbil jo je taksist Hugh Gravitt, ki ni bil v službi in je vozil svoje osebno vozilo. Po trčenju so ga zaprli  zaradi vožnje pod vplivom alkohola in ga izpustili z varščino v višini 5450 dolarjev do Mitchelline smrti.&lt;ref name=autogenerated2&gt;[https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html Obituary: Miss Mitchell, 49, Dead of Injuries] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171109075709/https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html |date=November 9, 2017 }}, (August 17, 1949) ''New York Times''. Retrieved May 14, 2011.&lt;/ref&gt;
Najprej je bil obtožen vožnje v vinjenem stanju, prehitre vožnje in vožnje po napačni strani ceste; novembra 1949 so ga spoznali za krivega uboja iz malomarnosti in ga obsodili na 18 mesecev zapora, od česar je v ječi preživel 11 mesecev. Gravitt je umrl leta 1994 v starosti 74 let.&lt;ref&gt;Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 270.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web | url=https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | title=Hugh Gravitt, Driver Who Killed Margaret Mitchell | date=April 22, 1994 | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034521/https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web | url=https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | title=Hugh D Gravitt in Social Security Death Index | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034629/https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | url-status=live }}&lt;/ref&gt;

=== Pogreb ===
Margaret Mitchell so pokopali na pokopališču Oakland. Ko je njen mož John umrl leta 1952, so ga pokopali poleg njegove žene.

=== Spomin ===
Leta 1978 so Mitchell sprejeli v „Dvorano slavnih georgijskih časopisov“ („Georgia Newspaper Hall of Fame“),&lt;ref name=Green&gt;{{cite news | author=Green, Dick | title=Papers Challenged To Reach New Reader Group | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=February 25, 1978 | url=https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | via=newspapers.com | access-date=July 3, 2020 | archive-date=July 3, 2020 | archive-url=https://web.archive.org/web/20200703145734/https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | url-status=live }}&lt;/ref&gt; leta 1994 v „Dvorano slavnih georgijskih žensk“ („Georgia Women of Achievement“) in leta 2000 v „Dvorano slavnih georgijskih pisateljev“ („Georgia Writers Hall of Fame“).&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|title=Margaret Mitchell|author=New Georgia Encyclopedia|access-date=October 21, 2017|archive-date=October 21, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171021220611/http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Leta 1994 je Shannen Doherty igrala v televizijskem filmu „A Burning Passion: The Margaret Mitchell Story“ („Goreča strast: Zgodba Margaret Mitchell“) – izmišljeni pripovedi o Mitchellinem življenju, ki jo je režiral [[Larry Peerce]].&lt;ref&gt;{{cite news | title=TELEVISION REVIEW; The Woman Who Invented Scarlett | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=November 7, 1994 | url=https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | via=nytimes.com | access-date=December 11, 2020 | archive-date=April 6, 2023 | archive-url=https://web.archive.org/web/20230406084227/https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Ko je 2011 umrl Mitchellin nečak Joseph Mitchell, je zapustil [[Nadškofija Atlanta|nadškofiji Atlanta]] petdeset odstotkov blagovnih znamk in literarnih pravic zapuščine Margaret Mitchell ter nekaj Mitchellinih osebnih predmetov.&lt;ref name=Kandra1&gt;{{cite news|last=Kandra|first=Greg|title=Gone with the windfall: Margaret Mitchell heir leaves estate to Archdiocese of Atlanta|url=http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|accessdate=April 7, 2014|newspaper=Patheos|date=August 16, 2012|archive-date=April 9, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140409002146/http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

== Opombe ==
{{Reflist|30em}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Nadaljnje branje ==
;{{ikona en}}
* Bonner, Peter. ''[https://web.archive.org/web/20131127122453/http://peterbonner.com/store.html Lost In Yesterday: Commemorating The 70th Anniversary of Margaret Mitchell's 'Gone With The Wind']''. Marietta, Georgia: First Works Publishing Co., Inc., 2006. {{ISBN|978-0-9716158-9-2}}.
* Brown, Ellen F. and John Wiley. ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: A Bestseller's Odyssey from Atlanta to Hollywood''. Lanham, Maryland: Taylor Trade, 2011. {{ISBN|978-1-58979-567-9}}.
* Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. {{ISBN|0-89919-169-X}}
* Farr, Finis. ''Margaret Mitchell of Atlanta: The Author of Gone With the Wind''. New York: William Morrow, 1965. {{ISBN|978-0-380-00810-0}}
* Mitchell, Margaret, Allen Barnett Edee and Jane Bonner Peacock. ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921''. Atlanta, Georgia: Peachtree Publishers, Ltd, 1985. {{ISBN|978-0-931948-70-1}}
* Mitchell, Margaret and Patrick Allen. ''Margaret Mitchell: Reporter''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-57003-937-9}}
* Mitchell, Margaret and Jane Eskridge. ''Before Scarlett: Girlhood Writings of Margaret Mitchell''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-892514-62-2}}
* Pyron, Darden Asbury. ''Southern Daughter: The Life of Margaret Mitchell''. New York: Oxford University Press, 1991. {{ISBN|978-0-19-505276-3}}
* Walker, Marianne. ''Margaret Mitchell &amp; John Marsh: The Love Story Behind Gone With the Wind''. Atlanta: Peachtree, 1993. {{ISBN|978-1-56145-231-6}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}
{{Wikinavedek}}

;{{ikona en}}
*[https://www.britannica.com/event/American-Civil-War American Civil War | History, Summary, Dates, Causes, Map, Timeline, Battles, Significance, &amp; Facts | Britannica]
*[https://www.biography.com/authors-writers/margaret-mitchell Margaret Mitchell - Books, Death &amp; Quotes|New Georgia Encyclopedia]
*[https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/ Margaret Mitchell: American Rebel | Biography of Margaret Mitchell | American Masters (PBS)]
*[https://www.encyclopedia.com/women/encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/mitchell-margaret-1900-1949 Mitchell, Margaret (1900–1949) | Encyclopedia.com]
;{{ikona ru}}
*[https://birdinflight.com/ru/portret/20161004-margaret-mitchell.html Написать и возненавидеть: Как автор «Унесенных ветром» спасалась от славы — Bird In Flight]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1900]]
[[Kategorija:Umrli leta 1949]]
[[Kategorija:Ženske]]
[[Kategorija:Borci za človekove pravice]]
[[Kategorija:Druga svetovna vojna]]
[[Kategorija:Humanitarni delavci]]
[[Kategorija:Ameriški pisatelji]]
[[Kategorija:Ameriški publicisti]]
[[Kategorija:Umrli v prometnih nesrečah]]
[[Kategorija:Ameriške feministke]]</text>
      <sha1>en7yyb4ud0ofdno0s9ulx188gry7sqo</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687524</id>
      <parentid>6687520</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T07:15:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Mladostnica */</comment>
      <origin>6687524</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="43670" sha1="cikcp2kq6klabi034szbax05qebeywj" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{Infobox writer
| name             = Margaret Mitchell
| image            = Margaret Mitchell NYWTS.jpg
| caption          = Mitchell leta 1941
| pseudonym        = Peggy Mitchell (srednješolka)&lt;br&gt;Peg Mitchell (vseučiliščnica)
| birth_name       = Margaret Munnerlyn Mitchell
| birth_date       = {{birth date|1900|11|8}}
| birth_place      = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]]
| death_date       = {{death date and age|1949|8|16|1900|11|6}}
| death_place      = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]]
| resting_place    = [[Oakland Cemetery (Atlanta)|Oakland Cemetery]]
| occupation       = Časnikarka, romanopiskinja, novelistkinja 
| genre            = Romantična povest, zgodovinska domišljija, [[epika|epska]] [[novela (književnost)|novela]]
| education        = [[Smith College]]
| spouse           = {{plainlist|
* {{marriage|Berrien Upshaw|1922|1924|end=div}}
* {{marriage|John Marsh|1925}}&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|title=Margaret Mitchell: American Rebel ~ Biography of Margaret Mitchell &amp;#124; American Masters|date=March 29, 2012|website=American Masters|access-date=September 29, 2020|archive-date=September 24, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200924222135/https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;}}
| parents          = [[Eugene M. Mitchell]]&lt;br /&gt;[[Maybelle Stephens Mitchell|Maybelle Stephens]]
| relatives        = [[Annie Fitzgerald Stephens]] (babica)&lt;br&gt;[[Joseph Mitchell (Mitchell Estate director)|Joseph Mitchell]] (nečak)&lt;br&gt;[[Mary Melanie Holliday]] (sestrična)
| notableworks     = ''V vrtincu'' (''Gone with the Wind'')&lt;br /&gt;''Izgubljeni Laysen'' ('' Lost Laysen)''
| awards           = [[Pulitzer Prize for Novel]] (1937)&lt;br /&gt;[[National Book Award]] (1936)
| signature        = Margaret Mitchell signature.svg
}}
'''Margaret Munnerlyn Mitchell''' (*[[8. november]] [[1900]], †[[16. avgust]] [[1949]] [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]])&lt;ref&gt;{{Cite encyclopedia|url=https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|title=Margaret Mitchell {{!}} American novelist|encyclopedia=Encyclopedia Britannica|access-date=October 22, 2017|language=en|archive-date=June 28, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200628021722/https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|url-status=live}}&lt;/ref&gt; je bila ameriška romanopiska in časnikarka. Mitchell je napisala le en roman, ki je bil objavljen za časa njenega življenja; dogajanje je iz obdobja [[Ameriška državljanska vojna|Ameriške državljanske vojne]]. Za svoj roman ''[[V vrtincu (roman)|V vrtincu]]'' je prejela nagrado [[National Book Award for Fiction#Most Distinguished Novel (1935–1936)|National Book Award for Fiction]] za najboljšo povest v letu 1936&lt;ref name=nyt1937&gt;{{cite news |title=5 Honors Awarded on the Year's Books: ... |work=The New York Times |date=February 26, 1937 |page=23 }}&lt;/ref&gt; in nagrado [[Pulitzer Prize for Fiction]] leta 1937. 

Dolgo po njeni smrti je bila objavljena zbirka Mitchellinih dekliških zapisov in novela, ki jo je napisala kot najstnica, z naslovom ''Izgubljeni Laysen'' (''Lost Laysen''). Zbirka njenih časopisnih člankov, ki jih je napisala za „The Atlanta Journal“, pa je bila ponovno izdana v knjižni obliki.

== Življenjepis ==

=== Šolanje ===
==== Med Prvo svetovno vojno ====
Medtem ko je v Evropi divjala [[prva svetovna vojna]] (1914–1918), je Margaret obiskovala „Atlanta's Washington Seminary“&lt;ref&gt;„Atlanta’s Washington Seminary“ – „Washingtonski seminar v Atlanti“; sedaj se imenuje „The Westminster Schools“ – „Westminstrske šole“&lt;/ref&gt;, &quot;modno&quot; zasebno dekliško šolo z več kot 300 učenci.&lt;ref&gt;Sargent, Porter E. ''A Handbook of the Best Private Schools of the United States and Canada''. Boston: P.E Sargent, 1915. Vol. 1, p. 150.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt; Bila je zelo aktivna v dramskem krožku.&lt;ref&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 94.&lt;/ref&gt; Mitchell je igrala med drugim tudi moške like: Nicka Bottoma v Shakespearovem delu „[[Sen kresne noči]]“ in Launcelota Gobba v Shakespearovem „[[Beneški trgovec|Beneškem trgovcu]]“. Napisala je igro o neresnih študentkah, v kateri je tudi igrala.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.p 138&lt;/ref&gt; Pridružila se je tudi Literarnemu krožku in v letopisu objavila dve zgodbi: ''Mala sestra'' in ''Narednik Terry''&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.&lt;/ref&gt;. 
Desetletna &quot;Peggy&quot; je junakinja v Mali sestri; ko sliši, da posiljujejo njeno starejšo sestro, hladnokrvno vzame samokres in ustreli posiljevalca:&lt;ref&gt;Jones, A. G., Tomorrow is Another Day: the woman writer in the South, 1859–1936, p. 314.&lt;/ref&gt;po ameriško brezčutno ga je pogledala, samozavestno je pomerila vanj z namenom, da ne bo zgrešila – in ga ni.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.&lt;/ref&gt;

Mitchell je spodbujala njena zahtevna učiteljica angleščine Paisley, ki je prepoznala njen pisateljski talent;&lt;ref&gt;Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. Photo section between p. 178-179. {{ISBN|0-89919-169-X}}&lt;/ref&gt; rekla ji je, da bo lahko uspela le, če bo trdo delala in ne bo neprevidna pri sestavljanju stavkov, kajti stavek mora biti &quot;popoln, jedrnat in povezan&quot;.&lt;ref&gt;Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.&lt;/ref&gt;

Mitchellova je prebirala knjige [[Thomas Dixon Mlajši|Thomasa Dixona Ml.]]&lt;ref&gt;Thomas Dixon Mlajši (1864-1946) je bil ameriški pisatelj, odvetnik, politik in baptistični pastor – zagovornik nadvlade belcev. Filmski režiser D. W. Griffith je „Člana klana“ (1905) priredil za film (1915; „The Birth of a Nation“ – „Rojstvo naroda“). Film je tako v 20. stoletju prispeval k obuditvi [[Ku Klux Klan|Ku Klux Klana]].&lt;/ref&gt; Ko so 1916 v Atlanti vrteli njegov nemi film [[Rojstvo naroda]], je dramatizirala Dixonovo delo „Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“&lt;ref&gt;„Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“  - „The Traitor: A Story of the Fall of the Invisible Empire“ (1907)&lt;/ref&gt; Kot igralka je prevzela vlogo Steva Hoyla s fantovsko [[lasulja|lasuljo]].&lt;ref&gt;Dixon, Jr., Thomas. ''The Traitor: a story of the fall of the invisible empire''. New York:  Doubleday, Page &amp; Co, 1907. {{OCLC|2410927}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html Summary of The Traitor:  A Story of the Fall of the Invisible Empire] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120404122244/http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html |date=April 4, 2012 }}. Retrieved July 22, 2012.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 93.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Slide, Anothony. ''American Racist: the life and films of Thomas Dixon'', Lexington, KY: The University Press of Kentucky, 2004. p.192. {{ISBN|0-8131-2328-3}}&lt;/ref&gt; 

Za časa njenega šolanja v Atlanti je njen brat Stephens obiskoval [[Univerza Harvard|Harvardsko univerzo]] (1915–1917) in se  je maja 1917 prostovoljno prijavil k vojakom – mesec dni po tem, ko so ZDA napovedale vojno Nemčiji. Aprila 1918 je odplul v Francijo, sodeloval v bojih okrog [[Lagny]]ja in [[Marbache|Marbacha]], nato pa se je oktobra vrnil v Georgijo kot vaditelj.&lt;ref&gt;Mead, Frederick Sumner. ''Harvard's Military Record in the World War'', Boston, MA: The Harvard Alumni Association, 1921. p. 669. {{OCLC|1191594}}&lt;/ref&gt; Margaret in njena mati sta se septembra 1918 v New Yorku pripravljali na Margaretin vpis na fakulteto, a Stephens je očetu sporočil, da je na varnem, potem ko je bila njegova ladja na poti iz Francije v New York torpedirana.&lt;ref&gt;[http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&amp;query=margaret%20mitchell&amp;brand=athnewspapers-brand &quot;News of Society&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140502032846/http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&amp;query=margaret%20mitchell&amp;brand=athnewspapers-brand |date=May 2, 2014 }} E. W. Carroll (September 19, 1918) ''Athens Daily Herald'', p. 3. Retrieved February 26, 2013.&lt;/ref&gt;

==== Njena „velika ljubezen“ ====
Stephens Mitchell se je izrazil, češ da zavodsko bivanje &quot;uničuje dekleta&quot;.&lt;ref&gt;Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.&lt;/ref&gt;  Mati May Belle Mitchell pa je vendarle zelo cenila dekliško izobraževanje in je želela, da bi njeni hčerki izobrazba pomagala k uveljavljanju kot orožje in &quot;ključ do preživetja&quot;.&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Felder, Deborah G. A Century of Women: the most influential events in twentieth-century women's history. New York, NY: Citadel Press, 1999. p. 158. ISBN 0-8065-2526-6&lt;/ref&gt; Klasična univerzitetna izobrazba, ki si jo je želela za svojo hčer, je bila enakovredna fantovskim zavodom, kar pa je bilo na voljo le na severnih šolah. Zato je izbrala za hčerko Smith College v [[Northampton]]u v [[Massachusetts|Massachusettsu]], ker je menila, da je to najboljši ženski zavod v Združenih državah Amerike.&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. 13 &amp; 14 p. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt;

Po diplomi na Washington Seminary junija 1918 se je Mitchell zaljubila v lepuškastega harvardskega diplomanta, mladega vojaškega poročnika [[Clifford Henry|Clifforda Henryja]],&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 46-48.&lt;/ref&gt; ki je bil glavni inštruktor sabljanja v Camp Gordonu od 10. maja do odplutja v Francijo 17. julija.&lt;ref name=autogenerated10 /&gt;&lt;ref name=autogenerated10 /&gt; Henry ji je pred odhodom v Francijo podaril zaročni prstan.&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 47-48 &amp; 54.&lt;/ref&gt;

14. septembra 1918, ko je bila vpisana na Smith College, je bil Henry v boju smrtno ranjen in je 17. oktobra podlegel.&lt;ref name=autogenerated10&gt;Mead, F.S., ''Harvard's Military Record in the World War'', p. 450.&lt;/ref&gt; Medtem ko je poročnik Henry čakal v verdunskih jarkih, je tik pred ranjavanjem na list, iztrgan iz njegovega poljskega zvezka, ki so ga pozneje našli med njegovimi stvarmi, napisal pesem, katere zadnja kitica se glasi:
&lt;center&gt;
{|
|-
! Should I &quot;go West.&quot;&lt;ref&gt;Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', May 8, 1919, Vol. 21, No. 31, p. 645.&lt;/ref&gt;
! Ali naj „grem na zahod“
|-
| &lt;poem&gt; If &quot;out of luck&quot; at duty's call
In glorious action I should fall
At God's behest,

May those I hold most dear and best
Know I have stood the acid test
Should I &quot;go West.&quot;
 &lt;/poem&gt;
| &lt;poem&gt; Če bi &quot;brez sreče&quot; pri klicu dolžnosti
V slavnem pohodu padel
Po Božji dopustitvi,

Naj tisti, ki so mi najdražji in najboljši,
Vedo, da sem prestal preizkušnjo
Ali naj &quot;grem na Zahod&quot;.&lt;ref&gt;&quot;West&quot; (=&quot;Zahod&quot;); tukaj je besedna igra, saj mu je bilo ime tudi &quot;West&quot;&lt;/ref&gt;
&lt;/poem&gt;
|}
&lt;/center&gt;

==== Cliffordovi odlikovanji ====
{{Več slik/peskovnik
| footer    = &lt;center&gt;Stotnik Clifford West Henry, ki je bil med vojno poročnik pri načelniku 102. pehotnega polka, je 13. septembra 1918 zavzel mesto [[Vigneulles]], devet kilometrov znotraj [[Hindenburgova linija|Hindenburgove linije]]. Poročnik Henry in 50 njegovih mož je bilo naslednjega dne ubitih v strašni eksploziji, ki jenastala zaradi odvržene letalske bombe v mestu. Pokopan je na pokopališču »First Congregational Church Cemetery« Greenwich, Fairfield County, [[Connecticut]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.uswarmemorials.org/html/people_details.php?PeopleID=15377|title=Henry Clifford West|publisher= American War Memorials Overseas|author=|place=|language=en|date=2008|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;. Prejel je dvoje odlikovanj: francosko, pa tudi ameriško z ukazom predsednika Združenih držav Amerike leta 1921.&lt;br&gt;''War Department, General Orders No. 28, 1921''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://valor.militarytimes.com/recipient/recipient-27088/|title=Clifford Henry - Hall of Valor: Medal of Honor, Silver Star, U.S. Military Awards|publisher=Military Times|author=|place=Washington|language=en|date=|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;
| align     = right
| image1    = Croix de Guerre 1914 1918.jpg|
| width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt1      = One black raven
| caption1  = 
| image2    = Clifford-West-Henry Connecticut.jpg
| width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt2      = 
| caption2  = &lt;center&gt;Stotnik Clifford West Henry se je rodil 28. junija 1896 na [[Manhattan]]u v [[New York]]u, kjer so živeli njegovi starši Ira Walton Henry in Frances S. Henry. Umrl je od šrapnelov, ki so leteli od letalske [[kasetna bomba|kasetne bombe]] 17. oktobra 1918 v francoskem od Nemcev zasedenem mestu, ki ga je osvojil – skupaj z njim pa še 50 njegovih vojakov.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.geni.com/people/Lieutenant-Clifford-West-Henry/6000000017587398262|title=Lt. Clifford West Henry (1896 - 1918) - Genealogy|publisher=geni.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;
| image3    = Army distinguished service cross medal.png
| width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt3      = 
| caption3  = &lt;center&gt;Za svojo neverjetno drznost in pogumnost je prejel posmrtno tudi [[ZDA|ameriško]] predsedniško odlikovanje, ki ga je leta [[1921]] prevzela njegova mati Ira Walton Henry.&lt;/center&gt;
}}

„Bridgeport Telegram“ je objavil tozadevno poročilo 4. julija 1927:
:Gospa Ira Henry iz Sound Beacha je danes prejela odličje za izjemne zasluge od vojnega ministrstva v čast njenega sina, stotnika Clifforda W. Henryja, za hrabrost pod ognjem med svetovno vojno. Medaljo, ki jo je priporočil general Pershing, je podelil generalmajor Edwards.&lt;br&gt;
Stotnik Henry, ki je bil med vojno poročnik pri načelniku 102. pehotnega polka, je 13. septembra 1918 zavzel mesto [[Vigneulles]], devet kilometrov znotraj [[Hindenburgova linija|Hindenburgove linije]]. Poročnik Henry in 50 njegovih mož je naslednjega dne ubila strašna eksplozija v mestu, ko je letalo nanje odvrglo bombo. 

Henry je večkrat napredoval pred vodom, ki mu je poveljeval, in pritegnil ogenj iz brzostrelk, da bi njegovi možje lahko našli in uničili nemška gnezda. Čeprav je bil pri tem poskusu ranjen v nogo, je bila njegova smrt posledica ran od šrapnelov letalske bombe, ki jo je odvrglo nemško letalo.&lt;ref&gt;Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', April 10, 1919, Vol. 21, No. 27, p. 539.&lt;/ref&gt; Za svoja junaška dejanja je prejel francoski vojni križ s palmo&lt;ref&gt;Francoski vojni križ s palmo — ''Croix de guerre 1914–1918 (France)''&lt;/ref&gt;. Predsednik Združenih držav Amerike mu je kot vrhovni poveljnik oboroženih sil ZDA podelil za izjemne zasluge križec&lt;ref&gt;»Distinguished Service Cross (United States)«&lt;/ref&gt; in grozd hrastovega lista &lt;ref&gt;»Oak Leaf Cluster« - grozd hrastovega lista za izjemne zasluge&lt;/ref&gt;.&lt;ref name=autogenerated10 /&gt;&lt;ref&gt;[http://militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 Valor awards for Clifford West Henry] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131104084838/http://www.militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 |date=November 4, 2013 }}  Retrieved January 20, 2012.&lt;/ref&gt;
Clifford Henry je bil po besedah njenega brata  ''velika Margaretina ljubezen''. V pismu prijatelju pa je ona sama glede tega zapisala, da ohranja &quot;spomin na čisto ljubezen, ki v sebi ni imela niti trunka telesnega poželenja&quot;.&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 54.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Letter to A. Edee, March 26, 1920&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 75-76.&lt;/ref&gt;

==== Opustitev znanstvene kariere ====
Mitchell si je zamišljala, da bi se uveljavila na področju [[psihiatrija|psihiatrije]],&lt;ref name=autogenerated12&gt;Pierpont, Claudia Roth. &quot;A Critic at Large: A Study in Scarlett.&quot; ''The New Yorker'', August 31, 1992, p. 93-94.&lt;/ref&gt;vendar je njeno prihodnost prekrižala [[španska gripa|španske gripe]], ki je po vsem svetu pomorila čez petdeset milijonov ljudi – kar je trikrat več od žrtev  svetovne vojne. 25. januarja 1919 je posegla tudi v njeno družino: njena mati, May Belle Mitchell, je podlegla [[pljučnica|pljučnici]] prav zaradi te vseokužbe; v slutnji, da je njena smrt tik pred vrati, je hčerki napisala zadnji nasvet: 
:„Razdajaj se z obema rokama in polnim srcem; a presežek daj šele potem, ko si že živela svoje lastno življenje.&lt;ref name=autogenerated12 /&gt;
Kot povprečna študentka Marjeta ni blestela na nobenem akademskem področju ter je podcenjevala tudi svoje pisne sposobnosti in čeprav je njen profesor angleščine hvalil njeno delo, se ji je zdela pohvala neupravičena.&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 56 &amp; 60.&lt;/ref&gt; Po končanem prvem letniku na Smith Collegeu se je Mitchell za trajno vrnila v Atlanto, da bi prevzela gospodinjstvo namesto očeta.&lt;ref name=autogenerated12 /&gt;Ko si je oktobra 1919 opomogla od [[apendektomija|slepiča]], je prijateljici zaupala, da je zanjo pomenila opustitev fakultete in sanj o &quot;novinarski karieri&quot;, da bi v zameno vodila družinsko gospodinjstvo, &quot;odpoved vsemu, kar je bilo kaj vredno – za prazen nič!&quot;&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 30 &amp; 42.&lt;/ref&gt;

=== Med Drugo svetovno vojno ===
{{Več slik/peskovnik
| footer    = &lt;center&gt;&lt;/center&gt;
| align     = right
| image1    = Margaret Mitchell Christens USS Atlanta (CL-104) 1944.jpg
| width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt1      = One black raven
| caption1  = &lt;center&gt; Svojo ladjo ''USS 'Atlanta' (CL-104) '' je krstila sama lastnica Margaret Mitchell Christens [[1944]] in jo tudi sama v celoti temeljito gmotno opremila&lt;/center&gt;
| image2    = Margaret Mitchell 1941 on USS Atlanta (CL-51).jpg
| width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt2      = 
| caption2  = &lt;center&gt;Mitchell v odori [[Rdeči križ|Rdečega križa]] na krovu ladje USS ''Atlanta'' (CL-51), ki jo je kot lahko [[križarka|križarko]] [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|Ameriška vojna mornarica]] uporabljala v protiletalstvu; prislužila je pet zvezdic &amp; predsedniško priznanje za &quot;junaški zgled neomajnega bojnega duha&quot;.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|title=Atlanta III (CL-51)|website=NHHC|access-date=June 4, 2024|archive-date=June 4, 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240604125911/https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
&lt;/center&gt;
| image3    = Margaret Mitchell - Democrat and Chronicle (1936).jpg
| width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt3      = 
| caption3  = &lt;center&gt;Mitchell je vestno dopisovala izpiljene članke v časopisje in pisala svoj roman „V vrtincu“ (1936)&lt;/center&gt;}}

Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bila prostovoljka za [[Rdeči križ]] in je zbirala denar za vojna prizadevanja s prodajo vojnih obveznic.&lt;ref&gt;Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 225.&lt;/ref&gt;  Bila je dejavna v domovinski domači obrambi, šivala je bolnišnične halje in na hlače lepila našitke.&lt;ref&gt;Oliphant, Sgt. H. N. &quot;People on the Home Front: Margaret Mitchell&quot;. October 19, 1945. Yank, p. 9.&lt;/ref&gt; Čeprav se je sicer odločno zavzemala za uveljavitev ženskih pravic, ni bila enostranska in bojevita [[feminizem|feministka]], ampak je načeloma enako spoštovala tudi „močnejši spol“. To je pokazala zlasti med vojno, ko je posvečala veliko pozornost pisanju pisem vpoklicanim fantom in možem: vojakom, mornarjem in marincem; v svoja pisma je mimogrede vpletala šaljivost, spodbudo in sočutje.&lt;ref&gt;Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.&lt;/ref&gt;

„USS Atlanta (CL-51)“ je bila lahka [[križarka]], ki jo je [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|ameriška vojna mornarica]] uporabljala kot protiletalsko ladjo pod pokroviteljstvom Margaret Mitchell in je bila uporabljena v pomorski [[Bitka za Midway|Bitki za Midway]] in [[Bitka za Vzhodne Salomonove otoke|Vzhodne Salomonove otoke]]. Ladja je bila med nočnim delovanjem na površini 13. novembra 1942 med pomorsko bitko za Guadalcanal močno poškodovana, nakar jo je ukazal njen [[kapitan]] potopiti; pogumno moštvo si je pri tem prislužilo  pet bojnih zvezdic in predsedniško priznanje kot &quot;junaški primer nepremagljivega bojnega duha&quot;.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|title=Atlanta III (CL-51)|website=NHHC|access-date=June 4, 2024|archive-date=June 4, 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240604125911/https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Mitchell je sama gmotno podprla drugo lahko križarko, zopet poimenovano po mestu Atlanta, ''USS Atlanta (CL-104)''. 6. februarja 1944 jo je v Camdenu v New Jerseyju krstila njena dobrotnica Margaret kot Atlanto, bojne podvige pa je začela maja 1945. Atlanta je bila članica operativnih sil, ki so varovale hitre letalonosilke, delovala pa je ob obali [[Honšu]]ja, ko so se Japonci 15. avgusta 1945 brezpogojno vdali; prislužila si je dve bojni zvezdici. Končno je bila potopljena med eksplozivnimi preizkusi ob [[San Clemente (otok)|otoku San Clemente]] 1. oktobra 1970.&lt;ref&gt;[http://www.history.navy.mil/photos/sh-usn/usnsh-a/ix304.htm USS Atlanta (IX-304, formerly CL-104), 1964–1970] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121108084914/http://www.history.navy.mil/photos/sh-usn/usnsh-a/ix304.htm |date=November 8, 2012 }}. Retrieved January 22, 2013.&lt;/ref&gt;

== Družina ==
{{Več slik/peskovnik
| footer    = &lt;center&gt;Njen stari oče Russell Mitchell je imel trinajst otrok z dvema ženama; najstarejši je bil njen oče Eugene, ki je diplomiral na Pravni fakulteti Univerze v Georgiji.&lt;ref name=&quot;cyclopedia&quot;&gt;{{cite book |last1=Candler |first1=Allen D. |first2=Clement A. |last2=Evans |title=Cyclopedia of Georgia |location=Atlanta, Georgia |publisher=State Historical Association |year=1906 |volume=2 of 3 |pages=602–605 |oclc=3300148}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last=Garrett |first=Franklin M. |title=Atlanta and Environs: a chronicle of its people and events |location=Athens, Georgia |publisher=University of Georgia Press |year=1969 |volume=1 |page=819 |isbn=0820302635}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Ruppersburg, Hugh (2007). The New Georgia Encyclopedia Companion to Georgia Literature. Athens, Georgia: University of Georgia Press. p. 326. ISBN 9780820328768.&lt;/ref&gt;. Margaretka je začela pisati zgodbice v najstniških letih; leta 1922 pa je presenetila svoje vrstnike, ko je dobila pri [[Atlanta Journal|Atlanta Journalu]] službo časnikarke, kar je takrat veljalo za delo pridržano moškim. Pisateljici je slava kmalu začela presedati; radovedneži je namreč niti za trenutek niso puščali pri miru. Zato je nasprotovala snemanju filma: &quot;Nočem prevzemati dela scenaristke, nočem biti svetovalka; ne zanima me izbira igralcev, snemanje ali objava filma. Dajte mi malo miru! Pozabite name!&quot;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://birdinflight.com/ru/portret/20161004-margaret-mitchell.html|title=Написать и возненавидеть: Как автор «Унесенных ветром» спасалась от славы|publisher=Bird In Flight|author=Светлана Ворошилова|place=|language=ru|date=4. oktober 2016|accessdate=8. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;
| align     = right
| image1    = Eugene-Muse-Mitchell.jpg
| width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt1      = One black raven
| caption1  = &lt;center&gt;Njen oče je bil Eugene Muse Mitchell; njegovi predniki so izhajali s [[Škotska|Škotskega]]. Po materini strani pa je imela katoliške [[Irci|irske]] korenine. ([[1906]])&lt;/center&gt;
| image2    = Crescent Apartments, Atlanta, Georgia.jpg
| width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt2      = 
| caption2  = &lt;center&gt;Njen družinski dom, poimenovan &quot;Smetišče&quot; (&quot;Dump&quot;), je prava graščina; tukaj je želela, da bi bila &quot;moja hišica moja svobodica&quot;. Miru pa ni imela, saj so jo občudovalci stalno nadlegovali. Tu je danes spominska hiša in [[muzej]]&lt;/center&gt;
| image3    = Margaret-Mitchell 1922.jpg
| width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt3      = 
| caption3  = &lt;center&gt; Margaret je bila taka zapeljivka, da je zanjo norelo istočasno pet fantov.&lt;/center&gt;
}}

=== Poreklo ===
Margaret Mitchell je vse življenje živela v [[Atlanta, Georgija|Atlanti]] v [[ZDA|ameriški zvezni državi]] [[Georgija|Georgiji]]. Rodila se je leta 1900 v bogati in politično pomembni družini. Po očetovi moški strani je imela [[Škoti|škotske]] prednike, po materini moški veji pa [[Irci|irske]] korenine. Njen oče, Eugene Muse Mitchell, je bil odvetnik, mati, Mary Isabel &quot;Maybelle&quot; Stephens, pa sufražetka in katoliška dobrodelnica. Imela je dva brata, Russella Stephensa Mitchella, ki je umrl v otroštvu leta 1894, in Alexandra Stephensa Mitchella, rojenega leta 1896.&lt;ref name=cyclopedia /&gt;&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt;

==== Mladostnica ====
Margaret je začela uporabljati ime »Peggy« v srednješolskem zavodu Washington Seminary, a skrajšano obliko »Peg« na visoki šoli v Smith Collegeu; ugajala ji je potrditev tega nadimka v mitološkem krilatem konju »[[Pegaz]]u«, ki navdihuje pesnike.&lt;ref&gt;Flora, Joseph M., Amber Vogel and Bryan Albin Giemza. ''Southern Writers: a new biographical dictionary'' Baton Rouge, LA: Louisiana State University Press, 2006. p. 285. {{ISBN|0-8071-3123-7}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=reporter&gt;{{cite book |last1=Mitchell |first1=Margaret |first2=Patrick |last2=Allen |title=Margaret Mitchell: reporter |location=Athens, GA |publisher=Hill Street Press |year=2000 |isbn=978-1-57003-937-9}}&lt;/ref&gt; Peggy je v svoji atlantski družbi [[matura|maturirala]] v zimskem semestru 1920.&lt;ref name=reporter /&gt; V takratnem slogu »&quot;gin and jazz&quot;« je pri plesu občinstvo »frapirala« in ga s svojim nenavadnim mlatarjenjem dodobra razburila.&lt;ref&gt;Kriebl, Karen J (1998). „From bloomers to flappers: the American women's dress reform movement, 1840–1920”. Ohio State University: 113—28.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=autogenerated16&gt;Wolfe, Margaret Ripley. ''Daughters of Canaan: a saga of southern women''. Lexington, KY: University Press of Kentucky, 1995. p. 150. {{ISBN|0-8131-0837-3}}&lt;/ref&gt; Na dobrodelnem maturantskem plesu v Atlanti leta 1921 je namreč izvedla [[apaški ples]], ki je vključeval nasilnost, erotičnost ter poljub s soplesalcem&lt;ref&gt;(en) Richard Powers, « The hidden story of the Apache dance [archive] », sur socialdance.stanford.edu (consulté le 4 mars 2021)&lt;/ref&gt;, kar je močno razkurilo atlantsko visoko meščansko družbo in posledično je bila izločena iz Mladinskega društva (Junior Legaue).&lt;ref&gt;{{Cite news|url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-10-13-bk-950-story.html|title=The Belle of Lettres : SOUTHERN DAUGHTER: The Life of Margaret Mitchell, By Darden Asbury Pyron (Oxford University Press: $29.95; 560 pp.)|date=October 13, 1991|newspaper=[[Los Angeles Times]]|access-date=February 5, 2022|archive-date=February 5, 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220205051629/https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-10-13-bk-950-story.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Young, Elizabeth. ''Disarming the Nation: women's writing and the American Civil War''. Chicago, IL: University of Chicago Press, 1999. p. 243. {{ISBN|0-226-96087-0}}&lt;/ref&gt; Apaški ples in [[tango]] sta delovala pohujšljivo zaradi svojih [[erotika|erotičnih]] sestavin; slednjega je priljubil [[nemi film]] »Štirje jezdeci apokalipse« (The Four Horsemen of the Apocalypse, 1921), ki je glavnega igralca [[Rudolph Valentino|Rudolpha Valentina]] zaradi njegovega vrhunskega plesanja tanga naredil za simbol [[spolnost|spolnosti]].&lt;ref&gt;Groppa, Carlos G. ''The Tango in the United States: a history''. Jefferson, NC: McFarland &amp; Co. Publishers, 2004. p. 82. {{ISBN|0-7864-1406-5}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=uKmExgEACAAJ |pages=39–40 |title=Dark Lover: The Life and Death of Rudolph Valentino |isbn=9780374282394 |last1=Leider |first1=Emily Wortis |year=2003 |publisher=Farrar, Straus and Giroux }}&lt;/ref&gt;

Mitchell je bila po lastnih besedah &quot;brezvestna spogledljivka&quot;. Zaročila se je s petimi moškimi, a je vztrajno trdila, da nobenemu od njih ni lagala niti jih zapeljevala.&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al, ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 116-118.&lt;/ref&gt; Krajevna klepetava dopisnica, ki se je podpisovala kot Polly Peachtree, je v stolpcu iz leta 1922 opisala Mitchellino ljubezensko izživljanje:
:»V svojem kratkem življenju je imela morda več moških, ki so bili vanjo res &quot;na smrt zaljubljeni&quot;, več iskrenih snubcev, kot pa katero koli drugo dekle v Atlanti«.&lt;ref name=autogenerated16 /&gt;

=== Poroki ===
[[File:Margaret-Mitchell 1930.jpg|thumb|200px|left|&lt;center&gt;Margaret Mitchell leta [[1930]]]]&lt;/center&gt;
Aprila 1922 je Mitchell hodila in se skoraj vsakodnevno videvala z dvema moškima: eden je bil Berrien Kinnard Upshaw z vzdevkom »Red« = »Rdeči« (10. marec 1901 — 13. januar 1949), s katerim naj bi se srečala 1917 na plesu, ki so ga priredili starši ene od njenih prijateljic, in drugi, njegov sostanovalec in prijatelj John Robert Marsh (6. oktober 1895 — 5. marec 1952), založnik iz Kentuckyja, ki je delal za [[Associated Press]].&lt;ref name=autogenerated20&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 95-96.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Walker, Marianne (1993). Margaret Mitchell and John Marsh: the love story behind Gone With the Wind. Atlanta, GA: Peachtree Publishers. ISBN 9781561456178.&lt;/ref&gt;  

Upshaw je bil fant iz Atlante, nekaj mesecev mlajši od Mitchell, čigar družina se je leta 1916 preselila v Raleigh v Severni Karolini.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (May 6, 1997). Lost Laysen. Simon and Schuster. ISBN 9780684837680.&lt;/ref&gt; Leta 1919 je bil sprejet v Pomorsko akademijo Združenih držav Amerike, vendar je 5. januarja 1920 odstopil zaradi akademskih pomanjkljivosti. Maja je bil ponovno sprejet, takrat star 19 let, in je dva meseca preživel na morju, preden je odstopil drugič, in sicer 1. septembra 1920.&lt;ref&gt;Washington Government Printing Office (1921), ''Annual Register of the United States Naval Academy, Annapolis, Md'', p. 57, 188, 193 &amp; 204.&lt;/ref&gt;Upshaw, ki mu šola ni dišala in ni imel službe, si je leta 1922 »služil« denar s tihotapljenjem alkohola v georgijskih gorah.&lt;ref&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 95.&lt;/ref&gt;

Čeprav ji je njena družina odsvetovala, sta se Peggy in Red poročila 2. septembra 1922; priča na njuni poroki je bil John Marsh. Par je živel v domu Mitchellovih z njenim očetom a že do decembra se je zakon razpadel in Upshow je odšel iz hiše. Mitchell je tožila zaradi telesnega in čustvenega nasilja, kar vse je bilo posledica moževega pijančevanja. Do ločitve je prišlo sporazumno: John Marsh mu je dal posojilo, Mitchell pa se je odpovedala tožbi za nasilništvo.&lt;ref&gt;Champion, Laurie. American Women Writers, 1900–1945: a bio-bibliographical critical sourcebook. Westport, CT: Greenwood Press, 2000. p. 240. ISBN 0-313-30943-4&lt;/ref&gt;&lt;ref name=autogenerated20 /&gt;&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al, ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 133.&lt;/ref&gt; Civilno sta se ločila 16. oktobra 1924.&lt;ref name=reporter /&gt;{{rp|xx}} 

Ker sta se poročila v katoliški Cerkvi, na razglasitev ničnosti zakona po takratnem Cerkvenem zakoniku ni bilo možno niti pomisliti. Zato je Mitchell zapustila katoliško vero in se priključila episkopalni&lt;ref&gt;Episkopalna cerkev (''Episcopal Church'' – ''TEC''), znana tudi kot Protestanntska episkopalna cerkev v ZDA (''Protestant Episcopal Church in the United States of America'' – ''PECUSA'' – je članica svetovne Anglikanske skupnosti&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;j777&quot;&gt;{{cite web | title=Episcopal Church, The | website=The Episcopal Church | date=2012-05-22 | url=https://www.episcopalchurch.org/glossary/episcopal-church-the/ | access-date=2024-07-28}}&lt;/ref&gt;, kjer so glede ločitve zakona dopuščali širša merila in celo cerkveno ločitev.&lt;ref&gt;&quot;'As God is My Witness': The Catholic Roots of Gone with the Wind | Franciscan Media&quot;. May 14, 2020.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite news|url = https://www.ajc.com/news/local/margaret-mitchell-nephew-leaves-estate-atlanta-archdiocese/30wq9vEws4OlZjxzAhq4qN/#:~:text=The%20bequest%20to%20the%20archdiocese,Catholic%20church%20in%20later%20life.|title = Margaret Mitchell's nephew leaves estate to Atlanta Archdiocese|newspaper = The Atlanta Journal-Constitution|last1 = Poole|first1 = Shelia|access-date = February 6, 2022|archive-date = February 6, 2022|archive-url = https://web.archive.org/web/20220206152321/https://www.ajc.com/news/local/margaret-mitchell-nephew-leaves-estate-atlanta-archdiocese/30wq9vEws4OlZjxzAhq4qN/#:~:text=The%20bequest%20to%20the%20archdiocese,Catholic%20church%20in%20later%20life.|url-status = live}}&lt;/ref&gt;

4. julija 1925 sta se torej 24-letna Margaret Mitchell in 29-letni John Marsh poročila v unitarno-univerzalistični cerkvi.&lt;ref&gt; »Unitaristični univerzalizem« je svobodomiselno versko izroččilo, ki je nastalo z združitvijo dveh skupnosti: unitarizma in univerzalizma. Leta 1793 je bila v Ameriki ustanovljena Univerzalistična cerkev Amerike, leta 1825 pa Ameriško unitaristično združenje (AUA).&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Walker, Marianne (1993). Margaret Mitchell and John Marsh: the love story behind Gone With the Wind. Atlanta, GA: Peachtree Publishers. ISBN 9781561456178.&lt;/ref&gt; Novoporočenca sta se naselila v sobah Crescenta v Atlanti in v stanovanju št. 1, ki sta ga ljubkovalno poimenovala »The Dump« (tj. »Smetišče«);  zdaj je tukaj Hiša in muzej Margaret Mitchell.&lt;ref name=autogenerated15&gt;Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 8.&lt;/ref&gt;

== Smrt in spomin ==
[[File:MargaretMitchell-grave.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Mitchellin grob na »Oaklandskem pokopališču« v [[Atlanta, Georgija|Atlanti]] (»Oakland Cemetery«) ]]&lt;/center&gt;

=== Prometna nesreča in smrt ===
Margaret Mitchell je zvečer, 11. avgusta 1949, ko je s svojim možem Johnom Marshom prečkala v Atlanti ulico Peachtree Street na poti za ogled filma „Canterburyjska zgodba“ (''A Canterbury Tale''), zbil prehitri voznik. Pet dni pozneje, 16. avgusta, je v starosti 48 let umrla v bolnišnici Grady (Grady Memorial Hospital), ne da bi prišla k zavesti.

Zbil jo je taksist Hugh Gravitt, ki ni bil v službi in je vozil svoje osebno vozilo. Po trčenju so ga zaprli  zaradi vožnje pod vplivom alkohola in ga izpustili z varščino v višini 5450 dolarjev do Mitchelline smrti.&lt;ref name=autogenerated2&gt;[https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html Obituary: Miss Mitchell, 49, Dead of Injuries] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171109075709/https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html |date=November 9, 2017 }}, (August 17, 1949) ''New York Times''. Retrieved May 14, 2011.&lt;/ref&gt;
Najprej je bil obtožen vožnje v vinjenem stanju, prehitre vožnje in vožnje po napačni strani ceste; novembra 1949 so ga spoznali za krivega uboja iz malomarnosti in ga obsodili na 18 mesecev zapora, od česar je v ječi preživel 11 mesecev. Gravitt je umrl leta 1994 v starosti 74 let.&lt;ref&gt;Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 270.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web | url=https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | title=Hugh Gravitt, Driver Who Killed Margaret Mitchell | date=April 22, 1994 | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034521/https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web | url=https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | title=Hugh D Gravitt in Social Security Death Index | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034629/https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | url-status=live }}&lt;/ref&gt;

=== Pogreb ===
Margaret Mitchell so pokopali na pokopališču Oakland. Ko je njen mož John umrl leta 1952, so ga pokopali poleg njegove žene.

=== Spomin ===
Leta 1978 so Mitchell sprejeli v „Dvorano slavnih georgijskih časopisov“ („Georgia Newspaper Hall of Fame“),&lt;ref name=Green&gt;{{cite news | author=Green, Dick | title=Papers Challenged To Reach New Reader Group | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=February 25, 1978 | url=https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | via=newspapers.com | access-date=July 3, 2020 | archive-date=July 3, 2020 | archive-url=https://web.archive.org/web/20200703145734/https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | url-status=live }}&lt;/ref&gt; leta 1994 v „Dvorano slavnih georgijskih žensk“ („Georgia Women of Achievement“) in leta 2000 v „Dvorano slavnih georgijskih pisateljev“ („Georgia Writers Hall of Fame“).&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|title=Margaret Mitchell|author=New Georgia Encyclopedia|access-date=October 21, 2017|archive-date=October 21, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171021220611/http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Leta 1994 je Shannen Doherty igrala v televizijskem filmu „A Burning Passion: The Margaret Mitchell Story“ („Goreča strast: Zgodba Margaret Mitchell“) – izmišljeni pripovedi o Mitchellinem življenju, ki jo je režiral [[Larry Peerce]].&lt;ref&gt;{{cite news | title=TELEVISION REVIEW; The Woman Who Invented Scarlett | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=November 7, 1994 | url=https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | via=nytimes.com | access-date=December 11, 2020 | archive-date=April 6, 2023 | archive-url=https://web.archive.org/web/20230406084227/https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Ko je 2011 umrl Mitchellin nečak Joseph Mitchell, je zapustil [[Nadškofija Atlanta|nadškofiji Atlanta]] petdeset odstotkov blagovnih znamk in literarnih pravic zapuščine Margaret Mitchell ter nekaj Mitchellinih osebnih predmetov.&lt;ref name=Kandra1&gt;{{cite news|last=Kandra|first=Greg|title=Gone with the windfall: Margaret Mitchell heir leaves estate to Archdiocese of Atlanta|url=http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|accessdate=April 7, 2014|newspaper=Patheos|date=August 16, 2012|archive-date=April 9, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140409002146/http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

== Opombe ==
{{Reflist|30em}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Nadaljnje branje ==
;{{ikona en}}
* Bonner, Peter. ''[https://web.archive.org/web/20131127122453/http://peterbonner.com/store.html Lost In Yesterday: Commemorating The 70th Anniversary of Margaret Mitchell's 'Gone With The Wind']''. Marietta, Georgia: First Works Publishing Co., Inc., 2006. {{ISBN|978-0-9716158-9-2}}.
* Brown, Ellen F. and John Wiley. ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: A Bestseller's Odyssey from Atlanta to Hollywood''. Lanham, Maryland: Taylor Trade, 2011. {{ISBN|978-1-58979-567-9}}.
* Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. {{ISBN|0-89919-169-X}}
* Farr, Finis. ''Margaret Mitchell of Atlanta: The Author of Gone With the Wind''. New York: William Morrow, 1965. {{ISBN|978-0-380-00810-0}}
* Mitchell, Margaret, Allen Barnett Edee and Jane Bonner Peacock. ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921''. Atlanta, Georgia: Peachtree Publishers, Ltd, 1985. {{ISBN|978-0-931948-70-1}}
* Mitchell, Margaret and Patrick Allen. ''Margaret Mitchell: Reporter''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-57003-937-9}}
* Mitchell, Margaret and Jane Eskridge. ''Before Scarlett: Girlhood Writings of Margaret Mitchell''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-892514-62-2}}
* Pyron, Darden Asbury. ''Southern Daughter: The Life of Margaret Mitchell''. New York: Oxford University Press, 1991. {{ISBN|978-0-19-505276-3}}
* Walker, Marianne. ''Margaret Mitchell &amp; John Marsh: The Love Story Behind Gone With the Wind''. Atlanta: Peachtree, 1993. {{ISBN|978-1-56145-231-6}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}
{{Wikinavedek}}

;{{ikona en}}
*[https://www.britannica.com/event/American-Civil-War American Civil War | History, Summary, Dates, Causes, Map, Timeline, Battles, Significance, &amp; Facts | Britannica]
*[https://www.biography.com/authors-writers/margaret-mitchell Margaret Mitchell - Books, Death &amp; Quotes|New Georgia Encyclopedia]
*[https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/ Margaret Mitchell: American Rebel | Biography of Margaret Mitchell | American Masters (PBS)]
*[https://www.encyclopedia.com/women/encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/mitchell-margaret-1900-1949 Mitchell, Margaret (1900–1949) | Encyclopedia.com]
;{{ikona ru}}
*[https://birdinflight.com/ru/portret/20161004-margaret-mitchell.html Написать и возненавидеть: Как автор «Унесенных ветром» спасалась от славы — Bird In Flight]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1900]]
[[Kategorija:Umrli leta 1949]]
[[Kategorija:Ženske]]
[[Kategorija:Borci za človekove pravice]]
[[Kategorija:Druga svetovna vojna]]
[[Kategorija:Humanitarni delavci]]
[[Kategorija:Ameriški pisatelji]]
[[Kategorija:Ameriški publicisti]]
[[Kategorija:Umrli v prometnih nesrečah]]
[[Kategorija:Ameriške feministke]]</text>
      <sha1>cikcp2kq6klabi034szbax05qebeywj</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687679</id>
      <parentid>6687524</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T09:26:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Poroki */</comment>
      <origin>6687679</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="43677" sha1="cxsnzar0p9efn9f2w7lxx0tyzbjfhcq" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{Infobox writer
| name             = Margaret Mitchell
| image            = Margaret Mitchell NYWTS.jpg
| caption          = Mitchell leta 1941
| pseudonym        = Peggy Mitchell (srednješolka)&lt;br&gt;Peg Mitchell (vseučiliščnica)
| birth_name       = Margaret Munnerlyn Mitchell
| birth_date       = {{birth date|1900|11|8}}
| birth_place      = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]]
| death_date       = {{death date and age|1949|8|16|1900|11|6}}
| death_place      = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]]
| resting_place    = [[Oakland Cemetery (Atlanta)|Oakland Cemetery]]
| occupation       = Časnikarka, romanopiskinja, novelistkinja 
| genre            = Romantična povest, zgodovinska domišljija, [[epika|epska]] [[novela (književnost)|novela]]
| education        = [[Smith College]]
| spouse           = {{plainlist|
* {{marriage|Berrien Upshaw|1922|1924|end=div}}
* {{marriage|John Marsh|1925}}&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|title=Margaret Mitchell: American Rebel ~ Biography of Margaret Mitchell &amp;#124; American Masters|date=March 29, 2012|website=American Masters|access-date=September 29, 2020|archive-date=September 24, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200924222135/https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;}}
| parents          = [[Eugene M. Mitchell]]&lt;br /&gt;[[Maybelle Stephens Mitchell|Maybelle Stephens]]
| relatives        = [[Annie Fitzgerald Stephens]] (babica)&lt;br&gt;[[Joseph Mitchell (Mitchell Estate director)|Joseph Mitchell]] (nečak)&lt;br&gt;[[Mary Melanie Holliday]] (sestrična)
| notableworks     = ''V vrtincu'' (''Gone with the Wind'')&lt;br /&gt;''Izgubljeni Laysen'' ('' Lost Laysen)''
| awards           = [[Pulitzer Prize for Novel]] (1937)&lt;br /&gt;[[National Book Award]] (1936)
| signature        = Margaret Mitchell signature.svg
}}
'''Margaret Munnerlyn Mitchell''' (*[[8. november]] [[1900]], †[[16. avgust]] [[1949]] [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]])&lt;ref&gt;{{Cite encyclopedia|url=https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|title=Margaret Mitchell {{!}} American novelist|encyclopedia=Encyclopedia Britannica|access-date=October 22, 2017|language=en|archive-date=June 28, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200628021722/https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|url-status=live}}&lt;/ref&gt; je bila ameriška romanopiska in časnikarka. Mitchell je napisala le en roman, ki je bil objavljen za časa njenega življenja; dogajanje je iz obdobja [[Ameriška državljanska vojna|Ameriške državljanske vojne]]. Za svoj roman ''[[V vrtincu (roman)|V vrtincu]]'' je prejela nagrado [[National Book Award for Fiction#Most Distinguished Novel (1935–1936)|National Book Award for Fiction]] za najboljšo povest v letu 1936&lt;ref name=nyt1937&gt;{{cite news |title=5 Honors Awarded on the Year's Books: ... |work=The New York Times |date=February 26, 1937 |page=23 }}&lt;/ref&gt; in nagrado [[Pulitzer Prize for Fiction]] leta 1937. 

Dolgo po njeni smrti je bila objavljena zbirka Mitchellinih dekliških zapisov in novela, ki jo je napisala kot najstnica, z naslovom ''Izgubljeni Laysen'' (''Lost Laysen''). Zbirka njenih časopisnih člankov, ki jih je napisala za „The Atlanta Journal“, pa je bila ponovno izdana v knjižni obliki.

== Življenjepis ==

=== Šolanje ===
==== Med Prvo svetovno vojno ====
Medtem ko je v Evropi divjala [[prva svetovna vojna]] (1914–1918), je Margaret obiskovala „Atlanta's Washington Seminary“&lt;ref&gt;„Atlanta’s Washington Seminary“ – „Washingtonski seminar v Atlanti“; sedaj se imenuje „The Westminster Schools“ – „Westminstrske šole“&lt;/ref&gt;, &quot;modno&quot; zasebno dekliško šolo z več kot 300 učenci.&lt;ref&gt;Sargent, Porter E. ''A Handbook of the Best Private Schools of the United States and Canada''. Boston: P.E Sargent, 1915. Vol. 1, p. 150.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt; Bila je zelo aktivna v dramskem krožku.&lt;ref&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 94.&lt;/ref&gt; Mitchell je igrala med drugim tudi moške like: Nicka Bottoma v Shakespearovem delu „[[Sen kresne noči]]“ in Launcelota Gobba v Shakespearovem „[[Beneški trgovec|Beneškem trgovcu]]“. Napisala je igro o neresnih študentkah, v kateri je tudi igrala.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.p 138&lt;/ref&gt; Pridružila se je tudi Literarnemu krožku in v letopisu objavila dve zgodbi: ''Mala sestra'' in ''Narednik Terry''&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.&lt;/ref&gt;. 
Desetletna &quot;Peggy&quot; je junakinja v Mali sestri; ko sliši, da posiljujejo njeno starejšo sestro, hladnokrvno vzame samokres in ustreli posiljevalca:&lt;ref&gt;Jones, A. G., Tomorrow is Another Day: the woman writer in the South, 1859–1936, p. 314.&lt;/ref&gt;po ameriško brezčutno ga je pogledala, samozavestno je pomerila vanj z namenom, da ne bo zgrešila – in ga ni.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.&lt;/ref&gt;

Mitchell je spodbujala njena zahtevna učiteljica angleščine Paisley, ki je prepoznala njen pisateljski talent;&lt;ref&gt;Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. Photo section between p. 178-179. {{ISBN|0-89919-169-X}}&lt;/ref&gt; rekla ji je, da bo lahko uspela le, če bo trdo delala in ne bo neprevidna pri sestavljanju stavkov, kajti stavek mora biti &quot;popoln, jedrnat in povezan&quot;.&lt;ref&gt;Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.&lt;/ref&gt;

Mitchellova je prebirala knjige [[Thomas Dixon Mlajši|Thomasa Dixona Ml.]]&lt;ref&gt;Thomas Dixon Mlajši (1864-1946) je bil ameriški pisatelj, odvetnik, politik in baptistični pastor – zagovornik nadvlade belcev. Filmski režiser D. W. Griffith je „Člana klana“ (1905) priredil za film (1915; „The Birth of a Nation“ – „Rojstvo naroda“). Film je tako v 20. stoletju prispeval k obuditvi [[Ku Klux Klan|Ku Klux Klana]].&lt;/ref&gt; Ko so 1916 v Atlanti vrteli njegov nemi film [[Rojstvo naroda]], je dramatizirala Dixonovo delo „Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“&lt;ref&gt;„Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“  - „The Traitor: A Story of the Fall of the Invisible Empire“ (1907)&lt;/ref&gt; Kot igralka je prevzela vlogo Steva Hoyla s fantovsko [[lasulja|lasuljo]].&lt;ref&gt;Dixon, Jr., Thomas. ''The Traitor: a story of the fall of the invisible empire''. New York:  Doubleday, Page &amp; Co, 1907. {{OCLC|2410927}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html Summary of The Traitor:  A Story of the Fall of the Invisible Empire] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120404122244/http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html |date=April 4, 2012 }}. Retrieved July 22, 2012.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 93.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Slide, Anothony. ''American Racist: the life and films of Thomas Dixon'', Lexington, KY: The University Press of Kentucky, 2004. p.192. {{ISBN|0-8131-2328-3}}&lt;/ref&gt; 

Za časa njenega šolanja v Atlanti je njen brat Stephens obiskoval [[Univerza Harvard|Harvardsko univerzo]] (1915–1917) in se  je maja 1917 prostovoljno prijavil k vojakom – mesec dni po tem, ko so ZDA napovedale vojno Nemčiji. Aprila 1918 je odplul v Francijo, sodeloval v bojih okrog [[Lagny]]ja in [[Marbache|Marbacha]], nato pa se je oktobra vrnil v Georgijo kot vaditelj.&lt;ref&gt;Mead, Frederick Sumner. ''Harvard's Military Record in the World War'', Boston, MA: The Harvard Alumni Association, 1921. p. 669. {{OCLC|1191594}}&lt;/ref&gt; Margaret in njena mati sta se septembra 1918 v New Yorku pripravljali na Margaretin vpis na fakulteto, a Stephens je očetu sporočil, da je na varnem, potem ko je bila njegova ladja na poti iz Francije v New York torpedirana.&lt;ref&gt;[http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&amp;query=margaret%20mitchell&amp;brand=athnewspapers-brand &quot;News of Society&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140502032846/http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&amp;query=margaret%20mitchell&amp;brand=athnewspapers-brand |date=May 2, 2014 }} E. W. Carroll (September 19, 1918) ''Athens Daily Herald'', p. 3. Retrieved February 26, 2013.&lt;/ref&gt;

==== Njena „velika ljubezen“ ====
Stephens Mitchell se je izrazil, češ da zavodsko bivanje &quot;uničuje dekleta&quot;.&lt;ref&gt;Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.&lt;/ref&gt;  Mati May Belle Mitchell pa je vendarle zelo cenila dekliško izobraževanje in je želela, da bi njeni hčerki izobrazba pomagala k uveljavljanju kot orožje in &quot;ključ do preživetja&quot;.&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Felder, Deborah G. A Century of Women: the most influential events in twentieth-century women's history. New York, NY: Citadel Press, 1999. p. 158. ISBN 0-8065-2526-6&lt;/ref&gt; Klasična univerzitetna izobrazba, ki si jo je želela za svojo hčer, je bila enakovredna fantovskim zavodom, kar pa je bilo na voljo le na severnih šolah. Zato je izbrala za hčerko Smith College v [[Northampton]]u v [[Massachusetts|Massachusettsu]], ker je menila, da je to najboljši ženski zavod v Združenih državah Amerike.&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. 13 &amp; 14 p. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt;

Po diplomi na Washington Seminary junija 1918 se je Mitchell zaljubila v lepuškastega harvardskega diplomanta, mladega vojaškega poročnika [[Clifford Henry|Clifforda Henryja]],&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 46-48.&lt;/ref&gt; ki je bil glavni inštruktor sabljanja v Camp Gordonu od 10. maja do odplutja v Francijo 17. julija.&lt;ref name=autogenerated10 /&gt;&lt;ref name=autogenerated10 /&gt; Henry ji je pred odhodom v Francijo podaril zaročni prstan.&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 47-48 &amp; 54.&lt;/ref&gt;

14. septembra 1918, ko je bila vpisana na Smith College, je bil Henry v boju smrtno ranjen in je 17. oktobra podlegel.&lt;ref name=autogenerated10&gt;Mead, F.S., ''Harvard's Military Record in the World War'', p. 450.&lt;/ref&gt; Medtem ko je poročnik Henry čakal v verdunskih jarkih, je tik pred ranjavanjem na list, iztrgan iz njegovega poljskega zvezka, ki so ga pozneje našli med njegovimi stvarmi, napisal pesem, katere zadnja kitica se glasi:
&lt;center&gt;
{|
|-
! Should I &quot;go West.&quot;&lt;ref&gt;Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', May 8, 1919, Vol. 21, No. 31, p. 645.&lt;/ref&gt;
! Ali naj „grem na zahod“
|-
| &lt;poem&gt; If &quot;out of luck&quot; at duty's call
In glorious action I should fall
At God's behest,

May those I hold most dear and best
Know I have stood the acid test
Should I &quot;go West.&quot;
 &lt;/poem&gt;
| &lt;poem&gt; Če bi &quot;brez sreče&quot; pri klicu dolžnosti
V slavnem pohodu padel
Po Božji dopustitvi,

Naj tisti, ki so mi najdražji in najboljši,
Vedo, da sem prestal preizkušnjo
Ali naj &quot;grem na Zahod&quot;.&lt;ref&gt;&quot;West&quot; (=&quot;Zahod&quot;); tukaj je besedna igra, saj mu je bilo ime tudi &quot;West&quot;&lt;/ref&gt;
&lt;/poem&gt;
|}
&lt;/center&gt;

==== Cliffordovi odlikovanji ====
{{Več slik/peskovnik
| footer    = &lt;center&gt;Stotnik Clifford West Henry, ki je bil med vojno poročnik pri načelniku 102. pehotnega polka, je 13. septembra 1918 zavzel mesto [[Vigneulles]], devet kilometrov znotraj [[Hindenburgova linija|Hindenburgove linije]]. Poročnik Henry in 50 njegovih mož je bilo naslednjega dne ubitih v strašni eksploziji, ki jenastala zaradi odvržene letalske bombe v mestu. Pokopan je na pokopališču »First Congregational Church Cemetery« Greenwich, Fairfield County, [[Connecticut]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.uswarmemorials.org/html/people_details.php?PeopleID=15377|title=Henry Clifford West|publisher= American War Memorials Overseas|author=|place=|language=en|date=2008|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;. Prejel je dvoje odlikovanj: francosko, pa tudi ameriško z ukazom predsednika Združenih držav Amerike leta 1921.&lt;br&gt;''War Department, General Orders No. 28, 1921''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://valor.militarytimes.com/recipient/recipient-27088/|title=Clifford Henry - Hall of Valor: Medal of Honor, Silver Star, U.S. Military Awards|publisher=Military Times|author=|place=Washington|language=en|date=|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;
| align     = right
| image1    = Croix de Guerre 1914 1918.jpg|
| width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt1      = One black raven
| caption1  = 
| image2    = Clifford-West-Henry Connecticut.jpg
| width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt2      = 
| caption2  = &lt;center&gt;Stotnik Clifford West Henry se je rodil 28. junija 1896 na [[Manhattan]]u v [[New York]]u, kjer so živeli njegovi starši Ira Walton Henry in Frances S. Henry. Umrl je od šrapnelov, ki so leteli od letalske [[kasetna bomba|kasetne bombe]] 17. oktobra 1918 v francoskem od Nemcev zasedenem mestu, ki ga je osvojil – skupaj z njim pa še 50 njegovih vojakov.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.geni.com/people/Lieutenant-Clifford-West-Henry/6000000017587398262|title=Lt. Clifford West Henry (1896 - 1918) - Genealogy|publisher=geni.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;
| image3    = Army distinguished service cross medal.png
| width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt3      = 
| caption3  = &lt;center&gt;Za svojo neverjetno drznost in pogumnost je prejel posmrtno tudi [[ZDA|ameriško]] predsedniško odlikovanje, ki ga je leta [[1921]] prevzela njegova mati Ira Walton Henry.&lt;/center&gt;
}}

„Bridgeport Telegram“ je objavil tozadevno poročilo 4. julija 1927:
:Gospa Ira Henry iz Sound Beacha je danes prejela odličje za izjemne zasluge od vojnega ministrstva v čast njenega sina, stotnika Clifforda W. Henryja, za hrabrost pod ognjem med svetovno vojno. Medaljo, ki jo je priporočil general Pershing, je podelil generalmajor Edwards.&lt;br&gt;
Stotnik Henry, ki je bil med vojno poročnik pri načelniku 102. pehotnega polka, je 13. septembra 1918 zavzel mesto [[Vigneulles]], devet kilometrov znotraj [[Hindenburgova linija|Hindenburgove linije]]. Poročnik Henry in 50 njegovih mož je naslednjega dne ubila strašna eksplozija v mestu, ko je letalo nanje odvrglo bombo. 

Henry je večkrat napredoval pred vodom, ki mu je poveljeval, in pritegnil ogenj iz brzostrelk, da bi njegovi možje lahko našli in uničili nemška gnezda. Čeprav je bil pri tem poskusu ranjen v nogo, je bila njegova smrt posledica ran od šrapnelov letalske bombe, ki jo je odvrglo nemško letalo.&lt;ref&gt;Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', April 10, 1919, Vol. 21, No. 27, p. 539.&lt;/ref&gt; Za svoja junaška dejanja je prejel francoski vojni križ s palmo&lt;ref&gt;Francoski vojni križ s palmo — ''Croix de guerre 1914–1918 (France)''&lt;/ref&gt;. Predsednik Združenih držav Amerike mu je kot vrhovni poveljnik oboroženih sil ZDA podelil za izjemne zasluge križec&lt;ref&gt;»Distinguished Service Cross (United States)«&lt;/ref&gt; in grozd hrastovega lista &lt;ref&gt;»Oak Leaf Cluster« - grozd hrastovega lista za izjemne zasluge&lt;/ref&gt;.&lt;ref name=autogenerated10 /&gt;&lt;ref&gt;[http://militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 Valor awards for Clifford West Henry] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131104084838/http://www.militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 |date=November 4, 2013 }}  Retrieved January 20, 2012.&lt;/ref&gt;
Clifford Henry je bil po besedah njenega brata  ''velika Margaretina ljubezen''. V pismu prijatelju pa je ona sama glede tega zapisala, da ohranja &quot;spomin na čisto ljubezen, ki v sebi ni imela niti trunka telesnega poželenja&quot;.&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 54.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Letter to A. Edee, March 26, 1920&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 75-76.&lt;/ref&gt;

==== Opustitev znanstvene kariere ====
Mitchell si je zamišljala, da bi se uveljavila na področju [[psihiatrija|psihiatrije]],&lt;ref name=autogenerated12&gt;Pierpont, Claudia Roth. &quot;A Critic at Large: A Study in Scarlett.&quot; ''The New Yorker'', August 31, 1992, p. 93-94.&lt;/ref&gt;vendar je njeno prihodnost prekrižala [[španska gripa|španske gripe]], ki je po vsem svetu pomorila čez petdeset milijonov ljudi – kar je trikrat več od žrtev  svetovne vojne. 25. januarja 1919 je posegla tudi v njeno družino: njena mati, May Belle Mitchell, je podlegla [[pljučnica|pljučnici]] prav zaradi te vseokužbe; v slutnji, da je njena smrt tik pred vrati, je hčerki napisala zadnji nasvet: 
:„Razdajaj se z obema rokama in polnim srcem; a presežek daj šele potem, ko si že živela svoje lastno življenje.&lt;ref name=autogenerated12 /&gt;
Kot povprečna študentka Marjeta ni blestela na nobenem akademskem področju ter je podcenjevala tudi svoje pisne sposobnosti in čeprav je njen profesor angleščine hvalil njeno delo, se ji je zdela pohvala neupravičena.&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 56 &amp; 60.&lt;/ref&gt; Po končanem prvem letniku na Smith Collegeu se je Mitchell za trajno vrnila v Atlanto, da bi prevzela gospodinjstvo namesto očeta.&lt;ref name=autogenerated12 /&gt;Ko si je oktobra 1919 opomogla od [[apendektomija|slepiča]], je prijateljici zaupala, da je zanjo pomenila opustitev fakultete in sanj o &quot;novinarski karieri&quot;, da bi v zameno vodila družinsko gospodinjstvo, &quot;odpoved vsemu, kar je bilo kaj vredno – za prazen nič!&quot;&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 30 &amp; 42.&lt;/ref&gt;

=== Med Drugo svetovno vojno ===
{{Več slik/peskovnik
| footer    = &lt;center&gt;&lt;/center&gt;
| align     = right
| image1    = Margaret Mitchell Christens USS Atlanta (CL-104) 1944.jpg
| width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt1      = One black raven
| caption1  = &lt;center&gt; Svojo ladjo ''USS 'Atlanta' (CL-104) '' je krstila sama lastnica Margaret Mitchell Christens [[1944]] in jo tudi sama v celoti temeljito gmotno opremila&lt;/center&gt;
| image2    = Margaret Mitchell 1941 on USS Atlanta (CL-51).jpg
| width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt2      = 
| caption2  = &lt;center&gt;Mitchell v odori [[Rdeči križ|Rdečega križa]] na krovu ladje USS ''Atlanta'' (CL-51), ki jo je kot lahko [[križarka|križarko]] [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|Ameriška vojna mornarica]] uporabljala v protiletalstvu; prislužila je pet zvezdic &amp; predsedniško priznanje za &quot;junaški zgled neomajnega bojnega duha&quot;.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|title=Atlanta III (CL-51)|website=NHHC|access-date=June 4, 2024|archive-date=June 4, 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240604125911/https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
&lt;/center&gt;
| image3    = Margaret Mitchell - Democrat and Chronicle (1936).jpg
| width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt3      = 
| caption3  = &lt;center&gt;Mitchell je vestno dopisovala izpiljene članke v časopisje in pisala svoj roman „V vrtincu“ (1936)&lt;/center&gt;}}

Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bila prostovoljka za [[Rdeči križ]] in je zbirala denar za vojna prizadevanja s prodajo vojnih obveznic.&lt;ref&gt;Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 225.&lt;/ref&gt;  Bila je dejavna v domovinski domači obrambi, šivala je bolnišnične halje in na hlače lepila našitke.&lt;ref&gt;Oliphant, Sgt. H. N. &quot;People on the Home Front: Margaret Mitchell&quot;. October 19, 1945. Yank, p. 9.&lt;/ref&gt; Čeprav se je sicer odločno zavzemala za uveljavitev ženskih pravic, ni bila enostranska in bojevita [[feminizem|feministka]], ampak je načeloma enako spoštovala tudi „močnejši spol“. To je pokazala zlasti med vojno, ko je posvečala veliko pozornost pisanju pisem vpoklicanim fantom in možem: vojakom, mornarjem in marincem; v svoja pisma je mimogrede vpletala šaljivost, spodbudo in sočutje.&lt;ref&gt;Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.&lt;/ref&gt;

„USS Atlanta (CL-51)“ je bila lahka [[križarka]], ki jo je [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|ameriška vojna mornarica]] uporabljala kot protiletalsko ladjo pod pokroviteljstvom Margaret Mitchell in je bila uporabljena v pomorski [[Bitka za Midway|Bitki za Midway]] in [[Bitka za Vzhodne Salomonove otoke|Vzhodne Salomonove otoke]]. Ladja je bila med nočnim delovanjem na površini 13. novembra 1942 med pomorsko bitko za Guadalcanal močno poškodovana, nakar jo je ukazal njen [[kapitan]] potopiti; pogumno moštvo si je pri tem prislužilo  pet bojnih zvezdic in predsedniško priznanje kot &quot;junaški primer nepremagljivega bojnega duha&quot;.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|title=Atlanta III (CL-51)|website=NHHC|access-date=June 4, 2024|archive-date=June 4, 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240604125911/https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Mitchell je sama gmotno podprla drugo lahko križarko, zopet poimenovano po mestu Atlanta, ''USS Atlanta (CL-104)''. 6. februarja 1944 jo je v Camdenu v New Jerseyju krstila njena dobrotnica Margaret kot Atlanto, bojne podvige pa je začela maja 1945. Atlanta je bila članica operativnih sil, ki so varovale hitre letalonosilke, delovala pa je ob obali [[Honšu]]ja, ko so se Japonci 15. avgusta 1945 brezpogojno vdali; prislužila si je dve bojni zvezdici. Končno je bila potopljena med eksplozivnimi preizkusi ob [[San Clemente (otok)|otoku San Clemente]] 1. oktobra 1970.&lt;ref&gt;[http://www.history.navy.mil/photos/sh-usn/usnsh-a/ix304.htm USS Atlanta (IX-304, formerly CL-104), 1964–1970] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121108084914/http://www.history.navy.mil/photos/sh-usn/usnsh-a/ix304.htm |date=November 8, 2012 }}. Retrieved January 22, 2013.&lt;/ref&gt;

== Družina ==
{{Več slik/peskovnik
| footer    = &lt;center&gt;Njen stari oče Russell Mitchell je imel trinajst otrok z dvema ženama; najstarejši je bil njen oče Eugene, ki je diplomiral na Pravni fakulteti Univerze v Georgiji.&lt;ref name=&quot;cyclopedia&quot;&gt;{{cite book |last1=Candler |first1=Allen D. |first2=Clement A. |last2=Evans |title=Cyclopedia of Georgia |location=Atlanta, Georgia |publisher=State Historical Association |year=1906 |volume=2 of 3 |pages=602–605 |oclc=3300148}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last=Garrett |first=Franklin M. |title=Atlanta and Environs: a chronicle of its people and events |location=Athens, Georgia |publisher=University of Georgia Press |year=1969 |volume=1 |page=819 |isbn=0820302635}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Ruppersburg, Hugh (2007). The New Georgia Encyclopedia Companion to Georgia Literature. Athens, Georgia: University of Georgia Press. p. 326. ISBN 9780820328768.&lt;/ref&gt;. Margaretka je začela pisati zgodbice v najstniških letih; leta 1922 pa je presenetila svoje vrstnike, ko je dobila pri [[Atlanta Journal|Atlanta Journalu]] službo časnikarke, kar je takrat veljalo za delo pridržano moškim. Pisateljici je slava kmalu začela presedati; radovedneži je namreč niti za trenutek niso puščali pri miru. Zato je nasprotovala snemanju filma: &quot;Nočem prevzemati dela scenaristke, nočem biti svetovalka; ne zanima me izbira igralcev, snemanje ali objava filma. Dajte mi malo miru! Pozabite name!&quot;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://birdinflight.com/ru/portret/20161004-margaret-mitchell.html|title=Написать и возненавидеть: Как автор «Унесенных ветром» спасалась от славы|publisher=Bird In Flight|author=Светлана Ворошилова|place=|language=ru|date=4. oktober 2016|accessdate=8. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;
| align     = right
| image1    = Eugene-Muse-Mitchell.jpg
| width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt1      = One black raven
| caption1  = &lt;center&gt;Njen oče je bil Eugene Muse Mitchell; njegovi predniki so izhajali s [[Škotska|Škotskega]]. Po materini strani pa je imela katoliške [[Irci|irske]] korenine. ([[1906]])&lt;/center&gt;
| image2    = Crescent Apartments, Atlanta, Georgia.jpg
| width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt2      = 
| caption2  = &lt;center&gt;Njen družinski dom, poimenovan &quot;Smetišče&quot; (&quot;Dump&quot;), je prava graščina; tukaj je želela, da bi bila &quot;moja hišica moja svobodica&quot;. Miru pa ni imela, saj so jo občudovalci stalno nadlegovali. Tu je danes spominska hiša in [[muzej]]&lt;/center&gt;
| image3    = Margaret-Mitchell 1922.jpg
| width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt3      = 
| caption3  = &lt;center&gt; Margaret je bila taka zapeljivka, da je zanjo norelo istočasno pet fantov.&lt;/center&gt;
}}

=== Poreklo ===
Margaret Mitchell je vse življenje živela v [[Atlanta, Georgija|Atlanti]] v [[ZDA|ameriški zvezni državi]] [[Georgija|Georgiji]]. Rodila se je leta 1900 v bogati in politično pomembni družini. Po očetovi moški strani je imela [[Škoti|škotske]] prednike, po materini moški veji pa [[Irci|irske]] korenine. Njen oče, Eugene Muse Mitchell, je bil odvetnik, mati, Mary Isabel &quot;Maybelle&quot; Stephens, pa sufražetka in katoliška dobrodelnica. Imela je dva brata, Russella Stephensa Mitchella, ki je umrl v otroštvu leta 1894, in Alexandra Stephensa Mitchella, rojenega leta 1896.&lt;ref name=cyclopedia /&gt;&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt;

==== Mladostnica ====
Margaret je začela uporabljati ime »Peggy« v srednješolskem zavodu Washington Seminary, a skrajšano obliko »Peg« na visoki šoli v Smith Collegeu; ugajala ji je potrditev tega nadimka v mitološkem krilatem konju »[[Pegaz]]u«, ki navdihuje pesnike.&lt;ref&gt;Flora, Joseph M., Amber Vogel and Bryan Albin Giemza. ''Southern Writers: a new biographical dictionary'' Baton Rouge, LA: Louisiana State University Press, 2006. p. 285. {{ISBN|0-8071-3123-7}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=reporter&gt;{{cite book |last1=Mitchell |first1=Margaret |first2=Patrick |last2=Allen |title=Margaret Mitchell: reporter |location=Athens, GA |publisher=Hill Street Press |year=2000 |isbn=978-1-57003-937-9}}&lt;/ref&gt; Peggy je v svoji atlantski družbi [[matura|maturirala]] v zimskem semestru 1920.&lt;ref name=reporter /&gt; V takratnem slogu »&quot;gin and jazz&quot;« je pri plesu občinstvo »frapirala« in ga s svojim nenavadnim mlatarjenjem dodobra razburila.&lt;ref&gt;Kriebl, Karen J (1998). „From bloomers to flappers: the American women's dress reform movement, 1840–1920”. Ohio State University: 113—28.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=autogenerated16&gt;Wolfe, Margaret Ripley. ''Daughters of Canaan: a saga of southern women''. Lexington, KY: University Press of Kentucky, 1995. p. 150. {{ISBN|0-8131-0837-3}}&lt;/ref&gt; Na dobrodelnem maturantskem plesu v Atlanti leta 1921 je namreč izvedla [[apaški ples]], ki je vključeval nasilnost, erotičnost ter poljub s soplesalcem&lt;ref&gt;(en) Richard Powers, « The hidden story of the Apache dance [archive] », sur socialdance.stanford.edu (consulté le 4 mars 2021)&lt;/ref&gt;, kar je močno razkurilo atlantsko visoko meščansko družbo in posledično je bila izločena iz Mladinskega društva (Junior Legaue).&lt;ref&gt;{{Cite news|url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-10-13-bk-950-story.html|title=The Belle of Lettres : SOUTHERN DAUGHTER: The Life of Margaret Mitchell, By Darden Asbury Pyron (Oxford University Press: $29.95; 560 pp.)|date=October 13, 1991|newspaper=[[Los Angeles Times]]|access-date=February 5, 2022|archive-date=February 5, 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220205051629/https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-10-13-bk-950-story.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Young, Elizabeth. ''Disarming the Nation: women's writing and the American Civil War''. Chicago, IL: University of Chicago Press, 1999. p. 243. {{ISBN|0-226-96087-0}}&lt;/ref&gt; Apaški ples in [[tango]] sta delovala pohujšljivo zaradi svojih [[erotika|erotičnih]] sestavin; slednjega je priljubil [[nemi film]] »Štirje jezdeci apokalipse« (The Four Horsemen of the Apocalypse, 1921), ki je glavnega igralca [[Rudolph Valentino|Rudolpha Valentina]] zaradi njegovega vrhunskega plesanja tanga naredil za simbol [[spolnost|spolnosti]].&lt;ref&gt;Groppa, Carlos G. ''The Tango in the United States: a history''. Jefferson, NC: McFarland &amp; Co. Publishers, 2004. p. 82. {{ISBN|0-7864-1406-5}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=uKmExgEACAAJ |pages=39–40 |title=Dark Lover: The Life and Death of Rudolph Valentino |isbn=9780374282394 |last1=Leider |first1=Emily Wortis |year=2003 |publisher=Farrar, Straus and Giroux }}&lt;/ref&gt;

Mitchell je bila po lastnih besedah &quot;brezvestna spogledljivka&quot;. Zaročila se je s petimi moškimi, a je vztrajno trdila, da nobenemu od njih ni lagala niti jih zapeljevala.&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al, ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 116-118.&lt;/ref&gt; Krajevna klepetava dopisnica, ki se je podpisovala kot Polly Peachtree, je v stolpcu iz leta 1922 opisala Mitchellino ljubezensko izživljanje:
:»V svojem kratkem življenju je imela morda več moških, ki so bili vanjo res &quot;na smrt zaljubljeni&quot;, več iskrenih snubcev, kot pa katero koli drugo dekle v Atlanti«.&lt;ref name=autogenerated16 /&gt;

=== Poroki ===
[[File:Margaret-Mitchell 1930.jpg|thumb|200px|left|&lt;center&gt;Margaret Mitchell leta [[1930]]]]&lt;/center&gt;
Aprila 1922 je Mitchell hodila in se skoraj vsakodnevno videvala z dvema moškima: eden je bil Berrien Kinnard Upshaw z vzdevkom »Red« = »Rdeči« (10. marec 1901 — 13. januar 1949), s katerim naj bi se srečala 1917 na plesu, ki so ga priredili starši ene od njenih prijateljic, in drugi, njegov sostanovalec in prijatelj John Robert Marsh (6. oktober 1895 — 5. marec 1952), založnik iz Kentuckyja, ki je delal za [[Associated Press]].&lt;ref name=autogenerated20&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 95-96.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Walker, Marianne (1993). Margaret Mitchell and John Marsh: the love story behind Gone With the Wind. Atlanta, GA: Peachtree Publishers. ISBN 9781561456178.&lt;/ref&gt;  

Upshaw je bil fant iz Atlante, nekaj mesecev mlajši od Mitchell, čigar družina se je leta 1916 preselila v Raleigh v Severni Karolini.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (May 6, 1997). Lost Laysen. Simon and Schuster. ISBN 9780684837680.&lt;/ref&gt; Leta 1919 je bil sprejet v Pomorsko akademijo Združenih držav Amerike, vendar je 5. januarja 1920 odstopil zaradi akademskih pomanjkljivosti. Maja je bil ponovno sprejet, takrat star 19 let, in je dva meseca preživel na morju, preden je odstopil drugič, in sicer 1. septembra 1920.&lt;ref&gt;Washington Government Printing Office (1921), ''Annual Register of the United States Naval Academy, Annapolis, Md'', p. 57, 188, 193 &amp; 204.&lt;/ref&gt;Upshaw, ki mu šola ni dišala in ni imel službe, si je leta 1922 »služil« denar s tihotapljenjem alkohola v georgijskih gorah.&lt;ref&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 95.&lt;/ref&gt;

Čeprav ji je njena družina odsvetovala, sta se Peggy in Red poročila 2. septembra 1922; priča na njuni poroki je bil John Marsh. Par je živel v domu Mitchellovih z njenim očetom; a že do decembra se je zakon razdrl in Upshow je odšel iz hiše. Mitchell se je pritoževala zaradi telesnega in čustvenega nasilja, kar vse je bilo posledica moževega pijančevanja. Do ločitve je prišlo sporazumno: John Marsh mu je dal posojilo, Mitchell pa se je odpovedala tožbi za nasilništvo.&lt;ref&gt;Champion, Laurie. American Women Writers, 1900–1945: a bio-bibliographical critical sourcebook. Westport, CT: Greenwood Press, 2000. p. 240. ISBN 0-313-30943-4&lt;/ref&gt;&lt;ref name=autogenerated20 /&gt;&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al, ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 133.&lt;/ref&gt; Civilno sta se ločila 16. oktobra 1924.&lt;ref name=reporter /&gt;{{rp|xx}} 

Ker sta se poročila v katoliški Cerkvi, na razglasitev ničnosti zakona po takratnem Cerkvenem zakoniku ni bilo možno niti pomisliti. Zato je Mitchell zapustila katoliško vero in se priključila episkopalni&lt;ref&gt;Episkopalna cerkev (''Episcopal Church'' – ''TEC''), znana tudi kot Protestanntska episkopalna cerkev v ZDA (''Protestant Episcopal Church in the United States of America'' – ''PECUSA'' – je članica svetovne Anglikanske skupnosti&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;j777&quot;&gt;{{cite web | title=Episcopal Church, The | website=The Episcopal Church | date=2012-05-22 | url=https://www.episcopalchurch.org/glossary/episcopal-church-the/ | access-date=2024-07-28}}&lt;/ref&gt;, kjer so glede ločitve zakona dopuščali širša merila in celo cerkveno ločitev.&lt;ref&gt;&quot;'As God is My Witness': The Catholic Roots of Gone with the Wind | Franciscan Media&quot;. May 14, 2020.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite news|url = https://www.ajc.com/news/local/margaret-mitchell-nephew-leaves-estate-atlanta-archdiocese/30wq9vEws4OlZjxzAhq4qN/#:~:text=The%20bequest%20to%20the%20archdiocese,Catholic%20church%20in%20later%20life.|title = Margaret Mitchell's nephew leaves estate to Atlanta Archdiocese|newspaper = The Atlanta Journal-Constitution|last1 = Poole|first1 = Shelia|access-date = February 6, 2022|archive-date = February 6, 2022|archive-url = https://web.archive.org/web/20220206152321/https://www.ajc.com/news/local/margaret-mitchell-nephew-leaves-estate-atlanta-archdiocese/30wq9vEws4OlZjxzAhq4qN/#:~:text=The%20bequest%20to%20the%20archdiocese,Catholic%20church%20in%20later%20life.|url-status = live}}&lt;/ref&gt;

4. julija 1925 sta se torej 24-letna Margaret Mitchell in 29-letni John Marsh poročila v unitarno-univerzalistični cerkvi.&lt;ref&gt; »Unitaristični univerzalizem« je svobodomiselno versko izroččilo, ki je nastalo z združitvijo dveh skupnosti: unitarizma in univerzalizma. Leta 1793 je bila v Ameriki ustanovljena Univerzalistična cerkev Amerike, leta 1825 pa Ameriško unitaristično združenje (AUA).&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Walker, Marianne (1993). Margaret Mitchell and John Marsh: the love story behind Gone With the Wind. Atlanta, GA: Peachtree Publishers. ISBN 9781561456178.&lt;/ref&gt; Novoporočenca sta se naselila v sobah Crescenta v Atlanti in v stanovanju št. 1, ki sta ga ljubkovalno poimenovala »The Dump« (tj. »Smetišče«);  zdaj je tukaj Hiša in muzej Margaret Mitchell.&lt;ref name=autogenerated15&gt;Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 8.&lt;/ref&gt;

== Smrt in spomin ==
[[File:MargaretMitchell-grave.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Mitchellin grob na »Oaklandskem pokopališču« v [[Atlanta, Georgija|Atlanti]] (»Oakland Cemetery«) ]]&lt;/center&gt;

=== Prometna nesreča in smrt ===
Margaret Mitchell je zvečer, 11. avgusta 1949, ko je s svojim možem Johnom Marshom prečkala v Atlanti ulico Peachtree Street na poti za ogled filma „Canterburyjska zgodba“ (''A Canterbury Tale''), zbil prehitri voznik. Pet dni pozneje, 16. avgusta, je v starosti 48 let umrla v bolnišnici Grady (Grady Memorial Hospital), ne da bi prišla k zavesti.

Zbil jo je taksist Hugh Gravitt, ki ni bil v službi in je vozil svoje osebno vozilo. Po trčenju so ga zaprli  zaradi vožnje pod vplivom alkohola in ga izpustili z varščino v višini 5450 dolarjev do Mitchelline smrti.&lt;ref name=autogenerated2&gt;[https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html Obituary: Miss Mitchell, 49, Dead of Injuries] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171109075709/https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html |date=November 9, 2017 }}, (August 17, 1949) ''New York Times''. Retrieved May 14, 2011.&lt;/ref&gt;
Najprej je bil obtožen vožnje v vinjenem stanju, prehitre vožnje in vožnje po napačni strani ceste; novembra 1949 so ga spoznali za krivega uboja iz malomarnosti in ga obsodili na 18 mesecev zapora, od česar je v ječi preživel 11 mesecev. Gravitt je umrl leta 1994 v starosti 74 let.&lt;ref&gt;Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 270.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web | url=https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | title=Hugh Gravitt, Driver Who Killed Margaret Mitchell | date=April 22, 1994 | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034521/https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web | url=https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | title=Hugh D Gravitt in Social Security Death Index | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034629/https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | url-status=live }}&lt;/ref&gt;

=== Pogreb ===
Margaret Mitchell so pokopali na pokopališču Oakland. Ko je njen mož John umrl leta 1952, so ga pokopali poleg njegove žene.

=== Spomin ===
Leta 1978 so Mitchell sprejeli v „Dvorano slavnih georgijskih časopisov“ („Georgia Newspaper Hall of Fame“),&lt;ref name=Green&gt;{{cite news | author=Green, Dick | title=Papers Challenged To Reach New Reader Group | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=February 25, 1978 | url=https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | via=newspapers.com | access-date=July 3, 2020 | archive-date=July 3, 2020 | archive-url=https://web.archive.org/web/20200703145734/https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | url-status=live }}&lt;/ref&gt; leta 1994 v „Dvorano slavnih georgijskih žensk“ („Georgia Women of Achievement“) in leta 2000 v „Dvorano slavnih georgijskih pisateljev“ („Georgia Writers Hall of Fame“).&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|title=Margaret Mitchell|author=New Georgia Encyclopedia|access-date=October 21, 2017|archive-date=October 21, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171021220611/http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Leta 1994 je Shannen Doherty igrala v televizijskem filmu „A Burning Passion: The Margaret Mitchell Story“ („Goreča strast: Zgodba Margaret Mitchell“) – izmišljeni pripovedi o Mitchellinem življenju, ki jo je režiral [[Larry Peerce]].&lt;ref&gt;{{cite news | title=TELEVISION REVIEW; The Woman Who Invented Scarlett | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=November 7, 1994 | url=https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | via=nytimes.com | access-date=December 11, 2020 | archive-date=April 6, 2023 | archive-url=https://web.archive.org/web/20230406084227/https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Ko je 2011 umrl Mitchellin nečak Joseph Mitchell, je zapustil [[Nadškofija Atlanta|nadškofiji Atlanta]] petdeset odstotkov blagovnih znamk in literarnih pravic zapuščine Margaret Mitchell ter nekaj Mitchellinih osebnih predmetov.&lt;ref name=Kandra1&gt;{{cite news|last=Kandra|first=Greg|title=Gone with the windfall: Margaret Mitchell heir leaves estate to Archdiocese of Atlanta|url=http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|accessdate=April 7, 2014|newspaper=Patheos|date=August 16, 2012|archive-date=April 9, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140409002146/http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

== Opombe ==
{{Reflist|30em}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Nadaljnje branje ==
;{{ikona en}}
* Bonner, Peter. ''[https://web.archive.org/web/20131127122453/http://peterbonner.com/store.html Lost In Yesterday: Commemorating The 70th Anniversary of Margaret Mitchell's 'Gone With The Wind']''. Marietta, Georgia: First Works Publishing Co., Inc., 2006. {{ISBN|978-0-9716158-9-2}}.
* Brown, Ellen F. and John Wiley. ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: A Bestseller's Odyssey from Atlanta to Hollywood''. Lanham, Maryland: Taylor Trade, 2011. {{ISBN|978-1-58979-567-9}}.
* Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. {{ISBN|0-89919-169-X}}
* Farr, Finis. ''Margaret Mitchell of Atlanta: The Author of Gone With the Wind''. New York: William Morrow, 1965. {{ISBN|978-0-380-00810-0}}
* Mitchell, Margaret, Allen Barnett Edee and Jane Bonner Peacock. ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921''. Atlanta, Georgia: Peachtree Publishers, Ltd, 1985. {{ISBN|978-0-931948-70-1}}
* Mitchell, Margaret and Patrick Allen. ''Margaret Mitchell: Reporter''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-57003-937-9}}
* Mitchell, Margaret and Jane Eskridge. ''Before Scarlett: Girlhood Writings of Margaret Mitchell''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-892514-62-2}}
* Pyron, Darden Asbury. ''Southern Daughter: The Life of Margaret Mitchell''. New York: Oxford University Press, 1991. {{ISBN|978-0-19-505276-3}}
* Walker, Marianne. ''Margaret Mitchell &amp; John Marsh: The Love Story Behind Gone With the Wind''. Atlanta: Peachtree, 1993. {{ISBN|978-1-56145-231-6}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}
{{Wikinavedek}}

;{{ikona en}}
*[https://www.britannica.com/event/American-Civil-War American Civil War | History, Summary, Dates, Causes, Map, Timeline, Battles, Significance, &amp; Facts | Britannica]
*[https://www.biography.com/authors-writers/margaret-mitchell Margaret Mitchell - Books, Death &amp; Quotes|New Georgia Encyclopedia]
*[https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/ Margaret Mitchell: American Rebel | Biography of Margaret Mitchell | American Masters (PBS)]
*[https://www.encyclopedia.com/women/encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/mitchell-margaret-1900-1949 Mitchell, Margaret (1900–1949) | Encyclopedia.com]
;{{ikona ru}}
*[https://birdinflight.com/ru/portret/20161004-margaret-mitchell.html Написать и возненавидеть: Как автор «Унесенных ветром» спасалась от славы — Bird In Flight]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1900]]
[[Kategorija:Umrli leta 1949]]
[[Kategorija:Ženske]]
[[Kategorija:Borci za človekove pravice]]
[[Kategorija:Druga svetovna vojna]]
[[Kategorija:Humanitarni delavci]]
[[Kategorija:Ameriški pisatelji]]
[[Kategorija:Ameriški publicisti]]
[[Kategorija:Umrli v prometnih nesrečah]]
[[Kategorija:Ameriške feministke]]</text>
      <sha1>cxsnzar0p9efn9f2w7lxx0tyzbjfhcq</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687682</id>
      <parentid>6687679</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T09:29:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Prometna nesreča in smrt */</comment>
      <origin>6687682</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="43679" sha1="egdt4pplhydphl8b32jify4122vmn7v" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{Infobox writer
| name             = Margaret Mitchell
| image            = Margaret Mitchell NYWTS.jpg
| caption          = Mitchell leta 1941
| pseudonym        = Peggy Mitchell (srednješolka)&lt;br&gt;Peg Mitchell (vseučiliščnica)
| birth_name       = Margaret Munnerlyn Mitchell
| birth_date       = {{birth date|1900|11|8}}
| birth_place      = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]]
| death_date       = {{death date and age|1949|8|16|1900|11|6}}
| death_place      = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]]
| resting_place    = [[Oakland Cemetery (Atlanta)|Oakland Cemetery]]
| occupation       = Časnikarka, romanopiskinja, novelistkinja 
| genre            = Romantična povest, zgodovinska domišljija, [[epika|epska]] [[novela (književnost)|novela]]
| education        = [[Smith College]]
| spouse           = {{plainlist|
* {{marriage|Berrien Upshaw|1922|1924|end=div}}
* {{marriage|John Marsh|1925}}&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|title=Margaret Mitchell: American Rebel ~ Biography of Margaret Mitchell &amp;#124; American Masters|date=March 29, 2012|website=American Masters|access-date=September 29, 2020|archive-date=September 24, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200924222135/https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;}}
| parents          = [[Eugene M. Mitchell]]&lt;br /&gt;[[Maybelle Stephens Mitchell|Maybelle Stephens]]
| relatives        = [[Annie Fitzgerald Stephens]] (babica)&lt;br&gt;[[Joseph Mitchell (Mitchell Estate director)|Joseph Mitchell]] (nečak)&lt;br&gt;[[Mary Melanie Holliday]] (sestrična)
| notableworks     = ''V vrtincu'' (''Gone with the Wind'')&lt;br /&gt;''Izgubljeni Laysen'' ('' Lost Laysen)''
| awards           = [[Pulitzer Prize for Novel]] (1937)&lt;br /&gt;[[National Book Award]] (1936)
| signature        = Margaret Mitchell signature.svg
}}
'''Margaret Munnerlyn Mitchell''' (*[[8. november]] [[1900]], †[[16. avgust]] [[1949]] [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]])&lt;ref&gt;{{Cite encyclopedia|url=https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|title=Margaret Mitchell {{!}} American novelist|encyclopedia=Encyclopedia Britannica|access-date=October 22, 2017|language=en|archive-date=June 28, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200628021722/https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|url-status=live}}&lt;/ref&gt; je bila ameriška romanopiska in časnikarka. Mitchell je napisala le en roman, ki je bil objavljen za časa njenega življenja; dogajanje je iz obdobja [[Ameriška državljanska vojna|Ameriške državljanske vojne]]. Za svoj roman ''[[V vrtincu (roman)|V vrtincu]]'' je prejela nagrado [[National Book Award for Fiction#Most Distinguished Novel (1935–1936)|National Book Award for Fiction]] za najboljšo povest v letu 1936&lt;ref name=nyt1937&gt;{{cite news |title=5 Honors Awarded on the Year's Books: ... |work=The New York Times |date=February 26, 1937 |page=23 }}&lt;/ref&gt; in nagrado [[Pulitzer Prize for Fiction]] leta 1937. 

Dolgo po njeni smrti je bila objavljena zbirka Mitchellinih dekliških zapisov in novela, ki jo je napisala kot najstnica, z naslovom ''Izgubljeni Laysen'' (''Lost Laysen''). Zbirka njenih časopisnih člankov, ki jih je napisala za „The Atlanta Journal“, pa je bila ponovno izdana v knjižni obliki.

== Življenjepis ==

=== Šolanje ===
==== Med Prvo svetovno vojno ====
Medtem ko je v Evropi divjala [[prva svetovna vojna]] (1914–1918), je Margaret obiskovala „Atlanta's Washington Seminary“&lt;ref&gt;„Atlanta’s Washington Seminary“ – „Washingtonski seminar v Atlanti“; sedaj se imenuje „The Westminster Schools“ – „Westminstrske šole“&lt;/ref&gt;, &quot;modno&quot; zasebno dekliško šolo z več kot 300 učenci.&lt;ref&gt;Sargent, Porter E. ''A Handbook of the Best Private Schools of the United States and Canada''. Boston: P.E Sargent, 1915. Vol. 1, p. 150.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt; Bila je zelo aktivna v dramskem krožku.&lt;ref&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 94.&lt;/ref&gt; Mitchell je igrala med drugim tudi moške like: Nicka Bottoma v Shakespearovem delu „[[Sen kresne noči]]“ in Launcelota Gobba v Shakespearovem „[[Beneški trgovec|Beneškem trgovcu]]“. Napisala je igro o neresnih študentkah, v kateri je tudi igrala.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.p 138&lt;/ref&gt; Pridružila se je tudi Literarnemu krožku in v letopisu objavila dve zgodbi: ''Mala sestra'' in ''Narednik Terry''&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.&lt;/ref&gt;. 
Desetletna &quot;Peggy&quot; je junakinja v Mali sestri; ko sliši, da posiljujejo njeno starejšo sestro, hladnokrvno vzame samokres in ustreli posiljevalca:&lt;ref&gt;Jones, A. G., Tomorrow is Another Day: the woman writer in the South, 1859–1936, p. 314.&lt;/ref&gt;po ameriško brezčutno ga je pogledala, samozavestno je pomerila vanj z namenom, da ne bo zgrešila – in ga ni.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.&lt;/ref&gt;

Mitchell je spodbujala njena zahtevna učiteljica angleščine Paisley, ki je prepoznala njen pisateljski talent;&lt;ref&gt;Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. Photo section between p. 178-179. {{ISBN|0-89919-169-X}}&lt;/ref&gt; rekla ji je, da bo lahko uspela le, če bo trdo delala in ne bo neprevidna pri sestavljanju stavkov, kajti stavek mora biti &quot;popoln, jedrnat in povezan&quot;.&lt;ref&gt;Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.&lt;/ref&gt;

Mitchellova je prebirala knjige [[Thomas Dixon Mlajši|Thomasa Dixona Ml.]]&lt;ref&gt;Thomas Dixon Mlajši (1864-1946) je bil ameriški pisatelj, odvetnik, politik in baptistični pastor – zagovornik nadvlade belcev. Filmski režiser D. W. Griffith je „Člana klana“ (1905) priredil za film (1915; „The Birth of a Nation“ – „Rojstvo naroda“). Film je tako v 20. stoletju prispeval k obuditvi [[Ku Klux Klan|Ku Klux Klana]].&lt;/ref&gt; Ko so 1916 v Atlanti vrteli njegov nemi film [[Rojstvo naroda]], je dramatizirala Dixonovo delo „Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“&lt;ref&gt;„Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“  - „The Traitor: A Story of the Fall of the Invisible Empire“ (1907)&lt;/ref&gt; Kot igralka je prevzela vlogo Steva Hoyla s fantovsko [[lasulja|lasuljo]].&lt;ref&gt;Dixon, Jr., Thomas. ''The Traitor: a story of the fall of the invisible empire''. New York:  Doubleday, Page &amp; Co, 1907. {{OCLC|2410927}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html Summary of The Traitor:  A Story of the Fall of the Invisible Empire] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120404122244/http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html |date=April 4, 2012 }}. Retrieved July 22, 2012.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 93.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Slide, Anothony. ''American Racist: the life and films of Thomas Dixon'', Lexington, KY: The University Press of Kentucky, 2004. p.192. {{ISBN|0-8131-2328-3}}&lt;/ref&gt; 

Za časa njenega šolanja v Atlanti je njen brat Stephens obiskoval [[Univerza Harvard|Harvardsko univerzo]] (1915–1917) in se  je maja 1917 prostovoljno prijavil k vojakom – mesec dni po tem, ko so ZDA napovedale vojno Nemčiji. Aprila 1918 je odplul v Francijo, sodeloval v bojih okrog [[Lagny]]ja in [[Marbache|Marbacha]], nato pa se je oktobra vrnil v Georgijo kot vaditelj.&lt;ref&gt;Mead, Frederick Sumner. ''Harvard's Military Record in the World War'', Boston, MA: The Harvard Alumni Association, 1921. p. 669. {{OCLC|1191594}}&lt;/ref&gt; Margaret in njena mati sta se septembra 1918 v New Yorku pripravljali na Margaretin vpis na fakulteto, a Stephens je očetu sporočil, da je na varnem, potem ko je bila njegova ladja na poti iz Francije v New York torpedirana.&lt;ref&gt;[http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&amp;query=margaret%20mitchell&amp;brand=athnewspapers-brand &quot;News of Society&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140502032846/http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&amp;query=margaret%20mitchell&amp;brand=athnewspapers-brand |date=May 2, 2014 }} E. W. Carroll (September 19, 1918) ''Athens Daily Herald'', p. 3. Retrieved February 26, 2013.&lt;/ref&gt;

==== Njena „velika ljubezen“ ====
Stephens Mitchell se je izrazil, češ da zavodsko bivanje &quot;uničuje dekleta&quot;.&lt;ref&gt;Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.&lt;/ref&gt;  Mati May Belle Mitchell pa je vendarle zelo cenila dekliško izobraževanje in je želela, da bi njeni hčerki izobrazba pomagala k uveljavljanju kot orožje in &quot;ključ do preživetja&quot;.&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Felder, Deborah G. A Century of Women: the most influential events in twentieth-century women's history. New York, NY: Citadel Press, 1999. p. 158. ISBN 0-8065-2526-6&lt;/ref&gt; Klasična univerzitetna izobrazba, ki si jo je želela za svojo hčer, je bila enakovredna fantovskim zavodom, kar pa je bilo na voljo le na severnih šolah. Zato je izbrala za hčerko Smith College v [[Northampton]]u v [[Massachusetts|Massachusettsu]], ker je menila, da je to najboljši ženski zavod v Združenih državah Amerike.&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. 13 &amp; 14 p. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt;

Po diplomi na Washington Seminary junija 1918 se je Mitchell zaljubila v lepuškastega harvardskega diplomanta, mladega vojaškega poročnika [[Clifford Henry|Clifforda Henryja]],&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 46-48.&lt;/ref&gt; ki je bil glavni inštruktor sabljanja v Camp Gordonu od 10. maja do odplutja v Francijo 17. julija.&lt;ref name=autogenerated10 /&gt;&lt;ref name=autogenerated10 /&gt; Henry ji je pred odhodom v Francijo podaril zaročni prstan.&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 47-48 &amp; 54.&lt;/ref&gt;

14. septembra 1918, ko je bila vpisana na Smith College, je bil Henry v boju smrtno ranjen in je 17. oktobra podlegel.&lt;ref name=autogenerated10&gt;Mead, F.S., ''Harvard's Military Record in the World War'', p. 450.&lt;/ref&gt; Medtem ko je poročnik Henry čakal v verdunskih jarkih, je tik pred ranjavanjem na list, iztrgan iz njegovega poljskega zvezka, ki so ga pozneje našli med njegovimi stvarmi, napisal pesem, katere zadnja kitica se glasi:
&lt;center&gt;
{|
|-
! Should I &quot;go West.&quot;&lt;ref&gt;Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', May 8, 1919, Vol. 21, No. 31, p. 645.&lt;/ref&gt;
! Ali naj „grem na zahod“
|-
| &lt;poem&gt; If &quot;out of luck&quot; at duty's call
In glorious action I should fall
At God's behest,

May those I hold most dear and best
Know I have stood the acid test
Should I &quot;go West.&quot;
 &lt;/poem&gt;
| &lt;poem&gt; Če bi &quot;brez sreče&quot; pri klicu dolžnosti
V slavnem pohodu padel
Po Božji dopustitvi,

Naj tisti, ki so mi najdražji in najboljši,
Vedo, da sem prestal preizkušnjo
Ali naj &quot;grem na Zahod&quot;.&lt;ref&gt;&quot;West&quot; (=&quot;Zahod&quot;); tukaj je besedna igra, saj mu je bilo ime tudi &quot;West&quot;&lt;/ref&gt;
&lt;/poem&gt;
|}
&lt;/center&gt;

==== Cliffordovi odlikovanji ====
{{Več slik/peskovnik
| footer    = &lt;center&gt;Stotnik Clifford West Henry, ki je bil med vojno poročnik pri načelniku 102. pehotnega polka, je 13. septembra 1918 zavzel mesto [[Vigneulles]], devet kilometrov znotraj [[Hindenburgova linija|Hindenburgove linije]]. Poročnik Henry in 50 njegovih mož je bilo naslednjega dne ubitih v strašni eksploziji, ki jenastala zaradi odvržene letalske bombe v mestu. Pokopan je na pokopališču »First Congregational Church Cemetery« Greenwich, Fairfield County, [[Connecticut]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.uswarmemorials.org/html/people_details.php?PeopleID=15377|title=Henry Clifford West|publisher= American War Memorials Overseas|author=|place=|language=en|date=2008|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;. Prejel je dvoje odlikovanj: francosko, pa tudi ameriško z ukazom predsednika Združenih držav Amerike leta 1921.&lt;br&gt;''War Department, General Orders No. 28, 1921''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://valor.militarytimes.com/recipient/recipient-27088/|title=Clifford Henry - Hall of Valor: Medal of Honor, Silver Star, U.S. Military Awards|publisher=Military Times|author=|place=Washington|language=en|date=|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;
| align     = right
| image1    = Croix de Guerre 1914 1918.jpg|
| width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt1      = One black raven
| caption1  = 
| image2    = Clifford-West-Henry Connecticut.jpg
| width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt2      = 
| caption2  = &lt;center&gt;Stotnik Clifford West Henry se je rodil 28. junija 1896 na [[Manhattan]]u v [[New York]]u, kjer so živeli njegovi starši Ira Walton Henry in Frances S. Henry. Umrl je od šrapnelov, ki so leteli od letalske [[kasetna bomba|kasetne bombe]] 17. oktobra 1918 v francoskem od Nemcev zasedenem mestu, ki ga je osvojil – skupaj z njim pa še 50 njegovih vojakov.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.geni.com/people/Lieutenant-Clifford-West-Henry/6000000017587398262|title=Lt. Clifford West Henry (1896 - 1918) - Genealogy|publisher=geni.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;
| image3    = Army distinguished service cross medal.png
| width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt3      = 
| caption3  = &lt;center&gt;Za svojo neverjetno drznost in pogumnost je prejel posmrtno tudi [[ZDA|ameriško]] predsedniško odlikovanje, ki ga je leta [[1921]] prevzela njegova mati Ira Walton Henry.&lt;/center&gt;
}}

„Bridgeport Telegram“ je objavil tozadevno poročilo 4. julija 1927:
:Gospa Ira Henry iz Sound Beacha je danes prejela odličje za izjemne zasluge od vojnega ministrstva v čast njenega sina, stotnika Clifforda W. Henryja, za hrabrost pod ognjem med svetovno vojno. Medaljo, ki jo je priporočil general Pershing, je podelil generalmajor Edwards.&lt;br&gt;
Stotnik Henry, ki je bil med vojno poročnik pri načelniku 102. pehotnega polka, je 13. septembra 1918 zavzel mesto [[Vigneulles]], devet kilometrov znotraj [[Hindenburgova linija|Hindenburgove linije]]. Poročnik Henry in 50 njegovih mož je naslednjega dne ubila strašna eksplozija v mestu, ko je letalo nanje odvrglo bombo. 

Henry je večkrat napredoval pred vodom, ki mu je poveljeval, in pritegnil ogenj iz brzostrelk, da bi njegovi možje lahko našli in uničili nemška gnezda. Čeprav je bil pri tem poskusu ranjen v nogo, je bila njegova smrt posledica ran od šrapnelov letalske bombe, ki jo je odvrglo nemško letalo.&lt;ref&gt;Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', April 10, 1919, Vol. 21, No. 27, p. 539.&lt;/ref&gt; Za svoja junaška dejanja je prejel francoski vojni križ s palmo&lt;ref&gt;Francoski vojni križ s palmo — ''Croix de guerre 1914–1918 (France)''&lt;/ref&gt;. Predsednik Združenih držav Amerike mu je kot vrhovni poveljnik oboroženih sil ZDA podelil za izjemne zasluge križec&lt;ref&gt;»Distinguished Service Cross (United States)«&lt;/ref&gt; in grozd hrastovega lista &lt;ref&gt;»Oak Leaf Cluster« - grozd hrastovega lista za izjemne zasluge&lt;/ref&gt;.&lt;ref name=autogenerated10 /&gt;&lt;ref&gt;[http://militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 Valor awards for Clifford West Henry] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131104084838/http://www.militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 |date=November 4, 2013 }}  Retrieved January 20, 2012.&lt;/ref&gt;
Clifford Henry je bil po besedah njenega brata  ''velika Margaretina ljubezen''. V pismu prijatelju pa je ona sama glede tega zapisala, da ohranja &quot;spomin na čisto ljubezen, ki v sebi ni imela niti trunka telesnega poželenja&quot;.&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 54.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Letter to A. Edee, March 26, 1920&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 75-76.&lt;/ref&gt;

==== Opustitev znanstvene kariere ====
Mitchell si je zamišljala, da bi se uveljavila na področju [[psihiatrija|psihiatrije]],&lt;ref name=autogenerated12&gt;Pierpont, Claudia Roth. &quot;A Critic at Large: A Study in Scarlett.&quot; ''The New Yorker'', August 31, 1992, p. 93-94.&lt;/ref&gt;vendar je njeno prihodnost prekrižala [[španska gripa|španske gripe]], ki je po vsem svetu pomorila čez petdeset milijonov ljudi – kar je trikrat več od žrtev  svetovne vojne. 25. januarja 1919 je posegla tudi v njeno družino: njena mati, May Belle Mitchell, je podlegla [[pljučnica|pljučnici]] prav zaradi te vseokužbe; v slutnji, da je njena smrt tik pred vrati, je hčerki napisala zadnji nasvet: 
:„Razdajaj se z obema rokama in polnim srcem; a presežek daj šele potem, ko si že živela svoje lastno življenje.&lt;ref name=autogenerated12 /&gt;
Kot povprečna študentka Marjeta ni blestela na nobenem akademskem področju ter je podcenjevala tudi svoje pisne sposobnosti in čeprav je njen profesor angleščine hvalil njeno delo, se ji je zdela pohvala neupravičena.&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 56 &amp; 60.&lt;/ref&gt; Po končanem prvem letniku na Smith Collegeu se je Mitchell za trajno vrnila v Atlanto, da bi prevzela gospodinjstvo namesto očeta.&lt;ref name=autogenerated12 /&gt;Ko si je oktobra 1919 opomogla od [[apendektomija|slepiča]], je prijateljici zaupala, da je zanjo pomenila opustitev fakultete in sanj o &quot;novinarski karieri&quot;, da bi v zameno vodila družinsko gospodinjstvo, &quot;odpoved vsemu, kar je bilo kaj vredno – za prazen nič!&quot;&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 30 &amp; 42.&lt;/ref&gt;

=== Med Drugo svetovno vojno ===
{{Več slik/peskovnik
| footer    = &lt;center&gt;&lt;/center&gt;
| align     = right
| image1    = Margaret Mitchell Christens USS Atlanta (CL-104) 1944.jpg
| width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt1      = One black raven
| caption1  = &lt;center&gt; Svojo ladjo ''USS 'Atlanta' (CL-104) '' je krstila sama lastnica Margaret Mitchell Christens [[1944]] in jo tudi sama v celoti temeljito gmotno opremila&lt;/center&gt;
| image2    = Margaret Mitchell 1941 on USS Atlanta (CL-51).jpg
| width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt2      = 
| caption2  = &lt;center&gt;Mitchell v odori [[Rdeči križ|Rdečega križa]] na krovu ladje USS ''Atlanta'' (CL-51), ki jo je kot lahko [[križarka|križarko]] [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|Ameriška vojna mornarica]] uporabljala v protiletalstvu; prislužila je pet zvezdic &amp; predsedniško priznanje za &quot;junaški zgled neomajnega bojnega duha&quot;.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|title=Atlanta III (CL-51)|website=NHHC|access-date=June 4, 2024|archive-date=June 4, 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240604125911/https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
&lt;/center&gt;
| image3    = Margaret Mitchell - Democrat and Chronicle (1936).jpg
| width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt3      = 
| caption3  = &lt;center&gt;Mitchell je vestno dopisovala izpiljene članke v časopisje in pisala svoj roman „V vrtincu“ (1936)&lt;/center&gt;}}

Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bila prostovoljka za [[Rdeči križ]] in je zbirala denar za vojna prizadevanja s prodajo vojnih obveznic.&lt;ref&gt;Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 225.&lt;/ref&gt;  Bila je dejavna v domovinski domači obrambi, šivala je bolnišnične halje in na hlače lepila našitke.&lt;ref&gt;Oliphant, Sgt. H. N. &quot;People on the Home Front: Margaret Mitchell&quot;. October 19, 1945. Yank, p. 9.&lt;/ref&gt; Čeprav se je sicer odločno zavzemala za uveljavitev ženskih pravic, ni bila enostranska in bojevita [[feminizem|feministka]], ampak je načeloma enako spoštovala tudi „močnejši spol“. To je pokazala zlasti med vojno, ko je posvečala veliko pozornost pisanju pisem vpoklicanim fantom in možem: vojakom, mornarjem in marincem; v svoja pisma je mimogrede vpletala šaljivost, spodbudo in sočutje.&lt;ref&gt;Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.&lt;/ref&gt;

„USS Atlanta (CL-51)“ je bila lahka [[križarka]], ki jo je [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|ameriška vojna mornarica]] uporabljala kot protiletalsko ladjo pod pokroviteljstvom Margaret Mitchell in je bila uporabljena v pomorski [[Bitka za Midway|Bitki za Midway]] in [[Bitka za Vzhodne Salomonove otoke|Vzhodne Salomonove otoke]]. Ladja je bila med nočnim delovanjem na površini 13. novembra 1942 med pomorsko bitko za Guadalcanal močno poškodovana, nakar jo je ukazal njen [[kapitan]] potopiti; pogumno moštvo si je pri tem prislužilo  pet bojnih zvezdic in predsedniško priznanje kot &quot;junaški primer nepremagljivega bojnega duha&quot;.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|title=Atlanta III (CL-51)|website=NHHC|access-date=June 4, 2024|archive-date=June 4, 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240604125911/https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Mitchell je sama gmotno podprla drugo lahko križarko, zopet poimenovano po mestu Atlanta, ''USS Atlanta (CL-104)''. 6. februarja 1944 jo je v Camdenu v New Jerseyju krstila njena dobrotnica Margaret kot Atlanto, bojne podvige pa je začela maja 1945. Atlanta je bila članica operativnih sil, ki so varovale hitre letalonosilke, delovala pa je ob obali [[Honšu]]ja, ko so se Japonci 15. avgusta 1945 brezpogojno vdali; prislužila si je dve bojni zvezdici. Končno je bila potopljena med eksplozivnimi preizkusi ob [[San Clemente (otok)|otoku San Clemente]] 1. oktobra 1970.&lt;ref&gt;[http://www.history.navy.mil/photos/sh-usn/usnsh-a/ix304.htm USS Atlanta (IX-304, formerly CL-104), 1964–1970] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121108084914/http://www.history.navy.mil/photos/sh-usn/usnsh-a/ix304.htm |date=November 8, 2012 }}. Retrieved January 22, 2013.&lt;/ref&gt;

== Družina ==
{{Več slik/peskovnik
| footer    = &lt;center&gt;Njen stari oče Russell Mitchell je imel trinajst otrok z dvema ženama; najstarejši je bil njen oče Eugene, ki je diplomiral na Pravni fakulteti Univerze v Georgiji.&lt;ref name=&quot;cyclopedia&quot;&gt;{{cite book |last1=Candler |first1=Allen D. |first2=Clement A. |last2=Evans |title=Cyclopedia of Georgia |location=Atlanta, Georgia |publisher=State Historical Association |year=1906 |volume=2 of 3 |pages=602–605 |oclc=3300148}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last=Garrett |first=Franklin M. |title=Atlanta and Environs: a chronicle of its people and events |location=Athens, Georgia |publisher=University of Georgia Press |year=1969 |volume=1 |page=819 |isbn=0820302635}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Ruppersburg, Hugh (2007). The New Georgia Encyclopedia Companion to Georgia Literature. Athens, Georgia: University of Georgia Press. p. 326. ISBN 9780820328768.&lt;/ref&gt;. Margaretka je začela pisati zgodbice v najstniških letih; leta 1922 pa je presenetila svoje vrstnike, ko je dobila pri [[Atlanta Journal|Atlanta Journalu]] službo časnikarke, kar je takrat veljalo za delo pridržano moškim. Pisateljici je slava kmalu začela presedati; radovedneži je namreč niti za trenutek niso puščali pri miru. Zato je nasprotovala snemanju filma: &quot;Nočem prevzemati dela scenaristke, nočem biti svetovalka; ne zanima me izbira igralcev, snemanje ali objava filma. Dajte mi malo miru! Pozabite name!&quot;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://birdinflight.com/ru/portret/20161004-margaret-mitchell.html|title=Написать и возненавидеть: Как автор «Унесенных ветром» спасалась от славы|publisher=Bird In Flight|author=Светлана Ворошилова|place=|language=ru|date=4. oktober 2016|accessdate=8. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;
| align     = right
| image1    = Eugene-Muse-Mitchell.jpg
| width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt1      = One black raven
| caption1  = &lt;center&gt;Njen oče je bil Eugene Muse Mitchell; njegovi predniki so izhajali s [[Škotska|Škotskega]]. Po materini strani pa je imela katoliške [[Irci|irske]] korenine. ([[1906]])&lt;/center&gt;
| image2    = Crescent Apartments, Atlanta, Georgia.jpg
| width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt2      = 
| caption2  = &lt;center&gt;Njen družinski dom, poimenovan &quot;Smetišče&quot; (&quot;Dump&quot;), je prava graščina; tukaj je želela, da bi bila &quot;moja hišica moja svobodica&quot;. Miru pa ni imela, saj so jo občudovalci stalno nadlegovali. Tu je danes spominska hiša in [[muzej]]&lt;/center&gt;
| image3    = Margaret-Mitchell 1922.jpg
| width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt3      = 
| caption3  = &lt;center&gt; Margaret je bila taka zapeljivka, da je zanjo norelo istočasno pet fantov.&lt;/center&gt;
}}

=== Poreklo ===
Margaret Mitchell je vse življenje živela v [[Atlanta, Georgija|Atlanti]] v [[ZDA|ameriški zvezni državi]] [[Georgija|Georgiji]]. Rodila se je leta 1900 v bogati in politično pomembni družini. Po očetovi moški strani je imela [[Škoti|škotske]] prednike, po materini moški veji pa [[Irci|irske]] korenine. Njen oče, Eugene Muse Mitchell, je bil odvetnik, mati, Mary Isabel &quot;Maybelle&quot; Stephens, pa sufražetka in katoliška dobrodelnica. Imela je dva brata, Russella Stephensa Mitchella, ki je umrl v otroštvu leta 1894, in Alexandra Stephensa Mitchella, rojenega leta 1896.&lt;ref name=cyclopedia /&gt;&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt;

==== Mladostnica ====
Margaret je začela uporabljati ime »Peggy« v srednješolskem zavodu Washington Seminary, a skrajšano obliko »Peg« na visoki šoli v Smith Collegeu; ugajala ji je potrditev tega nadimka v mitološkem krilatem konju »[[Pegaz]]u«, ki navdihuje pesnike.&lt;ref&gt;Flora, Joseph M., Amber Vogel and Bryan Albin Giemza. ''Southern Writers: a new biographical dictionary'' Baton Rouge, LA: Louisiana State University Press, 2006. p. 285. {{ISBN|0-8071-3123-7}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=reporter&gt;{{cite book |last1=Mitchell |first1=Margaret |first2=Patrick |last2=Allen |title=Margaret Mitchell: reporter |location=Athens, GA |publisher=Hill Street Press |year=2000 |isbn=978-1-57003-937-9}}&lt;/ref&gt; Peggy je v svoji atlantski družbi [[matura|maturirala]] v zimskem semestru 1920.&lt;ref name=reporter /&gt; V takratnem slogu »&quot;gin and jazz&quot;« je pri plesu občinstvo »frapirala« in ga s svojim nenavadnim mlatarjenjem dodobra razburila.&lt;ref&gt;Kriebl, Karen J (1998). „From bloomers to flappers: the American women's dress reform movement, 1840–1920”. Ohio State University: 113—28.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=autogenerated16&gt;Wolfe, Margaret Ripley. ''Daughters of Canaan: a saga of southern women''. Lexington, KY: University Press of Kentucky, 1995. p. 150. {{ISBN|0-8131-0837-3}}&lt;/ref&gt; Na dobrodelnem maturantskem plesu v Atlanti leta 1921 je namreč izvedla [[apaški ples]], ki je vključeval nasilnost, erotičnost ter poljub s soplesalcem&lt;ref&gt;(en) Richard Powers, « The hidden story of the Apache dance [archive] », sur socialdance.stanford.edu (consulté le 4 mars 2021)&lt;/ref&gt;, kar je močno razkurilo atlantsko visoko meščansko družbo in posledično je bila izločena iz Mladinskega društva (Junior Legaue).&lt;ref&gt;{{Cite news|url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-10-13-bk-950-story.html|title=The Belle of Lettres : SOUTHERN DAUGHTER: The Life of Margaret Mitchell, By Darden Asbury Pyron (Oxford University Press: $29.95; 560 pp.)|date=October 13, 1991|newspaper=[[Los Angeles Times]]|access-date=February 5, 2022|archive-date=February 5, 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220205051629/https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-10-13-bk-950-story.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Young, Elizabeth. ''Disarming the Nation: women's writing and the American Civil War''. Chicago, IL: University of Chicago Press, 1999. p. 243. {{ISBN|0-226-96087-0}}&lt;/ref&gt; Apaški ples in [[tango]] sta delovala pohujšljivo zaradi svojih [[erotika|erotičnih]] sestavin; slednjega je priljubil [[nemi film]] »Štirje jezdeci apokalipse« (The Four Horsemen of the Apocalypse, 1921), ki je glavnega igralca [[Rudolph Valentino|Rudolpha Valentina]] zaradi njegovega vrhunskega plesanja tanga naredil za simbol [[spolnost|spolnosti]].&lt;ref&gt;Groppa, Carlos G. ''The Tango in the United States: a history''. Jefferson, NC: McFarland &amp; Co. Publishers, 2004. p. 82. {{ISBN|0-7864-1406-5}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=uKmExgEACAAJ |pages=39–40 |title=Dark Lover: The Life and Death of Rudolph Valentino |isbn=9780374282394 |last1=Leider |first1=Emily Wortis |year=2003 |publisher=Farrar, Straus and Giroux }}&lt;/ref&gt;

Mitchell je bila po lastnih besedah &quot;brezvestna spogledljivka&quot;. Zaročila se je s petimi moškimi, a je vztrajno trdila, da nobenemu od njih ni lagala niti jih zapeljevala.&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al, ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 116-118.&lt;/ref&gt; Krajevna klepetava dopisnica, ki se je podpisovala kot Polly Peachtree, je v stolpcu iz leta 1922 opisala Mitchellino ljubezensko izživljanje:
:»V svojem kratkem življenju je imela morda več moških, ki so bili vanjo res &quot;na smrt zaljubljeni&quot;, več iskrenih snubcev, kot pa katero koli drugo dekle v Atlanti«.&lt;ref name=autogenerated16 /&gt;

=== Poroki ===
[[File:Margaret-Mitchell 1930.jpg|thumb|200px|left|&lt;center&gt;Margaret Mitchell leta [[1930]]]]&lt;/center&gt;
Aprila 1922 je Mitchell hodila in se skoraj vsakodnevno videvala z dvema moškima: eden je bil Berrien Kinnard Upshaw z vzdevkom »Red« = »Rdeči« (10. marec 1901 — 13. januar 1949), s katerim naj bi se srečala 1917 na plesu, ki so ga priredili starši ene od njenih prijateljic, in drugi, njegov sostanovalec in prijatelj John Robert Marsh (6. oktober 1895 — 5. marec 1952), založnik iz Kentuckyja, ki je delal za [[Associated Press]].&lt;ref name=autogenerated20&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 95-96.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Walker, Marianne (1993). Margaret Mitchell and John Marsh: the love story behind Gone With the Wind. Atlanta, GA: Peachtree Publishers. ISBN 9781561456178.&lt;/ref&gt;  

Upshaw je bil fant iz Atlante, nekaj mesecev mlajši od Mitchell, čigar družina se je leta 1916 preselila v Raleigh v Severni Karolini.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (May 6, 1997). Lost Laysen. Simon and Schuster. ISBN 9780684837680.&lt;/ref&gt; Leta 1919 je bil sprejet v Pomorsko akademijo Združenih držav Amerike, vendar je 5. januarja 1920 odstopil zaradi akademskih pomanjkljivosti. Maja je bil ponovno sprejet, takrat star 19 let, in je dva meseca preživel na morju, preden je odstopil drugič, in sicer 1. septembra 1920.&lt;ref&gt;Washington Government Printing Office (1921), ''Annual Register of the United States Naval Academy, Annapolis, Md'', p. 57, 188, 193 &amp; 204.&lt;/ref&gt;Upshaw, ki mu šola ni dišala in ni imel službe, si je leta 1922 »služil« denar s tihotapljenjem alkohola v georgijskih gorah.&lt;ref&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 95.&lt;/ref&gt;

Čeprav ji je njena družina odsvetovala, sta se Peggy in Red poročila 2. septembra 1922; priča na njuni poroki je bil John Marsh. Par je živel v domu Mitchellovih z njenim očetom; a že do decembra se je zakon razdrl in Upshow je odšel iz hiše. Mitchell se je pritoževala zaradi telesnega in čustvenega nasilja, kar vse je bilo posledica moževega pijančevanja. Do ločitve je prišlo sporazumno: John Marsh mu je dal posojilo, Mitchell pa se je odpovedala tožbi za nasilništvo.&lt;ref&gt;Champion, Laurie. American Women Writers, 1900–1945: a bio-bibliographical critical sourcebook. Westport, CT: Greenwood Press, 2000. p. 240. ISBN 0-313-30943-4&lt;/ref&gt;&lt;ref name=autogenerated20 /&gt;&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al, ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 133.&lt;/ref&gt; Civilno sta se ločila 16. oktobra 1924.&lt;ref name=reporter /&gt;{{rp|xx}} 

Ker sta se poročila v katoliški Cerkvi, na razglasitev ničnosti zakona po takratnem Cerkvenem zakoniku ni bilo možno niti pomisliti. Zato je Mitchell zapustila katoliško vero in se priključila episkopalni&lt;ref&gt;Episkopalna cerkev (''Episcopal Church'' – ''TEC''), znana tudi kot Protestanntska episkopalna cerkev v ZDA (''Protestant Episcopal Church in the United States of America'' – ''PECUSA'' – je članica svetovne Anglikanske skupnosti&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;j777&quot;&gt;{{cite web | title=Episcopal Church, The | website=The Episcopal Church | date=2012-05-22 | url=https://www.episcopalchurch.org/glossary/episcopal-church-the/ | access-date=2024-07-28}}&lt;/ref&gt;, kjer so glede ločitve zakona dopuščali širša merila in celo cerkveno ločitev.&lt;ref&gt;&quot;'As God is My Witness': The Catholic Roots of Gone with the Wind | Franciscan Media&quot;. May 14, 2020.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite news|url = https://www.ajc.com/news/local/margaret-mitchell-nephew-leaves-estate-atlanta-archdiocese/30wq9vEws4OlZjxzAhq4qN/#:~:text=The%20bequest%20to%20the%20archdiocese,Catholic%20church%20in%20later%20life.|title = Margaret Mitchell's nephew leaves estate to Atlanta Archdiocese|newspaper = The Atlanta Journal-Constitution|last1 = Poole|first1 = Shelia|access-date = February 6, 2022|archive-date = February 6, 2022|archive-url = https://web.archive.org/web/20220206152321/https://www.ajc.com/news/local/margaret-mitchell-nephew-leaves-estate-atlanta-archdiocese/30wq9vEws4OlZjxzAhq4qN/#:~:text=The%20bequest%20to%20the%20archdiocese,Catholic%20church%20in%20later%20life.|url-status = live}}&lt;/ref&gt;

4. julija 1925 sta se torej 24-letna Margaret Mitchell in 29-letni John Marsh poročila v unitarno-univerzalistični cerkvi.&lt;ref&gt; »Unitaristični univerzalizem« je svobodomiselno versko izroččilo, ki je nastalo z združitvijo dveh skupnosti: unitarizma in univerzalizma. Leta 1793 je bila v Ameriki ustanovljena Univerzalistična cerkev Amerike, leta 1825 pa Ameriško unitaristično združenje (AUA).&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Walker, Marianne (1993). Margaret Mitchell and John Marsh: the love story behind Gone With the Wind. Atlanta, GA: Peachtree Publishers. ISBN 9781561456178.&lt;/ref&gt; Novoporočenca sta se naselila v sobah Crescenta v Atlanti in v stanovanju št. 1, ki sta ga ljubkovalno poimenovala »The Dump« (tj. »Smetišče«);  zdaj je tukaj Hiša in muzej Margaret Mitchell.&lt;ref name=autogenerated15&gt;Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 8.&lt;/ref&gt;

== Smrt in spomin ==
[[File:MargaretMitchell-grave.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Mitchellin grob na »Oaklandskem pokopališču« v [[Atlanta, Georgija|Atlanti]] (»Oakland Cemetery«) ]]&lt;/center&gt;

=== Prometna nesreča in smrt ===
Margaret Mitchell je zvečer, 11. avgusta 1949, ko je s svojim možem Johnom Marshom prečkala v Atlanti ulico Peachtree Street na poti za ogled filma ''„Canterburyjska zgodba“ (&quot;A Canterbury Tale&quot;)'', zbil prehitri voznik. Pet dni pozneje, 16. avgusta, je v starosti 48 let umrla v bolnišnici Grady (Grady Memorial Hospital), ne da bi prišla k zavesti.

Zbil jo je taksist Hugh Gravitt, ki ni bil v službi in je vozil svoje osebno vozilo. Po trčenju so ga zaprli  zaradi vožnje pod vplivom alkohola in ga izpustili z varščino v višini 5450 dolarjev do Mitchelline smrti.&lt;ref name=autogenerated2&gt;[https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html Obituary: Miss Mitchell, 49, Dead of Injuries] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171109075709/https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html |date=November 9, 2017 }}, (August 17, 1949) ''New York Times''. Retrieved May 14, 2011.&lt;/ref&gt;
Najprej je bil obtožen vožnje v vinjenem stanju, prehitre vožnje in vožnje po napačni strani ceste; novembra 1949 so ga spoznali za krivega uboja iz malomarnosti in ga obsodili na 18 mesecev zapora, od česar je v ječi preživel 11 mesecev. Gravitt je umrl leta 1994 v starosti 74 let.&lt;ref&gt;Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 270.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web | url=https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | title=Hugh Gravitt, Driver Who Killed Margaret Mitchell | date=April 22, 1994 | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034521/https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web | url=https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | title=Hugh D Gravitt in Social Security Death Index | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034629/https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | url-status=live }}&lt;/ref&gt;

=== Pogreb ===
Margaret Mitchell so pokopali na pokopališču Oakland. Ko je njen mož John umrl leta 1952, so ga pokopali poleg njegove žene.

=== Spomin ===
Leta 1978 so Mitchell sprejeli v „Dvorano slavnih georgijskih časopisov“ („Georgia Newspaper Hall of Fame“),&lt;ref name=Green&gt;{{cite news | author=Green, Dick | title=Papers Challenged To Reach New Reader Group | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=February 25, 1978 | url=https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | via=newspapers.com | access-date=July 3, 2020 | archive-date=July 3, 2020 | archive-url=https://web.archive.org/web/20200703145734/https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | url-status=live }}&lt;/ref&gt; leta 1994 v „Dvorano slavnih georgijskih žensk“ („Georgia Women of Achievement“) in leta 2000 v „Dvorano slavnih georgijskih pisateljev“ („Georgia Writers Hall of Fame“).&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|title=Margaret Mitchell|author=New Georgia Encyclopedia|access-date=October 21, 2017|archive-date=October 21, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171021220611/http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Leta 1994 je Shannen Doherty igrala v televizijskem filmu „A Burning Passion: The Margaret Mitchell Story“ („Goreča strast: Zgodba Margaret Mitchell“) – izmišljeni pripovedi o Mitchellinem življenju, ki jo je režiral [[Larry Peerce]].&lt;ref&gt;{{cite news | title=TELEVISION REVIEW; The Woman Who Invented Scarlett | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=November 7, 1994 | url=https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | via=nytimes.com | access-date=December 11, 2020 | archive-date=April 6, 2023 | archive-url=https://web.archive.org/web/20230406084227/https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Ko je 2011 umrl Mitchellin nečak Joseph Mitchell, je zapustil [[Nadškofija Atlanta|nadškofiji Atlanta]] petdeset odstotkov blagovnih znamk in literarnih pravic zapuščine Margaret Mitchell ter nekaj Mitchellinih osebnih predmetov.&lt;ref name=Kandra1&gt;{{cite news|last=Kandra|first=Greg|title=Gone with the windfall: Margaret Mitchell heir leaves estate to Archdiocese of Atlanta|url=http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|accessdate=April 7, 2014|newspaper=Patheos|date=August 16, 2012|archive-date=April 9, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140409002146/http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

== Opombe ==
{{Reflist|30em}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Nadaljnje branje ==
;{{ikona en}}
* Bonner, Peter. ''[https://web.archive.org/web/20131127122453/http://peterbonner.com/store.html Lost In Yesterday: Commemorating The 70th Anniversary of Margaret Mitchell's 'Gone With The Wind']''. Marietta, Georgia: First Works Publishing Co., Inc., 2006. {{ISBN|978-0-9716158-9-2}}.
* Brown, Ellen F. and John Wiley. ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: A Bestseller's Odyssey from Atlanta to Hollywood''. Lanham, Maryland: Taylor Trade, 2011. {{ISBN|978-1-58979-567-9}}.
* Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. {{ISBN|0-89919-169-X}}
* Farr, Finis. ''Margaret Mitchell of Atlanta: The Author of Gone With the Wind''. New York: William Morrow, 1965. {{ISBN|978-0-380-00810-0}}
* Mitchell, Margaret, Allen Barnett Edee and Jane Bonner Peacock. ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921''. Atlanta, Georgia: Peachtree Publishers, Ltd, 1985. {{ISBN|978-0-931948-70-1}}
* Mitchell, Margaret and Patrick Allen. ''Margaret Mitchell: Reporter''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-57003-937-9}}
* Mitchell, Margaret and Jane Eskridge. ''Before Scarlett: Girlhood Writings of Margaret Mitchell''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-892514-62-2}}
* Pyron, Darden Asbury. ''Southern Daughter: The Life of Margaret Mitchell''. New York: Oxford University Press, 1991. {{ISBN|978-0-19-505276-3}}
* Walker, Marianne. ''Margaret Mitchell &amp; John Marsh: The Love Story Behind Gone With the Wind''. Atlanta: Peachtree, 1993. {{ISBN|978-1-56145-231-6}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}
{{Wikinavedek}}

;{{ikona en}}
*[https://www.britannica.com/event/American-Civil-War American Civil War | History, Summary, Dates, Causes, Map, Timeline, Battles, Significance, &amp; Facts | Britannica]
*[https://www.biography.com/authors-writers/margaret-mitchell Margaret Mitchell - Books, Death &amp; Quotes|New Georgia Encyclopedia]
*[https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/ Margaret Mitchell: American Rebel | Biography of Margaret Mitchell | American Masters (PBS)]
*[https://www.encyclopedia.com/women/encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/mitchell-margaret-1900-1949 Mitchell, Margaret (1900–1949) | Encyclopedia.com]
;{{ikona ru}}
*[https://birdinflight.com/ru/portret/20161004-margaret-mitchell.html Написать и возненавидеть: Как автор «Унесенных ветром» спасалась от славы — Bird In Flight]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1900]]
[[Kategorija:Umrli leta 1949]]
[[Kategorija:Ženske]]
[[Kategorija:Borci za človekove pravice]]
[[Kategorija:Druga svetovna vojna]]
[[Kategorija:Humanitarni delavci]]
[[Kategorija:Ameriški pisatelji]]
[[Kategorija:Ameriški publicisti]]
[[Kategorija:Umrli v prometnih nesrečah]]
[[Kategorija:Ameriške feministke]]</text>
      <sha1>egdt4pplhydphl8b32jify4122vmn7v</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687683</id>
      <parentid>6687682</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T09:31:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6687683</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="43667" sha1="97f1k1u1u2ca75vxkx9nb8y0wbebvqn" xml:space="preserve">{{Infobox writer
| name             = Margaret Mitchell
| image            = Margaret Mitchell NYWTS.jpg
| caption          = Mitchell leta 1941
| pseudonym        = Peggy Mitchell (srednješolka)&lt;br&gt;Peg Mitchell (vseučiliščnica)
| birth_name       = Margaret Munnerlyn Mitchell
| birth_date       = {{birth date|1900|11|8}}
| birth_place      = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]]
| death_date       = {{death date and age|1949|8|16|1900|11|6}}
| death_place      = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]]
| resting_place    = [[Oakland Cemetery (Atlanta)|Oakland Cemetery]]
| occupation       = Časnikarka, romanopiskinja, novelistkinja 
| genre            = Romantična povest, zgodovinska domišljija, [[epika|epska]] [[novela (književnost)|novela]]
| education        = [[Smith College]]
| spouse           = {{plainlist|
* {{marriage|Berrien Upshaw|1922|1924|end=div}}
* {{marriage|John Marsh|1925}}&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|title=Margaret Mitchell: American Rebel ~ Biography of Margaret Mitchell &amp;#124; American Masters|date=March 29, 2012|website=American Masters|access-date=September 29, 2020|archive-date=September 24, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200924222135/https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;}}
| parents          = [[Eugene M. Mitchell]]&lt;br /&gt;[[Maybelle Stephens Mitchell|Maybelle Stephens]]
| relatives        = [[Annie Fitzgerald Stephens]] (babica)&lt;br&gt;[[Joseph Mitchell (Mitchell Estate director)|Joseph Mitchell]] (nečak)&lt;br&gt;[[Mary Melanie Holliday]] (sestrična)
| notableworks     = ''V vrtincu'' (''Gone with the Wind'')&lt;br /&gt;''Izgubljeni Laysen'' ('' Lost Laysen)''
| awards           = [[Pulitzer Prize for Novel]] (1937)&lt;br /&gt;[[National Book Award]] (1936)
| signature        = Margaret Mitchell signature.svg
}}
'''Margaret Munnerlyn Mitchell''' (*[[8. november]] [[1900]], †[[16. avgust]] [[1949]] [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]])&lt;ref&gt;{{Cite encyclopedia|url=https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|title=Margaret Mitchell {{!}} American novelist|encyclopedia=Encyclopedia Britannica|access-date=October 22, 2017|language=en|archive-date=June 28, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200628021722/https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|url-status=live}}&lt;/ref&gt; je bila ameriška romanopiska in časnikarka. Mitchell je napisala le en roman, ki je bil objavljen za časa njenega življenja; dogajanje je iz obdobja [[Ameriška državljanska vojna|Ameriške državljanske vojne]]. Za svoj roman ''[[V vrtincu (roman)|V vrtincu]]'' je prejela nagrado [[National Book Award for Fiction#Most Distinguished Novel (1935–1936)|National Book Award for Fiction]] za najboljšo povest v letu 1936&lt;ref name=nyt1937&gt;{{cite news |title=5 Honors Awarded on the Year's Books: ... |work=The New York Times |date=February 26, 1937 |page=23 }}&lt;/ref&gt; in nagrado [[Pulitzer Prize for Fiction]] leta 1937. 

Dolgo po njeni smrti je bila objavljena zbirka Mitchellinih dekliških zapisov in novela, ki jo je napisala kot najstnica, z naslovom ''Izgubljeni Laysen'' (''Lost Laysen''). Zbirka njenih časopisnih člankov, ki jih je napisala za „The Atlanta Journal“, pa je bila ponovno izdana v knjižni obliki.

== Življenjepis ==

=== Šolanje ===
==== Med Prvo svetovno vojno ====
Medtem ko je v Evropi divjala [[prva svetovna vojna]] (1914–1918), je Margaret obiskovala „Atlanta's Washington Seminary“&lt;ref&gt;„Atlanta’s Washington Seminary“ – „Washingtonski seminar v Atlanti“; sedaj se imenuje „The Westminster Schools“ – „Westminstrske šole“&lt;/ref&gt;, &quot;modno&quot; zasebno dekliško šolo z več kot 300 učenci.&lt;ref&gt;Sargent, Porter E. ''A Handbook of the Best Private Schools of the United States and Canada''. Boston: P.E Sargent, 1915. Vol. 1, p. 150.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt; Bila je zelo aktivna v dramskem krožku.&lt;ref&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 94.&lt;/ref&gt; Mitchell je igrala med drugim tudi moške like: Nicka Bottoma v Shakespearovem delu „[[Sen kresne noči]]“ in Launcelota Gobba v Shakespearovem „[[Beneški trgovec|Beneškem trgovcu]]“. Napisala je igro o neresnih študentkah, v kateri je tudi igrala.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.p 138&lt;/ref&gt; Pridružila se je tudi Literarnemu krožku in v letopisu objavila dve zgodbi: ''Mala sestra'' in ''Narednik Terry''&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.&lt;/ref&gt;. 
Desetletna &quot;Peggy&quot; je junakinja v Mali sestri; ko sliši, da posiljujejo njeno starejšo sestro, hladnokrvno vzame samokres in ustreli posiljevalca:&lt;ref&gt;Jones, A. G., Tomorrow is Another Day: the woman writer in the South, 1859–1936, p. 314.&lt;/ref&gt;po ameriško brezčutno ga je pogledala, samozavestno je pomerila vanj z namenom, da ne bo zgrešila – in ga ni.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.&lt;/ref&gt;

Mitchell je spodbujala njena zahtevna učiteljica angleščine Paisley, ki je prepoznala njen pisateljski talent;&lt;ref&gt;Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. Photo section between p. 178-179. {{ISBN|0-89919-169-X}}&lt;/ref&gt; rekla ji je, da bo lahko uspela le, če bo trdo delala in ne bo neprevidna pri sestavljanju stavkov, kajti stavek mora biti &quot;popoln, jedrnat in povezan&quot;.&lt;ref&gt;Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.&lt;/ref&gt;

Mitchellova je prebirala knjige [[Thomas Dixon Mlajši|Thomasa Dixona Ml.]]&lt;ref&gt;Thomas Dixon Mlajši (1864-1946) je bil ameriški pisatelj, odvetnik, politik in baptistični pastor – zagovornik nadvlade belcev. Filmski režiser D. W. Griffith je „Člana klana“ (1905) priredil za film (1915; „The Birth of a Nation“ – „Rojstvo naroda“). Film je tako v 20. stoletju prispeval k obuditvi [[Ku Klux Klan|Ku Klux Klana]].&lt;/ref&gt; Ko so 1916 v Atlanti vrteli njegov nemi film [[Rojstvo naroda]], je dramatizirala Dixonovo delo „Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“&lt;ref&gt;„Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“  - „The Traitor: A Story of the Fall of the Invisible Empire“ (1907)&lt;/ref&gt; Kot igralka je prevzela vlogo Steva Hoyla s fantovsko [[lasulja|lasuljo]].&lt;ref&gt;Dixon, Jr., Thomas. ''The Traitor: a story of the fall of the invisible empire''. New York:  Doubleday, Page &amp; Co, 1907. {{OCLC|2410927}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html Summary of The Traitor:  A Story of the Fall of the Invisible Empire] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120404122244/http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html |date=April 4, 2012 }}. Retrieved July 22, 2012.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 93.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Slide, Anothony. ''American Racist: the life and films of Thomas Dixon'', Lexington, KY: The University Press of Kentucky, 2004. p.192. {{ISBN|0-8131-2328-3}}&lt;/ref&gt; 

Za časa njenega šolanja v Atlanti je njen brat Stephens obiskoval [[Univerza Harvard|Harvardsko univerzo]] (1915–1917) in se  je maja 1917 prostovoljno prijavil k vojakom – mesec dni po tem, ko so ZDA napovedale vojno Nemčiji. Aprila 1918 je odplul v Francijo, sodeloval v bojih okrog [[Lagny]]ja in [[Marbache|Marbacha]], nato pa se je oktobra vrnil v Georgijo kot vaditelj.&lt;ref&gt;Mead, Frederick Sumner. ''Harvard's Military Record in the World War'', Boston, MA: The Harvard Alumni Association, 1921. p. 669. {{OCLC|1191594}}&lt;/ref&gt; Margaret in njena mati sta se septembra 1918 v New Yorku pripravljali na Margaretin vpis na fakulteto, a Stephens je očetu sporočil, da je na varnem, potem ko je bila njegova ladja na poti iz Francije v New York torpedirana.&lt;ref&gt;[http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&amp;query=margaret%20mitchell&amp;brand=athnewspapers-brand &quot;News of Society&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140502032846/http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&amp;query=margaret%20mitchell&amp;brand=athnewspapers-brand |date=May 2, 2014 }} E. W. Carroll (September 19, 1918) ''Athens Daily Herald'', p. 3. Retrieved February 26, 2013.&lt;/ref&gt;

==== Njena „velika ljubezen“ ====
Stephens Mitchell se je izrazil, češ da zavodsko bivanje &quot;uničuje dekleta&quot;.&lt;ref&gt;Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.&lt;/ref&gt;  Mati May Belle Mitchell pa je vendarle zelo cenila dekliško izobraževanje in je želela, da bi njeni hčerki izobrazba pomagala k uveljavljanju kot orožje in &quot;ključ do preživetja&quot;.&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Felder, Deborah G. A Century of Women: the most influential events in twentieth-century women's history. New York, NY: Citadel Press, 1999. p. 158. ISBN 0-8065-2526-6&lt;/ref&gt; Klasična univerzitetna izobrazba, ki si jo je želela za svojo hčer, je bila enakovredna fantovskim zavodom, kar pa je bilo na voljo le na severnih šolah. Zato je izbrala za hčerko Smith College v [[Northampton]]u v [[Massachusetts|Massachusettsu]], ker je menila, da je to najboljši ženski zavod v Združenih državah Amerike.&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. 13 &amp; 14 p. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt;

Po diplomi na Washington Seminary junija 1918 se je Mitchell zaljubila v lepuškastega harvardskega diplomanta, mladega vojaškega poročnika [[Clifford Henry|Clifforda Henryja]],&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 46-48.&lt;/ref&gt; ki je bil glavni inštruktor sabljanja v Camp Gordonu od 10. maja do odplutja v Francijo 17. julija.&lt;ref name=autogenerated10 /&gt;&lt;ref name=autogenerated10 /&gt; Henry ji je pred odhodom v Francijo podaril zaročni prstan.&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 47-48 &amp; 54.&lt;/ref&gt;

14. septembra 1918, ko je bila vpisana na Smith College, je bil Henry v boju smrtno ranjen in je 17. oktobra podlegel.&lt;ref name=autogenerated10&gt;Mead, F.S., ''Harvard's Military Record in the World War'', p. 450.&lt;/ref&gt; Medtem ko je poročnik Henry čakal v verdunskih jarkih, je tik pred ranjavanjem na list, iztrgan iz njegovega poljskega zvezka, ki so ga pozneje našli med njegovimi stvarmi, napisal pesem, katere zadnja kitica se glasi:
&lt;center&gt;
{|
|-
! Should I &quot;go West.&quot;&lt;ref&gt;Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', May 8, 1919, Vol. 21, No. 31, p. 645.&lt;/ref&gt;
! Ali naj „grem na zahod“
|-
| &lt;poem&gt; If &quot;out of luck&quot; at duty's call
In glorious action I should fall
At God's behest,

May those I hold most dear and best
Know I have stood the acid test
Should I &quot;go West.&quot;
 &lt;/poem&gt;
| &lt;poem&gt; Če bi &quot;brez sreče&quot; pri klicu dolžnosti
V slavnem pohodu padel
Po Božji dopustitvi,

Naj tisti, ki so mi najdražji in najboljši,
Vedo, da sem prestal preizkušnjo
Ali naj &quot;grem na Zahod&quot;.&lt;ref&gt;&quot;West&quot; (=&quot;Zahod&quot;); tukaj je besedna igra, saj mu je bilo ime tudi &quot;West&quot;&lt;/ref&gt;
&lt;/poem&gt;
|}
&lt;/center&gt;

==== Cliffordovi odlikovanji ====
{{Več slik/peskovnik
| footer    = &lt;center&gt;Stotnik Clifford West Henry, ki je bil med vojno poročnik pri načelniku 102. pehotnega polka, je 13. septembra 1918 zavzel mesto [[Vigneulles]], devet kilometrov znotraj [[Hindenburgova linija|Hindenburgove linije]]. Poročnik Henry in 50 njegovih mož je bilo naslednjega dne ubitih v strašni eksploziji, ki jenastala zaradi odvržene letalske bombe v mestu. Pokopan je na pokopališču »First Congregational Church Cemetery« Greenwich, Fairfield County, [[Connecticut]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.uswarmemorials.org/html/people_details.php?PeopleID=15377|title=Henry Clifford West|publisher= American War Memorials Overseas|author=|place=|language=en|date=2008|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;. Prejel je dvoje odlikovanj: francosko, pa tudi ameriško z ukazom predsednika Združenih držav Amerike leta 1921.&lt;br&gt;''War Department, General Orders No. 28, 1921''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://valor.militarytimes.com/recipient/recipient-27088/|title=Clifford Henry - Hall of Valor: Medal of Honor, Silver Star, U.S. Military Awards|publisher=Military Times|author=|place=Washington|language=en|date=|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;
| align     = right
| image1    = Croix de Guerre 1914 1918.jpg|
| width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt1      = One black raven
| caption1  = 
| image2    = Clifford-West-Henry Connecticut.jpg
| width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt2      = 
| caption2  = &lt;center&gt;Stotnik Clifford West Henry se je rodil 28. junija 1896 na [[Manhattan]]u v [[New York]]u, kjer so živeli njegovi starši Ira Walton Henry in Frances S. Henry. Umrl je od šrapnelov, ki so leteli od letalske [[kasetna bomba|kasetne bombe]] 17. oktobra 1918 v francoskem od Nemcev zasedenem mestu, ki ga je osvojil – skupaj z njim pa še 50 njegovih vojakov.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.geni.com/people/Lieutenant-Clifford-West-Henry/6000000017587398262|title=Lt. Clifford West Henry (1896 - 1918) - Genealogy|publisher=geni.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;
| image3    = Army distinguished service cross medal.png
| width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt3      = 
| caption3  = &lt;center&gt;Za svojo neverjetno drznost in pogumnost je prejel posmrtno tudi [[ZDA|ameriško]] predsedniško odlikovanje, ki ga je leta [[1921]] prevzela njegova mati Ira Walton Henry.&lt;/center&gt;
}}

„Bridgeport Telegram“ je objavil tozadevno poročilo 4. julija 1927:
:Gospa Ira Henry iz Sound Beacha je danes prejela odličje za izjemne zasluge od vojnega ministrstva v čast njenega sina, stotnika Clifforda W. Henryja, za hrabrost pod ognjem med svetovno vojno. Medaljo, ki jo je priporočil general Pershing, je podelil generalmajor Edwards.&lt;br&gt;
Stotnik Henry, ki je bil med vojno poročnik pri načelniku 102. pehotnega polka, je 13. septembra 1918 zavzel mesto [[Vigneulles]], devet kilometrov znotraj [[Hindenburgova linija|Hindenburgove linije]]. Poročnik Henry in 50 njegovih mož je naslednjega dne ubila strašna eksplozija v mestu, ko je letalo nanje odvrglo bombo. 

Henry je večkrat napredoval pred vodom, ki mu je poveljeval, in pritegnil ogenj iz brzostrelk, da bi njegovi možje lahko našli in uničili nemška gnezda. Čeprav je bil pri tem poskusu ranjen v nogo, je bila njegova smrt posledica ran od šrapnelov letalske bombe, ki jo je odvrglo nemško letalo.&lt;ref&gt;Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', April 10, 1919, Vol. 21, No. 27, p. 539.&lt;/ref&gt; Za svoja junaška dejanja je prejel francoski vojni križ s palmo&lt;ref&gt;Francoski vojni križ s palmo — ''Croix de guerre 1914–1918 (France)''&lt;/ref&gt;. Predsednik Združenih držav Amerike mu je kot vrhovni poveljnik oboroženih sil ZDA podelil za izjemne zasluge križec&lt;ref&gt;»Distinguished Service Cross (United States)«&lt;/ref&gt; in grozd hrastovega lista &lt;ref&gt;»Oak Leaf Cluster« - grozd hrastovega lista za izjemne zasluge&lt;/ref&gt;.&lt;ref name=autogenerated10 /&gt;&lt;ref&gt;[http://militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 Valor awards for Clifford West Henry] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131104084838/http://www.militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 |date=November 4, 2013 }}  Retrieved January 20, 2012.&lt;/ref&gt;
Clifford Henry je bil po besedah njenega brata  ''velika Margaretina ljubezen''. V pismu prijatelju pa je ona sama glede tega zapisala, da ohranja &quot;spomin na čisto ljubezen, ki v sebi ni imela niti trunka telesnega poželenja&quot;.&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 54.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Letter to A. Edee, March 26, 1920&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 75-76.&lt;/ref&gt;

==== Opustitev znanstvene kariere ====
Mitchell si je zamišljala, da bi se uveljavila na področju [[psihiatrija|psihiatrije]],&lt;ref name=autogenerated12&gt;Pierpont, Claudia Roth. &quot;A Critic at Large: A Study in Scarlett.&quot; ''The New Yorker'', August 31, 1992, p. 93-94.&lt;/ref&gt;vendar je njeno prihodnost prekrižala [[španska gripa|španske gripe]], ki je po vsem svetu pomorila čez petdeset milijonov ljudi – kar je trikrat več od žrtev  svetovne vojne. 25. januarja 1919 je posegla tudi v njeno družino: njena mati, May Belle Mitchell, je podlegla [[pljučnica|pljučnici]] prav zaradi te vseokužbe; v slutnji, da je njena smrt tik pred vrati, je hčerki napisala zadnji nasvet: 
:„Razdajaj se z obema rokama in polnim srcem; a presežek daj šele potem, ko si že živela svoje lastno življenje.&lt;ref name=autogenerated12 /&gt;
Kot povprečna študentka Marjeta ni blestela na nobenem akademskem področju ter je podcenjevala tudi svoje pisne sposobnosti in čeprav je njen profesor angleščine hvalil njeno delo, se ji je zdela pohvala neupravičena.&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 56 &amp; 60.&lt;/ref&gt; Po končanem prvem letniku na Smith Collegeu se je Mitchell za trajno vrnila v Atlanto, da bi prevzela gospodinjstvo namesto očeta.&lt;ref name=autogenerated12 /&gt;Ko si je oktobra 1919 opomogla od [[apendektomija|slepiča]], je prijateljici zaupala, da je zanjo pomenila opustitev fakultete in sanj o &quot;novinarski karieri&quot;, da bi v zameno vodila družinsko gospodinjstvo, &quot;odpoved vsemu, kar je bilo kaj vredno – za prazen nič!&quot;&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 30 &amp; 42.&lt;/ref&gt;

=== Med Drugo svetovno vojno ===
{{Več slik/peskovnik
| footer    = &lt;center&gt;&lt;/center&gt;
| align     = right
| image1    = Margaret Mitchell Christens USS Atlanta (CL-104) 1944.jpg
| width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt1      = One black raven
| caption1  = &lt;center&gt; Svojo ladjo ''USS 'Atlanta' (CL-104) '' je krstila sama lastnica Margaret Mitchell Christens [[1944]] in jo tudi sama v celoti temeljito gmotno opremila&lt;/center&gt;
| image2    = Margaret Mitchell 1941 on USS Atlanta (CL-51).jpg
| width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt2      = 
| caption2  = &lt;center&gt;Mitchell v odori [[Rdeči križ|Rdečega križa]] na krovu ladje USS ''Atlanta'' (CL-51), ki jo je kot lahko [[križarka|križarko]] [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|Ameriška vojna mornarica]] uporabljala v protiletalstvu; prislužila je pet zvezdic &amp; predsedniško priznanje za &quot;junaški zgled neomajnega bojnega duha&quot;.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|title=Atlanta III (CL-51)|website=NHHC|access-date=June 4, 2024|archive-date=June 4, 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240604125911/https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
&lt;/center&gt;
| image3    = Margaret Mitchell - Democrat and Chronicle (1936).jpg
| width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt3      = 
| caption3  = &lt;center&gt;Mitchell je vestno dopisovala izpiljene članke v časopisje in pisala svoj roman „V vrtincu“ (1936)&lt;/center&gt;}}

Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bila prostovoljka za [[Rdeči križ]] in je zbirala denar za vojna prizadevanja s prodajo vojnih obveznic.&lt;ref&gt;Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 225.&lt;/ref&gt;  Bila je dejavna v domovinski domači obrambi, šivala je bolnišnične halje in na hlače lepila našitke.&lt;ref&gt;Oliphant, Sgt. H. N. &quot;People on the Home Front: Margaret Mitchell&quot;. October 19, 1945. Yank, p. 9.&lt;/ref&gt; Čeprav se je sicer odločno zavzemala za uveljavitev ženskih pravic, ni bila enostranska in bojevita [[feminizem|feministka]], ampak je načeloma enako spoštovala tudi „močnejši spol“. To je pokazala zlasti med vojno, ko je posvečala veliko pozornost pisanju pisem vpoklicanim fantom in možem: vojakom, mornarjem in marincem; v svoja pisma je mimogrede vpletala šaljivost, spodbudo in sočutje.&lt;ref&gt;Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.&lt;/ref&gt;

„USS Atlanta (CL-51)“ je bila lahka [[križarka]], ki jo je [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|ameriška vojna mornarica]] uporabljala kot protiletalsko ladjo pod pokroviteljstvom Margaret Mitchell in je bila uporabljena v pomorski [[Bitka za Midway|Bitki za Midway]] in [[Bitka za Vzhodne Salomonove otoke|Vzhodne Salomonove otoke]]. Ladja je bila med nočnim delovanjem na površini 13. novembra 1942 med pomorsko bitko za Guadalcanal močno poškodovana, nakar jo je ukazal njen [[kapitan]] potopiti; pogumno moštvo si je pri tem prislužilo  pet bojnih zvezdic in predsedniško priznanje kot &quot;junaški primer nepremagljivega bojnega duha&quot;.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|title=Atlanta III (CL-51)|website=NHHC|access-date=June 4, 2024|archive-date=June 4, 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240604125911/https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Mitchell je sama gmotno podprla drugo lahko križarko, zopet poimenovano po mestu Atlanta, ''USS Atlanta (CL-104)''. 6. februarja 1944 jo je v Camdenu v New Jerseyju krstila njena dobrotnica Margaret kot Atlanto, bojne podvige pa je začela maja 1945. Atlanta je bila članica operativnih sil, ki so varovale hitre letalonosilke, delovala pa je ob obali [[Honšu]]ja, ko so se Japonci 15. avgusta 1945 brezpogojno vdali; prislužila si je dve bojni zvezdici. Končno je bila potopljena med eksplozivnimi preizkusi ob [[San Clemente (otok)|otoku San Clemente]] 1. oktobra 1970.&lt;ref&gt;[http://www.history.navy.mil/photos/sh-usn/usnsh-a/ix304.htm USS Atlanta (IX-304, formerly CL-104), 1964–1970] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121108084914/http://www.history.navy.mil/photos/sh-usn/usnsh-a/ix304.htm |date=November 8, 2012 }}. Retrieved January 22, 2013.&lt;/ref&gt;

== Družina ==
{{Več slik/peskovnik
| footer    = &lt;center&gt;Njen stari oče Russell Mitchell je imel trinajst otrok z dvema ženama; najstarejši je bil njen oče Eugene, ki je diplomiral na Pravni fakulteti Univerze v Georgiji.&lt;ref name=&quot;cyclopedia&quot;&gt;{{cite book |last1=Candler |first1=Allen D. |first2=Clement A. |last2=Evans |title=Cyclopedia of Georgia |location=Atlanta, Georgia |publisher=State Historical Association |year=1906 |volume=2 of 3 |pages=602–605 |oclc=3300148}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last=Garrett |first=Franklin M. |title=Atlanta and Environs: a chronicle of its people and events |location=Athens, Georgia |publisher=University of Georgia Press |year=1969 |volume=1 |page=819 |isbn=0820302635}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Ruppersburg, Hugh (2007). The New Georgia Encyclopedia Companion to Georgia Literature. Athens, Georgia: University of Georgia Press. p. 326. ISBN 9780820328768.&lt;/ref&gt;. Margaretka je začela pisati zgodbice v najstniških letih; leta 1922 pa je presenetila svoje vrstnike, ko je dobila pri [[Atlanta Journal|Atlanta Journalu]] službo časnikarke, kar je takrat veljalo za delo pridržano moškim. Pisateljici je slava kmalu začela presedati; radovedneži je namreč niti za trenutek niso puščali pri miru. Zato je nasprotovala snemanju filma: &quot;Nočem prevzemati dela scenaristke, nočem biti svetovalka; ne zanima me izbira igralcev, snemanje ali objava filma. Dajte mi malo miru! Pozabite name!&quot;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://birdinflight.com/ru/portret/20161004-margaret-mitchell.html|title=Написать и возненавидеть: Как автор «Унесенных ветром» спасалась от славы|publisher=Bird In Flight|author=Светлана Ворошилова|place=|language=ru|date=4. oktober 2016|accessdate=8. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;
| align     = right
| image1    = Eugene-Muse-Mitchell.jpg
| width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt1      = One black raven
| caption1  = &lt;center&gt;Njen oče je bil Eugene Muse Mitchell; njegovi predniki so izhajali s [[Škotska|Škotskega]]. Po materini strani pa je imela katoliške [[Irci|irske]] korenine. ([[1906]])&lt;/center&gt;
| image2    = Crescent Apartments, Atlanta, Georgia.jpg
| width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt2      = 
| caption2  = &lt;center&gt;Njen družinski dom, poimenovan &quot;Smetišče&quot; (&quot;Dump&quot;), je prava graščina; tukaj je želela, da bi bila &quot;moja hišica moja svobodica&quot;. Miru pa ni imela, saj so jo občudovalci stalno nadlegovali. Tu je danes spominska hiša in [[muzej]]&lt;/center&gt;
| image3    = Margaret-Mitchell 1922.jpg
| width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt3      = 
| caption3  = &lt;center&gt; Margaret je bila taka zapeljivka, da je zanjo norelo istočasno pet fantov.&lt;/center&gt;
}}

=== Poreklo ===
Margaret Mitchell je vse življenje živela v [[Atlanta, Georgija|Atlanti]] v [[ZDA|ameriški zvezni državi]] [[Georgija|Georgiji]]. Rodila se je leta 1900 v bogati in politično pomembni družini. Po očetovi moški strani je imela [[Škoti|škotske]] prednike, po materini moški veji pa [[Irci|irske]] korenine. Njen oče, Eugene Muse Mitchell, je bil odvetnik, mati, Mary Isabel &quot;Maybelle&quot; Stephens, pa sufražetka in katoliška dobrodelnica. Imela je dva brata, Russella Stephensa Mitchella, ki je umrl v otroštvu leta 1894, in Alexandra Stephensa Mitchella, rojenega leta 1896.&lt;ref name=cyclopedia /&gt;&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt;

==== Mladostnica ====
Margaret je začela uporabljati ime »Peggy« v srednješolskem zavodu Washington Seminary, a skrajšano obliko »Peg« na visoki šoli v Smith Collegeu; ugajala ji je potrditev tega nadimka v mitološkem krilatem konju »[[Pegaz]]u«, ki navdihuje pesnike.&lt;ref&gt;Flora, Joseph M., Amber Vogel and Bryan Albin Giemza. ''Southern Writers: a new biographical dictionary'' Baton Rouge, LA: Louisiana State University Press, 2006. p. 285. {{ISBN|0-8071-3123-7}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=reporter&gt;{{cite book |last1=Mitchell |first1=Margaret |first2=Patrick |last2=Allen |title=Margaret Mitchell: reporter |location=Athens, GA |publisher=Hill Street Press |year=2000 |isbn=978-1-57003-937-9}}&lt;/ref&gt; Peggy je v svoji atlantski družbi [[matura|maturirala]] v zimskem semestru 1920.&lt;ref name=reporter /&gt; V takratnem slogu »&quot;gin and jazz&quot;« je pri plesu občinstvo »frapirala« in ga s svojim nenavadnim mlatarjenjem dodobra razburila.&lt;ref&gt;Kriebl, Karen J (1998). „From bloomers to flappers: the American women's dress reform movement, 1840–1920”. Ohio State University: 113—28.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=autogenerated16&gt;Wolfe, Margaret Ripley. ''Daughters of Canaan: a saga of southern women''. Lexington, KY: University Press of Kentucky, 1995. p. 150. {{ISBN|0-8131-0837-3}}&lt;/ref&gt; Na dobrodelnem maturantskem plesu v Atlanti leta 1921 je namreč izvedla [[apaški ples]], ki je vključeval nasilnost, erotičnost ter poljub s soplesalcem&lt;ref&gt;(en) Richard Powers, « The hidden story of the Apache dance [archive] », sur socialdance.stanford.edu (consulté le 4 mars 2021)&lt;/ref&gt;, kar je močno razkurilo atlantsko visoko meščansko družbo in posledično je bila izločena iz Mladinskega društva (Junior Legaue).&lt;ref&gt;{{Cite news|url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-10-13-bk-950-story.html|title=The Belle of Lettres : SOUTHERN DAUGHTER: The Life of Margaret Mitchell, By Darden Asbury Pyron (Oxford University Press: $29.95; 560 pp.)|date=October 13, 1991|newspaper=[[Los Angeles Times]]|access-date=February 5, 2022|archive-date=February 5, 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220205051629/https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-10-13-bk-950-story.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Young, Elizabeth. ''Disarming the Nation: women's writing and the American Civil War''. Chicago, IL: University of Chicago Press, 1999. p. 243. {{ISBN|0-226-96087-0}}&lt;/ref&gt; Apaški ples in [[tango]] sta delovala pohujšljivo zaradi svojih [[erotika|erotičnih]] sestavin; slednjega je priljubil [[nemi film]] »Štirje jezdeci apokalipse« (The Four Horsemen of the Apocalypse, 1921), ki je glavnega igralca [[Rudolph Valentino|Rudolpha Valentina]] zaradi njegovega vrhunskega plesanja tanga naredil za simbol [[spolnost|spolnosti]].&lt;ref&gt;Groppa, Carlos G. ''The Tango in the United States: a history''. Jefferson, NC: McFarland &amp; Co. Publishers, 2004. p. 82. {{ISBN|0-7864-1406-5}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=uKmExgEACAAJ |pages=39–40 |title=Dark Lover: The Life and Death of Rudolph Valentino |isbn=9780374282394 |last1=Leider |first1=Emily Wortis |year=2003 |publisher=Farrar, Straus and Giroux }}&lt;/ref&gt;

Mitchell je bila po lastnih besedah &quot;brezvestna spogledljivka&quot;. Zaročila se je s petimi moškimi, a je vztrajno trdila, da nobenemu od njih ni lagala niti jih zapeljevala.&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al, ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 116-118.&lt;/ref&gt; Krajevna klepetava dopisnica, ki se je podpisovala kot Polly Peachtree, je v stolpcu iz leta 1922 opisala Mitchellino ljubezensko izživljanje:
:»V svojem kratkem življenju je imela morda več moških, ki so bili vanjo res &quot;na smrt zaljubljeni&quot;, več iskrenih snubcev, kot pa katero koli drugo dekle v Atlanti«.&lt;ref name=autogenerated16 /&gt;

=== Poroki ===
[[File:Margaret-Mitchell 1930.jpg|thumb|200px|left|&lt;center&gt;Margaret Mitchell leta [[1930]]]]&lt;/center&gt;
Aprila 1922 je Mitchell hodila in se skoraj vsakodnevno videvala z dvema moškima: eden je bil Berrien Kinnard Upshaw z vzdevkom »Red« = »Rdeči« (10. marec 1901 — 13. januar 1949), s katerim naj bi se srečala 1917 na plesu, ki so ga priredili starši ene od njenih prijateljic, in drugi, njegov sostanovalec in prijatelj John Robert Marsh (6. oktober 1895 — 5. marec 1952), založnik iz Kentuckyja, ki je delal za [[Associated Press]].&lt;ref name=autogenerated20&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 95-96.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Walker, Marianne (1993). Margaret Mitchell and John Marsh: the love story behind Gone With the Wind. Atlanta, GA: Peachtree Publishers. ISBN 9781561456178.&lt;/ref&gt;  

Upshaw je bil fant iz Atlante, nekaj mesecev mlajši od Mitchell, čigar družina se je leta 1916 preselila v Raleigh v Severni Karolini.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (May 6, 1997). Lost Laysen. Simon and Schuster. ISBN 9780684837680.&lt;/ref&gt; Leta 1919 je bil sprejet v Pomorsko akademijo Združenih držav Amerike, vendar je 5. januarja 1920 odstopil zaradi akademskih pomanjkljivosti. Maja je bil ponovno sprejet, takrat star 19 let, in je dva meseca preživel na morju, preden je odstopil drugič, in sicer 1. septembra 1920.&lt;ref&gt;Washington Government Printing Office (1921), ''Annual Register of the United States Naval Academy, Annapolis, Md'', p. 57, 188, 193 &amp; 204.&lt;/ref&gt;Upshaw, ki mu šola ni dišala in ni imel službe, si je leta 1922 »služil« denar s tihotapljenjem alkohola v georgijskih gorah.&lt;ref&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 95.&lt;/ref&gt;

Čeprav ji je njena družina odsvetovala, sta se Peggy in Red poročila 2. septembra 1922; priča na njuni poroki je bil John Marsh. Par je živel v domu Mitchellovih z njenim očetom; a že do decembra se je zakon razdrl in Upshow je odšel iz hiše. Mitchell se je pritoževala zaradi telesnega in čustvenega nasilja, kar vse je bilo posledica moževega pijančevanja. Do ločitve je prišlo sporazumno: John Marsh mu je dal posojilo, Mitchell pa se je odpovedala tožbi za nasilništvo.&lt;ref&gt;Champion, Laurie. American Women Writers, 1900–1945: a bio-bibliographical critical sourcebook. Westport, CT: Greenwood Press, 2000. p. 240. ISBN 0-313-30943-4&lt;/ref&gt;&lt;ref name=autogenerated20 /&gt;&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al, ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 133.&lt;/ref&gt; Civilno sta se ločila 16. oktobra 1924.&lt;ref name=reporter /&gt;{{rp|xx}} 

Ker sta se poročila v katoliški Cerkvi, na razglasitev ničnosti zakona po takratnem Cerkvenem zakoniku ni bilo možno niti pomisliti. Zato je Mitchell zapustila katoliško vero in se priključila episkopalni&lt;ref&gt;Episkopalna cerkev (''Episcopal Church'' – ''TEC''), znana tudi kot Protestanntska episkopalna cerkev v ZDA (''Protestant Episcopal Church in the United States of America'' – ''PECUSA'' – je članica svetovne Anglikanske skupnosti&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;j777&quot;&gt;{{cite web | title=Episcopal Church, The | website=The Episcopal Church | date=2012-05-22 | url=https://www.episcopalchurch.org/glossary/episcopal-church-the/ | access-date=2024-07-28}}&lt;/ref&gt;, kjer so glede ločitve zakona dopuščali širša merila in celo cerkveno ločitev.&lt;ref&gt;&quot;'As God is My Witness': The Catholic Roots of Gone with the Wind | Franciscan Media&quot;. May 14, 2020.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite news|url = https://www.ajc.com/news/local/margaret-mitchell-nephew-leaves-estate-atlanta-archdiocese/30wq9vEws4OlZjxzAhq4qN/#:~:text=The%20bequest%20to%20the%20archdiocese,Catholic%20church%20in%20later%20life.|title = Margaret Mitchell's nephew leaves estate to Atlanta Archdiocese|newspaper = The Atlanta Journal-Constitution|last1 = Poole|first1 = Shelia|access-date = February 6, 2022|archive-date = February 6, 2022|archive-url = https://web.archive.org/web/20220206152321/https://www.ajc.com/news/local/margaret-mitchell-nephew-leaves-estate-atlanta-archdiocese/30wq9vEws4OlZjxzAhq4qN/#:~:text=The%20bequest%20to%20the%20archdiocese,Catholic%20church%20in%20later%20life.|url-status = live}}&lt;/ref&gt;

4. julija 1925 sta se torej 24-letna Margaret Mitchell in 29-letni John Marsh poročila v unitarno-univerzalistični cerkvi.&lt;ref&gt; »Unitaristični univerzalizem« je svobodomiselno versko izroččilo, ki je nastalo z združitvijo dveh skupnosti: unitarizma in univerzalizma. Leta 1793 je bila v Ameriki ustanovljena Univerzalistična cerkev Amerike, leta 1825 pa Ameriško unitaristično združenje (AUA).&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Walker, Marianne (1993). Margaret Mitchell and John Marsh: the love story behind Gone With the Wind. Atlanta, GA: Peachtree Publishers. ISBN 9781561456178.&lt;/ref&gt; Novoporočenca sta se naselila v sobah Crescenta v Atlanti in v stanovanju št. 1, ki sta ga ljubkovalno poimenovala »The Dump« (tj. »Smetišče«);  zdaj je tukaj Hiša in muzej Margaret Mitchell.&lt;ref name=autogenerated15&gt;Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 8.&lt;/ref&gt;

== Smrt in spomin ==
[[File:MargaretMitchell-grave.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Mitchellin grob na »Oaklandskem pokopališču« v [[Atlanta, Georgija|Atlanti]] (»Oakland Cemetery«) ]]&lt;/center&gt;

=== Prometna nesreča in smrt ===
Margaret Mitchell je zvečer, 11. avgusta 1949, ko je s svojim možem Johnom Marshom prečkala v Atlanti ulico Peachtree Street na poti za ogled filma ''„Canterburyjska zgodba“ (&quot;A Canterbury Tale&quot;)'', zbil prehitri voznik. Pet dni pozneje, 16. avgusta, je v starosti 48 let umrla v bolnišnici Grady (Grady Memorial Hospital), ne da bi prišla k zavesti.

Zbil jo je taksist Hugh Gravitt, ki ni bil v službi in je vozil svoje osebno vozilo. Po trčenju so ga zaprli  zaradi vožnje pod vplivom alkohola in ga izpustili z varščino v višini 5450 dolarjev do Mitchelline smrti.&lt;ref name=autogenerated2&gt;[https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html Obituary: Miss Mitchell, 49, Dead of Injuries] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171109075709/https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html |date=November 9, 2017 }}, (August 17, 1949) ''New York Times''. Retrieved May 14, 2011.&lt;/ref&gt;
Najprej je bil obtožen vožnje v vinjenem stanju, prehitre vožnje in vožnje po napačni strani ceste; novembra 1949 so ga spoznali za krivega uboja iz malomarnosti in ga obsodili na 18 mesecev zapora, od česar je v ječi preživel 11 mesecev. Gravitt je umrl leta 1994 v starosti 74 let.&lt;ref&gt;Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 270.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web | url=https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | title=Hugh Gravitt, Driver Who Killed Margaret Mitchell | date=April 22, 1994 | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034521/https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web | url=https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | title=Hugh D Gravitt in Social Security Death Index | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034629/https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | url-status=live }}&lt;/ref&gt;

=== Pogreb ===
Margaret Mitchell so pokopali na pokopališču Oakland. Ko je njen mož John umrl leta 1952, so ga pokopali poleg njegove žene.

=== Spomin ===
Leta 1978 so Mitchell sprejeli v „Dvorano slavnih georgijskih časopisov“ („Georgia Newspaper Hall of Fame“),&lt;ref name=Green&gt;{{cite news | author=Green, Dick | title=Papers Challenged To Reach New Reader Group | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=February 25, 1978 | url=https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | via=newspapers.com | access-date=July 3, 2020 | archive-date=July 3, 2020 | archive-url=https://web.archive.org/web/20200703145734/https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | url-status=live }}&lt;/ref&gt; leta 1994 v „Dvorano slavnih georgijskih žensk“ („Georgia Women of Achievement“) in leta 2000 v „Dvorano slavnih georgijskih pisateljev“ („Georgia Writers Hall of Fame“).&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|title=Margaret Mitchell|author=New Georgia Encyclopedia|access-date=October 21, 2017|archive-date=October 21, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171021220611/http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Leta 1994 je Shannen Doherty igrala v televizijskem filmu „A Burning Passion: The Margaret Mitchell Story“ („Goreča strast: Zgodba Margaret Mitchell“) – izmišljeni pripovedi o Mitchellinem življenju, ki jo je režiral [[Larry Peerce]].&lt;ref&gt;{{cite news | title=TELEVISION REVIEW; The Woman Who Invented Scarlett | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=November 7, 1994 | url=https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | via=nytimes.com | access-date=December 11, 2020 | archive-date=April 6, 2023 | archive-url=https://web.archive.org/web/20230406084227/https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Ko je 2011 umrl Mitchellin nečak Joseph Mitchell, je zapustil [[Nadškofija Atlanta|nadškofiji Atlanta]] petdeset odstotkov blagovnih znamk in literarnih pravic zapuščine Margaret Mitchell ter nekaj Mitchellinih osebnih predmetov.&lt;ref name=Kandra1&gt;{{cite news|last=Kandra|first=Greg|title=Gone with the windfall: Margaret Mitchell heir leaves estate to Archdiocese of Atlanta|url=http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|accessdate=April 7, 2014|newspaper=Patheos|date=August 16, 2012|archive-date=April 9, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140409002146/http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

== Opombe ==
{{Reflist|30em}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Nadaljnje branje ==
;{{ikona en}}
* Bonner, Peter. ''[https://web.archive.org/web/20131127122453/http://peterbonner.com/store.html Lost In Yesterday: Commemorating The 70th Anniversary of Margaret Mitchell's 'Gone With The Wind']''. Marietta, Georgia: First Works Publishing Co., Inc., 2006. {{ISBN|978-0-9716158-9-2}}.
* Brown, Ellen F. and John Wiley. ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: A Bestseller's Odyssey from Atlanta to Hollywood''. Lanham, Maryland: Taylor Trade, 2011. {{ISBN|978-1-58979-567-9}}.
* Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. {{ISBN|0-89919-169-X}}
* Farr, Finis. ''Margaret Mitchell of Atlanta: The Author of Gone With the Wind''. New York: William Morrow, 1965. {{ISBN|978-0-380-00810-0}}
* Mitchell, Margaret, Allen Barnett Edee and Jane Bonner Peacock. ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921''. Atlanta, Georgia: Peachtree Publishers, Ltd, 1985. {{ISBN|978-0-931948-70-1}}
* Mitchell, Margaret and Patrick Allen. ''Margaret Mitchell: Reporter''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-57003-937-9}}
* Mitchell, Margaret and Jane Eskridge. ''Before Scarlett: Girlhood Writings of Margaret Mitchell''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-892514-62-2}}
* Pyron, Darden Asbury. ''Southern Daughter: The Life of Margaret Mitchell''. New York: Oxford University Press, 1991. {{ISBN|978-0-19-505276-3}}
* Walker, Marianne. ''Margaret Mitchell &amp; John Marsh: The Love Story Behind Gone With the Wind''. Atlanta: Peachtree, 1993. {{ISBN|978-1-56145-231-6}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}
{{Wikinavedek}}

;{{ikona en}}
*[https://www.britannica.com/event/American-Civil-War American Civil War | History, Summary, Dates, Causes, Map, Timeline, Battles, Significance, &amp; Facts | Britannica]
*[https://www.biography.com/authors-writers/margaret-mitchell Margaret Mitchell - Books, Death &amp; Quotes|New Georgia Encyclopedia]
*[https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/ Margaret Mitchell: American Rebel | Biography of Margaret Mitchell | American Masters (PBS)]
*[https://www.encyclopedia.com/women/encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/mitchell-margaret-1900-1949 Mitchell, Margaret (1900–1949) | Encyclopedia.com]
;{{ikona ru}}
*[https://birdinflight.com/ru/portret/20161004-margaret-mitchell.html Написать и возненавидеть: Как автор «Унесенных ветром» спасалась от славы — Bird In Flight]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1900]]
[[Kategorija:Umrli leta 1949]]
[[Kategorija:Ženske]]
[[Kategorija:Borci za človekove pravice]]
[[Kategorija:Druga svetovna vojna]]
[[Kategorija:Humanitarni delavci]]
[[Kategorija:Ameriški pisatelji]]
[[Kategorija:Ameriški publicisti]]
[[Kategorija:Umrli v prometnih nesrečah]]
[[Kategorija:Ameriške feministke]]</text>
      <sha1>97f1k1u1u2ca75vxkx9nb8y0wbebvqn</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pogovor:Margaret Mitchell</title>
    <ns>1</ns>
    <id>603725</id>
    <revision>
      <id>6687502</id>
      <parentid>6686136</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T05:15:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6687502</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="421" sha1="20b81kd62bs8ffncn7kgc6vs0hhl32x" xml:space="preserve">== Ime ==
{{ping|Stebunik}} njeno ime je Margaret, ne Marjeta. Mimogrede, izjava &quot;Viri so navedeni, drugo je iz Wikipedije&quot; za debato o članku nima vrednosti, zato jo lahko v bodoče izpuščaš. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 17:50, 6. junij 2026 (CEST)
:Čeprav se glede imena s teboj ne strinjam, bom popravil.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 07:14, 10. junij 2026 (CEST)</text>
      <sha1>20b81kd62bs8ffncn7kgc6vs0hhl32x</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Medresa Barak kana</title>
    <ns>0</ns>
    <id>603786</id>
    <revision>
      <id>6687521</id>
      <parentid>6686237</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T07:10:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>→ Sujunčhodža</comment>
      <origin>6687521</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3553" sha1="m7tt5ffbddde48xsdhb3ce66hvw2d7t" xml:space="preserve">{{Infobox church 
| name                   = Medresa Barak kana 
| other name             = uzbeško: Baroqxon madrasasi 
| fullname               =  
| image                  = Медресе Баракхан,Ташкент (Barakhan Madrasah, Baroqxon madrasasi).jpg 
| coordinates            = {{Coord|41|20|13|N|69|14|21|E|display=inline,title}} 
| pushpin map            = Uzbekistan 
| relief                 = yes
| location               = [[Taškent]] 
| country                = {{UZB}} 
| denomination           = 
| membership             =  
| website                =  
| former name            =  
| bull date              =  
| consecrated date       =  
| people                 =  
| status                 =  
| functional status      = medresa 
| heritage designation   =  
| designated date        =  
| architect              =  
| architectural type     = 
| style                  =  
| years built            = druga polovica 16. stoletja 
| groundbreaking         =  
| completed date         =  
| construction cost      =  
| materials              = opeka  
| closed date            =  
| demolished date        =  
| tower quantity         =  
| tower height           =  
| spire quantity         =  
| spire height           =  
| logo                   =  
| logosize               =  
| logolink               =  
| logoalt                =  
| embedded = 
}} 

'''Medresa Barak kana''' ([[Uzbeščina|uzbeško]]: Baroqxon madrasasi) je [[medresa]], zgrajena v [[Taškent]]u v drugi polovici 16.stoletja. Medresa je del verskega [[Kompleks Hazrati Imam|kompleksa Hazrati Imam]]. Nastala je iz stavb, ki so bile zgrajene v različnih preteklih  obdobjih. Sestavljata jo [[mavzolej]] in [[Tekija (verska zgradba)|tekija]].{{sfn|НЭУ: Бароқхон мадрасаси|2000—2005|p=130}} 

Prvi je bil zgrajen mavzolej v vzhodnem delu današnjega kompleksa. Drugi je bil mavzolej z dvema kupolama – tekija, zgrajen leta 1530 v čast uzbekistanskega guvernerja Taškenta [[Sujunčhodža kan|Sujunčhodže kana]]. Sujunžhodža kan (1454-1525) je bil potomec [[Timuridi|Timurida]] [[Ulug Beg]]a in sin uzbekistanskega vladarja Abulhairja kana, predstavnika uzbeške dinastije [[Šajbanidi|Šajbanidov]]. Od leta 1503/1508-1525 je bil apanažni vladar Taškentskega [[vilajet]]a. Med vladavino Sujunžhodže kana in njegovih naslednikov se je okrepila vloga uzbeškega jezika v literarnem življenju regije. Taškent je postal privlačno središče za številne predstavnike intelektualne elite. 

Sredi 16. stoletja je bil kompleks preurejen v medreso in dobil ime po takratnem vladarju, Šajbanidu Navruzu Ahmedu Kanu z vzdevkom Barak kan. Umetniška zasnova portala Barak kanove medrese ni značilna za Taškent. Njen obok ima obliko niše - kolab-korija. [[Timpanon (arhitektura)|Timpanoni]] in nosilci so okrašeni z izrezljano opeko in različnimi mozaiki. Kolab-kori v letih 1955-1963 obnovil mojster Usta Širin Muradov. 
{{clear}}

{{Panorama|Barrak khan.jpg|700px|Medresa Barak kana (desno) in trg pred njo}}

==Sklic==  
{{sklici|20em}}   

==Vir==     
{{refbegin |2}} 
* [http://n.ziyouz.com/books/uzbekiston_milliy_ensiklopediyasi/O'zbekiston%20Milliy%20Ensiklopediyasi%20-%20B%20harfi.pdf Ўзбекистон миллий энциклопедияси]. Ўзбекистон миллий энциклопедияси, 200 - 2005. str. 878.
{{refend}}  

== Zunanje povezave ==
{{commons category|Barakhan Madrasah}}

{{Normativna kontrola}} 

[[Kategorija:Taškent]]
[[Kategorija:Mošeje v Uzbekistanu]]</text>
      <sha1>m7tt5ffbddde48xsdhb3ce66hvw2d7t</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Duhovniki</title>
    <ns>10</ns>
    <id>603817</id>
    <revision>
      <id>6687246</id>
      <parentid>6687218</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T12:27:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>test za Seznam</comment>
      <origin>6687246</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="34629" sha1="2d9ke8stvx6zl26ihx9m6wn2mqir9st" xml:space="preserve">{{#switch:
  {{#switch: {{First word|{{PAGENAME}}}}
  | Župnija | Nadžupnija | Bolniška | Univerzitetna | Stolna | Grškokatoliška = {{First word|{{PAGENAME}}}}
  | Seznam = {{First word|{{{1|}}}}}
  }}
&lt;!--

––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Pastoralne župnije (2)

--&gt;
| Bolniška&lt;!-- župnija --&gt; = žpk Anže Cunk xžpk
| Univerzitetna&lt;!-- župnija Maribor --&gt; = upr Primož Lorbek xupr
&lt;!--

––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Stolne župnije (3; imajo v imenu &quot;Stolna&quot;)

--&gt;
| Stolna = {{#switch:
  {{#switch: {{First word|{{PAGENAME}}}}
  | Župnija | Nadžupnija | Bolniška | Univerzitetna | Stolna | Grškokatoliška = {{Remove first word|{{Remove first word|{{PAGENAME}}}}}}
  | Seznam = {{Remove first word|{{Remove first word|{{{1|}}}}}}}
  }}
| &lt;!-- Stolna župnija --&gt;Ljubljana - Sv. Nikolaj = žpk Roman Starc xžpk dhp Milan Knep xdhp
| &lt;!-- Stolna župnija --&gt;Maribor = žpk Danijel Lasbaher xžpk dhp Janez Vagner xdhp
| &lt;!-- Stolna župnija --&gt;Novo mesto = žpk Klavdio Peterca xžpk
}}
&lt;!--

––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Grškokatoliške župnije (3)

--&gt;
| Grškokatoliška = {{#switch:
  {{#switch: {{First word|{{PAGENAME}}}}
  | Župnija | Nadžupnija | Bolniška | Univerzitetna | Stolna | Grškokatoliška = {{Remove first word|{{Remove first word|{{PAGENAME}}}}}}
  | Seznam = {{Remove first word|{{Remove first word|{{{1|}}}}}}}
  }}
| &lt;!-- Grškokatoliška župnija --&gt;Drage = upr Ivan Skalivskyi xupr
| &lt;!-- Grškokatoliška župnija --&gt;Ljubljana = žpk Ivan Skalivskyi xžpk
| &lt;!-- Grškokatoliška župnija --&gt;Metlika = žpk Ivan Skalivskyi xžpk
}}
&lt;!--

––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Teritorialne župnije (669)

--&gt;
| Nadžupnija
| Župnija = {{#switch:
  {{#switch: {{First word|{{PAGENAME}}}}
  | Župnija | Nadžupnija | Bolniška | Univerzitetna | Stolna | Grškokatoliška = {{Remove first word|{{PAGENAME}}}}
  | Seznam = {{Remove first word|{{{1|}}}}}
  }}
&lt;!--

––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Škofije Celje (112)

--&gt;
| Artiče = izž Brežice xizž
| Bele Vode = izž Šoštanj xizž
| Bizeljsko = žpk ''[[sedisvakanca]]'' xžpk
| Bočna = izž Gornji Grad xizž
| Braslovče = žpk Milan Gosak xžpk
| Brestanica = žpk [[Tomaž Šojč]] xžpk dhp Jože Špes xdhp
| Brežice = žpk Ivan Šumljak xžpk dhp Peter Marčun,&lt;br&gt;Milan Kšela xdhp
| Buče = izž Sv. Peter pod Svetimi gorami xizž dhp Niko Marovt xdhp
| Celje – Blaženi Anton Martin Slomšek = žpk Viktor Ganc xžpk dhp Rafko Pinosa,&lt;br&gt;Anton Hribernik xdhp
| Celje – Sveta Cecilija = žpk Miroslav Pavšek xžpk dhp Jože Smukavec,&lt;br&gt;Marjan Potočnik,&lt;br&gt;[[Vinko Škafar]] xdhp
| Celje – Sveti Danijel = žpk Tadej Linasi xžpk dhp Marjan Jezernik xdhp
| Celje – Sveti Duh = žpk David Zagorc xžpk
| Celje – Sveti Jožef = žpk Marko Jeromel xžpk
| Črešnjice = žpk Vinko Kraljič xžpk dhp Janez Puhan xdhp
| Dobje pri Planini = izž Kalobje xizž
| Dobova = izž Bizeljsko xizž
| Dobrna = žpk Milan Strmšek xžpk
| Dol pri Hrastniku = izž Trbovlje - Sv. Martin xizž
| Dramlje = izž Ponikva xizž
| Frankolovo = žpk [[Branko Cestnik]] xžpk
| Galicija = izž Prebold xizž dhp Janko Cigala xdhp
| Gomilsko = žpk [[Martin Cirar]] xžpk
| Gornja Ponikva = izž Velenje - Sv. Martin xizž dhp Silvo Šinkovec xdhp
| Gornji Grad = žpk Ivan Hrastnik xžpk
| Gotovlje = izž Žalec xizž
| Griže = izž Žalec xizž
| Hrastnik = izž Trbovlje - Sv. Martin xizž
| Jurklošter = izž Planina pri Sevnici xizž
| Kalobje = žpk Peter Orešnik xžpk
| Kapele pri Brežicah = izž Bizeljsko xizž
| Koprivnica = izž Brestanica xizž
| Kostrivnica = izž Rogaška Slatina xizž dhp Viktor Vratarič xdhp
| Kozje = izž Sv. Peter pod Svetimi gorami xizž dhp Niko Marovt xdhp
| Laško = žpk Rok Metličar xžpk kpl Lovro Slejko xkpl
| Ljubečna = izž Šmartno v Rožni dolini xizž
| Ljubno ob Savinji = žpk Damjan Kejžar xžpk
| Loka pri Zidanem Mostu = žpk Gregor Majcen xžpk
| Luče ob Savinji = žpk Viki Košec xžpk kpl [[Karel Gržan]] xkpl
| Marija Reka = izž Prebold xizž
| Marija Širje = izž Loka pri Zidanem Mostu xizž
| Mozirje = žpk Luka Mihevc xžpk
| Nazarje = žpk Andraž Arko xžpk dhp Tomaž Pinter,&lt;br&gt;Marjan Čuk xdhp
| Nova Cerkev = žpk Alojz Vicman xžpk
| Nova Štifta = izž Gornji Grad xizž
| Olimje = žpk Martin Gašparič xžpk dhp Ernest Benko,&lt;br&gt;Jože Lampret,&lt;br&gt;Jože Strojin xdhp
| Petrovče = žpk Ivan Arzenšek xžpk vkr Drago Ferencek xvkr dhp Anton Šeruga xdhp
| Pilštanj = žpk Jože Hribernik xžpk
| Pišece = izž Brežice xizž
| Planina pri Sevnici = žpk Jože Vengust xžpk dhp Jože Jevšnik xdhp
| Podčetrtek = žpk Boris Tibaut xžpk
| Podsreda = izž Sv. Peter pod Svetimi gorami xizž dhp Alojz Weingerl xdhp
| Polje ob Sotli = izž Podčetrtek xizž
| Polzela = žpk Urban Lesjak xžpk
| Ponikva = žpk Jožef Planinc xžpk
| Prebold = žpk Srečko Hren xžpk
| Prevorje = izž Slivnica pri Celju xizž
| Radmirje = izž Gornji Grad xizž
| Razbor pod Lisco = izž Loka pri Zidanem Mostu xizž
| Rečica ob Savinji = žpk Vinko Čonč xžpk
| Rogaška Slatina = žpk Jože Vehovar xžpk dhp Andrej Zrim xdhp
| Rogatec = žpk Andrej Grobelnik xžpk
| Senovo = izž Brestanica xizž
| Sevnica = žpk Branko Balažic xžpk dhp Štefan Vozlič,&lt;br&gt;Ivan Turk xdhp
| Sladka Gora = izž Šmarje pri Jelšah xizž vkr Vili Lovše xvkr
| Slivnica pri Celju = žpk Marko Šraml xžpk
| Solčava = izž Luče xizž
| Sromlje = izž Brežice xizž
| Sveti Andraž nad Polzelo = izž Polzela xizž
| Sveta Ema = izž Podčetrtek xizž
| Sv. Florijan ob Boču = izž Rogaška Slatina xizž dhp Viktor Vratarič xdhp
| Sv. Jedert nad Laškim = izž Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah xizž
| Sv. Jošt na Kozjaku = izž Dobrna xizž
| Sv. Jurij ob Taboru = izž Gomilsko xizž dhp Alojz Pirnat xdhp
| Sveti Lenart nad Laškim = žpk Iztok Hanžič xžpk
| Sv. Lovrenc nad Štorami = izž Teharje xizž dhp Stanko Gajšek xdhp
| Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah = žpk Klemen Jager xžpk kpl Lovro Slejko xkpl
| Sv. Miklavž nad Laškim = izž Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah xizž kpl Lovro Slejko xkpl
| Sv. Peter na Kristan Vrhu = izž Šmarje pri Jelšah xizž
| Sv. Peter pod Svetimi gorami = žpk Janez Furman xžpk
| Sv. Rok ob Sotli = izž Rogatec xizž
| Sv. Rupert nad Laškim = izž Sv. Lenart nad Laškim xizž
| Sv. Štefan = izž Šentvid pri Grobelnem xizž
| Sv. Vid pri Planini = izž Kalobje xizž
| Svetina = izž Črešnjice xizž
| Šempeter v Savinjski dolini = žpk Mirko Škoflek xžpk
| Šentjanž na Vinski Gori = izž Velenje - Sv. Martin xizž dhp Anton Krašovec xdhp
| Šentjur = žpk Mitja Markovič xžpk
| Šentvid pri Grobelnem = žpk Janez Nenad xžpk
| Šmarje pri Jelšah = žpk Damjan Ratajc xžpk dhp Franc Zorec,&lt;br&gt;Janez Zupanc xdhp
| Šmartno ob Dreti = žpk Janez Cerar xžpk
| Šmartno ob Paki = žpk Ivan Nepret xžpk
| Šmartno v Rožni dolini = žpk Janko Ivančič xžpk
| Šmihel nad Mozirjem = izž Mozirje xizž
| Šoštanj = žpk Jože Pribožič xžpk
| Šentilj pri Velenju = izž Velenje - Sv. Martin xizž
| Teharje = žpk Miha Herman xžpk
| Trbovlje – Sveta Marija = izž Trbovlje - Sv. Martin xizž
| Trbovlje – Sveti Martin = žpk [[Matej Dečman]] xžpk
| Velenje – Blaženi Anton Martin Slomšek = izž Velenje - Sv. Martin xizž
| Velenje – Sveta Marija = izž Velenje - Sv. Martin xizž
| Velenje – Sveti Martin = žpk Janko Rezar xžpk vkr Janez Turinek xvkr dhp Jožef Škrinjar,&lt;br&gt;Roman Travar xdhp
| Videm - Krško = žpk Alojz Kačičnik xžpk
| Vitanje = izž Nova Cerkev xizž dhp Jože Kovačec xdhp
| Vojnik = žpk Anton Perger xžpk
| Vransko = žpk Jože Turinek xžpk
| Zabukovje = izž Sevnica xizž
| Zagorje (Škofija Celje) = izž Pilštanj xizž
| Zavodnje = izž Šoštanj xizž
| Zdole = izž Videm - Krško xizž
| Zibika = izž Šmarje pri Jelšah xizž
| Žalec = žpk Vlado Bizjak xžpk vkr Ivan Šelih xvkr
| Žusem = izž Slivnica pri Celju xizž
&lt;!--

––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Škofije Koper (100)

--&gt;
| Ajdovščina = žpk 
| Ankaran = žpk 
| Batuje = žpk 
| Bertoki = žpk 
| Biljana = žpk 
| Bilje = žpk 
| Bovec = žpk 
| Branik = žpk 
| Budanje = žpk 
| Bukovica = žpk 
| Cerkno = žpk 
| Col = žpk 
| Črni Vrh nad Idrijo = žpk 
| Črniče = žpk 
| Dekani = žpk 
| Deskle = žpk 
| Divača = žpk 
| Dornberk = žpk 
| Drežnica = žpk 
| Dutovlje = žpk 
| Goče = žpk 
| Godovič = žpk 
| Grgar = žpk 
| Hrenovice = žpk 
| Hrpelje - Kozina = žpk 
| Hrušica = žpk 
| Idrija = žpk 
| Ilirska Bistrica = žpk 
| Izola = žpk 
| Jelšane = žpk 
| Kamnje = žpk 
| Kanal = žpk 
| Knežak = žpk 
| Kobarid = žpk 
| Kojsko = žpk 
| Komen = žpk 
| Koper – Marijino vnebovzetje = žpk 
| Koper – Sveti Marko = žpk 
| Korte = žpk 
| Kostanjevica na Krasu = žpk 
| Košana = žpk 
| Krkavče = žpk 
| Kromberk = žpk 
| Ledine = žpk 
| Levpa = žpk 
| Lokavec = žpk 
| Lokev = žpk 
| Lucija = žpk 
| Marezige = žpk 
| Matenja vas = žpk 
| Miren = žpk 
| Most na Soči = žpk 
| Nova Gorica = žpk 
| Nova Gorica – Kapela = žpk 
| Opatje selo = žpk 
| Osek = žpk 
| Otlica = žpk 
| Piran = žpk 
| Pivka = žpk 
| Planina = žpk 
| Podbrdo = žpk 
| Podgrad (Škofija Koper) = žpk 
| Podgraje = žpk 
| Podkraj = žpk 
| Podnanos = žpk 
| Portorož = žpk 
| Postojna = žpk 
| Predloka = žpk 
| Prvačina = žpk 
| Renče = žpk 
| Sečovlje = žpk 
| Senožeče = žpk 
| Sežana = žpk 
| Slavina = žpk 
| Sočerga = žpk 
| Solkan = žpk 
| Spodnja Idrija = žpk 
| Strunjan = žpk 
| Studeno = žpk 
| Sveti Anton (Škofija Koper) = žpk 
| Šempas = žpk 
| Šempeter pri Gorici = žpk 
| Šentviška Gora = žpk 
| Škofije = žpk 
| Šlovrenc = žpk 
| Šmarje pri Kopru = žpk 
| Šmihel = žpk 
| Štanjel = žpk 
| Šturje = žpk 
| Tolmin = žpk 
| Tomaj = žpk 
| Trnje = žpk 
| Vipava = žpk 
| Vipavski Križ = žpk 
| Vogrsko = žpk 
| Volče = žpk 
| Vreme = žpk 
| Vrhpolje (Škofija Koper) = žpk 
| Vrtojba = žpk 
| Zagorje (Škofija Koper) = žpk 
&lt;!--

––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Nadškofije Ljubljana (234; stolna in bolniška na vrhu)

--&gt;
| Babno Polje = izž Stari trg pri Ložu xizž
| Begunje na Gorenjskem = žpk Matjaž Ambrožič xžpk
| Begunje pri Cerknici = izž Cerknica xizž
| Besnica = žpk [[Igor Jereb]] xžpk
| Bevke = izž Vrhnika xizž
| Blagovica = žpk Karel Markuš xžpk
| Bled = žpk Janez Ferkolj xžpk dhp [[Anton Štrukelj]],&lt;br&gt;Matija Selan xdhp
| Bloke = žpk Simon Virant xžpk
| Bohinjska Bela = izž Bled xizž
| Bohinjska Bistrica = žpk Janez Kapistran Burja
&lt;!-- Bolniška župnija je na vrhu (glej Pastoralne župnije) --&gt;
| Borovnica = žpk Janez Šilar xžpk
| Brdo = žpk Bernard Rožman xžpk dhp Gregor Luštrek xdhp
| Breznica = žpk Matej Rus xžpk
| Brezovica (Nadškofija Ljubljana) = žpk Jožef Poje
| Bukovščica = izž Selca xizž
| Cerklje na Gorenjskem = žpk Martin Leban xžpk kpl Matjaž Venta xkpl dhp Marko Čižman,&lt;br&gt;Lucijan Potočnik xdhp
| Cerknica = žpk Grega Valič xžpk kpl Aleksander Osojnik,&lt;br&gt;Janez Žerovnik xkpl dhp Jože Zabret xdhp
| Čemšenik = izž Izlake xizž
| Češnjice = izž Brdo xizž
| Črni Vrh = izž Polhov Gradec xizž
| Davča = izž Sorica xizž
| Dob = žpk Jure Ferlež xžpk
| Dobovec = izž Zagorje ob Savi xizž
| Dobrava = izž Kamna Gorica xizž
| Dobrepolje – Videm = žpk Franc Škulj xžpk kpl Marinko Bilandžić xkpl
| Dobrova = žpk Janez Kvaternik xžpk
| Dol pri Ljubljani = žpk Alojzij Grebenc
| Dolenja vas = izž Ribnica xizž
| Dolnji Logatec = žpk Janez Kompare xžpk dhp Rafał Andrzej Kędzierski xdhp
| Domžale = žpk Klemen Svetelj xžpk dhp Andrej Svete xdhp
| Dovje = izž Jesenice xizž
| Draga = izž Loški potok xizž
| Dražgoše = izž Železniki xizž
| Duplje = izž Tržič - Bistrica xizž
| Golo = izž Ig xizž
| Gora pri Sodražici = izž Sodražica xizž
| Goriče = izž Trstenik xizž
| Gorje = žpk Slavko Judež xžpk
| Gornji Logatec = žpk Dušan Kožuh xžpk
| Gozd = izž Mekinje xizž
| Grahovo = žpk Aleksander Osojnik xžpk
| Grosuplje = žpk Martin Golob xžpk dhp Blaž Zorko xdhp
| Homec = žpk Tadej Ložar xžpk
| Horjul = žpk Janez Smrekar xžpk
| Hotedršica = izž Planina pri Rakeku xizž
| Hotič = izž Kresnice xizž
| Ig = žpk Janez Pavel Šuštar xžpk dhp Anton Košir,&lt;br&gt;Ivo Kožuh xdhp
| Ihan = žpk Andrej Marko Poznič xžpk
| Ivančna Gorica = žpk Jurij Zadnik xžpk
| Izlake = žpk Janez Mihelčič xžpk
| Janče = izž Prežganje xizž
| Jarše = žpk Matjaž Križnar xžpk
| Javor = izž Sostro xizž
| Javorje nad Škofjo Loko = žpk Ciril Istenič xžpk
| Javorje pri Litiji = izž Šmartno pri Litiji xizž
| Jesenice = žpk Tilen Oberwalder Zupanc xžpk dhp Peter Nastran xdhp
| Jezersko = žpk Franc Klopčič xžpk
| Kamna Gorica = izž Lesce xizž
| Kamnik = žpk [[Matej Nastran]] xžpk dhp France Urbanija xdhp
| Kisovec = žpk Janez Mrak xžpk
| Kokra = izž Preddvor xizž
| Kokrica = žpk Jože Klun xžpk
| Kolovrat = izž Vače xizž
| Komenda = žpk Cristian Balint xžpk
| Kopanj = žpk Janez Kebe  xžpk
| Koprivnik v Bohinju = upr Marjan Lamovšek xupr
| Koroška Bela = žpk Peter Nastran xžpk
| Kovor = žpk Ivan Potrebuješ xžpk
| Kranj = žpk Andrej Naglič xžpk dhp Vincenc Podbevšek xdhp
| Kranj - Drulovka/Breg = izž Kranj - Šmartin xizž dhp Janez Zupanc xdhp
| Kranj - Primskovo = žpk Sebastijan Cerk xžpk dhp Bojan Likar xdhp
| Kranj - Šmartin = žpk Bojan Likar xžpk
| Kranj - Zlato Polje = žpk Erik Švigelj xžpk
| Kranjska Gora = žpk Janez Šimenc xžpk
| Krašnja = izž Brdo xizž
| Kresnice = žpk Božidar Ogrinc xžpk
| Križe = žpk Rok Pogačnik xžpk
| Kropa = žpk Viktor Primožič xžpk
| Lesce = žpk Marko Avsenik xžpk
| Leskovica = izž Trata - Gorenja vas xizž
| Leše = izž Tržič - Bistrica xizž
| Lipoglav = izž Grosuplje xizž
| Litija = žpk Marko Mrlak xžpk dhp Marko Pajk xdhp
| Ljubljana - Barje = izž Ljubljana - Rakovnik xizž
| Ljubljana Bežigrad = dhp Mari Jože Osredkar,&lt;br&gt;Regalat Razbočan,&lt;br&gt;[[Miran Špelič]] xdhp
| Ljubljana - Črnuče = žpk Stanko Štefanič xžpk dhp Gregor Bregar xdhp
| Ljubljana - Dravlje = žpk Egon Hriberšek xžpk kpl Marko Pavlič xkpl
| Ljubljana - Fužine = izž Ljubljana - Moste xizž
| Ljubljana - Ježica = žpk Sebastjan Likar xžpk
| Ljubljana - Kašelj/Zalog = žpk Andrzej Maksymilian Gósek xžpk
| Ljubljana - Kodeljevo = žpk Herman Gregorič xžpk dhp Slavko Pajk xdhp
| Ljubljana - Koseze = žpk Igor Dolinšek xžpk
| Ljubljana – Marijino oznanjenje = žpk Pavle Jakop xžpk kpl Vid Lisjak,&lt;br&gt;Janez Papa xkpl dhp [[Christian Gostečnik]],&lt;br&gt;[[Edvard Kovač]],&lt;br&gt;Janko Žagar xdhp
| Ljubljana - Moste = žpk Simon Kvaternik xžpk
| Ljubljana - Podutik = žpk Jože Stržaj xžpk
| Ljubljana - Polje = žpk Janez Bernot xžpk dhp Jožef Drolc xdhp
| Ljubljana - Rakovnik = žpk Jože Brečko xžpk kpl Janez Suhoveršnik xkpl dhp Klemen Balažič xdhp
| Ljubljana - Rudnik = žpk Alojzij Zupan xžpk dhp Jure Babnik xdhp
| Ljubljana - Stožice = žpk Miran Kelvišar xžpk
| Ljubljana – Sv. Jakob = žpk Tomaž Mikuš xžpk
| Ljubljana – Sveti križ = žpk Peter Možina xžpk dhp Gregor Gorenc xdhp
&lt;!-- Ljubljana - Sv. Nikolaj je na vrhu (glej Stolne župnije) --&gt;
| Ljubljana – Sv. Peter = žpk Zdravko Žagar xžpk
| Ljubljana – Sv. Trojica = izž Ljubljana - Marijino oznanjenje xizž
| Ljubljana - Šentvid = upr Tine Povirk xupr dhp Jože Hauptman xdhp
| Ljubljana - Šiška = žpk Ambrož Mušič xžpk dhp Silvin Krajnc,&lt;br&gt;Mari Jože Osredkar,&lt;br&gt;[[Miran Špelič]] xdhp
| Ljubljana - Šmartno ob Savi = izž Sv. Jakob ob Savi xizž
| Ljubljana - Štepanja vas = žpk Matej Štravs xžpk dhp Jaroslav Knežević,&lt;br&gt;Luka Modic,&lt;br&gt;Klemen Verdev xdhp
| Ljubljana Trnovo = žpk Anton Kompare xžpk
| Ljubljana - Vič = žpk Marjan Čuden xžpk kpl Anton Jerman xkpl dhp Zdravko Jakop xdhp
| Ljubljana - Zadobrova = izž Ljubljana - Kašelj/Zalog xizž
| Ljubno = žpk Jože Tomšič xžpk
| Lom (Nadškofija Ljubljana) = žpk Silvo Novak xžpk
| Loški potok = žpk Bojan Traven xžpk
| Lučine = izž Poljane nad Škofjo Loko xizž
| Mavčiče = žpk Janez Šavs xžpk
| Mekinje = žpk Pavel Pibernik xžpk
| Mengeš = žpk Marko Košir xžpk
| Moravče = žpk Kancijan Čižman xžpk dhp Ivan Povšnar xdhp
| Mošnje = žpk Milan Kadunc xžpk
| Motnik = izž Zgornji Tuhinj xizž
| Naklo = žpk Ivan Jagodic xžpk
| Nevlje = žpk Janez Miklič xžpk
| Notranje Gorice = izž Brezovica xizž
| Nova Oselica = izž Trata - Gorenja vas xizž
| Ovsiše = izž Ljubno xizž
| Peče = izž Moravče xizž
| Pirniče = žpk Blaž Jezeršek xžpk
| Planina pri Rakeku = žpk Franc Maček xžpk dhp Dragan Adam xdhp
| Podbrezje = žpk Mihael Lavrinec xžpk
| Podlipa = žpk Ladimir Jaksetič xžpk
| Polhov Gradec = žpk Bogdan Oražem xžpk dhp Blaž Gregorc xdhp
| Polica = izž Grosuplje xizž
| Poljane nad Škofjo Loko = žpk [[Jože Plut]] xžpk dhp Franc Mihelčič xdhp
| Polšnik = izž Litija xizž
| Preddvor = žpk Pavel Okoliš xžpk
| Predoslje = žpk Janez Jenko xžpk
| Preserje = žpk Jože Treven xžpk
| Preska = žpk Jure Koželj xžpk dhp Peter Stele xdhp
| Prežganje = žpk Janez Ferlež xžpk
| Primskovo na Dolenjskem = izž Šmartno pri Litiji xizž
| Radeče = žpk Miro Bergelj xžpk
| Radomlje = žpk Janez Jarc xžpk
| Radovljica = žpk Andrej Župan xžpk
| Rakek = žpk Janez Šket xžpk
| Rakitna = kpl Gregor Rogelj xkpl
| Rateče - Planica = izž Kranjska Gora xizž
| Reteče = izž Škofja Loka - Suha xizž
| Ribnica = žpk Anton Berčan xžpk kpl Tadej Pagon xkpl dhp Anton Dobrovoljc xdhp
| Ribno = izž Bled xizž
| Rob = izž Velike Lašče xizž
| Rova = izž Radomlje xizž
| Rovte = žpk Jernej Marenk xžpk
| Sava = izž Litija xizž
| Sela pri Kamniku = izž Šmartno v Tuhinju xizž
| Selca = žpk Damjan Prošt xžpk dhp Aleksander Urek xdhp
| Smlednik = žpk David Jensterle xžpk
| Sodražica = žpk Franc Bizjak xžpk dhp Aleš Pečavar xdhp
| Sora = žpk Jože Čuk xžpk dhp Anton Česen xdhp
| Sorica = žpk Mirko Turk xžpk
| Sostro = žpk Aleš Tomašević xžpk dhp Franc Miklič xdhp
| Srednja vas v Bohinju = žpk Gašper Kočan xžpk
| Stara Loka = žpk Janez Potisek xžpk
| Stara Oselica = izž Trata - Gorenja vas xizž
| Stari Trg pri Ložu = žpk Blaž Dobravec xžpk
| Stična = žpk Branko Petauer xžpk
| Stranje = žpk Gregor Šturm xžpk
| Struge = upr Marinko Bilandžić xupr
| Sveti Duh pri Škofji Loki = žpk Franci Alič
| Sveta gora = izž Kisovec xizž
| Sv. Gregor = žpk Andrej Mulej xžpk
| Sv. Helena - Dolsko = žpk Primož Meglič xžpk
| Sveti Jakob ob Savi = žpk Matej Užmah xžpk
| Sv. Katarina - Topol = izž Sora xizž
| Sv. Križ nad Jesenicami = izž Jesenice xizž
| Sv. Lenart = izž Selca xizž
| Sveta Planina = izž Zagorje ob Savi xizž
| Sv. Trojica nad Cerknico = izž Bloke xizž
| Sv. Vid nad Cerknico = izž Bloke xizž dhp Simon Onušič xdhp
| Svibno = žpk Janez Jasenc xžpk
| Šenčur = žpk Urban Kokalj xžpk dhp Janez Modic,&lt;br&gt;Tomaž Nagode,&lt;br&gt;Andrej Pirš xdhp
| Šentgotard = izž Blagovica xizž
| Šentjošt nad Horjulom = žpk Franc Kadunc xžpk
| Šentjurij - Podkum = izž Svibno xizž
| Šentjurij pri Grosupljem = upr Boštjan Modic xupr
| Šentlambert = izž Kisovec xizž
| Šentožbolt = izž Blagovica xizž
| Šenturška Gora = izž Cerklje na Gorenjskem xizž
| Šentvid pri Stični = žpk Izidor Grošelj xžpk kpl Aljaž Kraševec xkpl
| Škocjan pri Turjaku = izž Št. Jurij pri Grosupljem xizž
| Škofja Loka = žpk Andrej Ojstrež xžpk dhp Anton Fajdiga xdhp
| Škofja Loka - Suha = žpk Branko Potočnik xžpk
| Škofljica = žpk Jože Tominc xžpk
| Šmarca - Duplica = žpk Janez Gerčar xžpk
| Šmarje - Sap = žpk Bojan Korošak xžpk
| Šmartno pod Šmarno goro = žpk Anton Perčič xžpk
| Šmartno pri Litiji = žpk Marko Mohor Stegnar xžpk dhp [[Roman Globokar]],&lt;br&gt;Vinko Malovrh xdhp
| Šmartno v Tuhinju = žpk Edi Strouhal xžpk
| Špitalič (Nadškofija Ljubljana) = izž Zgornji Tuhinj xizž
| Štanga = izž Prežganje xizž
| Tomišelj = žpk Frančišek Jerant xžpk
| Trata - Gorenja vas = žpk Marjan Lampret xžpk dhp Simon Fortuna,&lt;br&gt;Jakob Kralj xdhp
| Trboje = izž Smlednik xizž
| Trstenik = žpk Franc Brečko xžpk dhp Janez Drnovšek,&lt;br&gt;Vinko Štrucelj xdhp
| Trzin = žpk Boštjan Guček xžpk dhp [[Bogdan Dolenc]] xdhp
| Tržič = žpk Tomaž Prelovšek xžpk
| Tržič - Bistrica = žpk Roman Kušar xžpk
| Tunjice = izž Kamnik xizž
| Turjak = izž Škocjan pri Turjaku xizž
| Unec = izž Rakek xizž
| Vače = žpk Peter Bregar xžpk
| Velesovo = žpk Slavko Kalan xžpk
| Velike Lašče = žpk Luka Demšar xžpk
| Velike Poljane = izž Ribnica xizž
| Vir = žpk Vito Urbanija xžpk
| Višnja Gora = žpk Janez Avsenik xžpk
| Vodice = žpk France Mervar xžpk dhp Alojzij Golob,&lt;br&gt;[[Marijan Peklaj]],&lt;br&gt;Peter Slevec xdhp
| Vranja Peč = izž Homec xizž
| Vrh Svetih Treh Kraljev = izž Rovte xizž
| Vrhnika = žpk Mohor Rihtaršič xžpk kpl Matija Golob xkpl
| Vrhpolje (Nadškofija Ljubljana) = žpk Ivan Povšnar xžpk
| Zagorje ob Savi = žpk Maksimiljan Tušak xžpk dhp Andrej Rovšek,&lt;br&gt;Alojz Snoj xdhp
| Zali Log = izž Železniki xizž
| Zaplana = izž Vrhnika xizž
| Zapoge = izž Vodice xizž
| Zasip = žpk Matija Selan xžpk
| Zgornji Tuhinj = žpk Nikolaj Štolcar xžpk dhp Matjaž Celarc xdhp
| Zlato Polje = izž Brdo xizž
| Žabnica = izž Sv. Duh pri Škofji Loki xizž
| Žalna = žpk Andrej Šink xžpk
| Železniki = žpk Tine Skok xžpk dhp Martin Zlobko xdhp
| Želimlje = žpk Anton Lipar xžpk
| Žiri = žpk Andrej Jemec xžpk
&lt;!--

––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Nadškofije Maribor (144; stolna in univerzitetna na vrhu)

--&gt;
| Brezno = dhp [[Vinko Potočnik]] xdhp
| Cirkovce = žpk Janko Strašek xžpk
| Čadram - Oplotnica = žpk Davorin Vreča xžpk
| Črešnjevec = žpk Tomislav Šantak xžpk
| Črna na Koroškem = upr Jožef Lipovšek xupr
| Črneče = žpk Franc Kraner xžpk
| Dornava = žpk Slavko Stermšek xžpk
| Dravograd = žpk Igor Glasenčnik xžpk
| Fram = žpk 
| Gornja Sveta Kungota = žpk 
| Hajdina = žpk Marijan Fesel xžpk
| Hoče = žpk Alojz Petrič xžpk dhp Marjan Banič xdhp
| Jarenina = žpk 
| Javorje = žpk 
| Jernej nad Muto = žpk 
| Kamnica = žpk Bernard Geršak xžpk
| Kapla na Kozjaku = žpk Jože Motaln xžpk
| Kebelj = žpk 
| Kidričevo = žpk Anton Pačnik xžpk
| Kog = žpk Janez Mohorič xžpk
| Koprivna = žpk 
| Kotlje = žpk 
| Laporje = žpk Franc Mlakar xžpk
| Lenart v Slovenskih goricah = žpk Marjan Pučko xžpk
| Libeliče = žpk 
| Limbuš = žpk Andrej Firbas xžpk
| Loče pri Poljčanah = žpk Jožef Brezovnik xžpk
| Lovrenc na Pohorju = žpk 
| Majšperk = žpk Janko Frangež xžpk
| Makole = žpk 
| Maribor - Brezje = žpk 
| Maribor - Košaki = žpk 
| Maribor - Radvanje = žpk 
| Maribor – Sveti Janez Bosko = žpk Marko Košnik xžpk dhp Rudi Tisel,&lt;br&gt;Tone Ciglar,&lt;br&gt;Jože Pozderec,&lt;br&gt;Drago Senčur xdhp
&lt;!-- Maribor - Sv. Janez Krstnik je na vrhu (glej Stolne župnije) --&gt;
| Maribor – Sveti Jožef = žpk [[Stanislav Slatinek]] xžpk
| Maribor – Sveti križ = žpk Anton Majc xžpk
| Maribor – Sveta Magdalena = žpk Franc Kejžar xžpk dhp Janez Perčič,&lt;br&gt;Janez Sraka,&lt;br&gt;[[Vital Vider]]
| Maribor – Sveta Marija = žpk Krizostom Komar xžpk kpl Franci Kovše,&lt;br&gt;Rafael Slejko xkpl dhp Boris Markež,&lt;br&gt;Damijan Vračko xdhp
| Maribor – Sveta Marija, Mati Cerkve = žpk Stanko Praznik xžpk
| Maribor – Sveto rešnje telo = žpk Franček Bertolini xžpk dhp David Pahor xdhp
| Maribor - Tezno = kpl Sebastijan Tišler xkpl
| Marija Snežna = žpk Boštjan Lenart xžpk
| Mežica = žpk Jože Hrastnik xžpk
| Muta = žpk Ivan Hočevar xžpk
| Negova = žpk 
| Ojstrica = žpk 
| Ormož = žpk 
| Pameče = žpk 
| Pernice = žpk 
| Pesnica = žpk 
| Podgorje pri Slovenj Gradcu = žpk 
| Polenšak = žpk 
| Poljčane = žpk Štefan Hodnik xžpk
| Prevalje = žpk Franc Brglez xžpk
| Prihova = žpk [[Slavko Krajnc (teolog)|Slavko Krajnc]] xžpk
| Ptuj – Sveti Jurij = žpk 
| Ptuj – Sveti Ožbalt = žpk 
| Ptuj – Sveti Peter in Pavel = žpk Andrej Feguš xžpk dhp Matei Sentes,&lt;br&gt;Andrej Sotler,&lt;br&gt;Marijan Cafuta,&lt;br&gt;Janko Gašparič,&lt;br&gt;Danilo Holc,&lt;br&gt;Milan Kos,&lt;br&gt;Franc Meško,&lt;br&gt;Marjan Vogrin xdhp
| Ptujska Gora = žpk Toni Brinjovc xžpk dhp Andrej Mohorčič,&lt;br&gt;Emil Križan,&lt;br&gt;Janez Kurbus xdhp
| Rače = žpk Robert Emeršič xžpk
| Radlje ob Dravi = žpk Jože Poljanšek xžpk dhp Marjan Kranjc xdhp
| Ravne na Koroškem = žpk Edvard Vajda xžpk dhp Jure Sojč xdhp
| Razbor pri Slovenj Gradcu = žpk 
| Remšnik = žpk 
| Ribnica na Pohorju = žpk Fredi Mlinarič xžpk
| Ruše = žpk Robert Senčar xžpk
| Sele pri Slovenj Gradcu = žpk 
| Selnica ob Dravi = žpk Franc Pečnik xžpk kpl Jože Urbanič xkpl
| Skomarje = žpk 
| Slivnica pri Mariboru = žpk Jože Šömen xžpk
| Slovenj Gradec = žpk Simon Potnik xžpk dhp Marko Drevenšek,&lt;br&gt;Damjan Mlinarič,&lt;br&gt;Ernest Berložnik xdhp
| Slovenska Bistrica = žpk Jani Družovec xžpk
| Slovenske Konjice = žpk Jože Vogrin xžpk dhp Anton Furar xdhp
| Spodnja Polskava = žpk 
| Spodnja Sveta Kungota = žpk 
| Središče ob Dravi = žpk Jože Urbanija xžpk
| Stari trg pri Slovenj Gradcu = žpk 
| Stoperce = žpk 
| Stranice = žpk 
| Strojna = žpk 
| Studenice = žpk 
| Svečina = žpk Branko Maček xžpk
| Sveta Ana v Slovenskih goricah = žpk Anton Fras xžpk
| Sveti Andraž v Halozah - Zgornji Leskovec = žpk 
| Sveti Andraž v Slovenskih goricah = upr Mirko Krašovec xupr
| Sveti Anton na Pohorju = žpk 
| Sveti Anton v Slovenskih goricah = upr Damjan Tikvič xupr
| Sveta Barbara v Halozah - Cirkulane = žpk 
| Sveta Barbara v Slovenskih goricah = upr Martin Bezgovšek xupr
| Sveti Benedikt v Slovenskih goricah = žpk Marjan Rola xžpk
| Sveti Bolfenk v Slovenskih goricah = žpk 
| Sveti Danijel nad Prevaljami = žpk 
| Sveti Duh na Ostrem vrhu = žpk 
| Sv. Florijan v Doliču = žpk Mirko Horvat xžpk
| Sv. Jakob v Slovenskih goricah = žpk Marko Veršič xžpk
| Sveti Jernej pri Ločah = žpk 
| Sv. Jurij ob Pesnici = žpk 
| Sveti Jurij v Slovenskih goricah = žpk Janko Görgner xžpk
| Sveti Križ nad Mariborom = žpk 
| Sv. Kunigunda na Pohorju = žpk Stanko Krajnc xžpk
| Sv. Lenart - Podgorci = žpk Jože Šipoš xžpk
| Sv. Lovrenc - Juršinci = upr Dušan Todorovič xupr
| Sv. Lovrenc na Dravskem polju = žpk Karel Pavlič xžpk
| Sv. Marija v Puščavi = žpk 
| Sv. Marjeta niže Ptuja = žpk Ivan Holobar xžpk
| Sv. Marjeta ob Pesnici = dhp Marjan Nemec xdhp
| Sv. Marko niže Ptuja = žpk Janez Maučec
| Sveti Martin na Pohorju = žpk Dejan Frangež xžpk xžpk
| Sv. Martin pri Vurberku - Dvorjane = žpk Ivan Vodeb xžpk
| Sv. Miklavž ob Dravi = žpk 
| Sv. Miklavž pri Ormožu = žpk 
| Sv. Ožbalt ob Dravi = žpk 
| Sveti Peter na Kronski gori = žpk 
| Sveti Peter pri Mariboru = upr Sebastijan Valentan xupr
| Sveti Primož na Pohorju = žpk 
| Sv. Rupert v Slovenskih goricah = žpk Jože Muršec xžpk
| Sv. Tomaž = žpk Tomislav Roškarič xžpk
| Sv. Trojica - Podlehnik = žpk Jože Petek xžpk
| Sveta Trojica v Slovenskih goricah = žpk 
| Sv. Urban - Destrnik = žpk Jože Škofič xžpk
| Sveti Venčesl = žpk 
| Sv. Vid nad Valdekom = žpk 
| Sveti Vid pri Ptuju = upr Klemen Slapšak xupr dhp Benjamin Mlakar,&lt;br&gt;Vladimir Rufin Predikaka xdhp
| Svetinje = žpk Jože Rajnar
| Šentilj pod Turjakom = žpk Martin Tajnik xžpk
| Šentilj v Slovenskih goricah = žpk Igor Novak xžpk dhp Janko Babič xdhp
| Šentjanž na Dravskem polju - Starše = žpk 
| Šentjanž pri Dravogradu = žpk 
| Šmartno pri Slovenj Gradcu = žpk Franc Linasi xžpk
| Šmiklavž pri Slovenj Gradcu = žpk 
| Špitalič (Nadškofija Maribor) = žpk 
| Tinje = žpk 
| Trbonje = žpk 
&lt;!-- Univerzitetna župnija Maribor je na vrhu (glej Pastoralne župnije) --&gt;
| Velika Nedelja = upr Boštjan Kotar xupr
| Vuhred = upr [[Ivan Rojnik]] xupr
| Vurberk = žpk [[Avguštin Lah (teolog)|Avguštin Lah]] xžpk
| Vuzenica = žpk Tadej Legnar xžpk
| Zavrč = žpk Jože Pasičnjek xžpk
| Zgornja Polskava = žpk Marjan Ristič xžpk
| Zreče = žpk Peter Leskovar xžpk
| Žetale = žpk Ciril Čuš xžpk
| Žiče = žpk Marijan Veternik xžpk
&lt;!--

––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Škofije Murska Sobota (36)

--&gt;
| Apače = žpk Janez Ferencek xžpk
| Bakovci = izž Murska Sobota xizž
| Beltinci = žpk Boris Bučko xžpk dhp Stanislav Koštric xdhp
| Bogojina = žpk Andrej Lažeta xžpk
| Cankova = izž Pečarovci xizž
| Cezanjevci = žpk Jože Kolmanko xžpk
| Črenšovci = upr Zoran Car xupr dhp Jože Gerič,&lt;br&gt;Jože Horvat xdhp
| Dobrovnik = žpk Simon Štihec xžpk
| Dokležovje = izž Beltinci xizž
| Dolenci = žpk Viljem Hribernik xžpk
| Gornja Radgona = žpk Franc Hozjan xžpk dhp Frančišek Horvat,&lt;br&gt;Stanislav Nežič xdhp
| Gornji Petrovci = izž Markovci xizž
| Grad = žpk Aljaž Baša xžpk
| Hotiza = žpk Viljem Kovač xžpk
| Kančevci = upr Milan Kvas xupr dhp Stane Bešter xdhp
| Kapela pri Radencih = žpk Frančišek Horvat xžpk
| Kobilje = žpk Lojze Ratnik xžpk
| Križevci pri Ljutomeru = žpk Štefan Vinkovič xžpk
| Kuzma = izž Grad xizž
| Lendava = žpk Martin Dolamič Konrad xžpk dhp [[Franc Režonja]] xdhp
| Ljutomer = žpk Goran Merica xžpk dhp Izidor Veleberi xdhp
| Mala Nedelja = žpk Srečko Fras xžpk
| Markovci = žpk Dejan Horvat xžpk
| Martjanci = izž Bogojina xizž
| Murska Sobota = žpk Goran Kuhar xžpk dhp Matjaž Muršič Klenar,&lt;br&gt;Luka Rajf xdhp
| Odranci = žpk [[Lojze Kozar mlajši|Lojze Kozar]] xžpk
| Pečarovci = žpk Ivan Kranjec xžpk
| Pertoča = žpk Jože Vinkovič xžpk
| Radenci = žpk Albert Bačar xžpk
| Razkrižje = žpk Franc Režonja xžpk
| Sv. Jurij ob Ščavnici = žpk Boštjan Ošlaj xžpk
| Sveti Jurij v Prekmurju = izž Grad xizž
| Tišina = izž Murska Sobota xizž
| Turnišče = žpk Marko Magdič xžpk dhp Stanislav Zver xdhp
| Velika Polana = izž Črenšovci xizž
| Veržej = žpk Milan Kavčnik xžpk
&lt;!--

––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Škofije Novo mesto (71; stolna na vrhu)

--&gt;
| Adlešiči = izž Vinica xizž
| Ajdovec = žpk Janez Zaletel xžpk
| Ambrus = žpk Uroš Švarc xžpk dhp [[Janez Gril]] xdhp
| Banja Loka = izž Fara pri Kočevju xizž
| Bela Cerkev = žpk Jože Nemanič xžpk
| Boštanj = žpk Andrej Golčnik xžpk
| Brusnice = žpk Anton Kerin xžpk
| Bučka = izž Škocjan pri Novem mestu xizž
| Cerklje ob Krki = žpk Andrej Pažur xžpk
| Čatež ob Savi = žpk [[Jože Pacek]] xžpk
| Čatež - Zaplaz = žpk Vicente Marcos Japelj
| Črmošnjice = izž Semič xizž
| Črnomelj = žpk Janez Žakelj xžpk kpl Janez Meglen xkpl
| Dobrnič = žpk Miloš Košir xžpk
| Dole pri Litiji = izž Sv. Križ - Gabrovka xizž
| Dragatuš = izž Črnomelj xizž
| Fara pri Kočevju = žpk Gregor Kunej xžpk
| Hinje = žpk Ciril Murn xžpk
| Kočevje = žpk Branko Jurejevčič xžpk dhp Anton Ferlic xdhp
| Kočevska Reka = izž Stara Cerkev xizž
| Kostanjevica na Krki = žpk Jože Miklavčič xžpk
| Krka = žpk Dejan Pavlin xžpk
| Krško = žpk Alfonz Grojzdek xžpk
| Leskovec pri Krškem = žpk Matej Gnidovec xžpk
| Metlika = žpk Primož Bertalanič xžpk dhp Jernej Nemanič xdhp
| Mirna = žpk Jože Milčinovič xžpk
| Mirna Peč = žpk Blaž Franko xžpk
| Mokronog = žpk Janez Zdešar xžpk
| Mozelj = izž Kočevje xizž xžpk
&lt;!-- Novo mesto - Kapitelj je na vrhu (glej Stolne župnije)  --&gt;
| Novo mesto – Sveti Janez = žpk Mitja Bulič xžpk
| Novo mesto – Sveti Lenart = žpk Gregor Kos xžpk kpl Tomaž Hočevar,&lt;br&gt;Peter Vrabec,&lt;br&gt;Marko Novak,&lt;br&gt;Niko Žvokelj xkpl
| Novo mesto - Šmihel = žpk Štefan Hosta xžpk dhp Igor Luzar xdhp
| Osilnica = izž Fara pri Kočevju xizž
| Podgrad (Škofija Novo mesto) = izž Stopiče xizž
| Podzemelj = žpk Peter Miroslavič xžpk
| Poljane - Dolenjske Toplice = izž Toplice xizž
| Prečna = izž Novo mesto - Sv. Janez xizž
| Preloka = izž Vinica xizž
| Radovica = izž Metlika xizž
| Raka = žpk Silvester Fabijan xžpk dhp Franc Levičar xdhp
| Sela pri Šumberku = izž Veliki Gaber xizž
| Semič = žpk Luka Zidanšek xžpk dhp Alojzij Rajk xdhp
| Sinji Vrh = izž Vinica xizž
| Soteska = izž Toplice xizž
| Stara Cerkev = žpk Sašo Kovač xžpk
| Stari trg ob Kolpi = žpk Jože Pavlakovič xžpk
| Stopiče = žpk Tadej Kersnič xžpk
| Studenec = izž Raka xizž
| Suhor = izž Metlika xizž
| Sveti Duh - Veliki Trn = žpk Marko Burger xžpk
| Sv. Križ - Gabrovka = žpk Roman Ivanetič xžpk
| Sv. Križ - Podbočje = žpk Damjan Štih xžpk dhp France Novak xdhp
| Šentjanž = žpk Janez Cevec xžpk
| Šentjernej = žpk Janez Rihtaršič xžpk dhp Anton Trpin,&lt;br&gt;Franjo Simončič xdhp
| Šentlovrenc = izž Trebnje xizž
| Šentrupert = žpk Jakob Trček xžpk
| Škocjan pri Novem mestu = žpk Anton Dular xžpk
| Šmarjeta = žpk Alfons Žibert xžpk
| Šmihel pri Žužemberku = izž Ambrus xizž
| Šentpeter - Otočec = žpk Jože Rački xžpk dhp Jakob Piletič xdhp
| Toplice = žpk Igor Stepan xžpk
| Trebelno = izž Mokronog xizž
| Trebnje = žpk Jože Pibernik xžpk dhp Slavko Kimovec,&lt;br&gt;Stanislav Škufca xdhp
| Tržišče = žpk Jože Kohek xžpk
| Vavta vas = žpk Tomaž Maras xžpk
| Velika Dolina = žpk Ludvik Žagar xžpk
| Veliki Gaber = žpk Janez Jeromen xžpk
| Vinica = žpk Anton Gnidovec xžpk
| Zagradec = izž Ambrus xizž
| Žužemberk = žpk Franc Vidmar xžpk
}}
}}&lt;noinclude&gt;
{{Dokumentacija}}
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>2d9ke8stvx6zl26ihx9m6wn2mqir9st</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687398</id>
      <parentid>6687246</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T18:44:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+ upd, dkn</comment>
      <origin>6687398</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="34742" sha1="oup3dxz4r5l4j6zjf3v7v5267ztwq0q" xml:space="preserve">{{#switch:
  {{#switch: {{First word|{{PAGENAME}}}}
  | Župnija | Nadžupnija | Bolniška | Univerzitetna | Stolna | Grškokatoliška = {{First word|{{PAGENAME}}}}
  | Seznam = {{First word|{{{1|}}}}}
  }}
&lt;!--

––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Pastoralne župnije (2)

--&gt;
| Bolniška&lt;!-- župnija --&gt; = žpk Anže Cunk xžpk
| Univerzitetna&lt;!-- župnija Maribor --&gt; = upr Primož Lorbek xupr
&lt;!--

––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Stolne župnije (3; imajo v imenu &quot;Stolna&quot;)

--&gt;
| Stolna = {{#switch:
  {{#switch: {{First word|{{PAGENAME}}}}
  | Župnija | Nadžupnija | Bolniška | Univerzitetna | Stolna | Grškokatoliška = {{Remove first word|{{Remove first word|{{PAGENAME}}}}}}
  | Seznam = {{Remove first word|{{Remove first word|{{{1|}}}}}}}
  }}
| &lt;!-- Stolna župnija --&gt;Ljubljana - Sv. Nikolaj = žpk Roman Starc xžpk dhp Milan Knep xdhp
| &lt;!-- Stolna župnija --&gt;Maribor = žpk Danijel Lasbaher xžpk dhp Janez Vagner xdhp
| &lt;!-- Stolna župnija --&gt;Novo mesto = žpk Klavdio Peterca xžpk
}}
&lt;!--

––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Grškokatoliške župnije (3)

--&gt;
| Grškokatoliška = {{#switch:
  {{#switch: {{First word|{{PAGENAME}}}}
  | Župnija | Nadžupnija | Bolniška | Univerzitetna | Stolna | Grškokatoliška = {{Remove first word|{{Remove first word|{{PAGENAME}}}}}}
  | Seznam = {{Remove first word|{{Remove first word|{{{1|}}}}}}}
  }}
| &lt;!-- Grškokatoliška župnija --&gt;Drage = upr Ivan Skalivskyi xupr
| &lt;!-- Grškokatoliška župnija --&gt;Ljubljana = žpk Ivan Skalivskyi xžpk
| &lt;!-- Grškokatoliška župnija --&gt;Metlika = žpk Ivan Skalivskyi xžpk
}}
&lt;!--

––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Teritorialne župnije (669)

--&gt;
| Nadžupnija
| Župnija = {{#switch:
  {{#switch: {{First word|{{PAGENAME}}}}
  | Župnija | Nadžupnija | Bolniška | Univerzitetna | Stolna | Grškokatoliška = {{Remove first word|{{PAGENAME}}}}
  | Seznam = {{Remove first word|{{{1|}}}}}
  }}
&lt;!--

––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Škofije Celje (112)

--&gt;
| Artiče = izž Brežice xizž
| Bele Vode = izž Šoštanj xizž
| Bizeljsko = žpk ''[[sedisvakanca]]'' xžpk
| Bočna = izž Gornji Grad xizž
| Braslovče = žpk Milan Gosak xžpk
| Brestanica = žpk [[Tomaž Šojč]] xžpk dhp Jože Špes xdhp
| Brežice = žpk Ivan Šumljak xžpk dhp Peter Marčun,&lt;br&gt;Milan Kšela xdhp
| Buče = izž Sv. Peter pod Svetimi gorami xizž dhp Niko Marovt xdhp
| Celje – Blaženi Anton Martin Slomšek = žpk Viktor Ganc xžpk dhp Rafko Pinosa,&lt;br&gt;Anton Hribernik xdhp
| Celje – Sveta Cecilija = žpk Miroslav Pavšek xžpk dhp Jože Smukavec,&lt;br&gt;Marjan Potočnik,&lt;br&gt;[[Vinko Škafar]] xdhp
| Celje – Sveti Danijel = žpk Tadej Linasi xžpk dhp Marjan Jezernik xdhp
| Celje – Sveti Duh = žpk David Zagorc xžpk
| Celje – Sveti Jožef = žpk Marko Jeromel xžpk
| Črešnjice = žpk Vinko Kraljič xžpk dhp Janez Puhan xdhp
| Dobje pri Planini = izž Kalobje xizž
| Dobova = izž Bizeljsko xizž
| Dobrna = žpk Milan Strmšek xžpk
| Dol pri Hrastniku = izž Trbovlje - Sv. Martin xizž
| Dramlje = izž Ponikva xizž
| Frankolovo = žpk [[Branko Cestnik]] xžpk
| Galicija = izž Prebold xizž dhp Janko Cigala xdhp
| Gomilsko = žpk [[Martin Cirar]] xžpk
| Gornja Ponikva = izž Velenje - Sv. Martin xizž dhp Silvo Šinkovec xdhp dkn Andrej Vrabič xdkn
| Gornji Grad = žpk Ivan Hrastnik xžpk
| Gotovlje = izž Žalec xizž
| Griže = izž Žalec xizž
| Hrastnik = izž Trbovlje - Sv. Martin xizž
| Jurklošter = izž Planina pri Sevnici xizž
| Kalobje = žpk Peter Orešnik xžpk
| Kapele pri Brežicah = izž Bizeljsko xizž
| Koprivnica = izž Brestanica xizž
| Kostrivnica = izž Rogaška Slatina xizž dhp Viktor Vratarič xdhp
| Kozje = izž Sv. Peter pod Svetimi gorami xizž dhp Niko Marovt xdhp
| Laško = žpk Rok Metličar xžpk kpl Lovro Slejko xkpl
| Ljubečna = izž Šmartno v Rožni dolini xizž
| Ljubno ob Savinji = žpk Damjan Kejžar xžpk
| Loka pri Zidanem Mostu = žpk Gregor Majcen xžpk
| Luče ob Savinji = žpk Viki Košec xžpk kpl [[Karel Gržan]] xkpl
| Marija Reka = izž Prebold xizž
| Marija Širje = izž Loka pri Zidanem Mostu xizž
| Mozirje = žpk Luka Mihevc xžpk dkn Jože Prislan xdkn
| Nazarje = žpk Andraž Arko xžpk dhp Tomaž Pinter,&lt;br&gt;Marjan Čuk xdhp
| Nova Cerkev = žpk Alojz Vicman xžpk
| Nova Štifta = izž Gornji Grad xizž
| Olimje = žpk Martin Gašparič xžpk dhp Ernest Benko,&lt;br&gt;Jože Lampret,&lt;br&gt;Jože Strojin xdhp
| Petrovče = žpk Ivan Arzenšek xžpk vkr Drago Ferencek xvkr dhp Anton Šeruga xdhp
| Pilštanj = žpk Jože Hribernik xžpk
| Pišece = izž Brežice xizž
| Planina pri Sevnici = žpk Jože Vengust xžpk dhp Jože Jevšnik xdhp
| Podčetrtek = žpk Boris Tibaut xžpk
| Podsreda = izž Sv. Peter pod Svetimi gorami xizž dhp Alojz Weingerl xdhp
| Polje ob Sotli = izž Podčetrtek xizž
| Polzela = žpk Urban Lesjak xžpk
| Ponikva = žpk Jožef Planinc xžpk
| Prebold = žpk Srečko Hren xžpk
| Prevorje = izž Slivnica pri Celju xizž
| Radmirje = izž Gornji Grad xizž
| Razbor pod Lisco = izž Loka pri Zidanem Mostu xizž
| Rečica ob Savinji = žpk Vinko Čonč xžpk dkn Stanislav Čeplak xdkn
| Rogaška Slatina = žpk Jože Vehovar xžpk dhp Andrej Zrim xdhp
| Rogatec = žpk Andrej Grobelnik xžpk
| Senovo = izž Brestanica xizž
| Sevnica = žpk Branko Balažic xžpk dhp Štefan Vozlič,&lt;br&gt;Ivan Turk xdhp
| Sladka Gora = izž Šmarje pri Jelšah xizž vkr Vili Lovše xvkr
| Slivnica pri Celju = žpk Marko Šraml xžpk
| Solčava = izž Luče xizž
| Sromlje = izž Brežice xizž
| Sveti Andraž nad Polzelo = izž Polzela xizž
| Sveta Ema = izž Podčetrtek xizž
| Sv. Florijan ob Boču = izž Rogaška Slatina xizž dhp Viktor Vratarič xdhp
| Sv. Jedert nad Laškim = izž Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah xizž
| Sv. Jošt na Kozjaku = izž Dobrna xizž
| Sv. Jurij ob Taboru = izž Gomilsko xizž dhp Alojz Pirnat xdhp
| Sveti Lenart nad Laškim = žpk Iztok Hanžič xžpk
| Sv. Lovrenc nad Štorami = izž Teharje xizž dhp Stanko Gajšek xdhp
| Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah = žpk Klemen Jager xžpk kpl Lovro Slejko xkpl
| Sv. Miklavž nad Laškim = izž Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah xizž kpl Lovro Slejko xkpl
| Sv. Peter na Kristan Vrhu = izž Šmarje pri Jelšah xizž
| Sv. Peter pod Svetimi gorami = žpk Janez Furman xžpk
| Sv. Rok ob Sotli = izž Rogatec xizž
| Sv. Rupert nad Laškim = izž Sv. Lenart nad Laškim xizž
| Sv. Štefan = izž Šentvid pri Grobelnem xizž
| Sv. Vid pri Planini = izž Kalobje xizž
| Svetina = izž Črešnjice xizž
| Šempeter v Savinjski dolini = žpk Mirko Škoflek xžpk
| Šentjanž na Vinski Gori = izž Velenje - Sv. Martin xizž dhp Anton Krašovec xdhp
| Šentjur = žpk Mitja Markovič xžpk
| Šentvid pri Grobelnem = žpk Janez Nenad xžpk
| Šmarje pri Jelšah = žpk Damjan Ratajc xžpk dhp Franc Zorec,&lt;br&gt;Janez Zupanc xdhp
| Šmartno ob Dreti = žpk Janez Cerar xžpk
| Šmartno ob Paki = žpk Ivan Nepret xžpk
| Šmartno v Rožni dolini = žpk Janko Ivančič xžpk
| Šmihel nad Mozirjem = izž Mozirje xizž
| Šoštanj = žpk Jože Pribožič xžpk dkn Roman Kavšak xdkn
| Šentilj pri Velenju = izž Velenje - Sv. Martin xizž
| Teharje = žpk Miha Herman xžpk
| Trbovlje – Sveta Marija = izž Trbovlje - Sv. Martin xizž
| Trbovlje – Sveti Martin = žpk [[Matej Dečman]] xžpk
| Velenje – Blaženi Anton Martin Slomšek = izž Velenje - Sv. Martin xizž
| Velenje – Sveta Marija = izž Velenje - Sv. Martin xizž
| Velenje – Sveti Martin = žpk Janko Rezar xžpk vkr Janez Turinek xvkr dhp Jožef Škrinjar,&lt;br&gt;Roman Travar xdhp dkn Andrej Vrabič xdkn
| Videm - Krško = žpk Alojz Kačičnik xžpk
| Vitanje = izž Nova Cerkev xizž dhp Jože Kovačec xdhp
| Vojnik = žpk Anton Perger xžpk dkn Karli Brezovšek xdkn
| Vransko = žpk Jože Turinek xžpk
| Zabukovje = izž Sevnica xizž
| Zagorje (Škofija Celje) = izž Pilštanj xizž
| Zavodnje = izž Šoštanj xizž
| Zdole = izž Videm - Krško xizž
| Zibika = izž Šmarje pri Jelšah xizž
| Žalec = žpk Vlado Bizjak xžpk vkr Ivan Šelih xvkr
| Žusem = izž Slivnica pri Celju xizž
&lt;!--

––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Škofije Koper (100)

--&gt;
| Ajdovščina = 
| Ankaran = 
| Batuje = 
| Bertoki = 
| Biljana = 
| Bilje = 
| Bovec = 
| Branik = 
| Budanje = 
| Bukovica = 
| Cerkno = 
| Col = 
| Črni Vrh nad Idrijo = 
| Črniče = 
| Dekani = 
| Deskle = 
| Divača = 
| Dornberk = 
| Drežnica = 
| Dutovlje = 
| Goče = 
| Godovič = 
| Grgar = 
| Hrenovice = 
| Hrpelje - Kozina = 
| Hrušica = 
| Idrija = 
| Ilirska Bistrica = 
| Izola = 
| Jelšane = 
| Kamnje = 
| Kanal = 
| Knežak = 
| Kobarid = 
| Kojsko = 
| Komen = 
| Koper – Marijino vnebovzetje = 
| Koper – Sveti Marko = 
| Korte = 
| Kostanjevica na Krasu = 
| Košana = 
| Krkavče = 
| Kromberk = 
| Ledine = 
| Levpa = 
| Lokavec = 
| Lokev = 
| Lucija = 
| Marezige = 
| Matenja vas = 
| Miren = 
| Most na Soči = 
| Nova Gorica = 
| Nova Gorica – Kapela = 
| Opatje selo = 
| Osek = 
| Otlica = 
| Piran = 
| Pivka = 
| Planina = 
| Podbrdo = 
| Podgrad (Škofija Koper) = 
| Podgraje = 
| Podkraj = 
| Podnanos = 
| Portorož = 
| Postojna = 
| Predloka = 
| Prvačina = 
| Renče = 
| Sečovlje = 
| Senožeče = 
| Sežana = 
| Slavina = 
| Sočerga = 
| Solkan = 
| Spodnja Idrija = 
| Strunjan = 
| Studeno = 
| Sveti Anton (Škofija Koper) = 
| Šempas = 
| Šempeter pri Gorici = 
| Šentviška Gora = 
| Škofije = 
| Šlovrenc = 
| Šmarje pri Kopru = 
| Šmihel = 
| Štanjel = 
| Šturje = 
| Tolmin = 
| Tomaj = 
| Trnje = 
| Vipava = 
| Vipavski Križ = 
| Vogrsko = 
| Volče = 
| Vreme = 
| Vrhpolje (Škofija Koper) = 
| Vrtojba = 
| Zagorje (Škofija Koper) = 
&lt;!--

––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Nadškofije Ljubljana (234; stolna in bolniška na vrhu)

--&gt;
| Babno Polje = izž Stari trg pri Ložu xizž
| Begunje na Gorenjskem = žpk Matjaž Ambrožič xžpk
| Begunje pri Cerknici = izž Cerknica xizž
| Besnica = žpk [[Igor Jereb]] xžpk
| Bevke = izž Vrhnika xizž dkn Boštjan Koprivec xdkn
| Blagovica = žpk Karel Markuš xžpk
| Bled = žpk Janez Ferkolj xžpk dhp [[Anton Štrukelj]],&lt;br&gt;Matija Selan xdhp
| Bloke = žpk Simon Virant xžpk
| Bohinjska Bela = izž Bled xizž
| Bohinjska Bistrica = žpk Janez Kapistran Burja
&lt;!-- Bolniška župnija je na vrhu (glej Pastoralne župnije) --&gt;
| Borovnica = žpk Janez Šilar xžpk
| Brdo = žpk Bernard Rožman xžpk dhp Gregor Luštrek xdhp dkn Janez Rožman xdkn
| Breznica = žpk Matej Rus xžpk
| Brezovica (Nadškofija Ljubljana) = žpk Jožef Poje
| Bukovščica = izž Selca xizž
| Cerklje na Gorenjskem = žpk Martin Leban xžpk kpl Matjaž Venta xkpl dhp Marko Čižman,&lt;br&gt;Lucijan Potočnik xdhp
| Cerknica = žpk Grega Valič xžpk kpl Aleksander Osojnik,&lt;br&gt;Janez Žerovnik xkpl dhp Jože Zabret xdhp
| Čemšenik = izž Izlake xizž
| Češnjice = izž Brdo xizž
| Črni Vrh = izž Polhov Gradec xizž
| Davča = izž Sorica xizž
| Dob = žpk Jure Ferlež xžpk
| Dobovec = izž Zagorje ob Savi xizž
| Dobrava = izž Kamna Gorica xizž
| Dobrepolje – Videm = žpk Franc Škulj xžpk kpl Marinko Bilandžić xkpl
| Dobrova = žpk Janez Kvaternik xžpk
| Dol pri Ljubljani = žpk Alojzij Grebenc
| Dolenja vas = izž Ribnica xizž
| Dolnji Logatec = žpk Janez Kompare xžpk dhp Rafał Andrzej Kędzierski xdhp dkn Dušan Mihelčič xdkn
| Domžale = žpk Klemen Svetelj xžpk dhp Andrej Svete xdhp
| Dovje = izž Jesenice xizž
| Draga = izž Loški potok xizž
| Dražgoše = izž Železniki xizž
| Duplje = izž Tržič - Bistrica xizž
| Golo = izž Ig xizž
| Gora pri Sodražici = izž Sodražica xizž
| Goriče = izž Trstenik xizž
| Gorje = žpk Slavko Judež xžpk
| Gornji Logatec = žpk Dušan Kožuh xžpk
| Gozd = izž Mekinje xizž
| Grahovo = žpk Aleksander Osojnik xžpk
| Grosuplje = žpk Martin Golob xžpk dhp Blaž Zorko xdhp
| Homec = žpk Tadej Ložar xžpk
| Horjul = žpk Janez Smrekar xžpk
| Hotedršica = izž Planina pri Rakeku xizž
| Hotič = izž Kresnice xizž
| Ig = žpk Janez Pavel Šuštar xžpk dhp Anton Košir,&lt;br&gt;Ivo Kožuh xdhp
| Ihan = žpk Andrej Marko Poznič xžpk
| Ivančna Gorica = žpk Jurij Zadnik xžpk
| Izlake = žpk Janez Mihelčič xžpk
| Janče = izž Prežganje xizž
| Jarše = žpk Matjaž Križnar xžpk
| Javor = izž Sostro xizž
| Javorje nad Škofjo Loko = žpk Ciril Istenič xžpk
| Javorje pri Litiji = izž Šmartno pri Litiji xizž
| Jesenice = žpk Tilen Oberwalder Zupanc xžpk dhp Peter Nastran xdhp
| Jezersko = žpk Franc Klopčič xžpk
| Kamna Gorica = izž Lesce xizž
| Kamnik = žpk [[Matej Nastran]] xžpk dhp France Urbanija xdhp
| Kisovec = žpk Janez Mrak xžpk
| Kokra = izž Preddvor xizž
| Kokrica = žpk Jože Klun xžpk
| Kolovrat = izž Vače xizž
| Komenda = žpk Cristian Balint xžpk
| Kopanj = žpk Janez Kebe  xžpk
| Koprivnik v Bohinju = upr Marjan Lamovšek xupr
| Koroška Bela = žpk Peter Nastran xžpk
| Kovor = žpk Ivan Potrebuješ xžpk
| Kranj = žpk Andrej Naglič xžpk dhp Vincenc Podbevšek xdhp
| Kranj - Drulovka/Breg = izž Kranj - Šmartin xizž dhp Janez Zupanc xdhp
| Kranj - Primskovo = žpk Sebastijan Cerk xžpk dhp Bojan Likar xdhp
| Kranj - Šmartin = žpk Bojan Likar xžpk
| Kranj - Zlato Polje = žpk Erik Švigelj xžpk dkn Peter Kovač xdkn
| Kranjska Gora = žpk Janez Šimenc xžpk
| Krašnja = izž Brdo xizž
| Kresnice = žpk Božidar Ogrinc xžpk
| Križe = žpk Rok Pogačnik xžpk
| Kropa = žpk Viktor Primožič xžpk
| Lesce = žpk Marko Avsenik xžpk
| Leskovica = izž Trata - Gorenja vas xizž
| Leše = izž Tržič - Bistrica xizž
| Lipoglav = izž Grosuplje xizž
| Litija = žpk Marko Mrlak xžpk dhp Marko Pajk xdhp
| Ljubljana - Barje = izž Ljubljana - Rakovnik xizž
| Ljubljana Bežigrad = dhp Mari Jože Osredkar,&lt;br&gt;Regalat Razbočan,&lt;br&gt;[[Miran Špelič]] xdhp
| Ljubljana - Črnuče = žpk Stanko Štefanič xžpk dhp Gregor Bregar xdhp
| Ljubljana - Dravlje = žpk Egon Hriberšek xžpk kpl Marko Pavlič xkpl dkn France Bavec xdkn
| Ljubljana - Fužine = izž Ljubljana - Moste xizž
| Ljubljana - Ježica = žpk Sebastjan Likar xžpk
| Ljubljana - Kašelj/Zalog = žpk Andrzej Maksymilian Gósek xžpk
| Ljubljana - Kodeljevo = žpk Herman Gregorič xžpk dhp Slavko Pajk xdhp
| Ljubljana - Koseze = žpk Igor Dolinšek xžpk
| Ljubljana – Marijino oznanjenje = žpk Pavle Jakop xžpk kpl Vid Lisjak,&lt;br&gt;Janez Papa xkpl dhp [[Christian Gostečnik]],&lt;br&gt;[[Edvard Kovač]],&lt;br&gt;Janko Žagar xdhp dkn Gregor Pavlič,&lt;br&gt;Peter Skoberne,&lt;br&gt;Anton Založnik xdkn
| Ljubljana - Moste = žpk Simon Kvaternik xžpk
| Ljubljana - Podutik = žpk Jože Stržaj xžpk
| Ljubljana - Polje = žpk Janez Bernot xžpk dhp Jožef Drolc xdhp dkn Jože Iskra,&lt;br&gt;Andrej Kolenc xdkn
| Ljubljana - Rakovnik = žpk Jože Brečko xžpk kpl Janez Suhoveršnik xkpl dhp Klemen Balažič xdhp
| Ljubljana - Rudnik = žpk Alojzij Zupan xžpk dhp Jure Babnik xdhp
| Ljubljana - Stožice = žpk Miran Kelvišar xžpk
| Ljubljana – Sv. Jakob = žpk Tomaž Mikuš xžpk
| Ljubljana – Sveti križ = žpk Peter Možina xžpk dhp Gregor Gorenc xdhp
&lt;!-- Ljubljana - Sv. Nikolaj je na vrhu (glej Stolne župnije) --&gt;
| Ljubljana – Sv. Peter = žpk Zdravko Žagar xžpk
| Ljubljana – Sv. Trojica = izž Ljubljana - Marijino oznanjenje xizž
| Ljubljana - Šentvid = upr Tine Povirk xupr dhp Jože Hauptman xdhp
| Ljubljana - Šiška = žpk Ambrož Mušič xžpk dhp Silvin Krajnc,&lt;br&gt;Mari Jože Osredkar,&lt;br&gt;[[Miran Špelič]] xdhp
| Ljubljana - Šmartno ob Savi = izž Sv. Jakob ob Savi xizž
| Ljubljana - Štepanja vas = žpk Matej Štravs xžpk dhp Jaroslav Knežević,&lt;br&gt;Luka Modic,&lt;br&gt;Klemen Verdev xdhp
| Ljubljana Trnovo = žpk Anton Kompare xžpk dkn Matej Križanič xdkn
| Ljubljana - Vič = žpk Marjan Čuden xžpk kpl Anton Jerman xkpl dhp Zdravko Jakop xdhp
| Ljubljana - Zadobrova = izž Ljubljana - Kašelj/Zalog xizž
| Ljubno = žpk Jože Tomšič xžpk
| Lom (Nadškofija Ljubljana) = žpk Silvo Novak xžpk
| Loški potok = žpk Bojan Traven xžpk
| Lučine = izž Poljane nad Škofjo Loko xizž
| Mavčiče = žpk Janez Šavs xžpk
| Mekinje = žpk Pavel Pibernik xžpk
| Mengeš = žpk Marko Košir xžpk
| Moravče = žpk Kancijan Čižman xžpk dhp Ivan Povšnar xdhp
| Mošnje = žpk Milan Kadunc xžpk
| Motnik = izž Zgornji Tuhinj xizž
| Naklo = žpk Ivan Jagodic xžpk
| Nevlje = žpk Janez Miklič xžpk
| Notranje Gorice = izž Brezovica xizž
| Nova Oselica = izž Trata - Gorenja vas xizž
| Ovsiše = izž Ljubno xizž
| Peče = izž Moravče xizž
| Pirniče = žpk Blaž Jezeršek xžpk
| Planina pri Rakeku = žpk Franc Maček xžpk dhp Dragan Adam xdhp dkn Andrej Justinek xdkn
| Podbrezje = žpk Mihael Lavrinec xžpk
| Podlipa = žpk Ladimir Jaksetič xžpk
| Polhov Gradec = žpk Bogdan Oražem xžpk dhp Blaž Gregorc xdhp dkn Samo Športa xdkn
| Polica = izž Grosuplje xizž
| Poljane nad Škofjo Loko = žpk [[Jože Plut]] xžpk dhp Franc Mihelčič xdhp
| Polšnik = izž Litija xizž
| Preddvor = žpk Pavel Okoliš xžpk
| Predoslje = žpk Janez Jenko xžpk
| Preserje = žpk Jože Treven xžpk
| Preska = žpk Jure Koželj xžpk dhp Peter Stele xdhp dkn Iztok Žebovec xdkn
| Prežganje = žpk Janez Ferlež xžpk
| Primskovo na Dolenjskem = izž Šmartno pri Litiji xizž
| Radeče = žpk Miro Bergelj xžpk
| Radomlje = žpk Janez Jarc xžpk
| Radovljica = žpk Andrej Župan xžpk
| Rakek = žpk Janez Šket xžpk
| Rakitna = kpl Gregor Rogelj xkpl
| Rateče - Planica = izž Kranjska Gora xizž
| Reteče = izž Škofja Loka - Suha xizž
| Ribnica = žpk Anton Berčan xžpk kpl Tadej Pagon xkpl dhp Anton Dobrovoljc xdhp
| Ribno = izž Bled xizž
| Rob = izž Velike Lašče xizž
| Rova = izž Radomlje xizž
| Rovte = žpk Jernej Marenk xžpk
| Sava = izž Litija xizž
| Sela pri Kamniku = izž Šmartno v Tuhinju xizž
| Selca = žpk Damjan Prošt xžpk dhp Aleksander Urek xdhp
| Smlednik = žpk David Jensterle xžpk
| Sodražica = žpk Franc Bizjak xžpk dhp Aleš Pečavar xdhp
| Sora = žpk Jože Čuk xžpk dhp Anton Česen xdhp
| Sorica = žpk Mirko Turk xžpk
| Sostro = žpk Aleš Tomašević xžpk dhp Franc Miklič xdhp dkn Tadej Sadar xdkn
| Srednja vas v Bohinju = žpk Gašper Kočan xžpk
| Stara Loka = žpk Janez Potisek xžpk
| Stara Oselica = izž Trata - Gorenja vas xizž
| Stari Trg pri Ložu = žpk Blaž Dobravec xžpk
| Stična = žpk Branko Petauer xžpk
| Stranje = žpk Gregor Šturm xžpk
| Struge = upr Marinko Bilandžić xupr
| Sveti Duh pri Škofji Loki = žpk Franci Alič
| Sveta gora = izž Kisovec xizž
| Sv. Gregor = žpk Andrej Mulej xžpk
| Sv. Helena - Dolsko = žpk Primož Meglič xžpk
| Sveti Jakob ob Savi = žpk Matej Užmah xžpk
| Sv. Katarina - Topol = izž Sora xizž
| Sv. Križ nad Jesenicami = izž Jesenice xizž
| Sv. Lenart = izž Selca xizž
| Sveta Planina = izž Zagorje ob Savi xizž
| Sv. Trojica nad Cerknico = izž Bloke xizž
| Sv. Vid nad Cerknico = izž Bloke xizž dhp Simon Onušič xdhp
| Svibno = žpk Janez Jasenc xžpk
| Šenčur = žpk Urban Kokalj xžpk dhp Janez Modic,&lt;br&gt;Tomaž Nagode,&lt;br&gt;Andrej Pirš xdhp
| Šentgotard = izž Blagovica xizž
| Šentjošt nad Horjulom = žpk Franc Kadunc xžpk
| Šentjurij - Podkum = izž Svibno xizž
| Šentjurij pri Grosupljem = upr Boštjan Modic xupr
| Šentlambert = izž Kisovec xizž
| Šentožbolt = izž Blagovica xizž
| Šenturška Gora = izž Cerklje na Gorenjskem xizž
| Šentvid pri Stični = žpk Izidor Grošelj xžpk kpl Aljaž Kraševec xkpl
| Škocjan pri Turjaku = izž Št. Jurij pri Grosupljem xizž
| Škofja Loka = žpk Andrej Ojstrež xžpk dhp Anton Fajdiga xdhp
| Škofja Loka - Suha = žpk Branko Potočnik xžpk
| Škofljica = žpk Jože Tominc xžpk dkn Imre Jerebic xdkn
| Šmarca - Duplica = žpk Janez Gerčar xžpk
| Šmarje - Sap = žpk Bojan Korošak xžpk
| Šmartno pod Šmarno goro = žpk Anton Perčič xžpk
| Šmartno pri Litiji = žpk Marko Mohor Stegnar xžpk dhp [[Roman Globokar]],&lt;br&gt;Vinko Malovrh xdhp
| Šmartno v Tuhinju = žpk Edi Strouhal xžpk
| Špitalič (Nadškofija Ljubljana) = izž Zgornji Tuhinj xizž
| Štanga = izž Prežganje xizž
| Tomišelj = žpk Frančišek Jerant xžpk
| Trata - Gorenja vas = žpk Marjan Lampret xžpk dhp Simon Fortuna,&lt;br&gt;Jakob Kralj xdhp
| Trboje = izž Smlednik xizž
| Trstenik = žpk Franc Brečko xžpk dhp Janez Drnovšek,&lt;br&gt;Vinko Štrucelj xdhp
| Trzin = žpk Boštjan Guček xžpk dhp [[Bogdan Dolenc]] xdhp
| Tržič = žpk Tomaž Prelovšek xžpk
| Tržič - Bistrica = žpk Roman Kušar xžpk
| Tunjice = izž Kamnik xizž
| Turjak = izž Škocjan pri Turjaku xizž
| Unec = izž Rakek xizž
| Vače = žpk Peter Bregar xžpk
| Velesovo = žpk Slavko Kalan xžpk
| Velike Lašče = žpk Luka Demšar xžpk
| Velike Poljane = izž Ribnica xizž
| Vir = žpk Vito Urbanija xžpk
| Višnja Gora = žpk Janez Avsenik xžpk
| Vodice = žpk France Mervar xžpk dhp Alojzij Golob,&lt;br&gt;[[Marijan Peklaj]],&lt;br&gt;Peter Slevec xdhp
| Vranja Peč = izž Homec xizž
| Vrh Svetih Treh Kraljev = izž Rovte xizž
| Vrhnika = žpk Mohor Rihtaršič xžpk kpl Matija Golob xkpl
| Vrhpolje (Nadškofija Ljubljana) = žpk Ivan Povšnar xžpk
| Zagorje ob Savi = žpk Maksimiljan Tušak xžpk dhp Andrej Rovšek,&lt;br&gt;Alojz Snoj xdhp dkn Tomaž Kogovšek xdkn
| Zali Log = izž Železniki xizž
| Zaplana = izž Vrhnika xizž
| Zapoge = izž Vodice xizž
| Zasip = žpk Matija Selan xžpk
| Zgornji Tuhinj = žpk Nikolaj Štolcar xžpk dhp Matjaž Celarc xdhp
| Zlato Polje = izž Brdo xizž
| Žabnica = izž Sv. Duh pri Škofji Loki xizž
| Žalna = žpk Andrej Šink xžpk
| Železniki = žpk Tine Skok xžpk dhp Martin Zlobko xdhp
| Želimlje = žpk Anton Lipar xžpk
| Žiri = žpk Andrej Jemec xžpk
&lt;!--

––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Nadškofije Maribor (144; stolna in univerzitetna na vrhu)

--&gt;
| Brezno = dhp [[Vinko Potočnik]] xdhp
| Cirkovce = žpk Janko Strašek xžpk
| Čadram - Oplotnica = žpk Davorin Vreča xžpk
| Črešnjevec = žpk Tomislav Šantak xžpk
| Črna na Koroškem = upr Jožef Lipovšek xupr
| Črneče = žpk Franc Kraner xžpk
| Dornava = žpk Slavko Stermšek xžpk
| Dravograd = žpk Igor Glasenčnik xžpk
| Fram = dkn Klemen Štavbar xdkn
| Gornja Sveta Kungota = 
| Hajdina = žpk Marijan Fesel xžpk
| Hoče = žpk Alojz Petrič xžpk dhp Marjan Banič xdhp
| Jarenina = 
| Javorje = 
| Jernej nad Muto = 
| Kamnica = žpk Bernard Geršak xžpk
| Kapla na Kozjaku = žpk Jože Motaln xžpk
| Kebelj = 
| Kidričevo = žpk Anton Pačnik xžpk
| Kog = žpk Janez Mohorič xžpk
| Koprivna = 
| Kotlje = 
| Laporje = žpk Franc Mlakar xžpk
| Lenart v Slovenskih goricah = žpk Marjan Pučko xžpk dkn Darko Žmavc xdkn
| Libeliče = 
| Limbuš = žpk Andrej Firbas xžpk
| Loče pri Poljčanah = žpk Jožef Brezovnik xžpk
| Lovrenc na Pohorju = 
| Majšperk = žpk Janko Frangež xžpk
| Makole = dkn Janez Ajd xdkn
| Maribor - Brezje = 
| Maribor - Košaki = 
| Maribor - Radvanje = 
| Maribor – Sveti Janez Bosko = žpk Marko Košnik xžpk dhp Rudi Tisel,&lt;br&gt;Tone Ciglar,&lt;br&gt;Jože Pozderec,&lt;br&gt;Drago Senčur xdhp
&lt;!-- Maribor - Sv. Janez Krstnik je na vrhu (glej Stolne župnije) --&gt;
| Maribor – Sveti Jožef = žpk [[Stanislav Slatinek]] xžpk dkn Zlatko Pintar xdkn
| Maribor – Sveti križ = žpk Anton Majc xžpk dkn Milan Čivre xdkn
| Maribor – Sveta Magdalena = žpk Franc Kejžar xžpk dhp Janez Perčič,&lt;br&gt;Janez Sraka,&lt;br&gt;[[Vital Vider]] xdhp
| Maribor – Sveta Marija = žpk Krizostom Komar xžpk kpl Franci Kovše,&lt;br&gt;Rafael Slejko xkpl dhp Boris Markež,&lt;br&gt;Damijan Vračko xdhp
| Maribor – Sveta Marija, Mati Cerkve = žpk Stanko Praznik xžpk
| Maribor – Sveto rešnje telo = žpk Franček Bertolini xžpk dhp David Pahor xdhp dkn Kristian Bošak xdkn
| Maribor - Tezno = kpl Sebastijan Tišler xkpl
| Marija Snežna = žpk Boštjan Lenart xžpk
| Mežica = žpk Jože Hrastnik xžpk
| Muta = žpk Ivan Hočevar xžpk
| Negova =  dkn Vlado Orgolič xdkn
| Ojstrica = 
| Ormož = 
| Pameče = 
| Pernice = 
| Pesnica = 
| Podgorje pri Slovenj Gradcu = 
| Polenšak = 
| Poljčane = žpk Štefan Hodnik xžpk
| Prevalje = žpk Franc Brglez xžpk
| Prihova = žpk [[Slavko Krajnc (teolog)|Slavko Krajnc]] xžpk
| Ptuj – Sveti Jurij = 
| Ptuj – Sveti Ožbalt = 
| Ptuj – Sveti Peter in Pavel = žpk Andrej Feguš xžpk dhp Matei Sentes,&lt;br&gt;Andrej Sotler,&lt;br&gt;Marijan Cafuta,&lt;br&gt;Janko Gašparič,&lt;br&gt;Danilo Holc,&lt;br&gt;Milan Kos,&lt;br&gt;Franc Meško,&lt;br&gt;Marjan Vogrin xdhp
| Ptujska Gora = žpk Toni Brinjovc xžpk dhp Andrej Mohorčič,&lt;br&gt;Emil Križan,&lt;br&gt;Janez Kurbus xdhp
| Rače = žpk Robert Emeršič xžpk
| Radlje ob Dravi = žpk Jože Poljanšek xžpk dhp Marjan Kranjc xdhp
| Ravne na Koroškem = žpk Edvard Vajda xžpk dhp Jure Sojč xdhp
| Razbor pri Slovenj Gradcu = 
| Remšnik = 
| Ribnica na Pohorju = žpk Fredi Mlinarič xžpk
| Ruše = žpk Robert Senčar xžpk
| Sele pri Slovenj Gradcu = 
| Selnica ob Dravi = žpk Franc Pečnik xžpk kpl Jože Urbanič xkpl
| Skomarje = 
| Slivnica pri Mariboru = žpk Jože Šömen xžpk
| Slovenj Gradec = žpk Simon Potnik xžpk dhp Marko Drevenšek,&lt;br&gt;Damjan Mlinarič,&lt;br&gt;Ernest Berložnik xdhp
| Slovenska Bistrica = žpk Jani Družovec xžpk
| Slovenske Konjice = žpk Jože Vogrin xžpk dhp Anton Furar xdhp
| Spodnja Polskava = 
| Spodnja Sveta Kungota = 
| Središče ob Dravi = žpk Jože Urbanija xžpk
| Stari trg pri Slovenj Gradcu = 
| Stoperce = 
| Stranice = 
| Strojna = 
| Studenice = 
| Svečina = žpk Branko Maček xžpk
| Sveta Ana v Slovenskih goricah = žpk Anton Fras xžpk
| Sveti Andraž v Halozah - Zgornji Leskovec = 
| Sveti Andraž v Slovenskih goricah = upr Mirko Krašovec xupr
| Sveti Anton na Pohorju = 
| Sveti Anton v Slovenskih goricah = upr Damjan Tikvič xupr
| Sveta Barbara v Halozah - Cirkulane = 
| Sveta Barbara v Slovenskih goricah = upr Martin Bezgovšek xupr dkn Janez Kurnik xdkn
| Sveti Benedikt v Slovenskih goricah = žpk Marjan Rola xžpk upd Ivan Zanjkovič xupd dkn Vlado Orgolič xdkn
| Sveti Bolfenk v Slovenskih goricah = 
| Sveti Danijel nad Prevaljami = 
| Sveti Duh na Ostrem vrhu = 
| Sv. Florijan v Doliču = žpk Mirko Horvat xžpk
| Sv. Jakob v Slovenskih goricah = žpk Marko Veršič xžpk dkn Andrej Sraka xdkn
| Sveti Jernej pri Ločah = 
| Sv. Jurij ob Pesnici = 
| Sveti Jurij v Slovenskih goricah = žpk Janko Görgner xžpk
| Sveti Križ nad Mariborom = 
| Sv. Kunigunda na Pohorju = žpk Stanko Krajnc xžpk
| Sv. Lenart - Podgorci = žpk Jože Šipoš xžpk dkn Vlado Mar xdkn
| Sv. Lovrenc - Juršinci = upr Dušan Todorovič xupr
| Sv. Lovrenc na Dravskem polju = žpk Karel Pavlič xžpk
| Sv. Marija v Puščavi = 
| Sv. Marjeta niže Ptuja = žpk Ivan Holobar xžpk
| Sv. Marjeta ob Pesnici = dhp Marjan Nemec xdhp
| Sv. Marko niže Ptuja = žpk Janez Maučec xžpk
| Sveti Martin na Pohorju = žpk Dejan Frangež xžpk xžpk
| Sv. Martin pri Vurberku - Dvorjane = žpk Ivan Vodeb xžpk
| Sv. Miklavž ob Dravi = 
| Sv. Miklavž pri Ormožu = 
| Sv. Ožbalt ob Dravi = 
| Sveti Peter na Kronski gori = 
| Sveti Peter pri Mariboru = upr Sebastijan Valentan xupr
| Sveti Primož na Pohorju = 
| Sv. Rupert v Slovenskih goricah = žpk Jože Muršec xžpk
| Sv. Tomaž = žpk Tomislav Roškarič xžpk
| Sv. Trojica - Podlehnik = žpk Jože Petek xžpk
| Sveta Trojica v Slovenskih goricah = 
| Sv. Urban - Destrnik = žpk Jože Škofič xžpk
| Sveti Venčesl = dkn Ivan Žišt xdkn
| Sv. Vid nad Valdekom = 
| Sveti Vid pri Ptuju = upr Klemen Slapšak xupr dhp Benjamin Mlakar,&lt;br&gt;Vladimir Rufin Predikaka xdhp
| Svetinje = žpk Jože Rajnar xžpk
| Šentilj pod Turjakom = žpk Martin Tajnik xžpk
| Šentilj v Slovenskih goricah = žpk Igor Novak xžpk dhp Janko Babič xdhp
| Šentjanž na Dravskem polju - Starše = 
| Šentjanž pri Dravogradu = 
| Šmartno pri Slovenj Gradcu = žpk Franc Linasi xžpk
| Šmiklavž pri Slovenj Gradcu = 
| Špitalič (Nadškofija Maribor) = 
| Tinje = 
| Trbonje = 
&lt;!-- Univerzitetna župnija Maribor je na vrhu (glej Pastoralne župnije) --&gt;
| Velika Nedelja = upr Boštjan Kotar xupr
| Vuhred = upr [[Ivan Rojnik]] xupr dkn Sašo Popijal xdkn
| Vurberk = žpk [[Avguštin Lah (teolog)|Avguštin Lah]] xžpk
| Vuzenica = žpk Tadej Legnar xžpk
| Zavrč = žpk Jože Pasičnjek xžpk
| Zgornja Polskava = žpk Marjan Ristič xžpk
| Zreče = žpk Peter Leskovar xžpk
| Žetale = žpk Ciril Čuš xžpk
| Žiče = žpk Marijan Veternik xžpk
&lt;!--

––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Škofije Murska Sobota (36)

--&gt;
| Apače = žpk Janez Ferencek xžpk
| Bakovci = izž Murska Sobota xizž
| Beltinci = žpk Boris Bučko xžpk dhp Stanislav Koštric xdhp
| Bogojina = žpk Andrej Lažeta xžpk
| Cankova = izž Pečarovci xizž
| Cezanjevci = žpk Jože Kolmanko xžpk
| Črenšovci = upr Zoran Car xupr dhp Jože Gerič,&lt;br&gt;Jože Horvat xdhp
| Dobrovnik = žpk Simon Štihec xžpk
| Dokležovje = izž Beltinci xizž
| Dolenci = žpk Viljem Hribernik xžpk
| Gornja Radgona = žpk Franc Hozjan xžpk dhp Frančišek Horvat,&lt;br&gt;Stanislav Nežič xdhp
| Gornji Petrovci = izž Markovci xizž
| Grad = žpk Aljaž Baša xžpk
| Hotiza = žpk Viljem Kovač xžpk
| Kančevci = upr Milan Kvas xupr dhp Stane Bešter xdhp
| Kapela pri Radencih = žpk Frančišek Horvat xžpk
| Kobilje = žpk Lojze Ratnik xžpk
| Križevci pri Ljutomeru = žpk Štefan Vinkovič xžpk
| Kuzma = izž Grad xizž
| Lendava = žpk Martin Dolamič Konrad xžpk dhp [[Franc Režonja]] xdhp
| Ljutomer = žpk Goran Merica xžpk dhp Izidor Veleberi xdhp
| Mala Nedelja = žpk Srečko Fras xžpk
| Markovci = žpk Dejan Horvat xžpk
| Martjanci = izž Bogojina xizž
| Murska Sobota = žpk Goran Kuhar xžpk dhp Matjaž Muršič Klenar,&lt;br&gt;Luka Rajf xdhp
| Odranci = žpk [[Lojze Kozar mlajši|Lojze Kozar]] xžpk
| Pečarovci = žpk Ivan Kranjec xžpk
| Pertoča = žpk Jože Vinkovič xžpk
| Radenci = žpk Albert Bačar xžpk
| Razkrižje = žpk Franc Režonja xžpk
| Sv. Jurij ob Ščavnici = žpk Boštjan Ošlaj xžpk
| Sveti Jurij v Prekmurju = izž Grad xizž
| Tišina = izž Murska Sobota xizž
| Turnišče = žpk Marko Magdič xžpk dhp Stanislav Zver xdhp
| Velika Polana = izž Črenšovci xizž
| Veržej = žpk Milan Kavčnik xžpk
&lt;!--

––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Škofije Novo mesto (71; stolna na vrhu)

--&gt;
| Adlešiči = izž Vinica xizž
| Ajdovec = žpk Janez Zaletel xžpk
| Ambrus = žpk Uroš Švarc xžpk dhp [[Janez Gril]] xdhp
| Banja Loka = izž Fara pri Kočevju xizž
| Bela Cerkev = žpk Jože Nemanič xžpk
| Boštanj = žpk Andrej Golčnik xžpk
| Brusnice = žpk Anton Kerin xžpk dkn Matic Vidic xdkn
| Bučka = izž Škocjan pri Novem mestu xizž
| Cerklje ob Krki = žpk Andrej Pažur xžpk
| Čatež ob Savi = žpk [[Jože Pacek]] xžpk
| Čatež - Zaplaz = žpk Vicente Marcos Japelj
| Črmošnjice = izž Semič xizž
| Črnomelj = žpk Janez Žakelj xžpk kpl Janez Meglen xkpl
| Dobrnič = žpk Miloš Košir xžpk
| Dole pri Litiji = izž Sv. Križ - Gabrovka xizž
| Dragatuš = izž Črnomelj xizž
| Fara pri Kočevju = žpk Gregor Kunej xžpk
| Hinje = žpk Ciril Murn xžpk
| Kočevje = žpk Branko Jurejevčič xžpk dhp Anton Ferlic xdhp
| Kočevska Reka = izž Stara Cerkev xizž
| Kostanjevica na Krki = žpk Jože Miklavčič xžpk
| Krka = žpk Dejan Pavlin xžpk
| Krško = žpk Alfonz Grojzdek xžpk
| Leskovec pri Krškem = žpk Matej Gnidovec xžpk
| Metlika = žpk Primož Bertalanič xžpk dhp Jernej Nemanič xdhp
| Mirna = žpk Jože Milčinovič xžpk
| Mirna Peč = žpk Blaž Franko xžpk
| Mokronog = žpk Janez Zdešar xžpk
| Mozelj = izž Kočevje xizž xžpk
&lt;!-- Novo mesto - Kapitelj je na vrhu (glej Stolne župnije)  --&gt;
| Novo mesto – Sveti Janez = žpk Mitja Bulič xžpk dkn Matic Vidic xdkn
| Novo mesto – Sveti Lenart = žpk Gregor Kos xžpk kpl Tomaž Hočevar,&lt;br&gt;Peter Vrabec,&lt;br&gt;Marko Novak,&lt;br&gt;Niko Žvokelj xkpl
| Novo mesto - Šmihel = žpk Štefan Hosta xžpk dhp Igor Luzar xdhp
| Osilnica = izž Fara pri Kočevju xizž
| Podgrad (Škofija Novo mesto) = izž Stopiče xizž
| Podzemelj = žpk Peter Miroslavič xžpk
| Poljane - Dolenjske Toplice = izž Toplice xizž
| Prečna = izž Novo mesto - Sv. Janez xizž
| Preloka = izž Vinica xizž
| Radovica = izž Metlika xizž
| Raka = žpk Silvester Fabijan xžpk dhp Franc Levičar xdhp
| Sela pri Šumberku = izž Veliki Gaber xizž
| Semič = žpk Luka Zidanšek xžpk dhp Alojzij Rajk xdhp
| Sinji Vrh = izž Vinica xizž
| Soteska = izž Toplice xizž
| Stara Cerkev = žpk Sašo Kovač xžpk
| Stari trg ob Kolpi = žpk Jože Pavlakovič xžpk
| Stopiče = žpk Tadej Kersnič xžpk
| Studenec = izž Raka xizž
| Suhor = izž Metlika xizž
| Sveti Duh - Veliki Trn = žpk Marko Burger xžpk
| Sv. Križ - Gabrovka = žpk Roman Ivanetič xžpk
| Sv. Križ - Podbočje = žpk Damjan Štih xžpk dhp France Novak xdhp
| Šentjanž = žpk Janez Cevec xžpk
| Šentjernej = žpk Janez Rihtaršič xžpk dhp Anton Trpin,&lt;br&gt;Franjo Simončič xdhp
| Šentlovrenc = izž Trebnje xizž
| Šentrupert = žpk Jakob Trček xžpk
| Škocjan pri Novem mestu = žpk Anton Dular xžpk
| Šmarjeta = žpk Alfons Žibert xžpk
| Šmihel pri Žužemberku = izž Ambrus xizž
| Šentpeter - Otočec = žpk Jože Rački xžpk dhp Jakob Piletič xdhp
| Toplice = žpk Igor Stepan xžpk
| Trebelno = izž Mokronog xizž
| Trebnje = žpk Jože Pibernik xžpk dhp Slavko Kimovec,&lt;br&gt;Stanislav Škufca xdhp
| Tržišče = žpk Jože Kohek xžpk
| Vavta vas = žpk Tomaž Maras xžpk
| Velika Dolina = žpk Ludvik Žagar xžpk
| Veliki Gaber = žpk Janez Jeromen xžpk
| Vinica = žpk Anton Gnidovec xžpk
| Zagradec = izž Ambrus xizž
| Žužemberk = žpk Franc Vidmar xžpk
}}
}}&lt;noinclude&gt;
{{Dokumentacija}}
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>oup3dxz4r5l4j6zjf3v7v5267ztwq0q</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Infopolje Župnija v Sloveniji</title>
    <ns>10</ns>
    <id>603818</id>
    <revision>
      <id>6687716</id>
      <parentid>6686534</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T10:13:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+ Dekani</comment>
      <origin>6687716</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8914" sha1="sj96qnhj585mee3b88f0y1emgo7un52" xml:space="preserve">{{Infopolje
| bodyclass = vcard

| aboveclass = fn
| abovestyle = background-color:gold;
| above = {{{name|&lt;includeonly&gt;{{PAGENAMEBASE}}&lt;/includeonly&gt;}}}

| image = {{wikidata/p18|{{{image|}}}|size={{#if:{{{image_size|}}}{{{imagesize|}}}|{{{image_size|{{{imagesize|}}}}}}|260}}px|alt={{{caption|Portret}}}}}
| caption = {{{caption|}}}

| image2 = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{image_map|}}}|size={{{image_map_size|}}}|sizedefault=250px|alt={{{image_map_alt|}}}}}
| caption2 = {{{image_map_caption|}}}

&lt;!-- Row for map if no image is specified --&gt;
| image3 = {{#if: {{#if: {{{locmapin|}}} | {{{locmapin|}}} | Slovenija }} | {{#if:{{{coordinates|}}}{{#property:P625}} | {{Lokacijska karta|{{#if: {{{locmapin|}}} | {{{locmapin|}}} | Slovenija }}
 | border  = infobox
 | caption = {{#if: {{{map_caption|}}}|{{{map_caption}}}|Geografska lega sedeža }}
 | float   = center
 | alt     = {{{map_alt|}}}
 | relief  = {{{map_relief|}}}
 | width   = {{#if: {{{image_size|}}}{{{imagesize|}}} | {{{image_size|{{{imagesize|}}}}}} | 260 }}px
 | coordinates = {{{coordinates|}}}
 | mark    = {{{map_dot_mark|Red pog.svg}}}
 | marksize = 7
 | label   = {{{pushpin_label|{{{map dot label|{{{map_dot_label|}}}}}}}}}
 }}}}}}

| headerstyle = background:gold;

| label1 = Država
| data1 = {{Zastava|Slovenija}}

| label2 = Sedež
| data2 = {{{headquarters|}}}

| label3 = [[Župnijska cerkev]]
| data3 = {{{parish_church|}}}

| label4 = Posvetitev
| data4 = {{{dedication|}}}

| label5 = Veroizpoved
| data5 = {{#switch: {{#property:P708}}&lt;!-- škofija --&gt;
  | Škofija Celje
  | Škofija Koper
  | Nadškofija Ljubljana
  | Nadškofija Maribor
  | Škofija Murska Sobota
  | Škofija Novo mesto = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]]
  | Eparhija Križevci = [[Katoliške cerkve vzhodnega obreda|grškokatoliška]]
  | #default = {{{denomination|}}}
  }}

| label6 = Liturgični obred
| data6 = {{#switch: {{#property:P708}}&lt;!-- škofija --&gt;
  | Škofija Celje
  | Škofija Koper
  | Nadškofija Ljubljana
  | Nadškofija Maribor
  | Škofija Murska Sobota
  | Škofija Novo mesto = [[Rimski obred]]
  | Eparhija Križevci = Bizantinsko-slovanski obred
  | #default = {{{liturgical_rite|}}}
  }}

| header7 = {{#if: {{{established|}}}{{{first_mentioned|}}}{{{previous_name|}}}{{{separated_from_parish|}}}{{{annexed_parishes|}}} | Zgodovina }}

| label8 = Ustanovitev
| data8 = {{{established|}}}

| label9 = Prva omemba
| data9 = {{{first_mentioned|}}}

| label10 = Prejšnje ime
| data10 = {{{previous_name|}}}

| label11 = Izločena iz župnije
| data11 = {{{separated_from_parish|}}}

| label12 = Priključene župnije
| data12 = {{{annexed_parishes|}}}

| header13 = Uprava

| label14 = [[Dekanija]]
| data14 = {{{deanery|}}}

| label15 = [[Naddekanat]]
| data15 = {{{archdeaconry|}}}

| label16 = {{#switch: {{#property:P708}}&lt;!-- škofija --&gt;
  | Nadškofija Ljubljana
  | Nadškofija Maribor = [[Nadškofija]]
  | Eparhija Križevci = [[Eparhija]]
  | #default = [[Škofija]]
  }}
| data16 = {{{diocese|}}}

| label17 = [[Metropolija]]
| data17 = {{{province|}}}

| header18 = &lt;span style=&quot;padding-left:50px;&quot;&gt;Vodstvo&lt;/span&gt; &lt;span style=&quot;float:right; font-size:92%; font-weight: lighter;&quot;&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;&amp;nbsp;[[Predloga:Infopolje Župnija v Sloveniji/dok#Posodabljanje imen|uredi]]&amp;nbsp;&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/span&gt;

| label19 = {{#switch: {{#property:P708}}&lt;!-- škofija --&gt;
  | Nadškofija Ljubljana
  | Nadškofija Maribor = [[Nadškof]]
  | #default = [[Škof]]
  }}
| data19 = {{#switch: {{#property:P708}}&lt;!-- škofija --&gt;
  | Škofija Celje = {{Trenutni škof|Q55357308}}
  | Škofija Koper = {{Trenutni škof|Q55358945}}
  | Nadškofija Ljubljana = {{Trenutni škof|Q55358800}}
  | Nadškofija Maribor = {{Trenutni škof|Q55357851}}
  | Škofija Murska Sobota = {{Trenutni škof|Q55357948}}
  | Škofija Novo mesto = {{Trenutni škof|Q55358130}}
  | Eparhija Križevci = {{Trenutni škof|Q59875648}}
  }}

| label20 = {{#if: {{{deanery|}}} | [[Dekan (religija)|Dekan]] }}
| data20 = {{#if: {{{deanery|}}} | {{Dekani|{{{deanery|}}}}} }}

| label21 = {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki}}|izž}} &gt; 0
  | Upravljana iz župnije
  }}
| data21 = {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki}}|izž}} &gt; 0
  | [[Župnija {{Str sub new|{{Duhovniki}}
      |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki}}|izž}} + 4 }}
      |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki}}|xizž}} -2 }}
      }}&lt;!-- 
   --&gt;|
      {{Str sub new|{{Duhovniki}}
      |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki}}|izž}} + 4 }}
      |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki}}|xizž}} -2 }}
      }}&lt;!-- 
   --&gt;]]
  }}

| label22 = {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki}}|žpk}} &gt; 0
  | [[Župnik]]
  }}
| data22 = {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki}}|žpk}} &gt; 0
  | {{Str sub new|{{Duhovniki}}
    |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki}}|žpk}} + 4 }}
    |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki}}|xžpk}} -2 }}
    }}
  }}

| label23 = {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki}}|upr}} &gt; 0
  | [[Župnijski upravitelj]]
  }}
| data23 = {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki}}|upr}} &gt; 0
  | {{Str sub new|{{Duhovniki}}
    |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki}}|upr}} + 4 }}
    |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki}}|xupr}} -2 }}
    }}
  }}

| label24 = {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki}}|vkr}} &gt; 0
  | [[Vikar]]
  }}
| data24 = {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki}}|vkr}} &gt; 0
  | {{Str sub new|{{Duhovniki}}
    |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki}}|vkr}} + 4 }}
    |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki}}|xvkr}} -2 }}
    }}
  }}

| label25 = {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki}}|kpl}} &gt; 0
  | [[Kaplan]]
  }}
| data25 = {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki}}|kpl}} &gt; 0
  | {{Str sub new|{{Duhovniki}}
    |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki}}|kpl}} + 4 }}
    |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki}}|xkpl}} -2 }}
    }}
  }}

| label26 = {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki}}|dhp}} &gt; 0
  | Duhovni pomočnik
  }}
| data26 = {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki}}|dhp}} &gt; 0
  | {{Str sub new|{{Duhovniki}}
    |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki}}|dhp}} + 4 }}
    |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki}}|xdhp}} -2 }}
    }}
  }}

| label27 = {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki}}|upd}} &gt; 0
  | Upokojeni duhovnik
  }}
| data27 = {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki}}|upd}} &gt; 0
  | {{Str sub new|{{Duhovniki}}
    |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki}}|upd}} + 4 }}
    |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki}}|xupd}} -2 }}
    }}
  }}

| label28 = {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki}}|dkn}} &gt; 0
  | [[Diakon]]
  }}
| data28 = {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki}}|dkn}} &gt; 0
  | {{Str sub new|{{Duhovniki}}
    |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki}}|dkn}} + 4 }}
    |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki}}|xdkn}} -2 }}
    }}
  }}

| header29 = {{#if: {{{shrine|}}}{{{notable_people|}}}{{{neigboring_parishes|}}} | Drugo }}

| label30 = [[Romarsko središče]]
| data30 = {{{shrine|}}}

| label31 = Znani župljani
| data31 = {{{notable_people|}}}

| label32 = Sosednje župnije
| data32 = {{{neigboring_parishes|}}}

| header33 = Splet

| label34 = Uradna stran
| data34 =&lt;!-- 
--&gt;{{#if: {{#property:P856}}&lt;!-- uradno spletišče --&gt;
| &lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[{{#property:P856}} {{Replace|&lt;!-- 

--&gt;{{#ifeq: {{Str rightmost|{{#property:P856}}|1}}
| /
| {{Str crop|{{#property:P856}}|1}}
| {{#property:P856}}
}}&lt;!-- 

--&gt;|&lt;!-- 

--&gt;{{#ifeq: {{Trunc|{{#property:P856}}|7}} | http://
| {{#ifeq: {{Trunc|{{#property:P856}}|11}}
  | http://www.
  | http://www.
  | http://
  }}
| {{#ifeq: {{Trunc|{{#property:P856}}|8}} | https://
| {{#ifeq: {{Trunc|{{#property:P856}}|12}}
  | https://www.
  | https://www.
  | https://
  }}
}}
}}&lt;!-- 

--&gt;|}}]&lt;/span&gt;
}}

| label35 = [[Facebook|Profil]]
| data35 = &lt;!-- 
--&gt;{{#if: {{#property:P2013}}&lt;!-- oznaka Facebooka --&gt;
   | &lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[https://www.facebook.com/{{#property:P2013}} facebook.com]&lt;/span&gt;
   }}
   
| label36 = Vizitka
| data36 = &lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;{{#switch: {{#property:P708}}&lt;!-- škofija --&gt;
  | Škofija Celje = [https://skofija-celje.si/skofija/zupnije/ skofija-celje.si]
  | Škofija Koper = [https://slocerkve.si/zupnija-{{Infopolje Župnija v Sloveniji/vizitka}} slocerkve.si]
  | Nadškofija Ljubljana = [https://nadskofija-ljubljana.si/nadskofija/teritorialna-delitev-nadskofije/zupnije/{{Infopolje Župnija v Sloveniji/vizitka}}/ nadskofija-ljubljana.si]
  | Nadškofija Maribor = [https://nadskofija-maribor.si/web/places/{{Infopolje Župnija v Sloveniji/vizitka}}/ nadskofija-maribor.si]
  | Škofija Murska Sobota = [https://skofija-sobota.si/?id_strani={{Infopolje Župnija v Sloveniji/vizitka}} skofija-sobota.si]
  | Škofija Novo mesto = [https://www.skofija-novomesto.si/zupnije-in-organizacije/ skofija-novomesto.si]
  | Eparhija Križevci = [https://www.krizevacka-eparhija.com/index.php/adresar krizevacka-eparhija.com]
  }}&lt;/span&gt;

}}&lt;includeonly&gt;&lt;!-- 
--&gt;{{#ifeq: {{NAMESPACE}} | {{ns:0}} | {{#ifexist: Kategorija:{{PAGENAME}} | [[Kategorija:{{PAGENAME}}| ]] }} }}&lt;!-- 
--&gt;&lt;/includeonly&gt;&lt;noinclude&gt;

{{dokumentacija}}
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>sj96qnhj585mee3b88f0y1emgo7un52</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Tanja Gobec</title>
    <ns>0</ns>
    <id>603823</id>
    <revision>
      <id>6687559</id>
      <parentid>6686713</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T08:04:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+[[Kategorija:Neznano leto rojstva (živeči ljudje)]]; +[[Kategorija:Živeči ljudje]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6687559</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1635" sha1="cn20vnk760mt3muuz6738pzgxzqtpia" xml:space="preserve">{{infopolje oseba}}
'''Tanja Gobec''', [[slovenci|slovenska]] [[novinar]]ka in televizijska voditeljica.

Zaposlena je na [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]] oziroma [[Televizija Slovenija|Televiziji Slovenija]]. Kot študentka je bila urednica [[Teletekst|Teleteksta]] TV Slovenija. Zatem je vodila večerno informativno-analitično oddajo ''[[Odmevi]]''. Zatem je urejala tudi politično pogovorno-analitično oddajo ''[[Politično s Tanjo Gobec]]'', ki se je prenehala predvajati februarja 2022.&lt;ref name=&quot;reporter-2022&quot;/&gt;

Leta 2008 je za izstopajoče novinarske stvaritve v letu 2007 prejela nagrado bratstvo resnice oziroma Consortium Veritatis, ki jo podeljuje [[Društvo novinarjev Slovenije]].&lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot; /&gt;

== Sklici ==

&lt;references&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-nagrajenci&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/drustvo-novinarjev-slovenije/nagrada-cuvaj/nagrajenci/ |title=Nagrajenci |website=Društvo novinarjev Slovenije |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;reporter-2022&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://reporter.si/clanek/slovenija/nocoj-zadnjic-politicno-s-tanjo-gobec-namesto-nje-prihaja-igor-pirkovic-z-areno-945646 |title=Nov režim na TV Slovenija: nocoj zadnjič Politično s Tanjo Gobec, namesto nje prihaja Igor Pirkovič z Areno |website=Reporter |date=20. februar 2022 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;/references&gt;

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Gobec, Tanja}}
[[Kategorija:Neznano leto rojstva (živeči ljudje)]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski novinarji]]
[[Kategorija:Slovenski televizijski voditelji]]
[[Kategorija:Zaposleni na Radioteleviziji Slovenija]]</text>
      <sha1>cn20vnk760mt3muuz6738pzgxzqtpia</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Katja Svenšek</title>
    <ns>0</ns>
    <id>603826</id>
    <revision>
      <id>6687558</id>
      <parentid>6686707</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T08:04:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+[[Kategorija:Neznano leto rojstva (živeči ljudje)]]; +[[Kategorija:Živeči ljudje]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6687558</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3657" sha1="c2jrmr5esfjifdt2eqihcl0otfgqx2u" xml:space="preserve">{{infopolje oseba}}
'''Katja Svenšek''', [[slovenci|slovenska]] [[novinar]]ka in [[urednik|urednica]].

Deluje pri spletnem portalu in časopisu ''[[Svet24]]''. Pred tem je delovala pri časnikih ''[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]'' in ''[[Delo (časopis)|Delo]]'', kjer je bila tudi namestnica odgovornega urednika ter urednica uredništva digitalnih vsebin.

== Kariera ==
Leta 2012 je na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede]] Univerze v Ljubljani pripravila diplomsko delo z naslovom ''Finančna kriza v Sloveniji'' {{COBISS|31472989}} pod mentorstvom [[Bogomil Ferfila|Bogomila Ferfile]].

Novinarsko pot je nadaljevala pri časniku ''[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]'', kjer je objavljala prispevke s področja gospodarstva, financ in bančništva. Poročala je o poslovanju slovenskih bank, bančni sanaciji Nove KBM, NLB, Banke Celje, [[Adria Airways|Adrii Airways]] in drugih gospodarskih temah.&lt;ref name=&quot;dnevnik-banke&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;dnevnik-prevzemi&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;dnevnik-nkbm&quot; /&gt;

Pozneje je delovala pri časniku ''[[Delo (časopis)|Delo]]''. Bila je namestnica odgovornega urednika časnika ''Delo'', ''Nedelo'' in portala delo.si ter urednica uredništva digitalnih vsebin.&lt;ref name=&quot;delo-urednistvo-arhiv&quot; /&gt; Na podjetniškem portalu Dela je objavljala prispevke o gospodarstvu, bančnem sistemu in podjetništvu.&lt;ref name=&quot;delo-podjetnistvo&quot; /&gt; 

Deluje pri ''[[Svet24]]'', kjer objavlja prispevke s področja politike, družbe, sociale, zdravstva, pravosodja in lokalnih tem.&lt;ref name=&quot;svet24-anksioznost&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;svet24-pomoc&quot; /&gt;

== Sklici ==
&lt;references&gt;
&lt;ref name=&quot;dnevnik-banke&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/novice/posel/nova-kbm-in-nlb-lani-skupaj-z-vec-kot-dvema-milijardama-ciste-izgube-2408968/ |title=Nova KBM in NLB lani skupaj z več kot dvema milijardama čiste izgube |website=Dnevnik |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dnevnik-prevzemi&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/novice/posel/banke-kdo-je-prevzemnik-in-koga-prevzemajo-2347910/ |title=Banke: kdo je prevzemnik in koga prevzemajo |website=Dnevnik |date=2. november 2016 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dnevnik-nkbm&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/novice/posel/nkbm-zamudila-s-prijavo-milijonskih-terjatev-2682616-2682616/ |title=NKBM zamudila s prijavo milijonskih terjatev |website=Dnevnik |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;delo-urednistvo-arhiv&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://podaridelo.si/urednistvo/ |title=Uredništvo |website=Arhivske Delo naslovnice |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;delo-podjetnistvo&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://podjetnistvo.delo.si/avtor/katja-svensek/ |title=Katja Svenšek |website=Podjetništvo, Delo |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;svet24-anksioznost&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://svet24.si/novice/slovenija/anksiozni-vse-pogosteje-ze-otroci-ob-koncu-prve-triade-osnovne-sole-1862793 |title=Anksiozni vse pogosteje že otroci ob koncu prve triade osnovne šole |website=Svet24.si |date=22. november 2025 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;svet24-pomoc&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://svet24.si/lokalno/podravje/novice/pomoc-na-domu-podrazitev-spodnje-podravje-1870642 |title=Starostnik si pomoči za 16 evrov na uro ne more privoščiti! |website=Svet24.si |date=1. januar 2026 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;/references&gt;

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Svenšek, Katja}}
[[Kategorija:Neznano leto rojstva (živeči ljudje)]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski novinarji]]
[[Kategorija:Slovenski uredniki]]
[[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za družbene vede v Ljubljani]]</text>
      <sha1>c2jrmr5esfjifdt2eqihcl0otfgqx2u</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Jelena Aščić</title>
    <ns>0</ns>
    <id>603827</id>
    <revision>
      <id>6687556</id>
      <parentid>6686705</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T08:03:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Neznano leto rojstva (živeči ljudje)]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6687556</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5148" sha1="hhvdqs7yjl4leerm5th7urt2ea05jub" xml:space="preserve">{{infopolje oseba}}
'''Jelena Aščić''', [[slovenci|slovenska]] [[novinar]]ka, [[urednik|urednica]] in [[televizijska voditeljica]]

Deluje na [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]] oziroma [[Televizija Slovenija|Televiziji Slovenija]], kjer je bila med drugim voditeljica oddaj ''[[Dnevnik (TV oddaja)|Dnevnik]]'', ''[[Tednik (oddaja)|Tednik]]'' in avtorica dokumentarnih oddaj.&lt;ref name=&quot;gorenjski-2016&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;dnevnik-2016&quot; /&gt; Leta 2023 je prejela nagrado [[čuvaj/watchdog]] za izstopajoči novinarski dosežek za oddajo ''Mednarodna obzorja: Sarajevo, 1425 dni groze''.&lt;ref name=&quot;dns-2023&quot; /&gt;

== Kariera ==

Jelena Aščić deluje na [[Televizija Slovenija|Televiziji Slovenija]], kjer deluje kot novinarka, voditeljica in avtorica televizijskih prispevkov, reportaž, oddaj in dokumentarnih filmov. V preteklosti je vodila ''[[Dnevnik (TV oddaja)|Dnevnik]]'' in pripravljala prispevke za različne oddaje informativnega programa TV Slovenija.&lt;ref name=&quot;dnevnik-2016&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;apparatus-2015&quot; /&gt; Delala je tudi pri oddajah ''Utrip'' in ''Odkrito''.&lt;ref name=&quot;dnevnik-2016&quot; /&gt; Leta 2016 je po upokojitvi dolgoletnega voditelja [[Janko Šopar|Janka Šoparja]] prevzela vodenje oddaje ''[[Tednik (oddaja)|Tednik]]'',&lt;ref name=&quot;gorenjski-2016&quot; /&gt; pozneje pa je bila tudi urednica oddaje.&lt;ref name=&quot;siol-2024&quot; /&gt; Leta 2024 jo je med daljšo odsotnostjo nadomeščala voditeljica Aleksandra Dežman.&lt;ref name=&quot;siol-2024&quot; /&gt;

== Dokumentarne oddaje ==

Leta 2010 je pripravila dokumentarni film ''Gradimo suženjstvo'', ki je obravnaval položaj migrantskih oziroma bosanskih delavcev v Sloveniji.&lt;ref name=&quot;mladina-2016&quot; /&gt; Za dokumentarec je leta 2010 prejela [[viktor (nagrada)|viktorja]] za najboljšo dokumentarno TV-oddajo, nagrado Društva novinarjev Slovenije in nagrado RTV Slovenija.&lt;ref name=&quot;mladina-2016&quot; /&gt;

Leta 2012 je pripravila dokumentarni film ''Nikomur ne smeš povedati'', ki je bil predvajan v okviru rubrike ''Dosje'' na prvem programu Televizije Slovenija. Film je obravnaval problematiko spolnih zlorab otrok.&lt;ref name=&quot;primorske-2012&quot; /&gt;

===''Sarajevo, 1425 dni groze''===
Oddaja ''Mednarodna obzorja: Sarajevo, 1425 dni groze'' je bila predvajana februarja 2023 in predstavlja pričevanja ljudi, ki so preživeli [[obleganje Sarajeva]].&lt;ref name=&quot;delo-sarajevo&quot; /&gt; Za oddajo je Aščić leta 2023 prejela nagrado [[čuvaj/watchdog]] za izstopajoči novinarski dosežek. V obrazložitvi [[Društvo novinarjev Slovenije|Društva novinarjev Slovenije]] je bilo navedeno, da je z oddajo postavila avdiovizualni spomenik žrtvam obleganja Sarajeva in predstavila pričevanja svojcev ubitih.&lt;ref name=&quot;dns-2023&quot; /&gt;

== Sklici ==

&lt;references&gt;
&lt;ref name=&quot;gorenjski-2016&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20160912/C/160919950/najvec-mi-pomeni-zaupanje-gledalcev |title=Največ mi pomeni zaupanje gledalcev |website=Gorenjski glas |date=12. september 2016 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dnevnik-2016&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/jelena-ascic-iz-slovenije-jo-podijo-lazni-domoljubi-2360787/ |title=Jelena Aščić: Iz Slovenije jo podijo lažni domoljubi |website=Dnevnik |date=26. januar 2016 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;apparatus-2015&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://apparatus.si/jelena-ascic/ |title=Jelena Aščić |website=Apparatus |date=14. oktober 2015 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;siol-2024&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://siol.net/trendi/zvezde-in-slavni/kam-je-izginila-znana-televizijska-voditeljica-na-rtv-pravijo-tako-629483 |title=Kam je izginila znana televizijska voditeljica? Na RTV pravijo tako. |website=Siol.net |date=18. marec 2024 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;mladina-2016&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.mladina.si/176087/jelena-ascic-nov-obraz-tednika-urednik-oddaje-ostaja-avtor-besedila-himne-sds/ |title=Jelena Aščić nov obraz Tednika, urednik oddaje ostaja avtor besedila himne SDS |website=Mladina |date=30. avgust 2016 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;primorske-2012&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://primorske.svet24.si/mnenja/komentarji/nikomur-ne-smes-povedati/ |title=Nikomur ne smeš povedati |website=Primorske novice |date=3. maj 2012 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;delo-sarajevo&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.delo.si/magazin/zanimivosti/tv-namigi-sarajevo-1425-dni-groze-vse-tisto-in-fbi |title=TV namigi: Sarajevo, 1425 dni groze, Vse tisto in FBI |website=Delo |date=14. februar 2023 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dns-2023&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://novinar.com/novica/cestitamo-cuvajem-2023/ |title=Čestitamo čuvajem 2023! |website=Društvo novinarjev Slovenije |date=24. november 2023 |accessdate=7. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;/references&gt;

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Aščić, Jelena}}
[[Kategorija:Neznano leto rojstva (živeči ljudje)]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski novinarji]]
[[Kategorija:Slovenski uredniki]]
[[Kategorija:Slovenski televizijski voditelji]]
[[Kategorija:Zaposleni na Radioteleviziji Slovenija]]
[[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]]</text>
      <sha1>hhvdqs7yjl4leerm5th7urt2ea05jub</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Valvasone - Arzene</title>
    <ns>0</ns>
    <id>603830</id>
    <revision>
      <id>6687430</id>
      <parentid>6686905</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T19:31:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Erardo Galbi</username>
        <id>166658</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6687430</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9034" sha1="fx0l85f9sbod6nbrrpzrytpyklh82yj" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{Infopolje Občina v Italiji
| name                = Valvasone - Arzene
| official_name       = Comune di Valvasone Arzene&lt;br&gt;Comun di Voleson Darzin
| native_name         = {{native name|fur|Voleson Darzin}}
| image_skyline       = Valvasone-PiazzaLibertà-Municipio.jpg
| imagesize           = 
| image_alt           = 
| image_caption       = Trg svobode in mestna hiša v Valvasonu
| image_shield        = 
| shield_alt          = 
| image_map           = Map of comune of Valvasone Arzene (province of Pordenone, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg
| map_alt             = 
| map_caption         = Location of the municipality of Valvasone Arzene in the former province of Pordenone
| pushpin_label_position = 
| pushpin_map_alt     = 
| coordinates         = {{coord|46|0|N|12|52|E|type:city(2,095)_region:IT|display=inline}}
| coordinates_footnotes = 
| region              = [[Furlanija - Julijska krajina]]
| province            = [[Pokrajina Pordenone|Pordenone]]
| frazioni            = Arzene, San Lorenzo, Valvasone
| mayor_party         = državljanska lista
| mayor               = Fulvio Avoledo
| area_footnotes      = 
| area_total_km2      = 17,9
| population_footnotes = &lt;ref name=&quot;istat&quot;&gt;Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]].&lt;/ref&gt;
| population_total    =  3960
| population_as_of    = 28. 2. 2026
| population_demonym  = it. valvasonesi / arzenesi
| elevation_footnotes = 
| elevation_m         = 59
| twin1               = 
| twin1_country       = 
|istat=093053| saint               = 
| day                 = 
| postal_code         = 33098
| area_code           = 0434
| website             = {{official website|https://www.valvasonearzene.it/}}
| footnotes           = 
}}
'''Valvasone - Arzene''' ({{Langx|fur|Voleson Darzin}}) je občina v [[Pokrajina Pordenone|Pokrajini Pordenone]] v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], ki leži približno 30 km zahodno od [[Videm, Italija|Vidma]] in približno 16 km severovzhodno od [[Pordenone|Pordenona]]. Leta 2026 je imela 3.960 prebivalcev in površino 51,2 km².&lt;ref name=&quot;istat&quot;&gt;Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]].&lt;/ref&gt; Ustanovljena je bila 1. januarja 2015 po združitvi nekdanjih občin Valvasone in Arzene.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.comune.valvasonearzene.pn.it/it/novita-46610/notizie-46611/la-storia-di-arzene-18809|title=La storia di Arzene|website=comune.valvasonearzene.pn.it|language=it|date=20 January 2022}}&lt;/ref&gt;

Je ena izmed »Najlepših vasic Italije« (I borghi più belli d'Italia).&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://borghipiubelliditalia.it/en/borgo/valvasone-arzene/|title=Friuli Venezia Giulia|website=borghipiubelliditalia.it|access-date=31 July 2023}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
Zgodnja zgodovina gradu Valvasone pripoveduje, da sta leta 1218 prvotno graščino za oglejskega patriarha upravljala Ulvino in Bonfante. Ti sta bila ustanovitelja prve fevdalne družine, vendar je bila ta družina leta 1268 iztrebljena med uporom Corrada iz Valvasona. Obala reke Tilment, ki teče v bližini mesta, je bila strateško preveč pomembna, da bi jo pustili brez nadzora, zato je patriarh za nadzor nad območjem imenoval Walterpertolda iz Spilimberga. Leta 1273 je izvedel obsežno obnovo zgradb ob reki, da bi zagotovil najboljšo obliko nadzora proti vdoru. Ta dela pa niso spremenila strukture mesta, ki ima v središču grad, okoli katerega so razporejene druge zgradbe. Ko je umrl Walterpertoldo in se je končala prva generacija Spilimbergov, se je med dvema resnično pomembnima družinama v tem območju, Zuccola in Cucagna, začel boj za nasledstvo pri nadzoru nad Valvasone. Leta 1292 je patriarh Raimondo della Torre podelil Simoneju di Cucagna pooblastilo za nadzor nad Valvasone in njegovo okolico, s čimer se je začela druga rodovna linija fevdalnih gospodarjev Valvasone.&lt;ref name=storia&gt;{{cite web|url=https://www.comune.valvasonearzene.pn.it/it/novita-46610/notizie-46611/la-storia-di-valvasone-18807|title=La storia di Valvasone|website=comune.valvasonearzene.pn.it|language=it|date=20 January 2022}}&lt;/ref&gt;

In that period Valvasone had a militar structure, but it was also the residence of those nobles who built the real village, the precursor of the modern town. Before 1300 the nobles decided to build up a surrounding stone wall; this was possible because they parcelled out the urban pieces of land and then gave these pieces to the craftsmen and shopkeepers. In front of the drawbridge the public loggia was built. Meanwhile, a well was dug by the Torre delle Ore. Now these interventions are difficult to find because of more recent constructions. In the 1350s the nobles decided to enlarge the village: in this way they create one of the most beautiful examples of medieval town-planning in west Friuli. In the north area they built a small church, devoted to San Giacomo and outside of the walls a small village was created, with its own church, dedicated to S. Giovanni and S. Maria.&lt;ref name=storia /&gt;

For about a decade the look of the town remained basically the same, but after the fall of the Patriarch and the arrive of the [[Venetian Republic|Venetians]], the structure of Valvasone wasn't adequate to sustain the increasing commerce and traffic along the way Portogruaro-Venzone. So Giacomo Giorgio from Valvasone wanted to expand the village but also to restore the old buildings and the churches. He was responsible for the construction of the dom (1449) in the middle of the intern village. Because of that the two others churches were abandoned. The new division of land into smaller pieces was more residential than the previous two and in this division was built a new small church, devoted to Ss. Pietro and Paolo, saints loved by the population. In the end the hospital, which operated since 1335, was restored.&lt;ref name=storia /&gt;

In 1511 the population attacked the castle, which however was empty, and it was set to fire. In the late 19th century, as in a lot of towns in Friuli, the walls were destroyed, but the medieval atmosphere is still untouched.&lt;ref&gt;[https://www.comune.valvasonearzene.pn.it/it/vivere-il-comune-46614 vivere il comune] comune.valvasonearzene.pn.it&lt;/ref&gt;

{{stack|[[File:Valvasone veduta 04.jpg|thumb|Valvasone view|upright]]}}
== Znamenitosti ==
=== Valvasone ===
*Grad Valvasone,&lt;ref&gt;[https://www.turismofvg.it/historic-homes/castello-di-valvasone?LangSetCMS=en Castello di Valvasone] turismofvg.it/&lt;/ref&gt; državni spomenik
*Cerkev presv. Kristusovega telesa, stolnica

=== Arzene ===
*Župnijska cerkev sv. Mihaela nadangela, 1953
*Cerkev sv. Marjete, ok. 1000

=== Druge znamenitosti ===
*Nova župnijska cerkev sv. Lovrenca mučenika, 1952 (San Lorenzo)
*Stara župnijska cerkev Marije rožnovenske, 1200–1300. V cerkvi je slika »priklenjene hudičice«. Zgodovinarji menijo, da ima ta freska velik pomen v zgodovini kuge iz leta 1348, ki je prizadela vso Evropo.
*Spomenik svetovnemu miru, Majaroff, 1983
*Cerkev v Majaroffu, 2008
*Mlin v Majaroffu&lt;ref&gt;[https://www.paesistradetagliamentofvg.eu/it/i-nostri-luoghi/257/mulino-majaroff mulino-majaroff] paesistradetagliamentofvg.eu/&lt;/ref&gt;
*Ancient Roman necropolis in Pras di Sora (discovered in 1996). Traces and artifacts from Roman antiquity have also emerged in Majaroff.

== Demografski razvoj ==
{{historical populations
|align=none|cols=3
|graph-pos=bottom
|1861|?
|1871|2961
|1881|3195
|1901|3794
|1911|4772
|1921|5626
|1931|5006
|1936|4611
|1951|4750
|1961|4019
|1971|3685
|1981|3622
|1991|3444
|2001|3544
|2011|3967
|2021|3917
| source= Podatki iz Istata
}}

=== Etnične skupine in priseljenci ===
As of December 31, 2024 foreigners residents in the municipality were {{formatnum:464}}, i.e. {{formatnum:11.6}}% of the population.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://demo.istat.it/app/?i=P03&amp;a=2024&amp;l=en|editor=ISTAT|title=Foreign citizens: resident population by sex and demographic balance on 31st December 2024|accessdate=3 July 2025}}&lt;/ref&gt;
The largest foreign community comes from Romania, with 44.4% of all foreigners present in the country, followed by Albania and Ukraine.&lt;ref&gt;[https://www.tuttitalia.it/friuli-venezia-giulia/28-valvasone-arzene/statistiche/cittadini-stranieri-2024/ cittadini stranieri] tuttitalia.it&lt;/ref&gt;

==Events==
*Zir dai Arboras: during the night of 5 January, a great number of Epiphany fires are lighted, and by every fire there is a combination of music, warm spicy wine and cakes.
*San Pietro and San Paolo celebration: during June the town honors the two patrons.
*Medioevo a Valvasone: historical evocation in the second week end of September.&lt;ref&gt;[https://www.facebook.com/proloco.valvasone/ Proloco Valvasone] facebook.com&lt;/ref&gt;

== Znane osebnosti ==
*[[Tullio Avoledo]]
*[[Harry Bertoia]]
*[[Antonio Montico]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* [https://www.comune.valvasonearzene.pn.it Official website]

{{Province of Pordenone}}

{{DEFAULTSORT:Valvasone Arzene}}
[[Kategorija:Valvasone - Arzene| ]]
[[Kategorija:Vasi v Furlaniji - Julijski krajini]]</text>
      <sha1>fx0l85f9sbod6nbrrpzrytpyklh82yj</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Duhovniki/dok</title>
    <ns>10</ns>
    <id>603833</id>
    <revision>
      <id>6687319</id>
      <parentid>6686605</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T15:07:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp</comment>
      <origin>6687319</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3116" sha1="ickmkabfdz1p2vnjz21bxyx123r7kml" xml:space="preserve">{{Dokumentacijska podstran}}
&lt;includeonly&gt;{{Ombox|text=Zadnje urejanje te predloge je bilo {{time ago|{{REVISIONTIMESTAMP}}}}.}}&lt;/includeonly&gt;
== Namen ==

Predloga služi kot pomožna predloga [[Predloga:Infopolje Župnija v Sloveniji|Infopolju Župnija v Sloveniji]], ki je namenjeno člankom o [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji|slovenskih katoliških župnijah]]. Vsebuje imena vseh trenutnih župnijskih duhovnikov. Zaradi tega je podatke v njej treba sproti posodabljati.

== Uporaba ==

* Imena župnij v predlogi morajo biti enaka naslovom njihovih člankov.
* Infopolje omogoča izpis sledečih službenih nazivov, ki so v tukajšnji predlogi zapisani s kraticami:

{{Poravnava tabele}}
{| class=&quot;wikitable sortable col2center col3center&quot;
! Naziv !! Začetna&lt;br&gt;kratica || Končna&lt;br&gt;kratica
|-
| [[župnik]] || žpk || xžpk
|-
| [[župnijski upravitelj]] || upr || xupr
|-
| [[vikar]] || vkr || xvkr
|-
| [[kaplan]] || kpl || xkpl
|-
| duhovni pomočnik || dhp || xdhp
|-
| upokojeni duhovnik || upd || xupd
|-
| [[diakon]] || dkn || xdkn
|-
| upravljana iz župnije || izž || xizž
|}

* Začetne in končne kratice služijo infopolju hkrati kot simulacija [[Element HTML|HTML značk]], zato so za pravilen izpis nujne. Infopolju povedo, od kod do kod se nahaja niz posameznega naziva. Pravila skladnje so sledeča (imena duhovnikov so izmišljena):

::: &lt;code&gt;| Ajdovščina = žpk Primož Mavčec xžpk&lt;/code&gt;
::: &lt;code&gt;| Črneče = izž Slovenj Gradec xizž&lt;/code&gt;
::: &lt;code&gt;| Žužemberk = upr Marko Rampre xupr kpl Fredi Poštenjak xkpl dkn Simon Pirkovič xdkn&lt;/code&gt;

* Presledki med besedami so nujno potrebni za pravilno odčitavanje.
* Notranjo povezavo naj se imenu doda samo, če članek o dotični osebi obstaja (velika večina jih ne obstaja). Imenom župnij ni potrebno dodajat notranjih povezav.
* K imenu se lahko v oklepaju dopiše letnica začetka službovanja. Navajanje virov je zaradi prenatrpanosti in nepreglednosti kode odsvetovano.
* Kadar je pri posameznih nazivih več oseb, jih ločimo s prelomom vrstice:

::: &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;| Šmartno pri Litiji = dhp Dušan Koblar,&lt;br&gt;Gašper Ciglar,&lt;br&gt;Rudolf Dular xdhp&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;

== Viri podatkov ==

{| class=&quot;wikitable plainlinks&quot;
| Škofija Celje
| https://skofija-celje.si/skofija/zupnije/
|-
| [[Škofija Koper]]
| ''nima objavljenih duhovniških uslužbencev''
|-
| [[Nadškofija Ljubljana]]
| https://nadskofija-ljubljana.si/nadskofija/teritorialna-delitev-nadskofije/zupnije/
|-
| rowspan=3 | [[Nadškofija Maribor]]
| https://nadskofija-maribor.si/web/search/?geodir_search=1&amp;stype=gd_place&amp;s&amp;saz
|-
| https://nadskofija-maribor.si/web/duhovniki/
|-
| https://nadskofija-maribor.si/web/stalni-diakoni/
|-
| [[Škofija Murska Sobota]]
| https://skofija-sobota.si/zupnije
|-
| [[Škofija Novo mesto]]
| https://www.skofija-novomesto.si/zupnije-in-organizacije/
|-
| {{Tuj|Eparhija Križevci|hr|Križevačka eparhija}}
| https://www.krizevacka-eparhija.com/index.php/adresar
|-
| rowspan=2 | Slovenija
| ''Naslovnik slovenskih škofij'' (interna vsakoletna publikacija)
|-
| spletne strani posameznih župnij
|}</text>
      <sha1>ickmkabfdz1p2vnjz21bxyx123r7kml</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687320</id>
      <parentid>6687319</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T15:09:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Viri podatkov */ np</comment>
      <origin>6687320</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3120" sha1="85u9dc9jc7zrzy6slsgj9s3tlgwnjdm" xml:space="preserve">{{Dokumentacijska podstran}}
&lt;includeonly&gt;{{Ombox|text=Zadnje urejanje te predloge je bilo {{time ago|{{REVISIONTIMESTAMP}}}}.}}&lt;/includeonly&gt;
== Namen ==

Predloga služi kot pomožna predloga [[Predloga:Infopolje Župnija v Sloveniji|Infopolju Župnija v Sloveniji]], ki je namenjeno člankom o [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji|slovenskih katoliških župnijah]]. Vsebuje imena vseh trenutnih župnijskih duhovnikov. Zaradi tega je podatke v njej treba sproti posodabljati.

== Uporaba ==

* Imena župnij v predlogi morajo biti enaka naslovom njihovih člankov.
* Infopolje omogoča izpis sledečih službenih nazivov, ki so v tukajšnji predlogi zapisani s kraticami:

{{Poravnava tabele}}
{| class=&quot;wikitable sortable col2center col3center&quot;
! Naziv !! Začetna&lt;br&gt;kratica || Končna&lt;br&gt;kratica
|-
| [[župnik]] || žpk || xžpk
|-
| [[župnijski upravitelj]] || upr || xupr
|-
| [[vikar]] || vkr || xvkr
|-
| [[kaplan]] || kpl || xkpl
|-
| duhovni pomočnik || dhp || xdhp
|-
| upokojeni duhovnik || upd || xupd
|-
| [[diakon]] || dkn || xdkn
|-
| upravljana iz župnije || izž || xizž
|}

* Začetne in končne kratice služijo infopolju hkrati kot simulacija [[Element HTML|HTML značk]], zato so za pravilen izpis nujne. Infopolju povedo, od kod do kod se nahaja niz posameznega naziva. Pravila skladnje so sledeča (imena duhovnikov so izmišljena):

::: &lt;code&gt;| Ajdovščina = žpk Primož Mavčec xžpk&lt;/code&gt;
::: &lt;code&gt;| Črneče = izž Slovenj Gradec xizž&lt;/code&gt;
::: &lt;code&gt;| Žužemberk = upr Marko Rampre xupr kpl Fredi Poštenjak xkpl dkn Simon Pirkovič xdkn&lt;/code&gt;

* Presledki med besedami so nujno potrebni za pravilno odčitavanje.
* Notranjo povezavo naj se imenu doda samo, če članek o dotični osebi obstaja (velika večina jih ne obstaja). Imenom župnij ni potrebno dodajat notranjih povezav.
* K imenu se lahko v oklepaju dopiše letnica začetka službovanja. Navajanje virov je zaradi prenatrpanosti in nepreglednosti kode odsvetovano.
* Kadar je pri posameznih nazivih več oseb, jih ločimo s prelomom vrstice:

::: &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;| Šmartno pri Litiji = dhp Dušan Koblar,&lt;br&gt;Gašper Ciglar,&lt;br&gt;Rudolf Dular xdhp&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;

== Viri podatkov ==

{| class=&quot;wikitable plainlinks&quot;
| [[Škofija Celje]]
| https://skofija-celje.si/skofija/zupnije/
|-
| [[Škofija Koper]]
| ''nima objavljenih duhovniških uslužbencev''
|-
| [[Nadškofija Ljubljana]]
| https://nadskofija-ljubljana.si/nadskofija/teritorialna-delitev-nadskofije/zupnije/
|-
| rowspan=3 | [[Nadškofija Maribor]]
| https://nadskofija-maribor.si/web/search/?geodir_search=1&amp;stype=gd_place&amp;s&amp;saz
|-
| https://nadskofija-maribor.si/web/duhovniki/
|-
| https://nadskofija-maribor.si/web/stalni-diakoni/
|-
| [[Škofija Murska Sobota]]
| https://skofija-sobota.si/zupnije
|-
| [[Škofija Novo mesto]]
| https://www.skofija-novomesto.si/zupnije-in-organizacije/
|-
| {{Tuj|Eparhija Križevci|hr|Križevačka eparhija}}
| https://www.krizevacka-eparhija.com/index.php/adresar
|-
| rowspan=2 | Slovenija
| ''Naslovnik slovenskih škofij'' (interna vsakoletna publikacija)
|-
| spletne strani posameznih župnij
|}</text>
      <sha1>85u9dc9jc7zrzy6slsgj9s3tlgwnjdm</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Infopolje Župnija v Sloveniji/dok</title>
    <ns>10</ns>
    <id>603834</id>
    <revision>
      <id>6687715</id>
      <parentid>6686610</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T10:13:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp Posodabljanje imen</comment>
      <origin>6687715</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1974" sha1="erfmvlm39rcpftwvls29e1yu6kwycf9" xml:space="preserve">{{dokumentacijska podstran}}
{{Uporablja Wikipodatke|P18|P856|P4003|P1308}}

== Uporaba ==

{| width=50%
|
&lt;pre&gt;
{{Infopolje Župnija
| title = 
| image = &lt;!-- shraniti v Wikipodatke --&gt;
| caption = 

| headquarters = 
| parish_church = 
| dedication = 

| established = 
| first_mentioned = 
| previous_name = 
| separated_from_parish = 
| annexed_parishes = 

| deanery = 
| archdeaconry = 
| diocese = 
| province = 

| shrine = 
| notable_people = 
| neigboring_parishes = 
}}
&lt;/pre&gt;
|}

== Shranjevanje v Wikipodatke ==

* slika župnišča (sedeža župnije), če obstaja, sicer pa župnijske cerkve ali glavnega naselja
* koordinate župnišča (da se v predlogi prikaže zemljevid)
* URL-ji uradne strani in profilov na družbenih omrežjih

== Drugi samodejno prikazani parametri ==

Predloga že vključuje nekatere podatke za slovenske rimskokatoliške župnije. Samodejno so prikazani naslednji parametri:

* ''country'', ''denomination'', ''liturgical_rite'', ''diocese_title''
* vsi parametri za rubriko Vodstvo: nazivi in imena škofov, duhovnikov in diakonov

== Posodabljanje imen ==

Imena voditeljev se posodabljajo na posebnih straneh, od koder jih črpa infopolje.

{| class=&quot;wikitable&quot; width=40%
! width=30% | Voditelj
! Stran
! Opomba
|-
| celjski škof
| [[d:Q55357308]]
| rowspan=6 | vnos lastnosti ''funkcionar'' (Property:P1308); v času [[Sedisvakanca|sedisvakance]] se lastnosti ne izbriše, ampak se ji kot vrednost določi ''brez vrednosti''
|-
| koprski škof
| [[d:Q55358945]]
|-
| ljubljanski nadškof
| [[d:Q55358800]]
|-
| mariborski nadškof
| [[d:Q55357851]]
|-
| murskosoboški škof
| [[d:Q55357948]]
|-
| novomeški škof
| [[d:Q55358130]]
|-
| dekani
| [[Predloga:Dekani]]
|-
| duhovniki
| rowspan=2 | [[Predloga:Duhovniki]]
| rowspan=2 | glej tamkajšnjo dokumentacijo predloge
|-
| diakoni
|}

== Primer uporabe ==

* [[Župnija Pišece]]
* [[Župnija Krško]]&lt;includeonly&gt;

[[Kategorija:Verska infopolja|Župnija]]
&lt;/includeonly&gt;</text>
      <sha1>erfmvlm39rcpftwvls29e1yu6kwycf9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ljuba Dornik Šubelj</title>
    <ns>0</ns>
    <id>603843</id>
    <revision>
      <id>6687661</id>
      <parentid>6686895</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T09:01:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Živeči ljudje]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6687661</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2771" sha1="7a7rfrkafi7qiorv81r4cy6tndik9o8" xml:space="preserve">{{infopolje oseba}}

'''Ljuba Dornik Šubelj''', [[Slovenci|slovenska]] [[Arhivistika|arhivistka]], [[Zgodovinar|zgodovinarka]] in [[sociologinja]], * [[1949]].

Ukvarjala se je z obdobjem novejše slovenske zgodovine; predvsem za čas [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]], povojni prevzem oblasti ter delovanje [[OZNA|OZNE]] v Sloveniji.

== Življenje in izobraževanje ==

Študirala je zgodovino in sociologijo na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani]], kjer je leta 1994 magistrirala. Leta 2009 je na [[Filozofska fakulteta v Mariboru|Filozofski fakulteti v Mariboru]] pod mentorstvom [[Jerca Vodušek Starič|Jerce Vodušek Starič]] še doktorirala z disertacijo ''Vloga OZNE za Slovenijo pri prevzemu oblasti : 1944-1946''. {{COBISS|ID=17433864}}

Bila je uslužbenka Republiškega sekretariata za notranje zadeve SRS in kasnejšega [[Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije|Ministrstva za notranje zadeve]]. V okviru tega sekretariata je delovala najprej kot profesorica zgodovine in sorodnih predmetov v [[Izobraževalni center organov za notranje zadeve v Tacnu|Izobraževalnem centru organov za notranje zadeve v Tacnu]], in sicer od leta 1973 do leta 1983. V sklopu organov za notranje zadeve je delovala tudi po ustanovitvi Arhiva Ministrstva za notranje zadeve kot posebne organizacijske enote ministrstva, leta 1991 in jih zapustila leta 1998, ko je bil ta arhiv priključen [[Arhiv Republike Slovenije|Arhivu Republike Slovenije]]. Tam je delala do upokojitve, leta 2010 kot višja arhivska svetovalka.

== Bibliografija ==

* {{cite book|title=Oddelek za zaščito naroda za Slovenijo|publisher=Arhiv Republike Slovenije|place=Ljubljana|year=1999|url=https://www.sistory.si/publication/44864|cobiss=103354368|language=slovenščina}}
* {{cite book|title=Ozna in prevzem oblasti 1944–46|publisher=Modrijan : Arhiv RS|place=Ljubljana|year=2013|cobiss=268747264|language=sl}}

== Viri ==
* Cankar, Tadej (2019). [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-YSEIGIAO/4d6d3854-bc44-4d29-9d90-c2a2fb6cc159/PDF Dr. Ljuba Dornik Šubelj in njen življenjski jubilej]. ''Arhivi'', '''42''' (1), 224–228.
* {{cite web|title=Med zvezdo in križem|publisher=Nova Slovenska zaveza|url=https://www.zaveza.si/zaveza/med-zvezdo-in-krizem/|language=sl|date=junij 2014|accessdate=2026-06-08|last=Smolik|first=Marijan}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Dornik Šubelj, Ljuba}}

[[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]]
[[Kategorija:Slovenski arhivisti]]
[[Kategorija:Slovenski sociologi]]
[[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]]
[[Kategorija:Magistrirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]]
[[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Mariboru]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]</text>
      <sha1>7a7rfrkafi7qiorv81r4cy6tndik9o8</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Uporabnik:Marjan Tomki SI/Peskovnik/Bo Sundgren</title>
    <ns>2</ns>
    <id>603862</id>
    <revision>
      <id>6687274</id>
      <parentid>6686869</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T13:54:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marjan Tomki SI</username>
        <id>190558</id>
      </contributor>
      <comment>Še kak vir, rojstni podatki v naslovni odstavek in klic na infopolje, ki pa ne podeduje nič iz WD</comment>
      <origin>6687274</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="708" sha1="ag0hyrqby5hh4n3a7vnpmo3411as4dv" xml:space="preserve">{{infopolje znanstvenik}}
'''Bo Sundgren''' je bil rojen na Švedskem leta 1946 in umrl 21. maja 2020 v okolici Stokcholma in je bil švedski statistik. 

&lt;!-- Uporaba infopolja v peskovniku tako, da lahko testiraš, kaj dobiš iz WD - trenutno dobim povezavo v WD ki je brez podatkov --&gt; 


== Viri ==
* Švedski članek v Wikipediji [[:sv:Bo Sundgren]] in 
* v njem zlasti {{navedi splet|url=https://sites.google.com/site/bosundgren/|title=Bo Sundren |website=[[:en:Google Sites|Google sites]] }} 
* O njegovem in sodelavcev sodelovanju pri programu Phare: Iskanje Google {{navedi splet |url=https://www.google.com/search?client=firefox-b-e&amp;q=bo+sundgren+phare+program |title=Bo Sundgren, Phare program }}</text>
      <sha1>ag0hyrqby5hh4n3a7vnpmo3411as4dv</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687275</id>
      <parentid>6687274</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T14:06:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marjan Tomki SI</username>
        <id>190558</id>
      </contributor>
      <comment>Nekaj prevedenega iz švedskega članka</comment>
      <origin>6687275</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="997" sha1="f9172vux7oqzazocsim5649pl9nqw89" xml:space="preserve">{{infopolje znanstvenik}}
'''Bo Sundgren''' je bil rojen na Švedskem leta 1946 in umrl 21. maja 2020 v okolici [[Stockholm|Stokcholma]] in je bil [[Švedska|švedski]] [[Statistika|statistik]]. 

&lt;!-- Uporaba infopolja v peskovniku tako, da lahko testiraš, kaj dobiš iz WD - trenutno dobim povezavo v WD ki je brez podatkov --&gt; 

== Življenjepis ==
Sundgren je študiral matematiko in statistično matematiko in diplomiral? 1967 na Univerzi v Stockholmu in doktoriral? 1973 iz informacijskih znanosti. 

Od 1968 do 2009 je delal za švedski Centralni statistični urad. ... 


== Viri ==
* Švedski članek v Wikipediji [[:sv:Bo Sundgren]] in 
* v njem zlasti {{navedi splet|url=https://sites.google.com/site/bosundgren/|title=Bo Sundren |website=[[:en:Google Sites|Google sites]] }} 
* O njegovem in sodelavcev sodelovanju pri programu Phare: Iskanje Google {{navedi splet |url=https://www.google.com/search?client=firefox-b-e&amp;q=bo+sundgren+phare+program |title=Bo Sundgren, Phare program }}</text>
      <sha1>f9172vux7oqzazocsim5649pl9nqw89</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Uporabnik:Stebunik/peskovnik62 - Margaret Mitchell</title>
    <ns>2</ns>
    <id>603876</id>
    <revision>
      <id>6687227</id>
      <parentid>6687224</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T11:59:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6687227</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="149652" sha1="6663fahadyk4m40okl5zzp6xgrbti0x" xml:space="preserve">1sl Margaret Mitchell multi 5.vi.2026
2sl Margaret Mitchell članek 5.vi.2026
4sl Margret Mitchell članek 6.vi.2026
== 5sl Margaret Mitchell 2.svetovna vojna nadaljevanje 8.vi.2026 ==

=== Apaški ples ===
{{v delu}}

[[Slika:Apachentanz_-_Leo_Rauth,_1911.jpg|thumb|300px|right|''Apachentanz'' avtorja {{Mednarodna povezava|Leo Rauth|de}} (1911)]]
'''Apaški ples''' ({{IPA|fr|a.paʃ|lang}}) ali '''La Danse Apache''', '''Bowery Waltz''', '''Apache Turn''', '''Apache Dance''', '''Tough Dance''' ali kar '''Apache''' je zelo nasilen [[ples]], ki je bil povezan s [[Pariz|pariško]] poulično kulturo na začetku 20. stoletja. Ta način plesa ima nekatere izredno divje prvine; predstavljal naj bi tudi pogovor in prividen pretep med zvodnikom in pocestnico, zato ga je meščanska družba kot takega odklanjala in obsojala. Konec 19. toletja se je v [[Pariz]]u širila tovrstna zabava mladih članov pouličnih tolp. V tisku so ga zaradi divjosti in nasilnosti, ki sta sestavni del tega plesa, poimenovali »ples apaških tolp«. Ime je prevzeto od domorodnega severnoameriškega ljudstva [[Apači|Apačev]].

Francozi pravijo temu plesu'''valse chaloupée''' ('''zibljivi valček''') ali pa samo preprosto '''zibljivi''' ('''chaloupée''')&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://www.cnrtl.fr/definition/chaloup%C3%A9e/1 |title=[[Trésor de la langue française informatisé]] |publisher=chaloupée|author=|place=|language=fr|date=11. november 2022|accessdate=9. junij 2026}}&lt;/ref&gt; [1] ali apaški ples (Apache dance) zlasti na angleško govorečem področju [2] &lt;ref name=&quot;jazzageclub&quot;&gt;{{Lien web |titre=The Apache |url=https://www.jazzageclub.com/the-apache/728/ |langue=en |date=2010-03-15 |site=jazzageclub.com |consulté le=4 mars 2021}}&lt;/ref&gt;), je sodobni ples, ki je nastal v [[Parizu]] leta 1908 in si ga plesali vse do šestdesetih let prejšnjega stoletja[3] &lt;ref name=&quot;Stanford&quot;/&gt;.
&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://vesti-online.com/smenjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title=Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=20. junij 2025|accessdate=27. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}


{{Več slik/peskovnik
| footer    = &lt;center&gt;Njen stari oče Russell Mitchell je imel trinajst otrok z dvema ženama; najstarejši je bil njen oče Eugene, ki je diplomiral na Pravni fakulteti Univerze v Georgii.[4][8][9]&lt;ref name=&quot;cyclopedia&quot;&gt;{{cite book |last1=Candler |first1=Allen D. |first2=Clement A. |last2=Evans |title=Cyclopedia of Georgia |location=Atlanta, Georgia |publisher=State Historical Association |year=1906 |volume=2 of 3 |pages=602–605 |oclc=3300148}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last=Garrett |first=Franklin M. |title=Atlanta and Environs: a chronicle of its people and events |location=Athens, Georgia |publisher=University of Georgia Press |year=1969 |volume=1 |page=819 |isbn=0820302635}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;autogenerated6&quot; /&gt;Marjetica je začela pisati kratke zgodbe v najstniških letih, leta 1922 pa je presenetila svoje vrstnike, ko je dobila pri [[Atlanta Journal |Atlanta Journalu]] službo časnikarke, kar je takrat veljalo za pridržano moškim.Čeprav je bila Margaret poročena dvakrat, ni mogoče najti slik njunih mož, ampak edino njene, slavne pisateljice, ki ji je slava kmalu začela presedati; radovedneži je namreč niti trenutek niso pustili pri miru. &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://birdinflight.com/ru/portret/20161004-margaret-mitchell.html|title=Написать и возненавидеть: Как автор «Унесенных ветром» спасалась от славы|publisher=Bird In Flight|author=Светлана Ворошилова|place=|language=ru|date=4. oktober 2016|accessdate=8. junij 2026}}&lt;/ref&gt;.&lt;/center&gt;
| align     = right
| image1    = Margaret-Mitchell 1922.jpg
| width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt1      = One black raven
| caption1  = &lt;center&gt; Marjetica je bila taka zapeljivka, da je zanjo norelo istočasno pet fantov.&lt;/center&gt;
| image2    = Crescent Apartments, Atlanta, Georgia.jpg
| width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt2      = 
| caption2  = &lt;center&gt;Njeno družinsko domovanje, poimenovano &quot;Smetišče&quot;, je prava pravcata graščina, kjer je danes njena spominska hiša in [[muzej]]&lt;/center&gt;
| image3    = Eugene-Muse-Mitchell.jpg
| width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt3      = 
| caption3  = &lt;center&gt;Marjetin oče je bil Eugene Muse Mitchell; njegovi daljni predniki so izhajali s [[Škotska|Škotskega]]. Po materini strani pa je imela katoliške irske korenine. Oče je bil slikan 1906.&lt;/center&gt;}}


{{Več slik/peskovnik
| footer    = &lt;center&gt;Čeprav je bila Margaret poročena dvakrat, ni mogoče najti slik njčunih mož, ampak edino njene, slavne pisateljice, ki ji je slava kmalu začela presedati; radovedneži je namreč niti trenutek niso pustili pri miru&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://birdinflight.com/ru/portret/20161004-margaret-mitchell.html|title=Написать и возненавидеть: Как автор «Унесенных ветром» спасалась от славы|publisher=Bird In Flight|author=Светлана Ворошилова|place=|language=ru|date=4. oktober 2016|accessdate=8. junij 2026}}&lt;/ref&gt;.&lt;/center&gt;
| align     = right
| image1    = Margaret-Mitchell 1922.jpg
| width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt1      = One black raven
| caption1  = center&gt; Marjetica je začela pisati kratke zgodbe v najstniških letih, leta 1922 pa je presenetila svoje vrstnike, ko je dobila pri [[Atlanta Journal |Atlanta Journalu]] službo časnikarke, kar je takrat veljalo za pridržano moškim.&lt;/center&gt;
| image2    = Crescent Apartments, Atlanta, Georgia.jpg
| width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt2      = 
| caption2  = &lt;center&gt;Njeno družinsko domovanje, poimenovano &quot;Smetišče&quot;, je prava pravcata graščina, kjer je danes njena spominska hiša in [[muzej]]&lt;/center&gt;
| image3    = Eugene Muse Mitchell.jpg
| width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt3      = 
| caption3  = &lt;center&gt;Marjetin oče Eugene Muse Mitchell je bil ugleden in premožen meščan&lt;/center&gt;}}


World War II
 Mitchell (1941) in her Red Cross uniform aboard the USS Atlanta (CL-51)
During World War II, Margaret Mitchell was a volunteer for the American Red Cross and she raised money for the war effort by selling war bonds.[103] She was active in Home Defense, sewed hospital gowns and put patches on trousers.[98] Her personal attention, however, was devoted to writing letters to men in uniform—soldiers, sailors, and marines, sending them humor, encouragement, and her sympathy.[15]: 518 
 USS Atlanta (CL-104) is christened by Margaret Mitchell Marsh (1944)
The USS Atlanta (CL-51) was a light cruiser used as an anti-aircraft ship of the United States Navy sponsored by Margaret Mitchell and used in the naval Battle of Midway and the Eastern Solomons. The ship was heavily damaged during night surface action on November 13, 1942, during the Naval Battle of Guadalcanal and subsequently scuttled on orders of her captain having earned five battle stars and a Presidential Unit Citation as a &quot;heroic example of invincible fighting spirit&quot;.[104]
Mitchell sponsored a second light cruiser named after the city of Atlanta, the USS Atlanta (CL-104). On February 6, 1944, she christened Atlanta in Camden, New Jersey, and the cruiser began fighting operations in May 1945. Atlanta was a member of task forces protecting fast carriers, was operating off the coast of Honshū when the Japanese surrendered on August 15, 1945, and earned two battle stars. She was finally sunk during explosive testing off San Clemente Island on October 1, 1970.[105]
=== Med Drugo svetovno vojno ===
{{Več slik/peskovnik
| footer    = &lt;center&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://valor.militarytimes.com/recipient/recipient-27088/|title=Clifford Henry - Hall of Valor: Medal of Honor, Silver Star, U.S. Military Awards|publisher=Military Times|author=|place=Washington|language=en|date=|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;
| align     = right
| image1    = Margaret Mitchell Christens USS Atlanta (CL-104) 1944.jpg
| width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt1      = One black raven
| caption1  = &lt;center&gt; Svojo ladjo ''USS 'Atlanta' (CL-104) '' je krstila sama lastnica Margaret Mitchell Christens [[1944]]&lt;/center&gt;
| image2    = Margaret Mitchell 1941 on USS Atlanta (CL-51).jpg
| width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt2      = 
| caption2  = &lt;center&gt;Mitchell (1941) v odori [[Rdeči križ|Rdečega križa]] na krovu ladje USS ''Atlanta'' (CL-51)]]&lt;/center&gt;
| image3    = Margaret Mitchell - Democrat and Chronicle (1936).jpg
| width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt3      = 
| caption3  = &lt;center&gt;Mitchell je vestno in skrbno dopisovala članke v časopisje in pisala svoj roman „V vrtincu“ (1936)&lt;/center&gt;}}


[[File:Margaret Mitchell 1941 on USS Atlanta (CL-51).jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Mitchell (1941) v uniformi [[Rdeči križ|Rdečega križa]] na krovu ladje USS ''Atlanta'' (CL-51)]]&lt;/center&gt;
[[File:Margaret Mitchell - Democrat and Chronicle (1936).jpg|thumb|upright|Mitchell je skrbno dopisovala članke v časopisje in pisala svoj roman „V vrtincu“ (1936)]]
[[File:Margaret Mitchell Christens USS Atlanta (CL-104) 1944.jpg|thumb|left|upright|USS ''Atlanta'' (CL-104) is christened by Margaret Mitchell Marsh (1944)]]

USS Atlanta (CL-51) je bila lahka križarka, ki jo je ameriška mornarica uporabljala kot protiletalsko ladjo, pod pokroviteljstvom Margaret Mitchell in je bila uporabljena v pomorski bitki za Midway in vzhodne Salomonove otoke. Ladja je bila med nočnim delovanjem na površini 13. novembra 1942 med pomorsko bitko za Guadalcanal močno poškodovana in nato po ukazu njenega kapitana potopljena, pri čemer si je prislužila pet bojnih zvezdic in predsedniško priznanje enote kot &quot;junaški primer nepremagljivega bojnega duha&quot;.[104]

Mitchell je sponzorirala drugo lahko križarko, poimenovano po mestu Atlanta, USS Atlanta (CL-104). 6. februarja 1944 je bila v Camdenu v New Jerseyju krščena kot Atlanta, bojne operacije pa je začela maja 1945. Atlanta je bila članica operativnih sil, ki so varovale hitre letalonosilke, delovala je ob obali Honšuja, ko so se Japonci 15. avgusta 1945 predali, in si prislužila dve bojni zvezdici. Končno je bila potopljena med eksplozivnimi preizkusi ob otoku San Clemente 1. oktobra 1970.[105]

[[File:Margaret Mitchell Christens USS Atlanta (CL-104) 1944.jpg|thumb|left|upright|USS ''Atlanta'' (CL-104) is christened by Margaret Mitchell Marsh (1944)]]
The [[USS Atlanta (CL-51)|USS ''Atlanta'' (CL-51)]] was a light cruiser used as an anti-aircraft ship of the [[United States Navy]] sponsored by Margaret Mitchell and used in the naval [[Battle of Midway]] and the [[Eastern Solomons]]. The ship was heavily damaged during night surface action on November 13, 1942, during the [[Naval Battle of Guadalcanal]] and subsequently scuttled on orders of her captain having earned five [[Battle star#Navy warships|battle stars]] and a [[Presidential Unit Citation (United States)|Presidential Unit Citation]] as a &quot;heroic example of invincible fighting spirit&quot;.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|title=Atlanta III (CL-51)|website=NHHC|access-date=June 4, 2024|archive-date=June 4, 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240604125911/https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Mitchell sponsored a second light cruiser named after the city of [[Atlanta]], the [[USS Atlanta (CL-104)|USS ''Atlanta'' (CL-104)]]. On February 6, 1944, she christened  ''Atlanta'' in Camden, New Jersey, and the cruiser began fighting operations in May 1945. ''Atlanta'' was a member of task forces protecting fast carriers, was operating off the coast of [[Honshū]] when the Japanese surrendered on August 15, 1945, and earned two battle stars. She was finally sunk during explosive testing off [[San Clemente Island]] on October 1, 1970.&lt;ref&gt;[http://www.history.navy.mil/photos/sh-usn/usnsh-a/ix304.htm USS Atlanta (IX-304, formerly CL-104), 1964–1970] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121108084914/http://www.history.navy.mil/photos/sh-usn/usnsh-a/ix304.htm |date=November 8, 2012 }}. Retrieved January 22, 2013.&lt;/ref&gt;


{{Infobox writer
| name             = Margaret Mitchell
| image            = Margaret Mitchell NYWTS.jpg
| caption          = Mitchell leta 1941
| pseudonym        = Peggy Mitchell
| birth_name       = Margaret Munnerlyn Mitchell
| birth_date       = {{birth date|1900|11|8}}
| birth_place      = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]]
| death_date       = {{death date and age|1949|8|16|1900|11|6}}
| death_place      = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]]
| resting_place    = [[Oakland Cemetery (Atlanta)|Oakland Cemetery]]
| occupation       = Journalist, novelist 
| genre            = Romance novel, Historical fiction, [[epic novel]]
| education        = [[Smith College]]
| spouse           = {{plainlist|
* {{marriage|Berrien Upshaw|1922|1924|end=div}}
* {{marriage|John Marsh|1925}}&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|title=Margaret Mitchell: American Rebel ~ Biography of Margaret Mitchell &amp;#124; American Masters|date=March 29, 2012|website=American Masters|access-date=September 29, 2020|archive-date=September 24, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200924222135/https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;}}
| parents          = [[Eugene M. Mitchell]]&lt;br /&gt;[[Maybelle Stephens Mitchell|Maybelle Stephens]]
| relatives        = [[Annie Fitzgerald Stephens]] (babica)&lt;br&gt;[[Joseph Mitchell (Mitchell Estate director)|Joseph Mitchell]] (nečak)&lt;br&gt;[[Mary Melanie Holliday]] (sestrična)
| notableworks     = ''V vrtincu'' (''Gone with the Wind'')&lt;br /&gt;''Izgubljeni Laysen'' ('' Lost Laysen)''
| awards           = [[Pulitzer Prize for Novel]] (1937)&lt;br /&gt;[[National Book Award]] (1936)
| signature        = Margaret Mitchell signature.svg
}}
'''Margaret Munnerlyn Mitchell''' (*[[8. november]] [[1900]], †[[16. avgust]] [[1949]] [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]])&lt;ref&gt;{{Cite encyclopedia|url=https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|title=Margaret Mitchell {{!}} American novelist|encyclopedia=Encyclopedia Britannica|access-date=October 22, 2017|language=en|archive-date=June 28, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200628021722/https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|url-status=live}}&lt;/ref&gt; je bila ameriška romanopiska in časnikarka. Mitchell je napisala le en roman, ki je bil objavljen za časa njenega življenja; dogajanje je iz obdobja [[Ameriška državljanska vojna|Ameriške državljanske vojne]]. Za svoj roman ''[[V vrtincu (roman)|V vrtincu]]'' je prejela nagrado [[National Book Award for Fiction#Most Distinguished Novel (1935–1936)|National Book Award for Fiction]] za najboljšo povest v letu 1936&lt;ref name=nyt1937&gt;{{cite news |title=5 Honors Awarded on the Year's Books: ... |work=The New York Times |date=February 26, 1937 |page=23 }}&lt;/ref&gt; in nagrado [[Pulitzer Prize for Fiction]] leta 1937. 

Dolgo po njeni smrti je bila objavljena zbirka Mitchellinih dekliških zapisov in novela, ki jo je napisala kot najstnica, z naslovom ''Izgubljeni Laysen'' (''Lost Laysen''). Zbirka njenih časopisnih člankov, ki jih je napisala za „The Atlanta Journal“, pa je bila ponovno izdana v knjižni obliki.

== Življenjepis ==

=== Šolanje ===
==== Med Prvo svetovno vojno ====
Medtem ko je v Evropi divjala [[prva svetovna vojna]] (1914–1918), je Marjeta obiskovala „Atlanta's Washington Seminary“&lt;ref&gt;„Atlanta’s Washington Seminary“ – „Washingtonski seminar v Atlanti“; sedaj se imenuje „The Westminster Schools“ – „Westminstrske šole“&lt;/ref&gt;, &quot;modno&quot; zasebno dekliško šolo z več kot 300 učenci.&lt;ref&gt;Sargent, Porter E. ''A Handbook of the Best Private Schools of the United States and Canada''. Boston: P.E Sargent, 1915. Vol. 1, p. 150.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt; Bila je zelo aktivna v dramskem krožku.&lt;ref&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 94.&lt;/ref&gt; Mitchell je igrala med drugim tudi moške like: Nicka Bottoma v Shakespearovem delu „[[Sen kresne noči]]“ in Launcelota Gobba v Shakespearovem „[[Beneški trgovec|Beneškem trgovcu]]“. Napisala je igro o neresnih študentkah, v kateri je tudi igrala.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.p 138&lt;/ref&gt; Pridružila se je tudi Literarnemu krožku in v letopisu objavila dve zgodbi: ''Mala sestra'' in ''Narednik Terry''.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.&lt;/ref&gt;. 
Desetletna &quot;Peggy&quot; je junakinja v Mali sestri; ko sliši, da posiljujejo njeno starejšo sestro, hladnokrvno vzame samokres in ustreli posiljevalca:&lt;ref&gt;Jones, A. G., Tomorrow is Another Day: the woman writer in the South, 1859–1936, p. 314.&lt;/ref&gt;po ameriško brezčutno ga je pogledala, samozavestno je pomerila vanj z namenom, da ne bo zgrešila – in ga ni.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.&lt;/ref&gt;

Mitchell je spodbujala njena zahtevna učiteljica angleščine Paisley, ki je prepoznala njen pisateljski talent;&lt;ref&gt;Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. Photo section between p. 178-179. {{ISBN|0-89919-169-X}}&lt;/ref&gt; ta učiteljica ji je rekla ji je, da bo lahko uspela, če bo trdo delala in ne bo neprevidna pri sestavljanju stavkov. Stavek mora biti &quot;popoln, jedrnat in povezan&quot;.&lt;ref&gt;Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.&lt;/ref&gt;

Mitchellova je prebirala knjige [[Thomas Dixon Mlajši|Thomasa Dixona Ml.]]&lt;ref&gt;Thomas Dixon Mlajši (1864-1946) je bil ameriški pisatelj, odvetnik, politik in baptistični pastor – zagovornik nadvlade belcev. Filmski režiser D. W. Griffith je „Člana klana“ (1905) priredil za film (1915; „The Birth of a Nation“ – „Rojstvo naroda“). Film je tako v 20. stoletju prispeval k obuditvi [[Ku Klux Klan|Ku Klux Klana]].&lt;/ref&gt; Ko so 1916 v Atlanti vrteli njegov nemi film [[Rojstvo naroda]], je dramatizirala Dixonovo delo „Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“&lt;ref&gt;„Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“  - „The Traitor: A Story of the Fall of the Invisible Empire“ (1907)&lt;/ref&gt; Kot igralka je prevzela vlogo Steva Hoyla s fantovsko [[lasulja|lasuljo]].&lt;ref&gt;Dixon, Jr., Thomas. ''The Traitor: a story of the fall of the invisible empire''. New York:  Doubleday, Page &amp; Co, 1907. {{OCLC|2410927}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html Summary of The Traitor:  A Story of the Fall of the Invisible Empire] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120404122244/http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html |date=April 4, 2012 }}. Retrieved July 22, 2012.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 93.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Slide, Anothony. ''American Racist: the life and films of Thomas Dixon'', Lexington, KY: The University Press of Kentucky, 2004. p.192. {{ISBN|0-8131-2328-3}}&lt;/ref&gt; 

Za časa njenega šolanja v Atlanti je njen brat Stephens obiskoval [[Univerza Harvard|Harvardsko univerzo]] (1915–1917) in se  je maja 1917 prostovoljno prijavil k vojakom – mesec dni po tem, ko so ZDA napovedale vojno Nemčiji. Aprila 1918 je odplul v Francijo, sodeloval v bojih okrog [[Lagny]]ja in [[Marbache|Marbacha]], nato pa se je oktobra vrnil v Georgijo kot vaditelj.[59] &lt;ref&gt;Mead, Frederick Sumner. ''Harvard's Military Record in the World War'', Boston, MA: The Harvard Alumni Association, 1921. p. 669. {{OCLC|1191594}}&lt;/ref&gt; Margaret in njena mati sta se septembra 1918 v New Yorku pripravljali na Margaretin vpis na fakulteto, a Stephens je očetu sporočil, da je na varnem, potem ko je bila njegova ladja na poti iz Francije v New York torpedirana.[60] &lt;ref&gt;[http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&amp;query=margaret%20mitchell&amp;brand=athnewspapers-brand &quot;News of Society&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140502032846/http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&amp;query=margaret%20mitchell&amp;brand=athnewspapers-brand |date=May 2, 2014 }} E. W. Carroll (September 19, 1918) ''Athens Daily Herald'', p. 3. Retrieved February 26, 2013.&lt;/ref&gt;

==== Njena „velika ljubezen“ ====
Stephens Mitchell se je izrazil, češ da zavodsko bivanje &quot;uničuje dekleta&quot;.&lt;ref&gt;Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.&lt;/ref&gt;  Mati May Belle Mitchell pa je vendarle zelo cenila dekliško izobraževanje in je želela, da bi njeni hčerki izobrazba pomagala k uveljavljanju kot orožje in &quot;ključ do preživetja&quot;.&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Felder, Deborah G. A Century of Women: the most influential events in twentieth-century women's history. New York, NY: Citadel Press, 1999. p. 158. ISBN 0-8065-2526-6&lt;/ref&gt; Klasična univerzitetna izobrazba, ki si jo je želela za svojo hčer, je bila enakovredna fantovskim zavodom, kar pa je bilo na voljo le na severnih šolah. Zato je izbrala za hčerko Smith College v [[Northampton]]u v [[Massachusetts|Massachusettsu]], ker je menila, da je to najboljši ženski zavod v Združenih državah Amerike.&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. 13 &amp; 14 p. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt;

Po diplomi na Washington Seminary junija 1918 se je Mitchell zaljubila v lepuškastega harvardskega diplomanta, mladega vojaškega poročnika [[Clifford Henry|Clifforda Henryja]],&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 46-48.&lt;/ref&gt; ki je bil glavni inštruktor sabljanja v Camp Gordonu od 10. maja do odplutja v Francijo 17. julija.&lt;ref name=autogenerated10 /&gt; &lt;ref name=autogenerated10 /&gt; Henry je pred odhodom v Francijo Marjeti podaril zaročni prstan.&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 47-48 &amp; 54.&lt;/ref&gt;

14. septembra 1918, ko je bila Marjeta vpisana na Smith College, je bil Henry smrtno ranjen v boju in je 17. oktobra umrl.&lt;ref name=autogenerated10&gt;Mead, F.S., ''Harvard's Military Record in the World War'', p. 450.&lt;/ref&gt; Medtem ko je poročnik Henry čakal v verdunskih jarkih, je tik pred ranjavanjem na list, iztrgan iz njegovega poljskega zvezka, ki so ga pozneje našli med njegovimi stvarmi, napisal pesem, katere zadnja kitica se glasi takole:
&lt;center&gt;
{|
|-
! Should I &quot;go West.&quot;&lt;ref&gt;Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', May 8, 1919, Vol. 21, No. 31, p. 645.&lt;/ref&gt;
! Ali naj „grem na zahod“
|-
| &lt;poem&gt; If &quot;out of luck&quot; at duty's call
In glorious action I should fall
At God's behest,

May those I hold most dear and best
Know I have stood the acid test
Should I &quot;go West.&quot;
 &lt;/poem&gt;
| &lt;poem&gt; Če bi &quot;brez sreče&quot; pri klicu dolžnosti
V slavnem pohodu padel
Po Božji volji,

Naj tisti, ki so mi najdražji in najboljši,
Vedo, da sem prestal preizkušnjo
Ali naj &quot;grem na Zahod&quot;.&lt;ref&gt;&quot;West&quot; (=&quot;Zahod&quot;); tukaj je besedna igra, saj mu je bilo ime tudi &quot;West&quot;&lt;/ref&gt;
&lt;/poem&gt;
|}
&lt;/center&gt;

==== Posmrtno odlikovanje ====
{{Več slik/peskovnik
| footer    = &lt;center&gt;Stotnik Clifford West Henry, ki je bil med vojno poročnik pri načelniku 102. pehotnega polka, je 13. septembra 1918 zavzel mesto [[Vigneulles]], devet kilometrov znotraj [[Hindenburgova linija|Hindenburgove linije]]. Poročnik Henry in 50 njegovih mož je bilo naslednjega dne ubitih v strašni eksploziji, ki jenastala zaradi odvržene letalske bombe v mestu. Pokopan je na pokopališču »First Congregational Church Cemetery« Greenwich, Fairfield County, [[Connecticut]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.uswarmemorials.org/html/people_details.php?PeopleID=15377|title=Henry Clifford West|publisher= American War Memorials Overseas|author=|place=|language=en|date=2008|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;. Prejel je dvoje odlikovanj: francosko, pa tudi ameriško z ukazom predsednika Združenih držav Amerike leta 1921 (War Department, General Orders No. 28, 1921)&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://valor.militarytimes.com/recipient/recipient-27088/|title=Clifford Henry - Hall of Valor: Medal of Honor, Silver Star, U.S. Military Awards|publisher=Military Times|author=|place=Washington|language=en|date=|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;
| align     = right
| image1    = Flag of the United States.svg
| width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt1      = One black raven
| caption1  = &lt;center&gt;Stotnik Clifford West Henry se je rodil 28. junija 1896 na [[Manhattan]]u v [[New York]]u, kjer so živeli njegovi starši Ira Walton Henry in Frances S. Henry. Umrl je od šrapnelov, ki so leteli od vržene letalske [[kasetna bomba|kasetne bombe]] 17. oktobra 1918 v francoskem mestu, ki ga je osvojil – skupaj z njim pa še 50 njegovih vojakov.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.geni.com/people/Lieutenant-Clifford-West-Henry/6000000017587398262|title=Lt. Clifford West Henry (1896 - 1918) - Genealogy|publisher=geni.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;
| image2    = Clifford-West-Henry Connecticut.jpg
| width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt2      = 
| caption2  = &lt;center&gt;Za svojo neverjetno drznost in pogumnost je prejel posmrtno predsedniško odlikovanje, ki ga je prevzela njegova mati Ira Walton Henry.&lt;/center&gt;
| image3    = Army distinguished service cross medal.png
| width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt3      = 
| caption3  = }}

„Bridgeport Telegram“ je objavil tozadevno poročilo 4. julija 1927:
:Ga. Ira Henry iz Sound Beacha je danes prejela medaljo za izjemne zasluge od vojnega ministrstva v čast njenega sina, stotnika Clifforda W. Henryja, za hrabrost pod ognjem med svetovno vojno. Medaljo, ki jo je priporočil general Pershing, je podelil generalmajor Edwards.&lt;br&gt;
Stotnik Henry, ki je bil med vojno poročnik pri načelniku 102. pehotnega polka, je 13. septembra 1918 zavzel mesto [[Vigneulles]], devet kilometrov znotraj [[Hindenburgova linija|Hindenburgove linije]]. Poročnik Henry in 50 njegovih mož je bilo naslednjega dne ubitih v strašni eksploziji v mestu. 

Henry je večkrat napredoval pred vodom, ki mu je poveljeval, in pritegnil ogenj iz brzostrelk, da bi njegovi možje lahko našli in uničili nemška gnezda. Čeprav je bil pri tem poskusu ranjen v nogo, je bila njegova smrt posledica ran od šrapnelov letalske bombe, ki jo je odvrglo nemško letalo.[65] &lt;ref&gt;Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', April 10, 1919, Vol. 21, No. 27, p. 539.&lt;/ref&gt; Za svoja junaška dejanja je prejel francoski vojni križ s palmo &lt;ref&gt;''[[Croix de guerre 1914–1918 (France)|francoski vojni križ s palmo]]''&lt;/ref&gt;. Predsednik Združenih držav Amerike mu je kot vrhovni poveljnik oboroženih sil ZDA podelil za izjemne zasluge križec&lt;ref&gt;»Distinguished Service Cross (United States)«&lt;/ref&gt; in grozd hrastovega lista &lt;ref&gt;»Oak Leaf Cluster« - grozd hrastovega lista za izjemne zasluge&lt;/ref&gt;.[62][66] &lt;ref name=autogenerated10 /&gt;&lt;ref&gt;[http://militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 Valor awards for Clifford West Henry] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131104084838/http://www.militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 |date=November 4, 2013 }}  Retrieved January 20, 2012.&lt;/ref&gt;
Clifford Henry je bil po besedah njenega brata  ''velika Marjetina ljubezen''.V pismu prijatelju  je Marjeta glede tega zapisala, da ohranja &quot;spomin na čisto ljubezen, ki v sebi ni imela niti trunka telesnega poželenja&quot;.&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 54.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Letter to A. Edee, March 26, 1920&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 75-76.&lt;/ref&gt;

==== Opustitev znanstvene kariere ====
Mitchell si je zamišljala, da bi se uveljavila na področju [[psihiatrija|psihiatrije]],&lt;ref name=autogenerated12&gt;Pierpont, Claudia Roth. &quot;A Critic at Large: A Study in Scarlett.&quot; ''The New Yorker'', August 31, 1992, p. 93-94.&lt;/ref&gt;vendar je njeno prihodnost prekrižala [[španska gripa|španske gripe]], ki je po vsem svetu pomorila čez petdeset milijonov ljudi – kar je trikrat več od svetovne vojne. 25. januarja 1919 je posegla tudi v njeno družino: njena mati, May Belle Mitchell, je podlegla [[pljučnica|pljučnici]] prav zaradi te vseokužbe; v slutnji, da je njena smrt tik pred vrati, je hčerki napisala zadnji nasvet: 
:„Razdajaj se z obema rokama in polnim srcem; a presežek daj šele potem, ko si že živela svoje lastno življenje.&lt;ref name=autogenerated12 /&gt;
Kot povprečna študentka Marjeta ni blestela na nobenem akademskem področju ter je podcenjevala tudi svoje pisne sposobnosti in čeprav je njen profesor angleščine hvalil njeno delo, se ji je zdela pohvala neupravičena.&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 56 &amp; 60.&lt;/ref&gt; Po končanem prvem letniku na Smith Collegeu se je Mitchell za trajno vrnila v Atlanto, da bi prevzela gospodinjstvo namesto očeta.&lt;ref name=autogenerated12 /&gt;Ko si je oktobra 1919 opomogla od [[apendektomija|slepiča]], je prijateljici zaupala, da je zanjo pomenila opustitev fakultete in sanj o &quot;novinarski karieri&quot;, da bi v zameno vodila družinsko gospodinjstvo, &quot;odpoved vsemu, kar je bilo kaj vredno – za prazen nič!&quot;&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 30 &amp; 42.&lt;/ref&gt;


=== Med Drugo svetovno vojno ===
[[File:Margaret Mitchell 1941 on USS Atlanta (CL-51).jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Mitchell (1941) v uniformi [[Rdeči križ|Rdečega križa]] na krovu ladje USS ''Atlanta'' (CL-51)]]&lt;/center&gt;

Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bila Margaret Mitchell prostovoljka za [[Rdeči križ]] in je zbirala denar za vojna prizadevanja s prodajo vojnih obveznic.&lt;ref&gt;Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 225.&lt;/ref&gt;  Bila je dejavna v domovinski domači obrambi, šivala je bolnišnične halje in na hlače lepila našitke.&lt;ref&gt;Oliphant, Sgt. H. N. &quot;People on the Home Front: Margaret Mitchell&quot;. October 19, 1945. Yank, p. 9.&lt;/ref&gt; Čeprav se je sicer odločno zavzemala za uveljavitev ženskih pravic, ni bila enostranska in bojevita [[feminizem|feministka]], ampak je načeloma enako spoštovala tudi „močnejši spol“. To je pokazala zlasti med vojno, ko je posvečala veliko pozornost pisanju pisem vpoklicanim fantom in možem: vojakom, mornarjem in marincem; v svoja pisma je mimogrede vpletala šaljivost, spodbudo in sočutje.&lt;ref&gt;Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.&lt;/ref&gt;

== Smrt in spomin ==
[[File:MargaretMitchell-grave.jpg|thumb|200px|left|&lt;center&gt;Mitchellin grob na »Oaklandskem pokopališču« v [[Atlanta, Georgija|Atlanti]] (»Oakland Cemetery«) ]]&lt;/center&gt;

=== Prometna nesreča in smrt ===
Margaret Mitchell je zvečer, 11. avgusta 1949, ko je s svojim možem Johnom Marshom prečkala v Atlanti ulico Peachtree Street na poti za ogled filma „Canterburyjska zgodba“ (''A Canterbury Tale''), zbil prehitri voznik. Pet dni pozneje, 16. avgusta, je v starosti 48 let umrla v bolnišnici Grady (Grady Memorial Hospital), ne da bi prišla k zavesti.

Zbil jo je taksist Hugh Gravitt, ki ni bil v službi in je vozil svoje osebno vozilo. Po trčenju so ga zaprli  zaradi vožnje pod vplivom alkohola in ga izpustili z varščino v višini 5450 dolarjev do Mitchelline smrti.&lt;ref name=autogenerated2&gt;[https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html Obituary: Miss Mitchell, 49, Dead of Injuries] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171109075709/https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html |date=November 9, 2017 }}, (August 17, 1949) ''New York Times''. Retrieved May 14, 2011.&lt;/ref&gt;
Najprej je bil obtožen vožnje v vinjenem stanju, prehitre vožnje in vožnje po napačni strani ceste; novembra 1949 so ga spoznali za krivega uboja iz malomarnosti in ga obsodili na 18 mesecev zapora, od česar je v ječi preživel 11 mesecev. Gravitt je umrl leta 1994 v starosti 74 let.&lt;ref&gt;Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 270.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web | url=https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | title=Hugh Gravitt, Driver Who Killed Margaret Mitchell | date=April 22, 1994 | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034521/https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web | url=https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | title=Hugh D Gravitt in Social Security Death Index | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034629/https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | url-status=live }}&lt;/ref&gt;

=== Pogreb ===
Margaret Mitchell so pokopali na pokopališču Oakland. Ko je njen mož John umrl leta 1952, so ga pokopali poleg njegove žene.

=== Spomin ===
Leta 1978 so Mitchell sprejeli v „Dvorano slavnih georgijskih časopisov“ („Georgia Newspaper Hall of Fame“),&lt;ref name=Green&gt;{{cite news | author=Green, Dick | title=Papers Challenged To Reach New Reader Group | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=February 25, 1978 | url=https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | via=newspapers.com | access-date=July 3, 2020 | archive-date=July 3, 2020 | archive-url=https://web.archive.org/web/20200703145734/https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | url-status=live }}&lt;/ref&gt; leta 1994 v „Dvorano slavnih georgijskih žensk“ („Georgia Women of Achievement“) in leta 2000 v „Dvorano slavnih georgijskih pisateljev“ („Georgia Writers Hall of Fame“).&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|title=Margaret Mitchell|author=New Georgia Encyclopedia|access-date=October 21, 2017|archive-date=October 21, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171021220611/http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Leta 1994 je Shannen Doherty igrala v televizijskem filmu „A Burning Passion: The Margaret Mitchell Story“ („Goreča strast: Zgodba Margaret Mitchell“) – izmišljeni pripovedi o Mitchellinem življenju, ki jo je režiral [[Larry Peerce]].&lt;ref&gt;{{cite news | title=TELEVISION REVIEW; The Woman Who Invented Scarlett | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=November 7, 1994 | url=https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | via=nytimes.com | access-date=December 11, 2020 | archive-date=April 6, 2023 | archive-url=https://web.archive.org/web/20230406084227/https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Ko je 2011 umrl Mitchellin nečak Joseph Mitchell, je zapustil [[Nadškofija Atlanta|nadškofiji Atlanta]] petdeset odstotkov blagovnih znamk in literarnih pravic zapuščine Margaret Mitchell ter nekaj Mitchellinih osebnih predmetov.&lt;ref name=Kandra1&gt;{{cite news|last=Kandra|first=Greg|title=Gone with the windfall: Margaret Mitchell heir leaves estate to Archdiocese of Atlanta|url=http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|accessdate=April 7, 2014|newspaper=Patheos|date=August 16, 2012|archive-date=April 9, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140409002146/http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

== Opombe ==
{{Reflist|30em}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Nadaljnje branje ==
;{{ikona en}}
* Bonner, Peter. ''[https://web.archive.org/web/20131127122453/http://peterbonner.com/store.html Lost In Yesterday: Commemorating The 70th Anniversary of Margaret Mitchell's 'Gone With The Wind']''. Marietta, Georgia: First Works Publishing Co., Inc., 2006. {{ISBN|978-0-9716158-9-2}}.
* Brown, Ellen F. and John Wiley. ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: A Bestseller's Odyssey from Atlanta to Hollywood''. Lanham, Maryland: Taylor Trade, 2011. {{ISBN|978-1-58979-567-9}}.
* Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. {{ISBN|0-89919-169-X}}
* Farr, Finis. ''Margaret Mitchell of Atlanta: The Author of Gone With the Wind''. New York: William Morrow, 1965. {{ISBN|978-0-380-00810-0}}
* Mitchell, Margaret, Allen Barnett Edee and Jane Bonner Peacock. ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921''. Atlanta, Georgia: Peachtree Publishers, Ltd, 1985. {{ISBN|978-0-931948-70-1}}
* Mitchell, Margaret and Patrick Allen. ''Margaret Mitchell: Reporter''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-57003-937-9}}
* Mitchell, Margaret and Jane Eskridge. ''Before Scarlett: Girlhood Writings of Margaret Mitchell''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-892514-62-2}}
* Pyron, Darden Asbury. ''Southern Daughter: The Life of Margaret Mitchell''. New York: Oxford University Press, 1991. {{ISBN|978-0-19-505276-3}}
* Walker, Marianne. ''Margaret Mitchell &amp; John Marsh: The Love Story Behind Gone With the Wind''. Atlanta: Peachtree, 1993. {{ISBN|978-1-56145-231-6}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}
;{{ikona en}}
*[https://www.britannica.com/event/American-Civil-War American Civil War | History, Summary, Dates, Causes, Map, Timeline, Battles, Significance, &amp; Facts | Britannica]
*[https://www.biography.com/authors-writers/margaret-mitchell Margaret Mitchell - Books, Death &amp; Quotes|New Georgia Encyclopedia]
*[https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/ Margaret Mitchell: American Rebel | Biography of Margaret Mitchell | American Masters (PBS)]
*[https://www.encyclopedia.com/women/encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/mitchell-margaret-1900-1949 Mitchell, Margaret (1900–1949) | Encyclopedia.com]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1900]]
[[Kategorija:Umrli leta 1949]]
[[Kategorija:Ženske]]
[[Kategorija:Borci za človekove pravice]]
[[Kategorija:Humanitarni delavci]]
[[Kategorija:Ameriški pisatelji]]
[[Kategorija:Ameriški publicisti]]
[[Kategorija:Umrli v prometnih nesrečah]]


[[File:Flag of the United States.svg|50px|right]] [[File:Army distinguished service cross medal.png|50px|left]]

{{v delu}}

{{Infobox writer
| name             = Margaret Mitchell
| image            = Margaret Mitchell NYWTS.jpg
| caption          = Mitchell leta 1941
| pseudonym        = Peggy Mitchell
| birth_name       = Margaret Munnerlyn Mitchell
| birth_date       = {{birth date|1900|11|8}}
| birth_place      = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]]
| death_date       = {{death date and age|1949|8|16|1900|11|6}}
| death_place      = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]]
| resting_place    = [[Oakland Cemetery (Atlanta)|Oakland Cemetery]]
| occupation       = Journalist, novelist 
| genre            = Romance novel, Historical fiction, [[epic novel]]
| education        = [[Smith College]]
| spouse           = {{plainlist|
* {{marriage|Berrien Upshaw|1922|1924|end=div}}
* {{marriage|John Marsh|1925}}&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|title=Margaret Mitchell: American Rebel ~ Biography of Margaret Mitchell &amp;#124; American Masters|date=March 29, 2012|website=American Masters|access-date=September 29, 2020|archive-date=September 24, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200924222135/https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;}}
| parents          = [[Eugene M. Mitchell]]&lt;br /&gt;[[Maybelle Stephens Mitchell|Maybelle Stephens]]
| relatives        = [[Annie Fitzgerald Stephens]] (babica)&lt;br&gt;[[Joseph Mitchell (Mitchell Estate director)|Joseph Mitchell]] (nečak)&lt;br&gt;[[Mary Melanie Holliday]] (sestrična)
| notableworks     = ''Odnesel je veter'' (''Gone with the Wind'')&lt;br /&gt;''Izgubljeni Laysen'' ('' Lost Laysen)''
| awards           = [[Pulitzer Prize for Novel]] (1937)&lt;br /&gt;[[National Book Award]] (1936)
| signature        = Margaret Mitchell signature.svg
}}
'''Margaret Munnerlyn Mitchell''' (*[[8. november]] [[1900]], †[[16. avgust]] [[1949]] [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]])&lt;ref&gt;{{Cite encyclopedia|url=https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|title=Margaret Mitchell {{!}} American novelist|encyclopedia=Encyclopedia Britannica|access-date=October 22, 2017|language=en|archive-date=June 28, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200628021722/https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|url-status=live}}&lt;/ref&gt; je bila ameriška romanopiska in časnikarka. Mitchell je napisala le en roman, ki je bil objavljen za časa njenega življenja; dogajanje je iz obdobja [[Ameriška državljanska vojna|Ameriške državljanske vojne]]. Za svoj roman ''[[V vrtincu (roman)|V vrtincu]]'' je prejela nagrado [[National Book Award for Fiction#Most Distinguished Novel (1935–1936)|National Book Award for Fiction]] za najboljšo povest v letu 1936&lt;ref name=nyt1937&gt;{{cite news |title=5 Honors Awarded on the Year's Books: ... |work=The New York Times |date=February 26, 1937 |page=23 }}&lt;/ref&gt; in nagrado [[Pulitzer Prize for Fiction]] leta 1937. 

Dolgo po njeni smrti je bila objavljena zbirka Mitchellinih dekliških zapisov in novela, ki jo je napisala kot najstnica, z naslovom ''Izgubljeni Laysen'' (''Lost Laysen''). Zbirka njenih časopisnih člankov, ki jih je napisala za „The Atlanta Journal“, pa je bila ponovno izdana v knjižni obliki.

== Življenjepis ==

=== Šolanje ===
School life
While the Great War carried on in Europe (1914–1918), Margaret Mitchell attended Atlanta's Washington Seminary (now The Westminster Schools), a &quot;fashionable&quot; private girls' school with an enrollment of over 300 students.[49][5]: 49  She was very active in the Drama Club.[50] Mitchell played the male characters: Nick Bottom in Shakespeare's A Midsummer Night's Dream and Launcelot Gobbo in Shakespeare's The Merchant of Venice, among others. She wrote a play about snobbish college girls that she acted in as well.[34]: 138  She also joined the Literary Club and had two stories published in the yearbook: Little Sister and Sergeant Terry.[34]: 163 &amp; 207  Ten-year-old &quot;Peggy&quot; is the heroine in Little Sister. She hears her older sister being raped and shoots the rapist:[51]
Coldly, dispassionately she viewed him, the chill steel of the gun giving her confidence. She must not miss now—she would not miss—and she did not.[34]: 204 
Mitchell received encouragement from her English teacher, Mrs. Paisley, who recognized her writing talent.[52] A demanding teacher, Paisley told her she had ability if she worked hard and would not be careless in constructing sentences. A sentence, she said, must be &quot;complete, concise and coherent&quot;.[15]: 84 
Mitchell read the books of Thomas Dixon, Jr., and in 1916, when the silent film, The Birth of a Nation, was showing in Atlanta, she dramatized Dixon's The Traitor: A Story of the Fall of the Invisible Empire (1907).[53][54][55][56] As both playwright and actress, she took the role of Steve Hoyle.[47]: 14–15  For the production, she made a Ku Klux Klan costume from a white crepe dress and wore a boy's wig.[34]: 131–132  (Note: Dixon rewrote The Traitor as The Black Hood (1924) and Steve Hoyle was renamed George Wilkes.)[57][58]
During her years at Washington Seminary, Mitchell's brother, Stephens, was away studying at Harvard University (1915–1917), and he left in May 1917 to enlist in the army, about a month after the U.S. declared war on Germany. He set sail for France in April 1918, participated in engagements in the Lagny and Marbache sectors, then returned to Georgia in October as a training instructor.[59] While Margaret and her mother were in New York in September 1918 preparing for Margaret to attend college, Stephens wired his father that he was safe after his ship had been torpedoed en route to New York from France.[60]
Stephens Mitchell thought college was the &quot;ruination of girls&quot;.[15]: 106  However, May Belle Mitchell placed a high value on education for women and she wanted her daughter's future accomplishments to come from using her mind. She saw education as Margaret's weapon and &quot;the key to survival&quot;.[5][39] The classical college education she desired for her daughter was one that was on par with men's colleges, and this type of education was available only at northern schools. Her mother chose Smith College in Northampton, Massachusetts for Margaret because she considered it to be the best women's college in the United States.[5]: 13–14 
Upon graduating from Washington Seminary in June 1918, Mitchell fell in love with a Harvard graduate, a young army lieutenant, Clifford West Henry,[61] who was chief bayonet instructor at Camp Gordon from May 10 until the time he set sail for France on July 17.[62] Henry was &quot;slightly effeminate&quot;, &quot;ineffectual&quot;, and &quot;rather effete-looking&quot; with &quot;homosexual tendencies&quot;, according to biographer Anne Edwards. Before departing for France, he gave Mitchell an engagement ring.[63]
On September 14, while she was enrolled at Smith College, Henry was mortally wounded in action in France and died on October 17.[62] As Henry waited in the Verdun trenches, shortly before being wounded, he composed a poem on a leaf torn from his field notebook, found later among his effects. The last stanza of Lieutenant Clifford W. Henry's poem follows:
If &quot;out of luck&quot; at duty's call
In glorious action I should fall
    At God's behest,

May those I hold most dear and best
Know I have stood the acid test
    Should I &quot;go West.&quot;[64]
General Edwards Presents Medal
  
Mrs. Ira Henry of Sound Beach was presented the Distinguished Service medal from the War department today in honor of her son, Captain Clifford W. Henry for bravery under fire during the World war. The medal, recommended by General Pershing, was presented by Major General Edwards.
Captain Henry, who during the war was a lieutenant with Co.F, 102nd infantry, captured the town of Vignuelles, nine kilometers inside the Hindenburg line on September 13, 1918. Lieutenant Henry and 50 of his men were killed the next day by a terrific explosion in the town. Captain Henry was a graduate of Harvard University.
— The Bridgeport Telegram, July 4, 1927.
Henry repeatedly advanced in front of the platoon he commanded, drawing machine-gun fire so that the German nests could be located and wiped out by his men. Although wounded in the leg in this effort, his death was the result of shrapnel wounds from an air bomb dropped by a German plane.[65] He was awarded the French Croix de guerre avec palme for his acts of heroism. From the President of the United States, the Commander in Chief of the United States Armed Forces, he was presented with the Distinguished Service Cross and an Oak Leaf Cluster in lieu of a second Distinguished Service Cross.[62][66]
Clifford Henry was the great love of Margaret Mitchell's life, according to her brother.[67] In a letter to a friend (A. Edee, March 26, 1920), Mitchell wrote of Clifford that she had a &quot;memory of a love that had in it no trace of physical passion&quot;.[68]
Mitchell had vague aspirations of a career in psychiatry,[69] but her future was derailed by an event that killed over fifty million people worldwide, the 1918 flu pandemic. On January 25, 1919, her mother, May Belle Mitchell, succumbed to pneumonia from the &quot;Spanish flu&quot;. Mitchell arrived home from college a day after her mother had died. Knowing her death was imminent, May Belle Mitchell wrote her daughter a brief letter and advised her:
Give of yourself with both hands and overflowing heart, but give only the excess after you have lived your own life.[69]
An average student at Smith College, Mitchell did not excel in any area of academics. She held a low estimation of her writing abilities. Even though her English professor had praised her work, she felt the praise was undue.[70] After finishing her freshman year at Smith, Mitchell returned to Atlanta to take over the household for her father and never returned to college.[69] In October 1919, while regaining her strength after an appendectomy, she confided to a friend that giving up college and her dreams of a &quot;journalistic career&quot; to keep house and take her mother's place in society meant &quot;giving up all the worthwhile things that counted for—nothing!&quot;[71]

=== Šolanje ===
==== Med Prvo svetovno vojno ====
Medtem ko je v Evropi divjala [[prva svetovna vojna]] (1914–1918), je Marjeta obiskovala „Atlanta's Washington Seminary“&lt;ref&gt;„Atlanta’s Washington Seminary“ – „Washingtonski seminar v Atlanti“; sedaj se imenuje „The Westminster Schools“ – „Westminstrske šole“&lt;/ref&gt;, &quot;modno&quot; zasebno dekliško šolo z več kot 300 učenci.&lt;ref&gt;Sargent, Porter E. ''A Handbook of the Best Private Schools of the United States and Canada''. Boston: P.E Sargent, 1915. Vol. 1, p. 150.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;seven sisters&quot;/&gt;{{rp|49}} Bila je zelo aktivna v dramskem klubu.&lt;ref&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 94.&lt;/ref&gt; Mitchell je igrala med drugim tudi moške like: Nicka Bottoma v Shakespearovem delu „Sen kresne noči“ in Launcelota Gobba v Shakespearovem „Beneškem trgovcu“. Napisala je igro o neresnih študentkah, v kateri je tudi igrala.&lt;ref name=&quot;before&quot;/&gt;{{rp|138}} Pridružila se je tudi Literarnemu klubu in v letopisu objavila dve zgodbi: ''Mala sestra'' in ''Narednik Terry''.&lt;ref name=&quot;before&quot;/&gt;{{rp|163 &amp; 207}} Desetletna &quot;Peggy&quot; je junakinja v Mali sestri. Sliši, da posiljujejo njeno starejšo sestro, in hladnokrvno ustreli posiljevalca:&lt;ref name=autogenerated4 /&gt;
brezčutno ga je pogledala, samozavestno je pomerila vanj z namenom, da ne bo zgrešila – in ni.&lt;ref name=&quot;before&quot;/&gt;{{rp|204}}&lt;/blockquote&gt;
Mitchell je prejela spodbudo od svoje zahtevne učiteljice angleščine Paisley, ki je prepoznala njen pisateljski talent;[52] &lt;ref&gt;Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. Photo section between p. 178-179. {{ISBN|0-89919-169-X}}&lt;/ref&gt; ta učiteljica ji je rekla ji je, da bo lahko uspela, če bo trdo delala in ne bo neprevidna pri sestavljanju stavkov. Stavek mora biti &quot;popoln, jedrnat in povezan&quot;.&lt;ref name=&quot;daughter&quot;/&gt;{{rp|84}}

Mitchellova je prebirala knjige [[Thomas Dixon Mlajši||Thomasa Dixona Ml.]]&lt;ref&gt;Thomas Dixon Mlajši (1864-1946) je bil ameriški pisatelj, odvetnik, politik in baptistični pastor – zagovornik nadvlade belcev. Filmski režiser D. W. Griffith je „Člana klana“ (1905) priredil za film (1915; „The Birth of a Nation“ – „Rojstvo naroda“). Film je tako v 20. stoletju prispeval k obuditvi [[Ku Klux Klan|Ku Klux Klana]].&lt;/ref&gt;

Ko so 1916 v Atlanti vrteli njegov nemi film [[Rojstvo naroda]], je dramatizirala Dixonovo delo „Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“&lt;ref&gt;„Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“  - „The Traitor: A Story of the Fall of the Invisible Empire“ (1907)&lt;/ref&gt; Kot igralka je prevzela vlogo Steva Hoyla s fantovsko [[lasulja|lasuljo]].&lt;ref&gt;Dixon, Jr., Thomas. ''The Traitor: a story of the fall of the invisible empire''. New York:  Doubleday, Page &amp; Co, 1907. {{OCLC|2410927}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html Summary of The Traitor:  A Story of the Fall of the Invisible Empire] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120404122244/http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html |date=April 4, 2012 }}. Retrieved July 22, 2012.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 93.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Slide, Anothony. ''American Racist: the life and films of Thomas Dixon'', Lexington, KY: The University Press of Kentucky, 2004. p.192. {{ISBN|0-8131-2328-3}}&lt;/ref&gt; 

Za časa njenega šolanja v Atlanti je njen brat Stephens obiskoval [[Univerza Harvard|Harvardsko univerzo]] (1915–1917) in se  je maja 1917 prostovoljno prijavil k vojakom – mesec dni po tem, ko so ZDA napovedale vojno Nemčiji. Aprila 1918 je odplul v Francijo, sodeloval v bojih okrog [[Lagny]]ja in [[Marbache|Marbacha]], nato pa se je oktobra vrnil v Georgijo kot vaditelj.[59] &lt;ref&gt;Mead, Frederick Sumner. ''Harvard's Military Record in the World War'', Boston, MA: The Harvard Alumni Association, 1921. p. 669. {{OCLC|1191594}}&lt;/ref&gt; Margaret in njena mati sta se septembra 1918 v New Yorku pripravljali na Margaretin vpis na fakulteto, a Stephens je očetu sporočil, da je na varnem, potem ko je bila njegova ladja na poti iz Francije v New York torpedirana.[60] &lt;ref&gt;[http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&amp;query=margaret%20mitchell&amp;brand=athnewspapers-brand &quot;News of Society&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140502032846/http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&amp;query=margaret%20mitchell&amp;brand=athnewspapers-brand |date=May 2, 2014 }} E. W. Carroll (September 19, 1918) ''Athens Daily Herald'', p. 3. Retrieved February 26, 2013.&lt;/ref&gt;

==== Njena „velika ljubezen“ ====
Stephens Mitchell se je izrazil, češ da zavodsko bivanje &quot;uničuje dekleta&quot;.&lt;ref name=&quot;daughter&quot;/&gt;{{rp|106}}  Mati May Belle Mitchell pa je vendarle zelo cenila dekliško izobraževanje in je želela, da bi njeni hčerki izobrazba pomagala k uveljavljanju kot orožje in &quot;ključ do preživetja&quot;.[5][39] &lt;ref name=&quot;seven sisters&quot; /&gt;&lt;ref name=autogenerated8 /&gt; Klasična univerzitetna izobrazba, ki si jo je želela za svojo hčer, je bila enakovredna fantovskim zavodom, kar pa je bilo na voljo le na severnih šolah. Zato je izbrala za hčerko Smith College v [[Northampton]]u v [[Massachusetts|Massachusettsu]], ker je menila, da je to najboljši ženski zavod v Združenih državah Amerike.[5]: 13–14 &lt;ref name=&quot;seven sisters&quot;/&gt;{{rp|13–14}}

Po diplomi na Washington Seminary junija 1918 se je Mitchell zaljubila v lepuškastega harvardskega diplomanta, mladega vojaškega poročnika [[Clifford Henry|Clifforda Henryja]],[61] &lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 46-48.&lt;/ref&gt; ki je bil glavni inštruktor sabljanja v Camp Gordonu od 10. maja do odplutja v Francijo 17. julija.[62] &lt;ref name=autogenerated10 /&gt; &lt;ref name=autogenerated10 /&gt; Henry je pred odhodom v Francijo Marjeti podaril zaročni prstan.[63] &lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 47-48 &amp; 54.&lt;/ref&gt;

14. septembra 1918, ko je bila Marjeta vpisana na Smith College, je bil Henry smrtno ranjen v boju in je 17. oktobra umrl.[62] &lt;ref name=autogenerated10&gt;Mead, F.S., ''Harvard's Military Record in the World War'', p. 450.&lt;/ref&gt; Medtem ko je poročnik Henry čakal v verdunskih jarkih, je tik pred ranjavanjem na list, iztrgan iz njegovega poljskega zvezka, ki so ga pozneje našli med njegovimi stvarmi, napisal pesem, katere zadnja kitica se glasi takole:
{|
|-
! Should I &quot;go West.&quot;&lt;ref&gt;Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', May 8, 1919, Vol. 21, No. 31, p. 645.&lt;/ref&gt;
! Ali naj „grem na zahod“
|-
| &lt;blockquote&gt; If &quot;out of luck&quot; at duty's call
In glorious action I should fall
At God's behest,

May those I hold most dear and best
Know I have stood the acid test
Should I &quot;go West.&quot;
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Če bi &quot;brez sreče&quot; pri klicu dolžnosti
V slavnem pohodu padel
Po Božji volji,

Naj tisti, ki so mi najdražji in najboljši,
Vedo, da sem prestal preizkušnjo
Ali naj &quot;grem na zahod&quot;.
&lt;/blockquote&gt;
|}
„Bridgeport Telegram“ je objavil tozadevno poročilo 4. julija 1927:
:Ga. Ira Henry iz Sound Beacha je danes prejela medaljo za izjemne zasluge od vojnega ministrstva v čast njenega sina, stotnika Clifforda W. Henryja, za hrabrost pod ognjem med svetovno vojno. Medaljo, ki jo je priporočil general Pershing, je podelil generalmajor Edwards.&lt;br&gt;
Stotnik Henry, ki je bil med vojno poročnik pri načelniku 102. pehotnega polka, je 13. septembra 1918 zavzel mesto [[Vignuelles]], devet kilometrov znotraj [[Hindenburgova linija|Hindenburgove linije. Poročnik Henry in 50 njegovih mož je bilo naslednjega dne ubitih v strašni eksploziji v mestu. 

Henry je večkrat napredoval pred vodom, ki mu je poveljeval, in pritegnil ogenj iz brzostrelk, da bi njegovi možje lahko našli in uničili nemška gnezda. Čeprav je bil pri tem poskusu ranjen v nogo, je bila njegova smrt posledica ran od šrapnelov letalske bombe, ki jo je odvrglo nemško letalo.[65] &lt;ref&gt;Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', April 10, 1919, Vol. 21, No. 27, p. 539.&lt;/ref&gt; Za svoja junaška dejanja je prejel francoski vojni križ s palmo &lt;ref&gt;''[[Croix de guerre 1914–1918 (France)|francoski vojni križ s palmo]]''&lt;/ref&gt;. Predsednik Združenih držav Amerike mu je kot vrhovni poveljnik oboroženih sil ZDA podelil za izjemne zasluge križec&lt;ref&gt;»Distinguished Service Cross (United States)«&lt;/ref&gt; in grozd hrastovega lista &lt;ref&gt;»Oak Leaf Cluster« - grozd hrastovega lista za izjemne zasluge&lt;/ref&gt;.[62][66] &lt;ref name=autogenerated10 /&gt;&lt;ref&gt;[http://militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 Valor awards for Clifford West Henry] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131104084838/http://www.militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 |date=November 4, 2013 }}  Retrieved January 20, 2012.&lt;/ref&gt;
Clifford Henry je bil po besedah njenega brata  ''velika Marjetina ljubezen''.[67] V pismu prijatelju  je Marjeta glede tega zapisala, da ohranja &quot;spomin na čisto ljubezen, ki v sebi ni imela niti trunka telesnega poželenja&quot;.[68]&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 54.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Letter to A. Edee, March 26, 1920&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 75-76.&lt;/ref&gt;

==== Opustitev znanstvene kariere ====
Mitchell si je zamišljala, da bi se uveljavila na področju [[psihiatrija|psihiatrije]],[69] &lt;ref name=autogenerated12&gt;Pierpont, Claudia Roth. &quot;A Critic at Large: A Study in Scarlett.&quot; ''The New Yorker'', August 31, 1992, p. 93-94.&lt;/ref&gt;vendar je njeno prihodnost prekrižala [[španska gripa|španske gripe]], ki je po vsem svetu pomorila čez petdeset milijonov ljudi – kar je trikrat več od svetovne vojne. 25. januarja 1919 je posegla tudi v njeno družino: njena mati, May Belle Mitchell, je podlegla [[pljučnica|pljučnici]] prav zaradi te vseokužbe; v slutnji, da je njena smrt tik pred vrati, je hčerki napisala zadnji nasvet: 
:„Razdajaj se z obema rokama in polnim srcem; a presežek daj šele potem, ko si že živela svoje lastno življenje.[69] &lt;ref name=autogenerated12 /&gt;
Kot povprečna študentka Marjeta ni blestela na nobenem akademskem področju ter je podcenjevala tudi svoje pisne sposobnosti in čeprav je njen profesor angleščine hvalil njeno delo, se ji je zdela pohvala neupravičena.[70] &lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 56 &amp; 60.&lt;/ref&gt; Po končanem prvem letniku na Smith Collegeu se je Mitchell za trajno vrnila v Atlanto, da bi prevzela gospodinjstvo namesto očeta.[69] &lt;ref name=autogenerated12 /&gt;Ko si je oktobra 1919 opomogla od [[apendektomija|slepiča]], je prijateljici zaupala, da je zanjo pomenila opustitev fakultete in sanj o &quot;novinarski karieri&quot;, da bi v zameno vodila družinsko gospodinjstvo, &quot;odpoved vsemu, kar je bilo kaj vredno – za prazen nič!&quot;[71] &lt;ref&gt;Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 30 &amp; 42.&lt;/ref&gt;

Marriage
==School life==
[[60.&lt;/ref&gt;  After finishing her freshman year at Smith, Mitchell returned to Atlanta to take over the household for her father and never returned to college.&lt;ref name=autogenerated12 /&gt; In October 1919, while regaining her strength after an [[appendectomy]], she confided to a friend that giving up college and her dreams of a &quot;journalistic career&quot; to keep house and take her mother's place in society meant &quot;giving up all the worthwhile things that counted for—nothing!&quot;&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 30 &amp; 42.&lt;/ref&gt;


Death and legacy
 Mitchell's grave in Oakland Cemetery, Atlanta
Margaret Mitchell was struck by a speeding motorist as she crossed Peachtree Street at 13th Street in Atlanta with her husband, John Marsh, while on her way to see the movie A Canterbury Tale on the evening of August 11, 1949. She died at age 48 at Grady Hospital five days later on August 16 without fully regaining consciousness.
Mitchell was struck by Hugh Gravitt, an off-duty taxi driver who was driving his personal vehicle. After the collision, Gravitt was arrested for drunken driving and released on a $5,450 bond until Mitchell's death.[106]
Gravitt was originally charged with drunken driving, speeding, and driving on the wrong side of the road. He was convicted of involuntary manslaughter in November 1949 and sentenced to 18 months in jail. He served almost 11 months. Gravitt died in 1994 at the age of 74.[107][108][109]
Margaret Mitchell was buried at Oakland Cemetery. When her husband John died in 1952, he was buried next to his wife.
In 1978, Mitchell was inducted into the Georgia Newspaper Hall of Fame,[110] followed by the Georgia Women of Achievement in 1994, and the Georgia Writers Hall of Fame in 2000.[111]
In 1994, Shannen Doherty starred in the television film A Burning Passion: The Margaret Mitchell Story, a fictionalized account of Mitchell's life directed by Larry Peerce.[112]
When Mitchell's nephew, Joseph Mitchell, died in 2011, he left fifty percent of trademark and literary rights of the Margaret Mitchell Estate, as well as some personal belongings of Mitchell's, to the Archdiocese of Atlanta.[113]
== Smrt in spomin ==
[[File:MargaretMitchell-grave.jpg|thumb|200px|right|Mitchell in grob na »Oaklandskem pokopališču« v Atlanti (»Oakland Cemetery«, Atlanta) ]]

=== Prometna nesreča in smrt ===
Margaret Mitchell je zvečer, 11. avgusta 1949, ko je s svojim možem Johnom Marshom prečkala v Atlanti ulico Peachtree Street na poti za ogled filma „Canterburyjska zgodba“ (''A Canterbury Tale''), zbil prehitri voznik. Pet dni pozneje, 16. avgusta, je v starosti 48 let umrla v bolnišnici Grady (Grady Memorial Hospital), ne da bi prišla k zavesti.
Zbil jo je taksist Hugh Gravitt, ki ni bil v službi in je vozil svoje osebno vozilo. Po trčenju so ga zaprli  zaradi vožnje pod vplivom alkohola in ga izpustili z varščino v višini 5450 dolarjev do Mitchelline smrti.[106] &lt;ref name=autogenerated2&gt;[https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html Obituary: Miss Mitchell, 49, Dead of Injuries] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171109075709/https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html |date=November 9, 2017 }}, (August 17, 1949) ''New York Times''. Retrieved May 14, 2011.&lt;/ref&gt;
Najprej je bil obtožen vožnje v vinjenem stanju, prehitre vožnje in vožnje po napačni strani ceste; novembra 1949 so ga spoznali za krivega uboja iz malomarnosti in ga obsodili na 18 mesecev zapora, od česar je v ječi preživel 11 mesecev. Gravitt je umrl leta 1994 v starosti 74 let.[107][108][109] &lt;ref&gt;Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 270.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web | url=https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | title=Hugh Gravitt, Driver Who Killed Margaret Mitchell | date=April 22, 1994 | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034521/https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web | url=https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | title=Hugh D Gravitt in Social Security Death Index | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034629/https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | url-status=live }}&lt;/ref&gt;

=== Pogreb ===
Margaret Mitchell so pokopali na pokopališču Oakland. Ko je njen mož John umrl leta 1952, so ga pokopali poleg njegove žene.

=== Spomin ===
Leta 1978 so Mitchell sprejeli v „Dvorano slavnih georgijskih časopisov“ („Georgia Newspaper Hall of Fame“),[110] &lt;ref name=Green&gt;{{cite news | author=Green, Dick | title=Papers Challenged To Reach New Reader Group | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=February 25, 1978 | url=https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | via=newspapers.com | access-date=July 3, 2020 | archive-date=July 3, 2020 | archive-url=https://web.archive.org/web/20200703145734/https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | url-status=live }}&lt;/ref&gt; leta 1994 v „Dvorano slavnih georgijskih žensk“ („Georgia Women of Achievement“) in leta 2000 v „Dvorano slavnih georgijskih pisateljev“ („Georgia Writers Hall of Fame“).[111] &lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|title=Margaret Mitchell|author=New Georgia Encyclopedia|access-date=October 21, 2017|archive-date=October 21, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171021220611/http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Leta 1994 je Shannen Doherty igrala v televizijskem filmu „A Burning Passion: The Margaret Mitchell Story“ („Goreča strast: Zgodba Margaret Mitchell“) – izmišljeni pripovedi o Mitchellinem življenju, ki jo je režiral [[Larry Peerce]].[112] &lt;ref&gt;{{cite news | title=TELEVISION REVIEW; The Woman Who Invented Scarlett | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=November 7, 1994 | url=https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | via=nytimes.com | access-date=December 11, 2020 | archive-date=April 6, 2023 | archive-url=https://web.archive.org/web/20230406084227/https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Ko je 2011 umrl Mitchellin nečak Joseph Mitchell, je zapustil [[Nadškofija Atlanta|nadškofiji Atlanta]] petdeset odstotkov blagovnih znamk in literarnih pravic zapuščine Margaret Mitchell ter nekaj Mitchellinih osebnih predmetov.[113] &lt;ref name=Kandra1&gt;{{cite news|last=Kandra|first=Greg|title=Gone with the windfall: Margaret Mitchell heir leaves estate to Archdiocese of Atlanta|url=http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|accessdate=April 7, 2014|newspaper=Patheos|date=August 16, 2012|archive-date=April 9, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140409002146/http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;


==Death and legacy==
[[File:MargaretMitchell-grave.jpg|thumb|Mitchell's grave in [[Oakland Cemetery (Atlanta)|Oakland Cemetery]], Atlanta]]
Margaret Mitchell was struck by a speeding motorist as she crossed [[Peachtree Street]] at 13th Street in Atlanta with her husband, John Marsh, while on her way to see the movie ''[[A Canterbury Tale]]'' on the evening of August 11, 1949. She died at age 48 at [[Grady Memorial Hospital|Grady Hospital]] five days later on August 16 without fully regaining consciousness.

Mitchell was struck by Hugh Gravitt, an off-duty taxi driver who was driving his personal vehicle. After the collision, Gravitt was arrested for drunken driving and released on a $5,450 bond until Mitchell's death.&lt;ref name=autogenerated2&gt;[https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html Obituary: Miss Mitchell, 49, Dead of Injuries] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171109075709/https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html |date=November 9, 2017 }}, (August 17, 1949) ''New York Times''. Retrieved May 14, 2011.&lt;/ref&gt;

Gravitt was originally charged with drunken driving, speeding, and driving on the wrong side of the road. He was convicted of involuntary manslaughter in November 1949 and sentenced to 18 months in jail. He served almost 11 months. Gravitt died in 1994 at the age of 74.&lt;ref&gt;Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 270.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web | url=https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | title=Hugh Gravitt, Driver Who Killed Margaret Mitchell | date=April 22, 1994 | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034521/https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web | url=https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | title=Hugh D Gravitt in Social Security Death Index | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034629/https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Margaret Mitchell was buried at [[Oakland Cemetery (Atlanta)|Oakland Cemetery]]. When her husband John died in 1952, he was buried next to his wife.

In 1978, Mitchell was inducted into the [[Georgia Newspaper Hall of Fame]],&lt;ref name=Green&gt;{{cite news | author=Green, Dick | title=Papers Challenged To Reach New Reader Group | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=February 25, 1978 | url=https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | via=newspapers.com | access-date=July 3, 2020 | archive-date=July 3, 2020 | archive-url=https://web.archive.org/web/20200703145734/https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | url-status=live }}&lt;/ref&gt; followed by the [[Georgia Women of Achievement]] in 1994, and the [[Georgia Writers Hall of Fame]] in 2000.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|title=Margaret Mitchell|author=New Georgia Encyclopedia|access-date=October 21, 2017|archive-date=October 21, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171021220611/http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

In 1994, [[Shannen Doherty]] starred in the television film ''[[A Burning Passion: The Margaret Mitchell Story]]'', a fictionalized account of Mitchell's life directed by [[Larry Peerce]].&lt;ref&gt;{{cite news | title=TELEVISION REVIEW; The Woman Who Invented Scarlett | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=November 7, 1994 | url=https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | via=nytimes.com | access-date=December 11, 2020 | archive-date=April 6, 2023 | archive-url=https://web.archive.org/web/20230406084227/https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | url-status=live }}&lt;/ref&gt;
{{clear}}

When Mitchell's nephew, [[Joseph Mitchell (Mitchell Estate director)|Joseph Mitchell]], died in 2011, he left fifty percent of trademark and literary rights of the [[Margaret Mitchell Estate]], as well as some personal belongings of Mitchell's, to the [[Roman Catholic Archdiocese of Atlanta|Archdiocese of Atlanta]].&lt;ref name=Kandra1&gt;{{cite news|last=Kandra|first=Greg|title=Gone with the windfall: Margaret Mitchell heir leaves estate to Archdiocese of Atlanta|url=http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|accessdate=April 7, 2014|newspaper=Patheos|date=August 16, 2012|archive-date=April 9, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140409002146/http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

== Opombe ==
{{Reflist|30em}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Nadaljnje branje ==
;{{ikona en}}
* Bonner, Peter. ''[https://web.archive.org/web/20131127122453/http://peterbonner.com/store.html Lost In Yesterday: Commemorating The 70th Anniversary of Margaret Mitchell's 'Gone With The Wind']''. Marietta, Georgia: First Works Publishing Co., Inc., 2006. {{ISBN|978-0-9716158-9-2}}.
* Brown, Ellen F. and John Wiley. ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: A Bestseller's Odyssey from Atlanta to Hollywood''. Lanham, Maryland: Taylor Trade, 2011. {{ISBN|978-1-58979-567-9}}.
* Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. {{ISBN|0-89919-169-X}}
* Farr, Finis. ''Margaret Mitchell of Atlanta: The Author of Gone With the Wind''. New York: William Morrow, 1965. {{ISBN|978-0-380-00810-0}}
* Mitchell, Margaret, Allen Barnett Edee and Jane Bonner Peacock. ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921''. Atlanta, Georgia: Peachtree Publishers, Ltd, 1985. {{ISBN|978-0-931948-70-1}}
* Mitchell, Margaret and Patrick Allen. ''Margaret Mitchell: Reporter''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-57003-937-9}}
* Mitchell, Margaret and Jane Eskridge. ''Before Scarlett: Girlhood Writings of Margaret Mitchell''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-892514-62-2}}
* Pyron, Darden Asbury. ''Southern Daughter: The Life of Margaret Mitchell''. New York: Oxford University Press, 1991. {{ISBN|978-0-19-505276-3}}
* Walker, Marianne. ''Margaret Mitchell &amp; John Marsh: The Love Story Behind Gone With the Wind''. Atlanta: Peachtree, 1993. {{ISBN|978-1-56145-231-6}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}
;{{ikona en}}
*[https://www.britannica.com/event/American-Civil-War American Civil War | History, Summary, Dates, Causes, Map, Timeline, Battles, Significance, &amp; Facts | Britannica]
*[https://www.biography.com/authors-writers/margaret-mitchell Margaret Mitchell - Books, Death &amp; Quotes|New Georgia Encyclopedia]
*[https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/ Margaret Mitchell: American Rebel | Biography of Margaret Mitchell | American Masters (PBS)]
*[https://www.encyclopedia.com/women/encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/mitchell-margaret-1900-1949 Mitchell, Margaret (1900–1949) | Encyclopedia.com]

{{normativna kontrola}}
{{škrbina o književniku}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1900]]
[[Kategorija:Umrli leta 1949]]
[[Kategorija:Ženske]]
[[Kategorija:Ameriški pisatelji]]
[[Kategorija:Umrli v prometnih nesrečah]]


En:
{{Short description|American novelist and journalist (1900–1949)}}
{{Other people}}
{{Use American English|date=November 2025}}
{{Use mdy dates|date=December 2025}}
{{Infobox writer
| name             = Margaret Mitchell
| image            = Margaret Mitchell NYWTS.jpg
| caption          = Mitchell in 1941
| pseudonym        = Peggy Mitchell
| birth_name       = Margaret Munnerlyn Mitchell
| birth_date       = {{birth date|1900|11|8}}
| birth_place      = [[Atlanta]], Georgia, U.S.
| death_date       = {{death date and age|1949|8|16|1900|11|6}}
| death_place      = Atlanta, Georgia, U.S.
| resting_place    = [[Oakland Cemetery (Atlanta)|Oakland Cemetery]]
| occupation       = Journalist, novelist 
| genre            = Romance novel, Historical fiction, [[epic novel]]
| education        = [[Smith College]]
| spouse           = {{plainlist|
* {{marriage|Berrien Upshaw|1922|1924|end=div}}
* {{marriage|John Marsh|1925}}&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|title=Margaret Mitchell: American Rebel ~ Biography of Margaret Mitchell &amp;#124; American Masters|date=March 29, 2012|website=American Masters|access-date=September 29, 2020|archive-date=September 24, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200924222135/https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;}}
| parents          = [[Eugene M. Mitchell]]&lt;br /&gt;[[Maybelle Stephens Mitchell|Maybelle Stephens]]
| relatives        = [[Annie Fitzgerald Stephens]] (grandmother)&lt;br&gt;[[Joseph Mitchell (Mitchell Estate director)|Joseph Mitchell]] (nephew)&lt;br&gt;[[Mary Melanie Holliday]] (cousin)
| notableworks     = ''[[Gone with the Wind (novel)|Gone with the Wind]]''&lt;br /&gt;''[[Lost Laysen]]''
| awards           = [[Pulitzer Prize for Novel]] (1937)&lt;br /&gt;[[National Book Award]] (1936)
| signature        = Margaret Mitchell signature.svg
}}
'''Margaret Munnerlyn Mitchell''' (November 8, 1900 – August 16, 1949)&lt;ref&gt;{{Cite encyclopedia|url=https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|title=Margaret Mitchell {{!}} American novelist|encyclopedia=Encyclopedia Britannica|access-date=October 22, 2017|language=en|archive-date=June 28, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200628021722/https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|url-status=live}}&lt;/ref&gt; was an American novelist and journalist. Mitchell wrote only one novel that was published during her lifetime, the [[American Civil War]]-era novel ''[[Gone with the Wind (novel)|Gone with the Wind]]'', for which she won the [[National Book Award for Fiction#Most Distinguished Novel (1935–1936)|National Book Award for Fiction]] for Most Distinguished Novel of 1936&lt;ref name=nyt1937&gt;{{cite news |title=5 Honors Awarded on the Year's Books: ... |work=The New York Times |date=February 26, 1937 |page=23 }}&lt;/ref&gt; and the [[Pulitzer Prize for Fiction]] in 1937. Long after her death, a collection of Mitchell's girlhood writings and a novella she wrote as a teenager, titled ''[[Lost Laysen]]'', were published. A collection of newspaper articles written by Mitchell for [[The Atlanta Journal-Constitution|''The Atlanta Journal'']] was republished in book form.

==Family history==
Margaret Mitchell was a lifelong resident of [[Georgia (U.S. state)|Georgia]]. She was born in 1900 into a wealthy and politically prominent family. Her father, [[Eugene Muse Mitchell]], was an attorney, and her mother, [[Maybelle Stephens Mitchell|Mary Isabel &quot;Maybelle&quot; Stephens]], was a [[suffragist]] and [[Catholic Church|Catholic]] activist. She had two brothers, Russell Stephens Mitchell, who died in infancy in 1894, and Alexander Stephens Mitchell, born in 1896.&lt;ref name=cyclopedia /&gt;&lt;ref name=&quot;seven sisters&quot; /&gt;

[[File:Eugene Muse Mitchell.jpg|thumb|left|Eugene Muse Mitchell, the father of Margaret Mitchell]]

Mitchell's family on her father's side were descendants of Thomas Mitchell, originally of [[Aberdeenshire]], Scotland, who settled in [[Wilkes County, Georgia]] in 1777, and served in the [[American Revolutionary War]]. Thomas Mitchell was a surveyor by profession. He was on a surveying trip in [[Henry County, Georgia]], at the home of John Lowe, about 6 miles from [[McDonough, Georgia]], when he died in 1835 and is buried in that location.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite journal|last=Mitchell|first=Stephens|title=Margaret Mitchell and Her People in the Atlanta Area|journal=The Atlanta Historical Bulletin}}&lt;/ref&gt;  Thomas Mitchell's son, William Mitchell, born December 8, 1777, in [[Edgefield County]], [[South Carolina]], moved in 1834-1835 to a farm along the South River in the [[Flat Rock, Georgia|Flat Rock]] community in Georgia.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; William Mitchell died February 24, 1859, at the age of 81 and is buried in the family graveyard near [[Panola Mountain]] State Park.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Margaret Mitchell's great-grandfather Issac Green Mitchell moved to a farm along the Flat Shoals Road located in the Flat Rock community in 1839. Four years later he sold this farm to [[Ira O. McDaniel]] and purchased a farm 3 miles farther down the road on the north side of the [[South River (Ocmulgee River tributary)|South River]] in [[DeKalb County, Georgia]].&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

Her grandfather, Russell Crawford Mitchell, of Atlanta, enlisted in the [[Confederate States Army]] on June 24, 1861, and served in [[Texas Brigade|Hood's Texas Brigade]]. He was severely wounded at the [[Battle of Antietam|Battle of Sharpsburg]], demoted for &quot;inefficiency&quot;, and detailed as a nurse in Atlanta.&lt;ref&gt;{{cite book|last1=Simpson|first1=Harold B.|title=Hood's Texas Brigade: A Compendium|date=1977|publisher=Hill Jr. College Press|location=Hillsboro, TX|isbn=0912172223|page=69}}&lt;/ref&gt; After the Civil War, he made a large fortune supplying lumber for the rapid rebuilding of Atlanta. Russell Mitchell had thirteen children from two wives; the eldest was Eugene, who graduated from the [[University of Georgia School of Law|University of Georgia Law School]].&lt;ref name=&quot;cyclopedia&quot;&gt;{{cite book |last1=Candler |first1=Allen D. |first2=Clement A. |last2=Evans |title=Cyclopedia of Georgia |location=Atlanta, Georgia |publisher=State Historical Association |year=1906 |volume=2 of 3 |pages=602–605 |oclc=3300148}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last=Garrett |first=Franklin M. |title=Atlanta and Environs: a chronicle of its people and events |location=Athens, Georgia |publisher=University of Georgia Press |year=1969 |volume=1 |page=819 |isbn=0820302635}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;autogenerated6&quot; /&gt;

Mitchell's maternal great-grandfather, Philip Fitzgerald, emigrated from Ireland and eventually settled on a slaveholding plantation, [[Rural Home]], near [[Jonesboro, Georgia]], where he had one son and seven daughters with his wife, Elenor McGahan, who was from an Irish Catholic family with ties to [[Colonial Maryland]].&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.tomitronics.com/old_buildings/fitzgerald_house/index.html|title=Fitzgerald House|access-date=February 6, 2022|archive-date=November 30, 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211130204456/https://tomitronics.com/old_buildings/fitzgerald_house/index.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt; Mitchell's grandparents, married in 1863, were [[Annie Fitzgerald Stephens|Annie Fitzgerald]] and John Stephens; he had also emigrated from Ireland and became a captain in the Confederate States Army. John Stephens was a prosperous real estate developer after the Civil War and one of the founders of the [[Gate City Street Railroad]] (1881), a mule-drawn [[Streetcars in Atlanta|Atlanta trolley system]]. John and Annie Stephens had twelve children together; the seventh child was May Belle Stephens, who married Eugene Mitchell.&lt;ref name=autogenerated6&gt;{{cite book |last=Ruppersburg |first=Hugh |title=The New Georgia Encyclopedia Companion to Georgia Literature |location=Athens, Georgia |publisher=University of Georgia Press |year=2007 |page=326 |isbn=9780820328768 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Historical Jonesboro/Clayton County Inc. ''Jonesboro-Historical Jonesboro''. Mount Pleasant, SC: Arcadia Publishing, 2007. p. 8. {{ISBN|0-7385-4355-1}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last=Reed |first=Wallace Putnam |title=History of Atlanta, Georgia: with illustrations and biographical sketches of some of its prominent men and pioneers |location=Syracuse, New York |publisher=D. Mason &amp; Co |year=1889 |page=563 |oclc=12564880}}&lt;/ref&gt; May Belle Stephens had studied at the [[Villa Maria (school)|Bellevue Convent]] in Quebec and completed her education at the Atlanta Female Institute.&lt;ref name=&quot;seven sisters&quot;&gt;{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=HKHD9limCCEC |title=Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915|isbn=9780820330952|last1=Johnson|first1=Joan Marie|year=2008 |publisher=University of Georgia Press}}&lt;/ref&gt;{{rp|13}}
[[File:RuralHomePlantation.jpg|thumb|right|250px|Photo of a young woman (likely Mitchell) on the front porch of [[Rural Home]], circa 1920]]
The ''[[The Atlanta Journal-Constitution|Atlanta Constitution]]'' reported that May Belle Stephens and Eugene Mitchell were married at the Jackson Street mansion of the bride's parents on November 8, 1892:

&lt;blockquote&gt;the maid of honor, Miss Annie Stephens, was as pretty as a French pastel, in a directoire costume of yellow satin with a long coat of green velvet sleeves, and a vest of gold brocade. ... The bride was a fair vision of youthful loveliness in her robe of exquisite ivory white and [[satin]] ... her slippers were white satin wrought with [[pearl]]s ... an elegant supper was served. The dining room was decked in white and green, illuminated with numberless candles in silver candlelabras. ... The bride's gift from her father was an elegant house and lot. ... At 11 o'clock Mrs. Mitchell donned a pretty going-away gown of green English cloth with its jaunty velvet hat to match and bid goodbye to her friends.&lt;ref&gt;''The Chi Phi Chakett'': Graduate Personals. January 1893, Vol. V, p. 135.&lt;/ref&gt;&lt;/blockquote&gt;

==Early influences==
Mitchell spent her early childhood on Jackson Hill, east of [[downtown Atlanta]].&lt;ref name=autogenerated14&gt;{{cite book |last=Hobson |first=Fred C. |url=https://books.google.com/books?id=J8kdTSjGliAC&amp;pg=PA19 |title=South to the future: an American region in the twenty-first century |location=Athens, GA |publisher=University of Georgia Press |year=2002 |page=19 |isbn=0-8203-2411-6 }}&lt;/ref&gt;  Her family lived near her maternal grandmother, Annie Stephens, in a [[Victorian house]] painted bright red with yellow trim.&lt;ref name=&quot;daughter&quot;&gt;{{cite book |last=Pyron |first=Darden Asbury |title=Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell |location=New York |publisher=Oxford University Press |year=1991 |page=37 |isbn=978-0-19-505276-3 |url=https://books.google.com/books?id=6yNbAAAAMAAJ }}&lt;/ref&gt; Mrs. Stephens had been a widow for several years prior to Margaret's birth; Captain John Stephens died in 1896. After his death, she inherited property on Jackson Street where Margaret's family lived.&lt;ref name=marsh&gt;{{cite book |last=Walker |first=Marianne |title=Margaret Mitchell and John Marsh: the love story behind Gone With the Wind |location=Atlanta, GA |publisher=Peachtree Publishers |year=1993 |isbn=9781561456178 |url=https://books.google.com/books?id=OYLmngEACAAJ}}&lt;/ref&gt;{{rp|24}}

Grandmother Annie Stephens was quite a character, both vulgar and a tyrant. After gaining control of her father Philip Fitzgerald's money after he died, she splurged on her younger daughters, including Margaret's mother, and sent them to finishing school in the north. There they learned that Irish Americans were not treated as equal to other immigrants.&lt;ref name=&quot;daughter&quot;/&gt;{{rp|325}} Margaret's relationship with her grandmother would become quarrelsome in later years as she entered adulthood. However, for Margaret, her grandmother was a great source of &quot;eye-witness information&quot; about the Civil War and [[Reconstruction era|Reconstruction]] in Atlanta prior to her death in 1934.&lt;ref&gt;Farr, Finis. ''Margaret Mitchell of Atlanta: the author of Gone With the Wind''. New York: William Morrow, 1965. p. 51-52. {{ISBN|978-0-380-00810-0}}&lt;/ref&gt;

===Girlhood on Jackson Hill===
[[File:Little Jimmy-He Keeps Clean 1905.jpg|thumb|Jimmy (right), the main character of the comic strip ''[[Little Jimmy]]''. Mitchell was nicknamed &quot;Jimmy&quot; due to her wearing male clothing as a child.]]
When Mitchell was about three years old, her dress caught fire on an iron grate. Although Mitchell was unharmed, the accident was traumatic for her mother. Fearing it would happen again, Mitchell's mother began dressing her in boys' pants, and she was nicknamed &quot;Jimmy&quot;, the name of a character in the comic strip ''[[Little Jimmy]]''.&lt;ref name=autogenerated41&gt;Jones, Anne Goodwyn. ''Tomorrow is Another Day: The Woman Writer in the South, 1859–1936''. Baton Rouge, LA: University of Louisiana Press, 1981. p. 322. {{ISBN|0-8071-0776-X}}&lt;/ref&gt; Her brother insisted she would have to be a boy named Jimmy to play with him. Having no sisters to play with, Mitchell said she was a boy named Jimmy until she was fourteen.&lt;ref name=marsh /&gt;{{rp|27–28}}

Stephens Mitchell said his sister was a [[tomboy]] who would happily play with dolls occasionally, and she liked to ride her Texas plains pony.&lt;ref name=autogenerated305 /&gt;  As a little girl, Mitchell went riding every afternoon with a Confederate veteran and a young lady of &quot;beau-age&quot;.&lt;ref&gt;Jones, A. G., ''Tomorrow is Another Day: The Woman Writer in the South, 1859–1936'', p. 321.&lt;/ref&gt; She was raised in an era when children were &quot;seen and not heard&quot; and was not allowed to express her personality by running and screaming on Sunday afternoons while her family was visiting relatives.&lt;ref&gt;[http://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-interview-with-margaret-mitchell-from-1936/2011/ Radio interview with Medora Perkerson on radio station WSB in Atlanta on July 3, 1936]   Retrieved June 9, 2012.&lt;/ref&gt;
Mitchell learned the gritty details of specific battles from these visits with aging Confederate soldiers. But she didn't learn that the South had actually lost the war until she was 10 years of age:

&lt;blockquote&gt;I heard everything in the world except that the Confederates lost the war. When I was ten years old, it was a violent shock to learn that [[General Lee]] had been defeated. I didn't believe it when I first heard it and I was indignant. I still find it hard to believe, so strong are childhood impressions.&lt;ref&gt;{{cite web|last1=Perkeson|first1=Medora|title=Margaret Mitchell: American Rebel Interview with Margaret Mitchell from 1936|url=http://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-interview-with-margaret-mitchell-from-1936/2011/|website=PBS.org|date=March 12, 2012|access-date=January 3, 2018|archive-date=October 14, 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181014165218/http://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-interview-with-margaret-mitchell-from-1936/2011/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;/blockquote&gt;

Her mother would swat her with a hairbrush or a slipper as a form of discipline.&lt;ref name=autogenerated305&gt;Farr, Finis, ''Margaret Mitchell of Atlanta: the Author of Gone With the Wind'', p. 14.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;daughter&quot; /&gt;{{rp|413}}

May Belle Mitchell was &quot;hissing blood-curdling threats&quot; to her daughter to make her behave the evening she took her to a [[women's suffrage]] rally led by [[Carrie Chapman Catt]].&lt;ref name=&quot;daughter&quot; /&gt;{{rp|56}} Her daughter sat on a platform wearing a [[Votes for Women (speech)|Votes-for-Women]] banner, blowing kisses to the gentlemen, while her mother gave an impassioned speech.&lt;ref name=autogenerated13 /&gt;&lt;ref&gt;Jones, A. G., ''Tomorrow is Another Day: The Woman Writer in the South, 1859–1936'', p. 323.&lt;/ref&gt;  She was nineteen years old when the [[Nineteenth Amendment to the United States Constitution|Nineteenth Amendment]] was ratified, which gave women the right to vote.

May Belle Mitchell was president of the Atlanta Woman's Suffrage League (1915), co-founder of Georgia's division of the [[League of Women Voters]], chairwoman of press publicity for the Georgia Mothers' Congress and [[Parent Teacher Association]], a member of the Pioneer Society, the [[Atlanta Woman's Club]], and several Catholic and literary societies.&lt;ref&gt;[http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1915/ahd1915-0420.xml&amp;query=Atlanta%20Woman's%20Suffrage%20League&amp;brand=athnewspapers-brand &quot;Georgia Suffrage News&quot;]{{dead link|date=August 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes}} (March 3, 1915) ''Athens Daily Herald'', p. 4. Retrieved March 1, 2013.&lt;/ref&gt;

Mitchell's father was not in favor of corporal punishment in school. During his tenure as president of the educational board (1911–1912),&lt;ref&gt;Fifield, James Clark. ''The American Bar''. Minneapolis: J.C. Fifield Company, 1918. p. 97. {{OCLC|8308264}}&lt;/ref&gt; corporal punishment in the public schools was abolished. Reportedly, Eugene Mitchell received a whipping on the first day he attended school and the mental impression of the thrashing lasted far longer than the physical marks.&lt;ref&gt;Hornady, John R. ''Atlanta: Yesterday, Today and Tomorrow''. American Cities Book Company, 1922. p. 351–352. {{OCLC|656762028}}&lt;/ref&gt;

Jackson Hill was an old, affluent part of the city.&lt;ref name=autogenerated13&gt;Bartley, Numen V. ''The Evolution of Southern Culture'', Athens, GA: University of Georgia Press, 1988. p. 89. {{ISBN|0-8203-0993-1}}&lt;/ref&gt;  At the bottom of Jackson Hill was an area of African-American homes and businesses called &quot;[[Darktown]]&quot;. The mayhem of the [[Atlanta Race Riot]] occurred over four days in September 1906 when Mitchell was five years old.&lt;ref name=Hobson /&gt; Local white newspapers printed unfounded rumors that several white women had been assaulted by black men,&lt;ref&gt;Godshalk, David Fort. ''Veiled Visions:  the 1906 Atlanta race riot and the reshaping of American race relations''. Chapel Hill:  University of North Carolina Press, 2005. p. 38. {{ISBN|978-0-8078-5626-0}}&lt;/ref&gt; prompting an angry mob of 10,000 to assemble in the streets, pulling black people from street cars, beating, and killing dozens over the next three days.

Eugene Mitchell went to bed early the night the rioting began, but was awakened by the sounds of gunshots. The following morning, as he later wrote to his wife, he learned &quot;16 negroes had been killed and a multitude had been injured&quot; and that rioters &quot;killed or tried to kill every Negro they saw&quot;. As the rioting continued, rumors ran wild that black people would burn Jackson Hill.&lt;ref name=Hobson&gt;Hobson, Fred C. ''South to the Future: An American Region in the Twenty-First Century'', p. 19-21.&lt;/ref&gt; At his daughter's suggestion, Eugene Mitchell, who did not own a gun, stood guard with a sword.&lt;ref&gt;Bartley, N. V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 92.&lt;/ref&gt;
Though the rumors proved untrue and no attack arrived, Mitchell recalled twenty years later the terror she felt during the riot.&lt;ref name=&quot;daughter&quot; /&gt;{{rp|41}} Mitchell grew up in a Southern culture where the fear of black-on-white rape incited mob violence, and in this world, white Georgians lived in fear of the &quot;black beast rapist&quot;.&lt;ref&gt;Bartley, N. V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 50 &amp; 97.&lt;/ref&gt;
[[File:Peach Tree Street Atlanta 1907.jpg|thumb|[[Stereoscope]] card showing the business district on [[Peachtree Street]] ca. 1907. The Mitchells' new home was about 3 miles from here.&lt;ref&gt;Farr, Finis, ''Margaret Mitchell of Atlanta: The Author of Gone With the Wind'', p. 32.&lt;/ref&gt;]]
A few years after the riot, the Mitchell family decided to move away from Jackson Hill.&lt;ref name=&quot;daughter&quot; /&gt;{{rp|69}} In 1912, they moved to the east side of Peachtree Street just north of Seventeenth Street in Atlanta. Past the nearest neighbor's house was forest, and beyond it the [[Chattahoochee River]].&lt;ref&gt;Williford, William Bailey. ''Peachtree Street, Atlanta''. Athens, GA: University of Georgia Press, 1962. p. 122–123. {{ISBN|978-0-8203-3477-6}}&lt;/ref&gt; Mitchell's former Jackson Hill home was destroyed in the [[Great Atlanta Fire of 1917]].&lt;ref name=&quot;before&quot;&gt;{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=bjhbAAAAMAAJ |title=Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell |last1=Mitchell |first1=Margaret |year=2000 |publisher=Hill Street Press |isbn=978-1-892514-62-2}}&lt;/ref&gt;{{rp|xxiii}}

Mitchell's father was of a [[Protestant]] background, while her mother was a devout Catholic; Mitchell was raised in a Catholic household.&lt;ref name= franciscan&gt;{{Cite web|url=https://www.franciscanmedia.org/st-anthony-messenger/as-god-is-my-witness-the-catholic-roots-of-gone-with-the-wind|title='As God is My Witness': The Catholic Roots of Gone with the Wind &amp;#124; Franciscan Media|date=May 14, 2020}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.tampabay.com/archive/2000/11/19/an-indefensible-pleasure/|title=An Indefensible Pleasure|access-date=February 6, 2022|archive-date=February 6, 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220206151121/https://www.tampabay.com/archive/2000/11/19/an-indefensible-pleasure/|url-status=live}}&lt;/ref&gt; As a young woman, she spent time visiting the [[Sisters of Mercy]] convent affiliated with [[Emory Saint Joseph's Hospital|St. Joseph's Infirmary]] in downtown Atlanta.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.baltimoresun.com/news/bs-xpm-2003-03-22-0303220314-story.html|title=Tracking down a tale of nuns and 'GWTW'| date=March 22, 2003 }}&lt;/ref&gt; Her religious upbringing influenced her decision to make the O'Hara family in her novel Catholics in a Protestant-majority state.&lt;ref name=franciscan /&gt; One of Mitchell's mother's cousins entered the Sisters of Mercy at [[St. Vincent's Academy|St. Vincent's Convent]] in [[Savannah, Georgia|Savannah]] in 1883, becoming [[Sister Mary Melanie Holliday|Sister Mary Melanie]].&lt;ref name=franciscan /&gt; The characters [[Melanie Hamilton]] and Carreen O'Hara were probably based on this relation.&lt;ref name=franciscan /&gt;

===The South of ''Gone with the Wind''===
While &quot;the South&quot; exists as a geographical region of the United States, it is also said to exist as &quot;a place of the imagination&quot; of writers.&lt;ref&gt;Cassuto, Leonard, Claire Virginia Eby and Benjamin Reiss. ''The Cambridge History of the American Novel''. Cambridge, U.K.: Cambridge University Press, 2011. p. 236. {{ISBN|978-0-521-89907-9}}&lt;/ref&gt; An image of &quot;the South&quot; was fixed in Mitchell's imagination when at six years old her mother took her on a buggy tour through ruined plantations and &quot;Sherman's sentinels&quot;,&lt;ref name=autogenerated8 /&gt; the brick and stone chimneys that remained after [[William Tecumseh Sherman]]'s &quot;[[Sherman's March to the Sea|March]] and torch&quot; through Georgia.&lt;ref&gt;Caudill, Edward and Paul Ashdown. ''Sherman's March in Myth and Memory''. Lanaham, MD: Rowman &amp; Littlefield Publishers, Inc., 2008. p. 179. {{ISBN|978-0-7425-5027-8}}&lt;/ref&gt; Mitchell would later recall what her mother had said to her:

&lt;blockquote&gt;She talked about the world those people had lived in, such a secure world, and how it had exploded beneath them. And she told me that my world was going to explode under me, someday, and God help me if I didn't have some weapon to meet the new world.&lt;ref name=autogenerated8&gt;Felder, Deborah G. ''A Century of Women: the most influential events in twentieth-century women's history''. New York, NY: Citadel Press, 1999. p. 158. {{ISBN|0-8065-2526-6}}&lt;/ref&gt;&lt;/blockquote&gt;

From an imagination cultivated in her youth, Margaret Mitchell's defensive weapon would become her writing.&lt;ref name=autogenerated8 /&gt;

Mitchell said she heard Civil War stories from her relatives when she was growing up:

&lt;blockquote&gt;On Sunday afternoons when we went calling on the older generation of relatives, those who had been active in the Sixties, I sat on the bony knees of veterans and the fat slippery laps of great aunts and heard them talk.&lt;ref&gt;Martin, Sara Hines. ''More Than Petticoats: remarkable Georgia women''. Guilford, CT: The Global Pequot Press, 2003. p. 161. {{ISBN|0-7627-1270-8}}&lt;/ref&gt;&lt;/blockquote&gt;

On summer vacations, she visited her maternal great-aunts, Mary Ellen (&quot;Mamie&quot;) Fitzgerald and Sarah (&quot;Sis&quot;) Fitzgerald, who still lived at her great-grandparents' plantation home in [[Jonesboro, Georgia|Jonesboro]].&lt;ref&gt;Historical Jonesboro/Clayton County, Inc., ''Jonesboro-Historical Jonesboro'', p. 113.&lt;/ref&gt; Mamie had been twenty-one years old and Sis was thirteen when the Civil War began.&lt;ref&gt;[http://www.fayettecem.tiffman.com/F.htm Fayetteville City Cemetery] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120406180714/http://www.fayettecem.tiffman.com/F.htm |date=April 6, 2012 }}. Retrieved December 20, 2011.&lt;/ref&gt;

===An avid reader===
An avid reader, young Margaret read &quot;boys' stories&quot; by [[G.A. Henty]], the [[Tom Swift]] series, and the [[Rover Boys]] series by [[Edward Stratemeyer]].&lt;ref name=autogenerated41 /&gt; Her mother read [[Mary Johnston]]'s novels to her before she could read. They both wept reading Johnston's ''The Long Roll'' (1911) and ''Cease Firing'' (1912).&lt;ref&gt;Gardner, Sarah E. ''Blood and Irony: Southern white women's narratives of the Civil War, 1861–1937''. Chapel Hill, NC: University of North Carolina Press, 2004. p. 241. {{ISBN|0-8078-2818-1}}&lt;/ref&gt; Between the &quot;scream of shells, the mighty onrush of charges, the grim and grisly aftermath of war&quot;, ''Cease Firing'' is a romance novel involving the courtship of a Confederate soldier and a Louisiana plantation belle&lt;ref&gt;Cooper, Frederic Tabor. &quot;The Theory of Endings and Some Recent Novels.&quot; ''The Bookman'', November 1912, Vol. XXXVI: p. 439.&lt;/ref&gt; with Civil War illustrations by [[N. C. Wyeth]]. She also read the plays of [[William Shakespeare]], and novels by [[Charles Dickens]] and [[Sir Walter Scott]].&lt;ref name=autogenerated3&gt;Champion, Laurie. ''American Women Writers, 1900–1945: a bio-bibliographical critical sourcebook''. Westport, CT: Greenwood Press, 2000. p. 240. {{ISBN|0-313-30943-4}}&lt;/ref&gt;  Mitchell's two favorite children's books were by author [[E. Nesbit|Edith Nesbit]]: ''[[Five Children and It]]'' (1902) and ''[[The Phoenix and the Carpet]]'' (1904). She kept both on her bookshelf even as an adult and gave them as gifts.&lt;ref name=marsh/&gt;{{rp|32}}

==Young storyteller==
An imaginative and precocious writer, Margaret Mitchell began with stories about animals, then progressed to fairy tales and adventure stories. She fashioned book covers for her stories, bound the tablet paper pages together and added her own artwork. At age eleven she gave a name to her publishing enterprise: &quot;Urchin Publishing Co.&quot; Later her stories were written in notebooks.&lt;ref name=&quot;before&quot;/&gt;{{rp|x, 14–15}} May Belle Mitchell kept her daughter's stories in white enamel bread boxes and several boxes of her stories were stored in the house by the time Margaret went off to college.&lt;ref name=marsh/&gt;{{rp|32}}

&quot;Margaret&quot; is a character riding a galloping pony in ''The Little Pioneers'', and plays &quot;[[Make believe|Cowboys and Indians]]&quot; in ''When We Were Shipwrecked''.&lt;ref name=&quot;before&quot;/&gt;{{rp|16–17 &amp; 19–33}}

Romantic love and honor emerged as themes of abiding interest for Mitchell in ''The Knight and the Lady'' (ca. 1909), in which a &quot;good [[knight]]&quot; and a &quot;bad knight&quot; duel for the hand of the lady. In ''The Arrow Brave and the Deer Maiden'' (ca. 1913), a half-white Indian brave, Jack, must withstand the pain inflicted upon him to uphold his honor and win the girl.&lt;ref name=&quot;before&quot;/&gt;{{rp|9 &amp; 106–112}} The same themes were treated with increasing artistry  in ''Lost Laysen'', the novella Mitchell wrote as a teenager in 1916,&lt;ref name=&quot;lost&quot;&gt;{{cite book |url=https://archive.org/details/isbn_0684837684 |url-access=registration |title = Lost Laysen|publisher=Simon and Schuster |isbn = 9780684837680|last1 = Mitchell|first1 = Margaret|date = May 6, 1997}}&lt;/ref&gt;{{rp|7}} and, with much greater sophistication, in Mitchell's last known novel, ''Gone with the Wind'', which she began in 1926.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret. ''Gone with the Wind''. New York: Scribner, 1936. {{ISBN|978-1-4165-7346-3}}&lt;/ref&gt;

In her pre-teens, Mitchell also wrote stories set in foreign locations, such as ''The Greaser'' (1913), a [[cowboy]] story set in Mexico.&lt;ref name=&quot;before&quot;/&gt;{{rp|185–199}} In 1913 she wrote two stories with Civil War settings; one includes her notation that &quot;237 pages are in this book&quot;.&lt;ref name=&quot;before&quot;/&gt;{{rp|47}}

==School life==
{{Quote box
 |quote  = '''''Fancy Dress Masquerade'''''

Seventy girls and boys were the guests of Miss Margaret Mitchell at a fancy dress masquerade yesterday afternoon at the home of her parents Mr. and Mrs. Eugene Mitchell on Peachtree street and the occasion was beautiful and enjoyable.

There was a prize for guessing the greatest number of identities under the masks, and another for the guest who best concealed his or her identity.

The pretty young hostess was a demure Martha Washington in flowered crepe gown over a pink silk petticoat and her powdered hair was worn high.

Mrs. Mitchell wore a ruby velvet gown.

| source = ''The Constitution'', Atlanta, November 21, 1914.
| width  = 20%
| align  = right
}}
While the [[World War I|Great War]] carried on in Europe (1914–1918), Margaret Mitchell attended Atlanta's Washington Seminary (now [[The Westminster Schools]]), a &quot;fashionable&quot; private girls' school with an enrollment of over 300 students.&lt;ref&gt;Sargent, Porter E. ''A Handbook of the Best Private Schools of the United States and Canada''. Boston: P.E Sargent, 1915. Vol. 1, p. 150.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;seven sisters&quot;/&gt;{{rp|49}} She was very active in the Drama Club.&lt;ref&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 94.&lt;/ref&gt;  Mitchell played the male characters:  [[Nick Bottom]] in [[Shakespeare]]'s ''[[A Midsummer Night's Dream]]'' and Launcelot Gobbo in Shakespeare's ''[[The Merchant of Venice]]'', among others. She wrote a play about snobbish college girls that she acted in as well.&lt;ref name=&quot;before&quot;/&gt;{{rp|138}} She also joined the Literary Club and had two stories published in the yearbook:   ''Little Sister'' and ''Sergeant Terry''.&lt;ref name=&quot;before&quot;/&gt;{{rp|163 &amp; 207}} Ten-year-old &quot;Peggy&quot; is the heroine in ''Little Sister''. She hears her older sister being raped and shoots the rapist:&lt;ref name=autogenerated4 /&gt;

&lt;blockquote&gt;Coldly, dispassionately she viewed him, the chill steel of the gun giving her confidence. She must not miss now—she would not miss—and she did not.&lt;ref name=&quot;before&quot;/&gt;{{rp|204}}&lt;/blockquote&gt;

Mitchell received encouragement from her English teacher, Mrs. Paisley, who recognized her writing talent.&lt;ref&gt;Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. Photo section between p. 178-179. {{ISBN|0-89919-169-X}}&lt;/ref&gt;  A demanding teacher, Paisley told her she had ability if she worked hard and would not be careless in constructing sentences. A sentence, she said, must be &quot;complete, concise and coherent&quot;.&lt;ref name=&quot;daughter&quot;/&gt;{{rp|84}}

Mitchell read the books of [[Thomas Dixon, Jr.]], and in 1916, when the silent film, ''[[The Birth of a Nation]]'', was showing in Atlanta, she dramatized Dixon's ''The Traitor:  A Story of the Fall of the Invisible Empire'' (1907).&lt;ref&gt;Dixon, Jr., Thomas. ''The Traitor: a story of the fall of the invisible empire''. New York:  Doubleday, Page &amp; Co, 1907. {{OCLC|2410927}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html Summary of The Traitor:  A Story of the Fall of the Invisible Empire] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120404122244/http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html |date=April 4, 2012 }}. Retrieved July 22, 2012.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 93.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Slide, Anothony. ''American Racist: the life and films of Thomas Dixon'', Lexington, KY: The University Press of Kentucky, 2004. p.192. {{ISBN|0-8131-2328-3}}&lt;/ref&gt;  As both playwright and actress, she took the role of Steve Hoyle.&lt;ref name=&quot;lost&quot;/&gt;{{rp|14–15}} For the production, she made a [[Ku Klux Klan]] costume from a white crepe dress and wore a boy's wig.&lt;ref name=&quot;before&quot;/&gt;{{rp|131–132}}  (Note:  Dixon rewrote ''The Traitor'' as ''The Black Hood'' (1924) and  Steve Hoyle was renamed George Wilkes.)&lt;ref&gt;Slide, A., ''American Racist:  the life and films of Thomas Dixon'', p. 170.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Dixon, Jr., Thomas. ''The Black Hood''. New York:  D. Appleton and Co., 1924. {{OCLC|1049244}}&lt;/ref&gt;

During her years at [[Washington Seminary (Atlanta)|Washington Seminary]], Mitchell's brother, Stephens, was away studying at [[Harvard University]] (1915–1917), and he left in May 1917 to enlist in the army, about a month after the U.S. declared war on Germany. He set sail for France in April 1918, participated in engagements in the Lagny and Marbache sectors, then returned to Georgia in October as a training instructor.&lt;ref&gt;Mead, Frederick Sumner. ''Harvard's Military Record in the World War'', Boston, MA: The Harvard Alumni Association, 1921. p. 669. {{OCLC|1191594}}&lt;/ref&gt;  While Margaret and her mother were in New York in September 1918 preparing for Margaret to attend college, Stephens wired his father that he was safe after his ship had been torpedoed en route to New York from France.&lt;ref&gt;[http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&amp;query=margaret%20mitchell&amp;brand=athnewspapers-brand &quot;News of Society&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140502032846/http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&amp;query=margaret%20mitchell&amp;brand=athnewspapers-brand |date=May 2, 2014 }} E. W. Carroll (September 19, 1918) ''Athens Daily Herald'', p. 3. Retrieved February 26, 2013.&lt;/ref&gt;

Stephens Mitchell thought college was the &quot;ruination of girls&quot;.&lt;ref name=&quot;daughter&quot;/&gt;{{rp|106}} However, May Belle Mitchell placed a high value on education for women and she wanted her daughter's future accomplishments to come from using her mind. She saw education as Margaret's weapon and &quot;the key to survival&quot;.&lt;ref name=&quot;seven sisters&quot; /&gt;&lt;ref name=autogenerated8 /&gt; The classical college education she desired for her daughter was one that was on par with men's colleges, and this type of education was available only at northern schools. Her mother chose [[Smith College]] in [[Northampton, Massachusetts]] for Margaret because she considered it to be the best women's college in the United States.&lt;ref name=&quot;seven sisters&quot;/&gt;{{rp|13–14}}

Upon graduating from Washington Seminary in June 1918, Mitchell fell in love with a Harvard graduate, a young army lieutenant, Clifford West Henry,&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 46-48.&lt;/ref&gt; who was chief bayonet instructor at [[Camp Gordon (World War I)|Camp Gordon]] from May 10 until the time he set sail for France on July 17.&lt;ref name=autogenerated10 /&gt;  Henry was &quot;slightly effeminate&quot;, &quot;ineffectual&quot;, and &quot;rather effete-looking&quot; with &quot;homosexual tendencies&quot;, according to biographer [[Anne Edwards]]. Before departing for France, he gave Mitchell an engagement ring.&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 47-48 &amp; 54.&lt;/ref&gt;

On September 14, while she was enrolled at Smith College, Henry was mortally wounded in action in France and died on October 17.&lt;ref name=autogenerated10&gt;Mead, F.S., ''Harvard's Military Record in the World War'', p. 450.&lt;/ref&gt; As Henry waited in the Verdun trenches, shortly before being wounded, he composed a poem on a leaf torn from his field notebook, found later among his effects. The last stanza of Lieutenant Clifford W. Henry's poem follows:
&lt;blockquote&gt;&lt;poem&gt;
If &quot;out of luck&quot; at duty's call
In glorious action I should fall
    At God's behest,

May those I hold most dear and best
Know I have stood the acid test
    Should I &quot;go West.&quot;&lt;ref&gt;Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', May 8, 1919, Vol. 21, No. 31, p. 645.&lt;/ref&gt;
&lt;/poem&gt;&lt;/blockquote&gt;
{{Quote box
 |quote  = '''''General Edwards Presents Medal'''''[[File:Flag of the United States.svg|50px|right]] [[File:Army distinguished service cross medal.png|50px|left]]
Mrs. Ira Henry of Sound Beach was presented the Distinguished Service medal from the War department today in honor of her son, Captain Clifford W. Henry for bravery under fire during the World war. The medal, recommended by General Pershing, was presented by Major General Edwards.

Captain Henry, who during the war was a lieutenant with Co.F, 102nd infantry, captured the town of Vignuelles, nine kilometers inside the Hindenburg line on September 13, 1918. Lieutenant Henry and 50 of his men were killed the next day by a terrific explosion in the town. Captain Henry was a graduate of Harvard University.

| source = ''The Bridgeport Telegram'', July 4, 1927.
| width  = 20%
| align  = right
}}
Henry repeatedly advanced in front of the platoon he commanded, drawing machine-gun fire so that the German nests could be located and wiped out by his men. Although wounded in the leg in this effort, his death was the result of shrapnel wounds from an air bomb dropped by a German plane.&lt;ref&gt;Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', April 10, 1919, Vol. 21, No. 27, p. 539.&lt;/ref&gt;  He was awarded the French ''[[Croix de guerre 1914–1918 (France)|Croix de guerre]] avec palme'' for his acts of heroism. From the President of the United States, the [[Commander in Chief]] of the [[United States Armed Forces]], he was presented with the [[Distinguished Service Cross (United States)|Distinguished Service Cross]] and an [[Oak Leaf Cluster]] in lieu of a second Distinguished Service Cross.&lt;ref name=autogenerated10 /&gt;&lt;ref&gt;[http://militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 Valor awards for Clifford West Henry] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131104084838/http://www.militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 |date=November 4, 2013 }}  Retrieved January 20, 2012.&lt;/ref&gt;

Clifford Henry was the great love of Margaret Mitchell's life, according to her brother.&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 54.&lt;/ref&gt; In a letter  to a friend (A. Edee, March 26, 1920), Mitchell wrote of Clifford that she had a &quot;memory of a love that had in it no trace of physical passion&quot;.&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 75-76.&lt;/ref&gt;

Mitchell had vague aspirations of a career in psychiatry,&lt;ref name=autogenerated12&gt;Pierpont, Claudia Roth. &quot;A Critic at Large: A Study in Scarlett.&quot; ''The New Yorker'', August 31, 1992, p. 93-94.&lt;/ref&gt; but her future was derailed by an event that killed over fifty million people worldwide, the [[1918 flu pandemic]]. On January 25, 1919, her mother, May Belle Mitchell, succumbed to pneumonia from the &quot;Spanish flu&quot;. Mitchell arrived home from college a day after her mother had died. Knowing her death was imminent, May Belle Mitchell wrote her daughter a brief letter and advised her:

&lt;blockquote&gt;Give of yourself with both hands and overflowing heart, but give only the excess after you have lived your own life.&lt;ref name=autogenerated12 /&gt;&lt;/blockquote&gt;

An average student at Smith College, Mitchell did not excel in any area of academics. She held a low estimation of her writing abilities. Even though her English professor had praised her work, she felt the praise was undue.&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 56 &amp; 60.&lt;/ref&gt;  After finishing her freshman year at Smith, Mitchell returned to Atlanta to take over the household for her father and never returned to college.&lt;ref name=autogenerated12 /&gt; In October 1919, while regaining her strength after an [[appendectomy]], she confided to a friend that giving up college and her dreams of a &quot;journalistic career&quot; to keep house and take her mother's place in society meant &quot;giving up all the worthwhile things that counted for—nothing!&quot;&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 30 &amp; 42.&lt;/ref&gt;

==Marriage==
{{Quote box
 |quote  = '''''Miss Mitchell, Hostess'''''

Miss Mitchell was hostess at an informal buffet supper last evening at her home on Peachtree road, the occasion complimenting Miss Blanche Neel, of Macon, who is visiting Miss Dorothy Bates.

Spring flowers adorned the laced covered table in the dining room. Miss Neel was gowned in blue Georgette crepe. Miss Mitchell wore pink taffeta. Miss Bates was gowned in blue velvet.

Invited to meet the honor guest were Miss Bates, Miss Virginia Walker, Miss Ethel Tye, Miss Caroline Tye, Miss Helen Turman, Miss Lethea Turman, Miss Frances Ellis, Miss Janet Davis, Miss Lillian Raley, Miss Mary Woolridge, Charles DuPree, William Cantrell, Lieutenant Jack Swarthout, Lieutenant William Gooch, Stephen Mitchell, McDonald Brittain, Harry Hallman, George Northen, Frank Hooper, Walter Whiteman, Frank Stanton, Val Stanton, Charles Belleau, Henry Angel, Berrien Upshaw and Edmond Cooper.

| source = ''The Constitution'', Atlanta, February 2, 1921.
| width  = 20%
| align  = right
}}
Margaret began using the name &quot;Peggy&quot; at  Washington Seminary, and the abbreviated form &quot;Peg&quot; at Smith College, when she found an icon for herself in the mythological winged horse, &quot;[[Pegasus]]&quot;, that inspires poets.&lt;ref&gt;Flora, Joseph M., Amber Vogel and Bryan Albin Giemza. ''Southern Writers: a new biographical dictionary'' Baton Rouge, LA: Louisiana State University Press, 2006. p. 285. {{ISBN|0-8071-3123-7}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=reporter&gt;{{cite book |last1=Mitchell |first1=Margaret |first2=Patrick |last2=Allen |title=Margaret Mitchell: reporter |location=Athens, GA |publisher=Hill Street Press |year=2000 |isbn=978-1-57003-937-9}}&lt;/ref&gt;{{rp|xix}} Peggy made her Atlanta society [[debutante|debut]] in the 1920 winter season.&lt;ref name=reporter /&gt;{{rp|xix}} In the &quot;gin and jazz style&quot; of the times, she did her &quot;[[Flapper|flapping]]&quot; in the 1920s.&lt;ref name=autogenerated16&gt;Wolfe, Margaret Ripley. ''Daughters of Canaan: a saga of southern women''. Lexington, KY: University Press of Kentucky, 1995. p. 150. {{ISBN|0-8131-0837-3}}&lt;/ref&gt;  At a 1921 Atlanta debutante charity ball, she performed an [[Apache (dance)|Apache dance]]. The dance included a kiss with her male partner that shocked Atlanta [[high society (social class)|high society]] and led to her being blacklisted from the [[Junior League]].&lt;ref&gt;{{Cite news|url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-10-13-bk-950-story.html|title=The Belle of Lettres : SOUTHERN DAUGHTER: The Life of Margaret Mitchell, By Darden Asbury Pyron (Oxford University Press: $29.95; 560 pp.)|date=October 13, 1991|newspaper=[[Los Angeles Times]]|access-date=February 5, 2022|archive-date=February 5, 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220205051629/https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-10-13-bk-950-story.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Young, Elizabeth. ''Disarming the Nation: women's writing and the American Civil War''. Chicago, IL: University of Chicago Press, 1999. p. 243. {{ISBN|0-226-96087-0}}&lt;/ref&gt; The Apache and the [[Tango (dance)|Tango]] were scandalous dances for their elements of eroticism, the latter popularized in a 1921 [[silent film]], ''[[The Four Horsemen of the Apocalypse (1921 film)|The Four Horsemen of the Apocalypse]]'', that made its lead actor, [[Rudolph Valentino]], a [[sex symbol]] for his ability to Tango.&lt;ref&gt;Groppa, Carlos G. ''The Tango in the United States: a history''. Jefferson, NC: McFarland &amp; Co. Publishers, 2004. p. 82. {{ISBN|0-7864-1406-5}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=uKmExgEACAAJ |pages=39–40 |title=Dark Lover: The Life and Death of Rudolph Valentino |isbn=9780374282394 |last1=Leider |first1=Emily Wortis |year=2003 |publisher=Farrar, Straus and Giroux }}&lt;/ref&gt;

Mitchell was, in her own words, an &quot;unscrupulous flirt&quot;. She found herself engaged to five men, but maintained that she neither lied to nor misled any of them.&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al, ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 116-118.&lt;/ref&gt; A local gossip columnist, who wrote under the name Polly Peachtree, described Mitchell's love life in a 1922 column:

&lt;blockquote&gt;...she has in her brief life, perhaps, had more men really, truly 'dead in love' with her, more honest-to-goodness suitors than almost any other girl in Atlanta.&lt;ref name=autogenerated16 /&gt;&lt;/blockquote&gt;

In April 1922, Mitchell was seeing two men almost daily: one was Berrien (&quot;Red&quot;) Kinnard Upshaw (March 10, 1901 – January 13, 1949), whom she is thought to have met in 1917 at a dance hosted by the parents of one of her friends, and the other, Upshaw's roommate and friend, John Robert Marsh (October 6, 1895 – March 5, 1952), a copy editor from [[Kentucky]] who worked for the [[Associated Press]].&lt;ref name=autogenerated20&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 95-96.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=marsh/&gt;{{rp|37 &amp; 80}} Upshaw was an Atlanta boy, a few months younger than Mitchell, whose family moved to [[Raleigh, North Carolina]] in 1916.&lt;ref name=&quot;lost&quot;/&gt;{{rp|16}} In 1919 he was appointed to the [[United States Naval Academy]], but resigned for academic deficiencies on January 5, 1920. He was readmitted in May, then 19 years old, and spent two months at sea before resigning a second time on September 1, 1920.&lt;ref&gt;Washington Government Printing Office (1921), ''Annual Register of the United States Naval Academy, Annapolis, Md'', p. 57, 188, 193 &amp; 204.&lt;/ref&gt; Unsuccessful in his educational pursuits and with no job, in 1922 Upshaw earned money bootlegging alcohol out of the Georgia mountains.&lt;ref&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 95.&lt;/ref&gt;

Although her family disapproved, Peggy and Red married on September 2, 1922; the best man at their wedding was John Marsh, who would become her second husband. The couple resided at the Mitchell home with her father. By December the marriage to Upshaw had dissolved and he left. Mitchell suffered physical and emotional abuse, the result of Upshaw's alcoholism and violent temper. Upshaw agreed to an uncontested divorce after John Marsh gave him a loan and Mitchell agreed not to press assault charges against him.&lt;ref name=autogenerated3 /&gt;&lt;ref name=autogenerated20 /&gt;&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al, ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 133.&lt;/ref&gt; Upshaw and Mitchell were divorced on October 16, 1924.&lt;ref name=reporter /&gt;{{rp|xx}}

During this time, Mitchell left the Catholic Church and became an [[Episcopal Church (United States)|Episcopalian]].&lt;ref name= franciscan/&gt;&lt;ref&gt;{{Cite news|url = https://www.ajc.com/news/local/margaret-mitchell-nephew-leaves-estate-atlanta-archdiocese/30wq9vEws4OlZjxzAhq4qN/#:~:text=The%20bequest%20to%20the%20archdiocese,Catholic%20church%20in%20later%20life.|title = Margaret Mitchell's nephew leaves estate to Atlanta Archdiocese|newspaper = The Atlanta Journal-Constitution|last1 = Poole|first1 = Shelia|access-date = February 6, 2022|archive-date = February 6, 2022|archive-url = https://web.archive.org/web/20220206152321/https://www.ajc.com/news/local/margaret-mitchell-nephew-leaves-estate-atlanta-archdiocese/30wq9vEws4OlZjxzAhq4qN/#:~:text=The%20bequest%20to%20the%20archdiocese,Catholic%20church%20in%20later%20life.|url-status = live}}&lt;/ref&gt;

On July 4, 1925, 24-year-old Margaret Mitchell and 29-year-old John Marsh were married in the [[Unitarian Universalism|Unitarian-Universalist Church]].&lt;ref name=marsh/&gt;{{rp|125}} The Marshes made their home at the Crescent Apartments in Atlanta, taking occupancy of Apt. 1, which they affectionately named &quot;The Dump&quot; (now the [[Margaret Mitchell House and Museum]]).&lt;ref name=autogenerated15&gt;Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 8.&lt;/ref&gt;
[[File:Crescent Apartments, Atlanta, Georgia.jpg|thumb|&quot;The Dump&quot;, now the [[Margaret Mitchell House and Museum]]]]

==Reporter for ''The Atlanta Journal''==
{{anchor|Reporter for The Atlanta Journal}}
While still legally married to Upshaw and needing income for herself,&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 91.&lt;/ref&gt; Mitchell got a job writing feature articles for ''[[The Atlanta Journal-Constitution|The Atlanta Journal]] Sunday Magazine''. She received almost no encouragement from her family or &quot;society&quot; to pursue a career in journalism, and had no prior newspaper experience.&lt;ref name=autogenerated40&gt;Wolfe, M.R., ''Daughters of Canaan: a saga of southern women'', p. 149.&lt;/ref&gt; Medora Field Perkerson, who hired Mitchell said:

&lt;blockquote&gt;There had been some skepticism on the Atlanta Journal Magazine staff when Peggy came to work as a reporter. Debutantes slept late in those days and didn't go in for jobs.&lt;ref name=autogenerated40 /&gt;&lt;/blockquote&gt;

Her first story, ''Atlanta Girl Sees Italian Revolution'',&lt;ref name=reporter /&gt;{{rp|3–5}} by Margaret Mitchell Upshaw, appeared on December 31, 1922.&lt;ref name=reporter /&gt;{{rp|xi}} She wrote on a wide range of topics, from fashions to [[List of American Civil War Generals (Confederate)|Confederate generals]] and [[King Tut]]. In an article that appeared on July 1, 1923, ''Valentino Declares He Isn't a Sheik'',&lt;ref name=reporter /&gt;{{rp|152–154}} she interviewed celebrity actor [[Rudolph Valentino]], referring to him as &quot;Sheik&quot; from his [[The Sheik (film)|film role]]. Less thrilled by his looks than his &quot;chief charm&quot;, his &quot;low, husky voice with a soft, sibilant accent&quot;,&lt;ref name=reporter /&gt;{{rp|153}} she described his face as &quot;swarthy&quot;:

&lt;blockquote&gt;His face was swarthy, so brown that his white teeth flashed in startling contrast to his skin; his eyes—tired, bored, but courteous.&lt;ref name=reporter /&gt;{{rp|152}}&lt;/blockquote&gt;

Mitchell was quite thrilled when Valentino took her in his arms and carried her inside from the rooftop of the [[Georgian Terrace Hotel]].&lt;ref name=reporter /&gt;{{rp|154}}

Many of her stories were vividly descriptive. In an article titled, ''Bridesmaid of Eighty-Seven Recalls Mittie Roosevelt's Wedding'',&lt;ref name=reporter /&gt;{{rp|144–151}} she wrote of a white-columned mansion in which lived the last surviving bridesmaid at [[Theodore Roosevelt]]'s mother's wedding:

&lt;blockquote&gt;The tall white columns glimpsed through the dark green of cedar foliage, the wide veranda encircling the house, the stately silence engendered by the century-old oaks evoke memories of [[Thomas Nelson Page]]'s ''On Virginia''. The atmosphere of dignity, ease, and courtesy that was the soul of the Old South breathes from this old mansion...&lt;ref name=reporter /&gt;{{rp|144}}&lt;/blockquote&gt;

In another article, ''Georgia's Empress and Women Soldiers'',&lt;ref name=reporter /&gt;{{rp|238–245}} she wrote short sketches of four notable Georgia women. One was the first woman to serve in the [[United States Senate]], [[Rebecca Latimer Felton]], a suffragist who held [[White supremacy|white supremacist]] views. The other women were:  [[Nancy Hart]], Lucy Mathilda Kenny (also known as Private Bill Thompson of the [[Confederate States Army]]) and [[Mary Musgrove]]. The article generated mail and controversy from her readers.&lt;ref&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 96.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=reporter /&gt;{{rp|xiii}} Mitchell received criticism for depicting &quot;strong women who did not fit the accepted standards of femininity&quot;.&lt;ref&gt;Felder, Deborah G. ''A bookshelf of Our Own: works that changed women's lives''. New York, NY: Citadel Press, 2006. p. 108. {{ISBN|978-0-8065-2742-0}}&lt;/ref&gt;

Mitchell's journalism career, which began in 1922, came to an end less than four years later; her last article appeared on May 9, 1926.&lt;ref name=reporter /&gt;{{rp|xx}} Several months after marrying John Marsh, Mitchell quit due to an ankle injury that would not heal properly and chose to become a full-time wife.&lt;ref name=autogenerated4&gt;Jones, A. G., ''Tomorrow is Another Day: the woman writer in the South, 1859–1936'', p. 314.&lt;/ref&gt; During the time Mitchell worked for the ''Atlanta Journal'', she wrote 129 feature articles, 85 news stories, and several book reviews.&lt;ref name=reporter /&gt;{{rp|xv}}

==Interest in erotica==
Mitchell began collecting erotica from book shops in New York City while in her twenties.&lt;ref name=&quot;daughter&quot;/&gt;{{rp|200}} The newlywed Marshes and their social group were interested in &quot;all forms of sexual expression&quot;.&lt;ref name=marsh/&gt;{{rp|134}} Mitchell discussed her interest in dirty book shops and sexually explicit prose in letters to a friend, Harvey Smith. Smith noted her favorite reads were ''[[Fanny Hill]]'', ''[[The Perfumed Garden]]'', and ''[[Aphrodite: mœurs antiques|Aphrodite]]''.&lt;ref name=autogenerated95&gt;Young, E., ''Disarming the Nation: women's writing and the American Civil War'', p. 245.&lt;/ref&gt;

Mitchell developed an appreciation for the works of Southern writer [[James Branch Cabell]], and his 1919 classic, ''[[Jurgen, A Comedy of Justice]]''.&lt;ref name=&quot;daughter&quot;/&gt;{{rp|200}}  She read books about [[sexology]]&lt;ref name=autogenerated95 /&gt; and took particular interest in the case studies of [[Havelock Ellis]], a British physician who studied human sexuality.&lt;ref&gt;Pierpont, C. R., &quot;A Critic at Large: A Study in Scarlett&quot;, p. 102.&lt;/ref&gt;  During this period in which Mitchell was reading pornography and sexology, she was also writing ''Gone with the Wind''.&lt;ref&gt;Young, E., ''Disarming the Nation: women's writing and the American Civil War'', p. 249–250.&lt;/ref&gt;

==Novelist==

===Early works===

====''Lost Laysen''====
Mitchell wrote a romance  novella, ''[[Lost Laysen]]'', when she was fifteen years old (1916). She gave ''Lost Laysen'', which she had written in two notebooks, to a boyfriend, Henry Love Angel. He died in 1945 and the novella remained undiscovered among some letters she had written to him until 1994.&lt;ref name=&quot;lost&quot;/&gt;{{rp|7–8}} The novella was published in 1996, eighty years after it was written, and became a [[New York Times Best Seller|''New York Times'' Best Seller]].&lt;ref&gt;[https://www.nytimes.com/1996/06/02/books/best-sellers-june-2-1996.html BEST SELLERS: June 2, 1996.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171017095719/http://www.nytimes.com/1996/06/02/books/best-sellers-june-2-1996.html |date=October 17, 2017 }} Retrieved August 27, 2012.&lt;/ref&gt;

In ''Lost Laysen'', Mitchell explores the dynamics of three male characters and their relationship to the only female character, Courtenay Ross, a strong-willed American missionary to the South Pacific island of Laysen. The narrator of the tale is Billy Duncan, &quot;a rough, hardened soldier of fortune&quot;,&lt;ref name=&quot;lost&quot;/&gt;{{rp|97}} who is frequently involved in fights that leave him near death. Courtenay quickly observes Duncan's hard-muscled body as he works shirtless aboard a ship called ''Caliban''. Courtenay's suitor is Douglas Steele, an athletic man who apparently believes Courtenay is helpless without him. He follows Courtenay to Laysen to protect her from perceived foreign savages. The third male character is the rich, powerful yet villainous Juan Mardo. He leers at Courtenay and makes rude comments of a sexual nature, in Japanese no less. Mardo provokes Duncan and Steele, and each feels he must defend Courtenay's honor. Ultimately Courtenay defends her own honor rather than submit to shame.

Mitchell's half-breed&lt;ref name=&quot;lost&quot;/&gt;{{rp|92}}
antagonist, Juan Mardo, lurks in the shadows of the story and has no dialogue. The reader learns of Mardo's evil intentions through Duncan:

&lt;blockquote&gt;They were saying that Juan Mardo had his eye on you—and intended to have you—any way he could get you!&lt;ref name=&quot;lost&quot;/&gt;{{rp|99}}&lt;/blockquote&gt;

Mardo's desires are similar to those of Rhett Butler in his ardent pursuit of Scarlett O'Hara in Mitchell's epic novel, ''Gone with the Wind''. Rhett tells Scarlett:

&lt;blockquote&gt;I always intended having you, one way or another.&lt;ref&gt;Mitchell, M., ''Gone with the Wind'', Part 4, chapter 47.&lt;/ref&gt;&lt;/blockquote&gt;

The &quot;other way&quot; is rape. In ''Lost Laysen'' the male seducer is replaced with the male rapist.&lt;ref name=autogenerated27&gt;Young, E., ''Disarming the Nation: women's writing and the American Civil War'', p. 241.&lt;/ref&gt;

====''The Big Four''====
In Mitchell's teenage years, she is known to have written a 400-page novel about girls in a boarding school, ''The Big Four''.&lt;ref name=&quot;before&quot;/&gt;{{rp|xxii}} The novel is thought to be lost; Mitchell destroyed some of her manuscripts herself and others were destroyed after her death.&lt;ref name=autogenerated4 /&gt;

====''Ropa Carmagin''====
In the 1920s, Mitchell completed a [[Novella|novelette]], ''Ropa Carmagin'', about a Southern white girl who loves a biracial man.&lt;ref name=autogenerated4 /&gt; Mitchell submitted the manuscript to [[Macmillan Publishers]] in 1935 along with her manuscript for ''[[Gone with the Wind (novel)|Gone with the Wind]]''. The novelette was rejected; Macmillan thought the story was too short for book form.&lt;ref&gt;Brown, Ellen F., and John Wiley. ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood''. Lanham, MD: Taylor Trade Publishing, 2011. p. 27. {{ISBN|978-1-58979-567-9}}&lt;/ref&gt;

===Writing ''Gone with the Wind''===
{{main|Gone with the Wind (novel)}}
{{Rquote|right|I had every detail clear in my mind before I sat down to the typewriter. |Margaret Mitchell&lt;ref&gt;Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 9.&lt;/ref&gt;}}
[[File:Margaret Mitchell - Democrat and Chronicle (1936).jpg|thumb|upright|Mitchell in 1936]]
In May 1926, after Mitchell had left her job at the ''Atlanta Journal'' and was recovering at home from her ankle injury, she wrote a society column for the ''Sunday Magazine'', &quot;Elizabeth Bennet's Gossip&quot;, which she continued to write until August.&lt;ref name=reporter /&gt;{{rp|xv}} Meanwhile, her husband was growing weary of lugging armloads of books home from the library to keep his wife's mind occupied while she hobbled around the house; he emphatically suggested that she write her own book instead:
&lt;blockquote&gt;For God's sake, Peggy, can't you write a book instead of reading thousands of them?&lt;ref name=Oliphant&gt;Oliphant, Sgt. H. N. &quot;People on the Home Front:  Margaret Mitchell&quot;. October 19, 1945. ''Yank'', p. 9.&lt;/ref&gt;&lt;/blockquote&gt;

To aid her in her literary endeavors, John Marsh brought home a Remington Portable No. 3 [[typewriter]] (c. 1928).&lt;ref name=autogenerated15 /&gt;&lt;ref&gt;[http://mytypewriter.com/margaretmitchell.aspx Remington Portable No. 3] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110921081504/http://mytypewriter.com/margaretmitchell.aspx |date=September 21, 2011 }}. Retrieved August 27, 2012.&lt;/ref&gt;  For the next three years Mitchell worked exclusively on writing a Civil War-era novel whose heroine was named Pansy O'Hara (prior to ''[[Gone with the Wind (novel)|Gone with the Wind]]''{{'}}s publication Pansy was changed to Scarlett). She used parts of the manuscript to prop up a wobbly couch.&lt;ref&gt;Williamson, Joel. ''William Faulkner and Southern History''. New York:  Oxford University Press, 1993. p. 244-245. {{ISBN|0-19-507404-1}}&lt;/ref&gt;

In April 1935, [[Harold Latham]] of Macmillan, an editor looking for new fiction, read her manuscript and saw that it could be a best-seller. After Latham agreed to publish the book, Mitchell worked for another six months checking the historical references and rewriting the opening chapter several times.&lt;ref name=autogenerated89&gt;{{cite web|url=https://www.theatlantic.com/magazine/archive/1973/02/the-making-of-gone-with-the-wind-part-i/306455/|first=Gavin|last=Lambert|title=The Making of Gone With The Wind (Part I)|work=The Atlantic|date=February 1973|access-date=March 31, 2023|archive-date=June 5, 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230605050323/https://www.theatlantic.com/magazine/archive/1973/02/the-making-of-gone-with-the-wind-part-i/306455/|url-status=live}}&lt;/ref&gt; Mitchell and John Marsh edited the final version of the novel.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Molly|last=Haskell|title=Frankly, My Dear: &quot;Gone with the Wind&quot; Revisited|publisher=Yale University Press|year=2010|page=140|isbn=978-0300164374}}&lt;/ref&gt; ''Gone with the Wind'' was published in June 1936.

==World War II==
[[File:Margaret Mitchell 1941 on USS Atlanta (CL-51).jpg|thumb|Mitchell (1941) in her  Red Cross uniform aboard the USS ''Atlanta'' (CL-51)]]
During [[World War II]], Margaret Mitchell was a volunteer for the [[American Red Cross]] and she raised money for the war effort by selling war bonds.&lt;ref&gt;Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 225.&lt;/ref&gt;  She was active in Home Defense, sewed hospital gowns and put patches on trousers.&lt;ref name=Oliphant /&gt;  Her personal attention, however, was devoted to writing letters to men in uniform—soldiers, sailors, and marines, sending them humor, encouragement, and her sympathy.&lt;ref name=&quot;daughter&quot;/&gt;{{rp|518}}

[[File:Margaret Mitchell Christens USS Atlanta (CL-104) 1944.jpg|thumb|left|upright|USS ''Atlanta'' (CL-104) is christened by Margaret Mitchell Marsh (1944)]]
The [[USS Atlanta (CL-51)|USS ''Atlanta'' (CL-51)]] was a light cruiser used as an anti-aircraft ship of the [[United States Navy]] sponsored by Margaret Mitchell and used in the naval [[Battle of Midway]] and the [[Eastern Solomons]]. The ship was heavily damaged during night surface action on November 13, 1942, during the [[Naval Battle of Guadalcanal]] and subsequently scuttled on orders of her captain having earned five [[Battle star#Navy warships|battle stars]] and a [[Presidential Unit Citation (United States)|Presidential Unit Citation]] as a &quot;heroic example of invincible fighting spirit&quot;.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|title=Atlanta III (CL-51)|website=NHHC|access-date=June 4, 2024|archive-date=June 4, 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240604125911/https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Mitchell sponsored a second light cruiser named after the city of [[Atlanta]], the [[USS Atlanta (CL-104)|USS ''Atlanta'' (CL-104)]]. On February 6, 1944, she christened  ''Atlanta'' in Camden, New Jersey, and the cruiser began fighting operations in May 1945. ''Atlanta'' was a member of task forces protecting fast carriers, was operating off the coast of [[Honshū]] when the Japanese surrendered on August 15, 1945, and earned two battle stars. She was finally sunk during explosive testing off [[San Clemente Island]] on October 1, 1970.&lt;ref&gt;[http://www.history.navy.mil/photos/sh-usn/usnsh-a/ix304.htm USS Atlanta (IX-304, formerly CL-104), 1964–1970] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121108084914/http://www.history.navy.mil/photos/sh-usn/usnsh-a/ix304.htm |date=November 8, 2012 }}. Retrieved January 22, 2013.&lt;/ref&gt;

==Death and legacy==
[[File:MargaretMitchell-grave.jpg|thumb|Mitchell's grave in [[Oakland Cemetery (Atlanta)|Oakland Cemetery]], Atlanta]]
Margaret Mitchell was struck by a speeding motorist as she crossed [[Peachtree Street]] at 13th Street in Atlanta with her husband, John Marsh, while on her way to see the movie ''[[A Canterbury Tale]]'' on the evening of August 11, 1949. She died at age 48 at [[Grady Memorial Hospital|Grady Hospital]] five days later on August 16 without fully regaining consciousness.

Mitchell was struck by Hugh Gravitt, an off-duty taxi driver who was driving his personal vehicle. After the collision, Gravitt was arrested for drunken driving and released on a $5,450 bond until Mitchell's death.&lt;ref name=autogenerated2&gt;[https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html Obituary: Miss Mitchell, 49, Dead of Injuries] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171109075709/https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html |date=November 9, 2017 }}, (August 17, 1949) ''New York Times''. Retrieved May 14, 2011.&lt;/ref&gt;

Gravitt was originally charged with drunken driving, speeding, and driving on the wrong side of the road. He was convicted of involuntary manslaughter in November 1949 and sentenced to 18 months in jail. He served almost 11 months. Gravitt died in 1994 at the age of 74.&lt;ref&gt;Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 270.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web | url=https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | title=Hugh Gravitt, Driver Who Killed Margaret Mitchell | date=April 22, 1994 | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034521/https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web | url=https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | title=Hugh D Gravitt in Social Security Death Index | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034629/https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Margaret Mitchell was buried at [[Oakland Cemetery (Atlanta)|Oakland Cemetery]]. When her husband John died in 1952, he was buried next to his wife.

In 1978, Mitchell was inducted into the [[Georgia Newspaper Hall of Fame]],&lt;ref name=Green&gt;{{cite news | author=Green, Dick | title=Papers Challenged To Reach New Reader Group | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=February 25, 1978 | url=https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | via=newspapers.com | access-date=July 3, 2020 | archive-date=July 3, 2020 | archive-url=https://web.archive.org/web/20200703145734/https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | url-status=live }}&lt;/ref&gt; followed by the [[Georgia Women of Achievement]] in 1994, and the [[Georgia Writers Hall of Fame]] in 2000.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|title=Margaret Mitchell|author=New Georgia Encyclopedia|access-date=October 21, 2017|archive-date=October 21, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171021220611/http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

In 1994, [[Shannen Doherty]] starred in the television film ''[[A Burning Passion: The Margaret Mitchell Story]]'', a fictionalized account of Mitchell's life directed by [[Larry Peerce]].&lt;ref&gt;{{cite news | title=TELEVISION REVIEW; The Woman Who Invented Scarlett | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=November 7, 1994 | url=https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | via=nytimes.com | access-date=December 11, 2020 | archive-date=April 6, 2023 | archive-url=https://web.archive.org/web/20230406084227/https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | url-status=live }}&lt;/ref&gt;
{{clear}}

When Mitchell's nephew, [[Joseph Mitchell (Mitchell Estate director)|Joseph Mitchell]], died in 2011, he left fifty percent of trademark and literary rights of the [[Margaret Mitchell Estate]], as well as some personal belongings of Mitchell's, to the [[Roman Catholic Archdiocese of Atlanta|Archdiocese of Atlanta]].&lt;ref name=Kandra1&gt;{{cite news|last=Kandra|first=Greg|title=Gone with the windfall: Margaret Mitchell heir leaves estate to Archdiocese of Atlanta|url=http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|accessdate=April 7, 2014|newspaper=Patheos|date=August 16, 2012|archive-date=April 9, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140409002146/http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

==References==
{{Reflist|30em}}

==Further reading==
* Bonner, Peter. ''[https://web.archive.org/web/20131127122453/http://peterbonner.com/store.html Lost In Yesterday: Commemorating The 70th Anniversary of Margaret Mitchell's 'Gone With The Wind']''. Marietta, Georgia: First Works Publishing Co., Inc., 2006. {{ISBN|978-0-9716158-9-2}}.
* Brown, Ellen F. and John Wiley. ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: A Bestseller's Odyssey from Atlanta to Hollywood''. Lanham, Maryland: Taylor Trade, 2011. {{ISBN|978-1-58979-567-9}}.
* Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. {{ISBN|0-89919-169-X}}
* Farr, Finis. ''Margaret Mitchell of Atlanta: The Author of Gone With the Wind''. New York: William Morrow, 1965. {{ISBN|978-0-380-00810-0}}
* Mitchell, Margaret, Allen Barnett Edee and Jane Bonner Peacock. ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921''. Atlanta, Georgia: Peachtree Publishers, Ltd, 1985. {{ISBN|978-0-931948-70-1}}
* Mitchell, Margaret and Patrick Allen. ''Margaret Mitchell: Reporter''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-57003-937-9}}
* Mitchell, Margaret and Jane Eskridge. ''Before Scarlett: Girlhood Writings of Margaret Mitchell''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-892514-62-2}}
* Pyron, Darden Asbury. ''Southern Daughter: The Life of Margaret Mitchell''. New York: Oxford University Press, 1991. {{ISBN|978-0-19-505276-3}}
* Walker, Marianne. ''Margaret Mitchell &amp; John Marsh: The Love Story Behind Gone With the Wind''. Atlanta: Peachtree, 1993. {{ISBN|978-1-56145-231-6}}

==External links==
{{Commons}}
&lt;!--
  ===============================================================================
   WIKIPEDIA IS NOT A COLLECTION OF LINKS. Only a limited number of new links 
   should be added to this article. PLEASE DO NOT ADD external links to sites with
   information already in the article or in its sources.

   See [[Wikipedia:External links]] and [[Wikipedia:Spam]] for further details
  ===============================================================================
--&gt;
* {{FadedPage|id=Mitchell, Margaret|name=Margaret Mitchell|author=yes}}
* {{YouTube|4rzQBbIOvks|Margaret Mitchell: American Rebel}}
* [https://rose.library.emory.edu/ Stuart A. Rose Manuscript, Archives, and Rare Book Library] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200713172530/https://rose.library.emory.edu/ |date=July 13, 2020 }}, Emory University: [http://pid.emory.edu/ark:/25593/8zp08 Margaret Mitchell collection, 1922-1991]{{Dead link|date=June 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
* [http://www.oldmagazinearticles.com/article-summary/author_of_gone-with-the-wind_interview-margaret_mitchell#.Xs6Sr2hKizl The Magaret Mitchell interview from ''Yank Magazine'' (1945)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200803165252/http://www.oldmagazinearticles.com/article-summary/author_of_gone-with-the-wind_interview-margaret_mitchell#.Xs6Sr2hKizl |date=August 3, 2020 }}
&lt;!--Please: Follow the [[WP:EL]] guideline where possible and consider discussing on the talk page--&gt;

{{PulitzerPrize Fiction 1926–1950}}
{{Georgia Women of Achievement}}
{{Gone with the Wind}}
{{Portal bar|Biography|Georgia (U.S. state)|Journalism|Novels}}
{{Authority control}}

{{DEFAULTSORT:Mitchell, Margaret}}
[[Category:Margaret Mitchell| ]]
[[Category:1900 births]]
[[Category:1949 deaths]]
[[Category:20th-century American novelists]]
[[Category:20th-century American women novelists]]
[[Category:20th-century pseudonymous writers]]
[[Category:American socialites]]
[[Category:American historical novelists]]
[[Category:American manslaughter victims]]
[[Category:American people of Irish descent]]
[[Category:American romantic fiction writers]]
[[Category:Burials at Oakland Cemetery (Atlanta)]]
[[Category:Converts to Anglicanism from Roman Catholicism]]
[[Category:National Book Award winners]]
[[Category:Neo-Confederates]]
[[Category:Pedestrian road incident deaths]]
[[Category:Pulitzer Prize for the Novel winners]]
[[Category:Accidental deaths in Georgia (U.S. state)]]
[[Category:Road incident deaths in Georgia (U.S. state)]]
[[Category:Smith College alumni]]
[[Category:The Atlanta Journal-Constitution people]]
[[Category:Writers from Atlanta]]
[[Category:People from Jonesboro, Georgia]]
[[Category:Writers of American Southern literature]]
[[Category:American women historical novelists]]
[[Category:American women romantic fiction writers]]
[[Category:American Writers Association members]]
[[Category:Mitchell family|Margaret]]
[[Category:Novelists from Georgia (U.S. state)]]
[[Category:20th-century pseudonymous women writers]]
[[Category:American women non-fiction writers]]
[[Category:The Westminster Schools alumni]]
[[Category:Writers of historical fiction set in the modern age]]</text>
      <sha1>6663fahadyk4m40okl5zzp6xgrbti0x</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687232</id>
      <parentid>6687227</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T12:06:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Apaški ples */</comment>
      <origin>6687232</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="150211" sha1="9yykxapqzuqb3t6la6gpvu9w45wm6il" xml:space="preserve">1sl Margaret Mitchell multi 5.vi.2026
2sl Margaret Mitchell članek 5.vi.2026
4sl Margret Mitchell članek 6.vi.2026
== 5sl Margaret Mitchell 2.svetovna vojna nadaljevanje 8.vi.2026 ==

=== Apaški ples ===
{{v delu}}

[[Slika:Apachentanz_-_Leo_Rauth,_1911.jpg|thumb|300px|right|''Apachentanz'' avtorja {{Mednarodna povezava|Leo Rauth|de}} (1911)]]
'''Apaški ples''' ({{IPA|fr|a.paʃ|lang}}) ali '''La Danse Apache''', '''Bowery Waltz''', '''Apache Turn''', '''Apache Dance''', '''Tough Dance''' ali kar '''Apache''' je zelo nasilen [[ples]], ki je bil povezan s [[Pariz|pariško]] poulično kulturo na začetku 20. stoletja. Ta način plesa ima nekatere izredno divje prvine; predstavljal naj bi tudi pogovor in prividen pretep med zvodnikom in pocestnico, zato ga je meščanska družba kot takega odklanjala. Konec 19. toletja se je v [[Pariz]]u širila tovrstna zabava mladih članov pouličnih tolp. V tisku so ga zaradi divjosti in nasilnosti, ki sta sestavni del tega plesa, poimenovali »ples apaških tolp«. Ime je prevzeto od domorodnega severnoameriškega ljudstva [[Apači|Apačev]].

Francozi pravijo temu plesu'''valse chaloupée''' ('''zibljivi valček''') ali pa samo preprosto '''zibljivi''' ('''chaloupée''')&lt;ref&gt;« chaloupée [archive] », sur Trésor de la langue française informatisé (consulté le 11 novembre 2022)&lt;/ref&gt;[1] ali apaški ples (Apache dance) zlasti na angleškem govornem področju [2] &lt;ref&gt;(en) « The Apache [archive] », sur jazzageclub.com, 15 mars 2010 (consulté le 4 mars 2021)&lt;/ref&gt;, je sodobni ples, ki je nastal v [[Parizu]] leta 1908 in so ga plesali vse do šestdesetih let prejšnjega stoletja[3] &lt;ref&gt;(en) Richard Powers, « The hidden story of the Apache dance [archive] », sur socialdance.stanford.edu (consulté le 4 mars 2021)&lt;/ref&gt;.


&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://www.cnrtl.fr/definition/chaloup%C3%A9e/1 |title=[[Trésor de la langue française informatisé]] |publisher=chaloupée|author=|place=|language=fr|date=11. november 2022|accessdate=9. junij 2026}}&lt;/ref&gt; [1] ali apaški ples (Apache dance) zlasti na angleško govorečem področju [2] &lt;ref name=&quot;jazzageclub&quot;&gt;{{Lien web |titre=The Apache |url=https://www.jazzageclub.com/the-apache/728/ |langue=en |date=2010-03-15 |site=jazzageclub.com |consulté le=4 mars 2021}}&lt;/ref&gt;), je sodobni ples, ki je nastal v [[Parizu]] leta 1908 in so ga plesali vse do šestdesetih let prejšnjega stoletja[3] &lt;ref name=&quot;Stanford&quot;/&gt;.
&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://vesti-online.com/smenjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title=Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=20. junij 2025|accessdate=27. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}


{{Več slik/peskovnik
| footer    = &lt;center&gt;Njen stari oče Russell Mitchell je imel trinajst otrok z dvema ženama; najstarejši je bil njen oče Eugene, ki je diplomiral na Pravni fakulteti Univerze v Georgii.[4][8][9]&lt;ref name=&quot;cyclopedia&quot;&gt;{{cite book |last1=Candler |first1=Allen D. |first2=Clement A. |last2=Evans |title=Cyclopedia of Georgia |location=Atlanta, Georgia |publisher=State Historical Association |year=1906 |volume=2 of 3 |pages=602–605 |oclc=3300148}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last=Garrett |first=Franklin M. |title=Atlanta and Environs: a chronicle of its people and events |location=Athens, Georgia |publisher=University of Georgia Press |year=1969 |volume=1 |page=819 |isbn=0820302635}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;autogenerated6&quot; /&gt;Marjetica je začela pisati kratke zgodbe v najstniških letih, leta 1922 pa je presenetila svoje vrstnike, ko je dobila pri [[Atlanta Journal |Atlanta Journalu]] službo časnikarke, kar je takrat veljalo za pridržano moškim.Čeprav je bila Margaret poročena dvakrat, ni mogoče najti slik njunih mož, ampak edino njene, slavne pisateljice, ki ji je slava kmalu začela presedati; radovedneži je namreč niti trenutek niso pustili pri miru. &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://birdinflight.com/ru/portret/20161004-margaret-mitchell.html|title=Написать и возненавидеть: Как автор «Унесенных ветром» спасалась от славы|publisher=Bird In Flight|author=Светлана Ворошилова|place=|language=ru|date=4. oktober 2016|accessdate=8. junij 2026}}&lt;/ref&gt;.&lt;/center&gt;
| align     = right
| image1    = Margaret-Mitchell 1922.jpg
| width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt1      = One black raven
| caption1  = &lt;center&gt; Marjetica je bila taka zapeljivka, da je zanjo norelo istočasno pet fantov.&lt;/center&gt;
| image2    = Crescent Apartments, Atlanta, Georgia.jpg
| width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt2      = 
| caption2  = &lt;center&gt;Njeno družinsko domovanje, poimenovano &quot;Smetišče&quot;, je prava pravcata graščina, kjer je danes njena spominska hiša in [[muzej]]&lt;/center&gt;
| image3    = Eugene-Muse-Mitchell.jpg
| width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt3      = 
| caption3  = &lt;center&gt;Marjetin oče je bil Eugene Muse Mitchell; njegovi daljni predniki so izhajali s [[Škotska|Škotskega]]. Po materini strani pa je imela katoliške irske korenine. Oče je bil slikan 1906.&lt;/center&gt;}}


{{Več slik/peskovnik
| footer    = &lt;center&gt;Čeprav je bila Margaret poročena dvakrat, ni mogoče najti slik njčunih mož, ampak edino njene, slavne pisateljice, ki ji je slava kmalu začela presedati; radovedneži je namreč niti trenutek niso pustili pri miru&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://birdinflight.com/ru/portret/20161004-margaret-mitchell.html|title=Написать и возненавидеть: Как автор «Унесенных ветром» спасалась от славы|publisher=Bird In Flight|author=Светлана Ворошилова|place=|language=ru|date=4. oktober 2016|accessdate=8. junij 2026}}&lt;/ref&gt;.&lt;/center&gt;
| align     = right
| image1    = Margaret-Mitchell 1922.jpg
| width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt1      = One black raven
| caption1  = center&gt; Marjetica je začela pisati kratke zgodbe v najstniških letih, leta 1922 pa je presenetila svoje vrstnike, ko je dobila pri [[Atlanta Journal |Atlanta Journalu]] službo časnikarke, kar je takrat veljalo za pridržano moškim.&lt;/center&gt;
| image2    = Crescent Apartments, Atlanta, Georgia.jpg
| width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt2      = 
| caption2  = &lt;center&gt;Njeno družinsko domovanje, poimenovano &quot;Smetišče&quot;, je prava pravcata graščina, kjer je danes njena spominska hiša in [[muzej]]&lt;/center&gt;
| image3    = Eugene Muse Mitchell.jpg
| width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt3      = 
| caption3  = &lt;center&gt;Marjetin oče Eugene Muse Mitchell je bil ugleden in premožen meščan&lt;/center&gt;}}


World War II
 Mitchell (1941) in her Red Cross uniform aboard the USS Atlanta (CL-51)
During World War II, Margaret Mitchell was a volunteer for the American Red Cross and she raised money for the war effort by selling war bonds.[103] She was active in Home Defense, sewed hospital gowns and put patches on trousers.[98] Her personal attention, however, was devoted to writing letters to men in uniform—soldiers, sailors, and marines, sending them humor, encouragement, and her sympathy.[15]: 518 
 USS Atlanta (CL-104) is christened by Margaret Mitchell Marsh (1944)
The USS Atlanta (CL-51) was a light cruiser used as an anti-aircraft ship of the United States Navy sponsored by Margaret Mitchell and used in the naval Battle of Midway and the Eastern Solomons. The ship was heavily damaged during night surface action on November 13, 1942, during the Naval Battle of Guadalcanal and subsequently scuttled on orders of her captain having earned five battle stars and a Presidential Unit Citation as a &quot;heroic example of invincible fighting spirit&quot;.[104]
Mitchell sponsored a second light cruiser named after the city of Atlanta, the USS Atlanta (CL-104). On February 6, 1944, she christened Atlanta in Camden, New Jersey, and the cruiser began fighting operations in May 1945. Atlanta was a member of task forces protecting fast carriers, was operating off the coast of Honshū when the Japanese surrendered on August 15, 1945, and earned two battle stars. She was finally sunk during explosive testing off San Clemente Island on October 1, 1970.[105]
=== Med Drugo svetovno vojno ===
{{Več slik/peskovnik
| footer    = &lt;center&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://valor.militarytimes.com/recipient/recipient-27088/|title=Clifford Henry - Hall of Valor: Medal of Honor, Silver Star, U.S. Military Awards|publisher=Military Times|author=|place=Washington|language=en|date=|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;
| align     = right
| image1    = Margaret Mitchell Christens USS Atlanta (CL-104) 1944.jpg
| width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt1      = One black raven
| caption1  = &lt;center&gt; Svojo ladjo ''USS 'Atlanta' (CL-104) '' je krstila sama lastnica Margaret Mitchell Christens [[1944]]&lt;/center&gt;
| image2    = Margaret Mitchell 1941 on USS Atlanta (CL-51).jpg
| width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt2      = 
| caption2  = &lt;center&gt;Mitchell (1941) v odori [[Rdeči križ|Rdečega križa]] na krovu ladje USS ''Atlanta'' (CL-51)]]&lt;/center&gt;
| image3    = Margaret Mitchell - Democrat and Chronicle (1936).jpg
| width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt3      = 
| caption3  = &lt;center&gt;Mitchell je vestno in skrbno dopisovala članke v časopisje in pisala svoj roman „V vrtincu“ (1936)&lt;/center&gt;}}


[[File:Margaret Mitchell 1941 on USS Atlanta (CL-51).jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Mitchell (1941) v uniformi [[Rdeči križ|Rdečega križa]] na krovu ladje USS ''Atlanta'' (CL-51)]]&lt;/center&gt;
[[File:Margaret Mitchell - Democrat and Chronicle (1936).jpg|thumb|upright|Mitchell je skrbno dopisovala članke v časopisje in pisala svoj roman „V vrtincu“ (1936)]]
[[File:Margaret Mitchell Christens USS Atlanta (CL-104) 1944.jpg|thumb|left|upright|USS ''Atlanta'' (CL-104) is christened by Margaret Mitchell Marsh (1944)]]

USS Atlanta (CL-51) je bila lahka križarka, ki jo je ameriška mornarica uporabljala kot protiletalsko ladjo, pod pokroviteljstvom Margaret Mitchell in je bila uporabljena v pomorski bitki za Midway in vzhodne Salomonove otoke. Ladja je bila med nočnim delovanjem na površini 13. novembra 1942 med pomorsko bitko za Guadalcanal močno poškodovana in nato po ukazu njenega kapitana potopljena, pri čemer si je prislužila pet bojnih zvezdic in predsedniško priznanje enote kot &quot;junaški primer nepremagljivega bojnega duha&quot;.[104]

Mitchell je sponzorirala drugo lahko križarko, poimenovano po mestu Atlanta, USS Atlanta (CL-104). 6. februarja 1944 je bila v Camdenu v New Jerseyju krščena kot Atlanta, bojne operacije pa je začela maja 1945. Atlanta je bila članica operativnih sil, ki so varovale hitre letalonosilke, delovala je ob obali Honšuja, ko so se Japonci 15. avgusta 1945 predali, in si prislužila dve bojni zvezdici. Končno je bila potopljena med eksplozivnimi preizkusi ob otoku San Clemente 1. oktobra 1970.[105]

[[File:Margaret Mitchell Christens USS Atlanta (CL-104) 1944.jpg|thumb|left|upright|USS ''Atlanta'' (CL-104) is christened by Margaret Mitchell Marsh (1944)]]
The [[USS Atlanta (CL-51)|USS ''Atlanta'' (CL-51)]] was a light cruiser used as an anti-aircraft ship of the [[United States Navy]] sponsored by Margaret Mitchell and used in the naval [[Battle of Midway]] and the [[Eastern Solomons]]. The ship was heavily damaged during night surface action on November 13, 1942, during the [[Naval Battle of Guadalcanal]] and subsequently scuttled on orders of her captain having earned five [[Battle star#Navy warships|battle stars]] and a [[Presidential Unit Citation (United States)|Presidential Unit Citation]] as a &quot;heroic example of invincible fighting spirit&quot;.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|title=Atlanta III (CL-51)|website=NHHC|access-date=June 4, 2024|archive-date=June 4, 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240604125911/https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Mitchell sponsored a second light cruiser named after the city of [[Atlanta]], the [[USS Atlanta (CL-104)|USS ''Atlanta'' (CL-104)]]. On February 6, 1944, she christened  ''Atlanta'' in Camden, New Jersey, and the cruiser began fighting operations in May 1945. ''Atlanta'' was a member of task forces protecting fast carriers, was operating off the coast of [[Honshū]] when the Japanese surrendered on August 15, 1945, and earned two battle stars. She was finally sunk during explosive testing off [[San Clemente Island]] on October 1, 1970.&lt;ref&gt;[http://www.history.navy.mil/photos/sh-usn/usnsh-a/ix304.htm USS Atlanta (IX-304, formerly CL-104), 1964–1970] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121108084914/http://www.history.navy.mil/photos/sh-usn/usnsh-a/ix304.htm |date=November 8, 2012 }}. Retrieved January 22, 2013.&lt;/ref&gt;


{{Infobox writer
| name             = Margaret Mitchell
| image            = Margaret Mitchell NYWTS.jpg
| caption          = Mitchell leta 1941
| pseudonym        = Peggy Mitchell
| birth_name       = Margaret Munnerlyn Mitchell
| birth_date       = {{birth date|1900|11|8}}
| birth_place      = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]]
| death_date       = {{death date and age|1949|8|16|1900|11|6}}
| death_place      = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]]
| resting_place    = [[Oakland Cemetery (Atlanta)|Oakland Cemetery]]
| occupation       = Journalist, novelist 
| genre            = Romance novel, Historical fiction, [[epic novel]]
| education        = [[Smith College]]
| spouse           = {{plainlist|
* {{marriage|Berrien Upshaw|1922|1924|end=div}}
* {{marriage|John Marsh|1925}}&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|title=Margaret Mitchell: American Rebel ~ Biography of Margaret Mitchell &amp;#124; American Masters|date=March 29, 2012|website=American Masters|access-date=September 29, 2020|archive-date=September 24, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200924222135/https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;}}
| parents          = [[Eugene M. Mitchell]]&lt;br /&gt;[[Maybelle Stephens Mitchell|Maybelle Stephens]]
| relatives        = [[Annie Fitzgerald Stephens]] (babica)&lt;br&gt;[[Joseph Mitchell (Mitchell Estate director)|Joseph Mitchell]] (nečak)&lt;br&gt;[[Mary Melanie Holliday]] (sestrična)
| notableworks     = ''V vrtincu'' (''Gone with the Wind'')&lt;br /&gt;''Izgubljeni Laysen'' ('' Lost Laysen)''
| awards           = [[Pulitzer Prize for Novel]] (1937)&lt;br /&gt;[[National Book Award]] (1936)
| signature        = Margaret Mitchell signature.svg
}}
'''Margaret Munnerlyn Mitchell''' (*[[8. november]] [[1900]], †[[16. avgust]] [[1949]] [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]])&lt;ref&gt;{{Cite encyclopedia|url=https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|title=Margaret Mitchell {{!}} American novelist|encyclopedia=Encyclopedia Britannica|access-date=October 22, 2017|language=en|archive-date=June 28, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200628021722/https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|url-status=live}}&lt;/ref&gt; je bila ameriška romanopiska in časnikarka. Mitchell je napisala le en roman, ki je bil objavljen za časa njenega življenja; dogajanje je iz obdobja [[Ameriška državljanska vojna|Ameriške državljanske vojne]]. Za svoj roman ''[[V vrtincu (roman)|V vrtincu]]'' je prejela nagrado [[National Book Award for Fiction#Most Distinguished Novel (1935–1936)|National Book Award for Fiction]] za najboljšo povest v letu 1936&lt;ref name=nyt1937&gt;{{cite news |title=5 Honors Awarded on the Year's Books: ... |work=The New York Times |date=February 26, 1937 |page=23 }}&lt;/ref&gt; in nagrado [[Pulitzer Prize for Fiction]] leta 1937. 

Dolgo po njeni smrti je bila objavljena zbirka Mitchellinih dekliških zapisov in novela, ki jo je napisala kot najstnica, z naslovom ''Izgubljeni Laysen'' (''Lost Laysen''). Zbirka njenih časopisnih člankov, ki jih je napisala za „The Atlanta Journal“, pa je bila ponovno izdana v knjižni obliki.

== Življenjepis ==

=== Šolanje ===
==== Med Prvo svetovno vojno ====
Medtem ko je v Evropi divjala [[prva svetovna vojna]] (1914–1918), je Marjeta obiskovala „Atlanta's Washington Seminary“&lt;ref&gt;„Atlanta’s Washington Seminary“ – „Washingtonski seminar v Atlanti“; sedaj se imenuje „The Westminster Schools“ – „Westminstrske šole“&lt;/ref&gt;, &quot;modno&quot; zasebno dekliško šolo z več kot 300 učenci.&lt;ref&gt;Sargent, Porter E. ''A Handbook of the Best Private Schools of the United States and Canada''. Boston: P.E Sargent, 1915. Vol. 1, p. 150.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt; Bila je zelo aktivna v dramskem krožku.&lt;ref&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 94.&lt;/ref&gt; Mitchell je igrala med drugim tudi moške like: Nicka Bottoma v Shakespearovem delu „[[Sen kresne noči]]“ in Launcelota Gobba v Shakespearovem „[[Beneški trgovec|Beneškem trgovcu]]“. Napisala je igro o neresnih študentkah, v kateri je tudi igrala.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.p 138&lt;/ref&gt; Pridružila se je tudi Literarnemu krožku in v letopisu objavila dve zgodbi: ''Mala sestra'' in ''Narednik Terry''.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.&lt;/ref&gt;. 
Desetletna &quot;Peggy&quot; je junakinja v Mali sestri; ko sliši, da posiljujejo njeno starejšo sestro, hladnokrvno vzame samokres in ustreli posiljevalca:&lt;ref&gt;Jones, A. G., Tomorrow is Another Day: the woman writer in the South, 1859–1936, p. 314.&lt;/ref&gt;po ameriško brezčutno ga je pogledala, samozavestno je pomerila vanj z namenom, da ne bo zgrešila – in ga ni.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.&lt;/ref&gt;

Mitchell je spodbujala njena zahtevna učiteljica angleščine Paisley, ki je prepoznala njen pisateljski talent;&lt;ref&gt;Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. Photo section between p. 178-179. {{ISBN|0-89919-169-X}}&lt;/ref&gt; ta učiteljica ji je rekla ji je, da bo lahko uspela, če bo trdo delala in ne bo neprevidna pri sestavljanju stavkov. Stavek mora biti &quot;popoln, jedrnat in povezan&quot;.&lt;ref&gt;Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.&lt;/ref&gt;

Mitchellova je prebirala knjige [[Thomas Dixon Mlajši|Thomasa Dixona Ml.]]&lt;ref&gt;Thomas Dixon Mlajši (1864-1946) je bil ameriški pisatelj, odvetnik, politik in baptistični pastor – zagovornik nadvlade belcev. Filmski režiser D. W. Griffith je „Člana klana“ (1905) priredil za film (1915; „The Birth of a Nation“ – „Rojstvo naroda“). Film je tako v 20. stoletju prispeval k obuditvi [[Ku Klux Klan|Ku Klux Klana]].&lt;/ref&gt; Ko so 1916 v Atlanti vrteli njegov nemi film [[Rojstvo naroda]], je dramatizirala Dixonovo delo „Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“&lt;ref&gt;„Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“  - „The Traitor: A Story of the Fall of the Invisible Empire“ (1907)&lt;/ref&gt; Kot igralka je prevzela vlogo Steva Hoyla s fantovsko [[lasulja|lasuljo]].&lt;ref&gt;Dixon, Jr., Thomas. ''The Traitor: a story of the fall of the invisible empire''. New York:  Doubleday, Page &amp; Co, 1907. {{OCLC|2410927}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html Summary of The Traitor:  A Story of the Fall of the Invisible Empire] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120404122244/http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html |date=April 4, 2012 }}. Retrieved July 22, 2012.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 93.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Slide, Anothony. ''American Racist: the life and films of Thomas Dixon'', Lexington, KY: The University Press of Kentucky, 2004. p.192. {{ISBN|0-8131-2328-3}}&lt;/ref&gt; 

Za časa njenega šolanja v Atlanti je njen brat Stephens obiskoval [[Univerza Harvard|Harvardsko univerzo]] (1915–1917) in se  je maja 1917 prostovoljno prijavil k vojakom – mesec dni po tem, ko so ZDA napovedale vojno Nemčiji. Aprila 1918 je odplul v Francijo, sodeloval v bojih okrog [[Lagny]]ja in [[Marbache|Marbacha]], nato pa se je oktobra vrnil v Georgijo kot vaditelj.[59] &lt;ref&gt;Mead, Frederick Sumner. ''Harvard's Military Record in the World War'', Boston, MA: The Harvard Alumni Association, 1921. p. 669. {{OCLC|1191594}}&lt;/ref&gt; Margaret in njena mati sta se septembra 1918 v New Yorku pripravljali na Margaretin vpis na fakulteto, a Stephens je očetu sporočil, da je na varnem, potem ko je bila njegova ladja na poti iz Francije v New York torpedirana.[60] &lt;ref&gt;[http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&amp;query=margaret%20mitchell&amp;brand=athnewspapers-brand &quot;News of Society&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140502032846/http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&amp;query=margaret%20mitchell&amp;brand=athnewspapers-brand |date=May 2, 2014 }} E. W. Carroll (September 19, 1918) ''Athens Daily Herald'', p. 3. Retrieved February 26, 2013.&lt;/ref&gt;

==== Njena „velika ljubezen“ ====
Stephens Mitchell se je izrazil, češ da zavodsko bivanje &quot;uničuje dekleta&quot;.&lt;ref&gt;Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.&lt;/ref&gt;  Mati May Belle Mitchell pa je vendarle zelo cenila dekliško izobraževanje in je želela, da bi njeni hčerki izobrazba pomagala k uveljavljanju kot orožje in &quot;ključ do preživetja&quot;.&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Felder, Deborah G. A Century of Women: the most influential events in twentieth-century women's history. New York, NY: Citadel Press, 1999. p. 158. ISBN 0-8065-2526-6&lt;/ref&gt; Klasična univerzitetna izobrazba, ki si jo je želela za svojo hčer, je bila enakovredna fantovskim zavodom, kar pa je bilo na voljo le na severnih šolah. Zato je izbrala za hčerko Smith College v [[Northampton]]u v [[Massachusetts|Massachusettsu]], ker je menila, da je to najboljši ženski zavod v Združenih državah Amerike.&lt;ref&gt;Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. 13 &amp; 14 p. ISBN 9780820330952.&lt;/ref&gt;

Po diplomi na Washington Seminary junija 1918 se je Mitchell zaljubila v lepuškastega harvardskega diplomanta, mladega vojaškega poročnika [[Clifford Henry|Clifforda Henryja]],&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 46-48.&lt;/ref&gt; ki je bil glavni inštruktor sabljanja v Camp Gordonu od 10. maja do odplutja v Francijo 17. julija.&lt;ref name=autogenerated10 /&gt; &lt;ref name=autogenerated10 /&gt; Henry je pred odhodom v Francijo Marjeti podaril zaročni prstan.&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 47-48 &amp; 54.&lt;/ref&gt;

14. septembra 1918, ko je bila Marjeta vpisana na Smith College, je bil Henry smrtno ranjen v boju in je 17. oktobra umrl.&lt;ref name=autogenerated10&gt;Mead, F.S., ''Harvard's Military Record in the World War'', p. 450.&lt;/ref&gt; Medtem ko je poročnik Henry čakal v verdunskih jarkih, je tik pred ranjavanjem na list, iztrgan iz njegovega poljskega zvezka, ki so ga pozneje našli med njegovimi stvarmi, napisal pesem, katere zadnja kitica se glasi takole:
&lt;center&gt;
{|
|-
! Should I &quot;go West.&quot;&lt;ref&gt;Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', May 8, 1919, Vol. 21, No. 31, p. 645.&lt;/ref&gt;
! Ali naj „grem na zahod“
|-
| &lt;poem&gt; If &quot;out of luck&quot; at duty's call
In glorious action I should fall
At God's behest,

May those I hold most dear and best
Know I have stood the acid test
Should I &quot;go West.&quot;
 &lt;/poem&gt;
| &lt;poem&gt; Če bi &quot;brez sreče&quot; pri klicu dolžnosti
V slavnem pohodu padel
Po Božji volji,

Naj tisti, ki so mi najdražji in najboljši,
Vedo, da sem prestal preizkušnjo
Ali naj &quot;grem na Zahod&quot;.&lt;ref&gt;&quot;West&quot; (=&quot;Zahod&quot;); tukaj je besedna igra, saj mu je bilo ime tudi &quot;West&quot;&lt;/ref&gt;
&lt;/poem&gt;
|}
&lt;/center&gt;

==== Posmrtno odlikovanje ====
{{Več slik/peskovnik
| footer    = &lt;center&gt;Stotnik Clifford West Henry, ki je bil med vojno poročnik pri načelniku 102. pehotnega polka, je 13. septembra 1918 zavzel mesto [[Vigneulles]], devet kilometrov znotraj [[Hindenburgova linija|Hindenburgove linije]]. Poročnik Henry in 50 njegovih mož je bilo naslednjega dne ubitih v strašni eksploziji, ki jenastala zaradi odvržene letalske bombe v mestu. Pokopan je na pokopališču »First Congregational Church Cemetery« Greenwich, Fairfield County, [[Connecticut]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.uswarmemorials.org/html/people_details.php?PeopleID=15377|title=Henry Clifford West|publisher= American War Memorials Overseas|author=|place=|language=en|date=2008|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;. Prejel je dvoje odlikovanj: francosko, pa tudi ameriško z ukazom predsednika Združenih držav Amerike leta 1921 (War Department, General Orders No. 28, 1921)&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://valor.militarytimes.com/recipient/recipient-27088/|title=Clifford Henry - Hall of Valor: Medal of Honor, Silver Star, U.S. Military Awards|publisher=Military Times|author=|place=Washington|language=en|date=|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;
| align     = right
| image1    = Flag of the United States.svg
| width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt1      = One black raven
| caption1  = &lt;center&gt;Stotnik Clifford West Henry se je rodil 28. junija 1896 na [[Manhattan]]u v [[New York]]u, kjer so živeli njegovi starši Ira Walton Henry in Frances S. Henry. Umrl je od šrapnelov, ki so leteli od vržene letalske [[kasetna bomba|kasetne bombe]] 17. oktobra 1918 v francoskem mestu, ki ga je osvojil – skupaj z njim pa še 50 njegovih vojakov.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.geni.com/people/Lieutenant-Clifford-West-Henry/6000000017587398262|title=Lt. Clifford West Henry (1896 - 1918) - Genealogy|publisher=geni.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=6. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;
| image2    = Clifford-West-Henry Connecticut.jpg
| width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt2      = 
| caption2  = &lt;center&gt;Za svojo neverjetno drznost in pogumnost je prejel posmrtno predsedniško odlikovanje, ki ga je prevzela njegova mati Ira Walton Henry.&lt;/center&gt;
| image3    = Army distinguished service cross medal.png
| width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt3      = 
| caption3  = }}

„Bridgeport Telegram“ je objavil tozadevno poročilo 4. julija 1927:
:Ga. Ira Henry iz Sound Beacha je danes prejela medaljo za izjemne zasluge od vojnega ministrstva v čast njenega sina, stotnika Clifforda W. Henryja, za hrabrost pod ognjem med svetovno vojno. Medaljo, ki jo je priporočil general Pershing, je podelil generalmajor Edwards.&lt;br&gt;
Stotnik Henry, ki je bil med vojno poročnik pri načelniku 102. pehotnega polka, je 13. septembra 1918 zavzel mesto [[Vigneulles]], devet kilometrov znotraj [[Hindenburgova linija|Hindenburgove linije]]. Poročnik Henry in 50 njegovih mož je bilo naslednjega dne ubitih v strašni eksploziji v mestu. 

Henry je večkrat napredoval pred vodom, ki mu je poveljeval, in pritegnil ogenj iz brzostrelk, da bi njegovi možje lahko našli in uničili nemška gnezda. Čeprav je bil pri tem poskusu ranjen v nogo, je bila njegova smrt posledica ran od šrapnelov letalske bombe, ki jo je odvrglo nemško letalo.[65] &lt;ref&gt;Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', April 10, 1919, Vol. 21, No. 27, p. 539.&lt;/ref&gt; Za svoja junaška dejanja je prejel francoski vojni križ s palmo &lt;ref&gt;''[[Croix de guerre 1914–1918 (France)|francoski vojni križ s palmo]]''&lt;/ref&gt;. Predsednik Združenih držav Amerike mu je kot vrhovni poveljnik oboroženih sil ZDA podelil za izjemne zasluge križec&lt;ref&gt;»Distinguished Service Cross (United States)«&lt;/ref&gt; in grozd hrastovega lista &lt;ref&gt;»Oak Leaf Cluster« - grozd hrastovega lista za izjemne zasluge&lt;/ref&gt;.[62][66] &lt;ref name=autogenerated10 /&gt;&lt;ref&gt;[http://militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 Valor awards for Clifford West Henry] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131104084838/http://www.militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 |date=November 4, 2013 }}  Retrieved January 20, 2012.&lt;/ref&gt;
Clifford Henry je bil po besedah njenega brata  ''velika Marjetina ljubezen''.V pismu prijatelju  je Marjeta glede tega zapisala, da ohranja &quot;spomin na čisto ljubezen, ki v sebi ni imela niti trunka telesnega poželenja&quot;.&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 54.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Letter to A. Edee, March 26, 1920&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 75-76.&lt;/ref&gt;

==== Opustitev znanstvene kariere ====
Mitchell si je zamišljala, da bi se uveljavila na področju [[psihiatrija|psihiatrije]],&lt;ref name=autogenerated12&gt;Pierpont, Claudia Roth. &quot;A Critic at Large: A Study in Scarlett.&quot; ''The New Yorker'', August 31, 1992, p. 93-94.&lt;/ref&gt;vendar je njeno prihodnost prekrižala [[španska gripa|španske gripe]], ki je po vsem svetu pomorila čez petdeset milijonov ljudi – kar je trikrat več od svetovne vojne. 25. januarja 1919 je posegla tudi v njeno družino: njena mati, May Belle Mitchell, je podlegla [[pljučnica|pljučnici]] prav zaradi te vseokužbe; v slutnji, da je njena smrt tik pred vrati, je hčerki napisala zadnji nasvet: 
:„Razdajaj se z obema rokama in polnim srcem; a presežek daj šele potem, ko si že živela svoje lastno življenje.&lt;ref name=autogenerated12 /&gt;
Kot povprečna študentka Marjeta ni blestela na nobenem akademskem področju ter je podcenjevala tudi svoje pisne sposobnosti in čeprav je njen profesor angleščine hvalil njeno delo, se ji je zdela pohvala neupravičena.&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 56 &amp; 60.&lt;/ref&gt; Po končanem prvem letniku na Smith Collegeu se je Mitchell za trajno vrnila v Atlanto, da bi prevzela gospodinjstvo namesto očeta.&lt;ref name=autogenerated12 /&gt;Ko si je oktobra 1919 opomogla od [[apendektomija|slepiča]], je prijateljici zaupala, da je zanjo pomenila opustitev fakultete in sanj o &quot;novinarski karieri&quot;, da bi v zameno vodila družinsko gospodinjstvo, &quot;odpoved vsemu, kar je bilo kaj vredno – za prazen nič!&quot;&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 30 &amp; 42.&lt;/ref&gt;


=== Med Drugo svetovno vojno ===
[[File:Margaret Mitchell 1941 on USS Atlanta (CL-51).jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Mitchell (1941) v uniformi [[Rdeči križ|Rdečega križa]] na krovu ladje USS ''Atlanta'' (CL-51)]]&lt;/center&gt;

Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bila Margaret Mitchell prostovoljka za [[Rdeči križ]] in je zbirala denar za vojna prizadevanja s prodajo vojnih obveznic.&lt;ref&gt;Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 225.&lt;/ref&gt;  Bila je dejavna v domovinski domači obrambi, šivala je bolnišnične halje in na hlače lepila našitke.&lt;ref&gt;Oliphant, Sgt. H. N. &quot;People on the Home Front: Margaret Mitchell&quot;. October 19, 1945. Yank, p. 9.&lt;/ref&gt; Čeprav se je sicer odločno zavzemala za uveljavitev ženskih pravic, ni bila enostranska in bojevita [[feminizem|feministka]], ampak je načeloma enako spoštovala tudi „močnejši spol“. To je pokazala zlasti med vojno, ko je posvečala veliko pozornost pisanju pisem vpoklicanim fantom in možem: vojakom, mornarjem in marincem; v svoja pisma je mimogrede vpletala šaljivost, spodbudo in sočutje.&lt;ref&gt;Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.&lt;/ref&gt;

== Smrt in spomin ==
[[File:MargaretMitchell-grave.jpg|thumb|200px|left|&lt;center&gt;Mitchellin grob na »Oaklandskem pokopališču« v [[Atlanta, Georgija|Atlanti]] (»Oakland Cemetery«) ]]&lt;/center&gt;

=== Prometna nesreča in smrt ===
Margaret Mitchell je zvečer, 11. avgusta 1949, ko je s svojim možem Johnom Marshom prečkala v Atlanti ulico Peachtree Street na poti za ogled filma „Canterburyjska zgodba“ (''A Canterbury Tale''), zbil prehitri voznik. Pet dni pozneje, 16. avgusta, je v starosti 48 let umrla v bolnišnici Grady (Grady Memorial Hospital), ne da bi prišla k zavesti.

Zbil jo je taksist Hugh Gravitt, ki ni bil v službi in je vozil svoje osebno vozilo. Po trčenju so ga zaprli  zaradi vožnje pod vplivom alkohola in ga izpustili z varščino v višini 5450 dolarjev do Mitchelline smrti.&lt;ref name=autogenerated2&gt;[https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html Obituary: Miss Mitchell, 49, Dead of Injuries] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171109075709/https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html |date=November 9, 2017 }}, (August 17, 1949) ''New York Times''. Retrieved May 14, 2011.&lt;/ref&gt;
Najprej je bil obtožen vožnje v vinjenem stanju, prehitre vožnje in vožnje po napačni strani ceste; novembra 1949 so ga spoznali za krivega uboja iz malomarnosti in ga obsodili na 18 mesecev zapora, od česar je v ječi preživel 11 mesecev. Gravitt je umrl leta 1994 v starosti 74 let.&lt;ref&gt;Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 270.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web | url=https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | title=Hugh Gravitt, Driver Who Killed Margaret Mitchell | date=April 22, 1994 | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034521/https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web | url=https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | title=Hugh D Gravitt in Social Security Death Index | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034629/https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | url-status=live }}&lt;/ref&gt;

=== Pogreb ===
Margaret Mitchell so pokopali na pokopališču Oakland. Ko je njen mož John umrl leta 1952, so ga pokopali poleg njegove žene.

=== Spomin ===
Leta 1978 so Mitchell sprejeli v „Dvorano slavnih georgijskih časopisov“ („Georgia Newspaper Hall of Fame“),&lt;ref name=Green&gt;{{cite news | author=Green, Dick | title=Papers Challenged To Reach New Reader Group | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=February 25, 1978 | url=https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | via=newspapers.com | access-date=July 3, 2020 | archive-date=July 3, 2020 | archive-url=https://web.archive.org/web/20200703145734/https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | url-status=live }}&lt;/ref&gt; leta 1994 v „Dvorano slavnih georgijskih žensk“ („Georgia Women of Achievement“) in leta 2000 v „Dvorano slavnih georgijskih pisateljev“ („Georgia Writers Hall of Fame“).&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|title=Margaret Mitchell|author=New Georgia Encyclopedia|access-date=October 21, 2017|archive-date=October 21, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171021220611/http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Leta 1994 je Shannen Doherty igrala v televizijskem filmu „A Burning Passion: The Margaret Mitchell Story“ („Goreča strast: Zgodba Margaret Mitchell“) – izmišljeni pripovedi o Mitchellinem življenju, ki jo je režiral [[Larry Peerce]].&lt;ref&gt;{{cite news | title=TELEVISION REVIEW; The Woman Who Invented Scarlett | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=November 7, 1994 | url=https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | via=nytimes.com | access-date=December 11, 2020 | archive-date=April 6, 2023 | archive-url=https://web.archive.org/web/20230406084227/https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Ko je 2011 umrl Mitchellin nečak Joseph Mitchell, je zapustil [[Nadškofija Atlanta|nadškofiji Atlanta]] petdeset odstotkov blagovnih znamk in literarnih pravic zapuščine Margaret Mitchell ter nekaj Mitchellinih osebnih predmetov.&lt;ref name=Kandra1&gt;{{cite news|last=Kandra|first=Greg|title=Gone with the windfall: Margaret Mitchell heir leaves estate to Archdiocese of Atlanta|url=http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|accessdate=April 7, 2014|newspaper=Patheos|date=August 16, 2012|archive-date=April 9, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140409002146/http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

== Opombe ==
{{Reflist|30em}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Nadaljnje branje ==
;{{ikona en}}
* Bonner, Peter. ''[https://web.archive.org/web/20131127122453/http://peterbonner.com/store.html Lost In Yesterday: Commemorating The 70th Anniversary of Margaret Mitchell's 'Gone With The Wind']''. Marietta, Georgia: First Works Publishing Co., Inc., 2006. {{ISBN|978-0-9716158-9-2}}.
* Brown, Ellen F. and John Wiley. ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: A Bestseller's Odyssey from Atlanta to Hollywood''. Lanham, Maryland: Taylor Trade, 2011. {{ISBN|978-1-58979-567-9}}.
* Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. {{ISBN|0-89919-169-X}}
* Farr, Finis. ''Margaret Mitchell of Atlanta: The Author of Gone With the Wind''. New York: William Morrow, 1965. {{ISBN|978-0-380-00810-0}}
* Mitchell, Margaret, Allen Barnett Edee and Jane Bonner Peacock. ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921''. Atlanta, Georgia: Peachtree Publishers, Ltd, 1985. {{ISBN|978-0-931948-70-1}}
* Mitchell, Margaret and Patrick Allen. ''Margaret Mitchell: Reporter''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-57003-937-9}}
* Mitchell, Margaret and Jane Eskridge. ''Before Scarlett: Girlhood Writings of Margaret Mitchell''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-892514-62-2}}
* Pyron, Darden Asbury. ''Southern Daughter: The Life of Margaret Mitchell''. New York: Oxford University Press, 1991. {{ISBN|978-0-19-505276-3}}
* Walker, Marianne. ''Margaret Mitchell &amp; John Marsh: The Love Story Behind Gone With the Wind''. Atlanta: Peachtree, 1993. {{ISBN|978-1-56145-231-6}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}
;{{ikona en}}
*[https://www.britannica.com/event/American-Civil-War American Civil War | History, Summary, Dates, Causes, Map, Timeline, Battles, Significance, &amp; Facts | Britannica]
*[https://www.biography.com/authors-writers/margaret-mitchell Margaret Mitchell - Books, Death &amp; Quotes|New Georgia Encyclopedia]
*[https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/ Margaret Mitchell: American Rebel | Biography of Margaret Mitchell | American Masters (PBS)]
*[https://www.encyclopedia.com/women/encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/mitchell-margaret-1900-1949 Mitchell, Margaret (1900–1949) | Encyclopedia.com]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1900]]
[[Kategorija:Umrli leta 1949]]
[[Kategorija:Ženske]]
[[Kategorija:Borci za človekove pravice]]
[[Kategorija:Humanitarni delavci]]
[[Kategorija:Ameriški pisatelji]]
[[Kategorija:Ameriški publicisti]]
[[Kategorija:Umrli v prometnih nesrečah]]


[[File:Flag of the United States.svg|50px|right]] [[File:Army distinguished service cross medal.png|50px|left]]

{{v delu}}

{{Infobox writer
| name             = Margaret Mitchell
| image            = Margaret Mitchell NYWTS.jpg
| caption          = Mitchell leta 1941
| pseudonym        = Peggy Mitchell
| birth_name       = Margaret Munnerlyn Mitchell
| birth_date       = {{birth date|1900|11|8}}
| birth_place      = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]]
| death_date       = {{death date and age|1949|8|16|1900|11|6}}
| death_place      = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]]
| resting_place    = [[Oakland Cemetery (Atlanta)|Oakland Cemetery]]
| occupation       = Journalist, novelist 
| genre            = Romance novel, Historical fiction, [[epic novel]]
| education        = [[Smith College]]
| spouse           = {{plainlist|
* {{marriage|Berrien Upshaw|1922|1924|end=div}}
* {{marriage|John Marsh|1925}}&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|title=Margaret Mitchell: American Rebel ~ Biography of Margaret Mitchell &amp;#124; American Masters|date=March 29, 2012|website=American Masters|access-date=September 29, 2020|archive-date=September 24, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200924222135/https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;}}
| parents          = [[Eugene M. Mitchell]]&lt;br /&gt;[[Maybelle Stephens Mitchell|Maybelle Stephens]]
| relatives        = [[Annie Fitzgerald Stephens]] (babica)&lt;br&gt;[[Joseph Mitchell (Mitchell Estate director)|Joseph Mitchell]] (nečak)&lt;br&gt;[[Mary Melanie Holliday]] (sestrična)
| notableworks     = ''Odnesel je veter'' (''Gone with the Wind'')&lt;br /&gt;''Izgubljeni Laysen'' ('' Lost Laysen)''
| awards           = [[Pulitzer Prize for Novel]] (1937)&lt;br /&gt;[[National Book Award]] (1936)
| signature        = Margaret Mitchell signature.svg
}}
'''Margaret Munnerlyn Mitchell''' (*[[8. november]] [[1900]], †[[16. avgust]] [[1949]] [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]])&lt;ref&gt;{{Cite encyclopedia|url=https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|title=Margaret Mitchell {{!}} American novelist|encyclopedia=Encyclopedia Britannica|access-date=October 22, 2017|language=en|archive-date=June 28, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200628021722/https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|url-status=live}}&lt;/ref&gt; je bila ameriška romanopiska in časnikarka. Mitchell je napisala le en roman, ki je bil objavljen za časa njenega življenja; dogajanje je iz obdobja [[Ameriška državljanska vojna|Ameriške državljanske vojne]]. Za svoj roman ''[[V vrtincu (roman)|V vrtincu]]'' je prejela nagrado [[National Book Award for Fiction#Most Distinguished Novel (1935–1936)|National Book Award for Fiction]] za najboljšo povest v letu 1936&lt;ref name=nyt1937&gt;{{cite news |title=5 Honors Awarded on the Year's Books: ... |work=The New York Times |date=February 26, 1937 |page=23 }}&lt;/ref&gt; in nagrado [[Pulitzer Prize for Fiction]] leta 1937. 

Dolgo po njeni smrti je bila objavljena zbirka Mitchellinih dekliških zapisov in novela, ki jo je napisala kot najstnica, z naslovom ''Izgubljeni Laysen'' (''Lost Laysen''). Zbirka njenih časopisnih člankov, ki jih je napisala za „The Atlanta Journal“, pa je bila ponovno izdana v knjižni obliki.

== Življenjepis ==

=== Šolanje ===
School life
While the Great War carried on in Europe (1914–1918), Margaret Mitchell attended Atlanta's Washington Seminary (now The Westminster Schools), a &quot;fashionable&quot; private girls' school with an enrollment of over 300 students.[49][5]: 49  She was very active in the Drama Club.[50] Mitchell played the male characters: Nick Bottom in Shakespeare's A Midsummer Night's Dream and Launcelot Gobbo in Shakespeare's The Merchant of Venice, among others. She wrote a play about snobbish college girls that she acted in as well.[34]: 138  She also joined the Literary Club and had two stories published in the yearbook: Little Sister and Sergeant Terry.[34]: 163 &amp; 207  Ten-year-old &quot;Peggy&quot; is the heroine in Little Sister. She hears her older sister being raped and shoots the rapist:[51]
Coldly, dispassionately she viewed him, the chill steel of the gun giving her confidence. She must not miss now—she would not miss—and she did not.[34]: 204 
Mitchell received encouragement from her English teacher, Mrs. Paisley, who recognized her writing talent.[52] A demanding teacher, Paisley told her she had ability if she worked hard and would not be careless in constructing sentences. A sentence, she said, must be &quot;complete, concise and coherent&quot;.[15]: 84 
Mitchell read the books of Thomas Dixon, Jr., and in 1916, when the silent film, The Birth of a Nation, was showing in Atlanta, she dramatized Dixon's The Traitor: A Story of the Fall of the Invisible Empire (1907).[53][54][55][56] As both playwright and actress, she took the role of Steve Hoyle.[47]: 14–15  For the production, she made a Ku Klux Klan costume from a white crepe dress and wore a boy's wig.[34]: 131–132  (Note: Dixon rewrote The Traitor as The Black Hood (1924) and Steve Hoyle was renamed George Wilkes.)[57][58]
During her years at Washington Seminary, Mitchell's brother, Stephens, was away studying at Harvard University (1915–1917), and he left in May 1917 to enlist in the army, about a month after the U.S. declared war on Germany. He set sail for France in April 1918, participated in engagements in the Lagny and Marbache sectors, then returned to Georgia in October as a training instructor.[59] While Margaret and her mother were in New York in September 1918 preparing for Margaret to attend college, Stephens wired his father that he was safe after his ship had been torpedoed en route to New York from France.[60]
Stephens Mitchell thought college was the &quot;ruination of girls&quot;.[15]: 106  However, May Belle Mitchell placed a high value on education for women and she wanted her daughter's future accomplishments to come from using her mind. She saw education as Margaret's weapon and &quot;the key to survival&quot;.[5][39] The classical college education she desired for her daughter was one that was on par with men's colleges, and this type of education was available only at northern schools. Her mother chose Smith College in Northampton, Massachusetts for Margaret because she considered it to be the best women's college in the United States.[5]: 13–14 
Upon graduating from Washington Seminary in June 1918, Mitchell fell in love with a Harvard graduate, a young army lieutenant, Clifford West Henry,[61] who was chief bayonet instructor at Camp Gordon from May 10 until the time he set sail for France on July 17.[62] Henry was &quot;slightly effeminate&quot;, &quot;ineffectual&quot;, and &quot;rather effete-looking&quot; with &quot;homosexual tendencies&quot;, according to biographer Anne Edwards. Before departing for France, he gave Mitchell an engagement ring.[63]
On September 14, while she was enrolled at Smith College, Henry was mortally wounded in action in France and died on October 17.[62] As Henry waited in the Verdun trenches, shortly before being wounded, he composed a poem on a leaf torn from his field notebook, found later among his effects. The last stanza of Lieutenant Clifford W. Henry's poem follows:
If &quot;out of luck&quot; at duty's call
In glorious action I should fall
    At God's behest,

May those I hold most dear and best
Know I have stood the acid test
    Should I &quot;go West.&quot;[64]
General Edwards Presents Medal
  
Mrs. Ira Henry of Sound Beach was presented the Distinguished Service medal from the War department today in honor of her son, Captain Clifford W. Henry for bravery under fire during the World war. The medal, recommended by General Pershing, was presented by Major General Edwards.
Captain Henry, who during the war was a lieutenant with Co.F, 102nd infantry, captured the town of Vignuelles, nine kilometers inside the Hindenburg line on September 13, 1918. Lieutenant Henry and 50 of his men were killed the next day by a terrific explosion in the town. Captain Henry was a graduate of Harvard University.
— The Bridgeport Telegram, July 4, 1927.
Henry repeatedly advanced in front of the platoon he commanded, drawing machine-gun fire so that the German nests could be located and wiped out by his men. Although wounded in the leg in this effort, his death was the result of shrapnel wounds from an air bomb dropped by a German plane.[65] He was awarded the French Croix de guerre avec palme for his acts of heroism. From the President of the United States, the Commander in Chief of the United States Armed Forces, he was presented with the Distinguished Service Cross and an Oak Leaf Cluster in lieu of a second Distinguished Service Cross.[62][66]
Clifford Henry was the great love of Margaret Mitchell's life, according to her brother.[67] In a letter to a friend (A. Edee, March 26, 1920), Mitchell wrote of Clifford that she had a &quot;memory of a love that had in it no trace of physical passion&quot;.[68]
Mitchell had vague aspirations of a career in psychiatry,[69] but her future was derailed by an event that killed over fifty million people worldwide, the 1918 flu pandemic. On January 25, 1919, her mother, May Belle Mitchell, succumbed to pneumonia from the &quot;Spanish flu&quot;. Mitchell arrived home from college a day after her mother had died. Knowing her death was imminent, May Belle Mitchell wrote her daughter a brief letter and advised her:
Give of yourself with both hands and overflowing heart, but give only the excess after you have lived your own life.[69]
An average student at Smith College, Mitchell did not excel in any area of academics. She held a low estimation of her writing abilities. Even though her English professor had praised her work, she felt the praise was undue.[70] After finishing her freshman year at Smith, Mitchell returned to Atlanta to take over the household for her father and never returned to college.[69] In October 1919, while regaining her strength after an appendectomy, she confided to a friend that giving up college and her dreams of a &quot;journalistic career&quot; to keep house and take her mother's place in society meant &quot;giving up all the worthwhile things that counted for—nothing!&quot;[71]

=== Šolanje ===
==== Med Prvo svetovno vojno ====
Medtem ko je v Evropi divjala [[prva svetovna vojna]] (1914–1918), je Marjeta obiskovala „Atlanta's Washington Seminary“&lt;ref&gt;„Atlanta’s Washington Seminary“ – „Washingtonski seminar v Atlanti“; sedaj se imenuje „The Westminster Schools“ – „Westminstrske šole“&lt;/ref&gt;, &quot;modno&quot; zasebno dekliško šolo z več kot 300 učenci.&lt;ref&gt;Sargent, Porter E. ''A Handbook of the Best Private Schools of the United States and Canada''. Boston: P.E Sargent, 1915. Vol. 1, p. 150.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;seven sisters&quot;/&gt;{{rp|49}} Bila je zelo aktivna v dramskem klubu.&lt;ref&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 94.&lt;/ref&gt; Mitchell je igrala med drugim tudi moške like: Nicka Bottoma v Shakespearovem delu „Sen kresne noči“ in Launcelota Gobba v Shakespearovem „Beneškem trgovcu“. Napisala je igro o neresnih študentkah, v kateri je tudi igrala.&lt;ref name=&quot;before&quot;/&gt;{{rp|138}} Pridružila se je tudi Literarnemu klubu in v letopisu objavila dve zgodbi: ''Mala sestra'' in ''Narednik Terry''.&lt;ref name=&quot;before&quot;/&gt;{{rp|163 &amp; 207}} Desetletna &quot;Peggy&quot; je junakinja v Mali sestri. Sliši, da posiljujejo njeno starejšo sestro, in hladnokrvno ustreli posiljevalca:&lt;ref name=autogenerated4 /&gt;
brezčutno ga je pogledala, samozavestno je pomerila vanj z namenom, da ne bo zgrešila – in ni.&lt;ref name=&quot;before&quot;/&gt;{{rp|204}}&lt;/blockquote&gt;
Mitchell je prejela spodbudo od svoje zahtevne učiteljice angleščine Paisley, ki je prepoznala njen pisateljski talent;[52] &lt;ref&gt;Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. Photo section between p. 178-179. {{ISBN|0-89919-169-X}}&lt;/ref&gt; ta učiteljica ji je rekla ji je, da bo lahko uspela, če bo trdo delala in ne bo neprevidna pri sestavljanju stavkov. Stavek mora biti &quot;popoln, jedrnat in povezan&quot;.&lt;ref name=&quot;daughter&quot;/&gt;{{rp|84}}

Mitchellova je prebirala knjige [[Thomas Dixon Mlajši||Thomasa Dixona Ml.]]&lt;ref&gt;Thomas Dixon Mlajši (1864-1946) je bil ameriški pisatelj, odvetnik, politik in baptistični pastor – zagovornik nadvlade belcev. Filmski režiser D. W. Griffith je „Člana klana“ (1905) priredil za film (1915; „The Birth of a Nation“ – „Rojstvo naroda“). Film je tako v 20. stoletju prispeval k obuditvi [[Ku Klux Klan|Ku Klux Klana]].&lt;/ref&gt;

Ko so 1916 v Atlanti vrteli njegov nemi film [[Rojstvo naroda]], je dramatizirala Dixonovo delo „Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“&lt;ref&gt;„Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“  - „The Traitor: A Story of the Fall of the Invisible Empire“ (1907)&lt;/ref&gt; Kot igralka je prevzela vlogo Steva Hoyla s fantovsko [[lasulja|lasuljo]].&lt;ref&gt;Dixon, Jr., Thomas. ''The Traitor: a story of the fall of the invisible empire''. New York:  Doubleday, Page &amp; Co, 1907. {{OCLC|2410927}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html Summary of The Traitor:  A Story of the Fall of the Invisible Empire] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120404122244/http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html |date=April 4, 2012 }}. Retrieved July 22, 2012.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 93.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Slide, Anothony. ''American Racist: the life and films of Thomas Dixon'', Lexington, KY: The University Press of Kentucky, 2004. p.192. {{ISBN|0-8131-2328-3}}&lt;/ref&gt; 

Za časa njenega šolanja v Atlanti je njen brat Stephens obiskoval [[Univerza Harvard|Harvardsko univerzo]] (1915–1917) in se  je maja 1917 prostovoljno prijavil k vojakom – mesec dni po tem, ko so ZDA napovedale vojno Nemčiji. Aprila 1918 je odplul v Francijo, sodeloval v bojih okrog [[Lagny]]ja in [[Marbache|Marbacha]], nato pa se je oktobra vrnil v Georgijo kot vaditelj.[59] &lt;ref&gt;Mead, Frederick Sumner. ''Harvard's Military Record in the World War'', Boston, MA: The Harvard Alumni Association, 1921. p. 669. {{OCLC|1191594}}&lt;/ref&gt; Margaret in njena mati sta se septembra 1918 v New Yorku pripravljali na Margaretin vpis na fakulteto, a Stephens je očetu sporočil, da je na varnem, potem ko je bila njegova ladja na poti iz Francije v New York torpedirana.[60] &lt;ref&gt;[http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&amp;query=margaret%20mitchell&amp;brand=athnewspapers-brand &quot;News of Society&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140502032846/http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&amp;query=margaret%20mitchell&amp;brand=athnewspapers-brand |date=May 2, 2014 }} E. W. Carroll (September 19, 1918) ''Athens Daily Herald'', p. 3. Retrieved February 26, 2013.&lt;/ref&gt;

==== Njena „velika ljubezen“ ====
Stephens Mitchell se je izrazil, češ da zavodsko bivanje &quot;uničuje dekleta&quot;.&lt;ref name=&quot;daughter&quot;/&gt;{{rp|106}}  Mati May Belle Mitchell pa je vendarle zelo cenila dekliško izobraževanje in je želela, da bi njeni hčerki izobrazba pomagala k uveljavljanju kot orožje in &quot;ključ do preživetja&quot;.[5][39] &lt;ref name=&quot;seven sisters&quot; /&gt;&lt;ref name=autogenerated8 /&gt; Klasična univerzitetna izobrazba, ki si jo je želela za svojo hčer, je bila enakovredna fantovskim zavodom, kar pa je bilo na voljo le na severnih šolah. Zato je izbrala za hčerko Smith College v [[Northampton]]u v [[Massachusetts|Massachusettsu]], ker je menila, da je to najboljši ženski zavod v Združenih državah Amerike.[5]: 13–14 &lt;ref name=&quot;seven sisters&quot;/&gt;{{rp|13–14}}

Po diplomi na Washington Seminary junija 1918 se je Mitchell zaljubila v lepuškastega harvardskega diplomanta, mladega vojaškega poročnika [[Clifford Henry|Clifforda Henryja]],[61] &lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 46-48.&lt;/ref&gt; ki je bil glavni inštruktor sabljanja v Camp Gordonu od 10. maja do odplutja v Francijo 17. julija.[62] &lt;ref name=autogenerated10 /&gt; &lt;ref name=autogenerated10 /&gt; Henry je pred odhodom v Francijo Marjeti podaril zaročni prstan.[63] &lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 47-48 &amp; 54.&lt;/ref&gt;

14. septembra 1918, ko je bila Marjeta vpisana na Smith College, je bil Henry smrtno ranjen v boju in je 17. oktobra umrl.[62] &lt;ref name=autogenerated10&gt;Mead, F.S., ''Harvard's Military Record in the World War'', p. 450.&lt;/ref&gt; Medtem ko je poročnik Henry čakal v verdunskih jarkih, je tik pred ranjavanjem na list, iztrgan iz njegovega poljskega zvezka, ki so ga pozneje našli med njegovimi stvarmi, napisal pesem, katere zadnja kitica se glasi takole:
{|
|-
! Should I &quot;go West.&quot;&lt;ref&gt;Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', May 8, 1919, Vol. 21, No. 31, p. 645.&lt;/ref&gt;
! Ali naj „grem na zahod“
|-
| &lt;blockquote&gt; If &quot;out of luck&quot; at duty's call
In glorious action I should fall
At God's behest,

May those I hold most dear and best
Know I have stood the acid test
Should I &quot;go West.&quot;
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Če bi &quot;brez sreče&quot; pri klicu dolžnosti
V slavnem pohodu padel
Po Božji volji,

Naj tisti, ki so mi najdražji in najboljši,
Vedo, da sem prestal preizkušnjo
Ali naj &quot;grem na zahod&quot;.
&lt;/blockquote&gt;
|}
„Bridgeport Telegram“ je objavil tozadevno poročilo 4. julija 1927:
:Ga. Ira Henry iz Sound Beacha je danes prejela medaljo za izjemne zasluge od vojnega ministrstva v čast njenega sina, stotnika Clifforda W. Henryja, za hrabrost pod ognjem med svetovno vojno. Medaljo, ki jo je priporočil general Pershing, je podelil generalmajor Edwards.&lt;br&gt;
Stotnik Henry, ki je bil med vojno poročnik pri načelniku 102. pehotnega polka, je 13. septembra 1918 zavzel mesto [[Vignuelles]], devet kilometrov znotraj [[Hindenburgova linija|Hindenburgove linije. Poročnik Henry in 50 njegovih mož je bilo naslednjega dne ubitih v strašni eksploziji v mestu. 

Henry je večkrat napredoval pred vodom, ki mu je poveljeval, in pritegnil ogenj iz brzostrelk, da bi njegovi možje lahko našli in uničili nemška gnezda. Čeprav je bil pri tem poskusu ranjen v nogo, je bila njegova smrt posledica ran od šrapnelov letalske bombe, ki jo je odvrglo nemško letalo.[65] &lt;ref&gt;Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', April 10, 1919, Vol. 21, No. 27, p. 539.&lt;/ref&gt; Za svoja junaška dejanja je prejel francoski vojni križ s palmo &lt;ref&gt;''[[Croix de guerre 1914–1918 (France)|francoski vojni križ s palmo]]''&lt;/ref&gt;. Predsednik Združenih držav Amerike mu je kot vrhovni poveljnik oboroženih sil ZDA podelil za izjemne zasluge križec&lt;ref&gt;»Distinguished Service Cross (United States)«&lt;/ref&gt; in grozd hrastovega lista &lt;ref&gt;»Oak Leaf Cluster« - grozd hrastovega lista za izjemne zasluge&lt;/ref&gt;.[62][66] &lt;ref name=autogenerated10 /&gt;&lt;ref&gt;[http://militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 Valor awards for Clifford West Henry] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131104084838/http://www.militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 |date=November 4, 2013 }}  Retrieved January 20, 2012.&lt;/ref&gt;
Clifford Henry je bil po besedah njenega brata  ''velika Marjetina ljubezen''.[67] V pismu prijatelju  je Marjeta glede tega zapisala, da ohranja &quot;spomin na čisto ljubezen, ki v sebi ni imela niti trunka telesnega poželenja&quot;.[68]&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 54.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Letter to A. Edee, March 26, 1920&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 75-76.&lt;/ref&gt;

==== Opustitev znanstvene kariere ====
Mitchell si je zamišljala, da bi se uveljavila na področju [[psihiatrija|psihiatrije]],[69] &lt;ref name=autogenerated12&gt;Pierpont, Claudia Roth. &quot;A Critic at Large: A Study in Scarlett.&quot; ''The New Yorker'', August 31, 1992, p. 93-94.&lt;/ref&gt;vendar je njeno prihodnost prekrižala [[španska gripa|španske gripe]], ki je po vsem svetu pomorila čez petdeset milijonov ljudi – kar je trikrat več od svetovne vojne. 25. januarja 1919 je posegla tudi v njeno družino: njena mati, May Belle Mitchell, je podlegla [[pljučnica|pljučnici]] prav zaradi te vseokužbe; v slutnji, da je njena smrt tik pred vrati, je hčerki napisala zadnji nasvet: 
:„Razdajaj se z obema rokama in polnim srcem; a presežek daj šele potem, ko si že živela svoje lastno življenje.[69] &lt;ref name=autogenerated12 /&gt;
Kot povprečna študentka Marjeta ni blestela na nobenem akademskem področju ter je podcenjevala tudi svoje pisne sposobnosti in čeprav je njen profesor angleščine hvalil njeno delo, se ji je zdela pohvala neupravičena.[70] &lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 56 &amp; 60.&lt;/ref&gt; Po končanem prvem letniku na Smith Collegeu se je Mitchell za trajno vrnila v Atlanto, da bi prevzela gospodinjstvo namesto očeta.[69] &lt;ref name=autogenerated12 /&gt;Ko si je oktobra 1919 opomogla od [[apendektomija|slepiča]], je prijateljici zaupala, da je zanjo pomenila opustitev fakultete in sanj o &quot;novinarski karieri&quot;, da bi v zameno vodila družinsko gospodinjstvo, &quot;odpoved vsemu, kar je bilo kaj vredno – za prazen nič!&quot;[71] &lt;ref&gt;Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 30 &amp; 42.&lt;/ref&gt;

Marriage
==School life==
[[60.&lt;/ref&gt;  After finishing her freshman year at Smith, Mitchell returned to Atlanta to take over the household for her father and never returned to college.&lt;ref name=autogenerated12 /&gt; In October 1919, while regaining her strength after an [[appendectomy]], she confided to a friend that giving up college and her dreams of a &quot;journalistic career&quot; to keep house and take her mother's place in society meant &quot;giving up all the worthwhile things that counted for—nothing!&quot;&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 30 &amp; 42.&lt;/ref&gt;


Death and legacy
 Mitchell's grave in Oakland Cemetery, Atlanta
Margaret Mitchell was struck by a speeding motorist as she crossed Peachtree Street at 13th Street in Atlanta with her husband, John Marsh, while on her way to see the movie A Canterbury Tale on the evening of August 11, 1949. She died at age 48 at Grady Hospital five days later on August 16 without fully regaining consciousness.
Mitchell was struck by Hugh Gravitt, an off-duty taxi driver who was driving his personal vehicle. After the collision, Gravitt was arrested for drunken driving and released on a $5,450 bond until Mitchell's death.[106]
Gravitt was originally charged with drunken driving, speeding, and driving on the wrong side of the road. He was convicted of involuntary manslaughter in November 1949 and sentenced to 18 months in jail. He served almost 11 months. Gravitt died in 1994 at the age of 74.[107][108][109]
Margaret Mitchell was buried at Oakland Cemetery. When her husband John died in 1952, he was buried next to his wife.
In 1978, Mitchell was inducted into the Georgia Newspaper Hall of Fame,[110] followed by the Georgia Women of Achievement in 1994, and the Georgia Writers Hall of Fame in 2000.[111]
In 1994, Shannen Doherty starred in the television film A Burning Passion: The Margaret Mitchell Story, a fictionalized account of Mitchell's life directed by Larry Peerce.[112]
When Mitchell's nephew, Joseph Mitchell, died in 2011, he left fifty percent of trademark and literary rights of the Margaret Mitchell Estate, as well as some personal belongings of Mitchell's, to the Archdiocese of Atlanta.[113]
== Smrt in spomin ==
[[File:MargaretMitchell-grave.jpg|thumb|200px|right|Mitchell in grob na »Oaklandskem pokopališču« v Atlanti (»Oakland Cemetery«, Atlanta) ]]

=== Prometna nesreča in smrt ===
Margaret Mitchell je zvečer, 11. avgusta 1949, ko je s svojim možem Johnom Marshom prečkala v Atlanti ulico Peachtree Street na poti za ogled filma „Canterburyjska zgodba“ (''A Canterbury Tale''), zbil prehitri voznik. Pet dni pozneje, 16. avgusta, je v starosti 48 let umrla v bolnišnici Grady (Grady Memorial Hospital), ne da bi prišla k zavesti.
Zbil jo je taksist Hugh Gravitt, ki ni bil v službi in je vozil svoje osebno vozilo. Po trčenju so ga zaprli  zaradi vožnje pod vplivom alkohola in ga izpustili z varščino v višini 5450 dolarjev do Mitchelline smrti.[106] &lt;ref name=autogenerated2&gt;[https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html Obituary: Miss Mitchell, 49, Dead of Injuries] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171109075709/https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html |date=November 9, 2017 }}, (August 17, 1949) ''New York Times''. Retrieved May 14, 2011.&lt;/ref&gt;
Najprej je bil obtožen vožnje v vinjenem stanju, prehitre vožnje in vožnje po napačni strani ceste; novembra 1949 so ga spoznali za krivega uboja iz malomarnosti in ga obsodili na 18 mesecev zapora, od česar je v ječi preživel 11 mesecev. Gravitt je umrl leta 1994 v starosti 74 let.[107][108][109] &lt;ref&gt;Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 270.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web | url=https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | title=Hugh Gravitt, Driver Who Killed Margaret Mitchell | date=April 22, 1994 | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034521/https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web | url=https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | title=Hugh D Gravitt in Social Security Death Index | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034629/https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | url-status=live }}&lt;/ref&gt;

=== Pogreb ===
Margaret Mitchell so pokopali na pokopališču Oakland. Ko je njen mož John umrl leta 1952, so ga pokopali poleg njegove žene.

=== Spomin ===
Leta 1978 so Mitchell sprejeli v „Dvorano slavnih georgijskih časopisov“ („Georgia Newspaper Hall of Fame“),[110] &lt;ref name=Green&gt;{{cite news | author=Green, Dick | title=Papers Challenged To Reach New Reader Group | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=February 25, 1978 | url=https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | via=newspapers.com | access-date=July 3, 2020 | archive-date=July 3, 2020 | archive-url=https://web.archive.org/web/20200703145734/https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | url-status=live }}&lt;/ref&gt; leta 1994 v „Dvorano slavnih georgijskih žensk“ („Georgia Women of Achievement“) in leta 2000 v „Dvorano slavnih georgijskih pisateljev“ („Georgia Writers Hall of Fame“).[111] &lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|title=Margaret Mitchell|author=New Georgia Encyclopedia|access-date=October 21, 2017|archive-date=October 21, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171021220611/http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Leta 1994 je Shannen Doherty igrala v televizijskem filmu „A Burning Passion: The Margaret Mitchell Story“ („Goreča strast: Zgodba Margaret Mitchell“) – izmišljeni pripovedi o Mitchellinem življenju, ki jo je režiral [[Larry Peerce]].[112] &lt;ref&gt;{{cite news | title=TELEVISION REVIEW; The Woman Who Invented Scarlett | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=November 7, 1994 | url=https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | via=nytimes.com | access-date=December 11, 2020 | archive-date=April 6, 2023 | archive-url=https://web.archive.org/web/20230406084227/https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Ko je 2011 umrl Mitchellin nečak Joseph Mitchell, je zapustil [[Nadškofija Atlanta|nadškofiji Atlanta]] petdeset odstotkov blagovnih znamk in literarnih pravic zapuščine Margaret Mitchell ter nekaj Mitchellinih osebnih predmetov.[113] &lt;ref name=Kandra1&gt;{{cite news|last=Kandra|first=Greg|title=Gone with the windfall: Margaret Mitchell heir leaves estate to Archdiocese of Atlanta|url=http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|accessdate=April 7, 2014|newspaper=Patheos|date=August 16, 2012|archive-date=April 9, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140409002146/http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;


==Death and legacy==
[[File:MargaretMitchell-grave.jpg|thumb|Mitchell's grave in [[Oakland Cemetery (Atlanta)|Oakland Cemetery]], Atlanta]]
Margaret Mitchell was struck by a speeding motorist as she crossed [[Peachtree Street]] at 13th Street in Atlanta with her husband, John Marsh, while on her way to see the movie ''[[A Canterbury Tale]]'' on the evening of August 11, 1949. She died at age 48 at [[Grady Memorial Hospital|Grady Hospital]] five days later on August 16 without fully regaining consciousness.

Mitchell was struck by Hugh Gravitt, an off-duty taxi driver who was driving his personal vehicle. After the collision, Gravitt was arrested for drunken driving and released on a $5,450 bond until Mitchell's death.&lt;ref name=autogenerated2&gt;[https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html Obituary: Miss Mitchell, 49, Dead of Injuries] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171109075709/https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html |date=November 9, 2017 }}, (August 17, 1949) ''New York Times''. Retrieved May 14, 2011.&lt;/ref&gt;

Gravitt was originally charged with drunken driving, speeding, and driving on the wrong side of the road. He was convicted of involuntary manslaughter in November 1949 and sentenced to 18 months in jail. He served almost 11 months. Gravitt died in 1994 at the age of 74.&lt;ref&gt;Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 270.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web | url=https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | title=Hugh Gravitt, Driver Who Killed Margaret Mitchell | date=April 22, 1994 | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034521/https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web | url=https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | title=Hugh D Gravitt in Social Security Death Index | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034629/https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Margaret Mitchell was buried at [[Oakland Cemetery (Atlanta)|Oakland Cemetery]]. When her husband John died in 1952, he was buried next to his wife.

In 1978, Mitchell was inducted into the [[Georgia Newspaper Hall of Fame]],&lt;ref name=Green&gt;{{cite news | author=Green, Dick | title=Papers Challenged To Reach New Reader Group | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=February 25, 1978 | url=https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | via=newspapers.com | access-date=July 3, 2020 | archive-date=July 3, 2020 | archive-url=https://web.archive.org/web/20200703145734/https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | url-status=live }}&lt;/ref&gt; followed by the [[Georgia Women of Achievement]] in 1994, and the [[Georgia Writers Hall of Fame]] in 2000.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|title=Margaret Mitchell|author=New Georgia Encyclopedia|access-date=October 21, 2017|archive-date=October 21, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171021220611/http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

In 1994, [[Shannen Doherty]] starred in the television film ''[[A Burning Passion: The Margaret Mitchell Story]]'', a fictionalized account of Mitchell's life directed by [[Larry Peerce]].&lt;ref&gt;{{cite news | title=TELEVISION REVIEW; The Woman Who Invented Scarlett | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=November 7, 1994 | url=https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | via=nytimes.com | access-date=December 11, 2020 | archive-date=April 6, 2023 | archive-url=https://web.archive.org/web/20230406084227/https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | url-status=live }}&lt;/ref&gt;
{{clear}}

When Mitchell's nephew, [[Joseph Mitchell (Mitchell Estate director)|Joseph Mitchell]], died in 2011, he left fifty percent of trademark and literary rights of the [[Margaret Mitchell Estate]], as well as some personal belongings of Mitchell's, to the [[Roman Catholic Archdiocese of Atlanta|Archdiocese of Atlanta]].&lt;ref name=Kandra1&gt;{{cite news|last=Kandra|first=Greg|title=Gone with the windfall: Margaret Mitchell heir leaves estate to Archdiocese of Atlanta|url=http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|accessdate=April 7, 2014|newspaper=Patheos|date=August 16, 2012|archive-date=April 9, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140409002146/http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

== Opombe ==
{{Reflist|30em}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Nadaljnje branje ==
;{{ikona en}}
* Bonner, Peter. ''[https://web.archive.org/web/20131127122453/http://peterbonner.com/store.html Lost In Yesterday: Commemorating The 70th Anniversary of Margaret Mitchell's 'Gone With The Wind']''. Marietta, Georgia: First Works Publishing Co., Inc., 2006. {{ISBN|978-0-9716158-9-2}}.
* Brown, Ellen F. and John Wiley. ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: A Bestseller's Odyssey from Atlanta to Hollywood''. Lanham, Maryland: Taylor Trade, 2011. {{ISBN|978-1-58979-567-9}}.
* Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. {{ISBN|0-89919-169-X}}
* Farr, Finis. ''Margaret Mitchell of Atlanta: The Author of Gone With the Wind''. New York: William Morrow, 1965. {{ISBN|978-0-380-00810-0}}
* Mitchell, Margaret, Allen Barnett Edee and Jane Bonner Peacock. ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921''. Atlanta, Georgia: Peachtree Publishers, Ltd, 1985. {{ISBN|978-0-931948-70-1}}
* Mitchell, Margaret and Patrick Allen. ''Margaret Mitchell: Reporter''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-57003-937-9}}
* Mitchell, Margaret and Jane Eskridge. ''Before Scarlett: Girlhood Writings of Margaret Mitchell''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-892514-62-2}}
* Pyron, Darden Asbury. ''Southern Daughter: The Life of Margaret Mitchell''. New York: Oxford University Press, 1991. {{ISBN|978-0-19-505276-3}}
* Walker, Marianne. ''Margaret Mitchell &amp; John Marsh: The Love Story Behind Gone With the Wind''. Atlanta: Peachtree, 1993. {{ISBN|978-1-56145-231-6}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}
;{{ikona en}}
*[https://www.britannica.com/event/American-Civil-War American Civil War | History, Summary, Dates, Causes, Map, Timeline, Battles, Significance, &amp; Facts | Britannica]
*[https://www.biography.com/authors-writers/margaret-mitchell Margaret Mitchell - Books, Death &amp; Quotes|New Georgia Encyclopedia]
*[https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/ Margaret Mitchell: American Rebel | Biography of Margaret Mitchell | American Masters (PBS)]
*[https://www.encyclopedia.com/women/encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/mitchell-margaret-1900-1949 Mitchell, Margaret (1900–1949) | Encyclopedia.com]

{{normativna kontrola}}
{{škrbina o književniku}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1900]]
[[Kategorija:Umrli leta 1949]]
[[Kategorija:Ženske]]
[[Kategorija:Ameriški pisatelji]]
[[Kategorija:Umrli v prometnih nesrečah]]


En:
{{Short description|American novelist and journalist (1900–1949)}}
{{Other people}}
{{Use American English|date=November 2025}}
{{Use mdy dates|date=December 2025}}
{{Infobox writer
| name             = Margaret Mitchell
| image            = Margaret Mitchell NYWTS.jpg
| caption          = Mitchell in 1941
| pseudonym        = Peggy Mitchell
| birth_name       = Margaret Munnerlyn Mitchell
| birth_date       = {{birth date|1900|11|8}}
| birth_place      = [[Atlanta]], Georgia, U.S.
| death_date       = {{death date and age|1949|8|16|1900|11|6}}
| death_place      = Atlanta, Georgia, U.S.
| resting_place    = [[Oakland Cemetery (Atlanta)|Oakland Cemetery]]
| occupation       = Journalist, novelist 
| genre            = Romance novel, Historical fiction, [[epic novel]]
| education        = [[Smith College]]
| spouse           = {{plainlist|
* {{marriage|Berrien Upshaw|1922|1924|end=div}}
* {{marriage|John Marsh|1925}}&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|title=Margaret Mitchell: American Rebel ~ Biography of Margaret Mitchell &amp;#124; American Masters|date=March 29, 2012|website=American Masters|access-date=September 29, 2020|archive-date=September 24, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200924222135/https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;}}
| parents          = [[Eugene M. Mitchell]]&lt;br /&gt;[[Maybelle Stephens Mitchell|Maybelle Stephens]]
| relatives        = [[Annie Fitzgerald Stephens]] (grandmother)&lt;br&gt;[[Joseph Mitchell (Mitchell Estate director)|Joseph Mitchell]] (nephew)&lt;br&gt;[[Mary Melanie Holliday]] (cousin)
| notableworks     = ''[[Gone with the Wind (novel)|Gone with the Wind]]''&lt;br /&gt;''[[Lost Laysen]]''
| awards           = [[Pulitzer Prize for Novel]] (1937)&lt;br /&gt;[[National Book Award]] (1936)
| signature        = Margaret Mitchell signature.svg
}}
'''Margaret Munnerlyn Mitchell''' (November 8, 1900 – August 16, 1949)&lt;ref&gt;{{Cite encyclopedia|url=https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|title=Margaret Mitchell {{!}} American novelist|encyclopedia=Encyclopedia Britannica|access-date=October 22, 2017|language=en|archive-date=June 28, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200628021722/https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|url-status=live}}&lt;/ref&gt; was an American novelist and journalist. Mitchell wrote only one novel that was published during her lifetime, the [[American Civil War]]-era novel ''[[Gone with the Wind (novel)|Gone with the Wind]]'', for which she won the [[National Book Award for Fiction#Most Distinguished Novel (1935–1936)|National Book Award for Fiction]] for Most Distinguished Novel of 1936&lt;ref name=nyt1937&gt;{{cite news |title=5 Honors Awarded on the Year's Books: ... |work=The New York Times |date=February 26, 1937 |page=23 }}&lt;/ref&gt; and the [[Pulitzer Prize for Fiction]] in 1937. Long after her death, a collection of Mitchell's girlhood writings and a novella she wrote as a teenager, titled ''[[Lost Laysen]]'', were published. A collection of newspaper articles written by Mitchell for [[The Atlanta Journal-Constitution|''The Atlanta Journal'']] was republished in book form.

==Family history==
Margaret Mitchell was a lifelong resident of [[Georgia (U.S. state)|Georgia]]. She was born in 1900 into a wealthy and politically prominent family. Her father, [[Eugene Muse Mitchell]], was an attorney, and her mother, [[Maybelle Stephens Mitchell|Mary Isabel &quot;Maybelle&quot; Stephens]], was a [[suffragist]] and [[Catholic Church|Catholic]] activist. She had two brothers, Russell Stephens Mitchell, who died in infancy in 1894, and Alexander Stephens Mitchell, born in 1896.&lt;ref name=cyclopedia /&gt;&lt;ref name=&quot;seven sisters&quot; /&gt;

[[File:Eugene Muse Mitchell.jpg|thumb|left|Eugene Muse Mitchell, the father of Margaret Mitchell]]

Mitchell's family on her father's side were descendants of Thomas Mitchell, originally of [[Aberdeenshire]], Scotland, who settled in [[Wilkes County, Georgia]] in 1777, and served in the [[American Revolutionary War]]. Thomas Mitchell was a surveyor by profession. He was on a surveying trip in [[Henry County, Georgia]], at the home of John Lowe, about 6 miles from [[McDonough, Georgia]], when he died in 1835 and is buried in that location.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite journal|last=Mitchell|first=Stephens|title=Margaret Mitchell and Her People in the Atlanta Area|journal=The Atlanta Historical Bulletin}}&lt;/ref&gt;  Thomas Mitchell's son, William Mitchell, born December 8, 1777, in [[Edgefield County]], [[South Carolina]], moved in 1834-1835 to a farm along the South River in the [[Flat Rock, Georgia|Flat Rock]] community in Georgia.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; William Mitchell died February 24, 1859, at the age of 81 and is buried in the family graveyard near [[Panola Mountain]] State Park.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Margaret Mitchell's great-grandfather Issac Green Mitchell moved to a farm along the Flat Shoals Road located in the Flat Rock community in 1839. Four years later he sold this farm to [[Ira O. McDaniel]] and purchased a farm 3 miles farther down the road on the north side of the [[South River (Ocmulgee River tributary)|South River]] in [[DeKalb County, Georgia]].&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

Her grandfather, Russell Crawford Mitchell, of Atlanta, enlisted in the [[Confederate States Army]] on June 24, 1861, and served in [[Texas Brigade|Hood's Texas Brigade]]. He was severely wounded at the [[Battle of Antietam|Battle of Sharpsburg]], demoted for &quot;inefficiency&quot;, and detailed as a nurse in Atlanta.&lt;ref&gt;{{cite book|last1=Simpson|first1=Harold B.|title=Hood's Texas Brigade: A Compendium|date=1977|publisher=Hill Jr. College Press|location=Hillsboro, TX|isbn=0912172223|page=69}}&lt;/ref&gt; After the Civil War, he made a large fortune supplying lumber for the rapid rebuilding of Atlanta. Russell Mitchell had thirteen children from two wives; the eldest was Eugene, who graduated from the [[University of Georgia School of Law|University of Georgia Law School]].&lt;ref name=&quot;cyclopedia&quot;&gt;{{cite book |last1=Candler |first1=Allen D. |first2=Clement A. |last2=Evans |title=Cyclopedia of Georgia |location=Atlanta, Georgia |publisher=State Historical Association |year=1906 |volume=2 of 3 |pages=602–605 |oclc=3300148}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last=Garrett |first=Franklin M. |title=Atlanta and Environs: a chronicle of its people and events |location=Athens, Georgia |publisher=University of Georgia Press |year=1969 |volume=1 |page=819 |isbn=0820302635}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;autogenerated6&quot; /&gt;

Mitchell's maternal great-grandfather, Philip Fitzgerald, emigrated from Ireland and eventually settled on a slaveholding plantation, [[Rural Home]], near [[Jonesboro, Georgia]], where he had one son and seven daughters with his wife, Elenor McGahan, who was from an Irish Catholic family with ties to [[Colonial Maryland]].&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.tomitronics.com/old_buildings/fitzgerald_house/index.html|title=Fitzgerald House|access-date=February 6, 2022|archive-date=November 30, 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211130204456/https://tomitronics.com/old_buildings/fitzgerald_house/index.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt; Mitchell's grandparents, married in 1863, were [[Annie Fitzgerald Stephens|Annie Fitzgerald]] and John Stephens; he had also emigrated from Ireland and became a captain in the Confederate States Army. John Stephens was a prosperous real estate developer after the Civil War and one of the founders of the [[Gate City Street Railroad]] (1881), a mule-drawn [[Streetcars in Atlanta|Atlanta trolley system]]. John and Annie Stephens had twelve children together; the seventh child was May Belle Stephens, who married Eugene Mitchell.&lt;ref name=autogenerated6&gt;{{cite book |last=Ruppersburg |first=Hugh |title=The New Georgia Encyclopedia Companion to Georgia Literature |location=Athens, Georgia |publisher=University of Georgia Press |year=2007 |page=326 |isbn=9780820328768 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Historical Jonesboro/Clayton County Inc. ''Jonesboro-Historical Jonesboro''. Mount Pleasant, SC: Arcadia Publishing, 2007. p. 8. {{ISBN|0-7385-4355-1}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last=Reed |first=Wallace Putnam |title=History of Atlanta, Georgia: with illustrations and biographical sketches of some of its prominent men and pioneers |location=Syracuse, New York |publisher=D. Mason &amp; Co |year=1889 |page=563 |oclc=12564880}}&lt;/ref&gt; May Belle Stephens had studied at the [[Villa Maria (school)|Bellevue Convent]] in Quebec and completed her education at the Atlanta Female Institute.&lt;ref name=&quot;seven sisters&quot;&gt;{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=HKHD9limCCEC |title=Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915|isbn=9780820330952|last1=Johnson|first1=Joan Marie|year=2008 |publisher=University of Georgia Press}}&lt;/ref&gt;{{rp|13}}
[[File:RuralHomePlantation.jpg|thumb|right|250px|Photo of a young woman (likely Mitchell) on the front porch of [[Rural Home]], circa 1920]]
The ''[[The Atlanta Journal-Constitution|Atlanta Constitution]]'' reported that May Belle Stephens and Eugene Mitchell were married at the Jackson Street mansion of the bride's parents on November 8, 1892:

&lt;blockquote&gt;the maid of honor, Miss Annie Stephens, was as pretty as a French pastel, in a directoire costume of yellow satin with a long coat of green velvet sleeves, and a vest of gold brocade. ... The bride was a fair vision of youthful loveliness in her robe of exquisite ivory white and [[satin]] ... her slippers were white satin wrought with [[pearl]]s ... an elegant supper was served. The dining room was decked in white and green, illuminated with numberless candles in silver candlelabras. ... The bride's gift from her father was an elegant house and lot. ... At 11 o'clock Mrs. Mitchell donned a pretty going-away gown of green English cloth with its jaunty velvet hat to match and bid goodbye to her friends.&lt;ref&gt;''The Chi Phi Chakett'': Graduate Personals. January 1893, Vol. V, p. 135.&lt;/ref&gt;&lt;/blockquote&gt;

==Early influences==
Mitchell spent her early childhood on Jackson Hill, east of [[downtown Atlanta]].&lt;ref name=autogenerated14&gt;{{cite book |last=Hobson |first=Fred C. |url=https://books.google.com/books?id=J8kdTSjGliAC&amp;pg=PA19 |title=South to the future: an American region in the twenty-first century |location=Athens, GA |publisher=University of Georgia Press |year=2002 |page=19 |isbn=0-8203-2411-6 }}&lt;/ref&gt;  Her family lived near her maternal grandmother, Annie Stephens, in a [[Victorian house]] painted bright red with yellow trim.&lt;ref name=&quot;daughter&quot;&gt;{{cite book |last=Pyron |first=Darden Asbury |title=Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell |location=New York |publisher=Oxford University Press |year=1991 |page=37 |isbn=978-0-19-505276-3 |url=https://books.google.com/books?id=6yNbAAAAMAAJ }}&lt;/ref&gt; Mrs. Stephens had been a widow for several years prior to Margaret's birth; Captain John Stephens died in 1896. After his death, she inherited property on Jackson Street where Margaret's family lived.&lt;ref name=marsh&gt;{{cite book |last=Walker |first=Marianne |title=Margaret Mitchell and John Marsh: the love story behind Gone With the Wind |location=Atlanta, GA |publisher=Peachtree Publishers |year=1993 |isbn=9781561456178 |url=https://books.google.com/books?id=OYLmngEACAAJ}}&lt;/ref&gt;{{rp|24}}

Grandmother Annie Stephens was quite a character, both vulgar and a tyrant. After gaining control of her father Philip Fitzgerald's money after he died, she splurged on her younger daughters, including Margaret's mother, and sent them to finishing school in the north. There they learned that Irish Americans were not treated as equal to other immigrants.&lt;ref name=&quot;daughter&quot;/&gt;{{rp|325}} Margaret's relationship with her grandmother would become quarrelsome in later years as she entered adulthood. However, for Margaret, her grandmother was a great source of &quot;eye-witness information&quot; about the Civil War and [[Reconstruction era|Reconstruction]] in Atlanta prior to her death in 1934.&lt;ref&gt;Farr, Finis. ''Margaret Mitchell of Atlanta: the author of Gone With the Wind''. New York: William Morrow, 1965. p. 51-52. {{ISBN|978-0-380-00810-0}}&lt;/ref&gt;

===Girlhood on Jackson Hill===
[[File:Little Jimmy-He Keeps Clean 1905.jpg|thumb|Jimmy (right), the main character of the comic strip ''[[Little Jimmy]]''. Mitchell was nicknamed &quot;Jimmy&quot; due to her wearing male clothing as a child.]]
When Mitchell was about three years old, her dress caught fire on an iron grate. Although Mitchell was unharmed, the accident was traumatic for her mother. Fearing it would happen again, Mitchell's mother began dressing her in boys' pants, and she was nicknamed &quot;Jimmy&quot;, the name of a character in the comic strip ''[[Little Jimmy]]''.&lt;ref name=autogenerated41&gt;Jones, Anne Goodwyn. ''Tomorrow is Another Day: The Woman Writer in the South, 1859–1936''. Baton Rouge, LA: University of Louisiana Press, 1981. p. 322. {{ISBN|0-8071-0776-X}}&lt;/ref&gt; Her brother insisted she would have to be a boy named Jimmy to play with him. Having no sisters to play with, Mitchell said she was a boy named Jimmy until she was fourteen.&lt;ref name=marsh /&gt;{{rp|27–28}}

Stephens Mitchell said his sister was a [[tomboy]] who would happily play with dolls occasionally, and she liked to ride her Texas plains pony.&lt;ref name=autogenerated305 /&gt;  As a little girl, Mitchell went riding every afternoon with a Confederate veteran and a young lady of &quot;beau-age&quot;.&lt;ref&gt;Jones, A. G., ''Tomorrow is Another Day: The Woman Writer in the South, 1859–1936'', p. 321.&lt;/ref&gt; She was raised in an era when children were &quot;seen and not heard&quot; and was not allowed to express her personality by running and screaming on Sunday afternoons while her family was visiting relatives.&lt;ref&gt;[http://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-interview-with-margaret-mitchell-from-1936/2011/ Radio interview with Medora Perkerson on radio station WSB in Atlanta on July 3, 1936]   Retrieved June 9, 2012.&lt;/ref&gt;
Mitchell learned the gritty details of specific battles from these visits with aging Confederate soldiers. But she didn't learn that the South had actually lost the war until she was 10 years of age:

&lt;blockquote&gt;I heard everything in the world except that the Confederates lost the war. When I was ten years old, it was a violent shock to learn that [[General Lee]] had been defeated. I didn't believe it when I first heard it and I was indignant. I still find it hard to believe, so strong are childhood impressions.&lt;ref&gt;{{cite web|last1=Perkeson|first1=Medora|title=Margaret Mitchell: American Rebel Interview with Margaret Mitchell from 1936|url=http://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-interview-with-margaret-mitchell-from-1936/2011/|website=PBS.org|date=March 12, 2012|access-date=January 3, 2018|archive-date=October 14, 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181014165218/http://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-interview-with-margaret-mitchell-from-1936/2011/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;/blockquote&gt;

Her mother would swat her with a hairbrush or a slipper as a form of discipline.&lt;ref name=autogenerated305&gt;Farr, Finis, ''Margaret Mitchell of Atlanta: the Author of Gone With the Wind'', p. 14.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;daughter&quot; /&gt;{{rp|413}}

May Belle Mitchell was &quot;hissing blood-curdling threats&quot; to her daughter to make her behave the evening she took her to a [[women's suffrage]] rally led by [[Carrie Chapman Catt]].&lt;ref name=&quot;daughter&quot; /&gt;{{rp|56}} Her daughter sat on a platform wearing a [[Votes for Women (speech)|Votes-for-Women]] banner, blowing kisses to the gentlemen, while her mother gave an impassioned speech.&lt;ref name=autogenerated13 /&gt;&lt;ref&gt;Jones, A. G., ''Tomorrow is Another Day: The Woman Writer in the South, 1859–1936'', p. 323.&lt;/ref&gt;  She was nineteen years old when the [[Nineteenth Amendment to the United States Constitution|Nineteenth Amendment]] was ratified, which gave women the right to vote.

May Belle Mitchell was president of the Atlanta Woman's Suffrage League (1915), co-founder of Georgia's division of the [[League of Women Voters]], chairwoman of press publicity for the Georgia Mothers' Congress and [[Parent Teacher Association]], a member of the Pioneer Society, the [[Atlanta Woman's Club]], and several Catholic and literary societies.&lt;ref&gt;[http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1915/ahd1915-0420.xml&amp;query=Atlanta%20Woman's%20Suffrage%20League&amp;brand=athnewspapers-brand &quot;Georgia Suffrage News&quot;]{{dead link|date=August 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes}} (March 3, 1915) ''Athens Daily Herald'', p. 4. Retrieved March 1, 2013.&lt;/ref&gt;

Mitchell's father was not in favor of corporal punishment in school. During his tenure as president of the educational board (1911–1912),&lt;ref&gt;Fifield, James Clark. ''The American Bar''. Minneapolis: J.C. Fifield Company, 1918. p. 97. {{OCLC|8308264}}&lt;/ref&gt; corporal punishment in the public schools was abolished. Reportedly, Eugene Mitchell received a whipping on the first day he attended school and the mental impression of the thrashing lasted far longer than the physical marks.&lt;ref&gt;Hornady, John R. ''Atlanta: Yesterday, Today and Tomorrow''. American Cities Book Company, 1922. p. 351–352. {{OCLC|656762028}}&lt;/ref&gt;

Jackson Hill was an old, affluent part of the city.&lt;ref name=autogenerated13&gt;Bartley, Numen V. ''The Evolution of Southern Culture'', Athens, GA: University of Georgia Press, 1988. p. 89. {{ISBN|0-8203-0993-1}}&lt;/ref&gt;  At the bottom of Jackson Hill was an area of African-American homes and businesses called &quot;[[Darktown]]&quot;. The mayhem of the [[Atlanta Race Riot]] occurred over four days in September 1906 when Mitchell was five years old.&lt;ref name=Hobson /&gt; Local white newspapers printed unfounded rumors that several white women had been assaulted by black men,&lt;ref&gt;Godshalk, David Fort. ''Veiled Visions:  the 1906 Atlanta race riot and the reshaping of American race relations''. Chapel Hill:  University of North Carolina Press, 2005. p. 38. {{ISBN|978-0-8078-5626-0}}&lt;/ref&gt; prompting an angry mob of 10,000 to assemble in the streets, pulling black people from street cars, beating, and killing dozens over the next three days.

Eugene Mitchell went to bed early the night the rioting began, but was awakened by the sounds of gunshots. The following morning, as he later wrote to his wife, he learned &quot;16 negroes had been killed and a multitude had been injured&quot; and that rioters &quot;killed or tried to kill every Negro they saw&quot;. As the rioting continued, rumors ran wild that black people would burn Jackson Hill.&lt;ref name=Hobson&gt;Hobson, Fred C. ''South to the Future: An American Region in the Twenty-First Century'', p. 19-21.&lt;/ref&gt; At his daughter's suggestion, Eugene Mitchell, who did not own a gun, stood guard with a sword.&lt;ref&gt;Bartley, N. V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 92.&lt;/ref&gt;
Though the rumors proved untrue and no attack arrived, Mitchell recalled twenty years later the terror she felt during the riot.&lt;ref name=&quot;daughter&quot; /&gt;{{rp|41}} Mitchell grew up in a Southern culture where the fear of black-on-white rape incited mob violence, and in this world, white Georgians lived in fear of the &quot;black beast rapist&quot;.&lt;ref&gt;Bartley, N. V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 50 &amp; 97.&lt;/ref&gt;
[[File:Peach Tree Street Atlanta 1907.jpg|thumb|[[Stereoscope]] card showing the business district on [[Peachtree Street]] ca. 1907. The Mitchells' new home was about 3 miles from here.&lt;ref&gt;Farr, Finis, ''Margaret Mitchell of Atlanta: The Author of Gone With the Wind'', p. 32.&lt;/ref&gt;]]
A few years after the riot, the Mitchell family decided to move away from Jackson Hill.&lt;ref name=&quot;daughter&quot; /&gt;{{rp|69}} In 1912, they moved to the east side of Peachtree Street just north of Seventeenth Street in Atlanta. Past the nearest neighbor's house was forest, and beyond it the [[Chattahoochee River]].&lt;ref&gt;Williford, William Bailey. ''Peachtree Street, Atlanta''. Athens, GA: University of Georgia Press, 1962. p. 122–123. {{ISBN|978-0-8203-3477-6}}&lt;/ref&gt; Mitchell's former Jackson Hill home was destroyed in the [[Great Atlanta Fire of 1917]].&lt;ref name=&quot;before&quot;&gt;{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=bjhbAAAAMAAJ |title=Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell |last1=Mitchell |first1=Margaret |year=2000 |publisher=Hill Street Press |isbn=978-1-892514-62-2}}&lt;/ref&gt;{{rp|xxiii}}

Mitchell's father was of a [[Protestant]] background, while her mother was a devout Catholic; Mitchell was raised in a Catholic household.&lt;ref name= franciscan&gt;{{Cite web|url=https://www.franciscanmedia.org/st-anthony-messenger/as-god-is-my-witness-the-catholic-roots-of-gone-with-the-wind|title='As God is My Witness': The Catholic Roots of Gone with the Wind &amp;#124; Franciscan Media|date=May 14, 2020}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.tampabay.com/archive/2000/11/19/an-indefensible-pleasure/|title=An Indefensible Pleasure|access-date=February 6, 2022|archive-date=February 6, 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220206151121/https://www.tampabay.com/archive/2000/11/19/an-indefensible-pleasure/|url-status=live}}&lt;/ref&gt; As a young woman, she spent time visiting the [[Sisters of Mercy]] convent affiliated with [[Emory Saint Joseph's Hospital|St. Joseph's Infirmary]] in downtown Atlanta.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.baltimoresun.com/news/bs-xpm-2003-03-22-0303220314-story.html|title=Tracking down a tale of nuns and 'GWTW'| date=March 22, 2003 }}&lt;/ref&gt; Her religious upbringing influenced her decision to make the O'Hara family in her novel Catholics in a Protestant-majority state.&lt;ref name=franciscan /&gt; One of Mitchell's mother's cousins entered the Sisters of Mercy at [[St. Vincent's Academy|St. Vincent's Convent]] in [[Savannah, Georgia|Savannah]] in 1883, becoming [[Sister Mary Melanie Holliday|Sister Mary Melanie]].&lt;ref name=franciscan /&gt; The characters [[Melanie Hamilton]] and Carreen O'Hara were probably based on this relation.&lt;ref name=franciscan /&gt;

===The South of ''Gone with the Wind''===
While &quot;the South&quot; exists as a geographical region of the United States, it is also said to exist as &quot;a place of the imagination&quot; of writers.&lt;ref&gt;Cassuto, Leonard, Claire Virginia Eby and Benjamin Reiss. ''The Cambridge History of the American Novel''. Cambridge, U.K.: Cambridge University Press, 2011. p. 236. {{ISBN|978-0-521-89907-9}}&lt;/ref&gt; An image of &quot;the South&quot; was fixed in Mitchell's imagination when at six years old her mother took her on a buggy tour through ruined plantations and &quot;Sherman's sentinels&quot;,&lt;ref name=autogenerated8 /&gt; the brick and stone chimneys that remained after [[William Tecumseh Sherman]]'s &quot;[[Sherman's March to the Sea|March]] and torch&quot; through Georgia.&lt;ref&gt;Caudill, Edward and Paul Ashdown. ''Sherman's March in Myth and Memory''. Lanaham, MD: Rowman &amp; Littlefield Publishers, Inc., 2008. p. 179. {{ISBN|978-0-7425-5027-8}}&lt;/ref&gt; Mitchell would later recall what her mother had said to her:

&lt;blockquote&gt;She talked about the world those people had lived in, such a secure world, and how it had exploded beneath them. And she told me that my world was going to explode under me, someday, and God help me if I didn't have some weapon to meet the new world.&lt;ref name=autogenerated8&gt;Felder, Deborah G. ''A Century of Women: the most influential events in twentieth-century women's history''. New York, NY: Citadel Press, 1999. p. 158. {{ISBN|0-8065-2526-6}}&lt;/ref&gt;&lt;/blockquote&gt;

From an imagination cultivated in her youth, Margaret Mitchell's defensive weapon would become her writing.&lt;ref name=autogenerated8 /&gt;

Mitchell said she heard Civil War stories from her relatives when she was growing up:

&lt;blockquote&gt;On Sunday afternoons when we went calling on the older generation of relatives, those who had been active in the Sixties, I sat on the bony knees of veterans and the fat slippery laps of great aunts and heard them talk.&lt;ref&gt;Martin, Sara Hines. ''More Than Petticoats: remarkable Georgia women''. Guilford, CT: The Global Pequot Press, 2003. p. 161. {{ISBN|0-7627-1270-8}}&lt;/ref&gt;&lt;/blockquote&gt;

On summer vacations, she visited her maternal great-aunts, Mary Ellen (&quot;Mamie&quot;) Fitzgerald and Sarah (&quot;Sis&quot;) Fitzgerald, who still lived at her great-grandparents' plantation home in [[Jonesboro, Georgia|Jonesboro]].&lt;ref&gt;Historical Jonesboro/Clayton County, Inc., ''Jonesboro-Historical Jonesboro'', p. 113.&lt;/ref&gt; Mamie had been twenty-one years old and Sis was thirteen when the Civil War began.&lt;ref&gt;[http://www.fayettecem.tiffman.com/F.htm Fayetteville City Cemetery] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120406180714/http://www.fayettecem.tiffman.com/F.htm |date=April 6, 2012 }}. Retrieved December 20, 2011.&lt;/ref&gt;

===An avid reader===
An avid reader, young Margaret read &quot;boys' stories&quot; by [[G.A. Henty]], the [[Tom Swift]] series, and the [[Rover Boys]] series by [[Edward Stratemeyer]].&lt;ref name=autogenerated41 /&gt; Her mother read [[Mary Johnston]]'s novels to her before she could read. They both wept reading Johnston's ''The Long Roll'' (1911) and ''Cease Firing'' (1912).&lt;ref&gt;Gardner, Sarah E. ''Blood and Irony: Southern white women's narratives of the Civil War, 1861–1937''. Chapel Hill, NC: University of North Carolina Press, 2004. p. 241. {{ISBN|0-8078-2818-1}}&lt;/ref&gt; Between the &quot;scream of shells, the mighty onrush of charges, the grim and grisly aftermath of war&quot;, ''Cease Firing'' is a romance novel involving the courtship of a Confederate soldier and a Louisiana plantation belle&lt;ref&gt;Cooper, Frederic Tabor. &quot;The Theory of Endings and Some Recent Novels.&quot; ''The Bookman'', November 1912, Vol. XXXVI: p. 439.&lt;/ref&gt; with Civil War illustrations by [[N. C. Wyeth]]. She also read the plays of [[William Shakespeare]], and novels by [[Charles Dickens]] and [[Sir Walter Scott]].&lt;ref name=autogenerated3&gt;Champion, Laurie. ''American Women Writers, 1900–1945: a bio-bibliographical critical sourcebook''. Westport, CT: Greenwood Press, 2000. p. 240. {{ISBN|0-313-30943-4}}&lt;/ref&gt;  Mitchell's two favorite children's books were by author [[E. Nesbit|Edith Nesbit]]: ''[[Five Children and It]]'' (1902) and ''[[The Phoenix and the Carpet]]'' (1904). She kept both on her bookshelf even as an adult and gave them as gifts.&lt;ref name=marsh/&gt;{{rp|32}}

==Young storyteller==
An imaginative and precocious writer, Margaret Mitchell began with stories about animals, then progressed to fairy tales and adventure stories. She fashioned book covers for her stories, bound the tablet paper pages together and added her own artwork. At age eleven she gave a name to her publishing enterprise: &quot;Urchin Publishing Co.&quot; Later her stories were written in notebooks.&lt;ref name=&quot;before&quot;/&gt;{{rp|x, 14–15}} May Belle Mitchell kept her daughter's stories in white enamel bread boxes and several boxes of her stories were stored in the house by the time Margaret went off to college.&lt;ref name=marsh/&gt;{{rp|32}}

&quot;Margaret&quot; is a character riding a galloping pony in ''The Little Pioneers'', and plays &quot;[[Make believe|Cowboys and Indians]]&quot; in ''When We Were Shipwrecked''.&lt;ref name=&quot;before&quot;/&gt;{{rp|16–17 &amp; 19–33}}

Romantic love and honor emerged as themes of abiding interest for Mitchell in ''The Knight and the Lady'' (ca. 1909), in which a &quot;good [[knight]]&quot; and a &quot;bad knight&quot; duel for the hand of the lady. In ''The Arrow Brave and the Deer Maiden'' (ca. 1913), a half-white Indian brave, Jack, must withstand the pain inflicted upon him to uphold his honor and win the girl.&lt;ref name=&quot;before&quot;/&gt;{{rp|9 &amp; 106–112}} The same themes were treated with increasing artistry  in ''Lost Laysen'', the novella Mitchell wrote as a teenager in 1916,&lt;ref name=&quot;lost&quot;&gt;{{cite book |url=https://archive.org/details/isbn_0684837684 |url-access=registration |title = Lost Laysen|publisher=Simon and Schuster |isbn = 9780684837680|last1 = Mitchell|first1 = Margaret|date = May 6, 1997}}&lt;/ref&gt;{{rp|7}} and, with much greater sophistication, in Mitchell's last known novel, ''Gone with the Wind'', which she began in 1926.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret. ''Gone with the Wind''. New York: Scribner, 1936. {{ISBN|978-1-4165-7346-3}}&lt;/ref&gt;

In her pre-teens, Mitchell also wrote stories set in foreign locations, such as ''The Greaser'' (1913), a [[cowboy]] story set in Mexico.&lt;ref name=&quot;before&quot;/&gt;{{rp|185–199}} In 1913 she wrote two stories with Civil War settings; one includes her notation that &quot;237 pages are in this book&quot;.&lt;ref name=&quot;before&quot;/&gt;{{rp|47}}

==School life==
{{Quote box
 |quote  = '''''Fancy Dress Masquerade'''''

Seventy girls and boys were the guests of Miss Margaret Mitchell at a fancy dress masquerade yesterday afternoon at the home of her parents Mr. and Mrs. Eugene Mitchell on Peachtree street and the occasion was beautiful and enjoyable.

There was a prize for guessing the greatest number of identities under the masks, and another for the guest who best concealed his or her identity.

The pretty young hostess was a demure Martha Washington in flowered crepe gown over a pink silk petticoat and her powdered hair was worn high.

Mrs. Mitchell wore a ruby velvet gown.

| source = ''The Constitution'', Atlanta, November 21, 1914.
| width  = 20%
| align  = right
}}
While the [[World War I|Great War]] carried on in Europe (1914–1918), Margaret Mitchell attended Atlanta's Washington Seminary (now [[The Westminster Schools]]), a &quot;fashionable&quot; private girls' school with an enrollment of over 300 students.&lt;ref&gt;Sargent, Porter E. ''A Handbook of the Best Private Schools of the United States and Canada''. Boston: P.E Sargent, 1915. Vol. 1, p. 150.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;seven sisters&quot;/&gt;{{rp|49}} She was very active in the Drama Club.&lt;ref&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 94.&lt;/ref&gt;  Mitchell played the male characters:  [[Nick Bottom]] in [[Shakespeare]]'s ''[[A Midsummer Night's Dream]]'' and Launcelot Gobbo in Shakespeare's ''[[The Merchant of Venice]]'', among others. She wrote a play about snobbish college girls that she acted in as well.&lt;ref name=&quot;before&quot;/&gt;{{rp|138}} She also joined the Literary Club and had two stories published in the yearbook:   ''Little Sister'' and ''Sergeant Terry''.&lt;ref name=&quot;before&quot;/&gt;{{rp|163 &amp; 207}} Ten-year-old &quot;Peggy&quot; is the heroine in ''Little Sister''. She hears her older sister being raped and shoots the rapist:&lt;ref name=autogenerated4 /&gt;

&lt;blockquote&gt;Coldly, dispassionately she viewed him, the chill steel of the gun giving her confidence. She must not miss now—she would not miss—and she did not.&lt;ref name=&quot;before&quot;/&gt;{{rp|204}}&lt;/blockquote&gt;

Mitchell received encouragement from her English teacher, Mrs. Paisley, who recognized her writing talent.&lt;ref&gt;Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. Photo section between p. 178-179. {{ISBN|0-89919-169-X}}&lt;/ref&gt;  A demanding teacher, Paisley told her she had ability if she worked hard and would not be careless in constructing sentences. A sentence, she said, must be &quot;complete, concise and coherent&quot;.&lt;ref name=&quot;daughter&quot;/&gt;{{rp|84}}

Mitchell read the books of [[Thomas Dixon, Jr.]], and in 1916, when the silent film, ''[[The Birth of a Nation]]'', was showing in Atlanta, she dramatized Dixon's ''The Traitor:  A Story of the Fall of the Invisible Empire'' (1907).&lt;ref&gt;Dixon, Jr., Thomas. ''The Traitor: a story of the fall of the invisible empire''. New York:  Doubleday, Page &amp; Co, 1907. {{OCLC|2410927}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html Summary of The Traitor:  A Story of the Fall of the Invisible Empire] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120404122244/http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html |date=April 4, 2012 }}. Retrieved July 22, 2012.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 93.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Slide, Anothony. ''American Racist: the life and films of Thomas Dixon'', Lexington, KY: The University Press of Kentucky, 2004. p.192. {{ISBN|0-8131-2328-3}}&lt;/ref&gt;  As both playwright and actress, she took the role of Steve Hoyle.&lt;ref name=&quot;lost&quot;/&gt;{{rp|14–15}} For the production, she made a [[Ku Klux Klan]] costume from a white crepe dress and wore a boy's wig.&lt;ref name=&quot;before&quot;/&gt;{{rp|131–132}}  (Note:  Dixon rewrote ''The Traitor'' as ''The Black Hood'' (1924) and  Steve Hoyle was renamed George Wilkes.)&lt;ref&gt;Slide, A., ''American Racist:  the life and films of Thomas Dixon'', p. 170.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Dixon, Jr., Thomas. ''The Black Hood''. New York:  D. Appleton and Co., 1924. {{OCLC|1049244}}&lt;/ref&gt;

During her years at [[Washington Seminary (Atlanta)|Washington Seminary]], Mitchell's brother, Stephens, was away studying at [[Harvard University]] (1915–1917), and he left in May 1917 to enlist in the army, about a month after the U.S. declared war on Germany. He set sail for France in April 1918, participated in engagements in the Lagny and Marbache sectors, then returned to Georgia in October as a training instructor.&lt;ref&gt;Mead, Frederick Sumner. ''Harvard's Military Record in the World War'', Boston, MA: The Harvard Alumni Association, 1921. p. 669. {{OCLC|1191594}}&lt;/ref&gt;  While Margaret and her mother were in New York in September 1918 preparing for Margaret to attend college, Stephens wired his father that he was safe after his ship had been torpedoed en route to New York from France.&lt;ref&gt;[http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&amp;query=margaret%20mitchell&amp;brand=athnewspapers-brand &quot;News of Society&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140502032846/http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&amp;query=margaret%20mitchell&amp;brand=athnewspapers-brand |date=May 2, 2014 }} E. W. Carroll (September 19, 1918) ''Athens Daily Herald'', p. 3. Retrieved February 26, 2013.&lt;/ref&gt;

Stephens Mitchell thought college was the &quot;ruination of girls&quot;.&lt;ref name=&quot;daughter&quot;/&gt;{{rp|106}} However, May Belle Mitchell placed a high value on education for women and she wanted her daughter's future accomplishments to come from using her mind. She saw education as Margaret's weapon and &quot;the key to survival&quot;.&lt;ref name=&quot;seven sisters&quot; /&gt;&lt;ref name=autogenerated8 /&gt; The classical college education she desired for her daughter was one that was on par with men's colleges, and this type of education was available only at northern schools. Her mother chose [[Smith College]] in [[Northampton, Massachusetts]] for Margaret because she considered it to be the best women's college in the United States.&lt;ref name=&quot;seven sisters&quot;/&gt;{{rp|13–14}}

Upon graduating from Washington Seminary in June 1918, Mitchell fell in love with a Harvard graduate, a young army lieutenant, Clifford West Henry,&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 46-48.&lt;/ref&gt; who was chief bayonet instructor at [[Camp Gordon (World War I)|Camp Gordon]] from May 10 until the time he set sail for France on July 17.&lt;ref name=autogenerated10 /&gt;  Henry was &quot;slightly effeminate&quot;, &quot;ineffectual&quot;, and &quot;rather effete-looking&quot; with &quot;homosexual tendencies&quot;, according to biographer [[Anne Edwards]]. Before departing for France, he gave Mitchell an engagement ring.&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 47-48 &amp; 54.&lt;/ref&gt;

On September 14, while she was enrolled at Smith College, Henry was mortally wounded in action in France and died on October 17.&lt;ref name=autogenerated10&gt;Mead, F.S., ''Harvard's Military Record in the World War'', p. 450.&lt;/ref&gt; As Henry waited in the Verdun trenches, shortly before being wounded, he composed a poem on a leaf torn from his field notebook, found later among his effects. The last stanza of Lieutenant Clifford W. Henry's poem follows:
&lt;blockquote&gt;&lt;poem&gt;
If &quot;out of luck&quot; at duty's call
In glorious action I should fall
    At God's behest,

May those I hold most dear and best
Know I have stood the acid test
    Should I &quot;go West.&quot;&lt;ref&gt;Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', May 8, 1919, Vol. 21, No. 31, p. 645.&lt;/ref&gt;
&lt;/poem&gt;&lt;/blockquote&gt;
{{Quote box
 |quote  = '''''General Edwards Presents Medal'''''[[File:Flag of the United States.svg|50px|right]] [[File:Army distinguished service cross medal.png|50px|left]]
Mrs. Ira Henry of Sound Beach was presented the Distinguished Service medal from the War department today in honor of her son, Captain Clifford W. Henry for bravery under fire during the World war. The medal, recommended by General Pershing, was presented by Major General Edwards.

Captain Henry, who during the war was a lieutenant with Co.F, 102nd infantry, captured the town of Vignuelles, nine kilometers inside the Hindenburg line on September 13, 1918. Lieutenant Henry and 50 of his men were killed the next day by a terrific explosion in the town. Captain Henry was a graduate of Harvard University.

| source = ''The Bridgeport Telegram'', July 4, 1927.
| width  = 20%
| align  = right
}}
Henry repeatedly advanced in front of the platoon he commanded, drawing machine-gun fire so that the German nests could be located and wiped out by his men. Although wounded in the leg in this effort, his death was the result of shrapnel wounds from an air bomb dropped by a German plane.&lt;ref&gt;Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', April 10, 1919, Vol. 21, No. 27, p. 539.&lt;/ref&gt;  He was awarded the French ''[[Croix de guerre 1914–1918 (France)|Croix de guerre]] avec palme'' for his acts of heroism. From the President of the United States, the [[Commander in Chief]] of the [[United States Armed Forces]], he was presented with the [[Distinguished Service Cross (United States)|Distinguished Service Cross]] and an [[Oak Leaf Cluster]] in lieu of a second Distinguished Service Cross.&lt;ref name=autogenerated10 /&gt;&lt;ref&gt;[http://militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 Valor awards for Clifford West Henry] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131104084838/http://www.militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 |date=November 4, 2013 }}  Retrieved January 20, 2012.&lt;/ref&gt;

Clifford Henry was the great love of Margaret Mitchell's life, according to her brother.&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 54.&lt;/ref&gt; In a letter  to a friend (A. Edee, March 26, 1920), Mitchell wrote of Clifford that she had a &quot;memory of a love that had in it no trace of physical passion&quot;.&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 75-76.&lt;/ref&gt;

Mitchell had vague aspirations of a career in psychiatry,&lt;ref name=autogenerated12&gt;Pierpont, Claudia Roth. &quot;A Critic at Large: A Study in Scarlett.&quot; ''The New Yorker'', August 31, 1992, p. 93-94.&lt;/ref&gt; but her future was derailed by an event that killed over fifty million people worldwide, the [[1918 flu pandemic]]. On January 25, 1919, her mother, May Belle Mitchell, succumbed to pneumonia from the &quot;Spanish flu&quot;. Mitchell arrived home from college a day after her mother had died. Knowing her death was imminent, May Belle Mitchell wrote her daughter a brief letter and advised her:

&lt;blockquote&gt;Give of yourself with both hands and overflowing heart, but give only the excess after you have lived your own life.&lt;ref name=autogenerated12 /&gt;&lt;/blockquote&gt;

An average student at Smith College, Mitchell did not excel in any area of academics. She held a low estimation of her writing abilities. Even though her English professor had praised her work, she felt the praise was undue.&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 56 &amp; 60.&lt;/ref&gt;  After finishing her freshman year at Smith, Mitchell returned to Atlanta to take over the household for her father and never returned to college.&lt;ref name=autogenerated12 /&gt; In October 1919, while regaining her strength after an [[appendectomy]], she confided to a friend that giving up college and her dreams of a &quot;journalistic career&quot; to keep house and take her mother's place in society meant &quot;giving up all the worthwhile things that counted for—nothing!&quot;&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 30 &amp; 42.&lt;/ref&gt;

==Marriage==
{{Quote box
 |quote  = '''''Miss Mitchell, Hostess'''''

Miss Mitchell was hostess at an informal buffet supper last evening at her home on Peachtree road, the occasion complimenting Miss Blanche Neel, of Macon, who is visiting Miss Dorothy Bates.

Spring flowers adorned the laced covered table in the dining room. Miss Neel was gowned in blue Georgette crepe. Miss Mitchell wore pink taffeta. Miss Bates was gowned in blue velvet.

Invited to meet the honor guest were Miss Bates, Miss Virginia Walker, Miss Ethel Tye, Miss Caroline Tye, Miss Helen Turman, Miss Lethea Turman, Miss Frances Ellis, Miss Janet Davis, Miss Lillian Raley, Miss Mary Woolridge, Charles DuPree, William Cantrell, Lieutenant Jack Swarthout, Lieutenant William Gooch, Stephen Mitchell, McDonald Brittain, Harry Hallman, George Northen, Frank Hooper, Walter Whiteman, Frank Stanton, Val Stanton, Charles Belleau, Henry Angel, Berrien Upshaw and Edmond Cooper.

| source = ''The Constitution'', Atlanta, February 2, 1921.
| width  = 20%
| align  = right
}}
Margaret began using the name &quot;Peggy&quot; at  Washington Seminary, and the abbreviated form &quot;Peg&quot; at Smith College, when she found an icon for herself in the mythological winged horse, &quot;[[Pegasus]]&quot;, that inspires poets.&lt;ref&gt;Flora, Joseph M., Amber Vogel and Bryan Albin Giemza. ''Southern Writers: a new biographical dictionary'' Baton Rouge, LA: Louisiana State University Press, 2006. p. 285. {{ISBN|0-8071-3123-7}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=reporter&gt;{{cite book |last1=Mitchell |first1=Margaret |first2=Patrick |last2=Allen |title=Margaret Mitchell: reporter |location=Athens, GA |publisher=Hill Street Press |year=2000 |isbn=978-1-57003-937-9}}&lt;/ref&gt;{{rp|xix}} Peggy made her Atlanta society [[debutante|debut]] in the 1920 winter season.&lt;ref name=reporter /&gt;{{rp|xix}} In the &quot;gin and jazz style&quot; of the times, she did her &quot;[[Flapper|flapping]]&quot; in the 1920s.&lt;ref name=autogenerated16&gt;Wolfe, Margaret Ripley. ''Daughters of Canaan: a saga of southern women''. Lexington, KY: University Press of Kentucky, 1995. p. 150. {{ISBN|0-8131-0837-3}}&lt;/ref&gt;  At a 1921 Atlanta debutante charity ball, she performed an [[Apache (dance)|Apache dance]]. The dance included a kiss with her male partner that shocked Atlanta [[high society (social class)|high society]] and led to her being blacklisted from the [[Junior League]].&lt;ref&gt;{{Cite news|url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-10-13-bk-950-story.html|title=The Belle of Lettres : SOUTHERN DAUGHTER: The Life of Margaret Mitchell, By Darden Asbury Pyron (Oxford University Press: $29.95; 560 pp.)|date=October 13, 1991|newspaper=[[Los Angeles Times]]|access-date=February 5, 2022|archive-date=February 5, 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220205051629/https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-10-13-bk-950-story.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Young, Elizabeth. ''Disarming the Nation: women's writing and the American Civil War''. Chicago, IL: University of Chicago Press, 1999. p. 243. {{ISBN|0-226-96087-0}}&lt;/ref&gt; The Apache and the [[Tango (dance)|Tango]] were scandalous dances for their elements of eroticism, the latter popularized in a 1921 [[silent film]], ''[[The Four Horsemen of the Apocalypse (1921 film)|The Four Horsemen of the Apocalypse]]'', that made its lead actor, [[Rudolph Valentino]], a [[sex symbol]] for his ability to Tango.&lt;ref&gt;Groppa, Carlos G. ''The Tango in the United States: a history''. Jefferson, NC: McFarland &amp; Co. Publishers, 2004. p. 82. {{ISBN|0-7864-1406-5}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=uKmExgEACAAJ |pages=39–40 |title=Dark Lover: The Life and Death of Rudolph Valentino |isbn=9780374282394 |last1=Leider |first1=Emily Wortis |year=2003 |publisher=Farrar, Straus and Giroux }}&lt;/ref&gt;

Mitchell was, in her own words, an &quot;unscrupulous flirt&quot;. She found herself engaged to five men, but maintained that she neither lied to nor misled any of them.&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al, ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 116-118.&lt;/ref&gt; A local gossip columnist, who wrote under the name Polly Peachtree, described Mitchell's love life in a 1922 column:

&lt;blockquote&gt;...she has in her brief life, perhaps, had more men really, truly 'dead in love' with her, more honest-to-goodness suitors than almost any other girl in Atlanta.&lt;ref name=autogenerated16 /&gt;&lt;/blockquote&gt;

In April 1922, Mitchell was seeing two men almost daily: one was Berrien (&quot;Red&quot;) Kinnard Upshaw (March 10, 1901 – January 13, 1949), whom she is thought to have met in 1917 at a dance hosted by the parents of one of her friends, and the other, Upshaw's roommate and friend, John Robert Marsh (October 6, 1895 – March 5, 1952), a copy editor from [[Kentucky]] who worked for the [[Associated Press]].&lt;ref name=autogenerated20&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 95-96.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=marsh/&gt;{{rp|37 &amp; 80}} Upshaw was an Atlanta boy, a few months younger than Mitchell, whose family moved to [[Raleigh, North Carolina]] in 1916.&lt;ref name=&quot;lost&quot;/&gt;{{rp|16}} In 1919 he was appointed to the [[United States Naval Academy]], but resigned for academic deficiencies on January 5, 1920. He was readmitted in May, then 19 years old, and spent two months at sea before resigning a second time on September 1, 1920.&lt;ref&gt;Washington Government Printing Office (1921), ''Annual Register of the United States Naval Academy, Annapolis, Md'', p. 57, 188, 193 &amp; 204.&lt;/ref&gt; Unsuccessful in his educational pursuits and with no job, in 1922 Upshaw earned money bootlegging alcohol out of the Georgia mountains.&lt;ref&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 95.&lt;/ref&gt;

Although her family disapproved, Peggy and Red married on September 2, 1922; the best man at their wedding was John Marsh, who would become her second husband. The couple resided at the Mitchell home with her father. By December the marriage to Upshaw had dissolved and he left. Mitchell suffered physical and emotional abuse, the result of Upshaw's alcoholism and violent temper. Upshaw agreed to an uncontested divorce after John Marsh gave him a loan and Mitchell agreed not to press assault charges against him.&lt;ref name=autogenerated3 /&gt;&lt;ref name=autogenerated20 /&gt;&lt;ref&gt;Mitchell, M., et al, ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 133.&lt;/ref&gt; Upshaw and Mitchell were divorced on October 16, 1924.&lt;ref name=reporter /&gt;{{rp|xx}}

During this time, Mitchell left the Catholic Church and became an [[Episcopal Church (United States)|Episcopalian]].&lt;ref name= franciscan/&gt;&lt;ref&gt;{{Cite news|url = https://www.ajc.com/news/local/margaret-mitchell-nephew-leaves-estate-atlanta-archdiocese/30wq9vEws4OlZjxzAhq4qN/#:~:text=The%20bequest%20to%20the%20archdiocese,Catholic%20church%20in%20later%20life.|title = Margaret Mitchell's nephew leaves estate to Atlanta Archdiocese|newspaper = The Atlanta Journal-Constitution|last1 = Poole|first1 = Shelia|access-date = February 6, 2022|archive-date = February 6, 2022|archive-url = https://web.archive.org/web/20220206152321/https://www.ajc.com/news/local/margaret-mitchell-nephew-leaves-estate-atlanta-archdiocese/30wq9vEws4OlZjxzAhq4qN/#:~:text=The%20bequest%20to%20the%20archdiocese,Catholic%20church%20in%20later%20life.|url-status = live}}&lt;/ref&gt;

On July 4, 1925, 24-year-old Margaret Mitchell and 29-year-old John Marsh were married in the [[Unitarian Universalism|Unitarian-Universalist Church]].&lt;ref name=marsh/&gt;{{rp|125}} The Marshes made their home at the Crescent Apartments in Atlanta, taking occupancy of Apt. 1, which they affectionately named &quot;The Dump&quot; (now the [[Margaret Mitchell House and Museum]]).&lt;ref name=autogenerated15&gt;Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 8.&lt;/ref&gt;
[[File:Crescent Apartments, Atlanta, Georgia.jpg|thumb|&quot;The Dump&quot;, now the [[Margaret Mitchell House and Museum]]]]

==Reporter for ''The Atlanta Journal''==
{{anchor|Reporter for The Atlanta Journal}}
While still legally married to Upshaw and needing income for herself,&lt;ref&gt;Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 91.&lt;/ref&gt; Mitchell got a job writing feature articles for ''[[The Atlanta Journal-Constitution|The Atlanta Journal]] Sunday Magazine''. She received almost no encouragement from her family or &quot;society&quot; to pursue a career in journalism, and had no prior newspaper experience.&lt;ref name=autogenerated40&gt;Wolfe, M.R., ''Daughters of Canaan: a saga of southern women'', p. 149.&lt;/ref&gt; Medora Field Perkerson, who hired Mitchell said:

&lt;blockquote&gt;There had been some skepticism on the Atlanta Journal Magazine staff when Peggy came to work as a reporter. Debutantes slept late in those days and didn't go in for jobs.&lt;ref name=autogenerated40 /&gt;&lt;/blockquote&gt;

Her first story, ''Atlanta Girl Sees Italian Revolution'',&lt;ref name=reporter /&gt;{{rp|3–5}} by Margaret Mitchell Upshaw, appeared on December 31, 1922.&lt;ref name=reporter /&gt;{{rp|xi}} She wrote on a wide range of topics, from fashions to [[List of American Civil War Generals (Confederate)|Confederate generals]] and [[King Tut]]. In an article that appeared on July 1, 1923, ''Valentino Declares He Isn't a Sheik'',&lt;ref name=reporter /&gt;{{rp|152–154}} she interviewed celebrity actor [[Rudolph Valentino]], referring to him as &quot;Sheik&quot; from his [[The Sheik (film)|film role]]. Less thrilled by his looks than his &quot;chief charm&quot;, his &quot;low, husky voice with a soft, sibilant accent&quot;,&lt;ref name=reporter /&gt;{{rp|153}} she described his face as &quot;swarthy&quot;:

&lt;blockquote&gt;His face was swarthy, so brown that his white teeth flashed in startling contrast to his skin; his eyes—tired, bored, but courteous.&lt;ref name=reporter /&gt;{{rp|152}}&lt;/blockquote&gt;

Mitchell was quite thrilled when Valentino took her in his arms and carried her inside from the rooftop of the [[Georgian Terrace Hotel]].&lt;ref name=reporter /&gt;{{rp|154}}

Many of her stories were vividly descriptive. In an article titled, ''Bridesmaid of Eighty-Seven Recalls Mittie Roosevelt's Wedding'',&lt;ref name=reporter /&gt;{{rp|144–151}} she wrote of a white-columned mansion in which lived the last surviving bridesmaid at [[Theodore Roosevelt]]'s mother's wedding:

&lt;blockquote&gt;The tall white columns glimpsed through the dark green of cedar foliage, the wide veranda encircling the house, the stately silence engendered by the century-old oaks evoke memories of [[Thomas Nelson Page]]'s ''On Virginia''. The atmosphere of dignity, ease, and courtesy that was the soul of the Old South breathes from this old mansion...&lt;ref name=reporter /&gt;{{rp|144}}&lt;/blockquote&gt;

In another article, ''Georgia's Empress and Women Soldiers'',&lt;ref name=reporter /&gt;{{rp|238–245}} she wrote short sketches of four notable Georgia women. One was the first woman to serve in the [[United States Senate]], [[Rebecca Latimer Felton]], a suffragist who held [[White supremacy|white supremacist]] views. The other women were:  [[Nancy Hart]], Lucy Mathilda Kenny (also known as Private Bill Thompson of the [[Confederate States Army]]) and [[Mary Musgrove]]. The article generated mail and controversy from her readers.&lt;ref&gt;Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 96.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=reporter /&gt;{{rp|xiii}} Mitchell received criticism for depicting &quot;strong women who did not fit the accepted standards of femininity&quot;.&lt;ref&gt;Felder, Deborah G. ''A bookshelf of Our Own: works that changed women's lives''. New York, NY: Citadel Press, 2006. p. 108. {{ISBN|978-0-8065-2742-0}}&lt;/ref&gt;

Mitchell's journalism career, which began in 1922, came to an end less than four years later; her last article appeared on May 9, 1926.&lt;ref name=reporter /&gt;{{rp|xx}} Several months after marrying John Marsh, Mitchell quit due to an ankle injury that would not heal properly and chose to become a full-time wife.&lt;ref name=autogenerated4&gt;Jones, A. G., ''Tomorrow is Another Day: the woman writer in the South, 1859–1936'', p. 314.&lt;/ref&gt; During the time Mitchell worked for the ''Atlanta Journal'', she wrote 129 feature articles, 85 news stories, and several book reviews.&lt;ref name=reporter /&gt;{{rp|xv}}

==Interest in erotica==
Mitchell began collecting erotica from book shops in New York City while in her twenties.&lt;ref name=&quot;daughter&quot;/&gt;{{rp|200}} The newlywed Marshes and their social group were interested in &quot;all forms of sexual expression&quot;.&lt;ref name=marsh/&gt;{{rp|134}} Mitchell discussed her interest in dirty book shops and sexually explicit prose in letters to a friend, Harvey Smith. Smith noted her favorite reads were ''[[Fanny Hill]]'', ''[[The Perfumed Garden]]'', and ''[[Aphrodite: mœurs antiques|Aphrodite]]''.&lt;ref name=autogenerated95&gt;Young, E., ''Disarming the Nation: women's writing and the American Civil War'', p. 245.&lt;/ref&gt;

Mitchell developed an appreciation for the works of Southern writer [[James Branch Cabell]], and his 1919 classic, ''[[Jurgen, A Comedy of Justice]]''.&lt;ref name=&quot;daughter&quot;/&gt;{{rp|200}}  She read books about [[sexology]]&lt;ref name=autogenerated95 /&gt; and took particular interest in the case studies of [[Havelock Ellis]], a British physician who studied human sexuality.&lt;ref&gt;Pierpont, C. R., &quot;A Critic at Large: A Study in Scarlett&quot;, p. 102.&lt;/ref&gt;  During this period in which Mitchell was reading pornography and sexology, she was also writing ''Gone with the Wind''.&lt;ref&gt;Young, E., ''Disarming the Nation: women's writing and the American Civil War'', p. 249–250.&lt;/ref&gt;

==Novelist==

===Early works===

====''Lost Laysen''====
Mitchell wrote a romance  novella, ''[[Lost Laysen]]'', when she was fifteen years old (1916). She gave ''Lost Laysen'', which she had written in two notebooks, to a boyfriend, Henry Love Angel. He died in 1945 and the novella remained undiscovered among some letters she had written to him until 1994.&lt;ref name=&quot;lost&quot;/&gt;{{rp|7–8}} The novella was published in 1996, eighty years after it was written, and became a [[New York Times Best Seller|''New York Times'' Best Seller]].&lt;ref&gt;[https://www.nytimes.com/1996/06/02/books/best-sellers-june-2-1996.html BEST SELLERS: June 2, 1996.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171017095719/http://www.nytimes.com/1996/06/02/books/best-sellers-june-2-1996.html |date=October 17, 2017 }} Retrieved August 27, 2012.&lt;/ref&gt;

In ''Lost Laysen'', Mitchell explores the dynamics of three male characters and their relationship to the only female character, Courtenay Ross, a strong-willed American missionary to the South Pacific island of Laysen. The narrator of the tale is Billy Duncan, &quot;a rough, hardened soldier of fortune&quot;,&lt;ref name=&quot;lost&quot;/&gt;{{rp|97}} who is frequently involved in fights that leave him near death. Courtenay quickly observes Duncan's hard-muscled body as he works shirtless aboard a ship called ''Caliban''. Courtenay's suitor is Douglas Steele, an athletic man who apparently believes Courtenay is helpless without him. He follows Courtenay to Laysen to protect her from perceived foreign savages. The third male character is the rich, powerful yet villainous Juan Mardo. He leers at Courtenay and makes rude comments of a sexual nature, in Japanese no less. Mardo provokes Duncan and Steele, and each feels he must defend Courtenay's honor. Ultimately Courtenay defends her own honor rather than submit to shame.

Mitchell's half-breed&lt;ref name=&quot;lost&quot;/&gt;{{rp|92}}
antagonist, Juan Mardo, lurks in the shadows of the story and has no dialogue. The reader learns of Mardo's evil intentions through Duncan:

&lt;blockquote&gt;They were saying that Juan Mardo had his eye on you—and intended to have you—any way he could get you!&lt;ref name=&quot;lost&quot;/&gt;{{rp|99}}&lt;/blockquote&gt;

Mardo's desires are similar to those of Rhett Butler in his ardent pursuit of Scarlett O'Hara in Mitchell's epic novel, ''Gone with the Wind''. Rhett tells Scarlett:

&lt;blockquote&gt;I always intended having you, one way or another.&lt;ref&gt;Mitchell, M., ''Gone with the Wind'', Part 4, chapter 47.&lt;/ref&gt;&lt;/blockquote&gt;

The &quot;other way&quot; is rape. In ''Lost Laysen'' the male seducer is replaced with the male rapist.&lt;ref name=autogenerated27&gt;Young, E., ''Disarming the Nation: women's writing and the American Civil War'', p. 241.&lt;/ref&gt;

====''The Big Four''====
In Mitchell's teenage years, she is known to have written a 400-page novel about girls in a boarding school, ''The Big Four''.&lt;ref name=&quot;before&quot;/&gt;{{rp|xxii}} The novel is thought to be lost; Mitchell destroyed some of her manuscripts herself and others were destroyed after her death.&lt;ref name=autogenerated4 /&gt;

====''Ropa Carmagin''====
In the 1920s, Mitchell completed a [[Novella|novelette]], ''Ropa Carmagin'', about a Southern white girl who loves a biracial man.&lt;ref name=autogenerated4 /&gt; Mitchell submitted the manuscript to [[Macmillan Publishers]] in 1935 along with her manuscript for ''[[Gone with the Wind (novel)|Gone with the Wind]]''. The novelette was rejected; Macmillan thought the story was too short for book form.&lt;ref&gt;Brown, Ellen F., and John Wiley. ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood''. Lanham, MD: Taylor Trade Publishing, 2011. p. 27. {{ISBN|978-1-58979-567-9}}&lt;/ref&gt;

===Writing ''Gone with the Wind''===
{{main|Gone with the Wind (novel)}}
{{Rquote|right|I had every detail clear in my mind before I sat down to the typewriter. |Margaret Mitchell&lt;ref&gt;Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 9.&lt;/ref&gt;}}
[[File:Margaret Mitchell - Democrat and Chronicle (1936).jpg|thumb|upright|Mitchell in 1936]]
In May 1926, after Mitchell had left her job at the ''Atlanta Journal'' and was recovering at home from her ankle injury, she wrote a society column for the ''Sunday Magazine'', &quot;Elizabeth Bennet's Gossip&quot;, which she continued to write until August.&lt;ref name=reporter /&gt;{{rp|xv}} Meanwhile, her husband was growing weary of lugging armloads of books home from the library to keep his wife's mind occupied while she hobbled around the house; he emphatically suggested that she write her own book instead:
&lt;blockquote&gt;For God's sake, Peggy, can't you write a book instead of reading thousands of them?&lt;ref name=Oliphant&gt;Oliphant, Sgt. H. N. &quot;People on the Home Front:  Margaret Mitchell&quot;. October 19, 1945. ''Yank'', p. 9.&lt;/ref&gt;&lt;/blockquote&gt;

To aid her in her literary endeavors, John Marsh brought home a Remington Portable No. 3 [[typewriter]] (c. 1928).&lt;ref name=autogenerated15 /&gt;&lt;ref&gt;[http://mytypewriter.com/margaretmitchell.aspx Remington Portable No. 3] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110921081504/http://mytypewriter.com/margaretmitchell.aspx |date=September 21, 2011 }}. Retrieved August 27, 2012.&lt;/ref&gt;  For the next three years Mitchell worked exclusively on writing a Civil War-era novel whose heroine was named Pansy O'Hara (prior to ''[[Gone with the Wind (novel)|Gone with the Wind]]''{{'}}s publication Pansy was changed to Scarlett). She used parts of the manuscript to prop up a wobbly couch.&lt;ref&gt;Williamson, Joel. ''William Faulkner and Southern History''. New York:  Oxford University Press, 1993. p. 244-245. {{ISBN|0-19-507404-1}}&lt;/ref&gt;

In April 1935, [[Harold Latham]] of Macmillan, an editor looking for new fiction, read her manuscript and saw that it could be a best-seller. After Latham agreed to publish the book, Mitchell worked for another six months checking the historical references and rewriting the opening chapter several times.&lt;ref name=autogenerated89&gt;{{cite web|url=https://www.theatlantic.com/magazine/archive/1973/02/the-making-of-gone-with-the-wind-part-i/306455/|first=Gavin|last=Lambert|title=The Making of Gone With The Wind (Part I)|work=The Atlantic|date=February 1973|access-date=March 31, 2023|archive-date=June 5, 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230605050323/https://www.theatlantic.com/magazine/archive/1973/02/the-making-of-gone-with-the-wind-part-i/306455/|url-status=live}}&lt;/ref&gt; Mitchell and John Marsh edited the final version of the novel.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Molly|last=Haskell|title=Frankly, My Dear: &quot;Gone with the Wind&quot; Revisited|publisher=Yale University Press|year=2010|page=140|isbn=978-0300164374}}&lt;/ref&gt; ''Gone with the Wind'' was published in June 1936.

==World War II==
[[File:Margaret Mitchell 1941 on USS Atlanta (CL-51).jpg|thumb|Mitchell (1941) in her  Red Cross uniform aboard the USS ''Atlanta'' (CL-51)]]
During [[World War II]], Margaret Mitchell was a volunteer for the [[American Red Cross]] and she raised money for the war effort by selling war bonds.&lt;ref&gt;Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 225.&lt;/ref&gt;  She was active in Home Defense, sewed hospital gowns and put patches on trousers.&lt;ref name=Oliphant /&gt;  Her personal attention, however, was devoted to writing letters to men in uniform—soldiers, sailors, and marines, sending them humor, encouragement, and her sympathy.&lt;ref name=&quot;daughter&quot;/&gt;{{rp|518}}

[[File:Margaret Mitchell Christens USS Atlanta (CL-104) 1944.jpg|thumb|left|upright|USS ''Atlanta'' (CL-104) is christened by Margaret Mitchell Marsh (1944)]]
The [[USS Atlanta (CL-51)|USS ''Atlanta'' (CL-51)]] was a light cruiser used as an anti-aircraft ship of the [[United States Navy]] sponsored by Margaret Mitchell and used in the naval [[Battle of Midway]] and the [[Eastern Solomons]]. The ship was heavily damaged during night surface action on November 13, 1942, during the [[Naval Battle of Guadalcanal]] and subsequently scuttled on orders of her captain having earned five [[Battle star#Navy warships|battle stars]] and a [[Presidential Unit Citation (United States)|Presidential Unit Citation]] as a &quot;heroic example of invincible fighting spirit&quot;.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|title=Atlanta III (CL-51)|website=NHHC|access-date=June 4, 2024|archive-date=June 4, 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240604125911/https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Mitchell sponsored a second light cruiser named after the city of [[Atlanta]], the [[USS Atlanta (CL-104)|USS ''Atlanta'' (CL-104)]]. On February 6, 1944, she christened  ''Atlanta'' in Camden, New Jersey, and the cruiser began fighting operations in May 1945. ''Atlanta'' was a member of task forces protecting fast carriers, was operating off the coast of [[Honshū]] when the Japanese surrendered on August 15, 1945, and earned two battle stars. She was finally sunk during explosive testing off [[San Clemente Island]] on October 1, 1970.&lt;ref&gt;[http://www.history.navy.mil/photos/sh-usn/usnsh-a/ix304.htm USS Atlanta (IX-304, formerly CL-104), 1964–1970] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121108084914/http://www.history.navy.mil/photos/sh-usn/usnsh-a/ix304.htm |date=November 8, 2012 }}. Retrieved January 22, 2013.&lt;/ref&gt;

==Death and legacy==
[[File:MargaretMitchell-grave.jpg|thumb|Mitchell's grave in [[Oakland Cemetery (Atlanta)|Oakland Cemetery]], Atlanta]]
Margaret Mitchell was struck by a speeding motorist as she crossed [[Peachtree Street]] at 13th Street in Atlanta with her husband, John Marsh, while on her way to see the movie ''[[A Canterbury Tale]]'' on the evening of August 11, 1949. She died at age 48 at [[Grady Memorial Hospital|Grady Hospital]] five days later on August 16 without fully regaining consciousness.

Mitchell was struck by Hugh Gravitt, an off-duty taxi driver who was driving his personal vehicle. After the collision, Gravitt was arrested for drunken driving and released on a $5,450 bond until Mitchell's death.&lt;ref name=autogenerated2&gt;[https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html Obituary: Miss Mitchell, 49, Dead of Injuries] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171109075709/https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html |date=November 9, 2017 }}, (August 17, 1949) ''New York Times''. Retrieved May 14, 2011.&lt;/ref&gt;

Gravitt was originally charged with drunken driving, speeding, and driving on the wrong side of the road. He was convicted of involuntary manslaughter in November 1949 and sentenced to 18 months in jail. He served almost 11 months. Gravitt died in 1994 at the age of 74.&lt;ref&gt;Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 270.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web | url=https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | title=Hugh Gravitt, Driver Who Killed Margaret Mitchell | date=April 22, 1994 | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034521/https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web | url=https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | title=Hugh D Gravitt in Social Security Death Index | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034629/https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Margaret Mitchell was buried at [[Oakland Cemetery (Atlanta)|Oakland Cemetery]]. When her husband John died in 1952, he was buried next to his wife.

In 1978, Mitchell was inducted into the [[Georgia Newspaper Hall of Fame]],&lt;ref name=Green&gt;{{cite news | author=Green, Dick | title=Papers Challenged To Reach New Reader Group | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=February 25, 1978 | url=https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | via=newspapers.com | access-date=July 3, 2020 | archive-date=July 3, 2020 | archive-url=https://web.archive.org/web/20200703145734/https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | url-status=live }}&lt;/ref&gt; followed by the [[Georgia Women of Achievement]] in 1994, and the [[Georgia Writers Hall of Fame]] in 2000.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|title=Margaret Mitchell|author=New Georgia Encyclopedia|access-date=October 21, 2017|archive-date=October 21, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171021220611/http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

In 1994, [[Shannen Doherty]] starred in the television film ''[[A Burning Passion: The Margaret Mitchell Story]]'', a fictionalized account of Mitchell's life directed by [[Larry Peerce]].&lt;ref&gt;{{cite news | title=TELEVISION REVIEW; The Woman Who Invented Scarlett | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=November 7, 1994 | url=https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | via=nytimes.com | access-date=December 11, 2020 | archive-date=April 6, 2023 | archive-url=https://web.archive.org/web/20230406084227/https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | url-status=live }}&lt;/ref&gt;
{{clear}}

When Mitchell's nephew, [[Joseph Mitchell (Mitchell Estate director)|Joseph Mitchell]], died in 2011, he left fifty percent of trademark and literary rights of the [[Margaret Mitchell Estate]], as well as some personal belongings of Mitchell's, to the [[Roman Catholic Archdiocese of Atlanta|Archdiocese of Atlanta]].&lt;ref name=Kandra1&gt;{{cite news|last=Kandra|first=Greg|title=Gone with the windfall: Margaret Mitchell heir leaves estate to Archdiocese of Atlanta|url=http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|accessdate=April 7, 2014|newspaper=Patheos|date=August 16, 2012|archive-date=April 9, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140409002146/http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

==References==
{{Reflist|30em}}

==Further reading==
* Bonner, Peter. ''[https://web.archive.org/web/20131127122453/http://peterbonner.com/store.html Lost In Yesterday: Commemorating The 70th Anniversary of Margaret Mitchell's 'Gone With The Wind']''. Marietta, Georgia: First Works Publishing Co., Inc., 2006. {{ISBN|978-0-9716158-9-2}}.
* Brown, Ellen F. and John Wiley. ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: A Bestseller's Odyssey from Atlanta to Hollywood''. Lanham, Maryland: Taylor Trade, 2011. {{ISBN|978-1-58979-567-9}}.
* Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. {{ISBN|0-89919-169-X}}
* Farr, Finis. ''Margaret Mitchell of Atlanta: The Author of Gone With the Wind''. New York: William Morrow, 1965. {{ISBN|978-0-380-00810-0}}
* Mitchell, Margaret, Allen Barnett Edee and Jane Bonner Peacock. ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921''. Atlanta, Georgia: Peachtree Publishers, Ltd, 1985. {{ISBN|978-0-931948-70-1}}
* Mitchell, Margaret and Patrick Allen. ''Margaret Mitchell: Reporter''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-57003-937-9}}
* Mitchell, Margaret and Jane Eskridge. ''Before Scarlett: Girlhood Writings of Margaret Mitchell''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-892514-62-2}}
* Pyron, Darden Asbury. ''Southern Daughter: The Life of Margaret Mitchell''. New York: Oxford University Press, 1991. {{ISBN|978-0-19-505276-3}}
* Walker, Marianne. ''Margaret Mitchell &amp; John Marsh: The Love Story Behind Gone With the Wind''. Atlanta: Peachtree, 1993. {{ISBN|978-1-56145-231-6}}

==External links==
{{Commons}}
&lt;!--
  ===============================================================================
   WIKIPEDIA IS NOT A COLLECTION OF LINKS. Only a limited number of new links 
   should be added to this article. PLEASE DO NOT ADD external links to sites with
   information already in the article or in its sources.

   See [[Wikipedia:External links]] and [[Wikipedia:Spam]] for further details
  ===============================================================================
--&gt;
* {{FadedPage|id=Mitchell, Margaret|name=Margaret Mitchell|author=yes}}
* {{YouTube|4rzQBbIOvks|Margaret Mitchell: American Rebel}}
* [https://rose.library.emory.edu/ Stuart A. Rose Manuscript, Archives, and Rare Book Library] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200713172530/https://rose.library.emory.edu/ |date=July 13, 2020 }}, Emory University: [http://pid.emory.edu/ark:/25593/8zp08 Margaret Mitchell collection, 1922-1991]{{Dead link|date=June 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
* [http://www.oldmagazinearticles.com/article-summary/author_of_gone-with-the-wind_interview-margaret_mitchell#.Xs6Sr2hKizl The Magaret Mitchell interview from ''Yank Magazine'' (1945)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200803165252/http://www.oldmagazinearticles.com/article-summary/author_of_gone-with-the-wind_interview-margaret_mitchell#.Xs6Sr2hKizl |date=August 3, 2020 }}
&lt;!--Please: Follow the [[WP:EL]] guideline where possible and consider discussing on the talk page--&gt;

{{PulitzerPrize Fiction 1926–1950}}
{{Georgia Women of Achievement}}
{{Gone with the Wind}}
{{Portal bar|Biography|Georgia (U.S. state)|Journalism|Novels}}
{{Authority control}}

{{DEFAULTSORT:Mitchell, Margaret}}
[[Category:Margaret Mitchell| ]]
[[Category:1900 births]]
[[Category:1949 deaths]]
[[Category:20th-century American novelists]]
[[Category:20th-century American women novelists]]
[[Category:20th-century pseudonymous writers]]
[[Category:American socialites]]
[[Category:American historical novelists]]
[[Category:American manslaughter victims]]
[[Category:American people of Irish descent]]
[[Category:American romantic fiction writers]]
[[Category:Burials at Oakland Cemetery (Atlanta)]]
[[Category:Converts to Anglicanism from Roman Catholicism]]
[[Category:National Book Award winners]]
[[Category:Neo-Confederates]]
[[Category:Pedestrian road incident deaths]]
[[Category:Pulitzer Prize for the Novel winners]]
[[Category:Accidental deaths in Georgia (U.S. state)]]
[[Category:Road incident deaths in Georgia (U.S. state)]]
[[Category:Smith College alumni]]
[[Category:The Atlanta Journal-Constitution people]]
[[Category:Writers from Atlanta]]
[[Category:People from Jonesboro, Georgia]]
[[Category:Writers of American Southern literature]]
[[Category:American women historical novelists]]
[[Category:American women romantic fiction writers]]
[[Category:American Writers Association members]]
[[Category:Mitchell family|Margaret]]
[[Category:Novelists from Georgia (U.S. state)]]
[[Category:20th-century pseudonymous women writers]]
[[Category:American women non-fiction writers]]
[[Category:The Westminster Schools alumni]]
[[Category:Writers of historical fiction set in the modern age]]</text>
      <sha1>9yykxapqzuqb3t6la6gpvu9w45wm6il</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Sujunčhodža kan</title>
    <ns>0</ns>
    <id>603901</id>
    <revision>
      <id>6687542</id>
      <parentid>6687156</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T07:44:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>/* Politika v Taškentskem vilajetu */</comment>
      <origin>6687542</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="13972" sha1="gasoryk3m2wf1wvy53tgfzssn1vcsoh" xml:space="preserve">{{infopolje Funkcionar
| type =
| consort =
| name = Sujunčhodža kan &lt;br&gt; &lt;small&gt;[[Uzbeščina|uzbeško]]: Suyunchxoʻjaxon / Suyunchakxon / Suyunchik Sulton&lt;/small&gt; &lt;br&gt; &lt;small&gt;[[Perzijščina|perzijsko]]: سویونچ خوجه خان&lt;/small&gt;‎
| title =
| titletext =
| more =
| image = &lt;!-- WD --&gt;
| image_size = 
| alt =
| caption = 
| office = Kan Taškentskega vilajeta
| term_start = 1512
| term_end = 1522
| predecessor = Mohamed Kasim Kuhburde
| successor = Keldi Mohamed 
| office2 = 2. vrhovni kan Šajbanidov 
| term_start2 = marec 1511 
| term_end2 = december 1512
| predecessor2 = Šejbani kan 
| successor2 = Kučkundži kan 
| office3 = Sultan Taškentskega vilajeta  
| term_start3 = 1503
| term_end3 = 1511
| predecessor3 = Sultan Mahmud kan
| successor3 = Mohamed Kasim Kuhburde
| spouse = 
| father = Abulhajr kan
| mother = Rabija sultan-begim 
| birth_date = 1454
| birth_place = [[Uzbeški kanat]]
| death_date = 1525
| death_place = [[Taškent]], [[Buharski kanat]]
| burial_date = 
| burial_place =
| religion = [[islam]]
}}

'''Sujunčhodža kan''' ([[Perzijščina|perzijsko]]: سویونچ خوجه خان‎, Sojunč Hodža Kan,  [[Uzbeščina|uzbeško]]: Suyunchxoʻjaxon/Suyunchakxon/Suyunchik Sulton) je bil potomec [[Timuridi|Timurida]] [[Ulug Beg|Mirze Ulug Bega]], drugega vladarja iz uzbeške dinastije [[Šajbanidi|Šajbanidov]], ki je od leta 1511 do 1512 vladal [[Buharski kanat|Buharskemu kanatu]] in v letih 1503/1508–1525 služil kot apanažni vladar Taškentskega vilajeta, * [[1454]], † [[1515]], [[Taškent]].
 
Med njegovo vladavino in vladavino njegovih naslednikov se je v literarnem življenju regije okrepila vloga uzbeškega jezika in Taškent je postal privlačen za številne člane intelektualne elite.

==Ime==
Pravo ime Sujunčhodže kana je bilo Abdu Nasr Kamal ad-din Sevinč-beg, zato se v zgodovinski literaturi njegovo ime omenja tudi kot Sevinčhodža kan in Sevinčhodža.{{sfn|Mirza Haydar Dughlat|1996|p=304}}{{sfn|Исфахани|1976|p=81}}.

==Poreklo==
Abulhair kan (1428-1468), ustanovitelj [[Uzbeški kanat|Uzbeškega kanata]], je imel enajst sinov. Deveti od njih je bil Sujunčhodža sultan.{{sfn|Пищулина|1969|p=330}} Njegova mati je bila Rabija Sultan Begim, hči [[Timuridi|timuridskega]] vladarja [[Ulug Beg|Mirze Ulug Bega]] (1409–1449). Abulhair kan in Rabija Sultan Begim sta imela še dva sinova: Sujunčhodževega starejšega brata Kučkundži sultana in njegovega mlajšega brata Ak-Burun sultana.{{sfn|Бартольд|1964|p=144}}{{sfn|Юдин|1969|p=394}}

== Politika in vojaška dejavnost==
V zadnjih desetletjih 15. stoletja je Sujunčhodža sultan sodeloval v šajbanidskih bojih  za prevlado v Uzbeškem kanatu proti Kerej kanu in Džanibek kanu. V zgodnjem 16. stoletju se je udeležil tudi  pohodov svojega nečaka [[Mohamed Šajbani|Mohameda Šajbanija kana]] v [[Transoksanija|Transoksanijo]].{{sfn|НЭУ: Суюнчхўжахон|2000—2005|p=782-783}}
Priznani teolog, popotnik in zgodovinar Ruzbeh kan Isfahani ga je opisal takole:

: ''&quot;Njegova visokost, pogumni, plemeniti sultan, slavni vladar, visoki padišah, Sujunčhodža sultan, ki je [biser] morja bitij njegovega veličanstva ... Veliki kan Abu-l-Hair-kan ... Prestol Taškenta in regije, ki so mu podrejene, so v močni in mogočni roki Njegove Visokosti.&quot;''{{sfn|Исфахани|1976|p=58}}

Šajbani kan (1500–1510), ustanovitelj nove dinastije, je leta 1503,  po drugih virih leta 1508, imenoval svojega strica Sujunčhodžo sultana za sultana Taškentskega vilajeta. Po zapisih Hodže Abulbaka ibn Bahauddina (17. stoletje) je šajbanidska vojska pod vodstvom Sujunčhodže sultana oblegala Taškent in ga na koncu zavzela, kljub junaški obrambi mesta, ki jo je organiziral Hodža  Tahir, potomec šejka Havanda Tahurja.{{sfn|НЭУ: Суюнчхўжахон|2000—2005|p=782—783}}

Ruzbikan Isfahani je v svojih spisih opisal sestavo vojske Sujunčhodže Sultana. Po njegovih besedah je vojsko, ki je štela več kot deset tisoč mož, sestavljala uzbeška konjenica, ''&quot;katere izvor ni bil povezan  z Mongoli in Čagatajci&quot;''. Avtor je zelo hvalil zasluge njegove vojske.{{sfn|Исфахани|1976|p=36}}

===Vrhovni kan Šajbanidov – kan Buharskega kanata===
Leta 1511, nekaj mesecev po nepričakovani smrti Šajbani kana v bitki pri Mervu, je bil Sujunčhodža kan izvoljen za vrhovnega kana. Njegovo ustoličenje je bilo v Samarkandu v [[Timurlenk|Timurjevi]] stolni  mošeji, bolj znani kot mošeja Bibi Hanum.{{sfn|McChesney|1991|p=51}}{{sfn|Бартольд|1964|p=128}}

[[Slika:Safavid Empire 1501 1722 AD.png|thumb|слева|300px|[[Safavidski Iran]]]]

Medtem je safavidski šah [[Ismail I.]] nadaljeval svoje prodiranje proti vzhodu. [[Herat]] je zavzel brez boja in na ključna mesta imenoval svoje ljudi. Spomladi 1511 je vdrl preko [[Amu Darja|Amu Darje]] v južni [[Turkestan]]. Mohamed Timur Sultan in Ubajdulah kan sta prek nekdanjega Šajbanijevega vezirja Hodže Kamala ad-Dina Mahmuda Sagardžija prosila Ismaila I., naj ne vdre v Transoksanijo, s čimer se je šah strinjal. Dejanje njegovih sorodnikov je Sujunčhodža kana razjezilo, da je vse pokrajine na levem bregu Amu Darje za kratek čas prepustile [[Safavidi|Safavidom]]. 

===Pohod v Fergansko dolino===
[[Slika:Fergana valley countries.jpg|thumb|right|300px|[[Ferganska dolina]] na sodobnih zemljevidih [[Srednja Azija|Srednje Azije]]]]

Leta 1511 je Sujunčhodža kan organiziral pohod proti ferganskemu sultanu Said Kanu, ki ga je [[Babur]] imenoval za guvernerja [[Ferganska dolina|Ferganske doline]]. Bitka med njima se je zgodila v bližini reke Angren. V njej je sodeloval tudi sam Sujunčhodža kan. Sultanove sile so bile kljub številčni premoči dvakrat premagane. Sujunčhodža kan je v Ferganski dolini pustil svojega sina Keldija Mohameda, sam pa se je vrnil v Taškent. Sultan Said Kan je pobegnil v vzhodni Turkestan in tam kasneje ustanovil [[Mogulski kanat]].{{sfn|Бартольд|1973|p=141}}

====Gijduvanska bitka====
Leta 1512 se je v Gijduvanu odvila odločilna bitka med vojsko Šajbanidov iz Transoksanije in vojsko Safavidov iz Irana. V tej bitki so Šajbanidi pod vodstvom Ubajdulaha kana dosegli odločilno zmago nad vojsko Hadžma Sanija.

====Politika in vladavina  v Buharskem kanatu====
Po vzponu na prestol je Sujunčhodža kan svojim sorodnikom vrnil fevde, ki jim jih je na silo odvzel Šajbani. Šajbanijevemu sinu Mohamedu Timurju Sultanu je podelil južne regije Keš, Nesef, Guzar in Derbent z njihovimi sosednjimi zemljišči, se pravi  ozemlje do bregov Amu Darje.{{sfn|Тревер|1947|p=40}}{{sfn|Бартольд|1973|p=140}}{{sfn|Бартольд|1973|p=144}}{{sfn|Бартольд|1973|p=49}}{{sfn|Мукминова|1966|p=63}} Konec leta 1512 so se vsi šajbanidski sultani zbrali v Samarkandu in s soglasjem Ubajdulaha kana poklicali Sunčhodža kanovega starejšega brata Kučkundžija sultana, da bi služil kot vladar. Sujunčhodža kan se nazivu vrhovnega kana je odpovedal in ga po načeku seniorstva prenesel na svojega starejšega brata. Vrhovni kan dinastije je postal Kučkundži kan (1512–1530).{{sfn|Бартольд|1973|p=141}}{{sfn|McChesney|1991|p=51}} 

V tem obdobju so pred razglasitvijo Sujunčhodže kana za vrhovnega kana Šajbanidov plemiči organizirali v Samarkandu sestanek, ki ga je vodil Hodža Nizam, vodja divana Ubajdulah sultana. Ubajdulah sultan se je s soglasjem samarkandskih plemičev razglasil za kana in ukazal, naj se v njegovem imenu prebere hutba, nato pa je poslal veleposlanika, da bi o tem obvestil Sujunčhodžo. Sujunčhodži je podelil Buharo, ki jo je osvojil, vrhovna oblast pa je ostala ostala v rokah Ubajdulaha kana. Sujunčhodža je opdpotoval v Buharo in od tam razdelil zemljišča med šajbanidske sultane.{{sfn|Бартольд|1973|p=140—141}}

===Politika v Taškentskem vilajetu===
Potem ko je bil njegov brat razglašen za vrhovnega kana, se je Sujunčhodža kan vrnil v svoj fevd. Medtem se je Mohamed Kasim Kuhburde, ki ga je pustil za guvernerja Taškenta, zaprl v mestno citadelo in Sujunčhodža kan je bil prisiljen organizirati obleganje. Po nekaj dneh obleganja je bila trdnjava zavzeta in nekaj upornikov je bilo obsojenih na smrt. Sujunčhodža kan je od takrat dalje vladal s častnim nazivom kan.{{sfn|Бартольд|1973|p=141}}

====Bitke proti kazaškim kanom in sultanom====
23. februarja 1509 je bil Šajbani kan prisiljen izvesti tretji pohod proti severovzhodnim mejam, saj je Džaniš sultan pred tem začel plenilski pohod proti Buhari in Samarkandu in ujel veliko ljudi. V bitki proti njemu je sodeloval tudi Sujunčhodža s svojo 13.000-glavo vojsko. Po pisanju [[Ruzbikan Isfahani|Ruzbikana Isfahanija]] se je Sujunčhodževa vojska med bitko še posebej odlikovala po svoji enotnosti, borbenem duhu in pogumu.{{sfn|НЭУ: Суюнчхўжахон|2000—2005|p=782—783}}{{sfn|Исфахани|1976|p=36}}

Leta 1513 je Sujunčhodža kan odbil napad Kasima kana na Taškent. Kasim kan je sredi bitke padel s konja, a je čudežno preživel, ker ga nasprotniki niso prepoznali.{{sfn|История Казахстана|1997|p=365}} [[Mirza Muhammad Haidar Dughlat|Mirza Mohamed Hajdar]] piše, da ''&quot;Kasim kan po tem ni več sanjal o osvajanjih&quot;''. Sujunčhodža kan je izvedel več pohodov proti kazaškim sultanom in se vrnil s precejšnjim plenom.{{sfn|Бартольд|1973|p=143}}&lt;ref name=&quot;Ибрагимова&quot;&gt; Ибрагимова С. К. Некоторые данные к истории казахов XV-XVI вв. V: Известия АН Казахской ССР. Серия истории, археологии и этнографии. Arhivirano 13. novembra  2017.  Известия АН Казахской ССР.  1956.  № 3.&lt;/ref&gt;

==Kulturna politika==
[[Slika:During the battle of Indus.jpg|thumb|слева|200px|
Miniatura iz obdobja Šajbanidov iz dela Masuda bin Osmana Kuhistanija Tarih-i Abu-l-Hajr-kani; Džalal ad-Din, ki je kril umik svojih čet in nato pobegnil s plavanjem s konjem čez Ind, si pred Džingiskanom, osuplim nad njegovim pogumom, obriše meč]]
[[Slika:Hafiz - Prince Entertained on a Terrace.jpg|thumb|Right|200px|Miniatura iz šajbanidskega obdobja (1523)]]

Z vladavino Sujunčhodža kana in njegovih naslednikov se je vloga uzbeškega jezika v literarnem življenju regije povečala. Taškent je postal privlačno središče za številne predstavnike intelektualne elite.{{sfn|Филанович|2003|p=69—71}} Po njegovem naročilu je bilo več del prevedenih iz perzijščine v uzbeščino. Kasneje je bil za njegovega sina [[Navruz Ahmed kan|Navruza Ahmeda kana]] prepisan čudovito izdelan rokopis ''Bustan'' perzijskega pesnika [[Sadi|Sadija Širazija]].

Uradni dokumenti taškentskih apanažnih vladarjev so bili sestavljeni tudi v stari uzbeščini.&lt;ref name=Мукминова/&gt; Nekaj teh dokumentov se je ohranilo in so vključeni v zbirko rokopisov Inštituta za orientalske študije Akademije znanosti Uzbekistana pod inventarno številko 1644 in so zelo zanimivi za znanost. Zbirka vsebuje 146 [[ferman]]ov, sujurgalskih in tarhanskih listin iz 16. do 19. stoletja, ki so jih izdali kani in lokalni vladarji v imenu sadžidov iz Karaskana,  potomcev &quot;svetega&quot; sultana Saida. Najstarejši dokument je izdal Sujunčhodža kan leta 928 po hidžri (po [[Gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]] 1521/1522) Saidu Fazilu Aliju, zadnjega pa Nasriddin kan, sin Hudojar kana, v imenu Saida Džalaludina Hodže v radžebu leta 1292 po hidžri (avgust 1876).{{sfn|Юлдашев|1964|p=11}}

Sujunčhodža kan je bil razsvetljen vladar in je sledil tradiciji svojih prednikov [[Ulug Beg|Mirze Ulug Bega]] in Abulhadžir kana. Na svojem dvoru je  zbiral priznane učenjake, pisatelje in pesnike. Med njimi so so bili Zajnidin Vasifi, Abdulah Nasrulahi in Masud ibn Osmani Kuhistani. Od leta 1518 je Vasifi služil tudi kot učitelj Sujunčhodža kanovega sina Keldija Mohameda, s katerim se je po očetovi smrti leta 1525 preselil v Taškent. Po Keldijevi smrti  je postal učitelj njegovega sina  Abu al-Muzafarja Hasana Sultana.{{sfn|Юдин|1969|p=174}}{{sfn|НЭУ: Келди Муҳаммад|2000—2005|p=288}}

Abdulah Nasrulahi je v imenu Sujunčhodže kana v stari uzbeščini napisal svoje zgodovinsko delo Zubdat al-asar.&lt;ref name=&quot;Ибрагимова&quot;/&gt;

Po mnenju akademika V. V. Bartolda temelji zgodovinsko delo Masuda ibn Osmanija Kuhistanija z naslovom ''Tarih-i Abu-l-Hajr-kani'' na pripovedi enega od udeležencev, morda samega Sujunčhodža kana, po mnenju drugih pa na izgubljenih dokumentih.{{sfn|Бартольд|1964|p=490}}

Sujunčhodža kan je povezan z gradnjo znamenitega čarbaga, štiridelnega vrta v Taškentu, imenovanega Kejkavuz. V tem vrtu so se zbirali pesniki, pisatelji, glasbeniki in učenjaki fikha oziroma muslimanskega prava in prirejali literarne razprave in festivale. V vrtu sta bila tudi sedež taškentskega kana in bolnišnica, namenjena predvsem uzbeškim sultanom, ranjim v bitki.{{sfn|НЭУ: Кайковус чорбоғи|2000—2005|p=29}}

==Družina==
[[Slika:Medrese Barakhan 13-21.JPG|thumb|Right|250px|[[Medresa Barak kana]], počivališče Sujunčhodže kana, je bila zgrajena v letih 1531–1532 po ukazu njegovega sina Navruza Ahmeda kana]]

Sujunčhodža kan je imel dva sinova: Keldi Mohameda kana, ki je vladal v Taškentu od leta 1525 do 1532, in Navruza Ahmeda kana, ki je vladal v Taškentu od leta 1532 do 1551. Od leta 1552 do 1556 je bil tudi kan Samarkanda.{{sfn|НЭУ: Келди Муҳаммад|2000—2005|p=288}}{{sfn|Бартольд|1973|p=52—54}}

Njegova vnuka, Baba kan in Derviš kan sta skupaj vladala Taškentu, [[Andižan]]u in [[Turkestan]]u.{{sfn|Зияев|1988|p=71}}

== Sklici ==
{{sklici|20em}}

==Viri==
{{refbegin|2}}
{{refend}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1454]]
[[Kategorija:Umrli leta 1525]]
[[Kategorija:Vladarji v 16. stoletju]]
[[Kategorija:Uzbekistan]]</text>
      <sha1>gasoryk3m2wf1wvy53tgfzssn1vcsoh</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687544</id>
      <parentid>6687542</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T07:48:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Kulturna politika */ ref</comment>
      <origin>6687544</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="14194" sha1="kt9ek1jaw0htafgwkilyf9h9rr447k2" xml:space="preserve">{{infopolje Funkcionar
| type =
| consort =
| name = Sujunčhodža kan &lt;br&gt; &lt;small&gt;[[Uzbeščina|uzbeško]]: Suyunchxoʻjaxon / Suyunchakxon / Suyunchik Sulton&lt;/small&gt; &lt;br&gt; &lt;small&gt;[[Perzijščina|perzijsko]]: سویونچ خوجه خان&lt;/small&gt;‎
| title =
| titletext =
| more =
| image = &lt;!-- WD --&gt;
| image_size = 
| alt =
| caption = 
| office = Kan Taškentskega vilajeta
| term_start = 1512
| term_end = 1522
| predecessor = Mohamed Kasim Kuhburde
| successor = Keldi Mohamed 
| office2 = 2. vrhovni kan Šajbanidov 
| term_start2 = marec 1511 
| term_end2 = december 1512
| predecessor2 = Šejbani kan 
| successor2 = Kučkundži kan 
| office3 = Sultan Taškentskega vilajeta  
| term_start3 = 1503
| term_end3 = 1511
| predecessor3 = Sultan Mahmud kan
| successor3 = Mohamed Kasim Kuhburde
| spouse = 
| father = Abulhajr kan
| mother = Rabija sultan-begim 
| birth_date = 1454
| birth_place = [[Uzbeški kanat]]
| death_date = 1525
| death_place = [[Taškent]], [[Buharski kanat]]
| burial_date = 
| burial_place =
| religion = [[islam]]
}}

'''Sujunčhodža kan''' ([[Perzijščina|perzijsko]]: سویونچ خوجه خان‎, Sojunč Hodža Kan,  [[Uzbeščina|uzbeško]]: Suyunchxoʻjaxon/Suyunchakxon/Suyunchik Sulton) je bil potomec [[Timuridi|Timurida]] [[Ulug Beg|Mirze Ulug Bega]], drugega vladarja iz uzbeške dinastije [[Šajbanidi|Šajbanidov]], ki je od leta 1511 do 1512 vladal [[Buharski kanat|Buharskemu kanatu]] in v letih 1503/1508–1525 služil kot apanažni vladar Taškentskega vilajeta, * [[1454]], † [[1515]], [[Taškent]].
 
Med njegovo vladavino in vladavino njegovih naslednikov se je v literarnem življenju regije okrepila vloga uzbeškega jezika in Taškent je postal privlačen za številne člane intelektualne elite.

==Ime==
Pravo ime Sujunčhodže kana je bilo Abdu Nasr Kamal ad-din Sevinč-beg, zato se v zgodovinski literaturi njegovo ime omenja tudi kot Sevinčhodža kan in Sevinčhodža.{{sfn|Mirza Haydar Dughlat|1996|p=304}}{{sfn|Исфахани|1976|p=81}}.

==Poreklo==
Abulhair kan (1428-1468), ustanovitelj [[Uzbeški kanat|Uzbeškega kanata]], je imel enajst sinov. Deveti od njih je bil Sujunčhodža sultan.{{sfn|Пищулина|1969|p=330}} Njegova mati je bila Rabija Sultan Begim, hči [[Timuridi|timuridskega]] vladarja [[Ulug Beg|Mirze Ulug Bega]] (1409–1449). Abulhair kan in Rabija Sultan Begim sta imela še dva sinova: Sujunčhodževega starejšega brata Kučkundži sultana in njegovega mlajšega brata Ak-Burun sultana.{{sfn|Бартольд|1964|p=144}}{{sfn|Юдин|1969|p=394}}

== Politika in vojaška dejavnost==
V zadnjih desetletjih 15. stoletja je Sujunčhodža sultan sodeloval v šajbanidskih bojih  za prevlado v Uzbeškem kanatu proti Kerej kanu in Džanibek kanu. V zgodnjem 16. stoletju se je udeležil tudi  pohodov svojega nečaka [[Mohamed Šajbani|Mohameda Šajbanija kana]] v [[Transoksanija|Transoksanijo]].{{sfn|НЭУ: Суюнчхўжахон|2000—2005|p=782-783}}
Priznani teolog, popotnik in zgodovinar Ruzbeh kan Isfahani ga je opisal takole:

: ''&quot;Njegova visokost, pogumni, plemeniti sultan, slavni vladar, visoki padišah, Sujunčhodža sultan, ki je [biser] morja bitij njegovega veličanstva ... Veliki kan Abu-l-Hair-kan ... Prestol Taškenta in regije, ki so mu podrejene, so v močni in mogočni roki Njegove Visokosti.&quot;''{{sfn|Исфахани|1976|p=58}}

Šajbani kan (1500–1510), ustanovitelj nove dinastije, je leta 1503,  po drugih virih leta 1508, imenoval svojega strica Sujunčhodžo sultana za sultana Taškentskega vilajeta. Po zapisih Hodže Abulbaka ibn Bahauddina (17. stoletje) je šajbanidska vojska pod vodstvom Sujunčhodže sultana oblegala Taškent in ga na koncu zavzela, kljub junaški obrambi mesta, ki jo je organiziral Hodža  Tahir, potomec šejka Havanda Tahurja.{{sfn|НЭУ: Суюнчхўжахон|2000—2005|p=782—783}}

Ruzbikan Isfahani je v svojih spisih opisal sestavo vojske Sujunčhodže Sultana. Po njegovih besedah je vojsko, ki je štela več kot deset tisoč mož, sestavljala uzbeška konjenica, ''&quot;katere izvor ni bil povezan  z Mongoli in Čagatajci&quot;''. Avtor je zelo hvalil zasluge njegove vojske.{{sfn|Исфахани|1976|p=36}}

===Vrhovni kan Šajbanidov – kan Buharskega kanata===
Leta 1511, nekaj mesecev po nepričakovani smrti Šajbani kana v bitki pri Mervu, je bil Sujunčhodža kan izvoljen za vrhovnega kana. Njegovo ustoličenje je bilo v Samarkandu v [[Timurlenk|Timurjevi]] stolni  mošeji, bolj znani kot mošeja Bibi Hanum.{{sfn|McChesney|1991|p=51}}{{sfn|Бартольд|1964|p=128}}

[[Slika:Safavid Empire 1501 1722 AD.png|thumb|слева|300px|[[Safavidski Iran]]]]

Medtem je safavidski šah [[Ismail I.]] nadaljeval svoje prodiranje proti vzhodu. [[Herat]] je zavzel brez boja in na ključna mesta imenoval svoje ljudi. Spomladi 1511 je vdrl preko [[Amu Darja|Amu Darje]] v južni [[Turkestan]]. Mohamed Timur Sultan in Ubajdulah kan sta prek nekdanjega Šajbanijevega vezirja Hodže Kamala ad-Dina Mahmuda Sagardžija prosila Ismaila I., naj ne vdre v Transoksanijo, s čimer se je šah strinjal. Dejanje njegovih sorodnikov je Sujunčhodža kana razjezilo, da je vse pokrajine na levem bregu Amu Darje za kratek čas prepustile [[Safavidi|Safavidom]]. 

===Pohod v Fergansko dolino===
[[Slika:Fergana valley countries.jpg|thumb|right|300px|[[Ferganska dolina]] na sodobnih zemljevidih [[Srednja Azija|Srednje Azije]]]]

Leta 1511 je Sujunčhodža kan organiziral pohod proti ferganskemu sultanu Said Kanu, ki ga je [[Babur]] imenoval za guvernerja [[Ferganska dolina|Ferganske doline]]. Bitka med njima se je zgodila v bližini reke Angren. V njej je sodeloval tudi sam Sujunčhodža kan. Sultanove sile so bile kljub številčni premoči dvakrat premagane. Sujunčhodža kan je v Ferganski dolini pustil svojega sina Keldija Mohameda, sam pa se je vrnil v Taškent. Sultan Said Kan je pobegnil v vzhodni Turkestan in tam kasneje ustanovil [[Mogulski kanat]].{{sfn|Бартольд|1973|p=141}}

====Gijduvanska bitka====
Leta 1512 se je v Gijduvanu odvila odločilna bitka med vojsko Šajbanidov iz Transoksanije in vojsko Safavidov iz Irana. V tej bitki so Šajbanidi pod vodstvom Ubajdulaha kana dosegli odločilno zmago nad vojsko Hadžma Sanija.

====Politika in vladavina  v Buharskem kanatu====
Po vzponu na prestol je Sujunčhodža kan svojim sorodnikom vrnil fevde, ki jim jih je na silo odvzel Šajbani. Šajbanijevemu sinu Mohamedu Timurju Sultanu je podelil južne regije Keš, Nesef, Guzar in Derbent z njihovimi sosednjimi zemljišči, se pravi  ozemlje do bregov Amu Darje.{{sfn|Тревер|1947|p=40}}{{sfn|Бартольд|1973|p=140}}{{sfn|Бартольд|1973|p=144}}{{sfn|Бартольд|1973|p=49}}{{sfn|Мукминова|1966|p=63}} Konec leta 1512 so se vsi šajbanidski sultani zbrali v Samarkandu in s soglasjem Ubajdulaha kana poklicali Sunčhodža kanovega starejšega brata Kučkundžija sultana, da bi služil kot vladar. Sujunčhodža kan se nazivu vrhovnega kana je odpovedal in ga po načeku seniorstva prenesel na svojega starejšega brata. Vrhovni kan dinastije je postal Kučkundži kan (1512–1530).{{sfn|Бартольд|1973|p=141}}{{sfn|McChesney|1991|p=51}} 

V tem obdobju so pred razglasitvijo Sujunčhodže kana za vrhovnega kana Šajbanidov plemiči organizirali v Samarkandu sestanek, ki ga je vodil Hodža Nizam, vodja divana Ubajdulah sultana. Ubajdulah sultan se je s soglasjem samarkandskih plemičev razglasil za kana in ukazal, naj se v njegovem imenu prebere hutba, nato pa je poslal veleposlanika, da bi o tem obvestil Sujunčhodžo. Sujunčhodži je podelil Buharo, ki jo je osvojil, vrhovna oblast pa je ostala ostala v rokah Ubajdulaha kana. Sujunčhodža je opdpotoval v Buharo in od tam razdelil zemljišča med šajbanidske sultane.{{sfn|Бартольд|1973|p=140—141}}

===Politika v Taškentskem vilajetu===
Potem ko je bil njegov brat razglašen za vrhovnega kana, se je Sujunčhodža kan vrnil v svoj fevd. Medtem se je Mohamed Kasim Kuhburde, ki ga je pustil za guvernerja Taškenta, zaprl v mestno citadelo in Sujunčhodža kan je bil prisiljen organizirati obleganje. Po nekaj dneh obleganja je bila trdnjava zavzeta in nekaj upornikov je bilo obsojenih na smrt. Sujunčhodža kan je od takrat dalje vladal s častnim nazivom kan.{{sfn|Бартольд|1973|p=141}}

====Bitke proti kazaškim kanom in sultanom====
23. februarja 1509 je bil Šajbani kan prisiljen izvesti tretji pohod proti severovzhodnim mejam, saj je Džaniš sultan pred tem začel plenilski pohod proti Buhari in Samarkandu in ujel veliko ljudi. V bitki proti njemu je sodeloval tudi Sujunčhodža s svojo 13.000-glavo vojsko. Po pisanju [[Ruzbikan Isfahani|Ruzbikana Isfahanija]] se je Sujunčhodževa vojska med bitko še posebej odlikovala po svoji enotnosti, borbenem duhu in pogumu.{{sfn|НЭУ: Суюнчхўжахон|2000—2005|p=782—783}}{{sfn|Исфахани|1976|p=36}}

Leta 1513 je Sujunčhodža kan odbil napad Kasima kana na Taškent. Kasim kan je sredi bitke padel s konja, a je čudežno preživel, ker ga nasprotniki niso prepoznali.{{sfn|История Казахстана|1997|p=365}} [[Mirza Muhammad Haidar Dughlat|Mirza Mohamed Hajdar]] piše, da ''&quot;Kasim kan po tem ni več sanjal o osvajanjih&quot;''. Sujunčhodža kan je izvedel več pohodov proti kazaškim sultanom in se vrnil s precejšnjim plenom.{{sfn|Бартольд|1973|p=143}}&lt;ref name=&quot;Ибрагимова&quot;&gt; Ибрагимова С. К. Некоторые данные к истории казахов XV-XVI вв. V: Известия АН Казахской ССР. Серия истории, археологии и этнографии. Arhivirano 13. novembra  2017.  Известия АН Казахской ССР.  1956.  № 3.&lt;/ref&gt;

==Kulturna politika==
[[Slika:During the battle of Indus.jpg|thumb|слева|200px|
Miniatura iz obdobja Šajbanidov iz dela Masuda bin Osmana Kuhistanija Tarih-i Abu-l-Hajr-kani; Džalal ad-Din, ki je kril umik svojih čet in nato pobegnil s plavanjem s konjem čez Ind, si pred Džingiskanom, osuplim nad njegovim pogumom, obriše meč]]
[[Slika:Hafiz - Prince Entertained on a Terrace.jpg|thumb|Right|200px|Miniatura iz šajbanidskega obdobja (1523)]]

Z vladavino Sujunčhodža kana in njegovih naslednikov se je vloga uzbeškega jezika v literarnem življenju regije povečala. Taškent je postal privlačno središče za številne predstavnike intelektualne elite.{{sfn|Филанович|2003|p=69—71}} Po njegovem naročilu je bilo več del prevedenih iz perzijščine v uzbeščino. Kasneje je bil za njegovega sina [[Navruz Ahmed kan|Navruza Ahmeda kana]] prepisan čudovito izdelan rokopis ''Bustan'' perzijskega pesnika [[Sadi|Sadija Širazija]].

Uradni dokumenti taškentskih apanažnih vladarjev so bili sestavljeni tudi v stari uzbeščini.&lt;ref name=Мукминова&gt;Мукминова Р.Г. ''Из истории культурной жизни Ташкента конца XV—XVI века''. Общественные науки в Узбекистане. 1983. № 9. str. 26—30&lt;/ref&gt; Nekaj teh dokumentov se je ohranilo in so vključeni v zbirko rokopisov Inštituta za orientalske študije Akademije znanosti Uzbekistana pod inventarno številko 1644 in so zelo zanimivi za znanost. Zbirka vsebuje 146 [[ferman]]ov, sujurgalskih in tarhanskih listin iz 16. do 19. stoletja, ki so jih izdali kani in lokalni vladarji v imenu sadžidov iz Karaskana,  potomcev &quot;svetega&quot; sultana Saida. Najstarejši dokument je izdal Sujunčhodža kan leta 928 po hidžri (po [[Gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]] 1521/1522) Saidu Fazilu Aliju, zadnjega pa Nasriddin kan, sin Hudojar kana, v imenu Saida Džalaludina Hodže v radžebu leta 1292 po hidžri (avgust 1876).{{sfn|Юлдашев|1964|p=11}}

Sujunčhodža kan je bil razsvetljen vladar in je sledil tradiciji svojih prednikov [[Ulug Beg|Mirze Ulug Bega]] in Abulhadžir kana. Na svojem dvoru je  zbiral priznane učenjake, pisatelje in pesnike. Med njimi so so bili Zajnidin Vasifi, Abdulah Nasrulahi in Masud ibn Osmani Kuhistani. Od leta 1518 je Vasifi služil tudi kot učitelj Sujunčhodža kanovega sina Keldija Mohameda, s katerim se je po očetovi smrti leta 1525 preselil v Taškent. Po Keldijevi smrti  je postal učitelj njegovega sina  Abu al-Muzafarja Hasana Sultana.{{sfn|Юдин|1969|p=174}}{{sfn|НЭУ: Келди Муҳаммад|2000—2005|p=288}}

Abdulah Nasrulahi je v imenu Sujunčhodže kana v stari uzbeščini napisal svoje zgodovinsko delo Zubdat al-asar.&lt;ref name=&quot;Ибрагимова&quot;/&gt;

Po mnenju akademika V. V. Bartolda temelji zgodovinsko delo Masuda ibn Osmanija Kuhistanija z naslovom ''Tarih-i Abu-l-Hajr-kani'' na pripovedi enega od udeležencev, morda samega Sujunčhodža kana, po mnenju drugih pa na izgubljenih dokumentih.{{sfn|Бартольд|1964|p=490}}

Sujunčhodža kan je povezan z gradnjo znamenitega čarbaga, štiridelnega vrta v Taškentu, imenovanega Kejkavuz. V tem vrtu so se zbirali pesniki, pisatelji, glasbeniki in učenjaki fikha oziroma muslimanskega prava in prirejali literarne razprave in festivale. V vrtu sta bila tudi sedež taškentskega kana in bolnišnica, namenjena predvsem uzbeškim sultanom, ranjim v bitki.{{sfn|НЭУ: Кайковус чорбоғи|2000—2005|p=29}}

==Družina==
[[Slika:Medrese Barakhan 13-21.JPG|thumb|Right|250px|[[Medresa Barak kana]], počivališče Sujunčhodže kana, je bila zgrajena v letih 1531–1532 po ukazu njegovega sina Navruza Ahmeda kana]]

Sujunčhodža kan je imel dva sinova: Keldi Mohameda kana, ki je vladal v Taškentu od leta 1525 do 1532, in Navruza Ahmeda kana, ki je vladal v Taškentu od leta 1532 do 1551. Od leta 1552 do 1556 je bil tudi kan Samarkanda.{{sfn|НЭУ: Келди Муҳаммад|2000—2005|p=288}}{{sfn|Бартольд|1973|p=52—54}}

Njegova vnuka, Baba kan in Derviš kan sta skupaj vladala Taškentu, [[Andižan]]u in [[Turkestan]]u.{{sfn|Зияев|1988|p=71}}

== Sklici ==
{{sklici|20em}}

==Viri==
{{refbegin|2}}
{{refend}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1454]]
[[Kategorija:Umrli leta 1525]]
[[Kategorija:Vladarji v 16. stoletju]]
[[Kategorija:Uzbekistan]]</text>
      <sha1>kt9ek1jaw0htafgwkilyf9h9rr447k2</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687554</id>
      <parentid>6687544</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T08:03:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>/* Družina */ smrt</comment>
      <origin>6687554</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15156" sha1="jdrbp1ke8ikr74hluv4yi6b6m8afdq4" xml:space="preserve">{{infopolje Funkcionar
| type =
| consort =
| name = Sujunčhodža kan &lt;br&gt; &lt;small&gt;[[Uzbeščina|uzbeško]]: Suyunchxoʻjaxon / Suyunchakxon / Suyunchik Sulton&lt;/small&gt; &lt;br&gt; &lt;small&gt;[[Perzijščina|perzijsko]]: سویونچ خوجه خان&lt;/small&gt;‎
| title =
| titletext =
| more =
| image = &lt;!-- WD --&gt;
| image_size = 
| alt =
| caption = 
| office = Kan Taškentskega vilajeta
| term_start = 1512
| term_end = 1522
| predecessor = Mohamed Kasim Kuhburde
| successor = Keldi Mohamed 
| office2 = 2. vrhovni kan Šajbanidov 
| term_start2 = marec 1511 
| term_end2 = december 1512
| predecessor2 = Šejbani kan 
| successor2 = Kučkundži kan 
| office3 = Sultan Taškentskega vilajeta  
| term_start3 = 1503
| term_end3 = 1511
| predecessor3 = Sultan Mahmud kan
| successor3 = Mohamed Kasim Kuhburde
| spouse = 
| father = Abulhajr kan
| mother = Rabija sultan-begim 
| birth_date = 1454
| birth_place = [[Uzbeški kanat]]
| death_date = 1525
| death_place = [[Taškent]], [[Buharski kanat]]
| burial_date = 
| burial_place =
| religion = [[islam]]
}}

'''Sujunčhodža kan''' ([[Perzijščina|perzijsko]]: سویونچ خوجه خان‎, Sojunč Hodža Kan,  [[Uzbeščina|uzbeško]]: Suyunchxoʻjaxon/Suyunchakxon/Suyunchik Sulton) je bil potomec [[Timuridi|Timurida]] [[Ulug Beg|Mirze Ulug Bega]], drugega vladarja iz uzbeške dinastije [[Šajbanidi|Šajbanidov]], ki je od leta 1511 do 1512 vladal [[Buharski kanat|Buharskemu kanatu]] in v letih 1503/1508–1525 služil kot apanažni vladar Taškentskega vilajeta, * [[1454]], † [[1515]], [[Taškent]].
 
Med njegovo vladavino in vladavino njegovih naslednikov se je v literarnem življenju regije okrepila vloga uzbeškega jezika in Taškent je postal privlačen za številne člane intelektualne elite.

==Ime==
Pravo ime Sujunčhodže kana je bilo Abdu Nasr Kamal ad-din Sevinč-beg, zato se v zgodovinski literaturi njegovo ime omenja tudi kot Sevinčhodža kan in Sevinčhodža.{{sfn|Mirza Haydar Dughlat|1996|p=304}}{{sfn|Исфахани|1976|p=81}}.

==Poreklo==
Abulhair kan (1428-1468), ustanovitelj [[Uzbeški kanat|Uzbeškega kanata]], je imel enajst sinov. Deveti od njih je bil Sujunčhodža sultan.{{sfn|Пищулина|1969|p=330}} Njegova mati je bila Rabija Sultan Begim, hči [[Timuridi|timuridskega]] vladarja [[Ulug Beg|Mirze Ulug Bega]] (1409–1449). Abulhair kan in Rabija Sultan Begim sta imela še dva sinova: Sujunčhodževega starejšega brata Kučkundži sultana in njegovega mlajšega brata Ak-Burun sultana.{{sfn|Бартольд|1964|p=144}}{{sfn|Юдин|1969|p=394}}

== Politika in vojaška dejavnost==
V zadnjih desetletjih 15. stoletja je Sujunčhodža sultan sodeloval v šajbanidskih bojih  za prevlado v Uzbeškem kanatu proti Kerej kanu in Džanibek kanu. V zgodnjem 16. stoletju se je udeležil tudi  pohodov svojega nečaka [[Mohamed Šajbani|Mohameda Šajbanija kana]] v [[Transoksanija|Transoksanijo]].{{sfn|НЭУ: Суюнчхўжахон|2000—2005|p=782-783}}
Priznani teolog, popotnik in zgodovinar Ruzbeh kan Isfahani ga je opisal takole:

: ''&quot;Njegova visokost, pogumni, plemeniti sultan, slavni vladar, visoki padišah, Sujunčhodža sultan, ki je [biser] morja bitij njegovega veličanstva ... Veliki kan Abu-l-Hair-kan ... Prestol Taškenta in regije, ki so mu podrejene, so v močni in mogočni roki Njegove Visokosti.&quot;''{{sfn|Исфахани|1976|p=58}}

Šajbani kan (1500–1510), ustanovitelj nove dinastije, je leta 1503,  po drugih virih leta 1508, imenoval svojega strica Sujunčhodžo sultana za sultana Taškentskega vilajeta. Po zapisih Hodže Abulbaka ibn Bahauddina (17. stoletje) je šajbanidska vojska pod vodstvom Sujunčhodže sultana oblegala Taškent in ga na koncu zavzela, kljub junaški obrambi mesta, ki jo je organiziral Hodža  Tahir, potomec šejka Havanda Tahurja.{{sfn|НЭУ: Суюнчхўжахон|2000—2005|p=782—783}}

Ruzbikan Isfahani je v svojih spisih opisal sestavo vojske Sujunčhodže Sultana. Po njegovih besedah je vojsko, ki je štela več kot deset tisoč mož, sestavljala uzbeška konjenica, ''&quot;katere izvor ni bil povezan  z Mongoli in Čagatajci&quot;''. Avtor je zelo hvalil zasluge njegove vojske.{{sfn|Исфахани|1976|p=36}}

===Vrhovni kan Šajbanidov – kan Buharskega kanata===
Leta 1511, nekaj mesecev po nepričakovani smrti Šajbani kana v bitki pri Mervu, je bil Sujunčhodža kan izvoljen za vrhovnega kana. Njegovo ustoličenje je bilo v Samarkandu v [[Timurlenk|Timurjevi]] stolni  mošeji, bolj znani kot mošeja Bibi Hanum.{{sfn|McChesney|1991|p=51}}{{sfn|Бартольд|1964|p=128}}

[[Slika:Safavid Empire 1501 1722 AD.png|thumb|слева|300px|[[Safavidski Iran]]]]

Medtem je safavidski šah [[Ismail I.]] nadaljeval svoje prodiranje proti vzhodu. [[Herat]] je zavzel brez boja in na ključna mesta imenoval svoje ljudi. Spomladi 1511 je vdrl preko [[Amu Darja|Amu Darje]] v južni [[Turkestan]]. Mohamed Timur Sultan in Ubajdulah kan sta prek nekdanjega Šajbanijevega vezirja Hodže Kamala ad-Dina Mahmuda Sagardžija prosila Ismaila I., naj ne vdre v Transoksanijo, s čimer se je šah strinjal. Dejanje njegovih sorodnikov je Sujunčhodža kana razjezilo, da je vse pokrajine na levem bregu Amu Darje za kratek čas prepustile [[Safavidi|Safavidom]]. 

===Pohod v Fergansko dolino===
[[Slika:Fergana valley countries.jpg|thumb|right|300px|[[Ferganska dolina]] na sodobnih zemljevidih [[Srednja Azija|Srednje Azije]]]]

Leta 1511 je Sujunčhodža kan organiziral pohod proti ferganskemu sultanu Said Kanu, ki ga je [[Babur]] imenoval za guvernerja [[Ferganska dolina|Ferganske doline]]. Bitka med njima se je zgodila v bližini reke Angren. V njej je sodeloval tudi sam Sujunčhodža kan. Sultanove sile so bile kljub številčni premoči dvakrat premagane. Sujunčhodža kan je v Ferganski dolini pustil svojega sina Keldija Mohameda, sam pa se je vrnil v Taškent. Sultan Said Kan je pobegnil v vzhodni Turkestan in tam kasneje ustanovil [[Mogulski kanat]].{{sfn|Бартольд|1973|p=141}}

====Gijduvanska bitka====
Leta 1512 se je v Gijduvanu odvila odločilna bitka med vojsko Šajbanidov iz Transoksanije in vojsko Safavidov iz Irana. V tej bitki so Šajbanidi pod vodstvom Ubajdulaha kana dosegli odločilno zmago nad vojsko Hadžma Sanija.

====Politika in vladavina  v Buharskem kanatu====
Po vzponu na prestol je Sujunčhodža kan svojim sorodnikom vrnil fevde, ki jim jih je na silo odvzel Šajbani. Šajbanijevemu sinu Mohamedu Timurju Sultanu je podelil južne regije Keš, Nesef, Guzar in Derbent z njihovimi sosednjimi zemljišči, se pravi  ozemlje do bregov Amu Darje.{{sfn|Тревер|1947|p=40}}{{sfn|Бартольд|1973|p=140}}{{sfn|Бартольд|1973|p=144}}{{sfn|Бартольд|1973|p=49}}{{sfn|Мукминова|1966|p=63}} Konec leta 1512 so se vsi šajbanidski sultani zbrali v Samarkandu in s soglasjem Ubajdulaha kana poklicali Sunčhodža kanovega starejšega brata Kučkundžija sultana, da bi služil kot vladar. Sujunčhodža kan se nazivu vrhovnega kana je odpovedal in ga po načeku seniorstva prenesel na svojega starejšega brata. Vrhovni kan dinastije je postal Kučkundži kan (1512–1530).{{sfn|Бартольд|1973|p=141}}{{sfn|McChesney|1991|p=51}} 

V tem obdobju so pred razglasitvijo Sujunčhodže kana za vrhovnega kana Šajbanidov plemiči organizirali v Samarkandu sestanek, ki ga je vodil Hodža Nizam, vodja divana Ubajdulah sultana. Ubajdulah sultan se je s soglasjem samarkandskih plemičev razglasil za kana in ukazal, naj se v njegovem imenu prebere hutba, nato pa je poslal veleposlanika, da bi o tem obvestil Sujunčhodžo. Sujunčhodži je podelil Buharo, ki jo je osvojil, vrhovna oblast pa je ostala ostala v rokah Ubajdulaha kana. Sujunčhodža je opdpotoval v Buharo in od tam razdelil zemljišča med šajbanidske sultane.{{sfn|Бартольд|1973|p=140—141}}

===Politika v Taškentskem vilajetu===
Potem ko je bil njegov brat razglašen za vrhovnega kana, se je Sujunčhodža kan vrnil v svoj fevd. Medtem se je Mohamed Kasim Kuhburde, ki ga je pustil za guvernerja Taškenta, zaprl v mestno citadelo in Sujunčhodža kan je bil prisiljen organizirati obleganje. Po nekaj dneh obleganja je bila trdnjava zavzeta in nekaj upornikov je bilo obsojenih na smrt. Sujunčhodža kan je od takrat dalje vladal s častnim nazivom kan.{{sfn|Бартольд|1973|p=141}}

====Bitke proti kazaškim kanom in sultanom====
23. februarja 1509 je bil Šajbani kan prisiljen izvesti tretji pohod proti severovzhodnim mejam, saj je Džaniš sultan pred tem začel plenilski pohod proti Buhari in Samarkandu in ujel veliko ljudi. V bitki proti njemu je sodeloval tudi Sujunčhodža s svojo 13.000-glavo vojsko. Po pisanju [[Ruzbikan Isfahani|Ruzbikana Isfahanija]] se je Sujunčhodževa vojska med bitko še posebej odlikovala po svoji enotnosti, borbenem duhu in pogumu.{{sfn|НЭУ: Суюнчхўжахон|2000—2005|p=782—783}}{{sfn|Исфахани|1976|p=36}}

Leta 1513 je Sujunčhodža kan odbil napad Kasima kana na Taškent. Kasim kan je sredi bitke padel s konja, a je čudežno preživel, ker ga nasprotniki niso prepoznali.{{sfn|История Казахстана|1997|p=365}} [[Mirza Muhammad Haidar Dughlat|Mirza Mohamed Hajdar]] piše, da ''&quot;Kasim kan po tem ni več sanjal o osvajanjih&quot;''. Sujunčhodža kan je izvedel več pohodov proti kazaškim sultanom in se vrnil s precejšnjim plenom.{{sfn|Бартольд|1973|p=143}}&lt;ref name=&quot;Ибрагимова&quot;&gt; Ибрагимова С. К. Некоторые данные к истории казахов XV-XVI вв. V: Известия АН Казахской ССР. Серия истории, археологии и этнографии. Arhivirano 13. novembra  2017.  Известия АН Казахской ССР.  1956.  № 3.&lt;/ref&gt;

==Kulturna politika==
[[Slika:During the battle of Indus.jpg|thumb|слева|200px|
Miniatura iz obdobja Šajbanidov iz dela Masuda bin Osmana Kuhistanija Tarih-i Abu-l-Hajr-kani; Džalal ad-Din, ki je kril umik svojih čet in nato pobegnil s plavanjem s konjem čez Ind, si pred Džingiskanom, osuplim nad njegovim pogumom, obriše meč]]
[[Slika:Hafiz - Prince Entertained on a Terrace.jpg|thumb|Right|200px|Miniatura iz šajbanidskega obdobja (1523)]]

Z vladavino Sujunčhodža kana in njegovih naslednikov se je vloga uzbeškega jezika v literarnem življenju regije povečala. Taškent je postal privlačno središče za številne predstavnike intelektualne elite.{{sfn|Филанович|2003|p=69—71}} Po njegovem naročilu je bilo več del prevedenih iz perzijščine v uzbeščino. Kasneje je bil za njegovega sina [[Navruz Ahmed kan|Navruza Ahmeda kana]] prepisan čudovito izdelan rokopis ''Bustan'' perzijskega pesnika [[Sadi|Sadija Širazija]].

Uradni dokumenti taškentskih apanažnih vladarjev so bili sestavljeni tudi v stari uzbeščini.&lt;ref name=Мукминова&gt;Мукминова Р.Г. ''Из истории культурной жизни Ташкента конца XV—XVI века''. Общественные науки в Узбекистане. 1983. № 9. str. 26—30&lt;/ref&gt; Nekaj teh dokumentov se je ohranilo in so vključeni v zbirko rokopisov Inštituta za orientalske študije Akademije znanosti Uzbekistana pod inventarno številko 1644 in so zelo zanimivi za znanost. Zbirka vsebuje 146 [[ferman]]ov, sujurgalskih in tarhanskih listin iz 16. do 19. stoletja, ki so jih izdali kani in lokalni vladarji v imenu sadžidov iz Karaskana,  potomcev &quot;svetega&quot; sultana Saida. Najstarejši dokument je izdal Sujunčhodža kan leta 928 po hidžri (po [[Gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]] 1521/1522) Saidu Fazilu Aliju, zadnjega pa Nasriddin kan, sin Hudojar kana, v imenu Saida Džalaludina Hodže v radžebu leta 1292 po hidžri (avgust 1876).{{sfn|Юлдашев|1964|p=11}}

Sujunčhodža kan je bil razsvetljen vladar in je sledil tradiciji svojih prednikov [[Ulug Beg|Mirze Ulug Bega]] in Abulhadžir kana. Na svojem dvoru je  zbiral priznane učenjake, pisatelje in pesnike. Med njimi so so bili Zajnidin Vasifi, Abdulah Nasrulahi in Masud ibn Osmani Kuhistani. Od leta 1518 je Vasifi služil tudi kot učitelj Sujunčhodža kanovega sina Keldija Mohameda, s katerim se je po očetovi smrti leta 1525 preselil v Taškent. Po Keldijevi smrti  je postal učitelj njegovega sina  Abu al-Muzafarja Hasana Sultana.{{sfn|Юдин|1969|p=174}}{{sfn|НЭУ: Келди Муҳаммад|2000—2005|p=288}}

Abdulah Nasrulahi je v imenu Sujunčhodže kana v stari uzbeščini napisal svoje zgodovinsko delo Zubdat al-asar.&lt;ref name=&quot;Ибрагимова&quot;/&gt;

Po mnenju akademika V. V. Bartolda temelji zgodovinsko delo Masuda ibn Osmanija Kuhistanija z naslovom ''Tarih-i Abu-l-Hajr-kani'' na pripovedi enega od udeležencev, morda samega Sujunčhodža kana, po mnenju drugih pa na izgubljenih dokumentih.{{sfn|Бартольд|1964|p=490}}

Sujunčhodža kan je povezan z gradnjo znamenitega čarbaga, štiridelnega vrta v Taškentu, imenovanega Kejkavuz. V tem vrtu so se zbirali pesniki, pisatelji, glasbeniki in učenjaki fikha oziroma muslimanskega prava in prirejali literarne razprave in festivale. V vrtu sta bila tudi sedež taškentskega kana in bolnišnica, namenjena predvsem uzbeškim sultanom, ranjim v bitki.{{sfn|НЭУ: Кайковус чорбоғи|2000—2005|p=29}}

==Družina==
[[Slika:Medrese Barakhan 13-21.JPG|thumb|Right|250px|[[Medresa Barak kana]], počivališče Sujunčhodže kana, je bila zgrajena v letih 1531–1532 po ukazu njegovega sina Navruza Ahmeda kana]]

Sujunčhodža kan je imel dva sinova: Keldi Mohameda kana, ki je vladal v Taškentu od leta 1525 do 1532, in Navruza Ahmeda kana, ki je vladal v Taškentu od leta 1532 do 1551. Od leta 1552 do 1556 je bil tudi kan Samarkanda.{{sfn|НЭУ: Келди Муҳаммад|2000—2005|p=288}}{{sfn|Бартольд|1973|p=52—54}}

Njegova vnuka, Baba kan in Derviš kan sta skupaj vladala Taškentu, [[Andižan]]u in [[Turkestan]]u.{{sfn|Зияев|1988|p=71}}

==Smrt==
Sujunčhodža kan je umrl v Taškentu leta 1525.{{sfn|Burton Audrey|1997|p=11}}  Po legendi je bil pokopan v Turkestanu, kjer je njegov nagrobnik. Legenda ne ustreza zgodovinski resničnosti, saj je bil pokopan v mavzoleju Kuk-Gumbaz v sklopu [[Medresa Barak kana|Barak kanove medrese]], delu kompleksa Hazrat Imam v Taškentu.{{sfn|Смагулов|1999|p=119}}{{sfn|НЭУ: Суюнчхўжахон|2000—2005|p=782—783}}

Leta 1525 je oblast v Taškentski kneževini prešla na njegovega sina Keldija Mohameda.&lt;ref&gt;Journal of Central Asia. Vol. 16. Centre for the Study of the Civilizations of Central Asia, Quaid-i-Azam University, 1993. str.  67&lt;/ref&gt;  V zgodovinskem delu ''[[Zubdat al-asar]]'', ki ga je napisal kanov sodobnik [[Abdalah Nasrulahi]], je v zgodbi o smrti Sujunčhodže kana zapisano, da je pred smrtjo imenoval svojega sina Keldija Mohameda za sultana sultanov in nanj prenesel svojo oblast.{{sfn|Бартольд|1973|p=132}}

== Sklici ==
{{sklici|20em}}

==Viri==
{{refbegin|2}}
{{refend}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1454]]
[[Kategorija:Umrli leta 1525]]
[[Kategorija:Vladarji v 16. stoletju]]
[[Kategorija:Uzbekistan]]</text>
      <sha1>jdrbp1ke8ikr74hluv4yi6b6m8afdq4</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687578</id>
      <parentid>6687554</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T08:21:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>/* Viri */ viri</comment>
      <origin>6687578</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="18846" sha1="nkyzvvuyoko5iqy1tx259hiaiipib6j" xml:space="preserve">{{infopolje Funkcionar
| type =
| consort =
| name = Sujunčhodža kan &lt;br&gt; &lt;small&gt;[[Uzbeščina|uzbeško]]: Suyunchxoʻjaxon / Suyunchakxon / Suyunchik Sulton&lt;/small&gt; &lt;br&gt; &lt;small&gt;[[Perzijščina|perzijsko]]: سویونچ خوجه خان&lt;/small&gt;‎
| title =
| titletext =
| more =
| image = &lt;!-- WD --&gt;
| image_size = 
| alt =
| caption = 
| office = Kan Taškentskega vilajeta
| term_start = 1512
| term_end = 1522
| predecessor = Mohamed Kasim Kuhburde
| successor = Keldi Mohamed 
| office2 = 2. vrhovni kan Šajbanidov 
| term_start2 = marec 1511 
| term_end2 = december 1512
| predecessor2 = Šejbani kan 
| successor2 = Kučkundži kan 
| office3 = Sultan Taškentskega vilajeta  
| term_start3 = 1503
| term_end3 = 1511
| predecessor3 = Sultan Mahmud kan
| successor3 = Mohamed Kasim Kuhburde
| spouse = 
| father = Abulhajr kan
| mother = Rabija sultan-begim 
| birth_date = 1454
| birth_place = [[Uzbeški kanat]]
| death_date = 1525
| death_place = [[Taškent]], [[Buharski kanat]]
| burial_date = 
| burial_place =
| religion = [[islam]]
}}

'''Sujunčhodža kan''' ([[Perzijščina|perzijsko]]: سویونچ خوجه خان‎, Sojunč Hodža Kan,  [[Uzbeščina|uzbeško]]: Suyunchxoʻjaxon/Suyunchakxon/Suyunchik Sulton) je bil potomec [[Timuridi|Timurida]] [[Ulug Beg|Mirze Ulug Bega]], drugega vladarja iz uzbeške dinastije [[Šajbanidi|Šajbanidov]], ki je od leta 1511 do 1512 vladal [[Buharski kanat|Buharskemu kanatu]] in v letih 1503/1508–1525 služil kot apanažni vladar Taškentskega vilajeta, * [[1454]], † [[1515]], [[Taškent]].
 
Med njegovo vladavino in vladavino njegovih naslednikov se je v literarnem življenju regije okrepila vloga uzbeškega jezika in Taškent je postal privlačen za številne člane intelektualne elite.

==Ime==
Pravo ime Sujunčhodže kana je bilo Abdu Nasr Kamal ad-din Sevinč-beg, zato se v zgodovinski literaturi njegovo ime omenja tudi kot Sevinčhodža kan in Sevinčhodža.{{sfn|Mirza Haydar Dughlat|1996|p=304}}{{sfn|Исфахани|1976|p=81}}.

==Poreklo==
Abulhair kan (1428-1468), ustanovitelj [[Uzbeški kanat|Uzbeškega kanata]], je imel enajst sinov. Deveti od njih je bil Sujunčhodža sultan.{{sfn|Пищулина|1969|p=330}} Njegova mati je bila Rabija Sultan Begim, hči [[Timuridi|timuridskega]] vladarja [[Ulug Beg|Mirze Ulug Bega]] (1409–1449). Abulhair kan in Rabija Sultan Begim sta imela še dva sinova: Sujunčhodževega starejšega brata Kučkundži sultana in njegovega mlajšega brata Ak-Burun sultana.{{sfn|Бартольд|1964|p=144}}{{sfn|Юдин|1969|p=394}}

== Politika in vojaška dejavnost==
V zadnjih desetletjih 15. stoletja je Sujunčhodža sultan sodeloval v šajbanidskih bojih  za prevlado v Uzbeškem kanatu proti Kerej kanu in Džanibek kanu. V zgodnjem 16. stoletju se je udeležil tudi  pohodov svojega nečaka [[Mohamed Šajbani|Mohameda Šajbanija kana]] v [[Transoksanija|Transoksanijo]].{{sfn|НЭУ: Суюнчхўжахон|2000—2005|p=782-783}}
Priznani teolog, popotnik in zgodovinar Ruzbeh kan Isfahani ga je opisal takole:

: ''&quot;Njegova visokost, pogumni, plemeniti sultan, slavni vladar, visoki padišah, Sujunčhodža sultan, ki je [biser] morja bitij njegovega veličanstva ... Veliki kan Abu-l-Hair-kan ... Prestol Taškenta in regije, ki so mu podrejene, so v močni in mogočni roki Njegove Visokosti.&quot;''{{sfn|Исфахани|1976|p=58}}

Šajbani kan (1500–1510), ustanovitelj nove dinastije, je leta 1503,  po drugih virih leta 1508, imenoval svojega strica Sujunčhodžo sultana za sultana Taškentskega vilajeta. Po zapisih Hodže Abulbaka ibn Bahauddina (17. stoletje) je šajbanidska vojska pod vodstvom Sujunčhodže sultana oblegala Taškent in ga na koncu zavzela, kljub junaški obrambi mesta, ki jo je organiziral Hodža  Tahir, potomec šejka Havanda Tahurja.{{sfn|НЭУ: Суюнчхўжахон|2000—2005|p=782—783}}

Ruzbikan Isfahani je v svojih spisih opisal sestavo vojske Sujunčhodže Sultana. Po njegovih besedah je vojsko, ki je štela več kot deset tisoč mož, sestavljala uzbeška konjenica, ''&quot;katere izvor ni bil povezan  z Mongoli in Čagatajci&quot;''. Avtor je zelo hvalil zasluge njegove vojske.{{sfn|Исфахани|1976|p=36}}

===Vrhovni kan Šajbanidov – kan Buharskega kanata===
Leta 1511, nekaj mesecev po nepričakovani smrti Šajbani kana v bitki pri Mervu, je bil Sujunčhodža kan izvoljen za vrhovnega kana. Njegovo ustoličenje je bilo v Samarkandu v [[Timurlenk|Timurjevi]] stolni  mošeji, bolj znani kot mošeja Bibi Hanum.{{sfn|McChesney|1991|p=51}}{{sfn|Бартольд|1964|p=128}}

[[Slika:Safavid Empire 1501 1722 AD.png|thumb|слева|300px|[[Safavidski Iran]]]]

Medtem je safavidski šah [[Ismail I.]] nadaljeval svoje prodiranje proti vzhodu. [[Herat]] je zavzel brez boja in na ključna mesta imenoval svoje ljudi. Spomladi 1511 je vdrl preko [[Amu Darja|Amu Darje]] v južni [[Turkestan]]. Mohamed Timur Sultan in Ubajdulah kan sta prek nekdanjega Šajbanijevega vezirja Hodže Kamala ad-Dina Mahmuda Sagardžija prosila Ismaila I., naj ne vdre v Transoksanijo, s čimer se je šah strinjal. Dejanje njegovih sorodnikov je Sujunčhodža kana razjezilo, da je vse pokrajine na levem bregu Amu Darje za kratek čas prepustile [[Safavidi|Safavidom]]. 

===Pohod v Fergansko dolino===
[[Slika:Fergana valley countries.jpg|thumb|right|300px|[[Ferganska dolina]] na sodobnih zemljevidih [[Srednja Azija|Srednje Azije]]]]

Leta 1511 je Sujunčhodža kan organiziral pohod proti ferganskemu sultanu Said Kanu, ki ga je [[Babur]] imenoval za guvernerja [[Ferganska dolina|Ferganske doline]]. Bitka med njima se je zgodila v bližini reke Angren. V njej je sodeloval tudi sam Sujunčhodža kan. Sultanove sile so bile kljub številčni premoči dvakrat premagane. Sujunčhodža kan je v Ferganski dolini pustil svojega sina Keldija Mohameda, sam pa se je vrnil v Taškent. Sultan Said Kan je pobegnil v vzhodni Turkestan in tam kasneje ustanovil [[Mogulski kanat]].{{sfn|Бартольд|1973|p=141}}

====Gijduvanska bitka====
Leta 1512 se je v Gijduvanu odvila odločilna bitka med vojsko Šajbanidov iz Transoksanije in vojsko Safavidov iz Irana. V tej bitki so Šajbanidi pod vodstvom Ubajdulaha kana dosegli odločilno zmago nad vojsko Hadžma Sanija.

====Politika in vladavina  v Buharskem kanatu====
Po vzponu na prestol je Sujunčhodža kan svojim sorodnikom vrnil fevde, ki jim jih je na silo odvzel Šajbani. Šajbanijevemu sinu Mohamedu Timurju Sultanu je podelil južne regije Keš, Nesef, Guzar in Derbent z njihovimi sosednjimi zemljišči, se pravi  ozemlje do bregov Amu Darje.{{sfn|Тревер|1947|p=40}}{{sfn|Бартольд|1973|p=140}}{{sfn|Бартольд|1973|p=144}}{{sfn|Бартольд|1973|p=49}}{{sfn|Мукминова|1966|p=63}} Konec leta 1512 so se vsi šajbanidski sultani zbrali v Samarkandu in s soglasjem Ubajdulaha kana poklicali Sunčhodža kanovega starejšega brata Kučkundžija sultana, da bi služil kot vladar. Sujunčhodža kan se nazivu vrhovnega kana je odpovedal in ga po načeku seniorstva prenesel na svojega starejšega brata. Vrhovni kan dinastije je postal Kučkundži kan (1512–1530).{{sfn|Бартольд|1973|p=141}}{{sfn|McChesney|1991|p=51}} 

V tem obdobju so pred razglasitvijo Sujunčhodže kana za vrhovnega kana Šajbanidov plemiči organizirali v Samarkandu sestanek, ki ga je vodil Hodža Nizam, vodja divana Ubajdulah sultana. Ubajdulah sultan se je s soglasjem samarkandskih plemičev razglasil za kana in ukazal, naj se v njegovem imenu prebere hutba, nato pa je poslal veleposlanika, da bi o tem obvestil Sujunčhodžo. Sujunčhodži je podelil Buharo, ki jo je osvojil, vrhovna oblast pa je ostala ostala v rokah Ubajdulaha kana. Sujunčhodža je opdpotoval v Buharo in od tam razdelil zemljišča med šajbanidske sultane.{{sfn|Бартольд|1973|p=140—141}}

===Politika v Taškentskem vilajetu===
Potem ko je bil njegov brat razglašen za vrhovnega kana, se je Sujunčhodža kan vrnil v svoj fevd. Medtem se je Mohamed Kasim Kuhburde, ki ga je pustil za guvernerja Taškenta, zaprl v mestno citadelo in Sujunčhodža kan je bil prisiljen organizirati obleganje. Po nekaj dneh obleganja je bila trdnjava zavzeta in nekaj upornikov je bilo obsojenih na smrt. Sujunčhodža kan je od takrat dalje vladal s častnim nazivom kan.{{sfn|Бартольд|1973|p=141}}

====Bitke proti kazaškim kanom in sultanom====
23. februarja 1509 je bil Šajbani kan prisiljen izvesti tretji pohod proti severovzhodnim mejam, saj je Džaniš sultan pred tem začel plenilski pohod proti Buhari in Samarkandu in ujel veliko ljudi. V bitki proti njemu je sodeloval tudi Sujunčhodža s svojo 13.000-glavo vojsko. Po pisanju [[Ruzbikan Isfahani|Ruzbikana Isfahanija]] se je Sujunčhodževa vojska med bitko še posebej odlikovala po svoji enotnosti, borbenem duhu in pogumu.{{sfn|НЭУ: Суюнчхўжахон|2000—2005|p=782—783}}{{sfn|Исфахани|1976|p=36}}

Leta 1513 je Sujunčhodža kan odbil napad Kasima kana na Taškent. Kasim kan je sredi bitke padel s konja, a je čudežno preživel, ker ga nasprotniki niso prepoznali.{{sfn|История Казахстана|1997|p=365}} [[Mirza Muhammad Haidar Dughlat|Mirza Mohamed Hajdar]] piše, da ''&quot;Kasim kan po tem ni več sanjal o osvajanjih&quot;''. Sujunčhodža kan je izvedel več pohodov proti kazaškim sultanom in se vrnil s precejšnjim plenom.{{sfn|Бартольд|1973|p=143}}&lt;ref name=&quot;Ибрагимова&quot;&gt; Ибрагимова С. К. Некоторые данные к истории казахов XV-XVI вв. V: Известия АН Казахской ССР. Серия истории, археологии и этнографии. Arhivirano 13. novembra  2017.  Известия АН Казахской ССР.  1956.  № 3.&lt;/ref&gt;

==Kulturna politika==
[[Slika:During the battle of Indus.jpg|thumb|слева|200px|
Miniatura iz obdobja Šajbanidov iz dela Masuda bin Osmana Kuhistanija Tarih-i Abu-l-Hajr-kani; Džalal ad-Din, ki je kril umik svojih čet in nato pobegnil s plavanjem s konjem čez Ind, si pred Džingiskanom, osuplim nad njegovim pogumom, obriše meč]]
[[Slika:Hafiz - Prince Entertained on a Terrace.jpg|thumb|Right|200px|Miniatura iz šajbanidskega obdobja (1523)]]

Z vladavino Sujunčhodža kana in njegovih naslednikov se je vloga uzbeškega jezika v literarnem življenju regije povečala. Taškent je postal privlačno središče za številne predstavnike intelektualne elite.{{sfn|Филанович|2003|p=69—71}} Po njegovem naročilu je bilo več del prevedenih iz perzijščine v uzbeščino. Kasneje je bil za njegovega sina [[Navruz Ahmed kan|Navruza Ahmeda kana]] prepisan čudovito izdelan rokopis ''Bustan'' perzijskega pesnika [[Sadi|Sadija Širazija]].

Uradni dokumenti taškentskih apanažnih vladarjev so bili sestavljeni tudi v stari uzbeščini.&lt;ref name=Мукминова&gt;Мукминова Р.Г. ''Из истории культурной жизни Ташкента конца XV—XVI века''. Общественные науки в Узбекистане. 1983. № 9. str. 26—30&lt;/ref&gt; Nekaj teh dokumentov se je ohranilo in so vključeni v zbirko rokopisov Inštituta za orientalske študije Akademije znanosti Uzbekistana pod inventarno številko 1644 in so zelo zanimivi za znanost. Zbirka vsebuje 146 [[ferman]]ov, sujurgalskih in tarhanskih listin iz 16. do 19. stoletja, ki so jih izdali kani in lokalni vladarji v imenu sadžidov iz Karaskana,  potomcev &quot;svetega&quot; sultana Saida. Najstarejši dokument je izdal Sujunčhodža kan leta 928 po hidžri (po [[Gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]] 1521/1522) Saidu Fazilu Aliju, zadnjega pa Nasriddin kan, sin Hudojar kana, v imenu Saida Džalaludina Hodže v radžebu leta 1292 po hidžri (avgust 1876).{{sfn|Юлдашев|1964|p=11}}

Sujunčhodža kan je bil razsvetljen vladar in je sledil tradiciji svojih prednikov [[Ulug Beg|Mirze Ulug Bega]] in Abulhadžir kana. Na svojem dvoru je  zbiral priznane učenjake, pisatelje in pesnike. Med njimi so so bili Zajnidin Vasifi, Abdulah Nasrulahi in Masud ibn Osmani Kuhistani. Od leta 1518 je Vasifi služil tudi kot učitelj Sujunčhodža kanovega sina Keldija Mohameda, s katerim se je po očetovi smrti leta 1525 preselil v Taškent. Po Keldijevi smrti  je postal učitelj njegovega sina  Abu al-Muzafarja Hasana Sultana.{{sfn|Юдин|1969|p=174}}{{sfn|НЭУ: Келди Муҳаммад|2000—2005|p=288}}

Abdulah Nasrulahi je v imenu Sujunčhodže kana v stari uzbeščini napisal svoje zgodovinsko delo Zubdat al-asar.&lt;ref name=&quot;Ибрагимова&quot;/&gt;

Po mnenju akademika V. V. Bartolda temelji zgodovinsko delo Masuda ibn Osmanija Kuhistanija z naslovom ''Tarih-i Abu-l-Hajr-kani'' na pripovedi enega od udeležencev, morda samega Sujunčhodža kana, po mnenju drugih pa na izgubljenih dokumentih.{{sfn|Бартольд|1964|p=490}}

Sujunčhodža kan je povezan z gradnjo znamenitega čarbaga, štiridelnega vrta v Taškentu, imenovanega Kejkavuz. V tem vrtu so se zbirali pesniki, pisatelji, glasbeniki in učenjaki fikha oziroma muslimanskega prava in prirejali literarne razprave in festivale. V vrtu sta bila tudi sedež taškentskega kana in bolnišnica, namenjena predvsem uzbeškim sultanom, ranjim v bitki.{{sfn|НЭУ: Кайковус чорбоғи|2000—2005|p=29}}

==Družina==
[[Slika:Medrese Barakhan 13-21.JPG|thumb|Right|250px|[[Medresa Barak kana]], počivališče Sujunčhodže kana, je bila zgrajena v letih 1531–1532 po ukazu njegovega sina Navruza Ahmeda kana]]

Sujunčhodža kan je imel dva sinova: Keldi Mohameda kana, ki je vladal v Taškentu od leta 1525 do 1532, in Navruza Ahmeda kana, ki je vladal v Taškentu od leta 1532 do 1551. Od leta 1552 do 1556 je bil tudi kan Samarkanda.{{sfn|НЭУ: Келди Муҳаммад|2000—2005|p=288}}{{sfn|Бартольд|1973|p=52—54}}

Njegova vnuka, Baba kan in Derviš kan sta skupaj vladala Taškentu, [[Andižan]]u in [[Turkestan]]u.{{sfn|Зияев|1988|p=71}}

==Smrt==
Sujunčhodža kan je umrl v Taškentu leta 1525.{{sfn|Burton Audrey|1997|p=11}}  Po legendi je bil pokopan v Turkestanu, kjer je njegov nagrobnik. Legenda ne ustreza zgodovinski resničnosti, saj je bil pokopan v mavzoleju Kuk-Gumbaz v sklopu [[Medresa Barak kana|Barak kanove medrese]], delu kompleksa Hazrat Imam v Taškentu.{{sfn|Смагулов|1999|p=119}}{{sfn|НЭУ: Суюнчхўжахон|2000—2005|p=782—783}}

Leta 1525 je oblast v Taškentski kneževini prešla na njegovega sina Keldija Mohameda.&lt;ref&gt;Journal of Central Asia. Vol. 16. Centre for the Study of the Civilizations of Central Asia, Quaid-i-Azam University, 1993. str.  67&lt;/ref&gt;  V zgodovinskem delu ''[[Zubdat al-asar]]'', ki ga je napisal kanov sodobnik [[Abdalah Nasrulahi]], je v zgodbi o smrti Sujunčhodže kana zapisano, da je pred smrtjo imenoval svojega sina Keldija Mohameda za sultana sultanov in nanj prenesel svojo oblast.{{sfn|Бартольд|1973|p=132}}

== Sklici ==
{{sklici|20em}}

==Viri==
{{refbegin|2}}
* Бартольд В.В. ''Сочинения''. Работы по отдельным проблемам истории Средней Азии: т. 9. М.: Наука, 1964. str. 661.
* Бартольд В.В. ''Сочинения''. Работы по источниковедению: в 9 т. М.: Наука, 1973. Т. 8. str. 725.
* Зияев Х.З. ''История Ташкента с древнейших времен до победы Февральской буржуазно-демократической революции'' . Буряков Ю.Ф. Фан, 1988. str. 71. ISBN 5-648-00434-6.
* ''История Казахстана''. Алматы: Атамұра, 1997. Т. 2. str. 365. 
* ''Материалы по истории казахских ханств XV-XVIII веков''. Извлечения из персидских и тюркских сочинений. Пер. К.А. Пищулиной. Алма-Ата: Наука, 1969. 
* Мукминова Р.Г. ''К истории аграрных отношений в Узбекистане XVI в. По материалам &quot;Вакф-наме&quot;''.Наука, 1966. 
* Смагулов Э. ''Очерки по истории и археологии средневекового Туркестана''. Григорьев Ф., Итенов А. Ғылым, 1999. 
* Тревер К.В. ''История народов Узбекистана. От образования государства Шейбанидов до Октябрьской Революции''. Якубовский А.Ю. Воронец М.Э. АН УзССР, 1947.
* Фазлаллах ибн Рузбихан Исфахани. ''Михман-наме-йи Бухара (Записки бухарского гостя)''. Восточная литература, 1976. 
* Филанович М.И. Хроника. ''Открытие археологической выставки «Древний Ташкент»''. Общественные науки в Узбекистане. 2003. — № 6.
* Юдин В.П. ''Материалы по истории казахских ханств XV-XVIII веков. (Извлечения из персидских и тюркских сочинений)''. Алма-Ата: Наука, 1969. 
* Юлдашев М.Ю. ''К истории торговых и посольских связей Средней Азии с Россией в XVI-XVII вв''. Наука, 1964. 
* Burton Audrey. ''The Bukharans. A dynastic, diplomatic and commercial history 1550-1702''. 1997, str. 11. 
* McChesney R.D. ''Waqf in Central Asia: Four Hundred Years in the History of a Muslim Shrine, 1480-1889''. New Jersey: Princeton University Press, 1991. ISBN 978-1-4008-6196-5.
* Mirza Haydar Dughlat's. ''Tarikh-i-Rashidi: A History of the Khans of Moghulistan''. Harvard: Harvard University. Department of Near Eastern Languages and Civilizations, 1996. str. 304.
* Кайковус чорбоғи. Ўзбекистон миллий энциклопедияси. Ўзбекистон миллий энциклопедияси, 2000—2005. str. 29.
* Келди Муҳаммад. ''Ўзбекистон миллий энциклопедияси''. Ўзбекистон миллий энциклопедияси, 2000—2005. str. 288. 
* Суюнчхўжахон. ''Ўзбекистон миллий энциклопедияси''. Ўзбекистон миллий энциклопедияси, 2000—2005. str. 782—783.
* Ғиждувон жанги. ''Ўзбекистон миллий энциклопедияси''. Ўзбекистон миллий энциклопедияси, 2000—2005. str. 27—28.
{{refend}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1454]]
[[Kategorija:Umrli leta 1525]]
[[Kategorija:Vladarji v 16. stoletju]]
[[Kategorija:Uzbekistan]]</text>
      <sha1>nkyzvvuyoko5iqy1tx259hiaiipib6j</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Mahdia</title>
    <ns>0</ns>
    <id>603924</id>
    <revision>
      <id>6687276</id>
      <timestamp>2026-06-09T14:06:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>nov iz en wiki</comment>
      <origin>6687276</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15145" sha1="iomi0g9o7ec7cukovwlqfqx7p9n8sdb" xml:space="preserve">{{Infobox settlement
| name          = Mahdia
| native_name            = المهدية
| native_name_lang       = ar
| other_name             = 
| settlement_type        = 
| image_skyline          = {{Photomontage
| photo1a =Mahdia Museum.jpg
| photo2a =Skifa el Kahla (39962785792).jpg
| photo2b =Grande Mosquée de Mahdia 03.JPG
| photo3a =Mahdia 0702.JPG
| photo3b =Port Des Peches (28209233479).jpg
| size = 280
| spacing = 2
| color = transparent
| border = 0
}}
| image_caption          = V smeri urinega kazalca od zgoraj: [[Muzej Mahdija]], [[Velika mošeja v Mahdiji]], pristanišče Mahdija, ulica v Mahdiji, [[Skifa al-Kahla]]
| image_flag             = 
| image_seal             = Logo commune Mahdia.svg
| seal_size              = 120px
| image_shield           = 
| image_map              = 
| map_caption            = 
| pushpin_map            = Tunizija
| pushpin_label_position = bottom
| pushpin_map_caption    = Lega v Tuniziji
| coordinates            = {{coord|35|30|N|11|04|E|region:TN|display=inline,title}}
| subdivision_type       = Država
| subdivision_name       = {{TUN}} 
| subdivision_type1      = Guvernat
| subdivision_name1      = Mahdia
| subdivision_type2      = 
| subdivision_name2      = 
| established_title      = 
| established_date       = 921
| leader_title           = Župan
| leader_name            = Faiza Boubaker Belkhir
| area_total_km2         = 
| area_land_km2          = 
| area_water_km2         = 
| elevation_footnotes    = 
| elevation_m            =
| population_footnotes   = 
| population_total       = 76.513
| population_as_of       = 2022
| population_density_km2 = auto
| timezone               = [[Central European Time|CET]]
| utc_offset             = 1
| timezone_DST           = 
| utc_offset_DST         =
| postal_code_type       = 
| postal_code            = 
| area_code              = 
| website                = 
}}
Mahdia ({{langx|ar|المهدية}} ''al-Mahdīyah'') je tunizijsko obalno mesto s 76.513 prebivalci, južno od Monastirja in jugovzhodno od [[Sousse]]ja.

Mahdia je pokrajinsko središče severno od [[Sfax]]a. Pomembno je zaradi z njo povezane ribje predelovalne industrije in tkanja. Je glavno mesto governata Mahdia.

== Zgodovina ==
=== Antika ===
Stari del Mahdie ustreza rimskemu mestu '''Aphrodisium''', kasneje imenovanemu '''Africa''' (ime, ki morda izhaja iz starejšega imena)&lt;ref&gt;&quot;Aphrodisium, which is now commonly called Africa, but by the Moors Mahdia&quot; ([https://www.paralosgallery.com/stock_detail.php?stockid=2025 Antique Map of Tunis, Mahdia &amp; Peñon de Veles by Braun &amp; Hogenberg]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://www.plongeefrance.fr/Mahdia.pdf Fiche technique des sites archéologiques de Mahdia]&lt;/ref&gt; ali '''Rt Afrika'''.&lt;ref&gt;[http://www.geographic.org/geographic_names/name.php?uni=-1021014&amp;fid=6163&amp;c=tunisia Geographical Names: Cape Africa: Tunisia]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |url=http://www.satelliteviews.net/cgi-bin/w.cgi?c=ts&amp;UF=-725836&amp;UN=-1021014&amp;DG=PT |title=Satellite view of Cape Africa |access-date=2014-10-05 |archive-date=2014-10-05 |archive-url=https://archive.today/20141005142705/http://www.satelliteviews.net/cgi-bin/w.cgi?c=ts&amp;UF=-725836&amp;UN=-1021014&amp;DG=PT |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://books.google.com/books?id=EgQNAAAAIAAJ&amp;dq=%22Cape+Africa%22+Tunisia&amp;pg=PA533 Kenneth Meyer Setton, ''The Papacy and the Levant, 1204-1571'' (American Philosophical Society 1984] {{ISBN|978-0-87169161-3}}), p. 533&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Tissot&quot;&gt;[https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k57280422/f224.image.r=Africa Charles Tissot, ''Géographie comparée de la province romaine d'Afrique'' (Paris 1888), p. 176]&lt;/ref&gt; Seznam titularnih sedežev katoliške cerkve vključuje nerezidenčno škofijo z imenom Afrika&lt;ref&gt;''Annuario Pontificio 2013'' (Libreria Editrice Vaticana 2013 {{ISBN|978-88-209-9070-1}}), p. 838&lt;/ref&gt; in ker ni zapisa o škofijskem sedežu v ​​rimskih časih, imenovanem s katerim koli od teh imen (niti z imenom Alipota, drugo rimsko mesto, za katero je Charles Tissot okvirno predlagal, da bi ga lahko predstavljala današnja Mehdija),&lt;ref name=&quot;Tissot&quot; /&gt; se domneva, da je bil škofijski sedež Afrike ustanovljen, ko je bilo mesto v lasti [[Kraljevina Sicilija|Kraljevine Sicilije]] kot del [[Kraljevina Afrika|Kraljevine Afrike]] (1147–1160) in ko je [[papež Evgen III.]] leta 1148 posvetil škofa zanj. Popis premičnega premoženja cerkve Afrike (''inventarium thesauri Africani'') obstaja v arhivu [[Cappella Palatina|Palatinske kapele]] v [[Palermo|Palermu]] na Siciliji.&lt;ref&gt;J.P. Mesnage, [https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k1096329/f129.image ''L'Afrique chrétienne''], Paris 1912, p.&amp;nbsp;114&lt;/ref&gt; Salim Dev je Mahdijo namesto tega identificiral z antičnim Ruspae ali Ruspe, za katerega se pogosteje domneva, da je bil v Henchir Sbii (ali samo Sbii), severno od Mahdije, ali pri ruševinah, znanih kot Ksour Siad.&lt;ref&gt;[https://www.newadvent.org/cathen/13230c.htm Sophrone Pétridès, &quot;Ruspe&quot;] in ''Catholic Encyclopedia'' (New York 1912)&lt;/ref&gt; Najslavnejši škof tega sedeža je bil [[Fulgencij iz Ruspe]]. Katoliški seznam titularnih sedežev, ki označuje sedež ''Afrike'' kot Mahdijo, označuje Ruspe/Ruspae kot Henchir Sbio.&lt;ref&gt;''Annuario Pontificio 2013'' (Libreria Editrice Vaticana 2013 {{ISBN|978-88-209-9070-1}}), p. 961&lt;/ref&gt;

Razbitina ladje ''Mahdia'' – potopljena ladja, najdena ob obali Mahdije, ki je vsebovala grške umetniške zaklade – datira v približno leto 80 pr. n. št., zgodnje obdobje rimske vladavine v tej regiji.

=== Islamska doba ===
Muslimansko Mahdio so ustanovili [[Fatimidi]] pod kalifom Abdalahom al-Mahdijem in jo postavili za prestolnico [[Ifrikija|Ifrikije]].&lt;ref name=&quot;TN&quot;&gt;{{cite web|url=http://www.commune-mahdia.gov.tn/ENG/presentation_ville/histoire_de_la_ville.htm | title=Mahdia: Historical Background |publisher=Commune-mahdia.gov.tn |access-date=2012-07-15 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20131109154752/http://www.commune-mahdia.gov.tn/ENG/presentation_ville/histoire_de_la_ville.htm |archive-date=2013-11-09 }}&lt;/ref&gt; Ker je bil takrat novo ustanovljeni [[Fatimidski kalifat]] [[Šiitizem|šiitski]] režim, ki ga je podpirala berberska vojska Kutama, je bil kalif morda motiviran, da preseli svojo prestolnico sem, da bi se nekoliko oddaljil od pretežno [[Sunitizem|sunitskega]] mesta [[Kairouan]] (do takrat tradicionalne prestolnice Ifrikije).&lt;ref name=&quot;:8&quot;&gt;{{Cite book |last=Bloom |first=Jonathan M. |url=https://books.google.com/books?id=IRHbDwAAQBAJ |title=Architecture of the Islamic West: North Africa and the Iberian Peninsula, 700–1800 |publisher=Yale University Press |year=2020 |isbn=9780300218701 |location= |pages=47–49}}&lt;/ref&gt; Gradnja se je začela leta 916, novo mesto pa je bilo uradno odprto 20. februarja 921, čeprav se je gradnja nadaljevala tudi pozneje. Poleg močnega [[obzidje|obzidja]] je mesto vključevalo fatimidske palače, umetno pristanišče in [[Petkova mošeja|petkovo mošejo]] ([[Velika mošeja v Mahdiji]]). Večina fatimidskega mesta se do danes ni ohranila. Mošeja pa je eden najbolje ohranjenih fatimidskih spomenikov v Magrebu, čeprav je bila sčasoma močno poškodovana in so jo arheologi v 1960-ih v veliki meri obnovili.&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt; Pri sodobnih izkopavanjih so odkrili tudi fragmente mozaičnih tlakov iz palač.

Dinastija Ziridov, ki je nasledila Fatimide v Magrebu, je leta 1057 sem preselila svojo prestolnico. Leta 1087 so mesto napadle ladje iz [[Genovska republika|Genove]] in [[Republika Pisa|Pise]], ki so v pristanišču požgale muslimansko floto. Napad je imel ključno vlogo pri prevzemu nadzora nad zahodnim Sredozemljem s strani kristjanov, kar je omogočilo oskrbo [[Prva križarska vojna|prve križarske vojne]] po morju.&lt;ref&gt;Fuller, J.F.C., ''A Military History of the Western World, Volume I'', Da Capo Press, 1987, p. 408 {{ISBN|0-306-80304-6}}&lt;/ref&gt; Njihovo vladavino je leta 1148 končala [[Normani|normanska]] osvojitev mesta. Leta 1160 je mesto prišlo pod oblast [[Almohadi|Almohadov]].&lt;ref&gt;{{cite encyclopedia |title=Zirids |first=Amin |last=Tibi |encyclopedia=The Encyclopaedia of Islam |edition=Second |volume=XI |pages=513–516 |publisher=Brill |year=2002}}&lt;/ref&gt;

[[Al-Bakri]] je v 11. stoletju o mestu pisal:&lt;ref&gt;المسالك والممالك، تأليف: أبي عبيد الله بن عبد العزيز بن محمد البكري، تحقيق: الدكتور جمال طلبة. الجزء الأول. ص202. بيروت: دار الكتب العلمية .2003 &lt;/ref&gt;
{{quote|»Mesto Mahdia je poimenovano po Ubaydu Allahu al-Mahdiju, ki ga je zgradil, kot je omenjeno v zgodovinskih zapisih. Od Kairouana je oddaljeno 60 milj. Morje ga obdaja s treh strani in vanj je mogoče vstopiti le z zahodne strani. Ima veliko predmestje, znano kot Zwaila, kjer se nahajajo tržnice, javna kopališča in domovi prebivalcev. Al-Mu'izz ibn Badis je okoli tega predmestja zgradil obzidje. Samo mesto je dolgo približno dve milji, njegova širina pa se spreminja – nikoli ni tako široko kot njegova polna dolžina. Vse njegove stavbe so zgrajene iz kamna. Mesto ima železna vrata brez lesa, vsaka vrata tehtajo tisoč kvintalov. Vsaka vrata so dolga trideset razponov, vsak žebelj v njih pa tehta šest funtov. Vrata so okrašena z upodobitvami živali. [...] Mahdia služi kot pristanišče za ladje iz Aleksandrije, Levanta, Sicilije, Al-Andalusa in drugih krajev. Njeno pristanišče je vklesano v trdno skalo in lahko sprejme trideset ladij.«}}

Vlogo prestolnice je v 12. stoletju v obdobju Almohadov prevzel [[Tunis]], kar je ostal tudi med dinastijo [[Hafsidi|Hafsidov]]. Kasneje je bilo mesto tarča številnih napadov. Leta 1390 je bilo tarča berberskega križarskega pohoda, ko je francoska vojska oblegala mesto, vendar ga ni uspela zavzeti.

Mesto so Španci zavzeli leta 1550. Španska garnizija je tam ostala do leta 1553. [[Karel V. Habsburški]] je nato mesto ponudil [[Malteški viteški red|redu svetega Ivana]], ki je vladal [[Malta|Malti]], vendar so ga zavrnili, ker so menili, da je predrago. &lt;ref&gt;{{cite web|last1=Abela|first1=Joe|title=Claude de la Sengle (1494 - 1557)|url=http://www.islalocalcouncil.com/promseng.htm#claude|publisher=Senglea Local Council|access-date=5 October 2014}}&lt;/ref&gt; Cesar je sicilijanskemu podkralju Juanu de Vegi ukazal, naj razstavi Mahdio, čeprav je bila strateško pomembna trdnjava. Rušenje je izvedel Hernando de Acuña. Kmalu zatem so Mahdio zasedli [[Osmani]], vendar so se preživljali le z ribolovom in naftnimi rudniki, mesto pa je izgubilo svoj logistični in trgovski pomen. Pod turško oblastjo je ostala do 19. stoletja.

Med nacistično okupacijo Tunizije v [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je bila Mahdia kraj, kjer je Khaled Abdelvahab skrival približno dva ducata preganjanih Judov.&lt;ref&gt;{{cite web|last1=Weisel|first1=Eva|title=Honoring All Who Saved Jews|url=https://www.nytimes.com/2011/12/28/opinion/honoring-all-who-saved-jews.html|website=The New York Times|access-date=12 June 2017|date=27 December 2011}}&lt;/ref&gt;

== Geografija ==
Mesto Mahdia se nahaja v vzhodno-osrednjem delu Tunizije; njegovo ozemlje na severu meji na governorat Monastir, na jugu na Ksour Essef in Sidi Alouane ter na vzhodu na Bou Merdes[3].

== Gospodarstvo ==
Danes gospodarstvo Mahdije temelji predvsem na turizmu, ribolovu in olivnem olju.

Ribiško pristanišče je v določenih obdobjih živahno in ima lastne konzervarne, ki predelujejo ribe. Tam je mogoče videti ribiške ladje z vlečnimi mrežami, opremljene za nočni ribolov z mrežami lampara.

Mesto, ki leži vzhodno od velikega oljčnega nasada, je dom mlinov za olivno olje, ki proizvajajo olivno olje in milo (narejeno iz 72 % olivnega olja).

Mesto je znano tudi po tkanju (svila in volna) in ročnih delih (nakit, usnjeni izdelki, lesarstvo itd.). Leta 2019 je bila odprta obrtniška vas, namenjena usposabljanju lokalnih obrtnikov in trženju njihovih izdelkov.

Bele peščene plaže, številni hoteli in burna zgodovina mesta ga delajo priljubljeno obmorsko letovišče. Turistično območje je severno od mesta, natančneje nasproti okrožja Hiboun; velika večina mestnih hotelov stoji ob morju in ponuja široko paleto možnosti.

== Arhitektura ==
Mahdia se ponaša s številnimi spomeniki in zanimivimi zgodovinskimi kraji.

Skifa El Kahla ali Bab Zouila, pomembna utrjena vrata, ki izvirajo iz 10. stoletja (zgrajena med letoma 916 in 921) in so bila kasneje obnovljena v 16. stoletju, še vedno služijo kot ena od dostopnih točk do zgodovinskega središča mesta in eden redkih preostalih ostankov starega obzidja. [[Bordž El Kebir]], [[trdnjava]] z obokanim in ukrivljenim prehodom, ki vodi v impozantno dvorišče, varuje vrh rta Afrika že od leta 1595.

Velika mošeja, ki jo je leta 916 ustanovil šiitski Ubayd Allah al-Mahdi, je edinstvena po tem, da nima [[minaret]]a. Preden je bila med letoma 1961 in 1965 dokončno obnovljena po prvotnem načrtu iz 10. stoletja, je bila večkrat predelana in prenovljena.&lt;ref&gt;[https://archive.wikiwix.com/cache/?url=http%3A%2F%2Fwww.unesco-paysage.umontreal.ca%2Fwp-content%2Fthemes%2Fcupeum-wordpress-theme%2Ffile.php%3Ffilename%3DDDelarosbil.pdf%26url%3D%2Fapi%2Fv1%2Fdepot%2F838751017535%2Fdata Mahdia: Histoire et Societe].&lt;/ref&gt;

Mošeja Hadž Mustafe Hamze, zgrajena leta 1772 in obnovljena v 20. stoletju, je lep primer sakralne arhitekture iz osmanskega obdobja.

Mahdia je znana tudi po svojem morskem pokopališču, ki je na obali na konici polotoka.

Mesto Mahdia ima regionalni muzej, ki se nahaja v nekdanjih občinskih stavbah, ki so bile popolnoma prenovljene za namestitev zbirk. Odprt je bil leta 1997, njegove zbirke pa vključujejo več predmetov, vključno s keramiko iz punskega in rimskega obdobja, bogato zbirko mozaikov, zakladom iz bizantinskega obdobja z 268 zlatniki in različnimi predmeti iz islamskega obdobja.&lt;ref&gt;Caroline Gaultier-Kurhan, Le patrimoine culturel africain, Paris, Maisonneuve et Larose, 2001, 408 p. (ISBN 978-2-706-81525-6), p. 156.&lt;/ref&gt;

== Galerija ==
&lt;gallery&gt;
File:EntreeGrandeMosqueMahdia.JPG|Zunanjost Velike mošeje
File:Old Harbor.jpg|Pristanišče Mahdia
File:Mahdia pendant la nuit..jpg|Mahida ponoči
File:Mahdia5.jpg|Obala Mahidje
File:Antiguo puerto, Mahdia, Túnez, 2016-09-03, DD 17.jpg|Staro pristanišče
File:Mahdia plac.jpg|Skifa El Kahla in muzej Mahdia (desno)
File:Borj El Kebir Fortess (Kasbah) - Mahdia, Tunisia.jpg|Trdnjava Bordž El Kebir 
File:Slimene Hamza Mosque - Mahdia, Tunisia 02.jpg|Mošeja Slimene Hamza
&lt;/gallery&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Commons category|Mahdia}}
* [http://www.tourismtunisia.com/togo/mahdia/mahdia.html tourismtunisia.com] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20101123143909/http://www.tourismtunisia.com/togo/mahdia/mahdia.html |date=2010-11-23 }} {{in lang|en}}
* [http://looklex.com/tunisia/mahdia.htm LookLex / Tunisia] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20101125171210/http://looklex.com/tunisia/mahdia.htm |date=2010-11-25 }}
* [https://web.archive.org/web/20181116050000/http://mahdia.org/ Mahdia Portal]

[[Kategorija:Mesta v Tuniziji]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 921]]</text>
      <sha1>iomi0g9o7ec7cukovwlqfqx7p9n8sdb</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Apaški ples</title>
    <ns>0</ns>
    <id>603925</id>
    <revision>
      <id>6687293</id>
      <timestamp>2026-06-09T14:31:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <comment>Ustvarjam stran Apaški ples</comment>
      <origin>6687293</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2173" sha1="nhfppy6ztdqdzrqvq6radmhluij096i" xml:space="preserve">{{v delu}}

[[Slika:Apachentanz_-_Leo_Rauth,_1911.jpg|thumb|300px|right|''Apachentanz'' avtorja [[Leo Rauth|Leona Rautha]] ([[1911]])]]
'''Apaški ples''' ({{IPA|fr|a.paʃ|lang}}) ali '''La Danse Apache''', '''Bowery Waltz''', '''Apache Turn''', '''Apache Dance''', '''Tough Dance''' ali kar '''Apache''' je zelo nasilen [[ples]], ki je bil povezan s [[Pariz|pariško]] poulično kulturo na začetku 20. stoletja. Ta način plesa ima nekatere izredno divje prvine; predstavljal naj bi tudi pogovor in prividen pretep med zvodnikom in pocestnico; zato ga je meščanska družba kot takega odklanjala ter ga smatrala za neprimernega in nespodobnega. Konec 19. toletja se je v [[Pariz]]u širila tovrstna zabava mladih članov pouličnih tolp. V tisku so ga zaradi divjosti in nasilnosti, ki sta sestavni del tega plesa, poimenovali »ples apaških tolp«. Ime je prevzeto od domorodnega severnoameriškega ljudstva [[Apači|Apačev]], ki so jih predstavljali kot simbol divjaštva.

Francozi pravijo temu plesu'''valse chaloupée''' ('''zibljivi valček''') ali pa samo preprosto '''zibljivi''' ('''chaloupée''')&lt;ref&gt;« chaloupée [archive] », sur Trésor de la langue française informatisé (consulté le 11 novembre 2022)&lt;/ref&gt;; izraz apaški ples (Apache dance) je udomačen zlasti na angleškem govornem področju&lt;ref&gt;(en) « The Apache [archive] », sur jazzageclub.com, 15 mars 2010 (consulté le 4 mars 2021)&lt;/ref&gt;. Ta sodobni ples je nastal v [[Parizu]] leta 1908 in so ga plesali vse do šestdesetih let prejšnjega stoletja.&lt;ref&gt;(en) Richard Powers, « The hidden story of the Apache dance [archive] », sur socialdance.stanford.edu (consulté le 4 mars 2021)&lt;/ref&gt;.

== Glej tudi ==
*[[Ples]]
*[[Margaret Mitchell]]
*[[Prostitucija]]
*[[Zabava]]

== Opombe ==
{{Reflist|30em}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Nadaljnje branje ==
;{{ikona en}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona en}}
{{commons category|Apache (dance)}}
* [http://www.streetswing.com/histmain/z3aposh.htm An Apache dance website]

{{normativna kontrola}}
{{entertainment-stub}}
{{dance-stub}}

[[Kategorija:Sodobni plesi]]
[[Kategorija:Ples]]
[[Kategorija:Zabava]]</text>
      <sha1>nhfppy6ztdqdzrqvq6radmhluij096i</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687297</id>
      <parentid>6687293</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T14:40:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6687297</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4988" sha1="h9f5ra2z7bywqd8kihn3a43c2pcnbz6" xml:space="preserve">{{v delu}}

[[Slika:Apachentanz_-_Leo_Rauth,_1911.jpg|thumb|300px|right|''Apachentanz'' avtorja [[Leo Rauth|Leona Rautha]] ([[1911]])]]
'''Apaški ples''' ({{IPA|fr|a.paʃ|lang}}) ali '''La Danse Apache''', '''Bowery Waltz''', '''Apache Turn''', '''Apache Dance''', '''Tough Dance''' ali kar '''Apache''' je zelo nasilen [[ples]], ki je bil povezan s [[Pariz|pariško]] poulično kulturo na začetku 20. stoletja. Ta način plesa ima nekatere izredno divje prvine; predstavljal naj bi tudi pogovor in prividen pretep med zvodnikom in pocestnico; zato ga je meščanska družba kot takega odklanjala ter ga smatrala za neprimernega in nespodobnega. Konec 19. toletja se je v [[Pariz]]u širila tovrstna zabava mladih članov pouličnih tolp. V tisku so ga zaradi divjosti in nasilnosti, ki sta sestavni del tega plesa, poimenovali »ples apaških tolp«. Ime je prevzeto od domorodnega severnoameriškega ljudstva [[Apači|Apačev]], ki so jih predstavljali kot simbol divjaštva.

Francozi pravijo temu plesu'''valse chaloupée''' ('''zibljivi valček''') ali pa samo preprosto '''zibljivi''' ('''chaloupée''')&lt;ref&gt;« chaloupée [archive] », sur Trésor de la langue française informatisé (consulté le 11 novembre 2022)&lt;/ref&gt;; izraz apaški ples (Apache dance) je udomačen zlasti na angleškem govornem področju&lt;ref&gt;(en) « The Apache [archive] », sur jazzageclub.com, 15 mars 2010 (consulté le 4 mars 2021)&lt;/ref&gt;. Ta sodobni ples je nastal v [[Parizu]] leta 1908 in so ga plesali vse do šestdesetih let prejšnjega stoletja.&lt;ref&gt;(en) Richard Powers, « The hidden story of the Apache dance [archive] », sur socialdance.stanford.edu (consulté le 4 mars 2021)&lt;/ref&gt;.

=== V pop-kulturi ===
Opažen je primer [[ZDA|ameriški]] [[pisatelj|pisateljice]] [[Margaret Mitchell|Mitchellove]], ki se je podpisovala tudi kot &quot;Peggy&quot; ali &quot;Peg&quot;, da je morala na sebe prevzeti tudi posledice svojega drznega plesnega nastopa.

V svoji [[Atlanta|atlantski]] družbi je [[matura|maturirala]] v zimskem semestru 1920.&lt;ref name=reporter /&gt; V takratnem slogu »&quot;gin and jazz&quot;« je pri plesu občinstvo presenetila z [[apaški ples|apaškim plesom]] ter ga »[[frapiranje|frapirala]]«. Ne le to, ampak ga je s svojim nenavadnim mlatarjenjem z rokami in nogami dodobra razburila.&lt;ref&gt;Kriebl, Karen J (1998). „From bloomers to flappers: the American women's dress reform movement, 1840–1920”. Ohio State University: 113—28.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=autogenerated16&gt;Wolfe, Margaret Ripley. ''Daughters of Canaan: a saga of southern women''. Lexington, KY: University Press of Kentucky, 1995. p. 150. {{ISBN|0-8131-0837-3}}&lt;/ref&gt; Na dobrodelnem maturantskem plesu v Atlanti leta 1921 je izvedla [[apaški ples]], ki je vključeval nasilnosti, erotične prizore ter poljub s soplesalcem&lt;ref&gt;(en) Richard Powers, « The hidden story of the Apache dance [archive] », sur socialdance.stanford.edu (consulté le 4 mars 2021)&lt;/ref&gt;, kar je močno razkurilo atlantsko visoko meščansko družbo in posledično je bila izločena iz Mladinskega društva (Junior Legaue).&lt;ref&gt;{{Cite news|url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-10-13-bk-950-story.html|title=The Belle of Lettres : SOUTHERN DAUGHTER: The Life of Margaret Mitchell, By Darden Asbury Pyron (Oxford University Press: $29.95; 560 pp.)|date=October 13, 1991|newspaper=[[Los Angeles Times]]|access-date=February 5, 2022|archive-date=February 5, 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220205051629/https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-10-13-bk-950-story.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Young, Elizabeth. ''Disarming the Nation: women's writing and the American Civil War''. Chicago, IL: University of Chicago Press, 1999. p. 243. {{ISBN|0-226-96087-0}}&lt;/ref&gt; Apaški ples in [[tango]] sta delovala pohujšljivo zaradi svojih [[erotika|erotičnih]] sestavin; slednjega je priljubil [[nemi film]] »Štirje jezdeci apokalipse« (The Four Horsemen of the Apocalypse, 1921), ki je glavnega igralca [[Rudolph Valentino|Rudolpha Valentina]] zaradi njegovega vrhunskega plesanja tanga naredil za simbol [[spolnost|spolnosti]].&lt;ref&gt;Groppa, Carlos G. ''The Tango in the United States: a history''. Jefferson, NC: McFarland &amp; Co. Publishers, 2004. p. 82. {{ISBN|0-7864-1406-5}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=uKmExgEACAAJ |pages=39–40 |title=Dark Lover: The Life and Death of Rudolph Valentino |isbn=9780374282394 |last1=Leider |first1=Emily Wortis |year=2003 |publisher=Farrar, Straus and Giroux }}&lt;/ref&gt;


== Glej tudi ==
*[[Ples]]
*[[Margaret Mitchell]]
*[[Prostitucija]]
*[[Zabava]]

== Opombe ==
{{Reflist|30em}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Nadaljnje branje ==
;{{ikona en}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona en}}
{{commons category|Apache (dance)}}
* [http://www.streetswing.com/histmain/z3aposh.htm An Apache dance website]

{{normativna kontrola}}
{{entertainment-stub}}
{{dance-stub}}

[[Kategorija:Sodobni plesi]]
[[Kategorija:Ples]]
[[Kategorija:Zabava]]</text>
      <sha1>h9f5ra2z7bywqd8kihn3a43c2pcnbz6</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687300</id>
      <parentid>6687297</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T14:43:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6687300</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5081" sha1="0c718y3ymybka9a1tjs4ucb06xjw474" xml:space="preserve">{{v delu}}

[[Slika:Apachentanz_-_Leo_Rauth,_1911.jpg|thumb|300px|right|''Apachentanz'' avtorja [[Leo Rauth|Leona Rautha]] ([[1911]])]]
'''Apaški ples''' ({{IPA|fr|a.paʃ|lang}}) ali '''La Danse Apache''', '''Bowery Waltz''', '''Apache Turn''', '''Apache Dance''', '''Tough Dance''' ali kar '''Apache''' je zelo nasilen [[ples]], ki je bil povezan s [[Pariz|pariško]] poulično kulturo na začetku 20. stoletja. Ta način plesa ima nekatere izredno divje prvine; predstavljal naj bi tudi pogovor in prividen pretep med zvodnikom in pocestnico; zato ga je meščanska družba kot takega odklanjala ter ga smatrala za neprimernega in nespodobnega. Konec 19. toletja se je v [[Pariz]]u širila tovrstna zabava mladih članov pouličnih tolp. V tisku so ga zaradi divjosti in nasilnosti, ki sta sestavni del tega plesa, poimenovali »ples apaških tolp«. Ime je prevzeto od domorodnega severnoameriškega ljudstva [[Apači|Apačev]], ki so jih predstavljali kot simbol divjaštva.

Francozi pravijo temu plesu'''valse chaloupée''' ('''zibljivi valček''') ali pa samo preprosto '''zibljivi''' ('''chaloupée''')&lt;ref&gt;« chaloupée [archive] », sur Trésor de la langue française informatisé (consulté le 11 novembre 2022)&lt;/ref&gt;; izraz apaški ples (Apache dance) je udomačen zlasti na angleškem govornem področju&lt;ref&gt;(en) « The Apache [archive] », sur jazzageclub.com, 15 mars 2010 (consulté le 4 mars 2021)&lt;/ref&gt;. Ta sodobni ples je nastal v [[Parizu]] leta 1908 in so ga plesali vse do šestdesetih let prejšnjega stoletja.&lt;ref&gt;(en) Richard Powers, « The hidden story of the Apache dance [archive] », sur socialdance.stanford.edu (consulté le 4 mars 2021)&lt;/ref&gt;.

=== V pop-kulturi ===
Opažen je primer [[ZDA|ameriški]] [[pisatelj|pisateljice]] [[Margaret Mitchell|Mitchellove]], ki se je podpisovala tudi kot &quot;Peggy&quot; ali &quot;Peg&quot;, da je morala na sebe prevzeti tudi posledice svojega drznega plesnega nastopa.

V svoji [[Atlanta|atlantski]] družbi je [[matura|maturirala]] v zimskem semestru 1920.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret; Allen, Patrick (2000). Margaret Mitchell: reporter. Athens, GA: Hill Street Press. ISBN 978-1-57003-937-9.&lt;/ref&gt; V takratnem slogu »&quot;gin and jazz&quot;« je pri plesu občinstvo presenetila z [[apaški ples|apaškim plesom]] ter ga »[[frapiranje|frapirala]]«. Ne le to, ampak ga je s svojim nenavadnim mlatarjenjem z rokami in nogami dodobra razburila.&lt;ref&gt;Kriebl, Karen J (1998). „From bloomers to flappers: the American women's dress reform movement, 1840–1920”. Ohio State University: 113—28.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=autogenerated16&gt;Wolfe, Margaret Ripley. ''Daughters of Canaan: a saga of southern women''. Lexington, KY: University Press of Kentucky, 1995. p. 150. {{ISBN|0-8131-0837-3}}&lt;/ref&gt; Na dobrodelnem maturantskem plesu v Atlanti leta 1921 je izvedla [[apaški ples]], ki je vključeval nasilnosti, erotične prizore ter poljub s soplesalcem&lt;ref&gt;(en) Richard Powers, « The hidden story of the Apache dance [archive] », sur socialdance.stanford.edu (consulté le 4 mars 2021)&lt;/ref&gt;, kar je močno razkurilo atlantsko visoko meščansko družbo in posledično je bila izločena iz Mladinskega društva (Junior Legaue).&lt;ref&gt;{{Cite news|url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-10-13-bk-950-story.html|title=The Belle of Lettres : SOUTHERN DAUGHTER: The Life of Margaret Mitchell, By Darden Asbury Pyron (Oxford University Press: $29.95; 560 pp.)|date=October 13, 1991|newspaper=[[Los Angeles Times]]|access-date=February 5, 2022|archive-date=February 5, 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220205051629/https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-10-13-bk-950-story.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Young, Elizabeth. ''Disarming the Nation: women's writing and the American Civil War''. Chicago, IL: University of Chicago Press, 1999. p. 243. {{ISBN|0-226-96087-0}}&lt;/ref&gt; Apaški ples in [[tango]] sta delovala pohujšljivo zaradi svojih [[erotika|erotičnih]] sestavin; slednjega je priljubil [[nemi film]] »Štirje jezdeci apokalipse« (The Four Horsemen of the Apocalypse, 1921), ki je glavnega igralca [[Rudolph Valentino|Rudolpha Valentina]] zaradi njegovega vrhunskega plesanja tanga naredil za simbol [[spolnost|spolnosti]].&lt;ref&gt;Groppa, Carlos G. ''The Tango in the United States: a history''. Jefferson, NC: McFarland &amp; Co. Publishers, 2004. p. 82. {{ISBN|0-7864-1406-5}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=uKmExgEACAAJ |pages=39–40 |title=Dark Lover: The Life and Death of Rudolph Valentino |isbn=9780374282394 |last1=Leider |first1=Emily Wortis |year=2003 |publisher=Farrar, Straus and Giroux }}&lt;/ref&gt;


== Glej tudi ==
*[[Ples]]
*[[Margaret Mitchell]]
*[[Prostitucija]]
*[[Zabava]]

== Opombe ==
{{Reflist|30em}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Nadaljnje branje ==
;{{ikona en}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona en}}
{{commons category|Apache (dance)}}
* [http://www.streetswing.com/histmain/z3aposh.htm An Apache dance website]

{{normativna kontrola}}
{{dance-stub}}

[[Kategorija:Sodobni plesi]]
[[Kategorija:Ples]]
[[Kategorija:Zabava]]</text>
      <sha1>0c718y3ymybka9a1tjs4ucb06xjw474</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687302</id>
      <parentid>6687300</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T14:45:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6687302</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5069" sha1="m8xzmvwsahh7as0el0t33qoys8uz30t" xml:space="preserve">[[Slika:Apachentanz_-_Leo_Rauth,_1911.jpg|thumb|300px|right|''Apachentanz'' avtorja [[Leo Rauth|Leona Rautha]] ([[1911]])]]
'''Apaški ples''' ({{IPA|fr|a.paʃ|lang}}) ali '''La Danse Apache''', '''Bowery Waltz''', '''Apache Turn''', '''Apache Dance''', '''Tough Dance''' ali kar '''Apache''' je zelo nasilen [[ples]], ki je bil povezan s [[Pariz|pariško]] poulično kulturo na začetku 20. stoletja. Ta način plesa ima nekatere izredno divje prvine; predstavljal naj bi tudi pogovor in prividen pretep med zvodnikom in pocestnico; zato ga je meščanska družba kot takega odklanjala ter ga smatrala za neprimernega in nespodobnega. Konec 19. toletja se je v [[Pariz]]u širila tovrstna zabava mladih članov pouličnih tolp. V tisku so ga zaradi divjosti in nasilnosti, ki sta sestavni del tega plesa, poimenovali »ples apaških tolp«. Ime je prevzeto od domorodnega severnoameriškega ljudstva [[Apači|Apačev]], ki so jih predstavljali kot simbol divjaštva.

Francozi pravijo temu plesu'''valse chaloupée''' ('''zibljivi valček''') ali pa samo preprosto '''zibljivi''' ('''chaloupée''')&lt;ref&gt;« chaloupée [archive] », sur Trésor de la langue française informatisé (consulté le 11 novembre 2022)&lt;/ref&gt;; izraz apaški ples (Apache dance) je udomačen zlasti na angleškem govornem področju&lt;ref&gt;(en) « The Apache [archive] », sur jazzageclub.com, 15 mars 2010 (consulté le 4 mars 2021)&lt;/ref&gt;. Ta sodobni ples je nastal v [[Parizu]] leta 1908 in so ga plesali vse do šestdesetih let prejšnjega stoletja.&lt;ref&gt;(en) Richard Powers, « The hidden story of the Apache dance [archive] », sur socialdance.stanford.edu (consulté le 4 mars 2021)&lt;/ref&gt;.

=== V pop-kulturi ===
Opažen je primer [[ZDA|ameriški]] [[pisatelj|pisateljice]] [[Margaret Mitchell|Mitchellove]], ki se je podpisovala tudi kot &quot;Peggy&quot; ali &quot;Peg&quot;, da je morala na sebe prevzeti tudi posledice svojega drznega plesnega nastopa.

V svoji [[Atlanta|atlantski]] družbi je [[matura|maturirala]] v zimskem semestru 1920.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret; Allen, Patrick (2000). Margaret Mitchell: reporter. Athens, GA: Hill Street Press. ISBN 978-1-57003-937-9.&lt;/ref&gt; V takratnem slogu »&quot;gin and jazz&quot;« je pri plesu občinstvo presenetila z [[apaški ples|apaškim plesom]] ter ga »[[frapiranje|frapirala]]«. Ne le to, ampak ga je s svojim nenavadnim mlatarjenjem z rokami in nogami dodobra razburila.&lt;ref&gt;Kriebl, Karen J (1998). „From bloomers to flappers: the American women's dress reform movement, 1840–1920”. Ohio State University: 113—28.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=autogenerated16&gt;Wolfe, Margaret Ripley. ''Daughters of Canaan: a saga of southern women''. Lexington, KY: University Press of Kentucky, 1995. p. 150. {{ISBN|0-8131-0837-3}}&lt;/ref&gt; Na dobrodelnem maturantskem plesu v Atlanti leta 1921 je izvedla [[apaški ples]], ki je vključeval nasilnosti, erotične prizore ter poljub s soplesalcem&lt;ref&gt;(en) Richard Powers, « The hidden story of the Apache dance [archive] », sur socialdance.stanford.edu (consulté le 4 mars 2021)&lt;/ref&gt;, kar je močno razkurilo atlantsko visoko meščansko družbo in posledično je bila izločena iz Mladinskega društva (Junior Legaue).&lt;ref&gt;{{Cite news|url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-10-13-bk-950-story.html|title=The Belle of Lettres : SOUTHERN DAUGHTER: The Life of Margaret Mitchell, By Darden Asbury Pyron (Oxford University Press: $29.95; 560 pp.)|date=October 13, 1991|newspaper=[[Los Angeles Times]]|access-date=February 5, 2022|archive-date=February 5, 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220205051629/https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-10-13-bk-950-story.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Young, Elizabeth. ''Disarming the Nation: women's writing and the American Civil War''. Chicago, IL: University of Chicago Press, 1999. p. 243. {{ISBN|0-226-96087-0}}&lt;/ref&gt; Apaški ples in [[tango]] sta delovala pohujšljivo zaradi svojih [[erotika|erotičnih]] sestavin; slednjega je priljubil [[nemi film]] »Štirje jezdeci apokalipse« (The Four Horsemen of the Apocalypse, 1921), ki je glavnega igralca [[Rudolph Valentino|Rudolpha Valentina]] zaradi njegovega vrhunskega plesanja tanga naredil za simbol [[spolnost|spolnosti]].&lt;ref&gt;Groppa, Carlos G. ''The Tango in the United States: a history''. Jefferson, NC: McFarland &amp; Co. Publishers, 2004. p. 82. {{ISBN|0-7864-1406-5}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=uKmExgEACAAJ |pages=39–40 |title=Dark Lover: The Life and Death of Rudolph Valentino |isbn=9780374282394 |last1=Leider |first1=Emily Wortis |year=2003 |publisher=Farrar, Straus and Giroux }}&lt;/ref&gt;


== Glej tudi ==
*[[Ples]]
*[[Margaret Mitchell]]
*[[Prostitucija]]
*[[Zabava]]

== Opombe ==
{{Reflist|30em}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Nadaljnje branje ==
;{{ikona en}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona en}}
{{commons category|Apache (dance)}}
* [http://www.streetswing.com/histmain/z3aposh.htm An Apache dance website]

{{normativna kontrola}}
{{dance-stub}}

[[Kategorija:Sodobni plesi]]
[[Kategorija:Ples]]
[[Kategorija:Zabava]]</text>
      <sha1>m8xzmvwsahh7as0el0t33qoys8uz30t</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687303</id>
      <parentid>6687302</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T14:47:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6687303</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5039" sha1="aonsrfbnna6vp9lvhbk8112oxzecr7k" xml:space="preserve">[[Slika:Apachentanz_-_Leo_Rauth,_1911.jpg|thumb|300px|right|''Apachentanz'' avtorja [[Leo Rauth|Leona Rautha]] ([[1911]])]]
'''Apaški ples''' ({{IPA|fr|a.paʃ|lang}}) ali '''La Danse Apache''', '''Bowery Waltz''', '''Apache Turn''', '''Apache Dance''', '''Tough Dance''' ali kar '''Apache''' je zelo nasilen [[ples]], ki je bil povezan s [[Pariz|pariško]] poulično kulturo na začetku 20. stoletja. Ta način plesa ima nekatere izredno divje prvine; predstavljal naj bi tudi pogovor in prividen pretep med zvodnikom in pocestnico; zato ga je meščanska družba kot takega odklanjala ter ga smatrala za neprimernega in nespodobnega. Konec 19. toletja se je v [[Pariz]]u širila tovrstna zabava mladih članov pouličnih tolp. V tisku so ga zaradi divjosti in nasilnosti, ki sta sestavni del tega plesa, poimenovali »ples apaških tolp«. Ime je prevzeto od domorodnega severnoameriškega ljudstva [[Apači|Apačev]], ki so jih predstavljali kot simbol divjaštva.

Francozi pravijo temu plesu'''valse chaloupée''' ('''zibljivi valček''') ali pa samo preprosto '''zibljivi''' ('''chaloupée''')&lt;ref&gt;« chaloupée [archive] », sur Trésor de la langue française informatisé (consulté le 11 novembre 2022)&lt;/ref&gt;; izraz apaški ples (Apache dance) je udomačen zlasti na angleškem govornem področju&lt;ref&gt;(en) « The Apache [archive] », sur jazzageclub.com, 15 mars 2010 (consulté le 4 mars 2021)&lt;/ref&gt;. Ta sodobni ples je nastal v [[Parizu]] leta 1908 in so ga plesali vse do šestdesetih let prejšnjega stoletja.&lt;ref&gt;(en) Richard Powers, « The hidden story of the Apache dance [archive] », sur socialdance.stanford.edu (consulté le 4 mars 2021)&lt;/ref&gt;.

=== V pop-kulturi ===
Opažen je primer [[ZDA|ameriški]] [[pisatelj|pisateljice]] [[Margaret Mitchell|Mitchellove]], ki se je podpisovala tudi kot &quot;Peggy&quot; ali &quot;Peg&quot;, da je morala na sebe prevzeti tudi posledice svojega drznega plesnega nastopa.

V svoji [[Atlanta|atlantski]] družbi je [[matura|maturirala]] v zimskem semestru 1920.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret; Allen, Patrick (2000). Margaret Mitchell: reporter. Athens, GA: Hill Street Press. ISBN 978-1-57003-937-9.&lt;/ref&gt; V takratnem slogu »&quot;gin and jazz&quot;« je pri plesu občinstvo presenetila z [[apaški ples|apaškim plesom]] ter ga »[[frapiranje|frapirala]]«. Ne le to, ampak ga je s svojim nenavadnim mlatarjenjem z rokami in nogami dodobra razburila.&lt;ref&gt;Kriebl, Karen J (1998). „From bloomers to flappers: the American women's dress reform movement, 1840–1920”. Ohio State University: 113—28.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=autogenerated16&gt;Wolfe, Margaret Ripley. ''Daughters of Canaan: a saga of southern women''. Lexington, KY: University Press of Kentucky, 1995. p. 150. {{ISBN|0-8131-0837-3}}&lt;/ref&gt; Na dobrodelnem maturantskem plesu v Atlanti leta 1921 je izvedla [[apaški ples]], ki je vključeval nasilnosti, erotične prizore ter poljub s soplesalcem&lt;ref&gt;(en) Richard Powers, « The hidden story of the Apache dance [archive] », sur socialdance.stanford.edu (consulté le 4 mars 2021)&lt;/ref&gt;, kar je močno razkurilo atlantsko visoko meščansko družbo in posledično je bila izločena iz Mladinskega društva (Junior Legaue).&lt;ref&gt;{{Cite news|url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-10-13-bk-950-story.html|title=The Belle of Lettres : SOUTHERN DAUGHTER: The Life of Margaret Mitchell, By Darden Asbury Pyron (Oxford University Press: $29.95; 560 pp.)|date=October 13, 1991|newspaper=[[Los Angeles Times]]|access-date=February 5, 2022|archive-date=February 5, 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220205051629/https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-10-13-bk-950-story.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Young, Elizabeth. ''Disarming the Nation: women's writing and the American Civil War''. Chicago, IL: University of Chicago Press, 1999. p. 243. {{ISBN|0-226-96087-0}}&lt;/ref&gt; Apaški ples in [[tango]] sta delovala pohujšljivo zaradi svojih [[erotika|erotičnih]] sestavin; slednjega je priljubil [[nemi film]] »Štirje jezdeci apokalipse« (The Four Horsemen of the Apocalypse, 1921), ki je glavnega igralca [[Rudolph Valentino|Rudolpha Valentina]] zaradi njegovega vrhunskega plesanja tanga naredil za simbol [[spolnost|spolnosti]].&lt;ref&gt;Groppa, Carlos G. ''The Tango in the United States: a history''. Jefferson, NC: McFarland &amp; Co. Publishers, 2004. p. 82. {{ISBN|0-7864-1406-5}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=uKmExgEACAAJ |pages=39–40 |title=Dark Lover: The Life and Death of Rudolph Valentino |isbn=9780374282394 |last1=Leider |first1=Emily Wortis |year=2003 |publisher=Farrar, Straus and Giroux }}&lt;/ref&gt;

== Glej tudi ==
*[[Ples]]
*[[Margaret Mitchell]]
*[[Prostitucija]]
*[[Zabava]]

== Opombe ==
{{Reflist|30em}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Nadaljnje branje ==
;{{ikona en}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona en}}
{{commons category|Apache (dance)}}
* [http://www.streetswing.com/histmain/z3aposh.htm An Apache dance website]

{{normativna kontrola}}
{{dance-stub}}

[[Kategorija:Ples]]
[[Kategorija:Zabava]]</text>
      <sha1>aonsrfbnna6vp9lvhbk8112oxzecr7k</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687306</id>
      <parentid>6687303</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T14:53:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6687306</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5040" sha1="fdee5pazlzx2ci0652ekpc6piv0c2qd" xml:space="preserve">[[Slika:Apachentanz_-_Leo_Rauth,_1911.jpg|thumb|300px|right|''Apachentanz'' avtorja [[Leo Rauth|Leona Rautha]] ([[1911]])]]
'''Apaški ples''' ({{IPA|fr|a.paʃ|lang}}) ali '''La Danse Apache''', '''Bowery Waltz''', '''Apache Turn''', '''Apache Dance''', '''Tough Dance''' ali kar '''Apache''' je zelo nasilen [[ples]], ki je bil povezan s [[Pariz|pariško]] poulično kulturo na začetku 20. stoletja. Ta način plesa ima nekatere izredno divje prvine; predstavljal naj bi tudi pogovor in prividen pretep med zvodnikom in pocestnico; zato ga je meščanska družba kot takega odklanjala ter ga smatrala za neprimernega in nespodobnega. Konec 19. toletja se je v [[Pariz]]u širila tovrstna zabava mladih članov pouličnih tolp. V tisku so ga zaradi divjosti in nasilnosti, ki sta sestavni del tega plesa, poimenovali »ples apaških tolp«. Ime je prevzeto od domorodnega severnoameriškega ljudstva [[Apači|Apačev]], ki so jih predstavljali kot simbol divjaštva.

Francozi pravijo temu plesu '''valse chaloupée''' ('''zibljivi valček''') ali pa samo preprosto '''zibljivi''' ('''chaloupée''')&lt;ref&gt;« chaloupée [archive] », sur Trésor de la langue française informatisé (consulté le 11 novembre 2022)&lt;/ref&gt;; izraz apaški ples (Apache dance) je udomačen zlasti na angleškem govornem področju&lt;ref&gt;(en) « The Apache [archive] », sur jazzageclub.com, 15 mars 2010 (consulté le 4 mars 2021)&lt;/ref&gt;. Ta sodobni ples je nastal v [[Pariz]]u leta 1908 in so ga plesali vse do šestdesetih let prejšnjega stoletja.&lt;ref&gt;(en) Richard Powers, « The hidden story of the Apache dance [archive] », sur socialdance.stanford.edu (consulté le 4 mars 2021)&lt;/ref&gt;.

=== V pop-kulturi ===
Opažen je primer [[ZDA|ameriški]] [[pisatelj|pisateljice]] [[Margaret Mitchell|Mitchellove]], ki se je podpisovala tudi kot &quot;Peggy&quot; ali &quot;Peg&quot;, da je morala na sebe prevzeti tudi posledice svojega drznega plesnega nastopa.

V svoji [[Atlanta|atlantski]] družbi je [[matura|maturirala]] v zimskem semestru 1920.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret; Allen, Patrick (2000). Margaret Mitchell: reporter. Athens, GA: Hill Street Press. ISBN 978-1-57003-937-9.&lt;/ref&gt; V takratnem slogu »&quot;gin and jazz&quot;« je pri plesu občinstvo presenetila z [[apaški ples|apaškim plesom]] ter ga »[[frapiranje|frapirala]]«. Ne le to, ampak ga je s svojim nenavadnim mlatarjenjem z rokami in nogami dodobra razburila.&lt;ref&gt;Kriebl, Karen J (1998). „From bloomers to flappers: the American women's dress reform movement, 1840–1920”. Ohio State University: 113—28.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=autogenerated16&gt;Wolfe, Margaret Ripley. ''Daughters of Canaan: a saga of southern women''. Lexington, KY: University Press of Kentucky, 1995. p. 150. {{ISBN|0-8131-0837-3}}&lt;/ref&gt; Na dobrodelnem maturantskem plesu v Atlanti leta 1921 je izvedla [[apaški ples]], ki je vključeval nasilnosti, erotične prizore ter poljub s soplesalcem&lt;ref&gt;(en) Richard Powers, « The hidden story of the Apache dance [archive] », sur socialdance.stanford.edu (consulté le 4 mars 2021)&lt;/ref&gt;, kar je močno razkurilo atlantsko visoko meščansko družbo in posledično je bila izločena iz Mladinskega društva (Junior Legaue).&lt;ref&gt;{{Cite news|url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-10-13-bk-950-story.html|title=The Belle of Lettres : SOUTHERN DAUGHTER: The Life of Margaret Mitchell, By Darden Asbury Pyron (Oxford University Press: $29.95; 560 pp.)|date=October 13, 1991|newspaper=[[Los Angeles Times]]|access-date=February 5, 2022|archive-date=February 5, 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220205051629/https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-10-13-bk-950-story.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Young, Elizabeth. ''Disarming the Nation: women's writing and the American Civil War''. Chicago, IL: University of Chicago Press, 1999. p. 243. {{ISBN|0-226-96087-0}}&lt;/ref&gt; Apaški ples in [[tango]] sta delovala pohujšljivo zaradi svojih [[erotika|erotičnih]] sestavin; slednjega je priljubil [[nemi film]] »Štirje jezdeci apokalipse« (The Four Horsemen of the Apocalypse, 1921), ki je glavnega igralca [[Rudolph Valentino|Rudolpha Valentina]] zaradi njegovega vrhunskega plesanja tanga naredil za simbol [[spolnost|spolnosti]].&lt;ref&gt;Groppa, Carlos G. ''The Tango in the United States: a history''. Jefferson, NC: McFarland &amp; Co. Publishers, 2004. p. 82. {{ISBN|0-7864-1406-5}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=uKmExgEACAAJ |pages=39–40 |title=Dark Lover: The Life and Death of Rudolph Valentino |isbn=9780374282394 |last1=Leider |first1=Emily Wortis |year=2003 |publisher=Farrar, Straus and Giroux }}&lt;/ref&gt;

== Glej tudi ==
*[[Ples]]
*[[Margaret Mitchell]]
*[[Prostitucija]]
*[[Zabava]]

== Opombe ==
{{Reflist|30em}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Nadaljnje branje ==
;{{ikona en}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona en}}
{{commons category|Apache (dance)}}
* [http://www.streetswing.com/histmain/z3aposh.htm An Apache dance website]

{{normativna kontrola}}
{{dance-stub}}

[[Kategorija:Ples]]
[[Kategorija:Zabava]]</text>
      <sha1>fdee5pazlzx2ci0652ekpc6piv0c2qd</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687311</id>
      <parentid>6687306</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T14:57:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* V pop-kulturi */</comment>
      <origin>6687311</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5101" sha1="bm82cezft471863invoanjah9tpsz0b" xml:space="preserve">[[Slika:Apachentanz_-_Leo_Rauth,_1911.jpg|thumb|300px|right|''Apachentanz'' avtorja [[Leo Rauth|Leona Rautha]] ([[1911]])]]
'''Apaški ples''' ({{IPA|fr|a.paʃ|lang}}) ali '''La Danse Apache''', '''Bowery Waltz''', '''Apache Turn''', '''Apache Dance''', '''Tough Dance''' ali kar '''Apache''' je zelo nasilen [[ples]], ki je bil povezan s [[Pariz|pariško]] poulično kulturo na začetku 20. stoletja. Ta način plesa ima nekatere izredno divje prvine; predstavljal naj bi tudi pogovor in prividen pretep med zvodnikom in pocestnico; zato ga je meščanska družba kot takega odklanjala ter ga smatrala za neprimernega in nespodobnega. Konec 19. toletja se je v [[Pariz]]u širila tovrstna zabava mladih članov pouličnih tolp. V tisku so ga zaradi divjosti in nasilnosti, ki sta sestavni del tega plesa, poimenovali »ples apaških tolp«. Ime je prevzeto od domorodnega severnoameriškega ljudstva [[Apači|Apačev]], ki so jih predstavljali kot simbol divjaštva.

Francozi pravijo temu plesu '''valse chaloupée''' ('''zibljivi valček''') ali pa samo preprosto '''zibljivi''' ('''chaloupée''')&lt;ref&gt;« chaloupée [archive] », sur Trésor de la langue française informatisé (consulté le 11 novembre 2022)&lt;/ref&gt;; izraz apaški ples (Apache dance) je udomačen zlasti na angleškem govornem področju&lt;ref&gt;(en) « The Apache [archive] », sur jazzageclub.com, 15 mars 2010 (consulté le 4 mars 2021)&lt;/ref&gt;. Ta sodobni ples je nastal v [[Pariz]]u leta 1908 in so ga plesali vse do šestdesetih let prejšnjega stoletja.&lt;ref&gt;(en) Richard Powers, « The hidden story of the Apache dance [archive] », sur socialdance.stanford.edu (consulté le 4 mars 2021)&lt;/ref&gt;.

=== V pop-kulturi ===
Opažen je primer [[ZDA|ameriški]] [[pisatelj|pisateljice]] [[Margaret Mitchell|Mitchellove]], ki se je podpisovala tudi kot &quot;Peggy&quot; ali &quot;Peg&quot;, da je morala na sebe prevzeti tudi posledice svojega drznega plesnega nastopa.

V svoji [[Atlanta|atlantski]] družbi je [[matura|maturirala]] v zimskem semestru 1920.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret; Allen, Patrick (2000). Margaret Mitchell: reporter. Athens, GA: Hill Street Press. ISBN 978-1-57003-937-9.&lt;/ref&gt; V takratnem slogu »&quot;gin and jazz&quot;« je pri plesu občinstvo presenetila z [[apaški ples|apaškim plesom]] ter ga »[[frapiranje|frapirala]]«. Ne le to, ampak ga je s svojim nenavadnim mlatarjenjem z rokami in nogami dodobra razburila.&lt;ref&gt;Kriebl, Karen J (1998). „From bloomers to flappers: the American women's dress reform movement, 1840–1920”. Ohio State University: 113—28.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=autogenerated16&gt;Wolfe, Margaret Ripley. ''Daughters of Canaan: a saga of southern women''. Lexington, KY: University Press of Kentucky, 1995. p. 150. {{ISBN|0-8131-0837-3}}&lt;/ref&gt; Na dobrodelnem maturantskem plesu v Atlanti leta 1921 je izvedla ta svoj apaški ples z enim od svojih oboževalcev, ki je vključeval nasilnosti, skakanja, metanja po tleh, erotične prizore ter poljub s soplesalcem&lt;ref&gt;(en) Richard Powers, « The hidden story of the Apache dance [archive] », sur socialdance.stanford.edu (consulté le 4 mars 2021)&lt;/ref&gt;, kar je močno razkurilo atlantsko visoko meščansko družbo in posledično je bila izločena iz Mladinskega društva (Junior Legaue).&lt;ref&gt;{{Cite news|url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-10-13-bk-950-story.html|title=The Belle of Lettres : SOUTHERN DAUGHTER: The Life of Margaret Mitchell, By Darden Asbury Pyron (Oxford University Press: $29.95; 560 pp.)|date=October 13, 1991|newspaper=[[Los Angeles Times]]|access-date=February 5, 2022|archive-date=February 5, 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220205051629/https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-10-13-bk-950-story.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Young, Elizabeth. ''Disarming the Nation: women's writing and the American Civil War''. Chicago, IL: University of Chicago Press, 1999. p. 243. {{ISBN|0-226-96087-0}}&lt;/ref&gt; Apaški ples in [[tango]] sta delovala pohujšljivo zaradi svojih [[erotika|erotičnih]] sestavin; slednjega je priljubil [[nemi film]] »Štirje jezdeci apokalipse« (The Four Horsemen of the Apocalypse, 1921), ki je glavnega igralca [[Rudolph Valentino|Rudolpha Valentina]] zaradi njegovega vrhunskega plesanja tanga naredil za simbol [[spolnost|spolnosti]].&lt;ref&gt;Groppa, Carlos G. ''The Tango in the United States: a history''. Jefferson, NC: McFarland &amp; Co. Publishers, 2004. p. 82. {{ISBN|0-7864-1406-5}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=uKmExgEACAAJ |pages=39–40 |title=Dark Lover: The Life and Death of Rudolph Valentino |isbn=9780374282394 |last1=Leider |first1=Emily Wortis |year=2003 |publisher=Farrar, Straus and Giroux }}&lt;/ref&gt;

== Glej tudi ==
*[[Ples]]
*[[Margaret Mitchell]]
*[[Prostitucija]]
*[[Zabava]]

== Opombe ==
{{Reflist|30em}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Nadaljnje branje ==
;{{ikona en}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona en}}
{{commons category|Apache (dance)}}
* [http://www.streetswing.com/histmain/z3aposh.htm An Apache dance website]

{{normativna kontrola}}
{{dance-stub}}

[[Kategorija:Ples]]
[[Kategorija:Zabava]]</text>
      <sha1>bm82cezft471863invoanjah9tpsz0b</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687316</id>
      <parentid>6687311</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T15:06:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Zunanje povezave */</comment>
      <origin>6687316</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5228" sha1="78grvbzk3qexhvfqol98jvqjc7n6kq4" xml:space="preserve">[[Slika:Apachentanz_-_Leo_Rauth,_1911.jpg|thumb|300px|right|''Apachentanz'' avtorja [[Leo Rauth|Leona Rautha]] ([[1911]])]]
'''Apaški ples''' ({{IPA|fr|a.paʃ|lang}}) ali '''La Danse Apache''', '''Bowery Waltz''', '''Apache Turn''', '''Apache Dance''', '''Tough Dance''' ali kar '''Apache''' je zelo nasilen [[ples]], ki je bil povezan s [[Pariz|pariško]] poulično kulturo na začetku 20. stoletja. Ta način plesa ima nekatere izredno divje prvine; predstavljal naj bi tudi pogovor in prividen pretep med zvodnikom in pocestnico; zato ga je meščanska družba kot takega odklanjala ter ga smatrala za neprimernega in nespodobnega. Konec 19. toletja se je v [[Pariz]]u širila tovrstna zabava mladih članov pouličnih tolp. V tisku so ga zaradi divjosti in nasilnosti, ki sta sestavni del tega plesa, poimenovali »ples apaških tolp«. Ime je prevzeto od domorodnega severnoameriškega ljudstva [[Apači|Apačev]], ki so jih predstavljali kot simbol divjaštva.

Francozi pravijo temu plesu '''valse chaloupée''' ('''zibljivi valček''') ali pa samo preprosto '''zibljivi''' ('''chaloupée''')&lt;ref&gt;« chaloupée [archive] », sur Trésor de la langue française informatisé (consulté le 11 novembre 2022)&lt;/ref&gt;; izraz apaški ples (Apache dance) je udomačen zlasti na angleškem govornem področju&lt;ref&gt;(en) « The Apache [archive] », sur jazzageclub.com, 15 mars 2010 (consulté le 4 mars 2021)&lt;/ref&gt;. Ta sodobni ples je nastal v [[Pariz]]u leta 1908 in so ga plesali vse do šestdesetih let prejšnjega stoletja.&lt;ref&gt;(en) Richard Powers, « The hidden story of the Apache dance [archive] », sur socialdance.stanford.edu (consulté le 4 mars 2021)&lt;/ref&gt;.

=== V pop-kulturi ===
Opažen je primer [[ZDA|ameriški]] [[pisatelj|pisateljice]] [[Margaret Mitchell|Mitchellove]], ki se je podpisovala tudi kot &quot;Peggy&quot; ali &quot;Peg&quot;, da je morala na sebe prevzeti tudi posledice svojega drznega plesnega nastopa.

V svoji [[Atlanta|atlantski]] družbi je [[matura|maturirala]] v zimskem semestru 1920.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret; Allen, Patrick (2000). Margaret Mitchell: reporter. Athens, GA: Hill Street Press. ISBN 978-1-57003-937-9.&lt;/ref&gt; V takratnem slogu »&quot;gin and jazz&quot;« je pri plesu občinstvo presenetila z [[apaški ples|apaškim plesom]] ter ga »[[frapiranje|frapirala]]«. Ne le to, ampak ga je s svojim nenavadnim mlatarjenjem z rokami in nogami dodobra razburila.&lt;ref&gt;Kriebl, Karen J (1998). „From bloomers to flappers: the American women's dress reform movement, 1840–1920”. Ohio State University: 113—28.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=autogenerated16&gt;Wolfe, Margaret Ripley. ''Daughters of Canaan: a saga of southern women''. Lexington, KY: University Press of Kentucky, 1995. p. 150. {{ISBN|0-8131-0837-3}}&lt;/ref&gt; Na dobrodelnem maturantskem plesu v Atlanti leta 1921 je izvedla ta svoj apaški ples z enim od svojih oboževalcev, ki je vključeval nasilnosti, skakanja, metanja po tleh, erotične prizore ter poljub s soplesalcem&lt;ref&gt;(en) Richard Powers, « The hidden story of the Apache dance [archive] », sur socialdance.stanford.edu (consulté le 4 mars 2021)&lt;/ref&gt;, kar je močno razkurilo atlantsko visoko meščansko družbo in posledično je bila izločena iz Mladinskega društva (Junior Legaue).&lt;ref&gt;{{Cite news|url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-10-13-bk-950-story.html|title=The Belle of Lettres : SOUTHERN DAUGHTER: The Life of Margaret Mitchell, By Darden Asbury Pyron (Oxford University Press: $29.95; 560 pp.)|date=October 13, 1991|newspaper=[[Los Angeles Times]]|access-date=February 5, 2022|archive-date=February 5, 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220205051629/https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-10-13-bk-950-story.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Young, Elizabeth. ''Disarming the Nation: women's writing and the American Civil War''. Chicago, IL: University of Chicago Press, 1999. p. 243. {{ISBN|0-226-96087-0}}&lt;/ref&gt; Apaški ples in [[tango]] sta delovala pohujšljivo zaradi svojih [[erotika|erotičnih]] sestavin; slednjega je priljubil [[nemi film]] »Štirje jezdeci apokalipse« (The Four Horsemen of the Apocalypse, 1921), ki je glavnega igralca [[Rudolph Valentino|Rudolpha Valentina]] zaradi njegovega vrhunskega plesanja tanga naredil za simbol [[spolnost|spolnosti]].&lt;ref&gt;Groppa, Carlos G. ''The Tango in the United States: a history''. Jefferson, NC: McFarland &amp; Co. Publishers, 2004. p. 82. {{ISBN|0-7864-1406-5}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=uKmExgEACAAJ |pages=39–40 |title=Dark Lover: The Life and Death of Rudolph Valentino |isbn=9780374282394 |last1=Leider |first1=Emily Wortis |year=2003 |publisher=Farrar, Straus and Giroux }}&lt;/ref&gt;

== Glej tudi ==
*[[Ples]]
*[[Margaret Mitchell]]
*[[Prostitucija]]
*[[Zabava]]

== Opombe ==
{{Reflist|30em}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Nadaljnje branje ==
;{{ikona en}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}
{{commons category|Apache (dance)}}

;{{ikona en}}
* [http://www.streetswing.com/histmain/z3aposh.htm An Apache dance website]
;{{ikona fr}}
*[https://franco.wiki/fr/Valse_chaloup%C3%A9e.html Valse chaloupée | Franco wiki – Encyclopédie Francophone]

{{normativna kontrola}}
{{dance-stub}}

[[Kategorija:Ples]]
[[Kategorija:Zabava]]</text>
      <sha1>78grvbzk3qexhvfqol98jvqjc7n6kq4</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687325</id>
      <parentid>6687316</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T15:16:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Zunanje povezave */</comment>
      <origin>6687325</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5325" sha1="jwzfhbwuzketplf08f7it26wpcgs0l7" xml:space="preserve">[[Slika:Apachentanz_-_Leo_Rauth,_1911.jpg|thumb|300px|right|''Apachentanz'' avtorja [[Leo Rauth|Leona Rautha]] ([[1911]])]]
'''Apaški ples''' ({{IPA|fr|a.paʃ|lang}}) ali '''La Danse Apache''', '''Bowery Waltz''', '''Apache Turn''', '''Apache Dance''', '''Tough Dance''' ali kar '''Apache''' je zelo nasilen [[ples]], ki je bil povezan s [[Pariz|pariško]] poulično kulturo na začetku 20. stoletja. Ta način plesa ima nekatere izredno divje prvine; predstavljal naj bi tudi pogovor in prividen pretep med zvodnikom in pocestnico; zato ga je meščanska družba kot takega odklanjala ter ga smatrala za neprimernega in nespodobnega. Konec 19. toletja se je v [[Pariz]]u širila tovrstna zabava mladih članov pouličnih tolp. V tisku so ga zaradi divjosti in nasilnosti, ki sta sestavni del tega plesa, poimenovali »ples apaških tolp«. Ime je prevzeto od domorodnega severnoameriškega ljudstva [[Apači|Apačev]], ki so jih predstavljali kot simbol divjaštva.

Francozi pravijo temu plesu '''valse chaloupée''' ('''zibljivi valček''') ali pa samo preprosto '''zibljivi''' ('''chaloupée''')&lt;ref&gt;« chaloupée [archive] », sur Trésor de la langue française informatisé (consulté le 11 novembre 2022)&lt;/ref&gt;; izraz apaški ples (Apache dance) je udomačen zlasti na angleškem govornem področju&lt;ref&gt;(en) « The Apache [archive] », sur jazzageclub.com, 15 mars 2010 (consulté le 4 mars 2021)&lt;/ref&gt;. Ta sodobni ples je nastal v [[Pariz]]u leta 1908 in so ga plesali vse do šestdesetih let prejšnjega stoletja.&lt;ref&gt;(en) Richard Powers, « The hidden story of the Apache dance [archive] », sur socialdance.stanford.edu (consulté le 4 mars 2021)&lt;/ref&gt;.

=== V pop-kulturi ===
Opažen je primer [[ZDA|ameriški]] [[pisatelj|pisateljice]] [[Margaret Mitchell|Mitchellove]], ki se je podpisovala tudi kot &quot;Peggy&quot; ali &quot;Peg&quot;, da je morala na sebe prevzeti tudi posledice svojega drznega plesnega nastopa.

V svoji [[Atlanta|atlantski]] družbi je [[matura|maturirala]] v zimskem semestru 1920.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret; Allen, Patrick (2000). Margaret Mitchell: reporter. Athens, GA: Hill Street Press. ISBN 978-1-57003-937-9.&lt;/ref&gt; V takratnem slogu »&quot;gin and jazz&quot;« je pri plesu občinstvo presenetila z [[apaški ples|apaškim plesom]] ter ga »[[frapiranje|frapirala]]«. Ne le to, ampak ga je s svojim nenavadnim mlatarjenjem z rokami in nogami dodobra razburila.&lt;ref&gt;Kriebl, Karen J (1998). „From bloomers to flappers: the American women's dress reform movement, 1840–1920”. Ohio State University: 113—28.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=autogenerated16&gt;Wolfe, Margaret Ripley. ''Daughters of Canaan: a saga of southern women''. Lexington, KY: University Press of Kentucky, 1995. p. 150. {{ISBN|0-8131-0837-3}}&lt;/ref&gt; Na dobrodelnem maturantskem plesu v Atlanti leta 1921 je izvedla ta svoj apaški ples z enim od svojih oboževalcev, ki je vključeval nasilnosti, skakanja, metanja po tleh, erotične prizore ter poljub s soplesalcem&lt;ref&gt;(en) Richard Powers, « The hidden story of the Apache dance [archive] », sur socialdance.stanford.edu (consulté le 4 mars 2021)&lt;/ref&gt;, kar je močno razkurilo atlantsko visoko meščansko družbo in posledično je bila izločena iz Mladinskega društva (Junior Legaue).&lt;ref&gt;{{Cite news|url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-10-13-bk-950-story.html|title=The Belle of Lettres : SOUTHERN DAUGHTER: The Life of Margaret Mitchell, By Darden Asbury Pyron (Oxford University Press: $29.95; 560 pp.)|date=October 13, 1991|newspaper=[[Los Angeles Times]]|access-date=February 5, 2022|archive-date=February 5, 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220205051629/https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-10-13-bk-950-story.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Young, Elizabeth. ''Disarming the Nation: women's writing and the American Civil War''. Chicago, IL: University of Chicago Press, 1999. p. 243. {{ISBN|0-226-96087-0}}&lt;/ref&gt; Apaški ples in [[tango]] sta delovala pohujšljivo zaradi svojih [[erotika|erotičnih]] sestavin; slednjega je priljubil [[nemi film]] »Štirje jezdeci apokalipse« (The Four Horsemen of the Apocalypse, 1921), ki je glavnega igralca [[Rudolph Valentino|Rudolpha Valentina]] zaradi njegovega vrhunskega plesanja tanga naredil za simbol [[spolnost|spolnosti]].&lt;ref&gt;Groppa, Carlos G. ''The Tango in the United States: a history''. Jefferson, NC: McFarland &amp; Co. Publishers, 2004. p. 82. {{ISBN|0-7864-1406-5}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=uKmExgEACAAJ |pages=39–40 |title=Dark Lover: The Life and Death of Rudolph Valentino |isbn=9780374282394 |last1=Leider |first1=Emily Wortis |year=2003 |publisher=Farrar, Straus and Giroux }}&lt;/ref&gt;

== Glej tudi ==
*[[Ples]]
*[[Margaret Mitchell]]
*[[Prostitucija]]
*[[Zabava]]

== Opombe ==
{{Reflist|30em}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Nadaljnje branje ==
;{{ikona en}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}
{{commons category|Apache (dance)}}

;{{ikona en}}
* [http://www.streetswing.com/histmain/z3aposh.htm An Apache dance website]
;{{ikona fr}}
*[https://franco.wiki/fr/Valse_chaloup%C3%A9e.html Valse chaloupée | Franco wiki – Encyclopédie Francophone]
*[https://wikimonde.com/article/Valse_chaloup%C3%A9e Valse chaloupée - Encyclopédie Wikimonde]

{{normativna kontrola}}
{{dance-stub}}

[[Kategorija:Ples]]
[[Kategorija:Zabava]]</text>
      <sha1>jwzfhbwuzketplf08f7it26wpcgs0l7</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687326</id>
      <parentid>6687325</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T15:16:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Nadaljnje branje */</comment>
      <origin>6687326</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5287" sha1="p7eu746m9pt2rlvn01l9az0m4niwslg" xml:space="preserve">[[Slika:Apachentanz_-_Leo_Rauth,_1911.jpg|thumb|300px|right|''Apachentanz'' avtorja [[Leo Rauth|Leona Rautha]] ([[1911]])]]
'''Apaški ples''' ({{IPA|fr|a.paʃ|lang}}) ali '''La Danse Apache''', '''Bowery Waltz''', '''Apache Turn''', '''Apache Dance''', '''Tough Dance''' ali kar '''Apache''' je zelo nasilen [[ples]], ki je bil povezan s [[Pariz|pariško]] poulično kulturo na začetku 20. stoletja. Ta način plesa ima nekatere izredno divje prvine; predstavljal naj bi tudi pogovor in prividen pretep med zvodnikom in pocestnico; zato ga je meščanska družba kot takega odklanjala ter ga smatrala za neprimernega in nespodobnega. Konec 19. toletja se je v [[Pariz]]u širila tovrstna zabava mladih članov pouličnih tolp. V tisku so ga zaradi divjosti in nasilnosti, ki sta sestavni del tega plesa, poimenovali »ples apaških tolp«. Ime je prevzeto od domorodnega severnoameriškega ljudstva [[Apači|Apačev]], ki so jih predstavljali kot simbol divjaštva.

Francozi pravijo temu plesu '''valse chaloupée''' ('''zibljivi valček''') ali pa samo preprosto '''zibljivi''' ('''chaloupée''')&lt;ref&gt;« chaloupée [archive] », sur Trésor de la langue française informatisé (consulté le 11 novembre 2022)&lt;/ref&gt;; izraz apaški ples (Apache dance) je udomačen zlasti na angleškem govornem področju&lt;ref&gt;(en) « The Apache [archive] », sur jazzageclub.com, 15 mars 2010 (consulté le 4 mars 2021)&lt;/ref&gt;. Ta sodobni ples je nastal v [[Pariz]]u leta 1908 in so ga plesali vse do šestdesetih let prejšnjega stoletja.&lt;ref&gt;(en) Richard Powers, « The hidden story of the Apache dance [archive] », sur socialdance.stanford.edu (consulté le 4 mars 2021)&lt;/ref&gt;.

=== V pop-kulturi ===
Opažen je primer [[ZDA|ameriški]] [[pisatelj|pisateljice]] [[Margaret Mitchell|Mitchellove]], ki se je podpisovala tudi kot &quot;Peggy&quot; ali &quot;Peg&quot;, da je morala na sebe prevzeti tudi posledice svojega drznega plesnega nastopa.

V svoji [[Atlanta|atlantski]] družbi je [[matura|maturirala]] v zimskem semestru 1920.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret; Allen, Patrick (2000). Margaret Mitchell: reporter. Athens, GA: Hill Street Press. ISBN 978-1-57003-937-9.&lt;/ref&gt; V takratnem slogu »&quot;gin and jazz&quot;« je pri plesu občinstvo presenetila z [[apaški ples|apaškim plesom]] ter ga »[[frapiranje|frapirala]]«. Ne le to, ampak ga je s svojim nenavadnim mlatarjenjem z rokami in nogami dodobra razburila.&lt;ref&gt;Kriebl, Karen J (1998). „From bloomers to flappers: the American women's dress reform movement, 1840–1920”. Ohio State University: 113—28.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=autogenerated16&gt;Wolfe, Margaret Ripley. ''Daughters of Canaan: a saga of southern women''. Lexington, KY: University Press of Kentucky, 1995. p. 150. {{ISBN|0-8131-0837-3}}&lt;/ref&gt; Na dobrodelnem maturantskem plesu v Atlanti leta 1921 je izvedla ta svoj apaški ples z enim od svojih oboževalcev, ki je vključeval nasilnosti, skakanja, metanja po tleh, erotične prizore ter poljub s soplesalcem&lt;ref&gt;(en) Richard Powers, « The hidden story of the Apache dance [archive] », sur socialdance.stanford.edu (consulté le 4 mars 2021)&lt;/ref&gt;, kar je močno razkurilo atlantsko visoko meščansko družbo in posledično je bila izločena iz Mladinskega društva (Junior Legaue).&lt;ref&gt;{{Cite news|url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-10-13-bk-950-story.html|title=The Belle of Lettres : SOUTHERN DAUGHTER: The Life of Margaret Mitchell, By Darden Asbury Pyron (Oxford University Press: $29.95; 560 pp.)|date=October 13, 1991|newspaper=[[Los Angeles Times]]|access-date=February 5, 2022|archive-date=February 5, 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220205051629/https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-10-13-bk-950-story.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Young, Elizabeth. ''Disarming the Nation: women's writing and the American Civil War''. Chicago, IL: University of Chicago Press, 1999. p. 243. {{ISBN|0-226-96087-0}}&lt;/ref&gt; Apaški ples in [[tango]] sta delovala pohujšljivo zaradi svojih [[erotika|erotičnih]] sestavin; slednjega je priljubil [[nemi film]] »Štirje jezdeci apokalipse« (The Four Horsemen of the Apocalypse, 1921), ki je glavnega igralca [[Rudolph Valentino|Rudolpha Valentina]] zaradi njegovega vrhunskega plesanja tanga naredil za simbol [[spolnost|spolnosti]].&lt;ref&gt;Groppa, Carlos G. ''The Tango in the United States: a history''. Jefferson, NC: McFarland &amp; Co. Publishers, 2004. p. 82. {{ISBN|0-7864-1406-5}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=uKmExgEACAAJ |pages=39–40 |title=Dark Lover: The Life and Death of Rudolph Valentino |isbn=9780374282394 |last1=Leider |first1=Emily Wortis |year=2003 |publisher=Farrar, Straus and Giroux }}&lt;/ref&gt;

== Glej tudi ==
*[[Ples]]
*[[Margaret Mitchell]]
*[[Prostitucija]]
*[[Zabava]]

== Opombe ==
{{Reflist|30em}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}
{{commons category|Apache (dance)}}

;{{ikona en}}
* [http://www.streetswing.com/histmain/z3aposh.htm An Apache dance website]
;{{ikona fr}}
*[https://franco.wiki/fr/Valse_chaloup%C3%A9e.html Valse chaloupée | Franco wiki – Encyclopédie Francophone]
*[https://wikimonde.com/article/Valse_chaloup%C3%A9e Valse chaloupée - Encyclopédie Wikimonde]

{{normativna kontrola}}
{{dance-stub}}

[[Kategorija:Ples]]
[[Kategorija:Zabava]]</text>
      <sha1>p7eu746m9pt2rlvn01l9az0m4niwslg</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687379</id>
      <parentid>6687326</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T17:45:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6687379</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5294" sha1="mr12a7hamoyhrys578qojcix6egxu6c" xml:space="preserve">[[Slika:Apachentanz_-_Leo_Rauth,_1911.jpg|thumb|300px|right|''Apachentanz'' avtorja [[Leo Rauth|Leona Rautha]] ([[1911]])]]
'''Apaški ples''' ({{IPA|fr|a.paʃ|lang}}) ali '''La Danse Apache''', '''Bowery Waltz''', '''Apache Turn''', '''Apache Dance''', '''Tough Dance''' ali kar '''Apache''' je zelo nasilen [[ples]], ki je bil povezan s [[Pariz|pariško]] poulično kulturo na začetku 20. stoletja. Ta način plesa ima nekatere izredno divje prvine; predstavljal naj bi tudi pogovor in prividen pretep med zvodnikom in pocestnico; zato ga je meščanska družba kot takega odklanjala ter ga smatrala za neprimernega in nespodobnega. Na začetku 19. stoletja se je v [[Pariz]]u širila tovrstna zabava mladih članov pouličnih tolp. V tisku so ga zaradi divjosti in nasilnosti, ki sta sestavni del tega plesa, poimenovali »ples apaških tolp«. Ime je prevzeto od domorodnega severnoameriškega ljudstva [[Apači|Apačev]], ki so jih predstavljali kot simbol divjaštva.

Francozi pravijo temu plesu '''valse chaloupée''' ('''zibljivi valček''') ali pa samo preprosto '''zibljivi''' ('''chaloupée''')&lt;ref&gt;« chaloupée [archive] », sur Trésor de la langue française informatisé (consulté le 11 novembre 2022)&lt;/ref&gt;; izraz apaški ples (Apache dance) je udomačen zlasti na angleškem govornem področju&lt;ref&gt;(en) « The Apache [archive] », sur jazzageclub.com, 15 mars 2010 (consulté le 4 mars 2021)&lt;/ref&gt;. Ta sodobni ples je nastal v [[Pariz]]u leta 1908 in so ga plesali vse do šestdesetih let prejšnjega stoletja.&lt;ref&gt;(en) Richard Powers, « The hidden story of the Apache dance [archive] », sur socialdance.stanford.edu (consulté le 4 mars 2021)&lt;/ref&gt;.

=== V pop-kulturi ===
Opažen je primer [[ZDA|ameriški]] [[pisatelj|pisateljice]] [[Margaret Mitchell|Mitchellove]], ki se je podpisovala tudi kot &quot;Peggy&quot; ali &quot;Peg&quot;, da je morala na sebe prevzeti tudi posledice svojega drznega plesnega nastopa.

V svoji [[Atlanta|atlantski]] družbi je [[matura|maturirala]] v zimskem semestru 1920.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret; Allen, Patrick (2000). Margaret Mitchell: reporter. Athens, GA: Hill Street Press. ISBN 978-1-57003-937-9.&lt;/ref&gt; V takratnem slogu »&quot;gin and jazz&quot;« je pri plesu občinstvo presenetila z [[apaški ples|apaškim plesom]] ter ga »[[frapiranje|frapirala]]«. Ne le to, ampak ga je s svojim nenavadnim mlatarjenjem z rokami in nogami dodobra razburila.&lt;ref&gt;Kriebl, Karen J (1998). „From bloomers to flappers: the American women's dress reform movement, 1840–1920”. Ohio State University: 113—28.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=autogenerated16&gt;Wolfe, Margaret Ripley. ''Daughters of Canaan: a saga of southern women''. Lexington, KY: University Press of Kentucky, 1995. p. 150. {{ISBN|0-8131-0837-3}}&lt;/ref&gt; Na dobrodelnem maturantskem plesu v Atlanti leta 1921 je izvedla ta svoj apaški ples z enim od svojih oboževalcev, ki je vključeval nasilnosti, skakanja, metanja po tleh, erotične prizore ter poljub s soplesalcem&lt;ref&gt;(en) Richard Powers, « The hidden story of the Apache dance [archive] », sur socialdance.stanford.edu (consulté le 4 mars 2021)&lt;/ref&gt;, kar je močno razkurilo atlantsko visoko meščansko družbo in posledično je bila izločena iz Mladinskega društva (Junior Legaue).&lt;ref&gt;{{Cite news|url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-10-13-bk-950-story.html|title=The Belle of Lettres : SOUTHERN DAUGHTER: The Life of Margaret Mitchell, By Darden Asbury Pyron (Oxford University Press: $29.95; 560 pp.)|date=October 13, 1991|newspaper=[[Los Angeles Times]]|access-date=February 5, 2022|archive-date=February 5, 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220205051629/https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-10-13-bk-950-story.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Young, Elizabeth. ''Disarming the Nation: women's writing and the American Civil War''. Chicago, IL: University of Chicago Press, 1999. p. 243. {{ISBN|0-226-96087-0}}&lt;/ref&gt; Apaški ples in [[tango]] sta delovala pohujšljivo zaradi svojih [[erotika|erotičnih]] sestavin; slednjega je priljubil [[nemi film]] »Štirje jezdeci apokalipse« (The Four Horsemen of the Apocalypse, 1921), ki je glavnega igralca [[Rudolph Valentino|Rudolpha Valentina]] zaradi njegovega vrhunskega plesanja tanga naredil za simbol [[spolnost|spolnosti]].&lt;ref&gt;Groppa, Carlos G. ''The Tango in the United States: a history''. Jefferson, NC: McFarland &amp; Co. Publishers, 2004. p. 82. {{ISBN|0-7864-1406-5}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=uKmExgEACAAJ |pages=39–40 |title=Dark Lover: The Life and Death of Rudolph Valentino |isbn=9780374282394 |last1=Leider |first1=Emily Wortis |year=2003 |publisher=Farrar, Straus and Giroux }}&lt;/ref&gt;

== Glej tudi ==
*[[Ples]]
*[[Margaret Mitchell]]
*[[Prostitucija]]
*[[Zabava]]

== Opombe ==
{{Reflist|30em}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}
{{commons category|Apache (dance)}}

;{{ikona en}}
* [http://www.streetswing.com/histmain/z3aposh.htm An Apache dance website]
;{{ikona fr}}
*[https://franco.wiki/fr/Valse_chaloup%C3%A9e.html Valse chaloupée | Franco wiki – Encyclopédie Francophone]
*[https://wikimonde.com/article/Valse_chaloup%C3%A9e Valse chaloupée - Encyclopédie Wikimonde]

{{normativna kontrola}}
{{dance-stub}}

[[Kategorija:Ples]]
[[Kategorija:Zabava]]</text>
      <sha1>mr12a7hamoyhrys578qojcix6egxu6c</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687390</id>
      <parentid>6687379</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T18:31:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6687390</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5279" sha1="1y26p99qkbxugf13j7t46li2f6drc58" xml:space="preserve">[[Slika:Apachentanz_-_Leo_Rauth,_1911.jpg|thumb|300px|right|''Apachentanz'' avtorja [[Leo Rauth|Leona Rautha]] ([[1911]])]]
'''Apaški ples''' ({{IPA|fr|a.paʃ|lang}}) ali '''La Danse Apache''', '''Bowery Waltz''', '''Apache Turn''', '''Apache Dance''', '''Tough Dance''' ali kar '''Apache''' je zelo nasilen [[ples]], ki je bil povezan s [[Pariz|pariško]] poulično kulturo na začetku 20. stoletja. Ta način plesa ima nekatere izredno divje prvine; predstavljal naj bi tudi pogovor in prividen pretep med zvodnikom in pocestnico; zato ga je meščanska družba kot takega odklanjala ter ga smatrala za neprimernega in nespodobnega. Na začetku 19. stoletja se je v [[Pariz]]u širila tovrstna zabava mladih članov pouličnih tolp. V tisku so ga zaradi divjosti in nasilnosti, ki sta sestavni del tega plesa, poimenovali »ples apaških tolp«. Ime je prevzeto od domorodnega severnoameriškega ljudstva [[Apači|Apačev]], ki so jih predstavljali kot simbol divjaštva.

Francozi pravijo temu plesu '''valse chaloupée''' ('''zibljivi valček''') ali pa samo preprosto '''zibljivi''' ('''chaloupée''')&lt;ref&gt;« chaloupée [archive] », sur Trésor de la langue française informatisé (consulté le 11 novembre 2022)&lt;/ref&gt;; izraz apaški ples (Apache dance) je udomačen zlasti na angleškem govornem področju&lt;ref&gt;(en) « The Apache [archive] », sur jazzageclub.com, 15 mars 2010 (consulté le 4 mars 2021)&lt;/ref&gt;. Ta sodobni ples je nastal v [[Pariz]]u leta 1908 in so ga plesali vse do šestdesetih let prejšnjega stoletja.&lt;ref&gt;(en) Richard Powers, « The hidden story of the Apache dance [archive] », sur socialdance.stanford.edu (consulté le 4 mars 2021)&lt;/ref&gt;.

=== V pop-kulturi ===
Opažen je primer [[ZDA|ameriški]] [[pisatelj|pisateljice]] [[Margaret Mitchell|Mitchellove]], ki se je podpisovala tudi kot &quot;Peggy&quot; ali &quot;Peg&quot;, da je morala na sebe prevzeti tudi posledice svojega drznega plesnega nastopa.

V svoji [[Atlanta|atlantski]] družbi je [[matura|maturirala]] v zimskem semestru 1920.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret; Allen, Patrick (2000). Margaret Mitchell: reporter. Athens, GA: Hill Street Press. ISBN 978-1-57003-937-9.&lt;/ref&gt; V takratnem slogu »&quot;gin and jazz&quot;« je pri plesu občinstvo presenetila z [[apaški ples|apaškim plesom]] ter ga »[[frapiranje|frapirala]]«. Ne le to, ampak ga je s svojim nenavadnim mlatarjenjem z rokami in nogami dodobra razburila.&lt;ref&gt;Kriebl, Karen J (1998). „From bloomers to flappers: the American women's dress reform movement, 1840–1920”. Ohio State University: 113—28.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=autogenerated16&gt;Wolfe, Margaret Ripley. ''Daughters of Canaan: a saga of southern women''. Lexington, KY: University Press of Kentucky, 1995. p. 150. {{ISBN|0-8131-0837-3}}&lt;/ref&gt; Na dobrodelnem maturantskem plesu v Atlanti leta 1921 je izvedla ta svoj apaški ples z enim od svojih oboževalcev, ki je vključeval nasilnosti, skakanja, metanja po tleh, erotične prizore ter poljub s soplesalcem&lt;ref&gt;(en) Richard Powers, « The hidden story of the Apache dance [archive] », sur socialdance.stanford.edu (consulté le 4 mars 2021)&lt;/ref&gt;, kar je močno razkurilo atlantsko visoko meščansko družbo in posledično je bila izločena iz Mladinskega društva (Junior Legaue).&lt;ref&gt;{{Cite news|url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-10-13-bk-950-story.html|title=The Belle of Lettres : SOUTHERN DAUGHTER: The Life of Margaret Mitchell, By Darden Asbury Pyron (Oxford University Press: $29.95; 560 pp.)|date=October 13, 1991|newspaper=[[Los Angeles Times]]|access-date=February 5, 2022|archive-date=February 5, 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220205051629/https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-10-13-bk-950-story.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Young, Elizabeth. ''Disarming the Nation: women's writing and the American Civil War''. Chicago, IL: University of Chicago Press, 1999. p. 243. {{ISBN|0-226-96087-0}}&lt;/ref&gt; Apaški ples in [[tango]] sta delovala pohujšljivo zaradi svojih [[erotika|erotičnih]] sestavin; slednjega je priljubil [[nemi film]] »Štirje jezdeci apokalipse« (The Four Horsemen of the Apocalypse, 1921), ki je glavnega igralca [[Rudolph Valentino|Rudolpha Valentina]] zaradi njegovega vrhunskega plesanja tanga naredil za simbol [[spolnost|spolnosti]].&lt;ref&gt;Groppa, Carlos G. ''The Tango in the United States: a history''. Jefferson, NC: McFarland &amp; Co. Publishers, 2004. p. 82. {{ISBN|0-7864-1406-5}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=uKmExgEACAAJ |pages=39–40 |title=Dark Lover: The Life and Death of Rudolph Valentino |isbn=9780374282394 |last1=Leider |first1=Emily Wortis |year=2003 |publisher=Farrar, Straus and Giroux }}&lt;/ref&gt;

== Glej tudi ==
*[[Ples]]
*[[Margaret Mitchell]]
*[[Prostitucija]]
*[[Zabava]]

== Opombe ==
{{Reflist|30em}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}
{{commons category|Apache (dance)}}

;{{ikona en}}
* [http://www.streetswing.com/histmain/z3aposh.htm An Apache dance website]
;{{ikona fr}}
*[https://franco.wiki/fr/Valse_chaloup%C3%A9e.html Valse chaloupée | Franco wiki – Encyclopédie Francophone]
*[https://wikimonde.com/article/Valse_chaloup%C3%A9e Valse chaloupée - Encyclopédie Wikimonde]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Ples]]
[[Kategorija:Zabava]]</text>
      <sha1>1y26p99qkbxugf13j7t46li2f6drc58</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687393</id>
      <parentid>6687390</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T18:32:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Sklici */</comment>
      <origin>6687393</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5254" sha1="rja5ji15vhfe2lla5p9yvz78vpfeo9t" xml:space="preserve">[[Slika:Apachentanz_-_Leo_Rauth,_1911.jpg|thumb|300px|right|''Apachentanz'' avtorja [[Leo Rauth|Leona Rautha]] ([[1911]])]]
'''Apaški ples''' ({{IPA|fr|a.paʃ|lang}}) ali '''La Danse Apache''', '''Bowery Waltz''', '''Apache Turn''', '''Apache Dance''', '''Tough Dance''' ali kar '''Apache''' je zelo nasilen [[ples]], ki je bil povezan s [[Pariz|pariško]] poulično kulturo na začetku 20. stoletja. Ta način plesa ima nekatere izredno divje prvine; predstavljal naj bi tudi pogovor in prividen pretep med zvodnikom in pocestnico; zato ga je meščanska družba kot takega odklanjala ter ga smatrala za neprimernega in nespodobnega. Na začetku 19. stoletja se je v [[Pariz]]u širila tovrstna zabava mladih članov pouličnih tolp. V tisku so ga zaradi divjosti in nasilnosti, ki sta sestavni del tega plesa, poimenovali »ples apaških tolp«. Ime je prevzeto od domorodnega severnoameriškega ljudstva [[Apači|Apačev]], ki so jih predstavljali kot simbol divjaštva.

Francozi pravijo temu plesu '''valse chaloupée''' ('''zibljivi valček''') ali pa samo preprosto '''zibljivi''' ('''chaloupée''')&lt;ref&gt;« chaloupée [archive] », sur Trésor de la langue française informatisé (consulté le 11 novembre 2022)&lt;/ref&gt;; izraz apaški ples (Apache dance) je udomačen zlasti na angleškem govornem področju&lt;ref&gt;(en) « The Apache [archive] », sur jazzageclub.com, 15 mars 2010 (consulté le 4 mars 2021)&lt;/ref&gt;. Ta sodobni ples je nastal v [[Pariz]]u leta 1908 in so ga plesali vse do šestdesetih let prejšnjega stoletja.&lt;ref&gt;(en) Richard Powers, « The hidden story of the Apache dance [archive] », sur socialdance.stanford.edu (consulté le 4 mars 2021)&lt;/ref&gt;.

=== V pop-kulturi ===
Opažen je primer [[ZDA|ameriški]] [[pisatelj|pisateljice]] [[Margaret Mitchell|Mitchellove]], ki se je podpisovala tudi kot &quot;Peggy&quot; ali &quot;Peg&quot;, da je morala na sebe prevzeti tudi posledice svojega drznega plesnega nastopa.

V svoji [[Atlanta|atlantski]] družbi je [[matura|maturirala]] v zimskem semestru 1920.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret; Allen, Patrick (2000). Margaret Mitchell: reporter. Athens, GA: Hill Street Press. ISBN 978-1-57003-937-9.&lt;/ref&gt; V takratnem slogu »&quot;gin and jazz&quot;« je pri plesu občinstvo presenetila z [[apaški ples|apaškim plesom]] ter ga »[[frapiranje|frapirala]]«. Ne le to, ampak ga je s svojim nenavadnim mlatarjenjem z rokami in nogami dodobra razburila.&lt;ref&gt;Kriebl, Karen J (1998). „From bloomers to flappers: the American women's dress reform movement, 1840–1920”. Ohio State University: 113—28.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=autogenerated16&gt;Wolfe, Margaret Ripley. ''Daughters of Canaan: a saga of southern women''. Lexington, KY: University Press of Kentucky, 1995. p. 150. {{ISBN|0-8131-0837-3}}&lt;/ref&gt; Na dobrodelnem maturantskem plesu v Atlanti leta 1921 je izvedla ta svoj apaški ples z enim od svojih oboževalcev, ki je vključeval nasilnosti, skakanja, metanja po tleh, erotične prizore ter poljub s soplesalcem&lt;ref&gt;(en) Richard Powers, « The hidden story of the Apache dance [archive] », sur socialdance.stanford.edu (consulté le 4 mars 2021)&lt;/ref&gt;, kar je močno razkurilo atlantsko visoko meščansko družbo in posledično je bila izločena iz Mladinskega društva (Junior Legaue).&lt;ref&gt;{{Cite news|url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-10-13-bk-950-story.html|title=The Belle of Lettres : SOUTHERN DAUGHTER: The Life of Margaret Mitchell, By Darden Asbury Pyron (Oxford University Press: $29.95; 560 pp.)|date=October 13, 1991|newspaper=[[Los Angeles Times]]|access-date=February 5, 2022|archive-date=February 5, 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220205051629/https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-10-13-bk-950-story.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Young, Elizabeth. ''Disarming the Nation: women's writing and the American Civil War''. Chicago, IL: University of Chicago Press, 1999. p. 243. {{ISBN|0-226-96087-0}}&lt;/ref&gt; Apaški ples in [[tango]] sta delovala pohujšljivo zaradi svojih [[erotika|erotičnih]] sestavin; slednjega je priljubil [[nemi film]] »Štirje jezdeci apokalipse« (The Four Horsemen of the Apocalypse, 1921), ki je glavnega igralca [[Rudolph Valentino|Rudolpha Valentina]] zaradi njegovega vrhunskega plesanja tanga naredil za simbol [[spolnost|spolnosti]].&lt;ref&gt;Groppa, Carlos G. ''The Tango in the United States: a history''. Jefferson, NC: McFarland &amp; Co. Publishers, 2004. p. 82. {{ISBN|0-7864-1406-5}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=uKmExgEACAAJ |pages=39–40 |title=Dark Lover: The Life and Death of Rudolph Valentino |isbn=9780374282394 |last1=Leider |first1=Emily Wortis |year=2003 |publisher=Farrar, Straus and Giroux }}&lt;/ref&gt;

== Glej tudi ==
*[[Ples]]
*[[Margaret Mitchell]]
*[[Prostitucija]]
*[[Zabava]]

== Opombe ==
{{Reflist|30em}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}
{{commons category|Apache (dance)}}

;{{ikona en}}
* [http://www.streetswing.com/histmain/z3aposh.htm An Apache dance website]
;{{ikona fr}}
*[https://franco.wiki/fr/Valse_chaloup%C3%A9e.html Valse chaloupée | Franco wiki – Encyclopédie Francophone]
*[https://wikimonde.com/article/Valse_chaloup%C3%A9e Valse chaloupée - Encyclopédie Wikimonde]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Ples]]
[[Kategorija:Zabava]]</text>
      <sha1>rja5ji15vhfe2lla5p9yvz78vpfeo9t</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687394</id>
      <parentid>6687393</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T18:33:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6687394</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5253" sha1="37qcll55v3dft0yyvo8uhqlpxj7qrgm" xml:space="preserve">[[Slika:Apachentanz_-_Leo_Rauth,_1911.jpg|thumb|300px|right|''Apachentanz'' avtorja [[Leo Rauth|Leona Rautha]] ([[1911]])]]
'''Apaški ples''' ({{IPA|fr|a.paʃ|lang}}) ali '''La Danse Apache''', '''Bowery Waltz''', '''Apache Turn''', '''Apache Dance''', '''Tough Dance''' ali kar '''Apache''' je zelo nasilen [[ples]], ki je bil povezan s [[Pariz|pariško]] poulično kulturo na začetku 20. stoletja. Ta način plesa ima nekatere izredno divje prvine; predstavljal naj bi tudi pogovor in hlinjen pretep med zvodnikom in pocestnico; zato ga je meščanska družba kot takega odklanjala ter ga smatrala za neprimernega in nespodobnega. Na začetku 19. stoletja se je v [[Pariz]]u širila tovrstna zabava mladih članov pouličnih tolp. V tisku so ga zaradi divjosti in nasilnosti, ki sta sestavni del tega plesa, poimenovali »ples apaških tolp«. Ime je prevzeto od domorodnega severnoameriškega ljudstva [[Apači|Apačev]], ki so jih predstavljali kot simbol divjaštva.

Francozi pravijo temu plesu '''valse chaloupée''' ('''zibljivi valček''') ali pa samo preprosto '''zibljivi''' ('''chaloupée''')&lt;ref&gt;« chaloupée [archive] », sur Trésor de la langue française informatisé (consulté le 11 novembre 2022)&lt;/ref&gt;; izraz apaški ples (Apache dance) je udomačen zlasti na angleškem govornem področju&lt;ref&gt;(en) « The Apache [archive] », sur jazzageclub.com, 15 mars 2010 (consulté le 4 mars 2021)&lt;/ref&gt;. Ta sodobni ples je nastal v [[Pariz]]u leta 1908 in so ga plesali vse do šestdesetih let prejšnjega stoletja.&lt;ref&gt;(en) Richard Powers, « The hidden story of the Apache dance [archive] », sur socialdance.stanford.edu (consulté le 4 mars 2021)&lt;/ref&gt;.

=== V pop-kulturi ===
Opažen je primer [[ZDA|ameriški]] [[pisatelj|pisateljice]] [[Margaret Mitchell|Mitchellove]], ki se je podpisovala tudi kot &quot;Peggy&quot; ali &quot;Peg&quot;, da je morala na sebe prevzeti tudi posledice svojega drznega plesnega nastopa.

V svoji [[Atlanta|atlantski]] družbi je [[matura|maturirala]] v zimskem semestru 1920.&lt;ref&gt;Mitchell, Margaret; Allen, Patrick (2000). Margaret Mitchell: reporter. Athens, GA: Hill Street Press. ISBN 978-1-57003-937-9.&lt;/ref&gt; V takratnem slogu »&quot;gin and jazz&quot;« je pri plesu občinstvo presenetila z [[apaški ples|apaškim plesom]] ter ga »[[frapiranje|frapirala]]«. Ne le to, ampak ga je s svojim nenavadnim mlatarjenjem z rokami in nogami dodobra razburila.&lt;ref&gt;Kriebl, Karen J (1998). „From bloomers to flappers: the American women's dress reform movement, 1840–1920”. Ohio State University: 113—28.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=autogenerated16&gt;Wolfe, Margaret Ripley. ''Daughters of Canaan: a saga of southern women''. Lexington, KY: University Press of Kentucky, 1995. p. 150. {{ISBN|0-8131-0837-3}}&lt;/ref&gt; Na dobrodelnem maturantskem plesu v Atlanti leta 1921 je izvedla ta svoj apaški ples z enim od svojih oboževalcev, ki je vključeval nasilnosti, skakanja, metanja po tleh, erotične prizore ter poljub s soplesalcem&lt;ref&gt;(en) Richard Powers, « The hidden story of the Apache dance [archive] », sur socialdance.stanford.edu (consulté le 4 mars 2021)&lt;/ref&gt;, kar je močno razkurilo atlantsko visoko meščansko družbo in posledično je bila izločena iz Mladinskega društva (Junior Legaue).&lt;ref&gt;{{Cite news|url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-10-13-bk-950-story.html|title=The Belle of Lettres : SOUTHERN DAUGHTER: The Life of Margaret Mitchell, By Darden Asbury Pyron (Oxford University Press: $29.95; 560 pp.)|date=October 13, 1991|newspaper=[[Los Angeles Times]]|access-date=February 5, 2022|archive-date=February 5, 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220205051629/https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-10-13-bk-950-story.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Young, Elizabeth. ''Disarming the Nation: women's writing and the American Civil War''. Chicago, IL: University of Chicago Press, 1999. p. 243. {{ISBN|0-226-96087-0}}&lt;/ref&gt; Apaški ples in [[tango]] sta delovala pohujšljivo zaradi svojih [[erotika|erotičnih]] sestavin; slednjega je priljubil [[nemi film]] »Štirje jezdeci apokalipse« (The Four Horsemen of the Apocalypse, 1921), ki je glavnega igralca [[Rudolph Valentino|Rudolpha Valentina]] zaradi njegovega vrhunskega plesanja tanga naredil za simbol [[spolnost|spolnosti]].&lt;ref&gt;Groppa, Carlos G. ''The Tango in the United States: a history''. Jefferson, NC: McFarland &amp; Co. Publishers, 2004. p. 82. {{ISBN|0-7864-1406-5}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=uKmExgEACAAJ |pages=39–40 |title=Dark Lover: The Life and Death of Rudolph Valentino |isbn=9780374282394 |last1=Leider |first1=Emily Wortis |year=2003 |publisher=Farrar, Straus and Giroux }}&lt;/ref&gt;

== Glej tudi ==
*[[Ples]]
*[[Margaret Mitchell]]
*[[Prostitucija]]
*[[Zabava]]

== Opombe ==
{{Reflist|30em}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}
{{commons category|Apache (dance)}}

;{{ikona en}}
* [http://www.streetswing.com/histmain/z3aposh.htm An Apache dance website]
;{{ikona fr}}
*[https://franco.wiki/fr/Valse_chaloup%C3%A9e.html Valse chaloupée | Franco wiki – Encyclopédie Francophone]
*[https://wikimonde.com/article/Valse_chaloup%C3%A9e Valse chaloupée - Encyclopédie Wikimonde]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Ples]]
[[Kategorija:Zabava]]</text>
      <sha1>37qcll55v3dft0yyvo8uhqlpxj7qrgm</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Taksonomija/Cobitidae</title>
    <ns>10</ns>
    <id>603926</id>
    <revision>
      <id>6687304</id>
      <timestamp>2026-06-09T14:49:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=familia |link=Činklje|Cobitidae |parent=Cobitoidei |extinct=&lt;!--leave blank or delete this line for &quot;not extinct&quot;; put &quot;yes&quot; for &quot;extinct&quot; --&gt; |refs={{cite web |url=https://www.calacademy.org/scientists/catalog-of-fishes-classification |title=Eschmeyer's Catalog of Fishes Classification |access-date=27 November 2024 |publisher=[[California Academy of Sciences]]}} }}«</comment>
      <origin>6687304</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="418" sha1="beoflksx0vubzbhyfhv545gyqlfvf6k" xml:space="preserve">{{Don't edit this line {{{machine code|}}}
|rank=familia
|link=Činklje|Cobitidae
|parent=Cobitoidei
|extinct=&lt;!--leave blank or delete this line for &quot;not extinct&quot;; put &quot;yes&quot; for &quot;extinct&quot; --&gt;
|refs={{cite web |url=https://www.calacademy.org/scientists/catalog-of-fishes-classification |title=Eschmeyer's Catalog of Fishes Classification |access-date=27 November 2024 |publisher=[[California Academy of Sciences]]}}
}}</text>
      <sha1>beoflksx0vubzbhyfhv545gyqlfvf6k</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Taksonomija/Misgurnus</title>
    <ns>10</ns>
    <id>603927</id>
    <revision>
      <id>6687314</id>
      <timestamp>2026-06-09T15:02:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Misgurnus |parent=Cobitidae |refs = {{Cof family|family=Cobitidae|access-date=28 November 2024}} }}«</comment>
      <origin>6687314</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="160" sha1="mpfxw8ttp0o1e7e7g3b0wjpbem7fegr" xml:space="preserve">{{Don't edit this line {{{machine code|}}}
|rank=genus
|link=Misgurnus
|parent=Cobitidae
|refs = {{Cof family|family=Cobitidae|access-date=28 November 2024}}
}}</text>
      <sha1>mpfxw8ttp0o1e7e7g3b0wjpbem7fegr</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Velika mošeja v Mahdiji</title>
    <ns>0</ns>
    <id>603928</id>
    <revision>
      <id>6687317</id>
      <timestamp>2026-06-09T15:06:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>nov iz en wiki</comment>
      <origin>6687317</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="17418" sha1="bfjeqyoysb07i4ci71ook2biz3ipr26" xml:space="preserve">{{Infobox religious building
| name                  = Velika mošeja v Mahdiji
| native_name           = {{lang|ar|الجامع الكبير في المهدية}}
| native_name_lang      = ar
| image                 = VueGrandeMosqueMahdia.JPG
| image_upright         = 
| caption               = 
| map_type              = Tunizija
| map_size              = 
| map_relief            = 
| map_caption           = 
| mapframe              = yes
| coordinates           = {{coord|35.503896|11.072054|type:landmark_region:TN|format=dms|display=inline,title}}
| religious_affiliation = [[Islam]]
| status                = [[mošeja]]
| functional_status     = aktivna
| location              = [[Mahdia]]
| country               = [[Tunizija]]
| established           = 916
| founded_by            = Abd Allah al-Mahdi Billah
| architecture_type     = mošeja
| architecture_style    = Fatimidska arhitektura
| dome_quantity         = 1
| materials             = kamen, marmor
| website               = 
}}
'''Velika mošeja v Mahdiji''' ({{langx|ar| الجامع الكبير في المهدية}}) je [[mošeja]] v [[Mahdia|Mahdiji]] v [[Tunizija|Tuniziji]]. Stoji na južni strani polotoka, na katerem leži staro mestno jedro, gradnja mošeje pa se je začela leta 916, ko je mesto ustanovil fatimidski kalif Abdallah al-Mahdi, da bi služila kot glavna mošeja novega mesta. Večina mesta iz fatimidskega obdobja in njegovih struktur je od takrat izginila. Sedanjo mošejo so arheologi v 1960-ih večinoma rekonstruirali, z izjemo ohranjene vhodne fasade.

== Zgodovina ==
Leta 912 je prvi [[Fatimidi|fatimidski]] [[imam]] in kalif Abdallah al-Mahdi začel iskati lokacijo za novo prestolnico za svojo novo ustanovljeno državo v [[Ifrikija|Ifrikiji]].&lt;ref name=&quot;:8&quot;&gt;{{Cite book |last=Bloom |first=Jonathan M. |url=https://books.google.com/books?id=IRHbDwAAQBAJ&amp;q=Islamic+Palace+Architecture+in+the+Western+Mediterranean&amp;pg=PP1 |title=Architecture of the Islamic West: North Africa and the Iberian Peninsula, 700–1800 |publisher=Yale University Press |year=2020 |isbn=978-0300218701 |location= |pages=47–51}}&lt;/ref&gt; Izbrana je bila lokacija ob obali in gradnja novega utrjenega mesta palače al-Mahdiyya (Mahdia) se je začela leta 916.{{sfn|Halm|2014}} Gradnja Velike mošeje, ki je služila kot [[petkova mošeja]] novega mesta, se je začela istega leta.&lt;ref name=&quot;:24&quot;&gt;{{Cite book |last= |first= |title=The Grove Encyclopedia of Islamic Art and Architecture |publisher=Oxford University Press |year=2009 |isbn=9780195309911 |editor-last=Bloom |editor-first=Jonathan M. |volume=1 |location= |pages= |language=en |chapter=Architecture; V. c. 900–c. 1250; B. Central Islamic lands. |editor-last2=Blair |editor-first2=Sheila}}&lt;/ref&gt; Novo mesto je bilo uradno odprto 20. februarja 921, čeprav se je gradnja nadaljevala tudi po tem. Nova prestolnica je bila verjetno izbrana zaradi oddaljenosti med [[Sunitizem|sunitskim]] prebivalstvom [[Kairouan]]a (tradicionalne prestolnice Ifrikije) in fatimidskimi kalifi, ki so bili ismailski [[Šiitizem|šiiti]], da bi se izognili naraščanju napetosti z lokalnim prebivalstvom in zagotovili varnejšo politično in vojaško bazo.{{sfn|Canard|1965|p=852}}

Mošeja je bila prvotno obložena z [[marmor]]jem, vendar je bil velik del tega odstranjen v obdobjih, ko je bila zravnana z ruševinami in kasneje obnovljena.{{sfn|Greenhalgh|2009|p=155}} Možno je, da je bila pisanska cerkev San Sisto zgrajena iz marmorja, ki je bil odstranjen z mošeje.{{sfn|Greenhalgh|2009|p=156}} Mesto Mahdia je doživelo obdobje relativne opustitve med letom 948, ko so se Fatimidi preselili v novo prestolnico al-Mansurijjo, in letom 1057, ko je dinastija Ziridov (nasledniki Fatimidov) preselila prestolnico nazaj v Mahdio.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Cite journal |last=Lézine |first=Alexandre |date=1961 |title=La Grande Mosquée de Mahdia |url=https://www.persee.fr/docAsPDF/crai_0065-0536_1961_num_105_2_11334.pdf |journal=Comptes rendus des séances de l'Académie des Inscriptions et Belles-Lettres |volume=105 |issue=2 |pages=279–287}}&lt;/ref&gt; V 11. stoletju je bil prvotni zid [[kibla (islam)|kible]] uničen zaradi morske erozije in ga je bilo treba obnoviti 6,2 metra proti severu, s čimer se je zmanjšala velikost molilnice.&lt;ref name=&quot;:16&quot;&gt;{{Cite book |last=Petersen |first=Andrew |title=Dictionary of Islamic architecture |publisher=Routledge |year=1996 |isbn=9781134613663 |location= |pages=168 |language=en |chapter=}}&lt;/ref&gt; To delo je bilo verjetno opravljeno med novo okupacijo Ziridov. V tem obdobju je bil verjetno zgrajen tudi [[mihrab]] (simbolna niša v zidu kible), ki ga je dokumentiral arheolog Georges Marçais v publikaciji iz leta 1954.{{efn|Ko je Marçais odkril mihrabovo nišo, je bil ohranjen le spodnji del. Ohranjeni del je bil okrašen z devetimi navpičnimi utori, na vrhu katerih so bili motivi školjk.&lt;ref name=&quot;:02&quot;&gt;{{Cite book |last=Marçais |first=Georges |title=L'architecture musulmane d'Occident |publisher=Arts et métiers graphiques |year=1954 |isbn= |location=Paris |pages=69–70, 109–110}}&lt;/ref&gt;}}

Konec 11. stoletja so molilnico razširili proti severu na račun dvorišča, zaradi česar je bil prvotni južni [[portik]] dvorišča nadomeščen z novejšo konstrukcijo manj kakovostno. Ta razširitev molilnice je bila morda posledica naraščajočega števila prebivalcev mesta v tem obdobju. Morda je bila povezana tudi z napadom in plenjenjem mesta s strani pisansko-genovske flote leta 1087,&lt;ref&gt;{{Cite book |last=Baadj |first=Amar S. |url=https://books.google.com/books?id=BvTjCQAAQBAJ&amp;pg=PA12 |title=Saladin, the Almohads and the Banū Ghāniya: The Contest for North Africa (12th and 13th centuries) |publisher=Brill |year=2015 |isbn=978-90-04-29857-6 |pages=32 |language=en}}&lt;/ref&gt; kar je lahko zahtevalo popravila mošeje. Leta 1550 so Mahdio zavzele sile [[Karel V. Habsburški|Karla V.]], ki so jo zasedle več let, nato pa uničile njeno obzidje in se umaknile.&lt;ref&gt;{{Cite book |last=Riley-Smith |first=Jonathan |url=https://books.google.com/books?id=BiSN-wRa11wC |title=The Oxford History of the Crusades |publisher=Oxford University Press |year=2002 |isbn=978-0-19-157927-1 |pages=400 |language=en}}&lt;/ref&gt;{{Sfn|Talbi|1986}} Ker si je mošeja del obzidja delila z obrambnim obzidjem samega mesta, je bila verjetno zaradi tega močno poškodovana. Verjetno je bila zaradi tega molilnica večinoma porušena, sredi dvorišča mošeje pa je bila pozneje zgrajena nova molilnica, majhne velikosti in surove gradnje, stara molilnica pa je bila na kratko uporabljena kot pokopališče.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Mošeja je bila pred 20. stoletjem deležna nadaljnjih predelav in restavracij, vključno z obnovo, ki jo je izvedel tunizijski premier Jusuf Sahib at-Taba' okoli leta 1798.

Med letoma 1961 in 1965 je mošejo v celoti prenovil francoski arhitekt in arheolog Alexandre Lézine.{{sfn|Hadda|2008|p=72-73}} Monumentalna dostopna vrata in portik na severu sta bila ohranjena iz prvotne strukture, preostali del pa je bil rekonstruiran v skladu s tem, kar arheologi menijo, da je bila prvotna fatimidska oblika stavbe.{{sfn|Hadda|2008|p=72-73}}&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite book |last1=Binous |first1=Jamila |url=https://books.google.com/books?id=wT7dBAAAQBAJ |title=Ifriqiya: Thirteen Centuries of Art and Architecture in Tunisia |last2=Baklouti |first2=Naceur |last3=Ben Tanfous |first3=Aziza |last4=Bouteraa |first4=Kadri |last5=Rammah |first5=Mourad |last6=Zouari |first6=Ali |publisher=Museum With No Frontiers, MWNF |year=2002 |isbn=9783902782199 |edition=2nd |location= |pages= |chapter=VI. 2. b The Great Mosque}}&lt;/ref&gt;

== Arhitektura ==
=== Zunanjost in dvorišče ===
Stavba je sestavljena iz velikega nepravilnega štirikotnika, velikega približno 75 x 55 metrov. Zgrajena je bila na umetni ploščadi, 'pridobljeni iz morja', kot je omenil [[Al Andaluz|andaluzijski]] geograf [[Al-Bakri]].{{sfn|Hadda|2008|p=72}} Ploščad je bila potrebna za zagotovitev ravne površine na sicer neravnem terenu mestnega polotoka. Južna stran mošeje, kjer je mihrab, je nekoliko daljša od severne strani. Od zunaj je mošeja videti kot trdnjava zaradi svojih masivnih kamnitih zidov brez odprtin, razen v fasadi.{{efn|Med smerjo kible mošeje in &quot;pravilno&quot; kiblo, ki je opredeljena kot velika krožna pot do Meke, je pomembna razlika.{{sfn|Holbrook|Medupe|Urama|2008|p=155}}}}

Dva štrleča [[bastijon]]a na sprednjih vogalih mošeje sta nekoč veljala za podnožja nekdanjih [[minaret]]ov, vendar sta bila v resnici nadzemni cisterni za zbiranje deževnice s strehe, shranjene za uporabo med umivanjem. Verjetno so jih vsaj nekaj časa napajali z akvaduktom, ki je oskrboval al-Mahdijevo palačo iz podzemnih virov v Mijanišu, 6 kilometrov od mesta.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Mošeja prvotno ni imela minareta. Prvi stolpi-minareti so bili inovacija, ki so jo pred kratkim uvedli abasidski kalifi, katerih avtoriteto so Fatimidi zavračali. Zaradi teh razlogov so zgodnji Fatimidi v svojih mošejah zavrnili to arhitekturno značilnost. [[Adhan|Klic k molitvi]] bi bil najverjetneje dan z vrat ali strehe mošeje, v skladu s tradicijo, ki sega nazaj do 'Alija in je bila takrat priljubljena pri šiitskih muslimanih.&lt;ref&gt;{{Cite book |last=Pruitt |first=Jennifer A. |url=https://books.google.com/books?id=wE6_DwAAQBAJ&amp;dq=mahdiyya+mosque+portal&amp;pg=PA16 |title=Building the Caliphate: Construction, Destruction, and Sectarian Identity in Early Fatimid Architecture |publisher=Yale University Press |year=2020 |isbn=978-0-300-24682-7 |pages=16 |language=en}}&lt;/ref&gt;

Glavni vhod, ki je na sredini severne stene, je monumentalni portal, ki štrli navzven in se dviga višje od okoliške strukture. Njegova zasnova in videz najverjetneje izhajata iz rimskih [[slavolok]]ov v regiji, kot je Slavolok Antonina Pija v [[Sbeitla|Sbeitli]] (Sufetula).&lt;ref name=&quot;:24&quot; /&gt; Vhod je skozi širok polkrožen [[podkvasti lok]] v sredini, na obeh straneh katerega so dekorativne niše: na spodnjem delu fasade so niše plitvi slepi loki v obliki podkve, na zgornjem delu pa globlje niše, podobne mihrabu. Ob vrhu je ozko [[Ogredje (arhitektura)|ogredje]]. To ogredje bi lahko nekoč vsebovalo arabski napis, ki je bil morda kasneje izbrisan, vendar ni ohranjenih nobenih dokazov o napisih iz prvotne mošeje.

V notranjosti je veliko dvorišče, obdano s [[portik]]i ali [[arkada]]mi (''rivak'') na vseh štirih straneh, kar je značilna razporeditev za mošeje v regiji. Severni portik je sestavljen iz arkade, ki počiva na kamnitih stebrih in pred njo je galerija, pokrita s [[Križni obok|križnimi oboki]]. Ta del pripisujejo 11. stoletju. Med ravno ''aris'' zasnovo križnih obokov severnega portika in križnimi oboki v [[Cluny]]ju, [[Autun]]u, [[Monte Cassino|Monte Cassinu]] in Sant'Angelu in Formisu obstajajo nekatere podobnosti, ki bi lahko bile posledica [[Burgundija||burgundskega]] vpliva.{{sfn|Conant|Willard|1986|p=207}} Druge rekonstruirane arkade imajo loke na korintskih stebrih.
&lt;gallery widths=&quot;200&quot; heights=&quot;200&quot;&gt;
File:EntreeGrandeMosqueMahdia.JPG|Pogled na mošejo od spredaj
File:Porte Grande Mosquée El Mehdi Mahdia.JPG|Vhodni portal
File:Tunisia230.jpg|V notranjosti ene od cistern na vogalih mošeje
File:CourGrandeMosqueMahdia.JPG|Dvorišče mošeje, pogled proti severu proti vhodu
File:Grande Mosquée de Mahdia 021.jpg|Dvorišče mošeje, pogled proti jugu proti molilnici
File:Tunisia234.jpg|Obokani prostor severnega portika dvorišča
&lt;/gallery&gt;

=== Molitvena dvorana ===
Velika [[hipostil]]na dvorana, posejana s [[korintski slog|korintskimi]] stebri, je sestavljena iz devetih hodnikov, pravokotnih na kiblo, in štirih obodnih ladij. Hodniki so ločeni z vrstami lokov, ki večinoma ležijo na dvojnih stebrih. Osrednjo ladjo, višjo in širšo od drugih, obdaja vrsta debelih dvojnih lokov, ki jih podpirajo skupine štirih stebrov namesto dvojnih stebrov, ki se uporabljajo v hodnikih. Osrednja ladja tako določa os znotraj hipostilne strukture, ki vodi do mihraba. Presečišče s [[transept]]om ali prečno ladjo, enake velikosti in vzporedno s steno kible, ustvari tloris v obliki črke T, arhitekturno značilnost, katere osrednja točka je presečišče transepta in ladje pred mihrabsko nišo. Ker se je ta del prvotne mošeje že zdavnaj zrušil in izginil, se ta vidik postavitve delno opira na domneve arheologov, ki so jo rekonstruirali.

Ker je bila nedavno rekonstruirana, od prvotne dekoracije molitvene dvorane ni ostalo nič. Osrednji prostor, ki se proti osi ladje odpira skozi podkvast lok, določajo stebri in polstebri v kotih in snopih, ki jih tvorijo skupine stebrov, na katerih počiva polkrožna kupola. Gre za osmerokotni tolobat, preboden s 24 okni. Obremenitev nosijo [[pendantiv]]i. Trak črnega marmorja, okrašen z napisi iz [[Koran]]a, označuje prehod med obema kompleksnima strukturnima oblikama. Mihrab, iz belega kamna, ima obliko podkve in ga podpirata dva stebra iz temno zelenega marmorja. Kiparska dekoracija v notranjosti mihraba je sestavljena iz dveh nivojev, ločenih s trakom belega marmorja, v katerega so v [[kufska pisava|kufskih]] znakih izklesani koranski verzi. Spodnji nivo ima devet navpičnih utorov, ki se na zgornjih koncih končajo v obliki školjk, nad katerimi so okraski detelje v visokem [[relief (umetnost)|reliefu]]. Nad belim marmornim trakom se ukrivljeni utori zbližajo v eni točki na vrhu loka.
&lt;gallery widths=&quot;200&quot; heights=&quot;200&quot;&gt;
Tunisia229.jpg|Vhod v molitveno dvorano
Tunisia222.jpg|Osrednja ladja molitvene dvorane
Tunisia223.jpg|Notranjost z dvojnimi stebri
Tunisia228-2012-07-09.jpg|Mihrab
Tunisia227.jpg|[[Minbar]]
Tunisia226.jpg|Kupola pred mihrabom
&lt;/gallery&gt;

== Vplivi ==
Na splošno je postavitev Velike mošeje v Mahdiji tesno povezana s postavitvijo starejše (9. stoletje) [[Velika mošeja v Kairouanu|Velike mošeje v Kairouanu]], z dvoriščem, obdanim z arkadami, in hipostilno molitveno dvorano v obliki črke T. Glavna izjema od te podobnosti je pomanjkanje monumentalnega minareta. Med poznejšimi fatimidskimi mošejami si mošeja al-Hakim v [[Kairo|Kairu]], ki se je začela graditi leta 990 in končana med letoma 1003 in 1013, izposoja zasnovo od mahdijske mošeje, s štrlečim vhodom in širšim ter višjim osrednjim hodnikom, ki vodi do mihraba.{{sfn|Yeomans|2006|p=59}}&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;{{Cite book |last=O'Kane |first=Bernard |title=The Mosques of Egypt |publisher=American University of Cairo Press |year=2016 |isbn=9789774167324 |pages=17–19}}&lt;/ref&gt; Zdi se, da je imela tudi [[mošeja al-Azhar]] v Kairu podoben štrleči vhod.{{sfn|Wijdan|1999|p=142}} Fatimidska mošeja v Adždabiji v Libiji je imela podoben načrt, čeprav ni imela enakega monumentalnega vhoda. Tako kot ona, iz istih ideoloških razlogov, tudi mošeja v Adždabiji ni imela minareta.{{sfn|Petersen|2002|p=86-87}} Mošeja, ki jo je v Kairu med letoma 1266 in 1269 zgradil mameluški sultan Bajbars, ima nekaj zunanjih podobnosti z mošejo Mahdija, saj ima dolg zid, vogalne opornike in štrleča vrata.{{sfn|Yeomans|2006|p=127-128}}

== Opombe ==
{{notelist}}

== Sklici ==
{{sklici}}

=== Viri ===
{{refbegin}}
*{{EI2 | last = Canard | first = Marius | author-link =  | title = Fāṭimids | volume = 2 | pages = 850–862| url=http://dx.doi.org/10.1163/1573-3912_islam_COM_0218}}
*{{cite book |last1=Conant |first1=Kenneth John |last2=Willard |first2=Henry M.|chapter=Arch and Vault in Romanesque Architecture |title=Viator|chapter-url=https://books.google.com/books?id=R8rZMTsWAE0C&amp;pg=PA207|access-date=6 March 2013 |year=1986|publisher=University of California Press|isbn=978-0-520-01830-3}}
*{{cite book |last=Greenhalgh|first=Michael|title=Marble Past, Monumental Present: Building With Antiquities in the Mediaeval Mediterranean |url=https://books.google.com/books?id=9xMAlL8OBhcC&amp;pg=PA156|access-date=2013-03-06
 |year=2009|publisher=BRILL|isbn=978-90-04-17083-4}}
*{{cite book |last=Hadda |first=Lamia |title=Nella Tunisia medievale. Architettura e decorazione islamica (IX-XVI secolo) |publisher=Liguori editore |location=Naples |year=2008 |isbn=978-88-207-4192-1}}
*{{cite book|last1=Holbrook|first1=Jarita Charmian|last2=Medupe|first2=Rodney Thebe|last3=Urama|first3=Johnson O. |title=African Cultural Astronomy: Current Archaeoastronomy and Ethnoastronomy Research in Africa |url=https://books.google.com/books?id=4DJpDW6IAukC&amp;pg=PA155|access-date=2013-03-06 |year=2008|publisher=Springer|isbn=978-1-4020-6639-9|page=155}}
*{{cite book |last=Petersen|first=Andrew|title=Dictionary of Islamic Architecture|url=https://books.google.com/books?id=gVQj7bW0W9MC&amp;pg=PA86|access-date=2013-03-06 |date=2002-03-11|publisher=Taylor &amp; Francis|isbn=978-0-203-20387-3}}
*{{EI2|last=Talbi|first=M.|title=al-Mahdiyya|year=1986|volume=5}}
*{{cite book|last=Wijdan|first=Ali|author-link=|title=The arab contribution to islamic art: from the seventh to the fifteenth centuries |url=https://books.google.com/books?id=rpUuqLPPKK4C&amp;pg=PA142|access-date=2013-03-06 |year=1999|publisher=American Univ in Cairo Press|isbn=978-977-424-476-6}}
*{{cite book|last=Yeomans|first=Richard|title=The art and architecture of islamic cairo|url=https://books.google.com/books?id=sNVBbTuPcPkC&amp;pg=PA59|access-date=6 March 2013 |year=2006|publisher=Garnet &amp; Ithaca Press|isbn=978-1-85964-154-5}}
{{refend}}

== Zunanje povezave ==
{{Commons category|Great Mosque of Mahdia}}

[[Kategorija:Mošeje v Tuniziji]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 916]]</text>
      <sha1>bfjeqyoysb07i4ci71ook2biz3ipr26</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Taksonomija/Cobitis</title>
    <ns>10</ns>
    <id>603929</id>
    <revision>
      <id>6687322</id>
      <timestamp>2026-06-09T15:12:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Cobitis |parent=Cobitidae |refs={{Cof family|family=Cobitidae|access-date=27 November 2024}}  }}«</comment>
      <origin>6687322</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="157" sha1="9yg30xuk1ood9tna1yhpsatrartnj6c" xml:space="preserve">{{Don't edit this line {{{machine code|}}}
|rank=genus
|link=Cobitis
|parent=Cobitidae
|refs={{Cof family|family=Cobitidae|access-date=27 November 2024}} 
}}</text>
      <sha1>9yg30xuk1ood9tna1yhpsatrartnj6c</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Bordž El Kebir</title>
    <ns>0</ns>
    <id>603930</id>
    <revision>
      <id>6687329</id>
      <timestamp>2026-06-09T15:31:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>nov iz fr wiki</comment>
      <origin>6687329</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2984" sha1="ojlelmnvkw4l92tzfoe441e5633ylps" xml:space="preserve">{{Infobox historic site
| name = Bordž El Kebir&lt;br /&gt; البرج الكبير
| image = Borj El Kebir, Mahdia.jpg
| image_size = 250px
| caption = Pogled na trdnjavo
| location = [[Mahdia]], [[Tunizija]]
| built = 16. stoletje
| architecture = [[islamska arhitektura]]
| owner = 
| coordinates = {{coord|35|30|19|N|11|04|35|E|region:PK|display=inline,title}}
| locmapin = Tunizija
| embedded = Monument historique classé et protégé en Tunisie &lt;small&gt;(1912)&lt;/small&gt;
}}
'''Borj El Kebir''' (arabsko: البرج الكبير), imenovan tudi [[kazba]] [[Mahdia|Mahdije]], je [[Osmansko cesarstvo|osmanska]] vojaška [[utrdba]] iz 16. stoletja na polotoku Mahdija v [[Tunizija|Tuniziji]]. Trdnjava, zgrajena konec 16. stoletja na mestu nekdanje fatimidske palače, velja za enega najlepših primerkov osmanske vojaške arhitekture. Zaseda najvišjo točko polotoka Mahdia in je bila zgrajena konec 16. stoletja za nastanitev osmanske vojaške garnizije.

== Zgodovina ==
Trdnjava je bila zgrajena v 16. stoletju pod okriljem Abu `Abd Allaha Muhammada V al-Hasana, po odhodu Špancev, na ruševinah palače fatimidskega vladarja El-Mehdija, katere ostanki, tj. njen temelj, so bili najdeni pod severozahodnim bastijonom.&lt;ref&gt;{{Cite web|language=fr|title=Borj el Kébir - Mahdia|url=http://www.patrimoinedetunisie.com.tn/fr/monuments/borj_mahdia.php|url=patrimoinedetunisie.com.tn|access-date=25. maj 2020}}.&lt;/ref&gt;

== Opis ==
[[Slika:CourInterieureBorjElKebirMahdia.JPG|left|thumb|Notranje dvorišče Borj El Kebirja]]
Trdnjava je zgrajena na nepravilnem štirikotnem tlorisu, kasneje okrepljena s tremi vogalnimi [[bastijon]]i. Obdaja jo masivno [[obzidje]]. Dvoje vrat na glavni fasadi utrdbe, ki so novejša in izvirajo iz kolonialnega obdobja, so nastala, ko je bila utrdba preurejena v zapor. Poleg tega so edina vrata iz 16. stoletja tik levo od vhoda v jugozahodni bastijon. Podboji in polkrožni lok tega vhoda so okrašeni z diamantnimi izboklinami. Nad [[preklada|preklado]] je viden napis v arabskem jeziku, ki omenja leto 1595 kot datum izgradnje te trdnjave. Ta primitivna vrata se odpirajo v obokano preddverje, katerega stene na obeh straneh obdajajo vdolbino, okrašeno z motivi školjk. V notranjosti jugovzhodno krilo glavnega dvorišča 'Borj al Kabir' zaseda majhna mošeja. Stopnišče vodi na teraso zahodnega krila trdnjave, ki jo delno zasedajo prostori, verjetno zgrajeni v kolonialnem obdobju.&lt;ref&gt;[https://www.patrimoinedetunisie.com.tn/en/monuments/borj-el-kebir-mahdia/overview/ The Ottoman Fort (Borj al-Kabir)]&lt;/ref&gt;

V jugovzhodnem vogalu tega dvorišča stoji oratorij, zgrajen prej, ki je ohranjen in vključen v strukturo.

Pohod po obzidju, urejen kot terasa, ponuja panoramski razgled na [[medina (četrt)|medino]], morsko pokopališče, staro pristaniško kotlino in rt Afrika.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{commons category|Bordj el Kebir fort (Mahdia)}}

[[Kategorija:Trdnjave v Tuniziji]]
[[Kategorija:Osmanska arhitektura]]</text>
      <sha1>ojlelmnvkw4l92tzfoe441e5633ylps</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Trdnjave v Tuniziji</title>
    <ns>14</ns>
    <id>603931</id>
    <revision>
      <id>6687330</id>
      <timestamp>2026-06-09T15:32:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>nova kat</comment>
      <origin>6687330</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="128" sha1="5amyydm7x5y4an9puwcd6gbm6hze97j" xml:space="preserve">{{Commons category|Forts in Tunisia}}

[[Kategorija:Trdnjave po državah|Tunizija]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti v Tuniziji]]</text>
      <sha1>5amyydm7x5y4an9puwcd6gbm6hze97j</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Članki, ki vsebujejo tunizijskoarabsko besedilo</title>
    <ns>14</ns>
    <id>603933</id>
    <revision>
      <id>6687333</id>
      <timestamp>2026-06-09T16:00:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »{{Non-English-language text category}}  [[Kategorija:Članki, ki vsebujejo arabsko besedilo|tunizijsko]]«</comment>
      <origin>6687333</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="104" sha1="40pfbkykdxeeeo5dbxa0ts30xzy5dyp" xml:space="preserve">{{Non-English-language text category}}

[[Kategorija:Članki, ki vsebujejo arabsko besedilo|tunizijsko]]</text>
      <sha1>40pfbkykdxeeeo5dbxa0ts30xzy5dyp</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Stranski oltar Marije Pomagaj, bazilika Brezje.jpg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>603934</id>
    <revision>
      <id>6687336</id>
      <timestamp>2026-06-09T16:13:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <comment>== Povzetek ==
{{Informacije o datoteki
| Opis = Stranski oltar Marije Pomagaj v [[Bazilika Marije Pomagaj, Brezje|baziliki Marije Pomagaj, Brezje]]
| Vir = 
| Datum = 8. junij 2026
| Kraj = 
| Avtor = {{U|Janezdrilc}}
| Dovoljenje = 
| Druge različice = 
}}

== Licenca ==

=== Arhitektura ===

{{zunanje umetniško delo|članek=Bazilika Marije Pomagaj, Brezje}}
{{no Commons|razlog=Po 55. členu ZASP Republike Slovenije avtorsko zaščitenih del na splošno dostopnih krajih ni dovoljeno fotografirat...</comment>
      <origin>6687336</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="611" sha1="bmks9wk98rdxqz5378mcopdfz2fkdlq" xml:space="preserve">== Povzetek ==
{{Informacije o datoteki
| Opis = Stranski oltar Marije Pomagaj v [[Bazilika Marije Pomagaj, Brezje|baziliki Marije Pomagaj, Brezje]]
| Vir = 
| Datum = 8. junij 2026
| Kraj = 
| Avtor = {{U|Janezdrilc}}
| Dovoljenje = 
| Druge različice = 
}}

== Licenca ==

=== Arhitektura ===

{{zunanje umetniško delo|članek=Bazilika Marije Pomagaj, Brezje}}
{{no Commons|razlog=Po 55. členu ZASP Republike Slovenije avtorsko zaščitenih del na splošno dostopnih krajih ni dovoljeno fotografirati v komercialni namen}}

=== Fotografija ===

{{JL-lastno}}

[[Kategorija:Bazilika Marije Pomagaj, Brezje]]</text>
      <sha1>bmks9wk98rdxqz5378mcopdfz2fkdlq</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Človeški živalski vrt</title>
    <ns>0</ns>
    <id>603935</id>
    <revision>
      <id>6687338</id>
      <timestamp>2026-06-09T16:31:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>n</comment>
      <origin>6687338</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5199" sha1="lq2rbh1yklwhgvqc56frn9q9ahwkj0s" xml:space="preserve">[[File:Indios Onas llevados a París por Maitre en 1889.JPG|thumb|right|Ljudstvo [[Selknami]] iz [[Ognjena zemlja|Ognjene zemlje]] na Svetovni razstavi v [[Pariz]]u leta 1889]]
[[File:Igorrotes at Hagenbeck's.jpg|thumb|right|Ljudstvo [[Igorot]] na [[Svetovna razstava|Svetovni razstavi]] v [[St. Louis]]u leta 1904&lt;ref name=&quot;Zwick&quot;&gt;{{cite web|title=Remembering St. Louis, 1904: A World on Display and Bontoc Eulogy|publisher=[[Syracuse University]]|author=Zwick, Jim|date=4 March 1996|access-date=2007-05-25|url=http://www.lib.berkeley.edu/MRC/Bontoc.html|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20070610034510/http://www.lib.berkeley.edu/MRC/Bontoc.html|archive-date=10 June 2007}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite magazine |last=Love |first=Robertus |date=May 1904 |title=Filipino School at World's Fair |url=https://books.google.com/books?id=BgZRAQAAMAAJ&amp;q=Miss+Zamora+st+louis+filipino&amp;pg=PA422 |magazine=The School News and Practical Educator |access-date=3 March 2020 |archive-date=27 October 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211027023035/https://books.google.com/books?id=BgZRAQAAMAAJ&amp;q=Miss+Zamora+st+louis+filipino&amp;pg=PA422 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;]]

'''Človeški živalski vrtovi''' (tudi '''človeški vrtovi''', '''razstave ljudi''' in '''etnološke razstave''') so bili [[Kolonializem|kolonialni]] javni prikazi ljudi, običajno v »naravnem« ali »primitivnem« stanju.&lt;ref name=&quot;esquiremag.ph&quot;&gt;{{Cite news|url=https://www.esquiremag.ph/long-reads/features/the-true-story-of-the-mindanaoan-slave-whose-skin-was-displayed-at-oxford-a00029-20171102-lfrm2|title=The True Story of the Mindanaoan Slave Whose Skin Was Displayed at Oxford|website=Esquiremag.ph|access-date=7 August 2020|archive-date=4 November 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171104142247/https://www.esquiremag.ph/long-reads/features/the-true-story-of-the-mindanaoan-slave-whose-skin-was-displayed-at-oxford-a00029-20171102-lfrm2|url-status=live}}&lt;/ref&gt; Največ jih je potekalo v [[19. stoletje|19.]] in [[20. stoletje|20. stoletju]] v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]], [[Združeno kraljestvo|Združenem kraljestvu]], [[Francija|Franciji]], [[Španija|Španiji]], [[Japonska|Japonski]] in [[Nemčija|Nemčiji]].&lt;ref name=&quot;esquiremag.ph&quot;/&gt; Pogosto so poudarjale manjvrednost kultur razstavljenih ljudstev in s tem večvrednost [[zahodna kultura|zahodne kulture]] s prikazovanjem marginaliziranih skupin kot »divjakov«.&lt;ref&gt;{{Cite journal|last1= Abbattista|first1= Guido|last2= Iannuzzi|first2= Giulia|year= 2016|title= World Expositions as Time Machines: Two Views of the Visual Construction of Time between Anthropology and Futurama|url= http://worldhistoryconnected.press.uillinois.edu/13.3/forum_01_abbattista.html|journal= World History Connected|volume= 13|issue= 3|access-date= 6 April 2019|archive-date= 24 February 2021|archive-url= https://web.archive.org/web/20210224113212/https://worldhistoryconnected.press.uillinois.edu/13.3/forum_01_abbattista.html|url-status= live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Cite journal |last=McLean |first=Ian |date=2009–2012 |title=Reinventing the Savage |url=http://www.tandfonline.com/doi/abs/10.1080/09528822.2012.712769 |journal=Third Text |language=en |volume=26 |issue=5 |pages=599–613 |doi=10.1080/09528822.2012.712769 |s2cid=143936550 |issn=0952-8822 |access-date=20 March 2022 |archive-date=7 April 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150407022542/http://www.tandfonline.com/doi/abs/10.1080/09528822.2012.712769 |url-status=live |url-access=subscription }}&lt;/ref&gt; Sčasoma so se razvile v samostojne razstave, ki so služile opravičevanju podreditve koloniziranih ljudstev.&lt;ref&gt;{{Cite book |first1=Barry |last1=Lewis |first2= Robert |last2=Jurmain |first3=Lynn |last3=Kilgore|title=Cengage Advantage Books: Understanding Humans: An Introduction to Physical Anthropology and Archaeology|publisher= Cengage Learning|year=2008|isbn=978-0495604747|pages=172}}&lt;/ref&gt; Potekale so v namenskih kolonialnih razstaviščih, na [[Svetovna razstava|svetovnih razstavah]], v [[Živalski vrt|živalskih vrtovih]] in [[cirkus]]ih.&lt;ref name=&quot;ieg-ego.eu&quot;&gt;{{Cite web|title=Colonial Exhibitions, 'Völkerschauen' and the Display of the 'Other'|url=http://ieg-ego.eu/en/threads/backgrounds/european-encounters/anne-dreesbach-colonial-exhibitions-voelkerschauen-and-the-display-of-the-other?set_language=http://ieg-ego.eu/en/threads/backgrounds/european-encounters/anne-dreesbach-colonial-exhibitions-voelkerschauen-and-the-display-of-the-other|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20201115100314/http://ieg-ego.eu/en/threads/backgrounds/european-encounters/anne-dreesbach-colonial-exhibitions-voelkerschauen-and-the-display-of-the-other?set_language=http%3A%2F%2Fieg-ego.eu%2Fen%2Fthreads%2Fbackgrounds%2Feuropean-encounters%2Fanne-dreesbach-colonial-exhibitions-voelkerschauen-and-the-display-of-the-other|archive-date=15 November 2020|access-date=2020-11-14|website=EGO|language=de}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

{{normativna kontrola}}

{{hist-stub}}

[[Kategorija:Antropologija]]
[[Kategorija:Etnografija]]
[[Kategorija:Zgodovina kolonializma]]
[[Kategorija:Rasizem]]
[[Kategorija:Živalski vrtovi]]</text>
      <sha1>lq2rbh1yklwhgvqc56frn9q9ahwkj0s</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Človeški vrt</title>
    <ns>0</ns>
    <id>603936</id>
    <redirect title="Človeški živalski vrt" />
    <revision>
      <id>6687339</id>
      <timestamp>2026-06-09T16:32:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>preusmeritev na [[Človeški živalski vrt]]</comment>
      <origin>6687339</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="42" sha1="kz98x97mdpa260zju0rjzflczn63rp9" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Človeški živalski vrt]]</text>
      <sha1>kz98x97mdpa260zju0rjzflczn63rp9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Razstava ljudi</title>
    <ns>0</ns>
    <id>603937</id>
    <redirect title="Človeški živalski vrt" />
    <revision>
      <id>6687340</id>
      <timestamp>2026-06-09T16:32:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>preusmeritev na [[Človeški živalski vrt]]</comment>
      <origin>6687340</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="42" sha1="kz98x97mdpa260zju0rjzflczn63rp9" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Človeški živalski vrt]]</text>
      <sha1>kz98x97mdpa260zju0rjzflczn63rp9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Etnološka razstava</title>
    <ns>0</ns>
    <id>603938</id>
    <redirect title="Človeški živalski vrt" />
    <revision>
      <id>6687341</id>
      <timestamp>2026-06-09T16:32:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>preusmeritev na [[Človeški živalski vrt]]</comment>
      <origin>6687341</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="42" sha1="kz98x97mdpa260zju0rjzflczn63rp9" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Človeški živalski vrt]]</text>
      <sha1>kz98x97mdpa260zju0rjzflczn63rp9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Taksonomija/Sabanejewia</title>
    <ns>10</ns>
    <id>603939</id>
    <revision>
      <id>6687354</id>
      <timestamp>2026-06-09T16:57:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Sabanejewia |parent=Cobitidae |refs={{Cof family|family=Cobitidae|access-date=28 November 2024}} }}«</comment>
      <origin>6687354</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="160" sha1="45tz7a04q68q4q2fyewa4si0iw92w9c" xml:space="preserve">{{Don't edit this line {{{machine code|}}}
|rank=genus
|link=Sabanejewia
|parent=Cobitidae
|refs={{Cof family|family=Cobitidae|access-date=28 November 2024}}
}}</text>
      <sha1>45tz7a04q68q4q2fyewa4si0iw92w9c</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Taksonomija/Blicca</title>
    <ns>10</ns>
    <id>603940</id>
    <revision>
      <id>6687363</id>
      <timestamp>2026-06-09T17:12:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Blicca |parent=Leuciscinae |extinct= |refs={{Cof family|family=Leuciscidae|access-date=27 March 2025}} }}«</comment>
      <origin>6687363</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="166" sha1="lebnais0azxi1x2mrt7mu8khke7box8" xml:space="preserve">{{Don't edit this line {{{machine code|}}}
|rank=genus
|link=Blicca
|parent=Leuciscinae
|extinct=
|refs={{Cof family|family=Leuciscidae|access-date=27 March 2025}}
}}</text>
      <sha1>lebnais0azxi1x2mrt7mu8khke7box8</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687366</id>
      <parentid>6687363</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T17:18:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>|link=Androga|Blicca</comment>
      <origin>6687366</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="174" sha1="bxla9gkhxhsfjn5zeaa7w2k0wtzpkps" xml:space="preserve">{{Don't edit this line {{{machine code|}}}
|rank=genus
|link=Androga|Blicca
|parent=Leuciscinae
|extinct=
|refs={{Cof family|family=Leuciscidae|access-date=27 March 2025}}
}}</text>
      <sha1>bxla9gkhxhsfjn5zeaa7w2k0wtzpkps</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Blicca</title>
    <ns>0</ns>
    <id>603941</id>
    <redirect title="Androga" />
    <revision>
      <id>6687367</id>
      <timestamp>2026-06-09T17:19:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <comment>preusmeritev na [[Androga]]</comment>
      <origin>6687367</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="53" sha1="5w38jpstodyejsjy2ed1f8p39e6swa9" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Androga]]
{{R from scientific name|fish}}</text>
      <sha1>5w38jpstodyejsjy2ed1f8p39e6swa9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Taksonomija/Catlocarpio</title>
    <ns>10</ns>
    <id>603942</id>
    <revision>
      <id>6687368</id>
      <timestamp>2026-06-09T17:23:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Azijski orjaški krap|Catlocarpio |parent=Probarbinae |extinct= |refs={{Cof family|family=Cyprinidae|access-date=31 December 2024}} }}«</comment>
      <origin>6687368</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="195" sha1="hvtqpl9daiohm91wai52vo4gqbprzaw" xml:space="preserve">{{Don't edit this line {{{machine code|}}}
|rank=genus
|link=Azijski orjaški krap|Catlocarpio
|parent=Probarbinae
|extinct=
|refs={{Cof family|family=Cyprinidae|access-date=31 December 2024}}
}}</text>
      <sha1>hvtqpl9daiohm91wai52vo4gqbprzaw</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Taksonomija/Probarbinae</title>
    <ns>10</ns>
    <id>603943</id>
    <revision>
      <id>6687369</id>
      <timestamp>2026-06-09T17:24:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank= subfamilia |link= Probarbinae |parent= Cyprinidae |extinct= &lt;!--leave blank or delete this line for &quot;not extinct&quot;; put &quot;yes&quot; for &quot;extinct&quot; --&gt; |refs= {{Cof family|family=Cyprinidae|access-date=31 December 2024}} }}«</comment>
      <origin>6687369</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="264" sha1="ep77pnn9kgvn30bgngaj4jafu19rd7m" xml:space="preserve">{{Don't edit this line {{{machine code|}}}
|rank= subfamilia
|link= Probarbinae
|parent= Cyprinidae
|extinct= &lt;!--leave blank or delete this line for &quot;not extinct&quot;; put &quot;yes&quot; for &quot;extinct&quot; --&gt;
|refs= {{Cof family|family=Cyprinidae|access-date=31 December 2024}}
}}</text>
      <sha1>ep77pnn9kgvn30bgngaj4jafu19rd7m</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Catlocarpio</title>
    <ns>0</ns>
    <id>603944</id>
    <redirect title="Azijski orjaški krap" />
    <revision>
      <id>6687372</id>
      <timestamp>2026-06-09T17:29:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <comment>preusmeritev na [[Azijski orjaški krap]]</comment>
      <origin>6687372</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="67" sha1="9h5ldtyv0so8cf8rj2rg3fs0lcygs5q" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Azijski orjaški krap]]
{{R from scientific name|fish}}</text>
      <sha1>9h5ldtyv0so8cf8rj2rg3fs0lcygs5q</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Taksonomija/Ctenopharyngodon</title>
    <ns>10</ns>
    <id>603945</id>
    <revision>
      <id>6687374</id>
      <timestamp>2026-06-09T17:34:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Beli amur|Ctenopharyngodon |parent=Xenocyprididae | refs = {{Cof family|family=Xenocyprididae|access-date=21 January 2025}} }}«</comment>
      <origin>6687374</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="187" sha1="rgc9kx8eq2diykjsqfewrak88yjy9f3" xml:space="preserve">{{Don't edit this line {{{machine code|}}}
|rank=genus
|link=Beli amur|Ctenopharyngodon
|parent=Xenocyprididae
| refs = {{Cof family|family=Xenocyprididae|access-date=21 January 2025}}
}}</text>
      <sha1>rgc9kx8eq2diykjsqfewrak88yjy9f3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Taksonomija/Xenocyprididae</title>
    <ns>10</ns>
    <id>603946</id>
    <revision>
      <id>6687375</id>
      <timestamp>2026-06-09T17:35:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank= familia |link= Xenocyprididae |parent=	Cyprinoidei  |extinct= &lt;!--leave blank or delete this line for &quot;not extinct&quot;; put &quot;yes&quot; for &quot;extinct&quot; --&gt; |refs= {{cite web |url=https://www.calacademy.org/scientists/catalog-of-fishes-classification |title=Eschmeyer's Catalog of Fishes Classification |access-date=18 January 2025 |publisher=[[California Academy of Sciences]]}} }}«</comment>
      <origin>6687375</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="420" sha1="rlghmeick5tuiqaiac9ctl7ifi1o1ur" xml:space="preserve">{{Don't edit this line {{{machine code|}}}
|rank= familia
|link= Xenocyprididae
|parent=	Cyprinoidei 
|extinct= &lt;!--leave blank or delete this line for &quot;not extinct&quot;; put &quot;yes&quot; for &quot;extinct&quot; --&gt;
|refs= {{cite web |url=https://www.calacademy.org/scientists/catalog-of-fishes-classification |title=Eschmeyer's Catalog of Fishes Classification |access-date=18 January 2025 |publisher=[[California Academy of Sciences]]}}
}}</text>
      <sha1>rlghmeick5tuiqaiac9ctl7ifi1o1ur</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Žup</title>
    <ns>10</ns>
    <id>603947</id>
    <revision>
      <id>6687384</id>
      <timestamp>2026-06-09T18:22:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <comment>N</comment>
      <origin>6687384</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2590" sha1="2ykksvnf6fswuoizvlcjceu45475tmk" xml:space="preserve">|-&lt;!-- Tabela začetek vrstice --&gt;
{{#switch: {{first word|{{{1|}}}}}
| Župnija | Nadžupnija = {{Sidro|{{Remove first word|{{{1|}}}}}}}
| Bolniška | Univerzitetna | Stolna | Grškokatoliška = {{Sidro|{{{1|}}}}}
}}
|&lt;!-- Tabela polje A --&gt;
{{#ifeq: {{First word|{{{1|}}}}}
  | Župnija
  | [[{{{1|}}}|{{Remove first word|{{{1|}}}}}]]
  | [[{{{1|}}}]]
  }}
|&lt;!-- Tabela polje B--&gt;
{{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|izž}} &gt; 0
| iz [[#{{Str sub new|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}
     |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|izž}} + 4 }}
     |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|xizž}} -2 }}
     }}&lt;!-- 
  --&gt;|&lt;!-- 
  --&gt;Župnije {{Str sub new|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}
     |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|izž}} + 4 }}
     |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|xizž}} -2 }}
     }}&lt;!-- 
  --&gt;]]
| {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|žpk}} &gt; 0
  | {{Str sub new|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}
    |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|žpk}} + 4 }}
    |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|xžpk}} -2 }}
    }}
  | {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|upr}} &gt; 0
    | {{Str sub new|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}
      |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|upr}} + 4 }}
      |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|xupr}} -2 }}
      }} &lt;sub&gt;upr&lt;/sub&gt;
    }}
  }}
}}
|&lt;!-- Tabela polje C --&gt;
{{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|vkr}} &gt; 0
| {{Str sub new|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}
  |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|vkr}} + 4 }}
  |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|xvkr}} -2 }}
  }}
}}
|&lt;!-- Tabela polje D --&gt;
{{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|kpl}} &gt; 0
| {{Str sub new|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}
  |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|kpl}} + 4 }}
  |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|xkpl}} -2 }}
  }}
}}
|&lt;!-- Tabela polje E --&gt;
{{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|dhp}} &gt; 0
| {{Str sub new|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}
  |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|dhp}} + 4 }}
  |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|xdhp}} -2 }}
  }}
}}
|&lt;!-- Tabela polje F --&gt;
{{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|upd}} &gt; 0
| {{Str sub new|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}
  |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|upd}} + 4 }}
  |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|xupd}} -2 }}
  }}
}}
|&lt;!-- Tabela polje G --&gt;
{{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|dkn}} &gt; 0
| {{Str sub new|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}
  |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|dkn}} + 4 }}
  |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|xdkn}} -2 }}
  }}
}}</text>
      <sha1>2ykksvnf6fswuoizvlcjceu45475tmk</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687481</id>
      <parentid>6687384</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T21:51:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp sidro, + kat</comment>
      <origin>6687481</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2529" sha1="s3yjm8zxkohzzjekaw5dbx1baius4os" xml:space="preserve">|-&lt;!-- Tabela začetek vrstice --&gt;{{Sidro|{{{1|}}}}}
|&lt;!-- Tabela polje A --&gt;
{{#switch: {{First word|{{{1|}}}}}
  | Župnija | Nadžupnija = [[{{{1|}}}|{{Remove first word|{{{1|}}}}}]]
  | #default = [[{{{1|}}}]]
  }}
|&lt;!-- Tabela polje B--&gt;
{{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|izž}} &gt; 0
| iz [[#Župnija {{Str sub new|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}
     |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|izž}} + 4 }}
     |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|xizž}} -2 }}
     }}&lt;!-- 
  --&gt;|&lt;!-- 
  --&gt;Župnije {{Str sub new|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}
     |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|izž}} + 4 }}
     |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|xizž}} -2 }}
     }}&lt;!-- 
  --&gt;]]
| {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|žpk}} &gt; 0
  | {{Str sub new|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}
    |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|žpk}} + 4 }}
    |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|xžpk}} -2 }}
    }}
  | {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|upr}} &gt; 0
    | {{Str sub new|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}
      |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|upr}} + 4 }}
      |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|xupr}} -2 }}
      }} &lt;sub&gt;upr&lt;/sub&gt;
    }}
  }}
}}
|&lt;!-- Tabela polje C --&gt;
{{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|vkr}} &gt; 0
| {{Str sub new|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}
  |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|vkr}} + 4 }}
  |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|xvkr}} -2 }}
  }}
}}
|&lt;!-- Tabela polje D --&gt;
{{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|kpl}} &gt; 0
| {{Str sub new|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}
  |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|kpl}} + 4 }}
  |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|xkpl}} -2 }}
  }}
}}
|&lt;!-- Tabela polje E --&gt;
{{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|dhp}} &gt; 0
| {{Str sub new|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}
  |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|dhp}} + 4 }}
  |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|xdhp}} -2 }}
  }}
}}
|&lt;!-- Tabela polje F --&gt;
{{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|upd}} &gt; 0
| {{Str sub new|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}
  |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|upd}} + 4 }}
  |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|xupd}} -2 }}
  }}
}}
|&lt;!-- Tabela polje G --&gt;
{{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|dkn}} &gt; 0
| {{Str sub new|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}
  |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|dkn}} + 4 }}
  |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|xdkn}} -2 }}
  }}
}}&lt;noinclude&gt;

[[Kategorija:Predloge za tabele in stolpce]]
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>s3yjm8zxkohzzjekaw5dbx1baius4os</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687557</id>
      <parentid>6687481</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T08:03:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>- sidro (ne dela)</comment>
      <origin>6687557</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2510" sha1="qotbdwbomt22g3ozcm9pgpboqnjpvae" xml:space="preserve">|-&lt;!-- Tabela začetek vrstice --&gt;
|&lt;!-- Tabela polje A --&gt;
{{#switch: {{First word|{{{1|}}}}}
  | Župnija | Nadžupnija = [[{{{1|}}}|{{Remove first word|{{{1|}}}}}]]
  | #default = [[{{{1|}}}]]
  }}
|&lt;!-- Tabela polje B--&gt;
{{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|izž}} &gt; 0
| iz [[Župnija {{Str sub new|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}
     |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|izž}} + 4 }}
     |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|xizž}} -2 }}
     }}&lt;!-- 
  --&gt;|&lt;!-- 
  --&gt;Župnije {{Str sub new|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}
     |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|izž}} + 4 }}
     |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|xizž}} -2 }}
     }}&lt;!-- 
  --&gt;]]
| {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|žpk}} &gt; 0
  | {{Str sub new|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}
    |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|žpk}} + 4 }}
    |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|xžpk}} -2 }}
    }}
  | {{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|upr}} &gt; 0
    | {{Str sub new|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}
      |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|upr}} + 4 }}
      |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|xupr}} -2 }}
      }} &lt;sub&gt;upr&lt;/sub&gt;
    }}
  }}
}}
|&lt;!-- Tabela polje C --&gt;
{{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|vkr}} &gt; 0
| {{Str sub new|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}
  |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|vkr}} + 4 }}
  |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|xvkr}} -2 }}
  }}
}}
|&lt;!-- Tabela polje D --&gt;
{{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|kpl}} &gt; 0
| {{Str sub new|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}
  |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|kpl}} + 4 }}
  |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|xkpl}} -2 }}
  }}
}}
|&lt;!-- Tabela polje E --&gt;
{{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|dhp}} &gt; 0
| {{Str sub new|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}
  |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|dhp}} + 4 }}
  |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|xdhp}} -2 }}
  }}
}}
|&lt;!-- Tabela polje F --&gt;
{{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|upd}} &gt; 0
| {{Str sub new|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}
  |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|upd}} + 4 }}
  |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|xupd}} -2 }}
  }}
}}
|&lt;!-- Tabela polje G --&gt;
{{#ifexpr: {{str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|dkn}} &gt; 0
| {{Str sub new|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}
  |i={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|dkn}} + 4 }}
  |j={{#expr: {{Str find|{{Duhovniki|{{{1|}}}}}|xdkn}} -2 }}
  }}
}}&lt;noinclude&gt;

[[Kategorija:Predloge za tabele in stolpce]]
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>qotbdwbomt22g3ozcm9pgpboqnjpvae</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ahmed al-Haznawi</title>
    <ns>0</ns>
    <id>603948</id>
    <redirect title="Ahmed al Haznawi" />
    <revision>
      <id>6687387</id>
      <timestamp>2026-06-09T18:25:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>A09 je prestavil stran [[Ahmed al-Haznawi]] na [[Ahmed al Haznawi]]: Napačno črkovan naslov: predimek, pisan ločeno brez vezaja: https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/7316/slovenjenje-arabskih-imen?_=1780950988397</comment>
      <origin>6687387</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="34" sha1="2r0yz29j7jyfud3zhpri4v4whkjohyk" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Ahmed al Haznawi]]</text>
      <sha1>2r0yz29j7jyfud3zhpri4v4whkjohyk</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ahmed al-Nami</title>
    <ns>0</ns>
    <id>603949</id>
    <redirect title="Ahmed al Nami" />
    <revision>
      <id>6687392</id>
      <timestamp>2026-06-09T18:31:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>A09 je prestavil stran [[Ahmed al-Nami]] na [[Ahmed al Nami]]: predimek, pisan nestično brez vezaja, glej tudi https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/7316/slovenjenje-arabskih-imen?_=1780950988397</comment>
      <origin>6687392</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="31" sha1="saau86902u436v86rn0vncajf8ugo0x" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Ahmed al Nami]]</text>
      <sha1>saau86902u436v86rn0vncajf8ugo0x</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Saeed al-Ghamdi</title>
    <ns>0</ns>
    <id>603950</id>
    <redirect title="Said al Gamdi" />
    <revision>
      <id>6687400</id>
      <timestamp>2026-06-09T18:44:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>A09 je prestavil stran [[Saeed al-Ghamdi]] na [[Said al Gamdi]]: predimek pisan nestično, slovenjenje imena, gt https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/7316/slovenjenje-arabskih-imen?_=1780950988397</comment>
      <origin>6687400</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="31" sha1="2099r3l1iwr2vkixuf8z1sqnhi7nhgk" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Said al Gamdi]]</text>
      <sha1>2099r3l1iwr2vkixuf8z1sqnhi7nhgk</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pogovor:Ministrstvo za infrastrukturo Republike Slovenije</title>
    <ns>1</ns>
    <id>603951</id>
    <revision>
      <id>6687421</id>
      <timestamp>2026-06-09T19:19:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »Tole ni za posodobiti, saj gre po novem za čisto novo ministrstvo.--~~~~«</comment>
      <origin>6687421</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="172" sha1="drilktscesa1q01i617w59evc7y67yf" xml:space="preserve">Tole ni za posodobiti, saj gre po novem za čisto novo ministrstvo.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 21:19, 9. junij 2026 (CEST)</text>
      <sha1>drilktscesa1q01i617w59evc7y67yf</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Polcevera</title>
    <ns>0</ns>
    <id>603952</id>
    <revision>
      <id>6687440</id>
      <timestamp>2026-06-09T20:15:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Gledalec</username>
        <id>242658</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran</comment>
      <origin>6687440</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1359" sha1="pl1z7yui78ftn1okf6bj90l3yno100a" xml:space="preserve">[[Slika:Bolzaneto Polcevera 03.jpg|sličica|Polcevera na sotočju s Secco.]]
'''Polcevera''' je 19 kilometrov dolga reka, ki poteka v [[Italija|italijanski]] deželi [[Ligurija]].

Reka Polcevera je poimenovana po Pontedecimu, kjer se nahaja sotočje rek [[Torrente Riccò]] (levi del) in [[Torrente Verde]] (desni del). Med Pontedecimom in [[Ligursko morje|Ligurskim morjem]] je Polcevera dolga 11 kilometrov, njena skupna dolžina, vključno s Torrente Verde, pa je 19 kilometrov.

Od Pontedecima se Polcevera izliva proti jugu in pri Bolzanetu se vključi z vodami reke [[Torrente Secca]], še enega pomembnega levega pritoka. Izliva se v Ligursko morje med Sampierdareno in Cornigliano, dvema četrtema Genove.
[[Slika:Ponte Morandi.jpg|sličica|[[Most Morandi|Viadukt Polcevera]], ki je potekal nad reko Polcevero in bil poimenovan po njej.]]
Po reki Polceveri je bil uradno poimenovan [[Most Morandi|viadukt Polcevera]], neuradno imenovan Most Morandi, ki je potekal nad reko in se je avgusta 2018 med neurjem [[Zrušitev mostu Morandi|delno porušil]]. Danes nad reko poteka [[Most sv. Jurija, Genova|nov most]], ki je nadomestil most Morandi, katerega so po delni zrušitvi morali v celoti porušiti.

== Glej tudi ==

* [[Seznam rek v Italiji]] 
* [[Most Morandi]]
[[Kategorija:Reke v Italiji]]
[[Kategorija:Genova]]
[[Kategorija:Geografija Italije]]</text>
      <sha1>pl1z7yui78ftn1okf6bj90l3yno100a</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Živi</title>
    <ns>10</ns>
    <id>603953</id>
    <redirect title="Predloga:Aktiven" />
    <revision>
      <id>6687447</id>
      <timestamp>2026-06-09T20:25:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <comment>Janezdrilc je prestavil stran [[Predloga:Živi]] na [[Predloga:Aktiven]]</comment>
      <origin>6687447</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="34" sha1="rj0s0rty3xagcsjoguwvm7867q7kyag" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Predloga:Aktiven]]</text>
      <sha1>rj0s0rty3xagcsjoguwvm7867q7kyag</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam trenutnih duhovnikov in diakonov po župnijah v Sloveniji (MS, NM, KŽ)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>603954</id>
    <revision>
      <id>6687458</id>
      <timestamp>2026-06-09T20:50:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <comment>N</comment>
      <origin>6687458</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3278" sha1="hvk66n3l6nacfwfmkmfn6ej2xy30ina" xml:space="preserve">{| style=&quot;border:1px solid grey; background-color:#f8f9fa; padding:3px; float:right; margin-left:50px;&quot;
! colspan=2 style=&quot;background-color:gold;&quot; | Duhovniki in diakoni&lt;br&gt;po župnijah v Sloveniji
|-
| {{#ifeq: {{PAGENAME}}
  | Seznam trenutnih duhovnikov in diakonov po župnijah v Sloveniji (CE)
  | [[Slika:1rightarrow red.svg|15px]]
  }}
| {{#ifeq: {{PAGENAME}}
  | Seznam trenutnih duhovnikov in diakonov po župnijah v Sloveniji (CE)
  | {{Aktiven}} {{!}}
  }} [[Seznam trenutnih duhovnikov in diakonov po župnijah v Sloveniji (CE)|Škofija Celje]]
|-
| {{#ifeq: {{PAGENAME}}
  | Seznam trenutnih duhovnikov in diakonov po župnijah v Sloveniji (KP)
  | [[Slika:1rightarrow red.svg|15px]]
  }}
| {{#ifeq: {{PAGENAME}}
  | Seznam trenutnih duhovnikov in diakonov po župnijah v Sloveniji (KP)
  | {{Aktiven}} {{!}}
  }} [[Seznam trenutnih duhovnikov in diakonov po župnijah v Sloveniji (KP)|Škofija Koper]]
|-
| {{#ifeq: {{PAGENAME}}
  | Seznam trenutnih duhovnikov in diakonov po župnijah v Sloveniji (LJ 1)
  | [[Slika:1rightarrow red.svg|15px]]
  }}
| {{#ifeq: {{PAGENAME}}
  | Seznam trenutnih duhovnikov in diakonov po župnijah v Sloveniji (LJ 1)
  | {{Aktiven}} {{!}}
  }} [[Seznam trenutnih duhovnikov in diakonov po župnijah v Sloveniji (LJ 1)|Nadškofija Ljubljana (A-L)]]
|-
| {{#ifeq: {{PAGENAME}}
  | Seznam trenutnih duhovnikov in diakonov po župnijah v Sloveniji (LJ 2)
  | [[Slika:1rightarrow red.svg|15px]]
  }}
| {{#ifeq: {{PAGENAME}}
  | Seznam trenutnih duhovnikov in diakonov po župnijah v Sloveniji (LJ 2)
  | {{Aktiven}} {{!}}
  }} [[Seznam trenutnih duhovnikov in diakonov po župnijah v Sloveniji (LJ 2)|Nadškofija Ljubljana (M–Ž)]]
|-
| {{#ifeq: {{PAGENAME}}
  | Seznam trenutnih duhovnikov in diakonov po župnijah v Sloveniji (MB)
  | [[Slika:1rightarrow red.svg|15px]]
  }}
| {{#ifeq: {{PAGENAME}}
  | Seznam trenutnih duhovnikov in diakonov po župnijah v Sloveniji (MB)
  | {{Aktiven}} {{!}}
  }} [[Seznam trenutnih duhovnikov in diakonov po župnijah v Sloveniji (MB)|Nadškofija Maribor]]
|-
| {{#ifeq: {{PAGENAME}}
  | Seznam trenutnih duhovnikov in diakonov po župnijah v Sloveniji (MS, NM, KŽ)
  | [[Slika:1rightarrow red.svg|15px]]
  }}
| {{#ifeq: {{PAGENAME}}
  | Seznam trenutnih duhovnikov in diakonov po župnijah v Sloveniji (MS, NM, KŽ)
  | {{Aktiven}} {{!}}
  }} [[Seznam trenutnih duhovnikov in diakonov po župnijah v Sloveniji (MS, NM, KŽ)|Škofija Murska Sobota]]
|-
| {{#ifeq: {{PAGENAME}}
  | Seznam trenutnih duhovnikov in diakonov po župnijah v Sloveniji (MS, NM, KŽ)
  | [[Slika:1rightarrow red.svg|15px]]
  }}
| {{#ifeq: {{PAGENAME}}
  | Seznam trenutnih duhovnikov in diakonov po župnijah v Sloveniji (MS, NM, KŽ)
  | {{Aktiven}} {{!}}
  }} [[Seznam trenutnih duhovnikov in diakonov po župnijah v Sloveniji (MS, NM, KŽ)|Škofija Novo mesto]]
|-
| {{#ifeq: {{PAGENAME}}
  | Seznam trenutnih duhovnikov in diakonov po župnijah v Sloveniji (MS, NM, KŽ)
  | [[Slika:1rightarrow red.svg|15px]]
  }}
| {{#ifeq: {{PAGENAME}}
  | Seznam trenutnih duhovnikov in diakonov po župnijah v Sloveniji (MS, NM, KŽ)
  | {{Aktiven}} {{!}}
  }} [[Seznam trenutnih duhovnikov in diakonov po župnijah v Sloveniji (MS, NM, KŽ)|Eparhija Križevci]]
|}&lt;noinclude&gt;

[[Kategorija:Navigacijske predloge]]
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>hvk66n3l6nacfwfmkmfn6ej2xy30ina</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687459</id>
      <parentid>6687458</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T20:51:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>odstranil [[Kategorija:Navigacijske predloge]]; dodal [[Kategorija:Navigacijska polja]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6687459</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3275" sha1="m5w2hn1l2avmkyn3d3m5qad6kcsn8qz" xml:space="preserve">{| style=&quot;border:1px solid grey; background-color:#f8f9fa; padding:3px; float:right; margin-left:50px;&quot;
! colspan=2 style=&quot;background-color:gold;&quot; | Duhovniki in diakoni&lt;br&gt;po župnijah v Sloveniji
|-
| {{#ifeq: {{PAGENAME}}
  | Seznam trenutnih duhovnikov in diakonov po župnijah v Sloveniji (CE)
  | [[Slika:1rightarrow red.svg|15px]]
  }}
| {{#ifeq: {{PAGENAME}}
  | Seznam trenutnih duhovnikov in diakonov po župnijah v Sloveniji (CE)
  | {{Aktiven}} {{!}}
  }} [[Seznam trenutnih duhovnikov in diakonov po župnijah v Sloveniji (CE)|Škofija Celje]]
|-
| {{#ifeq: {{PAGENAME}}
  | Seznam trenutnih duhovnikov in diakonov po župnijah v Sloveniji (KP)
  | [[Slika:1rightarrow red.svg|15px]]
  }}
| {{#ifeq: {{PAGENAME}}
  | Seznam trenutnih duhovnikov in diakonov po župnijah v Sloveniji (KP)
  | {{Aktiven}} {{!}}
  }} [[Seznam trenutnih duhovnikov in diakonov po župnijah v Sloveniji (KP)|Škofija Koper]]
|-
| {{#ifeq: {{PAGENAME}}
  | Seznam trenutnih duhovnikov in diakonov po župnijah v Sloveniji (LJ 1)
  | [[Slika:1rightarrow red.svg|15px]]
  }}
| {{#ifeq: {{PAGENAME}}
  | Seznam trenutnih duhovnikov in diakonov po župnijah v Sloveniji (LJ 1)
  | {{Aktiven}} {{!}}
  }} [[Seznam trenutnih duhovnikov in diakonov po župnijah v Sloveniji (LJ 1)|Nadškofija Ljubljana (A-L)]]
|-
| {{#ifeq: {{PAGENAME}}
  | Seznam trenutnih duhovnikov in diakonov po župnijah v Sloveniji (LJ 2)
  | [[Slika:1rightarrow red.svg|15px]]
  }}
| {{#ifeq: {{PAGENAME}}
  | Seznam trenutnih duhovnikov in diakonov po župnijah v Sloveniji (LJ 2)
  | {{Aktiven}} {{!}}
  }} [[Seznam trenutnih duhovnikov in diakonov po župnijah v Sloveniji (LJ 2)|Nadškofija Ljubljana (M–Ž)]]
|-
| {{#ifeq: {{PAGENAME}}
  | Seznam trenutnih duhovnikov in diakonov po župnijah v Sloveniji (MB)
  | [[Slika:1rightarrow red.svg|15px]]
  }}
| {{#ifeq: {{PAGENAME}}
  | Seznam trenutnih duhovnikov in diakonov po župnijah v Sloveniji (MB)
  | {{Aktiven}} {{!}}
  }} [[Seznam trenutnih duhovnikov in diakonov po župnijah v Sloveniji (MB)|Nadškofija Maribor]]
|-
| {{#ifeq: {{PAGENAME}}
  | Seznam trenutnih duhovnikov in diakonov po župnijah v Sloveniji (MS, NM, KŽ)
  | [[Slika:1rightarrow red.svg|15px]]
  }}
| {{#ifeq: {{PAGENAME}}
  | Seznam trenutnih duhovnikov in diakonov po župnijah v Sloveniji (MS, NM, KŽ)
  | {{Aktiven}} {{!}}
  }} [[Seznam trenutnih duhovnikov in diakonov po župnijah v Sloveniji (MS, NM, KŽ)|Škofija Murska Sobota]]
|-
| {{#ifeq: {{PAGENAME}}
  | Seznam trenutnih duhovnikov in diakonov po župnijah v Sloveniji (MS, NM, KŽ)
  | [[Slika:1rightarrow red.svg|15px]]
  }}
| {{#ifeq: {{PAGENAME}}
  | Seznam trenutnih duhovnikov in diakonov po župnijah v Sloveniji (MS, NM, KŽ)
  | {{Aktiven}} {{!}}
  }} [[Seznam trenutnih duhovnikov in diakonov po župnijah v Sloveniji (MS, NM, KŽ)|Škofija Novo mesto]]
|-
| {{#ifeq: {{PAGENAME}}
  | Seznam trenutnih duhovnikov in diakonov po župnijah v Sloveniji (MS, NM, KŽ)
  | [[Slika:1rightarrow red.svg|15px]]
  }}
| {{#ifeq: {{PAGENAME}}
  | Seznam trenutnih duhovnikov in diakonov po župnijah v Sloveniji (MS, NM, KŽ)
  | {{Aktiven}} {{!}}
  }} [[Seznam trenutnih duhovnikov in diakonov po župnijah v Sloveniji (MS, NM, KŽ)|Eparhija Križevci]]
|}&lt;noinclude&gt;

[[Kategorija:Navigacijska polja]]
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>m5w2hn1l2avmkyn3d3m5qad6kcsn8qz</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687471</id>
      <parentid>6687459</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T21:10:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pravi seznam</comment>
      <origin>6687471</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4183" sha1="eqxbzfixmo8j11e0fcelumphwuohn06" xml:space="preserve">&lt;!--

Te strani prosimo ne urejajte.
Ta seznam je samodejno generiran iz strani Predloga:Duhovniki, v kateri se posodabljajo vsa imena (za navodila glej tamkajšnjo dokumentacijo predloge).

--&gt;
{{Duhovniki in diakoni po župnijah}}

'''Seznam trenutnih [[duhovnik]]ov in [[diakon]]ov po [[župnija]]h v Sloveniji''' – škofije [[Škofija Murska Sobota|Murska Sobota]], [[Škofija Novo mesto|Novo mesto]] in [[Eparhija Križevci|Križevci]] (grškokatoliška eparhija s sedežem na Hrvaškem).

== Župnije Škofije Murska Sobota ==

{{Duhovniki in diakoni (tabela)}}
{{Žup|Župnija Apače}}
{{Žup|Župnija Bakovci}}
{{Žup|Župnija Beltinci}}
{{Žup|Župnija Bogojina}}
{{Žup|Župnija Cankova}}
{{Žup|Župnija Cezanjevci}}
{{Žup|Župnija Črenšovci}}
{{Žup|Župnija Dobrovnik}}
{{Žup|Župnija Dokležovje}}
{{Žup|Župnija Dolenci}}
{{Žup|Župnija Gornja Radgona}}
{{Žup|Župnija Gornji Petrovci}}
{{Žup|Župnija Grad}}
{{Žup|Župnija Hotiza}}
{{Žup|Župnija Kančevci}}
{{Žup|Župnija Kapela pri Radencih}}
{{Žup|Župnija Kobilje}}
{{Žup|Župnija Križevci pri Ljutomeru}}
{{Žup|Župnija Kuzma}}
{{Žup|Župnija Lendava}}
{{Žup|Župnija Ljutomer}}
{{Žup|Župnija Mala Nedelja}}
{{Žup|Župnija Markovci}}
{{Žup|Župnija Martjanci}}
{{Žup|Župnija Murska Sobota}}
{{Žup|Župnija Odranci}}
{{Žup|Župnija Pečarovci}}
{{Žup|Župnija Pertoča}}
{{Žup|Župnija Radenci}}
{{Žup|Župnija Razkrižje}}
{{Žup|Župnija Sv. Jurij ob Ščavnici}}
{{Žup|Župnija Sveti Jurij v Prekmurju}}
{{Žup|Župnija Tišina}}
{{Žup|Župnija Turnišče}}
{{Žup|Župnija Velika Polana}}
{{Žup|Župnija Veržej}}
|}

== Župnije Škofije Novo mesto ==

{{Duhovniki in diakoni (tabela)}}
{{Žup|Župnija Adlešiči}}
{{Žup|Župnija Ajdovec}}
{{Žup|Župnija Ambrus}}
{{Žup|Župnija Banja Loka}}
{{Žup|Župnija Bela Cerkev}}
{{Žup|Župnija Boštanj}}
{{Žup|Župnija Brusnice}}
{{Žup|Župnija Bučka}}
{{Žup|Župnija Cerklje ob Krki}}
{{Žup|Župnija Čatež ob Savi}}
{{Žup|Župnija Čatež - Zaplaz}}
{{Žup|Župnija Črmošnjice}}
{{Žup|Župnija Črnomelj}}
{{Žup|Župnija Dobrnič}}
{{Žup|Župnija Dole pri Litiji}}
{{Žup|Župnija Dragatuš}}
{{Žup|Župnija Fara pri Kočevju}}
{{Žup|Župnija Hinje}}
{{Žup|Župnija Kočevje}}
{{Žup|Župnija Kočevska Reka}}
{{Žup|Župnija Kostanjevica na Krki}}
{{Žup|Župnija Krka}}
{{Žup|Župnija Krško}}
{{Žup|Župnija Leskovec pri Krškem}}
{{Žup|Župnija Metlika}}
{{Žup|Župnija Mirna}}
{{Žup|Župnija Mirna Peč}}
{{Žup|Župnija Mokronog}}
{{Žup|Župnija Mozelj}}
{{Žup|Stolna župnija Novo mesto}}
{{Žup|Župnija Novo mesto – Sveti Janez}}
{{Žup|Župnija Novo mesto – Sveti Lenart}}
{{Žup|Župnija Novo mesto - Šmihel}}
{{Žup|Župnija Osilnica}}
{{Žup|Župnija Podgrad (Škofija Novo mesto)}}
{{Žup|Župnija Podzemelj}}
{{Žup|Župnija Poljane - Dolenjske Toplice}}
{{Žup|Župnija Prečna}}
{{Žup|Župnija Preloka}}
{{Žup|Župnija Radovica}}
{{Žup|Župnija Raka}}
{{Žup|Župnija Sela pri Šumberku}}
{{Žup|Župnija Semič}}
{{Žup|Župnija Sinji Vrh}}
{{Žup|Župnija Soteska}}
{{Žup|Župnija Stara Cerkev}}
{{Žup|Župnija Stari trg ob Kolpi}}
{{Žup|Župnija Stopiče}}
{{Žup|Župnija Studenec}}
{{Žup|Župnija Suhor}}
{{Žup|Župnija Sveti Duh - Veliki Trn}}
{{Žup|Župnija Sv. Križ - Gabrovka}}
{{Žup|Župnija Sv. Križ - Podbočje}}
{{Žup|Župnija Šentjanž}}
{{Žup|Župnija Šentjernej}}
{{Žup|Župnija Šentlovrenc}}
{{Žup|Župnija Šentrupert}}
{{Žup|Župnija Škocjan pri Novem mestu}}
{{Žup|Župnija Šmarjeta}}
{{Žup|Župnija Šmihel pri Žužemberku}}
{{Žup|Župnija Šentpeter - Otočec}}
{{Žup|Župnija Toplice}}
{{Žup|Župnija Trebelno}}
{{Žup|Župnija Trebnje}}
{{Žup|Župnija Tržišče}}
{{Žup|Župnija Vavta vas}}
{{Žup|Župnija Velika Dolina}}
{{Žup|Župnija Veliki Gaber}}
{{Žup|Župnija Vinica}}
{{Žup|Župnija Zagradec}}
{{Žup|Župnija Žužemberk}}
|}

== Grškokatoliške župnije Eparhije Križevci ==

{{Duhovniki in diakoni (tabela)}}
{{Žup|Grškokatoliška župnija Drage}}
{{Žup|Grškokatoliška župnija Ljubljana}}
{{Žup|Grškokatoliška župnija Metlika}}
|}

[[Kategorija:Seznami slovenskih rimskokatoliških duhovnikov| 6]]</text>
      <sha1>eqxbzfixmo8j11e0fcelumphwuohn06</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Duhovniki in diakoni po župnijah</title>
    <ns>10</ns>
    <id>603955</id>
    <revision>
      <id>6687460</id>
      <timestamp>2026-06-09T20:52:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <comment>N</comment>
      <origin>6687460</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3277" sha1="ti2whk68atflf0ctkrmiuj2zvo6pft8" xml:space="preserve">{| style=&quot;border:1px solid grey; background-color:#f8f9fa; padding:3px; float:right; margin-left:50px;&quot;
! colspan=2 style=&quot;background-color:gold;&quot; | Duhovniki in diakoni&lt;br&gt;po župnijah
|-
| {{#ifeq: {{PAGENAME}}
  | Seznam trenutnih duhovnikov in diakonov po župnijah v Sloveniji (CE)
  | [[Slika:1rightarrow red.svg|15px]]
  }}
| {{#ifeq: {{PAGENAME}}
  | Seznam trenutnih duhovnikov in diakonov po župnijah v Sloveniji (CE)
  | {{Aktiven}} {{!}}
  }} [[Seznam trenutnih duhovnikov in diakonov po župnijah v Sloveniji (CE)|Škofija Celje]]
|-
| {{#ifeq: {{PAGENAME}}
  | Seznam trenutnih duhovnikov in diakonov po župnijah v Sloveniji (KP)
  | [[Slika:1rightarrow red.svg|15px]]
  }}
| {{#ifeq: {{PAGENAME}}
  | Seznam trenutnih duhovnikov in diakonov po župnijah v Sloveniji (KP)
  | {{Aktiven}} {{!}}
  }} [[Seznam trenutnih duhovnikov in diakonov po župnijah v Sloveniji (KP)|Škofija Koper]]
|-
| {{#ifeq: {{PAGENAME}}
  | Seznam trenutnih duhovnikov in diakonov po župnijah v Sloveniji (LJ 1)
  | [[Slika:1rightarrow red.svg|15px]]
  }}
| {{#ifeq: {{PAGENAME}}
  | Seznam trenutnih duhovnikov in diakonov po župnijah v Sloveniji (LJ 1)
  | {{Aktiven}} {{!}}
  }} [[Seznam trenutnih duhovnikov in diakonov po župnijah v Sloveniji (LJ 1)|Nadškofija Ljubljana (A-L)]]
|-
| {{#ifeq: {{PAGENAME}}
  | Seznam trenutnih duhovnikov in diakonov po župnijah v Sloveniji (LJ 2)
  | [[Slika:1rightarrow red.svg|15px]]
  }}
| {{#ifeq: {{PAGENAME}}
  | Seznam trenutnih duhovnikov in diakonov po župnijah v Sloveniji (LJ 2)
  | {{Aktiven}} {{!}}
  }} [[Seznam trenutnih duhovnikov in diakonov po župnijah v Sloveniji (LJ 2)|Nadškofija Ljubljana (M–Ž)]]
|-
| {{#ifeq: {{PAGENAME}}
  | Seznam trenutnih duhovnikov in diakonov po župnijah v Sloveniji (MB)
  | [[Slika:1rightarrow red.svg|15px]]
  }}
| {{#ifeq: {{PAGENAME}}
  | Seznam trenutnih duhovnikov in diakonov po župnijah v Sloveniji (MB)
  | {{Aktiven}} {{!}}
  }} [[Seznam trenutnih duhovnikov in diakonov po župnijah v Sloveniji (MB)|Nadškofija Maribor]]
|-
| {{#ifeq: {{PAGENAME}}
  | Seznam trenutnih duhovnikov in diakonov po župnijah v Sloveniji (MS, NM, KŽ)
  | [[Slika:1rightarrow red.svg|15px]]
  }}
| {{#ifeq: {{PAGENAME}}
  | Seznam trenutnih duhovnikov in diakonov po župnijah v Sloveniji (MS, NM, KŽ)
  | {{Aktiven}} {{!}}
  }} [[Seznam trenutnih duhovnikov in diakonov po župnijah v Sloveniji (MS, NM, KŽ)|Škofija Murska Sobota]]
|-
| {{#ifeq: {{PAGENAME}}
  | Seznam trenutnih duhovnikov in diakonov po župnijah v Sloveniji (MS, NM, KŽ)
  | [[Slika:1rightarrow red.svg|15px]]
  }}
| {{#ifeq: {{PAGENAME}}
  | Seznam trenutnih duhovnikov in diakonov po župnijah v Sloveniji (MS, NM, KŽ)
  | {{Aktiven}} {{!}}
  }} [[Seznam trenutnih duhovnikov in diakonov po župnijah v Sloveniji (MS, NM, KŽ)|Škofija Novo mesto]]
|-
| {{#ifeq: {{PAGENAME}}
  | Seznam trenutnih duhovnikov in diakonov po župnijah v Sloveniji (MS, NM, KŽ)
  | [[Slika:1rightarrow red.svg|15px]]
  }}
| {{#ifeq: {{PAGENAME}}
  | Seznam trenutnih duhovnikov in diakonov po župnijah v Sloveniji (MS, NM, KŽ)
  | {{Aktiven}} {{!}}
  }} [[Seznam trenutnih duhovnikov in diakonov po župnijah v Sloveniji (MS, NM, KŽ)|Eparhija Križevci]]
|}&lt;noinclude&gt;

[[Kategorija:Navigacijske predloge Wikipedije]]
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>ti2whk68atflf0ctkrmiuj2zvo6pft8</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687472</id>
      <parentid>6687460</parentid>
      <timestamp>2026-06-09T21:14:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>np</comment>
      <origin>6687472</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3383" sha1="j9tpaw5bwtuuky2e02lvw874fh0auxg" xml:space="preserve">{| style=&quot;border:1px solid grey; background-color:#f8f9fa; padding:3px; float:right; margin-left:50px;&quot;
! colspan=2 style=&quot;background-color:gold;&quot; | Duhovniki in diakoni&lt;br&gt;po župnijah
|-
| {{#ifeq: {{PAGENAME}}
  | Seznam trenutnih duhovnikov in diakonov po župnijah v Sloveniji (CE)
  | [[Slika:1rightarrow red.svg|15px]]
  }}
| {{#ifeq: {{PAGENAME}}
  | Seznam trenutnih duhovnikov in diakonov po župnijah v Sloveniji (CE)
  | {{Aktiven}} {{!}}
  }} [[Seznam trenutnih duhovnikov in diakonov po župnijah v Sloveniji (CE)|Škofija Celje]]
|-
| {{#ifeq: {{PAGENAME}}
  | Seznam trenutnih duhovnikov in diakonov po župnijah v Sloveniji (KP)
  | [[Slika:1rightarrow red.svg|15px]]
  }}
| {{#ifeq: {{PAGENAME}}
  | Seznam trenutnih duhovnikov in diakonov po župnijah v Sloveniji (KP)
  | {{Aktiven}} {{!}}
  }} [[Seznam trenutnih duhovnikov in diakonov po župnijah v Sloveniji (KP)|Škofija Koper]]
|-
| {{#ifeq: {{PAGENAME}}
  | Seznam trenutnih duhovnikov in diakonov po župnijah v Sloveniji (LJ 1)
  | [[Slika:1rightarrow red.svg|15px]]
  }}
| {{#ifeq: {{PAGENAME}}
  | Seznam trenutnih duhovnikov in diakonov po župnijah v Sloveniji (LJ 1)
  | {{Aktiven}} {{!}}
  }} [[Seznam trenutnih duhovnikov in diakonov po župnijah v Sloveniji (LJ 1)|Nadškofija Ljubljana (A-L)]]
|-
| {{#ifeq: {{PAGENAME}}
  | Seznam trenutnih duhovnikov in diakonov po župnijah v Sloveniji (LJ 2)
  | [[Slika:1rightarrow red.svg|15px]]
  }}
| {{#ifeq: {{PAGENAME}}
  | Seznam trenutnih duhovnikov in diakonov po župnijah v Sloveniji (LJ 2)
  | {{Aktiven}} {{!}}
  }} [[Seznam trenutnih duhovnikov in diakonov po župnijah v Sloveniji (LJ 2)|Nadškofija Ljubljana (M–Ž)]]
|-
| {{#ifeq: {{PAGENAME}}
  | Seznam trenutnih duhovnikov in diakonov po župnijah v Sloveniji (MB)
  | [[Slika:1rightarrow red.svg|15px]]
  }}
| {{#ifeq: {{PAGENAME}}
  | Seznam trenutnih duhovnikov in diakonov po župnijah v Sloveniji (MB)
  | {{Aktiven}} {{!}}
  }} [[Seznam trenutnih duhovnikov in diakonov po župnijah v Sloveniji (MB)|Nadškofija Maribor]]
|-
| {{#ifeq: {{PAGENAME}}
  | Seznam trenutnih duhovnikov in diakonov po župnijah v Sloveniji (MS, NM, KŽ)
  | [[Slika:1rightarrow red.svg|15px]]
  }}
| {{#ifeq: {{PAGENAME}}
  | Seznam trenutnih duhovnikov in diakonov po župnijah v Sloveniji (MS, NM, KŽ)
  | {{Aktiven}} {{!}}
  }} [[Seznam trenutnih duhovnikov in diakonov po župnijah v Sloveniji (MS, NM, KŽ)#Župnije Škofije Murska Sobota|Škofija Murska Sobota]]
|-
| {{#ifeq: {{PAGENAME}}
  | Seznam trenutnih duhovnikov in diakonov po župnijah v Sloveniji (MS, NM, KŽ)
  | [[Slika:1rightarrow red.svg|15px]]
  }}
| {{#ifeq: {{PAGENAME}}
  | Seznam trenutnih duhovnikov in diakonov po župnijah v Sloveniji (MS, NM, KŽ)
  | {{Aktiven}} {{!}}
  }} [[Seznam trenutnih duhovnikov in diakonov po župnijah v Sloveniji (MS, NM, KŽ)#Župnije Škofije Novo mesto|Škofija Novo mesto]]
|-
| {{#ifeq: {{PAGENAME}}
  | Seznam trenutnih duhovnikov in diakonov po župnijah v Sloveniji (MS, NM, KŽ)
  | [[Slika:1rightarrow red.svg|15px]]
  }}
| {{#ifeq: {{PAGENAME}}
  | Seznam trenutnih duhovnikov in diakonov po župnijah v Sloveniji (MS, NM, KŽ)
  | {{Aktiven}} {{!}}
  }} [[Seznam trenutnih duhovnikov in diakonov po župnijah v Sloveniji (MS, NM, KŽ)#Grškokatoliške župnije Eparhije Križevci|Eparhija Križevci]]
|}&lt;noinclude&gt;

[[Kategorija:Navigacijske predloge Wikipedije]]
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>j9tpaw5bwtuuky2e02lvw874fh0auxg</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Duhovniki in diakoni (tabela)</title>
    <ns>10</ns>
    <id>603956</id>
    <revision>
      <id>6687462</id>
      <timestamp>2026-06-09T20:58:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <comment>N</comment>
      <origin>6687462</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="367" sha1="i4b65w758v6gj3uwjrp5hx807tt4gby" xml:space="preserve">{{Statično številčenje vrstic}}
{{Sticky header}}
{| class=&quot;wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash sticky-header&quot;
! [[Župnija]]
! [[Župnik]]/&lt;br&gt;[[Župnijski upravitelj|Ž. upravitelj]]
! [[Vikar]]
! [[Kaplan]]
! Duhovni&lt;br&gt;pomočnik
! Upokojeni&lt;br&gt;duhovnik
! [[Diakon]]&lt;noinclude&gt;

[[Kategorija:Predloge za tabele in stolpce]]
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>i4b65w758v6gj3uwjrp5hx807tt4gby</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam trenutnih duhovnikov in diakonov po župnijah v Sloveniji (CE)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>603957</id>
    <revision>
      <id>6687464</id>
      <timestamp>2026-06-09T21:06:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <comment>N</comment>
      <origin>6687464</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4099" sha1="iusnheiqy6uax8vsk8mywg396dds8cv" xml:space="preserve">&lt;!--

Te strani prosimo ne urejajte.
Ta seznam je samodejno generiran iz strani Predloga:Duhovniki, v kateri se posodabljajo vsa imena (za navodila glej tamkajšnjo dokumentacijo predloge).

--&gt;
{{Duhovniki in diakoni po župnijah}}

'''Seznam trenutnih [[duhovnik]]ov in [[diakon]]ov po [[župnija]]h v Sloveniji''' – [[Škofija Celje]].

{{Duhovniki in diakoni (tabela)}}
{{Žup|Župnija Artiče}}
{{Žup|Župnija Bele Vode}}
{{Žup|Župnija Bizeljsko}}
{{Žup|Župnija Bočna}}
{{Žup|Župnija Braslovče}}
{{Žup|Župnija Brestanica}}
{{Žup|Župnija Brežice}}
{{Žup|Župnija Buče}}
{{Žup|Župnija Celje – Blaženi Anton Martin Slomšek}}
{{Žup|Župnija Celje – Sveta Cecilija}}
{{Žup|Župnija Celje – Sveti Danijel}}
{{Žup|Župnija Celje – Sveti Duh}}
{{Žup|Župnija Celje – Sveti Jožef}}
{{Žup|Župnija Črešnjice}}
{{Žup|Župnija Dobje pri Planini}}
{{Žup|Župnija Dobova}}
{{Žup|Župnija Dobrna}}
{{Žup|Župnija Dol pri Hrastniku}}
{{Žup|Župnija Dramlje}}
{{Žup|Župnija Frankolovo}}
{{Žup|Župnija Galicija}}
{{Žup|Župnija Gomilsko}}
{{Žup|Župnija Gornja Ponikva}}
{{Žup|Župnija Gornji Grad}}
{{Žup|Župnija Gotovlje}}
{{Žup|Župnija Griže}}
{{Žup|Župnija Hrastnik}}
{{Žup|Župnija Jurklošter}}
{{Žup|Župnija Kalobje}}
{{Žup|Župnija Kapele pri Brežicah}}
{{Žup|Župnija Koprivnica}}
{{Žup|Župnija Kostrivnica}}
{{Žup|Župnija Kozje}}
{{Žup|Župnija Laško}}
{{Žup|Župnija Ljubečna}}
{{Žup|Župnija Ljubno ob Savinji}}
{{Žup|Župnija Loka pri Zidanem Mostu}}
{{Žup|Župnija Luče ob Savinji}}
{{Žup|Župnija Marija Reka}}
{{Žup|Župnija Marija Širje}}
{{Žup|Župnija Mozirje}}
{{Žup|Župnija Nazarje}}
{{Žup|Župnija Nova Cerkev}}
{{Žup|Župnija Nova Štifta}}
{{Žup|Župnija Olimje}}
{{Žup|Župnija Petrovče}}
{{Žup|Župnija Pilštanj}}
{{Žup|Župnija Pišece}}
{{Žup|Župnija Planina pri Sevnici}}
{{Žup|Župnija Podčetrtek}}
{{Žup|Župnija Podsreda}}
{{Žup|Župnija Polje ob Sotli}}
{{Žup|Župnija Polzela}}
{{Žup|Župnija Ponikva}}
{{Žup|Župnija Prebold}}
{{Žup|Župnija Prevorje}}
{{Žup|Župnija Radmirje}}
{{Žup|Župnija Razbor pod Lisco}}
{{Žup|Župnija Rečica ob Savinji}}
{{Žup|Župnija Rogaška Slatina}}
{{Žup|Župnija Rogatec}}
{{Žup|Župnija Senovo}}
{{Žup|Župnija Sevnica}}
{{Žup|Župnija Sladka Gora}}
{{Žup|Župnija Slivnica pri Celju}}
{{Žup|Župnija Solčava}}
{{Žup|Župnija Sromlje}}
{{Žup|Župnija Sveti Andraž nad Polzelo}}
{{Žup|Župnija Sveta Ema}}
{{Žup|Župnija Sv. Florijan ob Boču}}
{{Žup|Župnija Sv. Jedert nad Laškim}}
{{Žup|Župnija Sv. Jošt na Kozjaku}}
{{Žup|Župnija Sv. Jurij ob Taboru}}
{{Žup|Župnija Sveti Lenart nad Laškim}}
{{Žup|Župnija Sv. Lovrenc nad Štorami}}
{{Žup|Župnija Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah}}
{{Žup|Župnija Sv. Miklavž nad Laškim}}
{{Žup|Župnija Sv. Peter na Kristan Vrhu}}
{{Žup|Župnija Sv. Peter pod Svetimi gorami}}
{{Žup|Župnija Sv. Rok ob Sotli}}
{{Žup|Župnija Sv. Rupert nad Laškim}}
{{Žup|Župnija Sv. Štefan}}
{{Žup|Župnija Sv. Vid pri Planini}}
{{Žup|Župnija Svetina}}
{{Žup|Župnija Šempeter v Savinjski dolini}}
{{Žup|Župnija Šentjanž na Vinski Gori}}
{{Žup|Župnija Šentjur}}
{{Žup|Župnija Šentvid pri Grobelnem}}
{{Žup|Župnija Šmarje pri Jelšah}}
{{Žup|Župnija Šmartno ob Dreti}}
{{Žup|Župnija Šmartno ob Paki}}
{{Žup|Župnija Šmartno v Rožni dolini}}
{{Žup|Župnija Šmihel nad Mozirjem}}
{{Žup|Župnija Šoštanj}}
{{Žup|Župnija Šentilj pri Velenju}}
{{Žup|Župnija Teharje}}
{{Žup|Župnija Trbovlje – Sveta Marija}}
{{Žup|Župnija Trbovlje – Sveti Martin}}
{{Žup|Župnija Velenje – Blaženi Anton Martin Slomšek}}
{{Žup|Župnija Velenje – Sveta Marija}}
{{Žup|Župnija Velenje – Sveti Martin}}
{{Žup|Župnija Vitanje}}
{{Žup|Župnija Vojnik}}
{{Žup|Župnija Vransko}}
{{Žup|Župnija Zabukovje}}
{{Žup|Župnija Zagorje (Škofija Celje)}}
{{Žup|Župnija Zavodnje}}
{{Žup|Župnija Zdole}}
{{Žup|Župnija Zibika}}
{{Žup|Župnija Žalec}}
{{Žup|Župnija Žusem}}
|}

[[Kategorija:Seznami slovenskih rimskokatoliških duhovnikov| 1]]</text>
      <sha1>iusnheiqy6uax8vsk8mywg396dds8cv</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam trenutnih duhovnikov in diakonov po župnijah v Sloveniji (KP)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>603958</id>
    <revision>
      <id>6687465</id>
      <timestamp>2026-06-09T21:07:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <comment>N</comment>
      <origin>6687465</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3262" sha1="lzup06zqvw0kpe7fykg7d2l8hminw7i" xml:space="preserve">&lt;!--

Te strani prosimo ne urejajte.
Ta seznam je samodejno generiran iz strani Predloga:Duhovniki, v kateri se posodabljajo vsa imena (za navodila glej tamkajšnjo dokumentacijo predloge).

--&gt;
{{Duhovniki in diakoni po župnijah}}

'''Seznam trenutnih [[duhovnik]]ov in [[diakon]]ov po [[župnija]]h v Sloveniji''' – [[Škofija Koper]].

{{Duhovniki in diakoni (tabela)}}
{{Žup|Župnija Ajdovščina}}
{{Žup|Župnija Ankaran}}
{{Žup|Župnija Batuje}}
{{Žup|Župnija Bertoki}}
{{Žup|Župnija Biljana}}
{{Žup|Župnija Bilje}}
{{Žup|Župnija Bovec}}
{{Žup|Župnija Branik}}
{{Žup|Župnija Budanje}}
{{Žup|Župnija Bukovica}}
{{Žup|Župnija Cerkno}}
{{Žup|Župnija Col}}
{{Žup|Župnija Črni Vrh nad Idrijo}}
{{Žup|Župnija Črniče}}
{{Žup|Župnija Dekani}}
{{Žup|Župnija Deskle}}
{{Žup|Župnija Divača}}
{{Žup|Župnija Dornberk}}
{{Žup|Župnija Drežnica}}
{{Žup|Župnija Dutovlje}}
{{Žup|Župnija Goče}}
{{Žup|Župnija Godovič}}
{{Žup|Župnija Grgar}}
{{Žup|Župnija Hrenovice}}
{{Žup|Župnija Hrpelje - Kozina}}
{{Žup|Župnija Hrušica}}
{{Žup|Župnija Idrija}}
{{Žup|Župnija Ilirska Bistrica}}
{{Žup|Župnija Izola}}
{{Žup|Župnija Jelšane}}
{{Žup|Župnija Kamnje}}
{{Žup|Župnija Kanal}}
{{Žup|Župnija Knežak}}
{{Žup|Župnija Kobarid}}
{{Žup|Župnija Kojsko}}
{{Žup|Župnija Komen}}
{{Žup|Župnija Koper – Marijino vnebovzetje}}
{{Žup|Župnija Koper – Sveti Marko}}
{{Žup|Župnija Korte}}
{{Žup|Župnija Kostanjevica na Krasu}}
{{Žup|Župnija Košana}}
{{Žup|Župnija Krkavče}}
{{Žup|Župnija Kromberk}}
{{Žup|Župnija Ledine}}
{{Žup|Župnija Levpa}}
{{Žup|Župnija Lokavec}}
{{Žup|Župnija Lokev}}
{{Žup|Župnija Lucija}}
{{Žup|Župnija Marezige}}
{{Žup|Župnija Matenja vas}}
{{Žup|Župnija Miren}}
{{Žup|Župnija Most na Soči}}
{{Žup|Župnija Nova Gorica}}
{{Žup|Župnija Nova Gorica – Kapela}}
{{Žup|Župnija Opatje selo}}
{{Žup|Župnija Osek}}
{{Žup|Župnija Otlica}}
{{Žup|Župnija Piran}}
{{Žup|Župnija Pivka}}
{{Žup|Župnija Planina}}
{{Žup|Župnija Podbrdo}}
{{Žup|Župnija Podgrad (Škofija Koper)}}
{{Žup|Župnija Podgraje}}
{{Žup|Župnija Podkraj}}
{{Žup|Župnija Podnanos}}
{{Žup|Župnija Portorož}}
{{Žup|Župnija Postojna}}
{{Žup|Župnija Predloka}}
{{Žup|Župnija Prvačina}}
{{Žup|Župnija Renče}}
{{Žup|Župnija Sečovlje}}
{{Žup|Župnija Senožeče}}
{{Žup|Župnija Sežana}}
{{Žup|Župnija Slavina}}
{{Žup|Župnija Sočerga}}
{{Žup|Župnija Solkan}}
{{Žup|Župnija Spodnja Idrija}}
{{Žup|Župnija Strunjan}}
{{Žup|Župnija Studeno}}
{{Žup|Župnija Sveti Anton (Škofija Koper)}}
{{Žup|Župnija Šempas}}
{{Žup|Župnija Šempeter pri Gorici}}
{{Žup|Župnija Šentviška Gora}}
{{Žup|Župnija Škofije}}
{{Žup|Župnija Šlovrenc}}
{{Žup|Župnija Šmarje pri Kopru}}
{{Žup|Župnija Šmihel}}
{{Žup|Župnija Štanjel}}
{{Žup|Župnija Šturje}}
{{Žup|Župnija Tolmin}}
{{Žup|Župnija Tomaj}}
{{Žup|Župnija Trnje}}
{{Žup|Župnija Vipava}}
{{Žup|Župnija Vipavski Križ}}
{{Žup|Župnija Vogrsko}}
{{Žup|Župnija Volče}}
{{Žup|Župnija Vreme}}
{{Žup|Župnija Vrhpolje (Škofija Koper)}}
{{Žup|Župnija Vrtojba}}
{{Žup|Župnija Zagorje (Škofija Koper)}}
|}

[[Kategorija:Seznami slovenskih rimskokatoliških duhovnikov| 2]]</text>
      <sha1>lzup06zqvw0kpe7fykg7d2l8hminw7i</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam trenutnih duhovnikov in diakonov po župnijah v Sloveniji (LJ 1)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>603959</id>
    <revision>
      <id>6687466</id>
      <timestamp>2026-06-09T21:08:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <comment>N</comment>
      <origin>6687466</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4098" sha1="iotst1ucp5l09ooz9rhz4jb8ss2jg6g" xml:space="preserve">&lt;!--

Te strani prosimo ne urejajte.
Ta seznam je samodejno generiran iz strani Predloga:Duhovniki, v kateri se posodabljajo vsa imena (za navodila glej tamkajšnjo dokumentacijo predloge).

--&gt;
{{Duhovniki in diakoni po župnijah}}

'''Seznam trenutnih [[duhovnik]]ov in [[diakon]]ov po [[župnija]]h v Sloveniji''' – [[Nadškofija Ljubljana]] (A–L).

{{Duhovniki in diakoni (tabela)}}
{{Žup|Župnija Babno Polje}}
{{Žup|Župnija Begunje na Gorenjskem}}
{{Žup|Župnija Begunje pri Cerknici}}
{{Žup|Župnija Besnica}}
{{Žup|Župnija Bevke}}
{{Žup|Župnija Blagovica}}
{{Žup|Župnija Bled}}
{{Žup|Župnija Bloke}}
{{Žup|Župnija Bohinjska Bela}}
{{Žup|Župnija Bohinjska Bistrica}}
{{Žup|Župnija Borovnica}}
{{Žup|Župnija Brdo}}
{{Žup|Župnija Breznica}}
{{Žup|Župnija Brezovica (Nadškofija Ljubljana)}}
{{Žup|Župnija Bukovščica}}
{{Žup|Župnija Cerklje na Gorenjskem}}
{{Žup|Župnija Cerknica}}
{{Žup|Župnija Čemšenik}}
{{Žup|Župnija Češnjice}}
{{Žup|Župnija Črni Vrh}}
{{Žup|Župnija Davča}}
{{Žup|Župnija Dob}}
{{Žup|Župnija Dobovec}}
{{Žup|Župnija Dobrava}}
{{Žup|Župnija Dobrepolje – Videm}}
{{Žup|Župnija Dobrova}}
{{Žup|Župnija Dol pri Ljubljani}}
{{Žup|Župnija Dolenja vas}}
{{Žup|Župnija Dolnji Logatec}}
{{Žup|Župnija Domžale}}
{{Žup|Župnija Dovje}}
{{Žup|Župnija Draga}}
{{Žup|Župnija Dražgoše}}
{{Žup|Župnija Duplje}}
{{Žup|Župnija Golo}}
{{Žup|Župnija Gora pri Sodražici}}
{{Žup|Župnija Goriče}}
{{Žup|Župnija Gorje}}
{{Žup|Župnija Gornji Logatec}}
{{Žup|Župnija Gozd}}
{{Žup|Župnija Grahovo}}
{{Žup|Župnija Grosuplje}}
{{Žup|Župnija Homec}}
{{Žup|Župnija Horjul}}
{{Žup|Župnija Hotedršica}}
{{Žup|Župnija Hotič}}
{{Žup|Župnija Ig}}
{{Žup|Župnija Ihan}}
{{Žup|Župnija Ivančna Gorica}}
{{Žup|Župnija Izlake}}
{{Žup|Župnija Janče}}
{{Žup|Župnija Jarše}}
{{Žup|Župnija Javor}}
{{Žup|Župnija Javorje nad Škofjo Loko}}
{{Žup|Župnija Javorje pri Litiji}}
{{Žup|Župnija Jesenice}}
{{Žup|Župnija Jezersko}}
{{Žup|Župnija Kamna Gorica}}
{{Žup|Župnija Kamnik}}
{{Žup|Župnija Kisovec}}
{{Žup|Župnija Kokra}}
{{Žup|Župnija Kokrica}}
{{Žup|Župnija Kolovrat}}
{{Žup|Župnija Komenda}}
{{Žup|Župnija Kopanj}}
{{Žup|Župnija Koprivnik v Bohinju}}
{{Žup|Župnija Koroška Bela}}
{{Žup|Župnija Kovor}}
{{Žup|Župnija Kranj}}
{{Žup|Župnija Kranj - Drulovka/Breg}}
{{Žup|Župnija Kranj - Primskovo}}
{{Žup|Župnija Kranj - Šmartin}}
{{Žup|Župnija Kranj - Zlato Polje}}
{{Žup|Župnija Kranjska Gora}}
{{Žup|Župnija Krašnja}}
{{Žup|Župnija Kresnice}}
{{Žup|Župnija Križe}}
{{Žup|Župnija Kropa}}
{{Žup|Župnija Lesce}}
{{Žup|Župnija Leskovica}}
{{Žup|Župnija Leše}}
{{Žup|Župnija Lipoglav}}
{{Žup|Župnija Litija}}
{{Žup|Stolna župnija Ljubljana - Sv. Nikolaj}}
{{Žup|Župnija Ljubljana - Barje}}
{{Žup|Župnija Ljubljana Bežigrad}}
{{Žup|Župnija Ljubljana - Črnuče}}
{{Žup|Župnija Ljubljana - Dravlje}}
{{Žup|Župnija Ljubljana - Fužine}}
{{Žup|Župnija Ljubljana - Ježica}}
{{Žup|Župnija Ljubljana - Kašelj/Zalog}}
{{Žup|Župnija Ljubljana - Kodeljevo}}
{{Žup|Župnija Ljubljana - Koseze}}
{{Žup|Župnija Ljubljana – Marijino oznanjenje}}
{{Žup|Župnija Ljubljana - Moste}}
{{Žup|Župnija Ljubljana - Podutik}}
{{Žup|Župnija Ljubljana - Polje}}
{{Žup|Župnija Ljubljana - Rakovnik}}
{{Žup|Župnija Ljubljana - Rudnik}}
{{Žup|Župnija Ljubljana - Stožice}}
{{Žup|Župnija Ljubljana – Sv. Jakob}}
{{Žup|Župnija Ljubljana – Sveti križ}}
{{Žup|Župnija Ljubljana – Sv. Peter}}
{{Žup|Župnija Ljubljana – Sv. Trojica}}
{{Žup|Župnija Ljubljana - Šentvid}}
{{Žup|Župnija Ljubljana - Šiška}}
{{Žup|Župnija Ljubljana - Šmartno ob Savi}}
{{Žup|Župnija Ljubljana - Štepanja vas}}
{{Žup|Župnija Ljubljana Trnovo}}
{{Žup|Župnija Ljubljana - Vič}}
{{Žup|Župnija Ljubljana - Zadobrova}}
{{Žup|Župnija Ljubno}}
{{Žup|Župnija Lom (Nadškofija Ljubljana)}}
{{Žup|Župnija Loški potok}}
{{Žup|Župnija Lučine}}
|}

[[Kategorija:Seznami slovenskih rimskokatoliških duhovnikov| 3]]</text>
      <sha1>iotst1ucp5l09ooz9rhz4jb8ss2jg6g</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam trenutnih duhovnikov in diakonov po župnijah v Sloveniji (LJ 2)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>603960</id>
    <revision>
      <id>6687467</id>
      <timestamp>2026-06-09T21:09:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <comment>N</comment>
      <origin>6687467</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4050" sha1="dccqxci4v6jj6edcys5rc1mioi1wkpc" xml:space="preserve">&lt;!--

Te strani prosimo ne urejajte.
Ta seznam je samodejno generiran iz strani Predloga:Duhovniki, v kateri se posodabljajo vsa imena (za navodila glej tamkajšnjo dokumentacijo predloge).

--&gt;
{{Duhovniki in diakoni po župnijah}}

'''Seznam trenutnih [[duhovnik]]ov in [[diakon]]ov po [[župnija]]h v Sloveniji''' – [[Nadškofija Ljubljana]] (M–Ž).

{{Duhovniki in diakoni (tabela)}}
{{Žup|Župnija Mavčiče}}
{{Žup|Župnija Mekinje}}
{{Žup|Župnija Mengeš}}
{{Žup|Župnija Moravče}}
{{Žup|Župnija Mošnje}}
{{Žup|Župnija Motnik}}
{{Žup|Župnija Naklo}}
{{Žup|Župnija Nevlje}}
{{Žup|Župnija Notranje Gorice}}
{{Žup|Župnija Nova Oselica}}
{{Žup|Župnija Ovsiše}}
{{Žup|Župnija Peče}}
{{Žup|Župnija Pirniče}}
{{Žup|Župnija Planina pri Rakeku}}
{{Žup|Župnija Podbrezje}}
{{Žup|Župnija Podlipa}}
{{Žup|Župnija Polhov Gradec}}
{{Žup|Župnija Polica}}
{{Žup|Župnija Poljane nad Škofjo Loko}}
{{Žup|Župnija Polšnik}}
{{Žup|Župnija Preddvor}}
{{Žup|Župnija Predoslje}}
{{Žup|Župnija Preserje}}
{{Žup|Župnija Preska}}
{{Žup|Župnija Prežganje}}
{{Žup|Župnija Primskovo na Dolenjskem}}
{{Žup|Župnija Radeče}}
{{Žup|Župnija Radomlje}}
{{Žup|Župnija Radovljica}}
{{Žup|Župnija Rakek}}
{{Žup|Župnija Rakitna}}
{{Žup|Župnija Rateče - Planica}}
{{Žup|Župnija Reteče}}
{{Žup|Župnija Ribnica}}
{{Žup|Župnija Ribno}}
{{Žup|Župnija Rob}}
{{Žup|Župnija Rova}}
{{Žup|Župnija Rovte}}
{{Žup|Župnija Sava}}
{{Žup|Župnija Sela pri Kamniku}}
{{Žup|Župnija Selca}}
{{Žup|Župnija Smlednik}}
{{Žup|Župnija Sodražica}}
{{Žup|Župnija Sora}}
{{Žup|Župnija Sorica}}
{{Žup|Župnija Sostro}}
{{Žup|Župnija Srednja vas v Bohinju}}
{{Žup|Župnija Stara Loka}}
{{Žup|Župnija Stara Oselica}}
{{Žup|Župnija Stari Trg pri Ložu}}
{{Žup|Župnija Stična}}
{{Žup|Župnija Stranje}}
{{Žup|Župnija Struge}}
{{Žup|Župnija Sveti Duh pri Škofji Loki}}
{{Žup|Župnija Sveta gora}}
{{Žup|Župnija Sv. Gregor}}
{{Žup|Župnija Sv. Helena - Dolsko}}
{{Žup|Župnija Sveti Jakob ob Savi}}
{{Žup|Župnija Sv. Katarina - Topol}}
{{Žup|Župnija Sv. Križ nad Jesenicami}}
{{Žup|Župnija Sv. Lenart}}
{{Žup|Župnija Sveta Planina}}
{{Žup|Župnija Sv. Trojica nad Cerknico}}
{{Žup|Župnija Sv. Vid nad Cerknico}}
{{Žup|Župnija Svibno}}
{{Žup|Župnija Šenčur}}
{{Žup|Župnija Šentgotard}}
{{Žup|Župnija Šentjošt nad Horjulom}}
{{Žup|Župnija Šentjurij - Podkum}}
{{Žup|Župnija Šentjurij pri Grosupljem}}
{{Žup|Župnija Šentlambert}}
{{Žup|Župnija Šentožbolt}}
{{Žup|Župnija Šenturška Gora}}
{{Žup|Župnija Šentvid pri Stični}}
{{Žup|Župnija Škocjan pri Turjaku}}
{{Žup|Župnija Škofja Loka}}
{{Žup|Župnija Škofja Loka - Suha}}
{{Žup|Župnija Škofljica}}
{{Žup|Župnija Šmarca - Duplica}}
{{Žup|Župnija Šmarje - Sap}}
{{Žup|Župnija Šmartno pod Šmarno goro}}
{{Žup|Župnija Šmartno pri Litiji}}
{{Žup|Župnija Šmartno v Tuhinju}}
{{Žup|Župnija Špitalič (Nadškofija Ljubljana)}}
{{Žup|Župnija Štanga}}
{{Žup|Župnija Tomišelj}}
{{Žup|Župnija Trata - Gorenja vas}}
{{Žup|Župnija Trboje}}
{{Žup|Župnija Trstenik}}
{{Žup|Župnija Trzin}}
{{Žup|Župnija Tržič}}
{{Žup|Župnija Tržič - Bistrica}}
{{Žup|Župnija Tunjice}}
{{Žup|Župnija Turjak}}
{{Žup|Župnija Unec}}
{{Žup|Župnija Vače}}
{{Žup|Župnija Velesovo}}
{{Žup|Župnija Velike Lašče}}
{{Žup|Župnija Velike Poljane}}
{{Žup|Župnija Vir}}
{{Žup|Župnija Višnja Gora}}
{{Žup|Župnija Vodice}}
{{Žup|Župnija Vranja Peč}}
{{Žup|Župnija Vrh Svetih Treh Kraljev}}
{{Žup|Župnija Vrhnika}}
{{Žup|Župnija Vrhpolje (Nadškofija Ljubljana)}}
{{Žup|Župnija Zagorje ob Savi}}
{{Žup|Župnija Zali Log}}
{{Žup|Župnija Zaplana}}
{{Žup|Župnija Zapoge}}
{{Žup|Župnija Zasip}}
{{Žup|Župnija Zgornji Tuhinj}}
{{Žup|Župnija Zlato Polje}}
{{Žup|Župnija Žabnica}}
{{Žup|Župnija Žalna}}
{{Žup|Župnija Železniki}}
{{Žup|Župnija Želimlje}}
{{Žup|Župnija Žiri}}
|}

[[Kategorija:Seznami slovenskih rimskokatoliških duhovnikov| 4]]</text>
      <sha1>dccqxci4v6jj6edcys5rc1mioi1wkpc</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam trenutnih duhovnikov in diakonov po župnijah v Sloveniji (MB)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>603961</id>
    <revision>
      <id>6687470</id>
      <timestamp>2026-06-09T21:10:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <comment>N</comment>
      <origin>6687470</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5649" sha1="kggl9k3omg56nzybb8iip3bf3s6vagh" xml:space="preserve">&lt;!--

Te strani prosimo ne urejajte.
Ta seznam je samodejno generiran iz strani Predloga:Duhovniki, v kateri se posodabljajo vsa imena (za navodila glej tamkajšnjo dokumentacijo predloge).

--&gt;
{{Duhovniki in diakoni po župnijah}}

'''Seznam trenutnih [[duhovnik]]ov in [[diakon]]ov po [[župnija]]h v Sloveniji''' – [[Nadškofija Maribor]].

{{Duhovniki in diakoni (tabela)}}
{{Žup|Župnija Brezno}}
{{Žup|Župnija Cirkovce}}
{{Žup|Župnija Čadram - Oplotnica}}
{{Žup|Župnija Črešnjevec}}
{{Žup|Župnija Črna na Koroškem}}
{{Žup|Župnija Črneče}}
{{Žup|Župnija Dornava}}
{{Žup|Župnija Dravograd}}
{{Žup|Župnija Fram}}
{{Žup|Župnija Gornja Sveta Kungota}}
{{Žup|Župnija Hajdina}}
{{Žup|Župnija Hoče}}
{{Žup|Župnija Jarenina}}
{{Žup|Župnija Javorje}}
{{Žup|Župnija Jernej nad Muto}}
{{Žup|Župnija Kamnica}}
{{Žup|Župnija Kapla na Kozjaku}}
{{Žup|Župnija Kebelj}}
{{Žup|Župnija Kidričevo}}
{{Žup|Župnija Kog}}
{{Žup|Župnija Koprivna}}
{{Žup|Župnija Kotlje}}
{{Žup|Župnija Laporje}}
{{Žup|Župnija Lenart v Slovenskih goricah}}
{{Žup|Župnija Libeliče}}
{{Žup|Župnija Limbuš}}
{{Žup|Župnija Loče pri Poljčanah}}
{{Žup|Župnija Lovrenc na Pohorju}}
{{Žup|Župnija Majšperk}}
{{Žup|Župnija Makole}}
{{Žup|Stolna župnija Maribor}}
{{Žup|Župnija Maribor - Brezje}}
{{Žup|Župnija Maribor - Košaki}}
{{Žup|Župnija Maribor - Radvanje}}
{{Žup|Župnija Maribor – Sveti Janez Bosko}}
{{Žup|Župnija Maribor – Sveti Jožef}}
{{Žup|Župnija Maribor – Sveti križ}}
{{Žup|Župnija Maribor – Sveta Magdalena}}
{{Žup|Župnija Maribor – Sveta Marija}}
{{Žup|Župnija Maribor – Sveta Marija, Mati Cerkve}}
{{Žup|Župnija Maribor – Sveto rešnje telo}}
{{Žup|Župnija Maribor - Tezno}}
{{Žup|Župnija Marija Snežna}}
{{Žup|Župnija Mežica}}
{{Žup|Župnija Muta}}
{{Žup|Župnija Negova}}
{{Žup|Župnija Ojstrica}}
{{Žup|Župnija Ormož}}
{{Žup|Župnija Pameče}}
{{Žup|Župnija Pernice}}
{{Žup|Župnija Pesnica}}
{{Žup|Župnija Podgorje pri Slovenj Gradcu}}
{{Žup|Župnija Polenšak}}
{{Žup|Župnija Poljčane}}
{{Žup|Župnija Prevalje}}
{{Žup|Župnija Prihova}}
{{Žup|Župnija Ptuj – Sveti Jurij}}
{{Žup|Župnija Ptuj – Sveti Ožbalt}}
{{Žup|Župnija Ptuj – Sveti Peter in Pavel}}
{{Žup|Župnija Ptujska Gora}}
{{Žup|Župnija Rače}}
{{Žup|Župnija Radlje ob Dravi}}
{{Žup|Župnija Ravne na Koroškem}}
{{Žup|Župnija Razbor pri Slovenj Gradcu}}
{{Žup|Župnija Remšnik}}
{{Žup|Župnija Ribnica na Pohorju}}
{{Žup|Župnija Ruše}}
{{Žup|Župnija Sele pri Slovenj Gradcu}}
{{Žup|Župnija Selnica ob Dravi}}
{{Žup|Župnija Skomarje}}
{{Žup|Župnija Slivnica pri Mariboru}}
{{Žup|Župnija Slovenj Gradec}}
{{Žup|Župnija Slovenska Bistrica}}
{{Žup|Župnija Slovenske Konjice}}
{{Žup|Župnija Spodnja Polskava}}
{{Žup|Župnija Spodnja Sveta Kungota}}
{{Žup|Župnija Središče ob Dravi}}
{{Žup|Župnija Stari trg pri Slovenj Gradcu}}
{{Žup|Župnija Stoperce}}
{{Žup|Župnija Stranice}}
{{Žup|Župnija Strojna}}
{{Žup|Župnija Studenice}}
{{Žup|Župnija Svečina}}
{{Žup|Župnija Sveta Ana v Slovenskih goricah}}
{{Žup|Župnija Sveti Andraž v Halozah - Zgornji Leskovec}}
{{Žup|Župnija Sveti Andraž v Slovenskih goricah}}
{{Žup|Župnija Sveti Anton na Pohorju}}
{{Žup|Župnija Sveti Anton v Slovenskih goricah}}
{{Žup|Župnija Sveta Barbara v Halozah - Cirkulane}}
{{Žup|Župnija Sveta Barbara v Slovenskih goricah}}
{{Žup|Župnija Sveti Benedikt v Slovenskih goricah}}
{{Žup|Župnija Sveti Bolfenk v Slovenskih goricah}}
{{Žup|Župnija Sveti Danijel nad Prevaljami}}
{{Žup|Župnija Sveti Duh na Ostrem vrhu}}
{{Žup|Župnija Sv. Florijan v Doliču}}
{{Žup|Župnija Sv. Jakob v Slovenskih goricah}}
{{Žup|Župnija Sveti Jernej pri Ločah}}
{{Žup|Župnija Sv. Jurij ob Pesnici}}
{{Žup|Župnija Sveti Jurij v Slovenskih goricah}}
{{Žup|Župnija Sveti Križ nad Mariborom}}
{{Žup|Župnija Sv. Kunigunda na Pohorju}}
{{Žup|Župnija Sv. Lenart - Podgorci}}
{{Žup|Župnija Sv. Lovrenc - Juršinci}}
{{Žup|Župnija Sv. Lovrenc na Dravskem polju}}
{{Žup|Župnija Sv. Marija v Puščavi}}
{{Žup|Župnija Sv. Marjeta niže Ptuja}}
{{Žup|Župnija Sv. Marjeta ob Pesnici}}
{{Žup|Župnija Sv. Marko niže Ptuja}}
{{Žup|Župnija Sveti Martin na Pohorju}}
{{Žup|Župnija Sv. Martin pri Vurberku - Dvorjane}}
{{Žup|Župnija Sv. Miklavž ob Dravi}}
{{Žup|Župnija Sv. Miklavž pri Ormožu}}
{{Žup|Župnija Sv. Ožbalt ob Dravi}}
{{Žup|Župnija Sveti Peter na Kronski gori}}
{{Žup|Župnija Sveti Peter pri Mariboru}}
{{Žup|Župnija Sveti Primož na Pohorju}}
{{Žup|Župnija Sv. Rupert v Slovenskih goricah}}
{{Žup|Župnija Sv. Tomaž}}
{{Žup|Župnija Sv. Trojica - Podlehnik}}
{{Žup|Župnija Sveta Trojica v Slovenskih goricah}}
{{Žup|Župnija Sv. Urban - Destrnik}}
{{Žup|Župnija Sveti Venčesl}}
{{Žup|Župnija Sv. Vid nad Valdekom}}
{{Žup|Župnija Sveti Vid pri Ptuju}}
{{Žup|Župnija Svetinje}}
{{Žup|Župnija Šentilj pod Turjakom}}
{{Žup|Župnija Šentilj v Slovenskih goricah}}
{{Žup|Župnija Šentjanž na Dravskem polju - Starše}}
{{Žup|Župnija Šentjanž pri Dravogradu}}
{{Žup|Župnija Šmartno pri Slovenj Gradcu}}
{{Žup|Župnija Šmiklavž pri Slovenj Gradcu}}
{{Žup|Župnija Špitalič (Nadškofija Maribor)}}
{{Žup|Župnija Tinje}}
{{Žup|Župnija Trbonje}}
{{Žup|Župnija Velika Nedelja}}
{{Žup|Župnija Vuhred}}
{{Žup|Župnija Vurberk}}
{{Žup|Župnija Vuzenica}}
{{Žup|Župnija Zavrč}}
{{Žup|Župnija Zgornja Polskava}}
{{Žup|Župnija Zreče}}
{{Žup|Župnija Žetale}}
{{Žup|Župnija Žiče}}
|}

[[Kategorija:Seznami slovenskih rimskokatoliških duhovnikov| 5]]</text>
      <sha1>kggl9k3omg56nzybb8iip3bf3s6vagh</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Osnutek:Maša Jelušič</title>
    <ns>118</ns>
    <id>603963</id>
    <revision>
      <id>6687518</id>
      <timestamp>2026-06-10T06:46:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MinaMina2000</username>
        <id>261430</id>
      </contributor>
      <comment>Celoten opis</comment>
      <origin>6687518</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="988" sha1="jpede84hveouezgku7x40756i7hk3q4" xml:space="preserve">Maša Jelušič (22. 5. 1982) je doktorica znanosti, pisateljica in organizatorka kulturnih dogodkov (Krimifest&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Krimifest|url=https://krimifest.si/|website=krimifest.si|accessdate=2026-06-10}}&lt;/ref&gt;, Krimiklub, Literarne ekokrajine&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Literarne ekokrajine {{!}} Cankarjev dom|url=https://www.cd-cc.si/literarne-ekokrajine|website=www.cd-cc.si|accessdate=2026-06-10|language=sl}}&lt;/ref&gt;). Svojo pot je začela kot raziskovalka okoljskih problemov - ukvarjala se je s tlemi onesnaženimi s težkimi kovinami - na [[Univerza v Ljubljani|Univerzi v Ljubljani]] v Ljubljani, danes pa ustvarja na presečišču ekologije, literature in žanrske umetnosti.

Profesor je končno mrtev&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Profesor je končno mrtev|url=https://www.goga.si/izdelek/profesor-je-koncno-mrtev/|website=Založba Goga|accessdate=2026-06-10|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; – nominacija za najboljši literarni prvenec – je njen prvi roman. Sledijo naslednji.</text>
      <sha1>jpede84hveouezgku7x40756i7hk3q4</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687625</id>
      <parentid>6687518</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T08:43:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>-knjigarna kot vir, -predvidevanja</comment>
      <origin>6687625</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="793" sha1="qji1ltrwm8ai5s404jduui053or8o8r" xml:space="preserve">Maša Jelušič (22. 5. 1982) je doktorica znanosti, pisateljica in organizatorka kulturnih dogodkov (Krimifest&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Krimifest|url=https://krimifest.si/|website=krimifest.si|accessdate=2026-06-10}}&lt;/ref&gt;, Krimiklub, Literarne ekokrajine&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Literarne ekokrajine {{!}} Cankarjev dom|url=https://www.cd-cc.si/literarne-ekokrajine|website=www.cd-cc.si|accessdate=2026-06-10|language=sl}}&lt;/ref&gt;). Svojo pot je začela kot raziskovalka okoljskih problemov - ukvarjala se je s tlemi onesnaženimi s težkimi kovinami - na [[Univerza v Ljubljani|Univerzi v Ljubljani]] v Ljubljani, danes pa ustvarja na presečišču ekologije, literature in žanrske umetnosti.

Profesor je končno mrtev – nominacija za najboljši literarni prvenec – je njen prvi roman.</text>
      <sha1>qji1ltrwm8ai5s404jduui053or8o8r</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687626</id>
      <parentid>6687625</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T08:43:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>A09 je prestavil stran [[Maša Jelušič]] na [[Osnutek:Maša Jelušič]] brez preusmeritve: [[WP:Osnutki|premik med osnutke]]</comment>
      <origin>6687625</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="793" sha1="qji1ltrwm8ai5s404jduui053or8o8r" xml:space="preserve">Maša Jelušič (22. 5. 1982) je doktorica znanosti, pisateljica in organizatorka kulturnih dogodkov (Krimifest&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Krimifest|url=https://krimifest.si/|website=krimifest.si|accessdate=2026-06-10}}&lt;/ref&gt;, Krimiklub, Literarne ekokrajine&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Literarne ekokrajine {{!}} Cankarjev dom|url=https://www.cd-cc.si/literarne-ekokrajine|website=www.cd-cc.si|accessdate=2026-06-10|language=sl}}&lt;/ref&gt;). Svojo pot je začela kot raziskovalka okoljskih problemov - ukvarjala se je s tlemi onesnaženimi s težkimi kovinami - na [[Univerza v Ljubljani|Univerzi v Ljubljani]] v Ljubljani, danes pa ustvarja na presečišču ekologije, literature in žanrske umetnosti.

Profesor je končno mrtev – nominacija za najboljši literarni prvenec – je njen prvi roman.</text>
      <sha1>qji1ltrwm8ai5s404jduui053or8o8r</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687627</id>
      <parentid>6687626</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T08:44:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>Objavljam ([[:en:WP:AFCH|AFCH]])</comment>
      <origin>6687627</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="891" sha1="n7988lm3kke17wfzdsk9wl1gn6glef2" xml:space="preserve">{{Predložitev ČU||ns=118|u=MinaMina2000|ts=20260610104410}} &lt;!-- Ne odstranite te vrstice! --&gt;

Maša Jelušič (22. 5. 1982) je doktorica znanosti, pisateljica in organizatorka kulturnih dogodkov (Krimifest&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Krimifest|url=https://krimifest.si/|website=krimifest.si|accessdate=2026-06-10}}&lt;/ref&gt;, Krimiklub, Literarne ekokrajine&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Literarne ekokrajine {{!}} Cankarjev dom|url=https://www.cd-cc.si/literarne-ekokrajine|website=www.cd-cc.si|accessdate=2026-06-10|language=sl}}&lt;/ref&gt;). Svojo pot je začela kot raziskovalka okoljskih problemov - ukvarjala se je s tlemi onesnaženimi s težkimi kovinami - na [[Univerza v Ljubljani|Univerzi v Ljubljani]] v Ljubljani, danes pa ustvarja na presečišču ekologije, literature in žanrske umetnosti.

Profesor je končno mrtev – nominacija za najboljši literarni prvenec – je njen prvi roman.</text>
      <sha1>n7988lm3kke17wfzdsk9wl1gn6glef2</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687629</id>
      <parentid>6687627</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T08:44:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>Odklanjam predložitev: biografija - Predložitev se nanaša na osebo, ki ne izpolnjuje smernice o odmevnosti ([[:en:WP:AFCH|AFCH]])</comment>
      <origin>6687629</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="934" sha1="o5xjo2ynfg6f30g2t7rtdhspkdvl7at" xml:space="preserve">{{Predložitev ČU|d|bio|ns=118|u=MinaMina2000|decliner=A09|declinets=20260610104417|ts=20260610104410}} &lt;!-- Ne odstranite te vrstice! --&gt;

Maša Jelušič (22. 5. 1982) je doktorica znanosti, pisateljica in organizatorka kulturnih dogodkov (Krimifest&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Krimifest|url=https://krimifest.si/|website=krimifest.si|accessdate=2026-06-10}}&lt;/ref&gt;, Krimiklub, Literarne ekokrajine&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Literarne ekokrajine {{!}} Cankarjev dom|url=https://www.cd-cc.si/literarne-ekokrajine|website=www.cd-cc.si|accessdate=2026-06-10|language=sl}}&lt;/ref&gt;). Svojo pot je začela kot raziskovalka okoljskih problemov - ukvarjala se je s tlemi onesnaženimi s težkimi kovinami - na [[Univerza v Ljubljani|Univerzi v Ljubljani]] v Ljubljani, danes pa ustvarja na presečišču ekologije, literature in žanrske umetnosti.

Profesor je končno mrtev – nominacija za najboljši literarni prvenec – je njen prvi roman.</text>
      <sha1>o5xjo2ynfg6f30g2t7rtdhspkdvl7at</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Xenocyprididae</title>
    <ns>14</ns>
    <id>603964</id>
    <revision>
      <id>6687534</id>
      <timestamp>2026-06-10T07:30:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »{{Cat main|Xenocyprididae}} [[Kategorija:Krapovci]]«</comment>
      <origin>6687534</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="51" sha1="5pvzsd5uqt2pjg3g2a73abonx287imm" xml:space="preserve">{{Cat main|Xenocyprididae}}
[[Kategorija:Krapovci]]</text>
      <sha1>5pvzsd5uqt2pjg3g2a73abonx287imm</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Taksonomija/Leucaspius</title>
    <ns>10</ns>
    <id>603965</id>
    <revision>
      <id>6687536</id>
      <timestamp>2026-06-10T07:34:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Belica (riba)|Leucaspius |parent= Leuciscinae |extinct= |refs={{Cof family|family=Leuciscidae|access-date=28 March 2025}} }}«</comment>
      <origin>6687536</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="185" sha1="4aixgyck0mcf188tt99tyq0li1q63bb" xml:space="preserve">{{Don't edit this line {{{machine code|}}}
|rank=genus
|link=Belica (riba)|Leucaspius
|parent= Leuciscinae
|extinct=
|refs={{Cof family|family=Leuciscidae|access-date=28 March 2025}}
}}</text>
      <sha1>4aixgyck0mcf188tt99tyq0li1q63bb</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Taksonomija/Romanogobio</title>
    <ns>10</ns>
    <id>603966</id>
    <revision>
      <id>6687545</id>
      <timestamp>2026-06-10T07:51:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Romanogobio |parent=Gobioninae }}«</comment>
      <origin>6687545</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="94" sha1="euu7epwtcwvtgak1ryxgv4ym0jbnzo4" xml:space="preserve">{{Don't edit this line {{{machine code|}}}
|rank=genus
|link=Romanogobio
|parent=Gobioninae
}}</text>
      <sha1>euu7epwtcwvtgak1ryxgv4ym0jbnzo4</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Taksonomija/Gobioninae</title>
    <ns>10</ns>
    <id>603967</id>
    <redirect title="Predloga:Taksonomija/Gobionidae" />
    <revision>
      <id>6687546</id>
      <timestamp>2026-06-10T07:52:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <comment>preusmeritev na [[Predloga:Taksonomija/Gobionidae]]</comment>
      <origin>6687546</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="92" sha1="8efsgofeobrldm0unrzkqyqw5huljje" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Template:Taksonomija/Gobionidae]]

{{Redirect category shell|
{{R from move}}
}}</text>
      <sha1>8efsgofeobrldm0unrzkqyqw5huljje</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Taksonomija/Gobionidae</title>
    <ns>10</ns>
    <id>603968</id>
    <revision>
      <id>6687547</id>
      <timestamp>2026-06-10T07:52:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=familia |link=Gobionidae |parent=Cyprinoidei |extinct=&lt;!--leave blank or delete this line for &quot;not extinct&quot;; put &quot;yes&quot; for &quot;extinct&quot; --&gt; |refs={{cite web |url=https://www.calacademy.org/scientists/catalog-of-fishes-classification |title=Eschmeyer's Catalog of Fishes Classification |access-date=20 February 2025 |publisher=[[California Academy of Sciences]]}} }}«</comment>
      <origin>6687547</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="411" sha1="2rflt3elfpq3ys7nj6mo13r47z3c4xz" xml:space="preserve">{{Don't edit this line {{{machine code|}}}
|rank=familia
|link=Gobionidae
|parent=Cyprinoidei
|extinct=&lt;!--leave blank or delete this line for &quot;not extinct&quot;; put &quot;yes&quot; for &quot;extinct&quot; --&gt;
|refs={{cite web |url=https://www.calacademy.org/scientists/catalog-of-fishes-classification |title=Eschmeyer's Catalog of Fishes Classification |access-date=20 February 2025 |publisher=[[California Academy of Sciences]]}}
}}</text>
      <sha1>2rflt3elfpq3ys7nj6mo13r47z3c4xz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Gobionidae</title>
    <ns>14</ns>
    <id>603969</id>
    <revision>
      <id>6687550</id>
      <timestamp>2026-06-10T07:56:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »{{Commons category}} {{cat main|Gobionidae}}  [[Kategorija:Krapovci]]«</comment>
      <origin>6687550</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="69" sha1="1wnsjnki71kdg22gtt31mipyr3g9ehy" xml:space="preserve">{{Commons category}}
{{cat main|Gobionidae}}

[[Kategorija:Krapovci]]</text>
      <sha1>1wnsjnki71kdg22gtt31mipyr3g9ehy</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Taksonomija/Telestes</title>
    <ns>10</ns>
    <id>603970</id>
    <revision>
      <id>6687551</id>
      <timestamp>2026-06-10T07:59:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Telestes |parent=Leuciscinae |extinct= |refs=&lt;!--Shown on this page only; don't include &lt;ref&gt; tags --&gt; }}«</comment>
      <origin>6687551</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="166" sha1="pp076509z03ly5e72jsmc4jzwywa840" xml:space="preserve">{{Don't edit this line {{{machine code|}}}
|rank=genus
|link=Telestes
|parent=Leuciscinae
|extinct=
|refs=&lt;!--Shown on this page only; don't include &lt;ref&gt; tags --&gt;
}}</text>
      <sha1>pp076509z03ly5e72jsmc4jzwywa840</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Aspius aspius</title>
    <ns>0</ns>
    <id>603971</id>
    <redirect title="Bolen" />
    <revision>
      <id>6687564</id>
      <timestamp>2026-06-10T08:09:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <comment>preusmeritev na [[Bolen]]</comment>
      <origin>6687564</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="54" sha1="94cxvmlg6i17es9mbad8x3rho4bjxwx" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV[[Bolen]]
{{R from scientific name|fish}}</text>
      <sha1>94cxvmlg6i17es9mbad8x3rho4bjxwx</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Leuciscus aspius</title>
    <ns>0</ns>
    <id>603973</id>
    <redirect title="Bolen" />
    <revision>
      <id>6687567</id>
      <timestamp>2026-06-10T08:15:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <comment>preusmeritev na [[Bolen]]</comment>
      <origin>6687567</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="54" sha1="94cxvmlg6i17es9mbad8x3rho4bjxwx" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV[[Bolen]]
{{R from scientific name|fish}}</text>
      <sha1>94cxvmlg6i17es9mbad8x3rho4bjxwx</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Taksonomija/Danionella</title>
    <ns>10</ns>
    <id>603974</id>
    <revision>
      <id>6687571</id>
      <timestamp>2026-06-10T08:19:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Danionella |parent=Danioninae |refs = {{Cof family|family=Danionidae|access-date=16 February 2025}}  }}«</comment>
      <origin>6687571</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="164" sha1="rzwnamw6bmfl5ahym3fopl0r2zh7uap" xml:space="preserve">{{Don't edit this line {{{machine code|}}}
|rank=genus
|link=Danionella
|parent=Danioninae
|refs = {{Cof family|family=Danionidae|access-date=16 February 2025}} 
}}</text>
      <sha1>rzwnamw6bmfl5ahym3fopl0r2zh7uap</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Taksonomija/Danioninae</title>
    <ns>10</ns>
    <id>603975</id>
    <revision>
      <id>6687574</id>
      <timestamp>2026-06-10T08:20:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=subfamilia |link=Danioninae |parent=Danionidae |extinct= |refs={{Cof family|family=Danionidae|access-date=13 February 2025}} }}«</comment>
      <origin>6687574</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="176" sha1="fb0grjq19x7sct577bg2ypzjo47newq" xml:space="preserve">{{Don't edit this line {{{machine code|}}}
|rank=subfamilia
|link=Danioninae
|parent=Danionidae
|extinct=
|refs={{Cof family|family=Danionidae|access-date=13 February 2025}}
}}</text>
      <sha1>fb0grjq19x7sct577bg2ypzjo47newq</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Taksonomija/Danionidae</title>
    <ns>10</ns>
    <id>603976</id>
    <revision>
      <id>6687577</id>
      <timestamp>2026-06-10T08:21:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=familia |link=Danionidae |parent=Cyprinoidei |extinct= |refs={{cite web |url=https://www.calacademy.org/scientists/catalog-of-fishes-classification |title=Eschmeyer's Catalog of Fishes Classification |access-date=27 January 2025 |publisher=[[California Academy of Sciences]]}} }}«</comment>
      <origin>6687577</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="328" sha1="rqnug3njeu0xqiavq250pjxmh89a2z7" xml:space="preserve">{{Don't edit this line {{{machine code|}}}
|rank=familia
|link=Danionidae
|parent=Cyprinoidei
|extinct=
|refs={{cite web |url=https://www.calacademy.org/scientists/catalog-of-fishes-classification |title=Eschmeyer's Catalog of Fishes Classification |access-date=27 January 2025 |publisher=[[California Academy of Sciences]]}}
}}</text>
      <sha1>rqnug3njeu0xqiavq250pjxmh89a2z7</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Danionidae</title>
    <ns>14</ns>
    <id>603977</id>
    <revision>
      <id>6687587</id>
      <timestamp>2026-06-10T08:25:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »[[Kategorija:Krapovci]]«</comment>
      <origin>6687587</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="23" sha1="9ug6dyln2i5sjo8b9bhd9j72dgb9pl5" xml:space="preserve">[[Kategorija:Krapovci]]</text>
      <sha1>9ug6dyln2i5sjo8b9bhd9j72dgb9pl5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Taksonomija/Barbus</title>
    <ns>10</ns>
    <id>603978</id>
    <revision>
      <id>6687594</id>
      <timestamp>2026-06-10T08:29:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Barbus |parent=Barbinae |extinct=&lt;!--leave blank for &quot;not extinct&quot;; put &quot;yes&quot; for &quot;extinct&quot; --&gt; |refs=&lt;!--Shown on this page only; don't include &lt;ref&gt; tags --&gt; }}«</comment>
      <origin>6687594</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="223" sha1="3ws0w3ytvmd61jdkek1tojaj5ns06qw" xml:space="preserve">{{Don't edit this line {{{machine code|}}}
|rank=genus
|link=Barbus
|parent=Barbinae
|extinct=&lt;!--leave blank for &quot;not extinct&quot;; put &quot;yes&quot; for &quot;extinct&quot; --&gt;
|refs=&lt;!--Shown on this page only; don't include &lt;ref&gt; tags --&gt;
}}</text>
      <sha1>3ws0w3ytvmd61jdkek1tojaj5ns06qw</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Taksonomija/Barbinae</title>
    <ns>10</ns>
    <id>603979</id>
    <revision>
      <id>6687595</id>
      <timestamp>2026-06-10T08:29:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=subfamilia |link=Barbinae |parent=Cyprinidae |extinct= |refs={{Cof family|family=Cyprinidae|access-date=11 December 2024}} }}«</comment>
      <origin>6687595</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="174" sha1="kdj6otvjpj0f1kjdmnxrfm98b39p4j2" xml:space="preserve">{{Don't edit this line {{{machine code|}}}
|rank=subfamilia
|link=Barbinae
|parent=Cyprinidae
|extinct=
|refs={{Cof family|family=Cyprinidae|access-date=11 December 2024}}
}}</text>
      <sha1>kdj6otvjpj0f1kjdmnxrfm98b39p4j2</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Črevesna flora</title>
    <ns>0</ns>
    <id>603980</id>
    <redirect title="Črevesna mikrobiota" />
    <revision>
      <id>6687619</id>
      <timestamp>2026-06-10T08:41:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <comment>Upwinxp je prestavil stran [[Črevesna flora]] na [[Črevesna mikrobiota]]: https://www.termania.net/iskanje?dictionaries=95&amp;dictionaries=96&amp;dictionaries=335&amp;query=mikrobiota, https://www.termania.net/iskanje?query=flora&amp;dictionaries=95&amp;dictionaries=96&amp;dictionaries=335</comment>
      <origin>6687619</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="38" sha1="inhbue4xg7q7hbya1r2xns8u9udjk04" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Črevesna mikrobiota]]</text>
      <sha1>inhbue4xg7q7hbya1r2xns8u9udjk04</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pogovor:Črevesna flora</title>
    <ns>1</ns>
    <id>603981</id>
    <redirect title="Pogovor:Črevesna mikrobiota" />
    <revision>
      <id>6687621</id>
      <timestamp>2026-06-10T08:41:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <comment>Upwinxp je prestavil stran [[Pogovor:Črevesna flora]] na [[Pogovor:Črevesna mikrobiota]]: https://www.termania.net/iskanje?dictionaries=95&amp;dictionaries=96&amp;dictionaries=335&amp;query=mikrobiota, https://www.termania.net/iskanje?query=flora&amp;dictionaries=95&amp;dictionaries=96&amp;dictionaries=335</comment>
      <origin>6687621</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="46" sha1="e8504bmp35zteg3w5yb2qytzmuoiq2p" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Pogovor:Črevesna mikrobiota]]</text>
      <sha1>e8504bmp35zteg3w5yb2qytzmuoiq2p</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Uporabniški pogovor:MinaMina2000</title>
    <ns>3</ns>
    <id>603982</id>
    <revision>
      <id>6687628</id>
      <timestamp>2026-06-10T08:44:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>Obvestilo: Vaša [[Osnutek:Maša Jelušič|predložitev]] je bila odklonjena ([[:en:WP:AFCH|AFCH]])</comment>
      <origin>6687628</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2773" sha1="8sf5ldbm7nzpy5gbv80fnudasl0depn" xml:space="preserve">{{Talk header}}

== Sprememba stanja vaše [[Wikipedija:Članki za ustvaritev|predložitve]]: [[Osnutek:Maša Jelušič|Maša Jelušič]] (10. junij) ==
&lt;div style=&quot;border: solid 1px #FCC; background-color: #F8EEBC; padding: 0.5em 1em; color: #000; margin: 1.5em; width: 90%;&quot;&gt; [[File:AFC-Logo_Decline.svg|50px|left]]Članek, ki ste ga pred kratkim predlagali v pregled&lt;!-- na [[Wikipedija:Članki za ustvaritev|Člankih za ustvaritev]]--&gt;, je bil pregledan! Žal tokrat ni bil sprejet.&lt;nowiki&gt; &lt;/nowiki&gt;Razlog je naslednji:

{{divbox|gray|3=Sklici te predložitve ne dokazujejo, da subjekt [[Wikipedija:Odmevnost|izpolnjuje kriterije smernice o odmevnosti]]; to pomeni, da je subjekt premalokrat predstavljen (pod to ne spadajo bežne omembe) v ''objavljenih'', ''[[Wikipedija:Zanesljivi viri|zanesljivih]]'', ''[[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja#Sekundarni viri|sekundarnih virih]]'', ''neodvisnih'' od subjekta. Pred ponovno predložitvijo je treba v osnutek dodati dodatne sklice, ki ta merila izpolnjujejo (glejte [[Pomoč:Sklicevanje za začetnike|tehnično pomoč]]). Če ne najdete dodatnih sklicev, tema ni primerna za Wikipedijo.|}}&lt;!--
--
--&gt; Prosimo, preverite predložitev glede dodatnih komentarjev, ki jih je pustil pregledovalec. Vabimo vas, da uredite predložitev in odpravite pomanjkljivosti, ''po popravi'' pa članek znova predložite v pregled.
{{clear}}
* Če želite naprej urejati predložitev, pojdite na [[Osnutek:Maša Jelušič]] in kliknite zavihek »Uredi« na vrhu okna.
* Če svojega osnutka ne boste uredili v naslednjih 6 mesecih, se bo štel za opuščenega in [[Wikipedija:Merila za hitri izbris#S13. Opuščeni osnutki in predložitve Člankov za ustvaritev|se lahko izbriše]].
* Če potrebujete kakršno koli pomoč ali ste v zvezi s to predložitvijo naleteli na kakršne koli druge težave, lahko za pomoč vprašate na &lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[//sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija:Forum_za_pomo%C4%8D&amp;action=edit&amp;section=new&amp;nosummary=1&amp;preload=Template:AfC_decline/HD_preload&amp;preloadparams%5B%5D=Osnutek:Ma%C5%A1a_Jelu%C5%A1i%C4%8D '''Forumu za pomoč''']&lt;/span&gt;, na &lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[//sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:A09&amp;action=edit&amp;section=new&amp;nosummary=1&amp;preload=Template:AfC_decline/HD_preload&amp;preloadparams%5B%5D=Osnutek:Ma%C5%A1a_Jelu%C5%A1i%C4%8D '''pregledovalčevi pogovorni strani''']&lt;/span&gt; ali uporabite {{telegram|ime=pomoč izkušenih urejevalcev v živo|t.me/sl_wiki}}.

'''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 10:44, 10. junij 2026 (CEST)&lt;/div&gt;&lt;!--Predloga:Odklonitev ČU--&gt;</text>
      <sha1>8sf5ldbm7nzpy5gbv80fnudasl0depn</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Dekani</title>
    <ns>10</ns>
    <id>603983</id>
    <revision>
      <id>6687670</id>
      <timestamp>2026-06-10T09:12:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <comment>N</comment>
      <origin>6687670</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2414" sha1="qfo1fp1e1bab261xjf8ze35s1nx7s7o" xml:space="preserve">{{#switch: {{First word|{{delink|{{{deanery|}}}}}}}
&lt;!--
–––––––––––– Opomba: K imenom ni potrebno pisati službenega naziva.

–––––––––––– Dekanije Škofije Celje

--&gt;
| Celje&lt;!-- - Nova Cerkev --&gt; = Tadej Linasi
| Gornji&lt;!-- Grad --&gt; | Šaleška&lt;!-- dolina --&gt; = Janko Rezar
| Kozje | Rogatec | Šmarje&lt;!-- pri Jelšah --&gt; = Damjan Ratajc
| Laško | Videm&lt;!-- ob Savi --&gt; = Rok Metličar
| Žalec | Braslovče = Srečko Hren
&lt;!--

–––––––––––– Dekanije Škofije Koper

--&gt;
| Dekani = 
| Idrija&lt;!-- - Cerkno --&gt; = 
| Kobarid = 
| Koper = 
| Kraška&lt;!-- dekanija --&gt; = 
| Nova&lt;!-- Gorica --&gt; = 
| Postojna = 
| Šempeter = 
| Tolmin = 
| Vipavska&lt;!-- dekanija --&gt; = 
&lt;!--

–––––––––––– Dekanije Nadškofije Ljubljana

--&gt;
| Cerknica = Blaž Dobravec
| Domžale = Klemen Svetelj
| Grosuplje = Izidor Grošelj
| Kamnik = Pavel Pibernik
| Kranj = Igor Jereb
| Litija&lt;!-- Zagorje --&gt; = Miro Bergelj
| Ljubljana = {{#switch: {{Last word|{{delink|[[Dekanija Ljubljana - Center|Ljubljana - Center]]}}}}
| &lt;!-- Ljubljana - --&gt;Center = Roman Starc
| &lt;!-- Ljubljana - --&gt;Polje = Alojzij Grebenc
| &lt;!-- Ljubljana - --&gt;Šentvid = France Mervar
| &lt;!-- Ljubljana - --&gt;Vič/Rakovnik = Jožef Poje
}}
| Radovljica = Andrej Župan
| Ribnica = Bojan Traven
| Šenčur = Slavko Kalan
| Škofja&lt;!-- Loka --&gt; = Franci Alič
| Tržič = 
| Vrhnika = Mohor Rihtaršič
&lt;!-- 

–––––––––––– Dekanije Nadškofije Maribor

--&gt;
| Dravograd&lt;!-- - Mežiška dolina --&gt; = Edvard Vajda
| Dravsko&lt;!-- polje --&gt; = Alojz Petrič
| Jarenina = Igor Novak
| Lenart&lt;!-- v Slovenskih goricah --&gt; = Marijan Rola
| Maribor = Danijel Lasbaher
| Ptuj = Marijan Fesel
| Radlje&lt;!-- - Vuzenica --&gt; = Tadej Legnar
| Slovenska&lt;!-- Bistrica --&gt; = Tomislav Šantak
| Slovenske&lt;!-- Konjice --&gt; = Peter Leskovar
| Stari&lt;!-- trg --&gt; = Franc Linasi
| Velika&lt;!-- Nedelja --&gt; = Jože Urbanija
| Zavrč = Ciril Čuš
&lt;!-- 

–––––––––––– Dekanije Škofije Murska Sobota

--&gt;
| Lendava = Boris Kučko
| Ljutomer = [[Franc Režonja]]
| Murska&lt;!-- Sobota --&gt; = Ivan Kranjec
&lt;!-- 

–––––––––––– Dekanije Škofije Novo mesto

--&gt;
| Črnomelj = Anton Gnidovec
| Kočevje = Sašo Kovač
| Leskovec = Silvester Fabijan
| Novo&lt;!-- mesto --&gt; = Jože Rački
| Trebnje = Jože Pibernik
| Žužemberk = Dejan Pavlin
}}</text>
      <sha1>qfo1fp1e1bab261xjf8ze35s1nx7s7o</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687687</id>
      <parentid>6687670</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T09:41:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>test</comment>
      <origin>6687687</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2359" sha1="szfi5tr7rsgec7laewijqfngu05jvsl" xml:space="preserve">&lt;!--
–––––––––––– Opomba: K imenom ni potrebno pisati službenega naziva.

–––––––––––– Dekanije Škofije Celje

--&gt;
| Celje&lt;!-- - Nova Cerkev --&gt; = Tadej Linasi
| Gornji&lt;!-- Grad --&gt; | Šaleška&lt;!-- dolina --&gt; = Janko Rezar
| Kozje | Rogatec | Šmarje&lt;!-- pri Jelšah --&gt; = Damjan Ratajc
| Laško | Videm&lt;!-- ob Savi --&gt; = Rok Metličar
| Žalec | Braslovče = Srečko Hren
&lt;!--

–––––––––––– Dekanije Škofije Koper

--&gt;
| Dekani = 
| Idrija&lt;!-- - Cerkno --&gt; = 
| Kobarid = 
| Koper = 
| Kraška&lt;!-- dekanija --&gt; = 
| Nova&lt;!-- Gorica --&gt; = 
| Postojna = 
| Šempeter = 
| Tolmin = 
| Vipavska&lt;!-- dekanija --&gt; = 
&lt;!--

–––––––––––– Dekanije Nadškofije Ljubljana

--&gt;
| Cerknica = Blaž Dobravec
| Domžale = Klemen Svetelj
| Grosuplje = Izidor Grošelj
| Kamnik = Pavel Pibernik
| Kranj = Igor Jereb
| Litija&lt;!-- Zagorje --&gt; = Miro Bergelj
| Ljubljana = {{#switch: {{Last word|{{delink|[[Dekanija Ljubljana - Center|Ljubljana - Center]]}}}}
| &lt;!-- Ljubljana - --&gt;Center = Roman Starc
| &lt;!-- Ljubljana - --&gt;Polje = Alojzij Grebenc
| &lt;!-- Ljubljana - --&gt;Šentvid = France Mervar
| &lt;!-- Ljubljana - --&gt;Vič/Rakovnik = Jožef Poje
}}
| Radovljica = Andrej Župan
| Ribnica = Bojan Traven
| Šenčur = Slavko Kalan
| Škofja&lt;!-- Loka --&gt; = Franci Alič
| Tržič = 
| Vrhnika = Mohor Rihtaršič
&lt;!-- 

–––––––––––– Dekanije Nadškofije Maribor

--&gt;
| Dravograd&lt;!-- - Mežiška dolina --&gt; = Edvard Vajda
| Dravsko&lt;!-- polje --&gt; = Alojz Petrič
| Jarenina = Igor Novak
| Lenart&lt;!-- v Slovenskih goricah --&gt; = Marijan Rola
| Maribor = Danijel Lasbaher
| Ptuj = Marijan Fesel
| Radlje&lt;!-- - Vuzenica --&gt; = Tadej Legnar
| Slovenska&lt;!-- Bistrica --&gt; = Tomislav Šantak
| Slovenske&lt;!-- Konjice --&gt; = Peter Leskovar
| Stari&lt;!-- trg --&gt; = Franc Linasi
| Velika&lt;!-- Nedelja --&gt; = Jože Urbanija
| Zavrč = Ciril Čuš
&lt;!-- 

–––––––––––– Dekanije Škofije Murska Sobota

--&gt;
| Lendava = Boris Kučko
| Ljutomer = [[Franc Režonja]]
| Murska&lt;!-- Sobota --&gt; = Ivan Kranjec
&lt;!-- 

–––––––––––– Dekanije Škofije Novo mesto

--&gt;
| Črnomelj = Anton Gnidovec
| Kočevje = Sašo Kovač
| Leskovec = Silvester Fabijan
| Novo&lt;!-- mesto --&gt; = Jože Rački
| Trebnje = Jože Pibernik
| Žužemberk = Dejan Pavlin</text>
      <sha1>szfi5tr7rsgec7laewijqfngu05jvsl</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687691</id>
      <parentid>6687687</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T09:44:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp</comment>
      <origin>6687691</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2441" sha1="0tkfq10onjmh2y196cbvi8z2luh121k" xml:space="preserve">&lt;includeonly&gt;{{#switch: {{First word|{{delink|{{{deanery|}}}}}}}
&lt;!--
–––––––––––– Opomba: K imenom ni potrebno pisati službenega naziva.

–––––––––––– Dekanije Škofije Celje

--&gt;
| Celje&lt;!-- - Nova Cerkev --&gt; = Tadej Linasi
| Gornji&lt;!-- Grad --&gt; | Šaleška&lt;!-- dolina --&gt; = Janko Rezar
| Kozje | Rogatec | Šmarje&lt;!-- pri Jelšah --&gt; = Damjan Ratajc
| Laško | Videm&lt;!-- ob Savi --&gt; = Rok Metličar
| Žalec | Braslovče = Srečko Hren
&lt;!--

–––––––––––– Dekanije Škofije Koper

--&gt;
| Dekani = 
| Idrija&lt;!-- - Cerkno --&gt; = 
| Kobarid = 
| Koper = 
| Kraška&lt;!-- dekanija --&gt; = 
| Nova&lt;!-- Gorica --&gt; = 
| Postojna = 
| Šempeter = 
| Tolmin = 
| Vipavska&lt;!-- dekanija --&gt; = 
&lt;!--

–––––––––––– Dekanije Nadškofije Ljubljana

--&gt;
| Cerknica = Blaž Dobravec
| Domžale = Klemen Svetelj
| Grosuplje = Izidor Grošelj
| Kamnik = Pavel Pibernik
| Kranj = Igor Jereb
| Litija&lt;!-- Zagorje --&gt; = Miro Bergelj
| Ljubljana = {{#switch: {{Last word|{{delink|[[Dekanija Ljubljana - Center|Ljubljana - Center]]}}}}
| &lt;!-- Ljubljana - --&gt;Center = Roman Starc
| &lt;!-- Ljubljana - --&gt;Polje = Alojzij Grebenc
| &lt;!-- Ljubljana - --&gt;Šentvid = France Mervar
| &lt;!-- Ljubljana - --&gt;Vič/Rakovnik = Jožef Poje
}}
| Radovljica = Andrej Župan
| Ribnica = Bojan Traven
| Šenčur = Slavko Kalan
| Škofja&lt;!-- Loka --&gt; = Franci Alič
| Tržič = 
| Vrhnika = Mohor Rihtaršič
&lt;!-- 

–––––––––––– Dekanije Nadškofije Maribor

--&gt;
| Dravograd&lt;!-- - Mežiška dolina --&gt; = Edvard Vajda
| Dravsko&lt;!-- polje --&gt; = Alojz Petrič
| Jarenina = Igor Novak
| Lenart&lt;!-- v Slovenskih goricah --&gt; = Marijan Rola
| Maribor = Danijel Lasbaher
| Ptuj = Marijan Fesel
| Radlje&lt;!-- - Vuzenica --&gt; = Tadej Legnar
| Slovenska&lt;!-- Bistrica --&gt; = Tomislav Šantak
| Slovenske&lt;!-- Konjice --&gt; = Peter Leskovar
| Stari&lt;!-- trg --&gt; = Franc Linasi
| Velika&lt;!-- Nedelja --&gt; = Jože Urbanija
| Zavrč = Ciril Čuš
&lt;!-- 

–––––––––––– Dekanije Škofije Murska Sobota

--&gt;
| Lendava = Boris Kučko
| Ljutomer = [[Franc Režonja]]
| Murska&lt;!-- Sobota --&gt; = Ivan Kranjec
&lt;!-- 

–––––––––––– Dekanije Škofije Novo mesto

--&gt;
| Črnomelj = Anton Gnidovec
| Kočevje = Sašo Kovač
| Leskovec = Silvester Fabijan
| Novo&lt;!-- mesto --&gt; = Jože Rački
| Trebnje = Jože Pibernik
| Žužemberk = Dejan Pavlin
}}&lt;/includeonly&gt;</text>
      <sha1>0tkfq10onjmh2y196cbvi8z2luh121k</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687698</id>
      <parentid>6687691</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T09:51:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp</comment>
      <origin>6687698</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2366" sha1="hbw576e6uw7fzbhgdwd65gmanjiyjes" xml:space="preserve">{{#switch: {{First word|{{delink|{{{1|}}}}}}}
&lt;!--
–––––––––––– Opomba: K imenom ni potrebno pisati službenega naziva.

–––––––––––– Dekanije Škofije Celje

--&gt;
| Celje&lt;!-- - Nova Cerkev --&gt; = Tadej Linasi
| Gornji&lt;!-- Grad --&gt; | Šaleška&lt;!-- dolina --&gt; = Janko Rezar
| Kozje | Rogatec | Šmarje&lt;!-- pri Jelšah --&gt; = Damjan Ratajc
| Laško | Videm&lt;!-- ob Savi --&gt; = Rok Metličar
| Žalec | Braslovče = Srečko Hren
&lt;!--

–––––––––––– Dekanije Škofije Koper

--&gt;
| Dekani = 
| Idrija&lt;!-- - Cerkno --&gt; = 
| Kobarid = 
| Koper = 
| Kraška&lt;!-- dekanija --&gt; = 
| Nova&lt;!-- Gorica --&gt; = 
| Postojna = 
| Šempeter = 
| Tolmin = 
| Vipavska&lt;!-- dekanija --&gt; = 
&lt;!--

–––––––––––– Dekanije Nadškofije Ljubljana

--&gt;
| Cerknica = Blaž Dobravec
| Domžale = Klemen Svetelj
| Grosuplje = Izidor Grošelj
| Kamnik = Pavel Pibernik
| Kranj = Igor Jereb
| Litija&lt;!-- Zagorje --&gt; = Miro Bergelj
| Ljubljana = {{#switch: {{Last word|{{delink|{{{1|}}}}}}}
| &lt;!-- Ljubljana - --&gt;Center = Roman Starc
| &lt;!-- Ljubljana - --&gt;Polje = Alojzij Grebenc
| &lt;!-- Ljubljana - --&gt;Šentvid = France Mervar
| &lt;!-- Ljubljana - --&gt;Vič/Rakovnik = Jožef Poje
}}
| Radovljica = Andrej Župan
| Ribnica = Bojan Traven
| Šenčur = Slavko Kalan
| Škofja&lt;!-- Loka --&gt; = Franci Alič
| Tržič = 
| Vrhnika = Mohor Rihtaršič
&lt;!-- 

–––––––––––– Dekanije Nadškofije Maribor

--&gt;
| Dravograd&lt;!-- - Mežiška dolina --&gt; = Edvard Vajda
| Dravsko&lt;!-- polje --&gt; = Alojz Petrič
| Jarenina = Igor Novak
| Lenart&lt;!-- v Slovenskih goricah --&gt; = Marijan Rola
| Maribor = Danijel Lasbaher
| Ptuj = Marijan Fesel
| Radlje&lt;!-- - Vuzenica --&gt; = Tadej Legnar
| Slovenska&lt;!-- Bistrica --&gt; = Tomislav Šantak
| Slovenske&lt;!-- Konjice --&gt; = Peter Leskovar
| Stari&lt;!-- trg --&gt; = Franc Linasi
| Velika&lt;!-- Nedelja --&gt; = Jože Urbanija
| Zavrč = Ciril Čuš
&lt;!-- 

–––––––––––– Dekanije Škofije Murska Sobota

--&gt;
| Lendava = Boris Kučko
| Ljutomer = [[Franc Režonja]]
| Murska&lt;!-- Sobota --&gt; = Ivan Kranjec
&lt;!-- 

–––––––––––– Dekanije Škofije Novo mesto

--&gt;
| Črnomelj = Anton Gnidovec
| Kočevje = Sašo Kovač
| Leskovec = Silvester Fabijan
| Novo&lt;!-- mesto --&gt; = Jože Rački
| Trebnje = Jože Pibernik
| Žužemberk = Dejan Pavlin
}}</text>
      <sha1>hbw576e6uw7fzbhgdwd65gmanjiyjes</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Waleed al-Shehri</title>
    <ns>0</ns>
    <id>603984</id>
    <redirect title="Waleed al Šehri" />
    <revision>
      <id>6687719</id>
      <timestamp>2026-06-10T10:17:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>A09 je prestavil stran [[Waleed al-Shehri]] na [[Waleed al Šehri]]: slovenjenje, brez vezaja za predimkom, glej https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/7316/slovenjenje-arabskih-imen?_=1780950988397</comment>
      <origin>6687719</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="34" sha1="hjnvnj6qmnlxatx8dgn16gah4c8m9vr" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Waleed al Šehri]]</text>
      <sha1>hjnvnj6qmnlxatx8dgn16gah4c8m9vr</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Kairouan</title>
    <ns>14</ns>
    <id>603985</id>
    <revision>
      <id>6687721</id>
      <timestamp>2026-06-10T10:31:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>nova kat</comment>
      <origin>6687721</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="56" sha1="m2qk872oo1mh60sy80ct6d96it2rlnp" xml:space="preserve">{{Commonscat|Kairouan}}

[[Kategorija:Mesta v Tuniziji]]</text>
      <sha1>m2qk872oo1mh60sy80ct6d96it2rlnp</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Velika mošeja v Kairouanu</title>
    <ns>0</ns>
    <id>603986</id>
    <revision>
      <id>6687722</id>
      <timestamp>2026-06-10T10:33:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>nov iz en wiki</comment>
      <origin>6687722</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11802" sha1="30rasdvzg20684pyb17ppp7ux2l6hk4" xml:space="preserve">{{Infobox religious building
| image                 = Great Mosque of Kairouan Panorama - Grande Mosquée de Kairouan Panorama.jpg
| caption               = 
| building_name         = Velika mošeja v Kairouanu
| location              = [[Kairouan]], [[Tunizija]]
| geo                   = 
| religious_affiliation = [[Islam]]
| region                = 
| province              = 
| functional_status     = aktivna
| website               = 
| architect             = 
| architecture_type     = 
| architecture_style    = Aghlabidska arhitektura
| established           = 670
| completed             = 9. stoletje &lt;small&gt;(sedanja stavba, s kasnejšimi prenovami)&lt;/small&gt;
| construction_cost     = 
| capacity              = 
| specifications        = no
| dome_quantity         = 
| dome_height_outer     = 
| dome_dia_outer        = 
| minaret_quantity      = 1
| minaret_height        = 
| materials             = 
}}
'''Velika mošeja v Kairouanu''' ({{langx|ar|جامع القيروان الأكبر}}), znana tudi kot '''mošeja Ukba''' ({{lang|ar|جامع عقبة بن نافع}}), je [[mošeja]] v mestu [[Kairouan]] v [[Tunizija|Tuniziji]], ki je na Unescovem seznamu svetovne dediščine, in je eden največjih islamskih spomenikov v Severni Afriki.&lt;ref&gt; [https://web.archive.org/web/20110726091156/http://www.geotunis.org/page.php?id=15 || Géotunis 2009 :: Kairouan ||&lt;!-- Bot generated title --&gt;]&lt;/ref&gt; 

Mošeja, ki jo je leta 50 po [[hidžra|hidžri]] (670/671 n. št.) ustanovil arabski general Ukba ibn Nafi ob ustanovitvi mesta Kairouan, zavzema površino več kot 9000 kvadratnih metrov. Je eno najstarejših bogoslužnih mest v islamskem svetu in je model za vse poznejše mošeje v [[Magreb]]u.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.discoverislamicart.org/pc_item.php?id=monument%3BISL%3Btn%3BMon01%3B2%3Ben |title=Great Mosque of Kairouan |work=discoverislamicart.org |date= |access-date= |archive-url=https://web.archive.org/web/20130407201059/http://www.discoverislamicart.org/pc_item.php?id=monument%3BISL%3Btn%3BMon01%3B2%3Ben |archive-date= 2013-04-07 }}&lt;/ref&gt; Njen obseg, približno 405 metrov, vsebuje [[hipostil]]no molilnico, marmorno tlakovano dvorišče in kvadratni [[minaret]]. Poleg duhovnega prestiža&lt;ref&gt;{{Cite web |url=http://www.sacred-destinations.com/tunisia/kairouan-great-mosque |title=Great Mosque of Kairouan – Kairouan, Tunisia  &lt;!-- Bot generated title --&gt; |access-date=2009-08-24 |archive-date=2019-08-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190815081813/http://www.sacred-destinations.com/tunisia/kairouan-great-mosque |url-status=live }}&lt;/ref&gt; je mošeja Uqba ena od mojstrovin [[islamska arhitektura|islamske arhitekture]],&lt;ref&gt;{{Cite web |url=https://whc.unesco.org/en/list/499 |title=Kairouan – UNESCO World Heritage Centre&lt;!-- Bot generated title --&gt; |access-date=2019-12-26 |archive-date=2022-08-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220823001241/https://whc.unesco.org/en/list/499 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |url=https://whc.unesco.org/archive/advisory_body_evaluation/499.pdf |title=Kairouan 499&lt;!-- Bot generated title --&gt; |access-date=2019-12-26 |archive-date=2012-10-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121026081607/http://whc.unesco.org/archive/advisory_body_evaluation/499.pdf |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt; [http://www.kairouan-cci2009.nat.tn/index.php?option=com_content&amp;view=article&amp;id=64%3Ala-grande-mosquee&amp;catid=3%3Amonuments&amp;Itemid=76&amp;lang=en The Great Mosque (kairouan-cci2009.nat.tn)]{{dead link|date=January 2025|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}{{ Dead link |date=September 2018 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; med drugim znana po prvi islamski uporabi [[podkvasti lok|podkvastega loka]].

Obsežna dela pod Aglabidi dve stoletji pozneje (9. stoletje n. št.) so mošeji dala sedanjo podobo.&lt;ref&gt; {{in lang|fr}} M’hamed Hassine Fantar, ''De Carthage à Kairouan: 2000 ans d’art et d’histoire en Tunisie'',  éd. Agence française d’action artistique, Paris, 1982, p. 23&lt;/ref&gt; Slava mošeje Uqba in drugih svetih krajev v Kairouanu je mestu pomagala pri razvoju in širitvi. Univerza, ki so jo sestavljali učenjaki, ki so poučevali v mošeji, je bila središče izobraževanja tako v islamski misli kot v posvetnih znanostih.&lt;ref&gt; Wilfrid Knapp and Nevill Barbour, North West Africa : a political and economic survey, Editions Oxford University Press, Oxford, 1977, page 404&lt;/ref&gt; Njeno vlogo v tistem času lahko primerjamo z vlogo pariške univerze v srednjem veku.&lt;ref&gt; Henri Saladin, Tunis et Kairouan, Editions Henri Laurens, Paris, 1908, page 118&lt;/ref&gt; Z upadom mesta od sredine 11. stoletja se je središče intelektualne misli preselilo na [[univerza Ez-Zitouna|univerzo Ez-Zitouna]] v [[Tunis]]u.&lt;ref&gt; Mahmud Abd al-Mawla, L’université zaytounienne et la société tunisienne,  éditions Maison Tiers-Monde,  Tunis, 1984, page 33&lt;/ref&gt;

== Lega ==
[[File:Plan Kairouan 1916.jpg|left|thumb|Zemljevid Kairouana (1916) z lokacijo Velike mošeje v severovzhodnem kotu medine]]

Mošeja stoji na severovzhodu medine Kairouana v intramuralnem okrožju Houmat al-Džami (dobesedno 'območje Velike mošeje').&lt;ref&gt;{{Cite journal|url=https://www.persee.fr/doc/genes_1155-3219_1998_num_33_1_1539|title=Quartiers et faubourgs de la médina de Kairouan. Des mots aux modes de spatialisation|first=Mohamed|last=Kerrou|date=September 10, 1998|journal=Genèses. Sciences sociales et histoire|volume=33|issue=1|pages=49–76|via=www.persee.fr|doi=10.3406/genes.1998.1539}}&lt;/ref&gt; Ta lokacija je prvotno ustrezala središču urbanega tkiva mesta, ki ga je ustanovil Uqba ibn Nafi. Vendar pa se je zaradi naravne lege zemljišča, ki ga prečka več pritokov [[vadi]]jev, urbani razvoj mesta razširil proti jugu. Človeški dejavniki, vključno s Hilalianovimi vdori leta 449 po hidžri (1057 n. št.), so privedli do propada mesta in ustavili razvoj. Zaradi vseh teh razlogov je mošeja, ki je nekoč zasedala središče medine, ko je bila prvič zgrajena leta 670, zdaj na skrajnem vzhodnem delu, ki meji na mestno obzidje.

== Zgodovina ==
=== Razvoj ===
[[File:Great Mosque of Kairouan-1900-img434.jpg|thumb|right|Pogled na Veliko mošejo v Kairouanu v začetku 20. stoletja]]

Ob ustanovitvi Kairouana leta 670 je arabski general in osvajalec Uqba ibn Nafi (sam ustanovitelj mesta) izbral lokacijo za svojo mošejo v središču mesta, blizu sedeža guvernerja. Okoli leta 690, kmalu po izgradnji, je bila mošeja, med berbersko okupacijo Kairouana, ki jo je prvotno vodil Kusaila, uničena&lt;ref&gt;Amédée Guiraud, ''Histoire de la Tunisie : les expéditions militaires arabes du VII&lt;sup&gt;e&lt;/sup&gt; au IX&lt;sup&gt;e&lt;/sup&gt; siècle'', éd. SAPI, Tunis, 1937, p. 48&lt;/ref&gt;. Leta 703 jo je obnovil gassanidski general Hasan ibn al-Nu'man.&lt;ref&gt;Jack Finegan, ''The archeology of world religions'', vol. III, ed. Princeton University Press, Princeton, 1965, p. 522&lt;/ref&gt; Z postopnim povečevanjem prebivalstva Kairouana in posledičnim povečanjem števila vernikov je Hisham ibn Abd al-Malik, omajadski kalif v [[Damask]]u, naročil svojemu guvernerju Bišrju ibn Safvanu, naj izvede razvojna dela v mestu, ki so vključevala obnovo in širitev mošeje okoli let 724–728.&lt;ref&gt;Paul Sebag, ''La Grande Mosquée de Kairouan'', éd. Robert Delpire, Paris, 1963, p. 25&lt;/ref&gt; Med to širitvijo je mošejo podrl in jo obnovil, razen [[mihrab]]a. Pod njegovim pokroviteljstvom se je začela gradnja minareta.&lt;ref&gt;{{Cite journal|url=https://www.persee.fr/doc/ahess_0395-2649_1973_num_28_3_293371|title=L'Afrique arabe au VIIIe siècle (86-184 H./705-800)|first=Hichem|last=Djait|date=September 10, 1973|journal=Annales|volume=28|issue=3|pages=601–621|via=www.persee.fr|doi=10.3406/ahess.1973.293371|s2cid=162217635 }}&lt;/ref&gt; Leta 774 je pod vodstvom abasidskega guvernerja Jazida ibn Hatima potekala nova rekonstrukcija, ki jo je spremljala predelava in olepševanje.&lt;ref&gt;{{Cite book |last=Binous |first=Jamila |url=https://books.google.com/books?id=wT7dBAAAQBAJ&amp;pg=PT225 |title=Ifriqiya: Thirteen Centuries of Art and Architecture in Tunisia |last2=Baklouti |first2=Naceur |last3=Ben Tanfous |first3=Aziza |last4=Bouteraa |first4=Kadri |last5=Rammah |first5=Mourad |last6=Zouari |first6=Ali |publisher=Museum With No Frontiers &amp; Ministry of Culture, the National Institute of Heritage, Tunis |year=2010 |isbn=9783902782199 |edition=2nd |series=Islamic Art in the Mediterranean |location= |pages= |language=en |chapter=V1.f The Great Mosque}}&lt;/ref&gt;

Pod vladavino dinastije [[Aglabidi|Aglabidov]] je Kairouan dosegel svoj vrhunec, mošeja pa je imela koristi od tega obdobja stabilnosti in blaginje. Leta 836 je emir Zijadat Allah I. mošejo ponovno rekonstruiral:&lt;ref&gt;Razia Grover ''[https://books.google.com/books?id=0XfnAAAACAAJ&amp;hl=tr Mosques]'', p. 52, New Holland, 2007 {{ISBN|1-84537-692-7}}, {{ISBN|978-1-84537-692-5}}.&lt;/ref&gt; takrat je stavba vsaj v celoti dobila sedanjo podobo.&lt;ref name=&quot;golvin69&quot;&gt;{{Cite journal|url=https://www.persee.fr/doc/remmm_0035-1474_1968_num_5_1_982|title=Quelques réflexions sur la grande mosquée de Kairouan à la période des Aghlabides|first=Lucien|last=Golvin|date=September 10, 1968|journal=Revue des mondes musulmans et de la Méditerranée|volume=5|issue=1|pages=69–77|via=www.persee.fr|doi=10.3406/remmm.1968.982}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Alexandre Papadopoulo, ''Islam and Muslim art'', ed. Harry N. Abrams, New York, 1979, p. 507&lt;/ref&gt; Hkrati je bila na [[trompa]]h postavljena rebrasta [[kupola]] mihraba.&lt;ref name=&quot;prog&quot;&gt;{{cite web |url= http://www.gom.com.eg/prog/2005/10/29/03.pdf |title= Soha Gaafar et Marwa Mourad, « La Grande Mosquée de Kairouan, un maillon clé dans l'histoire de l'architecture », ''Le Progrès égyptien'', 29 octobre 2005, p. 3 |language=fr}}{{dead link|date=October 2017 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; Okoli leta 862–863 je emir Abu Ibrahim razširil [[oratorij (cerkev)|oratorij]] s tremi polji na severu in dodal kupolo nad obokanim [[portik]]om, ki stoji pred molitveno dvorano. Leta 875 je emir Ibrahim II. zgradil še tri dodatne ladje, s čimer je zmanjšal velikost dvorišča, ki je bilo na treh drugih straneh dodatno omejeno z dodatkom dvojnih galerij.&lt;ref&gt;Georges Marçais, ''L’architecture : Tunisie, Algérie, Maroc, Espagne, Sicile'', vol. I, éd. Picard, Paris, 1927, p. 12&lt;/ref&gt;

Trenutno stanje mošeje lahko zasledimo v obdobju Aglabidov – noben element ni starejši od 9. stoletja razen mihraba – razen nekaj delnih restavracij in nekaj kasnejših dodatkov, narejenih leta 1025 v obdobju Ziridov, 1248 in 1293–1294 pod vladavino Hafsidov, leta 1618 v času muradskih begov, ter v poznem 19. in začetku 20. stoletja. Leta 1967 so bila na celotnem spomeniku izvedena večja restavratorska dela, ki so se izvajala pet let pod vodstvom Nacionalnega inštituta za arheologijo in umetnost, in so se zaključila z uradnim ponovnim odprtjem mošeje med praznovanjem mevlida leta 1972.&lt;ref name=&quot;verite&quot;&gt;{{cite web|url= http://unesdoc.unesco.org/images/0004/000458/045852fb.pdf |title=Jacques Vérité, ''Conservation de la Grande Mosquée de Kairouan'', éd. Unesco, Paris, 1981 |language=fr}}&amp;nbsp;{{small|(1.40&amp;nbsp;MB)}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Commons category|Great Mosque of Kairouan}}
* [https://web.archive.org/web/20150209081557/http://www.qantara-med.org/qantara4/public/show_document.php?do_id=399&amp;lang=en Great Mosque of Kairouan (Qantara Mediterranean Heritage)]
* [https://web.archive.org/web/20111008170611/http://www.qantara-med.org/qantara4/public/show_video.php?vi_id=48 Video of the mihrab of the Great Mosque of Kairouan]

[[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Tuniziji]]
[[Kategorija:Kairouan]]
[[Kategorija:Mošeje v Tuniziji]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 670]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 703]]</text>
      <sha1>30rasdvzg20684pyb17ppp7ux2l6hk4</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pogovor:664</title>
    <ns>1</ns>
    <id>603987</id>
    <revision>
      <id>6687728</id>
      <timestamp>2026-06-10T10:40:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}«</comment>
      <origin>6687728</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="36" sha1="ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j" xml:space="preserve">{{WPKRON|class=list|importance=low}}</text>
      <sha1>ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pogovor:665</title>
    <ns>1</ns>
    <id>603988</id>
    <revision>
      <id>6687732</id>
      <timestamp>2026-06-10T10:41:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}«</comment>
      <origin>6687732</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="36" sha1="ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j" xml:space="preserve">{{WPKRON|class=list|importance=low}}</text>
      <sha1>ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pogovor:666</title>
    <ns>1</ns>
    <id>603989</id>
    <revision>
      <id>6687733</id>
      <timestamp>2026-06-10T10:41:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}«</comment>
      <origin>6687733</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="36" sha1="ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j" xml:space="preserve">{{WPKRON|class=list|importance=low}}</text>
      <sha1>ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pogovor:667</title>
    <ns>1</ns>
    <id>603990</id>
    <revision>
      <id>6687735</id>
      <timestamp>2026-06-10T10:42:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}«</comment>
      <origin>6687735</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="36" sha1="ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j" xml:space="preserve">{{WPKRON|class=list|importance=low}}</text>
      <sha1>ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Samarkandski Koran</title>
    <ns>0</ns>
    <id>603991</id>
    <revision>
      <id>6687739</id>
      <timestamp>2026-06-10T11:12:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »'''''Samarkandski kufijski Koran''''' ([[Uzbeščina|uzbeško]] Samarqand Kufiy Qur'oni) znan tudi kot '''''Mušaraf Utmani''''', '''''Samarkandski kodeks''''', '''''Taškentski Koran''''' in '''''Osmanov  Koran''''', je eden najstarejših ohranjenih rokopisov ''[[Koran|Korana]]'' na svetu.   Njegovo natančno datiranje je negotovo. Izročilo pravi, da je [[kalif]] [[Osman ibn Afan]] osebno nadziral sestavljanje prve kanonične različice koranskega besedila in uka...«</comment>
      <origin>6687739</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3588" sha1="ocbl1go1q9csjphnylocztmhsa3a1bj" xml:space="preserve">'''''Samarkandski kufijski Koran''''' ([[Uzbeščina|uzbeško]] Samarqand Kufiy Qur'oni) znan tudi kot '''''Mušaraf Utmani''''', '''''Samarkandski kodeks''''', '''''Taškentski Koran''''' in '''''Osmanov  Koran''''', je eden najstarejših ohranjenih rokopisov ''[[Koran|Korana]]'' na svetu. 

Njegovo natančno datiranje je negotovo. Izročilo pravi, da je [[kalif]] [[Osman ibn Afan]] osebno nadziral sestavljanje prve kanonične različice koranskega besedila in ukazal sežig vseh drugačnih rokopisov. ''Samarkandski kodeks'' naj bi bil kopija, ki jo je Osman  obdržal za svojo osebno rabo in bil zaradi nje mučen, pri čemer je nekaj listov rokopisa omadeževal s svojo krvjo. Sodobne študije kažejo na različne datume njegovega nastanka, ki segajo od 7. do 10. stoletja.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Cite journal |last=Rezvan |first=E. A. |date=2000 |title=On The Dating Of An “'Uthmanic Qur'an” From St. Petersburg |url=https://www.kunstkamera.ru/files/lib/978-5-88431-178-7/978-5-88431-178-7_12.pdf |journal=Manuscripta Orientalia |volume=6 |issue=3 |pages=19-22}}&lt;/ref&gt;

Leta 1868 je bil ''Koran'' med ruskim osvajanjem Srednje Azije odnešen iz medrese Hodže Ahrarja  v [[Samarkand]]u v Cesarsko javno knjižnico v [[Sankt Peterburg]]u. Po [[Oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] je nova sovjetska oblast Koran vrnila islamskim organizacijam, leta 1917 v [[Ufa|Ufi]] in nato leta 1923 v [[Taškent]]u. Vrnitev je eden najzgodnejših primerov v svetovni zgodovini, da so koloniziranemu ljudstvu vrnili  kulturno dobrino, odvzeto med kolonizacijo.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Cite journal |last=Shaheen |first=Harry |last2=Arbuthnot |first2=Mollie |date=17 April 2026 |title=A Soviet history of the Quran of Uthman, or decolonization Bolshevik-style |url=https://doi.org/10.1017/S1740022826100461 |journal=Journal of Global History |pages=1-22}}&lt;/ref&gt; Zdaj se  približno tretjina rokopisa hrani v Centru za islamsko civilizacijo v Taškentu, druga tretjina pa v različnih zbirkah po svetu.&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Cite news |date=16 March 2026 |title=Opening the Islamic Civilization Center in Tashkent: A New Landmark of Memory, Scholarship, and National Identity |url=https://timesca.com/opening-the-islamic-civilization-center-in-tashkent-a-new-landmark-of-memory-scholarship-and-national-identity/ |work=The Times of Central Asia}}&lt;/ref&gt;

==Datiranje rokopisa==
Na podlagi ortografskih in paleografskih študij rokopis izvira verjetno iz 8. ali 9. stoletja.&lt;ref&gt;{{cite web|title=The &quot;Qur'ān Of ʿUthmān&quot; At Tashkent (Samarqand), Uzbekistan, From 2nd Century Hijra|url=https://www.islamic-awareness.org/quran/text/mss/samarqand|access-date=2 June 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Radiokarbonsko datiranje je v 95,4-odstotnem interval zaupanja pokazalo datum med letoma 775 in 995.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Eden  od listov iz drugega rokopisa, ki se hrani v Verski upravi muslimanov v Taškentu, je z verjetnostjo 95 % datiran v obdobje med letoma 595 in 855. Druga študija listov iz Muzeja islamske umetnosti v [[Doha|Dohi]] kaže, da je bil rokopis napisan v času vladavine [[Abasidi|abasidskega]] kalifa [[Al-Mahdi]]ja (vladal 775–785).&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Cite book |last=Ekhtiar |first=Maryam D. |url=https://books.google.com/books?id=r-RoDwAAQBAJ&amp;pg=PA76 |title=How to Read Islamic Calligraphy |publisher=Metropolitan Museum of Art |year=2018 |isbn=978-1-58839-630-3 |pages=76 |language=en}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici|20em}}

==Viri==
{{refbegin| 2}}
{{refend}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Register svetovnega spomina]]
[[Kategorija:Koran]]
[[Kategorija:Taškent]]</text>
      <sha1>ocbl1go1q9csjphnylocztmhsa3a1bj</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687740</id>
      <parentid>6687739</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T11:17:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>ref</comment>
      <origin>6687740</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3825" sha1="pdy2jhcqy3fkzqn8wbfa0be5jmkv215" xml:space="preserve">'''''Samarkandski kufijski Koran''''' ([[Uzbeščina|uzbeško]] Samarqand Kufiy Qur'oni) znan tudi kot '''''Mušaraf Utmani''''', '''''Samarkandski kodeks''''', '''''Taškentski Koran''''' in '''''Osmanov  Koran''''', je eden najstarejših ohranjenih rokopisov ''[[Koran|Korana]]'' na svetu.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web |last=Ekhtiar |first=Maryam |date=2011 |title=Folio from the &quot;Tashkent Qur'an&quot; |url=https://www.metmuseum.org/art/collection/search/454661 |access-date=4 March 2025 |website=The Metropolitan Museum of Art}}&lt;/ref&gt;

Njegovo natančno datiranje je negotovo. Izročilo pravi, da je [[kalif]] [[Osman ibn Afan]] osebno nadziral sestavljanje prve kanonične različice koranskega besedila in ukazal sežig vseh drugačnih rokopisov. ''Samarkandski kodeks'' naj bi bil kopija, ki jo je Osman  obdržal za svojo osebno rabo in bil zaradi nje mučen, pri čemer je nekaj listov rokopisa omadeževal s svojo krvjo. Sodobne študije kažejo na različne datume njegovega nastanka, ki segajo od 7. do 10. stoletja.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Cite journal |last=Rezvan |first=E. A. |date=2000 |title=On The Dating Of An “'Uthmanic Qur'an” From St. Petersburg |url=https://www.kunstkamera.ru/files/lib/978-5-88431-178-7/978-5-88431-178-7_12.pdf |journal=Manuscripta Orientalia |volume=6 |issue=3 |pages=19-22}}&lt;/ref&gt;

Leta 1868 je bil ''Koran'' med ruskim osvajanjem Srednje Azije odnešen iz medrese Hodže Ahrarja  v [[Samarkand]]u v Cesarsko javno knjižnico v [[Sankt Peterburg]]u. Po [[Oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] je nova sovjetska oblast Koran vrnila islamskim organizacijam, leta 1917 v [[Ufa|Ufi]] in nato leta 1923 v [[Taškent]]u. Vrnitev je eden najzgodnejših primerov v svetovni zgodovini, da so koloniziranemu ljudstvu vrnili  kulturno dobrino, odvzeto med kolonizacijo.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Cite journal |last=Shaheen |first=Harry |last2=Arbuthnot |first2=Mollie |date=17 April 2026 |title=A Soviet history of the Quran of Uthman, or decolonization Bolshevik-style |url=https://doi.org/10.1017/S1740022826100461 |journal=Journal of Global History |pages=1-22}}&lt;/ref&gt; Zdaj se  približno tretjina rokopisa hrani v Centru za islamsko civilizacijo v Taškentu, druga tretjina pa v različnih zbirkah po svetu.&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Cite news |date=16 March 2026 |title=Opening the Islamic Civilization Center in Tashkent: A New Landmark of Memory, Scholarship, and National Identity |url=https://timesca.com/opening-the-islamic-civilization-center-in-tashkent-a-new-landmark-of-memory-scholarship-and-national-identity/ |work=The Times of Central Asia}}&lt;/ref&gt;

==Datiranje rokopisa==
Na podlagi ortografskih in paleografskih študij rokopis izvira verjetno iz 8. ali 9. stoletja.&lt;ref&gt;{{cite web|title=The &quot;Qur'ān Of ʿUthmān&quot; At Tashkent (Samarqand), Uzbekistan, From 2nd Century Hijra|url=https://www.islamic-awareness.org/quran/text/mss/samarqand|access-date=2 June 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Radiokarbonsko datiranje je v 95,4-odstotnem interval zaupanja pokazalo datum med letoma 775 in 995.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Eden  od listov iz drugega rokopisa, ki se hrani v Verski upravi muslimanov v Taškentu, je z verjetnostjo 95 % datiran v obdobje med letoma 595 in 855. Druga študija listov iz Muzeja islamske umetnosti v [[Doha|Dohi]] kaže, da je bil rokopis napisan v času vladavine [[Abasidi|abasidskega]] kalifa [[Al-Mahdi]]ja (vladal 775–785).&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Cite book |last=Ekhtiar |first=Maryam D. |url=https://books.google.com/books?id=r-RoDwAAQBAJ&amp;pg=PA76 |title=How to Read Islamic Calligraphy |publisher=Metropolitan Museum of Art |year=2018 |isbn=978-1-58839-630-3 |pages=76 |language=en}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici|20em}}

==Viri==
{{refbegin| 2}}
{{refend}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Register svetovnega spomina]]
[[Kategorija:Koran]]
[[Kategorija:Taškent]]</text>
      <sha1>pdy2jhcqy3fkzqn8wbfa0be5jmkv215</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6687742</id>
      <parentid>6687740</parentid>
      <timestamp>2026-06-10T11:23:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>sliki</comment>
      <origin>6687742</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4147" sha1="rnwaaa7xhijt0hwa8tbhph0dqpvfrtc" xml:space="preserve">[[Slika:Uthman Koran Taschkent a.jpg|thumb|Samarkandski rokopis Korana, ki se zdaj hrani v Taškentu]]
[[Slika:Khalili Collection Islamic Art kfq 0096.jpg|thumb|right|alt=Manuscript page with twelve lines of script in a simple hand|Folij iz [[Halilijeva zbirka islamske umetnosti|Halilijeve zbirke islamske umetnosti]]]]

'''''Samarkandski kufijski Koran''''' ([[Uzbeščina|uzbeško]] Samarqand Kufiy Qur'oni) znan tudi kot '''''Mušaraf Utmani''''', '''''Samarkandski kodeks''''', '''''Taškentski Koran''''' in '''''Osmanov  Koran''''', je eden najstarejših ohranjenih rokopisov ''[[Koran|Korana]]'' na svetu.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web |last=Ekhtiar |first=Maryam |date=2011 |title=Folio from the &quot;Tashkent Qur'an&quot; |url=https://www.metmuseum.org/art/collection/search/454661 |access-date=4 March 2025 |website=The Metropolitan Museum of Art}}&lt;/ref&gt;

Njegovo natančno datiranje je negotovo. Izročilo pravi, da je [[kalif]] [[Osman ibn Afan]] osebno nadziral sestavljanje prve kanonične različice koranskega besedila in ukazal sežig vseh drugačnih rokopisov. ''Samarkandski kodeks'' naj bi bil kopija, ki jo je Osman  obdržal za svojo osebno rabo in bil zaradi nje mučen, pri čemer je nekaj listov rokopisa omadeževal s svojo krvjo. Sodobne študije kažejo na različne datume njegovega nastanka, ki segajo od 7. do 10. stoletja.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Cite journal |last=Rezvan |first=E. A. |date=2000 |title=On The Dating Of An “'Uthmanic Qur'an” From St. Petersburg |url=https://www.kunstkamera.ru/files/lib/978-5-88431-178-7/978-5-88431-178-7_12.pdf |journal=Manuscripta Orientalia |volume=6 |issue=3 |pages=19-22}}&lt;/ref&gt;

Leta 1868 je bil ''Koran'' med ruskim osvajanjem Srednje Azije odnešen iz medrese Hodže Ahrarja  v [[Samarkand]]u v Cesarsko javno knjižnico v [[Sankt Peterburg]]u. Po [[Oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] je nova sovjetska oblast Koran vrnila islamskim organizacijam, leta 1917 v [[Ufa|Ufi]] in nato leta 1923 v [[Taškent]]u. Vrnitev je eden najzgodnejših primerov v svetovni zgodovini, da so koloniziranemu ljudstvu vrnili  kulturno dobrino, odvzeto med kolonizacijo.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Cite journal |last=Shaheen |first=Harry |last2=Arbuthnot |first2=Mollie |date=17 April 2026 |title=A Soviet history of the Quran of Uthman, or decolonization Bolshevik-style |url=https://doi.org/10.1017/S1740022826100461 |journal=Journal of Global History |pages=1-22}}&lt;/ref&gt; Zdaj se  približno tretjina rokopisa hrani v Centru za islamsko civilizacijo v Taškentu, druga tretjina pa v različnih zbirkah po svetu.&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Cite news |date=16 March 2026 |title=Opening the Islamic Civilization Center in Tashkent: A New Landmark of Memory, Scholarship, and National Identity |url=https://timesca.com/opening-the-islamic-civilization-center-in-tashkent-a-new-landmark-of-memory-scholarship-and-national-identity/ |work=The Times of Central Asia}}&lt;/ref&gt;

==Datiranje rokopisa==
Na podlagi ortografskih in paleografskih študij rokopis izvira verjetno iz 8. ali 9. stoletja.&lt;ref&gt;{{cite web|title=The &quot;Qur'ān Of ʿUthmān&quot; At Tashkent (Samarqand), Uzbekistan, From 2nd Century Hijra|url=https://www.islamic-awareness.org/quran/text/mss/samarqand|access-date=2 June 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Radiokarbonsko datiranje je v 95,4-odstotnem interval zaupanja pokazalo datum med letoma 775 in 995.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Eden  od listov iz drugega rokopisa, ki se hrani v Verski upravi muslimanov v Taškentu, je z verjetnostjo 95 % datiran v obdobje med letoma 595 in 855. Druga študija listov iz Muzeja islamske umetnosti v [[Doha|Dohi]] kaže, da je bil rokopis napisan v času vladavine [[Abasidi|abasidskega]] kalifa [[Al-Mahdi]]ja (vladal 775–785).&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Cite book |last=Ekhtiar |first=Maryam D. |url=https://books.google.com/books?id=r-RoDwAAQBAJ&amp;pg=PA76 |title=How to Read Islamic Calligraphy |publisher=Metropolitan Museum of Art |year=2018 |isbn=978-1-58839-630-3 |pages=76 |language=en}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici|20em}}

==Viri==
{{refbegin| 2}}
{{refend}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Register svetovnega spomina]]
[[Kategorija:Koran]]
[[Kategorija:Taškent]]</text>
      <sha1>rnwaaa7xhijt0hwa8tbhph0dqpvfrtc</sha1>
    </revision>
  </page>
</mediawiki>